Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

MEBLO JOGI in STEČAJ

Meblo Jogi tudi uradno v stečaj

Bremena iz preteklosti so bila prevelika, je pred kratkim pojasnil direktor Mebla Jogi Aljoša Tomažič

Poudarki
Novogoriški proizvajalec jogijev Meblo Jogi je danes tudi uradno pristal v stečaju. Sodišče v Novi Gorici je za upravitelja imenovalo Grego Ermana, rok za prijavo terjatev pa je 8. januar 2013, je razvidno iz objave na AJPES. Stečaj Mebla Jogi je predlagal direktor Aljoša Tomažič, ki je nedavno pojasnil, da so bila bremena iz preteklosti prevelika, da bi podjetje lahko poplačalo vse dolgove in preživelo.

Podjetje, ki je zaposlovalo 61 delavcev, med njimi je bilo tudi veliko invalidov, zadnja dva meseca ni izplačalo plač, še za kakšen mesec več pa jim družba ni plačala niti socialnih prispevkov. Dogovor o stečaju je bil sprejet na skupščini delničarjev avgusta letos, je povedal Tomažič in nadaljeval: "Tedaj je bil sprejet sklep, da v kolikor ne bi prišlo do realizacije posla, ki bi Meblu Jogi omogočil sveža denarna sredstva za nadaljevanje proizvodnje in poravnavo vseh obveznosti, se vloži predlog za stečaj."

Meblo Jogi je želel prodati del proizvodnih prostorov, ki jih ni več potreboval za širitev pohištvenega salona Lesnine, vendar do sklenitve posla ni prišlo.
http://www.finance.si/meblo_jogi_tudi_uradno_v_stecaj_1_586918

zoran13

11.721.000.000.000.000 €

Račun za telefon znašal 11.721.000.000.000.000 €

Neka Francozinja je prejela račun za telefon, ki je znašal kar 11.721.000.000.000.000 €.

Ko je Solenne San Jose prejela račun z vrtoglavim zneskom, je nemudoma zaprosila za zaprtje bančnega računa, saj ji je njen operater dejal, da bodo znesek poravnali direktno iz njenega računa. Solenne je kasneje operaterja uspela prepičati, da račun ni pravi, zato so znesek spremenili na 117,21 €.

"Skoraj me je zadela kap! Na računu je bilo toliko ničel, da jih niti prešteti nisem mogla!" je za francoski časnik Sud Ouest povedala šokirana Solenne. Operater pa je kasneje pojasnil, da je napaka nastala zaradi tiskalnika.
http://www.zurnal24.si/racun-za-telefon-znasal-11721000000000000-evrov-clanek-169862

zoran13

SADEKO

Če ne podpišejo pogodb, jim v ponedeljek ni potrebno priti v službo

Predsednico podjetniškega sindikata Greto Razboršek, podobno kot tudi delavcev invalidov, vodstvo pri deljenju odpovedi ni obšlo.„Če v nedeljo ne podpišete podjemnih pogodb, vam v ponedeljek ni potrebno priti v službo!“

Z zgornjim in njemu podobnimi stavki zadnje dni grozijo tistim delavcem pohištvenega podjetja Sadeko iz Rimskih Toplic, ki niso hoteli na vrat na nos, brez kakršnih koli poprejšnjih obvestil o nameravani odpovedi, podpisati sklepe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. „Če jih ne podpišete, boste dobili sklepe o odpovedi zaradi krivdnih razlogov,“ se stopnjujejo grožnje. Žalostno pri tem je, da delavci pravzaprav niti ne vedo, kdo je njihov lastnik in direktor. Dosedanji lastnik Andrej Oman pravi, da je podjetje prodal Borisu Karlovšku, namesto dosedanjega prokurista Grega Omana pa se podpisuje nov direktor Igor Haler, ki ga delavci še videli niso. Še manj pa jim je jasno, zakaj se jih vodstvo želi znebiti, saj imajo dovolj naročil še do januarja prihodnje leto. Več naj bi končno izvedeli na današnjem sestanku ob 14. uri na sedežu podjetja.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012101205837549

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 29 Jun 2013 22:14; skupaj popravljeno 6 krat

INTERNETNA ODVISNOST

Odvisnost od svetovnega spleta bo prihodnje leto uvrščena na mednarodni seznam duševnih motenj

Odvisnost od svetovnega spleta se bo prihodnje leto znašla na mednarodnem seznamu duševnih motenj. Po zadnjih raziskavah se 50 odstotkov uporabnikov facebooku nanj prijavi tisti trenutek, ko vstane iz postelje, 28 odstotkov pa takrat, ko odprejo oči.

V zadnjih letih so bile razprave o odvisnosti od svetovnega spleta vse glasnejše in pogostejše. S težavo se soočajo mnogi ljudje, predvsem mladi, ki socialne mreže vidijo kot del svojega življenja. Vseeno pa je razlika med uporabo svetovnega spleta kot orodja in odvisnost od njega velika, je pojasnila psihologinja Ana Karlović. Odločitev za uvrstitev omenjene odvisnosti med duševne motnje je zato ponekod označena za pretirano, z druge pa upravičeno.

"Sedenje pred ekranom več ur dnevno je zelo nezdravo, ko elektronsko komunikacijo začnemo menjati za vsakodnevno, navadno komunikacijo v živo in ko prosti čas namesto zunaj začnemo preživljati med štirimi stenami, pa že lahko opazimo zametke odvisnosti," je pojasnila Karlovićeva.

Oseba, ki je zasvojena s spletom, se umika v sebe, postaja vse bolj odsotna, nezadovoljna, čas, ki ga preživi za računalnikom, pa je pomembnejši od resničnih zvez.
http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042557335

DSM

The Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, DSM

Strokovnjaki, ki menijo, da bi morala biti tuudi zasvojenost z internetom del DSM.ja, so prilagodili kriterije, namenjene diagnosticiranju patološkega igranja na srečo. Da je oseba zasvojena z internetom, mora biti zanjo značilnih vsaj pet izmed navedenih simptomov:

1. Oseba je preokupirana z internetom (nenehno razmišlja o uporabi interneta, pričakuje naslednjo aktivnost na internetu).
2. Za doseganje zadovoljstva mora oseba uporabljati internet vedno več časa.
3. Poskusi, da bi oseba omejila, zmanjšala ali prenehala z uporabo interneta, so neuspešni.
4. Ko oseba poskuša zmanjšati ali prebehati z uporabo računalnika, postane nemirna, muhasta, depresivna ali razdražljiva.
5. Oseba internet uporablja dalj časa, kot ga namerava pred uporabo.
6. Zaradi uporabe interneta oseba postavi na kocko pomembne odnose, sluđbo, izobraževanje, napredovanje v karieri.
7. Oseba laže družinskim članom, strokovnim delavcem ali drugim, da bi prikrila, koliko časa preživi na internetu.
8. Oseba uporablja internet za beg pred problemi ali zmanjševanje neprijetnih občutkov (nemoč, krivda, anksioznost, depresivnost).

http://psychcentral.com/netaddiction/
vir: ŽIT, št.1, 2013
http://www.tzs.si/revija-zit/revija-zit

PRIMER TESTA ZA UGOTAVLJANJE ZASVOJENOST Z INTERNETOM
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2911081/table/T1/

DIGITALNA DEMENCA

Tudi vi trpite za digitalno demenco?

Južnokorejski strokovnjaki opozarjajo, da vse več otrok in tudi odraslih kaže znake digitalne demence. Kaj ta sploh je in kako naj jo preprečimo? Kako lahko pametne naprave uničijo naše možgane? Škoda je nepopravljiva.

Južna Koreja spada med države z največjim številom uporabnikov interneta. Težave zasvojenosti s svetovnim spletom so pri odraslih in mladoletnikih zaznali že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Strokovnjaki opozarjajo, da je ta odvisnost že pripeljala do zgodnjih znakov digitalne demence, s katero se soočajo v zadnjih letih. Z digitalno demenco opisujejo zmanjšane kognitivne sposobnosti, katero so v preteklosti zaznavali le pri ljudeh, ki so utrpeli poškodbo glave ali pa so bolehali za raznimi oblikami psihičnih bolezni.

Težave s spominom, pozornostjo ...

Strokovnjaki južnokorejskega raziskovalnega centra pravijo, da pretirana uporaba pametnih telefonov in igranje igric moti uravnotežen razvoj možganov. Poudarjajo, da se pri pretirani uporabi pametnih naprav leva stran človeških možganov razvija, desna pa zaostaja v razvoju ter tudi ostaja nerazvita. Prav desna stran pa je odgovorna za koncentracijo. Če ni primerno razvita, ima posameznik težave s spominom in pozornostjo. V 15 odstotkih lahko ti znaki privedejo do prezgodnje demence.

Tudi vaši otroci in najstniki ves čas "visijo" na pametnih napravah in spletu? Kaj pa vi?

Strokovnjaki iz omenjenega raziskovalnega centra opozarjajo tudi, da se razmere še poslabšujejo: odstotek oseb, starih med 10 in 19 let, ki pametne naprave uporabljajo več kot sedem ur na dan, je po zadnjih ugotovitvah znašal že 18,4. Preteklo leto je bilo takšnih posameznikov za sedem odstotkov manj.

Raziskave kažejo tudi, da ima več kot 67 odstotkov Južnokorejcev pametne telefone. Od tega je kar 64 odstotkov najstnikov. Leta 2011 je bilo takšnih najstnikov "le" 21,4 odstotka. Strokovnjaki v tej državi se torej upravičeno sprašujejo, kaj bo s temi generacijami, saj so že pri tako mladih ljudeh opazili negativne posledice uporabe pametnih telefonov in drugih pametnih naprav. Škoda, ki nastane na tako mladih možganih, pa je nepopravljiva, opozarjajo.
http://www.24ur.com/novice/it/tudi-vi-trpite-za-digitalno-demenco.html

zoran13

ODPUŠČANJE RAIFFEISEN BANK

Avstrijska Raiffeisen v odpuščanje in krčenje poslovanja v Sloveniji

Brez dela naj bi ostalo kar 50 oziroma celo 70 odstotkov zaposlenih

Avstrijska bančna skupina Raiffeisen bank International (RBI) namerava drastično omejiti obseg svojega poslovanja v Sloveniji. Čeprav v vseh državah, kjer so prisotni, Avstrijci ciljajo na mesto med največjimi tremi bankami, so v Sloveniji to strategijo dokončno opustili. Poleg tega, da bodo ustavili širitev svoje bančne mreže, bodo zmanjšali tudi obseg kreditiranja in bistveno zmanjšali število zaposlenih.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042557598
http://www.raiffeisen.si/

O NAS

Raiffeisen Banka je sodobna banka s strokovnim in finančnim zaledjem finančne skupine Raiffeisen, ki je eden vodilnih bančnih stebrov v srednji in vzhodni Evropi.
http://www.raiffeisen.si/o_nas/

zoran13

ZADELI STE NAGRADO

IMD

Danes sem prejel s strani družbe IMD International Marketing Developments LLC p.p.1061, 6001 Koper tel.05 909 3309 pošto, kjer sporočajo, "da ste srečen dobitnik ene od vrednih nagrad in sicer TRETJE nagrade sklada OSEMDNEVIH EKSOTIČNIH POČITNIC ZA DVE OSEBI"!

V kateri kraj boste to leto odpotovali z našim sponzorjem SUNSHINE TOURISTIK, boste izvedeli na svečani podelitvi nagrad in promocijskemu programu, kjer vam bodo naši prijazni predstavniki do potankosti predstavili vaše čudivite počitnice. Prejetje Vaše že osvojene nagrade je zagarantirano!
In to še ni vse! Poleg že osvojene nagrade, kot nominiranec sodelujete v žrebu za dobitek
GLAVNE NAGRADE avtomobila MERCEDES BENZ b CLASS in ostalih nagrad sklada.
Pri žrebu glavne in ostalih nagrade bo potrebno nekaj sreče. Morda je ravno številka vašega kupona tista katero bomo izžrebali v živo. Vaš osebni kupon za sodelovanje v žrebu za glavno nagrado in ostale nagrade najdete v prilogi. Verjamemo, da bi ta svečani trenutek radi delili tudi s svojimi najbližjimi, zakonci, prijatelji. Zato vam omogočamo, da s seboj povabite tudi njih in s tem povečate vaše šanse za dobitek glavne nagrade tudi za 400%.
To vabilo velja za 4 odrasle osebe po vaši izbiri. Ne prezrite dejstva, da vsak prisoten zakonski par prejme VREDNO BONUS DARILO našega sponsorja.
Promocijski show, podelitev osvojenih nagradin žrebanje številk za glavne in ostale nagrade bomo zaključili z brezplačnim okusnim obedom za vse prisotne. Da bi se podelitve nagrad lahko udeležili s čim manj stroškov, smo jo tokrat organizirali v vašem kraju in sicer v
dostilni pri Ani (hiša Sosič), Strunjan 42, Portorož dne 24.10.2012 on 11:00 uri.
Torej za vaše počitnice je to leto že poskrbljeno in vam za Vaš dobitek od srca čestitamo in upamo na vašo pristnost na podelitvi in promocijskem showu sponzorjev, saj je to edini pogoj za prevzem vaše nagrade!
Prosimo Vas, da Vašo udeležbo in število vaših vabljencev obvezno prijavite čim prej na telefonsko številko 05 903 33 09, da bi vam lahko zagotovili zadostno število mest za Vas in vaše vabljence.
To vabilo in priloge obvezno prinesite s seboj na podelitev kot dokazilo o nagradiin sodelovanje v žrebanju za glavno nagrado. Prosimo bodite točni. Po začetku programa vstop ni več možen.
Veslimo se skorajšnjega srečanja z vami!
Z lepimi pozdravi,
Michael Mayers CEO
International Marketinj Development

Priloge:
* Sporočilo direktorja!
* pismo dobitnice ga.Marije Križmanič o potovanju v Turčijo
* Kupon za sodelovanje v žrebu

NEZAKONITA OBLIKA OGLAŠEVANJA

EU odločila, oglasi "Zadeli ste nagrado" nezakoniti

Gre za nezakonito obliko oglaševanja, pravi sodišče EU

Poudarki
Sodišče EU je danes presodilo, da so obvestila, ki jih podjetja pošiljajo ljudem in jih obveščajo, da so dobili nagrado, vendar pa morajo, da jo bodo lahko prevzeli, plačati ali kaj storiti, nezakonita oblika oglaševanja.

Doplačilo
Sodišče je presojalo na zahtevo britanskega urada za pošteno trgovino, ki je od petih podjetij zahteval, naj prenehajo posameznikom pošiljati pisma z obvestili o nagradi, za prevzem katere pa morajo plačati telefonski klic, poslati kratko sporočilo ali pismo.

V nekaterih primerih so morali ljudje tudi doplačati za nagrado. V enem od primerov je morala tako oseba doplačati stroške za križarjenje po Sredozemlju v višini skoraj 500 evrov.

Tudi ko so stroški minimalni
"EU prepoveduje agresivno prakso, ki daje strankam občutek, da so že dobili nagrado, v resnici pa morajo plačati, da so obveščeni o naravi nagrade, oziroma morajo storiti neko dejanje, da jo prevzamejo," je poudarilo sodišče v Luxembourgu.

Kot so še poudarili, omenjeno velja, čeprav so stroški za stranko minimalni.
http://www.finance.si/eu_odlocila_oglasi_zadeli_ste_nagrado_nezakoniti_1_602770

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Jul 2013 21:05; skupaj popravljeno 4 krat

LJUBLJANSKE MLEKARNE d.d. - LMLG in MALI DELNIČARJI

Osnovni kapital: 18.285.482 €
Število kosovnih delnic: 4.381.933
Nominalna cena delnice: 4,1729 €
Prevzemna cena v letu 2011 za delnico: 14 €
Knjigovodska cena za delnico 31.12.2011: 11,82 €
Sedanja ponujena cena za delnico: 6,5 €
Zadnja ponujena denarna odpravnina za delnico: 8,75 €

LASTNIŠKA STRUKTURA

NFD Holding d.d.:
2007 - 1.093.415 delnic - 24,95 %
2008 - 1.093.415 delnic - 24,95 %
2010 - 1.083.415 delnic - 24,95 %

Mlekodel d.o.o.:
2007 - 1.036.288 delnic - 23,65 %
2008 - 1.036.288 delnic - 23,65 %
2010 - 1.036.288 delnic - 23,65 %

Faktor Banka d.d.:
2010 - 819.716 delnic - 18,71 %

Mali delničarji:
2007 - 695.155 delnic - 15,86 %
2008 - 680.898 delnic - 15,54 %
2010 - 552.115 delnic - 12,60 %

Zvon Dva PID d.d.:
2007 - 400.000 delnic - 9,13 %
2008 - 488.000 delnic - 11,14 %
2010 - prodaja 488.000 delnic - 0,00 %

Zvon Ena Holding d.d.:
2007 - 374.831 delnic - 8,55 %
2008 - 331.716 delnic - 7,57 %
2010 - nakup 488.000 delnic = 18,71 % in njih takojšnja prodaja = 0,00%

Kmetijske zadruge:
2007 - 292.236 delnic - 6,67 %
2008 - 327.077 delnic - 7,46 %
2010 - 439.646 delnic - 10,03 %

KD ID d.d.:
2007 - 176.227 delnic - 4,02 %
2008 - 176.227 delnic - 4,02 %
2010 - 176.227 delnic - 4,02 %

KD Banka d.d. (prej KD Kapital d.d.)
2007 - 84.666 delnic - 1,93 %
2008 - 127.781 delnic - 2,92 %
2010 - 84.666 delnic - 1,93 %

Lastne delnice:
2010 - 100.481 delnic - 2,29 %

Druge finančne institucije:
2007 - 150.703 delnic - 3,44 %
2008 - 84.486 delnic - 1,93 %
2010 - 44.356 delnic - 1,01 %

Druge pravne osebe:
2007 - 78.414 delnic - 1,79 %
2008 - 36.045 delnic - 0,82 %
2010 - 35.023 delnic - 0,8 %

Število delničarjev:
2007 - 1.601
2008 - 1.565
2010 - 1.331
http://lp2010.l-m.si/sl/Informacije++za+delnicarje

OBVESTILO O SPREMEMBI LASTNIŠKE STRUKTURE
Ljubljana, 26. oktober 2010 - Ljubljanske mlekarne, d.d., Ljubljana, Tolstojeva 63 – kot izdajatelj delnic z oznako LMLG v skladu s 1. odstavkom 124. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov ZTFI (Ur. l. 7/2007) objavlja

OBVESTILO,
o spremembi lastniške strukture, ki nam ga je poslala finančna družba ZVON ENA HOLDING, d.d., Slovenska ulica 17, 2000 Maribor. Navedena družba je z dnem 22. 10. 2010 najprej z nakupom dodatnih 488.000 delnic izdajatelja Ljubljanske mlekarne d.d. z oznako LMLG povečala svoj delež lastništva na 18,71 %, nato pa istega dne celoten delež odprodala (819.716 delnic) in s tem v družbi Ljubljanske mlekarne d.d. izgubila lastniški delež (0 delnic).
Obvestilo o spremembi lastniške strukture nam je poslala tudi finančna družba ZVON DVA HOLDING, d.d., Slovenska ulica 17, 2000 Maribor. Navedena družba je z dnem 22. 10. 2010 odtujila kvalificiran delež družbe Ljubljanske mlekarne d.d. in sicer je prodala 488.000 delnic Ljubljanskih mlekarn d.d. z oznako LMLG in s tem zmanjšala svoj lastniški delež iz 11,14 % (488.000 delnic) na 0,00 % (0 delnic) v navedeni družbi.

Ljubljanske mlekarne d.d.
Predsednica uprave
Cvetana Rijavec

OBVESTILO O SPREMEMBI LASTNIŠKE STRUKTURE
Ljubljana, 27. oktober 2010 - Ljubljanske mlekarne, d.d., Ljubljana, Tolstojeva 63 – kot izdajatelj delnic z oznako LMLG v skladu s 1. odstavkom 124. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov ZTFI (Ur. l. 7/2007) objavlja

OBVESTILO,
o spremembi lastniške strukture, ki nam ga je poslala družba Faktor banka, d.d., Tivolska 48, 1000 Ljubljana. Navedena družba je z dnem 22. 10. 2010 postala lastnica in imetnica 819.716 delnic izdajatelja Ljubljanske mlekarne d.d. z oznako LMLG in tako pridobila 18,71 % lastniškega deleža družbe Ljubljanske mlekarne (819.716 delnic).
Ljubljanske mlekarne d.d.
Predsednica uprave
Cvetana Rijavec

ODVISNE DRUŽBE

* Prerada i promet mlijeka d.d. Tuzla, BIH
* Ljubljanske mlekarne d.o.o. Zagreb, Hrvaška
* Ljubljanske mlekarne d.d. Ljubljana
* Prerada i promet mlijeka d.d. Tuzla
* Ljubljanske mlekarne d.o.o. Zagreb
http://lp2009.l-m.si/1.1.html

Kako naj zaposleni pridobe kontrolo nad družbo Ljubljanske Mlekarne d.d..

http://www.gstanic.si/wp-content/uploads/2011/12/Kako-zadr%C5%BEati-kontrolo-nad-Ljubljanske-Mlekarne.doc

ODŠTEVANJE ZA MLEKARNE

Danes znan odgovor na ponudbo Mlekodela Ljubljana -
V Zadružni zvezi Slovenije in njeni družbi Mlekodel odštevajo ure za objavljeni prevzem Ljubljanskih mlekarn (LM). Rok se bo iztekel danes opoldne. Po neuradnih informacijah paje bila odzivnost delničarjev na ponudbo zaradi nizke cene za delnico skromna.

Marjeta Sostaric v »Podatkov o prodaji delnic še nimamo, smo še kar zelo aktivni in težko vam karkoli rečem. Nekaj zanimanja je vsekakor, glavne stvari pa se še dogovarjamo s posameznimi prodajalci,« je dan pred iztekom roka prevzemne ponudbe povedal Janko Stojkovič, predsednik nadzornega sveta zadružnega podjetja Mlekodel. Družba Mlekodel je namreč v svojem ter v imenu Zadružne zveze Slovenije, Deželne banke Slovenije in zadrug 19. septembra objavila ponudbo za prevzem Ljubljanskih mlekarn.
Za delnico mlekarn so ponudili 6,50 evra. Prevzemna ponudba se nanaša na vseh 4.381.933 prosto prenosljivih navadnih imenskih kosovnih delnic, zmanjšana za 1.400.785 delnic (31,97 odstotka vseh izdanih delnic ciljne družbe), ki so že v lasti Mlekodela. Prevzemna ponudba je tako merila na 2.981.148 delnic LM.
Čeprav so ob objavi prevzema v zadružnem sistemu poudarjali, da bo prevzemna ponudba veljala za uspešno ne glede na odstotek vseh pridobljenih delnic v postopku prevzemne ponudbe, saj ta ne vsebuje praga uspešnosti, niso skrivali, da nameravajo postati vsaj 51-odstotni lastniki mlekarne. Za dosego tega cilja so se zadnji mesec trudili prepričati imetnike delnic. Še včeraj je zato Stojkovič dejal, da »pogovori potekajo s posameznimi prodajalci, tudi s posameznimi malimi delničarji«. Te so zastopniki prevzemnikov zadnje dni klicali po telefonu in jih pozivali k prodaji. »Očitno so upali, da bo kriza pospešila prodajo pri malih delničarjih, medtem ko veliki niso pripravljeni prodajati po prenizki ceni, saj je njihova vrednost v bilancah višja. Prenizko so šli, preveč so špekulirali,« je komentiral eden od malih delničarjev. Tudi za Cvetano Rijavec, predsednico uprave LM, je bil to vzrok, da se ni odločila za prodajo svojega deleža.

Prevzemna ponudba se izteka Ljubljanske mlekarne z novimi ali starimi lastniki O odkupu večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn se piše In govori že skoraj tri leta. Družba Mlekodel, ki je že solastnica Ljubljanskih mlekarn, je skupaj s še nekaterimi slovenskimi kmetijskimi zadrugami, med njimi sta tudi KZ Ptuj in Mlekarska zadruga Ptuj, 19. septembra letos objavila prevzemno ponudbo za odkup delnic te mlekarne. Rok prevzemne ponudbe se izteče v petek (danes) ob 12 uri. Znano je, da je 33 zadrug skupaj z Mlekodelom, Zadružno zvezo Slovenije in Deželno banko Slovenije v svoji prevzemni ponudbi lastnikom ponudilo 6,5 evra za delnico, kar je precej manj, kot je bila postavljena prva cena pred dobrim letom dni (14 evrov). »Višino cene delnice smo oblikovali na podlagi opravljenega skrbnega pregleda mlekarne, njenih poslovnih rezultatov in izvedene cenitve podjetja. Prepričani smo, da bodo lastniki ocenili, da je ponujena cena prava in poštena za Ljubljanske mlekarne glede na njene poslovne rezultate in trenutne razmere na trgih. Ljubljanske mlekarne je zelo prizadela gospodarska kriza, kar je razvidno tudi iz rezultatov poslovanja podjetja, neugodne pa so tudi gospodarske in družbene razmere, ki zmanjšujejo prodajo, saj se kupna moč slovenskih gospodinjstev zmanjšuje, povečuje se nezaposlenost, vse večja je negotovost in slabi so obeti glede reševanja gospodarske krize. Poleg gospodarske in finančne krize je treba upoštevati tudi dogajanje na vse bolj nestabilnem mlečnem trgu,« je povedal predsednik nadzornega sveta Mlekodela Janko Stojkovič. Vsi našteti prevzemniki so sicer že doslej skoraj 32-odstotni lastniki Ljubljanskih mlekarn (od tega je delež 34 zadrug, povezanih v Mlekodel, 23,65-odstoten). Če bo odgovor lastnikov, ki prodajajo svoj delež, pozitiven, naj bi bile delnice po izvedenem prevzemu razdeljene med sodelujoče glede na količino pridobljenih delnic oziroma na velikost vložka. Vsaka zadruga pa se bo pozneje v skladu s svojo poslovno politiko odločila, ali bo lastnica delnic zadruga ali njeni člani kmetje. Naj spomnimo: prodaja večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn se vleče od decembra 2009, ko je konzorcij družb NFD Holding, holding Zvon ena in Zvon dva, KD ID in KD Kapital, ki imajo skupno v lasti okrog 54 odstotkov delnic, začel prodajo svojih lastniških deležev. Bo prevzemna ponudba zavrnjena? Čeprav se je kar dolgo govorilo tudi o tujih kupcih z boljšo ponudbo (predvsem nizozemsko podjetje Friesland Campina, italijansko podjetje Parmalad in francosko podjetje Danone), je zdaj že jasno, da teh ni in da je šlo zgolj za zavajajoče izjave, menijo prevzemniki. »Prevzemniki Ljubljanskih mlekarn ugotavljamo, da kupcev iz tujine, ki bi bili pripravljeni preseči prevzemno ceno Ljubljanskih mlekarn, ni. Tudi konkurenčna prevzemna ponudba po zakonu o prevzemih ne more biti več objavljena, zato smo prepričani, da je ponujena prevzemna cena za delnico prava. Glede na razmere na trgu mleka Ljubljanske mlekarne potrebujejo dolgoročnega in stabilnega lastnika,« menijo v družbi Mlekodel, ki jo vodi Anton Vrhovnik. Kljub precej optimističnim izjavam vodstva Mlekodela pa bo usoda prevzemne ponudbe oziroma bodočega lastništva mlekarne jasna šele v petek po dvanajsti uri. Precej manj optimističen glede uspešnega prevzema, kot sta Vrhovnik in Stojkovič, je direktor sodelujoče ptujske Kmetijske zadruge Marjan Janžekovič, ki je povedal: »Glede na neuradne informacije, ki jih imam, je zelo verjetno, da bodo lastniki zavrnili našo ponudbo, saj naj bi bila ponujena cena za delnico prenizka. Z negativnim odgovorom pa naša ponudba propade, vendar bomo še naprej iskali vse možnosti in rešitve, da postanemo večinski lastnik Ljubljanskih mlekarn.« Janžekovič je tudi potrdil, da v primeru zavrnitve letos do konca leta skoraj zagotovo ne bo nobenih sprememb v strukturi lastništva Ljubljanskih mlekarn oziroma bo ostal t. i. status quo. Prevzemniki pa glede omenjenega scenarija zavrnitve ponudbe v sporočilu za javnost opozarjajo delničarje, da država z novim letom napoveduje davek na finančne transakcije, ki lahko prizadene vse prodajalce delnic in imetnikom delnic naloži višje stroške. »Prodaja pred uvedbo nove zakonodaje prinaša tako nižje stroške prodaje in zato tudi večji izplen,« sporočajo lastnikom delnic.

Znano je, da je 33 zadrug skupaj z Mlekodelom, Zadružno zvezo Slovenije in Deželno banko Slovenije v svoji prevzemni ponudbi lastnikom ponudilo 6,5 evra za delnico, kar je precej manj, kot je bila postavljena prva cena pred dobrim letom dni (14 evrov).

»Višino cene delnice smo oblikovali na podlagi opravljenega skrbnega pregleda mlekarne, njenih poslovnih rezultatov in izvedene cenitve podjetja. Prepričani smo, da bodo lastniki ocenili, da je ponujena cena prava in poštena za Ljubljanske mlekarne glede na njene poslovne rezultate in trenutne razmere na trgih. Ljubljanske mlekarne je zelo prizadela gospodarska kriza, kar je razvidno tudi iz rezultatov poslovanja podjetja, neugodne pa so tudi gospodarske in družbene razmere, ki zmanjšujejo prodajo, saj se kupna moč slovenskih gospodinjstev zmanjšuje, povečuje se nezaposlenost, vse večja je negotovost in slabi so obeti glede reševanja gospodarske krize. Poleg gospodarske in finančne krize je treba upoštevati tudi dogajanje na vse bolj nestabilnem mlečnem trgu,« je povedal predsednik nadzornega sveta Mlekodela Janko Stojkovič. Vsi našteti prevzemniki so sicer že doslej skoraj 32-odstotni lastniki Ljubljanskih mlekarn (od tega je delež 34 zadrug, povezanih v Mlekodel, 23,65-odstoten). Če bo odgovor lastnikov, ki prodajajo svoj delež, pozitiven, naj bi bile delnice po izvedenem prevzemu razdeljene med sodelujoče glede na količino pridobljenih delnic oziroma na velikost vložka. Vsaka zadruga pa se bo pozneje v skladu s svojo poslovno politiko odločila, ali bo lastnica delnic zadruga ali njeni člani kmetje.

Naj spomnimo: prodaja večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn se vleče od decembra 2009, ko je konzorcij družb NFD Holding, holding Zvon ena in Zvon dva, KD ID in KD Kapital, ki imajo skupno v lasti okrog 54 odstotkov delnic, začel prodajo svojih lastniških deležev.

Bo prevzemna ponudba zavrnjena?
Čeprav se je kar dolgo govorilo tudi o tujih kupcih z boljšo ponudbo (predvsem nizozemsko podjetje Friesland Campina, italijansko podjetje Parmalad in francosko podjetje Danone), je zdaj že jasno, da teh ni in da je šlo zgolj za zavajajoče izjave, menijo prevzemniki. »Prevzemniki Ljubljanskih mlekarn ugotavljamo, da kupcev iz tujine, ki bi bili pripravljeni preseči prevzemno ceno Ljubljanskih mlekarn, ni. Tudi konkurenčna prevzemna ponudba po zakonu o prevzemih ne more biti več objavljena, zato smo prepričani, da je ponujena prevzemna cena za delnico prava. Glede na razmere na trgu mleka Ljubljanske mlekarne potrebujejo dolgoročnega in stabilnega lastnika,« menijo v družbi Mlekodel, ki jo vodi Anton Vrhovnik.

Kljub precej optimističnim izjavam vodstva Mlekodela pa bo usoda prevzemne ponudbe oziroma bodočega lastništva mlekarne jasna šele v petek po dvanajsti uri.

Precej manj optimističen glede uspešnega prevzema, kot sta Vrhovnik in Stojkovič, je direktor sodelujoče ptujske Kmetijske zadruge Marjan Janžekovič, ki je povedal: »Glede na neuradne informacije, ki jih imam, je zelo verjetno, da bodo lastniki zavrnili našo ponudbo, saj naj bi bila ponujena cena za delnico prenizka. Z negativnim odgovorom pa naša ponudba propade, vendar bomo še naprej iskali vse možnosti in rešitve, da postanemo večinski lastnik Ljubljanskih mlekarn.« Janžekovič je tudi potrdil, da v primeru zavrnitve letos do konca leta skoraj zagotovo ne bo nobenih sprememb v strukturi lastništva Ljubljanskih mlekarn oziroma bo ostal t. i. status quo.

Prevzemniki pa glede omenjenega scenarija zavrnitve ponudbe v sporočilu za javnost opozarjajo delničarje, da država z novim letom napoveduje davek na finančne transakcije, ki lahko prizadene vse prodajalce delnic in imetnikom delnic naloži višje stroške. »Prodaja pred uvedbo nove zakonodaje prinaša tako nižje stroške prodaje in zato tudi večji izplen,« sporočajo lastnikom delnic.

6,5 €

Ko so pred dnevi dejali, da za delnico ponujajo 6,5 evra, so bili poznavalci nad ponujenim presenečeni, saj bi to pomenilo, da bi zadružnike prevzem Ljubljanskih mlekarn stal samo 28 milijonov evrov - kar ni ravno veliko za družbo, ki je lani ustvarila skoraj 160 milijonov evrov prihodkov in 10 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo. Zanimivo je tudi to, da družba Mlekodel svoj že obstoječi delež v Ljubljanskih mlekarnah (25 odstotkov) v svojih bilancah vrednoti po 10,3 evra za delnico.

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zadruzniki-ljubljanskih-mlekarn-ne-bodo-kupili-za-vsako-ceno/291958
http://www.km-z.si/novica.aspx?id=379
http://kr-og.sta.si/2012/10/prvi-nadzornik-mlekodela-za-sta-cena-za-delnico-ljubljanskih-mlekarn-je-primerna-in-postena/
http://www.l-m.si/medijsko_sredisce/arhiv/2010

Mnenje poslovodstva družbe o prevzemni ponudbi

Na podlagi 34. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) poslovodstvo družbe Ljubljanske mlekarne objavlja mnenje.

Na podlagi 34. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) poslovodstvo družbe Ljubljanske mlekarne, mlekarska industrija, d.d., Tolstojeva ulica 63, 1000 Ljubljana, objavlja naslednje sporočilo:

Poslovodstvo družbe Ljubljanske mlekarne, mlekarska industrija, d.d., Tolstojeva ulica 63, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju: družba), je dne 19. 9. 2012 prejelo prevzemno ponudbo in prospekt za odkup delnic družbe s strani prevzemnika družbe Mlekodel upravljanje in storitve d.o.o., Ižanska cesta 303, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prevzemnik). V zvezi z vsebino prevzemne ponudbe in prospekta daje poslovodstvo družbe naslednje mnenje:

1. Poslovodstvo družbe ocenjuje prevzemno ponudbo izključno v okviru navedb, ki jih je prevzemnik navedel v točki 4 prospekta za odkup delnic družbe. V primeru uresničitve navedenih navedb, poslovodstvo družbe ocenjuje, da uspešno izveden prevzem družbe ne bo imel vpliva na zaposlovanje v družbi in ne bo vplival na kraj opravljanja poslov. Prospekt za odkup delnic družbe ne vsebuje strateških načrtov prevzemnika za družbo in iz tega razloga poslovodstvo družbe ne more podati ocene glede navedenega.

2. Med prevzemnikom in poslovodstvom družbe ne obstaja dogovor glede prevzemne ponudbe.

3. Med prevzemnikom in poslovodstvom družbe ni dogovora glede uresničevanja glasovalnih pravic iz vrednostnih papirjev, ki jih že ima prevzemnik.

4. Edina članica poslovodstva družbe je imetnica 2.550 delnic družbe in prevzemne ponudbe ne namerava sprejeti.

5. Zadnje revidirano letno poročilo družbe je dostopno na spletni strani družbe (http://www.l-m.si/o_druzbi/letna_porocila) in spletni strani Ajpes (www.ajpes.si). Zadnja revidirana knjigovodska vrednost delnice družbe je na dan 31. 12. 2011 znašala 11,82 EUR.

Informacije, ki jih vsebuje objava, bodo na voljo na uradni spletni strani Ljubljanske mlekarne, mlekarska industrija, d.d., www.l-m.si najmanj 5 let od datuma objave.

Ljubljana, 28. 9. 2012
Ljubljanske mlekarne, mlekarska industrija, d.d.
Predsednica uprave
Cvetana Rijavec
http://www.l-m.si/aktualno

Zadružni prevzem Ljubljanskih mlekarn naj bi se sfižil

Delnice naj bi prodala le četrtina malih delničarjev in nihče od velikih lastnikov
Včeraj je potekel rok za prevzemno ponudbo za Ljubljanske mlekarne (LM) , ki so jo skupaj objavili zadružniki, razplet pa naj bi uradno razkrili v ponedeljek. A naši viri pravijo, da prevzem ni uspel, saj naj bi se za prodajo delnic po 6,5 evra na koncu odločila le približno četrtina malih delničarjev Ljubljanskih mlekarn, ki imajo v tej družbi skupaj približno 11-odstotni lastniški delež, in nihče od velikih lastnikov. Po neuradnih informacijah so si kupci in nekateri prodajalci 68-odstotnega deleža LM (konzorcij podjetij NFD Holding, Skupina KD Group in banka Factor) sicer segli v roke, a ker naj bi se pojavil tuji kupec, ki naj bi za delnico ponujal več kot zadružniki, torej več kot 6,5 evra, naj bi bil zadružni posel pod vprašajem.

Niti cena niti časi niso »fajn« Med tistimi malimi delničarji, ki so se odločili za prodajo delnic po 6,5 evra, je tudi Ivanka Valjavec, svetovalka predsednice uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetane Rijavec. »Pred leti sem delnice kupila po 10 evrov, zdaj jih prodajam po 6,5 evra. Popolna kapitalska izguba torej. Prodajam jih z žalostjo v srcu. Argumentov, zakaj sem to storila, nimam, sem pa sita teh delničarsko-kapitalskih zgodb,« nam je svojo odločitev pojasnila Valjavčeva. Eden od manjših delničarjev, ki po številu delnic sodi med 30 največjih lastnikov LM, panamje dejal, dajihpo tako nizki ceni (zanje bi dobil skoraj še enkrat manj kot pred tremi leti) ni hotel prodati. Pravi, daje dobil več ponudb, vse po 6,5 evra za delnico, morebitni tuji odkupovalci pa se nanj niso obrnili. Prevzemniki Ljubljanskih mlekarn -Mlekodel, Zadružnazveza Slovenije, Deželna banka Slovenij e in 33 zadrug- so še pred desetimi dnevi ugotavljali: »Kupcev iz tujine, ki bi bili pripravljeni preseči prevzemno ceno Ljubljanskih mlekarn, ni. Postajajasno, da so izjave posameznikov o kupcu z višjo prevzemno ceno zavajajoče.« Matjaž Gantar, predsednik uprave KD Group, enega od prodajalcev večinskega svežnja delnic LM, nam je včeraj zatrdil nasprotno. »Pojavil seje še en kupec iz tujine, ki naj bi za delnico ponudil več. Če je to res, te ponudbe ne moremo ignorirati. Cena, ki jo ponujajo zadružniki, ni fajn, a tudi časi niso fajn. Mi bi jo sprejeli, toda če pride višja ponudba, na ceno zadružnikov ne smemo pristati,« nam je dejal Gantar, ni pa vedel, ali je domnevni kupec iz tujine izrazil le namero po prevzemu Ljubljanskih mlekarn ali je oddal tudi ponudbo in se torej izkazal z denarjem. »Če bodo LM tuja mlekarna, bo sem prihajalo mleko bog ve od kod« Gantar, ki je že nekaj let zaradi lastniškegaprerivanjaza Deželno banko Slovenije v vojni z zadružniki, zagotavlja nasprotno, češ da jim je KD Group že od nekdaj zelo naklonjen. »Skupaj smo pred toliko časa začeli biznis. Leta 1994 smo skupaj kupili celjsko mlekarno. Ves čas tudi zagovarjamo, da bi se moralo slovensko mlekarstvo skoncentrirati in postati zadružna last. A se je to začelo dogajati šele zdaj. V primeru Ljubljanskih mlekarn so na potezi zadružniki, ki pa morajo vpostopku javne ponudbe zmagati. V režimu javne ponudbe veljajo procedure, mimo katerih se ne da,« pravi Gantar. Želi si tudi, da bi Ljubljanske mlekarne ostale v slovenski lasti, kajti brez živilske industrije po njegovem tudi slovenskega kmeta ne bo: »Če bo to tuja mlekarna, bo sem prihajalo mleko bog ve od kod.« Gantar ocenjuje, da so zadružniki sposobni izpeljati projekt Ljubljanske mlekarne, se pa bodo morali po njegovem dokaj hitro obrniti. »Za začetek potrebujejo predvsem dobrega korporativnega odvetnika, a nisem imel občutka, da bi ga imeli,« meni naš sogovornik.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042558517

LACTALIS

Večinski delež Ljubljanskih mlekarn Francozom
Francoski Lactalis je prevzel Ljubljanske mlekarne, zadružniki presenečeni

Največja svetovni mlekar, francoski Lactalis Group, je prevzel Ljubljanske mlekarne in od NFD Holdinga, Factor banke, KD Skladov ter Save kupil njihov 50,3-odstotni paket delnic. Za nakup večinskega deleža mlekarn so Francozi po naših zanesljivih informacijah odšteli slabih 20 milijonov evrov oziroma med 8,5 in 9 evri za delnico.
https://www.dnevnik.si/poslovni-dnevnik/poslovni/novice/vecinski-delez-ljubljanskih-mlekarn-francozom

Lactalis prevzema Ljubljanske mlekarne

Francoski prehrambeni velikan Lactalis namerava prevzeti 50,3-odstotni delež Ljubljanskih mlekarn, sporočajo iz francoske skupine. Dogovor o nakupu deležev so sklenili z družbami NFD Holding, Factor Banka, KD Delniški Dohodkovni, KD Banka in Sava. Drugi največji delničar mlekarn ostaja Mlekodel.

V Lactalisu pravijo, da so se pogovori z delničarji odvijali prejšnji teden. Vrednosti posla ne razkrivajo, pravijo le, da je cena višja kot v nedavni prevzemni ponudbi Mlekodela, Deželne banke Slovenije (DBS) in zadrug.

Posel bo presojal še urad za varstvo konkurence, družba pa bo morala nato skladno z zakonom objaviti prevzemno ponudbo za preostali delež.

O Lactalisu
Francoska skupina Lactalis ima 80-letno tradicijo. Zaposluje 54 tisoč ljudi v 56 državah. Lani so ustvarili 15 milijard evrov prihodka. Njihove najbolj znane blagovne znamke so Président, Galbani and Parmalat.
http://www.finance.si/lactalis_prevzema_ljubljanske_mlekarne_1_732984

DUKAT

Mlekodel bo prodal svoj delež v Ljubljanskih mlekarnah

Zadruge, članice družbe Mlekodela, ki so lastnice skupaj 23,65 odstotka delnic Ljubljanskih mlekarn, so se na današnji skupščini odločile, da bodo sprejele prevzemno ponudbo podjetja Dukat. Ta hrvaška družba, članica francoske skupine Lactalis, za delnico mlekarn ponuja po 8,75 evra.

Dukat že ima v lasti 50,28 odstotka Ljubljanskih mlekarn, ponudbo za prevzem vseh preostalih pa je objavil 19. aprila. Ponudba velja do 20. maja do 12. ure.

»Odločitev za prodajo deleža Mlekodela v Ljubljanskih mlekarnah temelji na novih dejstvih, kjer je večinsko lastništvo že v lasti mlekarne Dukat. Ta je postal lastnik 50,28-odstotnega deleža Ljubljanskih mlekarn marca, ko je prejel dovoljenje Agencije za varstvo konkurence,« so odločitev pojasnili v Mlekodelu.

Prepričani so, da zadruge po končani prevzemni ponudbi na poslovno politiko mlekarne ne bodo imele vpliva, tudi če bi ohranile manjšinsko lastništvo.

Zadruge niso bile nikoli večinske lastnice Ljubljanskih mlekarn. »Zadnja lastniška struktura nam ni omogočala zastopanosti v nadzornem svetu in s tem aktivnejšega vključevanja v upravljanje mlekarne. Mlekodel si je zato skupaj z zadrugami, Zadružno zvezo Slovenije in Deželno banko Slovenije vseskozi prizadeval, da bi pridobil večinski delež in mlekarno ohranil v slovenski lasti,« so še zapisali v sporočilu za javnost

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan pa je danes v Bruslju izrazil željo, da bo tudi novi lastnik vodil Ljubljanske mlekarne na način družbeno odgovornega podjetja. Da ne bo gledal ozko le na maksimiziranje dobička, ampak da bo opazoval tudi svoje dobavitelje, ki so od njega odvisni.

Zadružnemu sistemu, ki ni uspel z nakupom tega pomembnega slovenskega podjetja, pa Židan predlaga, naj sredstva iz kupnine koristno uporabi pri ostalih slovenskih mlekarnah, ki so v njegovi lasti, in jih usposobi za konkurenčni boj ne samo v Sloveniji ampak tudi na tujih trgih.

Ker je govedoreja izjemnega pomena za slovensko kmetijstvo, v Mlekodelu pričakujejo, da bodo z novim lastnikom kot dobavitelji mleka našli dogovor, ki bo slovenskim kmetom in zadrugam zagotavljal dolgoročen odkup in predelavo mleka po za kmeta sprejemljivih cenah ter potrošnikom zagotavljal nemoteno oskrbo s kakovostnim mlekom in mlečnimi izdelki.

Dukat je 50,28-odstotni lastniški delež v Ljubljanskih mlekarnah prevzel od Lactalisa, ki je ta delež lani odkupil od NFD Holdinga, Factor banke, KD skladov, KD banke in Save. Vrednost posla ni bila razkrita, mediji so pa so takrat navajali številko nekaj manj kot 20 milijonov evrov. V skupini so razkrili le, da je bila cena za delnico višja kot 6,50 evra, kolikor so pred tem v prevzemni ponudbi za mlekarne ponujali Mlekodel, Deželna banka Slovenije, Zadružna zveza Slovenije ter 33 zadrug.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/mlekodel-bo-prodal-svoj-delez-v-ljubljanskih-mlekarnah

IZTISNITEV MALIH DELNIČARJEV

Dukat namerava izplačati male delničarje Ljubljanskih mlekarn
Odpravnina naj bi znašala 8,75 evra

Ljubljanske mlekarn, katerih največji lastnik je hrvaški Dukat, nameravajo iztisniti 288 malih delničarjev.

Po poročanju Financ bodo Ljubljanske mlekarne na skupščini odločale o iztisu malih delničarjev. Odpravnina na delnico pa naj bi znašala 8,75 evra, kolikor je Dukat plačal v prevzemni ponudbi. Svoje lastniške deleže so že prodale kmetijske zadruge, zbrane okrog družbe Mlekodel, ki so pred Dukatom neuspešno skušale prevzeti Ljubljanske mlekarne.

Mlekodel in Deželna banka Slovenije sta oktobra lani objavila prevzemno ponudbo za Ljubljanske mlekarne, v kateri sta ponujala 6,5 evra za delnico. Ponudba pa je bila neuspešna, saj so pridobili le 4,4 odstotka podjetja. Konec oktobra pa je nato prevzem po 8,75 evra za delnico prek Dukata napovedal francoski Lactalis.

Vodilni hrvaški mlekar Dukat je s prevzemom Ljubljanskih mlekarn pridobil vodilni tržni delež v Sloveniji ter mlekarno v Tuzli. Dukat je v BiH-u lastnik distribucijske mreže in mlekarne Inmer, v Srbiji mlekarne Somboled, Ideala v Makedoniji, v Romuniji pa ima v lasti mlekarno LaDorna. V Bolgariji pa je nedavno ustanovil svoje podjetje.
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/dukat-namerava-izplacati-male-delnicarje-ljubljanskih-mlekarn/312622

zoran13

KOLEKTOR GROUP d.o.o.

1963 Ustanovitev Tovarne kolektorjev Idrija
1968 Podpis dolgoročne pogodbe o skupnem vlaganju in sodelovanju z nemškim podjetjem Kautt & Bux
1980 - 1984 Začetki lastnega razvoja tehnologije ter pridobitev prvega patenta
1990 - 1991 Začetek privatizacije Kolektorja d.o.o. Kolektor skupaj z Kautt &Bux-om ustanovi trgovsko firmo Comtrade GmbH v Celovcu, ki postane osnova za internacionalizacijo trgovske mreže po svetu
1993 Ameriško podjetje Kirkwood kupi Kauttt&Bux in tako posredno postane 51- odstotni lastnik Kolektorja
1994 Poslovna strategija: razvoj in trženje blagovne znamke KOLEKTOR
1997 Kolektor prevzame vodilno vlogo v proizvodnji komutatorjev v Evropi.
1999 Strategija globalizacije in internacionalizacije
2000-2001 V procesu globalizacije in diverzifikacije proizvodnega programa Kolektor postane večinski lastnik družb Iskra Feriti (Ljubljana), Sinyung (Južna Koreja), TKI Inc. (ZDA), Synatec (Idrija)
2002 Kirkwood proda svoj poslovni delež slovenskim lastnikom Kolektorja; s tem postane Kolektor 100-odstotna slovenska last. Kolektor odkupi od Kirkwooda nemško podjetje Kautt&Bux
2004 Kolektor vpelje koncernski način vodenja in upravljanja družb
2006 Prevzem družbe LIV Postojna ter združitev dela družbe Synatec in družbe Abit v novo sinergijsko družbo Kolektor Sinabit
2007-2010 Z nakupom družbe Etra 33, ki se preimenuje v Kolektor Etra, koncern Kolektor vstopi na področje energetike.
Združitev programov orodjarstva in strojegradnje na lokacijah Postojna in Idrija v družbo Kolektor Orodjarna.
Z nakupom nemške družbe Missel Schwab se dopolni program na področju stavbne tehnike.
Kolektor s prevzemom družbe ECS Essen dopolni svoj program magnetnih materialov in jo kot Kolektor Magnet Tehnology GmbH vključi v koncern.
Ustanovitev družbe Kolektor KFH.
Ustanovitev družbe Kolektor Kočevje .

Osnovni kapital: 20.469.403 €
Čisti prihodki od prodaje: 118.709.960 €
Čisti dobiček: 7.811.039 €

PREVZEM IN KONCENTRACIJA

FMR d.d. - 814.015 delnic

http://www.uvk.gov.si/fileadmin/uvk.gov.si/pageuploads/informacija_javnega_znacaja/ijz111.pdf
http://www.a-tvp.si/Documents/Seznam_4_clen_ZPre-15.4.2009_(NOV)-4.pdf

Stojan Petrič - 7,9%
Jurij Kleindienst - 7,8 %
Jožef Rupnik - 7,4 %
Jožef Potočnik - 7,4 %
Ivan Albreht - 6 %
Radovan Bolko - 6 %
Nataša Luša - 5,3 %
Bojan Sever - 1 %

RAZKRITJE

Po dveh desetletjih razkriti dejanski lastniki Kolektorja Group

Polovica družbe Fond, ki obvladuje lastništvo Kolektorja Group, je v rokah osmih ljudi

Ugibanj o tem, kdo so dejanski lastniki idrijskega koncerna Kolektor Group, je konec. Po dveh desetletjih je namreč družba Fond, ki prek povezanih družb obvladuje večinski delež v Kolektorju Group, svoje delnice končno vpisala v register Centralne klirinško depotne družbe KDD. S tem so se prvič razkrili tudi njeni lastniki.

Prvi mož Kolektorja Group Stojan Petrič je tudi največji lastnik idrijske skupine. V lasti ima namreč slabih osem odstotkov družbe Fond, ki ima v svoji neposredni in posredni lasti večinski delež Kolektorja Group.

Čeprav je pri menedžerskem odkupu Kolektorja Group sodelovalo kar okoli 1000 sedanjih in nekdanjih zaposlenih, delniška knjiga družbe Fond razkriva, da je pretežen del lastništva dejansko v rokah peščice najvidnejših kadrov idrijske skupine. Največji lastnik družbe Fond je s 7,9-odstotnim deležem delnic z glasovalno pravico predsednik Kolektorja Group Stojan Petrič, ki ima v lasti tudi manjše lastniške deleže v družbah FMR Holding, FI in Kolektor Synatech. Le nekoliko manjši paket delnic z glasovalno pravico imajo član nadzornega sveta FMR in finančni direktor Kolektorja Sikom Jurij Kleindienst (7,8 odstotka), član nadzornega sveta Fonda Jožef Rupnik (7,4 odstotka) in nekdanji član nadzornega sveta FMR Jožef Potočnik. Slabih šest odstotkov rednih delnic imata v lasti tudi direktor družbe FI Ivan Albreht in glavni izvršni direktor Kolektorja Group Radovan Bolko, na mestu sedme največje lastnice pa je mogoče najti Natašo Lušo (5,3 odstotka), članico nadzornega sveta FMR Holdinga in odvetnico več družb iz koncerna Kolektor Group. Med večjimi lastniki Fonda je z nekaj več kot odstotkom delnic tudi aktualni idrijski župan Bojan Sever. Pred nastopom županske funkcije je bil zaposlen v družbi Ascom, ki se ukvarja s proizvodnjo elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev.

Javno objavljena lastniška struktura družbe Fond razkriva, da je lastništvo koncerna Kolektor Group veliko manj razpršeno, kot se je predvidevalo vrsto let, saj ima samo omenjenih osem lastnikov v lasti polovico vseh delnic družbe Fond z glasovalno pravico. Skupno ima Fond okoli 220 delničarjev, od česar jih ima slabih 150 v lasti redne delnice, preostali pa prednostne delnice brez glasovalne pravice. Kljub sorazmerno velikemu številu delničarjev sta se v zadnjih letih skupščin udeleževali praktično le Nataša Luša in Darja Petrič Florjančič, direktorica Fonda in hči Stojana Petriča. Skupina Fond, ki jo sestavlja 40 podjetij, je sicer lani ustvarila že skoraj 430 milijonov evrov prihodkov in 43 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), medtem ko je čisti dobiček znašal dobrih 23 milijonov evrov. Skupno je imela Skupina Fond konec lanskega decembra za 370 milijonov evrov premoženja, ob 164 milijonih evrov kapitala pa je imela najetih za slabih 80 milijonov evrov bančnih posojil.

Matična družba Fond je na drugi strani lani ustvarila 1,7 milijona evrov čistega dobička, ki je v pretežni meri izviral iz dividend, ki so ji jih izplačale njene hčerinske družbe. S temi dividendami je Fond lani odplačal tudi del bančnih posojil, ki jih je bilo konec lanskega leta še za pet milijonov evrov. Največja naložba Fonda je sicer njegov četrtinski delež Kolektorja Group, ki ga v svojih bilancah vrednoti na 18 milijonov evrov, medtem ko četrtinski delež Kolektorja Etre (nekdanja Etra 33) vrednotijo na slabih osem milijonov evrov. Med preostalimi večjimi naložbami je tudi dva milijona evrov vreden 61-odstotni lastniški delež družbe FI, ki ima v lasti 26-odstotni delež Kolektorja Group.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042558250
http://www.kolektor.si/novice-sejmi-dogodki
http://www.kolektor.si/resources/files/doc/komunitator/december05.pdf

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Jan 2013 14:49; skupaj popravljeno 1 krat

ALCAN

Hidria: pogodbo je kršil Alcan in ne Tomos

V korporaciji Hidria, ki je večinska lastnica koprskega Tomosa, so presenečeni nad tožbo, ki jo je na koprskem sodišču vložila nemška podružnica kanadske družbe Alcan. Ta namreč zahteva izločitev Tomosa iz skupne družbe Alcan Tomos, ki so jo ustanovili pred desetletjem, ker naj bi Tomos kršil osnovna določila pogodbe o skupnem vlaganju. V Hidrii zdaj trdijo ravno nasprotno, češ da je pogodbo o skupnem vlaganju že več časa kršil ravno Alcan, ne pa Tomos.

V Hidrii pojasnjujejo, da je njihov strateški program program livarstva, ki ga razvijajo v Alcan Tomosu in na proizvodni lokaciji v Spodnji Idriji. "Zato smo pred približno dvema letoma, ko je Alcan objavil novico, da se zaradi uvrstitve livarstva med nestrateške programe dolgoročno umika tako iz lastništva družbe BDW kot družbe Alcan Tomos, pričeli z Alcanom dogovarjati o nakupu njihovega 66,67-odstotnega deleža v družbi Alcan Tomos," pojasnjujejo v Hidrii. Trdijo tudi, da so se z Alcanom želeli dogovoriti, kako izboljšati poslovanje Alcan Tomosa, pa se vodstvo ni odzivalo. "Zaradi kršitev pogodbe o skupnem vlaganju in zakonskih določb smo bili pred meseci prisiljeni na koprskem sodišču vložiti tožbo zoper Alcan Tomos. Ker želimo poiskati rešitev nastale situacije po mirni poti, je bila po dogovoru z vodstvom družbe Alcan Tomos na naš predlog izvršitev tožbe že dvakrat odložena," pravijo v Hidrii, kjer še zagotavljajo, da bodo še naprej aktivno sodelovali pri poslovanju Alcan Tomosa.
https://www.dnevnik.si/poslovni-dnevnik/poslovni/novice/188747

TOMOS INVEST

Tomos bo ugasnil do začetka decembra

Včeraj so delavci Tomosa začeli prejemati prve odpovedi zaposlitve, saj bo Tomos Invest (včasih Tomos) do začetka decembra po hitrem postopku ukinil družbo Toms, ki so jo ustanovili v začetku letošnjega leta.

Glavni razlog za to je po besedah direktorja Tomsa Dragana Grgića odpoved pogodbe o opravljanju storitev s strani sestrskega podjetja Tomos Proizvodnja, ki je bilo večinski kupec njihovih storitev. "Dejavnost Tomsa v Sloveniji žal ni več konkurenčna, saj se proizvodnja zaradi stroškov dela seli v Indijo in na Kitajsko," je pred časom pojasnil Grgić in dodal, da brez te pogodbe niso imeli več pogojev za nadaljevanje poslovanja družbe.

Grenko-sladko zmago pa so dosegli vsaj sindikati, saj približno sto zaposlenih Tomosa le ne bo pristalo na cesti, kot je sprva kazalo. Zanje so dosegli prezaposlitev v drugih družbah znotraj korporacije Hidria, ki je prek tuje investicijske družbe še vedno lastnica Tomos Investa. Nekaj delavcev pa se prezaposlilo v Cimos, Lamo in druga obalna podjetja, kjer bodo imeli delavci Tomsa po dogovoru prednost pri zaposlitvi pred zunanjimi prijavljenimi. "Prav vsi delavci bodo dobili tudi odpravnino, ki bo za dvajset odstotkov višja od najprej predvidene. Plačali jim bodo še nadure in dopust," je zadovoljen sekretar sindikata SKEI za obalno-kraško regijo Sašo Ristič. Nekaj delavcev se bo tudi predčasno upokojilo. Sindikalisti so zadovoljni tudi zato, ker so bili v Tomsu zlasti težje zaposljivi ljudje.
https://www.dnevnik.si/poslovni-dnevnik/poslovni/novice/278979

TOMOS

Tomosova tovarna v Kopru po 58. letih zapira vrata

V Kopru kmalu ne bodo več izdelovali motornih koles znamke Tomos. Tovarno, iz katere so v 58. letih delovanja v svet odromala številna motorna kolesa in izvenkrmni ladijski motorji, bodo do decembra zaprli. Proizvodnjo dvokolesnikov bodo po navedbah korporacije Hidria, v katero je vključena koprska družba Tomos motoindustrija, nadaljevali drugje.

Tomos motoindustrija gre v postopek prostovoljne likvidacije. Hidria sicer namerava ohraniti blagovno znamko Tomos. Razvoj bo še naprej potekal v Kopru, proizvodnjo pa bodo preselili. Kam, za zdaj ne povedo, pojasnjujejo pa, da bo ta potekala pri "dosedanjih partnerjih, ki razpolagajo z večjimi kompetencami pri montaži dvokoles". "Gre za kvalitetne in priznane proizvajalce z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju," dodajajo lastniki.

Med razlogi v Hidrii navajajo "vse večje povpraševanje in naraščajoče trende na trgu ZDA in željo po bolj konkurenčnem položaju na trgu". Tomos, katerega najpomembnejša tržišča so ZDA in zahodna Evropa, je bil edini proizvajalec koles z motorjem, ki je te sestavljal v Evropi, pojasnjujejo.

"Dejansko smo bili prisiljeni, da svojo proizvodnjo koncentriramo tam, kjer bo to najbolj ugodno za naše kupce. Medtem želimo razvoj zadržati v Sloveniji. Vse raziskave in razvoj na področju dvokoles tako ostajajo v Tehnološkem Parku Koper," poudarjajo v Hidrii.

Za zaposlene v Tomosovem obratu je novica o prenehanju proizvodnje prišla povsem nepričakovano, je potrdil sindikalni zaupnik Zlatko Bera. Na konkretnejše informacije o tem, kakšna bo njihova prihodnost, še čakajo. Več bo predvidoma znanega v začetku novembra.

Zaposleni sicer upajo, da bodo z lastnikom našli razumno rešitev. To bi lahko bila prezaposlitev večine v Hidriin obrat v neposredni bližini Tomosa. Da bodo za vse zaposlene poskušali poskrbeti oziroma jih prezaposliti, in sicer v prvi vrsti znotraj Hidrie, zagotavlja tudi lastnik.

Tovarna motornih koles Sežana je bila leta 1954 ustanovljena v Kopru kljub prvotnim idejam, da bi se obrat gradilo v Sežani. Tovarna, ki je začela z izdelavo licenčnih motorjev, je kmalu razvila lastne znamke.

Prvi direktor Tomosa Franc Pečar je licenčno pogodbo podpisal z avstrijsko tovarno Steyr-Daimler-Puch. Leta 1955 so tako izdelali prvih 137 motorjev znamke Tomos Puch SG 250, poleg tega pa še 124 skuterjev in sto mopedov. Licenčna proizvodnja je v naslednjih letih naraščala, obenem pa se je Tomos usmeril v lasten razvoj serijskih modelov.

Kot prvi se je v poznih 50. letih na trgu pojavil Colibri, izpeljanka Puchovega mopeda MS 50. V Tomosu so pod skupno znamko Colibri izdelali več modelov z oznakami od ena do 13. Najuspešnejši je bil Colibri tipa 12 oziroma njegova izpeljanka Colibri T 12, ki je v začetku 60. let postala najbolj priljubljen moped pri nas.

"Zlati časi" v 60. in začetku 70. let so prinesli vrhunec po številu novih rešitev, prototipov in patentov. Leta 1962 so v Tomosu ustanovili Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, kasnejši Tomosov inštitut. Po letu 1973 so imela vsa Tomosova motorna kolesa in kolesa s pomožnimi motorji vgrajene motorje lastne konstrukcije. Že v 60. letih so so se v Tomosu usmerili v lažja motorna kolesa s prostornino do 50 cm, v začetku 70. let pa so izdelali prvi Avtomatic A1.

Mejnik v razvojni dejavnosti je prinesla kriza med letoma 1979 in 1980. V 80. letih je Tomos posodobil program motornih koles in se z novimi modeli znova postavil ob bok svetovni konkurenci. Podjetje je večji pretres doživelo v 90. letih, ko je izgubilo trge nekdanje skupne Jugoslavije. Leta 1998 je Tomos postal sestavni del korporacije Hidria.

Tomosova motorna kolesa in izvenkrmni ladijski motorji so doma in po svetu postali sinonim za dobro prodajan in vzdržljiv izdelek. Manj znano je morda, da so v Tomosu razvijali tudi tekmovalni program motornih koles, s katerim so v 60. in 70. letih celo zmagovali na mednarodnih dirkah za evropski pokal.

V "zlatih časih" je bilo v tovarni, ki je v svojem obstoju doživela kar nekaj vzponov in padcev, okrog 2.500 zaposlenih. Letno izdelali med 80.000 do 100.000 dvokoles. V zadnjem času je bilo letno v Tomosu izdelanih med 10.000 in 15.000 dvokoles.
https://www.dnevnik.si/poslovni-dnevnik/poslovni/novice/tomosova-tovarna-v-kopru-po-58-letih-zapira-vrata

TOMOSOV DOKUMENTAREC

Dokumentarec o Tomosu

V produkciji Dokumentarnega programa RTV Slovenija je nastal dokumentarni film Tomos, ki pripoveduje o nekdanji koprski tovarni motociklov.

Režiser in scenarist Marjan Frankovič upa, da ga bo mogoče razumeti predvsem kot hommage domači tehniški inteligenci in vsem zaslužnim za zavidljive, otipljive tehnološke in športne dosežke.

Film so v začetku tedna premierno predvajali v koprskem Pokrajinskem muzeju. Frankovič je za STA povedal, da upa, da je film dovolj stvaren in ga ne bo moč razumeti kot "slavospeva sistemu, ki je sicer vse to omogočil ali vsaj toleriral, vendar se je dokončno sesul v 80. letih".

K snemanju dokumentarca o tovarni, ki je po 58 letih lani zaprla svoja vrata, je Frankoviča spodbudilo srečanje v istrski vasi Pregara decembra 2011 z domačinom, ki je bil zaposlenim v tedanjem tovarniškem razvojnem oddelku: "Tedaj sem izvedel tudi za slavno Tomosovo dirkalno zgodovino, še precej več pa pozneje, ko sem odpiral različna spletna mesta poznavalcev, zbirateljev in navdušencev."

Tako so avtorji filma stopili v stik z Muzejem motociklov na Vranskem, z muzejem in delavnico ter skupino Egona Fornazariča v Novi Gorici ter z bivšimi tekmovalci in konstruktorji. Zlasti pri navezovanju stikov pa so združili moči z avtorjem koprske razstave o Tomosu Stevom Vujićem, sicer snemalcem na TV Koper.

"Koprska razstava je zajela ves diapazon Tomosovih produktov, medtem ko je mene pri scenaristični zamisli, tudi pod vplivom strokovnega svetovalca Janeza Groma, zagrela in zaposlila predvsem zgodba o dirkalnikih," priznava Frankovič.

Kot dodaja, bi usoda tovarne kot celote morala postati predmet povsem drugačnih raziskav in pristopa: "Dokumentarni film sicer razpira in zastavlja zanimiva vprašanja, ne postreže pa z enoznačnimi odgovori in dognanji ter dokazljivo resnico, saj je zavezan posamičnim pričevalcem, njihovi osebni oceni in izkušnji ter spominu."

Presenetljivo uspešnost Tomosa je po njegovem mnenju moč tolmačiti iz pogojev njene vzpostavitve: "Da je sploh lahko nastala na tedaj precej demografsko osiromašenem prostoru, je bil diktat politike."

In če je politika vsaj na začetku gotovo postavila tudi sposobno vodstvo, so težave, kot navaja Frankovič, "po mnenju mnogih nastopile šele zaradi pretiranega političnega kadrovanja".

Sam meni, da je počasno umiranje Tomosa na Koper in lokalno prebivalstvo delovalo porazno, "tudi zato, ker je bilo ogromno aktivnega prebivalstva neposredno, še več pa posredno vezanega nanjo". Ob dolgotrajnem "nereševanju" Tomosa pa "se prebuja in razrašča družbeno nezaupanje in apatija do prihodnosti, vse to pa vodi k pogrevanju nestvarnih mitov," še dodaja Frankovič.
http://www.primorska.info/novice/20834/dokumentarec_o_tomosu

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 29 Feb 2016 18:13; skupaj popravljeno 4 krat

FINANČNI SVETOVALCI

TEORIJA ZAVAJANJA

S&P mora v Avstraliji plačati odškodnino zaradi zavajanja

Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je zavajala vlagatelje s podeljevanjem najboljših bonitetnih ocen zapletenim in visoko tveganim finančnim produktom, je razsodilo avstralsko zvezno sodišče. Skupaj z banko ABN Amro mora zato 12 avstralskim občinam plačati 30 milijonov avstralskih dolarjev odškodnine, poročajo tuji mediji.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) piše, da so avstralske občine v finančni krizi izgubile več kot 90 odstotkov svojega premoženja zaradi investicij v tvegane produkte, ki pa jim je S&P prisodila najboljšo bonitetno oceno AAA. Investicije so bile vredne 15,8 milijona avstralskih dolarjev (12,73 milijona evrov).

Avstralsko sodišče je ocenilo, da "razumno sposobna" bonitetna hiša ne bi mogla podeliti najvišje bonitetne ocene "groteskno zapletenim" proizvodom, poroča britanski časnik Financial Times (FT). S&P in ABN Amro, ki je ustvarila sporne finančne produkte, sta tudi objavljali informacije in izjave, ki so bile bodisi "napačne", bodisi "nemarna popačenja", ugotavlja sodišče.

V S&P so napovedali, da se bodo na razsodbo pritožili. Opirajo se predvsem na dejstvo, da v poročilu, ki so ga prejele občine, jasno piše, da se na oceno finančnega produkta ne gre zanašati v smislu nasveta glede investicije.

Kljub temu pa razsodba predstavlja prvi primer, v katerem je bila ugotovljena krivda kakšne bonitetne hiše v primeru strukturiranih finančnih proizvodov. Nekateri ocenjujejo, da gre za prvi primer, ko bo bonitetna agencija dejansko odgovorna za oceno, ki jo je podala, in ji ne bo več omogočeno skrivanje za pravnimi opozorili.

Številni menijo, da bo razsodba k podobnim tožbam spodbudila tudi obubožane vlagatelje v Evropi in ZDA. Tam so se sicer bonitetne hiše v dosedanjih sodnih sporih zaenkrat vedno uspele izmazati brez krivde. V ZDA so se tako na primer sklicevale na to, da so njihove ocene le mnenja, podana v skladu z ustavno pravico do svobode govora, na kar so opozarjala tudi z že omenjeno opombo, ki je avstralsko sodišče ni želelo upoštevati, še poroča FT.
http://www.dnevnik.si/poslovni-dnevnik/poslovni/novice/sp-mora-v-avstraliji-placati-odskodnino-zaradi-zavajanja

FINANČNI SVETOVALCI

Evropski parlament zavrnil prepoved provizij finančnim svetovalcem

V petek, 26. oktobra, so evropski poslanci odločali o spremembah Direktive o trgu finančnih instrumentov. Žal je bil zavrnjen predlog za prepoved provizij za finančne svetovalce pri prodaji naložbenih produktov v EU, za katerega so se zavzemale potrošniške organizacije.

Takšna prepoved bi zmanjšala konflikte interesov pri trženju in izboljšala kvaliteto svetovanja. Potrošniki bodo tako še naprej izpostavljeni tveganju, da jim bo finančni svetovalec poskušal prodati neprimerne produkte samo zato, ker so ti zanj najbolj dobičkonosni.
http://www.zps.si/o-nas/aktualno/evropski-parlament-zavrnil-prepoved-provizij-financnim-svetovalcem.html?Itemid=640

DESET NASVETOV

Deset nasvetov, kako varčevati

Sodite med tiste, ki se težko znajdejo v ponudbi varčevalnih in naložbenih produktov in niste povsem prepričani, ali prav razumete njihove dejanske lastnosti? Nič zato, saj je precej bolj pomembno, da najprej razmislite o svojih potrebah in ciljih. Šele ko boste izdelali svoj varčevalni načrt, razmišljajte o posameznih finančnih produktih. Pripravili smo nekaj nasvetov, ki vam bodo prišli prav pri načrtovanju.

1. Ne varčujte na kredit!
Varčevanje nima smisla, če ste vsak mesec v minusu, torej izkoriščate limit na računu. Preden začnete varčevati, se posvetite plačilu svojih dolgov. Težko boste namreč našli obliko varčevanja z donosom, ki bo večji od stroškov vašega kredita.

2. Ustvarite si zlato rezervo za nepričakovane izdatke!
Ne dovolite, da bi vas okvara avtomobila ali podoben večji strošek prisilil v najem kredita, morda celo k (dragi) prekinitvi dolgoročnega varčevanja. Poskusite ustvariti rezervo vsaj v višini dvakratnika svojega mesečnega dohodka. Poskrbite, da bo ta denar dostopen čim prej. Najbolje bo, da ga hranite na varčevalnem računu ali kot kratkoročni depozit.

3. Zmanjšajte stroške!
Ste prepričani, da zares kupujete ugodno in kakovostno. Pri večjih nakupih vedno primerjajte ponudnike. Ne zanemarite pa tudi manjših nakupov. Redno preverjajte pogoje pri drugih ponudnikih telefonije, interneta, elektrike … in če se računica izide v vaš prid, zamenjajte ponudnika. Od vaše zvestobe ima korist predvsem ponudnik, zato se ne prepustite prepričanju, da je zamenjava ponudnika težavna in zapletena.

4. Varčujte za večje nakupe v prihodnosti!
Izračunajte, koliko denarja lahko mesečno namenite varčevanju. Razmislite o obročnem varčevanju, če pa ste denar že privarčevali in lahko dobro ocenite, kdaj ga boste potrebovali, sklenite bančni depozit. Tako boste lahko vsaj večji del sredstev za večje nakupe (npr. avtomobila, novih oken…) zagotovili sami in ne bo treba najeti kredita. Naj drugi plačujejo obresti vam, namesto da bi jih vi njim.

5. Razmišljajte tudi o bolj oddaljeni prihodnosti!
Ko ste uredili svoje finance in izdelali finančni načrt za izdatke v naslednjih letih, razmislite še o bolj oddaljenih dogodkih. Mogoče boste potrebovali dodatek k državni pokojnini, ali pa želite pomagati otrokom pri osamosvajanju in pri večjih finančnih izdatkih. Na to pomislite takoj, ko vam finančne razmere dovoljujejo in varčevati začnite takoj.

6. Ne pretiravajte s predolgo vezavo!
Svoj denar varčujte tako, da boste lahko z njim razpolagali, ko ga boste potrebovali. Predolga vezava škoduje dvojno. Če se vaše življenjske okoliščine bistveno spremenijo, boste mogoče potrebovali denar prej, odstop od pogodbe pa je lahko zelo drag. Ne podcenjujte tudi možnosti, da boste morda lahko že čez nekaj let varčevali z večjim donosom. Dolga vezava koristi le banki ali zavarovalnici. Varčujte torej raje v etapah.

7. Pri varčevanju ne pozabite na stroške!
Za upravljanje z vašim denarjem vam bodo pogosto zaračunali tudi stroške. Še posebej pri dolgoročnih naložbah bo uspeh vaše odločitve odvisen prav od stroškov. Dobro se pozanimajte o njih, saj vam bo skušal ponudnik prodati produkt z najvišjimi stroški.

8. Previdno pri "varnih" naložbah!
Če hočete doseči večji donos kot pri bančnem varčevanju, boste morali nekaj tvegati. Visok donos je pri garantirani glavnici malo verjeten. Če nočete tvegati, se odločite za bančno varčevanje z vnaprej določeno obrestno mero. Ste vedeli, da so trenutno obrestne mere za dolgoročne bančne depozite zelo ugodne? Še en razlog več, da ne zapletate.

9. Ne nasedajte obljubam o sanjskem donosu!
Vedno se najde kakšna delnica ali industrijska panoga, ki je imela v preteklem letu odličen donos. Ne verjemite, da bo tako rasla tudi v celotnem obdobju varčevanja. Visok donos pomeni tudi tveganje, da bo velika tudi izguba. Ne stavite vsega na enega konja. Ne tvegajte več, kot ste pripravljeni izgubiti in tveganje dobro razpršite!

10. Izbirajte med produkti, ki jih razumete!
Redki med vami na banki ali pa od zavarovalnega zastopnika še niste slišali pravljice o produktu, ki je rešitev za vse vaše težave in potrebe. Takšnega produkta seveda ni. Ne odločajte se za zapletene produkte, ki se uporabljajo za več različnih namenov in ki jih ne razumete. Raje varčujte preprosto, kot da bi vas opeharili za varnejšo prihodnost.
http://www.zps.si/osebne-finance/varcevanja/deset-nasvetov-kako-varcevati-9-2012.html?Itemid=671

OPOZORILNE BESEDE

Potreba po raziskovanju ne preneha z najetjem svetovalca. Melanie Senter Lubin, nadzornica v Agenciji za vrednostne papirje v državi Maryland, priporoča previdnost ob določenih besedah ali frazah. Če jih svetovalec stalno uporablja - ali vas sili k ravnanju, ki vam je neugodno - obvestite oblasti. Tu je slovar besed, ki kličejo k previdnosti:

* Offshore.
* Življenjskapriložnost.
* Prvorazredna banka.
* Ta delnica se bo premaknila.
* Zajamčeno.
* Pohitetimorate.
* Stvarje sigurna.
* Našzaščiten računalniški program...
* Tapapir kupujejo pametni.
* Opcijskestrategije.
* Nemorete si privoščiti, da tega ne bi imeli.
* Lahkosmo boljši ob povprečja.
* Žalvam bo, če...
* Ekskluzivno.
* Gledati morate donose, ne stroškov.
* Nočeteobogateti?
* Nemorete izgubiti.
* Obstajavisok potencial.
* Nitveganja.
* Svoji materi sem to predlagal.
* Zaupajtemi.
* Blagovnaborza.
* Mesečnidonosi.
* Aktivnastrategija alokacije sredstev.
* Nihčedrug tega ne zna.

Vir.Benjamin Graham:Modri investitor, Vlagatelj in njegovi svetovalci, str.275

" Daleč najboljša knjiga o investiranju, ki je bila kdajkoli napisana."
Warren E.Buffett

PSIHOPATI NA UDOBNIH STOLČKIH

Dr.Boštjan M.Zupančič v spremni besedi h knjigi omenja raziskavo, o kateri je maja letos poročal New York Times: ugotavlja, da je med borznimi posredniki na Wall Streetu najmanj 10% psihopatov.
Dr.Ali Žerdin: doktor sociologije, novinar, zadnji dve leti urednik Sobotne priloge Dela, gre v svojem prispevku še naprej. Naslanja se na analize kanadskega prihologa in kriminologa, vodilnega svetovnega izvedenca za psihopatijo, Roberta D.Hara, "avtorja" znamenite izjave, da bi psihopate, če jih ne bi preučeval v zaporih, preučeval na borzah. Če jih znotraj celotne populacije približno 1% in med zaporniki približno četrtina, naj bi jih med vodilnimi osebnostmi v gospodarstvu od 3% do 5% imelo psihopatske lastnosti.
Kakšne?
Po Haru: patološka zaverovanost vase, površinski šarm, patološka lažnivost, manipulativnost, čustvena plitvina, odsotnost kesanja, hinavščina, odsotnost empatije, nesposobnost priznavanja odgovornosti za lastne napake in tako dalje.
"Naj preciziram," pravi dr.Žerdin. "Nikakor ne trdim, da so vsi ljudje, ki se ukvarjajo s posli, psihopati. Trdim pa, da kapitalistično gospodarstvo, predvsem različica, ki se je v globalnih okvirih uveljavila v zadnjih treh desetletjih, spodbuja napredovanje ljude, ki imajo v svojem psihološkem profilu tudi nekatere lastnosti psihopata, saj so v kapitalizmu zaželene in z njimi, milo rečeno, združljive."
Je podoba finančnega ropa svetovnih razsežnosti in klike, ki je udeležena pri tem, zdaj bolj jasna?

Kje so korenine tako globoke krize, da je na preizkušnji preživetje civilizacije in človeške vrste,
Prihaja tretja od suhih krav, Nedeljski št.2651,11.novembra 2012, str.13,
http://www.dnevnik.si/nedeljski

OD PSIHOPATSKIH BANKIRJEV DO VELIKOSTI PENISA

Na prvi pogled je seveda presenetljivo in nenavadno, da dr.Gorazd Pretnar, doktor mikrobiologije, svoj razmislek z naslovom Lastniki življenja, začne pri bankirjih - psihopatskih, destruktivnih bankirjih, za katere je že Josiah Stamp, nekdanji predsednik Angleške banke in eden najbogatejših Britancev tistega časa ugotovil, da so lastniki planeta Zemlja.

Dr. Pretnar je vzel za primer banko Goldman Sachs, ki ima veliko prednost pred drugimi bankami zaradi močnih povezav z ameriško vlado. "Goldman Sachs v tekoči predvolilni kampanji kot glavni pokrovitelj podpira Mitta Romneya in hkrati tudi Obamo. Pri tem ne smemo pozabiti, da je gospod Mitt Romney od leta 1970 tesno povezan z multinacionalko Monsando. V primeru njegove zmage se bo globalna vojna z vsiljevanjem gliphosata in gensko spremenjenih mehanizmov še poglobila. Tako za boljše razumevanje še podatek, da ima Goldman Sachs v omenjenih finančnih instrumentih 44.192 triljonov $. Težko predstavljiva številka, pa jo poskušajmo ponazoriti: en triljon je kvadrat desetkrat deset evropalet z dolarji, naloženimi do višine 248 metrov. Svetovni dolg po zadnji krizi v letu 2012 znaša 7600 bilijonov $ oziroma 7,6 trilijona $. To je za primerjavo kot veliko mesto stolpnic, do vrha polnih $. Če hočemo razumeti, kako je svet zašel v ta nepredvidljivi dolg, je treba slediti poti denarja, od kod prihaja in kako je ustvarjen."
Nalašč smo uporabili to slikovito primerjavo, da se ve, kje je moč in kje vir zla. Ko gre po tej poti naprej, dr.Pretnar trči na zlovešče vprašanje o hormonskih motilcih, kemikalijah v množični uporabi in posledicah, ki se kažejo kot grozeče svarilo o ogroženosti človeške vrste. Zakaj se vse več moških pritožuje nad velikostjo svojega penisa? Zakaj je takih 65 % svetovne populacije? Zakaj imamo družbo poženščenih moških in možatih žensk? Zakaj imamo dva spola, ki nič več ne spadata v svoji telesi? In zakaj - boh se usmili -lahko že v krvi mater in novorojenčkov ob rojstvu lahko najdemo prisotnost 29 pesticidov? Šokantne ugotovitve, do podrobnosti izpeljane na znanstvenih dokazih.
* Kje so korenine tako globoke krize, da je na preizkušnji preživetje civilizacije in človeške vrste, Prihaja tretja od suhih krav, Nedeljski št.2651,11.novembra 2012, str.13,
http://www.dnevnik.si/nedeljski

MORALNI HAZARD

Lauren Lyster z Dan Ariely o finančni prevarah, moralnem hazardu in psihologiji prevarantov

Dan Ariely spregovori o sankcijah za nemoralno vedenje na finančnih trgih, korupciji in elitah, ki vodijo ves sistem brez kančka slabe vesti. Določenim dejanjem je bil namreč tudi sam priča in na podlagi tega zagotavlja, da tovrstna korupcija ogroža kapitalistični sistem in uničuje celotne družbe kot tudi industrijo. Za primer elitnega sodelovanja navede člana upravnega odbora v Morgan Stanley, Erskine Bowles in njegove žene, ki je v upravnem odboru v JP Morgan.

Sodobna finančna kultura je po avtorjevih besedah kultura narcizma in egoizma, ki se je sama spravila v velike težave, sedaj pa prelagajo odgovornost eden na drugega in z javnostjo komunicirajo o rešitvah in si želijo njene podpore. Prav tako si želijo sočutja s strani javnosti in razumevanja, ki pa ga sama nikoli ni imela in po vseh predvidevanjih jo tudi ne bo imela.
http://jessescrossroadscafe.blogspot...ariely-on.html
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=pyM0nhs4LOY#!

FINANČNI ASTROLOG

Finančni astrolog napoveduje: »Pričakujte veliki preobrat pri ceni zlata v letu 2014, Mahendra Sharma

Daniela Cambone je za Kitco News spregovorila s finančnim astrologom, Mahendra Sharma, ki je z julij 2014 napovedal veliki preobrat v ceni zlata. Slednje naj bi po njegovih napovedih začele strmo naraščati. Sicer ne zna opredeliti kateri vse dogodki bodo v tistem času vplivali na njegovo rast, vendar je prepričan, da nam bo vzelo sapo.

Shrama je prav tako za trenutne cene kometiral da so že dosegle nekakšno dno in da v kratkem roku pričakuje vsaj 10 % rast ne samo pri zlatu, temveč tudi pri ostalih kovinah. Dodatno je izpostavil tudi paladij, kateremu je za naslednji dve leti napovedal 70 % – 80 % rast. Shrama tudi opozarja, da je dobrodošla dodatna pozornost pri valutah.
http://www.kitco.com/news/video/show...ial-Astrologer
http://www.mahendraprophecy.com

GUINNESS WORLD RECORDS

V obdobju od 01.01.2005 do 31.05.2005 je z naložbami dosegel ustvarjen donos rekordnih 13228 %
http://www.mahendraprophecy.com/user.../Scan10017.pdf
http://www.linkedin.com/pub/mahendra-sharma/45/198/319
http://www.guinnessworldrecords.com/explore-records/
http://www.mahendraprophecy.com/about.php
http://www.mahendraprophecy.com/wave-of-nature.php
http://www.mahendraprophecy.com/pred...-came-true.php
http://www.mahendraprophecy.com/pred...m-the-book.php
http://www.mahendraprophecy.com/predictions.php
http://www.mahendraprophecy.com/remarks.php
http://www.mahendraprophecy.com/testimonials.php
http://www.mahendraprophecy.com/best-5-predictions.php

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Feb 2019 16:57; skupaj popravljeno 3 krat

ALTA INVEST

Mali delničar proti 'nezdravim' sejninam v Alti

Delničar Alta Skupine Marko Potočnik je za skupščino vložil nasprotni predlog - nasprotuje izplačilu sejnin, ki so previsoke glede na poslovanje in najedajo dobiček družbe

Konec novembra bo potekala skupščina Alta Skupine, za katero je mali delničar Marko Potočnik vložil nasprotni predlog. Zmotila ga je višina predlaganih sejnin, kar je pospremil z argumenti.

Družba je namreč sredi leta 2012 racionalizirala poslovanje, tudi z odpuščanjem, kar podpira v prid pozitivnega poslovanja v težkih razmerah. Ne zdi pa se mu dopustno, da družba v težkih razmerah predlaga tako visoka nadomestila in predlaga nižja.

Alta za sejnine toliko, kot ima dobička

Neizvršni člani upravnega odbora naj bi tako za sejnino prejeli tisoč evrov bruto na sejo, poleg sejnin pa še plačilo v višini 11 tisoč evrov bruto na leto. Potočnik predlaga plačilo v višini 275 evrov bruto. Mali delničar je ob tem dodal, da bi sejnine v predlagani obliki na letni ravni prinesle okoli 110 tisoč evrov stroškov, dobička pa je bilo za sto tisočakov.
http://www.finance.si/8325342/Mali-delni%C4%8Dar-proti-nezdravim-sejninam-v-Alti

SEJA SKUPŠČINE

Na podlagi 29. člena statuta družbe ALTA SKUPINA, upravljanje družb, d.d., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju: družba), upravni odbor družbe sklicuje
S K U P Š Č I N O
delničarjev, ki bo dne 30.11.2012 ob 11.00 na sedežu družbe na naslovu Železna cesta 18, Ljubljana.
I. Predlagani dnevni red in predlogi sklepov s strani upravnega odbora:
1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles skupščineUgotovi se sklepčnost skupščine. Za predsednika skupščine se izvoli Aleksander Mavko. Za preštevalca glasov se izvolita Marta Maver in Matej Zalar. Za sestavo zapisnika se imenuje notar Miro Košak iz Ljubljane.
2. Imenovanje člana upravnega odbora
Skupščina imenuje za člana upravnega odbora Simona Mastnaka za mandatno obdobje do 18.05.2014.
3. Določitev višine plačila za opravljanje funkcije in sejnine članom upravnega odbora
1. Neizvršnim članom upravnega odbora za udeležbo na seji upravnega odbora pripada sejnina, ki zaposameznega neizvršnega člana upravnega odbora znaša 1000 EUR bruto za posamezno sejo upravnega
odbora.
V primeru korespondenčne seje upravnega odbora neizvršnim članom upravnega odbora pripada 80 %
navedenega zneska.
2. Neizvršnim članom upravnega odbora poleg sejnin pripada plačilo za opravljanje funkcije, ki za poslovno leto 2012 znaša 11.000,00 EUR bruto na posameznega člana. V primeru, da posamezen neizvršni član upravnega odbora ni opravljal funkcije člana upravnega odbora v
celotnem poslovnem letu, mu pripada sorazmeren del plačila za opravljanje funkcije.
II. INFORMACIJE ZA DELNIČARJE
Dostop do gradiva za skupščino, predlogov sklepov z obrazložitvijo in informacij v zvezi s skupščino
Gradivo za skupščino, vključno s predlogi sklepov s popolnimi obrazložitvami in drugimi gradivi iz drugega odstavka 297.a člena ZGD-1, je na vpogled delničarjem družbe v tajništvu družbe na sedežu družbe v Ljubljani, Železna cesta 18 (6. nadstropje), vsak delovni dan od dneva objave sklica do dneva zasedanja skupščine od 14.00 do 15.00 in na spletni strani družbe http://www.alta.si. Sklic skupščine, obrazložitev predlogov sklepov in ostalo gradivo je objavljeno tudi na spletnih straneh Ljubljanske borze, d.d. (http://seonet.ljse.si). Informacije iz tretjega
odstavka 296. člena ZGD-1 ter izčrpne informacije o pravicah delničarjev v zvezi s podajanjem zahtev za dodatne točke dnevnega reda, podajanjem nasprotnih predlogov sklepov, volilnih predlogov ter o pravicah delničarjev do obveščenosti (prvi odstavek 298. člen, prvi odstavek 300. člena, 301. člen in 305. člen ZGD-1) so objavljene na
spletni strani družbe.

Zahteve in predlogi delničarjev
Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, lahko sedem dni po objavi sklica skupščine pisno zahtevajo dodatno točko dnevnega reda. Zahtevi morajo v pisni obliki predložiti predlog sklepa, o katerem naj skupščina odloča ali če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda. Družba bo v skladu s tretjim odstavkom 298. člena ZGD-1 objavila tiste dodatne točke dnevnega reda, glede katerih bodo delničarji zahteve poslali družbi najpozneje sedem dni po objavi tega sklica skupščine. Delničarji lahko zahteve za dodatne točke dnevnega reda družbi sporočijo tudi po telefaxu številka 01 3200 201 ali na elektronski pošti na elektronski naslov marta.maver@alta.si.
Delničarji lahko k vsaki točki dnevnega reda v pisni obliki dajejo pisne predloge sklepov in volilne predloge. Družba bo na enak način kot ta sklic skupščine, objavila tiste predloge delničarjev, ki bodo poslani družbi v sedmih dneh po objavi tega sklica skupščine, ki bodo razumno utemeljeni in za katere bo delničar predlagatelj pri tem sporočil,
da bo na skupščini ugovarjal predlogu upravnega odbora in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegov predlog. Predloga o volitvah delničarju skladno s 301. členom ZGD-1 ni potrebno utemeljiti.
Predlog delničarja se objavi in sporoči na način iz 296. člena ZGD-1 le, če je delničar v sedmih dneh po objavi sklica skupščine poslal družbi razumno utemeljen predlog. Delničarji lahko predloge sklepov in volilne predloge družbi sporočijo tudi po telefaxu številka 01 3200 201 ali na elektronski pošti na elektronski naslov marta.maver@alta.si.
Zahteve za dodatno točko dnevnega reda in predlogi sklepov ter volilni predlogi, ki se družbi sporočijo preko telefaxa, morajo vsebovati lastnoročni podpis fizične osebe, pri pravnih osebah pa lastnoročni podpis zastopnika in žig oziroma pečat pravne osebe, če ga uporablja. Zahteve za dodatno točko dnevnega reda in predlogi sklepov ter volilni predlogi, ki se družbi sporočijo po elektronski pošti, morajo biti posredovane v skenirani obliki kot priponka, vsebovati pa morajo lastnoročni podpis fizične osebe, pri pravnih osebah pa lastnoročni podpis zastopnika in žig oziroma pečat pravne osebe, če ga uporablja. Družba ima pravico do preveritve identitete delničarja oziroma pooblastitelja, ki posreduje zahtevo ali predlog preko telefaxa ali po elektronski pošti ter
avtentičnost njegovega podpisa.
Delničarjeva pravica do obveščenosti
Delničar lahko na skupščini postavlja vprašanja in zahteva podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo dnevnega reda ter izvršuje svojo pravico do obveščenosti v skladu s 1. odstavkom 305. člena ZGD-1.
Pogoji za udeležbo na skupščini in uresničevanje glasovalne pravice
Skupščine se lahko udeležijo in na njej uresničujejo glasovalno pravico le tisti delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev konec dneva 26.11.2012.
Vsak delničar, ki ima pravico do udeležbe na skupščini, lahko imenuje pooblaščenca, da se v njegovem imenu udeleži skupščine in uresničuje njegovo glasovalno pravico. Pooblastilo mora biti pisno in ga je potrebno predložiti družbi, kjer ostane shranjeno. Obrazec za uresničevanje glasovalne pravice po pooblaščencu je dostopen na spletni strani družbe http://www.alta.si ter brezplačno na voljo na sedežu družbe v Ljubljani, Železna cesta 18 (6. nadstropje), vsak delovni dan od dneva objave sklica do dneva zasedanja skupščine od 14.00 do 15.00.
Pooblastilo je lahko posredovano družbi tudi preko telefaxa na številko 01 3200 201 ali na elektronski pošti na elektronski naslov marta.maver@alta.si. Pooblastilo, ki se družbi posreduje preko telefaxa, mora vsebovati lastnoročni podpis fizične osebe, pri pravnih osebah pa lastnoročni podpis zastopnika in žig oziroma pečat pravne osebe, če ga uporablja. Pooblastilo, ki se družbi posreduje po elektronski pošti, mora biti posredovano v skenirani obliki kot priponka, vsebovati pa mora lastnoročni podpis fizične osebe, pri pravnih osebah pa lastnoročni podpis
zastopnika in žig oziroma pečat pravne osebe, če ga uporablja. Družba ima pravico do preveritve identitete delničarja oziroma pooblastitelja, ki posreduje pooblastilo po elektronski pošti ter avtentičnost njegovega
podpisa. Delničarji lahko pooblastilo na enak način, kot so ga podali, do dneva skupščine kadarkoli prekličejo.
Delničarji oziroma njihovi zastopniki ali pooblaščenci se morajo na zahtevo izkazati z osebnim dokumentom, pisnim pooblastilom, zakoniti zastopnik pa tudi z izpisom iz sodnega ali poslovnega registra.
Na dan sklica skupščine ima družba 3.018.076 navadnih imenskih kosovnih delnic. Skladno z zakonom daje vsaka navadna delnica njenemu imetniku en glas na skupščini. Na dan sklica skupščine družba nima lastnih delnic.
Ljubljana, 24.10.2012
Alta Skupina d.d.
Predsednik upravnega odbora
Dean Čendak

PREVZEM KOMITENTOV

Spoštovani,
v spletno aplikacijo e-Trading smo vam odložili izpis stanja finančnih instrumentov na vašem trgovalnem računu, odprtem pri ALTA Invest d.d., na dan 31.12.2018, izpis transakcij s finančnimi instrumenti, če ste jih v letu 2018 opravili, ter obračun stroškov, ki vsebuje nadomestilo za izbran paket storitev za leto 2019. Dokumenti so na voljo v sekciji »DOKUMENTI«.

Prosimo, da izpis transakcij s finančnimi instrumenti trajno hranite v vašem arhivu. Dodatno vam prilagamo še pomembno obvestilo, vezano na prenehanje opravljanja investicijskih storitev in poslov ter prenosu slednjih in obvestilo prevzemnika storitev, BKS Bank.

Zahvaljujemo se vam za zaupanje in vam želimo veliko uspehov v letošnjem letu.
Ekipa ALTA Invest d.d.
KONTAKT:
01 3 200 300 in invest@alta.si
© ALTA Invest, investicijske storitve, d.d., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana.

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 26 Nov 2012 21:28; skupaj popravljeno 1 krat

PLAZ TOŽB

/13/...že po spornem prevzemu Turističnega Podjetja Portorož -TPP, ko so delnice manjšinskih delničarjev prenesli na račune Term Čatež d.d.,ko so iztisnjenim in razlaščenim malim delničarjem izplačali še vedno premajhno denarno odpravnino v višini 25 €, medtem, ko je bila zadnja znana knjigovodska vrednost delnice 101,19 €, je zadeva januarja 2011 pristala na sodišču.
Tako, da se zgodovina iztisnitev malih delničarjev, nekoč četrtega najbolje plačanega TOP managerja, ponavlja, le da so sedaj na vrti tisti iz Marine Portorož,ki žal, lanske dividende niso dočakali...
Tako sem že nekajkrat predlagal, da bi vsem prisilno iztisnjenim malim delničarjem, ki so bili iztisnjeni proti svoji volji in hotenju, izplačali tudi vsa nadomestila za prihodnje dividende, vse morebitne dodatne obdavčitve zaradi tega dejanja in morebitne izgube bonitete ter tudi otroških dodatkov, saj so bili mali delničarji v to prisiljeni, saj za iztisnitev veljajo ista določila, kot za prodajo delnic: Embarassed

Tožba zoper Marino Portorož in Terme Čatež

Na Okrožnem sodišču v Kopru se je začela glavna obravnava v tožbi skupine delničarjev Marine Portorož proti marini in Termam Čatež.

Sporen naj bi bil prenos lastnih delnic Marine Portorož Termam Čatež, s čimer so slednje pridobile več kot 90 odstotkov delnic. To je po mnenju tožnikov omogočilo iztisnitev delničarjev po izredno nizki prevzemni ceni.

Terme Čatež so med prevzemno ponudbo, ki je trajala od 6. maja do 6. junija 2011, pridobile več kot 90-odstotni delež Marine Portorož. Ponudbo za odkup delnic po ceni 65 evrov za delnico je sprejelo 176 imetnikov delnic, ki so imeli v lasti skupno 55.003 delnic oz. 17,52 odstotka kapitala. Terme Čatež so imele pred ponudbo v lasti 231.075 delnic oz. 73,61 odstotka vseh delnic portoroške marine.

Na julijski skupščini delničarjev je bil nato sprejet sklep o prenosu delnic na glavnega delničarja, manjšinskim delničarjem pa namenili 65 evrov odpravnine na delnico. Že tedaj so izpodbojne tožbe napovedali družba Nufin, Tomislav Pirjevec zase in kot pooblaščenec družbe Papacon, družba Hermes ter Sandi Zrimšek zase in kot pooblaščenec Franca Bohneca.

Zadeva je danes dobila nadaljevanje na sodišču, pri čemer tožniki zahtevajo ničnost tako sklepov skupščine kot prenosa lastnih delnic Marine Portorož.

Prevzem, s katerim so Terme Čatež presegle 90-odstotni lastniški prag, ki jim je nato omogočil iztisnitev preostalih delničarjev, je bil po mnenju odvetnice Petre Jereb nezakonit. Zadnji dan veljavnosti prevzemne ponudbe "so očitno ugotovili, da tega praga ne bodo dosegli in je marina lastne delnice prenesla na Terme Čatež", te pa so že čez mesec dni izvršile iztisnitev ostalih delničarjev, je pojasnila za STA.

Delničarji so bili po njenih besedah oškodovani, saj je bila prevzemna cena delnice "izredno nizka, najmanj trikrat nižja od knjigovodske vrednosti, po nekaterih izračunih je pa vrednost delnice še bistveno višja od knjigovodske". Če ne bi prišlo do iztisnitve, bi delničarji namreč lahko od sodišča zahtevali, da ugotovi tržno vrednost delnice in da jih Marina Portorož oziroma Terme Čatež izplačata po tržni vrednosti delnice, ki je bila bistveno višja, je dodala.

Odvetnik Tomaž Bajec, ki je zastopal Marino Portorož in Terme Čatež, pa je poudaril, da prevzem ni bil sporen ter da ne drži, da bi bila prodaja nična. Kot je pojasnil za STA, bi Terme Čatež tudi sicer, neodvisno od omenjene prodaje delnic, dosegle 90-odstotni prag. Tožba je zato po njegovem mnenju namenjena v prvi vrsti izsiljevanju.

Glavna obravnava se bo nadaljevala 28. novembra.
http://www.primorska.info/novice/19840/tozba_zoper_marino_portoroz_in_terme_catez

zoran13

DELOVNE BRIGADE

Junak Slovenije
Aktiviral delovno brigado
Poplave. Škodo, ki so jo povzročile podivjane reke, vsak dan odpravlja osem tisoč ljudi.

Luka Rusić poziva vse, ki še potrebujejo pomoč, naj stopijo v stik z njim prek Facebooka in skupine Poplave. Tam je mogoče najti tudi informacije, kam je mogoče oddati materialno pomoč za tiste, ki jih je naravna katastrofa prizadela najbolj.

“V takšnih razmerah moramo stopiti skupaj in pomagati. Nisem mogel stati križem rok, ko sem videl, kakšno škodo je povzročila voda,” pojasnjuje Luka Rusić, Mariborčan, ki je prek družabnega omrežja Facebook aktiviral prostovoljce v poplavah.

Prostovoljno vihtijo lopate

Delali dneve in noči
8.000 ljudi.
Od poplav je bilo vsak dan na delu okoli osem tisoč ljudi, od tega okoli pet tisoč gasilcev, 300 pripadnikov civilne zaščite, 600 vojakov in več sto komunalnih delavcev. Poplave, ki so tokrat prizadele Slovenijo, so za sabo pustile okoli tri tisoč poplavljenih objektov. Država bo namenila vsaj deset milijonov evrov interventnih sredstev.
V ponedeljek, ko je Drava iz minute v minuto bolj drla v domove in gospodarska poslopja številnih, se je 29-letni Mariborčan Luka odločil, da bo aktiviral nekaj svojih prijateljev, s katerimi naj bi se odpravil na teren pomagat pri reševanju. Na Facebooku je ustanovil skupino Poplave, ki ima že več kot 5.500 članov. “Zdelo se mi je, da bom prek družabnega omrežja najlažje dosegel čim širšo javnost, predvsem pa mlade, da se lahko koordiniramo, kje in kako bomo pomagali ljudem,” pravi Rusić, ki niti ne ve več, koliko prostovoljcev je na njegovo pobudo na terenu, saj ni pričakoval tolikšnega odziva. Več ekip prostovoljcev, ki so se organizirali ravno na pobudo na Facebooku, je te dni čistilo in pomagalo v Trčovi, Dogošah, Zrkovcih, Melju in Dupleku, organizirali so se tudi v Slovenj Gradcu, pomoč pa ponujajo prostovoljci iz Ljubljane, Domžal in drugih koncev Slovenije.

209 milijonov evrov in več naj bi bila višina škode ob poplavah, ki so ta teden prizadele več koncev Slovenije.
“Najprej so nas ljudje, ko smo prišli z lopatami, nekoliko začudeno gledali. Potem pa so z veseljem sprejeli našo pomoč. Ko vidiš, kakšno razdejanje je naredila Drava in da so nekateri ljudje ostali skoraj brez vsega, še lažje pomagaš in delaš tudi ves dan, če je treba,” dodaja Rusić, ki ima v svoji ekipi, ki že od ponedeljka pomaga po domovih, tudi nekaj prijateljev, ki so študenti ali pa so si za tako imenovano delovno brigado vzeli tudi dopust.
http://www.zurnal24.si/aktiviral-delovno-brigado-clanek-171854

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 02 Apr 2013 13:13; skupaj popravljeno 2 krat

PROFIT CLUB

Mali ljudje v primežu nove milijonske goljufije?

Več sto Slovencev in Slovenk je v dobri veri, da vlagajo denar v investicijske sklade, namenilo od 15 do 20 milijonov evrov v razvejeno mrežo tujih firm in na koncu ostalo brez denarja. Organizatorjev ni več v Sloveniji, zgodbe vlagateljev preiskujejo kriminalisti

Po piramidni igri Catch the Cash in oderuških posojilih v zadevi Orion smo dobili še eno zgodbo o bajnih poslih, v katerih so ljudje na koncu množično izgubljali denar in ostajali brez vsega. Razkrivamo podrobnosti o delovanju podtalnega investicijskega sklada, ki je v Sloveniji deloval od leta 2004 dalje, a so pristojni organi nanj postali pozorni šele, ko je denar vlagateljev že davno poniknil v davčnih oazah. Gre za sistem Profit Club, sestavljen iz hobotnice off-shore družb, pri ustanavljanju katerih je sodeloval Jure Valant, sin znanega poslovneža Staneta Valanta; danes pravi, da razen tega s poslovanjem ilegalnega sklada ni imel ničesar. Iz uradnih dokumentov je razvidno, da se s primerom, ki spominja na podobne razvpite zgodbe iz 90. let, že nekaj časa ukvarja tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU), v Večeru pa poročamo o začetkih sporne mreže in njenem delovanju prek Slovenije, Paname, -vice pa vse do Dubaja.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012111505850575
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012111505850495

ATVP

Številka: 06011-26/2010-7
Datum: 21. 12. 2010

O P O Z O R I L O J A V N O S T I

zoper družbo Profit Club Investments

Agencija za trg vrednostnih papirjev objavlja opozorilo za javnost v zvezi z delovanjem družbe Profit Club S.A. iz Paname, ki deluje preko spletne strani, ki se nahaja na URL naslovu http://profitclubgroup.com/.

Družba Profit Club S.A. iz Paname (v nadaljevanju Profit Club Investments), nima dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje investicijskih storitev in poslov v zvezi s finančnimi instrumenti v Republiki Sloveniji, prav tako Agencija do dneva objave tega opozorila ni prejela zahteve za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice navedene družbe ali notifikacije v zvezi z omenjeno družbo, ki lahko v skladu z direktivo MiFID neposredno opravlja investicijske storitve in posle v zvezi s finančnimi instrumenti na območju Republike Slovenije.

Seznam družb, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje storitev povezanih z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije, je objavljen na spletni strani Agencije www.a-tvp.si.

Agencija za trg vrednostnih papirjev investitorjem odsvetuje sklepanje poslov z družbo Profit Club Investments, v primeru prejema njihove ponudbe pa naj ravnajo zelo previdno in upoštevajo vsebino tega javnega opozorila.
http://www.a-tvp.si/default.aspx?id=194
http://profitclubgroup.com

KOVČKI DENARJA V AVSTRIJO

Razkrivamo zgodbi dveh žrtev prevare Profit Cluba: prvemu grozi, da bo ostal brez hiše, drugi je ostal brez denarja, ki ga je privarčeval za svoje otroke

Po Večerovem razkritju nezakonitega "investicijskega sklada" Profit Club se nam oglašajo vlagatelji, ki naj bi jih bili organizatorji opeharili za skupno vsaj 20 milijonov evrov. Eden od njih je v sistem, ki se navzven skoraj ni razlikoval od legalnih skladov, vložil nad 130.000 evrov, ki si jih je sposodil pri banki, denar pa je moral po navodilih organizatorjev v kovčku prepeljati v Avstrijo in ga nakazati na tamkajšnji račun. Danes mu grozi, da bo ostal brez zastavljene hiše. Naš drugi sogo- vornik je v Profit Club oziroma slovensko družbo Logro, ki je bila del sistema, vložil 20.000 evrov, za katere bi moral po zagotovilih organizatorjev nazaj prejeti dvakrat višjo vsoto; dobil ni niti centa. "Ali res živimo v mafijski državi?" se sprašuje
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012112605854833

PREVARE

Neuradno: Kriminalisti nad prevare v Profit Clubu 1302.04.2013 10:33

Zaradi večmilijonske prevare pri naložbenih, nepremičninskih in forex poslih, kriminalisti danes izvajajo 40 hišnih preiskav. Pridržani so štirje osumljenci

Nacionalni preiskovalni urad izvaja 40 hišnih preiskav nad hudodelsko združbo zaradi finančnih goljufij v višini 1.8 milijona evrov, so sporočili iz NPU. Po naših neuradnih informacijah gre za preiskavo sistema Profit Club, ki je sestavljen iz hobotnice off-shore družb in pri ustanavljanju katerih je sodeloval Jure Valant, znan poznavalec davčnih oaz.

Ali je med štirimi pridržanimi tudi Valant, ki je pred meseci za Večer zanikal, da bi imel razen z ustanavljanjem karkoli s poslovanjem mreže, ni znano. Njegova številka je nedosegljiva.

Za sistemom naj bi sicer stala še ptujski podjetnik Mitja Petrič in njegova partnerka Urša Šprah, ki se po poročanju Večera že dlje časa skrivata v tujini.

Goljufije in pranje denarja

Hišne preiskave potekajo v zasebnih in poslovnih prostorih na območju policijskih uprav Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Koper.

Prostost je bila odvzeta štirim osebam z območja mariborske policijske uprave. V kriminalistični preiskavi se obravnavajo sumi kaznivih dejanj goljufije in pranja denarja, za prvo omenjeno kaznivo dejanje je predpisana kazen zapora do osem let, za drugo pa do 10 let.

Kot sporočajo iz NPU, je hudodelska združba je od 2005 naprej z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin o varnih in donosnih naložbah panamske družbe spravila v zmoto najmanj 36 oškodovancev, da so ti v škodo svojega premoženja vložili najmanj 1,8 milijon evrov.

Obljubljali so tudi 39-odstotne donose
Panamska družba naj bi se ukvarjala z različnimi naložbami v nepremičninske in podjetniške sklade, Forex posli, nakupi delnic in pri tem so bili obljubljeni letni donosi tudi do 39 odstotkov z možnostjo predčasnega izplačila glavnice in obresti ter donosa v obliki rente.

Osumljeni vloženih denarnih sredstev niso investirali v skladu s sklenjenimi pogodbami, temveč so denar porabili za druge namene, zato tudi vlagatelji vloženih denarnih sredstev in donosov niso prejeli.

"S tem si je združba pridobila protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 1.8 milijona evrov, razpolagamo pa s podatkom, da naj bi bilo oškodovanih več kot 800 vlagateljev, združba pa naj bi si pridobila za najmanj 15 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi," dodajajo na policiji.
http://www.finance.si/8337362/Neuradno-Kriminalisti-nad-prevare-v-Profit-Clubu

zoran13

STAVBENIK in STEČAJ

Koprski gradbinec klonil pred dolgovi

Direktor Mitja Petrič je včeraj na sodišče vložil predlog za stečaj, da prepreči agonijo neizplačevanja plač in večanja dolgov do upnikov.

»Pot v stečaj so tlakovale okoliščine, na katere nismo imeli vpliva,« je včeraj sporočil direktor Stavbenika Mitja Petrič, ki je za Dnevnik še pred tremi dnevi zatrjeval, da bodo poskušali narediti vse, da do stečaja ne bi prišlo. Pojasnil je, da so s stečajem Primorja izgubili tretjino prihodkov, poleg tega pa ima podjetje še veliko starih dolgov in neizterljivih terjatev. Med drugim imajo zaradi neplačevanja davka na dodano vrednost precej velik dolg do davkarije, ki bi jim v prihodnjih dneh blokirala račune.

Stavbeniku so prihodki v lanskem letu strmoglavili na vsega 24 milijonov evrov, leto pred tem so jih ustvarili 45 milijonov. »Velik udarec je tudi neuresničen projekt gradnje naselja v Izoli, s katerim bi lahko pokrili velik del obveznosti. Našli smo tudi strateškega partnerja, ki pa si je nato premislil. To je bil začetek in glavni vzrok vseh naših težav, saj je sanacija družbe temeljila na izvedbi tega projekta,« je včeraj dejal Petrič, ki je od svojih lastnikov, Primorja v stečaju in CPG Nova Gorica, na zadnji skupščini poskušal doseči dokapitalizacijo v višini treh milijonov evrov, vendar je bil pri tem neuspešen.

Petrič obžaluje, da je do stečaja prišlo, hkrati pa je zadovoljen, ker se poslavljajo s poravnanimi računi do delavcev. Do zdaj so jim kljub težavam izplačali vse plače, vključno z regresom. Na Stavbeniku je zaposlenih 100 ljudi, ki bodo zdaj odšli na zavod za zaposlovanje, kjer bodo lahko dobili nadomestilo ter uveljavljali denar iz jamstvenega sklada.
http://www.dnevnik.si/poslovni-dnevnik/poslovni/novice/koprski-gradbinec-klonil-pred-dolgovi-
http://www.finance.si/8326230/Uradno-Stavbenik-v-ste%C4%8Daj

zoran13

JOSE MUJICA

Predsednik države, ki da 90 odstotkov plače revežem

"Gre za vprašanje svobode," pravi predsednik Urugvaja Jose Mujica

Predsednik Urugvaja Jose Mujica, ki je položaj prevzel leta 2009, revnim sodržavljanom in malim podjetnikom podari 90 odstotkov svoje plače, poroča Huffington Post. 77- letnik se tudi sicer otepa luksuznega življenja, saj živi v svoji kmetiji, na kateri skupaj s svojo ženo obdeluje zemljo ter se s tem tudi preživljata. Njegova mesečna plača znaša 12.500 dolarjev, vendar Mujicu za preživetje zadošča že desetina te vsote.

"Gre za vprašanje svobode," je dejal Mujica v intervjuju za BBC. "Če imate majhno premoženje in malo stvari, potem vam ni potrebno celo življenje garati kot sužnju, da boste ohranili le-te. Tako lahko več časa namenite sebi," svojo filozofijo razkriva Mujica.
http://www.finance.si/8326256/Predsednik-dr%C5%BEave-ki-da-90-odstotkov-pla%C4%8De-reve%C5%BEem

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli