 |
MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Manipulacije z malimi delničarji, Splošna Plovba d.o.o.,Portorož, morske in obmorske znamenitosti, svet premoženja in svet potrošnikov, socialne in čustvene stiske ter vzpodbude
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
 Objavljeno: 13 Sep 2018 12:51 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
 |
|
ISTRSKI VLAK
Pred 142 leti, 20.septembra 1876 je začel voziti vlak iz Divače proti Puli z odcepom Kanfanar Rovinj.
Vsaki dan odhaja ob 06.15 iz Divače, proti Kozini, Hrpelje, Podgorje, Rakitovića, Buzeta, Roča, Lupoglava, Cerovlja, Pazina in Sv.Petra u šumi, prispe v Kanfanar ob 10.25. Iz Kanfanara en vlak odpelje ob 10.35 in gre v Zabruniće, Vodnjan in Galižano ter prispe v Pulo ob 11.49. medtem, drugi vlak odpelje iz Kanfanara ob 10.50 preko Rovinjskog sela in pride v Rovinj ob 11.55. Povratek preko Pule in Rovinja sledi ob 13 in pride čez 2 uri in 7 minut v Kanfanar. V Divačo prispe "Istrski vlak" ob 18.42 in se združi s tistim iz Trsta ter nadaljuje vožnjo na Dunaj, kamor prispe v jutranjih urah. Nova proga je stala 12.760.449 forintov.
https://www.glasistre.hr/vijesti/pula-istra/prije-140-godina-poceo-redovni-promet-istarskom-zeljeznicom-533322
DUNAJ-GRADEC-MARIBOR-CELJE-LJUBLJANA-SEŽANA-TRST
Z vlakom vsak dan dvakrat v obe smeri
Direktni vlak bo vozil vsak dan dvakrat v obe smeri. Jutranji z odhodom iz Ljubljane ob 5.57 pelje do Trsta ter naprej do letališča Trst (Ronke) in Vidma, popoldanski z odhodom iz Ljubljane ob 16.10 pa do Trsta. Povratek direktnega vlaka v Ljubljano je ob 9.01 iz Trsta in ob 17.54 iz Vidma.
Vozni red je organiziran tako, da v Trstu omogoča dnevne povezave z regionalnimi vlaki do letališča Ronki, Vidma, Pordenona, Trevisa in do Trbiža v smeri Beljaka, ter povezave s hitrimi vlaki Freccarossa do Padove, Milana, Torina, Bologne Firenc, Rima in nazaj.
Cena vozovnice:
Ljubljana - Trst = 8 €
Ljubljana - letališče Ronchi = 11,60 €
Ljubljana - Videm = 15,20 €.
Cena prevoza kolesa v mednarodnem prometu je 5 €
FRANCE PREŠEREN: OD ŽELEZNE CESTE
"Bliža se železna cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
kakor tiček poletim."
"Ak je blizo tista cesta,
moraš vzet' me, ljubček moj!
de, pogledat tuje mesta,
bom peljala se s teboj."
"Sam se po železni cesti
vozil bom od nas do nas;
drugo ljubco v vsakem mesti
ímel bom za kratek čas."
"Ceste tebi ne zapéram,
ne na Dunaj, v Gradec, v Trst;
ti pa mene pusti zméram,
pet 'mam boljših na vsak prst."
"Ve Kranjice ste košate,
so prijazne Štajerke;
Trst dekleta 'ma bogate,
Dunaj zal' oblečene."
"Smo poštene mé Kranjice,
vsak sleparček ni za nas;
mé pa hočmo bit ženice,
ljubce ne za kratek čas."
"Ve si pa žel'te možičke,
ki ne stópjo z vójence,
zmeram vprežene osličke,
dolgočasne revčeke."
"Tebe sla pa h krotkim ticam
vleče, buzakljunski kos!
Veter dal boš dvajseticam,
pricapljal nazaj boš bos."
"Jaz popeljem se tje v Brno,
snubit Judnje kršene;
bom priženil z ženo črno
penezov na mernike."
"Jaz pa iz domačih starcov
si moža zvolíla bom;
ímel bo ko peska dnarcov,
mene várval bo in dom."
"Žene jaz ne bom zapiral,
bal ne bom se zanjo nič;
nje obresti bom pobiral,
živel brez skrbi ko tič."
"Jaz pa hlače bom nosila,
gospodar bom čez mošnjó;
bom vabila na kosila,
kogar meni bo ljubó."
"Varij! celi dan bo gódil,
vso noč kašljal stari mož;
bo te še od hiše spodil,
ak mu stregla prav ne boš."
"Judnja je ko satan zvita,
kadar boš z njo zavozlan,
privošíla skoporita
komej ti bo sok neslan."
"Torej bodi meni zvesta,
sej te ljubim le samó;
kje je še železna cesta,
koj mi v zakon daj rokó."
"Tebi jaz ne bom nezvesta,
ljubček! ti si tiček zrel:
ko železna pride cesta,
varij, de ne boš mi ušel!"
"Po nji peljal te ženico
bom na Dunaj, v Gradec, v Trst,
zvesto kazat jim Kranjico,
ak ne bo na poti - krst."
"Ak kaj tacga se napravi,
boš počakal, ljubček moj!
Vselej mož najmanj zapravi,
ak ženico 'ma s seboj."
http://www.regionalobala.si/novica/kolo-na-vlak-in-do-trsta-tukaj-so-cene-vozni-redi-in-mozne-povezave-z-drugimi-mesti
https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/iz-ljubljane-z-vlakom-v-trst
https://siol.net/novice/slovenija/potovalni-cas-od-kopra-do-maribora-je-isti-kot-v-casu-marije-terezije-419316
https://siol.net/novice/slovenija/na-slovenskih-tirih-vlaki-ponekod-vozijo-tako-hitro-kot-takrat-ko-so-progo-izgradili-439176
https://siol.net/novice/slovenija/borovniski-viadukt-prica-razvoja-izjemne-zelezne-ceste-445687
https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zelezniska-proga-ki-je-povezala-slovence-444401
https://siol.net/novice/slovenija/rojstni-dan-zelezne-ceste-ki-je-prva-preckala-vso-slovenijo-video-foto-445828
"Besedičenje ne prinese pečenke."
Istrski pregovor |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 30 Sep 2018 20:56 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
GROZDJE
/13/...v tem času poteka trgatev, bodisi belega bodisi črnega grozdja, različnih sladkornih vrednosti in lepote ter dobrote, da se to splača doživeti v vinogradu v živo pri kakšnemu sorodniku. Trganje in nošnja brent, kasneje obrodi stiskanje in polnjenje sodov ter prihod sladkega mošta ter kasneje kvalitetnega vina. Vse to se znajde med našimi značilnimi mediteranskimi jedmi in vpliva na dobro prebavo, zabavo in sploh višek dneva ali večera. Nekoč mi je pripovedoval zeliščar, da se lahko mlade zelene liste vinske trte uporablja za odpravo želodčnih težav, samo, da morajo biti neškropljeni. Ob vsem tem sem se domala zdrznil, ko sem pred tednom prebral članek v italijanskem potrošniškem časopisu, "Il Salvagente", kjer opisuje, koliko pesticidov je lahko v enem samem samcatem grozdu. V Švici so pri reviji KTipp naredili analizo in ugotovili, da je bilo od dvajsetih vzorcev grozdja, vseh dvajset kontaminiranih s pesticidi. Tudi pri uredništvu so poskušali razne vrste grozdja, ki ga niso oprali in so imeli velike prebavne težave, le kasneje so seveda ugotovili zakaj. V vsem preizkušanemu grozdju so bili sledovi pesticidov, v 16 od 20 preizkušanjih vrst grozdja so bili polni teh substanc. Grozdje je prišlo iz Italije, Francije, Španije in Turčije. Vse to namreč kupimo v velikih supercentrih, kot so: Coop Svizzera, Lidl, Spar, Migros, Globus, Aldi, Coop, kjer je vse super in oh in sploh! Grozljivo, koliko je lahko škodljivih snovi v naši priljubljeni hrani in sadju, za katere pa ob zaužitju niti ne vemo in se teh nevarnosti, žal, niti ne zavedamo. Še bolj pa je problematično, da nas na vse to nihče pravočasno ne opozori, kaj šele objavi kvalitetno raziskavo. Glede na nevarnosti in kasnejše zdravstvene težave, bi nas že po dolžnosti pristojne službe morale opozoriti. Pa verjemite, da se vse to pri grozdju niti ne začne in niti ne konča: 
15 PESTICIDOV V GROZDJU
* Spirotetramat
* Prymethanil
* Deltamethrin
* Cyfluthrin
* Cyflufenamid
* Imidacioprid
* Famoxadon
* Phosphonsaure
* Fluxapyroxad
* Methoxyfenozid
* Pyraclostrobin
* Cyprodinil
* Boscalid
* Penconazol
* Myclobutanil
https://www.ktipp.ch/tests/tests/detail/d/bis-zu-15-verschiedene-pestizide-in-frischen-trauben/
https://ilsalvagente.it/2018/09/22/gli-acini-di-biancaneve-al-supermercato-fino-a-15-pesticidi-in-un-grappolo/40970/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 05 Okt 2018 20:19 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
ŽAJBELJ & SALVIA OFICINALIS & ČISTEC & ŽAVBEJ & PRAVA KADULJA & ŽLAHTNI ŽAJBEL & VRTNI ŽAVBELJ & KADULJA
OPIS
Žajbelj je tipični predstavnik Sredozemlja, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Gre za trajni grmiček, ki zraste od 60-70 cm visoko. Ima močne korenine iz katerih poganjajo stebla, ki so v spodnjem delu olesenela. Hrapavi listi so pecljati, podolgovati ali jajčasto zaobljeni, na spodnji strani pa močno izstopa mreža listnih žil. Cvetovi so vijoličasto modri, podobni žrelu. Zbrani so na koncu stebel in tvorijo klasasta socvetja. Žajblju so všeč sončna rastišča in dobro odcedna tla bogata s kalcijem. Razmnožujemo ga s semenom, potaknjenci ali delitvijo korenin.
ZANIMIVOSTI
Latinsko ime Salvia izhaja iz besede salvus, ki pomeni »zdrav«. Vse to dokazuje, kako zelo je bil cenjen pri Rimljanih, ki so imeli celo posvečen obred nabiranja te zeli. Pred nabiranjem so se morali obleči v bele tunike, ter žrtvovati bogovom kruh in vino. Prav tako je bilo predpisano, da se sezujejo in da pri delu ne uporabljajo kovinskega orodja.
V strokovnih krogih srednjega veka so potekale številne razprave o tem ali je žajbelj rastlina, ki lahko povrne človeku nesmrtnost. Prepričani so bili, da podaljšuje življenje in omogoča človeku, ki ga goji na svojem vrtu, večno mladost. Zaradi vsega tega je veljal za eno najbolj cenjenih rastlin, kar potrjujejo vrtoglavi zneski, ki jih je bilo potrebno odšteti pri nakupu.
UPORABNI DELI
Nabiramo liste, ki nam koristijo tako sveži, kot posušeni ali kot surovina za izdelavo vrhunskega eteričnega olja.
NAČINI UPORABE
KULINARIKA
Listi, posušeni ali sveži, so dobra začimba zlasti za mesne in ribje jedi. Dodajamo ga lahko tudi juham iz stročnic, krompirja, enolončnicam, raznim omakam in prelivom. Dober sloves je pridobil tudi v kisu, sirnih namazih in maslu. Skratka vsestranska začimba, ki jo odlikuje močan okus.
Uporabni so tudi cvetovi, ki jih potresemo po raznih solatah.
V GOSPODINJSTVU
Suhe liste ali blazinice odišavljene z eteričnim oljem dajemo v omare, saj vonj preganja molje in drug mrčes.
Suhe liste pa lahko tudi žgemo na žerjavici, da nevtraliziramo razne neprijetne vonjave ali jih prekuhamo in uporabimo za razkuževanje prostorov.
Na vrtu
Preganja številne škodljivce, kot so kapusov belin, listne uši, polže, zato se svetuje, da se nasadi na obronek zelenjavnega vrta.
KOZMETIKA
S poparkom dobimo čistilni losijon za kožo, uporabimo ga pa lahko tudi za spiranje in potemnitev sivih las.
Z listi lahko drgnemo zobe, da povrnemo belino ali jih uporabimo kot sestavino za izdelavo ustne vodice.
V ZDRAVILSTVU
Pripravki iz žajblja, ki jih grgramo, so najbolj idealno sredstvo proti vsem vrstam vnetja žrela. Uporabimo ga lahko tudi za spiranje ust pri težavah povezanih z razjedami v ustih ali vnetju dlesni.
Zunanje ga uporabljamo tudi kot antiseptik, zaustavlja kri in zdravi rane.
Notranje se koristi predvsem pri vnetjih prebavil, dihal in izločal. Lajša krče prebavil in deluje nanje vzpodbudno. Pri dihalih deluje kot balzam in pomirja astmatične napade. Zmanjšuje potenje in znižuje količino sladkorja v krvi. Pomaga sprožiti zaostalo menstruacijo in je koristen pri zdravljenju težav v menopavzi. Cenjen je tudi kot krepčilo za živce, saj hkrati pomirja in vzpodbuja živčevje.
OPOZORILA
Dolgotrajno uživanje žajblja se odsvetuje. Zdravljenje naj ne traja več kot 3 tedne, vendar, v kolikor se v nekaj dneh stanje ne prične izboljševati, se posvetujte z zdravnikom. Odsvetuje se tudi uživanje v času nosečnosti in dojenja. Žajblja naj ne uživajo ljudje z epilepsijo.
PRAKTIČNI KOTIČEK
Poparek za notranjo uporabo
2,5 g zelišča poparimo z 2,5 dl vode. Pustimo stati 10 minut nakar precedimo. Popijemo do tri skodelice na dan pol ure pred obrokom.
Poparek za zunanjo uporabo
20 g zelišča poparimo s pol litra vode. Pustimo stati 10 minut nakar precedimo. S poparkom umivamo in izpiramo obolelo mesto ali uporabimo za grgranje.
Liker z žajbljem
V kozarec za vlaganje damo plast žajblja, posujemo s plastjo sladkorja itd. Zapremo in postavimo na sonce. Po približno treh tednih precedimo dobljen sirup in dodamo po okusu domače žganje, najbolje sadjevec. Ustekleničimo in dobro zapečatimo. Postrežemo kot aperitiv.
http://zeliscnerastline.blogspot.com/2012/06/zajbelj.html |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 08 Okt 2018 15:04 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
LADIJSKO TRČENJE
Včeraj zjutraj je prišlo 14 milj od Capo Corso v bližini Korzike do trčenja med ladjo kontejnerjev CLS Virginia iz Cipra in ladjo za prevot tovornjakov in avtomobilov Ro-ro Ulisse iz Tunizije, v morju se raztezajo na 20km2 sledovi goriva. Po poročilu italijanske luške kapitanije naj bi CLS Virginija izgubila 600m3 "fuel oil".
Ob tem so ob trčenju v nedeljo zjutraj na Korziki sprožili alarm za onesnaženje, saj veliki madež pokriva površino že okoli 20km2 pri Bastiji na severu Korzike.
Kot je sporočila Luška kapitanija iz Genove je prišlo do trčenja med tunizijsko ladjo za prevoz avtomobilov in tovornjakov Ulisse in CLS Virginia iz Cipra, ki prevaža kontejnerje. Prav iz te ladje naj bi iztekalo gorivo v morje, ki naj bi bila ob trčenju zasidrana, saj jo je Ulisse zaradi nepojasnjenih razlogov zadela v bok. Po zagotovilih pa naj ne bi bilo ranjenih ob nesreči in naj bi nastala samo materialna ter ekološka škoda.
Takoj po nesreči je bi sprožen alarm zaradi onesnaženja in so francoske oblasti prevzele koordinacijo intervencije ter reševanja v njem sodeluje tudi Italija. Tja so priplule reševalne enote obeh držav, med drugim tudi s specialnimi plovili za reševanje posebej strupenih snovi in čiščenje morske vode. Med temi so ATR45 za monitoring, ladje družbe Castalia - Nos Taurus iz Livorna, Bonassola iz Genove in Koral iz Olbie. Postavili so že posebne pivnike, da se ogljikovodiki ne bi širili in povzročali še večje onesnaženje.
GREENPEACE
Alarm je prišel iz organizacije Greenpeace, ta nasreča je pokazala, kako je nujno določiti" natančne norme za zaščito in varstvo mednarodnega zatočišča in naravnega rezervata morskih sesalcev, kitov ter delfinov. To je del Ligurskega morja v trikotniku, ki se razteza od Severa Sardegne, Korzike, Toscane in Lugurije, kjer so bili videni kiti glavači. Po nedeljskem izlitju ladijskega goriva so se v aktivnosti vključili tudi Prebivalci območja Anlus, ki so naslovili vprašanja na ministra za okolje, Sergio Costa, da se podpre ustanovitev Eko zaščitenega področja v Mediteranu.
* BRAZDASTI KIT - Balaenoptera physalus = 21m = masa = 48.000 kg
* KIT GLAVAČ = največja živeča zobata žival = Physeter macrocephalus = 18m = masa = 35.000 kg - 57.000 kg
SANTUARIO PELAGOS
Je četverokotna morska cona v izmeri 87,500 km2 za zaščito morskih sesalcev, kitov in delfinov, ki je nastala s pogodbo med Italijo, Kneževino Montecarlo ter Francijo.
ZAHOD
* od točke, ki gre iz Escampobariou ( Polotok Giens) N 43°01'70 – E 06°05'90
* do Capo Falcone (Zaliv Asinara) N 40°58'00 – E 08°12'00
VZHOD
* od linije Capo Ferro na severovzhodni obali Sardinije N 41°09'18 – E 09°31'18
* do Fosso Chiarone (Zahodna obala Italije) N 42°21'24 – E 11°31'00
https://www.sanctuaire-pelagos.org/images/cartes/CartePelagos2.jpg
https://www.sanctuaire-pelagos.org/It/64-italien/no-categorizzato/187-presentazione-del-santuario-pelagos
http://www.comune.spotorno.gov.it/homepage/santuario-dei-cetacei/
http://www.tgcom24.mediaset.it/mondo/corsica-collisione-tra-navi-in-mare-chiazza-di-carburante-di-10-km-quadrati_3167663-201802a.shtml
http://www.ansa.it/sito/notizie/cronaca/2018/10/07/collisione-tra-due-navi-al-largo-corsica_f881c71e-1cfd-4b1b-b895-46968cda95cf.html
https://www.mediasetplay.mediaset.it/video/tg5/scontro-tra-navi-pericolo-marea-nera_F308717201121D07
http://www.ansa.it/sito/notizie/cronaca/2018/10/07/collisione-tra-navi-in-corsica-in-mare-una-chiazza-di-10-kmq_8326e311-81b0-4352-b3d5-36576e1dc285.html
https://www.youtube.com/watch?v=5QN0fwi6R44
https://www.youtube.com/watch?v=CDwgfr9b3ek
http://www.tgcom24.mediaset.it/mondo/corsica-la-chiazza-di-carburante-in-mare-si-allarga-a-20-chilometri_3167955-201802a.shtml
https://www.tgcom24.mediaset.it/mondo/collisione-navi-in-corsica-aperta-inchiesta-per-disastro-ambientale_3168856-201802a.shtml
https://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/liguria/collisione-navi-in-corsica-macchia-di-petrolio-davanti-alla-liguria_3168892-201802a.shtml
Nazadnje urejal/a zoran13 26 Okt 2018 12:26; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 11 Okt 2018 13:32 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
50.BARCOLANA & BARKOVLJANKA
Jadralec, 88 let in 35. Barcolana
Ivan Pivac bo bo tudi letos nastopil na množični regati
»Barcolana je izjemna izkušnja, ki se ji ne nameravam odreči, vse dokler bom pri močeh,« nam je po telefonu z energičnim glasom zaupal 88-letni Izolan Ivan Pivac, ki se je tudi letos s svojo 72 let staro oldtimerko Lepo Vido, 9,4 metre dolgo leseno barko, prvi prijavil na Barcolano. To počne že več kot tri desetletja (letos že 35. leto zapored), lani je zaradi spleta okoliščin zamudil prvi dan vpisovanj, a ko v tajništvu jadralnega kluba SVBG niso prejeli njegove prijave, so ga brž poklicali in vprašali, ali namerava nastopiti. »V zadnjih dveh letih prijave začnejo zbirati prej kot v preteklosti. Da ne bi tudi letos zamudil prvega dneva vpisovanj, so me prijazna dekleta iz tajništva poklicala že mesec dni prej in me spomnila, kdaj začnejo sprejemati prijave,« je rekel Izolan italijansko-dalmatinskih korenin, ki se lahko pohvali z nazivom Old sailor (Stari jadralec). Gre za naziv, ki ga pri jadralnem klubu SVBG podeljujejo vsem jadralcem, ki so več kot dvajsetkrat nastopili na sloviti regati.
http://www.primorski.eu/stories/trst/291744_jadralec_88_let_in_35._barcolana/#.W79CS_loTcs
https://4d.rtvslo.si/arhiv/primorski-kraji-in-ljudje/174568469?jwsource=cl
http://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2006/09/26/NZ_32_BRUN.html?refresh_ce
http://www.federvela.it/news/primi-iscritti-alla-barcolana-di-trieste
GO TO BARCOLANA FROM SLOVENIA[/b][/i]
Regato Go to Barcolana from Slovenia dobila črnogorska posadka
Na pomolu Audace je bil okoli poldneva poseben vrvež. Ob koračnicah Godbenega društva Prosek je množica ljudi nestrpno pričakovala prihod zmagovalca regate Go To Barcolana from Slovenia, ki jo v sodelovanju z jadralnim klubom SVBG in ZSŠDI prireja TPK Sirena. Letos je zmagala črnogorska posadka na jadrnici Tutta Trieste 2, jadrnica Adriatic Europa Dušana Puha, ki je na preteklih izdajah zmagala kar trikrat, pa se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Na tretje mesto je prijadrala jadrnica Cleanport Jureta Orla. Na prvih treh mestih so se znašle velikanke kategorije maxi.
http://www.primorski.eu/stories/trst/291871_regato_go_to_barcolana_from_slovenia_dobila_rnogorska_posadka/#.W8JVO_loTcs
http://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2006/09/26/NZ_32_BRUN.html?refresh_ce
2.688
Barkolana v soncu in burji ter z novim rekordom
Najbolj množična regata na svetu z 2688 jadrnicami na startni liniji se je končala brez presenečenj - dvoboj med izzivalcem Tempus Fugit in lansko zmagovalko Spirit of Portorpiccolo je dobil slednji. Koprski Way of Life (nekdanja Maxi Jena) je bil na morju pred Trstom tretji najhitrejši, v burji pa se je odlično znašel tudi Dušan Puh, ki je z Adriatic Europo zasedel deseto mesto.
“Če ne bi zmagali, si še eno uro ne bi upali privezati na obali," je po vplutju v mandrač San Giusto dejal Iztok Knafelc, edini Slovenec na zmagovalni jadrnici Spirit of Portopiccolo. Ta je za ubranitev zmage potrebovala 57 minut in štiri sekunde, medtem ko je Tempus Fugit za 13 navtičnih milj dolgo regatno polje porabil 58 minut in 14 sekund. “Startali smo dobro, a na polovici prve stranice se je burja v nasprotju z napovedmi okrepila. V danih razmerah z našim ogromnim jadrom nismo več mogli obdržati optimalnega kota, menjava jadra pa tudi ni bila možna,” je odločilne trenutke analiziral krmar 30-metrske mega jahte Mitja Kosmina, ki se Barcolane udeležuje že od leta 1983.
V tem času je trikrat slavil z Gaio Legend (1995, 1996 in 1997), 2009 je zmagal z Maxi Jeno, priložnost za peti naslov pa se mu je letos ponudila na Tempus Fugit. “K sodelovanju so me povabili pred dobrim mesecem. Čeprav časa za treninge ni bilo veliko, to ni vplivalo na rezultat. Drugačen razplet bi bil možen le, če bi dali izdelati še eno jadro, ki nam je v teh vremenskih razmerah manjkalo,” je pojasnil Kosmina, ki si je krov delil s posadko iz Avstralije, Nove Zelandije, Nemčije, Velike Britanije in Italije. “V ekipi sem se odlično počutil. Vsak je opravljal svoje delo, tako da sem se sam lahko osredotočil zgolj na mojo nalogo. Tudi vzdušje v Trstu je bilo te dni fenomenalno. Ravno prej mi je Novozelandec rekel, da takega šova še ni videl. Vprašal sem ga, kaj pa je pričakoval, pa je odgovoril, da je mislil, da gre samo za regato, ki traja eno uro, se je nasmejal 51-letni Koprčan, ki je ob sebi želel tudi nekdanjega olimpijca Tomaža Čopija.
“Ko me je Mitja Kosmina poklical, sem imel drugačne načrte. Potem so se okoliščine spremenile, vendar pa se mi Mitja ni več odzval. Zato sem na koncu sprejel povabilo Gašperja Vinčeca in se 50. Barkolane udeležil z Way of Life,” je razložil Čopi, ki mu je bilo najteže na startu. “V največji množici se nam je nehote odrolal drifter in takrat sem Gašperju vrnil krmilo. Nisem želel sprejeti odgovornosti, če bi se komu kaj zgodilo. No, na koncu se je izkazalo, da nam je mogoče to celo koristilo, kajti naenkrat so se nam začeli vsi umikati, misleč, da smo v težavah,” je srečo v nesreči opisal Čopi.
Ko so se končno uspeli izviti iz primeža nepregledne flote plovil, so stvari na krovu Way of Life stekle kot po maslu. “Spirit of Portopiccolo bi moral biti glede na tehnične lastnosti jadrnice v cilju 20 minut pred nam, ne pet, zato sem z dosežkom zadovoljen. Dokazali smo, da smo dober tim in boljši jadralci, kar je zame najpomembnejše,” se je tretjega mesta razveselil prvi mož koprske sestave Gašper Vinčec.
V toplem in s soncem obsijanem Trstu je nastopilo vsega 173 slovenskih jadrnic, z zmerno burjo pa so se med najboljšo dvajseterico uspele zavihteti tri. Poleg tretjeuvrščene Way of Life se je z desetim mestom izkazal še Adriatic Evropa Dušana Puha, Generali krmarja Sama Žvana pa je v Barkovlje priplula na 19. mestu
K letošnji rekordni zasedbi z 2688 ekipami so bistveno bolj kot v preteklosti pripomogle še Avstrija z 38 jadrnicami, Nemčija, od koder je prišlo 15 plovil, pod britansko zastavo so nastopile štiri posadke, prvič pa je bila prisotna tudi jadrnica z Norveške.
https://www.primorske.si/sport/barkolana-v-soncu-in-burji-ter-z-novim-rekordom
AMERIGO VESPUCCI
Amerigo Vespucci je najstarejša šolska lesena vojaška ladja Italijanske mornarice, splovljena 1930 leta, ki je namenjena za učenje in usposabljanje dijakov Pomorske akademije. Od 8 oktobra do 15 oktobra 2018 bo v sodelovala ob aktivnostih Barcolane v pristanišču v Trstu.
* Dolžina: 101 m
* Širina: 15,56 m
* Ugrez: 7,3 m
* Hitrost: 10 vozlov
* Pogon:
* 26 jader s skupno površino: 2.635 m2
* 2x štiritaktni diesel 12 cilindrski motor po 1.360 Kw
* 2x štiritaktna 8 cilindrska električna generatorja MTU po 760 Kw
* 2x glavna električna motorja Nidec ASI po 750 Kw
* Posadka: 254 članov
* 15 oficirjev
* 65 podoficirjev
* 185 mornarjev
http://www.velablog.it/agenda-vespucci/nave-scuola-amerigo-vespucci-a-trieste-dall8-al-15-ottobre
Na ladji Vespucci samo vztrajni
Poveljnik Stefano Costantino o motu najlepše jadrnice na svetu
Jubilejno Barcolano je s svojim obiskom počastila tudi šolska jadrnica Amerigo Vespucci, ki je ponos italijanske mornarice. Morsko lepotico je v teh dneh obiskalo veliko Tržačanov, nadebudni jadralci jadralnega kluba SVBG pa so se z ladjo odpravili celo na krajšo plovbo po Tržaškem zalivu. Ladja je tako posebna, da čezoceanke ob srečanju s to jadrnico ustavijo motorje, jo s svojimi sirenami trikrat pozdravijo in ji na morskem križišču odstopijo prednost. Njeno izjemnost je potrdil poveljnik Stefano Costantino, ki je poveljstvo ladje prevzel pred desetimi dnevi ...
Kakšen občutek je poveljevati jadrnici Amerigo Vespucci?
To je čustveno doživetje, ki se začne vsako jutro in traja v nedogled. Uživam v vsakem trenutku.
Kaj dela jadrnico Amerigo Vespucci tako posebno, da so jo označili celo za najlepšo ladjo na svetu?
Dejstvo, da gre za italijansko ladjo. Dejstvo, da je bila ladja narejena z namenom, da širom po svetu predstavlja italijansko kulturo in odličnost. Relativno hitro je postala simbol ne samo vojne mornarice, ampak cele Italije.
http://www.primorski.eu/stories/trst/291880_na_ladji_vespucci_samo_vztrajni/#.W8NKzPloTcs
OBISKI:
* Ponedeljek 8. oktobra: od 15.00 do 19.00
* Torek 9. oktobra: od 10.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.30
* Sreda 10. oktobra: od 10.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00
* Nedelja 14. oktobra: od 10.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00
Nazadnje urejal/a zoran13 13 Nov 2018 14:39; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 22 Okt 2018 23:48 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
PLASTIČNI ODTIS
Ocenjuje se, da morje po celotnem svetu onesnažuje do 12 milijonov ton plastičnega odpada. To lahko spremenijo vlade. Ministri držav članic EU delajo na spremembah predpisov o odpadu. Mi jih moramo opomniti, da naredijo vse, da se iz našega vsakdana umakne vse več plastičnega odpada. Ali se kdaj vprašaš, koliko plastike na leto uporabljaš.
S kratkim testom lahko odkriješ, koliko je tvoj plastični odtis!
1. Za začetek, koliko plastičnih steklenic z napitki, kupiš na teden?
To so vse plastične steklenice od gaziranih pijač, do flaširane vode?
2. Hvala. Naslednje vprašanje?
Kolikokrat na teden kupiš vroči napitek, za vzeti s seboj?
3. Ko greš v tedensko nabavo sadja in zelenjave, koliko od tega so v plastičnih vrečkah ali ovoju? npr. 1 vrečka jabolk se smatra za 1 živilo!
4. Koliko plastičnih slamic uporabljaš v enem tednu?
* Več kot 10
* od 5 do 10
* Manj kot 5
* Drugo količino
* Ne uporabljam plastičnih slamic
5. Hvala. Ko kupuješ tekoči deterdžent za posodo ali perilo, uporabljaš posode, ki se lahko polnejo?
* Da
* Ne
Če ne, koliko povprečno steklenic tekočega detergenta kupiš vsak mesec?
6. To so tvoji rezultati.
Pojdi na dno razpredelnice in boš videl koliko plastike porabiš v enem letu!
http://www.greenpeace.org/croatia/hr/Kalkulator-plastike/
http://www.greenpeace.org/croatia/hr/Kutak_za_medije/priopcenja-za-medije/kitovi-na-zagrebackom-trgu/
PETICIJA
Kdor izdeluje plastiko, naj bo odgovoren
Ustavimo vir poplave plastike!
Svet trpi zaradi plastičnih odpadkov za enkratno uporabo. Na milijone živali letno umre zaradi mikroplastike, ki se pojavlja celo v naši hrani. Kupci in javnost se že borimo z onesnaževanjem: ločujemo odpadke, recikliramo, plačujemo za odstranjevanje in recikliranje odpadkov.
Ves ta trud pa nima pomena, če v cikel odpadkov še vedno prinašamo vse več plastike. Proizvajalci se odgovornosti izogibajo. Oni izdelujejo plastične izdelke za enkratno uporabo – mi pa se jih moramo znebiti. To je ključni problem, zato zahtevajmo od podjetij, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja!
Podjetja, ki proizvajajo plastične odpadke za enkratno uporabo, ogrožajo naravo. Plastiko lahko najdemo v gozdovih, oceanih in na poljih. Proizvajalci so izvor tega problema – čas je, da prevzamejo svoj del odgovornosti.
Naj proizvajalci končno prevzamejo odgovornost za svoja dejanja – podpišite to peticijo.
Ustavimo vir poplave plastike!
Zato podpiram naslednje točke:
Plastika – brez mene! Ne bomo prevzeli krivde za neodgovorno ravnanje s plastiko
Onesnaževanje našega sveta z makro- in mikroplastiko je eden najbolj uničujočih okoljskih problemov našega časa. Na milijone živali umira, saj zamenjujejo plastične odpadke s hrano. Plastični delci sežejo celo do izoliranih delov našega sveta. Mikroplastika pa konča tudi v naši hrani - z nepredvidljivimi posledicami.
A brezobzirna podjetja še vedno proizvajajo velike količine plastičnih odpadkov. Oni onesnažujejo naš planet, a ga niso pripravljeni čistiti - ravno nasprotno: odgovornost za ta problem prenesejo na nas.
Vsi lahko sodelujemo pri reševanju problema plastike z zavestno in odgovorno uporabo. A ne smemo biti krivi za težavo, ki so jo povzročili drugi. Nismo hoteli vse te brezvezne plastike. In tudi nismo pripravljeni čistiti brez pomoči tistih, ki so vse to povzročili.
Zato podpiram naslednje točke:
1. Mednarodna podjetja in tovarne naj nimajo več dovoljenja za proizvodnjo nesmiselnih plastičnih izdelkov.
Tisti, ki proizvajajo plastiko za enkratno uporabo, naj priznajo, da večina te konča v oceanih. Podjetja morajo prevzeti odgovornost za našo prihodnost.
2. Vlade naj izpolnijo svojo dolžnost in oblikujejo potrebna pravila in zakone.
Evropska komisija se zaveda nesprejemljivih posledic rabe plastike za enkratno uporabo in je pripravila smernice za preprečevanje plastičnih odpadkov. Vlada Republike Slovenije mora zagotoviti, da se ti ukrepi ne omilijo.
3. Pozivam podjetja, da svoje izdelke nudijo brez plastike za enkratno uporabo.
S svojimi lastnimi blagovnimi znamkami lahko trgovci vplivajo na to, koliko izdelkov, ki vsebujejo plastiko, je na policah. Kot alternativa za izdelke mednarodnih korporacij, lahko zasebna podjetja strankam ponudijo možnost, da se odločajo za nakup izdelkov, ki plastike ne vsebujejo.
4. Želim spodbuditi svojo občino, da razmišlja globalno in deluje lokalno
Sistemi za ponovno uporabo podpirajo življenje brez plastike. Občine morajo in lahko storijo veliko za zaustavitev problema plastike.
Podpiši peticijo zdaj!
* do 07. februarja 2019 je 5.532 državljanov podpisalo peticijo
* do 26. marca 2019 je 5.538 državljanov podpisalo peticijo
https://si.greenpeace.org/coa-plastika/
https://si.greenpeace.org/coa-podpiram
GLOBINE OCEANOV
Plastiko našli tudi v živalih, ki živijo v globinah oceanov
V črevesju živali, ki živijo v najglobljih jarkih oceanov, so britanski znanstveniki našli koščke plastike, piše v študiji, ki jo je objavila znanstvena revija Royal Society Open Science.
V oceanih plava najmanj pet tisoč milijard kosov plastike. Večina dosedanjih študij, ki je preučevala vpliv onesnaženosti s plastiko, se je osredotočala na onesnaženje blizu površja morja. Pokazale so veliko stopnjo onesnaženja s plastiko v ribah, želvah, kitih in morskih pticah.
Britanski strokovnjaki pa so sporočili, da so delce plastike našli v drobnih rakcih v šestih najglobljih oceanskih jarkih. V najglobljem med njimi, Marijanskem jarku, so prav vse živali, ki so jih preučili, imele v prebavilih plastiko.
Od 90 živali, ki so jih preučili, so v 65, kar je 72 odstotkov, našli najmanj en plastičen delec. Študija sicer izpostavlja, da ni jasno, ali so delci prišli do morskega dna ali so jih morda pogoltnile ribe, ki so živele bližje morskemu površju in so po poginu potonile, z njimi pa so se hranile živali v globinah.
Znanstveniki so ob analizi plastičnih vlaken v živalih ugotovili, da so se vezi med atomi v plastiki skrčile, kar po njihovih navedbah pomeni, da so vlakna stara več let.
https://www.primorski.eu/se/plastiko-nasli-tudi-v-zivalih-ki-zivijo-v-globinah-oceanov-IB210857
Nazadnje urejal/a zoran13 27 Mar 2019 22:51; skupaj popravljeno 5 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 23 Okt 2018 23:09 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
DOMINIQUE
Njeno ime je Dominique in je na dopustu v Maleziji, kjer je upodobila veliko idej za njen projekt:
Pridružila se je majhni ekipi, ki se je odpravljala čistiti majhno plažo in v tridesetih minutah so pobrali veliko odvrženih plastičnih vrečk, je pomislila, da bi te vrečke koristno uporabila za upodobitev na pesku želve Hawksbill, ki je kandidatka za izumrtje. Vse za to, da bi opozorila na onesnaževanje in njene učinke na naš planet. Vse njene slike so takoj preplavila socialna omrežja in tako je Dominique nadaljevala svoje umetnine ob uporabi odpadnih snovi in plastike, medtem ko gre s psom na sprehod ali ko spremlja otroke v šolo. Lahko spremljate na l'hashtag #projectlittercritter.
https://www.allthatisshe.com/projectlittercritter/
https://www.tgcom24.mediaset.it/magazine/foto/dominique-l-artista-che-raccoglie-i-rifiuti-e-li-trasforma-in-vere-opere_3092197-2018.shtml
Nazadnje urejal/a zoran13 25 Okt 2018 13:12; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 24 Okt 2018 14:29 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
GUC
Rekonstruiran je zadnji ploveči guc, ki je bil na voljo v Medulinskem akvatoriju
Zaradi čuvanja pomorske dediščine in tradicije tudi na področju Istrske županije, LAGUR Istrska batana je sprovedel projekt obnove in rekonstrukcije tradicionalne barke guc, ki je v lastništvu člana združenja Roberta Cukona. S sredstvi natečaja Upravnega oddelka za za trajnostni razvoj pokrajine Istre za financiranje projektov nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z ohranjanjem pomorske dediščine in tradicije na območju Istrske županije in občine Medulin, so končani vsi zadani cilji tega projekta in je končno v popolnosti obnovljena paluba barke. Prav tako so rekonstruirani krmilo, jambor, lantine in jadro.
Da bi dosegli vzdržnost projekta in še povečali ozaveščenost med državljani istrske županije in širšo javnostjo o obstoju in potrebi po ohranjanju pomorske dediščine v istrski županiji, je dodatni sporazum med LAGUR Istrian batana in Robertom Cukonom zagotovil dve leti sodelovanja z namenom prikazovanja rekonstruiranih tradicionalnih bark, na vsaj 3 manifestacijah, ki jih organizira LAGUR in drugih tematskih dogodkov iz območja LAGUR.
Pomembno je poudariti, da je projekt rekonstrukcije izjemnega kulturnega in tradicionalnega pomena za Medulin in LAGUR istrsko batano, saj je guc kot predmet naložbe edina ohranjena kopija tradicionalnega čolna te vrste v družinski ladjedelnici družine Lorencin v Medulinu v 50. letih 20. stoletja.
https://www.glasistre.hr/istra/rekonstruiran-je-posljednji-ploveci-guc-medulinskog-akvatorija-572974
https://www.lagur-istarska-batana.hr/
https://www.lagur-istarska-batana.hr/single-post/2018/10/24/Sredstvima-Istarske-%C5%BEupanije-i-Op%C4%87ine-Medulin-rekonstruiran-je-posljednji-plove%C4%87i-guc-medulinskog-akvatorija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 05 Nov 2018 19:08 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
AZZAM
Dolžina: 180,6 metrov
Širina: 20,8 metra
Ugrez: 4,3 metra
Teža: 13,36 MT
Maksimalna hitrost: 32 vozlov
Posadka: 60
Gostje: 36
Cena: 485.000.000 €
V TRST PRIPLULA TALE LEPOTICA:
Največja jahta na svetu, ki pripada arabskemu šejku
180 metrov dolga in dobrih 600 milijonov dolarjev "težka" lepotica, zasebna jahta predsednika Združenih arabskih emiratov, šejka Khalifa bin Zayeda Al Nahyana, je v nedeljo priplula v sosednji Trst, v pristanišče Fincantieri Trieste, kjer na njej opravljajo vzdrževalna dela.
180 metrov dolga jahta Azzam meri v širino le dobrih 20 metrov in ima samo 4,3 metra ugreza, kar ji omogoča tudi plutje v plitke vode. Pri njeni izdelavi so dali velik poudarek hitri plovbi in udobju potnikov. Njena gradnja je stala 605 milijonov dolarjev, kar je za 100 milijonov več od jahte Eclipse ruskega poslovneža Romana Abramoviča. Slednje pa ne prekaša samo v ceni, temveč tudi v dolžini, saj je za 17 metrov daljša.
Azzamova zanimivost je, da ima na krovu ves čas na razpolago lastno podmornico in lastni obrambni sistem. Jahta lahko ob dveh plinskih turbinah in dveh dizelskih motorjih pluje s hitrostjo 56 kilometrov na uro. Kot kaže, pa utegne Azzam kmalu izgubiti svoj naziv največje jahte, saj je norveški milijarder lani naročil gradnjo 182-metrske visokotehnološke jahte REV.
TOP 5
* Azzam - 180 metrov - 2013 - Šejk Khalifa bin Zayed Al Nahyan
* Fulk Al Salamah - 164 metrov - 2016 - Sultan Qaboos, Oman
* Eclipse - 163,5 metra - 2009 - Roman Abramovič
* Dubai - 162 metrov - 2006 - Mohammed bin Rashid al Maktoum
* Dilbar - 156 metrov - 2016 - Alisher Usmanov
https://siol.net/avtomoto/novice/v-trst-priplula-najvecja-jahta-na-svetu-foto-482086
http://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-trst-je-priplula-180-metrska-jahta
http://www.automobil.si/azzam-najvecja-jahta-na-svetu-vecja-od-abramovicheve-eclipse/
http://www.regionalobala.si/novica/v-trst-priplula-tale-lepotica-najvecja-jahta-na-svetu-ki-pripada-arabskemu-sejku-foto
https://www.24sata.hr/tech/najveca-privatna-jahta-azzam-vrijedi-cak-592-milijuna-dolara-322713 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 06 Nov 2018 14:41 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
ASFALT & ZIDAKI & BETON
/13/...tudi ob letošnjih volitvah stopajo v ospredje. V naši občini je kot v mravljišču, asfaltiranje parkirišč, asfaltiranje pločnikov, asfaltiranje kolesarske promenade, asfaltiranje pešpoti, a ko pogledamo rezultate te pretirane in zveličavne dodatne "asfalterizacije" našega prostora in okolja potem vidimo, da spet vodimo na celi črti. Že lanskoletne poplave ob volitvah za predsednika države, nas niso, kot izgleda, nič izučile in naučile, saj bi morala v tem volilnem času prednjačiti dela pri urejanju vodotokov, valobranov, zadrževalnikov, da nas v prihodnje ne bi spet kaj presenetilo: 
Izola najbolj asfaltirana občina v Sloveniji, na obali ji sledi Piran, na Krasu Komen
Izola ima najbolj razvejano cestno omrežje v Sloveniji
V slovenskem povprečju se Občina Izola s kar 4.76 kilometrov asfaltiranih cesta na kvadratnem kilometru občine uvršča v sam vrh prepredenosti s cestnim omrežjem. Na obali Izoli sledi Piran z 4.03 kilometrov cestnega omrežja. Med kraškimi občinami primat drži Komen z 1.38 kilometrov cest, sledi pa mu Sežana z 1.36 kilometrov cest.
Številke izračunali slovenski znanstveniki
Aplikacijo, ki so jo pripravili na Institutu Jožef Stefan, so poimenovali “Lokalni semafor podnebnih aktivnosti“, v katerem so izračunali parametre povezane z vplivom na okolje in globalno segrevanje. Takso za CO2 že plačujemo na vsak liter kupljenega goriva. Z aplikacijo pa so želeli izslediti in izračunati dejanske vplive na izpust toplogrednih plinov in naš vpliv na onesnaževanje okolja.
Občine v številkah - I.
Št. kilometrov cest na km2 občine:
* Divača - 1.15 km/km2
* Hrpelje-Kozina - 0.97 km/km2
* Komen - 1.38 km/km2
* Sežana - 1.36 km/km2
* Ankaran - 2.5 km/km2
* Izola - 4.76 km/km2
* Koper - 1.73 km/km2
* Piran - 4.03 km/km2
Občine v številkah - II
Št. registriranih avtomobilov na 1000 prebivalcev:
* Divača - 637
* Hrpelje-Kozina - 640
* Komen - 685
* Sežana - 624
* Ankaran - 581
* Izola - 530
* Koper - 578
* Piran- 537
Iz zgornje tabele je razvidno, da je cestno omrežje v posamezni občini precej ne-proporcionalno razdeljeno glede na število avtomobilov na posamezno občino. Tudi sama kvaliteta asfaltno-cestnega omrežja pa se seveda od občine razlikuje, že samo zato, ker ceste po posameznih občinah gradijo različna podjetja.
http://primorska24.si/izola-najbolj-asfaltirana-obcina-v-sloveniji-na-obali-ji-sledi-piran-na-krasu-komen/
BOB DNEVA
"Politikom sporočam: ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši. In politiki, ne govorite, da podpirate vračanje strokovnjakov iz tujine, ker jim vračanje preprečujete."
Dr. Verica Trstenjak, pravnica
Torek, 30. oktober 2018
www.vecer.com/vecerp.../bob-dneva
BOB DNEVA
"Pomanjkanje denarja je znak neuspeha, krivdo za neuspeh pa v atomizirani družbi vse bolj nosi vsak sam, in ker krivdo vselej spremljata nelagodje in sram, je o finančni stiski vse težje govoriti."
Boštjan Narat, glasbenik in filozof
Petek, 2. november 2018
www.vecer.com/vecerp.../bob-dneva
IZOLA
2014
Prvi krog:
Volilnih upravičencev: 13.523
Udeležba: 5.685
Odstotek udeležbe: 42,04%
Odstotek (ne)udeležbe: 57,96%
Drugi krog:
Volilnih upravičencev: 13.523
Udeležba: 4.588
Odstotek udeležbe: 33,90%
Odstotek (ne)udeležbe: 66,1%
2018
Prvi krog:
Volilnih upravičencev: 13.453
Udeležba: 6.514
Odstotek udeležbe: 48,46 %
Odstotek (ne)udeležbe: 51,54 %
Drugi krog:
Volilnih upravičencev: 13.453
Udeležba: 5.596
Odstotek udeležbe: 41,60 %
Odstotek (ne)udeležbe: 58,40 %
https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_naziv.html
MISEL DNEVA
V politiko so se zelo resno vrnili posamezniki, za katere si v trenutku njihovega slovesa od politike nihče ni mislil, da se bodo še kdaj pojavili na glasovnicah. To ni nujno dobro.
Antiša Korljan, odgovorni urednik Primorskih novic
Primorske novice, 19. november 2018
https://www.primorske.si/
BOB DNEVA
"Med Mariborčani in volivci drugod je navzoč močan resentiment do vladajočih elit, pa tudi do intelektualizma, ki se mu očita, da je v svoji visoki drži pozabil na malega oziroma preprostega človeka."
Dr. Rudi Klanjšek, sociolog
Večer, 4.december 2018
https://www.vecer.com/vecerplus/bob-dneva
»Vse volitve in referendume, kjer je udeležba pod 50% volilnih upravičencev, bi morali razveljaviti!«
volitve.gov.si/lv201...naziv.html
»Če bi volitve lahko karkoli spremenile, bi bile prepovedane.«
Loesje
www.loesje.org/
VARIACIJE
Andraž Teršek: "Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev"
Za ene je kontroverzen, za druge ekscentričen, za tretje samosvoj. Eni ga obožujejo, drugi bi ga utopili v kozarcu vode. Zavrača določanje identitete posameznika po pripadnosti skupini, svari pred pretiravanje s pozitivno diskriminacijo na temelju spola in se upira politični korektnosti. Desnica ga nima za svojega, ekstremna desnica ga žali, radikalna levica ga diskvalificira. Andraž Teršek.
Andraž Teršek o tem, da ga leva in desna zanimata le, ko prečka cesto
»Obstoja nemislečega in neodgovornega etiketiranja levo desno se zavedam, ker sta javni prostor in jezik, ki se v njem uporablja, terorizirano ujeta v takšna pačenja, poenostavljanja, take pavšalnosti in te vrste vakuum. To sprejemam samo zato, ker moram, ker nam je to vsiljeno. Zame to nima pomena. Leva in desna me zanimata le, ko neuspešno poskusim kvačkati in ko prečkam cesto.«
Andraž Teršek, pravnik, profesor, ustavnik na portalu Portalplus.si o levi in desni
https://www.portalplus.si/2983/intervju-andraz-tersek/
Andraž Teršek je povedal, da nima problema s tem, če se nekdo sam predstavi kot levi ali desni. Zanimivo mu je pogovorno odkrivati, zakaj se tako predstavi in kaj misli s tem. In včasih so odkritja kar zabavna. Sicer pa ga levo in desno zanima kot oprijemljiva vsebina in pogled na javne zadeve, kot izhodišče za polemiko, ne pa kot prazna etiketa ali strankarska pripadnost.
https://www.portalplus.si/2983/intervju-andraz-tersek/
Nazadnje urejal/a zoran13 04 Dec 2018 21:38; skupaj popravljeno 10 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 26 Nov 2018 00:24 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
TORNADO & TROMBA D'ARIA & PIJAVICA
/13/...vsaki dan se pojavljajo in v tem času zelo množično pri sosedih v Italiji, saj so jih od začetka leta našteli preko 440, povzročijo zelo veliko materialne škode ter veliko poškodb ljudi. Vsakodnevno nam narava sporoča, da je pretirano zastrupljena, pretirano segrevana, pretirano onesnažena, mi pa nadaljujemo po starem in se sploh ne vznemirjamo preveč, če se v naši bližini uničujejo hiše, podirajo mostovi, uničujejo posestva in trpijo nedolžni in nič hudega krivi, nedolžni ljudje. Le kdaj bomo spregledali in le kdaj se bomo začeli obnašati drugače, bolj odgovorno do narave, do živali in do vseh živih bitij. Vse te tragedije se dogajajo vedno bližje nam in verjemite, da bodo takšni ekstremni pojavi prizadeli tudi nas, zato, moramo biti pripravljeni tudi na to:  
CROTONE
https://wesud.it/video-maltempo-tromba-daria-a-crotone-danni-ingenti-alle-aziende-in-localita-passovecchio/
https://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/calabria/maltempo-tromba-d-aria-nel-crotonese-danni-e-alcuni-feriti-lievi_3176987-201802a.shtml
http://www.affaritaliani.it/coffee/video/politica/tromba-aria-a-crotone-le-impressionanti-immagini.html
https://www.ilfattoquotidiano.it/2018/11/25/maltempo-tromba-daria-a-crotone-lievi-danni-e-alcuni-feriti-le-immagini-sono-impressionanti/4791171/
https://www.ilcrotonese.it/video-i-danni-della-tromba-daria-a-crotone/
CATANZARO
http://www.today.it/citta/tromba-aria-calabria.html
https://www.ilmessaggero.it/italia/treno_tromba_daria_catanzaro-4119814.html
http://www.catanzaroinforma.it/tv/tvinforma116142/Tromba-d-aria-e-temporale-a-Lido.html
https://www.corrieredellacalabria.it/regione/catanzaro/item/154232-danni-per-una-tromba-daria-sul-litorale-di-catanzaro/
VENEZIA
https://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/fotogallery/1011015/tromba-daria-a-venezia.shtml
https://www.3bmeteo.com/gallery/ultim--ora--tromba-d--aria-a-venezia-57958
https://www.youtube.com/watch?v=tdD5-EXYCf8
https://www.youtube.com/watch?v=ndSWpbXIhHY
https://video.corriere.it/maltempo-immagini-tromba-d-aria-a-venezia/72c54f8e-258d-11e5-85c7-ee55c78b3bf9
A4
https://video.ilgazzettino.it/nordest/pazzesco_tornado_attraversa_la_a4-168402.html
ISTRA
https://www.youtube.com/watch?time_continue=1&v=R7ku93Nc4JM
https://www.youtube.com/watch?time_continue=11&v=dPJLDpzjTkQ
http://ciklon.si/stran/?p=14010
BOB DNEVA
"Zanimivo, ob bližajočih se volitvah nisem v programu nobene stranke opazil, da bi nam kaj obljubljala na vremenskem področju. Razen tega, da se obračajo po vetru."
Andrej Velkavrh, meteorolog
Petek, 25.maj 2018
www.vecer.com/bob-dneva
BOB DNEVA
"Vsekakor živimo v prelomnem času, odloča se o praktično vsem, kar se bo zgodilo s človeštvom na tem planetu; koliko nas bo, kako bomo živeli in ali bodo prihajajoče generacije preživele."
Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja
Torek, 9.oktober 2018
www.vecer.com/bob-dneva |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 29 Nov 2018 09:48 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
IZOLANA - HIŠA MORJA
Izola, ki je zrasla na nekdanjem otoku, še danes odseva izjemno povezanost z morjem.
Bogato zgodovino našega obmorskega mesteca, ki so jo spisali ribištvo in valovi, z veseljem predstavljamo v Izolani - hiši morja.
Vabimo vas, da se nam pridružitev na uradni otvoritvi novih muzejskih prostorov, Izolane - hiše morja, v petek 30. novembra 2018 ob 11. uri, na lokaciji izolskega muzeja (Ulica Alme Vivoda 3).
Veselimo se druženja z vami!
Turistično združenje Izola
https://www.visitizola.com/domov/
Zbirka ladijskega modelarstva v Izoli (Muzej Parenzana)
Zbirka ladijskega modelarstva prikazuje pomorske dejavnosti in ladjedelstvo v severozahodni Istri ter ladijsko modelarstvo, prek katerega se v krajih ob morju ohranja tradicija lesenega ladjedelstva. Razstavljenih je 35 ladijskih modelov lesenih jadrnic in tradicionalnih plovil. Izvirno fotografsko gradivo dopolnjuje prikaz sredozemske pomorske kulturne dediščine.
http://www.pomorskimuzej.si/sl/razstavisce-izola |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 09 Dec 2018 00:33 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
OPN
Novi izolski prostorski načrt omejuje večstanovanjsko gradnjo
Izolska občina je po 12 letih priprav kot prva med obalnimi občinami sprejela osnutek občinskega prostorskega načrta. Ta dvestometrski obalni pas namenja izključno turizmu in omejuje večstanovanjsko gradnjo.
Občinski svet je obravnaval in sprejel dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta krovnega prostorskega akta v prvi obravnavi. Razlogi za pripravo OPN so starost obstoječih prostorskih sestavin družbenih planov ter spremenjen družbeni, ekonomski in pravni sistem. “S tem se daje nove možnosti občini za trajnostni prostorski razvoj ter možnosti sanacije degradiranih ali danes ne optimalno izkoriščenih in urejenih območij. Odločilna je prav lega ob morju in s tem povezane priložnosti in izzivi,« je poudaril Marko Starman, vodja Urada za prostor in nepremičnine. OPN določa območja in usmeritve, ki so pomembna za razvoj občine, poleg tega obravnava tudi številne vloge posameznih pobudnikov za spremembe pogojev gradnje ter razvojne pobude na posameznih zemljiščih. Krovni prostorski dokument bo nadomestil obstoječa družbena plana Občine Izola iz leta 1986 in ukinil prostorske ureditvene pogoje, ki jih bodo nadomestili prostorski izvedbeni pogoji.
https://www.dnevnik.si/1042832604
https://www.delo.si/novice/slovenija/izola-bi-z-otokom-poletela-69456.html
http://www.izola.info/doc/Odlok_OPN_osnutek.pdf
http://izola.si/medijsko-sredisce/novice/obcinski-prostorski-nacrt-odpira-moznosti-za-trajnostni-prostorski-razvoj/
https://www.regionalobala.si/novica/kaksna-bo-izola-leta-2020
https://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx
42.054 m2
DUTB ZBIRA PONUDBE ZA 42.000 KVADRATOV OB MORSKI OBALI: Izbran bo tisti, ki bo ponudil največ
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je v torek objavila vabilo k oddaji nezavezujočih ponudb za nakup dobrih 42.000 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč nekdanje Ladjedelnice Izola. Rok za sprejem nezavezujočih ponudb se bo iztekel 15. januarja. DUTB je pred leti za to območje neposredno ob morski obali skupno odštela 5,25 milijona €.
Predmet prodaje je 26 pozidanih zemljišč v skupni izmeri 42.054 kvadratnih metrov, pri čemer gre v naravi za starejše ladjedelniške in industrijske objekte, primerne za rušenje, ki so v celoti v lasti DUTB. Zemljišča so poleg tega lahko dostopna in komunalno opremljena, so zapisali v vabilu k oddaji ponudb.
Kriterij za izbiro ponudnika bo ponujena najvišja cena. Če bo več ponudnikov ponudilo podobno najvišjo ceno, se lahko izvedejo individualna ali skupna pogajanja, lahko pa se izvede drug prodajni postopek kot npr. zavezujoče zbiranje ponudb. DUTB si ob tem pridržuje pravico, da izvede dodatna pogajanja ali da ne izbere nobenega ponudnika.
DUTB je med prednostmi nepremičnine na svoji spletni strani izpostavila lego neposredno ob morski obali in le 500 metrov od starega mestnega jedra.
"Elitno zemljišče na izolski obali" pa naj bi bilo tudi idealno za razvoj celoletnih turističnih kapacitet. Kot so navedli na DUTB, je območje z novim predlogom občinskega prostorskega načrta (OPN) opredeljeno za celoletno turistično dejavnost. Izdelan je tudi projekt, ki predvideva izgradnjo turističnega resorta z družinskih hotelom ter notranjim in zunanjim vodnim kompleksom oz. vodnim parkom s kapaciteto 1000 obiskovalcev, ki bo odprt tudi za dnevne obiske javnosti. Projekt predvideva tudi izgradnjo javne promenade ob obali ter obodno in podzemno parkiranje.
"Veliko območje tik ob obali je eno izmed največjih potencialnih razvojnih točk mesta. Nahaja se v neposredni bližini mestnega središča Izole, tik ob javni promenadi in kolesarski stezi, ki bo v prihodnosti brez prekinitev povezovala vse slovenske obmorske občine," so še zapisali na slabi banki.
Ob tem velja opozoriti, da je izolski občinski svet julija letos v prvem branju resda sprejel osnutek OPN, a kot je pred časom za STA priznal vodja urada za prostor in nepremičnine Marko Starman, bi načrt lahko po optimističnem scenariju dokončno sprejeli v letu in pol do dveh letih.
DUTB je za območje ladjedelnice skupno odštela 5,25 milijona evrov. Pred desetletjem ga je Kraški Zidar, ki je kasneje končal v stečaj, kupil za kar 40 milijonov evrov. V preteklosti se je večkrat špekuliralo o večjih turističnih naložbah v to območje. Med drugim je lobist Janez Zemljarič napovedoval vstop strateškega kupca, a iz tega ni bilo nič.
https://www.regionalobala.si/novica/dutb-zbira-ponudbe-za-42000-kvadratov-ob-morski-obali-izbran-bo-tisti-ki-bo-ponudil-najvec
BOB DNEVA
"Trenutni položaj občin je najslabši v zgodovini, a verjamem obljubam premierja, da bo bolj poskrbel za njihovo delovanje. Da se bo trend nenehnega dodajanja novih obveznosti na račun zmanjšanja naložb končal."
Alojz Kaučič, župan
https://www.vecer.com/vecerplus/bob-dneva
BOB DNEVA
"Dokler bomo nadaljevali segrevanje ozračja, bodo naraščali stroški prilagoditev in odpravljanja škode. Edina izbira, ki jo imamo, je, kdaj in za kaj bomo plačali račun, ki nam ga izstavljajo podnebne spremembe."
Aljoša Slameršak, klimatolog
https://www.vecer.com/vecerplus/bob-dneva |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 03 Jan 2019 17:29 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
AERODROM PORTOROŽ
Začetek dejavnosti: 27.09.1962
Dolžina in širina: 1200 metrov x 30 metrov
Osnovni kapital: 4.110.300,00 €
KOSTIĆ VEČINSKI LASTNIK AERODROMA PORTOROŽ: Njegovi Hoteli Palace Portorož kupili delež Luke Koper
Družba Hotel Palace Portorož, ki jo obvladuje srbski poslovnež Miodrag Kostić, je nedavno kupila 15-odstotni delež Luke Koper v Aerodromu Portorož in s tem postala tudi večinski lastnik podjetja, ki upravlja s tamkajšnjim letališčem, izhaja iz objave na straneh Ajpesa. Kostić je v lastništvo Aerodroma Portorož vstopil leta 2017.
Tedaj je srbski poslovnež prek družbe Hotel Palace Portorož od Fraporta Slovenija kupil 30,5-odstotni delež Aerodroma Portorož, februarja lani pa je s pridobitvijo dela Istrabenzovega deleža svoj delež povečal na 38,2 odstotka.
Kot izhaja iz objave na Ajpesu, je Okrožno sodišče v Kopru nedavno potrdilo vpis lastniških sprememb v aerodromu, in sicer prenos 15,2-odstotnega deleža Luke Koper na družbo Hotel Palace Portorož na podlagi pogodbe o prodaji omenjenega deleža. S tem je Kostić prek omenjenega podjetja prišel do nekaj več kot 53-odstotnega deleža v aerodromu. Preostala družbenika sta piranska občina s 36,2-odstotnim deležem in družba CPK z 10,25-odstotnim deležem.
Prvi mož srbske MK Grupe Kostić je zadnja leta močno prisoten na slovenski obali. Po prevzemu Hotela Kempinski in deleža v Aerodromu Portorož se je sicer neuspešno zanimal tudi za nakup Marine Portorož. Zato pa je v preteklem letu uspešno kljuboval Savinim poskusom po prevzemu deleža, ki ga ima prek Gorenjske banke v Hotelih Bernardin. Kostiću je uspelo preseči desetodstotni delež v družbi, s čimer ga glavni delničar v prihodnje ne bo mogel iztisniti iz lastništva.
https://www.portoroz-airport.si/
https://www.portoroz-airport.si/si/o-nas/zgodovina/
https://www.portoroz-airport.si/si/o-nas/osebna-izkaznica/osebna-izkaznica
https://www.portoroz-airport.si/si/o-nas/o-letaliscu/letalisce
http://www.vzmd.si/novice/mediji-o-vzmd/imenovanje-roberta-kranjca-za-direktorja-aerodroma-portoroz
https://siol.net/posel-danes/novice/aerodrom-ljubljana-istrabenz-in-luka-prodajajo-61-odstotkov-aerodroma-portoroz-163091
https://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/aerodrom-portoroz-bo-imel-dva-lastnika.html
https://www.fraport-slovenija.si/sl/vlagatelji/delnica-aelg/temeljni-podatki/
https://www.sloveniacontrol.si/
https://www.finance.si/8943109/Miodrag-Kostic-med-prazniki-postal-vecinski-lastnik-portoroskega-letalisca
https://www.primorske.si/primorska/istra/kosticu-vecinski-delez-portoroskega-letalisca
https://www.dnevnik.si/1042855771
https://www.regionalobala.si/novica/kostic-vecinski-lastnik-aerodroma-portoroz-njegovi-hoteli-palace-portoroz-kupili-delez-luke-koper |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2971
|
| Objavljeno: 05 Jan 2019 18:46 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
POMORSKI PROSTORSKI NAČRT
MISEL DNEVA
“Ne morejo birokratske pisarne v Ljubljani pripravljati pomorski prostorski načrt, če ne vedo, da imamo v priobalnem pasu poleg luško pretovorne dejavnosti tudi zdravstveno-zdraviliško dejavnost.”
Gregor Strmčnik, ankaranski župan
Sobota, 5.januar 2019
www.primorske.si |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
