Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

MLADA PODJETNIKA LETA

MAJA ŠVENER & GREGOR KOPRIVNIK

Mlada podjetnika leta sta Maja Švener in Gregor Koprivnik
Med 50 kandidati sta komisijo prepričala s poslovnim modelom spletne prodaje Ličila.si

Maja Švener in Gregor Koprivnik iz podjetja Konverzija, ki upravlja spletno trgovino Ličila.si, sta mlada podjetnika leta, so odločili člani strokovne komisije tekmovanja, ki ga je letos drugič izvedel Zavod mladi podjetnik. Priznanje za svoje delo je prejel tudi Luka Pečavar, ki prav tako vodi spletno trgovino Hood.si.

Maja Švener in Gregor Koprivnik sta spletno trgovino Ličila.si ustanovila sredi krize, a njuno podjetje kljub vsemu hitro raste. Ključ do uspeha je negovanje odnosov s strankami, ki jim ob nakupu tudi svetujejo, kako izdelek uporabljati.

"Prepričala nas je predvsem hitra rast, 180.000 evrov prihodkov v drugem letu poslovanja, prav tako pa tudi velika osebna angažiranost tako Maje kot Gregorja. Gre za primer, ki lepo kaže, kakšnega pomena je v podjetništvu dejstvo, da podjetnik sam preizkuša in uporablja svoje produkte. Hkrati pa verjamemo, da bo podjetje v svoji panogi glede na dobro zasnovan poslovni model in jasno izraženo vizijo uspešno ustvarjalo še naprej," je po razglasitvi povedal vodja komisije za izbor, Uroš Čimžar iz Domovanje.com.

Priznanje je zagotovo potrditev za dobro dela, pravita mlada podjetnika leta, ker sta zelo ciljno usmerjena, pa številke skušata spremljati vsak dan sproti. "Nagrade, ki sva jih prejela, so zelo lepe, ampak ne gre le za to. Če pridejo iz ekipe, ki je izbirala naj podjetnika, je to velika potrditev, še posebej, ker sva v tem poslu šele dve leti," je dejala Švenerjeva. Tako pravzaprav sploh ne vesta, kako je bilo pred krizo, ker sta začela sredi nje, sta pa usmerjena v srednji razred izdelkov, ki so cenovno dostopni širokemu krogu ljudi.

Njun cilj je nadaljnja rast in širitev podjetja v tujino do začetka leta 2014. "Razvijamo platformo, za katero si upam trditi, da je še nihče v naši industriji nima. Ta platforma zna na pameten način analizirati uporabnikove nakupovalne navade, mi pa jo želimo prodajati lokalnim partnerjem v centralni in vzhodni Evropi," je povedal Koprivnik.

Luka Pečaver, ki ga je komisija uvrstila takoj za Švenerjevo in Koprivnikom, meni, da so ga izbrali predvsem zaradi vizije, ker so združili fizično in spletno trgovino, morda je bil razlog tudi starost. Vsi v podjetju so namreč mlajši od 24 let, podjetništva pa so se lotili iz hobija. "Najprej smo zase naročili zdaj že zelo razširjene silikonske ure, ki so bile ljudem všeč, zato smo šli v spletno trgovino in distribucijo, potem pa smo dodajali nove spletne stranke," je začetke Hood.si pojasnil Pečaver, ki meni, da mora biti uspešen podjetnik vztrajen, predvsem pa radoveden, ker je v podjetništvu vedno nekaj novega. Sami so se poslovnih zadev veliko naučili pri računovodkinji, največ pa so se naučili z raziskovanjem po spletu.

Med prijavljenimi podjetniki kar dve petini žensk
Na izbor za mladega podjetnika leta se je letos prijavilo skoraj 50 kandidatov. "Tekmovanje ocenjujemo kot zelo uspešno. Mladi podjetniki so se v letošnjem letu zelo angažirali, k temu je pripomogel tudi bogat denarni sklad. Tako naš kot tudi sorodni izbori so zelo pomembni za promocijo podjetništva, saj bodočim podjetnikom ponujajo zgled," pravi Borut Borštnik, direktor Zavoda mladi podjetnik. "Izjemno nas veseli tudi to, da se je na izbor prijavilo skoraj 40 odstotkov žensk, kar je izjemen napredek," je še dodal.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042536623

zoran13

AERODROM PORTOROŽ

Za delež Aerodroma Portorož nobene nezavezujoče ponudbe

Do petka, ko se je iztekel rok za zbiranje nezavezujočih ponudb za nakup skupaj 60,9137 odstotka delnic družbe Aerodrom Portorož, prodajalci - Aerodrom Ljubljana, Istrabenz in Luka Koper - niso prejeli nobene ponudbe, so v skupni izjavi za STA pojasnili prodajalci.

Kljub temu bodo nadaljevali s prizadevanji za prodajo svojih poslovnih deležev, so še napovedali.

Aerodrom Ljubljana, Istrabenz in Luka Koper so 16. maja objavili javni poziv za zbiranje ponudb za nakup skupaj 60,9137 odstotka delnic družbe Aerodrom Portorož. Aerodrom Ljubljana prodaja 30,4569-odstotni delež Aerodroma Portorož, Istrabenz 15,2284 odstotka delnic Aerodroma Portorož, Luka Koper pa 15,2284 odstotka delnic Aerodroma Portorož.

Občina Piran, ki ima v lasti 28,8325-odstotni delež Aerodroma Portorož, je že ob objavi javnega poziva opozorila, da postopek ni pravilen oziroma ni v skladu z veljavno družbeno pogodbo, po kateri imajo prednostno pravico do odkupa deleža obstoječi družbeniki. Na občini, kjer svojega deleža ne nameravajo prodati, o pozivu namreč sploh niso bili obveščeni.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042536944

zoran13

DEDIŠČINA MILORADA CUNJAKA

Država zahteva dediščino

Invalidni upokojenec Milorad Cunjak ni mogel verjeti očem, ko je od Centra za socialno delo prejel dopis, v katerem ga pozivajo, naj svoj dom, majhno garsonjero, nemudoma prepiše na državo. Še bolj je bil šokiran, ko je ugotovil, da ne gre za napako, ampak za izvajanje nove socialne zakonodaje.
http://24ur.com/novice/slovenija/drzava-zahteva-dediscino.html

ZAKON O SOCIALNIH VARSTVENIH PRISPEVKIH

Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta namenjena posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne moreji vplivati.

ZAKON O DEDOVANJU

Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala državno pomoč, se omeji tako, da postane del zapustnikovega premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz državnega proračuna.

SOCIALNE DRŽAVE NI VEČ

DRŽAVA KRIVIČNO JEMLJE NAŠ DENAR

˝ Na državo bi moral moj hudo bolni oče prepisati stanovanje zavoljo neodtuljive pravice do dostojanstvenega življenja? Potem, ko vse življenje plačujemo prispevke? Take ˝države˝ nisem želel!
S tako ˝državo˝ ne želim imeti NOBENEGA opravka!
SRAM VAS BODI VSE, ki zastopate interese državljanov. PRAV VSE VAS JE LAHKO SRAM!˝

MIROSLAV CUNJAK, na Facebooku

BOBU BOB
Tanja Kremžar, komentatorka: "Kaj pa so enake možnosti drugega kot najbolj osnovna pravica vsakogar od nas, ne oziraje se na to, kdaj, kje, komu in kakšni smo se rodili."
Sreda, 20. junij 2012
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=31&id=2012062005798547

BOBU BOB
Bojan Radej: "V neravnovesnih razmerah nihče več ne ve, kaj je edino prav, zato so postala odločilna dejanja majhnih. Ti odzivi se bodo uveljavili kot družbene inovacije in tako postali naša prihodnost, ki bo dala podlago neki povsem drugačni družbeni normalnosti."
Četrtek, 21. junij 2012
web.vecer.com/portal...2105798911

BOBU BOB
Boris Kolar, ekolog: "Slovenija je danes kot sirotišnica nezakonskih otrok, kjer vsak nosi krivdo, pa nobeden ne ve, zakaj. Kako naj torej gledamo v prihodnost, če se pa moramo sramovati tudi preteklosti."
Petek, 22. junij 2012
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=31&id=2012062205799203

BOBU BOB
Jelka Babič, upokojena socialna delavka: "In kriza? Kakšna kriza? Takšne, kot nam jo servirajo, ne priznam, je pa kriza v pomanjkanju družbene moči, morale in vrednot."
Sobota, 23. junij 2012
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=31&id=2012062305799597

zoran13

SOLAR IMPULSE

Solar Impulse za prvi medcelinski polet ni porabil niti kapljice goriva
Pilot je vzletel v torek ob 5.22 z madridskega letališča

Letalo na sončno energijo je uspešno končalo prvi medcelinski polet. Poletelo je iz Španije, letelo prek Gibraltarske ožine in nato ob 0.30 po srednjeevropskem času ob polni luni pristalo v maroški prestolnici.

Solar Impulse, ki je velik kot airbus A340, a lažji od povprečnega avtomobila, je pilotiral 54-letni švicarski psihiater in balonar Bertrand Piccard. Po prihodu iz letala je bil pilot po 19-urnem poletu videti izčrpan, a nasmejan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Piccard: Z novo tehnologijo lahko dosežemo skoraj nemogoče
Letalo bo zdaj ostalo pet dni v Rabatu, nato pa se bo Piccard z njim odpravil v mesto Ouarzazate na jugu Maroka, kjer bodo začeli graditi največjo elektrarno na sončno energijo.

Piccard je v torek ob 5.22 skoraj neslišno vzletel z madridskega letališča Barajas. Letalo za pot ni porabilo niti kapljice goriva.

"Ni vprašanje, ali lahko sončno energijo uporabljajo običajna letala. Gre predvsem za to, da pokažemo, da je mogoče z novo tehnologijo doseči nepredstavljive, skoraj nemogoče cilje, brez goriva, samo s sončno energijo, in hkrati ozavestiti, da če to lahko dosežemo v zraku, lahko to naredimo tudi na tleh," je povedal pilot letala.

Prvi del medcelinskega poleta opravil 25. maja
"Za uro sem imel polno Luno na svoji desni, na levi pa sem lahko po vzletu opazoval sončni vzhod. Bilo je naravnost čudovito. Videl sem vse barve mavrice na nebu in tudi na tleh," je v pogovoru za AFP iz svoje pilotske kabine med poletom še dejal Piccard.

Solar Impulse je prvi del prvega medcelinskega poleta, od švicarskega Payerna do Madrida, opravil 25. maja. 2500-kilometrski podvig je namenjen preizkusu letala pred prvim poletom okoli sveta, načrtovanem za leto 2014.

Eksperimentalno letalo z 12.000 sončnimi celicami na krilih, ki poganjajo štiri elektromotorje, je že julija 2010 postavilo rekord v najdaljšem poletu zrakoplova na sončno energijo. Nad Švico je krožilo celih 26 ur, deset minut in 19 sekund.

Švicarsko letalo Impulse je pristalo v noči s četrtka na petek v kraju Ouarzazate na jugu Maroka, po več kot 17,5 ur leta, je javila agencija France presse. Letalo na sončne celice je pristalo pol ure po polnoči po lokalnem času na letališču Ouarzazate, kjer so ga pričakali zaposleni Maročanske agencije za solarno energijo (MASEN).
Solarni Impulse je poletel 24. maja iz Švice, 5.junija je preletel Rabat, po tem ko je vmes pristal tudi v Madridu. Za leto 2014 predvidevajo s tem letalom tudi pot okoli sveta v petih etapah.

TEHNIČNI PODATKI:

SOLAR IMPULSE
Razpon kril: 63,4 m
Dolžina: 21,85m
Višina repa: 6,40 m
Teža ob startu: 1,6 tone
Maksimalna vzletna teža: 2,0 toni
Površina kril: 200 m2
Fotofoltaične celice: 11628
Nosilnost (litijeve baterije): 4x10 h.p.
Premer propelerja: 3,5 m
Hitrost ob vzletu: 35 km/h
Potovalna hitrost: 70 km/h
Maksimalna hitrost: 100 km/h

BOEING 747-400
Razpon kril: 59,6 m
Teža ob startu: 396 ton
Hitrost: 990 km/h

CESSNA 172 (Skyhawk)
Razpon kril: 11 m
Teža ob startu: 1,1 tone
Hitrost: 223 km/h

http://solarimpulse.com/
http://wattnow.org/wp-content/uploads/2012/05/Solar_Impulse_flight.jpg
http://www.solarfeeds.com/solar-impulse-takes-flight/
http://cache.gizmodo.com/assets/images/4/2007/05/solarimpulse.jpg
http://econews.com.au/wp-content/uploads/2011/05/SolarImpulse.jpg
http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/foto-solar-impulse-za-prvi-medcelinski-polet-ni-porabil-niti-kapljice-goriva/284669
http://www.jutarnji.hr/solarni-zrakoplov-impulse-sletio-u-maroko/1036805/?secId=79&foto=1
http://www.jutarnji.hr/solarni-zrakoplov-impulse-sletio-u-maroko/1036805/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/solarni-zrakoplov-impulse-sletio-u-maroko/1036805/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/solarni-zrakoplov-impulse-sletio-u-maroko/1036805/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/solarni-zrakoplov-impulse-sletio-u-maroko/1036805/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/solarni-zrakoplov-impulse-sletio-u-maroko/1036805/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/solarni-zrakoplov-impulse-sletio-u-maroko/1036805/?secId=79&foto=7
http://www.youtube.com/watch?feature=endscreen&NR=1&v=QjOcD9v7Nhc
http://www.youtube.com/watch?v=_zir0f9b1zA&feature=relmfu
http://www.youtube.com/watch?v=gh4UwISyLEE
http://www.youtube.com/watch?v=a9dXZ5Zc6jQ&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=r1KbuHTDto4&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=54LHhDJeY74&feature=related

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Apr 2013 19:43; skupaj popravljeno 1 krat

CASINO PORTOROŽ in PRISILNA PORAVNAVA

Casino Portorož v prisilno poravnavo

Okrožno sodišče v Kopru je danes sprožilo postopek prisilne poravnave za družbo Casino Portorož in za upravitelja v postopku določilo Igorja Goršeta, izhaja iz objave na straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Rok za prijavo terjatev je 30. julij.

Casino Portorož je bil že dalj časa v finančnih težavah in je bil prisiljen tudi v odpuščanja zaposlenih, vendar je po tem, ko je ministrstvo za finance aprila izdalo soglasje za dokapitalizacijo s strani Casinoja Riviera in Eurotasa, kazalo, da bo v portoroško družbo vendarle pritekel svež denar, potreben za njeno sanacijo.

Na podlagi pregleda vrednosti obstoječih finančnih naložb in nepremičnin ter poslovanja v tekočem letu in preveritve pripravljenih računovodskih izkazov po stanju na dan 31. marec pa je uprava 15. junija ugotovila, da je družba postala insolventna in zato pristopila k pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja. Izguba tekočega poslovnega leta je namreč skupaj s prenesenimi izgubami presegla polovico osnovnega kapitala družbe.

Uprava ob tem ocenjuje, da kljub ukrepom za izboljšanje poslovanja, h katerim je pristopila, ti ne zadostujejo, zato se je odločila za pripravo načrta finančnega prestrukturiranja in sprožila aktivnosti za začetek postopka prisilne poravnave. Ključni ukrepi v tem smislu bodo zmanjšanje terjatev navadnih upnikov, alternativno pa uprava ponuja upnikom - imetnikom navadnih in zavarovanih terjatev - tudi možnost preoblikovanja dela njihovih terjatev v kapital.

Casino je imel v prvem letošnjem četrtletju 3,185 milijona evrov izgube
Casino Portorož je imel v skladu s podatki, objavljenimi na Ajpesu, v prvem letošnjem četrtletju 3,185 milijona evrov izgube pri čistem poslovnem izidu in 1,913 milijona evrov izgube pri izidu iz poslovanja. Skupni čisti prihodki iz prodaje pa so znašali 3,088 milijona evrov, kar predstavlja 29-odstotni padec glede na enako obdobje lani.

Družba je na dan 31. marec razpolagala s sredstvi v višini 23,696 milijona evrov, ki se v večini nanašajo na nepremičnine. Kapital družbe je v tem času znašal slabih 928.000 evrov.

Skupne obveznosti družbe znašajo 22,188 milijona evrov, od tega 1,057 milijona evrov prednostnih terjatev, 1,703 milijona evrov terjatev izločitvenih upnikov, 14,510 milijona evrov terjatev ločitvenih upnikov in 4,917 milijona evrov navadnih terjatev.

Kaj so predlagali upnikom?
Casino v načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom predlaga, da pristanejo na zmanjšanje navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo oziroma da terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala. Imetnikom zavarovanih terjatev prav tako predlaga, da svoje terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala.

Imetnikom navadnih terjatev pa v družbi predlagajo, da bodisi pristanejo na zmanjšanje in odložitev zapadlosti teh terjatev, pri čemer jim ponujajo poplačilo v višini 50 odstotkov vrednosti terjatev brezobrestno najkasneje v roku štirih let, bodisi da terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala.

Vsak upnik, ki bo prenesel svojo terjatev na družbo zaradi vplačila stvarnega vložka, si bo zagotovil eno kosovno delnico za vsakih 2,75 evra prenesene terjatve. Prag uspešnosti prenosa terjatev v obliki stvarnega vložka je 800.000 evrov. Skladno z načrtom bo del navadnih terjatev v višini 13,532 milijona evrov poravnav s pobotom, preostanek v višini dobrih 4,9 milijona evrov pa se zniža za 50 odstotkov.

Casino naj bi bil šele leta 2016 plačilno sposoben
Med poslovnimi ukrepi prestrukturiranja sta racionalizacija poslovanja (že maja je prenehalo delovno razmerje 80 zaposlenim) in zmanjšanje število zaposlenih na oddelku živih iger za polovico. Prav tako namerava Casino Portorož pristopiti k prodaji solastniškega deleža v Casinoju Sežana.

Z omenjenimi ukrepi naj bi Casino Portorož postal tako kratkoročno kot dolgoročno plačilno sposoben do konca leta 2016, hkrati pa naj bi bil tudi sposoben dolgoročno poravnati vse svoje obveznosti.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Casino-Portoroz-v-prisilno-poravnavo.aspx

zoran13

BARCLAYS

Barclays kaznovana zaradi manipulacije z obrestno mero; nadaljnje preiskave

Banka Barclays bo morala britanskim in ameriškim regulatorjem plačati 290 milijonov funtov (452 milijonov dolarjev) kazni zaradi manipulacij z medbančno obrestno mero libor. V preiskavi zaradi zlorab pri preračunavanju liborja je sicer še več bank, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Barclays bo morala v ZDA plačati 200 milijonov dolarjev civilne kazni, še 160 milijard dolarjev bo plačala po dogovoru z ameriškim pravosodnim ministrstvom. Britanskim regulatorjem bo banka nakazala preostanek kazni, je v sredo poročala ameriška tiskovna agencija AP.

Zlorabe se nanašajo na dnevne izračune liborja med leti 2005 in 2009. Danes je britanski finančni minister George Osborne razkril, da se preiskave nadaljujejo, in sicer so vanje vključene banke Citigroup, HSBC, Royal Bank of Scotland in UBS. Nekateri mediji med preiskovanimi bankami omenjajo še Lloyds in Deutsche Bank.

Na osnovi vrednosti liborja, ki ga banke izračunajo vsak dan znova, so oblikovane cene različnih finančnih produktov, med drugim številnih posojil. V banki Barclays so v postopku priznali, da so libor izračunavali na način, da so imeli od tega korist sami, večkrat pa so ga prilagajali tudi na prošnjo koga drugega.

Vrstijo se pozivi, naj izvršni direktor Barclaysa Robert Diamond odstopi. Preiskavo napoveduje britanski parlament, britanski premier David Cameron pa je danes poudaril, da bo moralo vodstvo banke odgovoriti na nekaj pomembnih vprašanj. Pomagalo ni niti dejstvo, da se je Diamond odrekel letošnjemu bonusu, njegovemu zgledu pa so sledili tudi številni drugi vodilni v banki.

Sicer pa so se tečaji delnic bank danes močno znižali. Vrednost delnice Barclays se je do popoldneva znižala za okoli 13 odstotkov, delnice Royal Bank of Scotland so trgovale 12 odstotkov pod izhodiščem, HSBC štiri odstotke, Lloyds pa osem odstotkov nižje.

Vlagatelji so panični tudi zaradi grožnje, da bo manipuliranje z liborjem sprožilo tudi val zasebnih tožb proti bankam. Skupno bi jih to lahko stalo več milijard dolarjev.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042538774

290.000.000 ₤

290 milijonov globe za nepoštenost in pohlep

V britanski banki Barclays so manipulirali z medbančnimi obrestnimi merami

Britanska banka Barclays je spet na udaru kritik, a tokrat zaradi veliko resnejših reči, kot so visoke nagrade vodilnih mož ali posmehljiv odnos do pritožb strank (ta banka "slovi" po največjem številu pritožb).

Zdaj ji politiki, ki so sokrivi za dolgoletno povampirjenje, hazard in pohlep bank do leta 2008, ko je izbruhnila globalna finančna kriza, grozijo celo s kazenskim pregonom. Pri Barclaysu so med letoma 2005 in 2009 kavbojsko manipulirali z medbančnimi dnevnimi obrestnimi merami, po katerih banke ponujajo izposojanje denarja druga drugi. Gre za obrestni meri libor in euribor, ki sta najpomembnejši obrestni meri na svetovnih finančnih trgih, saj odločilno vplivata na kupčije med bankami in drugimi finančnimi ustanovami, ki dosegajo vrednost na tisoče milijard na dan. Hkrati vplivajo na obrestne mere, ki veljajo za posojila navadnim smrtnikom. Od leta 2005 do leta 2009 so pristojni za določanje teh obresti te pogosto določali na podlagi lobiranja svojih agentov, ki so jih prepričali, naj določijo mero, ki jim je koristila pri sklepanju kupčij, s čimer so banki nepošteno in pohlepno prinašali dobiček. Med finančno-bančno krizo so umetno določali nizke obrestne mere, da bi ustvarili vtis, da niso v finančnih težavah, kot so druge banke, in da so si lahko od drugih bank izposojali denar po nižjih obrestnih merah kot konkurenca. Britanska in ameriška državna finančna služba, ki sta preiskovali to najmanj nepošteno početje, sta banko Barclays oglobili z 290 milijoni funtov kazni. Med preiskavo so odkrili elektronska pisma, ki razkrivajo zelo osebno dogovarjanje teh "velikih fantov", kot na primer: "Zate… naredim vse… že urejeno, veliki fant!" ali "Sem tvoj velik dolžnik… že odpiram steklenico bollingerja (draga penina)!" Nekdanji direktor banke Martin Taylor pravi, da gre za sistematično nepoštenost pa tudi, da je nemogoče, da zanjo niso vedeli v vrhu banke, ki upa, da se bo izognil odgovornosti, s tem da se bo odpovedal letošnjim nagradam. Mnogi kritiki mislijo, da bi morali na zatožno klop, od tam pa v zapor. Premier David Cameron pravi, da mora uprava Barclaysa odgovoriti na "resna vprašanja" o odgovornosti, finančni minister George Osbourne pa, da te manipulacije dokazujejo "šokantno kulturo in sistematičen pohlep bank, kot je Barclays, na račun finančne integritete in stabilnosti". Vodja laburistične opozicije Ed Miliband je šel korak dlje od kritike: "Ljudje, ki so krivi za to, bi morali v polni meri občutiti silo zakona, tudi kazenski pregon."
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042538829

zoran13

SONČNA DREVESA

V Singapuru je postalo sončno drevo prava svetovna senzacija

Singapur je dobil odprti park s solarnimi stolpi - ˝super drevesom˝ višine 50 metrov, ki zbira deževnico in služi tudi kot ventilacijski kanal bližnjim parkom.
http://www.vecernji.hr/vijesti/solarno-drvece-singapuru-novo-je-svjetsko-cudo-galerija-425462

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Apr 2013 19:44; skupaj popravljeno 1 krat

MICHAEL MARIN

Šokantni video
Propadli milijonar se je ubil na sodišču, ker je bil razglašen za krivega, ker je zažgal svojo hišo, katere ni mogel več odplačevati

Bivši milijonar in broker iz Wall Streeta Michael Marin se je ubil na sodišču, ko je slišal, da je proglašen za krivega za zažig svoje hiše, ki je bila vredna 3,5 mio$. Višina kazni bi mu bila morala biti šele izrečena, saj je lahko pričakoval visoko kazen, tudi do 16 let zapora.

Marin je zažgal svojo hišo v juliju 2009, ko ni imel več denarja za odplačevanje kredita. Za sodišče v Phoenixu v Arizoni je to pomenilo, da je zažgal tuje premoženje, saj je zaradi neplačila obrokov kredita, ta v celoti pripadala banki.

Na sodišču so snemale kamere tudi trenutek, kadar je Michael, ko je slišal za obsodbo, dal glavo med dlani in zatem dal nekaj v usta ter se napil vode iz steklenice. Po 15 sekundah mu je bilo že slabo. Obrnil se je na stolici in takrat se mu je telo že treslo. Hitro je bil prepeljan v bolnišnico, kjer so zdravniki lahko ugotovili le še smrt. Še vedno ni znano, kakšen strup je popil, kar pa bi moralo biti jasno, ko bo napravljena obdukcija. Oblasti so napovedale, da bi preiskava lahko trajala nekaj tednov.

Michael Marin je pripadal eliti, diplomiral je na Yale, bil broker na Wall Streetu in direktor na Japonskem, zbiratelj umetnin in strastni potapljač ter pilot. Veliko hišo s štirimi garažami je zažgal in zatem pobegnil iz ognja, oblečen v potapljaško obleko.

Bil je poročen in oče štirih otrok in dvema vnukoma, lastnik Picassovih grafik ter človek, ki je potoval po celem svetu, po izbruhu svetovne finančne krize pa ni več mogel odplačevati hiše, ker se mu je celotno njegovo premoženje zmanjšalo na samo 100.000 $. Hišo je zažgal po temu, ko mu jo ni uspelo prodati na avkciji.
http://www.jutarnji.hr/sokantni-video-propali-milijunas-se-ubio-u-sudnici-kad-je-proglasen-krivim-zato-sto-je-zapalio-svoju-kucu-koju-vise-nije-mogao-otplacivati-/1038283/
http://www.youtube.com/watch?v=Y2lum-T7_hc&feature=player_embedded#!
http://blogs.phoenixnewtimes.com/valleyfever/2012/06/michael_marin_burning_man_foun.php?ref=trending

zoran13

GRAND HOTEL UNION in MALI DELNIČARJI

Rigelnik bi iztisnil male delničarje iz Hotela Lev

Grand Hotel Union že sedaj obvladuje 93 odstotkov Hotela Lev, malim delničarjem pa ponuja dva evra za delnico

Grand Hotel Union [GHUG 7,05 0,00%], ki je v lasti podjetja ACH Hermana Rigelnika, želi iztisniti male delničarje iz Hotela Lev , poroča Dnevnik. Rigelnik že sedaj obvladuje 93 odstotkov Hotela Lev, malim delničarjem pa ponuja dva evra za delnico. O predlogu Rigelnika bodo razpravljali na skupščini lastnikov Hotela Lev, ki jo je sklical Grand Hotel Union.
http://www.finance.si/358647/Rigelnik-bi-iztisnil-male-delni%C4%8Darje-iz-Hotela-Lev
http://seonet.ljse.si/?doc_id=49049
http://www.gh-union.si/
http://gh-union.si/executive/
http://dl.dropbox.com/u/9713448/25_skupscina.doc
http://dl.dropbox.com/u/9713448/letno_porocilo_2011.doc
www.hotel-lev.si
http://www.mds-drustvo.si/sl/kliping/2012-07-07/rigelnikovi-bi-imeli-celoten-hotel-lev

* Osnovni kapital: 7.485.695,10 €
* Grand Hotel Union - 2.118.744 delnic Hotela Lev d.d. - 92,91%
* Denarna odpravnina na delnico - 1,975 €

VARSTVO PRAVIC MALIH DELNIČARJEV

Če ima glevni delničar (eden ali več medsebojno povezanih oseb) več kot 90% v neki družbi, lahko tudi vsak delničar te družbe od glavnega delničarja zahteva, da od njega prevzame (oz.plača) vse delnice za primerno denarno odpravnino. To stori tako, da s priporočeno pošto s povratnico pozove glavnega delničarja, da prevzame vse njegove delnice za primerno denarno odpravnino. Če mu glavni delničar v roku 30 dni od prejema pisne zahteve ne odgovori, se šteje da je njegovo zahtevo zavrnil in delničar lahko začne postopek, na strošek družbe, za določitev denarne odpravnine pred pristojnim sodiščem, na stroške družbe.

Na sodišče delničar naslovi pisno zahtevo po določitvi primerne denarne odpravnine. Pri tem mora dokazato, da je oddal priporočeno pisno zahtevo za izplačilo primerne denarne odpravnine, na katero mu glavni delničar ni odgovoril, ali pa mu je ponudil neprimerno denarno odpravnino. Tako v prvem primeru zahteva določitev primerne denarne odpravnine, v drugem pa preverjanje primernosti denarne odpravnine. Obe zahtevi potekata po enakem postopku, kot je to pri izključitvi iz delniške družbe, kar določajo predvsem od 384.člena do 389.člena ZGD.

7. oddelek

POSEBNE DOLOČBE O OBRAVNAVI MANJŠINSKIH DELNIČARJEV

1. pododdelek

Izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe

384. člen
(prenos delnic proti plačilu denarne odpravnine)

(1) Skupščina delniške družbe lahko na predlog delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (v nadaljnjem besedilu: glavni delničar), sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delničarjev (v nadaljnjem besedilu: manjšinski delničar) na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine.
(2) Za ugotavljanje deleža delnic, ki pripadajo glavnemu delničarju družbe, se smiselno uporabljajo določbe drugega in četrtega odstavka 528. člena tega zakona.

385. člen
(denarna odpravnina)

(1) Višino denarne odpravnine določi glavni delničar ob smiselni uporabi določb petega in šestega stavka drugega odstavka 556. člena tega zakona. Poslovodstvo družbe mora dati glavnemu delničarju na razpolago vse za to potrebne informacije in dokazila.
(2) Pred sklicem skupščine mora glavni delničar poslovodstvu družbe predložiti izjavo banke, s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, da bo nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v register manjšinskim delničarjem plačal odpravnino za pridobljene delnice.

386. člen
(priprava in izvedba skupščine)

(1) Objava dnevnega reda skupščine, ki bo odločala o prenosu delnic na glavnega delničarja, mora vsebovati:
- firmo in sedež ali ime in priimek ter prebivališče glavnega delničarja, in
- višino denarne odpravnine, ki jo ponuja glavni delničar.
(2) Glavni delničar pripravi za skupščino pisno poročilo, v katerem pojasni predpostavke za prenos delnic in primernost višine denarne odpravnine. Primernost višine denarne odpravnine, ki jo ponuja glavni delničar, mora pregledati en ali več revizorjev, ki jih na predlog glavnega delničarja imenuje sodišče. Za revizijo primernosti višine denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe 583. člena tega zakona. Glavni delničar in revizorji v poročilih niso dolžni razkriti informacij zaradi razlogov iz prve in tretje alineje drugega odstavka 305. člena tega zakona. Revizorjevo poročilo ni potrebno, če se vsi manjšinski delničarji z izjavo odpovejo poročilu. Izjava o odpovedi mora biti dana v obliki notarskega zapisa.
(3) Pred zasedanjem skupščine je na sedežu družbe delničarjem treba omogočiti vpogled v:
- predlog sklepa o prenosu delnic;
- letna poročila družbe za zadnja tri poslovna leta;
- pisno poročilo glavnega delničarja iz drugega odstavka tega člena, in
- revizorjevo poročilo iz drugega odstavka tega člena.
(4) Vsakemu delničarju je treba na njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan brezplačno dati prepis listin iz prve, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka.
(5) Na zasedanju skupščine je treba predložiti listine iz tretjega odstavka tega člena. Na začetku obravnave na skupščini mora glavni delničar ustno obrazložiti predlog sklepa o prenosu delnic in način izračuna višine denarne odpravnine. Pred odločanjem o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja mora glavni delničar manjšinske delničarje obvestiti o vseh pomembnih spremembah premoženja družbe v obdobju od sestave predloga sklepa o prenosu delnic do zasedanja skupščine. Za pomembno se šteje zlasti tista sprememba, zaradi katere bi bila primerna drugačna denarna odpravnina.

387. člen
(vpis sklepa o prenosu delnic; pravne posledice)

(1) Poslovodstvo družbe mora vložiti predlog za vpis sklepa o prenosu delnic v register. Predlogu se priloži notarsko overjen prepis zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev, in priloge.
(2) Za predlog za vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja, njegove priloge in postopek odločanja o njem se smiselno uporabljajo določbe 1. točke drugega odstavka in tretjega do petega odstavka 590. člena tega zakona.
(3) Z vpisom sklepa o prenosu delnic v register preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Delnice v nematerializirani obliki klirinško depotna družba deponira na posebnem računu tako, da z njimi manjšinski delničarji ne morejo več razpolagati, če pa je družba izdala delniške listine, se te do njihove izročitve glavnemu delničarju lahko uporabljajo le kot izkazni papir za uveljavitev pravice do denarne odpravnine.
(4) Manjšinski delničar ohrani pravni interes, če je vložil tožbo, za katero se zahteva pravni interes, ki izhaja iz lastništva delnic družbe, do dne skupščine, ki odloča o prenosu delnic na glavnega delničarja.

388. člen
(sodni preizkus denarne odpravnine)

(1) Sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina iz 385. člena tega zakona, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena.
(2) Če ponujena odpravnina ni primerna, lahko vsak manjšinski delničar predlaga, da sodišče določi primerno odpravnino. Enako velja, če glavni delničar ni ponudil odpravnine ali če je ni ponudil pravilno. Za postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena tega zakona.

2. pododdelek

Pravica manjšinskih delničarjev do izstopa iz družbe

389. člen
(zahtevek za odkup vseh preostalih delnic; primerna denarna odpravnina)

(1) Glavni delničar mora na zahtevo enega ali več manjšinskih delničarjev v mesecu dni po prejemu zahtevka ponuditi temu posameznemu ali več manjšinskim delničarjem primerno denarno nadomestilo za odkup vseh preostalih delnic posameznega manjšinskega delničarja.
(2) Za določitev višine primernega denarnega nadomestila se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 385. člena in drugega odstavka 388. člena tega zakona.
www.racunovodja.com/...lanek=3992

Ob tem ali so pravice malih delničarjev dovolj zaščitene je bilo že veliko razprav, a ravno velika množica iztisnjenih malih delničarjev iz gospodarskih družb, v zadnjem času investicijskih družb in predvsem velika izguba njihovega osebnega premoženja, kaže da ne dovolj.
Poleg tega je tudi Evropska komisija sprejela priporočilo o zaščiti in enakopravnosti vseh delničarjev ( kamor spadajo tudi mali delničarji) v vseh delniških družbah, kar se je pri nas zaenkrat pokazalo, samo za mrtve črke na papirju.
Drugače pa je iztisnitev malih delničarjev problematična tudi zaradi njihove izgube delniških pravic, izgube lastniških upravičenj, izgube tudi vseh bodočih dividendnih donosov.
Ravno tako pa je zadeva problematična zaradi morebitnih obveznosti plačila davka od ustvarjenega dobiška, saj je ob tem potrebno povedati, da mali delničar ni dal soglasja za prodajo delnic in so to naredili proti njegovi volji in hotenju, na koncu pa postane še zavezanec za plačilo "prisilnega" davka od ustvarjenega dobička, ki bi ga upoštevajoč etično ravnanje, moral plačati prevzemni večinski delničar.

VAE SOLI!
Gorje tistemu, ki je sam!

zoran13

OSMOSIS

Osmosis gre naprej

Slovenska ekipa Osmosis se je z idejo o dobrodelnosti za tretje tisočletje med 192 sodelujočimi državami uvrstila med 20 najbojših - drugi krog bo že čez nekaj ur

Ekipa Osmosis na razglasitvi udeležencev drugega kroga (z leve): Erol Merdanović, Luka Vidoni, Juš Milčinski in Aleksander Berus.Sodniki so slovenski projekt dobrodelnosti za tretje tisočletje uvrstili med 20 najboljših. Če vemo, da je v predizborih sodelovalo 192 držav in se je Slovencem uspelo prebiti med najboljših deset odstotkov, potem lahko že zdaj z gotovostjo trdimo, da imamo v Sydneyju izjemno ekipo mladih fantov s pravo kombinacijo resnosti, entuziazma, zagnanosti, znanja in inovativnosti.

Res je, da slovenska ekipa ne izstopa po bučnosti, ki so jo zadnje dni uprizorili Brazilci. Vendar bo Južna Amerika odslej tiho. Ni se jim uspelo uvrstiti med najboljše.

Glasni so bili tudi Hrvati, ki so prišli v Avstralijo z visokimi cilji. Njihov mentor je celo predčasno zapustil predstavitev naših fantov rekoč, da ne razume, kaj sploh počno. Na koncu so tudi Hrvati, ki so lani dosegli vrsto izjemnih uspehov, ostali praznih rok.

Pred pragom najboljših je letos ponovno ostala Bosna, ki očitno nekaj dela narobe, ker ima ekipa (ista kot lani) izjemen projekt. S pomočjo mikrokrmilnika, igralnega dodatka Kinect in motorčkov ustvarjajo sliko. Slepi lahko "vidijo" sliko na odtip. Izjemen projekt, izjemna samozavest ekipe in izjemna predstavitev očitno sodnikov ni prepričala. Vedeti moramo, da so se Bosanci morali prebijati skozi posebne online kvalifikacije, za finale pa so se morali boriti z ekipami iz skoraj 50 držav, kjer še nimajo organiziranih lokalnih Imagine cup izborov. Vendar pa, glede na lansko in letošnjo neuvrstitev Bosancev med najboljše, je malo verjetno, da bo Bosna naslednje leto uspela organizirati nacionalni predizbor. Morda je to za nekaj časa njihov zadnji nastop. Škoda, velika škoda!

Če mnenje pisca tega prispevka kaj šteje, si Bosanski projekt zasluži zmago. Natančneje: drugo mesto za Slovenijo.

Sicer pa so se med 10 odstotkov najboljših uvrstili domačini. Avstralija je, kljub zimskemu vremenu, zelo prijeten gostitelj. Država, kjer v nacionalnih izborih sodeluje 100.000 študentov, se je tudi uvrstila naprej - Kitajska. Ni pa to uspelo Indiji, kar je dokaz Darwinove teorije, da največji niso vedno najboljši. Sledijo še Egipt, Japonska, Jordanija, Kazahstan, Koreja, Nova Zelandija, zanimiva je tudi ekipa štirih deklet iz Katarja, potem je tu še ekipa iz Omana, vedno zagreta in inovativna Singapur in Tajvan, ter Uganda in Ukrajina.

Med evropskimi državami so v igri tudi Nemci, Grki, Irci, Portugalci, samozavestni Romuni in seveda Slovenci.

Najboljše čakata danes dve predstavitvi. Ena pred sodniki in druga v avli, kjer ima vsaka ekipa svojo stojnico.

Slovenski fantje so že vidno utrujeni, saj so na tekmovanje prispeli v petek in od tedaj še ni bilo prostega dne, da bi se prilagodili na avstralski zimski čas. 8 ur zamika, absolutna zbranost, nenehni treningi in piljenje prezentacije ... V zadnjih 72 urah so fantje spali manj kot 5 ur in kot kaže je pred njimi nov dan brez spanca.

Poleg Katarja, ki mu je letos prvič uspel preboj med 20 najboljših, je Slovenija po velikosti prepričljivo najuspešnejša država na Imagine cup. Ker pa so bistvo tekmovanja projekti, kako izboljšati svet, je že čas, da začnemo bolj ceniti potencial, ki ga imajo domači študentje.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012070805804082

zoran13

SAJ NI RES, PA JE!

S peniji izplačal hipoteko

Thomas Daigle je kovance zbiral kar 35 let

Thomas Daigle iz Milforda u Massachusettsu je izplačal zadnji obrok hipotekarnega kredita za hišo, ki ga je najel v penijih in prinesel v banko 1000 kovancev, ki jih je zbiral 35 let. Na banko je dostavil dva 360 kilogramska zaboja v katerih je bilo 62.000 penijev, da bi končno odplačal hipoteko na hišo, ki jo je z ženo kupil leta daljnjega 1977.

Za lokalni časopis The Milford Daily News je izjavil, da hoče prav na tak način izplačati zadnji obrok hipotekarnega kredita, da bi se ga prav na takšen način zapomnili.

Tako je opozoril, da je ob podpisu dokumentov za hipotekarni kredit, na tleh našel peni in da sta se oba z ženo takrat zavezala, kako bosta varčevala v penijih, da bi izplačala hipotekarni kredit.

Dnevno je varčeval povprečno po 2,5 penijev in jih shranjeval v zaboju za sadje. Ko je zaboj čez nekaj let začel razpadati, je kupil dva kovinska vojaška zaboja v katerih so bile mine raketnih metalcev in v njih shranjeval penije, ki so bili v rolah po 50 kosov.

Izplačilo zadnjega obroka hipotekarnega kredira je bilo 24.junija 2012, istega dne ko sta z ženo slavila tudi 35 letnico svoje poroke.

Na banki so na mukotrpen način izvedeli, koliko truda je Daigle vložil v svoj projekt v 35 letih, saj sta bila potrebna dva dneva, da so v banki odpakirali vse penije v banki.
http://www.business.hr/business-class/penijima-isplatio-hipoteku

zoran13

DRŽAVNI PRORAČUN in STEČAJI

Stečaji močno prizadeli tudi državni proračun
Država kot upnik terja v 3800 stečajih poplačilo 1,15 milijarde evrov

Stečajni postopki in postopki prisilnih poravnav poleg gospodarstva in bank vse bolj bremenijo tudi državo oziroma proračun. Če je imela država kot upnica leta 2008 do dolžnikov v stečaju manj kot štiri milijone evrov terjatev, jih je lani prijavila za nekaj manj kot 200 milijonov evrov.

Skupno je državno pravobranilstvo konec minulega leta državo kot upnico zastopalo v 3806 zadevah, skupna vrednost terjatev pa je znašala 1,15 milijarde evrov. Konec minulega leta je več kot 3100 postopkov še trajalo.

Rast stečajnih primerov, v katerih nastopa država kot upnik, je izjemno velika. Število insolvenčnih postopkov, v katerih je država prijavila terjatev, se je od leta 2007 do konca minulega leta povečalo za kar 319 odstotkov, samo v lanskem letu pa je državno pravobranilstvo v reševanje prejelo 80 odstotkov več zadev kot leto prej. Hkrati se je močno zmanjšalo število postopkov, katerih uvedbo je zahtevala država. Če je ta še leta 2007 sprožila kar 178 stečajnih postopkov, jih je leta 2010 le še 33, a tudi ta del nalog državnega pravobranilstva je lani zrasel na 70 sproženih postopkov.

Poleg števila postopkov je izjemno zrasel tudi znesek terjatev, ki jih v imenu države terja državno pravobranilstvo, najpogosteje pa gre za terjatve ministrstva za finance oziroma Davčne uprave RS (Durs).

Državno pravobranilstvo je lani v imenu države prijavilo terjatve v nekaj manj kot 1900 insolvenčnih postopkih, v 70 primerih pa je samo podalo predlog za stečaj. Med najpogostejšimi dolžniki države so očitno fizične osebe, posamezniki ali samostojni podjetniki, saj je bilo največ terjatev države, natančneje 963, prijavljenih v postopkih osebnega stečaja. V stečajih pravnih oseb je državno pravobranilstvo državo zastopalo v 742 zadevah. Lani je število postopkov osebnega stečaja sicer prvič preseglo število insolvenčnih postopkov pravnih oseb, saj so ti še v letih 2010 in 2009 presegali število postopkov osebnih stečajev, v katerih terja poplačilo tudi država.

Glede postopkov osebnih stečajev, katerih možnost je insolvenčna zakonodaja uvedla oktobra 2008, imajo na državnem pravobranilstvu hkrati že oblikovano dokaj jasno stališče. Ugotavljajo, da večino predlogov za osebni stečaj vložijo dolžniki sami, saj upniki ne morejo pričakovati, da bodo poplačani, zato ne želijo še dodatnih stroškov. Zato tudi državno pravobranilstvo postopkov osebnega stečaja ne zahteva. Hkrati ugotavljajo, da sodišča skoraj brez izjeme ugodijo odpustu obveznosti, čeprav bi moral biti ta po njihovem mnenju prej izjema kot redni sestavni del postopka osebnega stečaja. Tudi stečajni upravitelji dajejo po ugotovitvah državnega pravobranilstva bolj vtis, da so na strani dolžnika, kot da bi varovali interese upnikov.

Trend insolvenčnih postopkov tako ne kaže izboljšanja. To pomeni, da se zmanjšanja števila postopkov in višine terjatev ne morejo nadejati ne gospodarstvo ne banke, enako pa velja tudi za državo. Državno pravobranilstvo je namreč v letošnjem letu v reševanje prejelo že 1157 zadev, pri čemer je deset postopkov sprožilo samo, v preostalih pa zastopalo državo kot upnico. Kolikšen je znesek terjatev, še ni znano.

Država vse pogosteje tudi v izvršilne postopke
Samo v minulem letu je državno pravobranilstvo vodilo 4137 izvršilnih postopkov, v katerih je država terjala nekaj več kot 108 milijonov evrov. Od države so upniki sredstva terjali v nekaj več kot 300 izvršilnih postopkih, in sicer v skupni vrednosti 11,3 milijona evrov. Skupno je bila konec minulega leta država upnica v nekaj manj kot 7400 izvršilnih postopkih, v katerih je terjala plačilo 207,7 milijona evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042541846

zoran13

DAVČNI LABIRINTI

TOP 10

http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=1
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=8
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=9
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=10
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=11
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=12
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=13
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=14
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=15
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=16
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=17
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=18
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=19
http://www.jutarnji.hr/top-10-duznika-u-svakoj-zupaniji/1044614/?secId=79&foto=20

Na Hrvaškem so danes v soglasju z njihovo davčno upravo, javno in poimensko objavili z dne 24.07.2012, 10 največjih davčnih obveznikov po vseh pokrajinah, kdaj pa bomo takšen seznam dočakali pri nas?

DAVČNI LABIRINTI

Finančno ministrstvo preučuje možnost objave seznama davčnih dolžnikov
Pirc Musarjeva: "Časi, ko smo v srednjem veku grešnike postavili na centralni trg in jih kamenjali, naj bi bili mimo."

Seznam davčnih dolžnikov bi lahko bil objavljen tudi v Sloveniji. Potem ko so tovrsten seznam danes objavili na Hrvaškem, so na slovenskem ministrstvu za finance pojasnili, da v okviru koalicijskih zavez preučujejo tudi to možnost. Informacijska pooblaščenka se ob tem sprašuje, kaj bi s takšno objavo sploh dosegli.

Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da preučujejo možnost objave seznama davčnih neplačnikov na način, da s tem hkrati ne bi povzročili škode kateremu od zavezancev. "Pri pripravi rešitve je namreč potrebno spoštovati tudi določena pravna načela, rešiti problem varstva osebnih podatkov, preučiti tehnične možnosti za pripravo podatkov, zmanjšati tveganje za nastanek napak ipd.," so dodali na ministrstvu.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar medtem poudarja, da razvite demokracije deviacij v družbi ne rešujejo z javnim linčem. "Časi, ko smo v srednjem veku grešnike postavili na centralni trg in jih kamenjali, naj bi bili mimo," poudarja.

A bolj pomembno vprašanje kot to, kaj se spodobi za moderne družbe, je po mnenju Pirc Musarjeve vprašanje, ki bi si ga morala zastaviti vsaka oblast - kaj smo z javno objavo sploh dosegli? Ali bo država zaradi takšnih javnih objav pobrala več davkov? "Odgovor je jasen. Ne," je prepričana.

Pirc Musarjeva pravi, da naj država torej svojo energijo in znanje usmerja v učinkovit pregon utajevalcev davkov in v učinkovito pobiranje davkov. "S takšnimi populističnimi ukrepi ne bo oblast dosegla ničesar," je prepričana informacijska pooblaščenka, ki kot učinkovit ukrep vidi in zagovarja davčne blagajne, ki bi vsaj pri gotovinskem prometu naredile red. "A nobena oblast v Sloveniji za zdaj ni imela poguma za njihovo uvedbo," sklene Pirc Musarjeva.

Pirc Musarjeva o potezi Hrvaške: Naloga države je učinkovito pobiranje davkov in ne pribijanje na križ
Hrvaško finančno ministrstvo je danes objavilo težko pričakovan seznam davčnih dolžnikov, tako pravnih kot fizičnih oseb. "Pribijanje na križ ni naloga države. Naloga države je, da efektivno pobere davke," je potezo komentirala informacijska pooblaščenka.

Na seznamu so imena okoli 130.000 pravnih in fizičnih oseb, na straneh ministrstva pa je zapisano, da je bila obdelava podatkov končana 24. julija letos.

Prvih sto dolžnikov državi (posamezno) dolguje več od 20 milijonov kun (2,7 milijona evrov). 3000 pravnih oseb državi dolguje skupno 15 milijard kun (2 milijardi evrov). Gre le za del tistih, ki svojih davčnih obveznosti niso pravočasno poravnali.

Slovenska informacijska pooblaščenka Pirc Musarjeva se s takšnimi ukrepi ne strinja. "Državo bi raje pozvala, naj sama naredi več na področju pobiranja davkov, ne pa na področju sramotenja tistih posameznikov in tudi pravnih oseb, ki davka ne plačujejo," je povedala za Dnevnik.si.

"Za takšno stvar mora biti absolutna podlaga v zakonu, kar pa pomeni predhoden tehten razmislek zakonodajalca, ali je to s stališča javnega interesa dobro, pametno in pošteno," je še razložila pooblaščenka. Dodala je, da "pri nas zakonodaja zaenkrat še ni šla v to smer, da bi javno objavljali imena neplačnikov."

Potezo Hrvaške je označila za "srednjeveško". "V demokracijah smo to presegli. Javna objava, samo zato, da nekoga očrniš iz vidika javnega interesa ni smiselna, ni korektna in ni sorazmerna," je prepričana.

Kar se tiče omenjene sorazmernosti, je Pirc Musarjeva podala primer dobre prakse. "V naši zakonodaji smo eno stvar uredili zelo dobro. Pri nas je bil povečan javni interes, ker ljudje niso vedeli, ali njihov delodajalec za njih plačuje prispevke. In mi smo zakon o davčnem postopku popravili in rekli, da ima vsak posameznik pravico preveriti, ali njegov delodajalec zanj plačuje prispevke. S tem smo dosegli tisto sorazmernost," je razložila.

Kakšni so "kriteriji" za objavo?
Hrvaško finančno ministrstvo je na seznam dolžnikov uvrstilo vsa podjetja, ki dolgujejo več od 300.000 kun, vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ki dolgujejo več kot 100.000 kun in pa vse državljane, ki so dolžni več kot deset tisoč kun.

Med več kot 7000 podjetij, ki so dolžna po najmanj 300.000 kun (40.000 evrov) je prva zagrebška družba Tempo, ki ni plačala 292 milijonov kun (39 milijonov evrov) davkov, sledita pa HRT ter papirna industrija Pan v stečaju iz Zagreba, ki dolguje približno 143 milijonov kun (19 milijonov evrov).

Med obrtniki, ki državi dolgujejo več kot 100.000 kun (13.500 evrov) je več kot 13.000 oseb. Skupaj so dolžni slabe 4,5 milijarde kun (600 milijonov evrov), prvi na seznamu pa je obrtnik z območja Šibenika, ki davčni upravi dolguje 41,5 milijonov kun (5,5 milijonov evrov). Več kot deset milijonov kun (1,35 milijona evrov) imata tudi obrtnika z območja Splita in Zagreba.

"Rekorder" dolguje 61 milijonov kun
"Neslavni rekorder" je Zvonimir Staničić z območja Bjelovara, ki je dolžan 61 milijonov kun ali dobrih osem milijonov evrov. Še osem državljanov pa ima davčni dolg večji kot deset milijonov kun (1,35 milijona evrov).

Ko je pretekli teden napovedal objavo seznama, je hrvaški finančni minister Slavko Linić dejal, da ima vlada odgovornost do vseh državljanov, ki redno plačujejo davke, in da želijo narediti zelo jasno razliko med rednimi in nerednimi plačniki.

Objavo tega popisa je omogočila sprememba splošne davčne zakonodaje, ki zajema tudi izjeme pri varovanju davčnih tajnosti. Popis sicer ne zajema podatkov o dolgovih davčnih obvezancev, ki so jim odobrili kasnejše plačilo ali plačevanje na obroke.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042544356#komentarji

SEZNAMI
http://duznici.porezna-uprava.hr/

zoran13

Moj eZPIZ

Vstopi »eZPIZ« je elektronskim storitvam namenjeni del spletnega portala Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki državljankam in državljanom omogoča varno uporabo e-storitev, katere jim ponuja Zavod. Določene e-storitve sistema eZPIZ so uporabnikom na voljo tudi prek integriranega avtomatskega telefonskega odzivnika (IVR) na tel. Št. 01 4745 692. Seznam razpoložljivih e-storitev se bo postopno dopolnjeval.

eZPIZ vključuje naslednje e-storitve:
Osrednja storitev sistema eZPIZ je storitev »e-vloge«, ki fizičnim osebam omogoča izpolnjevanje in oddajo e-vloge z vgrajenim sistemom pomoči in sprotnim preverjanjem ustreznosti vpisanih podatkov. Za zagotovitev najvišje stopnje varnosti in pravne veljavnosti e-vlog, uporabniki pred oddajo e-vloge varno elektronsko podpišejo s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Seznam razpoložljivih e-vlog se bo postopno dopolnjeval.
E-storitev »stanje vloge« zagotavlja osnovne informacije o stanju vloge v postopku reševanja. Storitev je na voljo za vse oddane vloge, torej ne le za vloge, ki so bile oddane preko sistema eZPIZ. Storitev je dosegljiva tudi preko integriranega avtomatskega telefonskega odzivnika (IVR) na tel. Št. 01 4745 692.

E-storitev »Nakazila« prejemnikom dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja omogoča vpogled v podatke o nakazilih Zavoda. Storitev je dosegljiva tudi preko integriranega avtomatskega telefonskega odzivnika (IVR) na tel. št. 01 4745 692. Za dostop preko telefonskega odzivnika mora imeti uporabnik identifikacijsko številko in varnostno (PIN) kodo, ki ju pridobi z obvestilom o nakazilu ali zanje zaprosi preko vloge za dodelite identifikacijske številke in PIN kode.
informativni izračun datuma upokojitve (po veljavnem zakonu).
vpogled v vaše osebne podatke, ki so zapisani v informacijskem sistemu Zavoda;

Uporaba sistema eZPIZ je brezplačna, varna in preprosta. Za najvišjo stopnjo varnosti, zaupnosti in polno pravno veljavnost oddanih e-dokumentov, je poskrbljeno z uporabo sodobne infrastrukture, tehničnih postopkov in uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil ter drugih elementov infrastrukture javnih ključev (PKI). Vloge, ki so izpolnjene, podpisane in oddane z uporabo storitev »eZPIZ«, imajo enako pravno veljavo kot vloge vložene v papirni obliki.

Uporaba telefonskih storitev eZPIZ je preko integriranega avtomatskega telefonskega odzivnika (IVR) na tel. št. 01 4745 692. Za dostop do nekaterih storitev se morate identificirati.

Za dostop do spletnih storitev eZPIZ potrebujete:
* osebni računalnik z možnostjo dostopa do interneta in
* kvalificirano digitalno potrdilo za fizične osebe.

Podprti so naslednji izdajatelji:

* Ministrstvo za javno upravo (spletno kvalificirano digitalno potrdilo za fizične osebe »SIGEN-CA«) ali
* Nova ljubljanska banka d.d. (digitalno potrdilo za fizične osebe »AC NLB«) ali
* Pošta Slovenije d.o.o. (elektronska potrdila za fizične osebe »POŠTA®CA«) ali
* Halcom Informatika d.o.o. (elektronska potrdila za fizične osebe »Halcom-CA«).

Digitalno potrdilo spletne strani https://www.zpiz.si je izdano s strani SIGEN-CA. Identiteta overitelja in navodila za namestitev digtalnega potrdila je na tej povezavi.

Za dostop do telefonskih storitev eZPIZ potrebujete:
telefon (omogočati mora - DTMF izbiranje)
za dostop do nekaterih storitev potrebujete identifikacijsko številko in varnostno (PIN) kodo.

V primeru težav z uporabo oziroma dostopom do storitev eZPIZ pišite na naslov ezpiz-podpora@zpiz.si.

Uporaba storitev eZPIZ:
1. Registracija:
Pred začetkom uporabe storitev – ob prvi prijavi v sistem – je potrebno opraviti postopek registracije, v katerem določite vaše kvalificirano digitalno potrdilo in geslo za dostop do storitev »eZPIZ« (povezava »registracija«).

2. Dostop do storitev »eZPIZ«:
Po uspešno opravljenem postopku registracije lahko do storitev eZPIZ dostopate tako, da se z izbranim digitalnim potrdilom in geslom prijavite v Portal. Storitve, ki so na voljo, se vam pojavijo v levem meniju.
http://www.zpiz.si/wps/wcm/connect/zpiz+internet/zpiz/prvastran/mojzpiz/mojzpiz

eNakazila

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je z današnjim dnem vzpostavil elektronsko storitev Nakazila. Storitev prejemnikom nakazil iz zavoda omogoča dostop do podatkov o nakazanih zneskih pokojnin in drugih dajatev prek spleta ter integriranega telefonskega odzivnika, so sporočili iz zavoda.

Prek integriranega telefonskega odzivnika zavoda je storitev dostopna na telefonski številki 01 4745 692. Po vzpostavitvi klica odzivnik usmerja uporabnika z zvočnimi sporočili. Uporabnik za storitev izbere številko štiri ter vnese identifikacijsko številko in varnostno kodo PIN.

Storitev omogoča dostop do informacije o zadnjem in predzadnjem nakazilu. Upokojenci v teh dneh že prejemajo obvestila z identifikacijsko številko in varnostno kodo PIN za uporabo storitve.

Storitev Nakazila je dostopna tudi prek spleta, saj je vključena v sistem elektronskih storitev eZPIZ, ki jih zavod svojim uporabnikom ponuja prek spletnega portala www.zpiz.si. Za uporabo storitev eZPIZ uporabniki zaradi varnosti potrebujejo kvalificirano digitalno potrdilo.

Postopek registracije in uporabe storitve je opisan na portalu zavoda na strani Moj eZPIZ. Prek spletnega portala storitev omogoča pregledovanje nakazil za pretekla obdobja, so navedli na zavodu.
http://www.primorska.info/novice/18538/podatki_o_pokojninah_dostopni_prek_spleta

zoran13

25.000 $

Najboljše ameriške olimpijce doma čakajo visoki davki

V Združenih državah Amerike bodo morali olimpijci v zahvalo za zaslužena odličja plačati visoke davke. Za vsako osvojeno olimpijsko medaljo bo Washington pobral najmanj 3.500 dolarjev

Zlati ameriški olimpijci bodo morali po prihodu v domovino najprej plačati visok davek na medalje. Zlata medalja je namreč v ZDA vredna 25 tisoč dolarjev (20 tisoč evrov), od katerih pa bodo za plačilo davka morali odšteti 8.986 dolarjev (okoli sedem tisoč evrov). Srebrna olimpijska medalja je vredna 15 tisoč dolarjev (okoli 12 tisoč evrov), bron pa 10 tisoč dolarjev (osem tisoč evrov), poroča Yahoo. Za vsako osvojeni srebrno medaljo, bodo ameriški olimpijci plačali 5.385 dolarjev, za vsako osvojeno tretje mesto pa 3.500 dolarjev.

Missy Franklin vladi dolguje že 11 tisoč evrov
Tako je na primer ameriška plavalka Missy Franklin, ki je osvojila zlato in srebrno medaljo, ameriški vladi dolžna že 14 tisoč dolarjev (okoli 11 tisoč evrov).
http://www.finance.si/361082/Najbolj%C5%A1e-ameri%C5%A1ke-olimpijce-doma-%C4%8Dakajo-visoki-davki

zoran13

MEDALJE

OLIMPIJSKE IGRE LONDON 2012

17. avgust 2012 16:05:47 GMT

Zlata Srebrna Bronasta Skupaj

1 Združene države Amerike - 46 29 29 104
2 Kitajska - 38 27 23 88
3 Velika Britanija - 29 17 19 65
4 Rusija - 24 26 32 82
5 Koreja - 13 8 7 28
6 Nemčija - 11 19 14 44
7 Francija - 11 11 12 34
8 Italija - 8 9 11 28
9 Madžarska - 8 4 5 17
10 Avstralija - 7 16 12 35
11 Japonska - 7 14 17 38
12 Kazahstan - 7 1 5 13
13 Nizozemska - 6 6 8 20
14 Ukrajina - 6 5 9 20
15 Nova Zelandija - 6 2 5 13
16 Kuba - 5 3 6 14
17 Iran - 4 5 3 12
18 Jamajka - 4 4 4 12
19 Češka - 4 3 3 10
20 Ljudska demokratična republika Koreja - 4 0 2 6
21 Španija - 3 10 4 17
22 Brazilija - 3 5 9 17
23 Južnoafriška republika - 3 2 1 6
24 Etiopija - 3 1 3 7
25 Hrvaška - 3 1 2 6
26 Belorusija - 2 5 5 12
27 Romunija - 2 5 2 9
28 Kenija - 2 4 5 11
29 Danska - 2 4 3 9
30 Azerbajdžan - 2 2 6 10
30 Poljska - 2 2 6 10
32 Turčija - 2 2 1 5
33 Švica - 2 2 0 4
34 Litva - 2 1 2 5
35 Norveška - 2 1 1 4
36 Kanada - 1 5 12 18
37 Švedska - 1 4 3 8
38 Kolumbija - 1 3 4 8
39 Gruzija - 1 3 3 7
39 Mehika - 1 3 3 7
41 Irska - 1 1 3 5
42 Argentina - 1 1 2 4
42 Srbija - 1 1 2 4
42 Slovenija - 1 1 2 4
45 Tunizija - 1 1 1 3
46 Dominikanska republika - 1 1 0 2
47 Trinidad in Tobago - 1 0 3 4
47 Uzbekistan - 1 0 3 4
49 Latvija - 1 0 1 2
50 Alžirija - 1 0 0 1
50 Bahami - 1 0 0 1
50 Grenada - 1 0 0 1
50 Uganda - 1 0 0 1
50 Venezuela - 1 0 0 1
55 Indija - 0 2 4 6
56 Mongolija - 0 2 3 5
57 Tajska - 0 2 1 3
58 Egipt - 0 2 0 2
59 Slovaška - 0 1 3 4
60 Armenija - 0 1 2 3
60 Belgija - 0 1 2 3
60 Finska - 0 1 2 3
63 Bolgarija - 0 1 1 2
63 Kitajski Tajpej - 0 1 1 2
63 Estonija - 0 1 1 2
63 Indonezija - 0 1 1 2
63 Malezija - 0 1 1 2
63 Portoriko - 0 1 1 2
69 Bocvana - 0 1 0 1
69 Ciper - 0 1 0 1
69 Gabon - 0 1 0 1
69 Gvatemala - 0 1 0 1
69 Črna gora - 0 1 0 1
69 Portugalska - 0 1 0 1
75 Grčija - 0 0 2 2
75 Moldavija - 0 0 2 2
75 Katar - 0 0 2 2
75 Singapur - 0 0 2 2
79 Afganistan - 0 0 1 1
79 Bahrajn - 0 0 1 1
79 Hongkong, Kitajska - 0 0 1 1
79 Kuvajt - 0 0 1 1
79 Maroko - 0 0 1 1
79 Saudova Arabija - 0 0 1 1
79 Tadžikistan - 0 0 1 1
86 Albanija 0 0 0 0
86 Ameriška Samoa 0 0 0 0
86 Andora 0 0 0 0
86 Angola 0 0 0 0
86 Antigva in Barbuda 0 0 0 0
86 Aruba 0 0 0 0
86 Avstrija 0 0 0 0
86 Bangladeš 0 0 0 0
86 Barbados 0 0 0 0
86 Belize 0 0 0 0
86 Benin 0 0 0 0
86 Bermudi 0 0 0 0
86 Butan 0 0 0 0
86 Bolivija 0 0 0 0
86 Bosna in Hercegovina 0 0 0 0
86 Britanski Deviški otoki 0 0 0 0
86 Brunej 0 0 0 0
86 Burkina Faso 0 0 0 0
86 Burundi 0 0 0 0
86 Kambodža 0 0 0 0
86 Kamerun 0 0 0 0
86 Zelenortski otoki 0 0 0 0
86 Kajmanski otoki 0 0 0 0
86 Centralnoafriška republika 0 0 0 0
86 Čad 0 0 0 0
86 Čile 0 0 0 0
86 Komori 0 0 0 0
86 Demokratična republika Kongo 0 0 0 0
86 Kongo - Brazzaville 0 0 0 0
86 Cookovo otočje 0 0 0 0
86 Kostarika 0 0 0 0
86 Slonokoščena obala 0 0 0 0
86 Džibuti 0 0 0 0
86 Dominika 0 0 0 0
86 Ekvador 0 0 0 0
86 Salvador 0 0 0 0
86 Ekvatorialna Gvineja 0 0 0 0
86 Eritreja 0 0 0 0
86 Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija 0 0 0 0
86 Fidži 0 0 0 0
86 Gambija 0 0 0 0
86 Gana 0 0 0 0
86 Guam 0 0 0 0
86 Gvineja 0 0 0 0
86 Gvineja Bissau 0 0 0 0
86 Gvajana 0 0 0 0
86 Haiti 0 0 0 0
86 Honduras 0 0 0 0
86 Islandija 0 0 0 0
86 Irak 0 0 0 0
86 Izrael 0 0 0 0
86 Jordanija 0 0 0 0
86 Kiribati 0 0 0 0
86 Kirgizistan 0 0 0 0
86 Laoška ljudska demokratična republika 0 0 0 0
86 Libanon 0 0 0 0
86 Lesoto 0 0 0 0
86 Liberija 0 0 0 0
86 Libija 0 0 0 0
86 Lihtenštajn 0 0 0 0
86 Luksemburg 0 0 0 0
86 Madagaskar 0 0 0 0
86 Malavi 0 0 0 0
86 Maldivi 0 0 0 0
86 Mali 0 0 0 0
86 Malta 0 0 0 0
86 Marshallovi otoki 0 0 0 0
86 Mavretanija 0 0 0 0
86 Mauritius 0 0 0 0
86 Mikronezija 0 0 0 0
86 Monako 0 0 0 0
86 Mozambik 0 0 0 0
86 Mjanmar [Burma] 0 0 0 0
86 Namibija 0 0 0 0
86 Nauru 0 0 0 0
86 Nepal 0 0 0 0
86 Nikaragva 0 0 0 0
86 Niger 0 0 0 0
86 Nigerija 0 0 0 0
86 Oman 0 0 0 0
86 Pakistan 0 0 0 0
86 Palau 0 0 0 0
86 Palestina 0 0 0 0
86 Panama 0 0 0 0
86 Papua Nova Gvineja 0 0 0 0
86 Paragvaj 0 0 0 0
86 Peru 0 0 0 0
86 Filipini 0 0 0 0
86 Ruanda 0 0 0 0
86 Saint Kitts in Nevis 0 0 0 0
86 Saint Lucia 0 0 0 0
86 Saint Vincent in Grenadine 0 0 0 0
86 Samoa 0 0 0 0
86 San Marino 0 0 0 0
86 Senegal 0 0 0 0
86 Sejšeli 0 0 0 0
86 Sierra Leone 0 0 0 0
86 Salomonovi otoki 0 0 0 0
86 Somalija 0 0 0 0
86 Šrilanka 0 0 0 0
86 Sudan 0 0 0 0
86 Surinam 0 0 0 0
86 Svazi 0 0 0 0
86 Sirija 0 0 0 0
86 Sao Tome in Principe 0 0 0 0
86 Tanzanija 0 0 0 0
86 Vzhodni Timor 0 0 0 0
86 Togo 0 0 0 0
86 Tonga 0 0 0 0
86 Turkmenistan 0 0 0 0
86 Tuvalu 0 0 0 0
86 Ameriški Deviški otoki 0 0 0 0
86 Združeni arabski emirati 0 0 0 0
86 Urugvaj 0 0 0 0
86 Vanuatu 0 0 0 0
86 Vietnam 0 0 0 0
86 Jemen 0 0 0 0
86 Zambija 0 0 0 0
86 Zimbabve 0 0 0 0

https://www.google.co.uk/campaigns/olympics/index.html

Komunistična zgodovina pomeni več olimpijskih medalj

London - 263. Število medalj, ki so jih osvojile komunistične ali nekdanje komunistične države do petka na poletnih olimpijskih igrah v Londonu.

Ekonomisti že dolgo vedo, da višji bruto domači proizvod (BDP) pomeni več zlatih olimpijskih medalj, a morda obstaja še en element – komunistični ali sovjetski pedigre. "Zgodovina komunizma morda ni bila tako čudovita za razvoj in svoboščine, a je še vedno neverjetna za olimpijske medalje," je nedavno dejal ekonomist Bill Easterly z Univerze New York o odnosu med številom osvojenih medalj in BDP-jem.

Povezava med BDP-jem in olimpijsko slavo je očitna: bogata država ima bolj zdravo prebivalstvo ter več denarja in prostega časa, ki se lahko nameni treniranju športnikov. Države z velikim BDP-jem kot so ZDA, Japonska, Velika Britanija in Francijo so na vrhu lestvic držav z največ medaljami. Druge države v vrhu teh lestvic kot sta Kitajska in Rusija, pa so veliko višje, kot bi se dalo slutiti po njihovem BDP-ju. Ameriško gospodarstvo je skoraj dvakrat večje od kitajskega, medalj pa ima več le za okoli 11 odstotkov. Rusija ima približno enako število medalj kot Velika Britanija, čeprav je njen BDP za okoli 31 odstotkov nižji.

Ta fenomen pa ni omejen le na velike komunistične ali nekdanje komunistične države. Okoli 35 držav se je odrezalo bolje kot bi lahko predvidevali glede na njihov BDP. V 20 od teh držav vlada komunizem – Kuba in Severna Koreja – ali pa so nekdanje sovjetske republike oziroma nekdanji sovjetski sateliti. Pavšalni račun razkrije, da je povprečno razmerje med medaljami in 100 milijardami dolarjev BDP-ja približno pet za večino držav, ki so osvojile vsaj eno medaljo. Za države s komunistično zgodovino je to razmerje nad deset, so izračunali pri Wall Street Journalu.

Sovjetska zveza je olimpijsko slavo izrabljala kot pokazatelj svoje mednarodne moči in veliko vlagala v svoje športnike. Zapuščina tega tudi dve desetletji po razpadu Sovjetske zveze živi v njenih nekdanjih republikah.
http://www.siol.net/novice/svet/2012/08/komunisticna_zgodovina_pomeni_vec_olimpijskih_medalj.aspx

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli