Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

ŠANGHAJ

Iz Trsta in Kopra naravnost v - Šanghaj
V ponedeljek, 24. januarja bo iz Trsta odplula prva kontejnerska ladja na novi pomorski liniji Jadran - Daljni vzhod.

Zvezo bo dvakrat tedensko vzdrževala družba Maersk Line iz istoimenske danske ladjarske skupine, ene največjih na svetu. Linija s šifro AE12 predvideva dvojni postanek v Trstu, sicer pa se bodo ladje ustavljale v Šanghaju, Busanu, Hongkongu, Čivanu, Tanjung Pelepasu, Port Kelangu, Port Saidu, Kopru, Reki, Trstu, Gedi in Singapurju. Glavna prednost nove linije je za skoraj sedem dni krajša plovba kot doslej in posledično znatno zmanjšanje stroškov transporta. Kot so povedali v družbi Maersk, pa gre tudi za nov dokaz povečane pozornosti ladjarja za Jadransko morje. Kot je znano, je Maersk kot partner pristopil k projektu za tržiško-tržaško logistično ploščad, katerega nosilka je družba Unicredit Logistics.
http://www.primorski.it/stories/gospodarstvo/170626_iz_trsta_in_kopra_naravnost_v_-_anghaj/

zoran13

MORSKO GRETJE

Ob obali bi se lahko že vsi greli na morje
Božo Dukić je prepričan, da je vsak liter nafte ali plina, ki ga ob morju potrošimo za ogrevanje objektov, razmetavanje z denarjem. Zato je svojo poslovno nišo poiskal v obnovljivih virih energije in energetskem posodabljanju starejših objektov.

GEOSONDA

Direktor Geosonde Božo Dukić (levo) in njihov glavni strojni inženir Evgen Kodrun

Božo Dukić si je na Obali že dodobra obrusil pete. Vendar mu ni žal nobene opravljene poti, zatrjuje. Trenutno je pogosto v Piranu, kjer predstavlja novemu županu Bossmanu prednosti ogrevanja na morje. Prepričan je, da bi lahko z novo tehnologijo ogrevali vse piranske in portoroške hotele. Še najbolj ga boli srce ob misli, koliko energije potrošimo za vzdrževanje hotelskih bazenov, in to kljub temu, da imamo zastonj energijo tako rekoč pred nosom. Ko so pred leti obnavljali portoroški hotel Palace, se je investitor že zanimal za ogrevanje na vodo, vendar iz tega kasneje ni bilo sadov. Dukić je prepričan, da je za premik v načinu razmišljanja potreben čas, da pa se ta zavest v zadnjem času zelo hitro spreminja na boljše.

GEOTERMALNA KARTA

Geotermalna karta Slovenije prikazuje gostoto toplotnih tokov. Raba geotermalne energije skozi sistem geosond ali z odvzemom energije podzemni vodi je projektantska podjetja prisilila v izdelavo strojnih projektov za vgradnjo toplotnih črpalk in projektiranje nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov.

Njegova tehnologija temelji na obnovljivih virih, kot so zemlja, vode, podtalnica ... in seveda morje. Za prihodnji teden pripravlja v Strunjanu izobraževalne delavnice o obnovljivih virih energije za nevladne okoljevarstvene organizacije.
Božo Dukić iz Kranja je zanimiv možakar. Ko se pogovarjaš z njim o alternativnih virih ogrevanja, se bolj kot o poslovnih vidikih problematike raje razgovori o ekoloških. Kot da ne bi projekt ogrevanja na obnovljive vire že nekaj let predstavljal osnovnega poslovnega programa njegovega družinskega podjetja Geosonda. Pravi, da je po naravi vztrajen in potrpežljiv, zato lahko mirno čaka, da se zgodi premik v zavesti Slovencev. O racionalnejši rabi energije in izkoriščanju obnovljivih virov razmišlja že desetletja; v tem času je okusil že bitke z okoljskimi ministri, ko je šlo za uveljavljanje malih elektrarn, obdobje raziskovanja novih tehnologij za uporabo obnovljivih virov energije, nazadnje pa se je znašel še v vlogi promotorja javno-zasebnega partnerstva v okoljskih investicijah in uvajanju obnovljivih in alternativnih virov energije.
Prepričan je, da je danes, zaradi krize morda bolj kot kdajkoli prej, pravi trenutek za obnovo in energetsko posodobitev celotne mreže šol in vrtcev. Država bi s tem pognala investicijski cikel, s čimer bi pomagala celotnemu gradbenemu sektorju, obenem pa naredila korak bliže spoštovanju okoljevarstvenih direktiv EU.
Njegovi izračuni so preprosti. V Sloveniji imamo okoli 1600 šolskih objektov, od katerih večina potrebuje celovito prenovo, vključno z obnovo fasade in strojne instalacije. To pa je lahko obenem idealna priložnost za prehod na rabo obnovljivih virov. Dukić se zaveda, da gre za zajeten investicijskih zalogaj, ki bi si ga tako država kot občine v tem trenutku težko privoščile. Zato opozarja na denar EU, kjer bo v prihodnjih petih letih v strukturnih skladih na voljo okroglih 185 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Ko temu dodamo obvezni delež države in skromnejši prispevek občin, bi lahko v prihodnjih letih v program obnove šolskih poslopij vložili okroglih 50 milijonov evrov.
Do leta 2012 mora Slovenija po Kyotskem sporazumu zmanjšati emisijo toplogrednih plinov za osem odstotkov glede na leto 1990. Do leta 2020 mora v skladu z določili EU zmanjšati emisije za dvajset odstotkov, istočasno pa za isti odstotek povečati delež obnovljivih virov. Vlada s tem v zvezi že pripravlja dolgoročno okoljsko strategijo do leta 2050, v kratkem pa naj bi dobili tudi nacionalni energetski program.
Ogrevanje na vodo
S podobnimi izračuni se je Dukić podal tudi na Primorsko. Najprej v Vipavo, kjer je ponudil idejni projekt prehoda na obnovljive vire za ogrevanje Lanthierijevega dvorca. V tem primeru bi lahko za ogrevanje uporabili reko Vipavo. Za dvorec je pripravil projekt, predvsem pa je zanj pridobil potrebno upravno dovoljenje. To je bilo tudi prvo tovrstno dovoljenje za črpanje vode za odvzem energije v naši državi, ponosno poudari Dukić.
Potem pa se je začel ozirati še po morski obali. Pravzaprav ga je k morju privabila vest, da naj bi bolnišnica Valdoltra razmišljala o prehodu na ogrevanje s sekanci, torej na trdo gorivo. To pa se mu je vendarle zdelo preveč absurdno, zato je vzel pot pod noge in se odpravil naravnost v Valdoltro. “Tako blizu morja, pa tega ne izkoristijo!” se je jezil sam pri sebi in sedel v avto.
Vodstva bolnišnice takrat resda ni prepričal, da bi se odločili za ogrevanje na morsko energijo; zamisel je bila še preveč tuja in nepreizkušena; stik pa je bil vzpostavljen. Danes z zadovoljstvom poudari, da naj bi se že v prihodnjih mesecih ponovno srečal z vodstvom bolnišnice in nadaljeval s pogovori.
“Na slovenski obali ne bi potrebovali niti litra kurilnega olja ali plina; vsi bi se lahko greli na morje,” je prepričan Dukić. Dovolj bi bilo zagotoviti ustrezno infrastrukturo, črpalko z dovodnim in odvodnim vodom za morsko vodo in njen morebitni transport. Vse drugo deluje po sistemu toplotne črpalke.

Tehnologija prihodnosti
Za izkoriščanje morja kot vira energije je bilo treba najprej pripraviti analizo morskih temperatur skozi vse leto. Na podlagi pridobljenih rezultatov so pri Geosondi ugotovili, da lahko z ohlajanjem morske vode za tri do pet stopinj segrejejo vodo v ogrevalnem sistemu objekta na okoli 65 stopinj. Pri tem predstavlja delež morske energije tri četrtine vse porabljene energije, ena tretjina energije za delovanje kompresorja pa gre na račun elektrike. Natančnejši izračuni pa kažejo, da bi lahko delež morske energije predstavljal celo štiri petine vse porabljene energije.
Za razliko od sistema na površinske vode je treba v primeru morske vode v sistem vgraditi še izmenjevalec, da vodo prečisti. Za ogrevanje šole srednje velikosti bi moralo skozi sistem toplotne črpalke preteči okoli 40 kubičnih metrov morske vode na uro, vodo pa bi sistem vračal v morje za tri do pet stopinj hladnejšo. Dukić je prepričan, da ta pretok ohlajene vode ne bi imel praktično nikakršnega vpliva na zdravje morja. Pač pa toliko večjega na naše denarnice. In takoj postreže z nazornim primerom prihranka električne energije pri enem njihovih prvih realiziranih projektov v Mariboru.
Za ogrevanje in hlajenje poslovne stavbe v velikosti 800 kvadratnih metrov so po prehodu na ogrevanje z geosondami strošek za električno energijo znižali na zanemarljivih tisoč (1000!) evrov na leto.

Nezaupanje do novosti
“Slovenci smo precej konservativni, ko gre za nove zamisli. Preden se odločimo zanje, jih radi vidimo in otipamo,” odgovori Dukić na vprašanje, koliko časa je potreboval, da je za ogrevanje na (morsko) vodo, podtalnico ali zemljo navdušil svojo prvo stranko. Polni dve leti sta bili potrebni, da je premagal nezaupanje in številne predsodke potencialnih investitorjev.
Pri tem si je pomagal s preprostim trikom. Svoje stranke je popeljal na izlet v Celovec in jim v živo predstavil sistem vodnega oziroma zemeljskega ogrevanja. Led je bil prebit, vrata za trženje nove tehnologije so bila odprta.
Seveda sistem uporabe obnovljivih virov ni vezan na vodo, poudari. Pravzaprav je med vsemi možnostmi še najbolj racionalna raba energije zemlje, je pa za investitorja tudi najdražja. V tem primeru je potrebno v zemljo zvrtati vrtino, globoko od 80 do 150 metrov, vanjo vgraditi geosondo, napeljati cevi in gretje je nared. Ob tem se Dukić pohvali, da se je za tak sistem ogrevanja odločil celo sam visokošolski minister Golobič v svoji hiši ob morju. “Kako tudi ne, saj mu je rešitev svetoval Kopač, njega pa sem pred tem o vsem podučil prav jaz,” pove brez lažne skromnosti.

Letos obrat na bolje
Pred ustanovitvijo lastnega podjetja je Dukić svoje zamisli o uporabi obnovljivih virov energije razvijal v okviru zasebnega zavoda. Vendar samo s predstavitvami in teoretičnimi prikazi novih tehnologij nikakor ni mogel prodreti na tržišče. zato je leta 2003 ustanovil družinsko podjetje s tremi zaposlenimi Geosonda d.o.o. in začel svoje zamisli tržiti. Prepričan je bil, da je področje obnovljivih virov prava poslovna priložnost, ni pa pričakoval, da bo za prodor na tržišče potreboval polni dve leti. V slabih petih letih se je podjetje postavilo na noge, letno realiziralo do pol milijona bruto prometa, predvsem pa veliko prispevalo k spreminjanju odnosa do uporabe obnovljivih virov energije.
http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Ob-obali-bi-se-lahko-ze-vsi-greli-na-morje.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 05 Mar 2011 20:11; skupaj popravljeno 1 krat

SMARTEH

/13/...lahko smo ponosni na dosežke tega majhnega kolektiva, ki ima trenutno 21 zaposlenih in kar 70% svetovnim tržnim deležem za krmilnike kabinskih klimatizacijskih sistemih znanih potniških križark: Laughing

Nove luksuzne ladje s krmilniki znamke Smarteh

Tolminski Smarteh ima 70-odstotni svetovni tržni delež pri krmilnikih kabinskih klimatizacijskih sistemov na potniških križarkah

"Naročila za potniške ladje so se zmanjšala, ker so gradnjo nekaterih odložili. Mi kljub temu rastemo, ker razvijamo nove inovativne izdelke, zaradi katerih so kuhinjske nape v hotelih, šolah in javnih ustanovah energetsko učinkovitejše," je povedal Miro Črv, direktor in solastnik družbe Smarteh .

Miro Črv, direktor in solastnik podjetja Smarteh, prek finskih partnerjev opremlja luksuzne križarske ladje.

Smarteh iz Tolmina posluje deset let. Zdaj ima 21 zaposlenih, enega novega sodelavca so letos že zaposlili, še dva nameravajo. Letos želijo prihodke podvojiti na tri milijone evrov. "Smo inovativno visokotehnološko podjetje. Večina zaposlenih ima fakultetno izobrazbo. Razvijamo in proizvajamo elektronske krmilne in regulacijske sisteme za klimatizacijo, avtomatizacijo zgradb ter industrijskih procesov.

Od začetka je naš partner finska družba Halton Oy Marine , ki dela za vse velike ladjedelnice v Evropi, na Japonskem, v Koreji ... Na podlagi lastnih idej in znanja skupaj s partnerjem razvijamo tehnologijo in izdelke, ki jih Finci vključijo v svoje prezračevalne enote. Naši krmilniki so na številnih ladjah, med drugim na Queen Mary 2, Island Princess ... Pri tem imamo približno 70-odstotni svetovni tržni delež. Na tujem ustvarimo približno 80 odstotkov prihodkov, Fincem pa prodamo okoli 70 odstotkov izdelkov. Smo pa s krmilniki opremili denimo tudi naftno ploščad ob nigerijski obali," je povedal Miro Črv.

Od Skandinavije do Malezije

"Imamo tudi izdelke, ki jih tržimo sami in predstavljajo temelj rasti in razvoja podjetja. Gre za sisteme za avtomatizacijo stavb. Proizvajamo kompletne sisteme, ki so plod našega znanja in z njimi upravljamo in nadziramo vitalne funkcije hotelov in zgradb (pristop, upravljanje luči, regulacija temperature). Imamo tudi nove izdelke, ki poskrbijo, da so kuhinjske nape v hotelih energetsko učinkovitejše. To krmilje se v napah prodaja od Skandinavije do Malezije," je pojasnil Miro Črv.

Doma slaba plačilna disciplina

"Krizo smo občutili predvsem pri domačih kupcih, kjer je plačilna disciplina slaba. Odprtih imamo še polovico zapadlih terjatev. Drugo težavo imamo zaradi dolgih dobavnih rokov elektronskih komponent, za nekatere so ti dolgi kar 20 tednov. To pa poleg dobrega načrtovanja zahteva tudi več obratnih sredstev," pravi Miro Črv.
http://www.finance.si/301621/Nove-luksuzne-ladje-s-krmilniki-znamke-Smarteh

***** ISKRENE ČESTITKE *****

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 12 Sep 2012 15:02; skupaj popravljeno 5 krat

UGO FONDA

/13/...imel sem ga priložnost srečati že v daljnem letu 1986 na okrogli mizi o problematiki in razvoju MARIKULTURE pri nas in tako se mi spomin nanj in na njegova dela, vedno znova obudi ob kopanju v Strunjanskem zalivu, ko se v daljavi pokažejo obrisi školjčišča in ribogojnice ter misli odtavajo: Idea

»Ko se vrh ciprese ujame s kravjim repom na Savudriji«

Spomin: ugo fonda – slovenska pomorska legenda.

Najine poti so se večkrat križale. V majhnem kraju, kot je Portorož z okolico, je to seveda običajno. Skoraj ni bilo pomembnejšega vprašanja o morju, o katerem ga ne bi povprašal za mnenje. Ne spominjam se, da bi se kdaj močno razhajala v stališčih. Sodil je med najboljše slovenske poznavalce morja. Logično, saj je v njem (pod vodo, seveda) preživel več kot deset tisoč ur in opravil skoraj toliko potopov. Imel ga je v mezincu, morje. Po premisleku lahko rečem, da smo si v Ugovem času upali in naredili več.

Ni vsaka riba riba

Najprej je kot mlad biolog in obetaven raziskovalec delal na kliniki za molekularno medicino v Kliničnem centru v Ljubljani. Potem je bil sedem let direktor Zdravstvenega doma Piran. In to v času, ko so v Luciji zgradili nov zdravstveni dom, piranskega pa so prenovili. Po sedmih letih je šel v podjetništvo in se preživljal z zahtevnimi potapljaškimi deli pod vodo. Vmes je bil med letoma 1982 in 1984 predsednik Potapljaške zveze Slovenije, malce pozneje pa piranski podžupan. Aprila 2002 je postal predsednik Zelenih Slovenije. Leta 2003 je od podjetja Mariva odkupil morsko njivo z ribogojnico in nekaj nasadi školjk. Čez nekaj let je ustanovil podjetje Fonda.si, ker je verjel, da je mogoče tudi v ribogojnicah primerno pridelati, vzgojiti veliko boljše ribe od tistih, ki ponavadi prihajajo z gojišč. Ni vsaka riba riba, je večkrat dejal.

»Vsakič, ko sem razlagal, da kupujem ribogojnico, so me vsi spraševali, zakaj našim predhodnikom ni uspelo. V mojem življenju je večkrat tako. Tudi pomembne odločitve sprejemam na intuitivno-čustveni način. Ta intuicija je kljub vsemu posledica izkušenj in znanja. Nemogoče je, da ta posel ne bi uspel. Divjih rib bo vse manj. Še posebno v našem morju. Zakaj bi morali Slovenci jesti ribe iz daljnjih morij, ribe, za katere potrebujejo prodajalci najmanj en teden, da pridejo do kupcev, če pa lahko doma pridelamo veliko boljše?« me je prepričeval in dodal, da bi lahko ves pridelek prodajal v Italijo, toda zdelo se mu je škoda izvoza teh migetajočih repov za tujce in hkrati kupovanja tujih iz oddaljenih držav. V Sloveniji se je (edini na svetu) spomnil tudi neverjetnega načina prodaje rib. Ribe, sveže (in očiščene) vam pripeljejo tudi na dom. Pa tudi če bi kupili samo eno ribo. »Dokler jemljejo grosisti 300-odstotno maržo, se nam tak prevoz rib izplača,« je bil prepričljiv Fonda. »Ribogojstva se ne da delati iz pisarne ali iz Ljubljane. Moraš biti na kraju dogajanja, moraš živeti s tem, preganjati kormorane, tudi »kormorane« na dveh nogah. Poskrbeti moraš za čustveni nadzor, posel mora biti tvoj, to delo moraš imeti rad, moraš izbrati sodelavce, jim zaupati ... Če vsega tega ni, se pojavijo špekulacije, interesi, kraje, ki uničijo vse.«

Potapljal se je tam, kjer se Afričani niso upali

Ugo je naredil potapljaški izpit leta 1966, pri 19 letih, potem ko je kot mladenič že povsem obvladal morski element. Šest let pozneje je postal inštruktor potapljanja. Kaj vse je videl, spoznal, se naučil in doživel pod vodo, bi še sam težko povedal. Milijoni podob iz drugega sveta ostanejo največkrat samo v potapljačevi zavesti (in podzavesti).

»Več kot pet tisoč potopov imam za sabo,« mi je pripovedoval pred štirimi leti, ko je že hudo zbolel in je vedel, da je s potapljanjem konec. »Včasih sem delal tudi po devet ur naenkrat. Name je prežalo nešteto nevarnosti. Nekajkrat sem komaj preživel. Enkrat me je obšla huda slabost. Še zdaj ne vemo natančno, kaj je bilo, in so me komaj rešili iz morja. Enkrat me je pri delu na jezu hidroelektrarne skoraj povleklo skozi loputo, kjer bi me zmlelo. Enkrat se je utrgala rinka, ki je napenjala vrv s škripcem. Ta je odletel kot velik kamen s frače tik moje glave. Enkrat me je povozil čoln in mi prerezal kožo na glavi.« Ugo je vedel, kako je to, če te povozi čoln, torej.

Gradil je kanalizacijske izpuste ob vsej jugoslovanski obali: v Istri, Dalmaciji, Črni gori. »Če hočeš delati pod vodo, moraš znati to delo brezhibno opraviti najprej nad vodo. Moji delavci morajo znati pod vodo kopati, črpati, vrtati, minirati, variti, upravljati s pnevmatskimi kladivi, delati s črpalkami, kompresorji, napihovati balone pod vodo, meriti, snemati, fotografirati, obvladati mornarske veščine, vozle, škripce, biti morajo vsestranski,« je pravil. Od drugih je zahteval vsaj malce tega, kar je bil sam. Bil je tudi član slovenske ekipe za odkrivanje neeksplodiranih bomb iz druge svetovne vojne in nekaj časa poveljnik te enote pri Civilni zaščiti. Leta 1987 so v Piranski zaliv položili dve cevi za občinsko kanalizacijo. Cevi sta dolgi 3600 metrov. V resnici so morali 120-metrske plastične cevi združevati s kovinskimi prirobnicami. Pet potapljačev je to delo opravilo v treh mesecih. V Afriki so sesali pesek na 33 metrih globine in material odlagali na splav na površju. V krški nuklearki so delali nič kolikokrat – čistili so vodo okoli črpalk. V makedonski hidroelektrarni Mavrovo so delali na 42 metrih globine pri temperaturi štiri stopinje Celzija. Opravljali so vzdrževalna dela na dravskih in savskih elekrarnah. Eno najtežjih del je bila pri gradnji hidroelektrarne v Afriki, kjer so delali na globini 35 metrov v popolni temi (voda je bila povsem kalna). Morali so izkopati nekakšen predor v dnu pod vodo in vanj namestiti pločevinast lijak. Vse je moralo biti izdelano zelo natančno. Delo so dobili zato, ker si ga domači potapljači niso upali prevzeti. V Sredozemlju, Angoli in Kongu so pomagali postavljati naftne ploščadi. Ugo je vodil delo ekipe na globinah 70 do 117 metrov v komorah in potapljaških zvonih. Njegova ekipa je izdelala, postavila in vzdrževala boje, ki označujejo rezervate v slovenskem morju, na dno morja posadila tablice, ki označujejo rastišča pozejdonke ...

Plesal je z morskimi psi

Ugo je bil tudi ribič. Spominjam se neke noči pred mnogimi leti, ko so ribiči še s trato zajeli veliko jato cipljev v portoroškem ribolovnem rezeravtu. Trata je izjemno dolga in visoka krožna mreža, s katero so ribiči obkrožili jato, mreža pa je segala od gladine do dna. Potem so počasi in previdno zatiskali obroč, vendar se je pri zoževanju mreže ta pogosto zatikala ob kakšno oviro na dnu. Tedaj sta v akcijo vstopila Ugo in njegov sin Lean. Nas je zeblo sredi mrzle januarske noči na ribiški barki, ko se noč nikakor ni hotela prevesiti v jutro. Ugo pa je vztrajal več ur v temi pod vodo. »Pomagal sem zategovati mrežo pri dnu. To je praktično videti tako, da plavaš ob mreži in jo premikaš pol metra za pol metra ob vsaki oviri na dnu. Nekatere ribe, še posebno ovčice, so zelo iznajdljive. Uležejo se bočno na morsko dno, praktično se zlepijo z dnom in pustijo, da mreža spolzi čeznje.« Tako je minila še ena Ugova noč med tisoč ribami v velikem mrežnatem krogu, ki ga je pomagal zoževati na dnu portoroškega morja.

Čez nekaj let (junija 2001) ni zamudil priložnosti, ko je pred Piran priplavalo kakih deset morskih psov orjakov. S hčerko Ireno in sinom Leanom so se odpravili na fotolov in opazovnje prečudnih velikanov, psov, ki se »sončijo«, kot pravijo Angleži, ker so vedno na površini, in se hranijo le s planktonom.

Leta 2000 bi Jacques Yves Cousteau dopolnil 90 let. Njemu v čast je na pobudo potapljaškega društva Orka Ugova ekipa na najnižjo točko slovenskega morskega dna (slovenski podvodni »Triglav«, globok približno 38 metrov) potopila kakšno tono težko betonsko piramido. To zdaj ni Aljažev stolp, ampak Ugova piramida, recimo.

Ugovi grebeni

Spomladi 2001 je Ugo kar brstel od množice idej. Ob sodelovanju z Žarkom Sajičem, zbirateljem stare potapljaške in pomorske opreme, si je zamislil, da bi na morskem dnu pred Morsko biološko postajo uredil nekakšen podvodni muzej. V prostorih Morske biološke postaje so tedaj načrtovali tudi tretjo fazo – poleg akvarija še nekakšen potapljaški center. Sestavni del potapljaškega centra bi bil tudi podvodni bivalni prostor, ki bi ga namestili sto metrov od obale, na globini kakih 10 metrov. Namenili bi ga za različne programe. To bi bil deset metrov dolg, tri metre širok in dobra dva metra visok prostor, napolnjen z zrakom. Potapljaško »zavetišče« bi bilo del učnega oceanografskega izobraževalnega centra. Hkrati bi lahko bil tudi galerija, muzej, razstavišče, namenjeno potapljačem turistom. V njem bi namestili del potapljaške opreme. Seveda si je zamislil, da bi tak prostor opremili z nizkovoltažno elektriko in svetilkami, z možnostjo dovoda svežega zraka, s sladko vodo, telefonom ...

To je bila samo ena od Ugovih zamisli. Najresneje se je že dolgo prej lotil načrta o podvodnih grebenih. Te bi po njegovi zamislih postavili nedaleč od kanalizacijskih cevi, da ne bi bili dodatna ovira za ribiče. Posebej bi jih označili in z namestitvijo betonskih konstrukcij ustvarili prostor z labirintom večjih ali manjših lukenj, v katerih bi se naselilo in skrivalo na desetine vrst rib in na stotine vrst različnih morskih bitij. Zamisel se je lahko utrnila samo potapljaču, ki je vse življenje pozorno spremljal življenje pod vodo in bil dovolj biološko izobražen, da je kompleksno razumeval življenje v morju. Odvrženi predmeti na enoličnem morskem dnu niso z naravo tako skregane smeti, ampak zelo dobrodošla bivališča za živali. Še posebno so dobro naseljene potopljene ladje. Od tod do zamisli o podvodnih grebenih ni bilo daleč. Oblika ni izmišljena, je premišljena, je poudaril Ugo Fonda.

Tako je napisal pismo ministrstvu z okolje in prostor, jih podrobno seznanil s svojim načrtom, opozoril na vse hitrejšo degradacijo morja, na to, da večina uporabnikov sploh ne razmišlja o gospodarjenju z morjem, na to, da morju grozi siromašenje biološke raznovrstnoti. Predlagal je gradnjo manjšega, poskusnega grebena, za katerega bi potrebovali največ kakih 200.000 evrov ... Slovenija se je s projektom umetnih grebenov predstavila tudi na svetovni razstavi EXPO 2000 v Hanovru. Ministrstvo je zaprosil, ali obstaja možnost, da bi mu država podelila koncesijo za najetje nekaj hektarjev morskega dna, in vprašal, kakšni so pogoji za to. Ministrstvu je pošiljal članke iz znanstvenih revij, projekte, načrte ... Na ministrstvu pa niso videli razloga, da bi mu sploh odgovorili. Ugo Fonda je za načrtovane grebene 11. maja 2007 prejel priznanje internautica 2007 za navtični projekt leta. Tedaj nam je rekel, da še vztraja pri uresničitvi svoje zamisli. »Vsak dan bolj sem prepričan, da je to dobra zamisel,« je dejal. Ko sem ga vprašal, kaj misli o umetnem otoku, je dejal: »Sem za umetni otok, če bo struktura njegove obale apnenčasta in ne bo zgrajen iz betonskih sten. Če bo na otoku primeren, sredozemski botanični vrt, sem za, če bodo gradili hotele, pa ne.«

Kitove kosti in njegov breaching

Potem sva se srečala leta 2003, ko se je pojavil 13 metrov dolg brazdasti kit pred Piranom. Pa spodaj podpisanemu novinarju najprej nihče ni hotel verjeti, razen tistih nekaj ribičev, ki je kita videlo. Dokler ni kit priplaval na hrbtu, negiben pred Fornačami. Morje ga je dvignilo na površino v prvi polovici marca. In že tedaj je močno zaudarjal. Ugova ekipa je kita odvlekla v Luko Koper, kjer so ga ovili v mrežo in ga odpeljali nazaj do Ugu tako znanega kanalizacijskega izpusta. Vsaj deset ton težkega velikana so primerno prevezali, obtežili s štirimi tonami utežmi (iz betonskih blokov) in ga potopili na morsko dno, kakih 22 metrov globoko, tri kilometre od piranske obale. Ugo ga je postavil v ozek pas med kanalizacijske cevi zato, ker je vedel, da ribiči tam ne vlečejo mrež, saj bi jih sicer zataknili in raztrgali.

Lepega julijskega dne (čez štiri mesece) sem se odpravil z Ugom, prepričan, da je čas za ogled kitovih kosti na morskem dnu. Ker nas je v tistih nekaj dneh že drugič pripeljal po morju skoraj natančno do točke, kjer je bil kit, in to na pamet, brez satelitskih pripomočkov, sem ga vprašal, po kateri skrivnostnih orientirih se ravna. »Ko se električni drog prekrije z dimom lokomotive, ki pelje nad Strunjanom, in ko se vrh največje sečoveljske ciprese ujame s kravjim repom na Savudriji, tedaj vem, da sem nad kitom,« se je pošalil. Pred potopom so me znanci strašili, da si veliko upam, saj naj bi v kitovi okolici kar mrgolelo toksinov, ter da se bo potop zame slabo končal. Zavist seveda nima meje. Smradu pod morjem z Ugom nisva vonjala. Plini so kitov trup močno dvigovali kvišku, uteži pa so ga močno pritiskale k dnu. Ugo je predlagal dr. Borisu Kryštufku, muzejskemu svetniku in znanstveniku iz Prirodoslovnega muzeja, da so od propadajočega kita najprej pobrali že povsem očiščeni čeljustnici. Šele ob tem »čiščenju« kita je postalo jasno, kako zapletena (in kompleksna) naloga je ohranitev kitovega okostja.

Čez šest let, februarja 2009, sva spet stala skupaj na njegovi barki. To je bila nova barka, ki jo je dobil z evropskimi sredstvi. Tokrat je bil slabotnejši. Čutiti je bilo, da se spopada z boleznijo. Prišel je s sinom, ki ga je imel očitno zelo rad. Šli smo pogledat, kaj je z grbavcem. Je ali ni. Tako smo pluli dobre pol ure in križarili gor in dol, dokler nam niso znanci posredovali natančnejše lokacije. Naj je Piranski zaliv še tako majhen, je še zmeraj veliko prevelik, da bi vsak smrkavec takoj zagledal plavajočega kita po njem. Gledali smo grbavca in uživali. V bližini je bil tudi Tilen Genov, ki ima grbavce v malem mezincu. V bistvu do tistega trenutka ni nihče zagotovo vedel, ali je res grbavec ali ni. Potem pa se je nenadoma odločil za svoj značilni breaching. Spet pred Fornačami. Skočil je polnih devet metrov v zrak. Kot prikazen. Pošast. Čudež. Božanstvo. Drugi svet. Skočil je 50 metrov od Ugove barke, navpično kot raketa je švignilo vseh 15 ali 20 ton mesa in mladih kosti. Potem je naredil vihar, morje je počilo, zašumelo, se zapenilo in vsi smo samo osuplo strmeli. Fotoaparati so zmrznili v rokah. S povsem drugimi občutki smo se vrnili v pristan ob izlivu kanala Jernej na Seči. Tedaj sem Ugu rekel: Živijo, drži se! Nisem ga več videl. Samo posredno sva se še slišala.

Ne morem verjeti, da te je povozil čoln in »obril« glavo, ne morem verjeti, da si plesal z morskimi psi pred Piranom, ne morem verjeti, da si pokazal črncem, kaj pomeni pogum s potopom v neznano temo, ne morem verjeti, da si na globokih morjih postavljal naftne ploščadi, da si vso noč po centimetrih premikal trato sredi domačega zaliva, da si vlekel nevarne neeksplodirane »cigare« in morske svinje« iz morja ... In da te je po vsem tem spodnesel en sam samcat, nezaznaven notranji val, ki je porušil ravnotežje v tebi. Verjamem pa, da si vsem nam pustil močno sled.
http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Polet

PIRAMIDA

Piramida na dnu morja

Na zaslonu globinomera se je vsako sekundo prikazala druga številka. 84 čevljev. 85. 82. Pa 92 čevljev. In 104. 115. In potem 121. "Vrži utež!" je Lean Fonda, biolog in potapljač, namignil očetu Ugu Fondi, prav tako potapljaču in biologu.

121 čevljev. Takole, na oko, 121 čevljev pomeni 37 metrov. Ker je globinomer pritrjen pod čoln, lahko prištejemo še dva metra. Čoln, ki je krožil kakšnih 300 metrov pred piransko Punto, se je premikal čisto počasi. Točka, nad katero je čoln drsel po gladini, je najgloblja točka slovenskega Jadrana. In tam spodaj, 39 metrov globoko, leži piramida. Prava, protitankovska piramida, visoka meter in pol. Na dnu morja leži natanko sedem let. Vse mogoče reči so se zgodile v teh sedmih letih. Kakšno miljo južno od potopljene piramide so se dogajali pomorski incidenti, slovenska tajna služba si je razbijala glavo z vprašanjem, zakaj se dogajajo pomorski incidenti, diplomaciji dveh držav sta razpravljali, kje naj poteka morska meja, policijski floti dveh držav sta grdo gledali druga proti drugi.

Vendar se je pred sedmimi leti pripetila nerodnost. Na piramido ni bila privezana nobena oznaka, ki bi potopljeni predmet povezovala z gladino. In koordinate piramide so se izgubile. Če kdo misli, da je slovensko morje majhno, se - če je treba najti izgubljeno piramido - moti. "Zgodba o potopljeni piramidi se je med potapljači spreminjala v mit. Spraševali so se celo, ali piramida res leži na dnu morja," je povedal Lean. Ugo je v vodo vrgel še eno utež. Obe uteži, ki sta švignili proti dnu, sta bili med seboj povezani. In potem je začel Ugo vrv zategovati. V nekem trenutku se mu je čez obraz sprehodil zadovoljen nasmeh. "Piramida?" sem vprašal.

"Ja. Zdi se mi," je kratko odgovoril.

Ugo Fonda velja za enega najbolj izkušenih slovenskih potapljačev. Gradil je pomole, postavljal kanalizacijske cevi, čistil je rešetke na hidroelektrarnah. Kot politično misleč naravovarstvenik je krajši čas predsedoval celo Zelenim Slovenije. "V tej globeli, nad katero smo, sem doživel že vse mogoče. Vidljivost je bila tudi 15 metrov. To je odlična vidljivost. Ali pa je bila čista tema. Včasih se ni videlo nič."

Maurizio Ruzzier, sodelavec Uga Fonde, je medtem lezel v suho potapljaško obleko. Oprtal si je pas s 17 kilogrami uteži, potem pa se je s čolna prevrnil v morje. In potonil proti dnu. Minilo je 20 minut. 25 minut. Je našel piramido? Naenkrat so se na gladini prikazali mehurčki zraka. "Na dekompresiji je," je razložil Ugo. "Na dolgi dekompresiji," je dodal čez nekaj minut.

"Je to dobro ali slabo?" me je zanimalo. Ugo je optimistično ugibal: "Najbrž je to dober znak." Še nekaj minut. In Maurizio se je prikazal ter veselo dvignil palec proti nebu. Našel jo je, izgubljeno piramido, potopljeno na najglobljo točko slovenskega Jadrana!

Nekaj je treba storiti
Bila je pomlad leta 2000 in v potapljaškem društvu Orka smo na dolgo in široko razglabljali, da je skrajni čas za kakšno zabavo. "Naredimo slavnostno akademijo ob 90. obletnici rojstva Jacques-Yvesa Cousteauja!" je izstrelil Botas. Cousteau, guru vseh profesionalnih in ljubiteljskih potapljačev, bi 10. junija 2000 dopolnil 90 let.

Nekako v tistem času sem srečal Uga Fondo. Da bi bilo nekaj treba storiti, je ugotavljal. Recimo to, da bi protitankovsko piramido potopili na najglobljo točko slovenskega Jadrana. Tisto ogromno protitankovsko piramido, ki je na slovenskih cestah ustavljala prodor jugoslovanskih tankov. Beseda je dala besedo. Ideja potapljaškega društva Orka, da bi ob obletnici rojstva slavnega potapljača sklicali slavnostno akademijo, je dobila nov pospešek. Cousteauju v čast bomo na dno Jadrana potopili piramido, smo sklenili vsi skupaj. Le še naloge si je bilo treba razdeliti. Ugo Fonda ni prav nič kompliciral. Seveda bom piramido spravil do najgloblje točke, je obljubil. "Najdi piramido in jo pripelji na pomol v Piran. Vse drugo je moja skrb."

Hm. Piramido naj najdem? S potapljaškim prijateljčkom Alešem sva sedla v avto in začela poizvedovati. Na mejnem prehodu Škofije so naju debelo gledali. "Dober dan, a se kje tu v bližini nahaja še kakšna piramida? No, tista piramida, ki je bila med vojno protitankovska ovira, saj veste." Niso vedeli. Protitankovske piramide so bile že nekaj let spravljene nekje drugje. Le da nihče ni vedel, kje. Tudi v Ankaranu, kjer je mornariška enota Slovenske vojske, niso imeli pri roki nobene protitankovske piramide. So se pa prijazno ponudili, da kakšno naredijo. "Par žakljev cementa, pa bomo zamešali beton." Potem sva nekje nad Fieso srečala voznika, ki je vešče upravljal bager. "A je kje kakšna protitankovska piramida?" sva ga zaslišala. In je nemudoma povedal, da jih je nazadnje par opazil na letališču v Portorožu.

In res so se za ograjo letališča skrivali najlepši primerki svoje vrste. Čudovite protitankovske piramide! Ravno takšne, kakršne potrebujemo za praznik! Le da so bile na oni strani ograje. In da so bile v lasti ministrstva za obrambo. Hja, ukrasti jih nisva mogla. In izkazalo se je, da protitankovska piramida ne meri pol metra. Meri meter in pol. Ne, protitankovske piramide ne moreš vreči čez ograjo in naložiti v prtljažnik.

Klical sem na sedež obrambnega ministrstva in začel barantati. Minister dr. Franci Demšar je ravno pospravljal pisarno, da bi posle predal novemu obrambnemu ministru iz vlade dr. Andreja Bajuka, Janezu Janši. Nacionalna varnost ne bo trpela, če gre ena protitankovska piramida na dno Jadrana, sem razlagal osebju iz kabineta ministra Demšarja. Argument je bil sprejet. Imamo piramido! Prijateljček Aleš, ki se spozna na organizacijo, je našel prevoz. In piramida je končala na pomolu v Piranu.

Potem je tisto gmoto betona vzel v roke Ugo Fonda. Bager je piramido vrgel s pomola v morje, Ugo je vse skupaj privezal na nekakšna padala, padala je napolnil z zrakom, piramido je elegantno dvignil, da je lebdela tik pod gladino, vse skupaj je privezal na čoln in odvlekel na točko pred piransko Punto. Lean Fonda je nekaj dni pred tem z globinomerom prekrižaril območje pred Piranom in iskal globel, kjer je morsko dno najbolj oddaljeno od gladine. Ko je Ugo piramido privlekel na izbrano točko, je v roke prijel zapleten sistem škripcev in počasi ter elegantno gmoto betona kontrolirano potopil na dno. Tam doli je bila videti še bolj veličastna kot na pomolu.

Morje je požrlo pravopisno napako
Kljub vsej eleganci potopitve piramide na najglobljo točko slovenskega Jadrana se je pripetila še ena nerodnost, o kateri naj bi zgodovina molčala. V potapljaškem društvu Orka smo sklenili, da bo na piramidi tudi pločevinasta ploščica, na kateri bo vgraviran narobe obrnjen slovenski grb, torej Triglav, ki ga je oblikoval potapljaški prijateljček Botas, zraven pa bo črno na belem pisalo, da gre za globinski rekord. "Najglobja točka slovenskega Jadrana," sem natipkal. In napis je šel k mojstru za izdelavo kovinskih ploščic. Ko je bila ploščica že narejena, me je spreletel srh. Se napiše "najglobja" ali "najgloblja"? Pravopis je bil neizprosen. Pravilno je "najgloblja". Na ploščici je bila pravopisna napaka. Mea culpa.

Ko je Maurizio našel izgubljeno piramido, je nanjo privezal vrv. Moram jo videti, se mi je motalo po glavi. Kaj je s ploščico? In kaj s pravopisno napako? Moj poklic zahteva, da se v problem poglobim. Četudi je treba 40 metrov globoko. Skočil sem v vodo. In s Cicem, fotografom, sva ob vrvi potonila proti dnu. Deset metrov. 15 metrov. In potem, kot da bi nekdo ugasnil luč. Videlo se je le dober meter. Vrv in zelenkasta vodna gmota. 20 metrov. 30 metrov. Še vedno samo vrv. Vodna gmota je postajala sive barve. 35 metrov. In potem se je prikazal obris izgubljene piramide. Res jo je našel! In čisto se je spremenila! Pred sedmimi leti je bil to lep primerek sivega betona. Zdaj pa je bila čisto zaraščena, pisana. Razni organizmi. Polži, školjke, spužve, rastline.

Mulj na morskem dnu je navadno precej dolgočasna reč. Če pa sredi mulja stoji nekaj konkretnega, betonska piramida denimo, se na tej konkretni gmoti naseli vse mogoče. Gledal sem polže, ki so lazili po piramidi, Lean pa je iskal aluminijasto ploščico s slovnično napako. Ni je našel. Kemični procesi, ki jih slanost morja pospeši, so požrli aluminij. In z njim tudi mojo pravopisno polomijo.

Lean, ki pri Seči upravlja ribogojnico brancinov in školjčišče, pa si je medtem ogledoval še živalske in rastlinske vrste, ki so se naselile na piramido. Nekje na vrhu so se prilepile ostrige. Nekoliko nižje so bili pedoči. Vmes so lignji obesili jajca in ta so kot grozdi plapolala v morskem toku. Sredi demografske eksplozije so lezli polži, voleki. Pa kačjerep. Na tistih dveh kvadratnih metrih stanovanjske površine je prostor našla morska kumara. Pa spužve. Maurizio je povedal, da je videl celo morskega konjička. "Nenavadno se mi je zdelo, da sem ga videl na tej globini," je dodal. In špar je plaval naokoli. Tu spodaj, 40 metrov globoko, morajo živali in rastline živeti v hudem razvratu, da so se tako razplodile.

Bilo je tik pred 25. junijem, državnim praznikom. Vendar je 25. junij v potapljaški zgodovini poseben dan. 25. junija 1997 je umrl Jacques-Yves Cousteau. Piramida je šla na dno 90 let po njegovem rojstvu. Deset let po smrti smo jo spet našli.

Dom za morska bitja
"Za večino morskih organizmov je značilna hiperprodukcija mladičev. Dozori le zelo majhen delež mladičev. Če pa imajo varen prostor, se življenje razbohoti," je razložil Ugo. Drži, celo protitankovska ovira, postavljena na sivo in zamuljeno dno, v nekaj letih postane atraktivno bivališče množice rastlinskih in živalskih vrst.

"Okolje v slovenskem Jadranu je degradirano in zelo obremenjeno, to je dejstvo. Zato so potrebni različni ukrepi. Po eni strani bi morali na okolje bolj paziti. Hkrati pa moramo vanj tudi aktivno poseči." Ugo Fonda se že nekaj let ukvarja z idejo, da bi v slovenskem Jadranu postavili umetni podvodni greben. "Umetni greben bi rastlinam in živalim dajal odlično zatočišče," je prepričan.

In kako bi to naredili? Vprašanje ga ni presenetilo. Prinesel je veliko škatlo z maketo podvodnega grebena, ki jo je pripravil za predavanje na sejmu Internautica. "Posamezne enote podvodnega grebena bi merile 5 krat 3 metre, visoke pa bi bile 3 metre." Medtem je plošče makete zlagal na stebre. "Oblika posamezne enote bi morala živalim omogočiti, da imajo zatočišče, da se lahko skrijejo, da lahko pobegnejo, da imajo mir pred plenilci. In da se lahko razmnožujejo. Ni nujno, da bi bila posamezna enota grebena ravno takšna, kot predlagam. Vendar oblika ni izmišljena. Je premišljena," je poudaril.

Na dno morja bi za začetek potopil 25 enot umetnega podvodnega grebena. Enote grebena, ki bi čez čas dobile podobo preluknjanih kubusov, bi bile druga od druge oddaljene nekaj metrov. "Število vrst raste sorazmerno z velikostjo površine, kjer lahko bivajo. In če bi začeli s 25 enotami, bi v nekaj letih potapljači z veseljem prihajali na obisk umetnega podvodnega grebena. Prepričan sem, da bi bilo na umetnem grebenu veliko življenja. Potem bi lahko greben povečevali. Slovenskega morja imamo 300 kvadratnih kilometrov in en kvadratni kilometer bi brez težav lahko namenili za umetni podvodni greben."

Kje je piramida?

Točka, na kateri je potopljena piramida, leži kakšnih 300 metrov pred piransko Punto. Označena je z belo okroglo bojo, na kateri piše: "Najgloblja točka". Natančna geografska pozicija pa je N 45 31 974, E 13 33 700.

Potapljače, ki jih mika izlet na piramido, velja opozoriti na več nevarnosti. Nad piramido je morski promet zelo gost. Potapljači morajo biti skrajno pozorni na čolne. Vidljivost v globeli je slaba. Zaradi visokih temperatur se utegne še poslabšati. Potapljanje v slabi vidljivosti je bistveno bolj zahtevno od potapljanja v kristalno čisti vodi. "Potop skrbno načrtujte," opozarja Ugo Fonda. "Globina 40 metrov je resna globina, primerna le za izkušene potapljače. Morebitne napake na opremi so lahko usodne. Zato bodite posebno pozorni na stanje opreme," dodaja.
http://www.dnevnik.si/objektiv/253320/
http://www.fonda.si/
http://www.fonda.si/index6118.html?catID=1&pageID=3
http://slovensko-morje.net/index.php?page=product&product_id=93&category_id=15
http://www.slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=6107
http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=92&Itemid=99999999
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/21012
http://slovensko-morje.net/sm_staro/gospodarstvo/ribistvo/22.htm
http://www.gorenjskiglas.si/novice/razvedrilo_novice/index.php?action=clanek&id=3995
http://www.delo.si/clanek/76121
http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12118/6823/
http://www.finance.si/222087/Nakup-brancina-na-spletu
http://www.finance.si/227837/Tr%BEna-ni%B9a-podvodna-dela-in-gradnje
http://www.zdruzenje-manager.si/storage/4845/29_Piranski_Brancin.pdf
http://www.delo.si/clanek/134098
http://www.siol.net/slovenija/rubrikon/mnenja/2011/01/suhadolnik_ugova_zapuscina.aspx

***** ISKRENO SOŽALJE *****

QR KODA

Piranski brancin s QR kodo

V podjetju Fonda svojega piranskega brancina opremljajo z radio frekvenčno identifikacijo (RFID), ki zagotavlja popolno sledljivost izdelka
Za enkrat so značko, na kateri je vsak Fondin brancin nosil datum izlova, dopolnili s QR kodo. Oznaka QR pomeni »quick response« ali »hiter odziv«. Gre za dvodimenzionalno črtno kodo kvadratne oblike, ki vsebuje informacije. Ta omogoča hitrejše zajemanje podatkov s tiskanih dokumentov, plakatov, raznih nalepk, embalaže. Pogosto se uporablja v marketinške namene, je že široko dostopna, na Japonskem je denimo v skoraj povsem nadomestila črtno kodo.

'QR koda na škatli piranskega brancina skozi "oko" pametnega mobilnika'

QR koda z vsemi podatki o ribi
Z QR kodo so v podjetju Fonda opremili zaboje, v katerih transportirajo svoje brancine. QR koda na embalaži piranskega brancina tako vsebuje podatke o izvoru in datumu izlova ribe, procesu priprave, transportu, shranjevanju, prikazu temperature in datumu uporabe ribe. RFID tehnologija s QR kodo namreč omogoča, da potrošnik s pametnim mobilnim aparatom ali tabličnim računalnikom pristopa na spletno mesto, kjer so shranjeni vsi podatki o ribi, ki jo je pravkar kupil. Gre za najvišji standard sledljivosti, v katerem je omogočeno pridobivanje, shranjevanje ter uporaba podatkov vsem, ki sodelujejo v oskrbovalni verigi, pravijo v Fondi.

S sledljivostjo na mednarodni trg
Sledljivost svojih rib v podjetju Fonda uvajajo v okviru evropskega projekta sledljivosti živil od pridelovalca do potrošnika, ki ga je pridobil laboratorij za računalniško arhitekturo Fakultete za računalništvo in informatike. Zakaj so pravzaprav vstopili v projekt in kakšne prednosti to prinaša za ljubitelje piranskih brancinov? »Naše malo podjetje v sistemu sledljivosti hitro pokvarljive hrane, s pomočjo te rešitve, kot eno prvih v EU enakovredno vstopa na zahteven mednarodni trg,« pravi Irena Fonda. Informacije o sledljivosti so za kupca oblika garancije kakovosti blagovne znamke, dodaja.

Brancine bodo čipirali
Stroški vsaj za zdaj niso veliki, pravijo. Ker pilotski projekt še ni zaključen, tudi celotni stroški še niso znani. Bodo pa v prihodnje informacije o sledljivosti še nadgradili in sicer bodo vsakega piranskega brancina čipirali. Tako bodo morali v svoje stroške vključiti ceno majhnega čipa, ki bo omogočil sledljivost vsakega posameznega brancina. A Irene Fonda to ne skrbi, saj je po njihovih izkušnjah zahteven in ozaveščen kupec pripravljen plačati nekaj več za odličen in svež prehrambni izdelek. »Zagotovo bomo šli že zelo kmalu v nakup tudi tega tehnološkega elementa,« pravi.

Irena Fonda, direktorica podjetja Fonda, z Miro Trebar s Fakultete za računalništvo in informatiko v Izolski ribarnici ob predstavitvi projekta uvajanja radio frekvenčne identifikacije pri piranskih brancinih
http://logistika.finance.si/329145/Piranski-brancin-s-QR-kodo

http://www.fonda.si/sl/kako-do-piranskega-brancina/
http://www.fonda.si/sl/fonda/
http://www.fonda.si/sl/aktualno/novice
http://www.fonda.si/sl/zdravje/klapavica
http://www.fonda.si/sl/kulinarika/recepti
http://www.fonda.si/sl/kulinarika/priloge-osnove
http://www.fonda.si/sl/kulinarika/vprasanja-in-odgovori-kuharski-nasveti
http://www.fonda.si/sl/ogledi/
http://www.fonda.si/sl/kontakt/kdo-smo

OSORSKI OTOCI

Ribogojnica Fonda.si se širi  s franšizo Osorski otoci

Pred mesecem dni so dali na trg prve brancine in orade iz sestrske ribogojnice na Osorju, kjer lahko pridelajo sto ton rib
Ribogojnica Fonda.si se širi  s franšizo Osorski otoci

Tekoče leto si bodo v ribogojnici Fonda.si zapomnili po zelo hudi zimi, ki jim je prinesla velike izgube, po najboljših ribjih mladicah doslej, po rasti prodaje za petino in po širjenju prek franšizne ribogojnice Osorski otoci na Osorju, ki je med Cresom in Lošinjem na Hrvaškem.

»Za nami sta velika razširitvena koraka – lani smo povečali ribogojnico, letos pa dali na trg prve ribe franšiznega hrvaškega partnerja,« pravi Irena Fonda, direktorica podjetja Fonda.si.

Povpraševanje po brancinih iz edine slovenske morske ribogojnice Fonda.si je veliko večje od ponudbe. Butična ribogojnica s proizvodnjo od 50 do 60 ton rib na leto širi svojo ponudbo po dveh poteh: lani s povečanjem ribogojnice, letos pa s prvo franšizo na Hrvaškem.

Ponudbo brancinov obogatile orade

»Pred mesecem dni smo dali na trg ribe iz prve franšize – sestrske ribogojnice Osorski otoci na Osorju, kjer pod našim nadzorom in z našimi standardi pridelujejo brancine Fonda in orade Fonda,« pojasnjuje Irena Fonda, direktorica Fonda.si. Koncesijo imajo za 700 ton letne pridelave rib, dve leti in pol pa gojijo toliko mladic, da bo iz njih zraslo sto ton odraslih orad in brancinov. Franšizni partner bo na Hrvaškem sam prodajal brancine in orade, za trženje njihovih rib v Sloveniji, Italiji in Avstriji pa bo skrbela družba Fonda.si. Direktorica Irena Fonda velik pomen daje lokalni oskrbi, zato jo veseli, da več kot 70 odstotkov prodaje ustvarijo doma, prej pa so je v Italiji kar 96 odstotkov.

Velika naložba v povečanje ribogojnice

Lani so v Fondi.si povečali ribogojnico v Piranskem zalivu. Ker brancine gojijo do pet let, bodo čez štiri leta prvič imeli sto ton rib v ponudbi. Povečanje ribogojnice je stalo prek 2,4 milijona evrov, dodaten milijon pa še obratna sredstva – mladice in krma zanje, ki pomeni 30 tisoč evrov vreden strošek na teden. To naložbo jim je z dolgoročnim posojilom omogočila Banka Celje, s 60 odstotki nepovratnih sredstev za investicije v osnovna sredstva pa tudi ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter agencija za razvoj kmetijskih trgov, pravi Irena Fonda.

Dodaja, da so v letošnjih prvih osmih mesecih poslovali še nekoliko bolje od načrtov, saj so prodajo povečali za petino. »Kot navadno pričakujemo prodajno zelo močen december, pred tem pa se bomo še bolj posvetili končnim porabnikom,« pravi sogovornica.

Obiski turistov – dodaten vir zaslužka

Prihodnje leto napoveduje projekte, usmerjene v promocijo in izobraževanje ter turizem, kot so ogledi ribogojnice in degustacije morske hrane, ki jih finančno podpirata Obalna akcijska skupina in ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Poleg tega bi radi vložili v dve školjčišči, o financiranju te naložbe pa se z Banko Celje še dogovarjajo.
http://www.finance.si/ribogojnica_fonda_si_se_siri_s_fransizo_osorski_otoci_1_504488

zoran13

IZVESTJA - STRENNA

/13/...tako bodo ob letošnjem kulturnem prazniku proslavili novo že II izdajo zbornika: Laughing

Ob 8.februarju - Slovenskem kulturnem prazniku

Vas vabimo na predstavitev letnega zbornika

POMORSKEGA MUZEJA PIRAN

IZVESTJA - STRENNA
II LETNIK

V sredo, 9.februarja 2011, ob 12. uri v Mladinski kulturni, socialni in multimedijski center, Gregorčičeva ulica 4 v Kopru.

Zbornik bodo predstavili urednik in avtorji prispevkov.
Prisrčno vabljeni!
http://www2.arnes.si/~kppomm/frames/index_s.htm

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Jul 2011 19:41; skupaj popravljeno 1 krat

CUNEYT SOLAKOGLU

/13/...prijatelj ribič mi je povedal za dogodivščino, ki so jo imeli ob ulovu z ribiško barko Lastovko, ki jo je še podjetje RIBA uporabljalo ulov, saj je njim takrat velika tovorna ladja zapela jekleno pletenico in bi jih zaradi tega kmalu potopilo. Vsa sreča je bila tudi v tem, da je jeklena pletenica ob drsanju ob kovinsko konstrukcijo ribiške ladje, počila in tako so se brez večjih poškodb izvlekli. A iz spodnjega primera je razbrati, da temu ni vedno tako: Embarassed

CHRISTIANO PUGLIESE

Rešil kolega iz hladnega morja

Prva takšna nesreča. V gosti megli sta v torek popoldne trčila ribiški čoln in turška tovorna ladja.

"Nič nisem premišljeval, saj bi to storil vsak," pravi Cristian Pugliese, izolski ribič, ki je skupaj s kolegom iz morja rešil ribiča.

Turška 193-metrska ladja Cuneyt Solakoglu je plula 19 milj na uro in večje škode ob trku s koprsko barko ni utrpela; za trk njena posadka ni vedela.

PALAMIDA

"Povedal nam je, da je v gosti megli kar naenkrat pred seboj zagledal ladjo. Vsega je bilo konec v sekundi, prepolovilo mu je barko, ni imel časa niti za klic na pomoč," je včeraj povedal Cristian Pugliese, ribič iz Izole, ki je v torek popoldne iz morja rešil koprskega kolega Massima Fičurja. Ta se je skupaj s psom, ki ga na barki spremlja že 13 let, potem ko je vrgel mreže, vračal v koprski mandrač. Doživel pa je bližnje srečanje s Turki. V morju, ki ima le osem stopinj, je na pomoč čakal tri ure.

O tem, da se je očitno nekaj zgodilo, je bila uprava za pomorstvo po besedah
"To je prva tovrstna nesreča pri nas; trčili so že, a nobena barka se doslej ni potopila" pravi Ivo Maraspin.

Davorina Fantulina obveščena nekaj minut pred 17. uro. Eden od ribičev jih je namreč poklical in povedal, da je na morju opazil razbitine plovila in da je slišati klice na pomoč.

Kriva megla

"Sodeč bo zbranih informacijah s turške ladje skupaj s tržaškimi kolegi ocenjujemo, da za nesrečo ni bila kriva človeška napaka, ampak je bila zaradi megle vidljivost zelo slaba. Ladja je imela vključene radarje in oddajala predpisane zvočne signale, njeni predstavniki pa so povedali tudi, da v megli niso videli z mostu niti do konca ladje," pa smo izvedeli pri pomorskem inšpektorju Ivu Maraspinu. Ostanki skoraj desetmetrske ribiške barke Palamida so se potopili.
http://www.zurnal24.si/primorska/resil-kolega-iz-hladnega-morja-201615/clanek
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12606
http://www.primorska.info/novice/12023/v_trzaskem_zalivu_cezoceanka_trcila_v_slovenski_ribiski_coln
http://www.primorski.it/stories/alpejadran/176701_turka_ladja_trila_v_ribiki_oln/
http://www.primorske.si/Kronika/Resevanje-premrazenega-ribica--in-njegovega-psa.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Jul 2011 22:39; skupaj popravljeno 2 krat

ŠTRAJK

/13/...prvi in sedaj že legendarni štrajk v Jugoslaviji, je bil takratni štrajk v Luki Koper in sedaj se zgodovina samo še ponavlja: Shocked

Žerjavisti v Luki Koper napovedali stavko

Upravni odbor Sindikata žerjavistov pomorske dejavnosti Luka Koper je za 22. februar napovedal stavko, če uprava ne bo izpolnila njegovih zahtev.

Med temi so zahteva po zaposlitvi dodatnih žerjavistov, izboljšanje varnostnih razmer ter izplačilo nadomestil za težke delovne pogoje.

Uprava je sklep o začetku stavke prejela v četrtek, kot je danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze, pa bo preučila stavkovne zahteve in storila vse, kar je v njeni moči, da zaščiti interese družbe.

Kot povedal vodja službe za odnose z javnostmi v Luki Koper Sebastjan Šik, "je sindikat postavil vrsto stavkovnih zahtev. Kot osrednja izstopa zahteva po zaposlitvi dodatnih žerjavistov, saj naj bi bilo zaradi obsega dela že ogroženo zdravje in varnost zaposlenih." Ob tem sindikat ne pristaja na to, da bi si pomagali z zunanjimi kadri oziroma z najemanjem podjetij, ki nudijo pristaniške storitve.

Sledi še vrsta drugih zahtev, kot so zagotovitev varnega opravljanja dela pri traktorjih, ki nimajo ustreznega zavornega sistema, zagotovitev ustreznih varnostnih razmer zaradi pogostejših delovnih nesreč, nadomestila za težke delovne pogoje za posamezna delovna mesta, spoštovanje zakonodaje pri odrejanju dela preko polnega delovnega časa, izplačilo nadomestil delavcem med prazniki, odprava zamud pri napredovanju in odprava neenakomernega ocenjevanja.

Sindikat žerjavistov pomorske dejavnosti Luka Koper zahteva tudi uvedbo kontrole urnika za zunanje delavce, kot velja za ostale zaposlene. S to zahtevo se strinja tudi Pavel Lokovšek, predsednik drugega sindikata v Luki Koper, to je Sindikata pristaniških delavcev. Izvajalci pogodbenih storitev, ki so zelo slabo plačani, namreč delajo včasih tudi po tri izmene skupaj, kar vodi do utrujenosti in botruje nesrečam. Vendar naj bi pravila kršil nosilec dejavnosti, ki razporeja delavce.

Sicer pa se sindikat pristaniških delavcev do napovedane stavke drugega sindikata še ni opredelil, ker je bil z napovedjo seznanjen šele danes, zato se izvršni odbor na to temo še ni sestal. Osebno mnenje Lokovška pa je, da zahteve izhajajo iz želje po zaščititi določenih kategorij zaposlenih v Luki Koper, za katero je uprava že predlagala določene spremembe v organizaciji dela, s katerimi bi se dalo zadostiti povečanemu obsegu dela.

Lokovšek se strinja, da je potrebno delo organizirati tako, da bo varno. Vendar je po njegovem mnenju napovedana stavka korak predaleč, saj ne gre za kršitev kolektivne pogodbe, ampak so zadeve vezane na interne akte. Meni tudi, da bi lahko ohranjanje bonitet določenim skupinam šlo na škodo Luke Koper.

Če bi dejansko prišlo do napovedane stavke, bi lahko po črnem scenariju to pomenilo celo popolno paralizo pristanišča, saj je v sindikat žerjavistov, ki združuje tudi druge profile, okrog tretjina zaposlenih. "V tem trenutku še ne želimo delati kakšne panike. 22. februar je še daleč in upamo, da bomo našli kompromis in sklenili dogovor," je povedal Šik. Pojasnil je, da bo uprava preučila strokovne zahteve in nanje odgovorila, šele potem bo jasno, kako se bodo stvari odvijale dalje.

Luka Koper ima sicer izkušnje s podobnimi stavkovnimi napovedmi že iz preteklih let. Leta 2008 je bila stavka že zelo blizu in je bil dogovor sklenjen tik pred zdajci. Lani pa se je v Luki Koper odvijala bela stavka, ki se po oceni vodstva podjetja delno odvija tudi sedaj, a je zelo težko dokazljiva. V podjetju tako na primer opažajo manjšo storilnost na kontejnerskem terminalu, ki je ta trenutek najbolj na udaru tudi zaradi porasta tovora. To povzroča precejšnje težave in v Luki Koper se že oglašajo nezadovoljne stranke.
http://www.primorska.info/novice/12041/zerjavisti_v_luki_koper_napovedali_stavko

ODGOVOR

Uprava Luke odgovarja na napovedano stavko žerjavistov
Uprava Luke Koper je poslala odgovor na očitke in napovedano stavko luških žerjavistov.

Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Luka Koper je včeraj poslal izjavo za medije, v kateri izpostavlja nevzdržne razmere v družbi, ki naj bi bile posledica povečevanja pretovora in ki naj bi celo ogrožale varnost zaposlenih. Hkrati upravo družbe obtožuje, da ni ničesar storila, da bi odpravila vzroke takega stanja. V nadaljevanju navajamo dejstva, ki omenjene očitke zavračajo.

Porast pretovora na kontejnerskem terminalu je bil lani kar 40 odstoten oziroma 33 odstoten, če govorimo o številu kontejnerjev. Delni razlog je uvedba druge direktne ladijske linije z Azijo, za katero smo izvedeli šele spomladi 2010 in je bila uradno potrjena šele maja istega leta. Po drugi strani pa so intenzivne tržne aktivnosti in kakovostna ponudba pripomogli k temu, da smo pridobili bistveno več tovora kot ostala pristanišča v severnem Jadranu.

Da ne bi zamudili te izjemne poslovne priložnosti, smo se nemudoma lotili določenih ukrepov:

* reševanje kadrovske problematike na kontejnerskem terminalu z dodatnimi okrepitvami iz drugih profitnih centrov,
* preko nadzornega sveta smo že v lanskem letu pridobili naknadno soglasje za nabavo novih transtejnerjev, manipulatorjev ter vlačilcev,
* v poslovnem načrtu za letošnje leto smo prav tako predvideli nabavo še dveh transtejnerjev, manipulatorjev in kar osem terminalskih vlačilcev.

Kljub težki finančni kondiciji podjetja je bila večina investicij namenjena prav za potrebe kontejnerskega terminala. Poleg tega je uprava sprejela odločitev o novi organizaciji dela na kontejnerskih obalnih dvigalih, s čimer bi zagotovili zadostno število upravljavcev dvigal. Večji poudarek smo namenili vzdrževanju mehanizacije, zato ne držijo očitki o povečanju števila nesreč, saj razlogi zanje, po naših analizah, niso bili tehnične narave.

Pristaniško dejavnost ne moremo enačiti s klasično proizvodno dejavnostjo, saj se potrebe po delovni sili prilagajajo količini pretovora. Zato si pomagamo z izvajalci pristaniških storitev (IPS), s katerimi imamo korekten odnos. Zavedamo se, da je potrebno na tem področju še marsikaj urediti in na tem tudi delamo. Zavedati pa se moramo, da gre v tem primeru za samostojne gospodarske subjekte, na katere nimamo vpliva.

Uprava je presenečena nad tako ostrim odzivom sindikata žerjavistov, saj je napoved stavke skrajni ukrep. Prepričani smo, da se da večino stavkovnih zahtev rešiti z dialogom, ki je bil s strani uprave vedno prisoten. Zaščita zaposlenih je bila za upravo vedno med prioritetami. V času gospodarske krize nismo odpuščali ali zmanjševali plač, kot v veliko slovenskih podjetjih. Povprečna plača v Luki Koper je krepko nad slovenskim povprečjem in smo bili ena od redkih družb, ki je lani izplačala 13. plačo. To smo zmogli prav zaradi naraščanja pretovora, ki pa je v tem trenutku resno ogroženo. Že samo napoved stavke prinaša gospodarsko škodo, saj je Koper vedno veljal za neproblematičnega s tega vidika.

Uprava družbe bo stavkovne zahteve preučila in pripravila odgovore, hkrati bo storila vse za zaščito interesov družbe.

Vodstvo družbe
http://www.primorska.info/novice/12047/uprava_luke_odgovarja_na_napovedano_stavko_zerjavistov

POMORSKI ZAKONIK

Stavka zapisana tudi v pomorskem zakoniku

Med stavko v pristanišču je treba v določenih primerih tudi delati. To pristaniški delavci že vedo, a takšno določilo bodo po novem posebej zapisali tudi v pomorski zakonik.

Potreba po tem, da je treba posebej opredeliti pristaniško delo v času stavke se je, kot kaže, pojavila ob februarskih stavkovnih grožnjah sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti, ko ni bilo povsem jasno, ali lahko in kako lahko uprava od delavcev terja zagotavljanje določenih del. “Delo v času stavke sicer na splošno določa zakon o stavki. Prav pa je, da to opredelimo tudi v pomorskem zakoniku,” pojasnjuje direktor direktorata za pomorstvo Janez Požar.

Predlagani nov stavkovni člen v pomorskem zakoniku tako pravi, da morajo pristaniški delavci med stavko v skladu s predpisi o varnosti pomorskega prometa zagotavljati minimalni obseg pristaniških storitev, s katerim se zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja, ter pretovor živih živali, hitro pokvarljivega blaga in nevarnega tovora.

Ministrstvo je predlagane spremembe zakona objavilo na spletu, čas za pripombe pa je že potekel.

V sindikatu žerjavistov s to spremembo zakonika sicer niso bili seznanjeni, a, kot kaže, ta v ničemer ne posega v sedanje pravice in dolžnosti ob stavki. “Če bo v pomorskem zakoniku sprejeta taka dikcija, je to dobro,” je ocenil pravni zastopnik sindikata, odvetnik Aleksander Lisjak. “Sicer pa smo pred zadnjo stavko že uspeli tudi v kolektivni pogodbi natančno opredeliti, koliko časa morajo biti delavci na razpolago delodajalcu v času stavke,” je še pojasnil.

Peter Majcen, predsednik sindikata KS 90 pa meni, da bi bilo vseeno prav, da bi take zakonske določbe obravnaval tudi Ekonomsko socialni svet (ESS): “Taka je praksa, tako da pričakujem, da bo minister za promet Patrick Vlačič s tem predlogom prišel tudi na ESS, ne glede na to da je javna obravnave tega predloga že konec.”
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Stavka-zapisana-tudi-v--pomorskem-zakoniku.aspx

TOČNO OB 6 URI

Zaradi stavke žerjavistov že za 150.000 evrov izpada prihodkov
V Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper so v skladu z napovedmi ob 6. uri začeli stavkati

Uprava družbe ocenjuje, da je v prvih treh urah stavke prišlo do neposrednega izpada prihodkov v višini 150.000 evrov. Predsednik uprave Luke Gregor Veselko napoveduje sprožitev postopkov za ugotavljanje odgovornosti za nastalo škodo.

V vodstvu Luke namreč menijo, da so stavkovne zahteve nezakonite in da niso bili izkazani razlogi za stavko. Tako je Veselko na današnji novinarski konferenci na sedežu družbe v Kopru še napovedal, da stavkajočim ne bodo izplačali 70 odstotkov plače za prve tri dni stavke.

Poleg tega v Luki zaradi izpada dohodkov in nadaljnjih zastojev v logistiki pričakujejo precej odškodninskih zahtevkov. Uprava zato napoveduje, da bodo za vso škodo, ki bo nastala, odgovarjali tisti, ki so povzročili sedanje stanje. "Ne moremo ostati talci ene skupine zaposlenih," je poudaril Veselko.

Ob tem je Veselko ponovil stališče Luke, da so od preklica za februar napovedane stavke žerjavistov njihove zahteve večinoma že uresničili oz. jih uresničujejo. Prav tako je znova poudaril, da je bilo podaljšanje dela žerjavistov s štirih na pet ur in pol potrebno zaradi povečanega obsega dela, da pa gre za začasen ukrep, za katerega dobijo delavci mesečno okoli 250 evrov višje plače. Nenazadnje pa po njegovih navedbah takšen sistem dela poznajo v večini pristanišč po svetu.

Prav tako so po njegovih besedah zagotovili zaposlitev skupno 13 novih žerjavistov, ki bodo postali operativni v avgustu oziroma v septembru.

Kot izhaja iz dokumentacije, ki so jo medijem posredovali iz Luke, stavkovne zahteve med drugim zajemajo: zagotovitev varnosti in zdravja zaposlenih pri delu, takojšnjo izločitev traktorskih prikolic, ki niso opremljene z ustreznim zavornim sistemom, plačilo dodatka žerjavistu in vozniku zaradi izpostavljenosti težjim delovnim pogojem ter izplačilo eskalacije plač od 1. februarja dalje.

Kot je sicer na novinarski konferenci navedel član uprave Luke Marko Rems, je v letu 2010 povprečna plača upravljavca dvigal znašala 2500 evrov bruto. Poleg tega bodo v avgustu vsi zaposleni v Luki dobili poračun eskalacije za nazaj, s septembrom pa bodo plače dodatno eskalirale.

Namestnik predsednika uprave Tomaž Martin Jamnik pa je opozoril na škodo, ki jo stavka predstavlja za ugled Luke in ki se lahko odrazi tudi v nadaljnjem zaupanju poslovnih partnerjev. V polstoletnem obstoju družbe so namreč v Luki imeli le eno, "pivsko" stavko, je dodal.

Stavki so se po besedah sindikalista Mladena Jovičiča pridružili vsi člani sindikata in poteka nemoteno. Po grobi oceni uprave se je stavki pridružilo okoli 100 ljudi v dopoldanski izmeni. Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti sicer v celoti šteje okoli 380 članov.

Kljub stavki bodo žerjavisti v skladu s kolektivno pogodbo v popoldanski izmeni zagotovili pretovor hitro pokvarljivega blaga in nevarnih tovorov.

Jovičič je vodstvu družbe očital več kršitev delovno-pravne zakonodaje. Glede dosedanjih pogajanj pa je ocenil, da je uprava uprizorila farso, saj ni postavila nobenih rokov za izpolnitev zahtev in tako ničesar konkretno dorekla.

Jovičič je sicer zavrnil navedbe uprave glede višine njihovih plač. "Gre za 100-odstotno zlagan znesek," saj za redno delo dobivajo okoli 1200 evrov bruto, pri čemer je to plačo mogoče nekoliko izboljšati z nadurnim delom. Sicer pa so v omenjeni znesek všteti tudi vsi dodatki, je pojasnil Jovičič.

V Sindikatu pristaniških delavcev Slovenije, ki predstavlja okoli 250 delavcev, pa stavke žerjavistov ne podpirajo. Kot je povedal njegov predstavnik Gregor Mislej, je večina stavkovnih zahtev žerjavistov nerazumljivih, po njegovem pa gre v resnici za privilegiranje določenih skupin delavcev. Del izjav najdete v videoposnetku.
http://www.primorska.info/novice/13804/zaradi_stavke_zerjavistov_ze_za_150000_evrov_izpada_prihodkov

SPET ŠTRAJK

Pred vrati Luke Koper danes še spontan upor delavcev IPS
Delavci iz vrst IPS podjetij, ki v Luki Koper delajo kot pogodbeniki, so se danes zbrali pred vhodom v Luko Koper in se v neke vrste spontani stavki oziroma uporu pridružili stavki žerjavistov

Ne gre za organiziran upor, saj naj bi se delavci dogovorili med seboj, skrbita pa jih predvsem varnost in kršitve delovnopravne zakonodaje.

Kot je povedal predstavnik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev (SIPS) v Luki Koper Predrag Topič, so delavci iz vrst IPS danes zjutraj sami stopili pred vhod Luke Koper, da bi tudi javnost izvedela za njihova stališča.

"Včeraj sem bil ob zgodnjih urah obveščen, da z zbirnega mesta niso odšli na delovno mesto in so se med seboj dogovorili, da delo ustavijo, ker tako ne gre več naprej. Kot sindikat sem pristopil k njim, da bi poskušali z upravo začeti pogovore, ker delo trpi, škoda pa je velika. Iz uprave ne želijo odgovarjati. Danes smo tukaj skupaj, saj gre za naše sodelavce," je dejal.

Že v petek popoldne naj bi luški varnostniki po njegovih besedah IPS delavce izganjali iz Luke, češ da nimajo dovoljenja za nahajanje v pristanišču. "Prekinili so jim dovolilnice za vstop v Luko. Nekateri dovolilnice še imajo, drugi ne, to je tudi cilj delodajalcev, da skupino razbijejo in zadeve urejajo posamezno," je dejal.

Končni cilj je po njegovih besedah zagotoviti vsem iste pogoje dela. V Luki Koper je po njegovih besedah okoli 550 delavcev IPS. Danes se je pred luko zbralo okoli 180 delavcev IPS, nekateri pa se še vračajo z dopusta. Kot je pojasnil Topič, sindikat IPS sprva ni imel vseh pogojev, da bi sam sprožil stavko, zato se stavki žerjavistov niso pridružili.

"Danes so tukaj ljudje, ki niso člani nobenega sindikata, želijo le, da se razmere v Luki uredijo", je še povedal. Od novega leta je po njegovih besedah močno naraslo število delovnih nesreč. "Naši delodajalci nimajo posluha, ne želijo komunicirati z nami, nas ignorirajo, posamezne delavce šikanirajo, jim grozijo in podobno. Nekateri so po telefonu že dobili tudi grožnje z odpovedjo, vse to pa situacijo le zaostruje," je še opozoril.

V Luki Koper so potrdili, da so seznanjeni z informacijo, da naj bi nekateri delodajalci preklicali dovolilnice delavcev, vendar pravijo, da Luka Koper v tem primeru ni pristojna in s tem nima nič, saj gre za odnos med delavci IPS in njihovim delodajalcem. Glede stavke žerjavistov pa so dodali, da stavko ocenjujejo kot nezakonito in se zato z žerjavisti ne nameravajo pogajati.

Mladen Jovičič iz sindikata žerjavistov je dejal, da je do spontanega upora delavcev iz vrst IPS prišlo že v petek, a je bil za medije neopazen, saj se je zgodil znotraj Luke Koper: "Ne gre za podporo stavki žerjavistov, morda so ti delavci le dobili nekoliko več poguma in so se spontano uprli stvarem, ki jih bolijo že leta. V tem primeru ne gre za nikakršno sindikalno organiziranost, nimajo svojega predstavnika, gre za spontan upor."

Zahteve IPS delavcev so podobne zahtevam žerjavistov, predvsem glede varnosti in kršitve delovnopravne zakonodaje, dodaja Jovičič.

Glede stališča uprave, da je njihova stavka nezakonita, pa Jovičič meni, da "tudi znotraj uprave ni enotnosti in enotnega pristopa k problematiki". "Gre za namestnika predsednika uprave Tomaža Marina Jamnika, ki je stavko izzval zavestno in namensko, drugi pristop je pa verjetno tisti s strani predsednika uprave Gregorja Veselka, ki je še pred časom kazal znake, da se želi dogovarjati, sedaj pa se njegovega vpliva ne prepozna več v tolikšni meri,"je še dejal Jovičič.

Jovičič ne ve, koliko politične podpore si je v tem času uspel ustvariti Veselko, "vemo pa, da je Jamnik dokaj solidno umeščen v slovensko politično sceno". Jovičič je ob tem znova napovedal, da nameravajo vztrajati in stavko končati z zmago.
www.primorska.info/n...lavcev_ips
www.primorska.info/n..._pogajanja
* posebej si velja prebrati komentarje pod obema člankoma

IZJAVA DNEVA
Enostavno bi moral nekdo priti, s policijo in kriminalisti, ugotoviti kršitve ter te sužnje osvoboditi, odgovorne pa zapreti.
Mladen Jovičič, sindikalist v Luki Koper
www.primorske.si

350.000 €

Žerjavisti nadaljujejo stavko, uprava Luke zavrača pogajanja
Žerjavisti pomorskih dejavnosti v Luki Koper bodo tudi danes nadaljevali s stavko, s katero se, kot pravijo, zavzemajo predvsem za večjo varnost zaposlenih

V vodstvu Luke, kjer so zgolj neposreden izpad dohodkov v prvih dveh dneh stavke ocenili na 310.000 evrov, pa vztrajajo, da so stavkovne zahteve nezakonite, zato zavračajo pogajanja.

Po podatkih sindikata žerjavistov se stavke udeležuje praktično celotno članstvo, ki šteje okoli 380 ljudi. Kljub temu so v skladu s kolektivno pogodbo tako v petek kot v soboto zagotovili normalno delo v peturni popoldanski izmeni ter tako iz terminalov pretovorili hitro pokvarljivo blago in nevarne snovi.

Vodstvo Luke je medtem prejelo več informacij o šikaniranju in grožnjah na račun tistih delavcev, ki so želeli kljub stavki prijeti za delo.

Tudi omenjeni izpad dohodkov - k temu bo treba bržkone prišteti še pričakovane odškodninske zahtevke, stroške privezov ter nenazadnje tudi to, da se nekatere ladje zaradi stavke preusmerjajo v druga pristanišča - pa ni omajal uprave v stališču, da se s stavkajočimi ne pogaja. V Luki so namreč prepričani, da so stavkovne zahteve nezakonite, saj so jim po večini že ustregli oziroma so odprta vprašanja v fazi reševanja.

Žerjavistom so se v soboto, drugi dan stavke, sicer pred vhodom v Luko pridružili tudi zunanji delavci, ki so zaposleni pri pogodbenih partnerjih Luke. Vendar, kot poudarjajo v Luki, je reševanje njihovih zahtev stvar odnosa med njimi in njihovi delodajalci.
http://www.primorska.info/novice/13817/zerjavisti_nadaljujejo_stavko_uprava_luke_zavraca_pogajanja

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Feb 2012 22:51; skupaj popravljeno 6 krat

176 KM/H

176 km na uro močan sunek!
Izmerili so ga v torej ob 22.13 v središču Trsta

Navtični inštitut v Trstu, ki ima svoje naprave na središčnem trgu Ortis je v torek zvečer ob 22.13 izmeril 176 km na uro močan sunek burje.
Ne gre za rekordno vrednost, saj so lani izmerili sunek s hitrostjo 188 km na uro. Danes dopoldan je veter pihal s hitrostjo do 160 km na uro, po napovedih pa naj bi se v prihodnjih urah še okrepil in polegel šele v petek. Sile javnega reda, gasilci in druge ustanove imajo polne roke dela. Na pomoč so priskočile tudi gasilske ekipe iz Vidma. V Trstu se je v bolnišnico zateklo 90 ljudi, gre predvsem za poškodbe po padcih. Težave beležijo tudi v Lignanu in San Giovanniju al Natisone
http://www.primorski.it/stories/trst/181430_176_km_na_uro_moan_sunek/

PAG

15.11.2004 - do 240 km/h

URSUS

Ursus pluje sam po zalivu, smreka uničila Čupine jadrnice
Posledice močne burje se na Tržaškem stopnjujejo

Vlačilca se približujeta žerjavu Ursus

Posledice burje, ki na Tržaškem na debelo pustoši, se stopnjujejo.

Zjutraj so Tržačani opazili, da se je zgodovinski in orjaški žerjav Ursus, ki je navadno privezan pri starem pristanišču, "osvobodil". Trenutno sam pluje po zalivu, z njim se ukvarja obalna straža, ki ga skuša spet "udomačiti" in ga povleči proti pomolom. Medtem so mestni redarji več tržaških ulic zaprli za promet, tudi večje ulice, kot sta ulici Giulia (na asfaltu se je znašlo ogromno strešnikov) in Rossetti, kjer so padale veje in drevesa. Več dreves je padlo tudi na Krasu, sinoči so se gasilci ukvarjali z odstranjevanjem drevesa s pokrajinske ceste med Prosekom in Božjim poljem, davi je bil iz enakih rezlogov prekinjen promet na državni cesti 202 na Opčinah (pri gasilski postaji). Velika smreka pa je v Sesljanu povsem razdejala sedež jadralnega kluba Čupa, pod svojo težo je pomečkala vse jadrnice razreda optimist. Gmotna škoda je baje velika. Sinoči so se težave pojavile tudi na železnici, vlaka za Neapelj in Benetke nista odpeljala. Veter je namreč poškodoval električne kable in povzročil delno porušenje kontrolne kabine glavne tržaške postaje.
http://www.primorski.it/stories/trst/185397/
http://www.primorski.it/galleries/Fotografije/232/1/

5 METROV

Zaradi močne burje poškodovanih nekaj streh in avtomobilov

Močna burja je na Goriškem podrla nekaj dimnikov, odkrila nekaj nadstreškov in prevrnila tovornjak. V vasi Zalošče je poškodovan del starejše hiše, v Ajdovščini je odkrilo streho na poslovno-stanovanjskem objektu C3, strešniki pa so poškodovali približno 20 vozil.
Burja je poškodovala streho stavbe v Ajdovščini ....

Razburkano morje v Izoli. V Piranu so valovi dosegli že štiri in celo pet metrov.

Poškodoval se je tudi avtomobil v Kromberku, ker je nanj padlo drevo. Kot je za STA povedal poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Nova Gorica Bogdan Zoratti, pa bodo imeli več težav s podrtjem dela stanovanjske hiše v Zaloščah. Poškodbe naj bi bile tako velike, da jo bo verjetno treba podreti, stanovalce pa izseliti. Stavbo si trenutno ogledujejo statiki, ki bodo podali končno oceno o stanju objekta in predlagali nadaljnje ukrepe.

Poškodovani električni daljnovodi
Zaradi močne burje je bilo v zgodnjih jutranjih urah poškodovanih tudi več električnih daljnovodov. Do poškodb je prišlo na daljnovodih v Vipavski dolini, na odseku Komen-Štanjel-Sveto, Hrpelje-Podgrad, Pivka-Knežak, na Banjški planoti, v okolici Bilj, Malija-Rižana, pred kratkim pa tudi na daljnovodu Ajdovščina-Predmeja.

Več kot 4000 ljudi ostalo brez elektrike
Brez električne energije je bilo okrog 5. ure zjutraj približno 3400 odjemalcev, okrog 8. ure pa že 4300. Kot je za STA povedala Tjaša Frelih iz Elektra Primorske, so vse delovne ekipe na terenu in sproti odpravljajo napake, kolikor jim to dovoljujejo trenutne vremenske razmere.

Luka Koper delno zaprta
V obalnih občinah burja ni tako močna, tako da je Letališče Portorož danes odprto. Zaradi burje in visokih valov je nekaj omejitev v pomorskem prometu, koprsko pristanišče pa je trenutno priprto.

Kot so za STA povedali v luški kapitaniji, sta imeli dve večji tovorni ladji ponoči težave, saj ju je na sidrišču močno zanašalo. Zato so ju umaknili v zavetrje. Luka Koper je trenutno le delno odprta, na morju pred koprskim pristaniščem pa ni ladij.

Ker pričakujejo, da bo preko dneva pihala močna burja, se lahko še pojavijo različne težave.

V Piranu večmetrski valovi
Sunki burje, izmerjeni na boji pred Piranom, dosegajo dobrih 100 kilometrov na uro, valovi pa višino štirih do petih metrov. V luški kapetaniji poudarjajo, da se bo burja umirila šele v četrtek, zato bo promet po morju otežen še ves dan.
Zaprte hrvaške avtoceste proti obali

Hrvaški avto klub (Hak) je danes sporočil, da je zaradi orkanske burje močno moten promet in da so zaprti odseki na avtocestah proti Reki in Splitu ter na jadranski magistrali, pa tudi na državnih cestah pri Šibeniku in Zadru. Zaprt je tudi most proti otoku Krk, burja pa ovira tudi trajektni promet do otokov.

Avtocesta proti Reki je zaprta na odseku med Delnicami in Kikovico, proti Splitu pa med Svetim Rokom in Posedarjem. Na mostu proti otoku Pag je dovoljen promet zgolj za osebna vozila.

Hak dodaja, da trajekti ne plujejo proti Cresu, Krku in Rabu.
3500 Hrvatov ostalo brez elektrike

Iz hrvaškega elektrogospodarstva so tudi sporočili, da je zaradi burje, ki piha več kot 110 kilometrov na uro, prekinjena električna napeljava, ter da je na območju Senja in Karlobaga približno 3500 ljudi brez elektrike.
http://www.primorske.si/Kronika/Zaradi-mocne-burje-poskodovanih-nekaj-streh-in-avt.aspx

MAKARSKA

http://www.jutarnji.hr/bura-u-makarskoj-nosila-sve-pred-sobom--na-biokovu-izmjereno--sibirskih---13/929906/

TRST - 200 km/h
http://www.youtube.com/watch?v=_1E5y_cmIgk&feature=related

PORUŠEN POMOL

V Izoli je na plaži Počitniškega doma invalidov 2.Topola, porušilo pomol:
http://www.zurnal24.si/slovenija/burja-odnesla-kritino-204103/clanek

171 km/h
http://www.siol.net/novice/lokalne_novice/goriska/2012/02/veter_sole_in_vrtci_zaprti.aspx

SENJ

205,2 km/h - 57m/s
http://www.youtube.com/watch?v=xy7QKmihvOk
http://www.youtube.com/watch?v=rFO-EpOmZj8

HVAR

Tudi otok Hvar, ki spada med deset najlepših otokov na svetu je doživel tudi snežne dni. Brata Jovito in Berti Vranković, znani hvarski vinarji in proizvajalci Malog plavca Zlatni otok iz Svete Nedije, so se s smučmi spustili iz vrha otoka sv.Nikola, ki leži na 600 metrih nadmorske višine, do zaliva Dubovica v dolžini 5 kilometrov. Tako so prišli v knjigo otoških zanimivosti saj so prvi to pot presmučali s smučmi. Ta dogodek je snemal slovaški turist in znani alpinist Miroslav Stec.
http://www.jutarnji.hr/snijeg-zabijelio-i-najsuncaniji-otok--pogledajte-kako-izgleda-skijanje-na-hvaru-/1006168/
http://www.jutarnji.hr/snijeg-zabijelio-i-najsuncaniji-otok--pogledajte-kako-izgleda-skijanje-na-hvaru-/1006168/?foto=2
http://www.jutarnji.hr/snijeg-zabijelio-i-najsuncaniji-otok--pogledajte-kako-izgleda-skijanje-na-hvaru-/1006168/?foto=3
http://www.jutarnji.hr/snijeg-zabijelio-i-najsuncaniji-otok--pogledajte-kako-izgleda-skijanje-na-hvaru-/1006168/?foto=4
http://www.jutarnji.hr/snijeg-zabijelio-i-najsuncaniji-otok--pogledajte-kako-izgleda-skijanje-na-hvaru-/1006168/?foto=5
http://www.jutarnji.hr/snijeg-zabijelio-i-najsuncaniji-otok--pogledajte-kako-izgleda-skijanje-na-hvaru-/1006168/?foto=6
http://www.jutarnji.hr/snijeg-zabijelio-i-najsuncaniji-otok--pogledajte-kako-izgleda-skijanje-na-hvaru-/1006168/?foto=7
http://www.jutarnji.hr/snijeg-zabijelio-i-najsuncaniji-otok--pogledajte-kako-izgleda-skijanje-na-hvaru-/1006168/?foto=8

zoran13

/13/...na Hrvaškem je kar 688 otokov, ki so na seznamu državnega programa zaščite, kar se je pokazalo ob neodobravanju ponudbe ruskega kupca za otok Smokvico, kar se je dogajalo pred 5 leti. To je v večini primerov privatno pridobljeno premoženje in je kot tako okarakterizirano kot kmetijsko zemljišče, do katerega lastništva, pa tujci ne morejo: Razz

ORUDA & PALACOLA

Hrvaška otoka naprodaj za slabih šest milijonov evrov
Hrvaška vlada se je leto dni odločala, ali bo za pet milijonov evrov kupila dva nenaseljena otoka v lošinjskem arhipelagu, Oruda in Palacola. Naposled se je predkupni pravici odrekla, otoka pa tako prepustila trgu nepremičnin.

Hrvaški Jutarnji list poroča, da je v postopku še deset takšnih ponudb zasebnih lastnikov, med katerimi bodo najverjetneje vsi dobili enak odgovor. Tako kot lošinjska so vsi otoki - skupno jih je 688 - na seznamu Državnega programa zaščite, ki so ga sestavili pred tremi leti, da bi z njim preprečili razprodajo hrvaških naravnih biserov.

SMOKVICA

Pred petimi leti so namreč otoček Smokvica v šibeniškem arhipelagu prodali anonimnemu ruskemu kupcu, na kar se je hrvaška javnost odzvala burno. Oblasti so zato sprejele zakonsko regulativo in z njo lastnike otokov zavezale, da jih najprej ponudijo mestom in občinam, nato pa še državi.

Za omenjena otoka zanimanja ni bilo niti pri lokalnih oblasteh, zato so ju zdaj ponudili trgu nepremičnin. Eden izmed lastnikov, Rikardo Badurina, se tudi v imenu solastnika že pogovarja z morebitnim kupcem. Kot pravi, sta družini Badurina in Marušić otoka kupili leta 1925, tam nekoč pasli ovce, zdaj pa se ovčjereja ne zanima več nikogar. Želijo ju prodati, in sicer za 5,8 milijona evrov.

Otoka sta kategorizirana kot kmetijski površini. »To je oteževalna okoliščina, saj po hrvaški zakonodaji tujci ne morejo kupovati kmetijskih zemljišč, razen če pri tem sodelujejo podjetij, registrirana na Hrvaškem. Sprožili smo postopek urejanja pomorske meje in postopek spremembe podrobnega načrta ureditve, zato da bi se otoka lahko razvijala kot rekreativno-turistični coni,« je za Jutarnji list povedal Badurina. Dodal je, da sta se zanju že zanimala šef Formule 1 Bernie Ecclestone in njegova bivša soproga Slavica, a sta namero opustila ravno zaradi številnih pravnih preprek.

Tujci so še pred dvema letoma nepremičnine na Hrvaškem kupovali po tako imenovanem načelu recipročnosti: prebivalci posamezne države so imeli enake pogoje in merila kakor Hrvati pri nakupiu v njihovi državi. To se je spremenilo februarja 2009, ko je v veljavo stopil Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju med Hrvaško in Evropsko unijo (EU). Od takrat za nakup nepremičnin za vse državljane EU veljajo ista merila kot za hrvaške državljane. Izjema pri tem so kmetijska zemljišča ter nepremičnine na zaščitenem območju in gozdovih, razen če z mednarodnim dogovorom ni določeno drugače.
http://www.delo.si/clanek/143042

5.800.000 €

http://www.jutarnji.hr/ni-vlada--ni-zupanija-ne-zele-kupiti-otoke--sad-ih-nudimo-svima-za-5-8-milijuna-eura/929845/

zoran13

CORPO MORTO

/13/...kolikor se k stvari ne bo pristopilo celovito in poglobljeno, potem bodo morskemu naravnemu habitatu povzročili nepopravljivo škodo, zato bomo lahko leščurje omenjene na strani 9, lahko občudovali samo še v muzejih: Twisted Evil

Z bojami nad uničenje

Krajinski park Strunjan. Čezmerno sidranje uničuje morsko dno, zato nameravajo postaviti privezne boje.

S priveznimi bojami želijo v KPS urediti razmere v rezervatu in preprečiti nadaljnje uničevanje morskega dna.

"Ljudje imajo občutek, da je morje od vseh in lahko počnejo, kar želijo," pravi Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan (KPS). Ker vsako leto ogromno navtičnih navdušencev s čolni brezobzirno sidra na območju naravnega rezervata, nameravajo v KPS postaviti dnevna privezna mesta oziroma boje, ki bi preprečile dodatno uničenje morskega dna.

Dinja sidrišča
Mrtvo sidro. Kot nam je povedal Tomo Borovničar, direktor Uprave RS za pomorstvo, v zadnjih letih opažajo stopnjevanje pojava divjih sidrišč, pri katerih ljudje vržejo betonski blok, imenovan mrtvo sidro, v morje in se brezplačno usidrajo. Lani so tako kaznovali kar 88 lastnikov plovil na sidrih in bistveno zmanjšali njihovo število. Letos bodo nadzor še poostrili.

Prepovedano sidranje
Kot pojasnjuje Dejan Putrle iz KPS, je ob poletnih konicah naenkrat redno zasidranih okoli 150 plovil. "V osrednjem delu rezervata (Mesečev zaliv, rt Ronek), kjer sta vožnja s plovili na motorni pogon in sidranje prepovedana, je bilo tudi prek 30 sidranih plovil," dodaja. Po nekaterih drugih štetjih pa na območju rezervata število presega 300 sidranih plovil naenkrat.

Ogroženi travniki, leščurji
"Že od začetka spremljamo stanje dna s potapljači; vrednotimo, kaj se dogaja na dnu zaradi sidranja, koliko časa potrebujejo združbe, da si opomorejo. Na tem območju so sicer ogroženi travniki pozejdonke, leščurji, kamene korale," pojasnjuje Starman.

V KPS računajo, da bo študija oziroma projektna dokumentacija, ki jo pripravlja Zavod RS za varstvo narave (ZVN), končana do konca leta. Nakazala bo, koliko boj bi bilo smiselno postaviti, kje in na kakšen način, kako bo z vzdrževanjem ter ali bi jih bilo smiselno uporabnikom zaračunavati.

"Projekt sofinancira Kneževina Monako. Računamo pa, da bi prihodnje leto pred navtično sezono že lahko postavili privezne boje," pravi Starman. Takšen sistem bi poleg varovanja območja izboljšal varnost kopalcev. Uprava za pomorstvo pa je že dala soglasje.

Boje tudi na Debeli rtič
"Tako na območju parka Strunjan kot Debelega rtiča je sidranje zelo pereč problem. Čolnov je bistveno preveč, da bi lahko zagotavljali ohranjanje habitatov morskega dna," poudarja Robert Turk, vodja piranske enote ZVN. Spoznanja v Strunjanu pa bodo ZVN prišla prav za območje Debelega rtiča, kjer želijo v sklopu projekta MedPan Nord prav tako postaviti privezna mesta, in sicer predvsem v skrajnem koncu rta, kjer je problem sidranja najhujši.
http://www.zurnal24.si/primorska/z-bojami-nad-unicenje-206180/clanek

http://www.google.si/imgres?imgurl=http://forum.amicidellavela.it/uploaded/vento%2520forza10/200972693056_corpo%2520morto.JPG&imgrefurl=http://forum.amicidellavela.it/topic.asp%3FTOPIC_ID%3D30995&h=800&w=1200&sz=62&tbnid=_3ofzPGEHwwPPM:&tbnh=100&tbnw=150&prev=/images%3Fq%3Dcorpo%2Bmorto&zoom=1&q=corpo+morto&hl=sl&usg=__0zjGaqTJjNORJKADCGLVXJVsl_g=&sa=X&ei=bmGGTbW3KpKK0QGb_dnRCA&ved=0CG8Q9QEwCA
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://4.bp.blogspot.com/_czpYrTF2tcw/SbT_Zn13_zI/AAAAAAAAAGM/87OXuHZZu6Y/s400/corpo%2Bmorto%2Becologico.jpg&imgrefurl=http://saloonfilicudi.blogspot.com/2009_03_01_archive.html&h=344&w=400&sz=21&tbnid=ITpZMVAdia2guM:&tbnh=107&tbnw=124&prev=/images%3Fq%3Dcorpo%2Bmorto&zoom=1&q=corpo+morto&hl=sl&usg=__aNNDCBm_2q9UXu6eQ99F64d3ux4=&sa=X&ei=bmGGTbW3KpKK0QGb_dnRCA&ved=0CHEQ9QEwCQ
http://www.nautica.it/forum/progettazione-corpo-morto_20060081.htm
http://www.youtube.com/watch?v=g61pD3SQPnk
http://www.gommonauti.it/ptopic4970.html
http://www.mescalchin.it/page/Operazione-corpi-morti.htm
http://www.yachtevela.com/corpo-morto-7715.html
http://www.coperturasicura.toscana.it/dispositivi-protezione-individuale/214-dpi006
http://www.lineevitatoscana.com/ancoraggio_corpo_morto.htm

PREVENTIVNE AKCIJE

"O SEZNANITVI S PREPOVEDANIMI CONAMI SIDRANJA. TU PA BI ŠE OPOZORIL TUDI SEZNANITEV S PREPOVEDANIMI SIDRANJEM, AMPAK UREJANJE PRIVEZOV NA MRTVIH SIDRIH, KER TO SE JE TAKO RAZŠIRILO, DA JE TAKIH PLOVIL PREVEČ. PROBLEM JE PREDVSEM ZARADI POMANJKANJA PRIVEZOV V PRISTANIŠČIH, ZATO SI NEKATERI NA LASTNO PEST UREJAJO PRIVEZE KJERKOLI, TO PA NI MOŽNO. "
http://tvslo.si/predvajaj/med-valovi-oddaja-tv-koper-capodistria
/ava2.66395154/00:21:27/0:0:0/

TELEFON ZA KLIC V STISKI

080 18 00

BOJE

Boje (za zdaj še) za okras

Strunjan. Boje, ki določajo mejo plovbe motornih čolnov in drugih plovil, so postavljene. Že naslednje leto bo morda začela veljati prepoved plovbe.

V zgolj eni uri smo ob koncu prejšnjega tedna našteli okoli 10 motornih čolnov ali drugih plovil, ki so prestopila mejo, določeno z rumeno bojo, in se tam ustavila. Kljub dejstvu, da so se številni raje zadrževali ob obali kot v vodi, ta plovila predstavljajo nevarnost za kopalce. Osnovno pravilo je namreč, da mora biti plovba takšna, da ne ogroža drugih, ne povzroča škode okolju ali pa objektom na morju oziroma obali. Omenimo naj, da smo opazili tudi človeka, ki je lovil morske živali, čeprav je na celotnem območju strunjanskega in portoroškega rezervata prepovedano izvajanje negospodarskega ribolova, z izjemo športnega in rekreacijskega ribolova z obale.
Lani se je v našem morju zgodilo pet nesreč, od tega se je ena končala s smrtnim izidom.

Nič več plovbe in sidranja
Na Uradu za pomorstvo so se prav letos odločili zaostriti nadzor nad varno plovbo s patruljami, napovedali pa so tudi poudarjeno ozaveščanje ljudi. Prav v ta namen so postavili tudi varnostne boje na razdalji 200 metrov od obale. Te boje bodo že kmalu označevale skrajno varno mejo, do katere se bodo plovila še lahko sidrala. V območju rumenih boj bodo namreč morda že naslednje leto organizirali postavitev priveznih mest, ki bodo fizično onemogočile dostop plovil, s tem pa bodo zavarovali tudi floro in favno. "Odločitev, ali bo to odobreno ali ne, bo znana šele konec tega leta. Možno je, da bi postavitev izvedli že drugo leto, a financiranje še ni zagotovljeno," nam je dejal Marko Starman iz Krajinskega parka Strunjan.

Kopalcem bo tako dovoljeno plavanje do dolžine 150 metrov od obale, čolni pa se bodo lahko obali približali na največ 200 metrov. Pred začetkom poletne sezone so sicer na uradu napovedali tudi povečano frekvenco patruljiranja.

Za pojasnila glede kršitev, nadzora in sankcij smo se obrnili tudi na Urad RS za pomorstvo, kjer nam je Davorin Fantulin iz sektorja za pomorski promet potrdil, da "za zdaj, kar imamo omejitev glede sidranja in plovbe, veljajo v srednjem delu v Mesečevem zalivu. Drugje je za zdaj dovoljeno." Dodaja pa, da naj bi se po načrtih to že kmalu spremenilo – morda že naslednje leto.
http://www.zurnal24.si/primorska/boje-zaenkrat-se-za-okras-216639/clanek

VARNOST & VARNOST

Vrsta ukrepov za več varnosti na morju v Kopru

Nadzorniki za pomorstvo bodo to sezono delali več. Lanskoletne težave so opozorilo, da je na obali potrebna večja stopnja varnosti.

Nadzorniki Uprave RS za pomorstvo bodo letos še strožje nadzirali plovbo po slovenskem morju, kopalce, potapljače, jadralce, veslače in vse, ki se tako ali drugače predvsem poleti gnetejo na morju. Najhuje bo vsak konec tedna, ko inšpektorji v sezoni naštejejo tudi po 400 plovil ob petih ali šestih najbolj priljubljenih delih kratke obale.

V zadnjih 30 letih je zaradi različnih nesreč v našem morju umrlo šest ljudi: dva ribiča, dva krivolovca in dva plavalca. Lani je bilo pet izrednih dogodkov in letos pozimi še eden hujši. Vzrokov je več kot dovolj, da pomorski nadzorniki še precej bolj zavihajo rokave in zahtevajo več reda.

Lani je najprej na Debelem rtiču februarja nasedla velika kitajska ladja, julija je gliser do smrti povozil kopalca pred Bernardinom, avgusta je gliser ponoči odrezal nogo plavalcu sredi morja pred Portorožem, zatem je kontejnerska ladja v Luki Koper trčila v privezano potniško ladjo (ker je imela okvaro v pogonu), jeseni pa je še gliser spektakularno pristal na solinskem nasipu. Februarja letos je turška ladja povozila izolski ribiški čoln in drugi ribiči so komaj rešili kolega in njegovega psa.

Na današnji tiskovni konferenci je Tomo Borovničar, direktor Uprave RS za pomorstvo Koper, pojasnil, da so za letos natisnili 12.000 zgibank Varno na morju, ki bo vse morjeplovce, a tudi jadralce in rekreativce, opozarjala na primerno vedenje na morju. V njej med drugim piše, da morajo čolni pluti najmanj 200 metrov od obale, glisirati pa najmanj 250 metrov od obale. Kopalci smejo plavati največ 150 metrov od kopnega, s čolni na vesla, kanuji, jadralnimi deskami največ tisoč metrov od obale... Čolni se morajo oznaki potapljača izogibati najmanj 50 metrov. V zgibanki piše, kako ravnati pred prihajajočo nevihto, kako ravnati v zavarovanih delih slovenskega morja, kako se izogibati trčenjem na morju in drugem.

Pomorski nadzorniki zaradi krize in višjih cen za priveze opažajo čedalje več plovil, ki se privezujejo na nedovoljenih (črnih) privezih. Kršitelje (lani so jih evidentirali 87) dvakrat opomnijo, tretjič kaznujejo s 400 evri kazni. Uprava za pomorstvo je junija letos najela gumenjak (julija in avgusta si ga bo izposodila od Fakultete za pomorstvo in promet), s katerim dodatno nadzirajo morje od rta Seča do Bernardina. Piranska izpostava zato nadzira morje od Bernardina do Fiese, izolska od Fiese do kampa Jadranka, koprska pa od kampa Jadranka do Debelega rtiča.

Več kontrol opravljajo tudi na kopnem – pri tistih, ki oddajajo športne rekvizite in plovila za morje. Natančneje so določili tri območja, kjer je mogoče voziti s skuterji. Ustanovili so delovno skupino, s katero bodo na območju Krajinskega parka Strunjan (pri Belih skalah 150) in pri Piranu (med Fieso in Punto Piran) za prihodnje leto določili fiksna sidrišča in privezovališča za plovila. Ta plovila bodo lahko 200 metrov od obale, bližje pa se druga plovila ne bodo smela sidrati.

Prav tako se z občinami dogovarjajo, da bi tudi ob tistih delih obale, kjer je veliko kopalcev – ne gre za urejena kopališča –, v morje postavili vidno označbo (plovke), ki bi kopalcem natančno označevala mejo 150 metrov od obale. »Takšne označbe bi precej olajšale naš nadzor, predvsem pa bi opazno pripomogle k ločevanju kopalcev in plovil ter s tem k večji varnosti na morju. Strošek je zanemarljiv,« je včeraj izjavil Davorin Fantulin, pristaniški kapitan iz Uprave RS za pomorstvo.
http://www.delo.si/novice/slovenija/vrsta-ukrepov-za-vec-varnosti-na-morju-v-kopru.html

VARNOST & VARNOST II

http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60716629&section_id=2&article_id=3786266

UPRAVA ZA POMORSTVO

Hrvatin prevzel vodenje uprave za pomorstvo
Marijana Hrvatina so pred tremi leti iz uprave odpustili zaradi zlorabe službene kartice

Upravo RS za pomorstvo je danes skladno s sklepom vlade s 24. maja kot vršilec dolžnosti začel voditi Marijan Hrvatin. Na tem položaju bo do imenovanja direktorja uprave po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za obdobje šestih mesecev.

Doslej je upravo kot vršilec dolžnosti vodil Davorin Fantulin, na ta položaj pa ga je vlada imenovala 24. novembra lani.

Ker Fantulin ni bil pripravljen sprejeti ponovnega imenovanja na navedeni položaj, je minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač vladi podal predlog, da s 1. junijem za v.d. uprave imenuje Hrvatina. Hrvatin izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje položaja, kot to določa zakon o javnih uslužbencih, je maja ob njegovem imenovanju pojasnila vlada.

Kot je še takrat sklenila vlada, bo ministrstvo za infrastrukturo in prostor sprožilo natečajni postopek za položaj direktorja Uprave RS za pomorstvo.

Hrvatina so pred tremi leti iz uprave odpustili zaradi zlorabe službene kartice. Takrat, kot še vzdrževalec, je s službeno kartico plačal gorivo, ki ga je točil v zasebni avto, Zato je dobil odpoved, sodišče pa ga je zaradi goljufije obsodilo na štiri mesece pogojno, vendar sodba še ni pravnomočna, sta danes poročali Televizija Slovenija in POP TV.

Kot ugotavlja POP TV, se je Hrvatin, ki je tudi predsednik koprskega odbora SDS, s pomočjo Černača vrnil na upravo. Po Černačevih pojasnilih ne gre za pravnomočno odločitev, Hrvatin pa da izpolnjuje vse formalne pogoje za položaj v.d. direktorja uprave. A formalnih pogojev, kot je po njegovem odhodu ugotovila upravna inšpekcija, ni izpolnjeval niti prej, navaja POP TV in dodaja, da bi ga morali odpustiti že za to, ker ni znal italijansko niti ni imel leto izkušenj na ladji. Inšpekcija bo zdaj sicer to znova preverila.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012060105791855

NESREČA

S čolnom povozil plavalca
Plavalec, ki je dobil hude poškodbe, je plaval več kot 150 metrov od obale.

V soboto zvečer je spet prišlo do nesreče na morju, v kateri je 36-letni avstrijski državljan z gumijastim čolnom povozil 59-letnega plavalca (doma iz okolice Kopra). Plavalec je dobil hude poškodbe, zato so ga odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer so ga zadržali na zdravljenju s pridržano prognozo, vendar ni v življenjski nevarnosti.

Do nesreče je prišlo približno 200 metrov od rta Ronek pri Strunjanu, kjer je Koprčan zasidral svoj čoln kakih 250 metrov od obale in nekaj po 19. uri zvečer plaval kakih 200 metrov od svojega zasidranega čolna. Ker je plaval več kot 150 metrov od obale, je kršil predpis, ki ga morajo upoštevati plavalci. Predpis pa je kršil tudi 36-letni upravljalec 3 metrov dolgega gumijastega čolna iz Avstrije, ki je glisiral od Izole proti Strunjanu preblizu obale in očitno spregledal plavalca. Čoln je zapeljal čez plavalca in mu zadal hude udarce po hrbtu, boku in prsnem košu, ni ga pa pri tem nič porezal. O nesreči so policiste obvestili kopalci s kopnega, toda avstrijski državljan je ranjenega plavalca nekako spravil v svoj čoln in ga potem v spremstvu policijskega čolna pripeljal do izolskega carinskega pomola, kjer so ga prevzeli reševalci, ki so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico.

Letos (marca) je pred Izolo že prišlo do nesreče, v kateri je čoln povozil potnika, ki je s čolna padel v morje in je zaradi hudih ran umrl. Pred dvema letoma je gliser pred Bernardinom do smrti povozil kopalca zunaj označenega kopališča, ponoči pa je neprevidnemu plavalcu sredi zaliva v Portorožu neznani čoln odrezal nogo. Predstavniki Uprave RS za pomorstvo so lani obljubili, da bodo na najbolj obljudenih delih obale, kjer se zadržuje največ kopalcev, postavili označbe, da bo vsem jasno, do kod smejo kopalci plavati in označbe, ob katerih bo jasno, do kod smejo čolni glisirati. Ostalo je pri obljubah. Do naslednje hude nesreče. Glede na veliko gnečo na morju ima lahko že majhna neprevidnost usodne posledice.
http://www.delo.si/novice/kronika/s-colnom-povozil-plavalca.html

zoran13

ŠKODLJIVE BLEŠČICE

/13/...ob nedavnem največjem uničujočem potresu na Japonskem ter še posebej jedrskih izpustih smo pomislili na veliko razdaljo, ki nas loči od teh nevarnosti, a ravno v teh dnevih so te škodljive zračne emisije prispele tudi do nas. Kakor pravkar poroča državna televizija RAI, so te dni opazili povečanje škodljivih koncentracij na Goriškem, saj to onesnaženje prihaja predvsem iz termoelektrarne v Monfalconu.Prav taki dogodki nas opozarjajo, kako krhko je naravno ravnovesje, ki ga lahko pokvari že en sam pretovor, svetlečih se železovih oksidov iz maroške tovorne ladje v Luki Koper, ki je bil opremljen še z burjo. Z že omenjenimi železovimi oksidi je bilo v tem svetlečem prahu prisotno še nekaj kovin, med njimi magnezij, aluminij, kobalt in nikelj. V zrak naj bi ga tako ušlo kar 1 tono, ob tem pa je potrebno poudariti, da bo po mnenju strokovnjakov iz VVZ, morebitno čiščenje človekovih dihalnih poti, trajalo vsaj 3 mesece. Tudi zaradi tega bo prišlo do novih okoljevarstvenih zahtev državljanov in sodobnejših normativov pri pretovarjanju v Luki Koper ter vplivu škodljivih emisij v že tako obremenjeno naše okolje: Shocked

KOPER PREKRILE BLEŠČICE

Kar nekaj prebivalcev in obiskovalcev mestnega jedra Kopra je včeraj presenečeno pogledovalo po ulicah in trgih, ki so se nenavadno svetili.

Kot da bi nekdo po tleh posul svetlobni prah oziroma bleščice. Izkazalo se je, da so bleščice pripihale iz pristanišča Luke Koper. V Luki so po analizi ugotovili, da je šlo za mešanico železovih oksidov, zelo sipko snov, ki se jo uporablja v keramični in barvni industriji in to je burja ponesla zunaj pristaniškega območja.

Kot pravijo v Luki, glede na varnostni list, ki spremlja vsak tovor, ne gre za človeku ali okolju nevarno snov. "Tovor, ki prihaja iz Maroka in je namenjen v Avstrijo pretovarjamo občasno, nazadnje minuli konec tedna. Tovor je shranjen v 1000 kg vrečah," so pojasnila Luke Koper povzeli na portalu koprske občine. V Luki se krajanom Kopra za morebitne nevšečnosti opravičujejo.
http://www.primorska.info/novice/12492/koper_prekrile_blescice

KOVINSKE BLEŠČICE

Koper zasuli z mikroskopsko majhnimi kovinskimi bleščicami

Koprčani so danes dihali zrak, "zabeljen" s kovinskimi delci. Luka Koper miri in se opravičuje.

Kako nevarni so kovinski delci, ki so jim bili danes izpostavljeni tisoči Koprčanov? Natančnega odgovora na to vprašanje Koprčani danes še niso imeli. Dobili so le zagotovilo Luke Koper, da gre za človeku nenevarno snov, ki jo večkrat pretovarjajo v pristanišču. Burja je Koprčanom tokrat namesto svežega zraka prinesla oblake prahu mikroskopsko majhnih kovinskih delcev, ki so jih raztresli pri pretovoru z ladje.

Na pojav so dopoldan prvi opozorili zaposleni iz Marine Koper, ki je najbližje koprskemu pristanišču. Severni del mesta se je na vseh koncih lesketal v nekakšnem zelo drobnem, skoraj nevidnem prahu. Če ne bi bilo sonca, teh delcev ne bi nihče videl. Mnogi, ki so bili dalj časa izpostavljeni burji in v bližini pristanišča, so tožili, da jih pečejo oči, da se solzijo in da čutijo droben prah tudi v ustih.

Ko smo nekaj pred poldnevom prvič poklicali v Luko Koper, v službi za odnose z javnostmi niso imeli pojma, da bi bilo lahko kar koli narobe z okoljem. Lesketajoči se prah je burja nosila po zraku že v nedeljo dopoldan. Mnogi mladi jadralci so se šalili, ali se je vrnil pustni čas.
Pozno popoldan je Sebastajn Šik, vodja službe za odnose z javnostmi Luke Koper, novinarjem odgovoril, da je to mešanica železovih oksidov, snov, ki jo uporabljajo v keramični in barvni industriji.

"Glede na varnostni list, ki spremlja tovor, ne gre za človeku ali okolju nevarno snov. Tovor prihaja iz Maroka in je namenjen v Avstrijo. Pretovarjamo ga občasno, nazadnje minuli konec tedna. (Ladja je priplula v soboto). Tovor je shranjen v 1000-kilogramskih vrečah, snov pa je zelo sipka, zato jo je burja odnesla tudi izven pristaniškega območja. Krajanom Kopra se opravičujemo za morebitne nevšečnosti."

Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor so nam na naše vprašanje odgovorili: "Prišlo je do manjšega razsutja pri pretovarjanju železovega oksida z ladje v zaprto skladišče Luke Koper. Delavci so razsuti tovor počistili s strojnimi metlami. Inšpektorat za okolje pa nima pristojnosti ocenjevanja nevarnosti za zdravje ljudi in živali."

Glede na to, da je več ljudi že potožilo, da jih pečejo oči in da imajo težave s sluznico, smo povprašali na Zavod za zdravstveno varstvo Koper, kjer so nam povedali, da bodo primer v najkrajšem času preučili in javnost obvestili o morebitni nevarnosti za zdravje. "Po tistem, kar smo uspeli videti pod mikroskopom, to niso delci železovega oksida, ampak aluminja. Toda prah bodo morali pregledati v primernejših laboratorijih," je dejal Milan Krek, direkor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.

Koprčani pa niti približno niso zadovoljni, da je prišlo do take nesreče. To snov so prvič zaznali v Kopru in doslej takega kovinskega prahu še niso videli. Najbolj nenavadno je, da naprave za merjenje prašnih delcev po dosedanjih podatkih niso ugotovile prisotnosti prašnih delcev.
http://www.delo.si/clanek/145000

ZDRAVJU NEVARNE

“Bleščice”. Škodljive za sluznico in dihala. Zavod za zdravstveno varstvo odsvetuje dejavnosti na prostem.

“Ljudje, ki živijo v središču Kopra, zlasti ob pristanišču ter na Markovcu in v Žusterni, naj se do prvega dežja raje zadržujejo doma. To velja zlasti za tiste z obolenji dihal, prav tako pa odsvetujem tek in druge vrste športa ter intenzivno delo na prostem,” opozarja Milan Krek, direktor koprskega zavoda za zdravstveno varstvo.

Dodaja, da so iz pridobljene specifikacije bleščečega prahu, ki ga je burja odnesla tudi na območja zunaj pristanišča, ugotovili, da gre za železov oksid, ki draži sluznico, oči in dihala.

Kot smo pisali včeraj, so iz Luke Koper sicer sporočili, da “bleščice” (mešanica železovih oksidov) zdravju niso nevarne. Tovor iz Maroka so pretovarjali konec tedna, namenjen je v Avstrijo, uporablja pa se v barvni in keramični industriji.
http://www.zurnal24.si/primorska/zdravju-nevarne-206594/clanek

ŽELEZOVI OKSIDI

Bleščice iz železovih oksidov še raziskujejo

Delavci Zavoda za zdravstveno varstvo Koper so v torek pobrali vzorce delcev prahu, ki je prejšnje dni prekril velik del Kopra.
V Kopru so v zraku zaznali drobne kovinske delce

Zdaj lahko z gotovostjo trdimo, da so bili delci železovega oksida, saj smo jih lahko s tal pobirali tudi z magnetom. Delce bomo poslali v laboratorije Inštituta Jožefa Stefana ali laboratorije Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Zanima nas, ali gre pri teh delcih za še kaj drugega. Pričakovali bi, da bodo to delo opravili inšpektorji, saj smo prepričani, da je vsak prah lahko nevaren,« je dejal Milan Krek, po izobrazbi zdravnik.

Po Krekovih besedah bi o tovrstnem onesnaženju ljudi morali obvestiti iz Luke Koper, kjer se je to najprej začelo. Na zavodu za zdravstveno varstvo ljudem svetujejo, naj se ne rekreirajo na območju od potniškega terminala do Rexa, ker je še na njem prah, ki draži pljuča, oči in druge organe. Ta nasvet naj upoštevajo vsaj do prvega dežja.

Toda v Luki Koper nismo izvedeli, koliko je bilo prahu, ki se je stresel pri pretovoru te snovi. Dr. Jure Pražnikar, raziskovalec v Primorskem inštitutu za naravoslovne in tehnične vede Univerze na Primorskem, je pojasnil, da vsak dan spremljajo meritve prašnih delcev v Luki Koper. Toda ob Luki Koper sta le dve merilni postaji, nobene ni pri mestnem jedru, proti kateremu je prejšnje dni pihala burja.

Železov oksid načeloma ni nevaren zdravju. Najpomembnejša je velikost teh delcev. Manjši so delci, bolj so škodljivi, saj se zažrejo v tkivo. Takšen enkraten primer tovrstnega prahu po Pražnikarjevem mnenju ni nevaren za zdravje. To bi bil, če bi bili ljudje pogosto izpostavljeni vdihavanju majhnih kovinskih delcev.
http://www.delo.si/clanek/145150

KRIZNI SESTANEK

MOK: Sprejeli smo nujne ukrepe zaradi onesnaženja

Zaradi bleščic, ki so minule dni prekrile Koper, se je danes na pobudo koprskega župana Borisa Popoviča, sestal štab civilne iniciative MOK. Sprejeli so nujne preventivne ukrepe.

Na pobudo župana Borisa Popoviča se je danes, 23. marca, sestal štab civilne zaščite Mestne občine Koper v razširjeni sestavi in se zaradi onesnaženja minulih dni- kljub temu, da natančna sestava snovi, ki je šla v zrak, kot bleščice pa sedla na ulice in trge starega mestnega jedra, ni znana -, odločil za sprejem nujnih preventivnih ukrepov.

Osnove šole in vrtci so tako že dobili navodilo, naj otrok ne vodijo na odprto, ter naj prekinejo z vsakršnimi športnimi aktivnostmi na prostem. Tudi prebivalcem in obiskovalcem Kopra svetujejo, naj se do prvega dežja raje zadržujejo v zaprtih prostorih, kar velja še posebej za tiste z obolenjem dihal.

Koprski župan je Komunali Koper in Gasilski brigadi Koper naročil takojšnje pranje in izpiranje vseh javnih površin v mestu in povsod, kjer so pri ogledu ugotovili prisotnost svetlečih delcev. Pranje območja prvega pomola oziroma drugega veza terminala za generalne tovore zahtevajo tudi od Luke Koper, od katere pričakujejo tudi ažurno obveščanje o vseh nadaljnjih ukrepih in aktivnostih.

Od Arso zahtevajo postavitev merilne postaje na območju mestnega jedra, ob severni obvoznici, sama postaja pa mora biti usposobljena tudi za merjenje težjih delcev. Rezultati meritev snovi, ki je sedla na ulice, bodo predvidoma znani jutri, skladišče z domnevnim onesnaževalcem- mešanico železovega oksida -, naj bi policija že zapečatila. Sicer pa od Luke Koper štab civilne zaščite zahteva tudi, da ob morebitnem ponovnem pretovarjanju omenjenega tovora zagotovi, da le-ta ne bo ponovno uhajal v ozračje in onesnažil okolje.

Seje štaba civilne zaščite so se udeležili tudi predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, ki so zaskrbljeno ugotovili, da se je ob tem dogodku izkazalo, kako v tej državi za tovrstne zadeve ni odgovorna niti zdravstvena, niti okoljska inšpekcija, prav tako pa naj bi z dogajanjem iz Luke ne seznanili niti regijskega centra za obveščanje. Prav tako niso imeli možnosti pri viru vzeti vzorcev, tako da so jih morali dobesedno pomesti na ulicah.

Vzorce so poslali na Inštitut Jožefa Štefana in rezultate pričakujejo jutri. V kolikor gre resnično samo za mešanico železovih oksidov, ta sicer zdravju naj ne bi bila škodljiva, res pa je, da ni sedla le na ulice in trge, ampak tudi na pljuča, ki za popolno prečiščenje, po podatkih predstavnikov Zavoda za zdravstveno varstvo potrebujejo od dva do tri mesece.

Sicer pa so v Mestni občini Koper še posebej ogorčeni nad odnosom okoljske inšpekcije, ki se v tem primeru sploh ni odzvala oziroma ni ukrepala, čeprav, ko naj bi bila "inkriminirana" Mestna občina Koper, nemudoma reagira in ukrepa ob za zdravje in okolje bistveno manj pomembnih zadevah, kot na primer, ob domnevno nelegalnem odlaganju materialov, mulja,...
http://www.primorska.info/novice/12512/mok_sprejeli_smo_nujne_ukrepe_zaradi_onesnazenja
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Blescice-so-zaprle-otroke-v-vrtce.aspx
http://tvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-koper-capodistria/tv.kp1/

SPRENEVEDANJA I

V prahu iz Luke Koper odkrili tudi druge kovine

Svetleči prah iz Luke Koper poleg železovega oksida vsebuje tudi druge kovine, zato je lahko nevaren za bolnike z dihalnimi težavami

Zavod za zdravstveno varstvo je pred dnevi odvzel vzorec prahu, ki ga je v Koper ponesla burja iz Luke. Koprski štab civilne zaščite se je danes seznanil s prvimi, neuradnimi rezultati analize vzorcev prahu.

Ugotovili so, da svetlikajoči se prah ne vsebuje samo delcev železovega oksida, ampak tudi magnezij, aluminij, kobalt in nikelj. Rezultati analize tako po njihovem mnenju demantirajo trditve Luke Koper, da je šlo zgolj za mešanico železovih oksidov, in dokazujejo ustreznost in upravičenost sprejetih ukrepov.

Štab civilne zaščite je ukrepe podaljšal do ponedeljka oziroma do prvega dežja. Prebivalcem in obiskovalcem starega mestnega jedra še naprej priporočajo, naj se raje zadržujejo v zaprtih prostorih, kar še posebej velja za ljudi z obolenjem dihal.

V koprski občini so preventivno dali navodilo šolam in vrtcem, naj otrok ne vodijo na odprto, ter naj prekinejo s športnimi aktivnostmi na prostem. Prebivalcem in obiskovalcem Kopra pa so svetovali, naj se do prvega dežja raje zadržujejo v zaprtih prostorih.

Minuli konec tedna je burja iz Luke Koper ponesla svetleči prah. Po podatkih Luke je veter med prekladanjem odpihal ostanke tovora s površine vreč, šlo pa naj bi za železov oksid. Kot so ocenili, je šlo za majhne količine, glede na varnostni list, ki je spremljal tovor, pa naj ne bi šlo za človeku ali okolju nevarno snov.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011032505632398
http://www.primorska.info/novice/12536/v_prahu_tudi_magnezij_aluminij_kobalt_in_nikelj

TOVORNI LIST

http://beta.finance-on.net/files/2011-03-25/Luka%20koper.pdf

SPRENEVEDANJA II

Luka: Od institucij pričakujemo nedvoumno mnenje

"V Luki Koper ne moremo komentirati rezultatov kemijske analize mešanice železovih oksidov, saj za to nimamo ustreznih kompetenc," so v odzivu na neuradni izid analize zapisali v Luki. "Naše vedenje in poznavanje vsebine tovorov, ki jih pretovarjamo v pristanišču se bazira na varnostnem listu, ki ga predloži lastnik blaga in usklajen z mednarodnimi standardi.

V primeru mešanice železovih oksidov je na varnostnem listu iz leta 2010 jasno zapisano, da NE gre za nevarno snov in temu primerno so opredeljeni tudi varnostni ukrepi glede rokovanja." Kot dokaz temu, so priložili tudi kopijo varnostnega lista (objavljamo ga v okvirju na desni).

"Zaradi alarmizma, ki je po naših informacijah segel tudi izven meja Slovenije, od pristojnih institucij pričakujemo, da bodo podale jasno in nedvoumno mnenje glede očitane škodljivosti omenjenega tovora," so zapisali. "Neuradni podatki, ki so bili danes sporočeni javnosti vnašajo namreč le dodatno zmedo, saj niso podkrepljeni s strokovnim mnenjem. "
http://mojevro.finance.si/307091/V-koprskem-oblaku-prahu-ni-samo-%BEelezovega-oksida

(NE)TVEGANJE ?

Prah železovega oksida po podatkih analize ni predstavljal tveganja za zdravje
Analiza vzorca prahu železovega oksida s primesmi, ki ga je burja iz Luke Koper ponesla nad mesto, in modelni izračun, ki so ju opravili v ZZV Maribor, kažejo, da ni prišlo do nesprejemljivih tveganj za zdravje ljudi in za okolje

Konec marca je burja iz Luke Koper ponesla svetleči prah. Po podatkih Luke je veter med prekladanjem odpihal ostanke tovora s površine vreč, šlo pa naj bi za železov oksid. Kot so ocenili, je šlo za majhne količine, glede na varnostni list, ki je spremljal tovor, pa naj ne bi šlo za človeku ali okolju nevarno snov.

Nasprotno so menili v Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper, kjer so od vsega začetka opozarjali na potencialne nevarnosti za zdravje, zlasti za bolnike z dihalnimi težavami. Koprska občina pa je za več dni uvedla stroge preventivne ukrepe zlasti za šole in vrtce ter kronične bolnike. Rezultati analize vzorcev, ki so jih nato odvzeli v koprskem zavodu, pa naj bi demantirali trditve Luke, saj je odvzet prah med drugim vseboval tudi magnezij, aluminij, kobalt in nikelj.

Analizo odvzetih vzorcev prahu je naročila tudi Luka Koper, ki je rezultate predstavila na včerajšnji novinarski konferenci. Kot je uvodoma spomnil predsednik uprave Luke Gregor Veselko, v konkretnem primeru ni prišlo do nikakršne nesreče, ki bi sprožila varnostne mehanizme, ki veljajo za nesreče z nevarnimi snovmi.

Še več, "če se prah ne bi bleščal, ga nihče ne bi niti opazil," je ugotovil Veselko, ki je takratno poročanje nekaterih medijev označil za gonjo, določene preventivne ukrepe pa za izraz panike.

Analiza vzorca je po besedah predstavnika Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor Emila Žerjala pokazala, da je bilo vsaj 90 odstotkov snovi železovega oksida, med ostalimi, potencialno tudi nevarnimi snovmi, pa so zaznali tudi mangan in kobalt, niso pa zaznali živega srebra, kadmija, cinka ipd.

Drug predstavnik mariborskega ZZV Lovro Arnuš pa je ocenil, da je bilo tveganje za zdravje zanemarljivo. Pri tem bi železov oksid lahko sicer na izpostavljenih mestih dražeče deloval na sluznico dihal, vendar zaradi kratkotrajne izpostavljenosti po njegovem ni resneje ogrožal zdravja. Prav tako je bilo glede na mejne vrednosti tudi tveganje, povezano s kancerogenimi snovmi, tako glede koncentracije kot glede izpostavljenosti ljudi minimalno.

Glede razlik med vzorci, ki so jih dobili od koprskega zavoda, in vzorcem, ki je bil temelj za njihovo analizo, Žerjal opozarja, da je bilo pri vzorcih ZZV Koper zgolj iz dokumentacije mogoče razbrati, kje so bili vzeti. Sicer pa je bila razlika v vsebnosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov med vzorci še zmeraj takšna, da je šlo z enako "koncentracijsko območje".

Možna razlaga za nekoliko višje vrednosti v vzorcih, ki so jih dobili iz koprskega zavoda - v enem primeru so vzorec pobrali neposredno iz Luke, v drugem pa na koprskih ulicah - pa je po njegovem ta, da so k temu prispevale primesi drugih delcev, ki se v času kurilne sezone nalagajo na objekte.

Luka je sicer pri jemanju vzorca uporabila tudi "objektivno, nevtralno kontrolno hišo", je k temu dodal Veselko, ki se je hkrati vprašal, če so v ZZV Koper storili enako.
http://www.primorska.info/novice/13258/prah_zelezovega_oksida_po_podatkih_analize_ni_predstavljal_tveganja_za_zdravje

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 22 Nov 2011 23:02; skupaj popravljeno 2 krat

468.200

/13/...spominjam se še časov, ko je bil Branko Mikulič predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije in smo ravno takrat v Piranu začeli z akcijo zbiranja podpisov, oziroma peticije, za podporo ohranitvi kitov in tjulnjev, čeravno so tako daleč od nas, so nam zaradi njihovih krutih usod, posebej prirasli k srcu. Vendar se njihovi grozoviti poboji nadaljujejo še v večjem merilu: Evil or Very Mad

TJULNJI MLADIČI

Gail Shea ribiška ministrica v Kanadi , je razpisala za letos nepredstavljivo in dosedaj najvišjo kvoto lova na mladiče tjulnjev. Ta monstruozni in krvavi pokol se dogaja v Kanadi, kjub protestom organizacij iz celotnega sveta, saj so grozoviti posnetki obšli celotni svet. Ponavadi pobijajo nič hudega sluteče mladiče tjulenjev, ko so stari komajda 2 tedna ter jim še ko so živi, oderejo tudi kožo. V vsem dobro znanem zalivu Sv.Lovrenca, ki se sedaj sooča z tankim ledom, tako da bodo imele matere veliko problemov najti primerno mesto za porod, pri čamer jih bo zaradi tega tudi veliko utonilo: Crying or Very sad

TJULNJI MLADIČI

Med državami v katere ni dovoljeno uvažati izdelke iz tjulnjev spadajo: ZDA, Mehika, Slovenija, Hrvaška, Begija, Nizozemska, Letonija in vsa Evropska unija.
http://www.novilist.hr/hr/Info-Fun/Zanimljivosti/Najveca-kvota-u-povijesti-Kanadska-vlada-odobrila-ubijanje-468.200-beba-tuljana

THE HAND STRIKES HARD

Another day at work, here they go again
It's Homo Sapiens, Canada's best men
He's raising his club high
Hitting a baby seal as if it didn't feel
He's raising his club high...

The beautiful landscape, once a place of birth
Now an open-air slaughterhouse of the ruler of all earth
He's swarming the ice floes
Hunting greedily, hooking cold-heartedly
He's peeling their skins off
And the babies cry
Why?!!

When will it end, when will it end?
When will it end, when will it end?
When will it end?
End it because the hand strikes hard
Cause the hand strikes hard, oh

No mercy is shown to a helpless baby seal
And man will stand unmoved by the violence of the kill
One red-stained dawn he will wake his boy proudly, "come get out of bed
It's time you learnt what it’s like smashing someone's head."

When will it end, when will it end?
When will it end, when will it end?
When will it end?
End it because the hand strikes hard
Cause the hand strikes hard, oh
Superbrands
http://www.youtube.com/watch?v=eVe584fKOGU
http://www.youtube.com/watch?v=Xh6JviKrhEA&NR=1
http://www.youtube.com/watch?v=tEjD4uXuahE&NR=1
http://www.youtube.com/watch?v=5Q2EeHcipa8&NR=1
http://www.youtube.com/watch?v=-T20GbfsDjk&NR=1
http://www.prijatelji-zivotinja.hr/index.hr.php

TJULNJI MLADIČI

http://www.jutarnji.hr/pogledajte-preslatke-fotografije-malenih-tuljana-/971690/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/pogledajte-preslatke-fotografije-malenih-tuljana-/971690/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/pogledajte-preslatke-fotografije-malenih-tuljana-/971690/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/pogledajte-preslatke-fotografije-malenih-tuljana-/971690/?secId=79&foto=4

http://www.youtube.com/watch?NR=1&v=9eMDh2-1Kwg

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 08 Jan 2012 22:35; skupaj popravljeno 6 krat

PIRANSKI MANDRAČ

/13/...kako pomemben zna biti mandrač za kvalitetno življenje v obalnih mestih, nam nakazujejo velike polemike ob zadnji obnovi preostalih mandračev v Kopru in v Izoli, saj bomo s takšno mentaliteto obnavljanja, uničili vse tisto, kar so nam naši predniki zapustili. Vsi tisti gostje in ostali sprehajalci, ki jih pot pripelje te dni v Piran, so ob odhodu v velikem stresu in dilemi ali je takšen velik gradbeni poseg, res tisto pravo, kar naj bi obogatilo naš dolgoletni turistični biser. Ravno tisti velikanski starodavni kamni in velike bitve, nam lahko še kako pripovedujejo, kako in na kakšen način so tod živeli naši predniki in prav gotovo je, da so prav gotovo bolj topli, kot zna biti grobi a novodobni beton: Twisted Evil

Piranski mandrač je za kratek čas postal zrcalo mesta

Pirančanom in turistom ponuja edinstven pogled na stari Piran. Notranji mandrač oziroma manjše pristanišče, je prvič, po več kot sto letih, popolnoma prazen, brez enega samega čolnička. Piranski notranji pristan bo odsev mestnih pročelij razkazoval še največ dva meseca.
Pirančani bodo lahko še dva meseca opazovali odsev svojega mesta,

Piranski statut iz 1307. leta je za tiste, ki so žalili podestata (župana), sodnike, zavetnike in svetnike, predvideval tri možne oblike kazni: denarno, da je bil en dan in eno noč privezan ob mestni sramotilni steber ali pa  da so ga z vrha pomola v sami srajci  trikrat vrgli v morje.

Niti najstarejši Pirančani ne pomnijo, da bi bil notranji piranski mandrač (manjše pristanišče) brez enega samega čolnička, kot je zdaj. Tega se niti ne morejo spomniti, kajti zadnje večje posege v piransko pristanišče so opravili v letih 1893 in 1894, v tridesetih letih prejšnjega stoletja so samo poglabljali zunanji, večji bazen pristanišča.

Kolikor je znano zgodovinarki Nadji Terčon iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, pristanišča tedaj niso tako izpraznili, kot so ga tokrat. Zato se Pirančanom in turistom ponuja pravzaprav edinstven pogled na stari Piran. Piranski notranji pristan se bo z drugačnim videzom postavljal še največ dva meseca – če bodo izvajalci del do velikonočnih praznikov res opravili vsa dela. Sodeč po razmerah na delovišču, se namreč zdi, da bodo obljubo težko držali. Še posebej če vemo, da bodo obalno ulico šele v prihodnjih tednih dodobra »načeli«.

Ognjeno mesto

Pristanišče je za obalno mesto vsaj toliko pomembno, kot je za vsako sodobno mesto pomembna železniška postaja ali letališče. In še bolj. Da lahko nudi Piran varno zavetje plovilom pred neurji in drugimi nevšečnostmi, so vedeli že stari meščani. Že tedaj, ko so na Punti kurili kresove, da so se ponoči ladje laže znašle. Po teh ognjenih svetilnikih je Piran tudi dobil ime (grško pyr – ogenj). Tukaj so ladje pristajale že v antiki. V 14. stoletju je bilo majhno pristanišče tam, kjer je danes Tartinijev trg. Pomoli so bili že tedaj središče dogajanja.

Marjan Rožac iz piranskega mestnega arhiva nam je opisal le drobec tega, za kaj vse je bil uporaben pomol. Piranski statut iz 1307. leta je, denimo, za tiste, ki so žalili podestata (župana), sodnike, zavetnike in svetnike, predvideval tri možne oblike kazni: denarno, da je bil en dan in eno noč privezan ob mestni sramotilni steber ali pa da so ga z vrha pomola v sami srajci trikrat vrgli v morje.

Pirančani so nenehno skrbeli za dograjevanje svoje strateške povezovalne točke s svetom. Položaj meščanov je bil že v času Beneške republike podoben današnjemu. Brez tuje pomoči bi težko skrbeli za razvoj. Imeli pa so dovolj razlogov, da so si dovolili prositi Benetke za pomoč, saj so tja prodali lepe količine soli, olja, vina in še česa. Tako so v prvi polovici 16. stoletja beneški senat zaprosili za staro galejo. Nekaj let pozneje so približno dvajset metrov dolgo galejo dobili. Napolnili so jo s kamenjem in jo potopili; nanjo so potem laže naložili še večje kamne in skale in dobili prvi podaljšek svojega pomola.

Po besedah Mirana Eriča, arheologa z zavoda za varstvo kulturne dediščine, sicer pa specialista za podvodno arheologijo (ob zdajšnji prenovi ribiškega pristanišča vodi arheološki nadzor), so pozneje iz Benetk še dvakrat dobili odslužene galeje in jih dvakrat potopili prav nekje ob korenu večjega piranskega pomola (ob gledališču Tartini). »Prepričan sem, da so tri galeje nekje precej globoko pod tlakom ob začetku pomola še zmeraj ohranjene v tleh. Ocenjujem, da so galeje najmanj štiri metre pod sedanjo površino in segajo morda celo do sedmih ali osmih metrov pod tlak. Mislim, da se jim pri kopanju jarka za komunalno infrastrukturo ne niti malo približali, saj bodo kopali precej manj. Vedeti moramo še nekaj: da je bila pohodna površina v času antike približno poldrugi meter niže.« Arheologi zdaj nadzirajo vsa izkopavanja, vendar razen drobnih ostankov keramike in antične opeke niso našli nič pomembnejšega.

Prenove vsakih sto let

Piransko pristanišče so temeljito obnavljali enkrat na približno sto let. Vsakih nekaj deset let pa so poglabljali morsko dno. Najbolj se je razvilo v času avstro-ogrske monarhije. Leta 1871 je v njem pristalo 2787 jadrnic in 3820 parnikov, ki so skupaj pripeljali 230.000 ton tovora.

Šele leta 1893, ko so se v Piranu zaradi strahu pred kolero odločili, da bodo zasuli stari mandrač in naredili današnji Tartinijev trg, so začeli graditi nov pomol od pristaniške kapitanije in tako pridobili zunanji, večji bazen pristanišča. Po besedah Jožeta Maverja, direktorja Projektive inženiring Piran, ki nadzira gradbene posege v pristanišču, so se prenove ribiškega pristanišča morali lotiti, saj je obalni zid dodobra načet in zato je cesta na Kidričevem nabežju že popokala in se posedla. V morsko dno so od restavracije Batana do črpališča na pomolu zabili 65 pilotov (od devet do 20 metrov globoko), ki so novi temelji zahodnega obalnega zidu ob ribiškem pristanišču. Zdaj bodo zgradili nov obalni zid, poskrbeli za komunalno infrastrukturo, tlakovanje in plavajoče pomole ter drugo opremo za ribiče. »Večino del bomo lahko opravili do konca aprila, verjetno pa bo pozneje pridobljeno uporabno dovoljenje in dokončane nekatere podrobnosti,« je povedal Maver.

Mali pomol nasproti gledališča Tartini so pred tedni povsem odstranili in ga bodo zgradili na novo. Na njem bodo štiri kamnite mize za prvo prodajo rib. Staro železno dvigalo so odpeljali in razprave o njem so se po volitvah umirile. Novi obalni zid bo za dobro ped višji, zato bo morje najverjetneje nekoliko redkeje prestopilo breg. Ob robu obalnega zidu bodo plavajoči pomolčki, ki bodo ribičem olajšali delo in dostop do čolnov. Na pomolih bodo lahko imeli mreže in orodja.

Zlatko Novogradec predstavlja ribiče v gradbenem odboru in se z graditelji še dogovarja, kako bodo uredili omare ob zidu na pomolu, kamor bodo spravljali svojo opremo. Videz obale pred ribiškim pristaniščem bo bolj urejen; pred pomolom se ne bodo več gnetli avti in mrež ne bodo kopičili na obali. Ribiči tudi ne bodo smeli več čistiti mrež v pristanišču in odpadkov metati v morje. Morsko dno zdaj poglabljajo, saj se je v desetletjih nabralo na kupe tistega, kar so pobrali in zmetali iz svojih mrež.

Časi se niso bistveno spremenili: oblast iz »tujine« (Evropska unija) je za ribiško pristanišče namenila 2,4 milijona evrov, še nekaj več kot milijon bo prispevala občina. Ampak to je samo zahodna obala in le slaba tretjina pristanišča.
http://www.delo.si/clanek/142073

SPREGLEDANA ODGOVORNOST I

O obnavljanju mandrača: “Občina in zavod sta zatajila”

Čeprav naj bi po pogodbi dela pri obnovi piranskega mandrača sklenili ta mesec, se zgodba o njihovem koncu vse bolj zapleta. Nazadnje se je z nekaj ostrimi zahtevami oglasila krajevna skupnost, ki napoveduje tudi javno tribuno, zavod Mediteranum pa izredno strokovno omizje.
O poteku obnovitvenih del v piranskem mandraču zahteva krajevna skupnost vpogled v vso dokumentacijo in poziva župana, naj ugotovi vprašljivo strokovnost in odgovornost sodelujočih pri projektu

Stari kamni, tlakovci in bitve iz piranskega mandrača so takole končali na občinski deponiji, skoraj 200 kvadratnih metrov novih pa že čaka pri podizvajalcu

Piranski svet krajevne skupnosti (KS) je na petkovi izredni seji odločno ukrepal. “Zahtevamo, da občina in Okolje Piran kot investitorja oziroma soudeleženca pri obnovi ribiškega pristanišča nujno upoštevata naše zahteve in da nemudoma ustavijo vsa dela, ker povzročajo nepopravljivo škodo mestu Piran,” je poudaril predsednik piranske KS Sašo Saksida.

V četrtek bo KS Piran na temo neustrezne obnove mandrača pripravila javno tribuno, na katero bodo povabljeni odgovorni investitor, izvajalec, nadzornik - projektant in zavod za varstvo kulturne dediščine. Zavod za ohranjanje mediteranske dediščine Mediteranum iz Pirana pa bo prihodnji četrtek pripravil strokovno omizje s krajinsko arhitektko Romano Kačič, arhitektom Valterjem Piklom, predstojnikom zavoda za ohranjanje dediščine Brunom Purgerjem, muzejsko kustosinjo Duško Žitko in restavratorjem za kamen Aleksom Batisto.

Ohraniti morajo stari videz

Zahteve KS so še, da ustrezno skladiščijo in ohranijo odstranjene tlakovce, da po končanih gradbenih delih ponovno namestijo odstranjene tlakovce na brežino ter na druge površine in da z njimi ravnajo zelo skrbno. V KS še poudarjajo, da mora biti bodoči, novi videz saniranega pristaniškega zidu takšen, da bo razlika med njim in nesaniranim delom pristanišča minimalna.

KS še zahteva, naj Piranu vrnejo delujoče staro dvigalo za čolne, z vsaj dvema mestoma za dvig bark. Dvigalo naj bo na prejšnjem mestu ali pa drugje v okviru pristanišča. KS ne nazadnje pričakuje in zahteva kompetenten nadzor in kooordinacijo pri izvedbi projekta. Dela zahtevajo najvišjo skrb zavoda za varstvo kulturne dediščine ter predvsem kakovosten nadzor investitorja, piranske občine.

“Ocenjujemo, da sta oba, občina in zavod pri tem projektu v celoti zatajila. Pričakujemo ustrezne ukrepe, pozivamo župana Petra Bossmana, da ugotovi odgovornost sodelujočih ljudi, ki se na različne načine izgovarjajo in valijo krivdo za nastalo stanje drug na drugega,” sklene Saksida.

V KS so prepričani, da na gradbišču vladata vprašljiva strokovnost in nesprejemljiv kaos. Zahtevajo, naj investitor, torej občina, nemudoma ugotovi odgovornost za povzročeno škodo in od krivca zahteva odškodnino, preveri postopke izvajalca del in nadzornika. Menijo: “Predstavnik investitorja in konservator bi morala biti vsak dan na gradbišču. Po narejenem sodimo, da ni bilo nikogar.”

Zahtevajo javno razgrnitev načrtov
Prepričani so, da se kljub trditvam, da v tej fazi ni poti nazaj, in grožnjam, da lahko odpade financiranje z evropskim denarjem ter da se bliža poletna sezona, tovrstno ravnanje, ki bo za vekomaj iznakazilo Piran, ne sme nadaljevati. Po zakonu o graditvi objektov ima objektivno kot tudi subjektivno odgovornost občina. “Župana potrebujemo tu, v mestu, bolj kot na prijateljskih obiskih v tujini. Po lastnem prepričanju in vesti dobrega gospodarja naj prevzame vajeti v svoje roke in sproži postopke, ki bodo zagotovili strokovno obnovo mandrača in ga ohranili takšnega, kot je že stoletja v našem mestu!“ se v KS hudujejo nad novo občinsko upravo.

Do izbranih projektantov in izvajalcev je KS kritična že od vsega začetka. Sklep o reviziji projekta bo posredovala inštitucijam na državni ravni. Zahteva javno razgrnitev projektne dokumentacije v celoti, s smernicami, pogoji in soglasji dediščinarskega zavoda.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/O-obnavljanju-mandraca--Obcina-in-zavod-sta-zataji.aspx

ZAUSTAVITEV DEL

Inšpektorica zaustavila dela v piranskem mandraču

Župan Bossman se je sestal tudi z najodgovornejšimi nosilci del v mandraču in zahteval rešitev v tednu dni.

Inšpektorica za kulturo in medije Mateja Zupan je naročniku prenove piranskega ribiškega pristanišča (občini Piran) zaustavila dela, ker je ugotovila, da ne potekajo skladno s projektom. Inšpektorica ni ustavila tistih del, ki pogojujejo statičnost in stabilnost obale, ker je nevarno, da bi plima načela statičnost porušene obale, s tem pa bi lahko povzročili nevarnost za ljudi in bližnje stavbe. Dopustila je možnost, da dela potekajo, vendar le pod nadzorom konservatorjev zavoda za varstvo kulturne dediščine in seveda skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem.

Prijave na inšpektorat za kulturo in medije ni podal piranski območni zavod za »spomeniško varstvo«, temveč piranski občan. Župan Peter Bossman in podžupan Gašpar Gašpar Mišič sta se sestala s predstavniki Krajevne skupnosti Piran in civilne pobude, pozorno prisluhnila pripombam in obljubila, da bodo dela nadaljevali čim prej, tako da bodo spoštovane vse zahteve kulturnovarstvene stroke. Župan je naročil Brunu Purgerju, direktorju piranske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, naj čim prej (najverjetneje že v enem tednu) pripravi kulturnovarstvene pogoje in smernice, ki bodo omogočili nadaljevanje prenove piranskega ribiškega mandrača.

Bruno Purger je pojasnil, da so se predstavniki Okolja Piran, ki vodijo inženiring, in nadzornik (Projektiva inženiring Piran) zaradi razmer na terenu odločili za nekoliko drugačno izvedbo temeljenja od prvotno predvidenega. Eden od problemov zdaj je, da so zidarji že postavili betonski zid, ki bo ob osekah deloma štrlel iz morja. V Okolju Piran, ki skrbi za inženiring, pa nam je Dario Barrile, predsednik uprave, dejal, da ta del zidu ne bo viden, ker naj bi ga zakrival plavajoči pomol.

Poskusni zid ni sprejemljiv

Povsem nesprejemljiv je del zidu, ki so ga za poskušnjo zgradili iz manjših kamnov rezanega peščenjaka, Pirančani pa mu pravijo »ploščice«. Projekt zahteva postavitev velikih kamnitih blokov iz žganega ali drugače obdelanega kamna. Veliki kamniti bloki bi morali biti čim bolj podobni sedanjim, približno 200 let starim blokom. Po projektu bi morali izvajalci uporabiti čim več kamnov iz obstoječega zidu, ki ga izvajalci niso skrbno označili in spravili. Pirančani imajo pripombe tudi na druge elemente prenove zidu. Oglasil se je potapljač Lean Fonda, ki je zatrdil, da so tudi dela pod vodo opravljena nestrokovno. Iz županovega urada smo izvedeli še, da bo zaradi sedanje prekinitve del le manjša (nekajtedenska) zamuda, zaradi katere ni ogrožen vir nepovratnih sredstev v znesku 2,4 milijona evrov iz evropskega ribiškega sklada.
http://www.delo.si/clanek/146111
http://www.delo.si/clanek/146318

SPREGLEDANA ODGOVORNOST II

Piranski mandrač – KS Piran zahteva odgovornost

V zvezi s tiskovno konferenco in izjavo za medije, s katero so minuli teden v sredo na Okolju Piran zavrnili nekatere očitke okoli prenove ribiškega dela piranskega mandrača, se je včeraj ostro odzvala KS Piran ozirom njen predsednik Sašo Saksida.

Sašo Saksida tako pravi: "Prenova, sanacija ali pa rušitvena dela, kakor hočejo dela v mandraču poimenovati na Okolju Piran ali pa na Občini Piran so obsojanja vredna. Izjave za javnost iz Okolja Piran niso skladne z ugotovitvami inšpektorice in župana Občine Piran. Na Okolju Piran se s takšnimi izjavami, kot smo ji bili priča v sredo, posmehujejo celo iz vse možne logike, strokovne javnosti ter občanov in občank. Občina Piran mora sankcionirati vse vpletene, ki so na svojo lastno pest odredili drugačen postopek izvajanja del v piranskem mandraču, kot ga narekujejo spomeniškovarstveni pogoji ter projektna dokumentacija. Če ne drugi, bo KS Piran prijavila nadzornika tega projekta in upamo, da bo Ministrstvo za okolje zaradi takšnega dela potegnilo odgovornost, Občina Piran pa odškodninsko zahtevo. Glede na povzročeno škodo bo ta zanemarljiva, vendar pa bo korak naprej v naši Občini. Župan Peter Bossman je javno obsodil takšno ravnanje in mi mu zaupamo da bo naprej vlekel prave poteze ter zahteval primerno sanacijo piranskega mandrača."

Temu Saksida dodaja: "Pirančani raje gledamo še eno sezono gradbišče, kakor da bomo naslednjih 100 let priča tej malomarnosti. Župan naj se zaveda da je demokratično izvoljen župan, da ima vse niti v rokah in naj ukrepa na podlagi svoje vesti, ne pa na podlagi mnenj depresivnih svetovalcev, ki pravijo, da se ne razumemo v gradbena dela, da se to in to ne da narediti, ali pa da so dela šla že preveč naprej. Če bi to sprejemali, potem bi človek še vedno živel v jamah. Vse se da, sploh tam, kjer je volja. Zato od župana pričakujemo zaupanje, ki smo mu ga na volitvah naklonili. Od Občine Piran pričakujemo, da bo s projekta odstranila Jožeta Maverja in Ivana Bakiča. Zakaj vemo vsi, sicer bo Občina prav tako odgovorna, ker ve, kje tičijo problemi. Občina mora biti dober gospodar, ki za svoj denar vedno zahteva najboljše. KS Piran ne bo samo stala ob strani in gledala sramotno početje. Čas je, da nekdo odgovarja brez izjem. KS Piran je to početje že prijavila vsem možnim inštitucijam po Sloveniji in to priporočeno s povratnico, da ne bo izgovorov. S temi prizadevanji bomo nadaljevali, dokler dela ne bodo šla v pravo smer." obljublja Saksida.

Vir: http://podpalmo.si/Novice/vse/Piranski_mandrac_____KS_Piran_zahteva_odgovornost#ixzz1IrXLBWa8
http://podpalmo.si/index.php?page=news&item=20&id=80243

GRADBIŠČE

Piranski mandrač gradbišče do jeseni?

Projektant in varuhi dediščine različno o tem,  kaj je sprejemljivo. Najprej arheološka izkopavanja.
Poznavalci z občinske uprave neuradno menijo, da se bo prenova vlekla še vsaj do septembra in da bo središče mesta gradbišče vse poletje:

Čeprav bi moralo biti že včeraj bolj ali manj jasno, kako bodo nadaljevali prenovo piranskega mandrača, so po sestanku predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne dediščine in projektantov ter nadzornikov pri piranskem županu Petru Bossmanu ostala pomembna vprašanja brez odgovorov.

Jože Maver, predstavnik projektanta Projektive inženiring Piran in nadzornik del, je povedal, da pričakuje prihodnji teden dokončno rešitev, odločbo o nadaljevanju del in dokončanje prenove mandrača pa do sredine junija. Poznavalci z občinske uprave neuradno menijo, da se bo prenova vlekla še vsaj do septembra in da bo središče mesta gradbišče vse poletje. Jože Maver je povedal, da betonski zid, ki so ga zgradili do povprečne ravni morske gladine, lahko ostane in da konservatorji v svojih smernicah še niso natančno določili, kakšen naj bo zid nad betonskim delom.

Z zavoda za varstvo kulturne dediščine za Delo nismo dobili uradne izjave, neuradno pa smo izvedeli, da je njihovo stališče precej drugačno. Za betonski zid še ni rečeno, da bo lahko ostal do ravni morske gladine, preostali del obalnega zidu pa mora biti zgrajen iz kar največjega dela obstoječih velikih kamnitih blokov. V določenem delu jih je dovoljeno nadomestiti z novimi bloki iz rezanega in žganega peščenjaka.

Projektiva inženiring mora v enem tednu pripraviti izvedbeni projekt, na katerega mora nato zavod za kulturno dediščino izdati kulturnovarstveno soglasje. Sklepamo lahko, da bo Projektiva inženiring toliko časa pripravljala izvedbeni projekt, dokler ta ne bo usklajen s konservatorskimi zahtevami in smernicami. V postopek so se vključili še arheologi, ki bodo opravili raziskavo pod vodo in na kopnem. Zaradi tega bo trajalo še kar nekaj časa, preden bodo imeli izvajalci vsa potrebna soglasja za nadaljevanje del. Mudi se jim samo pri zidu ob palači Trevisini (Gea College), saj je mogoč zdrs materiala in zrušitve hiše.

Piranski krajani so ogorčeni zaradi načina prenove mandrača in ne morejo razumeti, da so pred 150 in več leti znali iz velikih kamnitih gmot zgraditi obalni zid in imeli za to tudi dovolj denarja, zdaj pa tega z vso tehnologijo in evropskimi nepovratnimi sredstvi ne zmorejo.

Hkrati so se pojavili očitki na račun zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je dovolil, da so v Izoli pri obnovi ribški pomol v celoti betonirali, le na vrhu so položili kamnite plošče. Podobno so obnovili tudi stari koprski mandrač. Izvajalci piranskih del se zato sklicujejo na izolsko in koprsko prakso: če so tam lahko, zakaj tudi v Piranu ne bi. Pirančani so prepričani, da bi se to zgodilo tudi pri njih, če se ne bi oglasila »ulica«.
http://www.delo.si/clanek/147031

Piranski mandrač je umrl

Piranski mandrač, podoba, ki se je spominjamo iz mladosti je za vedno izgubljena. Veliki buldožerji drobijo starodavne tlakovce lomijo ZGODOVINSKI SPOMENIK pod sabo, kamenje, duše naših prednikov, izgubljene tavajo v preddverju pekla, nismo bili dovolj čuječi, nismo dovolj pozorni, kapital nas je povozil, pohlep posameznikov postavil na smetišče zgodovine. Kamnite bitve so desetletja kljubovale težkim ladjam, orkanskim vetrovom, ogromnim valovom, uničila jih je človeška neumnost, zdrobljene ležijo na deponiji v posmeh spomeniškemu varstvu.

Resda je projekt začela prejšnja oblast, a za dokončno uničenje je kriva sedanja. Kritična masa ljudi, ki zares razume mediteransko kulturo in naravo, je premajhna, ljudje s piščančjo zavestjo so preglasili osamelce lajajoče v luno. Ljudje se raje ukvarjamo z malimi zdrahami, pritlehnimi, človeka nevrednimi boji za pičle koristi, kot pa da bi prevzeli zgodovinsko odgovornost, rekli ne brezvestnemu kapitalu. Mediteranska kultura zahteva zrele, izobražene ljudi, ki imajo samozavest in čvrsto postavljene meje, ne govorijo v obraz eno in za hrbtom opravljajo, ne hvalisajo se in se trkajo po prsih, da so pravi Pirančani, ker jih je usoda porinila na ta blagoslovljen košček zemlje, zaradi nerazgledanosti in neizobraženosti nikoli niso doumeli kozmične razsežnosti plivkanja vode, sončnih zatonov, ob katerih človeška majhnost onemi od lepote. Pravi mediteranci ne sovražijo prišlekov, ki prinašajo nove ideje in poglede. Če ima kdo pozitivno idejo ga ne zrušijo zaradi zamer iz preteklosti. Piranski mandrač je umrl, ker ga nismo imeli dovolj radi, ne znamo, ne razumemo, Mediteran bi se zaradi nas lahko razvijal v Prekmurju. Ne čutimo morje, nismo vredni dediščine naših očakov.

Predlagam, da sredi mandrača zgradimo betonsko skakalnico in brezposelnega Primoža povabimo, da bo zabaval goste in se ob spremljavi frajtonarice nažiramo s svinskimi polovicami.

Kamen se drobi

Projektanti zatrjujejo,da se starodavni kamen drobi,mogoče se niso pozanimali, kako so restavrirali mostarski most, zrušen v Bratomorni, verski vojni .Mednarodna skupnost je plačala ljudi, da so pobrali raztresene koščke mostu, in jih komponirali v novo celoto. Povezovalni duh mostu se je ohranil.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12733

ČRNA GRADNJA

“V mandraču gre za črno gradnjo”

Piranska krajevna skupnost (KS) je v petek končno pridobila projekte obnove mandrača, njeni predstavniki pa so osupli nad odstopanji med dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem in dejansko izvedbo.
Člani piranske krajevne skupnosti (z leve: Davorin Petaros, Sašo Saksida in Lili Žigo) način izvedbe del v piranskem mandraču inšpekciji prijavljajo kot črno gradnjo.

“Iz projektov je že na daleč vidno, da je dejanska izvedba obnovitvenih del črna gradnja, saj ne upošteva načrta, na podlagi katerega je investitor pridobil gradbeno dovoljenje. Razlika med tako imenovano PDG dokumentacijo (načrti iz leta 2008, na osnovi katerih je investitor pridobil gradbeno dovoljenje) in PZI dokumentacijo iz oktobra 2011 (dejansko izvedbo obnove) je očitna, zato bo KS zadevo prijavila gradbeni inšpekciji,” je včeraj povedal predsednik piranske KS Sašo Saksida. Dodal je, da gre za očitno spremembo gradbenega dovoljenja, to pa po mnenju KS pomeni, da gre za črno gradnjo.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/V-mandracu-gre-za-crno-gradnjo.aspx

PIRANU NI V ČAST!

Star slovenski pregovor pravi, da ena lastovica še ne prinese pomladi! Pa vendar: v pritličju hiše Mihaela Goje na začetku staroveške istrske vasi Krkavče v Šavrinskem gričevju so vsa tri gnezda že zasedena. Po svojevrstnem prirojenem nagonu so se vanje z daljnega juga ali vzhoda vrnili vsi trije lastovičji pari...

Pred seboj imam staro grafiko, ki prikazuje del starega Tartinijevega trga in staro mestno palačo: odtis je nov, toda v koprskem arhivu hranijo originalno grafično ploščo. Sprehodim se v mislih po širokem kamnitem tlaku in zastanem takoj za lesenim drogom piranske mestne zastave, od katerega streljaj dalje se že pozibava eden številnih ribiških čolnov tistega časa. Grafika povzema videnje iz 13. stoletja, ko se je (še danes) znameniti piranski mandrač zajedal globlje v staroveško, s kiklopskimi, tudi kamnoseško obdelanimi kladami zanesljivo trdno pohodno obalno pozidavo.

Tako je bilo nekoč: vmes se je mandrač moral umakniti vase, Tartinijev trg je nedavno tega preuredil arhitekt Podrecca. Pred dobrimi tremi tedni pa so nasproti monumentalne zgradbe Pomorskega muzeja, ki naj bi skupaj z območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije bdela, čuvala in skrbela za ohranjanje historičnega spomina in vodila novodobne posege v historično strukturo, katerih namen naj bi predvsem služil oživljanju tega obmorskega bisera, spet zabrneli gradbeni stroji. V imenu potrjenega občinskega investicijskega načrta Ribiško pristanišče Piran iz novembra 2009, potem ko je upravna enota izdala gradbeno dovoljenje že maja istega leta, omenjena območna varstvena enota pa že oktobra 2008 opredelila kulturnovarstveno soglasje k projektu, ki naj bi upošteval "predhodno izdane kulturnovarstvene pogoje z dne 21. maja 2008".

No, kot vemo, je taka papirologija vsekakor nujna, res pa je tudi, da papir vse prenese, izvajanje določil in pogojev pa je v realnosti žal prav v primeru rekonstrukcije piranskega mandrača vse prej kot zgledno. Nasprotno, mirno lahko zapišemo, da gre za devastacijo, ki je očitna posledica slabega poznavanja stare zidarske in kamnoseške stroke: skoraj ne moreš verjeti, da se velikih kiklopskih kamnov z vzhodnega in zahodnega manjšega dela mandrača ni dalo odstraniti nepoškodovanih in jih nato ponovno umestiti na nove temelje. Žal o teh bistvenih "podrobnostih" v gradbenem dovoljenju ni nobenega govora, razen da "se uporabi stare kamnite plošče, izdela utrjen nasip in ponovno vzpostavi kamniti tlak".

So bili kulturnovarstveni pogoji, ki jih je izdala območna varstvena enota, preohlapni, da so dopustili izvajalcu interpretacijo, katere posledica je današnja devastacija, ki omogoča samo pogled na globoke armirane betonske temelje in na enem delu mandrača že izvedeno drobno, dekorativno oblogo namesto prvotnega monumentalnega rastra iz odstranjenih kiklopskih klad? Očitno so bila izvedena dela dovolj neustrezna, da je inšpektorat ministrstva za kulturo začasno ustavil dela in bo predvidoma ukrepal dalje: toda kako nadomestiti prvotno podobo obalnega ostenja v mandraču in kdaj bo opravljena arheološka raziskava morskega dna?

Komu na čast gre ta poseg - novi občinski upravi, ki naj bi ga podedovala, in to v imenu uporabe kar 4 milijonov evrov nepovratnih sredstev za ureditev obstoječih ribiških pristanišč (poleg Pirana še v Kopru in Izoli!) iz evropskega sklada za ribištvo, prav gotovo ne! Bodo v imenu "zaščite in napredka ribištva" sledili še enakovrstni nestrokovni posegi v Kopru in Izoli? Predlog za popravek državnega prostorskega načrta za koprsko luko je s strani posebne županove komisije že pripravljen: seveda se ta navezuje predvsem na preureditev strukture tovorne luke, toda če so evropska sredstva na razpolago za ribištvo, bi ob posegih v Kopru in Izoli tudi občinska varstvena enota ne smela ostati nema.

Sicer pa se muhasti aprilski oblaki na širšem območju piranske občine kar nočejo razkaditi. V Portorožu so pred usodno odločitvijo: ali odpreti obnovljenemu in v tem trenutku dobro zasedenemu hotelu (celo z gosti iz Izraela) Kempinski Palace pogled na morski zaliv na široko, kar pomeni razširiti zelene površine iz prvotnega hotelskega parka preko ceste do morja; ali pa se premišlja ekstremno drugače - o nadzidavi obrežnih lokalov Figarola in Tivoli, kar bi pomenilo "obogatiti" Portorož še iz poznih šestdesetih pozidalnih let, ko smo zanj poznali naziv Portobeton. Piranska občinska uprava stoji pred težko odločitvijo, ki je podžupanja, na katero je novi župan Bossman preložil odločujoče breme, sama ne bo zmogla, čeprav pripada vodstvenemu krogu bližnje gradbene stroke (kar seveda lahko najmanj zbuja sum o nepristranskosti). Kajti če jim bo vendarle uspelo nekako vrniti piranskemu mandraču njegovo prvotno, očitno razširjeno, historično obrežno strukturo, bo to šele prvi strti oreh. Naj ponovim še enkrat: ena lastovica še ne prinese pomladi - toda saj se odločitve pri nas sprejemajo počasi in na dolge roke, saj je kar nekaj let minilo od načrta do posega v mandrač. Vendar, ko smo že pri orehu: začelo se bo vendarle tudi muditi, kajti orehova drevesa v Istri so že odcvetela.
http://www.dnevnik.si/debate/komentarji/1042440349

BIROKRATSKO MENCANJE

Ko župan Bossman premetava kamne, gostinec Salomon trpi

Kako birokratsko mencanje z obnovo ribiškega pristanišča vpliva na turizem v Piranu

Značilno slovenska dilema med belim in črnim - tokrat kamnom, ne županom - je ustavila obnovo piranskega ribiškega pristanišča. Dela se bodo nadaljevala najbrž kar med turistično sezono. Gostinec Bojan Salomon svojim gostom z dela gostinskega vrta Cafe Teatra namesto pogleda na morje lahko ponudi le pogled na ograjo gradbišča. Dela stojijo, bi pa morala biti končana do velike noči. Gostinec izgublja polovico prihodkov, zato napoveduje tožbo.

Začetek junija je s prijetnimi temperaturami do naključnih obiskovalcev Pirana zelo prijazen, sredi dneva med delovnikom se ne pretirano zaposleni natakarji razveselijo vsakega gosta. Vprašanje je, koliko k praznim lokalom pripomore opustelo gradbišče mandrača.

"Kaj naj govorim, kako sem! Kar slabo mi je, ko vidim, kako nestrokovno se dela v Piranu. Ograja in zabojniki stojijo, na gradbišču ni pa nikogar, dostop do mojega lokala je zaprt, gosti z vrta pa imajo pogled na gradbeno ograjo," nam je povedal piranski gostinec Bojan Salomon, najemnik gostinskega lokala Cafe Teater tik ob mandraču, ki ga občina Piran obnavlja že od lanske jeseni.

Da vas v Piranu čaka eno samo gradbišče, je bilo jasno že ob vstopu v mesto.

Črni kamen ali beli, blagajna je napol prazna

Dela v skupni vrednosti 3,5 milijona evrov bi po prvotnih načrtih morala biti končana do velike noči. Vendar so se ustavila, ko so strokovnjaki za spomeniško varstvo ugotovili, da javno podjetje Okolje izvirni stari istrski beli kamen nadomešča s sivim peščenjakom. Investitor obnove občina Piran, ki jo vodi župan Peter Bossman, zdaj čaka na zavod za spomeniško varstvo, da izdela spremenjene kulturnovarstvene pogoje za obnovo mandrača.

Medtem ko se obala sesuva sama vase, birokrati sestavljajo pogoje za obnovo mandrača. Dela bodo morala potekati med glavno turistično sezono, če želi občina Piran kot investitor projekt dokončati v podaljšanem roku do oktobra letos.

Ko bodo dobili natančna navodila za obnovo v skladu s smernicami spomeniškega varstva, bodo nadaljevali dela. Koliko dodatnih stroškov bo to prineslo in kako jih bodo pokrili, na občini ne vedo. Salomon pa ve, da ima letos polovico manj prihodkov kot lani v primerljivem obdobju. "Lahko si mislite, kakšna škoda je to za Piran, v italijanskem Lignanu imajo tablo, ki opozarja, da je pristanišče Piran zaprto. Zaradi gradbišča je Microsoft, ki ima vedno zabavo pri nas, letos svoje goste peljal drugam," pravi sogovornik.

Piranski gostinec Bojan Salomon je dolga leta gradil dobre odnose z velikimi strankami, zdaj pa mu - zgroženi nad gradbiščem ob lokalu - drug za drugim odpovedujejo sicer tradicionalna srečanja.

Med sezono ni gradbenih del, v Piranu pa bodo delali

Skoraj bolj kot izpad dohodka Salomona skrbi, ker mu nihče ne občini ne pove, kdaj se bodo dela nadaljevala in kdaj predvidoma bo svojim gostom lahko spet ponudil pogled na mandrač, ki ga ne bodo zastirale ograje. "Ponavljamo, da sta nadaljevanje in dokončanje del odvisna od konservatorsko-restavratorskega načrta in tudi od arheoloških raziskav. Predvidevamo, da bodo dela končana najpozneje do oktobra 2011," pojasnjujejo na občini.

Bruno Purger s piranskega zavoda za varstvo kulturne dediščine pa pravi, da pri projektu delajo po svojih najboljših močeh. V občini Piran od 1. junija do konca turistične sezone gradbena dela niso dovoljena, razen če župan ne odobri izjeme, kar se bo v tem primeru skoraj gotovo zgodilo.

Bo gostinec Bossmanu povedal, koliko je škode?
"O konkretni škodi za piranski turizem je težko govoriti, zagotovo pa ima največ škode ravno občina Piran, ki bo imela povišane investicijske stroške, upravljavec pristanišča bo imel višje stroške in izpad prihodkov, ker bo motena dejavnost," pravijo na občini in pritrjujejo Salomonu, da bi bilo za lokal bolje, če pred njim ne bi bilo gradbiščne table. Salomon je napovedal, da bo zaradi izpada dohodka tožil občino, na občini pa pravijo, da so lokalu vrsto let omogočali opravljanje dejavnosti na javni površini, ki lokalu ne pripada.
http://www.finance.si/314267/Ko-%BEupan-Bossman-premetava-kamne-gostinec-Salomon-trpi

DOVOLJENJE DOVOLJENJA

Piranski mandrač čaka na dovoljenje
Občina Piran je sporočila, da je nadaljevanje del za obnovo ribiškega pristanišča v Piranu, odvisno od pridobljenih rešitev, ki jih bo podal izdelovalec konservativno-restavratorskega načrta.

Naj spomnimo, da je marca letos, Inšpektorat za kulturo in medije izdal odločbo o ustavitvi del z navedbo, da bo tako do odločitve pristojnega gradbenega inšpektorja ter da so dela dolžni izvajati po navodilih odgovornega konservatorja pod strokovnim nadzorom ZVKD OE Piran. Istega dne je ta inšpektorat odstopil zadevo v reševanje MOP, Inšpektoratu RS za okolje in prostor.

Dne 18. aprila 2011 je ZVKDS, Območna enota Piran izdala spremenjene kulturno-varstvene pogoje. Občina Piran je izpeljala vse zahtevane ukrepe. Takoj je podala pridobljenim referenčnim izvajalcem poziv za pridobitev ponudb in takoj po pridobitvi le-teh tudi sklenila naročila oz. pogodbe, in sicer :

*arheološke raziskave na kopnem, (12.05.2011 je sklenjena pogodba)
*arheološke raziskave v morju, (19.05.2011 je sklenjena pogodba)
*izdelavo konservatorsko-restavratorskega načrta (ključen dokument), (13.05.2011 je sklenjena pogodba)
*revizija dosedanjih projektov, (22.04.2011 je potrjeno naročilo)
*geodetski posnetek obstoječega tlaka, (06.05.2011 je potrjeno naročilo),
*atest (preiskava) stabilnosti kamna, ki se ga bo vgrajevalo (19.05.2011 je potrjeno naročilo).

Na občini poudarjajo, da so izpeljali vse zahtevane ukrepe in pozvali vse ključne izvajalce, da pospešijo s svojimi postopki, v želji, da bi bil obalni zid čim prej zaključen, vendar, da končna odločitev pripada izdelovalcem konservativno - restavratorskega načrta, ki bodo pri tem upoštevali strokovna mnenja revizije dosedanjih projektov.
http://www.primorska.info/novice/13370/piranski_mandrac_caka_na_dovoljenje

NEPRAVILNOSTI

Pirančani opozarjajo na nepravilnosti pri prenovi mandrača

Protesti ovirajo postopke pri prenovi mandrača. Če bodo protesti uspešni, bo mandrač še dve leti delovišče.

Vodstvo sveta Krajevne skupnosti Piran je popoldne organiziralo zbor krajanov, da bi proučili njihovo mnenje o urejanju ribiškega pristanišča.

V svetu so prepričani, da se dogajajo velike nepravilnosti, saj naj bi izvajalci delali naprej v nasprotju s konservatorskim načrtom in brez ustreznih soglasij in dovoljenj, torej brez ustreznega novega gradbenega dovoljenja.

Na sejo zbora krajanov so povabili več predstavnikov civilne iniciative, ki že pol leta z vrsto posegov v javnosti in akcijami zahtevajo ustavitev del in ponovitev vseh postopkov – od izbire projektantov do izvajalcev. To bi pomenilo, da bi v Piranu še dve leti imeli gradbišče sredi mesta.

Razmere pri prenovi ribiškega pristanišča v Piranu so kritične, saj še niso začeli zares delati. Izvajalci so doslej odstranili le nekaj tistih zidov, ki so bili po mnenju kulturnovarstvene stroke zgrajeni narobe, in ustavili nekaj del, ki ne bodo opazno vplivala na končni videz pristanišča. Izvajalci še nimajo kulturnovarstvenega soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Projektanti morajo najprej popraviti projekt za izvedbo del (ni še dodelan v vseh podrobnostih), potem morajo narediti še revizijo projekta in šele nato bodo v Piranu lahko dobili zadnje soglasje kulturnovarstvene stroke.
Do takrat potekajo dela skladno s kulturnovarstvenimi pogoji, konservatorskim načrtom in smernicami, ki so jih podali strokovnjaki po 12 usklajevalnih sestankih med stroko, izvajalci, krajani in naročnikom del – občino Piran.

Vlogo glavnega nadzornika so prevzeli predstavniki civilne pobude in krajevne skupnosti, ki so sredi septembra prijavili nepravilnosti pri nadaljevanju obnovitevnih del v piranskem mandraču na ministrstvo za kulturo. Z direktorata za kulturno dediščino jim je Damjana Pečnik, generalna direktorica direktorata, pojasnila, da so javnosti že predstavili strokovne rešitve za zagotovitev ustrezne prenove mandrača, pri čemer so upoštevali pobude lokalne skupnosti in kulturnovarstvene pogoje.

To so kompromisne rešitve, po katerih bo beton viden samo na delu dna mandrača, izstopajočih pet ali podobnih motečih elementov ne bo. Kompromis je tudi, da bo na določenih delih te komaj 114 metrov dolge obale teren od 30 do 40 centimetrov posegel v morje. Če bi iz morja popolnoma odstranili beton, bi to podrlo nujne statične utrditve, ki so jih izdelali tudi zaradi zagotovitve prometne varnosti in intervencijskih poti, so krajevni skupnosti odgovorili z direktorata za kulturno dediščino. Z odgovorom na krajevni skupnosti niso zadovoljni. Najglasnejši predstavniki zahtevajo ustavitev vseh del.

Na dlani je, da izvajalcem do 20. novembra ne bo uspelo končati dela in da bo občina izgubila velik del evropskih sredstev. To pa bo precej prizadelo občinski proračun.
http://www.delo.si/novice/slovenija/pirancani-opozarjajo-na-nepravilnosti-pri-prenovi-mandraca.html

UNIČENA POLKROŽNA SILHUETA

Uničili so polkrožno silhueto mandrača

V prejšnjem letu je bila najmočnejša asociacija na besedo Piran beseda mandrač. Obnova je zapirala vrata obiskovalcem, župan Bossman pa si je kljub temu zapiral oči in ni zamenjal strokovne ekipe. Izkupiček? Mandrač je za vedno izgubil tradicionalno polkrožno linijo.

Piranski mandrač so obnovili tako, da so agresivno temeljili obalni zid in ga premaknili v akvatorij ter s tem popolnoma spremenili izvorni videz obale mandrača

Pirančani so prestali razburkano leto 2011, še najbolj zaradi dolgotrajne obnove mandrača. Začelo se je s “ploščicami”. Odgovorni pri projektu so namreč v marcu, potem ko je bil mandrač razrit že vsaj tri mesece, dovolili, da so delavci priobalni zid začeli oblagati z novimi, manjšimi ploščatimi kamni iz sivega peščenjaka. V Piranu se jih je kmalu prijelo ime “ploščice”. Vodja del Ivan Bakič iz JP Okolje je tedaj izrekel bolj piškavo pojasnilo, češ, da je to le vzorec zidu, predstojnik piranske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine in odgovorni konservator pri obnovi Bruno Purger pa je dodal: “Očitno se je gradbenikom mudilo in so brez našega dovoljenja začeli z deli, uporabili pa so kamne, ki so jih trenutno imeli na voljo.” Kje so bili tedaj vsi nadzorniki, pa do danes ostaja odprto vprašanje.

Kamne na deponijo
Stare kose kamna so pred tem brezbrižno odpeljali in malomarno odložili na deponijo v Sečovljah. Da bi jih konservatorji popisali, oštevilčili in ustrezno deponirali ter pripravili načrt, kako jih po obnovi namestiti nazaj, saj so vendarle izvorni in je mandrač spomeniško zaščiten, pa jim še na misel ni prišlo. Izvorni greh je javnost tedaj in kasneje pripisala Purgerju, ki je izdal zelo skope kulturnovarstvene pogoje, kako ohraniti izvorne elemente (monolitske kamne, tlakovce, bitve, železne kose, linijo obalnega zidu, vrste materialov, način gradnje podpornega zidu in drugo). In ni zahteval podrobnega restvratosko-konservatorskega načrta. Ta se je zgodil šele kasneje, na odločne pozive civilne iniciative in krajevne skupnosti (KS). Seveda ga je bilo treba dodatno plačati. Načrt je zahtevala tudi inšpektorica za dediščino Mateja Zupan, ki je kmalu po pojavu sivih “ploščic” ustavila dela, ker se izvedba ni ujemala ne s soglasjem spomeniškega zavoda ne z gradbenim dovoljenjem ter ocenila, da je stanje na delovišču katastrofalno.

Na dveh bregovih
Na sive “ploščice” je prva in dovolj glasno opozorila krajinska arhitektka Romana Kačič, ki se je iz Benetk ravno tedaj preselila v Piran in je poseg označila za kriminalno dejanje, za uničevanje mediteranske kulturne dediščine.

Inšpektorica za dediščino je pozvala tudi gradbeni inšpektorat. Dva inšpektorja sta preučevala stanje, Mateja Marsetič in Stojan Frank. Podala sta nasprotni ugotovitvi, prva je zaznala nepravilnosti, da projekt za izvedbo ni skladen s projektom za gradbeno dovoljenje, drugi pa ne. Neskladje med projektoma je ugotovila tudi piranska KS.

“Iz projektov je že na daleč vidno, da je dejanska izvedba obnovitvenih del črna gradnja, saj ne upošteva načrta, na podlagi katerega je investitor pridobil gradbeno dovoljenje,” je povedal tedanji predsednik piranske KS Sašo Saksida.

Ves čas je bil zelo kritičen svetovalec KS, pravnik Boris Cepuder: “Pozivam, da od projekta obnove mandrača odstopijo vsi odgovorni. In nihče me ne bo prepričal, da je uničenje obale mandrača naključno. Vse skupaj je bila premišljena akcija, s katero se bodo nekateri okoristili. Prepričan sem, da mora občina odstopiti od pogodbe s temi akterji, saj so že hudo zgrešili pri izvedbi del, in bo, ko se bodo zaradi tega stroški še povečali, naravnost absurdno, da jim občina plačuje dodatno delo.”

Bossman neodločen
In vendar se je prav to zgodilo. Župan Peter Bossman je skupaj z delovno ekipo, ki se je medtem oblikovala, da iz tedna v teden sledi obnovi, odločil, da nobena glava ne bo padla. Ne projektant in nadzornik Jože Maver ne vodja del Ivan Bakič in ne odgovorni konservator Bruno Purger. Za naložbe je v občinski hiši skrbel Ljubo Bertok, ki je bil, na srečo, uspešen pogajalec z ministrstvom za kmetijstvo, ki je dvakrat podaljšalo rok za oddajo tretje gradbene situacije. Ta je zagotovila predvidenih 2,4 milijona evrov iz Evrope. Sicer se je naložba (za zdaj) podražila za približno 630.000 evrov, kar bo poleg dobrega milijona plačala občina.

Obnova se je vlekla vse leto in se bo še nekaj časa, medtem odgovorni niso pojasnili, ali so po spremembah, ki so jih zahtevali konservatorji, sploh dobili novo gradbeno dovoljenje. Vsi so le hiteli z deli, da bi ne zamudili evropskega vlaka z denarjem. In s tem metali pesek v oči javnosti, ki jo še vedno skrbi izid obnove: mandrač namreč v tem trenutku niti najmanj ne kaže obrisov tradicionalne polkrožne linije, ampak modernega pristanišča ravnih zidov, obloženih s starimi kamni.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Unicili-so-polkrozno-silhueto-mandraca.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Jul 2013 20:41; skupaj popravljeno 10 krat

KIT GLAVAČ

/13/...še kot otrok se spominjam čudovite zgodbe o Moby Dicku, posnetkov, filmov in videokaset , ki jih je posnel oceanograf Jacques Yves Cousteau, o čudovitih akrobacijah ter prevalih tega najmogočnejšega in hkrati največjega zobatega sesalca na svetu, a hkrati tako nežnega in igrivega. Kit glavač - Physeter macrocephalus, lahko zraste tudi do 18 m in se potopi vse do globine 3000m.
Tako, da imajo srečo vsi tisti, ki si ga lahko ob blizu ogledajo, posebej veseli, pa so tudi tisti pomorci, ki jih na svoji poti srečajo pri Bahamskih otokih. Zato jih moramo tudi zaradi človekovega neusmiljenega lova , še bolj zaščititi, saj je tako uvrščen že od leta 2006, na Rdeči seznam IUCN: Idea

INŠTITUT TETHYS - 25 LET

"Eden izmed glavnih antropogenih vzrokov smrti kitov in delfinov so trki z ladjami. Vrsti, ki sta v Mediteranu zaradi tega najbolj ogroženi sta kit glavač (Physeter macrocephalus) in navadni brazdasti kit (Balaenoptera physalus). Na rdečem seznamu IUCN (svetovna zveza za varstvo narave) je prva zabeležena kot občutljiva, druga pa kot ogrožena vrsta."
http://www.tethys.org/
http://www.facebook.com/pages/Tethys-Research-Institute/42387346057
http://istitutotethys.blogspot.com/2011/02/tethys-25th-birthday.html
http://issuu.com/acmesign/docs/breach
http://www.istitutotethys.org/_video/Tethys_PhotoShow.htm

Potapljačevo bližnje srečanje s kitom glavačem

Britanski morski biolog Arun Madisetti se je srečal iz oči v oči z največjim svetovnim plenilcem, kitom glavačem. Na karibskem otočju Dominika radovedni kiti pogosto vzpostavijo stik s potapljači in tako pokažejo nežnejšo plat največjega sesalca med živalmi.

Dominikanska republika je sicer znana kot opazovalnica kitov. V bližini obale se jih giblje okrog 200, vendar jih je težko izslediti, še posebej v sproščenem in igrivem razpoloženju. Potapljači se ob uspešnih dnevih v morje spustijo le z dihalkami, saj vodni mehurčki iz potapljaške opreme kite motijo.

Nekoč so lahko po svetu našteli okrog milijon kitov glavačev, ta številka pa se je v zadnjih 200 letih znatno zmanjšala zaradi lova. Ocenjujejo, da bi jih lahko živelo le še nekaj sto tisoč, zato so zelo ranljiva vrsta. Preganjajo jih zaradi visoko cenjenega oljnega voska spermacet, ki se nahaja v kitovi glavi. Uporablja se v svečah, kozmetiki, milih in strojnih oljih.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011040805636414
http://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8Di_seznam_IUCN
http://www.google.si/search?q=kit+glava%C4%8D&hl=sl&biw=1016&bih=598&prmd=ivns&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=qkqgTdjLJMyEtgfnlo2HAw&ved=0CCYQsAQ
https://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/mrtev-kit-glavac.html

GROZEČE MREŽE

Hvaležni kit rešiteljem pripravil nepozaben ples
Skoraj mrtvemu kitu so na pomoč priskočili ljudje in ga rešili

Pomagati drugim, je lepa gesta. Še lepše pa je, ko se tisti, ki je pomoč prejel zahvali zanjo. In grbasti kit je svojo hvaležnost rešiteljem izkazal s fenomenalno predstavo, ki si jo bodo zapomnili za vse življenje.

Kit grbavec se je med brezbrižnim plavanjem ujel v ribiško mrežo. Zapletla se je predvsem v njegov rep in plavuti in se ju tako močno oprijela, da se ni mogel premikati. Lebdel je tik pod gladino in čakal, da mu odbije zadnja ura. V tistem pa je mimo pripeljala manjša ladja s tremi ljudmi na krovu. Ti so sprva menili, da je kit mrtev, a so po nekaj minutah plovbe okoli na videz mrtvega kita, zaslišali njegov vzdihljaj. Skozi odprtino na hrbtu je zasopihal, voda je brizgnila. Trojec se je zavedal, da je treba nekaj storiti.

Michael Fishbach je skočil v vodo in zaplaval proti kitu. Njuna pogleda sta se srečala, Michael pravi, da mu je skušal le pokazati, da mu bodo pomagali.

»Bilo me je strah. Vedel sem, da me lahko kit, ki je bil prestrašen, v trenutku ubije,« poroča Daily Mail. Počasi so ga osvobajali iz mreže, po kakšni uri pa so ga popolnoma osvobodili. Kit je zaplaval od ladje in od veselja, ker je bil spet svoboden, priredil svojim rešiteljem nepozabno predstavo, ki je trajala skoraj eno uro.
http://www.slovenskenovice.si/bizarno/hvalezni-kit-resiteljem-pripravil-nepozaben-ples.html

VIDEO
http://www.youtube.com/watch?v=EBYPlcSD490&feature=player_embedded
http://www.eii.org/gwc/
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0191_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0232_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0290_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0560_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0580_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0745_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0755_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0775_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0868_1_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0905_1_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/CSC_1436_1_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/CSC_0150_large.html
http://www.eii.org/csaw/
http://www.eii.org/immp/

FREE WILLY

http://www.eii.org/immp/
http://www.keiko.com/
http://www.keikotheuntoldstory.com/
http://www.keiko.com/adoption_kit.html
http://www.keiko.com/photo1.html
http://www.keiko.com/photo2.html
http://www.keiko.com/photo3.html
http://www.keiko.com/photo4.html
http://www.keiko.com/photo5.html
http://www.keiko.com/photo6.html
http://www.keiko.com/photo7.html
http://www.keiko.com/photo8.html
http://www.keiko.com/photo9.html
http://www.keiko.com/photo10.html
http://www.keiko.com/photo11.html
http://www.keiko.com/photo12.html
http://www.keiko.com/photo13.html
http://www.keiko.com/photo14.html
http://www.keiko.com/photo15.html
http://www.keiko.com/photo16.html
http://www.keiko.com/photo17.html
http://www.keiko.com/photo18.html
http://www.keiko.com/photo19.html
http://www.keiko.com/photo20.html
http://www.keiko.com/photo21.html
http://www.keiko.com/photo22.html
http://www.keiko.com/photo23.html
http://www.keiko.com/photo24.html
http://www.keiko.com/photo25.html
http://www.keiko.com/photo26.html
http://www.keiko.com/photo27.html
http://www.keiko.com/photo28.html
http://www.keiko.com/photo29.html
http://www.keiko.com/photo30.html

MLADIČ

Mladiča kita grbavca morali uspavati
Reševanja kita in njegovo iskanje mame so napeto spremljali številni Avstralci

Mladiča kita grbavca morali uspavati

Mladiča kita grbavca, ki je pred dnevi nasedel na avstralski obali, bodo morali uspavati, saj mu ni uspelo najti mame, ki bi mu omogočila preživetje.

Nekaj dni starega mladiča so ta teden na vzhodni obali Avstralije reševali že dvakrat, saj je enkrat nasedel na obali v Queenslandu, drugič pa se je zapletel v mrežo za morske pse.

Reševalna ekipa, ki jo je vodil morski znanstvenik Trevor Long, je kita vrnila v morje, saj bi le tako lahko našel mamo. Žal se je kit zapletel v mrežo in nasedel na obali, mame pa mu ni uspelo najti, zaradi česar je njegovo preživetje nemogoče. Mama kita namreč hrani in varuje.

"Mladiča bi mama morala dojiti približno štiridesetkrat na dan, da bi se redil in da bi pridobil zaščitno plast maščobe. Vsako uro bi se lahko zredil za kilogram, vendar brez mame to ni možno," je povedal Long in dodal, da je novica prizadela vse, ki so kitu hoteli pomagati.

Reševanja kita in njegovo iskanje mame so napeto spremljali številni Avstralci, ki so komentarje ob žalostni novici objavili na spletni strani avstralske nacionalne televizije ABC: "Morda je njegova mama umrla in je zato nasedel. Žalostna sem, ko vidim tako mogočno bitje v takšnem stanju," je zapisala ena od obiskovalk strani.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011081005671842

BALAENOPTERA PHYSALUS

Brazdasta kita v Tržaškem zalivu
Zagledali so ju člani pristaniške kapitanije.

Iz morskega rezervata pri Miramaru so nam poslali očarljivo fotografijo dveh brazdastih ali hrbtoplutih kitov (Balaenoptera physalus), ki sta se včeraj prikazala v Tržaškem zalivu, ravno pred Velikim trgom.Po delfinu Elizabeth torej spet nov in nadvse prijeten obisk.
http://www.primorski.it/stories/trst/190090_brazdasta_kita_v_trakem_zalivu/

BALAENOPTERA PHYSALUS II

V Piranskem zalivu opazili brazdasta kita

Ta sesalec zaide v slovenske vode na dve ali tri leta

Minulo soboto so na različnih lokacijah v severnem Jadranu, tudi v slovenskih vodah, opazili dva brazdasta kita. Kot pravi predsednik društva Morigenos Tilen Genov, sta kita naše morje verjetno že zapustila. Pojasnil je še, da brazdasti kiti ne živijo stalno v Jadranu, v povprečju se oglasi kakšen primerek pri nas na dve, morda na tri leta.

Že v soboto so ju opazili pri Trstu, kjer so ju tudi fotografirali, v popoldanskih urah pa so vsaj enega izmed njiju opazili med Izolo in Piranom, v večernih urah pa nato še enega v Piranskem zalivu med Piranom in Savudrijo

Brazdasti kiti sicer stalno živijo v Sredozemlju, zato ni tako zelo nenavadno, če zaidejo tudi v Jadransko morje, čeprav v njem ne živijo stalno.
http://www.slovenskenovice.si/novice/poletje/v-piranskem-zalivu-opazili-brazdasta-kita.html

BALAENOPTERA PHYSALUS III
(Linnaeus, 1758)

PAG

http://www.plavi-svijet.org/hr/news/2011/10/2/kit-pored-paga/
http://www.24sata.hr/news/kod-paskog-mosta-ugledali-velikog-kita-500-m-od-obale-237044
http://www.jutarnji.hr/veliki-kit-viden-nedaleko-od-paskog-mosta--svega-500-metara-od-obale--nemojte-ga-uznemiravati-/978095/

TASMANIJA & NOVA ZELANDIJA

Na obali Nove Zelandije poginilo več kot 30 nasedlih kitov

Na odročnem delu obale Nove Zelandije je nasedlo 34 kitov, od katerih jih je 31 poginilo, potem ko se jim tudi ob plimi ni uspelo vrniti v morje. Poskusi, da bi preživelim kitom pri tem pomagali, so po navedbah oblasti prenevarni.

Video:Kitom se ni uspelo vrniti v morjeNa odročnem delu obale Nove Zelandije je v ponedeljek nasedlo 34 kitov, od katerih jih je 31 danes poginilo, potem ko se jim tudi ob plimi ni uspelo vrniti v morje. Poskusi, da bi preživelim kitom pri tem pomagali, so po navedbah oblasti prenevarni.

Na obali Nove Zelandije je poginilo 31 od 34 nasedlih kitov. V soboto je na obali Tasmanije poginilo 25 kitov.
Kot so opazili lokalni predstavniki, so se kiti čez dan pomaknili še nekoliko više na obalo, kar ni dober znak. Kljub temu upajo, da se jim bo ob plimi v sredo zjutraj uspelo vrniti v morje. Del jate je poginil po tem, ko so kiti nasedli na obali Farewell Spita na konici Južnega otoka že v ponedeljek, drugi del jate pa je na obalo nasedel čez noč.

Zaradi vse slabšega vremena pa so avstralski reševalci prekinili reševanje zadnjega kita, ki je nasedel na obali Tasmanije v soboto. Na tasmanskih obalah je tokrat poginilo 25 kitov.
http://24ur.com/novice/svet/na-obali-nove-zelandije-umrlo-vec-kot-30-nasedlih-kitov.html

KAJAK

VIDEO: Kit grbavec skoraj 'pomalical' žensko v kajaku

Spokojno morsko idilo z dekletom v kajaku in galebi je tokrat prekinil kit grbavec. Snemalka je dogodek opisala kot nekaj najboljšega v svojem življenju. Čeprav je njena hčerka skoraj končala kot kitova malica.

Rhonda Burmeister iz Kalifornije je iz svojega kajaka snemala hčerko v drugem kajaku, zagotovo pa nobena od njiju ni pričakovala, kako unikaten bo ta posnetek. Gigantski kit grbavec se je namreč med njunima čolnoma pognal iz vode, samo za ped oddaljen od hčerke, ki pravzaprav ni vedela, kako bi se odzvala.

Posnetek je nastal nedaleč od obale Port San Luisa, da je Rhonda snemala, pa so bili razlog galebi, ki so se hranili poleg kajaka njene hčerke. Snemalka je od presenečenja in šoka kriknila, seveda vse skupaj posnela, kasneje pa izjavila, da je bila to ena najboljših izkušenj v njenem življenju. S hčerko pa sta pravzaprav imeli srečo, saj je neki drugi par v bližini kit prevrnil v vodo, je povedala Burmeisterjeva. Oglejte si video!
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/video-kit-grbavec-skoraj-pomalical-zensko-v-kajaku.html

NAGRADA REŠITELJEM

Neverjetno: Kit se je z enourno predstavo zahvalil svojim rešiteljem

Grbavi kit, ki ga je trojica mož rešila gotove smrti, se je svojim rešiteljem zahvalil na nenavaden in razburljiv način. Potem, ko so ga možje rešili iz ribiških mrež, v katere se je nesrečnež popolnoma zapletel, je skoraj eno uro le za njih delal premete in veselo skakal iz vode.

Kit se je na razburljiv način zahvalil svojim rešiteljem.
Možje so grbavega kita našli v okolici kalifornijske obale, nesrečna žival pa je bila popolnoma zapletena v ribiške mreže. Ko so prispeli do kita, so mislili, da je že mrtev, saj je negibno plaval na gladini morja. Ko so prišli bližje, je kit glasno ''zavzdihnil''' in jim dal vedeti, da je še živ.

Michael Fishbach, eden od ''reševalne ekipe'', se je v trenutku odločil, da je najbolje, da s plavalno masko in dihalko zaplava v kitovo bližino in ga poskuša rešiti. Kit bi z lahkoto prevrnil čoln in celo ubil Fishbacha, a je le mirno ležal in čakal. ''Ko sem zaplaval mimo živali, so se najine oči srečale. Ne obstajajo besede, ki bi si jih lahko takrat izmenjala, a hotel sem mu dati vedeti, da smo prišli pomagat.'' Fishbach je sicer tudi soustanovitelj organizacije za zaščito kitov Great Whale Conservancy Blue Whale Protection Program in vsako leto dva meseca preživi na corteškem morju, kjer slika kite.

Trojica je kitu najprej uspešno osvobodila eno plavut in kot je kit začutil nekaj svobode, je želel odplavati stran, s seboj pa potegnil tudi čoln. Kmalu se je zopet umiril in reševalci so lahko z njega odstranili še preostalo mrežo.

Po eni uri reševanja je bil kit rešen in je počasi odplaval stran. Ko je bil nekaj deset metrov stran se je nepričakovano in na nepredstavljiv način zahvalil svojim rešiteljem z enourno predstavo. Skakal je v zrak iz vode in delal vse mogoče premete. Reševalna ekipa je prepričana, da je kit želel pokazati, da je znova svoboden in se zahvaliti svojim rešiteljem.
http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/1042459817
http://www.youtube.com/watch?v=4lrKXCqnBSI&feature=player_embedded

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 20 Jul 2011 19:40; skupaj popravljeno 3 krat

COSTA FAVOLOSA

/13/...velike potniške križarke se vračajo, ne samo v Koper, ampak tudi v Trst, ki prav te dni gosti najnovejšo velikanko, ki lahko sprejme v 1508 kabinah kar 3800 potnikov in je zadnja velika stvaritev ladjedelnice Fincantieri v Margheri pri Venezii: Laughing

TRST - GRČIJA

V Trst se vračajo potniške ladje Costa

Družba Costa Crociere bo spet stavila na Trst in od 2. julija spet vzpostavila ladijske povezave - osemdnevne ture - med našim mestom in Grčijo.

Costa Favolosa lahko vkrca 3.800 potnikov

V soboto, 2. julija, se bo namreč v naš zaliv pripeljala velika ladja za križarjenje Costa Favolosa, ki se ravnokar »rojeva« v gradbišču Fincantieri v Margheri pri Benetkah.

S prihodnjim letom bo Trst spet glavno pristanišče, od koder bodo križarske ladje odplule vsako soboto (skupno 28 krat) na osemdnevno križarjenje proti Grčiji. Na ladji si bo svoje mesto lahko zagotovilo do 3.800 potnikov, tako da pri družbi Costa Crociere računajo na skupnih 65.000 gostov v obdobju od 19. maja do 24. novembra 2012.

Seveda bo slovesni krst Favolose v Trstu priložnost za veliki spektakel z ognjemeti in še marsičem, skratka dogodek, ki bo ostal zapisan v spominu Tržačanov.

Veliki dogodek za Trst oz. za težko pričakovani razvoj turizma na tem severo-vzhodnem delčku Italije so na današnji predstavitveni konferenci pozdravili predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi, predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Dipiazza ter predsednik in pooblašeni upravitelj družbe Costa Crociere Pier Luigi Foschi ter predsednik družbe Carnival Micky Arison.
http://www.primorski.it/stories/trst/185579_v_trst_se_vraajo_potnike_ladje_costa/
http://www.costacrociere.it/it/costa_favolosa.html
http://www.costacrociere.it/b2c/I/ebrochure2011/favolosa/costa_catalogue.html
http://shippingonline.ilsecoloxix.it/p/armatori_e_cantieri/2011/03/08/AO403VD-fincantieri_marghera_investito.shtml

OBISK V KOPRU

Luksuzna križarka v Kopru
Costa Favolosa, ki so jo poimenovali kar sodobni grad na morju, povsem nova križarka ladjarja Costa Crocere, se je drugi dan svoje promocijske vožnje od Benetk do Dubrovnika ustavila v Kopru.

Gostje si ogledujejo mesto ali pa so se odpravili na izlet do Lipice in Postojnske jame, odvisno od programa, ki so ga izbrali.

Jutri v Grčijo
Na ladji je 3.450 potnikov, med njimi pa prevladujejo agenti in povabljenci. Ladjo, ki so jo zgradili v tržiški ladjedelnici Fincantieri, so pred dnevi slovesno krstili v Trstu. Jutri pa se bodo prvi potniki popeljali na 10-dnevno križarjenje po vzhodnem Sredozemlju; iz Benetk se bodo odpravili proti Grčiji, Turčiji in nazaj grede Hrvaški. Tako potovanje stane v juliju od 825 evrov naprej.

Oprema in zabava
Na ladji je več kot 1.500 kabin, pet restavracij, 13 barov, štirje bazeni, center dobrega počutja na šest tisoč kvadratnih metrih, večnamenska športna dvorana, 4-D kino, gledališče, igralnica in diskoteka. Gostje se lahko zabavajo tudi s simulatorjem za Grand Pix in golf ter igrajo PlayStation.
http://www.zurnal24.si/luksuzna-krizarka-v-kopru-clanek-128571

2 €

Številnim turistom, tudi tistim z luksuznih križark, je vstopnina 2 € preveč in se obrnejo že pri vratih.
Breda Krašna, direktorica Pokrajinskega muzeja Koper
primorska@zurnal.24.si
www.zurnal.si

PADNA

V Padno prihaja ves svet

Z velikih potniških ladij, ki prihajajo v Koper, se je doslej izkrcalo več kot 20.000 ljudi. Velika večina je izbrala katero od vodenih tur. Ponudba je zelo pestra, saj njihov največji ponudnik, portoroški Atlas Express, ponuja kar 21 različnih izletov.

V Padni so v turistično ponudbo vključeni tudi najmlajši, ki spominke izdelujejo in rišejo kar pred gosti z velikih potniških ladij.

V družbi Atlas Express iz Portoroža so v zadnjih letih zasnovali zelo široko ponudbo enodnevnih izletov za potnike z velikih potniških ladij, ki se za en dan zasidrajo v Kopru. Gre tako za klasične ture po Sloveniji, denimo ogled Ljubljane, Postojnske jame, Lipice in Bleda, kot za izlete za bolj aktivne. Najbolj adrenalinski izlet je rafting na Soči, zelo dober odziv pa je na ponudbo v Istri. Tako za goste pripravljajo pohod iz Koštabone v dolino Dragonje in kolesarjenje po Parencani od Kopra do Portoroža oziroma Pirana.

Domala vsi potniki se izkrcajo
“Naša ponudba je očitno dovolj pestra in privlačna, saj se večina potnikov odpravi na katerega od izletov,” je zadovoljen Janez Maček iz Atlas Expressa. Največji logistični zalogaj imajo ob nedeljah, ko se v Kopru do 19. oktobra veže velikanka Voyager of the Seas družbe Royal Carribean, ki povsem polna lahko pripelje 3800 potnikov.

Janez Maček ocenjuje, da je za turizem enodnevnih gostov s potniških ladij, ki, mimogrede, niso vključeni v uradne statistike o turističnem obisku, še veliko prostora. Pomemben se mu zdi odličen odziv lokalnih skupnosti, zlasti koprske občine. “Naš koncept je, da gostom čim bolj približamo kulturo, dediščino in identiteto Istre,” poudarja.

Oživljena Padna
Ob mestih je v nedeljsko turistično ponudbo intenzivno vključena slikovita vas Padna. Obišče jo tudi nad 200 potnikov, ki se sprehodijo po vasi, si ogledajo galerijo Božidarja Jakca, kjer so letošnje poletje v spominski knjigi vpisi ljudi z vseh celin, cerkev sv. Blaža in se ustavijo pri ponudnikih tipičnih pridelkov in spominkov. Z ladijskim denarjem, nekakšnimi boni, degustirajo vino, oljčno olje, pršut in istrske sladice. Domače pridelke jim ponujajo na treh koncih vasi, na terasi Istranove, v prostorih informacijske pisarne in povsem na koncu vasi, na razglednem balkonu pri Urški Stanič. “Vse bolj vidimo, da je turizem velika priložnost tudi na podeželju,” pravi Denis Goja, predsednik sveta KS Padna.

Veseli ga, da sovaščani prepoznavajo priložnosti, se vključujejo v ponudbo in razmišljajo o njeni razširitvi. “Opažam, da se nam ob zanimanju za našo vas in navdušenih ocenah turistov od daleč krepi tudi samozavest,” je zadovoljen.

Tako Maček kot Goja sta prepričana, da je segment potnikov z velikih ladij zanimiv in perspektiven. “Zanimanje za križarjenja je v porastu. Pomemben je zlasti podatek, da je tako tudi v Evropi, kjer se je za tovrstno preživljanje počitnic doslej odločal desetkrat manjši delež ljudi kot v ZDA,” pravi Maček.

Dodaja, da so nad raznovrstnostjo ponudbe v Sloveniji zelo zadovoljni tudi pri ladijskih družbah, saj v majhni Sloveniji njihovi gostje v enem dnevu lahko zamenjajo tudi več povsem različnih ambientov.
http://www.primorske.si/Priloge/Poletni-utrip/V-Padno-prihaja-ves-svet.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 27 Jun 2012 14:47; skupaj popravljeno 9 krat

KLIF

Narava in človek

/13/...v nedeljo sem se vračal po poteh Strunjanskega rezervata proti Izoli in na veliko mestih je obstoječa zaščitna ograja tako razmajana, da lahko pride do kakšne neljube in tudi tragične nesreče. Poleg tega sta tudi na pobočju klifa ob morju proti Izoli, dva velika podora, ki ju kljub ogrožanju mimoidočih, po vsej verjetnosti nihče ne bo saniral. Tako, da sta tam obstoječa prehoda posebej nevarna, saj se lahko ob velikem deževju, še kaj okruši in bodo v bodoče potrebni ukrepi za zaščito mimoidočih.

Posebej žalostno je, da se obnašamo na tak način do 4 km najdaljše še naravno ohranjene obale v Tržaškem zalivu. Prav na tej poti, ki jo nad klifom krasi jagodičica in mirta, ki jo pri nas najdemo edino ob tej poti. Na tej poti sem tudi opazil, v celoti odlomljen posebej prirejen velik koš za smeti, ki še sedaj zvrnjen leži na sredini poti. Posebej pa tudi moti poškodovana in z veliko silo odtrgana označevalna tabla pod Belvederjem ter še drugi poškodovani koši za odpadke. Da o obstoječem neurejenem področju in pogorišču nekoč ¨problematičnega˝ lokala pod Belvederjem, niti ne kaže izgubljati besed.

Zato, je pri nas še vedno prisotno načelo, bolje nič, kot vsaj nekaj ponuditi, tistim, ki bi slučajno lahko prišli mimo. In takšnih bo vedno več in več, ampak zato nič manj zahtevnih. Na omenjeni poti iz Strunjana, vsakovrstni odpadki ležijo vsevprek ob dejstvu, da so ob poti obstoječi montirani koši polni, kar govori, da jih na tem mestih, od službujočih, redko kdo obišče.

Že pred leti so na podjetniškem zelniku zrasle ideje, da bi tako, spričo, tam težko dostopnega terena, poizkusili s čiščenjem obale z morske strani, z zato posebej prirejenim plovilom. Res naj bi odgovorni v letošnjem letu poskrbeli za divje priveze plovil, posebej v Mesečevem zalivu in rtu.Ronku , s posebej oblikovanimi betonskimi privezi - corpo morto, da bi ohranjali biotsko pestrost. Saj je po drugi strani res, da sidra napravijo v naravnem habitatu in dnu nepopravljivo škodo, ki jo je kasneje zelo težko popraviti. Pa najsibodi to, desetine šopov morske trave, tudi Pozejdonke, uničenje naravnega bivališča rib, morskih konjičkov, leščurjev,…
A vsakokratna Izolska oblast je na tem področju neomajna in zato je težko opazovati, da nam tak biser, kot ga imamo priložnost zaščititi, vse bolj polzi iz rok in prav to bi lahko bila ena priložnosti, za oživitev zaspanega turističnega utripa. Tudi zato, da bodo imeli zanamci v kaj verjeti in tudi od česa živeti.

Ko smo pred dnevi poslušali napovedi o novih poteh po izolskem podeželju, smo verjeli, da bo na tej poti, ki je menda tudi uvrščena v ta program, poskrbljeno tudi za sprehajalce.

Pa še ob koncu poti v Simonovem zalivu, ni bilo možnosti za dobiti niti enega osvežujočega sladoleda, še manj pa pijače, saj je bilo na plaži, v nasprotju s Strunjanom, še vse nepredušno zaprto in zapuščeno. Zato, nas takšna obstoječa turistična ponudba, žal, ne bo pripeljala do toliko željenega povečanega obiska in s tem večjih prihodkov. Bomo videli ali bo po Izolski veliki čistilni akciji 16.aprila, kaj drugače!
Idea

http://www.parkstrunjan.si/index.php?page=static&item=40&tree_root=1
http://www.krtina.com/Galerija/Klif.asp
http://www.dedi.si/dediscina/116-strunjanski-klif

/13/...ob dnevu oceanov 8.junija 2011 je na strani 13 že predstavitev novega filma: PRVI KORAKI V MORJE, po idejni osnovi Mateje Grego in Janeza Forteja, ki so ga posneli ravno na tem že omenjenem delčku naše morske obale:

http://vimeo.com/24776196
Ogledati si ga je mogoče na tej povezavi tudi preko mobilnikov ali i-podov.
http://slovensko-morje.net/?selected=yes&page=news&view_news=12946&tmp_language_id=2
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=7208
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=7209
http://www.napovednik.com/index.php?p=9199&sb=4558
http://www.napovednik.com/index.php?p=9199&sb=4559

MARMORIRANA RAKOVICA
Pachxgrapsus marmoratus

RAK VITIČNJAK
Chthamalus sp.

NOETOVA BARKA
Arca noae

BREŽENKA
Littorina neritoides

PEGAVKA
Monodonta turbinata

DLAKAVA PORCELANKA
Porcellana platycheles

PAVJA BABICA
Salaria pavo

KONJSKA VETRNICA
Actinia equina

PEDOČ ali KLAPAVICA
Mytilus galloprovincialis

JAPONSKA OSTRIGA
Crassostrea gigas

LATVICA
Patella sp.

POBREŽNA MOKRICA
Ligia italica

ČISTILNA AKCIJA

17.09.2011 in 24.09.2011

http://slovensko-morje.net/?page=events&event_id=3569
www.ecovitae.org

RAMPE & PARKOMATA

1€ = 1 ura

(13/... novo strategijo razvoja turizma so pretekli teden predstavili v Strunjanu, saj so na novostarem delno makadamskoasfaltiranem parkirišču pred Krko, na Bossmanovo zahtevo so v JP Okolje postavili nove rampe in parkomata, za vse tiste, ki želijo tam parkirati in oditi na kopališče. To kar še posebej odlikuje to parkirišče, so (pre)visoke cene in sicer 1€ = 1 uro, tako, da se bomo od zdaj naprej lahko kopali tudi za minutni aranžma. Vsemu navkljub je potrebno povedati, da ostaja za domačine še naprej zastonj.

Tako so na prav samosvoj način izničili vsa prizadevanja njihovega Turističnega društva Solinar, da bi še posebej, s svojimi znamenitimi tradicionalnimi prireditvami dnevov kakijev, artičok, vina, olja ter šparg, izboljšali tamkajšnjo turistično ponudbo: Embarassed

http://www.primorske.si/Primorska/Istra/V-Strunjanu-nov-parkirni-rezim.aspx
www.parkstrunjan.si
www.td-solinarstrunj...index.html
www.zakladi-istre.si...rtiok.html

ASTRONOMSKE KAZNI po 41,73€

Novost je tudi poostren nadzor nad neplačniki. Izvajali ga bodo občinski redarji in delavci JP Okolje. Prvi bodo prekrškarje lahko neposredno kaznovali, drugi pa jim bodo pustili obvestilo, da bodo o kršitvi obvestili redarje. “Ob ugotovitvi, da parkirnina ni plačana, bo družba JP Okolje kot oškodovanec vložila predlog za začetek postopka o storjenem prekršku pri pristojnemu organu za nadzor mirujočega prometa,” pojasnjujejo v Okolju. Imetnike vozil brez parkirnega listka bodo kaznovali z 41,73 evri. Ob tem bodo neplačniki dolžni plačati še 40 evrov stroškov prekrškovnega postopka.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/V-Strunjanu-nov-parkirni-rezim.aspx

VARSTVENI REŽIM

V parku ne bodo več gledali skozi prste
V Krajinskem parku Strunjan ne bodo več gledali skozi prste tistim, ki kršijo varstveni režim. Naravovarstveni nadzorniki so po nekaj letih opozarjanj zdaj začeli tudi pisati kazni. V zadnjih mesecih so jih izdali šestim voznikom, ki so parkirali v naravi.

Taki prizori so tudi posledica zabav v Mesečevem zalivu, čeprav je zadrževanje tam ponoči prepovedano
Naravovarstvena nadzornica Alenka Popić med vsakim sprehodom pobira tudi odpadke, ki jih v parku puščajo nemarnežiFoto: HELENA RACE
Predvsem z motorji se obiskovalci pripeljejo prav do stopničk, ki vodijo z vrha klifa v Mesečev zaliv.
Odslej jih bodo nadzorniki kaznovali.
Opozorilne table obveščajo obiskovalce, česa vse ne smejo početi v Krajinskega parku Strunjan

Parkiranje v naravi in sidranje v Mesečevem zalivu sta najpogostejši kršitvi pravil obnašanja v Krajinskem parku Strunjan

Neki gospod je s čolnom večkrat pripeljal prav na obalo v Mesečevem zalivu. Ko smo ga opozorili, da tega ne sme početi, pa je bil še nesramen,” o enem od številnih kršiteljev pravil v Krajinskem parku Strunjan pove naravovarstvena nadzornica Alenka Popić. “V laguni Stjuža smo zalotili nekoga, ki je veslal na deski. Tam celo ribarijo, v Mesečevem zalivu kurijo, v gozdičku nad klifom šotorijo, motoristi se pripeljejo tik do stopničk, ki vodijo na obalo, avtomobili še vedno parkirajo tam, kjer ne bi smeli,” našteva.

Naravovarstvena služba Krajinskega parka Strunjan je sprožila postopek zoper zažigalca križa nad klifom. V naravnem rezervatu je namreč prepovedano kurjenje. Grozi mu kazen 125,19 evrov (oziroma pol manj, če jo plača v osmih dneh). Križ je Dean Verzel zažgal 10. maja in to oklical za umetniški projekt.

Plastenke v naravi
Zadnjih nekaj let so kršitelje pravil vedenja v Krajinskem parku Strunjan le opozarjali. Nato so pridobili vse pristojnosti, postali prekrškovni organ in pred nekaj meseci napisali prve kazni (po 40 evrov), ki so menda precej vznemirile kršitelje. “Naš namen ni terorizirati ljudi, ki bodo mogoče pobrali oljčno vejico na poti. Ne moremo pa dopuščati, da so avtomobili parkirani vsepovsod, da so čolni zasidrani v Mesečevem zalivu in podobno,” pojasnjuje Popićeva.

Krajinski park Strunjan obsega območje severno od ceste Izola-Piran med Belvederjem in Strunjanskimi solinami. Znotraj njega so tri območja še posebej zaščitena: laguna Stjuža, strunjanski klif z obalo in Mesečev zaliv ter rt Ronek. V Stjuži je tako prepovedana vožnja z vsemi plovili, kolesi in motorji, dovoljeni niso niti plavanje, ribolov, nabiranje rastlin in živali, kurjenje, kampiranje ter hoja zunaj označenih poti. Vstop je prepovedan tudi psom. Na klifu in v Mesečevem zalivu so omejitve podobne, psi morajo biti na vrvici, prestavljanje kamnov na obali ni dovoljeno, obiskovalci pa so lahko tam le podnevi. Sidranje, ribolov in avtonomno potapljanje ni dovoljeno. Obiskovalce o prepovedih jasno obveščajo table.
Priznava, da upravljanje parka, v katerem so naselja in je turizem glavna dejavnost, ni enostavno. “A pravila so jasna in red moramo vzpostaviti. Ko gredo ljudje v gore, jim je jasno, da odpadke prinesejo v dolino. Tu pa plastenke kar puščajo v naravi,” pravi, medtem ko pobira odpadke v gozdičku nad klifom.

Obveščajo redarje in inšpektorje
“Neposredno nimamo veliko pristojnosti, lahko pa obvestimo druge prekrškovne organe, na primer okoljskega ali ribiškega inšpektorja, redarstvo ali policijo. Kršitelja fotografiramo in podamo predlog za uvedbo postopka, v katerem so podatki, ki smo jih pridobili, uporabljeni kot dokaz,” pojasnjuje nadzornica. Sama lahko kaznuje na primer voznike v naravnem okolju, o napačnem parkiranju na javnih površinah pa obvesti občinske redarje. Posebej pozorna je na plovila, zasidrana v Mesečevem zalivu - o njih bo obveščala Upravo RS za pomorstvo, če bodo na njih ribarili, pa še ribiško inšpekcijo.

Med kršitelji so tako domačini kot obiskovalci iz notranjosti Slovenije. “Opazila pa sem, da so bili domačini bolj obzirni in razumevajoči, ko sem jim pojasnjevala, da na obali ne smejo prestavljati kamnov in graditi zidkov, saj s tem posegajo v naravo,” pravi Popićeva. Tudi kolesarji težko razumejo, da ne smejo voziti po stezici nad klifom. “Menimo, da kolesa bolj uničujejo stezo kot pešci. Pot je ozka in ne bi radi, da se razširi.” So pa razmere, kar zadeva parkiranje v naravi, nekoliko boljše kot pred leti, opaža. Hkrati pa dodaja, da vse več ljudi zahaja na plažo v Mesečev zaliv, tako da je bila konec tedna spet “norišnica”.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/V--parku-ne-bodo-vec-gledali-skozi-prste.aspx

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli