Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Pon Jun 08, 2009 9:18 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 45

MOSTOVNA in STEČAJ

/13/...najmanj 1.7mio€ dolgov, blokirani računi, več mesecev neizplačanih plač, več kot 300 delavcev brez prihodnosti, neplačevanje njihovih prispevkov, prijave na komisijo za preprečevanje korupcije: Razz

2007

1.DEL:

Neplačevanje prispevkov za delavce Podjetje Mostovna, d. d., in zatajitve finančnih obveznosti Erik Valenčič
Približno pred dvema letoma, takrat, ko je Janez Drobnič kot minister za delo razlagal, da so delavci tisti, ki so odgovorni za neplačane prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, so zaposleni v podjetju Mostovna, d. d., začeli pogajanja z vodstvom o neizplačanih prispevkih, namreč potem, ko je nekaj delavcev na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ugotovilo hude nepravilnosti.

Predsednik podružnice Sindikata kovinske in elektronske industrije Slovenije (SKEI) v Mostovni, Milan Kajiš, pojasnjuje, da v nekaterih primerih prispevki niso bili redno nakazani že od leta 1996: "Vodstvo podjetja nam zatrjuje, da so poravnali svoje obveznosti za nazaj do leta 2003, vendar nam do danes niso izstavili nobenih dokazil, kakor tudi na ZPIZ-u ne."

Situacija je naravnost bizarna tudi zato, ker so na plačilnih listah zneski omenjenih prispevkov vseskozi prikazani, kot da so plačani, niso bili pa nakazani na ZPIZ in ZZZS; in temu se reče "zatajitev finančnih obveznosti", za kar 254. člen Kazenskega zakonika RS predvideva kazen do treh let zapora.
Navkljub vsem ugotovitvam o nepravilnostih je, trdijo v SKEI, direktor podjetja Bojan Kočevar delavce zavajal, da so jim prispevki redno izplačani, in to lažno zagotovilo celo objavil na oglasni deski v tovarni. V pogovoru z nami je Kočevar vendarle priznal, da problemi res obstajajo, in dodal, da jih bodo odpravili v treh do šestih mesecih, v končni fazi naj bi mu delavci zaupali.
Kajiš na to odgovarja: "Nenehno nam obljublja, da bodo stvari rešene v šestih mesecih, in čeprav sedaj od njega zahtevamo, da se pod to tudi podpiše, mu dejansko nihče nič ne verjame."
Sekretar Regijske organizacije SKEI Ljubljane, Zlatko Hernčič, je 22. februarja Kočevarju poslal dopis, v katerem je med drugim zapisal: "Skladno s tem obvestilom vas prosim, da tako vpletene delavce, predvsem pa podružnico SKEI in njenega predsednika Milana Kajiša, kot nas nemudoma obvestite o vašem stališču do tega problema.
Naša želja je, da problem zadovoljivo rešimo brez vpletanja pristojnih organov."
Hernčič pravi, da je moral dopis poslati dvakrat, ker mu je vodstvo Mostovne zatrjevalo, da ga prvič niso prejeli, a tudi po drugem poskusu vzpostavitve konkretnega dialoga ni dobil nobenega odgovora.
Zato so se na SKEI odločili za ovadbo vodstva Mostovne Inšpektoratu RS za delo v zvezi z ugotovljenimi kršitvami 254. člena Kazenskega zakonika in 9. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki delodajalcu nalaga, da delavca prijavi v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje.
Na Dursu nam naštetih nepravilnosti niso mogli komentirati zaradi varovanja davčne tajnosti, kot to nalaga zakon.
Zakonsko varovanje nezakonitosti, če lahko verjamete.
*** Na plačilnih listah so zneski omenjenih prispevkov vseskozi prikazani, kot da so plačani, niso bili pa nakazani na ZPIZ in ZZZS.
http://www.mladina.si/tednik/200716/clanek/uvo-manipulator--erik_valencic/

II.DEL:

Varčevanje na račun zdravja delavcev?

Slabe delovne razmere v podjetju Mostovna, d. d. Erik Valenčič Spomnimo se - o tem podjetju, v katerem izdelujejo vse tipe dvigal, smo že poročali pred nekaj tedni, in sicer po tem, ko so nas na Sindikatu kovinske in elektronske industrije Slovenije (SKEI) opozorili, da vodstvo Mostovne, d. d., svojim zaposlenim ne nakazuje redno prispevkov za invalidsko in zdravstveno zavarovanje na ZPIZ. A kot kaže, so v Mostovni problemi še na drugih področjih.
Oktobra 2006 je podjetje preselilo proizvodnjo iz Ljubljane v nove prostore v Kočevje zaradi občutno manjših stroškov. Problem pa je v tem, da se, kar se tiče varčevanja, niso ustavili tu in SKEI že dalj časa obtožuje vodstvo podjetja, da varčujejo tudi na račun zdravja svojih zaposlenih. V tovrstnih proizvodnih obratih so namreč nujni ventilatorji, ki poskrbijo za nadtlak, da kemikalije in umazani delci v zraku lahko zapustijo prostor. Predsednik SKEI v Mostovni, Milan Kajiš, pojasnjuje: "Zračniki so absolutno premajhni, zato nenehno vdihavamo umazanijo. Nimamo aparatov za izsesavanje. Poleg tega delamo ogromno tudi z barvami in ostanki barv so vsepovsod."
Sekretar regijske organizacije SKEI Ljubljana, Zlatko Hernčič, dodaja: "Naša pravnica je na direktorja naslovila še zadnje opozorilo pred vložitvijo ostalih pravnih sredstev. Veliko nam je bilo obljubljenega, a nič storjenega in tudi sami delavci pritiskajo na sindikat, naj več naredi." Direktor Bojan Kočevar nam je v telefonskem pogovoru zatrdil, da gre pri celotni zadevi za neresnične obtožbe, plasirane iz Ljubljane.
Pa vendarle, Inšpektorat RS za delo je opravil nadzor v obratu in glavni inšpektor Borut Brezovar nam je v zvezi s tem odgovoril: "S področja varnosti in zdravja pri delu je inšpektor izdal ureditveno odločbo, v kateri je odredil izvajanje zakonov in drugih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, ki se nanašajo na preglede in preizkuse električnih naprav, električne instalacije in porabnike, na preiskave delovnega okolja ter preglede in preizkuse za delo, na ustrezno označbo transportnih poti in odlagalnih prostorov ter na revizijo izjave o varnosti z oceno tveganja." Ko smo to omenili direktorju Kočevarju, se je vendarle spomnil, da imajo res rok do septembra ali oktobra, da v proizvodnem obratu uredijo "neke stvari", a se ni mogel spomniti, točno katere. Je pa sindikalnim zaupnikom v Mostovni, tako pravijo slednji, naročil, naj že enkrat odpokličejo novinarja iz Ljubljane, češ da se problemi v podjetju ne morejo reševati prek medijev.

Čudna logika.

*** Do septembra ali oktobra imajo rok, da v proizvodnem obratu uredijo "neke stvari", a se direktor ni mogel spomniti, točno katere.
http://www.mladina.si/tednik/200725/clanek/uvo-manipulator--erik_valencic-2/

DELNICE - MSTG Izdaja delnic:
1999
Število delnic - 145.872
Nominala: 8,345 € (2.000 sit)
Skupni znesek izdaje: 1.217.426 € (291.744.000 sit)
Delničarjev: 649
Tuji imetniki: 0,30%
http://www.kdd.si/izdajatelji_in_clani/obvestila?snid=2070

Svetovalnica:

Delnice Mostovne - kaj početi z njimi 5.2.08 11:10
Kaj lahko storite z delnicami družbe Mostovna
Vprašanje:
Kaj mi lahko poveste o izpisku KDD, da imam 90 delnic Mostovna d.o.o.? Kaj lahko počnem z njimi razen brisanja po kopalnici? Odgovor: Družba, ki je d.o.o., sploh nima delnic, saj ni delniška družba. Zato lahko v primeru, ko vam nekdo trdi, da imate delnice d.o.o., s tem dejansko samo brišete po kopalnici ali pa še to ne. Obstaja pa čisto normalna delniška družba Mostovna d.d., najdemo jo v poslovnem imeniku [+], ima tudi svojo spletno stran [+] Njene delnice so vpisane v KDD z oznako MSTG [+], sodeč po tam predstavljenih podatkih jih je na dan 5.2.08 skupaj 145.872, razpršenih med 649 lastnikov.
Sodeč po podatkih Ajpesa družba ne posluje dobro, na dan 31.12.06 (trenutno zadnji javno dostopni podatki) ima tako tekočo izgubo kot za pol milijona evrov nakopičene izgube prejšnjih let. Dogajale so se ji tudi blokade računa. Kapitala je na ta dan bilo za 625.117 EUR, kar glede na prej omenjeno število delnic (če je bilo tudi na 31.12.06 takšno) pomeni knjigovodsko vrednost 4,29 evra na delnico.
Družba je relativno majhna, nima velikega števila lastnikov, bilanca na prvi pogled ni posebej lepa. Vaša glavna možnost za izhod v takšni situaciji bi bil morebitni odkup s strani oseb, ki družbo podrobneje poznajo in so jim tako morda znani kakšni morebitni skriti biseri (če obstajajo). To lahko pomeni predvsem upravo, nadzorni svet ali velike poslovne partnerje.
Ali bo do česa takega res prišlo, kdaj in po kakšni ceni, ne vem in ne morem vedeti. Predlagam, da se obrnete neposredno na družbo - za kontakt uporabite njeno prej omenjeno spletno stran.
Za morebitne odkupne ponudbe lahko povprašate tudi pri borznih hišah; seznam teh najdete tukaj [+].
http://www.finance.si/203801/Delnice_Mostovne_kaj_po%E8eti_z_njimi
http://www.mostovna.si/index.html
http://www.mostovna.si/8_skupscina.html
http://www.mf.gov.si/slov/seajs/informacije.htm

DSU - junij 2008:

III. Ostanki notranjih odkupov (Upravljanje z deleži in delnicami podjetij ter drugim premoženjem, ki je ostalo po izpeljanih privatizacijskih postopkih)
* Mostovna, d.d., Ljubljana 7.934 delnic
http://www.dsu.si/stran.asp?MeniID=402
http://www.sindikat-skei.si/uploads
/Porocilo%20april%202007%20lj%20in%20okolica.pdf
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60299569&section_id=1&article_id=3170948
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Jun 09, 2009 8:54 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Tor Jun 09, 2009 8:19 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

ILIRIJA in MALI DELNIČARJI

/13/...glede na to, da je bila določena denarna odpravnina na delnico v višini 25€ po mnenju mnogih malih delničarjev premajhna, jim ostane le še sodni preizkus določitve višine denarne odpravnine: Embarassed

Odpravnina delničarjem Ilirije pred sodiščem

O primernosti denarne odpravnine manjšinskim delničarjem ljubljanske družbe Ilirija bo odločalo sodišče. V skladu s sklepom skupščine iz novembra 2007 jim je pripadla odpravnina v višini 25 evrov na delnico, kar pa se številnim zdi premalo, zato so na Okrožno sodišče v Kranju vložili predlog za sodni preizkus.
Mali delničarji Ilirije, ki so imeli pred skupščino iz leta 2007 v lasti 4,34 odstotka delnic Ilirije, so predlog za sodni preizkus višine denarne odpravnine vložili na kranjsko sodišče ob pomoči Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD).
To je sicer ob pomoči cenilcev že na skupščini Ilirije opozarjalo na nepravilnosti cenitve, a ga uprava in večinski delničar Janez Rozman, ki je tudi predsednik nadzornega sveta družbe, nista poslušala. Brez posluha je ostal tudi predlog VZMD za izvensodno poravnavo v višini 50 evrov na delnico, piše na spletnih straneh združenja.
Kot dodajajo, je pri cenitvi, na osnovi katere so izračunali odpravnino v višini 25 evrov, prišlo do številnih nepravilnosti. Cenilec Ilirije je denimo vrednost zemljišča v Ljubljani, na katerem stoji tovarna, ovrednotil po knjigovodski in ne po tržni ceni, poleg tega ni upošteval vpliva poslovanja ostalih odvisnih družb v tujini.
Z zadevo se bo zdaj ukvarjalo Okrožno sodišče v Kranju, ki je konec minulega tedna v uradnem listu objavilo poziv delničarjem, naj vložijo svoje predloge za preizkus višine denarne odpravnine. To lahko storijo v mesecu dni, torej najpozneje do konca junija.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042270874

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Tor Jun 09, 2009 1:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZDOMCI

/13/...problematika plačila davkov, navkljub oprostitvam, ki jih je sprejela prejšnja vlada, se zaostruje, tako, da bi morali nekateri, ki delajo v Avstriji, plačevati sedaj davke, tudi za 3 leta za nazaj. Zneski tako dosegajo tudi 10.000 € in več: Razz

Vedno večje število obiskovalcev te strani je jasen znak za to, da so v slovenskih medijih vse bolj v modi "nagobčniki". Kje so časi, ko smo imeli tednik, ki je "Šel do konca"?? Nekoč nismo imeli izbire, ker smo imeli eno samo "partijo". Danes imamo celo vrsto strank - a nobene prave izbire. Politiki tekmujejo v prestopanju iz ene stranke v drugo. Danes imamo demokracijo. Žal je taka, da jo, kot je rekel Polde Bibič, vse več ljudi doživlja kot "demogoljufijo". K sreči imamo vsakih nekaj let tudi volitve. Le pozabljivosti bi se morali odvaditi... Nam, Slovencem po svetu, je postalo jasno, da nas ne zastopa - nihče! Sicer pa s svojimi predstavniki v parlamentu in vladi tudi ljudje v domovini nimajo veliko sreče. O tem, da to drži, najbolje govori dejstvo, da je slovensko politiko z najvišjega mesta preklel sam - kardinal... Te strani so v prvi vrsti namenjene slovenskim zdomcem in izseljencem. Ljudem, ki so odšli, da bi bilo prostora in kruha za druge. Prijazno pa hočejo nagovoriti tudi tiste, ki ste ostali v domovini. Tiste, ki nam morda zavidate, čeprav pravih in tehtnih razlogov za to pravzaprav ni.... Lahko ste veseli, ker nikoli niste občutili domotožja in okusili grenkobe tujega kruha. Morda se bo ob branju teh strani tu in tam kdo zamislil. Če se bo to zgodilo, potem mi ne bo žal časa, ki jim ga namenjam. Rad imam Slovenijo in kljub temu, da živim daleč od nje, mi ni vseeno, kakšna bo jutri... Zato: Jaz nočem biti sokriv! Z. Kokalj

OBVESTILO

Očitno naša spletna stran nekoga zelo moti. Neznanec je "vdrl" v sistem in izbrisal dele, ki so sledili. Čaka me rekonstrukcija izbrisanih delov. Potrudil se bom, da boste kmalu lahko prebrali tisto, kar manjka. Splača se ) Zvone Kokalj Vzletela je LASTOVKA SLOVENIJA Domžale, 30. maj 2009. V okviru srečanja slovenskih zdomcev, izseljencev in povratnikov, ki je preteklo soboto, 30. maja z bogatim kulturnim programom potekalo praktično ves dan v hotelu KRONA v Domžalah, so ustanovili CIVILNO INICIATIVO LASTOVKA SLOVENIJA.
Civilna iniciativa si je zadala za cilj, da bo povezovala zdomce, izseljence in povratnike, se zavzemala za njihove interese in reševala njihove probleme. Zadali so si še tudi prvi konkretni cilj: opozarjanje na dvojno obdavčevanje, ki ga izvaja DURS in zahteve po takojšnji ukinitvi spornih postopkov. Takoj na začetku se bodo zavzeli tudi za izboljšanje informiranosti slovenskih izseljencev in zdomcev o njihovih pravicah. Dolgoročno pa želijo doseči tudi ohranitev slovenskega dopolnilnega pouka, katerega obstoj je marsikje že vprašljiv ter pospešiti skrb za ohranjanje slovenskega jezika med mladimi.
Za predsednico civilne iniciative LASTOVKA SLOVENIJA je bila enoglasno izvoljena Barbara Medved Cvikl. Kot podpredsednik dejavnosti na področju povratnikov bo deloval Martin Bibič. Podpredsednik, ki bo pristojen za področje zdomske problematike je Zvone Kokalj. Ustanovni člani odbora Civilne iniciative bodo delovali kot team. Načrtujejo osebno in kolektivno članstvo. Pri povezovanju, informiranju in pridobivanju članov želijo k sodelovanju privabiti zdomska in izseljenska društva ter slovenske katoliške misije in druge slovenske ustanove v Evropi in po svetu. Za povezovanje pa bodo uporabljali najnovejša sredstva, ki jih nudi sodobna tehnologija. Svojo podporo ob ustanovitvi CI je izrazila tudi Civilna iniciativa Apače, ki zastopa interese slovenskih delavcev, zaposlenih v sosednji Avstriji. Prireditve se je udeležil celotni odbor te CI, njen predsednik Dušan Cvetko pa je pozdravil ustanovitev in poudaril pomembnost sodelovanja predvsem pri reševanju problemov s krivičnim dvojnim obdavčevanjem slovenskih državljanov, zaposlenih v tujini. Civilna iniciativa Lastovka Slovenija bo imela kmalu tudi svojo spletno stran, ki je še v izdelavi: www.lastovka-slovenija.2hp.eu, v načrtu pa je tudi spletni forum. Predvsem pa bo civilna iniciativa poskušala s pomočjo medijev privabiti čimvečje število članov, ki se bodo tako v Sloveniji kot tudi v državah, v katerih živijo in delajo zdomci, povezali v regijske CI, ki bodo skrbeli za obveščenost in seveda tudi za akcije. Zaenkrat bo glavna aktivnost preprečevanje dvojnega obdavčevanja prizadetih. Pozneje pa želijo aktivno prispevati k izboljševanju informiranja slovenskih zdomcev in povratnikov ter medsebojnih kontaktov, za poživitev slovenskega dopolnilnega pouka v tujini in večji medsebojni povezanosti zdomcev, povratnikov in ostalih slovencev, zaposlenih v sosednjih državah. Nenazadnje si bodo prizadevali za odpravo neupravičenih predsodkov do zdomcev v Sloveniji in za solidarnost z vedno bolj brezpravnimi delavci v Sloveniji. O srečanju zdomcev, izseljencev in povratnikov 30. maja 2009 v Domžalah so poročali v Oddaji Slovencem po svetu Radia Slovenija. Oddajo lahko poslušate, če odprete spletno stran:
http://www.rtvslo.si/modload.php/modload.php?&c_mod=rtvoddajeradio&op=show&func=read&c_menu=1&c_id=48 Slovencem po svetu

05.06.2009

Posebno zanimiv je konec oddaje: Radio Slovenija je namreč tudi "drugo stran" - Davčno upravo RS - povabil, da pove svoje mnenje o zadevi (dvojno obdavčevanje). DURS pa je poslal samo kratko pisno sporočilo, v katerem izjavlja, da ne namerava "polemizirati", ampak naj prizadeti uberemo pravno pot. Brez skrbi, drage "tovarišice in tovariši" z DURSa! Zavedamo se možnosti za pravno pot. A obstajajo tudi druge "poti". V zadnjih dneh se pojavlja precej prahu o tem, da je nekdo "lagal novinarjem". Ta "laž" o osebnih premoženjskih razmerah nekega ministra je hudo skromna v primerjavi s tisto, ki jo razširja DURS na svojih spletnih straneh kot "GRADIVO ZA NOVINARJE". Do danes še nihče od odgovornih NI ODSTOPIL! Mi sploh nismo hoteli začeti kakšne polemike. Gre nam za resnico in pravico. Osebne zgodbe naših zdomcev so si skoraj vse zelo podobne in se navadno začnejo takole: "Na delo v tujino sem odšel za leto ali dve. Ko je bilo najtežje, bi se bil rad vrnil, pa tega nisem zmogel ž doma so misli, da mi je postlano z rožicami. In potem sem se vrnil v domovino." Vsaka teh zgodb je nekaj posebnega in neponovljivega, življenjska izkušnja, iz katere se vedno znova dokazuje trdoživost naših ljudi. Barbara Medved-Cvikl "Rojstna hiša" Civilne iniciative LASTOVKA SLOVENIJA: Hotel in restavracija KRONA Domžale Prijazna gostitelja: Silva in Martin Bibič

Veličasten protestni shod 6. junija v Gornji Radgoni
06. junija Civilna iniciativa Apače je v Gornji Radgoni pripravila protestni shod zoper vlado.
Ta proučuje možnost, da bi zaposleni v Avstriji doplačali razliko dohodnine v Sloveniji, in to za tri leta nazaj, saj je bilo plačevanje po odločitvi prejšnje vlade v tem času zamrznjeno. Vlada je 23. aprila sprejela sklep, da ne bo več nadaljevala postopka za spremembo Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje. Civilna iniciativa ocenjuje, da je tako negirala sklep prejšnje vlade iz aprila 2007, s katerim je ta sklenila, da pristopi k spremembi konvencije, tako da bodo dohodki rezidentov, zaposlenih v Avstriji, obdavčeni le v državi vira. Ker slovenskim delavcem, zaposlenim v Avstriji, grozi doplačilo razliko dohodnine za vsa tri leta nazaj, kar bi po izračunih civilne iniciative v nekaterih primerih znašalo tudi od 5.000 do 10.000 evrov, so ogorčeni, ob tem pa zatrjujejo, da so od ministrstva za finance in vlade poskušali dobiti čim več informacij, kaj pomeni tak sklep za delavca in njegovo družino, vendar niso dobili nobenega odgovora. Na shodu so sklenili, da bodo na odgovore počakali petnajst dni, potem pa aktivnosti stopnjevali s protestom v Ljubljani in po potrebi odšli vse do evropskega sodišča. Predstavnikov države na shod kljub vabilu ni bilo, zaradi zadržanosti se je opravičil le predsednik vlade Borut Pahor. Prihodnjič bo hala C sejmišča v Gornji radgoni gotovo premajhna za protestni shod. Prizadeti napovedujejo, da se bodo v primeru, da jim vlada ne bo ugodila, naslednjič srečali pred parlamentom. Protestno pa bodo zaprli tudi kak mednarodni mejni prehod. Civilno iniciativo Apače, ki jo vodi odbor, katerega predsednik je Dušan Cvetko, je na protestnem shodu podprla in ji izrazila solidarnost in pomoč tudi novo ustanovljena CI LASTOVKA SLOVENIJA. Med protestniki je bilo tudi precej zdomcev, saj se tudi ti v zadnjem času srečujejo s problemov nepravičnega dvojnega obdavčevanja.

ŠE POMNITE, GOSPODJE?

Znanost v službi odpisanih
Barbara Medved Cvikl je pred časom na straneh našega spletnega lista prosila za sodelovanje zdomcev. Pisala je namreč diplomsko nalogo o vračanju slovenskih zdomcev iz Nemčije. Pri svojem delu je spoznala kopico problemov, ki jih doživljajo prizadeti. Kako uspešna je bilo njeno delo, govori fakultetna Prešernova nagrada in prva nagrada VII. nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ju je prejela za svojo diplomsko nalogo. Ob tem ji seveda iskreno čestitamo. še bolj pa prijetno preseneča dejstvo, da Barbare uspehi niso uspavali, ampak da se je s svojimi spoznanji in izkušnjami aktivno vključila v povezovanje ljudi, ki jih je domovina pravzaprav odpisala in so ostali zgolj davčne številke in statistični podatki.
Barbara Medved Cvikl je rada odgovorila na nekaj naših vprašanj. Barbara Medved Cvikl - Kaj vas je privedlo do tega, da ste se odločili za temo svoje diplomske naloge izbrati problematiko slovenskih zdomcev in povratnikov? Izviram iz našega lepega severovzhodnega konca Slovenije, kjer je bilo zdomstvo pogost pojav. Spominjam se otroštva, ko so moji starši s prizvokom spoštovanja govorili o tistih, ki so odšli v Nemčijo.
V naših krajih so veljali za bolj sposobne, spoštovane in cenjene, zato sem že takrat do zdomcev gojila posebno zanimanje. To je z mano rastlo, vse do nastanke koncepta diplomske naloge in njene realizacije. Ko sem odkrivala resničnost zdomstva, vse tegobe povezane z njim in neverjetno veliko pozitivnih učinkov (gospodarskih in kulturnih) ter inovacij prenešenih v slovensko okolje.
Zdomci, izseljenci in povratniki so izreden potencial za regionalni razvoj, kar smo tudi dokazali v diplomski nalogi. Nujno je, da se med seboj povežemo in organiziramo na civilni ravni in si tako zagotovimo organizacijo, ki bo državo opozarjala na ta potencial in nujnost sistemskih sprememb, ki bodo pozitivno vplivale na vračanje in povratništvo ter razvoj Slovenije. - Kakšne izkušnje in spoznanja ste pridobili, ko ste nabirali podatke? Imate občutek, da sta nevoščljivost in zavist, s katerima se srečujemo zdomci v domovini, upravičeni?
Izkušnja zbiranja podatkov in kontaktiranja vrnjenih zdomcev je bila zame neprecenljiva in neponovljiva. Približala mi je dejansko realnost zdomstva in vse probleme povezane z njim. Veste, ko gledaš zdomstvo od daleč, se ti zdi vse tako preprosto, ko pa prideš z njim v stik in ga začneš preučevati strokovno, dojameš njegovo kompleksnost, interdisciplinarnost ter moč ljudi, ki kljub tem izkušnjam želijo nazaj domov v Slovenijo. Nevoščlijvost in zavist se mi zdita slabša stran slovenske mentalitete, ki jo še posebej intenzivno doživljajo tisti, ki so nekaj časa živeli izven slovenskega kulturnega okolja.
Zdi se mi, da je v času združene Evrope čas, da Slovenci prerastemo to svojo tihoto in se kolektivno zavzamemo za naše ljudi širom po svetu. Le sodelovanje različno mislečih in naprednih ljudi, med katere pa zdomci, izseljenci in povratniki po mojih izkušnjah spadajo, bo ustvarilo pozitivno energijo, s katero bomo premagali vse mentalitetne in sisitemske prepreke. - Dejstvo je, da interesov in pravic slovenskih zdomcev, izseljencev in povratnikov nihče ne zastopa. Se vam zdi, da lahko prizadeti pričakujejo dobre rezultate od nameravane ustanovitve civilne inicative? Končno gre pri številu Slovencev izven Slovenije po nekaterih ocenah za petino slovenskega naroda. Slovenski zdomci, izseljenci in povratniki iz celega sveta formalno pravno gledano imajo svojega predstavnika v Uradu za Slovence v zamejstvo in po svetu, ki je celo bilo transformirano v ministrstvo. Vendar se mi zdi, da ta politika ni dovolj življenska. Ne dotika se aktualnih problemov Slovencev izven slovenskih meja. Zato ju nujno ustanoviti civilno iniciativo, ki bo opozarjala na realne težave našh ljudi izven meja Slovenije in nujnost sprememb. Saj veste, dokler se o nekem problemu ne govori in ne razpravlja, ta problem ne obstaja. Če se bomo organizirali in o naših problemih govorili, pa nam bo celo uspelo postati aktivni člen reševanja naših problemov. - Pa še vprašanje za konec: za vas brez dvoma velja, da niste zaspali na lovorikah. Kako to, da ste se odločili, da se boste angažirano vključili v reševanje problemov, ki ste jih odkrili in raziskovali s svojim znanstvenim delom in pomagali ljudem, ki so se pravzaprav znašli na robu družbe?
Odločitev je bila zame logično nadaljevanje diplomske naloge, saj sem pri svojem raziskovanju naletela na toliko pobud zdomcev povratnikov, da jih preprosto ni bilo mogoče ignorirati. Moja ideja se je združila z idejo gospoda Martina Bibiča iz Domžal in nastala je prireditev, ki nas čaka 30. maja 2009. Naj izkoristim priložnost in še enkrat povabim vse zdomce, povratnike in izseljence iz celega sveta, da se nam pridružijo v soboto 30. maja 2009 v hotelu in restavraciji Krona v Domžalah. Predvsem zato in samo zato, da se povežžemo, združimo in organiziramo v skupen glas. S tem bomo dosegli boljšo informiranost nas samih in vse Slovenije o naših težavah ter naredili korak naprej k iskanju prave rešitve.
Vzemite si čas in pridite, ker vaše ideje in izkušnje so nam nujno potrebne. Najlepša hvala za prijazne in vzpodbudne odgovore!
Cilji, ki so si jih zadali posamezniki skupaj z Barbaro Medved Cvikl da se povežejo med seboj in da se združeni borijo za uresničitev svojih pravic so gotovo veliki in ne bo jih lahko doseči. Če pa jih bodo uresničili, bodo Barbarino ime zapisali z velikimi črkami v zgodovino svojega gibanja. Za ljudi, ki so se znašli na robu družbe namreč nekaj gotovo velja. Hvaležnost zanje ni tujka. Pogovor je online pripravil Z. Kokalj

VRNITE SE V IMENU NJIH?

Martin Bibič je eden od redkih slovenskih zdomcev, ki mu je uspela vrnitev v Slovenijo še pred upokojitvijo. Uspelo mu je zato, ker je pogumen in ni brez besed ali celo hvaležno sprejemal polen, ki so mu jih metali pod noge. Postavil se je po robu in uspel. Danes vodi uspešen hotel. Tokrat pa se predstavlja kot pobudnik združevanja Slovencev, ki živijo po svetu in povratnikov.
V vabilu na to srečanje, ki bo 30. maja, je med drugim zapisal: PA DA SE VRNEJO NEKATERI NA SLOVENSKO ZEMLJO O KATERI SO SANJALI NJIHOVI. DEDKI, OČETJE. VELIKO NJIH NI DOČAKALO SVOJIH SANJ... DA NISO ZASTONJ TRPELI CELO VEČNOST - VRNITE SE V IMENU NJIH!

Martin Bibič - Kako ste se počutili in kakžne izkušnje ste doživljali kot zdomec? Kakšne so bile vaše pravice kot tujec? Za zaposlitev v tujini sem se odločil zaradi težkih pogojev, ki so bili takrat v Sloveniji. V rokah sem imel že papirje za odhod na delo v Irak, v zadnjem trenutku pa sem dobil ponudbo iz Nemčije. Odločil sem se seveda za Nemčijo, kjer so mi obljubili 2000 mark mesečne plače in stanovanje. Ko sem dobil prvo plačo, 1200 DEM, sem videl, da sem bil prevaran. Podpisati sem moral kup vezanih pogodb. Če mi kaj ni všeč, naj grem pa domov, mi je rekel delodajalec. Stisnil sem zobe. Kupil sem si avto na kredit. Čez tri mesece sem doživel nesrečo, avto je bil "totalno uničen. Tri dni sem jedel kos kruha in pil mleko. Za božič sem poslal mami 100 mark, sam pa nisem imel niti za jesti pa še dolg me je stiskal okrog vratu. Doma so vsi mislili, kako mi gre lepo. Da sem poln denarja. Nisem imel s kom govoriti Na delovnem mestu so se odnosi tako zaostrovali, da sem zbolel. Za telefon sem porabil pol plače. Moji prijatelji iz Okteta Orlica iz Pišec so bili veliko zdravilo za mojo ranjeno dušo. Peli so mi in govorili na kaseto, ki so mi jo poslali v Nemčijo. Koliko solz sem prelil in prosil Boga, naj mi pomaga... Ko se je začela vojna za Slovenijo, sem s prijatelji že pripravljal na odhod v Slovenijo, v boj za samostojnost in neodvisnost, a se je vojna prej končala. Spoznal sem prijatelja, starega Franca, ki je zdaj pokopan v Nemčiji. Rekel mi je: "Ne odlašaj z vrnitvijo, saj čas tako beži, da boš presenečen, kako hitro boš star. Meni se ni uspelo vrniti, ti pa se le dajť saj trpiš, kot sem jaz. Ves čas sem razmišljal, kako spoznati kakšno Slovenko. Ta Slovenec me je povabil, da greva slovensko gostilno v Frankfurt, kjer so imeli 2 hčerki. Silvija me je spoznala, kosem bil brez "pare" v žepu, brez avta, ujetnik na "šihtu". zacvetela je takšna ljubezen kot v pravljici. Čez eno leto sva se poročila. 1997 se nama je rodil sin Florijan. V Nemčiji sem včasih slišal tudi kakšno sovrašno besedo, izgini nazaj na Balkan in podobno. Nemci na občini, v uradih in državnih ustanovah p so bili dobri, prijazno s svetovali, nikoli niso grozili in ustrahovali, saj smo pošteno delali in delo so znali ceniti. Problemi so se takoj reševali. No, veliko sem se tudi naučil, opravil sem neko vrste diplomo v življenjski šoli. Nemčiji sem hvaležen za kruh in znanje, ki sem si ga pridobil. Sedaj nisem več iz železa zdaj sem rostfrei. - Kakšne so bile vaše izkušnje ob vrnitvi v domovino? Kdo vam je povzročal največje težave in kako ste jih rešili? Ko je bil Florijan star komaj 6 mesecev, smo se vsi trije vrnili v Slovenijo. 1. avgusta smo odprli hotel Krona v Domžalah. Seveda sem naletel celo vrsto težav, polena pod noge so bila kot vsakdanji kruh. Nestrpnost, nevoščljivost, nagajanje na vsakem korak, tudi strani tistih, za katere pravzaprav delamo. Pohodili bi nas, e bi e dal, saj je treba proračunske luknje takoj zakrpati. ťZatiraj kapitalistaŤ, je postala parola. Na tisoče nas e, ki nas mučijo podobni problemi. A dobrota in pravica bosta zmagali. Počutiti se moramo, da smo doma. Ne bi smeli dovoliti, da nam naganjajo strah v kosti. Tiho smo morali biti v Jugi , pa včasih morda tudi v Nemčiji, a tam smo bili tujci! - Kako gledate na položaj Slovencev, ki živijo po svetu in povratnikov?

Kdo pravzaprav zastopa njihove pravice in interese?
Pri vrnitvi v domovino nam je veliko pomagal gospod Jože Ciraj, konzul v Bonnu. Za druge pa ne vem, ali so kaj aktivni ali ne. A biti bi morali glasniki Slovenije, ozaveščati Slovence po svetu in jih vabiti nazaj v domovino, se maksimalno potruditi. Čez nekaj desetletij jih sicer ne bomo več potrebovali , za koga le? Slovenci v svetu nimajo kaj pričakovati, če se ne vrnejo domov. Uspeli bodo le tisti, ki se želijo vrniti in ki jim bo do pri tem nesebično pomagal -

V čem vidite prihodnost?
Kakšne prednost prinaša povezovanje Slovencev, ki živijo po svetu in povratnikov? Prihodnost ne bo rožnata, še posebej, če bodo nalašč nagajali tem ťlastovkamŤ, ki si želijo zgraditi gnezdece za svojo družino. Govorijo o nekih kmetijkih zemljiščih, pri tem pa se gozdovi razraščajo praktično do vasi, kot je to na primer v Pišecah. Mladim ne dajo,da bi gradili, tistim bolj žilavim pa maksimalno nagajajo. Na občini odrejajo komunalne prispevke kar ťpo domačeŤ. Če si v pravi stranki ali pa imaš pomembnega sorodnika ali prijatelja, si seveda na boljšem. Jaz nisem bil nikoli v nobeni stranki. Nikoli se nisem odjavil iz Pišec, 22 let sem bil od doma, a sem se vrnil, a sem dobil ťdobrodošlico: 22.360 komunalnega prispevka!
Za to, da bom investiral veliko denarja v to revno vas, pomagal Pišečanom po vseh močeh in s prenočitvenim objektom veliko prispeval k razvoju tega kraja in njegovih turističnih zmogljivosti Pri tem pa v tej državi veliko ljudi ne ve, ali bi kupili kilo govedine ali plačali elektriko. Začetek v domovini je težek in ni z rožami postlan. A se splača. Bolje je kot pa grenki konec v tujini! Martin Bibič ni človek filozofije, fraz in praznih besed. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je pridobil tako v tujini kot tudi po vrnitvi v domovino, je pripravljen dejavno prispevati k uresničevanju pravic Slovencev po svetu in povratnikov.
Iz njegovih oči sije optimizem, prijaznost in pogum. Naj končam z besedami, ki jih je Ivan Cankar zapisal v drami Hlapci: Ta roka bo kovala svet!
Online pogovor je pripravil Zvone Kokalj

OBVESTILO
Očitno naša spletna stran nekoga zelo moti. Neznanec je "vdrl" v sistem in izbrisal dele, ki so sledili. Čaka me rekonstrukcija izbrisanih delov. Potrudil se bom, da boste kmalu lahko prebrali tisto, kar manjka. Splača se ) Zvone Kokalj
www.zdomci.2hp.eu
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Jul 21, 2009 5:59 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Tor Jun 09, 2009 1:41 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

SITEEP in STEČAJ

/13/... izgube so prevelike, saj je imel tudi negativni kapital v višini 8,48mio€ ter dolgove v višini 15mio€: Twisted Evil

Siteep gre lahko iz prisilne poravnave v stečaj
Družba Siteep, ki je že več kot leto dni v postopku prisilne poravnave in ki bi zaradi svojih referenc lahko igrala pomembno vlogo pri gradnji in obnovi železniške infrastrukture, se lahko v kratkem znajde v stečajnem postopku.
To se bo zgodilo, če direktor Siteepa Jan Stanovnik najpozneje do začetka avgusta z novim načrtom finančnega prestrukturiranja ne bo prepričal upnikov, ki jim Siteep dolguje okoli 15 milijonov evrov, da prisilno poravnavo podprejo.
Lani oktobra so upniki Siteepa s 76-odstotno večino že izglasovali sklep o potrditvi prisilne poravnave, a je februarja višje sodišče ugodilo pritožbam dveh upnikovi in sklep o prisilni poravnavi razveljavilo.
Prvostopenjsko sodišče je v nadaljevanju postopka prisilne poravnave Siteep pozvalo, naj se izjasni, ali še vedno obstajajo realne možnosti za uspešno izvedbo postopka prisilne poravnave. Po Stanovnikovih besedah je Siteep v zadnjem času izgubili dva velika posla. Poleg tega na njegovo poslovanje v veliki meri vpliva tudi kriza.
"Zato bo v dveh tednih znano, ali bomo s postopkom prisilne poravnave sploh nadaljevali ali ne," dodaja Stanovnik. Morebitni novi načrt o finančnem prestrukturiranju Siteepa bo moral biti bistveno drugačen, kot je obstoječi.
Po ocenah odvetnice Simone Goriup, ki je upraviteljica v prisilni poravnavi Siteepa, prisilne poravnave na podlagi predpostavk v lanskem letu izdelanega načrta finančne reorganizacije namreč ne bo možno izvesti. Ker se Siteep v času, ko je v prisilni poravnavi, ne more prijavljati na javne razpise, tudi posluje slabše, kot je bilo predvideno v načrtu finančnega prestrukturiranja.
S prihodki, ki jih ustvari, ne uspe pokrivati ne stroškov blaga, materiala in storitev ne stroškov dela. Zato bo po mnenju Goriupove poravnava Siteepovih obveznosti iz tekočega poslovanja težja, kot je sprva kazalo. Sicer pa je v prvih štirih mesecih letošnjega leta Siteep ustvaril 402.000 evrov izgube.
Konec aprila je imel negativnega kapitala v višini 8,48 milijona evrov. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042272834
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Jun 14, 2009 11:41 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Sre Jun 10, 2009 11:25 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

***** NADALJEVANJE S STRANI 26 *****

NKBM d.d. - KBMR PRVA KOTACIJA

/13/...dosedanje razmere glede delnice, ki je izgubila astronomskih 74% od začetka kotacije IPO, saj je imela še 24.12.2007 tečaj 43,98 €, danes pa tečaj 11,50 € ne vzbuja pretiranega zanimanja, tako, da niti nasvet ministra pri tem ne pomaga: Embarassed

Minister Križanič "svetuje": "Z investicijo v NKBM ne morete zgrešiti"

"Tisti, ki bodo investirali v to banko, zlasti pri sedanjih nizkih cenah, praktično ne morejo zgrešiti," je na včerajšnji novinarski konferenci, kjer so predstavili vstop Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) v prvo kotacijo Ljubljanske borze, dejal minister za finance Franc Križanič.
Medtem ko je predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič (levo) ob predstavitvi vstopa banke v prvo kotacijo Ljubljanske borze izpostavljal povečanje prepoznavnosti med tujimi investitorji, je minister za finance Franc Križanič (desno) dejal, da vlagatelji, ki bodo investirali v banko, »praktično ne morejo zgrešiti«. Poleg "nasveta" potencialnim investitorjem je Križanič svetoval tudi obstoječim 102.592 delničarjem NKBM. "Tisti, ki so že investirali, morajo počakati, da se vrednost delnic na kapitalskih trgih normalizira. V tem primeru bodo videli, da je tudi njihova naložba kar donosna," je povedal Križanič in se tako pri borznih nasvetih pridružil guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu. Spomnimo, da je Kranjec oktobra lani dejal, da je zdaj čas za nakup delnic, in pri tem izpostavil Krko in Gorenje kot družbi z dobro perspektivo.
Naj ob tem omenimo, da bi vlagatelj, ki bi poslušal Kranjčeve nasvete, z investicijo v delnice Gorenja izgubil okoli polovico svojega vložka, pri naložbi v delnice Krke pa ohranil svoj vložek. "Povedal je neko splošno modrost. Glede na to, da smo na dnu zelo močnega cikla, v trenutnih razmerah z investicijo v večino delnic ne moreš zgrešiti," je izjavo Križaniča komentiral ekonomist Igor Masten. "Na neki način gre razumeti, da želi stabilizirati razmere, vendar se v tem primeru zastavlja vprašanje o primernosti take izjave," pa je bil nekoliko bolj oster ekonomski poznavalec, ki je želel ostati neimenovan. "Gre za bolj slabo tolažbo delničarjem," pravi predsednik uprave borznoposredniške družbe GBD Blaž Pipp, ki meni, da je v Sloveniji veliko boljših bank in finančnih institucij za investiranje.
Član uprave MP DZU Valter Grilanc meni, da je delnica NKBM trenutno ugodno ovrednotena, vendar opozarja, da nobena delnica ni popolnoma varna, saj vlagatelji pri investiranju v delnice avtomatično prevzemajo tudi določena tveganja. NKBM od danes v prvi kotaciji Z današnjim dnem se je delnica NKBM tudi uradno uvrstila v prvo kotacijo Ljubljanske borze, kar je bilo po besedah njenega predsednika uprave Matjaža Kovačiča v načrtu že ob sami uvrstitvi na borzo. "Pomembno je, da se druga največja banka v državi uvrsti na seznam, ki ga mednarodni institucionalni vlagatelji najprej pogledajo. S prvo kotacijo bomo verjetno vključeni v več mednarodnih indeksnih izdaj, tako da si obetamo več pozitivnih učinkov za likvidnost delnice in njeno prepoznavnost na mednarodnih trgih," je Kovačič povedal na včerajšnji novinarski konferenci.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042273446

JANEZ KOŠAK

Uprava NKBM prejela nasprotna skupščinska predloga VZMD – nadzornik naj bo predstavnik malih delničarjev mag. Janez Košak
Danes je uprava Nove KBM, d.d., od VZMD prejela dva nasprotna predloga na predloge sklepov 18. skupščine družbe, sklicane za 8. julij 2009. Nasprotna predloga sta vložena k točki Predlog pooblastila upravi banke za pridobivanje lastnih delnic banke in točki Izvolitev članov nadzornega sveta. V VZMD so mnenja, da bi moralo biti pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic podeljeno za točno določene namene, za manjše število delnic in krajše časovno obdobje, kot je predlagano v 5. točki dnevnega reda skupščine, ter da bi moral biti v nadzorni svet končno izvoljen član, ki bi ustrezno odražal lastniško strukturo družbe oz. njen pomembni del – preko 102.000 malih delničarjev, ki predstavljajo približno 25 % vsega osnovnega kapitala. VZMD z nasprotnim predlogom za novega nadzornika NKBM predlaga člana Strokovnega sveta VZMD mag. Janeza Košaka, dolgoletnega viceguvernerja Banke Slovenije. Na upravi družbe Nova KBM, d.d., so danes potrdili prejem dopisa, s katerim VZMD podaja:nasprotna predloga na predloge sklepov 18. skupščine družbe, sklicane za dan 8. 7. 2009, ter zahteva javno objavo obeh predlogov in utemeljitev. VZMD je na podlagi 300. člena ZGD-1 vložil utemeljena nasprotna predloga ter obvešča, da bo na skupščini ugovarjal predlogu uprave in nadzornega sveta banke in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegova nasprotna predloga. Predlagatelj k točki 5. dnevnega reda 18. skupščine vlaga naslednji nasprotni predlog: 5. točka dnevnega reda: Predlog pooblastila upravi banke za pridobivanje lastnih delnic banke Nasprotni predlog sklepa: Skupščina na podlagi 247. člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da lahko v imenu in za račun družbe pridobiva lastne delnice, pod naslednjimi pogoji:
* da delež lastnih delnic ne bo dosegel 2 % osnovnega kapitala;
* da družba ne bo pridobivala lastnih delnic izključno zaradi namena trgovanja, ampak jih bo ponudila v odkup delavcem družbe in z njo poveznaih oseb (2. alineja 1. odstavka 247. člena ZGD-1) ali da bi se delničarjem zagotovila odpravnina po določbah ZGD-1 (3. alineja 1. odstavka 247. člena ZGD-1) in
* da znaša nakupna cena najmanj 1 EUR, največ pa v višini knjigovodske vrednosti delnice, ki je razvidna iz zadnjega objavljenega računovodskega izkaza Nove KBM, d.d. Družba lahko odsvaja lastne delnice po ceni za delnico, ki mora biti višja od ponderirane povprečne nakupne cene in je vsaj enaka ponderirani povprečni borzni ceni za delnico zadnjega tromesečja pred sklenitvijo pogodbe o prodaji delnic. Pooblastilo uprave za nakup lastnih delnic velja 15 mesecev od sprejema sklepa. Utemeljitev nasprotnega predloga: VZMD predlaga, da se pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic podeli za točno določene namene (za odkup s strani delavcev družbe in z njo povezane družbe in druge zakonsko dopustne namene), za manjše število delnic in krajše časovno obdobje, kot je predlagano ob sklicu skupščine.
Ker v sklicu ni jasno opredeljen namen pridobivanja lastnih delnic (razen namen ohranjanja vrednosti premoženja družbe za delničarje na organiziranem trgu, kar po mnenju predlagatelja ni eden od zakonsko dopustnih namenov za pridobivanje lastnih delnic na podlagi 1. odstavka 247. člena ZGD-1), predlagatelj podpira zgolj namen pridobivanja lastnih delnic družbe za nadaljnjo ponudbo odkupa lastnih delnic delavcem družbe in z njo povezanih družb oziroma za odpravnino delničarjev po določbah ZGD-1.
Predlagatelj prav tako predlaga, da se določi dopusten razpon cene, po kateri lahko družba v nadaljevanju odsvoji pridobljene lastne delnice. Predlagatelj k točki 8. dnevnega reda 18. skupščine vlaga naslednji nasprotni predlog: 8. točka dnevnega reda: Izvolitev članov nadzornega sveta Nasprotni predlog sklepa: Na podlagi odstopne izjave z dne 7. 4. 2009 se skupščina seznani z odstopom dosedanjega člana nadzornega sveta Nove KBM, d.d., dr. Aljoše Valentinčiča s funkcije člana nadzornega sveta. Za novega člana nadzornega sveta se namesto dr. Aljoše Valentinčiča izvoli mag. Janeza Košaka in sicer za mandatno obdobje s pričetkom 25. 7. 2009 do izteka preostalega mandata odstoplega člana nadzornega sveta, t. j. do 14. 07. 2012.
Utemeljitev nasprotnega predloga:
Predlagatelj nasprotnega predloga, Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) predlaga skupščini izvolitev člana nadzornega sveta, ki bi v organu nadzora ustrezno odražal lastniško strukturo družbe oz. njen pomembni del – male delničarje, ki jih je v lastniški strukturi banke preko 100.000 in predstavljajo približno 25 % vsega osnovnega kapitala. Predlagatelj meni, da trenutna sestava nadzornega sveta ne odraža lastniška strukture, ki se je bistveno spremenila po izvedeni javni prodaji delnic s strani Republike Slovenije, na podlagi katere je v lastniško strukturo vstopilo preko 110.000 državljanov, malih delničarjev.
Ti v nadzornem svetu nimajo svojega predstavnika, kar bi bilo v skladu z načeli upravljanja družb (corporate governance) vsekakor primerno. VZMD je sicer že na lanski skupščini Nove KBM, d.d., podal tovrsten konstruktiven ter utemeljen predlog (dr. Borut Bratina in dr. Ludvik Toplak), ki pa navkljub dejstvu, da ga je - z neposrednim pooblastilom mag. Kristjanu Verbiču, predsedniku VZMD - podprlo tudi 3.808 delničarjev, ni bil sprejet, spričo neutemeljenega predloga in glasovanja večinskega lastnika. Zato predlagatelj za novega člana nadzornega sveta ponovno predlaga nesporno strokovno avtoriteto mag. Janeza Košaka, člana Strokovnega sveta VZMD, ki ima neprecenljive izkušnje na področju bančništva, financ, analiz, pogajanj in razvoja.
Predlagani kandidat izpolnjuje vse pogoje za člana nadzornega sveta, skladno z Zakonom o bančništvu, Zakonom o gospodarskih družbah in statutom banke. Predlagani kandidat je od 1. 8. 1991 zaposlen kot Viceguverner Banke Slovenije, mandat pa se mu izteče 24. 7. 2009. Predlogu prilagamo tudi vse potrebne priloge, življenjepis kandidata ter njegovo izjavo in soglasje. VZMD zahteva, da uprava banke javno objavi vložena nasprotna predloga skupaj z utemeljitvama. http://www.mali-delnicarji.si/?news=388&lang=slo

ODPUŠČANJE 5%

/13/...žalostno je, da bodo odpuščeni tisti, ki za obstoječo situacijo in prav tako njihove družine, ne nosijo nikakršne odgovornosti: Embarassed

Kovačič na skupščini NKBM napovedal odpuščanje Predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor (NKBM) Matjaž Kovačič je na današnji skupščini družbe napovedal, da bodo v banki do konca letošnjega leta število zaposlenih znižali za pet odstotkov. Kot je dejal Kovačič, je njihova pomembna naloga zniževanje stroškov na vseh možnih področjih, saj to v sedanjih razmerah počne celotno gospodarstvo.
Predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor (NKBM) Matjaž Kovačič je na današnji skupščini družbe napovedal, da bodo v banki do konca letošnjega leta število zaposlenih znižali za pet odstotkov. Kot je dejal Kovačič, je njihova pomembna naloga zniževanje stroškov na vseh možnih področjih, saj to v sedanjih razmerah počne celotno gospodarstvo. "Logično je, da je ob vsakem zniževanju prihodkov oz. krizi potrebno poiskati tudi notranje rezerve, kar pa vključuje tudi odpuščanje.
Za nas v banki takšna napoved ni nobeno presenečenje, saj že dalj časa peljemo dialog s sindikati, drugo vprašanje pa je, ali bo ta cilj glede na slovensko zakonodajo o delovnih razmerjih mogoče doseči," je dejal prvi mož NKBM, ki zaposluje okoli 1500 ljudi, in dodal, da za dosego cilja ne bo dovolj mehka metoda z upokojevanjem. Sicer pa so delničarji na današnji skupščini, na kateri je bilo prisotnega 65 odstotkov kapitala, potrdili predlog uprave, da se 5,2 milijona evrov bilančnega dobička v celoti nameni za dividende, in sicer po 0,20 evra bruto na delnico. Banka je lani ustvarila za 16,3 milijona evrov čistega dobička, v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in statutom banke bodo za zakonske rezerve namenili nekaj nad 800.000 evrov, za statutarne rezerve pa 7,7 milijona evrov.
Izglasovano izplačilo dividend tako predstavlja 32 odstotkov čistega dobička NKBM iz preteklega poslovnega leta, dividende pa bodo začeli izplačevati najpozneje v 90 dneh. Skupščina je potrdila tudi peterico novih članov v devetčlanskem nadzornem svetu družbe. Aljošo Valentinčiča, ki je odstopil po imenovanju v nadzorni svet Zavarovalnice Triglav, je zamenjala generalna direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance Alenka Bratušek, namesto nedavno odstopljenih Antona Egona Jurgetza, Daniela Blejca in Boštjana Krambergerja, pa so na predlog Kada in Soda kot nadomestne člane imenovali predsednika uprave kidričevskega Taluma Danila Topleka, člana uprave Intereurope Marka Jazbeca in profesorja na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor Dušana Jovanoviča. Paradržavna sklada sta zahtevala tudi zamenjavo Egona Žižmonda, svojega nadzornika pa so tako zdaj vendarle dobili tudi mali delničarji, saj je bil na njihov predlog imenovan Janez Košak, dolgoletni viceguverner Banke Slovenije. Delničarji pa so danes zavrnili predlog za pooblastilo upravi banke za pridobivanje lastnih delnic v višini do desetih odstotkov ob nakupni ceni najmanj en evro, največ pa v višini knjigovodske vrednosti delnice, in sicer v naslednjih treh letih. Zoper omenjeni predlog je sicer Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) vložilo nasprotni predlog, ki pa je po zavrnitvi prvotnega predloga prav tako postal brezpredmeten.
Delničarji NKBM so se na skupščini seznanili tudi z informacijo o izsledkih opravljenih postopkov v zvezi s financiranjem menedžerskih odkupov. Revizijo je po sklepu nadzornikov opravila revizijska družba KPMG, dotaknila pa se je postopkov v zvezi s financiranjem menedžerskih odkupov v Istrabenzu, Pivovarni Laško in Merkurju ter njihovimi povezanimi družbami v obdobju med leti 2006 in 2008. Revizija je sicer ugotovila, da so bila vsa posojila odobrena pravilno in skladno z internimi pravili in pooblastili ustreznega organa banke. http://www.vecer.com/clanek2009070805449589

BOBU BOB
Matjaž Kovačič, predsednik uprave NKBM: "Če kandidat za zaposlitev ne zaupa v to, kar je v preteklosti delal, ne bo tudi nihče drug."
Torek, 7. julij 2009 www.vecer.si
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Jul 09, 2009 1:39 pm; skupaj popravljeno 3 krat

OPTIMISTIČNI PESIMIZEM

/13/...žal ta nadvse željeni in še vedno neuresničeni bančnozavarovalniški steber z željeno vodilno vlogo NKBM, kljub že prepletenemu lastništvu Pozavarovalnice Sava d.d. in Zavarovalnice Maribor d.d., tudi po 3 letih še vedno ni upravičil vloženih sredstev malih delničarjev, zato jih vedno več razočaranih in nezadovoljnih iz banke tudi odhaja.
Ob napovedovanju zgodovinsko najuspešnejše bančne javne prodaje IPO v Sloveniji po vrednosti 27€, je tako prvi dan kotacije 10.12.2007 dosegla delnica KBMR vrednost 36,6 € in takrat so v medijih začeli deževati naslovi o ustvarjenem magičnem donosu 52%, kar je uspelo le redkim posvečenim posameznikom in le še kakšnemu skritemu institucionalnemu lastniku.
Takrat so se tudi nekateri (te)sedanji ministri in člani politične vrhuške zakreditirali in kupovali celotne pakete delnic, do maksimalno dovoljenih 50.000 €.
Vsi tistimali delničarji, ki smo imeli v lastništvu njihove delnice vsaj 1 leto, so nam podarili še 2, po njihovem brezplačni delnici, ki ju je bilo potrebno v naslednjem letu, vpisati v dohodninsko napoved in sta bili tako kasneje še predmet dodatne obdavčitve.
Še 21.12.2007 je bila dosežena maksimalna cena na borzi NKBM in sicer 43,96€, ki je nato strmo padala vse do magične vrednosti, tako, da je 10.03.2009 dosegla minimalno vrednost 7,40 €, kar je 83% manj od cene dosežene na borzi dne 10.12.2007, da bi sedaj pristala pri 9,90 €, kar je več kot očitna (ne)donosnost in izguba lastnega premoženja.
To je vseprej kot naložba vseh naložb, samo, da je bila še dodatno podkrepljena z državno asistenco in to ravno tisto, ki bi nas morala ščititi pred takšnimi dogodki, danimi preoptimističnimi obljubami v objavljenem prospektu ter manipulacijami.
Že v lanskem letu, ni bilo, kljub ustvarjenemu bilančnemu dobičku, namenjeno prav nič za dividende, da bi bilo letos drugače, pa bi bilo potrebno spremeniti tudi sestavo samega Nadzornega Sveta.
Da ob tem ne govorimo, da si kljub velikemu številu 99.996 malih delničarjev,še vedno znamo izboriti naših neodvisnih predstavnikov v NS.
Nezaslišano. Neponovljivo. Nerazumljivo. Nepojmljivo. Nedojemljivo: Embarassed

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Čet Jun 11, 2009 11:22 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SIOL in POTROŠNIKI

/13/...zelo prefinjeno oblikovani paketi, tako, da njihova skupna značilnost, sliši na eno samo ime in to je PODRAŽITEV storitev. Obenem to tudi pomeni, da spreminjajo pogoje poslovanja, saj je njihove že podpisane ponudbe skorajda nemogoče prekiniti, kar kliče po zaščiti zveze potrošnikov in drugih za to pristojnih institucij: Embarassed

Drage Siolove novosti:

Sprememba programskih paketov tudi za višji dobiček "Lastniki televizijskih kanalov (Discovery...) se dobro zavedajo, kakšno moč imajo in kako stiskajo nas operaterje. To delamo tudi za izboljšanje dobičkonosnosti te storitve. Nismo edini," je nove programske pakete, na katere s 1. julijem prehaja Siol, pojasnil pomočnik uprave za prodajo in trženje v Telekomu Slovenije Simon Furlan.
Odzval se je na pisanje medijev in na nezadovoljstvo številnih uporabnikov, saj bodo nekateri programski paketi v primerjavi s prejšnjimi okrnjeni, drugi dražji. Čeprav so v Siolu zagotavljali, da so podražitve del dviga kakovosti njihovih storitve, pa je Furlan priznal, da so bili sedanji programski paketi močno diskontirani. "In ta poslovni model, tudi zaradi dodajanja vsebin na zahtevo, ne zdrži več.
" Čeprav so se za to odločili iz ekonomskih razlogov, pa bo to prizadelo predvsem obstoječe naročnike, zlasti tiste, ki so se v naročniškem razmerju vezali za dlje časa. Naročniki osnovnega paketa Trio, ki mesečno plačujejo trideset evrov, bodo po novem namreč izgubili 16 manj kakovostnih programov, če bi še vedno želeli imeti vse programe, pa bo račun višji za deset evrov.
Ob tem omenimo, da bo nova ponudba Siol TV vidna le ob uporabi komunikatorja Sagem in ne več starejšega Amino. Naročniki lahko slednjega sicer zamenjajo za en evro, a se bodo morali pri tem vezati za 24 mesecev.
Po novem tudi Sportklub in Disney Channel Siol bo z naslednjim mesecem prenovil televizijsko ponudbo in uvedel številne nove programe (Sportklub, Disney Channel, MGM, Da Vinci Learning, Discovery Investigation). Siol TV bo uporabnikom na voljo v treh programskih paketih - Osnovni, Standard in Mega, ki se razlikujejo po številu programov in po storitvah ter vsebinah, ki so že vključene v ceno.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042273483

Plačajte več za manj programov

Na Siolu bodo poleg cen spremenili tudi vsebino paketov.
Priljubljeni HBO, ki je bil zdaj na voljo v paketu za 39 evrov, bo izginil, razen če se boste odločili za paket, vreden 45 evrov, po novem letu pa celo 50. Še tri tedne časa imate, da preverite, kaj se bo po 1. juliju zgodilo z vašim paketom oziroma ali ga boste morali spremeniti. Pri tem morate biti pozorni ne le na ceno, ampak tudi na to, katere programe dobite za vaš denar.

Osnovni paket
Čeprav se na prvi pogled cena osnovnega paketa ne bo spremenila, pa bo po novem v ceni 30 evrov zajetih le 40 programov, zdaj jih je bistveno več, in sicer 56.
Polni programski paket
Večja cenovna in programska sprememba čaka predvsem naročnike, ki jim le osnovni paket ne ponuja dovolj možnosti. Če ste imeli do zdaj trio s polnim programskim paketom za 39 evrov in 125 programi, se boste morali odločiti med tremi možnostmi.
Mega paket bo stal 42 evrov, vendar bo imel 117 programov. Med drugimi bo manjkal tudi HBO. Tega boste lahko dokupili, a se cena takoj povzpne na 45 evrov, po novem letu pa na 50. Tudi nekatere programe za odrasle boste morali dokupiti, kar v končni fazi znese namesto dosedanjih 39 evrov kar 49 evrov, po prvem januarju pa 54. Še en strošek Še globje v denarnico pa bodo morali poseči lastniki starih komunikatorjev Amino, ki pa jih menda ni veliko.
Čeprav bodo po prvem juliju še delovali, na Siolu opozarjajo, da jih je treba čim prej zamenjati za novega Sagem zaradi nemotenega delovanja. Če bodo uporabniki starih komunikatorjev pristali, da se za dve leti obvežejo ostati pri Siolu, ga bodo dobili za en evro, sicer je njegova cena 139 evrov.

Vezani naročniki
Ravno položaj vezanih naročnikov pa zanima tudi Zvezo potrošnikov Slovenije.
Siol je denimo v zadnjih mesecih ponujal ugoden nakup LCD-jev, če se je kupec zavezal, da bo dve leti njihov naročnik. Koliko bo te naročnike stalo, če zaradi novih cen ugotovijo, da bi bilo bolje oditi drugam in razdreti pogodbo, je vprašanje, ki ga je na Siol naslovila zveza potrošnikov, a na odgovor še čaka.
http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=114659

BEG NAROČNIKOV

Siol se ne boji bega naročnikov

Na Siolu pojasnjujejo, da je podražitev programskih paketov, ki bo v nekaterih primerih prinesla celo manj programov, del dviga kakovosti njihovih storitev. Gledanje televizije bo postalo dražje. Za 30 evrov naročniki zdaj dobijo 56 programov, po novem jih bo le 40. Za 39 evrov dobijo zdaj 125 programov, po novem bodo morali za sicer 128 programov odšteti 49 evrov, od 1. januarja naprej pa celo 54. Več denarja, manj programov?

TRIO

* polni programski paket = Mega + HBO Premium + Eksplozivni
* 39€ = 42 € + 3 €
* po 1.januarju 2010 = 8 € + 4 €
* 125 programov = 128 programov

Na Siolu trdijo, da ne: "Po našem mnenju tovrstna primerjava med ceno in ponudbo (številom programov) ni pravilna in tudi ni smiselna! Ne gre namreč samo za preštevanje programov, ki so na voljo, pač pa za kakovost in ponudbo vsebin le-teh." Tako so na naše vprašanje, zakaj plačati več za manj programov, odgovorili na Siolu.

Pomembna je gledanost
Kot trdijo, so ukinili manj gledane programe in uvedli tiste, ki beležijo večjo gledanost.
Tisti, ki bodo za 30 evrov po novem dobili 16 programov manj kot zdaj, po Siolu torej niso prikrajšani. Izgubili bodo le manj kakovostne programe. In kaj bo s tistimi, ki so se odločili za trio polni programski paket za 39 evrov, med drugim tudi zato, ker so za ta znesek dobili tudi priljubljeni HBO in so ga v prihodnje pričakovali?
Po novem bodo namreč morali odšteti 45 evrov oziroma po 1. januarju 50 evrov.
Odgovor Siola: "HBO so vsebine, plačljive pri vseh operaterjih." Naročniki že povprašujejo drugje Pri ponudnikih T2 in Amisu so nam zagotovili, da o dvigu cen za zdaj ne razmišljajo. Na Amisu pa še pravijo, da so v zadnjih dneh zabeležili povečano povpraševanje, kar pripisujejo tudi napovedanim Siolovim podražitvam. Prekinitev razmerja Če se naročnikom po vseh teh pojasnilih računi kljub temu ne bodo izšli in se bodo odločili za novega ponudnika, pa naj raje temeljito pogledajo svojo pogodbo. Slabo jo bodo odnesli tisti, ki so sodelovali v kakšni Siolovi akciji. V zadnjih mesecih je bil priljubljen nakup LCD-televizorja na 24 obrokov. Če bo takšen naročnik želel prekiniti razmerje, bo plačal 8,35 evra (brez DDV) za predčasno prekinitev, v enem znesku pa bo moral poravnati tudi vse obroke, ki so mu ostali do 24 mesečnega izteka. Če je naročnik pri Siolu kupil tudi komunikator, bo moral delno poplačati tudi subvencijo, ki znaša nekaj več kot 115 evrov. Vsi, ki pri Siolu nimajo takšnih "dolgov", lahko prekinejo razmerje brez posledic.

MENJAVE KOMUNIKATORJA

1 € = dve leti vezave na SIOL 139 € = ni vezave
http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=114673

INŠPEKTORICA

Inšpektorica že na delu
Na Telekomu so prepričani, da z načrtovanimi spremembami programske sheme in podražitvijo ne kršijo členov pogodbe.

TELEKOM SLOVENIJE

* Pri novih paketih smo dodali interaktivnost, ki je ključni del digitalne televizije. Ključne so vsebine, ki jih vključujemo, pravi Furlan. "Seveda smemo spremeniti. Spreminjamo samo programsko shemo." Tako na vprašanje, ali Telekom lahko drastično spremeni programske pakete in zato storitve podraži, odgovarja pomočnik uprave za prodajo in trženje Simon Furlan. Njegovo trditev bo morda ovrgel Tržni inšpektorat Republike Slovenije (Tirs), ki že zbira prijave.

1.JULIJ

Če ste imeli osnovni paket, boste še vedno na osnovnem – le s 15 programi manj, a cena bo enaka. Če ste imeli enega ali dva programska dodatka (ne HBO), pripadate mega paketu. Naročnina: dražja do sedem evrov. Če pa ste imeli dodatek HBO ali polno programsko shemo, pristanete v paketu mega + HBO (naročnina 45, z novim letom 50 evrov). Prijave zoper Telekom Ali so določila pogodbe nepoštena do potrošnikov ali gre morda za nepoštene poslovne prakse, bo ugotavljal Tirs. Ta je v zadnjih dneh prejel nekaj prijav v zvezi s pogodbami s Telekomom. Od prijaviteljev potrebno dokumentacijo šele pridobivajo, sledi pa proučevanje. "Komentarje v zvezi z morebitnimi kršitvami zakonskih določil bomo lahko podali po končanih postopkih," pravi glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Kakovost, ne kvantiteta "Ni pomembno število programov, temveč njihova kakovost in nove dodatne storitve," pove Furlan in dodaja, da prihaja do neke diferenciacije: "Ta se na vseh razvitih trgih dogaja na vsebinah in ne na kilogramih interneta." Poudarja še, da prejšnji model preprosto ni več zdržal, med drugim tudi zato, ker je treba vsebine dodajati na zahtevo. Na vprašanje, ali Telekom razmišlja o tem, da bi vezanim naročnikom omogočil odhod brez penalov, Furlan kratko odgovarja: "Ne."
http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=115057

ZPS

ZPS: Siol prikrito zvišal cene
S spremenjeno vsebino paketov se enostransko in bistveno spreminja tudi vsebina pogodbenega razmerja, zato je Siol prikrito zvišal cene storitev, menijo pri ZPS Primerjava stare in nove ponudbe televizijskih programov v sklopu paketa Trio je pokazala, da gre za prikrito zvišanje cen storitev, saj se s spremenjeno vsebino paketov enostransko in bistveno spreminja tudi vsebino pogodbenega razmerja, menijo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Potrošniki bodo morali za spremljanje istih TV programov plačevati precej več Ponujanje zanimivih TV programov po ugodnih cenah v osnovnem paketu in možnost subvencioniranega nakupa TV komunikatorja, TV sprejemnika ali računalnika je privabilo potrošnike k sklenitvi pogodbe. Iz nove ponudbe pa izhaja, da bo precej teh programov po novem možno dobiti le v dražjih paketih, trdijo pri ZPS. Potrošniki bodo morali za spremljanje istih TV programov plačevati precej več, kot jim je bilo obljubljeno ob sklenitvi pogodbe. Pri ZPS ugotavljajo, da za vsebinsko spreminjanje paketov ni objektivnega razloga, saj Telekom utemeljuje spremembo vsebine paketov le z »željami« gledalcev. Naročniki s pogodbo za nedoločen čas imajo pravico odstopiti od pogodbe brez obveznosti V primeru pogodb, sklenjenih za nedoločen čas, imajo zato naročniki pravico, da v določenem roku sporočijo Telekomu, da se s spremembami ne strinjajo in odstopijo od pogodbe brez kakršnikoli obveznosti, svetujejo. Dodaten problem pa nastane v primeru pogodb, s katerimi so se naročniki zaradi subvencioniranega nakupa zavezali za dvoletno naročniško razmerje pod pogoji, ki so jim bili sporočeni ob sklepanju pogodbe (vsebina paketa in cena). Zato Telekom pozivajo, da od načrtovane spremembe v teh primerih odstopi in svojim naročnikom do poteka »vezane pogodbe« zagotovi vsebino paketov, ki je veljala ob sklenitvi pogodbe. V 30 dneh lahko od pogodbe odstopite brez plačila kazni Če bo Telekom vztrajal pri spremenjenih vsebinah paketov, pa velja tudi za te naročnike nasvet, da se do konca 30 dnevnega roka odločijo, ali bodo sprejeli spremembo pogodbe ali pa bodo od pogodbe odstopili. Ker je Telekom enostransko bistveno spremenil predmet pogodbe (lastnosti in ceno) imajo pravico, da odstopijo od pogodbe brez plačila pogodbene kazni, glede subvencioniranih proizvodov pa se lahko odločijo, da jih zaradi prekinitve naročniškega razmerja vrnejo ali pa plačajo sorazmeren delež vrednosti, glede na število mesecev, ki so preostali do izteka obveznega obdobja naročniškega razmerja. "Siol naj preveri tudi Tržni inšpektorat in Apek" Ker gre za nedvomno enostransko spreminjanje naročniškega razmerja, ki ni pogojeno z objektivnimi razlogi, ampak s ciljem prikritega zvišanja cene storitev, ZPS poziva, da zakonitost takšnega poslovanja zaradi problema vezanih naročniških razmerij preverita tudi Tržni inšpektorat in regulator trga elektronskih komunikacij Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek). Zaradi tehničnih značilnosti teh storitev (telefonija, internet, kabelska televizija, digitalna televizija) so namreč potrošniki kot naročniki tovrstnih storitev še bolj v podrejenem položaju kot običajno, saj zamenjava ponudnika ni enostavna, zaradi tehničnih danosti omrežja pa so nekateri potrošniki prisiljeni sklepati naročniška razmerja z določenim ponudnikom in ne morejo prosto izbrati najugodnejšega ponudnika.
http://www.mojevro.si/250400/ZPS_Siol_prikrito_zvi%B9al_cene

/13/...kot že rečeno se težave samo še povečujejo:

Težave Siol TV naročnikov
Na nas se je obrnilo kar nekaj bralcev, ki imajo težave s Siol TV; predvsem s kakovostjo slike. Eden je kot dokaz poslal videoposnetek, kako deluje njegov televizor. Na Siolu težave zanikajo. Naročniki Siol TV so se morali 1. julija odločiti za nov programski paket. Slaba kakovost slike ali pa izginjanje slike in njena ponovna pojavitev, nastavitve programov, ki se ne shranijo, in podvojeni programi so tri najpogostejše težave, ki jih omenjajo naši bralci z različnih koncev Slovenije. Vse to naj bi se dogajalo od 1. julija, ko je Siol prešel na novo programsko shemo. Poklicali smo na Siol, kjer pravijo, da so v začetku julija res imeli težave, vendar da so jih odpravili. Izjema so podvojeni programi. Gre za šest programov, za katere pravijo: "Razlog je v tem, da so ti kanali uvrščeni na začetek sheme kot najbolj atraktivni in gledani kanali, pozneje pa so dodani še v sklop glede na žanr.“ Kot primer navajajo Discovery Channel in National Geographic, ki sta kot bolj gledana programa uvrščena na 20. in 21. mesto, kot dokumentarna kanala pa se znova ponovita na 50. in 65. mestu. "Nobenega tehničnega zadržka ni, da kanalov, ki se podvajajo, ne odstranimo, vendar ocenjujemo, da bi s tem preveč posegli v že obstoječo uporabniško izkušnjo," pravijo na Siolu. Poleg tega dodajajo, da si lahko gledalci vrstni red programov nastavijo po svojem okusu, kar pa po izkušnjah naših bralcev ne drži. Želene nastavitve izginejo, ko ugasnejo in znova prižgejo komunikator. Poklicali smo tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije. Potrdili so, da so v začetku julija dobili veliko pritožb zaradi težav s Siol TV, v zadnjem času pa niso prejeli nobene pritožbe, zato pa naj bi bile zasute s klici telefonske številke za pomoč Siolovim uporabnikom, pravi eden izmed naših bralcev. Prejeli smo tudi posnetek bralca, ki je naročnik Siol TV in je posnel, kaj se dogaja s sliko na njegovem televizorju.
http://www.zurnal24.si/Tezave/novice/slovenija/123128

/13/...sedaj pa kar preveč ljudi protestira, da bi še verjeli SIOLu, da je vse še vedno normalno:

Težave s Siolovo televizijo preučujejo tudi inšpektorji
Uporabniki Siolove storitve televizije se zadnje čase pritožujejo zaradi motenj v delovanju. Zadevo že od junija preverjajo inšpektorji, naročniki pa lahko zadevo bodisi reklamirajo ali pa odpovejo pogodbo V zadnjem času je vse več pritožb čez storitve ponudnika Siol. Uporabniki so soočajo s tehničnimi okvarami in nekvalitetno sliko, za nameček pa so junija pri Siolu napovedali spremembo programskih paketov in seveda tako tudi dražje naročnine. Težava je tudi v tem, da so naročniki vezani z aneksi, zato s predčasno prekinitvijo pogodbe tvegajo plačilo pogodbene kazni. ZPS: Siol je prikrito zvišal cene Kot je že junija ocenila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), je Siol prikrito zvišal cene [+]. Primerjava stare in nove ponudbe televizijskih programov v sklopu paketa Trio je pokazala, da gre za prikrito zvišanje cen storitev, saj se s spremenjeno vsebino paketov enostransko in bistveno spreminja tudi vsebino pogodbenega razmerja, menijo pri ZPS. Zaradi tehničnih značilnosti teh storitev (telefonija, internet, kabelska televizija, digitalna televizija) so namreč potrošniki kot naročniki tovrstnih storitev še bolj v podrejenem položaju kot običajno, saj zamenjava ponudnika ni enostavna, zaradi tehničnih danosti omrežja pa so nekateri potrošniki prisiljeni sklepati naročniška razmerja z določenim ponudnikom in ne morejo prosto izbrati najugodnejšega ponudnika, so takrat zapisali pri ZPS. Zadevo preučujeta tudi Tržni inšpektorat in Apek Že od junija poleg ZPS spremlja zadevo tudi Tržni inšpektorat in Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek). V tržnem inšpektoratu so po pregledu dokumentacije ugotovili, da bi lahko šlo za kršitev določil zakona o varstvu potrošnikov in zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zato so na Telekomu Slovenije opravili inšpekcijski pregled. Zdaj pa preverjajo, ali je šlo za uporabo nepoštenih pogodbenih pogojev. V Apeku poudarjajo, da morebitne spremembe pogojev opravljanja elektronskih komunikacijskih storitev, kamor sodijo predvsem cena, obseg in kakovost storitve, ne morejo biti podvržene zgolj enostranski presoji operaterja, poroča 24ur. Po njihovem mnenju Telekom ni spoštoval pogodbe, zato ne sme od naročnika zahtevati plačila pogodbene kazni v primeru predčasne odpovedi pogodbe. Vendar pa morajo naročniki vrniti opremo, ki so jo od operaterja pridobili zaradi vezave. V zadnjem času motnje zaradi nadgrajevanja omrežja V Telekomu so sicer povedali, da se naročniku, ki pogodbo odpove predčasno, zaračuna 8,35 evra brez davka za stroške prekinitve naročniškega razmerja in sorazmeren delež zneska subvencije nakupa osnovne terminalne opreme. Za spremembo programov so se odločili zaradi prilagajanja strank, motnje oziroma težave pri delovanju televizije pa so zaradi del, povezanih z nadgradnjo telekomunikacijskega omrežja. Reklamacija Siolovega uporabnika (4.873,0 kB) Reklamacija ali odpoved pogodbe Na spletu pa kroži tudi elektronsko sporočilo nezadovoljnega naročnika, ki je pripravil obrazec za reklamacijo. Namreč veliko naročnikov je nezadovoljnih, saj naj bi z junijsko spremembo dobili manj programov za višjo ceno, za nameček pa imajo pogosteje tehnične težave. Uporabniki lahko vložijo reklamacijo - v najboljšem primeru jim bodo zmanjšali račun za mesečno naročnino ter omogočili boljšo storitev, lahko pa prekinejo pogodbo s Siolom in izberejo drugega ponudnika. Vendar pri tem bodite previdni: če ste ob sklenitvi pogodbe s Siolom kupili še računalnik ali televizijo, obstaja velika verjetnost, da ste vezani večinoma za dve leti. V primeru enostranske odpovedi pa vam lahko zaračunajo določeno pogodbeno kazen. Če se s podjetjem ne morete dogovoriti, jih lahko prijavite na Tržni inšpektorat ali Urad za varstvo potrošnikov, v skrajnem primeru pa tudi vložite tožbo na sodišče.
http://www.mojevro.si/255553

PRITOŽBA

(ime, priimek) (kraj, datum) (naslov, ul. In h. št.) (poštna št. In pošta) Gsm… TELEKOM SLOVENIJE D.D. Oddelek za reklamacije Kolodvarska 9 6000 KOPER SPREMEMBA PAKETA SIOL TRIO, MOTNJE NA NOVOUVEDENEM PAKETU TV SIOL IN RAČUN ZA MESEC JULIJ 2009 –
UGOVOR Spoštovani…
Dokler nisem prejel vašega računa, nisem vedel, da bo znesek spremembe paketov SIOL TRIO v takem znesku. Kolikor vem, je bilo objavljeno, da bo cena cca. 43,00 ali 44,00 €, ne pa na koncu celo 49,00 €. Že prvotna cena 40,00 € je bila dokaj visoka vendar sva se s partnerko le odločila za to obliko paketa, ker na našem območju takrat niso bili dosegljivi drugi operaterji. Glede na to, da se z vašo spremembo nikakor ne strinjam in ker je ta meni v finančno škodo, Vam podajam, na podlagi 92. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEkom) ugovor zoper vaše ravnanje in vsekakor podajam ugovor na meni poslani račun. V zvezi tega zato vas prosim, da mi zagotovite gledanje vseh programov na TV Siol, ki so mi bili dostopni s podpisom prvotne pogodbe in splošnih pogojev. Tisti programi, ki so dodani, me osebno ne zanimajo, zato jih lahko odklopite. Torej, vse kar želim je dostop do vseh TV programov, ko so bili dostopni pred izvedeno spremembo paketa in prvotno ceno storitve paketa SIOL TRIO, ki je bila veljavna pred uvedbo nove. Poleg vsega navedenega, ne morem mimo dejstva, da od kar ste uvedli novo obliko gledanja TV SIOL, od predhodnih dveh možnosti izbire gledanja in nov paket (kot sem že zgoraj omenil), prihaja iz dneva v dan do tehničnih motenj, na kar me opozarja napis na TV zaslonu. Zadnja dva tedna pa polet tehničnih motenj, se dogaja da med gledanje TV ekran kar zmrzne in slika stoji na mestu par sekund (15 ali več), ali pa se na ekranu pojavijo navpične črte, ki motijo gledanje TV, nakar ekran zamrzne in potemni – spet za nekaj sekund ali tudi minut. Prej se to nikoli ni dogajalo in kolikor sem videl na poročilih, nisem edini SIOL uporabnik, ki ima take in podobne težave. V prilogi ugovora vam pošiljam še nekaj fotografij ekrana, da boste lažje razumeli česa sem dan za dnem deležen, posnetke pa vam bom poslal na vaš e-naslov, da si jih boste ogledali v živo. Od vaše spremembe paketa pa vse do danes, nisem si mogel brez tehničnih motenj ene same oddaje, filma, zlasti pa ne večernih poročil. Da ne omenjam, da poleg TV motenj ipd, tem času ne deluje. V zaključku navajam, da se nikakor ne strinjam s spremembo programske sheme, ker sem prepričan, da gre za enostransko spremembo pogodbe in poseg v moje pravice in obveznosti, zato tudi vztrajam, da mi nudite še naprej storitev na ta način, kot je bila urejena pred to spremembo. Kljub temu, da ste me predhodno obvestili o spremembi, bi za enak znesek, kot sem ga plačeval do sedaj imel znatno manj TV programov na ogled, če bi sprejel to možnost. Torej s tem spet posegate v moje pravice in enostransko spreminjate splošne pogoje.
Ne glede na 20. člen Posebnih pogojev, kjer je opredeljeno, da posamezen model programske sheme v okviru storitve SIOL TV ter pripadajoče cene le-tega se lahko spremenijo v skladu s ponudbo Telekoma Slovenije, sem prepričan, da v tem primeru gre deloma tudi za nepoštene pogodbene pogoje in s tem za nično pogodbo.

Pogodbeni pogoji po Zakonu o varstvu potrošnikov – ZVPot, se štejejo za nepoštene, če:
- v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank ali
- povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika ali - povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ali
- nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti.

Če so izpolnjeni zgoraj omenjeni pogoji, se šteje za nepošten pogodbeni pogoj tudi določba s katero se podjetju dovoljuje, da enostransko spremeni pogodbene pogoje, ki so bistveni za pogodbeno razmerje.

Prosim vas še, da mi sporočite ali je možen odstop od pogodbe brez stroškov v primeru, da mi boste negativno odgovorili in me s tem finančno oškodovali, kajti dejansko bom zamenjal operaterja in storitve za cenovno bolj ugodnega, ker sem z Vašo odločitvijo zelo razočaran. V primeru negativne odločitve na moj ugovor ali pa vašega molka po poteku 15 dni od prejema tega, bom podal Predlog za rešitev spora na Agencijo za pošto in elektronske komunikacije – APEK.
V upanju na razumno rešitev neželene situacije, vas lepo pozdravljam. (ime, priimek) …podpis
Priloga: Spodaj so v prilogi fotografije (8 x), ki sem jih pripravil tekem zadnjih dni, na e-naslov pa sem vam poslal par videoposnetkov, da boste še bolje videli kaj naročniki gledamo. Fotografije lahko tudi povečate. http://beta.finance-on.net/files/2009-08-21/siol.pdf
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Avg 23, 2009 12:18 am; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Čet Jun 11, 2009 11:42 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PROSTOVOLJSTVO

/13/...kolikor bi sešteli vse ure prostovoljnega dela mladih med in po osvoboditvi naprej, na cestah, vodovodih, železnicah, hudournikih, polaganju telefonskih kablov, vse pomoči pri negi slabotnih in starejših ter pomoči potrebnih, vse pomoči ob potresih in drugih naravnih ujmah, potem bi se zagotovo začudili, koliko dela je bilo dosedaj opravljenega prav na tak način, ki ponovno dokazuje vse naše vrednote in humanosti ter nesebične pomoči prebivalcev te majhne dežele: Laughing

Tūrk in Svetlik za ureditev prostovoljstva

V Sloveniji potrebujemo zakon o prostovoljstvu, in sicer za zagotovitev ustreznih pogojev za opravljanje prostovoljnega dela, je na današnjem slovesnem sprejemu in podelitvi priznanj za naj prostovoljce 2008 dejal predsednik republike Danilo Tūrk. Minister za delo Ivan Svetlik pa je potrdil, da je priprava predloga zakona že predvidena. Minister za delo, družino in socialne zadeve je ob tem pojasnil, da bi bili brez nevladnih organizacij in prostovoljcev programi ministrstva šibkejši in siromašnejši V Sloveniji potrebujemo zakon o prostovoljstvu, in sicer za zagotovitev ustreznih pogojev za opravljanje prostovoljnega dela, je na današnjem slovesnem sprejemu in podelitvi priznanj za naj prostovoljce 2008 dejal predsednik republike Danilo Tūrk.
Minister za delo Ivan Svetlik pa je potrdil, da je priprava predloga zakona že predvidena. Minister za delo, družino in socialne zadeve je ob tem pojasnil, da bi bili brez nevladnih organizacij in prostovoljcev programi ministrstva šibkejši in siromašnejši. Tako na ministrstvu vsako leto temu področju namenjajo vse več sredstev, to pa zato, da bi lahko programi prostovoljstva živeli. Kot je še dodal, so se ta sredstva v zadnjih 10 letih več kot potrojila.
"Da pa bi dosegli še večjo družbeno podporo prostovoljstva, si je ministrstvo v resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva 2006-2010 kot eno temeljnih usmeritev zadalo prav promocijo in razvoj prostovoljstva," je pojasnil.
Predsednik republike pa je v zvezi s pripravo zakona menil, da mora ta definirati pravice, pa tudi obveznosti prostovoljca, predvsem pa se mora po njegovih besedah prostovoljstvo ovrednotiti kot posebna oblika pomoči.
Kot je še pojasnil, je prostovoljstvo med drugim priložnost za razvoj človeških potencialov in drugih človeških vrednot, med katerimi velja na prvem mestu omeniti humanost in solidarnost.
V težkih gospodarskih razmerah pomeni prostovoljstvo pomemben socialni kapital, saj med drugim zapolnjuje nekatere praznine v sistemski ureditvi, je menil Tūrk ter dodal, da je pomembno tudi z ekonomskega vidika, saj bistveno izboljšuje kvaliteto življenja.
* "Na nek način je prostovoljstvo tudi učni proces in je šola učenja, ki zagotavlja družbeno kohezivnost," je še dejal.
http://www.vecer.com/clanek2009061105441309 http://www.prostovoljstvo.org/main.php?mod_id=13 http://www.recikliraj.se/
http://csd-ptuj.si/ng/sl/Prostovoljstvo
http://www.filantropija.org/
http://www.filantropija.org/filantropija.asp?FolderId=122
http://www.pic.si/index.php?Itemid=120&id=99&option=com_content&task=view
http://mobilnost.soup.si/aktualno/delo_in_prostovoljstvo http://www.ejc2009.org/content/view/36/57/lang,si/
http://www.dotik.org/?Prostovoljstvo
http://www.ljubljana.ozrk.si/sl/Prostovoljstvo/

PISMO PREDSEDNIKA
http://www.prostovoljstvo.org/main.php?mod_id=145
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Jun 14, 2009 11:44 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Pet Jun 12, 2009 9:09 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

SIVA EKONOMIJA

/13/...le ta naj bi obsegala kar 27,2% BDP in spadamo v sam evropski vrh: Embarassed

V Sloveniji se na veliko 'fuša'

Slovenija sodi v sam evropski vrh, ko gre za delo na črno, saj to predstavlja kar 27,3 odstotka BDP. Italijani ''fušajo'' za štiri odstoke manj, Avstrijci pa vsega skupaj zgolj za devet odstotkov BDP. V Sloveniji delo na črno predstavlja 27,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v Italiji 23,2 odstotka, v Belgiji 19 odstotkov, na Danskem 16,7 odstotka, na Irskem 14,1 odstotka, v Avstriji pa samo 9 odstotkov. Take razlike – na primer med Slovenijo in Avstrijo – naj bi med drugim izhajale iz različnega obsega nadzora nad trgom dela, nadzorom nad delom nezakonitih priseljencev, davčnih okoliščin, administrativnih postopkov in fleksibilnosti dela. delo na cesti
*** V Sloveniji delo na črno predstavlja 27,3 odstotka BDP. Kot je na posvetu o delu na črno povedala vodja pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Nina Globočnik, v Avstriji izvajajo povečan nadzor na trgu dela in so vzpostavili posebne skupine za nadzor dela nelegalnih priseljencev. Delo na črno odpravljajo z davčno reformo, poenostavili so administrativne postopke, povečali fleksibilnost dela. Kaj ugaja delu na črno? Tako kot vsi drugi pojavi tudi delo na črno več in bolje ''uspeva'' v določenih pogojih. Za tovrstno goljufanje države so ugodni pogoji po navedbah Metke Penko Natlačen iz pravne službe GZS na primer dolgi odpovedni roki, nadomestila za brezposelnost in drugi instituti delovnega in socialnega prava, pa tudi gospodarska kriza. Delo na črno pa po njenem prepričanju ustvarjata dumping delovne sile ter nelojalna konkurenca, zaskrbljujoče pa so tudi poškodbe pri delu in zaposlovanju na črno. Siva ekonomija je lahko tudi pozitivna Vendar, kot je povedal Ivo Lavrač iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, je siva ekonomija v času krize blažilec krize, je inkubator za podjetniške začetke in je signal državi in pristojnim institucijam, da so davčni prispevki previsoki in da je trebaodpraviti administrativne ovire. Opozoril je tudi na odnos do pojava sive ekonomije in dela ter zaposlitve na črno – je nezaželeno, vendar dopustno v tolikšnem delu, ki je potreben za preživetje, nedopustno pa je za goljufanje države in bogatenje. Pravi, da popolna ukinitev sive ekonomije ni izvedljiva in da so potrebni splošni ekonomski predlogi, ne zgolj strožja regulativa. Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar pa je poudaril, da ima zaposlovanje na črno predvsem negativne posledice, te so nelojalna konkurenca in tatvina vseh državljanov, ki zaradi manj pobranih davkov, čutimo posledice v zdravstvu, šolstvu, pokojninah. Predvsem pa vidi težavo v kulturi slovenskih državljanov, ki imajo še zmeraj posluh za delo na črno. Največ kršitev zaznavajo v gradbeništvu, gostinstvu in turizmu, povzročajo pa jih osebe z rednim delovnim razmerjem in neregistrirani brezposelni. Za razširjenost tega pojava pa krivi predvsem premajhno število inšpektorjev in preblage kazni za kršitelje. Durs v boj z delom na črno Davčni urad RS (Durs) bo sicer letos izvajal projekt ''Siva ekonomija'', s katerim želijo zavarovati javni interes s preprečevanjem dela in zaposlitve na črno ter preprečevati davčne utaje na področju DDV. Z nadzorom in medijskimi objavami želijo davčne zavezance spodbuditi k uporabi instituta samoprijave preko anonimnega telefona 080 30 60, k registraciji in legalizaciji opravljanja dejavnosti ter k dvigu davčne morale in ozaveščenosti. Nadzor vršijo tudi nad podjetji, ki imajo registrirano dejavnost, vendar se izogibajo plačevanju dajatev, so na posvetu povedali predstavniki Durs. GZS predlaga sistematičen nadzor Na GZS za reševanje tega problema predlagajo sistematičen nadzor nad delom in zaposlitvijo na črno s strani inšpekcij. Po besedah Alenke Avberšek, izvršne direktorice za zakonodajo in politike na GZS, pa je največji problem v družbenem sprejetju dela na črno. Povečati je treba število inšpektorjev ter izvesti nujne spremembe davčne zakonodaje, ki ne bo vzpodbujala dela na črno.
http://24ur.com/novice/slovenija/v-sloveniji-se-na-veliko-fusa.html

OSEBNO DOPOLNILNO DELO

/13/...možna rešitev v sedanjem recesijskem obdobju, tako, da se bo nedvomno povečalo število prošenj:
Priglasitev osebnega dopolnilnega dela (Zadnja sprememba: 13.02.2009) Organ, ki jo urejaOrgan, ki jo ureja MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE UvodUvod Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik osebno sam izdeluje izdelke domače in umetne obrti, za katere ima pridobljeno ustrezno strokovno mnenje Obrtne zbornice Slovenije (OZS). Z a kratkotrajno delo pa šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zasebnem zavodu ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja zakonec podjetnika ali lastnika oz. solastnika gospodarske družbe oz. zasebnega zavoda ali oseba, s katero je v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, in traja največ 40 ur mesečno. Več o opravljanju kratkotrajnega dela je na voljo v storitvi Želim prijaviti opravljanje kratkotrajnega dela . KdoKdo Posameznik je dolžan osebno dopolnilno delo pred pričetkom opravljanja priglasiti pristojni upravni enoti, ki ga vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Območje Območje pristojnosti Posebnosti pri območju krajevne pristojnosti: Vloga se odda na upravni enoti, kjer ima vlagatelj stalno ali začasno prebivališče.

Kje in kako

Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, mora priglasiti opravljanje osebnega dopolnilnega dela pred začetkom upravni enoti, na območju katere ima stalno oziroma začasno prebivališče.
Priglasitev osebnega dopolnilnega dela se opravi na obrazcu priglasitve opravljanja osebnega dopolnilnega dela. Posameznik mora priglasitev sprememb in priglasitev prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela opraviti v 8 dneh od spremembe oziroma prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela. Priglasitev sprememb opravljanja osebnega dopolnilnega dela, ki vključuje tudi spremembe osebnih podatkov, ter priglasitev prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela se opravi enako in z istim obrazcem, kakor priglasitev opravljanja osebnega dopolnilnega dela. Pristojni organi Pristojni organi
Za politiko in razvoj: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Za izvajanje: krajevno pristojna upravna enota Pritožbeni (nadzorstveni): krajevno pristojni inšpektorat za delo (nadzor z vidika preprečevanja dela in zaposlovanja na črno) Dodatne informacijeDodatne informacije Več informacij o priglasitvi osebnega dopolnilnega dela najdete na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije na
http://www.durs.gov.si/.
Takse in drugi stroškiTakse in drugi stroški Stroški za registracijo Po Zakonu o upravnih taksah plača posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, naslednjo upravno takso:
* za priglasitev - 50 točk (Upravna taksa) ali na današnji dan 3,55 EUR (850,72 SIT) točk po tarifni številki
1. Stroške pridobitve certifikata o izdelku domače oziroma umetne obrti določa Obrtna zbornica Slovenije po svojem internem ceniku in se spreminjajo, konec leta 2002 so znašali:
* mnenje strokovne komisije – 80 točk ali na današnji dan 57,42 EUR (13.760 SIT), * odločba o obrtnem dovoljenju in reprezentativno obrtno dovoljenje – 83 točk ali na današnji dan 59,57 EUR (14.276 SIT).

EUROVOC
http://www.svrez.gov.si/index.php?id=1115 delo, delo na črno Pravna podlagaPravna podlaga
* Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
http://e-gov.gov.si/servlets/Zakonodaja_vstop?naslov=
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO1555.html
* Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del
http://e-gov.gov.si/servlets/Zakonodaja_vstop?naslov=
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_PRAV4174.html
* Navodilo za opravljanje kratkotrajnega dela
http://e-gov.gov.si/servlets/Zakonodaja_vstop?naslov=
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_NAVO939.html
Povezave na vloge za izbrano storitevPovezave na vloge za izbrano storitev
* Obrazec priglasitve opravljanja osebnega dopolnilnega dela http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=351 SankcijeSankcije Poleg nadzornih organov izvajajo posredni nadzor o kršitvah določb Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno tudi carinska uprava, kmetijski, gozdarski in gradbeni inšpektorat, inšpektorat za okolje in prostor, zdravstveni inšpektorat, šolska inšpekcija in policija. Ti organi so dolžni o sumih ali ugotovitvah kršitev določb tega zakona nemudoma obvestiti pristojni davčni urad. Če posameznik opravlja svoje delo oziroma dejavnost brez vpisa oziroma priglasitve kot določa zakonodaja, se šteje, da delo opravlja na črno. Za takšne primere Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno določa kazen od 208,65 EUR (50.000 SIT) do 1877,82 EUR (450.000 SIT). Poleg tega lahko tržni inšpektorat izda odločbo, s katero prepove opravljanje dejavnosti ali dela za dobo od treh mesecev do enega leta (pritožba zoper takšno odločbo ne zadrži njene izvršitve). Če je po zakonu mogoče odvzeti predmet, s katerim je bilo opravljeno delo na črno, lahko poleg denarne kazni predmet tudi začasno zaseže.
Posamezniku – tujcu, ki stori prekršek po tem zakonu, se lahko izreče varstveni ukrep odstranitve iz države s prepovedjo vstopa za čas od šestih mesecev do dveh let.
http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1175&sid=815

Mnogi vedo, da je zakone vedno mogoče zaobiti
Najbolj problematični so šušmarji, ki svojo obrt opravljajo na črno. Nekatera tradicionalna dela, na primer pomoč v gospodinjstvu, je treba priglasiti v upravni enoti. Nekaj več kot eno leto je, odkar je začel veljati pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del. Pravilnik določa, da morajo vsi, ki imajo opravka s tradicionalnimi deli, kot so na primer pomoč v gospodinjstvu, občasno varstvo otrok, nabiranje in prodaja gob ali zelišč, pa tudi tisti, ki izdelujejo in prodajajo izdelke domače in umetnostne obrti, priglasiti delo v svoji upravni enoti. Pogoj za priglasitev je, da s takšnim delom ne zaslužijo več, kot je bila minimalna letna plača v preteklem letu. Ta je bila lani okoli 1,2 milijona tolarjev. Če zaslužijo več, morajo postati bodisi samostojni podjetnik ali pa si izberejo kakšno drugo obliko dela, kot je na primer d.o.o. Ob predstavitvi pravilnika je glavni inšpektor za delo Borut Brezovar povedal, da bo pravilnik bistveno prispeval k zmanjšanju mejnih in spornih primerov dela in zaposlovanja na črno.
Kaj se je torej zgodilo po enem letu? Sprva je pravilnik dvignil kar precej prahu, saj mnogi niso mogli razumeti, kako bodo ženice, ki prodajajo šopke rož na ulicah, izdajale račune. Prav tako so se spraševali, kdaj bo pomoč v gospodinjstvu ali delo na kmetiji že delo na črno. Državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Branko Omerzu je povedal, da je bilo na začetku res nekaj nerazumevanja pravilnika, vendar, meni, ne omejuje nikogar, saj omogoča nekatera dela, ki bi se sicer štela za delo na črno. Nekatera osebna dopolnilna dela pa lahko omejujejo drugi predpisi. Pri gobarjih na primer količino gob, ki jo lahko naberejo v letu, določajo že predpisi z okoljevarstvenega področja. Omerzu je povedal, da so s pravilnikom in zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je začel veljati sredi leta 2000, za zdaj zadovoljni. Meni, da je pravilnik nekaterim omogočil, da ne delajo več na črno, drugim pa, da se preizkusijo v nečem novem. Pravilnik je povzročil zmedo S pravilnikom pa ni preveč zadovoljen sekretar sekcije za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije Goran Lesničar. Meni, da ni pripomogel k razvoju in ohranjanju domače in umetnostne obrti. Kvečjemu je povzročil zmedo. Tako se v prilogi pravilnika, v kateri so opisana dela, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, pojavlja podvajanje. Dela so razdeljena v dve skupini, ena omenja le izdelke domače in umetnostne obrti. Vendar tudi druga skupina zajema izdelke, ki jih je mogoče delati pretežno ročno in po tradicionalnih postopkih. To pa lahko marsikdo razume prav tako kot izdelke domače in umetnostne obrti. Samo za slednje morajo izdelovalci dobiti pozitivno oceno strokovne komisije v obrtni zbornici, ki te izdelke ocenjuje. Posledica takšnega pravilnika tako je, razlaga Lesničar, da posamezne upravne enote pošiljajo posameznike po pozitivno oceno strokovne komisije, čeprav sploh ne gre za izdelke domače in umetnostne obrti, druge pa priglasijo izdelovalci teh izdelkov kar brez ocene. Omerzu je na to pripombo odgovoril, da so pri pripravi zakona in pravilnika tesno sodelovali z obrtno zbornico, zaenkrat pa od nje niso dobili nobenega predloga za spremembo. Če ga bodo dobili, ga bodo vsekakor preučili. Lesničar je povedal, da bodo to tudi storili. Omerzu je še pojasnil, da je bilo doslej od vseh priglašenih del manj kot deset odstotkov del, povezanih z domačo in umetnostno obrtjo. Res je, da z oceno komisije pri obrtni zbornici, ki mora biti pozitivna, dobijo izdelovalci le značko, s katero dokazujejo, da gre za izdelek domače in umetnostne obrti. Je pa lahko pošiljanje izdelka komisiji nepotreben strošek, če sploh ne gre za izdelek domače ali umetnostne obrti. Komisija namreč zaračuna 13.760 tolarjev. Doslej so dali pozitivno oceno okoli 1900 posameznikom, od teh jih ima 600 status samostojnega podjetnika. Ostali imajo bodisi status kmeta ali prodajajo izdelke prek avtorske agencije ali kot osebno dopolnilno delo. Kakovost izdelkov, ki jih pošiljajo komisiji v oceno, se je precej poslabšala, kar je verjetno posledica tega, da upravne enote pošiljajo v ocenjevanje tudi take izdelke, ki ne sodijo v domačo in umetnostno obrt, je povedal Lesničar. Kdo res izstavlja račune? "Povsem neokusno bi bilo, da bi načrtno preganjali ženske, ki dobijo za šopek dvesto ali tristo tolarjev. Vendar podatki in rezultati pregledov kažejo, da večina tistih, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, pri prodaji svojih izdelkov tudi izstavi račun," je na vprašanje, kako preverjajo, ali ljudje, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, res izstavljajo račune, odgovoril Omerzu. Dodal je, da pa je izkoriščanje zakonov vedno možno, zato si ne delajo nobenih utvar. Tisti, ki niso priglašeni v upravni enoti, so lahko zaradi dela na črno kaznovani s 50.000 do 450.000 tolarji kazni. Tiste, ki so priglašeni in ne izdajajo računov, pa lahko doleti mandatna kazen v višini 200.000 tolarjev. Lesničar dvomi, da bi ljudje izdajali račune, razen če prodajajo trgovinam. "Mislim, da prodaja na črno poteka še naprej, tako kot je že pred izdajo pravilnika," je dodal. Na terenu se vidi, kdo je sosed ali prijatelj Ker pravilnik med drugim omenja pomoč v gospodinjstvu ali pri vzdrževanju hiše ter njenih zunanjih površin, se je marsikdo spraševal, kdaj je ta pomoč lahko tudi delo na črno. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se zgleduje po nemški zakonodaji, dovoljuje sosedsko pomoč in pomoč partnerja ali sorodnika v ravni vrsti do tretjega kolena, kar pomeni na primer oče, sin in vnuk. V praksi pogosto pomagajo tudi prijatelji, na primer pri gradnji stanovanja ali hiše. A kdo je res prijatelj ali sosed in kdo res ne prejema plačila za pomoč, je prepuščeno presoji inšpektorja. Omerzuju se to ne zdi sporno, saj se na terenu takoj vidi, kdo je kdo. Sicer pa se lahko tisti, ki se ne strinjajo s presojo inšpektorja, pritožijo sodniku za prekrške. To pa naj se ne bi dogajalo pogosto. Kot so pokazale izkušnje, osebno dopolnilno delo, sosedska pomoč ali delo v lastni režiji niso problematični za sivo ekonomijo. Najbolj problematični so šušmarji, ki svojo obrt opravljajo na črno, in tisti, ki organizirajo delo drugih, kar je še posebno številno v gradbeništvu. In bolj je kdo problematičen, bolj bodo nanj pozorni inšpektorji. http://www.vecer.com/clanek2003071500451443

SEZNAM DEL SEZNAM DEL, KI SE ŠTEJEJO ZA OSEBNO DOPOLNILNO DELO A) Dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela:
1. občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji;
2. občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu; 3. izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih (spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno uporabo ipd.) ter prodaja teh izdelkov;
4. nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč;
5. mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način;
6. občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način.

B) Izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz naslednjih materialov:
1. glina in keramika;
2. steklo;
3. volna, bombaž, lan, konoplja in druga naravna vlakna;
4. šibje, ličje, trsje, slama;
5. les;
6. živila;
7. vosek;
8. naravno usnje;
9. kovina;
10. kamen.

PRAVILNIK
http://www.uradni-list.si/1/content?id=35660

DAVKI http://www.durs.gov.si/si/osebno_dopolnilno_delo/osebno_dopolnilno_delo_pojasnila/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Mar 2011 12:47; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Sob Jun 13, 2009 12:17 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZELENI DAVKI

/13/...glede na to, da slovimo kot najbolj obdavčena država na svetu, bo ob sprejemu zadnjih zelenih davkov na motorna vozila, to samo še dodatno obremenilo že tako do skrajnosti obremenjenega državljana in potrošnika: :

Na Ministrstvu za finance so pripravili nov način obdavčitve motornih vozil, s katerim želijo preprečiti davčne vrtiljake, vgradili pa bodo tudi ekološko komponento.
Avtomobili bodo obdavčeni progresivno glede na količino izpusta. Vlada je s predlogom novega zakona o obdavčitvi motornih vozil zasledovala predvsem dva cilja – zmanjšanje davčnih utaj, ki se najpogosteje dogajajo preko davčnih vrtiljakov, in okoljsko komponento. Na ministrstvu za finance so pojasnili, da se v praksi kot največji problem z veljavnim zakonom kaže možnost utaj davka, predvsem takrat, kadar je omogočeno davek odmeriti na osnovi davčnega obračuna oziroma samoobdavčitve. "Pri tem so najpogostejši primeri določanja prenizke davčne osnove in davčne utaje tipa davčni vrtiljaki," pojasnjujejo na ministrstvu. V tem primeru prodajalec davek kupcu dejansko zaračuna, državi pa ga ne plača. Bistvena sprememba pri novem zakonu pa je tudi okoljska naravnanost, saj bodo v sistem obdavčitve z zakonom vključili rešitve Kjotskega sporazuma glede postopnega zmanjšanja onesnaževanja okolja s toplogrednimi plini. V ta namen bo zakon vpeljal progresivno lestvico obdavčevanja. Kot osnovno merilo za izračun davka se bo upošteval izpust CO2. Poleg tega bodo po novem obdavčena tudi motorna kolesa in kolesa z motorjem.
Za 60 odstotkov avtomobilov bo davek nižji
Predlog lestvice je oblikovan tako, da so manj kot do sedaj obdavčena motorna vozila z izpusti pod 150 oz. 160 g CO2 (takih je med novo registriranimi v posameznem letu preko 60 odstotkov) in progresivno bolj obdavčena motornih vozil z izpustom CO2 nad to mejo. Torej bo za znaten del novo registriranih motornih vozil nov sistem obdavčitve ugodnejši.
Dodatno se obdavčujejo motorna vozila na dizelski pogon, s presežnim izpustom trdnih delcev oziroma z motorjem nižjega Euro standarda od Euro 5.
Davek samo ob prvi registraciji, tudi za rabljene avtomobile
Zakon bo veljal za vsa motorna vozila, ki se bodo prvič dala v promet oziroma prvič registrirala na območju Republike Slovenije po uveljavitvi zakona. Torej se bo po novem obdavčil tudi rabljen avto, ki se bo pripeljal v Slovenijo iz druge države EU ali uvozil v Slovenijo in se tukaj prvič registriral po uveljavitvi sprememb in dopolnitev zakona.
Davek se plačuje le ob prvi registraciji in ne vsako leto.
S spremembami zakona se predlaga ukinitev obdavčitve rabljenih motornih vozil. Po novem se torej davek za motorno vozilo, ki je v Sloveniji že registrirano, ob nadaljnji prodaji ne bi več zaračunaval.

Finančni učinki zakona
Pri ocenjevanju finančnih učinkov so na ministrstvu za finance izhajali iz obsega prodaje motornih vozil iz leta 2008. Ocena je bila, da bi bil v primeru nespremenjene prodaje skupni finančni učinek zakona 11 milijonov evrov oziroma 15,4 odstotka dodatnih prihodkov. Ob zmanjšanju obsega prodaje za 20 odstotkov, ki se napoveduje glede na trende prodaje v prvem tromesečju letošnjega leta, pa bi bil finančni učinek približno nevtralen. Iz naslova preprečitve davčnih utaj pa bi se lahko prihodek povečal tudi za nekaj odstotkov na leto. Poleg tega se zaradi sistema vračila davka v primeru izvoza oziroma dobave motornega vozila v drugo državo članico Evropske unije, ki ga uvaja predlog zakona, pričakuje tudi določen negativen vpliv na javne finance, ki se ga v tem trenutku še ne da oceniti.
http://cekin.si/clanek/davki/nov-davek-na-motorna-vozila.html

Kako bizaren je "nov" davek na vozila?
Dizel bo bolj obdavčen od bencinarja, čeprav ima manj izpusta CO2, ki bo po novem predstavljal davčno osnovo. Višje obdavčitve davka na motorna vozila bodo nekatere avtomobile le podražile, avtomobilska kriza pa se bo še poglobila...
*** Na že registrirana rabljena vozila po novem ne bo več davka na vozila.
Na Cekinu smo že pisali o tem, da so na Ministrstvu za finance pripravili nov način obdavčitve motornih vozil, s katerim želijo v prvi vrsti preprečiti davčne utaje tipa davčni "vrtiljak“.
Avtomobili bodo obdavčeni progresivno glede na količino izpusta CO2, po podatkih ministrstva pa naj bi kar 60 odstotkov avtomobilov imelo nižji davek. Pomembna novost pri spremenjenem davku je, da bo veljal le ob prvi registraciji, medtem ko rabljena vozila ne bodo več obdavčena. Po novem se torej davek za motorno vozilo, ki je v Sloveniji že registrirano, ob nadaljnji prodaji ne bo več zaračunaval. Naj omenimo, da je bila do sedaj za rabljena motorna vozila davčna stopnja enotna in določena v višini 5 odstotkov od davčne osnove.
Davek na motorna vozila (DMV) poznamo pri nas že od leta 1999, plačuje pa se ob prometu z vozili, ki se v Sloveniji registrirajo prvič, ne glede na to, ali so kupljena pri nas ali so uvožena iz tujine. Do sedaj se je stopnja DMV obračunavala progresivno glede na višino davčne osnove, od 1 do 13 odstotkov. Davčna osnova je poenostavljeno rečeno prodajna cena, po kateri je kupec kupil motorno vozilo (ne vključuje DMV in DDV pri uvozu vozila).

STARI DAVEK in DAVČNA OSNOVA:

do 4.172,93 € -1%
nad 4.271,93 € do 5.842,10 € - 1,4%
nad 5.842,10 € do 7.511,27 € - 2%
nad 7.511,27 € do 10.015,02 € - 3,5%
nad 10.015,02 € do 12.518,78 € - 5%
nad 12.518,78 € do 16.691,70 € - 7%
nad 16.691,70 € do 20.844,63 € - 9%
nad 20.864,63 € do 25.037,56 € - 11%
nad 25.037,56% - 13% avto je velik strošek

*** Dizli bodo bolj obdavčeni od "bencinarjev". Z novim predlaganim zakonom pa je lestvica obdavčitve vezana na izpust C02. Na eni strani bi se na ta način povečal prihodek države iz naslova tega davka (ocena skupnega finančnega učinka naj bi bila dodatnih 11 milijonov evrov, ki bi pritekla v davčno blagajno), obenem pa bi se z večjim davkom "kaznovalo“ vsa vozila, ki imajo večji izpust CO2.
*** "Zaradi spremenjenega davka na vozila bi lahko prišlo do podražitve nekaterih avtomobilov." Presenetljivo je dejstvo, da so vozila z dizelskim motorjem, ki imajo praviloma nižjo porabo goriva in posledično tudi manjši izpust CO2, bolj obdavčena kakor vozila z bencinskim motorjem ob predpostavki enakega izpusta CO2. Dizelska vozila naj bi imela sicer višje izpuste drugih škodljivih snovi kakor je to pri vozilu s bencinskim motorjem, vendar ima kar nekaj novih dizelskih vozil filter prašnih delcev, zaradi česar naj bi bilo sporno različno davčno obravnavanje dizelskih in bencinskih motorjev. Sicer pa si lahko lestvico obdavčitve glede na izpust CO2 lahko ogledate v spodnji tabeli.

NOVI DAVEK NA MOTORNA VOZILA:
1.)Izpust CO2 (g/km)
2.)B - Bencinski ali hibridni motor - dajatev v % 1.vrstica
3.)D - dizelski ali utekočinjeni naftni plin - dajatev v % 2.vrstica
do 110 - B - 0%/ D - 0%
nad 110 do 130 - B - 2%/ D - 4%
nad 130 do 150 - B - 3%/ D - 7%
nad 150 do 170 - B - 5%/ D - 10%
nad 170 do 190 - B - 8%/ D - 11%
nad 190 do 210 - B - 11%/ D - 13%
nad 210 do 230 - B - 14%/ D - 15%
nad 230 - B - 17%/ D - 18%

Kar nekaj avtomobilskih distributerjev nam je zatrdilo, se bodo tako redne kot tudi akcijske cene zaradi predlaganih sprememb zakona pri nekaterih vozilih zagotovo povečale zaradi višjih obdavčitev. Po mnenju mnogih naj bi se avtomobilska kriza zaradi novega DMV poglobila, saj bi višje cene povzročile le še dodaten padec prodaje vozil.
Da ni najboljši čas za spremembo DMV, pa pritrjuje tudi Slavko Ažman, vodja delovne skupine za davke pri Sekciji za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, ki pravi, da povečevanje obdavčitve ni najbolj primerno v času, ko poskušajo druge evropske države z različnimi ukrepi preprečiti negativne trende prodaje avtomobilov. Dodaja pa, da predlog tudi vsebuje vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje davčnih utaj.
http://cekin.si/clanek/davki/kako-bizaren-je-nov-davek-na-vozila.html

Obdavčen ogljikov dioksid:
Močni in “umazani” avtomobili bodo dražji, varčni pa se bodo pocenili
Vlada želi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o davku na motorna vozila (DMV) proračunu zagotoviti dodatnih 11 milijonov evrov, kar pa, če špekuliramo, kljub povprečnemu dvigu cene avtomobila za 150 do 200 evrov ni realno, saj so v prvih petih mesecih v Sloveniji prodali četrtino vozil manj kot v enakem obdobju lani.
Novi zakon o DMV je vezan na prijaznost vozil do okolja oziroma na izpuste CO2, pri čemer naj bi jo najbolje odnesla vozila z izpusti do 150 gramov na prevoženi kilometer.
Kot pravijo nekateri strokovnjaki, to pomeni, da bo na splošno treba plačati višji davek za najcenejše in manj opremljene male avtomobile, medtem ko bi spodnji srednji razred ostal približno nevtralen. Brez dvoma pa bo treba za avtomobile iz višjega in ekskluzivnega razreda, predvsem tiste z močnejšimi motorji, odšteti za davek bistveno več.
Predlog zakona prinaša tudi pozitivne novosti glede tako imenovanih sivih uvoznikov in davčnih utaj, ki naj bi jih bilo v prihodnje veliko manj. Ne le z vinjetami, evropska komisija na Slovenijo pritiska tudi zaradi čezmernih preseganj mejnih vrednosti za delce PM10 v zraku.
Za izboljšanje kakovosti zraka pa je potrebno občutno zmanjšanje izpustov delcev iz izpuha motornih vozil, zato ni presenetljivo, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na motorna vozila (včeraj ga je obravnaval vladni odbor za gospodarstvo) predvideva davčne stopnje, ki bodo določene progresivno glede na izpust CO2 posameznega vozila, posebej za bencinske in dizelske motorje.
Lestvica za avtomobile, vezana na izpust C02, je po besedah odgovornih na ministrstvu za finance narejena tako, da se nekoliko poveča prihodek od davka, obenem se s progresivno davčno stopnjo vpliva na večjo obremenitev vozil z večjim izpustom CO2, prijaznejša pa je do vozil z izpusti do 150 g/km.
Ocenjujejo, da bi se pri enakem prometu kot v letu 2008 (okoli 72.000 vozil) in ob upoštevanju novih predlaganih osnovnih stopenj davčni prihodki od davka na osebna vozila povečali za okoli 8,4 milijona evrov. Ob upoštevanju strukture motornih vozil glede na stopnje izpusta pa bi se prihodki ob upoštevanju dodatnih davčnih stopenj s stopnjo izpusta euro3 in manj povečali še za okoli 2,7 milijona evrov.
Skupen ocenjeni učinek zakona ob nespremenjeni prodaji motornih vozil (ki je realno vsaj za letos nedosegljiva, v prvih petih mesecih je padla za 25 odstotkov) je tako okoli 11 milijonov evrov dodatnih prihodkov. »Mnenje sekcije je, da je sprememba zakona vsekakor potrebna. Navsezadnje smo že pred tremi leti sprožili pobudo za spremembo zakona DMV. Takrat smo pripravili analizo stanja in predlog sprememb, kot tudi oceno vpliva sprememb, ki naj bi bila ničelna za proračun. Večina predlogov je bila sprejeta. Žal pa predlogi stroke niso bili v celoti upoštevani.
Finančno ministrstvo predvsem z zadnjim predlogom zasleduje možnost dodatnega polnjenja proračuna, čeprav je to zavito v plašč ekologije,« pravi Bogdan Žvanut, direktor podjetja Mazda motor Slovenija in podpredsednik sekcije za osebna motorna vozila pri TZS, in pojasnjuje: »Eno od sprememb v zadnjem predlogu, da so višjega davka na dizelske motorje oproščeni le avtomobili z izpusti euro6 in ne tudi euro5, ni mogoče razumeti drugače kot možnost za polnjenje fiskalne blagajne, saj vozil, ki bi temu ustrezala, še nekaj let ne bo na trgu.«
Seveda pa spodbuda prodaje bolj zelenih vozil, ki posledično prinašajo čistejši zrak, in povečan prihodek od davka nista edini posledici predloga zakona. Ta bi namreč v obdavčitev vključil tudi motorna kolesa in kolesa z motorjem, pri čemer se zaradi nerazpoložljivosti podatkov o izpustih CO2 odmera davka veže na moč motorja (kW) kot posrednega kazalnika obsega neželenih izpustov, ukinil bi davek na motorna vozila, ki so bila v Sloveniji že registrirana, omogoča možnost neposredne uveljavitve oprostitve davka ob nakupu motornega vozila za potrebe velike družine ali invalidne osebe pri davčnemu ali carinskemu organu ob oddaji napovedi za odmero davka...
»Vidim veliko več dobrih kot slabih stvari. Če damo davčno lestvico na stran, so del vsebine vse naše želje in pripombe, ki smo jih imeli na prejšnji zakon, so odpravljene. Vezanje davčnih stopenj na vrednost vozila nam je namreč v preteklosti povzročalo veliko težav, saj so vrednosti nihale, tega je zdaj konec.
Prav tako smo v starem zakonu kritizirali, da so bila rabljena vozila obdavčena, tudi pri prodaji staro za novo, temu so se doslej izogibali s komisijsko prodajo, po novem pa pri prodaji rabljenih ni več DMV. Kot tretje pa nas veseli, da bomo sivim uvoznikom stopili na prste, saj je kar nekaj mehanizmov, ki bodo učinkovito preprečevali davčne utaje,« razlaga Danilo Ferjančič, generalni direktor podjetja Porsche Slovenija, in zaključuje s tem, kar je za potencialne kupce najbolj pomembno: »Glede podražitve velja: najvišja davčna stopnja se je povečala skoraj za dvakrat, dražji avtomobili z zmerno porabo bodo ugodnejši, vozila nižjega razreda z močnejšimi motorji in najmočnejši avtomobili pa se bodo podražili.«
Če špekuliramo glede na vladne želje po dodatnih prihodkih v proračun: v povprečju bodo avtomobili dražji za 150 do 200 evrov, kar k že tako negativnim prodajnim trendom ne bo prineslo nič kaj pozitivnega. Odvisen od izpusta DMV se zdaj odmerja po stopnji od 1 do 13 odstotkov, glede na vrednost vozila.
Po novem naj bi bila lestvica stopenj določena glede na izpust CO2 in bi razlikovala med dizelskim gorivom na eni strani ter bencinskim gorivom in utekočinjenim naftnim plinom na drugi (sem sodijo tudi hibridi). Pri določanju obsega izpusta CO2 za določitev davčne stopnje se bo upošteval kombiniran izpust.
To pomeni, da bi bil renault clio 1,5 z izpustom CO2 115 g/km cenejši za 3 odstotke, toyota prius 1,5 (hibrid) z izpustom 104 g/km cenejša za 8 in audi A8 4,2 z izpustom 259 g/km dražji za 5 odstotkov.

Uradno lani dva milijona izpada
Eden glavnih razlogov za spremembe in dopolnitve zakona je omejiti možnost davčnih utaj. V Sloveniji je DMV namreč prihodek državnega proračuna, ki je v letu 2005 znašal 44,2 milijona evrov, v letu 2006 47,4, v letu 2007 61,7 in v letu 2008 že 71,4 milijona evrov.
Po podatkih iz evidenc inšpekcijskega nadzora je bilo v letu 2005 odkritih za 714.000 evrov utaj, v letu 2006 za 1,719.000 evrov, v letu 2007 za 1,664.000 evrov, v letu 2008 pa je bilo že za 2,275.206 evrov izpada dodatno odmerjenega davka.
Seveda so odkrite utaje le kapljica v morje celotnega števila utaj (bojda naj bi jih bilo za več deset milijonov evrov), koliko naj bi jih bilo, pa na davčni upravi niso želeli špekulirati. Novosti, s katerimi naj bi bili učinkovitejši pri pobiranju davkov, je po besedah Danila Ferjančiča s Porscheja Slovenija kar nekaj, in sicer obračun DMV prek Dursa, prepoved homologacije in registracije brez poplačila davka, kazni za homologatorje ob neupoštevanju te prepovedi, ukinitev papirnatih potrdil o plačilu, saj je bilo veliko ponarejanja, zdaj pa bo dostopna baza Dursa in bomo videli, ali je bil davek že plačan, elektronska napoved davka in redne kontrole z bazo registriranih vozil.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042273297
http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/06/o_davku_na_motorna_vozila.aspx
http://www.finance.si/247208

Katere avtomobile bo novi davek podražil?

Čistejši bodo cenejši, "požrešnejši" pa bolj obdavčeni. Če boste želeli voziti novejše in bolj varčne avtomobile, si lahko oddahnete, bodoče lastnike potratnih terencev ali športnih jeklenih konjičkov pa bo nov davek udaril po žepu ...
*** Čistejši bodo cenejši, "požrešnejši" pa bolj obdavčeni.
Na Cekinu smo o davku na motorna vozila (DMV) in njegovih posledicah že pisali. Prav zato smo se odločili, da preverimo, kakšen vpliv bi imel spremenjen davek na različne tipe avtomobilov. Pri primerjavi smo izbrali avtomobile različnih razredov, kjer smo poskušali oceniti vpliv novega davka na ceno.
Zakaj oceniti?
Ker je maloprodajna cena sestavljena iz nabavne cene, na katero se nato obračunajo DMV, marža avtomobilskih distributerjev in še DDV. Neznanka v tej formuli so pribitki uvoznikov, saj so strogo zaupni in skrbno varovani, zaradi česar ni možno točno izračunati novih cen.
Marže trgovcev z avtomobili naj bi se gibale med 10 do 20 odstotkov (pri dražjih avtomobilih tudi do 30 odstotkov), zato smo pri vseh tipih vozil vzeli povprečno maržo, to je 15 odstotkov.
Ugotovitve, ki smo jih na podlagi konkretnih primerov izračunali, so nas presenetile.
Kot kažejo izračuni ministrstva za finance, se bo pri motornih vozilih, ki imajo bencinski motor, davek povišal za vse avtomobile, katerih izpust ogljikovega dioksida na kilometer znaša več kot 150 gramov, pri vozilih z dizelskim motorjem pa se bo davek povečal pri vseh vozilih, katerih izpust ogljikovega dioksida je višji od 170 gramov.
Naši izračuni v osnovi pritrjujejo omenjenim ocenam, toda kljub temu ostaja nekaj izjem, ki te teze postavljajo na glavo.
tabela porabe in izpusta ogljikovega dioksida

V nižjem razredu ni občutnih razlik
Če bi pod drobnogled vzeli manjši avto, kot je clio storia 1,2 16V elan, bi glede na našo oceno po uvedbi novega DMV stal okoli 90 evrov več kot zdaj. Po trenutnem zakonu o davkih na motorna vozila smo omenjeni clio uvrstili v drug davčni razred (nabavne cene med 5.842 in 7.511 EUR), zaradi česar DMV znaša dva odstotka, po novem pa bi bil clio s 139 grami izpuščenega ogljikovega dioksida na kilometer obdavčen s tremi odstotki DMV.
*** "Podražitve lahko pričakujemo pri "frajerskih“ terencih in razkošnih limuzinah."

Obratna situacija je pri peugeotu 207 trendy 1.4 z bencinskim motorjem in izpustom 150 g C02 na kilometer. Maloprodajna cena je 12.206 evrov in po trenutni obdavčitvi bi se upoštevala 3,5 stopnja DMV, po novem predlogu pa bi ob izpustu 150 g/km CO2 plačali le 3 odstotke DMV, kar bi ga pocenilo za malo manj kot 60 evrov.
Isto primerjavo smo naredili tudi za peugeot 207 trendy 1.4 HDi (z dizelskim motorjem) in ugotovili, da bi se z novo obdavčitvijo pri ostalih nespremenjenih pogojih podražil za 65 evrov.

V srednjem razredu se že kažejo razlike, a ne povsod
V nižjem srednjem razredu smo primerjali najbolj prodajan avto v letu 2008, to je kia cee'd 1.6 LX fresh (bencinar), ki bi bil z izpustom CO2 v višini 152 g/km po novem obdavčen s 5 odstotki DMV. Če vzamemo, da je maloprodajna cena 12.090 evrov, lahko na podlagi zgoraj opisanih kriterijev predvidimo, da nabavna vrednost omenjenega avtomobila znaša 8850 evrov, kar bi ga po stari zakonodaji uvrstilo v tretji davčni razred (nabavna cena med 7.511 in 10.015 eurov), v katerem pa je davčna stopnja 3,5 odstotka.
Nov DMV bi torej podražil omenjen avtomobil za 175 evrov, seveda ob predpostavki, da marža avtomobilskega uvoznika ostane ista.

Porsche Boxter S1
Nov davek ne bo prizanesljiv do športnih avtomobilov!
V srednjem razredu, kamor uvrščamo tudi volkswagen passat 1.9 TDI bluemotion, ki porabi pod 6 litri dizelskega goriva in izpusti 136 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, bi novi DMV (upoštevali smo nabavno ceno 17.170 evrov) prinesel sedem-, stari pa devetodstotno obdavčitev, kar bi omenjenega passata pocenilo za 474 evrov.
*** Dizel z več kot 170 g/km izpusta, pa cenejši kot prej! Kot rečeno, je ministrstvo za finance izračunalo, da se bo davek pri vseh vozilih, katerih izpust ogljikovega dioksida je višji od 170 gramov, povečal.
Naši izračuni vseeno kažejo, da temu ni vedno tako. Bmw 530D, ki ima 172 g/km izpusta CO2 (upoštevana nabavna cena cena 30 tisoč evrov, porabo 7 l dizla), bo imel po novem DMV 11 odstotkov davka, po zdajšnjem pa je dosegel najvišjo 13-odstotno stopnjo (to so dosegli vsi avtomobili z nabavno ceno nad 25.037,26 evra), kar ga bo pocenilo za slabih 1000 evrov (ob predpostavki nespremenjene marže trgovca).
Podobna zgodba je tudi pri najbolj prodajanem menedžerskem avtu, audi A6 3.0 TDI (190 g/km izpusta CO2), saj bi zaradi nove stopnje davka zanj odšteli kar 1.150 evrov manj. Varčni dizli, manjši DMV Največje razlike se kažejo pri večjih in dražjih avtomobilih z varčnimi motorji, ki imajo poudarek tudi na ekološki komponenti.
Prihranki vseh dizelskih avtomobilov, ki imajo emisije CO2 pod 150 g/km in se jih glede na nabavno ceno avtomobila uvršča v sam vrh po stopnji obdavčitve, bodo namreč enormni, saj bi se cene pri tovrstnih avtomobilih lahko spustile tudi do 2.000 evrov in več. Če jih le naštejemo nekaj – BMW320d, BMW 520d, audi A6 2.0 TDIe ...
Seveda pa bodo razlike tudi v nasprotni smeri. Tako bo denimo audi A6 3.0 TDI quattro z izpustom 212 g/km po novem obdavčen po 15 odstotni stopnji DMV (po stari lestvici se uvršča v najvišji razred s 13 odstotno stopnjo DMV), zaradi česar bi zanj morali plačati 825 evrov "dodatka“. Mercedes S 600

Razkošne limuzine bodo še dražje!
Poceni ali drag, požrešnješi bodo še dražji!
Ljubitelji audijev A6 3.2 FSI, ki ima 233 g/km izpusta CO2, bodo občuten cenovni dvig opazili zaradi potratnega bencinski motorja (povprečna poraba 9,5 litra bencina na 100 kilometrov), saj bo novo stopnja DMV znašala najvišjih 18 odstotkov, prej pa je bil obdavčen po 13 odstotni stopnji DMV, zaradi česar bi se cena dvignila za več kot 2.000 evrov. Podobne podražitve se bodo zgodile tudi pri "frajerskih“ terencih in razkošnih limuzinah, ki imajo stopnjo izpuščenih emisij CO2 nad 230 gramov na kilometer.

*** Najbolj varčni avtomobili brez davka na motorna vozila!
Avtomobili višjih ekoloških razredov bodo "nagrajeni" z ničelno stopnjo DMV. Mednje na primer spadata mali smart ali seat ibiza econetic, ki imata pod 100 g/km izpuščenega CO2.
Prijazni okolju pa so lahko tudi zmogljivejši avtomobili z ugledno in prestižno blagovno znamko. Sem zagotovo spada Volkswagen Passat 1.9 TDI Bluemotion ali pa bmw 318d. Ni pa presenetljivo dejstvo, da to skupino avtomobilov izdelujejo proizvajalci, ki največ vlagajo v raziskave in razvoj (BMW, Audi, Toyota ...).
http://cekin.si/clanek/davki/katere-avtomobile-bo-novi-davek-podrazil.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Jun 15, 2009 10:57 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Ned Jun 14, 2009 9:18 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

FICOM

/13/...tisti mali delničar družbe BTC, ki je vložil izpodbojno tožbo zaradi neupravičenega zmanjšanja osnovnega kapitala družbe: Crying or Very sad

BTC

Boj za delnice še traja Pred novo skupščino delniške družbe BTC je spet pogrevanje starega spora za višjo ceno delnice in upravljalske pravice. Tik pred novo skupščino delniške družbe BTC je bil ta teden prvi narok na ljubljanskem okrožnem sodišču v izpodbojni tožbi o sklepih lanske skupščine družbe, ki jo je vložil mali delničar podjetje FiCom. Ob tem pa tožba istega delničarja iz leta 2001, s katero izpodbija sklep skupščine BTC o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe, še ni dobila sodnega epiloga.

Tožba proti zastaranju

Odvetnik družbe BTC Stojan Zdolšek, tudi sam delničar, je povedal, da sodišče v zadnji tožbi ne bo več sklicevalo narokov: "Ta tožba je po našem mnenju v celoti neutemeljena." Tožnik, direktor družbe FiCom Gordan Šibič, pa je dejal, da je tožbo vložil predvsem zato, da ne zastara tožba iz leta 2001: "V tej tožbi pa jih tožimo zaradi neresničnosti izkazov, predstavljenih na lanski skupščini." Lastništvo BTC Delniška družba. Največji lastnik delniške družbe BTC je Ajdacom, d. d., z 59,86 odstotka, drugi največji pa Invest Point, d. o. o., s 25,81 odstotka. BTC ima tudi 10,03 odstotka lastnih delnic.
Mali delničarji so lastniki 4,3 odstotka delnic. Kot pravi Rajko Stanković, so delničarji Ajdacoma menedžerji BTC in tam zaposleni, lastnik Invest Pointa pa je ozki menedžment BTC. Iz sektorja za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi BTC so sporočili, da so trditve FiComa neutemeljene: "Pričakujemo, da bo sodišče tako kot do zdaj pritrdilo BTC in zavrnilo tožbe FiComa." Dodali so, da "vrednotenje družbe ni predmet nobenega postopka".

Za upravljalske pravice
Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji – skupaj smo močnejši, je pojasnil, da je jedro spora napačno vrednotenje premoženja družbe BTC. S Šibičem želita dokazati, da je bil izbris lastnih delnic družbe nezakonit. Stanković pravi, da je bila delniška družba BTC prva, ki jo je prevzel menedžment z denarjem družbe, tako da so umaknili kapital družbe in s tem povezane upravljalske pravice ter tako sebi in obstoječim delničarjem brez lastnega vložka povečali lastništvo. O tožbi iz leta 2001 je že odločalo tudi višje sodišče. Odločilo je, da je bil sklep o zmanjšanju kapitala z umikom lastnih delnic neveljaven, preostale dele tožbe pa je vrnilo okrožnemu sodišču v vnovično obravnavo.

*** Uporabljajo se vse zvijače, da bis e izognili sklepu sodišča, da bi vse zastaralo.
Gordan Šibič, FiCom

Zdolšek pojasnjuje, da je FiCom izpodbijal samo sklep, ki ga je sprejela skupščina o zmanjšanju osnovnega kapitala, ne pa tudi samega zmanjšanja osnovnega kapitala v sodnem registru. Sodišču je že predložil tudi mnenje direktorja Slovenskega inštituta za revizijo Marjana Odarja, ki je potrdil, da je BTC ravnal pravilno ter da so v bilanci za leto 2008 že upoštevali odločitev višjega sodišča.
"Osnovni kapital družbe BTC je ostal enak. Bil je razveljavljen sklep, nikoli pa ni bilo razveljavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala," je poudaril Zdolšek. Šibič pojasnjuje, da pred sodbo višjega sodišča tega niso mogli storiti, po razveljavitvi sklepa pa mali delničarji odločitve sodišča ne morejo vnesti v sodni register, ker ima to pravico samo uprava družbe, proti kateri je že vložil tožbo.
http://www.zurnal24.si/delnice-btc-skupscina/novice/slovenija/osrednja/115320

NADALJEVANJE

V zvezi s korespondenco med BTC, d.d. in novinarjem časnika Financ Stanislavom Kovačem, bi rad pripomnil sledeče. Sem tisti mali delničar FI_COM, d.o.o. oz. direktor Gordan Šibić, ki sem vložil niz tožb zoper upravo BTC zaradi nezakonitega prevzema BTC d.d.. Zaradi korektnega pisanja novinarja Stanislava Kovača in sprenevedanja uprave BTC, d.d., sem napisal ta dopis.

Pravni vidik.

Dosegel sem, da je sodišče pravnomočno ugotovilo nezakonitost zmanjšanja kapitala z umikom lastnih delnic BTC. Skupščinski sklep iz leta 2001 (o tem je pisal Stanislav Kovač), je sedaj že slabi dve leti ničen. Toda uprava, ki edina lahko v sodnem registru vrne kapital na zakonito raven, to je na leto 2001, tega noče storiti. Zato jih sedaj tožim, da vpišejo kapital v skladu z pravnomočno sodbo iz leta 2007.

Vsebinski vidik.
Nezakonit je torej sklep s katerim je Mermalova uprava predlagala in nato Mermalova večina izglasovala znižanje osnovnega kapitala BTC za znesek dobre 3,8 milijarde SIT (takrat je bilo to približno 15,8 mio evrov) ter tako končala proces lastninjenja BTC (beri prevzem s strani Mermalove skupine; brez prevzemne ponudbe!). Prevzem je torej nezakonit! Razumem upravo BTC, da se sedaj na vse kriplje trudi v javnosti prikazati zakonitost prevzema, saj jih vodijo močne furije privatnega interesa. Bolj nerazumljivo, mi je delovanje slovenskih sodišč oz. pravosodnega ministrstva , ki jih očitno nič ne moti, da se pravnomočni sklep višjega sodišča ne izvaja, ignorira, saj naj bi njih vodili splošni, javni interesi, kamor pa gotovo spada zaščita malih delničarjev.

Ti so bili namreč pri prevzemu BTC brez napovedanega prevzema močno ogoljufani in sam sem kot mali delničar edini doslej uspel sodno dokazati nezakonitost prevzema. Toda, kaj lahko storim, ko pa ni mogoče sodbe konkretno uveljaviti oz. se le to ustavlja prvič, v brezobzirnosti zasebnega interesa uprave BTC in drugič, v nedelovanju sodnega sistema! Ljubljana, 05. september 2009
Gordan Šibić, direktor FI_COM, d.o.o. in vodja Odbora BTC pri Društvu - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 08, 2009 9:32 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Ned Jun 14, 2009 11:23 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

LAŽ & RESNICA

Japonca tihotapila za poltretji slovenski BDP obveznic

Na dnu kovčka sta Japonca prenašala 259 ameriških državnih obveznic v nominalni vrednosti skoraj 134,5 milijarde dolarjev, kar je 2,4-kratnik slovenskega BDP

Če so najdene ameriške obveznice v nominalni vrednosti 134,5 milijarde dolarjev pristne, sta Japonca četrta največja upnika ZDA, večja od Velike Britanije in tik za Rusijo. Italijanska policija sumi, da gre za ponaredke. Italijanski policisti so 3. junija na vlaku v mestu Chiasso zraven švicarske meje v kovčku dveh Japoncev našli ameriške obveznice v nominalni vrednosti 134,5 milijarde dolarjev (za primerjavo: lanski bruto domači proizvod Slovenije je znašal skoraj 55 milijard dolarjev).

Tamkajšnja finančna policija dvomi o pristnosti obveznic, saj leta 1934, kar je datum izdaje obveznic z nominalno vrednostjo, višjo od milijarde dolarjev, niso izdali tako visoke nominalne vrednosti obveznice. Po poročanju italijanskih medijev so Japonca, stara okoli 50 let, ki sta bila namenjena v Švico, priprli.
Skupaj z ameriško agencijo za trg vrednostnih papirjev (SEC) bodo poskušali ugotoviti pristnost obveznic. Četrta največja upnika ZDA ali prevaranta?
Če bi se 249 dolžniških vrednostnih papirjev v nominalni vrednosti 500 milijonov dolarjev in deset v vrednosti več kot milijardo dolarjev izkazalo za originale, bosta lastnika obveznic spoznana za četrtega največjega upnika ameriške države, pred Veliko Britanijo, ki ima za 128 milijard dolarjev ameriških obveznic, in za Rusijo, ki ima za 138 milijard dolarjev ameriških obveznic.
Kot je predstavnik italijanskih oblasti Colonel Rodolfo Mecarelli pojasnil za agencijo Bloomberg , bodo pristnost obveznic ugotovili v "nekaj dneh".
Po italijanskem zakonu bi tihotapca obveznic država lahko oglobila za 40 odstotkov nominalne vrednosti obveznic, če so originalne, še poročajo italijanski mediji.
http://www.finance.si/249903/Japonca_tihotapila_za_poltretji_slovenski_BDP_obveznic

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Ned Jun 14, 2009 11:49 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

KLAUS SCHUSTER

/13/...tisti bančni svetovalec, ki svetuje vodilnemu kadru in ga seveda opozarja in je izdal znamenitih ZLATIH 10 NASVETOV:

"Nagaraj se do smrti!" Klaus Schuster o najpogostejših napakah, ki jih delajo ljudje na vodstvenih položajih "Nagaraj se do smrti!", "Nikomur ne povej, kaj nameravaš!", "Zaposli napačne!", "Vse naredi sam!" je le nekaj trditev svetovalca, coacha in mentorja Klausa Schustra, s katerimi želi menedžerje predvsem na temelju izkušenj iz lastne menedžerske kariere v bančen sektorju in svoje kariere svetovalca zadnjih nekaj let opozoriti na največje napake.

Klaus Schuster: »Tudi jaz moram teči hitreje od konkurence.
Ne morem iti na vlado in reči, tudi meni pomagajte, temveč moram ves čas dokazovati, da sem boljši od drugih. To počnem prav vsak dan! In to naj velja za vse. Vem, da ljudem, ki so izgubili delo, ni lahko, vendar pa menim, da lahko izrabijo svoje znanje, izkušnje, spretnosti in kompetence ter poiščejo in ujamejo nove priložnosti.
Vsi moramo teči za priložnostmi!« Nedavno ste predavali na spomladanskem srečanju Združenja Manager. Menedžerje ste šokirali z desetimi „napotki".
Začeli ste z

"Nagaraj se do smrti!"

S tem ste jih seveda želeli opozoriti, naj ne garajo do izčrpanosti. Ali večina menedžerjev res večino svojega časa in energije posveča delu in zakaj ste to trditev postavili na prvo mesto? Sam sem doživel, kako je, če nekdo dela dobesedno do onemoglosti. Leta 2003 je eden izmed mojih šefov na Dunaju, ki je vse dneve pregaral v službi, odšel na letni menedžerski pregled.
Delal je ves teden, sedem dni na teden, praktično po 24 ur. Ko je bil na kolesu, se je zgrudil.
Napaka je delati do onemoglosti. Bistveno se je zavedati, da ni pomembno, koliko časa na dan posameznik dela, pomembni so rezultati. Menedžerji so postavljeni na ta mesta zato, da uresničujejo postavljene cilje, da podjetje posluje dobro. Ni pomembno, ali za to delajo dve uri ali 20 ur na dan, le da bodo v drugem primeru slej ko prej imeli resne zdravstvene težave. Veliko se jih zave, da z delom pretiravajo, šele ko jim žena zagrozi z ločitvijo ali ko spoznajo, da svojih otrok skoraj ne vidijo več.
Na slabosti komuniciranja vodstvenega kadra opozarjate z „nasvetom"

"Nikomur ne povej, kaj nameravaš!".

Komunikacija je eno ključnih področij v vsaki organizaciji. O njenem pomenu bi lahko govoril v nedogled. Začne se že pri strategiji. Lastniki podjetja ali menedžerji, ki strategijo postavljajo, morajo znati to strategijo komunicirati, ljudi spodbujati, da delajo v skladu z njo. Komunikacija nikakor ne more biti enosmerna. Naj vam ilustriram.
Odšel sem na svetovanje v banko, kjer je bil menedžment v stiski, saj je moral bistveno povečati delež prodaje. Tudi jaz bi jim lahko tako kot drugi svetovalci pregledal stanje v podjetju, pripravil analizo in rešitve predstavil v Powerpointu. Vendar sem se odpravil na teren in se začel pogovarjati z zaposlenimi. Skupaj smo ugotovili, da slogana podjetja zaposleni sploh ne razumejo oziroma ga ne znajo prevesti v jezik, ki bi ga razumele tudi stranke. Dejansko jim niso znali pojasniti, zakaj so boljši od konkurence. Pred časom me je predsednik uprave enega večjih slovenskih podjetij prosil za pomoč zaradi težav pri komunikaciji. Izkazalo se je, da je problem komuniciranje na vseh ravneh - med sektorji, pa tudi od zgoraj navzdol in obratno. Ne morem reči, da se bo komunikacija izboljšala zaradi recesije, edino kar opažam sedaj, je, da podjetja, ki nimajo težav z likvidnostjo, namenjajo več denarja za čas po krizi, odpravljajo težave, s katerimi se poprej niso ukvarjala. Globalna ekonomska kriza ni kriva za slabo interno komunikacijo, so pa se v veliko podjetjih z njo zdaj začeli ukvarjati bolj poglobljeno. Napake vodstva opažate tudi pri zaposlovanju.

"Zaposli napačne!" je vaš "napotek".

Je v slovenskih podjetjih res toliko napak pri zaposlovanju, saj HRM tudi v sodelovanju s PR in menedžmentom uporablja pri zaposlovanju različne pristope? Ponekod uporabljajo celo grafologijo ... Super, vendar lahko odgovorim le: "Da, delajo napake."
Postavite se v kožo vodje tima, ki išče novega zaposlenega. Odgovorni ste za to, da vaš tim dela zelo dobro. Kako bi radi izbrali novega člana ekipe? Kako boste kadrovski službi pojasnili, naj izbere človeka, da bo med vama tudi prava kemija? Vprašanje torej je, kdo naj išče pravega človeka za vaš tim? Kadrovska služba ali vodja sektorja, ki natanko ve, kaj potrebuje? Kdo je na koncu odgovoren, da vaš tim deluje brezhibno? Zagotovo ne kadrovska služba, ali ne?! Kadrovska služba naj poskrbi, da formalni postopki izbora tečejo pravnoformalno pravilno, to pa je tudi vse. Vodja tima ali sektorja naj postavlja merila, ki jim mora ustrezati kandidat.
Kaj vas je privedlo do trditve:

"Le nikar ničesar ne podpiši!"

Pri tem sem mislil na sprejemanje odločitev. Kdaj sprejeti odločitev, ali sploh sprejeti kakšno odločitev? Vprašajte zaposlene, koliko odločitev o novih projektih so njihovi vodje sprejeli v tem kriznem času. Če ne potrdiš novega projekta, se ti ne more nič zgoditi, podjetje še naprej posluje, ti pa se ne izpostaviš možnosti, da projekt ne bi uspel, ter zaradi napačne odločitve ogroziš svoje delovno mesto. Bolje je udobno živeti naprej brez velikih pretresov in preizkušenj ter tveganja, kajne? Menedžerjev pravzaprav ni strah sprejemati odločitve, gre zgolj za preračunljivost.

"Demotiviraj svoje sodelavce!"

Zadnje čase tudi v Sloveniji veliko govorimo o avtentičnem vodenju. Avtentični vodja skrbi za zaposlene, vi pa očitno menite, da se menedžerji še premalo ukvarjajo z njimi. Motivacija, odlično, kje pa je tu dobra plača? Se vam ne zdi tudi višja plača pomembna pri motiviranju zaposlenih? Pomembno je, da imaš v ekipi ljudi, ki znajo motivirati druge ali pa jih vsaj ne demotivirajo. Tudi sedaj ne smemo pozabiti, da denar ostaja pomemben motivator. Glede krize pa menim, da morda celo malce pretiravamo. Decembra, ko je bil njen vrhunec, sem se neko sredino dopoldne dogovoril z novinarjem v eni od slaščičarn, pa sva v njej komaj dobila prostor. In mi govorimo, da je kriza? Je morda danes kaj manj porschejev na cestah? Res je, da je brezposelnost velika, a nova delovna mesta se bodo odprla in spremembam se bomo morali prilagoditi. Tudi jaz moram teči, hitreje od konkurence. Ne morem iti na vlado in reči, tudi meni pomagajte, ves čas moram dokazovati, da sem boljši od drugih. To počnem prav vsak dan! In to naj velja za vse. Vem, da ljudem, ki so izgubili delo, ni lahko, vendar pa menim, da lahko izrabijo svoje znanje, izkušnje, spretnosti, kompetence ter poiščejo nove priložnosti in jih ujamejo. Vsi moramo teči za priložnostmi!

"Govori kitajsko"!

To opažam zelo pogosto. Človeka se pogovarjata o eni in isti zadevi, a vseeno ne govorita istega jezika. Navadno je tako, da v pogovoru pričakuješ ali predvidevaš, da te bo sogovornik razumel pravilno, medtem ko on pričakuje in predvideva, da te je razumel pravilno, a se potem izkaže, da sploh ni tako. Saj poznate frazo: "Mislil sem, da boš naredil tako ...", pa mu kolega odgovori: "Mislil sem, da si želel, da mora biti narejeno tako ..." To se dogaja, ker ljudje ne zastavljajo vprašanj in z njimi ne preverijo, ali so sogovornika razumeli pravilno. Prav nič ni narobe, če rečemo: "Ali lahko na kratko povzameva, kaj moramo narediti?"

"Ženskam zaupaj zgolj kuhanje kave!"

Moški in ženske se nenehno primerjamo in tekmujemo, saj je to v naši naravi. Pred stotimi leti so bile naloge med žensko in moškim natanko razdeljene, to se je s časom spremenilo, a moški na svoj teren še vedno ne spuščajo žensk, kar je nenavadno, saj na koncu dneva štejejo samo rezultati. Poglejte le mrežo "old boysov". Nikogar ne spustijo medse. Spremenimo način razmišljanja. Ključnega pomena je, da so v naši ekipi ljudje z znanjem in izkušnjami, ki jih potrebujemo, da dosežemo cilj. Spol je pri tem povsem nepomemben.
http://www.gazela.com/gazela-2009/
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042274285

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Pon Jun 15, 2009 3:46 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

ELKROJ IP in STEČAJ

/13/...samo dolg podjetja, svojim delavcem, je ocenjen na okoli 250.000 € ter 195 terjatev upnikom v višini 3,3 mio€: Embarassed

Zaposleni v Elkroj IP čakajo na stečaj

Dolg podjetja zaposlenim je ocenjen na približno 250.000 evrov Delavci invalidskega podjetja Elkroj Mozirje IP pričakujejo, da bo vlada še ta teden odobrila uvedbo stečajnega postopka. Medtem ko so nekateri že na čakanju, drugi še vedno hodijo na delo, a plač niso prejeli že od marca.

* Elkroj IP je invalidsko podjetje matičnega podjetja Elkroj, ki je že v stečaju, medtem ko mora Elkroj IP za uvedbo stečaja čakati na odobritev vlade.

Okrog 37 delavcev invalidskega podjetja Elkroj Mozirje IP pričakuje, da bo vlada še ta teden odobrila uvedbo stečajnega postopka. Kot so zapisali v izjavi za medije, da so nekateri med njimi na čakanju, drugi hodijo na delo, vendar že vse od marca niso prejeli plač in ne potnih stroškov.
Ker je Elkroj IP invalidsko podjetje matičnega podjetja Elkroj, ki je že v stečaju, mora uvedbo stečaja odobriti vlada, soglasje pa naj bi bilo izdano do 20. junija.
Po besedah generalnega sekretarja sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Antona Rozmana Elkroj IP nima svojega premoženja in nepremičnin, zato bo težko oblikovati stečajno maso. Podjetje po njegovih izračunih zaposlenim dolguje okrog 250.000 evrov. Stečajni upravitelj Elkroja Stevo Radovanović pa je zanikal nekatere navedbe delavce in zatrdil, da je že aprila predlagal stečaj tudi za Elkroj IP.
Konec tega meseca se v matični družbi Elkroj izteka rok za prijavo terjatev, medtem pa poteka ocena premoženja.
Doslej je stečajni upravitelj prejel 195 terjatev upnikov v višini 3,3 milijona evrov, od tega je več kot 1,2 milijona evrov terjatev nekdanjih zaposlenih v Elkroju.
http://www.delo.si/clanek/82658

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Tor Jun 16, 2009 10:26 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

RAZKRIVANJE

/13/...razkrivanje zaupnih podatkov o bankah in njihovih komitentih je že takoj problematično, medtem ko je po vseh obstoječih določbah SISBON in SEPA, neproblematično razkrivanje podatkov komitentov, ki smo s tem potisnjeni v še bolj neenakopraven položaj: Confused

Razkrivanje posojil razburilo Banko Slovenije

Banka Slovenije je zaradi razkrivanja zaupnih podatkov uvedla posebne postopke proti posameznim bankam.
Domnevamo lahko, da gre za podatke o posojilih Ultre, ki so se pred časom pojavili v javnosti, verjetno pa tudi za podatke o tako imenovanih tajkunskih posojilih.
Banke, ki niso v skladu z zakonom varovale zaupnih podatkov oziroma, iz katerih so pricurljali podatki o posameznih komitentih, lahko doletijo kazni do skupno 400.000 evrov.
Iz neuradnih virov smo izvedeli, da je Banka Slovenije postopke zagotovo uvedla proti Novi Ljubljanski banki, ali je bil razlog izbruh afere Ultra, pa nam viri niso želeli potrditi.
Natančno število preiskovanih bank sicer ni znano. "Svet Banke Slovenije ocenjuje, da razkritje podatkov o posameznih komitentih bank posega v temeljna načela zaupanja, ki so pomemben element bančnega sistema," so zapisali v sporočilu za javnost po seji sveta Banke Slovenije.
Za prekršek v zvezi s kršitvijo varovanja zaupnih bančnih podatkov se sicer lahko kaznuje banka, odgovorna oseba kot tudi člani organov banke, delničarji banke, delavci banke...

Dolžnost varovanja zaupnih podatkov v določenih primerih, ki jih zakon o bančništvu tudi izrecno navaja, ne velja. Med drugim tudi, če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki ali če podatke potrebuje Banka Slovenije oziroma drug nadzorni organ za potrebe nadzora iz svoje pristojnosti.

Kolikšne so zagrožene globe

Z globo od 80.000 evrov do 370.000 evrov lahko Banka Slovenije kot prekrškovni organ kaznuje banko oziroma hranilnico, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov, z globo od 2500 do 12.000 evrov se za enak prekršek kaznuje odgovorna oseba banke oziroma hranilnice, z globo od 400 do 3000 evrov se ob kršitvi dolžnosti varovanja zaupnih podatkov kaznujejo tudi fizične osebe, in sicer člani organov banke, delničarji banke, delavci banke ali druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042274943

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Sre Jun 17, 2009 11:11 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PISMA

/13/...po vzoru pisem oškodovancev iz Bernard Madoffove sheme, bi se morali tudi mi lotiti pisanja, saj smo bili oškodovani z delitvijo certifikatnih delnic in njihovim kasnejšim razvrednostenjem, kot tudi z vsemi možnimi iztisnitvami malih delničarjev, da ob tem seveda ne govorimo o hkratni izgubi in zmanjšanju osebnega premoženja:

Madoffova usoda znana čez dva tedna:

Sodnik dnevno prejema več kot 100 pisem prevaranih vlagateljev

Sodnik Denny Chin, ki bo 29. junija odločal o usodi prevaranta Bernarda Madoffa, dnevno prejema več kot 100 pisem prevaranih vlagateljev. Slednji v jeznih pismih predlagajo kakšna kazen bi morala Bernard Madoff doleteti. Bernard Madoff je bil 12. marca spoznan za krivega enajstih kriminalnih dejanj.

Priznal je, da je vsaj 20 let vodil Ponzijevo shemo, ki je dosegla že 65 milijard dolarjev, med drugim pa je bil obtožen tudi za prevaro z vrednostnimi papirji in pranja denarja.
Sodnik in tožilci prejemajo jezna pisma prevaranih strank, starih med 30 in vse do 90 let. V pismih opisujejo, kako so zaradi prevare izgubili vse svoje premoženje in s tem tudi možnost do zdravstvene oskrbe.

„Sodeč po njegovih nezaslišanih dejanjih, si Madoff zasluži živeti v enakih okoliščinah kot sedaj zaradi njegove prevare živijo nekatere izmed ogoljufanih strank.

Ti so tako prisiljeni živeti kartonasti škatli pod mostom, hrano in obleko pa si iščejo na ulici“ je v pismu povedal eden izmed oškodovanih strank, Robert Mick .
V pismu se tudi pritožuje, da bo prevarant živel "udobno" življenje v zaporu, kjer mu bo vsak dan zagotovljena hrana, zatočišče pred neurji in zdravstvena nega.
Eden izmed oškodovanih vlagateljev meni, da spada med morilce, drugi pa pišejo, da želijo, da bi tudi on občutil njihovo žalost, solze in zlomljeno srce.
Nekateri sodišče celo prosijo, če bi lahko imeli govor na sodišču, ko bo Madoff obsojen, ostre kritike pa se tudi nanašajo na ameriško agencijo za trg vrednostnih papirjev (SEC). Agencija namreč v vsem tem času ni razkrila njegove ponzijeve sheme.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042274739

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 18 Mar 2011 11:40; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1102
Objavljeno: Čet Jun 18, 2009 12:57 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 46

POSOJA.COM

/13/...tako kot so lahko začele poslovati spletne banke, je očitno postala potreba za takšen konkurenčni portal, povsem drugo vprašanje pa je, kako bodo na to združevanje potrošnikov, porekle in ukrenile banke: Idea

OPIS PROJEKTA

Posoja.com je spletno mesto, kjer se srečujejo posojilodajalci, posojilojemalci in vsi ostali, ki so na kakršen koli način povezani s posojili. Projekt je nastal, kot rezultat očitne potrebe po produktu take vrste, na trgu finančnih ponudb.
Ustvarjalci projekta posoja.com smo namreč mnenja, da je tako iskalcev kot ponudnikov posojil pri nas veliko, ni pa nekega skupnega "prostora", kjer bi se oboji srečevali, kar bi posledično privedlo do večjih možnosti izbire ter večje transparentnosti na trgu posojil.

Naša ciljna populacija se deli na dve skupini.
Prva so vsi tisti, ki želijo oplemenititi svoja sredstva s tem, ko investirajo v tiste, ki potrebujejo sredstva.
Naša druga ciljna populacija pa so seveda tisti, ki potrebujejo posojila, oziroma se zanimajo o najemu le-teh.
Borza posojil posoja.com ima kot taka tudi protikrizno lastnost, saj s posojanjem kapitala tistim, ki ga nimajo spodbuja potrošnjo, kar pa je glavno sredstvo za premagovanje gospodarske krize.

CILJI IN NAMENI

Cilji in nameni našega portala so:

* predstaviti možnost investiranja v posojila, kar predstavlja razmeroma varno, fiksno in donosno naložbo. Gre za inovativno rešitev obstoječih problemov na področju vlaganj v času krize in obenem rešitev za mnoge, ki iščejo enostavnejšo pot do hitrega in poceni posojila. Naš namen je ljudem povedati, da je posojilodajalec lahko prav vsak, ki ima kapital;

* spodbuditi ljudi, da iščejo res najugodnejša in najprimernejša posojila;

* ljudem pokazati, da posojila niso nekaj groznega, obrobnega, neprijetnega, ampak so lahko sredstvo, s katerim nekomu pomagaš, da v življenju uspe, si kupi, kar nujno potrebuje ali pa samo rabi nekaj premostitvenega denarja, ti pa pri tem še sam zaslužiš.
Spletna borza posoja.com je v svoji preprostosti zasnovana tako, da – ob upoštevanju pravil - zagotavlja zadovoljstvo in korist obojim, tako posojilodajalcem kot posojilojemalcem. Zato se naš moto glasi: »najugodnejša posojila so lahko najboljše naložbe«;

* ob ponujanju borze posojil, vse udeležence procesa posojanja denarja obveščati glede vseh vidikov posojil in jim ponuditi širok spekter uporabnih informacij in nasvetov povezanih s posojili. Na podlagi vsega prej napisanega lahko povzamemo, da je naš cilj pokazati, da so posojila lahko koristna za vse nas. http://www.posoja.com/o_nas.php

SPLOŠNI POGOJI UPORABE

1. SPLOŠNE DOLOČBE

Splošni pogoji uporabe določajo pravice in obveznosti lastnika, oziroma upravljavca spletnega portala ter njegovih uporabnikov, način in pogoje uporabe vsebin ter funkcionalnosti na spletnem naslovu www.posoja.com. Upravljavec spletnega portala posoja.com uporabnike naproša, da si splošne pogoje uporabe portala posoja.com pazljivo preberejo. Z vstopom na spletno mesto www.posoja.com uporabniki potrjujejo, da so s temi pogoji uporabe seznanjeni, da z njimi soglašajo ter da jih njihove določbe zavezujejo. Za uporabo portala posoja.com, se mora uporabnik strinjati s temi pravili uporabe. Sprejem teh pravil je pogoj za uporabo storitev na portalu posoja.com. Pogoji uporabe veljajo za celotno spletno mesto www.posoja.com. Upravljavec portala posoja.com, si pridržuje pravico, da kadarkoli spremeni te Splošne pogoje poslovanj, brez vnaprejšnje najave. Pogoji uporabe veljajo do preklica, oziroma do izdaje novih. Novi pogoji uporabe veljajo takoj, ko so objavljeni na portalu posoja.com in zamenjajo stare. Odgovornost uporabnika je, da je s Splošnimi pogoji uporabe na tekočem in se z njimi seznani vsakokrat, ko uporablja portal posoja.com. Nadaljnja uporaba portala po objavi sprememb pomeni, da se uporabnik s temi spremembami strinja.

2. VSEBINA SPLETNEGA MESTA

Spletni portal posoja.com je posredniški sistem med posojilodajalci in posojilojemalci. Portal tako omogoča kontakt med iskalci posojil in med tistimi, ki finančna sredstva posojajo. Obenem so na portalu objavljene dodatne koristne informacije, ki uporabnikom omogočajo čim lažje delo s posameznimi poseli. Spletni portal ni klasični posrednik posojil, saj ne deluje kot kreditni posredniki, ampak samo omogoča kontakt med posojilodajalci in posojilojemalci. Na portalu posoja.com je mogoče objavljati ponudbe za oddajo posojila in povpraševanja po posojilih. Podjetje, NOVATOR.SI, Anton Golob s.p., je portal posoja.com vzpostavilo z namenom uporabnikom omogočiti iskanje čim bolj ugodnih posojil, obenem pa lastnikom kapitala omogočiti čim boljše obrestne mere. Portal posoja.com ne prevzema nobene odškodninske ali druge odgovornosti za napake ali opustitve v vsebini spletnega mesta, hkrati pa si pridržuje pravico, da spreminja, dopolnjuje in posodablja funkcionalnost in vsebine na spletnem mestu.

3.AVTORSKE PRAVICE

Vsa vsebina spletnega mesta www.posoja.com in deli teksta, grafike, slike logotipov, gumbov, programske opreme, razen vsebin, ki jih vnesejo uporabniki, je zaščiteno avtorsko delo upravljavca portala posoja.com podjetja NOVATOR.SI, Anton Golob s.p. Uporabniki lahko uporabljajo spletni portal posoja.com le za osebne namene. Prepovedano je spreminjanje, kopiranje in uporaba kateregakoli dela portala, vključno z vsemi podatki, ki jih priskrbijo uporabniki, distribucija, oddajanje, prikazovanje, izvajanje, razmnoževanje, objavljanje, licenciranje, ustvarjanje izpeljank, prenašanje ali prodajanje katerih koli podatkov, programske opreme, izdelkov ali storitev, ki so del spletnega mesta www.posoja.com, razen v primeru izrecnega dovoljenja lastnika spletnega mesta. Nepooblaščena uporaba portala posoja.com, vključno z vdorom v sistem, zlorabo gesel ali katerihkoli drugih informacij na teh straneh, je strogo prepovedana. Prepovedani so kopiranje, posnemanje in izvajanje dejavnosti, ki bi škodovale ugledu, delovanju in uporabi portala posoja.com. Vse pravice so pridržane. Za vsebine, ki jih objavljajo uporabniki, spletni portal posoja.com ne odgovarja.

4. VARNOST

Vgrajeni varnostni mehanizmi spletnega mesta zmanjšujejo možnost zlorabe. Spletni portal posoja.com, se bo s skrbnostjo dobrega gospodarja trudil preprečiti vsakršne zlorabe, ne odgovarja pa za škodo, ki bi uporabniku nastala iz naslova zlorab, razen, če bi jo portal posoja.com povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Portal posoja.com, kot posrednik, jamči točnosti, ustreznosti ali popolnosti tistih informacij, ki so preverjene s strani osebja portala. Za točnost informacij, ki jih objavljajo uporabniki portala, portal ne jamči. Portal izrecno odklanja odgovornost za manjkajoče ali morebitne napake v informacijah, ki jih ne preverja. Upravljavec portala posoja.com si pridržuje pravico, nemudoma črtati s seznama uporabnikov tiste, ki bi kršili ta pravila, ali kako drugače škodovali portalu posoja.com, uporabnikom portala, njegovemu upravljavcu, oziroma lastnikom. Presojo o tem, si upravljavec v celoti pridržuje. Upravljavec portala posoja.com si pridržujejo pravico blokade uporabnika, če meni, da je ta pri registraciji navedel neresnične, oziroma zavajajoče podatke. Presojo o tem si upravljavec v celoti pridržuje. Upravljavec sistema si pridružuje pravico izbrisa, oziroma neobjave ponudbe, če meni, da bi objava takšne ponudbe škodovala portalu. Presojo o tem si upravljavec v celoti pridržuje.

5.DOSTOPNOST

Upravljavec portala posoja.com, omogoča dostop za uporabo vse dni na leto, 24 ur na dan, razen kadar gre za krajše ustavitve, zaradi tehničnih razlogov. V primeru, da gre za daljše ustavitve ob večjih tehničnih posegih, bo upravljavec poskrbel, da bodo uporabniki o motnjah obveščeni do tri dni pred začetkom del. Upravljavec portala si bo prizadeval, da bo spletno mesto delovalo nemoteno, vendar pa za izpad, oziroma nedelovanje, ki je posledica višje sile ali dejanj tretjega, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se njegovim posledicam izogniti ali jih odstraniti, ne odgovarja. Upravljavec portala posoja.com, se zavezuje, da bo v primeru izpada oziroma nedelovanja spletnega mesta, ta začel delovati v najkrajšem možnem času.

6. OSEBNI PODATKI

6.1 Zbiranje osebnih podatkov v sistemu enotne prijave
Ob registraciji uporabniškega računa na spletnem mestu www.posoja.com, bo portal od uporabnika zahteval vnos določenih podatkov, ki bodo shranjeni v uporabniškem računu, oziroma v profilu posameznega uporabnika. Uporabnik ob registraciji izpolniti vsa zahtevana polja z resničnimi podatki. Izdajanje za drugo osebo, je kaznivo dejanje in se kaznuje po zakonodaji RS. Prek sistema enotne prijave v portal posoja.com, lahko uporabnik spremlja in ureja svoje osebne podatke in profil za uporabo storitev. Uporabnik s sprejetjem teh pogojev uporabe soglaša s tem, da se za namene delovanja portala posoja.com zbirajo in obdelujejo njegovi osebni podatki. Uporabnik se obveže, da bo skrbel za ažurnost kontaktnih podatkov, ki jih lahko vedno posodablja in spreminja ter da bo redno spremljal predal elektronske pošte, ki je naveden v kontaktnih podatkih v uporabniškem računu. 6.2 Varnost osebnih podatkov Upravljavec portala posoja.com, jamči za zasebnost osebnih podatkov in z njimi ravna v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1). Upravljavec osebnih podatkov je upravljavec portala posoja.com. Upravljavec osebnih podatkov teh podatkov ne bo posredoval tretjim osebam. Portal posoja.com, v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, zagotavlja, da bo osebne podatke uporabnikov uporabljal za delovanje in vzdrževanje njihovega uporabniškega računa in omogočanje storitev spletnega mesta www.posoja.com. Vsak prijavljen uporabnik, s sprejemom teh pravil, dovoljuje uporabo in obdelavo danih osebnih podatkov za namen delovanja portala in za pošiljanje elektronske pošte, portal pa se zavezuje te podatke uporabiti le v namen, za katerega so bili pridobljeni. Upravljavec se zavezuje, da bo, kot poslovno skrivnost, hranil vsa uporabniška imena in gesla. Z njimi bodo ravnale le pooblaščene osebe ponudnika. Uporabnik se zavezuje, da bo, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, varoval svoja gesla ter ne bo opravljal neupravičenih ali nezakonitih posegov v zasebnost uporabnikov portala posoja.com. Uporabniška gesla so namenjena v uporabo osebam, ki so jim bila gesla izdana. Uporabnik portala, ki se je registriral v portal in je prejel geslo, je dolžan uporabljati geslo ter skrbeti zanj kot dober gospodar. 6.3. Uporaba piškotkov Ko obiščete spletno mesto www.posoja.com, se lahko v vaš računalnik shrani piškotek, če je brskalnik nastavljen tako, da jih sprejema. Če ste spletno predstavitev predhodno obiskali, pa naš strežnik prebere piškotek, shranjen v vašem računalniku. Namen uporabe piškotkov je zbiranje statistike o obiskanosti spletnega mesta. Če vaš brskalnik nastavite tako, da ne sprejema piškotkov, si boste še vedno lahko ogledovali besedilo na naših straneh, vendar se v večini primerov ne boste mogli naročiti na storitve, ki jih ponujamo.

7. ODGOVORNOST UPORABNIKOV

Uporabnik se zaveže, da bo spletno mesto www.posoja.com uporabljal v skladu s temi pogoji uporabe, zagotavljal tajnost gesla ter upošteval pravila in obvestila objavljena na spletnem mestu. Uporabnik portala posoja.com je vsaka oseba, ki se registrira. Registrira se lahko vsaka oseba, ki je dopolnila najmanj 18 let. Uporabnik v celoti razume in se strinja, da izpolnjuje zakonsko določeno starost za vstop v ta sporazum. Uporabnik v celoti razume in se strinja, da je uporaba ponudnikovih storitev na lastno odgovornost in da bo sam odgovoren za posledice uporabe ponudnikovih storitev. Uporabniki portala posoja.com se zavezujejo, da so njegove ponudbe oziroma povpraševanja resnični. Uporabniki sistema posoja.com se zavezujejo, da bodo predmet njihove ponudbe legalno pridobljena sredstva. V primeru suma kaznivega dejanja, bo posoja.com sodelovala z ustreznimi organi. Uporabniki se zavezujejo, da so vsi podatki, ki so jih vpisali na portalu posoja.com, točni in so odgovorni za njihovo verodostojnost. Portal posoja.com si pridržuje pravico, da blokira dostop uporabniku, ali ga izbriše iz portala, če ugotovi ali sumi, da je vpisal netočne podatke. Uporabnik se strinja, da se ga v primeru kršitve pogodbe sklenjene z drugim uporabnikom, neodplačevanja posojila, nelegalne ponudbe, oderuških obresti in kakršnih koli drugih nepravilnosti uvrsti na črno listo uporabnikov portala ter se ga črta s seznama uporabnikov. Uporabnik je odgovoren za vse aktivnosti, opravljene z uporabo njegovega uporabniškega računa. Za vsebino, ki jo uporabnik objavi na portalu, je odgovoren izključno on. Uporabnik se zavezuje, da bo varoval svoje geslo in ostale zaupne podatke, ki se nanašajo na njegov uporabniški račun ter nas, v primeru nepooblaščenega ali domnevnega posega v njegov uporabniški račun, takoj, oz. najkasneje v roku 24 ur obvestili. Uporabnik se strinja, da se v primeru, če se izkaže, da je bilo uporabniško geslo kateregakoli uporabnika zlorabljeno, ponudbe ali povpraševanja in druge izjave volje, pod imenom tega uporabnika, ne štejejo za izjavo volje in tako v nobenem primeru ne povzročijo pravnih učinkov. Uporabnike se lahko preko portala posoja.com kontaktira zgolj z namenom konkretnega povpraševanja in informiranja. Prepovedano je reklamiranje kakšne storitve ali produkta brez vednosti upravljavca portala posoja.com. Uporabnik mora imeti delujoč e-mail naslov, kjer periodično pregleduje pošto.

7.1. Nezakonita ali prepovedana uporaba

Uporabnik se lahko na portal registrira samo enkrat. Kakršna koli uporaba več uporabniških računov je strogo prepovedana. Uporabnik si ne sme poizkušati pridobiti nepooblaščenega dostopa do katere koli storitve spletnega mesta www.posoja.com, računalniškega sistema, z njim povezanega omrežja ali podatkov, o katerem koli drugem uporabniku.

7.2. Obveze posojilodajalcev

Uporabnik postane posojilodajalec z objavo ponudbe posojila, ali s sprejetjem povpraševanja posojilojemalca. Posojilodajalec se zavezuje, da bodo ponudbe poštene. Ponudba mora vsebovati specifične podatke o ponujenem posojilu, ki ga posojilodajalec ponuja. Posojilodajalec lahko v ponudbi, ob višini vsote, ki jo ponuja v posojo in višini obresti, določi tudi druge podrobnosti posojila. Posojilodajalec lahko vpiše neomejeno število ponudb. V eno ponudbo je dovoljeno vpisati le eno ponudbo za posojilo. Liste ponudb niso dovoljene. Uporabniki lahko podajajo ponudbe samo v svojem imenu. Ponudbe morajo biti napisane v slovenskem jeziku. Z objavo ponudbe na portalu posoja.com, se uporabnik zavezuje, da bo vestno odgovarjal na morebitna dodatna povpraševanja zainteresiranih uporabnikov.

7.3. Obveze posojilojemalcev

Uporabnik postane posojilojemalec z objavo povpraševanja po posojilu, ali s sprejetjem ponudbe posojilodajalca. Posojilojemalec se zavezuje, da bo pošteno povrnil posojen znesek, obračunane obresti in druge morebitne stroške, ki bi izvirali iz naslova nepravočasnega plačevanja obveznosti po posojilni pogodbi. Povpraševanje mora vsebovati specifične podatke o povpraševanju po posojilu, ki ga posojilojemalec išče. Posojilojemalec lahko vpiše neomejeno število povpraševanj. V eno povpraševanje je dovoljeno vpisati le eno povpraševanje po posojilu. Liste povpraševanj niso dovoljene. Uporabniki lahko podajajo povpraševanja samo v svojem imenu. Povpraševanja morajo biti napisana v slovenskem jeziku. Z objavo povpraševanja na portalu posoja.com, se uporabnik zavezuje, da bo vestno odgovarjal na morebitna dodatna povpraševanja zainteresiranih uporabnikov.

Opozorilo: POSOJILA NA PORTALU POSOJA.COM NISO NAMENJENA ZA REŠEVANJE TEŽKIH SOCIALNIH PROBLEMOV, SAJ LAHKO SLABO FINANČNO STANJE POSOJILOJEMALCA NA DOLGI ROK ŠE POSLABŠAJO.

7.3. Razmerje med posojilodajalcem in posojilojemalcem

Z dogovorom o posojilu se vzpostavi med posojilodajalcem in posojilojemalcem obligacijsko razmerje. Vsi morebitni spori iz tega razmerja, (kot zaradi resničnosti podatkov o uporabniku, o vsebini ponudbe, o predmetu in ceni ponudbe ipd.) se rešujejo izključno med posojilodajalci in posojilojemalci. Portal posoja.com in njegov upravljavec ne nosita nikakršne odgovornosti v primeru spora med uporabniki.

7.4. Odškodnine in nadomestila

Uporabnik v celoti razume in se strinja, da ponudnika storitev, njegovih strank ter zaposlenih, ne bo terjal ali držal odgovornih, za kakršno koli škodo, ki bi nastala z uporabo ali nezmožnosti uporabe storitev ter za kakršno koli škodo, ki bi nastala v povezavi s storitvami ponudnika storitev. Vsak uporabnik sistema sprejema ta pravila ter se izrecno odreka pravici izterjave morebitne odškodnine od upravljavca portala posoja.com, nastale iz razmerja med posojilodajalcem in posojilojemalcem.

8.ODGOVORNOST PONUDNIKA

Upravljavec spletnega portala posoja.com se, kot ponudnik, obvezuje, da bo skrbela za: - nemoteno delovanje portala, oziroma da bo v najkrajšem možnem času odpravil nastale napake, - obveščanje uporabnikov o informacijah, ki so pomembne pri sklepanju posojil, - varnost podatkov.

7.1. Spletni portal posoja.com in njegov upravljavec ne odgovarjata za:
- posredno ali neposredno nastalo škodo z uporabo storitev portala,
- škodo, ki bi jo uporabnik utrpel,
- ponudbe in povpraševanja objavljena na portalu, saj so ta izključno v odgovornosti uporabnika, ki ponudbo oziroma povpraševanje objavi,
- izgubo dobička ali poslovno škodo, ki je nastala kot posledica napačnega delovanja uporabnikov,
- za primere zlorabe uporabniškega gesla,
- kakršne koli okvare ali izgubo podatkov, ki so posledica napak programske opreme ali strojne opreme uporabnika,
- morebitne poškodbe programske opreme ali računalniške opreme, s katero stranke uporabljajo portal posoja.com,
- slabo delovanje ali nedelovanje portala posoja.com zaradi motenj ali nedelovanja internetnega omrežja, motnje delovanja portala posoja.com, ki so posledica višje sile,
- izgubo dobička ali poslovno škodo, ki bi lahko ali je nastala, kot posledica napačnega delovanja ali nedelovanja portala posoja.com,
- netočne podatke, ki jih vpisujejo uporabniki na portalu posoja.com,
- zaplete nastale pri zadevah, ki niso v domeni portala,
- kakršno koli izgubo ali škodo, ki bi jo uporabnik utrpel zaradi nepooblaščene uporabe njegovega računa in gesla.

10. Pravna določila

Vse ponudbe, povpraševanja, odločitve ter transakcije v zvezi s posojili ureja veljavna zakonodaja Republike Slovenije. Kot uporabniki portala posoja.com sprejemate zakonodajo RS.

10.1. Reševanje sporov

Upravljavci portala in uporabniki si bodo prizadevali vse spore izvirajoče iz splošnih pogojev uporabe reševali sporazumno. Za reševanje vseh morebitnih sporov je pristojno stvarno sodišče v Ljubljani.

11. CENE STORITEV

Vse storitve na spletnem portalu posoja.com, ki so namenjene uporabnikom, so brezplačne! Portal posoja.com ne zaračunava provizije, posredniških stroškov ali kakršne koli druge oblike plačila za posredovanje. Cenik oglaševanja na spletnem mestu www.posoja.com je objavljen na spletnih straneh portala. Cene oglaševanja veljajo od dneva objave in vsebujejo 20% DDV.

12. DRUGA določila

Uporabnik se strinja z občasnim prejemanjem elektronske pošte, ki je povezana s sistemom in aktivnostmi posoja.com. Uporabnik lahko kadarkoli pisno zahteva, da posoja.com in upravljavec strani, trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za pošiljanje sporočil. Za ta čas upravljavec uporabniku zamrzne njegovo registracijo (to pomeni, da uporabnik ne bo več mogel uporabljati funkcij posoja.com, ki so namenjene zgolj registriranim uporabnikom). Upravljavec strani posoja.com se zavezuje, da elektronskih naslovov uporabnikov ne bo posredovala drugim. Uporabniki se strinjajo, da lahko posoja.com njihovo ponudbo v reklamne namene objavi tudi v drugih medijih. posoja.com v drugih medijih ne bo objavila osebnih podatkov uporabnika, temveč le vsebino ponudbe in povezavo na portal posoja.com. Upravljavec strani posoja.com si pridružuje pravico, da bo spreminjal funkcionalnost strani in uporabniške izkušnje, kar lahko povzroči premik objav ponudb in povpraševanj, oziroma to kako jih uporabniki najdejo. posoja.com ne jamči, da bo uporabnik lahko dostopal do vsebine svojega oglasa, ko ta enkrat poteče. Kontakt Z vprašanji povezanimi s temi Splošnimi pogoji uporabe, se lahko obrnete na nas preko elektronskega naslova podpora@posoja.com. posoja.com, v Ljubljani

15.6.2009

POLITIKA ZASEBNOSTI

Kot upravljavec portala posoja.com, pripisujemo velik pomen varovanju osebnih podatkov registriranih uporabnikov našega spletnega portala ter uporabi le teh izključno v skladu s pričakovanji uporabnika. Prav tako nas k varovanju vaše zasebnosti zavezuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1), ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Občasno posodobimo izjavo o zasebnosti in varnosti in ko to storimo, tudi ustrezno spremenimo datum zadnje spremembe.
Datum je prikazan na koncu te izjave. Varnost osebnih podatkov Ker se, kot upravljavec portala posoja.com zavedamo pomembnosti varovanja osebnih podatkov vseh registriranih uporabnikov spletnega mesta posoja.com, smo za varovanje in upravljanje s temi podatki zagotovili ustrezen nadzor. Na spletnem portalu posoja.com uporabljamo različne varnostne tehnologije, da zagotovimo šifriranje vaših osebnih podatkov, ki nam jih pošljete med procesom registracije in vpisovanja.
Vaši podatki, ki nam jih posredujete preko naših spletnih strani, bodo varovani in jih ne bomo posredovali nikomur. Vaših podatkov ne bomo posredovali tretji osebi, razen če bi to zahteval zakon. Na vašo zahtevo bomo izbrisali ali spremenili katerokoli vašo osebno informacijo, ki jo imamo v naši bazi. Zbiranje osebnih podatkov Kot upravljavec portala posoja.com se zavezujemo, da bomo zaščitil zasebnost uporabnikov. Za dostop do storitev spletnega mesta posoja.com je za kreiranje uporabniškega računa potreben vpis vseh zahtevanih podatkov. Uporabnik je dolžan po svojih zmožnostih skrbeti, da bodo v času trajanja uporabe teh storitev pravilni in ažurni.
Za vaše osebne podatke vas bomo prosili, vendar ne omejeno pri:
* preverjanju vaše identitete, kadar vam bomo na vašo zahtevo posredovali vaše geslo, uporabniško ime ali drug podatek,
* odstranitvi vaših podatkov na vašo zahtevo.
Če želijo imeti uporabniki dostop do podatkov, ki so zapisani v sistemu, morajo preko prijave v portal posoja.com vnesti pravilno uporabniško ime in geslo, s čimer pridobijo možnost dostopa do osebnih podatkov, ki se nahajajo na spletnem mestu posoja.com in so povezani s tem uporabniškim imenom in geslom. S programom za analizo obiska, zbiramo določene podatke o strojni in programski opremi vašega računalnika. Med drugimi ti podatki lahko obsegajo vaš IP naslov, operacijski sistem, vrsto brskalnika, ime domene, dostopni čas, število premikov po spletni predstavitvi in spletno mesto s katerega ste prišli na portal posoja.com. Te podatke potrebujemo za analizo obiskovalcev naše spletne predstavitve in niso povezani z vašimi osebnimi podatki. Dostop do osebnih podatkov Kot upravljavec portala posoja.com se zavezujemo, da vam bomo omogočili, da zagotovite natančnost in posodobljenost svojih osebnih podatkov. Uporaba piškotkov Ko obiščete spletno mesto posoja.com, se lahko v vaš računalnik shrani piškotek, če je brskalnik nastavljen tako, da jih sprejema. Če ste spletno predstavitev predhodno obiskali, pa naš strežnik prebere piškotek, shranjen v vašem računalniku. Namen uporabe piškotkov je zbiranje statistike o obiskanosti spletnega mesta. Če vaš brskalnik nastavite tako, da ne sprejema piškotkov, si boste še vedno lahko ogledovali besedilo na naših straneh, vendar se v večini primerov ne boste mogli naročiti na storitve, ki jih ponujamo. Kontakt Z vprašanji, komentarji in predlogi povezanimi s to politiko zasebnosti, se obrni na nas preko elektronskega naslova podpora@posoja.com.

ZA OGLAŠEVALCE

V času krize je premišljeno in ciljno oglaševanje pomembnejše kot kdajkoli. Če se ukvarjate s posli, ki so na kakršen koli način povezanimi s posojili, je oglaševanje na spletnem portalu posoja.com prav gotovo najboljša rešitev za vas. Na našem spletnem mestu se namreč dnevno zvrsti veliko število obiskovalcev, ki so ciljno orientirani in iščejo ravno storitve v povezavi s posojili. To pomeni, da obstaja veliko večja možnost, da se bodo odzvali na vaš oglas. Za ponudbo oglaševanja, pogoje in tehnične informacije, nas kontaktirajte preko našega elektronskega naslova, info@posoja.com

KAJ JE POSOJA

Spletni portal posoja.com je prvi slovenski portal namenjen posojilom, kjer lahko najdete ugodna posojila ali pa svoj denar posodite uporabnikom portala, ki iščejo posojilo. Na ta način pridobite oboji. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste nujno in takoj potrebovali določeno količino denarja, ali pa da ste dobili dobro poslovno idejo in ni bilo začetnih sredstev? Mogoče pa ste le potrebovali denar za kak večji nakup in je bil limit na bančni kartici prenizek ali pa že izkoriščen? Se vam dogaja ravno nasprotno? Imate višek kapitala in ga v teh kriznih in negotovih časih ne želite investirati v delnice in sklade, vseeno pa bi svoj kapital radi oplemenitili? Za vse, ki ste vsaj enkrat odgovorili z da, je tukaj borza posojil posoja.com! Osnovni namen portala je interakcija med tistimi, ki kapital imajo in bi ga radi oplemenitili ter tistimi, ki kapital iščejo. Na našem portalu tako lahko oddate ponudbo za posojilo ali povpraševanje po posojilu. Prav tako pa vam nudimo celovit vodič po sklepanju posojilne pogodbe in tudi pri morebitnih reševanjih zapletov med uporabniki naše storitve. Najlepše pri vsem pa je, da je naša storitev popolnoma brezplačna. Za posredovanje med posojilodajalci in posojilojemalci si ne bomo zaračunali NOBENE provizije ali dajatve, kar v končni fazi pomeni, da je končni znesek posojila, za katerega se uporabnika dogovorita, tudi končni znesek, ki ga mora posojilojemalec odplačati. Pri našem posredovanju ni nobenih skritih in dodatnih stroškov, ki bi se lahko pojavili med samim trajanjem izposoje kapitala. Če ste lastnik kapitala in bi ga radi investirali, je naš portal idealna možnost za vas. Na posoja.com lahko sami izbirate, za koliko časa in za kakšne obresti ga boste posodili oziroma investirali. Na koncu je količina vrnjenega denarja popolnoma enaka informativnemu izračunu, ki ga naredite ob ponudbi posojila, torej ni odvisna od stanja na svetovnih trgih, na borzi ali krize – donos je takšen kot ga določite sami! Če iščete posojilo, je posoja.com prav tako idealna izbira za vas. Na našem portalu si lahko sami izberete idealnega ponudnika kapitala, tistega, ki vam glede postavljenih pogojev najbolj ustreza. Ponudba, ki jo izberete, se do konca odplačevanja ne bo spreminjala, ne glede na trenutne slovenske ali svetovne gospodarske razmere, kar pomeni, da boste za posojilo odplačali natanko toliko za kolikor ste se dogovorili!

KAKO DELUJE

posoja.com je spletni portal, ki povezuje lastnike kapitala, ki bi radi svoj denar oplemenitili (investirali v ljudi) ter iskalce kapitala. Ne glede na to ali ste posojilodajalec ali posojilojemalec, lahko po registraciji oddate svojo ponudbo oziroma povpraševanje. Zainteresirani uporabnik vas nato kontaktira in dogovorita se o nadaljnjem poteku posla (podpisu pogodbe, transakciji denarja, vračilu denarja in ostalih podrobnostih). Celotna izvedba posla poteka v nekaj preprostih korakih: 1. korak: registracija v portal posoja.com 2. korak: oddaja ponudbe oziroma povpraševanja 3. korak: vzpostavitev kontakta med zainteresiranima uporabnikoma 4. korak: podpis pogodbe (brezplačni vzorec pogodbe lahko dobite tukaj) med posojilodajalcem in posojilojemalcem 5. korak: transakcija sredstev od posojilodajalca k posojilojemalcu 6. korak: vračanje sredstev od posojilojemalca k posojilodajalcu, kot je določeno po pogodbi 7. korak: zadovoljna uporabnika Ekipa spletnega portala posoja.com vam želi kar se da uspešno sklepanje poslov preko našega portala! ZAKAJ posoja.com? Za lažjo odločitev, za sklepanje poslov preko spletnega portala posoja.com, smo za vas pripravili predstavitev prednosti sklepanja posojil preko posoja.com pred drugimi oblikami posojil:

HITROST

Ves postopek je lahko zaključen v nekaj urah. Vse je odvisno od vas – uporabnikov, kako hitro se uspete dogovoriti o poslu. Na portalu posoja.com ni čakalnih vrst pred okenci, ni dolgotrajnih preverjanj in zahtevanja gore dokumentov, ki jih je potrebno predložiti. NON STOP Posle lahko sklepate kadarkoli. Spletni portal posoja.com je vedno odprt. Vse ostalo pa je spet odvisno od naših uporabnikov. Za posle se lahko dogovarjate tudi po peti uri ali med opoldansko malico, čez vikend ali celo ponoči. Skratka kadarkoli.

KJERKOLI

Posel začnete sklepati preko interneta, dokončate pa ga na dogovorjenih lokacijah, se pravi kjerkoli.

ZASEBNOST

Na portalu posoja.com vam je zagotovljena visoka stopnja zasebnosti in diskretnosti. Za posle dogovorjene na posoja.com, ne rabite stati v vrstah. Za izvedbo posla se dogovorite po lastni izbiri in na način, ki vam najbolj ustreza.

PREPROSTI POSTOPKI

Postopki dajanja oziroma najema posojila so že v osnovi zelo preprosti. Obenem smo vam na našem portalu pripravili vodič z navodili kako skozi postopke ter kako ravnati ob določenih situacijah.

SAMI IZBIRATE VIŠINO OBRESTI

S tem, ko oddate ponudbo oziroma povpraševanje ter ponudbo ali povpraševanje sprejmete, sami določite kakšen bo donos vašega posojila, oziroma kakšne obresti boste plačali.

FIKSNE OBRESTI

Na portalu posoja.com smo izrecno proti spreminjanju kakršnih koli pravil posojanja, medtem ko je posojilo v teku, zato smo odločno proti spreminjanju obrestnih mer. Na posoja.com tako promoviramo uporabo fiksne obrestne mere s katero uporabnika, ki sta sklenila posel, natanko vesta na čem sta.

BREZ SKRITIH STROŠKOV

Spletni portal posoja.com za svojo dejavnost uporabnikom ne zaračunava nobenih provizij ali dajatev. Na portalu se prav tako zavzemamo, da so vsi stroški posojila obračunani ob sklenitvi posla ter da po tem dodatnih stroškov ni.

VARNOST NALOŽBE

Naložbe preko posoja.com so fiksne in garantirane. Lastniki kapitala denar posojajo, oziroma vlagajo v posojilojemalce, ki se zavežejo s kolikšnimi obrestmi ga bodo vrnili. To pomeni, da je letni donos zaradi fiksnih obrestnih mer fiksen in kot tak, odporen na gibanja na kapitalskih trgih.

POPOLNA KONTROLA NAD SREDSTVI

Zaradi nekaterih že prej omenjenih razlogov, (preprosti postopki, sami izbirate višino obresti, fiksne obresti, brez skritih stroškov ter varnost naložbe) lahko uporabnik v vsakem trenutku natanko ve, kakšno je stanje njegove naložbe oziroma posojila.

FLEKSIBILNOST

Zaradi narave delovanja portala posoja.com je prav vsaka podrobnost posojila lahko stvar dogovora med uporabnikoma, ki se za posojilo dogovarjata.

BREZ POROKOV

Portal posoja.com deluje na principu zaupanja med uporabniki, zato poroki niso potrebni. Posojilna pogodba, sklenjena med posojilodajalcem in posojilojemalcem, je s pravnega vidika popolnoma dovolj, v primeru zapletov pa se lahko na njeni podlagi izvede tudi postopek za prisilno vračilo posojenih sredstev (izvršba). Posojilodajalec ima v primeru pomanjkanja zaupanja še vedno vso pravico zahtevati poroka.

SISTEM TRGA

Namen našega portala je vzpostavitev sistema ponudbe in povpraševanja po posojilih v Sloveniji. Na ta način se tvori višina obresti, ki jo regulira trg, kar je v bistvu bolj pošten način določitve obresti, saj se posojilodajalci z neprimernimi pogoji in/ali oderuškimi ponudbami sami izločijo. Slabost našega portala da ni začel delovati že prej

POGOSTA VPRAŠANJA VSEBINSKA VPRAŠANJA

1. Kaj je posoja.com?

Spletna borza posojilposoja.com je prvem slovenskem spletnem portal, kjer lahko najdete ugodna posojila ali pa svoj denar posodite uporabnikom portala, ki iščejo posojilo.

2. Kako poteka sklepanje poslov preko posoja.com?

Ne glede na to ali ste posojilodajalec ali posojilojemalec lahko po registraciji oddate svojo ponudbo oziroma povpraševanje. Zainteresirani uporabnik vas nato kontaktira in dogovorita se o nadaljnjem poteku posla. Celotna izvedba posla poteka v nekaj preprostih korakih:
1. korak: registracija v portal posoja.com
2. korak: oddaja ponudbe oziroma povpraševanja
3. korak: vzpostavitev kontakta med zainteresiranima uporabnikoma
4. korak: podpis pogodbe (brezplačni vzorec pogodbe lahko dobite tukaj) med posojilodajalcem in posojilojemalcem
5. korak: transakcija sredstev od posojilodajalca k posojilojemalcu
6. korak: vračanje sredstev od posojilojemalca k posojilodajalcu kot je določeno po pogodbi
7. korak: zadovoljna uporabnika

3. Ali je ta vrsta posla legalna?

Vrsta posla, ki ga promovira borza posojil posoja.com je popolnoma legalna. Dajanje posojil med fizičnimi osebami je vendar legalno in nekaj vsakdanjega. Več o tem pa si lahko preberete v zakonodaji.

4. Kaj je ponudba?

Ponudba je objava oglasa v katerem posojilodajalec ponuja posojilo. Ponudba vsebuje specifične podatke o ponujenem posojilu, posojilodajalec pa lahko v ponudbi ob višini vsote, ki jo ponuja v posojo in višini obresti določi tudi druge podrobnosti posojila.

5. Kaj je povpraševanje?

Povpraševanje je objava oglasa v katerem posojilojemalec zaprosi za posojilo. Povpraševanje vsebuje specifične podatke o posojilu, ki ga posojilojemalec išče.

6. Kdo je posojilodajalec?

Uporabnik postane posojilodajalec z objavo ponudbe posojila ali s sprejetjem povpraševanja, ki ga objavi posojilojemalec.

7. Kdo je posojilojemalec?

Uporabnik postane posojilojemalec z objavo povpraševanja po posojilu ali s sprejetjem ponudbe, ki jo objavi posojilodajalec.

8. Koliko stane objava ponudbe ali povpraševanja na posoja.com?

Vse objave ponudb in povpraševanj na portalu posoja.com so popolnoma brezplačne. Za posredovanje med posojilodajalci in posojilojemalci si ne bomo zaračunali nobene provizije ali dajatve. Prav tako je tudi registracija v portal posoja.com brezplačna.

9. Ali moram natančno upoštevati napotke na tem portalu?

Namen tega portala je uporabnikom čim bolj olajšati investiranje preko posojil oziroma olajšati najemanje posojil. Uporabniki pa niso dolžni slepo zaupati informacijam na tem portalu. Če uporabnik ne želi upoštevati naših nasvetov, jih ne rabi. Vendar pa s takim ravnanjem poveča možnost, da se pripetijo nepravilnosti in s tem posledično neželeni zapleti.

10. Ali sem dolžan izvesti ponudbo, ki jo drugi uporabnik sprejme?
Posojilodajalec je vedno tisti, ki odloči ali bo posojilo dal ali ne. Tudi če uporabnik sprejme ponudbo posojilodajalca, si lahko ta o izvedbi posla premisli vse do podpisa pogodbe.

11. Zakaj posojila ne rabijo biti zavarovana?

Posojila so zavarovana, ne rabijo pa biti zavarovana s porokom. Posojilna pogodba kot taka že sama predstavlja zavarovanje posojila, saj če se nekdo v pogodbi nekaj zaveže, je to dolžan izpolniti. Naša posojilna pogodba [link do pogodbe], določa kdaj in v kakšnih obrokih se mora posojilo vračati ter kakšne so posledice za neplačnika obveznosti, ki bo moral posojena sredstva vrniti tako ali drugače.

12. kako ravnati v primeru težav med Posojilodajalcem in posojilojemalcem?

O reševanju težav med posojilodajalci in posojilojemalci obsežno pišemo tako v vodiču za posojilodajalce, kot v vodiču za posojilojemalce.

13. kdo krije stroške v primerju, da pride do izterjave?

V posojilni pogodbi je določeno, da stroške izterjave krije neplačnik.

14. Kakšni so limiti glede vsot na posoja.com?

Limitov ni! Višine posojil in tudi vse pogoje glede njih določajo uporabniki portala. Potrebno je le paziti, da so ti pogoji v skladu z veljavno zakonodajo, to pomeni, da posojilo ni oderuško.

PRVA SPLETNA BORZA POSOJIL

Kmalu bo vrata odprla prva spletna borza posojil "posoja.com" V ponedeljek,22. junija bo začela uradno delovati spletna borza posojil posoja.com, ki v slovenski prostor prinaša popolnoma nov, inovativen in revolucionaren pogled na posojila. Spletna stran posoja.com Posoja.com je spletno mesto, kjer se srečujejo posojilodajalci, posojilojemalci in vsi ostali, ki so na kakršen koli način povezani s posojili. Glavni namen portala je vzpostavitev trga posojil med vsemi iskalci in vsemi ponudniki posojil v Sloveniji ter uporabnikom ponuditi širok spekter uporabnih informacij in nasvetov povezanih s posojili.
http://www.posoja.com/

Na portalu lahko vsak, ki ima odvečen kapital in bi rad investiral, ponudi svoj kapital na trg, zainteresirani posojilojemalci pa potem izbirajo, katero ponujeno posojilo je zanje najugodnejše.
Lastniki kapitala imajo neomejene možnosti ponudbe – edini, ki jih omejuje je trg povpraševanja, vsi ostali pogoji (višina zneska, višine obresti, datumov vračila itd…) so v njihovi domeni.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042275381

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli