 |
MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Manipulacije z malimi delničarji, Splošna Plovba d.o.o.,Portorož, morske in obmorske znamenitosti, svet premoženja in svet potrošnikov, socialne in čustvene stiske ter vzpodbude
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
 Objavljeno: 01 Feb 2011 21:36 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
 |
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Sep 21, 2010 11:49 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
MORSKE PLOŠČADI
/13/...že na strani 9 piše o projektu prve nemške vetrne elekrarne na morju ALPHA VENTUS, takih projektov pa je iz tudi drugih držav vedno več: 
HEXICON
Švedsko podjetje Hexicon načrtuje morske ploščadi, ki naj bi izkoriščale moč vetra in morja. Na ploščadi premera 360 m naj bi bilo nameščenih šest vetrnic višine 120 m za proizvodnjo 30 - 60MW električne energije. Potopljeni del ploščadi naj bi bil opremljen s sistemom za izkoriščanje energije valov in tokov. Ploščad bo s kabli pritrjena na morsko dno, tako, da jo bo mogoče brez škode za okolje zasidrati daleč na odprtem morju. Površina ploščadi bo 100.000 m2, zato bo na njej dovolj prostora tudi za dve pristajalni ploščadi za helikopterje in skladišče nadomestnih delov. Po ocenah podjetja naj bi bili stroški vrdrževanja vetrnih elektrarn na ploščadi za polovico manjši kot pri obalnih vrstah teh elektrarn. Predvidena življenjska doba ploščadi naj bi bila 60 let. Prvo ploščad te vrste nameravajo zgraditi že v prihodnjih dveh ali treh letih.
http://www.hexicon.eu/
http://www.inhabitat.com/2010/03/05/hexicons-floating-wind-platform-keeps-wind-farms-afloat/
http://www.hexicon.eu/index.php?option=com_content&view=article&id=98&Itemid=88
ŽIT št.9/2010 - str 7
www.tzs.si |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 21:38 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sre Sep 22, 2010 8:24 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
VOYAGER OF THE SEAS
Prihodnje leto bodo lahko pristale prave velikanke
Prihodnje leto bo Koper lahko uresničil velik razvojni korak na področju turizam s potniškimi ladjami, saj bo približno potrojil število turistov, ki bodo pripluli s potniškimi križarkami.
Poglavitni predpogoj za trdnost takega načrta se je zgodil, ko je Luka Koper podpisala pogodbo z družbo Primorje, d.d. Ajdovščina za projektiranje, rekonstrukcijo in poglabljanje obale ob potniškem terminalu. Primorje je Luka Koper izbrala z javnim razpisom.
Če želijo v Kopru uresničiti posel, za katerega so se dogovorili z enim večjih ladjarjev za turistična križarjenja Royal Caribbean, potem morajo morsko dno poglobiti do globine 10 metrov in to vzdolž 420 metrov operativne obale in to obalo med prvim in drugim privezom koprskega pristanišča ustrezno sanirati.
Kot je včeraj sporočil Sebastjan Šik iz službe za odnose z javnostmi Luke Koper, je Primorje že pričelo s projektiranjem, s poglabljanjem terena pa bodo začeli takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Skupna pogodbena vrednost del znaša 1,59 milijona evrov, opraviti pa jih morajo v 240 dneh od današnjega podpisa pogodbe.
Število dni za opravljen posel je pomembno, kajti 312 metrov dolga Voyager, ki lahko gosti celo 3.800 potnikov, bo prvič priplula v Koper 22. maja 2011. Poglobitev in rekonstrukcija obale je ključnega pomena za razvoj potniškega terminala, saj na njem beležijo vedno več večjih potniških križark, ki zahtevajo primenro obalo. Koper je samo letos doslej obiskalo približno 30.000 potnikov in jih bo do 8. novembra, ko se zaključi sezona, skupaj približno 38.000.
Prihodnje leto načrtujejo 80 do 100 prihodov (precej večjih) križark), na njih pa 110.000 potnikov. »Prednost koprskega potniškega pristanišča pred ostalimi bo v infrastrukturi, saj ima le malo pristanišč takšno globino morja na 420 metrih dolgi obale.
Druga pomembna prednost Kopra pa je, da so te ladje privezane le 200 metrov od središča mesta. Takih možnosti ni prav veliko,« je dejal Bojan Babič, vodja projekta Potniški terminal Luke Koper. Poglobitev morja bo dobrodošla tudi za bližnji terminal za generalne tovore, ki bo lahko koristil del obnovljene obale. http://www.delo.si/clanek/122458
http://www.royalcaribbean.com/home.do
http://www.royalcaribbean.com/findacruise/ships/class/ship/home.do;jsessionid=0000op1bZw9vgHwMCfIDAvHY7Bc:13hldcctq?br=R&shipClassCode=VY&shipCode=VY
http://www.oasisoftheseas.com/
ŽIVETI S PRISTANIŠČEM
Novo priznanje za koprsko pristanišče
V Luki Koper d.d. so se znašli med finalisti za nagrado Združenja evropskih pomorskih pristanišč. V Luki Koper so se letos z družbeno-odgovornim projektom "Živeti s pristaniščem" prvič prijavila tudi na tekmovanje za nagrado Združenja evropskih pomorskih pristanišč (ESPO). Združenje ESPO želi z omenjeno nagrado spodbujati povezovanje pristanišč in mest v neposredni bližini luk, saj je sožitje med obojimi zagotovilo za kvalitetno življenje vseh. Mednarodna strokovna komisija je pregledala prispele prijave in izbrala najboljših šest. V elitno skupino finalistov so se poleg Luke Koper uvrstili še pristanišča v Amsterdamu, Antwerpnu, Helsinkih, Marseillesu in Ponta Delgadi. Predsednik strokovne komisije John Richardson je pred finalnim izborom izpostavil: »Zares težko bo med vsemi prispelimi zanimivimi projekti izbrati najboljšega. Do končne odločitve bomo zato finalistom zastavili še nekaj podrobnih vprašanj o projektih in se nato skupaj odločili, kdo si zasluži prestižno nagrado«. Zmagovalca letošnjega tekmovanja bodo javno razglasili na svečanem zaključku tekmovanja, ki se bo 9. novembra zgodil v Bruslju. Luka Koper se že vrsto let intenzivno odpira navzven in se povezuje z lokalnim okoljem. Lep primer je minulo nedeljo odlično obiskan Dan odprtih vrat Luke Koper. Projekt Živeti s pristaniščem pa vključuje še številne druge aktivnosti. Luka Koper nadaljuje z več desetletno finančno podporo lokalnim in regionalnim projektom, odprto komunikacijo o poslovnih in prostorskih načrtih, kot tudi sprejemanjem številnih obiskovalcev na vodene oglede po pristanišču. Usmerjnost k trajnostno razvojnim ciljem pa potrjujejo številne investicije in izboljšave na področju varovanja okolja.
http://www.primorska.info/novice/10305/novo_priznaneje_za_koprsko_pristanisce
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 29, 2010 7:52 pm; skupaj popravljeno 1 krat
1250 TON
Lani 1.250 ton smeti
Obremenitev. Po nekaterih ocenah vsak človek na dan ustvari 1,5 kilograma smeti.
Koliko smeti, fekalnih voda in druge nesnage so nam doslej pustile potniške ladje, ne ve nihče.
* Ob vsakem prihodu ladje se v sistem SafeSeaNet vnese količina odpadkov, ki jih odnesejo za to odgovorna podjetja. Tako je vpeljan nadzor, da ne bi nelegalno odvrgli odpadkov.
Davorin Fantulin, pristaniški kapitan z uprave za pomorstvo
Šestega aprila pripluje prva potniška ladja letos, med sezono, ki se bo končala 8. decembra, pa bo Koper po napovedih obiskalo okoli 130 tisoč turistov.
Nekateri ob tem opozarjajo na obremenitev okolja, tudi s smetmi, ki jih na našem prostoru pustijo ladje. Po nekaterih podatkih človek na dan proizvede 1,5 kilograma smeti. Poskušali smo izvedeti, koliko smeti so potniške ladje pri nas pustile lani, ko se je v Kopru ustavilo blizu 38 tisoč turistov z njih, a podatkov ni.
V Luki Koper so nam povedali, da količine pobranih odpadkov ne evidentirajo ločeno po tipu ladje (potniška, tovorna), zato imajo le podatke o skupni količini pobranih odpadkov.
“Lani smo jih pobrali skupno 1.250 ton. Sicer pa z ladij prevzemamo sanitarne (fekalne) vode, kalužne vode ter kuhinjske in trdne odpadke,” je razložil Sebastjan Šik, tiskovni predstavnik.
Zmogljivosti zagotovljene
V skladu z odločbo, ki jo je izdala uprava za pomorstvo, prevzem odpadkov z ladij v koprskem pristanišču opravlja družba Luka Koper Inpo. Družba ima dovolj zmogljivosti za prevzem odpadkov s potniških ladij, ki so načrtovane za letos.
Kako in kam z odpadki?
Sanitarne vode predajo komunalnemu podjetju, ki jih odvaža v centralno čistilno napravo mesta Koper. Kalužne vode separirajo (ločujejo vodo) v čistilni napravi na območju pristanišča, zaoljeno vsebino pa predajo v uničenje pooblaščenim izvajalcem. Kuhinjski odpadki se na ladji vložijo v posebne 50-litrske sode, ki se zaprejo že na samem mestu pobiranja.
Do prihoda koncesionarja so sodi skladiščeni v centru za ravnanje z odpadki v pristanišču, in sicer v posebnem hladilnem (frigo) zabojniku, kjer se odpadki shladijo na 40 stopinj Celzija. V pristanišču nato polne sode prevzame koncesionar Koto iz Ljubljane, ki je pooblaščen za predelavo organskih kuhinjskih odpadkov.
Razne trdne odpadke (plastiko, pločevino, steklo in podobno) z ladij prevzemajo ločeno. Če odpadki niso ločeni, to opravi Luka Koper Inpo, jih komprimira in preda na komunalno odlagališče mesta Koper.
Na vprašanje, koliko so zaslužili od prevzema odpadkov, nam v Luki niso razkrili. Zneska pa, kljub javno objavljenim cenikom za prevzem različnih vrst odpadkov ni mogoče niti približno oceniti, saj je za to na voljo premalo podatkov.
Bolj kot smeti, problem mulj
Eko. Potniške ladje so z okoljskega vidika sporne predvsem, ker z dna morja dvigujejo mulj, v katerem je prisotno živo srebro, ki se meša z vodo, pove Vojko Bernard iz organizacije Alpe Adria Green.
To živo srebro ljudje namreč zaužijemo prek rib. Sporne so tudi balastne vode, ki lahko vsebujejo tuje organizme. Kar se tiče komunalnih odpadkov, pa so po njegovem mnenju predvsem stvar komunalne ureditve mesta.
http://www.zurnal24.si/primorska/lani-1-250-ton-smeti-204483/clanek
JOHN TERCEK
Podpredsednik Royal Caribbean v Kopru
Na povabilo župana Mestne občine Koper Borisa Popoviča je v četrtek Koper obiskal podpredsednik ene največjih svetovnih korporacij na področju pomorskega potniškega prometa Royal Caribbean John Tercek
Ob tej priložnosti mu je župan s sodelavci ter predstavnikom Luke Koper predstavil vizijo razvoja občine do leta 2020, pri čemer so posebno pozornost namenili načrtom ureditve območja severne obvoznice oziroma potniškega terminala.
Tercek je bil za smele načrte zelo zainteresiran in je pohvalil delo ter napore, ki so jih v koprski občini v zadnjih nekaj letih vložili v razvoj tega novega segmenta turizma, in dejal, da je Koper lahko vzgled veliki večini mediteranskih pristanišč. Župan Boris Popovič in John Tercek sta si v spremstvu vodje potniškega terminala v Luki Koper Bojana Babiča ogledala tudi dela ob potniškem terminalu. Luka Koper je namreč v poglabljanje morskega dna investirala 1,6 milijona evrov in s tem bo Koper lahko sprejemal tudi večje turistične ladje.
Tercek se je sprehodil tudi po mestnih ulicah vse do nastajajočega bazenskega kompleksa. Gost je bil izredno presenečen nad izredno dinamičnim razvojem mesta. Sicer pa je bil obisk Tercka povezan tudi z bližnjim prihodom prve potniške ladje v lasti Royal Caribbean Voyager of the seas. Ladja bo v Koper priplula zadnjo majsko nedeljo (29. maja), na njenem krovu bo 3650 potnikov, ki bodo lahko med drugim uživali ob predstavitvi ponudbe vseh koprskih krajevnih skupnosti, katerim že tradicionalno namenjajo poseben dan v okviru praznovanj občinskega praznika. Prihodnji mesec v Kopru pričakujejo arhitekta, ki je zadolžen za vse naložbene projekte Royal Caribbean, nato pa nadaljevanje pogovorov o morebitnem skupnem sodelovanju pri uresničevanju razvojnih projektov v Mestni občini Koper.
http://www.primorska.info/novice/13080/podpredsednik_royal_caribbean_v_kopru
Nazadnje urejal/a zoran13 14 Maj 2011 21:11; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 21:44 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Okt 02, 2010 12:48 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.,Portorož
KOMODOR
/13/...komodor je mornariški vojaški čin, v nekih vojskah tudi čin v zračnem letalstvu. Ime izhaja iz francoske besede COMMANDEUR (komandir, poveljnik), kateri je bil najvišji čin v viteškem redu. V nekaterih državah je to visoki častniški čin (kot na Hrvaškem do leta 1999), v drugih pa spada med admiralske čine. V Hrvaški vojni mornarici je to čin nad kapetanom bojnog broda (najvišji častniški čin) in izpod čina kontraadmirala:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_admiralov
KOMODOR MARCO SULLI SULČIČ
Nazadnje je poveljeval Condoleezzi Komodoro Marco Sulli, ki je 27 let poveljeval tankerjem družbe Chevron, je razložil, kaj se dogaja v Mehiškem zalivu. Marco Sulli - Sulčič je po očetu Križan, z ženo pa živi v Fari, kjer smo ga pred dnevi obiskali. Po dokončanem študiju na Pomorski šoli v Piranu je leta 1960 odšel služit vojaški rok v italijansko mornarico. Pozneje se je z vkrcanjem na tovorno ladjo družbe Lloyd Triestino začela njegova dolga in uspešna pomorska kariera. Celih 35 let je delal v kalifornijski naftni družbi Chevron, s katero je preplul vse oceane in videl cel svet (razen Nove Zelandije, je pripomnil kapitan). 27 let je poveljeval najrazličnejšim tankerjem za prevoz surove nafte (od 28 tisoč do 406 tisoč ton nosilnosti DWT), leta 1992 pa je prejel častni naslov komodora. Leta 2001 se je izredno izkušeni pomorščak upokojil, še vedno pa ima redne stike s kolegi in s svetom naftne industrije. Zaradi tega je 69-letni Sulli pravi človek, ki nam lahko pojasni, kaj se dogaja v Mehiškem zalivu, pa tudi, kaj so naftni vrelci, vrtine in nahajališča. Sulli, ki je nazadnje poveljeval dalji z imenom Condoleezza Rice, je napisal tudi slovensko knjigo o zgodovini svetovne naftne industrije, ki bo predvidoma objavljena letos.
http://www.primorski.it/stories/alpejadran/123028/
KNJIGA O NAFTI
Križan napisal knjigo o nafti Zanimiv priročnik kapitana Marca Sulčiča-Sullija Pri goriškii Mohorjevi družbi so v sodelovanju s celjsko Mohorjevo izdali priročnik kapitana Marca Sullija-Sulčiča Nafta: Nastanek in razvoj svetovne naftne industrije. Tržaški Slovenec Marko Sulli-Sulčič (doma je iz Križa) je sprva načrtoval le nekaj spominov, ki jih je doživel pri 35-letnem delu za priznano naftno korporacijo Chevron ter kot kapetan naftne na tankerju, poimenovanem Condoleeza Rice. Ladjo so po njej imenovali kot zahvalo korporacije Chevron, ker jim je kot nekdanja izvedenka za Sovjetsko zvezo pomagala pri raznih pogodbah za naftne koncesije v tej državi za časa Mihaela Gorbačova, je pojasnil avtor. Marko Tavčar, urednik pri Goriški Mohorjevi družbi, je dejal, da je knjiga dokaz, da želijo bralcu ponuditi tudi strokovno oziroma tehnično gradivo informativnega značaja. Knjiga je tudi vir nove slovenske terminologije, saj nekateri tehnični izrazi še niso bili nikoli prevedeni.
http://www.primorski.it/stories/kultura/149268/
NAFTA
Nastanek in razvoj svetovne naftne industrije Sulli – Sulčič Capt. Marco Strani: 416 Format: 165 mm × 235 mm Vezava: Mehka vezava Leto izdaje: 2010 ISBN 978-961-218-902-0 NAFTA - Sulli – Sulčič Capt. Marco 39,00 €
NAROČI
Članska cena: 35,10 € Naš planet Zemlja skriva v sebi mnogovrstne zaklade, med njimi tudi »črno zlato« – nafto. Zaradi naravnih izvirov so jo poznali že pred tisočletji, vendar je človeštvo njeno pravo vrednost ugotovilo šele v zadnjih dveh stoletjih. Povzročila je silovit tehnološki napredek človeštva, pa tudi neštete vojne in gospodarske krize. Knjiga tržaškegakega Slovenca, ki ga je življenjska pot in tradicija družine vodila na morje in od tam k znani naftni korporaciji Chevron, nas pouči iz prve roke. Tako lahko izvemo praktično vse, kar je pomembno za poznanje te panoge: od tehnologije iskanja naftnih nahajališč globoko v zemeljski skorji na celini ali pod morskim dnom do naprav za pridobivanje in transport te dobrine po naftovodih in s tankerji do porabnikov. Avtor se ni izognil niti navajanju nesreč, kot so nenadni izbruhi vrelcev, požari in izlitja nafte iz tankerjev, pa tudi vojaških spopadov, katerih vzrok je bil pohlep po tej dragoceni tekočini. Poleg naštevanja zgodovinskih dejstev in navajanja količin pridoblje-ne nafte in naravnih zalog za posamezne države proizvajalke je vpletel v svoje pripovedovanje tudi nekaj lastnih doživetij iz svojega 35-letnega delovanja pri Chevronu. Naj omenimo samo tistega, kako je s svojo odločnostjo pa tudi z drznostjo in precej sreče prišel s svojo ladjo, natovorjeno s tremi milijoni sodčkov nafte, iz žarišča »tankerske vojne« v Perzijskem zalivu, ko so iranske ladje raketirale nevtralne tankerje vse povprek in so njihovi mudžahidi minirali Hormuško ožino. Korporacija Chevron je znala ceniti njegovo delo, zato mu je zaupala poveljevanje štirim največjim tankerjem v svoji floti, ki so bili med največjimi tankerji v svetovnem merilu in s katerimi je preplul domala vse oceane. Kapitan Marco Sulli - Sulčič se je po upokojitvi lotil pisanja te knjige, ob izdelovanju modelov starodobnih ladij na jadra pa v miru na svojem domu v Fari pri Gorici podoživlja dogodke s svoje življenjske poti, ki je bila povezana z morjem, tankerji in nafto.
http://www.mohorjeva.org/sulli-sulcic-capt-marco/nafta
* Slovenski ribiški muzej Tržažkega primorja, Sv.Križ pri Trstu se v svojem statutu zavezuje, da poleg reševanja, zbiranja, ohranjanja in vrednotenja obmorske kulturne dediščine spodbuja raziskovalno in založniško delo, povezano s cilji društva. Svojim članom in simpatizerjem predstavlja to publikacijo.
http://slovensko-morje.net/index.php?page=product&product_id=543&category_id=16
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=8016 http://www.slomedia.it/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=3605
INTERVJU RTVSLO 1
SLO 1 , nedelja 3.10.2010 22:45 - 23:50 Intervju (Intervju: Marco Sulli Sulčič) Informativni program / Pogovorna oddaja, Slovenija 2010 Lado Ambrožič je oddajo zasnoval kot pogovor z znano osebnostjo iz slovenskega javnega življenja. Intervjuvanec v nedeljski pogovorni oddaji bo tržaški Slovenec Marco Sulli Sulčič, upokojeni kapitan dolge proge pri ameriški naftni družbi Chevron. Pred 50-imi leti je končal pomorsko šolo v Piranu, v slabem desetletju pa se je že uveljavil kot eden najuglednejših poveljnikov na tankerjih za prevoz surove nafte in bil priča vrsti dramatičnih dogodkov v Perzijskem zalivu. Prav te dni je izšla njegova zajetna knjiga o nafti, kjer niza podrobnosti o črnem zlatu, ki je tako usodno zaznamoval zgodovino minulega stoletja. Intervju! Oddaja je pogovor z znano osebnostjo, predvsem iz politike, prav tako pa tudi iz znanosti, univerze, gospodarstva, kulture, novinarstva. V ospredju pogovorov so aktualni dogodki ter odnos gosta do njih. Vzajemna izmenjava mnenj med sogovornikoma preseže meje tipičnega intervjuja in podaja različne poglede obeh.
http://www.siol.net/tv-spored.aspx?day=5&val=3496718&flag=id4lsjx7fycgn2d6grnio
MED MINAMI, RAKETAMI IN TORPEDI SKOZI HORMUZ
Če imate pravo posadko, ni problemov, ko pa dobite posadko iz Azije, z oficirji vred, potem so problemi.
Upokojeni kapitani se ponavadi umaknejo v hišico z vrtom, notranjost pa potem nasteljejo z raznimi spominki, s slikami in fotografijami.Tržaški Slovenec Marco Sulli - Sulčič ni nič drugačen, zato smo se v troje pogovarjali pri njem v Fari pri Gorici, v hiši sredi velikega zapeljivega vrta, ki ga kajpak ureja gospa Sulčič. V troje zato, ker je kapitan v glavnem vozil tankerje, ogromne, največje tankerje na svetu, Franco Cossutta pa jih v svojem podjetju Proteco projektira. Proteco je »zrisal« že več kot tisoč ladij, od tega v glavnem tankerje, ki so, kot se zazdi, nekakšna Francova obsesija.
Seveda je nujno poudariti, da sta oba zavedna Slovenca, predana svojemu Križu, po italijansko Santa Croce.
No, kapitan Sulčič zdaj ustvarja modele starodobnih ladij, pred kratkim pa je napisal obsežno knjigo o nafti, s katero je bil povezan vse življenje. Življenjska pot in družinska tradicija sta ga vodili na morje in od tam k znani naftni korporaciji Chevron, zato lahko iz njegove knjige izvemo tako rekoč vse, kar je pomembno za poznavanje te panoge: od tehnologije iskanja naftnih nahajališč globoko v zemeljski skorji na celini ali pod morskim dnom do naprav za pridobivanje in transport te dobrine po naftovodih in s tankerji do porabnikov. Avtor se ni izognil niti navajanju nesreč, kot so nenadni izbruhi vrelcev, požari in izlitja, vse pa seveda zna povedati tudi o svetovnih razsežnostih tega veleposla.
Megatanker potrebuje več deset milj, da se ustavi, to pa še ne pomeni, da ni razburljivih trenutkov. S svojim tankerjem, natovorjenim s kar tremi milijoni sodčkov nafte, se mu je iz žarišča »tankerske vojne« uspelo prebiti iz Perzijskega zaliva, in to navzlic temu, da so iranske ladje raketirale nevtralne ladje, njihovi mudžahidi pa so minirali Hormuško ožino. Odločnost in drznost sta se obrestovali, kajti za njim sta dve ladji že naleteli na mine. Korporacija Chevron je znala ceniti njegovo delo, zato mu je zaupala poveljevanje štirim največjim tankerjem v svoji floti.
Voziti ali risati
Kaj je bolj zanimivo: ladje graditi ali jih voziti? Cossutta takoj vskoči, da je projektirati in graditi ladje, posebno tankerje, izredno zanimivo. Tanker je treba projektirati tako, da bo ustrezal vsem predpisom in pravilom klasifikacijskih društev, kar je zahtevna naloga. Ampak ne samo to, ustrezati mora tudi predpisom IMO (International Maritime Organization), ki je pod okriljem Združenih narodov. Sulčič: Ko voziš ladjo, je treba biti pazljiv, da ne bo trčenja, da ne nasedeš itd. Za to pa je seveda treba poznati navigacijo; danes sicer imamo radarje, a če radarja ne razumeš, ga ne boš mogel uporabljati. Leta 1956 sta trčila italijanska potniška ladja Andrea Doria in švedski tanker Stockholm. Obe plovili sta imeli radarja, vendar ju oficirji niso znali pravilno »interpretirati«.
Pred kratkim je letalo Air France na letu iz Brazilije v Evropo preprosto izginilo; izkazalo se je, da so se v noči in z okvaro merilne naprave za hitrost popolnoma izgubili in posledično padli v morje. Se to dogaja tudi v ladijskem prometu? Sulčič: Seveda se dogaja! V preteklosti se je to najpogosteje dogajalo v megli, pozneje pa so si lahko pomagali z novimi instrumenti. Pojavili so se, na primer, radiosvetilniki, ki so nenehno oddajali na določeni frekvenci, in tako si lahko ugotovil smer do te postaje. Logično je, da si moral ujeti signale dveh radiosvetilnikov, in kjer sta se križala njuna signala, je bila pozicija ladje.
Ruske in ameriške podmornice imajo pod morjem posejane radijske svetilnike. Zakaj tega nima tudi trgovsko ladjevje? Sulčič: Danes imajo vsi GPS (Global Position System), astronomske navigacije ne uporablja nihče več. Cossuta: Tudi telegrafistov ni več na ladjah! Sulčič: Zato smo kapitani vendarle morali te reči vsaj v osnovi obvladati in tako sem delal izpit kar na pošti v Rimu. Pravzaprav ni tako preprosto: bilo nas je deset, sedem so jih vrgli.
Voziti ogromen tanker je nekaj, kako pa je »risati« tanker? Cossuta: To ni nikakršen problem! Je pa pri projektiranju tankerjev s 400 ali celo 500 tisoč tonami nosilnosti izjemno pomembna trdnost, kajti pri takem plovilu so pojavljajo upogibni momenti; pri 400 metrov dolgem tankerju govorimo o t. i. grbanju ali povešanju ladje. Ladja je kot most na dveh nosilcih. Ko projektant riše, mora predvsem imeti v mislih vzdolžno trdnost ladje, dolžino ladje, kajti upogibni moment raste s kvadratom dolžine plovila. Ko pa so upogibni elementi tako veliki, je treba biti tudi pazljiv, kakšno jeklo bomo uporabljali. Za največje tankerje uporabljamo jeklo s povišano trdnostjo, t. i. High Tensile Steel.
Tu se kapitan in ladjedelec prijateljsko spreta okoli nekaterih terminov. Ladjedelec zelo pazi, da uporablja pravopisne slovenske termine.
Cossutta: Pri gradnji ladij moramo biti zelo pozorni na kakovost jekla; Titanik so zgradili iz slabega jekla, to je bilo leta 1912. Moramo razumeti, da je ladjedelsko jeklo specialno jeklo, ki ga ne moreš primerjati s tistim v gradbeništvu.
Kapitan, vi ste vozil največje tankerje na svetu. Ste kdaj opazil »naprezanje« kovine in s tem celotnega trupa ladje? Sulčič: Bil sem na tankerju, ko sem z mostu na krmi z daljnogledom opazoval »zvijanje« ladje. Na palubi so bile štiri »tarče«, na premcu pa je bil »cilj«, ki se je upogibal za meter gor in dol. Ladja je bila dolga 360 metrov. To je bila prva generacija teh tankerjev v sedemdesetih letih, ko so zaprli Sueški prekop, nihče pa ni povedal, da se ta plovila tako upogibajo. Ko smo prvič pluli s tako rečjo, smo se skoraj ustrašili; telefonirali smo družbi, tam pa so dejali, da nič ne vedo in da se bodo informirali v ladjedelnici. Ladjedelci so jim povedali, da je to normalno in da tako tudi mora biti.
Nov tanker ali nič
Cossutta, največje plovilo, ki ste ga sprojektirali? Ne morem se pohvaliti, pravi sogovornik, da sem »risal« prav največje tankerje, moj največji je bil Suezmax, to se pravi 166 tisoč ton nosilnosti. Milijon sodčkov nafte, to je največja možna velikost za plovbo po Sueškem prekopu. Bavil sem se tudi s trdnostjo večjih tankerjev, recimo 350 ali 400 tisoč ton nosilnosti, jih pa nisem projektiral. Računal sem trdnost in nobeno od teh plovil ni »počilo«.
Se pri drugih ladjah tudi tako natančno, striktno preračunava elemente trdnosti? Cossutta: Tankerji imajo vzdolžno gradnjo, prav zato, da se upogibajo. Z ladjedelskega vidika bi lahko takole rekli: če so ladje dolge do okoli 100 metrov, je pomembna prečna trdnost, za to pa poskrbijo rebra, rebrnice, spone in prečne pregraje; pri tankerjih, ki so jih sprojektirali tudi do 400 metrov dolžine, je odločilna vzdolžna trdnost, zato imamo na palubi in na dnu vzdolžne vezi. Seveda tudi prečne pregraje in prečna okvirna rebra.
Mimogrede, koliko tankerjev vsako leto vpluje v Tržaški zaliv? Cossutta: Ne vem, vsak dan dva ali trije, na leto vsaj 700. Ampak največji tanker, ki lahko k nam vpluje, je Suezmax, saj je globina v terminalu 16 metrov in plovilo bi lahko podrsalo po dnu [koprski terminal za razsute tovore so menda poglobili celo do 18 metrov], tako da je večina tankerjev v Trstu tipa Aframax, s približno 100 tisoč ton nosilnosti. Prihajajo pa tudi Panamamax, okoli 60 tisoč ton. Ogromno jih pripluje iz Libije, ker je libijska nafta zelo kakovostna.
Cossutta: Zdaj je na svetu okrog 5600 tankerjev, od tega že 98 odstotkov z dvojno »oplato«, tj. z dvojnim bokom in dvojnim dnom; nekaterim ladjarjem je uspelo izposlovati, da po nekaterih predelih lahko do leta 2015 še vozijo z enojnim dnom. Dvobok in dvojno dno sta obvezna od nesreče Exxon Valdeza dalje [aprila 1989, ko je ob obali Aljaske nasedel tanker, iz katerega je izteklo kar 11 milijonov sodčkov nafte; to je bila doslej največja ekološka nesreča te vrste na svetu]. Zanimivo je tudi to, pravi sogovornik, da tankerji, tudi tisti z dvojnim dnom in dvobokom, lahko vplujejo v Trst le do svojega petnajstega leta po zgraditvi; lahko so tudi starejši, vendar morajo plačati dodatno zavarovanje, kar pa je drago. To velja od leta 2002, ko je počila ladja Prestige. Odtlej velja: ali si omisli nov tanker ali nič!
Prijaznejše do okolja
Kakšna je razlika v poveljevanju navadni trgovski ladji ali velikemu tankerju? Sulčič: Razlika je ogromna. Ladjo, recimo 30 tisoč ton, se da ustaviti hitro, napolnjen tanker 400 tisoč ton pa ima strahovito inercijo in ga je treba ustavljati milje in milje. Če zavrtiš propeler nazaj v »vzvratno prestavo«, ne bo pomagalo. In kaj se naredi? S krmilom začneš obračati ladjo, da gre najprej v eno smer, potem v nasprotno, tako da malce »pleše«; šele ko se skoraj ustavi, zavrtiš propeler nazaj, da obmiruje.
Je potrebna kaka posebna usposobljenost posadke za tako manevriranje? Sulčič: To je težko reči. Manevrira samo kapitan. Kje se bo zgodba s tankerji končala? Končala se je z jadrnicami, recimo s kliperji, ki so tekmovali, kateri bo čaj in dišave najhitreje pripeljal iz Indije do angleških pristanišč. Sulčič: Zgodba s tankerji še dolgo ne bo dorečena; mnogo nafte gre sicer v cevovode, toda čez oceane jo je treba prepeljati. Cossutta: Proizvede se okoli 90 milijonov sodov nafte na dan, ampak od tega se je več kot 50 odstotkov prevaža od točke A do B s tankerji. Pozabimo na kolose 300, 400, 500 tisoč ton, ampak srednje veliki tankerji bodo še vedno vozili. Amerika še potrebuje nafto.
Kar pa je zelo pomembno, pravi Cossutta, posebno po Kjotu imamo t. i. zelene tankerje, na splošno zelene ladje. Imoge je izdal nove predpise, kako »eliminirati« toplogredne pline, na primer SOX, NOX in CO2. Ladje so v primerjavi z letali zelo prijazne do okolja, vendar zmorejo, recimo, 33 tisoč konjskih moči, izpusti so veliki. Predpisi bodo postali zelo ostri. Že zdaj imamo t. i. Emission Controlled Areas (ECA), tako ne moreš vpluti v pristanišče, če imaš v izpuhu več kot odstotek žvepla. Ko bomo dobili predpise ECA za Sredozemlje, pa bo to še bolj striktno.
Ko na morju zagledaš tanker, pomisliš na nevarnost; so tankerji v primerjavi z naftovodi in vso tovrstno napeljavo problematični? Sulčič: Ne, niso. Takole je: če imate pravo posadko, ni problemov, ko pa dobite posadko iz Azije, z oficirji vred, potem so problemi. Ker niso izurjeni, ne znajo, ne mislijo. Na tankerju seveda potrebuješ izurjeno posadko, toda vse je vprašanje denarja. Lastniki stiskajo in povsem ustreznega kadra skorajda ni. Sošolec [kapitan je začel kariero na pomorski šoli v Portorožu] poveljuje na švicarski ladji in mi je pripovedoval, da izurjene kapitane iščejo z lučjo pri belem dnevu.
Ko danes pridete na poveljniški most, pravi Sulčič, imate vse na ekranih; sploh ni treba več misliti, ker vam radar da alarm, pomorske karte so na ekranu, protipožarni sistemi itd. Posledica je, da ljudje ne mislijo več. Ko smo pred desetimi leti pluli skozi Singapursko ožino, smo imeli GPS in vsi so se kajpak zanašali nanj. Vzel pa sem daljnogled in zazdelo se mi je, da nismo ravno na pravi točki, da smo severneje. Glejte, komandant, GPS ne laže. Me ne zanima GPS! Čez deset minut so nas iz Singapurja opozorili, da smo zašli preveč na sever.
Cossutta: Se lahko oglasim tudi jaz? Glejte, vozarine! Za en Suezmax boš mogoče dobil 12 tisoč dolarjev na dan, kar ni nič, ker je to samo za sprotne stroške; kje pa je amortizacija kapitala? Da se boš dokopal vsaj do ničle, bi morala biti dnevna vozarina vsaj 17 tisoč. Povpraševanje je manjše od ponudbe in ladjarju ne preostane drugega, kot da zmanjšuje stroške, posebno pri posadki. Ne gre samo za Filipince, temveč tudi za druge. Te dni sem bil v tržaški ladjedelnici in neka ladja je imela probleme ne samo z glavnim motorjem, tudi sicer je bilo marsikaj narobe. V strojnici je bilo vse čisto in lepo. Rekel sem si, da so tu zelo pridni. Toda izkazalo se je, da imajo težave s pomožnim motorjem. Šef je bil Filipinec, ki pa ni imel pojma! Strokovnost je sicer izkazal z dokumenti, znanja pa ni imel nikakršnega. Razen tega je bila celotna posadka s Filipinov.
Črno zlato
Kako je bilo tisto v Hormuški ožini? Sulčič: Glejte, tako je bilo. Ravno tedaj je bil hadž in v Meki so pobili 400 romarjev. Ladjo sem vkrcal v Saudski Arabiji, pilot pa je imel pomisleke, češ, gotovo se bo nekaj zgodilo. Menil sem, da Iranci ne bodo nemudoma napadli, in sem jo hotel čim prej popihati. Nismo ubrali običajne poti, ker smo se hoteli izogniti iranskim helikopterjem in torpednim čolnom, je pa nad nami bedela ameriška mornarica. Telefoniral sem družbi in povedal, da bo kmalu veliko sra..., dovolite mi, da se hitro kar naravnost izmuznem. Bili so proti, vendar sem izplul. Na radarju se je križalo mnogo puščic, kar je pomenilo, da so ožino že minirali. Zjutraj, ko smo bili že zunaj, mi je telegrafist povedal, da je ladji za nami na mini razneslo premec. Tudi naslednja je naletela na mino.
Cossuta: Rešil si tanker (400 tisoč ton!), ki je tedaj veljal vsaj 60 milijonov dolarjev, da o nafti niti ne govorimo. Na ladji je bilo 3,5 milijona sodčkov nafte, sodček je bil tedaj že po 30 in več, kar je vsaj 90 milijonov dolarjev. Sulčič: Klicali so me iz Chevrona, tudi iz New York Timesa in naredili so z menoj intervju. Ko sem bil v Perzijskem zalivu z neko drugo ladjo, smo se ob obali »plazili« proti Dubaju; sedem milj pred menoj je plul neki drugi tanker in videl sem samo blisk, ko ga je zadela raketa. Po radiu smo slišali: Help! Help!
Ves svet gleda malce postrani na naftne družbe, kako je s to rečjo? Sulčič: Ja, nekdaj je bilo sedem sester, ki so tudi propadle ali pa so se združile, da bi zmanjšale stroške in dajatve. Nekaterih znanih družb ni več (Texaco, Gulf itd.), ostale so le še nekatere. Glede Chevrona: če ne bi bilo Chevrona, ne bi mogel napisati te knjige o nafti; v tej družbi sem dobil ogromno informacij in podpore. O tem, kako se pridobiva nafto, pa sem največ izvedel v Angoli, kjer sem bil pet let, na nahajališču Takula. Tam smo uredili dve stvari: niso znali zmanjšati produkcije, kar je bilo pomembno, sicer bi usahnili drugi vrelci. Moja ladja pa ni mogla natovoriti presežka nafte, ker so, preprosto povedano, premogli prešibko cev.
Cossutta: Oprosti, saj ti niso nafte dotakali neposredno na tanker, najprej je morala na storage tanker [plavajoče skladišče]. No, na mojo pobudo so naredili dodatno »linijo«, ki jo je bilo treba mehansko pritrditi, ker varjenje kajpak ni prišlo v poštev. Ni šlo brez strokovnjakov Chevrona, ki so za lokalne inženirje sistematično prirejali tečaje in tudi mene vabili. Bilo je zanimivo. Tam sem se največ naučil.
Kdaj bo konec nafte? Sulčič: Romantično obdobje je že odšlo. Cossuta: Pogon na bencin ali nafto bo še dolgo, ampak močno se razvija pogon na metan. V norveških fjordih imamo že kar nekaj trajektov, ki imajo pogon na tekoči plin. Prihodnost je v tekočem plinu. Sulčič: Po mojem bo nafta še mnogo let, ker je tu tudi vprašanje kurilnega olja, ne samo bencina. Predvidevajo, da bo leta 2030 povpraševanje po 117 milijonih sodčkov na dan, 37 odstotkov več kot pred petimi leti; tako vsaj predvideva ameriška ustanova Energy Information Administration. Pravijo, da zaloge zadostujejo še za sto let.
Cossutta: Mi govorimo samo o tankerjih, ampak tu je še vrsta drugih tehnologij za pridobivanje in transport nafte, recimo vrtalne ploščadi s pomožnimi ladjami za oskrbo. Ladjedelci imamo izjemen izziv, da tudi te tehnologije »obvladamo«; to je v ladjedelstvu t. i. off shore, ampak seveda ne off shore za pranje denarja.
Tanker Condoleezza
Zanimiv del Sulčičeve kariere je tudi moderni tanker z dvojnim trupom Condoleezza Rice. Ko je bila ladja še v gradnji, mu je poveljstvo častno dodelila Chevron Shipping Co. po uspešno končanem delu na morskem dnu naftnega polja Takula v Cabindi (Angola). Pri krstu ladje je osebno spoznal profesorico z univerze Stanford San Francisco. Condoleezza Rice je kasneje postala državna sekretarka ZDA v Bushevi administraciji. Tej ladji je poveljeval do konca svoje pomorske kariere, ko se je upokojil aprila 2001. Ladjo je imenoval »moja ladja«, to je Sullijeva ladja, kar je tradicija v pomorstvu. Po letu dni, ko je Condoleezza postala ameriška zunanja ministrica, je bilo precej govorjenja in pisanja o tej ladji, češ da je njena last, in je precej časnikarjev svetovnih časopisov iskalo plovilo zaradi imena. Kapitan Sulčič se spominja dneva, ko je leta 2001 s to ladjo zaplul v Singapur in je hotela skupina časnikarjev vdreti na krov, ampak zaradi varnosti ni bil nobenemu dovoljen dostop. Ko se je kapitan upokojil, mu je Condoleezza Rice poslala zahvalno pismo in mu zaželela vse najboljše v življenju. Ladjo so imenovali po njej kot zahvalo korporacije Chevron, ker jim je kot politična izvedenka za Sovjetsko zvezo pomagala pri raznih pogodbah za naftne koncesije, in sicer v času Mihaila Gorbačova (povzeto po uvodu knjige Nafta).
Na pomenku pri kapitanu Sulčiču v Fari je ob pršutu in kozarcu odličnega terana povedal, da je Chevron - ko se je Condoleezza morala posloviti - ladjo nemudoma poimenoval.
http://www.delo.si/novice/svet/med-minami-raketami-in-torpedi-skozi-hormuz.html
TANKER
Glavni protagonist v 20.stoletju in druge pomorske zanimivosti
Obalni tanker - 205 m
Razred Aframax - 245 m
Razred Suezmax - 285 m
Razred VLCC - 330 m
Razred ULCC - 415 m
Tankerje glede na njihovo velikost razvrščamo v razrede (od najmanjšega proti najvčjemu); Aframax, Baltimax, Capesize, Chinamax, Handymax/Supramax, Handysize, Malaccmax, Panamax in New Panamax, Q-max (Quatar-max), Seawaymax, Suezmax, VLCC in ULCC. Tankerji razreda Panamax imajo nosilnost do 55.000 ton in lahko polno natovorjeni plujejo skozi Panamski prekop, tankerji razreda Suezmax pa imajo nosilnost do 150.000 ton in lahko polno natovorjeni plujejo skozi Sueški prekop. Tankerji razreda ULCC so približno dvakrat daljši od obalnih tankerjev, vendar lahko prepeljejo osemkrat več tovora (DWT 50.000 v primerjavi z DWT 400.000).
STENA SUPERIOR
Stena Superior je eden izmed najsodobnejših tankerjev razreda Suezmax z nosilnostjo 160.000 ton. Z švedsko družbo Stena Bulk so ga leta 2011 zgradili v južnokorejski ladjedelnici Samsung Shipbuilding & Heavy Industries - Geoje.
news.cision.com
https://www.google.si/images?hl=sl&q=stena+superior+ship&gbv=2&sa=X&oi=image_result_group&ei=sD3OU-iLFurnygPNs4DACQ&ved=0CBYQsAQ
http://www.marinetraffic.com/en/ais/details/ships/9579030/vessel:STENA_SUPERIOR
http://www.motorship.com/news101/ships-and-shipyards/stena-leads-the-way-with-eco-suezmax-newbuilding
Posebna izdaja revije Življenje in tehnika za leto 2014, Naklada 9.200 izvodov
http://www.tzs.si/revija-zit/revija-zit
Nazadnje urejal/a zoran13 22 Jul 2014 11:52; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 21:55 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Okt 09, 2010 10:33 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
PRIPRAVNIKI
/13/...po uspešno končanem šolanju odidejo na usposabljanje, praviloma na domače ladje, lahko pa tudi na tuje in se tam usposabljali za pridobivanje svojih kasnejših nazivov, kar naj bi trajalo najmanj 1 leto:
NAVODILO
o vodenju pripravniškega dnevnika in pripravniškem programu na ladjah trgovske mornarice http://www.uradni-list.si/1/content?id=2296
PRILOGA I.
Pripravniški program za naziv "častnik zadolžen za krovno stražo na ladjah z bruto tonažo 500 ali več":
A) Program del na operativni ravni:
a) plovba: štiri ure straže na poveljniškem mostu s prvim častnikom krova, ostali delovni čas pri drugem delu v krovni službi,
b) v pristanišču: ves delovni čas na delu v krovni službi (natovarjanje in razkladanje blaga, ladijska administracija, vzdrževanje ladje in podobno).
B) Program vaj na operativni ravni: - seznanitveno usposabljanje: spoznavanje organizacije na ladji, ki obsega ladijsko službo, krovno službo, ukrepe za varnost ladje, tovora in potnikov, varnost pri delu, varnost pred požarom in vdorom vode ter ukrepi za preprečevanje onesnaženja morja, - spoznavanje: značilnosti ladje, položaja in namena ladijskih prostorov, obratov in naprav, orodja in opreme za zaščito pred požarom in pred vdorom vode, ladijskega dvodna, balastnih tankov, tankov za tekoči tovor in prostora za iztovorjeno blago, mornarskega dela, načine reševanja in dajanja pomoči na morju, priprav in opreme za dajanje te pomoči, celotne dokumentacije o tovoru in dokumentacije ob prihodu in odhodu ladje, pogodbe o pomorskem prevozu - posebno dodatnih klavzul, pomorske administracije in pomorskih predpisov, - spoznavanje in uporaba: pomorskih kart, knjig in priročnikov za navigacijo, posebno popravkov kart in priročnikov, ladijskih naprav in inštrumentov na poveljniškem mostu, optične signalizacije, morsejevih znakov in mednarodnega signalnega kodeksa, - način določanja pozicije ladje glede na vrsto navigacije, delo s sekstantom in kronometrom, - vzdrževanje ladijske konstrukcije, opreme, naprav in orodja, vrvi, jeklenih vrvi in ladijskega priveza, - ukrepi za zaščito od korozije in konzerviranje, - raba vitla in verig, - delo: v ladijskih skladiščih, na ladijski opremi, pri pripravi ladijskih dvigal za vkrcanje tovora, delo mornarja in član posadke v sestavi krovne straže v pristanišču, delo pri privezu in odvezu ladje, njenem premeščanju in manevriranju, delo pri štetju in varovanju tovora, krmarjenje ladje v vseh pogojih plovbe, - izdelava načrta vkrcanja tovora in - vodenje ladijskega dnevnika, drugih ladijskih knjig in listin.
C) Program pismenih nalog: a) po ena naloga: - načrt ladje in vkrcanje tovora, - shema protipožarnega in balastnega voda in ladijske ventilacije in - stabilnostni račun ladje. b) po tri naloge: - določanje pozicije ladje glede na enega, dva in tri objekte v terestični in astronomski plovbi, nebesna telesa in geografska širina, - račun plovbe po ortodromi in loksodromi, - določanje in kontrola deviacije v terestični plovbi z azimutom sonca, polarne zvezde in drugih nebesnih teles in z amplitudo sonca in - izračun nizke in visoke vode, plovba pod vplivom vetra in plovba s stalnim tokom.
II. Pripravniški program za naziv "častnik stroja zadolžen za stražo v strojnici na ladji s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več":
A) Program del na operativni ravni:
a) plovba: štiri ure straže s prvim častnikom stroja, ostali delovni čas pri drugih delih v strojni službi,
b) v pristanišču: ves delovni čas na delu v strojni službi.
B) Program vaj na operativni ravni: - seznanitveno usposabljanje: spoznavanje organizacije na ladji, ki obsega; ladijsko službo, strojno službo, ukrepe za varnost ladje, tovora in potnikov, zaščito pri delu in zaščito proti požaru in vdoru vode, uporabo naprav in opreme za to zaščito, njihovo vzdrževanje in hramba na ladji, ter ukrepe za preprečevanje onesnaženja morja, - spoznavanje: značilnosti ladje, prostorov in naprav strojnice, ladijskih načrtov, posebno strojnice s sistemom goriva, olja, morske in sladke vode in sistema pomožnih strojev, načina reševanja in nudenja pomoči na morju, naprav in opreme za to reševanje in pomoč, njihovo vzdrževanje in hramba na ladji, materialno-finančnega poslovanja strojne službe in pomorsko-upravnih predpisov, - delo: na glavnem in pomožnih strojih na ladjah z motornim pogonom in pri kotlih, dela na črpalkah splošne službe, vključno s požarno črpalko, urejanje in testiranje razpršilnikov goriva in njihovih tlačilk, pri manevriranju z vpisovanjem podatkov o manevriranju na tabli, pri vključevanju, izključevanju in oskrbovanju generatorjev, pri vključevanju pomožnih strojev za manever glavnega stroja, pri demontaži zaradi čiščenja separatorjev goriva in olj, dela v mehanični delavnici na orodnih strojih - stružnica, skobeljnik, vrtalni stroj itd., načini varjenja, ter pri drugem delu pri strojih pod nadzorstvom strojnega oficirja, - kontrola: tlak olja za mazanje, temperature olja za hlajenje batov, tlaka goriva pred in za filtrom, tlaka in temperature izpušnega zraka pred in za hladilnikom, merjenje temperature izpušnih plinov v posameznih cilindrih in težkega goriva pred in za grelcem, mazanje cilindrov, strojnih obratov, vodostaja, pritiskov, temperatur in izgorevanja goriva, pritiska goriva, napajalne vode in njenega omehčanja, goriva in olja v servisnih tankih, cilindrov za zrak, strojnega telegrafa in zvez pri krmarskih napravah, cirkulacija olja in vode ter izpuha zraka pri motorju, - nadzor delovanja: pomožnih diesel generatorjev, črpalk olja glavnega stroja, hladilne vode, goriva, kalužnih črpalk, ki delajo občasno, delovanje evaporatorja, kompresorjev zraka, postroj hladilnice hrane in klima naprave, krmilnega stroja, strojev za pogon generatorjev, hidroforjev sladke in morske vode, čiščenja in zamenjave raznih filtrov na glavnem in pomožnih strojih, nadzor delovanja separatorjev goriva in olj, - prehod na težko gorivo, nadzor nad delovanjem glavnega stroja, - vzdrževanje motorjev v reševalnih čolnih in vzdrževanje pogona v pristanišču in - vodenje ladijskih knjig in listin v zvezi s strojno službo.
C) Program pisnih nalog: Po tri naloge: - snemanje indikatorskih diagramov glavnega stroja, - izračun indicirane moči glavnega stroja, potreb goriva, maziva in vode za eno ali več potovanj, dnevne porabe goriva in porabe goriva po 1kW/h; izračun porabe električne energije med vožnjo in v pristanišču, - shema cevovodov goriva, olja, sladke vode, morske vode in balastnih vod in - analiza napajalne vode.
III. Pripravniški program za naziv "pomorski radiotelegrafist II. razreda":
A) Program del na operativni ravni: a) plovba: ves delovni čas na straži z radiotelegrafistom; b) v pristanišču: štiri ure z radiotelegrafistom pri vzdrževanju ladijske radijske postaje, ostali delovni čas pri ladijskih električnih napravah in ladijski administraciji.
B) Program vaj na operativni ravni: - seznanitveno usposabljanje: spoznavanje organizacije na ladji, ki obsega: ladijsko službo - posebno službo zveze, zaščito pri delu in ukrepe za varnost ladje, tovora in potnikov, postopek in signale klicev na pomoč, nujnost in varnost, čas tišine, sprejemanje in oddajanje sporočil in prevzemanje dolžnosti, - spoznavanje: ladijskih značilnosti, prostorov in naprav v radijski postaji, glavnih in pomožnih virov električne energije, mednarodnega radiotelegrafskega kodeksa, tablic za oddajanje črk, številk in kratic v radijskem prometu, delovnega časa radijske postaje v premiku, območij, frekvenc, nomenklature in podobno, mednarodnih in domačih predpisov o radijskem prometu, pomorskih, upravnih predpisov, - spoznavanje in delo z ladijskimi knjigami in listinami v službi zveze in z ladijsko administracijo, - delo: pri vzdrževanju radijskih naprav, radiogoniometra, avtoalarma, avtomatskega tasterja, akumulatorjev in pri ostalih napravah za radiotelegrafsko in radiotelefonsko službo; delo z radarjem, brzinomerom, goniometrom, globinomerom in žirokompasom, - opravljanje službe v radijski postaji, sprejemanje signalov točnega časa, - uporaba prenosne radijske postaje v rešilnem čolnu, - uporaba knjig in priročnikov v službi zveze, šifriranje podatkov in sestavljanje meteoroloških programov, vzdrževanje avtoalarma, avtomatičnega oddajnika in akumulatorjev, - radiogoniometrijsko določanje položajev ladje, - spoznavanje načina reševanja in nudenja pomoči na morju, naprav in opreme za reševanje ter njihovo vzdrževanje in hranjenje na ladji in - vodenje ladijskega radijskega dnevnika.
C) Program pismenih nalog: Po ena naloga: - shema ladijskega glavnega in pomožnega prejemnika in oddajnika, antenskega sistema in ladijskih elektronskih naprav, - tablica deviacije ladijskega radiogoniometra in - izračun upora, amperaže, voltaže, ohmov zakon. IV. Pripravniški program za naziv "radijski elektronik II. razreda":
A) Program del na operativni ravni:
a) plovba: ves delovni čas na straži z radijskim elektronikom I. razreda,
b) v pristanišču: štiri ure z radijskim elektronikom I. razreda pri vzdrževanju ladijske GMDSS radijske postaje, ostali delovni čas pri ladijskih električnih in elektronskih napravah in ladijski administraciji.
B) Program vaj na operativni ravni:
- seznanitveno usposabljanje:
spoznavanje organizacije na ladji, ki obsega: ladijsko službo, službo zveze, ukrepe za varnost ladje, tovora in potnikov, zaščito pri delu in zaščito proti požaru in vdoru vode, uporabo naprav in opreme za to zaščito, njihovo vzdrževanje in hramba na ladji, ter ukrepe za preprečevanje onesnaženja morja,
- spoznavanje:
ladijskih značilnosti, prostorov in naprav v radijski postaji, glavnih in pomožnih virov električne energije, območij, frekvenc, nomenklature in podobno, mednarodnih in domačih predpisov o radijskem prometu, pomorskih, upravnih predpisov,
- spoznavanje in delo z ladijskimi knjigami in listinami v službi zveze in z ladijsko administracijo,
- delo:
pri vzdrževanju GMDSS sistemov in podsistemov, akumulatorjev, delo z radarjem, brzinomerom, goniometrom, globinomerom in žirokompasom,
- opravljanje službe v radijski postaji,
- uporaba knjig in priročnikov v službi zveze,
- spoznavanje načina reševanja in nudenja pomoči na morju, naprav in opreme za reševanje ter njihovo vzdrževanje in hranjenje na ladji in
- vodenje ladijskega radijskega dnevnika.
C) Program pismenih nalog:
Po ena naloga:
- blok sheme in opisi vseh GMDSS sistemov in podsistemov.
PRAVILNIK
o nazivih, pogojih za pridobivanje nazivov in pooblastilih članov posadke morskih ladij trgovske mornarice Republike Slovenije
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199833&stevilka=1460
POMORSKI ZAKONIK
http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&sm=k&q=pomorski+zakonik&mandate=-1&unid=UPB|8FF9ABA8075A9B05C125716C00272977&showdoc=1
http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?t=979&sid=7283099b94d786ff534979dea9944e48
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A7-2010-0114+0+DOC+XML+V0//SL
http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka
http://www.zds.si/si/podrocja_delovanja/delovno_in_socialno_pravo/kolektivne_pogodbe/kolektivna_pogodba_za_spedicijsko_skladiscno_in_pomorsko_agencijsko_dejavnost/kolektivna_pogodba_za_spedicijsko_skladiscno_in_pomorsko_agencijsko_dejavnost/
http://www.pomorac.net/forum/showthread.php?t=481&page=5
http://sites.google.com/site/prelas/zahtjevi-hrvatskih-pomoraca
http://www.index.hr/vijesti/clanak/hrvatski-pomorci-zele-da-ih-drzava-prestane-tretirati-kao-ovce-za-sisanje/420219.aspx
http://www.maritime-connector.com/NewsDetails/4118/lang/Croatian/Zivot-pomoracamoderna-robija.wshtm
http://www.captainsmontenegro.com/arhiva.phtml?iid=421
http://www.bizniscg.info/modules.php?name=News&file=article&sid=11054
http://www.nsppbh.hr/cms_view.asp?articleID=49
http://www.slobodnadalmacija.hr/Split/tabid/72/articleType/ArticleView/articleId/106670/Default.aspx
GENSHIPPING CORPORATION, MONROVIA, LIBERIA
Splošna plovba je v letu 1981 v Liberiji ustanovila delniško družbo Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia in je njena sto odstotna lastnica. Firma: Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia Registrski sedež družbe: 80 Broad Street, Monrovia, Liberia IMO matična številka: 1517561 Dejavnost: Družba je registrirana za vse oblike pomorskih prevozov, za nakupe in prodaje ladij in druge dejavnosti povezane z lastništvom in izkoriščanjem ladij. Ladje, ki jih ima v lastništvu ali najemu, zaposluje na tramperskem tržišču ali jih daje v najem Splošni plovbi.
GENSHIPPING PACIFIC LINE PTE LTD, SINGAPORE
Genshipping Corporation, Monrovia je v letu 1992 ustanovil v Singapurju ladjarsko družbo Genshipping Pacific Line. Genshipping Corporation je devetdeset odstotni lastnik družbe, deset odstotkov družbe je v lasti tujega partnerja. Firma: Genshipping Pacific Line Pte Ltd, Singapore Registrski sedež družbe: 7 Temasek Boulevard, 06-05 Suntec Tower One, Singapore 038987 IMO matična številka: 1517561 Dejavnost: Osnovna dejavnost družbe je opravljanje linijskih ladijskih prevozov med lukami Indije in Bangladeša, Singapurja, Hong Konga, Kitajske, Tajvana, Japonske in Južne Koreje. Z eno svojo in štirimi najetimi ladjami skupine Splošna plovba ter drugimi najetimi ladjami vzdržuje redni linijski servis na omenjenem geografskem območju in prevaža predvsem kosovno blago (generalne tovore), ki se ne prevažajo v kontejnerjih.
LUCIJA SHIPPING COMPANY LIMITED, MARSHALL ISLANDS
Genshipping Corportion, Monrovia je v letu 2003 ustanovil družbo Lucija Shipping Company Limited, Marshall Island, katere je sto odstotni lastnik. Firma: Lucija Shipping Company Limited Registrski sedež družbe: Trust Company Complex Ajeltake Road, Ajeltake Island Majuro – Marshall Islands, MH96960 IMO matična številka: 1517115 Dejavnost: Osnovna dejavnost družbe je opravljanje vseh storitev pomorskega transporta. Družba ima v lasti dve ladji za prevoz razsutih tovorov, ki ju zaposluje v prosti plovbi.
DAVKI
Študenti in pripravniki
Študenti in pripravniki (učenci, vajenci) ponavadi prejemajo določena plačila v podjetju za svoje preživljanje, izobraževanje ali usposabljanje. Vsa takšna plačila, prejeta iz virov zunaj države, v kateri biva študent ali pripravnik, so v tej državi praviloma davka oproščena. Plačila, ki jih študent ali pripravnik, ki je ali je bil tik pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je v prvi omenjeni državi navzoč samo zaradi svojega izobraževanja ali usposabljanja, prejme za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje, se praviloma ne obdavčijo v tej državi, če taka plačila nastanejo iz virov zunaj te države. (KIDO 4)
* Davčna obravnava dohodka, ki ga tuj praktikant dosega v Sloveniji v okviru programa Leonardo da Vinci (1. 8. 2008)
* Oprostitev davka od dohodka iz zaposlitve, ki ga tuji študenti dosegajo v Republiki Sloveniji, na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (5. 2. 2007)
* Začasno delo v tujini - davčna obravnava po ZDoh-1 (20. 10. 2005)
* Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - nerezident (14. 3. 2005)
http://www.durs.gov.si/si/mednarodno_obdavcevanje/konvencije_o_izogibanju_dvojnega_obdavcevanja_dohodka_in_premozenja/
* Dohodnina - pri dohodnini velja, da morata biti izpolnjena dva pogoja za priznavanje posebne 50% davčne olajšave, ki se lahko uveljavi samo za pomorce in sicer:
- da traja plovba v opazovanem davčnem obdobju leta, neprekinjeno vsaj 6 mesecev
- da pluje na trgovskih ladjah dolge plovbe (ocean going)
MESEČNA PLAČA
Pomorščakova mesečna plača znaša EUR 913,00.
V mesečno plačo je poleg rednega dela všteto tudi nadomestilo za nadurno delo, in sicer do 95 nadur, delo na dan sobote, nedelje, praznika, dela prostih dni, nočno delo, nadomestilo za tretjino in dežurstvo, nadomestilo za letni dospust, preživnino in regres.
Višina urne postavke za nadurno delo nad 104 nadur (vključujoč nočno delo, delo na dan sobote, nedelje, praznika in dela prostih dni) znaša EUR 2,80.
PLAČANI DOPUST IN REGRES
Pomorščaku pripada plačilo za dopust in regres, ki je že vključeno v pomorščakovo mesečno plačo.
ZDRAVSTVENO IN POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Pomorščak se je dolžan zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in za primer brezposelnosti zavarovati na svoje stroške.
PREVOZ NA LADJO IN Z LADJE
Stroške pomorščakovega prevoza od kraja stalnega bivališča na ladjo in vrnitev (repatriacija) v kraj stalnega bivališča ali kreaj podpisa pogodbe nosi podjetje v skladu s 42.členom Kolektivne pogodbe.
Za prehrano in druge stroške v času potovanja zaradi vkrcanja, izkrcanja z ladje pripada pomorščaku poleg stroškov nočitve tudi dnevnica v višini 37 €.
PISMO I RE :
Splošna plovba Piran
Objavljeno: : 14/11/2007 01:10
Avtor : pero111
Mene pa zanima le par stvari zakaj toliko slovenskih pomorcev beži iz Splosne Plovbe, celo mladih ki so na zacetku svoje kariere (kadeti in asistenti stroja). Ali je to posledica nizkih plac, slabih razmer na ladjah, dotrajanost slednjih, ali drugi razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj Splošna Plovba glede da trenutno posluje dobro oz. tako se slisi v medijih ne da ladij pod slovensko zastavo, kakor so naredila hrvasko dobro stojeca podjetja, ali pa preseli upravo v off shore drzavo, bi bilo verjetno cenejse. Zakaj slovenska vlada ni poskrbela za slednje namesto da je hitela s prodajo podjetja. Zakaj slovenska vlada ne zahteva od tega podjetja da placuje prispevke za vse pomorscake tudi tuje v Sloveniji in sorazmerno glede na place in ne minimum. To bi bila manj blesceca plat medalje, da o drugih svinjarijah niti nebi izgubljal besed. Hvala na odgovorih
http://slovensko-morje.net/index.php?page=forum_msg_lect&rootid=155&stat=ok
PISMO II RE :
Splošna plovba Piran
Objavljeno: : 08/03/2008 00:17
Avtor : pero111
Torej ni odgovora, ker je veliko resnice. Pa prosim nehajte se z dobički bahat po časopisih, ker se mi gnjusite. Od pomorščakov pa zahtevate nazaj 400, 500 EUROV od dohodnine. Sedaj ste revežem celo dali plače v EVRIH, tako da ima poveljnik slabšo plačo kot na Dubrovniški ali Splitski rank nižji oficirji to so prvi častniki. Seveda slovenski pomorščaki, ne Ukrajinski, Črnogorski ali Filipinski. Tem pa ni problema za bonuse, pa plače v EVRIH tudi prej. Pa še ena Slovenski poveljnik manjša plača od Ukrajinskih ali Črnogorskih upr. stroja, odgovornost pa j..... v glavo z vaše strani pa no problem. Naše pomorščake seveda če jih boste še imeli se boste pa spomnili takrat ko bo plače potrebno zmanjšat zaradi preživetja podjetja, kakor je bilo v letu 2003. Ker nedolgo nazaj je bila že SP najboljše podjetje v Sloveniji, torej da se zgodba ne ponovi, sicer ste z nakupi ladij na dobri poti da uspešno pot vaših predhodnikov tudi ponovite. Prosim ne se predstavljat kot slovensko podjetje, ker me bo sram da SEM SLOVENEC. Naša država pa tako ali tako podpira samo take. Ali bo kakšen novinar v tej vesoljni Sloveniji načel vprašanje Genshipping. To je podjetje v Liberiji v lasti SP, s pomočjo katerega so gospodje na obali 55 odtujili slovenskim pomorščakom dostojanstvo, jim odvzeli pravice, pokradli prispevke in vse z vednostjo države. Ladje so bile peljane v to podjetje zaradi tega da jih JLA ne zapleni leta 1991. Kje je danes JLA? Zakaj ladje niso pod Slovensko zastavo, saj so sanacijo SP plačali tudi davkoplačevalci Slovenije. Živela Gorenjska mornarica. Hvala in nasvidenje
http://slovensko-morje.net/index.php?page=forum_msg_lect&rootid=155&forumid=2&offset=10
USPEŠNA SPLOŠNA PLOVBA
Skupina Splošna Plovba je v devetih mesecih tega leta ustvarila 135,8 mio€ skupnih prihodkov in 35,5 mio€ čistega dobička. www.zurnal24.si
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Nov 10, 2010 10:44 pm; skupaj popravljeno 4 krat
SPRIČEVALO
Mi Neptun, vsemogočni bog oceanov in vseh drugih morij, po pravici in
tradiciji vladar, vseh užitnih in neužitnih kreatur, ki imajo čast
živeti v globinah morja in čuvati potopljene zaklade; monarh vseh
siren, podvodnih mož in drugih legendarnih bitij, zaščitnik poštenih
pomorščakov in potnikov, strog razsodnik razbojnikom, gusarjem ter drugim nepridipravom, ki se klatijo po morjih, ljubeč soprog Amfitrite,
izkazujemo nepreklicno milost tej do sedaj nevredni in klavrni kreaturi
ter ji v naši velikodušnosti za vse večne čase priznamo in s tem spričevalom potrjujemo, da je
.............. na M/V
v naši navzočnosti in z našim dobrohotnim dovoljenjem preplul središče
našega mogočnega kraljestva na zemljepisni dolžini ............, dne ........,
ob ....................... in s tem spričevalom mi, vsemogočni bog Neptun
potrjujemo, da je bila imenovana oseba po vseh pravilih pomorske tradicije izluščena iz kopenskega zelenca in ignoranta v spoštovanega in vrednega morskega volka, ki sliši na ime
............ .............
in, ki mu odslej mora slehrna zemeljska kreatura izkazovati popolno spoštovanje. Tako smo sklenili in tako naj bo.
Neptun: ..............................
Poveljnik: ............................
PRAVICE PRIPRAVNIKOV
Bralec sprašuje: Kaj je pripravništvo in katere pravice ima pripravnik?
Sindikat odgovarja: Pripravništvo je oblika izobraževanja in usposabljanja delavcev za samostojno delo in v vnaprej določenem časovnem obdobju. Gre za sistematično vključevanje (predvsem) mladih v delovni proces po končani pridobitvi izobrazbe. Cilj pripravništva je izobraževanje in vzgajanje za delo ter za osebni razvoj. Institut pripravništva ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v členih od 120. do 124. V skladu z ZDR opravljanje pripravništva sicer ni obvezno, lahko pa je s posebnim zakonom (npr zdravstvo, javna uprava, socialno varstvo) ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
Za vajence pripravništvo ni potrebno, saj se šteje, da je vajenec, ki uspešno konča program poklicnega izobraževanja, usposobljen za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Pripravništvo v skladu z ZDR traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Lahko pa se sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za 6 mesecev. Skupni čas pripravništva (če pripravnik dela s krajšim časom od polnega) torej ne more preseči 18 mesecev, razen če področni zakon ne določa drugače. Trajanje pripravništva pa se lahko podaljša v primeru upravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni (daljša bolniška odsotnost, porodniški dopust), razen čas letnega dopusta. Če navedene okoliščine niso podane in če zakon tega ne določa, se pripravništvo ne more podaljšati oziroma ne sme biti daljše od enega leta. Ob posebno uspešnem delu pripravnika se lahko na predlog mentorja skrajša dolžina pripravniške dobe, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja. Pripravništvo se izvaja po določenem programu in pod vodstvom mentorja. Med pripravništvom se pripravnik pripravlja na opravljanje strokovnega izpita, ki ga mora pripraviti na koncu pripravništva.
/13/... v sedanjem obdobju so zainteresirani poslali veliko prošenj na Splošno Plovbo Portorož d.o.o., da bi pri njih opravljali pripravništvo, spodaj je objavljen eden njihovih odgovorov: 
SPLOŠNA PLOVBA
Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu, d.o.o.
Spoštovani,
Prejeli smo vašo prošnjo za zaposlitev na ladji.
Obveščamo vas, da sedaj nimamo prostega delovnega mesta, zato vaši prošnji ne moremo ugoditi.
Lepo pozdravljeni,
Kadrovski direktor
Registrirano pri Okrožnem sodišču Koper, pod št:1/00032/00 - Osnovni kapital: EUR: 1.375.041,98
Obala 55, p.p.271,6320 Portorož
Nazadnje urejal/a zoran13 25 Jul 2012 18:22; skupaj popravljeno 13 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 21:58 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Okt 16, 2010 10:41 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
POWERJET.CC
/13/...morda pa je ta dirkalni čoln PI - 4138, tudi pot za povečanje turistične ponudbe, ki bo vse ljubitelje popeljala na adrenalinske vožnje po našem morju tudi v zimskih mesecih in tako tudi na tak način podaljšali turistično sezono:
Adrenalinska sezona tudi na morju
V soboto se je na slovenskem morju, prvič v samostojni Sloveniji, začela jesensko-zimska adrenalinska sezona. Morsko raketo je krstila Klavdija Jantelj s penino silveri white iz kleti Tarasa in Tadeja Gašperini iz Goriških Brd, medtem ko je solastnik podjetja Andotti iz Portoroža, Avstrijec Andreas Wagner prerezal slavnostni trak in oznanil, da je plovilo pripravljeno za noro vožnjo. Severni Jadran in slovensko morje sta od sobote bogatejša za novo turistično ponudbo – čoln powerjet, ki prinaša na morje vodni adrenalinski odklop. Čoln so poimenovali Powerjet CC. Kljub adrenalinskim vožnjam, tudi z 80 kilometri na uro, snovalci projekta niso pozabili v prvi vrsti na varnost potnikov kot tudi ne na varnost kopalcev in vseh udeležencev v morskem prometu. Plovilo powerjet je bilo v celoti razvito in izdelano za namen prevoza ljudi in adrenalinskih voženj. Razvili so ga v podjetju Andotti, d. o. o., v Portorožu , medtem ko so ga izdelali v avstrijskem podjetju Woss Metalltechnik. »Ideja, ki nas je vodila, je bila, da na slovensko obalo pripeljemo najkakovostnejšo ponudbo za ljubitelje zabave in adrenalina. Prepričani smo namreč, da Obala potrebuje svež veter zanimivega dogajanja tako za turiste kot za domačine. Tako imenovane adrenalinske čolne poznajo že na Novi Zelandiji in v Avstraliji, vozijo pa na primer tudi po rekah na Norveškem. Powerjet smo v podjetju Andotti najprej želeli ponuditi v Sloveniji, pozneje pa n ačrtujemo prodor tudi na hrvaški in italijanski trg, saj smo od graditelja plovila pridobili ekskluzivno licenco za trženje tovrstnih plovil,« nam je povedala direktorica portoroškega podjetja Klavdija Jantelj. Celotno plovilo je zgrajeno iz aluminijeve zlitine, poganjata ga dva dizelska motorja steyr marine, ki imata skupaj 512 konjskih moči. Na mirni gladini powerjet, ki je dolg 7,41 in širok 2,73 metra, razvije hitrost do 80 kilometrov na uro. Na krov lahko sprejme deset potnikov in dva člana posadke, ki sta prisotna ob vsaki vožnji. http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12279 http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_id=12279 http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=6760 http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=6761 http://www.genspot.com/MySpot/ShowContent.aspx?username=mihacrnic&id=14082&type=album http://slovensko-morje.net/?page=events&event_id=3377
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Okt 30, 2010 8:03 am; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 22:30 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
***** nadaljevanje s 4 strani *****
RIBIŠTVO II
AVGUSTA 2011
Avgusta 2011 v Pivki nova Delamarisova tovarna
Pivki in Delamarisu trenutno kaže dobro, saj so to jesen beležili povečano prodajo Delamarisovih izdelkov, začeli pa so tudi s pripravami na izgradnjo novega objekta Iz Pivke d.d. in Delamaris d.o.o. so sporočili, da v sklopu priprav na izgradnjo novega objekta za predelavo rib in proizvodnjo ribjih izdelkov sedaj zaključujejo s postavitvijo tehnologije, na osnovi katere bo družba Projekta Inženiring d.o.o. pričela z načrtovanjem vsega ostalega (konstrukcija, napeljave, arhitektura in podobno), saj bo načrt objekta prilagojen proizvodnji. Naslednji korak bo priprava idejnega osnutka objekta, na podlagi katerega bodo začeli pridobivati soglasja, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Celoten projekt izgradnje nove Delamarisove tovarne naj bi znašal okoli 3,5 milijona evrov in bo, če bodo postopki potekali po načrtih, zaključen avgusta 2011. Že v septembru pa so v podjetju zabeležili 25-odstotno rast prodaje izdelkov Delamaris. Spodbuden je rezultat kombinacije marketinških in prodajnih aktivnosti ter sinergij na vseh ravneh. Na podlagi okrepitve trženja in izbora novih, boljših distributerjev načrtujejo rast v Srbiji in Avstriji ter širitev v Nemčijo. K povečanju prodaje bo najverjetneje pripomogla tudi nova Delamarisova tovarna. Iz Pivke pa so sporočili še, da so se odločili za zaprtje najete MIP-ove mesnice v Kobaridu. Finančni pokazatelji so namreč dokazali, da mesnica posluje nerentabilno oziroma ne dosega ustreznih prodajnih rezultatov. http://www.primorska.info/novice/10734/avgusta_2011_v_pivki_nova_delamarisova_tovarna
32.000 m2
Vegradovo izolsko zemljišče v rokah nekdanjih partnerjev Mira Senice Kako je bilo 32 tisoč elitnih kvadratnih metrov, s katerimi ima načrte tudi lobist Janez Zemljarič, speljano iz Vegrada Edina družbenica podjetja, ki ima v lasti nekdanje Delamarisovo zemljišče v Izoli, je od torka Jasna Mihelj Coustaury, soproga direktorja žena telekomunikacijskega operaterja Vega , ki ga je v tožbi države zastopala odvetniška pisarna Senica . Spomnimo, o zemljišču Delamarisa v Izoli smo poročali že avgusta (več na Izolski turistični projekt Janeza Zemljariča). To zemljišče je pred dvema letoma kupil Vegrad prek hčerinske družbe Vedela nepremičnine . To je zemljišče, s katerim je imel načrte, kot nam je priznal, tudi poslovnež, lobist in politik Janez Zemljarič. Kako je zakrožilo elitno izolsko zemljišče Vedela je ustanovila podjetje Nuntius , na katero je prenesla tudi več kot 32 tisoč kvadratnih metrov veliko atraktivno zemljišče, so včeraj razkrili v oddaji Pogledi Slovenije. Osemnajstega avgusta, le dan po tem, ko je sodišče razglasilo stečaj Vegrada, pa je Vegrad (Vedela) podjetje Nuntius z vso zemljo vred prodalo podjetju Blastcom Predraga Šinika. Šinik je tudi lastnik podjetja Palatium, ki sta ga junija 2008 ustanovila Miro Senica in Blanka Muster - sodelavca pri gradnji luksuznih vil Bužekijan. Kje je pristalo elitno izolsko zemljišče V torek pa je Nuntius spremenilo podjetje in družbenika - novo ime je JMCC , edina družbenica tega podjetja, ki je lastnik izolskega zemljišča, pa je Jasna Mihelj Coustaury. To je soproga nekdanjega prvega moža nekdanjega mobilnega operaterja Vega Juliena Coustauryja. Spomnimo, vodja pravnega oddelka Vege je bila zdajšnja notranja ministrica Katarina Kresal, pravni zastopnik pa njen življenjski partner Miro Senica. Dodajmo še, da je Matej Košič, nekdanji Vegradov direktor gradnje za trg in desna roka nekdanje glavne direktorice Vegrada Hilde Tovšak, konec avgusta, ko smo na Financah raziskovali zgodbo o zemljišču, na katerem je nekdaj stala izolska tovarna za predelavo rib Delamaris, dejal: "Ko je zapadla lizinška pogodba in ker ni bilo možno plačati, je to prešlo v last banke." Konkretno naj bi šlo za Hypo banko , ki je Vegradu leta 2008 pomagala sfinancirati od deset do 15 milijonov evrov vreden nakup družbe za predelavo rib Delamaris skupaj z zemljišči.
http://www.finance.si/293445/Vegradovo-izolsko-zemlji%B9%E8e-v-rokah-nekdanjih-partnerjev-Mira-Senice
LADJEDELNICA
/13/...odhaja še eden velikanov in velike prepoznavnosti Izole, ki je bil zaradi pomorske zakonodaje, obenem znan tudi po njegovi največji reklami za Siemens na Slovenskih tleh: 
Ladjedelnica bo prodala dok
Pogled na Izolo bo, kot kaže, kmalu zelo drugačen. Ladjedelnica Izola namreč prodaja svoj dok; vse je menda pripravljeno, da bi v prihodnjih dneh že lahko podpisali pogodbo za prodajo doka. Kupuje ga turški ladjedelničar, dok pa naj bi dobil nov dom v ladjedelnici Famagusta na Cipru.
Vse kaže, da bo nova podoba Izole nekoliko drugačna kot tale.
Vrhnika je bila prva ladja, ki je zaplula v dok tedanje Ladjedelnice 2. oktober.
Novembra 1976 so zgradili pomol do doka; dotlej so delavce in material tja prevažali s plovili.
S kupcem doka, ki prihaja s turškega dela Cipra, so po večmesečnih pogajanjih minuli teden v Istanbulu uskladili domala vse potrebno, prav kmalu pa naj bi si po naših informacijah še dokončno segli v roke. Do takrat v Ladjedelnici raje ne razlagajo podrobnosti o poslu, še posebej ne želijo izdati, koliko utegnejo iztržiti za več kot 35 let starega jeklobetonca sovjetske izdelave.
“V Izoli si tako ali tako želijo, da se Ladjedelnica umakne. Na koncu bomo vsi zadovoljni,” je splošen direktor Ladjedelnice Tomaž Jeločnik.
Ko po posel sklenjen, bo kupec moral priti z vlačilcem in dok odvleči v Famagusto. Še prej pa morajo v Ladjedelnici poskrbeti za vse potrebno, da pripravijo dokumente in dok za 14 dni plovbe do Cipra. Dok je zdaj zasidran z dvema 270 metrskima verigama in šest ton težkima sidroma.
Postopen umik
Ladjedelnica, ki je v lasti izolske družbe Galeb Grup, svoje dejavnosti za zdaj še ne bo povsem zaprla. Brez doka lahko prevzemajo popravila, ki jih lahko opravijo s kopnega, in tudi kakšne manjše novogradnje. Tudi Jahtni center, kot kaže, za zdaj ostaja, saj to dejavnost lahko zelo hitro preselijo.
Slovenski ladijski vpisnik bo z izpisom doka tudi ob svojo največjo ladjo: dok (dolg je 139 metrov, širok zunaj 32 metrov, znotraj 23 metrov) je namreč vpisan kot ladja - z imenom Siemens. “Najbrž bo napis ostal tudi pri turškem lastniku. Pleskanje tako velike površine najbrž preveč stane,” meni Tomaž Jeločnik.
Pred leti so sicer načrtovali, da bi remontno dejavnost z dokom vred preselili iz Izole v tujino, bodisi v Italijo, na Hrvaško bodisi še dlje. A z gospodarsko krizo so se sprva zmanjšale, potem pa povsem zamrle želje po nadaljevanju ali širitvi te dejavnosti. Zdaj že več let vedo, da se bo ladjedelništvo umaknilo iz Izole, zato so že nekaj časa iskali kupca za dok.
Občinskih smernic zdaj še ni
Ladjedelnica je svoje zemljišče ob morju (gre za 42.000 kvadratnih metrov) prodala že leta 2007, takrat družbi Oil Metal Company, od takrat pa se je lastništvo zemljišča že nekajkrat spreminjalo. Ladjedelnica je zdaj najemnik na teh zemljiščih.
Pred nedavnim je bilo slišati, da lastniki zaokrožujejo lastništvo na celotnem območju od Frigomarja do avtokampa Jadranka, kjer naj bi imeli turistične načrte, v ozadju se je po navedbah časnika Finance omenjalo lobista Janeza Zemljariča.
Načrti naj sicer ne bi bili prav daleč zaradi gospodarske krize, vsekakor pa je treba počakati na izolsko občino, da pripravi občinski prostorski načrt.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Ladjedelnica-bo-prodala-dok.aspx
PAMET
Po doku pamet v roke
Prihoda v Izolo, ne da bi s pogledom zaobjeli ladjedelniški dok, si danes skoraj ne moremo predstavljati. Kot da bi brez te betonske “ladje” nekaj manjkalo. Umik doka pomeni konec remontov velikih ladij v Izoli, ukinja se še ena proizvodna dejavnost, poslavlja se še en košček pomorske tradicije.
To ni razveseljivo, čeprav že dolgo vemo, da je umik ladjedelnice neizogiben, da pogojev za takšno (nekateri bodo rekli umazano) ladjedelništvo tam preprosto ni več in da podjetje bolj životari, kot živi …, bližnji konec te zgodbe vseeno žalosti.
A po drugi strani smrt ladjedelništva lahko pomeni tudi novo rojstvo. Le redkokje v Evropi je namreč danes še na voljo dragocen kos zemlje tik ob morju. Izola je dobila edinstveno priložnost, da začne pisati novo, lepšo obalno zgodbo.
V zadnjih letih smo lahko ujeli zajeten nabor zamisli, kaj vse bi lahko tam zraslo, ko ne bo več ladjedelnice: eni so videli marino, drugi bi naredili zaščiteno območje za morsko travo pozejdonko, tretji bi zidali stanovanja, četrti apartmaje, nekdo bi v morju tam spredaj nasul otok, zadnji so snovali termalno zdravilišče s hotelom ...
Zdaj želimo slišati res temeljit razmislek, kako ravnati s tem območjem, ki je veliko bolj v javnem interesu, kot je ladjedelnica, sploh če ga povežemo v skupno zgodbo s sosednjim Delamarisovim zemljiščem in obalo ob cesti Koper-Izola, ko ta ne bo več glavna povezava ob obali.
Ni kaj, gre za najpomembnejši izziv za Izolo in tudi za Istro v zadnjih desetletjih. Zato je tudi odgovornost tistih, ki sooblikujejo občinske prostorske akte, ter novih lastnikov teh zemljišč, kar največja. Mogoče gre Izoli zdaj celo malce na roko gospodarska kriza, ki je zavrla kakšne zaletave megalomanske apetite potencialnih investitorjev.
Dok bodo odvlekli, le pazite torej, kaj bodo namesto njega tja privlekli.
CIPER
Izolski dok prodajajo na Ciper
Za dok, ki ga bodo Turki odvlekli na Ciper, lahko v Ladjedelnici Izola iztržijo več kot dva milijona evrov.
Velikan iz jekla in betona potuje na Ciper
Izola – V Ladjedelnici Izola so nam včeraj potrdili, da bodo te dni podpisali pogodbo s turškim ladjedelniškim podjetjem, ki bo kupilo in čez približno en mesec odvleklo dok v ladjedelnico Famagusta na Cipru. Koliko bo turška ladjedelnica odštela za 36 let star dok, nam niso hoteli izdati, češ da je poslovna skrivnost. Neuradno pa smo izvedeli, da bi lastniki ladjedelnice (Galeb Group) za takšen dok lahko iztržil več kot dva milijona evrov.
Ladjedelnico so v Izoli zgradili šele leta 1974, ko so jo tja preselili iz Bernardina. Leto pozneje je ladjedelnica dobila dok, ki so ga iz jekla in betona izdelali v tedanji Sovjetski zvezi. To je še zmeraj največji plavajoči objekt, vpisan v slovenski ladijski register, saj meri v dolžino 139,5 metra, širok je 32 metrov in težak kar 8000 ton.
Kljub častitljivi starosti še zmeraj dobro služi svojemu namenu, zaradi česar bodo zanj iztržili tudi primerno ceno. O vseh podrobnostih nakupa so se menda že dogovorili aprila. Končno pogodbo bodo podpisali morda že danes ali prihodnje dni. Potem bodo morali pridobiti plovno dovoljenje, plovilo pripraviti za dolgo pot, posebno bodo morali pričvrstiti dvigala in na dok spraviti dve 270 metrov dolgi verigi in šest ton težki sidri, ki sta vsa leta vzdržali tudi največja neurja, tramontane in burje. Turški kupec bo dok z vlačilcem počasi odvlekel do Cipra. To naj bi se zgodilo na začetku junija, ko so vetrovi in morje najprimernejši za tak podvig. Za pot bo po izračunih potrebnih 14 dni.
Brez doka bo ladjedelnica ostala brez pomembnega dela svoje dejavnosti, predvsem brez tiste, ki je najbolj problematična za okolje. Odslej tu ne bodo več peskali železja, barvali velikih površin in menjavali velikih železnih oplat na ladijskem trupu (na podvodnem delu). »Najbolj umazanih del ne bo več,« je včeraj zatrdil direktor Ladjedelnice Izola Tomaž Jeločnik. Bodo pa zato povečali servisno dejavnost v Jahtnem centru, saj bodo imeli za najmanj 50 jaht več prostora. Še zmeraj bodo lahko izdelovali manjše, do 70 metrov dolge ladje in popravljali večje trgovske ladje. Pri teh bodo prišla v poštev le dela, ki jih lahko opravijo s pomola.
Vse kaže, da bo kmalu po doku iz ladjedelnice odplula tudi trajektna ladja Marinos D, ki je v izolski ladjedelnici obtičala avgusta 2004, ker lastniki niso imeli denarja za poplačilo vseh njenih dolgov. Ladjedelnica Izola je prejšnji teden koprskemu sodišču predlagala začetek prodaje te 153 metrov dolge ladje (za 1200 potnikov in več kot 100 avtomobilov) na dražbi. Ladjedelnica upa, da bo od izkupička pridobila vsaj nekaj denarja, ki so ji ga dolžni nekdanji lastniki, zdaj pa sama ladja.
Po odhodu doka in trajektne ladje bo Izoli na severovzhodnem delu kar nekaj »manjkalo«. Lastniki ladjedelnice so zemljišče že leta 2007 (v najprimernejšem času) prodali za 21 milijonov evrov; za podoben denar so šla tudi bližnja Delamarisova zemljišča. Lastniki zemljišča, predvsem slovenska gradbena podjetja in banke, so že v času županovanja Tomislava Klokočovnika na tem mestu načrtovali velik gradbeni poseg – razkošno turistično naselje s privezi za jahte, a prav nič ne kaže, da bi lahko v Izoli tak prostorski načrt sprejeli prej kot v dveh letih. Zato bo ladjedelnica na tem mestu delovala še najmanj nekaj let, vse pa kaže, da kmalu v res korenito spremenjenem obsegu in načinu dela.
http://www.delo.si/novice/slovenija/izolski-dok-prodajajo-na-ciper.html
NAGRADE
Pivka - uspeh prinaša nagrade in širitve
Med 14. in 21. majem sta podjetji Pivka in Delamaris skupaj nastopili na Mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, kjer sta prejeli veliko medalj in priznanj.
Pivka je osvojila Veliko zlato medaljo za piščančjo salamo »Pivka posebna«, Pokal novosadskega sejma za visoko kakovost izdelkov iz piščančjega mesa. Pohvalijo se lahko še z dvema zlatima medaljama in petimi srebrnimi. Delamaris pa je prejel tri zlate medalje, tri srebrne in bronasto. »Predstavitev Pivke in Delamarisa je bila na sejmu v Novem Sadu zelo uspešna. Srbska javnost je dogajanje na sejmu pozorno spremljala in verjamemo, da bomo tudi v prihodnje nadaljevali trend dvigovanja prodaje Pivkinih in Delamarisovih na srbskem tržišču. K temu, poleg kakovostnih proizvodov, zagotovo prispeva dejstvo, da smo konec lanskega leta povečali kapacitete,« je povedal direktor srbske družbe Pivka-S Milutin Nikić.
Kapacitete pa bodo povečali tudi v Sloveniji. Podjetje Projekta inženiring je izdelalo idejni osnutek projekta za gradnjo objekta Delamarisa, ki so ga glede na dejanske potrebe, višino ocenjene investicije ter načrtovana sredstva za investicijo v preteklih tednih v Pivki uspeli tudi dokončno uskladiti. Po usklajenem projektu za gradnjo objekta ocenjujejo, da bo gradnja stala koli pet milijonov evrov.
V Pivki ocenjujejo, da bodo gradbeno dovoljenje dobili v naslednjih mesecih, z gradnjo pa bodo pričeli spomladi naslednje leto, saj gradnja pozimi ne bo mogoča. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bodo sprožili tudi postopke za črpanje nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Realno je, da se bodo gradbena dela zaključila v poletnih mesecih prihodnjega leta, selitev in otvoritev pa v jeseni 2012.
http://www.primorska.info/novice/13383/pivka__uspeh_prinasa_nagrade_in_siritve
300.000.000 €
Janez Zemljarič razkril za 300 milijonov evrov nepremičninskih načrtov z Izolo
Nekdanji socialistični funkcionar zanika, da bi bili v ozadju projekta slovenski vplivneži, jih bo pa povabil k sodelovanju
Nekdanji politik, poslovnež in lobist Janez Zemljarič je izolskim občinskim svetnikom včeraj razkril projekt prenove Izole. Po njegovih besedah je vreden 300 milijonov evrov, predstavlja pa si ga kot javno-zasebno partnerstvo, kapital naj bi prispevali partnerji iz tujine.
Janez Zemljarič, novi nepremičninski baron na Obali
Projekt je pripravila družba Urbana prenova Izola , katere direktor in solastnik je Zemljarič. Največji lastnik družbe je Hypo s 40 odstotki, sledijo Kraški zidar in propadajoči Konstruktor s po 20 odstotki ter družbi Energogroup in Projekt Obala Izola, ki imata v lasti vsaka desetino družbe. Polovični lastnik družbe Projekt Obala Izola je prek podjetja Eti-Par Zemljarič . Vsi lastniki so v projekt vložili svoja zemljišča. In Zemljarič? »Mi smo imeli vlogo pobudnika, organizatorja in pripravljavca dokumentacije in tako so nas družbeniki tudi sprejeli. Jaz kot oseba ali kot podjetje nimam zemljišča na tem območju.«
Kaj se bo zgodilo s 300 milijonov evrov vrednim projektom Janeza Zemljariča?
Načrt za 300 milijonov evrov
Projekt bi po načrtih Zemljariča in drugih družbenikov zajemal okoli 23 hektarjev zemljišč, na teh pa bi zrasli hoteli, 300 stanovanj in 300 lokalov. »Načrtujemo preusmeritev teh območij v razvoj vrhunskega turizma, ki bi bil na voljo vse leto. Sem sodijo morski, zdraviliški in navtični turizem, dodatno je predvidena gradnja objektov za kulturne dejavnosti,« je načrte nizal Zemljarič. Med občinskimi svetniki je bilo mogoče zaznati precej dvoma o tako velikih posegih v Izolo.
Po denar v tujino
V Urbani prenovi Izola so si javno-zasebno partnerstvo zamislili takole: družbeniki podjetja UPI bi vložili 99 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, občina bi prispevala 110 tisoč kvadratnih metrov, drugi zasebniki pa še okoli 25 tisoč kvadratnih metrov zemlje. »Mogoč je odkup, dolgoročni najem ali pa dogovor o sodelovanju pri projektu,« pravi Zemljarič. »Ugotovili smo, da slovenski finančni potenciali vsaj še nekaj let ne omogočajo resnejših posegov v ta prostor. Zato smo začeli iskati pomoč v tujini. Za zdaj smo v pogovorih s partnerji iz šestih držav - Švice, Velike Britanije, Turčije, Avstrije, ZDA in Rusije. Zanimanje za projekt, ki bi se lahko končal v dveh do treh letih, je veliko,« je dodal.
Vplivnežev med lastniki ni
V zadnjem času se sicer precej špekulira, da je v ozadju projekta kar nekaj znanih imen iz slovenske politike in gospodarstva. Zemljarič na vprašanje, ali pri projektu kakorkoli morda sodeluje tudi odvetnik Miro Senica ali ljubljanski župan Zoran Janković, odgovarja: »Ne, teh partnerjev pri projektu ni, bomo pa vsem ponudili možnost, da se vanj vključijo.«
http://www.finance.si/327666/Janez-Zemljari%C4%8D-razkril-za-300-milijonov-evrov-nepremi%C4%8Dninskih-na%C4%8Drtov-z-Izolo
'Projekti s hoteli in lokali so preteklost'
Tak je odziv enega izmed bralcev na megalomanski projekt nekdanjega politika, poslovneža in lobista Janeza Zemljariča v Izoli. Stal naj bi 300 milijonov. Kakšno je vaše mnenje?
Nekdanji politik, poslovnež in lobist Janez Zemljarič je občinskim svetnikom včeraj razkril projekt prenove Izole. Več lahko preberete v članku Janez Zemljarič razkril za 300 milijonov evrov nepremičninskih načrtov z Izolo.
Projekt bi zajemal okoli 23 hektarjev zemljišč, na teh pa bi zrasli hoteli, 300 stanovanj in 300 lokalov. Bralec z vzdevkom GV-3605 je ob tem dejal: "Taki projekti s hoteli in lokali so preteklost. Nazaj k naravi, sonaravnemu turizmu, sprehodom po zaledju, bioprehrani, ne pa v gnečo, ki je tak košček obale sploh ne prenese! Saj so nori." Kdo ima prav?
Komentarji bralcev Financ na 300 milijonov evrov vrednih nepremičninskih načrtov z Izolo, ki jih je razkril Janez Zemljarič, so sicer vse prej kot pozitivni. V anketi z vprašanjem, kaj se bo zgodilo s temi projekti, je odgovorilo 319 bralcev. Več kot tri četrt jih je mnenja, da gre zgolj za pobožne želje, manj kot deset odstotkov jih misli, da bo projekr uspešno končan.
Kdo je za projektom?
Zemljarič si projekt predstavlja kot javno-zasebno partnerstvo, kapital naj bi prispevali partnerji iz tujine. Projekt je pripravila družba Urbana prenova Izola, katere direktor in solastnik je Zemljarič. Največji lastnik je Hypo s 40 odstotki, sledijo Kraški zidar in propadajoči Konstruktor s po 20 odstotki ter družbi Energogroup in Projekt Obala Izola, ki imata v lasti vsaka desetino družbe.
Dvomi o tako velikih posegih v Izolo
Projekt bi zajemal okoli 23 hektarjev zemljišč, na teh pa bi zrasli hoteli, 300 stanovanj in 300 lokalov. Območja naj bi preusmerili v razvoj vrhunskega turizma, ki bi bil na voljo vse leto. Sem sodijo morski, zdraviliški in navtični turizem, dodatno je predvidena gradnja objektov za kulturne dejavnosti. Med občinskimi svetniki je bilo mogoče zaznati precej dvoma o tako velikih posegih v Izolo.
Bralec: Prihodnost je v zaledju
"Vse kar je pametnega se je že, oziroma se bo preselilo v zaledje slovenske Istre. To postaja urejeno, bolj živo, bogato s sadovi narave ter predvsem z visoko kakovostjo življenja (tišina, mir, zrak..). Obalo (ožjo) zajema val betonskih, hotelskih, spalno turističnih preureditev, ki bodo velikokrat tudi životarile. Poglejte samo v naši soseščini Porto San Rocco - zraven Trsta - novo - kakaovostno, neobljudeno in propada!" je na to pripomnil bralec Legwood.
http://www.finance.si/327711/Projekti-s-hoteli-in-lokali-so-preteklost
BO KAJ?
Bo Izola dobila elan ali izgubila dušo?
Zamisel o vrhunskem turističnem, zdraviliškem in športno-rekreacijskem centru, ki si ga na območju med Rudo in Delamarisom zamišljajo podjetni investitorji z Janezom Zemljaričem na čelu, je naletela na različne odzive. Nekateri projekt vidijo kot epicenter novega razvoja Izole, drugi ocenjujejo, da je za mesto poguben.
V ladjedelnici, kjer je bila še do nedavnega privezana ladja Marinos D, si Zemljaričevi investitorji zamišljajo mednarodni potniški terminal, na kopnem pa kulturno-razvedrilni center
Robert Turk: “Območje med Rudo in Delamarisom je sedaj res eno najbolj degradiranih v Izoli, a takšen projekt bi ga le navidezno uredil, saj bo dejansko pritisk na ta prostor še večji.”Foto: TOMAŽ PRIMOŽIČ/FPA
Breda Pečan: “Poglejte, izolski Kino Otok se ne more primerjati s filmskim festivalom v Cannesu. Pa vendar režiserji radi pridejo k nam, in to zaradi stvari, ki jim sami ne dajemo prave veljave - pristnosti, domačnosti ...”
Drago Mislej Mef: “Če ti investitorji mislijo, da lahko Izoli kar vzamejo to njeno dušo in da bodo turisti bolj zadovoljni med betonskimi zidovi, potem niso razumeli nič. Ker tak turizem je že zdavnaj mrtev.”
V projekt popolne prenove širšega območja ladjedelnice - od Rude, kjer zdaj kraljujeta trgovska centra Merkur in Eurospin, pa vse do Delamarisa -, naj bi investitorji vložili kar 300 milijonov evrov. Kot pravi poslovnež Janez Zemljarič, ki po mnenju poznavalcev drži v rokah veliko niti gospodarskega in političnega življenja v naši državi, bi nova turistična infrastruktura v Izolo pritegnila 50.000 novih turistov na leto, kar bi pomenilo 1400 novih delovnih mest.
Izola ni primerna za elitni turizem
Breda Pečan, nekdanja izolska županja in poslanka v DZ, brez zadržkov pove, da ji projekt ne vzbuja nobenega odpora in da se je tudi sestala z njegovimi snovalci. Podpira razvoj športno-rekreacijskih objektov in turistične infrastrukture nasploh, gradnjo stanovanj za trg pa zavrača.
Dobro se ji zdi, da projekt vključuje tudi območje Rude, ki bo po umiku obalne ceste v predor skozi Markovec lahko zaživelo drugače. Zadržana pa je do napovedi, da naj bi razvijali elitni turizem. “Ali res morajo tam zgraditi hotele s petimi zvezdicami?! Mislim, da ne. Izola pač ni kraj, kjer bi se šli elitni turizem. Izola ni ne Dubrovnik ne Florida,” pravi Pečanova.
Po njeni oceni je Izola primerna za hotele s tremi zvezdicami; meni namreč, da je turizem treba krojiti na ravni okolja, v katerem se razvija. “Poglejte, izolski Kino Otok se ne more primerjati s filmskim festivalom v Cannesu. Pa vendar režiserji radi pridejo k nam, in to zaradi stvari, ki jim sami ne dajemo prave veljave - pristnosti in domačnosti, dejstva, da imaš vse na dosegu rok in nog ... Ruskih mogotcev, ki plavajo v denarju, to že ne bi privabilo. Skratka, elitizem ne bi smel niti naš cilj, ker Izola ni pravo okolje zanj,” še pravi Pečanova.
Navija tudi za termalni in posthospitalni turizem. Na območju Delamarisa so žvepleni termalni vrelci, v izolski bolnišnici pa bodo prej ko slej zaživeli kardiološki centri, ki bodo v bližini potrebovali ponudbo za rehabilitacijo po srčnih operacijah, je prepričana Pečanova.
Projekt turističnega razvoja območja pod izolsko bolnišnico je zanimiv tudi za samo bolnišnico, pravi njen direktor Jani Dernič. “Projekt namreč potrebuje podporo zdravstvene službe, ki jo naša bolnišnica lahko zagotavlja,” pravi Dernič in opozarja, da je treba vendarle zadevo še proučiti.
Naložba za prihodnjih 50 let
“Gre res za orjaško investicijo, ki jo je treba tudi s pomočjo prebivalcev oblikovati tako, da bo postala del mesta. Treba je izbrati najboljše rešitve. Nenazadnje gre za investicijo, ki bo tako ali drugače življenje v tem prostoru zaznamovala za prihodnjih 50 let,” še pravi Pečanova.
Izolan Marino Antolovič, glavni izvršni direktor Istrabenz Turizma, priznava, da pozna le grobe obrise projekta, vendar mu načeloma ne nasprotuje: “Zakaj naj bi vnaprej zavračal projekt, ki naj bi sprožil naložbeni ciklus in oživil Izolo, sploh v teh časih?!”
Prav nasprotno pa meni njun someščan Drago Mislej Mef. “Edina primerjalna prednost Izole je ta, da ima dušo malega mediteranskega mesta. Če ti investitorji mislijo, da lahko Izoli kar vzamejo to njeno dušo in da bodo turisti bolj zadovoljni med betonskimi zidovi, potem niso razumeli nič. Ker tak turizem je že zdavnaj mrtev,” je prepričan Mef. Kot opozarja, je bila leta 1980 narejena obsežna študija o oživljanju starega mesta Izole. “Takrat so študenti dveh fakultet določali standarde, kako je treba staro mestno jedro ohraniti in ga hkrati razvijati. Zdaj pa ni potrebne več nobene študije, da polovico mesta pozidaš. Dovolj je samo nekaj zakreditiranih gradbincev in poroštvo nezanesljivih bank. To je absurd!” se huduje Mef. “Ponavadi so mladi tisti, ki nepremišljeno drvijo skozi življenje. Če pa začnejo divjati stari, ki naj bi bili pregovorno modrejši, potem sta le dve možnosti: ali se jim je zmešalo ali pa imajo grde namene!”
Le navidezno izboljšanje okolja
“Moje mnenje glede posegov v morje je jasno: vsi dokumenti, tako naši kot mednarodni, pravijo, da je treba obalno območje razbremeniti. Takšen megalomanski projekt pa gre ravno v obratno smer,” opozarja mag. Robert Turk, vodja piranske enote zavoda za varstvo narave. “Območje med Rudo in Delamarisom je sedaj res eno najbolj degradiranih v Izoli, a takšen projekt bi ga le navidezno uredil, saj bo dejansko pritisk na ta prostor še večji,” je prepričan Turk. Zavod sicer uradno še ni bil obveščen o tem projektu. Ker pa so predvideni tudi posegi v morje, se bo zavod preko okoljskega ministrstva zagotovo vključeval v postopke.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Bo-Izola-dobila-elan-ali--izgubila-duso-.aspx
PROVIZIJE
Tovšakova plačala provizijo tudi lastniku luksuznega posestva nad Izolo
Vegrad Hilde Tovšak je tako kot pri projektih Celovški dvori in Rotonda provizijo plačal tudi pri nakupu Delamarisa.
Tako kot pri nakupih projektnih podjetij od liechtensteinskega podjetja Fincor AG za Celovške dvore in Rotondo je Vegrad pod vodstvom Hilde Tovšak (na fotografiji) tudi pri nakupu Delamarisovih delnic leta 2007 plačal milijonsko provizijo. Prejelo jo je podjetje Bužekijan, ki ga je takrat zastopala Blanka Muster, direktorica številnih podjetij, v katerih je bil ali je lastnik odvetnik Miro Senica.
To je v drugi polovici leta 2007 nakazal podjetju Bužekijan, ki danes pod novim imenom Posestvo Mala Seva na zemljišču nad Izolo gradi luksuzno turistično kmetijo. Vegrad je po pogodbi, ki sta jo v začetku februarja 2007 podpisali Tovšakova in tedanja direktorica Bužekijana Blanka Muster, omenjenemu podjetju plačal 1,35 milijona evrov. Uradno je denar namenil za svetovanje in pomoč pri nakupu večinskega paketa delnic Delamarisa, ki ga je Vegrad kupil junija 2007 in za to plačal 13,5 milijona evrov. Kljub temu pa več indicev kaže na to, da je Tovšakova z nakazilom morebiti zgolj "pokrila" nekatere druge posle s krogom oseb, ki so tako ali drugače povezani s Posestvom Mala Seva: nekdanjima največjima lastnikoma Delamarisa Vojkom Maverjem in Loredanom Glavičem, nepremičninarjem Jožetom Anderličem, podjetnikom Predragom Šinikom in odvetnikom Mirom Senico.
Bužekijanu posredniški posel takoj po ustanovitvi
Začetek zgodbe sega v januar 2007, ko je Edi Bužekijan z minimalnim kapitalom v višini 7500 evrov ustanovil istoimensko podjetje. Čeprav Bužekijan domuje v Luciji, ga je registriral na naslovu v Ljubljani, kjer je uradni sedež več podjetij, ki jih je zastopala Blanka Muster. Slednjo je mogoče v zadnjih letih zaslediti v več podjetjih, ki so bila ali so še v lasti Mira Senice (Puteus, Octus, MSO, Palatium itd.). Ta v zgodbi o luksuzni kmetiji nad Izolo nastopa v več vlogah. Poleg tega, da je zanjo že leta 2006 po poročanju Financ pri Maksu Tajnikarju z ekonomske fakultete v Ljubljani naročil poslovni načrt, ga je Edi Bužekijan v letih 2007 in 2008 najemal za vse pravne posle, med drugim ga je pooblastil tudi za ustanovitev podjetja.
To je že deset dni po ustanovitvi, natančneje 5. februarja 2007, dobilo prvi posel. Čeprav je bilo uradno registrirano za opravljanje kmetijskih in gostinskih dejavnosti, ga je Vegrad, takrat še gradbeni velikan na vrhuncu svojih moči, izbral za svetovalca in posrednika pri nakupu delnic Delamarisa. Po pogodbi, ki smo jo pridobili v uredništvu Dnevnika, je tako velenjski gradbinec podjetju Bužekijan med drugim zaupal analitične raziskave možnosti nakupa deleža v Delamarisu, sodelovanje v pogajanjih s prodajalci, "optimizacijo gradbenega projekta" na Delamarisovih zemljiščih v Izoli in pomoč v stikih s pristojnimi organi pri sprejemanju lokacijskih načrtov.
Vegradova provizija - edini prihodek Bužekijana
Zakaj je Vegrad, ki je imel leta 2007 samo v matičnem podjetju rekordnih 1600 zaposlenih, domala vso operativo pri izpeljavi nakupa delnic in enega pomembnejših gradbenih projektov prepustil tedaj še neznanemu podjetju? Kot je mogoče prebrati v pogodbi, sta "stranki ugotovili, da Vegrad ne razpolaga z zadostnim strokovnim znanjem, informacijami in kadri". Vse to naj bi imel Bužekijan, ki po pogodbi "kot eno od svojih glavnih dejavnosti opravlja svetovanje in posredovanje pri trženju, nakupu in gradbenih objektov", čeprav to ni bilo razvidno iz uradno registriranih dejavnosti podjetja.
Pogodba in dva aneksa sta Bužekijanu zagotavljala plačilo, če bi Vegrad za 65 odstotkov delnic Delamarisa plačal največ 15,5 milijona evrov. Velenjski gradbinec te meje po pričakovanju ni presegel, zato je Bužekijanu nakazal provizijo. Podjetje je večino od 1,35 milijona evrov na račun pri Hypo Alpe Adria Bank prejelo v drugi polovici leta 2007, pri čemer je ključen podatek, da gre za edine prihodke, ki jih je v tistem letu ustvarilo podjetje.
Prodajalec Delamarisa se posrednika "ne spomni"
A tudi sami vpleteni si o dejanski vlogi bogato nagrajenega posrednika niso enotni. Medtem ko Tovšakova poudarja, da "je podjetje Bužekijan opravilo velik del potrebnih aktivnosti do sklenitve pogodbe o nakupu Delamarisa", je Vojko Maver, ki je Vegradu prodal delnice, zatrdil, da se kakršne koli vloge podjetja Bužekijan ne spomni. "Stike z nami je navezala fizična oseba, ki pa je ne smem razkriti," je dejal Maver. In kako je Bužekijan stopil v stik z Vegradom? "Tega se ne spomnim, ker je tega že pet let nazaj," odgovarja Hilda Tovšak. O poslu "ne ve ničesar" niti nekdanji Vegradov izvršni direktor za gradnje Matej Košič, ki je kasneje postal direktor Delamarisa.
Če je torej začetni kapital za gradnjo luksuzne kmetije nad Izolo, ki je prek Jožeta Anderliča konec lanskega leta pristala v lasti Predraga Šinika, deloma prispeval tudi Vegrad, pa je prav njegov nakup Delamarisa odprl vrata novim poslom, v katerih nastopajo isti igralci. Ti so potekali po dveh frontah: prek zemljišča v lasti Delamarisa, ki ga je Vegrad preimenoval v Vedelo, in dejavnosti predelave rib, ki jo je novi lastnik oddelil v podjetje Delamaris, d.o.o.
So Vegradu do nižje cene pomagali tudi kasnejši posli?
Medtem ko je Vedela del zemljišč v izolskem pristanišču prenesla na podjetje Nuntius, ki je prek Predraga Šinika in Jasne Mihelj Coustaury, soproge nekdanjega direktorja Vege, kjer je pravni oddelek vodila Katarina Kresal, konec lanskega leta za 890.000 evrov končalo v lasti Vojka Maverja, je osebe iz Delamarisa mogoče opaziti tudi v poslih s preprodajo ribje dejavnosti. Vegrad je namreč podjetje Delamaris, d.o.o., novembra 2008 za skupno 3,2 milijona evrov prodal podjetju OTC Invest, ki ga je le šest dni pred tem kupila Kranjska investicijska družba (KID) Jožeta Anderliča, in nato za 63.000 evrov preprodajal Jasni Mihelj Coustaury. Ta je OTC Invest aprila 2009 pod novim imenom Amanita preoblikovala v delniško družbo in delnice po neznani ceni nato prodala Pivki perutninarstvu, zastopnik Amanite pa je hkrati postal Bojan Kenda, ki je med majem 2007 in novembrom 2008 vodil nadzorni svet družbe Riba, nekoč večinske lastnice Delamarisa.
Je torej morda prav dejstvo, da lahko nekdanje vodilne v Delamarisu najdemo na obeh straneh posla, in ne dobro delo posrednika krivo za to, da je Vegrad za večinski delež v družbi plačal "le" 13,5 milijona evrov? Tudi po oceni Tovšakove je bil namreč posel za Vegrad "izjemno ugoden". Velenjski gradbinec pa je za 40.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče primerljivo plačal precej nižjo ceno, kot so jo za približno enako veliko sosednje zemljišče Ladjedelnice Izola v istem obdobju odšteli Kraški zidar, Sežana, SGP Pomgrad in Konstruktor VGR.
Vse Vegradove provizije
Propadli Vegrad je po Dnevnikovih dokumentih za nakupe zemljišč oziroma podjetij, ki so imela v lasti zemljišča, najmanj v treh primerih plačal posredniške provizije. Poleg nakupa Delamarisovih delnic, je provizije nakazal še v dveh tako imenovanih liechtensteinskih poslih. Pri projektu Celovški dvori je podjetju Fincor AG, katerega uradni skrbnik je odvetnik iz Vaduza Gerold Hoop, Skupina Vegrad v letu 2007 nakazala skupno 3,8 milijona evrov provizije. Za nakup projektnega podjetja za gradnjo Rotonde pa je Vegrad Fincorju nakazal 800.000 evrov. V Dnevniku smo v seriji člankov razkrili, da je Vegrad v okviru nakupov projektnih podjetij in zemljišč na račune v Liechtenstein med letoma 2005 in 2007 nakazal več kot 40 milijonov evrov.
Senica: Nisem in nikoli nisem bil lastnik Bužekijana in zemljišča
"Miro Senica ni in nikoli ni bil lastnik podjetja in nepremičnin, o katerih sprašujete. Prav tako ni in nikoli ni bil tihi družbenik podjetja, o katerem sprašujete," so nam v petek iz odvetniške pisarne Senica odgovorili na naši vprašanji, ali je bil Miro Senica kadar koli tihi družbenik podjetja Bužekijan in ali je imel z lastniki kmetije oziroma zemljišč nad Izolo sklenjeno kakršno koli pravno razmerje, ki mu omogoča lastniška upravičenja. "Miro Senica je medijem že večkrat pojasnil, da je Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki v zadevi Bužekijan pravno svetovala in zastopala tako lastnika, gospoda Edija Bužekijana, kot tudi družbo Bužekijan, d.o.o. Odnosi med stranko in odvetnikom so zaupne narave in jih Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki ne komentira," so še poudarili. Blanke Muster nam kljub večkratnim poskusom ni uspelo priklicati za komentar, oseba, ki se je odzvala na naš klic, pa nam ni želela posredovati njenega elektronskega naslova.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042501009
RAZKOSANJE
Miro Senica in prijatelji skupaj tudi pri razkosanju Delamarisa
Krog oseb, ki je tako ali drugače povezan z odvetnikom Mirom Senico, je imel ključno vlogo tudi pri preprodaji Delamarisove dejavnosti predelave rib, ki jo je Vegrad leta 2008 oddelil po nakupu izolske družbe.
Tudi pri preprodaji Delamarisove ribje dejavnosti je mogoče zaslediti imena, ki se pojavljajo v poslih z Delamarisovimi nepremičninami in kmetijo Bužekijan. Večina jih je tako ali drugače povezana z odvetnikom Mirom Senico. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)
Po Dnevniku dostopnih podatkih je Delamarisova dejavnost, ki jo je Vegrad prenesel na novoustanovljeno podjetje Delamaris, d.o.o., v zgolj nekaj mesecih zamenjala več lastnikov. Potem ko jo je Delamaris, d.d., oktobra 2008 za 2,4 milijona evrov prodal do tedaj neznanemu podjetju OTC Invest v lasti Kranjske investicijske družbe (KID) Jožeta Anderliča, je že v slabem letu dni dosegla krepko višjo ceno. Sredi leta 2009 so namreč delnice OTC Investa, lastnika Delamarisa, d.o.o., pristale v rokah Pivke Perutninarstva, zadnjega člena v verigi preprodaj, ki je zanje plačal 4,5 milijona evrov. Pri tem je po javno dostopnih podatkih največji del razlike v ceni končal na računu neznanega prinosnika.
Vegradov Delamaris poceni prodal dejavnost
Za razumevanje še ene zgodbe, v kateri obstajajo indici o oškodovanju Skupine Vegrad, velja opozoriti na dva podatka. Prvič, da je Vegradov Delamaris, d.d., svojo dejavnost prodal po precej nižji ceni, kot so njegovi kasnejši lastniki zanjo iztržili od Pivke Perutninarstva. Po naših podatkih so v Delamarisu, d.d., pred prodajo sicer naročili cenitev, ki je vrednost premoženja za oddelitev postavila pri 4,2 milijona evrov. Toda cenilec je od omenjene vsote iz neznanega razloga poleg rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odštel še za skoraj 1,5 milijona evrov državnih subvencij. Vegradov Delamaris, d.d., kasneje preimenovan v Vedelo, je tako Delamaris, d.o.o., uradno prodal za 2,4 milijona evrov. Za zdaj brez odgovora ostaja vprašanje, zakaj Vegrad Delamarisa, d.o.o., ni raje neposredno prodal strateškemu lastniku. A neznank je še več. Tako še vedno ni jasno, ali je Delamaris, d.d., od Delamarisa, d.o.o., kasneje res prejel še 800.000 evrov, kot trdi Matej Košič, desna roka Hilde Tovšak in nekdanji predsednik uprave Delamarisa, d.d. Tega podatka namreč v kupoprodajni pogodbi ni mogoče zaslediti.
In drugič, da so si kupci in prodajalci iz kroga Mira Senice Delamaris, d.o.o., preprodajali prek podjetja OTC Invest, ki se je kasneje preimenovalo v Amanito.
Skupna zgodba Senice in Pernata: Rdeči križ
Pojdimo torej na začetek. OTC Invest je leta 2006 ustanovila istoimenska družba iz Liechtensteina. Tako kot številna tamkajšnja podjetja, ki so med letoma 2005 in 2007 v nepremičninskih poslih na območju Ljubljane zaslužila milijone na račun Vegrada in Skupine Hypo Alpe Adria Bank, je bil tudi v OTC Invest uradni skrbnik odvetnik Gerold Hoop. Za prvo direktorico je imenoval Blanko Muster, zastopnico več podjetij, ki so bila ali so še v lasti Mira Senice, in nekdanjo direktorico družbe Bužekijan, ki ji je Vegrad za posredništvo pri nakupu Delamarisa nakazal 1,35 milijona evrov provizije.
Povezav med odvetnikom in OTC Invest je še kar nekaj. Podjetje je tako septembra 2008, dobra dva meseca pred Vegradovo prodajo Delamarisa, d.o.o., dobilo novega lastnika. Iz Liechtensteina je za 8763 evrov romalo v roke Aleksandra Pernata, solastnika podjetja Palakea, ki trguje s farmacevtskimi izdelki. Kot je razvidno iz listin, je Gerold Hoop za sklenitev tega pooblastil Odvetniško pisarno Senica. Skupna zgodba Pernata in Senice (oba prihajata iz Dravograda) je Rdeči križ, ki je po ugotovitvah računskega sodišča leta 1999 obema odobril kratkoročni posojili v višini 2,1 oziroma 10 milijonov nekdanjih tolarjev. Ob tem velja spomniti, da je bil Senica, ki je že pred leti zatrdil, da je posojilo vrnil, v tem obdobju tudi odvetnik oziroma pravni zastopnik Rdečega križa v več zadevah.
Od Anderličev do Jasne Mihelj Coustaury
Tu se zgodba šele dobro začne. Pernat, prvi v verigi vmesnih lastnikov OTC Investa, je tega že dva meseca kasneje, 21. novembra 2008, za 8763 evrov prodal KID, OTC Invest pa je le šest dni kasneje s posojilom v višini 2,4 milijona evrov kupil Delamaris, d.o.o. Tik pred koncem leta 2008 je uradni lastnik OTC Invest postal Uroš Anderlič, sin Jožeta Anderliča, ki je podjetje spet kupil za 8763 evrov, čeprav je to v tem času že postalo lastnik dejavnosti za predelavo rib, ocenjene na več kot štiri milijone evrov. Družino Anderlič je mogoče zaslediti tudi med nekdanjimi lastniki Bužekijana.
V začetku leta 2009 je nato Uroš Anderlič OTC Invest za 63.000 evrov prodal Jasni Mihelj Coustaury, donedavni lastnici dela nekdanjih Delamarisovih zemljišč v Izoli. Ta so danes v lasti nekdanjega direktorja Delamarisa Vojka Maverja, ki je Vegradu prodal delež v Delamarisu. Mihelj-Coustauryjeva, sicer soproga Juliena Coustauryja, nekdanjega direktorja Vege, kjer je pravni oddelek vodila Katarina Kresal, življenjska sopotnica Mira Senice in nekdanja notranja ministrica, je podjetje preimenovala v Amanita in ga preoblikovala v delniško družbo, katere delnice so se glasile na prinosnika. Slednji je delnice za 4,5 milijona prodal Pivki Perutninarstvu.
Je Senica pomagal Maverju, da je ta lahko Bužekijanu?
Za odgovor na vprašanje, kdo je ali so skrivnostneži, ki jim je krog Mira Senice omogočil lep zaslužek s preprodajo Delamarisove dejavnosti, je morda ključen podatek, da je na pogovorih o njeni prodaji po naših informacijah sodeloval tudi Vojko Maver. Kaj naj bi tam počel, nam včeraj pri njem ni uspelo preveriti. A poudariti velja, da je bil prav Maver eden od nekdanjih lastnikov "starega" Delamarisa, ki ga je Vegrad po relativno ugodni ceni (13,5 milijona evrov) kupil leta 2007 in nato razkosal. Če je Maver s kasnejšo prodajo Delamarisove dejavnosti prodajalcem pomagal kompenzirati manjši izkupiček pri prodaji "starega" Delamarisa, je tega morebiti prodal ceneje tudi zato, da je lahko podjetje Bužekijan Vegradu izstavilo račun za provizijo.
Kako so preprodajali OTC Invest, lastnika Delamarisa, d.o.o.
4. september 2008 - OTC Invest AG Liechtenstein Aleksandru Pernatu proda OTC Invest, d.o.o. za 8763 evrov.
21. november 2008 - Aleksander Pernat proda OTC Invest za 8763 evrov Kranjski investicijski družbi (KID)
27. november 2008 - OTC od Delamarisa, d.d., kupi Delamaris, d.o.o. za 2,4 milijona evrov
19. december 2008 - Kranjska investicijska družba proda OTC (tedaj že lastniku Delamarisa) Urošu Anderliču za 8673 evrov.
april 2009 - Uroš Anderlič proda OTC Jasni Mihelj Coustery za 63.000 evrov; OTC spremeni ime v Amanita, podjetje se iz d.o.o. spremeni v d.d., delnice pa se glasijo na prinosnika
Senica o Pernatu in Hoopu: Ne bom pojasnjeval, koga poznam
Na Mira Senico smo včeraj spet naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, ali pozna Aleksandra Pernata in Gerolda Hoopa, ali je Hoop Odvetniško pisarno Senica pooblastil za zastopanje pri prodaji podjetja OTC Invest in ali je kakorkoli sodeloval pri nadaljnjih preprodajah te družbe. Odgovoril nam je, da "ne bo pojasnjeval, koga pozna in koga ne, s kom poslovno sodeluje in s kom ne". "Že večkrat smo zapisali, da so vsi odnosi med stranko in odvetnikom zaupne narave in da jih ne bomo komentirali," so nam še dejali v Odvetniški pisarni Senica.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042501693
VOJKO MAVER
Maver zapira krog poslov med Vegradom, Delamarisom in prijatelji Mira Senice
Vse kaže, da je vrtiljak nepremičninsko-finančnih kupčij med nekdanjimi vodilnimi v Delamarisu, Vegradom in krogom oseb, ki so tako ali drugače blizu odvetniku Miru Senici, po skoraj petih letih blizu končni postaji.
Nekdanji predsednik uprave Delamarisa Vojko Maver in nekdanji predsednik nadzornega sveta Loredan Glavič bosta po petih letih vrtiljaka nepremičninsko- finančnih kupčij z Vegradom in krogom oseb, blizu odvetniku Miru Senici, očitno prišla do dela zemljišča na nekdanjem območju Delamarisa ob izolskem pristanišču. (Foto: Tatjana Tanackovič/dokumentacija Dnevnika)
Del zemljišča na nekdanjem območju Delamarisa ob izolskem pristanišču bo tako v prihodnjih mesecih dokončno pristal v lasti nekdanjega predsednika uprave Delamarisa Vojka Maverja in nekdanjega predsednika nadzornega sveta Loredana Glaviča. Sodišče je namreč na predlog podjetja Riba, nekdanjega največjega delničarja Delamarisa, ki je zdaj v lasti Maverja in Glaviča, pred dnevi začelo postopek vpisa hipoteke v višini 910.000 evrov na treh parcelah v skupni velikosti več kot 5000 kvadratnih metrov.
Maver in Glavič do Delamarisovega zemljišča
Gre za parcele na območju projekta Urbana prenova Izole (njegov "oče" je nekdanji vodja službe državne varnosti Janez Zemljarič), ki jih je Vegrad tik pred predlanskim stečajem prenesel na podjetje JMCC. Kot je znano, je Vegrad poleti 2007 večinski paket delnic Delamarisa odkupil prav od podjetja Riba, Maverja in Glaviča. Za družbo, ki je imela v lasti 38.000 kvadratnih metrov zemljišč ob morju, mu je uspelo iztržiti relativno ugodno ceno (13,5 milijona evrov), kar je razjezilo male delničarje Delamarisa.
Vrnimo se k podjetju JMCC. To je po več preprodajah že lani jeseni pristalo v rokah novoustanovljene Glavičeve družbe Sur, za kar je ta plačala 890.000 evrov. A zemljišče v lasti JMCC je bilo že pred tem obremenjeno tudi z milijonsko hipoteko, ki jo je nanj vpisala prejšnja lastnica JMCC Jasna Mihelj - Coustaury, sicer soproga nekdanjega direktorja Vege Juliena Coustauryja. Iz dostopnih listin je zdaj mogoče razbrati, da bo JMCC z novim posojilom, ki ga je najel pri Ribi, poplačal veliko večino posojila, ki ga je lani najel pri Mihelj-Coustauryjevi. Ker JMCC nima lastnih finančnih virov, to posledično pomeni, da se bo kot lastnik zemljišča najkasneje prihodnje leto, ko zapade novo posojilo, vknjižila Riba. Povedano preprosteje: Maver in Glavič bosta s poplačilom dolga do Mihelj-Coustaryjeve dokončno postala lastnika zemljišča, ki ga bosta lahko v prihodnjih letih brez težav prodala morebitnemu investitorju na lokaciji v središču Izole. Vrednost omenjenega zemljišča sicer Gurs ocenjuje na slaba dva milijona evrov.
Maver na obeh koncih preprodajnih verig
Krog poslov, ki smo jih v prejšnjem tednu podrobno opisali v Dnevniku, bo tako sklenjen. Spomnimo, potem ko so Riba, Maver in Glavič Vegradu prodali večinski paket delnic Delamarisa, je ta iz družbe oddelil dejavnost predelave rib, v bilancah izolske družbe z novim imenom Vedela pa obdržal le zemljišče. Tako del zemljišč kot dejavnost so v Vegradu odprodali prek več vmesnih členov, pri čemer je v obeh preprodajnih verigah mogoče zaslediti vmesne lastnike, ki so tako ali drugače povezani z Mirom Senico, vse več informacij pa nakazuje na to, da so zadnji členi v teh verigah osebe, ki so Vegradu leta 2007 relativno ugodno prodale Delamaris.
Že v četrtek smo tako v Dnevniku razkrili, da je Delamarisova dejavnost po verigi preprodaj prek Jožeta Anderliča in spet Jasne Mihelj - Coustaury končala v lasti družbe Pivka Perutninarstvo, da je 4,5 milijona evrov kupnine končalo na računu neznane fizične ali pravne osebe in da je v pogajanjih pri zadnji prodaji delnic sodeloval tudi Vojko Maver. Ta za komentarje sicer ni dosegljiv. Prav tako velja opozoriti, da je nekdanji predsednik nadzornega sveta Ribe Bojan Kenda - naključno ali ne - leta 2009 postal zastopnik podjetja Amanita, prek katerega je Pivka Perutninarstvo prevzela Delamaris.
Kupnina ni ena, ampak jih je več?
Vse našteto več kot dopušča možnost, da je iztržek od prodaje Delamarisovih delnic v letu 2007 dejansko predstavljal le del končne "kupnine" pri prodaji družbe in da so osebe iz kroga Mira Senice Maverja in Glaviča poplačale tudi prek kasnejših poslov. Ključno vprašanje v zgodbi je, ali in kaj so za to prejele v zameno. Poleg razlik v cenah, ki jih je mogoče opaziti pri preprodajah Delamarisovih zemljišč in dejavnosti predelave rib, je odgovor na to vprašanje zelo verjetno povezan tudi s 1,35-milijonsko provizijo, ki jo je Vegrad leta 2007 pri nakupu Delamarisa nakazal podjetju Bužekijan, lastniku luksuzne kmetije nad Izolo. To je kasneje, kot smo že poročali, prešlo v last Jožeta Anderliča, enega od preprodajalcev Delamarisove ribje dejavnosti, in nato končalo pod okriljem ene od družb Predraga Šinika, na katerega je Vegrad predlani prenesel tudi del Delamarisovih zemljišč, ki so danes de facto že v lasti Maverja in Glaviča.
Nekdanji solastnik Globalinvesta zdaj član uprave Telekoma
Polovični lastnik podjetja Globalinvest, ki je podjetju JMCC posodilo dober milijon evrov, je bil do aprila 2010 Marko Boštjančič, ki je v času vlade Boruta Pahorja postal član uprave Telekoma. Boštjančič je po trditvah naših virov nekdanji življenjski sopotnik Jasne Mihelj - Coustaury, pred leti pa je bil prek podjetja Mibo komunikacije eden od dobaviteljev Vege. Glavnino od milijonskega posojila je Globalinvest Mihelj-Coustaryjevi posodil oktobra 2010, ko je bila slednja že edina družbenica in direktorica podjetja JMCC.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042502430
Nazadnje urejal/a zoran13 12 Okt 2014 22:19; skupaj popravljeno 11 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 22:32 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Okt 30, 2010 7:50 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
NAJHITREJŠI ZALIV
/13/...na kajtarskem tekmovanju je bil dosežen novi svetovni rekord, ki je 500 metrsko progo preglisiral s povprečno hitrostjo 55,65 vozla (102,89 km/h, obenem pa tudi slovenski s hitrostjo 46,60 vozla (86,15 km/h), ki ga je dosegel Jernej Privšek:
Za konec pa še atomsko finale!!!
Za konec celomesečnega 4. Kajtarskega hitrostnega izziva, ki se v nedeljo konča v namibijskem zalivu Luederitz je v vetru s 45 vozli sledilo še senzacionalno hitro finale – Nov svetovni hitrostni rekorder na veter je Američan Rob Douglas, ki je 500 metrsko progo preglisiral s povprečno hitrostjo 55,65 vozla (102,89 km/h), za nov slovenski rekord pa je s hitrostjo 46,60 vozla poskrbel tudi Ljubljančan Jernej Privšek.
Na 4. Kajtarskega hitrostnem izzivu v namibijskem zalivu Luderitz (zdaj že tradicionalni vsakoletni lov na svetovni hitrostni rekord na morski gladini z izključno pomočjo vetra traja cel mesec, letošnji se konča v nedeljo) je izbrana svetovna elita hitrostnih kajtarjev najboljše, najbolj nore in najhitrejše predstave na ozki in umetno izkopani 500 metrski progi tik ob peščeni plaži v namibijskem zalivu Luederitz prihranila prav sklepne tekmovalne dneve. V četrtek, od 4 oktobra, ko se je v vetrovnem namibijskem zalivu letošnji kajtarski hitrostni izziv začel šele 10 tekmovalni dan, je 18 članov kajtarske svetovne elite, med katero imamo svojega moža, 34-letnega Ljubljančana Jerneja Privška, v idelano močnem vetru s hitrostjo okoli 45 vozlov poskrbela za atomski in senzacionalno hiter finale in podi rala vsemogoče hitrostne rekorde na veter. Četrtek je bil rajski dan za noro hitre kajtarske bogove. Najprej je najprej Francoz Sebastien Cattelan, odkritelj »najhitrejšega zaliva na svetu« in prvi človek, ki je v zgodovini prebil magično mejo 50 vozlov ( zgodilo se je leta 2008), kot prvi zemljan s pomočjo vetra na morski pisti prebil še mejo 55 vozlov in 500 metrsko progo preglisiral s povprečno hitrostjo 55,49 vozla (102,6 km/h), a se je na prestolu najhitrejšega zemljana na veter veselil le 61 minut, saj je bil Američan Rob Douglas, eden izmed treh kajtarskih bratov Douglas, s hitrostjo 55,65 vozla (102,89 km(/h) še hitrejši. Francoz Alex Caizergues, ki je od 7 oktobra svetovni rekorder s hitrostjo 54,10 vozla, pa se je v četrtek v zalivu Luderitz lahko tolažil le z novim osebnim rekordom, s hitrostjo 54,93 vozla. Deseti tekmovalni dan letošnje hitrostne kajtarske predstave v Namibiji je šel v zgodovino še po dvojem; Francozinja Charlotte Consorti je s hitrostjo 50,43 vozla postala prva ženska, ki je presegla »magičnih 50«, za nov slovenski rekord na veter pa je s hitrostjo 46,60 vozla poskrbel tudi naš Jernej Privšek. Ljubljančan, ki je slovenski re kord letos v Namibiji izboljšal trikrat (7 oktobra najprej na 45,52 vozla, 8 oktobra pa na 46,22 vozla, v četrtek pa s 46,60 vozla) v četrtek ni ravno skakala od veselja. Jernej je bil v elektronskem sporočilu iz Namibije za Slovenske novice hudo jezen nase. »Že res, da sem šel v četrtek najhitreje v življenju in postavil nov osebni in slovenski hitrosti rekord, a bi bil lahko še precej hitrejši. Za izpuščeno priložnost, da bi presegel magičnih 50 vozlov, sem kriv sam. V za rekorde izmišljenih vremenskih razmerah in idealno močnem vetru, sem se uštel pri izbiri padala, trapeza in vrvi,« je bil nase jezen 34-letni Privšek.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12310 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 22:34 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Nov 04, 2010 10:10 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
UTOPIA
/13/...pri najnovejši stvaritvi so prisluhnili gostom in pripravili vse za še večje udobje:
Podjetje UTOPIA uspešno preizkusilo luksuzno ladjo
Podjetje UTOPIA je sporočilo, da je uspešno zaključilo testiranje trupa in propelerjev svoje potniške ladje UTOPIA, vredne 1.1 milijarde ameriških dolarjev. Plovilo bo najbolj luksuzna ladja na svetu. Svojih 200 potnikov bo popeljala na oglede svetovno znanih kulturnih in športnih dogodkov v razkošnem slogu. Direktor podjetja UTOPIA David Robb je dejal: "To je tehnološki preboj. Zaključili smo glavno tehnološko testiranje za to luksuzno oceansko križarko. Trup ladje bo širši kot pri večini potniških ladij, kar bo našim potnikom na tej oceanski križarki omogočalo udobnejšo plovbo. Trup je poleg tega oblikovan tako, da je bolj okolju prijazen. Tako imamo trup, ki je bolj energijsko varčen in propelerje, ki bodo skozi ocen drseli tiše in bolj nežno." Direktor podjetja Samsung Heavy Industries gospod Roh In-Sik je pripomnil: "Gre za pomemben dogodek pri gradnji UTOPIJE in ključen mejnik za Samsung pri našem nadaljnjem prodoru na mednarodni trg potniških ladij. Z našo naložbo v ladjo UTOPIA smo se približali proizvodnji najbolj luksuznih ladij na svetu." Skupine inženirjev podjetij Samsung in UTOPIA so več mesecev sodelovale pri testiranjih v Koreji, kjer ima Samsung v lasti največji komercialni objekt za testiranje ladijskih trupov na svetu (SSMB). Končni testi so se pravkar uspešno zaključili. Direktor Samsunga gospod Roh In-Sik je prav tako dejal, da je "Samsung za projekt ladje UTOPIA izbral najboljše inženirje v podjetju. Trenutno na projektu UTOPIA dela več kot 70 inženirjev in tehničnega osebja." Kapitan Ola Harsheim, podpredsednik oddelka za ladjedelništvo pri podjetju UTOPIA je novico komentiral takole: "Uspešen zaključek tega testiranja trupa je pokazal, da je naša ladja tehnično pripravljena za razvoj. Pri omenjenih testih ne gre za računalniške modele ali simulacije, ampak za fizične teste na vodi. Zaključek teh testov je za našo posadko zelo razburljiv. Zaradi širšega trupa ladje UTOPIA in vključitve štirih stabilizatorjev je naša ladja nekaj posebnega in bo omogočala maksimalno udobje naše posadke in gostov."
Fotografije testiranja ladijskega trupa so na voljo v razstavnem prostoru Rodeo Drive podjetja UTOPIA na Beverly Hillsu na naslovu North Rodeo Drive 421, Beverly Hills, Kalifornija, ZDA.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12316
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Nov 04, 2010 10:41 pm; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 22:37 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Nov 04, 2010 10:33 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož
ALLURE OF THE SEAS
/13/...sestrska ladja velikanke OASIS OF THE SEAS, omenjene že na strani 5, ki ima ob 16 palubah in 28 razkošnih suitah na voljo še 2700 prostornih kabin, bo doživela svoj krst že 01.12.2010:
45 cm
Velikanka se je za las izmuznila na Atlantik
Če so hoteli predzadnji dan oktobra v finski ladjedelnici v Turkuju izdelano 360 metrov dolgo, 72 metrov visoko ter 800 milijonov evrov drago potniško velikanko za 6296 turistov Allure of the Seas (Čar morij) iz Baltika pod danskim mostom Grat Blet Bridge spraviti na odprti Severni Atlantik, je v ladjedelnici niso smeli opremiti z antenami – Nova morska velikanka za turistična križarjenja družbe Royal Carribean International, ki bo na v rhu 16 palube dobila vse potrebne antene in naprave šele v matičnem pristanišču Ford Lauderjala na Floridi, se je kljub temu pod sredino 6790 metrov dolgim in na sredini dobrih 72 metrov visokim danskim mostom komajda nekako (šlo je za 45 centimetrov!) izmuznila na odprto morje. V ladjedelnici STX Finland v Turkuju,finskem pristaniškem mestu na baltskem morju, so lani in minuli mesec (nova potniška križarka Alure of the Seas j e bila naročniku, tvrdki Royal Carrioebean predana 29. oktobra) izdelali dve morski velikanki, 360 metrov dolgi in 72 metrov visoki sestrski morski križarki s po 225,282 volumenskimi tonami, ki sta se iz Baltika le za las (šlo je za nekaj nepolnih 5 decimetrov) lahko izmuznili na odprti del Velike luže, na Severni Atlantik, kjer bosta (lani izdelana Oasis of the Seas, po naše Morska oaza, to že dela) lastnikom služili milijone s prevažanjem turistov (na vsako super velik ank gre lahko največ 6295 potnikov) po rajskih otočjih na Atlantiku in Tihem oceanu. Prejšnji petek, ko so sirene v ladjedelnici v Turkuju na krstno plovbo čez Atlantik in v matično pristanišče Fort Lauderdale na Floridi pospremile novo izdelani in opremljeno Allure of the Seas (Čar ali Mik morij), je bila gneča v Turkuju, še večja pa na obalah danskih otokov Zealand in Funenc, povezanih s 6790 metrov dolgim visečim mostom Great Belt Bridge (po dansko Store Belt), po katerim vodi plovna pot na odprti ocean. Ker je na sredini skoraj 7 kilometrov dolgega danskega visečega orjaka na 19 pilotih med morsko gladino in spodnjim delom cestišča le nekaj malega več centimetrov kot 72 metrov, je bila plovba nove morske križarke ameriške družbe za organizacijo turističnih križarjenj po toplih in rajski svetovnih morjih pod slovitim danskim mostom kar zahtevna in resna mornarska zgodba. Če bi v ladjedelnici STX Finlaned v Turkuju ameriško Čar morj na zgornji palubi (velikanka z 225 282 volumenskimi tonami jih ima 16) pred plovbo iz Baltika namestili vse antene in drugo potrebno opremo, bi ostala turistična križarka večna ujetnica sivega in mrzlega Baltika, kjer s tako veliko ladjo res ne bi imeli kaj početi. Res je šlo na tesno! Seveda med oseko (med plimo bi za Čar morij pod 72,50 metra visokim mostom zmanjkalo prostora), počasi in sila previ dno. Če bi bilo vreme slabo in vetrovno, morje pa razburkano, bi morala 800 milijonov evrov draga, 360 metrov dolga in 72 metrov visoka velikanka s 16 palubami ter 225.000 volumenskimi tonami v Baltiku počakati na lepše dneve. Na koncu, velikanka je pod na sredini le nekaj decimetrov višjim mostom plula in lezla prav po polžje, ko je bila po 10 minutah plazenja po mirnem morju pod mostom tudi z višjo krmo (ladjedelci in kapitan 2165-članske posadke so izračunali, da je b ilo med vrhnjim delom krmnega dela 16 palube in mostom le še 45 centimetrov prostora), pa je pospešila in se pozneje, ko je bila na odprtem Atlantiku, s hitrostjo 22 vozlov usmerila proti matičnemu pristanišču Fort Lauderdale na Floridi. Za prvič le s kapitanom in 2165 člani posadke in 120 člani gledališko-zabavljaške skupine, ki bo do pristanka na Floridi v gledališču za s 1340 sedeži, vgrajenega na 6 palubah na krmi gigantske ladje, vadila za prve prave predstave na tr eh decembrskih križarjenjih po Karibih. V Fort Lauderdalu jo čaka 1 decembra krst, po njem pa že prva 10-dnevna turistična premiera do Bahamov, Jamajke, Dominikanske republike, Haitija ter dveh turističnih letovišč in pristanišč na atlantski strani Mehike. Tako kot na lanski krstni vožnji s turisti Oasis of the Seas je tudi turistična premiera nove Allure of the Seas že nekaj časa do zadnje kabine in postelje razprodana.
http://www.royalcaribbean.com/findacruise/ships/class/ship/home.do?shipCode=AL
http://www.royalcaribbean.com/contentSitelet.do?pagename=dreamworks_main http://www.royalcaribbean.com/home.do;jsessionid=0000lkE4C3PwSicCyTU3EuJC59h:13hldio7n?cS=MHDR
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12317 http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_id=12317 http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=6807 http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=6808 http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=6809 http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=6810 http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=6811 http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=6812 http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?news_photo_id=6814 http://www.cruises.bg/wp-content/uploads/2010/02/Allure-Of-The-Seas-01.jpg
http://thetraveldoctor.files.wordpress.com/2010/06/central_park_5.jpg http://www.transamericaviajes.com/gestor_barcos/transamericaviajes/img/allure.jpg
http://www.az-sp.si/images/27092krizarjenje.jpg http://3.bp.blogspot.com/_Rctg235XZc8/S_81dGZtYfI/AAAAAAAAAwE/F87ZgHsgxWg/s1600/Allure+of+the+Seas.jpg http://www.travelagentcentral.com/files/nodes/years/2009/14126/allure.jpg http://www.cruisecritic.com/images/allure-of-the-seas-exterior-shipyard.jpg
http://www.ships-info.info/design/Allure_Of_The_Seas_pool.jpg http://www.possiblevacations.com/wp-content/uploads/2010/08/Allure-of-the-Seas1.jpg
http://www.iglucruise.com/images/_i268489.jpg http://www.nationofwhynot.com/blog/wp-content/uploads/2010/09/allure-of-the-seas.jpg
http://www.youtube.com/watch?v=-fqrhmUnPO4 http://www.youtube.com/watch?v=T-wu5o5D2XY http://www.youtube.com/watch?v=YmO_kNjzKA0 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 22:42 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Nov 19, 2010 7:51 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
TVORCI SLOVENSKE POMORSKE IDENTITETE
/13/...po knjigah Bogdane Marinac: MED VALOVI IN OBLAKI ter Kapitana Marco Sulli Sulčič, ki sta predstavljeni na strani 9 ter 11, je to delo, ki bi moralo biti v veliki večini domačih knjižnih zbirk:
Uredili Andrej Rahten, Mateja Matjašič Friš in Nadja Terčon VI. zvezek zbirke Življenja in dela sodi v serijo Biografske in bibliografske študije, ki so tokrat posvečene tvorcem slovenske pomorske identitete. Knjiga prinaša 18 poglobljenih biografskih študij, ki obravnavajo usode pomorskih častnikov, ladjarjev, znanstvenikov, politikov in gospodarstvenikov, ki so s svojo dejavnostjo pomembno sooblikovali slovensko pomorsko usodo. Knjiga prihaja med bralce v času ponovne oživitve razprav o slovensko-hrvaški meji na morju in o pomorskem statusu slovenske države, vendar ne sodi v okvir publicističnih prispevkov političnega značaja, na kakršne smo lahko pogosto naleteli v zadnjih letih. Ima pa jasno ambicijo, da zapolni vrzeli, ki jih srečujemo v neredko precej čustvenih in posplošenih ugotovitvah o zgodovinskih temeljih slovenske pomorske identitete. V skladu s konceptom zbirke Življenja in dela so bile v ospredje raziskav postavljene tiste osebnosti, ki so imele pomembno vlogo v slovenski pomorski preteklosti in s tem sooblikovale slovensko pomorsko identiteto, kot jo zaznavamo danes. 2010, 285 str., 17 × 24 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-204-7 (Življenja in dela VI, Biografske in bibliografske študije 4).
Cena: 22,00 €
Neža Zajc: BUBNOV, Aleksander Dmitrijevič
Marko Pavliha: CIGOJ Stojan
Andrej Vovko: DUJC Rudi
Nadja Terčon: GORUP Josip
Pavlina Bobič: HAUS Anton
Andrej Rahten: KERN Ivan
Igor Grdina: KOPINIČ Josip
Renato Podbersič ml.: KORŠIČ Ivan
Nadja Terčon: MAŠERA Sergej
Andrej Rahten: NABERGOJ Ivan
Nadja Terčon: PAHOR Miroslav
Branko Marušič: PETRINJA Danilo
Mateja Matjašič Friš: PIVEC Rupert
Pavlina Bobič: RAIGERSFELD Jeffrey
Andrej Vrčon: RYBÁŘ Otokar
Andrej Rahten: ŠUSTERŠIČ Alojz
Igor Grdina: TEGETTHOF Wilhelm von
Luka Vidmar: ZOIS Michelangelo in Žiga
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12361
http://zalozba.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/845 http://markopavliha.blog.siol.net/2010/11/19/tvorci-slovenske-pomorske-identitete/
O osebnostih, ki so pisale pomorsko zgodovino Delo Tvorci slovenske pomorske identiteteprinaša študije o osebnostih, ki so zaznamovale slovensko pomorsko zgodovino. Ko se je kontraadmiral Wilhelm von Tegetthoff devetnajstega julija 1866 pripravljal, da na čelu svoje flote izpluje iz puljskega pristanišča proti Visu, je vedel, da bo potreboval ne le veliko strateške spretnosti, temveč tudi sreče. Italijanska vojna mornarica, ki se je zbirala pred Visom, je bila številčno v očitni premoči. “Ecco i pescatori!” (“Ribiči prihajajo!”) je menda vzkliknil italijanski admiral Persano, ko je na obzorju zagledal avstrijsko ladjevje. Vendar je Tegetthoff nasprotnike presenetil z do potankosti dodelano strategijo, razbil italijanske bojne vrste in se vrnil na Dunaj kot zmagovalec. Bitka pri Visu je bila največja bitka na Jadranskem morju, njen junak, Wilhelm von Tegetthoff, pa je z zmago proslavil tudi svoj rodni Maribor. Mesto pomorščakov V zadnjih sto letih avstrijske monarhije se je v avstrijsko mornarico priglasilo kar 1300 pomorščakov iz Maribora. Mesto se lahko pohvali s tremi admirali in z dvema kapitanoma bojne ladje. Miroslav Pahor, začetnik raziskovanja slovenske pomorske identitete, je zato Maribor poimenoval kar “mesto pomorščakov”. Maribor seveda ni bil edino središče, od koder so izhajali slovenski pomorščaki. Kot je v predgovoru knjige Tvorci slovenske pomorske identitete poudaril Andrej Rahten, naj bi bilo v avstrijski vojni mornarici kar 27 admiralov slovenskega rodu. V knjigi je podrobneje obdelan Tolminčan, admiral Anton Haus, denimo, zanimava pa je tudi usoda kurata Ivana Koršiča iz Solkana, ki je oskrboval mornarje v Pulju. Junaki nove dobe V zgodovino pomorstva se je zapisala tudi Dolenjska, in sicer predvsem z osebnostjo Ivana Kerna. Ta se je proslavil predvsem z drznim pobegom dveh vojaških ladij jugoslovanske kraljeve mornarice. Ob kapitulaciji jugoslovanske vojske leta 1941 se namreč ni hotel predati Italijanom, temveč je z dvema ladjama raje prebežal k zaveznikom. Podobno kot je to storil poročnik bojne ladje Sergej Mašera iz Gorice, le da se je ta 17. aprila 1941 raje razstrelil skupaj s svojo ladjo, rušilcem Zagreb. Po vojni so slovensko pomorsko identiteto soustvarjali predvsem ljudje, ki so gradili koprsko pristanišče, kot sta bila Danilo Petrinja in Rudi Dujc, skrbeli za oživljanje in proučevanje pomorske preteklosti, čemur se je zavezal zgodovinar Miroslav Pahor, ali oblikovali pravne osnove za pomorski promet in trgovanje, kot to velja za Stojana Cigoja. Prispevke v zborniku, ki je izšel pri ZRC SAZU, so podpisali najpomembnejši poznavalci slovenskega pomorstva.
http://www.primorske.si/Kultura/O-osebnostih-ki-so-pisale-pomorsko-zgodovino.aspx
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Nov 30, 2010 11:37 pm; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 22:44 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Nov 19, 2010 10:31 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
MAISON JUGLAR & VEUVE CLICQUOT
Na zdravje!
Na Aalandskem otočju poskusili 200 let star šampanjec
Potem ko so v razbitinah 200 let stare ladje na dnu Baltskega morja našli več steklenic redkega šampanjca, so v sredo v Mariehamnu na Aalandskem otočju slovesno odprli dve steklenici in pripravili pokušino. Steklenice je našla skupina potapljačev, ki je letos poleti ob avtonomnem otočju Aaland, ki sicer spada pod Finsko, raziskovala razbitine neke ladje. Slednja je potonila med letoma 1825 in 1830. Stalna temperatura vode in nespremenjena svetloba na približno 50 metrih globine sta pripomogli k ohranitvi šampanjca, morska voda pa zaradi pritiska v steklenicah ni vdrla vanje. Ime in izvor ladje, na kateri so našli dragoceni tovor, nista znana. Nekaj od 168 najdenih steklenic nameravajo prodati na dražbi, na kateri bi vsaka lahko dosegla ceno več deset tisoč dolarjev. Po besedah švedskega strokovnjaka za šampanjec Richarda Juhlina je bil okus 200-letnega šampanjca odličen. Analize plutovinastih zamaškov so pokazale, da sta dragoceno vino proizvedli hiši Maison Juglar, ki je s proizvodnjo prenehala leta 1830, ter Veuve Clicquot, ki je še danes priznan proizvajalec šampanjca.
http://www.mladina.si/dnevnik/18-11-2010-na_zdravje_/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 22:46 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Nov 23, 2010 12:45 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
BELUGA
/13/...v morjih in nekaterih akvarijih lahko občudujemo čudovite bele kite, na morjih pa čudovite mojstrovine, ki jih lahko ustvarijo človeške roke:
Superjahta Beluga najboljša v Monaku
Beluga se imenuje riba iz vrste jesetrov, ki daje najdražji kaviar na svetu. Po njej je dobila ime tudi superjahta, ki je zaenkrat še kot koncept zmagala na letošnjem navtičnem sejmu v Monaku. Podjetje Pure Sang je v sodelovanju z oblikovalskim podjetjem Glass-Deco International na zadnjem monaškem salonu jaht predstavilo koncept superjahte, ki vnaša precej svež veter v sicer dokaj konzervativno svetovno oblikovalsko srenjo. Jahta se imenuje Beluga in s podimenom 'Imperator sedmih morij', ki zelo nazorno prikazuje obliko in njen pravi namen. Projekt je na zgoraj omenjenem salonu jaht pridobil naslov najboljšega koncepta superjahte z edinstvenim izgledom in organskimi ter futurističnimi oblikami. Oblikoval jo je Will Erens, ustanovitelj studia Pure Sang. Za navdih si je izbral lika Ostržka in fiktivnega kita Mobyja Dicka. Dve različni ravni je na jahti povezal s steklenimi stopnicami in ploščami. Jahta se ponaša z viski barom, knjižnico, mini botaničnim vrtom, kjer rastejo čisto prave palme in sončno streho, ki se odpre kot usta velikega kita. Lastnikova kabina je postavljena na streho v ovalni prostor, medtem ko so prostori za goste nižje v podkrovju. Prostori za goste se raztezajo čez pet luksuznih apartmajev, ki imajo premične balkone. Za prijeten oddih na plovilu skrbi tudi majhen spa center s turško savno in luksuznim fitnes centrom. Prostorom za zabavo je namenjena še manjša kinodvorana. Prostora je za 30 članov posadke, ki imajo svoje prostore za spanje in sprostitev. Na premcu ima Beluga 14-metrski bazen s koktajl barom v dveh nivojih. Garaža za pomožna plovila je prirejena dvema čolnoma, narejenima po meri. Vendar se garaža po potrebi lahko spremeni v luksuzni nočni klub z vrhunskim zvočnim sistemom Function One. Cena za superjahto naj bi se gibala tam nekje okoli 200 milijonih ameriških dolarjev (146.000 milijonov evrov). Poglejte si galerijo slik in predstavitveni video te nenavadne superjahte.
http://www.genspot.com/PhotoGallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=320538
http://www.genspot.com/Photogallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=320537
http://www.genspot.com/Photogallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=320536
http://www.genspot.com/Photogaller/ShowPhoto.aspx?photo_id=320535
http://www.genspot.com/Photogallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=320534
http://www.genspot.com/Photogallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=320533
http://www.genspot.com/Photogallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=320532
http://www.genspot.com/Photogallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=320531
http://www.genspot.com/Photogallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=320530
http://www.genspot.com/Photogallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=320529
http://www.genspot.com/Photogallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=320528
http://www.genspot.com/Photogallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=320527
http://www.genspot.com/Photogallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=320526
http://moskisvet.com/clanek/rubrika/stil/superjahta-beluga-najboljsa-v-monaku.html
http://www.couriermail.com.au/travel/news/m-beluga-super-yacht-emperor-of-the-sea/story-e6freqwo-1225947136630
BELUGA
Ta samo na pogled simpatičen kit je postal prava atrakcija v živalskem vrtu v Pekingu. Beluga ali beli kit živi v arktičnih in subarktičnih vodah. Je upadljivo plave do nežno svetlo rjave barve, po kateri je dobil tudi ime. Beluga zraste od 3 metre do največ 6 metrov, teža pa je lahko od 400 kg pa vse do 1.000 kg in ima samo od 8 do 10 zob.
http://www.jutarnji.hr/bijeli-kit-umiljatog-pogleda-glavna-je-atrakcija-zoo-vrta-u-kini/975463/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/bijeli-kit-umiljatog-pogleda-glavna-je-atrakcija-zoo-vrta-u-kini/975463/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/bijeli-kit-umiljatog-pogleda-glavna-je-atrakcija-zoo-vrta-u-kini/975463/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/bijeli-kit-umiljatog-pogleda-glavna-je-atrakcija-zoo-vrta-u-kini/975463/?secId=79&foto=4
Nazadnje urejal/a zoran13 23 Sep 2011 13:54; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 22:50 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Nov 26, 2010 12:10 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
L¨Isola dei pescatori˝ & Izola ribičev
Izola in ribištvo sta tesno povezana. Tako tesno, da četudi so se nam sosedje zaradi tega od vedno posmehovali, smo mi bili na to ponosni. A o sami zgodovini ribištva, po pravici povedano, nismo nikoli vedeli dosti, tudi zaradi ˝rošade˝ večjega števila prebivalstva v povojnem času. V petek pa lahko to pomanjkljivost odpravimo. V petek bo v osrednji dvorani. Manziolijeve palače predstavitev nove knjige Ferruccia Deliseja, L¨Isola dei pescatori˝, Izola ribičev. Knjiga je skoraj 400 strani dolga zbirka dokumentov o ribištvu iz obdobja Avstro-Ogrske, ki so bili shranjeni v tržaškem arhivu. Torez z obdobja, ko je bila Izola takorekoč najpomembnejše ribiško središče na Severnem Jadranu. Menda še večje od Chioggie, z ribiči katere so bili, seveda, v rednem konfliktu. Avtor je material za knjigo zbiral več let, že sama postavitev knjige pa je zahtevala več mesecev, saj gre za izjemno veliko količino dokumentov, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, kako in v kakšnih okoliščinah se je pred leti v Izoli lovila riba in kako je sploh prišlo do tega, da je Izola postala ribiško mesto.
http://www.mandrac.si/content/view/2256/10118/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 3025
|
| Objavljeno: 01 Feb 2011 22:55 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: 09.01.2011
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
VARDAR
Zakaj je podmornica 913 še vedno v Črni gori
Zgodba o podmornici Jugoslovanske vojne mornarice (JVM), ki jo je črnogorska vlada lani podarila Sloveniji, se vsak dan bolj zapleta. Na vojaškem območju pri Tivtu podmornica že več kot pol leta čaka na prevoz domov, Hrvati grozijo, da jo bodo zaplenili, če jo zasačijo v svojem morju, pobudnik celotne operacije, admiral Marjan Pogačnik pa napoveduje krizni sestanek vseh vpletenih strani. Podmornica 913 je podobno kot vse druge iz zapuščine JVM dolga leta propadala v mandraču vojaške baze pri Tivtu. Dolga je slabih 20 metrov, široka slabe tri, visoka pa tri metre in pol. Zgrajena je bila sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja za akcije podvodnih diverzantov in za polaganje ofenzivnih in defenzivnih min.
Foto: OSEBNI ARHIV RUDOLFA MLAČNIKA
Foto: OSEBNI ARHIV RUOLFA MLAČNIKA
Podmorničarji so na mostu pogosto preživljali proste trenutke. Svež zrak in sončna svetloba sta bila zanje razkošje, če pa je bil v posadki tudi kak dober ribič, so med predahi poskrbeli tudi za ribji priboljšek.
Foto: Baterija podmornice 913 je težka 23 ton.
Zaradi kemikalij, ki jih vsebuje, predstavlja pravo ekološko bombo. Zato jo je bilo treba razgraditi in njene dele strokovno uničiti. Baterije za podmornice nekdanje vojne mornarice je izdelovala Tovarna akumulatorskih baterij iz Mežice, ki pa tega ne počne več.
Foto: OSEBNI ARHIV RUDOLFA MLAČNIKA
Podmorniška baterija je bila sestavljena iz 256 delov, vsak od njih je težak 60 kilogramov. Ker je bila baterija stara, je bilo treba nekatere dele strgati z rokami. Admiral Pogačnik pravi, da je bilo to delo težje kot rudarjenje.
Foto: OSEBNI ARHIV RUDOLFA MLAČNIKA
Ker je bila podmornica 913 več kot deset let v morju brez vzdrževanja, se je na njeni lupini nabralo za več centimetrov oblog. Te je bilo treba temeljito postrgati in počistiti površino, da je postala lepo gladka, pripravljena za barvo.
Foto: OSEBNI ARHIV RUDOLFA MLAČNIKA
Tako je bil videti izplen čiščenja baterije. 23 ton težke nevarne odpadke so naložili na prikolico z nosilnostjo 16 ton. A Črnogorci se zaradi tega niso posebej vznemirjali. Ekipi, ki je praznila baterijo, so zagotovili, da bodo za nesnago lepo poskrbeli.
Foto: OSEBNI ARHIV RUDOLFA MLAČNIKA
Ekipa zanesenjakov, ki je dva tedna od jutra do zore pripravljala podmornico 913 za prevoz. Z leve: kapitan bojne ladje Vojko Gorup, praporščak JVM Momir Soldat, admiral Marjan Pogačnik in podpolkovnik JVM Rudolf Mlačnik
Foto: OSEBNI ARHIV RUDOLFA MLAČNIKA
Tako pa je videti vélika podmornica tipa 821 Heroj. Zgrajena je bila leta 1967 v Splitu, na njej je Drago Dujmušić tudi končal svojo podmorniško kariero. S trupa podmornice je bilo treba odstraniti vse, kar je bilo mogoče, tudi periskop
Foto: OSEBNI ARHHIV RUDOLFA MLAČNIKA
Črnogorska darežljivost se za slovensko obrambno ministrstvo sprevrača v pravo nočno moro. Zato smo vzeli pot pod noge in se šli prepričat v Črno goro, kaj se s podmornico pravzaprav dogaja.“Vaša podmornica je na varnem, dokler pa ne rešite morske meje, ne bo nič s prevozom po morju,” se pošali Drago Dujmušić, upokojeni strojnik in podmorničar JVM ter moj vodič po Tivtu. Beseda je seveda tekla o razlogih, zakaj podmornica, ki jo je Črna gora podarila Sloveniji, že dobrega pol leta čaka na prevoz na vojaškem območju blizu Tivta. Kot stari podmorničar Dujmušić zelo pozorno spremlja usode podmornic JVM in še danes mu je težko ob misli, da jih je večina končala kot staro železo. “Jugoslavija je bila ena od devetih držav, ki so gradile svoje podmornice. Imeli smo dobro tehnologijo in predvsem veliko znanja. Zato so podmornice pomemben pričevalec časa,” pravi Dujmušić, ki je ugasnil zadnjo podmornico JVM. Od desetih podmornic, s katerimi je razpolagala JVM, pet velikih in pet malih, sta dve, velika in mala, ostali Črni gori, tri male pa naj bi dobili Slovenija, Srbija in Hrvaška. Pa se je zapletlo že na samem začetku. Nam jo bodo zasegli Hrvati? Prvi namigi o tem, da bo črnogorska vlada slovenski podarila podmornico, so prišli v javnost že pred dvema letoma. Najbolj burno so nanjo reagirali Hrvati, ki so Črnogorce opozorili, da sodijo podmornice v dediščino rajnke Jugoslavije in jih torej nobena nekdanja republika ne more kar prodajati ali podarjati po lastni presoji. Poleg tega so podmornice gradili v Splitu, tam so imele nekatere tudi svojo bazo, vojska pa jih je leta 1991 na svojo roko odpeljala v Boko Kotorsko. Podmornice so torej del sukcesijskih pogajanj, podobno kot vse drugo vojaško ladjevje, s šolsko ladjo Jadran na čelu, so prepričani Hrvati in terjajo svoj delež. Nič niso pomagali argumenti, da so podmornice zrele le še za muzej ali razrez, da za njihovo vzdrževanje zadnjih dvajset let ni bilo denarja, da so jih gradile vse nekdanje republike in da so navsezadnje tudi Hrvati dobili svoj muzejski eksponat. Naši sosedje se ne dajo in svoja stališča le še zaostrujejo. Nazadnje, tik pred novim letom, smo lahko v njihovem tisku prebrali celo grožnjo, da bodo našo podmornico, če jo bodo zasačili v svojem morju, preprosto zasegli. Drago Dujmušić se danes sicer bolj kot podmornicam posveča ribolovu, a ostaja po duši podmorničar. Pravi, da so podmorničarji posebna kasta, saj jih vežejo zelo globoke vezi. Družijo se ne glede na nacionalnost, jezik ali vero, kajti tovarištvo iz podmornice je trdnejše od vsake zaveze. Od prisebnosti vsakega člana posadke je namreč odvisna cela skupina. V podmornici niso dovoljene napake, vsaka je lahko usodna, ni dopuščen strah, ki je preveč nalezljiv, niso dovoljeni rahli živci, ki lahko sprožijo paniko. Veliko dogodkov se je Dujmušiću za zmeraj zarezalo v spomin, najbolj pa je zadovoljen, da mu nikoli ni bilo treba izstreliti torpeda ali postaviti mine. Razen seveda na vojaških vajah, ki so bile v stari JVM redno na dnevnem redu. V zadnji vojni na Balkanu si vojna mornarica ni umazala rok, rad poudari. In to ga navdaja s ponosom.“Kekec silni” v akcijiNa obrambnem ministrstvu so v zagati. Po nekaterih ocenah naj bi prevoz podmornice stal od 30 do 90 tisoč evrov, kar v teh sušnih časih še zdaleč ni mačji kašelj. Zato iščejo najcenejšo inačico prevoza, ena od teh je tudi po morski poti. Podvig naj bi izpeljali po končanih vojaških vajah “Adrion Livex”, ki bodo v prvi polovici junija v bližini črnogorske obale in v katerih bodo sodelovale države Jadransko-jonske pobude, med njimi tudi Slovenija. Naša vojaška ladja Triglav naj bi zavila še v Boko Kotorsko in tam natovorila podmornico. Seveda bi se na svoji poti domov morala najverjetneje na široko ogniti hrvaškim teritorialnim vodam. Prevozu po morju ostro nasprotuje Marjan Pogačnik, admiral JVM v pokoju in človek, ki je najbolj zaslužen, da smo se sploh dokopali do svoje muzejske podmornice. Pristojne opozarja, da je podmornica brez baterije nestabilna v vodi in da jo je praktično nemogoče vleči. Če pa naj bi jo natovorili na Triglav, bi za to potrebovali posebno platformo, kar bi bil dodaten strošek, v primeru slabega vremena pa ogrozili tudi stabilnost same ladje. Podmornica 913 namreč tudi brez baterij še vedno tehta dobrih 60 ton. Po njegovem mnenju je prevoz po kopnem, prek Srbije in Madžarske, veliko varnejša in cenovno primerljiva možnost.Kljub pomislekom in nedorečenosti glede prevoza podmornice po morju pa je že možnost o tem pri naših sosedih dvignila precej prahu. Podvig Triglava, ki so ga hrvaške tajne službe šifrirano poimenovale kar Kekec silni, so v medijih prikazali kot pravo konspiracijo in malodane sovražno dejanje. Uradni viri zadržani, podmorničarji zgovorni “Podmornice še ni v Slovenijo, ker postopek izbire načina prevoza še ni končan,” je bil skop odgovor obrambnega ministrstva na vprašanje, zakaj si podmornice še ne moremo ogledati v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Na ministrstvu tudi nimajo uradne informacije, da bi Hrvati nasprotovali prevozu po morju.
Še bolj skopi so z izjavami v Pomorskem muzeju, ki v zgodbi nastopa kot strokovni nosilec projekta; tam o podmornici sploh ne želijo govoriti. Na veliko več razumevanja smo naleteli pri admiralu Marjanu Pogačniku, ki se že od zgodnjih devetdesetih let trudi, da bi Slovenija dobila svojo podmornico kot muzejski eksponat. Zaradi zavlačevanja z njenim prevozom pa je tudi on že pošteno nestrpen, zato namerava ministrstvu predlagati, da čim prej skliče sestanek vseh vpletenih strani in poišče sprejemljivo rešitev za transport podmornice v Slovenijo.Admirala Pogačnika je obrambno ministrstvo lani zadolžilo, da pripravi podmornico za prevoz. Pogačnik je zbral ekipo podmorničarjev iz Slovenije in Črne gore ter se v vojaški bazi pri Tivtu lotil dela. Najtežje je bilo odstraniti baterijo, tudi zaradi strupov, ki so se v letih nabrali v zaprti podmornici. Delo so opravili v 15 dneh in 26. maja je bila podmornica nared.“Vsega tega ne počnem zaradi nas, podmorničarjev,” pravi Pogačnik. “A ta podmornica je spomenik naše slovenske industrije in dokaz, da smo pomorska država.” Ob tem spomni, da smo bili Slovenci podmorničarji že za časa avstro-ogrske monarhije in zatem kraljevine Jugoslavije. “Od leta 1928, ko je kraljeva mornarica dobila štiri podmornice, dve francoski in dve angleški, do leta 1991 je bilo kar 60 odstotkov komandantov podmornic Slovencev,” poudarja Pogačnik in dodaja: “Slovence naj ta eksponat spominja, da smo pomorska država, tudi zaradi vsega, kar se nam dogaja v zvezi z morjem”.Zgodba z dolgo bradoZgodba o slovenski podmornici sega v daljne leto 1992, ko je admiral Marjan Pogačnik v samostojni Sloveniji prvič omenil možnost, da bi se naša država dokopala do svoje muzejske podmornice. Prepričan je bil, da je vložila dovolj svojega dela in znanja v podmorniško industrijo, da si podmornico ne le zasluži, temveč jo je dolžna pridobiti. A takrat je bilo še prezgodaj; admiral Pogačnik je naletel na povsem gluha ušesa. Leta 2003 se je za idejo o podmornici kot muzejskem eksponatu ogrel tudi takratni direktor Pomorskega muzeja Flavio Bonin. Ta se spominja, da se je tega leta skupaj s kolegi v Miločerju pri Budvi udeležil srečanja Jadransko-jonske pobude in ob tej priliki obiskal Remontni zavod v Tivtu, kjer so bile zasidrane tudi podmornice. Od tod do želje, da bi se tudi v Sloveniji lahko pohvalili s tako prestižnim muzejskim eksponatom, kot je podmornica, je bil le še korak. Za uresničitev te želje pa je moral spoznati admirala Pogačnika in se z njim povezati. Pogačnik je namreč pred upokojitvijo služboval v Črni gori in imel celo vrsto pomembnih prijateljev in navez. Ker je črnogorski vladi pomagal tudi pri drugih projektih, je imel praktično odprta vrata do vseh pomembnih ljudi, od predsednika vlade in države do generalštaba črnogorske vojske. Leta 2004 se je tako ponovno lotil lobiranja za podmornico. Pravzaprav se je admiral Pogačnik najprej zavzemal, da bi Slovenija dobila véliko podmornico tipa 821, dolgo 50 metrov, vendar bi bilo treba zanjo leta 2005 odšteti 60 tisočakov. Črnogorci so namreč takrat še računali, da bodo lahko podmornice prodali. A se jim račun ni izšel, saj je vzdrževanje podmornic zelo drago in zahtevno, zato se je ta zgodba kmalu končala.Pravzaprav je je bilo konec že pri prvi bateriji, ki jo je bilo treba zamenjati. V mežiški tovarni akumulatorjev, ki je oskrbovala nekdanjo vojno mornarico, je sploh niso hoteli nazaj. Ko pa so se Črnogorci sprijaznili z dejstvom, da podmornic ne bodo mogli ne vzdrževati ne z njimi zaslužiti, je napočil pravi trenutek za nas. Čeprav smo namesto velike dobili malo, divezantsko podmornico, dolgo slabih 20 metrov, smo danes, tudi zaradi zagat v zvezi s prevozom, lahko zelo zadovoljni. Zamislite si, kako bi odgovorne bolela glava, če bi nam Črna gora podarila 50-metrsko velikanko! Namesto podmornic jahteNa mestu, kjer so v Tivtu še pred nekaj leti stala poslopja Remontnega zavoda, rastejo danes razkošna apartmajska naselja. Celotno območje je namreč kupil eden najbogatejših Zemljanov, kanadski poslovnež, milijarder Peter Munk. Moj črnogorski vodič Drago Dujmušić mi razkazuje marino z mešanico ponosa in obžalovanja. Kot star podmorniški maček je seveda zadovoljen, da je Črna gora ohranila zase dve podmornici, veliko in malo. Še bolj pa bo, ko bodo v marini zakoličili prostor, namenjen pomorskemu muzeju, v katerem naj bi bili razstavljeni tudi podmornici. Sicer pa bodo imeli v Boki Kotorski v prihodnje še veliko dela. Celoten zaliv je namreč prerešetan s skladišči streliva, torpedov, min in raket, vkopanimi v hrib. Seveda je strelivo skladiščeno ločeno od vžigalnih teles, tako da ni večje nevarnosti eksplozije, čeprav Dujmušić o tem ni povsem prepričan. Vse predobro pozna nekdanji Remontni zavod, da bi bil povsem miren. Sicer pa naj bi za postopno čiščenje in uničevanje uskladiščenega streliva poskrbele tudi sile Nata.Tudi v tem primeru je bil admiral Pogačnik za korak pred drugimi: Sloveniji je zagotovil primerek torpeda in mine. Podmornica 913 bo s tem popolna.
http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Zakaj-je-podmornica-913-se-vedno-v-Crni-gori.aspx
P-913 VARDAR
http://www.slobodnadalmacija.hr/Hrvatska/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/124637/Default.aspx
PRESENETLJIVO PIVKA
Podmornica 913 je na poti v Slovenijo
Slovito podmornico 913, zaradi katere je nazadnje prišlo skoraj do diplomatskega spora med Slovenijo, Hrvaško in Črno goro, so včeraj pripravili za transport in naložili na trajekt. Na zaprtem vojaškem območju blizu Tivta, kjer je skoraj leto dni čakala, da Slovenija najde način in denar, da jo odpelje, so se zbrali vsi, ki so kakorkoli pripomogli k temu podvigu.
Podmornico 913 so z vojaškim dvigalom natovorili na najnovejši in največji trajekt Grbalj Pomorskega saobračaja.
Zaslužni za uspeli projekt: Marjan Pogačnik (v rdeči majici zadaj), levo Rudolf Mlačnik, desno Rajko Bulatović, Rade Klisarič, Martina Gamboz, Silvan Cornioli, Milena Vinkler, Vojko Gorup.
Zadnji gordijski vozel v tej dolgi in zapleteni zgodbi je presekal podjetnik iz Gorice in lastnik prevozniške družbe Cem-Tir Silvan Cornioli.
Pot še ni določena
Ko je v Primorskih novicah prebral, da je podmornica obtičala v Tivtu zaradi pomanjkanja denarja, je obrambnemu ministrstvu ponudil brezplačen prevoz podmornice iz Črne gore v Slovenijo. Tovornjak s podmornico bo tako jutri iz kotorskega zaliva prepeljal trajekt, nadaljevanje poti pa še ni dokončno določeno. Kot je povedal Silvan Cornioli, ki v celoti sponzorira prevoz podmornice, imajo v ognju nekaj različic poti, končna odločitev pa bo padla v prihodnjih dneh. Ne glede na itinerar pa naj bi podmornica pripotovala v Pivko v začetku prihodnjega tedna.
Preden so podmornico natovorili na trajekt, je komandant vojne mornarice Črne gore, kapetan vojne ladje Rajko Bulatović na kratki slovesnosti predal ladijsko knjigo slovenskemu obrambnemu atašeju v Črni gori brigadirju Radetu Klisariču - simbolična gesta, s katero je podmornico dokončno predal Sloveniji.
Donacija je plod dobrih odnosov
Donacija podmornice 913, poimenovane po reki Zeta, je plod zelo dobrih meddržavnih odnosov med Slovenijo in Črno goro. Tako bi lahko strnili sporočilo predstavnikov vojaških oblasti obeh držav. Prijateljstvo v veliki meri sloni tudi na pomoči, ki jo Slovenija nudi Črni gori na njeni poti v Nato.
Bulatović je prepričan, da ima vsaka od nekdanjih republik bivše države pravico do tovrstnega muzejskega eksponata, le da je to pravico doslej izkoristila le Slovenija. Klisarič pa je opozoril na bogato podmorniško in pomorsko tradicijo Slovencev ter na dejstvo, da je bilo v jugoslovanskih podmornicah vgrajenega kar 60 odstotkov slovenskega znanja in tehnologije.
Najbolj so bili nad včerajšnjim dogajanjem v Tivtu navdušeni člani Društva podmorničarjev s kontraadmiralom Marjanom Pogačnikom na čelu. Ta je bil namreč od vsega začetka spiritus agens celotnega podjetja, človek, ki je imel odprta vrata do vseh političnih in vojaških vrhov v Črni gori in je zato na neformalni ravni lahko ustvarjal razpoloženje, ki je pripeljalo do same donacije.
Skupaj s kolegoma podmorničarjema, kapetanom vojne ladje Vojkom Gorupom in mornariško-tehničnim polkovnikom Rudolfom Mlačnikom je podmornico lani spomladi tudi pripravil na pot.
Na ogled v Pivki, ne pa pri morju
Sicer pa bo treba na ogled podmornice še počakati. Kot je povedala direktorica Pomorskega muzeja Martina Gamboz, bo treba podmornico pred tem očistiti, pobarvati, opremiti z instrumenti in jo ustrezno prezentirati. Zanimivo pa je, da v neformalnem pogovoru prav vsi protagonisti te podmorniške zgodbe, brez izjeme, obžalujejo, da podmornica ne bo razstavljena v Piranu. “Podmornica vendar sodi k morju,” je mantra, ki se ponavlja vsakokrat, ko beseda nanese na Pivko.
http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Podmornica-913-je-na-poti-v-Slovenijo.aspx
PIVKA II
V pivški Vojaški zgodovinski park prihaja podmornica
Zbirko eksponatov v Parku vojaške zgodovine Pivka bo v nedeljo obogatila dolgo pričakovana podmornica
Kot pravijo v parku, gre za pomembno nacionalno pridobitev, saj podmornica prihaja iz Črne gore, kjer jo je lani tamkajšnje ministrstvo za obrambo doniralo Republiki Sloveniji.
Podmornica predstavlja izjemen primer vojaške tehnične dediščine, pri nastanku katere je pomembno vlogo igralo tudi slovensko znanje in slovenska industrija. V procesu projektiranja in izgradnje podmornice so bili namreč v največji meri udeleženi prav slovenski znanstvenoraziskovalni in gospodarski subjekti.
Ker je jugoslovanska podmornica, razreda Una, dolga kar 19 metrov in tehta 76 ton, je projekt njenega prevzema in prevoza logistično izjemno zahteven, še pravijo v parku.
Ob izdatni pomoči donatorjev projekti vodijo Vojaški muzej Slovenske vojske, Društvo podmorničarjev pri Zvezi slovenskih častnikov, Pomorski muzej Sergeja Mašere iz Pirana in Park vojaške zgodovine Pivka.
http://www.primorska.info/novice/12794/v_pivski_vojaski_zgodovinski_park_prihaja_podmornica
LETNIK 1985
Podmornica iz leta 1985 privlači radovedneže v Pivki
Pred tednom dni so iz vode potegnili podmornico, ki jo bodo po temeljiti obnovi razstavili v pivškem Parku vojaške zgodovine.
Podmornica P 913 tipa Una, izdelana leta 1985, ki so jo pred kratkim iz Črne gore pripeljali v Park vojaške zgodovine v Pivko, med njegovimi obiskovalci vzbuja veliko pozornosti, za mnogih je, kot kažejo podatki o obisku, celo razlog za njihov obisk.
Aprila je v pivški vojaški muzej vstopilo 2085 obiskovalcev oziroma 34 odstotkov več kot aprila lani, podobni pa bodo tudi podatki za maj, saj si je vojaško tehniško dediščino od 1. do 22. maja ogledalo že 1458 obiskovalcev. Vodja parka Janko Boštjančič je pojasnil, da je podmornica za park zelo velika pridobitev, s katero presegajo okvire dosedanje tankovsko artilerijske zbirke in dejansko postajajo park vojaške zgodovine.
Slovenska vojska, Društvo podmorničarjev in park bodo podmornico, ki je 15 let počivala v morju Boke Kotorske, pred letom dni pa so jo zvlekli na suho, temeljito obnovili. Nekdanji poveljnik jugoslovanske podmorniške flote Marjan Pogačnik je za Delo povedal, da bodo v celoti razstavili, očistili in obnovili palubo, speskali čvrsti trup in podobno dalje, na podmornico pa namestili tiste naprave, ki so jih morali zaradi prevoza odstraniti. Njen premec bodo zasteklili, nekatere naprave pa tudi izkrcali, tako da bodo ene in druge na ogled obiskovalcem. Podmorničarji sami bodo sodelovali pri čiščenju naprave, usposobili bodo električno napeljavo in osvetlitev in podobno.
Kako si bodo vsi sodelujoči v projektu razdelili stroške, pa se še niso dogovorili. V prihodnjih dveh ali treh letih jo bodo namestil v steklenjak ob nekdanjem nastanitvenem objektu vojašnice.
http://www.delo.si/novice/slovenija/podmornica-iz-leta-1985-privlaci-radovedneze-v-pivki.html
Podmornica P-913 obnovljena in dostopna za javnost
Obnovljeno podmornico bodo predstavili v sklopu Festivala vojaške zgodovine
V sklopu petega Festivala vojaške zgodovine, ki poteka v Pivki od petka, bodo na osrednji slovesnosti danes odprli obnovljeno podmornico P-913, ki bogati zbirke parka že od aprila letos.
Na slovesnosti bosta navzoča ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in minister za obrambo Črne gore Boro Vučinić. Podmornico so v Park vojaške zgodovine pripeljali iz Črne gore aprila letos. Obnovljena podmornica tipa Una predstavlja izjemen muzejski eksponat, saj je v veliki meri plod slovenskega znanja in proizvodnje, po drugi strani pa ohranja spomin na številne slovenske podmorničarje, ki so predstavljali velik delež v podmorniških posadkah tako Avstro-Ogrske kot prve in druge Jugoslavije.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011091805685936
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60758299§ion_id=2&article_id=3822258
Nazadnje urejal/a zoran13 18 Sep 2011 19:18; skupaj popravljeno 6 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
