Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 22 Sep 2018 15:49; skupaj popravljeno 3 krat

TOMOS

Tomos se spet uveljavlja v svetu

Koprski proizvajalec motornih koles Tomos se po menjavi lastništva ob koncu 2015 spet uveljavlja v svetu. Ena nekdanjih ikonskih slovenskih industrijskih znamk po navedbah iz družbe pridobiva nove kupce na območju nekdanje Jugoslavije, v Evropi in širše v svetu. V podjetju so ob tem nezadovoljni s podporo bank in odnosom države do gospodarstva.

Tomos je novega lastnika dobil konec leta 2015, potem ko se je idrijska Hidria - ta je podjetje prevzela leta 1998 in se konec 2012 za krajši čas odločila celo za likvidacijo podjetja in zaprtje koprske tovarne, a nato proizvodnjo obnovila - odločila, da ga v sklopu prodaje nestrateških naložb proda.

Novi lastnik je postalo celjsko podjetje MPO Kabel, trenutno je kot lastnik podjetja navedena družba MPO Moto. Lani, v prvem letu novega lastništva, je sicer družba ustvarila nekaj manj kot 1,8 milijona evrov prihodkov od prodaje in malo manj kot 44.200 evrov čistega dobička. V povprečju je imela lani 16 zaposlenih.

Novi lastnik je ob prihodu v podjetje napovedal, da želi okrepiti navzočnost na obstoječih trgih, zlasti v državah Beneluksa in v ZDA, pa tudi na drugih evropskih trgih, kjer se kaže potencial za rast. Kot cilj so navedli tudi podvojitev proizvodnje.

Iz Tomosa, katerega začetki segajo v 1954, so ta teden prek agencije Primaidea sporočili, da so v dobrem letu in pol uspeli obuditi blagovno znamko, pridobiti nove trge in ponovno aktivirati stare.

Nizozemski, Švici, Belgiji, Veliki Britaniji, Japonski in Španiji se je po njihovih navedbah pridružil še Maroko, odlične poslovne rezultate pa po njihovih trditvah dosegajo tudi v Skandinaviji.

Po daljšem premoru so spet vstopili na ameriški trg, za katerega so prepričani, da predstavlja ogromen potencial, saj so v preteklosti na ta trg uspeli prodati 10.000 legendarnih tomosov. Trgom čez lužo se pridružujeta tudi nizozemski odvisni ozemlji v Karibih Curacao in Aruba, trenutno pa poteka tudi pridobivanje homologacije za urugvajski trg.

Tomos ob tem ostaja in se vnovič krepi tudi v državah nekdanje Jugoslavije. V družbi so pojasnili, da ima Tomosov dvokolesnik zaradi zanesljivosti poseben status med poštarji, kar je doprineslo k novima pogodbama s Pošto Slovenije in s Hrvatsko pošto. V teku naj bi bili tudi dogovori z drugimi poštami v regiji.

V Tomosu so navedli, da so motorna kolesa tekmecev večinoma izdelana in sestavljena v Aziji, medtem ko Tomosov moped še vedno ostaja slovenski izdelek. Več kot tretjino sestavnih delov je slovenske izdelave, ta delež pa se po njihovih zagotovilih povečuje. Še tretjina delov pa je narejena v Evropi. Tomosi so tudi v celoti sestavljeni v Sloveniji, so se pohvalili v podjetju.

Dodali so, da je bil Tomos med prvimi, ki so letos za dvotaktni agregat pridobili certifikat za Euro 4 standard izpustov. Uspelo jim je pridobiti tudi certifikat EPA, ki je pogoj za vstop na ameriško tržišče.

V Tomosu so prepričani, da pišejo zgodbo o uspešnem obujanju slovenske blagovne znamke, ki pa bi lahko bila še bistveno uspešnejša, "če bi takšnim zgodbam znala prisluhniti tudi država in banke".

Opozorili so namreč, da se soočajo s prepočasnim odzivom bank, ki bi jim zagotovile nujno potreben kapital za obratna sredstva, od česar pa je seveda odvisna nadaljnja rast, nova delovna mesta in poslovanje podjetja. Potožili so tudi nad odnosom države do podjetij in nad birokratskimi ovirami.

V koprski družbi so ob koncu navedli, da so z zagotovitev lažjega in hitrejšega razvoja dovzetni tudi za povezovanja in vstope novih potencialnih partnerjev.
http://www.primorske.si/2017/06/25/Tomos-se-spet-uveljavlja-v-svetu
http://www.regionalobala.si/novica/tomos-spet-popularen-moped-s-katerim-se-vozijo-postarji-sirom-sveta

DELAVCE POSLALI DOMOV

V začetku tedna je proizvodnja dvokoles Tomos obstala, delavce iz proizvodnje pa so poslali domov, poročajo Primorske novice. Pred tremi leti je bilo v Tomosu 25 zaposlenih, zdaj pa naj bi jih tam delalo le še 15. Nekaj časa so plače prejemali z zamudo, pred časom je bilo nekaj zamika tudi pri plačilu prispevkov.

Na denar pa naj nebi čakali le delavci, temveč tudi dobavitelji in še nekateri drugi. Novi lastnik Tomosa Hidrii na ne bi poravnaval vseh obveznosti, kot bi moral, največ pa ji dolguje iz naslova najemnin, še pišejo. Tomos je bil dolga leta v lasti Hidrie, konec leta 2015 pa so ga prodali podjetju celjskega podjetnika Iztoka Pikla.

Pikl je pred dnevi zagotovil, da Tomos poravnava svoje obveznosti tako hitro, kot zmore, in se branil, da zamujajo tudi drugi. Razmere so po njegovih besedah še vedno obvladljive. Po nekaterih informacijah naj bi družba še letos zapustila najete prostore v Kopru in se preselila na drugo lokacijo.
https://live.finance.si/8938959/Primorske-novice-Delavce-iz-Tomosove-proizvodnje-so-poslali-domov
https://www.primorske.si/primorska/istra/delavce-iz-tomosove-proizvodnje-so-poslali-domov

zoran13

****** nadaljevanje s strani: 1., 2. in 3. ******

ZAMENJAVA NA VRHU SPLOŠNE PLOVBE

Bandelj odhaja iz Splošne plovbe, vodenje prevzema Jochen Doehle

Čez dober mesec dni, prvega avgusta, vodenje portoroške Splošne plovbe prevzema Jochen Doehle, prvi mož nemške ladjarske družbe Peter Doehle, ki je tudi lastnik portoroškega ladjarja. Doehle zagotavlja, da sedež slovenskega ladjarja ostaja v Portorožu.

Nadzorniki Splošne plovbe, ki jim predseduje Jochen Doehle, so včeraj sklenili, da dolgoletnemu predsedniku uprave Egonu Bandlju ne podaljšajo mandata, ki se mu izteče konec julija. Začasno bo vodenje Splošne plovbe prevzel Jochen Doehle, v prihodnosti pa naj bi poiskal novega predsednika uprave. »Poskušali bomo preživeti,« Doehle odgovarja na vprašanje, kakšni so njegovi načrti s portoroškim ladjarjem. Bandelj avgusta odhaja iz podjetja, v katerem je bil zaposlen 40 let, predsednik uprave pa je bil od leta 2002. Najbrž se bo upokojil. »Skupaj sva se bojevala 15 let, zdaj je čas za nove borce,« se strinjata Bandelj in Doehle.

Problematičen davek na tonažo

»Ladjarstvo je v zadnjih letih v hudi krizi, v Sloveniji pa je dodatna težava tudi določba v zakonu o davku na tonažo, ki zahteva, da moramo ladjarji denar od prodaje ladij vložiti v dejavnost, kar pa je v zadnjih letih zelo težko, ko smo ladje zaradi slabih razmer na trgu prisiljeni prodajati in se zaradi nizkih voznin pravzaprav vsi bojujemo za preživetje,« pravi Doehle in dodaja, da nobena druga država nima takšnega pogoja. Zato upa, da se bo z našo državo uspel dogovoriti, da bi se to spremenilo. Zakon o davku na tonažo je v Sloveniji prav na vztrajanje Splošne plovbe začel veljati leta 2008, sprejeli smo ga za obdobje 10 let. Konec letošnjega leta se torej izteka.

Sedež ostaja v Portorožu

»Da. Sedež podjetja ostaja v Sloveniji. To ste me spraševali že takrat, ko smo postali večinski lastniki in danes vam odgovarjam enako,« je Doehle odgovoril na naše vprašanje, ali sedež podjetja ostaja v Sloveniji ali ga morda seli v Nemčijo, glede na to, da je Splošna plovba del skupine nemškega ladjarja Peter Doehle. V Splošni plovbi je trenutno zaposlenih 40 ljudi in razen dosedanjega predsednika uprave Egona Bandlja za zdaj nihče drug ne odhaja iz podjetja. Je pa Doehle že napovedal, da bodo nadaljevali z mehkim načinom zmanjševanja števila zaposlenih, z upokojevanjem. V naslednjih mesecih naj bi na tak način iz podjetja odšlo še enajst ljudi. Splošna plovba ima trenutno le še šest svojih ladij, pet jih ima v upravljanju od Petra Doehleja, v zadnjih letih pa posluje z izgubo.
https://www.dnevnik.si/1042776159/posel/novice/bandelj-odhaja-iz-splosne-plovbe-vodenje-prevzema-jochen-doehle
http://www.regionalobala.si/novica/nemec-na-celo-splosne-plovbe-bandlju-niso-podaljsali-mandata

zoran13 · Objavljeno: 07 Jul 2017 21:49 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

TURISTIČNA PONUDBA

V osrednjem dnevniku POPTV 08. julija 2017 in še posebej Inšpektor24 sta dodobra razgalila turistični utrip na Obali, ki ponuja gostom in turistom iz celega sveta bolj malo zabave in spremljajočih dejavnosti, ob pretiranih cenah. To kar je bila nekoč naša turistična ponudba je postala sedaj naša cokla razvoju. Ob tem, da niso daleč časi, ko je imela vsaka terasa v Porotožu, V San Simonu, na Belvederju, v hotelu Marina, v Kopru, vsaka svojo muziko in tako svoj čar. Lahko so bile zabave v Arrigoniju, ko smo ob Faraonih, Kameleonih, plesali mladi in stari, domačini in turisti, saj so le na tak način spoznali turistični utrip naše Obale. Vse to danes manjka, saj vse to potrebujemo za normalno in kulturno življenje. Res smo zelo radi hodili v letni kino, samo da je sedaj klopce že zarasla trava. Vse našteto je tudi že velikokrat zapisano v dolgoročnem razvoju Občine Izola, pa se žal, ni uresničilo. Uresničilo pa se je vsem tistim, ki so bili na položaju in vsem političnim strankam, saj so tudi kulturne dejavnosti in izgradnjo Mladinskega centra vsakokrat vklučile v svoje politične programe, če že ne drugače, pa vsake 4 leta, ko so volitve. Žal se bo potrebno zopet samoorganizirati, da bomo to kulturno mrtvilo zopet malo razživeli in dodali vsem malo več poguma ter ustvarjalnosti: Embarassed

PRIMORSKE NORICE

LAHKO NOČ, IZOLA!

Izola je ponosna, da je del evropskega projekta, ki podpira seniorski turizem. Ta je za Izolo že zdaj eden ključnih in strateško pomembnih, poudarjajo v turističnem združenju.

Končno razumemo tisto skupino Izolanov, ki preganja koncerte in druge prireditve iz Hangarja in iz mesta ter zaradi glasne glasbe napoveduje celo tožbe proti občini: verjetno ne skrbi le zase, ampak tudi za vse evropske seniorje, ki bodo množično drli v Izolo letovat in jim kakšen koncert utegne ukrasti spanec. Da lahko vsi še bolj mirno spijo tudi čez dan, pa so Izolani tudi otroški živžav Eurofesta že pred dvema letoma prijazno prepustili Kopru.
http://www.primorske.si/2017/07/06/Lahko-noc-Izola

IZOLA NAJ TURISTIČNI KRAJ

V sklopu Dnevov slovenskega turizma je Turistična zveza Slovenije na včerajšnji slovesni prireditvi že 26. leto zapored podelila nagrade v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Prvo mesto v kategoriji turistični kraji je bilo podeljeno Izoli, največ glasov pa je Izola požela tudi v glasovanju preko spleta.

Pri projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna gre za tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Na državno tekmovanje akcije se je letos uvrstilo 86 mest in krajev, 10 kampov in šest mladinskih prenočišč ter 26 tematskih poti. Nagrade so bile podeljene v skupno sedmih kategorijah, in sicer za večja, srednja in manjša mesta ter za izletniški, zdraviliški in turistični kraj. Ocenjevali so tudi mestna, vaška in trška jedra.

To pa ni bila prva zmaga za Izolo, v kategoriji turistični kraji je z zlato odliko že slavila leta 2014, lansko leto pa si je prislužila bronasto priznanje. Turistična ponudba Izole je iz leta v leto bogatejša in to so prepoznali tako strokovna komisija kot tudi vsi, ki so za mesto glasovali. Izola je prepoznavna po številnih plažah in čistem morju, a se lahko pohvali tudi z raznovrstnimi in številnimi parki. Kar šestnajst jih je, vsak unikaten in zanimiv v svoji edinstveni luči. Izola je eno bolj zelenih mest na slovenski obali. Ponaša se tudi z najpomembnejšim antičnim najdiščem v Istri. To se nahaja v arheološkem parku Simonov zaliv, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Z letošnjim odprtjem prvega štirizvezdičnega hotela Cliff na Belvederju pa se Izola lahko pohvali še z eno kakovostno ponudbo Welness & Spa storitev.
http://www.regionalobala.si/novica/dvojno-zmagoslavje-izola-naj-turisticni-kraj-

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Jul 2017 16:37; skupaj popravljeno 1 krat

PARK SLIKARJA BORISA BENČIČA

Na portalu Pravapeticija.com lahko Izolani oddajo svoj glas za poimenovanje parka pri Velikem trgu v Park slikarja Borisa Benčiča. Slikar, ki bi letos praznoval 60. rojstni dan, je s svojimi umetninami Izolo popeljal v svet in pripomogel k njeni prepoznavnosti, so zapisali pobudniki peticije.

Pobudo je pred časom obravnaval tudi izolski občinski svet, s peticijo pa želijo pobudniki – skupina Izola-kot je bila nekoč in Kulturno društvo "Alle Porte" – pripomoči k njeni čimprejšnji realizaciji. To bo po njihovem dodaten "dokaz, da si Izolani tega res želimo, kar bomo podprli s svojimi podpisi na peticiji".

"Boris Benčič je diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah leta 1979 pri profesorju Emiliu Vedovi in prav v likovni umetnosti je ustvaril svoj najobsežnejši opus. Ob tem je deloval tudi na ostalih poljih umetniškega izražanja, saj so bili likovna dejavnost, animacija, film, gledališče in oblikovanje zanj povsem enakovredna področja, na katerih se je vedno znova rad preizkušal. Za svoja dela je prejel številne nagrade, med drugim tudi za film, fotografijo in scenografijo, njegova ekscesna narava pa ga je zaznamovala kot svojevrsten fenomen na vseh področjih njegovega ustvarjanja," so zapisali na portalu.
https://www.pravapeticija.com/poimenovanje_parka_ob_velikem_trgu_v_park_slikarja_borisa_benia

PETICIJA

* do 08.07.2017 je peticijo podpisalo že 223 državljanov
https://www.pravapeticija.com/poimenovanje_parka_ob_velikem_trgu_v_park_slikarja_borisa_benia

Bodo Izolani dobili Park slikarja Benčiča?

Kot kaže, bodo po pokojnem izolskem umetniku Borisu Benčiču poimenovali park ob Velikem trgu in ne galerije Alga. Tak sklep je v sredo sprejel pododbor za lokalno samoupravo in toponomastiko po dve uri in pol trajajoči seji, izglasovati pa ga mora še občinski svet.

Pododbor za toponomastiko je potrdil predlog Liste Izolani, ki je že decembra 2015 predlagala, da bi spomin na Borisa Benčiča ohranili s poimenovanjem parka v bližini izolskega mandrača. Če bi to naredili pred koncem leta, bi imelo poseben pomen; Benčič se je rodil pred 60 leti, letos mineva 15 let od njegove smrti. “Sklep pododbora je naša mala zmaga in obenem veliko zadoščenje,” pravi Gašper Čehovin iz Liste Izolani.

Pa vendar je pododbor novembra lani sprejel drugačen sklep. Večina članov se je tedaj strinjala, da bi po Benčiču poimenovali “neko kulturno ustanovo (galerijo, kulturni dom) ali drug park” (zato je župan Igor Kolenc omenjal galerijo Alga). Članica iz vrst Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola Amina Dudine je namreč opozorila, da so se v parku ob Velikem trgu pred stoletji zbirali izolski ribiči, in predlagala, da bi ga poimenovali njim v spomin.

Seje pododbora za toponomastiko so se poleg Grbca udeležili še podpredsednik Vinko Gregorič, Mario Carboni, Maks Filipčič, Vanda Zajc in Sebastjan Morato. Amine Dudine in Marjana Pavliča (namesto preminulega Silvana Saua) ni bilo.

Predsednik pododbora za toponomastiko Edi Grbec pravi, da so k drugačnemu sklepu pripomogla pojasnila Čehovina in Draga Misleja - Mefa, ki sta se tokrat udeležila seje in spomnila, da se je Benčič v zgodnjih letih precej zadrževal v omenjenem parku, ker je živel v neposredni bližini. Predlog liste in društva Izolani pa so sooblikovali vodja galerije Insula Dejan Mehmedovič, direktorica Centra za kulturo, šport in prireditve Zvonka Radojevič ter drugi kulturniki, ki so blizu Društvu Izolani.

Kljub temu Čehovin priznava, da so se tudi njemu zdeli tehtni argumenti italijanske narodne skupnosti, na katere je v sredo opozoril predstavnik skupnosti in podžupan Felice Žiža, češ da so ribiči v parku razobešali mreže in da je bila v neposredni bližini cerkev z njihovim zavetnikom, sv. Andrejem. “Na koncu je pretehtalo stališče ustvarjalcev in ljubiteljev sodobne umetnosti ter številnih Izolanov, ki so cenili Benčiča,” dodaja Čehovin. “Vso to kalvarijo, povezano z obeležitvijo spomina na slikarja Benčiča, je treba čim prej končati,” pa poudarja Grbec. Nadeja se, da bo občinski svet o tej temi razpravljal takoj, ko bo mogoče. Ker je dnevni red za sejo v četrtek (6. julija) že zakoličen, bodo poimenovanje parka najbrž dorekli septembra.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Bodo-Izolani-dobili-Park-slikarja-Bencica
http://www.primorske.si/2017/07/14/Kmalu-Park-Borisa-Bencica

zoran13 · Objavljeno: 09 Jul 2017 21:55 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

ENERGY OBSERVER

Futuristična ladja izplula na šest letno misijo brez kapljice goriva

Energy Observer je prvo plovilo, ki ga bodo poganjali zgolj obnovljivi viri energije in vodik, ki ga samostojno pridobiva iz morja s pomočjo elektrolize.

"Gre za projekt, s katerim želimo dvigniti osveščenost in zavedanje, da lahko preidemo v tretjo industrijsko revolucijo, po premogu in fosilnim gorivom," je ob splavitvi Global Observerja povedal njen kapitan Victorien Erussard. Njegova ladja ne bo onesnaževala okolja s toplogrednimi plini in izpuhi z delčki, ki bi ogrožali naše zdravje, še dodaja. Vodik proizvaja Energy Observer na krovu z elektrolizo vode, energijo za ta proces pa pridobiva s pomočjo po vsem trupu nameščenih solarnih panelov. Dodatno za pridobivanje energije skrbita dve vetrni turbini, ki sta še kako uporabni na odprtem morju, kjer pihajo stalni vetrovi.

Ladja ima dve nalogi: Prva je v praksi dolgoročno preizkusiti omenjene tehnologije v ekstremnem okolju, na morju, druga pa tehnologije prilagoditi za uporabo na kopnem. Jerome Delafosse, vodja ekspedicije je prepričan, da če bodo delovale na ladji ni razloga, da jih ne bi mogli namestiti v hiše, hotele ali celo v mestih prihodnosti.

Županja Pariza Anne Hidalgo se je udeležila splavitve Energy Observerja, prvega , prvega samozadostnega ekološko prijaznega čolna, na Seni.
http://www.vecer.com/video-futuristicna-ladja-izplula-na-sest-letno-misijo-brez-kapljice-goriva-6278805
https://www.youtube.com/watch?v=_yx-2JduSPM
https://www.youtube.com/watch?v=3PGA2JYMuCA

zoran13 · Objavljeno: 15 Jul 2017 17:01 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

PALINURO

Na njej okušajo mornarsko življenje

69 metrov dolga in deset metrov široka ladja doseže hitrost osem vozlov (15 kilometrov na uro) in premore tri kovinske jambore (najvišji meri 35 metrov), na katerih je 15 jader.

“Učimo jih vse, kar mora znati mornar, od pranja krožnikov in palube do upravljanja z ladjo in njeno opremo,” nam je v salonu šolske ladje italijanske vojaške mornarice Palinuro včeraj povedal njen poveljnik, kapitan fregate Giuseppe Valentini. V istem salonu so se v sredo v Trstu sestali nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanski premier Paolo Gentiloni.
http://siol.net/aktualno/naslovna/v-koper-priplula-italijanska-vojaska-jadrnica-palinuro-17061
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Na-njej-okusajo-mornarsko-zivljenje
http://www.regionalobala.si/novica/v-koper-priplula-mogocna-jadrnica-palinuro-poglejte-si-njeno-notranjost-
http://www.regionalobala.si/novica/foto-mogocna-jadrnica-palinuro-zapustila-koper

35 m

https://www.youtube.com/watch?v=SF3fKkErOfU
https://www.youtube.com/watch?v=-vWOLcXjgrs
https://www.youtube.com/watch?v=n-vaPPKMBSw

zoran13 · Objavljeno: 21 Jul 2017 13:38 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

POŽAR

Kdo je zakuril v Mesečevem zalivu?

Čeprav je kurjenje v naravi zaradi vročine in izredno suhega vremena strogo prepovedano, so to fotografije iz Mesečevega zaliva, ki so nastale danes. Kot nam je povedal direktor Krajinskega parka Strunjan, Robert Smrekar, so nadzorniki opravili zadnji obhod oziroma ogled v sredo. A kot dodaja Smrekar, je problem v parku vsako leto isti. Na upravi za zaščito in reševanje svetujejo previdnost in pravilno uporabo ognja v naravnem okolju. Takšno stanje bo trajalo do prvih obilnejših padavin in znižanja temperatur, predvidoma do začetka prihodnjega tedna.

Kot pravi Smrekar, je poleti obiskovalcev ogromno in je strunjaski park izredno obremenjen. "Ljudje pa se obnašajo njihovi zavesti in kulturi primerno. Dogajajo se havba partiji, ljudje pridejo peči na roštilj. Očitno je nekdo spet žural," fotografije komentira Smrekar.

Na štiri kvadratne kilometre velikem terenu so z dvema nadzornikoma oziroma tremi prisotni vsakodnevno. "Vendar je fizično nemogoče zagotoviti nadzor v celotnem parku. Obhod je bil v Mesečevem zalivu nazadnje opravljen v sredo, kot kaže, se je to zgodilo čez noč," še pravi Smrekar. Nadzorniki sicer redno izdajajo plačilne naloge, zlasti zaradi parkiranja na površinah, ki v parku za to niso primerne. Zagrožena kazen je 100 €.

"Na terenu so nam v pomoč tudi redarji in policisti, a je problem vsako leto enak. Še več kot plačilnih nalogov izrečemo opozoril, saj naš namen ni ljudi kaznovati za vsako ceno. Dolgoročno se sankcioniranje ne obnese. Želimo predvsem ozaveščati," dodaja Smrekar.

Kot so na upravi za zaščito in reševanje zapisali v sporočilu za javnost, bo po podatkih agencije za okolje do ponedeljka po nižinah sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev.

Kot so glede uporabe ognja v naravnem okolju pojasnili na upravi za zaščito in reševanje, je treba pri kurjenju ustrezno urediti kurišče, ogenj pa nadzorovati ves čas kurjenja, ob vetru je treba s kurjenjem prenehati, prav tako pa je prepovedano uničevanje odpadkov z ognjem in vsakršno požiganje ter tudi odmetavanje in odlaganje gorečih ali drugih predmetov in snovi, ki v naravnem okolju lahko povzročijo požar.
http://www.regionalobala.si/novica/zaradi-vrocine-velika-nevarnost-pozarov-kdo-je-zakuril-v-mesecevem-zalivu

SPLIT

Zapis, ki se je širil kot požar

Požar v Splitu so gasili tudi številni prebivalci sami. Eden od njih je objavil zgovoren zapis, ki se je bliskovito razširil na socialnih omrežjih. Ob njem smo se zamislili tudi sami.

Dalmacija se zadnji teden sooča s hudimi požari in njihovimi katastrofalnimi posledicami. Pri gašenju požara na območju Splita so samoiniciativno na pomoč pristopili števili prebivalci mesta, med njimi tudi Splitčan Marin Mikulić, ki je v zapisu na socialnih omrežjih opozoril na veliko malomarnost prebivalcev, ki je gašenje in posledice požara še dodatno poslabšala.

Gre namreč za pnevmatike, ki jih odlagamo na divja odlagališča. "Odločitev, ali v naravo za prvi grm odvržemo pnevmatike ali druge smeti, ne odvisi niti od Plenkovića niti od Grabar-Kitarovićeve (...) ne od boga, državne mature ali tega, da nam je vroče," je zapisal. "Prav tako ne od kvalitete odlagališč, ampak le od mene in tebe." Zapis, ki ga je objavil v Facebook skupini "Split in oko Splita", je naletel na velik odmev. V njem piše, da je kot mnogi drugi tudi on gasil ogenj v okolici Splita ter da kot laik ni bil posebno dober ali pameten gasilec. Šprical je vodo, gasil in se pomikal dalje. Na spletnih omrežjih je v zadnjih dneh opazil številne kritike, ki so letele na premierja, predsednico in ministre. "Nekaj od tega drži, nekaj ne, mnenja se razlikujejo glede na to, koga vprašaš," je zapisal. Dodal je, da ne bo prilval olja na ogenj, bo pa dodal eno samo stvar in s prstom pokazal na sebe in preostale prebivalce mesta.

Daleč od oči, daleč od srca "Govorim o pnevmatikah, kopalnih kadeh, umivalnikih, WC-školjkah, steklenicah, plastenkah, žicah, železu in drugih smeteh, ki jih odvržemo za prvi grm po vodilu 'daleč od oči, daleč od srca'," je zapisal. "Te smeti ne izginejo, ampak čakajo, da nam vrnejo milo za drago ob prvi priložnosti."

Ta priložnost je, kot pravi, že prišla. V požaru so namreč gorele tudi pnevmatike, odvržene v naravo. "Vsi, ki smo šli na teren, smo lahko iz prve roke videli, kaj pomeni gasiti gorečo pnevmatiko od traktorja ali avtomobila, ki ne le, da grozi z opeklinami, če se ji približaš, ampak ti zastruplja pljuča in grize oči," je zapisal. "Iz vsake pnevmatike se vali črn plin, poln cianida, ogljikovega monoksida in žveplovega dioksida." Z nekaj besedami omenja tudi težave, ki so jih imeli zaradi na tleh ležečega stekla in zarjavelega železa, ki je lahko zelo nevarno, če se z njim porežeš in dobiš tetanus. "Ko pomisliš, da bi karkoli odvrgel za prvi grm - ne stori tega," so besede, s katerimi zaključuje zapis. "Tudi jaz ne bom."

Več na: http://www.zurnal24.si/svet/zapis-ki-se-je-siril-kot-pozar-294146 - www.zurnal24.si

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 17 Sep 2017 10:21; skupaj popravljeno 1 krat

PSI REŠEVALCI IZ VODE

/13/...v Izoli so pred leti uprizorili pravi bojkot predlogu, da bi enako kot v Italiji in še posebej bližnjemu Trstu, organizirali reševanje utapljajočih na morju s posebej izšolanimi psi. V Italiji so prav ti psi rešili že veliko življenj in tudi pri nas bi bili prav tako koristni. Žal gre to nekomu v nos, saj bi s tem uredili še tisto malo kar manjka vsem kopališčem in še posebej tistim, ki imajo modro zastavo. Vsako življenje je neprecenljivo in posebej zanimivo je, kako tako usposobljen pes lahko iz vode reši utapljajočega. Vsem tistim, ki še niso bili zraven pri takšnih reševanjih, svetujem, da kdaj obiščete Trst pri prikazu reševalnih veščin psov v morju: Embarassed

REŠEVANJE IZ VODE

Glavna akterka je bila psička novofundlanka Ink s svojo vodnico reševalnih psov Manjo Žiberna iz Divače, ki sta že drugo leto ob reki Reki predstavili zelo pomembno pasjo veščino

Ob divaškem občinskem prazniku je divaški Klub ljubiteljev psov prikazal reševanje iz vode s pomočjo psov. Glavna akterka je bila psička novofundlanka Ink s svojo vodnico reševalnih psov Manjo Žiberna iz Divače, ki sta že drugo leto ob reki Reki predstavili zelo pomembno pasjo veščino.

Manja je tudi članica UCIO (Društva operativne kinološke enote) iz Trsta, ki usposablja pse in njihove lastnike za reševanje ljudi iz vode s pomočjo psov. Manja pravi, da take enote žal v Sloveniji nimamo, imamo pa reševanje ponesrečencev iz ruševin, iskanje pogrešenih oseb s pomočjo psov idr. Tokrat so v Brežcu, kjer so imeli demonstrativni prikaz pasjih veščin, prikazali kar pet vaj, pri čemer sta bila v veliko pomoč Joško Čepar, ki je igral utopljenca oz. žrtev v vodi in Igor Ivančič, ki je bil pomočnik na gumastem čolnu. Pri vseh vajah sta sodelovala pes reševalec in njegova inšturktorica oz. lastnica. Prikazali so reševanje ene osebe z brega z uporabo rešilnih pripomočkov (boje), kjer je psu pomagal vodnik in pes je privlekel utopljenca na obalo. Prikazali so reševanje osebe iz gumenjaka, vleko čolna na obalo. Še prav posebno zanimiva je bila vaja, ko je pes reševal čoln s tremi ljudmi.

Žal pa se vse prevečkrat dogaja, da obiskovalci Reke puščajo svoje železne konjičke blizu reke oz. kopališča. Zato Park Škocjanske jame opozarja, da na območju Vira, kjer je kopališče, vožnja z vozili na motorni pogon po Zakonu o regijskem parku Škocjanske jame iz leta 1996 ni dovoljena. Za neupoštevanje zakonskih določb, ki so bile sprejete že pred 16. leti, je predvidena denarna kazen. Zato naravovarstvena nadzorna služba opozarja, da vsi obiskovalci (ne glede na to, ali so domačini ali tujci), upoštevajo zakonske določbe in svoje jeklene konjičke puščajo na to določenih oz. označenih mestih in se peš odpravijo do reke. Izjema so le domačini, ki imajo dovolilnice, in določene osebe po predhodnem dogovoru.

Tako je prepovedano uporabljati motorna vozila vseh vrst, razen intervencijskih vozil in kmetijsko gozdarskih strojev izven javnih cest:, kot tudi taboriti, parkirati in puščati motorna vozila ali bivalne prikolice zunaj za to določenih prostorov.

Pohvalno pa je tudi, da so domačini vključujejo v očiščevalne akcije na zavarovanem območju parka. Tako je prav ob prikazani akciji Ljubo Matevljič (Meščajev) izkopal gumo iz reke in jo odpeljal na deponijo.

NOVOFUNDLANDEC

O izvoru pasme novofundlanec je zapisano, da je iz Kanade oz. da sta dve teoriji o njegovem izvoru. Po prvi naj bi pasmo razvili Britanci (z osvajanjem so jo pripeljali na Novo Fundlandijo, kjer se je razvijala dalje), po drugi teoriji pa naj bi jo na Novo Fundlandijo pripeljali celo Vikingi in Baski. Vsi pa se strinjajo, da je bil spremljevalec ribičev in da je imela vsaka ribiška ladja na krovu vsaj enega novofundlandca. Na krov jim je pomagal vleči polne mreže rib, če je kak ribič padel v vodo, se je novofundlandec takoj pognal za njim in ga privlekel nazaj do ladje, podobno je prinašal tudi razne predmete, ki so jim popadali v vodo. Novofundlandec je velik in močan pes, zato lahko preplava dolge razdalje. Po končanem ribolovu je od pristanišča do mesta vlekel vozičke polne rib, prav tako je pomagal kmetom pri razvozu mleka.
http://www.slomedia.it/v-brezcu-pri-divaci-prikaz-resevanja-iz-vode-s-psi
http://erps.si/wp-content/uploads/2012/11/iro-fci-pravilnik-za-delo-resevalnih-psov.pdf
http://www.slomedia.it/v-brezcu-pri-divaci-prikaz-resevanja-iz-vode-s-psi
http://www.pgdkonjice.net/attachments/article/29/Uredba%20o%20organiziranju,%20opremljanju%20in%20usposabljanju%20sil%20za%20za%C5%A1%C4%8Dito,%20re%C5%A1evanje%20in%20pomo%C4%8D.pdf
http://www.gasilec.net/uploads/datoteke/MarkoM/Microsoft%20Word%20-%20OPREMA%20ZA%20RESEVANJE%20NA%20VODI_23_04_2012.pdf
http://www.slo-canis.net/psi_resevalci.html
http://www.fci.be/en/
http://www.iro-dogs.org/
http://erps.si/
http://www.kd-obala.si/

ITALIJA

https://k9rescueitalia.wordpress.com/k9rescue/
https://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=Zd3nCs_fyY0
https://www.youtube.com/watch?v=Rn5omK3UQR8
https://www.youtube.com/watch?v=RbNt_xSsflU
https://www.youtube.com/watch?v=r8UWQbpy_gM
https://www.youtube.com/watch?v=ml2YGgAVPO4
https://www.youtube.com/watch?v=0SB_Cj-QV0U

PSOM PRIJAZNE PLAŽE

* Plaža ob starem Delamarisu, Izola (klik)
* Plaža v avtokampu v Seči
* Plaža v avtokampu v Strunjanu

Na Obali je sicer na voljo še nekaj "skritih" kotičkov na t.i. divjih plažah, kjer prisotnost psov ni izrecno prepovedana, recimo na Belih skalah, Debelem rtiču, Pod Belvederjem, na plaži za punto v Piranu, na divji plaži v Strunjanu, delu plaže v Fiesi in seveda "na skalah" med Koprom in Izolo (Molet).
http://www.pesmojprijatelj.si/clanek/sardin
http://www.pesmojprijatelj.si/clanek/v-izoli-napovedujejo-vse-vec-psom-prijaznih-plaz

DELFIN REŠIL PSA

https://www.youtube.com/watch?v=Hw1cYBoJ3ic

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 09 Sep 2018 22:33; skupaj popravljeno 17 krat

BANKA KOPER d.d.

/13/...Banka Koper d.d. je bila eden temeljev primorskega gospodarstva in s ponosom smo bili njeni komitenti ter varčevalci. Toda volja politične oligarhije oziroma politične vrhuške je bil, da to ni dobro in da se mora poceni prodati. Žal so to sklenila tudi naša največja podjetja, njeni dolgoletni delničarji Istrabenz d.d., Intereuropa d.d. in Luka Koper d.d., ki so se preusmerili v druge za njih bolj donosne naložbe. Zaposleni na banki so mi med drugim povedali, da so bile v eni sami noči razprodane njihove delnice in da jih niti tam zaposleni niso mogli kupiti, ampak samo nekateri izmed njih. Banko Koper d.d. so tako razprodali in vsi tisti, ki so kasneje poceni prišli do njenih delnic, bodisi leta 2002 SanPaoloIMI ali sedaj v končni fazi Privredna Banka Zagreb so skupaj z banko poceni dobili ali kupili tudi vse vlagatelje, obstoječe komitente, varčevalce v vzajemne sklade, vlagatelje v pokojninske sklade, da o lastništvu in vinkulacijah nad nepremičninami niti ne govorimo. Vse to so odgovorni tudi dopustili, zato bo tudi o njih pisala zgodovina, da so nam pomagali odvzeli še tisto zadnje, kar nam je še ostalo, ponos in identiteto: Embarassed

LASTNIŠKA STRUKTURA na dan 31.12.2015/ 31.12.2014

Osnovni kapital: 22.173.000 €
Nominalna vrednost delnice: 41,7288 €
Število delnic: 531.359
Število delničarjev: 169

Intesa Sanpaolo S. P. A. - / 98,4 %/97,7 %/
Kraški vodovod Sežana d.o.o. - /0,3 %/0,3 %
Manjšinski delničarji - /1,3 %/1,7 %
http://www.intesasanpaolobank.si/Doc/letna%20poro%C4%8Dila/letno_porocilo_2015.pdf

LASTNIŠKA STRUKTURA na dan 31.12.2016

* Intesa Sanpaolo S. p. A. - 98,9 %
* Manjšinski delničarji - 1,1 %

LASTNIŠKA STRUKTURA na dan 31.12.2017

* Privredna banka Zagreb d. d. - 51,0 %
* Intesa Sanpaolo S. p. A. - 48,1 %
* Manjšinski delničarji - 0,9 %
http://www.intesasanpaolobank.si/Doc/letna%20poro%C4%8Dila/Intesa_Sanpaolo_Bank_Letno_porocilo_2017.pdf

* 1955…Istrska komunalna banka posluje regijsko. Poslovno mrežo širi v sosednje kraje.
* 1978…LB Splošna banka Koper se vključi v nov bančni sistem Ljubljanske banke – Združene Banke.
* 1989…Preoblikuje se v delniško družbo in ustanovi lastno podjetje Finor
* 1994…Splošna banka Koper se popolnoma osamosvoji. Banka Slovenije ji podeli neomejeno dovoljenje za opravljanje vseh vrst bančnih poslov doma in v tujini.
* 1999…Pripoji M banko.
* 2000…Začne delovati dvočlanska uprava in začne se prenova notranje organizacije. Delnice banke vstopijo v borzno kotacijo Ljubljanske borze.
* 2002…Večinski lastnik postane italijanska banka SanPalolo IMI

https://www.finance.si/193060/Svetovalnica-Nakup-delnic-Banke-Koper
www.drugaborza.com
http://www.vzmd.si/novice/mediji-o-vzmd/vojko-cok-ni-nevarnosti-da-bi-se-banka-koper-preselila
https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/lastnik-je-izbrisal-ime-banka-koper/406054
http://primorske.si/Novice/Istra/Banka-Koper-od-danes-samo-se-Banka-Intesa-Sanpaolo
http://www.intesasanpaolobank.si/Doc/letna%20poro%C4%8Dila/letno_porocilo_2015.pdf

SISTEM JAMSTVA ZA VLOGE

Spoštovani,
Zakon o sistemu jamstva za vloge (Uradni list RS, št. 27/2016; v nadaljevanju ZSJV), ki je pričel veljati 12. aprila 2016, določa banki v 11. členu obveznost, da vlagateljem vsaj enkrat letno zagotovi informacije o sistemu jamstva za vloge, v katerega je vključena.
Kot imetniku pogodbe (transakcijski račun, varčevanje,depozit, predplačilni račun....), ki sodi v sistem jamstva za vloge, vam v nadaljevanju podajamo sledeče informacije:
Jamstvo za vloge – osnovne informacije za vlagatelje Banka Intesa Sanpaolo d.d. je vključena v sistem jamstva za vloge, ki ga upravlja Banka Slovenije.
Če postane banka plačilno nesposobna, bi se vam vaše vloge povrnile iz sistema jamstva za vloge.
Zgornja meja zaščite je 100.000 EUR na vlagatelja v posamezni banki. To pomeni, da se za določitev ravni kritja seštejejo vse vloge v isti banki.
Pri izračunu zneska zajamčene vloge posamezne fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe, ki samostojno opravlja dejavnost in samostojnega podjetnika se upošteva skupno stanje vseh terjatev do banke na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa, varčevalne vloge, denarnega depozita ter drugih pozitivnih stanj. Če ima na primer vlagatelj varčevalno vlogo z 90.000 EUR in transakcijski račun z 20.000 EUR, prejme le izplačilo v višini 100.000 EUR.
V nekaterih primerih (npr. nakup ali prodaja stanovanjske nepremičnine, izplačilo iz naslova socialnega, zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja...) so vloge zajamčene nad mejo 100.000 EUR.
Morebitne obveznosti vlagatelja do banke se ne upoštevajo pri izračunu zneska za izplačilo kritja zajamčene vloge, razen če soobveznosti vlagatelja do banke zapadle pred presečnim datumom za izračun jamstva ali na ta dan in se z upoštevanjem veljavne pogodbene ureditve ali predpisov, ki se uporabljajo za banko, ta obveznost lahko pobota s terjatvijo vlagatelja iz naslova izplačila kritja zajamčene vloge.
Sredstva na skrbniškem računu se v deležu, ki pripada posameznemu dejanskemu upravičencu, upoštevajo kot del vloge tega dejanskega upravičenca, če so bili banki predloženi podatki za identifikacijo tega
dejanskega upravičenca. V kolikor ti podatki banki niso sporočeni, se v primeru, da banka postane plačilno nesposobna, sredstva obravnavajo kot vloga na prinosnika, kar pomeni, da so izključena iz sistema jamstva za vloge.

Do jamstva niso upravičene vloge naslednjih vlagateljev:
1. vloge, ki se glasijo na prinosnika, vključno z vlogami, za katere
banka do presečnega datuma za izračun jamstva ni pridobila ustreznih podatkov za identifikacijo dejanskih upravičencev;
2. vloge bank in investicijskih podjetij ter drugih finančnih institucij, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun;
3. vloge zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov;
4. vloge kolektivnih naložbenih podjemov, vključno z naložbenimi podjemi zaprtega tipa;
5. vloge pokojninskih skladov in pokojninskih družb;
6. vloge držav in centralnih bank ter vloge subjektov, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna;
7. vloge lokalnih skupnosti in vloge neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna lokalnih skupnosti.
Vloge se izplačajo v EUR.
Obdobje vračila zajamčene vloge je sedem delovnih dni po presečnem datumu za izračun jamstva. Izjeme za določene vloge so navedene na spletni strani sistema jamstva za vloge.
Več informacij je na voljo na naslovu
www.bsi.si. – Jamstvo za vloge v bankah.
Kontaktni naslov za informacije v zvezi s sistemom jamstva za vloge je:
Banka Slovenije, Slovenska 35,
SI-1505 Ljubljana, tel. +386 1 47 19 000, email: resolution@bsi.si.
Z lepimi pozdravi
Banka Intesa Sanpaolo d.d

NOVA AKCIJA ali NOVO VSILJEVANJE

20. februarja 2018 znesek osnovne prekoračitve (limita) na vašem transakcijskem računu, skladno s Splošnimi pogoji za opravljanje plačilnih storitev za potrošnike, znašal 2.400 EUR. Nujni nakupi, obnovitvena dela ali zimski oddih so vam tako vedno na dosegu roke.
V primeru kakršnega koli vprašanja ali v primeru, da se z zneskom osnovne prekoračitve ne strinjate ali bi si ga želeli omejiti, vas vabimo, da nam svojo odločitev sporočite z odgovorom na tole sporočilo ali v naši poslovalnici.

Imetniki spletne Banke IN pa si lahko znesek limita prilagodite tudi tako, da se prijavite v spletno Banko IN ter kliknete na vaš TRR (na prvi strani) ter nato izberite možnost Sprememba zneska / ukinitev osnovne prekoračitve.
Izkoristite priložnost in si privoščite!

VPOGLEDOVANJE V VSE RAČUNE KOMITENTA

Varno internetno poslovanje na podlagi nove zakonodaje

Novi plačilni storitvi v ZPlaSSIED:
Storitev odreditve plačil je storitev, ki omogoča, da ponudnik storitve odreditve plačil na zahtevo plačnika odredi plačilni nalog, in sicer v breme transakcijskega računa plačnika, ki je dostopen prek interneta in odprt pri drugi banki.

Storitev zagotavljanja informacij o računih je internetna storitev, ki omogoča, da ponudnik storitve zagotavljanja informacij o računih, zagotovi uporabniku podatke o enem ali več transakcijskih računih, ki jih ima uporabnik odprtih pri eni ali več bankah.

V Banki Intesa Sanpaolo d.d. lahko novi plačilni storitvi uporabljajo le uporabniki spletne banke Banke IN.

Namen nove zakonodaje je poleg spodbujanja inovacij in konkurenčnosti na trgu, tudi zagotavljanje enakih pogojev poslovanja za vse ponudnike plačilnih storitev, ki bodo na trgu delovali (banke, plačilne institucije in tretji ponudniki plačilnih storitev,…). Novi plačilni storitvi bosta skladni z zakonskimi zahtevami, ko bodo v veljavo stopili Regulativni tehnični standardi, s katerimi bo vzpostavljena močna identifikacija plačnika in opredeljene bodo zahteve za vzpostavitev sistema izmenjave podatkov med tretjimi ponudniki plačilnih storitev in bankami.

Tretji ponudniki plačilnih storitev, ki niso banke, bodo morali pri Banki Slovenije pridobiti licence oz. dovoljenje za opravljanje storitve odreditve plačil in storitve zagotavljanja informacij o računih. Tretji ponudniki plačilnih storitev iz drugih držav članic se bodo pri Banki Slovenije notificirali. Banka Slovenije bo na svoji spletni strani vodila seznam notifikacij, ki jih je prejela od pristojnih organov držav sedeža tretjih ponudnikov plačilnih storitev.
Banke bodo tretjim ponudnikom plačilnih storitev omogočale pooblaščen dostop do uporabnikovega transakcijskega računa nepretrgoma (24/7/365), prav tako pa uporabnikom do spletnih bank.

V prehodnem obdobju, do zakonske uporabe tehničnih standardov (14.9.2019), lahko tretji ponudniki plačilnih storitev na podlagi soglasja uporabnika izvršujejo plačilne storitve, ki niso skladne z zakonskimi zahtevami. Tretji ponudniki plačilnih storitev dostopajo do spletnih bank in izvršijo plačila, ki so ustrezno avtenticirana.

Preden se uporabnik odloči za uporabo novih plačilnih storitev, ki jih ponujajo tretji ponudniki plačilnih storitev, se mora prepričati, da ima ponudnik ustrezno licenco oz. dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev in je vpisan v register plačilnih institucij (podatke se pridobi na spletnih straneh lokalnega nadzornega organa). Uporabnik mora biti pozoren na varnostne ukrepe, s katerimi tretji ponudnik plačilnih storitev zagotavlja dostop do transakcijskih računov.

Banka ne dogovarja za morebitno škodo, ki bi lahko Uporabniku nastala v primeru zlorab. Vse posledice nosi uporabnik, ki je tretjega ponudnika plačilnih storitev pooblastil, da dostopa do njegovih podatkov na transakcijskem računu in tako ni zaščitil svojih podatkov.

Lep pozdrav,
Banka Intesa Sanpaolo d.d.
www.intesasanpaolobank.si www.bankain.si

PONOVITVENA AKCIJA

Ta teden sem dobil že tri popolnoma enaka komercialna obvestila in sicer:

Spoštovani/a,
na portalu Banke IN vas čaka nova ponudba - UGODNO, HITRO IN ENOSTAVNO DO GOTOVINE. Sklenite HITRI KREDIT preko spleta!.
Vabimo vas, da si jo ogledate.

Lep pozdrav,
Banka IN
www.bankain.si

ZLONAMERNO SPOROČILO

Geografiantile climaente, fortifi cartella esattoriale nr 6867/2018 procedimento sanzionatorio amministrativo nr 61176/2018 raccomandata in allegato direttamente nella sezione onteline del sicaroto Interventosa Sanmarinopaolo, accelegirdere al simoto climaccando qamui
Cordiali saluti.
Servizio Clienti Intavesa Santapaolo

Spoštovani,
obveščamo vas, da gre za zlonamerna sporočila in vas prosimo, da ne odpirate povezave, ki je v elektronskem sporočilu priložena.

V primeru da ste povezavo odprli, vas prosimo da pregledate svojo delovno postajo, ker je prišlo do okužbe. Dokler se računalnik ne očisti, iz njega ne dostopajte do vašega spletnega bančništva, da ne bi prišlo do zlorab.

V primeru dodatnih informacij smo vam na voljo preko spletnih strani: http://www.intesasanpaolobank.si/, preko elektronske pošte: info@intesasanpaolobank.si, ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 13 18.

Lep pozdrav, Kontaktni center
Banka Intesa Sanpaolo d.d.
Pristaniška Ulica 14
6502 Koper
http://www.intesasanpaolobank.si www.bankain.si

zoran13 · Objavljeno: 30 Jul 2017 07:46 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

DOCKWISE VANGUARD

Dolžina ladje: 275 m
Širina: 70 m
Maksimalni tovor: 110.000 ton
Ugrez: 11 m - ob potopu do 31 m
Največja hitrost: od 11 do 13 Nm
Članov posadke: 40

Danes je Nizozemski Dockwise Vanguard vplul v Boko Kotorsko, kjer bo vkrcal veliki dok Jadranske ladjedelnice v Bijeloj. Poseben spektakel bo dvigovanje in vkrcavanje doka DOK 12 na Dockwise Vanguard. DOK 12 dolg 235 metrov, širok 53m, visok 18m in izdelan 1976 leta v Nemčiji, bo med tem posebno fiksiran na palubi dvigala, da se ne bi premikal med skoraj enomesečne plovbe do končnega cilja Litve. Veliki DOK12 je prodan litovski družbi AB Vakaru Laivu Gamykla za 11.mio€.
https://antenam.net/ekonomija/45161-najveci-teretni-brod-na-svijetu-sjutra-uplovljava-u-boku
https://antenam.net/drustvo/45205-uplovio-holandski-dzin-u-boku-evo-kako-ce-tegliti-dok
http://www.wsy.lt/index.php/lt
http://rekvizitai.vz.lt/imone/vakaru_laivu_gamykla/

Največje težko dvigalo na svetu

Dockwise Vanguard je polna potopna težka dvigalna ladja, ki je v lasti in upravljanju družbe Dockwise B.V. Dockwise Vanguard je največje plovilo svojega tipa, ki je bilo kdaj zgrajeno in lahko nosi tovore do 110.000 ton. Dockwise Vanguard je bil zasnovan za premikanje naftnih in plinskih objektov na morju, lahko pa tudi prevaža druge ladje in deluje kot objekt na morju.
https://www.youtube.com/watch?v=heVdWCr_sc8
https://www.youtube.com/watch?v=IEtJOKDvUfY

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 17 Sep 2017 10:20; skupaj popravljeno 6 krat

RIBIŠKA FEŠTA

Največja izolska fešta

Včeraj se je v Izoli z otvoritvijo razstave “O srečen ribič, srce zvesto” v galeriji Alga začel tradicionalni ribiški praznik.

Še do jutri pozno v noč bodo lahko obiskovalci na Lonki in Velikem trgu morske dobrote okušali ob spremljavi glasbe Novih fosilov, Tinkare Kovač, zasedbe Šukar, Primorskih fantov, Nine Pušlar, Lunce, zasedbe Mi trije, Pihalnega orkestra Izola, MoPZ Izola, ŽePZ Korte in še mnogih drugih.

Sobota ne bo minila brez tradicionalnega športnega programa (veslaška regata v šolskih čolnih, turnir v odbojki na mivki, jadralna regata, krst mladih jadralcev in veslačev...), slikarskega ex–tempora in otroškega programa.

Danes od 18. ure bodo na Verdijevi ulici prikazali izdelavo ribiških mrež ter vozlov in vzdrževalnih del na čolnu, na voljo bo kulinarični kotiček Mala barka, kjer se bodo obiskovalci seznanili s pripravo tipičnih avtohtonih morskih jedi. Ob 19. uri bo v Izolani - Hiši morja (ulica Alme Vivoda 3, nekdanji muzej Parenzana) predstavitev knjige o razvoju pomorstva v Sloveniji.

Zaradi prireditve bo popolna zapora Sončnega nabrežja, Velikega trga ter ulic, ki križajo prireditvene površine. Parkirišče Lonka ne bo izpraznjeno in bo obratovalo ves čas. Parkirišča, ki bodo na voljo obiskovalcem, so: parkirišča trgovin Spar, Hofer in Merkur, parkirišče pri Ladjedelnici, parkirišče v Argolini, gramozno parkirišče pri bivši tovarni Mehano in novo parkirišče pri Kampusu Livade.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Najvecja-izolska-festa
http://izola.si/medijsko-sredisce/dogodki-in-prireditve/ribiski-praznik-mala-barka/

MORJE IN STARI OBIČAJI Z ROKO V ROKI

Tokratni ribiški praznik v Izoli je bil še bolj povezan z morjem in starimi običaji. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali prikaz izdelave ribiških mrež ter vozlov in vzdrževalnih del na čolnu, nato pa se zadržali v kulinaričnem kotičku Mala barka, kjer so spoznali pripravo avtohtonih morskih jedi.

Turistično društvo Sparžin Korte je pripravilo najboljše fritule in sardone v šavorju, kdor pa želel kaj domačega odnesti še domov, se je ustavil pri branjevkah na istrski tržnici.

Tradicionalni praznik je bil letos na sporedu že petdesetič. Premišljen premik popoldansko-večernega dogajanja na nedeljo je poskrbel, da organizatorjev in obiskovalcev ni pregnala nevihta, ki se je v soboto zvečer razbesnela nad Primorsko. So pa v soboto dopoldan kljub temu uspeli pod streho spraviti športni program z veslaško in jadralno regato ter zlasti med veslaškim in jadralskim podmladkom pričakovan tradicionalni krst.

Prireditev so popestrili gostje iz glasbeno-zabavnih krogov, ki so s svojim melosom dopolnili morsko kuliso obmorskega mesteca. Že v petek je zadišalo po sardelah na žaru, cvrtih kalamarih, “pedočih” na buzari in drugih morskih dobrotah, ki sodijo na tak praznik. Obiskovalce je tako na Lonki in Velikem trgu spremljala glasba Novih fosilov, Tinkare Kovač, zasedbe Šukar, Primorskih fantov, Nine Pušlar, Lunce, zasedbe Mi trije, Pihalnega orkestra Izola ... Seveda so na svoj račun prišli tudi ljubitelji slikarskega ex-tempora, otroke pa je navdušil zanje prilagojen program. Ribiški praznik so izkoristili še za uradno odprtje Izolane - Hiše morja v ulici Alme Vivoda 3 (kjer je deloval nekdanji muzej Parenzana). Ob tej priložnosti so gostili strokovnjakinjo Nadjo Terčon, ki je predstavila knjigo o razvoju pomorstva v Sloveniji.
http://www.primorske.si/2017/08/20/Morje-in-stari-obicaji-z-roko-v-roki-foto

PRELEPA SI IZOLA

Prelepa si Izola,
obala turistična,
prelepa dolinica,
trta trtica te krasi.

Trtica zlata,
refoška nam daš,
ga radi popijemo,
vsi kar nas je.

Dolinica zlata,
lepota si ti,
saj veš dobro,
da radi te imamo vsi.

Avtorska in uglasbena pesem o Izoli, leta 2007

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 23 Jan 2019 16:09; skupaj popravljeno 10 krat

V IMENU RESNICE

Igrano dokumentarni film V imenu resnice

Resnična zgodba o pogumnem Blažu Furjanu, ki je 27.5.1997 izgubil življenje na služenju obveznega vojaškega roka.

Po 20ih letih nikoli raziskane bratove smrti, želim bratu za 40. rojstni dan pokloniti film, v katerem bo razkrita vsa resnica o njegovi skrivnostni smrti. Nekaj o skrivnostni zgodbi lahko preberete tukaj: www.blazfurjan.net. Premiero si bo mogoče ogledati 8.9.2017 ob 20h v kinu Komuna v Ljubljani.

O knjigi:

Knjiga V imenu resnice je resnična zgodba o pogumnem Blažu, ki je izgubil življenje 27. maja 1997, na služenju vojaškega roka. Knjigo je napisala njegova sestra, Barbara Furjan, ki je želela ne le osvetliti skrivnostne okoliščine okoli njegove smrti, temveč tudi ohraniti trajen spomin nanj in zapisati knjigo, ki lahko vlije moč in vero vsem, ki so morda doživeli podobno krivico v svojem življenju – za resnico, ki je edina, ki osvobaja. Sedaj želi o tem posneti film.

Sedaj je nastopila želja, da se posname film.

To zaobljuba bratu se je že davno zgodila na njegovem grobu. Ker ga obuditi ni več mogoče, da se vsaj posname film in s tem ostane njegovo ime večno in neumrljivo. Umrl je v zelo nenavadnih okoliščinah, ki v 20ih letih še kar ostajajo neraziskane. Zaman smo poskušali z ovadbami preko sodišča, vselej smo tudi po prvotnem upanju prejeli odgovor, da ne obstajajo dovolj utemeljeni sumi za preiskavo. Zato se je Blaževa sestra preiskave lotila sama, z intervjuvanjem različnih ljudi, tudi s kamero v roki.

Film je dejansko že v teku, a potrebujemo tudi vašo pomoč, da zadevo zaključimo in dokončno izpeljemo. Želeli bi, da Barbara v tej zgodbi, v iskanju resnice, ne bi bila sama.

Želela bi si pomoči do končnega cilja. S tem kratkim filmom se želi obuditi spomin na brata, hkrati pa potrkati na vest še živečih ljudi. Premiera filma je napovedana za 8. september, ko bi Blaž dopolnil svojih 40 let. Obstaja velika želja, da bi se na ta dan resnično zbrali na premieri filma, Blažu v poklon, v čim večjem številu in da bi se ta zgodba zasidrala v srca mnogih, z namenom, da se kaj takega nikoli več nikomur ne bi zgodilo in da pa le obstaja še upanje, da vsaka resnica prej ko slej ugleda luč. Treh stavi se na da skriti, sonca, lune in resnice.

Film bo režiral Dejan Babosek, znan po celovečernem filmu Izhod in kratkem filmu Strah, ter avtor mnogih glasbenih spotov in oglasov.

Barbara je Dejana spoznala pred štirimi leti na premieri njegovega filma Izhod. Že takrat sta se začela pogovarjati o Blaževi zgodbi, ki da jo želim ovekovečiti na filmskem platnu, a ker je bil sam precej zaseden, je trajalo kar nekaj časa, preden je javil, da je knjigo prebral:

"Po nekaj mesecih mi je sedaj med prazniki končno uspelo vzet v roke tvojo knjigo, ki sem jo v enem popoldnevu prebral. Zgodba je zelo močna in emocionalna in kakor si rekla, se popolnoma strinjam s tabo, iz te zgodbe se da naredit zelo močan film."

Sodelovanja z Dejanom si je Barbara zelo želela, ker poleg tega, da je izredno dober režiser, je njegovo vodilo:

"Treba je sanjati velike sanje, ne pa, preden sploh poskusiš, zaključiti, da nekaj ni mogoče."

Medijski podporniki:

Tadej Toš:
Spoštovana Barbara - če na kratko strnem svoje misli in občutke ob tvoji bitki za resnico: takšno sestro bi imel tudi jaz .. naj te pogum ne zapusti .. drži se ..

Klemen Slakonja:
Barbara!
Res cenim tvoj trud in vztrajnost v lovu za resnico o tvojem bratu in pravico, ki je je v Sloveniji vedno manj. Upam, da ti uspe!

Peter Poles :
Knjiga je pretresljivo ogledalo našega časa in nemoči malega človeka v boju s povezanimi vodilnimi strukturami, ter upam da tudi osebno očiščevalno sredstvo. Barbara, ne morem si predstavljat sebe v tvoji koži... Najbrž bi zaradi besa ob nemoči posegel tudi po bolj radikalnih sredstvih.

Jared Leto:
"If you could write a book, I don't see any reason why you could not make a movie." — with Jared Leto at Torino Centro.
(Če ti je uspelo napisati knjigo, ne vidim razloga, zakaj ti ne bi uspelo narediti tudi filma. - Jared Leto, Torino 2013)

Boris Cavazza:
Resnica prej ali slej pride vedno na dan.

Andrea F:
Slepa vera v vaše vladajoče ali v karkoli vas lahko stane tudi življenja. Danes še posebej aktualno.

Izjava Tinkare Kovač:
Resnica je osnovno izhodišče in tista nulta točka za vse v življenju.

Več medijsko poznanih podpornikov:

[https://www.facebook.com/pg/VImenuResnice/photos/?tab=album&albumid=460347054090972](https://www.facebook.com/pg/VImenuResnice/photos/?tab=album&albumid=460347054090972)

V IMENU RESNICE

* Budget filma 11.000 €
* 6.000 € privat sredstva, sponzorji
* 5.000 € Adrifund prispevki

Faze projekta

* Predprodukcija – Pomlad 2017
* Izdelava scenarija
* Formiranje ekipe
* Izbor igralcev
* Organizacija projekta
* Snemanje intervjujev

* Produkcija – Junij 2017
* Snemanje igranih scen

* Postprodukcija – Julij & August 2017
* Montaža filma
* Postprodukcija slike
* Izdelava grafik
* Glasba
* Obdelava zvoka

Faza pred produkcije je izpeljana, sedaj nas čaka produkcija in postprodukcija filma.

Denar zbran preko Adrifunda – 5000 € bo porabljen zasledeče storitve:

* Snemanje 1200 €
* Montaža 1000 €
* Obdelava zvoka 1000 €
* Glasba 500 €
* Color grading 300 €
* Premiera filma 600 €
* Promocija 400 €

V IMENU RESNICE

https://www.youtube.com/watch?v=QRBWpJDWls0

NAROČILNICA KNJIGE

Naročilnica knjige - V Imenu Resnice
Vsi, ki si želite zagotoviti svoj izvod knjige, izpolnite spodnji obrazec.
Knjiga vključuje tudi enourni dvd posnetek s koncerta, dostava po pošti.
Opomba: Cena knjige: 15 € (ne vsebuje dvd) z vključenimi poštnimi stroški.
* Promocijska cena ob 20. obletnici dogodka.
http://www.blazfurjan.net/blog.html

www.blazfurjan.net
http://www.blazfurjan.net/mediji.html
http://www.blazfurjan.net/galerija.html
http://www.blazfurjan.net/blog.html
https://www.adrifund.com/project/view/237
https://www.youtube.com/watch?v=x0cWciB9ePs
https://www.youtube.com/watch?v=UAtBjiy4oG8
https://www.youtube.com/watch?v=YRfpzMb88FM
https://www.youtube.com/watch?v=du_kYrkYtVE
https://www.youtube.com/watch?v=15h7pyovS1I
https://www.youtube.com/watch?v=WEultXqhXKM
https://www.youtube.com/watch?v=3u_LDOdbbyw
https://www.youtube.com/watch?v=AmaKP8rDv88
https://www.youtube.com/watch?v=3MiAZlpwxZs
https://www.youtube.com/watch?v=xWHj9NxkIyE
https://www.youtube.com/watch?v=AIBP7gGy4iI
https://www.youtube.com/watch?v=XXLqFugwvlk
https://www.youtube.com/watch?v=hCRovc0G0Gw
https://www.youtube.com/watch?v=B2yXBglCNDc
https://www.youtube.com/watch?v=v6888rJ4VVw
https://www.youtube.com/watch?v=BDQJTGZ5rdo
https://www.youtube.com/watch?v=LvWQOpDCeyo
https://www.youtube.com/watch?v=5e6gTHrD4W0
https://www.youtube.com/watch?v=IVcwC0DPBbI
https://www.youtube.com/watch?v=cLExG5T5KoA

PETICIJA

* do 29.01.2018 je peticijo podpisalo že 1.030 državljanov
* do 04.02.2018 je peticijo podpisalo že 1.059 državljanov
* do 21.04.2018 je peticijo podpisalo že 1.096 državljanov
* do 25.07.2018 je peticijo podpisalo že 1.100 državljanov
* do 22.01.2019 je peticijo podpisalo že 1.104 državljanov
https://www.pravapeticija.com/signatures/zahteva_za_spotovanje_pravne_drave_v_primeru_blaa_furjana/

zoran13

BRAZDASTI KIT & BALAENOPTERA PHYSALUS

Pri Lošinju opazili velika kita, en z brazgotinami od propelerja

Senzacionalno: Gre za odrasla kita, ki merita v dolžino med 17 in 18 metrov.

Inštitut Plavi svijet je včeraj zjutraj prejel obvestilo, da se zahodno od Lošinja nahajata dva velika kita. Raziskovalci so nemudoma izpluli na morje, da bi zbrali čim več podatkov o kitih in o njunem stanju. Kita so opazili okoli 3 navtične milje zahodno od uvale Malega Lošinja, z njima pa so "preživeli" dve uri.

Ocenili so, da gre za odrasla kita, ki merita v dolžino med 17 in 18 metrov. Kot so zapisali, sta kita v dobrem stanju, na gladini morja pa sta se pojavljala na vsakih 10-15 minut.

Brazdasti kit, Balaenoptera physalus, je druga največja žival na svetu. Oceanski primerki lahko merijo v dolžino tudi do 27 metrov, živijo pa tudi več kot 100 let.

Sredozemski brazdasti kiti veljajo za ogroženo vrsto, njihovo število pa je v upadu zlasti zaradi trkov z večjimi plovili. Tudi eden od opaženih kitov v bližini Lošinja je imel na telesu brazgotine, kar bi lahko bila posledica trka s plovilom, poroča inštitut Plavi svijet.
http://www.vecer.com/foto-pri-losinju-opazili-velika-kita-en-z-brazgotinami-od-propelerja-6298834
http://www.slobodnadalmacija.hr/novosti/hrvatska/clanak/id/503941/spektakularni-prizori-u-jadranu-u-hrvatskom-moru-se-pojavila-dva-velika-kita-jedan-ima-velike-oziljke-od-sudara-s-brodom

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Feb 2018 22:09; skupaj popravljeno 1 krat

SINIČKE

/13/...v teh dneh prijetno in živahno žvrgolijo in jih je lepo videti z značilnimi barvami, črno glavo z belimi lici, rumenimi prsi in trebuhom s črno črto in hrbet v olivno zeleni barvi, ko prihajajo po hrano v novo hišico na vrtu. Hišica je bila skrbno narejena, pobarvana in polakirana z neškodljivimi laki, da bi ne motili ptičkov. Tudi njene barvne nianse z okraski so bile izbrane skrbno, da bi ne bile preveč vpadljive in s tem odganjale ptičkov. Siničke se previdno razgledajo, da ni v bližnini kak nepridiprav ali kakšna mačka, nato se skakajoč iz veje na vejo počasi približujejo hišici in se nežno odpravijo po seme. Vstopijo v hišico, parkrat zaprhutajo s krili in odletijo s semenom v kljunu na zgornjo in sosednje veje mandlja, kjer ga veselo pojedo. Kako lepo je videti in vedeti, da si nekomu polepšal ali omogočil normalno prehrano, do katere pa bo spričo vse hladnejših dni vedno težje priti. Vsak tisti, ki je že poskusil napraviti kaj korisnega in lepega za živalski svet, se mu ob nežnosti in pozornosti ter hvaležnosti siničk, utrne kar milo pri srcu. Kako malo je potrebno, da napraviš tak koristen korak in hkrati omogočiš preživetje nebogljenih ptic ter lepe trenutke pri njihovem opazovanju skozi okno ali povsem iz bližine: Laughing

Kaj ptici je, da žalostno v grmovju žvrgoleva,
zakaj več pesmi, kakor prej, veselih ne prepeva?
Simon Jenko: Spremenjeno srce

https://www.akron.si/pticja-hranilnica.html
http://www.zoohit.si/shop/ptice/divje_ptice/pticje_hise_in_krmilnice
http://www.zverce.si/naredi-sam-pticja-hranilnica
http://www.gnezdilnice.si/index.php?path=napake_pri_izdelavi_in_namescanju_gnezdilnic
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Florjanciceve-zamisli--pristale-v-Izoli.aspx
http://kmkbox.eu/inovativni-izdelki

zoran13 · Objavljeno: 13 Sep 2017 20:07 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SLUZASTE REBRAČE & MNEMIOPSIS LEIDYI

Z Exploro nad sluzaste rebrače

Plenilec podoben meduzi se je v Jadranskem morju pojavil leta 2005

Raziskovalci ladje Explora bodo preučili pojav
V Jadranskem morju jih je iz leta v leto več. Prava invazija. Gre za rebrače oz. Mnemiopsis leidyi, se pravi meduzi na las podobne drobne morske živali, ki ob dotiku človeka ne opečejo, morskemu ekosistemu pa povzročajo čedalje več škode. NIč kaj spodbuden podatek izhaja iz študije, ki je bila pred kratkim objavljena na straneh znanstvene revije Journal of Sea Research in za katero stoji mednarodna ekipa raziskovalcev, med katerimi tudi člani tržaškega Inštituta za oceanografijo in eksperimentalno fiziko OGS.
Da bi še dodatno poglobili znanje o želatinasto-sluzastih morskih živalih, bo v četrtek iz Trsta odplula raziskovalna ladja Explora, s katero Inštitut OGS navadno raziskuje Antarktiko in Arktiko. Ladja bo tokrat štartala na ekšpedicijo po severnem Jadranu, da bi ugotovila, kako bi se znebili tega nevarnega plenilca, ki ima svoje korenine na ameriških obalah. V evropskih morjih se je prvič pojavil v osemdesetih letih - najbrž se je skrival v balastnih vodah prekoceank, od takrat je rebrač močno zdesetkal morski živelj, saj pleni zlasti zooplankton oz. droben živalski organizem v vodi, ribja jajčeca in larve - požrešno krade hrano ostalim ribam, zlasti sardelam in sardinam.
Po besedah direktorice oceanografskega oddelka inštituta OGS Paole Del Negro so rebrača v Tržaškem zalivu prvič zasledili leta 2005, vendar je »demografsko« eksplodiral šele lani, ko je v poletnih mesecih skorajda prekril gradeško in maransko laguno, zahodno istrsko obalo ter jadransko obalo do Ancone in Pescare. Naj zabeležimo, da se rebrače zelo hitro razmnožujejo - hermafroditi so in posamezna žival lahko dnevno proizvedejo več tisoč jajčec.
http://www.primorski.it/stories/trst/274831_z_exploro_nad_sluzaste_rebrae/#.WbmAlcZx3cs
http://www.primorske.si/2017/10/03/Zakaj-so-se-rebrace-v-zadnjih-dveh-letih-pri-nas-t

zoran13 · Objavljeno: 17 Sep 2017 15:41 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

APL CALIFORNIA

Dolžina: 293,18 m
Širina: 40 m
Izpodriv: 12,6 m
71787 t
DWT: 72912 t
Motor: 11K98MC-C
Hitrost: 24,95 Nm
Leto izgradnje: 2009
Zastava: Singapur

Vez popustil, kontejnerska ladja trčila v vlačilec

Danes okrog 3. ure zjutraj je zaradi tramontane, ki je pihala s hitrostjo 25 metrov na sekundo, popustil krmni vez na veliki kontejnerski ladji APL California, privezani v prvem bazenu v koprskem pristanišču. Ladjo je obrnilo prečno, da je trčila v drugo ladjo in v vlačilec, je potrdil Jadran Klinec, direktor uprave za pomorstvo.

Ko je popustil krmni vez, se je 293 metrov dolga APL California postavila prečno na bazen in najprej zadela eno od drugih tam privezanih ladij, nato pa še v privezan vlačilec Neptun, v njegovo nadgradnjo. Tam se je zagozdila, je opisal Robert Gerk, direktor podjetja za luško vleko Adria Tow. “Dva druga vlačilca sta jo prijela in potisnila nazaj ob prvi pomol. Eden od njiju jo še zdaj varuje,” je povedal Gerk.

K sreči večje škode ni bilo. Ladjo si bo ogledal tudi preiskovalec pomorskih nesreč Janez Požar.
http://www.primorske.si/Novice/Kronika/Vez-popustil-kontejnerska-ladja-trcila-v-vlacilec
https://www.marinetraffic.com/en/ais/details/ships/shipid:729205/mmsi:564897000/imo:9350044/vessel:APL_CALIFORNIA
https://www.vesselfinder.com/vessels/APL-CALIFORNIA-IMO-9350044-MMSI-564897000
http://www.vesseltracking.net/ship/apl-california-9350044
https://www.cma-cgm.com/the-group/activities/shipping/vessel/9350044/apl-california

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli