Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 19 Jun 2013 14:04; skupaj popravljeno 1 krat

PISMO RAČUNOVODKINJE

Pismo računovodkinje: Nadzora ni, stvar je hitro urejena

Vse več zaposlenih delodajalci brez njihove vednosti odjavljajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To počnejo brez težav, saj na ZZZS ne preverjajo, ali odjavljena oseba v resnici ni več zaposlena, pa tudi ne, kdo jo je odjavil. Pristojne institucije se otepajo odgovornosti.

Odjavljeni iz obveznega zavarovanjaOdkar so v oddaji 24UR pred enim tednom prvič poročali o nezakonitih odjavah delavcev iz socialnih zavarovanj, se je na sindikate obrnilo 17 novih delavcev, ki so, še vedno zaposleni, doživeli takšne odjave. Kako enostavno je tretjo osebo odjaviti iz obveznega zavarovanja, priča tudi pismo računovodkinje, ki želi ostati anonimna.

"Za svoje stranke urejam zadeve tudi na ZZZS in kot računovodkinja za to nimam pooblastil, te zadeve bi morali urejati pravni zastopniki podjetja. Ko grem tja jaz, osebo preprosto odjavim, rečem, da podjetje ne posluje z žigom, tudi če to ne drži, na obrazec odjave napišem 'za', se spodaj podpišem in stvar je urejena. Vsakič znova se sprašujem, kako je mogoče, da tako zelo enostavno lahko kdor koli to stori za neko drugo osebo in nihče ga nič ne vpraša. Ne preverijo niti, kdo sem jaz, ki človeka odjavljam," je zapisala.

V tednu dni se je na sindikate obrnilo 17 na novo odjavljenih delavcev.

Ministra Andreja Vizjaka, ki ravno pripravlja reformo trga dela, so vprašali, ali bi to lahko v tem paketu zakonsko onemogočili. "To je kršitev zakona, vsak, ki je v delovnem razmerju, mora biti prijavljen v socialno zavarovanje. Zakon o delovnih razmerjih ne določa tehnikalije, kaj je treba predložiti pri odjavi iz zavarovanja, ampak sankcioniranje in nadzor nad tem je ključen, da se to ne dogaja, ne pa zakon," je odgovoril.

Nad tem bi zagotovo izvajali nadzor, pravi glavni inšpektor za delo Franc Rančigaj, če bi ga le lahko. "Nezakonita odjava iz socialnih zavarovanj pri ZZZS v nobenem slovenskem zakonu ali aktu ni opredeljena kot prekršek, pravzaprav ta možnost sploh nikjer ni omenjena, zato noben inšpektorat tega ne more preganjati," je dejal. "Tak delavec ima le možnost vložitve kazenske ovadbe zoper delodajalca na državno tožilstvo. Menim pa, da je po uradni dolžnosti, da se to ne bi dogajalo, na to dolžan paziti ZZZS."

Kjer pa venomer ponavljajo, da za kaj takega niso pristojni. Zakonsko podlago za to bi nam moralo dati ministrstvo za zdravje, pravijo. Tam pa izvemo, da takšna podlaga že obstaja v zakonu o zdravstvenem varstvu. "Pravila prijave in prijave zavarovanih oseb so jasna. Da mora delodajalec predložiti vse listine, tudi osnove, iz katerih izhaja. ZZZS je dolžan preverjati, kaj v odjavo dobi," je pojasnila sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl.

Na stotine zlorab bi torej zgolj s preverjanjem verodostojnosti odjav iz zavarovanja, kar v času informacijske tehnologije ni težko, torej dejansko preprečil ZZZS, pa tega ne stori.

Pristojne inštirucije krivdo valijo druga na drugo, izkazalo pa se je, da bi lahko ZZZS zgoj s preverjanjem verodostojnosti odjav iz zavarovanja preprečil številne zlorabe.
http://www.24ur.com/novice/slovenija/zaposleni-a-brez-zavarovanja.html

PREVERJANJE OBVEZNEGA ZAVAROVANJA na 031 771 009

Preveri ali imaš urejeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. .
.Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v sodelovanju z zavarovalnicami za prostovoljna zdravstvena zavarovanja razvil aplikacijo, ki uporabnikom omogoča neposredno preverjanje podatkov o urejenosti zdravstvenega zavarovanja. Preko nje se lahko preverijo podatki o obveznem in dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Podatke lahko preverite preko spletne strani.

Do informacije o urejenosti obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lahko dostopate tudi z mobilnim telefonom.
https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/sms_navodila

To storite tako, da pošljte SMS sporočilo na telefonsko številko 031 771 009 z vsebino ZZ in devetmestno številko svoje zdravstvene kartice (primer: ZZ041236984). V nekaj sekundah boste dobili odgovor ali je vaše obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje urejeno.

https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/status_zavarovanja/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 19 Jun 2013 14:05; skupaj popravljeno 1 krat

VSTAJA ENE MILIJARDE

Foto: S plesom proti nasilju nad ženskami

V okviru svetovne akcije "vstaja ene milijarde", s katero želi svetovno aktivistično gibanje V-day s plesom spodbuditi osveščanje med ljudmi o nasilju nad ženskami, so danes v Ljubljani in Kopru zaplesale tudi Slovenke.

Akcija proti nasilju nad ženskami in dekleti je sicer potekala na vseh kontinentih, v skoraj dvesto državah. Kot so na spletu zapisali pobudniki dogodka, "gre za največjo mednarodno akcijo doslej".

Podpora tudi iz Evropskega parlamenta
Podporo akciji so izrazili tudi v Evropskem parlamentu, kjer bo v znak podpore zaplesalo več poslank in poslancev, med njimi je svojo udeležbo preko družbenega omrežja Twitter potrdila tudi slovenska poslanka Mojca Kleva Kekuš.

Na spletni strani Evropskega parlamenta so še zapisali, da je odbor za enake možnosti in pravice žensk prejšnji teden sprejel tudi resolucijo o nujnosti odprave nasilja nad ženskami. Njegov predsednik, švedski poslanec Mikael Gustafsson, je ob tem dejal, da se morajo ženske počutiti varne, ukrepati pa je treba sedaj.

Statistika za Evropsko unijo medtem kaže, da je približno 45 odstotkov vseh žensk žrtev nasilja. Od tega petina žensk v EU trpi zaradi nasilja v družini, več kot ena od desetih žensk pa je žrtev spolnega nasilja, ki vključuje uporabo sile. Za prijavo dogodka se jih odloči le med štiri in deset odstotkov.

V Sloveniji zaplesali v Ljubljani in Kopru
Svojo podporo akciji so med drugim javno izrazili tudi znani ameriški igralci Jane Fonda, Rosario Dawson in Robert Redford.

V Sloveniji so plesali v Ljubljani in Kopru. V prestolnici se je akcija pričela ob 16.30 pred državnim zborom, na obali pa so v koprski Taverni zaplesali ob 16. uri. Koreografijo "Break the chain" se lahko vsi zainteresirani naučijo s pomočjo spletnega portala Youtube.
http://www.dnevnik.si/ljubljana/foto-s-plesom-proti-nasilju-nad-zenskami

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 19 Jun 2013 14:05; skupaj popravljeno 1 krat

JUNAŠKA HUMANISTKA

Hrvaška junakinja: odpovedala se je službi v dobro mame samohranilke

Neimenovano dekle se je odpovedalo službi, da bi na njenem mestu obdržali sodelavko - mamico samohranilko z dvema otrokoma in kreditom, ki je dobila odpoved

Neimenovano dekle je dalo odpoved, da bi na njenem mestu obdržali mamico dveh otrok, ki je dobila odpoved.

Mlada Vinkovčanka je sprejela odpoved službe namesto kolegice. Potem ko so v podjetju Unidal iz hrvaških Vinkovcev, v katerem ima večinski delež Unior Zreče, odpustili tri delavce, so zaradi poteze ene izmed mladih delavk vsem delavcem prišle solze v oči. Neimenovano dekle je namreč dalo odpoved, da bi na njenem mestu obdržali mamico dveh otrok, ki je dobila odpoved.

Poteza je zvabila solze na oči tudi direktorju
Potem ko je gospodarska kriza prizadela tudi tovarno odkovkov Unidal, so se v podjetju dogovorili, da bodo odpustili tri delavce, ki so zadnji dobili službo. Med njimi je bila mati samohranilka z dvema otrokoma.

Na sestanku o odpovedih pa je ena mlajših delavk nepričakovano vprašala direktorja Draga Osrečkega, ali lahko svoje delovno mesto prepusti samohranilki. "Potem so nekateri začeli jokati, direktor, ki je imel tudi solzne oči, pa je sprejel ponudbo dekleta," je dogodek opisala ena od delavk Unidala.

Kot samska in živeča pri starših se bo laže znašla
Delavka ni želela razkriti imen vseh akterjev zgodbe, temveč je povzela izjavo dekleta, ki je svojo odločitev pojasnilo, da se bo kot samska, ki živi pri starših, lažje znašla kot mati z dvema otrokoma in kreditom. V Vinkovcih je sicer več kot 7.300 brezposelnih oseb. "Gre za izjemen primer humanosti in altruizma, ne le v Vinkovcih, temveč tudi v celotni Hrvaški," ugotavlja časopis Novi list.

V podjetju je bilo zaposlenih 129 ljudi
Podjetje Unidal sta s skupnimi vlaganji leta 2005 ustanovili podjetji Dalekovod iz Zagreba ter Unior Zreče, potem ko je podjetje od leta 1963 delovalo kot del zagrebškega podjetja. Izdelujejo odkovke, ki so predvsem namenjeni daljnovodom, elektrifikaciji železniških prog in avtomobilski industriji. Zaposlujejo 129 ljudi, piše na spletni strani podjetja Unior.
http://www.finance.si/8333337/Hrva%C5%A1ka-junakinja-odpovedala-se-je-slu%C5%BEbi-v-dobro-mame-samohranilke

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 19 Jun 2013 14:06; skupaj popravljeno 1 krat

BENJAMIN ŠMID

Planet TV: Od direktorja do brezdomca

Benjamin Šmid, nekoč svetovalec na ministrstvu za obrambo in direktor v Cankarjevi založbi, je danes brezdomec, saj ga pri 50 nihče noče zaposliti.

Benjamin Šmid je končal fakulteto, podiplomski študij iz poslovnega menedžmenta je opravil na uglednem MBA, na ministrstvu za obrambo je bil svetovalec, med drugim je bil tudi direktor v Cankarjevi založbi, postavljal pa je celo davčni sistem, ki ga imamo danes.

Zdaj je brezdomec. Pri 50 ga noče nihče zaposliti. Za Planet TV je spregovoril o tem, kako kratka je lahko pot od direktorskega stolčka do bivanja pod milim nebom.

Benjamin Šmid se je z Bleda v Celje preselil pred štirimi leti po propadu 22-letne zakonske zveze. Kot Celjan je poskušal zaživeti znova, a mu tudi z novo partnerico ni bilo usojeno, ta ga je lani brez pravne podlage deložirala iz podnajemniškega stanovanja in pristal je na cesti. Razkošne pisarne in direktorski stolček je zamenjal s posteljo v garaži pod Celjskim gradom. Brez vode in elektrike.

Prehranjuje se v javni kuhinji, na bone. "Po navadi vzamem take stvari, ki jih ni treba greti in predelovati, ker pač nimam kuhalnika, nimam nič."

Visoka izobrazba in številne delovne izkušnje mu, kot kaže, prav nič ne koristijo. Od kar 100 poslanih prošenj ni bila niti ena uslišana. "Trideset razgovorov, sedemkrat sem bil sprejet in sedemkrat zavrnjen. Če si kompetenten, takoj pokažeš na 1.001 napako in to ljudem ni všeč. Ljudem ustreza samo to, da ne bo še slabše. Pa je v redu," je še dejal Šmid.
http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/02/planet_tv_od_direktorja_do_brezdomca.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Nov 2013 11:47; skupaj popravljeno 3 krat

NEKOČ

1989

Uvrstitev /Občina/ Narodni dohodek na prebivalca v K din/:

1. Ljubljana Center - 50.367
2. Velenje - 32.799
3. Maribor Tezno - 28.830
4. Ljubljana Bežigrad - 26.049
5. Celje - 25.130
6. Ribnica - 25.039
7. Ljubljana Šiška - 23.864
8. Novo Mesto - 23.781
9. Metlika - 23.185
10. Izola - 22.372
11. Nova Gorica - 20.667
12. Krško - 20.064
13. Koper - 19.998
14. Kamnik - 19.992
15. Ljubljana Moste Polje - 19.918
16. Maribor Rotovž - 19.740
17. Trbovlje - 19.735
18. Maribor Pobrežje - 19.476
19. Škofja Loka - 19.414
20. Tržič - 18.845
21. Kranj - 18.275
22. Sežana - 17.819
23. Idrija - 17.642
24. Slovenske Konjice - 17.542
25. Žalec - 17.375
26. Maribor Ruše - 16.898
27. Cerknica - 16.863
28. Piran - 16.740

Vir: Mandrač

ZADOLŽENOST OBČANOV NAJVEČJIH OBČIN

Leta 2003 / Leta 2012

* Ljubljana - 205 € / 817 €
* Maribor - 176 € / 523 €
* Celje - 275 € / 632 €
* Koper - 77 € / 1.103 €
* Nova Gorica - 68 € / 102 €
* Kranj - 6 € / 306 €
* Novo Mesto - 87 € / 482 €
* Murska Sobota - 213 € / 462 €
* Ptuj - 77 € / 647 €

Maksimalno zadolženi občini:
* Hodoš - 378 € / -
* Gornji Petrovci - - / 1.740 €

Zadolženost na prebivalca:
Leta 2003 - 82 €
Leta 2012 - 409 €

JAVNI DOLG DRŽAVE ( % BDP)

* 2003 - 27,2 %
* 2004 - 27,3 %
* 2005 - 26,7 %
* 2006 - 26,4 %
* 2007 - 23,1 %
* 2008 - 22,0 %
* 2009 - 35,2 %
* 2010 - 38,7 %
* 2011 - 47,1 %
* 2012 - 54,4 %
* 2013 - 63,1 % (napoved)

http://www.zurnal24.si/v-financah-od-optimizma-do-strahu-clanek-211568

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 19 Jun 2013 14:07; skupaj popravljeno 1 krat

BILLY RAY HARRIS

Brezdomec našel diamantni prstan in ga vrnil lastnici

Srečna Američanka je na spletu ustanovila kampanjo v pomoč omenjenemu brezdomcu in zbrala več kot 140.000 dolarjev.

Sarah Darling iz ameriške zvezne države Kansas je brezdomcu v skodelico vrgla nekaj denarja, ni pa opazila, da mu je poleg kovancev »podarila« še diamantni zaročni prstan.

Kot je pozneje povedala, je prstan snela in ga spravila v denarnico za kovance, saj jo je tistega dne med opravki oviral. Ko je na ulici opazila moškega, ki je beračil za denar, je brez pomišljanja v njegovo skodelico stresla vsebino denarnice. Šele ko je prišla domov, je ugotovila, da nima prstana.

Naslednjega dne je odšla do brezdomca Billyja in vprašala ali je morda v svoji skodelici našel nekaj kar ji zelo veliko pomeni. »Je bil to prstan? Da, našel sem ga in ga spravil na varno,« se je odzval Billy in Darlingovi brez oklevanja vrnil prstan.

V zahvalo sta zaročenca na spletni strani giveforward ustanovila kampanjo v pomoč Billyju. Kot je razvidno na omenjeni spletni strani, sta zaročenca želela zbrati 1000 dolarjev, do danes pa je vsota zrasla že na več kot 140.000. Donacije na omenjeni spletni strani zbirajo še 80 dni, zato se bo višina zneska najverjetneje še povečala.
http://www.delo.si/novice/kronika/brezdomec-nasel-diamantni-prstan-in-ga-vrnil-lastnici.html
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=VeqZgRJQb_M

$175,896
http://www.giveforward.com/billyray

zoran13

DANESJENOVDAN.SI

“Ne maramo ideologije neprestanega obsedenega stanja”

Snovalci portala Danesjenovdan.si želijo zbrane ideje za prihodnost s spleta preliti tudi v fizični prostor

Ideja za spletni portal Danesjenovdan.si je rasla vzporedno s prvimi vstajami, a spletna stran, ki je nastala kasneje, z njimi ni neposredno povezana. »Ne poskušamo zastopati vstajniškega gibanja. To je portal, ki ga je postavila skupina parih prijateljev,« je pojasnila ena izmed skrbnikov portala Eva Vrtačič. Kot enega izmed ciljev je izpostavila široko mrežo in zelo razvejane dogodke, ob čemer bi se glasovi najbolj popularnih predlogov šteli v tako visokih številkah, da jih ne bi mogla ignorirati nobena oblast.

Začelo se je s šestimi pravicami
Spletna stran je sicer razdeljena na tri dele. Danes je nov dan s pravicami, podpisi, predlogi in debatami; spet je nov dan z vsebinskimi dogodki; delamo nov dan pa je nekoliko bolj igriv tretji del, kjer poskušajo uporabnike vzpodbuditi z majhnimi vsakdanjimi akcijami, ki jih lahko ti delijo z drugimi.

»Začeli smo s šestimi pravicami (pravica do dobrega življenja in solidarne družbe, pravica do skupnega, pravica do dobre politične oblasti, pravica do narave, pravica do človeku prijazne ekonomije, pravica do vključenosti, op.p.), ki smo jih mi, ki smo fizično vzpostavili portal, prepoznali kot ključne za oblikovanje nekega novega družbenega konsenza,« je dejala Vrtačičeva. Vse ideje in predlogi uporabnikov morajo biti skladni z naštetimi pravicami. Ob predlogu se lahko razvije debata, potekajo glasovanja za ali proti, možna je tudi prijava v delovne skupine z določeno tematiko. Portal je sicer še eksperimentalen in ga prilagajajo rabi uporabnikov.

Portalu sledi organizacija dogodkov
Ugotovili so, da je splet sicer super, obenem pa tudi, da je treba konkretna delovanja prenesti v fizični prostor. »Tako smo se začeli pogovarjati, kako bi to izvedli. Začeli smo z žurom, ker je naš moto veselje do življenja. Ne maramo ideologije neprestanega obsedenega stanja, s katerim nas fila politika. Ne pristajamo na to,« je bila jasna Vrtačičeva.

Prav danes ob šestih zvečer bodo organizirali prvi resen vsebinski dogodek, in sicer v atriju ZRC SAZU. »Pregledali smo predloge na portalu ter razmišljali o tem, katerega prvega preseliti v fizični prostor. Ena ključnih pravic je pravica do skupnega. Znotraj tega smo našli predlog nekega uporabnika o prepovedi privatizacije skupnega,« je dejala Vrtačičeva. Glede na aktualnost teme so se odločili, da bodo v okviru tega govorili o problematiki privatizacije vode. Sicer pa ima trenutno največjo podporo na strani predlog o enakovredni obdavčitvi cerkvenega premoženja. Tudi o tem že pripravljajo dogodek, a so želeli začeti z nekoliko manj ideološko obarvano temo.

Prepričani so, da okrogle mize ne spreminjajo sveta, zato so današnji dogodek poskušali zastaviti nekoliko drugače. Najprej bodo štirje strokovnjaki v kratkih desetminutnih predstavitvah predstavili problem. Po prvem delu načrtujejo kratko diskusijo, kar bo trajalo približno eno uro. V drugem delu srečanja, ki bo trajal okoli dve uri, se bodo razdelili v različne delovne skupine, ki bodo delale na konkretnih primerih.

Prostor, ki omogoča razpravo
»Poudarila bi, da smo mi samo prostor, ki razpravo omogoča, jo strukturira in na nek način sooblikuje. S tem, da si jemljemo enake pravice kot vsi ostali uporabniki. Glasujemo za predloge, sami kaj predlagamo in tako naprej. Naša moč pa je omejena na moč posameznega uporabnika. V tem smislu tudi nismo iniciativa ali skupina, ker gre samo za prostor, portal. Postavili smo izhodišča, od tu dalje pa smo vsi enakovredni,« je razložila Vrtačičeva in nadaljevala, da jih ne zanimajo kratkoročne politične mahinacije, ampak poskušajo gledati naprej in izoblikovati konsenz okrog tega, kaj so ključni cilji družbe.

Njihova želja je razširiti mrežo ljudi, ki se prepoznajo v teh pravicah, konkretnih predlogih in načinu delovanja. Tudi sami snovalci ideje so med seboj različni in se ne strinjajo z vsemi predlogi, ki so na portalu objavljeni. Želijo si, da bi s svojo idejo, kako oblikovati konsenz, najprej posegli na lokalne nivoje. Ob tem se zavzemajo za lokalne skupščine in za lokalne načine bolj neposrednih načinov odločanja. Dolgoročno pa tudi nacionalne. »Nismo tako idealistični, da bi verjeli, da bo z uvedbo neposredne demokracije naslednji teden vse v redu. Zdi se nam, da je treba politično kulturo vrniti med ljudi. Vprašati jih je treba, 'kaj se pa vam zdi problem v vašem okolju'. O tem je treba govoriti, omogočati debato,« je prepričana Vrtačičeva. Povezati želijo tudi strokovnjake in zainteresirano javnost. »Idealen cilj bi bil, da bi to postala tako široka mreža in dogodki tako razvejani, da bi se glasovi najbolj popularnih predlogov šteli v tako visokih številkah, da jih ne bi mogla ignorirati nobena oblast. Na ta način bi delovali kot nek civilni pritisk.«
http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/ne-maramo-ideologije-neprestanega-obsedenega-stanja
www.danesjenovdan.si
http://danesjenovdan.si/pravica-do-dobrega-zivljenja-in-solidarne-druzbe?sort=imp&w=desc
http://danesjenovdan.si/pravica-do-skupnega?sort=imp&w=desc
http://danesjenovdan.si/pravica-do-dobre-politicne-oblasti?sort=imp&w=desc
http://danesjenovdan.si/pravica-do-narave?sort=imp&w=desc
http://danesjenovdan.si/pravica-do-cloveku-prijazne-ekonomije?sort=imp&w=desc
http://danesjenovdan.si/pravica-do-vkljucenosti

zoran13

10 NAJBOGATEJŠIH ŽENSK

10 najbogatejših žensk na svetu

Združili smo najnovejšo lestvico revije Forbes in včeraj obhajani praznik žensk ter dobili seznam najbogatejših žensk na svetu. Milijarderkam smo, poleg opisa njihove lastnine, dodali še nekaj zgodovine, primerjav in aktualnih številk. Naj povemo še, da ženske niti približno ne dosegajo moških rezultatov. Med desetimi najbogatejšimi na svetu je zgolj ena ženska, deseta najbogatejša ženska pa je šele na osemdesetem mestu, kar pomeni, da na vsakih osem moških pride ena ženska. Mimogrede, zaradi po njegovem napačnih podatkov se je na najnovejšo Forbesovo lestvico pritožil najbogatejši Arabec, princ Al Waleed bin Talal Al Saud. Zmotil ga je podatek, po katerem naj bi imel v rokah zgolj 20 milijard dolarjev. Menda naj bi imel nekaj več kot 29 milijard, kar bi ga z bednega šestindvajsetega mesta vrglo na deveto. To bi hkrati pomenilo, da bi bil na lestvici pred vsemi ženskami, Liliane Bettencourt bi padla na deseto mesto. A pri Forbesu so neizprosni in podatkov niso spremenili.

LILIANE BETTENCOURT

Liliane Bettencourt 23 milijard evrov (Francija)
Devetdesetletna gospa je lastnica skupine L'Oreal (in hčerka ustanovitelja), ki drži v rokah skoraj vso svetovno prestižno kozmetiko. Imajo blagovne znamke Body Shop in Galdermo, potem pa še L'Oreal Professione, Kerastase, Keraskin Esthetic, Redken 5th Avenue, Mizani, Lancome, Yves Saint Laurent, Giorgo Armani, Biotherm, Cacharel, Diesel, Ralph Lauren, Stella McCartney, L'Oreal Paris, Garnier, Maybeline, Vichy… L'Oreal zaposluje nekaj manj kot 70.000 ljudi, leta 2010 pa so imeli več kot dve milijardi čistega dobička. Toda tudi tu ne gre brez težav. Leta 1987 je Liliane Bettencourt spoznala fotografa, pisatelja in žigola François-Marieja Banierja, ki naj bi ji z raznimi prevarami izpulil solidne 1,3 milijarde evrov. Dokazali so, da jo je več kot dvajset let mlajši lepotec izkoriščal in hčerki lepotilne tajkunke je uspelo rešiti nekaj milijončkov, ki jih je Liliane v obliki dediščine že podelila fotografu. Bettencourtova je deveta najbogatejša oseba na svetu in bi s svojimi milijardami pokrila tri letne slovenske proračune.

CHRISTY WALTON

Christy Walton 28,2 milijarde dolarjev (ZDA)
Enajsta najbogatejša oseba na svetu je 64-letna snaha ustanovitelja verige trgovin Wal-Mart Sama Waltona. Njen mož je umrl leta 2005 in od takrat je ena najpomembnejših oseb na svetu. Wal-Mart trenutno zaposluje kar 2,2 milijona delavcev. Lani so imeli 16 milijard dolarjev dobička. Christy je znana po svoji dobrodelnosti, po nekaterih podatkih naj bi bila po višini podarjenega denarja celo največja dobrotnica na svetu. Njena družina je samo v letu 2007 darovala več kot milijardo dolarjev.

ALICE WALTON

Alice Walton 26,3 milijarde dolarjev (ZDA)
Waltonovi so gotovo najpomembnejša dinastija na svetu, zato je logično, da se vsi dediči legendarnega Sama uvrščajo visoko. Ustanovitelja Wal-Marta sta imela šest otrok, ki si še vedno delijo velike deleže. Triinšestdesetletna Alice Walton je Samova hčerka, sicer ekonomistka, občasno pa tudi umetnica in dobrotnica. Toda pazite, kje hodite, ko Alice vozi. Mediji beležijo kar nekaj hudih prometnih nesreč, ki jih je povzročila pod vplivom omamnih substanc. Nekoč je do smrti povozila neko žensko. Stvari so vedno uredili brez sodišča.

IRIS FONTBONA

Iris Fontbona 17,4 milijarde dolarjev (Čile)
Sedemdesetletna Fontbonova je druga žena Andronika Lukšića, čilskega poslovneža hrvaških korenin (oče je bil Polikarp in je prišel z Brača). Iris je po smrti Andronika leta 2005 postala lastnica res pisanega portfelja lastništev in naložb. Podjetje Luksic Group ima največ denarja v rudnikih bakra, so tudi večinski lastniki Banco de Chile, nekaj malega imajo še v telekomunikacijah, v živilski branži, niso pa pozabili na domovino, kjer vlagajo v hrvaški turizem. Iris je petintrideseta najbogatejša oseba na svetu.

JAQUELINE MARS

Jacqueline Mars 17 milijard dolarjev (ZDA)
Na šestintridesetem mestu je po količini denarja več oseb z enakimi vsotami. Dvainsedemdesetletna Marsova je ena od lastnic podjetja Mars, ki ga je leta 1920 ustanovil njen dedek Frank Mars. Po izobrazbi je sicer antropologinja, da pa bi videli razsežnosti njenega denarja, je najbolje pogledati, kaj pri Marsu izdelujejo, da lahko zaposlujejo več kot 70.000 ljudi in na leto zaslužijo 30 milijard dolarjev čistega dobička (2010): Orbit, Mars, Bounty, M&M's, Milky Way, Twix, Snickers, Whiskas, Pedigree. V sklopu Marsa je tudi hčerinsko podjetje Wrigleys.

GEORGINA RINEHART

Georgina Rinehart 16,5 milijarde avstralskih dolarjev (Avstralija)
Gina je naslednica enega najbogatejših Avstralcev, Langa Hancocka, človeka, ki je odkril največje zaloge železove rude in jo uspešno izkopaval. Po njegovi smrti leta 1992 se je Gina javno sprla z njegovo filipinsko ljubico, češ da je očeta ubila zaradi dediščine. Po dolgih bitkah pa se je povsem posvetila poslu. Očetovo bogastvo je gladko presegla, še pred sedmimi leti je imela samo dve milijardi dolarjev. Poleg rudnikov poseduje tudi nekaj večjih medijev. Ko gre za dobrodelnost, večino denarja vloži v revno Kambodžo.

SUSANNE KLATTEN

Susanne Klatten 11 milijard evrov (Nemčija)
Susanne Klatten je enainpetdesetletna vnukinja Güntherja Quandta, člana nacistične stranke in »šefa nemške vojne industrije«. Pokroviteljica nemških krščanskih demokratov ima deleže v kemični multinacionalki Altana z več kot 5000 zaposlenimi in več kot milijardo in pol čistega letnega dobička ter v tovarni vozil BMW, ki zaposluje več kot 100.000 ljudi in je lani dosegla več kot 4 milijarde evrov čistega dobička. Leta 2006 se je zapletla s Švicarjem Helgom Sgarbijem: šlo je za izsiljevalca, ki je s posnetki njunega odnosa zahteval milijone. Prijavila ga je in dobil je šest let zapora.

ABIGAIL JOHNSON

Abigail Johnson 12,7 milijarde ameriških dolarjev (ZDA)
Enainpetdesetletna Johnsonova deluje skupaj z očetom Edwardom Crosbyjem Johnsonom tretjim. Skupaj imata velik delež v podjetjih Fidelity Investments in Fidelity International, čeprav je, če verjamemo lestvicam milijarderjev, oče občutno revnejši od hčerke, saj ocenjujejo, da ima pod palcem zgolj 7 milijard dolarjev in je šele na stošestinšestdesetem mestu na svetu. Hčerka je veliko više, saj vodi multinacionalko, ki se ukvarja s financami, svetovanjem in spletnim borzništvom ter zaposluje skoraj 40.000 ljudi.

MIUCCIA PRADA

Miuccia Prada 9,5 milijarde evrov (Italija)
Triinšestdesetletna modna oblikovalka je oseminsedemdeseta najbogatejša oseba na svetu. Naslednica velikega Maria Prade je bila med študijem političnih ved članica italijanske komunistične stranke in borka za ženske pravice. Zdaj je stališča omilila in izdelke podjetja, ki ga je prevzela, potem ko jo je minila »mladost norost«, lahko kupijo le redki. Pri Forbesu pravijo, da sta z možem Patriziem Bertellijem zgleden par, ki za Evropo počasi osvaja arabski, ruski in azijski bogati svet.

ANNE COX CHAMBERS

Anne Cox Chambers 12 milijard dolarjev (ZDA)
Triindevetdesetletna Cox-Chambersova je po svojem očetu, ustanovitelju Jamesu Middeltonu Coxu (leta 1920 je bil nominiran tudi za demokratskega kandidata za predsednika ZDA), podedovala veliko medijsko hišo Cox Enterprises. Podjetje s sedežem v Sandy Springsu v Georgiji poseduje nepregledno množico različnih časopisov, radiev, televizij, spletno prodajo, dražbeno hišo in še bi lahko naštevali. Coxova (osemdeseta najbogatejša oseba na svetu) ima zaposlenih 60.000 ljudi, leta 2011 pa so imeli solidnih 14 milijard dolarjev dobička.
http://www.dnevnik.si/objektiv/lestvica/10-najbogatejsih-zensk-na-svetu

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 14 Mar 2013 18:49; skupaj popravljeno 1 krat

ODŠKODNINSKA FATAMORGANA

GRADIS IPGI

Prva sodba, da bo odškodninsko odgovarjalo vodstvo družbe

Nadzorniki in uprava Gradisa IPGI bodo zaradi napačnih poslovnih odločitev plačali okoli 100 tisoč evrov, je odločilo višje sodišče

Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo nekdanjega vodstva in nadzornikov družbe Gradis IPGI in jim naložilo plačilo odškodnine v višini okoli 100 tisoč evrov, je razvidno iz objave na Ajpesu.

Gre za prvo sodbo v Sloveniji, da morajo zaradi napačnih poslovnih odločitev odškodnino plačati vodstvo in nadzorniki. Gradis IPGI je vodil Vanja Verdel, nadzorovali pa so ga Breda Kovačič Ivanc, Mojca M. Fink in Bogomir Vnučec.

Spomnimo, spor je nastal za okoli 84 tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo v ljubljanskih Novih Jaršah, ki jo je nekdanji direktor Gradisa IPGI Vanja Verdel pozimi 2008 brez soglasja skupščine družbe obljubil zdaj propadlemu Vegradu, ki ga je takrat vodila Hilda Tovšak.

Vegrad bi Gradisu namesto kupnine v last predal del stavb, ki jih je nameraval zgraditi na parceli, ob tem pa bi mu Gradis plačal še 15 milijonov evrov avansa.

Verdel je zato izgubil službo, Vegrad pa je brez uspeha tožil Gradis IPGI za 15 milijonov evrov, ker ni dobil parcele ob BTC . Gradis, ki je sicer v večinski lasti skupine Triglav [ZVTG 16,85 -0,30%], je parcelo ocenil na 75 milijonov evrov, Verdel pa je ob sklenitvi pogodbe z Vegradom trdil, da je ničvredna.
http://www.finance.si/8335970/Prva-sodba-da-bo-od%C5%A1kodninsko-odgovarjalo-vodstvo-dru%C5%BEbe

zoran13

KLUB MODRIH in STEČAJ

Klub Modrih v stečaj

V stečaj še eno delniško parkirišče

Od danes je v stečaju družba Klub Modrih, sodišče je za stečajno upraviteljico imenovalo Lucija Klampfer. Spomnimo, družba Klub Modrih je bila lastnica PSL Storitev, te pa so bile do stečaja lastnica desetina kranjske Save. Po mnenju poznavalcev, so bile te družbe parkirišče za delnice nekdanje uprave Save Janeza Bohoriča, ta pa je to vztrajno zanikal. Več preberite v članku V Klubu Modrih uprave Save ni in je ne bo. Klub Modrih je imel po zadnji bilanci 9,3 milijona evrov kratkoročnih dolgov.
http://www.finance.si/8335981/Klub-Modrih-v-ste%C4%8Daj?src=zadnje
http://www.finance.si/289361

zoran13

BVLGARI

MAXI DAVČNA UTAJA

Zaradi davčne utaje jim je Finančna policija zasegla za 46 mlrd€ premoženja, med katerimi tudi čudovito nepremičnino v ulici Condotti.
Vodstvu družbe očitajo davčno utajo, saj niso davčni upravi od leta 2006 naprej prijavili vsaj 3mrd€, ki so jih pridobili preko družb na Nizozemskem in Irskem, ki so bile ustanovljene zgolj z namenom utaje davkov v Italiji.

Zaseženo premoženje Paola in Nicola Bulgari, največji delničarji in zgodovinski ustanovitelji družbe, Francesco Trapani, legalni predstavnik te družbe in Maurizio Valentini, ki vrši funkcijo predstavnika te družbe. Med zaseženim premoženjem, poleg bančnih računov, polic življenjskih zavarovanj in soudeležbo v drugih gospodarskih družbah ter veliko nempremičnin, med katerimi gotovo prednjači tista prestižna na ulici Condotti v centru Rima.

Med opravljenimi raziskavami, ki jih je opravila policija, je bilo ugotovljeno, da je šlo za pravo "escape strategy", saj je bila tudi tako definirana s strani vodstva družbe Bvlgari, v dokumentu z 9 stranmi, zaseženimi s strani njihove specialne policije z imenom "Fiamme gialle". Posebej z namenom izogibanja postavljenega italijanskega sistema
ter zaradi zelo restriktivne normativne ureditve z začetkom 01.01.2006, ki je govorila o obdavčitvi dividend, ki izvirajo iz držav z davčnimi privilegiji.

V tem smislu so se družbe v sistemu Bvlgari izognile plačilu davka v višini 3mlrd€ v letih 2006 do 201, posebej pa še davka IRAP v višini 1,9 mlrd€. V tem obdobju je bilo izplačanih dividend za 293 mio€, kar pomeni davčno utajo v višini več kot 46mlrd€ v Italiji.
http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/lazio/articoli/1085968/evasione-fiscale-maxi-sequestro-per-bulgari.shtml
http://www.jutarnji.hr/talijanska-policija-zaplijenila-modno-carstvo-bvlgari-vrijedno-45-milijuna-eura-utajili-su-porez-/1090846/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 03 Apr 2013 14:25; skupaj popravljeno 1 krat

PREVARE

Z zavarovalniško polico do novega življenja

Vsaka 10 prijavljena škoda v okviru zavarovanja v Evropi je lažna, ocenjujejo v Evropskem združenju zavarovalnic "Insurance Europe". Ocene se razlikujejo od drvžave do države, vendar brez obzira na obliko prevare je vsem skupna ista posledica: pošten zavarovanec bo zaradi tega plačal veliko več.
Po oceni britanskih zavarovalnic, prevare podražijo polico vsakega zavarovanca za 58 € na letnem nivoju.

V Nemčiji stroški prevar presegajo znesek 4 mldr€ letno, prav tako Britanske zavarovalnice ocenjujejo, da pri njih znašajo 2,2 mlrd € letno, za vse tiste škode, ki ostanejo "neodkrite" , medtem ko odkrite škode znašajo preko 1 mlrd €.

Na Švedskem so odkrili kriminalno skupino, ki je "priredila" najmanj 214 prometnih nesreč, mestem ko so v Franciji odkrili kar 35.000 lažnih prijav škode, saj je bilo na ta račun izplačano nepoštenim posameznikom, kar za 168 mio€.

Ob tem se pojavlja vprašanje, kaj vse se smatra za prevaro v zabarovanju?

Prevaro lahko izvrši tudi sam zavarovanec ali pa tudi neka tretja oseba, katera se hoče izplačati iz njegove zavarovalne police. Prevare so prav gotovo lahko tudi banalne, saj nekdo lahko trdi, da se je poškodoval kot "slepi" potnik v poškodovanem vozilu do visokoorganiziranih kriminalnih združenj, zaključujejo v poročilu Evropskega zavarovalnega združenja.

Zelo so interesantni primeri, na katere opozarjajo pri Evropskem združenju:

* V Veliki Britaniji je človek insceniral svojo lastno smrt z davljenjem, je objavljeno v poročilu,
* V Panami so mu prišli na sled, kher je živel s svojo ženo, z denarjem, ki ga je prejel od življenjskega zavarovanja

* V Sloveniji so 3 osebe kupile več polic življenjskega in nezgodnega zavarovanja in to pred potovanjem v Kanado na dopust. Ko so bili v Kanadi so prijavili poškodbe v prometni nesreči. Odkriti so bili šele kasneje, saj je bilo odkrito, da so vsi trije medsebojno zahtevali po eni škodi temelječi na treh zavarovalnih policah. Na koncu so morali plačati vse stroške preiskave zlorabe an prav tako vrniti tudi denar, ki so ga prejeli od zavarovanja.

* V Franciji je znani kirurg lažiral okoliščine pod katerimi je dobil poškodbe na smučanju, to je aktivnosti, ki ni bila krita z njegovim turističnim zavarovanjem, še en primer iz poročila.
Najprej je prijavil, da je nesrečo povzročil drugi smučar, ko mu je bila prijava odbita je napovedal drugo prijavo v kateri je trdil, da je poškodbe dobil v prometni nesreči, katero je povzročila tretja oseba. Ponovno je bil njegov zahtevek raziskan in pregledan ter zavrnjen za vse poškodbe, ki jih je utrpel.

Prevare tudi za telefone

Več kot polovica vseh zahtevkov zaradi izgube ali poškodovanja "pametnih telefonov" ali "tablic" je bilo pravzaprav lažnih, ker napake takšne narave, pravzaprav niti ne bi mogle niti nastati, kar kaže nemška študija, ki jo je izdelalo zavarovalno združenje GDV iz Nemčije.
http://www.osiguranje.hr/NewsView.aspx?id=14765&cred=%2569%2545%2564%2530%254B%2578%2575%2576%2539%2561%254A%2543%2538%2574%256B%256B%256C%2561%256F%2575%252F%2541%253D%253D
http://www.osiguranje.hr/ClanakDetalji.aspx?14765

1.000.000.000 £
http://www.osiguranje.hr/NewsView.aspx?id=14809&cred=%2569%2545%2564%2530%254B%2578%2575%2576%2539%2561%254A%2543%2538%2574%256B%256B%256C%2561%256F%2575%252F%2541%253D%253D

zoran13

SCENARIJ SCENARIJEV

Osnovni kapital: 73.701.392
Število delnic: 22.735.148
Vrednost delnice na borzi:
26.03.2013 - 17,00 €
Tržna kapitalizacija: 386.497.516 €
Število delničarjev: 28.798
Domačih: 28.326
Tujih: 472
Pravnih: 677
Fizičnih: 28.121
Knjigovodska vrednost delnice:
31.12.2012 - 19,25 €
31.03.2013 - 21,17 €
Čisti dobiček na delnico:
31.12.2011 - 1,93 €
31.12.2012 - 0,60 €
Dividenda:
2012 - 0,55 €

TOP 10

ZPIZ - 7.836.628 delnic - 34,469%
SOD - 6.380.728 delnic - 28,065%
NLB - 696.213 delnic - 3,062%
Claycroft Limited, Nikozija, Ciper - 404.460 delnic - 1,78%
NFD 1, delniški infesticijski sklad d.d. - 371.187 delnic - 1,63%
Poteza naložbe d.o.o. - v stečaju - 346.570 delnic - 1,52%
Hypo Alpe - Adria Bank AG, Celovec - 282.055 delnic - 1,24%
HIT d.d. - 255.408 delnic - 1,123%
Salink Limited Julia House, Nikozija,Ciper - 202.414 delnic - 0,89%
UniCredit Bank Austria AG, fiduciarni računi, Dunaj, Avstrija - 184.648 delnic - 0,81%
* podatki so na datum 31.12.2011

ZPIZ - 34,47 %
Sod - 28,07 %
NLB d.d. - 3,06%
Claycroft Limited, Nikozija, Ciper - 1,78 %
NFD 1 - 1,63 %
Poteza - 1,52 %
Hypo Alpe - Adria Bank, Celovec - 1,24 %
Hit d.d. - 1,12 %Salink - 0,89 %
ABanka - 0,83 %
* podatki so 31.03.2013

ODVZETE GLASOVALNE PRAVICE

Od skupnega števila delnic 22.734.148 je bilo odvzetih glasovalnih pravic za 14.569.462 delnic in jih tako ostaja glasovalnih še 8.165.686 delnic ZVTG.

IZGUBA GLASOVALNIH PRAVIC ZVTG
ZPIZ - 7.836.628 delnic - 34,469%
SOD - 6.380.728 delnic - 28,065%
HIT d.d. - 255.408 delnic - 1,123%
TELEKOM SLOVENIJE d.d. - 58.764 delnic - 0,258 %
NOVA KBM d.d. - 32.018 delnic - 0,141%
D.S.U. d.o.o. - 5.916 delnic - 0,026%
Skupaj: 14.569.462 delnic - 64,083%

Če vzamemo v obzir že prodani paket 696.213 delnic ZVTG, pomeni, da bi morebitni kupec, ki bi sam kupil vse delnice, po novem imel kar 8,526 % glasovalnih pravic in bo glede na preostale delničarje v tem obziru celo na 1 mestu.

POKOJNINSKI SKLAD PBZ CROATIA

Glede na to, da je omenjeni pokojninski sklad PBZ Croatia po njihovih informacijah odkupil okoli 455 tisoč delnic ZVTG, od skupnega števila 696.213 delnic ZVTG, ki jih je prodala NLB d.d. in tako postali po velikosti tretji delničar naše zavarovalnice.
Omenjeni pokojninski sklad, pa je več kot 50% v lastništvu Croatia Osiguranje d.d., to je največja zavarovalnica na hrvaškem, ki bi jo rad kupil Triglav d.d.

Kupci paketa NLB so torej:
* Hypo Alpe-Adria Bank d.d.
* Poštanska banka d.d.
* Auer Bach Grayson&Co. - New York

http://www.poslovni.hr/hrvatska/pbz-co-kupuje-dionice-triglava-sto-je-u-pozadini-235517
http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/znani-kupci-zavarovalnice-triglav.html

zoran13 · Objavljeno: 03 Apr 2013 14:29 Naslov sporočila: SOCIALNE IN ČUSTVENE VZPODBUDE

MISEL DNEVA

Včasih imam lep občutek in si rečem, da sem veliko storila v življenju, spet drugič si očitam, da sem storila premalo.
To pa moram reči: nikoli nisem delala za medalje, marveč preprosto zato, ker sem bila tako vzgojena.
JERICA KAŠCA, dobitnica priznanja mednarodnega Rdečega križa
www.primorske.si
http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2010/302.pdf

PAZKOŠJE V GLAVI : JERICA KAŠCA

Jerica Kašca je po poklicu višja medicinska sestra, ki je vse svoje življenje namenila humanitarnemu delu kot aktivistka Območnega združenja Rdečega križa Idrija. Kot prostovoljka je začela delati že pred več kot petdesetimi leti. Po koncu šole je začela samoiniciativno predavati o zdravstveni vzgoji po vaseh na Idrijskem in Cerkljanskem. To je bilo kmalu po drugi svetovni vojni, ko je bilo po vaseh veliko revščine in pomanjkanja. S svojimi predavanji je krepila spoznanje o nujnosti izboljšanja higienskih razmer za preprečevanje bolezni, še zlasti nalezljivih. Peš ali s kolesom in pozneje z drugim prevozom je obiskovala bolnike in nemočne ter veliko storila za izkoreninjenje tuberkuloze. Za svoje humanitarno delo je kot prva Slovenka prejela najvišje priznanje Mednarodnega odbora Rdečega križa – medaljo Florence Nightingale. Pogovor z njo je pripravil Ivan Merljak.
http://www.rtvslo.si/radioprvi/prispevek/10383
http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=1&foto=320825

MISEL DNEVA

Hudo je, ko prideta mlada starša s šoloobveznima otrokoma in priznata, da ne vesta, kaj bosta dala v lonec.
Irena Sirotič, sekretarka Rdečega križa Koper
Petek, 10.maj 2013
www.primorske.si

zoran13

METRON

Zmaga z električnim avtom v Monte Carlu

Na reliju novih oziroma alternativnih vozil je prvo mesto z električno dacio sandero osvojil Slovenec Andrej Pečjak.

Tekmovanja z električnimi oziroma novimi (alternativnimi) avtomobili že nekaj časa niso nobena redkost, imajo pa nekatera zaradi posebnih okoliščin vendarle precej večjo težo.

Vsekakor to velja za tridnevni, sicer že 14. Rally Monte Carlo ( Rally Monte Carlo des enegines nouvelles) novih vozil, ki se je odvijal na cestah v okolici slovite kneževine; ta sicer gosti veliko bolj znani klasični reli.

Prav na tem reliju pa je zmagal Slovenec Andrej Pečjak z ekipo Metron 1, in sicer za volanom električno gnane dacie sandero. Pečjakov izkupiček, ki je strokovni slovenski javnosti znan kot inovator in predelovalec električnih vozil, je vsekakor omembe vreden: prvo mesto v kategorije t.i. skupne porabe (sodelovalo je 94 vozil) in prvo mesto med električnimi vozili.

Andreju Pečjaku je kot sovoznik delal družbo Francoz Frederic Mlynarzick.

Vsekakor je tudi omembe vredno, da je v kategoriji električnih vozil premagal sloviti ameriški električni avtomobil tesla. Električno gnana dacia sandero je Pečjakovo delo oziroma delo njegove skupine.

Na tem tekmovanju je sodelovala tudi ekipa Metron II s superpikijem, ki sta ga vozila Dejan Grabnar in Gašper Jereb, in sicer na krajšem dvodnevnem reliju ZENN. Vse do zadnje nočne vožnje sta bila na petem mestu, potem pa v močnem nalivu udarila v skalo na cesti in zato končala med dvajsetimi ekipami na 9. mestu.
http://www.delo.si/druzba/na-kolesih/zmaga-z-elektricnim-avtom-v-monte-carlu.html
http://www.siol.net/avtomoto/novice/2013/03/andrej_pecjak_ev_dacia_zmaga_monte_carlo_rally.aspx
http://www.24ur.com/slovenci-z-elektricnim-avtomobilom-zmagali-na-reliju-v-monte-carlu.html

zoran13

OFFSHORELEAKS

V davčnih oazah nič več ne bo tako, kot je bilo

Lastniki računov in podjetij v davčnih oazah so včeraj doživeli zagotovo največji udarec doslej. Osemintrideset svetovnih medijev je namreč včeraj objavilo prve izsledke 15 mesecev trajajoče preiskave mednarodne skupine preiskovalnih novinarjev (ICIJ) s sedežem v Washingtonu o več kot 122.000 računih v davčnih oazah. Med njihovimi imetniki so politiki, javni uslužbenci, gospodarstveniki, lobisti, oligarhi in člani njihovih držav iz domala vseh pomembnejših držav sveta.

Zatočišče mnogih poslovnežev in bogatašev, ki želijo »skriti« svoje premoženje, je tudi Singapur. (Foto: AP) Zatočišče mnogih poslovnežev in bogatašev, ki želijo »skriti« svoje premoženje, je tudi Singapur. (Foto: AP) Čeprav včeraj med podatki, ki jih je objavil ICIJ, ni bilo zaslediti slovenskih državljanov, pa je po naših zanesljivih informacijah na disku z 260 gigabajti podatkov, ki ga je v začetku lanskega leta anonimno po pošti prejel direktor ICIJ Gerard Ryle, več mesecev pa ga je obdelovalo 86 novinarjev z vsega sveta, tudi več deset Slovencev.

Kdo so slovenski lastniki računov v davčnih oazah in ali so jih prijavili Dursu, bo tako morda znano že v naslednjih dneh ali tednih. Po uradnih podatkih Dursa ima v tujini odprte račune 2275 pravnih oseb in 10.601 fizična oseba, pri čemer davčni organ podatkov o državah ne daje.

Disk, ki ga je prejel direktor ICIJ, zajema podatke iz desetih offshore jurisdikcij. Daleč največ jih izhaja z Britanskih Deviških otokov (gre za podatke dveh podjetij, ki se ukvarjata z ustanavljanjem offshore družb), kjer ima ali naj bi imelo svoja podjetja več slovenskih poslovnežev. Poleg Tomaža F. Lovšeta, ki je uradni lastnik podjetja Findale Enterprise Limited, naj bi imel po ugotovitvah kriminalistov svoje podjetje na otokih tudi nekdanji predsednik uprave Hypo Alpe Adria Bank Slovenija Anton Romih. Na Britanskih Deviških otokih se je po javno dostopnih podatkih vsaj pred leti končala tudi lastniška veriga imperija Igorja Laha. Tam imajo ali so imela lastnike tudi podjetja Fam Investicije, ki ga zastopa Domen Zavrl, Solaris razvojna skupina, ki je leta 2009 skupaj z Electo ustanovila družbo Grajski vrt, Santajana (nekdanji solastnik Puha) in CVI, ki je svetoval Preventovemu partnerju pri propadlem projektu laserskih kartic. Za zdaj ni nobenega podatka, da bi bili na disku podatki o teh podjetjih in njihovih računih.

Na disku je obenem večje število podatkov tudi s Cookovih otokov in Singapurja, pri čemer jih je – kot smo izvedeli – pri vseh jurisdikcijah precej več o lastnikih podjetij kot o stanju na njihovih bančnih računih.

Kaj je razkril prvi dan afere Offshore leaks
Za zdaj najpomembnejše ugotovitve z diska, na katerem je okrog 2,5 milijona datotek, od tega dva milijona elektronskih sporočil, so:

* Jean-Jacques Augier, eden od ključnih mož v predsedniški kampanji Françoisa Hollanda, je leta 2005 veliko naložbo v založništvo na Kitajskem izpeljal prek podjetja na Britanskih Deviških otokih, kar je javno večkrat zanikal. Položaj francoskega predsednika je že pred dnevi omajalo priznanje nekdanjega finančnega ministra, da je imel v lasti offshore bančni račun.

* Denise Rich, bivša žena zloglasnega ameriškega naftnega mogotca Marca Richa, ima v skladu Dry Trust na Cookovih otokih shranjenih 144 milijonov dolarjev premoženja. Spomnimo, da je bil njen mož nekoč že obsojen zaradi davčne utaje, a ga je nato kontroverzno pomilostil tedanji predsednik Bill Clinton.

* Med razkritimi podjetji in osebami, ki so se z oblastmi igrali »finančne skrivalnice«, je tudi 200 Italijanov. Med njimi Gaetano Terrin, računovodja v svetovalni družbi nekdanjega italijanskega finančnega ministra Giulia Tremontija, in Fabio Ghioni, poznan po hekerskem škandalu v italijanskem Telecomu, ki je svoj izkupiček pospravil v podjetje na Deviških otokih.

* Med lastniki offshore podjetij na Britanskih Deviških otokih je – po pričakovanju – več ruskih vplivnežev in njihovih družinskih članov. Med njimi velja izpostaviti izvršnega direktorja upravnega odbora Gazproma Valerija Golubeva, ki velja za dolgoletnega prijatelja ruskega predsednika Vladimirja Putina, generalnega direktorja gradbenega podjetja v lasti Gazproma Borisa Paikina, soprogo namestnika predsednika vlade Igorja Šuvalova, nekdanjega namestnika ministra za industrijo in energijo Andreja Reusa...

* V davčnih oazah ima več družb družina Ilhama Alijeva, prvega moža Azerbajdžana, z njimi pa uradno upravlja tamkajšnji gradbeni magnat Hassan Gozal. Podjetje na Britanskih Deviških otokih je imel do leta 2011 v lasti tudi gruzijski predsednik vlade.

* Nekdanji mongolski finančni minister Bayartsogt Sangajav je imel v času svojega mandata, ki se je končal lani, v lasti bančni račun v Švici, na katerem je bilo več kot milijon dolarjev. Sangajav je že priznal, da je storil napako, s tem ko med svojim premoženjem ni prijavil podjetja in bančnega računa, in napovedal, da bo razmislil o odstopu. »Verjetno bi moral razmisliti o odstopu s svojega položaja,« je dejal Sangajav, ki velja za uglednega mongolskega politika.

* Guvernerka ene od provinc na Filipinih Maria Imelda Manotoc, sicer najstarejša hči že pokojnega diktatorja Ferdinanda Marcosa, ki je slovel po svoji koruptnosti, ima na Britanskih Deviških otokih v lasti fundacijo, ki je ni prijavila pristojnim organom v domovini.

* Soprog ene od kanadskih senatork je v sklad v davčni oazi naložil več kot 800.000 ameriških dolarjev. S ciljem ohraniti premoženje neodkrito je plačeval vse stroške z gotovino in zaukazal osebju, naj komunicira z njim »le o najnujnejših stvareh«.

* Tajska zastopnica za mednarodno trgovino Nalinee Joy Taveesin je z bratom Anurajem Mishro leta 2008 v davčni oazi odprla podjetje Hall Kingston International. Isto leto je ameriško finančno ministrstvo dalo njeno premoženje na črno listo, saj jo je označilo za simpatizerko diktatorskega režima Roberta Mugabeja, predsednika Zimbabveja. Režim na bi podpirala s preprodajo dragih kamnov in drugimi posli.

Po do zdaj znanih podatkih je med lastniki podjetij na Britanskih Deviških otokih največ državljanov Kitajske, Rusije in Hongkonga. Zanimivo pa je, da med razgaljenimi jurisdikcijami ni otokov na območju Združenega kraljestva (Jersey, Guernsey, Man, Sark), prav tako ne ameriške države Delaware.

Začetek obračuna z neubogljivimi offshore državami?
Pri tem velja opozoriti na več vidikov zgodbe. Najprej na njen kontekst. Curljanje do zdaj daleč največje količine podatkov iz davčnih oaz namreč sovpada z večletnim stopnjevanjem pritiska nanje iz pomembnih držav, ki so se v času krize tam očitno odločile poiskati manjkajoče davčne prilive. Pri tem države uporabljajo več prijemov: od pritiskov na lastne državljane (Putin je tako pred dnevi od svojih uradnikov zahteval zaprtje vseh računov v tujini v treh mesecih) do odkupov podatkov.

Že leta 2008 je uslužbenec ene od liechtensteinskih bank za 4,2 milijona evrov nemški tajni službi prodal podatke o nemških državljanih, ki imajo v lasti tamkajšnje račune. Pred leti se je začel krhati tudi »požarni zid« nekoč hermetično zaprte Švice, ki so ji ušli podatki o več deset tisočih nemških davkoplačevalcih, zaradi česar jo je nemška vlada stisnila ob zid in jo bolj ali manj prisilila v podpis sporazuma o obdavčitvi sredstev, naloženih v tej alpski državi. Iz Švice so kmalu zatem prišli na plan tudi podatki o več kot 2000 grških lastnikih računov pri švicarski banki HSBC, med katerimi naj bi imela največ pod palcem (okrog 550 milijonov evrov) mati tedanjega premierja Grčije Jorgosa Papandreuja.

Na Dursu so včeraj priznali, da razprava o tovrstnih nakupih v Sloveniji traja že dalj časa. Na vprašanje, ali so podatki ICIJ zanimivi za Durs, pa so odgovorili, da je »pri odločitvah za takšne nakupe podatkov treba preučiti ustrezne pravne podlage, saj bi bili lahko v nasprotnem primeru ti podatki neučinkovito dokazno breme v sodnih postopkih«.

Direktorica, ki vodi 1200 podjetij
V zadnjih tednih je – zaradi povsem drugačnih razlogov – sloves bančnega raja dokončno izgubil tudi Ciper. Če se je denar s tega sredozemskega otoka v zadnjih mesecih selil v druge oaze, bo včerajšnje razkritje bržčas povzročilo nov beg kapitala – tokrat z Britanskih Deviških otokov.

Ne le zaradi tega, ker so »vlagatelji« v davčne oaze »plahe ptice«, ki celo bolj kot davčne ugodnosti cenijo prav zasebnost. Ena od ključnih dodanih vrednosti razkritih podatkov je namreč, da v drobovje razgaljajo samo naravo tako imenovane offshore ekonomije, s pomočjo katere naj bi svetovne elite v davčne oaze po nekaterih ocenah skrile od 21 do 32 tisoč milijard ameriških dolarjev. V verigi, v kateri sodelujejo računovodje, posredniki, ugledni svetovni bankirji, agenti za ustanavljanje podjetij, odvetniki, revizorji in drugi, so ključni členi tako imenovani uradni skrbniki teh podjetij, ki so – kot razkrivajo podatki – največkrat dejansko zgolj slamnate osebe. Samo v eni stavbi v Road Townu, glavnem mestu Britanskih Deviških otokov, naj bi imelo sedež več 10.000 podjetij, ena od »direktoric« pa naj bi vodila več kot 1200 podjetij.

Gre za industrijo, ki se je razmahnila do neslutenih razsežnosti: več kot 175.000 britanskih podjetij ima tam slamnate direktorje iz davčnih oaz, ki se profesionalno ukvarjajo s posojanjem imena in ponujanjem naslova ter s tem tudi pravne ureditve v davčni oazi.

Na Dursu so včeraj priznali, da razprava o tovrstnih nakupih v Sloveniji traja že dalj časa. Na vprašanje, ali so podatki ICIJ zanimivi za Durs, pa so odgovorili, da je »pri odločitvah za takšne nakupe podatkov treba preučiti ustrezne pravne podlage, saj bi bili lahko v nasprotnem primeru ti podatki neučinkovito dokazno breme v sodnih postopkih«

38 svetovnih medijev je včeraj objavilo prve izsledke 15 mesecev trajajoče preiskave o več kot 122.000 računih v davčnih oazah.

Krinka za kriminal belih ovratnikov
V zadnjih letih se je tudi dokončno potrdilo, da je offshore ekonomija, ki je v predkriznih časih rasla na ideologiji neskončne svobode kapitala, pogosto tudi krinka za nelegalne in kriminalne dejavnosti s pranjem denarja na čelu, da je med uradnimi zastopniki offshore podjetij tudi več pripadnikov svetovnih tajnih služb, da se fundacije in druge pravne osebe uporabljajo za nakupe umetnin in drugih luksuznih dobrin, da so tajskim in pakistanskim politikom ter politikom iz drugih držav podjetja v davčnih oazah pomagale odpirati elitne nemške, francoske in švicarske banke...
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/v-davcnih-oazah-nic-vec-ne-bo-tako-kot-je-bilo
http://cekin.si/clanek/davki/objavljeni-podatki-iz-davcnih-oaz-med-utajevalci-vec-deset-slovencev.html
http://www.delo.si/novice/svet/davcne-oaze-tajni-racuni-skritih-posameznikov.html
http://www.delo.si/novice/svet/tudi-nemcija-upa-na-nove-ulove-davcnih-utajevalcev.html
http://www.delo.si/novice/svet/davcne-oaze-poziv-k-transparentnosti.html
http://www.icij.org/offshore
http://www.globalwitness.org/
http://www.globalwitness.org/sites/default/files/library/Inside-Malaysia’s-Shadow-State-briefing.pdf

Kdo vse še skriva denar v davčnih oazah?

Bogataši, ki so v davčne oaze pospravili neobdavčene milijone, se lahko bojijo razkritja svojih imen, pravi Blaž Zgaga, slovenski preiskovalni novinar, ki sodeluje v mednarodni skupini ICIJ. Obljubljajo namreč nova razkritja imen imetnikov računov.
http://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-vse-se-skriva-denar-v-davcnih-oazah.html

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli