Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

6.000.000.000 €

Račun za elektriko šokiral Slovakinjo

Slovaško energetsko podjetje ZSE, ki je del nemške energetske skupine Eon, je Slovakinji poslalo opomin in v njem navedlo, da dolguje 6 milijard evrov

Neka Slovakinja je nedavno prejela res astronomski račun za električno energijo. Znesek je namreč presegel šest milijard evrov. Slovaško energetsko podjetje ZSE, ki je del nemške energetske skupine Eon, je Slovakinji poslalo opomin in v njem navedlo, da do 30. aprila dolguje omenjeni znesek.

Kasneje so ugotovili, da gre na srečo za pomoto in da so v razdelek za znesek vpisali številko odjemalca električne energije. Podjetje ZSE se je že opravičilo in napako popravilo.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012050505780347

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Dec 2013 17:29; skupaj popravljeno 9 krat

MARIBOR ZA MIR

VIDEO: Dalajlama: "Vedno moramo ostati optimistični"
Tibetanski duhovni in verski vodja budistov dalajlama srečno pristal v Mariboru

Njegova svetost dalajlama Tenzin Gytso, tibetanski duhovni in verski vodja budistov je s spremstvom ob 14.30 z eno urno zamudo pristal na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru, kjer ga je sprejel mariborski župan Franc Kangler ob prisotnosti hčere Maše. Dalajlama je županu predal beli šal, ki ga verski vodja tradicionalno posveti, po pristanku pa je imel tudi krajši govor, v katerem je oznanil, da bo na svojem sredinem predavanju v dvorani Tabor govoril o problemih človeštva, ki jih je le to ustvarilo samo in zatorej mora tudi samo rešiti.

Ob prihodu na svoj drugi obisk mesta, prvič ga je obiskal leta 2010, je Njegova svetost dalajlama podal prve misli: »Vesel sem, da sem spet lahko med vami. Na tokratnem obisku bi vam želel sporočiti, da ne glede na stanje, ki smo mu priča, moramo ostati samozavestni in ohraniti upanje. Upanje je tisto, ki je ključ do naše sreče in razvoja.« Na sprejemu dalajlame na mariborskem letališču so bile prisotne tudi podžupanja Astrid Bah, predsednica organizacijskega odbora Anja Kolšek in članica organizacijskega odbora Eva Škobalj.

Tibetanskega duhovnega voditelja bo jutri ob 9. uri na Mestni občini Maribor sprejel župan Franc Kangler. Nato bo sodeloval na predavanju v okviru konference »Out of the Box« in ob 13.30 nagovoril ljudi na javnem predavanju v Dvorani Tabor, kjer bo spregovoril o ohranjanju duševnega miru.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012051505784058

VIDEO
http://www.vecer.com/video/?id=2012051505784058-1&w=640

MORSKI PSI

Dalajlama se najbolj boji morskih psov

Pred leti je v glavi Dalajlame prevladoval strah pred letenjem z letalom, a se je z "vajo" privadil na jeklene ptice in s tem dal prostor novemu strahu. Duhovni vodja Tibetanskega naroda je tako združil star strah in ga malce nadgradil: "Najbolj me je bilo strah dolgih poletov, a sem se jih privadil. Sedaj pa je prevladal drugi strah. Ker se nikoli nisem naučil plavati, me skrbi, da bi letalo strmoglavilo v morje, kjer bi se takoj potopilo, nato pa bi se name spravili morski psi me pojedli. Tega me je najbolj strah."

V Mariboru so se 9. maja pričeli Dnevi tibetanske kulture, s katerimi želijo pripraviti Evropsko prestolnico kulture (EPK) na prihod tibetanskega duhovnega vodje Dalajlame. Vsak dan med 10. in 19. majem bo v dvorani v Grajski ulici 7 v Mariboru potekalo izdelovanje peščene mandale, ki v starodavnem indijskem jeziku pomeni krog in ponazarja um, ki je očiščen vseh negativnih človekovih lastnosti. Osrednji dogodek bo 14. maja, dan pred prihodom Dalajlame, ko bo v Narodnem domu koncert tibetanske glasbe Sveti zvok Tibeta. V sredo 16. maja se bo ob 13.30 v Dvorani Tabor pričelo predavanje nj.sv. Dalajlame na temo Ohranjanja duševnega miru. V četrtek, 17. maja 2012, pa bo v Veliki dvorani SNG Maribor panelna diskusija in srečanje Nj. sv. Dalajlame, prof. Yunusa, Rigoberte Menchu Tum in dr. Lučke Kajfež Bogataj.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012051405783391

FOTO: Več kot 2500 ljudi prisluhnilo dalajlami

Javno predavanje Njegove svetosti dalajlame v dvorani Tabor v Mariboru pritegnilo predvsem mlajšo publiko

V javnem predavanju z naslovom »Ohranjanje duševnega miru« je dalajlama spregovoril o pomenu duševnega miru, ki je ključen za posameznikovo uspešnost in napredek družbe. »Duševni mir bomo našli takrat, ko bomo v naših soljudeh znali prepoznati tudi pozitivne stvari. Vse naše ovire oz. negativna čustva izhajajo iz nas samih in iz tega, da imamo vedno občutek strahu, smo zavistni… Zato se je potrebno naučiti, kako ustvariti srečni um. Ni namreč dovolj samo to, da poznamo kaj je potrebno za to narediti, ampak moramo to začeti tudi izvajati. Ko bomo enkrat imeli zgrajen naš um in bomo dosegli duševni mir, potem nam tudi težave ne bodo prišle do živega. Ni pa seveda samo um dovolj, da težave premagamo, ampak se je potrebno s težavami soočiti in jih tako premagovati,« je dejal Njegova svetost dalajlama. V svojem predavanju je večkrat izpostavil tudi pomen upanja in optimizma. Kljub vsem težavam in oviram, ki se pojavijo je potrebno ohraniti optimizem, voljo in nasmeh.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012051605784865

KOSILO

Na kosilu z dalajlamo

Z jagodami s hobotnico in šparglji za predjed ter s krompirjevo juho s pistacijo se je začelo slavnostno kosilo z visokim gostom, ki so se ga med drugim ob predstavnikih vodstva gostiteljice Mestne občine Maribor na čelu z županom Francem Kanglerjem udeležili tudi minister za izobraževanjem znanost, kulturo in šport Žiga Turk, rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj in direktor Slovenske turistične organizacije (STO) Marjan Hribar. O gospodarski krizi in (ne)spoštovanju človekovih pravic ter razpadu vrednot, pomanjkanju odpuščanja je z dalajlamo spregovoril župan in poudaril, da smo na vrhu evropskega kulturnega zemljevida letos. Visoki gost pa je dejal, da ""je za mesto, kot je Maribor, kulturna ustvarjalnost najpomembnejša"". Minister Turk je pohvalil, da koncept EPK ni le (visoka) kultura, ampak integrira kulturo v duh mesta, jo povezuje z znanostjo, in kot dokazuje obisk dalajlame, tudi z duhovnostjo. ""Značilno za Slovenijo pa je,"" je dejal Turk, ""da smo mnogo bolj odprti do religije, če prihaja od daleč."" Rektor Rebolj je opozoril na občutno razliko med budizmom in krščanstvom v materialni sferi: Katoliška cerkev si je v zadnjih letih pridobila veliko imetja. Dalajlama je poudaril, da so v stari Indiji menihi hodili naokoli, da ni bilo samostanov. Ko so jih zgradili, je k njim prišla zemlja in enako se je začelo v Tibetu. Nekaterim tako imenovanim vernikom je več do imetja kot vere, je dejal visoki gost, s katerim se je lani sklenila 400-letna politična moč institucije dalajlame. ""Upokojil se nisem samo jaz, ampak celotna institucija. Od petega do štirinajstega dalajlame je obstajala politična moč institucije, poslej je dalajlama le še duhovni vodja.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012051705784977

VIDEO
www.vecer.com/video/?id=2012051605784982-1&w=640
N

NEPOLITIČNA VPRAŠANJA

Dalajlama ne želi odgovarjati na politična vprašanja
Pravkar poteka srečanje Nobelovih nagrajencev za mir v Slovenskem narodnem gledališču Maribor

Pravkar v SNG Maribor poteka novinarska konferenca Nobelovih nagrajencev za mir. Po pozdravnem govoru mariborskega župana Franca Kanglerja je sedma sila prisluhnila mislim Njegove svetosti XIV. dalajlame Tenzina Gyatse, med povabljenimi gosti pa so se vabilu odzvali tudi dr. Rigoberta Menchu Tum, prof. Muhammad Yunus ter prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. Moderator novinarske konference je dr. Rudi Rizman.

Kangler je povedal, da je srečanje Nobelovih nagrajencev za mir velik dogodek za to mesto, ki je letos Evropska prestolnica kulture. "To smo si izborili, ker smo verjeli v to zgodbo, v uspeh, predvsem pa ker je naše srce želelo, da sokreiramo kulturo v Evropi.", je še povedal mariborski župan in nadaljeval: "Kultura je zelo pomemben dejavnik. Kulturni kreatorji nikdar niso poznali ne nacionalne pripadnosti, ne političnih konfliktov, ne državnih meja. Zmeraj so sodelovali in bili prvi, ki so združevali ljudi".

Dalajlama na politična vprašanja glede Kitajske ni želel odgovarjati. Po dveh vprašanjih naslovljenih na Njegovo svetost, je povedal, da je v preteklih dnevih imel že dovolj priložnosti govoriti, in da naj novinarji kaj vprašajo njegove kolege Nobelove nagrajence, ki so še prisotni na konferenci.

Namen našega srečanja je promovirati mir. Mir pa lahko pride samo z notranjim mirom, to je prvi korak, je povedal Tibetanski duhodni in verski voditelj. V družbi, predvsem med mladimi, je preveč frustracij, strahu, preveč stresa. Dalajlama meni, da je to tako predvsem zaradi zaupanja vase in velike negotovosti mladih. Ni dovolj, če mladim rečemo, da ne uživajo mamil, ampak moramo razloge za to iskati globlje. Če bodo ljudje samozavestni, ne bodo jemali drog.

Prof. Muhammad Yunus odgovarja na vprašanje o njegovem pogledu na svetovno krizo: "Počaščen sem, da sem lahko v tej državi prvič. Čestita Sloveniji za vse dosežke posebej za Evropsko prestolnico kulture. Zdaj pa odgovor na ekonomsko krizo. Okoljska kriza, socialna kriza, energijska kriza, vse te so povezane z ekonomsko krizo. Gre za manifestacijo oziroma za eno samo krizo. Vsi se trudijo reševati finančno krizo, brezposelnost in druge posamezne krize, nihče pa ne pogleda na situacijo globalno in širše. Če bomo tako nadaljevali bomo našli zgolj kratkoročne krize.

Moje mnenje je, da je osnova problema v fundamentih ekonomskega sistema. Gonja za denarjem je kriva za krizo in človeška obsedenost z denarjem. Treba je povsem prestrukturirati civilizacijske vrednote. 21. stoletja smo na pragu nove civilizacije, saj ni razloga, da bi v tem času kdorkoli na svetu morali biti nezaposlen, ubog ali lačen. Ni razloga, da naš planet ne bi bil varen in srečen."
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012051705785007

VARNOST

Dalajlama se boji zastrupljevalcev
Ob obisku verskega in duhovnega vodje policija v mestu izvaja poostreno varovanje, ki ga bo plačala država, stroške dogodka pa Zavod Maribor 2012

Za morebitnimi nevarnostmi opreza tudi dalajlamova varnostna služba.Prihod velikih osebnosti običajno terja posebne ukrepe. Tako je tudi v primeru obiska Nobelovega nagrajenca za mir dalajlame Tenzina Gyatsa, ker v Mariboru te dni vlada poseben varnostni režim. Tibetanski verski in duhovni vodja ima namreč status varovane osebe, tako da tudi ob njegovem drugem obisku v mestu ob Dravi za varnost skrbi država, natančneje policijski urad za varnost in zaščito. Podrobnosti varovanja, v katerem sodeluje tudi dalajlamova varnostna služba, na ministrstvu za notranje zadeve ne želijo razkriti, saj da gre za zaupne informacije. Najbrž pa so policisti in varnostniki tokrat še posebno pozorni na morebitne atentatorje, ker je dalajlama za časnik Sunday Telegraph pred dnevi razkril, da se boji kitajskih tajnih agentov, ki naj bi bili izurjeni, da ga zastrupijo v neposrednem kontaktu, medtem ko blagoslavlja svoje privržence.

Zaprte ceste, trgi, hotel

Slušatelji dalajlamovih predavanj so tako morali skozi rentgenski pregled, v Mariboru je te dni zaprtih več cest in trgov, opaziti je tudi nekaj več policistov in drugega varnostnega osebja. Poostreni režim velja tudi za Hotel City, kjer je nastanjen visoki gost, ki že od leta 1959 živi v izgnanstvu. Hotel v središču mesta namreč ni dostopen neakreditiranim gostom, tudi osebje je temeljito preverjeno, je povedala tiskovna predstavnica mariborske občine Tatjana -telcer. V celotnem hotelu tako te dni bivajo le najrazličnejši eminentni gostje, ki jih je ob prihodu dalajlame in drugih Nobelovih nagrajencev za mir povabila organizatorica dogodka, mariborska občina.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012051705784984

SKROMNOST

Dalajlama, skromen in strogo varovan
Velike osebnosti ob svojih gostovanjih običajno terjajo posebne zahteve. Tako je tudi v primeru obiska Nobelovega nagrajenca za mir dalajlame Tenzina Gyatsa v Mariboru, kjer te dni vlada posebni režim

DalajlamaKer ima tibetanski verski in duhovni vodja status varovane osebe je za poostreno varovanje tudi ob drugem obisku v mestu ob Dravi poskrbela varnostna služba dalajlame, zlasti pa slovenski policijski urad za varnost in zaščito. Torej država, ki bo tudi krila stroške tri dnevnega obiska 76 letnega Tibetanca, ki je prepričan, da ga želijo zastrupiti kitajski tajni agentje. Podrobnosti varovanja in tudi njegove cene na ministrstvu za notranje zadeve ne želijo razkriti, saj da gre za tajnost. Znano pa je, da bodo morali slušatelji dalajlamovih predavanj skozi rentgenski pregled, v Mariboru je zaprtih več cest in trgov ter opaziti nekaj več policistov in drugega varnostnega osebja.

Posebni režim vlada tudi v hotelu City, kjer je nastanjen visoki gost, ki že od leta 1959 živi v izgnanstvu. Hotel namreč ni dostopen za neakreditirane goste, pa tudi osebje je varnostno temeljito preverjeno, je povedala tiskovna predstavnica mariborske občine Tatjana Štelcer. V celotnem hotelu tako te dni bivajo le visoki gostje, ki jih je v okviru projekta Mir za Maribor povabila organizatorica dogodka, mariborska občina.

Organizatorji so letos skopi tudi z drugimi informacijami o dalajlami in njegovi deset članski delegaciji. V hotelu City, kjer najdražja soba stane 650 evrov, namreč niso želeli razkriti v kakšni sobi biva, kaj bo na njegovem jedilniku in podobno. Štelcerjeva je sicer navedla, da so za nerazkrivanje zasebnih informacij prosili v dalajlamovem uradu. Spomladi leta 2010, ko je Tenzin Gyatso prvič obiskal Maribor, so v pet zvezdičnem Habakuku, kjer je tedaj bival, povedali, da je Tibetanec skromen in nima posebnih zahtev, da pa ima rad zgodnji zajtrk in da si v sobi želi veliko peciva in čaja. Na jedilniku se je tedaj znašla tudi govedina, saj dalajlama zaradi zdravstvenih razlogov uživa tudi meso, po tibetanskem nauku pa menihi ne smejo zavrniti ponujene hrane.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012051605784611

OUT OF THE BOX

VIDEO: Dalajlama: "Kdor bo postavil trapasto vprašanje, mora vstati"
Konference Out of the Box se je drevi udeležil tudi Njegova svetost dalajlama

Tibetanski duhovni in verski voditelj dalajlama Tenzin Gyatso se je danes udeležil posebnega dogodka s svetovnimi misleci. V okviru konference Out of the Box je v veliki dvorani SNG Maribor zbranim slušateljem spregovoril o tem, da smo vsi ljudje enaki, in da med nami ni razlik. Osrednji govorec si je zaradi reflektorjev na glavo tradicionalno nadel ščitnik, opravičil pa se je tudi za svojo polomljeno angleščino. Ta bi naj bila tako slaba, ker se je učil od učiteljev, ki sami niso dobro govorili angleško. "Vsi smo bratje in sestre, med nami ni razlik. V vseh nas je potencial za dobroto, po naravi vsi težimo k srečnemu življenju in vsi si srečno življenje tudi zaslužimo", je modroval dalajlama. Nobelov nagrajenec za mir je povedal, da bo naslednjega julija dopolnil 77 let, a se kljub starosti še vedno ima za študenta. "Učimo se do zadnjega trenutka. Moramo se učiti in si pridobivati nove izkušnje", je še povedal ter požel aplavz publike, ki se je ob poslušanju Njegove svetosti vidno zabavala, saj je bila dvorana večkrat polna smeha. Ob koncu konference bo čas za vprašanje, je povedal prof. dr. Daniel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru in moderator današnjega srečanja. "Kdor bo postavil trapasto vprašanje, bo moral vstati", je zaključil dalajlama.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012051605784548

VIDEO
www.vecer.com/video/?id=2012051605784512-1&w=640

VIDEO: Človeško bitje se je spremenilo v nekakšnega robota, ki se podi za denarjem

Nobelov nagrajenec za mir prof. Muhammad Yunus o denarju, ki je postal navada, obsedenost, zasvojenost

Nobelovi nagrajenci za mir so se v okviru dogodka »Maribor za mir – Nobelovi nagrajenci za mir v Mariboru« srečali na skupni novinarski konferenci in panelni diskusiji z naslovom »Zakaj dialog in solidarnost v globalni krizi?« Udeleženci Njegova svetost Dalajlama, dr. Rigoberta Menchú Tum, prof. Muhammad Yunus in prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj so izpostavili pomen solidarnosti, sočutja in osebne odgovornosti, tako vsakega posameznika kot celotne družbe za uspešno reševanje izzivov s katerimi se dandanes soočamo v svetu. Po njihovem mnenju je potreben drugačen pogled, drugačen pristop ter predvsem aktivno iskanje pravih rešitev. Zdaj je čas za sočutje, prijaznost, optimizem in kakovostno izobraževanje, pa tudi za zavedanje, da smo ljudje socialna bitja, ki živimo v skupnosti in smo odvisni drug od drugega. Zato je nujno, da rešujemo težave z dialogom. Govorci so zaključili, da prihodnost sloni na mladih, ki naj ne ponavljajo in ne posnemajo starih vzorcev. Prevzamejo naj odgovornost in prazen prostor, ki prihaja, zapolnijo s svojo vizijo, dolgoročnim, altruističnim ter holističnim razmišljanjem. Le to lahko prinese rešitve, ki bodo pomenile zmago za vse udeležene strani.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012051705785294

VIDEO
www.vecer.com/video/?id=2012051705785294-1&w=640

KIVA - DONACIJA POMOČI POTREBNIM - 25$

http://www.kiva.org/
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60952089&section_id=2&article_id=3885669

BOBU BOB
Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja: "Pogajanja so po moje že zdavnaj končana, v zakulisju, brez oči javnosti. Verjetno bo šlo samo za kozmetične popravke sedanjega gospodarskega sistema, okoljska in socialna dimenzija razvoja bosta bolj kot ne za okras."
Ponedeljek, 18. junij 2012
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=31&id=2012061805797575

PETICIJA

REŠIMO NAJBOLJŠO BANKO NA SVETU

Ministrski predsednici Bangladeša Scheikh Hasina:

V zadnjih treh desetletjih je Graemen Bank pomagala milijonom žensk in družinam v Bangledešu, da so pretrgali verige revščine in dobili navdih za svetovno revolucijo na področju mikrofinanciranja. Vi imate moč, da lahko vzdržujete tako postavljeno organizacijo banke tudi naprej. Kot svetovni državljani, vas prosimo, da ustavite polaščanje Graemen Banke, ki jo vrši vaša vlada, da krši zapovedi o imenovanju upravnega odbora banke, ki jo izvolijo državljani in na tak način hoče vlada neposredno izvoliti vodstvo banke.
http://www.avaaz.org/it/save_the_world_best_bank_j/?slideshow

* ustanovitelja Graemen Bank in Nobelovega nagrajenca za leto 2006 Muhammad Yunusa, ki je v letošnjem letu predaval v tudi Mariboru, je ministrska predsednica Scheikh Hasina odpustila iz banke in jo hoče razlastiti ter povečati vpliv vlade.
http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=17184
http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/05/muhammad_yunus_banke_naj_bodo_po_meri_cloveka.aspx
http://fsp.si/muhammad-yunus-socialno-podjetnistvo-za-svet-brez-revscine/yunus1
http://www.youtube.com/watch?v=V2lXpKq_Jqw
http://www.youtube.com/watch?v=RmtMOMr7KDo&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=mD0B3d1_GmY&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=LI8F1vzekq4&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=5YDG98FaPns

* do 15.10.2012 je peticijo podpisalo že 680.123 državljanov sveta
* do 15.01.2013 je peticijo podpisalo že 721.569 državljanov sveta
* do 27.12.2013 je peticijo podpisalo že

zoran13

FACEBOOK & IPO

Ta veseli dan ali Facebook na borzi

Dočakali smo dan, ki je že več kot pol leta buril domišljijo borznih vlagateljev. Upravljalec največjega svetovnega družbenega omrežja Facebook (FB) danes namreč s kotacijo na newyorški borzi Nasdaq začenja eno najbolj pričakovanih prvih javnih ponudb delnic (IPO) zadnjega časa.

Določen razpon med 34 in 38 dolarji za delnico pomeni, da bi lahko FB zbral med 14 in 16 milijard dolarjev, celotno družbo pa to vrednoti na kar 93 do 104 milijarde dolarjev. S tem bo to največji tehnološki IPO doslej in eden največjih v ZDA nasploh. Astronomske vsote so deloma posledica hitre rasti družbe, deloma pa velikega zanimanja za tehnološke IPO v zadnjem času, saj so zgolj lani kotacije na borzi začele tudi delnice Groupona, LinkedIna, Pandore in Zynge.

Kako vzdržen je dejansko poslovni model?
Kljub evforiji pa je treba ostati previden. Stomilijardno vrednotenje je namreč razmeroma visoko za družbo, ki je leta 2011 ustvarila 3,71 milijarde dolarjev prihodkov in milijardo dobička. Poleg tega so se zvišali tudi stroški in posledično je FB že razočaral pri rezultatih. Še bolj pomemben pa bo prihodnji razvoj poslovnega modela.

Čeprav je FB najbolj priljubljeno družbeno omrežje v večini držav po svetu, je pri tem treba upoštevati, da vse več uporabnikov do FB dostopa prek mobilnih telefonov, kjer so oglasni prihodki nižji. Nekatere raziskave so pokazale tudi, da več kot polovica uporabnikov nikoli ne klikne na oglasne vsebine, še četrtina pa jih to počne zelo redko. Poznavalci FB tako v naslednjih letih napovedujejo močno upočasnitev rasti oglaševalskih prihodkov, saj naj bi se rast z letošnje več kot 60-odstotne do leta 2014 znižala na le 14 odstotkov. Posledično so se pri FB odločili zmanjšati odvisnost zgolj od oglasov, saj naj bi se delež prihodkov s tega naslova z 90 odstotkov leta 2010 lani znižal že na 83 odstotkov. Nadomestiti jih skušajo zlasti s tako imenovanimi virtualnimi plačili, ki jih neodvisni razvijalci spletnih iger zaračunavajo uporabnikom, FB pa od tega vzame provizijo. Tovrstni prihodki so lani zrasli že za petkrat, na 557 milijonov dolarjev.

Hiter zaslužek ali donosna dolgoročna naložba?
Strinja se tudi analitik pri upravljalski družbi Alta Invest Sašo Stanovnik, ki FB vidi kot tipično delnico rasti, kjer je potencial za prihodnjo rast prihodkov, dobička in cene delnice precejšen. Ker gre obenem za zelo odmevno ime, marsikateri vlagatelj pa delnice ne bo dobil ob prvi prodaji, temveč jo bo moral kupiti na borzi, bo povpraševanje po FB veliko, meni Stanovnik.

Zanimanja in vprašanj o FB je sicer tudi med slovenskimi vlagatelji precej, vendar bodo morali za konkretno investicijo počakati na borzno kotacijo. Stanovnik skladno z naštetim pričakuje, da se bo kotacija odprla krepko čez določen zgornji razpon, kasnejši razvoj dogodkov pa je odvisen zlasti od cene v prvih minutah trgovanja. Podobno menijo so tudi številni svetovni analitiki, ki delnice že prvi dan vidijo prek 44 dolarjev in nato dolgoročno še višje. A Stanovnik opozarja, da na drugi strani obstaja resno tveganje neuresničevanja zastavljenih ciljev rasti, kar bi vodilo v razočaranje vlagateljev in padec cene na borzi, čemur smo bili v preteklosti že mnogokrat priče. "Ključen bo torej uspeh monetizacije priljubljenosti tega socialnega omrežja, kar pa je zahtevna naloga," opozarja Stanovnik.

Ta tako FB na dolgi rok priporoča le tistim vlagateljem, ki so potrpežljivi in nadpovprečno naklonjeni tveganju. Omeniti velja še, da je v najnovejši anketi kar polovica vprašanih Američanov dejala, da je FB le "trenutna uspešnica", 43 odstotkov pa jih meni, da kakšnega dolgoročnega uspeha ne bo zabeležil.

Morgan Stanley si oblizuje prste
Facebookov IPO pomeni uspeh tudi za investicijsko banko Morgan Stanley, ki jo je družba izbrala za vodenje postopka. Banka si je že lani na račun uspešnih kotacij podjetij, kot sta Groupon in Zynga, odrezala največji delež pogače na trgu tehnoloških IPO, Facebook pa bo tej newyorški banki bržkone pomagal do prvega mesta pri izvedbah IPO med ameriškimi bančnimi velikani že tretje leto zapored. Analitiki sicer ocenjujejo, da so si investicijske banke na račun enega največjih IPO doslej med seboj razdelile kar okoli 500 milijonov dolarjev provizij.
Mali delničarji preko domačih posrednikov do delnic FB
Slovenski borzniki pojasnjujejo, da bodo zlasti bolj izkušeni oziroma bolj aktivni slovenski mali vlagatelji delnice Facebooka kupovali prek elektronskih trgovalnih platform, saj si bodo na ta način prihranili del transakcijskih stroškov, medtem ko nameravajo številni preostali mali vlagatelji delnice kupovali prek domačih borznoposredniških družb. Te pri trgovanju na borzah v ZDA večinoma uporabljajo tuje posrednike, zaradi česar je nakup za slovenske vlagatelje tudi nekoliko dražji. Poleg provizij domačih borznoposredniških družb morajo namreč pokriti tudi provizijo tujega posrednika ter stroške poravnave in skrbniške banke, ki običajno znašajo nekaj deset evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042530230

* 18.05. - 38,23 $

Facebook povsem v vrhu med rekorderji

Včeraj so borzni vlagatelji le dočakali začetek kotacije ameriškega spletnega velikana Facebook (FB). Največje svetovno družabno omrežje je v prvi javni ponudbi delnic (IPO) prodalo 421,2 milijona delnic po 38 dolarjev in s tem zbralo kar 16 milijard dolarjev. To je absolutni rekord med tehnološkimi podjetji in eden največjih IPO doslej.

V ZDA sta bila doslej večja le IPO italijanske energetske družbe Enel in finančne družbe Visa. Slednja je marca 2008 zbrala 17,9 milijarde dolarjev, nato pa prodajo razširila na 19,7 milijarde. Oba največja enkratna IPO doslej pa sta se zgodila na Kitajskem, kjer sta domači banki ABC in ICBC z vzporedno kotacijo na hongkonški in šanghajski borzi zbrali 19,2 oziroma 19,1 milijarde dolarjev.

Kako dolgo bo trajala evforija?
FB se lahko pohvali z dobrim debijem, saj je cena že v prvih minutah trgovanja poskočila nad 40 dolarjev. Zaradi izjemnega zanimanja je bila sicer družba že ob debiju ovrednotena na 104,2 milijarde dolarjev, torej je razmerje med ceno in dobičkom (P/E) astronomski 107-kratnik, razmerje med ceno in prodajo (P/S) pa 26-kratnik. To pomeni, da je FB po količniku P/E dražji od 498 družb, po P/S pa celo od 499 družb v borznem indeksu S&P 500 in po mnenju poznavalcev čaka ustanovitelja Marka Zuckerberga z ekipo še precej dela, da takšno ceno tudi upraviči. Posebej skrb vzbujajoči so za nekatere analitike podatki, da se rast oglaševalskih prihodkov občutno upočasnjuje že tri leta zapored, obenem pa znatno rastejo stroški oglaševanja, zato bo moral FB prej ali slej najti alternativne načine financiranja in ustrezno prilagoditi poslovni model.

Saverin "všečka" Singapur
Zanimiva pa je tudi zgodba soustanovitelja Facebooka Edouarda Saverina. Brazilec je že v otroštvu prišel v ZDA in v zavetju harvardske študentske sobe skupaj s Zuckerbergom zasnoval FB. IPO mu bo v žep navrgel skoraj tri milijarde dolarjev. Znašel se je v središču negativne publicitete, saj je v začetku leta 2011 ameriški potni list zamenjal za singapurskega. S tem se je ognil plačilu 67 milijonov evrov davka na kapitalski dobiček. Kljub temu bo Saverin zaradi selitve v Singapur, kjer živi in dela že od leta 2009, skladno z zakonodajo v ameriško davčno blagajno še vedno prispeval nezanemarljivih 365 milijonov dolarjev. Še precej večji pa bo verjetno davčni prispevek Zuckerberga, kateremu se bo ocenjeno premoženje po zaslugi uspešnega IPO povzpelo na zajetnih 28 milijard dolarjev.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042530464

FACEBOOK MESSENGER

Novi Facebook Messenger posega v zasebnost?

Aplikacija za izmenjavanje sporočil preko facebooka je doživela prenovo. Znebila se je številnih napak, hkrati pa poskrbela tudi za sporno vprašanje v zvezi z zaščito uporabnikove zasebnosti.

Facebook Messenger je namenjen predvsem tistim, ki se klicem družbenega omrežja preprosto ne morejo upreti. Uporabnikom nudi enostavno komunikacijo s spletnimi prijatelji, omogoča pa tudi, da vidite, kdaj je kateri od vaših prijateljev prebral vaše sporočilo in obratno. Omenjena možnost lahko privede do neugodnih situacij, ko se preprosto ne morete več izgovoriti, da določenega sporočila še niste prebrali.

Številni uporabniki nad novo lastnostjo aplikacije niso navdušeni in Facebooku celo očitajo napad na zasebnost. Vsekakor bi bilo priročno, da bi svojim uporabnikom ponudili možnost, da se prekomerno sledenje lahko izklopi.
http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042529318

* 18.05.2012 - 38,23 $
* 21.05.2012 - od 35,33 $ do 33,99 $
* 22.05.2012 - od 31,28 $ do 33,33 $
* 23.05.2012 - od 30,99 $ do 31,92 $
* 24.05.2012 - od 32,83 $ do 32,94 $
* 25.05.2012 - od 32,70 $ do 31,12 $
* 29.05.2012 - 0d 30,99 $ do 28,70 $
* 30.05.2012 - od 29,25 $ do 27,86 $
* 31.05.2012 - od 28,36 $ do 29,59 $
* 01.06.2012 - od 28,66 $ do 27,36 $
* 03.10.2012 - od 21,84 $ do 21,77 $
* 17.05.2016 - 117,35 $
http://www.plus500.com/?gclid=CIfkgZrqrbACFSYhtAodaG5KVg
http://www.plus500.com/Instruments/FB

MORGAN STANLEY

Morgan Stanley: Kupci Facebooka so bili naivni

James Gorman, izvršni direktor investicijske banke Morgan Stanley, ki je bila glavna organizatorica vstopa Facebooka na borzo, je kritičen do kupcev z velikimi apetiti

"Ljudje, ki so kupovali delnice Facebooka in mislili, da bodo s tem obogateli, so enostavno naivni ali pa so si delali utvare," je za Bloomberg povedal izvršni direktor investicijske banke Morgan Stanley James Gorman.

Delničarji vložili tožbe tudi proti organizatorjem
Morgan Stanley je bila vodilna organizatorka prve javne ponudbe Facebookovih delnic, s katero je Facebook pridobil 16 milijard dolarjev (okoli 12,9 milijarde evrov) in tako postavil postavil rekord med tehnološkimi podjetji. Naložba pa je v naslednjih petih dneh imela najslabši donos med desetimi največjimi javnimi ponudbami delnic v ZDA, v zadnjem desetletju. Prav zato so vlagatelji izrazili zaskrbljenost glede možnosti za rast največjega socialnega omrežja. Delničarji pa so proti Facebooki in organizatorjem prve javne ponudbe delnic vložili tožbe, v katerih trdijo, da so ti s ceno 38 dolarjev precenili vrednost Facebookovih delnic.

"Svoje delo smo opravili dobro"
Gorman kljub vsemu ostaja prepričan, da so točno sledili postopkom in opravili delo organizatorja. Zastopali smo tako interese prodajalcev kot kupcev in se o ceni delnice dogovorili skupaj s podjetjem in ostalimi organizatorji prve javne ponudbe.
http://www.finance.si/354827/Morgan-Stanley-Kupci-Facebooka-so-bili-naivni

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Jul 2012 20:43; skupaj popravljeno 1 krat

ZDRUŽEVANJE

The Economist: Balkanski prevozniki razmišljajo o združitvi

Združevanje štirih balkanskih letalskih prevoznikov uradno ne bo tema današnjega sestanka šefov letalskih prevoznikov, se bo pa o tem govorilo za zaprtimi vrati, navaja britanski časnik

Vzhodnoevropski letalski prevozniki so bolni, piše britanski časnik The Economist. Gorivo je drago, njihovi trgi so majhni, potnike pa jim prevzemajo nizkocenovniki. "Bankrot je že doletel madžarskega letalskega prevoznika Malev . Da bi se izognili takšni usodi, štirje balkanski prevozniki razmišljajo o novi strategiji: da bi leteli skupaj," navaja časnik.

Zamisli uradno ni na dnevnem redu današnjega srečanja direktorjev Croatia Airlines , črnogorskega Montenegro Airlines , srbskega Jata in slovenske Adrie Airways , naj bi se pa o tem govorilo za zaprtimi vrati, piše The Economist.

Đurišić upa, da bo skupen letalski prevoznik ustanovljen v roku osmih let

Sestanek bo potekal na pobudo šefa črnogorskega letalskega prevoznika Zorana Đurišića. Ta je za časnik povedal, da bodo morali letalski prevozniki delovati skupaj, če želijo znižati operativne stroške.

Upa, da bo v roku petih do osmih let ustanovljena skupna letalska družba, ki bo povezovala območje nekdanje skupne države.

Boštjančič: Če kupca za Adrio ne bo, je zadnja možnost združitev

V Croatia Airlines so sicer povedali, da jih združevanje s katerimkoli balkanskim letalskim prevoznikom ne zanima, v srbskem Jatu pa menijo, da bi bila združitev mogoča le, če prevoznike prevzame tuja družba. Šef slovenske Adrie Klemen Boštjančič pa je dejal, da v kolikor ne dobijo kupca za Adrio, bo združitev z ostalimi "zadnja možnost".

Časnik navaja tudi, da je Adria septembra lani dobila 50 milijonov evrov državne pomoči.
http://www.finance.si/353160/The-Economist-Balkanski-prevozniki-razmi%C5%A1ljajo-o-zdru%C5%BEitvi

AIR YUGO

Air Yugo: bodo prevozniki leteli skupaj? Slovenci (Adria) in Črnogorci (Montenegro) za, Hrvati (Croatian) ne ali kvečjemu z Adrio, Srbom (JAT) pa se zdi to nerealno.

Pred razpadom Jugoslavije je iz držav članic vsako leto poletelo 11 milijonov potnikov, sedem milijonov od teh je potovalo z srbskim Jatom ali slovensko Adrio. Danes v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in Črni Gori na leto poleti 11 milijonov potnikov, samo 4 milijone od teh z nacionalnimi letalskimi prevozniki. Bosna in Hercegovina ima samo eno delujoče letalo, Kosovo nobenega. Makedonska letalska družba Mat je propadla pred dvema letoma.

Majhnost trga, visoke cene goriv in slab finančni položaj letalskih družb iz držav bivše Jugoslavije je bilo izhodišče srečanja vodilnih iz slovenske Adrie Airways, srbskega Jata ter hrvaškega in črnogorskega Montenegro Airlines, poroča The Economist.

Da bi se izognili usodi madžarske letalske družbe, ki je bankrotirala februarja, so se prevozniki domislili, da bi začeli leteti skupaj. Kot poroča omenjeni britanski časopis, ideja ni bila uvrščena na uradni dnevni red srečanja v Črni Gori ampak se o njej razpravljali za zaprtimi vrati.

Vse omenjene družbe se soočajo s celo vrsto težav, visoka zadolženost je le ena izmed njih, toda kljub temu premorejo še nekaj visoko dobičkonosnih linij. Zoran Djurišič, predsednik uprave črnogorskega Airlainsa, ki je tudi sklical srečanje, meni, da bodo morale te štiri družbe prej ali slej začeti sodelovati, če bodo želele znižati stroške in pozitivno poslovati. Še več, Djurišič, si celo želi, da bi v petih do osmih letih obstajala le ena sama letalska družba, ki bi pokrila tako omenjene države kot tudi Kosovo, Bosno in Makedonijo. Vladimir Ognjenovič, iz srbskega Jata, pa meni, da je ta ideja nerealna, oziroma bi bila izvedljiva samo v primeru nakupa družb s strani tuje družbe.

Letalski prevozniki so v precejšnih težavah. Jatov vozni park je v slabem stanju, za letenje porabi večje količine predragega goriva, kot ga porabijo dobro vzdrževana ali nova letala. Veliko denarja porabijo tudi za vzdrževanje. Kupca ni. Montenegro in Croatian Airlines v času poletnih počitnic ne letita, se pa trudita zapolniti sedeže v zimskem času. Adria Airways je septembra dobila 50 milijonov evrov državne pomoči in sedaj išče novega lastnika. Vodja uprave Klemen Boštjančič je dejal, da je njihova zadnja možnost, če kupca ne bo, združitev s preostalimi tremi družbami. Predstavnik za odnose z javnostmi pri hrvaškem Airlainsu pa je dejal, da jih ne zanima nikakršno sodelovanje z letalskimi prevozniki iz držav bivše Jugoslavije. Po poročanju The Economista pa je hrvaški minister za promet dejal, da je sodelovanje z Adrio, v primeru, da nič drugega ne bo pomagalo oživeti letalskega prevoza, mogoče.

Sicer se je združevanje letalskih prevoznikov že v 50.letih prejšnjega stoletja izkazalo za uspešno v skandinavskih deželah, kjer so moči združile Norveška, Švedska in Danska.
http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/air-yugo-bodo-prevozniki-leteli-skupaj.html

JRT

Vrača se JRT: Mladi navdušenci znova obujajo Jugoslovansko radiotelevizijo

Skupina mladih in ambicioznih ljudi je prišla na idejo, da bi ponovno obudili nekdanjo Jugoslovansko radiotelevizijo JRT. Kot pravijo na svoji facebook strani, "želijo vrniti vsaj nekaj od propadle Jugoslavije".

Nov logotip JRT.
Kot rečeno ima nova JRT že lastno stran na Facebooku, idejni vodje pa so na novo oblikovali njen logotip. Delovala bo prek spleta – najprej začasno kot radio, nato pa tudi kot televizija, je zapisano na Facebooku.

Natečaj za prostovoljno delo na JRT je že v teku, iščejo pa se dopisniki iz Sarajeva, Beograda, Zagreba, Ljubljane, Podgorice, Skopja, Prištine in Novega Sada.

Oglejte si začetno špico nove JRT:
http://www.youtube.com/watch?v=UvEVMfwq5JU&feature=player_embedded

Stari JRT je deloval vse do leta 1990, znotraj te televizije pa je bilo šest republiških in dva pokrajinska radiotelevizijska centra. Med njimi so bili Radiotelevizija Ljubljana, Radiotelevizija Sarajevo, Radiotelevizija Zagreb, Radiotelevizija Beograd, Radiotelevizija Skopje, Radiotelevizija Titograd ter Radiotelevizija Novi Sad in Radiotelevizija Priština.

Uradni jezik JRT je bil srbohrvaški, v Sloveniji slovenski, v Makedoniji makedonski, na Kosovu pa delno tudi albanski.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042542922

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 06 Jun 2012 13:41; skupaj popravljeno 1 krat

MLADE DRUŽINE

/13/...nekoč so zapisali, da na mladih svet stoji in da moramo vsi čuvati mlado generacijo, ker je najbolj izobraženi in hkrati najnaprednejši del družbe. Hkrati s tem, pa vemo, da imajo velike probleme pri zaposlovanju in še večje pri pridobivanju stanovanj. Prav to dvoje, če pomislimo še na bančni sektor, je odločilnega pomena za pridobivanje kreditov za toliko željno stanovanje. Da ob tem ne govorimo o vseh možnih oblikah dolgoročnega varčevanja, še posebej o Nacionalni Stanovanjski Shemi, ki je včasih veljala za rešilno bilko pri reševanju stanovanjskega problema mlade družine, saj je poleg davčnih ugodnosti, garantirala tudi nižjo obrestno mero za pridobivanje prepotrebnih stanovanjskih kreditov.
Zato je zelo zaskrbljujoče, da za reševanje likvidnostnih problemov države, še bolj osiromašimo, ravno tiste, ki bi morali imeti posebno varstvo. Še posebej tudi zato, ker so to tudi ene od najosnovnejših pravic in svoboščin državljanov, kar je eksplicitno navedeno v 53. členu, 54.členu, 55.členu in 56. členu Ustave, kar pa zaenkrat še niso razveljavili: Embarassed

MLADE DRUŽINE

Koalicija pustila mlade družine na cedilu in jim vzela stanovanjske subvencije

Z uveljavitvijo interventne zakonodaje tudi sklepanja pogodb z bankami o varčevanju v nacionalni stanovanjski shemi ne bo več

"Če so mlade družine prioriteta vlade, bi ta morala ohraniti višino subvencij ali jo še povečati," je še pred slabim letom dni menil poslanec SDS Robert Hrovat, a očitno ne bo tako.

Medtem ko je lani Pahorjeva vlada znižala subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, jih Janševa vlada povsem ukinja.

Mladi ne bodo več mogli računati na državno subvencijo za nakup, gradnjo ali rekonstrukcijo stanovanja oziroma spremembo namembnosti zemljišča. Zakaj? Ker so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor predvideli, da bi na letošnjem razpisu uspelo približno desetim odstotkom več prijaviteljev kot lani, kar pomeni okoli 7300 mladih družin, ki bi bile upravičene do letne subvencije 120 evrov na družinskega člana (v družini je v povprečju 3,57 družinskega člana). Z njihovo ukinitvijo bodo tako vsako leto prihranili 3,12 milijona evrov.

Čeprav so poslanci največje koalicijske stranke SDS še lani kot opozicija ostro nasprotovali zniževanju državnih subvencij za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja za mlade družine in na to temo zahtevali celo sklic nujne seje parlamentarnega odbora za okolje in prostor, so v sveže sprejetem zakonu o uravnoteženju javnih financ njihovo ukinitev podprli.

Subvencije brez večjega vpliva na dostopnost stanovanj
"V primerjavi z drugimi državami EU so v Sloveniji stanovanjske subvencije zelo slabo razvite; do zdaj so bile zelo nizke in komaj občutne, potem pa je prišla še ta nagla ukinitev. Vrzel, ki zeva med lastnimi sredstvi in nakupno ceno stanovanj, je zelo velika, subvencije pa je praktično ne pomagajo premostiti," je do dosedanjega sistema kritična predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in poznavalka stanovanjske problematike dr. Srna Mandič. Tudi nekdanji minister za okolje in prostor Roko Žarnić je opozoril, da subvencija znaša le sedem odstotkov nakupa stanovanja, medtem ko mora preostalih 93 odstotkov kriti družina sama, zato si stanovanje lahko kupi le ekonomsko močna družina.

"Subvencije za mlade družine so bile relativno razpršene in niso imele večjega vpliva na dostopnost stanovanj," se kritiki pridružuje ekonomistka in nepremičninska strokovnjakinja dr. Andreja Cirman. Kot je že večkrat poudarila, bi mnogo večji učinek dosegli, če bi se namesto spodbujanja povpraševanja lotili problemov na ponudbeni strani. Ponudniki stanovanj so namreč dražili cene nepremičnin. "To zviševanje cen skušamo za nekatere kupce ublažiti s subvencijami, a mnogo ceneje in učinkoviteje bi bilo odpraviti ovire na strani ponudbe," meni Cirmanova.

Banke restriktivne pri mladih, pogumne pri gradbenikih
Pri tem so ena izmed ovir, ki mladim onemogoča pridobitev lastnega stanovanja, izjemno restriktivna bančna posojila. Kot utemeljuje Mandičeva, je "razmerje med posojilom in vrednostjo stanovanja pri nas najnižje med državami EU; v povprečju znaša vrednost kredita 40 odstotkov vrednosti stanovanja, medtem ko je drugod ta odstotek mnogo višji". Cirmanova pa pojasnjuje, da mladi težko prihajajo do kreditov predvsem zaradi nestabilnosti svojih zaposlitev in negotovosti z vidika varnosti in višine njihovega dohodka. "Banke so bile pri stanovanjskih posojilih izredno restriktivne do mladih kreditojemalcev, zelo radodarne in pogumne pa do gradbenih podjetij, kar je tudi pripeljalo do te krize," dodaja Mandičeva.

Reševanje problema dostopnosti do stanovanja pri mladih je po njenih besedah sicer naloga stanovanjske politike, vendar te "praktično sploh nimamo". Tudi Cirmanova meni, da bi bilo zelo treba oblikovati realistične cilje, ki presegajo zgolj širino enega mandatnega obdobja in željo po ponovni izvoljivosti politikov ter sledijo družbeno sprejemljivi in finančno uresničljivi viziji razvoja.

Nekdanje ministrstvo za okolje in prostor je novembra lani javnosti sicer predstavilo grob osnutek novega nacionalnega stanovanjskega programa, a odtlej se o dokumentu ni več govorilo. Podrobnejšega odgovora na vprašanje, kaj se dogaja z njim, nam tudi tokrat na ministrstvu za infrastrukturo in prostor niso dali, so pa zapisali, da naj bi ga vlada sprejela in posredovala državnemu zboru še v tem letu.

Ob tem so pojasnili, da bodo namesto s subvencijami dostopnost do stanovanj začeli povečevati s širitvijo najemnega fonda in s subvencioniranjem tistih z nižjimi dohodki. Spodbujevalno vlogo pri tem bo z zagotavljanjem neprofitnih najemnih stanovanj odigral republiški stanovanjski sklad, ki je pred kratkim že objavil javni poziv za nakup že zgrajenih, a nezasedenih stanovanj. Sklad bo za krepitev trga najemnih stanovanj ter za obnovo in gradnjo novih stanovanj nudil tudi javno-zasebna partnerstva, deljene in rentne odkupe, dolgoročna stanovanjska posojila za gradnjo in obnovo ter refinanciranje stanovanjskih posojil. Vsi ti ukrepi bodo tudi sestavni del novega stanovanjskega programa, na ministrstvu pa so še pojasnili, da bodo stanovanjsko problematiko reševali tudi z obdavčitvijo praznih stanovanj ter prenosom lastništva praznih vojaških stanovanj in kasarn na lokalne skupnosti. Sicer pa se z zakonom o uravnoteženju javnih financ ukinja tudi sklepanje pogodb z bankami o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi.

Država brez denarja za zagotovitev pravic hišnikov
Z zakonom o uravnoteženju javnih financ država nekoliko spreminja tudi besedilo stanovanjskega zakona v delu, ki se nanaša na pravice hišnikov do denacionaliziranih hišniških stanovanj. Hišniki so predkupno pravico za hišniško stanovanje in pravico do nadomestila v višini vrednosti stanovanja dobili šele z lanskoletno novelo stanovanjskega zakona, torej 20 let za drugimi najemniki v denacionaliziranih stanovanjih, na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pa zatrjujejo, da jim z zadnjo spremembo zakonodaje te pravice ne jemljejo. So pa opozorili, da zaradi zaostrenih javnofinančnih razmer država ni zagotovila denarja za uresničitev omenjenih pravic niti v lanskem niti v letošnjem letu. "Ob predpostavki, da bi se 200 od 250 uporabnikov hišniških stanovanj odločilo, da izkoristijo pravico po 173. členu stanovanjskega zakona, bi to za državo predstavljajo skupno obveznost v višini 3,85 milijona evrov. Od tega bi moralo ministrstvo zagotoviti okoli 800.000 evrov, Slovenska odškodninska družba pa 3,15 milijona evrov," so na ministrstvu pojasnili, koliko denarja nimajo na razpolago.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042533195

BOBU BOB
Marko Funkl, predstavnik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo: "Zadolženost, pomanjkanje služb ter življenje na robu bodo ubili še tisto malo uporništva, ki ga mladim že danes primanjkuje."
Sreda, 6. junij 2012
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=31&id=2012060605793228

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 23 Jun 2012 18:23; skupaj popravljeno 2 krat

PRINCESS - 414,4 METROV

Dubaj je bogatejši še za eno arhitektonsko čudo, najvišji stanovanjski nebotičnik na svetu, je sporočila agencija Združenih Arabskih Emiratov, sklicujoč se na Guinessovo knjigo rekordov.

Nad 414,3 metrov visokim nebotičnikom Princess, se dviga kupola v obliki krone. Narejen je v marini, na umetnem kanalu, ki je z obeh strani povezan s perzijskim zalivom in gleda na Palm Đumeiro, umetni otok v obliki palme.

Dubai ima prav tako najvišji nebotičnik na svetu Burj Khalifa (828m) kateri je postal novi simbol emiratov. Ta zgradba ima 200 nadstropij in je v njej samo en del namenjen stanovanjem.

Stanovanjski nebotičnik Princess je v celoti stanovanjska zgradba, njeno najvišje stanovanje je na višini 356,9 metrov in ima 107 nadstropij, od tega šest pod zemljo. Poleg stanovanj, med katerimi so tudi dvoetažna, ima tudi več bazenov, tako pokritih in odkritih ter športne dvorane za stanovalce.
http://www.business.hr/business-class/dubai-opet-rusi-rekorde-sagradio-najvisi-stambeni-neboder-na-svijetu
http://www.tameer.net/projects/princess_tower.asp
http://www.tameer.net/projects/pricess_tower/project_renders.asp
http://www.tameer.net/projects/pricess_tower/project_photos.asp
http://www.tameer.net/projects/pricess_tower/project_progress.asp
http://www.tameer.net/projects/pricess_tower/project_floorplan.asp
http://www.tameer.net/projects/pricess_tower/project_views.asp
http://www.tameer.net/projects/pricess_tower/project_pressrelease.asp
http://www.youtube.com/watch?v=n-BjSQzei4A

NAJLEPŠI NEBOTIČNIKI

THE ABSOLUTE TOWERS

Dva nstanovanjska nebotičnika, ki se imenujeta ABSOLUTE WORLD se nahajata v Mississaugi, predmestju Toronta v državi Ontario.
S svojim izgledom vse obiskovalce spominjata na človeške like. Nižja zgradba, ki ima 50 nadstropij in se imenuje BUILDING E z valovitimi linijami, ki spominjajo na žensko telo. Prebivalci pravijo, da jih spominja na Marilyn Monroe.
Višja zgradba imenovana BUILDING D ima 56 nadstropij in predstavlja obliko moškega telesa. Absolute World je postal turistična atrakcija še pred njegovim dokončanjem in je dober primer, kako lahko stavbna arhitektura do tedaj malo znanega predmestja Toronta, postane svetovna uspešnica.
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=1
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=3

THE DOHA TOWER

The Doha Tower v Katarju je proglašena za eno najboljših visokih zgradb na Bližnjem vzhodu in Afriki. Zgradba je narejena iz več slojev, da bi se zaščitila od sonca in vročine in istočasno ponujaja dovolj svetlobe. Ta fascinantni stolp je mešanica starodavnega in modernega muslimanskega modela. Končana je v marca leta 2012.
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=6

PALAZZO LOMBARDIA

Palazzo Lombardia je v Milanu in je dobitnik prestižne nagrade CTBUH (Council on Tall Buildings and Urban Habitat). Palazzo Lombardia ima nešteto odprtih prostorov in prehodov. Sredinski del zgradbe je trg, ki je pokrit z ukrivljeno stekleno streho. Veličastna zgradba nudi trajnostne koncepte z zelenimi strehami in posebnimi zidovi, ki hkrati hladijo.
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=8
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=9

BLIGHT STREET

1 BLIGHT STREET se nahaja v srcu Sidneya. Visoka je preko 135 metrov.
Zgrajena je iz dvoslojne fasade, prvi je stekleni, ki ponuja zračnost, druhi sloj pa je hibridne narave. Srednji del ponuja odprtost vse do vrha, kar daje občutek odprtosti.
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=10
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=11
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=12

AL BAHAR TOWERS

Al Bahar Towers v Abu Dhabiju je razglašena za najinovativnejšo visoko zgradbo na svetu. Posebna je tudi zaradi pomične fasade, ki se glede na položaj sonca, odpira in zapira. Ravno tako pročelje Al Bahar Towers kontrolira računalnik. Ta moderni objekt je zgrajeno po vzoru tradicionalne muslimanske kulture.
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=13
http://www.jutarnji.hr/ovo-su-najljepse-visoke-zgrade-na-svijetu/1036772/?secId=79&foto=14

zoran13

426.000.000 €

Zagrebčanka za nekaj ur po pomoti postala milijarderka

Hrvaška poštna banka je neki Zagrebčanki nakazala 426 milijonov evrov, namesto 6,70 evra, kolikor jih je skromna brezposelna mati štirih otrok nameravala nakazati na svoj račun. Po razkritju napake je prišlo do pravcate panike, ženska pa se niti ni zavedala, da je bila milijarderka.

Kaj bi naredili vi, če bi se na vašem bančnem računu pojavilo več milijonov evrov?

Napako je prejšnji petek zagrešil bančni uslužbenec, ki je v okence za znesek pomotoma napisal številko računa. Ko so potem po koncu delovnika ugotovili, da je prišlo do napake, so svojo klientko nemudoma poklicali in pojasnili, zakaj gre.

Ženska medtem ni preverjala stanja na svojem računu, tako da ni niti ugotovila, da je bila nekaj ur finančno preskrbljena. Z omenjenim zneskom bi se gotovo uvrstila med najbogatejše Hrvatice.

Po prihodu uradnikov banke na njen dom je sicer podpisala soglasje, da banka lahko razpolaga z denarjem na njenem računu, so poročali hrvaški mediji.

Ženska bi sicer lahko zavrnila podpis soglasja, da bi banka vrnila sporni denar v svojo blagajno, vendar bi finančna ustanova lahko sprožila postopek na sodišču in zahtevala prisilno vračilo denarja. Sodišče pa običajno blokira znesek do razsodbe, so pojasnili bankirji za časnik 24 sata.

Kot so dodali, so se podobne napake že dogajale in se bodo tudi v prihodnje, saj njihovi delavci niso stroji.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/zagrebcanka-za-nekaj-ur-po-pomoti-postala-milijarderka.html

zoran13

VOJNI VETERANI

/13/...poznam veliko ljudi, ki so sodelovali pri osamosvojitvi in si še vse do danes niso uredili statusa vojnega veterana. Bodisi, da je krivda v slabih evidencah na MORSu, vseh takrat sodelujočih ali tudi v počasnosti ter kompliciranju upravnih organov. Da to drži je krivda tudi v večkratnem spreminjanju samih pogojev za pridobitev statusa vojnega veterana, saj je ob sprejemanju zakona veljalo, da naj bi imel pravico do statusa samo tisti, ki je sodeloval strogo v vojnih operacijah. Kasneje so ob dopolnitvah in spremembah zakona uvedli tudi spremembe, ki tako veljajo za vse sodelujoče od 26.06.1991 do 18.07.1991. Tudi zaradi tega, ker je posamezna pridobitev pravic, ki izhajajo iz sodelovanja, zgolj in samo predmet vsakega posameznika in ni kolektivna, da bi se priznavala avtomatsko takrat sodelujočim. Problem je tudi v sami organiziranosti veteranov, saj naj bi bila veteranska organizacija skrbela tudi za svoje članstvo, tako pa so nekateri člani prepuščeni sami sebi. Veliko je namreč tudi takšnih, ki so ob sedanjih težkih kriznih časih na robu preživetja ali v hudih življenjskih stiskah, pa tudi zaradi brezbriznosti zakonodajalca, niti ne vedo, da bi lahko zaprosili za socialno pomoč.

Pa četudi tukaj govorimo o veteranskih organizacijah, ki so vse prevečkrat zgolj same sebi namen, ne pa tudi mesto, kjer bi pomagali svojim članom ali še bodočim članom. Tako bi morale organizacije pomagati vsem tistim, ki si še do danes, zaradi zgoraj naštetega, še niso uspeli uredili svojih statusov ter s dobrodelnimi in drugimi prostovoljnimi akcijami pomagati vsem tistim ali njihovim družinam, ki so se znašli na robu.

Žal nekaterih zaradi bolezni, ni več med nami in njihove družine še vse do danes, kjub temu, da so njihovi možje in očetje sodelovali v osamosvojitvi Slovenije, še nimajo urejenih njihovih statusov, kar bi jim lahko uredili posthumno, da se ob že povedanem ne ustvarjajo nove krivice. Predvsem pa bi, kot že zgoraj omenjeno, lahko oblikovali poseben krizni sklad, v katerega bi lahko vlagali vsi zainteresirani in tako pomagali vsem članom vojnim veteranom in njihovim družinam.

In verjemite, da bi prav na takšen način najbolj prispevali k miru in sožitju med vsemi generacijami: Laughing

* tudi pri nas bi lahko podobno kot imajo to urejeno na Hrvaškem, ustanovili ˝Fond Braniteljev Domovinskoga rata i članova njihovih obitelji˝, ˝Veteranski sklad in njihovih družinskih članov˝, kjer so vojni veterani in člani njihovih družin, pridobili deleže tega sklada, ki je v upravljanju Erste Invest v velikosti 1.200.000.000 kun oziroma 160.000.000 €. 04.07.2012 je vrednost enega deleža 557,43 kun (74,32€). Svojim članom delijo tudi dividende in posebej skrbijo tudi za štipendije otrok veteranov.
http://www.braniteljski-portal.hr/sadrzaj/hrvatska/4511
http://www.vecernji.hr/vijesti/braniteljski-fond-nikad-manja-vrijednost-udjela-dividende-clanak-414991
http://www.erste-invest.hr/default.aspx?id=345
http://www.erste-invest.hr/UserDocsImages/UPUTE_LETAK_%20FINA_ESB_fond-HB.pdf

VOJNI VETERANI

2. člen

Vojni veteran je:

– oseba, ki je sodelovala v bojih za obrambo slovenske severne meje v letih 1918 in 1919 (v nadaljnjem besedilu: borec za severno mejo) in slovenski vojni dobrovoljec iz vojn 1912-1918 (v nadaljnjem besedilu: vojni dobrovoljec), in ji je status borca za severno mejo ali vojnega dobrovoljca priznan z odločbo pristojnega državnega organa;

– državljan Republike Slovenije, ki je bil kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6.4. do 17. 4. 1941 odpeljan v ujetništvo;

– borec in drug udeleženec narodnoosvobodilne vojne (v nadaljnjem besedilu: NOV) Slovenije, ki mu je čas udeležbe v NOV do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem ali dejanskem trajanju ali mu je bilo na tej podlagi podeljeno državno odlikovanje, oziroma, ki udeležbo v NOV Slovenije dokaže z drugo javno listino;

– državljan Republike Slovenije, ki mu je čas udeležbe v NOV v drugih delih nekdanje Jugoslavije do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju;

– državljan Republike Slovenije, ki mu je čas, prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno štet v pokojninsko dobo;

– pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, oboroženi pripadnik narodne zaščite ter pripadnik enot za zveze republike in občin, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26.6. do 18. 7. 1991 opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije.

2.a člen

Vojni veteran po tem zakonu je tudi član Predsedstva Republike Slovenije in član republiške koordinacijske skupine in podskupine, ki je to dolžnost opravljal v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo od 26.6. do 18. 7. 1991.

Ne glede na pogoje iz šeste alinee prejšnjega člena je vojni veteran tudi oseba, ki je v obdobju od 17. 5. 1990 do 25. 6. 1991 opravljala dolžnosti organizatorja manevrske strukture narodne zaščite ter oseba, ki je po odločitvi organizatorja manevrske strukture narodne zaščite v tem obdobju opravljala naloge narodne zaščite, med katere je potrebno šteti tajno zbiranje, varovanje in hrambo orožja, streliva in vojaškega materiala oziroma vojaških ali obrambnih dokumentov v zasebnih oziroma neuradnih prostorih in lokacijah ter izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti.

Za organizatorja manevrske strukture narodne zaščite se šteje oseba, ki je v obdobju iz prejšnjega odstavka opravljala funkcijo republiškega sekretarja za obrambo, republiškega sekretarja za notranje zadeve, republiškega in pokrajinskega načelnika narodne zaščite, namestnika in pomočnika republiškega in pokrajinskega načelnika narodne zaščite, občinskega načelnika narodne zaščite ter oseba, ki je bila po odločitvi pristojnega organa za notranje zadeve določena za organiziranje manevrske strukture narodne zaščite v okviru organov za notranje zadeve.

Za pripadnika manevrske strukture narodne zaščite se šteje tudi nosilec znaka z napisom; RS, MSNZ, ONZ, 1990 na sprednji strani in z datumom, 17. 5. 1990 ter številkami 001 do 126 na hrbtni strani.

Ne glede na pogoje iz šeste alinee prejšnjega člena je vojni veteran tudi delavec organov za notranje zadeve, ki je ob osamosvojitvi Republike Slovenije v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 kot pripadnik policijskih enot opravljal naloge, povezane z borbenimi dejstvi in delovanjem zvez policije, kriminalistične službe in varnostno-obveščevalne službe.

Vojni veteran je tudi pripadnik bivše Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljevanju: JLA), ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije.

Vojni veteran po tem zakonu ne more biti oseba, ki je prestopila iz JLA, pa ni bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih, oseba, ki ni prestopila iz JLA na podlagi poziva Predsedstva Republike Slovenije o prestopu pripadnikov JLA do določenega roka ter oseba, ki je v času agresije na Republiko Slovenijo redno služila vojaški rok ali je bila na civilnem služenju vojaškega roka, razen če je bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih.

3. člen

Vojni veteran je tudi pripadnik narodno revolucionarne organizacije – TIGR v obdobju od septembra 1927 do 13. 5. 1941.

Oseba iz prejšnjega odstavka uveljavi status vojnega veterana po določbah zakona o splošnem upravnem postopku pri organu, ki odloča po tem zakonu na prvi stopnji.

4. člen

Ne glede na 1. in 2. člen tega zakona se za vojnega veterana ne šteje oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja.
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO3819.html

SPORI

»Spora med veterani si ne znam racionalno razložiti«

Zgodovinar Damijan Guštin o tem, koliko je stara Slovenska vojska in o poskusih prevrednotenja zgodovine.

»Naivno bi bilo soditi, da osamosvojiteljev politična pripadnost ni motila. Vendar so jih razmere silile k sodelovanju.« Foto: Igor Mali/Slovenska novice

Direktor inštituta za novejšo zgodovino Damijan Guštin pravi, da smo »prav zdaj priča novemu krogu vrednotenja« osamosvojitve kot ene od temeljnih družbenih vrednot.

Skladno z uradnim listom je Slovenska vojska (SV) stara 21 let, enako meni tudi generalštab. Minister za obrambo in Združenje za vrednote Slovenske osamosvojitve menita drugače. Trdijo, da je vojska stara 22 let. Kaj o starosti vojske pravi zgodovina?

Zgodovinopisje kot stroka o enem ali drugem datumu ni bilo vprašano. Splošno znano je, da je Slovenska vojska nastala s preimenovanjem Teritorialne obrambe Slovenije več let po osamosvojitvi. Omenjena datuma pa sta dela procesa, ki je privedel do državne vojske neodvisne Slovenije. Osebno menim, da nista ne eden ne drugi datum posebno izrazita prelomnica, označujeta pa pomembni stopnji v razvoju oborožene sile slovenske države, ki se je šele osamosvajala. Enako in po moje še bolj upravičeno bi lahko uporabili 28. september (1990), ko je z ustavnimi spremembami nastala bolj ali manj iz jugoslovanskega sistema izločena Teritorialna obramba, pa celo datum uveljavitve zakona o vojaški dolžnosti, ko je taista Teritorialna obramba dobila zakonsko ureditev, na podlagi katere je bilo uvedeno služenje vojaškega roka v Teritorialni obrambi in vpoklic prve generacije – kar danes velja za praznik Slovenske vojske.

Vojska je sicer tisti državni podsistem, ki je najbolj togo in hierarhično urejen. S kodeksom ima SV celo predpisano, da neguje slovenske vojaške tradicije. Njen praznik je gotovo pomemben del te tradicije. Za vojake zato takšno stanje ni prijetno, ker jih spravlja v dvom. Dvom pa poraja odmik, identifikacija z vojaškim sistemom pa je za vojaka pomembna. Vsekakor bi pričakoval, da tisti, ki postavljajo drugačen datum od uradnega, predlagajo spremembo praznika.

Kakšno vrednost pripisujete manevrski strukturi narodne zaščite?

Manevrska struktura je bila skrivna obrambna formacija, ki ji je oblast našla za silo legaliziran status v manj znanem delu obrambno-varnostnega sistema, v Narodni zaščiti. Njeno oblikovanje ni bilo načrtovano, nastalo je kot posledica odvzema velikega dela orožja Teritorialne obrambe, »formula za vmesni čas«. Od tu tudi vključitev milice oziroma njene Specialne enote, Posebne enote milice in v najširšem krogu Vojnih enot milice. Koncept sam pa se je dokončno razvil konec avgusta 1990. Gotovo je MSNZ opravljal potencialno pomembno vlogo. Omogočal je, da je bilo proces osamosvajanja mogoče nadaljevati bolj trdno, pogumno, kot bi bilo sicer mogoče – seveda tistim, ki so zanjo vedeli. Če bi bilo treba, bi bila prva obrambna črta proti interveniranju vojske v proces osamosvajanja in demokratične ureditve v Sloveniji. To je bila tudi najbolj tvegana faza, zato si sodelujoči zaslužijo vse priznanje za osebno tveganje, za pogum. Glede MSNZ se postavlja vprašanje, ki je sicer malo razvidno – ali ustvariti novo vojsko ali pa jo razviti iz vojaške organizacije Teritorialne obrambe Slovenije, ki je bila pod delnim slovenskim poveljstvom in po nacionalni strukturi pretežno slovenska. Že poleti 1990 je prevladal drugi koncept in Manevrska struktura narodne zaščite je bila na začetku oktobra ukinjena oziroma po poveljujočih je v resnici prešla v Teritorialno obrambo, milica pa je ostala v svoji sistemski vlogi. Če ne bi bilo tako, bi se iz MSNZ najbrž razvila nova vojaška organizacija, Vojska Republike Slovenije (VRS), kot je naziv sicer redko mogoče zaslediti v spominski literaturi.

Kje vidite jabolko spora, zaradi katerega so osamosvojitelji naše države polarno sprti med sabo? Politična pripadnost jih takrat, ko je bilo treba stopiti skupaj, ni motila …

Naivno bi bilo soditi, da jih takrat ni motila, vendar pa so jih polet, pomembnost dogajanja, strateško soglasje o cilju – osamosvojitvi (bodisi kot konfederaciji ali neodvisni državi), odgovornost, pomembnost ciljev in ogroženost, tveganje vlekli skupaj, silili v sodelovanje. Hkrati je to bil poseben trenutek, na eni strani šibki in negotovi, saj so izgubili oblast po petinštiridesetih letih, na drugi pa še dovolj šibki in hkrati ogroženi iz jugoslovanskega centra, da stvari niso postavljali na nož. Ko je bil zgodovinski cilj dosežen, je nastopila nova era. Če pa govorimo o dolgoletnem sporu med veterani, potem si ga tudi sam ne znam racionalno razložiti.

Kaj menite o Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve? Mislite, da res zelo pripomorejo k ozaveščanju Slovencev za domovinsko vzgojo?

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je prvo, ki je preseglo klasično zasnovo veteranske organizacije – pripadnikov policije, vojske in drugih obrambnih struktur. S tega vidika je organizacija bolj v skladu s takratno realnostjo, da so v osamosvojitvi sodelovali precej širši sloji kot zgolj tisti, ki so sodelovali v obrambnih strukturah. Vendar je od civilne sfere v združenju za zdaj najvidnejši del takratnega političnega razreda. Učinek tega se bo šele pokazal.
http://www.delo.si/novice/slovenija/spora-med-veterani-si-ne-znam-racionalno-razloziti.html

GENERALMAJOR LADISLAV LIPIČ

Ladislav Lipič: Primerno kvečjemu za »strankarski kurnik«
Tako je generalmajor na Kumu označil državno proslavo ob dnevu državnosti.

»Na državni proslavi se ne obračunava javno z ljudmi, karkoli si že kdo o komerkoli misli. To je nespodobno, neetično in nepošteno do njega in do celotne slovenske javnosti. Takšno početje mogoče spada v strankarski kurnik, kjer se lahko igrajo med sabo, ne pa na državno proslavo.«

Tako se je na vprašanje, kakšne volje je v petek zvečer odhajal z državne proslave ob dnevu državnosti na ljubljanskem Trgu republike, za Delo odzval generalmajor Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo in svetovalec predsednika države Danila Türka.

Lipič je nastopil kot govornik na osrednji zasavski slovesnosti ob 21. obletnici vojne za Slovenijo na Kumu. Po njegovem očitek Toneta Kuntnerja, povezovalca državne proslave, o ljudeh, ki da so se v času vojne za Slovenijo nahajali »nekje ob Ženevskem jezeru«, ni letel na predsednika države Danila Türka. »Mogoče so mislili na koga, ki je bil na kakšnem drugem jezeru, bližje Sloveniji, morda Celovškem,« je pribil Lipič in poudaril, da so se veterani na državno proslavo prišli poklonit domovini in njeni zgodovini.Krivična odločitev o izločitvi praporščakov jih je prizadela, je priznal 1219 metrov visoko nad Trbovljami, kjer so se spominu na 21. obletnico vojne za Slovenijo med drugim poklonili tudi praporščaki s peterokrako iz vseh treh zasavskih občlin.

Po Lipičevem nobena država ne bi smela imeti do svojih veteranov tako poniževalnega odnosa, kot se je to zgodilo Sloveniji. »Odnosa, ki je ob tem še nekorekten, neetičen in omalovažujoč in kot tak zanika njihove prispevek za samostojnost države,« je poudaril Lipič in s Kuma pozval: »Strnimo vrste in ne pustimo se razdruževati in razbijati. Naj bo dovolj prerekanj o zaslugah. Ljudje tega ne sprejemajo z naklonjenostjo. Tega početja jim je počasi dovolj. Skrajni čas je za ustavitev pohoda nasilne resnice. Sedaj je čas za medsedbojno razmevanje, sodelovanje in solidarnost.«
http://www.delo.si/novice/slovenija/ladislav-lipic-primerno-kvecjemu-za-strankarski-kurnik.html

VARČEVANJE PRIZADELO VETERANE

MANJ PRAVIC ZA VOJNE VETERANE

* Ukinitev pravic do zdraviliškega zdravljenja
* Zvišanje starosti za uveljavitev pravic
* Omejitev zagotavljanja zdravstvenega varstva
* Zamik izplačil prejemkov po vojni zakonodaji
http://tvslo.si/predvajaj/varcevanje-prizadelo-veterane/ava2.139447914/

NIŽANJE POKOJNIN

Zapleti pri nižanju pokojnin vojnih veteranov

Pri izplačevanju pokojnin pripadnikom Teritorialne obrambe, policijskim vojnim veteranom, žrtvam dachavskih procesov in delavcem pri proizvodnji azbesta je prišlo do zapleta. Zpiz je nekaterim napovedal znižanje pokojnin, čeprav jim po varčevalnem zakonu pokojnine ostajajo nespremenjene. Zato bo v petek na Zpizu glede tega potekal sestanek.
Na zaplet so opozorili v Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, po informacijah Zavoda za pokojninsko zavarovanje (Zpiz) pa se na njih obračajo tudi druge organizacije, ki združujejo omenjene skupine državljanov.

V zvezi Sever trdijo, da je Zpiz nezakonito oz. v nasprotju z določili zakona za uravnoteženje javnih financ posegel v pokojnine policijskih vojnih veteranov. Po omenjenem zakonu se bodo pokojnine z junijem znižale, pri čemer pa bodo izvzeti pripadniki Teritorialne obrambe in policisti, ki so v vojaški agresiji na Slovenijo opravljali dolžnosti pri obrambi države, žrtve dachavskih procesov in delavci pri proizvodnji ter predelavi azbesta.

A v zvezi Sever od srede prejemajo številna obvestila upokojenih policistov, kriminalistov in delavcev nekdanje obveščevalno-varnostne službe s priznanim statusom vojnega veterana o prejemu obvestil o uskladitvi oz. zmanjšanju njihovih pokojnin.

V Zpizu pa pojasnjujejo, da so obvestila o znižanju pokojnin prejeli tisti, ki pokojnino iz državnega proračuna prejemajo tudi na podlagi katerega drugega predpisa, na primer zakona o policiji oz. so bili pred letom 1991 v aktivni službi JLA itd. Tako se tem osebam znižuje tisti del pokojnine, ki ga prejema na podlagi drugega predpisa, medtem ko se del pokojnine za vojnega veterana ne znižuje.

Ob tem v Zpizu opozarjajo, da so le izvajalec veljavnih predpisov. Zaplet pa se je zgodil, ker nekateri pozabljajo, da jim država izplačuje pokojnino tudi na kateri drugi podlagi oz. razumejo pravila samo po tistih členih, ki jih zanimajo, po drugih pa ne, menijo v Zpizu.
http://www.ius-software.si/DnevneVsebine/Novice.aspx?id=83916

BOBU BOB
Bernard Brščič, ekonomist: "Ni čisto nič več argumentov, zakaj ohraniti priviligirane pokojnine veteranom za domovinsko vojno 1991, če se režejo borcem NOB."
Petek, 15. junij 2012
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=31&id=2012061505796807

REPUBLIKA SLOVENIJA
Upravna Enota Izola

Številka 130-72/2012
Datum:27.06.2012

ZADEVA: Vabilo za udeležbo v postopku ugotavljanja o pravici do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja od 01.01.2013 dalje

Upravna enota Izola je na podlagi drugega odstavka 231.člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni last RS, št.40/2012), dolžna po uradni dolžnosti uvesti postopek ugotavljanja o vaši pravici do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za čas od 01.01.2013.

Na podlagi evidence vojnih veteranov se ugotavlja, da starostnega pogoja 55 let po spremenjenem 6.členu Zakona o vojnih veteranih, do vključno dne 31.12.2013 ne boste izpolnjevali, o morebitnem nastanku trajne popolne izgube delovne zmožnosti (ugotovljene v postopku ZPIZ) pa nimamo podatkov.
Zato v a s p o z i v a m o, da nam v roku 7 dni od prejema tega vabila predložite ustrezna dokazila o morebitnem uvedenem postopku ugotavljanja vaše trajne popolne izgube delovne zmožnosti.
Po poteku zgoraj navedenega roka bomo o vaši pravici do dodatnega zdavstvenega zavarovanja za šas od 01.01.2013 dalje, odločali na podlagi uradnih evidenc, vaših morebitnih dokazil in veljavnih predpisov.

REPUBLIKA SLOVENIJA
Upravna Enota Izola

OBVESTILO

Na podlagi 100.člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št.40/2012 v nadaljevanju ZUJF, ki spreminja 6.člen Zakona o vojnih veteranih, ima pravico do varstva vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti.

Po 101.členu ZUJF, ki spreminja 15.člen zakona o vojnih veteranih, se vojnemu veteranu zagotavlja plačilo zdravstvenbih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.

ZUJF v prvem odstavku 231.člena določa, da se upravičencem, vojnim veteranom, ki so bili na dan 31.05.2012 upravičeni do pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja po zakonu, ta pravica zagotavlja do 1.1.2013.

Na podlagi drugega odstavka 231. člena ZUJF upravne enote odločijo v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, ali upravičenci do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, od 1.1.2013 dalje izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice po tem zakonu. Z odločbo, izdano v tem postopku, upravna enota razveljavi odločbo o tej pravici, priznani na podlagi Zakona o vojnih veteranih, če ugotovi, da vojnemu veteranu po tem zakonu ta pravica od 1.1.2013 ne pripada.

* sedaj nam tako retroaktivno ukinjajo že dane in pridobljene pravice, ki so bile nam bile priznane ob nastopu starosti 50 let in tako postajamo svojim državljanom, vključno s politično vrhuško, vedno bolj neprijazna država...zaskrbljuje pa tudi to, da na uradnem dokumentu ni obvezujočega Pravnega pouka, saj potemtakem tudi ni možno podati ugovor ali pa Ustavni spor, tako, kot ga te dni zaradi kršenja njihovih pravic, vlagajo mnogi prizadeti...

* že obstoječe pravice se bodo po novem lahko priznavale vojnim veteranom tudi po izpolnjenem 55 letu, a vendar le pod pogojem, če posameznik ne dosega postavljene višine cenzusa prejemkov pri 497,15 €, za vse druge vojne veterane pa bodo morali trajno za uveljavitev teh pravic, plačevati sami in tako postajamo svojim državljanom, vključno s politično vrhuško, vedno bolj neprijazna država in novimi neenakostmi, ki jih ustvarja vladajoča klika...

BOBU BOB
Ladislav Lipič, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo: "Veteranov preprosto ni mogoče politično ločevati, saj jih je nedeljivo v celoto povezala zgodovina."
Ponedeljek, 9. julij 2012
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=31&id=2012070905804245

MANJ PRAVIC ZA VOJNE VETERANE - II.DEL:

REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA IZOLA

Številka: 130-72/2012
Datum: 17.07.2012

Upravna enota Izola izdaja po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 231.člena Zakona za uravnoteženje javnih financ(Uradni list RS,št.40/2012) in 22.člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št.59/06-UPB 2), v zadevi pravice do zdravstvenega varstva, naslednjo

ODLOČBO

1.Vojnemu veteranu ...ne pripada pravica do zdravstvenega varstva od 01.01.2013
2.Odločba UE Izola, št.130-86/2008 z dne 31.07.2008, se z dnem 01.01.2013 razveljavi,
3.Posebni stroški niso zaznamovani

Obrazložitev:
... je bila z odločbo Upravne enote Izola, št.130-86/2008 z dne 31.07.2008, priznana pravica do zdravtvenega varstva.

Na podlagi 100.člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki spreminja 6.člen Zakona o vojnih veteranih, ima pravico do varstva vpjni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti.

Po 101.členu ZUJF, ki spreminja 15.člen Zakona o vojnih veteranih, se vojnemu veteranu zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.

ZUJF v prvem odstavku 231.člena določa, da se upravičencem, vojnim veteranom, ki so bili na dan 31.05.2012 upravičeni do pravice plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja po zakonu, ta pravica zagotavlja do 01.01.2013.

Na podlagi drugega odstavka 231.člena ZUJF upravne enote odločijo v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, ali upravičenci do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, od 01.01.2013 dalje izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice po tem zakunu. Z odločbo, izdano v tem postopku, upravna enota razveljavi odločbo o tej pravici, priznani na podlagi Zakona o vojnih veteranih, če ugotovi, da vojnemu veteranu po tem zakunu ta pravica od 01.01.2013 ne pripada.

Nadalje organ prve stopnje ugotavlja, da ... še ni dopolnil 55 let starosti in ni trajno popolnoma nezmožen za delo, kar se ugotavlja po poteku postavljenega sedemdnevnega roka v katerem je bila stranka vabljena z namenom, da predloži ustrezna dokazila, zato ... v skladu z zgoraj navedeno pravno podlago pravica do zdravstvenega varstva od 01.01.2013 ne pripada.

V postopku nisoi nastali posebni stroški, ki bi bremenili organ oziroma stranko, zato je upravni organ v skladu s prvim odtavkom 118.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l.RS,št.24/06 - UPB2, v nadaljevanju:ZUP) odločil, kot je navedeno v 3.točki izreka te odločbe.

Na podlagi navedenih razlogov in ugotovitev je bilo odločeno kot je navedeno v izreku te odločbe.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba v roku 15.dni od vročitve na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pritožbo se vloži pisno ali poda ustno na zapisnik na upravni enoti Izola ali pošlje po pošti na naslov Upravna enota Izola, 6310 Izola, Cesta v Pregavor 3a.

Ta odločba in morebitna pritožba sta takse prosti po 108.členu Zakona o vojnih invalidih v zvezi z 29.členom Zakona o vojnih veteranih.

Postopek vodil:Matjaž Hribernik

Vodja oddelka za obče zadeve, okolje in prostor
Vilma Klančar Saksida

Vročiti: ... z osebno vročitvijo

MANJ PRAVIC ZA VOJNE VETERANE - III.del:

Za vse tiste, ki se jim izteka 15 dnevni termin za ugovor na odločbo UE bi jim svetoval, da ga vsekakor napišejo in pravočasno ter priporočeno oddajo na PTT. Ob tem pa ni potrebno poudariti, da lahko na prste ene roke naštejemo vse tiste, ki so nam bili pripravljeni nuditi pomoč. Med temi žal tudi ni naše krovne organizacije ZVVS, kjer imajo sicer objavljene ugovore za upokojence in vojne veterane za pokojnine in se ju dobi tukaj:
http://www.zvvs.si:82/?stran=novica&id=938
http://www.zvvs.si:82/datoteke/Ugovor%20vojni%20veterani_1.doc
Prav nič pa ni rečeno o vsemu že zapisanemu, saj je očitno zakonodajalec izbral zelo lep termin o obveščanju in izročanju novih odločb, saj so sedaj med drugim tudi sodne počitnice. Pomislite, da za zapisan ugovor na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je potrebno odvetniku odšteti tudi 500€. Ob takšni družbeni klimi, pa je zato povsem na mestu vprašanje, kdo bo, sploh in če, vojne veterane zaščitil?

MANJ PRAVIC ZA VOJNE VETERANE - IV.del:

Glede na vse že zapisano v I,II, in III.delu sem ob pismenem pozivu s strani UE Izola z dne 27.06.2012 in ob dejstvu, da sem se zglasil 7 dan, torej še pravočasno na UE Izola, zaradi vsega navedenega tudi ugovarjal in protestiral z nestrinjanjem krivičnih in diskriminatornih postopkov in odvzema že davno zagotovljenih pravic. Takrat na licu mesta mi ni bil izdan za ta ustno izražena jasna stališča in koncizno izražene misli, prav noben zapisnik.

Zato sem na zadnji dan 03.08.2012 zakonskega 15 dnevnega roka napisal pritožbo in jo oddal na PTT in jo s povratnico naslovil na UE Izola.

REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA Izola
Cesta v Pregavor 3a, 6310 Izola

MINISTRSTVO ZA DELO IN DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja

Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana

Številka:130-72/2012
Datum: 06.08.2012

ZADEVA: ... - odstop pritožbe

Na podlagi 245.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS,št.24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 ZUS-1, 126/2007, 65/2008,47/2009-odl.US,48/2009-popravek, 8/2010), vam odstopamo spis št.130-72/2012, s pritožbo ...,Ulica..,Izola, zoper odločbo Upravne enote Izola št.130.72/2012 dne 17.17.2012.
Pritožba je dovoljena in pravočasna, vložila jo je upravičena oseba.
S spoštovanjem,
Vilma Klančar Saksida
Vodja oddelka za obče zadeve, okolje in prostor

Vročiti
1. Naslov - priporočeno
2.... Ul. Izola - navadno

SAJ NI RES, PA JE!
NEPRAVIČNE PASTI NOVE SOCIALNE ZAKONODAJE

Nikar ne delajte in ne varčujte!

Vlada iz proračuna financira domobransko Novo slovensko zavezo, nima pa denarja za dodatno zdravstveno zavarovanje ranjencev v osamosvojitveni vojni - Starši že izpisujejo otroke iz vrtcev, eni so ob zdravnika, drugi ob otroške dodatke, revščina je tu

"Novi zakon ZUJF Ivana Janeza Janše je že začel kazati zobe! Ne samo da znižuje pokojnine in pridobljene pravice, poslabšuje, že kar uničuje osnovne človeške standarde, zvišuje cene živil in drugih izdelkov, potrebnih za življenje ljudi. Bogatašem pomaga še bolj bogateti, politikom izražati in v zakone zapisovati neumnosti, slabeti in uničevati še tisto malo zdravega gospodarstva ter obrtništva, kar ga je ostalo. Zdaj so se lotili tudi nas, ki smo se z orožjem v rokah in izgubami med borci borili za lepšo in pravičnejšo, nam ljubo državo Slovenijo. Pravice borcev, ki jih je predpisala in uveljavila država v zakonu, nam je ta politična nomenklatura z enostransko odločitvijo odvzela. Pravico do dodatnega zdravstvenega zavarovanja borcem v vojni za Slovenijo, za katerega plačilo se je po izpolnjenih merilih država obvezala, nam bodo zdaj vzeli. Tudi ranjencem! S tem so pokazali in dokazali, da jim je več do zlega domobranstva kot pa do ljudi, ki smo z orožjem branili in ubranili Slovenijo. Ta vlada, ki iz proračuna financira domobransko Novo slovensko zavezo, nima denarja za dodatno zdravstveno zavarovanje ranjencev v osamosvojitveni vojni!?"
Težke besede, pa smo jih šli preverjat, koliko držijo. Napisal nam jih je mag. Zlatko Halilovič. Beseda takšnega moža nekaj velja! Je eden najuglednejših, najbolj izobraženih in najvišje odlikovanih slovenskih policistov, veteran vojne za Slovenijo:

"Sramota! Najprej 26 tisoč upokojencem, potem javnim uslužbencem, zdaj spet veteranom, bogatašev pa se varčevalni ukrepi niso dotaknili. Tudi cerkve, največje denacionalizacijske upravičenke, ne. To se ne bo dobro končalo, ljudje postajajo nestrpni, razjarjeni. Tokrat se oblastniki res igrajo z ognjem!"
http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/tema_tedna/1042552556

MANJ PRAVIC ZA VOJNE VETERANE
MANJ PRAVIC ZA VOJNE VETERANE - V.del:
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA DELO,
DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Številka 1300l-567/2012-2
Datum 21.09.2012

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izdaja, na podlagi 22.člena Zakona o vojnih veteranih(Ur.l.RS 59/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 40/2012 - ZUJF), v zadevi pravice do zdravstvenega varstva, na pritožbo .....iz Izole, Ulica...,zoper odločbo upravne enote Izola, št.130-72/2012 z dne 17.07.2012, naslednjo

O D L O Č B O

Pritožba se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

Upravna enota je z izpodbijalno odločbo, št.130-72/2012 z dne 17.07.2012 odločila, da vojni veteran ...., od 1.1.2013 dalje nima pravice do zdravstvenega varstva po Zakonu o vojnih veteranih, v povezavi z Zakonom za uravnoteženje javnih financ.

Stranka je zoper prvostopno odločbo v zakonitem roku vložila pritožbo. V pritožbi navaja, da se ne strinja z ukinitvijo zdravstvenega varstva, saj se vojnim veteranom jemlje edina materialna pravica po Zakonu o vojnih veteranih, kar je nemoralno in neetično ravnanje, saj so vojni veterani v osamosvojitveni vojni izgubili svoje zdravje, kar se je zgodilo tudi njemu. V pritožbi navaja, da pritožbeni organ izpodbijalno odločbo razveljavi ter mu še nadalje prizna pravico do zdravstvenega varstva.

Pritožba ni uetemeljena.

Na podlagi 100.člena Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki spreminja 15.člena Zakona o vojnih veteranih, se vojnemu veteranu zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.

Zakon za uravnoteženje javnih financ v prvem odstavku 231.člena določa, da se upravičencem, vojnim veteranom, ki so bili na dan 31.05.2012 upravičeni do pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja po zakonu, ta pravica zagotavlja do 1.1.2013.

Upravni organ druge stopnje v pritožbenem postopku ugotavlja, da je upravni organ prve stopnje pravilno in po zakonu utemeljeno odločil o pritožnikovi pravici do zdravstvenega varstva. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, da pritožnik še ni dopolnil 55 let starosti in ni trajno popolnima nezmožen za delo (oziroma ni prejemnik veteranskega dodatka in ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev), je upravni organ prve stopnje odločil v skladu z zgoraj navedeno pravno podlago. Navedbe pritožnika ne morejo vplivati na odločitev v zadevi.

Pritožbene navedbe so neutemeljene, izpodbijalna odločba pa pravilna in po zakonu utemeljena, zato je upravni organ druge stopnje v pritožbenem postopku odločil kot se glasi v izreku te odločbe na podlagi 248.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l.RS, št.24/06.upb2, 105/2006-ZUS1, 126/2007, 65/2008, 8/2010). Uakon o splošnem upravnem postopku se v postopku upšorablja na podlagi 24.čćlena Zakona o vojnih veteranih.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, niti ni dovoljeno sprožiti upravnega spora. Upravni spor je mogoče sprožiti zoper prvostopno odločbo s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana, v roku 30 dni po prejemu te odločbe. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pošlje po pošti. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti odločbo, ki se izpodbija, v izvirniku, prepisu ali kopiji.

mag.Andrej Vizjak
MINISTER
po pooblastilu
Marjan TRAPE
PODSEKRETAR

Vročiti:
Upravna enota Izola s pripisom in odločbo,
ki naj se vroči stranki - priporočeno;

MANJ PRAVIC ZA VOJNE VETERANE - VII.

ZBIRANJE PODPISOV ZA SPREMEMBO 101. ČLENA ZUJF

PODPORA VOLIVCA POBUDI ZA VLOŽITEV PREDLOGA ZAKONA

Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Zveza policijskih veteranskih društev Sever (Sever) sta pristopili k pripravi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF).

Z uveljavitvijo ZUJF-a se je nesorazmerno poseglo v pridobljene pravice veteranov in velika večina med nami je izgubila edino materialno pravico, plačilo premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Z odvzemom pravic pa tudi Zakon o vojnih veteranih izgublja svoj pomen in ostaja mrtva črka na papirju. Obe zvezi sta že v letu 2012 opravili niz pogovorov s predstavniki parlamentarnih strank, ki so obljubili podporo spremembi in dopolnitvi Zujf-a, toda glasovanje je pokazalo, da so bile obljube dane s figo v žepu. Tedanja vladajoča koalicija je spremembe, ki bi izgubljene pravice upravičencem vrnila pod določenimi pogoji gladko zavrnila.

Pravila določajo, da poslanci o isti zadeve ne smejo odločati prej, kot po preteku 1 leta od obravnave razen, če vsaj 5000 volivcev ne izrazi podporo zakonodajnemu predlogu. Odločili smo se za to pot, saj ocenjujemo, da ne moremo čakati še dodatno leto. Zbiranje podpisov je le prvi korak k ponovni pridobitvi naših pravic. Tudi veterani se zavedamo težkih finančnih razmer v državi, zato v spremembah predlagamo, da se pravice avtomatično vrnejo leto po tem, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 %.

Predsednik parlamenta RS g. Janko Veber je sprejel naše argumente in razpisal rok za zbiranje podpisov volilcev za spremembo 101. člena ZUJF-a.

V spodnji priponki se nahaja OBRAZEC PODPORA VOLILCA
http://www.zvvs.si/datoteke/podpora-volivca-SLO.pdf%20-%20Adobe%20Reader_1.pdf

Zbiranje podpisov bo potekalo od 8. maja do 06. julija 2013. Vsi volilni upravičenci lahko svoj podpis na predpisanem obrazcu overijo pri uradni osebi na 58 Upravnik enotah in 138 krajevnih uradih. Vsi, ki imajo digitalno potrdilo, lahko podporo izrečejo tudi na strani e-uprave.

Zelo pomembno je, da obrazec izpišete čitljivo, da navedete ime in priimek kot je to zapisano na osebnem dokumentu, pri navedbi rojen mora biti zapisan dan, mesec in leto rojstva ter da vpišete svoje stalno bivališče.

Izpolni se tudi polje C.PZ/ kjer vpišete : ZA SPREMEMBO 101. ČLENA ZUJF

Zelo pomembno je, da obrazec podpišete pred uradno osebo.

Izpolnjen in potrjen obrazec je potrebno posredovati na naslov: ZVVS, Rojčeva 16, 1000 Ljubljana. Obrazec je možno oddati tudi v območnih združenjih obeh veteranskih organizacij.

Pozivamo vse volivke in volivce še posebej pa vojne veterane, da prispevajo svoj podpis k ponovni uveljavitvi pravic, ki so nam bile tako nečastno odvzete. Pravice, ki izhajajo iz Zakona o vojnih veteranih niso plačilo, pač pa zahvala za naša dejanja, ki so privedla do vzpostavitve samostojne in neodvisne države Slovenije.

Skupaj v vojni, skupaj v miru.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in
Zveza policijskih veteranskih društev Sever (Sever)
http://www.zvvs.si/?stran=novica&id=1079

DRŽAVNI ZBOR POTRDIL SPREMEMBO ZAKONA O VOJNIH VETERANIH

Poslanci Državnega zbora so na svoji 24. redni seji s 57 glasovi potrdili spremembe Zakona o vojnih veteranih

Zbiranje podpisov podpore volivcev za spremembo Zakona o vojnih veteranih, ki vrača pravico do plačila premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja ni bilo zaman. Poslanke in poslanci so na svoji 24 redni seji potrdili spremembo zakon, ki nam vsaj delno vrača odvzete pravice.

Sprejeto je bilo določilo, ki smo ga v zakonodajni postopek vložili Zveza veteranov in Združenje Sever in opredeljuje vračilo plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja leto po tistem, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 %.
S tem predlogom smo veterani pokazali, da smo pripravljeni prispevati svoj delež k rešitvi trenutne finančne krize. Predvsem pa smo želeli, da se nam na ta način, vrne vsaj del dostojanstva in časti, ki nam je bilo odvzeto s tako grobim posegom v naše pravice.

Ravno tako Zakon opredeljuje, da bo po novem resorno ministrstvo za vojne veterane Ministrstvo za obrambo.
Le to bo zadolženo za zagotavljanje delovanja veteranskih organizacij, medtem, ko bodo za statusna vprašanja še vedno zadolženi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Za predlagane spremembe je glasovalo 57 poslank in poslancev, poslanci SDS-a pa so se glasovanja vzdržali.

Upajmo, da bomo kdaj v prihodnosti deležni opravičila tistih, ki so na tako brezsrčen način skušali trajno odvzeti pravice vsem vojnim veteranov.
http://www.zvvs.si/zvvs.cgi?stran=novica&id=1306&dodaj=komentar#seznam

MANJ PRAVIC ZA VOJNE VETERANE - VIII.del:

Kot sem že večkrat zapisal in opozoril, se žal nadaljujejo nepravilnosti, kar samo še povečuje napetosti v družbi, predvsem pa veliko mnenj, da danes obstajamo samo še zaradi sebe.
Že po znanih določbah ZUJFa, ki nam je za (ne)določen čas odvzela možnost plačevanja dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki so nam prej po dopolnjenem 50 letu plačevale UE širom po Sloveniji. Kljub temu, da se je starost popolnjenega leta vojnega veterana zvišala na 55 let, pa je veliko vprašanje, kako bo z nadaljevanjem prejemanja te pravice, saj je rečeno, da mora biti rast BDP višja kot 2,5%. V tem kontekstu minister Karel Erjavec napoveduje usklajevanje pokojnin, ker je BDP dosegel takšen nivo, določbe pa za vojne veterane pravijo, da šele v naslednjem letu, ki sledi letu ko se doseže BDP 2,5% in več.
Že v predhodnih pisanjih sem opozoril, da je problematika prejemanja veteranskega dodatka in drugih socialnih pomoči, velik problem, saj živijo marsikateri vojni veterani, pa tudi vsi ostali, ki jim ta status, še vedno ni bil podeljen, povsem na robu.
Že davno sem predlagal, da bi se ustanovilo poseben "veteranski sklad", podobno delujočega, kot ga imajo na Hrvaškem "Fond braniteljev" da bi z njim pomagali vsem, ki so takšne pomoči potrebni. Ne znam si razložiti od kod vsem odgovornim za nastalo situacijo, takšna brezbrižnost, da mora vmes priti do ekscesnih dogodkov, da nekdo v družbi spredvidi svojo zmoto.
Takšno ravnanje je tudi situacija v kateri se je znašel vojni veteran STANISLAV MESAREC, ki je zaradi neplačila prekrškov izgubil veteranski dodatek, oziroma so mu ga za to zadolžene institucije zadržale. Veteranski dodatek znaša največ 298 € na mesec in se ga po obstječi zakonodaji vojni veteran ne more odpovedati, niti se ne more prekvalificirati v drugo obliko socialne pomoči. Ob tem je potrebno njemu kot vojnemu veteranu pomagati, saj ZVVS ne obstaja samo zaradi sebe ampak tudi za to, da pomaga vojnim veteranom, kadar nastane takšna izjemna situacija kot je zgoraj nevedenemu. Zato, bi lahko odprli poseben TR za vse takšne težke primere v katere so ne po njihovi krivdi zapadli vojni veterani.
Le na tak način bomo lahko dokazali, da smo res del humane in solidarne družbe in veteranske organizacije, ki si zasluži tudi v mirnodobnem stanju, da ostaja pokončna, moralna in etična organizacija.
http://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-zakonom-niso-vec-enaki-nekateri-vojni-veterani-se-borijo-za-lastno-prezivetje.html

PLAČILO DODATNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Zakonske spremembe so v veljavi od 11.12.2015, njihova podlaga pa je Zakon o izvajanju proračuna RS 1617 75 člen.

Vsak vojni veteran, ki je dopolnil 55 let starosti in je prejemnik veteranskega dodatka, brezposelne osebe, s pravico poklicne pokojnine, s pravico do predčasne pokojnine, osebe s pravico do predčasne starostne pokojnine in osebe s pravico do invalidske pokojnine, ne glede na višino denarnega nadomestila iz naslova brezposelnosti in ne glede na višino pokojnine.

Za vse ostale naj bi se uveljavljanje pravic pričelo s 1.1.2017.

Vsi veterani, ki se vidite v teh pogojih za pridobitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ali pa niste prepričani glede navedenih pogojev se čim preje zglasite na svojih UE, da uredite zadeve ali pridobite ustrezne informacije.

VLOGA:
S to vlogo lahko uveljavljate zahtevo za priznanje pravice do zdravstvenega varstva - plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja.
https://e-uprava.gov.si/podrocja/vlo...ga.html?id=407

17.MAJ - DAN VETERANOV

V zadnjem času na raznih proslavah in prireditvah, ki se te dni kar vrstijo, je vedno bolj izrazito občutiti dvojnost, razdor in blatenje eden drugega, kot pa zadovoljstvo, enotnost in razumevanje ter spoštovanje eden drugega.
Namesto, da bi se trudili, da pomagamo tistim vojnim veteranom in njihovim družinam, ki se težko prebijajo skozi življenje ali pa pomagali otrokom tistih, ki so žal, že preminuli. Namesto, da bi se povezovali in delovali proti kršenju osnovnih človekovih pravic, določeni samo še podpihujejo nestrpnost, kar privede do novih in novih krivic. Ko so nas vpoklicali v enote TO leta 1991 smo bili ponosni, da lahko opravimo svojo državljansko dolžnost in se na položajih nismo obremenjevali z vsakovrstnimi političnimi stališči ter strankarsko pripadnostjo, ampak smo delovali enotno in častno. To, da praznujemo ob takšnem jubileju sprti in vsaksebi, prav gotovo niso cilji, ki smo si jih postavili ob začetku osamosvajanja Slovenije. Zato vse to, je seveda potreben čas, a vendar je 25 let dovoljšen podatek, da povemo, da začrtana smer razvoja dogodkov ni prava in za nas, kot narod ni dobra, še manj pa koristna. Ob jubileju raje poglejmo okoli sebe in poiščimo še vse tiste med nami, ki si še vedno niso pridobili Statusa vojnega veterana in apelirajmo na vse tiste, ki odlašajo s priznavanjem in kršitvijo že pridobljenih pravic. Že zgodovina je večkrat pokazala, da edino enotni lahko uspemo izboriti že davno zapisane pravice, da o pozabljenih dolžnostih niti ne govorimo. Ob takšni situaciji bi prav gotovo vsak izmed nas na nekem področju dela in življenja lahko pomagal, da bi zanamcem lahko s ponosom pripovedovali, kaj vse smo naredili tudi za njih. Posebej to, da so ljubljeni in varni, tudi z našo pomočjo, ne pa še na slabšem, kot so bili pred 25 leti.

BOBU BOB
Ladislav Lipič, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo: "Veteranov preprosto ni mogoče politično ločevati, saj jih je nedeljivo v celoto povezala zgodovina."
Ponedeljek, 9. julij 2012
web.vecer.com/portal...0905804245

zoran13

DAN KRVODAJALCEV

Lani v Sloveniji rekordnih 115.900 krvodajalcev

Krvodajalstvo ostaja najbolj množična solidarnostna akcija v Sloveniji.

V lanskem letu so v Rdečem križu Slovenije (RKS) zabeležili rekordnih 115.900 krvodajalcev, ki so zdravstvu zagotovili več kot 42.000 litrov krvi, kar zadošča potrebam po krvi v Sloveniji, so ob današnjem slovenskem dnevu krvodajalstva dejali na novinarski konferenci RKS.

Starman: Vsakih pet minut nekdo potrebuje kri
V Sloveniji po besedah generalnega sekretarja RKS Danijela Starmana vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. S 5,9 odstotka krvodajalcev na število prebivalcev, s 400 krvodajalci dnevno, se uvrščamo v evropsko povprečje in letno zberemo 45.000 litrov varne krvi, kar zadostuje potrebam zdravstva, je dodal.

Sicer pa število krvodajalcev v Sloveniji vsako leto narašča, pravi predsednik RKS Franc Košir. "Lani jih je bilo kar 115.900, vsako leto je več mladih krvodajalcev, kar je zelo pomembno, saj pri teh lahko računamo na dolga leta in večkratno darovanje krvi," pravi Košir.

Samo za operacijo na odprtem srcu potrebujejo tri litre darovane krvi
O potrebah po krvi in organizaciji preskrbe s krvjo je govorila Polonca Mali iz Zavoda za transfuzijsko medicino (ZTM). Od 60 do 70 odstotkov vse darovane krvi potrebujejo za operativne posege in za zdravljenje na intenzivni terapiji v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Samo za operacijo na odprtem srcu potrebujejo tri litre darovane krvi, za transplantacijo jeter pa kar do deset litrov, je pojasnila.

Po besedah Ivana Kapuna z Generalne policijske uprave je bilo lani hudo telesno poškodovanih skoraj tisoč ljudi ali za 6,2 odstotka več kot leta 2010 in lažje poškodovanih več kot 8000 ali za 7,4 odstotka manj. Tudi zaradi tega se policisti, pravi Kapun, že od leta 2005 organizirano udeležujejo krvodajalskih akcij.

Redno sodelovanje motorističnega kluba iz Lukovice Rokovnjači
V krvodajalskih akcijah RKS redno sodeluje tudi motoristični klub iz Lukovice Rokovnjači. Njihov predsednik Anže Kočar je povedal, da se zavedajo svoje ranljivosti na terenu, zato je na krvodajalske akcije pozval še druge motoriste.

4. junij praznujemo kot dan slovenskega krvodajalstva, saj so na ta dan leta 1945 v Sloveniji odvzeli in konzervirali prve steklenice krvi. RKS organizirane krvodajalske akcije izvaja že 59 let oziroma od leta 1953, ko je bilo uvedeno brezplačno, prostovoljno in anonimno krvodajalstvo.

Okrcal državo, "ki ni naklonjena krvodajalstvu"
Ob tem se je Košir zahvalil vsem številnim anonimnim krvodajalcem, a hkrati okrcal državo, "ki ni naklonjena krvodajalstvu, saj so sredstva za RKS vedno enaka oziroma bodo letos za deset odstotkov manjša".

Svetovni dan krvodajalcev pa poteka 14. junija. Letošnji slogan svetovnega dneva krvodajalcev je Vsak krvodajalec je junak.

Zahvala stranke SD
Vsem slovenskim krvodajalkam in krvodajalcem ob njihovem prazniku pa čestita stranka SD, ki se bo, kot so sporočili, tudi v prihodnje prizadevala, da se "slovensko krvodajalstvo ohrani in razvija v smeri humanitarnosti in prostovoljnosti".
http://www.siol.net/novice/zdravje/2012/06/rekord_krvodajalci.aspx

zoran13

zoran13

OPEHARJENI

Tudi Slovenci opeharjeni pri nakupu olimpijskih vstopnic?
"Še vedno upam. Upanje umre zadnje"

Spletne prevare so vsakdan moderne informacijske družbe. Da so bili opeharjeni, pa se bojita tudi dve družini iz Kranja, ki sta preko spletne strani kupili vstopnice za ogled letošnjih poletnih olimpijskih iger v Londonu. "Še vedno upam. Upanje umre zadnje," je zapisala ena od nakupovalk vstopnice.

Kot je povedala mati enega od dveh kranjskih plavalcev, skupaj naj bi si ogledali igre, so vsi vse od lanskega oktobra, ko so vstopnice kupili, pa do maja letos verjeli, da je z ogledom iger in nakupom vstopnic vse v redu. Pred mesecem dni pa so prejeli klic svoje banke. Ti so natančno povprašali o spletnem nakupu vstopnic, saj se je za nakup teh vstopnic na spletu zanimala tudi londonska policija.

Na banki SKB so potrdili klic, vendar dodajajo, da sum prevare ni potrjen. Rok, ko naj bi lastnik prevzel vstopnice, še ni minil, seveda pa pri takšnih povpraševanjih ne gre za splošno prakso, zato možnost prevare obstaja in zadevo tudi sami budno spremljajo. Ob tem so dodali, da gre za osamljen primer in da bo vse znano v prihodnjih tednih, ko bo minil rok za prevzem vstopnic.

Sume povečuje tudi splet. Vstopnice so bile kupljene na uradni spletni strani prireditelja iger in spletne povezave na ta nakup ni več niti na tej strani, niti je ni moč najti drugje na spletu. Še več, na uradni spletni strani je povezava uvrščena na seznam ponudnikov vstopnic, ki nimajo uradne avtorizacije za prodajo s strani organizatorja. Tudi na elektronsko pošto slovenskim kupcem vstopnic trenutno ne odgovarja nihče več.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012060605793317

zoran13

MAKSIMA INVEST in STEČAJ

25.000 delničarjev brez premoženja: Po Finetolu v stečaj tudi Maksima Invest

Skoraj 25.000 delničarjev Maksime Invest, največje lastnice NFD Holdinga, bo še v kratkem ostalo brez vsega premoženja.

Več mesecev po propadu pogovorov z bankami upnicami je nadzorni svet upravi Maksime Invest vendarle naložil, da do konca tega tedna na sodišče vloži predlog za začetek stečaja. "Dokapitalizacija z denarnimi vložki je v tem trenutku nerealna," so včeraj sporočili iz družbe in dodali, da je skoraj vse njihovo premoženje zastavljeno za posojila, preostanek premoženja pa ne zadošča pogojem za izvedbo prisilne poravnave. Banke upnice na začetek stečajnega postopka Maksime Invest očitno ne bodo čakale. Abanka Vipa je namreč družbi že konec minulega tedna zasegla okoli odstotek delnic Finetola, ena od bank upnic pa je po neuradnih informacijah že začela tudi zaseg delnic Istrabenza. Po Finetolu in Maksimi Invest bo v stečaju že v kratkem končala tudi družba Fidina, vedno več pa je znakov, da bo podobna usoda doletela tudi družbo CBH, ki je jamčila za nekatera posojila Finetola, Maksime Invest in Fidine.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042534763

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Jun 2012 09:07; skupaj popravljeno 1 krat

ELEKTRO MARIBOR in MALI DELNIČARJI

Mali delničarji Elektra Maribor iščejo izhod iz lastništva

Mali delničarji Elektra Maribor, ki imajo skupno nekaj več kot pet odstotkov vseh delnic, so na dnevni red prihajajoče skupščine uvrstili predlog, po katerem bi elektrodistributer "smel" od njih odkupovati lastne delnice. Po avgustu 2010 gre za nov poziv državi kot večinski lastnici družbe, naj jim vendarle omogoči izstop iz lastništva.

Pod predlog se je podpisalo 17 manjšinskih delničarjev, med drugim Vipa Holding, ACH Hermana Rigelnika, številna podjetja Tomaža Ročnika, ciprsko podjetje Sunanco Limited, podjetje Bomor Jasne Mihelj Coustaury pa tudi Probanka in z njo povezane družbe. Obenem so za novega nadzornika predlagali Rajka Stankovića iz društva MDS, ki bi "spremljal dogajanje v zvezi z nakupi lastnih delnic".

Če bi se država strinjala z njihovim predlogom, bi moral Elektro Maribor za vsako delnico plačati vsaj 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar po zadnjih podatkih pomeni najmanj 4,87 evra. Če bi družba odkupila delnice od manjšinskih delničarjev, ki so izrazili interes za izstop, bi porabila najmanj osem milijonov evrov. Če bi izplačala še preostale, denimo Pivovarno Union, Ampelus Holding Igorja Laha in paradržavna podjetja, pa bi jo to stalo najmanj 33 milijonov evrov.

Po njihovem mnenju je to še najboljša možnost za obe strani, saj bi država postala 100-odstotna lastnica Elektra Maribor in bi lahko družbo enostavno prenesla na SODO. Vendarle ne moremo mimo dejstva, da so omenjene delnice, kot tudi delnice drugih elektrodistributerjev, nelikvidne, mali delničarji, ki so to v veliki večini postali po tem, ko je država z delnicami distributerjev zapolnila tako imenovano privatizacijsko luknjo, pa bi zanje iztržili precej več, kot bi zanje dobili na sivem trgu.

Enak predlog tudi za skupščino Elektra Primorska
Tudi na skupščini Elektra Primorska bo država kot večinski lastnik odločala o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic. Dodatno točko je predlagala "državna" družba Triglav Naložbe, ki ne vidi "dolgoročnega naložbenega interesa" v družbi. Lastne delnice bi se prav tako kupovale po najmanj 70 odstotkih knjigovodske vrednosti oziroma 4,85 evra. Ob Triglavu Naložbah so med večjimi malimi delničarji še Vipa Holding, Istrabenz, ciprski G.I. Dakota Investments Limited, ki je del skupine KS Naložbe, in DZS.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042535237

VARSTVO PRAVIC MALIH DELNIČARJEV

Če ima glevni delničar (eden ali več medsebojno povezanih oseb) več kot 90% v neki družbi, lahko tudi vsak delničar te družbe od glavnega delničarja zahteva, da od njega prevzame (oz.plača) vse delnice za primerno denarno odpravnino. To stori tako, da s priporočeno pošto s povratnico pozove glavnega delničarja, da prevzame vse njegove delnice za primerno denarno odpravnino. Če mu glavni delničar v roku 30 dni od prejema pisne zahteve ne odgovori, se šteje da je njegovo zahtevo zavrnil in delničar lahko začne postopek, na strošek družbe, za določitev denarne odpravnine pred pristojnim sodiščem, na stroške družbe.

Na sodišče delničar naslovi pisno zahtevo po določitvi primerne denarne odpravnine. Pri tem mora dokazato, da je oddal priporočeno pisno zahtevo za izplačilo primerne denarne odpravnine, na katero mu glavni delničar ni odgovoril, ali pa mu je ponudil neprimerno denarno odpravnino. Tako v prvem primeru zahteva določitev primerne denarne odpravnine, v drugem pa preverjanje primernosti denarne odpravnine. Obe zahtevi potekata po enakem postopku, kot je to pri izključitvi iz delniške družbe, kar določajo predvsem od 384.člena do 389.člena ZGD.

7. oddelek

POSEBNE DOLOČBE O OBRAVNAVI MANJŠINSKIH DELNIČARJEV

1. pododdelek

Izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe

384. člen
(prenos delnic proti plačilu denarne odpravnine)

(1) Skupščina delniške družbe lahko na predlog delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (v nadaljnjem besedilu: glavni delničar), sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delničarjev (v nadaljnjem besedilu: manjšinski delničar) na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine.
(2) Za ugotavljanje deleža delnic, ki pripadajo glavnemu delničarju družbe, se smiselno uporabljajo določbe drugega in četrtega odstavka 528. člena tega zakona.

385. člen
(denarna odpravnina)

(1) Višino denarne odpravnine določi glavni delničar ob smiselni uporabi določb petega in šestega stavka drugega odstavka 556. člena tega zakona. Poslovodstvo družbe mora dati glavnemu delničarju na razpolago vse za to potrebne informacije in dokazila.
(2) Pred sklicem skupščine mora glavni delničar poslovodstvu družbe predložiti izjavo banke, s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, da bo nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v register manjšinskim delničarjem plačal odpravnino za pridobljene delnice.

386. člen
(priprava in izvedba skupščine)

(1) Objava dnevnega reda skupščine, ki bo odločala o prenosu delnic na glavnega delničarja, mora vsebovati:
- firmo in sedež ali ime in priimek ter prebivališče glavnega delničarja, in
- višino denarne odpravnine, ki jo ponuja glavni delničar.
(2) Glavni delničar pripravi za skupščino pisno poročilo, v katerem pojasni predpostavke za prenos delnic in primernost višine denarne odpravnine. Primernost višine denarne odpravnine, ki jo ponuja glavni delničar, mora pregledati en ali več revizorjev, ki jih na predlog glavnega delničarja imenuje sodišče. Za revizijo primernosti višine denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe 583. člena tega zakona. Glavni delničar in revizorji v poročilih niso dolžni razkriti informacij zaradi razlogov iz prve in tretje alineje drugega odstavka 305. člena tega zakona. Revizorjevo poročilo ni potrebno, če se vsi manjšinski delničarji z izjavo odpovejo poročilu. Izjava o odpovedi mora biti dana v obliki notarskega zapisa.
(3) Pred zasedanjem skupščine je na sedežu družbe delničarjem treba omogočiti vpogled v:
- predlog sklepa o prenosu delnic;
- letna poročila družbe za zadnja tri poslovna leta;
- pisno poročilo glavnega delničarja iz drugega odstavka tega člena, in
- revizorjevo poročilo iz drugega odstavka tega člena.
(4) Vsakemu delničarju je treba na njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan brezplačno dati prepis listin iz prve, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka.
(5) Na zasedanju skupščine je treba predložiti listine iz tretjega odstavka tega člena. Na začetku obravnave na skupščini mora glavni delničar ustno obrazložiti predlog sklepa o prenosu delnic in način izračuna višine denarne odpravnine. Pred odločanjem o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja mora glavni delničar manjšinske delničarje obvestiti o vseh pomembnih spremembah premoženja družbe v obdobju od sestave predloga sklepa o prenosu delnic do zasedanja skupščine. Za pomembno se šteje zlasti tista sprememba, zaradi katere bi bila primerna drugačna denarna odpravnina.

387. člen
(vpis sklepa o prenosu delnic; pravne posledice)

(1) Poslovodstvo družbe mora vložiti predlog za vpis sklepa o prenosu delnic v register. Predlogu se priloži notarsko overjen prepis zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev, in priloge.
(2) Za predlog za vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja, njegove priloge in postopek odločanja o njem se smiselno uporabljajo določbe 1. točke drugega odstavka in tretjega do petega odstavka 590. člena tega zakona.
(3) Z vpisom sklepa o prenosu delnic v register preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Delnice v nematerializirani obliki klirinško depotna družba deponira na posebnem računu tako, da z njimi manjšinski delničarji ne morejo več razpolagati, če pa je družba izdala delniške listine, se te do njihove izročitve glavnemu delničarju lahko uporabljajo le kot izkazni papir za uveljavitev pravice do denarne odpravnine.
(4) Manjšinski delničar ohrani pravni interes, če je vložil tožbo, za katero se zahteva pravni interes, ki izhaja iz lastništva delnic družbe, do dne skupščine, ki odloča o prenosu delnic na glavnega delničarja.

388. člen
(sodni preizkus denarne odpravnine)

(1) Sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina iz 385. člena tega zakona, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena.
(2) Če ponujena odpravnina ni primerna, lahko vsak manjšinski delničar predlaga, da sodišče določi primerno odpravnino. Enako velja, če glavni delničar ni ponudil odpravnine ali če je ni ponudil pravilno. Za postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena tega zakona.

2. pododdelek

Pravica manjšinskih delničarjev do izstopa iz družbe

389. člen
(zahtevek za odkup vseh preostalih delnic; primerna denarna odpravnina)

(1) Glavni delničar mora na zahtevo enega ali več manjšinskih delničarjev v mesecu dni po prejemu zahtevka ponuditi temu posameznemu ali več manjšinskim delničarjem primerno denarno nadomestilo za odkup vseh preostalih delnic posameznega manjšinskega delničarja.
(2) Za določitev višine primernega denarnega nadomestila se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 385. člena in drugega odstavka 388. člena tega zakona.
http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=3992

TOP 20

EMAG – ELEKTRO MARIBOR
DVAJSET NAJVEČJIH DELNIČARJEV NA DAN 31.12.2010

št. količina % ime oz. naziv
1. 26.628.782 delnic - 79,50% - REPUBLIKA SLOVENIJA, GREGORČIČEVA 20, LJUBLJANA, SVN
2. 1.922.321 delnic - 5,74% - INFOND HOLDING DD, TITOVA CESTA 2A, MARIBOR, SVN
3. 1.096.070 delnic - 3,28% - AMPELUS HOLDING LTD, LAMARTINOU 13, LIMASSOL, CYP
4. 539.745 delnic - 1,62% - KAPITALSKA DRUŽBA DD, DUNAJSKA CESTA 119, LJUBLJANA, SVN
5. 316.579 delnic - 0,95% - VIPA HOLDING DD, KIDRIČEVA ULICA 19, NOVA GORICA, SVN
6. 275.318 delnic - 0,83% - LIP RADOMLJE DD, PELECHOVA ULICA 15, RADOMLJE, SVN
7. 267.000 delnic - 0,80% - ACH DD, BARAGOVA ULICA 5, LJUBLJANA, SVN
8. 155.785 delnic - 0,47% - NFD 1 DELNIŠKI INVESTICIJSKI SKLAD DD, TRDINOVA 4, LJUBLJANA, SVN
9. 126.086 delnic - 0,38 % - ŠKRŽAT DOO, BRITOF 35, KRANJ, SVNKORINITA DOO, LATKOVA VAS 94, PREBOLD, SVN
10. 107.029 delnic - 0,32% - KAPITALSKA DRUŽBA DD - KSPPS, DUNAJSKA CESTA 119, LJUBLJANA, SVN
11. 103.705 delnic - 0,31% - DEŽELAK JANEZ, SPODNJA SENICA 16C, MEDVODE, SVN
12. 101.184 delnic - 0,31% - NALOŽBE PLUS DOO, VALJHUNOVA ULICA 11, LJUBLJANA, SVN
13. 99.316 delnic - 0,30% - KAPITALSKA DRUŽBA DD - PPS, DUNAJSKA CESTA 119, LJUBLJANA, SVN
14. 81.940 delnic - 0,25% - BOMOR DOO, ŽELEZNA CESTA 14, LJUBLJANA, SVN
15. 80.000 delnic - 0,24% - CORAX DOO, MARIBORSKA ULICA 4, LJUBLJANA, SVN
16. 79.778 delnic - 0,24% - ZVEZA BANK CELOVEC ZOO, PAULITSCHGASSE 5-7, KLAGENFURT, AUT
17. 78.415 delnic - 0,24% - ABANKA DD, SLOVENSKA CESTA 58, LJUBLJANA, SVN
18. 66.667 delnic - 0,20% - PROBANKA DD, SVETOZAREVSKA ULICA 12, MARIBOR, SVN
19. 65.357 delnic - 0,20% - PROINVESTMENTS AD, KNEZ MIHAJLOVA 11-15/I, BEOGRAD, SRB
20. 63.458 delnic - 0,19% - ZUPANC ALOJZIJ, PLEČNIKOVA ULICA 10B, CELJE, SVN
http://www.drugaborza.com./

DELNICE SIVEGA TRGA

Spletna stran drugaborza.com je namenjena objavljanju ponudb za nakup in prodajo delnic slovenskih delniških družb, s katerimi se ne trguje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev (delnic "sivega trga"). To ni trgovalna platforma, temveč oglasna deska, na kateri lahko zainteresirani prodajalci iščejo morebitne kupce in obratno. Kako se izvajajo nakupi in prodaje delnic na "sivem trgu", je podrobneje opisano tukaj.
Če vam ustreza katera od obstoječih ponudb, kontaktirajte ponudnika na naslov, naveden ob ponudbi in se poizkusite dogovoriti za posel. Za vpis svoje lastne ponudbe pa izpolnite Ponudbo za nakup ali prodajo in jo pošljite na info@drugaborza.com. Pravilno izpolnjene ponudbe bodo najkasneje v dveh tednih vpisane na oglasno desko.
Na naši oglasni deski ne objavljamo ponudb za:
• delniške družbe, katerih delnice niso vpisane v register KDD,
• delniške družbe v likvidacijskem postopku,
• delniške družbe v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave,
• delniške družbe z več kot 90% vseh delnic v lasti enega samega lastnika ali skupine povezanih lastnikov,
• delniške družbe z manj kot 250 delničarji.
Pozivamo vas, da nam pošiljate le ponudbe, o katerih ste že razmislili, da jih želite izvesti. Če si naknadno vseeno premislite, pa nam to takoj sporočite, da bomo ponudbo umaknili. Vsak ponudnik ima lahko sočasno vpisano le eno nakupno in eno prodajno ponudbo za delnice posamezne družbe. Ob prejetju nove ponudbe z enakimi kontaktnimi podatki bomo staro umaknili. Če dejansko želite imeti sočasno vpisanih več ponudb za delnice iste družbe, lahko to storite tako, da v vsaki navedete drugačne kontaktne podatke (npr. enkrat telefon, drugič e-poštni naslov).
Če se ne znajdete v kodah vrednostnih papirjev, zapeljite z miško na kodo in izpisalo se bo ime družbe. S klikom na kodo odprete spletno stran družbe. Če je pri posameznem vrednostnem papirju več ponudb za nakup oziroma prodajo, sta na oglasni deski navedeni najvišja nakupna in najnižja prodajna ponudba, ostale pa so dostopne s klikom na povezavo "globina". S klikom na povezavo "lastniki" si ogledate spisek dvajsetih največjih delničarjev družbe – včasih je ravno med njimi kdo, ki bi želel te delnice dokupiti ali prodati. S klikom na povezavo "POROČILA" (levo zgoraj) pridete do letnih poročil družb in knjigovodskih vrednosti delnic za leta 2004-2008.

EMAG
sivitrg@gmail.com
Količina: 2.000 delnic
Povpraševanje: 1,40 €
Ponudba: 2,00 €
Količina: 300 delnic
http://www.drugaborza.com./

MISEL DNEVA

Delnica je zanimiva le, če lastniku daje dividendo. Vse ostalo je povezano zgolj s prodajo. Naložba more lastnikom prinašati koristi tudi sproti, ne pa le, ko jo proda. Polje vsako leto obrodi. Kam pa bi prišel kmet, če bi čakal le na to, da ga bo prodal?!
Leon Klemše, ekonomist
Primorske novice, 20.06.2012
http://www.primorske.si/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Jun 2012 17:33; skupaj popravljeno 2 krat

ZaNas

"Si želi vlada vedno več bolnih državljanov?"

Združenje ZaNas nasprotuje povišanju premij dopolnilnega zavarovanja
Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas nasprotuje povišanju premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ker za to ni upravičenih razlogov, so sporočili iz združenja.

V zvezi s tem so pozvali pristojne k spremembi zakonodaje, ki bo zagotovila pravično plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje.

"Treba je jasno doličiti košarico zdravstvenih pravic"

V Združenju ZaNas javno sprašujejo predsednika vlade Janeza Janšo in ministra za zdravje Tomaža Gantarja, "ali s svojimi odločitvami o prenosu dela plačila zdravstvenih storitev iz obveznega v dopolnilno zdravstveno zavarovanje krojijo zdravstveno politiko tako, da bo vedno več prebivalcev Slovenije, ki si zaradi svojega materialnega položaja ne bodo mogli plačevati premij in bo s tem ogroženo njihovo zdravje in življenje".

Kot so pojasnili v združenju, se zavzemajo, da pravice, ki so opredeljene v zakonu kot pravice iz obveznega zavarovanja, plača obvezno zavarovanje. Po njihovem mnenju pa je treba jasno določiti košarico pravic, ki so dejansko zdravstvene pravice.

"Zakaj nočete slišati pobud civilne družbe?"
Ob tem sprašujejo, zakaj vlada in minister za zdravje ob sodelovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nočejo slišati pobud civilne družbe in tudi nekaterih strokovnjakov, da je možno na prihodkovni strani pridobiti prepotrebna dodatna finančna sredstva za zdravstvo.

Po oceni združenja za povišanje premij ni upravičenih razlogov, vse dokler ZZZS ne poišče notranjih rezerv, pri farmacevtski industriji ne zniža cene zdravil in zavarovalnice svojih dobičkov ne povrnejo v zdravstveno dejavnost oziroma ne znižajo premij.

Ponovno predlagajo spremembo zakonodaje po nujnem postopku, ki bo zagotovila pravično in solidarno plačevanje prispevkov za zdravstvo od vseh prejemkov in od vseh zavezancev po enotni prispevni stopnji, dosledno uveljavljanje izterjave regresnih zahtevkov škod iz prometnih nesreč ter vzpostavitev doslednega nadzora nad plačili prispevkov in sankcioniranje kršiteljev.

Združenje pričakuje, da bodo preučili njihove predloge
Združenje od pristojnih pričakuje, da bodo proučili njihove predloge in na podlagi pooblastil nemudoma ukrepali. Prebivalkam in prebivalcem želijo namreč zagotoviti uveljavljanje pravic za varovanje njihovega zdravja in življenja ter s tem prispevati k ohranjanju socialne države.

Zvišanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ, ki del bremena z osnovnega prelaga na dopolnilno zavarovanje, sta z julijem napovedali Vzajemna in Triglav, zdravstvena zavarovalnica. Vzajemna bo premije zvišala za štiri evre, Triglav pa za 3,43 evra. Zavarovalnica Adriatic Slovenica se glede zvišanja premije še ni dokončno odločila.
http://www.siol.net/novice/zdravje/2012/06/zdruzenje_zanas_nasprotuje_povisanju_premij_dopolnilnega_zdravstvenega_zavarovanja.aspx

VAE SOLI!
Gorje tistemu, ki je sam!

KARTELNO DOGOVARJANJE

"Vse kaže na kartelno dogovarjanje"

Do prenašanja zdravljenja poškodb, transplantacij in drugih ključnih področij v dopolnilno zavarovanje je kritična predsednica Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas Nevenka Lekše. Prav tako se ne strinja s povišanjem premij, kot ga napovedujejo dopolnilne zavarovalnice. Po njeni oceni vse kaže na to, da gre za kartelno dogovarjanje med zavarovalnicami. Zavarovalnice so imele na račun prihrankov zaradi varčevanja v zdravstvu dobičke, ki pa jih zdaj ne upoštevajo, opaža Lekšetova, prav tako pa niso upoštevali novega znižanja cen zdravstvenih storitev za tri odstotke. Nasploh so zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje, državi ušle z vajeti, meni Lekšetova.

Rešitev še vedno vidi v vrnitvi pravic pod eno streho, torej na zavod za zdravstveno zavarovanje. "Socialna država nam polzi iz rok, tudi z vse večjim deležem doplačil v zdravstvu. Najlažje je vse prevaliti na breme ljudi. Prepričana sem tudi, da bo šel del povišanja premij v dobičke zavarovalnic. Ne glede na to pa vse ljudi pozivam, naj si plačajo dopolnilno zavarovanje. Le kaj se bo zgodilo z mladimi, ki si ne plačujejo dopolnilnega zavarovanja, če se bodo poškodovali in bodo potrebovali rehabilitacijo?" je dejala. V ZaNas so premierja Janeza Janšo in ministra za zdravje Tomaža Gantarja ta teden sicer javno opozorili, da si vedno več prebivalcev Slovenije zaradi svojega materialnega položaja ne bo moglo plačevati premij, s tem pa bo ogroženo tudi njihovo zdravje in življenje.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042536130

zoran13

ZAKON O OSEBNI ASISTENCI

Smo društvo YHD in preko osebne asistence že 15 let omogočamo neodvisno življenje hendikepiranim posameznikom/cam. Že več let naše politike prosimo in jim predlagamo, naj se ta storitev podpre tudi
zakonsko, da bi naši uporabniki dobili dejanske možnosti za aktivno, enakopravno in neodvisno življenje ter bi ob pomoči osebnih asistentov živeli na svojemdomu in ne v institucijah.

Slovenija je podpisnica Konvencije ZN o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/2008) in v 19. členu določa tudi pravico do osebne asistence kot eno izmed človekovih pravic.
V Državni zbor smo zato vložili ljudsko (zakonsko) iniciativo za sprejetje Zakona o osebni asistenci. Ta odločitev je dozorela kot reakcija na negotovo prihodnost našega programa Neodvisno življenje hendikepiranih.

V sredo 16.5.2012 smo pričeli z zbiranjem podpisov za osebno asistenco (Zakon o osebni asistenci). Časa imamo do sobote 14.7.2012.
Ta zakon nam bo vsem, ki nam osebna asistenca pomeni možnost življenja z družino, doma omogočil, da tako živimo tudi v bodoče. Vse pogodbe o zaposlitvi osebnih asistentov se namreč iztečejo konec tega leta. Če bo sprejet predlagani Zakon o osebni asistenci bo urejeno financiranje, vodenje in organizacija le tega. Brez osebne asistence pa jaz in še kar nekaj najtežjih invalidov sploh ne moremo živeti doma, predvsem pa ne samostojnega in enakopravnega življenja.

Če želite podpreti to, da se Zakon o osebni asistenci začne obravnavati v parlamentu, vas prosim, da oddate svoj glas, kar lahko storite na katerikoli upravni enoti (tukaj si lahko pogledate uradne ure in naslove upravnih enot: www.upravneenote.gov.si

Izpolniti je potrebno obrazec, ki ga dobite na vsaki upravni enoti, lahko pa ga natisnete tu: Obrazec za podporo volivca V obrazec vnesite osebne podatke (ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča) z velikimi tiskanimi črkami; podatki, ki jih navajate morajo biti identični podatkom na osebnem dokumentu; obkrožite črko C in vpišite šifro 526 ter dopišete za osebno asistenco. Obrazec podpišete osebno pred pristojnim organom na upravni enoti, nato pa ga oddate meni (to bo lep razlog, da se tudi kaj vidimoJ)
Če poveste še komu naprej, bomo ful hvaležni, ker moramo zbrati kar 5000 podpisov.

Zgibanka: Osebna asistenca in letak Zakon o osebni asistenci
http://files.handyworld-si.com/ZOA/ZlozenkaENIL2012.pdf
http://files.handyworld-si.com/ZOA/Project2.pdf

PREDLOG ZAKONA
http://www.handyworld-si.com/kartica/2012/YHD_PREDLOG_ZOA_maj2012.pdf
OBRAZEC PODPORA VOLILCA
http://files.handyworld-si.com/ZOA/podpora-volivca-SLO.PDF

VAE SOLI!
Gorje tistemu, ki je sam!

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Jun 2012 23:48; skupaj popravljeno 1 krat

PRIMORJE in STEČAJ

Primorje v stečaj, prvi delavci bodo odpovedi dobili že v petek

Okrožno sodišče v Novi Gorici je danes začelo stečajni postopek nad gradbeno družbo Primorje. Stečajni upravitelj je Rudolf Hramec, upniki pa lahko terjatve prijavijo do vključno 21. septembra, je razvidno iz objave na Ajpesu.

Upniki lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijavijo v treh mesecih, zadnji dan je 21. september, je sodišče objavilo na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Najprej bodo poskrbeli za delavce
Stečajni upravitelj je danes že prišel v Ajdovščino, kjer se je najprej sestal s predstavniki koordinacije sindikata v Primorju. V izjavi je novinarjem povedal, da bo najprej poskrbel za delavce, da bi kar najhitreje lahko prejeli kakšen prejemek z Zavoda za zaposlovanje, saj drugih prihodkov nimajo.

Hramec je še dejal, da se bo prihodnjih nekaj dni mudil v Ajdovščini, vendar več ni želel povedati.

"Od stečajnega upravitelja pričakujemo, da se bo nemudoma lotil svojega dela in da ima iste cilje kot delavci in sindikati, in to je, da pridejo delavci v najkrajšem možnem času do nadomestil na zavodu za zaposlovanje oz. do sredstev iz jamstvenega sklada," je povedal vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf.

Tudi sindikati želeli, da se stečajni postopek začne čim prej
Predlog za stečaj je prejšnji četrtek vložil upravni odbor družbe, ker družba ni bila več sposobna poravnavati obveznosti, je bila trajneje nelikvidna in ker pogajanja s strateškim partnerjem niso prinesla rezultatov.

Družba je več kot dva meseca zamujala z izpolnitvijo več obveznosti v skupnem znesku, ki je presegal 20 odstotkov obveznosti družbe za zadnje poslovno leto.

V ponedeljek pa naj bi, kot je prejšnji teden povedal Volf, vložili tudi predlog za stečaj hčerinskih podjetij Primorje Avtoservis in Primorje Instalacije. S tem so se strinjali tudi sindikati, saj so želeli, da se stečajni postopek začne čim prej in se tako prepreči upnikom, da bi še naprej odvažali delovne stroje in drugo opremo iz podjetja.

Delo bo izgubilo okoli 750 delavcev
Zaradi stečaja Primorja bo delo izgubilo okoli 750 delavcev iz Primorja, Primorja Instalacij in Primorja Avtoservisa. Nekateri naj bi novo zaposlitev našli tudi v novih, manjših družbah, ki bodo poskušale nadaljevati z delom Primorja, večina delavcev pa je težko zaposljivih, saj sta njihova starostna in izobrazbena struktura neprimerni, med njimi pa je tudi veliko invalidov.

Primorje je bilo še zadnje veliko gradbeno podjetje v Sloveniji. Težave, ki jih je povzročila kriza gradbeništva v državi, je skušalo rešiti z dogovorom z bankami in drugimi upniki ter iskanjem strateškega partnerja, a je bilo pri tem neuspešno.

Delavci so sredi maja, ker niso dobili v celoti plačanih plač za marec, začeli stavkati in stavkali do 5. junija, ko je bilo dokončno jasno, da za podjetje ni več rešitve.

Prvi delavci Primorja bodo v petek že dobili odpovedi
Zaposlenim v Primorju bodo v petek začeli deliti odpovedi delovnega razmerja zaradi stečaja, je na današnji seji občinskega sveta Ajdovščina povedal Ožbej Marc iz Primorja. Ajdovski svetniki so se sicer zavzeli za pomoč pri ustanavljanju novih podjetij, ki bodo zaposlovala delavce Primorja in za ustanovitev "novega Primorja".

Polovica bi jih novo delo lahko našla v roku pol leta
Marc je povedal, da je bilo v Primorju ob stečaju zaposlenih 651 delavcev, med katerimi so 303 s stalnim bivališčem v občini Ajdovščina. Med delavci je veliko zaščitenih kategorij, 280 jih je starejših od 55 let, 75 pa invalidov. Predvsem slednji bodo zelo težko našli novo zaposlitev, približno polovica vseh pa bi lahko delo našla v prihodnjih šestih mesecih, je še povedal vodja splošno - kadrovskega sektorja v Primorju Marc.

Ajdovski župan Marjan Poljšak, ki že vseskozi išče možne rešitve za zaposlitev brezposelnih delavcev Primorja, je predlagal nekaj ukrepov, ki so jih svetniki sprejeli. Mnogi so sicer menili, da je razprava in celotna izredna seja občinskega sveta odveč, saj so se razmere v času med sklicem in izvedbo seje močno spremenile.

"Mlatenje prazne slame"
Angel Vidmar iz DeSUS je dejal, da so sedanji in mogoči prihodnji lastniki Primorja "alfa in omega in je zato vse govorjenje na izredni seji mlatenje prazne slame, s katero ne bodo nikomur pomagali". V svetniški skupini SDS pa so menili, da je že preveč vtikanja politike v gospodarstvo in bi zato novim podjetnikom bolj pomagali s tem, da bi jih "pustili pri miru, da se samo dogovorijo".

Kljub vsemu pa so sklepe ob koncu le podprli, saj nihče izmed svetnikov ni želel, da bi o njem govorili kot o tistem, ki je nasprotoval pomoči za iskanje novih zaposlitev brezposelnih iz Primorja. Občina Ajdovščina se je tako zavzela, da bo pomagala skupini strokovnjakov, ki želi ohraniti gradbeno dejavnost in s tem vse strokovno znanje v novem podjetju. Obenem pa so se svetniki zavzeli za ohranitev blagovne znamke Primorja in referenc.

Župan Marjan Poljšak je dejal, da se bo v prihodnjih dneh zagotovo sestal s stečajnim upraviteljem Primorja Rudolfom Hramcem, sodelovali pa naj bi tudi z upniškim odborom in drugimi, ki lahko vplivajo na potek stečaja.

Svetniki so sprejeli še nekaj sklepov, s katerimi želijo spodbuditi gospodarski razvoj v občini. Med drugim bodo začeli z aktivnostmi za oblikovanje občinskega sklada, ki bo sofinanciral stroške dela novih zaposlitev ter spodbujal odpiranje novih delovnih mest.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042537530

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli