Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 06 Apr 2012 13:45; skupaj popravljeno 2 krat

JAKOB LOZAR

Junak Slovenije 2011 je mladi Jakob Lozar

Izbor. Predsednik Türk razglasil 13-letnega zmagovalca Žurnalove akcije.
Vsi finalisti akcije Junak Slovenije so od predsednika države dobili tudi posebne plakete. Letošnji nominiranci za junaka Slovenije so bili Matjaž Koritnik; Robert Marin in Peter Murko, Jakob Lozar; Cristian Pugliese; Zlatko Pulko; Andželko Lučić in Mehmed Telalović. Prav vsi so pomagali tako, da so prethodna

Junaki. Hrabrost, pogum, junaštvo. S temi besedami so člani posebne komisije, ki je izbirala zmagovalca Žurnalove akcije Junak Slovenije, opisali Jakoba Lozarja. Trinajstletnik je poleti rešil življenje utapljajočemu se vrstniku in si tako zaslužil naziv junak Slovenije 2011.

“ Naj junaki opravljajo svoje delo zavestno kot življensko poslanstvo ali pa priskočijo na pomoč v hipu, podzavestno: veliki ljudje so. Vsi bi jim morali slediti.
Odgovorni urednik Žurnala Matej Košir

” "Nič nisem razmišljal"

“Ostal sem brez besed. Tega nisem pričakoval, saj so bili tudi drugi zelo junaški. Mislil sem, da bodo imeli prednost,” je prve občutke po razglasitvi strnil mladi Črnomaljčan. Kot je povedal, o svojem junaštvu ni veliko razmišljal. “Videl sem, da fant hlasta za zrakom in potrebuje pomoč. Skočil sem v morje in ga odvlekel na kopno,” je opisal reševanje v Zadru.

"Jakob je lahko idol"
“Pomislite, 12-letnik je rešil in tvegal življenje. Od tako mladega tega ne bi pričakovali. Seveda to velja za vse junake, ki so reševali iz težkih okoliščin. To so zgodbe, ki jih je treba povedati,” je dejal častni pokrovitelj Žurnalove akcije, predsednik države Danilo Türk. “Zdi se mi, da je Jakob zelo pogumen fant, in upam, da bo med vrstniki idol in mu bo še kdo sledil,” pa je o izboru dejala lanska nominiranka za junakinjo Slovenije Katja Klinar.

Če tudi vi poznate koga, ki se je izkazal z izjemnim dejanjem, nam lahko pišete na naveza@zurnal24.si ali dezurni@zurnal24.si.

Zahvalil se mu je
Jakobovo pogumno dejanje je lani odmevalo tako v hrvaških kot v slovenskih medijih. Dvanajstletni šolar Osnovne šole Loka Črnomelj je bil s starši na počitnicah v Zadru, ko je med počitnikovanjem opazil utapljajočega se dečka. Brez pomisleka je skočil v vodo in mu pomagal, ko je nesrečnik hlastal za zrakom. "Takrat v bistvu sploh nisem nič razmišljal, samo skočil sem v vodo. Kasneje pa – ja, sem pomislil, da bi se lahko oba poškodovala ali pa bi me lahko on povlekel s sabo, če ga ne bi prav prijel," nam je po junaškem dejanju dejal junak Slovenije 2011 Jakob Lozar.

Lani je Junak Slovenije postal Rok Vori. Tedaj 16-letni pogumnež je preprečil umor sosede in njene hčerke, ki se ju je s sekiro lotil njun mož oziroma oče.
Fant se mu je, ko je prišel k sebi, zahvalil. Njegov oče mu je ponujal celo denar, ki ga je Jakob zavrnil. Na koncu je vseeno pristal na to, da sprejme sto kun – za sladoled. Hvaležni oče mladega Hrvata se je Jakobu sicer zahvalil z besedami, da bi njegov sin brez njegove pomoči zagotovo umrl. Na mladega junaka so ponosni tudi njegovi starši in babica.

Pohvalo si zaslužijo tudi drugi finalisti
* Matjaž Koritnik. Reševalec iz vode na sevniškem kopališču je rešil utapljajočega se dečka.
* Mehmed Telalović in Andželko Lučić. Policista sta iz ledene Ljubljanice rešila moškega.
* Robert Marin in Peter Murko. Iz Drave sta rešila žensko, ki je vanjo skočila s Starega mostu v Mariboru.
* Zlatko Pulko. Vrhunski odbojkar je med sprehodom na Bledu iz vode rešil moškega, za katerega je večina mislila, da plava mrtvaka.
* Cristian Pugliese. Izolski ribič je rešil kolega, ki mu je 193-metrska ladja prepolovila barko. Na kopno je pomagal tudi njegovemu psičku.
http://www.zurnal24.si/jakob-lozar-najsrcnejsi-clanek-151659

Jakob Lozar, junak Slovenije 2011

"Imel sem občutek, da sem naenkrat postal zelo močan"
Dvanajstletnik je iz morja rešil vrstnika, ki se je utapljal, in postal junak Slovenije 2011. “Nič me ni bilo strah. Kar skočil sem, ne da bi pomislil,” pravi Jakob Lozar.

Kako si vedel, da se fant utaplja? Mu je med plavanjem zmanjkalo moči?
Opazil sem ga, ko je mahal z roko in mu je glava že šla pod vodo. Ko pa sem prišel zraven njega, je naenkrat roke dal dol in omagal. Ko sem ga nesel na obalo, sem mu moral glavo podpreti, ker mu je že visela dol.

Si kaj razmišljal, preden si skočil v vodo?
Ne, kar skočil sem, nič nisem razmišljal.

Koliko daleč od obale pa je bil ta fant, ki se je utapljal?
Dobrih deset metrov. Kakšne tri metre je najprej voda plitva, potem pa, kot da bi odrezal, postane globoka.

So bili na obali tudi drugi ljudje?
Ja, bila je nabito polna plaža. Moral si paziti, kam boš stopil, toliko ljudi je bilo.

Pomagal ni pa nihče?
Ne, nihče. Niti ko sem ga vlekel ven, na obalo, ni nihče prišel pomagat. Vsi so prišli le firbec past.

Zakaj, misliš, ni nihče priskočil na pomoč?
Najprej so najbrž mislili, da se fant igra. Potem ko sem ga začel reševati, pa so si rekli: saj ga bo že on rešil.

Si morda razmišljal, da bi lahko tudi tebe povlekel pod gladino, ko si ga vlekel iz vode?
Res je bila nevarna situacija. Lahko bi me zgrabil, ampak pod vodo zdržim eno minuto, tako da bi se mu že kako izvil iz prijema.

˝ Res je bila nevarna situacija. Lahko bi me zgrabil, ampak pod vodo zdržim eno minuto, tako da bi se mu že kako izvil iz prijema.˝

Je bil fant pri zavesti, ko si priplaval do njega?
Bil je že čisto iz sebe, skoraj nezavesten. Če ne bi prišel tisti trenutek, bi šel pod vodo.

Te je bilo kaj strah?
Ne, v tistem trenutku me ni bilo nič strah.

Kaj pa pozneje, si kaj razmišljal o tem?
Ja, ponoči sem razmišljal, da sem moral pa res nekaj dobrega narediti.

Se ti je zdelo, da vse skupaj poteka hitro, ali se ti je reševanje vleklo?
Zelo hitro je minilo. Takrat sem imel občutek, da sem poln moči, da sem naenkrat postal močan, in sem brez razmišljanja skočil v vodo.

“Kip bom postavil na zelo pomembno mesto”

Mladenič iz Črnomlja je postal zmagovalec Žurnalove akcije Junak leta, ker je med počitnicami v Zadru iz morja rešil vrstnika, ki se je utapljal. “Kip bom v svoji sobi postavil na zelo pomembno mesto, tako da ga bodo vsi lahko videli,” je dejal, potem ko je iz rok predsednika republike Danila Türka prejel priznanje. “Pomislite, 12-letnik je rešil dečka in tvegal življenje. Od tako mladega človeka tega ne bi pričakovali. To je zgodba, ki jo je treba povedati,” je ob podelitvi nagrade poudaril Türk.
Znaš dobro plavati?
Seveda.

Kje pa so bili dečkovi starši med tem, ko se je utapljal?
Njegov oče mi je, potem ko je opazil, da ga vlečem iz vode, prišel pomagat in ga odnesel na plažo.

Najbrž ti je bil zelo hvaležen.
Ja, zelo. Ko so ljudje odhajali, je prišel nazaj k meni in me vprašal, kje imam starše. In sem mu odgovoril, da so v apartmaju. No, potem mi je dal sto kun. Je rekel, da bom imel za sladoled.

Si dal fantu tudi umetno dihanje?
Ne, ni bilo treba dati umetnega dihanja. Le po trebuhu so ga malo pomasirali in obrnili na bok.

Kdo? Reševalci?
Ne, njegov oče je pomagal. Reševalcev sploh ni bilo.

Nihče od ljudi, ki so bili na plaži, ni poklical reševalcev?
Ne, nihče.

Si bil kdaj na tečaju prve pomoči? Znaš dati umetno dihanje?
To pa znam, seveda. Kakšnega pol leta sem hodil na krožek prve pomoči.

Torej ti je tudi to pomagalo, da si vedel, kako se odzvati?
Ja, gotovo. Tudi ko sem bil v nižjih razredih, smo imeli plavalni tečaj, kjer so nam pokazali, kako rešiti človeka iz vode.

Tvojih staršev ni bilo s tabo na plaži?
Ne, ni jih bilo.

Te kar samega pustijo k vodi?
Ne. Naš apartma je ob obali. Gredo le na balkon in vidijo, kaj se dogaja na plaži.

Bi danes ravnal kaj drugače?
Ne, če nekdo potrebuje pomoč, mu je treba pomagati.

Koliko pa je bil star fant, ki si ga rešil?
Ne vem. Niti ne vem, kako mu je ime.

Nisi imel nič več stikov z njim po tem dogodku?
Ne. Naslednji dan ne njega ne očeta ni bilo na plažo. Lahko da so starši ločeni in ga je oče imel le za nekaj časa. Ta pa ni želel povedati, kaj se je zgodilo, da mu potem ne bi še bolj omejili stikov s sinom.

“Ostal sem brez besed. Tega nisem pričakoval, saj so bili tudi drugi zelo junaški. Mislil sem, da bodo imeli prednost,” je povedal Jakob, ko je prejel Žurnalovo priznanje junak leta 2011.
Kako je bilo, ko se je začela ta zgodba vrteti po medijih? So te ljudje na ulici prepoznali?
Ja, so me kar prepoznali. So rekli, da sem junak in da sem zelo pogumno ravnal.

Kako ti gledaš na vso to medijsko pozornost okoli tebe?
Mi je kar všeč.

Kako pa je bilo v šoli? Kaj so rekli sošolci?
Nekateri so bili ljubosumni, da se oni niso znašli v takem položaju kot jaz in da oni niso tako pomembni. Drugi pa so rekli, da sem junak. Tudi učitelji so mi rekli: "Bravo, čestitamo, pogumno si ravnal."

Ti učitelji zaradi tega kaj skozi prste pogledajo v razredu?
Kaj pa vem ... Mogoče so malo manj strogi do mene.

Kaj tebi pomeni ta zmaga?
Najpomembnejše mi je, da sem prav ravnal in da bi še enkrat to naredil. To dokazuje tudi ta zmaga.

Imaš samega sebe za junaka?
Ja. Da sem tako ravnal, je gotovo malo junaško.

Kdo pa je zate junak? Imaš kakšnega vzornika?
Niti ne.

Kaj bi rad počel, ko boš odrastel?
Rad bi bil avtomehanik.

Zakaj?
Moj ati dela v avtomehanični delavnici, pa mi je zanimivo in bi tudi jaz to počel.

Torej že veš, kam boš šel v šolo po končani devetletki?
Ja, v avtomehanično srednjo šolo.

Imaš kakšen hobi?
Ja, že kakšni dve leti vozim motokros.

Si že imel kakšno nesrečo?
Ja, ampak nič hujšega. Padeš, pa se pobereš ...

S čim se še ukvarjaš? Povej nam kaj o sebi.
Končal sem šest let glasbene šole. Igram kitaro, bolj ali manj za dušo. Pa v šoli sem dober recitator, skoraj sem zmagal na tekmovanju Župančičeva frulica. Tudi živali imam rad; doma imamo ovce in koze.

Dekle že imaš?
Nekaj mi jih je všeč, ampak zaresne punce še nimam.

Jim je bolj všeč to, da igraš kitaro, ali to, da si junak?
(Smeh.) Ne vem. Tega še nisem ugotovil.

Si junak tudi pri ocenah v šoli?
Hja. Bolj tako tako. Na meji.

Kaj ti dela največ preglavic?
Matematika. Pa slovenščina (premor). Lahko povem še, s katere šole prihajam, ker mi je ravnateljica rekla, naj jo omenim?

Ja, seveda.
Obiskujem Osnovno šolo Loka Črnomelj. Je zelo v redu šola in sem z njo zelo zadovoljen. Učiteljice so zelo dobre, posebno Vida Muc in Maja Kunič.

So ti danes (intervju je bil narejen v torek, op. a.) izostanek od pouka opravičili?
Ja. Učiteljica mi je rekla, naj bom en dan doma, da se spočijem.
http://www.zurnal24.si/imel-sem-obcutek-da-sem-naenkrat-postal-zelo-mocan-clanek-152042

ROK VORI
http://www.zurnal24.si/pogumnemu-roku-voriju-medalja-za-hrabrost-clanek-150344

http://www.zurnal24.si/ozivljal-na-proslavi-clanek-151530
http://www.zurnal24.si/policista-junasko-resila-opecenega-moskega-clanek-151238
http://www.zurnal24.si/iz-zaledenele-save-resil-fanta-clanek-148548

***** ISKRENE ČESTITKE *****

zoran13

DEJAN GRILJ

Pomagajte Dejanu, da bo lahko objel hčerko
Sedemindvajsetletni Dejan Grilj je leta 2008 v delovni nesreči izgubil obe svoji roki. Da bi lahko objel svojo hčerko ali pa ženi doma pomagal pri gospodinjskih opravilih, Slovence prosi za pomoč.

Grilj je 24. septembra leta 2008 v delovni nesreči utrpel izgubo obeh rok v nadlahti. Od maja 2010 pa je invalidsko upokojen. Njegova največja želja je, da bi bil lahko še kdaj delno samostojen pri nekaterih opravilih in da bi se lahko igral s svojo hčerko.

Kako lahko pomagate Dejanu?

1. KONCERT.
Lahko se udeležite dobrodelnega koncerta v Športni dvorani Vransko v petek 23. marca, na katerem bodo med drugim nastopile Rebeka Dremelj, Manca Špik, Tanja Žagar, številni narodno-zabavni ansambli in celo mažoretke iz Benedikta.
Vstopina znaša 15 evrov, čisti izkupiček pa bo namenjen nakupu protez.

2. SMS-DONACIJA.
Na telefonsko številko 1919 lahko pošljete SMS z besedo Dejan in prispevate 1 evro.

SMS lahko pošljete uporabniki Mobitela, Simobila in Tušmobila. Vsi trije mobilni operaterji se bodo odpovedali prihodkom iz naslova tako poslanih SMS-sporočil.

Za to pa seveda potrebuje denar, saj je nakup bionskih protez zelo velik strošek – kar 170 tisoč evrov. "Za samo oblačenje potrebujem več časa kot ostali – vsaj pol ure. Glede premikanja so težave – s protezama bi bilo veliko lažje. Težko je tudi glede hčerke. Ko grem z njo na sprehod, je ne morem držati za roko in jo tako varovati na primer pred prometom," je Grilj povedal za zurnal24.si.

Pravi, da se je moral s takšnim življenjem preprosto sprijazniti, saj druge rešitve ni imel. "Stvarem se poskušam prilagoditi. Tako sem predelal kosilnico, da lahko kosim travo. Treba se je znajti. Moraš imeto voljo, biti moraš trmast. Ne gre prvič, drugič, ampak desetič. Sam sebi se ne smeš smiliti," še pravi.

Z bionskima protezama bi si tako lahko Dejan sam vzel hrano iz hladilnika, si postregel s pijačo, si prestavil kozarec, vzel pribor iz omare. Lahko bi se igral tudi s hčerko, z njo sestavljal kocke, ji ponudil stekleničko. Pri velikih opravilih bi si lahko sam pomagal, v pomoč pa bi bil tudi ženi pri gospodinjskih opravilih.
http://www.zurnal24.si/pomagajte-dejanu-da-bo-lahko-objel-hcerko-clanek-151268

* Prispevali ste 1€ za Dejanov objem. Iskrena hvala.Škofijska Karitas Celje (Donacija).
19196901

zoran13

SATIRIČNO

Predlog vladi glede ukinitve praznikov
Težki časi, ki glede na vladne napovedi rezov v socialo čakajo Slovence, hvalevredno marsikomu še niso pobrali vsega humorja. Tako je neznani avtor sestavil predloge vladi o tem, katere dela proste dneve se splača obdržati, pri katerih pa lahko še malo dodatno privarčuje. Predlogi so nemudoma postali internetni hit v Sloveniji.

Trenutno imamo v Sloveniji 13. dela prostih dni. Vlada namerava iz tega odslej izvzeti 2. januar in 2. maj.

– 1. in 2. januar, novo leto. Se strinjam s predlogom vlade in 2. januar kot praznik naj se ukine. Da smo leto dni starejši ali da nas novim letom čaka še hujše leto kot je bilo preteklo, res ni prav noben razlog za dvodnevno praznovanje.

– 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Ta praznik se ukine, ker če smo že začeli s postopnim ukinjanjem slovenske kulture, potem tudi praznika ne potrebujemo. Tisto malo ljudi, ki do slovenske kulture še kaj čuti, pa naj to lepo popraznujejo v zasebnih kulturniških krogih.

– velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč. Nedelja je tako dela prost dan in imamo dovolj časa, da se odpočijemo in malo velikonočno popraznujemo. Ponedeljek naj bo lepo delovni dan, da izgubimo nekaj kalorij in tako prispevamo kaj tudi za svoje zdravje. Tisti, ki pa doma na mizo že več nimajo kaj dati, pa bodo tudi zadovoljni, da se na delovnem mestu, če ga seveda še imajo, malozamotijo in tako vsaj za kratek čas pozabijo na svojo nesrečo. Tisti brez zaposlitve in pa največji del upokojencev pa tako nimajo pravnobenega razloga za praznovanje.

– 27. april, dan upora proti okupatorju. Tudi ta praznik se lahko mirno ukine, ker smo z nekdanjimi okupatorji danes veliki prijatelji in srečno združeni v veliki Evropi in je obujanje spomina na njihove nekdanje zločine že malce neokusno. Pa tako so danes dosegli že vse in celo še veliko več kot so takrat pred desetletji želeli doseči z orožjem in se jim ni izšlo.

– 1. in 2. maj, praznik dela. Oba dneva naj ostaneta kot dela prosta dneva, ker je v državi vedno več ljudi, ki imajo res tehtne razloge za praznovanje in praznik dobiva vedno bolj na svojem pomenu. To je v Sloveniji edini praznik, ki iz dneva v dan dobiva več razlogov za njegovo praznovanje. Sam bi mu dodal še vsaj en dela prost dan in predlagam, da vlada o predlogu razmisli. To je tudi čas, ko je na domačih vrtovih največ dela in prosti dnevi bi lahko bili za večino ljudi zelo dobro izkoriščeni, ker nekaj je jesti pač treba. Pa tudi priložnost raznim državnim in lokalnim politikom je potrebno dati, da vsaj enkrat na leto ob kresovanju neposredno nagovorijo svoje državljane in jim obljubijo lepšo bodočnost. Saj obljube pa res nič ne stanejo in z njimi tudi v teh hudih časih ne kaže varčevati.

– 25. junij, dan državnosti. Praznik se lahko ukine, ker od naše državnosti ter suverenosti ni ostalo praktično več nič in torej tako ni več pravega razloga za kakršno koli praznovanje. Tista skromna peščica državljanov, ki ima edina zasluge za obstoj te države, pa lahko počastitev opravi v svojem ožjem krogu in brez neokusnega vmešavanja velike večine.

– 15. avgust, Marijino vnebovzetje. Marija je srečno dopotovala v nebo in razlog za praznovanje ima tako le še sama. Mi pa veselo na delo in ni razloga, da bi na ta dan doma poležavali, kolektivno v goricah postavljali klopotce in se pri tem še opijali ter najedali. Smo v času varčevanja in varčevati moramo vsi. Največji del državljank in državljanov prisilno, zaslužna ter zaradi tega privilegirana manjšina pa naj pokaže vsaj malo solidarnosti z osiromašeno, vedno bolj lačno, golo in boso večino.

– 31. oktober, dan reformacije. Ker so evangeličani bili glede družinskega zakonika na nepravi strani se jim praznik ukine. Tako bodo drugič v podobnih primerih prej temeljito premislili preden se bodo odločili kaj, kje in kako podpirati. In ponovno obujanje duha reformacije med Slovenci bi lahko bilo celo zelo nevarno ter je zaradi tega boljše, da na ta dan delamo, da nam ne bi šle po glavi kakšne neumnosti. Duh Primoža Trubarja bi le kazalo počasi počistiti iz slovenske narodne zavesti. Imamo danes Janeza Janšo in Trubarja res več ne potrebujemo.

– 1. november, dan spomina na mrtve. Predlagam ukinitev tudi tega praznika, ker obujanje spomina na naše drage, ki so nas že morali zapustiti res ni nič veselega in še manj je to kaj za proslavljati. Pa tudi obiskov kakšnih sorodnikov na ta dan si želi vedno manj ljudi, ker jim nimajo s čim postreči.Z zakonom pa naj se določi, da sme vsak grob krasiti le en šopek in na njem goreti največ dve sveči. Smo v obdobju hudega varčevanja živih in k njihovi sreči bodo tudi pokojni morali kaj prispevati, ker oni ne čutijo prav nobenega pomanjkanja.

– 25. december, božič. Ta praznik naj ostane, ker smo se Slovenci vsaj okrog njega nekako poenotili in je za ene verski in za druge družinski praznik. Tudi Božiček in Dedek mraz sta sklenila premirje in nekaj zadnjih let že prav složno sodelujeta. Recesija je združila tudi ta dva nekoč nasprotna dobra moža. Pa še na naše vrle trgovce kaže ob tem misliti, ker tudi oni morajo nekje nekaj zaslužiti in preživeti.

– 26. december, dan samostojnosti in enotnosti. Ta praznik lahko mirno ukinemo, ker nimamo več ne samostojnosti in še manj kakšne enotnosti. Raje ta dan delajmo, da bodo vsaj naši delodajalci imeli od tega neko korist. Imam še nekaj razlogov, ki bi govorili v prid ukinitvi tega praznika, ker pa smo sedaj v demokraciji Janeza Janše, jih bom raje obdržal zase. Previdnost je mati modrosti nas uči stari dobri ljudski rek.
http://www.zurnal24.si/predlog-vladi-glede-ukinitve-praznikov-clanek-152740

zoran13

ŠPORTNA (NE)SREČA

Izgubili so na stotine milijonov: Najodmevnejši bankroti ameriških športnikov

MAGIC JONSON

Magic Jonson, upokojeni zvezdnik ameriške košarkarske lige NBA, je nedavno s partnerji kupil bejzboljsko ekipo L.A. Dodgers in to za dve milijardi dolarjev. Nimajo pa vsi športniki takšne sreče (ali pa niso tako vešči financ), saj se nekateri po koncu športne kariere znajdejo v denarnih škripcih. Nekateri niso le začeli manj služiti, ampak so morali po umiku iz sveta tekmovanj razglasiti bankrot.

DENNIS RODMAN

Med najbolj poznanimi bankrotiranci v svetu športa je zagotovo nekdanji košarkarski zvezdnik Dennis Rodman, ki mu finance očitno ne ležijo kaj preveč. Zaradi nerednega plačevanja preživnine nekdanji soprogi bo moral Rodman za 20 dni v zapor, svoji nekdanji družini pa mora izplačati še 860 tisoč dolarjev. Kar ne bi bil problem, če ne bi Rodman ostal brez prebite pare.

MIKE TYSON

V karieri je Mike Tyson, najmlajši boksarski svetovni prvak v težki kategoriji, po predvidevanjih strokovnjakov, zaslužil kakšnih 400 milijonov dolarjev, ki pa so izginjali, ko je kupoval vile, dragulje in seveda droge. Drago sta ga stali tudi dve ločitvi. Med najbolj ekstravagantnimi nakupi sta zagotovo dva bengalska tigra. Boksar je leta 2003 razglasil osebni bankrot, po poročanju nekaterih medijev pa ima trenutno 27 milijonov dolarjev dolga, od katerih jih je 13 zaradi neplačanih davkov dolžan državi.

ANTOINE WALKER

Antoine Walker je v svoji NBA karieri zaslužil kakšnih 110 milijonov dolarjev, leta 2006 je v dresu Miamija prejel šampionski prstan, ki pa ga je moral letos prodati (za nekaj več kot 21 tisoč dolarjev), da je lahko odplačal dolgove. Bankrot je naznanil leta 2010.

DOROTHY HAMILL

Dorothy Hamill, ponosna lastnica zlate olimpijske medalje v umetnostnem drsanju, je bila prva predstavnica ženskega spola, ki je v tem športu podpisala pogodbo, vredno milijon dolarjev. Veselje ni bilo dolgotrajno, saj je že leta 1996 razglasila bankrot.

JULIUS ERVING & DR.J

Julius Erving oz. Dr. J je sinonim za ameriško in svetovno košarko. V času svoje kariere je bil verjetno najbolje plačan igralec svoje generacije, bil pa je tudi prvi, ki je podpisal pogodbo za milijon dolarjev na sezono. Zaradi finančnih težav trenutno prodaja svojo vilo v Utahu.

MARION JONES

Marion Jones je osvojila tri zlate olimpijske medalje na OI v Sydneyju leta 2000, a jih je morala vrniti (kakor tudi denarne nagrade), saj so kasneje ugotovili, da je jemala nedovoljena sredstva. Zaradi tega je odšla tudi na šestmesečni oddih v zapor, prav tako pa je izgubila ogromno sponzorjev, posledično pa tudi hišo.

ALLEN IVERSON

Allen Iverson je eden najboljših igralcev v zgodovini NBA. A kaj mu to pomaga sedaj, ko se znašel v finančnih težavah? Leta 2008 je za ogromno vilo v Koloradu odštel 3,88 milijona dolarjev, a zaradi finančnih težav ni več zmogel plačevati kredita. Trenutno dolguje 2,5 milijona dolarjev.

MIHAEL VICK

Michael Vick je veljal za najbolje plačanega igralca v ligi NFL, za deset sezon je namreč prejel ček v višini 130 milijonov dolarjev. Kariere in ogromno denarja pa ga je stala afera z nezakonitimi borbami psov leta 2007, leto kasneje je v zaporu razglasil bankrot, a mu je kasneje, ko je prišel na svobodo, ponovno uspel veliki met.

SCOTTIE PIPPEN

Scottie Pippen je bil poleg legendarnega Michaela Jordana zagotovo najboljši igralec šampionske generacije ekipe Chicago Bulls, v dresu katere je šestkrat osvojil naziv prvaka lige NBA. V karieri je zaslužil kakšnih 120 milijonov dolarjev, največ – 27 milijonov – pa jih je izgubil s slabimi naložbami, zaradi česar je zaradi slabega svetovanja tožil tudi svoje odvetnike.
http://www.dnevnik.si/sport/drugi_sporti/1042520565
http://www.dnevnik.si/foto/1042520565

zoran13

SVETOVNA PLAČA

1.112 € & 1.480 $

Povprečna svetovna plača: 1.112 evrov

Mednarodna organizacija dela je izračunala povprečno svetovno bruto plačo, ocenila jo je na 1.112 evrov. V Sloveniji znaša okoli 1.520 evrov

Povprečna svetovna plača znaša 1.480 dolarjev oziroma 1.112 evrov, v Sloveniji pa okoli 1.530 evrov.

Povprečna svetovna plača znaša 1.480 dolarjev oziroma 1.112 evrov, je izračunala Mednarodna organizacija dela (ILO) na podlagi podatkov za leto 2009. Čeprav priznavajo, da je v njihovi metodologiji nekaj pomanjkljivosti, lahko prebivalci sedaj približno ocenijo, ali so njihovi prihodki nad ali pod svetovnim povprečjem, poroča britanski BBC News.

Vključenih 72 držav in zgolj zaposleni
Skupna vrednost svetovnih prihodkov se približuje 70.000 milijardam dolarjev (52.600 milijardam evrov). Kako se ta prihodek porazdeljuje, so poskušali ugotoviti pri ILO. Zbrali so podatke o povprečni mesečni plači za 72 držav ter jih pomnožili s številom zaposlenih v vsaki od držav.

Pri tej metodologiji je sicer več omejitev - vključenih je le 72 držav, med katerimi manjkajo nekatere večje, kot je na primer Nigerija. Ob tem so vključeni le tisti, ki so zaposleni, ne pa tudi tisti, ki so samozaposleni, plačani "na črno" ali kako drugače. V nekaterih državah podatki tudi niso popolni in zajemajo samo določene sektorje.

Znesek je prilagojen na pariteto kupne moči
Na tak način so pri ILO prišli do izračuna, da svetovna povprečna plača znaša 1.480 dolarjev na mesec oz. nekaj manj kot 18.000 dolarjev (13.500 evrov) letno. Pri tem pa ne gre za običajne ameriške dolarje, ampak za dolarje, ki so prilagojeni glede na pariteto kupne moči (PPP) v posamezni državi. En prilagojeni dolar je enak enemu dolarju, ki ga človek zapravi v ZDA.

Prilagojena valuta je nujna, saj so strokovnjaki na ta način lahko upoštevali dejstvo, da za vrednost enega ameriškega dolarja v eni državi dobiš več blaga in storitev kot v drugi. Na podlagi tako prilagojenih podatkov so strokovnjaki ILO prišli do več zanimivih ugotovitev.

Najrevnejši Tadžikistan, najbogatejši Luksemburg

Povprečna svetovna mesečna plača na primer predstavlja manj kot polovico povprečne mesečne plače v Veliki Britaniji in v ZDA. Ob tem predstavlja dvakratno vrednost povprečne plače v Bolgariji in se ujema s povprečno plačo na Poljskem. Med državami, ki jih je v izračune vključila organizacija ILO, imajo najnižjo plačo v Tadžkistanu (okoli 2.700 dolarjev letno), najvišjo pa v Luksemburgu (okoli 48.000 dolarjev letno).

Slovenija ni bila vključena
Slovenija sicer v izračune ni bila vključena, a podatki statističnega urada kažejo, da je januarja povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1.529,04 evra, kar predstavlja okoli 2.037 dolarjev.
http://www.finance.si/348155/Povpre%C4%8Dna-svetovna-pla%C4%8Da-1.112-evrov

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 22 Dec 2013 20:28; skupaj popravljeno 9 krat

***** nadaljevanje s 57.strani *****

CENZURA INTERNETA II

PETICIJA V

Članom Ameriškega kongresa:

Kot zaskrbljeni državljani, vas prosimo, da takoj opustite Cyber Intelligence Sharing and Protection Act (CISPA).
S takšim prevelikim in nepotrebnim oblastnim nadzorom, boste pod veliki vprašaj postavili našo demokracijo, naše državljanske pravice in svoboščine.
Internet je osnovni temeljni instrument, ki vsem državljanom sveta omogoča izmenjavo mnenj in množičnega ustvarjanja, za takšnen svet, ki si ga želimo vsi.
Zato vas prosimo, da odločate odgovorno v okviru celotnega sveta in da naredite vse kar morate, za to, da obranite temelje demokracije in svobodo na internetu.
http://www.avaaz.org/it/stop_cispa/?cl=1708308817&v=13521
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=vt3FTz9E-RQ#!

* do 06.04.2012 je podpisalo že 304.420 državljanov sveta
* do 07.04.2012 je podpisalo že 460.777 državljanov sveta
* do 08.04.2012 je podpisalo že 517.703 državljanov sveta
* do 14.04.2012 je podpisalo že 661.744 državljanov sveta
* do 23.04.2012 je podpisalo že 748.554 državljanov sveta
* do 09.05.2012 je podpisalo že 793.051 državljanov sveta
* do 02.10.2012 je podpisalo že 802.763 državljanov sveta
* do 17.07.2013 je podpisalo že 804.389 državljanov sveta
* do 22.10.2013 je podpisalo že 804.569 državljanov sveta
* do 22.12.2013 je podpisalo že 804.649 državljanov sveta

CISPA 101

Acta se še ni ohladila, predlog zakona Cispa pa je že pred vrati
Evropska komisija pozvala k preložitvi glasovanja o Acti v Evropskem parlamentu

V ameriškem Kongresu te dni že razpravljajo o novem predlogu zakona Cispa, ki bi v popolnosti spremenil internet, kot ga poznamo danes. Besedilo v predlogu je izredno nedorečeno in organom pregona omogoča vpogled v vsakršno spletno komunikacijo brez posebnih pojasnil. Ob tem pa je Evropska komisija pozvala Evropski parlament, naj odloži glasovanje o spornem mednarodnem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (Acta), dokler o njem ne presodi Sodišče EU Komisija naj bi Acto Sodišču EU predložila v nekaj tednih.

Zastopniki ameriškega kongresa očitno kljub padcu spornih Sope, Pipe in Acte ne bodo odnehali. Želijo si spleta, ki bi temeljil na popolnoma drugačnih pravilih glede človekove zasebnosti in oblastem dovolil vpogled v prav vsako komunikacijo, ki poteka na medmrežju.

Nejasno besedilo zakona oblastem daje prosto pot
Cyber Intelligence Sharing and Protection Act ali Cispa je na dobri poti, da bo kmalu v celoti predstavljena ameriškemu predsedniku Obami, ki bi jo lahko z enim podpisom postavil v veljavo.

Internetni ponudniki bodo morali ob kakršnikoli zahtevi oblasti predati vse podatke, ki jih imajo o določenih osebah ali njihovi aktivnosti na spletu, četudi zahteva ne bo "ustrezno“ utemeljena. Besedilo zakona namreč dovoljuje, da oblasti smejo zahtevati podatke ob vsakem sumu, da gre za nevarno ali teroristično delovanje. Kdaj pa je sum dovolj utemeljen, zakon ne predpisuje.

Cispa nad vsemi ostalimi zakoni
Kendall Burman iz Centra za demokracijo opozarja, da zaradi ohlapnosti določil, kdo bo smel zahtevati podatke in kdaj, takšen zakon prevlada tako nad civilnim kot kazenskim pravom. V zakonu namreč ni nikakršnih določil katere informacije se lahko pridobi, zaustavi, cenzurira, spremeni, in uporabi, vse dokler obstaja sum, da bi te informacije lahko ogrozile varnost. K temu pa je dodano še, "vse to se po potrebi sme uporabiti tudi v druge namene.“

Zagovorniki svobodnega spleta opozarjajo, da bi lahko o predlogu zakona v Kongresu glasovali že ta mesec, zato pozivajo javnost k odzivu na še hujše restrikcije, kot jih je s seboj prinašala Acta. Tudi boj proti njej se namreč še ni zaključil.

Evropski parlament o Acti
Evropski parlament naj bi o Acti glasoval na junijskem plenarnem zasedanju. Glasovanje v Evropskem parlamentu je bistveno za usodo Acte, saj je njegovo soglasje - kot tudi ratifikacija v vseh članicah unije - nujno za uveljavitev Acte.

"Pozitivno glasovanje pomeni uveljavitev Acte, negativno glasovanje pomeni, da je z Acto konec in da ne bo uveljavljena," je konec marca pojasnil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za trgovino Karla De Guchta, John Clancy.

De Gucht je parlament zato danes pozval, naj pred glasovanjem počaka na odločitev sodišča, ki bo razjasnilo dileme, saj bo odločalo o tem, ali je Acta skladna za evropskimi pogodbami, predvsem z Listino temeljnih pravic EU.

EU je Acto izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo. Evropska komisija in 22 članic EU so nato sporazum podpisale konec januarja v Tokiu. S podpisom se je sprožil proces ratifikacije, hkrati pa tudi val protestov. Več držav, tudi Slovenija, je ratifikacijo sporazuma zamrznilo.

Zaradi številnih kritik je Evropska komisija februarja odločila, naj Sodišče EU presodi, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine, kot menijo nasprotniki sporazuma.

V komisiji sporazum branijo pred temi očitki in poudarjajo, da Evropejcem ne prinaša nič novega, temveč le povzema že obstoječa evropska pravila, saj je glavni namen Acte "izvoz" evropskih standardov v tretje države.

Če bo parlament Acto zavrnil, je teoretično možno, da bi šla unija v nova pogajanja o sporazumu, vendar pa je vprašanje, kakšen bi bil odziv na to na strani desetih tretjih držav, s katerimi se je unija o sporazumu že dogovorila.
http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042521594

zoran13

NICOLAS BERGGRUEN

/13/...bomo videli ali bo našel posnemovalce tudi pri nas: Laughing

Milijarder, ki daje pol vsega, kar ima
Bogataš Nicolas Berggruen nima ne hiše ne dragih avtomobilov. Nekaj malenkosti s seboj nosi v papirnati vrečki.

Milijarder Nicolas Berggruen.
Delite na Facebooku 2 Delite na Twitterju 0 Natisnite Petdesetletni milijarder Nicolas Berggruen, ki je pred kratkim vložil 881 milijonov funtov (več kot milijarda evrov) v verigo hitre prehrane Burger King, pravi, da nima rad materialnih vrednosti, piše Daily Mail. Tisto, kar ga loči od drugih brezdomcev, je 1,5 milijona funtov (kakih 1,9 milijona evra) na računu.

Luksuznega stanovanja v New Yorku in zasebnega otoka se je "rešil" pred 12 leti, od takrat pa živi kot nomad. Potuje po svetu, se druži z lepimi ženskami, prebiva v luksuznih hotelih in včasih v enem mesecu zamenja celo 24 mest. Poleg vsega tega gradi poslovni imperij.

Deli polovico svojega bogastva
Njegova zadnja naložba je bila tista v Burger King, katerega direktor je. "Ne zanima me lastnina. Karkoli posedujem, je omejeno, saj imamo vsi določen rok trajanja. Naša dejanja so tisto, kar bo trajalo večno," je dejal. Berggruen je eden od milijarderjev, ki delijo vsaj polovico svojega bogastva. Milijone funtov je zapravil za dela Andyja Warhola in Damiena Hirsta, nato pa jih je podarjal muzejem. Samo lani je porabil 12 milijonov funtov (14 in pol milijonov evrov) za kampanjo, ki bi pomagala Kaliforniji iz dolgov.
http://www.zurnal24.si/milijarder-ki-daje-pol-vsega-kar-ima-clanek-153454

zoran13 · Objavljeno: 12 Apr 2012 12:58 Naslov sporočila:

0,73 €

Zaradi 73 centov ob socialno pomoč

Včeraj je Slovensko Bistrico obiskala Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic

Z Zdenko Čebašek Travnik se je včeraj pogovarjal tudi Bistričan Evald Beloglavec."Današnji pogovor je vrh ledene gore," je včerajšnja srečanja z ljudmi označila Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije. Svoje zunanje poslovanje je urad preselil v Slovensko Bistrico, kjer je v prostorih občinske uprave sprejel devet občanov, med njimi le dva ali tri iz Slovenske Bistrice, drugi so prišli iz Makol, Ločice ob Savinji, -entjurja in Maribora. V ospredju pogovora so bile socialne stiske, opozorila o korupciji, težave z zdraviliškim zdravljenjem in težko dostopnimi kakovostnimi pravnimi nasveti.

Ni denarja, ni pravne pomoči
Varuhinja je na tiskovni konferenci, ki je sledila pogovorom z deveterico, največ pozornosti posvetila primeru socialne ogroženosti. Doživlja jo občanka, ki je povedala, da socialno stisko doživlja zaradi 73 centov. Za toliko namreč presega cenzus za dodelitev socialne pomoči. Ker ga je presegla za omenjeno vsoto, ji grozi, da bo izgubila 260 evrov pomoči.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012041205772015

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 01 Dec 2019 11:55; skupaj popravljeno 2 krat

PISMO TINE

Zgroženo pismo bivše prodajalke v kiosku Dela prodaje svojemu šefu

Spoštovani,

verjamem, da ste prav prijeten človek, s krasno hišo, ki jo obdaja prekrasen vrt z lepo vzgojenim zlatim prinašalcem, z vikendom na morju in, da ne bo prevroče, še z apartmajem v hribih, a težko bi trdila v imenu vseh nas prodajalk in prodajalcev, ki za vas dnevno preživljamo po 12 ur in pol od ponedeljka do sobote in tudi nedelje niso prav nobene izjeme, v kioskih Delo prodaja, kot kvazi poslovni partnerji, saj delamo preko s.p-ja, da ste vsaj enkrat videli kiosk od blizu, kaj šele od znotraj, kajti potem bi vedeli, da je to zelo težko prigaran denar, da v kiosku nimamo tekoče vode, obisk stranišča je cel podvig, saj je potrebno kiosk zapreti, pozimi nas presneto zebe, naš zaslužek je odvisen od prometa, le-ta pa od lokacije kioska. In ja, mesečni dohodek se giblje med 1000-1300 evrov mesečno in preden celotno javnost zagrabi nevoščljivost naj poudarim, da za ta denar delamo 320 ur na mesec, potrebno je plačati vse prispevke s.p.-ja, lastne položnice in bog ne daj, da si še podnajemnik v stanovanju, ravno tako si sami plačujemo vse stroške telefona, v kolikor bi želeli pomoč v kiosku jo moramo sami plačati, ja kako. Nekateri imamo od časa do časa celo potrebo po prehranjevanju. Mi nimamo plačanega prevoza, dopusta, bolniške in regresa (le kaj za vraga je to?); in pri vsem tem si vi drznete in nam še znižate procente plačevanja. Da bo javnost lažje razumela, mi smo plačani po procentih od prodaje in to od razlike v ceni, kar pomeni, da za enoletno vinjeto, ki stane 95 eurov, dobimo 1 euro.

Ne vem kdo ste, lahko, da ste izredno talentirani ekonomist ali doktor astro fizike, lahko, da ste samo nekdo, ki ima ogromno prostega časa, saj o vas ni zaslediti nobenega podatka, spošovani gospod Jožef Petrovič, vem pa, da pismo, ki ste nam ga poslali in nas v njem obvestili, da nam znižujete procente pri plačevanju, poslali ste ga priporočeno s povratnico z besedami, da je potrebno podpisati v 8 dneh. Po tem času vsem tistim, ki ne podpišemo, začne teči enomesečni odpovedni rok. Ne zveni, kot da ste nam dali prav dosti izbire, kar pa zopet ne gre presenečati, ker ima vse, kar pride iz uprave, prizvok raznih groženj ( vi morate ali pa...)

Želim vam še naprej ogromno užitkov v vašem krasnem življenju,
prodajlka Tina (sedaj že bivša)
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042523386

zoran13

ANKETA O FINANČNI PISMENOSTI

/13/...po lanskoletni anketi, ki so jo opravili v reviji moje Finance, smo si Slovenci priborili v oceni finančne pismenosti, komajda zadostno, kar nas uvršča v EU na sam rep prepotrebnega znanja, ki bi ga morali osvojiti, tudi zato, da bi svoje ali družinsko premoženje znali tudi plemenititi in ne samo izgubljati: Shocked

Alarm! Finančna pismenost Slovencev: zd(2)

Znanje Slovencev o upravljanju denarja je, če se izrazimo po šolsko, za alarmantno oceno dve. To je pokazal test, ki smo ga pred kratkim naredili na Mojih financah v sodelovanju s tržnoraziskovalno hišo Ipsos. Finančni svetovalci vzroke za slabo finančno znanje vidijo predvsem v napačni vzgoji, pomanjkljivem šolskem sistemu in brezbrižnosti posameznikov. Toda zakaj se nihče ne zgane? No, na ministrstvu za šolstvo so prepričani, da se finančno že izobražujemo v okviru nekaterih predmetov, kot je gospodinjstvo. A očitno to ni dovolj! Treba bi bilo prevetriti celoten sistem in tudi zavedanje ljudi. Toda kako? Je za to sploh interes?
http://mojefinance.finance.si/300361/Alarm-Finan%C4%8Dna-pismenost-Slovencev-zd%282%29/?mfSt=1682

Prosimo vas, da si vzamete 2 minuti časa in izpolnite spodnjo anonimno anketo. Anketa nam bo razkrila stanje finančne pismenosti državljanov Slovenije.

Z anketo želimo zbrati podatke o stanju finančne pismenosti Slovencev, predvsem na področju zavarovalništva. Anketo je pripravilo Slovensko zavarovalno združenje, g.i.z. v sodelovanju z Delovno skupino za izvajanje programa izobraževanja potrošnikov zavarovalnih storitev. Anketa vam ne bo vzela več kot 2 minuti dragocenega časa. ZA SODELOVANJE SE VAM ZAHVALJUJEMO

ANKETA

http://fluidsurveys.si/surveys/vida-R/anketa-o-financni-pismenosti/
http://www.zav-zdruzenje.si/

zoran13

INTEGRAL LENDAVA in STEČAJ

V sredo stavka v lendavskem Integralu zaradi neizplačanih plač in prispevkov

V Integralu Lendava bo 57 zaposlenih v sredo začelo stavkati, saj njihove stavkovne zahteve po izplačilu dnevnic za januar in februar ter plač, prispevkov, prevoza na delo in nadomestil za prehrano za februar do danes opoldne niso bile uresničene. Danes do 14. ure je dnevnice v višini 300 evrov dobilo le 21 voznikov.

Za stavko so se delavci odločili na zboru delavcev, potem ko stavkovni odbor na 26. marca na direktorja družbe Štefana Kepeja naslovljene stavkovne zahteve ni dobil pravih odgovorov.

Kot je delavcem danes povedala sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Pomurja Zdenka Bobovec, "take ignorance in prenašanja obveznosti oziroma odgovornosti ene osebe na drugo, ne da bi pomišljali, da je zadaj 57 zaposlenih, ki čakajo plačo, dnevnice, prevoz in malico, še ni doživela". To se ji zdi grozljivo.

Kepe in prokurist Boris Gregl - slednji bi moral v skladu z zakonom po odhodu direktorja na bolniški dopust, kjer je še vedno, prevzeti pogajanja s stavkovnim odborom - po njenih besedah krivdo za nastale razmere valita eden na drugega. V pismih, ki sta jih napisala delavcem, pa nista ponudila nobene rešitve, je povedala.

Gregl, ki je solastnik ljubljanske družbe Protect GL, 71-odstotnega lastnika Integrala, naj bi med drugim napisal, da ima družba več kot 750.000 evrov terjatev, družba lastnica pa mu ne more pomagati. Delavcem naj bi tudi sporočil, da odstopa kot prokurist.

Prejšnji teden so zaposleni izvedeli, da plač ni, ker ima podjetje blokiran račun, saj naj bi 134.000 evrov dolgovalo Petrolu. Dolg so nameravali poplačati s prevozi, vendar je to Petrol zavrnil.

Integral Lendava se ukvarja s prevozništvom, predvsem naftnih derivatov, ima servisno delavnico in pralnico avtomobilov, kot edini v Lendavi pa opravlja tehnične preglede za vozila.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042520938

Na stavko v lendavskem Integralu se odgovorni niso odzvali

Stavka v Integralu Lendava poteka brez odziva odgovornih, tako direktorja, ki je na bolniškem dopustu, in lastnikov, ljubljanske družbe Protect GL. Vsi vozniki so sicer dobili izplačane dnevnice za januar, stavkajoči pa še vedno zahtevajo preostalo: izplačila februarskih plač, prispevkov, prevoza na delo ter nadomestil za prehrano in dnevnic.

Kot so povedali stavkajoči delavci - stavki se niso pridružili le trije do štirje in tisti, ki so na bolniškem dopustu -, se na njihove zahteve ni odzval niti direktor Štefan Kepe niti predsednik nadzornega sveta družbe Franc Lavrih. V torek so dobili sporočilo direktorja družbe, da je prokurist Boris Gregl odstopil.

Nihče ni pozval stavkovnega odbora, da bi sedli in se poskušali pogajati, glede na to, da so vsi odgovorni ali na bolniški ali pa se ne odzivajo na stavko, bomo morali sprejeti neke odločitve," pa je povedala sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Pomurja Zdenka Bobovec.

Bobovčeva je še dejala, da takšnega odnosa, kot ga imajo odgovorni v Integralu, še ni doživela, saj so se že ob napovedi stavke odgovorni ponavadi odzvali na postavljene zahteve in poskušali sprejeti odločitve, ki naj bi vodile k temu, da do stavke sploh ne bi prišlo. V Integralu pa po njenih besedah ni nobenih resnih pogajanj ali vsaj neke ponudbe, da bi se zadeva rešila.

Tehnične preglede pa delavci opravljajo počasneje kot običajno, saj so jih po zakonu o stavki dolžni opravljati tudi med njo, stavka pa se bo po napovedih stavkajočih delavcev nadaljevala do izpolnitve zahtev. Podjetje naj bi zaposlenim dolgovalo 135.000 evrov.

Prejšnji teden so zaposleni zvedeli, da plačil ni, ker ima podjetje blokiran račun, saj naj bi 134.000 evrov dolgovalo Petrolu. Dolg so nameravali poplačati s prevozi, vendar je Petrol to zavrnil.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042521507

Lastniki lendavskega Integrala se nagibajo k stečaju

Okoli 60 delavcev lendavskega Integrala še naprej stavka na delovnih mestih in čaka sejo nadzornega sveta, na kateri naj bi sprejeli potrebne sklepe o usodi družbe, najverjetneje o uvedbi stečajnega postopka. K stečaju se med tem nagibajo tudi lastniki.

Bobovčeva je še povedala, da delavci, ki so začeli stavkati 4. aprila ter zahtevajo februarske plače, prispevke in dnevnice, obsojajo župane in poslance, ker se zdaj, ko ni volilne kampanje, zanje nobeden ne zmeni.

Kot je danes povedala sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Zdenka Bobovec, ji je predsednik nadzornega sveta Jože Lavrih, solastnik ljubljanske družbe Protect GL, ki je 71-odstotni lastnik Integrala, v ponedeljek zatrdil, "da dokapitalizacije ne bo in da se nagibljejo v smer, da bi predlagali stečaj".

Lavrih se je v četrtek skupaj z direktorjem Štefanom Kepejem, ki je od začetka stavke sicer na bolniškem dopustu, sestal s stavkovnim odborom in povedal, da lastniki sicer iščejo pot za rešitev, vendar je tudi priznal, da obstaja možnost za stečaj, saj naj bi že z nakupom podjetja storili veliko napako, ker je bilo podjetje že takrat pred stečajem.

Bobovčeva je še povedala, da delavci, ki so začeli stavkati 4. aprila ter zahtevajo februarske plače, prispevke in dnevnice, obsojajo župane in poslance, ker se zdaj, ko ni volilne kampanje, zanje nobeden ne zmeni.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042522576

Nadzorni svet lendavskega Integrala predlaga stečaj

Nadzorni svet Integrala Lendava je na četrtkovi izredni seji obravnaval poročilo direktorja o ukrepih finančnega prestrukturiranja in sprejel sklep, da na sodišče vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Okoli 60 delavcev bo stavkalo do odločitve sodišča.

Okoli 60 delavcev bo stavkalo do odločitve sodišča.
Kot je povedal predsednik stavkovnega odbora Denis Gerebic, so obvestilo o seji nadzornikov dobili danes, v sklepu pa piše, da bodo predlog sodišču poslali že danes.

Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Martin Gostan je delavcem, ki stavkajo od 4. aprila, pojasnil, da so se nadzorniki za stečaj odločili, ker so ugotovili, da ima podjetje preveč dolgov in da ga ni mogoče rešiti, saj imajo mesečno od 30.000 do 40.000 evrov izgube.

Zaposleni v Integralu, ki servisira in popravlja avtomobile, jih tehnično pregleduje ter prevaža zlasti naftne derivate, njegov večinski lastnik pa ljubljanski Protect GL, stavkajo od 4. aprila, ker niso dobili februarskih plač, dnevnic ter nadomestil za prevoze in malice.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042523399

zoran13

MAKSIMA INVEST in STEČAJ

24.924 Malih delničarjev

MAKSIMA INVEST – poziv direktorju, da spričo grozečega stečaja, 24.924 delničarjev in javnost nemudoma seznani s konkretnimi ukrepi finančnega prestrukturiranja – uprava, kljub izrazito negativnemu kapitalu (18 mio EUR), vse do 9. 3. 2012 ni ugotovila insolventnosti družbe

Danes je na direktorja družbe Maksima Invest, d.d., gospoda Milana Ževarta, predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, naslovil pismo kot delničar, predvsem pa iz naslova pravic in interesov preostalih 24.924 delničarjev Maksime Invest. V njem ga, skladno z odločitvijo članov Strokovnega sveta VZMD poziva, da tako delničarje družbe kot širšo javnost čim prej in čim bolj objektivno seznani s trenutnimi razmerami v družbi in koraki, ki jih v upravi družbe izvajajo za sanacijo teh razmer.

Ta teden namreč mineva že mesec dni, odkar so iz družbe s skopo objavo na SEOnet-u sporočili, da "je družba insolventna". Iz 1. točke te objave izhaja, da je uprava že najmanj od 9. 3. 2012 seznanjena z insolventnostjo družbe. Po 35. čl. ZFPPIPP je uprava družbe obvezana v mesecu dni po datumu nastanka insolventnosti pričeti z ukrepi finančnega prestrukturiranja, po 42. čl. pa so člani uprave osebno odškodninsko odgovorni za škodo, ki nastane, če ne ravnajo pravočasno v skladu s 35. čl. Ob tem je mag. Verbič opozoril, da je uprava družbe Maksima Invest, d.d., kot pravne naslednice PID s skoraj 25 tisoč delničarji tudi sicer zavezana k vsakomesečnemu poročanju o poslovanju družbe.

V zadnjih mesecih lahko delničarji Maksime Invest, d.d., o stanju v družbi sklepajo le iz navedb v medijih, da se družba "z bankami že več mesecev neuspešno dogovarja o refinanciranju posojil" (Dnevnik, 21. 2. 2012), in da ji "brez dogovora o prostovoljni poravnavi grozi stečaj" (Dnevnik, 17. 3. 2012). Ob takšnih novicah so delničarji in v VZMD težko brez skrbi, še bolj skrb zbujajoči pa so trendi, ki se kažejo ob pregledu finančnih poročil, ki jih družba objavlja na SEOnet-u. Tako je v vmesnem poročilu poslovodstva, objavljenem 8. 11. 2011, navedeno, da je kapital družbe dne 30. 9. 2011 znašal 12 mio EUR, v nerevidiranem letnem poročilu družbe, objavljenem 30. 3. 2012, pa, da je kapital družbe na dan 31. 12. 2011 znašal že minus 18 mio EUR!

Iz gibanja tečajev največjih naložb družbe nikakor ni razvidno, kako bi lahko v zgolj treh mesecih prišlo do padca kapitala družbe za celih 30 milijonov evrov, hkrati pa je težko razumljivo tudi, kako kljub tako izrazito negativnemu kapitalu na dan 31. 12. 2011 uprava vse do 9. 3. 2012 ni ugotovila insolventnosti družbe, oziroma ji je po lastnih besedah celo takrat to moral povedati revizor!

Dikcija, da je potrebno "v mesecu dni po datumu nastanka insolventnosti pričeti z ukrepi finančnega prestrukturiranja", govori o izvajanju ukrepov in ne o pogovarjanju oziroma pogajanjih o morebitnih popustih in odpustkih, o katerih poročajo mediji. Zato predsednik VZMD poziva direktorja Maksime Invest, da delničarje in javnost nemudoma seznani s konkretnimi ukrepi finančnega prestrukturiranja družbe, ki jih uprava družbe že aktivno izvaja, ter s tehtnimi obrazložitvami, kako naj bi konkretno ti ukrepi privedli do prenehanja insolventnosti družbe.

http://www.vzmd.si/novice/maksima-invest-poziv-direktorju-da-sprico-grozecega-stecaja-24-924-delnicarjev-in-javnost-nemudoma-seznani-s-konkretnimi-ukrepi-financnega-prestrukturiranja-uprava-kljub-izrazito-negativnemu-kapitalu-18-mio-eur-vse-do-9-3-2012-ni-ugo

zoran13

ATVP

Priporočilo vlagateljem z zvezi z varovanjem osebnih podatkov

Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) opozarja vlagatelje na novo poslovno prakso nekaterih pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se pojavljajo na kapitalskem trgu na območju Republike Slovenije. Navadno gre za pravne oziroma fizične osebe, katerih identiteta je na takšen ali drugačen način prikrita. Navedene osebe, brez ustreznih dovoljenj, preko delavnic, spletnih strani oziroma kako drugače organiziranih dogodkov, strankam ponujajo »upravljanje njihovega premoženja«. Stranke ali potencialne stranke vabijo k odprtju trgovalnega računa pri eni izmed borznoposredniških družb ali bank, ki omogočajo trgovanje s finančnimi instrumenti preko različnih, za ta namen zgrajenih računalniških platform.

Stranka pri borznoposredniški družbi oziroma banki odpre trgovalni račun in od borznoposredniške družbe oziroma banke pridobi uporabniško ime in geslo za dostop do trgovalne platforme, preko katere je mogoče opravljati nakupe ali prodaje oziroma dajati naročila za nakupe ali prodaje finančnih instrumentov.

Po pridobitvi uporabniškega imena in gesla nato osebe stranki ponudijo »upravljanje njihovega premoženja«, in sicer na način, da jim stranke zaupajo njihovo uporabniško ime in geslo, preko katerega lahko dostopajo do trgovalnih platform. Pogosto pri tem osebe izrabljajo zaupanje stranke na način, da sebe predstavljajo kot osebo z dolgoletnimi izkušnjami pri trgovanju s finančnimi instrumenti, pri čemer se v svojih izjavah pogosto naslanjajo tudi na imena borznoposredniških družb oziroma bank, ki investicijske storitve in posle na območju Republike Slovenije opravljajo skladno s pridobljenimi dovoljenji nadzornih organov.

Zaradi navedenega Agencija vlagatelje, ki sklepajo posle s finančnimi instrumenti opozarja na pomembnost varovanja osebnih podatkov (vključno z uporabniškimi imeni in gesli za dostop do trgovalnih platform). S tem v zvezi Agencija vlagateljem priporoča, da osebnih gesel nikoli ne posredujejo drugim osebam. Te osebe se lahko lažno izdajajo za različne »strokovnjake, ki znajo upravljati s premoženjem strank«, in so vlagatelji posledično lahko žrtve prevare.

Agencija še enkrat opozarja, da lahko investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji (kamor sodi tudi gospodarjenje s finančnimi instrumenti) opravljajo zgolj osebe, ki so za to pridobile ustrezno dovoljenje nadzornega organa. Seznam oseb, ki so pridobile dovoljenje Agencije je objavljen na njenih spletnih straneh, in sicer na naslovu: http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=137. Pri sodelovanju z osebami, ki takšnega dovoljenja niso pridobile, pa naj bodo vlagatelji še posebej previdni in naj upoštevajo vsebino tega priporočila.
http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=151&key=297

BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE
http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=98
DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE IN INVESTICIJSKI SKLADI
http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=101
REGISTER ODVISNIH BORZNOPOSREDNIŠKIH ZASTOPNIKOV
http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=163

zoran13 · Objavljeno: 21 Apr 2012 20:58 Naslov sporočila:

ALMA SEDLAR

Salomon: Odpoved Sedlarjevi ni posledica njene sindikalne dejavnosti
V Salomonu zanikajo, da bi bila odpoved Sedlarjevi posledica njene sindikalne dejavnosti

V družbi Salomon, ki spada v skupino Krater, ostro zanikajo navedbe, da naj bi bila predčasna odpoved delovnega razmerja odgovorni urednici revije Obrazi Almi Sedlar posledica njene sindikalne dejavnosti. Navajajo, da obstajajo utemeljeni in resni razlogi, zaradi katerih je bilo nadaljevanje delovnega razmerja onemogočeno.

Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, zaradi postopka, ki je še v teku, in zaradi zagotavljanja varstva osebnih podatkov, drugih izjav ne morejo podati.

Izredno odpoved delovnega razmerja odgovorni urednici revije Obrazi, ki jo izdaja skupina Krater, in sindikalni predstavnici zaposlenih Almi Sedlar sta v petek obsodila Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije. Ravnanje odgovornih v skupini Krater po mnenju obeh organizacij predstavlja nevaren precedens, ki bi lahko v prihodnje pomenil vzorec za obračunavanje z novinarji.

Potezo delodajalca sta stanovski organizaciji ocenili kot nedopustno dejanje, ker ne gre le za povsem neprimerno ravnanje z zaposlenimi, ampak jo lahko razumemo kot napad na ustavno pravico do sindikalnega delovanja. Takšne poteze so po njihovih besedah nedvomno poskus discipliniranja novinarjev, ki se niso strinjali z brutalnim znižanjem socialnih pravic nekdanjih zaposlenih v Delo Revijah, s čimer želi delodajalec demonstrativno ustrahovati tudi ostale novinarje.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012042105776017

IZSEK
"Odgovornost novinarja do javnosti je nad katero koli drugo odgovornostjo, zlasti nad odgovornostjo do delodajalca ali oblasti."
www.dnevnik.si/debate/kolumne/213179

zoran13

SVETOVNI DAN ZEMLJE

Danes svetovni dan Zemlje
Aktivisti po vsem svetu sporočajo, da je skrajni čas je, da rešimo, kar se rešiti da

Na pobudo civilne družbe vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje. S številnimi dogodki aktivisti v teh dneh po vsem svetu sporočajo vladam, da Zemlja v času globalne recesije ne čaka, ampak da so ukrepi za trajnostni razvoj planeta nujni. Aktivnostim se pridružujejo tudi organizacije in ustanove po Sloveniji.

Organizacija Greenpeace v Sloveniji pred svetovnim dnevom Zemlje v luči dejstva, da je Organizacija Združenih narodov leto 2012 razglasila za leto trajnostne energije za vse, poziva slovensko vlado k preusmeritvi Slovenije iz fosilne in jedrske energije k virom, ki izkoriščajo naravne danosti Zemlje. V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) pa izpostavljajo, da se današnja civilizacija še vedno vzdržuje predvsem s trošenjem naravnih rezerv oziroma virov in da za seboj pušča poškodbe in odpadke, ki povzročajo nove poškodbe v naravi.

Dan Zemlje bodo z različnimi aktivnostmi obeležile številne organizacije in ustanove po Sloveniji. Pridružuje se jim minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki se bo danes udeležil promocijskega dne o pomenu sajenja medovitih rastlin v Mozirskem gaju, ki ga ob dnevu Zemlje organizira Čebelarska zveza Slovenije. Kot poudarjajo na čebelarski zvezi, je obeležitev dneva Zemlje neposredno povezano tudi ohranjanje čebel..

Dan Zemlje po vsem svetu obeležujejo od leta 1970, leta 2009 pa je 22. april za mednarodni dan Zemlje razglasila Generalna skupščina ZN. Po podatkih svetovne mreže dneva Zemlje bo letos v aktivnostih sodelovala milijarda ljudi.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012042205776031

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 01 Dec 2019 11:52; skupaj popravljeno 3 krat

NA ROBU

/13/...v dandanašnjem je vedno več ljudi na robu, med njimi pa je veliko takih, ki se tam niso znašli zgolj po svoji krivdi, temveč zaradi povečanega števila stečajev in posledično izgubo službe ter s tem tudi veliko osiromašenje družinskega proračuna in družine same. To posebej prizadane vse tiste najobčutljivejše in najsiromašnejše, saj je v tem recesijsko kriznem obdobju, zelo težko dobiti službo in delo s katerim bi si pomagali prebroditi mesec. Veliko je tudi samostojnih podjetnikov, ki so zaprli dejavnost, zatadi padca prodaje ali pa opravljanja storitev, za katere je kazalo, še v času rasti, da bo to, tisto ta pravo. No s posameznimi s.p. delijo usodo tudi njihove družine, kar se je posebej povečalo v zadnjih dveh letih, pa tudi kakor kažejo številke o osebnih stečajih. Prijatelji, znanci, sosedje, sodelavci, sorodniki in ta krog se še bolj širi, saj smo v Sloveniji znani tudi po neizmerni solidarnosti, ki jo gojimo že veliko veliko let in ki nas ločuje od vseh drugih narodov. In ta solidarnost, še vedno deluje, bodisi pri Rdečemu Križu, bodisi pri Karitasu, bodisi pri drugih humanitarnih ustanovah. Vedno smo znali prisluhniti vsem takim pozivom, bodisi zaradi zdravstvenih problemih, kot tudi vseh občečloveških, med katerimi smo posebej tenkočutni do otroških. Saj imamo vsi pravico živeti v takšnem okolju in materialnem stanju, da bo vredno človeka, pa tudi otroke za primerno raven teh pravic, ne smemo in ne moremo prikrajšati.
Tudi gleda na posebno varstvo otrokovih pravic, ki so zelo jasno zapisana v Ustavi Republike Slovenije, se država in njen državni aparat ter institucije, preprosto ne morejo izogniti njihovim odgovornostim. Vendar je vse prevečkrat zelo očitno, da vsi ti poklicani, ne delujejo na tak način, da bi res varovali človekove temeljne pravice in svoboščine in prav zato, moramo biti eden do drugega zelo solidarni.
Kajti, jutri smo lahko tudi mi na spisku presežkov in se tudi nam lahko pripeti podoben scenarij, ko brez tuje pomoči ne bomo mogli preživeti. Velikokrat se moramo tudi vprašati, kako živijo tudi starostniki in kako bi jim lahko pomagali, da bi lažje prebrodili človeka vredno jesen življenja, ne da bi vsakodnevno razmiščjali, ali bodo sploh prišli do konca meseca.
Po drugi strani je ena največjih vrednot naroda, da zna prisluhniti sočloveku in še posebej tistemu, ki je v težavah, saj nam že bežni pogled po mestu, ulici in dvorišču, povedal in pokazal, da lahko normalno živimo eden ob drugem, le na tak način, da si prisluhnemo in pomagamo, da bi bilo takšnih zgodb, čim manj: Laughing

"PRIŠLA SEM DO ROBA˝

Klic na pomoč.
32-letni mamici samohranilki dveh otrok grozi deložacija.

V društvu prijateljev mladine so prepričani, da si Izolani ne smejo več zatiskati oči pred stiskami sosedov. Pozivajo k pomoči materi z dvema otrokoma.

“Sem povsem obupana; prišla sem do roba, ko res nimam več kam. Po ne ravno lepi ločitvi sem ostala sama s kupom dolgov in dvema šoloobveznima otrokoma. Nekdanji mož ne glede na sklep piranskega sodišča ne plačuje preživnine in vrtim se v začaranem krogu. S svojo plačo preprosto ne morem poravnati dolgov, položnice pa še kar prihajajo, del prihodkov imam blokiran zaradi izvršbe,” razlaga E. B., 32-letna Izolanka.

Bodo na cesti?

Družinici zdaj grozi deložacija iz stanovanja občinskega stanovanjskega sklada, za katero ji zaračunajo 250 evrov najemnine na mesec; torej toliko, kot bi bili pri hiši še vedno dve plači. “Do subvencionirane najemnine ne morem, dokler ni dolg poravnan za nazaj, bančnega posojila ne dobim, sorodniki bi mi pomagali, a mi nimajo s čim. Zdaj mi grozi, da me bodo z majhnima otrokoma postavili na cesto. O deložaciji so me iz sklada obvestili pred mesecem,” je obupana.

Dolgovi so dosegli šest tisoč evrov, skupaj z obrestmi in sodnimi stroški pa se je nabralo dodatnih tri tisoč evrov.

Veriga solidarnosti
“Na žalost je pogosto tako, da je treba izbirati, ali boš plačal položnice ali nahranil otroke, ali boš plačal najemnino ali šolske potrebščine. Glavni junak te zgodbe bi lahko bil že jutri marsikdo izmed nas. In verjetno je takšnih in podobnih zgodb med nami še veliko, a nekje je treba začeti,” je prepričana Barbara Motoh Bračanov iz izolskega društva prijateljev mladine, ki je za pomoč materi samohranilki začelo verigo solidarnosti in upanja namesto, kot pravi, malodušja in obupa, ki vsak dan prehajata v nas iz medijev. “Sami si lahko ustvarimo boljše mesto, boljše razmere in boljšo prihodnost – nihče drug ne bo tega naredil namesto nas, in to je čedalje bolj boleče jasno,” opozarja Motoh Bračanova.

KAKO POMAGATI
Nakazila. Finančne prispevke za preprečitev deložacije družinice zbirajo na TRR Društva prijateljev mladine Izola 10100-0029189914, odprtem pri Banki Koper, s pripisom Izolani pomagamo. O poteku akcije bodo javnost obveščali vsak teden.

DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE IZOLA
˝IZOLANI POMAGAMO˝
Banka Koper d.d.
TRR: 10100-0029189914
http://www.zurnal24.si/prisla-sem-do-roba-clanek-155649

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli