Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sre Dec 17, 2008 3:09 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DATALAB d.d. in BORZA

/13/...prav tako kot je zanimiva kotacija na borzi, je nedvomno zanimiv tudi umik delnic, bodisi začasno ali pa stalno: Shocked

Delnice Datalaba ob neuspešni dokapitalizaciji z borze

Predsednik uprave podjetja Datalab Tehnologije Andrej Mertelj je nadzornemu svetu in delničarjem predlagal, naj bi delnice v primeru neuspešne dokapitalizacije umaknili z borze.
"Zaradi zaostrenega položaja na svetovnih finančnih trgih še najmanj dve leti ne moremo pričakovati pozitivnega vlagateljskega razpoloženja in drugih prednosti javne družbe, zaradi česar je težko upravičiti dodatne stroške in upočasnjevanje vsakodnevnega poslovanja, ki jih prinaša kotacija," je utemeljil.
V samo petih mesecih kotacije na Ljubljanski borzi je bilo z delnicami Datalaba opravljenih le nekaj deset poslov. Njihova skupna vrednost ni dosegla niti 50.000 evrov.
Tako ni presenetljivo, da se lastništvo podjetja od uvrstitve na borzo praktično ni spremenilo. Čeprav so se lastniki takrat dogovorili, da bodo v obdobju enega leta prodali od štiri do 30 odstotkov svojih delnic, pa je od večjih delničarjev le Mertelj odsvojil nekaj sto delnic.
"Ko smo pred dvema letoma začeli proces uvrščanja podjetja na borzo, je bilo v tedanjih razmerah nespametno opustiti priložnosti, ki jih je prinašala prejšnja poslovna paradigma," je prvi mož Datalaba upravičil uvrstitev na borzo. Na včerajšnji seji je nadzorni svet sprejel odstop svojega člana Tomaža Teyrovskega.
Namesto njega bo funkcijo nadzornika opravljal Tone Černe. Strinjali so se še s predlagano reorganizacijo družbe ter povečanjem vlaganj v prodajo, podporo in stik z uporabniki.
Nedavno je podjetje znižalo napovedi za prihodnje leto. Prihodki bodo tako višji le za slabo polovico (prej za 72 odstotkov), denarni tok iz poslovanja pa se bo povečal za zgolj 156 odstotkov (prej 3460 odstotkov).
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042230254

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Dec 19, 2008 2:33 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

BORIS PAHOR - IME LETA 2008 - NOBELOVEC?

/13/...ponosni in neuklonljivi zamejski pisatelj, ki je navdih po vsem svetu, vedno bolj popularen pa je tudi v sami Italiji, kjer ga vabijo na raznorazne okrogle mize in šole ter fakultete, med mlade, med katerimi je najraje: Laughing

Ime leta 2008 je Boris Pahor

Boris Pahor je večkrat kandidiral za Nobelovo nagrado. Na današnji zaključni prireditvi za Ime leta 2008, ki ga je šestič organiziral Val 202, smo dobili zmagovalca, ki je najbolj zaznamoval leto, ki se izteka. To je Boris Pahor, tržaški pisatelj, ki je znova potrdil, da je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji.
Slovenski pisatelj iz Trsta, ki je zadnje leto druge svetovne vojne preživel v treh nacističnih koncentracijskih taboriščih, je po vojni zagovarjal potrebo po slovenski demokratični državi. Njegova literarna dela so priznana v Franciji, Nemčiji, ZDA, pa tudi v Španiji in na Finskem.
Najbolj znan zapis je Nekropola, novela o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof. Petindevetdesetletni pisatelj je za svoj roman Nekropola 8. novembra v Neaplju prejel tudi ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji.
Boris Pahor je večkrat kandidiral za Nobelovo nagrado.
Leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje.
Sicer pa so bili med mesečnimi finalisti za Ime leta, ki so jih izglasovali poslušalci Vala 202, Bojan Šrot, Boris Pahor, Sara Isakovič, Slavko Bobovnik, Matjaž Zupan, Matej Rovšek, Janez Janša, Žiga Kovačič, Gregor Virant, Tone Pavček, Tomaž Razingar in Peter Mankoč. Zmagovalca so izglasovali finalisti sami.
http://www.vecer.com/clanek2008121805390173

/13/...večkratnemu nominirancu za NOBELOVO NAGRADO za literaturo se nasmiha tokrat še ena: Laughing

B. Pahor predlagan za Nobelovo nagrado
Poklon zamejskemu pisatelju Borisu Pahorju, enemu naših najvidnejših pisateljev, akademiku, Prešernovemu nagrajencu, vitezu legije časti in večkratnemu nominirancu za Nobelovo nagrado za literaturo, se tokrat morda vendarle nasmiha sreča pri pridobitvi tega prestižnega naziva. Tržaški pisatelj in publicist Boris Pahor, ki je svojim več kot 30 knjigam pred kratkim dodal še avtobiografijo Moje suhote, je letos kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo.
Univerza v Ljubljani , ki je Pahorju lani ob koncu leta podelila častni doktorat, je na predlog filozofske fakultete zanj vložila kandidaturo za Nobelovo nagrado za literaturo.
Med literaturo in politiko Urednik zbirke Beletrina pri Študentski založbi Mitja Čander, kjer je pred kratkim izšla Pahorjeva avtobiografska knjiga Moje suhote, je pojasnil, kakšne so tokratne Pahorjeve možnosti za Nobelovo nagrado: "Gre za evropsko prepoznavnega avtorja, ki izdaja knjige pri resnih založbah in se udeležuje različnih relevantnih debat po Evropi. To je prvi pogoj za kandidaturo, vendar je pri izboru za Nobelovo nagrado vedno v igri več dejavnikov. Nikoli ne gre le za kakovost literarnega dela, temveč tudi za politično odločitev švedske akademije. Nagrado v glavnem dobivajo pisatelji, ki so angažirani."
Nobelova nagrada za literaturo bi občutno povečala naklado Pahorjevih del. Boris Pahor, ki je lani dopolnil 95 let, kot angažiran pisatelj ustreza vsem merilom švedske akademije, največja ovira pa je v tem, da je nagrado leta 2002 dobil madžarski pisatelj Imre Kertész, ki piše o podobnih stvareh kot Pahor in s katerim sta se pred kratkim tudi srečala v nabito polnem pariškem gledališču Odéon. "Vprašanje je, ali bo švedska akademija v nekaj letih dala že drugič nagrado pričevalcu nacističnih grozot. Ni pa izključeno, saj je Pahor zelo resen kandidat," meni Čander. Zmaga za slovensko literaturo Kot pravi naš sogovornik, bi bila Nobelova nagrada za slovensko literaturo velika zmaga, ker bi se njena prepoznavnost s tem izrazito povečala.
Trenutno je v svetu slabo prepoznavna, vsaka taka velika nagrada pa bi ogromno naredila tudi za druge avtorje, ne le za lavreata. Za literaturo nekdanjega enfant terribla, ki je bil velik kritik vseh ideologij, se je slovenski prostor začel zanimati šele v zadnjih 15 letih, ko je pričevanjska pripoved postala čedalje bolj pomembna.
"Nobelova nagrada bi povečala naklado Pahorjevih del, prišlo bi tudi do ponatisov tistih knjig, ki jih trenutno ni v prodaji. Na splošno bi zanimanje po svetu in pri nas zanje zelo naraslo," pravi Čander. Pri Študentski založbi imajo s prodajo nobelovcev različne izkušnje: Jelinekove so denimo prodali trikrat več kot Kertésza.

Nekropola je šla za med
V Založbi Mladinska knjiga predvidevajo, da bi ob Nobelovi nagradi nedvomno prišlo do zanimanja, ki mu še nismo bili priča. Že dela Borisa Pahorja in njegova pojavnost v medijih tudi brez Nobelove nagrade prinašajo precej višje naklade in prodajo kot tujim nobelovcem. Veliko pa k prodaji knjig pripomoreta tudi aktualnost in mednarodna uspešnost Pahorja. V zadnjem letu so kar dvakrat ponatisnili njegovo najbolj znano delo Nekropola. Prodali so jo že v več kot štiri tisoč izvodih, kar knjigo uvršča med največje uspešnice minulega leta, Pahorja pa povzdiguje v sam vrh najbolj branih avtorjev. Kolikšne so možnosti Borisa Pahorja za Nobelovo nagrado za literaturo?
Andreja Kocijančič, rektorica Univerze v Ljubljani:
"Če ne bi verjeli, da ima velike možnosti, ne bi šli v prijavo. Z našim predlogom izkazujemo prepričanje, da si njegovo delo zasluži svetovno pozornost in Nobelovo nagrado.
" Mitja Čander, urednik Študentske založbe:
"Boris Pahor ima vse možnosti za Nobelovo nagrado, saj gre za evropsko prepoznavnega avtorja, ki izdaja knjige pri resnih založbah in se udeležuje relevantnih debat po Evropi."

Številke in ljudje
Milijon evrov za Nobelovo nagrado
* Boris Pahor je leta 1992 dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
* Leta 2000 je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode.
* Septembra 2007 je prejel red legije časti, najvišje civilno odlikovanje, ki ga podeljuje francoski predsednik.
* Lani decembra mu je univerza v Ljubljani podelila častni doktorat.
* Pred kratkim je postal osebnost Primorske za leto 2008.
* Od leta 1901 je Nobelovo nagrado za literaturo prejelo 105 književnikov, med njimi je 11 žensk.
* Vrednost Nobelove nagrade za literaturo znaša 10 milijonov švedskih kron, kar je trenutno nekaj manj kot milijon evrov.
http://www.finance.si/236010 http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042241497

***** ISKRENE ČESTITKE *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Feb 02, 2009 5:08 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Dec 21, 2008 9:05 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

13 POKLICEV

/13/...tudi v krizi se najde privlačne poklice: Laughing

1.RAČUNOVODSTVO
Slabi časi povečajo težnjo podjetij in posameznikov, do bolj racionalne porabe vsakega evra. Računovodje in finančni svetovalci imajo tukaj veliko priložnosti.
2.IZOBRAŽEVANJE
Kljub težkim časom, se izdatki za izobraževanje naj ne bi zmanjšali. Zaradi težav pri iskanju nove zaposlitve pa bodo tisti, ki so morali zaradi krize na cesto, poiskali dodatno izobraževanje.
3.ZABAVA
Zabavna industrija je bila na višku v veliki depresiji. Velika verjetnost je, da bo tokrat enako. Ljudje si v težkih časih želijo oddiha, na voljo pa imajo tudi več časa. Filmska, športna, industrija video iger in druga umetnostna področja lahko bolj mirno spijo.
4.PRIPOMOČKI
Izdelovalci raznoraznih pripomočkov. Tudi v najtežjih časih se pripomočki zvijajo in kvarijo.
5.POPRAVLJAVCI
Mojstri na vseh področjih. Doma, v garaži, v trgovinah, v podjetjih in tovarnah je pravilo isto, ne kupuj novega, temveč popravi staro.
6.ENERGETIKA
Kljub naporom prehoda na obnovljive vire energije in zeleno pridobivanje elektrike, je pričakovati, da bo jedrska industrija v naslednjih desetih letih ustvarila največ delovnih mest.
7.ZDRAVSTVO
Ob nenehnem primanjkovanju zdravnikov in medicinskih sester bo tako tudi v recesiji.
8.OSKRBA ZA OSTARELE
Populacija se nenehno stara, kar povečuje potrebo po oskrbi ostarelih. Tako doma, kot s ponudbo domov za ostarele.
9.PREGON KRIMINALA
V težkih časih kriminal ne oslabi, prej se poveča. Potrebe po policistih in tožilcih so zato večje.
10.XXX
Sex industrija se dobro znajde tako v dobrih, kot tudi v slabih časih.
11.DUHOVŠČINA
Ljudje se v težkih časih zatečejo k najrazličnejšim duhovnim podpornikom.
12.IZTERJAVA
Izterjava dolgov in odkupovanje dolgov bo v recesiji bolj aktivno.
13.DRŽAVNO DELO
Državniško delo je bolj varno in običajno manj stresno, od zaposlitve v privatnem sektorju. Ravno pravšnjo za čas krize.
http://www.mojevro.si/232370/13_poklicev_za_te%BEke_%E8ase

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Dec 23, 2008 2:23 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PECIVO d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...take občutke smo že doživljali in ob tem tudi dušebrižnost države in za to postavljenih nadzornih institucij, ki bi morale zaščititi male delničarje, a jim očitno za to ni mar: Razz

Mali delničarji Peciva napovedali izpodbojno tožbo
Delničarji družbe Pecivo, ki je od letošnjega januarja v večinski, več kot 80-odstotni lasti ajdovskega Mlinotesta, so na včerajšnji skupščini soglasno izglasovali predlagane sklepe uprave družbe.
Podprli so predlog nadzornega sveta in sedanjega direktorja Danila Kobala, da se upravi in nadzornemu svetu Peciva za poslovno leto 2007, ko je družbo še vodil Stojan Križaj, ne podeli razrešnice, prav tako so soglašali s predlogom, da se med delničarje razdeli le slaba dva odstotka bilančnega dobička iz minulih let.
Lastniki navadnih delnic bodo tako za delnico prejeli tri evre, lastniki prednostnih delnic (ki nimajo glasovalnih pravic) pa le 0,39 evra na delnico.
Slednje za njihovih 23 lastnikov, ki delnic niso želeli prodati Mlinotestu, pomeni borih nekaj evrov, zato so že napovedali izpodbojno tožbo.
Ne strinjajo se s sprejeto delitvijo dobička in zahtevajo spremembo statuta, ki bi tudi njim omogočila glasovalno pravico.
Prepričani so, da jim ta pripada, zato svoj prav že iščejo tudi na sodišču. Mali delničarji, upokojeni delavci Peciva, kjer so bili nekateri zaposleni po 40 in več let, so prepričani, da jih je vodstvo družbe pustilo na cedilu, da so kupovali delnice za mirno starost, zdaj pa jim zanje ponujajo le okoli 155 evrov. Sami bi želeli doseči vsaj 40 odstotkov višjo ceno. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042231931

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pon Jan 05, 2009 10:45 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...tudi v Ljubljanskih kinematografih, ni odnos do malih delničarjev, nič kaj drugačen, kot v večini slovenskih podjetjih: Crying or Very sad

Iztisnitev malih delničarjev Ljubljanskih kinematografov Podjetje Zabavna znanost (posredno v lasti Koloseja in njegovega predsednika uprave Sergeja Racmana) je na zadnji skupščini Ljubljanskih kinematografov iz lastništva iztisnilo male delničarje.
Ti bodo kot denarno odpravnino prejeli 11,2 evra za delnico, za preostalih 3,4 odstotka delnic, ki jih še ni imelo v lasti, pa bo podjetje odštelo 146.600 evrov.
Predpostavka za določitev višine odpravnine je bila cenitev družbe, ki jo je opravilo podjetje De Jure (lani vsega 27.000 evrov prihodkov). Pri tem so upoštevali predvsem likvidacijsko vrednost sredstev Ljubljanskih kinematografov, saj družba že več let izkazuje izgubo, vrednost podjetja po metodi diskontiranih denarnih tokov pa je nič.
Ljubljanski kinematografi, ki se ukvarjajo večinoma z distribucijo filmov, so lani ustvarili le 336.000 evrov prihodkov, ob tem pa 130.000 evrov izgube. Skupščina je odločala tudi o zamenjavi nadzornega sveta in spremembi statuta, kjer pa je največji delničar podal in izglasoval nasprotna predloga. Dosedanji nadzorniki - Mirjana Koporčić Veljić, Andrejka Pirhler in Mitja Amon - so podali odstopne izjave, najverjetneje zaradi nedavnega izstopa KD Group (prej KD Holding) iz lastništva družbe.
Prvotno sta bila za člana nadzornega sveta predlagana Igor Stanković in Siniša Blažević, a je glavni delničar tja namesto njiju imenoval Zorana Hrovatina in Radoslava Tomiča
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042232654

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pon Jan 05, 2009 10:54 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

DINOS d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...tukaj je še en primer več, kako malim delničarjem s prepoznim prejemom pismenega obvestila družbe, odrekajo pravico do pritožbe, da ob tem ne govorimo o doseženi premajhni iztisnitveni ceni delnice: Idea

DINOS – Poziv iztisnjenim delničarjem

Junija 2008 je potekala skupščina družbe Dinos, d.d., ki je, na predlog glavnega delničarja Euro trend, d.o.o., odločila o iztisnitvi manjšinskih delničarjev z denarno odpravnino 180 € za delnico. Številni delničarji so za to izvedeli šele s pisnim obvestilom, ki so ga prejeli konec avgusta, ko so vsi roki za pritožbo že potekli.
Na VZMD se je obrnilo nekaj dotedanjih delničarjev družbe Dinos, in sicer z opozorilom, da je iztisnitvena cena le blizu tretjine knjigovodske vrednosti in da se jim nikakor ne zdi poštena.
Zato je VZMD s pravnimi strokovnjaki pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani sprožil postopek sodnega preizkusa denarne odpravnine ter včeraj pozval vse – zdaj že bivše - male delničarje, da se pridružijo sporazumu, ki bi jim omogočil podlago za pogajanja o dodatni denarni odpravnini, ki naj bi se približala pošteni vrednosti za njihove povečini že izplačane delnice.
Na tem mestu VZMD opozarja, da gre v primeru Dinosa za tipičen primer tihega razlaščanja, ki se mu je moč upreti zgolj z boljšo obveščenostjo delničarjev.
Prav zato lahko odslej vsi delničarji družb, ki so registrirane v Republiki Sloveniji, sklice skupščin spremljate tudi na spletni strani VZMD: www.vzmd.si, in sicer pod zavihkom Sklici skupščin. -

30.12.2008

16. junija 2008 je bila 11. seja skupščine Dinos, d.d., ki je odločila o iztisnitvi manjšinskih delničarjev na predlog glavnega delničarja Euro trend, d.o.o., ki je bil na dan skupščine lastnik 54.628 delnic oz. 92,56 % deleža družbe Dinos.
Na skupščini je bil tako izglasovan sklep, da znaša pravična denarna odpravnina 180,00 € za 1 delnico družbe. Sklep je bil vpisan v sodni register in KDD - Centralna klirinško depotna družba, d.d., je 4. julija na glavnega delničarja prenesla vse preostale delnice.
Številni delničarji so šele s pisnim obvestilom, ki so ga prejeli konec avgusta 2008, ko so potekli vsi roki za pritožbo, izvedeli, da so bili iz družbe iztisnjeni, in kar nekaj dotedanjih delničarjev družbe Dinos se je na VZMD obrnilo z opozorilom, da je iztisnitvena cena oz. »denarna odpravnina« le blizu tretjine knjigovodske vrednosti in da se jim nikakor ne zdi poštena.
Zato so v VZMD pristopili k intenzivnemu iskanju možnosti za morebitni sodni postopek in v sodelovanju s strokovno odvetniško ekipo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pravočasno (glavni delničar to sicer izpodbija) sprožili postopek sodnega preizkusa denarne odpravnine.
Cilj sedanje vodstvene ekipe Dinosa je bil iztisniti oz. razlastiti male delničarje po neprimerno nizki ceni.
Zato so se v VZMD skupaj z odvetniško pisarno, cenilci in z malimi delničarji, ki so se na njih obrnili, včeraj s pismom povabili vseh 124 bivših malih delničarjev, da se pridružijo sporazumu, ki jim omogoča podlago za pogajanja o dodatni denarni odpravnini, ki naj bi se približala pošteni vrednosti za njihove povečini že izplačane delnice.
Na tem mestu VZMD znova opozarja, da, kakor v primeru Dinosa, tudi v številnih drugih primerih delničarji pogosto za ultimativni poseg v njihovo lastnino in premoženje izvedo šele, ko roki za pritožbe že potečejo. Prav zato lahko odslej vsi delničarji družb, ki so registrirane v Republiki Sloveniji, aktualne (pa tudi pretekle) sklice skupščin spremljate na njihovi spletni strani: www.vzmd.si, in sicer pod zavihkom Sklici skupščin. http://www.mali-delnicarji.si/?news=326&lang=slo

/13/...77 malih delničarjev je s pomočjo VZMD vložilo svoje predloge za sodno preveritev ustreznosti denarnega nadomestila:

DINOS – iztisnitev malih delničarjev pred sodiščem

V zakonskem roku je 77 od 124 bivših malih delničarjev Dinos, d.d., na podlagi poziva VZMD in v sodelovanju s strokovno odvetniško ekipo, vložilo svoje predloge za sodno preveritev ustreznosti denarnega nadomestila, ki ga je iztisnjenim delničarjem Dinosa ponudil glavni delničar. Cilj sedanje vodstvene ekipe Dinosa je bil namreč iztisniti oz. razlastiti male delničarje po neprimerno nizki ceni, zato so v VZMD skupaj z odvetniško pisarno, cenilci in z malimi delničarji, ki so se na njih obrnili, vse bivše male delničarje povabili, da se pridružijo sporazumu, ki - poleg udeležbe v postopku - omogoča podlago za pogajanja o dodatni denarni odpravnini, ki naj bi se približala pošteni ceni za njihove povečini že izplačane delnice. -

22.01.2009

16. junija 2008 je bila 11. seja skupščine Dinos, d.d., ki je odločila o iztisnitvi manjšinskih delničarjev na predlog glavnega delničarja Euro trend, d.o.o., ki je bil na dan skupščine lastnik 54.628 delnic oz. 92,56 % deleža družbe Dinos.
Na skupščini je bil tako izglasovan sklep, da znaša pravična denarna odpravnina 180,00 € za 1 delnico družbe. Sklep je bil vpisan v sodni register in KDD - Centralna klirinško depotna družba, d.d., je 4. julija na glavnega delničarja prenesla vse preostale delnice.
Številni delničarji so šele s pisnim obvestilom, ki so ga prejeli konec avgusta 2008, ko so potekli vsi roki za pritožbo, izvedeli, da so bili iz družbe iztisnjeni in kar nekaj dotedanjih delničarjev družbe Dinos se je na VZMD obrnilo z opozorilom, da je iztisnitvena cena oz. »denarna odpravnina« le blizu tretjine knjigovodske vrednosti in da se jim nikakor ne zdi poštena.
Zato so v VZMD pristopili k intenzivnemu iskanju možnosti za morebitni sodni postopek in v sodelovanju s strokovno odvetniško ekipo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pravočasno (glavni delničar to sicer izpodbija) sprožili postopek sodnega preizkusa denarne odpravnine. Sicer VZMD razpolaga z informacijami, da naj bi glavni delničar v zadnjem času (od začetka decembra 2008) pričel z odsvajanjem delnic družbe, kar bi lahko pomenilo tudi, da namerava odsvojiti premoženje družbe, kar bi lahko imelo za posledico, da iztisnjeni mali delničarji ob zaključku postopka preveritve denarne odpravnine ne bi uspeli doseči izplačila od glavnega delničarja. Zato VZMD pripravlja aktivnosti tudi v smeri sprožitve sodnih ukrepov glede tozadevnega zavarovanja interesa bivših malih delničarjev Dinosa.
http://www.mali-delnicarji.si/?news=334&lang=slo
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Jan 26, 2009 4:48 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Jan 08, 2009 10:47 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

ADOLF MERCKLE - št.94

/13/...kako lahko tudi najbogatejši omagajo: Embarassed

Banke bodo rešile del podjetji nemškega milijarderja, ki je storil samomor Dva dni po samomoru nemškega milijarderja Adolfa Merckleja, so se banke odločile, da bodo rešile njegova podjetja, ki so se zaradi finančne krize znašla v nezavidljivem položaju.
74-letnik se je vrgel pod vlak, ki ga je nato nekaj metrov vlekel za sabo, so sporočili policisti. Mercklejeva družina je sporočila, da je milijarderja v obup spravila finančna kriza.
Dva dni po samomoru nemškega milijarderja Adolfa Merckleja, so se banke odločile, da bodo rešile njegova podjetja, ki so se zaradi finančne krize znašla v nezavidljivem položaju.
Mercklejeva skupina podjetji VEM Group je sporočila, da je sklenila dogovor z nemškimi bankami. Slednje bodo pomagale rešiti cementarno HeidelbergCement in del deleža v farmacevtskem podjetju Ratiopharm, ki pa ga bodo po dogovoru prodali.
„Menedžment bo storil vse, da bo zaščitil interese delavcev med prodajo,“ je dejal direktor Ratipharma Oliver Windholz.
Merckle je bil po poročanju revije Forbes 94. najbogatejši človek na svetu, njegovo premoženje pa je bilo ocenjeno na devet milijard evrov.
Peti najbogatejši Nemec je jeseni s špekulacijami z delnicami Volkswagna izgubil milijardo evrov, zvezna država Baden-Württemberg pa je zavrnila njegovo prošnjo za finančno pomoč.
„Finančne težave, v katere so zabredla njegova podjetja in svetovna finančna ter nezmožnost, da bi denarne težave rešil sam, so poslovnega moškega spravile na kolena,“ je zapisala njegova družina.
Nemški železničarji so Merklejevo truplo našli okoli sedme ure zvečer, njegova družina pa je prijavila njegovo izginotje že nekaj ur prej, ko je odšel od doma in se ni vrnil nazaj. Preiskovalci trenutno opravljajo DNK analizo, s katero bodo potrdili identiteto najdenega trupla. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042234939 http://www.vecer.com/clanek2009010605394356

/13/...reševanje imperija se je začelo: Embarassed

Adolf Merckle - poslovni imperij gre na kose

Razkosanje poslovnega imperija Adolfa Merckleja, ki se je v ponedeljek vrgel pod vlak, se je že pričelo Poslovni imperij VEM Adolfa Merckleja, prvega milijarderja, ki ga je finančna kriza pognala v samomor [+], so upniki že pričeli razprodajati, poroča FT. Kot prvi je že v sredo šel na trg ravno proizvajalec generičnih zdravil Ratiopharm. Podjetje, ki je bilo Merckleju od vseh najljubše.
Dolgovi so bili preveliko breme Holding VEM namreč dolguje okrog pet milijard evrov. Nezmožnost obvladati situacijo, ki je nastala predvsem zaradi pretirane zadolženosti in posledične nezmožnosti sanacije dolgov in še izguba nekaj sto milijonov evrov s »shortanjem« delnic Volkswagna, sta po besedah Mercklejeve družine razloga, ki sta poslovneža potisnil čez rob.
O razlogih za samomor smo podrobneje pisali tukaj [+]. Merckle je uspel pridobiti premostitveno posojilo, ki pa ima ostre pogoje Z direktorskega mesta v VEM bo moral odstopiti Mercklejev sin. Odstop je bil pogoj za pridobitev 400 milijonov evrov premostitvenega posojila, za katerega si je preminuli Merckle prizadeval zadnja dva meseca svojega življenja. Posojilo bo holdingu omogočilo kratkoročno likvidnost, ki bo omogočila prestrukturiranje.
V nasprotnem primeru bi se najbrž zgodila hitra razprodaja, s katero bi banke upnice več izgubile kot pa pridobile. Zaradi zadolženosti in krize, pa po prestrukturiranju najbrž ne bo ostalo dosti. Kljub temu v VEM zanikajo, da bi za poplačilo posojil razmišljali o prodaji še kakšnega drugega podjetja.
http://www.finance.si/234479/Adolf_Merckle_poslovni_imperij_gre_na_kose
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Jan 09, 2009 11:43 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 03 Mar 2011 22:51; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Ned Feb 01, 2009 8:09 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 38

PRVA OSEBNA ZAVAROVALNICA d.d. & DINERS CLUB

/13/...ob že zapisani akciji na strani 31 je v teku do 28. februarja tudi akcija za vse zavarovance Prve Osebne Zavarovalnice oz. časovno omejena ponudba z brezplačno članarino za eno leto in pridobitvijo 500 nagradnih točk Prve osebne zavarovalnice in Diners cluba ob seveda izpolnjeni pristopnici z vsemi podatki, ki so opisani spodaj, ki so pri meni že drugič vzbudile zelo mešane in mejne občutke: Shocked

*** Z enim podpisom dobite vse! INFO 080 1345

1.Plačevanje življenjskega zavarovanja na obroke, te pa boste lahko skupaj z drugimi stroški plačevali prek mesečnega računa Diners Cluba 2.Za četrtino (25%) nižjo vstopno provizijo pri plačilu naložbenega življenjskega zavarovanja PRVA POTEZA pri Prvi osebni zavarovalnici 3.Nakup na 19 tisoč prodajnih mest v Sloveniji in več kot 14 milijonov prodajnih mest po svetu
4.Nakup na do 12 obrokov brez obresti na 6.050 prodajnih mestih po vsej Sloveniji in to brez dodatnih dokazil
5.Limit po vaši meri
6.Brezplačen dostop do različnih spletnih storitev
7.Popoln nadzor nad poslovanjem s kartico Diners Club, prejemanje varnostnega SMS-sporočila takoj po opravljenem nakupu
8.Prejemanje brezplačne publikacije Diners Club Magacin petkrat na leto 9.Brezplačen vstop v več kot 102 letališka salona po svetu
10.Posebne popusta in ugodnosti, namenjene le članom Diners Cluba 11.Nagradni program, ki vas še dodatno nagrajuje za uporabo kartice.

PRISTOPNICA za osebno kartico DINERS CLUB: Shocked

1.OSEBNI PODATKI:
Po izpolnitvi imena in priimka,dekliškega,EMŠO,Kraja rojstva,Davčne številke,št.osebne izkaznice ali potnega lista,bivališča,hiše,stanovanja,pri starših,pri partnerju,najemnih;ulice in hišne številke,poštne številke,telefon,GSM,elektronski naslov;zakonski stan:poročen,samski,izvenzakonska,pri starših,ločen,vdovec;število družinskih članov;ali ste lastnik nepremičnine,katerih:predvidene vsote porabe;imetništvo drugih kartic;izbira datuma plačila računa in kam jih pošiljati.
2.PODATKI O ZAPOSLITVI:
Vrsta zaposlitve,zaposlen v podjetju,lastnik podjetja,upokojenec,s.p.,drugo;naziv podjetja,ulica in hišna številka,poštna številka;delovno mesto;poklic;stopnja izobrazbe,skupna delovna doba;GSM,telefon,fax,elektronski naslov;če ste lastnik podjetja,ki sprejema našo kartico,navedite matično številko prodajnega mesta; 3.PLAČILO:
Plačilo mesečne obveznosti (obročnega odplačevanje zavarovanja) želim vezati neposredno preko kartice DinersClub.Da.Ne.Vpišite višino zneska. 4.PODPIS:
S podpisom potrjujem resničnost vseh navedenih podatkov ter pod materialno in kazensko odgovornostjo s podpisoma na pristopni izjavi in kartici sprejemam Pravila in pogoje za članstvo v Diners Clubu, s katerimi sem se predhodno seznanim na spletnem naslovu www.dinersclub.si oziroma na sedežu Diners Cluba. Soglašam, da mi izdajatelj omogoči revolving limit v karetem koli znesku ter ga ima izdajatelj ob morebitni zamudi pri poravnavanju mojih obveznosti pravico le-tega postopoma povečevati.Soglašam, da ima izdajatelj ob morebitni zamudi pri poravnavanju obveznega dela plačila pravico zmanjšati višino že odobrenega revolving limita. Ta pristopnica, ki jo je potrdil izdajatelj, podpisal pa jaz, skupaj s Pravili in vzorčnim izračunom v priloženi brušuri, sestavlja pogodbo med mano in izdajateljem. Sočlašam, da se moji osebni podatki prodobivajo in uporabljajo za namene in na način, določen v Pravilih in pogojih za članstvo v Diners Club oziroma v povezavi s poslovanjem z Diners Club kartico. V skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov izrecno dovoljujem in pooblaščam Diners Club za pridobitev mojih osebnih podatkov oziroma dodatne dokumentacije pri ustreznih organih, institucijah, itd. Soglašam tudi s tem, da Diners Club hrani pridobljene podatke v svojih evidencah še 10 let po prenehanju članstva oziroma po poravnavi vseh obveznosti do Diners Cluba. Soglašam, da mi Diners Club pošilja reklamno gradivo in me obvešča o novostih Diners Cluba. Strinjam se tudi s tem, da ima Diners Club pravico pristopnico zavrniti brez razlage. S podpisom pristopnice dajem izrecno pisno soglasje, da Diners Club skladno z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov, posreduje moje osebne podatke (ime, priimek, naslov, datum rojstva, telefon, GSM, e-naslov, zaposlitev, datum pristopa v Diners Club, št.Diners kartice) družbi Prva osebna zavarovalnica d.d., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana, za tele namene: izpopolnjevanje pogodbenih in zakonskih obveznosti, statistične obdelave, segmentacija kupcev, obdelave prejšnjega nakupnega ravnanja, pošiljanje ponudb, reklamnega gradiva, revij in vabil na dogodke ter telefonsko, pisno in elektronsko anketiranje. Izrecno soglašam, da lahko Prva osebna zavarovalnica d.d., zgoraj omenjene podatke obdeluje še 10 let po zadnji uporabi kartice oziroma do preklica moje pisne privolitve. Soglašam, da delniška družba Prva osebna zavarovalnica hrani pridobljene podatke v svojih evidencah še 6 let po preklicu moje pisne privolitve.Za reševanje sporov je pristojno sodišče v Ljubljani.Kraj in datum,podpis prosilca: Izpolni Diners Club;odobreno,zavrnjeno,opomba DC;

*** Glede na vse zgoraj navedeno posebej ob rubriki 3.Podpis in glede na spretno sestavljene določbe o uporabi vaših podatkov in tako integritete ob hkratni uporabi vaših potrošniških navad, je samo od vas odvisno ali se boste (pre)dali v njihove roke za nadalnjih 10 let in kljub preklicu pisne privolitve še nadaljnih 6 let in bili tudi tukaj ob vseh ponujenih verižnih ugodnostih, seveda, plen neznanske in naivne lahkotnosti izkoriščanja najbolj intimnih delov človeške osebnosti in njenega čustvenega ravnanja.
Shocked

Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Dec 02, 2009 10:21 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Feb 03, 2009 11:26 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

GEORGE € SOROS

/13/...on pa je eden tistih, ki bo menda le vedel: Shocked

Soros ne izključuje propada evra George Soros, eden izmed najbogatejših vlagateljev, ne izključuje propada skupne evropske valute zaradi gospodarske krize "Evro morda ne bo preživel te krize, stanje pa je precej hujše, kot sem sprva mislil", je v pogovoru za avstrijski časopis Der Standard izjavil George Soros.
Eden najbogatejših vlagateljev na svetu je še dejal, da se je dejansko celotni svetovni finančni sistem razpadel. "Kolaps banke Lehhman Brothers je bil točka preobrata. Pričakoval sem, da se bo kriza ustavila na robu propada, mi pa smo šli še dlje. Finančni sistem je v bistvu razpadel. Zdaj smo priključeni na aparate za umetno dihanje. Razmere te krize so daleč večje, kot sem pričakoval", je dejal Soros. Usklajevanje ukrepov naj vodita MDS in Svetovna banka "Koordinacijo protikriznih ukrepov bi morala prevzeti Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka ", je še dejal Soros.
"Potrebujemo nekakšen dogovor o izgubljenem kapitalu oziroma o razporeditvi tega bremena, v tem programu pa bi morale sodelovati vse države, sicer jih bo še več nastradalo", je dodal. "Evropska unija bi to morala narediti. Če ne bo, bi se lahko zgodilo, da evro ne bo preživel to krizo" je opozoril George Soros.
V največji nevarnosti so države srednje in vzhodne Evrope Soros tudi meni, da so najbolj na udaru države srednje in vzhodne Evrope: "V bistvu potrebujemo globalni načrt pomoči. Države na obrobju, kot so tiste v vzhodni Evropi, je kriza še posebej prizadela. Odprtost njihovih gospodarstev in bančnih sistemov bi lahko bila usodna. Na razliko od Združenih držav Amerike pa te države niso zmožne financirati lastnih paketov pomoči".

Ukrepi ameriške administracije ne bodo dovolj
Glede Združenih držav Amerike, kjer se je kriza tudi začela, pa Soros meni, da predlagani ukrepi novega predsednika Baracka Obame ne bodo zadostovali za preobrat v gospodarstvu. Po njegovem bi morali poskrbeti še za reorganizacijo hipotekarnega sistema in stabilizacijo trga nepremičnin ter za rekapitalizacijo bančnega sistema in zavarovanje posojil.
http://www.finance.si/236467

/13/...predlogi za razrešitev napetosti in začetku potrošnje so dobrodošli, vprašanje pa je komu bo najbolj uspelo in koliko delavcev bo še končalo na cestah: Shocked

Zaradi delovanja vseh teh nasprotujočih si silnic lahko pričakujemo nastanek divjih valutnih nihanj.
Ko počijo mehurčki, to pripelje do posojilnega krča, prisilne likvidacije sredstev, deflacije in uničenja premoženja, ki lahko doseže katastrofalne razsežnosti. V deflacijskem okolju lahko nakopičeni dolgovi potopijo bančni sistem in gospodarstvo pahnejo v depresijo. To je treba preprečiti za vsako ceno.
To je mogoče doseči tako, da se ustvari denar, ki deluje kot protiutež skrčenju ponudbe posojil, da se rekapitalizira bančni sistem in da se nadzorovano odpišejo dolgovi ali da se ti knjižijo na nižjo vrednost. Največji učinek je pri tem dosežen, če se ti trije postopki združijo. Za to pa je treba ubrati politiko korenitih in nekonvencionalnih ukrepov.
Če so ti ukrepi uspešni in se ponudba posojil začne povečevati, bo deflacijske pritiske zamenjal fantom inflacije in oblasti bodo morale presežek denarja v obtoku izčrpati iz gospodarstva skoraj tako hitro, kot so ga vanj načrpale.
Od teh operacij bo še bolj kot prva težka druga, in sicer v tehničnem in političnem smislu, toda druga možnost - svetovna depresija in svetovni nered - ni dopustna. Razmeram, ki so daleč od ravnotežja - svetovni deflaciji in depresiji - se ni mogoče izogniti - razen če najprej ne izzovemo njihovega nasprotja in ga za tem zmanjšamo.
Trdnost dolarja in vzrok zanjo; evru je sapa hitro pošla Prizadevanja, da bi ameriško gospodarstvo do vrha napolnili z denarjem, bodo na težave trčila na dveh frontah: pri valutnih tečajih in obrestnih merah. Dolar se je znašel pod pritiskom že zgodaj v zdajšnji finančni krizi, a se je medtem, ko se je kriza zaostrila, izdatno okrepil.
Dolarjeva trdnost ob koncu leta 2008 ni bila posledica povečane želje po posedovanju dolarjev, temveč njegove težje izposoje. Evropske in druge mednarodne banke so si nakupile veliko v dolarjih denominiranega premoženja, ki so ga financirale na medbančnem trgu; in ko je trg presahnil, so bile prisiljene kupovati dolarje. Hkrati so obrobne države imele v svojih rokah veliko v dolarjih denominiranih obveznosti, ki so jih morale odplačati, kadar jih niso zmogle revolvirati.
Zaradi delovanja vseh teh nasprotujočih si silnic lahko pričakujemo nastanek divjih valutnih nihanj. Trend se je začasno obrnil ob koncu leta 2008, ko so zvezne rezerve znižale obrestne mere na tako rekoč ničelno stopnjo in se odločile za politiko kvantitativnega sproščanja. Evro je doživel eksplozivno rast, vendar mu je sapa hitro pošla, ker je evrsko območje pridelalo lastne notranje težave.
Vsesplošni izgredi v Grčiji so opozorili na mučno razmere v južnoevropskih državah - Španiji, Italiji in Grčiji - ter na Irskem. Duh weimarske republike Obrestne mere za blagajniške zapise so se za te države zvišale, ocene njihove posojilne sposobnosti znižale in razlike med donosi njihovih državnih obveznic in donosi nemških obveznic so se povečale do skrb zbujajočih razsežnosti.
Evro se je gibal navzdol vse od začetka leta 2009 in mu je šlo celo slabše kot britanskemu funtu. Nemčija in Evropska centralna banka gledata na težave, s katerimi se srečuje svetovno gospodarstvo, drugače od preostalega sveta.
ECB deluje po asimetričnih načelih: po statutu se mora ukvarjati z ohranjanjem cenovne trdnosti, ne polne zaposlenosti; v Nemčiji je še vedno živ spomin na podivjano inflacijo v weimarski republiki, ki je pomenila uvod v nacistični režim.
Oboje deluje kot varovalka proti fiskalni neodgovornosti in neomejenemu ustvarjanju denarja. Težko si je, čeprav je mogoče, predstavljati, da bi ameriško gospodarstvo v prihodnjih desetih letih doživljalo tri- ali večodstotno stopnjo rasti. To bi moralo biti v oporo evru kot ohranjevalcu vrednosti, toda notranje napetosti v Evropi delujejo v nasprotni smeri. Razmajani temelji maastrichtskega sporazuma Bančnega sistema v Evropi ne ščiti nikakršen vseevropski mehanizem in vsaka država mora ukrepati sama zase, kar pa poraja dvome o tem, ali so to sploh sposobne.

Je dobro ime Irske dovolj dobro?
Ali ECB lahko sprejme državni dolg Grčije kot poroštvo in gre pri tem prek določenih meja? Temelji maastrichtskega sporazuma se majejo - če težav, s katerimi se soočata Velika Britanija pri zaščiti svojih prevelikih bank, niti ne omenjamo.
Medtem ko se državni regulatorji trudijo zaščititi svoje lastne banke, utegnejo škodovati bančnemu sistemu v drugih državah. Sčasoma bodo morale različne nacionalne vlade varovati druga drugo, vendar jih bo v to uspela prisiliti le skupna nevarnost.
Imetniki premoženja se utegnejo po varnost čedalje bolj zatekati k jenu in zlatu, vendar utegnejo trčiti ob odpor oblasti - v primeru jena prej kot zlata. In potem bomo priča natezanju moči med iskalci varnosti in tistimi, ki morajo uporabljati svoje rezerve, da bi sploh lahko ohranili svoje poslovne dejavnosti.
Zaradi delovanja vseh teh nasprotujočih si silnic pa lahko pričakujemo, da bodo nastala divja valutna nihanja. Nekaj stvari bo tudi dobrih Takoj, ko bo gospodarska dejavnost v ZDA oživela, bodo obrestne mere državnih obveznic verjetno strmo zrasle; zares, krivulja donosnosti bo zaradi pričakovanj verjetno začela naraščati. Kakorkoli že, dvig dolgoročnih obrestnih mer bo verjetno zadušil okrevanje.
Možnost, da bi občutno povečanje denarja v obtoku utegnilo povzročiti inflacijo, bo verjetno pripeljala do obdobja stagflacije. Toda to bi bil odličen, zaželen izid, saj bi to preprečilo obstoj podaljšane depresije. Težko si je, čeprav je mogoče, predstavljati, da bi ameriško gospodarstvo v prihodnjih desetih letih doživljalo tri- ali večodstotno stopnjo rasti. ZDA imajo na svojem tekočem računu kroničen primanjkljaj, ki je na svojem vrhuncu presegel šest odstotkov BDP.
Tega ne bo več, a bo to za sabo pustilo breme zunanjega dolga, ki ga bodo še bolj povečali proračunski primanjkljaji v prihodnjih nekaj letih. Poraba se mora kot delež BDP zmanjšati. Sektor finančnih storitev, ki je bil najhitreje rastoč segment gospodarstva, se bo skrčil. Zaradi čedalje večjega upokojevanja tako imenovane baby boom generacije, so demografska gibanja ubrala neugodno smer. Vse to so negativni vplivi.

In kaj lahko pričakujemo dobrega?
Bolj pravično porazdelitev prihodka, tako v notranjem kot mednarodnem merilu. Boljše socialne storitve, vključno z izobraževanjem. Tvorno energetsko politiko, ki bo spodbudila naložbe velikega obsega v nadomestno energijo in varčevanje z energijo. Znižano vojaško porabo. Hitrejšo rast razvijajočega se sveta in s tem boljše izvozne trge ter naložbene priložnosti.
A naj bodo ukrepi še tako dobri, bo notranja ameriška rast verjetno zaostajala za svetovnim gospodarstvom. George Soros je predsednik Soros Fund Managementa .
Njegova najnovejša knjiga, ki je izšla v letu 2008, ima naslov Reflections on the Crash (Pogledi na zlom). (c) Project Syndicate
http://www.finance.si/237459/George_Soros_Kaj_pri%E8akujem_letos

/13/...smo v depresiji, ki je večja kot je bila tista v tridesetih letih: Shocked

Soros: trenutna kriza pomeni konec proste trgovine
Liberalizacija finančne industrije, ki jo je začela Reaganova administracija, je pripeljala do serije napak, ki so vlado prisilile v ukrepanje, pravi George Soros. Dodaja, da je trenutna kriza najbolj resna od 1930-ih
Trenutna gospodarska kriza ima svoje korenine v finančni deregulaciji v 1980-ih letih in pomeni konec modela proste trgovine, ki je od takrat prevladoval v kapitalističnih državah, besede enega izmed najbogatejših vlagateljev na svetu Georgea Sorosa povzema Bloomberg.
Liberalizacija pripeljala do serije napak Liberalizacija finančne industrije, ki jo je začela Reaganova administracija, je pripeljala do serije napak, ki so vlado prisilile v ukrepanje, je Soros dejal ekonomistom in bankirjem, zbranim v New Yorku.
Globalna recesija, ki jo je sprožil propad ameriškega nepremičninskega trga, je „prizadela sam finančni sistem“, je dodal. Krivda tudi na zakonodajalcih Delno je po Sorosovih besedah krivda tudi na zakonodajalcih, ker so svojo odgovornost „postavili na stranski tir“. Filozofija „tržnega fundamentalizma“ je bila tako postavljena pod vprašaj, saj so finančni trgi dokazali, da so neučinkoviti in da jih je prizadela pristranskost, namesto da bi jih vodile vse dostopne informacije, je poudaril Soros.
Trenutna kriza najbolj resna od 1930-ih „Smo v krizi, ki je po najbrž res najbolj resna od 1930-ih in je drugačna od vseh drugih kriz, s katerimi smo se soočili v svojem življenju,“ je dejal Soros. Potrebna bi bila injekcija kapitala neposredno v banke Soros je prejšnji mesec v Davosu dejal, da načrt Obamove administracije o nakupu toksičnega premoženja od ameriških bank ne bo dovolj, da bi finančne institucije spet lahko pričele posojati. Bolj učinkovit pristop k ponovnemu pogonu gospodarstva bi bila injekcija kapitala neposredno v banke in zmanjšanje minimalnih kapitalskih zahtev, je opozoril Soros.
http://www.finance.si/238714/Soros_trenutna_kriza_pomeni_konec_proste_trgovine
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Feb 22, 2009 7:05 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Feb 03, 2009 11:34 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

ALPETOUR d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...tudi v letu 2009 se nadaljuje iztisnjenje malih delničarjev z premajhno denarno odpravnino in vse prepogosto se dogaja, da le in samo v njihovo škodo, saj se njihovo premoženje, navkljub finančni krizi, samo še bolj krči: Embarassed

Pavčkova skromna popotnica malim delničarjem Alpetourja
Na skupščini družbe Alpetour 3. marca bo Skupina Viator & Vektor (V&V), katere predsednik upravnega odbora in največji lastnik je Zdenko Pavček, iztisnila male delničarje. Po predlogu dnevnega reda bodo mali delničarji prejeli denarno nadomestilo v višini 220 evrov za delnico v 30 dneh po pravnomočnosti vpisa v sodni register.
Ker je V&V lastnik 94,38 odstotka delnic Alpetourja, hkrati pa ima Alpetour 2,23 odstotka lastnih delnic, bo moral V&V za iztisnitev malim delničarjem izplačati 270.380 evrov.
Podobno kot pri številnih iztisnitvah malih delničarjev v preteklosti se tudi v tem primeru postavlja vprašanje o primernosti denarnega nadomestila. "Cena 220 evrov za delnico družbe Alpetour je bila med drugim oblikovana na osnovi cenitve pooblaščenega revizorja in po našem mnenju izraža pošteno tržno ceno, ki ji je prišteta tudi premija," pravijo v skupini V&V. Toda iztisnitvena cena v višini 220 evrov pomeni, da V&V vrednoti Alpetour le na slabih osem milijonov evrov.
Za primerjavo; to je le nekoliko več, kot je imela družba po zadnjih razpoložljivih podatkih (konec leta 2007) kapitala, skoraj štirikrat manj, kot so znašali prihodki leta 2007, dober milijon evrov manj, kot je znašala vrednost njihovih dolgoročnih finančnih naložb, in le dober milijon evrov več, kot je znašala vrednost njegovih zemljišč in zgradb.
Zaradi visokih stroškov za plačilo obresti in posodobitve voznega parka z devetimi novimi tovornimi vozili, ki izpolnjujejo standarde Euro 5, je Alpetour leta 2007 ustvaril le nekaj manj kot 10.000 evrov čistega dobička. Konec leta 2007 je imel do bank odprtih za 9,29 milijona evrov dolgoročnih posojil in za 10,93 milijona evrov kratkoročnih posojil. Kljub temu je imel dovolj sredstev, da je financiral svojega lastnika, V&V, ki mu je bil še pred dobrim letom dni dolžan dobre tri milijone evrov.
Ob tem ne gre spregledati, da je Alpetour s takratnimi 7,45 odstotka delnic konec leta 2006 odigral pomembno vlogo pri menedžerskem prevzemu V&V. Danes je Alpetour lastnik še 4,4-odstotnega deleža V&V. Na skupščini bodo zaradi preteka mandata članoma nadzornega sveta, Vinku Gradišarju in Aleksandru Modrijanu, odločali o imenovanju novih dveh nadzornikov. Poleg Modrijana bo to še Peter Pavček, sicer izvršni direktor V&V in sin Zdenka Pavčka.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042242023

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sre Feb 04, 2009 10:29 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

MKT PRINT in STEČAJ

/13/... ali gre v tem primeru v MLADINSKI KNJIGI za kolektivni mobbing: Shocked

Boštjan Nagode delavcem MKT Print zagrozil z vojno Predsednik uprave in večinski lastnik družbe MKT Print (včasih Mladinske knjige) Boštjan Nagode je včeraj približno 70 zaposlenim zagrozil z "vojno", če ne bodo pristali na njegove predloge glede izplačila odpravnin. Te namerava v precejšnji meri odplačati šele prihodnje leto.
"Do vas bi želel biti korekten. Rad bi, da našo ponudbo sprejmete.
V primeru, da boste zaradi odpravnin vložili tožbe pri delovnem sodišču, bomo poskrbeli, da ne boste zdaj dobili nobenega denarja," je v jedilnici MKT Print zaposlenim razlagal Nagode. Boštjan Nagode, večinski lastnik in predsednik uprave MKT Print, je včeraj približno 70 zaposlenim, ki so s 1. februarjem ostali brez zaposlitve, napovedal vojno, če ne bodo pristali na njegov terminski okvir izplačila odpravnin in bodo pri delovnem sodišču vložili tožbe.
Na njegovo izjavo se je ostro odzval predstavnik sindikata Pergam Igor Kresal: "To je grožnja, šli ste predaleč. Vaše besede predstavljajo sum, da nameravate namenoma kršiti predpise. Uveljavljanje pravic zaposlenih pri delovnem sodišču ni vojna. Razmislili bomo o pravnih sredstvih."
Ker je Nagode spoznal svojo napako, se je zatem opravičil: "Svoje besede potegnem nazaj."
Po predlogu Nagodeta bi vsakemu od 72 delavcev, od katerih je 14 invalidov, ki so na začetku februarja ostali brez dela, do prihodnjega petka izplačali 200 evrov iz naslova novembrskih plač. "Do 1. marca bi prejeli razliko do celotne novembrske plače. Decembrsko plačo bi lahko izplačali do 1. maja, januarsko pa do 1. julija. Avgusta bi sledilo izplačilo 20 odstotkov odpravnine in najkasneje do februarja prihodnje leto še izplačilo preostalega dela odpravnine.
Medtem ko ste od začetka februarja na Zavodu za zaposlovanje, kjer boste prejemali denarno nadomestilo, bomo poskušali mi v prihodnosti spraviti podjetje v takšno kondicijo, da vam bomo lahko dejansko izplačali plače in odpravnine.
Če bi želeli izplačilo takoj, pa vam povem, da to ni možno, ker denarja ni," je zaposlenim pojasnil Nagode. Po besedah Kresala so takšni zamiki izplačila odpravnine neobičajni.
Zato je zaposlene MKT Print pozval, da v primeru, da se s takšnimi odlogi ne strinjajo, pri delovnem sodišču vložijo tožbe. Nagode je ob tem opozoril, da bi lahko v tem primeru odpravnino prejeli v dveh letih.
"Če želite, pa se lahko takoj za bankami vpišete kot upnik na četrto mesto," je dodal. Po neuradnih informacijah naj bi bile namreč vse nepremičnine MKT Print zastavljene pri bankah.
Po besedah Nagodeta poskuša uprava rešiti nastalo situacijo na podlagi izdelanega načrta o finančni reorganizaciji.
"Ker trenutno odpravnin ne moremo izplačati, poskušamo z delavci doseči dogovor. Na tak način ne bomo spravili 300 zaposlenih v še težji položaj."
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042242300

/13/... še vedno niso izplačali julijskih in avgustovskih plač, zato so, zaradi INSOLVENTNOSTI tako v MKT Printu kot Euroadrii, še bolj zaskrbljeni Shocked

Končuje se večmesečna agonija v MKT Printu

Predsednik uprave in največji lastnik družbe MKT Print Boštjan Nagode je včeraj razglasil insolventnost MKT Printa in hčerinskega invalidskega podjetja Euroadria. Ker približno 170 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v MKT Printu, ni prejelo julijskih plač, je bila za včeraj sicer napovedana stavka.
Zaradi razglasitve insolventnosti je bila stavka začasno prekinjena in se bo nadaljevala prihodnji četrtek. Če stavkovna zahteva - poplačilo vseh terjatev do delavcev - prihodnji četrtek ne bo izpolnjena, bo prav tako prihodnji četrtek pred tiskarno MKT Print sklican zbor delavcev.
Iz uprave MKT Printa so včeraj sporočili, da je MKT Print na podlagi revizijske poročila iz konca avgusta, blokade računov na začetku septembra, medletnih računovodskih izkazov in drugih podatkov, s katerimi je seznanjen nadzorni svet, na dan 30. junija po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju insolventen.
Po naknadnih popravkih računovodskih izkazov izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami namreč presega polovico osnovnega kapitala. Te izgube pa ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
Nagode pravi, da bodo v najkrajšem možnem času pripravili ustrezno poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Ali bodo v MKT Printu sprva poskušali izvesti postopek prisilne poravnave, Nagode ni želel razkriti, zagotovil pa je, da s predlogom, ki bi bil najbolj ustrezen za delavce in ki bi jim zagotovil socialno varnost, ne bodo zavlačevali.
To pomeni, da bo uprava v kratkem po vsej verjetnosti predlagala stečajni postopek. "Upam, da se bo v prihodnosti našel nekdo, ki bi bil pripravljen nadaljevati proizvodnjo MKT Printa in ki bo zaposlil čim večje število njegovih delavcev," dodaja Nagode.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042298060

Še en protestni shod
Zaposleni v tiskarni MKT Print, ki zaradi insolventnosti podjetja še niso prejeli julijskih plač, so se zbrali na protestnem shodu pred tiskarno.

Iz SVETA:
Na ulice so stopili še tiskarji Zaposleni v MKT Print Zaposleni so se zbrali pred tiskarno. Nekdanja tiskarna Mladinske knjige, danes MKT Print, je pred tednom dni razglasila insolventnost, kar pomeni, da ne more plačevati rednih obveznosti, zato tudi delavci še niso prejeli niti julijskih plač. Delavci so pretekli teden začeli stavkati, a so stavko prekinili. Danes pa so se zbrali na protestnem shodu zaradi uničenja tiskarne. Na shodu jih poleg Sindikata MKT Print podpirajo tudi predstavniki Konfederacije sindikatov Slovenije pergam.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-protestirajo-zaradi-insloventnosti-tiskarne.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Sep 17, 2009 7:03 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Pet Feb 06, 2009 2:39 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

VARIS & ŠTEFAN SOBOČAN in MALI DELNIČARJI

/13/...najvišja nagrada GZS Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke gre direktorju ŠTEFANU SOBOČANU, za 33 letno uspešno delo v gospodarstvu in tudi predsedniku Pomurske gospodarske zbornice: Shocked

Za zdaj dovolj dela, a pod slabšimi pogoji
Vpliv recesije čutijo v Varisu predvsem zaradi pritiska na cene, ne toliko po pomanjkanju naročil Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke mu pomeni "nekakšno piko na i" po 33 letih dela, večinoma na vodilnih mestih, je povedal direktor družbe Varis Lendava Štefan Sobočan, ki je tudi predsednik Pomurske gospodarske zbornice. "Doslej to priznanje do Lendave ni prišlo. Morebiti je k temu pripomogla avtocesta," se pošali. "Seveda je to tudi nagrada vsem, ki so dali svoj delež k rasti Varisa."

Investitorji so previdnejši
Varis, ki se ukvarja s proizvodnjo sanitarnih kabin, cevnih radiatorjev in elementov za skejtanje, na tujih trgih trenutno proda 60 odstotkov proizvodnje, prej so je 80 do 90 odstotkov. "Ta struktura se je poslabšala zato, ker smo zaradi konjunkture v stanovanjski gradnji povečali obseg proizvodnje za slovenski trg."
Vpliv svetovne recesije se je pri njih odrazil že v drugem polletju lani. "Ne toliko po pomanjkanju naročil kot po pritisku na cene." Zastavljeni načrt so izpolnili v obsegu 80 odstotkov. Prihodkov je bilo lani za 11 milijonov evrov, dobiček bo kljub temu le nekaj manjši od zastavljenega - ocenjujejo, da ga bo za 300 tisoč evrov.
V združenju evropskih proizvajalcev sanitarnih kabin, katerega član je tudi Varis, ugotavljajo, pravi Sobočan, da imajo skoraj vsi za prvo polovico letošnjega leta dovolj dela pod slabšimi pogoji.
"Pogrešamo pa povpraševanje za drugo polovico leta in za leto 2010. Investitorji so previdnejši." V primerjavi z lani ima Varis za 5 do 10 odstotkov nižje cene. Ko se je kriza nakazala, so hitro sprejeli nekaj ukrepov: zmanjšati stroške za 5 odstotkov, ob tradicionalnih trgih (slovenski, nemški, avstrijski, švicarski) so začeli iskati alternativne trge (skandinavske države, Francija), odločili so se ponuditi trgu nove izdelke in ob iskanju notranjih rezerv pozorno spremljali ukrepanje države. A je ta, opozarja, zelo počasna.
"Obvezno bi bilo treba zmanjšati prispevke vsaj za 5 odstotkov, vpeljati vsaj 30-odstotne olajšave za investicije ter zmanjšati davčno stopnjo." Za te in podobne predloge zbornice je vlada gluha, je dejal Sobočan, ki je kritičen do ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. "Stimulirati firme, da razmišljajo o skrajšanju delovnega časa, ni prava rešitev. Morali bi dati dodatno stimulacijo firmam, ki so zadržale nivo zaposlenosti in hodijo po robu eksistence, da bi ostali 'nad vodo'.
Če še vsi mi preidemo na skrajšani delovni čas, bo državi zmanjkalo denarja." Zagotovo pa ta čas ni primeren za dvig plač v javnem sektorju, doda, bolje bi bilo, če bi vlada nadaljevala naložbe v gradbeništvu, saj se nanj veže največ dejavnosti.
"Z vlaganjem v energetiko ali železniško infrastrukturo bi ta ciklus nadaljevali in bi lažje preživeli to obdobje." Razmerje med režijo in proizvodnjo ena proti tri Kljub vsemu so 25 zaposlenim za določen čas podaljšali pogodbe za šest mesecev (za nedoločen čas je zaposlenih 205 ljudi).
Povprečna plača na zaposlenega je lani znašala 1100 evrov bruto. Varis ima 185 lastnikov, 84 odstotkov lastništva je v rokah zaposlenih, bivših zaposlenih in njihovih družinskih članov, sam pa je 22-odstotni lastnik, tako Sobočan, ki je v Varisu od leta 1991, ko je podjetje vzniknilo na "pogorišču" Gorenjevega obrata.
Kmalu je postalo jasno, pravi, da so lahko konkurenčni, če bo razmerje med režijo in proizvodnjo ena proti tri v korist proizvodnje, in tako je še danes. Letos želijo ponoviti lanski obseg proizvodnje - ta cilj označuje kot optimističen glede na krizo. Še nedokončana pravda Varisa z nemškim poslovnim partnerjem ne more ogroziti njihovega poslovanja, ne glede na to, kako se izteče, je dejal Sobočan. "Želimo, da bi naša sanitarna kabina prišla v vsako visokogradnjo, ki se gradi. Dolgoročno razmišljamo o Varisu kot sinonimu za kopalnico.
Vendar to potem ne more biti samo proizvodnja, temveč tudi trgovina, inženiring." Kako je ta vizija časovno opredeljena? "Leta 2015 imam vse pogoje." Mandat direktorja mu poteče julija 2012. Takrat želi vodenje predati drugemu - komu, še ne ve, prepričan pa je, da bi ga bilo mogoče najti tudi v domačem okolju. Sam pa bi ostal v podjetju v kakšni drugi vlogi.
http://www.vecer.com/clanek2009020605404279

/13/...po drugi strani pa se na istem VARISu odvija boj malih delničarjev, saj niso zadovoljni niti z odnosom do njih in niti z denarno odpravnino: Shocked

VARIS LENDAVA – zahteva VZMD za sklic skupščine in revizijo Danes je VZMD v imenu malih delničarjev, imetnikov več kot dvajsetine osnovnega kapitala družbe, vložil zahtevo za sklic skupščine Varis Lendava, d.d., s čimer uveljavlja pravico na podlagi 296. člena ZGD-1 in zahteva, da uprava družbe v zakonsko določenem roku skliče skupščino. Namen zahteve VZMD je imenovanje posebnega revizorja, ki bo preveril vodenje posameznih poslov družbe v zadnjih petih letih.
Tako želi VZMD zaščititi interese malih delničarjev, po neuspešnem pogovoru in poskusu iskanja rešitev s predsednikom uprave Štefanom Sobočanom, ki je tudi največji - s povezanimi osebami pa prejkoslej večinski - lastnik Varisa (natančni podatki žal niso znani, saj Varis Lendava ni izdal delnic v nematerializirani obliki pri KDD, d.d., kakor bi morale biti že davno in kakor zapoveduje zakon (182. člen ZGD-1), s čimer je VZMD seznanil tudi ATVP).

04.02.2009

Po navedbah predstavnika Sekcije Varis pri VZMD Borisa Balantiča, bivšega zaposlenega in malega delničarja Varisa, so številni mali delničarji nezadovoljni s postopki prodaje delnic preko internega trga, ki naj bi ga nadziral kar sam predsednik uprave Štefan Sobočan in njegov krog ljudi. Glede na dejstvo, da delniška knjiga Varis Lendava, d.d., ni javna in vodena pri KDD, kakor sicer izrecno veleva zakonodaja, so delničarji poleg siceršnjih pravic prikrajšani tudi za možnost prostega trgovanja z delnicami.
Mali delničarji seveda nimajo nikakršnega nadzora ali vpliva na poslovanje in prihodnost podjetja.
Neustrezen odnos do malih delničarjev, ki so v pretežni meri v družbi bili oziroma so še zaposleni, pa se kaže tudi v tem, da odgovorni v družbi na legitimna vprašanja delničarjev, npr. kolikšna je dejanska vrednost delnice, niso želeli odgovoriti. Ker so bili številni mali delničarji zaskrbljeni, da je cilj sedanje vodstvene ekipe po neprimerno nizki ceni iztisniti oz. razlastiti še preostale male delničarje po neprimerno nizki ceni, so se obrnil na VZMD.
Tako je VZMD lanskega 23. decembra 183 (znanim oz. domnevnim?!) malim delničarjem Varis Lendava, d.d., poslal pismo s povabilom, da pristopijo k Delničarskemu sporazumu, ki predstavlja podlago za prizadevanja VZMD vsled zaščite pravic in interesov malih delničarjev ter pogajanja o možnostih prodaje delnic po pošteni ceni. Delničarskemu sporazumu v okviru VZMD se je doslej pridružilo približno 15 % osnovnega kapitala oz. števila delnic družbe.
http://www.mali-delnicarji.si/?news=337&lang=slo

/13/...so mar bili kršeni nekateri kriteriji za podelitev nagrade GZS,˝zadovoljstvo lastnikov kapitala, zaposlenih in kupcev ter sozvočje interesov lastnikov, zaposlenih in uprav˝ ali jim omenjena problematika sploh ni bila predstavljena, tako,da se sedaj čaka na posebno revizijo: Shocked

Direktorju Sobočanu najprestižnejša Nagrada GZS, njegov VARIS pa nezakonito in pred posebno revizijo
Danes zvečer je na presenečenje mnogih Nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki jo vsako leto podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), prejel tudi predsednik uprave Varis Lendava, d.d., Štefan Sobočan. Pravila GZS za Nagrado namreč nalagajo tudi zasledovanje kriterijev »zadovoljstvo lastnikov kapitala, zaposlenih in kupcev ter sozvočje interesov lastnikov, zaposlenih in uprav«, medtem ko Varis Lendava niti ni izdal delnic v nematerializirani obliki pri KDD, d.d., kakor bi morale biti že davno in kakor zapoveduje zakon, s čimer je VZMD seznanil tudi ATVP.
Poleg tega VZMD, ki v Delničarskem sporazumu združuje cca. 15 % osnovnega kapitala Varisa, v imenu malih delničarjev zahteva imenovanje posebnega revizorja, ki bo preveril vodenje posameznih poslov družbe v zadnjih petih letih. Več o vsebini in utemeljitvah razlogov za takšno zahtevo v nadaljevanju.

05.02.2009
VZMD kot pooblaščenec delničarjev, ki so imetniki več kot dvajsetine osnovnega kapitala družbe Varis Lendava, d.d., uveljavlja pravico na podlagi 296. člena ZGD-1 in zahteva, da uprava družbe Varis Lendava, d.d. v zakonsko določenem roku skliče skupščino družbe. Razlog za sklic skupščine je zaskrbljujoče poslabšanje finančnega stanja družbe v preteklem obdobju, ki je prejkoslej lahko tudi posledica nejasnega poslovanja z lastnimi delnicami, vodenje nekaterih investicij, pomanjkljiv nadzor nad odvisnimi družbami ter posameznimi posli družbe in odvisnih družb v preteklih poslovnih letih, zato nameravajo delničarji in pooblaščenec na skupščini družbe predlagati revizijo vodenja posameznih poslov družbe (posebna revizija).
Kot predmet posebne revizije so predvideni naslednji posli:
- pregled poslovanja z lastnimi delnicami v zadnjih petih letih, še posebej cen oziroma vrednosti po kateri so bile lastne delnice pridobljene ter odsvojene in izračun vpliva lastnih delnic na finančni vzvod in pogoje zadolževanja družbe;
- pregled investicijskih vlaganj družbe in njenih hčerinskih družb, še posebej odvisnih družb Varis Mont, d.o.o., in Varis Fertigbader, GmbH, s poudarkom na transfernih cenah glede na tedanje tržne cene, plačilnih pogojih pri teh transakcijah in uspešnosti izterjave zamudnih obresti s tem v zvezi v zadnjih petih letih, šteto od dneva skupščine;
- pregled poslovanja družbe z njenimi odvisnimi družbami, s poudarkom na transfernih cenah glede na tedanje tržne cene, plačilnih pogojih pri teh transakcijah in uspešnosti izterjave zamudnih obresti s tem v zvezi v zadnjih petih letih, šteto od dneva skupščine;
- pregled poslov prodaje osnovnih sredstev družbe, s posebnim poudarkom na odsvajanju osnovnih sredstev z družbo povezanim osebam;
- pregled poslov marketinških raziskav družbe in njenih odvisnih družb, s poudarkom na družbi Varis Fertigbader, GmgH, pregled kriterijev in izbora družbe P&S Investments iz Gibraltarja, kot izvajalca marketinške raziskave in marketinške analize, ocena načina pregleda izbora izvajalca, izvajanja kontrole izvedenih del s strani uprave odvisne družbe nad izvajalcem, vsebini opravljenih storitev, plačilnih pogojih ter ocena o smotrnosti raziskave v smislu primerjave celotne vrednosti posla in učinkov za odvisno družbo, glede na primerjalno vrednost podobnih raziskav v RS, oziroma državah EU;
- natančen pregled prometa z vsemi nepremičninami (vključno s funkcionalnimi zemljišči) med družbo Varis Lendava, d.d., in z družbo povezanimi osebami ter ocena morebitne razlike v doseženih vrednostih pri teh poslih s cenami, po katerih so bile nepremičnine odsvojene iz družbe Varis Lendava, d.d., povezanim osebam, glede na tedaj prevladujoče tržne cene za posamezne tipe zemljišč na posameznih legah, oziroma bodoči strateški, oziroma komercialni pomen teh zemljišč.
Na predlaganem dnevnem redu v utemeljeni zahtevi za sklic skupščine je še točka
Vložitev odškodninske tožbe zoper poslovodstvo družbe, člane nadzornega sveta družbe in člane poslovodstva odvisnih družb, kjer je predlagan sklep, da posebni zastopnik družbe, v primeru ugotovljenih oškodovanj družbe, zoper poslovodstvo družbe, člane nadzornega sveta družbe in člane poslovodstva odvisnih družb, vloži tožbo za plačilo odškodnine v višini, ki bo ugotovljena v revizorjevem poročilu zaradi nevestnega vodenja poslov družbe.

Pravila GZS za Nagrado namreč nalagajo tudi zasledovanje kriterijev »zadovoljstvo lastnikov kapitala, zaposlenih in kupcev ter sozvočje interesov lastnikov, zaposlenih in uprav«, medtem ko Varis Lendava niti ni izdal delnic v nematerializirani obliki pri KDD, d.d., kakor bi morale biti že davno in kakor zapoveduje zakon, s čimer je VZMD seznanil tudi AZVP. http://www.mali-delnicarji.si/?news=339&lang=slo

/13/...na odgovor ni bilo potrebno dolgo čakati: Shocked

V Varisu obtožujejo VZMD
Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča je vložilo zahtevo za sklic skupščine Varis Lendave in imenovanje posebnega revizorja, ki bi preveril poslovanje družbe v zadnjih petih letih.
Toda predsednik uprave Varisa Štefan Sobočan, ki ima v lasti 22,5-odstotni delež družbe, je včeraj vse obtožbe VZMD (nejasno poslovanje z lastnimi delnicami, pomanjkljiv nadzor nad odvisnimi družbami...) označil za popolnoma neresnične.
"Boris Balantič, tretji največji lastnik Varisa, je prek VZMD vložil zahtevo za sklic skupščine in imenovanje posebnega revizorja, s katero izsiljuje vodstvo Varisa, da naj odkupi njegove delnice po njegovi namišljeni ceni, in to v času, ko mora podjetje namesto za nakup lastnih sredstev sredstva nameniti za druge, pomembnejše stvari," opozarjajo v Varisu. "VZMD ni izvajalec ali orodje nekih interesov kakršnih koli posameznikov, postopkov pa se ne lotimo, če gre samo za enega delničarja," pravi Verbič, ki priznava, da so Sobočanu oziroma Varisu ponudili, da odkupi njihov delež, vendar zatrjuje, da cene pri tem niso postavili.
V Varisu še pravijo, da Balantiča - v lasti ima 8,66-odstotni delež - "s podpisom ni podprl noben od preostalih dejanskih delničarjev z izjemo Verbiča oziroma VZMD, ki mu je Balantič prodal eno delnico. Verbič odgovarja, da so preostali delničarji izrazili "izrecno željo, da se ne izpostavijo z imenom in priimkom" ter da jih je k sporazumu pristopilo več deset. Odgovor na vprašanje, ali je nezadovoljnih delničarjev resnično več deset ali le dva, bo razviden na skupščini, ki jo bo uprava Varisa sklicala v mesecu dni.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042242889

/13/...pomembno sporočilo o delniški knjigi, ki je postala JAVNA in s tem se je povečala preglednost in možnost trgovanja z delnicami ter podali zahteve za posebno revizijo: Shocked

So pa prizadevanja VZMD obrodila sadove tudi v primeru VARIS LENDAVA, d.d., saj je včeraj delniška knjiga le postala javna - kakor bi moralo biti skladno z zakonom že davno, o čemer je VZMD obvestil tudi ATVP. Tako so delničarji končno dobili vsaj možnost prostega trgovanja z delnicami, hkrati pa so se zmanjšale možnosti za manipulacije z delnicami in delniško knjigo, ki jo je doslej očitno vodil kar predsednik uprave Štefan Sobočan, ki je hkrati tudi največji lastnik. Tudi zato zahteva VZMD za skupščino in izredno revizijo ostaja.

03.03.2009

Sicer pa so se v VZMD in Sekciji Varis danes razveselili prvega pomembnega uspeha, odkar je VZMD konec lanskega decembra pristopil k vzpostavitvi Sekcije in zaščiti interesov, pravic in naložbe malih delničarjev v Varis Lendava, d.d. Včeraj so bile namreč v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev vendarle vpisane delnice izdajatelja VARIS, Proizvodnja sanitarnih celic Lendava, d.d., ki jim je bila dodeljena oznaka VARR.
S tem je delniška knjiga postala javna - kakor bi moralo biti skladno z zakonom že davno, o čemer je VZMD obvestil tudi ATVP. Tako so delničarji končno dobili vsaj možnost prostega trgovanja z delnicami, hkrati pa so se pomembno zmanjšale možnosti za manipulacije z delnicami in delniško knjigo, ki jo je doslej očitno vodil kar predsednik uprave Varis Lendava, d.d., Štefan Sobočan, ki je hkrati tudi največji lastnik.
Tudi zato zahteva VZMD za skupščino in izredno revizijo ostaja. Ob tem naj spomnimo, da so kot predmet posebne revizije predvideni naslednji posli:
- pregled poslovanja z lastnimi delnicami v zadnjih petih letih, še posebej cen oziroma vrednosti po kateri so bile lastne delnice pridobljene ter odsvojene in izračun vpliva lastnih delnic na finančni vzvod in pogoje zadolževanja družbe;
- pregled investicijskih vlaganj družbe in njenih hčerinskih družb, še posebej odvisnih družb Varis Mont, d.o.o., in Varis Fertigbader, GmbH, s poudarkom na transfernih cenah glede na tedanje tržne cene, plačilnih pogojih pri teh transakcijah in uspešnosti izterjave zamudnih obresti s tem v zvezi v zadnjih petih letih, šteto od dneva skupščine;
- pregled poslovanja družbe z njenimi odvisnimi družbami, s poudarkom na transfernih cenah glede na tedanje tržne cene, plačilnih pogojih pri teh transakcijah in uspešnosti izterjave zamudnih obresti s tem v zvezi v zadnjih petih letih, šteto od dneva skupščine;
- pregled poslov prodaje osnovnih sredstev družbe, s posebnim poudarkom na odsvajanju osnovnih sredstev z družbo povezanim osebam;
- pregled poslov marketinških raziskav družbe in njenih odvisnih družb, s poudarkom na družbi Varis Fertigbader, GmgH, pregled kriterijev in izbora družbe P&S Investments iz Gibraltarja, kot izvajalca marketinške raziskave in marketinške analize, ocena načina pregleda izbora izvajalca, izvajanja kontrole izvedenih del s strani uprave odvisne družbe nad izvajalcem, vsebini opravljenih storitev, plačilnih pogojih ter ocena o smotrnosti raziskave v smislu primerjave celotne vrednosti posla in učinkov za odvisno družbo, glede na primerjalno vrednost podobnih raziskav v RS, oziroma državah EU;
- natančen pregled prometa z vsemi nepremičninami (vključno s funkcionalnimi zemljišči) med družbo Varis Lendava, d.d., in z družbo povezanimi osebami ter ocena morebitne razlike v doseženih vrednostih pri teh poslih s cenami, po katerih so bile nepremičnine odsvojene iz družbe Varis Lendava, d.d., povezanim osebam, glede na tedaj prevladujoče tržne cene za posamezne tipe zemljišč na posameznih legah, oziroma bodoči strateški, oziroma komercialni pomen teh zemljišč. Na predlaganem dnevnem redu v utemeljeni zahtevi za sklic skupščine pa je še točka Vložitev odškodninske tožbe zoper poslovodstvo družbe, člane nadzornega sveta družbe in člane poslovodstva odvisnih družb, kjer je predlagan sklep, da posebni zastopnik družbe, v primeru ugotovljenih oškodovanj družbe, zoper poslovodstvo družbe, člane nadzornega sveta družbe in člane poslovodstva odvisnih družb, vloži tožbo za plačilo odškodnine v višini, ki bo ugotovljena v revizorjevem poročilu zaradi nevestnega vodenja poslov družbe.
http://www.mali-delnicarji.si/?news=350&lang=slo

TOP 10
1. 35.987 delnic - 22,492% - SOBOČAN ŠTEFAN,LENDAVSKE GORICE 120/D, direktor
2. 19.746 delnic - 12,341% - SOBOČAN SABINA, LENDAVSKE GORICE 120/D,hčer direktorja
3. 13.864 delnic - 8,665% - BALANTIČ BORIS, LENDAVSKE GORICE 254 A
4. 11.326 delnic - 7,079% - FIONA, d.o.o.,INDUSTRIJSKA 4/B, LENDAVA, hčerino podjetje - na istem naslovu kot Varis Lendava, d.d.
5. 10.788 delnic - 6,743% - HORVAT VIKTOR, LENDAVSKE GORICE 120, svak direktorja
6. 7.864 delnic - 4,915% - FEHER FRANC, GLAVNA UL. 67, DOLGA VAS,član direktorjevega kolegija
7. 4.081 delnic - 2,551% - ČlVRE SILVIJAN, TRIMLINI 64/I, član kolegija, direktor Varisovega Varistop, d.o.o.
8. 2.679 delnic - 1,674% - JUROVlČ DRAGUTIN, ČENTIBA 4, član direktorjevega kolegija
9. 2.413 delnic - 1,508% - SOBOČAN LUDVIK, GLAVNA 12, GORNJI LAKOŠ, bratranec direktorja, član kolegija in tehnični direktor
10. 2.267 delnic - 1,417% - HORVAT BLANKA, TRG LJUDSKE PRAVICE 11

/13/...zadeve se zaostrujejo pred napovedano skupščino, še bolj pa zato, ker se zbirajo tudi pooblastila za skupščino in delničarski sporazum ter že omenjeno problematično denarno izplačilo VZMD:

Kristjan Verbič si od Varisovih delničarjev obeta visoko provizijo Besedni dvoboji med predsednikom uprave lendavskega Varisa Štefanom Sobočanom in Kristjanom Verbičem, predsednikom Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki so se začeli, ko je zadnji kupil eno delnico Varisa in zahteval sklic izredne skupščine, se nadaljujejo.
Danes bodo delničarji Varisa prejeli pismo VZMD, v katerem Verbič med drugim zavrača očitke Sobočana, da se je v Varisu aktiviral zaradi visoke provizije. V pismu delničarjem Verbič ocenjuje, da predvidena provizija VZMD, ki so jo opredelili v delničarskem sporazumu, "ni prav nič oderuška", a obenem priznava, da bo VZMD v primeru prodaje delnic Varisa prejel kar 25-odstotno provizijo od cene, ki bi presegala osem evrov za delnico. Če bi torej prišlo do prodaje po ceni 14 evrov za delnico, kolikor je Verbič plačal tretjemu največjemu lastniku Varisa, Borisu Balantiču, bi VZMD pri prodaji 15-odstotnega deleža družbe -

Verbič zatrjuje, da zastopa okoli 15 odstotkov kapitala Varisa - prejel kar 144.000 evrov provizije. Še več, skoraj 530.000 evrov provizije pa si VZMD obeta v primeru prodaje po 30 evrov za delnico, kolikor znašata zadnja knjigovodska vrednost delnice in 10-kratnik čistega dobička.
Koliko delničarjev Varisa dejansko zastopa, Verbič ne razkriva, češ da so preostali delničarji (z izjemo njega in Balantiča) izrazili "izrecno željo, da se ne izpostavijo z imenom in priimkom".
Spomnimo, da je VZMD pred mesecem dni zahteval sklic skupščine Varisa, na kateri bodo delničarji odločali o imenovanju posebnega revizorja, ki bo preveril poslovanje družbe v zadnjih petih letih. Sobočan, ki skupaj s hčerko obvladuje 43 odstotkov Varisa, je skupščino sklical za 6. aprila, na njej pa bodo delničarji odločali o imenovanju revizijske družbe GSS za preveritev posameznih poslov in se seznanili z gospodarskim načrtom za leto 2009.
Verbič opozarja, da je bilo predvideno, da bodo delničarji odločali tudi o vložitvi odškodninske tožbe proti upravi, nadzornemu svetu in članom poslovodstva odvisnih družb Varisa - če bi seveda revizor odkril nepravilnosti - vendar je uprava družbe to točko umaknila z dnevnega reda. Zakaj, nam v Varisu niso pojasnili.
Sobočan je povedal le, da "imajo delničarji možnost, da na sami skupščini razširijo dnevni red s tistimi temami, ki se jim zdijo pomembne". Kaj je Varis Lendava? Varis Lendava, ki zaposluje nekaj več kot 210 delavcev, je bil ustanovljen leta 1991, ukvarja se predvsem s proizvodnjo sanitarnih kabin, ekspanzijskih posod, cevnih radiatorjev in elementov za skejtanje. Leta 2007 je Varis ustvaril slabih 15 milijonov evrov čistih prihodkov oziroma več kot še enkrat več kot leta 2003, čisti dobiček pa se je v istem obdobju povečal za trikrat, na 481.000 evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042254060
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Mar 24, 2009 2:31 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Pon Feb 09, 2009 2:29 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PLIVA IN ODPRAVNINE

/13/...ob vsakodnevnih novostih o odpuščanjih, med katerimi je tudi farmacevtska industrija, je pravšnja odločitev največjega hrvaškega farmacevta, saj bi tako pot morali zbrati prav gotovo tudi v naših firmah, med drugim pa tudi pa tudi v Gorenju: Confused

Delavcem Plive povprečno po 40 tisoč evrov odpravnine
Pliva je objavila, da bo odpustila 790 zaposlenih, ki bodo prejeli po povprečno 40.500 evrov odpravnine Hrvaški farmacevt Pliva , ki je v lasti izraelske Teve , je po objavi poslovnih rezultatov sporočila, da bo odpustila 790 zaposlenih.
Sporazum o odpuščanju je podjetje podpisalo s sindikatom. Najvišja odpravnina bo po sporazumu lahko znašala 270 tisoč evrov. Nekaj odpuščenih bo prejelo prek 135 tisoč evrov odpravnine, mnogi pa več kot 95 tisoč evrov.
Povprečna odpravnina bo znašala 40.500 evrov, za zaposlene, ki so v podjetju več kot 25 let pa 54 tisoč evrov. Zaradi visokih odpravnin se pričakuje, da bo interes za odhode velik, predvsem med tistimi, ki jim do upokojitve ostaja le še kratek čas.
Število zaposlenih bi se tako znalo zmanjšati še bolj, kot je bilo najavljeno ob prevzemu Plive.
http://www.finance.si/237436/Delavcem_Plive_povpre%E8no_po_40_tiso%E8_evrov_odpravnine http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=66898
http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=f386611f-8173-41eb-bb33-6ec5fed3d715&open=sec

/13/...je res, a ni res, je res, da je res in ali bi naj bi bilo res, pa ni res, bo res, pa žal ni, pa vendarle je nekaj res: Confused

Pliva lagala o odpravninah?
Neuradno se govori, da so zaposleni v Plivi nezadovoljni z odpravninami. Upravo podjetja obtožujejo, da je v javnost poslala lažne podatke Zaposleni v hrvaškem farmacevtu Pliva trdijo, da bo povprečna odpravnina znašala približno 13.500 evrov, poroča hrvaška nacionalka. Le redki naj bi prejeli višjo odpravnino. Zaposleni prav tako trdijo, da najvišja odpravnina ne bo znašala 270 tisoč evrov, kot je objavila uprava. Tolikšno naj bi bilo izplačilo invalidu, ki se je ponesrečil na delovnem mestu. Po zadnjem krogu odpuščanj bo bi v Plivi ostalo še dva tisoč zaposlenih. Včeraj smo sicer poročali [+], da bodo v Plivi delili precej visoke odpravnine, ki naj bi v povprečju znašale po 40.500 evrov, najvišje pa naj bi znašale celo 270 tisoč evrov.
http://www.finance.si/237546/Pliva_lagala_o_odpravninah

PLVA-P-A

05.03.2008 - 985 kun
21.07.2008 - 850 kun
05.12.2008 - 800 kun
06.05.2009 - 770 kun
10.07.2009 - 520 kun

/13/...mali delničarji so napovedali prve iztisnitvene tožbe: Confused

Pliva je danes objavila, da je seznanjena, da je vložena ena tožba manjšinskega delničarja zoper sklep skupščine in s katero se želi prepovedati prenos delnic manjšinskega delničarja na glavnega delničarja ameriški BARR LABORATORIES EUROPE B.V.
Glavna skupščina je tako sprejela sklep, da se ob prenosu delnic na ameriško družbo, izplača tudi primerna odpravnina v znesku 600 kun (80,42€) na delnico.
V obvestilu za javnost tako na Plivi pravijo, da tožbe ne morejo komentirati, še posebej pa ne kako bo le-ta vplivala na odločitve glavne skupščine.
Tožbo so pred mesecem najavili tudi v pokojninskem skladu PBZ Croatia osiguranje, zaradi prenizko izplačane denarne odporavnine po delnici Plive in da smatrajo, da bi bilo pravično denarno nadomestilo za prisilno iztisnjenje v znesku 760 kun (101,87€) dodatno obogateno s prevzemno premijo.
http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/pMBUosw6GyjbFNBg2hTtGg==.pdf
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=80683
http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=f3b0461b-9ea6-4f5d-96ba-ee15dc7ccfa0&open=sec
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Jul 21, 2009 6:29 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Feb 10, 2009 1:12 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

KAPITALSKI DOBIČKI 2009

/13/...prijava kapitalskih dobičkov, kot je v mesecu februarju običaj za vse imetnike vrednostnih papirjev, ki so v letu 2008 odsvojili vrednostne papirje, sem spada tudi velika večina malih delničarjev, ki so tako bili iztisnjeni proti svoji volji iz lastniških struktur v mnogo podjetjih in so sedaj postali zavezanci za napoved kapitalskih dobičkov: Embarassed

POBUDA IN RAZMISLEK:

Glede na to, da smo 30.01.2009 dobili od KD Group, Finančna družba d.d., Celovška cesta 206, Ljubljana, OBVESTILO O IZPLAČILU DENARNE ODPRAVNINE NA PODLAGI IZKLJUČITVE MANJŠINJSKIH DELNIČARJEV DRUŽBE ADRIATIC SLOVENICA d.d. in KD ŽIVLJENJE d.d. bi se kazalo vprašati ali bi lahko v višini bodočega prisilno povzročenega obdavčenja, tudi uveljavljali odškodninske zahtevke proti odgovornim in seveda tudi za vse ob tem nastale prisilno povzročene stroške tega dejanja. Da seveda pri tem ne govorimo o neki prikriti obliki kolektivnega mobbinga.
Ob gornjem je potrebno poudariti, da smo morali mali delničarji proti svoji volji in hotenju, na tak način prisilno pristati na odtujitev delnic in to kljub temu, da tega zaradi aktualnih davčnih zakonov, ki urejajo to področje, tako, da smo danes proti svoji lastni volji prisiljeni v obvezno plačilo davka, ki ni nastal zaradi naše lastne želje po prodaji lastnih delnic.
Ob tem je potrebno tudi poudariti, da smo spričo aktualnih stopenj obdavčitve - 20%, 15%, 10%, 5% in 0% ob seveda pripadajočem številu let imetništva vrednostnega papirja in sicer 5 let, 10 let, 15 let in 20 let - seveda za ustrezni bodoči znesek obdavčitve, tudi prikrajšani za morebitni dolgoročni ustvarjeni povprečni donos in ali možnih prihodnjih izplačil dividend.
Zato bi bilo zelo zanimivo videti, ko bi vsi mali delničarji, ki so bili iztisnjeni iz lastniških struktur podjetij in za to dobil izplačano denarno odpravnino, za katero bodo seveda morali napovedati in plačati kapitalski dobiček, za isti znesek napovedali bodisi tožbo večinskemu lastniku, odgovorni delniški družbi in konec koncev državi ter za njo vsem odgovornim institucijam, ki so privedle v takšno stanje in ga še naprej tudi vzpodbujajo.

/13/...poslano obvestilo o knjigovodski vrednosti delnic SZZR, kljub njihovi dobri volji, vsebuje malo netočnosti, saj kot pravijo v dopisu o imetništvu delnic SZZR pred 01.01.2003, vemo pa, da je bila predhodnica KD Življenja d.d. zavrovalnica Slovenica Življenje d.d. ustanovljena šele 01.01.2005: Embarassed

11.02.2009
KD Življenje d.d.
Obvestilo o knjigovodski vrednosti delnice KD Življenje (prej Slovenica Življenje d.d. na dan 01.01.2006 Spoštovani! v letu 2008 ste, v procesu iztisnitve malih delničarjev družbe KD Življenje d.d., prejeli kupnino za vaše delnice KD Življenje d.d. ( prej Slovenica Življenje d.d.) z oznako SZZR.
Na podlagi tega ste skladno s 94.členom Zakona o dohodnini (ZDod-2) zavezanec za napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička. Za namen prijave dohodka iz kapitala od odsvojitve omenjenih vrednostnih papirjev, vas seznanjamo z določbo 152. člena ZDoh-2, po kateri se za nabavno vrednost vrednostnih papirjev, ki so bili pridobljeni pred 1.januarjem 2003, šteje tržna vrednost na dan 01.01.2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Če teh dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost na dan 01.01.2006.
V kolikor ste pridobili delnice KD Življenja d.d. (prej Slovenica Življenje d.d., z oznako SZZR pred 01.01.2003, vas obveščamo, da je knjigovodska vrednost delnice KD Življenje (prej Slovenica Življenje d.d.) z oznako SZZR, na dan 01.01.2006 znašala 2.032,24 sit za delnico oziroma 8,48 € za delnico.
Za dodatne informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 01 5826 549 ali pišete na elektronski naslov aleksandra.balent@kd-zivljenje.si S spoštovanjem, Uprava družbe KD Življenje, zavarovalnica,d.d.

/13/...v letošnjem letu bo tako potrebno tudi prvič napovedati prodajo izvedenih finančnih instrumentov IFI, ki ima po prvem letu prodaje davčno stopnjo 40%: Embarassed

Še tri tedne za davčno napoved kapitalskih dobičkov
Najpozneje do 2. marca morajo davčni zavezanci oddati napoved za odmero dohodnine od odsvojitve vrednostnih papirjev, drugih deležev ter investicijskih kuponov, od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ter od dobička od odsvojitve finančnih instrumentov.
V letu 2008 je bil skupni znesek pobrane dohodnine iz kapitala okoli 172 milijonov evrov, glede na ocene davčne uprave (Durs) na ministrstvu za finance pričakujejo podoben znesek tudi v letošnjem letu. Spomnimo, da je davek od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov letos novost, prihodki iz tega naslova, pričakovani ob sprejemanju zakona, pa naj bi se gibali okoli deset milijonov evrov.
"Glede na trenutno stanje na finančnem trgu pa ministrstvo v tem trenutku ne more podati podrobnejše ocene možnih prihodkov za leto 2009," dodajajo na finančnem ministrstvu.
Ob sprejemanju zakonodaje, s katero so izvedeni finančni instrumenti obdavčeni po 40-odstotni davčni stopnji, so poznavalci sicer poudarjali, da je prej pričakovati prekinitev tovrstnega trgovanja med slovenskimi finančniki kot visoke prihodke iz tega naslova.
Zavezanci za davek so sicer vsi, ki so izvedeni finančni instrument prodali v obdobju od 15. julija lani, ko je zakon začel veljati, do konca lanskega leta. Ob tem velja še omeniti, da sta takratni opozicijski, zdaj vladni stranki, LDS in Zares (skupaj s stranko Lipa), ob sprejemanju zakonodaje vložili dopolnila za znižanje stopnje na 20 odstotkov. Ali koalicija - največja vladna stranka SD je visoko obdavčitev sicer podprla - zdaj morda sama pripravlja spremembe zakona, ni znano.
Mesec kasneje, ob izteku marca, bodo sledile davčne napovedi za odmero dohodnine od dohodkov pravnih oseb. Ti bodo za lani obdavčeni po 22-odstotni stopnji, akontacije za letošnje leto pa se bodo že lahko obračunavale po nižji, 21-odstotni stopnji.
Novela zakona o davčnem postopku, sprejeta decembra lani v luči protikriznih ukrepov, je zavezancem namreč omogočila, da pri izračunu akontacije upoštevajo davčno stopnjo tekočega in ne preteklega davčnega obdobja.
Po izračunih ministrstva za finance bodo prihodki s tega naslova zaradi uporabe nižje stopnje davka v letošnjem letu nižji za 50 milijonov evrov. Koliko predvidoma bo zaradi preveč vplačanih akontacij v lanskem letu država zavezancem letos morala vrniti, na ministrstvu ne vedo.

NKBM

Podarjene delnice NKBM niso obdavčene

Prejemniki podarjenih delnic NKBM so v minulih dneh od mariborske banke prejeli obvestilo o lani podeljeni eni ali dveh delnicah. Ob tem se je pojavila vrsta vprašanj, ali morajo pridobitev delnic priglasiti davčni upravi, plačati davek in podobno.
Davčna uprava pojasnjuje, da akontacija za pridobljene delnice ni bila plačana, saj davčni odtegljaj ob 25-odstotni davčni stopnji pri vrednosti delnice 22,43 evra (vrednost dveh delnic znaša 44,86 evra) ne bi presegal zakonsko določene meje 20 evrov. Akontacija dohodnine tako ni bila plačana, se pa dohodek šteje v davčno osnovo, pri čemer podatkov ni treba posredovati zavezancem samim.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042243330 http://www.finance.si/237516/Vi%B9ja_obdav%E8itev_obresti_na_ban%E8ne_depozite

/13/...ob neoddaji napovedi za kapitalski dobiček je kazen 200 €, od 400 € pa do 1200 € se kaznuje posameznik, če v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto:

Kapitalski dobički:

Poročajte do konca februarja! Objavljeno v številki 462 z dne 15.02.2009 Po Zakonu o dohodnini se za kapital štejejo nepremičnine, vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah in investicijski kuponi. O doseženih kapiotzalskih dobičkih morajo fizične osebe poročati do konca meseca februarja. SONJA OMERZA , EVELINA BRAČIČ 28. februar.

ZDoh-2 zavezuje rezidenta RS (dalje rezident) k plačilu dohodnine od vseh dohodkov, ki jih doseže z odsvojitvijo kapitala in imajo svoj vir v Sloveniji, kot tudi od vseh dohodkov, ki jih doseže z odsvojitvijo kapitala izven Slovenije. Nerezident RS (dalje nerezident) je zavezan za plačilo dohodnine samo od dohodkov, ki jih doseže z odsvojitvijo kapitala in imajo svoj vir v Sloveniji. V kolikor je davčni zavezanec rezident v preteklem letu, tj 2008 odsvojil vrednostne papirje, druge deleže in investicijske kupone, mora vložiti napoved za odmero dohodnine do 28. februarja 2009. V primeru odsvojitve nepremičnine pa je rok za oddajo napovedi petnajst dni od odsvojitve. Slednji rok velja tudi za nerezidente, ki so odsvojili nepremičnine ali vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone. V primeru, kadar nerezident napove vse odsvojitve nepremičnin ali vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v preteklem letu, lahko vloži napoved do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto v kateri lahko uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala za izgubo doseženo z odsvojitvijo nepremičnin ali vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov. Enako velja za rezidenta, ki je med letom napovedal kapitalski dobiček iz odsvojitve nepremičnine pa je pri odsvojitvi druge nepremičnine ali vrednostnih papirjev in drugih deležev in investicijskih kuponov realiziral izgubo.

Nepremičnine.

Vse nepremičnine odsvojene v letu 2008 ter pridobljene po 1.1.2002 se obdavčujejo. Za odsvojitev nepremičnine se šteje vsaka odsvojitev, kot je zlasti prodaja, dajanje v dar ter zamenjava nepremičnine.
V primeru odsvojitve nepremičnine je tako zavezanec kot prodajalec zavezan k plačilu davka na promet nepremičnin skladno z določbami Zakona o davku na promet nepremičnin (dalje ZDPN-2), ter hkrati tudi plačilu dohodnine od dobička iz kapitala po določbah ZDoh-2.
ZDPN-2 opredeljuje promet nepremičnin kot vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini.
Zavezanec za davek je sicer prodajalec nepremičnine, lahko pa kupec s pogodbo prevzame obveznost plačila davka na promet nepremičnin. Davek se odmeri po stopnji 2% od osnova za davek, ki je enaka prodajni ceni nepremičnine. Odplačni prenos nepremičnin ni predmet davka na promet nepremičnin, če je bil od njega že obračunan davek na dodano vrednost.
Sam zakon tudi natančneje opredeljuje oprostitve plačila davka od prenosa nepremičnine od katerih velja izpostaviti:
* prenos nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunajzakonskimi partnerji ob prenehanju ali v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske zveze;
* prenos nepremičnin pri razdelitvi premoženja – nepremičnin med družbenike ali delničarje v postopkih likvidacije družbe; prenos nepremičnin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj, kot jih ureja zakon o gospodarskih družbah. V primeru odsvojitve nepremičnine, se bo zavezancu v skladu s 1. točko prvega odstavka 93. člena ZDoh-2 ugotavljal tudi dobiček iz kapitala. Poleg oprostitve plačila dohodnine od nepremičnin pridobljenih pred 1.1.2002, ZDoh-2 pod določenimi pogoji omogoča oprostitev plačila dohodnine tudi pri odsvojitvi t.i. »glavnega prebivališča«. V drugem odstavku 96. člena ZDoh-2 je določeno, da se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše – ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem – v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo.
Če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji, je zavezanec upravičen do oprostitve pri plačilu dohodnine od dobička iz kapitala. Oprostitve ni mogoče uveljavljati, če je bila nepremičnina uporabljana za dejavnost ali oddajana v najem. ZDoh-2 nadalje predvideva oprostitev plačila dohodnine tudi pri:
* prenosu nepremičnine v lasti preminule osebe na dediča, volilojemnika ali drugo osebo po predpisih o dedovanju; odsvojitvi nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti ;prenosu nepremičnin iz naslova razlastitev, po predpisih, ki urejajo to področje. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi nepremičnine po dvajsetih letih imetništva. Kapitalski deleži. Finančni kapital predstavljajo: vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijski kuponi. Pri tem se za vrednostne papirje ne štejejo dolžniški vrednostni papirji.

Za obdavčljivo odsvojitev kapitala se v skladu s 94. čl. ZDoh-2 šteje:
* prodaja kapitala
* dajanje kapitala v dar
* zamenjava kapitala (tudi v primeru združitev in delitev gospodarskih družb)
* unovčitev investicijskega kupona investicijskega sklada
* izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada
* izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja
* zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja
* drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi Nadalje 95. čl ZDoh-2 določa neobdavčljivo odsvojitev kapitala:
* prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe
* prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice na kapitalu in prenos nazaj posojilodajalcu oz. zastavitelju
* zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki in kapital izdajatelja ter ni denarnega toka
* zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega izdajatelja, če ni denarnega doplačila
* zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oz. čiste izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve oz. zmanjšanje kapitalskega deleža v osebni družbi zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža oz. zmanjšanje vrednosti deleža, ki ga je vpisal član zadruge, ki je namenjeno kritju neporavnane izgube zadruge
* izplačilo deleža v dobičku družbeniku osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža
* zamenjava delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada v postopku obveznega preoblikovanja investicijske družbe, nastale iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, po predpisih, ki urejajo to področje
* prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni

Ob tem naj poudarimo, da zadevne napovedi ne vlagajo davčni zavezanci, ki so:
* odsvojili dolžniške vrednostne papirje
* odsvojili kapital (ki ni dolžniški vrednostni papir) po 20 letih imetništva
* dosegli dobiček ali izgubo pri prvi odsvojitvi delnic ali deležev v kapitalu, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev velja tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deležev v kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij
* dosegli dobiček pri odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad, in to v roku ter po predpisih, ki urejajo to področje, pod pogojem, da je zavezanec odsvojil investicijske kupone, ki jih je pridobil z zamenjavo delnic iz lastninskega preoblikovanja podjetij za te investicijske kupone. Zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog kapitala, in sicer mora zavezanec voditi evidenco zalog istovrstnega kapitala po metodi zaporednih cen (FIFO): če ima zavezanec istovrstne vrednostne papirje v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o gospodarjenju, lahko vodi ločeno evidenco istovrstnih vrednostnih papirjev.

POSTOPEK OBDAVČITVE.

Davčna osnova in davčna stopnja. Na kratko obnovimo »formulo« izračuna davčne osnove.
* Davčna osnova = vrednost kapitala ob odsvojitvi – vrednost kapitala ob pridobitvi
* vrednost kapitala ob odsvojitvi = v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost ob odsvojitvi – normirani stroški, povezani z odsvojitvijo kapitala (v višini 1 odstotka od vrednosti kapitala ob odsvojitvi)
* vrednost kapitala ob pridobitvi = nabavna vrednost kapitala + stroški (normirani stroški v višini 1 odstotka od nabavne vrednosti kapitala, povezani s pridobitvijo kapitala, in znesek davka na dediščine in darila) Dohodnina se izračuna in plača od davčne osnove po davčni stopnji 20 %. Za vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala, se stopnja davka znižuje za 5 % (po petih letih imetništva je davčna stopnja 15 %, po desetih letih imetništva 10 %, po petnajstih letih imetništva 5 %).

Ugotovljena izguba.

Če je razlika negativna (izguba), se za to izgubo zmanjša pozitivna davčna osnova (dobiček), dosežena pri odsvojitvi drugega obdavčljivega kapitala, a le v istem davčnem letu. Izjema je le neizkoriščeni del izgube od odsvojitve delnic ali deležev, ki jih je zavezanec pridobil pred pridobitvijo novih delnic ali deležev pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, ki zniža dobiček, ki ga je zavezanec dosegel pri odsvojitvi drugih vrst kapitala in se lahko prenaša v naslednja davčna leta.Vendar velja posebno pravilo, po katerem izguba, dosežena z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov ne zmanjšuje dobička iz kapitala, če zavezanec v 30 dneh pridobi vsebinsko istovrstni kapital, ali če odsvojeni kapital pridobi družinski član ali pravna oseba, v kateri ima davčni zavezanec, odsvojitelj 25 % lastniški delež. Odlog ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku.

ZDoh-2 davčnemu zavezancu dopušča, da uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, ko podari kapital svojemu zakoncu ali otroku. V tem primeru se davčna obveznost ne ugotavlja v času podaritve, temveč se davčna obveznost odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi zakonec ali otrok.Kljub zgoraj navedenemu dejstvu pa mora zavezanec priglasiti uveljavljanje odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri odsvojitvi kapitala v 15 dneh od podaritve nepremičnine oz. do 28. februarja tekočega leta za podaritve vrednostnih papirjev ali deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja v preteklem letu.

Obrazci za napoved.

Kapitalski dobički se davčnemu organu napovejo z oddajo Napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine ter Napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (obrazec in popisni listi, ki so sestavni del napovedi). Poleg slednje napovedi zavezanec izpolni tudi popisne liste, ki opredeljujejo vrsto kapitala, in sicer: popisni list vrednostnega papirja oz. investicijskega kupona, popisni list vrednostnega papirja, ki je v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o gospodarjenju in popisni list deleža v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organizacije.
Za razliko od preostalih napovedi se Napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine vloži pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži (osebno ali po pošti).
Obrazce, popisne liste in tudi navodila za izpolnjevanje najdemo na DURSovi spletni strani. Globa in odločba. Zakon o davčnem postopku določa globe za nespoštovanje Zakona o dohodnini, in sicer se z globo 200 EUR kaznuje posameznik, če ne vloži davčne napovedi.
Dalje se z globo od 400 do 1.200 EUR se kaznuje posameznik, če v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto.Davčni organ na podlagi napovedi izda odločbo o višini dohodnine od dobička iz kapitala v 30 dneh od dneva vložitve napovedi oziroma do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Rok za plačilo davka je 30 dni od dneva vročitve odločbe. http://www.revijakapital.com/kapital/davcno-financno-svetovanje.php?idclanka=6505
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Feb 20, 2009 7:59 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Ned Feb 15, 2009 7:25 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

KAS - KADROVSKO AKREDITACIJSKI SVET

/13/...kako se bo obnesel KAS bomo lahko ocenjevali po uspešnosti posameznih in z njihove strani potrjenimi nadzorniki, posebej takrat, ko bodo s svojim profesionalnim delom in sposobnostmi, družbi tako pomagali, da bo izplavala iz krize: Shocked

Kadrovsko-akreditacijski svet (v nadaljevanju: KAS) je Vlada Republike Slovenije je Vlada Republike Slovenije ustanovila na 6. redni seji vlade 24.12.2008.
V Kadrovsko- akreditacijski svet so imenovani naslednji člani:
- dr. Borut Bratina
- Jože Glazer
- mag. Samo Hribar Milič
- mag. Franc Jamšek
- dr. Bogomir Kovač
- Milena Pervanje
- dr. Danica Purg.
KAS je avtonomno strokovno svetovalno telo Vlade Republike Slovenije, ki na predlog Vlade Republike Slovenije ali ministra, pristojnega za določeno gospodarsko družbo ali javni gospodarski zavod (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj), sodeluje v postopku akreditacije in nominacije kandidatov za imenovanje v organe upravljanja družbe, v kateri ima Republika Slovenija lastniški delež, ali javnega gospodarskega zavoda, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: podjetje v državni lasti).
V postopku ugotavljanja primernosti kandidatov za organe upravljanja podjetij v državni lasti KAS o posameznem kandidatu oblikuje strokovno mnenje (akreditacija) v skladu s splošnimi pogoji in kriteriji, ki jih pripravi na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije 01300-5/2008/12 z dne 22.1.2009 in sklepa Vlade Republike Slovenije številka 01004-1/2008/7, z dne 10.12.2008, ter Smernic OECD o upravljanju podjetij v državni lasti in dobre prakse upravljanja podjetij v državni lasti.
KAS pri oblikovanju strokovnega mnenja o primernosti kandidatov upošteva poleg splošnih tudi posebne pogoje in kriterije za imenovanje članov organov upravljanja, ki jih opredeli za posamezna področja ali za posamezna podjetja v državni lasti.
Na podlagi splošnih in posebnih pogojev in kriterijev za imenovanje članov organov upravljanja podjetjih v državni lasti, ki jih določi KAS, predlagatelj objavi javni poziv, s katerim pozove zainteresirane posameznike, da kandidirajo za člane organov upravljanja posameznih podjetij v državni lasti. Prispele predloge kandidatov predlagatelj posreduje KAS.
KAS v 8 dneh od prejema predlogov oblikuje odprto listo primernih kandidatov, ki predstavlja podlago za oblikovanje predloga kandidatov za imenovanje v organe upravljanja določenega podjetja v državni lasti ( v nadaljnjem besedilu: nominacija).
Predlagatelj pri oblikovanju predloga nominira akreditirane kandidate. Če prispele vloge na javni poziv ne omogočajo oblikovanja odprte liste primernih kandidatov glede na število zahtevanih mest v organu upravljanja ali če javnega poziva ni mogoče izvesti, mora predlagatelj za vsako posamezno nominacijo kandidata izven javnega poziva pridobiti strokovno mnenje KAS o primernosti kandidata.
Predlagatelj lahko v vsakem postopku akreditacije in nominacije predlaga KAS, da ta sam oblikuje listo primernih kandidatov ali predlog za posameznega kandidata za člana organov upravljanja podjetja v državni lasti.
KAS daje Vladi Republike Slovenije na njeno zahtevo ali na podlagi lastne pobude tudi predloge za vzpostavitev ustrezne prakse upravljanja in nagrajevanja članov organov upravljanja v podjetjih v državni lasti. Kadrovsko – akreditacijski svet sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega delovanja.
Člani KAS podpišejo izjavo, da podatkov o kandidatih ne bodo uporabljali v druge namene, razen za namene, določene s tem sklepom. Izjavo posredujejo Generalnemu sekretariatu Vlade Republike Slovenije.
Člani KAS se z izjavo iz prejšnjega odstavka tudi zavežejo, da v času njihovega članstva v KAS ne bodo opravljali nikakršne dejavnosti, ki bi, upoštevaje pristojnosti KAS v skladu s tem sklepom, predstavljale konflikt interesov. http://www.gsv.gov.si/si/kadrovsko_akreditacijski_svet/

/13/...v to akcijo se je vključil tudi VZMD, da tudi na tak način zaščiti interese malih delničarjev, saj je pomembno tudi, kdo v njihovem imenu kot njihov predstavnik, sedi v nadzornih svetih:

POZIV kandidatom ZA PREDSTAVNIKE malih delničarjev V NADZORNIH SVETIH VZMD si že vse od ustanovitve prizadeva ščititi interese, pravice in naložbe malih delničarjev tudi z izvolitvijo avtonomnih, strokovnih in kredibilnih članov nadzornih svetov, ki bi kot predstavniki malih delničarjev ustrezno odražali ta segment lastniške strukture delniških družb. Skupni delež malih delničarjev namreč pogosto predstavlja pomemben, kontrolni ali celo večinski delež v delniški družbi, po drugi strani pa v nadzornih svetih doslej žal ni bil (primerno) zastopan.
Zato bo VZMD na letošnjih skupščinah delniških družb - toliko bolj pa že pri postopkih, pripravah in oblikovanju predlogov zanje - aktivno sodeloval tudi s predlogi za člane nadzornih svetov.
Temu primerno smo se v VZMD odločili, da objavimo JAVNI POZIV vsem zainteresiranim KANDIDATOM ZA ČLANE NADZORNIH SVETOV, ki bi bili pripravljeni v nadzornih svetih sodelovati kot predstavniki malih delničarjev oz. ustrezno zastopati in odražati segment lastniške strukture malih delničarjev v organih nadzora delniških družb.
10.02.2009
V ta namen bo VZMD formiral tudi strokovno delavno telo - Komisijo VZMD za izbor kandidatov za člane nadzornih svetov -, ki se bo prvič sestala v ponedeljek 16. 2. 2009.
Pri njenem delu bodo sodelovali predstavniki vseh organov VZMD: dr. Miran Mejak, predsednik Sveta VZMD, ter dr. Ludvik Toplak in dr. Borut Bratina, predsednik in podpredsednik Strokovnega sveta VZMD. Do oblikovanja svojih meril, kriterijev, pogojev, predpisanih postopkov ipd. se bo »Komisija VZMD za izbor kandidatov za člane NS« pri delu odgovarjajoče naslonila na Pogoje za akreditacijo kandidatov za člane NS, Merila in metode vrednotenja kriterijev za akreditacijo potencialnih članov NS in Predpisano obliko življenjepisa in prilog (izjave, dokazila…) za akreditacijo, kot jih je sprejelo avtonomno strokovno svetovalno telo Vlade Republike Slovenije Kadrovsko–akreditacijski svet (KAS), na svoji 3. seji, dne 20. januarja 2009.
Seveda pa bo »Komisija VZMD za izbor kandidatov za člane NS« pri odločitvah pomembno upoštevala tudi kriterij pozitivnega odnosa do problematike malih delničarjev ter dosedanjega in potencialnega prihodnjega delovanja kandidata - posebej z vidika prizadevanj in prispevka k realizaciji interesov malih delničarjev.
Vse zainteresirane vabimo, da nam popolne vloge, ob upoštevanju navedenih pogojev, pošljejo na naslov: VZMD, Salendrova 4, 1000 Ljubljana, s pripisom »Komisija VZMD za izbor kandidatov za člane NS«. Z vsemi podatki in prejetimi gradivi bo VZMD ravnal skrajno skrbno in upoštevaje Zakon o varstvu osebnih podatkov. Vloge naj kandidati pošljejo čim prej, saj jih bo Komisija obravnavala sprotno in glede na potrebe. Dodatne informacije lahko dobite osebno na sedežu VZMD ali prek telefona 01 25 11 420, vsak delovni dan med 9.00 in 15.00 uro, in na e-naslovu info@vzmd.si. http://www.mali-delnicarji.si/?news=341&lang=slo

/13/... za profesorja Bratino obstaja konflikt interesov ali ne: Shocked

Bratina hkrati svetuje vladnemu KAS in Verbičevemu VZMD
Mariborski profesor gospodarskega prava ne vidi konflikta interesov pri opravljanju več funkcij Borut Bratina, izredni profesor mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete , je član vladnega Kadrovsko-akreditacijskega sveta (KAS).
Hkrati je član komisije za izbor kandidatov za člane nadzornih svetov pri Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), ki ga vodi Kristjan Verbič. So Verbičevi in državni interesi lahko enaki?
Ugleden gospodarski pravnik Borut Bratina bo nadzornike družb najprej izbral kot predstavnik Verbičevega združenja malih delničarjev. Nato pa se bo z njimi strinjal še kot član vladnega akreditacijskega sveta, ki skrbi za preprečevanje konflikta interesov.
VZMD po svojem statutu ščiti interese malih delničarjev, skuša pripomoči k izboljšanju razmer na kapitalskem trgu ter tako k ugodnejšemu ekonomskemu položaju posameznika in družbe. Po ocenah poznavalcev pa združenje skrbi predvsem za promocijo svojega predsednika Kristjana Verbiča in za njegove interese, ki niso vedno tudi enaki interesom drugih delničarjev.
Kristjan Verbič te očitke ostro in vztrajno zavrača. Država, ki je ustanovila KAS, je v gospodarskih družbah navadno večji delničar, interesi velikega in malih delničarjev pa navadno niso enaki. Od vseh je mogoče pričakovati le, da se zavzemajo za transparentnost in zakonitost. Ti besedi pa v skladu s standardi, ki veljajo na slovenskem kapitalskem trgu - od parkirišč do usklajenega ravnanja -, dobita svojevrsten pomen. Komisija VZMD za izbor kandidatov za člane nadzornih svetov je državnima Kadu in Sodu že poslala nekaj predlogov za imenovanje nadzornikov iz vrst VZMD za nadzorna sveta Petrola [PETG 274,46 -0,20%] in Triglava [ZVTG 15,41 -0,90%]. Podobno nameravajo storiti še v drugih družbah, kjer se bo kadrovalo v nadzorne svete in kjer je država solastnica. Borut Bratina bo tako najprej izbral primerne ljudi v imenu VZMD, nato pa jih bo potrdil še v imenu države oziroma KAS.

Bratina: Kje je tu konflikt interesov?

"Moja naloga v VZMD je, da pomagam izbrati ugledne strokovnjake, ki bodo dosegali kriterije, ki jih za kandidate za člane NS zahteva KAS. Kje vi vidite konflikt interesov? Lahko pa se iz primerov, kjer bodo med kandidati tudi predstavniki VZMD, pri glasovanju na KAS izločim," pravi Bratina. Bratina dodaja, da je njegovo delo v VZMD brezplačno, v KAS pa prejema, pravi, 80 evrov bruto sejnine.
Člani KAS zavezani k izogibanju konfliktov interesov "Bratina je priznan strokovnjak na področju gospodarskega prava in kot član KAS korektno opravlja svoje delo.
Tako kot drugi člani in članice KAS je tudi ta podpisal izjavo, s katero se je zavezal, da ne bo opravljal nobene dejavnosti, ki bi pomenila konflikt interesov," pravijo v uradu vlade za komuniciranje. Ali je Bratina v konfliktu, nam niso odgovorili.
Neposrednih izjav generalnega sekretarja vlade Milana M. Cvikla in premiera Boruta Pahorja, ki je ustanovitev KAS tudi predlagal, nam niso poslali, čeprav smo vprašanja naslovili nanju. Prav tako pa nismo dočakali komentarja Bogomirja Kovača, predsednika KAS.
http://www.finance.si/238317/Bratina_hkrati_svetuje_vladnemu_KAS_in_Verbi%E8evemu_VZMD
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Maj 30, 2010 9:19 am; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 09 Sep 2017 16:45; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Feb 17, 2009 8:12 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OBLIKE VARČEVANJA IN PLEMENITENJA SREDSTEV - II.del

*** nadaljevanje z 10 strani ***

/13/...podatek, ki bi lahko marsikomu dal misliti, saj je že davno znano, da morajo biti plemenite kovine tudi od 10 do 20 % dela premoženjskega portfelja posameznika:

Družba Umicore: Slovenci imajo v lasti več zlata kot Banka Slovenije Od začetka globalne krize se je povpraševanje po zlatu in srebru močno zvišalo. Slovenci naj bi imeli po podatkih ene največjih mednarodnih kovnic plemenitih in industrijskih kovin, družbe Umicore, skupaj v lasti že več zlata, kot ga ima Banka Slovenije. Po podatkih Svetovnega sveta za zlato, neprofitnega združenja za spremljanje svetovnih rezerv zlata na trgu, poseduje Banka Slovenije približno 3,2 tone zlata. To količino naj bi po podatkih družbe Umicore v zadnjih 18 mesecih že presegli slovenski investitorji, so danes sporočili iz podjetja Elementum.
V lanskem letu so se domači investitorji najpogosteje odločili za nakup ene unče zlata (31,1035 grama), ki je predstavljala več kot 40 odstotkov vseh prodanih palic in pomeni približno sedem odstotkov celotne vrednosti zlata, kupljenega v letu 2008. Druga najpogostejša oblika nakupa zlata je bila 250-gramska palica, ki predstavlja približno 20 odstotkov vseh prodanih palic, vrednostno pa skoraj 30 odstotkov celotne prodaje zlata v letu 2008.
Po podatkih družbe Umicore so se lansko leto v Evropi investitorji najpogosteje odločali za nakup 250 gramov zlata. Predvsem v drugi polovici leta so opazili precejšnje povečanje selitve kapitala v plemenite kovine, izjemno se je povečal tudi nakup 1000- in 500-gramskih palic.
Slovenski investitorji so se sicer lani, ko so se odločili za nakup srebra, najpogosteje odločili za 1000-gramsko palico. Teh je bilo za več kot polovico med vsemi prodanimi palicami. Predstavljale so približno 40 odstotkov celotne prodane mase srebra v letu 2008.
Zelo priljubljena je bila tudi ena unča srebra, ki je predstavljala skoraj 20 odstotkov vseh prodanih palic, vrednostno pa predstavlja le 0,4 odstotka prodanega srebra v lanskem letu. V Umicoru pravijo, da se evropski investitorji najpogosteje odločajo za nakup 5000- in 1000-gramskih srebrnih palic. Manjše so namreč predvsem zaradi višjih stroškov proizvodnje manj zanimive za naložbo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042245288

/13/...današnje trgovanje je bilo tik pod 1000$ in sicer 996,9$ za unčo (31,1 grama) oz.rekordnih 791,7€ za unčo:
http://www.finance.si/238673/Zlato_tik_pod_tiso%E8ico

/13/...pretresljico pričevanje novinarja in aktivista SAM CHAKAIPA o kaosu v ZIMBABVEJU, kjer je potrebno dati 0,1 grama zlata iz reke za štruco kruha in ostala živila:

http://www.guardian.co.uk/world/video/2009/feb/11/zimbabwe-gold-panning-starvation-food

OBVEZNICE

/13/...zmerno tveganje, redni prihodki v obliki kuponov, pomemben vzvod za diverzifikacijo in prilagoditve lastnih portfeljev:

Obveznice:
Priložnost v obveznicah Objavljeno v številki 464 z dne 16.03.2009
Kako dobro vlagatelji razumejo obveznice?
Večina vlagateljev gleda na obveznice kot na razmeroma varen naložbeni razred, ki ima značilnosti rednih denarnih tokov v obliki kuponov in stabilnosti glavnice. TOMAŽ DVORAK
Osnovnik gradnik portfelja. Dobro poučeni vlagatelji pa poleg tega na obveznice gledajo tudi kot na enega izmed osnovnih gradnikov pri diverzifikaciji portfelja. Kljub temu pa o obveznicah še vedno kroži kar nekaj mitov in nedorečenosti. Eden izmed takšnih mitov je, da obveznice nosijo znatno slabši donos kot delnice. Spet drugi mislijo, da so tveganja pri investicijah v obveznice previsoka glede na njihovo donosnost. Nekateri vlagatelji menijo, da so obveznice prezahteven inštrument in kot take nebistvene za njihove portfelje. Po drugi strani pa obstajajo tudi takšni, ki verjamejo, da je lahko napovedati smer gibanja trga obveznic in da je investiranje v ta naložbeni razred povsem enostavno. Če opazujemo dolgoročne donosnosti obvezniških trgov, je moč prepoznati nekaj glavnih lastnosti obveznic: reden denarni tok iz kuponov, zmerno tveganje spremembe cene, kapitalski dobički, ki lahko izravnajo kapitalske izgube pri delnicah, in veliko možnosti za reinvestiranje v primeru padajočih cen. Te lastnosti dajejo vlagateljem možnosti izboljšanja razmerja med tveganjem in donosnostjo za njihove portfelje.
Kako obveznice zmanjšujejo skupno tveganje portfelja?
Zakaj bi morali investitorji v svoje portfelje dodajati obveznice? Morda je najbolj prepričljiv razlog ta, da so obveznice izredno učinkovito orodje za diverzifikacijo. Obveznice zelo uspešno blažijo tveganja, ki jih v portfelje vnašajo drugi naložbeni razredi, saj se na tržna dogajanja odzovejo drugače kot npr. delnice in s tem zmanjšujejo nestanovitnost celotnega portfelja. Obveznice so imele zelo nizko stopnjo korelacije z drugimi glavnimi naložbenimi razredi, vključno z delnicami, kar pomeni, da so se v zadnjih 25 do 30 letih gibale v nasprotni smeri od delnic. Ta nizka korelacija kaže, da z dodajanjem obveznic v portfelj diverzificiramo izpostavljenost delnicam ter znatno zmanjšamo tveganje portfelja. Kot vedno pa diverzifikacija sama ne zagotavlja dobička ali varovanja pred izgubami. Za ilustracijo si poglejmo empiričen dokaz iz prakse, kjer smo analizirali 23 koledarskih let od leta 1926 do leta 2003, v katerih so delniške naložbe zabeležile negativne donosnosti. V kar 21 primerih so obveznice zabeležile pozitivno donosnost. Dejansko je nizka korelacija med delnicami in obveznicami pomagala zmanjšati nestanovitnost celotnega portfelja ter ustvariti določeno varnostno rezervo za obdobja padajočih delniških tečajev. V letih, ki smo jih analizirali, je bilo zaznati zmanjšanje ekonomske aktivnosti in upadanje gospodarske rasti, kar je imelo za rezultat nižjo potrošnjo, odpuščanja, slabše rezultate podjetij in slabo donosnost delniških naložb. Vse to so okoliščine, s katerimi se investitorji soočajo tudi danes. Gibanje obvezniških trgov je težko predvideti. Kot pri vseh ostalih finančnih trgih je tudi na obvezniških trgih težko predvideti, kako se bodo le-ti gibali v prihodnosti. Glavna determinanta pri določanju smeri obvezniških naložb je bodoča smer gibanja obrestnih mer. Za napovedovanje pričakovanega gibanja obrestnih mer se največ uporabljajo terminske pogodbe na kratkoročne obrestne mere, iz katerih se izvedejo dolgoročnejše obrestne mere za prihodnje obdobje. Najpomembnejši akter na trgu obrestnih mer so centralne banke, ki določajo monetarno politiko posameznih denarnih območij. Le-te namreč z določanjem kratkoročne obrestne mere usmerjajo svojo politiko v ekspanzivno smer (nižanje referenčne obrestne mere) oziroma v restriktivno smer (višanje referenčne obrestne mere). Centralne banke pa lahko določajo zgolj kratkoročno obrestno mero, v primeru Evropske centralne banke, gre za t.i. 1 tedensko REPO obrestno mero, medtem ko so obrestne mere za daljše ročnosti pod vplivom različnih ostalih dejavnikov na trgu, kot so pričakovanja o inflaciji, pričakovanja o prihodnji gospodarski rasti, splošna raven likvidnosti in tveganja na trgu Zakaj je priporočljivo držati obveznice v portfelju v obdobju različnih ekonomskih ciklov? Investitorji, ki se uporabljajo »market- timing« investicijske strategije, s katerimi poskušajo predvideti dna oziroma vrhove obrestnih mer, se več kot pogosto motijo in si s tem nenamerno znižujejo dolgoročne donosnosti, namesto da bi si jih zviševali. Ampak obstajajo še drugi razlogi, zakaj je smotrno obvezniške naložbe držati daljše časovno obdobje. Kot prvo, kljub temu da večina vlagateljev ve, da se cene obveznic gibljejo v nasprotni smeri od gibanja obrestnih mer, dvig splošne ravni obrestnih mer v nekem denarnem območju še ne vodi nujno k negativnim donosnostim iz obvezniških naložb. Kljub temu da naraščajoče stopnje obrestnih mer povzročajo nižanje cen obveznic, nam naložbe v obveznice še vedno prinašajo stabilne in predvidljive prihodke iz kuponov, ne glede na smer gibanja obrestnih mer, in nam tako služijo kot protiutež negativnim gibanjem cen obveznic. Povrhu vsega pa lahko te denarne tokove ponovno investiramo po novih, višjih obrestnih merah, s čimer si ustvarjamo nov potencial za večje donose v prihodnosti. Kot drugo, če je res, da cene obveznic padajo, ko se zvišujejo obrestne mere, je potrebno omeniti, da so v večini primerov takrat pod velikim pritiskom tudi delnice. V resnici se donosnosti delniških in obvezniških naložb v takšnih razmerah zelo približajo, a še vedno imajo delnice veliko večjo nestanovitnost cen od obveznic. Z naložbami v obveznice smo redko izgubili denar v tri- ali večletnem časovnem obdobju. Kljub temu da smo imeli v zgodovini kar nekaj ciklov zviševanja obrestnih mer, so vlagatelji v obveznice z vsaj tri letno dobo držanja svojih naložb praktično vedno dosegli pozitivne donosnosti. Ne samo to, v veliko obdobjih so obveznice poleg pozitivih donosov tudi v veliki meri presegle donosnosti delniških naložb, in to z veliko manjšo nestanovitnostjo portfelja. To so bila obdobja, kjer so imeli vlagatelji možnosti reinvestirati svoje kupone postopoma po vse višjih obrestnih merah. S tem so povečali notranjo stopnjo donosa svojega portfelja in si omogočili višje kapitalske dobičke v prihodnjem obdobju, ko bodo obrestne mere ponovno padale. Pri odločanju o deležu obveznic v portfelju je tako pomembneje, da se odločimo, kateri časovni horizont je za nas najprimernejši, kot pa da skušamo premagati trg z ugibanjem prihodnje smeri gibanja obrestnih mer. okvir pomembno je poudariti:
* Obveznice lahko izboljšajo donosnost portfelja glede na enoto tveganja * So kratkoročne obveznice lahko zelo dobra alternativa denarju
* Mora biti odločitev o alokaciji določenega dela portfelja v obveznice sprejeta na osnovi dolgoročnih ciljev in ne kratkoročnih špekulacij o gibanju obrestnih mer So vlagatelji v obveznice, za razliko o vlagateljev v delnice, le redko izgubili denar v tri- ali večletnem časovnem obdobju. http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=6580

ZLATI CERTIFIKAT

/13/...na sejmu COLLECTA, ki bo 28.marca in 29.marca 2009 na Gospodarskem rastavišču v Ljubljani, prihaja NAJVEČJI DUNAJSKI FILHARMONIK, iz čistega zlata, ki tahta 31 kg in ima premer 37 cm. Omenjeni zlatnik prihaja k nam prek družbe Moro, ki hkrati s tem dogodkom objavlja prisotnost novega finančnega proizvoda ZLATega CERTIFIKATa, izdanega na osnovi zlatih naložbenih kovancev. Vsi naložbeniki bodo imeli priložnost hraniti zlate Dunajske Filharmonike v varovanem sefu na osnovi izdanega Zlatega certifikata. Prodaja se bo začela 30.marca 2009 na sedežu družbe Moro:

Največji evropski zlati kovanec prvič v Sloveniji

Dunajski filharmonik, izdelan iz čistega zlata, mase 31 kilogramov in premera 37 centimetrov, je največji zlati kovanec v Evropi. Avstrijska kovnica z 800 letno tradicijo Münze Österreich je leta 2004, ob 15. obletnici izdaje dunajskih filharmonikov, izdelala 15 takih kovancev. Lastnica kovanca, ki bo na ogled pri nas, je avstrijska nacionalna banka (Österreichische Nationalbank), drugi so v zasebni lasti po vsem svetu. Tržna vrednost kovanca je okoli 800.000 evrov.
*** "Ponosna sem, da smo s strokovnjaki različnih področij v Sloveniji izdelali Zlati certifikat in s tem naložbenikom ponudili možnost hrambe zlata. To zlato je zavarovano preko svetovno priznane zavarovalne hiše v Londonu na tržno vrednost shranjenega zlata, kar sicer ni praksa v Sloveniji," pravi Irena Moro, direktorica družbe. Prvič v Sloveniji bosta kovanec predstavili slovenska družba Moro in avstrijska Schoeller Münzhandel, in sicer 28. in 29. marca na mednarodnem sejmu Collecta v Ljubljani.
https://moro.si/novice/najvecji-evropski-zlati-kovanec-prvic-v-sloveniji/ http://www.collecta.si/domov/
http://www.collecta.si/data/upload/katalog_collecta_web.pdf http://24ur.com/novice/slovenija/sijaj-najvecjega-zlatega-kovanca.html

ZLATI MED

/13/...tako se da izboljšati tudi prehrano, seveda za ceno od 6.000 € do 15.000 €:

Zlati med je visoko kakovostno živilo pridelano v čistem, naravnem, alpskem okolju v okolici Bleda v Sloveniji. Nabirajo ga avtohtone, miroljubne in delovne slovenske čebele Kranjske sivke (lat. Apis mellifera carnica), ki so po svetu znane kot ena izmed najboljših vrst čebel za pridobivanje medu. Za 1 kilogram medu mora ena čebela preleteti razdaljo enako 7-kratnemu obsegu Zemlje.
V zdravem in neonesnaženem okolju uporabljamo več kot 200 let staro metodo čebelarjenja, ki jo je utemeljil oče čebelarstva, Slovenec Anton Janša. Prav on je bil prvi cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva na dvoru habsburške cesarice Marije Terezije. Slednja je po njegovi smrti izdala odlok, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po njegovih knjigah. Medu smo postavili novo vrednostno mesto, ki mu že od nekdaj pripada zlato mesto.
Zlati med ni zgolj prvovrstnega okusa, marveč je tudi zdravilen. Številni minerali, kisline, rastlinski izvlečki, protibakterijske snovi in vitamini ugodno vplivajo na naše telo. Med se uporablja proti prehladom, težavam z dihali in prebavo, predvsem pa krepi naš imunski sistem in s tem naše telo ter nas pomirja. Različni naravni sladkorji pa medu dajejo prefinjen sladek okus. Naravni med se ne pokvari, lahko pa kristalizira. Kristalizacija medu je namreč popolnoma naraven pojav, ki dokazuje njegovo pristnost. Kristalizacija se lahko zgodi le pri tako naravno pridelanem medu in v njem ne povzroča nikakršnih kemičnih sprememb, prav tako pa ne vpliva na njegovo kakovost. Če nam kristaliziran med ni všeč, kozarec postavimo v toplo vodo in ga ponovno utekočinimo. Pri segrevanju ne smemo preseči 40 stopinj celzija, saj bi tako uničili zdravilne snovi. V med smo dodali zlato.

*Zaužito zlato v kovinski obliki je nestrupeno in nedražeče, potencialno pa lahko vpliva na izboljšanje imunskega sistema in kognitivnih funkcij. Zlatega medu ne uživamo dnevno, marveč ga uporabljamo kot dodatek k hrani in dekoracijo ob posebnih priložnostih. Zlato, ena prvih kovin, ki jih je človek obdeloval, in med, prvo sladilo, ki ga je človek uporabljal, smo združili in naredili zlati med. V zaboju je krpica iz jelenove kože za negovanje kozarca, priložene pa so tudi bele bombažne rokavice za rokovanje s kozarcem, ki se ga ne dotikamo z golimi rokami. Kozarce se pomiva in neguje ročno. Vsakemu kozarcu posvetimo veliko pozornosti, saj tako ohranjamo kvaliteto in tradicijo pridelovanja. Letno proizvedemo le 60 litrov zlatega medu.
* Viri in raziskave:
* Effects of Colloidal Metallic Gold on Cognitive Functions:A Pilot Study; Guy E. Abraham, MD; Souhaila A. McReynolds; Joel S. Dill, PhD; Optimox Corporation, Torrance, California
* Nature Chemical Biology 2, 197 - 201 (01 Apr 2006), doi: 10.1038/nchembio773, Letters
* Noble metals strip peptides from class II MHC proteins;Stephen L De Wall, Corrie Painter, Jennifer D Stone, Rajintha Bandaranayake, Don C Wiley, Timothy J Mitchison, Lawrence J Stern, Brian S DeDecker

MNENJE:

prof. dr. Janez Bogataj Jaka Dijak in Irena Zupan Ambrožič sta zasnovala novo poslovno in protokolarno darilo. Čeprav ga sestavljajo sami "stari znanci", to je vrhunski steklarski izdelki iz Rogaške Slatine, gorenjski med, idrijska čipka, zlatarske aplikacije in zlati lističi, pa je vendar njegova novost v sestavi in sozvočju uporabljenih izdelkov, ki ustvarijo tako imenovano sestavljeno darilo ali darilni set.
Pri tem darilu bi izpostavil tri temeljne lastnosti.
Najprej je ime njegove blagovne znamke in sicer "Zlati med", ker so v medu lističi pravega zlata. To je neke vrste novodobna manira dodajanja žlahtne kovine v pijače, zlasti penine, k nekaterim jedem, sladicam in sladoledom. Seveda ne zaradi dekorativnih ali celo prestižnih ampak tudi zaradi določenih pozitivnih vplivov na človekovo zdravje in počutje. Vsi sestavni deli tega darilnega seta in set v celoti imajo še eno pomembno lastnost: izdelani so v Sloveniji, so plod našega znanja in nadaljevanje bolj ali manj odmaknjenih ustvarjalnosti s posameznih področij kulturne dediščine. Tretja lastnost darila je povezana z njegovo "lokacijo". Temeljna sestavina darila je namreč med, ta izjemni naravni izdelek marljivih čebel, kranjskih sivk. Torej se navezuje na eno najbolj tradicionalnih gospodarskih panog Slovenije čebelarstvo, ki ima svoje razvejane strokovne korenine prav na Gorenjskem. Posamezne sestavine tega darilnega seta so tudi primer izvirnega industrijskega in unikatnega oblikovanja. Slednje je zastopano z unikatnimi intervencijami zlatarskega rokodelstva, ki združuje neštete veščine, hkrati pa daje stekleni posodi s posameznimi likovnimi rešitvami značaj unikatnega, celo intimnega sporočila. Brez dvoma ne moremo govoriti le o darilnem setu ampak predvsem o dobro postavljenem projektu, ki se bo razvijal tudi v prihodnje. Cilji so bili že na začetku visoko postavljeni, ne le oblikovalski, tudi komunikacijski in seveda ekonomski. Prav njihova visoka postavitev, čeprav je še zlasti v teh naših časih nekoliko drzna, omogoča avtorjema in izdelku ambiciozno ciljanje tudi in predvsem zunaj slovenskih okvirov, ki znajo pogosto zamejevati povprečja, bližnjice in cenenosti. Ali z drugimi besedami: darilo "Zlati med" sooblikuje obračanje naše projekcije v tisto smer, ki si je pogosto niti ne predstavljamo, kaj šele, da bi si jo želeli. To pa je smer iz Slovenije v svet in ne obratno! prof. dr. Janez Bogataj

MEDIJI:

http://www.rtvslo.si/play/porocila-ob-17h/ava2.31818418/
* od 4,46 minute do 6,42 minute
http://www.zlatimed.si/zlatimed/mediji http://www.zlatimed.si/galerija

PRODAJA:

Zlati med se prodaja po osebnih poteh in si ga lahko po predhodni najavi ogledate v ateljeju Laurus na Bledu, Cesta svobode 19, 4260 Bled. Predstavitev pripravimo tudi na Vašem domu ali v podjetju. V primeru resnih in zahtevnih kupcev je možnost predstavitve izdelka v obliki gala večera v hotelu Toplice na Bledu. Vsa dodatna vprašanja in naročila sprejemamo na
* elektronski naslov prodaja@zlatimed.si
* in telefonski številki 031 288 653, kontaktna oseba g. Jaka Dijak Kontaktna oseba: g. Jaka Dijak ADDA d.o.o, Alpska cesta 62, 4248 Lesce, Davčna št.SI25478591 Tel. 031 288 653, +386 (0)312 886 53, Fax 04 574 18 04, +386 (0)457 418 04 , E-pošta: info@zlatimed.si

/13/...ta Američanka je imela izdelan svoj varčevalni načrt do potankosti:

Gram na gram - ukradla 227 kilogramov zlata

Američanka je obtožena, da je ukradla 227 kilogramov zlata v zlatarni v New Yorku v kateri je delala, na tak način, da ga je vsaki dan ukradla po par gramov in ga skrivala v svoji torbici. V šestih letih, je ta 50 letnica zbrala sedem milijonov dolarjev v zlatu, so objavili New York Post in Daily News. Grozi ji 25 let zapora.
http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=088df893-1668-4fb4-8854-74a26cf40bca&open=four

/13/...že večkrat je bilo rečeno kako se v naši družbi dogajajo različne nepravilnosti glede sklenjenih pogodb ter posebej določb t.i. drobnega tiska, saj se z njihovo sklenitvijo in začetkom varčevanja praktično zavemo, da smo bili zagotovo zmanipulirani za samo 1 grama naložbenega zlata, kar znaša okoli 35€ in je omejeno na prvih 1000 varčevalcev:

Zlato rentno varčevanje - 1000 zlatih priložnosti

Priložnost, da sebi in svoji družini zagotovite finančno varnost in neodvisnost je na dosegu vaših rok. Približajte si jo s posebno ponudbo zlatega rentnega varčevanja z ugodnejšo obrestno mero, ki velja od 11. 5. 2009 do najpozneje 11. 7. 2009 in je omejena na 1000 zlatih rentnih varčevanj.
Namenjena je obstoječim in novim imetnikom vseh vrst osebnih računov (gotovinski, osnovnošolski, Akeš, navadni ali Premium) pri Abanki. Prednosti zlatega rentnega varčevanja:
* varna naložba (zagotovljeno izplačilo obresti in sistem zajamčenih vlog) * ugodnejša obrestna mera od redne ponudbe rentnega varčevanja
* darilo: ob sklenitvi varčevanja in vplačilu prvega pologa prejmete 1-gramsko zlato naložbeno ploščico čistine 999,9 s certifikatom kakovosti GDS (Good Delivery Standard)
* varčevanje poteka z mesečnimi pologi, najmanj 50 EUR mesečno, lahko pa vplačujete tudi višje zneske
* fleksibilnost (med varčevanjem lahko vplačujete tudi višje zneske in iate možnost podaljšanja varčevanja 1 leto po sklenitvi pogodbe)
* izbira načina izplačila (privarčevana sredstva lahko dobite izplačana v obliki rente, enkratnega izplačila ali v kombinaciji obeh)
* izbira prejemnika sredstev (za prejemnika privarčevanih sredstev lahko določite sebe ali katerokoli drugo osebo - največ 3 osebe)
* več denarja (ob izteku varčevanja imate v obdobju 3 mesecev možnost pridobiti ugoden potrošniški kredit v okviru kreditne sposobnosti) Prepričal vas bo informativni izračun zlatega rentnega varčevanja na dan 20. 5. 2009:
Mesečni polog: 50 EUR
Datum začetka: 20.05.2009 Datum izteka: 30.05.2015
* Privarčevani znesek: 3.420,16 EUR Znesek obresti: 420,16 EUR Skupna obrestna mera:
EURIBOR** + 2 o.t. (3,693 %) Informativni izračun za svoj znesek mesečnega pologa rentnega varčevanja vam z veseljem pripravimo v vseh poslovalnicah Abanke. Zlata ploščica teže 1g in čistine 999,9 je izdelana v svetovno znani kovnici Valcambi S.A. v Švici. Nakup naložbenih plemenitih kovin je mogoč pri podjetju Analožbe d.o.o., v drugi polovici leta pa vam bomo tovrstne naložbene produkte ponudili tudi v izbranih poslovalnicah Abanke. Dnevno vrednost zlata lahko spremljate na spletnem mestu: www.lbma.org.uk. TV oglas Oglejte si najnovejši oglas - Zlato rentno varčevanje (mpg, 6 MB) *Pri mesečnih pologih je doba varčevanja 60 mesecev (5 let) nato sredstva mirujejo - oziroma so vezana še 13 mesecev po pogodbeni obrestni meri.
** Uporabljamo 6-mesečni EURIBOR, ki je določen na dan 31. 3. in 30. 9. za naslednjih 6 mesecev. EURIBOR, določen na dan 31. 3. 2009, znaša 1,693%. Spremenljiva obrestna mera, navedena v oklepaju, je izračunana na dan 31. 3. 2009 in velja do 30. 9. 2009.
http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=254&VsebinaId=400855&IskalniNiz=&IskalniNaslov=&DatumOd=MjAuNC4yMDA5IDA6MDA6MDA=&DatumDo=MjAuNS4yMDA5IDA6MDA6MDA=

ZLATOMAT

/13/...morda bo to tudi pri nas nekaj povsem običajnega:

Avtomat za prodajo zlata

Na osrednji železniški postaji v Frankfurtu so postavili avtomat za prodajo ploščic zlata. Nemci so v letošnjem letu že kupili 59 ton te žlahtne kovine. avtomat za prodajo ploščic zlata Nemci kupujejo ploščice zlata, saj si želijo na ta način ohraniti vrednost svojih prihrankov. Avtomat za prodajo zlatih ploščic so postavili na zahtevo Nemcev, ki želijo v času ekonomske krize svoje prihranke pretvoriti v zlato. Prodaja ploščic neprestano raste, cena pa je odvisna od gibanj vrednosti zlata na svetovnem tržišču. Trenutno stane ena ploščica 31 evrov. Avtomat na železniški postaji v Frankfurtu je velik kot telefonska govorilnica. Kupec lahko kupi zlato z gotovino ali s kreditno kartico. Vsaka ploščica je opremljena tudi s certifikatom avtentičnosti. Ker zanimanje za nakup zlata iz dneva v dan raste, bodo v Frankfurtu in v drugih večjih nemških mestih v kratkem postavili še okrog 500 takšnih avtomatov. ploščica zlata Vsaki ploščici je priložen poseben certifikat.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/avtomat-za-prodajo-zlata.html http://www.coolthings.com/gold-to-go-vending-machines-sell-you-precious-metals-on-the-spot/

ZLATA LADJA

/13/...tudi zlato lahko nasede:

Opazili razbitine 'zlate' ladje Pet mesecev potem, ko je pred Argentino v nepojasnjenih okoliščinah nasedla z zlatom naložena ladja Polar Mist, so preiskovalci določili kraj njenih razbitin. Usoda zlata je nejasna. Nasedla ladja Polar Mist. 17. januarja letos je v Magellanovi ožini pred obalo Argentine potonila ladja Polar Mist, ki je imal na krovu dragocen tovor: skupno devet ton zlata in srebra, kar je bilo tedaj vredno 11,8 milijona evrov.

*** V tem primeru je nekaj sumljivega. John Wilson, predstavnik argentinske izpostave Lloyds, o izginuli ladji Pred kratkim je reševalna ladja, ki jo je najela britanska zavarovalnica Lloyds uspela določiti mesto njenih razbitin. Reševalna akcija se še ni pričela, saj jo onemogoča slabo vreme. Ali se v razbitinih skriva tudi plemeniti tovor, argentinski mediji ne poročajo. Lastnica dragocenega tovora je bila rudarska družba Cerro Vanguardia in ga je bila zavarovala pri omenjeni britanski zavarovalnici. Ladja je bila namenjena iz Argentine v Čile. Kako je sploh potonila Ladja Polar Mist je na prej omenjeni datum zaradi neurja in visokih valov pred obalo argentinske province Santa Cruz zašla v težave. Posadka ladje je oddala alarmni signal in enota argentinske pomorske policije je vseh njenih sedem članov uspela spraviti na varno. Posadka je ob odhocu z ladje motorje pustila prižgane, da ne bi nafta iztekla v morje. Ladjo je prevzel nek čilenski vlačilec. Toda na poti je ladja Polar Mist kratko malo potonila. Pojavljajo se govorice, da je bila nesreča krinka za rop zlata in srebra.
http://www.zurnal24.si/polar-mist-ladja-zlato/novice/crnakronika/116875

ZLATE MASKE

"Spajkanje" donosov z bakrom?

V želji po izogibanju posledic krize marsikateri vlagatelj išče zatočišče z investiranjem v indekse industrijskih kovin. Katere surovine so bile v letu 2009 najbolj donosne? Maska z zlatimi lističi Namesto zlata raje investirati v baker? V gradbeni in elektro industriji se uporabi približno 70 odstotkov svetovne proizvodnje bakra. V industrijskih in vzhajajočih deželah, kjer je obseg gradbene dejavnosti še večji, pa je povpraševanje po bakru odločilnega pomena. Pomen bakra raste tudi v sektorju visoke tehnologije, na primer pri računalniških čipih, sončnih kolektorjih itd. Sedaj pa se privlačnost bakra kaže tudi pri investiranju, saj je v letu 2009 spadal v sam vrh glede na donosnost industrijskih surovin.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/spajkanje-donosov-z-bakrom.html

Namesto zlata raje baker?

V želji po izogibanju posledic krize marsikateri vlagatelj išče zatočišče z investiranjem v indekse industrijskih kovin. Katere surovine so bile v letu 2009 najbolj donosne? V zadnjem času niso donosne le delnice, ampak so na pohodu tudi surovine. Med najbolj donosne surovine v letu 2009 se za zdaj še uvrščata baker in nafta z malo več kot 60-odstotnim dobičkom. Po donosu sledijo platina, srebro, pomaranče in kava.

tabela najdonosnejših surovin 2009

BAKER - 63,58 %
NAFTA - 60,85 %
PLATINA - 29,83 %
SREBRO 26,84 €
POMARANČE - 13,86 %
KAVA - 6,11%
ZLATO - 5,90 %
KORUZA - (-5,76%)
PŠENICA - (-11,00%)
ZEMELJSKI PLIN - (-29,98%)

Privlačnost surovin se kljub nedavnim popravkom cen kaže v različnih pogledih. Zaradi vse večjih pričakovanj o višji inflaciji v prihodnje ter pričakovanj o bližajočem okrevanju gospodarstev se apetiti po surovinah med vlagatelji po svetu znova večajo. Cene surovin, posebno nafte in industrijskih kovin, so namreč močno povezane s pričakovano gospodarsko rastjo in tudi z vrednostjo ameriškega dolarja. Tako se je cena nafte že v mesecu maju povečala na 60 dolarjev za sodček. Zaradi nedavne nepričakovane objave o poslabšanju industrijske proizvodnje po svetu pa so cene industrijskih kovin doživele popravek cen, ki pa so lahko kratkoročne narave, če se bo okrevanje svetovnih gospodarstev nadaljevalo.
http://cekin.si/clanek/financni_trgi/namesto-zlata-raje-baker.html

SLOVENSKI SREBRNIK I

/13/...da ob tem ne boste pozabili, da je pri srebru v nasprotju z zlatom v Sloveniji v ceni obračunan tudi DDV:

23.06.2009

Prvi slovenski naložbeni srebrnik čistine 999/1000 Slovenija je dobila prvi slovenski naložbeni srebrnik čistine 999/1000 in mase 31, 1035 g (1 unča). Podjetje Elementum je danes v hotelu Lev predstavilo srebrnik, ki je bil izdelan na slovenskih tleh, krasijo pa ga slovenski motivi. Srebrnik bo možno kupiti preko spletne strani www.srebrnik.si od 15. julija dalje. Za dodatne informacije in prednaročila pošljite vprašanje na info@elementum.si.

GALERIJA SLIK
http://www.elementum.si/index.php?stran=1800 P.S.
Kot dodatno zanimivost si oglejte film v angleškem jeziku, kjer Američan že kupuje osnovna živila s srebrniki, s klikom tukaj. http://www.stockmarketimplode.com/2009/06/grocery-stores-begin-to-accept-silver.html

NALOŽBENI SREBRNIK

Slovenija je dobila prvi naložbeni srebrnik
Medtem ko lahko v Nemčiji zlato kupujejo kar na avtomatih, smo Slovenci dobili prvi naložbeni srebrnik. Težak je malo več kot 31 gramov (1 unčo), na njem pa so upodobljeni Slovenija, Prešeren in Zdravljica. Slovenski srebrnik Žlahtne kovine naj bi vaše premoženje obvarovale pred inflacijo. Slovenija je dobila prvi naložbeni srebrnik, čistine srebra 999/1000 in mase 31,1035 grama (1 unča ali 1 oz.). Javnosti bo predstavljen ob 25. juniju, dnevu državnosti, saj je na njem na eni strani reliefna podoba Slovenije, na drugi strani pa podoba največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna in zapis slovenske himne. Naložbeni srebrnik je zasnovan in kovan v Sloveniji, njegova čistina in masa pa sta preverjeni pri Uradu Republike Slovenije za meroslovje. Srebrniku mase 31,1035 grama (1 unča) bosta sledila še srebrnika neto mase 2 unči in srebrnik neto mase 1 kilogram. V podjetju Elementum načrtujejo, da bodo v prihodnje vsako leto izdelali še po eno posebno serijo srebrnika, tako da bodo na svoj račun prišli tudi numizmatiki. Na njem se bo spreminjala le podoba pomembnega Slovenca, stran z zemljevidom Slovenije pa bo ostala nespremenjena. "S srebrnikom želimo prodreti tudi na tuje trge, prodajali ga bomo v drugih državah članicah EU, predvsem v Nemčiji, zanimanje za prvi slovenski naložbeni srebrnik pa je tudi v Švici," pravi snovalec prvega naložbenega srebrnika v Sloveniji in direktor podjetja Elementum, d. o. o., Peter Slapšak. Slovenski srebrnik Slovenija je dobila svoj prvi naložbeni srebrnik. Podobi Slovenije in Prešerna na srebrniku naj bi prispevali k večji prepoznavnosti Slovenije v tujini. Srebrnik je lahko lepo promocijsko darilo, predstavlja pa tudi naložbo v srebro. Vrednost srebra se sicer spreminja iz dneva v dan, danes bi bil srebrnik zgolj zaradi srebra vreden 9,89 evra, zaradi majhne serije in dodatne numizmatične vrednosti pa so jih že razprodali po ceni od 20 do 21 evrov za srebrnik. Slovenski naložbeni srebrnik naj bi se približal statusu, ki ga uživa doslej v svetovnem merilu najbolj prodajani srebrnik dunajskih filharmonikov. Tudi zato rondele (ang. silver blanks) slovenskih srebrnikov (težnostno umerjena srebrna ploščica, v katero vkujejo motiv kovancev), izhajajo iz istega vira, kot so rondele za srebrnike dunajskih filharmonikov. Čistina in masa srebrnika 999/1000 sta preverjena pri uradu Republike Slovenije za meroslovje, naložbeni srebrniki pa so kovani v Sloveniji. V prvi seriji je bilo kovanih tisoč kosov, na katerih je zapis prva serija srebrnikov. Srebrniki so na voljo v posebni leseni škatlici po en kos, za več kosov pa si lahko izberete naložbeni set po 10 in 20 kosov srebrnikov, ki so pakirani v posebnih tulcih. http://cekin.si/clanek/financni_trgi/slovenija-je-dobila-prvi-nalozbeni-srebrnik.html

CENIK
* Srebrnik Prešeren 31,1035g (1 unča), 999/1000, certifikat, kapsula, čistino preverja Urad za meroslovje, osnovna cena srebrnika - 21,00 € + mošnjiček - 24,50 €
http://www.srebrnik.si/darilni-program/srebrnik-51550/srebrnik-v-mosnjicku/?offset=0 + manjša orehova darilna škatla - 33,50 € http://www.srebrnik.si/darilni-program/srebrnik-51550/srebrnik-v-manjsi-orehovi-satulji/?offset=0 + večja orehova darilna škatla - 41,50 € http://www.srebrnik.si/darilni-program/srebrnik-51550/srebrnik-v-de-luxe-orehovi-satulji/?offset=0
* Naložbeni set po 10 in 20 srebrnikov
http://www.srebrnik.si/darilni-program/srebrnik-51550/nalozbeni-set/?offset=0 Elementum - AG d.o.o. Poslovna cona A 35, 4208 Šenčur, Slovenija tel.+386 4 279 1990, fax. +386 4 279 1991

CERTIFIKAT KAKOVOSTI

Čistina: 999/1000 Masa: 31,1035g (1 oz.) Premer: 37,30 mm Čistina in masa prvega slovenskega naložbenega srebrnika 999/1000 sta preverjeni pri Uradu Republike Slovenije za meroslovje. Urad za meroslovje mora tako preveriti vsako serijo rondel (okrogle srebrne ploščice, ki so polizdelek srebrnika) preden se dokončno izdelajo.
Ugotavljanje kakovosti poteka s kvantitativno kemijsko analizo srebra (sploščijo ter stehtajo srebro) in s preliminarno analizo, kjer se ugotavlja čistina izdelkov na lidijskem kamnu ali z metodo RFA (radiorekvenčna ablacija). Potrdila o skladnosti si lahko ogledate pod datotekami desno.
http://www.srebrnik.si/srebrnik/certifikat-kakovosti/media/potrdilo.o.skladnosti.pdf http://www.srebrnik.si/srebrnik/certifikat-kakovosti/media/potrdilo.o.skladnosti.1.pdf http://www.srebrnik.si/

ŠVICARSKA ZLATA MRZLICA

/13/... visoka vsebnost zlata 14 g na tono v kamnini nas ne sme zavesti, saj je potrebno nešteto postopkov in mukotrpnega dela veliko ljudi in izpiranj ter kasnejših obdelav, da bi lahko videli, to kar vidimo pred seboj v vseh možnih predelanih oblikah, nakitih, urah in seveda naložbenih kovancih:

Švico zajela zlata mrzlica
Vsako poletje obišče Švico več sto ljudi zgolj z namenom, da izbrskajo nekaj zlata. Zdaj je zlata mrzlica zajela še podjetja.
*** V švicarskih Bernskih Alpah se nahaja kamnina z visoko vsebnostjo zlata. Zelo verjetno je, da se bo v goratih predelih kantona Bern že kmalu pričelo komercialno pridobivanje zlata, poroča časnik Neue Zürcher Zeitung (NZZ). Kajti na omenjenem območju se nahaja kamnina z najvišjo vsebnostjo zlata na ozemlju Alp: 14 gramov na tono.
Možnost komercialnega pridobivanja zlata je že od leta 2006 proučevala ženevska delniška družba MinAlp. Njeni sodelavci so z analizo zbranih vzorcev kamnine ugotovili, da se v toni kamnine povprečno nahaja od 2 do 14 gramov žlahtne kovine. Tržno pridobivanje zlata je rentabilno že, če je v toni kamnine šest gramov zlata, poroča NZZ. Opogumljajoči rezultati analize so podjetje MinAlp in tri občine v kantonu Bern pripravili do tega, da so začele snovati spremembo ustrezne zakonodaje, ki bi omogočila rudarjenje.
*** 663 evrov je zadnja (približna)cena unče (31,1 grama) zlata na svetovnih trgih.
MinAlp naj bi imel v rokavu tudi investitorja, ki je v projekt pripravljen vložiti "več milijonov frankov". Neuradno naj bi šlo za kanadsko podjetje Murray Brook Minerals Inc. Prva pripravljalna dela s poskusnimi vrtanji in kartografiranjem območja naj bi sledila še to jesen. Če bo tudi poskusno vrtenje postreglo z enako obetavnimi rezultati kot že opravljene analize kamnine, je potreben samo še dokaz investitorja, da bo zmožen kriti stroške rudarjenja, in podelitev koncesije s strani države. "Morebitno pridobivanje zlata bo potekalo pod zemljo in sicer v sistemu rovov," je dejal predsednik uprave MinAlpa Rene Rigoleth. Obenem je opozoril pred prenagljenimi pričakovanji, saj je pot do dejanskega pridobivanja zlata še dolga. Nekateri so že obogateli Ne glede na to bodo sanje o hitri obogatitvi v švicarske Alpe še bolj kot doslej vabile turiste, pustolovce in podjetnike. Nenazadnje je švicarsko zlato osrečilo že kar nekaj iskalcev. Leta 1997 je neki amaterski iskalec med izpiranjem vode Rena pri Disentisu naletel na gmoto s 123 grami zlata, poleti 2000 pa je neki drugi srečnež naenkrat izpral kar za 1,3 kilogramov zlata. http://www.zurnal24.si/Svico-zajela-zlata-mrzlica/novice/gospodarstvo/122843

/13/...usklajeno delovanje bank je potrebno tudi pri progaji najžlahtnejše kovine zlata, ki naj ga ne bi prodale več kot 400 ton:
Evropske centralne banke z novim dogovorom o prodaji zlata Evropska centralna banka (ECB), 16 centralnih bank območja evra, med njimi Banka Slovenije, in švedska ter švicarska centralna banka so v petek v skupni izjavi zapisale, da v naslednjih petih letih na leto ne bodo prodale več kot 400 ton zlata. To pomeni, da skupen obseg prodaj zlata v tem obdobju ne bo presegal 2000 ton. V izjavi so centralne banke zapisale, da "zlato ostaja pomemben element globalnih monetarnih rezerv". Gre torej za dogovor o usklajeni prodaji zlata omenjenih centralnih bank, ki bo s 27. septembrom nadomestil dosedanji dogovor z marca 2004, po katerem banke v petletnem obdobju 2004-2009 na leto niso prodale več kot 500 ton zlata oz. v celotnem obdobju ne več kot 2500 ton. Prvi tak dogovor so sicer po pisanju francoske tiskovne agencije AFP centralne banke sklenile leta 1999, viden pa je bil kot pomemben dejavnik pri dvigu cene zlata v prvem delu tega desetletja. Dogovor iz leta 1999 je bil prelomen tudi iz razloga, ker centralne banke običajno ne sprejemajo tako usklajenih rešitev pri tako občutljivem vprašanju za monetarni sistem. V izjavi so centralne banke zapisale, da "zlato ostaja pomemben element globalnih monetarnih rezerv". Obenem so vzeli na znanje namero Mednarodnega denarnega sklada, da bo prodal 403 tone zlata in poudarile, da bo to prodajo moč izvesti v okviru zgoraj omenjenih meja. Je pa predsednik ECB Jean-Claude Trichet v pogovoru za radijsko postajo RTL v petek dejal, da se je "prosti pad" svetovnega gospodarstva končal, vendar pa to še ni izstopilo iz "območja negotovosti". Prav zato je posvaril pred pretiranim optimizmom in pozval k budnosti ter previdnosti. Svet ECB na zasedanju minuli teden sicer po pričakovanjih ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki ostaja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Trichet je ob tej priložnosti dejal, da obrestna mera ostaja na primerni ravni glede na gospodarske razmere in dal tako jasno vedeti, da sprememb ni pričakovati. Trichet je takrat tudi povedal, da svetovne gospodarske razmere še vedno ostajajo zelo negotove, vendar pa je vse več znakov, da gospodarska kriza dosega svoje dno. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042289796

KAPITAL

/13/...že zgoraj je bilo veliko napisanega o 1.slovenskem srebrniku, sedaj pa se poti za njegovo trženje razširjajo tudi preko medijev in ga tako dobite tudi z polletno naročnino na revijo Kapital:

Postanite lastnik prvega slovenskega srebrnika Sklenite polletno naročnino na revijo Kapital in podarimo vam srebrnik čistine srebra 999/1000 in mase 31,1035 g (1 unča ali 1.oz.) vreden 25 € Polletna naročnina na revijo Kapital znaša 76,73 € Vsem, ki boste postali naročnik revije Kapital do 31.12.2009 vam revija Kapital in podjetje Elementum podarjata PRVI SLOVENSKI SREBRNIK
www.revijakapital.com/narocilnica 1.007,70 $

/13/...zlato po mesecu februarju, se ponovno sveti nad 1000$:

Cena zlata po februarju letos ponovno nad 1000 dolarji
Cena zlata je zaradi šibkega dolarja in strahu pred inflacijo danes prvič po več kot šestih mesecih prebila mejo 1000 dolarjev za unčo. Cena zlata se je danes v Londonu povzpela na 1007,70 dolarja za 31,1-gramsko unčo in s tem dosegla najvišjo raven po marcu lani, ko je cena te žlahtne kovine dosegla rekordnih 1032,70 dolarja. Zlato je mejo 1000 dolarjev sicer nazadnje prebilo februarja, nato pa znova padlo pod njo. Do dviga cene zlata je prišlo zaradi šibkejšega dolarja. Zlato se je namreč tako pocenilo za kupce z denarjem konkurenčnih valut, to pa je spodbudilo povpraševanje po tej kovini. Tako zlato ostaja varna naložba v času recesije, ko vlade po svetu z zagotavljanjem likvidnosti rešujejo gospodarstva iz recesije. „Investicija v zlato je smiselna, saj se na tak način vlagatelji lahko zavarujejo pred morebitnimi propadlimi monetarnimi in fiskalnimi ukrepi“, je povedal Greg Gibbs iz Royal Bank of Scotland. Cena zlata pa v zadnjih mesecih raste tudi zaradi tega, ker velja za eno varnejših oblik naložb in se zato v času aktualne svetovne gospodarske krize k njej zateka vse več vlagateljev.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042297290

/13/... v zadnji številki revije Moje Finance so napovedali za ZLATO padajoči trend in sicer:
Q4 2009 - 955 $
2010 - 950 $
2011 - 820 $
2012 - 737 $
Ravno tako naj bi se dogajalo tudi SREBRU, ki je trenutno doseglo na rekordni vrednosti 16,72 $ in sicer so napovedi take:
Q4 - 2009 - 13,4 $
2010 - 13,7 $
2011 - 12,4 $
2012 - 11,5 $
http://www.finance.si/moje_finance/?252629

Zlata kepa se vali, finančna kriza zopet grozi?
Sijoča rumena kovina se zopet izkazuje za zlato jamo, saj spet naskakuje magično mejo, 1.000 dolarjev za unčo. Se obeta še močnejši val krize?

Graf zlato
Gibanje cen zlata v zadnjih sedmih letih Rast cene zlata se v zadnjem času vse bolj povezuje z vse glasnejšimi špekulacijami o tako imenovanem drugem valu, ki naj bi ga svetovnemu gospodarstvu zadala finančna kriza. Tako je strah pred nepredvidljivim razpletom očitno glavno gonilo rasti cene zlata, kar med drugim pojasni dejstvo, da se, medtem ko se cena zlata povečuje, cene drugih inflacijskih dobrin, kot je to na primer nafta, vztrajno znižujejo.
Iz tega lahko sklepamo, da zlato pri zavarovanju pred inflacijo ne igra več take vloge, kot je bilo to zanj značilno v preteklosti. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti, nas res čakajo še težji časi?
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/zlata-kepa-se-vali-financna-kriza-zopet-grozi.html
http://cekin.si/clanek/financni_trgi/scit-pred-financnimi-zlomi-toda-ne-inflacijo.html

/13/...že 3 zapored družba ELEMENTUM organizira kongres plemenitih kovin in surovin, ki nam bo ponudil možnosti in alternativne možnosti za plemenitenje kapitala, tudi v teh vihravih kriznih časih:
3. kongres plemenitih kovin in surovin S Slovenskim kongresom plemenitih kovin in surovin želimo opozoriti na pomembnost vlaganja svojega premoženja v plemenite kovine in surovine v trenutnih časih. Ne le za večje vlagatelje in finančne institucije, pač pa za vsakega posameznika. V hitro spreminjajoči se ekonomski situaciji je pri nas še vedno premalo informacij s področja naložb v zlato, srebro in ostale surovine, kot tudi informacij za zaščito in optimizacijo premoženja za čim varnejšo prihodnost. Zato želimo z omenjenim kongresom ponuditi možnost vsakomur, da pridobi potrebne informacije in da se sam prepriča o tem, kaj o vlaganjih v plemenite kovine in surovine menijo neodvisni tuji in domači strokovnjaki.
Letošnji kongres bo še posebej prilagojen trenutnim finančnim spremembam v svetu in pri nas. Z vrsto zanimivih predavanj bomo razložili trenutno ekonomsko situacijo, razloge zanjo ter predložili možne scenarije za prihodnost. Informacije, ki jih boste pridobili vam bodo zagotovo pripomogle v razumevanju finančnega sistema, olajšale načrtovanje finančne prihodnosti ter izpopolnile vaše znanje o naložbah v realne vrednote kot sta zlato in srebro. Zanimive in koristne informacije so vedno dobrodošle, še posebej, če pridejo ob pravem času. Zato vas vabimo, da se nam 16. in 17. oktobra pridružite na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani! Prijavite se na dogodek in prejmite aktualna obvestila glede kongresa!

*** »Zlato vam bo zaščitilo premoženje, srebro vas bo naredilo bogate!« David Morgan (svetovno znan analitik za plemenite kovine)

Nahajamo se v obdobju velikih finančnih sprememb, kjer je pomembno zaščititi svoje premoženje z realnimi vrednotami in izkoristiti trendom primerne naložbene priložnosti! Pri tem vam bosta zlato in srebro poleg ostalih naložb zagotovo v pomoč! Vabimo vas na kongres, kjer bo že tretje leto zapored predaval dr. Marc Faber, neodvisni mednarodni finančni analitik , ki je večkrat pravilno napovedal zlome na finančnih trgih, lepo prihodnost pa napoveduje tudi zlatu in surovinam. Še več presenetljivih informacij pa vam bo podal James Turk, svetovno znan finančni analitik, ki je že leta 2004 kot soavtor napisal knjigo z naslovom »Prihajajoči zlom dolarja!«

PRIDOBITE SI ODGOVORE!

*** Zakaj je vrednost zlata trenutno nizka in kakšna bi realno morala biti, vam bo odgovoril dr.prof. James Bocker.

*** Kaj bo zraslo 3x višje kot zlato, pa vam bo odgovoril glavni urednik revije o srebru »Silberjunge« ter nekdanji direktor Deutsche Bank, Thorsten Schulte. Zanimive in koristne informacije so vedno dobrodošle, še posebej, če pridejo ob pravem času.
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/prva-stran/ http://www.elementum.si/
http://www.eventmanager.si/kongres-plemenitih-kovin-in-surovin/index.php?em_path=2419,2440
http://www.eventmanager.si/kongres-plemenitih-kovin-in-surovin/index.php?em_path=2419,2423
http://www.eventmanager.si/kongres-plemenitih-kovin-in-surovin/index.php?em_path=2419,2424
http://www.eventmanager.si/kongres-plemenitih-kovin-in-surovin/index.php?em_path=2419,2437

PREDAVANJA

http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/bojan-pravica/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/gnther-luitz/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/peter-slapsak/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/james-turk/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/miha-berkopec/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/matjaz-stamulak/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/hans-j-bocker/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/martin-oczlon/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/wolfgang-seybold/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/thorsten-schulte/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/klaus-eckhof/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/peter-jacobs/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/video-posnetki-predavanj-2009/waldermar-mueller/

ZLATA PRIKRIVANJA

Ameriška centralna banka skrivala podatke o pogodbah na zlato Ameriška centralna banka je odboru GATA (Gold Anti-Trust Action Committee), ki je zadolžen za preglednost trgovanja z zlatom in srebrom, razkrila, da ima s tujimi bankami sklenjene pogodbe za zamenjavo zlata s tujimi bankami, o katerih javnost ni bila obveščena. Kot so sporočili iz odbora, je to razkritje v nasprotju z izjavami, ki so jih od ameriške centralne banke dobili leta 2001, poleg tega pa še nakazuje na manipulacijo s ceno zlata in z valutami.
To je razvidno iz odgovora na pismo odvetnika organizacije GATA, ki je zahteval razkritje informacij o pogodbah za zamenjavo zlata in vseh transakcijah, povezanih z monetarnim zlatom centralnih bank. Takšne pogodbe sklepajo centralne banke v času, ko jim primanjkuje deviz in ne želijo prodati lastnih rezerv zlata. Tako je 17. septembra član odbora ameriške centralne banke Kevin M. Warsh organizaciji GATA odgovoril s pismom, v katerem je pojasnil, da so pogodbe na zlato ameriške centralne banke, ki jih zahteva GATA, izvzete iz zakona o svobodi informacij. S tem so potrdili, a imajo pogodbe na zlato, čeprav je bivši predsednik ameriške centralne banke Allan Greenspan leta 2001 zanikal, da bi bila banka na kakršen koli način povezana s takšnimi pogodbami. GATA naj bi na zvezno sodišče v ZDA vložila pritožbo, ker je ameriška centralna banka zavrnila razkritje informacij, ki bi jih po njihovem mnenju po zakonu morala razkriti. Sicer pa navedeno v pismu še zdaleč ne pomeni uradnega priznanja, da bi ameriška centralna banka manipulirala s ceno zlata.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042302242

REKORD - 1.043,34 $

/13/...zlato je doseglo rekordno ceno v $, medtem ko je rekordna cena v € še vedno februarskih 793,57 €:

Zlato doseglo rekordno ceno Zaradi padca vrednosti ameriškega dolarja je cena zlata danes v Londonu dosegla rekordnih 1.043,34 dolarja za unčo Cena zlata je danes minuto čez 17. uro na londonski borzi surovega zlata dosegla ceno rekordnih 1.043,34 dolarja za unčo (31,1 grama). Razlog za nov rekord je padec vrednosti ameriškega dolarja, kar je posledica današnjega poročanja nekaterih medijev, da bodo zalivske države prenehale uporabljati dolar za trgovanje z nafto . Tako je zlato danes preseglo dosedanji rekord, 1.032,70 dolarja za unčo, ki je bil dosežen marca 2008.

Cena zlata v evrih še daleč od rekorda
Cena zlata se je danes povzpela na 707,5 evra, kar pa je daleč od rekordnih 793,57 evra, doseženih ob koncu februarja letos. Razlog za to leži v dejstvu, da je danes en evro vreden približno 1,47 ameriškega dolarja, takrat pa je bil vreden približno 1,28 dolarja.
http://www.finance.si/259716/Zlato_doseglo_rekordno_ceno

NAROBE SVET

/13/...običajno se ob porastu cen, prodaja in ob padcu, kupuje, a je pri nas še vedno ravno nasprotno, pa se sprašujemo kakšno finančni pismenost imamo:

Slovenci kupujemo drago zlato

Zlato je bilo včeraj najdražje v zgodovini, Slovenci pa smo ga vseeno kupili več kot običajno. Zlato kljub krizi ostaja varna naložba. Kot nam je povedala Irena Moro iz družbe Moro & Kunst, pri kateri lahko zlato kupite, je bil za njih včeraj zelo zaposlen dan. Dodaja, da je za Slovence značilno, da se odločajo za več nakupa zlata, kadar mu zraste cena. Včeraj in danes so tako zasledili za 30 odstotkov povečano prodajo zlata. Cena bo najverjetneje še višja
Včeraj je surovo zlato na londonski borzi doseglo rekordno vrednost, unča je stala 697,20 evra oziroma 1.036,60 dolarja. K rasti so prispevale tudi navedbe nekaterih medijev, da naj bi zalivske države za trgovanje z nafto prenehale uporabljati dolar. Na gibanje cene zlata vpliva več faktorjev. ''Pričakuje se ponovna poglobitev krize, inflacija zaradi prevelike količine denarja v obtoku. Večina držav se otepa ameriškemu dolarju kot valuti (najnovejše Savdska Arabija), naložbeniki v kriznih časih še naprej bežijo v varno naložbo – zlato. Po vsej verjetnosti je na včerajšnjo ceno vplival tudi sestanek IMF-ja, guvernerjev centralnih bank in finančnih ministrov v Istanbulu,'' pravi Irena Moro. Dodaja, da lahko tudi v prihodnosti računamo na višje cene zlata na svetovnih borzah. Zlato, varna naložba Svetovna gospodarska kriza je oklestila dobičke vlagateljev, zlato pa je še vedno varna naložba. ''Rast vrednosti zlata na svetovnih borzah pomeni predvsem zaupanje zlatu kot naložbi za prihodnost. Ne glede na razliko v ceni pri posameznih enotah zlata naložbenikom priporočamo, da za naložbo kupujejo manjše, likvidnejše enote. V vseh državah je finančna politika usmerjena k stabiliziranju sistema, k reševanju kriznih razmer. Naložbeniki so v stalnih pričakovanjih inflacije ali porasta delniških trgov. Izrednega pomena je, da naložbeniki razmislijo in določen del sredstev naložijo v varno zlato,'' pravi Irena Moro.
http://www.zurnal24.si/Slovenci-kupujemo-drago-zlato/novice/gospodarstvo/130603

SPAR

/13/... nagradna igra za kar 1kg zlata, kar je 32.15074656862798 unče zlata, ki so jo v trgovski verigi organizirali že drugič, se je iztekla in zlato odšlo k Gabrieli Kerman v Prekmurje. To pomeni ob trenutni in novi rekordni ceni zlata 1049,80 $ točno 22.877,96 € :

Nagrajenec Spara v letu dni zaslužil 4.179,00 evrov

Pred nekaj dnevi se je končala zanimiva nagradna igra trgovske verige Spar, kjer je nagrajenec zadel kilogram čistega zlata. Za odmevno igro se je Spar letos odločil že drugič. Konec septembra lansko leto je bila cena kilogramske zlate palice 18.418 evrov, letos pa je bila cena 22.594 evrov. To pomeni, da je lanskoletni nagrajenec v letu dni zaslužil 4.179 evrov. https://moro.si/novice/kupec-v-letu-dni-zasluzil-4-17900-evrov/ http://www.spar.si/spar/sparzabava/nagradneigre.htm

NOVOSTI

/13/... na zgoraj že omenjenem 3.kongresu plemenitih kovin in surovin, dne 16. in 17.oktobra 2009, bo tako mogoče videti tudi nove produkte in med njimi tudi:

ZLATO VINO

Predstavitev prvega slovenskega vina z zlatimi lističi, vino Zlati Cuveé

Zlati Cuveé, vrhunska zvrst, pridelana na odlični južni legi majhnega kraja Slatenik v osrčju Slovenskih Goric. Že samo ime pomeni nekaj ‘sladkega’. Grozdje, ki je pridelano na lapornato-ilovnatih tleh daje vinu odlične kisline in čutne arome. S pravo harmonijo tal, sonca, mikroklime in vestnega pridelovalca pa vsekakor zadovolji slehernega kupca. Že tako bogatemu okusu vina smo dodali kanček plemenitosti, ki jo nosi zlato. Tako vam predstavljamo prvo slovensko vino z zlatimi lističi. Prisotne vrste vina Zlati Cuveé: - rumeni muškat: daje muškatno aromo, cvetlico in bogat ekstrakt, - sauvignon: izrazitost arom po sveži papriki in bezgovem cvetju, - chardonnay: daje svežino in pravo ravnovesje med kislinami, - laški rizling: polnost in prijetna pitnost. Vino bo naprodaj na kongresu za 13,20 EUR. Steklenica vsebuje 0,5 l žlahtnega vina.
http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=7037

KLEKLJANJE

Klekljanje na prav poseben način Leta 1984 je gospa Pušnar odprla atelje s klekljano čipko. Sprva je klekljala čipko po zelo starih vzorcih - papircih, nadaljevala z oblikovanjem sodobne avtorske klekljane čipke iz lanenega sukanca, ki jo je uporabila kot aplikacijo v prtu, zavesah, bluzi in slikah. Za izdelavo klekljane čipke za sliko je nadomestila laneno nit s tanko žico iz bakra, medenine ali nerjaveče žice in od leta 1992 kleklja samo še z žico. Po dolgotrajnem iskanju tanke srebrne žice je leta 2002 nastal prvi nakit. Ker si pri klekljanju ogrlice, uhanov ali zapestnice ni smela dovoliti, da bi se ji žica strgala, kar se je pri srebrni žici dogajalo, je začela uporabljati posrebreno žico v upanju, da bo našla srebrno žico, s katero bo lahko klekljala nakit. Nakit iz posrebrenih žičk bo možno kupiti tudi na samem kongresu.
http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=7037 1.065,7 $

/13/...danes je bil dosežen že novi rekord:
1.075,20 $

/13/...za Rusi so sedaj na vrsti Indijci:

Indijci povzdignili zlato na rekordno raven
Včeraj popoldne je cena zlata dosegla svojo najvišjo vrednost v zgodovini pri 1.075,20 dolarja za 31,1-gramsko unčo. Analitiki to povezujejo z nakupom 200 ton zlata, ki ga je izvedla indijska centralna banka . To je med špekulanti dvignilo pričakovanja, da se bo za podoben ukrep odločila še katera od centralnih bank. Za analitika Jamesa Moora iz londonske The Bullion Desk je bila novica prijetno presenečenje. Do zdaj je za neto kupca zlata veljala Kitajska, nedavna poteza Indije pa bi lahko k nakupu zlata spodbudila tudi druge centralne banke. Prodajalec zlata je bil Mednarodni denarni sklad. Za njihovo zlato naj bi se zanimale še Kitajska, Rusija in Brazilija. Analitiki v povprečju napovedujejo, da bo cena zlata ob koncu leta znašala tisoč dolarjev za unčo. http://www.finance.si/262403/Indijci-povzdignili-zlato-na-rekordno-raven
1084,30 $ https://moro.si/grafi/

04.11.2009 ob 11.50 1094,9 $ 741,64 € [url]
http://www.finance.si/262459/Zlato-dopoldne-posega-po-novih-rekordih[/url]
* rekordna vrednost je še vedno iz februarja 2009 - 793,57 €

/13/...v tujini so začeli prodajati zlato ne samo v zlatomatih, temveč tudi v veleblagovnicah, le kdaj jim bomo z našo ponudbo sledili...//

Na Otoku zlate palice naprodaj v veleblagovnici

V britanski verigi veleblagovnic Harrods so pred časom pričeli prodajati zlate palice Britanska trgovska veriga Harrods poleg zlata v obliki nakita, že mesec dni prodaja tudi zlato v obliki kovancev in zlatih palic. Prodajajo vse, od zrnc zlata, ki tehtajo en gram, pa do palic, ki jih vidimo v filmih, katere tehtajo 400 unč (približno 12,44 kilograma) in so danes vredne približno 443.440 dolarjev (295.730 evrov). V Harrods pravijo, da gredo najbolj v promet 100-gramske paličice. Pravijo, da so zlate palice bolj popularne kot kovanci. »Odziv je osupljiv,« je nad gnečo kupcev navdušen šef Harrods Gold Bullion Chris Hall. Manj zlata za nakit, več v zlate palice Povpraševanje po zlatu za nakit se je v preteklem letu skrčilo za petino. Na drugi strani povpraševanje po zlatu krepi 51-odstotni skok povpraševanja po zlatu kot investicijski dobrini. Padajoča vrednost dolarja je v nakup zlata spodbudila predvsem kupce in ZDA in Zahodne Evrope, ki sta, kar se tiče zlata, trenutno trga v razvoju. Investicijsko zlato je bilo v preteklosti precej bolj razširjeno v manj mirnih državah Bližnjega vzhoda in Azije. Povpraševanje po zlatu krepi pomanjkanje davčnih oaz Poleg negotove prihodnosti, ki grozi, da bi lahko zamajala vrednost papirnega denarja, je večjemu povpraševanju po zlatu prispeval tudi pregon davčnih oaz. Ker ljudje svoje zaslužke čedalje težje skrivajo po davčnih oazah, pač kupujejo neizsledljivo zlato. »V Evropi hočejo ljudje sami imeti zlato brez papirjev,« je dejal direktor za drage kovine v švicarski družbi Argor-Heraeus. »Pogosto podjetje ne ve imena naslovnika, le ime banke, ki posreduje pri naročilu,« je še dodal. Zlato še daleč od inflacijsko prilagojenega rekorda Špekulacije o ceni zlata, ki naj bi kmalu znašala dva tisoč dolarjev za unčo (31,1 grama), poganja dejstvo, da je inflacijsko prilagojena cena zlata rekord dosegla v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je bila unča vredna 1.885 današnjih ameriških dolarjev. Slednje je tudi dober argument proti argumentaciji, da je zlato branik pred inflacijo. Za tiste, ki so ga v osemdesetih kupili po 450 do 500 dolarjev za unčo prav gotovo ne. Danes ob poldne je bila unča zlata vredna 1.108,75 dolarja oziroma 738,8 evra. Najnovejši rekord je zlato doseglo ob 11:09, ko je bila unča vredna 1.109,37 dolarja. http://www.finance.si/262877/Na-Otok...veleblagovnici Zlato do novega rekorda 31,1-gramska unča zlata je na današnjem trgovanju v Londonu skočila na 1111,20 dolarja zlato Cena zlata se je med današnjim trgovanjem v Londonu povzpela na rekordnih 1111,20 dolarja za 31,1-gramsko unčo. Do podražitve žlahtne kovine je prišlo zaradi dviga povpraševanja po njej s strani razvijajočih se držav in padca vrednosti dolarja. Padec dolarja pomagal k rekordu Cena zlata se je sicer po doseženem rekordu spustila na 1106,75 dolarja, potem ko je v petek dosegla 1096,75 dolarja. Novemu rekordu botruje med drugim padec vrednosti dolarja v primerjavi z evrom in japonskim jenom. Evro se je okrepil z 1,4846 dolarja na 1,5007 dolarja. V primerjavi z jenom je dolar padel z 89,90 jena na 89,81 jena.
http://www.finance.si/262919/Zlato-do-novega-rekorda

* rekordna vrednost je še vedno iz februarja 2009 - 793,57 € 1.200 $ Vrednost 31,1-gramske unče zlata je včeraj ob 17. uri po srednjeevropskem času prvič v zgodovini presegla 1.200 dolarjev. V evropski valuti je bilo zlato včeraj vredno 795,19 evra, kar je dva evra manj kot v petek, ko je doseglo rekord. Včerajšnji skok je bil odsev upada dolarja v primerjavi s košarico najpomembnejših svetovnih valut in podražitvijo surovin. http://www.finance.si/265164/Zlato-prvi%E8-prek-1.200-dolarjev
* rekordna vrednost zlata v € je bila 795,19 €

KAPITAL & BUSINESS GMBH

/13/...poleg firme Elementum, Moro in Zlatarne Celje, prihajajo tudi druge firme, saj jih je očitno povečana potreba po zlatu, pripeljala tudi na naš trg in sicer:
http://slowenien.kb-europe.de/information.html

INVESTICIJSKO ZLATO.COM

Zlato kot naložba - zlato je merilo vrednosti že od prvih civilizacij dalje, - po mnenju večine strokovnjakov je rast cene zlata zaradi izčrpanosti rudnikov zlata in velike potrošnje zlata (pri proizvodnji nakita, v industriji, medicini itd.) neizbežna, - na rast cene zlata vplivajo: krize in politično-vojaški konflikti svetovnih razsežnosti, pri čemer je vredno opozoriti na »pravilo«, da se zgodovina lahko ponavlja, padanje tečajev na borzah in na nepremičninskih trgih, - nakup in prodaja zlata nista obdavčena (ne plačuje se niti davek na dodano vrednost, niti ne davek na dobiček iz kapitala) in zaradi fizične lastnosti (prenosljivost) nikoli ne bosta mogla biti efektivno obdavčena, - tudi v najtežjih družbeno-ekonomskih razmerah se zlata posamezniku ne da odvzeti, zlato se da pred zaplembo premoženja vedno skriti; izkušnje iz zgodovine kažejo, da se je za zlato v vsakem trenutku dalo kaj dobiti, tudi če je bilo vse ostalo brez vrednosti, - enostavna fizična in premoženjska prenosljivost, - če pa se vendarle odločite za prodajo, lahko to storite kadarkoli in praktično kjerkoli, - po Alanu Greenspanu, bivšem guvernerju FED-a, je zlato še vedno glavno plačilno sredstvo na svetu, - je primerno za darilo, - že majhne količine zlata pomenijo veliko vrednost, - zlato je učinkovita zaščita pred inflacijo, - zlato je naložba, ki vam bo pomenila zlato rezervo in jo boste zagotovo prodali kot zadnjo, ali pa sploh ne; zaradi stabilnosti jo boste podarili potomcem.
* Pridržujemo si pravico dobaviti enakovredne izdelke drugih enakovrednih in kvalitativno enako rangiranih proizvajalcev (npr. Umicore, Degussa, Münze Österreich). V vsakem primeru gre za preverjene zlate palice čistosti 999,9/1000. Dimenzije zlatih palic (ob enaki skupni teži) lahko med različnimi proizvajalci dimenzijsko variirajo (višina, širina, debelina). Zagotovite si svoj delež zlata v naši spletni trgovini še danes! www.investicijsko-zlato.com
http://www.investicijsko-zlato.com/zlate-palice.html
http://www.investicijsko-zlato.com/zlati-kovanci.html

VALUTNO ZLATO

Smo podjetje, ki posreduje pri prodaji čistega naložbenega zlata v obliki zlatih palic z čistino 999,9 z vsemi cerfitikati. Zakaj kupiti zlato pri nas? - Ker pri nas dobite zlato po uradno najnižji ceni za 1g čistega zlata, odlično pakiranega v obliki bančne kartice. Vsako pakiranje vsebuje serijsko številko in hologram.
- Ker sodelujemo s podjetjem iz Švice, so vaši podatki popolnoma anonimni.
- Fizična dostava zlata nad vrednostjo 3000€ je popolnoma brezplačna. - Ker imate najbolje pakirano in pred poškodbami zavarovano zlato. - Ker vam lahko uredimo brezplačno hranjenje zlata v švicarskem depoju, z letnimi izpisi o vašem stanju zlata.
- Ker omogočimo mesečne nakupe zlata preko položnic ali trajnika, s prenehanjem pogodbe po vaši želji.
- Ker smo uradno v Sloveniji najugodnejši ponudnik glede na vse storitve, ki jih ponujamo - Ker vam pri odkupu zagotovimo 5% višjo odkupno ceno kot katerikoli drug ponudnik.
- Ker se prilagodimo vašemu času in naši prijazni agenti vas po želji obiščejo tudi na vašem domu. Poskrbite za finančno varnost, zaslužek, stabilnost in pri tem ohranite vrednost svojega premoženja. Glede na situacijo, v kateri se je znašel cel finančni sistem, je zadnji čas da sami poskrbite za varno in donosno naložbo ali varčevanje. Investirajte v edino pravo svetovno valuto - Investirajte v zlato!
http://www.valutno-zlato.si/index.php

1.226,27 $ 812,55 €
Zlato doseglo nov rekord potem pa je povpraševanje upadlo dolar zlato jajce delnice denar Foto: Dreamstime Zlato je danes zjutraj poskočilo v nov rekord. Cena zlata je pričela hitreje naraščati včeraj po 19. uri. Med trgovanjem v Aziji so zlato trgovci prignali na 1.226,27 ameriških dolarjev za unčo (31,1 grama). Rekord je bil dosežen ob 4:58 zjutraj. Cena zlata je potem hitro upadla, a se je tudi pobrala. Ob 9:30 je bila unča vredna 1.219,1 dolarja, kar je bilo 0,6 odstotka več kot včeraj ob istem času. V evrih rekord dosežen ob 4:58 znaša 812,55 evra. Tudi evrska cena je malo pred šesto uro občutno upadla ter se stabilizirala na 806,5 evra za unčo (31,1 grama), kolikor je bila cena ob 9:30. V preteklih 24 urah se je zlato v evrih podražilo za 0,25 odstotka.
http://www.finance.si/265316/Zlato-znova-rekordno

Upad brezposelnosti v ZDA je v petek porezal krila zlatu.
Z jutranjih 1.206 evrov za unčo, je cena popoldne strmoglavila na 1.150 dolarjev za unčo (31,1 grama). Danes je cena najžlahtnejše kovine znova upadla in ob 9:30 je bila unča vredna 1.145 ameriških dolarjev. Zlato se je v primerjavi s petkom zjutraj pocenilo za 5,05 odstotka. V evrih je cena zlata zdrsnila za manj odstotkov kot v dolarjih, saj se slednji močno okrepil. Od petkovih jutranjih 800 evrov za unčo (31,1 grama), se je zlato do danes pocenilo na 772,8 evra. Cena je torej upadla za 3,4 odstotka. http://www.finance.si/265550/Zlato-ob-pet-odstotkov 58% /13/...pri sosedih na Hrvaškem nakup zlata, ki za njih spada med luksuzne dobrine, obdavčeno 30%, poleg plačila carine, ki znaša 5% je treba prišteti še davek na dodano vrednost (PDV) v višini 23%, tako pridemo do obdavčitve celih in rekordnih 58%. To je ravno nasprotno, za kar se zavzema Evropa, da je zlato v celoti neobdavčljivo. http://www.slobodnadalmacija.hr/Biznis/tabid/69/articleType/ArticleView/articleId/82287/Default.aspx

IV.COLLECTA /13/...vrata odpira že četrti mednarodni sejem, ki bo letos še kvalitetnejši in obsežnejši, kot v preteklih letih: :

***** NADALJEVANJE NA STRANI 48 *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Apr 23, 2010 11:08 pm; skupaj popravljeno 47 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli