Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 27 Jul 2013 19:19; skupaj popravljeno 7 krat

VASILIJ ŽBOGAR

/13/...vse odgovorne za takšno blamažo je lahko sram, saj so z zbirokratiziranimi postopki, ki so lastni samo nam, srebrnemu olimpijcu Vasiliju iz Izole, preprečili uspešno nadaljevanje tekmovanj in tudi samih priprav na Olimpijske igre. Sramota, da ima Slovenija takšne sportne funkcionarje, da namesto pomoči športnikom, jim le-ti onemogočajo udeležbo na tekmovanjih in njihov normalni razvoj. Zato ti iz vsega srca želim, da bi premagal vse prepreke in uspel tudi na Olimpijskih igrah, žal, pa tisti, ki o tem odločajo, na njih niso nikoli nastopili: Shocked

Žbogarja pozabili prijaviti na svetovni pokal v Franciji
Izolan Vasilij Žbogar, srebrn in bronast na olimpijskih igrah v razredu laser, ni prijavljen za četrto letošnjo jadralno tekmo za svetovni pokal, ki se bo v nedeljo začela v francoskem Hyeresu

Iz njegovega kluba Burja, ki ga vodi njegov oče Stanislav Žbogar, so sporočili, da naj bi bila za to kriva napaka Jadralne zveze Slovenije (JZS).

"Sredi tretje letošnje regate za svetovni pokal na Palmi de Mallorci je Vasilij Žbogar od generalnega sekretarja Jadralne zveze Slovenije Saše Juraka dobil obvestilo, da 'se je pozabil' prijaviti na naslednjo regato v Hyeresu.

Ker pa je bilo obvestilo posredovano štiri dni po časovni omejitvi za prijave in ker je bila kvota tekmovalcev dopolnjena, se Žbogar ni mogel več prijaviti... Iz zapisnikov in korespondence med sekretarjem zveze Sašom Jurakom in predsednikom Burje Stanislavom Žbogarjem pa je razvidno, da mora za prijavo poskrbeti Jadralna zveza Slovenije in ne jadralec sam oziroma njegov matični klub," so zapisali v sporočilu za javnost iz kluba Burja.

Vasilij Žbogar je skušal s trenerjem Trevorjem Millarjem na različne načine najti rešitev za prijavo po roku. Ker je število nastopajočih vnaprej določeno, prijav pa več, kot je mest na voljo, je za ugoden razplet bolj malo možnosti. "Trenutno četrti v svetovnem pokalu bo, kot kaže, tekmovanje spremljal s kopnega. Iz dokumentov je razvidno, da je bil za prijave zadolžen sekretar Sašo Jurak. Ali je šlo za površnost ali za namerno dejanje bodo morali ugotoviti pristojni organi na zvezi, nekdo pa bo za nepotreben zaplet in posledično Žbogarjevo odsotnost s tekmovanja moral odgovarjati. Vsekakor bi bilo potrebno prvo od treh kriterijskih regat v letošnjem letu treba izbrisati iz seznama izbirnih regat za razred finn," so sporočili iz Burje.

V razredu finn ima Slovenija ta čas dva zelo uspešna tekmovalca, poleg Koprčana Gašperja Vinčeca tudi Žbogarja. Slednji dobro leto dni na najvišji ravni uspešno tekmuje tudi v novem razredu; na olimpijskih igrah v Londonu prihodnje leto lahko v posameznem razredu nastopi le en jadralec ali posadka iz Slovenije.
http://www.primorska.info/novice/12860/zbogarja_pozabili_prijaviti_na_svetovni_pokal_v_franciji

Zakaj Vasilij Žbogar ne bo nastopil na regati za svetovni pokal v Hyeresu?

Sredi tretje letošnje regate za svetovni pokal na Palmi de Mallorci je Vasilij Žbogar od generalnega sekretarja Jadralne zveze Slovenije dobil obvestilo, da "se je pozabil" prijaviti na naslednjo regato za svetovni pokal v Hyeresu. Ker pa je bilo to obvestilo posredovano štiri dni po časovni omejitvi za prijave in ker je bila kvota tekmovalcev dopolnjena, se Žbogar ni mogel več prijaviti. Iz zapisnikov in korespondence med sekretarjem zveze Sašom Jurakom in predsednikom JK Burja Stanislavom Žbogarjem pa je razvidno, da mora za prijavo poskrbeti Jadralna zveza Slovenije in ne jadralec sam, oziroma njegov matični klub.

Na sestanku predsednika JZS s potencialnimi člani reprezentance, ki ga je zaradi odsotnosti predsednika Gregorja Veselka vodil Mitja Margon in na katerem je bil opravičeno odsoten tudi Vasilij Žbogar, pa je bilo med drugim dogovorjeno, »da vsi tekmovalci, ki so imeli v programu nastope na izbirnih regatah (Hyeres, Medemblick, Weymouth) in se jih nameravajo tudi udeležiti, svoj nastop potrdijo sekretarju JZS, da lahko naredi prijave in plača startnine" (povzeto iz zapisnika). To je bilo dne 14. marca 2011.

Tri dni kasneje, 17. marca 2011, je bilo s strani JK Burja na JZS poslano obvestilo, da se bodo Mikulin in Prinčič v razredu 470, Nik Pletikos v razredu laser in Vasilij Žbogar v razredu finn udeležili regat na Palmi de Mallorci, v Hyeresu, Medemblicku in Weymouthu. Rok za prijave in plačilo startnin za regato v Hyeresu pa je bil do 31. marca 2011. 4. aprila pa je sekretar zveze Sašo Jurak Vasilija in klub obvestil, da je bil v stikih z organizatorji regate v Hyeresu in da je Vasilij pozabil na prijavo. Ob vsem tem se poraja vprašanje kdo je pozabil?

Iz dokumentov je namreč razvidno, da je bil za prijave zadolžen sekretar Sašo Jurak. Ali je šlo za površnost ali za namerno dejanje, bodo morali ugotoviti pristojni organi v Jadralni zvezi, nekdo pa bo za nepotreben zaplet in posledično Žbogarjevo odsotnost s tekmovanja moral odgovarjati. Vsekakor pa bi bilo prvo od treh kriterijskih regat v letošnjem letu treba izbrisati iz seznama izbirnih regat za razred finn.

Dogodki v zadnjih dneh so največji pečat pustili na najboljšem slovenskem jadralcu in dobitniku dveh olimpijskih odličij, ki je želel nastopiti na regati v Franciji, na katero se je tudi vneto pripravljal, potem pa doživel hladen tuš. Sporočilo, da ni prijavljen za nastop, mu je pokvarilo vse načrte, namesto v treninge pa je svojo energijo in čas usmerjal v iskanje možnosti za nastop. S trenerjem Trevorjem Millarjem sta na različne načine skušala najti rešitev, ker pa je število nastopajočih v naprej določeno, prijav pa je več, je za ugoden razplet bolj malo možnosti. Trenutno 4. v svetovnem pokalu bo kot kaže tekmovanje spremljal s kopnega, kar bo še en udarec za Žbogarja, ki s strani krovne jadralske organizacije že dve leti nima podpore.

Trenutno dogajanje je vse prej kot dobrodošlo tako za jadralca kot tudi celotno slovensko jadranje, saj je temna senca padla na vse. »Zakaj te ne bo na regati?« je vprašanje s katerim se Žbogar večkrat dnevno srečuje v Hyeresu in na katerega točnega pojasnila ne zna dati. Da bi se v prihodnje izognili podobnim situacijam bo treba najti krivca za trenutno zmedo in se v prihodnje držati dogovorov.

Na očitke Stanislava Žbogarja in JK Burja se je odzval Veselko

Informacijo, ki jo je v večernih poročilih RTV Slovenija dne 19.04.2011 posredoval JK Burja glede prijave njihovega jadralca Vasilija Žbogarja na regati v Hyresu je netočna.

Jadralna zveza Slovenije je izpolnila vse zahtevane točke (plačilo štartnin in plačilo akontacije) pravočasno. Smo pa bili opozorjeni s strani organizatorja, da se ne ujema število prijav in plačanih štartnin in o tem nemudoma obvestili Vasilija Žbogarja in JK Burja. Njihovi preostali jadralci so uspešno izpeljali prijave na omenjeno regato.

Kljub vsemu bomo pomagali rešiti nastalo situacijo, ker nam ni vseeno za slovenske jadralce, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik JZS Gregor Veselko.

Objavljamo dopis JZS s strani JK Burja

JADRALNI KLUB BURJA IZOLA
DANTEJEVA 22
6310 IZOLA
Izola, 17.03.2011

JADRALNA ZVEZA SLOVENIJE
Kopališko nabrežje 5
6000 KOPER

Spoštovani

Obveščamo Vas, da so bodo jadralci člani JK Burja
- Mikulin – Prinčič - 470
- Pletikos Nik - Laser standard
- Žbogar Vasilij - Finn
udeleželi naslednjih regat – tekmovanj in sicer
- Trofeo Princesa Sofia (Palma – ESP), 02.-09.04.2011
- Semaine Olympique Francaise (Hyeres - FRA), 22.-29.04.2011
- Delta Lloyd Regatta (Medemblik - NED), 24.-29.05.2011
- Skandia Sail for Gold Regatta (Weymouth - GBR), 05.-11.06.2011
Prosimo, da uredite plačilo štartnin in zaradi stroškov, ki bodo nastali nakažete akontacijo na TRR JK Burja Izola.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12782

* jureo 21.04.2011 00:07
Zakaj se pa Veselko ni odzval na email, ki mu je bil poslan v zvezi s škodljivim prahom, ki je uhajal z Luke Koper ? Namreč, poslal sem mu email, kjer sem ga prosil, če me lahko kontaktira, saj smo neposredno pred Luko Koper prav takrat imeli na regati cca 80 mladih jadralcev v razredu Optimist (od 9 do 15 let starih), ki so več kot 5 ur jadrali nekaj 100 metrov stran v smeri burje. Glede na to, da so bili starši zaskrbljeni, sem ga zaprosil, če mi lahko poda nekaj pojasnil v zvezi s škodljivostjo prahu. Neverjetno pa je bilo to, da nas kot organizatorje regate ni nihče obvestil o razmerah pred Luko ... In kakšen je bil odziv Veselka na moj email ? Do danes ne duha ne sluha o njegovi skrbi za najmlajše jadralce ! Je tudi to netočno G. Veselko ?

ŠTART BO

Vasilij bo štartal v Hyresu!

"Informacija glede prijave njihovega jadralca Vasilija Žbogarja na regati v Hyresu je netočna. Jadralna zveza je 17. marca 2011 prejela dopis s strani JK Burja glede nastopov njihovih jadralcev na bližajočih se regatah. Jadralna zveza Slovenije je izpolnila vse zahtevane točke (plačilo startnin in plačilo akontacije) pravočasno. Smo pa bili opozorjeni s strani organizatorja, da se ne ujema število prijav in plačanih startnin in o tem nemudoma obvestili Vasilija Žbogarja in JK Burja. Njihovi preostali jadralci so uspešno izpeljali prijave na omenjeno regato. Kljub vsemu bomo pomagali rešiti nastalo situacijo, ker nam ni vseeno za slovenske jadralce,' so v sporočilu ja javnost zapisali pri JZS.

V razredu finn ima Slovenija ta čas dva zelo uspešna tekmovalca, poleg Koprčana Gašperja Vinčeca tudi Žbogarja. Slednji dobro leto dni na najvišji ravni uspešno tekmuje tudi v novem razredu; na olimpijskih igrah v Londonu prihodnje leto lahko v posameznem razredu nastopi le en jadralec ali posadka iz Slovenije.

Danes so nam iz JZS sporočili, da bo Vasilij ob pomoči ISAF-a (mednarodna jadralna zveza) in IFA (mednarodna zveza razreda Finn) uspelo pridobiti štartno mesto v Hyresu.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12791

SREČNO

Zelena luč za Žbogarja

Na 43. francoskem olimpijskem jadralskem tednu v Hyeresu, 4 izmed 7 regat za svetovni jadralski pokal, bo med 1100 jadralkami in jadralci iz 60 držav, jadralo kar 17 Slovencev. Med njimi tudi Vasilij Žbogar, ki se je na elitno regato v olimpijskih tekmovalni razredih pred največjim francoskim jadralskim centrom pozabil prijaviti in je bil zaradi na 80 jadrnic omejene kvote finnon njegov nastop do četrtka zvečer še vprašljiv. V četrtek pozno zvečer so organizatorji 43. regate v Hyeresu, za Žbogarja in slovensko jadranje novico je podpisal direktor organizacijskega odbora regate Bernard Bonneau, generalnemu sekretarju JZS Sašu Juraku sporočili, da je Vasilij dobil zeleno luč za nastop in je naknadno uvrščen v tekmovalno floto in da bo v nedeljo, ko se elitna svetovna jadralska predstava na 6 različnih regatnih poljih prične, v tekmovalni floti težkokategeronega olimpijskega enoseda finn.

Regata v Hyeresu je za Žbogarja (zanimivo, da je bil Vasilij v svojem bivšem razredu laser prijavljen za regato Izola Spring Cup!?) in Gašperja Vinčeca prva izmed 4 letošnjih internih morskih bitk (leta 2012 sta potem v Palma de Mallorci in Hyeresu na vrsti še zadnji) za slovensko štartno mesto v floti finnov na OI v Londonu oziroma v Weymoutku, kjer bodo izpeljali olimpijski jadralski program. Po letošnjem Hyeresu se bosta Gašper in Vasilij med sabo merila še na regatah za svetovni pokal v Medembliku in Weymouthu, decembra pa še na svetovnem prvenstvu v Perthu v Avstraliji, kjer bo šlo na morju tudi za izpolnjevanje mednarodne olimpijske norme.

Poleg Vinčeca in Žbogarja imamo Slovenci v Hyeresu še žensko posadko dvoseda 470 Tina Mrak –Teja Černe (spomnimo, z Majorke sta se vrnili z imenitnim 8 mestom med žensko svetovno elito razreda 470), barakude v jadralskih dvoboji z jadrnicami razreda elliott 6 Vesno Dekleva-Paoli, Katarino Kerševan in Len o Koter (krmarka Vesna pravi, da je zdravstveno ponovno nared in v sedlu ter polna energije), Aljaža Masla v moški deski RS:X, Karla Hmeljaka, Luko Domijana in Nika Pletikosa v enosedu laser in posadke Mikulin-Prinčič, Tidd-Dolinšek in Gulič Bozič v moški konkurenci razreda 470.

Vinčec dvakrat 3.!
Regata v olimpijskih jadralskih razredih v Hyeresu, med vsemi regatami za svetovni jadralski pokal je tradicionalno najbolj množična in kakovostno najbolje zasedena, ima poseben status. V 43-letni zgodovini francoskega olimpijskega jadralskega tedna na skrajnem zahodnem robu Azurne obale slovenski jadralci in jadralke še niso stalni na najvišji stopnici zmagovalnega odra. V Medembliku (po enkrat Vasilij Žbogar v laserju in posadka Tomaž Čopi-Mitja Margon v dvosedu 470) in Kielu (dvakrat Vinčec v finnu in Helena Burger v olimpijski deski) pa smo Slovenci že zmagovali. V Hyeresu ima najboljši slovenski dosežek Vinčec, ki je bila leta 2008 in 2009 zaporedoma tretji v finnu (Gašper je bil lani v Hyeresu 5), leta 2004 pa sta bili Vesna Dekleva in Klara Maučec v ženskih floti dvoseda 470 četrti.

Žbogar se bo posvetil pripravam na regato
Danes zjutraj se je Vasilij močno oddahnil, ko je izvedel novico, da bo v Hyeresu lahko nastopil. Zadnje dni je marljivo treniral, v podzavesti pa se je vseskozi ukvarjal z vpašanjem ali bo lahko nastopil ali ne. Vseh dilem je sedaj konec in povsem se bo lahko posvetil pripravam na regato. "Danes pričakujem nova jadra, ki jih bomo jutri testirali in pripravili. Sem pa zadnje dni zelo dobro treniral in lahko rečem, da sem dobro pripravljen na nastop," je dopoldne sporočil Vasilij, ki mu je odobritev nastopa dala dodaten polet in krila: "Vse to čakanje in iskanje rešitve za nastop me je malo utrudilo, a ugodna rešitev mi daje nove volje in energije in težko čakam, da se regata začne," je sporočil Vasilij
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12792

MEDMEBLIK

Medmeblik; Žbogar 3, Vinčec 4. po 4 regatah

Drugi tekmovalni dan prvokategorne regate v Medembliku na Nizozemskem, 5 izmed 7 letošnjih regat za svetovni jadralski pokal v olimpijskih tekmovalnih razredih, je bilo pred nizozemsko jadralsko prestolnico vetra bolj za vzorec, večina slovenskih jadralk in jadralcev pa je po 4 odjadranih regatah precej bolje uvrščenih kot so bili po prvem dnevu. V četrtek, vremenska napoved je enaka do nedelje, bo pred Medemblikom ponovno ostro pihalo, vremenarji pa ponovno napovedujejo severovzhodnik z močjo 20 do 27 vozlov.

V kraljevskem enosedu finn je Izolan Vasilij Žbogar v tretji regati odnesel prvo posamično zmago, kar se je začel lani hitro prebijati med svetovno smetano elitnega olimpijskega enoseda finn in z njo napredoval na 3 mesto, njegov slovenski tekmec za štartno mesto v finnu na OI 2012 Koprčan Gašper Vinčec je bil v 3 plovu v cilju 6, pa je bil s 4 točkami več kot Vasilij na računu med 61 jadralci skupno 4. V 4. regati, ki so jo organizatorji v pojemajočem vetru skoraj izsilili, je bil Gašper 4, Vasilij pa 7., v skupnem seštevku pa sta ostala na 3. in 4. Mest. Vinčec je zaostanek za Žbogarjem zmanjšal na 2 točki. V sredo, ko je pred Medeblikom malo pihalo, je Žbogar z zmago v 3 regati dokazal, da je šibkejšem vetru že med najboljšimi, v močnejšem pa za odtenek ali dva še slabši. Seveda pa je treba upoštevati, da je medembliška vrhunska konkurenca v finnu prepolovljena. Manjka 6 jadr alcev iz najboljše 10-terice na svetovni lestvici, še 3 iz druge deseterice in letos ponovno nepremagljivi Ainslie, ki vsi vadijo na prizorišču junijske regate za svetovni pokal v Weymouthu v Angliji, kamor se bosta iz Medemblika preselila tudi Vinčec in Žbogar.

V floti 68 posadk moške konkurence dvoseda 470, do četrtka razdeljenih v 2 kvalifikacijski floti, sta se Mitja Mikulin in Sebastjan Prinčič v »blagih« in spremenljivih vetrovnih razmerah dobro znašla in v skupni razvrstitvi napredovala na visoko 14 mesto, dobro pa sta opravila tudi njuna slovenska tekmeca Dylan Tidd in Nejc Dolinšek, ki bosta v četrtek napadla s 34. mesta med 68 posadkami. Dan pred koncem kvalifikacij sta obe slovenski posadki v igri za uvrstitev v zlato finalno floto moške konkurence dvoseda 470. V floti 31 ženskih parov 470 sta se naši Tina Mrak in Teja Černe (po prvem dnevu sta bili 10, brez prevračanja v 2 regati pa bi sidrali med najboljšo peterico) opekli v 4 regati s prehitrim štartom na črno zastavo in s polno bero točk začasno močno nazadovali.

Med 124 laserji je Koprčan Karlo Hmeljak že 22, Luka Domina 59, Nik Pletikos pa 71. Slovenske jadralske »barakude«, trojice Vesna Dekleva/Paoli, Katarina Kerševan in Lena Koter so v A kvalififikacijski floti troseda elliott 6 z 9 posadkami opravile s 3 zmagami in 5 porazi in se bodo v nadaljevanju v srebrni finalni floti dvobojevale za uvrstit ve od 10. do 19 mesta, naša predstavnika v olimpijski deski RS:X pa sta ostala v ozadju konkurence; Aljaž Maslo je 41 med 55 jadralci na deski, Špela Puh pa 30 med 36 jadralkami.

Medemblik, 2 dan,jadralski semafor
finn: 1. Wright (VB) 8 (2, 1, 4, 1), 2. Kljaković-Gašpić (Hrv) 14 (1, 2, 2, 9), 3. Vasilij Žbogar (Slo) 24 (2, 12, 1, 6), 4. Gašper Vinčec (Slo) 26 (3, 13, 6, 4), 5. Douglas (Kan) 30 (4, 6, 12, Cool

470 moški: 1. Fantela-Marenić (Hrv) 11 (1, 3, 6, 1), ... 14. Mitja Mikulin-Sebastjan Prinčič (Slo) 44 (13, 13, 1, 16), ...34. Dylan Tidd-Nejc Dolinšek (Slo) 72 (20, 21, 18, 13)
470 ženske: 1. Oliveira-Barbachan (Bra) 12 (5, 2, 2, 3), ...15. Tina Mrak-Teja Černe (Slo) 65 (10, 14, 13, bdf)
Laser: 1. Vujasinović (Hrv) 13 (1,1, 5, 6),... 22. Karlo Hmeljak (Slo) 69 (13, 22, 22, 12), ... Luka Domijan (Slo) 127 (54, 35, 14, 24), ...71. Nik Pletikos (Slo) 141 (36, 47, 54, 4)
Elliot 6 –dvoboji: Vesna Dekleva Paoli-Katarina Kerševan-Lena Koter, flota A, 3 zmage in 5 porazov-nadaljevanje v srebrni floti za razvrstitve od 10 do 19 mesta poti za szov 1 zmaga in 2 poraza
RS:X ženske: 1. Davidovich (Izr) 13 , ... 30. Špela Puh (Slo) 125 (28, dnf, 31, 29)
RS:X moški: 1. Rijsselberger (Niz) 10 (3, 1, 1,5), .. 41. Aljaž Maslo (Slo) 142 (32, 42, 28, 39)
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12871

HELSINKI 6.

Žbogar 6, Tina in Teja 13, Mikulin-Prinčič 22 na EP

Z regatama za kolajne in za preostalo razvrstitev med 43 ženskimi in 74 moškimi posadkami dvoseda 470 se je v petek v Helsinkih končalo letošnje evropsko jadralsko prvenstvo za skupno 8 od sicer 10 olimpijskih jadralskih razredov. Slovenci smo imeli v petek na regatnih poljih pred finsko prestolnico par Tino Mrak in Tejo Černe v ženski in posadko Mitja Mikulin-Sebastjan Prinčič v moški konkurenci. Vasilij Žbogar, s 6 mestom v četrtkovi regati za kolajne in 6 mesto v skupni razvrstitvi med 71 jadralci enoseda finn (v floti je bilo 16 mladincev, med katerimi je bil v mladinski konkurenci zlat Hrvat Olujić) najboljši član slovenske reprezentance z imenom Luka Koper Slo olympic Sailing Team, pa je izpregel že v četrtek.

Slovenski posadki v dvosedu 470 sta si zadnji dan odprtega EP uvrstitvi pokvarili; Tina in Teja sta bili v 13 regati v floti 33 posadk (najboljša deseterica, ki našima ni bila nedosegljiva, je jadrala zase in za kolajne) na štartu ponovno čez linijo in diskvalificirani (jadralski iz Pirata sta bili v 13 regatah 2 krat prehitri na štartu, enkrat pa diskvalificirani zaradi napačnega oviranja Danske posadke Koch-Sommer), tako da sta bili v skupnem seštevku odprte konkurence na koncu šele 17, v evropski konkurenci pa 14. Sicer dober dosežek, a z nič koliko grenkega priokusa, saj sta bili Tina in Teja, po prvem dnevu po zmagi in 3 mestu celo na čelu, po treh dneh pa še vedno v igri za zmagovalni oder) zreli in sposobni vsaj za uvrstitev v najboljšo deseterico.

Tako kot Tina in Teja sta bila v 13 regati za 10-terico najboljših okleščeni floti 27 posadk zlate finale flote na štartu prehitra in diskvalificirana tudi Mikulin in Prinčič in nazadovala še za eno mesto. Jadralca iz JK Burja se iz Helsinkov vračata kot 28 v odprti in 22 v evropski konkurenci.

Slovenska jadralska reprezentanca, tokrat le po najboljši jadralec in posadka v vsakem tekmovalnem razredu, bodo avgusta ponovno zdoma. Naše, Gašperja Vinčeca v finnu, Karla Hmeljaka v laserju, Tino in Tejo v ženski in Mikulina in Prinčiča v moški konkurenci dvoseda 470, čaka v prvi polovici avgusta predolimpijska regata v Weymouthu, v Helsinki odličnega Vasilija Žbogarja, ki se po EP ne bo imel časa za počitek in se seli v Cascais na trening posadke španskega America/s Cup izzivalskega sindikata Green Comm Racing s super hitrimi z dvotrupci razreda AC45 (Vasilija, ki sicer še nima resnih izkušenj z večtrupci, je športni direktor sindikata Green Comm Racing Luca Devoti izbvral celo za krmarja!?). Avgusta, od 6 do 14, se bo na prvi izmed treh letošnjih regat AC World Serioes 2011 (druga bo septembra v Plyamouthu, tretja pa novembra v San Diegu) udarila 10 dvotrupnih raket razreda AC 45. Z dvema bosta na vodi posadki branilca P okala Amerike, ameriškega sindikata Oracle Racing s krmarjam James Spitthillom in Russllom Couttsom francoska katamarana Energy team in Aleph bosta v krmarskih rokah Loicka Peyrona in Bertranda Paceja, Team Korea bo »vozil« Abnglež Chris Draper, švedski Artemis Američan Terry Hutchinson, Emirates Team New Zealand Deana Barker, China Team Avstralec Mike Booth, italijanski Venezia Challenge Avstralec Torvar Mirsky, špansko-italijanski Green Cpomm Challenge pa naš Vasilij Žbogar. V jadralskem sindikatu Green Comm Racing bi moral biti tudi Gašper Vinčec, a se je Luci Devoziju za povabilo zahvali z besedami, da v pred olimpijski in olimpijski jadralski sezoni obenem ne more dobro »jahati« treh iskrih jadralski konj; kraljevski enosed finn in hitri dvotrupec razreda AC 45. In kje je tretji konj? Vinčec je letos zavrnil ponudbo direktorja jadralskega projekta Esimit Evropa Igorja Simčiča, ki mu je ponudil mesta v posadki 30,45 metra dolge Esimit Evtropa 2 (nekdanja novozelandske Alfa Romeo 2), ki regatno sezono 2001 odprla z zmago v realnem času na francossko-italijanski Guraglii. Za razliko od Vinčeca, ki ikjma v glavi le kraljevski enosed finn in OI 2012, je Vasilij Žboghar ponudbo America/s Cup izzivalskega konzorcija Green Comm Challenge s sedežem v Valenciji sprejel in letos nadaljeval z jadralsko-poslovnim sodelovanjem s projektom in jadrnico Esimit Evropa 2.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=13038

MILIJARDE

Miljarde za Vasilija Žbogarja

Da, pogosto tako populistično in senzacionalistično zvenijo članki, ko govorijo o Vasiliju Žbogarju. Sicer ne bi imel nič proti, če bi bilo kaj resnice v tem, vendar pa moram priznati, da so tovrstni naslovi zelo moteči, še posebej odkar intenzivneje spremljam slovensko jadranje oziroma našega najuspešnejšega jadralskega športnika, ki se je povzpel na sam Olimp tega športa.

Na spektaklu America s Cup (Pokal Amerike), ki je bil septembra v angleškem Plymouth-u, sem opazil, da je svetovna javnost namenila veliko pozornosti Vasiliju. Na žalost pa se je v slovenskih medijih komajda kje pojavil kakšen članek, ki bi objektivno pisal o našem vrhunskem športniku in njegovih dosežkih.

Pravzaprav sem le nekaj dni po vrnitvi v Slovenijo zasledil članek v Primorskih novicah, ki je bolj kot objektivnemu poročanju, podoben tračem, kakršne lahko beremo v rumenem tisku. Morda je res, da se zgodbe z naslovi, kot je »Žbogarjev obrat za 200.000 dolarjev« … bolje prodajajo, vendar pa nikakor ne morem razumeti, da si uredniška politika tako uglednega primorskega časnika dovoli, da je za tako senzacionalnim naslovom vsebina, ki govori zgolj o napakah Vasilija Žbogarja in ne osvetli njegove zgodbe z več plati.

America s cup je v jadralskem športu ekvivalent formuli 1 v avtomobilizmu. In na teh dvotrupnih bolidih jadrajo le najboljši jadralci na svetu. Vasilij Žbogar je vsekakor eden izmed njih.
Med vsemi najboljšimi olimpijci iz razreda FINN je bil izbran za skipper-ja in krmarja ekipe Green Comm Racing iz Španije. Čast, ki je doletela Vasilija, se je hočeš nočeš zapisala v zgodovino. In svoje dosežke potrjuje z več kot odličnim jadranjem. 5. mesto iz Cascais-a (Portugalska), ko je po že skoraj izgubljeni dirki na predzadnji boji prišel takoj za Rusella Couttsa, so dejstva, ki govorijo sama zase. In medtem ko imajo vse ekipe skupaj z njihovimi najboljšimi skipperji in krmarji za seboj veliko treningov in regat na dvotrupcih, je za ekipo Green Comm Racing z Vasilijem na čelu to povsem nova izkušnja, saj je pred regato v Cascaisu imela le nekaj dni skupnih treningov.

Že res, da se je v Plymouth-u zgodila drama, ki pa jo je Vasilij napovedal še pred začetkom regate zaradi izjemno težkih razmer. Prireditelji do zadnjega niso vedeli, ali bo sploh mogoče izpeljati dirko, ker je bila moč vetra na meji predpisanega. Žal se je tik pred začetkom v dvotrupca ekipe Green Comm Racing najprej zaletel francoski Aleph, ki je poškodoval premec, nato pa še švedski Artemis, ki je dokončno pokopal Žbogarjeve upe o nadaljevanju dirke. Vsi, ki smo spremljali začetek dirke z vrha grebena (The Hoe), smo bučno opazovali dramo, ki se je dogajala na morju. In marsikateremu gledalcu so se naježile dlake, ko je Vasilij prav po gladiatorsko skušal rešiti svojega bolida in se pri tem tudi poškodoval. Kljub poškodbi, je svoje plovilo skupaj s svojimi kolegi iz ekipe uspel odpeljati do »boksov«, kjer ga je že čakal rešilec in ga prepeljal na pregled v bolnišnico.

Ko se je za Vasilija nadaljevala drama na kopnem, smo mi še vedno (čeprav s cmokom v grlu) iz vrha grebena opazovali to čudovito predstavo, za katero so poskrbeli najboljši jadralci sveta. Veliko je bilo prevračanj in dejstvo, da niti eni ekipi ni uspelo uiti kakšni poškodbi svojega bolida, priča o ekstremnih razmerah, v katerih so jadrali.

America s Cup je fantastična prireditev (prav vsak jadralec si želi biti del tega dogajanja) in tega se zaveda marsikateri Slovenec. Nekaj ur pred začetkom dirke sem namreč v hotelu ob zajtrku spoznal Slovenca ki živi in dela v Londonu. Povedal mi je, da je prevozil skoraj 500 km, da bi si ogledal ta enkratni jadralski spektakel in to zgolj zato, ker je iz medijev izvedel, da je tam tudi slovenski jadralec Vasilij ŽBOGAR. In v Plymouth-u ni bil edini, ki je v dokaz podpore prišel navijati za Vasilija. Še sedaj se naježim, ko se spomnim, kako veličastno (pa čeprav v polomljeni slovenščini) je Vasilija predstavila uradna napovedovalka televizije America s Cup s svojimi novinarskimi kolegi. Tisti, ki smo bili tam, ne bomo nikoli pozabili, kako veseli in ponosni smo bili, da smo Slovenci. In to zgolj zaradi Vaskota.

S tem pisanjem nisem želel polemizirati, ampak zgolj objektivno prikazati dejstva o enem najboljših jadralcev na svetu. Namesto, da bi bili ponosni na dosežke tega športnika, ki je poleg vsega tudi izjemna oseba, se žal, pogosteje iščejo negativne kritike oz. napake.
Floris M. FAGANELJ
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=13269

POKAL AMERIKE - FOTO
http://www.genspot.com/MySpot/ShowContent.aspx?username=MihaCrnic&id=17617&type=album

PREVELIKO TVEGANJE

Žbogar: Moral sem tvegati, žal se tokrat ni izšlo Slovenski jadralec Vasilij Žbogar ni uspel s svojim napadom na bronasto kolajno, zasedel je končno šesto mesto.

Ben Ainslie je z zmago navdušil domače ljubitelje jadranja. Foto: Benoit Tessier/ReutersV interaktivni infografiki spremljajte vse uporabne in zanimive informacije z olimpijskih prizorišč: izide tekem, lestvico kolajn, fotogalerijo...
V dinamični grafiki pa vam podrobneje predstavljamo tudi vse slovenske udeležence na OI v Londonu.
Ljubljana - Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je na olimpijskem regatnem polju v Weymouthu v razredu finn osvojil končno šesto mesto (63 točk). Zmagal je Britanec Ben Ainslie (46) in s četrtim zaporednim zlatom na prvem mestu večne olimpijske lestvice jadralcev prehitel Danca Paula Elvstroma.

Srebro je osvojil Danec Jonas Hogh Christensen (46), nekdanji svetovni prvak (2009), bron pa Francoz Jonathan Lobert (49), ki je zmagal v regati za medalje. V njej je Žbogar zaključil na sedmem mestu.

Žbogar je bil pred finalno regato, ki šteje dvojno, šesti. Bil je sedem točk za tretjeuvrščenim Nizozemcem Pietrom-Janom Postmo. Četrti je bil Lobert (47), pet točk za bronom, kolikor je zaostajal tudi Hrvat Ivan Kljaković Gašpić na petem mestu, piše STA.

Žbogar, na prejšnjih dveh OI je odličji osvojil v razredu laser, je imel sicer še vedno možnosti za svoje tretje odličje. Toda Postmo, lanskega svetovnega podprvaka, bi moral prehiteti za štiri mesta in se uvrstiti tudi pred Loberta in Kljakovića Gašpića. To je bilo slabše izhodišče, kot ga je imel leta 2008, ko je bil pred olimpijsko finalno regato na Kitajskem četrti in je za drugim mestom zaostajal za pet točk, za tretjim pa le za dve. V Pekingu je nato na koncu osvojil srebro.

Na regatnem polju pred Weymouthom pa je bilo kmalu jasno, da bo Izolčan tokrat težko stopil na zmagovalne stopničke. Začel je v ozadju in bil na prvem obratu sedmi, nato pa sta se s Švedom Danielom Birgmarkom izmenjavala na šestem mestu. Šved ga je na koncu ugnal za vsega sekundo, Žbogar pa je za Lobertom, zmagovalcem finalnega plova, zaostal za natančno pol minute. Drugouvrščeni Novozelandec Dan Slater je bil 11 sekund pred Žbogarjem, Španec Rafa Trujillo Villar na tretjem devet, Kljaković Gašpić (4.) štiri, Postmna pa le tri sekunde.

»Žal se mi tokrat ni izšlo. Vedel sem, da bom, če se bom držal skupine, težko karkoli izpeljal. Tvegal sem jadranje v levo. Bilo je težko. Moral sem tvegati, žal se mi tokrat ni izšlo,« je za STA dejal Žbogar.

Christensen največji osmoljenec

Žbogar je bronasto medaljo v končnem seštevku zgrešil za 14 točk ali sedem mest, zlato in srebro pa za 17 točk. Tako je bilo tretje mesto zelo oddaljeno, saj je Lobert odjadral svojo tekmo in prepričljivo zmagal. Največji osmoljenec olimpijskih bojev v finnu pa je bil Hogh Christensen, ki je bil na prvem mestu praktično od začetka tekmovanj pa vse do finalne regate. Pred njo je imel dve točki naskoka pred Ainslijem.

Desetkratni svetovni in devetkratni evropski prvak je olimpijska odličja začel osvajati že leta 1996, ko je bil v Atlanti v razredu laser drugi. Svoje izkušnje je bogato unovčil na domačih OI. Po tem, ko je bil Danec na prvem obratu drugi za Lobertom, se je Ainslie zmuznil med njiju po drugi boji ter nato dobesedno odpeljal Hogh Christensen od bojev za vrh. Danec je padel na zadnje mesto in Ainslie je na predzadnjem mestu le še nadziral položaj ter Danca na koncu ugnal za 19 sekund. Oba sta imela na koncu 46 točk, vendar je bil Britanec v finalni regati boljši in zato tudi zlat.

V razredu zvezda slavila Loof in Salminen

Švedska jadralca Fredrik Loof in Max Salminen sta olimpijska zmagovalca v jadralskem razredu zvezda. V skupnem seštevku sta srebro osvojila Britanca Iain Percy in Andrew Simpson, bron pa je šel v roke Brazilcema Robertu Scheidtu in Brunu Pradi.
http://www.delo.si/sport/olimpijskeigre/zbogar-moral-sem-tvegati-zal-se-tokrat-ni-izslo.html

EVROPSKI PRVAK

Žbogar je prepričljivo osvojil naslov, saj je bil v vodstvu od prvega dne prvenstva in je zbral 24 točk. Pred drugouvrščenim Britancem Edom Wrightom (31 točk) si je prijadral sedem točk prednosti. Na tretjem mestu v absolutni konkurenci je končal Novozelandec Andrew Murdoch (4 Cool

, četrti in bronast v evropski konkurenci pa je bil Nizozemec Jan Pieter Postma (50).

"To je težko prigaran naslov. Lani sem imel težko obdobje, kar se jadranja tiče, ker nisem imel pravega razumevanja in pomoči. Ta naslov je poplačilo napornega dela pozimi, ko smo dobro začrtali pot in izbrali take treninge, ki so mi pomagali v boju za naslov. Pomembno je bilo, ker sem imel dovolj finančnih sredstev, da sem se v miru pripravljal skoraj šest mesecev v Valencii. Dobra forma se je kazala že na letošnjih regatah za svetovni pokal, ko sem bil tretji na Palmi in peti v Hyeresu, zmagal pa sem tudi na regati tik pred EP," je povedal Žbogar.

Žbogar je po bronu iz Aten 2004 in srebru iz Pekinga 2008, obe medalji je dosegel v razredu laser, lani na olimpijskih igrah v Londonu zasedel šesto mesto. Pred tem je marca 2012 na evropskem prvenstvu v italijanskem Scarlinu osvojil srebrno odličje in svoj največji uspeh v razredu finn, ki se mu je posvetil po OI v Pekingu. Na lanskem EP ga je premagal le Grk Ioanis Mitakis; branilec naslova je bil tokrat le 29. Žbogar je bil v laserju, kjer je jadral 13 sezon, že evropski prvak, zlato je osvojil leta 2003 v Splitu, bron na EP pa si je prijadral v Nieuwpoortu leta 2008.

"Letos me čaka še glavni cilj sezone - svetovno prvenstvo v estonskem Tallinnu. Več ali manj bodo tam nastopili vsi, ki so bili tudi na tem odprtem EP, razen mogoče kakšnega tekmovalca iz ZDA ali Avstralije. Konkurenca bo tako zelo podobna, kot je bila na EP. Tu so mi bili pogoji zelo naklonjeni. Pokazalo se je, da sem v šibkem vetru skoraj nepremagljiv v vseh regatah. Pogoji v Tallinnu bodo podobni, zato bom z optimizmom odšel na SP. Danes bom 'kamper' že odpeljal v Estonijo. Nato bom dva, tri dni doma, potem pa me čaka 20 dni treninga v Valencii in od tam odhod na SP," je pojasnil Žbogar.

Žbogar je prvi in doslej edini slovenski jadralec, ki se je meril tudi v prestižnem ameriškem pokalu. Predlani je imel osrednjo vlogo krmarja španskega katamarana Green Comm Racinga, to sezono pa je imel pomembno vlogo na Esimitu Europi: "Po SP bom dve, tri regate opravil na Esimitu, potem pa nadaljeval športno pot na finnu."
http://www.primorske.si/Sport/Ostali-sporti/Vasko-evropski-prvak!.aspx

zoran13

PODVODNI LED ŽAROMET

Na dnu Blejskega jezera je tako, kot bi Cesto dveh cesarjev zalil z vodo

Prvi dan avgusta sta nekaj pred deveto uro zvečer Tomaž Pevc in njegov sin Gregor po treh letih premora spet opravila nočni potop (levo zgoraj), nekoliko iz radovednosti, ali je kaj novega na dnu Blejskega jezera, nekoliko pa zato, da v praksi preizkusita novi izum, podvodni žaromet (desno zgoraj), in se prepričata, kako se vidi v motni jezerski vodi.
http://www.dnevnik.si/foto/1042378031
www.pevc.si
http://www.facebook.com/pages/PODVODNI-LED-%C5%BDAROMET-UNDERWATER-DIVING-LIGHT/280442967448
http://www.facebook.com/photo.php?fbid=10150130035147449&set=a.10150130034652449.279119.280442967448&type=1&theater#!/photo.php?fbid=10150130035787449&set=a.10150130034652449.279119.280442967448&type=1&theater&pid=6599262&id=280442967448
http://sl-si.facebook.com/media/set/fbx/?set=pa.280442967448
http://www.facebook.com/photo.php?fbid=483481177448&set=a.440127297448.225081.280442967448&type=1&theater
http://www.youtube.com/watch?v=rZJVTD__qHk&feature=mfu_in_order&list=UL

NAGRADA
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60662487&section_id=1&article_id=3676612

HYDROFOIL
http://www.youtube.com/watch?v=MSkB2WrF3uw&feature=autoplay&list=UL2aYeBw_uB_g&index=9&playnext=1

PLOVILO NA PODVODNIH KRILIH

Inovator: Tomaž Pevc
Področje inovacije: plovila
Zaščita: patent
Stanje razvoja: izdelek za prodajo
Poslovna namera: iskanje kupcev
Plovilo na podvodnih krilih pluje na svojstven način. Iz vode dvigne vse, kar za plovbo ni nujno potrebno, s čimer zmanjša vodni upor in porabo goriva, hkrati pa povečuje stabilnost in s tem varnost

http://www.center-asi.si/ASI-Uvodna-stran.html
http://www.rtvslo.si/files/razno/katalog_inovacij_mos1.pdf

Iz zdravniške ordinacije je prišla objokana žena, ki j peljala za roko
dečka z namrščenimi obrvmiè. Zdravnikova sodba jo je močno prizadela.
„Zelo neprijetno mi je, ker vam moram to povedati,” ji je rekel zdravnik,
potem ko je pregledal malčka in mu zastavil nekaj vprašanj, „toda vaš sin
je umsko zaostal. Ne svetujem vam, da ga vpišete v šolo.” Istega dne so
na družinskem posvetovanju sklenili, da malega vseeno vpišejo v šolo: saj
bodo kmalu videli, kaj bo. Niso dolgo čakali. Ni še minil mesec, ko je
prišla k staršem fantova učiteljica in dejala: „Obupno je neumen.
Nobenega smisla nima, da bi še naprej hodil v šolo.”
Deček se je pisal Thomas Alva Edison. Idea

Edisona je neki moški vprašal, kakšen je njegov občutek, ker je ob
prizadevanjih, da bi odkril žarnico, ponovil toliko neuspešnih poskusov.
Edison mu je odgovoril, da sploh ni bil neuspešen, temveč je le na več kot
tisoč uspešnih načinov ugotovil, kako se žarnice ne naredi. Idea

Prijatelj se je pritoževal izumitelju Thomasu Alvi Edisonu:
"Vrtna vrata bi pa res lahko dal popraviti. Silno težko se odpirajo."
Izumitelj se je nasmejal: "Tega ne bom storil. Vsakokrat, kadar kdo vrata
odpre, se pretoči s posebno napravo v vrtni rezervoar sto litrov vode. Zato
pa imam tako lepo zelenjavo." Idea

Mesece in mesece je delal Edison več sto poskusov z električno žarnico, a
vsaka snov je pregorela, ko je prišel vanjo električni tok. Nazadnje je
poskusil z ogleno nitko in glej – žarnica je zasvetila. Bilo je že pozno
ponoči, ko je iz laboratorija podaljšal žico do spalnice, zbudil ženo in ji
ves navdušen pokazal, kaj se mu je posrečilo. Žena je zamežikala v luč in
zarentačila: „Ugasni že to neumno luč in pojdi spat!”
Idea

»Izkušnje nam dokazujejo, da je narava uresničenje najenostavnejših
matematičnih idej.« Idea

A. Einstein

„Priznali so mi, da sem bil eden največjih izumiteljev. Morda sem to
tudi danes, če je ideja ekvivaletna delu; njej sem posvetil vse svoje
neprespane noči. Če pa delo pojmujemo kot konkretno delovanje v
določenem času, sem verjetno eden največjih lenuhov. Vsak napor pod
prisilo zahteva žrtvovanje življenjske energije. Nikoli nisem plačal te
cene. Nasprotno, živel sem od svojih idej.“ Idea

Nikola Tesla

„Genialnost je sestavljena iz odstotka navdiha in 99 odstotkov znoja.
Nikoli nisem ničesar dobrega naredil zgolj po naključju in tudi moja
odkritja niso naključna. Nastala so ob trdem delu.“ Idea

Thomas Alva Edison

„Če bi ljudje vedeli, kako trdo sem moral delati, da so mi uspele te
mojstrovne, bi se jim najbrž ne zdele več tako čudovite.” Idea

Michelangelo

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Sep 2011 11:51; skupaj popravljeno 4 krat

PINGVINI

/13/...v večini primerov jih poznamo iz oddaj o živalih v mrzlih Antarktičnih pokrajinah, kolikor smo imeli srečo, pa iz zooloških vrtov ali iz akvarijev, kjer smo jih lahko pobliže spoznavali. Še vedno v nas vzpodbudijo veliko zanimanje ter zaradi življenjskega okolja, tudi veliko občudovanje: Laughing

Uganka je razvozlana: Pingvini sami odločajo, kam bo šel kisik, ki ga vdihnejo

Pingvini, ti edinstveni morski akrobati, lahko pod vodo zdržijo dolga časovna obdobja. Znanstveniki trdijo, da so nova odkritja pokazala, da lahko to počnejo, ker lahko nadzirajo porabo kisika določene mišice njihovega telesa.

Pravzaprav lahko pingvini preklapljajo med dvema različnima načinoma porabe kisika. Ali svoje mišice ''stradajo'' ali pa jim dovajajo še posebej veliko tega življenjsko pomembnega plina. Tako pri potapljanju dosežejo neverjetne globine.

Da bi razvozlali uganko, kako lahko pingvin doseže tako globino z enim samim vdihom zraka so znanstveniki razvili posebne sonde, ki nadzirajo nivo kisika v mišicah živali, med tem ko se potapljajo. Testirali so tri kraljeve pingvine na 50 potopih v globino, ki so merili med 7 in 64 metri, trajali pa med 2,3 in 11,4 minute.

''Medtem ko se potapljajo, izbirajo med dvema načinoma dovajanja kisika mišicam,'' je povedala Cassondra Williams s kalifornijske univerze. ''V prvem popolnoma zaprejo dovod kisika mišicam, tako da morajo te računati samo na svoje lastne zaloge. Tako lahko ves kisik porabijo preostali deli telesa, predvsem možgani in srce.'' V drugih potopih pa so znanstveniki opazili, da pingvini selektivno dovajajo dodaten kisik točno določenim mišicam, da se te ne utrudijo. Sicer lahko to počnejo le določen čas, saj se jim zaloge kisika po določenem času preveč zmanjšajo.

Kadar prekinejo dotok kisika mišicam, jih prisilijo v proizvajanje energije s t. i. anaerobnim dihanjem, ki poteka brez kisika. Na žalost pa ima tudi stranski učinek, nastajanje mlečne kisline, ki je v velikih odmerkih lahko usodna. Če pingvini pustijo, da se jim v mišicah nabere preveč kisline, s tem podaljšajo okrevanje po globokem potopu. Znanstveniki menijo, da prav zato, da bi se izognili tem posledicam, na določenih potopih pingvini mišicam dovajajo dodaten kisik. Tako zmanjšajo čas okrevanja na kopnem, ko bi se lahko podili za ribami v vodi.
http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042444209

3500 km

Črno beli kraljevi pingvin je plaval v morju okoli Anktarktike in je po vsej verjetnosti skrenil s poti, preplaval okoli 3500 km in se znašel na peščeni plaži v Novi Zelandiji. To je prvi krat v 44 letih, da se je kraljevi pingvin pojavil na plaži v Novi Zelandiji. Pingvina je prva opazila Christine Wilton.
Zagledala sem kraljevega pingvina na plaži in sem sprva mislila, da haluciniram, je povedala Cristie. Strokovnjaki so ocenili, da se je pingvin v iskanju hrane na Novi Zelandiji izgubil. Kolikor je resnično preplaval 3500 km od Antarktike do Nove Zelandije, je za to potovanje porabil najmanj mesec dni. Prav tako so opozorili, da je pingvin lahko več tednov v vodi, tako da se pridejo na kopno samo malo spočiti, piše Daily Mail.
http://www.24sata.hr/zivotinje/pingvin-je-zalutao-pa-je-zavrsio-na-plazi-3500-km-od-doma-225211
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a2/Penguins_Edinburgh_Zoo_2004_SMC.jpg/250px-Penguins_Edinburgh_Zoo_2004_SMC.jpg
http://www.bodieko.si/foto/2009/12/pingvin.jpg
http://img.rtvslo.si/_up/upload/2009/12/22/64650537_dmr4_britain-_1221_11_show.jpg
http://novice.svarog.org/images/news//3396v.jpg
http://www.penguin-pictures.net/king-penguin.jpg
http://www.penguin-pictures.net/king-penguin-picture.jpg
http://jkristina.tripod.com/PING.jpg
http://www.alaska-in-pictures.com/data/media/22/king-penguin-colony_3509.jpg
http://marinesciencetoday.com/wp-content/uploads/2011/01/king-penguin2.jpg
http://www.nationalgeographic.si/pic/ngm/2009/09/02-velika.jpg
http://www.timeoffun.com/pics/King-Penguin-Festival/King-Penguin-Festival-6.jpg
http://ellesdeli.files.wordpress.com/2011/04/king_penguin_web_1-14-2009-1.jpg
http://animal.discovery.com/guides/baby-animals/birds/gallery/king-penguin.jpg
http://www.steveallenphotography.com/assets/galleries/65/king_penguin_colony-falklands-09611.jpg
http://pixdaus.com/pics/12096011441V4UqgF.jpg
http://ibc.lynxeds.com/photo/king-penguin-aptenodytes-patagonicus/adults-chicks-typical-landscape-south-georgia
http://www.wildimages.biz/uploads/gallery/00000-00000-king-penguin-adult-surrounded-by-oakum-boys-jouvenile-king-penguins-0r7e2714.jpg
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://img.rtvslo.si/_up/upload/2010/11/10/64742172_basel-pingvini_show.jpg&imgrefurl=http://www.rtvslo.si/fotodneva/gremo-na-sprehod/10291&usg=__eNPua2h893f9i9pEnr59E5gC0QY=&h=450&w=600&sz=173&hl=sl&start=154&zoom=1&tbnid=uQ9Y9BsOrYxWeM:&tbnh=139&tbnw=183&ei=9U8CTteKDI7qgAeAkMzIDQ&prev=/search%3Fq%3Dkraljevi%2Bpingvin%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26sa%3DX%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26channel%3Dnp%26biw%3D1015%26bih%3D625%26tbm%3Disch&itbs=1&iact=rc&dur=365&page=11&ndsp=15&ved=1t:429,r:1,s:154&tx=76&ty=78&biw=1015&bih=625
http://4.bp.blogspot.com/_C7nTp5jS-vQ/TAtQ4_eL8XI/AAAAAAAACQA/8aYh5w5z0BA/s1600/carski+pingvin.jpg
http://www.24sata.hr/images/kraljevski-pingvin-nils-olav-dobio-pocasni-naslov-viteza-504x335-115505.jpg

NAZAJ DOMOV

Kraljevi pingvin, kateri je zgrešil pot in končal na peščeni plaži v Novi Zelandiji je bil v nedeljo spuščen v ocean, da bi se končno vrnil nazaj domov na Antarktiko.

Vesela stopala, kakor so ga poimenovali Novozelanci, so spustili veterinarji iz zoološkega vrta, kjer so ves čas skrbeli za njega in ga tudi operirali, da bi mu vzeli iz želodca kar 3 kg peska, katerega je pojedel na plaži, po vsej verjetnosti ga je zamenjal za sneg. Prejšnji teden se je ob obisku zoološkega vrta, več sto ljudi poslavljalo od njega.

Veterinarka Lisa Argilla je povedala, da je bilo potrebno pingvinu malo vzpodbude, da je šel iz njegovega boksa v katerem je živel na ladji zadnjih 6 dni, da se spusti v morje 80 km severno od otoka Campbell. Takoj, ko se je opogumil, je zdrsel po rampi in odplaval.

Neverjetno je gledati pacienta, kako končno odhaja na prostost. To je vsekakor najlepši trenutek v naši službi.
Veterinarji so mu vgradili sladilno napravo, da bi ga lahko spremljali na poti do doma na Antarktiko.
Ob njegovem nenadnem prihodu na plažo Peka Peka, severno od Wellingtona in približno 3000 km od Antarktike, ki je presenetil strokovnjake za divje živali, ki so povedali, da je to le 2 primer kraljevega pingvina, ki se je kdajkoli pojavil na Novi Zelandiji.
http://www.24sata.hr/zanimljivosti/pingvina-ceka-nova-avantura-oporavio-se-i-pustili-ga-u-more-233434

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 22 Nov 2013 07:41; skupaj popravljeno 3 krat

LIGENJ & KALAMAR

/13/...kot otroci smo jih ob večerih radi opazovali ob pomolih, kjer so jih z lučjo in večmetrsko ˝fošino˝ lovili spretni ribiči, saj so bili rekorderji težki tudi po več kilogramov. Njihovo korist prav gotovo poznajo tudi tisti gojitelji ptic, saj si še danes z njihovo kostjo, brusijo kljune in smo jih prav zato tudi iskali ob plažah in skalovju.
Prav tako se spominjam, ko je njihova življenjska pot opisana v videoenciklopediji oceanografa in naravovarstvenika Jaquesa Costeaua, ki opisuje milijone in milijone lignjev ob Kalifornijskih plažah, Santa Catalini in na jugu Los Angelesa. V katerem opisuje njihova 3 leta do takrat monotonega življenja, saj se potem v samo 3 dneh vse spremeni, tako se ljubijo in se razmnožujejo in tako uresničijo svojo evolucijsko usodo ter jo končajo v samo eni dolgi dolgi noči. Ob tem je potrebno povedati, da je opaziti posebej pri samcih, ravno med ljubljenjem, velike in intenzivne spremembe rdeče rjave barve, ki se pojavljajo v valovih preko celega telesa. Prav ta življenjska koncentracija, ljubezen in smrt v samo eni dolgi noči je lahko na pogled tragična, ma ekstremi se privlačijo in tako se kolo tudi zavrti, saj se novi mali ligenjčki počasi pripravljajo, da se prepustijo oceanu življenja.
Njihovo okusno meso ni čislano samo od ljudi, temveč tudi od kitov, delfinov, tjulnjev, morskih psov, pingvinov, čiger ter galebov. Ob tem pa je potrebno povedati, da je sorodnik tudi ˝Architheutis princeps˝ - ligenj velikan, ki živi v globinah do 1200 m in dolžinami, ki lahko presežejo tudi 20 m: Idea

* fošina - ost na dolgem ročaju z vrvico (narečno), lahko tudi trizob

˝Našo pozornost so popolnoma prevzele te kreature, ki dobesedno dirkajo v morju, kot letala na reaktivni pogon. So kot miniaturna raaktivna letala.˝
Jaques - Yyes Costeau

˝Kalamari se bodo vračali, v neštetemu številu in bodo generirali življenje, v skrivnostnih zalivih, po že vnaprej znanem ritualu , tako kot želi njihova usoda.˝
Jaques - Yyes Costeau

V vesolje bomo poslali lignja

Naslednji teden bo v vesolje odpotoval svetlikajoči se ligenj

Milijone let nazaj je zgodnji človek strmel v vesolje, opazoval zvezde in razmišljal, »Kdaj bomo lahko v vesolje poslali ligenj?« Njegov čas je nastopil zdaj.

Po poročanju znanstvene revije New Scientist, bomo prihodnji teden v vesolje poslali prisrčnega, svetlikajočega se lignja. Potoval bo z vesoljskim plovilom Endeavour. Znanstveniki želijo preučiti učinek mikrogravitacije na bakterije, ki pomaga lignju, da se svetlika.

Kasneje nam lahko rezultati raziskav povečajo vedenje o bakterijah in morda pomagajo preprečiti nastanke novih bolezni.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011051405646162
http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Ribogojstvo/maj11/PrezentacijaVinkoOblak.pdf
http://www.naturasegreta.it/mostroDelMediterraneo.php

VELELIGENJ

Dolgo časa ni bilo povsem jasno, ali so velelignji le izmišljotina mornarjev. Šele leta 2004 je raziskovalcem uspelo posneti velelignja v njegovem naravnem okolju. Ekipa ameriških raziskovalcev je za to potrebovala dolge mesece potrpežljivega čakanja. Končno jim je uspelo v morju pred japonskim otokom Chichi privabiti velikana z optično vabo v obliki svetleče meduze. Velelignji si pomagajo z vidom, saj so njihove oči tako velike kot človeška glava. Posnetej si je mogoče ogledati na
http://youtube.com/watch?v=1KN5N1QDarQ
http://tzs.si
ŽIT št.11, Letnik CXIV, štr.8,

zoran13

EVROPSKI DAN POMORSTVA

/13/...danes že četrtič praznujemo evropski dan pomorstrva in iz naših logov prihajajo tudi konstruktivne ideje, zato vsem želim mirno morje: Laughing

OBALNA STRAŽA

Evropski dan pomorstva

Evropski pomorski dan kaže na pomen morja in oceanov za vsakdanje življenje, sporoča Evropska komisija. Letos tudi javni poziv Marka Pavlihe, ki med drugim opozarja na celostno pomorsko politiko EU.

"Upravi za pomorstvo je treba nujno zagotoviti nove prostore in sodobnejšo opremo. Glede na novo vsestransko vojaško plovilo bi kazalo še enkrat pretehtati idejo o ustanovitvi obalne straže," je v javnem pozivu med drugim še zapisal Pavliha.

Predavatelj na portoroški fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha ob evropskem dnevu pomorstva v javnem pozivu opozarja, naj ministrstvo za promet dosledneje uveljavi celostno pomorsko politiko Evropske unije, t. i. modro knjigo, in naj ustrezno dopolni nacionalni program razvoja pomorstva iz leta 2010 v skladu z evropskimi smernicami za pripravo nacionalnih pomorskih politik.

Predlaga tudi, naj se ministrstvo za promet simbolično preimenuje v ministrstvo za pomorstvo in promet ter prevzame od drugih ministrstev vse dejavnosti, ki so povezane z morjem, saj predvidena medresorska delovna skupina po njegovem za področje pomorstva ne zadostuje.

Jadranska regionalna strategija je nujna!
"Čim prej je treba pripraviti jadransko regionalno strategijo, ki jo bodo uresničevale vse pristojne države: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Albanija in Italija. Ta naj predstavlja nov, dejaven pristop za učinkovito upravljanje s skupnim (pri)obalnim in morskim bogastvom, za kar je nujna čim širša podpora vseh deležnikov in najširše javnosti," še meni Pavliha. Ta naj uveljavi načelo trajnostnega razvoja, zlasti s povezovanjem vsebin na področju rabe naravnih virov, prometa, ribištva in pridelave hrane, turizma, energetske varnosti in prostorskega načrtovanja.

Severni Jadran naj bo varovano območje
Slovenija naj si prizadeva za razglasitev Severnega Jadrana za varovano območje, je še opozoril Pavliha, prav tako pa naj nadaljuje z diplomatskim pritiskom, da se celotno Jadransko morje razglasi za posebno občutljivo morsko območje.

"Uporabiti moramo vsa diplomatska in pravna sredstva zoper plinske terminale in druge podobne posege v morsko okolje, ki jih načrtujejo onkraj mejá in tudi doma. Osnutek tožbe zoper Italijo je že zdavnaj pripravljen, vendar politika nerazumljivo molči in še vedno ne ukrepa," je še sporočil.
Na dan pomorstva, ki ga Evropska unija 20. maja praznuje od leta 2008, vsako leto poteka tudi posebna mednarodna konferenca, letos v Gdansku. Tokrat bodo razpravljali o gospodarskih in okoljskih vidikih razvoja pomorstva. Slovenija svoj dan pomorstva praznuje 7. marca.

Več skrbi za ribiče in Luko Koper
Pavliha tudi poziva, da moramo poskrbeti za naše ribiče in jim poiskati alternativne vire dohodkov, denimo s pospeševanjem, gojenjem in pridobivanjem hrane iz morja.

Koprsko pristanišče moramo nujno tesneje povezati z zaledjem, zato je treba pospešiti izgradnjo drugega tira med Koprom in Divačo, treba pa je poiskati tudi nove rešitve za nadaljnji razvoj Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic, še opozarja Pavliha, saj je predlog o ustanovitvi logističnega holdinga po večinskem mnenju stroke in prakse, kot je zapisal, nesprejemljiv.
http://www.zurnal24.si/slovenija/evropski-dan-pomorstva-213596/clanek
http://ec.europa.eu/maritimeaffairs/press/pdf/press_rel150508_sl.pdf
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?language=sl&type=IM-PRESS&reference=20080516IPR29017
http://www.up.gov.si/si/splosno/cns/novica/browse/2/article/1739/5272/ed7d5cd48e/
http://www.luka-kp.si/slo/medijski-koticek/arhiv-novic/1549
http://www.fpp.edu/~mlas/slo/files/EVROPSKI%20DAN%20POMORSTVA-%20PROGRAM%20OKROGLE%20MIZE%20%2811.05.2009,%20Novosti%29.pdf
http://www.primorska.info/novice/13141/vpliv_pristaniske_dejavnosti_na_slovensko_gospodarstvo

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 22 Apr 2017 21:10; skupaj popravljeno 9 krat

PRIVEZI

/13/...v lanskem letu je Občina Izola podražila zakupnine oziroma uporabnine parcel in dela parcel, po novem in sedaj veljavnem pravilniku o oddajanju nepremičnega premoženja v najem (Uradne objave št.24/2009 za kar astronomskih in nepredstavljivih 424% višjih cenah kot v predlanskemu letu. Zato se poleg ostalih vprašanj pojavlja tudi naslednje, kdo je in bo sprejel odgovornost za tako legalno občinsko oderuštvo, saj vemo, da je bila vmes tako deflacija kot tudi volitve, saj je to v nasprotju z vsemi dobrimi poslovnimi običaji. Vendar pa (p)ostaja dejstvo, da bomo zato tukaj živeči državljani in davkoplačevalci (iz)plačali že tako (pre)zadolženost občine, za kar odgovornosti ne bo prevzel nihče. In očitno se zgodba nadaljuje tudi pri privezih: Razz

2002 - PODRAŽITEV I

Povišanje pristojbin za komunalne priveze v izolskem pristanišču razburilo najemnike

Izolska Komunala je danes na novinarski konferenci podala pojasnila, povezana s podražitvijo pristojbin za komunalne priveze v izolskem turističnem pristanišču, potem ko so mediji na podlagi anonimnega pisma poročali o tem. Upravljalec izolske marine, podjetje Porting , je v minulih tednih naredil "selekcijo" in na komunalnih privezih obdržal lastnike plovil, ki imajo stalno bivališče v Izoli in so 100-odstotni lastniki plovil. Najemniki privezov pod posebnimi pogoji plačujejo mnogo bolj ugodne letne najeme za privez v primerjavi s cenami za komercialne priveze.

V izolski marini je bilo doslej 131 komunalnih privezov, višina pristojbine pa je znašala 15.000 tolarjev brez DDV za dolžinski meter plovila. Letna pristojbina za plovilo, dolgo šest metrov, je pred podražitvijo znašala 90.000 tolarjev. V Portingu so se v minulih tednih odločili za zvišanje pristojbin zato, ker se je povečalo povpraševanje po komercialnih privezih, je po pogovorih in pogajanjih med vpletenimi stranmi, izolsko Komunalo, občino Izola in Portingom, povzel direktor Komunale Marino Domio.

Imetnikom plovil z več lastniki, ki niso občani Izole, je Porting ponudil s 1. septembrom umik plovila iz priveza ali plačilo pristojbine po komercialni ceni z 10-odstotnim popustom. Odpoved pogodbe oziroma plačilo mnogo višje cene (v primeru šestmetrskega plovila je to pomenilo 405.000 tolarjev v primerjavi z dosedanjim letnim najemom v višini 90.000 tolarjev), je doletela 43 najemnikov. Porting je hkrati vsa plovila Izolanov prekategoriziral v desetmetrska plovila, čeprav so krajša, in zanje poenotil letno najemnino v višini 150.000 tolarjev.

Zato so se že v četrtek, 29. avgusta, sestali županja Izole Breda Pečan, direktor Portinga Enrico Galassi in njegov sodelavec Zoran Rogelja ter direktor Komunale in dosegli ugodnejši dogovor za najemnike komunalnih privezov, ki so občani Izole. Za manjša plovila, dolga do šest metrov, so poenotili letno najemnino v višini 105.000 tolarjev brez DDV. Lastniki plovil, dolgih med šest in deset metrov, pa bodo plačevali 150.000 tolarjev brez DDV. Lastniki plovil, daljših od deset metrov, pa bodo plačevali zmnožek dolžinskih metrov plovila s 15.000 tolarjev. Sledenji predlog je Porting sprejel v sredo, 4. septembra.

Na čakalni listi za najem komunalnega priveza pri izolski komunali je od leta 1997 kar 312 prosilcev. Direktor Komunale predvideva, da se bo po preverjanju stalnega bivališča prosilcev izkazalo, da jih je do privezov po ugodnejših cenah upravičenih okrog 250.
http://www.finance.si/30655

2008 - PODRAŽITEV II

CENIK ZA KOMUNALNE PRIVEZE

Cene se uporabljajo od 1.11.2008 naprej.
Cene ne vsebujejo DDV.
Cene potrjuje Občinski svet Občine Izola.

Od loma na Sončnem nabrežju do konca nabrežja (parkirni prostori), privezi v mandraču in sidrišču. V pristojbino za komunalni privez je všteto samo privezno mesto.
LETNA PRISTOJBINA
Dolžina plovila / Cena v EUR

do 4 m - 93,3279 €
4 - 5 m - 109,5933 €
5 - 6 m - 130,8673 €
6 - 7 m - 164,8858 €
7 - 8 m - 247,0560 €
8 - 9 m - 301,3567 €
9 - 10 m - 356,1037 €
10 - 11 m - 438,3235 €
11 - 12 m - 492,5746 €
12 - 13 m - 547,8672 €
nad 13 m za vsak m - 55,2925 €

LASTNIKI PLOVIL, ki uporabljajo plovila za gospodarsko dejavnost, vključno s tistimi, ki opravljajo dejavnost kot dopolnilno dejavnost (popoldanska obrt), plačajo dodatno še za uporabo obale letno:
Dolžina plovila

Cena v EUR
do 8 m - 115,6432
8 - 16 m - 235,8983
nad 16 m za vsak m - 87,7738

Postavka uporaba obale zajema uporabo obale ob pretovarjanju ribiških mrež, rib, embalaže in ostale ribiške opreme, čiščenje obale ob plovilu in čiščenje morskega dna pod plovilom.

CENIK KOMERCIALNIH PRIVEZOV
Cene se uporabljajo od 01.01.2010 naprej.
V ceni ni vključen DDV.
Cene določi podjetje.

LETNE PRISTOJBINE se zaračunavajo v skladu s sklenjeno pogodbo.
OBALA: ob obali Sončnega nabrežja in na plavajočih pomolih
SIDRIŠČE: sidrišče v akvatoriju
Cena v EUR

Cena v EUR
Dolžina plovila/Obala/Sidrišče

do 6 m - 1.344,20 € / 669,35 €
nad 6 do 6,99 m - 1.418,45 € / 743,60 €
nad 7 do 7,99 m - 1.643,95 € / 819,50 €
nad 8 do 8,99 m - 1.912,90 € / 969,10 €
nad 9 do 9,99 m - 2.093,00 € / 1.045,00 €
nad 10 do 10,99 m - 2.394,70 € / 1.194,60 €
nad 11 do 11,99 m - 2.563,00 € / 1.344,20 €
nad 12 do 12,99 m - 2.875,95 € / 1.493,80 €

V ceno je vključeno: privez plovila, uporaba sanitarij in kopalnice, možnost uporabe elektro vodovodne omarice. Povračilo stroškov porabe vode in elektrike se obračunava po veljavni ceni za gospodinjstvo.
DNEVNI PRIVEZ, ko se plovilo zadržuje več kot 2 uri v pristanišču plača privez po dolžinskem metru plovila
Dnevni privez za meter - 2,80 €

Uporabnikom se zaračuna tudi turistična taksa na podlagi Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/04 in Odloka o turistični taksi (Uradne objave št. 11/04).
V ceno je vključeno: privez plovila, uporaba sanitarij in kopalnice, možnost uporabe elektro vodovodne omarice.

Pri uporabi dnevnih privezov nad 60 dni se priznava 20% popust za vsak naslednji dan.

SAMOSTOJNI BRODARJI, ORGANIZACIJE, ki se ukvarjajo s prevozi potnikov in nimajo sklenjene pogodbe o privezu z Javnim podjetjem Komunala izola d.o.o., plačajo

Cena v EUR
Za vstop ali izstop potnikov / na potnika - 1,88 €
Pavšalno za tekoče leto - 568,81 €

ČRPALKA ZA TEKOČE GORIVO

Cena v EUR
Koristnik, ki koristi pomol za distribucijo, plača za tekoče leto - 5.000,00 €

PRISTANIŠKE STORITVE
Cena /EUR
Premestitev plovila - 74,36 €

Storitev se zaračuna v primeru izredne prestavitve (v primeru kršenja pravil lastnikov plovil in za zagotavljanje reda v pristanišču).
Vse ostale storitve se obračunajo po dogovoru oziroma po sklenjeni pogodbi.

2011 - PODRAŽITEV III

Predlagana letna pristojbina - cene so brez DDV

Dolžina plovila

3,99 m - 61 € = (243,39 €)+ DDV
4 - 5,99 m - 75 € = (300 - 449,25 €) + DDV
6 m - 7,99 m - 99 € = ( 594 € - 791,01 €) + DDV
8 m - 10 m - 136 € = (1.088 € - 1.360 €) + DDV
nad 10 m - za vsak meter 156 € + DDV

Stalni privezi dvakrat dražji?

Morje. Komunala Izola bi cene komunalnih privezov več kot podvojila.

Izola. Imetnike čolnov v Izoli, ki imajo stalne komunalne priveze, kmalu čaka neprijetna podražitev letne pristojbine. Če bo občinski svet v Izoli na četrtkovi seji sprejel predlog Komunale Izola, se bo sistem za obračun pristojbine nekoliko spremenil, s tem pa se bodo cene komunalnih privezov več kot podvojile.

Če bodo občinski svetniki v četrtek sprejeli predlog podražitve, bo komunalni privez za 3,99 metra dolg čoln po novem stal 243 evrov brez DDV (zdaj 95).

S 168 na 594 evrov
Do zdaj je bilo treba za 3,99 metra dolgo plovilo v mandraču in na Lonki odšteti 95 evrov letne pristojbine (brez DDV), za enak čoln bo privez po novem stal kar 243 evrov. Za denimo šest metrov dolgo plovilo je bilo do zdaj treba odšteti 168 evrov, nova cena pa je 594 evrov.

Komunala Izola takšne spremembe predlaga zaradi povečanega obsega ponudbe storitev in pokrivanja lastne cene, saj veljavne cene pristojbin trenutno naj ne bi pokrivale vseh stroškov. Predlogu je že dal pozitivno mnenje nadzorni odbor Komunale Izola.

Drastičen dvig cen privezov zaradi devetkrat višjega vodnega povračila so načrtovali tudi v Kopru, a se ministrstvo za promet s tem ni strinjalo.
http://www.zurnal24.si/slovenija/stalni-privezi-dvakrat-drazji-213106/clanek
http://www.mandrac.si/content/view/2431/10071/
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/110109
http://komunala-izola.si/index.php?option=com_content&task=view&id=43&Itemid=1

Izolski občinski svet o podražitvi najemnin za komunalne priveze

Izolski občinski svet je na četrtkovi seji skoraj tri ure ugotavljal, kako bo nekaj več kot 350 Izolanov - lastnikov plovil (od skupaj 16.000 občanov) zmoglo predvideno podražitev letne najemnine za komunalni privez.
Za razliko od Kopra dobijo v Izoli komunalni privez tudi plovila, ki presegajo 12 metrov

Pri tem so najemnike komunalnih privezov zmetali v isti koš, čeprav bi bila podražitev progresivna; najbolj bi jo občutili tisti z najdaljšimi plovili, ribiči pa so izvzeti.

Lastniki petmetrskih bark - teh je namreč največ - bi po novem plačali 375 evrov (do zdaj so skoraj trikrat manj, 133 ali 147), medtem ko bi lastniki devetmetrskih jadrnic ali jaht morali odšteti 1224 evrov (doslej so dobrih trikrat manj, 363 ali 400). Za plovila, daljša od desetih metrov, pa bi plačali 156 evrov za vsak nadaljnji meter.

Stroške privezov bi krili iz drugih virov
Predlagano podražitev je Davorin Adler (LDS) označil za “nehigienično”, čeprav ji po besedah direktorja javnega podjetja Komunale Denisa Beleta botrujejo rdeče številke v pristaniški dejavnosti; lanski primanjkljaj v višini 34.000 evrov naj bi letos zrasel na 139.000. Adler je priporočil, naj vrzel zapolnijo s presežkom iz kakšne druge dejavnosti javnega podjetja, kar se je Vladu Mariću (Desus) zdelo “grozljivo”; da bi namreč razliko krili iz pogrebne dejavnosti, denimo.

Omenjen cenik za ribiče ne bi veljal (ti bi plačevali nižjo najemnino privezov). Jeseni se bo Komunala lotila zagotavljanja novih privezov za občane. Že v kratkem pa bo začela upravljati z občinskimi parkirišči in vzdrževati občinske nepremičnine.

Na večinoma gluha ušesa so naletela tudi Beletova opozorila, da utegnejo izgubo v pristaniški dejavnosti na koncu plačati vsi občani, tudi tisti brez bark, in da bi z novim cenikom, primerljivim s tistima v sosednjih občinah, zgolj krili stroške. Teh naj bi se ob koncu leta nabralo za skoraj 250.000 evrov. Samo strošek vodnega dovoljenja, ki ga podeljuje država, znaša 40.000 evrov, vendar njegove morebitne podražitve na 330.000 evrov pri Komunali sploh niso upoštevali. Med preostalimi stroški, povezanimi s komunalnimi privezi, pa so še več kot 140.000 evrov stroškov pristaniške dejavnosti in uprave, najemnina za plavajoče pomole in investicijsko vzdrževanje.

Je plovilo znak prestiža?
Fetah Smajlo je v imenu menda 170 najemnikov privezov ocenil, da bi bila upravičena zgolj 50-odstotna podražitev. Poudaril je, da nov cenik - za razliko od davka na plovila - ne upošteva starosti barke. Njegovi, 5,70 metra dolgi lesenjači, je 50 let.

Radivoja Nardina (SDS) in župana Igorja Kolenca ni prepričal. Vztrajala sta, da je plovilo še vedno znamenje prestiža. Občinski svet pa je na koncu podprl Desusov predlog, naj odločitev o novih cenah odložijo do prihodnje seje in naj v ta namen ustanovijo tudi posebno, petčlansko delovno skupino.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Izolski-obcinski-svet-o-podrazitvi-najemnin-za-kom.aspx

Le lastna korist?

Zdi se neverjetno, pa je, žal, vse res. Na četrtkovi seji občinskega sveta, dober mesec pred začetkom šolskih počitnic, so izolski svetniki, tudi lastniki plovil, kar tri ure iskali način, kako bi se ognili plačilu za komunalni privez. Plačilu, za katerega v Komunali zagotavljajo, da jim v luči novih stroškov, v poslovodske knjige prinaša zgolj pozitivno ničlo, v nasprotnem primeru pa skoraj 140.000 evrov primanjkljaja, ki ga bodo morali pokriti vsi občani (ti so že lani, ne da bi vedeli, poravnali 34.000 evrov izgube).

Če pustimo ob strani vprašanje, kakšen zgled dajejo svetniki s takim vedenjem občanom, ne moremo spregledati dejstva, da se po počitnicah v šolah in vrtcih vselej začne pouk. Občinski svet pa še vedno ne ve, ali bodo osnovne šole in vrtci lahko sprejeli vse vpisane, čeprav je devetletka obvezna. Izolske vzgojno-izobraževalne institucije namreč pokajo po šivih (se soočajo z vsako leto večjo prostorsko stisko) pa tudi od dotrajanosti (ko dežuje, se po hodnikih OŠ Vojke Šmuc spotikajo ob vedra). Zgovorni sta tudi zastarela šolska in vrtčevska oprema ter skromen nabor (brezplačnih) dejavnosti. V sosednji, koprski občini, tudi podeželske šole ponujajo brezplačne tečaje tenisa, OŠ Koper pa kar 30 zastonj krožkov, od klasičnih športnih panog do juda, lokostrelstva, šaha, folklore in ročnih del.

V Izoli je na vsako vprašanje vse pogosteje slišati odgovor, “ni denarja”, a ni videti, da bi to belilo svetniške glave. V volilnih programih so vsi po vrsti stavili na razvoj turizma, toda na plavajočih pomolih ob na novo tlakovanem Sončnem nabrežju niso privezana plovila obiskovalcev, ki bi skočili na kosilo na eno od teras na promenadi ali v trgovino v mestnih ulicah. V četrtek so se svetniki spomnili, da je Izola ribiško in obmorsko mesto. Škoda, da do tega spoznanja niso prišli, ko so v prejšnjem mandatu razpravljali, če naj Delamarisu, sinonimu ribiške tradicije, ponudijo ugodnejše pogoje, da bi ostal v Izoli.

55 % & 167 %

Izolski privezi dvakrat dražji
Morje. Nov predlog povišanja – v povprečju za 107 odstotkov.

Če bodo občinski svetniki v četrtek sprejeli nov, spremenjen predlog, bodo komunalni privezi dražji za od 55 do 167 odstotkov.

Novi predlagani dvig cen privezov je od 55 do 167 odstotkov, podražitev pa se zvišuje z dolžino čolna. Gre za spremenjen predlog povišanja cen letnih pristojbin komunalnih privezov, ki ga bo izolski občinski svet po zavrnitvi prejšnjega predloga za trikratno povišanje cen obravnaval v četrtek.

147 namesto 95 evrov
Podražitve.
Za privez čolna do 3,99 metra je zdaj treba odšteti 95 evrov letne pristojbine (brez DDV), predlagana nova cena pa je 147 evrov (55-odstotna podražitev). Čoln, dolg od 9 do 9,99 metra, zdaj stane 363 evrov, po novem pa vas bo stal 972 evrov (167-odstotna podražitev).

Svetniki so predlagali tudi imenovanje posebne delovne skupine, ki je preverjala možnost racionalizacije stroškov, ti so lani znašali 141.700 evrov, in morebitno zmanjšanje dviga cen na sprejemljivo raven.

Postavitev novega pomola
Delovna skupina tako predlaga zmanjšanje stroškov vodnega dovoljenja, ki naj bi ga subvencionirala občina. Komunala naj bi z odkupom petih plavajočih pomolov, ki jih ima v najemu, zmanjšala stroške najemnine za 12 tisoč evrov.

Skupina prav tako predlaga zmanjšanje stroškov vzdrževanja za 20 tisoč evrov in postavitev novega plavajočega  pomola.
http://www.zurnal24.si/izolski-privezi-dvakrat-drazji-clanek-127651

KOPER

Zadeva je ustavno sporna saj je ustavno sodišče v primeru komunalnih privezov v Piranu leta 2001 razsodilo, da morajo biti komunalni privezi dostopni za vse državljane RS pod enakimi pogoji, v tem primeru je šlo predvsem za ceno priveza, ki naj bi bila po prvotnem odloku 2,5x višja za tiste ki niso iz Pirana.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=95949
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042378461

PIRAN
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200137&stevilka=2124

2011 - PODRAŽITEV IV

Tudi v Piranu bi dražili priveze

Plovila. Okolje Piran predlaga podražitev letnih pristojbin za priveze za skoraj 57 odstotkov.

Letna pristojbina za privez v Piranu

Dolžina plovila /sedanja cena/ * nova predlagana cena /

4m - 119 € / 187 €
5m - 174 € / 273 €
6m - 238 € / 373 €
7m - 349 € / 547 €
10 m - 713 € / 1.118 €
12 m - 948 € / 1.485 €

Cenik velja za mali in veliki mandrač ter novi pomol v Piranu.
* Vsebuje tudi ceno zbiranja in odvoza odpadkov - ta znaša 8,70 € na privez.

Po predlogu povišanj v Kopru in Izoli je na vrsto prišel Piran, saj bodo občinski svetniki na seji naslednji teden obravnavali predlog podražitve privezov v piranski občini. Okolje Piran, upravljalec privezov, predlaga, naj se pristaniške pristojbine povišajo za 56,7 odstotka.

Kot pojasnjujejo, bi jih podražili zaradi letne inflacije in vladnega povišanja vodnega povračila. V Okolju Piran so prejeli obračun za vodno povračilo v vrednosti 83.774 evrov, kar je skoraj devetkratno povišanje. Na obračune so se skupaj z drugimi upravljalci in upravo za pomorstvo pritožili okoljskemu ministrstvu, a po njihovih informacijah ta vodnega povračila ne namerava znižati. Če bodo svetniki predlog sprejeli, bo imelo zadnjo besedo prometno ministrstvo.

"Ni prave podlage"
Sašo Saksida, predsednik sveta Krajevne skupnosti Piran, pravi, da se s takšnim povišanjem ne strinjajo. "Za takšen dvig cen ni prave podlage. Prav tako ne nameravamo kriti stroškov zaradi neučinkovitega poslovanja Okolja Piran," dodaja.
http://www.zurnal24.si/primorska/tudi-v-piranu-bi-drazili-priveze-215648/clanek

2016 - PODRAŽITEV V.

Cenik za komunalne priveze velja od 26.07.2016:

Dolžina plovila/Cena brez DDV v €/ leto/

* do 3,99m - 205,20 € - Lonka, Mandrač
* do 3,99m - 228,00 € - Plavajoči pomoli
* od 4 - 4,99m - 270,00 € - Lonka, Mandrač
* od 4 - 4,99m - 300,00 € - Plavajoči pomoli
* od 5 - 5,99m - 324,00 € - Lonka, Mandrač
* od 5 - 5,99m - 360,00 € - Plavajoči pomoli
* od 6 - 6,99m - 485,10 € - Lonka, Mandrač
* od 6 - 6,99m - 539,00 € - Plavajoči pomoli
* od 7 - 7,99m - 691,00 € - Lonka, Mandrač
* od 7 - 7,99m - 768,00 € - Plavajoči pomoli
* od 8 - 8,99m - 915,00 € - Lonka, Mandrač
* od 8 - 8,99m - 1.017,00 € - Plavajoči pomoli
* od 9 - 9,99m - 1.116,00 € - Lonka, Mandrač
* od 9 - 9,99m - 1.240,00 € - Plavajoči pomoli
* od 10 - 10,99m - 1,435,50 € - Lonka, Mandrač
* od 10 - 10,99m - 1.595,00 € - Plavajoči pomoli
* od 11 - 11,99m - 1.782,00 € - Lonka, Mandrač
* od 11 - 11,99m - 1.980,00 € - Plavajoči pomoli
* nad 12 m za vsak m - 189,54 €
* nad 12 m za vsak m - 210,60 €
* Premestitev plovila 114,00 € - Plavajoči pomoli
Premestitev se zaračuna v primeru izredne prestavitve (v primeru kršenja pravil lastnikov plovil in za zagotavljanje reda v pristanišču.)

Dolžina plovila/Cena z 22% DDV v €/ leto/

* do 3,99m - 250,34 € - Lonka, Mandrač
* do 3,99m - 278,16 € - Plavajoči pomoli
* od 4 - 4,99m - 329,40 € - Lonka, Mandrač
* od 4 - 4,99m - 366,00 € - Plavajoči pomoli
* od 5 - 5,99m - 395,28 € - Lonka, Mandrač
* od 5 - 5,99m - 439,20 € - Plavajoči pomoli
* od 6 - 6,99m - 591,82 € - Lonka, Mandrač
* od 6 - 6,99m - 657,58 € - Plavajoči pomoli
* od 7 - 7,99m - 843,26 € - Lonka, Mandrač
* od 7 - 7,99m - 936,96 € - Plavajoči pomoli
* od 8 - 8,99m - 1.116,67 € - Lonka, Mandrač
* od 8 - 8,99m - 1.240,74 € - Plavajoči pomoli
* od 9 - 9,99m - 1.361,52 € - Lonka, Mandrač
* od 9 - 9,99m - 1.512,80 € - Plavajoči pomoli
* od 10 - 10,99m - 1,435,50 € - Lonka, Mandrač
* od 10 - 10,99m - 1.751,31 € - Plavajoči pomoli
* od 11 - 11,99m - 2.174,04 € - Lonka, Mandrač
* od 11 - 11,99m - 2.415,60 € - Plavajoči pomoli
* nad 12 m za vsak m - 231,24 €
* nad 12 m za vsak m - 256,93 €
* Premestitev plovila 139,08 € - Plavajoči pomoli

Premestitev se zaračuna v primeru izredne prestavitve (v primeru kršenja pravil lastnikov plovil in za zagotavljanje reda v pristanišču.)

Cenik velja za plovila vezena po priveznem planu, v skladu z navodilom upravljalca.
V primeru, da je plovilo vezano bočno na obalo, v nasprotju z navodili upravljavca, se cena priveza poveča sorazmerno za toliko, kolikor priveznih mest zaseda plovilo.
Zaradi težjega dostopa do plovila, je cena za priveze v malem mandraču, ob obali Lonka in privezi ob zidu Sončnega nabrežja za 10% nižja od cene na plavajočih pomolih.
V ceni je vključena storitev odvoza odpadkov.
V ceni ni vklučena poraba vode in elektrike ter ledu.
Komunala Izola d.o.o.
Denis Bele, Direktor

ZASOLJENE POLOŽNICE

Ribiči ne bodo plačali zasoljenih položnic

“Na včerajšnjem sestanku smo sklenili, da bomo položnice zavrnili,” je po včerajšnjem sestanku napovedal izolski ribič, ki se zaenkrat še ne želi izpostaviti z imenom, a zastopa še približno 20 poklicnih kolegov. Ministrstvo za kmetijstvo je istrske občine opozorilo, da oddajo privezov na ribiških pristaniščih ne smejo obravnavati kot dobičkonosno dejavnost.

Izolski ribiči, ki so včeraj sestankovali na ribiškem pomolu, so prepričani, da jim je izolska občina nezakonito povišala ceno privezov. Poudarili so, da je občina ribiško pristanišče zgradila z nepovratnim evropskim denarjem, zato ni upravičeno, da nanje prenaša strošek amortizacije naložbe. Na izolski občini so pred dnevi namreč pojasnili, da ribičem zaračunavajo stroške vzdrževanja infrastukture, ki izhajajo iz naslova amortizacije naložbe.

Izolski ribiči so se oprli tudi na dopis kmetijskega ministrstva, ki je v dopisu poudarilo, da sta občini naložbi v ribiško pristanišče financirali zgolj v desetih odstotkih in da ne smeta še vsaj deset let od zadnjega izplačila denarja spreminjati njegove namembnosti. Izpostavilo je tudi, da je šlo pri obnovi za prispevek k ohranjanju kulturne identitete občin, ne pa za dobičkonosno dejavnost.

Cene letnih privezov so se po besedah izolskih ribičev v zadnjih letih podvojile in marsikdo mora po novem plačati krepko čez tisoč evrov. Razočarani so nad odnosom občinske uprave pod vodstvom župana Igorja Kolenca, čeprav je prav Izola tradicionalno najbolj ribiško mesto v slovenski Istri. Poudarjajo tudi, da na Hrvaškem in v Italiji za ribiške priveze zaračunavajo zgolj simbolične vsote.
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Ribici-ne-bodo-placali-zasoljenih-poloznic

MISEL DNEVA

Na Hrvaškem in v Italiji ribiči plačujejo priveze po simbolični ceni ali pa sploh ne. Tam se očitno zavedajo pomena ribištva in težkih razmer za to panogo ter skušajo ribičem pomagati, da preživijo.
Snežana Levstek, svetovalka za ribištvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica
Sreda, 19. april 2017
www.promirske.si

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 14 Sep 2016 22:33; skupaj popravljeno 10 krat

MEDUZE

/13/...kot otroci smo občudovali meduze vseh čudovitih in enkratnih mavričnih barv, hkrati smo se jih bali, da nas ne bi opekle in jih tudi nenehno reševali, če so se znašle na suhem med skalami ali na pesku, kjer smo drugi dan lahko gledali samo še njihove odtise. V morju smo se ob kopanju z njimi igrali in opazovali njihovo elegantno značilno gibanje in se nežno, a previdno, dotikali tistih najmanjših. Ob velikih neurjih smo jih veliko našli tudi na obali, kjer jih je pometalo iz morja in jih hiteli reševati, če je bilo možno za njih še kaj storiti. Velikokrat so prišle iznenada in počasi, neštetokrat smo jih lahko opazovali tudi v mrzlih zimskih dneh, ko je bila voda kristalno čista: Laughing

Meduze spet zavzele slovensko obalo

Na slovenski obali spet gostujejo meduze. K sreči gre le za nenevarne uhate klobučnjake, zato je vsaka bojazen pred posledicami stika z njimi odveč.

Meduze so v 95 odstotkih sestavljene iz vode. Imajo le malo naravnih sovražnikov, vse več pa jih uporabljajo za izdelavo različnih kozmetičnih izdelkov.

Uhate klobučnjake so v slovenskem morju opazili že pred kakšnim tednom. Prav dolgo v njem ne bodo vztrajali, saj po besedah biologov ne prenesejo temperatur nad 20 stopinjami Celzija.
GALERIJA meduz

Stik z uhatim klobučnjakom ni posebej neprijeten in v nasprotju z zloglasnimi mesečinkami tudi nevaren ni, pojasnjuje biologinja s pomorske postaje v Piranu Alenka Malej.

Biologi sicer opažajo, da je v skladu s podnebnimi spremembami meduz pri nas vse več in tudi pojavljajo se na krajša obdobja. Meduza, če ji pogoji ustrezajo, živi do dve leti.
http://www.zurnal24.si/primorska/meduze-spet-zavzele-slovensko-obalo-213745/clanek
http://www2.arnes.si/~hdodle/meduze%20005.jpg
http://www2.arnes.si/~hdodle/meduze%20004.jpg
http://www.morsko-prase.hr/albums/album228/Meduze_nepozvani_gosti.jpg

KOMPASNI KLOBUČNJAK - CHRYSAORA HYSOSCELLA

http://www.marlin.ac.uk/imgs/o_chrhys.jpg
http://www.underwatertimes.com/news2/jellyfish.jpg
http://www.naturamediterraneo.com/Public/data7/rpillon/Chrysaora%20hysoscella_Muggia09_4254_.JPG_200951714230_Chrysaora%20hysoscella_Muggia09_4254_.JPG
http://www.glaucus.org.uk/CompassJellyfish-DH.jpg
http://www.drm-drustvo.si/index.php?q=taxonomy/term/3244
http://www.glasistre.hr/istra/vijest/338069

AURELIA AURITA

http://2.blog.xuite.net/2/9/3/6/10575945/blog_691494/txt/28462338/2.jpg
http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/resources/Grzimek_inverts/Scyphozoa/Aurelia_aurita.jpg/medium.jpg
http://www.biopix.com/photos/jcs-aurelia-aurita-41520.jpg
http://www.glasistre.hr/istra/vijest/337854

PELAGIA NOCTILUCA

http://www.glaucus.org.uk/Pelagia-noctiluca-Ca2.jpg
http://www.malawicichlidhomepage.com/other/IMG_0969.JPG
http://www.saluteme.it/images/stories/280px-Capo_Gallo_Pelagia_noctiluca.jpg
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/77/Pelagia_noctiluca_%28Sardinia%29.jpg
http://www.aolamagna.it/wp-content/uploads/2011/01/Pelagia20noctiluca.jpg

CYANEA CAPILLATA

V ribiških mrežah blizu Rta Gibraltar se je znašla meduza teška neverjetnih 20 kg.
http://www.glasistre.hr/lifestyle/zanimljivosti/vijest/120246
http://www.seawater.no/fauna/cnidaria/capillata.html
http://www.flickr.com/photos/hershman/253773774/in/photostream/
http://30.media.tumblr.com/tumblr_lle5hod3li1qiov0ro1_500.jpg
http://www.leganerd.com/wp-content/uploads/LEGANERD_029709.jpg
http://www.marlin.ac.uk/imgs/o_cyacap.jpg
http://www.youtube.com/watch?v=_XN7sIQGLX0
http://www.youtube.com/watch?v=rZywk-hxP2Y
http://www.oceanfootage.com/video_clips/FG21_046
http://www.oceanfootage.com/video_clips/FG20_076
http://www.oceanfootage.com/video_clips/FG20_062
http://www.naturefootage.com/video_clips/FG27_018

RAZMNOŽEVANJE

Milijoni meduz in nobene zaščite

Italijanski obali se približuje več milijonov meduz, ki se zaradi podnebnih sprememb in onesnaženosti morja razmožujejo brez nadzora. Italijanska vlada za ukrepanje nima denarja.

Italijanskim obalam se približuje več milijonov meduz. Italijanski inštitut za raziskovanje morja, ki deluje v okviru ministrstva za okolje, opozarja, da se nevarni ožigalkarji premikajo in razmnožujejo brez nadzora, saj za kakršnokoli konkretno akcijo italijanskih oblasti ni denarja - v Franciji na primer kopalce varujejo posebne mreže.

"Meduze so na odprtem morju prvi opazili ribiči in znanstveniki na terenu. Meduze, ki jih nosijo morski tokovi, se nahajajo v Tirenskem morju, pred obalami pokrajine Ligurije, ter na jugu Italije," je povedal Silvio Greco, vodja raziskovalne skupine na inštitutu.

Po mnenju strokovnjakov se je število meduz povečalo zaradi podnebnih sprememb, zmanjšanega števila tun in mečaric, ki se z meduzami prehranjujejo in večje onesnaženosti obalnega pasu morja. O množici meduz poročajo tudi z Majorke, Azurne obale in južne španske obale.
http://www.delo.si/novice/svet/milijoni-meduz-in-nobene-zascite.html

NOMARU

Gromozanske meduze potopile ladjo

V vzhodnem delu Japonske se ribiči soočajo s pravimi morskimi pošastmi - gromozanskimi meduzami, ki tehtajo tudi do 200 kilogramov in so pred časom celo potopile deset tonsko ribiško ladjo.

Japonski ribiči se soočajo s pravimi morskimi pošastmi. Gre namreč za gromozanske meduze, ki so v vzhodnem delu Japonske potopile deset tonsko ribiško ladjo.

V mrežo se je namreč ujelo ducat meduz, ki lahko tehtajo tudi do 200 kilogramov. Ko so trije ribiči, ki so lovili v bližini otoka Chiba, poskušali izvleči mrežo, je ribiško ladjo prevrnilo na bok, člane posadke pa je rešila druga ladja. Morje je bilo sicer mirno.

V letošnjem letu so morja okoli Japonske preplavile te velikanke. Strokovnjaki menijo, da je to posledica nekaj mesečnih ugodnih vremenskih pogojev za razmnoževanje meduz. V morju pa je tudi vse manj naravnih plenilcev, kot so želve in nekatere vrste rib.

Meduza Nomaru lahko doseže dva metra v premeru. Nazadnje je ta vrsta meduze "okupirala" Japonsko leta 2005. Posledica velikega števila meduz so bile
poškodovane ribiške mreže, ribe pa zaradi strupa meduz niso bile užitne. Nekaj ribičev je utrpelo tudi poškodbe.
http://www.delo.si/clanek/91701
http://dnevnik.hr/vijesti/svijet/video-divovske-meduze-unistavaju-ribare.html

SLADKOVODNE MEDUZE

http://www.akvazin.com/default.cfm?kat=0201&ID=972&noextra

TONA MEDUZ

"V Izoli tona meduz"
Bralec nam je poslal fotografijo meduz ob izolski mestni plaži. Dopoldan so jih pobirali iz vode, sedaj pa je morje popolnoma čisto.

Meduze ob obali Izole.

"Pošiljam vam sliko ogromnega števila meduz zraven mestne plaže v Izoli," je zapisal bralec. Po plaži se je popoldan sprehodila tudi naša primorska dopisnica, a meduz ni bilo več opaziti. So ji pa kopalci potrdili, da je tok dopoldan prinesel meduze in da so jih ljudje pobirali iz vode.

Očitno je šlo za uhate klobučnjake, ki niso nevarni. O njihovem pojavu smo nedavno že poročali. Stik z uhatim klobučnjakom ni posebej neprijeten in v nasprotju z zloglasnimi mesečinkami tudi nevaren ni, nam je takrat pojasnila biologinja s pomorske postaje v Piranu Alenka Malej.
http://www.zurnal24.si/v-izoli-tona-meduz-clanek-126769

COTYLORHIZA TUBERCULATA

V tem letu se je na obalah pojavilo več meduz kot v prejšnjih letih. Ob množici navadnih meduz, se vsako toliko sliši o večjih meduzah. Tako je v enem od zalivov pri Šibeniku ulovljena tudi velika meduza, vrste Cotylorhiza tuberculata. Kljub temu, da je nestrupena, bi bilo srečanje z njo, kjub temu neugodno. Ta je v Mediteranskem in Jadranskem morju nekaj povsem običajnega in je tudi poimenovana za Mediteransko meduzo ali pa zaradi njenega izgleda, tudi meduza jajce na oko. Ima tudi majhne ožigalke in ni nevarna za ljudi, zraste do 35 cm, lahko se pa najde tudi večji primerke.
http://www.jutarnji.hr/kod-sibenika-ulovljena-divovska-meduza/981897/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/kod-sibenika-ulovljena-divovska-meduza/981897/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/kod-sibenika-ulovljena-divovska-meduza/981897/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/kod-sibenika-ulovljena-divovska-meduza/981897/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/kod-sibenika-ulovljena-divovska-meduza/981897/?secId=79&foto=5

2012

Puljski podvodni fotograf Marinko Babić je podmorske lepote ovekovečil na drugačen način, pod morskim površjem.

Zadnje dni so na Puljskih plažah meduze prisotne v velikem številu, med katerimi so Aurelia Aurita, katera je lahko prepoznavna z štirimi krogi v sredini klobuka. Med njimi je tudi nekaj primerkov iz rodu Aeequorea in tudi morska pljuča, rhizostoma pulmo.
Vse tri omenjene vrste niso nevarne za človeka in so v tem času nekaj povsem običajnega in zato poziva vse plavalce, da uživajo v teh lepih barvah in grancioznih podmorskih lepotah.
http://www.glasistre.hr/istra/vijest/353696

RHIZOSTOMA PULMO

http://buoy.mbss.org/portal/images/stories/meduze/rhizostoma-pulmo-jernej-sedmak_v.jpg
http://www.mer-littoral.org/05/photos-600x400/rhizostoma-pulmo-wd03-600x400.jpg
http://farm1.static.flickr.com/72/203222825_88470a0078.jpg
http://www.flickr.com/photos/arne/198961001/
http://www.youtube.com/watch?v=OjE0DdiNEC4
http://www.youtube.com/watch?v=-TcwedV4hW4&feature=related

VLADARICE JADRANA
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/meduze-postaju-vladarice-jadrana-409007

VESOLJSKA MEDUZA & PALEGIA BENOVICI

V Tržaškem zalivu plava "vesoljska" meduza

Po poročanju tržaškega Il Piccola so biologi nedavno v Tržaškem zalivu odkrili novo vrsto meduze. Gre za "vesoljsko" meduzo, rumeno-rdečo meduzo, ki ima DNK precej drugačen od že poznanih vrst.

Biologi so najdeno meduzo poimenovali Palegia Benovici. "Rumeno-rdeča meduza je velika pet do sedem centimetrov, njena oblika pa je drugačna od ostalih, tudi njen DNK je precej drugačen," pravi Massimo Aviani, eden od profesorje tržaške univerze. "Vesoljsko meduzo smo že opazila leta 2004, vendar smo takrat bili prepričani, da pripada že poznani vrsti," še dodaja Aviani.

Kako je "vesoljska" meduza prišla v zaliv?
Biologi še ne vedo, kako je meduza prišla v Tržaški zaliv. Obstaja nekaj domnev, ali je prišla z ladjami ali pa gre zgolj za vrsto, ki živi v globokih morjih in se je zaradi različnih okoliščin znašla v Jadranskem morju. Zaenkrat so ta vprašanja odprta in še neraziskana, pravi Aviani.

Zaenkrat tržaški biologi, med katerimi sodelujejo tudi biologi iz Morske biološke postaje Piran, še ne vedo, kakšno reakcijo meduza povzroči s stikom s človeško kožo.
http://www.regionalobala.si/novica/-v-trzaskem-zalivu-odkrili-novo-vrsto-meduze

VODIČ SLIK

* Aurelia aurita
* Pelagia noctiluca
* Chrysaora hysoscella
* Rhizostoma pulmo
* Cotylorhiza tuberculata
* Pelagia benovici
* Aequorea forskalea
* Neoturris pileata
* Leucothea multicornis
* Cestus veneris
* Bolinopsis vitrea
* Pleurobrachia rhodopis
* Mnemiopsis leidyi
* Beroe ovata

http://www.glasistre.hr/multimedija/mozaik/vodic-kroz-meduze-i-rebrase-istarskog-podmorja-532911

zoran13

SREBRNA BATANA

Simbol dediščine istrske obale kot filigranski navdih

Batana, ta preprost lesen čoln, ki je bil nekoč ob obali Istre nepogrešljiv, a je skoraj že izginil, vstaja iz pozabe. Po tem, ko so jih po knjigi Batane Istra Slobodana Simiča Simeta in načrtih v njej zanesenjaki že naredili nekaj, je eno takih naredil piranski zlatar Riko Butuči.

Seveda je v precej pomanjšanem merilu, a iz srebra in lep dokaz, kako pomorska dediščina lahko služi tudi kot filigranski navdih.

Dober decimeter dolga batana se svetlika na vidnem mestu v vitrini njegove zlatarne na Tartinijevem trgu, zanjo pa je najprej potreboval kar precej teoretičnega dela, da je pomanjšal originalne načrte in našel ustrezna razmerja, saj je nadvse pomembno, da je kar se da zvesta kopija originalnih batan.

Delal jo je dobrih 110 ur in pri tem uporabil 90g izključno čistega srebra 925. Iz njega so tudi gibljivo krmilo, odstranljivo sidro, vesli in jambor, pogled v notranjost pa razkrije tudi rebra, tako, da je res videti kot original. Kot kaže je to prva taka batana, za katero nam je Butuči zaupal, da je z materialom in delom vred tam okoli 1.000 €.

ISTRA - 25.05.2011, št.5, stran 7
http://www.primorske.si/pn/brezplacnika/ri/index.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Jun 2011 22:09; skupaj popravljeno 2 krat

RAČJA LADJICA

Fotografija dneva

Človeška iznajdljivost ne pozna meja. V pristanušču v Stockholmu na Švedskem pluje ladjica v obliki velike race. V notranjosti je ladjica opremljena s kuhinjo in celo s savno.

http://www.primorski.it/publisher/Fotografija%20dneva/section/
http://www.primorski.it/galleries/Fotografija%20dneva/246/1/

zoran13

NUKLEARKA & MORJE

»Nuklearka« na morju
15.6.2007

Rusija je začela graditi dve prvi ladji – jedrski elektrarni, namenjeni zagotavljanju električne energije v odročnih ruskih pa tudi svetovnih območjih. Projekt gradnje prve (poimenovana po akademiku Lomosovu) in druge takšne okoli 144 metrov dolge ladje naj bi bil po ocenah vreden od 200 do 336 milijonov USD. Prva ladja naj bi bila splovljena že leta 2010, do leta 2015 pa naj bi jih skupaj zgradili sedem. Po navedbah ruskega ministrstva za jedrsko energijo (Minatom) bo domicilna baza ladij – »nukleark« v Severodvinsku. Projekt skupaj financirata ruski upravljavec jedrskih elektrarn Roseenergoatom (80 odstotkov) in ladjedelnica Sevmaš (20 odstotkov), znana po gradnji ruskih jedrskih podmornic. Po navedbah Minatoma naj bi bila povprečna uporabna (življenjska) doba plavajočih nukleark od 10 do 15 let. Rusija si obeta, glede na trenutno zanimanje za ladje »nuklearke«, dober posel predvsem s pacifiškimi otočnimi državami. Rusija trenutno pridobiva okoli 17 odstotkov električne energije iz 31 jedrskih reaktorjev. Okoljevarstveniki so se kritično odzvali na ruski podvig, vendar ta zanika vse očitke ter zagotavlja, kolikor je to pač možno, da ladje – jedrske elektrarne ne bodo nobena ponovitev Černobila. Za pridobivanje elektrike iz jedrskih elektrarn sta najbolj odločno Rusija in ZDA, medtem ko je mnenje Evropske unije (EU) precej deljeno. EU iz jedrskih elektrarn pridobiva okoli 30 odstotkov elektrike. Največji delež, kar okoli 75 odstotkov elektrike, pridobljene iz jedrskih elektrarn, ima Francija, medtem, ko je delež elektrike, pridobljene iz slovenske jedrske elektrarne v Krškem, okoli 40 odstoten. Večina držav EU si načeloma prizadeva, če že ne za ukinitev pa vsaj za zmanjšanje deleža električne energije pridobljene iz jedrskih elektrarn.
http://www.obramba.com/zanimivosti.asp?ID=205&offset=10

SEVERODVINSK

Električna energija z ladij zbuja skrbi
Prva ruska plavajoča jedrska elektrarna naj bi se čez tri leta zasidrala pri pristanišču Severodvinsk

Rusija je začela graditi prvo plavajočo jedrsko elektrarno na svetu kljub protestom naravovarstvenikov, saj lahko kakršna koli nesreča na njej sproži ekološko katastrofo še neznanih razsežnosti.

Pristanišče in ladjedelnica Severodvinsk na severu Rusije, kjer naj bi bila zasidrana prva plavajoča jedrska elektrarna.

Okoli 150 milijonov dolarjev vredna ladja Lomonosov bo prva izmed šestih energetskih central, ki bodo po moskovskih načrtih oskrbovale z elektriko odmaknjena ruska naselja, hkrati pa jim v prihodnje napovedujejo tudi prodajo na tuje. Na Lomonosovu bosta delovala dva 35-megavatna reaktorja, ki bosta lahko oskrbovala z elektriko 200.000 ljudi, plavajočo elektrarno pa naj bi končali v treh letih.

Vprašljiva varnost

Naravovarstveniki in tudi nekateri jedrski strokovnjaki opozarjajo, da bo plavajoča jedrska elektrarna veliko bolj ranljiva, kot so kopenske. Pri tem se sklicujejo na vrsto nesreč prejšnje sovjetske in tudi ruske mornarice, pozabili pa niso niti na Černobil.

Hkrati ugotavljajo, da so ladje veliko lažja tarča teroristov. Neznank je še mnogo več, ne le zato, ker gre za prvo takšno jedrsko elektrarno na svetu, marveč tudi zaradi dejstva, da bodo delovale v odmaknjenih območjih z nerazvito infrastrukturo, kjer bo zelo težko ustrezno ukrepati, če bo šlo kaj narobe. Posebno vprašanje pa je, ali bo mogoče za delo na njih zagotoviti ustrezno število jedrskih in drugih strokovnjakov, ki jim službe res ni treba iskati nekje "bogu za hrbtom".

Sergej Kirijenko, vodja ruske agencije za jedrsko energijo, vztraja pri tem, da gre za varen energetski projekt, pri čemer se je skliceval celo na nesrečo jedrske podmornice Kursk leta 2000, ki kljub tragični usodi 118 mornarjev ni imela za posledico še jedrske katastrofe. Plavajoče elektrarne naj bi imele podobne reaktorje kot ruska podmorniška flota. Kirijenko miri bojazni naravovarstvenikov z ugotovitvami strokovnjakov, da bi lahko reaktor s Kurska, potem ko so razbitino dvignili na površje, še tisti trenutek znova brez težav pognali. Drugačnega mnenja pa je Vladimir Kuznjecov, bivši vodja ruske jedrske inšpekcije, ki sicer ne razmišlja o ekoloških, marveč o drugem problemu. Glede na to, da se v reaktorjih uporablja obogateni uran, ki je tudi mogoča sestavina jedrskih bomb, se boji, da bi takšna ladja padla v napačne roke, zlasti če jih bodo začeli prodajati drugim državam. Ruska agencija za jedrsko energijo je namreč navedla, da se za nakup plavajočih jedrskih elektrarn zanima kar 12 držav, med njimi Indonezija, Malezija, Alžirija in Argentina.

ZDA že davno opustile načrte

Serijo šestih plavajočih jedrskih elektrarn bo zgradila največja ruska ladjedelnica, Sevmaš. Prvo bo leta 2010 odpremila do Severodvinska in bo oskrbovala tamkajšnje vojaške objekte. Naslednje naj bi bile namenjene k obalam Kamčatke in Čukotke na ruskem Daljnem vzhodu.

Program je pred časom podprl ruski predsednik Vladimir Putin kot del načrta, da delež uporabe jedrske elektrike v državi povečajo s sedanjih 17 na 25 odstotkov. Reaktorji na takšnih ladjah bodo lahko brez menjave goriva proizvajali elektriko celo do 15 let, njihova življenjska doba pa naj bi bila 40 let.

Toda Rusija ni prva z načrtovanjem plavajočih jedrskih elektrarn. Združene države Amerike so se s takšno zamislijo poigravale v začetku sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, Westinghouse Electric Company pa je celo postavil velikanski suhi dok v Jacksonvillu na Floridi, kjer naj bi jih začeli graditi. Zaradi programa energetskega varčevanja po naftnem šoku leta 1973 je postal projekt ekonomsko neprivlačen, zaradi jedrske nesreče na Otoku treh milj pa nepriljubljen tudi v javnosti, zato so se odpovedali takšnim ambicijam.

Rusija jih je prebudila zaradi problemov pri energetski oskrbi odmaknjenih naselij na severu in Daljnem vzhodu države, plavajoče jedrske elektrarne pa so načrtovane tako, da bodo lahko razsoljevale tudi morsko vodo in iz nje zagotavljale kar 240.000 kubičnih metrov pitne vode na dan.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/241330

HABARKOVSK

Rusija pregleduje ladjo zaradi visoke stopnjo radioaktivnosti

Rusija pregleduje ladjo, ki je iz Japonske priplula na območje ruskega Daljnega vzhoda in pri kateri so zaznali trikrat višjo stopnjo radioaktivnega sevanja od dovoljene.
Rusija pregleduje ladjo zaradi visoke stopnjo radioaktivnosti

Ladja je v izolaciji ob obali ruske regije Habarkovsk, njena 19-članska posadka pa je pod zdravniškim nadzorom.

Na poti plula blizu jedrske elektrarne Fukušima
Ladja je na Japonskem odložila tovor vezanega lesa, na poti nazaj pa je plula blizu jedrske elektrarne Fukušima, ki je bila poškodovana v potresu in cunamiju 11. marca, je povedal vodja ruske agencije za varstvo potrošnikov Genadij Oniščenko.

Sevanje najverjetneje prišlo prek ventilatorja
"V kabinah ladje je bilo sevanje gama v mejah dovoljenega, v strojnici pa je bilo trikrat višje," je dejal in menil, da je sevanje v strojnico najverjetneje prišlo prek ventilatorja.

Rusija prepovedala uvoz in uporabo hrane

Rusija je v luči vse večje zaskrbljenosti zaradi morebitne radioaktivne kontaminacije tudi prepovedala uvoz in uporabo hrane iz štirih najbolj prizadetih japonskih prefektur, Fukušima, Ibaraki, Točigi in Gunma. Kot je pojasnil Oniščenko, bodo hrano s teh območij na meji zadržali tudi brez preverjanja radioaktivnosti.

Radioaktivni jod v zelenjavi, okuženo tudi mleko

Po nesreči v elektrarni Fukušima, ki je sledila uničujočemu potresu in cunamiju, so na Japonskem našli visoko stopnjo radioaktivnega joda v več vrstah zelenjave, okuženo je tudi mleko. Zato je že pred Rusijo več držav poostrilo nadzor ali pa popolnoma ustavilo uvoz hrane iz Japonske.

TEMA: Uničujoč potres in cunami na Japonskem
Japonsko je 11. marca prizadel potres z magnitudo 9,0, ki je povzročil smrtonosni cunami, najhujše pa morda šele prihaja v obliki jedrske nevarnosti.
http://www.siol.net/svet/novice/2011/03/rusija_pregleduje_ladjo_zaradi_visoke_stopnjo_radioaktivnosti.aspx

PLAVAJOČE JEDRSKE ELEKTRARNE

O prvi nenavadni konstrukciji (delno ladja, delno ploščad, op.a.), ki jih gradijo vpristanišču v Sankt Peterburgu, je v času Arktičnega foruma, ki ga je Rusija gostila sama. Končana naj bi bila do leta 2012, prvih osem plavajočih jedrskih reaktorjev pa naj bi vlada namestila na severno rusko obalo, znotraj meja arktičnega kroga. S tem naj bi začeli osvajalski pohod nad Lomanosovim grebenom, za katerega trdijo, da jim pripada in se dokopali do približno 75 milijard sodčkov nafte. »Te plavajoče jedrske elektrarne imajo dober potencial inomogočajo raziskovanje arktične police. Delo na Arktiki je zelo zapleteno in nevarno, zato moramo zagotoviti zanesljivo dobavo energije. Vsaka elektrarna stane okoli 400 milijonov ameriških dolarjev in da lahko z energijo 12 let brezservisa oskrbuje 45 tisoč ljudi. Ker bodo elektrarne dejansko nameščene ob severni obali in ker so plavajoče, jih bodo premeščali tudi do mest plinskih ali naftnih vrtin. Zagotovljena naj bi bila 100-odstotna varnost.«

Slika: Ruska plavajoča jedrska elektrarna vgradnji
http://planetark.org

slika: Malo za res mallo za hec… možna posledica nesreče
http://www.antifascistencyclopedia.com

Slednje pa nikakor ne prepriča okoljevarstvenikov in strokovnjakov, ki opozarjajo,da je Arktika delikatno območje, ki bi bilo v primeru jedrske nesreče izrednoogroženo….

Vendar rusi trdijo da imajo dolgoletne izkušnje…

Dr. Leon Cizlj slovenski strokovnjak in vodjo odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan, pravi, da plavajoče jedrske
elektrarne niso novost, saj soprvo plavajočo jedrsko elektrarno v ZDA.

In sicer Ladja Sturgis je z močjo 10 MW v letih 1968 do 1975 skrbela za oskrbo z električno energijo v območju Panamskega prekopa. Ruska plavajoča elektrarna Akademik Lomonosov, ki so jo splavili 1. julija letos, je opremljena z dvema reaktorjema KLT-40S, ki zmoreta vsak po 35 MW električne moči in nima lastnega pogona. Na lokacijo, kjer bo
delovala, jo bo potrebno potegniti z vlačilci.
Reaktorja KLT-40S temeljita nareaktorjih KLT- 40, ki že od leta 1975 poganjajo ruske civilne ledolomilce razreda Arktika.

Naredili so jih šest, danes so aktivni še štirje, najstarejša
dva staupokojena in razrezana. Prvi ledolomilec tega razreda se je imenoval Arktika in je bil prva ladja, ki je 17. avgusta 1977 dosegla severni tečaj. Rusi torej že imajo vsaj 50 let civilnih izkušenj s temi reaktorji v mrzlih arktičnih razmerah. Tudi sodobna vojaška plovila na jedrski pogon je mogoče uporabiti kot premični plavajoči vir energije:
naprimer jedrska letalonosilka Carl Vinson, ki so jo januarja letos ZDA
poslale na humanitarno misijo v Haiti. S pomočjo jedrske elektrike je ladja z razsoljevanjem morske vode proizvedla kar 1.500.000 litrov pitne vode dnevno.

Rusi imajo izkušnje in v primeru plavajoče jedrske elektrarne zagotavljajo 100-odstotno varnost, kar nikakor ne pomiri okoljevarstvenikov.
Slednji opozarjajo, da so nesreče v svetu, kjer nikoli ne moreš vedeti, kdaj se bo odlomila kakšna ledena gmota, verjetne. A so vendarle reaktorji, ki so namenjeni za pogon plovil, zasnovani in grajeni dosti bolj robustno kot tisti, ki so nameščeni v kopenskih jedrskih elektrarnah. Večja robustnost je potrebna zaradi bistveno večjih mehanskih obremenitev, ki so neposredna posledica manevrov plovila. Še posebej za ledolomilce velja, da je njihova plovba vse prej kot mirna.
Za lažjo predstavo je za te ledje značilno, da je manever zrniti premec ladje na ledeno ploščo, ki nato pod težo ladje poči, ladja pa prosto pa
de nekaj metrov globoko vmorje. Strah pred trki z ledenimi gmotami je torej odveč, bi lahko rekli, saj so ruske plavajoče elektrarne brez lastnega pogona, kar pomeni, da bodo energijo proizvaja le zasidrane oz privezane v neposredni bližini obale ali končnega porabnika.

Prednosti: Daljša življenska doba ter manj
servisiranja

Projekti plavajočih jedrskih elektrarn so torej dobra naložba v območju, kjer nioskrbe z električno energijo. Obstaja več tovrstnih projektov razvoja manjših reaktorjev v velikostnem razredu 10 MW. Kot prednost Rusi izpostavljajo tudi dolgo življenjsko dobo in manj servisiranja v »normalnem okolju«. Te naj bi servisirali vsakih 12 let. D osti daljša obdobja med rednimi vzdrževanji in menjavami goriva ter visoko pasivno varnost takih reaktorjev. Ruski projekt plavajočih elektrarn je prvi
med njimi, ki je že privedel do izdelka, jedrski reaktorji namreč še vedno edini vir energije, kil ahko plovilom z enim polnjenjem zagotovi
večletno zalogo goriva.
Tovrstne naprave so torej prirejene za bistveno daljša obdobja med menjavamigoriva in večjimi vzdrževalnimi posegi. Izkušnje z verjetno več kot sto plavajočimi jedrskimi reaktorji pa tehnično izvedljivost takih rešitve potrjujejo.
http://www.scribd.com/doc/48297404/Untitled
http://planetark.org/

AKADEMIK LOMONOSOV

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/thumb/8/80/FNPSAcadmicLomonosov.jpg/300px-FNPSAcadmicLomonosov.jpg
http://www.world-nuclear-news.org/uploadedImages/wnn/Images/FNPP%20Akademik%20Lomonosov%20%28Rosenergoatom%29.jpg
http://i.telegraph.co.uk/multimedia/archive/01709/akademik-lomonosov_1709044c.jpg
http://en.rian.ru/images/15965/60/159656057.jpg

IZKLOP & 2022

Nemčija v prihodnosti  na nejedrski pogon

Politika je zapečatila usodo nemških nukleark, leta 2022 bodo izklopili zadnji jedrski reaktor.
Žgočo razpravo o prihodnosti jedrske energije v Nemčiji sta sprožila marčni potres in cunami na Japonskem.

Projekt ima takšne razsežnosti kakor polet na Luno. Takšno primerjavo je za energetski preobrat, ki naj bi se v prihodnjem desetletju zgodil v Nemčiji, pred kratkim uporabil visoki funkcionar sovladajočih liberalcev (FDP) Christian Lindner. Tudi primerjave z razsežnostmi projekta združevanja Nemčije je v zadnjih dneh slišati v javnosti. Čeprav je bilo sporočilo pričakovano, je bila šele njegova objava po nočnih pogajanjih vladajočih strank znamenje, da gre zares. Sklenili so, da v Nemčiji najpozneje leta 2022 ne bo delovala nobena jedrska elektrarna več.

Tako se je črno-rumena koalicija kanclerke Angele Merkel bolj ali manj vrnila k roku za zaprtje, ki ga je pred desetletjem sprejela rdeče-zelena vlada kanclerja Gerharda Schröderja. To odločitev so lani jeseni preklicali in podaljšali življenjsko dobo nukleark v povprečju za dvanajst let. »Darilo jedrskemu lobiju!« se je slišalo na množičnih demonstracijah in v opozicijskih klopeh. Nato se je marca zgodila Fukušima in v nemški politiki so bila vsa razmerja postavljena na glavo. Merklova je nemudoma odredila trimesečno zaprtje sedmih najstarejših reaktorjev in napovedala energetski preobrat.

Da bi se sedem reaktorjev, ki so izklopljeni že skoraj tri mesece, vrnilo v omrežje, je bilo glede na razpoloženje v državi in razmerje sil v politiki tako ali tako nepredstavljivo. Tudi iz že več let zaprte nuklearke v Krümmlu pri Hamburgu, v kateri so se ponavljale okvare, ne bo prišel noben kilovat električne energije več. Eden od osmih izklopljenih reaktorjev naj bi ostal v stanju pripravljenosti do leta 2013. Pognali ga bodo, če bi nastala ozka grla v preskrbi z energijo (denimo v zimskih dneh brez sonca). Naslednjih šest nukleark bodo zaprli do leta 2021. Preostale tri bi utegnile delovati še leto dlje, če jedrski preobrat ne bo potekal po načrtih.

Trdni roki, milijardne naložbe

Ob zagotavljanju stabilne preskrbe z elektriko so osrednja tema stroški preobrata. Nemčija sicer dobiva le malce več kot 22 odstotkov elektrike iz nukleark. Tako je v drugačnem položaju kakor Francija, ki v jedrskih elektrarnah pridobi več kot tri četrtine elektrike. Kljub temu so pred Nemčijo orjaške naložbe v infrastrukturo, polja vetrnih elektrarn, razvoj sistemov za shranjevanje elektrike iz obnovljivih virov ... Tako naj bi se delež obnovljivih virov v energetski mešanici, ki danes znaša okoli 17 odstotkov, v desetih letih podvojil. Po logiki vlade morajo biti roki za zapiranje trdni, da ne bi odlašali z naložbami v razvoj novih virov.

Preobrat bo stal več deset milijard evrov. Po izračunih nemške agencije za energijo bi se stroški za gospodinjstva utegnili povečati za petino. Cilj samega preobrata je zagotoviti do okolja prijazno, zanesljivo in cenovno ustrezno preskrbo. Drugače kakor v številnih drugih državah, kjer nuklearke še vidijo kot tehnologijo prihodnosti, je v Nemčiji doseženo razmeroma široko družbeno in politično soglasje o koncu jedrske dobe. Takšna prizadevanja imajo trdno oporo v javnem mnenju, ki že ves čas po Černobilu (kaj šele po Fukušimi) nukleark ne obravnava kot ključni steber preskrbe z elektriko.

Ne breme, ampak priložnost

Po besedah Merklove je za uresničitev načrtovanega preobrata neizogibna povsem nova arhitektura preskrbe. To da izhaja iz poročila etične komisije, v katerem so strokovnjaki z različnih področij pripravili predloge za energetski preobrat. »To ni breme, ampak predvsem priložnost,« je o jedrskem izstopu povedal vodja komisije in nekdanji zvezni minister za okolje Klaus Töpfer. V komisiji je prevladalo prepričanje, da je preobrat kljub tveganju dolgoročno koristen in da bo Nemčija v prednosti pred drugimi državam. Tudi vlada je prepričana, da ima Nemčija vlogo »pionirja v energetski preskrbi prihodnosti«.

Prvi odzivi predstavnikov nemškega gospodarstva niso ravno pozitivni. Že v zadnjih dneh so prihajala svarila pred milijardnimi stroški, če bi pozimi prišlo do izpada preskrbe z elektriko v večjem obsegu (tako imenovani blackout). V združenju nemške industrije so izrazili zaskrbljenost zaradi nepreklicne odločitve o jedrskem izstopu. To da je za industrijsko deželo, kakršna je Nemčija, preveč avanturistično. Tudi večji izpusti ogljikovega dioksida (več bo termoelektrarn, za izpuste pa bodo potrebovali certifikate) da bi lahko povzročili strmo rast cen elektrike in škodo gospodarstvu. Po napovedih vlade bodo izpuste ne glede na jedrski izstop pospešeno zmanjševali z večjo učinkovitostjo rabe energije, denimo z boljšo izolacijo zgradb.

Zelena konservativka

Jedrski preobrat ima v Nemčiji še posebno opazne notranjepolitične razsežnosti. Politično oslabljena kanclerka Angela Merkel poskuša z njim odpraviti negativne posledice lanske odločitve, naklonjene energetskim velikanom, ki so se povsem razkrile s katastrofo v Fukušimi. To je bila prelomnica. Najprej si je pred ključnimi deželnimi volitvami v Baden-Württembergu (neuspešno) poskušala rešiti kožo z odločitvijo o zaprtju sedmih nukleark. S trdnim rokom za zaprtje vseh nukleark hoče odvzeti ključno orožje Zelenim, ki so v zadnjih mesecih vrtoglavo vzpenjajo.

Po eni od teorij, ki krožijo v medijsko-političnih krogih, je s preobratom ustvarila razmere, v katerih bi njeni konservativci lahko po prihodnjih parlamentarnih volitvah sestavili koalicijo z Zelenimi. Brez jedrskega soglasja bi bil tak korak nemogoč. Glede na nemoč FDP je takšna naveza pravzaprav edini scenarij, po katerem bi Merklova po koncu mandata sedanje vlade lahko ostala na oblasti. To je seveda tvegano. »Bolj zeleno ko argumentira Merklova, bolj se krepi original - Zeleni,« so kanclerko zbodli v Weltu.
http://www.delo.si/novice/svet/nemcija-v-prihodnosti-na-nejedrski-pogon.html

SLOVENIJA & SLOVAŠKA

Slovenija in Slovaška za zdaj ne nameravata zapreti nukleark

Premier Borut Pahor in njegova slovaška kolegica Iveta Radičova sta v odzivu na odločitev Nemčije, da bo do leta 2020 zaprla vse jedrske elektrarne, danes dala vedeti, da Slovenija in Slovaška za zdaj ne razmišljata o zaprtju nukleark. Radičova je dejala, da je za Slovaško edina rešitev energetska mešanica, Pahor pa je opozoril na varnost.
Premier Borut Pahor in njegova slovaška kolegica Iveta Radičova sta danes dala vedeti, da Slovenija in Slovaška za zdaj ne razmišljata o zaprtju nukleark.

Slovenija z jedrsko elektrarno v Krškem po besedah Boruta Pahorja zadosti tretjini svojih potreb po energiji. Premier je na novinarski konferenci po pogovorih s slovaško kolegico v Ljubljani še dejal, da je tragedija v Fukušimi spremenila občutljivost ljudi glede varnosti jedrske energije.

“Varnost je na prvem mestu tudi, ko gre za odločitev glede gradnje drugega bloka Neka,” je zagotovil slovenski premier. “Ne znam si predstavljati, da bi ob najvišji stopnji varnosti, ki jo zagotavlja Nek, Slovenija ne pridobivala energije iz Krškega zaradi bojazni ljudi pred jedrsko katastrofo, hkrati pa bi uvažala električno energijo iz jedrskih elektrarn v sosednjih državah,” je dejal.

Vprašanje za celotno EU

Po njegovem mnenju gre za vprašanje, ki zadeva energetsko politiko celotne EU. Premier je menil, da bi bilo nevzdržno, če bi se nekatere države zaradi domačih ali drugih razlogov odpovedovale jedrski energiji, druge pa bi jo izvažale, nevarnost pa bi bila enaka.
Radičova: Edina pot je energetska mešanica

Iveta Radičova je pojasnila, da Slovaška iz jedrskih elektrarn pridobi približno polovico vse energije. Če bi zaprli vse jedrske elektrarne, bi se soočili s pomanjkanjem energije. So pa pripravljeni na srednjo pot - povečanje varnosti jedrskih elektrarn. Kot eno od alternativ jedrski energiji je omenila plin, glede katerega pa je treba preučiti dolgoročne učinke. “Mislim, da za nas ni druge poti, kot je energetska mešanica,” je dejala slovaška premierka.
http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Slovenija-in-Slovaska-za-zdaj-ne-nameravata-zapret.aspx

zoran13

5O LETNICA

Spomini na čase, ko so še gradili ladje

Od 16 dijakov, ki so se leta 1957 vpisali v ladjedelski oddelek pomorske srednje šole, jih je maturiralo osem. Ob letošnji petdesetletnici mature so se zbrali in obiskali kraje svoje mladosti, prepričani, da je bila šola v njihovih časih bistveno strožja.
Po 50 letih so maturanti ladjedelskega oddelka v dobri formi. Z leve: Peter Intihar, Marjan Fefer, profesorica Marija Blažej, Robert Rožaj, Janez Luskar, Adolf Lesjak in Janez Mišigoj

“Ko smo mi hodili v pomorsko srednjo šolo, je bila v primerjavi z današnjo kot iz kamene dobe,” se je pošalil Peter Intihar iz Lesc, eden od šestih ladjedelcev, ko so ob petdesetletnici mature pred dnevi obiskali svojo nekdanjo šolo. Pravzaprav njeno naslednico, kajti v pol stoletja se je šola preselila iz današnjega akvarija v Piranu v nove prostore v Portorožu, pred tremi leti pa se še preimenovala v Pomorski in tehniški izobraževalni center.

A vse to nekdanjih dijakov oddelka za ladjedelstvo prav nič ni zmotilo. Nasprotno, ob starih fotografijah, razstavljenih po šolskih hodnikih, so se prebudili spomini, ki bi sicer morali čakati na drugo priložnost. Oživeli so spomini na njihovega razrednika, profesorja Kogoja, na primer, gospoda v vseh pogledih, na Luleka, profesorja slovenščine, in Brkico, profesorico matematike, da o sošolcih in kolegih iz drugih letnikov niti ne govorimo.
Pomorski krst v dveh delih

Najbolj so se nekdanji dijaki ladjedelstva razvneli ob fotografijah pomorskega krsta, ki je pred petdesetimi leti imel veliko več izvirnega in prvinskega kot pozneje, ko se je znašel v paketu druge turistične ponudbe, so s strinjali v en glas. “Takrat sta veljala še suhi in mokri krst, in suhi je bil veliko hujši od mokrega,” se spominja Janez Mišigoj iz Pirana, ki se ga predsedniška funkcija drži še iz šolskih klopi.

“Na suhem krstu si moral najprej poljubiti Lorenca, čisto pravo lobanjo, ki je bila sredi dvorane. Potem si moral popiti najmanj pol litra morske vode iz pristanišča, zatem je bilo na vrsti spraševanje,” pripoveduje Intihar, ki se mu ob vpisu na pomorsko srednjo šolo še sanjalo ni o kakršnemkoli krstu. Kaj pa, če si na vprašanje odgovoril napačno, ga vprašam. “Bilo je vseeno, udarec je priletel v vsakem primeru,” se zasmeje in doda, da je bil krst zanj skorajda večja preizkušnja kot vojaška obveznost.

Najraje pa se ladjedelci spominjajo krsta, ki so ga leta 1961 kot četrtošolci sami organizirali. Pri gledališčnikih so si izposodili gusarske kostume, iz starega kovčka pa so naredili gusarsko skrinjo, s katero so zbirali prostovoljne prispevke. Teh se je nabralo največ dotlej, pove predsednik Mišigoj, vendar niso končali prav nič “gusarsko”. Namesto za lumpanje so jih fantje morali predati mladinski organizaciji, ki jih je porabila za organizacijo drugih mladinskih prireditev ... Še danes, po petdesetih letih, se ob retoričnem vprašanju o tem, kam je izginil “gusarski” plen, sprožijo prave salve smeha, za katerimi se skrivajo samo njihovi spomini.

Išče se Martin Krpan

V šestdesetih letih, ko so s pomorske srednje šole odhajale prve generacije ladjedelcev, je bilo ladjedelstvo v polnem razcvetu. Ladjedelnica, takrat še v Piranu, je bila zasuta z naročili, a so se le redki odločili za ta poklic. Iz generacije 1957 je v ladjedelstvu najdlje vztrajal Robert Rožaj, pa še ta je po upokojitvi zbežal med dolenjske griče.

Vseh šest ladjedelskih maturantov iz leta 1961 pa še danes muči, kam je izginil ladijski model Martina Krpana, prve ladje Splošne plovbe, ki so ga izdelali v drugem in tretjem letniku. Bil je namreč tako natančno izdelan, da je nekaj časa stal celo v Pomorskem muzeju. Danes ga tam zaman iščejo. So pa od muzealcev izprosili obljubo, da se bodo pozanimali o njegovi usodi. “Morda se bomo ob njem spet fotografirali ob naši 55. obletnici mature,” se zasmeje Mišigoj, ne brez pridiha nostalgije.

Čeprav izhajajo iz zelo različnih okolij, jih je namreč srednja šola globoko zaznamovala. Ne le s prijateljstvom, temveč tudi z zavezo vsemu, kar je povezano z morjem. In čeprav marsikateri od njih pred vpisom na pomorsko srednjo šolo še vedel ni, kakšno je morje, je dobilo to odtlej polno domovinsko pravico tudi v njihovih življenjih.
http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Spomini-na-case-ko-so-se-gradili-ladje.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 29 Jun 2011 23:50; skupaj popravljeno 5 krat

ISTRANKA & DALMAT

/13/...reševalna akcija ladje Istranka, nekoč osebne carske ladje nadvojvode in prestolonaslednika Franca Ferdinanda iz Avstroogrske monarhije, ki je bila potopljena pred 3 leti v severni luki v Splitu. Bila je narejena leta 1896 v Trstu z jeklenim trupom z imenom OSSERO in imela kombinacijo parnega pogona z vijakom ter jadri in dolžino 44m. Plula je pod 7 različnimi zastavami, preživela dve svetovni vojni in menjala svoje ime kar 6 krat in sicer: OSSERO & DALMAT & VILA & FATA & ORJEN & ISTRANKA. Znan je tudi po poslednji vožnji ubitega Franca Ferdinanda v atentatu v Sarajevu, ko so ga prepeljali iz Metkovičev v Ploče.
Dvigovanje ladje z morskega dna je organiziralo združenje državljanov Istranka ter Pomorski muzej Split: Laughing

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 01 Jul 2011 18:50; skupaj popravljeno 9 krat

MEDIJSKA SLIKA

/13/...glede na prepleteno medijsko lastništvo je bilo veliko govora in polemik o Delu d.d., Večeru d.d. ter Mladini d.d., posebej pa je postalo zanimivo tudi ob spreminjanju lastniške strukture Primorskih novic d.d. Tako so mali delničarji na začetku imeli skupni delež 15% glasovalnih pravic in so po nakupu večinskega paketa delnic s strani Splošne Plovbe Portorož d.o.o., ohranili le še (pre)skromih 0,56%. Tako je Splošna Plovba Portorož d.o.o., kot večinski lastnik imenovala nove člane nadzornega sveta povečanje njih število na 9 ob kasnejši odstavitvi stare direktorice Suzane Zornada Vrabecin imenovanju novega direktorja Leona Horvatiča: Shocked

LASTNIŠKA STRUKTURA

1.Banka Koper d.d.- 17,12 %
2.Primorje d.d.- 16,92 %
3.Dnevnik d.d.- 12,10 %
4.Luka Koper d.d.- 10,83 %
5.KB 1909 - 10,81 %
6.Intereuropa d.d.- 10 %
7.Hit d.d.- 9,94 %
8.Forma Inn Koper - 7,09 %
... Makro 5 - %
...Barbara Verdnik - 3,70 %
...Bogdan Mahne, Sergej Škrlj, Marjan Zahar, Suzana Zornada Vrabec, ostali mali delničarji še leta 2007 - 15%

MALI DELNIČARJI

Mali delničarji: za krizo Primorskih novic krivi lastniki in nadzorniki

Potem ko so novinarji Primorskih novic v petek izglasovali nezaupnico odgovornemu uredniku Tinu Mamiću, je zdaj na vrsti direktor Sergej Škrlj. Odločiti se mora, ali bo zamenjal odgovornega urednika, ki ga je pred štirimi meseci sam izbral za najboljšega.

Tino Mamić kljub temu, da ga je podprlo le pet novinarjev, 36 novinarjev pa se z njegovim delom in vodenjem uredniške politike ni strinjalo, ne bo sam odstopil, ker meni, da ni korektno, da se ga po štirih mesecih sploh ocenjuje in postavlja pred zid.

"Odločitev bom sprejel v naslednjih dneh, najverjetneje še ta teden," pojasnjuje Škrlj. Meni, da mora časopis voditi nekdo, ki ima širšo podporo novinarjev. Mamića kljub temu, da ga je podprlo le pet novinarjev, 36 novinarjev pa se z njegovim delom in vodenjem uredniške politike ni strinjalo, ne bo sam odstopil, ker meni, da ni korektno, da se ga po štirih mesecih sploh ocenjuje in postavlja pred zid. Meni, da so v ozadju takega ravnanja direktorja lahko le politični interesi, saj naj bi se prodaja časopisa pod njegovim vodstvom zvišala. Nizko podporo novinarjev pa pripisuje temu, da je od njih zadnje mesece zahteval več dela, zaradi slabe finančne situacije pa jih ni mogel denarno nagraditi.

"Za finančno in siceršnjo krizo Primorskih novic je po naši oceni kriva izključno odločitev petih lastnikov družbe - Luke Koper, Intereurope, Banke Koper, Primorja Ajdovščina in Hita - oziroma nadzornega sveta, da v času, ko je podjetje uspešno uresničevalo projekt dnevnika in poslovalo v skladu z načrti, imenuje novega direktorja družbe in od njega zahteva zamenjavo odgovornega urednika," v imenu notranjih delničarjev Primorskih novic, ki imajo skupaj z drugimi malimi delničarji nekaj več kot 15-odstotni delež, pojasnjuje Bogdan Mahne. Ob tem notranji lastniki menijo, da niti direktor Škrlj niti odgovorni urednik Mamić nista kos dogajanju v Primorskih novicah.

Kot trdijo, so imele Primorske novice pred zamenjavo direktorja junija letos vsega milijon tolarjev izgube iz rednega poslovanja in 32 milijonov tolarjev dobička zaradi izrednih prihodkov. Ob devetmesečju pa se je izguba iz poslovanja povečala na 64 milijonov tolarjev. "Prihodki od prodaje so povsem neusklajeni s stroški dela, izguba se veča, plače so bile izplačane z zakasnitvijo, razmere v kolektivu so skrb vzbujajoče. Zato lastnike in vse odgovorne pozivamo, da nehajo uničevati časopis, ki so ga brale generacije Primorcev in ki je bil na dobri poti, da se spremeni v četrti splošno-informativni časopis v državi," še pravi Mahne.

Prvi nadzornik Primorskih novic brez komentarja
Predsednik nadzornega sveta Primorskih novic Gorazd Humar očitkov notranjih delničarjev včeraj ni želel komentirati, katere ukrepe so nadzorniki naložili upravi Primorskih novic za izboljšanje razmer v hiši, pa naj bi nam pojasnil danes. Direktor Škrlj je ob tem povedal le, da bo naredil vse, kar je mogoče, da bi se prihodki povečali, stroški pa zmanjšali. Zavrača trditve, da se je izguba nakopičila zaradi njegovega ukrepanja, saj naj bi bile rdeče številke tudi posledica neustreznih ukrepov prejšnje direktorice Barbare Verdnik.
www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/214508

KRIZA KRIZ

Primorske novice v finančni in kadrovski krizi

Nadzorniki so včeraj več ur burno razpravljali o poslovnih rezultatih Primorskih novic, ki po neuradnih podatkih vse bolj tonejo v rdeče številke. Novi direktor Sergej Škrlj poslovanja nikakor ne zmore izboljšati, dodatna težava pa naj bi bilo tudi nezadovoljstvo tamkajšnjih novinarjev, saj se ne strinjajo s kadrovanjem in urednikovanjem novega odgovornega urednika Tina Mamiča. Zato je menda direktor zaprosil aktiv novinarjev, naj do petka dajo mnenje o dosedanjem delu Tina Mamiča, do takrat pa naj bi aktiv dal tudi mnenje o novih urednikih, ki jih je Mamič imenoval te dni.

Sergej Škrlj po včerajšnji burni seji nadzornega sveta ni želel razkriti niti poslovnih rezultatov, zaradi katerih naj bi nadzorniki zahtevali ukrepe.

Vse kaže, da nadzorniki zato čakajo na petek, da vidijo, kaj se bo zgodilo v hiši in bodo šele nato sprejeli kakšne ukrepe.

Predsednik nadzornega sveta Gorazd Humar se včeraj najprej ni oglašal po telefonu, nato pa ga je kar izključil. Drugi nadzorniki za dajanje izjav niso pristojni, direktor Sergej Škrlj pa nam ni hotel povedati niti tega, kakšne poslovne rezultate je podjetje doseglo ob devetmesečju. To le pritrjuje domnevam, da je položaj zelo kritičen. Po naših informacijah ima družba letos že 60 milijonov tolarjev izgube, čeprav bi morala v skladu s poslovnim načrtom poslovati z dobičkom. Zato nadzorniki vse bolj dvomijo o odločitvi, da so Primorske novice postale dnevnik.

Tino Mamič z dogajanjem na seji nadzornega sveta ni bil seznanjen, zavrnil pa je očitke, da podjetje ne dosega pričakovanih rezultatov zaradi slabe vsebine časopisa. "Odkar sem odgovorni urednik, smo povečali storilnost novinarjev za 15 odstotkov, povečali smo število strani, kolportaža raste. Se pravi, da je vsebina časopisa boljša," pojasnjuje Mamič. Zatrjuje, da tudi razmere v hiši niso tako slabe, kot želijo prikazati nekateri posamezniki, in zavrača trditve, da posega v članke in jih cenzurira. O pritožbah zaradi domnevnega cenzuriranja prispevkov so se včeraj po naših informacijah pogovarjali tudi nadzorniki, prav tako kot o razprtijah med direktorjem in odgovornim urednikom. Namige, da se z direktorjem ne razumeta, Mamič zanika: "Direktorja podpiram pri njegovem delu. Kakšen odnos pa ima on do mene, morate vprašati njega," pravi Mamič in priznava, da je nekoliko nenavadno, da je direktor vprašal aktiv novinarjev za mnenje o njegovem dosedanjem delu.
www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/213148

* Komu koristi šibko novinarstvo?
* Neuspešna odškodninska tožba malih delničarjev - 07.03.2007
http://www.finance.si/176682/Mali-delni%E8arji-Primorskih-novic-v%E8eraj-neuspe%B9niSplo
Splošna plovba večinska lastnica Primorskih novic - 22.11.2010

2010

Splošna Plovba - 52,5 %
Primorje d.d. - 16,92 %
Dnevnik d.d. - 12,10 %
Luka Koper d.d. - 10,83 %
Forma Inn Koper - 7,09 %
* mali delničarji - 0,56 %
www.finance.si/295473/Splo%B9na-plovba-ve%E8inska-lastnica-Primorskih-novic/rss

POSLOVODSTVO

Družbo vodi in zastopa Leon Horvatič, direktor.
Na ta položaj je bil imenovan 18. marca 2011, za mandatno dobo štirih let.

NADZORNI SVET

Skupščina družbe je za mandat štirih let v nadzorni svet imenovala:
- Ksenija Mahnič, predsednica nadzornega sveta (z dne 5. 1. 2011)
- Gorazd Humar, član nadzornega sveta (z dne 5. 1. 2011)
- Mirko Pavšič, član nadzornega sveta (z dne 14. 2. 2010)
- Aleksander Bratina, član nadzornega sveta (z dne 17. 9. 2010)
- Divna Čelhar, članica nadzornega sveta (z dne 17. 9. 2010)
- Miroslav Grča, član nadzornega sveta (z dne 17. 12. 2010)
- Peter Ivanež, član nadzornega sveta (z dne 17. 12. 2010)
- Davor Kolega, član nadzornega sveta (z dne 17. 12. 2010)
- Ivan Dobrinčič, član nadzornega sveta (z dne 17.12.2010).

21.11.2006
IZSEK
"Odgovornost novinarja do javnosti je nad katero koli drugo odgovornostjo, zlasti nad odgovornostjo do delodajalca ali oblasti."
www.dnevnik.si/debate/kolumne/213179

MEDIJSKI ZAKON

ZNP: Če bo medijski zakon sprejet, čaka Slovenijo podobna sramota kot Madžarsko

Združenje novinarjev in publicistov zavrača predlog zakona o medijih. S predvideno ustanovitvijo Sveta za medije želi aktualna oblast nadzirati medije, menijo v ZNP. Nasprotujejo tudi določbam o statusu svobodnega novinarja.

Združenje novinarjev in publicistov zavrača predlog zakona o medijih. S predvideno ustanovitvijo Sveta za medije želi aktualna oblast nadzirati medije, menijo v ZNP. Nasprotujejo tudi določbam o statusu svobodnega novinarja - na pridobitev statusa ne sme vplivati katera koli organizacija ali novinarsko častno razsodišče, so prepričani. Spremembe obstoječega zakona so po mnenju ZNP boljša rešitev, kot pa predlog novega zakona.

V celoti objavljamo izjavo ZNP:

Državni zbor Republike Slovenije
Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino

Pripombe in amandmaji ZNP na predlog Zakona o medijih

Združenje novinarjev in publicistov se je do predloga zakona o medijih opredelilo v izjavi 17. junija 2011 in ga zavrnilo iz več razlogov. Kot glavni razlog smo navedli naše nasprotovanje ustanovitvi in vlogi Sveta za medije, preko katerega želi aktualna oblast nadzirati medije. Zavračamo, da domnevno strokovni organ, ki ga imenuje parlament z navadno večino, razpravlja o novinarski etiki ter imenuje člane novinarskih častnih razsodišč.

Drugi glavni razlog za naše nasprotovanje predlaganemu zakonu so določbe o statusu samostojnega novinarja, saj zavračamo, da bi na pridobitev tega statusa vplivale katera koli organizacija ali novinarsko častno razsodišče. Izjavo smo objavili na spletni strani www.znp.si, objavili oziroma povzeli so jo tudi nekateri mediji, tudi MMC RTV SLO, žal pa ne STA kot državna tiskovna agencija. Ker izjave ne želim ponavljati, jo prilagam k temu besedilu, še vedno pa je dostopna na tej povezavi: http://www.znp.si/index.php/component/content/article/1-glavne-novice/255-predlagani-medijski-zakon-hujsi-od-madzarskega

V nadaljevanju podajam predloge poslancem, kako naj spremenijo predlagani zakon, čeprav v združenju menimo, da ni potreben in da bi bilo dovolj, če bi z manjšimi popravki spremenili obstoječi zakon. K predlogu Zakona o medijih Združenje novinarjev in publicistov predlaga naslednje amandmaje in ustrezne obrazložitve:

Pri 24. členu - gre za določbe o pridobitvi statusa samostojnega novinarja - predlagamo sprejem naslednjih amandmajev:
V drugi točki se črta zadnja črtica: da v zadnjih treh letih ni bil obsojen na novinarskem častnem razsodišču.
Obrazložitev: Častno razsodišče je etični, vrednostni organ in ne sodišče. Častno sodišče ne obsoja, ampak razsoja, uči, podučuje in v skladu z etičnim kodeksom in profesionalnimi standardi usmerja delovanje novinarjev. Presoja častnega razsodišča po veljavni ureditvi nikomur ne jemlje pravice do opravljanja novinarskega poklica. V pravni državi je za to pristojno edino sodišče. Poleg tega imamo dve častni razsodišči novinarskih organizacij. Častna razsodišča ne morejo razsojati novinarjev, ki niso člani društva ali združenja, ki je ustanovilo častno razsodišče.

Opozoriti je še treba, da predlagani zakon ne omogoča pravice do sodnega varstva za novinarje, ki se ne strinjajo z razsodbami častnega razsodišča. Če bi zaradi razsodbe častnega razsodišča nastale pravne posledice za novinarja, npr. da ne bi dobil statusa samostojnega novinarja, bi moral zakon predvideti možnost tožbe zoper tako razsodbo na rednem sodišču, ki bi poleg tega odločilo tudi o odškodninski odgovornosti za nastalo škodo v primeru, če bi novinar tako tožbo dobil. Zato je v tem primeru ta odstavek tudi protiustaven.

Črtata se tudi četrta in peta točka:
(4) Predlagatelj mora vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena in predhodno mnenje najmanj ene registrirane strokovne organizacije novinarjev.
(5) Za registrirano strokovno organizacijo novinarjev po tem zakonu šteje reprezentativna strokovna organizacija novinarjev, v katero je včlanjenih najmanj 100 novinarjev ali drugih avtorjev medijskih prispevkov. Obstoj pogoja reprezentativnosti ugotavlja pristojno ministrstvo na predlog strokovne organizacije novinarjev.

Obrazložitev: Precejšen del novinarjev ni včlanjenih v nobeno strokovno organizacijo novinarjev. Po dosedanji praksi so se morali prosilci včlaniti v tako organizacijo, sicer niso dobili njenega priporočila, kar pa je v nasprotju z ustavno pravico do svobode združevanja in organiziranja. Nobena organizacija nima pravice dajati mnenje, ali ima posamezni novinar pravico do statusa samostojnega novinarja ali ne. To je nekaj podobnega, kot če bi obrtno-podjetniška zbornica dajala mnenje o tem, ali lahko nekdo dobi status samostojnega podjetnika ali ne. Zato je dovolj, če novinar predloži ustrezna dokazila, da se dejansko ukvarja z novinarstvom kot glavnim virom zaslužka.

Ker ni podlage za obstoj četrte točke, je nepotrebna tudi peta točka, ki pa je sporna tudi z vidika poseganja v novinarsko avtonomijo in način organiziranja. To se kaže zlasti iz določbe o reprezentativnosti novinarskih organizacij, ki naj bi jo ugotavljalo ministrstvo. Iz same določbe je namreč razvidna zahteva do vpogleda članstva, saj sicer ni mogoče ugotoviti, ali neka organizacija izpolnjuje številčne kriterije. Organizacija bi morala skladno z zakonom ministrstvu pokazati seznam članov, kar je sporno ne samo z vidika varstva osebnih podatkov, ampak tudi iz vidika novinarske avtonomije. Politiki ne smejo imeti vpogleda v članstvo novinarskih organizacij niti tega ne smejo zahtevati.

Pri tretjem poglavju (Svet za medije) se v celoti črtajo členi 79, 80 in 81, v nadaljevanju pa tudi 95. člen.
Obrazložitev: Menimo, da ne potrebujemo organa, kot je Svet za medije. O smiselnosti takega organa je podvomil tudi dr. Jurij Žurej, prvotni pisec tega zakona, v intervjuju v Delu 6. junija 2011. Za združenje je povsem nesprejemljivo, da bi organ, ki ga imenuje državni zbor z navadno večino, spremljal spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov v medijih, ker je to naloga novinarskih strokovnih organizacij, ne pa države ali njene podaljšane roke.

Popolnoma nesprejemljivo pa je tudi, da bi tak organ predlagal zunanje predstavnike novinarskih častnih razsodišč, saj država v častnih razsodiščih novinarstva nima kaj iskati. Gre za napad na svobodo tiska in novinarsko avtonomijo brez primere v EU, česa takega si ni upal privoščiti niti madžarski premier Viktor Orban, ki si je prav tako omislil sporni svet za medije. Ta določba je dokaz, da je predlagani medijski zakon celo slabši in bolj avtoritaren od madžarskega močno javno in mednarodno kritiziranega zakona. V nadaljevanju 95. člen takemu organu daje celo pravico do predhodnega mnenja glede koncentracije v medijih, kar je spet dodatno poseganje države v svobodo tiska. Gre tudi za poseg v pristojnosti Urada za varstvo konkurence.

Pri 94. členu predlagamo, da državni zbor prisluhne argumentom v. d. direktorja Urada za varstvo konkurence Damijana Matičiča, ki je javno zavrnil predlagane določbe, saj meni, da obstaja nevarnost poseganja države v lastništvo lokalnih radijskih postaj. Kot je znano, je zaradi tega prišlo do spora z ministrico Majdo Širca, ki mu je sodeč po besedah gospoda Matičiča zagrozila s povračilnimi ukrepi nadrejene ministrice Darje Radić, ta pa ga pozneje v resnici ni hotela imenovati na funkcijo direktorja urada.

Na koncu bi poslance pozval, da zavrnejo tak zakon, sicer Slovenijo čaka podobna sramota kot Madžarsko. Če ne bodo takoj umaknili sporne določbe v zakonu, bomo o tem obvestili mednarodno skupnost, posebej pa Evropski parlament, ki je že obveščen o političnih pritiskih na medije in novinarje, ki se dogajajo pod sedanjo vlado. Obvestili bomo tudi madžarskega premierja g. Orbana, ki je celo sam zahteval, da veljajo enaka merila za vse članice EU, ne samo za Madžarsko. Zato sem prepričan, da bo našega pisma zelo vesel. Če bo zakon sprejet, bomo pozvali poslance, da zberejo podpise za referendum, volivce pa da ga zavrnejo.

Igor Kršinar, predsednik Združenja novinarjev in publicistov
Ljubljana, 29. junija 2011
http://www.reporter.si/index.php?option=com_content&task=view&id=5866&Itemid=59
http://www.delo.si/novice/slovenija/v-dz-o-medijskem-zakonu-pred-dnevnikom-realnost.html
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200135&stevilka=2043

HRVAŠKA

Pri sosedih so dali v parlamentarno proceduro spremembe novega Zakona o medijih in Zakona o elektronskih medijih, ki predvideva visoke kazni za tiste, ki ne bodo objavili vseh delničarjev časopisa. Pri tem morajo obstoječi delničarji medijskih hiš dostaviti overjeno fotokopijo ali potrdilo o lastniškem deležu v preteklem letu do konca januarja na gospodarsko ministrstvo, za kar je zagrožena kazen 1.000.000 kun oziroma 135.000 €.
http://www.jutarnji.hr/vlada-uputila-saboru-izmjene-zakona-o-medijima--kazna-od-milijun-kuna-ako-se-ne-objave-dionicari-u-medijima/956518/

zoran13

VITAR 23

/13/...na osrednjem navtičnem sejmu FIUMANKA pretekli teden je med drugim, najavljen tudi začetek proizvodnje prvega Hrvaškega Trimarana Vitar 23 projektne ekipe, ki jo sestavljajo Ivan Cindrić, Ivan Margić ter Tin Matulja: Laughing

TRIMARAN

Trimaran je tako ime za plovilo, ki ima dva pomožna trupa, katerega izgradnja se bo začela že v mesecu juliju 2011. Tako je VITAR 23 atraktivno in dinamično plovilo izrednih plovnih sposobnosti, konstruirano na osnovi zlatega reza. Material so karbonska vlakna, dolžine 6,99 m, široko 5,62 m in mase okoli 750 kilogramov, tako, da doseže v idealnih razmerah 20 NM. Načrt jadrnice je narejen v skladu s pravili, ki veljajo za projektiranje in gradnjo plovil za šport in prosti čas. Glede na karakteristike zadovoljuje tudi za pridobitev certifikata CE. Lastnik projekta pravi, kako je Vitar 23, od koncepta pa vse do projekta v celoti hrvaški proizvod in da verjame, kako bo to prvi trimaran iz serije VITAR, katerega se bodo kvalitete lahko potrdile v naslendji navtični sezoni.

Ivan Margić iz projektnega studia Margić projekt d.o.o., pravi, da je načrt končan z vsemi detajli in tako so vzpostavljeni pogoji za začetek same gradnje. Ta projekt ima za cilj popularizacijo športa, napredka navtičnega turizma ter vzpostavljanja pogojev za kvalitetno jadralno tekmovanje z one class design trimarani, tip Vitar 23.

Z organiziranjem trimaranskih regat v bližini večjih mest na Jadranski obali, z velikim številom sodelujočih, sponsorjev ter medijskih hiš, se tako uvršča novi proizvod na svetovno tržišče in promovira Hrvaško z novo vsebino.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=130975

FIUMANKA

http://www.fiumanka.hr/
http://picasaweb.google.com/117522139236924193697

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 19 Jun 2011 08:02; skupaj popravljeno 1 krat

DOVOLJENO ONESNAŽEVANJE

Opomin, ker zakonsko ne poskrbimo za čisto morje

Evropska komisija je od Slovenije vnovič zahtevala, naj v dveh mesecih v svojo zakonodajo prenese evropske predpise, ki določajo kazenske sankcije za onesnaževanje morja in druga kazniva dejanja, povezana z varstvom okolja.

Bruselj od Slovenije zahteva prenos sankcij za onesnaževanje morja.

To je že drugi opomin Sloveniji. Če zahteve komisije ne bo izpolnila, ji grozita Sodišče EU in finančna kazen. Poleg Slovenije je enako opozorilo danes dobilo še devet držav: Ciper, Češka, Grčija, Italija, Litva, Malta, Nemčija, Portugalska in Romunija, ki še niso prenesle direktive o kazenskopravnih ukrepih za varstvo okolja, čeprav je bilo to treba storiti do 26. decembra lani.

Cilj direktive, ki predvideva "učinkovite, sorazmerne in odvračalne sankcije", je zagotoviti okvir za kaznovanje resnih kršitev. Direktiva vključuje seznam kršitev, ki veljajo za kaznivo dejanje v vsej Uniji, na primer nezakonite pošiljke odpadkov ali trgovino z ogroženimi vrstami.

V skladu z novo politiko, ki velja od 15. januarja letos, lahko Evropska komisija sedaj v primerih, ko članice niso niti prenesle zakonodaje EU v nacionalno pravo v okviru določenega roka, zahteva tudi izrek denarnih kazni pri prvi napotitvi na sodišče.

Postopek zaradi kršitev pravnega reda EU je sicer dvodelen in tristopenjski. V prvem delu Komisija najprej državo članico o kršitvi opomni s prvim uradnim opozorilom, če ta ne zaleže, sledi drugi uradni opomin, v katerem zahteva ukrepanje, in če tudi ta ne zaleže, gre na sodišče.

V primeru kršitve zaradi neizvajanja zakonodaje se sodišče v prvem krogu ne izreka o denarni kazni, kot se po novem lahko v primeru prenosa zakonodaje. Sicer pa se v drugem krogu postopek ponovi: najprej prvi opomin, nato drugi in potem spet sodišče, tokrat s finančnimi kaznimi.
http://24ur.com/novice/slovenija/opomin-ker-zakonsko-ne-poskrbimo-za-cisto-morje.html

POMANJKLJIV NADZOR

"Nadzor je pomanjkljiv"
Kopalne vode. Mikrobiolog Pretnar se sprašuje, ali so res neoporečne.

Iztek kanalizacije v morje se v vzorcu, zajetem 30 metrov od obale, ne pozna, trdi sogovornik.

"Trdim, da naravne kopalne vode niso pod ustreznim javnozdravstvenim nadzorom," pravi mikrobiolog Gorazd Pretnar z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. Pojasnjuje, da je v veljavi pravilnik ministrstva za okolje, ki je namenjen zgolj okoljskim meritvam, pravilnik za javnozdravstveni nadzor nad naravnimi kopalnimi vodami pa je bil ukinjen pred kratkim. Poleg tega evropske oziroma globalne smernice po njegovem niso postale del našega pravnega reda, zato naj bi zdaj nastala praznina.

Vzorci se razlikujejo
Pretnar nadalje razloži, da okoljska zakonodaja predvideva vzorčenje vode od 30 do 40 metrov od obale in 30 centimetrov pod gladino, in to le za dva mikrobiološka parametra (dve vrsti bakterij), kar pa ne da ustrezne slike, na podlagi katere bi bilo mogoče reči, da je voda primerna za kopanje. "Lani smo ugotovili, da je vzorec z vodne gladine vseboval bistveno več mikroorganizmov kot tisti, ki smo ga vzeli 30 centimetrov globoko," pravi. Med drugim se tako sprašuje, kaj bi pokazala analiza vzorca, vzetega dva metra od obale.

Puščanje kanalizacije
"Splošno znano dejstvo je, da kanalizacijski sistem do piranske in koprske čistilne naprave prepušča morsko vodo. To se verjetno zgodi ob plimi. Iz tega lahko sklepamo, da se ob oseki zgodi obratno in se kanalizacijske vode iztekajo v morje. Žal pa tega ne zaznavamo z obstoječimi, od obale preveč oddaljenimi okoljskimi meritvami," dodaja.
http://www.zurnal24.si/nadzor-je-pomanjkljiv-clanek-126706

zoran13

PRVI KORAKI V MORJE

Prvi koraki - Med morjem in kopnim

Letošnja tema oz. izziv mladim in kreativnim preko UNESCO in Mednarodnega oceanografskega inštituta ob Svetovnem dnevu oceanov je zaobsežen v geslu ‘Mladi-novi val sprememb’ . Ob tej priložnosti so sodelavci Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) pripravili kratek film, ki nosi naslov »Med morjem in kopnim«. Posnet je bil na osnovi idejne zasnove dr. Mateje Grego in Janeza Forteja, dipl biol.. Naravoslovni snemalec je Greg or Šubic, realiziran pa je v koprodukciji s firmo INVIDA, KAWKA production ter naročnikom Nacionalnim inštitutom za biologijo. Film je bil postavljen na ogled ob svetovnem dnevu oceanov - v sredo, 8.junija - na internetne strani Vimeo in Youtube. Poslanstvo vključenih naravoslovnih ustvarjalcev je ozaveščanje najširše javnosti o čudesih, ki jih skriva naša mala Slovenija. V tokratnem film je predstavljen naš obrežni – bibavični - pas med morjem in kopnim. Avtorji menijo, da si za omenjena čudesa moramo vzeti čas, da jih lahko sploh opazimo. Otroci to še intuitivno znajo, mi pa smo v naglici današnjih dni&nb sp;že malo pozabili na to (ne tako) preprosto umetnost opazovanja. Seveda je vonj po morju in soli tisti vzgib – morda v sinergiji s filmom - ki nas lahko prepriča, da se vendarle podamo na pot. Želja avtorjev je torej, da bi ta film - kot prvi v seriji kratkih poučnih filmov posnetih v HD tehniki - vzpodbudil k obisku čudovite narave ob slovenski obali - tako ob dnevu oceanov ali na katerikoli drugi dan. Povezava na film je :
http://vimeo.com/24776196
Ogledati si ga je mogoče na tej povezavi tudi preko mobilnikov ali i-podov.
http://slovensko-morje.net/?selected=yes&page=news&view_news=12946&tmp_language_id=2
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=7208
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=7209

MARMORIRANA RAKOVICA
Pachxgrapsus marmoratus

RAK VITIČNJAK
Chthamalus sp.

NOETOVA BARKA
Arca noae

BREŽENKA
Littorina neritoides

PEGAVKA
Monodonta turbinata

DLAKAVA PORCELANKA
Porcellana platycheles

PAVJA BABICA
Salaria pavo

KONJSKA VETRNICA
Actinia equina

PEDOČ ali KLAPAVICA
Mytilus galloprovincialis

JAPONSKA OSTRIGA
Crassostrea gigas

LATVICA
Patella sp.

POBREŽNA MOKRICA
Ligia italica

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli