Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Avg 17, 2009 9:53 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PEJO ŠAMPIONKA & STEČAJ

/13/... iz nekoč svetočega in perspektivnega podjetja so ostali samo dolgovi in izgube, vprašanje pa je, kaj so toliko časa delali nadzorniki: Razz

Pejo Šampionka v stečajnem postopku, proti Edvinu Pejoviču tožba

Družba Pejo Šampionka, ki je lani zamenjala lastnika, je od četrtka v stečajnem postopku. Okrožno sodišče v Novi Gorici je za stečajno upraviteljico imenovalo Marijo Magdaleno Šantl, ki pa na naša vprašanja o stečaju ni mogla odgovoriti, saj ji podrobnosti za zdaj še niso znane.
Pejo Šampionka je od četrtka v stečajnem postopku. Po trditvah direktorja ter obenem 14-odstotnega lastnika Sebastjana Vežnaverja naj bi družbo namerno oškodoval prejšnji lastnik Edvin Pejovič , zaradi česar ga tožijo za razveljavitev prodajne pogodbe.
Obrnili smo se tudi na direktorja družbe Sebastjana Vežnaverja, ki nam je povedal, da je družba insolventna ter da so se za stečaj odločili, ker želijo, da stečajna upraviteljica preveri posle družbe v zadnjem letu. Kot je znano, je namreč prejšnji lastnik Edvin Pejovič junija lani srbskemu podjetju Beohemija prodal Šampionko, ta je pa nato 14-odstotni delež prodala Vežnaverju.
V prodajni pogodbi naj bi Pejovič zakril pomembne informacije o družbi, zaradi česar je Beohemija proti Pejoviču vložil tudi tožbo za razveljavitev prodajne pogodbe. Po Vežnaverjevih pojasnilih je Pejovič namerno oškodoval Šampionko ter del njenega premoženja prenesel na svoje podjetje.
Med drugim naj bi bil sporen posel z nepremičninami, kjer je Pejovič dvanajst hiš, elitno zemljišče ter blok prenesel na svoje podjetje Pejo, d. o. o., za le štiri milijone evrov.
V prodajni pogodbi Pejovič prav tako ni razkril, da ima družba za 3,5 milijona evrov poroštev do nekega kosovskega podjetja. Če stečajna upraviteljica razveljavi posle, bi lahko po ocenah Vežnaverja premoženje Pejo Šampionke preseglo višino obveznosti do upnikov. Skupaj z dolgovi do bank te znašajo okoli 12 milijonov evrov.
Družbi, ki ima trenutno 65 zaposlenih (še konec leta 2007 je zaposlovala 106 oseb), so se lani čisti prihodki od prodaje znižali za 36 odstotkov, na 19,4 milijona evrov, zaradi česar je poslovno leto zaključila z izgubo v višini dveh milijonov evrov.
Razlog za slabše poslovanje naj bi bil tudi v tem, da je Pejovič "odpeljal" nekatere dobavitelje, kar je ta pozneje zanikal. Vendar, kot pojasnjuje Vežnaver, je podjetje Pejo le tri mesece za tem, ko je Pejovič prodal delež v Šampionki, z eno največjih poslovnih partneric Šampionke, italijansko družbo Mirato, sklenilo pogodbo o dobavi. S tem je Šampionka izgubila za 6,5 milijona evrov prihodkov.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042291465

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Avg 18, 2009 9:26 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LIVAR & DOKAPITALIZACIJA

/13/...predvidena izdaja 800.000 kumulativnih prednostnih delnic z nominalo 4,25 €, bi tako povečalo osnovni kapital za 3.4mio€ na 68mio€, seveda ob pozitivnem sklepu skupščine 27.08.2009: Idea

Livar v novo dokapitalizacijo

Družba Livar, ki je imela konec minulega leta 7,4 milijona evrov nepokrite izgube, načrtuje novo dokapitalizacijo, tokrat v višini 3,4 milijona evrov. O izdaji 800.000 kumulativnih prednostnih delnic, vrednih 4,25 evra, s čimer bi se osnovni kapital povečal na 68 milijona evrov, bo skupščina odločala 27. avgusta.

"Cilj dokapitalizacije je izboljšanje kapitalske ustreznosti družbe," pojasnjuje predsednik uprave Livarja Uroš Korže. Predsednik uprave družbe Livar Uroš Korže pričakuje, da bo družba ob koncu leta in v začetku prihodnjega leta ob nadaljevanju racionalizacije poslovanja in strogih varčevalnih ukrepih poslovala pozitivno.
Livar je julija sicer po daljšem obdobju poslovanja z izgubo znova posloval z dobičkom, a kot pojasnjuje prvi mož družbe, gospodarska kriza, pretekle izgube, zmanjšana likvidnost in plačilna disciplina pri kupcih, posebno v razmerah oteženega dostopa do posojil, še naprej negativno vplivajo na poslovanje družbe.

"Zato je Livar svoje lastnike pozval k vplačilu dodatnega kapitala, vodi pa tudi razgovore s poslovnimi bankami o prestrukturiranju posojil," pravi Korže. To je v zadnjih mesecih že druga dokapitalizacija družbe, ki letos obratuje z zmanjšanimi zmogljivostmi, stroške pa krči tudi z odpuščanji. Dokapitalizacija v višini 4,2 milijona evrov je bila namreč izvedena že marca letos.
Lanski poslovni rezultati Livarja, objavljeni v bazi podatkov GVIN, vsekakor niso zavidljivi. Družba je minulo leto končala z 11,5 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je še leto prej ustvarila 1,3 milijona evrov dobička. Izgubo je družba lani ustvarila kljub desetodstotnemu povečanju celotnih prihodkov, saj so se za več kot 23 odstotkov povečali tudi odhodki.
Izguba iz poslovanja je znašala 8,6 milijona evrov, dodana vrednost na zaposlenega se je zmanjšala za polovico. Skupščina bo odločala tudi o tem, da se bivšemu vodstvu Livarja za minulo leto ne podeli razrešnice. Družbo so pred prihodom Koržeta novembra lani vodili Tomaž Trobiš, Cvetka Furlan in Jože Kastelic.
Po Koržetovem pojasnilu izhaja omenjeni predlog nadzornega sveta iz ocene, da nosi za slabe poslovne rezultate v letu 2008 pomemben del odgovornosti "neustrezno oziroma prepočasno ukrepanje bivše uprave in bivšega nadzornega sveta".
Po predlogu bi brez razrešnice ostali tudi nadzorniki, ko je te še vodil Stanislav Osterman. Spomnimo, da so tega konec oktobra lani odpoklicali in na njegovo mesto imenovali Damjana Debeljaka. Ta je sam nekaj manj kot petodstotni lastnik Livarja, prek družbe Mecum pa obvladuje še nekaj manj kot 20 odstotkov družbe. Furlanova, ki je morala zapustiti upravo, je Debeljaka skupaj z nekaj manj kot 19-odstotnim lastnikom Livarja Adrianom Corsijem in družbo Adria Impex (2,06-odstotna lastnica Livarja) zaradi nezakonitega prevzema v začetku letošnjega leta prijavila Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Ti na naša vprašanja glede omenjenega postopka niso odgovorili. Julija znova z dobičkom Prodaja družbe Livar je v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani upadla za 60 odstotkov. "Proizvodnja in prodaja po aprilu, ko sta dosegli dno, ponovno naraščata, tako da je po dolgem obdobju poslovanja z izgubo Livar julija ponovno posloval z dobičkom," pravi predsednik uprave družbe Livar Uroš Korže.
V družbi pričakujejo v jesenskih mesecih in v prvi polovici prihodnjega leta obseg poslovanja na ravni od 50 do 60 odstotkov zmogljivosti in s tem, "seveda ob nadaljevanju racionalizacije poslovanja in strogih varčevalnih ukrepov, tudi pozitivni poslovni izid". Dodatnih odpuščanj, ob nadaljevanju sedanjega trenda oživljanja povpraševanja, v družbi za zdaj ne načrtujejo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042291740

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Avg 19, 2009 1:16 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

QANTAS -88%

/13/...recesija je prizadela tudi ena najbolj znanih letalskih družb, Avstralsko Qantas, saj se je njihov dobiček zmanjšal kar za 88%: Shocked

Dobiček s 100 milijard padel na 100 milijonov

Avstralska letalska družba Qantas pripravlja varčevalne ukrepe.

K temu jo je prisilil velik upad dobička – v enem letu se je zmanjšal za skoraj 90 odstotkov.
Letalo družbe Qantas Družba Quantas je od junija 2008 do junija 2009 zaslužila 99,6 milijona ameriških dolarjev, leto pred tem pa 969 milijonov. Avstralskemu letalskemu prevozniku Qantas je v letu dni, do konca junija, upadel čisti dobiček za 88 odstotkov.
Ta je znašal 96,6 milijona ameriških dolarjev, medtem ko se je družba leto poprej ponašala s skoraj milijardnim dobičkom.
Qantas je v prvem letošnjem polletju posloval celo s 93 milijoni dolarjev izgube. Negativen poslovni izid so imeli v avstralski letalski družbi prvič v zadnjih šestih letih.
Vzrok za to je po navedbah vodilnih predvsem izjemno zmanjšanje števila prepeljanih tujih in domačih potnikov, ki je v času gospodarske krize padlo globoko pod pričakovanja.

Od slabe milijarde do slabih 100 milijonov dolarjev dobička

Leto pred tem, do junija 2008, je Qantas posloval z 969 milijoni dolarjev dobička, ta pa se je v času krize zmanjšal za 88 odstotkov, na 96,6 milijona dolarjev. V družbi so tako že napovedali, da bodo stroške dela v prihodnjih letih zmanjšali za 1,24 milijarde dolarjev. Kljub temu vodstvo družbe ni želelo ugibati o tem, ali bo Qantas v naslednjih 12 mesecih posloval pozitivno ali ne.
Zaradi upada povpraševanja po storitvah je Qantas zmogljivosti v zadnjem letu dni že zmanjšal za 1,9 odstotka. Poleg gospodarske krize v avstralski družbi vzroke za nastale razmere med drugim pripisujejo izbruhu nove gripe, precejšen finančni zalogaj pa je predstavljala tudi razširitev flote z Airbusovim letalom tipa A380, največjim potniškim letalom na svetu.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/dobicek-s-100-milijard-padel-na-100-milijonov.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Avg 20, 2009 9:15 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MG OPREMA & DIVIDENDE

/13/...navkljub krizi, se tudi v gradbeni panogi lahko delijo dividende:

Lesnina MG Oprema bo izplačala dividende

Tekoče poslovanje Lesnine MG je uspešno, pravi direktor družbe Boštjan Mencinger "Na skupščini so delničarji Lesnine MG Opreme razdelili 750 tisoč evrov bilančnega dobička, izpodbojne tožbe niso bile napovedane," je včeraj po skupščini povedal direktor Lesnine MG Boštjan Mencinger. Lesnina MG Oprema se sicer ukvarja z gradbenim inženiringom. Kako pa poslujete letos? "Čeprav delujemo v zahtevni panogi letos poslujemo uspešno," še pravi Mencineger.
http://www.finance.si/255479/Lesnina_MG_Oprema_bo_izpla%E8ala_dividende

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Avg 23, 2009 12:43 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NEPREMIČNINSKI DAVEK - DPN

/13/...po zadnjem zelenem davku na avtomobile, prihaja že dolgo napovedani nepremičninski davek, ki pa bo kot zgleda, preveč odvisen od lokacije objekta, tako, da bo spet povzročal velike razprtije med zavezanci: Razz

Davek najvišji na Obali?

Izračun čez palec kaže, da bo glede na tržne cene kvadratnega metra rabljenega stanovanja Primorec plačal kar dvainpolkrat višji davek kot na primer Pomurec. Križanič Z uvedbo novega davka na nepremičnine bodo tudi "prihodki iz tega vira razumno povečani", pravijo na finančnem ministrstvu; vodi ga Franci Križanič. Od davka na nepremičnine bo država pobrala več kot od dosedanjih tovrstnih dajatev. Podrobnih informacij o načrtih obdavčitve na finančnem ministrstvu ne dajejo, češ da zakon še pripravljajo, v preteklosti pa so se sicer pojavljale napovedi, da bi bila davčna stopnja dvoodstotna; davčna osnova pa ocenjena vrednost nepremičnine. Zakon o davku na nepremičnine bi morala sicer vlada po prvotnih napovedih sprejeti že julija.

Udarilo po Primorcih

Zdi se, da bo davek najbolj udaril primorske lastnike nepremičnin. Cene teh so tudi zaradi povpraševanja kupcev iz notranjosti države ki stanovanja kupujejo za počitniške hiše najvišje v Sloveniji. Izračun čez palec tako kaže, da bo davek ob bolj ali manj enakih pokojninah ali plačah glede na ceno kvadratnega metra za Primorca dvainpolkrat višji kot za Pomurca in enainpolkrat višji kot za Gorenjca. Drugo pomembno dejstvo je, da bo vrednost nepremičnin ocenjena na zadnji dan lanskega leta, torej pred tem, ko so cene na trgu začele padati.

*** 50 odstotkov vrednosti nepremičnine prinese njena lokacija, poudarjajo na geodetski upravi. Polovica vrednosti lokacija Na geodetski upravi so že v fazi programskega testiranja pravilnosti izračunavanja posplošenih tržnih vrednosti nepremičnin. Izračunali bodo vrednost za več kot 6,5 milijona nepremičnin. "Načeloma se za vse vrste nepremičnin upoštevajo naslednji podatki: lokacija, površina, efektivna starost (leto izgradnje, obnova oken, fasade, strehe in instalacij) ter kakovost (voda, elektrika, kanalizacija in podobno)," pravi Dušan Mitrović, direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin na geodetski upravi. Kot poudarja, približno polovico vrednosti nepremičnine prinese njena lokacija.

PLAČE PODOBNE, CENE NE (€):

Ljubljana: 1.020 €
- povprečna junijska neto plača 2.366 €
- cena kvadratnega metra stanovanja

Koper: 924 €
- povprečna junijska neto plača 2.759 €
- cena kvadratnega metra stanovanja

Kranj: 902 €
- povprečna junijska neto plača 1.796 €
- cena kvadratnega metra stanovanja

Murska Sobota: 814 €
- povprečna junijska neto plača 1.107 €
- cena kvadratnega metra stanovanja
vir:Statistični urad

Lastniki nepremičnin bodo obveščeni o izračunani posplošeni tržni vrednosti nepremičnin 31. decembra lani.
"Pri izračunu bodo uporabljene realizirane prodaje nepremičnin v obdobju 2005 2008. V tem obdobju so cene nepremičnin rastle, v drugi polovici leta 2008 pa stagnirale.
Padec cen se je začel zaznavati v začetku leta 2009," dodajajo na geodetski upravi.
Na finančnem ministrstvu sicer razlagajo, da je namen novega zakona posodobiti sistem obdavčitve nepremičnin in nadomestiti trenutno veljavne dajatve na tem področju, to je davek od nepremičnega premoženja, ki se odmerja v skladu z zakonom o davkih občanov, ter nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki je določen v predpisih o urejanju prostora. http://www.zurnal24.si/Davek-najvisji-na-Obali-50/novice/slovenija/primorska/124561

Nepremičninski davek

V programu Vlade za leto 2009 je uvedba nepremičninskega davka, ki naj bi zamenjal obstoječo ureditev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju nadomestilo). V medijih se že pojavljajo ugibanja, kako visok naj bi bil ta davek. Dr. Žan Jan Oplotnik, predavatelj na mariborski ekonomski poslovni fakulteti in hkrati namestnik predsednika DARS, je razvil tezo, da je dosedanje nadomestilo, ki znaša le 0,1 % vrednosti premoženja prenizko in da v tujini znaša višina do 1,5 %. Meni, da bi bil ta davek socialni korektiv in kakovosten proračunski prihodek. Z njegovo uvedbo naj bi razbremenili druge davke (davek na plače…). Nadalje predlaga, da bi bil vsak upravičen do 30 m2 bivalnega prostora, ki ne bi bil obdavčen, preostala površina pa naj bi predstavljala luksus, ki bi bil obdavčen. Ne strinjam se, da bi se uvedba nepremičninskega davka drastično povečala glede na dosedanjo ureditev nadomestila. Niti v drugih zahodnih državah ti davki niso visoki, ampak približno dosegajo višino našega nadomestila (vsaj tako je v Trstu, kjer kolega za hišo ne plačuje višjega davka, kot ga plačuje za svojo stanovanjsko hišo v Ljubljani). Pri uvedbi nepremičninskega davka je treba upoštevati našo lastniško strukturo, v kateri je zelo malo najemnih stanovanj. Menim, da se nepremičninski davek ne bi smel bistveno povečati glede na sedanjo obremenitev z nadomestilom, treba bi bilo pa zajeti parkirani kapital, ko ima npr.: lastnik več stanovanj, zanj pa bi morali uvesti progresivno lestvico. http://www.redbook.si/user/Demie/blog/19010=nepremicninski-davek/ http://www.mladina.si/dnevnik/22-02-2006-vlada_pripravlja_nove_obdavcitve_nepremicnin_in_vozil/ http://www.finance.si/233777
http://www.finance.si/94916

Predmet obdavčitve

Davek se plačuje od vsakega odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini, za kar se šteje tudi:
- zamenjava ene nepremičnine za drugo nepremičnino;
- finančni najem nepremičnine (lizing);
- prenos lastninske pravice zaradi priznanja lastninske oziroma solastninske pravice, kot posledice gradnje čez mejo nepremičnine;
- prenos lastninske pravice zaradi priznanja lastninske oziroma solastninske pravice, kot posledice povečanja vrednosti nepremičnine;
- prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine, in sicer od tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ga je posamezni solastnik dobil plačanega.

Davčni zavezanec

Davčni zavezanec je prodajalec nepremičnine. Pri zamenjavi nepremičnine je davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji. Pri finančnem najemu je davčni zavezanec najemodajalec. Pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja je davčni zavezanec priposestvovalec.

Davčna stopnja
Davek se plačuje po stopnji 2% od davčne osnove.

Davka je oproščen:
- prenos nepremičnin na diplomatska in konzularna predstavništva, akreditirana v Republiki Sloveniji, če velja vzajemnost, in na mednarodne organizacije, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Republiko Slovenijo;
- prenos nepremičnin iz naslova razlastitev ali drugih zakonskih ukrepov;
- prenos nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika, pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju kulturne dejavnosti, o čemer lastnik sklene z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem;
- prenos kmetijskih zemljišč v okviru komasacij in drugih agrarnih operacij; - prenos nepremičnin v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni;
- prenos nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunajzakonskimi partnerji ob prenehanju ali v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske zveze;
- prenos nepremičnin pri razdrtju pogodbe o prenosu nepremičnine;
- prenos nepremičnin pri razdelitvi premoženja
– nepremičnin med družbenike ali delničarje v postopkih likvidacije družbe; - prenos nepremičnin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj, kot jih ureja zakon o gospodarskih družbah;
- prenos nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi ali dokapitalizaciji pravne osebe.

Napoved davka

Davčni zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčnem organu, na območju katerega nepremičnina leži. Napovedi mora priložiti listine, na podlagi katerih se prenaša lastninska pravica na nepremičninah. Prihodki od davka pripadajo proračunu občine, kjer nepremičnina leži.

OBRAZCI
Napoved za odmero davka na promet nepremičnin Navodilo

PRAVNE PODLAGE
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006117&stevilka=5015
http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Sporocila_za_medije/080915_gradbenistvo.pdf
http://www.iracunovodstvo.eu/baza-znanja/davki/ddv http://www.racunovodja.com/clanki_test.asp?clanek=3582 http://www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe/davek_na_promet_nepremicnin_za_fizicne_osebe_pojasnila/

MISEL DNEVA
Nepremičninski davek bo ljudi spodbudil k razmišljanju, ali nepremičnino res potrebujejo. Pomagal bo odgnati čustveni naboj, ki ovira odločitev o prodaji.
ALEŠ BULC, nepremičninar
http://www.primorske.si/PN/article_wide.aspx?pDesc=275,1,42

NAJNOVEJŠE

Pripravite se na nov davek!
Prihodnje leto bomo očitno dobili novi davek – na neprimičnine. Da bo tako polnjenje proračunske luknje učinkovito, pove dejstvo, da imamo Slovenci premoženje v kar 6,5 milijona nepremičnin, lastnikov pa je le 1,3 milijona. http://24ur.com/novice/slovenija/pripravite-se-na-nov-davek.html

POŠTENI DAVKI

'Obstoječi sistem ni pošten'
Novi davek na nepremičnine naj bi pokrpal proračunsko luknjo. Ali je res tako? Morda pa gre le za vzpostavitev pravičnega sistema, v katerem bodo vsi lastniki nepremičnin enakopravno obravnavani.

Iz 24UR ZVEČER:

Nova obdavčitev nepremičnin Predlog zakona novega davka na nepremičnine je še v pripravi, javnost pa je že na nogah. Kako bodo zakon izvajali, ni jasno. Omenjeni davek naj bi nadomestil trenutno plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po še neuradnih podatkih naj bi vlada želela obdavčiti tista stanovanja, v katerih lastnik ne živi, jih pa oddaja v najem oziroma mu služi kot finančna naložba. Minister za razvoj Mitja Gaspari je že dejal, da zakon pred letom 2011 ne bo zaživel, saj za to ni tehničnih možnosti. Se še spomnite popisa nepremičnin? Do popisa nepremičnin je sicer že prišlo, izdelali pa so tudi evidenco nepremičnin. Zamisel o novem davku torej ni nekaj novega, saj ga je želela uvesti že prejšnja vlada. Z ministrstva za finance so nam sporočili, da "je najprej treba jasno določiti in identificirati predmete obdavčitve, kar je mogoče narediti šele na podlagi registra nepremičnin, ki je bil na Geodetski upravi RS vzpostavljen na podlagi popisa sredi letošnjega leta". "Nato je potrebno na podlagi prvih ocen tržnih vrednosti nepremičnin, ki jih Geodetska uprava RS ocenjuje na podlagi registra nepremičnin in bodo vsem nepremičninam poskusno določene do konca letošnjega leta, oceniti primerne davčne stopnje. Pri tem se bo upoštevalo sedanjo raven obdavčitve in glavne vrste morebitnih oprostitev. Izhodišče je namreč, da se z novim davkom občinam zagotovi najmanj enak, če ne izdatnejši davčni vir iz tega naslova, ter obenem ne spremeni bistveno ravni obdavčitve glede na sedanje zneske nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in davka od premoženja, ki se plačujeta na posamezno nepremičnino," so dodali. Stanovanja Osnovna želja je bila z novim zakonom urediti enoten, sodoben sistem obdavčitve nepremičnin, pravijo na finančnem ministrstvu.

*** "Naša naloga je, da čim bolj strokovno ocenimo vrednost nepremičnine." Dušan Mitrović, GURS

Obvestila o tem, koliko so naše nepremičnine vredne, nam mora geodetska uprava poslati do konca februarja. Na ocenjeno vrednost se bomo lahko pritožili. Dušan Mitrović z geodetskega urada pa je za 24ur.com povedal, da naprošajo vse lastnike, ki bodo prejeli obvestilo o oceni vrednosti njihove lastnine, naj pripombe pošljejo po elektronski poti. "Na obvestilu bo tudi PIN koda, s katero bo lastnik šel v aplikacijo in pogledal podatke o svoji nepremičnini. Če nekdo ne želi urediti zadev preko spleta ali pa nima te možnosti, bo seveda še vedno lahko stopil do geodetskih izpostav in upravnih enot, kjer bodo centri pomoči,“ je dejal in dodal, da gre za enak sistem, saj bodo lastniki morali s seboj prinesti PIN kodo, nato pa bodo ustno podali pripombe na obvestilo, ki so ga prejeli. Mitrović pravi, da je lahko pričakovati veliko gneče, tako da poziva lastnike na uporabo spleta. Analogno poslovanje je dolgotrajno in drago, poudarja Mitrović. Spletna aplikacija bo imela različne sklope vprašanj, nam je razložil Mitrović. Začelo se bo pri lastništvu: ali ste lastnik ali ne, kaj storiti, če niste lastnik ipd. Nadaljevalo se bo s podatki o nepremičnini. Pri teh podatkih bo aplikacija dovoljevala spremembo le tistih podatkov, ki niso katastrsko evidentirani. Tretja vrsta pripomb pa so pripombe na ocenjeno vrednost. Zakaj novi davek? "Šele na podlagi vseh ocen bo mogoče začeti argumentirano razpravo o primerni višini novega davka, o primernosti posameznih oprostitev in tudi oceniti posledice na ravni posameznih zavezancev, kar so bistveni elementi za oblikovanje kakovostnega predloga zakona. Upoštevaje prej opisane aktivnosti bi se predlog zakona za širšo razpravo lahko oblikoval do začetka leta 2010." Ministrstvo za finance "Osnovna želja je bila z novim zakonom urediti enoten, sodoben sistem obdavčitve nepremičnin, ki bi nadomestil davek od (nepremičnega) premoženja, ki se danes odmerja od stanovanjskih in poslovnih nepremičnin v lasti fizičnih oseb na podlagi Zakona o davkih občanov, ter nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki se odmerja od stavb in nezazidanih stavbnih zemljišč v uporabi fizičnih in pravnih oseb na podlagi predpisov o graditvi objektov (Zakon o stavbnih zemljiščih, Zakon o graditvi objektov). Danes se torej od posedovanja nepremičnin plačujeta dve dajatvi, ki imata naravo davka na nepremičnine. Nov davek pa bo dajatvi združil v poenoteno in posodobljeno davčno obliko, kot jo pozna večina držav. Praviloma predstavlja davek na nepremičnine prihodek lokalnih skupnosti (občin). Tako je tudi v Sloveniji, kjer predstavljata ti dve dajatvi nekaj več kot 10 odstotkov vseh davčnih prihodkov občin, ki so v letu 2007 znašali 145,6 milijona evrov,“ so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za finance. 'Obstoječi sistem ni pošten' Mitrović je za 24ur.com poudaril, da obstoječi sistem ni pošten do vseh. Že leta 1994 je OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) opozoril, da pri nas vlada kaos. Problem obstoječega plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je ta, da so plačevali le tisti lastniki, ki so v občinskih evidencah, poudarja Mitrović in dodaja, da nekatere občine sploh nimajo evidenc. Stvari se morajo razčistiti, meni. Prebivalci v različnih občinah niso enako obravnavani, sistem je popolnoma heterogen, je še dodal. http://24ur.com/novice/slovenija/obstojeci-sistem-ni-posten.html

VREDNOTENJE NEPREMIČNIN

Kmalu bomo obveščeni o vrednosti stanovanj in hiš Kot je pokazal popis nepremičnin, je v državi približno 6,5 milijona nepremičnin, od tega 550.000 hiš in 300.000 stanovanj. Vsi lastniki in solastniki bodo konec aprila ali v začetku maja od geodetske uprave prejeli obvestilo. Kot je pokazal popis nepremičnin, je v državi približno 6,5 milijona nepremičnin, od tega 550.000 hiš in 300.000 stanovanj. Vsi lastniki in solastniki - približno 1,2 milijona -, bodo konec aprila ali v začetku maja od Geodetske uprave Slovenije po pošti prejeli obvestilo, katere nepremičnine so v njihovi lasti, kateri podatki se vodijo v javnih evidencah in kolikšna bo ocenjena vrednost njihovih nepremičnin na 1. januarja 2010. Kot pravi Dušan Mitrovič, direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin pri geodetski upravi, bodo nekateri lastniki z obvestili zadovoljni, drugi precej manj. »Ravno zdaj obdelujemo transakcijske cene zadnjega kvartala 2009, na podlagi katerih bomo vse nepremičnine dokončno ocenili,« je dejal Mitrovič. Vsi lastniki in solastniki bodo lahko v 45 dneh po prejemu obvestila podali pripombo na točnost podatkov in ocenjeno vrednost, v geodetski upravi bodo te pripombe obdelali in na podlagi tega predvidevajo, da bodo septembra na spletu javno dostopni vsi podatki o nepremičninah, vključno z njihovo vrednostjo. Tako bo lahko vsakdo, ki ga bo denimo zanimal nakup neke nepremičnine, na spletu preveril, koliko je približno vredna. Če bo to hiša, bo zadostovalo že, če bo v vprašalnik vnesel naslov, pri stanovanju pa bo treba poznati tudi identifikacijsko številko. Tudi pri obveščanju lastnikov o ocenjeni vrednosti njihovih stanovanj se utegne sprva pojaviti kar nekaj napak, na kar se bodo lastniki gotovo odzvali. Med popisovalci, ki so sodelovali v projektu, so bili tudi študentje, in ti so v obrazce pogosto vpisovali tisto, kar so jim lastniki povedali. Ti so lahko, denimo, zaradi strahu pred morebitnim visokim davkom navedli tudi manjšo kvadraturo hiše, kar pa jim lahko prinese kar nekaj težav, ko jo bodo želeli prodati. »Vprašanje je, ali bodo lastniki, ki bodo prejeli podatke, dovolj motivirani, da jih bodo potem pri nas tudi popravili. Če so namreč prijavili manj kvadratnih metrov ali še kaj drugega neustreznega, bo to vplivalo na vrednost, ki bo javno dostopna na spletu, s tem pa si lahko nakopljejo kar nekaj težav pri morebitni prodaji. Lastnik v tem primeru ne bo mogel preprosto reči, da je hiša v resnici večja, kot je prijavil davkariji, in zato tudi primerno dražja. Kupec, ki bo zasledil neusklajenost med ovrednotenjem na spletu in stanjem v realnosti, bo gotovo od prodajalca pričakoval, da uredi evidence, preden se bo odločil za nakup,« opozarja Mitrovič. Kakor pravi, bo geodetska uprava pozneje tudi sama s posnetki iz zraka in drugimi metodami preverjala, ali so podatki v evidenci točni, in pozvala lastnike, naj jih popravijo. Vrednosti enake realiziranim cenam Obvestila, ki jih bodo začeli pošiljati, bodo zagotovo razočarala lastnike: v roke bodo dobili uradno potrdilo, da je njihova nepremičnina na trgu vredna manj, kot so vanjo vložili. Marsikje po Sloveniji namreč cene nepremičnin komaj presegajo proizvodno ceno, vrednost številnih stanovanjskih hiš pa ne dosega niti cene gradnje. »Marsikdo, ki si je na Kozjanskem in v drugih manj razvitih območjih zgradil hišo, je moral vanjo vložiti bistveno več, kot bo zanjo iztržil na trgu. Podobno je tudi v Ribnici, denimo, in še marsikje drugje, kar dokazuje izredno šibko ekonomsko moč prebivalstva v tistem delu Slovenije,« pravi Mitrovič. »Takšne razmere so tesno povezane z razvojno politiko, gospodarskim regionalnim razvojem in migracijami, s čimer se naša politika bistveno premalo ukvarja. Ne le da imamo neurejena, komunalno in infrastrukturno neopremljena stavbna zemljišča, za kar bi morale poskrbeti občine, ampak so cene gradbenega materiala in storitev takšne kot v Nemčiji, plače imamo štirikrat nižje, država pa nima sistema spremljanja cen v gradbeništvu. V to bi morala zagotovo aktivneje poseči.« Ko bodo septembra nepremičninski podatki javno dostopni na spletu, bo hkrati pripravljena podlaga za sprejetje novega davka na nepremičnine, ki ga pišejo na ministrstvu za finance. Tam za zdaj z izjavami skoparijo, znano pa je, da bo davek predvidoma vpeljan z letom 2011. O tem, kdo bo moral plačati davek na nepremičnine in kdo bo tega plačila oproščen, koliko bo znašal in ali bo enotna davčna stopnja za vse, bo pred sprejetjem zakona še veliko govora. Kot meni Mitrovič, bo z uvedbo davka, ki bo temeljil na realni vrednost nepremičnine, zagotovljena večja pravičnost, kot je zdaj z nadomestili za stavbna zemljišča. Zdaj mora, denimo, lastnik vikenda v Kranjski Gori plačati petkrat višje nadomestilo kot za stanovanje v Ljubljani. Hkrati bo uvedba davka vpeljala podatkovni red, saj zdaj nekatere občine sploh nimajo nikakršne evidence o plačilu teh nadomestil.
http://www.delo.si/clanek/98776

METODOLOGIJA

Vrednosti, ki jih bodo lastnikom posredovali spomladi, bodo temeljile na cenah, po katerih so bila stanovanja v nekem okolju prodana v zadnjih štirih letih. Pri tem upoštevajo podatke davčne uprave, ki v zadnjih letih kažejo dokaj realno sliko. »Z matematičnimi izračuni natančno določimo, po kakšni ceni so bila v zadnjih štirih letih prodana vsa stanovanja v nekem okolišu, in izračunamo vrednost posamezne nepremičnine,« razlaga Dušan Mitrovič. Vrednost, ki jo bodo določili, bo veljala do konca leta, januarja 2011 pa bodo znova obdelali letošnje cene, primerjali trende in prilagodili cene. »Zakon namreč nalaga, da moramo oceno vrednosti popraviti, ko se cena ene vrste nepremičnine - hiše, stanovanja, garaže - spremeni za več kot 10 odstotkov navzgor ali navzdol.«
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Feb 08, 2010 11:25 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Avg 23, 2009 4:11 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

HIPERINFLACIJA

/13/...malo smo se je dotaknili konec osemdesetih in pustila je posledice, ki smo jih občutili še dolgo časa: Shocked

ZIMBABVE je prehitel Jugoslavijo na listi največjih svetovnih hiperinflacij Po zadnjih kalkulacijah je Zimbabve s svojo hiperinflacijo,katera je vladala v državi leta 2008, prehitel Miloševičevo Jugoslavijo, ki je bila do sedaj na drugem mestu po največji inflaciji na svetu.
Na letvici superinflacije pa še vedno vodi Madžarska, ki je imela po drugi svetovni vojni v letu 1946, inflacijo 207% dnevno, kar ni kasneje uspelo niti eni državi, da so se cene proizvodov podvojile vsakih 15 ur. SR Jugoslavija je imela 1994 leta, inflacijo 64,6% dnevno inflacijo, tako da so se cene proizvodov podvojile vsakih 1,4 dneva.
Tako Mugabejev Zimbabve sedaj drži primat z inflacijo 98% dnevno in so se cene podvojile vsakih 24,7 ur. Centralna banka je iz tedna v teden tiskala vedno večje bankovce Zimbabvejskega dolarja, tako, da je bilo na bankovcih že 12 nul. Na četrto mesto v zgodovini je padla Nemčija leta 1923, ko je bila inflacija 20,9% in so se cene podvojile vsakih 3,7 dni. Sledijo Gržija leta 1944 z 17,9% dnevne inflacije in šesta Kitajska leta 1949 z 11% dnevno inflacijo.
http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=5dd0c69d-f7cd-4d9a-9aa3-9ad8597dd572&open=four
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Jan 18, 2010 10:17 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Avg 24, 2009 9:15 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

W ali U

/13/...ob začetku jo je bil redkokdo sploh sposoben napovedati, saj bo po kratkotrajnem okrevanju sledil novi padec, dolgoročnejše okrevanje pa se bo zgleda začelo na nižjih ravneh: Razz

Gospodarska kriza bo imela obliko W

Trenutno izboljšanje gospodarskih razmer v svetu je bilo pričakovano, bistvene pospešitve rasti pa kratkoročno ni pričakovati, je poudaril ekonomist Veljko Bole. Trenutnemu okrevanju bo po njegovih pojasnilih sledil nov padec, dolgoročnejše okrevanje pa se bo začelo na nižjih ravneh (oblika W). Trenutno izboljšanje gospodarskih razmer v svetu je bilo pričakovano, bistvene pospešitve rasti pa kratkoročno ni pričakovati, je poudaril ekonomist Veljko Bole. Trenutnemu okrevanju bo po njegovih pojasnilih sledil nov padec, dolgoročnejše okrevanje pa se bo začelo na nižjih ravneh (oblika W). Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani, namenjeni predstavitvi jesenske poslovne konference v Portorožu, dejal Bole z Ekonomskega inštituta pravne fakultete, se bo gospodarstvo območja evra najverjetneje šele v drugem četrtletju leta 2012 dvignilo na raven iz prvega lanskega četrtletja. "Dolgoročna rast naj bi bila po napovedih zelo počasna," je zatrdil Bole. Z njim se je strinjal tudi ekonomist Janez Prašnikar, ki prav tako meni, da trenutno stanje gospodarstva ni stabilno. Gospodarstva jugovzhodne Evrope pa svoje aktivnosti brez zunanje spodbude ne bodo mogla pognati. V državah jugovzhodne Evrope zaenkrat ni pričakovati visokih rasti, saj same ne morejo ustvariti takšnega povpraševanja. To mora priti od zunaj, "ko bodo glavne države zagnale mašinerijo", je povedal Bole. Vodilni ekonomist Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Peter Sanfey je poudaril, da gospodarsko okrevanje v Sloveniji in celotni regiji jugovzhodne Evrope ne bo tako hitro. "V letu 2010 bo okrevanje še precej skromno, dolgoročno pa smo lahko optimistični, sploh glede na potencial regije, kjer je veliko investicijskih priložnosti," je v telefonskem javljanju iz Grčije povedal Sanfey.
http://www.vecer.com/clanekgos2009081905461373

Kdo si upa:
NOURIEL ROUBINI
Zadnje rasti na borzah, pri surovinah in kreditiranju verjetno prehitevajo rast v realnem sektorju. Če je res tako, korekcija ni več daleč. Ugledni ekonomist Nouriel Roubini, ki je med prvimi napovedal zdajšnjo krizo, že vidi, da se nam kmalu napoveduje vnovičen negativen trend. V Sloveniji to ne bo nič novega, saj se nas rast razvitih finančnih trgov skoraj ni dotaknila.
Vir: Business Standard
http://www.finance.si/255642/Kdo_si_upa_Nouriel_Roubini

Bo kriza oblike W ali U?

Okrevanje razvitih gospodarstev bo najverjetneje anemično in šibkejše od zgodovinskih trendov, obstaja pa tudi veliko tveganje za krizo v obliki črke W, je v komentarju v današnji izdaji britanskega časnika Financial Times (FT) dejal profesor ekonomije na newyorški univerzi Nouriel Roubini, ki je pred časom uspešno napovedal sedanjo krizo. Roubini, ki so mu zaradi uspešne napovedi trenutne finančne in gospodarske krize nekateri pripisali skoraj preroške lastnosti, zaskrbljenost nad možnostjo krize v obliki črke W, kar pomeni, da bi krajšemu okrevanju sledil vnovičen padec gospodarske dejavnosti in bi se šele v drugem zamahu začelo resnično vzdržno okrevanje, pripisuje dvema dejavnikoma. Prvi je povezan z izhodnimi strategijami iz trenutne ekspanzivne monetarne in javnofinančne politike, ki je močno povečala obseg denarja v obtoku in zadolženost javnih financ. Kot meni Roubini, so nosilci političnih odločitev v zvezi s tem pred zelo težko dilemo, saj so "prekleti, če se odločijo za izhodne strategije ali če se ne". Če nosilci politik povečane javnofinančne primanjkljaje vzamejo resno in povečajo davke, zmanjšajo porabo ter odstranijo presežno likvidnost iz finančnega sistema, bodo ogrozili okrevanje in gospodarstvo potisnili nazaj v stagdeflacijo (mešanico stagnacije in deflacije). Če pa ohranijo velike primanjkljaje, jih bodo kaznovali trgi državnega dolga, saj se bodo povečali pribitki na državne obveznice, zadolževanje pa se bo podražilo. Poleg tega se bodo okrepila tudi inflacijska pričakovanja, kar pomeni, da se lahko zgodi stagflacija (mešanica stagnacije in inflacije). Poleg tega je Roubini zaskrbljen tudi nad dejstvom, da se cene nafte, energije in hrane dražijo hitreje, kot bi to dopuščale realne gospodarske razmere, in bi se lahko v prihodnje še bolj skokovito povečevale, če jih bodo začele dvigovati špekulacije na podlagi presežne likvidnosti v sistemu. Svetovno gospodarstvo si v tem stanju po njegovem ne more privoščiti vnovičnega špekulativnega surovinskega balona in njegovega kasnejšega poka. Roubini sicer meni, da bo kriza v razvitih gospodarstvih dno dosegla v drugem polletju, čeprav v precej državah (ZDA, Velika Britanija, Španija, Italija) krize ne bo konec pred koncem leta, saj "so zeleni poganjki še vedno pomešani s plevelom". V drugih razvitih gospodarstvih (Nemčija, Francija, Japonska) in v večini hitro rastočih gospodarstev pa se je okrevanje že začelo. Roubini sicer pričakuje, da bo imelo gospodarsko okrevanje obliko črke U, kar pomeni, da bo, potem ko bo nekaj četrtletjih zaradi obnove zalog in vnovičnega zagona proizvodnje hitro, v nadaljevanju anemično in šibkejše od zgodovinskih trendov. Takšno mnenje temelji na pričakovani nadaljnji rasti brezposelnosti, nadaljevanju težav finančnega sistema, ki še ni povsem ozdravljen, nizki dobičkonosnosti, negativnim postranskim posledicam javnofinančnih spodbud - predvsem ga skrbi, če bo zasebna potrošnja uspela nadomestiti izpad povpraševanja po koncu teh spodbud in težavah pri odpravi globalnih neravnotežij - ali bo povečanje domače porabe v državah s presežki na tekočem računu plačilne bilance uspelo nadomestiti pričakovan izpad zaradi zmanjševanja primanjkljaja v velikih potrošnikih, kot je ZDA. Svetovne borze je sicer minuli petek razveselil predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke, ki je na konferenci Feda v Jackson Holeu napovedal skorajšnji konec ameriške in svetovne gospodarske krize, vendar pa opozoril, da se bodo ZDA še naprej soočale s težavami, če ne bo resnih reform. Večina uglednežev na tej konferenci, med njimi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet in predsednik Svetovne banke Robert Zoellick, pa je poudarjala, da bo pot okrevanja kljub pozitivnim signalom zelo luknjasta. Večina si jih ni upala reči, da je krize dokončno konec, čeprav so pri tem vztrajali, da je najhujše mimo.
http://www.mladina.si/dnevnik/24-08-2009-bo_kriza_oblike_w_ali_u_/Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Mar 22, 2010 8:55 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Sep 01, 2009 7:56 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MEDVEŠEK PUŠNIK & POTEZA & PUBLIKUM

/13/...vsi tisti, ki so napovedovali združevanje tudi pri borznoposredniških družbah in seveda posledično koncentriranje ter zmanjšanje njihovega števila, so imeli še kako prav in tukaj so že prvi rezultati: Idea

Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum nadaljujejo z združevanjem

Borznoposredniške družbe Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum nadaljujejo postopek združevanja. Vodstva družb so že izbrala sedež novoustanovljenih družb, ki bodo s poslovanjem začele predvidoma 1. januarja 2010, in sklicala skupščine. Poslovni načrt za leto 2010 je že pripravljen, ustanovitev nove holdinške družbe pa je že v postopku. Sprejet je že statut nove holdinške družbe, ki začasno določa delničarsko strukturo, so v skupnem sporočilu za javnost zapisale omenjene borznoposredniške družbe. Združevanje treh borzno posredniških družb (Medvešek Pušnik, Publikum in Poteza) in obeh družb za upravljanje (MP DZU in Publikum PDU) bo potekalo po postopku statusnega preoblikovanja oddelitve z ustanovitvijo nove družbe. To pomeni, da bodo obstoječe borznoposredniške družbe in obstoječi družbi za upravljanje ustanovile novo borzno posredniško družbo in novo družbo za upravljanje, na katero bodo prenesle del premoženja in obveznosti obstoječih družb. Tako bodo delničarji borznoposredniških družb Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum dobili delež v novi borznoposredniški družbi. Enako velja za delničarje obeh družb za upravljanje, ki bodo deleže dobili v novi družbi za upravljanje. Kot navajajo v družbah, je razlog teh postopkov zagotovitev pravnega nasledstva, s čimer stranke obstoječih družb postanejo stranke novih združenih družb. Po ustanovitvi nove borznoposredniške družbe in nove družbe za upravljanje bodo imeli delničarji navedenih družb možnost zamenjave svojih delnic za delnice holdinške družbe, ki bo v končni fazi javna družba. S tem bo holdinška družba postala do 100-odstotna lastnica nove borznoposredniške družbe in nove družbe za upravljanje. Družbe so v četrtek že sprejele statut holdinške družbe. Trenutna delničarska struktura, skladno s katero ima Medvešek Pušnik 34,61-odstoten delež, Poteza 30,31-odstotnega, Publikum pa 35,08-odstotnega, se bo spremenila po zamenjavi deležev delničarjev nove borznoposredniške družbe in nove družbe za upravljanje za delnice holdinške družbe. Ob tem velja, da bodo v trenutni delež borznoposredniške družbe Medvešek Pušnik v holdinški družbi vstopili delničarji tako borznoposredniške družbe kot delničarji družbe za upravljanje. V naslednjih korakih združevanja bodo družbe pripravile in vložile dokumentacijo na Agencijo za trg vrednostnih papirjev za pridobitev novih dovoljenj za opravljanje dejavnosti, pripravile strategije združenega podjetja za obdobje petih let, izvedle skupščine ter izbrale novo ime in pripravile celostno grafično podobo. Vseh pet sedanjih družb je sklicalo skupščine za 29. september. Ključni predvideni sklepi skupščin so soglasje za delitev družbe, ki se izvede kot oddelitev z ustanovitvijo nove družbe, statut nove družbe in imenovanje članov upravnega odbora novih družb. Za upravni odbor nove družbe za upravljanje so predlagani Bogdan Pušnik, Aleš Škerlak, Natalija Stošicki in Roman Ladislav Ratkai, za upravni odbor nove borznoposredniške družbe pa Bogdan Pušnik, Aleš Škerlak, Branka Šketa in Jure Klepec. Kot je ob tem izpostavil predsednik uprave borznoposredniške družbe Medvešek Pušnik Bogdan Pušnik, združitev novim združenim družbam prinaša večjo kapitalsko in tržno moč. Sedež novih družb bo na sedanjem sedežu družbe Poteza na Železni cesti 18 v Ljubljani, kjer bo vzpostavljeni poslovni center poimenovan po novi družbi. Z združitvijo so družbe seznanile tudi Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Urad za varstvo konkurence, ki združitvi ne nasprotujeta. Začetek poslovanja novih družb je predviden za 1. januar 2010, prav tako predstavitev nove celostne grafične podobe, za katero je bil objavljen javni razpis, ki se izteče 4. septembra. Ocenjevalna komisija bo objavila rezultate predvidoma v sedmih dneh od zaključka natečaja, ime nove družbe pa bo predvidoma znano že pred koncem letošnjega leta, so še navedli.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042295656 http://www.finance.si/256488/Publikum_v_borznem_holdingu_najve%E8ji

ZDRUŽITEV

Delničarji podprli združitev borznih hiš in družb za upravljanje

Delničarji borznih hiš Medvešek Pušnik, Poteze in Publikuma ter družbi za upravljanje Publikum PDU in Medvešek Pušnik DZU, so včeraj soglasno podprli oddelitev z ustanovitvijo nove družbe, pod katero se bodo združile tri obstoječe borzne hiše in dve družbi za upravljanje. Največji lastnik novoustanovljene družbe za upravljanje bo z okoli 60-odstotnim deležem Publikum Holding Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, medtem ko bo v borzni hiši s 55-odstotnim deležem največja lastnica skupina Publikum Branka Drobnaka in Draga Simčiča. Za člane upravnega odbora nove družbe za upravljanje so delničarji potrdili Bogdana Pušnika, Aleša Škerlaka, Natalijo Stošicki in Romana Ladislava, za člane upravnega odbora nove borzne hiše pa poleg Pušnika in Škerlaka še Branko Šketa in Jureta Klepca. Vse omenjene skupščine so sicer potekale kar v poslovnih prostorih Poteze, kjer bo tudi sedež novoustanovljene družbe. Novoustanovljena borzna hiša in družba za upravljanje bosta poslovanje začeli s prvim januarjem prihodnje leto, še pred tem pa bosta morali pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, izbrati novo ime in pripraviti strateški načrt za prihodnjih pet let.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042303179

REGIJSKA ŠIRITEV

Poteza, Publikum in Medvešek Pušnik po združitvi načrtujejo tudi širitev v regijo Z združitvijo borznih hiš (BPD) Publikum, Poteza in Medvešek Pušnik ter družb za upravljanje (DZU) Medvešek Pušnik in Publikum želimo zavzeti vodilni položaj na področju investicijskega bančništva v Sloveniji in regiji, napoveduje Aleš Škerlak, izvršni direktor holdinga, ki bo svoje ime dobil konec letošnjega leta. Kot pojasnjuje, je slovenski trg dolgoročno premajhen, zaradi česar v prihodnjih dveh letih načrtujejo tudi širitev v regiji, bodisi z "greenfield" naložbami bodisi s kapitalskim povezovanjem. »Verjetno bi tudi brez krize prišlo do združitve, vendar je vprašanje, ali bi do tega prišlo sedaj, med tremi akterji in tako radikalno,« meni Bogdan Pušnik (drugi z leve), ki bo skupaj z Alešem Škerlakom (tretji z leve) opravljal funkcijo izvršnega direktorja v holdingu. Za izvršna direktorja združene borzne hiše sta bila imenovana Branka Šketa (druga z desne) in Jure Klepec (prvi z desne), medtem ko bosta DZU vodila Roman Ratkai (levo) in Natalija Stošicki (tretja z desne).

Združena BPD in DZU bosta s poslovanjem predvidoma začela januarja prihodnje leto, decembra pa bodo o prenosu dejavnosti obvestili tudi njihove stranke. Skupina, ki bo prevzela dejavnost treh obstoječih borznih hiš in dveh družb za upravljanje, bo imela okoli 110 zaposlenih, od tega jih bo 58 delalo v borznoposredniški družbi, 25 v družbi za upravljanje in 12 do 13 v holdingu, ki bo tudi kotiral na borzi. Izvršni direktor holdinga Bogdan Pušnik pojasnjuje, da imajo družbe, ki se združujejo, okoli 65.000 strank, pri čemer se jih podvaja manj kot 10 odstotkov. Škerlak ob tem dodaja, da bo imela skupina okoli 3,5 milijona evrov kapitala, od tega bo 2,5 milijona evrov namenjenih borzni hiši, milijon evrov pa DZU. To pomeni, da bo po združitvi glavnina kapitala ostala v "lupinah", ki bodo tudi po oddelitvi dejavnosti poslovale naprej. Skupina, ki trenutno deluje še pod delovnim imenom "Skupina Medvešek Pušnik, Poteza, Publikum upravljanje družb", bo imela konec leta 2014 predvidoma okoli 580 milijonov evrov sredstev v upravljanju, kar je skoraj trikrat več, kot znaša napoved za letošnje leto. Do leta 2014 naj bi se prihodki skupine povišali na slabih 18 milijonov evrov, dobiček pred davki pa naj bi presegel štiri milijone evrov, strateške načrte pojasnjuje Škerlak. Izvršni direktor združene BPD Jure Klepec načrtuje, da bodo po skupnem prometu na Ljubljanski borzi dosegli 15-odstotni tržni delež, medtem ko izvršni direktor združene DZU Roman Ratkai meri na 9,3-odstotni tržni delež med domačimi družbami za upravljanje. V prvi fazi po združitvi Publikum PDU in MP DZU bo imela združena DZU 22 vzajemnih skladov. Kasneje bodo sorodne sklade s podobno naložbeno politiko združili, upravljalska provizija se bo s tem znižala na okoli 2,4 odstotka, napoveduje izvršna direktorica združene DZU Natalija Stošicki. Provizija pri borznem posredovanju na Ljubljanski borzi po napovedih Klepca ne bo presegala 1,2 odstotka, v povprečju naj bi znašala okoli 0,4 odstotka.

Kako so se širili v preteklosti:
* Veritas BH - dejavnost prevzela Poteza.
* BPH - večino strank prevzel MP BPH.
* AC BPH - slovenski del borznega posredovanja kupila Poteza.
* Dolenjska BPD - ekipo in stranke prevzela Poteza.
* Bona Fide BPH - stranke prevzela MP BPH in Moja Delnica. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042312605

-40%

Medvešek Pušnik z izgubo in znatnim upadom prihodkov

Prihodki borznoposredniške hiše so v prvih devetih mesecih upadli za 40 odstotkov Ljubljanska borznoposredniška hiša Medvešek Pušnik je v prvih devetih mesecih letos zabeležila 1,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 40 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Ob tem je ustvarila 1,2 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je v enakem obdobju lani imela 1,6 milijona evrov čistega dobička. Padec čistih prihodkov iz prodaje je posledica globalne finančne krize, ki se je prelila tudi v realni sektor in zaradi katere se je zmanjšala naložbena aktivnost finančnih subjektov. Posledično so se zmanjšali tudi prihodki z naslova posredovanja pri prometu s finančnimi instrumenti za stranke družbe in investicijskega svetovanja, v poročilu o poslovanju v prvih devetih mesecih letos, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze, navaja uprava družbe. Zaradi upada prihodkov je družba uvedla ukrepe racionalizacije poslovanja in zniževanja stroškov materiala, storitev in dela. Družba je med drugim v letu dni število zaposlenih zmanjšala z 48 na 32. http://www.finance.si/263270/Medve%B9ek-Pu%B9nik-z-izgubo-in-znatnim-upadom-prihodkov

21.12.2009

Spoštovani!
Družbe MP BPH d.d., MP DZU d.d., Publikum PDU d.d., Publikum investicijske storitve d.d. ter Poteza BPD d.d. nadaljujemo s postopkom združevanja dejavnosti. Sedeže posameznih družb selimo na skupno lokacijo nove finančne skupine, ki bo na stari lokaciji družbe Poteza BPD d.d. (Železna cesta 18, 1000 Ljubljana).
Zato Vas obveščamo, da se bo družba MP DZU d.d. preselila na novo lokacijo z dnem 21. 12. 2009. Naš novi naslov: MP DZU d.d. ŽELEZNA CESTA 18 1000 LJUBLJANA Vsi ostali naši kontakti (telefoni, faksi, e-maili) ostajajo do nadaljnjega nespremenjeni. O vseh spremembah in dogajanjih s potekom združevanja dejavnosti Vas bomo še naprej sproti obveščali na spletni strani http://www.zdruzeni.si/ Dodatne informacije: tel.: 01 / 587 47 77, skladi@medvesekpusnik.si MP DZU d.d. Uprava
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Dec 19, 2009 9:55 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Sep 04, 2009 1:05 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

LESNINA in MALI DELNIČARJI

/13/...po ACH se ponavlja zgodba o rekordnih dividendah, ki jih žal, že iztisnjeni mali delničarji ne bodo deležni: Twisted Evil

Siringa si je po iztisnitvi malih delničarjev v Lesnini izplačala rekordno dividendo

Tri mesece po tem, ko je iz lastništva Lesnine iztisnila vse male delničarje, si je družba Siringa izplačala rekordno dividendo. Siringa, ki je v polovični lasti Publikuma Trezorja in družbe Glen, je na skupščini Lesnine odločila, da letos za dividende namenijo kar 5,4 milijona evrov. To je 3,4-krat več, kot so predvidevali še spomladi, in več kot trikrat več, kot je znašala do zdaj najvišja izplačana dividenda Lesnine.
Direktor Lesnine in 24-odstotni lastnik družbe Glen Bojan Papič ni želel pojasniti, zakaj so se odločili za izplačilo znatno višje dividende. Spomnimo pa, da sta tako uprava Lesnine kot tudi družbi Glen in Publikum Trezor lani zavrnili nasprotni predlog Triglava DZU, ki je želel izplačilo okoli 300.000 evrov nižje dividende, kot jo je Lesnina izplačala letos.

DIVIDENDE

2003 - 10,43 €
2004 - 12,52 €
2005 - 14,60 €
2006 - 16,70 €
2007 - 19,00 €
2008 - 21,00 €
2009 - 71,37 €

Siringa bo s prejeto dividendo lahko poplačala le okoli pet odstotkov 100-milijonskega posojila (to zapade avgusta prihodnje leto), ki jih je najela za prevzem Lesnine, oziroma bo lahko pokrila le tekoče obresti in manjši del glavnice.
Siringa ima tako na voljo le še 11 mesecev, da Novi Ljubljanski banki vrne 41 milijonov evrov, Banki Celje 19 milijonov evrov, LHB International in Novi KBM vsaki po 15 milijonov evrov in Gorenjski banki deset milijonov evrov najetih posojil. Za zavarovanje teh posojil sta morala Glen in Publikum Trezor zastaviti kar 90 odstotkov Siringe, pod hipoteko pa je po zadnjih podatkih tudi 100-odstotni delež družbe Glen in okoli tri četrtine Publikuma Trezorja.
Siringa je na skupščini Lesnine sprejela tudi sklep o preoblikovanju iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Za nova člana nadzornega sveta sta bila imenovana Dean Čendak in Zvone Taljat (lastnika Publikuma Trezorja), tretjega člana pa bodo izbrali zaposleni. Za "uspešno delo" v minulem letu bo nadzorni svet, ki ga vodi Čendak, prejel 48.000 evrov bruto nagrade.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042296062

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Sep 04, 2009 1:11 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TERME ČATEŽ in MALI DELNIČARJI

/13/...takoj ko so dosegli in presegli 90% lasniške strukture so jih iztisnili, s tem, da jih je 26 ¨neposlušnih˝ napovedalo izpodbojno tožbo, ostalim v Turističnem Podjetju Portorož (TPP) pa izplačala (pre)majhne denarne odpravnine 25 €: Shocked

Terme Čatež v iztis malih delničarjev TP Portorož

Terme Čatež so se, potem ko so julija od DZS kupile 13,6-odstotni delež Turističnega podjetja Portorož (TPP) in svoje lastništvo v družbi povečale na 92,4 odstotka, odločile za iztisnitev malih delničarjev. S tem se ni strinjalo 26 manjšinskih delničarjev, ki je na omenjen sklep napovedalo izpodbojno tožbo.
Za delnico bodo Terme Čatež plačale 25 evrov odpravnine, kar pomeni, da največji lastnik celotno družbo vrednoti pri 4,875 milijona evrih.

Denarno odpravnino je za primerno označila tudi revizijska hiša Renoma, vendar mali delničarji menijo, da bi morala ta znašati več kot 100 evrov na delnico. Izpostavili so, da ponujena odpravnina izjemno odstopa od knjigovodske vrednosti delnice, ki je konec lanskega leta znašala 101,19 evra.
Po njihovem mnenju bi morala biti višina denarne odpravnine kvečjemu višja, in ne nižja od te vrednosti. Za pojasnila o iztisnitvi smo se obrnili na terme, ki jih skupaj z Delom Prodajo obvladuje DZS, vendar zaradi odsotnosti pristojnih odgovorov nismo dobili.
Na skupščini so delničarji odločali tudi o uporabi bilančnega dobička, ki znaša 13,8 milijona evrov, in sklenili, da ostane nerazporejen. Seznanili so se tudi z odstopom nadzornika Zvonka Krulca in kot njegovega naslednika imenovali Sama Roša.
Glavni delničar o sklepih skupščine drugih delničarjev in javnosti še vedno ni obvestil prek spletnega portala Ljubljanske borze.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042295985

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Sep 04, 2009 4:50 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 49

K(mečka) B(anka) 1909

/13/...ob zadnjem vznemirjenju za problematiko (ne)financiranja Slovenskega Tržaškega Gledališča, je bila pozornost usmerjena tudi na podjetja s kapitalom zamejcev, ki vlagajo tudi pri nas in so med drugim, 60% lastniki v časopisa Mladine: Shocked

KB 1909 Niso kot Istrabenz

V zamejski finančni družbi KB 1909 niso delili žalostne usode slovenskih holdingov, kot je na primer Istrabenz. Boris Peric, prvi mož KB 1909: bolj kot slovenski mediji, ga zdaj ga zanimata medicina in kava. ˝Za nami sta dve izjemni leti, saj smo prodali pomembni naložbi in smo zadovoljni s poslovnimi rezultati. Če se ne bi odpovedali dividendam, bi bili še boljši,˝ pravi Boris Peric, predsednik upravnega odbora finančne družbe KB 1909, ki ima sedež v italijanski Gorici. Finančna kriza jih ni bistveno prizadela (čisti dobiček se je ob letošnjem prvem polletju glede na isto obdobje lani zmanšal za milijon evrov, na približno štiri milijone evrov). Na vprašanje, kako to, da niso delili usode slovenskih finančnih holdingov, kot je denimo Istrabenz, Peric odgovarja, da so oni s svojimi sredstvi krili svoje naložbe in se pri tem niso čezmerno zadolževali. O družbi Zgodovina in delničarji. Družba KB1909 Societa finanziaria per azioni finančna delniška družba je pravni naslednik Kmečke banke, ki so jo goriški Slovenci ustanovili leta 1909 v Gorici. Najpomembnejši lastnik je neprofitna fundacija slovenske skupnosti v Italiji Sklad Ivan Trinko, med večjimi delničarji sta še NLB in družba Finfloor. Mediji so občutljivi ˝Šestdesetodstotni lastniški delež v Mladini bomo ohranili, vendar ga ne nameravamo povečevati. Enako velja za približno 11-odstotni delež v Primorskih novicah,˝ o medijskih načrtih pove Peric. Po njegovih besedah so mediji specifičen in občutljiv sektor. ˝Mladino nam je uspelo finančno konsolidirati, tako da letos že posluje pozitivno. Primorske pa so nas zanimale predvsem kot čezmejni projekt s Primorskim dnevnikom, za katerega imamo ekskluzivno pravico pri trženju oglasnega prostora, a so načrti zastali,˝ pojasnjuje. KB 1909 ima v Sežani tudi podjetje za distribucijo časopisov Distriest (drugi polovični partner je prek podjetja Vega Finanz švicarski bankir Filippe Dollfus). Priložnosti v Sloveniji KB 1909 ima v Sloveniji 30 odstotkov svojih naložb, pri čemer nameravajo ta delež še povečevati. Nove priložnosti vidijo predvsem na področju medicine in kave. Pred dvema letoma je družba začela kotirati na Ljubljanski borzi, kjer so letos poleti že drugič izdali svoje obveznice. ˝Za okoli deset milijonov evrov so jih pokupile banke,˝ pripomni. Družbena odgovornost Peric poudarja, da jih pri njihovem poslovanju ne vodi le profit. V Gorici so tako zgradili KB Center, v kateri imajo sedež številna društva in organizacije, v zadnjem času pa so prek Slovenskega izobraževalnega konzorcija prevzeli tudi Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, ki za potrebe Slovencev v Italiji izvaja poklicno izobraževanje in usposabljanje. Pohvalijo pa se lahko tudi z najbolj popolno zbirko slovenskih primorskih slikarjev (med njimi Černigoj, Mušič in Spacal).
http://www.zurnal24.si/Niso-kot-Istrabenz/novice/slovenija/primorska/126721
http://www.siol.net/kultura/novice/2009/09/ssgtrst.aspx

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sre Sep 09, 2009 11:12 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TOP 500

/13/... sodelujemo z kar 22 podjetji, ki so dosegla zavidljive uspehe med družbami v srednji in vzhodni Evropi:

Med srednjeevropsko elito 22 naših

Slovenska podjetja z lanske lestvice

TOP 500 najboljših družb srednje in vzhodne Evrope trdijo, da se niso ustrašila krize Skupina Mercator [MELR 167,19 +1,04%], lani prvo slovensko podjetje na lestvici 500 največjih družb v 16 državah srednje Evrope, je letos druga med slovenskimi podjetji - više se je povzpel Petrol Group . Zastopani smo z 22 mesti ali tremi več kot lani. (41. v srednji Evropi: Aleksander Svetelšek bo imel veliko dela, da bo skupino Petrol obdržal, kjer je, ali morda še izboljšal položaj najbolje uvrščene slovenske družbe v klubu 500.) Tretje leto zapored je razvrstitev največjih družb iz 16 držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, pripravila mednarodna svetovalna družba Deloitte . Seznam je danes, podobno kot v Financah , objavljen tudi v drugih evropskih časopisih. Preden so bile znane tokratne uvrstitve, smo se o pričakovanjih pogovarjali z nekaterimi, ki so se uvrstili že na lansko lestvico. V Mercatorju - lani je bil 40. podjetje na lestvici, letos pa 46. - pravijo, da so dobro pripravljeni na slabše gospodarske razmere, saj so notranje rezerve uporabili za ustvarjanje koristi za kupce in dvig njihove kupne moči, izvajajo pa tudi ukrepe poslovne racionalizacije. (46. v srednji Evropi: Skupina Mercator, ki jo vodi Žiga Debeljak, je druga najviše uvrščena slovenska korporacija v regiji 14 držav; od lani je na lestvici nazadovala za šest mest.) "Ocenjujemo, da smo med tistimi trgovci, ki so se uspešno spopadli z izzivi. Velika podjetja, ki poslujejo na drugih področjih gospodarstva, predvsem energetska, niso tako izrazito občutila spremenjenih gospodarskih razmer," so nam pred objavo lestvice povedali v Mercatorju. Če skočimo kar k energetikom: V Holdingu Slovenske elektrarne so bili lani na 183. mestu, letos pa je HSE Group na 199. Ocenjevali so, da bodo verjetno nekoliko niže po prihodku, z dobičkom pa se lahko pohvalijo. Pravijo, da bodo še okrepili navzočnost v regiji in širili poslovanje v vse države jugovzhodne Evrope. Letos "dvojne" uvrstitve Da bodo na letošnji lestvici najbrž višje, so predvidevali v skupini Telekom Slovenije [TLSG 156,66 +0,83%] (lani so bili na 216. mestu), in sicer naj bi bilo tako zaradi nakupa drugega največjega mobilnega operaterja v Makedoniji Cosmofona in družbe Germanos , ki je bila po njihovem doslej največja enkratna slovenska naložba v tujini. (134. mesto srednjeevropske elite je letos pripadlo Skupini Gorenje, ki jo vodi Franjo Bobinac; lani so bili na 111. mestu.) Širitev poslovanja na tuje trge je zaradi visoke razvitosti elektronskih komunikacij in velike konkurence v Sloveniji nujna za nadaljnjo rast, širjenje na tuje trge, predvsem jugovzhodne Evrope, pa bodo nadaljevali, ker "se v regiji odpira še nekaj poslovnih priložnosti", so povedali. Telekom Slovenije Group je letos sicer uvrščen niže kot lani, na 238. mesto. Razlog za dokaj pogoste zmotne ocene ne gre toliko pripisovati temu, da bi se naša podjetja zelo motila o svojem položaju, ampak verjetno bolj spremembi razvrščanja na lestvici, saj imamo v primerjavi z lani denimo na seznamu tako podjetja kot skupine. Če sta podjetje in skupina dovolj velika, da se oba uvrstita na lestvico, zasedeta pač dve mesti in nekateri so se zato pomaknili navzdol. Zato imamo med slovenskimi družbami nekatere kar dvakrat na lestvici (matično družbo in skupino), to so Petrol [PETG 302,06 -0,01%], Mercator, Gorenje [GRVG 10,46 -0,76%], Merkur , HSE, Lek in Krka [KRKG 72,08 -0,06%], torej zgolj omenjenih sedem zaseda že 14 mest. Poglejmo podrobnosti. Krka Group je napredovala z 215. na 208. mesto. Zanje je, kar zadeva prodajo, srednja Evropa eno tistih območij, kjer so bile posledice recesije doslej manj opazne, so nam povedali v novomeškem farmacevtu. Krka namerava poslovanje še širiti v srednjo Evropo, saj v regiji uspešno deluje eno njenih proizvodno-distribucijskih podjetij. Dober način za oceno položaja O letošnji uvrstitvi niso želeli preveč ugibati v Revozu, Leku in Merkurju. Merkur takšne lestvice prepoznava kot dober način za oceno položaja. Strateški cilji zanje ostajajo nespremenjeni, saj predvidevajo rast zlasti v državah nekdanje Jugoslavije. "Odločitve o navzočnosti na posameznih trgih z izdelki, ki jih proizvajamo, ne sprejemamo sami, temveč je to v pristojnosti Renaultovih centralnih služb v Parizu," pa so pojasnili v Revozu . Podobno so odgovorili v Leku, ki so del skupine Sandoz . V vprašanih podjetjih so nam še zatrdili, da kljub krizi ostajajo pri začrtanih strategijah. "Gospodarskim in poslovnim razmeram prilagajamo taktike za doseganje ciljev," so dodali v Mercatorju, kjer želijo ostati največji trgovec v Sloveniji in eden največjih trgovcev z izdelki za vsakdanjo rabo v regiji. "Ohraniti želimo dosežene tržne deleže in jih na novih trgih do 2012 še povečati," pravijo. Letos vstopajo na bolgarski in albanski trg, kmalu tudi na makedonskega. Štirje lanski tokrat zunaj kluba 500 Slovenske železnice , ki so bile lani pri repu seznama, na 492. mestu, letos niso zlezle dovolj visoko, da bi prebile mejo kluba 500. Pred objavo rezultatov so nam povedali, da želijo širiti svoje poslovanje na vsa potencialno zanimiva območja, pri čemer vidijo kot prednost strateško lego Slovenije. Na letošnji lestvici v primerjavi z lansko tokrat ne najdemo Acronija , Tehnike Obnove in Mobitela , med novinci (če izvzamemo "podvojene" uvrstitve) pa je zanimivo zasebno podjetje Salbatring na 384. mestu (ukvarja se z energetiko oziroma surovinami in je tudi eno naših najhitreje rastočih podjetij). OMV Slovenija in Slovenska industrija jekla (SIJ) sta od lani pridobila kar nekaj mest, Engrotuš , Impol in Eles pa so se pomaknili niže. Primerjavo in gibanje uvrstitev slovenskih družb za tri leta zapored, odkar Deloitte pripravlja ta seznam, prikazujemo v tabeli, lestvico prvakov kluba 500 Srednje Evrope pa v celoti objavljamo na str. 26-31. Deloitte nam je pojasnil, da sme po zakonu o računovodstvu objaviti le podatke, ki jih dajo družbe same, ne sme pa brez njihovih dovoljenja vzeti številk iz javno dostopnih baz, zaradi česar podatki za nekatere manjkajo. Priložnosti in ovire za širitev Skrbita jih kupna moč in likvidnost Trg jugovzhodne Evrope je, razen Hrvaške, gospodarsko precej slabo razvit, kar ob politični stabilnosti pomeni velike možnosti za rast, ugotavljajo v Telekomu. BDP je namreč ponekod tudi šestkrat nižji kot slovenski. V Mercatorju ocenjujejo, da sta glavna dejavnika tveganja letos upad realne kupne moči in valutno tveganje. V Merkurju pravijo podobno: da so končni kupci postali pri nakupu trajnih dobrin previdni, podjetja pa zaradi krčenja dejavnosti zmanjšujejo naročila. Kriza se v srednji in vzhodni Evropi pri porabi zdravil kaže v upočasnjeni rasti porabe in slabši likvidnosti oskrbovalne verige, ugotavljajo v Leku. Novomeški Revoz pa skrbi, da je "težko oceniti, kakšna bo raven proizvodnje v prihodnjem letu, ko se bo iztekla tudi večina subvencij za nakup novih vozil". Za prihodnje leto so napovedali proizvodnjo novega, nišnega modela. "Zmanjšala se je poraba, zaradi česar so se znižale cene električne energije. Več je poudarka na obvladovanju tveganj, posebno posojilnih," so dejali v HSE in dodali, da je zanje največja ovira za širitev prav zahteva po poostrenem obvladovanju tveganj, priložnost pa je v zanesljivem in stabilnem poslovanju, kar omogoča visoke bonitete pri partnerjih. V Slovenskih železnicah vidijo rešitev v proaktivni tržni usmerjenosti "postati celovit logist, ne le v slovenskem prostoru, ampak širše v regiji". V Telekomu dodajajo, da "zdajšnje krize ni mogoče reševati v okviru enega podjetja, skupine ali države, temveč globalno in sistemsko".
http://www.finance.si/257294/Med_srednjeevropsko_elito_22_na%B9ih

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Sep 10, 2009 8:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

ZLATA GAZELA 2009

/13/...nadaljuje se tekmovanje med najhitreje rastočimi podjetji v Sloveniji: Laughing

SALBATRING INTERNATIONAL

Gazela osrednje Slovenije 2009 je podjetje Salbatring International Časopisna družba Dnevnik, d. d., je danes v Ljubljani razglasila gazelo osrednje Slovenije 2009. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in prvi finalist izbora za naziv zlata gazela 2009 je podjetje Salbatring International, kjer se ukvarjajo s prodajo nafte in plina. Sicer pa je 100 najhitreje rastočih podjetij osrednjeslovenske regije v zadnjih petih letih od leta 2003 do 2008 ustvarilo 1.967 delovnih mest in v tem obdobju prihodke povečalo za več kot 10-krat. Gazela 2009 za Osrednjo Slovenijo: Finalist je podjetje Rematom, d.o.o. Hetem Ramadani. Podjetniška zgodba Hetema Ramadanija, lastnika in direktorja Salbatring International, se je na slovenskih tleh začela v začetku devet desetih let. Potem ko je prebegnil s Kosova, je ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo s prodajo koksa in premoga. Konec devetdesetih, ko je sicer že oskrboval vse slovenske in večino železarn z območja nekdanje Jugoslavije, se je zaradi krize v metalurgiji preusmeril v prodajo nafte in plina. Hetem Ramadani je izjemno samozavesten poslovnež, ki trdno verjame v svoje delo in v prihodnost. Sam pravi, da je cilj podjetja stalna rast in koristno delovanje za okolico in svet ter da želijo biti najboljši in ne največji. Na konkurenco ne misli in se z njo tudi nikoli ni bojeval, pač pa se je od konkurentov kvečjemu česa naučil. V podjetju, v katerem je enajst zaposlenih, regijsko pa pokriva predvsem sredozemske države, dajejo izjemen poudarek izobrazbi. Delo zaposlenih direktor spremlja upoštevaje rezultate, ne pa glede na prisotnost na delovnem mestu. Sicer pa je komunikacija med zaposlenimi odprta, kar je ena glavnih vrlin in tudi razlogov za uspeh podjetja Salbatring International. Med nominirance za gazelo osrednje Slovenije 2009 je uredniška komisija poleg podjetja Salbatring International, uvrstila še podjetji Blažič, robni trakovi, ki je specializirano za proizvodnjo robnih trakov in družinsko podjetje Rematom, kjer skrbijo predvsem za zbiranje kovinskih odpadkov in pridobivanje sekundarnih surovin. Sto najhitreje rastočih podjetij osrednje Slovenije V petih letih, od leta 2003 do 2008, je sto najbolj dinamično rastočih podjetij osrednje Slovenije ustvarilo 1.967 delovnih mest. Pri tem je vsak zaposleni v povprečju prejemal 1.666 evrov plače in prispeval k ustvarjeni dodani vrednosti v višini 98.707 evrov. V letu 2008 je 100 najhitreje rastočih gazel v osrednjeslovenski regiji skupaj ustvarilo 1.690.337.488 evrov prihodkov, od tega 83,5 odstotka s prodajo. Ista podjetja so leta 2003 skupaj ustvarila 162.997.216 evrov prihodkov, kar pomeni, da so v petih letih prihodke povečala za 10,37-krat. Ob tem je predsednik uprave Dnevnika, časopisne družbe, d. d., Branko Pavlin povedal: »Večino letošnjih kandidatov za regijske gazele lahko pohvalimo, saj so kljub recesiji že zdaj dosegli ali presegli lansko realizacijo prihodkov. To nam je vsem lahko v spodbudo, vsem podjetnikom in podjetnicam pa moje iskreno občudovanje, da so v teh razmerah sposobna hitro najti odgovore na spremenjene in nič kaj lahke razmere na trgu.«

Nadaljnji regionalni izbori

Izbor najuspešnejših regijskih gazel se bo nadaljeval 17. septembra v Novi Gorici, ko bo Časopisna družba Dnevnik, d. d., med podjetji All G Mont, d.o.o., Finali Trading, d.o.o., Saša Golob, s.p. in Sec, d.o.o., razglasila primorsko-notranjsko gazelo 2009. Tretjega finalista za zlato gazelo 2009 dobimo 24. septembra v Mariboru, potem pa si sledijo še izbor za gorenjsko gazelo 1. oktobra v Kranjski Gori, izbor za dolenjsko-posavsko gazelo, ki bo 8. oktobra v Dolenjskih Toplicah ter izbor savinjsko-zasavske gazele, ki bo 15. oktobra v Celju. Zaključna prireditev bo potekala 22. oktobra 2009 v Cankarjevem domu v Ljubljani. www.gazela.com.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042297982

FINALI TRADING

Primorsko-notranjska gazela 2009 je podjetje Finali Trading

Časopisna družba Dnevnik, d. d., je danes v Novi Gorici razglasila primorsko-notranjsko gazelo 2009. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in drugi finalist izbora za naziv zlata gazela 2009 je podjetje Finali Trading, d. o. o., v katerem zbirajo in predelujejo gradbene odpadke ter opravljajo rušitvena dela. Sicer pa je 100 primorsko-notranjskih gazel v petih letih, od leta 2003 do 2008, prihodke povečalo za 5,3-krat. Najhitreje rastoča primorsko-notranjska podjetja so rasla tudi po številu zaposlenih, saj so v petih letih ustvarila 827 delovnih mest in so leta 2008 Finali Trading Podjetje Finali Trading je sad bogatih obrtniških izkušenj Emila Grižona, ki izhaja iz kmečke primorske družine in tudi dandanes kmetuje, a je vedno čutil, da zmore še več. Pri svojem delu združuje prakso s teorijo ter ljudi z rezultati ter se izredno hitro prilagaja, kar kaže njegova nadvse pestra osebna podjetniška pot. Njegovo načelo je: Ne ostati na mestu! Podjetje Finali Trading je Emil Grižon ustanovil pred 19 leti. Priložnost je prepoznal v zbiranju in predelavi gradbenih odpadkov, danes pa njegovo podjetje opravlja tudi rušitvena in zemeljska dela po naročilu domačih in italijanskih podjetij. Za zbiranje odpadkov je treba imeti ustrezno zemljišče, zato je podjetje odkupilo več zemljišč, na katerih izvaja samostojno agromelioriranje s predelanimi gradbenimi odpadki. Ga pa občina omejuje pri predelavi odpadkov, saj se že nekaj let neuspešno dogovarja za povračilo vložka v komunalno opremljenost zemljišča in izdajo dovoljenja za novo lokacijo. Ker mnogi gradbeni odpadki niso predelani po črki zakona in v duhu varovanja okolja, temveč so odvrženi »neznano kam«, direktor pričakuje, da se bodo v prihodnosti potrebe po zbiranju in predelavi teh še povečale. Med nominirance za primorsko-notranjsko gazelo 2009 je metodološka komisija poleg podjetja Finali Trading, d. o. o., uvrstila še podjetji All G Mont, d. o. o., ki gradi stanovanjska in nestanovanjska poslopja, specializiralo pa se je za projektiranje in gradnjo ekoloških in energetsko varčnih stanovanjskih hiš, ter podjetje Sec, d. o. o., ki razvija in proizvaja osebna, tovorna in malotovorna dvigala. 100 primorsko-notranjskih gazel v petih letih ustvarilo 827 delovnih mest V petih letih, od leta 2003 do 2008, je sto najbolj dinamično rastočih primorsko-notranjskih gazel prihodke povečalo za 5,3-krat (povprečni indeks rasti celotne regije v istem obdobju pa je 164). Podobno rast je imelo najhitreje rastočih 100 primorsko-notranjskih gazel po številu zaposlenih, saj so v petih letih ustvarile 827 delovnih mest in so tako leta 2008 zaposlovale že 1.554 ljudi. Sto najhitreje rastočih gazel je v letu 2008 skupaj ustvarilo 453.033.880 evrov skupnih prihodkov, od tega kar 99 odstotkov s prodajo. Pri tem so ustvarile 18.813.302 evrov čistega dobička. Gazele so število zaposlenih povečale za 2,13-krat, medtem ko se je število zaposlenih v celotni regiji v istem obdobju povečalo za 1,05-krat. Gazele so leta 2008 v povprečju ustvarile 102.443 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, povprečje v regiji pa je bilo 32.588 evrov na zaposlenega.

Nadaljnji regionalni izbori

Izbor najuspešnejših regijskih gazel se bo nadaljeval 24. septembra v Mariboru, ko bo časopisna družba Dnevnik, d. d., med podjetji Apollo, d. o. o., Lumar IG, d. o. o., Pikapoka, d. o. o., in Rogač, d. o. o., razglasila dravsko-pomursko gazelo 2009. Četrtega finalista za zlato gazelo 2009 dobimo 1. oktobra v Kranjski Gori, potem pa si sledita še izbor za dolenjsko-posavsko gazelo, ki bo 8. oktobra v Dolenjskih Toplicah, ter izbor savinjsko-zasavske gazele, ki bo 15. oktobra v Celju. Sklepna prireditev bo 22. oktobra 2009 v Cankarjevem domu v Ljubljani. http://www.gazela.com/medijsko-sredisce/.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042299996

EXOTERM IT

Podjetje Exoterm IT postalo gorenjska gazela 2009

Najhitreje rastoče podjetje v gorenjski regiji in četrti finalist izbora za naziv zlata gazela 2009 je kemična tovarna Exoterm IT, vodilni partner večine livarn in metalurških podjetij na tem območju Evrope. Najhitreje rastoče podjetje v gorenjski regiji in četrti finalist izbora za naziv zlata gazela 2009 je kemična tovarna Exoterm IT, vodilni partner večine livarn in metalurških podjetij na tem območju Evrope. Začetki podjetja Exoterm segajo v leto 1772, ko je v Kranju delovala delavnica mila. Kemična tovarna Exoterm IT je bila ustanovljena na prelomu v tretje tisočletje in je danes vodilni partner večine livarn in metalurških podjetij na tem območju Evrope, svoje izdelke pa prodaja vse od Nizozemske do Bolgarije, je med drugim navedeno v sporočilu za javnost. Med nominirance za gorenjsko gazelo 2009 je metodološka komisija poleg podjetja Exoterm IT, uvrstila še spletno trgovino Mimovrste ter podjetje Rodex, ki je sistemski dobavitelj in izvajalec celovitih rešitev na področju malih aparatov. Sicer pa je v petih letih, od leta 2003 do 2008, 100 najbolj dinamično rastočih gorenjskih podjetij ustvarilo 1569 delovnih mest in so leta 2008 zaposlovala 3071 ljudi. Pri tem je vsak zaposleni v povprečju prejemal 1479 evrov plače in je prispeval k ustvarjeni dodani vrednosti v višini 60.539 evrov, med drugim navaja sporočilo za javnost. 100 najhitreje rastočih gazel Gorenjske je v omenjenem obdobju prihodke povečalo za 3,7-krat; ti so v letu 2008 znašali 520 milijonov in pol. Čisti dobiček se je med letoma 2003 in 2008 povečal za 2,8-krat in za 100 najhitreje rastočih gazel v letu 2008 dosega dobrih 21 milijonov evrov. 100 najhitreje rastočih gorenjskih gazel ustvari tudi več čistega dobička, kot je povprečje regije.

Poleg gorenjske gazele so že znani še trije finalisti za zlato gazelo 2009; to so gazela osrednje Slovenije 2009 Salbatring International, primorsko-notranjska gazela 2009 Finali Trading in dravsko-pomurska gazela 2009 Lumar IG. Peti finalist za zlato gazelo 2009 bo znan 8. oktobra v Dolenjskih Toplicah, potem pa sledi še izbor savinjsko-zasavske gazele, ki bo 15. oktobra v Celju. Sklepna prireditev Slovenska gazela 2009 bo 22. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani.
http://www.vecer.com/clanekgos2009100105473959

MIKROGRAFIJA

Dolenjsko-posavska gazela 2009 je podjetje Mikrografija

Časopisna družba Dnevnik, d. d., je danes v Dolenjskih Toplicah razglasila dolenjsko-posavsko gazelo 2009. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in peti finalist izbora za naziv zlata gazela 2009 je podjetje Mikrografija, kjer zagotavljajo informacijske sisteme za urejanje in arhiviranje dokumentov. Sicer pa je 100 dolenjsko-posavskih gazel v petih letih, od leta 2003 do 2008, prihodke povečalo za 4,23-krat. Najhitreje rastoča podjetja regije pa so rasla tudi po številu zaposlenih, saj so v petih letih ustvarila 972 delovnih mest in so leta 2008 zaposlovala 2.687 ljudi. Mikrografija Novomeška Mikrografija je nastala po zaslugi zagnanosti Boštjana Gaberca, ki je želel trgu ponuditi nekaj, česar ni ponudil še nihče. Čeprav pri 22 letih ni imel izkušenj in prakse, je podjetjem začel zagotavljati informacijske sisteme za urejanje in arhiviranje dokumentov. Naročniki njegovega podjetja so banke, zavarovalnice, trgovska podjetja, knjižnice, proizvodna in gradbena podjetja, javni sektor. Mikrografija, ki je danes priznano podjetje tudi v Nemčiji, Avstriji, Italiji in državah nekdanje Jugoslavije, želi postati vodilno podjetje s tega področja na območju jadranske regije. Med večje uspehe šteje sodelovanje z nemškim Siemensom, ki si ga je zagotovilo v močni konkurenci na javnem razpisu. Znanje jim zagotavlja visoko prilagodljivost povpraševanju na trgu in v podjetju se zavedajo, da je znanje tudi pogoj za razvoj in inovativnost. Med nominirance za dolenjsko-posavsko gazelo 2009 je metodološka komisija poleg podjetja Mikrografija uvrstila še podjetje Loging, kjer se ukvarjajo z gradnjo montažnih objektov in podjetje Metalika, kjer izdelujejo notranjo opremo za ladje. 100 dolenjsko-posavskih gazel v petih letih ustvarilo 972 delovnih mest V petih letih, od leta 2003 do 2008, je sto najbolj dinamično rastočih dolenjsko-posavskih podjetij ustvarilo 972 delovnih mest. Pri tem je vsak zaposleni v povprečju prejemal 1.226 evrov plače in prispeval k ustvarjeni dodani vrednosti v višini 44.387 evrov. Sto najhitreje rastočih dolenjsko-posavskih gazel je v obdobju med leti 2003 in 2008 prihodke povečalo za 4,23-krat (v letu 2008 so prihodki znašali 384.602.821 evrov). Povprečno podjetje dolenjsko-posavske regije ima 4,46 zaposlenega, 100 najhitreje rastočih podjetij regije pa 26,87. Sto gazel je konec leta 2008 ustvarilo v povprečju 44.387 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, povprečje regije pa je bilo 37.295 evrov. Sto najhitreje rastočih gazel na Dolenjskem je v letu 2008 skupaj ustvarilo 384.602.821 evrov skupnih prihodkov, od tega je bilo 97,3 odstotka prihodkov od prodaje.

Znanih že pet finalistov za zlato gazelo 2009

Finalisti za zlato gazelo 2009 so gazela osrednje Slovenije 2009 Salbatring International, primorsko-notranjska gazela 2009 Finali Trading, dravsko-pomurska gazela 2009 Lumar IG, gorenjska gazela 2009 Exoterm IT in dolenjsko-posavska gazela 2009 Mikrografija. Nadaljnji regijski izbori Šestega finalista za zlato gazelo 2009 dobimo 15. oktobra na izboru savinjsko-zasavske gazele, ki bo v Celju. Sklepna prireditev Slovenska gazela 2009 bo 22. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podrobnejše informacije o projektu Slovenska gazela 2009 so dostopne na spletnem naslovu www.gazela.com, arhiv sporočil za medije pa boste našli na http://www.gazela.com/medijsko-sredisce/.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042305442

DOWESOFT

Zadnji finalist za zlato gazelo je podjetje Dewesoft

Letošnja savinjsko-zasavska gazela in obenem tudi zadnji finalist za zlato gazelo 2009 je podjetje Dewesoft. Podjetje, ki sta ga leta 2000 ustanovila Jure Knez in Andrej Orožen, izdeluje merilno opremo in programsko opremo za merilne instrumente. Naziv najhitreje rastočega podjetja v regiji si je Dewesoft prislužil s skokovito rastjo prodaje v zadnjih petih letih, saj so se čisti prihodki od prodaje v tem obdobju zvišali s 567.000 evrov na 1,7 milijona evrov. Tudi čisti poslovni izid se je krepko izboljšal, saj je podjetje lani ustvarilo 548.000 evrov čistega dobička, kar je za 46 odstotkov več kot v letu 2007 ter za več kot šestkrat več kot v letu 2004. Podjetje, ki v določenih segmentih izdeluje najboljšo opremo za tehnične meritve na svetu, približno tretjino svojih sredstev od prodaje vlaga v razvoj. Dodana vrednost na zaposlenega v podjetju znaša kar 108.857 evrov, kar ga uvršča v zgornji razred med najhitreje rastočimi podjetji na nacionalni ravni. Med nominirance za savinjsko-zasavsko gazelo sta se uvrstili tudi podjetji MIK, ki je pomemben igralec na trgu stavbnega pohištva, ter Termo-tehnika, pionirka na področju toplotnih črpalk. Poleg Dewesofta so drugi finalisti za letošnjo zlato gazelo, ki jo bo časopisna družba Dnevnik podelila 22. oktobra v Cankarjevem domu, še gazela osrednje Slovenije Salbatring International, primorsko-notranjska gazela Finali Trading, dravsko-pomurska gazela Lumar IG, gorenjska gazela Exoterm IT in dolenjsko-posavska gazela Mikrografija. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042307340

ZLATI LUMAR IG

Letošnja zlata gazela je podjetje Lumar IG

Letošnja zlata gazela je družba Lumar IG. Mariborska družba, ki jo vodi Milan Lukić, nekdanji generalni direktor Marlesa, se ukvarja z izdelavo in postavljanjem energetsko varčnih montažnih hiš. Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je včeraj v sklepnem izboru za najhitreje rastoče podjetje v letu 2009 direktorju družbe Lumar IG Milanu Lukiću podelil kipec zlate gazele. Srebrna gazela je družba Dewesoft, bronasta pa podjetje Exoterm IT. "Velika čast je dobiti tako laskavo priznanje iz rok predsednika države," je ob prejemu zlatega kipca, ki mu ga je na včerajšnji podelitvi v Cankarjevem domu izročil predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, povedal Lukić. "Slovenci radi poudarjajo vrednote, kot so pridnost in skromnost, vendar sta v tem času veliko bolj pomembni inovativnost in podjetnost," je dejal Türk in poudaril, da moramo iz Slovenije narediti gazelo na svetovni ravni. Srebrno gazelo, ki jo je podelil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, je osvojilo podjetje Dewesoft, ki med drugim izdeluje merilno opremo, bronasto gazelo pa podjetje Exoterm IT, vodilni partner večine livarn in metalurških podjetij. Bronasto gazelo je podelil predsednik uprave časopisne družbe Dnevnik Branko Pavlin in poudaril, da je Gazela projekt, ki vliva optimizem v slovensko gospodarstvo. "Leto mineva v znamenju turbulentnih razmer. Nekateri so pomešali funkcijo lastnika in menedžerja, zaradi česar so bila podjetja v slabšem stanju kot sicer, naziv menedžer pa je dobil slab prizvok," je dejal Lahovnik in dodal, da je prav zato takšna prireditev tako pomembna, saj nagrajuje direktorje uspešnih in hitro rastočih podjetij. Dobitnik zlate gazele je lani sicer ustvaril slabih sedem milijonov evrov čistih prihodkov, medtem ko so ti še pred petimi leti znašali 2,2 milijona evrov. Čisti dobiček se je v tem obdobju zvišal z dobrih 200.000 evrov na skoraj milijon evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa že presega 58.000 evrov. Poleg izjemnih poslovnih rezultatov družbe v zadnjih petih letih metodološka komisija poudarja tudi, da je bonitetna ocena Lumarja IG, ki deluje v gradbeni panogi, izvrstna. Direktor družbe pa pravi, da si želi predvsem zmerno rast ter da verjame, da ima podjetje dobre temelje za rast. Ob 15-odstotni rasti dobička na leto namreč Lumar IG nima posojil in nima likvidnostnih težav. Časopisna hiša Dnevnik je skupaj z analitiki podjetja Bisnode vzela pod drobnogled letošnje finaliste in pogledala, kako bi se v primerjavi z njimi odrezale dosedanje zlate gazele. Analiza je pokazala, da so dosedanje gazele v primerjavi z letošnjimi šestimi finalisti veliko slabše uvrščene in so v povprečju veliko bolj tvegane. Medtem ko so vsi letošnji finalisti uvrščeni v prve tri najmanj tvegane razrede (AAA, AA in A), je samo ena prejšnja zlata gazela uvrščena v razred AAA, dve sta v razredu tveganja A, tri v razredu tveganja BB, ena pa celo v BBB. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042309315

SVETOVNI TEDEN PODJETNIŠTVA

Ideje gazel so za marsikoga še preveč genialne

Na Gea Collegu - Visoki šoli za podjetništvo so v okviru svetovnega tedna podjetništva predstavili sodobne podjetniške kompetence Na Gea Collegu - Visoki šoli za podjetništvo so kot nacionalni gostitelj svetovnega tedna podjetništva (Global Entrepreneurship Week) pripravili številne podjetniške dogodke, med njimi večer z naslovom Sodobne podjetniške kompetence, kjer so predstavili rezultate raziskave o podjetniških kompetencah. Visoka poslovna šola Gea College je prva slovenska predstavnica, ki v partnerstvu s podjetjem Meta Group sodeluje pri projektu Global Entrepreneurship Week. Lani se je v mrežo vključilo že sto držav, ki so pripravile okoli 25.000 dogodkov, katerih se je skupaj udeležilo kar tri milijone ljudi, je povedala Nina Mazgan, predstavnica slovenske podružnice Meta Groupa. Organizacija tudi sicer spodbuja start up podjetja, jim nudi mentorje z bogatimi izkušnjami v podjetništvu in na sploh podpira razvoj podjetništva in inovativnosti. Mazganova je še povedala, da vsako leto v okviru tedna podjetništva pripravijo tudi več stalnih dogodkov, med njimi je eden posebej namenjen tudi inovativnim in podjetnim študentom. Na svoji spletni strani namreč objavijo določen problem, študenti s celega sveta pa nato pošiljajo svoje ideje za rešitev problematike. Ali je prehitra vožnja nevarna? Takšno vprašanje si je v svojem predavanju, ki se je nanašalo na hitro rastoča podjetja in njihovo pogosto izginjanje s trga, postavil profesor na Visoki poslovni šoli Gea College Jaka Vadnjal. Opozoril je namreč, da so bili seznami gazel vsako leto drugačni, saj je vsako leto s seznama izpadlo kar 40 do 50 odstotkov hitro rastočih podjetij. "Nekaj jih je le izpadlo s seznama in so poslovali naprej, marsikatera gazela pa je končala v stečaju," je pojasnil Vadnjal. Tako je skupina njegovih študentov pričela raziskovati, zakaj toliko gazelam ni uspelo. Ugotovili so, da hitro rastoče podjetja zelo veliko tvega predvsem na področju financiranja, saj so gazele v povprečju bistveno bolj zadolžene kot panoga, v kateri delujejo. "Problem so predvsem dolgovi dobaviteljem, saj jih gazele odplačujejo tudi do 300 dni," je pojasnil Vadnjal. Tako je zelo verjetno, da bodo slovenske gazele imele probleme z odplačevanjem dolgov, ko njihovi produkti ne bodo več toliko zaželeni. "Pri nas imamo celo zakon, ki zadolževanje v tolikšni meri prepoveduje, vendar na ta račun še niso nikogar 'obesili'," je poudaril Vadnjal in dodal, da gazele torej ne propadajo, ker ne bi bile dobičkonosne, temveč so (preveč) tvegano financirane. Ob tem je navedel nekaj rešitev, med njimi izboljšanje denarnega toka, pri čemer bi legalno podaljšali plačilne roke, optimizacijo davkov, konzervativno, a varno ekspanzijo ter pridobitev več lastniškega kapitala za rast. Na vprašanje, ali je prehitra vožnja lahko nevarna, je torej Vadnjal v prenesenem pomenu odgovoril, da bi vsak od nas znal formulo peljati 300 km/h, koliko bi jih cesto dejansko zvozilo, pa je povsem drugo vprašanje. Pomembna je vztrajnost Raziskavo Sodobne podjetniške kompetence je v okviru Centra podjetniške odličnosti vodil kanadski profesor dr. Laurence Hewick, skupaj z Univerzo Queens & Cornell pa so jo med 23 slovenskimi podjetji izvedli ameriški in kanadski študenti, ki imajo vsi vsaj nekajletne izkušnje v podjetništvu. Profesor Hewick je pojasnil, da je bil namen projekta določiti, kaj potrebuje podjetnik, da uspe v današnjem času. Tako so podjetjem, med katerimi so bila štiri start up podjetja, štiri podjetja stara od tri do devet let ter 15 podjetij starih deset let ali več, ponudili seznam desetih lastnosti uspešnega podjetja, intervjuvanci pa so te lastnosti razporedili po pomembnosti. Kot najbolj pomembno so izpostavili razumevanje strankinih želja, na drugo mesto so uvrstili vztrajnost, na tretjem mestu pa je pristalo kreativno razmišljanje. Po vrsti si nato sledijo še prodajanje zgodbe, gradnja zaupanja, team building, strateško razmišljanje, operativno razmišljanje, izvrševanje dolžnosti ter veščina upravljanja s človeškimi viri, za katero je dr. Hewick pričakoval, da se bo na seznamu uvrstila višje. Profesor Hewick je navedel še deset priporočil oziroma nasvetov za mlade podjetnike. Na prvem mestu jim svetuje, naj se naučijo svojo zgodbo povedati s strastjo, skrbeti morajo za svoj ugled in ga tudi obdržati, poleg tega pa je dobro biti tudi fleksibilen, hiter in dovzeten za spremembe. Na tej točki je ponovno izpostavil vztrajnost ter poudaril, naj se podjetniki ob storjenih napakah ne vdajo, temveč se na njih učijo in to znanje uporabijo na nadaljnji poti, seveda pa pri vsem tem pomembno vlogo igrata tudi kakovost produktov in odnos do strank. In nenazadnje, treba je biti pozitiven, pravi profesor in nadaljuje, da mora imeti podjetnik tudi stalno željo in voljo po novih znanjih. Ali trg sploh potrebuje genialne ideje? Na dogodek v znamenju gazel so organizatorji povabili tudi nekaj predstavnikov hitro rastočih podjetij. V goste so tako prišli Uka Jashari, direktor istoimenskega podjetja, direktor Mikrografije Boštjan Gaberc, direktor podjetja Europlus Zvonko Duplančič ter Mija Lorbek in Živa Lacko iz podjetja Uniki, v katerem razvijajo inteligentne medije. Mlada ekipa podjetnikov sicer še ne sodi med gazele, vendar že od samega začetka žanje uspehe tudi na mednarodnih podjetniških tekmovanjih. Na zadnjem, ki je v okviru evropskih univerz potekalo v Parizu, so s poslovnim načrtom Uniki Intelligent media development zasedli drugo mesto. Gostje so potrdili, da je vztrajnost najpomembnejši člen pri vodenju podjetja, saj vedno prihaja do vzponov in padcev, te pa premagaš le z dobro mero pozitivizma in seveda pravočasnega ukrepanja. Vztrajnost pa je po njihovem pomembna tudi pri inovativnosti in genialnih idejah, ki jih marsikdo zavrača, češ, da trg tega ne potrebuje. "Tudi nam so sprva govorili, da inteligentnih medijev nihče ne potrebuje, saj bi jih v nasprotnem primeru že izdelovali v Ameriki," je o izkušnjah podjetja Uniki povedala direktorica Mija Lorbek in ob tem vsem mladim podjetnikom položila na dušo, naj verjamejo v svoje delo in produkte. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042317272
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 23, 2009 12:51 am; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Sep 10, 2009 8:44 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PONTEROSSO

/13/...ameriški predsednik Obama je že večkrat kritično ocenil vlogo zavarovalnic v njihovem gospodarstvu in jih opredelil kot glavne krivce za svetovno recesijo, zato jih namerava posodobiti z resnično in delujočo konkurenčno zavarovalno tržnico: Shocked

Bodo zavarovanja kupovali na tržnici?

Obama za Američane, ki imajo zdravstveno zavarovanje, načrtuje izboljšanje le-tega, za tiste, ki ga nimajo, pa namerava uvesti zavarovalno tržnico, kjer bi lahko kupovali zavarovanja po konkurenčnih cenah.

'Dovolje je izmikanja, čas je za akcijo'

Ameriški predsednik Barack Obama je imel enega najpomembnejših govorov v svojem mandatu, potem ko je kongres soočil s svojimi načrti glede zdravstvene reforme. Kot je povedal, je neuspeh pri uvedbi reforme vodil državo k prelomni točki in zdaj je čas za ukrepanje. Rekel je, da načrtuje izboljšanje zdravstvenega zavarovanja za tiste, ki ga imajo in uvedbo zavarovalne izmenjave za tiste, ki ga nimajo.

Obama pred kongresom

Obama je pred kongresom povedal, da so ZDA edina razvita država, ki milijonom prebivalcev dovoljuje prenašati stisko, ker so brez zdravstvenega varstva. ''Vsak razume izredne stiske ljudi, ki niso zavarovani, ki živijo vsak dan le eno bolezen ali nesrečo od bankrota,'' je povedal. ''To niso le ljudje, ki živijo od pomoči države. To so Američani srednjega razreda.'' Obama je tudi povedal, da sedanji sistem prav tako ni dobro služil tistim Američanom, ki imajo zdravstveno zavarovanje. ''Tisti, ki so zavarovani, niso nikoli imeli manj varnosti in stabilnosti, kot je imajo zdaj.
Vse več Američanov namreč skrbi, da če se bodo preselili, izgubili ali zamenjali službo, bodo izgubili tudi zdravstveno zavarovanje,'' je povedal Obama in dodal, da ZDA porabijo enkrat in pol več za zdravstvena zavarovanja kot katera koli druga država, vendar Američani niso nič bolj zdravi od drugih ljudi.
Obama je izdal tudi določene podrobnosti o načrtu za reformo sistema. Povedal je, da nič v njegovem predlogu od Američanov, ki že imajo zdravstveno zavarovanje, ne bi zahtevalo, da spremenijo svojega zdravnika ali zdravstveno polico. Je pa poudaril, da bo naredil tako, da bo zavarovanje za posameznike boljše.
Prepovedal bo zavarovalnicam, da bi prekinili polico za bolne ljudi in zahteval, da zavarovalnice krijejo stroške rutinskih pregledov in preventivne nege.

Predstavniki ameriškega kongresa

Za milijone nezavarovanih Američanov bi ustvaril zavarovalno izmenjavo – tržnico, kjer bi posamezniki in majhna podjetja lahko kupovali zdravstvena zavarovanja po konkurenčnih cenah.
Obama je še dejal, da bi javna možnost zdravstva lahko pripomogla k temu, da bi zasebne zdravstvene družbe ostale konkurenčne in iskrene. Je pa povedal, da jih vlada ne bo subvencionirala, tako da ne bi povzročili nelojalne konkurence v zasebnem sektorju.
Dodal je, da je javna možnost zavarovanja le sredstvo za dosego cilja, za vse ostale ideje pa ostaja odprt, če bi imele enak učinek. Na predsednikov govor so se že odzvali republikanci.
Charles Boustany, srčni kururg, je pozval k novemu začetku in pameti. ''Zamenjava vašega trenutnega družinskega zavarovanja z vladnim vodenim zdravstvenim varstvom ni odgovor. Pravzaprav bi zdravstveno varstvo naredilo veliko dražje.''
http://24ur.com/novice/svet/bodo-zavarovanja-kupovali-na-trznici.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Okt 02, 2009 9:03 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Sep 12, 2009 3:37 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LOTERIJA

/13/...ob rekordnih dobitkih se nam vedno cedijo sline, prav tako, pa se sline cedijo njihovim lastnikom, saj je pri njih v obtoku zelo zelo veliko likvidnega denarja: Laughing

Nezakoniti lastnik loterije?

Urad za nadzor se v enem tednu ni izrekel o spornem lastništvu.

Povezani Valantovi podjetji imata 37 odstotkov,  zakon jih dovoljuje 20. Urad za nadzor ne odgovarja. Lastništvo v Športni loteriji bi lahko bilo že več let nezakonito. Po zakonu imajo namreč lahko posamezna pravna oseba in z njo povezane osebe v osnovnem kapitalu prireditelja največ 20 odstotkov.

Sta pridružena povezana

V Športni loteriji imata podjetji Maksima Invest in NFD Holding vsako po 17,3 odstotka delnic. Res gre za dve družbi, vendar je Maksima Invest skupaj s Finetolom avgusta 2007 objavila prevzemno ponudbo za NFD Holding, naložbo v NFD Holding pa v svojih bilancah vodi kot naložbo v pridruženo podjetje. Obe podjetji spadata med podjetja, ki so pod okriljem Staneta Valanta.

Tuhtajo že ves teden

Vprašanja, ali sta pridruženi podjetji tudi povezani in ali je tako lastništvo sporno, smo že v ponedeljek zastavili uradu za nadzor nad prirejanjem iger na srečo. Odgovorov včeraj do zaključka redakcije nismo prejeli. Prijatelji za vedno Naši viri so nas sicer opozorili, da so odnosi med uradom in Športno loterijo precej prijateljski.
Nekdanji direktor urada Tomo Šeme je namreč zdaj član uprave Športne loterije. Športna loterija, ki je nastala iz akcije Podarim dobim, je lani pobrala za 81 milijonov evrov vplačil in imela dva milijona evrov čistega dobička. Športniki imajo v njej le še 30 odstotkov delnic.
http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=127925

LASTNIŠKA STRUKTURA:

Osnovni kapital: 3.099.649 €
Število delnic: 74.280
* Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih orhanizacij FIHO - 29.712 delnic - 40%
* Kapitalska družba KAD - 18.570 delnic - 25%
* Slovenska odškodninska družba SOD - 11.142 delnic - 15%
* Fundacija za financiranje športnih organizacij - FSO - 7.428 delnic - 10%
* Zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci - 7.428 delnic - 10%

O podjetju

Loterija Slovenije je vodilna prirediteljica klasičnih iger na srečo v Republiki Sloveniji z bogato zgodovino.
Iz naslova prirejanja klasičnih iger na srečo smo v letu 2008 realizirali 118,1 milijona evrov prometa, uporabnikom koncesijskih dajatev (Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter Fundaciji za financiranje športnih organizacij) pa smo namenili 25,4 milijone evrov, kar predstavlja kar 85% vseh koncesijskih dajatev, ki jih prejmeta obe fundaciji.
Igre Loterije Slovenije prodajamo na 1.168-ih prodajnih mestih: celoten program je na voljo na 844-ih prodajnih mestih (specializirana prodajna mesta, bencinski servisi Petrol, enote Pošte Slovenije), delni program (igre s trenutno znanim dobitkom) pa na 324 prodajnih mestih (Trafike 3Dva in enote Pošte Slovenije). S posameznim prodajnim mestom, ki vsebuje celoten program naših iger, v povprečju pokrivamo 2.400 prebivalcev. Trenutno se naša prodajna mesta nahajajo v 339-ih različnih krajih po Sloveniji.

Program Loterije Slovenije sestavljajo:
* številčne loterije: sem spadata Loto, ki je najpopularnejša igra v Sloveniji, ter Astro,
* tombole: 3x3 plus 6 ter Deteljica,
* igre s trenutno znanim dobitkom: Ekspres loterija, Hip loterija, Kviz srečka in Izredna srečka. Hitrost razvoja tehnologije v svetu presega vsa pričakovanja in tudi v Loteriji Slovenije sledimo tem trendom.
Smo člani evropskega in svetovnega loterijskega združenja
(https://www.european-lotteries.org, http://www.world-lotteries.org), pripravljamo se na povezovanje z drugimi evropskimi prireditelji iger na srečo, razvijamo nove projekte, ob tem pa naš cilj ostaja družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo.

LETNA POROČILA

http://www.loterija.si/files/www.loterija.si/o_podjetju/02_letno_porocilo/letno_porocilo_loterije_slovenija_2006.pdf
http://www.loterija.si/files/www.loterija.si/o_podjetju/02_letno_porocilo/letno_porocilo_loterije_slovenija_2007.pdf
http://www.loterija.si/files/www.loterija.si/o_podjetju/02_letno_porocilo/letno_porocilo_loterija_slovenije_2008.pdf
http://www.loterija.si/LOTERIJA,,o_podjetju.htm

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Feb 2012 22:38; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Sep 15, 2009 7:27 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KD GROUP - KD HOLDING - KD ID - KD BANKA - NASPROTNI PREDLOGI - SINDIKATI - 3.del

*** nadaljevanje z 2 strani in 39 strani ***

/13/...zgodbice znanih mogočnih lastnikov, se z njihovimi družbami vse bolj prepletajo, a kaj ko po takih poslih, to najbolj občutijo mali delničarji teh družb:

SPET KOLOSEJ I

Razkrivamo: Sergej Racman je prikrito izvedel menedžerski prevzem Koloseja Čeprav se je skušalo avgusta lani javnosti prikazati, da je v lastništvo Koloseja vstopilo mednarodno podjetje X6D, je Sergej Racman v resnici izvedel menedžerski prevzem Koloseja, je razvidno iz dokumentov, ki jih imamo na voljo. Še več, levji delež finančnih sredstev, približno 7,5 milijona evrov, je prispeval kar Kolosej sam. Pri vsem tem gre Racmanu očitati vsaj zavajanje domače javnosti, obstaja pa celo sum potvarjanja letnega poročila.

Čeprav je skušal javnosti prikazati drugače, je Sergej Racman avgusta lani izpeljal menedžerski prevzem Koloseja. Levji delež sredstev je pri tem prispevalo kar prevzeto podjetje samo, saj je večino deleža odkupil ciprski X6D. Ta pa je dejansko v lasti Koloseja.

Znano je, da je KD Group (Racman je eden od ustanoviteljev družbe, ki jo vodi Matjaž Gantar) avgusta lani odprodal svoje deleže v družbah kinematografske in zabaviščne dejavnosti, tudi v Koloseju. Ciprski X6D, ki ga vodi Maria Costeira, je tedaj odkupil okoli 61 odstotkov, Auctor Sergeja Racmana pa dobrih 26 odstotkov Koloseja. Omenjenim lastniškim spremembam je sledila tudi novinarska konferenca, na kateri je Racman celo dejal, da "združitev z mednarodnim podjetjem X6D predstavlja za Kolosej velik korak". Toda nihče ni slutil, da je podjetje s sedežem na Cipru dejansko v lasti Koloseja. To potrjujejo tudi izpiski ciprskega ministrstva za trgovino, industrijo in turizem.

Čeprav te pomembne informacije niso bili dolžni razkriti novinarjem oziroma javnosti, pa bi to morali navesti najmanj v lanskem letnem poročilu. Ker tega niso naredili, se pojavlja upravičen dvom o resničnosti tega poročila, predloženega Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). To je med drugim namenjeno zaposlenim, dobaviteljem in tudi konkurenci.

"31. decembra 2008, na zadnji dan obdobja, zajetega v letnem poročilu, Kolosej ni bil lastnik ciprskega podjetja X6D Ltd in vanj ni ničesar vlagal," pojasnjujejo v Koloseju. Ker izpiski iz delniške knjige kažejo, da je bil Kolosej edini delničar X6D tako avgusta lani kot ob letošnjih spremembah v lastništvu, je edina logična razlaga, da so ob koncu lanskega leta delnice začasno preprodali, da jim tega ne bi bilo treba razkriti v letnem poročilu.

Kolosej res ni javno podjetje in ni dolžan komentirati svojih poslovnih odločitev, a bi odgovori na vprašanja, kdaj je Kolosej vstopil v lastništvo X6D in koliko sredstev je poleg nakupa delnic vložil v ciprsko družbo, nedvomno zanimali distributerje, ki jih je Kolosej še leta 2007 finančno izčrpaval, o čemer smo takrat obširneje poročali. Tudi sicer je podjetje pod vodstvom Racmana poslovalo precej slabo in od leta 2005 do 2007 ustvarilo več kot sedem milijonov evrov izgube, predvsem na račun visokih stroškov amortizacije. Posledično je moral KD Group družbo dokapitalizirati s štirimi milijoni evrov.

Čeprav bi moral KD Group od X6D (torej Koloseja) in Auctorja za prodani delež Koloseja iztržiti skoraj enajst milijonov evrov, velja poudariti, da je do konca minulega leta prejel le dober milijon evrov. Preostanek mu bosta namreč morala nakazati najpozneje do sredine naslednjega leta, pri čemer ga lahko kupca izplačata kar v Kolosejevih dividendah. Ob tem se ne da spregledati, da Kolosej po prevzemu posluje mnogo bolje, lani so realizirali že več kot milijon evrov dobička, po Racmanovih besedah pa so tudi že opazni učinki intenzivnih vlaganj iz zadnjih let.

X6D - mednarodno podjetje z več kot 300 kinodvoranami

"Z razvojem blagovne znamke XPAND je podjetje v kratkem času postalo eden od treh največjih dobaviteljev 3D-opreme za kinodvorane in edino, ki kinodvorane po vsem svetu opremlja z aktivnimi 3D-očali in pripadajočo infrastrukturo. S prevladujočim tržnim deležem predvsem v Evropi se podjetje ponaša z več kot 300 kinodvoranami, opremljenimi s tehnologijo XPAND," so ob vstopu novih lastnikov septembra lani sporočili iz Koloseja. Kaj več od tega, da ima družba kinodvorane po Evropi, ZDA, Aziji in Afriki, ni znano.

Vse poti Racmanovega imperija vodijo v Delaware

V Kolosej, ki ga obvladuje eden od ustanoviteljev KD Group Sergej Racman, je pred tedni vstopila ciprska družba Sidbury Enterprises Limited, ki jo vodi prav Racman. Okoli 30-odstotni delež je za 3,4 milijona evrov odkupila od Kolosejeve ciprske "izpostave" X6D, pri čemer ne gre spregledati, da si Sidbury in X6D delita tudi poslovni naslov oziroma prostore. Na vrhu lastniške verige, ki sega do Koloseja, pa najdemo družbo Adriatic Invest, lastnico Sidbury Enterprises Limited, iz ameriške davčne oaze Delaware. Na izrecno vprašanje, ali je lastniško povezan z ameriško družbo, Racman ni želel odgovoriti, pri čemer velja spomniti na posel, ki se je odvrtel sredi lanskega leta. Takrat je Racman prodal svojo (slovensko) družbo Adriatic Invest, na katero je še v začetku istega leta prenesel za več milijonov evrov finančnih naložb. Kupec je bila družba Sidbury, v prid temu, da je šlo zgolj za prenos lastništva, pa priča prodajna cena, ki je bila 7500 evrov, kolikor znaša tudi osnovni kapital družbe.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042298666

BOBU BOB
Dr. Andraž Teršek, pravnik: "Ekscesi, ignorance in arbitrarnosti v vseh sferah oblasti naraščajo in se stopnjujejo."
Ponedeljek, 14. september 2009
www.vecer.si

TRUSTED BRAND 2009

KD Skladi prejeli priznanje

Trusted Brand 2009 za najbolj zaupanja vredno blagovno znamko med skladi

Na slovesni podelitvi nagrad Trusted Brand 2009, ki je potekala 30. septembra 2009 v Grand Hotelu Union v Ljubljani, v organizaciji revije Reader's Digest, je predsednik uprave družbe za upravljanje KD Skladi dr. Peter Groznik prevzel nagrado Trusted Brand 2009 v kategoriji Investicijske družbe in vzajemni skladi. To pomeni, da potrošniki v Sloveniji med vsemi upravljavci skladov najbolj zaupajo KD Skladom. Blagovna znamka KD Skladi se je tako ponovno pridružila drugim 39 slovenskim najbolj zaupanja vrednim in priznanim blagovnim znamkam.

»Nagrada Trusted Brand že drugo leto zapored potrjuje zaupanje vlagateljev v sklade KD, kar je veliko priznanje za naš trud, še posebej v teh, za kapitalske trge težkih časih. Izkazano zaupanje pa za našo družbo in vse njene zaposlene predstavlja tudi veliko odgovornost. Še naprej si bomo prizadevali za odličnost vseh vidikov delovanja družbe in tako upravičiti zaupanje vlagateljev. Naš cilj je še naprej ohraniti položaj vodilne in najboljše družbe za upravljanje v Sloveniji,« je ob razglasitvi rezultatov raziskave povedal predsednik uprave družbe za upravljanje KD Skladi dr. Peter Groznik.
http://www.kd-skladi.si/?subpageid=24&contid=1529

ENOTIRNI SISTEM I

Skupščini KD Group in KD o enotirnem sistemu

Lastniki KD Group bodo 9. novembra odločali o spremembi statuta in uvedbi enotirnega sistema upravljanja. Skupščina bo odločala tudi o višini sejnin upravnega odbora.

Družbi KD Group in KD sta za 9. november sklicali skupščini delničarjev. Lastniki KD Group bodo odločali o spremembi statuta in uvedbi enotirnega sistema upravljanja. Zaradi tega vodstvo družbe delničarjem predlaga prenehanje mandata sedanji upravi in nadzornemu svetu ter imenovanje upravnega odbora, v katerem bi po objavljenem predlogu sedeli Matjaž Gantar, Alekdander Sekavčnik, Sergej Racman, Tomaž Butina, Peter Grašek in Draško Veselinovič. Skupščina bo odločala tudi o višini njihovih sejnin.

Tudi delničarji KD bodo na skupščini glasovali o uvedbi enotirnega sistema upravljanja družbe. Tam naj bi člani upravnega odbora postali Matjaž Gantar, Alekdander Sekavčnik, Sergej Racman, Tomaž Butina in Milan Kneževič.
http://www.delo.si/clanek/89888

UPRAVNA ODBORA

Upravni odbor KD Group si bo na leto razdelil pol milijona evrov prejemkov Delničarji KD Group so na včerajšnji skupščini za člane upravnega odbora pričakovano imenovali Matjaža Gantarja, Aleksandra Sekavčnika, Sergeja Racmana, Tomaža Butino, Petra Graška in Draška Veselinoviča.

Novoimenovani člani upravnega odbora so se že včeraj sestali na ustanovni seji in za predsednika upravnega odbora imenovali Gantarja, za njegovega namestnika pa Sekavčnika. Za izvršna direktorja KD Group, ki jima bo Gantar kmalu predal vodenje dnevnih poslov, sta bila imenovana Grašek in Veselinovič. Čeprav so prvotno načrtovali, da bodo člani upravnega odbora prejemali le sejnine, je Gantar z nasprotnim predlogom članom upravnega odbora zagotovil še dodatnih 6000 oziroma 7200 evrov bruto mesečnega nadomestila. Gantar bo tako na leto prejel 86.000 evrov bruto nadomestila, preostali člani pa vsak po 72.000 evrov. Skupno bo tako šestčlanski upravni odbor na leto prejel najmanj 446.000 evrov bruto prejemkov, vendar bo končni znesek (odvisno od števila sej) še nekaj 10.000 evrov višji.

Podobno kot delničarji KD Group so včeraj tudi delničarji družbe KD (večinska lastnica KD Group) potrdili prehod na enotirni sistem upravljanja. Za člane upravnega odbora družbe KD so bili poleg Gantarja imenovani še Sekavčnik, Racman, Butina in Milan Kneževič. Zadnji je bil na včerajšnji seji imenovan tudi za predsednika upravnega odbora KD, medtem ko je položaj izvršnega direktorja prevzel Gantar. Za razliko od delničarjev KD Group so bili delničarji KD nekoliko skromnejši, saj bodo člani upravnega odbora poleg sejnin prejemali le 7500 evrov bruto letnega nadomestila, predsednik upravnega odbora pa 10.000 evrov bruto.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042313796

SPET RACMAN II

Sergej Racmana bi zaradi prirejanja bilanc Koloseja lahko doletela le manjša globa

Na dan prihaja vedno več dokazov, da je predsednik uprave in lastnik ljubljanskega Koloseja Sergej Racman v minulih letnih izkazih družbe navajal neresnične podatke in zavajal revizorje in slovensko javnost.

Sergej Racman, predsednik uprave in lastnik Koloseja, je priznal, da je kinematografska družba ena od ustanoviteljic ciprske družbe X6D, ki je avgusta lani prevzela Kolosej, a vztraja, da je iz naložbe izstopila leta 2006. V letnih izkazih Koloseja pa podatka, da je bil kadar koli lastnik družbe X6D, kot tudi, da jo je odprodal, ni mogoče zaslediti.

Čeprav je že jasno, da je zamolčal svoje lastništvo v ciprski družbi X6D, za kar bi ga lahko davčna uprava (Durs) oglobila z nekaj tisoč evri kazni, pa še vedno ostaja precej vprašljiva resničnost Racmanovih trditev, da je Kolosej iz omenjene naložbe izstopil leta 2006. Prav od tega je odvisno, ali so se v to družbo z več kot 300 kinodvoranami skrivaj stekala sredstva, ki so bila avgusta lani uporabljena tudi pri prevzemu ljubljanske kinematografske družbe.

Izpiski iz ciprskega sodnega registra namreč razkrivajo, da je Kolosej edini delničar družbe X6D, ki se je od svoje ustanovitve decembra 2005 povzpela na položaj drugega največjega dobavitelja opreme 3D za kinodvorane na svetu. Tokrat Racman priznava, da je bil Kolosej eden od ustanoviteljev X6D, ki je lani prišla do večine v Koloseju, a vztraja, da je iz njenega lastništva izstopil skoraj leto zatem - leta 2006. "Od takrat v družbi X6D nima več lastniških naložb. Pristojnost spremembe vpisa lastništva je na strani družbe X6D oziroma novega lastnika, zato lahko le ugibamo, zakaj vpis v ciprski sodni register še ni bil izvršen," prepričuje Racman.

Lastniške spremembe vpisane v nekaj dneh

"Družba je odgovorna sodnemu registru javiti vsako spremembo v lastništvu. To se uresničuje prek zastopnikov družbe," je zatrdila ena od svetovalk na ciprskem sodnem registru Eleftheria Anastasiou. "Če so plačane vse pristojbine po nujnem postopku, so spremembe vpisane v od treh do štirih dneh. Drugače traja nekoliko dlje, ampak zagotovo ne dve leti," je zagotovila. Racman se je namreč sprva skliceval na neažurnost administrativnega sistema registra. Čeprav bi moral za vpis spremembe lastništva poskrbeti zastopnik X6D, če je res bila prodaja, pa čudi Racmanovo ugibanje, zakaj se to ni zgodilo, saj se z generalno direktorico ciprske družbe Mario Costeiro že leta udeležuje vrste javnih dogodkov. Imenovala pa ga je tudi za direktorja pred kratkim ustanovljenega Xpanda, ki tako kot vrsta Racmanovih podjetij domuje na Šmartinski 152 v Ljubljani.

Zakaj informacije, da je Kolosej lastnik ciprske družbe, ni predložil v letnem poročilu za leto 2005, Racman ni pojasnil. Tudi sicer ni družba X6D nikoli omenjena v minulih izkazih Koloseja. Ali je dejansko bila prodaja deleža v X6D, tako vesta samo Racman in tisti, ki naj bi ga odkupil. Precej zgovoren pa je podatek iz letnega poročila 2006, kjer so bili realizirani le finančni prihodki od prodaje madžarske odvisne družbe Arena Film v znesku 1000 evrov. Vprašanje, kolikšna sredstva je Kolosej vložil v X6D, tako ostaja neodgovorjeno, kot tudi, ali je družba X6D svojemu lastniku nakazala kakšne dividende. Prišli smo le do podatka, da ji je Racmanov Adriatic Invest minulo leto posodil okoli četrt milijona evrov.

Racmanu in Koloseju skupno do 100.000 evrov kazni

Za pomoč smo se obrnili na davčno upravo, kjer pa nam na vprašanje, ali so kdaj v preteklosti izvedli nadzor nad Kolosejem, zaradi varovanja davčne tajnosti niso mogli odgovoriti. Podali so le splošna pojasnila. "Letno poročilo mora biti sestavljeno jasno in pregledno. Izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. To pomeni, da morajo biti v računovodskih izkazih, in sicer v bilanci stanja, izkazani tudi deleži v odvisnih družbah, morebitne dokapitalizacije in posojila, v izkazu poslovnega izida pa morajo biti med prihodke izkazane tudi dividende," so zapisali. Če bi družba kršila ta določila, se jo kaznuje z globo od 16.000 do 62.000 evrov, odgovorno osebo pa z globo od 1000 do 4000 evrov. Če davkarija ugotovi kršitve davčne zakonodaje, jima lahko naloži še od 1600 do 25.000 evrov in od 400 do 4000 evrov kazni, ob posebno hudem davčnem prekršku (utaji davkov) pa bi lahko odredila tudi plačilo premalo plačanega davka.

Štirje odstotki KD za drobiž zamenjali lastnika

V začetku oktobra je bil izveden posel med družbama Ljubljanski kinematografi in Adriatic Invest, pri čemer je prva zadnji prodala 100-odstotni delež v Koloseju zabavni centri. Vrednost transakcije se je gibala le nekaj nad nominalno vrednostjo družbe, pri 111.000 evrih, čeprav ima ta prek podjetij Priori in Alea Iacta v lasti več kot štiri odstotke KD finančne družbe v vrednosti okoli 4,8 milijona evrov. Ker je direktor kupca, obvladuje pa tudi prodajalca (prek družbe Zabavna znanost), smo se za pojasnila o poslu obrnili na Sergeja Racmana, ki je zatrdil, da Ljubljanski kinematografi že nekaj časa niso več del skupine Kolosej. Kolosejev Onisac je namreč njegovega lastnika, podjetje Zabavna znanost, decembra lani prodal South Europe Capital z britanskega deviškega otočja. Družba, ki jo vodi Beograjčan Radoslav Tomić, je za Ljubljanske kinematografe, čeprav imajo ti še vedno v lasti več kot desetino Koloseja, odštel le 100.000 evrov.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042314562

ODGOVOR: KD nima likvidnostnih težav

1. Kako globoko je padel Gantarjev KD?
K članku z naslovom Kako globoko je padel Gantarjev KD, ki je bil objavljen v 224. številki Financ, v sredo, 18. novembra 2009, bi želeli podati dodatna pojasnila.

Najprej ponovno zanikamo navedbe, da naj bi imela Skupina KD Group resne likvidnostne težave. Družbe v Skupini svoje obveznosti redno in v celoti poravnavajo. Tudi zapadle kupone obveznic je družba poravnala skladno z amortizacijskim načrtom in v rokih, ki so bili za to predvideni.

Delnic družbe KD Group d. d. pa ni prodala matična družba KD d. d., ampak je KD Group lastne delnice odsvojila Adiratic Slovenici d. d. Kot smo novinarki že odgovorili, se ta delež še vedno šteje za lastne delnice in skupno število lastnih delnic obeh razredov ostaja nespremenjeno. Naj ob tem dodamo še, da navzkrižno lastništvo v finančnih skupinah ni nič neobičajnega.

Podatkov o poslovanju družbe pa ne skrivamo, ampak zainteresirano javnost skladno z zakonskimi določili redno obveščamo o vseh pomembnih dogodkih v Skupini. Med posameznimi obdobji vmesnih rezultatov ne komentiramo, lahko pa poudarimo, da projekt razvoja bančnih storitev KD Banke poteka bolje od načrtov in z nižjimi stroški od predvidenih.

Glede naložbene politike KD Group d. d. smo usmeritve družbe že večkrat komunicirali - družba je finančni holding, ki skladno z naložbeno politiko neprenehoma išče priložnosti za nakupe in prodaje naložb ter plemenitenje sredstev. Pri teh procesih prihaja do različnih pogovorov in pogajanj in logično je, da se vsi pogovori ali pogajanja ne končajo uspešno. Zato v Skupini nikoli ne odgovarjamo na vprašanja o potencialnih prodajah posameznih naložb, niti ne komentiramo poslov, ki se niso zgodili.

Razlog za preimenovanje (družbe KD Group d. d. v KD d. d. in družbe KD Holding d. d. v KD Group d. d.), ki je postalo pravnomočno že 25. septembra 2008, je bilo v dejstvu, da Skupina KD Group pod blagovno znamko KD Group postaja vedno bolj prepoznavna kot univerzalni finančni posrednik s širokim naborom produktov in storitev.

Skladno s sprejetimi smernicami razvoja in z namenom krepitve tržne pozicije Skupine KD Group smo se zato odločili za preimenovanje družb KD Holding d. d. in KD Group d. d., ki so ju potrdili tudi delničarji obeh družb na skupščini 29. avgusta 2008.
Naj za konec poudarimo še, da je racionalizacija in optimizacija poslovanja letos zagotovo nujna v celotnem slovenskem gospodarstvu, enake ukrepe pa uveljavljamo tudi v družbah Skupine KD Group.
Matjaž Potokar, Direktor področja korporativnega komuniciranja KD Group d. d.
http://www.finance.si/264191/Odgovor-KD-nima-likvidnostnih-te%BEav

IZGUBA IZGUBE I

Gantarjev KD Group s skoraj 23 milijoni evrov izgube

Izguba se je v primerjavi z lanskim letom precej zmanjšala

Skupina KD Group je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 22,7 milijona evrov čiste izgube. Izguba družbe KD Group je v tem obdobju znašala slabih šest milijonov evrov in je bila za pet odstotkov nižja kot v celotnem letu 2008.

Izguba iz poslovanja skupine KD Group se je v prvih devetih mesecih v primerjavi s celotnim letom 2008 krepko zmanjšala. Znašala je dobre štiri milijone evrov, v celotnem letu 2008 pa slabih 50 milijonov evrov.

Največ prihodkov od zavarovalnih premij Skupina KD Group - v celotnem letu 2008 je ustvarila 77 milijonov evrov izgube - je v prvem devetmesečju letos zabeležila 276,9 milijona evrov poslovnih prihodkov, pri čemer največji, 89-odstotni delež predstavljajo čisti prihodki od zavarovalnih premij.

Izguba iz poslovanja družbe KD Group je znašala 5,3 milijona evrov, v celotnem letu 2008 pa 11,7 milijona evrov. Poslovni odhodki družbe so v devetih mesecih znašali 5,6 milijona evrov. Finančni prihodki so dosegli 6,9 milijona evrov, odhodki pa 9,5 milijona evrov.
http://www.finance.si/264340/Gantarjev-KD-Group-s-skoraj-23-milijoni-evrov-izgube

KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja z milijonsko izgubo

Skupina KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, je v prvih treh četrtletjih ustvarila 22,7 milijona evrov čiste izgube, pri čemer je izguba matične družbe znašala šest milijonov evrov.

Večji del izgube izvira predvsem iz zadnjega četrtletja, saj je prav to pri matični družbi prispevalo polovico celotne izgube, pri skupini KD Group pa več kot 40 odstotkov. V tretjem četrtletju v KD Group praktično niso prodali nobene od svojih finančnih naložb, saj so finančni prihodki iz tega naslova ostali na ravni prvih šestih mesecev. Prav tako jim ni bilo treba oblikovati dodatnih oslabitev in odpisov, finančni odhodki pa so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za kar petkrat.

Na drugi strani se je, sodeč po javno dostopnih podatkih, opazneje poslabšalo predvsem poslovanje KD Življenja in Adriatica Slovenice, ki sta v lasti KD Groupa. Še v prvem polletju so namreč v skupini KD Group izkazovali dvoodstotno rast čistih prihodkov od zavarovalnih premij, ob koncu devetmesečja pa 23-odstotni padec. Istočasno so se odhodki za zavarovalna upravičenja in škode zvišali za 30 odstotkov, na 204 milijone evrov, in tako prispevali velik del k devetmesečni izgubi skupine.

Kapital skupine KD Group se je v zadnjem četrtletju znižal za okoli deset milijonov evrov, na 176,8 milijona evrov, delež obveznosti v sredstvih pa se je posledično zvišal na skoraj 80 odstotkov. Matična družba KD Group je imela konec septembra 207 milijonov evrov kapitala in 155 milijonov evrov finančnih obveznosti, delež dolgov v sredstvih pa je znašal 44 odstotkov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042317881

ENOTIRNI SISTEMI II

Racman, Butina in Sekavčnik prevzemajo vajeti v Skupini KD Group

Aleksander Sekavčnik, Sergej Racman in Tomaž Butina, ki skupaj z Matjažem Gantarjem obvladujejo pomemben del lastništva KD Group, v zadnjem času prevzemajo vse več upravljalskih funkcij v eni izmed največjih slovenskih holdinških skupin.

Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina so v zadnjem obdobju poleg lastniških funkcij začeli prevzemati tudi upravljalske funkcije v Skupini KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar. Četverica preko družbe KD že več let obvladuje lastništvo KD Group, vendar pa ni znano, kolikšen del obvladuje vsak izmed njih in kakšna so njihova medsebojna lastniška razmerja. Lastništvo družbe KD je namreč praktično v celoti v lasti družb iz davčnih oaz in tujih bank, ki delujejo le kot banke skrbnice.

Spremembe so se začele, ko so pred dnevi v KD Group in njegovi večinski lastnici, družbi KD, prešli na enotirni sistem upravljanja. Upravljalske funkcije so poleg Gantarja, ki se je zadnja leta od lastnikov edini aktivno ukvarjal z upravljanjem, zasedli Sekavčnik, Racman in Butina. Mesto izvršnega direktorja v družbi KD je zasedel Gantar, medtem ko je funkcijo glavnega izvršnega direktorja v KD Group prevzel Draško Veselinovič, njegov namestnik pa je postal Peter Grašek.

Kadrovske spremembe se sedaj prenašajo tudi na preostale ključne družbe v skupini. Iz upravnega odbora KD Banke so tako pred dobrim tednom razrešili Petra Graška in Matijo Šenka (predsednik uprave zavarovalnice KD Življenje) in vanj imenovali Veselinoviča, Sekavčnika, Racmana in Butino. O razlogih za večjo "angažiranost" zadnjih treh lahko zgolj ugibamo. Poleg nezadovoljstva nad delovanjem KD Banke je eden od ključnih razlogov najverjetneje tudi slabše poslovanje Skupine KD Group, ki je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila kar 22,7 milijona evrov čiste izgube.

V KD Group naj bi si prizadevali tudi za večjo povezavo med hčerinskimi družbami ter matično družbo, s čimer bi poskušali izkoristiti medsebojne sinergije. Po neuradnih informacijah se bo sestava upravnega odbora KD Group tako v prihodnjih mesecih preslikala tudi na nekatere preostale odvisne družbe, v katerih naj bi Butina, Racman, Sekavčnik in Gantar v različnih kombinacijah zasedli ključna mesta v upravnih odborih. V družbah, kjer jim zaradi morebitnih zakonskih omejitev ne bi uspelo vpeljati enotirnega sistema, bo po pričakovanjih prišlo do nekaterih zamenjav v nadzornih svetih, ki bi tako v večji meri odražali sestavo upravnega odbora KD Group, pravijo naši viri.

"O spremembah članov nadzornih svetov razmišljamo, a je o tem še prezgodaj govoriti," so nam povedali v KD Group, kjer možnost uvedbe enotirnega sistema upravljanja vidijo še v zavarovalnicah KD Življenje in Adriatic Slovenica. "Ali ga bomo uvedli, pa je odvisno od izkušenj z enotirnim sistemom upravljanja v KD Group," še pojasnjujejo. Ker pri članstvu v upravnem odboru ne gre za nadzorniško, temveč upravljalsko funkcijo, je vprašanje, ali bi člani upravnega odbora katere od obeh zavarovalnic potrebovali tudi licenco Agencije za zavarovalni nadzor. Te zakonske nejasnosti so pred časom ustavile tudi načrtovane spremembe upravljanja v Zavarovalnici Triglav.

Prav tako se že sedaj zastavlja vprašanje, ali ne bodo spremembe upravljanja, pri katerih bodo lastniki prevzemali večjo vlogo upravljanja in nadzora v odvisnih družbah, pripeljale do konflikta interesov. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042319825

RETAIL BANKING KD

Banka odpira spletno poslovalnico

Butična KD Banka bo odprla spletno poslovalnico in s prebivalstvom začela poslovati prek Finančnih točk

"Po novem letu bomo začeli z tako imenovanim "retail bankingom" je na strokovnem srečanje skupine KD Group z mediji povedala Vera Dolinar, namestnica glavnega izvršnega direktorja KD Banke. Poslovati bo začela spletna poslovalnica, kjer bo možno plačevati položnice, naročiti prodajo skladov ter opraviti preostale storitve banke. KD Banka bo nekatere storitve ponujala tudi v prostorih Finančnih točk, je še povedala Dolinarjeva.

Glavni dejavnosti KD Banke sta komercialno in investicijsko bančništvo, za najzahtevnejše uporabnike pa opravljajo privatno bančništvo.
http://www.finance.si/265204/KD-Banka-odpira-spletno-poslovalnico

KOLOSEJADA III

Nova lastniška premetavanja v Koloseju

V ljubljanskem Koloseju je leto dni zatem, ko sta ga prevzela skrivnostna ciprska družba X6D in predsednik uprave Sergej Racman, znova prišlo do sprememb v lastništvu.

Ljubljanski kinematografi so namreč svojih 13 odstotkov Koloseja prodali družbi Adriatic Invest, ki jo vodi Racman in ki tako kot vrsta povezanih podjetij domuje na Šmartinski 152 v Ljubljani. Racman, ki je prek Auctorja nekaj več kot četrtinski lastnik Koloseja, za pojasnila včeraj ni bil dosegljiv, nam je pa uspelo izvedeti, da je kupnina za omenjeni delež znašala slabih 1,5 milijona evrov.

Drugega lastnika je tako po prevzemu dobila že skoraj polovica Koloseja. V začetku avgusta je namreč ciprski X6D, ki ga vodi Maria Costeira in naj po Racmanovih zagotovilih ne bi bil več v lasti Koloseja, prodal polovico svojega deleža, ki ga je pridobil s prevzemom, in sicer 30 odstotkov. Za 3,4 milijona evrov ga je odkupilo podjetje Sidbury Enterprises Limited, ki domuje na istem naslovu kot X6D. Sidbury ima posledično, neposredno in posredno, v lasti skoraj polovico Koloseja. Ni sicer še znano, kdo je na koncu te lastniške verige, ki vodi v ameriško davčno oazo Delaware, se je pa Racman že pred časom ob vprašanju, ali je on lastnik tamkajšnje družbe Adriatic Invest (lastnik Sidburyja), odgovora vzdržal.

Kot smo že poročali, sta se Racmanovo podjetje Auctor in X6D ob prevzemu Koloseja avgusta lani s KD Group dogovorila, da mu bosta za deleža odštela skoraj enajst milijonov evrov. Vseeno sta mu do konca leta odštela le manjši del kupnine, za poplačilo preostanka pa imata dve leti časa, pri čemer lahko kupnino poravnata kar z dividendami Koloseja. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042320800

PRODAJA ZAVAROVALNIC

KD Group Matjaža Gantarja znova aktivno v prodajo AS in tudi KD Življenje

KD Group Matjaža Gantarja naj bi si znova prizadeval prodati koprsko zavarovalnico Adriatic Slovenica (AS), resneje na prodaj pa naj bi bila tokrat tudi zavarovalnica KD Življenje, smo izvedeli iz naših virov. Tega v družbi niso potrdili ali zanikali, so pa ponovili, da so načeloma naprodaj vse naložbe, seveda za pravo ceno.

"Ob morebitnih prodajah ali nakupih prihaja do mnogih pogovorov, vendar pa ni nujno, da ti vodijo tudi v realizacijo," so pojasnili. Prav tako niso komentirali cenovnih razmerij med potencialnimi ponudbami oziroma povpraševanji.

Adriatic Slovenica, ki jo vodi Gabrijel Škof, bo po predlanski izgubi, ki jo je pahnila celo v kapitalsko neustreznost, zaradi katere je moral KD Group zagotoviti tudi osem milijonov evrov svežega kapitala, bistveno presegla načrtovani dobiček. Zaradi racionalizacije poslovanja, dobrega upravljanja s sredstvi in ugodnih razmer na finančnih trgih naj bi zabeležila 4,5 milijona evrov dobička, medtem ko bodo prihodki nekoliko višji od predlanskih. Čeprav naj bi skupaj s premijo, zbrano na Slovaškem, obračunala za šest odstotkov oziroma slabe štiri milijone evrov manj kosmate premije, je čisti dobiček zavarovalnice KD Življenje nad načrtovanim in boljši od tistega iz leta 2008. V prvih desetih mesecih lani je namreč KD Življenje, katere predsednik uprave je Matija Šenk, znašal 1,2 milijona evrov, medtem ko je predlani zabeležila približno 4,7 milijona evrov konsolidirane čiste izgube.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042328299

DOKAPITALIZACIJA

KD Group bo dokapitaliziral KD Banko

Skupščina KD Banke, ki je v lasti KD Group, je sprejela sklep o dokapitalizaciji banke. KD Group bo tako do konca januarja banko dokapitaliziral za milijon evrov, do konca leta pa še za dva milijona evrov.

Skupščina KD Banke, ki je v lasti KD Group, je minuli petek sprejela sklep o dokapitalizaciji banke. KD Group bo tako do konca januarja banko dokapitaliziral za milijon evrov, do konca leta pa še za dva milijona evrov, so povedali v banki.

"Gre za normalen proces krepitve banke, ki je na začetku svojega razvoja," pravijo v banki in dodajajo, da so bile že ob ustanovitvi KD Banke marca lani predvidene postopne dokapitalizacije banke v prvih treh letih poslovanja.

Banka deluje na trgu zasebnega in osebnega bančništva, opravlja tudi storitve investicijskega bančništva, letos pa bo vstopila tudi na množični trg in strankam ponudila storitve komercialnega bančništva, dodajajo.

Poslovnih rezultatov za lani banka še ni objavila, je imela pa konec leta 50 milijonov evrov sredstev in okoli 3000 strank.
http://www.delo.si/clanek/96690

PRODAJA KD MONT & KD INVESTMENTS

Gantarjev KD Group prodal črnogorsko in slovaško družbo za upravljanje

KD Group je prodal svojo slovaško družbo za upravljanje KD Investments, hkrati pa tudi družbo KD Mont, ki upravlja s črnogorskim investicijskim skladom Mig.

Gantarjev KD Group prodal črnogorsko in slovaško družbo za upravljanje

Medtem ko predsednik upravnega odbora KD Group Matjaž Gantar (desno ob Tomažu Butini) včeraj na vprašanja o prodaji KD Življenja in Adriatica Slovenice ni želel odgovarjati, nam je njegov namestnik in eden izmed štirih največjih lastnikov KD Groupa Aleksander Sekavčnik dejal, da KD Življenja ne prodajajo, za Adriatica Slovenico pa nimajo resnih oziroma zavezujočih ponudb.

Prodajo nam je včeraj potrdil namestnik predsednika upravnega odbora KD Group Aleksander Sekavčnik. "KD Investments smo prodali lokalnim investitorjem," nam je dejal Sekavčnik. Kateri so ti investitorji, kdo je kupec črnogorske družbe in koliko je znašala kupnina, Sekavčnik ni pojasnil. Prav tako je bil na včerajšnji novinarski konferenci ob 18. obletnici vzajemnega sklada Galileo redkobeseden predsednik upravnega odbora KD Group Matjaž Gantar, ki na vprašanja o prodaji ni želel odgovoriti.

Po vsej verjetnosti je kupec KD Monta blizu najmanj enemu izmed štirih največjih lastnikov KD Groupa (Gantar, Sekavčnik, Sergej Racman in Tomaž Butina), na kar nakazujejo tudi investicijske odločitve Miga po menjavi lastnikov v družbi KD Mont. Mig je namreč sredi decembra lani kupil 4,7-odstotni delež družbe KD (večinska lastnica KD Group), za katerega je odštel več kot dva milijona evrov. Kateri od štirih največjih lastnikov je Migu prodal omenjeni paket delnic, ni znano, saj jih je imel pred prodajo "shranjene" na finduciranem računu avstrijske Raiffeisen Zentralbank.

Skupina KD Group je po besedah Gantarja lani poslovala "tako kot večina drugih finančnih institucij", zaradi manjšega obsega sredstev v upravljanju pa je imela največji padec prihodkov družba KD Skladi. Predsednik uprave KD Skladov Peter Groznik je pojasnil, da so lani število zaposlenih znižali iz 60 na okoli 40, poslovali so z minimalnim dobičkom, neto prilivi v njihove sklade pa so znašali okoli 20 milijonov evrov. V prvih devetih mesecih minulega leta je sicer Skupina KD Group ustvarila 22,7 milijona evrov čiste izgube, od tega matična družba šest milijonov evrov. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042333707

INVESTICIJSKI SKLAD BIG & MIG & KD MONT

KD Group vsaj uradno ni več lastnik sarajevskega sklada Big

Hkrati s slovaško in črnogorsko družbo za upravljanje je KD Group prodal tudi svoj delež v investicijskem skladu Big, ki ima naložbe v vseh pomembnejših bosanskih družbah.

Za okoli trinajst odstotkov sklada Big je Skupina KD Group iztržila okoli tri milijone evrov. S tem poslom je KD Group po dostopnih podatkih ustvaril večmilijonsko izgubo, vendar bodo podrobnosti razvidne šele iz konsolidiranega letnega poročila. Po podatkih sarajevskega registra so družbe iz Skupine KD Group delež v Big prodale črnogorskemu skladu Mig, ki je konec decembra lani postal tudi eden izmed največjih lastnikov družbe KD (večinska lastnica KD Group).

Mig sicer upravlja družba za upravljanje KD Mont, ki jo je KD Group konec minulega leta uradno prodal celovški zvezi bank. Ta je v preteklosti že večkrat delovala zgolj kot začasna lastnica, dejanski lastniki pa so se skrivali za njenimi skrbniškimi računi. Celovška zveza bank je imela med drugim aktivno vlogo tudi pri lastninjenju KD Groupa, ki ga prek družbe KD obvladujejo njegovi člani upravnega odbora Matjaž Gantar, Sergej Racman, Tomaž Butina in Aleksander Sekavčnik. Iz KD Group so nam včeraj sporočili, da člani upravnega odbora "po njihovih podatkih niso povezani z banko", vendar pa opozorimo, da smo jih spraševali tudi o posredni povezanosti, kar vključuje tudi skrbniške račune celovške banke. Po podatkih črnogorske borze NEX je Celovška zveza bank za 85-odstotni delež KD Monta odštela slabih 1,8 milijona evrov, kar je približno toliko, kot ima po zadnjih podatkih družba kapitala.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042334055

KD LIFE ASIGURARI

KD Group zapira romunsko življenjsko zavarovalnico

Po štirih letih poslovanja bo KD Group zaprl svojo romunsko zavarovalnico KD Life Asigurari. Koliko premoženja bo z likvidacijo romunske življenjske zavarovalnice prejel KD Group, v družbi niso želeli razkriti. Prav tako ne drugih konkretnih podatkov o njenem poslovanju, z izjemo tega, da je KD Life Asigurari lani poslovala "sorazmerno uspešno".

"Nadaljevanje poslovanja v Romuniji bi zahtevalo prevelik vložek kapitala za premajhen delež trga življenjskih zavarovanj," so še sporočili iz družbe, ki jo vodi predsednik upravnega odbora Matjaž Gantar. Za likvidacijo zavarovalnice so se v KD Group uradno odločili, ker so ocenili, da je v trenutnih razmerah najbolj smiseln korak umik z romunskega trga življenjskih zavarovanj.

"Nadaljevanje poslovanja v Romuniji bi zahtevalo prevelik vložek kapitala za premajhen delež trga življenjskih zavarovanj," so še sporočili iz družbe, ki jo vodi predsednik upravnega odbora Matjaž Gantar.

Po nekaterih informacijah pa je bila romunska zavarovalnica ponovno podkapitalizirana in bi nujno potrebovala novo dokapitalizacijo. Kot smo sredi minulega leta razkrili v Dnevniku, je moral KD Group lani na zahtevo romunskega regulatorja zavarovalniškega trga kar dvakrat dokapitalizirati svojo zavarovalnico. Razloge za dokapitalizacijo so v KD Group tedaj pojasnili z željo po okrepitvi družbe, češ da so "KD Life zavarovalniški posli v regiji za skupino KD Group strateško pomembni".

V KD Group so sicer včeraj zatrdili, da niso v finančnih težavah, vendar se ob tem zastavlja vprašanje, zakaj potem zapirajo družbo. KD Group je sicer pred tednom dni svoji hčerinski družbi KD Skladi prodal tudi zagrebško družbo za upravljanje KD Investments, vendar vrednosti posla v KD Group ne razkrivajo. Kot so nam sporočili, so se za prodajo odločili zaradi optimizacije poslovanja, posel pa da je bil sklenjen po pravilih, ki veljajo za transakcije med povezanimi osebami. Opozorimo, da je tudi KD Investments lani potrebovala 400.000 evrov težko dokapitalizacijo, skupno pa je KD Group v družbo vložil okoli 1,3 milijona evrov. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042336672

INDIVIDA I

Kriminalisti preiskujejo SŽ zaradi sumljivo visokih zavarovalnih premij in provizij

Ljubljanski kriminalisti so uvedli predkazenski postopek v zvezi s sklepanjem zavarovalnih poslov na Slovenskih železnicah (SŽ) in več sto tisoč evrov provizij ter posledično višjih zavarovalnih premij, ki jih SŽ plačujejo več zavarovalnicam v Sloveniji. Policija je preiskavo po naših podatkih uvedla na podlagi ovadbe, ki jo je podal novinar Reporterja.

Ljubljanski kriminalisti so uvedli predkazenski postopek v zvezi z zavarovalnimi posli na SŽ, saj naj bi bile pri sklepanju zavarovanj premoženja družbe izplačane izjemno visoke provizije posredniku, družbi Individa. V primerjavi s provizijami za posredovanje v letu 2008 naj bi se zvišale za več kot 2,5-krat, na 400.000 evrov.

Da preiskava poteka, so nam na policiji potrdili, vendar zaradi interesa preiskave več informacij niso želeli razkriti. Po naših informacijah naj bi policija preiskovala več v posle vpletenih pravnih oseb in posameznikov, pozornost pa naj bi vzbudil predvsem velik skok provizij za posredovanje pri sklepanju zavarovanj s slovenskimi zavarovalnicami, za kar so SŽ najele družbo Individa, katere lastnik in direktor je Mark Čuček, sicer glasbeni kolega predsednika uprave KD Group Matjaža Gantarja.

Zavarovalnica Maribor, s katero imajo SŽ sklenjene zavarovalne pogodbe, je po trditvah naših sogovornikov Individi izplačala za kar 2,5-krat višjo posredniško provizijo, kot je ta znašala, ko je posredniške posle za SŽ opravljala družba za zavarovalno posredovanje Za & Svet, ki je v lasti nekdanje prve dame Zavarovalnice Triglav Nade Klemenčič. S 150.000 evrov naj bi se provizija zvišala na kar 400.000 evrov. Po podatkih iz letnih poročil SŽ je razvidno, da so zavarovalne premije leta 2008 skupaj znašale 2,8 milijona evrov, leta 2007 pa 2,58 milijona evrov. Za lani podatek še ni dostopen, zato lahko na osnovi višje provizije le ugibamo, da so se precej zvišale tudi zavarovalne premije.

Ob tem velja opozoriti, da so leta 2008 po uradno dostopnih podatkih prihodki Individe znašali približno 576.000 evrov, kar pomeni, da bi ob izplačilu 400.000 evrov provizije družba zgolj s posredovanjem za SŽ lani zaslužila praktično celoletni prihodek. V Ajpesu je sicer mogoče najti tri firme s podobnim imenom, poleg Individe, d. o. o., še Individo Consultum in Individo IBC, vse pa so registrirane na istem naslovu v Ljubljani. Čuček je lastnik Individe, d. o. o., in Individe IBC, medtem ko je lastnik Individe Consultuma Daniel Gregorič, sicer prokurist Individe, d. o. o.

Zavarovalne pogodbe imajo SŽ sklenjene tudi pri Zavarovalnici Triglav, vendar ta menda Individi provizij še ni izplačala. Na SŽ so nam povedali, da imajo pri Zavarovalnici Triglav zavarovano premoženje. "Zaradi skorajšnjega poteka veljavnosti pogodbe trenutno poteka postopek oddaje javnega naročila in izbira novega najugodnejšega ponudnika za zavarovanje premoženja SŽ. Ker postopek še ni zaključen, vrednosti pogodbe ne moremo razkriti," so še pojasnili.

Policisti so po naših informacijah že opravili pogovore z nekaterimi člani nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav in tam zaposlenimi. Prav tako naj bi preiskovali tudi družbo Individa.

Tavčar se pogodbe z Individo ne spomni Individa
Marka Čučka je do posla v SŽ prišla po posredovanju člana nadzornega sveta SŽ Aleša Tavčarja, ko je ta začasno opravljal funkcijo generalnega direktorja SŽ med julijem in oktobrom lani, trdijo naši viri. Pogodbo naj bi z Individo podpisal celo brez javnega razpisa. Tavčar je včeraj, ko smo ga povprašali o ozadju tega posla, dejal, da so zavarovalnega posrednika iskali z javnim razpisom. Na naše vprašanje, ali je bila Individa najcenejši ponudnik, je odvrnil, da je razpisna komisija izbrala najprimernejšega ponudnika. Ali je podpisal pogodbo z Individo na predlog razpisne komisije, pa se Tavčar ne spomni, saj je od takrat minilo že preveč časa.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042342855

RACMANOVA RULETA IV

Vprašljivo Racmanovo reševanje Casinoja Ljubljana

Podjetje Onisac, ki je prek mreže podjetij v76-odstotni lasti Sergeja Racmana, je z dvema milijonoma evrov pripravljeno dokapitalizirati Casino Ljubljana, ki je že nekaj časa zrel za stečaj. Sergej Racman, ki že upravlja igralni salon Rio v BTC, je z dvema milijonoma evrov prek podjetja Onisac pripravljen sanirati Casino Ljubljana. Čeprav vsaj v prvi fazi v njem ne bi pridobil večinskega deleža, želi imeti popoln nadzor nad imenovanjem članov nadzornega sveta in uprave.

Onisac načrtuje sanacijo Casinoja Ljubljana ob pogoju, če bi pred tem vsi lastniki konvertirali svoje dolgove v lastniški kapital. Gre predvsem za obveznosti Soda in Hita, ki sta Casinoju Ljubljana jamčila pri najemu posojila v višini 4,6 milijona evrov. Hkrati želi Onisac v primeru dokapitalizacije pridobiti večinski lastniški delež v Casinoju Ljubljana. To je za zdaj nemogoče, saj zakon o igrah na srečo določa, da ima podjetje, ki ni v državni lasti, v igralnici lahko največ 49-odstotni lastniški delež. Če Onisac v času dokapitalizacije zaradi zakonskih omejitev ne bo smel pridobiti več kot 49-odstotnega lastniškega deleža, je pripravljen razliko do dveh milijonov evrov vložiti v obliki posojila. To naj bi se v kapital konvertiralo takoj, ko bi bilo to mogoče. V pripravi so sicer spremembe igralniške zakonodaje, ki bi odpravile lastniške omejitve, vendar je veliko vprašanje, ali bodo te sprejete.

Eden od pogojev Onisaca za dokapitalizacijo Casinoja Ljubljana je tudi, da od vlade pridobi soglasje za vstop v lastništvo Casinoja Ljubljana. Od vlade in tudi od Mestne občine Ljubljana pa Onisac pričakuje še soglasje za prenos igralnice iz hotela Domina na drugo lokacijo, ki naj bi jo določil v roku 30 dni. Po nekaterih informacijah, ki jih pri Racmanu včeraj nismo uspeli preveriti, načrtujejo selitev v nekdanji kino Komuna v središču Ljubljane.

Po Racmanovem predlogu bi morali obstoječi delničarji Casinoja Ljubljana - poleg Kada, ki je z 48-odstotnim lastniškim deležem največji, so to še Sod, Hit, USB hoteli, MOL in Albor - z Onisacom skleniti delničarski sporazum, na podlagi katerega bi imel Onisac v nadzornem svetu večino. Vsi delničarji bi se morali zavezati, da bi na skupščini glasovali kot Onisac, hkrati pa bi morali soglašati tudi z njegovim predlogom za imenovanje uprave. To pomeni, da želi Onisac kljub temu, da v Casinoju Ljubljana ne bi imel večinskega deleža, prevzeti celotno upravljanje družbe. Poznavalci razmer opozarjajo, da bodo državni lastniki zelo težko privolili v ta pogoj. Ker je Casino Ljubljana v resnih finančnih težavah, bi oviro lahko predstavljali tudi roki za izvedbo načrta. Po skrbnem pregledu, ki bi bil opravljen v roku 45 dni, bi bile podpisane pogodbe. Šele zatem pa bi Onisac v roku 30 dni v Casino Ljubljana vložil dva milijona evrov.

Racman je svojo ponudbo včeraj predstavil Kadu. Za komentar smo želeli vprašati predsednika Kada Boruta Jamnika, vendar je bil nedosegljiv.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042342842

KD LIFE ASIGURARI II

KD Group v izgubarsko romunsko zavarovalnico vložil milijone

Na dan prihajajo nove podrobnosti ozadja nedavnega zaprtja romunske zavarovalnice KD Life Asigurari, ki je v lasti KD Group in KD Življenja. Čeprav so nam iz KD Groupa, ki ga vodi predsednik upravnega odbora Matjaž Gantar, sporočili, da je bilo poslovanje njihove romunske zavarovalnice "sorazmerno uspešno", pa podatki, ki smo jih uspeli pridobiti, kažejo ravno nasprotno.

KD Life Asigurari je imela namreč kreditno bonitetno oceno 4, kar predstavlja pomembno tveganje pri poslovanju, svoje obveznosti pa je poravnavala neredno. Še več, v zavarovalno-bonitetni hiši Coface Central Europe so se zaradi "trenutnih finančnih razmer" v družbi celo vzdržali mnenja glede kreditnega svetovanja.

Podatkov o kreditni oceni v KD Groupu niso komentirali, so pa zatrdili, da njihova romunska zavarovalnica "redno poravnava vse zapadle obveznosti in iz tega naslova objektivno ne predstavlja pomembnega tveganja". Koliko premoženja, če sploh kaj, bo KD Group prejel z likvidacijo romunske zavarovalnice, v družbi ne razkrivajo, kot pravijo pa bo "postopek likvidacije potekal v skladu z zakonskimi določili, ki veljajo v Romuniji".

Skupina KD Group je sicer v zadnjih štirih letih v zavarovalnico vložila okoli deset milijonov evrov, skupaj z dvema lanskima dokapitalizacijama pa še nekaj milijonov več. V letih 2007 in 2008 je romunska zavarovalnica, ki ima po zadnjih podatkih 15 poslovalnic in 138 zaposlenih, zbrala za vsega 3,5 milijona evrov prihodkov, ob tem pa ustvarila skoraj pet milijonov evrov čiste izgube. Kljub nedonosnemu poslovanju pa naj bi bile, pravijo v KD Groupu, rezervacije iz naslova zavarovalnih pogodb oblikovane v zadostni višini za pokrivanje vseh obveznosti, kar je potrdil tudi romunski regulator.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042343819

INDIVIDA IBC II

Zavarovalne premije za infrastrukturo pod taktirko SŽ poskočile za vrtoglavih 600.000 evrov

Premije za zavarovanje železniške infrastrukture, ki jih financira državni proračun, so se lani, ko so vodenje izbire ponudnika prevzele Slovenske železnice (SŽ), naključno ali ne, zvišale za vrtoglavih 600.000 evrov na 3,43 milijona evrov.

Po podatkih iz državnih proračunov v minulih nekaj letih je razvidno, da se je zavarovanje, z izjemo leta 2007, letno podražilo za okoli 100.000 evrov. Do leta 2008 je postopke sklepanja zavarovalnih pogodb vodila agencija za železniški promet, leta 2008 je ta naloga prešla na direkcijo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo in SŽ, lani pa so SŽ prvič same vodile javni razpis za zavarovanje, je pojasnil naš sogovornik.

Kot smo razkrili v soboto, so kriminalisti uvedli predkazenski postopek v zvezi s sklepanjem zavarovalnih poslov na SŽ in več sto tisoč evrov provizij ter posledično višjih zavarovalnih premij, ki jih SŽ plačujejo več zavarovalnicam v Sloveniji. To so nam potrdili tudi na generalni policijski upravi, vendar v SŽ zanikajo, da bi pri njih potekala kakršna koli takšna preiskava.

Po naših informacijah naj bi se na račun zavarovalnega posrednika Individo - gre za družbo Individa IBC, ki so jo izbrale SŽ - iz teh poslov steklo okoli 400.000 evrov provizij oziroma 2,5-krat več, kot so znašale provizije prejšnjemu zavarovalnemu posredniku, družbi Za&Svet nekdanje prve dame Zavarovalnice Triglav Nade Klemenčič. To bi utegnil biti tudi eden od razlogov za izjemno podražitev zavarovalnih premij.

Direktor Individe Mark Čuček zanika, da bi za do zdaj sklenjene posle prejeli kakršne koli provizije. "Smo v zaključnih fazah pogajanj o proviziji z vsemi zavarovalnicami, ki so pristopile k oddaji ponudbe za zavarovanje SŽ, in tako nismo do zdaj dobili izplačane še nobene provizije," je dejal Čuček in dodal, da bodo provizije tako pri Zavarovalnici Maribor kot Zavarovalnici Triglav "bistveno nižje od provizij naših predhodnikov". Provizija naj bi bila, tako pravi Čuček, 2,5-krat nižja od provizije, ki jo je prejela družba Za&Svet, pri tem pa ne želi razkriti, koliko bo torej znašala, saj gre za poslovno skrivnost.

Ob tem Čuček zagotavlja še, da jim je uspelo za naročnika "bistveno izboljšati strukturo zavarovanj, ki so jih SŽ imele sklenjene do zdaj, sami stroški zavarovanj pa so nižji v primerjavi z zavarovanji v preteklosti, in sicer za več 100.000 evrov". To iz podatkov o zavarovalnih premijah za infrastrukturo nikakor ne drži, prav tako se je lani v primerjavi s predlani zvišala premija za zavarovanje poslovnega premoženja SŽ, in sicer z 2,7 na 2,78 milijona evrov. Pogodbo imajo SŽ sklenjeno z Zavarovalnico Triglav, medtem ko so pogodbo o zavarovanju infrastrukture sklenili z Zavarovalnico Maribor, podpisnik pa je tudi direkcija. Iz Zavarovalnice Maribor včeraj do zaključka redakcije pojasnil v zvezi s posli s SŽ in provizijami za Individo nismo prejeli.

SŽ: Individo smo izbrali med sedmimi ponudniki V SŽ pojasnjujejo, da so z Individo pogodbo sklenili na podlagi izbora med sedmimi ponudniki v začetku septembra lani, ko je družbo začasno vodil član nadzornega sveta Aleš Tavčar. Slednji se ne spomni, da bi podpisoval kakšno pogodbo z Individo, vendar v SŽ pojasnjujejo, da je bila slednja izbrana na podlagi sklepa generalnega direktorja. Na naše vprašanje, katerim zavarovalnim posrednikom so posredovali vabila za ponudbe, na SŽ včeraj niso znali odgovoriti, saj oseba, ki je vodila zbiranje ponudb, ni bila več dosegljiva (vprašanje smo poslali ob 15. uri).

Po trditvah naših virov naj bi na izbiro Individe odločilno vplival predsednik nadzornega sveta SŽ in direktor direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Andrej Godec, kar pa ta odločno zanika. Zatrjuje, da z Individo nima nič in da o tem nadzorniki SŽ niso nikoli razpravljali.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042343272

RAZKRITJE III

Direktor Individe IBC Mark Čuček bi razkril provizijo na SŽ le...

Direktor Individe IBC, ki je lani dobila posel zavarovalnega posredovanja na Slovenskih železnicah (SŽ), Mark Čuček bi provizijo za posel razkril le, če bodo provizije razkrili vsi, ki so za SŽ kdaj koli posredovali pri sklenitvi zavarovanja. Provizije bi torej morala razkriti še Nada Klemenčič oziroma njena zavarovalno-posredniška družba Za & Svet, ki je doslej edina opravljala te posle za SŽ.

Kot smo poročali pred kratkim, naj bi se provizije pri tem poslu gibale v višini več sto tisoč evrov, vendar jih ne v Zavarovalnici Maribor ne v Individi niso pripravljeni razkriti brez pogojevanja.
V Zavarovalnici Maribor, kjer imajo SŽ zavarovano premoženje, pravijo, da so glede višine premije zavezani k poslovni skrivnosti, nimajo pa pomisleka, da se razkrije, če se s tem strinja naročnik.

A v SŽ pravijo: "Kot zavarovanec nimamo vpogleda v poslovna razmerja in obračun morebitnih provizij med zavarovalnicami in posredniškimi podjetji, zato te tudi nikoli niso bile podlaga za naše poslovno odločanje. Menimo, da je naše soglasje za razkritje zato irelevantno in je predvsem stvar odločitve zavarovalnice."

Lani, ko je bila posrednica družba Za & Svet, so zavarovalne premije na SŽ znašale 3,43 milijona evrov in če bi upoštevali 15-odstotno provizijo, bi to pomenilo prek pol milijona evrov provizije. Letos, ko je posrednik Individa IBC, bo premija še višja, vendar bo provizija nižja, tako relativno kot absolutno, zatrjujejo v Zavarovalnici Maribor. Naj bi bila celo nekajkrat manjša od prej omenjenega zneska, pravijo. "Pogodba je v podpisu na SŽ, posledično temu police še niso izdelane in seveda tudi ne plačana premija," še pojasnjujejo.

Individa IBC je sicer po pojasnilih SŽ zmagala med sedmimi zavarovalno-posredniškimi družbami, ki so jih povabili k oddaji ponudb: B. I. G., Centauri, Individa, Rubicon - SM, Sipos, Sora Plus in Za & Svet. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042345056

RACMAN IV

Racman zaradi kinematografov na sodišče

Po več kot letu dni pravdanja bodo iztisnjeni delničarji Ljubljanskih kinematografov le dočakali odgovor na vprašanje, ali jim je Zabavna znanost Sergeja Racmana res izplačala prenizko odpravnino in jih s tem oškodovala.

Leta 2008 iztisnjeni delničarji Ljubljanskih kinematografov skušajo prek sodišča dokazati, da jim je Zabavna znanost Sergeja Racmana (na fotografiji) za njihove delnice izplačala prenizko denarno odpravnino in jih s tem oškodovala.

Sedaj čakajo na mnenje poravnalnega odbora izvedencev. Čeprav je odvetniška pisarna Pečanac in Rakun že marca lani po pooblastilu družbe Vitamed na ljubljansko okrožno sodišče vložila predlog za sodni preizkus primerne denarne odpravnine, pa je bila šele februarja letos določena za zastopnika tudi preostalih 46 iztisnjenih delničarjev Ljubljanskih kinematografov, ki so za okoli 3,4 odstotka družbe konec leta 2008 dobili le 146.600 evrov ali 11,2 evra na delnico. Odvetnik Rok Rakun nam je pojasnil, da je ta odpravnina prenizka, zaradi česar so sodišču predlagali, da ustanovi poravnalni odbor izvedencev. "S sklepom s 17. februarja je bila odboru naložena izdelava mnenja," je dodal.

Bivši delničarji Ljubljanskih kinematografov se namreč ne strinjajo, da je takrat vrednost družbe znašala le 4,3 milijona evrov, kot jo je konec novembra 2007 ocenil cenilec, družba De Jure. Res je imela družba tedaj še okoli 2,4 milijona evrov izgube iz prejšnjih let, a je imela za njeno pokritje več kot dovolj rezerv. Še več, vrednost kapitala je segala prek 6 milijonov evrov. Tudi sicer družba letno ne ustvari kakšnih velikih prihodkov, ampak se njena vrednost skriva v naložbah.

Še do oktobra 2009 je imela namreč v svojem portfelju poleg 13 odstotkov Koloseja tudi skoraj polovico Koloseja Maribor in Koloseja zabavnih centrov (nekdanji Globus Film Koper), te naložbe pa naj bi bile skupaj vredne 2,5 milijona evrov. Ljubljanski kinematografi so imeli takrat tudi za slaba dva milijona evrov nepremičnin.

Pomisleke naj bi imeli zato, ker je Kolosej od predlani, ko so v lastništvo vstopili novi investitorji (Racmanova podjetja), že ustvarjal čisti dobiček, za nameček pa je bilo ocenjenih le deset odstotkov Koloseja. Tudi naložbe v Koloseju Maribor bi bile lahko vredne več, če bi se ga ocenilo konec leta 2008, saj je le dva meseca pred tem Racman vanj vložil 2,4 milijona evrov. Sicer pa so Ljubljanski kinematografi vse tri prej omenjene naložbe že odprodali.

Tako za delež ljubljanskega Koloseja kot Koloseja Maribor so oktobra lani iztržili okoli 1,5 milijona evrov. Kupila sta ju Racmanovi družbi Adriatic Invest in Auctor. Koliko je družba, ki jo vodi Siniša Blažević, prejela za več sto tisoč evrov vreden delež v Koloseju zabavnih centrih, ki so ga pred dobrim mesecem prodali družbi Pre Zorana Hrovatina, nismo izvedeli. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042348506

IZGUBA IZGUBE II

KD Group lani pridelala 52,8 milijona izgube

Oslabitve in odpisi so v izgubo potisnili KD Group, usahnitev finančnih prihodkov pa je v izgubo potisnila KD d.d.

Ob pol milijona prihodkov iz poslovanja in skoraj 55 milijonih izgube samo iz naslova oslabitve in odpisov finančnih naložb, je KD Group lani ustvarila 52,827 milijona evrov izgube. To je ublažilo 8,26 milijona finančnih prihodkov in 8,28 milijona evrov odloženih davkov. Skupaj pa so finančni odhodki znašali 62,8 milijona evrov.

KD Group lani ob dobro desetino premoženja KD Group so se dolgoročne finančne naložbe lani skrčile za 30,6 milijona evrov (10,1 odstotka) na 271,1 milijona evrov. Kratkoročna sredstva so se s predlanskih 55,6 milijona, lani skrčila za 19,4 odstotka na 44,8 milijona evrov. KD Group je konec 2009 tako imela 336,35 milijona, oziroma za 11,4 odstotka manj sredstev kot ob koncu 2008.

KD Group izčrpavala družbe v skupini
Na dobro polovico je KD Group na 13,9 milijona evrov, lani skrčila dolgoročne finančne obveznosti do bank. Na drugi strani pa je s 3,9 na 22,7 milijona evrov povečala kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini.

Občutno manj za stroške dela, prepolovili stroške storitev
Za stroške dela je KD Group lani namenila 3,6 milijona evrov, kar je bilo kar 26,5 odstotka manj kot leta 2008. Več kot prepolovila se je tudi vrednost kupljenih storitev. Teh je KD Group v letu 2008 kupila za 6,8 milijona evrov, lani pa le za tri milijone evrov.

V izgubi tudi KD d.d. KD d.d. je lani imela vsega 128 tisoč evrov finančnih prihodkov. Teh je v 2008 bilo za 16 milijonov evrov. Temu primeren je tudi poslovni rezultat. Predlani je družba imela 14,94 milijona evrov dobička, lani pa 1,24 milijona evrov izgube. KD d.d je izvenbilančna sredstva in obveznosti lani od 169,4 milijona skrčila na 157,7 milijona evrov. http://www.finance.si/275745/KD-Group-lani-pridelala-528-milijona-izgube

NOTRANJE INFORMACIJE

Kategorija: Notranje informacije
Objavljeno na: SEOnet
Dne: 7.4.2010 15:59
Oznaka objavljenega dokumenta : INI-415/10 INI-23/10

KD Group, d.d., Ljubljana
Obvestilo o prejeti sodbi Višjega sodišča KD Group, finančna družba, d.d.,

Celovška cesta 206, Ljubljana, obvešča javnost, da je prejela sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je sodišče odločilo v gospodarskem sporu tožečih strank R & V, d.o.o., Ljubljana, 3SIGMA d.o.o., Ljubljana, AKSUM d.o.o., Ljubljana, Boštjana Vovka, Ljubljana, GIZMO d.o.o., Ljubljana (pravni naslednik SVET 100 d.o.o., Ljubljana) in Marles d.d., Limbuš, proti toženi stranki KD Group d.d. zaradi ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine delničarjev družbe KD Holding d.d. (sedaj: KD Group d.d.) z dne 29. 8. 2008.

Z navedeno sodbo je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi KD Group d.d. zoper sodbo sodišča prve stopnje in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožečih strank, ter naložilo tožečim strankam povrnitev pritožbenih stroškov. Celotna sodba je objavljena v pripetem dokumentu. To obvestilo bo od 6. 4. 2010 dalje objavljeno tudi na spletnih straneh družbe www.kd-group.com v sklopu javnih objav.

KD Group d. d. Datum: 8.4.2010
Pripeti dokumenti: Sodba Višjega sodišča
Kategorija: Notranje informacije Objavljeno na: SEOnet Dne: 7.4.2010 15:59 Oznaka objavljenega dokumenta : INI-415/10 INI-23/10 KD Group, d.d., Ljubljana
Obvestilo o prejeti sodbi Višjega sodišča KD Group, finančna družba, d.d., Celovška cesta 206, Ljubljana, obvešča javnost, da je prejela sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je sodišče odločilo v gospodarskem sporu tožečih strank R & V, d.o.o., Ljubljana, 3SIGMA d.o.o., Ljubljana, AKSUM d.o.o., Ljubljana, Boštjana Vovka, Ljubljana, GIZMO d.o.o., Ljubljana (pravni naslednik SVET 100 d.o.o., Ljubljana) in Marles d.d., Limbuš, proti toženi stranki KD Group d.d. zaradi ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine delničarjev družbe KD Holding d.d. (sedaj: KD Group d.d.) z dne 29. 8. 2008.
Z navedeno sodbo je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi KD Group d.d. zoper sodbo sodišča prve stopnje in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožečih strank, ter naložilo tožečim strankam povrnitev pritožbenih stroškov. Celotna sodba je objavljena v pripetem dokumentu. To obvestilo bo od 6. 4. 2010 dalje objavljeno tudi na spletnih straneh družbe www.kd-group.com v sklopu javnih objav. KD Group d. d. Datum: 8.4.2010
Pripeti dokumenti: Sodba Višjega sodišča 2010_04_06_Sodba%20Vi%c5%a1jega%20sodi%c5%a1%c4%8da

NOVE OBVEZNICE BANKE KDB1

/13/...izdanih je bilo 40 podrejenih obveznic z minimalo 50.000 € v skupni nominalni vrednosti 2.000.000 € in z nespremenljivo obrestno mero 7% letno v lastništvu 4 imetnikov:

12.4.2010
Izdaja obveznic izdajatelja KD Banka d.d. SI0022103079 KDB1 ISIN: SI0022103079
Oznaka VP: KDB1
Vrsta VP: Obveznice
Prva izdaja: 12.4.2010
Matična ali KID št. izdajatelja: 1919865
Izdajatelj: KD Banka d.d.
Naslov: NEUBERGERJEVA ULICA 030, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIA
Ime VP: KD Banka, OBVEZNICE 1. IZDAJE Nominalni znesek: 50.000,0000 EUR
Skupni nominalni znesek izdaje: 2.000.000,0000 EUR
Število vseh izdanih VP: 40
Tip VP: Dolžniški vrednostni papirji Imenski / Prinosniški: Imenski
Tip glasovalne pravice: CFI koda: DBFUFR
Zapadlost zadnje obv.: 1.4.2017
Št. imetnikov: 4
Delež tujih imetnikov: 0,00 %
Zajem podatka: 15.4.2010
Št. obvestil izbranega VP:: OBVESTIL: 1 Povezava do RSS izbranega VP Druge bistvene sestavine:- obrestna mera, način obračuna obresti in obračunsko obdobje:
Obrestna mera je nespremenljiva in znaša 7 % letno.

Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoži z nominalno vrednostjo obveznic, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestnem obdobju in dejansko število dni v letu. Obresti so zaokrožene na dve decimalni mesti in se začnejo obračunavati dne 01. aprila 2010.

Obresti, ki dospevajo v izplačilo na dan posamezne dospelosti obresti, se obračunavajo za obrestno obdobje, ki se začne na zadnji dan predhodne dospelosti plačila obresti (razen prvega obrestnega obdobja, ki se začne dne 01. aprila 2010) in konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne vključuje.

- dospelost plačila obresti in glavnice: Obresti dospevajo v plačilo enkrat letno za nazaj, vsakega 01. aprila v letu, do dospetja glavnice.

Glavnica dospe v izplačilo v celoti v enkratnem znesku ob dospetju obveznice dne 01. aprila 2017.
- način izplačila obveznosti iz obveznic: Obveznosti iz obveznic se izplačujejo v EUR.

Če dan dospelosti obveznosti iz obveznice ni delovni dan v Republiki Sloveniji, se plačila izvedejo prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem primeru imetniku obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti obveznosti iz obveznic do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni dan, na katerega je v Republiki Sloveniji mogoče izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki ni sobota, nedelja, državni praznik ali drug dela prost dan.
- presečni dan za izplačilo obresti in glavnice:
Upravičenec do izplačila obveznosti iz obveznic je oseba, ki je zakoniti imetnik obveznice dva delovna dneva pred dnem dospelosti posamezne obveznosti.
- vsebina podrejenosti:
Obveznosti iz obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji izdajatelja podrejene obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital

II. Obvestilo št. 70/2010
Dne 12.04.2010 smo v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev vpisali obveznice izdajatelja KD Banka d.d., koda izdajatelja KDB, ki smo jim dodelili oznako KDB1, ISIN kodo SI0022103079 in CFI kodo DBFUFR.
Obveznice smo v centralni register vpisali z naslednjimi bistvenimi sestavinami:
* vrsta vrednostnega papirja: podrejena obveznica,
* izdajatelj: o KD Banka d.d., Neubergerjeva ulica, 1000 Ljubljana, o matična številka 1919865,
* obveznice so imenske,
* obveznice so prosto prenosljive,
* nominalni znesek (glavnica), na katerega se glasi obveznica: 50.000,00 EUR,
* dospetje glavnice: 1. aprila 2017,
* obrestna mera, način obračuna obresti in obračunsko obdobje: Obrestna mera je nespremenljiva in znaša 7 % letno.
Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoži z nominalno vrednostjo obveznic, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestnem obdobju in dejansko število dni v letu. Obresti so zaokrožene na dve decimalni mesti in se začnejo obračunavati dne 01. aprila 2010.
Obresti, ki dospevajo v izplačilo na dan posamezne dospelosti obresti, se obračunavajo za obrestno obdobje, ki se začne na zadnji dan predhodne dospelosti plačila obresti (razen prvega obrestnega obdobja, ki se začne dne 01. aprila 2010) in konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne vključuje.
* dospelost plačila obresti in glavnice:
Obresti dospevajo v plačilo enkrat letno za nazaj, vsakega 01. aprila v letu, do dospetja glavnice. Glavnica dospe v izplačilo v celoti v enkratnem znesku ob dospetju obveznice dne 01. aprila 2017.
* način izplačila obveznosti iz obveznic:
Obveznosti iz obveznic se izplačujejo v EUR. Če dan dospelosti obveznosti iz obveznice ni delovni dan v Republiki Sloveniji, se plačila izvedejo prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila.
V tem primeru imetniku obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti obveznosti iz obveznic do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni dan, na katerega je v Republiki Sloveniji mogoče izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki ni sobota, nedelja, državni praznik ali drug dela prost dan.
* presečni dan za izplačilo obresti in glavnice: Upravičenec do izplačila obveznosti iz obveznic je oseba, ki je zakoniti imetnik obveznice dva delovna dneva pred dnem dospelosti posamezne obveznosti.
* skupni nominalni znesek celotne izdaje: 2.000.000,00 EUR
* vsebina podrejenosti: Obveznosti iz obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji izdajatelja podrejene obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II. Po opravljenem vpisu v centralnem registru vodimo 40 obveznic z oznako KDB1.
http://www.kdd.si/izdajatelji_in_clani/obvestila?snid=3279

***** nadaljevanje na strani 60 *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Apr 22, 2010 12:21 pm; skupaj popravljeno 26 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli