Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Mar 16, 2009 10:33 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

RAIFFEISEN BANKA d.d.

/13/...v preteklem obdobju so bili precej v modi tudi t.i.lombardni krediti, da jih namesto s hipoteko zavarujete z vrednostnimi papirji ali točkami vzajemnih skladov, zadeve so nekako v redu dokler so razmere na borzi dobre in vrednosti delnic visoke, a se zadeve lahko močno zakomplicirajo, ko se vključi borzni medved in obrne tečaje, ko za poplačilo kreditov, ni na voljo dovolj vrednostnih papirjev ali točk vzajemnih skladov: Embarassed

Sporni krediti Raiffeisen banke?

Če ste kredite zavarovali z vrednostnimi papirji, ste zaradi čedalje nižje vrednosti naložb skoraj vsak mesec prisiljeni kupovati nove. V Zvezi potrošnikov menijo, da Raiffeisen banka krši pogodbe, ta pa to zanika. V Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo na kredite, zavarovane z vrednostnimi papirji.
V preteklih letih se je veliko potrošnikov odločilo zavarovati najeti kredit z vrednostnimi papirji, na primer s točkami vzajemnih skladov. Vrednost skladov je stalno rasla, zato je bilo takšno zavarovanje kreditov praktično brezplačno, nekatere banke pa so tudi aktivno oglaševale, kako primeren je najem tega tipa kredita.
Raiffeisen banka Banka Raiffeisen naj bi kršila kreditne pogodbe. ''Ko pa je vrednost naložb v zadnjem letu padla, se je pokazalo, da so taki krediti zelo neugodni, saj se je vrednost zavarovanj kreditov hitro tako zmanjšala, da ni več zadoščala za najnižje dovoljeno zavarovalno kritje, določeno v pogodbi.
Potrošniki so tako prisiljeni, da skorajda vsak mesec kupujejo nove vrednostne papirje, da bi zagotovili zadostno zavarovanje kredita ter s tem preprečijo, da bi banka odstopila od pogodbe in zahtevala takojšnje poplačilo kredita,'' so zapisali na spletni strani zveze potrošnikov.
Nekaj potrošnikov jih je obvestilo o ravnanju Raiffeisen banke, ki je po njihovem mnenju sporno.
''Banka je potrošnike pozivala, naj dokupijo vrednostne papirje, hkrati pa je tudi enostransko povišala zahtevano kritje kredita z vrednostnimi papirji s 65 na 85 odstotkov. Dodatno povečanje zavarovalnega kritja je potrošnike še bolj finančno obremenilo, saj so bili prisiljeni kupiti še več vrednostnih papirjev.
Banka je potrošnikom tudi naročila, naj kupujejo prav vrednostne papirje oziroma točke skladov Raiffeisen Capital Management, čeprav lahko skladno z določili pogodbe za dodatno zavarovanje ponudijo katere koli vrednostne papirje,'' so sporočili.
V Zvezi potrošnikov Slovenije so prepričani, da banka z opisanim ravnanjem krši kreditne pogodbe. Potrošnikom, ki so sklenili take pogodbe in je banka od njih zahtevala doplačilo za zavarovanje, svetujejo, da od nje zahtevajo pojasnilo o višini zavarovalnega kritja, ki ga zagotavlja doplačilo. Če je zahtevano doplačilo višje od določenega v pogodbi, svetujejo, naj se pri banki pritožijo in zahtevajo nov preračun zavarovanja v skladu s pogodbo.

*** 'Obtožbe so neresnične' reklama za ugodna posojila

Na navedbe Zveze potrošnikov Slovenije pa se je odzvala tudi omenjena banka. ''Vedno, kadar banka sklene s strankami kreditno pogodbo, se za njeno sklenitev zahteva izpolnitev določenih pogojev.
V primerih kreditnih pogodb z zastavitvijo terjatev iz naslova imetništva točk vzajemnih skladov je bil eden izmed teh pogojev tudi ustrezno zavarovanje.
Glede na to, da je bil predmet zavarovanja premoženje, katerega vrednost se konstantno spreminja, je bilo tudi dogovorjeno, da je potrebno vseskozi zagotavljati ustrezno zavarovanje na nivoju vrednosti zavarovanja ob sklenitvi kreditne pogodbe.
Banka redno spremlja razmerje med stanjem kredita in vrednostjo zavarovanja in če ta ne ustreza več, začne pri določeni vrednosti stranke pozivati naj razmerje uredijo z dodatnim zavarovanjem ali delnim odplačilom kredita (zmanjšanje glavnice).
Zahteva po ustreznem zavarovanju se torej s pozivom k dozavarovanju, ki ga je banka skladno s pogodbo poslala strankam šele ob nastopu določenega razmerja med zneskom kredita in zneskom zavarovanja, nikakor z ničemer ni spreminjala in je kot takšna vgrajena v samo vsebino pogodbe in temeljni namen pogodbenikov''.
Pri Raiffeisen banki še poudarjajo, da lahko stranka kot dodatno zavarovanje, ob zmanjšanju zahtevanega zavarovanja, s katerim zagotovi izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti, ponudi zastavo terjatev iz naslova imetništva točk investicijskih skladov (ne samo RCM), vrednostnih papirjev, depozitov (tudi vezanih pri drugi banki) in drugega premoženja, ki ga banka oceni kot primernega in ustreznega.
Kot še poudarjajo, so navedbe Zveze potrošnikov Slovenije, da je banka pozivala potrošnike naj dokupijo vrednostne papirje, povsem napačne in neresnične.
Neresnične pa so – tako trdijo v banki – tudi trditve, da je banka sprejemala točke investicijskih skladov RCM kot edino primerno zavarovanje, kakor tudi trditve, da je banka kakor koli enostransko spreminjala kreditne pogodbe.
''Banka je sodelovala z Zvezo potrošnikov Slovenije od vsega začetka, ko se je ta vključila v razčiščevanje nekaterih vprašanj, prav tako ji je ponudila vse potrebne informacije in pojasnila,'' so še zapisali pri Raiffeisen banki.
http://24ur.com/novice/slovenija/sporni-krediti-raiffeisen-banke.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Mar 18, 2009 7:42 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

MITOL d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...v prevzemni ponudbi, ki bo potekala vse do 15. aprila 2009 bodo malim delničarjem ponudili 18,5€ denarne odpravnine za delnico, da bi tako povečali njihov obstoječi 84,4% lastniški delež:

Menedžerji v prevzem Mitola, ki mu bo sledila iztisnitev malih delničarjev Menedžerji Mitola, ki so se povezali v družbi Adria Naložbe, so včeraj skupaj z Modro Linijo Holding in Jub-H objavili ponudbo za prevzem sežanskega proizvajalca lepil Mitol.
Prevzemniki za delnico Mitola ponujajo 18,5 evra, njihova ponudba pa se izteče 15. aprila. Konzorcij si prevzemnega praga ni postavil, kar ni presenetljivo, saj imajo že zdaj v lasti 84,4 odstotka vseh delnic. Čeprav prevzemniki Mitola na čelu z družbo Adria Naložbe, katere največji lastnik je predsednik Mitolove uprave Marjan Mateta, za zdaj ne nameravajo spreminjati poslovne politike Mitola in ne načrtujejo prestrukturiranja družbe, pa v primeru spremembe makroekonomskih pogojev tega ne izključujejo. Kljub temu pa so si kot cilj postavili pridobitev stoodstotnega deleža, v primeru, da bodo dobili več kot 90-odstotni delež, pa nameravajo iz lastništva iztisnili še preostale male delničarje, ki prevzemne ponudbe ne bodo sprejeli. "Ker so v zadnjem času cene delnic na borzi močno upadle, pričakujem, da bo odziv na ponudbo dober," je za Dnevnik povedal predsednik Mitolove uprave in največji, 11,3-odstotni lastnik Adrie Naložb Marjan Mateta. Družba Adria Naložbe je pomembnejša lastnica Mitola postala konec januarja, ko je od Aktive Naložb, Poteze Fin in Poteze Naložb kupila njihov 17-odstotni delež, medtem ko sta Modra Linija Holding in Jub-H (v lasti družbe pooblaščenke JUB), ki podobno kot Mitol izhaja iz kemične industrije, v lastništvu družbe prisotna že več let. "Kriza bo trajala dlje časa, kot je bilo najprej napovedano. Naročil imamo letos bistveno manj, vendar pa smo trenutno še v zunajsezonskem obdobju, zaradi česar natančnih ocen še ni mogoče dati. Za skrajšanje delovnega časa se za zdaj še nismo odločili, čeprav preučujemo tudi to možnost," pojasnjuje Mateta in dodaja, da so se decembra lani in januarja letos z zaposlenimi dogovorili, da bodo koristili stari dopust, februarja so vsi zaposleni koristili štiri dni dopusta, zmanjšali pa so tudi del plače, ki je bil vezan na uspešnost poslovanja. "V zadnjih letih je ugasnilo več proizvajalcev lepil iz držav nekdanje Jugoslavije, tako da se trenutno srečujemo predvsem z mednarodno konkurenco, medtem ko neposredne konkurence na našem področju v Sloveniji ni veliko," pravi Mateta. Mitol svoje proizvode izvaža v 24 držav, tuji trgi pa k prodaji prispevajo okoli 55 odstotkov prodaje. Najpomembnejša tuja trga sta z 26-odstotno utežjo Srbija in Črna gora, s 15 odstotki jima sledi Rusija, Hrvaška, BiH in Italija pa prispevajo vsaka po slabo desetino. Uradnih podatkov o lanskoletnem poslovanju za zdaj še ni, po besedah Matete pa so lani ustvarili nekaj manj kot 18 milijonov evrov prihodkov oziroma slab milijon evrov več kot leta 2007. "Poraba energije na proizvod se je zmanjšala za tretjino" Ključni stroški Mitola so predvsem nafta, olja in smole, ki pa so se po skokoviti rasti v letu 2007 lani opazneje pocenile. Pomemben strošek za družbo predstavlja tudi električna energija, prihodnji teden pa bo družba podpisala novo pogodbo z Elektrom Primorska. "Že pred petimi leti smo z ministrstvom za okolje in prostor podpisali pogodbo, s katero smo se obvezali, da bomo porabo energije na proizvod znižali za 2,5 odstotka, vendar smo v tem času porabo na kilogram lepila dejansko uspeli znižati kar za 30 odstotkov," pravi Mateta.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042252171

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sre Mar 18, 2009 7:48 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 41

PIDOVSKI MALI DELNIČARJI

/13/...vsi delničarji, ki imajo najmanj 90% lastniškega deleža pravne naslednice PIDa, bodo morali ob umiku iz borze, vsem preostalim malim delničarjem v roku treh mesecev ponuditi PRIMERNO ODPRAVNINO:

Franc Križanič “popravlja” zakon, ki so ga spodbijali pidovski baroni Slabe tri mesece po tistem, ko je ustavno sodišče razveljavilo določbo zakona o pravnih naslednicah pidov, ki je urejala umik naslednice pida z borze, je ministrstvo za finance pod vodstvom Franca Križaniča pripravilo spremembo zakona, o kateri bo po nujnem postopku odločal državni zbor. Umik pravne naslednice pida z borze bodo morali še vedno podpreti delničarji, ki imajo v lasti najmanj 90 odstotkov vseh delnic, le da bodo morali v tem primeru vsem preostalim delničarjem v treh mesecih po sprejetju sklepa o umiku z borze ponuditi "primerno denarno odpravnino". V dosedanjem zakonu, ki ga je sredi minulega leta pripravila vlada Janeza Janše, namreč ni bilo natančno opredeljeno, kdo mora plačati odpravnino, iz katerih virov in ali so do nje upravičeni le tisti delničarji, ki so glasovali proti umiku z borze, ali tudi tisti, ki se skupščine sploh niso udeležili. Če bodo torej delničarji pravne naslednice pida na skupščini podprli umik z borze, bodo po novem - če bo državni zbor potrdil spremembe zakona - nosili tudi finančne posledice v obliki odpravnin preostalim delničarjem. Ker so delničarji pravnih naslednic pidov v glavnem nepoučeni vlagatelji, ministrstvo za finance predlaga, da morajo ob umiku z borze ponudbo za odkup delnic dobiti vsi delničarji, razen tistih, ki so na skupščini podprli umik z borze. Skrajni rok za izplačilo odpravnine bo leto dni po sprejemu sklepa o umiku z borze. Predsedniki uprav KD Group, Infond Holdinga, NFD Holdinga in Zvon Dva Holdinga, Matjaž Gantar, Matjaž Rutar, Stanislav Valant in Franc Ješovnik, so sicer izpodbijali ves zakon o pravnih naslednicah pidov, vendar so bili pri dokazovanju o neustavnosti večine členov neuspešni. Ustavno sodišče je namreč konec minulega leta razveljavilo le člen, ki je družbam, ki so imele v lasti več kot 15 odstotkov delnic pravne naslednice pida, nalagal objavo prevzemne ponudbe, ključni členi zakona, ki varujejo interese malih delničarjev, pa so ostali v veljavi.
Pravne naslednice pidov in njihovih naslednic imajo kar 479.247 delničarjev:
* Aktiva Naložbe - 22.830 delničarjev
* Center Naložbe - 34.203 delničarjev
* D Naložbe - 3872 delničarjev
* Hram Holding - 5486 delničarjev
* Infond Holding - 33.187 delničarjev
* KD Group - 41.144 delničarjev
* KS Naložbe -34.788 delničarjev
* Maksima Holding - 25.279 delničarjev
* Maksima Invest - 26.488 delničarjev
* Mercata - 11.953 delničarjev
* Modra Linija - 10.290 delničarjev
* M1 - 19.547 delničarjev
* NFD Holding - 64.279 delničarjev
* Sivent - 15.850 delničarjev
* Trdnjava Holding - 2933 delničarjev
* Trdnjava 1 Holding - 814 delničarjev
* Triglav Naložbe - 33.411 delničarjev
* Vipa Holding - 11.972 delničarjev
* Zlata Moneta II - 10.534 delničarjev
* Zvon Dva Holding - 37.914 delničarjev
* Zvon Ena Holding - 32.473 delničarjev
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042252627

ČAKANJE & ČAKANJE

/13/...se bo mar ponovila zgodovina nekdanjih certifikatnih delničarjev, saj tudi po še tolikih letih od njihove izdaje, v mnogih družbah, še vedno nimajo enakega premoženja, kot so ga imeli pred tem: Sto tisoč delničarjem idov grozi "čakanje" Ministrstvo za finance pod vodstvom Franca Križaniča je v vladno proceduro poslalo predlog za spremembo zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1D), ki bi utegnil pomembno vplivati na premoženje več kot 100.000 malih delničarjev. Predsedniku upravnega odbora združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Stanislavu Valantu je uspelo prepričati ministra za finance Franca Križaniča, da v vladno proceduro pošlje predlog sprememb zakona, ki bi Valantov NFD za dodatna tri leta obvaroval pred prebegom vlagateljev in ki bi čakanje 112.000 malih delničarjev, da se investicijske družbe preoblikujejo v vzajemne sklade, podaljšal za dodatna tri leta. S spremembo zakona želijo namreč na ministrstvu podaljšati skrajni rok za preoblikovanje investicijskih družb (id) v vzajemne sklade za dodatna tri leta, do leta 2014. Po trenutno veljavni zakonodaji bi se morali še preostali štirje idi (NFD 1 ID, KD ID, Zvon Ena ID in Krona Senior ID) v vzajemne sklade preoblikovati najkasneje v letu 2011. Preoblikovanje ida v vzajemni sklad je po mnenju poznavalcev brez dvoma v interesu vlagateljev, saj trenutno za delnice idov lahko iztržijo le okoli 70 odstotkov cene, ki bi jo v primeru, če bi se idi preoblikovali v vzajemne sklade (vlagatelji lahko delnice idov trenutno na borzi prodajo po okoli 70 odstotkov čiste vrednosti sredstev, medtem ko pri prodaji točk vzajemnih skladov dobijo 100 odstotkov, zmanjšano za izstopne stroške). Poleg tega je rok, v katerem se morajo idi preoblikovati v vzajemne sklade, znan že okoli pet let, doslej pa je večini idov že uspelo izpolniti zakonske zahteve in se preoblikovati v vzajemne sklade, zaradi česar je predlog za podaljšanje roka toliko bolj nerazumljiv. Brez dvoma gre pri tokratni spremembi zakonodaje očitno za veliko naglico, saj so nam na finančnem ministrstvu še v ponedeljek zatrjevali, da šele "preučujejo" možnost podaljšanja roka za preoblikovanje idov v vzajemne sklade. Pobudnik za spremembo zakona je sicer združenje družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU-GIZ), ki je očitno uspelo prepričati Križaniča, da je v vladno proceduro poslal predlog zakona, ki je skoraj identičen pobudi združenja. Kot oseba, odgovorna za strokovno pripravo in usklajenost gradiva, je sicer navedena generalna direktorica direktorata za finančni sistem Katja Božič, ki je v borznih krogih med drugim znana tudi po prizadevanju za zaprtje delniških knjig, za kar so si na ministrstvu za finance neuspešno prizadevali pred tremi leti. Ob tem opozorimo, da so prav mediji (zaradi neuspešnosti ministrstva pri zapiranju delniških knjig pred javnostjo) v zadnjih treh letih odkrili večje število dvomljivih delniških transakcij, ki so med drugim omogočile lastniško konsolidacijo imperijev Pivovarna Laško, Probanka, Istrabenz, Merkur... Predsednik upravnega odbora ZDU-GIZ in donedavni predsednik uprave družbe za upravljanje NFD (ta upravlja največji slovenski id NFD 1) Stanislav Valant pobudo za podaljšanje roka sicer upravičuje z nelikvidnostjo na naši borzi, ki da idom onemogoča zmanjšanje netržnih naložb pod prag desetih odstotkov ter zmanjšanje izpostavljenosti posameznemu izdajatelju pod desetino. Direktorica ZDU-GIZ Karmen Rejc še dodaja, da bi v danih razmerah prisilna prodaja naložb idov negativno vplivala na tečaje na naši borzi in znižala vrednost premoženja investicijskih družb in posledično premoženje vlagateljev. Mimogrede, s temi utemeljitvami tudi na ministrstvu upravičujejo spremembo zakona. Vendar pa velja ob tem opozoriti, da se s previsokim deležem netržnih naložb soočata le NFD 1 ID (samo naložbi v NLB in Banko Celje prestavljata več kot 12 odstotkov sredstev) in Zvon Ena ID (24-odstotni delež), medtem ko je Kroni Senior ta pogoj že uspelo izpolniti, pri KD ID pa se delež netržnih naložb giblje na meji desetih odstotkov. Se pa vsi idi, z izjemo Zvona Ena, soočajo s preveliko izpostavljenostjo v delnicah Krke, kar pomeni, da bi morali pred preoblikovanjem prodati del omenjenih delnic. Glede na to, da edino NFD 1 ne izpolnjuje nobenega od obeh kriterijev, ne preseneča, da naši viri kot "idejnega očeta" pobude za spremembo zakona navajajo prav Valanta, ki naj bi uspel za nenasprotovanje pobudi prepričati tudi preostale družbe za upravljanje. Rejčeva nam je sicer sporočila, da so "pobudniki navedene ideje vse investicijske družbe, ki so zavezane k preoblikovanju v vzajemni sklad". Da si družbe za upravljanje prizadevajo za podaljšanje roka za preoblikovanje, je treba pripisati tudi dejstvu, da prav preoblikovanje ida v vzajemni sklad odpira možnost, da bi vlagatelji izstopili iz njihovih skladov, kar bi posledično pomenilo tudi padec njihovih prihodkov. Spremembe zakona niso v interesu malih delničarjev "Po sedanji zakonodaji je še dve leti in pol, preden poteče skrajni rok za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade, če bi obstajala želja, pa bi se lahko že danes začeli pripravljati na preoblikovanje," je predlagano spremembo zakona komentiral član uprave družbe za upravljanje MP DZU Valter Grilanc, ki predlaganih sprememb zakona ne podpira. "Če je v interesu zakona zaščita malih delničarjev, predlagane spremembe ne bi smele biti sprejete," še pravi Grilanc Podobnega mnenja je tudi Robert Žnidar iz GBD Skupine, ki meni, da so imele družbe za upravljanje dovolj časa za uskladitev portfeljev. "Če jim tega ni uspelo, naj lastniki idov sami odločijo, komu bodo v upravljanje zaupali svoje premoženje," pravi Žnidar, ki pričakuje nezadovoljstvo med investitorji, ki se utegnejo počutiti izigrane, saj že pet let čakajo na preoblikovanje, s katerim bi lahko dobili izplačano realno vrednost svojega premoženja.
* 112.782 delničarjev preostalih štirih investicijskih družb
* KD ID - 36.190 delničarjev
* NFD 1 ID - 35.922 delničarjev
* Zvon Ena ID - 33.140 delničarjev
* Krona Senior ID - 7530 delničarjev
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042284662

/13/...mali delničarji, na čelu s tukaj že omenjenim TADEJem KOTNIKom se prebujajo in zahtevajo realno ovrednotenje svojega premoženja:

Po razkritju v Dnevniku: Mali delničarji nasprotujejo podaljšanju roka za preoblikovanje idov Predlog sprememb zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1D), s katerim bi se skrajni rok za preoblikovanje investicijskih družb (id) v vzajemne sklade podaljšal za tri leta do leta 2014 in ki ga je v petek v vladno proceduro poslalo ministrstvo za finance, je naletel na negativen odziv med številnimi malimi delničarji. Stanislav Valant, pomemben lastnik družbe za upravljanje NFD, ki upravlja z največjo slovensko investicijsko družbo NFD 1, predsednik upravnega odbora združenja družb za upravljanje investicijskih skladov in "idejni oče" pobude za spremembo zakona, ki bi čakanje več kot 110.000 delničarjev podaljšala še za dodatna tri leta. Včeraj smo namreč v Dnevniku razkrili, da je ministrstvo za finance pod vodstvom Franca Križaniča predlog za spremembo zakona pripravilo na pobudo združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU-GIZ), idejni oče pobude pa naj bi bil predsednik upravnega odbora združenja Stanislav Valant, sicer tudi solastnik družbe za upravljanje NFD, ki upravlja največji slovenski id NFD 1. Kot v pismu predsedniku vlade Borutu Pahorju in njegovim ministrom ter vladnim strankam opozarja mali delničar Tadej Kotnik, predlog za spremembo zakona "dosledno sledi željam in stališčem družb za upravljanje", argumentacija v njem pa naj bi vsebovala precej navedb in trditev, ki so po njegovem mnenju pristranske. Na ZDU-GIZ so potrebo po spremembi zakona upravičevali s težavami idov pri prodaji netržnih naložb in zmanjšanju izpostavljenosti do posameznega izdajatelja, to argumentacijo pa je kasneje uporabilo tudi ministrstvo za finance. Vendar pregled naložb preostalih štirih idov (NFD 1, KD, Zvon Ena in Krona Senior) razkriva, da se s prevelikim deležem (več kot 10 odstotkov) netržnih naložb soočata le Zvon Ena ID in NFD 1 ID. Kotnik še opozarja, da pri tem ne gre za zatečeno stanje, saj je NFD 1 ID v zadnjem letu in pol med drugim sodeloval pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke in Banke Celje ter kupil paket delnic Elektra Celje, Zvon Ena ID, pa delnice Elektra Gorenjska, Term Maribor in NLB. Tudi zmanjšanje izpostavljenosti do posameznega izdajatelja pod 10 odstotkov sredstev za ide ne bi smelo predstavljati večjih težav. Več kot 10 odstotkov sredstev imajo namreč idi (z izjemo Zvona Ena) le v delnicah Krke, ki pa je najbolj likvidna delnica na naši borzi. "Celo če izhajamo s stališča, da ne glede na to, da je bila situacija načrtno povzročena, zdaj pač je, kar je, je težava rešljiva z uvedbo drugačnega določila, in sicer da lahko vzajemni skladi, nastali s preoblikovanjem iz investicijskih družb, desetodstotno omejitev netržnih sredstev presegajo še tri leta po preoblikovanju," drugačno rešitev predlaga Kotnik. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042284921

ZADRŽANJE

/13/...še ena trenutno zelo pomembna zmaga malih delničarjev, ki so začeli pritiskati na DZUje in so pomalo že naveličani njihovih izgovorov in omahovanja za preoblikovanja, ki bi jim njihovo vloženo premoženje primerneje ovrednostila:

SPOROČILO ZA JAVNOST
Zakon o investicijskih skladih in DZU – USTAVLJEN POSTOPEK
Danes dopoldan je predsednik VZMD od predstavnikov Ministrstva za finance (MF) prejel zagotovilo o zadržanju Predloga Zakona o spremembi Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1D), ki ga je MF 15. 7. 2009 poslalo Vladi RS, da ga posreduje DZRS v sprejem po skrajšanem postopku. Predlog Zakona je predvideval triletno podaljšanje skrajnjega roka za preoblikovanje investicijskih družb (ID) v vzajemne sklade, kar bi imelo neposredni vpliv na preko 110.000 malih delničarjev ID, v največji meri certifikatskih vlagateljev v PID-e. Zato je VZMD opozoril MF, da je za preoblikovanje še vedno leto in pol časa ter da je neprimerno predlagati tak Zakon po skrajšanem postopku, posebej brez usklajevanja in mnenja VZMD (ki je z MF vzpostavil komunikacijo februarja 2006 in odtlej podajal konstruktivne predloge na vse področne zakone) oz. relevantnih civilno-družbenih institucij, pri čemer naj bi šlo celo za predlog Zakona, ki ga je podalo gospodarsko interesno Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ). Ministrstvo za finance je dne 15.07.2009 na Generalni sekretariat Vlade RS naslovilo Predlog Zakona o spremembi Zakona o investicijskih družbah in družbah za upravljanje (ZISDU-1D), skladno s katerim bi se 15. odst. 236. čl. ZISDU-1 spremenil tako, da bi se skrajnji rok za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade podaljšal za tri leta (dokument 007-377/2009 z dne 15.07.2009).
V opisu razlogov v prid sprejetju ZISDU-1D sta podana dva vsebinska razloga:
1. težavnost znižanja deleža vseh netržnih naložb ("drugih prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga") pod 10 % sredstev sklada (omejitev skladno s 3. odstavkom 64. člena ZISDU-1);
2. težavnost znižanja deležev vsake od posameznih tržnih naložb ("vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja") pod 10 % sredstev sklada (omejitev skladno s 1. alinejo 6. odstavka 68. člena ZISDU-1). Strokovni sodelavci VZMD, skupaj s članom Strokovnega sveta VZMD Tadejem Kotnikom, so po posvetu prišli do zaključka, da predlagani ukrep ne bi bil proporcionalen in bi bilo mogoče enake učinke doseči z manjšim poseganjem v pravice delničarjev. Skladno s tem ter na podlagi analiz Tadeja Kotnika je VZMD izoblikoval stališči, kot sledita.
AD. 1: Hitra uskladitev netržnih naložb z namenom znižanja pod 10 % sredstev sklada bi lahko v časih finančne krize in z njo povezane nizke likvidnosti potencialno res zahtevala prodajo po cenah, nižjih od poštene vrednosti. A celo če privzamemo izrazito negativen scenarij razvoja dogodkov, po katerem se krizne razmere ne bi izboljšale še vse do skrajnjega roka za preoblikovanje, torej še najmanj leto in pol, vidimo vsaj dve alternativi podaljšanju tega roka:
* v 236. členu ZISDU-1 se doda 19. odstavek, ki se glasi:
* "(19) Ne glede na omejitve, določene v 3. odstavku 64. člena tega zakona, ima lahko vzajemni sklad, ki je nastal s preoblikovanjem investicijske družbe iz ZISDU, v prvih treh letih po preoblikovanju vloženih v druge prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga največ 20 odstotkov svojih sredstev"; in
* delnice Nove Ljubljanske banke, d.d., se do leta 2011 uvrstijo na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Pomembno je poudariti, da bi že sprejetje predloga iz prve alineje povsem odpravilo prvi razlog, ki ga navaja besedilo predloga ZISDU-1D, saj ne bi več prihajalo do neskladja s 3. odst. 64. čl. ZISDU-1. Ob dodatnem upoštevanju predloga iz druge alineje pa bi se pri obeh investicijskih družbah, ki trenutno presegata 10 % omejitev netržnih naložb, ta presežni delež še močno znižal.
AD. 2: Pregled trenutnega stanja največjih naložb v tržne delnice posameznega izdajatelja pri štirih investicijskih družbah priča, da do znatnega preseganja 10 % praga prihaja le pri delnicah Krke (stanje: 17.07.09, vir: delniške knjige):
KD ID KRKG (13.1%)
PETG (9.8%)
MELR (7.9%)
Krona Senior KRKG (16.7%)
GRVG (3.1%)
NF1N (2.0%)
NFD1 KRKG (20.4%)
TLSG (10.5%)
PETG (7.8%)
Zvon 1 ID ETOG (10.1%) ZTOG (8.7%) KRKG (8.4%)

Če podamo število delnic, ki bi jih morale investicijske družbe prodati za znižanje vseh tržnih naložb pod 10 % prag (stanje: 17.07.09), za primerjavo pa še celotni promet s temi delnicami v letu 2008 in v juniju 2009, dobimo naslednje številke:
KRKG KD ID - 28.731 delnic Krona Senior - 58.349 delnic NFD 1 - 371.389 delnic ZVON 1 ID - 0 delnic TLSG KD ID - 0 delnic Krona Senior - 0 delnic NFD 1 - 6982 delnic ZVON 1 ID - 0 delnic ETOG KD ID - 0 delnic Krona Senior - 0 delnic NFD 1 - 0 delnic ZVON 1 ID - 163 delnic Promet 2008 KRKG - 4.467.426 delnic Promet 06.2009 - 367.167 delnic Promet 2008 TLSG - 325.570 delnic Promet 06.2009 - 14.882 delnic Promet 2008 ETOG - 11.732 delnic Promet 06.2009 - 422 delnic Ti podatki jasno kažejo, da bi pri enakomernem odprodajanju presežnih delnic, v obdobju od danes do skrajnjega roka za preoblikovanje, takšno odprodajanje prispevalo največ nekaj odstotkov dodatnega prometa, v večini primerov pa celo manj kot odstotek. Zato menimo, da ni moč govoriti o grožnji "splošnega znižanja cen" pri takšnem odprodajanju. Hkrati je družba Krka, pri delnicah katere so presežki še največji, na letošnji skupščini delničarjev dne 02.07.2009 sprejela sklep o pridobivanju lastnih delnic, ki družbi v naslednjih treh letih omogoča nakup do 3.542.612 delnic, tudi mimo organiziranega trga (čemur je VZMD na skupščini sicer argumentirano nasprotoval), kar je skoraj osemkrat več od celotnega števila delnic KRKG, ki jih morajo investicijske družbe prodati do preoblikovanja za odpravo neskladja s 1. alinejo 6. odstavka 68. člena ZISDU-1.
http://www.mali-delnicarji.si/?news=415&lang=slo

/13/...rešitveni scenarij za DZUje je tako padel v vodo, tako, da se bodo morali držati rokov za preoblikovanje, samo do leta 2011:

Križanič začasno zadržal zakon, ki bi podaljšal rok za preoblikovanje idov Ministrstvo za finance pod vodstvom Franca Križaniča se je po burnem odzivu malih delničarjev investicijskih družb (še preostale štiri investicijske družbe NFD 1, KD, Krona Senior in Zvon Ena imajo skupno več kot 110.000 delničarjev) odločilo, da začasno zadrži svoj predlog novele zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1D). Kot smo razkrili v Dnevniku, je ministrstvo predlog za spremembo zakona, s katero bi se skrajni rok za preoblikovanje investicijskih družb (id) v vzajemne sklade podaljšal za tri leta do leta 2014, pripravilo na pobudo združenja družb za upravljanje investicijskih skladov, idejni oče pobude pa je bil Stanislav Valant, sicer tudi eden od največjih lastnikov družbe za upravljanje NFD (ta upravlja največji slovenski id NFD1). Na ministrstvu nameravajo v prihodnjih tednih opraviti pogovore s predstavniki malih delničarjev in zainteresirano javnostjo, strokovne argumente pa bodo preučili in ustrezno upoštevali.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042285653

ODMEV

Odmev: Ministrstvo za finance proti malim delničarjem idov 1. Ministrstvo za finance proti malim delničarjem idov http://www.finance.si/253190/Ministrstvo_za_finance_proti_malim_delni%E8arjem_idov V članku v Financah z dne 21. julija 2009 ( dosegljiv je na spletnem naslovu http://www.finance.si/253190 [+] ) je novinar Jure Ugovšek podal tri navedke iz mojega pisma vladi RS ( dosegljivo je na spletnem naslovu http://www.finance.si/forumi/?t=70270 [+] ) in sicer:
1) "Več kot sto tisoč delničarjev štirih idov, ki še niso opravili preoblikovanja v vzajemne sklade, je že brez tovrstne spremembe zakonodaje prav tistih zadnjih sto tisoč vlagateljev v ide, ki na to preoblikovanje še čakajo, medtem ko so ga preostali že dočakali."
2) [Tadej Kotnik vlado spominja, da] "sta lani NFD 1 in Zvon Ena ID sodelovala v dokapitalizacijah NLB in Banke Celje . Poleg tega je NFD 1 v istem obdobju dokupil še sveženj delnic Elektra Celje , Zvon Ena ID pa tik pred prehodom v tekoče leto svežnja delnic družb Elektro Gorenjska in Terme Maribor ter še dodaten sveženj delnic NLB (še poleg sodelovanja v dokapitalizaciji, od družbe Sava [SAVA 239,62 -0,08%])".
3) [Kotnik predlaga, da vzajemni skladi, nastali s preoblikovanjem iz investicijskih družb] "lahko na primer še dve leti po preoblikovanju presegajo 10-odstotno omejitev netržnih vrednostnih papirjev". Prikaz nasprotnih dejstev, ki ga je na Finance naslovila Krekova družba d.o.o. oziroma kot podpisnica članica uprave družbe ga. Marjeta Fuchs, se po moji presoji nikjer ne dotika navedkov 1 in 3 iz mojega pisma, pa tudi sicer je navedek 1 neizpodbitno dejstvo, navedek 3 pa v grobem povzema predlog, ki smo mu v sodelovanju z Vseslovenskim združenjem malih delničarjev v tem tednu dali precej bolj konkretno obliko in po naši presoji tudi tehtno argumentacijo ( dosegljiv je na spletnem naslovu http://www.vzmd.si/?news=415<=slo [+] ).
Zato preostane le še možnost, da se "ogromno neresnic", ki naj bi jih novinar povzel iz mojega pisma, skriva v navedku 2. V izogib dolgovezenju bom navedel kar dejstva: # v zvezi s prvim stavkom navedka 2: - investicijska družba NFD1 je leta 2008 sodelovala tako v dokapitalizaciji NLB (vpis delnic v delniško knjigo na dan 17.07.2008) kot v dokapitalizaciji Banke Celje (vpis 08.12.2008); vir: delniške knjige - investicijska družba Zvon 1 ID je leta 2008 sodelovala v dokapitalizaciji Banke Celje (vpis delnic v delniško knjigo na dan 08.12.2008); vir: delniške knjige # v zvezi z drugim stavkom navedka 2: - stanje netržnih delnic v portfelju NFD1: 31.12.2007 - 0 delnic ECEG; 31.12.2008 - 419278 delnic ECEG; - stanje netržnih delnic v portfelju Zvon 1 ID: 31.12.2007 - 0 EGKG, 0 TMM, 1644 NLB; 31.12.2008 - 8000 EGKG, 33229 TMM, 5384 NLB; vir: letna poročila obeh investicijskih družb za leti 2007 in 2008, dosegljiva na spletnih naslovih: ( http://www.nfd.si/datoteke/dokumenti/NFD_1-Letno_porocilo_20... [+] ) (str. 18-20), ( http://www.nfd.si/datoteke/dokumenti/NFD_1-Letno_porocilo_20... [+] ) (str. 22), ( http://www.krekovi-skladi.si/images/stories/dokumenti/id/let... [+] )(str. 24-26) in ( http://www.krekovi-skladi.si/images/stories/dokumenti/id/let... [+] ) (str. 27-2 . Vsi našteti podatki in dokumenti so javni. Glede na navedek 2 sem v teh podatkih po ponovnem pregledu zaznal le eno dejansko neskladje in sicer v trditvi, da je Zvon 1 ID delnice NLB v letu 2008 pridobival tako v dokapitalizaciji kot z nakupom svežnja od Save . Zvon 1 ID je sodeloval v dokapitalizaciji NLB v letu 2007, vseh 3740 delnic NLB, ki jih je pridobil v letu 2008, pa je pridobil od Save. Napako obžalujem in se zanjo iskreno opravičujem tako Krekovim skladom kot časniku Finance. Drugih napačnih trditev (predvsem pa "ogromno neresnic") v navedkih, ki jih je novinar Jure Ugovšek povzel iz mojega pisma vladi RS, ne najdem. Tadej Kotnik http://www.finance.si/253570/Odmev_Ministrstvo_za_finance_proti_malim_delni%E8arjem_idov

/13/...vsak vlagatelj v holdinge je letos izgubil že 792,91 €:

Pol milijona delničarjev holdingov letos izgubilo že 400 milijonov evrov Slovenski borzni holdingi, v katerih ima najmanj eno delnico vsak četrti Slovenec, vztrajno izgubljajo tržno vrednost, samo od začetka letošnjega leta pa se je tržna kapitalizacija 20 analiziranih holdinških družb znižala že za 380 milijonov evrov. Skupaj je tako 20 najpomembnejših borznih holdingov, ki obvladujejo velik del slovenskega gospodarstva, vrednih le še 1,25 milijarde evrov. To je kar 2,1 milijarde evrov manj kot konec leta 2007 in le nekaj milijonov evrov več, kot je bila pred letom in pol vredna le Sava. Povedano drugače: za ceno, ki bi jo vlagatelj konec leta 2007 odštel za nakup 100-odstotnega deleža v Savi, bi danes dobil zbirko holdingov, ki ima v lasti za okoli osem milijard evrov premoženja. 1,25 milijarde evrov je torej tudi cena, ki bi jo moral odšteti investitor, da bi se prek analiziranih holdingov "dokopal" do pomembnih deležev v Mercatorju, Petrolu, Heliosu, Cinkarni Celje, Cetisu, Probanki, Trimu, Gorenjski banki, Žitu, Perutnini Ptuj, Pivovarni Laško, Mlinotestu, Iskri Avtoelektriki in drugih pomembnih slovenskih družbah, bankah in zavarovalnicah, ki jih za zdaj še obvladujejo analizirani holdingi. Izčrpani lastniki klonili pod prodajnimi pritiski Še konec minulega leta in v prvih mesecih letošnjega leta so po delnicah analiziranih holdingov povpraševali predvsem njihovi večinski lastniki, ki so na tak način krepili svoj lastniški vpliv in posledično preprečevali večji zdrs njihove borzne cene, razkrivajo podatki Ljubljanske borze in centralne Klirinško-depotne družbe (KDD). Vendar pa z redkimi izjemami v zadnjih mesecih povpraševanja po delnicah holdinških družb ni zaznati niti pri večinskih lastnikih, ki so zaradi prekomerne zadolženosti (podobno kot več pomembnejših slovenskih holdingov) tudi sami zašli v finančne težave. Še najbolj aktivni so pri nakupih delnic holdinških družb v zadnjih tednih Aktiva Holdings (Aktiva Naložbe), Sava (Maksima Invest in NFD Holding), KD (KD Group) ter NFD 1 ID in Sanotis, ki občasno kupujeta delnice Save. Na drugi strani je Gospodarstvo Rast z nakupi delnic Zvon Ena Holdinga praktično prenehalo, podobno kot je Kolonel nehal kupovati delnice Centra Naložb, FB Investicije ne povprašujejo več po delnicah Maksime Holding, Center Naložbe se je nehal krepiti v Infond Holdingu, Vipa v Vipi Holding, Fidina v Finetolu, Adria Capital Koper v Mercati, Zavarovalnica Triglav v Triglav Naložbah, Medaljon v Zlati Moneti II.... Na drugi strani je prodajni pritisk ostal praktično nespremenjen oziroma se je celo nekoliko okrepil. Samo v zadnjih osmih mesecih se je po neuradnih ocenah za prodajo delnic slovenskih holdinških družb odločilo več kot 13.000 malih delničarjev. Tako se je skupno število delničarjev analiziranih družb spustilo že pod 482.000, število pa vztrajno pada. Zakaj vlagatelji bežijo? Zaprte lastniške strukture, prekomerna zadolženost, po večini netransparentno poslovanje in nejasne lastniške prepletenosti so le nekateri razlogi, zakaj se številni mali delničarji odločajo za prodajo delnic holdinških družb ne glede na ceno, ki jo pri tem iztržijo. Poleg tega v zadnjih letih večina delničarjev ni dobila izplačanih niti dividend, saj denimo Aktiva Naložbe, Infond Holding, Maksima Holding, NFD Holding... vse od ustanovitve (oziroma od oddelitve od pooblaščenih investicijskih družb) še niso izplačali dividend. V povprečju že tretjinski padec Od začetka leta se je vrednost delnic analiziranih holdingov znižala že za tretjino, in to čeprav so se v istem obdobju cene delnic na Ljubljanski borzi zvišale za 13,5 odstotka in posledično tudi premoženje holdingov. Izmed 20 analiziranih družb jih je letos kar osem zabeležilo že več kot 50-odstotni padec cene delnice, medtem ko se je zvišala le cena delnice družbe KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar. Na spodnji konec lestvice so se z več kot 75-odstotnim zdrsom cene uvrstili Maksima Holding, Zvon Ena Holding, Infond Holding in Center Naložbe, ki jih vodijo Nastja Sušinski, Simon Zdolšek, Matjaž Rutar in Saša Fajs. V povprečju delnice slovenskih borznih holdingov kotirajo pri le 50 odstotkih knjigovodske vrednosti s konca decembra lani, niti 20 odstotkov knjigovodske vrednosti pa ne dosegajo delnice KS Naložb, Centra Naložb, Maksime Holding, Zvon Ena Holdinga, Zvon Dva Holdinga in Infond Holdinga. Nizka cena v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo je v veliki meri povezana tudi z visoko zadolženostjo. Z izjemo KS Naložb, ki nimajo niti evra dolga, in Centra Naložb, kjer delež dolgov predstavlja slabih 50 odstotkov sredstev, imajo namreč preostale družbe več kot dve tretjini obveznosti v financiranju, kar pomeni, da dolg že za najmanj dvakrat presega višino kapitala. Posojil že za 2,5 milijarde evrov, čas za vračilo pa se izteka Konec decembra lani so imeli analizirani holdingi najetih za 2,5 milijarde evrov posojil oziroma 783 milijonov evrov več kot konec decembra 2007. Skoraj dve milijardi evrov celotnega finančnega dolga so predstavljala kratkoročna posojila, ki jih bodo morali holdingi do izteka leta bodisi reprogramirati bodisi poplačati. V povprečju je tako za vsak evro dolgoročnih posojil odpadlo kar 3,8 evra kratkoročnih posojil (konec leta 2007 je bilo razmerje 1 proti 2 v prid kratkoročnih finančnih obveznosti). Edini analizirani družbi, v katerih je obseg dolgoročnih finančnih obveznosti presegal obseg kratkoročnih, sta po zadnjih uradnih podatkih Mercata in KD Group. Slednji je namreč leta 2005 izdal za 80 milijonov evrov obveznic, ki zapadejo šele leta 2015. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042286513

CERTIFIKATNI REZULTATI

PID KMEČKA DRUŽBA KMOS
Za lastninski certifikat v vrednosti takratnih 400.000 sit oziroma 1669,17 € je delničar te družbe dobil 380 delnic. Te so se preoblikovale v 3800 KMON, kasneje v 16 delnic KDHR, 123 delnic KDIR in 1287 delnic KDPN. Delnice KDPN so se kasneje preoblikovale v 128 delnic PDKR, od leta 2006 pa so se te preoblikovale v 6 delnic KDHR.
Vrednost vloženega certifikata danes znaša 1758,51 €.

INFOND PID IZOS
Za lastninski certifikat v vrednosti 400.000 sit je delničar te družbe dobil 380 delnic IZOS. Te so se kasneje preoblikovale, tako ima danes delničar 92 delnic IFIR, 189 delnic IFFR, 55 delnic IFDR in 43 delnic IFHR. Delnice IFIR in delnice JFFR so se jeseni 2008 preoblikovale v enakem razmerju v točke vzajemnega sklada Infond Global - INDGL in Infond Dynamic - INDDY. Vrednost vloženega certifikata danes znaša 1083,36 €.

ZLATA MONETA PID
Za lastninski certifikat v vrednosti 400.000 sit je delničar te družbe dobil 1570 delnic Zlate Monete 1 in 222 delnic Zlate Monete 2. Na podlagi izplačanih dividend v obliki delnic ZM1N se je število teh delnic povečalo na 3140, te pa so se kasneje spremenile v točke vzajemnega sklada PBGS, ki kotirajo na borzi.
Vrednost vloženega certifikata danes znaša 2325,80 €.

ZVON ENA in ZVON DVA PID
Za lastninski certifikat v vrednosti 400.000 sit je delničar te družbe dobil 184 delnic Zvon ENA PID in 196 delnic ZVON DVA PID. PID ZVON ENA se je kasneje preoblikoval v 154 delnic ZVHR in 30 delnic ZVIR.
Vrednost vloženega certifikata danes znaša 530,50 €.

NFD 1 in NFD 2 PID
Za lastninski certifikat v vrednosti 400.000 sit je delničar te družbe dobil 1630 delnic NF1N in 218 delnic NF2N.
Vrednost vloženega certifikata danes znaša 2567,60 €.

Koliko je danes vredna naložba izpred 10 let v nekatere PID-e

KMEČKA DRUŽBA PID - KD INVESTMENTS
Vrednost certifikata ob vpisu - 1.669,17 €
Vrednost certifikata konec oktobra 2007 - 4.089,28 €
Vrednost certifikata danes 26.08.2009 - 1.758,51 €

INFOND ZLAT PID - INFOND DZU
Vrednost certifikata ob vpisu - 1.669,17 €
Vrednost certifikata konec oktobra 2007 - 3.507,29 €
Vrednost certifikata danes 26.08.2009 - 1.083,36 €

ZLATA MONETA - PROBANKA DZU
Vrednost certifikata ob vpisu - 1.669,17 €
Vrednost certifikata konec oktobra 2007 - 3.717,82 €
Vrednost certifikata danes 26.08.2009 - 2.325,80 €

ZVON I PID, ZVON II PID - KREKOVA DZU
Vrednost certifikata ob vpisu - 1.669,17 €
Vrednost certifikata konec oktobra 2007 - 3.932,38 €
Vrednost certifikata danes 26.08.2009 - 530,50 €

NFD 1 PID, NFD 2 PID - NFD DZU
Vrednost certifikata ob vpisu - 1.669,17 €
Vrednost certifikata konec oktobra 2007 - 6.391,24 €
Vrednost certifikata danes 26.08.2009 - 2.567,60 €

Kaj je ostalo malim delničarjem
http://www.vecer.com/vsoboto/ www.vecer.si
http://www.finance.si/blog/8/378

POVEZANE OSEBE

Naslednice pidov si posle s povezanimi osebami razlagajo vsaka po svoje Pravne naslednice pooblaščenih investicijskih družb (pid), ki imajo več kot 440.000 malih delničarjev, so po neuradnih ocenah v prvem polletju sklenile za več kot 250 milijonov evrov poslov s povezanimi osebami. Po večini gre za posojila (dana in prejeta) povezanim družbam, prodajo finančnih naložb in dokapitalizacije odvisnih in hčerinskih družb, manjši del pa se nanaša tudi na razne svetovalne storitve.
V KD Group, ki ga vodi predsednik upravnega odbora Matjaž Gantar, imajo očitno nekoliko drugačno pojmovanje poslov s povezanimi osebami kot v večini preostalih naslednic pidov. Medtem ko večina naslednic pidov razkriva le izbrane posle s povezanimi osebami, so v KD Group razkritje teh poslov zastavili mnogo širše.
Natančna vrednost poslov naslednic pidov s povezanimi osebami ni znana, podatka o tem pa nima niti Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki nadzira te posle. Naslednice pidov si namreč vsaka po svoje razlagajo posle s povezanimi osebami, kar je razvidno tudi iz njihovih poročil, ki se med seboj občutno razlikujejo. Še najobširneje posle s povezanimi osebami razkrivata Zlata Moneta II, ki je prek družbe Medaljon v večinski lasti Probankinih menedžerjev, in KD Group, ki ga vodi Matjaž Gantar. V slednjem tako razkrivajo celo posle z družbami, v katerih imajo člani uprave, nadzornega sveta ali njihovi ožji družinski člani najmanj 20 odstotkov lastništva, dodatno pa razkrivajo tudi posle z družbami, v katerih člani uprave in nadzornega sveta KD Group opravljajo zgolj funkcijo člana nadzornega sveta. V KD Group sicer ob tem ne razkrivajo tudi vrednosti poslov, medtem ko v Zlati Moneti II razkrivajo tudi vrednost kreditnih poslov s povezanimi osebami. Na drugi strani Infond Holding in Center Naložbe razkrivata le skupni obseg posojil, terjatev, odhodkov in prihodkov med povezanimi družbami, ne pa tudi podatka o tem, za katero povezano osebo sploh gre. V Triglavu Naložbah so denimo ocenili, da so zadostili zakonskim pogojem poročanja s tem, ko so razkrili tip posla in nasprotno stranko, v NFD Holdingu pa med povezane osebe štejejo le člane uprave, preostale zaposlene in člane nadzornega sveta ter odvisne družbe. Poslov z družbama Finetol in Maksima Invest, ki imata skupaj v lasti 47 odstotkov vseh delnic NFD Holdinga, v družbi ne uvrščajo med posle s povezanimi osebami, kot tudi ne poslov s Savo, v kateri je predsednik uprave NFD Holdinga Stanislav Valant član nadzornega sveta. V NFD Holdingu sicer pojasnjujejo, da razkrivajo vse informacije, ki jih od njih zahteva zakonodaja, vendar pa podobno pravijo tudi v KD Group, kjer o povezanih poslih poročajo veliko bolj natančno. Ali so morali katero od naslednic pidov letos prositi za dodatna pojasnila glede poslov s povezanimi osebami in kako sploh poteka postopek nadzora teh poslov, na ATVP ne razkrivajo, saj gre za "zaupne podatke". Mali delničarji pospešeno zapuščajo naslednice pidov Delničarji 17 največjih holdingov, ki kotirajo na borzi in ki so nastali s preoblikovanjem pooblaščenih investicijskih družb, so letos izgubili že več kot 375 milijonov evrov premoženja. Za toliko se je namreč od začetka leta znižala tržna kapitalizacija analiziranih holdingov, ki obvladujejo dobršen del slovenskega gospodarstva. Še konec leta 2007 je tržna kapitalizacija 17 analiziranih naslednic pidov znašala več kot 1,4 milijarde evrov, zdaj pa le še dobrih 500 milijonov evrov. Tako ne preseneča, da se število delničarjev naslednic pidov pospešeno zmanjšuje. Včeraj jih je bilo tako po podatkih Centralne klirinško-depotne družbe le še 441.491, kar več kot 21.000 manj kot pred dobrim letom dni.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042320733

VZAJEMNI SKLAD

Prvi primer preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni sklad po ZISDU - poslednja skupščina Krone Senior. Zaskrbljujoče ravnanje NFD 1 in Zvon 1 ID! Zaradi zamika objave (objava v časopisu) sklepov skupščine investicijske družbe Krona Senior, d.d., z dne 1. 3. 2010, je VZMD počakal z objavo poročila s skupščine do objave uradnega poročila. Na pomembni skupščini so bili praktično soglasno sprejeti vsi predlogi sklepov, vključno s preoblikovanjem družbe v vzajemni sklad, kar predstavlja prvi takšen primer - skladno z Zakonom o investicijskih družbah in družbah za upravljanje (ZISDU-1) - med preostalimi štirimi investicijskimi družbami, naslednicami nekdanjih PID-ov. Edina razpravljavca na skupščini sta bila ddr. Tadej Kotnik, član strokovnega sveta VZMD, in mag. Kristjan Verbič, ki je z zadovoljstvom pozdravil primer dobre prakse ter postopke in ravnanja Krone družba za upravljanje investicijskih skladov in družb, d.o.o., ki so pripeljali do pogojev za zgledno in delničarjem »prijazno« preoblikovanje Krone Senior v vzajemni sklad. Ob tem v VZMD upajo, da bo takšnih primerov več - v kratkem, kot vse kaže, še KD ID, d.d. - ter izražajo zaskrbljenost nad preostalimi investicijskimi družbami NFD 1, d.d., in Zvon 1 ID, d.d., ki korakov v tej smeri še vedno ne izvajata – prej nasprotno. Slednji sta bili tudi glavni pobudnici predloga sprememb ZISDU-1D s katerim bi se skrajnji rok za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade podaljšal še za tri leta – ta poskus spremembe zakona v počitniškem času in to po skrajšanem postopku je predstavnikom VZMD uspelo ustaviti po predstavitvi argumentov pristojnemu Ministrstvu za finance v dneh 20., 22. in 24. 7. 2009, pa tudi v nadaljevanju, zaradi česar novela ZISDU ni bila uvrščena v Normativni program dela Vlade RS za leto 2010. Pri vsem tem pa je denimo NFD 1 v zadnjih mesecih celo redno poviševal svojo izpostavljenost do delnic družbe Sava, d.d., in ta zdaj že presega limit 10 % sredstev investicijske družbe. Hkrati ni bilo objavljeno nikakršno vabilo k dajanju ponudb, s katerim bi NFD 1 in Zvon 1 ID poskušala odprodati del svojih netržnih naložb, zato je netržna izpostavljenost obeh družb povsem enaka kot pred dobrega pol leta! Poročilo VZMD.TV. Član uprave DUS Krona mag Ivan Pajek Investicijska družba Krona Senior, d.d., je kot prva od zadnjih preostalih štirih investicijskih družb, naslednic nekdanjeih pooblaščenih investicijskih družb (PID), uradno pričela s postopkom preoblikovanja v vzajemni sklad. Skupščina, ki je odločala o preoblikovanju, je potekala 1. marca 2010, predlagana kazenska izstopna provizija je za prvo leto po preoblikovanju 6 % in za drugo leto 3 %, redni izstopni stroški pa so 3 % (pravila upravljanja vzajemnega sklada so objavljena na spletnem naslovu: http://www.dus-krona.si/dokumenti/Microsoft%20Word%20-%20pravila%20upravljanja-SENIOR3.pdf ).

V času od ustavitve poskusa spremembe ZISDU-1D - po predstavitvi argumentov VZMD pristojnemu Ministrstvu za finance v dneh 20., 22. in 24. 7. 2009 - je tudi investicijska družba KD ID, d.d., že uskladila svoje naložbe z vsemi zahtevami ZISDU-1 za vzajemni sklad. O uskladitvi so delničarje tudi obvestili v poročilu družbe za mesec oktober 2009, v poročilu za november 2009 pa so še eksplicitno zapisali, da "se datum preoblikovanja v marcu 2011 nezadržno bliža" (poročili sta dosegljivi na spletnem naslovu: http://www.kd-skladi.si/?subpageid=799 ). Tudi na zadnji skupščini delničarjev družbe KD ID je uprava podala zagotovila, da bo preoblikovanje izvedeno v roku, ki ga predpisuje veljavna zakonodaja – ne glede na morebitne obnovljene pobude za spremembo le-te. Nasprotno pa (vsaj po informacijah, s katerimi razpolaga VZMD) preostali dve investicijski družbi: NFD 1, d.d., in Zvon 1 ID, d.d., ki sta bili tudi glavni pobudnici predloga ZISDU-1D, korakov v tej smeri ne izvajata. Tako je denimo NFD 1 v zadnjih mesecih celo redno poviševal svojo izpostavljenost do delnic družbe Sava, d.d., in ta zdaj že presega limit 10 % sredstev sklada. Objavljeno ni bilo nobeno vabilo k dajanju ponudb, s katerim bi NFD 1 in Zvon 1 ID poskušala odprodati del svojih netržnih naložb, zato je netržna izpostavljenost obeh družb povsem enaka kot pred dobrega pol leta. Tako postaja vse bolj zaskrbljujoče dejstvo, da družbi NFD 1 in Zvon 1 ID nista niti začeli z aktivnostmi usklajevanja portfelja, kar napeljuje na misel, da gre za znano taktiko "postavljanja pred dejstvo". V primeru, da še nekaj mesecev ne bo v portfeljih nobenih sprememb v smeri uskladitve, niti resnih poskusov takšnih sprememb, utegneta upravi družb »ugotoviti«, da je do skrajnjega roka za preoblikovanje le še nekaj mesecev in da v tako kratkem času res ne moreta uskladiti naložb (čemur bo takrat seveda težko oporekati). Tako bosta seveda ponovno apelirali na Ministrstvo za finance, naj v luči takratne res pereče situacije ponovno "obudi" ZISDU-1D in ju s tem reši "prodajanja na silo". Seveda je opisani scenarij lahko tudi le plod domišljije sodelavcev VZMD, upravi NFD 1 in Zvon 1 ID pa za prihodnje mesece načrtujeta začetek aktivnosti, kakršne sta v preteklih mesecih že uspešno zaključili Krona Senior in KD ID. A žal dosedanje izkušnje pogosto domišljijo celo prekašajo. Nekaj relevantnih poročil VZMD.TV: http://www.youtube.com/watch?v=Mtmnar47fdg
http://www.youtube.com/watch?v=Mgt-UEtaJTU&feature=sdig&et=1251747341.03

ZGUBAŠI

Deseterica borznih holdingov lani z rekordnih 215 milijonov evrov čiste izgube in 1,3 milijarde evrov posojil Leto 2009 je bilo za slovenske holdinške družbe najslabše doslej. Samo deset borznih holdingov, ki so v zadnjih dneh že razkrili podatke o svojem poslovanju, je lani ustvarilo kar 215 milijonov evrov čiste izgube, kar je trikrat več kot v letu 2008. Največjo izgubo med analiziranimi holdingi je lani ustvaril Center Naložbe, ki mu sledijo Zvon Ena Holding, Maksima Holding in NFD Holding. Samo omenjene štiri družbe, ki imajo skoraj 150.000 malih delničarjev, so lani ustvarile 230 milijonov evrov čiste izgube, v zadnjih dveh letih pa že več kot 310 milijonov evrov. Slabi rezultati so v pretežni meri posledica rekordnih odpisov in slabitev finančnih naložb. Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Sava, Maksima Holding, Aktiva Naložbe, Center Naložbe, NFD Holding, Triglav Naložbe, Modra Linija Holding in Finetol so lani oblikovali za skoraj 250 milijonov evrov odpisov in slabitev, v zadnjih dveh letih pa za več kot 400 milijonov evrov. Večji del svojega premoženja imajo slovenski holdingi investiranega v delnice na Ljubljanski borzi, zaradi pomanjkanja prevzemne aktivnosti pa lani praktično niso prodali nobene izmed pomembnejših naložb. Tako ne preseneča, da se je finančni dolg analiziranih desetih holdingov lani celo povečal za 56 milijonov evrov, na 1,3 milijarde evrov, pri čemer le 170 milijonov evrov odpade na dolgoročna posojila. Analizirani holdingi so imeli konec minulega leta le še 731 milijonov evrov kapitala, kar je četrt milijarde evrov manj kot leto prej. Še najmanj zadolžena je bila Modra Linija Holding, medtem ko sta imela Center Naložbe in Maksima Holding celo več obveznosti kot premoženja, Zvon Ena Holding pa je imel za vsak evro kapitala kar 8,7 evra obveznosti. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042349129 IZGUBA PREMOŽENJA Pol milijona delničarjev v holdingih izgubilo že 2,4 milijarde evrov premoženja Delničarji najpomembnejših slovenskih holdinških družb so od konca leta 2007, ko so vrednosti delnic borznih holdingov dosegle najvišje ravni, izgubili že kar 2,4 milijarde evrov premoženja. Samo od začetka letošnjega leta so izgube 449.000 delničarjev borznih holdingov presegle 160 milijonov evrov, večji del oziroma vse premoženje pa so izgubili delničarji Infonda Holdinga, Centra Naložb, Maksime Holdinga, Istrabenza, Zvona Dva Holdinga in Zvona Ena Holdinga. Delničarji najpomembnejših slovenskih holdinških družb so od konca leta 2007, ko so vrednosti delnic borznih holdingov dosegle najvišje ravni, izgubili že kar 2,4 milijarde evrov premoženja. Včeraj so bili vsi borzni holdingi, ki obvladujejo velik del slovenskega gospodarstva, vredni le še 1,02 milijarde evrov. To je celo 200 milijonov evrov manj, kot je bila konec leta 2007 vredna samo Sava. Maksimo Holding in Center Naložbe, ki sta bila na svojem vrhuncu skupaj vredna okoli 80 milijonov evrov, bi včeraj vlagatelj lahko kupil že za vsega 14.000 evrov, vso vrednost pa je izgubil Infond Holding, ki je končal v stečaju. Stečaj grozi tudi Centru Naložbam in Maksimi Holding, Zvon Ena Holding pa je zaradi neporavnave svojih obveznosti in blokade računov tik pred prostovoljno poravnavo. Od začetka letošnjega leta so delnice največjih borznih holdingov izgubile že med 15 in 30 odstotki vrednosti oziroma okoli desetkrat več kot indeks najlikvidnejših delnic SBI TOP. Letos sta med analiziranimi holdingi rast dosegli le delnica NFD Holdinga in delnica Istrabenza, ki pa sta na drugi strani od konca leta 2007 izgubili 59 oziroma 93 odstotkov vrednosti. V povprečju so analizirani holdingi od konca leta 2007 izgubili kar dve tretjini vrednosti. Največ premoženja so od začetka finančne krize izgubili delničarji Save, saj se je njena tržna kapitalizacija letos znižala že za 81 milijonov evrov, od konca leta 2007 pa za kar 810 milijonov evrov. Pol milijarde evrov premoženja so od začetka finančne krize izgubili delničarji Istrabenza, skoraj 200 milijonov evrov delničarji Zvona Ena Holdinga in NFD Holdinga, delničarji KD Group in Infonda Holdinga pa okoli 150 milijonov evrov. Delničarjem družb, ki jih vodijo oziroma so jih vodili Janez Bohorič (Sava), Igor Bavčar (Istrabenz), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Stanislav Valant (NFD Holding), Matjaž Gantar (KD Group) in Matjaž Rutar (Infond Holding), je tako od konca leta 2007 na borzi izpuhtelo za dve milijardi evrov premoženja. Zaradi strmih padcev tečajev delnic holdingov, njihovega netransparentnega poslovanja in prezadolženosti ne preseneča, da delničarji v zadnjem obdobju svoje delnice prodajajo ne glede na iztrženo ceno. Med prodajalci delnic holdinških družb v zadnjih tednih izstopajo predvsem mali delničarji, kupcev pa z redkimi izjemami ni, kar malim delničarjem otežuje izstop iz lastništva. Iz sprememb v delniški knjigi je razvidno, da padec tečaja delnice NFD Holdinga s svojimi konstantnimi nakupi preprečuje predvsem Sava. Podobno je pri vsakodnevnih nakupih delnic Aktive Naložb opazna nizozemska Aktiva Sei (posredno v solasti Darka Horvata), Interfin Naložbe kupuje delnice Modre Linije Holding, družba KD (v večinski lasti Matjaža Gantarja, Sergeja Racmana, Aleksandra Sekavčnika in Tomaža Butine) pa že več tednov prek borze kupuje delnice KD Group in na tak način njihovo ceno "ohranja" pri okoli 45 evrih. Brez teh nakupov bi bile izgube delničarjev še nekaj sto milijonov evrov večje. Kako so lani poslovali najpomembnejši borzni holdingi, še vedno ni znano, saj so poslovne rezultate za matično družbo za zdaj razkrili le v Savi, Modri Liniji Holdingu, NFD Holdingu in Centru Naložbah. Sava in Modra Linija Holding sta lani nekoliko izboljšala poslovanje in ustvarila dobiček, medtem ko je NFD Holding ustvaril 25 milijonov čiste izgube, Center Naložbe pa skoraj 127 milijonov evrov čiste izgube. Z izgubo so lani po dostopnih podatkih poslovali tudi Maksima Holding, Infond Holding, Zvon Ena Holding, KD Group in Zlata Moneta II. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042348732

PRIMER DOBRE PRAKSE

KD ID – poslednja skupščina pred preoblikovanjem postregla z bogato dividendo; žal pa še vedno zaskrbljujoče ravnanje NFD 1 in Zvon 1 ID! Petek, 07.05.2010 Današnje skupščine KD ID, d.d., sta se udeležila delničarja KD, d.d., in VZMD, tako da je bilo prisotnega 20,06 % kapitala te naslednice pooblaščene investicijske družbe (PID). Soglasno so bili sprejeti vsi predlagani sklepi, razen predloga uprave in nadzornega sveta o delitvi bilančnega dobička (11.374.501,57 EUR), kjer je bil soglasno sprejet nasprotni predlog KD, d.d., in sicer, da se - namesto 4.590.771,00 EUR - za dividende nameni 6.886.156,50 EUR, torej 0,75 EUR bruto na delnico (namesto prvotno predlaganih 0,50 EUR). Takšen predlog in odločitev je že na sami skupščini pozdravil tudi mag. Kristjan Verbič ter po kratki razpravi tudi siceršnje ravnanje označil kot »primer dobre prakse, saj gre v smeri zglednega in delničarjem »prijaznega« preoblikovanje KD ID v vzajemni sklad, podobno kot že pred dobrim mesecem tudi Krona Senior, d.d.« Po skupščini pa je mag. Verbič izrazil siceršnjo zaskrbljenost nad preostalimi investicijskimi družbami NFD 1, d.d., in Zvon 1 ID, d.d., ki korakov v tej smeri še vedno ne izvajata v zadostni meri – prej nasprotno. Slednji sta bili tudi glavni pobudnici predloga sprememb ZISDU-1D s katerim bi se skrajnji rok za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade podaljšal še za tri leta – ta poskus spremembe zakona v počitniškem času in to po skrajšanem postopku je predstavnikom VZMD uspelo ustaviti po predstavitvi argumentov pristojnemu Ministrstvu za finance v dneh 20., 22. in 24. 7. 2009, pa tudi v nadaljevanju, zaradi česar novela ZISDU ni bila uvrščena v Normativni program dela Vlade RS za leto 2010. Pri vsem tem pa je denimo NFD 1 v začetku letošnjega leta celo redno poviševal svojo izpostavljenost do delnic družbe Sava, d.d., in ta zdaj presega limit 10 % sredstev investicijske družbe. Hkrati ni bilo objavljeno nikakršno vabilo k dajanju ponudb, s katerim bi NFD 1 in Zvon 1 ID poskušala odprodati del svojih netržnih naložb, zato je netržna izpostavljenost obeh družb praktično enaka kot pred dobrega pol leta! V času od ustavitve poskusa spremembe ZISDU-1D - po predstavitvi argumentov VZMD pristojnemu Ministrstvu za finance v dneh 20., 22. in 24. 7. 2009 - je tudi investicijska družba KD ID, d.d., že uskladila svoje naložbe z vsemi zahtevami ZISDU-1 za vzajemni sklad. O uskladitvi so delničarje tudi obvestili v poročilu družbe za mesec oktober 2009, v poročilu za november 2009 pa so še eksplicitno zapisali, da "se datum preoblikovanja v marcu 2011 nezadržno bliža" (poročili sta dosegljivi na spletnem naslovu: http://www.kd-skladi.si/?subpageid=799 ). Tudi na prejšnji skupščini delničarjev družbe KD ID je uprava podala zagotovila, da bo preoblikovanje izvedeno v roku, ki ga predpisuje veljavna zakonodaja – ne glede na morebitne obnovljene pobude za spremembo le-te. Nasprotno pa (vsaj po informacijah, s katerimi razpolaga VZMD) preostali dve investicijski družbi: NFD 1, d.d., in Zvon 1 ID, d.d., ki sta bili tudi glavni pobudnici predloga ZISDU-1D, korakov v tej smeri ne izvajata. Tako je denimo NFD 1 v začetku letošnjega leta celo redno poviševal svojo izpostavljenost do delnic družbe Sava, d.d., in ta zdaj že presega limit 10 % sredstev sklada. Objavljeno ni bilo nobeno vabilo k dajanju ponudb, s katerim bi NFD 1 in Zvon 1 ID poskušala odprodati del svojih netržnih naložb, zato je netržna izpostavljenost obeh družb praktično enaka kot pred dobrega pol leta. Tako postaja vse bolj zaskrbljujoče dejstvo, da družbi NFD 1 in Zvon 1 ID nista niti začeli z aktivnostmi usklajevanja portfelja, kar napeljuje na misel, da gre za znano taktiko "postavljanja pred dejstvo". V primeru, da še nekaj mesecev ne bo v portfeljih nobenih sprememb v smeri uskladitve, niti resnih poskusov takšnih sprememb, utegneta upravi družb »ugotoviti«, da je do skrajnjega roka za preoblikovanje le še nekaj mesecev in da v tako kratkem času res ne moreta uskladiti naložb (čemur bo takrat seveda težko oporekati). Tako bosta seveda ponovno apelirali na Ministrstvo za finance, naj v luči takratne res pereče situacije ponovno "obudi" ZISDU-1D in ju s tem reši "prodajanja na silo". Seveda je opisani scenarij lahko tudi le plod domišljije sodelavcev VZMD, upravi NFD 1 in Zvon 1 ID pa za prihodnje mesece načrtujeta začetek aktivnosti, kakršne sta v preteklih mesecih že uspešno zaključili Krona Senior in KD ID. A žal dosedanje izkušnje pogosto domišljijo celo prekašajo.
VZMD.TV – poročilo o prvem primeru preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni sklad po ZISDU – skupščina družbe Krona Senior, 1. 3. 2010: http://www.youtube.com/watch?v=nwRMEtFq9Bw&feature=player_embedded Še nekaj relevantnih poročil VZMD.TV: http://www.youtube.com/watch?v=Mtmnar47fdg&feature=player_embedded http://www.youtube.com/watch?v=WAkakRPPhWo&feature=player_embedded http://www.youtube.com/watch?v=Mgt-UEtaJTU&feature=player_embedded
http://www.vzmd.si/novice/kd-id-poslednja-skupscina-pred-preoblikovanjem-postregla-z-bogato-dividendo-zal-pa-se-vedno-zaskrbljujoce-ravnanje-nfd-1-in-zvon-1-id

VALANTIZMI

Kako je Valant oškodoval 33 tisoč Slovencev

NFD 1 je z družbo Daimond prijateljsko zamenjal 0,14 odstotka NLB za 3,5 odstotka Istrabenza, ki je v prisilni poravnavi Največja slovenska investicijska družba NFD 1 , katere delnice ima 33.579 delničarjev - večinoma fizičnih oseb, je s prijateljsko družbo Daimond sklenila zamenjavo: NFD 1 je Daimondu prodal 0,14-odstotni delež največje državne banke NLB , v zameno pa je od Daimonda kupil 3,5-odstotni delež Istrabenza [ITBG 7,00 0,00%], ki je v prisilni poravnavi. Koliko so oškodovani delničarji NFD 1 in koliko še bodo, če bo šel Istrabenz v stečaj? Na NFD 1, upravlja ga NFD DZU, so nam že v sredo potrdili, da so z Daimondom sklenili menjalno pogodbo, s katero so dobili 183.097 delnic (3,5 odstotka) finančnega holdinga Istrabenz. Posel je bil sklenjen zunaj borze, ker je šlo za zamenjavo delnic. Katere delnice je NFD 1 v zameno prenesel na Daimond, na NFD niso želeli razkriti. Potrdili so le, da je šlo "za zamenjavo netržnih za tržne vrednostne papirje", ker da se bo investicijski sklad NFD 1 prihodnje leto preoblikoval v vzajemni sklad in mora prilagoditi "sestavo naložb zakonskim zahtevam preoblikovanja" (o tem smo pisali v članku Valant na NFD 1 preložil »tržni« Istrabenz). Delnice NLB se da zastaviti za posojila, Istrabenza ne Iz delniške knjige NLB pa je včeraj postalo jasno: NFD 1 je v zameno za 3,5 odstotka "tržnih delnic" Istrabenza, ki je v prisilni poravnavi, na Daimond prenesel 12.206 delnic ali 0,14 odstotka "netržnih delnic" največje državne banke - NLB. S prenosom je lastniški delež NFD 1 v NLB upadel z 1,62 na 1,48 odstotka, delež Daimonda pa je zrasel z 0,11 na 0,25 odstotka NLB. Poznavalci potrjujejo: "Delnice NLB so nadvse primerne za zastavo za nova posojila, medtem ko so delnice Istrabenza prazno lastništvo." Adijo, 385 tisoč evrov In po kakšni ceni je NFD 1 prijateljskemu Daimondu (vezi med njima razkrivamo v okvirju) prodal NLB? Na NFD 1 so nam razkrili, da so delnice Istrabenza od Daimonda kupili po tržni ceni, torej po sedem evrov na delnico. Vrednost posla je bila tako 1,28 milijona evrov. Za to vrednost je NFD 1 Daimondu prodal 12.206 delnic NLB, torej po 105 evrov za delnico. To je 23 odstotkov ceneje, kot jo je sam vrednotil ob polletju letos. V polletnem poročilu NFD 1 je namreč delnica NLB vrednotena po 136,51 evra. Zaradi nizke prodajne cene se bo vrednost portfelja NFD 1 samo zaradi prevrednotenja znižala za 385 tisoč evrov, smo izračunali - če bi šel Istrabenz v stečaj, kar še vedno ni izključeno, pa bi delnice Istrabenza postale ničvredne. Ob tem omenimo, da je banka Unicredit junija za delnico NLB želel 155,35 evra; na koncu je delnice odkupila z Unicreditom povezana družba. Ob polletju je bila knjigovodska vrednost NLB 128,4 evra. NFD 1:
Ne moremo govoriti o oškodovanju delničarjev
Včeraj smo NFD 1 prosili za odgovore:
* Je zamenjava delnic največje državne banke z delnicami Istrabenza, ki je v prisilni poravnavi, "politika varnega investiranja", ki jo v NFD 1 obljubljate vlagateljem?
* Delnice NLB ste prodali pod ceno, po kateri jih vrednotite v bilancah. Ali to ni oškodovanje 33.579 delničarjev NFD 1?
* Kakšen učinek ima posel na vrednost premoženja sklada NFD 1?
Z NFD 1 so odgovorili: "Informacija, da je bila delnica NLB ocenjena nižje od knjigovodske vrednosti, drži: z nobeno od delnic bank, ki kotirajo na ljubljanski borzi, se ne trguje v višini knjigovodske vrednosti. Verjetno veste tudi, da v bilancah prikazana knjigovodska vrednost delnice še ni jamstvo oziroma še ne pomeni njene tržne vrednosti; podobno je tudi pri bankah, ki kotirajo na svetovnih borzah. Nakup delnic Istrabenza od družbe Daimond je bil izveden po tržni ceni, medtem ko sta knjigovodska vrednost delnice Istrabenz in tudi cenitvena cena pomembno višji od tržne vrednosti. Na podlagi omenjenih dejstev ne moremo govoriti o oškodovanju delničarjev NFD 1." Posebej pa so zapisali še: "V NFD smo si vseskozi prizadevali za uvrstitev delnic NLB na borzo. To so tudi večkrat eksplicitno obljubili večinski lastnik, uprava in nadzorni svet NLB, zapisano je bilo v prospektu ob prvi javni prodaji delnic NLB, žal pa nikoli uresničeno. Uvrstitev delnic NLB na borzo bi zagotovo rešila marsikatero težavo, in sicer glede razmerja tržnih in netržnih naložb v NFD 1 in tudi glede vrednotenja." Omenimo še, da se enotni tečaj NFD 1 giblje pri 0,78 evra, kar je pri 71 odstotkih knjigovodske vrednosti in 11,4 odstotka manj kot v začetku leta. Povezava NFD 1-daimond Od Valanta do posla Stanislav Valant je bil dolgoletni predsednik uprave družbe za upravljanje DZU NFD (ta upravlja sklad NFD1), od lanskega februarja pa je njen prokurist. Poleg tega je družba NFD Holding [NF2R 2,85 +0,86%], ki jo vodi Stanislav Valant, največja, 48,5-odstotna lastnica DZU NFD. Valant ima v DZU NFD 11-odstotni lastniški delež (prek svojega podjetja Vasin). Družba Daimond, ki je od sklada NFD 1 kupila delnice NLB v zameno za delnice Istrabenza, je bila prvotno ustanovljena za financiranje dejavnosti novogoriškega Hita . Nekdanji hitovci, med njimi Branko Tomažič, tudi še vedno sedijo v njenem nadzornem svetu. V Daimondu ima NFD Holding prek družb Oddus in Hotelov Bernardin več kot 55-odstotni delež glasovalnih pravic, skupaj z drugimi povezanimi podjetji pa glasovalne pravice, ki jih nadzoruje Stanislav Valant, dosegajo 80 odstotkov. Glasovalne pravice navajamo zato, ker ima Daimond kar 36 odstotkov lastnih delnic.
http://www.finance.si/290863/Kako-je-Valant-o%B9kodoval-33-tiso%E8-Slovencev
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Sep 30, 2010 9:42 pm; skupaj popravljeno 18 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Mar 21, 2009 10:40 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OBLJUBLJANJE OBLJUB

/13/...po izhodu iz velike inflacije konec osemdesetih let, ko je bilo mogoče sklepati življenjska zavarovanja le v takratnih dinarjih, ko ni bilo na voljo revalorizacije, temveč je bila edina možnost ubežanja inflaciji, sklenitev več zavarovanj v več časovnih obdobjih, zaradi ohranitve same vrednosti zavarovanj. Zato so iz tistega časa znane zgodbe o tem, da so nekateri varčevali po deset let in več, ob doživetju, pa so dobili izplačilo, le še za en kapučin. Šele po letu 1990 je bila dana možnost sklenitve življenjskih zavarovanj, ki so imela vezavo tolarja na DEM in glede na takratno situacijo po letu 1991, predvsem pa na precej zaprt trg življenjskih zavarovanj, ki so si bila kot produkt zelo podobna, lahko bi rekli kot jajce jajcu, pa vendar je bilo precej problematično pisati o teh produktih, ki so bili s stališča zavarovalnic najboljši obstoječi in možni produkti. Žal so imeli in imajo, kar nekaj pomanjkljivosti, ki so se pokazale predvsem ob njihovih prekinitvah, saj je bilo za to potrebno mimo čeri neštetih klavzul in zavarovalniških pogojevanj.
Zato so se v 33.številki revije Kapital, avgusta 1992, lotili zelo odmevnih in nevarnih tem na tem področju pod naslovi:
Kdo služi z življenjskimi zavarovanji, Alternative življenjskemu zavarovanju, Življenjsko zavarovanje - slaba naložba, Življenjsko zavarovanje ali obveznice, Pasti življenjskih zavarovanj, Oderuški stroški prekinitve zavarovanj ter kasnejši odgovor s strani zavarovalnice Triglav, Pasti pri analizi življenjskih zavarovanj s katerim kasneje hočejo pomiriti javnost s šokantnimi ugotovitvami stroškov prekinitve življenjskih zavarovanj. V takratnem obdobju so se tudi vrstili razni pritiski na samo uredništvo revije Kapital, kako si upajo pisati o takratnih tabu temah in da bodo že videli...in prišli so časi razvoja produktov raznih naložbenih možnosti in popularnih fondpolic, ki jih je kot najbolj inovativne produkte šele leta 2001 v našo državo pripeljala in razvila takratna Slovenica d.d., a vendar so tako takrat, kot tudi sedaj, dileme ostajale in so v veliki meri povezane, kaj in kako ravnati z že sklenjenimi klasičnimi življenjskimi zavarovanji. V zadnji reviji je to tudi poskus najti odgovor na ta ista vprašanja v režiji iste revije Kapital, samo 17 let kasneje in ob tem je potrebno poudariti, da naložbene police nimajo še niti izpolnjenih 10 let in tako končanega vsaj enega neobdavčenega obdobja njihovega življenja. Zato bomo še morali počakati, na temeljito in natančno analizo vseh naložbenih produktov v Sloveniji, zlasti v luči sedanjega močno negativnega gibanja vrednostnih papirjev ali povezanih primerjalnih indeksov, ki jih sestavljajo, tako, da bomo sploh na nek način lahko primerjali, kaj nam je prineslo teh 17 let razvoja življenjskih zavarovanj...: Shocked

Življenjska in naložbena zavarovanja:
Ne nasedajte!
Objavljeno v številki 464 z dne 16.03.2009 Se je tudi vam že pripetilo, da bi vas zavarovalni zastopnik prepričeval v prekinitev klasičnega življenjskega zavarovanja z namenom sklenitve novega naložbenega zavarovanja Zakaj se to ne splača? KARMEN DRAGAŠ, Finančna hiša V zadnjem času ugotavljamo, da se ljudje odločajo za prekinitve klasičnih življenjskih zavarovanj zgolj zaradi popačene informacije o visokem končnem znesku izplačila pri naložbeni polici. A žal so informativni izračuni narejeni na informativnih donosih, kar pa ne pomeni nikakršnega zagotovila. To se je izkazalo lansko leto, saj so skladi in naložbene police utrpele ekstremne padce vrednosti. Se je tudi vam že pripetilo, da bi vas zavarovalni zastopnik prepričeval v prekinitev klasičnega življenjskega zavarovanja z namenom sklenitve novega naložbenega zavarovanja, z argumenti, da v klasični življenjski zavarovalni polici ne zaslužite nič in da boste udeleženi pri naložbeni polici pri visokih donosih? Potem naj vas potolažimo, da vsekakor niste osamljen primer. Razlog, da se je v zadnjih letih na slovenskem zavarovalnem trgu prekinilo ogromno življenjskih polic, tiči predvsem v naivnosti in nevednosti posameznikov ter podjetnikov, katere premami predvsem pohlep po visokih donosih. A kaj, ko ti donosi niso zajamčeni. Marsikdo se sploh ne zaveda, kakšno tveganje sploh prevzema z naložbeno polico. Tveganje pa ne pomeni le, da ni nujno, da bodo donosi skladov nižji, ampak tveganje pomeni, da tvegamo s celotnim vplačanim zneskom. Daljše časovno obdobje lahko izgubljamo tudi del vplačanih premij, kakor se je izkazalo v lanskem letu na kapitalskem trgu, ko so bili donosi skladov negativni. Klasično življenjsko (rentno) zavarovanje je zajamčena oblika varčevanja. Ko primerjamo klasično življenjsko (rentno) zavarovanje z naložbenim, je predvsem pomembno, da sklenitelj sklene klasično življenjsko zavarovanje z namenom, da si brez tveganja zagotovi privarčevana sredstva ob doživetju. S sklenitvijo takšnega zavarovanja je sklenitelju že vnaprej znana zajamčena zavarovalna vsota ob doživetju, katera se povečuje s pripisanim dobičkom. Hkrati pa se lahko posameznik zavaruje za primer smrti. V kolikor posameznik ne potrebuje zavarovanja za primer smrti, ima na zavarovalnem trgu možnost izbire klasičnega zajamčenega rentnega zavarovanja brez zavarovanja za primer smrti. Zajamčena vsota privarčevanih sredstev ob doživetju in zajamčena renta sta prav tako znani ob sklenitvi zavarovanja. Sklenitelj ne prevzema tveganja. Pri naložbeni polici pa vsota privarčevanih sredstev ob doživetju zavarovalne dobe ni vnaprej znana, saj bodoči donosi (izgube) niso znani. Ko se pričakuje izplačilo privarčevanih sredstev, ni zagotovila glede njihove višine, saj je sklenitelj vplačeval premije v izbrani sklad na naložbeni polici. Nihče vam ne more zagotoviti določenega donosa vaše naložbene police, zato posledično ne moremo govoriti o zajamčenem znesku izplačila ob doživetju. Pri klasičnih zavarovanjih se sklenitelju ni potrebno ukvarjati s prihodnjimi nestabilnimi donosi v skladih. Da bomo prišli do pravega bistva, moramo spet omeniti že tolikokrat opisano premoženjsko piramido. Kako je zgrajena piramida? S pravimi trdnimi temelji. Kakor naša hiša. Se spomnite, kako ste gradili svojo hišo? Najprej ste pričeli s trdnimi in stabilnimi temelji, nadaljevali s stenami, na koncu ste se odločali o pravi izbiri strehe. Zimski vrt je prišel na vrsto veliko kasneje. Pa poglejmo našo finančno-premoženjsko piramido. Temelj zdravih financ so jamstva: premoženjsko zavarovanje našega premoženja, kreditno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, bančni depozit, denarni skladi. Nato sledijo naložbene police z varovalkami (zajamčeni najvišji donosi v tekočem letu itd.) in naložbene police ter investicijski skladi, najprej tisti z nižjo stopnjo tveganja, nato tisti z višjim in visokim tveganjem, delnice itd. Zdaj pa še primer zaposlenega posameznika, ki si je ustvaril dom za bivanje z financiranjem bodisi z kreditom ali lizingom. Sklenil je premoženjsko zavarovanje doma z namenom zavarovati premoženje. Sklenil je življenjsko zavarovanje z namenom zavarovati kreditne in druge še neizplačane obveznosti. Ob tem si je zagotovil še zajamčeno varčevanje za namen dodatne rente. Tako je poskrbel za stabilni temelj svoje premoženjske piramide. Nato pa se odloči po nekaj letih prekiniti življenjsko zavarovanje in sklene naložbeno življenjsko zavarovanje s tveganjem. Ob tem utrpi stroške prekinitve življenjskega zavarovanja in (velikokrat nevede) prevzame naložbeno tveganje. Velikokrat na naložbeni polici posamezniki ne izberejo dovolj visokega kritja za primer smrti, bodisi ker niso seznanjeni z dejstvi bodisi ker polica tega ne omogoča. In nestabilni temelji lahko porušijo vse, kar so si ustvarili v preteklosti. Sedaj pa poglejmo premoženjsko piramido tega posameznika. Preskočil je nekaj stopnic. Temelj ni več popoln. Tvega z osnovnim mesečnim zneskom, ki si ga lahko še finančno privošči za namen varčevanja.

ODKUPNE VREDNOSTI PO TREH LETIH:

WIENERSTAEDTISCHE d.d.:
Vplačana premija - 1.800 €
Odkupna vrednost po treh letih - 1.056 €

MERKUR d.d.:
Vplačana premija - 1.800 €
Odkupna vrednost po treh letih - 1.135,29 €

TRIGLAV d.d.:
Vplačana premija - 1.800 €
Odkupna vrednost po treh letih - 794,33 €

ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.:
Vplačana premija - 1.800 €
Odkupna vrednost po treh letih - 1.262,00 €

GRAWE d.d.:
Vplačana premija - 1.800 €
Odkupna vrednost po treh letih - 1.268 €

GENERALI d.d.:
Vplačana premija - 1.800 €
Odkupna vrednost po treh letih - 1.017,78 €
* Vir podatkov:zavarovalnice opozarjajo, da so podatki zgolj informativne narave, v predvideno odkupno vrednost morda ni vkalkuliran dobiček, ki bi ga zavarovalnica pripisala v prvih treh letih zavarovanja. Informativne odkupne vrednosti življenjskega zavarovanja, ki ga je sklenil možki, star 30 let, sklenitev za obdobje 15 let, mesečna premija 50€, po različnih zavarovalnicah. Odsvetujemo prekinitev življenjskih zavarovanj. Če pogledamo situacijo pri odkupu klasičnega življenjskega zavarovanja, lahko opazimo, da nas to tudi precej stane, saj pomeni predčasen odkup tudi do 50 % manjše izplačilo privarčevanih sredstev. Finančniki odsvetujemo prekinitev življenjskih zavarovanj pred potekom zavarovalne dobe. Življenjska zavarovanja predstavljajo dolgoročno naložbo in zavarovanje, pri katerih se najvišji dobički ustvarjajo v zadnji tretjini sklenjenega zavarovanja, zato ga je nesmiselno prekinjati pred potekom zavarovalne dobe.
Primer informativnega odkupa življenjskega zavarovanja:
moški, star 40 let, se odloči za zajamčeno življenjsko zavarovanje za dobo 20 let in mesečno premijo 40,00 EUR:
* Po treh letih vplača 1.440,00 EUR.
Odkupna vrednost (dvig) znaša 656,00€ (izgubi več kot 50% vplačanih sredstev);
* Kapitalizirana vrednost (če se zavarovanje spremeni v premije prosto plačilo premije- mirovanje) znaša 916 EUR.
* Po dvajsetih letih bi sklenitelj zavarovanja dvignil sredstva s predvidenim dobičkom v višini 13.972 EUR (predvidena udeležba na dobičku 50 %).

Prekinitve klasičnih življenjskih zavarovanj z namenom sklepanja naložbenih polic odsvetujemo.
S prekinitvijo izgubimo kar velik del privarčevanega denarja. Klasično življenjsko zavarovanje ne predstavlja tveganja glede donosnosti kakor naložbena polica. Odkupne vrednosti življenjskega zavarovanja so toliko nižje, kolikor prej se naredi odkup. Kasneje se izvede odkup, višje so odkupne vrednosti. Odkupna vrednost bi bila približno enaka vplačanim premijam na polovici zavarovalnega obdobja. V odkupu zavarovalnica obračuna stroške sklenitve, stroške zavarovanja in stroške predčasne prekinitve. Ti stroški so najvišji prav na začetku zavarovalnega obdobja. Ne smemo pa pozabiti še na davek zavarovalnih poslov. V razmislek še druga finančna rešitev: najprej zavarujte svoje kreditne obveznosti z rizičnim zavarovanjem - življenjskim zavarovanjem za smrt, sklenite zajamčeno rentno zavarovanje, da si zagotovite zajamčen vir vaše pokojnine, s presežki sredstev pa vlagajte direktno v investicijske sklade, ki so veliko cenejši kakor naložbena življenjska zavarovanja. Kapitalov nasvet Odločite se za klasično življenjsko zavarovanje kot temelj vašega zavarovanja, naložbene police pa naj bodo nadgradnja klasičnega zavarovanja kot naložba.
Naložbene police so rešitev za tisti del sredstev, s katerim smo pripravljeni tvegati.
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=6581

PRAVLJIČNO ŠTEVILO 7

7 nasvetov, kako se znajti pri življenjskem zavarovanju V prvih šestih mesecih letos smo Slovenci v življenjska zavarovanja vplačali dobrih 300 milijonov evrov; ob tej številki se lahko vprašamo, ali vsi, ki se odločijo za to zavarovanje, sploh vedo, kaj podpisujejo Svetovanje sklenitev pogodbe Pri sklenitvi življenjskega zavarovanja bodite previdni. Precej verjetno se namreč lahko zgodi, da vam bodo zavarovalni zastopniki ponudili nekaj le zato, da bodo s tem čim več zaslužili. Pri življenjskih zavarovanjih je upravičenec v pogodbi največkrat sicer naveden, so pa tudi primeri, ko se zavarovanec sklicuje na zakon o dedovanju - takrat je do zavarovalnine upravičen zakoniti dedič. Življenjska zavarovanja imajo svoje prednosti, a tudi nekaj slabosti. Predvsem se lahko zaplete, ko jih želimo pretrgati. Težave so tudi zato, ker pravega pregleda nad stroški in donosi največkrat nimamo. Lahko se zaplete tudi pri tem, kdo je sploh upravičenec za izplačilo zavarovalne vsote ob morebitnem tragičnem dogodku. Navajamo torej nekaj nasvetov, ki jih je dobro poznati, ko sklepate življenjska zavarovanja, da vas nevednost ne bo po nepotrebnem stala več, kot bi si želeli.

1. Razmišljam o tem, da bi se življenjsko zavaroval.
Zanima me, kako se tega lotiti? Kje lahko sklenem zavarovalno pogodbo, kdaj mi bo zavarovalnica izdala zavarovalno polico in kako bom vplačeval zavarovalno premijo?
* Postopek sklenitve življenjskega zavarovanja se začne tako, da pri zavarovalnici izpolnite pristopno izjavo, kar vam lahko uredi tudi zavarovalni zastopnik. Pristopna izjava je predlog zavarovalne pogodbe in navadno že vsebuje bistvene elemente take pogodbe. Nato vam bo, če boste seveda želeli, zavarovalnica izdelala informativni izračun za zavarovanje na podlagi vaših želja in potreb. Ko se boste z zavarovalnico uskladili o vseh pomembnih elementih zavarovanja, boste podpisali zavarovalno pogodbo, zavarovalnica pa vam bo izdala zavarovalno polico. Višino premije boste določili sporazumno z zavarovalnico. Praviloma se premija plačuje mesečno, lahko pa se dogovorite tudi za polletno ali pa za letno plačevanje premije.

2. Pred mesecem dni mi je v prometni nesreči umrla mama. Stara je bila šele 40 let. Z bratom sva izvedela, da je bila tudi zavarovana za primer smrti. Zanima naju, ali sva v tem primeru upravičena, da uveljavljava izplačilo zneska iz naslova življenjskega zavarovanja, in kako to storiti?
* Najprej morata na zavarovalnici prijaviti zavarovalni primer, torej mamino smrt. Zavarovalnica vaju bo nato pozvala, da ji predložita izvirnik zavarovalne police, na katerem naj bi bil tudi podatek, kdo je upravičenec do zavarovanja v primeru smrti. Poleg izvirnika bosta morala zavarovalnici predložiti še fotokopijo izpiska iz matične knjige umrlih in listino, s katere so razvidni rojstni podatki zavarovane osebe. Če na zavarovalni polici ni podatka o upravičencu za primer smrti, bosta morala počakati še na pravnomočni sklep o dedovanju, na podlagi katerega se določi oseba, ki je upravičena do plačila. Največkrat je pri življenjskih zavarovanjih upravičenec sicer naveden, so pa tudi primeri, ko se zavarovanec sklicuje na zakon o dedovanju takrat je do zavarovalnine upravičen tisti, ki pride v poštev kot zakoniti dedič po zakonu o dedovanju.

3. Nekega popoldneva, ko sem gledal oddajo o nesrečah v gorah, sem ugotovil, da bi bilo pametno, da se zavarujem, če se mi kaj zgodi. Ukvarjam se namreč z ekstremnim alpinizmom, sem pa poročen in imam triletno hčerko. Vsekakor ne bi želel, da žena in hči ostaneta brez finančne varnosti, če bi se mi morda kdaj v gorah zgodila nesreča. Želim se torej zavarovati.
* V vašem primeru bi bilo verjetno modro, da bi se odločili za sklenitev ene izmed oblik rizičnih terminskih zavarovanj. Za ta zavarovanja je namreč značilno, da se sklenejo le za določeno obdobje, recimo za 10 let, upravičenec pa dobi plačano zavarovalnino le ob smrti zavarovanca. Ta zavarovanja so primerna prav za tiste zavarovance, ki želijo v primeru škodnega dogodka (smrti) preskrbeti svoje najbližje, ki so še posebej odvisni od njihovih dohodkov. Če se boste odločili za tako obliko zavarovanja, vam z davčnega vidika priporočam, da zavarovanje sklenete za vsaj 10 let, saj vam v tem primeru ni treba plačati davka na zavarovalne posle.

4. Odločam se za sklenitev naložbenega življenjskega zavarovanja. Zanima me, na kaj paziti pri podpisovanju pogodbe?
Ali lahko sredstva, ki jih bom vložil v to obliko zavarovanja, morda tudi izgubim?
* Naložbeno življenjsko zavarovanje je dolgoročno zavarovanje, ki je namenjeno predvsem tistim, ki želite družini zagotoviti socialno varnost ob morebitni nesreči, obenem pa želite sredstva tudi vlagati v sklade in tako varčevati. Omogoča, da ubijete dve muhi na en mah, kar ima svoje prednosti, a tudi slabosti. Kakorkoli, ob sklenitvi zavarovanja se najprej z zavarovalnico dogovorite za zajamčeno zavarovalno vsoto za primer smrti. Pomembno je, da se v primeru vaše smrti upravičencu izplača bodisi ta zajamčena zavarovalna vsota bodisi vrednost premoženja na naložbenem računu, če ta vrednost presega zajamčeno vsoto, kar je vsekakor ena od prednosti te vrste življenjskega zavarovanja. Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih lahko poleg tega tudi sami upravljate naložbeni del varčevanja. Večina zavarovalnic vam namreč omogoča, da sklade izberete sami, sredstva, ki so vložena v sklade, lahko tudi prerazporejate, pod določenimi pogoji pa se lahko odločite tudi za mirovanje oziroma za odkup zavarovanja. Seveda pa je samoumevno, da tovrstno zavarovanje vsebuje tudi določena tveganja, ki so povezana s spremembo vrednosti enot premoženja posameznega sklada, čeprav vam nekateri zavarovalni produkti jamčijo tudi fiksni donos. Ob podpisovanju pogodbe naložbenega življenjskega zavarovanja bodite pozorni tudi na to, da vam bo zavarovalnica natančno predstavila postopek obveščanja glede stroškov in donosov. Znano je namreč, da so stroški in donosi pri tem zavarovanju precej nepregledni. Težava pri kombiniranih finančnih produktih je namreč predvsem v slabši preglednosti stroškov in donosov, zato finančni svetovalci pogosto predlagajo, da se raje zavarujte posebej in varčujte posebej. Pozorni bodite tudi na možnosti pretrganja, kakšni so pogoji in s tem povezani stroški.

5. V zadnjih dveh mesecih so me poklicali kar trije zavarovalni agenti in mi razlagali, da je zdaj idealen čas za sklenitev življenjskega zavarovanja. Ker sem popoln laik na tem področju, bi bil zelo vesel informacije, kako prepoznati najboljšo ponudbo oziroma čim bolj verodostojnega zavarovalnega agenta?
* Zavarovanja večinoma ponujajo zavarovalni zastopniki. Ti lahko delajo le za eno zavarovalnico ali pa zastopajo več zavarovalnic. Zadnji vam lahko ponudijo zanimivejše informacije, saj vam bodo verjetno predstavili več konkurenčnih zavarovalnih ponudb. A bodite previdni lahko se namreč zgodi, da vam bodo nekateri izmed njih določene zavarovalne produkte ponudili samo zato, ker bodo z njimi več zaslužili. Zato vam toplo priporočam, da vsakemu zavarovalnemu zastopniku najprej predstavite svoje potrebe in mu naročite, naj oblikuje ponudbo, ki vam najbolj ustreza.

6. Imam vprašanje, povezano z odkupom zavarovalne police.
Zaradi določene investicije se je namreč izkazalo, da bom potrebovala še nekaj dodatnih sredstev. Vzela sem že posojilo, a ta sredstva za omenjeno naložbo ne zadoščajo. Potem pa sem se spomnila, da že osem let vplačujem premijo za naložbeno življenjsko zavarovanje. Zanima me, ali lahko to polico tudi odkupim in ali bom z odkupom kaj izgubila?
* Načelno velja, da se odkup police ne splača, saj večina zavarovancev pri tem dobi manj sredstev, kot jih je v zavarovanje vložila. O odkupu police zakon izrecno pravi, da je možen odkup zavarovanja, če je zavarovanje sklenjeno za vse življenje, plačane pa so najmanj tri letne premije. To je nekakšen zakonski minimum, čeprav v praksi zavarovalnice dopuščajo odkup police tudi pri drugih zavarovalnih produktih oziroma pri zavarovanjih, ki so časovno omejena (recimo 10 let), kar je odvisno tudi od njihovih splošnih pogojev. Večinoma dopuščajo odkup po dveh ali treh letih od sklenitve zavarovanja, čeprav so pogoji odkupa, če gre za krajšo dobo zavarovanja, pogosto slabi. Ker pa pogoji odkupa zavarovalne police pri različnih zavarovalnicah variirajo, vam svetujem, da na svojo zavarovalnico naslovite zahtevek, na podlagi katerega naj vam izdela natančni izračun in ob njem navede natančne pogoje odkupa.

7. Zanima me, kako se pritožiti zaradi neetičnega in tudi pravno spornega ravnanja enega od zavarovalnih agentov?
Izkazalo se je namreč, da mi je prodal slab zavarovalni produkt (vseživljenjsko zavarovanje za primer smrti), v zvezi s katerim mi je zamolčal veliko pomembnih informacij.
* Vsaka zavarovalnica vam omogoča, da nanjo naslovite pritožbo, če niste zadovoljni z njenim delom oziroma z delom njenih zaposlenih. V tej lahko opišete svoje nezadovoljstvo. Morda boste dosegli svoj namen že s pritožbo, čeprav je res, da jih večinoma obravnavajo zaposleni zavarovalnic, zato so njihovi odgovori velikokrat pristranski in pritožnikov ne zadovoljijo. S pritožbo se lahko obrnete tudi na Slovensko zavarovalno združenje, kjer med drugim delujeta tudi varuh pravic s področja zavarovalništva in pa mediacijski center. Ti dve instituciji sta po zakonu in tudi de facto manj pristranski, saj center sestavljajo tudi neodvisni strokovnjaki. Če tudi z ravnanjem teh organov ne bi bili povsem zadovoljni, pa lahko zoper zavarovalnico še vedno sprožite tudi sodni postopek pred pristojnim sodiščem (vložite tožbo). http://mojevro.finance.si/266905/7-nasvetov-kako-se-znajti-pri-%BEivljenjskem-zavarovanju
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Dec 22, 2009 10:49 pm; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Mar 21, 2009 11:31 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KAP in STEČAJ

/13/...da so tovarne aluminija zaradi visoke porabe aluminija povsem na robu, nam pove tudi primer iz Črne Gore, ki je za celotno industrijo ter življenje zelo pomembna:

Stečaj tovarne aluminija ogroža celotno črnogorsko gospodarstvo

Črnogorska tovarna aluminija KAP (Kombinat aluminija Podgorica) je razglasila stečaj, opazovalci pa se bojijo, da bi to lahko bilo usodno tudi za celotno črnogorsko gospodarstvo, saj KAP velja za ključno podjetje v državi, danes poroča avstrijska tiskovna agencija APA, ki se sklicuje na črnogorske medije.
Črnogorska tovarna aluminija KAP (Kombinat aluminija Podgorica) je razglasila stečaj, opazovalci pa se bojijo, da bi to lahko bilo usodno tudi za celotno črnogorsko gospodarstvo, saj KAP velja za ključno podjetje v državi, danes poroča avstrijska tiskovna agencija APA, ki se sklicuje na črnogorske medije.
Proizvodnjo v tovarni so že zaustavili, bančne račune podjetja na Dunaju so zaradi dolgov v višini 3660 milijonov evrov blokirali, vodstvo podjetja, ki ga je pripeljal ruski lastnik, podjetje je pred tremi leti kupilo podjetje CEAC ruskega poslovneža Olega Deripaske, pa je že odpotovalo.
3600 delavcev KAP in s podjetjem povezanega rudnika boksita v Nikšiču je že zagrozilo s protesti, saj še vedno niso dobili februarskih plač. KAP je doslej prispeval polovico črnogorskega izvoza, k črnogorskemu bruto domačemu proizvodu pa je prispeval od 15 do 20 odstotkov.
Deripaska je KAP in rudnik boksita prevzel decembra leta 2005, potem ko je za 65,4 odstotka delnic tovarne aluminija, 32 odstotkov rudnika in koncesijo za pridobivanje rude plačal skupno 58,5 milijona evrov.
http://www.vecer.com/clanek2009032105418116

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pon Mar 23, 2009 8:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

DANA

/13/...ko bi jim le uspel smeli načrt prodaje 100.000.000 litrov pijač do leta 2014: Laughing

Dana se je razšla z največjim nemškim kupcem

Mirnska Dana je z lansko prodajo 39,5 milijona litrov pijač za rekordnim letom 2007 zaostala za dobre 4 odstotke. Zaradi razmer na trgu tudi načrti za letos ne presegajo 40 milijonov litrov.
Kljub temu direktor mirnskega podjetja s 120 zaposlenimi Marko Hren verjame, da je njihov cilj, zastavljen v dolgoročni strategiji, do leta 2014 prodati sto milijonov litrov pijač, še vedno dosegljiv in ga za zdaj ne nameravajo spreminjati.
Kljub manjši količinski prodaji je Danin čisti prihodek v lanskem letu - po nerevidiranih rezultatih je znašal 13 milijonov evrov - za 3 odstotke večji od prihodkov v letu 2007. Za več kot 14 odstotkov pa so povečali dobiček, ki je znašal dobrih 236.000 evrov. Hren razkorak med prihodki in količinsko prodajo pripisuje prerazporeditvi izdelkov, saj so lani, kot pravi, manj delali za tuje blagovne znamke.
V Dani še vedno beležijo rast količinske prodaje vode, lani so je prodali približno 24 milijonov litrov, pri drugih produktih pa opažajo upadanje potrošnje. Medtem ko prodaja na slovenskem trgu raste - lanski prihodek je znašal enajst milijonov evrov oziroma skoraj desetino več kot leto prej - je delež izvoza lani znašal 15 odstotkov, leto prej pa so izvozili že skoraj 20 odstotkov vseh izdelkov. Poleg hude konkurence jih tarejo tudi likvidnostne težave tujih kupcev. Sredi leta jim je poslovno sodelovanje odpovedal največji kupec na nemškem trgu, izpada pa jim do konca leta ni uspelo nadoknaditi.
"Naš kupec je začel slabo plačevati, zato smo pogoje nekoliko zaostrili in prišlo je do prekinitve sodelovanja," je dejal Hren.
Najpomembnejša tuja trga sta Hrvaška in Italija, gospodarske razmere pa jih silijo v še aktivnejše iskanje novih trgov.
Pogledujejo predvsem proti Avstriji in Madžarski, kjer so po Hrenovih besedah pogovori že v zaključni fazi. Tam je Dani v veliko pomoč nemška multinacionalka Sinalco, s katero je lani podpisala partnersko pogodbo in septembra na trg poslala prve Sinalcove pijače iz svoje polnilne linije.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042253764

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pon Mar 23, 2009 8:53 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

GRADIS CELJE in MALI DELNIČARJI

/13/...managerski odkup je potekal vseskozi od lanskega decembra preko lastniških povezav v Gradis Bau, Elvel, Blom, Harona, Fori in tako pridobili kontrolni delež podjetja: Shocked

Gradis Celje prikrito spolzel v roke direktorice Lidije Žagar

Predsednica uprave Gradisa Celje Lidija Žagar je z ekipo svojih sodelavcev pred kratkim izpeljala zadnjo fazo menedžerskega odkupa, smo izvedeli iz neuradnih virov. Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, je razvidno, da je menedžerski odkup Gradisa Celje potekal prikrito in nepregledno, pri čemer ni izključena niti možnost, da je bila pri prevzemu kršena prevzemna zakonodaja. Lidija Žagar, predsednica uprave Gradisa Celje, ki je konec lanskega leta v Kranju končal gradnjo Planeta Tuš, je skupaj s svojo ekipo decembra lani izpeljala zadnjo fazo menedžerskega prevzema.
Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, je razvidno, da je menedžerski prevzem Gradisa Celje potekal netransparentno, pri čemer ni izključena niti možnost, da je šlo za izogibanje prevzemni zakonodaji. Še na začetku lanskega decembra je bila Žagarjeva "le" 22,3-odstotna lastnica Gradisa Celje (uradno ima tudi danes enak lastniški delež), največji, 36,7-odstotni delničar pa je bila družba Gradis Bau s sedežem v Celovcu.
Gre za podjetje, ki naj bi ga - sodeč po navedbah v letnem poročilu za leto 2004 - takrat ustanovil Gradis, kar potrjuje tudi spletna stran družbe. Na njej je namreč zapisano, da je Gradis Bau del poslovnega sistema Gradis Celje. Da naj bi bil Gradis Celje lastniško prepleten z Gradisom Bau, nakazuje telefonska številka izpostave v Sloveniji, ki je enaka Gradisovi. Poleg tega je v letnem poročilu za predlansko poslovno leto Gradis Celje razkril, da je preknjižil kratkoročno finančno naložbo v Gradisu Bau v višini 17.421 evrov v dolgoročni delež.
Toda ti podatki se zelo verjetno ne ujemajo z resničnim stanjem. Iz podatkov, ki smo jih pridobili v avstrijskem registru podjetij, je namreč razvidno, da je Gradis Bau leta 2004 ustanovilo slovensko podjetje Elvel, ki ni v lasti Gradisa, temveč velenjskega podjetnika Milana Forštnerja. Elvel je bil še decembra lani pomemben delničar Gradisa Celje. Ena od neuradnih razlag za neujemanje podatkov, ki posledično bržčas pomenijo tudi zavajanje delničarjev, je, da je Elvel le "parkirišče" za Gradis Celje, prek katerega je Žagarjeva s svojo ekipo kopičila delnice Gradisa Celje. Decembra lani naj bi menedžment začel konsolidirati lastniško strukturo Gradisa Celje. Najprej je bilo konec novembra z minimalnim ustanovitvenim kapitalom ustanovljeno podjetje Blom, le nekaj dni kasneje pa je bila v podjetju Harona, ki je bilo ustanovljeno leta 2007, za direktorico imenovana Alenka Skok, direktorica podjetja Gradis Hiše, ki ga je Gradis Celje ustanovil leta 2007. Ob tem ne gre spregledati, da naloge prokuristke v Gradisu Hiše opravlja Žagarjeva. Čeprav je Blom uradno ustanovila Darja Slimšek, Harono pa zastopa Skokova, lahko predvidevamo, da je v ozadju obeh podjetij ista oseba. Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, je namreč razvidno, da sta ustanovitvena akta obeh podjetij skoraj identična - ne le v členih, ampak celo v načinu in velikosti pisave. Le nekaj dni po tem, v prvi polovici decembra, je podjetje Harona (že s Skokovo kot zastopnico) od podjetja Fori - poleg omenjenega Milana Forštnerja sta solastnika še Ivica in Mitja Forštner - kupilo 14,8 odstotka delnic Gradisa Celje in lastniški delež povečalo na dobrih 21 odstotkov. Tri dni po tem je Gradis Celje pridobil še 4,11 odstotka lastnih delnic od Gradisa Bau. Dan kasneje je Blom od podjetja Elvel kupil enajst odstotkov Gradisa, Fori pa se je s prodajo približno treh odstotkov delnic Haroni popolnoma umaknil iz lastništva Gradisa Celje. Harona je tako skoraj čez noč postala lastnica 24,18 odstotka Gradisa. Zadnja lastniška premetavanja so se zgodila na začetku januarja, ko je Gradis Celje od Gradisa Bau kupil 5,74 odstotka lastnih delnic. Na tak način se je delež lastnih delnic povečal skoraj na 10 odstotkov, kar je zgornja meja, ki jo določa zakon o gospodarskih družbah. Mimogrede, prav z omenjeno pridobitvijo lastnih delnic, ki jih je kupil Gradis Celje, je Harona, s katero je domnevno povezana direktorica Gradisa Celje Žagarjeva, v družbi pridobila de facto kontrolni delež.
"Opozarjam vas, da ne pišite o stvareh, ki jih ne poznate" Ko smo pri Lidiji Žagar v petek preverjali način financiranja menedžerskega prevzema, nas je uvodoma posvarila, naj pazimo, kaj bomo objavili. Ker v petek popoldne nismo uspeli preveriti naših informacij glede financiranja odkupa, bomo to skušali storiti v prihodnjih dneh. Kasneje nas je zanimalo, ali je Gradis Celje res družbenik Gradisa Bau, kot je navedeno v letnem poročilu družbe. Namesto odgovorov smo od Žagarjeve prejeli le SMS-sporočilo, v katerem nas je še enkrat opozorila, da "ne pišite o stvareh, ki jih ne poznate". Še pred tem pa je ocenila, da bi bilo v teh časih, "če bi to sploh bila moja namera, v gradbenem podjetju zelo nenavadno izpeljati menedžerski odkup".
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042251976

/13/...kakšno vlogo je pri vsem skupaj imel Planet Tuš v Kranju, odpovedjo pogodbe z podjetjem Tibar, neplačanimi računi in z veliko ogroženimi delovnimi mesti podizvajalcev: Shocked

So Lidiji Žagar Gradis Celje "kupili" njeni podizvajalci?

Obstaja sum, da je bilo financiranje zadnje faze menedžerskega odkupa Gradisa Celje, ki naj bi se zaključil decembra lani, delno pokrito tudi s sredstvi, ki bi jih morali prejeti podizvajalci Gradisa Celje za gradnjo Planeta Tuš v Kranju. Pri financiranju zadnje faza menedžerskega odkupa Gradisa Celje, ki naj bi ga decembra lani skupaj s svojo ekipo izpeljala predsednica uprave Lidija Žagar, se je pojavil utemeljen sum, da je bil financiran s sredstvi, ki bi jih morali prejeti podizvajalci iz naslova gradnje Planeta Tuš v Kranju.
Pri gradnji Planeta Tuš je namreč Engrotuš sklenil pogodbo z mariborskim podjetjem Tibar, ki je v lasti Rudolfa Goloba, ta pa z Gradisom Celje. Ker Gradis Celje kljub temu, da naj bi prejel na transakcijski račun ogromna sredstva, svojih podizvajalcev ni v celoti izplačal, so se nekateri od njih znašli tik pred stečajnih postopkom.
Zaradi tega naj bi bilo ogroženih tudi več sto delovnih mest. Položaj je po prepričanju podizvajalcev dodatno zapletlo še dejstvo, da je Engrotuš odstopil od pogodbe s Tibarjem, v skladu s katero mu je bila zaupana gradnja Planeta Tuš "na ključ".
"Ker tudi po podaljšanjih rokov izvajalec ni izpolnil vseh pogojev v pogodbi, smo bili primorani od pogodbe odstopiti. Zatem smo za obe strani našli ugodno rešitev o najemu objekta za dobo 15 let," pravijo v Engrotušu.
Po petkovih pojasnilih Žagarjeve je zaradi Engotušovega odstopa od pogodbe Gradisu Celje zmanjkalo osem milijonov evrov, s katerim bi lahko zaprl obveznosti do podizvajalcev. Po drugi strani v Engrotušu zatrjujejo, da je projekt v celoti investirala NLB in da so bila sredstva nakazana na Tibarjev račun. Ob tem v Engrotušu niso želeli komentirati očitka Žagarjeve, da zaradi njihovega odstopa od pogodbe Gradis Celje ni mogel zapreti obveznosti do podizvajalcev, češ da z Gradisom Celje niso v nobenem poslovnem odnosu.
"Gradis Celje niti ne spada med naše poslovne partnerje, saj se je na naših objektih izkazal kot nekorekten, nestrokoven in nekakovosten poslovni partner, znan tudi kot podjetje, ki ne plačuje redno podizvajalcev, zato smo z njim že pred leti prekinili poslovno sodelovanje. Da ne bi prišlo do neustrezne kakovosti objekta in nekorektnosti do podizvajalcev, smo sodelovanje z njimi odsvetovali tudi podjetju Tibar," pojasnjujejo v Engrotušu.
Po besedah predstavnika 13 upnikov, ki bi morali iz naslova gradnje projekta Planet Tuš skupaj prejeti še 10 milijonov evrov, naj bi Tibar Gradisu Celje nakazal 18 milijonov evrov. "Skupaj je Gradis Celje de facto prejel 23 milijonov evrov. Dodatnih pet milijonov evrov obveznosti je namreč Gradis Celje s cesijsko pogodbo prenesel na Tibar," dodaja naš sogovornik, ki je želel za zdaj ostati neimenovan. Ker je bilo pet od desetih milijonov evrov s cesijo prenesenih na Tibar, Gradis Celje svojim podizvajalcem po zagotovilih naših virov dolguje pet milijonov evrov. Žagarjeva je v petek zatrdila, da je Gradis Celje prejel skupno 13 milijonov evrov gotovinskih plačil. Ali to drži, nam pri Golobu včeraj ni uspelo preveriti.
Sicer pa Žagarjeva že pet mesecev noče pristopiti h končnemu obračunu opravljenih storitev, opozarja predstavnik upnikov. Namesto denarja je na začetku marca Gradis Celje podizvajalcem poslal račune za plačilo penalov, dodaja. Ker so bile vse napake pri gradnji Planeta Tuš odpravljene, se zdi podizvajalcem to zelo nenavadno. "Podizvajalcem na Planetu Tuš bomo skladno s končnim obračunom, kot nam ga je predlagal investitor, odšteli vse tisto, kar nam je odštel investitor, šele potem bomo pa videli, koliko, če sploh kaj, jim dolgujemo," je v petek pojasnila Žagarjeva. Nekateri upniki podizvajalcev Gradisa Celje, s katerimi smo se srečali včeraj, so nam včeraj še zagotovili, da so zaradi odsotnosti velikanskih plačil s strani Gradisa Celje že obvestili kriminaliste.
Žagarjeva molči in novinarjem žuga s kazenskimi ovadbami Medtem ko je predsednica Gradisove uprave Lidija Žagar v petek zavrnila naše navedbe, da je odkupila večino delnic družbe, in nas obenem opozorila, da "naj pazimo, kaj bomo objavili", nam včeraj do zaključka redakcije na številna dodatna vprašanja ni odgovorila. Še več, namesto tega je v SMS-sporočilu spodaj podpisanemu zagrozila, da bo "v primeru objave laži jutri za vas osebno oddana že napisana kazenska ovadba".
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042252186

/13/...posebej je zanimivo kako so povezane osebe prišle so 94,23% lastniškega deleža podjetja Gradis Celje in je samo še vprašanje časa, kdaj bodo iztisnili še preostale male delničarje: Shocked

Nenavadni posli z delnicami Gradisa Celje

V zvezi z lastniškimi premetavanji družbe Gradis Celje prihajajo na dan nove podrobnosti, ki dodatno utemeljujejo domneve, da je predsednica uprave Lidija Žagar s svojo ekipo v zadnjem času izpeljala zadnjo fazo menedžerskega prevzema družbe. Decembra lani sta podjetji Harona in Blom pridobili v Gradisu Celje pomemben lastniški delež, o čemer smo že poročali. Medtem ko je bila Harona do sredine decembra lani le 6,42-odstotna lastnica Gradisa Celje, je z nakupom 17,76-odstotnega lastniškega deleža od podjetja Fori lastniški delež v Gradisu Celje povečala na 24,18 odstotka. Hkrati je podjetje Blom, ki ga je sicer uradno ustanovila Darja Slimšek, decembra lani kupilo 10,95 odstotka delnic Gradisa Celje od podjetja Elvel. Lastnik Forija in Elvela je velenjski podjetnik Milan Forštner. Iz pogodbe o prodaji poslovnega deleža, ki smo jo pridobili v uredništvu Dnevnika, je razvidno, da je Alenka Skok, ki tako kot Žagarjeva prebiva v Mozirju, 2. decembra lani od Polone Kuhar iz Brezja pri Grosupljem kupila Harono za pičlih tisoč evrov. Če upoštevamo, da je bila ob lastniški spremembi Harona lastnica 2281 delnic Gradisa Celje, knjigovodska vrednost ene delnice pa je konec leta 2007 znašala 201 evro, lahko z gotovostjo trdimo, da je šlo za fiktiven posel.
Da sta Žagarjeva in Skokova tako ali drugače povezani osebi, dokazuje tudi, da je Harona na začetku januarja postala 19-odstotna lastnica Gradisovega hčerinskega podjetja Gradis Hiše, Skokova pa prokuristka tega podjetja. Le tri mesece po nakupu je Gradis Celje od Skokove odkupil delež v Gradisu Hiše, Žagarjeva pa je Skokovo razrešila z mesta prokuristke. Kaj je razlog za lastniška premetavanja v Gradisu Hiše, za zdaj ni jasno Precej vprašanj sprožata tudi ustanovitev podjetja Blom in njegov 11-odstotni nakup delnic Gradisa Celje. Dobra dva tedna po ustanovitvi Bloma sta bila namreč med Darjo Slimšek in Matejem Kramerjem, ki ima prav tako kot Žagarjeva stalno prebivališče v Mozirju, sklenjena posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo zastavne pravice na stoodstotnem deležu Bloma.
Čeprav je iz pogodbe, s katero razpolagamo, razvidno, da naj bi Kramer Slimškovi posodil le 7500 evrov, s katerimi je ustanovila Blom, se postavlja vprašanje, na kakšen način je potem Slimškova financirala nakup več deset tisoč, če ne celo sto tisoč evrov vrednega paketa delnic Gradisa Celje. Da v ozadju Harone in Bloma stojijo iste osebe, pa kaže to, da sta ustanovitvena akta obeh podjetij tako v členih kot tudi obliki pisave skoraj identična.
Zato se postavlja vprašanje, ali ni pri zadnjih lastniških premetavanjih delnic Gradisa Celje prišlo do izigravanja prevzemne zakonodaje. Kot smo že razkrili, je Lidija Žagar kot fizična oseba 22,39-odstotna lastnica Gradisa Celje, prek Harone in Bloma, s katerim je domnevno povezana, pa obvladuje 57,52-odstotni lastniški delež družbe. Če k temu prištejemo še 26,86-odstotni lastniški delež Gradisa Bau, ki je sodeč po spletni strani del poslovnega sistema Gradis Celje, in 9,85-odstotni delež lastnih delnic, potem povezane osebe obvladujejo 94,23 odstotka delnic Gradisa Celje.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042253792
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Mar 26, 2009 10:26 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sre Mar 25, 2009 3:20 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KADov PDP

/13/...za boljše upravljanje podjetij v njihovi lasti, pri čamer je ciljna strategija pridobitev vsaj 50% lastniškega deleža podjetij, bodo na KAD ustanovili posebno delniško družbo za prestrukturiranje in sicer: Idea

Kad maja ustanavlja Posebno družbo za prestrukturiranje

Kapitalska družba (Kad) bo predvidoma maja letos ustanovila Posebno družbo za prestrukturiranje (PDP), ki bo upravljala z družbami Kad, ki so v finančnih težavah. PDP bo z družbami aktivno upravljala, pri čemer si bo prizadevala pridobiti upravljalske deleže v teh družbah, vsaj 50-odstotne. PDP naj bi v začetku upravljal z 10 do 20 družbami. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Kad Borut Jamnik, je Kad že dobil soglasje nadzornega sveta za prenos do 10 milijonov evrov za ustanovitev PDP, ki bo organizirana kot delniška družba. Kdo jo bo vodil, Jamnik zaenkrat ni želel razkriti. PDP bo v 100-odstotni lasti Kada, prenos podjetij na PDP pa bo odvisen od dogovora med državo, Kadom, Slovensko odškodninsko družbo, DSU in morebitnimi drugimi solastniki v posredni lasti države ter zasebnimi investitorji kot solastniki posameznih podjetij. Če bo izražena potreba po aktivnem vključevanju navedenih solastnikov pri sanaciji oz. prestrukturiranja posameznega podjetja, bo izvedena tudi zamenjava lastniških deležev v njihovi lasti za lastniški delež v PDP. PDP naj bi bila "odprta" tudi za podjetja, ki so v zasebni lasti, pa bi zaradi težav želeli svoje podjetje vključiti v PDP, je dejal Jamnik in dodal, da nekateri zasebni lastniki družb za to že kažejo zanimanje. PDP bo upravljal z družbami, ki imajo perspektivo, omogočala pa jim bo svetovanje za prestrukturiranje usposobljenih kadrov in pomagala pri pridobivanju finančnih virov. Vsi deleži v družbah bodo zaradi obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po koncu prestrukturiranja naprodaj. PDP bo imel omejen rok delovanja, je napovedal Jamnik. Predvideni viri financiranja PDP in podjetij v njenem portfelju bodo stvarni in denarni vložki institucij v državni lasti, sredstva EU za prestrukturiranje podjetij in viri na kapitalskem trgu, tudi Evropska banka za obnovo in razvoj. PDP bo tudi najemala kredite v Sloveniji in tujini, se zadolževala na kapitalskih trgih in črpala evropska sredstva, ki niso dostopna državi.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042254559

VMESNO OBDOBJE

Naloge Posebne družbe za upravljanje bo v vmesnem obdobju izvajal Kad Posebna družba za upravljanje (PDU), ki jo je ustanovila DSU in je bila v torek registrirana, kadrovsko še ni konstituirana, tako da bo v vmesnem obdobju moral Kad sam izvajati nekatere naloge PDU, da bi preprečil prodajo velikih deležev v podjetjih, ki bi znižale ceno delnic pod razumno raven, pravi finančni minister Franc Križanič.
PDU je ustanovila družba za svetovanje in upravljanje DSU, Kapitalska družba (Kad) pa bo nato odkupila delež v tej družbi, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister Križanič.
Dokler družba ne bo kadrovsko popolnjena, bo nekatere naloge izvajal Kad, "da bi preprečili prodajo velikih deležev v podjetjih, ki bi znižale ceno delnic pod neko razumno raven".
"To je osnovni namen te družbe, ker gre za kakovostne naložbe, ki se nato prodajajo na trgu," je dodal minister. "Ideja o ustanovitvi PDU temelji na zagotavljanju storitev konkurenčnega kupca tistih lastniških deležev, ki jih v procesu upravljanja s svojim kreditnim portfeljem dejansko prevzamejo banke ali pa jih morajo v postopku poplačila terjatev prodati," pravijo na Kadu. Na PDU bodo tako banke lahko prenašale zasežene deleže podjetij, ki so jih posojilojemalci zastavili za posojila, posojil pa niso mogli odplačati.
Družba ima enotirni sistem upravljanja, kot prvi izvršni direktor je vpisan direktor kontrolinga na Kadu Aleš Pavlin, v upravnem odboru pa sta še predsednik uprave Kada Borut Jamnik in vodja oddelka za upravljanje premoženja na Kadu Alenka Čok Pangeršič. DSU je podobno že maja ustanovil Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP), Kad pa bo z dokapitalizacijo v višini pet milijonov evrov ter s kasnejšimi stvarnimi vložki, delnicami in deleži v podjetjih, postal večinski lastnik družbe.
Manjšinska delničarja PDP bosta DSU in Slovenska odškodninska družba (Sod). Kad se je za ustanovitev PDP odločil, ker ima med svojimi naložbami tudi lastniške deleže v podjetjih, kjer so se morali zaradi dolgotrajnega slabega poslovanja v sanacijo oz. prestrukturiranje podjetij vključiti lastniki.
"Namen PDP je združevanje upravljavskih pravic v podjetjih in s tem zagotavljanje potrebnih pogojev za njihovo učinkovito prestrukturiranje," pravijo na Kadu. Družba bo delovala po načelu zasebnega investitorja, pri čemer bo po vnaprej določenih kriterijih dodeljevala sredstva, namenjena prestrukturiranju podjetij, ter izvajala nadzor nad porabo sredstev in potekom prestrukturiranja.
Prenos podjetij na PDP bo temeljil na dogovoru med državo, Kadom, Sodom in DSU ter morebitnimi drugimi solastniki. Seznam družb za prenos - pri njegovem oblikovanju bodo upoštevali lastniško strukturo, ki zagotavlja prevladujoč upravljavski vpliv, in stanje v podjetju - bo pripravila projektna skupina predstavnikov Kada, Soda in DSU, pojasnjujejo na Kadu.
"Obetamo si, da bo ta družba uspešna in da bomo ustvarili kar nekaj kakovostnih delovnih mest in zadržali nekaj tržnih deležev, ki jih je slovensko gospodarstvo tradicionalno imelo. Ponekod, npr. pri Palomi, je Kad že zelo uspešen," pravi Križanič.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042272007
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Jun 04, 2009 9:18 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Mar 26, 2009 10:40 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

G-1 d.o.o.

/13/...zmagovalci tekmovanja START-UP v okviru mednarodne podjetniške konference PODIM je podjetje G-1, ki se ukvarja z tehnološkimi izboljšavami tehnologije pogona za avtoplin: Laughing

VIDEO: In 10.000 € dobi ...

Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radić je včeraj na svečanem zaključku tekmovanja Start:up Slovenija, ki je potekal v okviru mednarodne podjetniške konference PODIM v hotelu Habakuk v Mariboru, direktorju in soustanovitelju podjetja G-1 iz Celja, Simonu Štrancarju, predala kristalni kipec, nagrado za slovensko start-up podjetje leta 2009.
Podjetje si je to nagrado prislužilo zaradi razvoja lastne tehnologije pogona na avtoplin. Zmagovalci so domov odnesli tudi ček v vrednosti 10000 evrov in 5000 evrov vredno podjetniško usposabljanje.
Goste je na podelitvi zabavala Alya, prireditev pa je povezoval Igor E. Bergant, ki se je rad pošalil na račun slovenske politike in gospodarske krize ...
http://www.vecer.com/video/?id=2009032605419575-1" frameborder=0 scrolling=no width=450 height=
http://www.vecer.com/clanek2009032605419575

Zmagovalno podjetje G-1 ponuja kot edini na svetu avtoplinski sistem, ki omogoča vodenje vbrizga v realnem času, kar omogoča najboljši izkoristek pri izgorevanju ter najkvalitetnejšo vgradnjo s sedemletno garancijo. Po informativnem izračunu je prihranek uporabnikov v 5. letih skoraj 9.000 evrov.
Njihova tehnologija je tudi patentirana in zagotavlja zaščito pred kopiranjem. Uporaba avtoplina podaljša življenjsko dobo motorja. Učinkuje predvsem pri hladnem zagonu, saj plin ne spere motornega olja s sten cilindrov.
Avtoplin ima zaradi svojih karakteristik ugoden učinek na motor:
* tišji in mirnejši tek motorja,
* življenjska doba motorja se poveča za okoli 35 %, popolno zgorevanje zmesi plin-zrak v cilindrih motorja ne vodi do izgub goriva v izpušnih plinih, * večja trajnost motornega olja (dlje časa zadržuje lastne karakteristike, ker se ne razgrajuje z bencinom),
* ne dopušča nastajanja korozije, ki nastane zaradi prisotnosti aditivov, ki se dodajajo bencinu zaradi izboljšave njegovih lastnosti,
* podvoji se življenjska doba katalizatorja in lambda sonde, čistejši izpušni plini. Podjetje G-1 omogoča uporabo svojih storitev v certificiranih servisih po Sloveniji.
http://www.imamidejo.si/index.php?id=197&l=sl&t=news
http://www.g-1.si/index.php?option=com_content&view=article&id=54&Itemid=61
http://www.japti.si/index.php?id=118&l=sl&t=news

***** ISKRENE ČESTITKE *****

Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Mar 29, 2009 8:27 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Mar 26, 2009 10:54 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PRSTNA ODTISA

/13/...po novem bo v novih biometričnih potnih listih poleg podobe obraza tudi podoba dveh prstnih odtisov, kar predstavljajo kot povečanje varnosti posameznikov, predvsem boju zoper terorizem ter povečanja stopnjo varstva posameznikov in preprečevanja njihovega ponarejanja, kar pa vzbuja med ljudmi že sedaj velike pomisleke: Razz

V potnih listinah po novem tudi prstni odtisi

Vlada je na današnji seji pripravila novelo zakona o potnih listinah, s katero uvaja biometrične potne listine druge generacije, ki bodo vsebovale tudi prstne odtise. Vlada je na današnji seji pripravila novelo zakona o potnih listinah, s katero uvaja biometrične potne listine druge generacije, ki bodo vsebovale tudi prstne odtise.
Nove potne liste naj bi začeli izdajati junija, veljavnih dokumentov pa državljanom ne bo treba zamenjati, saj jih bo mogoče uporabljati do poteka veljavnosti. Kot je na novinarski konferenci pojasnila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, je temeljni cilj predloga uskladitev slovenskega pravnega reda s pravnim redom EU.
Uredba Evropskega sveta o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih namreč določa, da je treba v potne listine uvesti tudi biometrijo dveh prstnih odtisov.
Po besedah ministrice želijo z uvedbo takšnih potnih listin povečati varnost posameznikov, predvsem v boju zoper terorizem, povečati stopnjo zaščite identitete posameznikov in preprečiti možnost ponarejanja. Predlog tako določa izdajo biometričnih potnih listin s podobo obraza in dvema prstnima odtisoma, pri čemer je postavljena starostna meja 12 let. V primeru, da se državljanu zaradi zdravstvenih razlogov začasne narave prstnih odtisov ne more odvzeti, pa se mu izda potni list zgolj s podobo obraza, vendar s krajšo, enoletno veljavnostjo. Hranjenje prstnih odtisov v evidenci potnih listin bo omejeno zgolj na obdobje do vročitve potne listine.
Poleg tega se krog možnosti uporabe biometrije ne širi, saj se bodo podatki uporabljali zgolj za izvajanje mejne kontrole. Pri tem se bo lahko preverilo le, ali je prstni odtis, ki je zapisan na čip, res prstni odtis osebe, ki se bo pri prehodu meje identificirala s potnim listom. S predlogom se poleg tega odpravlja tudi pomanjkljivosti sedanje ureditve izdaje potnega lista z enoletno veljavnostjo v primerih večkratnih pogrešitev in pri izvajanju ukrepa prepovedi izdaje oziroma odvzema potne listine. Predlagana novela ukinja tudi potrjevanje dovoljenj zakonitega zastopnika, ki v praksi nimajo več uporabne vrednosti.
Odpravi administrativnih ovir pa je zaradi novih tehnoloških možnosti vložitve vloge za izdajo potne listine namenjeno črtanje določbe o obvezni izdaji potrdila o sprejemu vloge in o uporabi obrazcev naznanitve pogrešitve.
http://www.vecer.com/clanek2009032605419722

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Mar 26, 2009 11:41 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MAKSIMA HOLDING in MALI DELNIČARJI

/13/...ob reševanju Istrabenza, so v stiski tudi vsi preostali lastniki, tako, da je zelo težko predvidljivo, kje se bo verižna reakcija PADANJA DOMIN tudi končala in je veliko vprašanje, kdo bo ob tej reševalni akciji, raševal tudi premoženje malih delničarjev vseh vpletenih družb:

Pred izgubo premoženja tudi 25.000 delničarjev Maksime Holding

Vse kaže, da izguba premoženja ne grozi le 14.000 delničarjem Istrabenza, ampak tudi 25.000 delničarjem Maksime Holding, druge največje lastnice Istrabenza. Samo včeraj je delnica Maksime Holding na borzi izgubila 19,8 odstotka, od začetka leta pa že rekordnih 61 odstotkov. Poleg razvrednotenja njenega 26-odstotnega deleža Istrabenza obstaja tudi resna možnost, da bodo družbe iz skupine NFD prek sodišča dosegle začasno odredbo in blokado njenih računov.
Pred letom so NFD Holding, Maksima Invest, Daimond in Finetol z Maksimo Holding podpisale pogodbo o finančnem inženiringu, po kateri bi zadnja morala kupiti njihov četrtinski delež Istrabenza za 130 milijonov evrov, vendar je Maksima Holding od te pogodbe enostransko odstopila. Tudi sicer ni nikakršne možnosti, da bi Maksima Holding izpolnila pogodbo, saj ima le še okoli 50 milijonov evrov premoženja in nekajkrat manj kapitala. Uradnih podatkov o tem, koliko kapitala in koliko dolgov ima Maksima Holding, še ni mogoče dobiti.
Konec leta 2007 je imela za 58 milijonov evrov kratkoročnih posojil pri Banki Celje, Banki Koper, Gorenjski banki, NLB in LHB Frankfurt, zastavljene deleže pa v Telekomu Slovenije, Certi, ETI in 9,4 odstotka Istrabenza, kar pomeni, da je imela že pred enim letom zastavljeno okoli polovico premoženja.
Cena, po kateri je imela Maksima Holding zastavljene delnice Istrabenza, se je gibala med 70 in 120 evri (zdaj je vredna 9,6 evra), kar pomeni, da je morala Maksima Holding v zadnjem obdobju pri bankah bodisi zastaviti preostalo premoženje bodisi odplačati svoje dolgove.
Zadnje po dostopnih podatkih ni mogoče, saj je Maksima Holding (poleg nekaterih manjših naložb) lani prodala le svoj delež v srbski zavarovalnici DDOR, za katerega je iztržila 25 milijonov evrov.
Ker je istočasno kupila za okoli sedem milijonov evrov delnic Intereurope, milijon evrov delnic Istrabenza in plačala okoli štiri milijone evrov obresti na posojila, je Maksimi Holding v najboljšem primeru ostalo za najmanj 33 milijonov evrov posojil.
Na drugi strani je Maksimi Holding samo padec Istrabenzove delnice "odnesel" okoli 120 milijonov evrov kapitala, 15 oziroma okoli 4,5 milijona evrov pa padec delnice Telekoma Slovenije in Intereurope. Tako je po neuradnih ocenah Maksimi Holding ostalo le še okoli sedem milijonov evrov kapitala, medtem ko ga je imela konec leta 2007 za skoraj 128 milijonov evrov.
Z našimi vprašanji smo se včeraj obrnili tudi na predsednika uprave Maksime Holding Nastjo Sušinskega, vendar nam do zaključka redakcije ni odgovoril.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042254964

/13/...zaradi (ne)sklenitve glevne pogodbe o 1.267.153 delnic Istrabenza jih družbe NFD Holding, Finetol, Daimond ter Maksima Invest tožijo za pogodbene kazni v višini kar kar 19,48mio€:

Maksima Holding prejela tožbo za plačilo 19,5 milijona evrov kazni Finančna družba Maksima Holding je prejela tožbo, s katero družbe NFD Holding, Finetol, Daimond in Maksima Invest od nje zahtevajo plačilo pogodbenih kazni v skupni višini 19,48 milijona evrov, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Maksima Holdinga. Omenjene pravne osebe s tožbo uveljavljajo plačilo pogodbene kazni zaradi nesklenitve glavne pogodbe, ki izhaja iz aprila lani sklenjene predpogodbe za sklenitev glavne pogodbe, na podlagi katere bi Maksima Holding od njih odkupila skupno 1.267.153 delnic holdinške družbe Istrabenz. Po oceni Maksima Holdinga je tožba neutemeljena, saj ni podan temelj za zahtevo za plačilo pogodbene kazni. Predpogodba je namreč prenehala veljati na podlagi obligacijskega zakonika, posledično pa družba tudi ni dolžna plačati pogodbene kazni, ki je bila določena s predpogodbo, menijo v Maksima Holdingu in dodajajo, da bodo v zakonskem roku vložili ustrezen odgovor na tožbo. Kot je znano, je Maksima Holding konec lanskega leta obvestila ostale podpisnice sporazuma o izvajanju finančnega inženiringa pri prevzemu Istrabenza, da ji zaradi spremenjenih okoliščin ni treba skleniti pogodbe za odkup delnic Istrabenza. Maksima Holding je tedaj pojasnila, da so se okoliščine od sklenitve predpogodbe, ki so jo 7. aprila sklenili na podlagi omenjenega sporazuma - med Maksimo Holdingom ter družbami NFD Holding, Finetol, Maksima Invest, Diamond in Fidina, podpisan pa je bil 19. marca -, toliko spremenile, da predpogodba, če bi bile okoliščine že ob njeni sklenitvi takšne, niti ne bi bila sklenjena. Predpogodba zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi obligacijskega zakonika strank sklenjene predpogodbe ne veže več, pravijo v družbi. Posledično, tako Maksima Holding, ji ni treba skleniti glavne pogodbe, s katero bi Maksima Holding od omenjenih družb kupila 1.267.153 delnic družbe Istrabenz po ceni 102,50 evra za delnico oz. zanje skupno plačala približno 129,9 milijona evrov.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042255230

/13/...kot že rečeno se nadaljuje PADANJE DOMIN in virus ISTRABENZA se širi in potaplja še nepotopljene:

Tudi Bavčarjeva Maksima holding insolventna Kot smo napovedovali, je Maksima holding objavila insolventnost; v družbi, kjer je največji lastnik Igor Bavčar, niso sposobni pokriti izgube Maksima Holding [MAHR 1,12 -20,00%], ki jo vodi Nastja Sušinski, njen večinski lastnik pa je z 78-odstotnim deležem Igor Bavčar, je danes objavila, da je insolventna. »Po stanju na dan 31. 3. 2009 izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami presega polovico osnovnega kapitala družbe in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv,« so zapisali. Danes so sprejeli ugotovitveni sklep o nastopu insolventnosti. Uprava družbe je že sklicala izredno sejo nadzornega sveta, na kateri je predstavila ugotovljeno dejansko stanje glede insolventnosti družbe nadzornemu svetu družbe.
http://www.finance.si/242878/Tudi_Bav%E8arjeva_Maksima_holding_insolventna
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Apr 01, 2009 2:17 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Mar 27, 2009 8:17 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

SORA in LIKVIDACIJA

/13/...po Labodu je to že drugo podjetje, ki ga Franc Gajšek pošilja v likvidacijo in bodo predvidoma dobili istega stečajnega upravitelja, njegovo podjetje FACIG: Embarassed

V Sori bodo ustavili proizvodnjo

"Za likvidacijo smo se odločili zaradi izrazitega poslabšanja položaja v lesni industriji v zadnjih 18 mesecih," je pojasnil izvršni direktor medvoške tovarne pohištva Sora Darko Mastnak. Po njegovih ocenah bi z nadaljevanjem poslovanja pod trenutnimi pogoji družba zabredla v nelikvidnost in posledično v stečaj, zato so se odločili za redno likvidacijo. Upravni odbor je delavce seznanil z likvidacijo šele v torek, torej isti dan, kot je bila javnost obveščena o sklicu skupščine, na kateri bodo odločali o likvidaciji.
Na zboru delavci sicer niso dobili podrobnejših pojasnil, povedali so jim le, da bodo verjetno del proizvodnje ohranili, nam je pojasnila sekretarka odbora sindikata lesarstva Sinles Maja Kavec. Nasprotno pa nam je Mastnak dejal, da "trenutno položaj in napovedi naročil ne kažejo na možnosti, da bi po likvidaciji ustanovili novo podjetje, na katerega bi prenesli del proizvodnje in zaposlene".
Zakaj so delavcem dali drugačne informacije, nam ni uspelo izvedeti. Prav tako nismo izvedeli, kako je družba poslovala v lanskem letu, po podatkih iz registra GVin pa je razvidno, da je od leta 2004 do 2007 poslovala z izgubo.
Kljub temu niso imeli težav pri izplačilu plač. Večinski, 81-odstotni lastnik Sore je podjetje Metalka Trgovina, ki jo prek avstrijskega podjetja Facig obvladuje Franc Gajšek. Sora je tako drugo podjetje, ki ga Gajšek v letošnjem letu pošilja v likvidacijo, saj je prejšnji teden napovedal likvidacijo novomeškega Laboda, v katerem bo ostalo brez službe okoli 90 ljudi.
Za likvidacijskega upravitelja Sore - enako kot za Labod - upravni odbor predlaga Gajška oziroma njegovo podjetje Facig.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042255089

BOB DNEVA
Vesna Vuk Godina, socialna antropologinja: "Človek je vendarle več kot zgolj strošek."
http://www.vecer.com/

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Mar 27, 2009 10:42 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

LTH in STEČAJ

/13/... za reševanje 300 delavcev in pridobitev bančnega posojila pri NLB, bi moralo vodstvo LTH zastaviti svoje osebno premoženje

V LTH napovedali stavko, delavci za stečaj Sindikat loške tovarne hladilnikov je za četrtek napovedal stavko. Od uprave zahteva izplačilo plač in stroškov prevoza na delo za januar in februar ter takojšen zagon proizvodnje, ali pa naj uprava začne stečajni postopek. Član uprave Primož Pegam je zatrdil, da so včeraj 190 zaposlenim izplačali po 600 evrov akontacije za plače.
"Drugega izhoda kot stavko ne vidimo več. Že res, da gre za nekoliko čudno stavko, saj ne delamo zato, ker proizvodnja stoji. S stavko bi radi predvsem javnost opozorili na nevzdržne razmere v LTH.
Morda je za nas zares še edina rešitev stečaj, a tudi pri tem smo nemočni, to je odločitev uprave oziroma lastnikov," je pojasnil predsednik sindikata David Švarc. Primož Pegam po drugi strani trdi, da nikakor ne mislijo vreči puške v koruzo.
Denar za plače naj bi dobili s prodajo nepremičnin, denar za preostale plače in zagon proizvodnje pa pričakujejo od posla, v katerem naj bi že znanemu kupcu prodali proizvodno halo in upravne prostore ter jih nato najeli nazaj, s kupnino pa plačali delavce in zagnali proizvodnjo. "Ovira" pri tem naj bi bila NLB, ki zaradi hipotek drži roko nad tem poslom. "Ključna so pogajanja z NLB, o svojih težavah smo obvestili tudi ministra Lahovnika.
Ne nazadnje gre za 300 delovnih mest," je povedal Pegam, ki za dan stavke napoveduje tudi novinarsko konferenco, na kateri bo uprava predstavila ozadja hudih težav LTH. "Javnost želimo prepričati, da pri nas ni lumparij," je zatrdil Pegam.
Toda v NLB so nam včeraj zagotovili, da je bila banka pripravljena lastnikom oziroma vodstvu podjetja LTH odobriti posojilo, za katerega pa bi morali zastaviti osebno premoženje.
"Odziv je bil negativen," so dodali v NLB. Po naših informacijah je NLB svojo zahtevo LTH poslala že 11. marca. Še več, tudi predstavnikom sindikatom so bili na njihovo pobudo pripravljeni pojasniti svoja stališča in dosedanje ukrepe v zvezi z LTH, vendar pod pogojem, da jih vodstvo družbe odveže zaveze varovanja poslovne tajnosti, dodajajo naši viri.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042255374

/13/...ponujajo jim celo večinsko lastništvo družbe, seveda s figo v žepu:

Nadzorniki LTH večinski delež družbe ponujajo delavcem

Delavci predlog nadzornikov, naj postanejo večinski lastniki družbe, razumejo kot norčevanje Delavci škofjeloške družbe LTH so današnje srečanje s predstavniki lastnikov protestno zapustili, saj so ocenili, da je nov predlog nadzornega sveta o preoblikovanju družbe na način, da bi delavci postali njeni večinski lastniki, "norčevanje". Če ne bodo dobili zaostalih plač, naj uprava predloga stečaj. To je po srečanju, na katerem se je zbralo več kot 200 od sicer nekaj več kot 300 zaposlenih v LTH, povedal predsednik sindikata v družbi David Švarc. Ob tem je poudaril, da želijo nadzorniki odgovornost za usodo podjetja zdaj preložiti na delavce. Delavci imajo v lasti deset odstotkov družbe Predsednik nadzornega sveta Iztok Hohnjec je delavcem skušal predstaviti predlog lastniškega preoblikovanja družbe LTH, s katerim naj bi po njegovih besedah ohranili 250 delovnih mest. Predlog predvideva, da naj bi zaposleni postali večinski lastniki s 75 odstotki kapitala potem, ko bi obstoječi delničarji v ustreznem obsegu izstopili iz družbe. Delavci sicer že imajo okoli deset odstotkov delnic. NLB naj bi po tem predlogu zaposlenim zagotovila 3,3 milijona evrov kredita za dokup deleža družbe, zaposleni pa naj bi kredit zavarovali s kupljenimi delnicami in blagovno znamko LTH. http://www.finance.si/246357/Nadzorniki_LTH_ve%E8inski_dele%BE_dru%BEbe_ponujajo_delavcem

Nižji izkupiček od pričakovanega

V tovarni LTH so imeli prvo dražbo premoženja, izkupiček pa je bil precej manjši, kot so pričakovali. Prodali so namreč le za okoli 10 tisoč evrov že gotovih izdelkov, ponujenih proizvodnih linij pa ne. Hladilniki LTH Prodali so za 10.000 evrov izdelkov. Z današnjim dnem začne teči 15-dnevni rok za plačilo kupljenih izdelkov, za prevzem pa imajo kupci prav tako na voljo 15 dni. Danes podpisane pogodbe bo sprva pregledalo še sodišče in izdalo sklep o njihovi pravnomočnosti.
Stečajni upravitelj v Loških tovarnah hladilnikov (LTH) Dušan Taljat je po dražbi premoženja dejal, da je izkupiček manjši, kot je pričakoval. Prodanih je bilo namreč le za okoli 10.000 evrov gotovih izdelkov in eksponatov, ki so jih ponudili.
Taljat bo podal nov predlog prodaje. Za prodajni sklop funkcionalne celote bo predlagal novo dražbo z nižjo izklicno ceno, za druge prodajne sklope pa odprodajo zalog na podlagi neposredne prodaje. Obenem je še pojasnil, da resnih interesentov za nakup funkcionalne celote za zdaj ni.
Taljat je veliko upanja polagal na prodajo proizvodne linije za zamrzovalne skrinje. Za ta sklop so predvidevali, da bi bila lahko prodaja uspešna, a ni bila. "Pogovori glede prodaje te linije so bili konec lanskega leta zelo intenzivni, zato sklepam, da ta kandidat še čaka na ugodnejše pogoje prodaje," je pojasnil. Izklicna cena zanjo je bila 225.000 evrov. Obenem je omenil, da je kandidat družba iz Turčije, ki je odkupila tudi del linije, ki ni v lasti LTH. Protest delavcev LTH pred hišo predsednika uprave-6 V sindikatu z dražbo niso zadovoljni. Glede izpodbojnih pravnih tožb je Taljat pojasnil, da so prerekali prodajo nepremičnin v Pulju in Zagrebu ter odstop terjatev iz prodaje nepremičnine v Beogradu.
Vloženih je bilo okoli 150 zahtevkov v vrednosti okoli tri milijone evrov. Za blagovno znamko LTH je spor s podjetjem Agovit že v teku, za 22. januar pa je že določen prvi narok za obravnavo, in sicer na Okrožnem sodišču v Kranju. Sicer pa je vseh priznanih terjatev za 27 milijonov evrov, od tega predstavljajo dobre štiri milijone terjatve delavcev. Predsednik sindikata LTH David Švarc je povedal, da z današnjo dražbo ni zadovoljen, saj ta način prodaje LTH ni sprejemljiv, pa tudi stečajni upravitelj je po njegovih besedah zelo negospodaren.
"Nenehno poudarja, da LTH ne bo prodan po ceni, kot je bila določena s cenitvijo," pojasnjuje Švarc in dodaja, da je sindikat poskušal stopiti v upniški odbor in tako bolje zaščititi pravice delavcev, a je sodnik določil, da bo v upniškem odboru le pet največjih upnikov.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/nizji-izkupcek-od-pricakovanega.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Jan 12, 2010 12:01 am; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Mar 28, 2009 2:51 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NAJ MANAGERSKE PLAČE 2007

/13/...znano je, da so mali delničarji zelo redko deležni dividend, zato pa si predsedniki in člani uprav pogostoma zagotovijo del svojih že tako (pre)visokih plač, še dodatno oplemenitenih tudi iz % dobička in sicer:

1. MLADEN KUČIŠ
Družba: Terme Čatež
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 312 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 7,81
http://www.finance.si/galerije/1127/20/

2. IZTOK BRICL
Družba: Žito
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 175 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 4,13
http://www.finance.si/galerije/1127/19/

3. MILAN ŽEVART
Družba: Maksima Invest
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 149 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 3,96
http://www.finance.si/galerije/1127/18/

4. UROŠ SLAVINEC
Družba: Helios
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 292 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 2,3
http://www.finance.si/galerije/1127/17/

5. FRANJO BOBINAC
Družba: Gorenje
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 312 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 1,32
http://www.finance.si/galerije/1127/16/

6. ZMAGO SKOBIR*
Družba: Aerodrom
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 175 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 1,05
* mandat nastopil 5. julija, prej član uprave
http://www.finance.si/galerije/1127/15/

7. ROBERT ČASAR
Družba: Luka Koper
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 248 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,99
http://www.finance.si/galerije/1127/14/

8. MARKO KRYŽANOWSKI
Družba: Petrol
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 517 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,97
http://www.finance.si/galerije/1127/13/

9. JANEZ BOHORIČ
Družba: Sava
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 374 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,95
http://www.finance.si/galerije/1127/12/

10. ŽIGA DEBELJAK
Družba: Mercator
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 331 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,76
http://www.finance.si/galerije/1127/11/

11. ANDREJ LOVŠIN
Družba: Intereuropa
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 168 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,64
http://www.finance.si/galerije/1127/10/

12. MATJAŽ RUTAR
Družba: Infond Holding
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 148 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,53
http://www.finance.si/galerije/1127/9/

13. BOŠKO ŠROT
Družba: Pivovarna Laško
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 292 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,48
http://www.finance.si/galerije/1127/8/

14. ANDREJ KOCIČ
Družba: Zavarovalnica Triglav
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 205 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,48
http://www.finance.si/galerije/1127/7/

15. JOŽE COLARIČ
Družba: Krka
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 531 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,4
http://www.finance.si/galerije/1127/6/

16. IGOR BAVČAR
Družba: Istrabenz
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 454 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,39
http://www.finance.si/galerije/1127/5/

17. MARJAN KRAMAR
Družba: NLB
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 379 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,29
http://www.finance.si/galerije/1127/4/

18. MATJAŽ KOVAČIČ
Družba: NKBM
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 161 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,29
http://www.finance.si/galerije/1127/3/

19. BOJAN DREMELJ
Družba: Telekom Slovenije
Položaj: predsednik uprave
Prejemki predsednika uprave: 248 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,28
http://www.finance.si/galerije/1127/2/

20. SAŠA FAJS**
Družba: Center Naložbe
Položaj: predsednica uprave
Prejemki predsednika uprave: 14 tisoč evrov
Odstotek dobička, ki ga prejme predsednik uprave: 0,02
** šest mesecev članica uprave
http://www.finance.si/galerije/1127/1/
http://www.finance.si/242322/Najbolje_pla%E8ani_slovenski_managerji_v_2007

BOB DNEVA

Dr. Peter Kraljič, svetovalec:
"Prvorazredni voditelji privabljajo prvorazredne ljudi, drugorazredni voditelji pa privabljajo tretjerazredne ljudi. Pri nas na vodilnih mestih pogosto ni prvorazrednih ljudi."
www.vecer.si.
torek, 24. marec 2009

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Mar 28, 2009 3:56 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NAJ POVPREČNE PLAČE 2007

/13/...na voljo so tudi najvišje povprečne plače v slovenskih podjetjih za leto 2007:

1. SAVA
Povprečna bruto plača: 5.321 evrov
Predsednik uprave: Janez Bohorič
http://www.finance.si/galerije/1121/10/

2. BAYER
Povprečna bruto plača: 5.234 evrov
Direktorica: Petra Molan
http://www.finance.si/galerije/1121/9/

3. MERCKS SHARP & DOHME
Povprečna bruto plača: 5.011 evrov
Predsednik upravnega odbora Merck & Co., Inc.: Richard Clark http://www.finance.si/galerije/1121/8/

4. IBM SLOVENIJA
Povprečna bruto plača: 4.655 evrov
Generalna direktorica: Biljana Weber
http://www.finance.si/galerije/1121/7/

5. KONTROLA ZRAČNEGA PROMETA SLOVENIJE
Povprečna bruto plača: 4.309 evrov
Direktor: Franc Željko Županič
http://www.finance.si/galerije/1121/6/

6. PHARMASWISS
Povprečna bruto plača: 4.095 evrov
Direktor: John Connolly
http://www.finance.si/galerije/1121/5/

7. ROCHE
Povprečna bruto plača: 4.061 evrov
Direktor podjetja La Roche Ltd, ki je lastnica ROCHE farmacevtske družbe d.o.o.: Severin Schwan
http://www.finance.si/galerije/1121/4/

8. KD FINANČNA TOČKA
Povprečna bruto plača: 3.983 evrov
Predsednik uprave: Gregor Jelerčič
http://www.finance.si/galerije/1121/3/

9. ACH Povprečna bruto plača: 3.935 evrov
Generalni direktor: Herman Rigelnik
http://www.finance.si/galerije/1121/2/

10. TOYOTA ADRIA
Povprečna bruto plača: 3.866 evrov
Direktor: Shoji Kimura
http://www.finance.si/galerije/1121/1/

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Pet Mar 27, 2009 11:21 pm Naslov sporočila:

SAJ NI RES, PA JE !

/13/...ob prodaji hiš za 1€ in vill za 99€ je sedaj na voljo tudi prodaja Ville Dalmacia za 1 kuno na otoku Šolti ob obveznem nakupu knjige o Dalmaciji, ki jih morajo prodati 50.000, kar znese skupno kar 8.000.000 kun (1.078.167 €): Idea

Kupite knjigo in lahko dobite vilo za eno kuno

Na Hrvaškem se bo poleti začela prodaja knjig o Dalmaciji, če jih bodo prodali 50 tisoč, bo srečni izžrebanec lahko kupil vilo za eno kuno Julija se začne na Hrvaškem zanimiva prodajna akcija "Operacija Villa Croatia - Hiša in knjiga za 161 kun", za katero se zanimajo tako Hrvati, kot tudi tujci, piše Večernji list.
Namreč 1. julija se začne prodaja knjige z naslovom Knjiga o Dalmaciji, vsi kupci pa bodo vključeni v žrebanje za bogate nagrade, med drugim bodo imeli možnost za eno kuno (14 centov) kupiti mobitel, avto, stanovanje ali celo vilo na hrvaškem otoku Šolta. Prodati morajo vseh 50 tisoč knjig
Kot je pojasnil lastnik podjetja Profiniti Ante Škaro, ki tudi organizira akcijo, je to le marketinška poteza, za katero je dobil idejo v tujini.
Knjiga bo v prodaji po 160 kun (21 evrov), vsaka od knjig bo imela svojo številko, na koncu akcije, ko bo prodana 50.000. knjiga, pa bo eden od kupcev izžreban in bo imel možnost za samo eno kuno kupiti vilo Dalmacija na otoku Šolta.
"To ni nobena loterija ali nagradna igra, temveč način, kako lahko nagradimo kupce," je pojasnil Škaro. Akcija traja od 1. julija do 1. oktobra, v treh mesecih pa morajo prodati vseh 50 tisoč knjig.
Če bo prodanih manj knjig, na voljo stanovanje ali avto Vila Dalmacija je velika 140 kvadratnih metrov, pred vilo pa je bazen velik 18 kvadratnih metrov. Zgrajena je bila leta 2007 in je popolnoma opremljena, z veliko teraso.
Lastnik ima s Škaro podpisan dogovor, da če se prodajo vse knjige, proda hišo podjetju, ki pa jo proda naprej srečnemu izžrebancu za eno kuno. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, če se ne prodajo vse knjige.
Škaro odgovarja, da v tem primeru sicer ne bodo imeli dovolj denarja, da kupijo hišo in jo prodajo za eno kuno, temveč bodo kupcem ponudili druge ugodnosti, kot so mobilni telefon, avto ali stanovanje.
Srečni izžrebanec v najslabšem primeru prejme mobilni telefon V najslabšem primeru, če bodo prodali le 500 kosov knjig, bo eden od kupcev lahko za kuno dobil mobilni telefon. Vendar več kot bo prodanih knjig, večja bo nagrada.
Med možnimi nagradami so tako skuter Yamaha, avtomobil kia proceed, audi a4, enosobno in dvosobno stanovanje. Če se bo prodalo 40 tisoč knjig, bo glavna nagrada luksuzno stanovanje.
Škaro je še pojasnil, da že sprejemajo prednaročila, saj je zanimanje zelo veliko, tudi iz tujine.
http://www.mojevro.si/242320/Kupite_knjigo_in_lahko_dobite_vilo_za_eno_kuno
http://www.vecernji.hr/newsroom/zanimljivosti/3265886/index.do

* končalo se je tako, da je bilo prodano premalo knjig, že vplačani denar je podjetje Profiniti, vrnilo vsem naročnikom

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli