Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

MURENA

/13/...na mureno smo vedno gledali z veliko mističnosti, saj smo o njej vedeli bore malo, da je elegantna, nevarna, hitra, strupena, spretna, bojazljiva in hkrati strašna, saj so jo povečini primerov srečevali le pogumni potapljači, pa še to predvsem v tujih morjih.
Tako smo mureno lahko opazovali le v velikih akvarijih, kakšnih filmih o podvodnem svetu ter video kasetah ljubitelja in oceanografa Jean Jacques Costeauja in kot izgleda je sedaj zašla tudi v naše vode, saj jo je včeraj ulovil Sašo Moškon v Fornačah pri Bernardinu v bližini Morsko biološke postaje inštitita za biologijo, dolgo kar 113 cm ter težko 4,12 kg: Laughing

Murena
Murena ima prav tako kot gruj kačasto telo, le nekoliko bolj bočno stisnjeno in krajše. Barve je črno-rumene pegaste. Zadržuje se na kamnitem dnu v srednjih globinah med razpokami, kjer se lahko podnevi skriva, ponoči pa odhaja na lov. Kot požrešna riba je zelo napadalna. Ima okusno meso, ki je bilo posebno v času Rimljanov zelo cenjeno; redili so jih v posebnih ribnikih in jih hranili celo s človeškim mesom. Pri lovu na murene moramo biti zelo previdni, ker je ugriz strupen. Bolje je, da se jih začetnik izogiba.
http://www.h2oteam.com/?menu_item=rribe
http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Janezz/Porocila/LRI/priloga_1.pdf

MURAENA HELENA

Murene (Muraena helena), ki jih sicer najdemo le v srednjem in južnem Jadranu, navzlic zmotnemu prepričanju, da so strupene, ne vsebujejo strupenih organov, lahko pa nevarno ugriznejo. Njihov ugriz lahko povzroči resne bakterijske okužbe.
http://www.mbss.org/portal/index.php?Itemid=9&id=81&option=com_content&task=view&lang=sl
http://www.itsnature.org/wp-content/uploads/2010/05/1189129863.jpg
http://www.jjphoto.dk/fish_archive/warm_saltwater/muraena_helena.jpg
http://www.jjphoto.dk/fish_archive/warm_saltwater/muraena_helena.htm
http://www.maestropescador.com/Colaboradores/patzner_robert_a/Muraena_helena.jpg
http://www.malawicichlidhomepage.com/other/IMG_1047.JPG
http://www.drm-drustvo.si/index.php?q=photos/tags/Murena+-+Muraena+helena

PRVA MURENA

Prva murena  v našem morju!

V Tržaškem, Koprskem in Piranskem zalivu murene ni videl še nihče.
Štirikilska murena v rokah športnega ribiča

»Iz špranje na globini sedem metrov, le deset metrov od obale pri parkirišču na Fornačah pri Bernardinu in nedaleč od morske biološke postaje inštituta za biologijo, je štrlela le glava. Prepričan sem bil, da gre za ugorja. Sprožil sem podvodno puško. Sulica se je zapičila nekaj centimetrov za glavo. Ranjena morska kača se je poskušala zavleči v luknjo, to pa ji je preprečila prav sulica, ki se je zagozdila med skalo in luknjo. Imel sem dovolj časa. Najprej sem jo hotel potegniti z roko. Ni šlo. Žival se je upirala. Z nožem sem ji prerezal vrat, šele ko je izdihnila, sem jo potegnil iz luknje.

Bil sem presenečen, namesto ugorja sem ulovil mureno. Ta vrsta ribe načeloma nima domovanja v najsevernejšem delu Jadrana. Sicer so jo opazili na Malem Lošinju, Unijah in menda celo v morju pri Pulju. V Tržaškem, Koprskem in Piranskem zalivu naj je ne bi videl še nihče,« je dva dni po ulovu še vedno vzhičeno pripovedoval mladi računalničar, 24-letni Sašo Moškon iz Parecaga.
http://www.slovenskenovice.si/clanek/158783

zoran13

MAERSK & TRIPLE E

Po morju bo plulo še več kontejnerskih ladij - velikank

Trije ladjarji so potrdili naročilo za skupaj 24 velikanskih kontejnerskih ladij

Ladje Triple E, ki jih kupuje danski ladjar Maersk, bodo največje kontejnerske ladje v svetovnih morjih.

Danski ladjar Maersk je, potem ko je že februarja letos podpisal naročilnico za deset ogromnih kontejnerskih ladij »Triple E«, sedaj pri južnokorejski družbi Daewoo Shipbuilding & Marine Engineering naročil še 10 takšnih ladij. Gre za največjo kontejnersko ladjo doslej - dolga bo 400 metrov, široka 59 metrov in visoka 73 metrov, njena kapaciteta pa bo 18 tisoč kontejnerskih enot (TEU). Prvih deset ladij bo Maersk dobil leta 2013 ali 2014, drugih deset pa med 2014 in 2015.

Ladjar Neptune Orient Lines (NOL) je medtem potrdil, da je z Daewoojem in Hyundai Samho Heavy Industries podpisal naročilnice za dve kontejnerski ladji s kapaciteto 9.200 TEU in za deset ladij z kapaciteto 14 tisoč TEU. Posel je vreden 1,54 milijarde dolarjev, piše www.ifw-net.com.

Dve kontejnerski ladji s kapaciteto 8.600 TEU je pri Mitsubishi Heavy Industries naročil tudi MOL , datum dobave pa je leta 2013. Novi ladji bosta pluli med Azijo in Evropo.
http://logistika.finance.si/316774/Po-morju-bo-plulo-%B9e-ve%E8-kontejnerskih-ladij---velikank

zoran13

JAHTONE

/13/...ko smo kot otroci hodili v domače marine in zalive občudovati lepe jahte tujih prestižnih gostov, se je kljub kriznim razmeram navkljub, sedaj situacija spremenila, tako, da lahko mi sedaj v bližnji tujini, lahko občudujemo velike in prestižne˝jahtone˝ naših prestižnih gostov. Tisti, ki so bili pridni in delavni so lahko te lepe jahte tudi čistili in jih negovali, pa tudi vzdrževali, ko ni bilo tujih prestižnih gostov in so nam jih prav skrivnostno razkazovali ter se hvalili kakšno srečo da imajo v življenju. In mnogi so tako ostali pri takratnih gospodarjih, tako, da jih še danes vozijo po vsem svetu, nam so ostali lepi spomini in morda kakšna bližnja vožnja. Morda smo imeli veliko srečo, da smo lahko vse to opazovali od blizu, tako od blizu, da se ob tem nismo zavedli, koliko od teh lepotic so kupili domači prestižni kupci, ki smo jih srečevali samo ob kakšni sejemski prireditvi Internautice: Razz

Na jahti s Pahorjevo princeso Simono

Nekdanja Pahorjeva desna roka Simona Dimic se sonči na 22-metrski jahti svojega partnerja Romana Horvata. Tomaž Lovše je svojo 34-metrsko Anito zasidral v Monaku - ko je ne uporablja, jo oddaja za 75 tisoč evrov na mesec. Pri Reporterju smo sestavili seznam lastnikov največjih jaht med Slovenci in prečesali marino v Novigradu v hrvaški Istri.

Objavljamo letošnji seznam največjih jaht in jadrnic, registriranih v Sloveniji. Največje jahte v lasti Slovencev so še vedno registrirane in privezane v tujini, prvo mesto je zadržal Tomaž Lovše s 34 metrsko luksuzno jahto tipa leopard, v Novigradu pa smo našli 22 metrov dolgo jahto vrste princess, na kateri se rada sonči Simona Dimic, nekdanja šefinja kabineta Boruta Pahorja.

Lastnik Diners Cluba Slovenija in predsednik Smučarske zveze Tomaž Lovše ima v lasti prestižno 34-metrsko jahto Anita, tipa leopard, in 34 17 metrov dolgo jadrnico Grand Soleil. Še vedno sta registrirani v kneževini Monako in privezani ob bok drugim primerljivim ali še večjim plovilom v lasti bogatašev z vsega sveta.

Ponaša se z vrhunsko avdio in video opremo v vsaki od razkošnih kabin, od katerih je glavna široka kar šest metrov. Za ponazoritev velikost lahko navedemo, da je odprti salon velik 60 kvadratnih metrov, v jedilnici za deset oseb sta dve zofi. Posadka (vsaj pet oseb) ima svoje ločene kabine; jahta pri hitrosti 27 vozlov porabi v povprečju 600 litrov goriva, najvišja hitrost je občudovanja vrednih 44 vozlov (več kot 80 kilometrov na uro), do katere jo poženejo trije motorji s skupno močjo 7.200 konjev.

Kolikšna je vrednost obeh plovil, Lovše ne ve, saj ju nima namena prodati, poznavalci pravijo, da bi zanjo v teh kriznih časih težko iztržili več kot štiri mio. evrov. Lovše jo skupaj uporablja kakšen mesec dni na leto, sicer pa jo oddaja podružbe Edmistion za 75 tisoč evrov. Tudi pri oddajanju se zelo pozna kriza, saj je bila še lani cena najema za teden dni 95 tisoč evrov.

Princess za Pahorjevo princeso
Jahta, ki je lani najbolj razburila Slovence, je privezana v bližnjem Novigradu, na njej pa so posneli Simono Dimic, nekdanjo šefinjo kabineta premierja Boruta Pahorja. S predsednikom vlade še vedno ohranjata prijateljski odnos, pred nekaj dnevi so ju znova zalotili skupaj. Iz Pahorjevega kabineta so pojasnili, da je šlo za srečanje osebne narave, Dimičeva ga ni hotela komentirati.

Ali je kdaj gostila premierja na 22 metrov dolgi jahti princess V70, ne vemo, gre pa za eno največjih in najlepših jaht v novi marini v Novigradu, ki je s 365 privezi manjša od portoroške, jo pa pošteno prekaša po številu in dolžini jaht. Približno deset odstotkov lastnikov ali uporabnikov tamkaj privezanih jaht je Slovencev.

Jahta Pelagus, na kateri so opazili Dimičevo, je v lasti oziroma v najemu njenega partnerja Romana Horvata, lastnika turistične agencije Escape, kateri se je promet v času Pahorjeve vlade povečal za 30-krat: z 36 tisoč evrov na kar 2,2 milijona evrov. Registrirana je v Avstriji, poznavalci so nam razložili, da avstrijske lizinške hiše ponujajo ugodnejše pogoje od slovenskih, registracija v tujini pa zagotavlja tudi manj možnosti za razkritje doma.

Lani je Simona Dimic v pogovoru za TV Slovenija nonšalantno dejala, da jahta ni njena, niti ni Horvatova, in dodala, da je ne zanima, v čigavi lasti je, potrdila pa je, da je bila na tej jahti, a »tudi še na kakšni drugi«. Če Horvat jahto še vedno odplačuje avstrijski lizinški hiši, potem formalno res ni njegova.

Po ocenah je vredna okoli milijon evrov, mesečni obrok za najem pa naj bi bil okoli 15 tisoč evrov. Na jahti so dve luksuzni večji in ena manjša kabina za šest gostov in dva člana posadke. Pod je iz tikovega lesa, v vsaki kabini je plazma TV- in DVD- predvajalnik, na razpolago je večja dnevna soba.
http://www.reporter.si/index.php?option=com_content&task=view&id=5933&Itemid=59
http://www.internautica.net/index.php/sl/galerija?func=viewcategory&catid=16

TOP 100

* KP-834/15.95m/TAMY I/letnik 2008/motorna/ASTILLEROS MENORQUIN YAHTS,S.L./število oseb 12/ lastnik Acord 92 d.o.o.,Summit Leasing Slovenija
* PI-901/15,94m/PODLANICA/letnik1935/motorna jahta/LADJEDELNICA ROVINJ/število oseb 50/BKS Leasing d.o.o.,leasingojemalec Katarina Domnik,
* IZ-3226/15,86m/letnik 1989/motorna/RAFFAELLI COSTRUZIONE NAUTICHE/število oseb 12/Bojan Petan,Leskovec pri Krškem
* PI-153/15,85m/ŠTOKA/letnik 2004/Jadrnica/EVI-JOŽE DROFENIK/število oseb 8/Evi in Jože Drofenik S.P. in SLOVING d.o.o,Ljubljana
* KP-1727/15,83m/BRT/letnik 2000/motorna /RAFFAELLI COSTRUZIONI NAUTICHE S.p.A/število oseb 8/Alea Leasing d.o.o.,leasingojemalec KB d.o.o.,(Tom Plešinac)
* 921-KP/15,80m/LASTOVKA/letnik 1954/motorna/Ladjedelnica Boris Kidrič/število oseb 50/Mevimar d.o.o,(Evgen Glavina)
* IZ-2864/15,80m/letnik 2006/Alojzij Horvat/ število oseb 12/Alojzij Horvat, Pristava pri Mestinju
* PI-3886/15,69m/BELLA/letnik 2008/jadrnica/ELAN MARINE d.o.o./število oseb 10/KIG d.o.o,IG,
* 83-IZ/15,55m/MERLIN/letnik 1990/motorna/WIDTH/število oseb 20/MANTA d.o.o.,Jernej Sedmak/
* PI-3771/15,51m/EOL-ZOJA/letnik 2006/motorna/AZIMUT-BENETTI S.p.A./število oseb 12/MI-SOB d.o.o.,(Mirjana Sobočan),

zoran13

HISTORY SUPREME

/13/...najprestižnejša jahta, dolga 30,5m, anonimnega Malezijca za nepredstavljivih 3,4 mrd€ z vgrajeno tono zlata, platine ter vgrajeno posebno steno s kosi meteorita in kostjo najkrvoločnejšega dinozavra Tyrannosaurus Rex: Laughing

http://www.whatsonningbo.com/health525.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Jan 2012 00:19; skupaj popravljeno 4 krat

MARINOS D & SORACHI MARU & LADY TERRY & SEA SERENADE & CHANG PO PO & CHANG PO GO

/13/...že 7 let traja agonija lastnika trajekta MARINOS D in njegove zelo razredčene posadke, od katere sta ostala samo mož in žena, ki jima dobri ljudje in človekoljubne organizacije Rdeči Križ in Karitas še vedno prinašajo hrano: Crying or Very sad

ZGODOVINSKA POT

V letu 1976 je bila splavljena kot Sorachi Maru s strani lastnika Hakodate Shipyard /Yard no.628) za Japonsko državno železnico.
V letu 1990 je bila prodana družbi Golden Galaxy S.A, Panama in preimenovana v Lady Terry.
V letu 1992 je bila prodana družbi Poseidon Lines Shipping Co. , in ponovno preimenovana v Sea Serenade.
Med letoma 1992 do leta 2002 je vozila na relacijah med Bari, Korfu (igoumenitsa) ter Črnim morjem in končno med Trstom in Duressi, kjer se je konec maja 2002 tudi zaustavila.
Kasneje je bila priodana na avkciji družbi Four Season Cruise Co, South Korea.
Od 12.07.2004 je prišđla v ladjedelnico Izola in se preimenovala v Chang Po Po in Chang Po Go.
Pred kratkim v letu 2006 je bila prodana družbi Marinos Lines in ponovno preimenovana v MARINOS D, s katero so hoteli vzdrževati linijo med Brindisi in Igoumenitsa ter Zante...
DOLŽINA: 144,6 m
GT:8552
DWT:2675
Višina:18.5
Ugrez:5.1
Zastava: Panama

ZAPUŠČENI TRAJEKT

Zapuščeni trajekt so morali privezati ob obalo

Grški trajekt Marinos D, ki v Izoli vedri že dobrih sedem let, je včeraj doživel zasuk. Doslej je bil v četverovezu, pritrjen s sidrnimi verigami in privezan pravokotno na obalo, v Ladjedelnici Izola pa so ga včeraj privezali vzdolž obale, še vedno ga držijo tudi sidrne verige. Tako jim je zaradi varnosti naložila uprava za pomorstvo.
Marinos D so vlačilci zasukali in odslej je privezan vzdolž obale

Do slovesa doka, ki je Izolo zapustil junija, je zapuščeni grški trajekt vedril v njegovem zavetju. Do včeraj je bil v četverovezu - pritrjen z dvema sidroma v morje in z dvema verigama na krmi na obalo.

Brez doka bolj nevaren

A pomorska inšpekcija je takoj potem, ko je vlačilec odvlekel dok proti Cipru, Ladjedelnici z odločbo naložila, naj trajekt varno priveže ob obalo. “Brez zavetja doka je bil trajekt preveč izpostavljen in zato nevaren. Sploh pa z avgustom prihaja čas tramontan. Če bi se vrvi potrgale, bi lahko tvegali, da bi prišlo do onesnaženja okolja,” je povedal Tomo Borovničar, direktor uprave za pomorstvo.

V Ladjedelnici so menili, da je premikanje ladje nepotrebno in da so možnosti, da bi trajekt - če bi se vrvi potrgale - butal ob obalo, tako rekoč neznatne. “Trajekt je bil pritrjen z dvema sidroma v morje in z dvema verigama na krmi na obalo. Predlagali smo, da bi ga še dodatno pritrdili, tudi ob steber v morju; če je vse, tudi najbolj neprijazne vremenske razmere zdržal dok, ki je bil 140 metrov dolg in 13 metrov visok, bi jim kljuboval tudi trajekt,” je menil direktor Ladjedelnice Izola Tomaž Jeločnik, ki se je naposled moral sprijazniti z odločbo.

Odslovili že dve ladji, ker ni prostora

Včeraj dopoldne so naročili dva vlačilca, ki sta zasukala ladjo, in jo privezali ob obalo. V Ladjedelnici pravijo, da jim zapuščeni trajekt odžira dragoceni prostor, ki ga potrebujejo za popravila ladij.

“Dve ladji smo že morali odsloviti, ker imamo obalo zdaj zasedeno. Izguba dveh poslov, ki bi skupaj trajala kak poldrugi mesec, pomeni izgubo vsaj 45.000 evrov,” je včeraj na hitro računal Jeločnik, potem ko je seštel še, koliko jih je stal premik trajekta: nič manj kot 12.000 evrov, če računamo najem vlačilcev, pilotskih storitev, pa agregat, delo zaposlenih ...

V upravi za pomorstvo so zadovoljni, da je Ladjedelnica sama poskrbela za varnost trajekta: “Ravnali so razumno in odgovorno. Če ne bi poskrbeli, bi zadevo v svoje roke prevzela država, a stroški bi bili na koncu precej višji,” pa pravi Borovničar.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Zapusceni-trajekt-so-morali-privezati-ob-obalo.aspx
http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=495137
http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1031014
http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=824935
http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=760163
http://hhvferry.com/blog/wp-content/uploads/2011/05/seaserenade_corfu99.jpg

12.12.2011

Turek danes prihaja v Izolo po 4663 ton starega železja

Turški kupec ladje Marinos D je v petek poravnal celotno kupnino, danes pa prihaja v Izolo, da bo pripravil vse potrebno za vleko ladje do Izmirja.

“Na sodni dražbi ladje je plačal 89.000 evrov varščine, zdaj pa je poravnal še preostalih 960.000 evrov kupnine,” je povedal direktor ladjedelnice Tomaž Jeločnik. Ladjedelnica bo Turku omogočila dva tedna brezplačnega priveza, pričakovati je, da bo ladjo v tem času tudi odvlekel. Marinos D pravzaprav formalno ni več ladja, saj nima dokumentov in je bila prodana za staro železo; prazna ladja tehta 4663 ton. “Je pa še vedno plovna,” pravi Jeločnik. Trajekt, dolg 145 metrov, so gradili leta 1976 na Japonskem, najprej se je imenoval Lady Terry, potem je bil Sea Serenade, v Izolo je prišel leta 2004 kot Chang Po Po in tu obtičal zaradi neporavnanih dolgov ladjarja. Na privezu je dvakrat zamenjal ime, najprej je postal Chang Po Go, potem pa Marinos D.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Turek-danes-prihaja--v-Izolo-po-4663-ton-starega-z.aspx

06.01.2012

Foto: Grški trajekt kljub burji naposled zapustil Izolo

Grški trajekt Marinos D, ki bi moral izolsko ladjedelnico zapustiti že v četrtek, je popoldne vendarle izplul z Izole v smeri Turčije, je potrdil direktor ladjedelnice Tomaž Jeločnik. Razlog za odlog je bila napovedana burja, ki bi bistveno otežila plovbo v severnem Jadranu, zaradi česar so se v četrtek sprva odločili počakati do sobote.
http://www.dnevnik.si/foto/1042500457

zoran13

MOON

Bogataši iz Srbije, Črne Gore in BiH so nasedli jahto pri Hvaru

Kapitan ladje pravi, da je nasedla, ker je vanjo vdrlo morje. Vsi rezervoarji goriva so zaprti in tako ni prišlo do onesnaženja morja. Nobeden od 5 potnikov na jahti ni poškodovan.

Jahta MOON dolga 35 metrov, je nasedla v nedeljo zjutraj na otočku POKONJI DOL pri Hvaru. Luška kapitanija Split je dobila sporočilo od hrvaške izpostave okoli 7.30, da je na ladji razpoka v premeru 1 meter.
Na mesto te pomorske nesreče je ob 8.15 prispela ladja gasilcev Kaštela ˝Sv.Florijan˝, ki je ogradila jahto s preprekami, ob 9.30 pa je izplovila ladja Luške kapitanije Split ˝ Pojišan˝ z dežurnimi inšpektorji ter vlašilec Argus. V njenih rezervoarjih se je takrat nahajalo 8 ton diesel goriva, katero je bilo prečrpano v rezervoarje vlačilca ARGUS Splitskega Brodospasa. Do onesnaženja morja ni prišlo.

Poveljnik, drugače šrnogorski državljan, je rekel, da je zanalašč nesedel jahto, taradi tega, ker je opazil vdor vode.
Jahta pluje pod zastavo Združenih Arabskih Emiratov in ima redno izdano vinjeto in v lastništvu Abu Dhabi International Marine Sports Clud. Na njej je bilo 5 članov, trije državljani Črne Gore, po eden iz Srbije ter eden in Bosne in Hercegovine in ob tem dogodku ni bil nihče poškodovan.
Na izpostavi Hvar so povedali, da so dobili prijavo od lastnika gostilne na otoku Pokonji Dol. Luška kapitanija iz Splita bo izvršila pregled situacije.
http://www.24sata.hr/crna-kronika-news/hvar-nasukala-se-jahta-od-35-metara-more-nije-onecisceno-229556
http://www.slobodnadalmacija.hr/Crna-kronika/tabid/70/articleType/ArticleView/articleId/144917/Default.aspx

zoran13

MORSKI PES & JUHA

/13/...to čudovito mogočno žival sem videl ulovljeno dalnjega leta 1963 ter v kakšnih akvarijih ter posebnih muzejih posvečeni njihovim legendam in ostankom. Ob tem se jih vedno da dobiti v kakšni bolje založeni ribarnici, predvsem manjše, ki se sami ulovijo v ribiške mreže, ob tem, da je njihovo meso zelo zdravo in tudi okusno je njihova znamentost tudi v tem, da le pri morskih psih kar dolgo veljalo prepričanje, da pri njih nikoli ni bilo rakastih obolenj, kar so kasneje znanstveniki ovrgli. To zaenkrat sicer velja edinole za dobro nam znano kozo.
Že na strani 11 je zapisano glede zbiranja podpisov za kite in tjulnje, sedaj pa bi morali dodati še morske pse, ki jim grozi drastični upad populacije, zato je tudi v Kitajskih restavracijah potreben tehten razmislek, ob naročeni in ponujeni juhi morskega psa: Shocked

PLAVUT IZ MORSKEGA PSA

Juha iz plavuti  morskega psa?  Ne, hvala!

Morski psi pri večini ljudi vzbujajo strah, zato je za njihovo varovanje veliko manj podpore javnosti kot na primer pri kitih ali delfinih.
Kitajski košarkarski zvezdnik Yao Ming je s plakatom ozaveščal Azijce, naj ne jedo juhe iz plavuti morskega psa.

Čeprav si EU v mednarodnih telesih najbolj intenzivno prizadeva za zaščito nekaterih ogroženih vrst, ima v svoji zakonodaji še vedno eno najšibkejših prepovedi škodljive prakse rezanja plavuti na svetu.

Morski psi so »najhujši, najbolj krvoločni, najmočnejši in najbolj spretni morski morilci«, pravi nedavno objavljen članek v enem od slovenskih časopisov in bralce opozarja pred nevarnostmi morskih psov v Jadranu. Čeprav se v poletnih mesecih takšne teme pričakovano prebijejo na prve strani časopisov, je veliko manj pozornosti deležno dejstvo, da so prav te »pošasti« močno ogrožene, in to zaradi delovanja nekega drugega plenilca – človeka.

Morski psi imajo to »smolo«, da pri večini ljudi vzbujajo negativna čustva, strah in grozo, zato je za njihovo varovanje veliko manj podpore javnosti kot na primer pri kitih ali delfinih, ki imajo izrazito pozitivno podobo med ljudmi. Filmi, kot je slavno Spielbergovo Žrelo, in dramatično medijsko poročanje o napadih na ljudi zvito izkoriščajo človeku prirojeni prastrah pred velikimi plenilci.

Pa čeprav je statistična verjetnost, da bo plavalca v morju napadel morski pes, izredno majhna. Na leto je na vsem svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25 do 30 usodnih. V Jadranu je bilo v zadnjih stotih letih deset napadov morskega psa, šest jih je bilo za človeka usodnih. Nazadnje se je takšen napad zgodil leta 1971.

Ogrožena tretjina vseh vrst

V Jadranskem morju živi 28 vrst morskih psov, za šest dodatnih vrst pa obstajajo podatki o možnem pojavljanju, in pri veliki večini teh vrst je zaznati drastičen upad populacij, prav tako kot pri njihovih najbližjih sorodnikih skatih, pravi dr. Lovrenc Lipej z morske biološke postaje v Piranu, največji strokovnjak za morske pse pri nas.

»Za lovne vrste je največji problem prelov, za druge vrste pa prilov ali stranski ulov. Pogosto se namreč dogaja, da se v ribiške mreže in druga ribolovna orodja zapletajo morski psi in druge hrustančnice, poleg njih pa tudi pliskavke, želve karete, morske ptice in velika množica morskih nevretenčarjev.

S problemom prelova in prilova se ubadamo tudi v Sloveniji. V ribiške mreže se sicer redko, pa vendar vsako leto zapletajo velike vrste morskih psov, kot sta na primer morska lisica in sinji morski pes. Leta 2000 sta se samo v Piranu dvakrat v ribiško mrežo zapletla dva mladiča morskega psa orjaka. Čeprav je upad zaznati na obeh straneh Jadrana, je stanje znatno bolj skrb zbujajoče na italijanski strani, kjer so na primer lovne vrste že izlovili,« pravi Lipej.

Na globalni ravni je po oceni Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) ogrožena tretjina vseh vrst morskih psov in skatov, od tega 17 odstotkom vrst grozi izumrtje. Razmere so še posebej slabe v Sredozemlju, kjer je kar 40 odstotkov vrst kategoriziranih kot ogroženih, medtem ko so pilarji, ena bolj ogroženih skupin, lokalno že izumrli. »Zaradi tako visokega odstotka ogroženih vrst je posebna skupina za morske pse pri IUCN označila Sredozemlje za morskim psom najbolj nevarno območje,« je povedala Sonja Fordham iz mednarodne koalicije nevladnih organizacij Shark Advocates International.

Posebej ranljivi za intenzivno človekovo izkoriščanje

Eden poglavitnih razlogov za ogroženost morskih psov in njihovih bližnjih sorodnikov skatov je njihova biologija, saj živali rastejo zelo počasi, pozno spolno dozorijo in imajo malo mladičev, poleg tega so običajno dolgoživeče živali, zato potrebujejo populacije veliko časa, da si opomorejo. »Na nesrečo so morski psi zaradi lastnosti, ki so jim dobro rabile vseh 400 milijonov let evolucije, posebej ranljivi za intenzivno človekovo izkoriščanje,« piše v poročilu IUCN. Velik problem je tudi onesnaženo okolje. »Analiza vsebnosti metilživega srebra v različnih tkivih dveh vrst morskih golobov in pri eni vrsti morskega biča v slovenskem delu Jadrana je pokazala, da je tudi kontaminacija z živim srebrom resen problem,« pravi dr. Lipej.

Glede varovanja morskih psov ocenjuje, da je bilo doslej iniciativ zelo veliko, uspehov pa malo. Na morski biološki postaji v Piranu, ki sodi pod okrilje nacionalnega inštituta za biologijo, sicer posvečajo veliko pozornosti raziskavam morskih psov in drugih hrustančnic (dr. Lipej je soavtor monografije Sharks of the Adriatic Sea, Morski psi Jadrana), prav zdaj pa se ukvarjajo s projektom vnovične naselitve morskih mačk v naše morje.

Med najbolj globalno ogroženimi skupinami so pilarji, žagaricam podobni skati z značilnim dolgim izrastkom, podobnim žagi. Vseh trenutno sedem poznanih vrst je po klasifikaciji IUCN opredeljenih kot kritično ogroženih. »Kot drugi morski psi so te vrste zaradi značilnega življenjskega cikla z dolgo življenjsko dobo in malim številom potomcev zelo občutljive na prelov.

Poleg tega se njihov dolg, žagi podoben izrastek (rostrum) hitro zaplete v vse vrste ribiško opremo. Ribiči 'žago' raje odrežejo, kot da bi tvegali poškodbe pri njenem odpletanju. Povrhu so pilarji odvisni od dobro ohranjenega priobalnega pasu, kjer živijo predvsem med dozorevanjem. Ta območja pa se uničujejo z alarmantno hitrostjo,« pravi Sonja Fordham. Med posebej ogroženimi vrstami našteva še temnega morskega psa, atlantskega morskega psa, morskega psa trneža in globokomorske vrste morskih psov, ki so vse močno prelovljene.

»Temni morski pes, na primer, doseže spolno zrelost šele z dvajsetimi leti, peščeni tigrasti psi imajo le dva mladiča naenkrat, samice morskih psov trnežev nosijo mladiče skoraj dve leti, globokomorske vrste, ki jih intenzivno lovijo že desetletja, pa rastejo še posebej počasi. Te vrste preprosto niso sposobne prenesti tako močnega ribolovnega pritiska,« pravi Sonja Fordham. Vzrok za prelov morskih psov je bodisi povpraševanje po njihovem mesu, po njihovih plavutih, ki se uporabljajo za pripravo tradicionalne kitajske juhe, bodisi zaradi olja njihovih jeter.

Dvolična vloga Evropske unije

Američanka Sonja Fordham, veteranka boja za varovanje morskih psov, je še posebej izpostavila vlogo Evropske unije kot glavnega akterja v svetovni industriji lova morskih psov in trgovine z njimi. »Plovila pod zastavo držav EU, še posebej iz Španije, Portugalske, Francije in Velike Britanije, lovijo morske pse po vsem svetu. EU je vodilna pri izvozu plavuti morskih psov in ključni trg za njihovo meso. Španija se dosledno uvršča med največje štiri države po ulovu morskih psov na svetu,« pravi sogovornica iz Shark Advocates International.

Po drugi strani pa je EU vplivna članica mednarodnih organizacij, ki regulirajo ribištvo in lov divjih živali, ki so ključne za uveljavljanje standardov v številnih drugih državah. »V zadnjih nekaj letih je EU dosegla velik napredek pri zaščiti posebno ranljivih vrst morskih psov in skatov, vključno z goslaši in globokomorskimi belimi skati, vendar večina teh ukrepov ne sega v Sredozemlje.

EU je končno opustila lov na nekatere najbolj ogrožene morske pse (na atlantskega morskega psa, morskega psa trneža in globokomorske morske pse), a za dve glavni lovni vrsti, maka in modrega morskega psa, še vedno ni nobenih omejitev ribolova. Čeprav si EU v mednarodnih telesih najbolj intenzivno prizadeva za zaščito nekaterih ogroženih vrst, ima v svoji zakonodaji še vedno eno najšibkejših prepovedi škodljive prakse rezanja plavuti na svetu (ko se odrežejo plavuti, telo pa zavrže v morje), kar znižuje standarde v svetovnem merilu,« na dvoličnost Unije opozarja Sonja Fordham.

Sedanja zakonodaja EU ne dovoljuje prakse rezanja plavuti, ko se telo morskega psa zavrže. Ribiči pa lahko plavuti odrežejo in jih na ladji skladiščijo posebej, s čimer prihranijo tovorni prostor. In prav takšna ureditev omogoča očitne kršitve prepovedi. Težko je namreč nadzorovati, ali so na ribiški ladji res vsi morski psi, ki so jim odrezali plavuti, ali ne. Gre za očitne luknje v predpisih, za katere vedo vsi in jih ribiči s pridom izkoriščajo, opozarjajo kritiki.

»Najpreprostejša rešitev je, da se prepove odstranjevanje plavuti morskim psom, dokler se jih ne izkrca na kopno. Edino takšno ureditev je mogoče učinkovito nadzirati, poleg tega edina omogoča preprosto prepoznavanje ujetih vrst, kar je bistveno za vodenje evidenc ulova in s tem upravljanje populacij,« pravi Sonja Fordham. Prav zdaj evropska komisija pripravlja predlog amandmaja, ki bo natančneje urejal prepoved odstranjevanja plavuti, objavljen bo predvidoma jeseni. »Javna podpora in pritisk bosta ključna, da se takšna ureditev sprejme in s tem omogoči učinkovita zaščita teh izjemnih bitij,« pravi Sonja Fordham.

Povsem drugače kot pri morskih sesalcih kitih in delfinih, ki imajo v javnosti izrazito pozitivno podobo, morski psi velikih simpatij ne sprožajo. Dober primer je film Skriti zaliv o lovu na delfine na Japonskem, ki je močno mobiliziral javno mnenje za zaščito teh morskih sesalcev.

Na ta vidik opozarja tudi dr. Lovrenc Lipej: »K sreči se je za vosate in druge velike kite kitolov proti koncu prejšnjega stoletja končal, ne vem pa, ali nam bo lov na morske pse uspelo ustaviti. Kljub mnogim dokumentarcem in bolj ozaveščenim populacijam ljudi imam občutek, da imajo morski psi zaradi neslavnega ugleda nekaterih vrst manj možnosti kot kiti. Upam, da se motim.« ¾ Kitajski košarkarski zvezdnik Yao Ming je s plakatom ozaveščal Azijce, naj ne jedo juhe iz plavuti morskega psa.

Malo človeku nevarnih morskih psov

Morski psi (Selachiformes) so skupina rib hrustančnic, ki jih skupaj s sorodnimi skati (Rajiformes) uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati) razreda hrustančnic (Chondrichthyes), te pa med vretenčarje. Morskim psom in skatom nekoliko bolj daljni sorodnik so morske podgane ali himere.

Opisanih je okoli 250 različnih vrst morskih psov, ki so razdeljene v več družin: med njimi so kitovci in morski psi orjaki (ki se prehranjujejo s planktonom in so največje živeče ribe na Zemlji), morske mačke, kladvenice, morske lisice in druge. Živijo skoraj izključno v morjih, le nekatere vrste zaidejo v reke, ena populacija je tudi sladkovodna. Največ vrst živi v toplih tropskih morjih, pojavljajo pa se tudi v zmerno toplih morjih in hladnih polarnih vodah.

Nekatere vrste psov plavajo blizu površine, druge tisoče metrov globoko, blizu obale ali daleč na odprtem morju. Njihov skelet je iz hrustanca, kot pove že ime skupine. Razmnožujejo se z notranjo oploditvijo, pri številnih vrstah se je razvila (neprava) živorodnost, ko se zarodek razvija v telesu matere. Število mladičev je praviloma majhno. Kot plenilci imajo zelo dobro razvita čutila, predvsem voh pa tudi vid. Na telesu imajo tudi zelo občutljiva čutila za tip, s katerimi zaznavajo tresljaje vode, imajo tudi elektroreceptorje

Med številnimi vrstami morskih psov jih je človeku nevarnih le malo. Najbolj nevarni, glede na statistiko napadov, so veliki beli morski pes, morski tiger, morski bik in belorepi oceanski morski pes, nevarna je tudi kladvenica.
http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/juha-iz-plavuti-morskega-psa-ne-hvala.html
http://slovensko-morje.net/index.php?page=product&product_id=20&category_id=9

IZOLSKA ZGODBA

http://www.mandrac.si/content/view/1703/10118/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Sep 2011 13:28; skupaj popravljeno 3 krat

KAČJEREPI - OPHIUROIDEA

/13/...ko smo se kot otroci zbirali na pomolih in čakali ribiče, ki so se s polnimi mrežami vračali domov k svojim najdražjim in vsem čakajočim kupcem. Tako smo tudi mi dobili kakšnen kilogram ali več, da smo bili srečni, ker bo tako za kosilo kot tudi za večerjo. Ob teh raziskovanjih po njihovih mrežah smo velikokrat naleteli na ježe, zvezde, pajke, školjke, drobne zvezdice, rahle in tanke morske zvezdice, ki so imele mnogokrat odtrgan in poškodovan kakšen krak. Velikokrat pa smo jih našli tudi na pomolih ali kakšni barki, že vse posušene in take smo potem vzeli domov za razne zbirke školjk, redkih morskih konjičkov in drugih znamenitosti: Laughing

Ophiarachna incrassata
http://www.sloreef.com/baza/displayimage.php?album=40&pos=0
Ophioderma squamosissimus
http://www.sloreef.com/baza/displayimage.php?album=40&pos=1

Kačjerepi so morskim zvezdam zelo podobni, le da imajo mnogo tanjše in nežnejše krake. Kačjerepi so od vseh iglokožcev najhitrejši. Centralna ploščica je mnogo večja kot pri morskih zvezdah. Dolgi in izjemno lomljivi kraki so porasli z bodicami in trni. Nekateri kačjerepi, kot npr. Gorgonocephalus arcticus imajo krake dodatno cepljene v manjše dele. Kačjerepi navadno aktivno plenijo v temi, prehranjujejo pa se tudi z mrhovino. Podobno kot nekatere morske zvezde se pri velikem številu lahko razvijejo v pravo ekološko katastrofo in uničijo obsteječe habitate. Veliko vrst je globokomorskih. Ličinka kačjerepov (imenovana ofioplevt) se v svojem razvoju ne pritrdi na podlago, temveč je planktonska.

Kraki kačjerepa Gorgonocephalus arcticus-a so dodatno cepljeni v manjše dele. Zraste do 20 cm.
http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8068
www.o-kbjesenice.kr.edus.si/web/images/stories/dokumenti/.../iglokoci.pps
www.dijaski.net/get/bio_ref_iglokozci_04__predstavitev.pdf
www.najblog.com/media/6222/20100920-MALOČLENARJI.%201.ppt
http://www.tursub.eu/il_mare_slo.asp

TRAVNIKI

Podvodna fotozgodba: Sanjski travnik kačjerepov

Za vse, ki so prepričani, da na muljastem morskem dnu ni življenja ali da je to skrito očem, bo “travnik” kačjerepov na fotografiji Tihomirja Makovca z Morske biološke postaje pravo odkritje.

Kačjerepi so sicer zelo pogosti prebivalci našega morja in se sploh ne otepajo muljastega dna, čeprav jih prav tako lahko najdemo tudi na bolj skalnatih in neravnih površinah, predvsem pa v različnih globinah.

Čeprav so kačjerepi na muljastem dnu bolj izpostavljeni nevarnostim, se lahko na njem mirno naselijo; v našem morju namreč nimajo pravih sovražnikov, zato so močno razširjeni in si mimogrede lahko privoščijo življenje v večjih kolonijah in na velikih površinah. Podobno kot drugi morski organizmi so tudi kačjerepi zelo občutljivi za udarce; posebno krhki so njihovi kraki, ki se lahko odlomijo že ob najmanjšem dotiku neprevidnih potapljačev.

V našem morju živi veliko vrst kačjerepov, nekateri od njih prav živahnih barv. Ime so dobili po krakih, ki so pri nekaterih vrstah podobni kačjim repom. Po morskem dnu se premikajo podobno kot morske zvezde, hranijo pa se z organskimi drobci, ki jih lovijo z lovkami. Pri tem je zanimivo, da so na območjih, kjer so močni morski tokovi, z lovkami trdno pritrjeni na morsko dno, medtem ko v mirnem morju lovijo hrano z dvignjenimi lovkami. Tak trenutek je v svoj fotoaparat ujel tudi Makovec in pričaral pravo sanjsko pokrajino s kačjerepi. Fotografijo je posnel poldrugo miljo od obale v globini 23 metrov.
http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Podvodna-fotozgodba--Sanjski-travnik-kacjerepov.aspx

zoran13

HANNE KNUTSEN

/13/...kandidat za ''idiota'' meseca: Twisted Evil

Na eni od številnih tekem, ki se za konec tedna odvijajo pred pristaniščem Cowes v bližini Portsmoutha na južni obali Velike Britanije, se je pred očmi množice gledalcev pripetila nenavadna nesreča, ki se je k sreči končala brez hujših posledic.

Med manevriranjem je posadka ene od jadrnic popolnoma spregledala 265-metrski in 124.000-tonski tanker Hanne Knutsen.

Premec tankerja je jadrnico zadel z boka in jo potisnil ob stran, ko je že vse kazalo, da bo bližnje srečanje minilo razmeroma gladko, pa se je v velikansko sidro plovila zapletlo jadro. Posledično se je zlomil celoten jambor, dva člana jadrnice pa sta padla v vodo.

Kako to, da z jadrnice niso opazili velikanskega plovila, ni znano.
http://www.youtube.com/watch?v=L5Nrx3Mdzls
http://www.marinetraffic.com/ais/shipdetails.aspx?MMSI=235598000
http://gcaptain.com/idiot-month-sailboat-dismasted?28932

zoran13

ALFA GANNET

Največja naftna nesreča zadnjega desetletja v Severnem morju

Po razlitju prejšnji teden danes zjutraj potrdili še eno iztekanje

Po prvem razlitju nafte v Severnem morju nizozemske družbe Shell prejšnji teden na ploščadi Alfa Gannet 180 kilometrov vzhodno od mesta Aberdeen je podjetje davi potrdilo, da so odkrili še drugi vir iztekanja tekočega zlata, potem ko so prvega zamašili, poročajo britanski mediji. V morje je tako po poročanju britanskih medijev izteklo že več kot 216 ton oziroma 1.300 sodčkov nafte, kar je najhujše razlitje nafte v Severnem morju v zadnjem desetletju, kot so ga opisali v britanskem časniku The Guardian.

Okoljevarstveniki: prenehajte z vrtanjem Arktike
Iz prve razpoke je ob začetku nesreče izhajalo več sto sodčkov nafte na dan, trenutno pa iz manjše le še dva, poročajo v Shellu. Družba sicer zatrjuje, da je dogajanje pod nadzorom in da razlitje ni pomembnejše, britanski oddelek za energijo in podnebne spremembe pa ugotavlja, da gre za resno okoljsko grožnjo. 31 kilometrov dolg in 4,3 kilometra širok naftni madež sicer ni tako obsežen, kot je bil lanski v Mehiškem zalivu (skupno je izteklo 780 kubičnih metrov nafte), in bo po oceni oddelka izginil po naravni poti, okoljevarstvene organizacije pa opozarjajo, da je nesreča dober razlog za prepoved naftnega vrtanja na območju Arktike.
http://oe.finance.si/320814/Najve%C4%8Dja-naftna-nesre%C4%8Dja-zadnjega-desetletja-v-Severnem-morju
http://www.guardian.co.uk/environment/blog/2011/aug/16/shell-north-sea-oil-spill-live?CMP=twt_fd

zoran13

BARBAT

Kot izgleda bi naj temu najmodernejšemu in največjemu trajektu Rapske Plovidbe, ki so ga v preteklem letu kupili za 5mio$ od Grčije, odpovedale komande in udaril tudi v plažo polno kopalcev...
www.24sata.hr/crna-k...ena-231518
www.slobodnadalmacij...fault.aspx
www.jutarnji.hr/jabl...ih-/966667
http://www.jutarnji.hr/trajekt-rabat---posada-se-uspanicila--ova-havarija-se-mogla-sprijeciti-/966937/www.jutarnji.hr/966846?foto=9

LASLOVO

Trajektu so odpovedale komande, kmalu bi udaril v kopališče

Trajekt LASLOVO se je otresel kontrole. Zbrani kapetan je spustil sidro, da bi ustavil trajekt. Trajekt se je ustavil nedaleč od ograjenega kopališča v Drveniku.

Samo po dveh dneh po trajektu BARBAT, ki se je zabil v polno plažo Banja v Jablancu, se je tudi trajekt Laslovo izmaknil kontroli. Zbrani kapitan Ante Mustać je v bližini plaže v Drveniku moral vreči sidro, da ne bi udaril v plažo. Kopalci so ob 18,45 vsi s strahom opazovali trajekt, kako drvi proti njim. Trajekt, kateri vozi na liniji Drvenik - Sučuraj, se je uspel zaustaviti, ravno pred ograjenim delom kopališča.
Dogodil se je blackout vseh komand. Ni povzročene nobene škode. Okvaro so popravili na licu mesta in je kasneje trajekt odšel v Zaostrog, kjer je tudi nočni vez. Jutri bo ponovno vozil je povedal luški kapitan Joško Kalajzić iz luške kapitanije v Makarski. Drugače je trajekt zgrajen leta 1997 v ladjedelnici v Brodosplitovi Kraljevici in sprejme 150 potnikov ter 36 avtomobilov.

DOMINČE

Veliko večji incident se je v Drveniku pripetil pred dvemi leti, ko je trajekt DOMINČE iz flote Mediteranske plovidbe, zaradi vdora v podpalubje prav tako vplul med kopalce, saj je težji scenarij preprečen z predčasno vrženim sidrom.
Prebivalci velikokrat opozarjajo odgovorne, kako se more trajektno pristanišče preseliti na drugo lokacijo, zaradi velike bližine plaže. Njihova velika želja je, da bi se preselilo v zaliv Vira med Drvenikom in Živogošćem, katera bi bila z predorom povezana z avtocestnim vozlom v Ravći, prav tako pa ni znano, kdaj naj bi prišlo do te realizacije.

http://www.24sata.hr/news/trajektu-otkazale-komande-umalo-je-udario-u-kupaliste-231760
http://www.slobodnadalmacija.hr/Hrvatska/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/146617/Default.aspx
http://24ur.com/novice/crna-kronika/za-las-ubezali-novi-nesreci-trajekta.html

TIN UJEVIĆ

PRETANKA OPLATA

Tin Ujević je zgrajen leta 2002 v ladjedelnici Kanelos Brothers u Perami, po plačilu 7,5mio$ je leto kasneje zaplovil v beli floti.

V preiskavi je bilo navedeno, da je povprečna debelina ladijske oplate na mestu poškodbe znašala 8 mm in je odgovarjala predpisom, kjub temu, da je bila meritev izvedena 3 leta pred okvaro ter da so vsi strukturni elementi zavarjeni na prekinjeni način, kar ni običajno v praksi pri ladijskih konstrukcijah.
Že takoj po prevzemanju Tina Ujevića so se pokazale neke slabe lastnosti te ladje, katera je dobila vsa potrebna dovoljenje.
Glede na vse to je ostalo vprašanje, zaradi česar je bil ravno ta trajekt izbran za trajektno povezavo Split - Stari Grad na Hvaru.

KORČULA

Še več vprašanj pa bdi nad nakupom Jadrolinijinega trajekta Korčula, ki je bil zgrajen v ladjedelnici Kanelos Brothers in je stal 17,2 mio€ in je postal širši javnosti znan, ko je na začetku meseca junija dve uri krožil okoli Hvara, zaradi okvare motorja in izgube lista ladijskega vijaka.
Prav tako se postavlja vprašanje, če so problemi, ki so se pojavili na tem trajektu povsem običajni, za plovilo, ki pluje tudi po 16 ur dnevno, s tem pa so se ukvarjali tudi v Upravi državnega ladjarja. Morda pa je vseeno te okvare, le potrebno pripisati nesolidni izdelavi Grškega ladjarja?
Ob tem je normalno, da se pojavljajo vsakršni komentarji, saj je bilo v omenjene trajekte Barbat, Tin Ujević in Korčula, vloženo kar 30mio€.
http://www.slobodnadalmacija.hr/Hrvatska/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/146617/Default.aspx

zoran13

ECTASEA & SILVER & WALLY POWER & BABBY CHACHARIES

Kitajski milijarder je svojo floto zasidral v zalivu Solinska pred Drvenikom Velikim.
Njegovo floto sestavljajo štiri jahte: Ectasea, Silver, Wally Power i Babby Chacharies, ena lepša od druge.
http://www.slobodnadalmacija.hr/Mozaik/tabid/80/articleType/ArticleView/articleId/146674/Default.aspx

zoran13

RIMSKE AMFORE

Stare rimske amfore so vrnili v morje po polovici stoletja, ko jih je deljnega leta 1952 odkril velik morjeplovec in oceanograf Jacques-Yves Cousteau, ko je odkrival ostanke potopljene ladje GRAND CONGLOUE. Amfore so spuščene na globino 14 metrov v štirih dneh, nedaleč od francoskega otoka Frioul na lokacijo, ki je posvečena podvodnemu raziskovanju.
http://www.jutarnji.hr/rimske-amfore-vracene-u-more/967281/
http://www.jutarnji.hr/rimske-amfore-vracene-u-more/967281/?foto=1
http://www.jutarnji.hr/rimske-amfore-vracene-u-more/967281/?foto=2
http://www.jutarnji.hr/rimske-amfore-vracene-u-more/967281/?foto=3
http://www.jutarnji.hr/rimske-amfore-vracene-u-more/967281/?foto=4
http://www.jutarnji.hr/rimske-amfore-vracene-u-more/967281/?foto=5

zoran13

zoran13

PIANA

Najdražja ladja v splitski luki

Ladja tipa ro-pax je po večdnevno poskusno vožnji po dalmatinskem akvatoriju, je prvič vplula v mestno luko, katera se gradi v Brodosplitu za francoskega ladjarja LA MERIDIONALE.

Piana je prišla v luko taradi kontrole vstopno - izstopnih ramp in se je tako vpisala v kroniko rekordov mestne luke.

Novogradnja 468, kakor se še vedno službeno ime za ladjo, ki bi povezoval Marseille in Bastijo na Korziki, ki je dolga 180 metrov, široka 30,5 metrov, je prav zaradi velikosti in specifičnega izgleda izzvala številne komentarje.

Ladja je vredna kokoli 1,1mrd kun oziroma 148,6mio€ in je najdražja novogradnja v zgodovini Brodosplita, ki bo tako končana do konca naslednjega meseca.
http://www.slobodnadalmacija.hr/Biznis/tabid/69/articleType/ArticleView/articleId/147149/Default.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 05 Jan 2012 22:32; skupaj popravljeno 2 krat

TUNA

Slovenca z evropskim rekordom ujela tuno velikanko

Na Krku je potekalo tekmovanje v lovu na največje ribe, ki živijo v Jadranskem morju. Posebej sta se izkazala slovenska ribiča, ki sta ujela kar 292 kilogramov težko ribo. Na drugem mestu pa je bila prav tako slovenska riba.

Mitja Turk (levo) in Marko Založnik (desno) s svojim elitnim plenom.

Minuli konec tedna je bilo v Omišlju na Krku tekmovanje v lovu na največje jadranske ribe Big Om Omišalj. Pri tem pa sta se z ekstremnim ulovom izkazala Slovenca Marko Založnik in Mitja Turk. Zmagala sta z 292 kilogramov težko tuno, ki je s svojimi rokami nista mogla dvigniti na čoln, da so jo z njega spravili, pa so morali pripeljati celo dvigalo.

Na drugem mestu je bila prav tako slovenska ekipa, ki je ujela 174 kilogramov težko tuno. Ta bi se ekipi skoraj izmuznila, ko so jo želeli potegniti na suho, saj se je takrat, ko je bila riba že mrtva, strgal laks. Riba je začela takoj toniti, ulov pa je rešil eden izmed članov posadke, ki je skočil v morje in jo uspel z vrvjo privezati za rep. Nekaj sekund poznejši odziv bi lahko bil prepozen, saj ribe ne bi bilo več. Na tretjem mestu tekmovanja, ki se ga je sicer udeležilo 40 ekip iz sedmih držav, pa je bila hrvaška ekipa.

Od razburjenja jima je srce skočilo v grlo

Govorili smo z Založnikom, ki je držal ribiško palico in se s svojim telesom boril proti 300-kilogramski ribi. Že takoj, ko sta ribo opazila v bližini čolna, sta se skupaj vprašala, ali imata dovolj dobro opremo za tako ribo. Kljub vsem pomislekom ju je premagala želja po izzivu in sta se odločila, da jo pretentata in jo poskušata ujeti. V morje sta vrgla trnek, Založnik je prijel za palico, in ko sta videla, da je riba zgrabila, jima je "srce skočilo v grlo", pojasnjuje slovenski športni ribič.

Ko je na palici aktiviral zaporo, ju je riba vlekla naokoli od 500 do 600 metrov. Ribiča sta se borila v stand-up tehniki, ki je za ribiče najbolj zahtevna, saj se ne smejo usesti, palico pa imajo vpeto v nekakšen predpasnik (poglej fotografijo). Po uri in pol je Založnik začutil bolečine po celem telesu, pred očmi pa je imel podatek, da so se hrvaški ribiči z 249 kilogramov težko tuno bojevali kar osem ur. Bal se je, da bo tako ribo zato nemogoče obvladati. K sreči je nato riba začela popuščati in sta jo nekako potegnila do čolna. Ko sta jo videla praktično popolnoma izmučeno ob čolnu, kar nista mogla verjeti, kako jima je vse skupaj uspelo.

Pri čolnu sta ribo harpunirala in pri tem zlomila harpuno. Pod prsnimi plavutmi sta morala ribi prerezati žile, da je iz nje iztekla kri, ki je pri tunah strupena, saj se medtem, ko se riba muči s trnkom, močno napenja, zato je njeno telo preplavljeno z mlečno kislino.

Največji uspeh več kot podvojili

Ribo so s čolna dvignili z dvigalom, na čoln pa je niso mogli spraviti niti štirje ljudje.

Nato je prišel sodniški čoln in sodniki so vprašali, koliko naj bi tehtala riba. Založnik je ocenil, glede na to, da je do takrat ujel največ 120 kilogramov težko tuno, da bi lahko imela ta 180, morda 200 kilogramov. Dva člana sodniške ekipe sta slovenska ribiča prosila, naj jima pomagata ribo zvleči na čoln, a jim to ni uspelo, zato so ribo privezali za čoln in jo poskušali odpeljati v pristanišče. A tudi to ni šlo.

Čoln, ki sicer lahko vozi s hitrostjo 28 vozlov, je zmogel le 6 vozlov. Ker bi morala priti v pristanišče do 19. ure, sicer bi bila diskvalificirana, sta razmišljala, kako priti v pristanišče. Pomoč jima je nato, ko sta razložila, kakšen problem imata in da imata zmagovalno ribo, ponudil kapitan turistične ladjice, ki je bila polna turistov. Ribo so na čoln dvignili z ladijskim vitlom. Pri tem je čoln skoraj potonil, saj je bila riba res težka in velika. Položena je bila čez celo zadnjo ploščad čolna, kljub temu pa je še kak meter visela čez rob čolna.

Uspeh je rezultat ekipnega dela

"Loviti tako veliko žival je timsko delo. Midva z Mitom sva izredno dober tim. Vsak natančno ve, kaj mora storiti. V vsaki situaciji izredno dobro reagirava. Zato je ta riba ravno toliko moja, kot je tudi njegova," pojasnjuje Založnik. Pri tem še dodaja, da sta imela na tekmovanju najmanjši čoln, ki pa je ujel največjo ribo. Na koncu te debate pa je še povedal, da bo v primeru, da še kdaj ujame tako velik plen, ribo osvobodil.

Ulov 292 kilogramov težke tune

No, ribe pa niso pojedli tekmovalci, temveč ostane organizatorju tekmovanja. Založnik pojasnjuje, da gre izkupiček od prodanega mesa na svetovnih prvenstvih po navadi za dobrodelne namene. "Za otroke ali pa za revne ljudi, kaj bodo Hrvati naredili, pa ne vem."

Štefan Žuna, ki se prav tako ukvarja s športnim ribolovom, je dejal, da še nobenemu Evropejcu ni uspelo v dveh urah iz morja izvleči 292 kilogramov težko tuno. Obstajajo tri tehnike športnega lovljenja rib. Ena izgleda približno tako, da ribo, ki poje vabo, privežejo za bojo, ki ji nato ribiči sledijo s čolnom, druga je podobna stoječi, vendar pa človek sedi in ima palico vpeto v čoln oziroma v za to posebej namenjen sedež, tretja pa je opisana stoječa tehnika, ki je za ribiča tudi najbolj zahtevna.

Država za svetovno prvenstvo ne da niti grba in zastave

Skupaj z Založnikom sta se predlani udeležila svetovnega prvenstva in osvojila sedmo mesto. Založnik je pri tem opozoril na problem financiranja udeležbe na takih tekmovanjih, saj jim država do zdaj pri tem ni pomagala. "Za udeležbo moram iz svojega žepa prispevati okoli 5.000 evrov. Predlani še celo grba in zastave nisem dobil od države in sem tudi za njiju plačal sam. Hodil sem od enega do drugega ministrstva, jim govoril, da grem na svetovno prvenstvo, pa nisem dobil ničesar. Šli smo v Mehiko, kjer je plapolala slovenska zastava, igrala slovenska himna. Poleg moje je bila še ena slovenska ekipa, ki je osvojila peto mesto, kar je za Slovenijo izreden uspeh, ampak vse stroške smo pa pokrili sami".
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/slovenca-z-evropskim-rekordom-ujela-tuno-velikanko.html
http://www.greenpeace.org/international/en/multimedia/slideshows/Defending-our-oceans-in-Taiwan-/
http://www.greenpeace.org/international/en/campaigns/oceans/tuna/
http://www.greenpeace.org/international/en/multimedia/slideshows/Defending-our-oceans-in-Taiwan-/
http://www.youtube.com/watch?v=7au8lgWYguQ
http://www.bigmarinefish.com/photos_bluefin_tuna_pg1.html
http://images.nationalgeographic.com/wpf/media-live/photos/000/004/cache/bluefin-tuna_478_600x450.jpg
http://www.tunaresearch.org/

RDEČA TUNA

269 kg & 565.000 € /2.100 €/kg

Pol milijona evrov za - ribo

Lastnik znane verige sushi restavracij iz Tokija je za 269-kilogramsko tuno plačal pol milijona evrov

Na prvi letošnji dražbi rib na največji ribji tržnici Tsukiji je lastnik znane verige sushi restavracij iz Tokija za rdečo tuno plačal 565 tisoč evrov. To je tako najdražja riba v zgodovini.

Prejšnja rekorderka vredna bistveno manj
Riba je tehtala 269 kilogramov, ulovljena pa je bila na severu Japonske. Lastnik restavracij je zanjo plačal 56,49 milijona jenov oziroma 565 tisoč evrov, kar je največ do zdaj. Lani je nekdo za 342-kilogramsko tuno plačal 32,49 milijona jenov, piše business.hr.

Zadnja leta so ekologi skušali prepovedati ali pa vsaj omejiti lov na tune, ker je število posamičnih vrst drastično upadlo.
http://www.finance.si/335865/Pol-milijona-evrov-za---ribo
http://www.business.hr/business-class/ribu-platio-vise-od-pola-milijuna-eura

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli