Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Sep 15, 2009 8:21 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZAMRZNITVE

/13/...tistega, kar je za nas najbolj občutljivo, to je, bodisi plača, pokojnine ali štipendije, so krizne ideje in so v teh dneh dobile krila, kako reševati problem pokojninske blagajne in zgleda, da je še daleč las, ko bomo začeli prejemati obvestila, tako kot v Skandinavskih državah. Seveda dobro znano ORANŽNO KUVERTO s točno izračunanim zneskom svoje pripadajoče pokojnine, seveda pri predlaganih 65 letih: Idea

PRO & CONTRA

Je zamrznitev pokojnin nujna

S kom se bolj strinjate?
Preberite obe mnenji in oddajte svoj glas podpore.

Peter Pogačar Peter Pogačar, direktor direktorata za delo z ministrstva: "Pokojnina je pravica, ki izhaja iz obveznega pokojninskega zavarovanja in temelji na dokladnem sistemu. Dokladni sistem pomeni, da se mesečno izplačevanje pokojnin financira iz tekočih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih plačujejo delodajalci in zavarovanci. Zaradi demografskih razmer oziroma staranja prebivalstva in posledičnega zmanjševanja razmerja med zavarovanci in upokojenci zgolj prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne zadoščajo za financiranje pokojnin. Zato razliko med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami sproti pokriva državni proračun. Ob razpravah o uskladitvi pokojnin je treba upoštevati, da je kriza povzročila zmanjšanje višine vplačanih prispevkov, s čimer se je višina proračunskih sredstev, s katerimi se pokriva razlika med tekočimi vplačili in izplačili, še povečala, in dejstvo, da neuskladitev pokojnin, če bi se to zgodilo, pomeni le kratkoročni proračunski ukrep, ki ni v nikakršni povezavi z modernizacijo pokojninskega sistema, ki jo pripravljamo na ministrstvu. Pokojnine se po veljavnih predpisih usklajujejo z rastjo povprečne plače. Dejstvo, da se pokojnine usklajujejo z rastjo plač, ima svojo logiko, saj so pokojnine pravice, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja, njihova višina pa je v dobršni meri odvisna od višine vplačanih prispevkov, zato so neke vrste nadaljevanje plače. Vendar pa je v okviru veljavnega načina usklajevanja pokojnin treba opozoriti, da rast povprečne plače ni povsem odvisna od rasti plač, saj je znesek povprečne plače statistična kategorija, ki ne odraža realnega makroekonomskega položaja. Povprečna plača je namreč odvisna od mase plač in števila prejemnikov. Z naraščanjem brezposelnosti se zmanjšuje število prejemnikov plače, večinoma tistih, ki so imeli podpovprečne plače (delovno intenzivne panoge). Navedeno pomeni, da povprečna plača lahko zraste tudi, če plače v zasebnem in javnem sektorju sploh ne rastejo, zatorej argument, da če ni dviga plač, ne more biti dviga pokojnin, ne drži. Predlog, da bi se uskladile samo najnižje pokojnine, višje pa ne, je nesprejemljiv, saj je v nasprotju s temeljnim načelom socialnega zavarovanja. Pri tem se seveda zavedamo, da bi takšno ravnanje lahko povečalo tveganje revščine pri upokojencih z najnižjimi pokojninami. Prav zato bo država z ukrepi na področju socialnih transferjev zaščitila najšibkejše upokojence."
SE STRINJAM Glasov: 9 13 %

Dušan Semolič Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: "Zamrznitev pokojnin ni nujna, ker tudi zamrznitev plač ni nujna. Življenjski standard upokojencev je bil, je in mora biti tudi v prihodnje odvisen od življenjskega standarda zaposlenih - zlasti od rasti delavskih plač. To je bistvo medgeneracijske solidarnosti. Tistim, ki imamo delo, ne more biti vseeno, kako živijo upokojenci. Za sedanjo krizo niso odgovorni ne delavci in ne upokojenci, zato ne smejo nositi glavne peze vseh posledic te krize. Žal se kriza velikokrat zlorablja. Ker so ljudje zaradi njenih posledic prestrašeni in tudi prizadeti z izgubami služb, nekateri politiki menijo, da je prav zato čas za nekatere reforme, ki jih v drugačnih razmerah zagotovo ne bi mogli uresničiti. Kje so absurdi teh predlogov, tudi o zamrznitvi pokojnin? Še pred nekaj meseci, že v času krize, je neki minister predlagal, da bi delodajalcem znižali prispevno stopnjo za pokojninsko zavarovanje in da bi to zmanjšanje kril proračun. Kako nerazumno! Pred nekaj meseci politiki torej predlagajo zmanjšanje prilivov v pokojninsko blagajno iz naslova prispevkov, danes pa že grozijo z zamrznitvijo pokojnin. Hkrati moramo vedeti, da v Sloveniji delodajalci v pokojninsko blagajno plačujejo prispevke, ki so občutno nižji od prispevkov zaposlenih, kar je izjemno redek primer v Evropi. V Evropi močno prevladuje načelo, ki je bilo sprejeto v Mednarodni organizaciji dela (ILO), da delodajalci in zaposleni plačujejo v pokojninsko blagajno zneske po enaki prispevni stopnji. Izvirni greh za to stanje je iskati v letu 1996, ko je država znižala prispevek delodajalcem na sedanjo raven, uvedla davek na plačilno listo in hkrati obljubila, da bo po ukinitvi tega davka ponovno izenačila prispevno stopnjo. Do leta 1996 ni bilo treba financirati pokojninske blagajne iz proračuna, v tistem letu prevzame financiranje za razliko, ki je nastala zaradi te spremembe, državni proračun. Torej, če država meni, da so problemi pri financiranju pokojnin take narave, da je treba kaj nemudoma storiti, naj čim prej ponovno izenači prispevno stopnjo delodajalcev s stopnjo, ki jo plačujejo zaposleni - to je dolg države. In še en absurd. Če denarja primanjkuje zaradi krize, kar ni dvoma, naj država dvigne davke tistim, ki so najbogatejši. Vlada je prehitro opustila predlog o povišanju tega davka, ki bi lahko razbremenil tudi srednji razred. Vik in krik so zagnali prav tisti, ki bi morali prispevati več, grozili so z odhodi v tujino in še marsikaj smo slišali. Zdaj se odloča v škodo večine zaposlenih in upokojencev, zato menim, da zamrznitev pokojnin ni nujna, je pa nujno, da država spremeni vrednote, ki jih bo pri svojih odločitvah upoštevala." S kom se bolj strinjate? Preberite oba mnenja in oddajte svoj glas podpore.
SE STRINJAM Glasov: 57 87 %
www.vecer.si

ŠTIPENDIJE

Mlada Slovenija je poslal sporočilo članu ZA PRAVICE ŠTUDENTOV

Zadeva: Vlada zamrznila štipendije »Vlada RS je študentom ob prvem študijskem dnevu pripravila slabo dobrodošlico!« Mlada Slovenija je danes, 1. oktobra 2009, ob prvem študijskem dnevu organizirala akcijo z naslovom »Prazne študentske denarnice II.«. Predstavniki podmladka NSi so ministricam in ministrom Vlade RS predali prazne študentske denarnice in tako celotno vladno ekipo opozorili na slab socialni položaj študentov v Sloveniji. Socialni status študentov se bo predvsem poslabšal zaradi sprejetega interventnega zakona, ki predvideva tudi zamrznitev državnih (socialnih) štipendij. V Mladi Sloveniji – podmladku NSi smo nad zmanjševanjem socialnih pravic študentom, še posebej tistim, ki prihajajo iz socialno šibkih družin, ogorčeni. Vlada RS je tako študentom ob prvem študijskem dnevu pripravila zelo slabo dobrodošlico, ki ji ni v čast in ponos. Vlada RS se ne zaveda, da so prav študenti prihodnost države. In kot vse kaže, bodo prav študenti tisti, ki bodo nekoč, zaradi slabih protikriznih ukrepov Vlade, reševali Slovenijo. Vlada je študentom pokazala zelo mačehovski odnos, ki bo lahko imel tudi velike posledice. Po eni strani Vlada RS zamrzuje vse socialne transferje, med katerimi so tudi štipendije in otroški dodatki, po drugi strani pa zvišuje plače sodnikom in zdravnikom. Kje je pravičnost? V MSi ugotavljamo, da Vladi ni mar za socialno šibke, ki državno pomoč nujno potrebujejo za preživetje. Državne štipendije so že tako (pre)nizke in prejema jih samo 26 odstotkov študentov. Vlada je študentom v tem letu zadala že več hudih udarcev. Najprej se je zmanjšalo število štipendij, zvišale so se cene študentskih bonov, zvišanje starostne meje za upokojitev pa pomeni še težji vstop mladih na trg dela. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič pa se še vedno obotavlja z objavo razpisa za sofinanciranje podiplomskega študija. Sprašujemo se, ali ima morda Vlada RS še kakšen »varčevalni« ukrep na račun študentov in mladih, ki bi jim poslabšal kakovost življenja? Mladi Sloveniji – podmladku NSi ni vseeno za študentke in študente v Sloveniji. Prav zato, smo ministrice in ministre Vlade RS opozorili, da je zamrznitev štipendij napačna odločitev, ki bo imela posledice.
http://www.facebook.com/l/2561a;24ur.com/bin/tv/?media_id=60344222
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Apr 09, 2010 7:59 am; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Sep 17, 2009 6:59 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

GORENJE in ŠTRAJK

/13/...beseda, ki, smo se jo včasih, celo vsi bali izgovoriti, ali beseda, ki se jo namesto stavke, naj ne bi zapisalo, ali beseda, ki jo je vsekakor ob dogodkih v Gorenju, potrebno zapisati: Embarassed

PLAČE

Delavci Gorenja ustavili stroje

Zneski na plačilnih listih so bili manjši od pričakovanih, v Gorenju na hitro popravljali napake V Gorenju so včeraj po prejemu plačilnih listov okoli 11. ure dopoldne ustavili stroje delavci v proizvodnji pralnih strojev in hladilnikov ter zahtevali od vodstva pojasnila, zakaj so dobili nižje plače, kot so pričakovali.

Po sindikatu dostopnih podatkih je v Gorenju povprečna plača za julij in avgust znašala 1126 evrov bruto, v posameznih programih okoli 900 evrov bruto, neto pa v poprečju okoli 650 evrov. Nekateri delavci zaradi takih plač že obupujejo, še posebno zdaj, ko imajo v proizvodnji pralnih strojev dovolj dela.

Predsednik sindikata SKEI Velenje Ivan Sotošek je za Dnevnik povedal, da je težava nastala, ker so v Gorenju iz 32-urnega delovnika prešli na 36-urnega, pri čemer se plače niso spremenile. Drugače rečeno - za 36 ur so dobili toliko kot prej za 32 ur, poleg tega pa nekateri v resnici delajo 40 ur. Prizadeti so bili tudi tisti, ki so jih s čakanja na delo poklicali v službo in zaradi tega niso več upravičeni do subvencije. V Gorenju je namreč veljal dogovor, ki so ga sklenili s sindikati, da se državna subvencija nameni delavcem.

"Mi smo vseskozi opozarjali, da se lahko zgodijo takšne težave, očitno pa so vsi verjeli, da bo do novega leta mogoče vzdrževati razmere, toda zdaj je tu september, ko imajo ljudje še dodatne stroške za šolanje otrok, mnogo pa je takih, ki imajo tudi posojila. Naš skupen cilj je bil ohranjanje delovnih mest, vsi smo si prizadevali, da bi krizo držali skupaj in da ne bi bilo odpuščanj. Morda smo kdaj kazali tudi preveč razumevanja," je dejal Sotošek.

Po sindikatu dostopnih podatkih je v Gorenju poprečna plača za julij in avgust znašala 1126 evrov bruto, v posameznih programih okoli 900 evrov bruto, neto pa v poprečju okoli 650 evrov. Nekateri delavci zaradi takih plač že obupujejo, še posebno zdaj, ko imajo v proizvodnji pralnih strojev dela dovolj.

Iz Gorenja so včeraj popoldne sporočili, da so se pri obračunu plače za 97 zaposlenih zgodile napake, ker jim ni bil obračunan dodatek za stalnost. "Predstavniki vodstva Gorenja so se zaposlenim opravičili in jim pojasnili tehnično napako v obračunu, ki je bila popravljena, tako da so razliko dobili plačano že danes na svoje tekoče račune," je povedala direktorica službe za odnose z javnostmi Uršula Menih Dokl.

Na zahtevo delavcev je vodstvo pojasnilo razloge za povečanje števila delovnih ur v septembru. V Gorenju so se naročila za jesenske mesece povečala, zato so za 377 delavcev prekinili začasno čakanje na delo, kar je pomenilo prekinitev izplačila subvencije za te delavce.

Zaposlene je najbolj razjezilo, da so za avgustovsko delo dobili skoraj enako plačilo kot za julij, ko so bili na kolektivnem dopustu. Vrelo je tudi med popoldansko izmeno, zaostritev pa se utegne po napovedih nekaterih danes zjutraj razviti v splošno stavko v Gorenju. Včeraj je izbruhnilo tudi nezadovoljstvo zaposlenih z ukrepi vodstva in odnosom vodilnih do delavcev. Na lokalni spletni strani so včeraj mnogi podprli upor Gorenjčanov.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042299505

PONOSNI UPOR

Delavci Gorenja so se dvignili v upor brez primere: "Gestapovski" odnos šefov "Ko so se delili dobički, ni bilo nikoli nikogar med nas, prišli pa so, ko so nas potrebovali" "Ko so ljudje dobili plačilne kuverte, so videli, da so plače take kot za julij, ko so bili doma, delali pa so ves avgust. Mati s tremi otroki je šla v šefovo pisarno, vrgla svoj plačilni list predenj in mu rekla, naj živi s tako plačo. Tega ni bilo mogoče več prenašati, niso nam plačali dela, niso nam plačali nadur, delali skoraj vse avgustovske sobote. Šli smo ven iz obratov. Silili so nas, naj se vrnemo v hale, ampak bilo je že prepozno. Če bi šli nazaj in se razdelili po skupinah, bi nas utišali. Nabiralo se je že od novega leta," so pripovedovali delavci, ki so v torek zvečer stali na notranji strani tovarniških ramp do konca izmene - bilo jih je nekaj sto iz proizvodnje hladilnikov in pralnih strojev - pred njimi pa dva razkoračena varnostnika s prekrižanimi rokami na prsih.

»Vse ima svoje meje,« so ena za drugo govorile ženske v sivih haljah, ki jim plače v Gorenju določajo način življenja. Vesne, Đeme, Emine, Suade, Olge so delavke, ki v družine prinesejo manj kot 500 evrov plače.

Velenje

»Ko so ljudje dobili plačilne kuverte, so videli, da so plače take kot za julij, ko so bili doma, delali pa so ves avgust. Mati s tremi otroki je šla v šefovo pisarno, vrgla svoj plačilni list predenj in mu rekla, naj živi s tako plačo. Tega ni bilo mogoče več prenašati, niso nam plačali dela, niso nam plačali nadur, delali smo skoraj vse avgustovske sobote. Šli smo iz obratov. Silili so nas, naj se vrnemo v hale, ampak bilo je že prepozno. Če bi šli nazaj in se razdelili po skupinah, bi nas utišali. Nabiralo se je že od novega leta,« so pripovedovali delavci, ki so v torek zvečer stali na notranji strani tovarniških ramp do konca izmene – bilo jih je nekaj sto iz proizvodnje hladilnikov in pralnih strojev, pred njimi pa dva razkoračena varnostnika s prekrižanimi rokami na prsih.

»Gestapovski« odnos šefov

»Sram me je povedati, kakšno plačo imam. Če stegnem roko na cesti, bom dobila prav toliko. Vsi smo živčni, pritiskajo na nas, nihče nam ne odgovarja na vprašanja, grozijo nam, 'če vam kaj ne paše, vzemite knjigo'. Počutimo se kot v taborišču, odnos nekaterih šefov je gestapovski. Ljudje si ne upajo na bolniško, ker bi se preveč poznalo pri plači. Ko imamo sestanke, nas tako 'nafutrajo', da nimaš kaj odgovoriti. Zdaj naj pridejo grozit, če si upajo. Ne bo jih, predobro vedo, da nas potrebujejo. In naši otroci! Naj zaradi kapitalistov ostanejo neizobraženi?! Gorenjevi delavci nimamo denarja, da bi jih šolali. Koliko joka je zaradi tega! Šefov ni bilo nikdar med nas, ko so delili dobičke, znali pa so priti in nam povedati, da se bo zmanjšala plača, ko se je začela kriza. Poslušali smo, privolili, toda vse ima svoje meje,« so ena za drugo govorile ženske v sivih haljah, ki jim plače v Gorenju določajo način življenja. Vesne, Đeme, Emine, Suade, Olge so delavke, ki v družine prinesejo manj kot 500 evrov plače.

Sindikat ne uživa zaupanja

»Spontan upor v Gorenju je precedens in odziv stiske ljudi. Delavci se lahko še tako trudijo razumeti proces recesije, na koncu se vendarle pokaže vsa krutost v usodi posameznikov. Lahko se zgodi, da se bo kaj podobnega zgodilo še v drugih podjetjih. Ena od resnic je, da so bili delavci zelo potrpežljivi ob vhodu v krizo in da pri izhodu potrpljenja ne bo več,« je v torek zvečer na tovarniškem dvorišču rekla sindikalna voditeljica (Skei) Lidija Jerkič.

Predstavniki sindikata med ljudmi ne uživajo zaupanja, trdili so, da je sindikat že dolgo v preveliki spregi z upravo, tudi Dušan Semolič je bil ob prihodu v tovarno sprejet z odporom. Bobinčeva ekipa se je bila prisiljena pogovarjati z delavkami, ki so jih določili uporniki. Sredi popoldneva je Franjo Bobinac, ki je moral zjutraj, ko so delavci obstopili dovozno krožišče, priti v tovarno po drugi poti, stopil pred delavce in jim rekel, da se zaradi prekinitve dela nikomur ne bo nič zgodilo, in jih pozval, naj se vrnejo za stroje. »Če ne bomo delali, bodo delali v Italiji, Grčiji Turčiji, na Kitajskem, v Gorenju pa ne več,« je dejal in naletel na ogorčene vzklike.

Na novinarski konferenci je nato povedal: »Prekinitev dela od včeraj do danes pomeni 4 milijone evrov izpada v prodaji. Položaj je dramatičen, če bi stali še dva ali tri dni, bi obseg izpada znašal toliko, kot je potrebno za maso plač.«

Ekipi uprave se je do poznega popoldneva uspelo s predstavniki delavcev dogovoriti le o tem, da z oktobrom preidejo na 40-urni delovnik in da se s tem prehodom osnovne plače dvignejo za 10 odstotkov, kar ni nič drugega kot vrnitev plač na raven lanskega novembra. Uprava je predlagala začasno uvedbo draginjskega dodatka, a Bobinac ni hotel povedati, koliko bi znašal. Delavci so zahtevali izplačilo nadur in višje plače, ne le vrnitev tistih 10 odstotkov, za kolikor so se po lanskem novembru znižale.

»Gorenje je delavcem vedno plačalo vse, kar jim je dolgovalo, tako bo tudi v prihodnje,« je novinarjem dejal Bobinac. Če bi ga slišali delavci, bi ga morda izžvižgali, kot so ga v torek popoldne. Včeraj popoldne je v Gorenje prišlo tudi sporočilo župana Srečka Meha, ki je podprl delavce v zahtevi po pravičnem plačilu. Meh je tudi ponudil pomoč v pogajanjih z upravo.

Danes vendarle začetek proizvodnje?

Sinoči je sindikat z upravo družbe vendarle podpisal sporazum, ki predvideva, da bi v primeru, če bi delavci zjutraj nadaljevali delo, tistim z nižjimi dohodki izplačali draginjski dodatek v višini 150 evrov. Po naših informacijah naj bi ga prejelo okoli 3000 delavcev. Sporazum so načeloma podprli tudi predstavniki delavcev, vendar ga še niso podpisali, saj ga morajo najprej predstaviti zaposlenim. Zato sinoči še ni bilo znano, koliko delavcev bo zares prišlo na svoje delovno mesto.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042299762

LINEA

Gorenje ima za dobre pol milijarde evrov obveznosti

Skupina Gorenje je v prvem polletju letošnjega leta dosegla 568 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za približno osem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Če odštejemo prihodke nizozemskega podjetja Atag, ki ga je lani prevzelo Gorenje, bi se prihodki Gorenja znižali za 20 odstotkov.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta je skupina Gorenje ustvarila 18 milijonov evrov izgube, od tega je je bilo kar 14,7 milijona evrov realizirane v prvem četrtletju. Po drugi strani je Gorenje v prvem polletju lanskega leta ustvarilo dobrih osem milijonov evrov čistega dobička, od tega 5,3 milijona evrov v prvem četrtletju. Konec junija je imela skupina Gorenje 68,43 odstotka dolžniškega kapitala, kar je bilo za malenkost več kot leto pred tem.

Dolgoročne finančne obveznosti so znašale dobrih 200 milijonov evrov oziroma 40 milijonov evrov manj kot 30 junija lani. Po drugi strani so skrb zbujajoče kratkoročne finančne obveznosti, ki so konec junija znašale kar 303,9 milijona evrov oziroma za 61 milijonov več kot pred enim letom. To pomeni da so celotne finančne obveznosti Gorenja konec junija znašale dobre pol milijarde evrov. K temu je treba prišteti še kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v višini 153 milijonov evrov in za 85 milijonov evrov drugih kratkoročnih obveznosti. Čeprav je finančna slika vse prej kot spodbudna, v Gorenju ne razmišljajo, da bi dezinvestirali oziroma prodali katero od svojih hčerinskih podjetij. Ko smo jih pred kratkim spraševali, ali zaradi gospodarske krize razmišljajo o dezinvestiranju, so nam pojasnili, da so se pred meseci odločili za prodajo nestrateškega družbeniškega deleža Geoplina.

Dodali so, da se trenutno pogovarjajo o prodaji hčerinske družbe Linea, ki je stanovanjsko podjetje. To podjetje je v lanskem letu ustvarilo 438 milijonov evrov prihodkov od poslovanja in 1903 evrov čistega dobička. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042299828

SINDIKAT

"Niti sindikat niti uprava nista obvladovala situacije"

"Že od torka spremljam dogajanje v Gorenju. Razumem stisko in ogorčenje zaposlenih, zaradi nepravilnosti, ki se pri obračunu njihovih plač ne bi smele zgoditi. Glede na zagotovila uprave Gorenja o 30-odstotnem povečanju naročil pričakujem, da bo uprava na osnovi tega dejstva ponudila zaposlenim ustrezno sprejemljivo rešitev tako v smislu plačila kot polnega delovnega časa. Poleg tega pričakujem, da bo rešitev takšna, da bodo imeli zaposleni podlago za razmislek o prekinitvi stavke," se je na upor delavcev Gorenja včeraj odzval minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Dodaja, da ne dvomi, da se vsi zavedamo, da bo stavka ogrozila položaj Gorenja na trgu in delovna mesta. Poleg tega bi moralo Gorenje po njegovem mnenju izkoristiti zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku. "Zagotovo je prav, da so pri dobičku podjetja, ki ga bo Gorenje doseglo po koncu recesije, udeleženi tudi zaposleni."

Prvi predsednik uprave Gorenja, zdaj pa član nadzornega sveta, Ivan Atelšek pravi, da se od obstoja Gorenja proizvodnja ni nikoli ustavila. "Duh je ušel iz steklenice ravno v nepravem času. Zelo škodljivo je, če delavci začnejo protestirati, ne da bi se pred tem poskušali dogovoriti za boljše pogoje dela in plačo. Očitno niti sindikat niti uprava nista obvladovala situacije," pojasnjuje Atelšek. Dodaja, da je uprava očitno naredila napako, ker je premalo komunicirala z delavci in jim ni pojasnjevala določenih stvari. "Če se pogovarjaš z delavci, kar sem delal sam, ko sem vodil Gorenje, čutiš utrip v podjetju."

Jože Stanič, ki je bil tudi vrsto let na čelu Gorenja, poudarja, da je upor delavcev neprijeten dogodek za podjetje, ki je velik izvoznik in ima ogromno zaposlenih. "Stavka me je presenetila, saj je Gorenje počasi lezlo iz dna, ki ga je doseglo v gospodarski krizi. Ocenjujem, da ni v redu, da so se zaposleni uprli." Podobno kot Atelšek tudi Stanič ocenjuje, da so delavci Gorenja začeli protestirati, ker je bilo premalo komunikacije med vodstvom in delavci. "V zadnjih letih je Gorenje v Evropi pridobilo imidž, zato je lahko dvignilo cene svojih izdelkov. Toda to ni dovolj, da bi se izplačevale visoke plače. V panogi, v kateri deluje Gorenje, se namreč dobički štejejo v centih," razlaga Stanič.

Predsednik nadzornega sveta Gorenja Jože Zagožen je pričakoval, da bo v času po dopustih in ob začetku šole, ko ljudem zmanjka denarja, prišlo do stavk v Sloveniji, ni pa pričakoval, da se bo to pripetilo v Gorenju. "Stavka je skrajno sredstvo, ko dialog odpove. To pomeni, da je bilo v Gorenju premalo dialoga. Vodstvu niso bile predstavljene nikakršne stavkovne zahteve, temveč je upor izbruhnil kot strela z jasnega. Kot kaže, je v Gorenju popolnoma odpovedal sindikat, saj so ga zaposleni izžvižgali," pravi Zagožen.

Borut Jamnik predsednik uprave Kapitalske družbe, ki je s 25-odstotnim deležem največji lastnik Gorenja, opozarja, da je Gorenje pomembna gospodarska družba in da se v tako pomembnem sistemu konflikti urejajo le s pogajanji med deležniki v družbi. "Kaotično dogajanje ni v interesu ne zaposlenih, ne lastnikov družbe, ne kupcev in ne dobaviteljev," je dodal. Na vprašanje, ali bodo v prihodnjih dneh zahtevali odpoklic predsednika uprave Franja Bobinca in sklic izredne skupščine, Jamnik ni neposredno odgovoril. "Konflikt je šele nastal, zato ga je treba najprej razrešiti. Nato bomo ugotavljali razloge za nastanek konflikta."

V KD Group, ki ga vodi Matjaž Gantar, pravijo, da v njihovih KD Skladih (skupbi obvladujejo okoli 10-odstotni lastniški delež Gorenja) pozorno spremljajo razvoj dogodkov. "Stisko zaposlenih razumemo, zato pozivamo k odpravi plačnih nepravilnosti in pogajanjem za odpravo vseh nerešenih vprašanj. Ker ustavitev proizvodnje ne koristi nikomur, pozivamo tudi k nadaljevanju proizvodnje," pravijo v KD Group.

Za komentar o dogajanjih v Gorenju smo želeli vprašali tudi Hermana Rigelnika, ki je bil v preteklosti tudi predsednik uprave Gorenja, vendar je bil zadržan v tujini. Ker je minister za finance Franc Križanič v preteklosti izpostavil, da je Gorenje eno od najpomembnejših podjetij v Sloveniji, smo za komentar o dogajanjih v družbi prosili tudi njega. V službi za odnose z javnostjo ministrstva za finance so nam pojasnili, da vprašanj ne komentirajo.

Uprava Gorenja poskušala zanikati obsežnost upora
Uprava Gorenja je včeraj prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da je nekaj zaposlenih v proizvodnih programih Gorenja začasno prenehalo z delom in od vodstva zahtevalo pojasnila glede obračuna plač in delovnika. Da ni protestiralo le nekaj zaposlenih, so se državljani lahko prepričali prek televizijskih posnetkov.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042299821

'Ve se, kje je glava sindikata'

In kako zamenjati glavo sindikata, je po statutu povsem jasno. Težava pa se lahko pojavi, ko nihče noče prevzeti te funkcije, saj to pomeni, da je nekje vmes – med delodajalci in delavci.

SLS je predstavnike sindikatov pozvala, naj takoj pristopijo k znižanju članarin in svojih plač. V oddaji 24UR je Dušan Semolič, predsednik ZSSS, že povedal, da njegova plača znaša 1.700 evrov in zaenkrat tako tudi ostaja.

Delavka Jasmina je bila ena izmed sedmih delavcev, ki so bili na pogajanjih z upravo, pa pri tem niso sodelovali kot predstavniki sindikata. "Mi smo bili delavci, ki so zastopali svoje pravice,“ je dejala za 24ur.com. Potrdila je, da so delavci podpisovali peticijo, a gre za peticijo, usmerjeno proti vodilnim v sindikatu in ne proti samemu sindikatu. "Mi se zavedamo, da sindikat potrebujemo, sindikat moramo imeti. Mi imamo težave z našim sindikatom v Gorenju, ne izven Gorenja,“ je dejala Jasmina. Kot pravi, je vse, kar želijo, to, da bi zamenjali nekatere ljudi v sindikatu, ki niso več delali v interesu ljudi.

Več informacij Jasmina ni želela dajati, saj pravi, da se o vsem še dogovarjajo, poudarila pa je, da zbiranje podpisov ni govorica in da je gotovo to, da ljudje niso zadovoljni z nekaterimi ljudmi v sindikatu Gorenja. Hkrati ni želela dejati, proti komu točno je peticija usmerjena, a je dodala: "Ve se, kje je glava sindikata.“

Delavci Gorenja
Predsednik Sindikata kovinske in elektro industrije (Skei) PS Gorenje Žan Zeba nam je sicer dejal, da sam, kot predsednik celotne poslovne skupine, ni dobil še nikakršne peticije. "V tistem trenutku je bilo veliko rečenega proti sindikatu. Slišal sem, da so se zbirali neki podpisi, a nisem še ničesar dobil,“ je nadaljeval.

Delavci so odkrito negodovanje sicer namenili njegovemu kolegu, predsedniku sindikata največjega podjetja znotraj poslovnega sistema Emilu Krušiču. Ta se je včeraj pred Gorenjem moral soočiti z žvižgi ter plastenkami in nogavicami, ki so jih delavci metali v njegovo smer.

Člani izbirajo vodstvo, člani odločajo o vodstvu in člani tudi razrešujejo vodstvo Lidija Jerkič "Da bi nekoga kar tako razrešili, ker ena skupina to zahteva … tega ne moreš,“ je pojasnil Zeba. Kritike na svoj račun sicer Zeba sprejema, saj pravi, da so lahko tudi dobronamerne. "Verjetno ne bodo nikoli vsi zadovoljni,“ je dejal.

Kot so nam razložili v Skei Slovenije, je sindikat organizacija, ki deluje po statutu, v katerem so predvideni vsi postopki delovanja. Torej tudi, kako se sindikat sploh oblikuje, kako se opravljajo volitve in kako razrešitve. "Vsako podjetje ima v izvoru članstvo,“ je dejala predsednica Skei Slovenije Lidija Jerkič. Člani izvolijo sindikalne zaupnike, ti pa nato predstavljajo izvršni odbor v podjetju. Izvršni izbor nato lahko med sabo ali pa preko neposrednih volitev izvoli predsednika sindikata.

Poslovni sistem Gorenje je sestavljeno iz več podjetij.
Vsako od teh podjetij ima svojega predsednika. Na nivoju PS Gorenje je predsednik sindikata Žan Zeba. Predsednik sindikata največjega podjetja znotraj poslovnega sistema pa je Emil Krušič.

"V obratni liniji gre ravno tako,“ je dejala Jerkičeva. Na predlog delavcev, ki so člani sindikata, se lahko zaupniki razrešijo in se postavijo novi, tisti, ki jim ljudje zaupajo. "To je čisto utečen in normalen sistem,“ je dodala Jerkičeva.

Služba, ki je nihče noče
Jerkičeva je razložila, da služba predstavnika delavcev le ni tako zelo idealna, kot se to zdi na prvi pogled. "Ko spremljam sredstva javnega obveščanja, deluje, kot da se vsi pulijo za te funkcije, pa moram reči, da je tega povpraševanja zelo malo,“ je dejala. Težava namreč nastane zaradi tega, ker je funkcija tako izpostavljena. "Na eni strani so delodajalci, na drugi pa delavci. In ljudje zelo radi sinikaliste oklofotajo, ko pa je treba direktorju nekaj povedati, pa je vse v redu,“ je dejala Jerkičeva.

Funkcija je v večini primerov neplačana. V Skupini Gorenje je situacija drugačna, saj je tam po besedah Jerkičeve treba poskrbeti za 6 tisoč ljudi (v Skupini Gorenje je sicer zaposlenih nekaj več kot 10 tisoč ljudi). Predsednik sindikata poslovne skupine Gorenje namreč dela polni delovni čas za sindikat. "Mi imamo s kolektivno pogodbo dogovorjene fonde ur za sindikalno delo. In v Gorenju število fondnih ur znese na polni delovni čas,“ je posebno situacijo v Gorenju razložila Jerkičeva.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/ve-se-kje-je-glava-sindikata.html

INGOR IN 5,66%

Gorenje: Vstop menedžmenta v lastništvo Gorenja ni nikoli imel namena prevzema

Delež Ingorja v celotni lastniški strukturi Gorenja predstavlja 5,66 odstotka. Vstop menedžmenta v lastniško strukturo Gorenja nikoli ni imel namena menedžerskega prevzema, saj je Gorenje za kaj takega absolutno preveliko, so v odzivu na poziv ministra Mateja Lahovnika, naj uprava Gorenja pojasni odnos Gorenja z Ingorjem, podarili v Gorenju. Vstop menedžmenta v lastniško strukturo Gorenja nikoli ni imel namena menedžerskega prevzema, saj je Gorenje za kaj takega absolutno preveliko, so v odzivu na poziv ministra Mateja Lahovnika, naj uprava Gorenja pojasni odnos Gorenja z Ingorjem, podarili v Gorenju.

Leta 2007 je bila v Gorenju uspešno izvedena 15-odstotna dokapitalizacija, saj je bilo vplačanih vseh 1,83 milijona novorazpisanih delnic v skupni vrednosti 54,9 milijona evrov. Pri tem so imeli možnost sodelovati vsi delničarji, ki so bili na presečni dan, 29. junija, vpisani v delniško knjigo. Prednostno pravico do vpisa delnic je izkoristilo skoraj 7500 delničarjev, ki so kupili 76,25 odstotkov novorazpisanih delnic, so v sporočilu za javnost zapisali v velenjskem Gorenju.

V skladu z določili prospekta so imeli pravico do preostanka nevplačanih delnic Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Mednarodna finančna korporacija (IFC) in družba Ingor. Evropska banka za obnovo in razvoj je svoje sodelovanje pogojevala s tem, da se začne država umikati iz lastniške strukture in da v lastniško strukturo vstopijo menedžerji Gorenja, kar naj bi bilo jamstvo za njihovo zavezanost za razvoj družbe.

Ker je EBRD v skladu s svojimi stališči sodelovanje odklonil, je družba Ingor tako vplačala preostanek vseh 434.572 nevplačanih novorazpisanih delnic (23,75 odstotka) v vrednosti 13,04 milijona evrov in tako zagotovila uspešnost dokapitalizacije.

Sodelovanje v družbi Ingor, v kateri je združenih več kot 170 menedžerjev, se je ponudilo sodelavcem, na podlagi treh kriterijev, in sicer kaj je kdo že naredil za Gorenje, kaj dela danes in kaj se od njega pričakuje v prihodnje. Vsi, ki so se za sodelovanje odločili, so za vložek v družbo ponudili lastne prihranke, najeli osebni kredit oz. zastavili lastno premoženje.

Podatki o udeležencih so javno dostopni na Agenciji RS za javne evidence. Med njimi so tudi vsi člani uprave Gorenja in člani nadzornega sveta, vsi predstavniki zaposlenih, Peter Kobal, Drago Krenker, Krešimir Martinjak, Jure Slemenik ter Ivan Atelšek, Milan Podpečan in Jože Zagožen, ki so bili vrsto let člani poslovodstva Gorenja. Delež največjega družbenika predstavlja okrog 3,6 odstotkov Ingorja.

Edino premoženje družbe Ingor so delnice Gorenja, drugih dejavnosti in poslov pa družba nima. Organizacijska, upravljavska in finančna struktura Ingorja tako z nobenega vidika ne more vplivati na kakovost izvajanja nadzorne funkcije, saj članov nadzornega sveta Gorenja ne postavlja v soodvisnost od uprave, ki jo je imenoval.

Sporočilo za javnost družbe Gorenje je odziv na besede ministra Lahovnika, ki je po današnji seji vlade dejal, da bo morala uprava Gorenja pregledno pojasniti vse dvome, ki so v ozadju morebitne lastniške konsolidacije med družbo Ingor, ki je v lasti vodstvenih delavcev Gorenja, in nekaterimi družbami Gorenja.

Erste banka kljub pretresom v Gorenju priporoča nakup delnic velenjske družbe Avstrijska Erste banka je v svoji najnovejši analizi kljub socialnim pretresom v Gorenju ohranila priporočilo "kupi" za delnice te družbe. Ciljno ceno delnic velenjskega proizvajalca bele tehnike pa je zvišala z deset evrov na 13,5 evra.

Kot je razvidno iz analize avstrijske Erste banke, so napovedi za prodajo družbe v prihodnjih mesecih boljše od pričakovanih. Nekoliko pa optimistično sliko kvari negativen vpliv zniževanja vrednosti valut v srednji in vzhodni Evropi, kar se lahko precej pozna pri dobičkonosnosti Gorenja. Erste ocenjuje, da bo Gorenje letos ustvarilo za sedem milijonov evrov dobička pred davki in za 17,4 milijona evrov čiste izgube. V prihodnjem letu naj bi družba ustvarila za 6,8 milijona evrov čistega dobička. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042299991

BOBU BOB
Dr. Andraž Teršek, pravnik:
"Ekscesi, ignorance in arbitrarnosti v vseh sferah oblasti naraščajo in se stopnjujejo." Ponedeljek, 14. september 2009
www.vecer.si

FOTOGRAFIJE
http://www.delo.si/clanek/88345

PROTIKRIZNI UKREPI

Državni ukrepi "sokrivi" za delavsko vstajo. Kje so podobni pogoji zanjo? Konflikti iz podobnih razlogov kot pri Gorenju bi lahko izbruhnili med drugim v Uniorju, Iskri Avtoelektriki, Acroniju, Eti, Talumu, Domelu, Kovinoplastiki Lož, Mariborski livarni ... To so podjetja, v katerih je v državne protikrizne ukrepe vključenih največ delavcev. Spomnimo, da gre za subvencioniranje do osem ur krajšega polnega delavnega časa in sofinanciranje začasnega čakanja na delo.

Ukrepi lahko eksplozivni
Kot kaže, so bili eden od ključnih razlogov za delavsko vstajo v Gorenju prav skrajšan delavnik in hkrati opravljanje nadur ter nejasnosti pri izplačilu plač zaradi protikriznih ukrepov. Odrejanje nadur v primeru skrajšanega delavnika je prepovedano, zato je zavod za zaposlovanje že začel izredni nadzor vseh podjetij iz skupine Gorenje, ki so vključena v protikrizne ukrepe. Gorenje je bilo sicer z več kot pet tisoč vključenimi delavci največji "uporabnik" protkriznih ukrepov.

KRAJŠI DELOVNI ČAS

Skupina Gorenje - 6.454
Unior - 1.764
Iskra Avtoelektrika - 1.663
Acroni - 1.547
Eti elektroelement - 1.092
Talum - 970
Domel - 803
Kovinoplastika Lož - 797
Mariborska Livarna - 751
Comet - 635
Adria Mobil - 621
Helios - 599
Iskra kondenzatorji - 508
Arcont - 507
Štore Steel - 503

ČAKANJE NA DELO

Skupina Gorenje - 2.930
Unior - 1.085
Slovenske železnice - 800
Metal Ravne - 474
Mariborska Livarna - 358
Novoles - 274
Štore Steel - 246
Montavar Metalna - 196
Javor Pohištvo - 179
Eti Elektroelement - 162
Lip Bled - 152
TCG Unitech - 150
Sip - 127
MLM Storitve - 107
TVM - 103
Hidria Perles - 103
Brest Cerknica - 100

"Izigrani se ne pogajajo!
" Profesor psihologije Vlado Miheljak pravi, da z dogajanjem v Gorenju ni podrobno seznanjen. Na splošno pa do takih stvari ne pride čez noč. “Gre za posledico daljših občutkov prikrajšanosti, negotovosti in nervoze. Drugo pa je, če delavci dobijo še občutek, da so izigrani ali da niso enakopravno obravnavani. Da je recimo eden moral delati nadure, drugi pa ne. Če imaš občutek, da si izigran, se tu ni kaj pogajati,” pravi Miheljak. http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/128429

PREPLETENOST UPRAVE & NADZORNEGA SVETA

Lahovnik: 'Sram me je tako žaljivih in nedostojnih izjav' Gorenje: Ingor ima v družbi 5,66-odstotni delež Minister Lahovnik je prvega nadzornika Gorenja Zagožna zaradi besed, da so za stavko zaposlenih "večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari," pozval naj razmisli o odstopu. Na današnjem zasedanju nadzornega sveta so nadzorniki ugotovili, da je uprava v zadnjih kriznih trenutkih delovala dobro, sklenili pa so, da bi morala nekoliko zbližati stališča z zahtevami zaposlenih.

Še pred tem je v luči zadnjih dogajanj minister za gospodarstvo Matej Lahovnik dejal, da ne izključuje zamenjave nadzornikov družbe, saj jim ne zaupa. Prvega nadzornika Gorenja Jožeta Zagožna pa je pozval, naj zaradi svojih "žaljivih in nesramnih" izjav v intervjuju za časopis Finance razmisli o odstopu. Zagožen je med drugim dejal, da so v ozadju stavke "večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari."

"Izjava je nesramana in nedostojna.
Mislim, da bi moral predsednik nadzornega sveta gospod Zagožen ponuditi odstop. Sicer pa je na lastnikih, da skličejo skupščino in zamenjajo takšnega nadzornika, ki žali zaposlene in škodi družbi," je v oddaji Svet pojasnil minister. Za oddajo 24ur pa je Zagožen povedal, da v njegovem pogovoru ni bilo govora o cunjah in da je bila njegova izjava izvzeta iz konteksta.

Minister tudi na upravo
Hkrati je Lahovnik napovedal, da bo morala tudi uprava družbe pokazati svoje deleže v njej. Pojasniti bo morala nekatere nejasnosti z družbo Ingor, ki je v lasti vodstvenih delavcev Gorenja. "Jasno je, da imajo zaposleni v Gorenju občutek, da obstaja nepravična delitev doseženih rezultatov, zato bo moralo predvsem vodstvo pri sebi bolj zategniti pas, saj so zaposleni imeli občutek, da se samo pri njih varčuje," je dejal Lahovnik.

Glede plač uprave pa je Lahovnik v Svetu povedal, da je več kot očitno, da imajo zaposleni občutek, da so razmerja nepravična. "Mislim, da bi bilo prav, da si uprava primerno zniža plače," je še dodal Lahovnik.

Ingor ima v Gorenju 5,66-odstotni delež
Na te izjave ministra so se tudi že odzvali v Gorenju. "Delež Ingorja v celotni lastniški strukturi Gorenja predstavlja 5,66 odstotka. Vstop menedžmenta v lastniško strukturo Gorenja nikoli ni imel namena menedžerskega prevzema, saj je Gorenje za kaj takega absolutno preveliko," so podarili v Gorenju.

Dodali so, da je bilo sodelovanje v družbi Ingor, v kateri je združenih več kot 170 menedžerjev, ponujeno sodelavcem, na podlagi treh kriterijev, in sicer kaj je kdo že naredil za Gorenje, kaj dela danes in kaj se od njega pričakuje v prihodnje. Vsi, ki so se za sodelovanje odločili, so za vložek v družbo ponudili svoje prihranke, najeli osebni kredit oziroma zastavili lastno premoženje. Med udeleženci so tudi vsi člani uprave podjetja in člani nadzornega sveta, vsi predstavniki zaposlenih, Peter Kobal, Drago Krenker, Krešimir Martinjak, Jure Slemenik ter Ivan Atelšek, Milan Podpečan in Jože Zagožen, ki so bili vrsto let člani poslovodstva Gorenja. Delež največjega družbenika predstavlja 3,6 odstotka Ingorja. Ta družba ima sicer v lasti le delnice Gorenja.

Zagožen vidi le politične motive
Predsednik nadzornega sveta Gorenja Zagožen pa se je na ministrove besede – slednji je dejal, da se z njim ni srečal, odzval z besedami, da nadzorniki dobro opravljajo svoje delo in da so Lahovnikovi motivi politični. Edini greh, ki ga vidi Zagožen v trenutnem nadzornem svetu je, da ga je imenovala prejšnja vlada. Izjava ministra se mu zdi nedopustna, pri tem pa opozarja, da je dolžnost vsakega člana nadzornega sveta, da se ravna po svoji vesti in v dobro družbe, ne pa po navodilih lastnika.

Zagožen priznava, da ima država prevladujoč vpliv v družbi, kljub temu da ima četrtinski delež. Po njegovem prepričanju je to posledica razpršenosti lastništva in slabe organiziranosti malih delničarjev. Predsednik uprave Franjo Bobinac je po njegovem mnenju primeren za opravljanje funkcije, zato nadzorni svet ne bo zahteval njegovega odpoklica, kar pa ne pomeni, da se nadzorniki v celoti strinjajo z vsemi ravnanji uprave.

Protesti motivirani od zunaj?
Zadnji delavski protesti bi lahko bili po besedah prvega nadzornika motivirani tudi od zunaj, kar pa se mu zdi, v primeru, da je to res, nizkotno, saj bi šlo za izkoriščanje človeške stiske. Pojasnil je, da so nekateri delavci na televiziji kazali plačilne liste z nizkimi prejemki, vendar pa so, kot je dejal, številni zaposleni obremenjeni s krediti, zaradi česar so bili njihovi prejemki videti nižji. Sam je prepričan, da je Gorenje ena redkih družb v svetu, ki je 25-odstotno zmanjšanje naročil v preteklih mesecih preživelo brez odpuščanj.

Vizjak: Minister nima pristojnosti komentirati
Glede Lahovnikovih besed o nezaupanju nadzornemu svetu se je odzval tudi nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak, ki pravi, da take ocene niso v ministrovi pristojnosti. "Nikoli nisem slišal, da bi bilo ministrstvo za gospodarstvo neposredno kompetentno nad upravljanjem z lastniškimi deleži države v Gorenju," pojasnjuje poslanec SDS. To je po Vizjakovem mnenju naloga tistih državnih institucij, ki imajo upravljavske pravice in lastniške deleže – gre za Kad in Sod. Posredovanje ministra ali celo premiera v takih primerih je po njegovem mnenju celo prekoračitev pristojnosti. Zato se Vizjak sprašuje o formalnih osnovah tega posredovanja.

Sam sicer ne vidi, da bi bili za nastalo stanje odgovorni nadzorniki, temveč je problem po njegovem mnenju predvsem v operativnih stvareh, ki so v pristojnosti uprave in sindikata. http://24ur.com/novice/gospodarstvo/lahovnik-zagozen-naj-razmisli-o-odstopu.html#video

MINIMALNO 600 €

Delavci Gorenja zahtevajo najnižjo plačo v višini 600 evrov neto

Delavci Gorenja, ki so pred tednom dni spontano ustavili proizvodnjo zaradi nepravilnosti pri izplačilu avgustovske plače in zahteve po višjih plačah, od uprave družbe zahtevajo, da najnižje plače poviša na 600 evrov neto, je danes za STA povedal predstavnik delavcev Bogdan Kompari.

Podjetniški sindikat predloga za zdaj ne podpira.
Če pogajanja z upravo Gorenja ne bodo uspešna, pa delavci napovedujejo, da bodo 7. oktobra letos ponovno ustavili proizvodnjo.

Kot je pojasnil Kompari, podjetniški sindikat predlaga, da se plače povišajo za 10 odstotkov, osnova pa bi bile oktobra lani izplačane plače. Sicer so predstavniki delavcev in sindikata oblikovali pogajalsko skupino, ki bo pogajanja o višjih plačah z upravo Gorenja začela predvidoma v sredo. Tekom današnjega dne pa se bodo srečali predstavniki delavcev in sindikata ter skušali poenotiti svoje pogajalske zahteve.

Če pogajanja z upravo Gorenja ne bodo uspešna, pa delavci napovedujejo, da bodo 7. oktobra letos ponovno ustavili proizvodnjo. Sicer je Gorenje v petek 5342 delavcem z najnižjimi plačami v proizvodnji in vsem delavcem, ki neposredno podpirajo proizvodni proces, ter tistim, ki so na začasnem čakanju na delo, izplačalo draginjski dodatek v višini 150 evrov neto na zaposlenega. Izplačilo dodatka je bilo dogovorjeno na sredinih pogajanjih med upravo Gorenja in zaposlenimi.

Takrat je bilo tudi dogovorjeno, da se začnejo pogovori z vodstvom družbe za določitev plačne politike v letih 2009 in 2010, podprt je bil tudi predlog uprave o uvedbi 40-urnega delovnega tedna s 1. oktobrom letos, kar pomeni, da bo od meseca oktobra dalje obračunana polna plača za 40-urni delovnik. Uprava Gorenja je zaposlenim tudi zatrdila, da ne bo šikanirala nobenega delavca, ki je sodeloval v prekinitvi dela. Normalna proizvodnja v Gorenju je po protestih v torek in sredo stekla v četrtek zjutraj, predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je napovedal, da bodo dvodnevni izpad proizvodnje, ki je povzročil za štiri milijone evrov poslovne škode, nadomestili v soboto, 26. septembra, nekateri proizvodni obrati pa tudi skozi podaljšan delovni čas.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042301013

/13/...za primerjavo z obubožanimi delavci, si lahko pogledamo prejemke uprave, saj se nam od številke 25, lahko tudi zvrti: Embarassed

FRANJO BOBINAC

Franjo Bobinac je v Gorenju lani zaslužil 25-krat več od povprečja

Po uporu delavcev Gorenja prejšnji teden, je predsednik uprave Franjo Bobinac izjavil, da so vsi zaposleni v družbi na istem čolnu. Toda pri tem ne gre spregledati, da je Bobinac v minulem letu v Gorenju zaslužil 342.000 evrov bruto, kar je krepko več kot znaša povprečna plača v Gorenju. Poleg tega je lani Bobinac zaslužil še nekaj deset tisoč evrov, kot član nadzornih svetov.

Franjo Bobinac je v Gorenju lani zaslužil 25-krat več od povprečja "Mojo izjavo so mediji izkrivili. S tem, da smo vsi na istem čolnu, sem želel reči, da smo vsi odgovorni, da ohranimo naše Gorenje, ki je ugledno podjetje, s svojim trgom, inovativnimi izdelki in cenjeno blagovno znamko," pravi Bobinac.

Iz letnega poročila Gorenja je razvidno, da je od 342.000 evrov lanskih prejemkov iz naslova plač Bobinac zaslužil 239.000 evrov, 79.000 evrov je prejel kot nagrado za uspešnost, za 24.000 evrov pa je bilo drugih prejemkov. Medtem ko je leta 2007 Bobinac v Gorenju zaslužil 312.000 evrov bruto, je v letu 2006 skupaj prejel 298.600 evrov bruto.

Ob predpostavki, da je povprečna bruto plača zaposlenih v Gorenju v juliju in avgustu znašala 1126 evrov, je samo iz naslova prejetih plač v višini 239.000 evrov Bobinac zaslužil 17,7-krat več. Če upoštevamo vsoto celotnih njegovih prejemkov v višini 342.000 evrov lani pa je Bobinac v povprečju zaslužil 28.500 evrov na mesec oziroma kar 25-krat več, kot je znašala povprečna bruto plača Gorenjevega delavca. Bobinac pravi, da bruto prejemke ni smiselno primerjati, saj so plače vodstvenih delavcev bistveno bolj obdavčene kot plače delavcev v proizvodnji. "Moja neto plača znaša 8700 evrov, kar je desetkrat več od povprečne neto plače v Gorenju. V Gorenju delavci v povprečju prejemajo za osem odstotkov višje plače, kot znašajo v panogi, pri čemer le manjše število delavcev prejema minimalne plače," razlaga Bobinac.

Po njegovih besedah je masa neto plač uprave v avgustu znašala 46.000 evrov, medtem ko je v celotni skupini Gorenje znašala 8,4 milijona evrov. "Tudi če bi letalo, ki se mu reče Gorenje, lahko letelo brez pilota in posadke, bi masa plač v Gorenju še vedno znašala 99,5 odstotka zdajšnjih plač," pravi Bobinac.

Koliko je zaslužil kot član nadzornih svetov Etija, Surovine, IEDC in nadzornega odbora Istrabenza Gorenja, nam ni razkril, češ da tega ne ve natančno. Iz letnega poročila Istrabenza Gorenja pa je razvidno, da so bili njegovi celotni prejemki lani 29.661 evrov (plačilo za opravljanje funkcije, plačilo za udeležbo na seji in potni stroški). Iz letnega poročila Etija je razvidno, da so celotni prejemki petih članov nadzornega sveta lani znašali 72.000 evrov. Če predpostavimo, da je bil predsednik za svoje delo boljše plačan kot preostali nadzorniki, je Bobinac kot član nadzornega sveta Etija zaslužil približno 15.000 evrov. V Surovini je Bobinac postal član nadzornega sveta šele pred kratkim. IEDC je neprofitna izobraževalna organizacija in člani nadzornega sveta so volonterji.

Gorenje je eno od največjih podjetij v državi, zato se postavlja vprašanje, kako Bobincu uspeva hkrati kakovostno nadzorovati še štiri podjetja: "To mi ne jemlje veliko časa. V IEDC na Bledu se že eno leto nisem udeležil seje nadzornega sveta. V Etiju se nisem udeležil zadnjih treh sej, medtem ko sem v Surovini šele prevzel mesto člana nadzornega sveta."

V hčerinskih podjetjih brez nagrad
Ob nastopu novega nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav so nadzorniki pod vodstvom Boruta Jamnika vodstvu priporočili, naj nagrajevanje članov uprave in preostalih zaposlenih uredi tako, da ti v upravnih odborih in nadzornih svetih družb iz skupine Triglav ne bodo prejemali več nadomestil za delo, sejnin in nagrad. Ker bi moral biti vrhnji menedžment matične družbe tako ali drugače seznanjen s poslovanjem hčerinskih podjetij, se postavlja vprašanje, zakaj podobnega priporočila ne sprejmejo tudi v Gorenju. "Tako sam kot tudi nihče od članov uprave v nobenem hčerinskem podjetju Gorenja, ki ga nadzorujemo, ne prejemamo nobenih nagrad. Medtem ko Gorenje ni lastnik Etija, Istrabenz Gorenje ni v večinski lasti Gorenja (Gorenje je lastnik 49,3 odstotnega deleža Istrabenz Gorenja, op. p.). V IEDC opravljam funkcijo nadzornika prostovoljno, v Surovini sem bil pa šele imenovan za člana nadzornega sveta," pojasnjuje Bobinac.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042301599

MISEL DNEVA
Sindikati so naredili v preteklosti veliko napako: namesto da bi se v obdobju tranzicije borili za lastninske deleže v podjetjih in si tako pridobili vpliv, so se borili samo za plače.
SAŠO RISTIČ, sekretar SKEI kraško-notranjske in obalne regije http://www.primorske.si/pn/article_wide.aspx?pDesc=268,1,42

BOB DNEVA
Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve: "Če bi Bobinac v Gorenju ostal brez plače, bi vsak zaposleni dobil na mesec samo dva evra več. Torej v tem ni rešitve."
Sobota,24.10.2009
www.vecer.si
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Okt 25, 2009 11:10 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Sep 18, 2009 10:47 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NFD in MALI DELNIČARJI

/13/...že na 41 strani je obširno zapisano o problematiki in trenutnem stanju premoženja vsem še preostalim PIDovskim delničarjem, ki so si obetali od vseh svojih družb, zaradi zakonskega preoblikovanja do leta 2011 v vzajemne sklade, seveda bogato izplačilo dividend. A izgleda da temu ne bo tako, saj se med drugim, pri nakupu novih dokapitalizacijskih delnic, odvija prava drama z izključitvijo prednostne pravice malih delničarjem: Embarassed

DIVIDENDE NFD 1 ID

NFD 1 ID prodaja naložbe in zbira milijone za izplačilo dividend Investicijska družba NFD 1, ki jo upravlja družba za upravljanje NFD Stanislava Valanta, je v zadnjih dneh začela zbirati sredstva za izplačilo okoli 30 milijonov evrov dividend.

V dobrem tednu dni je NFD 1 ID že prodal večje pakete obveznic Banke Celje, delnic Krke in Iskre Avtoelektrike ter s tem zbral okoli šest milijonov evrov. Koliko denarja je NFD 1 ID v zadnjem tednu zbral s prodajami naložb, ni natančno znano, saj je del premoženja, natančneje 1,1-odstotni delež Iskre Avtoelektrike, prodal prek sivega trga. Je pa iz dostopnih podatkov razvidno, da bo moral NFD 1 ID do konca novembra prodati še najmanj za okoli 20 milijonov evrov naložb.

Prodaje so po naših informacijah povezane s prihajajočo skupščino NFD 1 ID, na kateri bodo delničarji odločali o izplačilu okoli 30 milijonov evrov dividend. Omenjeni znesek mora NFD 1 ID med svojih 35.798 delničarjev razdeliti najpozneje do konca novembra, saj bodo morali v nasprotnem primeru plačati davek od dobička, ki so ga ustvarili v letu 2006. Kdaj bodo sklicali skupščino, v družbi ne pojasnjujejo. "V kratkem. Vse aktivnosti bodo pravočasno izvedene," so bili kratki. Največji delež dividend bo pripadel Savi, ki ima v lasti skoraj 24 odstotkov družbe in bo tako iz naslova dividend NFD 1 ID dobila okoli sedem milijonov evrov.

Čeprav so v NFD 1 ID že pet let seznanjeni z dejstvom, da bodo morali do konca novembra izplačati za več deset milijonov evrov dividend, so zbiranje sredstev začeli šele pred kratkim. Še konec avgusta je namreč NFD 1 ID kupoval večje pakete delnic Save, Juteksa in drugih nelikvidnih naložb. Kako jim bo uspelo zbrati manjkajoča sredstva za izplačilo dividend, za zdaj ni znano, še najlažje pa bi jim uspelo z delno odprodajo delnic Krke, Telekoma, Petrola, Mercatorja, Save in Pivovarne Laško, v katerih ima NFD 1 ID vezanih polovico vseh sredstev. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042300025

Valant miri delničarje, še vedno pa jih ni uradno obvestil o prodaji pomembnega dela premoženja družbe

Predsednik uprave NFD Holdinga Stanislav Valant je včeraj prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočil, da mu niso znani razlogi, zaradi katerih je delnica NFD Holdinga v četrtek izgubila skoraj 16 odstotkov vrednosti.

Predsednika uprave NFD Holdinga Stanislava Valanta skrbi kratkoročni padec cene delnice NFD Holdinga, 62.240 malih delničarjev pa še vedno ni obvestil o prodaji pomembnega dela premoženja družbe.

"V poslovanju družbe se ni zgodil nikakršen poslovni dogodek, ki bi lahko vplival na tako občutno znižanje tržne cene delnice," zatrjuje Valant. Vendar je ob tem treba opozoriti, da je NFD Holding v začetku tedna Merkurju prodal večji paket delnic Save, pri čemer ni znano niti, koliko je znašala kupnina, niti, koliko delnic je NFD Holding dejansko prodal. Uradno je jasno le, da je NFD Holding Merkurju prodal najmanj 4,1 odstotka Save, ne pa, kdo je Merkurju prodal preostalih 3,2 odstotka Save.

Čeprav Valant o prodaji uradno še ni obvestil 62.240 malih delničarjev družbe, meni, da je prodaja delnic Save pozitiven dogodek za družbo. S prodajo naj bi NFD Holding odplačal del bančnih posojil, ki naj bi jih bilo "le" še za 73 milijonov evrov. Delež bančnih posojil v sredstvih NFD Holdinga se je tako znižal na 41 odstotkov, sredstva na 181 milijonov evrov, kapitala pa naj bi bilo za 106 milijonov evrov, še navajajo v družbi in zatrjujejo, da finančna trdnost družbe ni ogrožena. Ali je prodaja delnic Save tudi dejansko pozitivno vplivala na poslovanje družbe, bo razvidno šele, ko bodo v NFD Holdingu objavili ali medletno poročilo o poslovanju ali pojasnili podrobnosti prodaje.

Še pred včerajšnjim odzivom uprave NFD Holdinga na padec cene delnice, se je ta znova povzpela na štiri evre za delnico. Gre za ceno, ki bistveno ne odstopa od tiste, po kateri delnice že več mesecev kupuje Sava. Ali je četrtkov padec cene delnice NFD Holdinga posledica začasno prekinjenih nakupov od Save in ali je bila včerajšnja rast posledica "obujenih" Savinih nakupov, bo razvidno šele iz sprememb v delniški knjigi v prihodnjih dneh.

V NFD Holdingu prejeli tožbe

V NFD Holdingu so včeraj prejeli tožbo štirih malih delničarjev (Electa Inženiring, Publikum Trezor, Neos in Avtocolor), ki na sodišču izpodbijajo praktično vse sklepe avgustovske skupščine. Zaradi domnevnih kršitev določil zakona o gospodarskih družbah mali delničarji na sodišču dokazujejo, da so bili vsi sklepi avgustovske skupščine nični, takšno naj bi bilo tudi letno poročilo NFD Holdinga. Poleg tega mali delničarji izpodbijajo spremembe statuta, ki so Valantu omogočile, da lahko izvede dokapitalizacijo z izključitvijo prednostne pravice obstoječih delničarjev, dokapitalizacijo pa lahko izvede s pretvorbo terjatev v delnice ali s stvarnimi vložki.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042300428

REVIZIJA

/13/... nezaupanje malih delničarjev je več kot očitno: Embarassed

NFD 1 ID v izplačilo dividend, mali delničarji pa v posebno revizijo

Delničarji največje slovenske investicijske družbe NFD 1 bodo na skupščini 30. oktobra odločali o izplačilu 22,5 milijona evrov dividend. Predlagana bruto dividenda za delnico znaša 14 centov, delničarji pa jo bodo dobili izplačano najpozneje do konca letošnjega novembra.

Tedaj se izteče tudi rok, v katerem morajo investicijske družbe (id), ki so nastale s preoblikovanjem pidov, med delničarje razdeliti najmanj 20 odstotkov dobička, ki so ga ustvarile leta 2006 ali pa plačati davek od dobička.

Tega do zdaj med vsemi idi ni naredil le še NFD 1, ki je v lasti 35.700 malih delničarjev in ki ima tudi največ obveznosti iz tega naslova.

V Dnevniku smo razkrili, da so na ministrstvu za finance sredi avgusta nameravali spremeniti zakonodajo in NFD 1 ID omogočiti, da bi delničarjem dividendo izplačal v treh letnih obrokih do konca novembra leta 2011. Po burnem odzivu javnosti in številnih malih delničarjih NFD 1 ID je moral minister za finance Franc Križanič umakniti predlog za spremembo zakona.

S sklicem vnovične skupščine (redna skupščina je potekala sredi avgusta letos) se je odprla tudi možnost, da delničarji NFD 1 ID s posebno revizijo dobijo odgovore na do zdaj še nepojasnjene posle. Spremenjen zakon o pravnih naslednicah pidov (ZPNPID) je namreč malim delničarjem naslednic pidov omogočil, da zavarujejo svoje premoženje in lastniške pravice, ki so bile do zdaj v številnih primerih zapostavljene. Že samo deset delničarjev lahko po novem doseže posebno revizijo poslovanja, in sicer le tako, da pošljejo zahtevo za razširitev dnevnega reda s točko o imenovanju posebnega revizorja. ZPNPID ima tudi "varovalko", po kateri lahko sodišče na predlog najmanj desetih malih delničarjev imenuje posebnega revizorja, česar ne morejo preprečiti niti uprava niti večinski lastniki.

Po nekaterih informacijah je že pred časom več (nezadovoljnih) malih delničarjev NFD 1 ID preučevalo možnost, da bi prek posebne revizije preverili nekatere nepojasnjene posle, v katere je bil vpleten NFD 1 ID. Ali bodo to uresničili na tokratni skupščini, bo znano v naslednjih dneh.
"Na Vseslovenskem združenju malih delničarjev že pripravljamo zahtevo za uvedbo posebne revizije," nam je povedal predsednik združenja Kristjan Verbič in pozval preostale male delničarje, naj se pridružijo pobudi.

Kaj bi lahko preveril posebni revizor:
* ozadje odločitve, da NFD 1 ID ne sprejme prevzemne ponudbe za Pivovarno Laško (med prevzemniki je bila tudi družba Fidina, eden izmed stebrov poslovnega imperija NFD)
* prodajo 1,1-odstotnega deleža Iskre Avtoelektrike Zvonu Dva Holdingu in 11,4 odstotka Zvonu Ena Holdingu
* vlogo NFD 1 ID pri nepojasnjenem veriženju z večmilijonskim paketom delnic Save, ki ga preiskuje tudi ATVP
* nakup 1,6-odstotnega deleža Juteksa, ki ga je NFD 1 ID prodala Sava
* nakup 6,1-odstotnega deleža Kovinoplastike Lož
* prodaje delnic Save družbam, povezanim z NFD Holdingom
* nakup delnic Zavarovalnice Triglav od Engrotuša
* prodajo delnic Dela Prodaje družbi CBH, ki je delež takoj po nakupu preprodala naprej
* nakup delnic Certe od Zvona Ena Holdinga
* posle z delnicami Maksime Investa, ki so naposled končale v lasti družb, povezanih z NFD Holdingom
* prodajo delnic Lipa Bled Gradis skupini G
* prodaja Zvona Dva Holdinga Radenski
* prodajo Term Maribor Iskratelu
* transakcije s prednostnimi delnicami Hita
* prodajo delnic GG Bled tik pred objavo prevzemne ponudbe
* številne nepojasnjene posle med NFD 1 ID in Zvonom Ena Holdingom, CBH, Savo in Banko Celje
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042303266

SPOROČILO ZA JAVNOST

NFD 1 - POZIV delničarjem za podporo zahtevi PO POSEBNI REVIZIJI družbe Včeraj je uprava največje preostale (še nepreoblikovane) investicijske družbe NFD 1, ki ima v lastniški strukturi skoraj 36.000 malih delničarjev, s preko 30 % deležem družbe, sklicala skupščino za dne 30. 10. 2009. Ob tem si bo VZMD prizadeval doseči tudi posebno revizijo družbe, čeprav naj bi skupščina odločala le o dodatni delitvi bilančnega dobička poslovnega leta 2006, preostalega po delitvi na prejšnji skupščini družbe, ki je bila pred dobrim mesecem dni, 14. 8. 2009.
Na avgustovski skupščini je bili namreč za dividende namenjenih le 11.240.621,00 EUR (0,07 EUR na delnico) od skupaj 58.300.497,45 EUR dobička, medtem ko naj bi oktobrska skupščina za dividende namenila še dodatnih 22.481.242,00 EUR (0,14 EUR na delnico).
VZMD takšen predlog podpira in bi
- v primeru, da do konca septembra tega ne bi storila uprava
- tudi podal zahtevo za sklic skupščine ter dodatno delitev dividend.
V nasprotnem primeru bi bil preostanek bilančnega dobička v višini 0,14 EUR na delnico v celoti obračunan kot davek od dohodkov pravnih oseb, tako pa bo NFD 1 te obdavčitve oproščen. Vlada RS je namreč 27. 08. 2009 spremenila Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2D), pripravljen na Ministrstvu za finance, tako, da ostaja pri obdavčitvi investicijskih družb v veljavi dosedanja zakonodaja po kateri mora biti najmanj 20 % poslovnega dobička od leta 2006 v celoti razdeljenega do 30. 11. 2009.

V VZMD vse bolj prevladuje mnenje, da obstaja utemeljen vzrok za domnevo, da je pri prišlo pri vodenju postopkov in poslov, povezanih z NFD 1 delniškim investicijskim skladom, investicijsko družbo, d.d., v zadnjih petih letih do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Zato so se v VZMD odločili pozvati delničarje NFD 1, da izrazijo podporo in oddajo pooblastilo za predlog skupščini delničarjev, za imenovanje posebnega revizorja, na podlagi 318. člena ZGD-1, in sicer za preveritev vodenja posameznih poslov družbe, z namenom, da se preko neodvisnega revizorja potrdijo ali pa odpravijo domneve o nepoštenostih in nepravilnostih.

VZMD torej javno poziva delničarje investicijske družbe NFD 1, da oddajo pooblastila, na podlagi katerih bo VZMD lahko - skladno s 3. odstavkom 5. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (ZPNIPID) - podal skupščini, v primeru neizglasovanja pa pri pristojnem sodišču, predlog za imenovanje posebnega revizorja. Rok za oddajo pooblastil je 5. 10. 2009, vsa dodatna pojasnila in informacije pa so na voljo na kontaktnih naslovih in številkah VZMD, vsak delavnik med 9.00 in 18.00.

Sicer v VZMD ugotavljajo, da je višina dividende, sprejeta na skupščini 14. 8. 2009, kot je bila takrat predlagana s strani uprave družbe NFD 1, d.d., najverjetneje temeljila na predpostavki, da bo v celoti sprejet Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2D), ki je bil pripravljen na Ministrstvu za finance in dne 17. 08. 2009 posredovan v obravnavo vladi RS (dokument št. 007-77/2009, EVA 2009-1611-0049). Skladno s 1. čl. tega predloga bi bile investicijske družbe oproščene davka od dohodkov pravnih oseb, če bi v obliki dividende razdelile najmanj 20 % poslovnega dobička iz davčnega obdobja 2006, od tega vsaj tretjino do 30. 11. 2009, vsaj dve tretjini do 30. 11. 2010 in celoto do 30. 11. 2011. Na 41. seji Vlade RS dne 27. 08. 2009 je bil predlog ZDDPO-2D spremenjen tako, da je bil opisani člen iz njega izločen in s tem ni bil predmet obravnave in sprejetja. Tako ostaja na področju obdavčitve investicijskih družb v veljavi dosedanja zakonodaja (16. čl. ZDDPO-1B, katerega veljavnost ohranja tudi ZDDPO-2), skladno s katero mora biti najmanj 20 % poslovnega dobička iz davčnega obdobja 2006 v celoti razdeljenega že do 30. 11. 2009.

VZMD opozarja, da bi bil - v primeru, ko uprava ne bi sklicala skupščine oz. ta ne bi v roku sprejela predloga dodatne delitve dividend - tako neizplačani preostanek bilančnega dobička v višini 0,14 EUR na delnico v celoti obračunan v obliki davka od dohodkov pravnih oseb. V primeru sprejetja predloga na skupščini 30. 10. 2009 pa bo investicijska družba tega davka oproščena (oz. ji bo obračunan po stopnji 0 % od davčne osnove), obdavčitev izplačane dividende pa bo znašala največ 20 % od izplačanega zneska (stopnja cedularne obdavčitve za fizične osebe).

S pobudo za uvedbo posebne revizije na podlagi Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (ZPNIPID) si je VZMD prizadeval tudi na zadnji skupščini NFD Holdinga, d.d., 10. 8. 2009 – takrat žal neuspešno. VZMD TV pa je po skupščini za komentar povprašal nekatere ključne udeležence seje.

TV VZMD
http://www.youtube.com/watch?v=Mtmnar47fdg&eurl=http%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fuser%2Fvzmdpilot&feature=player_profilepage
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 30, 2009 3:56 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru

Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Sep 22, 2009 6:50 pm Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

***** nadaljevanje s strani 38 *****

MURA in STEČAJ - 2.del

ODSTOPI

Mura: Odstopil nadzorni svet in uprava Nadzorni svet Mure je sklenil, da v sredo preneha mandat sedanji upravi Mure oziroma prokuristu Podlesniku. Delavci bodo prekinili stavko, v sredo pa bo za zaposlene dela prost dan. Iz SVETA: Jutro pred Muro

***** Murini delavci: Vodilni naj vse, kar so nakradli, vrnejo in naj se sami prijavijo. Nadzorni svet Mure je na današnji seji sklenil, da v sredo preneha mandat sedanji upravi Mure oz. prokuristu družbe Zdenku Podlesniku, je po seji povedal prvi mož Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič. Delavci Mure bodo posledično prekinili stavko, v sredo pa je za vse zaposlene, razen za zaposlene v Murinih trgovinah, dela prost dan.

Pred Muro je bilo že od jutra napeto, ko se je pred tovarno zbralo več kot tisoč ljudi. Razmere pa so se še posebej zaostrile, ko so skozi vrata stopili delavci, ki so se odločili, da bodo prostovoljno delali na naročilu za nemški Hugo Boss. S tem so želeli sporočiti, da protesta ne podpirajo.

"Protestnike pa podpiramo pri osnovnih zahtevah po ohranitvi čim večjega števila zaposlenih in zagotovitvi vseh pravic, ki jim pripadajo za tiste, ki bodo po stečaju ostali brez dela. Ne podpiramo pa zahtev po odstopu prokurista Zdenka Podlesnika in člana uprave Dušana Gomboca. O zahtevi po odstopu sindikalnega predsednika Forjana pa se nismo opredeljevali,“ je dejala v izjavi za radio Murski val Vesna Pavel, podpredsednica sveta delavcev in sindikalna poverjenica v Mura in partnerji

Ob odhodu z dela so se morali delavci braniti žaljivk. Protestniki pa naj bi z njimi skoraj fizično obračunali.

Pogajanja že zgodaj zjutraj

Med predstavniki delavcev in upravo so se pogajanja začela že zgodaj zjutraj. Prokurist Mure Zdenko Podlesnik je ob prihodu na popoldansko izredno sejo nadzornega sveta napovedal, da bo nadzornikom ponudil svoj odstop. Kot je povedal delavcem, je njihove zahteve preučil, uresniči pa lahko samo eno, ki je v njegovi pristojnosti, torej da ponudi odstop. Na dogajanje v murskosoboški Muri sta se danes odzvala tudi predsednik vlade Borut Pahor in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Delavci so Pahorja sprejeli z žvižgi, a tudi s ploskanjem. Pahor in Lahovnik obiskala Muro Delavce je obiskal tudi premier Pahor.

Sindikat še ostaja

"Včeraj so delavci izrazili nezadovoljstvo z menoj, z izvršnim odborom in sindikatom tekstila,“ je za 24ur.com povedal glavni Murin sindikalist Dušan Forjan. Na vprašanje, ali razmišlja o odstopu, je dejal, da "ima izvršni odbor toliko ponosa, ker smo dokazovali celi Sloveniji, kaj smo delali. Pripeljali smo Muro tako daleč, da bi lahko nadaljevala delo, do konca leta bi se proizvodnja polnila. Zaradi tega odstopali ne bomo. To pa ne. Svoj ponos imamo in svoje delo spoštujemo," je odločno povedal Forjan in dodal, da delavce podpirajo. "Zahtevajo tisto, za kar se mi ves čas borimo. To je nedvomno," pravi.

Forjan je za 24ur.com povedal, da namigovanja o njegovi visoki plači niso resnična. Vsak mesec dobi minimalno plačo, kot vsi drugi delavci Mure. Nato pa še 140 evrov neto, ko izvršni odbor ugotovi, da si je ta denar za tekoči mesec zaslužil. Skupaj torej v najboljšem primeru zasluži okoli 550 evrov neto.

Kriminalisti v Muri Murini delavci so sporočili, da so se uprli spontano zaradi nakopičenega obupa in plače, ki je manjša od minimalne. Danes so se jim pridružili tudi njihovi kolegi iz Ljutomera.
Forjan je za 24ur.com povedal, da je Murin prokurist na zboru sporočil, da se z Muro ukvarjajo tudi kriminalisti.
Za 24ur.com je predstavnik murskosoboških policistov Jože Prša dejal: "Kriminalisti preiskujejo sume kaznivih dejanj, ki so povezani s poslovanjem družbe Mura. Več informacij vam zaradi interesa nadaljnjih postopkov ne moremo posredovati."

Danes sta se z delavci soočila prokurist Podlesnik in član Murine uprave Dušan Gomboc. Vodilnim v Muri so delavci že včeraj sporočili: "Vodilni naj vse, kar so nakradli, vrnejo in naj se sami prijavijo." Sindikalist Forjan pravi, da bi bilo to pošteno. Protest Murinih delavcev-3 Predsednika nadzornega sveta Henrika Peternelja delavci niso spustili v podjetje. Peternelj je povedal, da bo zdajšnje dogajanje najverjetneje povzročilo tudi ustavitev tistega dela proizvodnje, na katerega so še računali.

Prvega nadzornika so delavci pričakali z žvižganjem in vzkliki, potem ko ga niso spustili v podjetje, pa je povedal: "Poklican sem bil na stavkovni odbor. Če mi pravijo, da ni zaupanja v nas, niti v mene, da nam je vlada odpovedala gostoljubnost, kaj naj potem govorim? V Muro sem prišel iz Kranja, da bi pomagal, borili smo se, da bi obdržalo delo vsaj 1000 ljudi, drugega ne moremo rešiti. Vendar so te razmere pripeljale tako daleč, jaz ne vem, komu na čast in kdo si to želi, da bo celotna Mura šla v stečaj."

Peternelj je dodal, da ne pozna ozadja, da pa Mura propada od leta 2003, tako kot celotna tekstilna industrija, in da je v Muri pač 90 odstotkov dodelavnih poslov. "Mi smo se borili za delo, Muro pa, ne vem po kakšnem scenariju, vsi pokopavajo, tuji kupci, ko slišijo, da bo šla v stečaj, pa so začeli odpovedovati naročila in zdaj smo v položaju, ko ne bo preživelo niti tisoč ljudi," je poudaril Peternelj.

Na vprašanje, ali je kakšna rešitev za Muro, je Peternelj odgovoril, da bodo na nadzornem svetu danes razpravljali o rešitvi, "vendar ta trenutek za Muro nima rešitve niti vlada, ki se je pet mesecev ukvarjala z rešitvami, niti lastniki in tudi Peternelj je nima".

Kaj zahtevajo delavci?

Murini delavci zahtevajo, naj odstopita vodstvo in nadzorni svet podjetja, nezaupnico pa so izrekli tudi izvršilnemu organu sindikata v Muri ter predsednikoma sindikata tekstila in zveze svobodnih sindikatov. Dokler zahteve ne bodo izpolnjene, delavci ne nameravajo nadaljevati dela. Predlagali so tudi, da do nadaljnjega prevzame upravljanje in vodenje minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/delavska-pest-udarila-po-mizi.html

ŠIFRA 2653

Bojan Starman predlagal stečaj Mure, brez dela 2653 ljudi

Predsednik Murine uprave Bojan Starman je včeraj na sodišče v Murski Soboti vložil predlog za stečajni postopek Mure, d. d., in njenih hčerinskih podjetij: Mure - Moška oblačila, Mure - Ženska oblačila in Muralista. Mursko Soboto pa bo danes obiskal eden od direktorjev Bossa, ki je odgovoren za sodelovanje z Muro. Na sestanku, na katerem bosta poleg Starmana po naših informacijah tudi direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič in direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), ki je v lasti Kapitalske družbe (Kad), Matej Golob Matzele, se bodo poskušali dogovoriti, da bi Boss ohranil sodelovanje z Murinim hčerinskim podjetjem Mura in partnerji.

Bojan Starman predlagal stečaj Mure, brez dela 2653 ljudi
Predsednik uprave Mure Bojan Starman je včeraj na sodišče v Murski Soboti vložil predlog za stečajni postopek krovnega podjetja Mura, d. d., in treh hčerinskih podjetij. V primeru, da se mu danes ne bo uspelo dogovoriti z Bossom o nadaljevanju sodelovanja, Starman ne izključuje možnosti, da bi v stečaju končal tudi preostali del Mure.

"Danes se je zgodilo to, kar bi se moralo že pred nekaj meseci. Delo bo izgubilo 2653 delavcev. Druga podjetja, v katerih je zaposlenih 650 delavcev, bodo nadaljevala delo. Največ, 471, jih ostaja zaposlenih v Muri in partnerji. V sklopu tega podjetja bomo tudi poskušali skoncentrirati vse stvari, ki so potrebne za proizvodnjo. Hkrati bomo tudi poskušali poiskati delo, da bi lahko znova zaposlili čim več ljudi. Za vse, ki bodo izgubili delo, bo v sklopu stečajnega postopka zagotovljena socialna varnost," pojasnjuje Starman.

Po njegovih besedah je za nastanek nove Mure, ki se bo gradila prek podjetja Mure in partnerji ključnega pomena nadaljevanje sodelovanja z Bossom. Če tega ne bo, Starman ne izključuje možnosti, da bi se tudi preostali del Mure znašel v stečajnem postopku. "V tem primeru nimamo več česa početi. Zavedamo se , da so kupci zelo občutljivi, še posebno med krizo. Celotno dogajanje v Muri v zadnjem času je Bossa zmedlo, obenem pa niti ni bil obveščen, da bi lahko še naprej sodeloval z Muro," pravi Starman.

Načrt finančne reorganizacije, ki ga je pripravil donedavni prokurist Mure Zdenko Podlesnik, po njegovi oceni ni bil izvedljiv. "Upniki nanj ne bi privolili, ker so šle stvari predaleč," opozarja Starman. Dodaja, da se z morebitnimi okostnjaki v omarah ne bo ukvarjal, a da bo stečajni upravitelj preveril, ali so se dogajale kakršne koli nepravilnosti in po potrebi ustrezno ukrepal.

Starman je stečaj Mure in njenih hčerinskih podjetij napovedoval že v začetku tega tedna. Toda do tega ni moglo priti, ker se je v ponedeljek izkazalo, da bolj ali manj vse, kar je Podlesnik zagotavljal premierju Borutu Pahorju, resornim ministrom, Sodu in PDP, ne drži. V tem tednu je Starman storil vse, kar je bilo mogoče, da bi se prek podjetja Mura in partnerji lahko zgradila nova Mura.

Po naših informacijah naj bi Podlesnik visokim predstavnikom vlade zagotavljal, da bi Mura in partnerji lahko samostojno preživela in da tekoče posluje pozitivno. To ravno ne drži, saj je Muro in partnerje v zadnjem času izčrpavala Mura, d. d., s precejšnjimi svetovalnimi in kadrovskimi stroški. Ker je avgusta stala proizvodnja Mure in partnerji, se takrat ni ničesar fakturiralo. Kljub drugačnim zagotovilom Podlesnika niso bile podpisane najemne pogodbe med Muro in Muro in partnerji za zakup nepremičnin in strojev.

Poleg tega, da je proizvodnja Mure in partnerji že organizirana, naj bi Podlesnik vladnim predstavnikom zagotavljal, da so tudi naročila zagotovljena. Zdaj se je izkazalo, niti to ne drži. Razen Bossovega naročila, ki je tako in tako zamrznjeno, ni obstajalo nobeno drugo naročilo. Mura in partnerji zaradi slabe organiziranosti ta trenutek še vedno ne more sama izvajati naročil, saj so v proces naročanja vključeni razni posamezniki iz podjetij skupina Mura.

"Iskanje grešnega kozla ne spada na raven kulturne komunikacije.
Še vedno trdim, da če ne bi izgubili treh mesecev, bi lahko iz Mure naredili uspešno podjetje. Naj se Starman preneha sprenevedati in naj začne skrbeti za Murine delavce," na očitke odgovarja Podlesnik.

S prejemom odpovedi tudi vse informacije o pravicah delavcev

Na ministrstvu za delo zagotavljajo, da bodo pristojne institucije, kot so centri za socialno delo, Zavod RS za zaposlovanje ter jamstveni in preživninski sklad v najkrajšem možnem času zagotovili pravice in njihova izplačila za vse, ki bodo do njih upravičeni. Tako bodo delavci istočasno s prejemom odpovedi pogodbe o zaposlitvi dobili tudi vse potrebne informacije in vloge za uveljavljanje pravic, kot so pravica do nadomestila za primer brezposelnosti, do izredne denarne socialne pomoči in do poplačila iz jamstvenega sklada.

Sicer pa so zaposleni v Muri že začeli vlagati vloge za izredno denarno socialno pomoč. Do zdaj so centri prejeli že 800 vlog in prva izplačila bodo izplačana 19. oktobra. "Izredna denarna socialna pomoč je namenjena premostitvi obdobja do uveljavitve denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in je namenjena osebam in družinam, ki so se znašli v trenutni materialni ogroženosti," pojasnjuje na ministrstvu za delo. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042303769

/13/...(pre)številne odpovedi za tiste, ki so že tako ali tako žrtve slavne recesije in z njimi tudi njihove nič hudega sluteče družine, ki jim tako ne bodo mogli privoščiti njihovega normalnega razvoja, kar je tudi ena ustavnih pravic državljana:

Danes odpovedi zaposlenim v matični družbi Mura

Stečajni upravitelj družbe Mura v stečaju Branko Đorđević danes zaposlenim vroča odpovedi pogodb o zaposlitvi, so STA potrdili v družbi. Odpoved bo danes predvidoma dobilo vseh 942 zaposlenih v tej matični družbi skupine Mura.

Potem ko je odpovedi pogodbe o zaposlitvi v torek prejelo 588 zaposlenih v hčerinski družbi Mura - Ženska oblačila v stečaju in ko naj bi 522 zaposlenih v družbi Mura - Moška oblačila v stečaju odpovedi dobilo po pošti, bodo danes odpovedi razdelili še zaposlenim v matični družbi. Trenutno poteka vročanje odpovedi v Murski Soboti, popoldne bodo to storili še v Ljutomeru, so povedali v družbi.

Odpuščeni poleg odločb dobivajo tudi mape z informacijami o tem, kako in kdaj naj se prijavijo na zavodu za zaposlovanje. V evidenco brezposelnih jih bo zavod lahko vpisal po preteku 15-dnevnega odpovednega roka, odločbe o denarnem nadomestilu za brezposelnost naj bi bile nato, kot so prejšnji teden pojasnili na ministrstvu za delo, izdane v osmih dneh. Prva nadomestila za čas brezposelnosti za mesec oktober naj bi ti delavci prejeli 13. ali najkasneje 20. novembra. V vmesnem času imajo možnost prek centrov za socialno delo pridobiti izredno socialno pomoč.

Vodstvo Mure je 1. oktobra poleg matične in omenjenih hčerinskih družb predlagalo uvedbo stečajnega postopka tudi za invalidsko podjetje Muralist, ki zaposluje 583 delavcev. Z uvedbo postopka mora soglašati vlada, ki naj bi o tem odločala na današnji seji.

S poslovanjem pa nadaljuje ostalih pet hčerinskih družb, Mura - EHM, M - Energetika, Mura in partnerji, Mura - Unikat in M-AIKS.

Iz Mure - EHM so danes sporočili, da poslujejo nemoteno in da "izvajanje oktobrskih aktivnosti utrjuje zaupanje naših poslovnih partnerjev in kupcev blagovne znamke Mura". Na družbo je stečajni postopek matične družbe sicer posredno vplival, vendar posluje nemoteno in opravlja še naprej svojo osnovno dejavnost razvoja in trženja izdelkov blagovne znamke Mura. V Muri - EHM izvajajo vse ukrepe, ki bodo podjetju omogočali nemoteno poslovanje, so zapisali in dodali, da pri tem posebno pozornost posvečajo poslovnim partnerjem in kupcem blagovne znamke Mura. Sočasno izvajajo prodajne aktivnosti za novo kolekcijo plaščev jesen-zima 2009/10, pri čemer aktivnosti vključujejo stilsko svetovanje, otvoritev večje prodajalne v ljubljanskem Cityparku ter ustvarjanje novih konceptov za žensko in moško kolekcijo oblačil jesen-zima 2010/11. http://www.vecer.com/clanekgos2009100805475907

MURALIST

V stečaj še invalidsko podjetje Mure
Okrožno sodišče v Murski Soboti je včeraj začelo stečajni postopek proti invalidskemu podjetju Muralist. To je že četrto hčerinsko podjetje Mure, v katerem je bil v zadnjih nekaj dnevih sprožen stečajni postopek. Za stečajnega upravitelja Muralista, ki je zaposlovalo 583 delavcev, so imenovali Janeza Artiča iz Ljubljane.

Pahor: Usoda delavcev Mure me skrbi bolj kot lastna

Ker je Muralist invalidsko podjetje, gre lahko v stečaj le s soglasjem vlade. Ta je predhodno soglasje izdala na četrtkovi seji. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je Muralist ustvaril 339.335 evrov izgube. Skupaj s prenesenimi izgubami, upoštevajoč pokritje izgub s prenesenim dobičkom oziroma rezervami v znesku 1,24 milijona evrov, je izguba Muralista konec avgusta presegala polovico osnovnega kapitala za 1,24 milijona evrov. To pomeni, da je Muralist kapitalsko neustrezen in dolgoročno plačilno nesposoben. Rok za prijavo terjatev Muralista se izteče v prvi polovici januarja. Pri uveljavljanju terjatev so delavci oproščeni plačila takse.

Spomnimo, da so v zadnjih desetih dnevih sproženi že stečajni postopki Mure, d. d., Mure - Moška oblačila in Mure - Ženska oblačila. Brez dela je ostalo skupno 2653 delavcev od okoli 3300 delavcev, ki so bili zaposleni v skupini Mura. Poleg podjetja Mura in parterji, ki v največji meri proizvaja za nemško modno hišo Boss, od podjetij iz zdaj že nekdanje skupine Mura poslujejo še Mura EHM, M-Energetika, Mura-Unikat in M-Aiks. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042306336

Jamstveni sklad izplačal 514 nekdanjih Murinih delavcev:
Vsak je v povprečju dobil 1164,96 evra neto
Javni jamstveni in preživninski sklad je danes izplačal sredstva 514 delavcem iz podjetja Mura - ženska oblačila v stečaju iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljeni dopust in odpravnin. Delavci so skupaj prejeli nekaj več kot milijon evrov oziroma povprečno na delavca 1164,96 evra neto. Kot so sporočili iz Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, so delavci iz Murinih podjetij konec oktobra in na začetku novembra vlagali zahteve za izplačila iz naslova pravic, ki jim pripadajo zaradi insolventnosti delodajalca.

Na skladu so dobili skupno 2608 zahtev, in sicer iz podjetij Mura - ženska oblačila (588 zahtev), Mura, European Fashion Design (911 zahtev), Mura - moška oblačila (519 zahtev) in Muralist (590 zahtev).

Ker so bile vloge popolne, so na Skladu že izdali 911 odločb za delavce Mure, European Fashion Design. Odločbe bodo pravnomočne in izplačane v decembru.

Za delavce Mure - moška oblačila in za podjetje Muralist odločb še ne morejo izdati, ker čakajo podatke o prijavi terjatev v stečajni postopek, računajo pa, da bodo vsem nekdanjim zaposlenim sredstva izplačali še letos. Sicer pa v družbi Mura in partnerji ta hip dela 1029 ljudi. Kot je povedal njen direktor Bojan Starman, so poleg 575 delavcev, ki so že delali v družbi, za dobo enega leta zaposlili 471 ljudi, od tega 20 odstotkov za nedoločen čas, dodatno, ker to zahteva delovni proces, pa še 83 delavcev. "Delamo s polno paro, saj smo sredi sezone, ker pa smo kar uspešni pri dogovarjanju o novih poslih, kaže, da bomo potrebovali še okoli 50 delavcev, da bomo lahko pravočasno in v dogovorjenih rokih končali delo," je dejal Starman in dodal, da so zelo aktivni pri prodaji. Po njegovih besedah se tako kaže delo tudi za naprej in bi lahko zdaj zastavljeni načrti ostali tudi trajni.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042319250

OŠKODOVANJA

"Mnogi upniki Mure so bili oškodovani"

Devetčlanski upniški odbor Mure v stečajnem postopku je za predsednico izvolil Romanco Šalamun iz Elektra Maribor. Članom upniškega odbora, med katerimi so poleg Elektra Maribor še predstavniki Klime Forjan, G7 Storitve, C. P. Biroja, Veit Gmbh iz Nemčije, IBM Slovenija, Bliska montaže, Mestne občine Murska Sobota in predstavnik zaposlenih Matej Štivan, je stečajni upravitelj Branko Đorđević pojasnil, da bo stečajni postopek Mure po načrtu potekal približno tri leta, izbris Mure iz sodnega registra pa je predviden leta 2014.

Robert Forjan iz Klime Forjan je opozoril, da so bili zaradi nevestnega menedžmenta prejšnjih uprav, predvsem neracionalnega naročanja storitev in investicijskih del, mnogi upniki v stečajnem postopku oškodovani. Stanko Rous iz podjetja Blisk montaža pa je izpostavil, da je treba preveriti morebitne asignacije in kompenzacije, ki so bile realizirane pred stečajem Mure. Đorđević je udeležencem sestanka pojasnil, da bo vsem članom upniškega odbora kmalu predloženo poročilo o vseh opravljenih poslih. Potem se pa bo upniški odbor lahko odločil, kateri posli se bodo izpodbijali.

Vodja računovodstva Mure v stečaju Irena Šiftar je udeležencem sestanka pojasnila, da je imela Mura ob uvedbi stečajnega postopka za 33 milijonov evrov obveznosti do bank in 11 milijonov evrov obveznosti do dobaviteljev. Razen blagovnih znamk Mure je skoraj celotno premoženje pod hipotekami. Po Đorđevićevih besedah so vse blagovne znamke Mure vredne 4,5 milijona evrov. Te znamke zdaj uporablja Mura - EHM, za kar plačuje licenčnino.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042331920

215

V stečajnem postopku Mure je 215 upnikov prijavilo 58 milijonov evrov terjatev
V stečajnem postopku Mure je 215 upnikov prijavilo dobrih 58 milijonov evrov terjatev, priznanih pa je slabih 43 milijonov evrov terjatev, je danes povedal stečajni upravitelj Branko Đorđević. Od prijavljenih terjatev je prerekal dobrih 15 milijonov evrov, pri tem pa tudi terjatve 1829 delavcem.

Število terjatev je na prvi pogled nizko, ker je 588 delavcev prijavilo eno terjatev, skupno pa jih je za 75 milijonov evrov oziroma s kapitaliziranimi obrestmi 58,134 milijona evrov.

Od priznanih 42,67 milijona priznanih terjatev je bilo 1,5 milijona evrov pogojnih, med prerekanimi 15,36 milijona evrov pa je 13,14 milijona evrov terjatev delavcev, ki so bili nekaj mesecev pred stečajem zaposleni v delniški družbi, nato pa so jih zaposlili v hčerinske družbe Mura Ženska oblačila, Mura Moška oblačila in Muralist, ki pa so bile ob stečaju brez premoženja, da bi poplačale terjatve, to je odpravnine, regres in osebni dohodek.

"Pred odločitvijo ali te terjatve prerekati ali ne, sem imel številne sestanke in upošteval sem različna pravna mnenja in to je bila moja najtežja odločitev v devetletni praksi, saj delavcem terjatev po logiki pripada, zakon pa tega ne omogoča," je dejal ĐorĐević. Naloga stečajnega je, da presodi po zakonu, delavci pa bodo lahko svoje pravice uveljavili v pravdi, če bodo vložili tožbe zoper Muro, je še povedal stečajni upravitelj, ki je sicer nekaterim od teh delavcev priznal del regresa za letni dopust 2009.

Ker je slovenska zakonodaja na tem področju nedorečena, se bo 1693 delavcev, ki so jim zavrnili vse terjatve, prihodnji teden odločalo o tožbi. Odvetnik Borut Soklič, ki je stečajni upravitelj družbe Mura Ženska oblačila, meni, da morali biti vsi delavci enako obravnavani in jim je zato ponudil brezplačno zastopanje v postopku pred sodiščem.

Ocenjena vrednost stečajnega premoženja Mure je 52,6 milijona evrov, prodaja pa je po besedah Đorđevića odvisna od ponudnikov. Prva dražba bo objavljena konec marca ali na začetku aprila, prodajali pa bodo tisto, kar ni v sklopu poslovnega sistema Mure v Murski Soboti, to so apartmaji na Pagu, prazna stanovanja, obrat v Ljutomeru, WTC v Ljubljani in podobno.

Prodaja drugega sklopa znotraj Murinega kompleksa je možna na več načinov ali en način, odvisno od dogovora s konzorcijem, v katerem je čez 20 ponudnikov, vse prodaje pa bodo na javnih dražbah.

Blagovne znamke Mure so ocenjene na 4,5 milijona evrov, Đorđević pa jih namerava prodajati skupaj z delujočimi družbami. "Ne želim prodati blagovnih znamk posebej, mislim da so si delavci in celotno Prekmurje krvavo zaslužili vrednost teh znamk in je prav, da ostanejo tukaj, če bomo imeli domačega kupca," je povedal. Če to ne bo mogoče, se bodo pogovarjali o drugih možnostih. Sicer pa se čez 20 družb konzorcija zanima za nakup nepremičnin, kjer ne bo tekstilne industrije, in po Đorđevićevih besedah naj bi šlo za perspektivne vlagatelje, pri katerih bi se zaposlilo okoli 1000 delavcev.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042343966

Brez odpravnin in osebnih dohodkov ostalo skoraj dva tisoč Murinih delavcev

Sprejel sem svojo najtežjo odločitev v življenju, je povedal Đorđević potem ko se je odločil, da bo prerekal za dobrih 13 milijonov evrov terjatev s strani zaposlenih V stečajnem postopku Mure d.d. je 215 upnikov prijavilo za okoli 58 milijonov evrov terjatev. Od tega je Murin stečajni upravitelj Branko Đorđević priznal dobrih 42 milijonov evrov, prerekal pa je dobrih 15 milijonov evrov terjatev. V stečjanem postopku je terjatve prijavilo 3492 delavcev. Brez odpravnin in osebnih dohodkov bo ostalo 1829 delavcev iz Mura moška oblačila, Mura ženska oblačila in Muralist, ki so skupno prijavili za dobrih 13 milijonov evrov terjatev. Dobili bodo zgolj 173 tisoč evrov iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust.

Obsežen seznam terjatev

"V moji 9-letni stečjani praksi nisem imel opravka s tako obsežnim seznamom terjatev.
Sprejel sem tudi svojo najtežjo odločitev v življenju, da bom prerekal. Bil sem razpet med željami delavcev in pravno zakonodajo. Po logiki to delavcem pripada, a zakon tega ne omogoča" je dejal Đorđević, ko je novinarjem kazal 479 strani debel fascikel s terjatvami. "Slovenska zakonodaja je na tem področju nedorečena in ne daje jasnih odgovorov glede kvalifikacije in statusa teh terjatev. Zato je stečjni upravitelj Đorđević priznal le del terjatev", so še zapisali v sporočilu za javnost.

Delavci imajo možnost tožbe

Na sestanku naslednji teden bo tako 1693 delavcev imelo možnost vložitev tožbe. Stečajni upravitelj Mura ženska oblačila, odvetnik Borut Soklič je že vsem delavcem ponudil brezplačno zastopanje. Po oceni Sokliča morajo biti vsi nekdanji Murini delavci obravnavani enakopravno, neodvisno od formalnega delodajalca. Še posebej glede na to, da je bila večina delavcev na hčerinske družbe prenesena le nekaj mesecev pred začetkom stečajnih postopkov, še meni Soklič.

Prve dražbe aprila

Vrednost stečajnega premoženja znaša dobrih 52 milijonov evrov. A Đorđević ob tem opozarja, da je lahko številka glede na interes precej višja ali nižja. Prve javne dražbe bodo najkasneje v začetku aprila. Najprej bodo prodajali 17 apartmajev na Pagu, prazna stanovanja v Murski Soboti in okolici, prostore v podhodu Ajdovščina in WTC v Ljubljani ter obrat v Ljutomeru. V kolikor na javnih dražbah ne bodo uspešni, bodo šli v nezavezujoče zbiranje ponudb. V povezavi s Tehnološkim parkom so v Muri zbrali tudi nekaj čez 20 družb, ki so pripravljene vlagati na zdajšnjem Murinem področju v Murski Soboti.

Niti ena družba pa ne prihaja s področja tekstila. V Muri so kriminalisti z deloma večinoma zaključili, je še omenil Đorđević. V aprilu bodo tako podali ovadbo proti vodstvu nemške družbe Trendline.
http://www.finance.si/273768/Brez-odpravnin-in-osebnih-dohodkov-ostalo-skoraj-dva-tiso%E8-Murinih-delavcev

3 PISMA

Štihec poziva Pahorja: pomagajte nekdanjim Murašem

Poslal sem tri pisma, a od Pahorja nisem dobili niti enega odgovora, pravi soboški župan Anton Štihec

Murskosoboški župan Anton Štihec je ogorčen nad odločitvijo stečajnega upravitelja Mure , da nekdanji delavci ne bodo dobili odpravnin, so danes sporočili iz županovega kabineta. "Glede na izredno težke socialne razmere v regiji, je ta odločitev žalitev vseh delavcev, ki so leta in leta soustvarjali največje podjetje v regiji," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ker so si s svojim trdim delom zaslužili vsaj človeku dostojno odpravnino, jim župan zagotavlja, da bo storil vse kar je v njegovi moči, da se jim zagotovi prepotrebno pomoč. Štihec je javno pozval tudi predsednika vlade Boruta Pahorja, naj drži dano besedo in delavcem, ki so ostali brez odpravnin, nemudoma pomaga.

"Država naj se odpove terjatvam do Mure"

"Kljub več prošnjam, ki sem jih naslovil na predsednika vlade, v upanju, da se sestaneva in poiščeva vse možnosti za pomoč delavcem Mure, z njegove strani nisem dobil odgovora," je povedal župan mestne občina Murska Sobota Anton Štihec.

Štihec poslal tri pisma, nazadnje 1. februarja letos. Pahorju je želel predlagati, da se država odpove terjatvam, do katerih je kot prednostni upnik upravičena. Tako bi več denarja ostalo za delavce Mure. Štihec ob tem še predlaga, da se nedorečenosti v zvezi z zakonodajo spremenijo.

Namreč prav nedorečeno zakonodajo je včeraj stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević omenjal kot poglavitni argument za prerekanje terjatev delavcem Mure. Z nakupom Murinih stanovanj v Murski Soboti želi pomagati tudi soboška občina.

"Ne izražam svoje ogorčenje nad stečajnim upraviteljem, ampak nad odnosom vlade in predsednikom vlade," še pravi soboški župan, ki se ob tem sprašuje, koliko je v teh časih še vredna Pahorjeva beseda.

Delavcem že pomagala občina

Po mnenju župana je zaradi težkih gospodarskih in socialnih razmer treba zagotoviti pomoč nekdanjim delavcem Mure, ki so ostali brez odpravnin. Mestna občina Murska Sobota je sicer delavcem že pomagala z denarno pomočjo. "Kljub več prošnjam, ki sem jih naslovil na predsednika Vlade RS, v upanju, da se sestaneva in poiščeva vse možnosti za pomoč delavcem Mure, z njegove strani nisem dobil odgovora. Zato ga še enkrat javno pozivam, da nam pomaga.

Osebno bom, kot župan, storil vse, da najdemo način, kako pomagati ljudem, ki so naše pomoči nujno potrebni," je dejal Štihec. "To je krivica, če se spomnimo izjav politikov v mesecu septembru, da bomo dobili odpravnine vsi tisti, ki smo na podlagi stečaja izgubili delo," je povedal Predsednik Murinega sindikata Drago Forjan. Izvršni odbor sindikata bo jutri imel sejo, na kateri bodo sprejeli sklep, kako bodo postopali. Članom sindikata bodo nudili pravno pomoč, je zaenkrat dejal Forjan, ki skupinskih tožb ne izključuje.
http://www.finance.si/273853/%A9tihec-poziva-Pahorja-pomagajte-nekdanjim-Mura%B9em

1829

1829 delavcev s tožbami do odpravnin

Čakajoč na odpravnine Vodstvo Murinega sindikata je danes sklenilo, da bo 1829 delavcem, ki so bili pred stečajem zaposleni v hčerinskih družbah Mura - Moška oblačila, Mura- Ženska oblačila in Muralist in ki jim je stečajni upravitelj Mura d. d. Branko Đorđević prerekel prijavljene terjatve na račun nizplačanih odpravin in plač v višini 13,143 milijona evrov, brezplačno pomagal pri pravdanju z Mura d. d. v stečaju.

Po zakonu morajo zaposleni prijaviti terjatve v družbah, v katerih so bili zaposleni v trenutku stečaja. Ker pa so vse Murine hčerinske družbe v stečaju brez premoženja in v 100-odstotni lasti Mura d. d., so delavci terjatve prijavili v stečajno maso matične družbe v stečaju. Đorđevič jim je priznal le terjatev (173.460 evrov) za regres v času od 1. januarja. do 31. marca 2009, ko so bili zaposleni še v matični družbi Mura d. d., nato pa so jih vse prezaposlili v hčerinske družbe. Đorđević je 1121 delavcem, ki so bili zaposleni v Mura d. d. v celoti priznal prijavljene terjatve.

Vsi upniki (215) Mure d. d. so prijavili za 58,233 milijona evrov terjatev, Đorđević jih je priznal za 42,67 milijona evrov in prerekal v višini 15,36 milijona evrov. Predsednik Murinega sindikata Drago Forjan je povedal, da bo vodstvo sindikata premiera Boruta Pahorja še enkrat spomnilo na obljubo, ki jo je dal stavkajočim delavcem lani poleti, in sicer, da bodo vsi, ki bodo izgubili delo, dobili odpravine.
http://www.delo.si/clanek/101306
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Mar 13, 2010 1:00 am; skupaj popravljeno 8 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Sep 24, 2009 10:52 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

49%

/13/...kljub temu, da se je pred časom govorilo o kar 90% obdavčenju, so sedaj pristali pri številki 49%, kar velja pri plačah nad 12500 € mesečno in pri nagradah nad 25.000 € letno: Twisted Evil

Menedžerji bodo plačali visok davek

Člani poslovodstvenih in nadzornih organov bodo dobesedno plačevali visok davek. Po novem bodo vsa izplačila nad določeno višino od začetka tega leta do predvidoma konca leta 2010 obdavčena z dodatnimi 49 odstotki.
Državni zbor je s 74 glasovi za in enim proti sprejel zakon o dodatnem davku za menedžerske plače v času finančne in gospodarske krize. Davek na plače in nagrade Po zakonu, ki ga je predlagal poslanec Vili Trofenik (Zares), bodo dodatno obdavčeni posamezniki, ki vodijo ali nadzorujejo podjetja, ki so deležna državnih pomoči za blaženje posledic krize.

Davek v višini 49 odstotkov bo treba plačati na zneske nad določeno višino: pri plačah tiste, ki presegajo 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa nad 25 tisoč evrov letno. V času krize Zakon bo veljal za dohodke, ki bodo izplačani v obdobju med letošnjim 1. januarjem ter koncem leta 2010 oziroma do konca davčnega leta, v katerem se iztečejo poroštva in ukrepi za blažitev posledic finančne in gospodarske krize.
http://www.zurnal24.si/Managerje/novice/slovenija/129179

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Sep 26, 2009 6:47 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

65

/13/...sedaj mineva natanko 10 let od sprejetja zadnje pokojninske reforme, za katero so nam takrat odgovorni politiki in ekonomisti, obljubljali, da je to najmodernejša, najbolj dodelana, najbolj realna, skratka najboljša od najboljše, pa že sedaj vidimo, da so nas tako kot že mnogokrat zelo lepo nalagali, da vplačani prispevki v obvezni pokojninski steber in vsa prostovoljna pokojninska zavarovanja, ne zadostujejo za dostojno preživetje v starosti, seveda še vedno brez ORANŽNE KUVERTE:

Polna pokojnina po novem pri 65 letih, minimalna starost za upokojitev 60 let?

Izhodišča za modernizacijo pokojninskega sistema bo v petek obravnaval Ekonomsko-socialni svet (ESS) Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, in Peter Pogačar, vodja delovne skupine za pripravo pokojninske reforme, sta včeraj predstavila dolgo pričakovana izhodišča za modernizacijo pokojninskega sistema. Minister Svetlik je pojasnil, da sta glavna cilja sprememb zagotoviti javno finančno vzdržnost sistema in dostojne pokojnine.

"Če želimo zagotoviti varno starost vsem generacijam, so spremembe nujne," je opozoril minister. Kakšne so predlagane spremembe pokojninskega sistema?

Kakšne so predlagane spremembe pokojninskega sistema?

Predlagana izhodišča modernizacije pokojninskega sistema kažejo, da se bomo morali sprijazniti s še nižjimi pokojninami. Na to bo vplivalo podaljšanje obračunskega obdobja za odmero pokojnin z 18 na 35 let, prav tako pa tudi povečanje malusov za predčasno upokojitev.

Poudaril je, da bo še naprej ostal ključen obvezni pokojninski sistem (1. steber), ki pa se bo za dosego višjih pokojnin dopolnjeval z učinkovitejšima, a še vedno prostovoljnima, 2. in 3. stebrom dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Poleg zvišanja polne upokojitvene starosti na 65 let za oba spola je Svetlik kot najpomembnejše novosti izpostavil prenovo sistema spodbud za daljše ostajanje na delovnem mestu ter neposredno povezavo med vplačili prispevkov in pokojninami. Minister je pojasnil, da bodo spremembe postopne, zaradi česar jih nobena generacija menda ne bo močno občutila. Zagotovil je, da ne bodo spremembe v ničemer prizadele sedanje upokojence, skoraj v ničemer pa niti tiste, ki so tik pred upokojitvijo. Predlog izhodišč predvideva dve fazi prenove obstoječega pokojninskega sistema; tako imenovana modernizacija naj bi se začela s 1. januarjem 2011 in bi trajala do konca leta 2014.

S 1. januarjem 2015 pa naj bi v veljavo stopil povsem nov pokojninski sistem, ki pa bi veljal samo za tiste, ki bodo tedaj stari manj kot 55 let in so torej rojeni leta 1960 ali pozneje. Peter Pogačar, vodja pokojninske reforme, je opozoril, da bi se brez sprememb pokojninskega sistema zaradi neugodnih demografskih razmer izdatki iz BDP do leta 2020 povečali na 11,1 odstotka (za skoraj eno odstotno točko več kot zdaj), do leta 2050 pa kar na 18,2 odstotka. Da bi to preprečili, je po njegovem mnenju nujen zlasti dvig dejanske upokojitvene starosti; tako z zvišanjem polne in minimalne upokojitvene starosti kot z bonusi in malusi. Ekonomsko-socialni svet bo predlagana izhodišča obravnaval prihodnji petek. Javna razprava naj bi potekala do konca leta, zakonodajni postopek pa naj bi stekel v začetku leta 2010.

Predlogi pokojninske reforme
* zvišanje polne upokojitvene starosti na 65 let tako za moške kot za ženske (zdaj 63 let za moške in 61 let za ženske)
* zvišanje minimalne starosti za upokojitev na 60 let (zdaj za moške 58 let ter za ženske 56 let in štiri mesece)
* bonusi in malusi bodo znašali 0,3 odstotka na mesec pred dopolnjeno polno starostjo ali po njej ali 3,6 odstotka na leto (zdaj velja bonus v višini 0,3 odstotka na mesec prvo leto po dopolnjeni polni starosti, 0,2 odstotka drugo leto in 0,1 odstotka tretje leto, malusi se za moške zvišujejo od 0,1 odstotka v letu pred polno starostjo do 0,3 odstotka za pet let pred polno upokojitveno starostjo)
* bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni delovni dobi, bodo znašali dva odstotka na vsako dodatno leto (zdaj postopno upadanje višine bonusa od 3 do 1,5 odstotka za vsako nadaljnje leto v službi po dopolnjeni delovni dobi, ki znaša za moške 40 in za ženske 38 let)
* črtanje časovnih bonusov za vojaščino, študij in otroke (zdaj velja znižanje starostne meje za enega otroka pet mesecev, za dva otroka 12 mesecev in 15 dni, za tri otroke 22 mesecev in 15 dni, za četrtega in vsakega naslednjega otroka pa dodatnih 12 mesecev in 15 dni; starost za ženske je omejena na 53, za moške pa na 58 let)
* podaljšanje obračunskega obdobja za odmero pokojnine iz sedanjih najugodnejših zaporednih 18 na 35 let
* nova valorizacija pokojnin; predviden je tako imenovani švicarski model, ki upošteva polovično rast plač in polovično inflacijo
* pokojnine bodo namesto revalorizacijskega količnika odmerjene na podlagi točkovnega modela; glede na vplačila prispevkov
* odprava najvišje pokojninske osnove (zdaj 2142,04)
* uvedba bruto pokojnin
* uvedba predčasne pokojnine za tiste, ki delajo v zdravju škodljivih delovnih pogojih
* znižanje polne upokojitvene starosti (za oba spola) pri tistih, ki so se zaposlili pred 18. letom
* socialni prispevki se bodo plačevali od vseh oblik dela (pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu, avtorska pogodba in druge pogodbe civilnega prava, študentsko delo), in sicer glede na višino dohodka
* uvedba delne upokojitve za samozaposlene in kmete
* tako imenovani socialni transferji, ki se ne financirajo iz socialnih prispevkov (državne pokojnine, varstveni dodatki, dodatki za pomoč in postrežbo) se prenesejo iz pokojninske blagajne v sistem socialne varnosti
* poenotenje izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja, ločitev individualnega in kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ločitev med varčevalnim in zavarovalnim delom, uvedba dodatnih spodbud za povečanje vključenosti, zagotavljanje večje možnosti izbire naložbene politike

1960

Leta 2015 bo za mlajše od 55 let uveden novi pokojninski sistem

Prvega januarja 2015 naj bi začel veljati nov pokojninski sistem, v katerega se bodo zajeli vsi zavarovanci, ki bodo tedaj stari manj kot 55 let. Vsi starejši zavarovanci bodo ostali v moderniziranem pokojninskem sistemu. V novem pokojninskem sistemu bo uveden sistem navideznih pokojninskih računov. Višina pokojnine bo odvisna od višine vplačanih prispevkov, ki bodo evidentirani na posameznikovem osebnem računu, dolžine vplačevanja in pričakovane preostale življenjske dobe ob upokojitvi. Sredstva, zbrana na navideznih osebnih računih, se bodo usklajevala z rastjo realnih plač ali z rastjo BDP. Vsak posameznik bo imel vpogled v informacijo o vrednosti vplačanih in indeksiranih sredstev na navideznem računu in višino pričakovane pokojnine. Z letom 2015 bi uvedli tudi tako imenovani ničelni steber, ki bi tistim, ki v sistem niso mogli prispevati dovolj sredstev in so stari najmanj 65 let, zagotavljal nekakšno osnovno univerzalno pokojnino; njena predvidena višina naj bi znašala okoli 180 evrov ali približno toliko kot sedanje državne pokojnine. Sredstva zanj bi zagotavljal ZPIZ in državni proračun iz prispevkov zavarovancev. Prvi steber ali obvezno pokojninsko zavarovanje bi se še naprej napajal iz prispevkov delavcev in delodajalcev (spremembe v višini prispevkov niso predvidene). Drugi steber naj bi vključeval prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in poklicno pokojninsko zavarovanje, v tretjem stebru pa bi bila varčevanja in zavarovanja. Povedali so: Tine Stanovnik, ljubljanska Ekonomska fakulteta: To je ogromen korak v smeri posodabljanja pokojninskega sistema. Izjemno pozitivno in premišljeno je, da se iz sistema odstranijo naplavine socializma, kot so bonusi za materinstvo, študij in vojaščina. Malusi za prezgodnje upokojevanje so v evropskem povprečju, enako velja tudi za podaljšanje obračunskega obdobja. Glede zadnjega je res, da bodo zaradi tega pokojnine nižje, zato bi bilo morda treba razmisliti, da bi lahko izvzeli eno ali dve slabši leti.

Duška Knežević Hočevar, Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU: Vlada ne razume, da sta staranje prebivalstva in nizka rodnost izjemno povezani. Če izločijo spodbude za materinstvo, bodo še dodatno znižali motivacijo za ustvarjanje družine, z izločitvijo spodbud za študij pa bodo prizadeti zlasti najbolj izobraženi, pri katerih je že sicer najnižja rodnost. Kot da se ne zavedajo, da se bo zaradi tega rodnost še znižala, s čimer bo še večji problem pri pridobivanju sredstev za pokojninsko blagajno. S takšnimi predlogi se bo še bolj spodkopala medgeneracijsko solidarnost, kar lahko pripelje do hudih konfliktov.

Karl Erjavec, predsednik DeSUS: Načeloma podpiramo predlagana izhodišča za modernizacijo sistema, zlasti z vidika večje transparentnosti in pravičnosti sistema; sistem se bo namreč očistil socialnih transferjev, podlaga za izplačilo pokojnin pa bodo vplačani prispevki. Imamo pa tudi nekaj zadržkov; na primer glede izenačevanja upokojitvene starosti za moške in ženske ter glede formule usklajevanja. Načeloma pa mislim, da je dokument dobra podlaga za dogovor.

Dušan Semolič, predsednik ZSSS: Nismo a priori proti pokojninskim spremembam, smo pa proti spremembam, ki rušijo načelo solidarnosti in pravičnosti. Bonusi, s katerimi naj bi stimulirali daljše ostajanje na delovnem mestu, bi morali biti pravični in dosegljivi. To pa je mogoče le, če je delavec zdrav, medtem ko za industrijske delavce bonusi v tej starosti ne bodo dosegljivi. S povečanjem upokojitvene starosti se bo povečalo število bolniških odsotnosti, ker ni delovnih mest za starejše, pa bo večja tudi brezposelnost. Obenem vlada ignorira problem mladih, ki so prisiljeni delati v negotovih oblikah dela in lahko samo sanjajo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS): Ne zdi se nam prav, da je vlada izhodišča predstavila brez socialnega dialoga in prek medijev. S tem povzroča le revolt med zaposlenimi, upokojenci in sindikati, poleg tega pa z izpostavljanjem posameznih elementov reforme ubija dialog in možnost dogovora. K pokojninski reformi bi morali pristopiti celovito, prek ekspertnih skupin in ob sodelovanju socialnih partnerjev. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042302259

REFERENDUM

Upokojenci grozijo z referendumom Zveza društev upokojencev Slovenije v primeru, da vlada zamrzne pokojnine, grozi z referendumom.

"Država bi v krizi morala pomagati najrevnejšim," pravijo. Starka Več kot 40 odstotkov upokojencev je junija prejelo manj kot 500 evrov pokojnine, trdijo v ZDUS. "Ne dovolimo, da se pokojnine zamrznejo. Nekateri v zvezi predlagajo, da bi v tem primeru začeli zbirati podpise za razpis referenduma," je dejala predsednica Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak. Sicer pa pravi, da bo treba še počakati na njihovo končno odločitev. Predstavniki ZDUS so na novinarski konferenci namreč izrazili nasprotovanje predlogu, da bi zaradi finančne in gospodarske krize zamrznili pokojnine. Nekaj manj kot 204.900 upokojencev, ki predstavljajo 42,2 odstotka vseh, je junija letos prejelo pokojnino, ki je bila nižja od 500 evrov. V to število niso vključeni tisti, ki dobijo v Sloveniji le del svoje pokojnine, opozarjajo v zvezi. Če je država razvita, mora v času recesije najrevnejšim pomagati, ne pa pri njih iskati rezerve in se zavestno izogibati obdavčenju istih, ki so "s svojo brezobzirnostjo spravili v revščino tretjino prebivalstva", je Kožuh Novakova zapisala v pismu premieru Borutu Pahorju konec minulega tedna. Delovni posvet vlade o pripravi predloga državnega proračuna za leti 2010 in 2011 se je v soboto končal brez končnega dogovora. Vprašanje zamrznitve pokojnin tako ostaja odprto do torka, ko je predvidena seja vlade.
http://24ur.com/novice/slovenija/drzava-bi-morala-v-krizi-najrevnejsim-pomagati.html

DOLGOTRAJNA OSKRBA

Se pripravlja nov obvezni prispevek iz plače?

Na ministrstvu za delo pripravljajo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim bi razbremenili tudi zdravstveno blagajno. Bo za to treba plačati še en obvezni prispevek iz naslova plač? Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so potrdili, da pripravljajo predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno nego, vendar pa podrobnosti še niso želeli razkriti. Predlog zakona bo po vsej verjetnosti pripravljen že prihodnji mesec, ko ga bodo na ministrstvu dali v javno obravnavo. En osnutek zakona je sicer v času vlade Janeza Janše leta 2006 že romal v javnost, a ga takrat niso uspeli uskladiti. Leta 2006 je pomoč druge osebe po podatkih Eurostata potrebovalo 60.000 oseb. Že takrat so na ministrstvu za delo povedali, da se število oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, povečuje, zato pa se povečujejo tudi stroški za to oskrbo. Kot je znano, se sedaj dolgotrajna oskrba plačuje iz zdravstvene blagajne, iz blagajne zavoda za pokojninsko in obvezno zavarovanje in iz socialnega varstva. Po novem pa bi se zdaj, po poročanju Financ, za dolgotrajno oskrbo plačevalo iz nove blagajne za dolgotrajno oskrbo. Menda naj bi na ministrstvu razmišljali celo o novem javnem zavodu, kar bi lahko še dodatno povečalo stroške. Bo spremenjen sistem še bolj obremenil plače? Na ministrstvu za delo so dejali, da nov obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo ne bo dodatno obremenil plač. Po poročanju Financ pa naj bi obstajali nekateri predlogi, po katerih bi prispevek bruto plače dodatno obremenili za 0,5 odstotka – pol naj bi plačal delodajalec, pol pa delojemalec. Ni pa znano, ali bi se iz tega naslova kaj zmanjšal prispevek za ostale blagajne. Po informacijah Financ bi bila rešitev lahko tudi podobna kot pri zdravstvenem zavarovanju – pri obveznem in dodatnem zavarovanju. Za polno oskrbo bi morali plačati poleg osnovnega še posebno dodatno zavarovanje. Kaj je dolgotrajna oskrba? Upravičenci za dolgotrajno oskrbo so tisti, ki pomoč potrebujejo najmanj šest mesecev vsaj sedem ur na teden. Mesto v domu za ostarele si bodo zavarovanci še vedno morali plačati sami, razen, če bodo storitve tako drage, da jim bo ostalo premalo denarja za preživetje.
http://24ur.com/novice/slovenija/vlada-razmislja-o-novem-prispevku-za-dolgotrajno-oskrbo.html

NOVA OBVEZNA ZAVAROVANJA

V pripravi nova obvezna zavarovanja Delodajalci in delojemalci bomo morali verjetno že drugo leto obvezno plačevati še za dolgotrajno oskrbo Čeprav na ministrstvu za delo obljubljajo, da nov obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo plač ne bo obremenil bolj, kot so s prispevki obremenjene zdaj, nekateri tega ne verjamemo. Sprašujemo se namreč: kje bo vlada vzela? Po neuradnih informacijah namerava vlada že prihodnje leto uvesti nov obvezni prispevek. Ena od možnosti je, da bi na bruto plačo 0,25 odstotka plačeval delodajalec, prav toliko pa od bruto plače delojemalec. Za zdaj vlada Boruta Pahorja, natančneje ministrstvo za delo, trdi, da plače ne bodo dodatno obremenjene. Da bodo očitno zmanjšali druge prispevke. Pa vendar - zdravstvo zaradi različnih razlogov (tudi ali predvsem plač v zdravstvu) šepa že zdaj, tudi pokojninska blagajna je ogrožena. Za enak obseg pravicnove dajatve Zdaj se dolgotrajna oskrba plačuje tudi iz zdravstvene blagajne (zavod za zdravstveno zavarovanje), iz blagajne zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in iz socialnega varstva. Omenjenim naj bi vlada torej vzela del prispevkov za novo blagajno - blagajno za dolgotrajno oskrbo. A bo s tem storitve dolgotrajne oskrbe le podražila, saj menda razmišlja o novem javnem zavodu, kar spet pomeni vrste birokratov, nove prostore in podobno. Prav zato nekateri dvomijo o tem, da bo skupna vsota prispevkov ostala enaka, in menijo, da se bo povečala. Spomnimo, omenjeni prispevek je želela uvesti že nekdanja vlada Janeza Janše. Po njihovih projekcijah iz leta 2006 naj bi leta 2010 oskrbo, ki terja sedem ur na teden, potrebovalo 40 tisoč ljudi, deset let pozneje pa še nekaj tisoč več. Projekcija izdatkov je takrat predvidevala, da bi dolgotrajna oskrba leta 2010 stala 334 milijonov evrov. Zdajšnjih projekcij nismo dobili, češ da se zakon šele pripravlja. Neuradno pa smo izvedeli, da Pahorjevi želijo, da poslanci zakon sprejmejo pred koncem letošnjega leta. Kako lahko država še nagrabi Čeprav se vsota prispevkov ne bi povečala oziroma bi se le za malenkost, to ne pomeni, da se v resnici ne bodo povišala sredstva, ki jih boste morali posamezniki ali delodajalci plačati za dolgotrajno oskrbo. Govori se, da bo rešitev podobna zdravstvenemu zavarovanju. Če imate sklenjeno le obvezno in ne tudi dopolnilnega zavarovanja, je tako pravic malo. Brez dopolnilnega zavarovanja pravzaprav nihče ne more po običajne storitve k zdravniku. Tako bi lahko naredili tudi z dolgotrajno oskrbo - za običajen obseg pravic, ki ne bi (bistveno) odstopal od zdajšnjega, bi si morali plačevati še dopolnilno zavarovanje. Gre za neuradne informacije. Kaj bomo imeli od dolgotrajne oskrbe po novem Na ministrstvu za delo pravijo, da bi z novim zakonom omogočili enakomernejšo in boljšo dostopnost storitev dolgotrajne oskrbe, njihove izvajalce bi povezali v celovit sistem in uvedli solidarnostno financiranje tega področja. Upravičenci naj bi bili tisti, ki potrebujejo pomoč najmanj šest mesecev vsaj sedem ur na teden. Po naših informacijah pa si - vsaj s predvidenim običajnim zavarovanjem - ne boste mogli plačati mesta v domu za starostnike. Za to in tudi za druge oblike pomoči bodo zavarovanci najverjetneje še vedno morali plačevati iz svojega žepa, razen če bodo storitve tako drage, da jim bo ostalo premalo za preživetje.

OBREMENITEV PLAČE bruto 3.000€ s prispevki:
Zdajšnji prispevki:
Prispevki delodajalca: 16,10% - 483 €
Prispevki delojemalca: 22,10% - 663 €
Skupna obremenitev: 1.146 €

Prispevki ob morebitni uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo:
Prispevki delodajalca: 16,35% - 490,5 €
Prispevki delojemalca: 22,35% - 670,5 €
Skupna obremenitev: 1.161 €
Prispevki delodajalca: +7,5 €
Prispevki delojemalca: +7,5 €
Skupaj: + 15 €

*** Op: po tem, ko plačate vse prispevke, je plača obremenjena še z dohodnino, ker še ne vemo, koliko, če sploh, se bo vsota prispevkov zvišala po uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, smo prispevek delodajalca enako kot prispevek delavca zvišali za 0,25%, kar je menda ena od možnosti. Na ministrstvu za delo vztrajajo, da se vsota prispevkov ne bo zvišala, prispevki delodajalca se prištevajo na bruto plačo in tudi skupaj z bruto plačo pomenijo bruto bruto plačo, torej strošek delodajalca, ki ga ne vidite na plačilni listi. Dol z novimi obremenitvami Kaj o morebitnih novih obremenitvah, ki bi jih lahko prinesel obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo, menijo gospodarstveniki?

Janez Bohorič, Sava Kranj [SAVA 230,00 -1,57%]: "Delodajalci smo se že zavzemali za to, da bi bilo delo manj obremenjeno z različnimi vrstami prispevkov. Tak zahtevek je povezan tudi s predlogom ukrepov GZS vladi za odpravo krize v slovenskem gospodarstvu. Ta vladi svetuje, naj zniža prispevne stopnje za socialno varnost. Po evropskih statističnih podatkih je delo najbolj obremenjeno v Sloveniji. To povzroča nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva. "

Igor Mihajlović, Iskra Avtoelektrika : "Že zdaj so prispevki visoki, kakršnokoli dodatno povišanje pa bo še zmanjšalo konkurenčnost gospodarstva. Prispevke bi morali znižati." Jože Colarič, Krka [KRKG 71,83 +0,21%]: "Vsako morebitno povišanje je slabo. Če pa bodo skupne prispevne stopnje ostale v zdajšnjih okvirih, pa to ni tako zelo slabo. Seveda bi bilo bolje, če bi bili prispevki nižji."

PETER POGAČAR

Kaj nam prinaša pokojninska reforma

S pomočjo vodje strokovne skupine za pripravo pokojninske reforme Petra Pogačarja smo pripravili odgovore na 17 konkretnih vprašanj o tem, kaj pokojninska reforma prinaša različnim starostnim skupinam. Za upokojence se spremeni le način usklajevanja pokojnin. Upokojenci 

1. Se za zdajšnje upokojence karkoli spremeni (višina, način usklajevanja)? Višin pokojnine reforma ne zadeva, pri usklajevanju pokojnin pa predlagamo, da bi se usklajevale s polovično stopnjo rasti plač in s polovico inflacije. Tik pred upokojitvijo 

2. Kdo bo še pobegnil vsem spremembam? Kdor ima do upokojitve še eno leto in dva meseca. Z začetkom uveljavitve novega zakona leta 2011 se bodo določene zahteve že zvišale, vendar zelo postopno. Prelomno leto rojstva 1960. Upokojitev pri 60 le s petino nižjo pokojnino. Modernizacija. Začne se 1. januarja 2011. Začne se zviševati starostna meja za upokojitev. Namesto valorizacijskih količnikov se uporablja točkovni sistem. V tem sistemu ostanejo in v njem uveljavijo pravico do pokojnine vsi zavarovanci, ki so rojeni pred letom 1960. Uvedeta se možnost večje izbire na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja in znižanje stroškov upravljalcev.

Nov sistem.

S 1. januarjem 2015 se vzpostavi nov sistem. Vanj se vključijo vsi zavarovanci, ki so rojeni leta 1960 ali pozneje. 2020. Leta 2020 bo polna starost za moške in ženske 65 let. Za ženske se bo povečevala hitreje kot za moške, saj je zdaj nižja. Minimalna starost za upokojitev bo 60 let, vendar bo pokojnina v tem primeru za 18 odstotkov nižja (3,6 odstotka za vsako leto).

2025.

Modernizirani sistem ugasne leta 2025, ko se v Sloveniji v celoti in dokončno vzpostavi nov pokojninski sistem. Prispevki se bodo predvidoma plačevali od vseh oblik dela. Vsak posameznik bo imel svoj navidezni račun, na katerem se bodo beležili prispevki. ZPIZ bo vsako leto obveščal o vplačanih prispevkih in o tem, kakšno pokojnino lahko pričakujemo. Višina posameznikove pokojnine bo odvisna od vsote vplačanih prispevkov. Denar se sicer ne bo nalagal, ampak se bo izplačeval vsakokratnim upokojencem. Vse, kar se ne izplačuje na podlagi prispevkov za pokojnine (na primer varstveni dodatek), se bo izločilo iz pokojninske blagajne.

3. Kako se bo izračunavala pokojnina do leta 2015?
Do leta 2025 se bo izračunavala na podlagi sedanjega posodobljenega sistema. Postopno pa se bo upoštevalo vedno daljše obdobje za izračun.

4. Kako se bo zviševala starostna meja za upokojitev?
Pri pokojninski dobi je ne predlagamo. Ta je 38 let za ženske in 40 za moške. Predvidevamo zviševanje minimalne starostne meje, zato bodo nekateri zaradi starostnega pogoja kljub dopolnjeni pokojninski dobi morali še delati, ampak bodo zato prejeli ustrezne bonuse. Prehodno obdobje bo trajalo devet let. Višina pokojnin po novem 

5. Zdaj je povprečna starostna pokojnina 68 odstotkov povprečne plače. Koliko bo po novem sistemu?
To razmerje se bo samodejno še znižalo in se bo ustavilo nekje na 56 odstotkih – že pri zdajšnjem sistemu. Naš cilj pa je ravno to, da tukaj ostanemo. Če ničesar ne spremenimo, pa bodo morale biti toliko nižje.

6. Bodo imeli tisti, ki se bodo upokojevali po novem sistemu, nižje pokojnine, kot bi jih imeli po obstoječem? Zelo odvisno od posameznega primera. V marsičem prepuščamo odločitev, kdaj se bo upokojil, posamezniku. Za marsikoga bo tudi višja, vendar bo za enako ali višjo moral delati dlje. Pokojnina pa bo v celoti odvisna od plačanih prispevkov.

7. Kaj pomeni podaljšanje izračunavanja z 18 na 35 let? Vzorčne simulacije kažejo, da to prinese od pet odstotkov višje do pet odstotkov nižje pokojnine. Poudariti je treba, da je daljša osnova pravičnejša, da se ne bo dogajalo kot zdaj, da si nekateri namerno plačujejo nižje prispevke, ker že imajo zagotovljeno pokojnino iz dobrih 18 let in imajo na koncu višjo pokojnino kot tisti, ki so določene prispevke plačevali vso delovno dobo.

Dva odstotka solidarnosti 

8. Od kod bo država vzela za ničelni steber, ki bo vir univerzalne pokojnine?
Za univerzalno pokojnino bo vsak prispeval 1,5 ali dva odstotka od svoje bruto plače. Tukaj se solidarnost ohranja. Nad to pokojnino, ki bo znašala recimo 200 evrov, pa ne bo solidarnosti.

Mladi 

9. Ali lahko nekomu, ki je danes star 30 let, obljubite, da se bo upokojil po sistemu, ki ga pripravljate? Če bo vpeljan sistem navideznih računov, to lahko obljubim, po zdajšnjem sistemu pa ne morem. V sistemu navideznih računov imaš evidentirane prispevke in jasno znana pravila. Z zakonom se ne morejo zmeraj znova spreminjati. Pred desetimi leti so veljali popolnoma drugačni pogoji kot danes.

10. Bo pokojnina ob enaki vsoti vplačanih prispevkov enaka leta 2030 in 2050?
Ne, prilagajala se bo demografskim tablicam smrtnosti.

Študentsko delo

11. Če bodo študenti plačevali prispevke, ali se jim bo študentsko delo tudi štelo kot pokojninska doba? Zagotovo. Višina pokojnine bo odvisna od vplačanih prispevkov.

12. Se bo lahko nekdo, ki bo delal kot študent, upokojil prej kot pri 65 letih? Študentsko delo bo omejeno in ne bo moglo imeti toliko ur kot redno delo.

Pokojninska doba se bo štela sorazmerno na podlagi opravljenih ur.

13. Kdo bo plačeval te prispevke, študenti sami ali delodajalci? To še ni dorečeno, po navadi pa se za to zaveže delodajalca.

Obvestilo leta 2016 

14. Kdaj in komu bo ZPIZ izdal prvo obvestilo o tem, kakšno pokojnino lahko pričakuje? Upam, da leta 2016 za leto 2015. Na podlagi vplačanih prispevkov ga bodo dobili vsi. Porodniška in pokojnina 

15. Porodniška šteje ali ne šteje?
Med porodniškim dopustom država plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Ker so prispevki plačani, se porodniški dopust seveda šteje v pokojninsko dobo. Znižanje predpisane starosti zaradi otrok pa je časovni bonus, ki ga je država uvedla leta 1999 kot spodbudo mladim, da bi imeli čim več otrok. Ta bonus nima podlage v vplačanih prispevkih, zato ga po novem sitemu ne bo. V 80 odstotkih so ga izkoriščali moški.

16. Ali menite, da bi se starši za še enega otroka odločili zaradi obljube države, da bodo šli pri 65 letih lahko pol leta prej v pokoj? Ta bonus pa nekaj stane. Mi menimo, da je treba s tem denarjem pomagati staršem z višjimi otroškimi dodatki in podobno. Dodatno varčevanje

17. Se bodo zvišale davčne olajšave za dodatno pokojninsko varčevanje? Treba je zvišati povprečno vplačilo. Ta so nizka, ker produkt ni zanimiv, tu je treba nekaj narediti. Če bo treba, bomo spremenili olajšave, menimo, da zdaj to ni potrebno, saj že zdajšnjih ljudje ne izkoriščajo v celoti. "Amaterski pristop" Soočenje.

Ekonomist vs. pripravljalec reforme.
Sašo Polanec, ekonomist.

1. Z vidika finančne vzdržnosti je reforma na žalost predvidena prepozno, saj bo začela veljati šele po tem, ko se bodo baby-boom generacije, torej povojne generacije, upokojile.

2. Reforma nima resnih izračunov kot podlago za spremembe. Takšen pristop je amaterski, saj je ministrstvo za delo le prepisalo ukrepe iz drugih držav, na primer švedski model, kar zmore vsak.

3. Leta 2025 bo morda celo 65 let premalo. Upokojitveno starost bi bilo smiselno vezati na podaljševanje življenjske dobe. Peter Pogačar, vodja skupine za pripravo reforme.
1. Ta očitek deloma drži, se strinjam. Od leta 2011 do 2015 se bo ta generacija upokojevala, ampak zdaj smo že skoraj leta 2010, treba pa je ohraniti neko postopnost. Od leta 2000 do 2009 pa nismo naredili nič.
2. Izračuni še niso končani, so v pripravi, bodo pa pripravljeni, preden bomo začeli pisati zakonske tekste. Zdaj se pogovarjamo samo o izhodiščih.
3. Bolj kot prisila delujejo kazni in nagrade. Po mojem mnenju je najpomembnejše razmerje med zadnjo plačo in prvo pokojnino. Če pri minimalnih pogojih dobiš pokojnino v višini tretjine plače, razmisliš. Če pa bi dobil 80 odstotkov, potem nisi nor, da bi še naprej hodil v službo. http://www.zurnal24.si/Kaj-nam-pri-nasa-pokojninska-reforma/novice/slovenija/130945

Vlada ne popušča: V "penzijo" pri 65-tih Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Peter Pogačar je na današnjem srečanju z novinarji opozoril, da pri zvišanju polne upokojitvene starosti na 65 let vlada ne more popustiti. Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Peter Pogačar je na današnjem srečanju z novinarji opozoril, da pri zvišanju polne upokojitvene starosti na 65 let vlada ne more popustiti. O ukrepih, kako doseči posamezne cilje iz izhodišč za pokojninske spremembe, pa se je možno pogovarjati, je dejal. Izhodišča za modernizacijo pokojninskega sistema kot minimalno starost za upokojitev predlagajo 60 let, ali bo posameznik delal tudi po tej starosti, pa se odloči sam, je dejal Pogačar, ki je tudi vodja delovne skupine za pripravo izhodišč za pokojninske spremembe. Že zdaj se večina zavarovancev upokoji, ko doseže minimalne pogoje, je pojasnil. Po njegovem mnenju je "argument 65 let v javnosti zlorabljen". O ukrepih pa se je možno pogovarjati in tu bo vlada iskala dogovor, vendar ne za vsako ceno, je poudaril. Na koncu je vlada tista, ki iz proračuna doplača manjkajoča sredstva za izplačilo pokojnin, je dejal. Izhodišča, ki so v javni razpravi od konca septembra, namenjajo pozornost tudi industrijskim delavcem, ki so začeli delati zgodaj, tudi s 15. letom starosti. Pravice se celo razširjajo in vključujejo še moške, ne le žensk. Ni pa možno tej razmeroma majhni skupini ljudi prilagajati celotnega sistema, opozarja Pogačar. Sindikati morajo po njegovem mnenju natančno opredeliti, kdo so tisti, ki delajo na težkih delovnih mestih. Postavlja se vprašanje, ali je rešitev zanje iskati le v pokojninskem sistemu. Nekatere rešitve naj bi tako vključili tudi v zakon o zdravju in varstvu pri delu, je napovedal Pogačar. Na nasprotovanje podaljšanju obračunskega obdobja za odmero pokojnine s sedanjih 18 na 35 let odgovarja, da pri tem ne gre za zaostrovanje, temveč za večjo pravičnost pri odmeri pokojnine. Glede vprašanja usklajevanja pokojnin pa pravi, da je sicer predlagano usklajevanje s 50-odstotnim upoštevanjem rasti plač in 50-odstotnim upoštevanjem sprememb cen življenjskih potrebščin. "Vendar pa pri uskladitvi ni strokovne rešitve, je le politična," je poudaril.
http://www.vecer.com/clanekslo2009112605489725

VARČEVANJE

Za starost je treba začeti varčevati čimprej

Ali varčujete za starost, je vprašanje, ob katerem se mnogim naježi koža. Nekaterim zato, ker so prepričani, da si s plačevanjem prispevka, ki jim ga vsak mesec delodajalec odvede od plače, zagotavljajo pravico do dostojnega življenja po upokojitvi.

Za starost je treba začeti varčevati čimprej

Ali varčujete za starost, je vprašanje, ob katerem se mnogim naježi koža. Nekaterim zato, ker so prepričani, da si s plačevanjem prispevka, ki jim ga vsak mesec delodajalec odvede od plače, zagotavljajo pravico do dostojnega življenja po upokojitvi. Drugim zato, ker se še kako zavedajo, da iz pokojninske blagajne ne bodo dobili dovolj, a odločitev za varčevanje vsak mesec znova prestavijo »na poletje, ko ne bo več posojila za avto« ali »takoj, ko napredujem« ali »samo še za potovanje prihranim«. Tretji o upokojitvi niti ne razmišljajo, saj so komaj dobili prvo službo in dajejo prednost drugim dolgoročnim, predvsem pa kratkoročnim ciljem. In potem je tu še skupina tistih, ki menijo, da imajo premajhne dohodke, da bi sploh kaj privarčevali. Javnomnenjske raziskave kažejo, da približno tretjina Slovencev sploh ne varčuje, pri čemer se določen delež ljudi res komaj prebija iz meseca v mesec, preostali pa bi glede na svoje prihodke kljub vsemu lahko kaj prihranili.

Glede na demografska gibanja ni mogoče pričakovati, da bi »država« poskrbela za to, da bo po dopolnitvi delovne dobe lahko vsakdo živel v finančnem smislu na enaki ravni kot v času, ko je bil zaposlen. Država ni vreča brez dna, ampak je globina odvisna od tega, koliko državljani oz. zaposleni plačujejo davke, iz katerih se vreča polni. S staranjem prebivalstva bo čedalje manj tistih, ki bodo prispevali, potrebe pa bodo vse večje. Čeprav pogosto slišimo mnenje, češ da finančniki, ki jim je v interesu od ljudi izvabiti čim več denarja, da lahko z njim upravljajo, samo sejejo strah pred prihodnostjo, se nad dejstvi vendarle splača zamisliti. Pred pokojninsko luknjo svarijo tudi resni ekonomisti. Z zatiskanjem oči pred tem, kar se nam zagotovo obeta v prihodnjih letih in desetletjih ter odlaganjem ukrepanja na čase, ko si bomo varčevanje laže privoščili, si delamo slabo uslugo. Za starost si je treba prihraniti nekaj denarja - če bo za pokojnine vendarle poskrbela država, si bodo starostniki lahko s svojimi prihranki privoščili dodatno »razvajanje«.

Postavimo si realen cilj!

Če o tem, kako bomo živeli po upokojitvi, še nismo razmišljali, je novo leto pravi čas za to - ne glede na to, koliko let delovne dobe je še pred nami. Če se bo med novoletnimi zaobljubami znašla tudi tista o varčevanju, bomo na pravi poti. Seveda pa jo bo potem treba še izvesti. Kako? Možnosti varčevanja je veliko, vsaka ima svoje prednosti in slabosti, katere izbrati, je odvisno od tega, koliko časa bomo varčevali, kolikšno naložbeno tveganje nam finančni položaj in življenjske okoliščine dovoljujejo ter koliko smo ga sploh pripravljeni sprejeti. Postaviti si moramo še cilj: si izračunati, koliko denarja bomo potrebovali in kolikšen znesek bomo za to mesečno namenjali. Pri svojih načrtih pa moramo biti racionalni. Takšnemu načrtu, ki bi od nas zahteval, da bi na stran dajali več, kot bi si dejansko lahko privoščili, se bomo slej ko prej morali odpovedati. Temeljit pogovor s finančnim strokovnjakom se ponavadi izkaže za dobro odločitev, saj nam s svojim znanjem in izkušnjami pomaga narediti strategijo, ki naj bi nas pripeljala do zastavljenega cilja. Izbrati je namreč treba za posameznika najprimernejše produkte in sredstva med njimi pravilno razpršiti.

Dolgoročno je najmanj tvegano

Prav v tem se skriva ključ do razumevanja, zakaj je treba začeti varčevati čim prej. Finančni produkti se namreč med seboj razlikujejo glede na stopnjo tveganja ter s tem povezano pričakovano donosnostjo. Bolj ko so tvegani, večje potencialne dobičke omogočajo. Stopnja tveganja namreč ne pomeni, kolikšna je možnost, da vložena sredstva izgubimo, ampak, kako intenzivno je gibanje njihovih vrednosti navzgor in navzdol. Pri najbolj tveganih imamo na primer lahko enako možnosti za to, da se v letu dni, nekaj mesecih ali pa nekaj dneh vrednost naše naložbe poveča za deset, petdeset, sto ali še več odstotkov, ali pa, da se vrednost prav za toliko zmanjša. Dobra novica in argument za dolgoročna varčevanja je, da vse analize gibanj na kapitalskih trgih v preteklosti kažejo, da se z daljšanjem obdobja vlaganja stopnja tveganja zmanjšuje.

Na neki točki se celo izkaže, da bolj tvegani produkti, kot so delnice in delniški skladi, postanejo varnejši od tistih, ki jih sicer poznamo kot varne in zanesljive naložbe. Zakaj? Ko izberemo varnost, se hkrati odločimo za majhne donose. Ti so sicer zagotovljeni, a so tako majhni, da so dolgoročno izpostavljeni inflaciji in lahko se zgodi, da kljub večanju privarčevanih sredstev z njimi lahko kupimo čedalje manj. Varnejši produkti so namenjeni za bolj kratkoročna varčevanja, a tudi pri varčevanju za starost nanje ne gre pozabiti. Del sredstev vložimo tudi vanje in s tem naredimo protiutež bolj ambicioznim naložbam. Seveda pa naj bo razmerje med enimi in drugimi prilagojeno starosti varčevalca: mlajši ko je, več tveganja si lahko privošči. Kako agresivne naložbe bo izbiral, je odvisno tudi od tega, koliko tveganja mu dovoli njegov značaj. Kdor si bo pulil lase, če bo vrednost njegovega premoženja iz tedna v teden, iz meseca v mesec nihala za deset, dvajset ali več odstotnih točk, se naj raje odloča za varnejše oblike upravljanja z denarjem. Z bližanjem upokojitve se razmerje, ki je na začetku kariere lahko 80 odstotkov v tveganih produktih in preostanek v varnih, spreminja v prid varnejšim, vendar imamo lahko še desetletje pred upokojitvijo polovico denarja v tveganih naložbah.

Analize kažejo, da so donosi tveganih naložb, če v njih vztrajamo deset ali več let, kar obetavni, in se ponavadi v povprečju gibljejo nad deset odstotkov. Pri tem je treba opozoriti, da to ni zagotovilo, da se bo enako dogajalo v prihodnje. Analitiki še poudarjajo, da je tudi pri naložbah za obdobja 20 ali 25 let možnost izgub petodstotna.

Še na eno prednost dolgoročnega in postopnega vlaganja velja opozoriti: nihanja, ki se jim na kapitalskih trgih ni mogoče izogniti, se poravnajo. Če vlagamo vedno enake zneske, bomo v času, ko bodo vrednosti na kapitalskih trgih nizke, za svoj denar lahko kupili več enot. Tako se bo po tem, ko se gibanja na borzah obrnejo v vlagateljem prijazno smer, lahko naše premoženje še hitreje večalo. Finančniki opozarjajo, da mnogi varčevalci delajo veliko napako, ker želijo na trg kapitala stopiti v »najugodnejšem času«. Za dolgoročne naložbe je čas vedno pravi in tisti, ki čakajo na trenutek, ko bodo vrednosti najnižje, ga ponavadi tudi zamudijo...
http://www.delo.si/clanek/94765

BOBU BOB Tone Partljič, dramatik, humorist in bivši politik: "Gorje, če bodo zvišali starostno mejo odhoda med upokojence, ker večina poslancev ali celo ministrov nima kam v službo in bomo gledali iste obraze še dolga leta."
Torek, 29. december 2009
www.vecer.si

65 : 63

Moški bodo delali do 65. leta, ženske dve leti manj

Moški se bodo po novem predlogu pokojninskih sprememb lahko upokojili pri 65., ženske pa pri 63. letu starosti. Vendar pa bo druga faza predvidela izenačenje za oba spola, je povedal Svetlik.

Po danes predstavljenem predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zajema prvo fazo sprememb in naj bi v veljavo stopil z letom 2011, moški dobi pravico do starostne pokojnine pri 65. letu starosti, ženska pa pri 63. letu, če dopolni najmanj 15 let zavarovalne dobe. Vendar pa bo druga faza sprememb predvidela izenačenje za oba spola, je napovedal minister Ivan Svetlik.

Za zavarovanca, ki je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe, in za zavarovanko, ki je dopolnila najmanj 38 let pokojninske dobe, se zahtevana starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine postopno zvišuje na starost 65 oz. 63 let v obdobju od leta 2011 do 2016.

Za izračun pokojninske osnove bodo namesto sedanjih 18 let upoštevali katerih koli zaporednih 34 let zavarovanja. Z namenom, da se višina pokojnin zaradi tega ne bi zniževala, pa uvajajo višji odmerni odstotek, je povedal direktor direktorata za delo in pravice iz dela na ministrstvu Peter Pogačar.

Vlada odločena, sindikati nezadovoljni

"Da bi zaposlene čim dlje zadržali na delovnih mestih, so pogajalci namesto 3,6-odstotnega bonusa in malusa za poznejšo ali predčasno upokojitev našli novo rešitev - predčasno črpanje pokojnine. To pomeni, da zaposleni po 60. letu, ko izpolni minimalne pogoje za upokojitev, poleg plače prejema še 20 odstotkov svoje predvidene pokojnine.

" Radio Slovenija
Usklajevanja med socialnimi partnerji še niso končana in bodo tekla vzporedno z javno razpravo o predlogu, je že pred tem povedal direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu Peter Pogačar. Kot je dejal, vladna stran ne pričakuje soglasja o celotnem besedilu, želi pa ga doseči v ključnih točkah.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) se s tem, da je predlog predstavljen pred doseženim soglasjem, niso strinjali strinjajo. "To je nekorektno do delovne skupine, saj je bil njen namen prav poiskati skupne rešitve," je dejal predsednik sindikata Dušan Semolič. Po njegovem opozorilu gre za kompleksen zakon, ki ga ne bi smeli sprejemati "rokohitrsko".

Nad odločitvijo, da ga bodo javnosti predstavili tako hitro, so sindikati presenečeni, je dejal. V ZSSS sicer vztrajajo pri mnenju, da je starost 65 let kot starostna meja za polno upokojitev nesprejemljiva. Po njihovem mnenju bi morala biti merilo delovna doba in ne starost posameznika.

Zaskrbljeni tudi dijaki in študenti

Z novimi predlogi se že pred predstavitvijo nista strinjala niti Dijaška organizacija Slovenje in Študentska organizacija Slovenije, ki sta se sindikatom novembra lani pridružili v stavkovnih zahtevah za umik nekaterih delov predlaganih pokojninskih sprememb. Študenti ob tem opozarjajo, da se odpira "veliko vprašanj glede strukture stebrov, obveznosti vplačevanj in dolgoročne stabilnosti stebrov, ki temeljijo na različnih skladih", kot so zapisali v Študentski organizaciji Slovenije. Predsednik dijaške organizacije Aleksandar Spremo je medtem dejal, da se vprašanja pokojnin današnjih mladih navsezadnje dotika tudi predlog zakona o malem delu, saj bi se glede na ta predlog dijakovo in študentovo delo štelo v njuno delovno dobo. Predlog sicer zavračajo, omenjeno rešitev, ki jo pozdravljalo, pa bi lahko vključili v obstoječo ureditev, je ocenil. Osebno pa si ob pripravljanju pokojninske reforme želi, da bo "z upoštevanjem socialnih partnerjev dosežena takšna rešitev, da bom tudi jaz lahko imel dostojno pokojnino".
http://24ur.com/novice/slovenija/do-kdaj-bomo-morali-delati.html

PREDLOG ZPIZ 2
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/Predlog_ZPIZ-2_24.03.2010.pdf

IZČRPANI

POKOJNINSKA VOJNA ŠE NAPREJ RAZBURJA

Do konca izčrpani v penzijo Pokojninska blagajna z malo zdrave pameti in poštenja sploh ni ogrožena - Smo klavrna izjema, edina država v Evropi, kjer delavci v pokojninsko blagajno prispevajo več kot delodajalci Peter Pogačar, "pogajalec" ministra za delo Ivana Svetlika v pokojninski vojni, si je te dni privoščil vrhunsko sprenevedanje: "Edina rešitev je, da bomo za enake pokojnine morali delati dlje. Le taka pokojninska reforma bo zagotovila dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninske blagajne.

" Ko je to neumnost v Dnevniku prebral njegov sodelavec, nam je šele po trdnem zagotovilu o tajnosti vira poslal sicer zelo zaupne izračune Svetlikovega ministrstva. Njegove lastne številke Pogačarjevo zavajajočo in trmasto ponavljajočo se trditev kruto postavljajo na laž. Se pa Pogačarju do neke mere opravičujemo, njegovo sprenevedanje je veliko, a ne vrhunsko. Ta neslavni rekord gre Borutu Pahorju za naslednji cinizem: "Socialni dialog ima svoj smisel, če prinese dodano vrednost, če pa te ni, če postane samo predmet prestiža, potem ta socialni dialog ni več koristen in neki minister ali jaz kot predsednik vlade moram znati oceniti, kdaj postaja socialni dialog nesmiseln."

Številke razkrinkale laži

Toda najprej poglejmo neizprosno govorico številk, ki jih ima na mizi minister za delo Ivan Svetlik, a jih drži v strogi tajnosti. Kaj jih ne bi, saj ovržejo vso razglašano nujnost njegove oziroma Pahorjeve vse bolj očitne odločnosti pri rušenju temeljev socialne države.

Po računih ministrstva za delo bi pokojninska blagajna le v enem letu obogatela za 2,809.252,39 evra, če bi samo deset odstotkov leta 2008 upokojenih moških šlo v pokoj eno leto kasneje. Za vsakega so za osnovo vzeli le povprečno plačo. Če bi bilo takšnih moških 30 odstotkov, bi bil prihranek že 8,427.757 evrov, pri polovici pa več 14 milijonov evrov.

Minister Svetlik je dobil na mizo tudi račun za posameznika, ali bi bil ta sploh spodbujen za leto več dela. Bi bil! Če ima osnovnošolsko izobrazbo, minimalno plačo 460 evrov mesečno, bi dobil vsak mesec za kar 137 evrov več…

Veliki možni prihranki torej, dodajmo jim podatke davčne uprave, da je bilo konec lanskega leta za 262 milijonov evrov neplačanih prispevkov, pa sledi logično vprašanje pogajalcu Svobodnih sindikatov Andreju Zorku, zakaj se o teh številkah ne pogajajo:

"Zato ker jih ne poznamo, zato ker jih vlada skriva, zato ker se pogajanja sploh še niso začela…" Prosim!? Pahor pravi, da so le še prestiž, da socialni dialog izgublja smisel… "Morda, a ne vem, s kom ga vodi. Naša grožnja s protesti, referendumom in splošno stavko ni prazna. Vlada jo je dobesedno izzvala. Mi se zdaj ne bomo šli igre, kot se jo grejo te dni v koaliciji, malo sem, malo tja pa gor in dol. Tokrat je ali - ali! In to za oba zakona, delovnega in pokojninskega."
http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/tema_tedna/1042352100

60 LET

'Pokojninska reforma ne sme biti šok terapija'
Sindikati so zavrnili zadnji vladni predlog pokojninske reforme in predstavili svojega, po katerem bi bil pogoj za upokojitev 60 let oziroma polnih 40 let delovne dobe za moške in 38 za ženske.

Video:Iz 24UR: Delo do 60. leta

Socialni partnerji, ki so pri predsedniku vlade Borutu Pahorju nadaljevali pogajanja o pokojninski reformi, so zavrnili zadnji vladni predlog, po katerem bi bil pogoj lahko 43 let delovne dobe za moške in 41 let za ženske.

Predlagali so, da bi bil pogoj za upokojitev 60 let oziroma polnih 40 let delovne dobe za moške in 38 za ženske, kar je 2 leti več kot doslej. Sindikati ob tem še predlagajo, da bi se spremembe uveljavljale postopno, tako da bi prehodno obdobje trajalo osem let, je po sestanku dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Na pogajanjih so se še zavzeli za takšne stimulacije za ostajanje v zaposlitvi tudi po izpolnjevanju pogojev za upokojitev, ki bi bile "prepričljive", je dejal Semolič. Kdor bi dosegel starost 60 let in 40 let oz. 38 let pokojninske dobe in ostal v zaposlitvi, bi prejel še 20 odstotkov pokojnine, kot bi jo dobil, če bi odšel v pokoj.

Predstavniki vlade in sindikatov se bodo ponovno sestali prihodnjo sredo. "V razmislek", kot se je izrazil Semolič, pa dajejo še predlog, da bi bila predlagana stimulacija 0,5 odstotka mesečno in ne le 0,3 odstotka, kot je v vladnem gradivu predlagano zdaj. Poleg tega dajejo sindikati v razmislek tudi predlog za bonus, ki bi pomenil dvig odmerne stopnje – ta naj se povečuje s časom, ki ga zavarovanec preživi na delu po tistem času, ko je že izpolnil minimalne pogoje.

Kot spodbudo delodajalcem, da bi raje zaposlovali oz. ohranjali v zaposlitvi starejše delavce, sindikati predlagajo, da se njihov prispevek za starejše delavce v pokojninsko blagajno zniža za 50 odstotkov.

Obdobje za izračun pokojninske osnove naj bo po sindikalnem predlogu namesto 34 let, kot predlaga vlada, 24 najugodnejših let. Prehodno obdobje pa naj bo 12 let, je dejal Semolič. Poleg tega naj se ohrani bonus za otroke, ki pa naj bi ga praviloma koristile matere. Če predstavljeni predlog ne bo sprejet, pa sindikati kot alternativo predlagajo, da se dvigne prispevna stopnja pri delodajalcih.

Minister za delo Ivan Svetlik je dejal, da je treba zdaj z izračuni pogledati, kaj predlog sindikatov pomeni glede na cilje, ki naj bi jih zasledovala pokojninska reforma. Znova se bodo sestali prihodnjo sredo, je napovedal.

Jože Smole pa je kot predstavnik delodajalcev pozdravil razumevanje sindikatov, da delodajalci trenutno nimajo primernih delovnih mest za zaposlitev starejših delavcev. Ključno pa se mu zdi prehodno obdobje, saj pokojninska reforma za delavce in delodajalce ne sme biti "šok terapija". Glede alternativnega predloga sindikatov, da bi se delodajalcem povišala prispevna stopnja, pa je opozoril, da so že zdaj plače v Sloveniji med tistimi, ki so v Evropi najbolj obremenjene s prispevki.

Vlada starosti ne postavlja več za ključni pogoj

Zadnji vladni predlog ni več postavil starosti kot izključnega pogoja za polno upokojitev, temveč bi bil pogoj lahko 43 let delovne dobe za moške in 41 let za ženske. Po zdaj veljavni pokojninski reformi iz leta 2000, ki pa se še ni iztekla, je v letošnjem letu pogoj za polno upokojitev za moške 58 let starosti in 40 let pokojninske dobe, za ženske pa starost 56 let in osem mesecev ter 37 let in tri mesece pokojninske dobe.
http://24ur.com/novice/slovenija/v-pokoj-pri-doloceni-starosti-ali-po-dolocenem-obdobju.html

DOKUP

Kdo lahko ubeži pokojninski reformi

V katerih primerih in pod kakšnimi pogoji lahko dokupite leta za upokojitev Za upokojitev sta dva glavna pogoja: starost in pokojninska doba. Manjkajoča leta za starostni pogoj in pogoj delovne dobe lahko zavarovanec dokupi, vendar ne poljubno, ampak samo v primerih, ki jih dopušča zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za tiste, ki jim bo pokojninska reforma poslabšala pogoje, bo dokup zanimiv.

Poglejmo, kdaj je mogoč.
1. Dokup zavarovalne dobe za presežne delavce Delodajalec lahko presežnemu delavcu dokupi največ pet let zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine. Pogoj je, da je delavec star 58 let in ima 35 let pokojninske dobe, ali je star 63 let in ima 15 let zavarovalne dobe, ali pa 65 let in ima 10 let zavarovalne dobe. Ženska mora biti stara 56 let in osem mesecev in imeti 32 let in tri mesece pokojninske dobe, ali mora biti stara 61 let in imeti 15 let delovne dobe, ali pa 63 let in imeti 10 let delovne dobe. Cena dokupa se izračuna po zavarovalniških pravilih, in sicer tako, da znesku pokojnine za obdobje, ko je zavarovanec brez dokupljene dobe ne bi prejemal, prištejejo pričakovano povečanje zaradi dokupa, ki ga bo prejemal do konca izplačevanja pokojnine.

2. Dokup za ugodnejšo odmero pokojnine Zavarovalno dobo za ugodnejšo odmero lahko dokupi zavarovanec, ki je že izpolnil pogoje za starostno upokojitev ali je že upokojen. Po zakonu lahko dokupi največ pet let, kar mu prinese največ 7,5-odstotno povišanje odmernega odstotka. Prispevek izračunajo po zavarovalniških pravilih na podlagi razlike med pokojnino z dokupljeno dobo in pokojnino brez dokupljene dobe in pomnožijo s pričakovano dobo izplačevanja.

3. Dokup za upokojitev pred polno starostjo Če želi zavarovanec pridobiti polno pokojnino pred polno starostjo, mora vplačati znesek kapitaliziranih odbitkov zaradi predčasne upokojitve. To je vsota pričakovane razlike v pokojnini, pomnoženo s pričakovano dobo izplačevanja. Ta prispevek lahko vplača tudi delodajalec, če je tako določeno v kolektivni pogodbi.

4. Dokup študijskih let, vojaščine ... Zavarovanec si lahko podaljša pokojninsko dobo tudi z dokupom časa, ko je bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje, ko ni bil zavarovan zaradi nege svojega otroka, starega do treh let, čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije, če ni bil obvezno zavarovan. Cena se izračuna na podlagi povprečne mesečne bruto plače zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečana za odstotek zvišanja pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva. Za en mesec je kupnina bruto plača (povečana za uskladitev pokojnin) krat prispevek za obvezno zavarovanje (to je 24,35 odstotka.) Vendar zakon določa najnižjo možno osnovo, to je 60 odstotkov povprečne plače v državi za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva. Zdaj je najnižja osnova 892,91 evra, kar pomeni, da je najnižji prispevek za en mesec 24,35 odstotka te vsote ali 217,42 evra. To velja tudi za dokup dobe brezposelnosti in nege otroka ter v primeru, če zavarovanec v koledarskem letu pred vložitvijo zahteve ni prejel plače najmanj za šest mesecev.

5. Športniki in drugi primeri
Podobno je mogoče dokupiti čas, ko je oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji opravljala vrhunsko športno dejavnost. Prispevke za dokup zavarovalne dobe lahko vplačajo tudi osebe, ki so opravljale samostojne gospodarske ali kakšne druge poklicne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, preden je bilo za te dejavnosti uvedeno obvezno pokojninsko zavarovanje. Isto velja za kmete in še nekatere druge primere. Statistika

Dokup je začel rasti
Letos v prvih štirih mesecih je Zpiz prejel 794 zahtevkov za dokup pokojninske dobe. V primerjavi z istim obdobjem lani se je število zahtevkov povečalo za 209. To je daleč od navala, o katerem se govori, vendar na zavodu pričakujejo, da se bo število še povečalo do konca leta. Med vsemi zahtevki je bilo le 19 zahtevkov delodajalcev za dokup let presežnim delavcem. Lani je bilo takih zahtevkov 29. Seveda pa je mogoče, da nekateri delodajalci zaposlenim pomagajo tudi neposredno, denimo pri odkupu študijskih let, menijo na zavodu.
http://www.finance.si/279438/Kdo-lahko-ube%BEi-pokojninski-reformi

VLADA & SINDIKATI

Vladna pokojninska ponudba proti sindikalnemu predlogu

Po vladnem predlogu bi 60 let star moški moral doseči 43 let pokojninske dobe; sindikati pravijo, da je 40 let dovolj Maja so socialni partnerji na pogajanjih o predlogu pokojninske reforme predlagali več sprememb kot v vseh prejšnjih razpravah. Najprej je dala vlada kompromisni predlog, nato so svoje karte pokazali sindikati. Po novem vladnem predlogu bi moški pridobil pravico do polne pokojnine pri starosti 60 let z najmanj 43 leti pokojninske dobe, ženska pa pri starosti 58 let in z 41 leti pokojninske dobe. Spomnimo, veljavni zakon določa starost 58 let in 40 let pokojninske dobe za moške ter 38 let pokojninske dobe za ženske, vendar za ženske še teče prehodno obdobje in za letos velja pogoj starost 56 let in osem mesecev ter pokojninska doba 37 let in tri mesece. To bi uveljavljali postopno, vendar ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDSZ) še ni pojasnilo, kako si zamišlja prehodno obdobje.
Pri novem vladnem predlogu smo opazili neskladje z določbo o upokojitvi za zavarovance, ki so se zaposlili pred 20. letom starosti, ki bi morali doseči 44 let pokojninske dobe za moške in 42 let pokojninske dobe za ženske, torej več, kot je zdaj predlagan splošni pogoj. Na MDSZ so pojasnili, da bi to določbo seveda črtali, če bi socialni partnerji privolili v njihov novi predlog. Vlada bi uravnotežila kazni in nagrade Vladni predlog vsebuje tudi možnost predčasne upokojitve. Pogoj zanjo je starost 60 let za oba spola in pokojninska doba 40 let za moške oziroma 38 let za ženske. Toda predčasna upokojitev bi pomenila znižanje pokojnine za 0,3 odstotne točke za vsak mesec do polne starosti, to pa lahko pri moških pomeni 18 odstotkov. Na drugi strani bi zavarovanec, ki se ne bi upokojil, vsak mesec pridobil 0,3 odstotne točke višjo pokojnino ali pa bi si dal izplačati 20 odstotkov predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen. To bi lahko uveljavljal moški do 65. in ženska do 63. leta. Sindikat predlaga samo pribitke Sindikati so v ponedeljek predlagali kot pogoj za pridobitev polne pokojnine starost 60 let ter pokojninsko dobo 40 let za moške in 38 let za ženske, kar naj bi dosegli v osemletnem prehodnem obdobju. To so enaki pogoji, kot jih vlada predlaga za predčasno upokojitev. Razlika pa je bistvena: po vladnem predlogu bi predčasna pokojnina pomenila do 18-odstotni odbitek pokojnine, sindikat pa predvideva samo pribitke za poznejšo upokojitev: zavarovancu bi se odmera povečala za 0,5 odstotne točke za vsak mesec, ko bi ostal zaposlen. Ali pa bi lahko poleg plače dal izplačati še do 20 odstotkov pokojnine, ki bi jo sicer lahko prejemal. Enako kot po vladnem predlogu bi ta pravica veljala do 65. leta za moške in 63. leta za ženske.
http://www.finance.si/279437/Vladna-pokojninska-ponudba-proti-sindikalnemu-predlogu

2020

'Pokojninski sistem bi se do leta 2020 zrušil' Vlada je glede pokojninske reforme podaljšala prehodna obdobja, ni pa sprejela zahtev sindikatov glede delovne dobe. Moški bi se lahko upokojili s 43 leti delovne dobe, ženske pa z 41 leti delovne dobe. Video:Pogajanja o pokojninski reformi Vladna stran je na današnjih pogajanjih o pokojninski reformi predstavila dopolnjeni predlog novega pokojninskega zakona, s katerim se med drugim podaljšujejo prehodna obdobja. Po dopolnjenemu predlogu pokojninskega zakona, ki ga je predstavil minister za delo Ivan Svetlik, bi moški polno pokojnino lahko dosegli tudi pri starosti 60 let in 43 letih pokojninske dobe, ženske pa pri starosti 58 let in 41 letih pokojninske dobe. Nadalje se podaljšujejo prehodna obdobja, večina prehodnih obdobij pa se mora končati do leta 2020, je opozoril minister. Z namenom, da bi ustavili padanje pokojnin, vladna stran predlaga prilagoditev odmere pokojnin novim upravičencem s postavitvijo nadomestne stopnje v višini 80 odstotkov za 40 let pokojninske dobe pri moških oz. 38 let pri ženskah. Tako naj bi dosegli, da se novim upravičencem v bodoče odmeri pokojnina le na podlagi prejetih plač, ne da bi se pokojnina dodatno prilagodila še vsem pokojninam tistih, ki jo že prejemajo, je vladna stran zapisala v gradivu. Po zdaj veljavni pokojninski reformi iz leta 2000 je v letošnjem letu pogoj za polno upokojitev za moške 58 let starosti in 40 let pokojninske dobe, za ženske pa starost 56 let in osem mesecev ter 37 let in tri mesece pokojninske dobe. Da bi delodajalce zaposlenih, ki ostanejo zaposleni tudi po izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev, stimulirali k zaposlovanju starejših, pa vlada predlaga znižanje prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 50 odstotkov. V primeru, da bodo sindikati vztrajali pri svojih zahtevah, pa se bo mnenju vladnih predstavnikov pokojninski sistem leta 2020 sesul. Čeprav bi morali pogajanja danes že zaključiti, je vlada sindikatom dala še dodatna dva tedna časa, da preučijo njihove izračune. Sindikati bodo predlog preučevali do 8. junija Borut Pahor Sindikalna in delodajalska stran bosta vladni predlog preučili in svoja stališča predstavili 8. junija, ko se bodo s predstavniki vlade zopet vsedli za pogajalsko mizo. "Znova se bomo sestali 8. junija, vendar pa to ne bo edina tema," pa je opozoril premier Borut Pahor. "Še preden se bomo seznanili s pogledi socialnih partnerjev na ocene različnih predlogov sprememb pokojninskega sistema, se bomo pogovarjali tudi o paketu treh zakonov, ki se nanašajo na trg dela, delovna razmerja in malo delo in kjer bomo skušali uskladiti stališča, kolikor bo mogoče," je napovedal premier. Sindikati so nazadnje predlagali, da bi bila spodnja starostna meja za upokojitev 60 let, zahtevana pokojninska doba pa naj bi bila pri moških 40 in pri ženskah 38 let. Spremembe naj bi se uveljavljale postopno, tako da bi prehodno obdobje trajalo osem let.
http://24ur.com/novice/slovenija/vlada-je-racunala-sindikate-pa-zanima-kaksen-je-rezultat.html

VLADNI PREDLOG

Ministrstvo za delo predlaga upokojitvena starost 65 let za moške in ženske, največ dveletno olajšavo za otroka, izračun pokojninske osnove na podlagi 34-letnega povprečja plač Sinoči je ministrstvo za delo poslalo članom ekonomsko-socialnega sveta predlog sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Začenja se sklepni del razprave s sindikati in delodajalci, ki bo trajal do konca meseca. Nekaj pomembnih določb novega predloga nam je opisal direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar. Da bi dosegli dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema v Sloveniji, moramo podaljšati dejansko upokojitveno starost za tri leta, kažejo analize ekonomske fakultete. Na grafikonu zgoraj desno je prikaz, kako bi ob neukrepanju naraščala delež pokojnin v BDP in posledično državni dolg. Kot je povedal, bodo predlagali postopno izenačitev upokojitvene starosti za moške in ženske na 65 let. Za pridobitev starostne pokojnine bo enako kot zdaj tudi vnaprej zahtevanih najmanj 15 let zavarovalne dobe. Prehodno obdobje bo dolgo, tako da bo starost 65 let za ženske dosežena šele po letu 2020. Pogoji za polno starostno pokojnino Za polno pokojnino, ki bo zaradi višjega odmernega odstotka nekoliko višja, bo potrebnih 40 let pokojninske dobe za moške in 38 let pokojninske dobe za ženske. Podobno kot doslej, ko je za moške prav tako 40 let, za ženske pa 37 let in šest mesecev. Zavarovanec s 40 leti pokojninske dobe ali zavarovanka z 38 bosta pravico do polne starostne pokojnine prihodnje leto dobila s 60 leti, nato se bo zahtevana upokojitvena starost postopno zviševala, vendar ne do 65 let, ker bosta prej dosegla pogoj 43 let pokojninske dobe za moške oziroma 41 za ženske, ki bo prinesel pravico do polne pokojnine pridobila pri starosti 60 let za moške in 58 let za ženske. Novi predlog ohranja tudi možnost predčasne upokojitve, ki pa prinese malus oziroma zmanjšanje pokojnine. Vrnitev olajšave za otroke Peter Pogačar je pojasnil, da odločitev o izenačitvi delovne dobe temelji na načelih nediskriminacije, ki veljajo v Evropski uniji. Na drugi strani pa ministrstvo s tem predlogom vrača olajšavo za starševstvo, ki bo lahko ženskam znižala upokojitveno starost za največ dve leti. To pa se tudi ujema z za dve leti krajšo pokojninsko dobo za ženske. Pogačar je še dejal, da so se za ohranitev olajšave za starševstvo odločili na podlagi pripomb iz javne razprave, ker se bodo v prihodnjih desetih letih upokojevale ženske, ki še niso imele tako dolgega porodniškega dopusta kot danes. Obračunsko obdobje z 18 na 34 let Obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove bo ostalo 34 let zaporednih let. Sindikati so zahtevali 24 najugodnejših let, kar so na ministrstvu zavrnili, predlagajo pa precej daljše prehodno obdobje, in sicer da bi se obračunsko obdobje podaljševalo za leto dni vsako leto, kar pomeni, da bo 34 let doseženih v šestnajstletnem prehodnem obdobju. Tudi druga prehodna obdobja bodo podaljšana, tako da bo novi pokojninski sistem v celoti uveljavljen med letoma 2020 in 2025, je povedal Peter Pogačar. Slovenska formula še ni politično usklajena Formula za usklajevanje pokojnin še vedno ni povsem politično usklajena, je povedal Peter Pogačar. Ministrstvo je sprva predvidelo tako imenovano švicarsko formulo, ki določa, da se pri usklajevanju pokojnin 50-odstotno upošteva rast plač, 50-odstotno pa inflacija. Zlasti Desus je zahteval, naj pokojnine bolj sledijo rasti plač. Ob pripravah dokončnega predloga so preračunavali tudi različici s 60- in 70-odstotnim upoštevanjem rasti plač. Peter Pogačar opozarja, da pomeni večje upoštevanje plač tudi večje izdatke. Predlog bo prinesel obljubljeno rešitev težav v poklicnem zavarovanju oziroma obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Očitke GZS , da junijsko zvišanje prispevka za to zavarovanje ni bilo zakonito, zavrača in pojasnjuje, da ga je Kad izvedel na podlagi pokojninskega načrta, kot določa zakon. Povedal je tudi, da bo v zakonu opredeljen postopek določanja poklicev, za katere se plačuje obvezno dodatno zavarovanje, in sicer bo o tem odločala stroka. Davčne spodbude za dodatno pokojninsko zavarovanje Pri prostovoljnem dodatnem zavarovanju so menda upoštevali precej predlogov iz javne razprave. Peter Pogačar soglaša, da delodajalci ta denar vplačujejo za pokojninsko rento zaposlenih, zato zakon v prihodnje ne bo več omogočal dvigov in nenamenske porabe. Toda za nazaj tega ni mogoče zakonsko prepovedati. Bo pa tisti, ki bo denar dvignil, plačal 43-odstotno dohodnino, kar bo ljudi gotovo odvrnilo od nenamenske porabe, meni Pogačar in dodaja, da bodo nekaj za motiviranje varčevalcev morale narediti tudi pokojninske družbe. Ministrstvo za delo bo predstavilo tudi davčne olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vse davčne spremembe pa bodo seveda sprejete z davčnimi zakoni. http://www.finance.si/286352/Vladni-predlog-pokojninske-reforme http://www.finance.si/286353/Slovenska-formula-za-pokojnine http://www.finance.si/286351/Od-leta-2050-ve%E8-kot-en-upokojenec-na-zaposlenega
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Avg 05, 2010 10:42 pm; skupaj popravljeno 14 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 11 Sep 2012 11:37; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Sep 27, 2009 11:53 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NALOŽBENA GARANTIRANA ZAVAROVANJA - A JE TO RES! - 2.del

***** nadaljevanje s 19.strani *****

/13/...glede na takratno situacijo, predvsem pa na precej zaprt trg življenjskih zavarovanj, ki so si bila kot produkt zelo podobna, lahko bi rekli kot jajce jajcu, pa vendar je bilo precej problematično pisati o teh produktih, ki so bili s stališča zavarovalnic najboljši obstoječi in možni produkti. Žal so imeli in imajo, kar nekaj pomanjkljivosti, ki so se pokazale predvsem ob njihovih prekinitvah, saj je bilo za to potrebno mimo čeri neštetih klavzul in pogojevanj. Zato so se v 33.številki revije Kapital, avgusta 1992, lotili zelo odmevnih tem in nevarnih tem na tem področju pod naslovi:Kdo služi z življenjskimi zavarovanji, Alternative življenjskemu zavarovanju, Življenjsko zavarovanje - slaba naložba, Življenjsko zavarovanje ali obveznice, Pasti življenjskih zavarovanj, oderuški stroški prekinitve zavarovanj ter kasnejši odgovor s strani zavarovalnice Triglav, Pasti pri analizi življenjskih zavarovanj s katerim kasneje hočejo pomiriti javnost s šokantnimi ugotovitvami stroškov prekinitve življenjskih zavarovanj. V takratnem obdobju so se tudi vrstili razni pritiski na samo uredništvo revije Kapital, kako si upajo pisati o takratnih tabu temah in da bodo že videli...in prišli so časi razvoja produktov raznih naložbenih možnosti in popularnih fondpolic, ki jih je kot najbolj inovativne produkte šele leta 2001 v našo državo pripeljala in razvila takratna Slovenica d.d., a vendar so tako takrat, kot tudi sedaj, dileme ostajale in so v veliki meri povezane, kaj in kako ravnati z že sklenjenimi klasičnimi življenjskimi zavarovanji.V zadnji reviji je to tudi poskus najti odgovor na ta ista vprašanja v režiji iste revije Kapital, samo 17 let kasneje in ob tem je potrebno poudariti, da naložbene police nimajo še niti izpolnjenih 10 let in tako končanega vsaj enega neobdavčenega obdobja njihovega življenja. Zato bomo še morali počakati, na temeljito in natančno analizo vseh naložbenih produktov v Sloveniji, zlasti v luči sedanjega močno negativnega gibanja vrednostnih papirjev ali povezanih primerjalnih indeksov, ki jih sestavljajo, tako, da bomo sploh na nek način lahko primerjali, kaj nam je prineslo teh 17 let razvoja življenjskih zavarovanj: Embarassed

Ni vse zlato, kar se sveti!

Objavljeno v številki 477 z dne 14.09.2009 Naložbeno življenjsko zavarovanje je drago, prekinitev še dražja ANA SREBOT

V Sloveniji še mladi.

“Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega sklada, je zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev investicijskih skladov oziroma povezano s spremembo vrednosti enote premoženja kritnega sklada.” Tako naložbeno življenjsko zavarovanje opredeljuje Zakon o zavarovalništvu. Pri sklenitvi življenjskega zavarovanja se zavarovalnica obveže, da bo zavarovancu v primeru njegove smrti ali ob doživetju določenega datuma izplačala določeno vsoto ali rento. Naložbeno življenjsko zavarovanje predstavlja mešanico med življenjskim zavarovanjem in naložbami v vzajemne sklade in tako se del plačane premije porabi za stroške samega zavarovanja, z drugim delom pa zavarovalnica kupi točke določenega ali izbranega vzajemnega sklada. V tujini imajo naložbena življenjska zavarovanja že dolgoletno tradicijo, saj je že leta 1957 tovrstna zavarovanja na trgu ponudila britanska zavarovalnica London & Manchester. V Sloveniji so se tovrstne police uveljavile šele leta 2002, ko je prenehala veljati zakonska omejitev za sklade, ki so morali imeti najmanj 90 odstotkov v slovenskih papirjih.

Svetovalci ali prodajalci?

Slovenski trg je zasičen s tako imenovanimi samozvanimi premoženjskimi svetovalci. Ko se zapletemo v pogovor s kakšnim izmed njih, nam lahko ponudi samo produkte enega samega podjetja ali pa daje prednost tistim, od katerih prodaje si obeta zaslužek. Seveda je najti tudi kakšnega, ki nam bo znal kvalitetno svetovati in nam bo lahko ponudil množico različnih naložbenih možnosti, od nepremičnin, žlahtnih kovin, delnic, vzajemnih skladov itd. glede na našo finančno situacijo in življenjske cilje, vendar bomo takšnega strokovnjaka morali sami dobro plačati. Ko je govora o naložbenem življenjskem zavarovanju, pred seboj že vidimo zagretega prodajalca, ki se nam predstavi kot premoženjski svetovalec in nam ponuja produkt, ki ga nujno potrebujemo, poleg tega pa nam bo čez nekaj let popolnoma spremenil življenje. Seveda je potrebno takšne obljube vzeti z rezervo, saj agenti, ki prodajajo naložbena zavarovanja, pogosto pretiravajo o donosnosti in številke, ki jih vidite v razpredelnicah, podprte z grafi in raznimi diagrami, so velikokrat prenapihnjene. Na seminarju, ki poskrbi za njihovo ‘osnovno šolanje’, se izučijo za odlične prodajalce določenega produkta in vseh odzivov na morebitna vprašanja ali pomisleke stranke. Prav tako se spretno izogibajo tudi vprašanjem o stroških, ki vas kot zavarovanca bremenijo, mnogokrat pa niti sami ne vedo, koliko vas bo določeno naložbeno zavarovanje dejansko stalo. Ko ste se torej odločili, da želite in potrebujete življenjsko zavarovanje, si vzemite čas, preglejte več različnih ponudb, zahtevajte, da vam pojasnijo, koliko vas bo zavarovanje stalo ter dobro premislite o tveganjih, ki so z sklenitvijo police povezana. Po vsakem razgovoru si vzemite čas za premislek in se odločite za vrsto zavarovanja glede na vaše zmožnosti, potrebe in cilje.

Dražje, kot se zdi.

Glede na število vplačil pri naložbenem življenjskem zavarovanju ločimo tiste produkte, pri katerim premijo plačamo le enkrat in tiste, kjer premijo plačujemo mesečno oziroma periodično. Na vrednost premoženja na naložbeni polici vpliva več dejavnikov in eden izmed teh so gotovo stroški, ki bremenijo zavarovanca. Da bi dobili boljšo sliko, koliko dejansko stanejo tovrstni produkti, smo za primer vzeli žensko, staro okoli dvajset let, ki sklene naložbeno življenjsko zavarovanje za 25 let in vplačuje 50 evrov mesečno.

Pri KD Življenje obračunavajo stroške pridobivanja zavarovanja ter vstopne stroške in stroške zavarovanja za primer smrti. Stroški pridobivanja zavarovanja se od vplačane premije v zgornjem primeru odštevajo prva tri leta od sklenitve zavarovanja in znašajo 4,5 odstotka od vsote dogovorjenih premij. V našem primeru bodo torej stroški sklepanja zavarovanja znašali 675 evrov. Vstopni stroški pri zavarovanju z obročnim plačilom premije znašajo 3 odstotke, pri zavarovanju z enkratnim plačilom premije so odvisni od višine enkratne premije in znašajo od 0,5 do 3 odstotkov. Torej v zgornjem primeru vstopni stroški znašajo 1,5 evra od vsakokratne plačane premije, kar skupaj pomeni 450 evrov v celotnem zavarovalnem obdobju. Vplačan znesek bremeni tudi premija za zavarovanje za primer smrti, ki znaša 3 odstotke od vsakokratno plačane premije, pri zavarovanju z enkratnim plačilom premije pa 1 odstotek. V našem primeru zopet dodatnih 450 evrov v 25 letih. Po odštetju zgoraj naštetih stroškov dobimo čisto premijo, katere višina je v prvih treh letih zaradi zgoraj pojasnjenih stroškov, ki se od vplačanega zneska odštejejo, minimalna. Čista premija se na določen dan v mesecu preračuna v enote premoženja izbranih investicijskih skladov. Vendar s tem še nismo končali s plačevanjem stroškov. Poleg vseh zgoraj navedenih zavarovalnica določene stroške obračunava z zmanjševanjem števila enot premoženja naložbenega računa police. Na začetku vsakega meseca se obračuna riziko premija za tekoči mesec, ki je odvisna od starosti zavarovanca, vrednosti premoženja na polici in zavarovalne vsote za primer smrti. V primeru, da vrednost premoženja preseže višino zavarovalne vsote za primer smrti, se riziko premija ne obračunava. Upravljavska provizija po polici se obračuna na zadnji dan v mesecu in znaša 0,0416 odstotka mesečno od vrednosti premoženja na polici. Za vodenje premoženja na naložbenem računu se mesečno zaračunavajo stroški v višini 1 evro.

Pri Merkur zavarovalnici se od vplačane premije odbijejo stroški sklepanja zavarovanja, inkaso stroški in stroški upravljanja. Preostanek premije se preračuna v enote premoženja skladov. Ti stroški znašajo 6,5 % od celotne predvidene vplačane premije za konkretno zavarovalno pogodbo, kar v zgornjem primeru pomeni 975 evrov, stroški upravljanja zavarovanja pa znašajo 40 evrov letno, kar v 25 letih nanese na 1000 evrov. Riziko premija za življenjsko zavarovanje znaša za celotno zavarovalno obdobje 1,08 evra (oziroma 0,0072 % celotne predvidene vplačane premije), pri upoštevanju predpostavke, da je zavarovalna vsota za primer smrti enaka 10 % celotne predvidene vplačane premije.

Ne zanemarimo tveganja.

V tej fazi je prvi argument prodajalca naložbenega zavarovanja, da je naložba v sklade najvarnejša, saj je razpršena. Temu seveda ne gre oporekati, vendar je zaradi navedenega dejstva tudi donosnost manjša. Slovenski skladi so še razmeroma mladi, zato je pri njih težko govoriti o dolgoročnih donosih, če pa pogledamo v tuje sklade, ki imajo več kot 20-letno tradicijo, lahko povzamemo, da se povprečni letni donosi delniških skladov gibljejo nominalno nekje okoli 10 odstotkov, z upoštevanjem povprečne 3-odstotne letne inflacije pa je realni donos 7 odstotkov letno. Če sedaj pogledamo naše naložbeno življenjsko zavarovanje, pa zaradi vseh stroškov, ki bremenijo vplačano premijo ne moremo govoriti niti 7 odstotkih donosa na investirana sredstva. Poleg razpršenosti je eden izmed argumentov varnosti naložb v investicijske sklade metoda povprečnega stroška. S tem nam prodajalec dejansko pojasni, da je dobro, če skladi padajo. Za isti vloženi znesek takrat kupimo več enot premoženja oziroma točk sklada. Ko sklad zopet zraste, smo dejansko zaslužili več, kot pa če bi konstantno zmerno naraščal. Vendar pa se lahko pojavi problem, ko se čas, za katerega je bilo zavarovanje sklenjeno, izteče, na trgu pa je situacija takšna, kot jo spremljamo v zadnjem letu ...

Prekinitev ni poceni.

Odkup zavarovanja se lahko izvede pod določenimi pogoji, ki se od vsake posamezne zavarovalnice oziroma agencije razlikujejo. Tukaj smo za lažjo predstavo zopet upoštevali zgornji vzorec varčevalke, ki preko police naložbenega življenjskega zavarovanja 25 let varčuje po 50 evrov mesečno ter povprečno 7-odstotno letno donosnost njenih sredstev. Zanimalo nas je, kaj se zgodi, če bi stranka želela prekiniti polico po 1, 5 in 10 letih. Če želite svojo polico pri KD Življenje prekiniti pred potekom treh let, lahko pozabite na vse vplačane premije, saj se pogodba razdre, premija pa se ne vrne.

Prav tako tudi pri Merkur zavarovalnici nudijo odkup zavarovanja šele po preteklih treh letih od sklenitve zavarovanja.

Pri zavarovalnici Wiener Städtische ne boste mogli odpovedati pogodbe pred pretekom enega leta, kasneje pa pod pogojem, da obstaja odkupna vrednost. Po petih letih trajanja zavarovanja je varčevalka vplačala 3000 evrov in sedaj želi pogodbo odpovedati.

Pri Merkur zavarovalnici odkupna vrednost za njeno polico znaša 1.989,99 evrov, pri zavarovalnici Wiener Städtische pa 1.999,25 evrov. Če se za odkup odloči po desetih letih, ko je vložila skupno 6000 evrov, bo pri Merkur zavarovalnici dobila 5.907,99 evrov, pri Wiener Städtische pa 6.051,08 evrov. Če želi zavarovanec življenjsko zavarovanje odkupiti pred potekom 10 let od sklenitve zavarovanja, Zakon o dohodnini predpisuje še 20-odstotni davek na kapitalski dobiček, po preteku desetih let in v primeru, da sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do izplačila ob izteku zavarovanja ena in ista oseba, pa tega davka ni potrebno plačati. Prav tako pa pri zavarovanjih, ki so sklenjena za obdobje, daljše od 10 let, ni 6,5 odstotkov davka od prometa zavarovalnih poslov. Torej če na vsak način želite prekiniti svoje naložbeno življenjsko zavarovanje, to storite šele po preteku najmanj 10 let (seveda ob predpostavki 7-odstotnega povprečnega letnega donosa) ali pa v primeru, da denar nujno potrebujete, izkoristite možnost delnega predčasnega izplačila, ki ga ponujajo nekatere zavarovalnice.

Ali se sploh splača?

Odvisno od vsakega posameznika in njegovega profila. Nekateri imajo raje zelo varno življenje, drugi pa uživajo v hoji na robu prepada. Tako je tudi pri vlagateljih. Naložbeno življenjsko zavarovanje spada med varnejše naložbe in pričakovati visoke donose pri takšnem produktu je iluzija, ste pa s sklenitvijo takšne police delno zaščitili finančno prihodnost svojih bližnjih v primeru, da se vam kaj pripeti in si do neke mere zagotovili del sredstev za jesen vašega življenja.
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=6970

11,3%

Skoraj polovica naložbenih zavarovanj slovenskih zavarovalnic pod gladino

Slovenski vlagatelji imajo v naložbenih zavarovanjih vloženih že skoraj 570 milijonov evrov premoženja, kar je četrtino več kot konec decembra lani in skoraj šest odstotkov več kot decembra 2007. Rast sredstev v naložbenih zavarovanjih pa je bolj kot posledica njihove "uspešnosti" posledica praktično nespremenjenih vplačil zavarovancev.

Samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta so namreč domače zavarovalnice s svojimi naložbenimi zavarovanji zbrale več kot 113 milijonov evrov premij, kar je le skoraj deset odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in približno toliko, kot je znašal letošnji prirast premoženja v naložbenih zavarovanjih.

Z visokimi prilivi v naložbena zavarovanja so tako zavarovalnice v celoti nadoknadile izpad zaradi padca vrednosti naložbenih zavarovanj oziroma zaradi padca vrednosti vzajemnih skladov, ki jih naložbena zavarovanja vključujejo. Po zadnjih podatkih Agencije za zavarovalni nadzor je namreč vrednost naložb v zavarovanjih z naložbenim tveganjem konec junija znašala 569,1 milijona evrov, kar je 110 milijonov evrov več kot na začetku leta oziroma 59 milijonov evrov več kot konec junija lani.

Nekoliko manj je lahko zadovoljnih nekaj 10.000 vlagateljev, ki varčujejo v naložbenih zavarovanjih. Podatki o donosih naložbenih zavarovanj v letošnjem letu razkrivajo, da so naložbena zavarovanja, ki se tržijo v Sloveniji (oziroma so se tržila v preteklosti), podpovprečno donosna, če jih primerjamo z letošnjimi donosi na svetovnih trgih kapitala. Povprečni letošnji donos izbranih naložbenih zavarovanj, ki smo jih zajeli v analizo, je znašal le 11,3 odstotka, kar je nekajkrat manj kot znaša letošnja rast tečajev na svetovnih borzah in skoraj trikrat manj, kot so letos v povprečju pridobili delniški vzajemni skladi, ki se tržijo v Sloveniji.

Izmed vseh naložbenih zavarovanj, za katere so nam v zavarovalnicah posredovali podatke, sta se letos še najbolje odrezali Fondpolica Dirigent in Fonpolica z dinamičnim naložbenim paketom KD Življenja. Sledi jima naložbeno zavarovanje Svetovne gazele s 120-odstotnim jamstvom, s katerim upravlja Zavarovalnica Triglav, ki pa je na drugi strani od uveljavitve doseglo najvišji padec. Iz tabele z donosi naložbenih zavarovanj je razvidno, da od dneva uveljavitve pozitivni donos izkazuje le več kot polovica, medtem ko je tretjina izmed njih izgubila več kot deset odstotkov. Poleg Svetovne gazele s 120-odstotnim jamstvom so nadpovprečne padce od uveljavitve doživele še EKO Naložbe Zavarovalnice Triglav in Fondpolica z uravnoteženim oziroma dinamičnim naložbenim paketom KD Življenja.

Primerjavo med posameznimi naložbenimi zavarovanji sicer onemogočajo jamstva glavnic, ki se med seboj opazneje razlikujejo. Nekatera naložbena zavarovanja namreč jamčijo le del glavnice, medtem ko druga jamčijo izplačilo 100 in več odstotkov glavnice. Nekatera zavarovanja jamčijo izplačilo rente, izplačilo najvišje dosežene vrednosti, imajo določeno fiksno obrestno mero... Primerjavo otežuje tudi to, da so nam, denimo v NLB Viti, posredovali podatke o donosu do 16. oktobra, v Wiener Stadtische pa podatke o donosu do konca septembra (na zavarovalnice smo naslovili prošnjo, naj nam posredujejo podatke o donosu do 15. oktobra letos). V zavarovalnicama Grawe in Generali nam na naša vprašanja v več kot dveh tednih niso odgovorili.

Naložbena zavarovanja so sicer eden izmed najdonosnejših produktov za zavarovalnice, saj te zavarovancem zaračunavajo nekajkrat višje stroške od tistih pri vzajemnih skladih. Podatek o upravnih stroških (gama stroški), stroških ob sklenitvi police (alfa stroški) in stroških vplačil (beta stroški) namreč lahko dosegajo tudi deset odstotkov, vendar pa natančni podatki niso znani, saj jih zavarovalnice ne razkrivajo.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042315327

PREBLISK

/13/...v 47. številki Poleta sem med drugim na strani 9, prebral spodnji oglas in se zamislil o načinih komuniciranja in prepričevanja zainteresirane javnosti in seveda tudi potencialnih zavarovancev, le še do konca leta 2009: Embarassed

Ste že poskrbeli za AKTIVNO upravljanje vašega premoženja? Če še niste, potem ke sedaj pravi trenutek. S sklenitvijo FONDPOLICE DIRIGENT si zagotovite aktivno upravljanje premoženja že z enkratnim vplačilom 1.000 €, hkrati pa poskrbite tudi za svojo socialno varnost.

DONOSNOST 66,04%

Donosnost kritnega sklada Fondpolice Dirigent v obdobju od 31.12.2008 do 16.11.2009 je znašala kar 66,04%*, zato ne zamudite enkratne priložnosti. Sklenitev Fondpolice Dirigent je možna le še do 31.12.2009! Edinstvenost Fondpolice Dirigent je v aktivnem upravljanju premoženja zavarovalcev, saj je zavarovanje vezano na vrednost enote premoženja kritnega sklada Dirigent, ki ga upravljajo priznani strokovnjaki družbe za upravljanje KD Skladi. Cilj upravljanja je doseganje čim višjega donosa ob upostevanju varnosti in likvidnosti vloženih sredstev.

Glavne prednosti:

* Aktivno upravljanje premoženja (doseganje čim višje donosnosti na kapitalskih trgih z izbiro priznanih upravljalcev investicijskih skladov.)
* Dostop do kritnega sklada Dirigent ekskluzivno samo preko Fondpolice Dirigent
* Davčno ugoden način varčevanja
* Možnost priključitve dodatnih zavarovanj
* Možnost izplačila rente že po desetih letih trajanja zavarovanja
Pohitite in si s Fondpolico Dirigent zagotovite varno prihodnost in ektivno upravljanje že danes.
* Doseženi pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti Za več informacij pokličite 080 30 30 ali obiščite www.kd-zivljenje.si
Iz podatkov trajanja se na grafu, izrišejo tudi vrednosti enot premoženja kritnega sklada Dirigent, tazo je potrebno biti predviden pri podatkih o doseženih donosnostih, saj je v soodvisnosti od vključenega opazovanega obdobja in sicer:
16.04.2008 - 9,9162
01.05.2008 - 10,4503
19.05.2008 - 11,2199
31.05.2008 - 10,8819
02.06.2008 - 10,9018
30.06.2008 - 9,9878
15.07.2008 - 9,4521
31.07.2008 - 9,7368
19.08.2008 - 9,2907
18.09.2008 - 7,6842
30.09.2008 - 7,9978
03.10.2008 - 8,3587
27.10.2008 - 5,9126 - minimalna VEP
10.11.2008 - 7,2915
30.11.2008 - 6,8137
05.12.2008 - 6,8572
10.12.2008 - 7,3345
30.12.2008 - 6,3799
06.01.2009 - 7,3917
30.01.2009 - 6,8556
09.02.2009 - 7,3987
28.02.2009 - 6,7563
03.03.2009 - 6,4944
28.03.2009 - 7,5813
31.03.2009 - 7,3094
18.04.2009 - 8,4416
30.04.2009 - 8,4262
20.05.2009 - 9,3738
30.05.2009 - 9,3946
03.06.2009 - 9,5859
12.06.2009 - 9,9272
30.06.2009 - 9,5202
14.07.2009 - 9,1415
30.07.2009 - 10,2253
04.08.2009 - 10,4044
15.08.2009 - 10,1929
18.08.2009 - 9,9815
31.08.2009 - 10,0246
03.09.2009 - 9,8769
17.09.2009 - 10,4609
30.09.2009 - 10,3625
03.10.2009 - 10,2194
20.10.2009 - 10,8105
31.10.2009 - 10,4090
08.11.2009 - 10,5844
30.11.2009 - 10,5973
01.12.2009 - 10,6759
10.12.2009 - 10,8287
20.12.2009 - 10,9281
05.01.2010 - 11,3389
14.01.2010 - 11,1321
19.01.2010 - 11,2723
22.01.2010 - 10,9546
27.01.2010 - 10,6543
31.01.2010 - 10,6653
02.02.2010 - 10,8507
06.02.2010 - 10,6333
10.02.2010 - 10,7137
15.02.2010 - 10,9559
18.02.2010 - 11,1610
22.02.2010 - 11,0922
28.02.2010 - 11,0492
09.03.2010 - 11,33
30.03.2010 - 11,84
11.04.2010 - 12,26
28.04.2010 - 11,85
22.05.2010 - 11,23
08.06.2010 - 11,43
22.06.2010 - 11,98
03.07.2010 - 11,09
26.07.2010 - 11,74
11.08.2010 - 11,53
31.08.2010 - 11,40
10.09.2010 - 11,78
27.09.2010 - 11,57
11.10.2010 - 11,75
26.10.2010 - 12,12
11.11.2010 - 12,38
27.11.2010 - 12,02
09.12.2010 - 12,17
26.12.2010 - 12,19
12.01.2011 - 12,51 - maksimalna VEP
28.01.2011 - 11,77
12.02.2011 - 11,82
28.02.2011 - 11,74
13.03.2011 - 11,76
29.03.2011 - 11,80
08.04.2011 - 12,04
28.04.2011 - 11,49
12.05.2011 - 11,50
28.05.2011 - 11,25
12.06.2011 - 10,94
28.06.2011 - 11,07
05.07.2011 - 11,24
27.07.2011 - 10.91
10.08.2011 - 9,46
22.08.2011 - 9,20
04.09.2011 - 9,66
26.09.2011 - 8,98
05.10.2011 - 8,71
27.10.2011 - 9,71
08.11.2011 - 9,95
27.11.2011 - 9,06
11.12.2011 - 9,55
24.12.2011 - 9,49
08.01.2012 - 9,67
26.01.2012 - 10,51
06.02.2012 - 10,72
28.02.2012 - 10,67
14.03.2012 - 10,84
29.03.2012 - 10,24
08.04.2012 - 10,37
24.04.2012 - 10,16
10.05.2012 - 9,98
23.05.2012 - 9,62
05.06.2012 - 9,51
29.06.2012 - 9,80
05.07.2012 - 10,11
22.07.2012 - 10,08
12.08.2012 - 10,46
31.08.2012 - 10,02
04.09.2012 - 9,99
* iz diagrama in vrednosti se izkaže, da je sedaj prvič presežena vrednost enote premoženja kritnega sklada Dirigent iz 19.05.2008 - 11,2199

DIAGRAM
http://www.kd-zivljenje.si/?subpageid=511

Datum VEP: 04.09.2012
Država: Slovenija
Vrednost enote premoženja (VEP): 9,99 EUR
Sprememba VEP glede na prejšnji obračunski dan pred 1 mesecem: -1,77%
Sprememba VEP glede na obračunski dan pred 6 meseci: -7,73%
Sprememba VEP glede na obračunski dan pred 12 meseci: 3,45%
Sprememba VEP v tekočem letu: 5,28%
Sprememba VEP glede na obračunski dan pred 36 meseci: -0,42%

700.000.000 €

Slovenski vlagatelji v naložbena zavarovanja vložili že 700 milijonov evrov Slovenski vlagatelji so imeli na zadnji dan minulega leta v naložbenih zavarovanjih slovenskih zavarovalnic vloženih že več kot 700 milijonov evrov premoženja, samo v prvih devetih mesecih leta 2009 pa so zavarovalnice s prodajo svojih naložbenih zavarovanj zbrale 172 milijonov evrov premij. V zadnjih letih so se med naložbenimi zavarovanji najslabše odrezala tista, ki jih tržita Zavarovalnica Triglav pod vodstvom Matjaža Rakovca ter KD Življenje, ki jo vodi Matija Šenk. Večino naložbenih zavarovanj sta omenjeni zavarovalnici uvedli šele leta 2007, od uvedbe pa so njuna naložbena zavarovanja v povprečju izgubila več kot desetino vrednosti. Podatkov o vrednosti vplačil v celotnem minulem letu na Agenciji za zavarovalni nadzor še nimajo, saj jim bodo zavarovalnice te poslale šele v naslednjih dneh. Po neuradnih ocenah naj bi slovenske zavarovalnice s prodajo naložbenih zavarovanj lani zbrale okoli 225 milijonov evrov premij, kar je okoli 30 milijonov evrov manj kot v letu 2008. Tudi sicer so naše zavarovalnice večinoma prenehale razvijati nova naložbena zavarovanja, v zadnjem letu dni pa so na trg dale več kot desetkrat manj naložbenih zavarovanj kot denimo leta 2007. (Ne)donosi naložbenih zavarovanj V zadnjem letu dni so naložbena zavarovanja, za katera so nam v zavarovalnicah poslali podatke, pridobila okoli 16 odstotkov vrednosti oziroma skoraj polovico manj kot svetovni trgi kapitala. Donos v zadnjem letu dni je komaj zadostoval, da so se povprečni donosi od uvedbe povzpeli do zelenih številk. Od datuma uvedbe so naložbena zavarovanja, ki se tržijo v Sloveniji in za katere so nam v zavarovalnicah poslali podatke, v povprečju pridobila zgolj tri odstotke.

DONOSI NALOŽBENIH ZAVAROVANJ SLOVENSKIH ZAVAROVALNIC

Ime zavarovanja/Garantirana glavnica/Datum uvedbe/Donos od uvedbe/Donos v zadnjem letu/

ZAVAROVALNICA MARIBOR

* Prizma rastoči trgi - da - 05.07.2007 -16,0 % 11,0 %
* Prizma rastoči trgi II - da - 05.11.2007 -17,8% 7,7%
* Prizma Svetovnih 7 - da - 29.04.2008 -3,2% 6,6%
* Prizma Svetovnih 7 - da - 07.08.2008 2,6% 10,6%

GRAWE

* Apollo Konzervativen - Ne - 01.11.2003 22,9% 15,0%
* Apollo Uravnotežen - Ne - 01.11.2003 40,8% 51,0%
* Apollo Dinamičen - Ne - 01.11.2003 3,1% 23,0%
* Apollo Emering Europe - Ne - 01.11.2003 107,8% 89,0%
* Apollo New World - Ne - 01.11.2003 48,9% 35,8%
* Value Investments Fonds - Valif - Da - 01.10.2006 32,0 22,3%

NLB VITA

* NLB Naložba Vita 1 - Ne - 04.10.2003 5,6% 11,5%
* NLB Naložba Vita 2 - Ne - 06.12.2003 5,9% 9,1%
* NLB Naložba Vita 3 - Ne - 03.04.2004 10,7% 8,7%
* NLB Naložba Vita 4 - Ne - 22.05.2004 11,1% 13,7%
* NLB Naložba Vita 5 - Ne - 30.10.2004 1,8% 9,5%
* NLB Naložba Vita 6 - Ne - 04.12.2004 2,1% 10,1%
* NLB Naložba Vita 7 - Ne - 02.04.2005 18,2% 4,2%
* NLB Naložba Vita 8 - Ne - 28.05.2005 16,3% 8,3%
* NLB Naložba Vita 9 - Da - 08.10.2005 6,3% -0,7%
* NLB Naložba Vita 10 - Da - 05.11.2005 -4,9% 9,5%
* NLB Naložba Vita 11 - Da - 21.01.2006 6,6% 12,2%
* NLB Naložba Vita 12 - Da - 23.03.2006 -0,1% 2,9%
* NLB Naložba Vita 13 - Da - 15.04.2006 10,0% 4,4%

MERKUR ZAVAROVALNICA

* Top Garant 2011 - Da - Marec 2004 17,8% 0,2%
* Top Garant 2021 - Da - Marec 2004 25,4% 1,7%
* Top Garant 2031 - Da - Marec 2004 4,3% -6,1%
* Vario Top - Da - April 2006 -8,7% 9,0%

KD ŽIVLJENJE

* Fondpolica Dirigent - Da - 01.04.2008 7,6% 64,1%
* Fondpolica z Dinamičnim naložbenim paketom - Ne - 01.01.2007 -26,5% 48,9%
* Fondpolica z Uravnoteženim naložbenim paketom - Ne - 01.01.2007 -25,8% 29,2%
* Fondpolica s Konzervativnim naložbenim paketom - Ne - 01.01.2007 -15,6% 21,3%

ZAVAROVALNICA TRIGLAV

* BRIC - Da - 29.11.2005 -5,6% -2,2%
* BRIC 2 - Da - 15.02.2006 -12,5% 3,1%
* KOMET - Da - 21.04.2006 -12,5% 4,6%
* ALFA - Da - 03.01.2007 20,5% 14,2%
* B.I.K. - Da - 20.03.2007 -19,8% 2,2%
* VZHOD - ZAHOD - Da - 02.07.2007 -11.5% 3,5%
* Svetovne gazele brez jamstva - Ne - 01.09.2007 -65,7% 77,6%
* Svetovne gazele 100% jamstvo - Da - 01.09.2007 1,4% 4,2%
* Svetovne gazele 120% jamstvo - Da - 01.09.2007 -12,0% 3,5%
* Probanka Globalni Garant - Da - 15.12.2007 -7,7% 2,4%
EKO Naložbe - Da - 23.03.2008 -25,7% -0,1%
TRIGLAV GARANT - Da . 21.04.2008 10,5% 12,0% ( v odstotkih do 15.02.2010 - vir:lastni izračuni)
http://www.dnevnik.si/uploads/articles/nalo%C5%BEbe%20polanic.jpg Iz tabele z donosi naložbenih zavarovanj je razvidno, da sta se še najslabše odrezali KD Življenje in Zavarovalnica Triglav. Triglavovo naložbeno zavarovanje Svetovne gazele brez jamstva je namreč od uvedbe izgubilo kar dve tretjini vrednosti. V povprečju so Triglavova naložbena zavarovanja od uvedbe izgubila več kot 10 odstotkov vrednosti, naložbena zavarovanja KD Življenja pa še nekoliko več. Prav omenjeni zavarovalnici sta glavnino svojih naložbenih zavarovanj trgu ponudili v letu 2007, torej tri do štiri leta za zavarovalnicami Grawe, Merkur in NLB Vita, katerih naložbena zavarovanja so od uvedbe dosegla najvišje povprečne donose. Natančni podatki o donosih naložbenih zavarovanj niso znani, saj si pri več naložbenih zavarovanjih vlagatelji oziroma zavarovanci sami izberejo sklade, na katere bodo vezana naložbena zavarovanja. Tako se lahko donos pri dveh vlagateljih, ki sta sicer izbrala enako naložbeno zavarovanje, le da z drugačnimi skladi, razlikuje tudi za več kot 100 odstotkov. Naložbena zavarovanja "polnijo" vzajemne sklade Ker so naložbena zavarovanja vezana na vzajemne sklade, si domače družbe za upravljanje vse bolj prizadevajo, da bi bili prav njihovi vzajemni skladi vključeni v čim več naložbenih zavarovanj. S tem si namreč zagotovijo konstantne prilive v njihove vzajemne sklade, hkrati pa so mnogo bolj predvidljivi tudi odlivi. Pomenljiv je podatek, da so imeli med domačimi družbami za upravljanje lani največ neto prilivov prav Triglav DZU, KD Skladi in NLB Skladi (skupaj več kot 50 milijonov evrov), na katere je vezanih več naložbenih zavarovanj Zavarovalnice Triglav, KD Življenja oziroma NLB Vite. Lani so imele vse domače družbe za upravljanje skupaj za nekaj manj kot 20 milijonov evrov neto prilivov, po dostopnih podatkih pa so bili glavni investitor v domače sklade prav zavarovalnice in njihova naložbena zavarovanja. Ker so naložbena zavarovanja v primerjavi z vzajemnimi skladi mnogo manj transparentna, ni znano, koliko prilivov v domače vzajemne sklade izhaja iz naložbenih zavarovanj. Naložbena zavarovanja ali vzajemni sklad in življenjsko zavarovanje Naložbena zavarovanja so dejansko le produkt, ki vključuje življenjsko zavarovanje in vzajemne sklade, zaradi česar se zastavlja vprašanje, ali je za vlagatelje stroškovno bolj smiselno, da sredstva namesto v naložbeno zavarovanje investirajo ločeno v življenjsko zavarovanje in točke vzajemnih skladov. Stroški pri slednjem pristopu so namreč opazneje nižji. Zavarovalnice pri predčasnem izstopu iz naložbenih zavarovanj zaračunavajo tudi do okoli desetodstotno izstopno provizijo, medtem ko vzajemni skladi izstopnih provizij povečini ne zaračunavajo oziroma te ne presegajo odstotka ali dveh. V primeru, da bi vlagatelj v naložbeno zavarovanje vložil 10.000 evrov, bi lahko pri predčasnem izstopu plačal tudi okoli 1000 evrov izstopnih provizij, medtem ko bi v primeru investiranja tretjine zneska v življenjsko zavarovanje in dveh tretjin v vzajemne sklade plačal nekajkrat nižjo izstopno provizijo. Tudi sicer so stroški pri naložbenih zavarovanjih zaviti v tančico skrivnosti. Medtem ko imajo vzajemni skladi le vstopne in izstopne provizije ter do triodstotno upravljalsko provizijo, zavarovalnice provizije razčlenijo na upravne stroške (gama stroški), stroške ob sklenitvi police (alfa stroški) stroške vplačil (beta stroški) in nekatere druge stroške. Kot pravijo v zavarovalnici Grawe, so nekatere zavarovalnice na tem področju "izumile inovativne postopke, ki pa so bolj ali manj namenjeni zamegljevanju dejanske višine teh stroškov". http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042340408
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Mar 12, 2010 10:40 am; skupaj popravljeno 8 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Mar 2011 12:39; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Okt 01, 2009 12:52 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

VERIŽNI CUNAMI

/13/...veliko pričakovanje se je ob začetnem navdušenju vlaganja lastniških certifikatov in pridobivanja delnic gospodarskih družb, prav ob katastrofalnih rezultatih teh družb in na mnoštvu potekajočih stečajev, zelo hitro tudi ohladilo. Zelo veliko nič hudega slutečih in pošteno živečih malih delničarjev, je pričakovalo vsaj malo dobička in dividend, kar bi jim seveda pomagalo iz te gospodarske krize. A zgleda, da je to vse bolj kriza vrednot, ki je veliko hujša in razdirajoča, a je hkrati tudi obračun z manipuliranjem, zavajanjem, laganjem, sprevračanjem, krajo, bogatenjem, čustveno otopelostjo, pretiranim materializmom. Medtem pa večina nas malih delničarjev, živi na robu teh razmer, iz meseca v mesec, iz enega kredita v drugega, iz enega najema v drugega, brez perspektive in službe za naprej ter skoraj povsem osamljenih v pravičnem boju, zoper tiste, ki so nas spravili tako daleč, da se je žal, samo naše premoženje manjšalo ali izginjalo. In tudi zato je v tem pravičnem boju, potrebno pogledati tudi na drugo stran, na tisto, kateri se je ravno nasprotno kapital in vrednote enormno in nepredstavljivo vseskozi povečevalo. To smo tudi dolžni storiti tudi zaradi zanamcev, ki so sedaj še brez služb, ujetnikov socialnih služb, čakajočih v vrstah na Rdečemu križu in Karitasu, čakajočih na osebne stečaje in izvršbe bank ter drugih finančnih institucij. To je vsekakor potrebno opraviti, prav zaradi njihovega nadaljnega razvoja ter spoznavanja pravih vrednot človekovega življenja: Embarassed

Osumljenci zaslužili več milijonov evrov?

Pot po verigi prodaje Istrabenzovih delnic razkriva zanimive podrobnosti. Bajrović, ki je domnevno poleg Šrota in Bavčarja tudi pod lupo kriminalistov, naj bi v letu dni obogatel za 50 milijonov evrov.

Pretok 378.327 delnic Istrabenza:
1. Septembra 2007 naj bi jih Šrot za pol tržne cene prodal prijateljski družbi Plinfin.
2. Pet dni pozneje naj bi Laško Plinfin z Istrabenzovim deležem vred prodalo Sportini za 7.500 evrov.
3. Sportina naj bi Istrabenzove delnice prodala Microtrustu za 25 milijonov evrov (Sportina naj bi zaslužila).
4. Isti dan naj bi Microtrust delnice prodal Pom-Investu za dobrih 49 milijonov evrov (zaslužek: 25 milijonov evrov). Včeraj so policisti pridržali osem oseb, ki naj bi bile vpletene v domnevno sporno prodajo 7,3 odstotka Istrabenza.

Osumljenci naj bi oprali več milijonov evrov.
Med pridržanimi sta bila Boško Šrot in Igor Bavčar, neuradno pa tudi Bahtijar Bajrović, Janja Jenšterle Žunič, brata Nastja in Kristjan Sušinski, Ivan Vizjak in Bojan Fink. Šef Sportine Bajrović se je leta 2007 na lestvici najbogatejših Slovencev revije Manager znašel na 17. mestu s 24,6 milijona evrov, lani pa se je s 74 milijoni evrov povzpel na 10. mesto seznama najpremožnejših v Sloveniji. Jenšterle Žuničeva je bila zastopnica Microtrusta in Plinfina ter sedanja direktorica nepremičninske družbe Condor Real iz Lesc z lastniki na Cipru in zastopnica Sportine. Tudi Sportina ima družbenike na Cipru, je razvidno iz Ajpesa. Nastja Sušinski je bil v času prodaje delnic lastnik Microtrusta, lani aprila pa je prevzel vodenje družbe Maksima Holding, ki je 24,95-odstotna lastnica Istrabenza. Njegov brat Kristjan Sušinski je bil izvršni direktor za finance v Istrabenzu že v času Igorja Bavčarja. Bojan Fink je eden od nadzornih organov v Maksima Holdingu in zastopnik FB Investicij Igorja Bavčarja, Ivan Vizjak pa je direktor Pom-Investa. Čakamo na morebitne odzive Bajrović je trenutno v Zagrebu na sestankih, zato njegove morebitne odzive, med drugim tudi odgovor na vprašanje, kako naj bi v enem letu zaslužil 49,4 milijona evrov, še čakamo. Jenšterle Žuničevo smo klicali na njeno podjetje s klicno številko 02, vendar smo dobili recepcijo Sportine, ki jo tudi zastopa. Tudi na njene morebitne odzive še čakamo. Nastje Sušinskega nismo dobili, telefona v Microtrustu in Maksimi Holding sta zvonila v prazno. Njegov brat Kristijan je na dopustu, so povedali v Istrabenzu. Poslali smo mu elektronsko pošto za morebiten odziv. Klicali smo tudi na telefonsko številko FB Invest, kjer je družbenik Igor Bavčar, vendar smo dobili recepcijo Poteze, kjer so pojasnili, da Fink, s katerim smo želeli govoriti, ni zaposlen pri njih.
http://24ur.com/novice/slovenija/osumljenci-zasluzili-vec-milijonov-evrov.html

Kriminalisti zaradi lastninjenja Istrabenza pridržali Igorja Bavčarja in sodelavce

Kriminalisti petih policijskih uprav so včeraj zgodaj zjutraj pridržali osem oseb, ki jih sumijo storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja oziroma pravic in pranja denarja. Igor Bavčar v spremstvu kriminalistov zapušča svojo hišo na Notranjskem Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar se je včeraj večkrat uspešno izognil rešetkam. Po jutranjem pridržanju so ga kriminalisti popoldne izpustili na prostost, še pred tem pa preiskali njegovi hiši v Murglah in Starem trgu pri Ložu. Do konca redakcije so kriminalisti na prostost izpustili vse pridržane v preiskavah spornega financiranja lastninjenja Istrabenza. Gre za preiskavo verižnih poslov s paketom 7,3 odstotka delnic Istrabenza, ki jih je Pivovarna Laško poleti leta 2007 prodala blejski Sportini, prek transakcij med več povezanimi podjetji pa je pristal v lastniškem taboru Igorja Bavčarja. Že aprila smo v Dnevniku razkrili, da naj bi kriminalisti sumili, da je Bavčar prav s posli z omenjenimi delnicami pridobil začetni kapital za prevzem Maksime Holdinga, prek katere je nato poskušal izpeljati menedžerski odkup Istrabenza. Nad Bavčarjeve tudi Durs Kriminalisti naj bi včeraj poleg Bavčarja pridržali še tri osebe iz njegovega najožjega kroga: Bojana Finka, direktorja Bavčarjevega podjetja FB Investicije, Nastjo Sušinskega, predsednika uprave Maksime Holdinga, ki je v večinski lasti FB Investicij, in njegovega brata Kristjana Sušinskega, Istrabenzovega izvršnega direktorja za finance. Pridržali naj bi še lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, prokuristko te družbe Janjo Žunič Jenšterle in Ivana Vizjaka, lastnika mariborske finančne družbe Pom-Invest, ki je bila pred dvema letoma pomembnejša lastnica Istrabenza. Kriminalisti so vse pridržani do konca popoldneva izpustili na prostost. Po naših informacijah so kriminalisti ovadbo, povezano z Bavčarjevim spornim lastninjenjem Istrabenza, prejeli že junija lani. Kljub temu so kriminalisti obsežno preiskavo začeli izvajati šele v začetku letošnjega leta, kar je na včerajšnji novinarski konferenci potrdil tudi direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek. V preiskavi naj bi sodeloval tudi Durs, kjer uradnih izjav ne dajejo. Davčni inšpektorji naj bi preiskovali podjetje Microtrust, prek katerega so se "prelile" delnice Istrabenzu in ki je bilo v času domnevno spornih poslov v lasti Nastje Sušinskega. Pri tem naj bi jih zanimalo, ali je podjetje pri prodaji delnic ustrezno plačalo več milijonov davka iz naslova dobička pravne osebe. Že dopoldne na prostosti Šrot... V zgodnjih jutranjih urah so kriminalisti na domu obiskali tudi nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota, ki so ga odpeljali v prostore policijske postaje v Celju, a ga še pred poldnevom izpustili na prostost. To nam je včeraj potrdil tudi Šrot. "Zakaj bi najemal odvetnika, če nisem storil ničesar?" nam je Šrot včeraj odgovoril na vprašanje o njegovem pravnem zastopniku. "Pri eni od oseb (Šrotu, op. a.) so zakonski razlogi za pridržanje prenehali. Preostalih sedem osumljencev pa bo načeloma v pridržanju do prenehanja razlogov, torej do zaključka hišnih preiskav. O tem se bo odločalo ob zaključku preiskave, zato je o odpravi njihovega pridržanja za zdaj prezgodaj govoriti," je dejal Jevšek. Kriminalisti so nato do štirih popoldne na prostost izpustili še dve osebi, med njimi tudi Bavčarja, do konca dne pa še ostalih pet osumljencev. Jevšek je pojasnil, da so kriminalisti včeraj izpeljali 19 hišnih preiskav, "od tega devet pri fizičnih osebah, druge pa pri pravnih osebah", ki so jih včeraj popoldne zaključili. Novinarji Dnevnika smo tako kriminaliste "ujeli" na Istrabenzu, od koder so že v zgodnjih jutranjih urah začeli odnašati dokumentacijo in računalnike, v prostorih Maksime Holdinga, FB Investicij, Sportine Bled in na domovih Igorja Bavčarja in Nastje Sušinskega v Murglah in za Bežigradom. Kljub temu so kriminalisti več ur čakali s preiskavo prostorov FB Investicij na Parmovi ulici v Ljubljani. Na odredbi za preiskavo naj bi bila namreč navedena napačna hišna številka sedeža podjetja, kar je opazil Bavčarjev odvetnik Aleksander Čeferin, ki je povedal: "Gre za velik fiasko policije. Preiskava na Parmovi ulici je bila nezakonita. Očitno se je policiji izjemno mudilo. Zoper napako pa bomo ustrezno ukrepali." Uradnega komentarja policije, ali je šlo za napako ali pa je hišno številko nekdo namerno zapisal napačno, nam včeraj ni uspelo dobiti. Okoli poldneva se je Bavčar skupaj s kriminalisti, Čeferinom in dvema "pričama", dolgoletnim prijateljem Bojanom Korsiko in nekdanjim prvim nadzornikom Zavarovalnice Triglav Damjanom Mihevcem, odpravil na svoje posestvo v Stari trg pri Ložu. Oba sta v času domnevno spornih poslov, ki jih preiskujejo kriminalisti, sedela v nadzornem svetu Istrabenza. Zgodaj popoldne se je nekdanji prvi mož Istrabenza vrnil na policijsko postajo v Ljubljani, kriminalisti pa so ga ob štirih popoldne izpustili na prostost. V izjavi pred novinarji je "izrazil ogorčenje in šokiranost nad postopkom". "Iz dokumentacije je razvidno, da se je postopek začel na podlagi prijave Zorana Jankovića, Damijana Jankovića in Electe. O tem sem že pred časom opozoril notranjo ministrico. Nekdo je očitno zelo na hitro sestavil dokumentacijo in policija je tako danes vstopila v prostore, za katere sploh ni imela odredbe. Nekdo očitno izkorišča svojo trenutno politično moč in kriminalizira nesporno zakonita dejanja, zato sem danes kriminalistom izročil vso dokumentacijo," je pojasnil Bavčar. Zloraba položaja se kaznuje z zaporom od enega do osmih let Po dostopnih podatkih so pridržani osumljeni sostorilstva, napeljevanja ali pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic po prvih dveh odstavkih 244. člena kazenskega zakonika. Ta navaja, da se oseba, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila premoženjsko korist ali povzročila premoženjsko škodo, izrabi svoj položaj ali prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti, kaznuje z zaporom do petih let. Če pa je bila z omenjenem dejanjem pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska škoda in je storilcu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči tako premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042303552

01.10.2007

Pod lupo kriminalistov Bavčarjevo prevzemanje Istrabenza

Začetek zgodbe o lastniškem premetavanju 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza, katerega "potovanje" po verigi prijateljskih podjetij že več mesecev zanima tudi kriminaliste, sega v poletje 2007. Takrat smo bili v Sloveniji priče kratki, a bržčas najsilovitejši "medtajkunski" vojni v zgodovini. Za vpliv v Mercatorju sta se spopadla Igor Bavčar in Boško Šrot, tedanja absolutna vladarja Istrabenza in Pivovarne Laško, ki sta ju pospešeno lastniško zapirala. Šrot je vojno kmalu dobil, saj je imel v rokah najmočnejšo karto: 7,3-odstotni lastniški delež v Istrabenzu. Čeprav naj bi bil ta že več let "parkiran" za Bavčarja, si je Šrot premislil. Prek njegovega Infonda Holdinga, ki ga je takrat še skrival za slamnato lastnico, je državnima Kadu in Sodu poslal celo ponudbo za odkup njunega tretjinskega deleža v Istrabenzu. Ker bi Šrot s tem postal celo najpomembnejši lastnik tedaj še finančno cvetočega koprskega holdinga, je Bavčar moral popustiti. Primat v največjem trgovcu je prevzel Šrot. Največje žrtve dogovora o premirju, ki sta ga sklenila dva največja slovenska "tajkuna", so bili njuni delničarji. V začetku septembra sta namreč Bavčar in Šrot izpeljala dva zelo verjetno povezana posla, ki sta ju na njun račun drago plačala Istrabenz in Pivovarna Laško. Prvi posel je povezan s 7,3-odstotnim deležem Pivovarne Laško v Istrabenzu, ki je v središču najnovejše kriminalistične preiskave. Laščani so ga namreč prenesli na novustanovljeno podjetje Plinfin in za delež iztržili 23 milijonov evrov, torej več kot dvakrat manj od njegove tedanje tržne vrednosti. Le nekaj dni pozneje je pivovarna, edina lastnica Plinfina, podjetje za 7500 evrov prodala blejski Sportini. Omenjene delnice so jeseni 2007 zamenjale še nekaj lastnikov, vsak novi kupec pa je zanje odštel več kot prejšnji. Že aprila smo v Dnevniku poročali, da naj bi kriminalisti preiskovali, kam so prodajalci "naložili" dobiček od razlike med nakupnimi in prodajnimi cenami. 1. oktobra 2007 je tako Sportina delnice, ki so bile na borzi vredne že 52 milijonov evrov, za "le" 25 milijonov evrov preprodala neznanemu podjetju Microtrust. To je bilo v lasti Nastje Sušinskega, brata Kristjana Sušinskega, ki je še pred uradnim odhodom Srečka Kende postal prvi Istrabenzov finančnik. Še isti dan je Microtrustu uspel posel stoletja: isti paket delnic je namreč za kar dvakrat višjo ceno (49,2 milijona evrov) preprodal podjetju Pomfin, ki je v lasti mariborskega Pom-Investa. Ta je do konca leta delnice preprodal Potezi, od katere so jih marca lani odkupile družbe iz skupine NFD Staneta Valanta. Ključno vprašanje v vsej zgodbi je, kaj je Microtrust storil z okoli 25 milijoni evrov dobička, ki ga je ustvaril v nekaj urah. Iz bilanc podjetja, ki danes pod novim imenom domuje na naslovu ljubljanske restavracije As, je razbrati, da je še isto leto okoli 12 milijonov evrov posodil neznani fizični osebi ali podjetju. Kriminalisti zdaj v preiskavi skušajo ugotoviti, ali je bil med prejemniki tega denarja tudi Bavčar. Ta je namreč še isti mesec, torej oktobra 2007, najprej za okoli pet milijonov evrov od Poteze odkupil podjetje FB Investicije, ki je pred tem prevzelo Maksimo Holding, četrtinskega lastnika Istrabenza. Kmalu zatem pa je v podjetje vložil še dodatnih 6,5 milijona evrov kapitala, čeprav je kot predsednik uprave Istrabenza od imenovanja v letu 2002 do takrat s plačami skupaj zaslužil "le" 1,7 milijona evrov bruto. Za odgovor na vprašanje, zakaj je Pivovarna Laško septembra 2007 krepko pod ceno spustila v "obtok" delnice Istrabenza, se je treba vrniti na začetek. Skoraj sočasno s tem se je namreč zgodil še drugi posel, povezan s premirjem Bavčar-Šrot, tokrat z delnicami Mercatorja. Istrabenz in Banka Koper sta tako Infondu Holdingu prodala 18-odstotni delež v največji domači trgovski družbi in pri tem iztržila le 262 milijonov evrov, čeprav bi lahko na borzi zanj dobila okoli 30 milijonov evrov več. Gre za "minus", ki bržčas ni naključno enak izgubi, ki jo je Pivovarna ustvarila pri prodaji delnic Istrabenza. Oba paketa delnic, ki sta ju družbi prodali z izgubo, sta končala v lastniških taborih Bavčarja in Šrota. Več kazalcev poslovanja Skupine Istrabenz, Maksime Holding, Pivovarne Laško, Infonda Holdinga in Centra Naložb si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi. Jevšek: Pri preiskovanih dejanjih je nastala milijonska škoda Kam je Microtrust "naložil" preostalih 13 milijonov evrov "plusa" iz delniškega posla stoletja? To vprašanje naj bi poleg kriminalistov zanimalo tudi dacarje, ki naj bi preiskovali sume, da naj bi Microtrust s fiktivno opcijsko pogodbe denar navidezno prenesel iz podjetja in se s tem izognil plačilu skoraj šestih milijonov evrov davka na dobiček. "Pri dejanjih, ki jih preiskujemo, je nastala velika gmotna škoda, predvsem pri pravnih osebah. Ta znaša nekaj milijonov, natančnih številk pa za zdaj še ne morem podati," je včeraj dejal direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek. Podjetji Plinfin in Pomfin sta bili kmalu po poslu z delnicami Istrabenza izbrisani iz sodnega registra. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042303563

"Kriminalisti preiskav zagotovo niso opravili na pamet"

"Kriminalisti včeraj zagotovo niso opravili hišnih preiskav na pamet in so šli s svojo roko v žerjavico, kar pomeni, da so imeli dovolj razlogov za izvedbo akcije. Prepričan sem, da v ozadju ni politike, to pa zato, ker menim, da je v kriminalistični policiji dovolj ljudi s hrbtenico," je včerajšnjo kriminalistično preiskavo komentiral nekdanji kriminalist in predavatelj preiskovanja gospodarskega kriminala na Fakulteti za varnostne vede Jaka Demšar. Ob tem je poudaril, da "je takšno akcijo nujno treba pripraviti tajno, voditi pa jo mora štab prekaljenih kriminalistov, ki imajo vse potrebne informacije". "Za izvedbo akcije je treba narediti načrt, v katerem je predvideno, koliko ljudi je potrebnih, katere lokacije je treba preiskati, kakšne dokaze je treba iskati in ne nazadnje se naredi tudi načrt obveščanja javnosti," je dejal Demšar. Upokojeni šef kriminalistične operative Marjan Erhatič pa je pojasnil, da se "kriminalisti za hišne preiskave odločijo v zgodnjih jutranjih urah, ker je takrat najverjetneje, da bodo uporabnika stanovanja našli doma". "Kadar gre za akcije, ki potekajo na več lokacijah, je pomembno, da so izvedene istočasno, da se osebe med seboj ne morejo obveščati ali uničevati dokazov. Če oseba vrat ne želi odpreti, jih lahko policisti po predhodnem opozorilu odprejo na silo, vendar morajo paziti, da povzročijo čim manjšo škodo," je razložil Erhatič. Na vprašanje, zakaj kriminalisti hišnih preiskav v prostorih Maksime Holdinga niso opravili, čeprav so pred njimi zaman čakali na njenega direktorja Nastje Sušinskega, je Erhatič odgovoril, da gre za običajno prakso. "V primeru, da lastnika ali uporabnika objekta ni v prostoru, policija zavaruje kraj in osebo poišče ter potem izpelje hišno preiskavo," je dejal Erhatič. "Kar se tiče preganjanja gospodarskega kriminala pa po mojem mnenju niso jasno začrtane meje, kaj je kaznivo in kaj ne, saj se v praksi velikokrat izkaže, da je nekaj, kar je policija obravnavala kot sum gospodarskega kaznivega dejanja, tako izmuzljivo, da pozneje naleti na težave v nadaljnjem procesu. Tudi v tem primeru se bojim, da bo problem nastal med sojenjem, če bo do njega prišlo," je še dodal Jaka Demšar.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042303559

NADZORNIKI

Kosmina: S transakcijami delnic nadzorniki nismo bili seznanjeni Damijan Janković, direktor Electe in sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića, pravi, da nad včerajšnjimi policijskimi preiskavami ni presenečen glede na vsebino kazenske ovadbe, ki jo je lani vložil proti Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju. "V kazenski ovadbi so bili opisani posli z delnicami Istrabenza, ki so potekali prek podjetij skupine Pivovarna Laško," razlaga Damijan Janković. Na vprašanje, ali meni, da so bile včerajšnje preiskave povezane z vložitvijo kazenske ovadbe, pa odgovarja, da tega ne ve točno, da pa je bil zagotovo tudi to eden od razlogov. Nekdanji predsednik nadzornega sveta Istrabenza Janko Kosmina, ki je bil pred Bavčarjem vrsto let predsednik uprave Istrabenza, akcije organov pregona ni želel komentirati, ker je bil ves dan zadržan in je za novico, kot je dejal, izvedel po radiu nekaj trenutkov, preden smo ga poklicali. Zatrjuje, da s prodajo sedmih odstotkov delnic Istrabenza nadzorniki niso bili seznanjeni, tako kot niti ne z drugimi transakcijami Istrabenzovih delnic. Tudi predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Anton Turnšek, ki je bil v času, ko je družbo vodil Šrot, član nadzornega sveta, preiskav ni želel komentirati, češ da z njimi ni seznanjen. Za komentar smo prosili tudi predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Zdenka Pavčka, ki prav tako ni bil seznanjen s podrobnosti, zato preiskave ni želel komentirati. V primerjavi z gospodarstveniki pa so bili včeraj veliko bolj zgovorni politiki. Na spletnih straneh SDS, ki ji predseduje Janez Janša, so pojasnili, da za preiskave in zaslišanje Šrota in Bavčarja zagotovo obstaja veliko razlogov, po njihovem mnenju pa je pravo vprašanje, zakaj so se zgodile tako pozno. Poleg tega se v SDS sprašujejo, kdaj bomo dočakali podobne dejavnosti represivnih organov proti nekaterim drugim tajkunom. Sicer pa je po mnenju SDS največja dilema, če sploh in kdaj bo kateri koli od teh primerov dobil sodni epilog. Predsednik SLS Radovan Žerjav je prepričan, da bi se morale tovrstne dejavnosti začeti že prej. Pojasnjuje, da je pravilno, da odgovorni za nastale razmere v posameznih podjetjih odgovarjajo. Upa, da včerajšnja preiskava ne bo izjema. "Treba je preiskati in ugotoviti kazensko odgovornost nadzornikov in članov uprav tudi v drugih podjetjih," dodaja Žerjav. Po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča se je tajkunski klobčič začel odvijati. "Upam, da se bo to nadaljevalo, bojim pa se, da bo zaradi procesnih napak vse skupaj na sodišču izvodenelo," opozarja. Predsednik poslanske skupine LDS Borut Sajovic pa pravi, da se je ob včerajšnji policijski akciji izkazalo, da so tajkuni šampanjce odpirali v času prejšnje vlade. "V času te vlade pa zakoni veljajo za vse," dodaja. V največji koalicijski stranki SD akcije organov pregona niso komentirali. Po njihovem mnenju so pristojne institucije odgovorne, da postopke vodijo korektno in v skladu z zakonom. Tudi predsednik stranke Zares Gregor Golobič preiskave ni želel komentirati.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042303495

ISTRABREZNO

Igorja Bavčarja, nekdanjega šefa Istrabenza [ITBG 8,00 +6,67%], in Boška Šrota, nekdanjega šefa Pivovarne Laško [PILR 27,50 -3,34%], so kriminalisti včeraj zadržali, ker sta si pomagala pri nepreglednem Bavčarjevem prevzemu Istrabenza. Kaj sta delala, kaj sta povedala in kaj o preiskavi pravijo drugi pomagači? Kriminalisti sumijo, kako naj bi Bavčar zbral začetni kapital za prevzem polovice Istrabenza, ki ga nikoli ni do konca izpeljal. Po domače: kje je dobil prve milijone. Denar se je nanj nalepil prek verige transakcij s 7,3-odstotnim deležem Istrabenza.

* Prvi korak: Pivovarna Laško, vodil jo je Boško Šrot, je 6. septembra 2007 delež v Istrabenzu prodala svoji hčerinski družbi Plinfin . Cena: 23 milijonov evrov, polovična cena od tržne vrednosti.

* Drugi korak: pet dni po tem je Laško prodalo družbo Plinfin. Kupec je bil blejski trgovec s konfekcijo Sportina, ki je v lasti Bahtiarja Bajrovića. Cena Plinfina, na katerem je bilo za 23 milijonov evrov premoženja: 7.500 evrov.

* Tretji korak: 1. oktobra 2007 je Sportina , lastnik Plinfina, prodala delnice Istrabenza. Kupec: družba Microtrust , v lasti Nastje Sušinskega, brata takrat glavnega Istrabenzovega finančnika Kristjana. Cena: 24,9 milijona evrov. Prodajani delež, 7,3 odstotka holdinga, je bil na borzi vreden dobrih 52 milijonov evrov.

* Četrti korak: Microtrust je delež Istrabenza še isti dan, kot ga je kupil, prodal naprej. Kupec je bila mariborska finančna družba Pom-Invest v lasti Ivana Vizjaka. Cena: 49,2 milijona evrov.

* Peti korak: Microtrust je od 25 milijonov evrov kapitalskega dobička neznani fizični ali pravni osebi posodil 12 milijonov evrov. Komu, Sušinski nikoli ni želel povedati. Dejal je le: "Microtrust denarja nikoli ni posojal Igorju Bavčarju." Konec leta 2007 mu je na računu ostalo še 7,4 milijona evrov. Hkrati pa je imel na kapitalskih rezervah 10 milijonov evrov. To pomeni, da je ocenil, da večine od posojenih 12 milijonov evrov nikoli več ne bo videl. S tem pa je, računovodsko gledano, naredil 10 milijonov evrov kapitalske izgube. To je torej očitni izvir Bavčarjevega začetnega kapitala za nakup Istrabenza. Še 15 milijonov evrov prikazane kapitalske izgube po finančnih poročilih Microtrusta ni mogoče pojasniti.

* Šesti korak: še pred koncem leta 2007 je Ivan Vizjak 7,3 odstotka Istrabenza vključil v paket skupaj dobrih 24 odstotkov Istrabenza, ki jih je zbral še od drugih Bavčarjevih parkirišč. Prodal ga je Potezi Naložbe Branka Drobnaka.

* Sedmi korak: Poteza je slabo četrtino Istrabenza konec marca 2008 prodala štirim družbam Staneta Valanta (NFD Holding). Te so z Bavčarjevo Maksimo Holdingom, od aprila 2008 jo vodi Nastja Sušinski, podpisale prevzemni sporazum za Istrabenz. Ker ob finančnem zlomu niso prišli do denarja, prevzema nikoli ni bilo. Bavčarja so junija letos dokončno vrgli iz Istrabenza, Valantove družbe imajo 130 milijonov minusa, Istrabenz, Maksima in sateliti NFD pa so pred dokončnim potopom. Bavčar je vmes, že oktobra 2007, od Poteze Netherlands kupil FB Investicije. Kupnina: 3,5 milijona evrov. Decembra istega leta je družbo dokapitaliziral s še 6,5 milijona evrov. Letos se je izkazalo, da je največji upnik družbe FB Investicije s 6,12 milijona evrov "fizična oseba" oziroma "družbenik". Kdo je ta družbenik, ki je posodil milijone, direktor Bojan Fink nikoli ni povedal. Od oktobra 2007 do maja 2008 je bil Bavčar edini lastnik FB Investicij . Te so takrat že bile 78-odstotni lastnik Maksime Holdinga [MAHR 0,14 -12,50%], ki je imela v lasti še četrtino Istrabenza. Tako se je sklenil krog in sfinanciral Bavčarjev nakup prve polovice Istrabenza. Do nakupa druge, kot rečeno, ni prišlo le zaradi finančne krize. Kolikšna sta korist in škoda? Omenjeni posli smrdijo tudi davčni upravi, smo neuradno poročali pred dobrima dvema tednoma. Polne roke dela so zadnje mesece menda imeli finančni forenziki, ki raziskujejo, kako se je med družbami in posamezniki prelival denarni tok. Sledili so torej, kam je šel denar, kdo ga je dobil in koliko. Po podatkih kriminalistov naj bi se Bavčar prek več nakazil okoristil za 21,6 milijona evrov. Za dobrih 3,5 milijona evrov pa naj bi se okoristil Kristjan Sušinski, danes menda odhajajoči izvršni direktor Istrabenza. Oba zaslužka naj bi šla predvsem v korist Bavčarja. Družba Plinfin naj bi imela slab milijon evrov škode, družba Microtrust pa dobrih 25 milijonov evrov. Sumi kriminalistov segajo od zlorab položaja, protipravno pridobljene premoženjske koristi do pranja denarja. Bavčarjev zagovornik Aleksander Čeferin je ves dan zagotavljal, da so očitki smešni. Neuradni viri vejo povedati, da so kriminalisti še pred preiskavo imeli v rokah dovolj dokazov in trden primer. Spopad elit? Prvi od neposvečenih se je do prodajne dokumentacije za 7,3 odstotka Istrabenza dokopal Zoran Janković, nekdanji predsednik uprave Mercatorja [MELR 180,00 +0,55%], ki sta ga Šrot in Bavčar vrgla iz družbe, zdaj ljubljanski župan. Aprila lani je Šrota in Bavčarja ovadil kriminalistom.

"Pred kakim letom sem notranjo ministrico opozoril, da so me nekateri ljudje obvestili o Jankovićevem kriminaliziranju mojih dejanj," je včeraj tožil Bavčar. "Nimam kaj dodati, česar še nisem povedal doslej," na to odgovarja Janković.

"Ko sem že bila ministrica, me je na ministrstvu obiskal Bavčar in tarnal, da nekdo poskuša vplivati na potek policijskih postopkov proti njemu. Zagotovila sem mu, da se mu ni treba bati, da bi kdorkoli vplival na policijske postopke," je bilo vse, kar je bila pripravljena povedati Kresalova. Kako se je prodajal 7,3-odstotni delež Istrabenza, kdo ga je pomagal kupovati in kako se je vrtinčila kupnina Kdo so še pomagači? Uradno je osumljenih osem fizičnih in deset pravnih oseb. Poleg Bavčarja in Šrota po neuradnih informacijah še dvojica iz družine Sušinski: Kristijan in Nastja, Janja Žunič Jenšterle, nekdanja zastopnica družbe Microtrust in Plinfin, in Bahtijar Bajrović iz Sportine. Menda je bil pridržan tudi direktor FB Investicij Bojan Fink. Na Potezi in v NFD kriminalistov ni bilo, so zagotavljali v obeh družbah. Kdo je šlampast in kdo cvili? Kot priči pri preiskavi je Bavčar povabil Damjana Mihevca in Bojana Korsiko, nekdanja Istrabenzova nadzornika. Popoldne, po poskusu preiskave na družbi Maksima Holding, sta bila omenjena precej boljše volje, saj so kriminalisti prišli z napačnim naslovom na nalogu: hišno številko na Parmovi ulici so "falili" za štiri. Na Parmovi ulici od avgusta domujeta obe Bavčarjevi družbi - Maksima Holding na številki 41, FB Investicije pa na 47. Za Bavčarja je to šlamparija, ki potrjuje, da je bila preiskava spacana na hitro, da bi zameglila druge aktualne dogodke. Ob odhodu s policije nekdanji policist in notranji minister Bavčar ni govoril o tem, kaj je in česa ni počel, temveč o tistem, ki ga je ovadil, Zoranu Jankoviću, in o tem, kaj dela ta: kriminalizira njegova dejanja.
http://www.finance.si/259271/Slab_dan_za_Bav%E8arja_Co

ČARLI BAVČAR

Policija v burleski je skorajda nujna. Policaji so pač smešni. Ob včerajšnji aretaciji Bavčarja in Šrota vas ne bova morili ne z joj, groza, kam nas je pripeljal pohlep, ne s tem, da se tako ali tako ne bo nič zgodilo, ker noben lopov pri nas ni kaznovan, razen kurjih tatov. Ne bova vas morili z moralo direktorjev, z dolžnostmi odvetnikov, te so še vedno, pa to razumete ali ne, da z vso silo branijo svoje kliente. Ne bova morili niti z nesposobnostjo policije, ki še naslova podjetja ne zna prav napisati, kako bi koga zaprla. Vse to smo že stokrat premleli. Hočeva vam pokazati, kakšna farsa je država Slovenija. Kako sprevrženo povezana je, kako na enem poslu odseva smrad te mlakuže, komu pri nas uspeva in kako ti ljudje žalijo biznis. V enem poslu med Istrabenzom in Laškim so čisto vsi in je čisto vse: od politikov, tajkunov, regionalcev, moralistov, prodajalcev oblek, domnevnih zlorab. In največji pravičnež cele zgodbe je alter ego tajkunstva. Bilo bi smešno, če bi bilo v filmu. Recimo, da bi nekega dne posneli burlesko, kako iz reveža postaneš ultrabogataš in vmes nategneš pol ljudi. Recimo, da imamo filmsko kreaturo - podobnost z resničnimi osebami ali njihovimi dejanji je zgolj naključna - Igorja Bavčarja, nekdanjega politika, nacionalnega heroja, ki želi postati bogat. Ker politik, reven kot cerkvena miš, je brezzvezen. Zato je šel v podjetništvo, seveda ne da bi delal biznis. Biznis je po njegovem zlorabljanje predpisov in ljudi. Biznis je zanj, da ima pri 50 letih sto milijonov evrov, tri vikende, jahto, konjušnico, lovišče in pet hrtov. Ker v filmu ni zabavno, če lopovov ni več, imamo denimo v tej posneti fikciji tudi njegovega kompanjona Boška Šrota. Dva junaka, dva enaka, zvito iz vseh delata bedaka. V filmski posel - kako na hitro obogateti - je vključen še en moralist. Vsaka komedija potrebuje svojega tartifa, moralnega dvoličneža. Imamo odlično fikcijsko osebo - Stanislava Valanta. Ta sam o sebi ves čas razlaga, da ni tajkun, da je najbolj etičen človek na tem svetu, da nikoli, nikoli ni naredil nobenega sumljivega posla in o morali in etiki v poslu uči in predava tudi drugim. Je vzor te države. V posel je vključen tudi mali regionalni človek - to je zato, da burleski doda potreben kolorit -, denimo Ivan Vizjak, lokalni tajkunček, kolateralna škoda, orodje v rokah velikih - če jim ne bi pomagal in se jim ne bi slinil, nikoli ne bi dobil svojih drobtin. V tej slovenski fikcijski kozeriji o sposobnih lopovih in butastih policajih ima tudi nekega Branka Drobnaka, človeka iz prakse - ki si misli, da bi bil skoraj enako uspešen, enako bogat in predvsem varen, ko bi se le lahko napopal na velike. V filmu je tudi nuvoriševski čisto autsajderski uvoznik oblek Bato, ker oblek pač ne moreš uvažati, če ti Bavčar, glavni akter, tega ne pusti. Prva naloga je, da se druščina najprej odkriža motečega elementa, sicer njihove podobe in utelešenja, očeta prevare in nekdanjega pajdaša. Recimo, da nekoč v neki burleski ta lik postane Zoran Janković. Ko se ga znebijo, se lahko veselijo. Denar le še priteka. In potem zaplet v filmu. Ta napove maščevanje. Prej enak nesramnež se prelevi v pravičnika, v borca za blaginjo malih, v borca za resnico. In odide na policijo, bomo že namahali te goljufe. Policija v burleski je skorajda nujna. Policaji so pač smešni. Nato se vsi skupaj lovijo, obmetavajo s tortami, padajo po tleh, na koncu pa vsi razdelijo zasluženo, postanejo prijatelji in srečno živijo dalje. Zgodba se nikoli ne konča. A to ni pomembno. Pomembno je, da smo gledalci kupili vstopnice. In šov gre dalje. Do drugega, tretjega, stotega primera. Blagajne sistema, ki snema film, in računi akterjev pa se polnijo. http://www.finance.si/259272/%C8arli_Bav%E8ar

ČISTA DELNICA

Operacija čista delnica V Laškem končali v uri

* Nekdanji šef Pivovarne Laško [PILR 27,53 -3,23%] Boško Šrot je v Ljubljani kavo pil že kmalu po poldnevu. "Uro so se zadržali pri meni. Nič niso našli, ker nič ne skrivam. Nič nisem delal narobe," je povedal za tv hišo Kanal A . Tudi pravnega zagovornika ni imel. Zlobni jeziki pa so že komentirali: "Ali padli tajkun odvetnika ne more plačati?"

* Preiskavo so potrdili tudi v Pivovarni Laško, ki jo od nedavnega vodi Dušan Zorko. "Kriminalistom smo dali vso zahtevano dokumentacijo v zvezi z družbo Plinfin in prodajo Istrabenzovih [ITBG 8,00 +6,67%] delnic," so zapisali.

http://www.finance.si/259273/Operacija_%E8ista_delnica

"Ničesar ne skrivam"

Nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot je danes za Svet na Kanalu A potrdil, da so kriminalisti opravili hišno preiskavo na njegovem domu v Laškem. Preiskava je po njegovih besedah trajala dobro uro, Šrot pa pravi, da ničesar ne skriva in da ni naredil ničesar narobe. Nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot je danes za Svet na Kanalu A potrdil, da so kriminalisti opravili hišno preiskavo na njegovem domu v Laškem. Preiskava je po njegovih besedah trajala dobro uro, Šrot pa pravi, da ničesar ne skriva in da ni naredil ničesar narobe. Šrot je preiskavo označil kot korektno. Na vprašanje, kaj so kriminalisti iskali, pa je odgovoril: "Preiskujejo nekaj v zvezi s prodajo Istrabenzovih delnic. Vsi dokumenti so uradno v Pivovarni Laško, nič ni skrito." Z ozadjem današnje preiskovalne akcije se Šrot, kot je dejal, ne obremenjuje, jo je pa pričakoval. Njemu sicer ne zdi potrebna, "a očitno so pristojni ocenili, da je bila potrebna". Kriminalisti so v okviru akcije utemeljevanja sumov kaznivih dejanj zlorabe položaja oz. pravic in pranja denarja, v okviru katere so opravili 19 hišnih preiskav, od tega devet pri fizičnih osebah, ostale pa pri pravnih osebah, pridržali osem oseb, med drugim tudi Šrota in nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja. Šrota so že dopoldne izpustili na prostost, Bavčarja pa popoldne.
http://www.vecer.com/clanekslo2009093005473565

Janković: Današnje aretacije niso v mojem interesu

Ljubljanski župan Zoran Janković je izjavo Igorja Bavčarja, da se je celotni postopek začel na podlagi njegove prijave, označil "kot še eno neumnost gospoda Bavčarja". Ljubljanski župan Zoran Janković je izjavo Igorja Bavčarja, da se je celotni postopek začel na podlagi njegove prijave, označil "kot še eno neumnost gospoda Bavčarja". Pravi, da današnje aretacije niso v njegovem interesu in da je ovadbo junija lani podal zaradi poslovnih goljufij s ciljem, da se "slovenska družba počisti nečednih dejanj". Kot je Janković dejal v današnji izjavi za medije, spoštuje delo organov, za preiskavo in priprtje preiskave nekdanjih prvih mož Pivovarne Laško in Istrabenza pa je izvedel iz medijev. Spomnil je, da je junija lani podal kazensko ovadbo zoper nekdanja prva moža Pivovarne Laško in Istrabenza, Boška Šrota in Igorja Bavčarja, zaradi poslovnih goljufij. Kot poudarja, je takrat napovedal, da bo na koncu "zmagala pravica". "Tisti, ki se ukvarja s takšnimi nečednimi dejanji, pač mora za to odgovarjati. Vprašal bi se, zakaj že prejšnja vlada ni naredila te preiskave, saj so imeli v rokah vso dokumentacijo," je poudaril Janković. "V kazenski ovadbi z lanskega junija piše, da smo podali skupno ovadbo, pod katero je podpisana družba Electa, moj sin kot direktor družbe in jaz," pojasnjuje ljubljanski župan in dodaja, da "današnja aretacija sploh ni v njegovem interesu".Takrat je, kot pravi, podal ovadbo s ciljem, da se "slovenska družba počisti nečednih dejanj in da mladi, ki študirajo, nimajo za vzornike napačnih ljudi". Še enkrat je spomnil, da je že lani ob podani ovadbi napovedal, kaj se bo zgodilo z Istrabenzom, napovedal je tudi "Šrotov" nabiralnik, in na to temo nima več kaj dodati.Kot je še menil, se bo stvar zaključila, uradne organe, tako policijo kot tožilstvo in na koncu sodstvo, je treba pač pustiti, da opravijo svoj posel. Potem bodo imeli vpleteni možnost, da povedo svoje in dokažejo, če mislijo, da imajo prav, je dodal. Kriminalisti so zjutraj, kot je znano, zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe položaja oz. pravic in pranja denarja izvedli obsežno preiskavo, v okviru katere so pridržali osem oseb. Med njimi nekdanja prva moža Pivovarne Laško in Istrabenza, Boška Šrota in Igorja Bavčarja, ki so ju sicer že izpustili iz pridržanja. V okviru preiskave so opravili 19 hišnih preiskav, od tega devet pri fizičnih osebah, ostale pa pri pravnih osebah. Kriminalisti naj bi preiskovali verigo transakcij s 7,3-odstotnim deležem Istrabenza od Pivovarne Laško do družbe Maksima Holding, ki je v posredni Bavčarjevi lasti.
http://www.vecer.com/clanekslo2009093005473614

BOBU BOB
Jože Vogrinc, sociolog kulture medijev: "Sodišče s primerom Cerani kriminalizira poročanje o bogatih odvetniških strankah, če jim pisanje o njih ni povšeči. Mislim, da je čas za temeljit premislek vloge pravnikov in prava v naši družbi."
Sobota, 19. september 2009
www.vecer.si

BOBU BOB
Zoran Kotolenko, vodja sektorja za programe zaposlovanja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve: "Kot razlog skorajšnjega stečaja podjetja Mura bi navedel cel kup nesposobnega menedžmenta v zadnjih letih in neizpodbitno dejstvo, da se bolj ali manj v Sloveniji bliža konec delovno intenzivnih panog."
Ponedeljek,28.september 2009
www.vecer.si

PREISKAVE

Bo šov doživel tudi sodni epilog?
Ob včerajšnjih prijetjih Boška Šrota in Igorja Bavčarja, ki sta potekali v soju fotografskih bliskavic, se zastavlja vprašanje, ali bo preiskava doživela epilog na sodišču. Bavčarja je ob prijetju spremljalo več novinarjev, fotografov in snemalcev kot policistov in kriminalistov. Serija odmevnih preiskav in aretacij se je začela februarja lani z akcijo Čista lopata in aretacijo šefov največjih gradbenih podjetij v državi. V sedmih najbolj izpostavljenih sta bili skupaj vloženi dve obtožnici. V nekaterih primerih še teče kriminalistična preiskava, nekaj zadev pa je v obdelavi na vrhovnem ali okrožnih tožilstvih.

Rezultat odmevnih aretacij 1_10_09_09_z24_ivan_zidar_aretacija

12. 2. 2008:

Čista lopata, aretirani Hilda Tovšak, Ivan Zidar in Dušan Černigoj Tretjega oktobra lani je bila vložena zahteva za preiskavo, uvedena 8. maja, 18. februarja pa je bila vložena obtožnica zaradi zlorabe položaja zoper osem oseb. Še vedno pa tečeta preiskava in intenziven predkazenski postopek . 1_10_09_bam_andrej_lovsin

27. 2. 2008:

Preiskava v Intereuropi Podani sta bili dve kazenski ovadbi, predkazenski postopek še teče. Nekaj dni pred preiskavo je koprsko tožilstvo od komisije za preprečevanje korupcije prejelo dve poročili, ki se nanašata na domnevne nepravilnosti dela nekdanjega predsednika uprave Intereurope Andreja Lovšina. Prvo poročilo naj bi se nanašalo na nakup tovornih vozil, drugo pa na terminal v Moskvi. Lovšin zagotavlja, da je bilo poslovanje povsem zakonito. 1_10_09_snezic_rado

29. 2. 2008:

Preiskava Meltala zaradi davčnih utaj, direktor Rado Snežič pridržan 14. septembra je bila na sodišče vložena zahteva za preiskavo. Iz Meltala so odpeljali več škatel dokumentacije. Snežič in Damijan Zorko naj bi prek slamnatih podjetji utajila okoli 600 tisoč evrov davka, vendar bi bil ta znesek lahko še bistveno višji. Snežiča so policisti aretirali 1. marca 2008, ko se je vrnil iz ZDA, njegov odvetnik je takoj zavrnil vse očitke. 1_10_09_z24_bostjan_penko

29. 6. 2008:

Aretacija Boštjana Penka in Ivana Zidarja zaradi razkrivanja informacij, Zidarja pa tudi zaradi prodaje počitniškega doma v Fiesi Tožilska odločitev v prvem primeru še ni sprejeta, v zadevi Fiesa pa je bila obtožnica zaradi zlorabe položaja vložena 4. avgusta letos. Penko naj bi v času opravljanja funkcije višjega državnega tožilca zlorabil položaj, Zidar pa je bil v tem primeru osumljen napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja. Kriminalisti so pri njem našli več kopij policijske, tožilske in sodne dokumentacije. Penko je aretacijo označil za protizakonito in protiustavno. Dokumente, ki jih je imel pri sebi, pa da mu je dal Zidar. Zidar pa naj bi si s prodajo počitniškega doma v Fiesi pridobil več kot 122 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. 1_10_09_sai_luka_koper_preiskava

15. 4. 2009:

Preiskava v Luki Koper Kriminalistična preiskava še teče. Robert Časar in Milan Pučko sta med drugim osumljena zlorabe položaja pri nakupu zemljišč za logistični center pri Sežani in Murski Soboti. Policisti so prečesali podjetje in izvedli nekaj hišnih preiskav. 1_10_09_dm_marko_jaklic 16. 4. 2009: Preiskava pri Klavdiju Godniču in Marku Jakliču zaradi poslov med Vzajemno in družbo S&T Podana ovadba, ki je v predkazenskem postopku na tožilstvu. Hišne preiskave so bile izvedene zaradi suma pranja denarja prek IT-pogodb. Preverjali so posle med Vzajemno in S&T, ko sta družbi vodila Jaklič (Vzajemno) in Godnič (S&T) . 18_06_09_kat_preiskava_lasko.jpg_1263901871

18. 6. 2009:

Preiskava Pivovarne Laško in 15 drugih podjetji, med njimi celotne verige, prek katere jo je Šrot obvladoval. Na delu je bilo 80 kriminalistov, osumljenih naj bi bilo 11 ljudi. Podanih je bilo več ovadb na tožilstvo; so v fazi predkazenskega postopka. Preiskovali so sume zlorabe položaja ali pravic in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti. http://www.zurnal24.si/Bo-sov-ob-prijetju-dozivel-tudi-sodni-epilog/novice/slovenija/129973

IZROJENOST

Sistem, ki tajkune rojeva, jih tudi žre

*** Šrot in Bavčar sta posledica izrojenosti sistema, v katerem živimo. Sreda je bil lep dan. Pa ne zato, ker je bil nad njim navdušen Zmago Jelinčič, ampak ker je izginil problem s Hrvaško, Mura je mirno tekla, pregreto ozračje zaradi vsesplošnega delavskega nezadovoljstva, ki je tik pred naslednjim pokom, se je povsem ohladilo. Vsa država se je ukvarjala samo z Boškom Šrotom in Igorjem Bavčarjem. Sicer pa božji mir. Ne trdim, da so policijske akcije preusmerjanje pozornosti s konkretnih težav v državi, a glede na to, koliko obtožnic in sodnih epilogov smo videli po filmskih aretacijah, ki so jih "po naključju" spremljale televizijske kamere, se človek resno vpraša. Pustimo ob strani Meltal, čisto lopato ... Kriminalisti so že bili v Istrabenzu in Pivovarni Laško. Urad za varstvo konkurence je opozoril na usklajeno delovanje obeh tajkunov in oškodovanje malih delničarjev. Vsak, ki ima pet minut časa, lahko najde nabiralnike na poti do Bavčarjevega in Šrotovega poskusa prevzema dveh (nekoč) cvetočih gospodarskih stebrov v državi. Ustanovitelj enega od nabiralnikov, ki je operiral s 25 milijoni evrov, se ne zna podpisati niti s pisanimi črkami. Skratka, zadeve so precej jasne, a še vedno so v akciji le policisti. Bumerang Tako je morda tudi prav. Imamo ljubi mir in sodniki se lahko ukvarjajo s svojimi plačami. Boško Šrot in Igor Bavčar se bosta zato brez dvoma vračala na sceno – kot vsakokratni žrtvi politike, ki bosta želeli imeti svoj mir, ali kot dokaz nesposobnosti slovenskega represivnega, pravosodnega in zakonodajnega sistema.
http://www.zurnal24.si/Sistem--ki-tajkune-rojeva--jih-tudi-zre/novice/komentarji/129941

184.163.920 €

/13/...poleg vseh zaseženih delnic Infonda Holdinga, je to zahtevan tožbeni zahtevek od Nove Ljubljanske Banke, Banke Celje, Nove Kreditne Banke Maribor, A Banke, Gorenjske banke in Probanke:

Šrot vrača udarec s tožbo Boško Šrot vrača udarec državi. Sedem bank, ki so ga razlastile, tudi državno NLB, po poročanju 24ur toži kar za 184 milijonov evrov. Minister Lahovnik pravi, da gre za maščevanje na aretacije in ne za kaj resnega. Šrot vrača udarec s tožbo. Ni se še polegel prah po sredinih spektakularnih aretacijah, že je Boško Šrot pokazal zobe. Pred nekaj urami je po poročanju 24ur zoper Novo ljubljansko banko, Banko Celje, Novo kreditno banko Maribor, A banko, Gorenjsko banko in Probanko vložil tožbo. Šrot torej toži tiste banke, ki so njega in njegov Infond Holding zaradi neplačanih milijonskih kreditov razlastile. Šrotova tožba naj bi bila vrtoglavo visoka. Zahteva vrnitev vsega zaplenjenega premoženja v Mercatorju in Pivovarni Laško, pa tudi odškodnino, saj naj bi banke njegovo premoženje prodale pod ceno. Šlo naj bi za odškodnino v višini 184 milijonov evrov. Gospodarski minister Matej Lahovnik je jasen, prej kot kaj resnega, je Šrotova tožba maščevanje zaradi aretacije. ''Gre verjetno bolj za neko zapoznelo reakcijo na včerajšnje dogodke,'' je dejal Lahovnik. Bavčar in Šrot na tajnem sestanku Igor Bavčar in Boško Šrot pa sta danes poskrbela za še eno vznemirjenje. Na sedežu Maksime Holding, preko katere je Bavčar skušal prevzeti Istrabenz, sta se le dan po aretaciji sestala. Igor Bavčar in Boško Šrot sta se srečala na tajnem sestanku na Maksimi Holding. Podrobnosti skrivnostnega srečanja niso znane, a ker le iz Maksime Holding policisti zaradi napačno navedene hišne številke v nalogu niso mogli odnesti dokumentov, se že pojavljajo špekulacije, da sta jih šla Bavčar in Šrot uničiti. Vendar policija zaradi tega po poročanju 24ur ni vznemirjena. Policisti naj bi namreč včeraj v hišnih preiskavah zaplenili natanko tiste dokumente, ki so jih še potrebovali za ovadbo. Šlo naj bi predvsem za pogodbe, ki pričajo, kako je tekla prodaja dobrih sedem odstotkov Istrabenza od Šrota do Bavčarja. Čeprav naj bi ta posel preverili tudi dacarji in celo dve reviziji, ki pa niso našli nič spornega. 'Na nalogih ni bilo napak' Policisti, ki so bili z Bavčarjem na naslovu 41, so imeli res nalog samo za to številko. Ampak na njegovo povabilo so šli ti policisti tudi v prostore na številko 45, ki pa so jih pred tem z ustreznim nalogom že pregledali drugi policisti. Po včerajšnjih aretacijah so se na Bavčarjeve navedbe, da je bila policijska akcija 'spacana' na hitro, o čemer naj bi pričali tudi napačni podatki na nalogih za preiskave, odzvali policisti. "Sporočamo vam, da so kriminalisti včeraj opravili hišne preiskave na tistih naslovih, ki so bili navedeni na odredbah za hišne preiskave. Prav tako so zasegli predmete in dokumentacijo samo na tistih lokacijah, ki so bile navedene v odredbah za hišne preiskave. Nikakor ne držijo nekatere navedbe posameznikov, ki očitajo policiji, da je hišno preiskavo in zasege predmetov opravila na naslovu, za katerega ni bila izdana odredba za hišno preiskavo," so sporočili. Policija pred Istrabenzom Policisti so preiskali tudi Istrabenz. Bavčar je opisoval dogajanje na sedežu Maksime Holding. Njegov odvetnik Aleksander Čeferin je včeraj dejal, da je bila preiskava nezakonita, kar pa so policisti zanikali. Neuradno smo izvedeli, da je imela policijska ekipa, ki je bila z Bavčarjem na naslovu 41, res nalog samo za to številko. Ampak na povabilo Bavčarja so šli ti policisti tudi v prostore s številko 45, ki pa jih je pred tem z ustreznim nalogom že pregledala druga ekipa policije. Izvedeli smo še, da s Parmove 45 niso odnesli nobene dokumentacije. Jenšterle Žuničeva je bila zastopnica Microtrusta in Plinfina ter sedanja direktorica nepremičninske družbe Condor Real iz Lesc z lastniki na Cipru in zastopnica Sportine. Tudi Sportina ima družbenike na Cipru, je razvidno iz Ajpesa. Nastja Sušinski je bil v času prodaje delnic lastnik Microtrusta, lani aprila pa je prevzel vodenje družbe Maksima Holding, ki je 24,95-odstotna lastnica Istrabenza. Njegov brat Kristjan Sušinski je bil izvršni direktor za finance v Istrabenzu že v času Igorja Bavčarja. Bojan Fink je eden od nadzornih organov v Maksima Holdingu in zastopnik FB Investicij Igorja Bavčarja, Ivan Vizjak pa je direktor Pom-Investa. Koga vse so pridržali? Včeraj so sicer pridržali osem oseb, ki naj bi bile vpletene v domnevno sporno prodajo 7,3 odstotka Istrabenza. Osumljenci naj bi oprali več milijonov evrov. Med pridržanimi sta bila Boško Šrot in Igor Bavčar, neuradno pa tudi Bahtijar Bajrović, Janja Jenšterle Žunič, brata Nastja in Kristjan Sušinski in Bojan Fink. "Ivanu Vizjaku ni znano, da bi bil med imeni osumljencev. Prav tako pa njemu niso zasegli nobene dokumentacije," so sporočili iz njegovega podjetja Pom-Invest.
http://24ur.com/novice/slovenija/osumljenci-zasluzili-vec-milijonov-evrov.html#video
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Okt 06, 2009 6:53 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Okt 03, 2009 7:59 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ANTIMATERIJA

/13/...kar nepredstavljivih 40.000.000.000 € je potrebno odšteti za 1 gram najdražje snovi na zemlji: Shocked

Za en gram 40 milijard evrov!

Na Zemlji obstaja nekaj neverjetno dragih snovi, ob katerih so snovi kot je plutonij, zlato ali diamant tako rekoč ničvredne. Vas zanima kako se imenujejo ter koliko je zanj treba odšteti?

Antimaterija

Antimaterija velja za najdražjo snov na svetu. Tri substance, ki so v svetu poznane kot najdražje snovi na svetu, so antimaterija (še posebej antiatom oziroma antivodik), saj naj bi kljub recesiji za unčo (28,35 gramov) antiatoma lahko dobili neverjetnih 1,75 bilijona dolarjev oziroma 1,2 bilijona evrov.
Da, prav ste prebrali, biljon in ne milijard evrov. Če tako preračunamo v gramsko vrednost, lahko hitro ugotovimo, da bi za gram te v svetu zelo iskane snovi iztržili neverjetnih 40 milijard evrov. Toda antimaterija ni edina snov, ki je zares pregrešno draga. Med najdražje substance na svetu spada tudi hafnij in izomeri tantala, zneski za te snovi pa se vrtijo okoli 480 milijon dolarjev oziroma okoli 325 milijon evrov za unčo (28,35 grama), iz česar lahko sklepamo, da bi za gram tovrstne snovi odšteli 11 milijon evrov.

*** "Gram antimaterije stane 40 milijard evrov."

Cena antimaterije se je pojavila leta 1999 in je takrat znašala približno 50 trilijonov evrov na gram, kar pomeni, da je cena v zadnjih 10 letih drastično padla.

Vzrok, da snov dosega tako vrtoglave zneske, se skriva v izredno majhni proizvedeni količini z nepredstavljivo energijsko močjo. Ko je ogromno elektromagnetne koncentracije na enem mestu, se konvencionalna snov in antimaterija spontano ustvarita, s pomočjo magnetne pasti pa se nato lahko izolira antimaterijo. Čeprav ponavadi ustvarijo le antiprotone, lahko združijo antiprotone z pozitroni, kar je posledica za nastanek antivodika.

Antimaterija se od materije razlikuje le po tem, da ima nasproten električni naboj, poleg tega pa je te snovi v primerjavi z materijo neznansko malo. V začetku vesolja bi se morali ustvariti enaki količini materije in antimaterije, saj delci materije in antimaterije nastajajo hkrati in se tudi, če se srečajo, pretvorijo v energijo. Pospeševalnik v Cernu CERN, največji in nabolj zapleten znanstveni sistem na svetu, kjer bodo s pomočjo antimaterije poskušali odgovoriti na večno vprašanje o nastanku vesolju. Antimaterija si je prislužila naslov najdražje snovi na svetu, saj je lahko potencialno ena najkoristnejših ali pa tudi najbolj uničevalnih snovi v našem vesolju. Teoretično ima antimaterija največjo gostoto energije – za predstavo, v 1 kilogramu antimaterije je približno 47 milijon ton TNT.

Morebitna eksplozija te stvari, ki bi bila glede na vzorec podobna jedrski, bi povzročila gobasti oblak, ki je sedemkrat višji od Mount Everesta in bi lahko povzročil opekline tretje stopnje na razdalji več sto kilometrov od mesta eksplozije.

In koristnejša plat?

Gostota energije je tako velika, da bi jo lahko porabili za pospeške tovora pri raketah, kar pa trenutno premore le malo proizvajalcev pogonske tehnologije. Kot rečeno, pa je poleg antimaterije ter že prej omenjenih snovi hafnja in tantala najdražja učinkovina tudi jedrski izomer.

Jedrski izomer ima enako število protonov in nevtronov kot normalni element, le da je eden ali več njegovih jeder v nemirnem stanju, zaradi česar vsebuje precej več energije kot element v mirnem položaju. Takšni izomeri lahko oddajajo gama žarke, za razliko od antimaterije, je ta snov manj uporabna vsaj do časa, dokler tehnologija ne napreduje na višjo raven.
http://cekin.si/clanek/davki/najdrazje-snovi-na-zemlji.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Ned Okt 04, 2009 5:23 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 50

AKCIJA POMAGAMO

/13/...že na strani 42 je veliko zapisano o Rdečem Križu in Karitasu in njihovih dejavnostih v teh kriznih časih. Prejšnji teden 01.10.2009 sem na RTV SLO v Tedniku, spremljal oddajo o malemu Marku, ki ima že od vsega rojstva probleme, tako s srcem, kot tudi tudi z nogami, zato bi bilo prav da bi mu vsi pomagali: Laughing

*** MARKU POMAGAMO REŠITI NOGE

V družini Aberšek se je pred tremi leti rodil sin Marko s hudimi telesnimi okvarami: zdravnik iz ljubljanskega kliničnega centra je staršem predlagal amputacijo obeh nog. Starša se s takšno diagnozo nista mogla sprijazniti in sta našla bolnišnico v Nemčiji, ki ponuja drugačno zdravljenje za njunega otroka, in upanje, da bo deček nekoč vendarle hodil s svojimi nogami. Ampak to upanje ima svojo s ceno...operacija je draga, Markova družina pa, kot slovenska družina s povprečnimi dohodki in samo enim zaposlenim, toliko denarja nima.

AKCIJA POMAGAMO

Če ste pripravljeni pomagati ljudem v stiski, lahko to storite od tega trenutka dalje prek naše humanitarne linije. 090 93 30 82 cena klica 1,25 € http://www.rtvslo.si/tednik/articles.php?id=89

Akcija zbiranja zamaškov za Anžeta je bila uspešna

Za Anžeta Pratnemerja, ki je januarja letos v prometni nesreči izgubil nogo, so za nožno protezo zbrali okoli 90 do 100 ton zamaškov. Akcija zbiranja plastičnih zamaškov za Anžeta Pratnemerja, ki je januarja letos v prometni nesreči izgubil nogo, je bila uspešna, saj so za nožno protezo zbrali okoli 90 do 100 ton zamaškov. Akcija se bo sicer zaključila 15. decembra. Znano je, da je Anže z Iga pri Ljubljani januarja letos v prometni nesreči na mariborski avtocesti izgubil desno nogo, za nakup nožne proteze mora zbrati 40.000 evrov (okoli 140 ton zamaškov). Akciji, ki jo je organizirala Anžetova mama, se je pridružilo veliko ljudi in ustanov po vsej Sloveniji. Več o njenem poteku pa bo znano na zaključni prireditvi z razstavo najdenih predmetov v vrečah z zamaški, ki bo predvidoma spomladi, je sporočil Anžetov oče Iztok Pratnemer. Od 15. oz. 16. decembra se bo akcija zbiranja plastičnih zamaškov nadaljevala, sredstva pa bodo tokrat zbirali za Mirka iz Maribora, ki se mu seseda hrbtenica. http://www.vecer.com/clanekslo2009113005490579

POMAGAMO OTROKOM DRUŽINE BUDJA

Revščina in bolezen otroka sta nekaj najhujšega, s čemer se mora soočiti družina. Zato bomo tokrat priskočili na pomoč mladi družini Budja. Živi v okolici Ljutomera. Življenje treh otrok je trdo. Nezaposleni oče se trudi po svojih močeh, mati pa skrbi za hudo bolno štiriletno hčerko. Nika ima neozdravljivo tuberozno sklerozo in zaradi tumorjev na možganih zaostaja v razvoju. A kot da bolezen ni dovolj, se mora družina spopadati še s hudo revščino. Živijo v razpadajoči hiši brez vodovoda. Ponjo morajo k prijateljem 20 kilometrov daleč. A kljub revščini skušata marljiva starša narediti vse, da bi svojim hčerkam omogočila vsaj osnovne življenjske pogoje.

AKCIJA POMAGAMO

Če ste pripravljeni pomagati ljudem v stiski, lahko to storite od tega trenutka dalje prek naše humanitarne linije. 090 93 30 82 cena klica 1,25 € http://www.rtvslo.si/tednik/articles.php?id=89

AKCIJA POMAGAMO - VEGRAD

V oddaji je bila predstavljena tudi stiska delavcev in družinam iz Vegrada in zato bi naša solidarnost sedaj prišla zelo prav, ki je bila že velikokrat na preizkušnji, a se je vedno pokazalo, da znamo pomagati tistim, ki so preh hudo preizkušnjo in to nas dela veliko bolj humane, kot nas imajo v resnici. Kajti, dandanašnji res nikoli ne vemo, kdaj bomo pomoč tudi sami potrebovali, zato po naših močeh lahko pomagamo trem družinam na robu vzdržnosti. Kajti še enkrat je kapital izigral malega človeka.
Če ste pripravljeni pomagati ljudem v stiski, lahko to storite od tega trenutka dalje prek naše humanitarne linije. št. 090 93 30 82 cena klica 1,25€ http://tvslo.si/predvajaj/tednik/ava2.85179955/ 09:23 - 19:16 http://tvslo.si/predvajaj/tednik/ava2.85838763/
http://www.rtvslo.si/podcasts/tednik_25-10-2010_2002.mp4
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Okt 28, 2010 9:34 pm; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Ned Okt 04, 2009 6:16 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DIAMANTI

/13/...dosedaj največji in neprecenljivi najdeni še neobdelani diamant: Laughing

Najden 507-karatni diamant

507 karatni diamant visoke kvalitete je bil najden v južnoafriškem rudniku diamatov Cullinan, to je isti rudnik, v katerem so 1905 leta našli največji znani diamant, je objavila v torek rudarska družba ˝ Petra Diamonds˝. Obenem so omenili, da so ga našli 24. septembra 2009 in ga trenutno analizirajo strokovnjaki, ki omenjajo, da je eden od dvajsetih največjih diamantov visoke kvalitete, ki so jih kdajkoli našli.
Na podlagi začetnih analiz so dodali tudi, da je najdeni diamant izjemne čistoče in barve. V rudniku, ki se nahaja nedaleč od glavnega mesta Pretorie, je tudi pred 104 leti najden največji neobdelan diamant na svetu, legendarni 3.106 diamant

CULLINAN

kateri je kasneje postal del britanske kraljeve zbirke.
http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=541357e1-bbb4-4f9a-97e1-76ade36ff485&open=four
http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042303317
http://famousdiamonds.tripod.com/cullinandiamonds.html
http://images.google.si/images?hl=sl&client=firefox-a&channel=s&rls=org.mozilla:sl:official&hs=E1U&q=cullinan&um=1&ie=UTF-8&ei=vtbISuqfD9OxlAfR_q3FAQ&sa=X&oi=image_result_group&ct=title&resnum=4
http://africanhistory.about.com/b/2008/01/26/26-january-1905-cullinan-diamond-discovered.htm
http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/odkrili-enega-najvecjih-diamantov-vseh-casov/213516
http://www.delo.si/clanek/89202

DIAMANTNA BORZA

Borza diamantov v Tel Avivu:

Kraj, s katerega zaposleni ne hodijo politikom, temveč obratno

Borzi diamantov v Tel Avivu bi lahko rekli država v državi. Ima strogo predpisana in še strožje kontrolirana pravila. Nahaja se v modernem kompleksu izraelskega centra za diamante, ki nosi ime ustanovitelja Moshe Schintzera. V štiri nebotičnike, ki so medsebojno povezani z mostovi, vsako jutro skozi ena vhodna vrata vstopi več kot petnajst tisoč ljudi. Ti v kompleksu ostajajo do večera, saj nimajo nobene potrebe, da gredo ven.

V stavbah imajo namreč vse potrebne storitve – od zdravnika, poštnih uradov, carine, raznih državnih administrativnih uslug, restavracij in podobnega. Okoli vsega tega kroži šala, v kateri je tudi veliko resnice: To je edini kraj, s katerega zaposleni ne gredo k vladi, temveč vlada pride k njim. Upravo borze sestavlja sedemnajst članov, predsednika pa izbirajo na vsaki dve leti. Člani borze morajo imeti brezmadežno kartoteko, milijone na bančnih računih, izkušnje in priporočila.

"Ta borza diamantov je največja na svetu in ima 2900 rednih članov, ki morajo za svoj status izpolnjevati visoke kriterije. Da bi postali člani borze, se morajo s tem poslom ukvarjati najmanj sedem let, upošteva se njihovo finančno ozadje, nujno pa je tudi pisno priporočilo najmanj petih članov borze,“ pravi Jacob Kattan, podpredsednik telavivske borze. Tudi trgovina na borzi ima posebne zakonitosti. Odgovornost za plačilo prevzame član, ne pa kupec, ki diamante naroča in kupuje. Da je trgovanje z diamanti moški posel, potrjuje dejstvo, da je kar 98 odstotkov članov borze močnejšega spola.

Pa gospodarska kriza?

Gospodarska kriza, ki pretresa svet, je očitno obšla trgovino z diamanti. Preteklo leto je Izrael uvozil in izvozil količino surovih in obdelanih diamantov v vrednosti okoli 22 milijard dolarjev, samo na borzi pa so imeli za enajst milijard dolarjev prometa. Najboljši kupci prihajajo iz ZDA, saj jih je med vsemi kar šestdeset odstotkov.

Zelo bogati ljudje z vsega sveta vlagajo v drage kamne brez prevelikih pomislekov, najraje pa v takoimenovane investicijske diamante, katerih vrednost (npr. za velikost štirih karatov) letno zraste od dvajset do trideset odstotkov. O vrednosti diamantov govori tudi njihova primerjava z zlatom, ki je dolgo časa veljalo za kriterij dobrega vlaganja.

Za štirideset tisoč evrov lahko kupimo okoli dva kilograma zlata ali pa od pol do en gram diamantov. Vendar merska enota gram v diamantnem poslu ne pomeni ničesar.

Kakovost diamantov ocenjujejo po merilih 4C (cut – rez, carat – teža, clarity – čistoča in color – barva). Najbolj redki so rdeči, najbolj iskani pa modri, roza in rumeni diamananti. Briljanti, naziv s katerim laiki najpogosteje imenujejo diamante, je povsem zgrešen, saj pomeni le način, na katerega se diamant reže.

Ponarejeni ali pravi?

In kako prepoznati, da je diamant pristen in da ne gre za ponaredek? Niti po tridesetih letih v poslu strokovnjaki ne morejo z gotovostjo trditi, ali je diamant pristen, vendar pa si lahko pomagajo z najnaprednejšo tehniko.

"Tridimenzionalne kamere, s katerimi razpolagamo, diamant prikažejo od znotraj, s posebnim programom pa se takoj pokažejo načini, kako bi ga obrezali tako, da bi čim manj odpadlo z njega,“ pove tam zaposleni draguljar. Kupcem računalniški programi takoj prikažejo vrednost neobdelanega diamanta, in vrednost, ki ga bo diamant imel, ko bo obdelan.

Kraja ni še nikomur uspela.

"Ja, bilo je nekaj poskusov kraje,“ smeje pove podpredsednik borze Kattan. "No, tatovi zelo malo časa uživajo v občutku, da jim je kraja uspela. Naši varnostni ukrepi so izpiljeni do popolnosti, krajo odkrijemo že po nekaj minutah,“ zaključuje.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042322874
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Dec 13, 2009 9:55 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Tor Okt 06, 2009 7:46 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZLORABE ZAUPANJA & PRETAKANJA ZAVAROVANCEV

***** NADALJEVANJE S 46.STRANI *****

MANJ MLADI

/13/...vsa čast upokojencem med drugim tudi zaradi tega, ker se znajo velikokrat organizirati na tak način, da tudi tako dosežejo svoj prav. Obstaja namreč problem vseh ostalih, da se svojih lastninskih upravičenj ter seveda tudi obveznosti, še ne zavedajo. Prav gotovo je tukaj najbolj problematična tista generacija, ki je še najbolj delovno aktivna in vsi ostali, tudi najmlajši zavarovanci, ki jih vsakodnevno in ponovno vabijo v ugodnosti in članstvo. Nedvomno je tudi slovenska zakonodaja in slovensko dosedanje olastninjenje naredilo svoje, če ne drugo, smo vsekakor izgubili zaupanje v upravljanje tako velikih zavarovalniških fevdov. Predvsem takih, ki prinašajo in tudi obračajo veliko, veliko denarja, je potrebno biti tudi prilagodljiv in seveda iznajdljiv. Škoda je le, da vedno na račun zavarovancev in seveda vsaki dan bolj opeharjenih malih delničarjev. Ob tem se je potrebno zavedati, da se že tako ali tako plačuje poseben 6,5% davek na vseh sklenjenih avtomobilskih zavarovanjih in sicer tam piše:" V premiji je obračunana vnaprejšnja odškodnina po ZOZP-C za ZZZS v višini 6,5%." Tako, da vsi zavarovanci avtomobilskega zavarovanja plačujemo tudi 6,5% od vseh polic za ZZZS ne da bi nas kdo kaj vprašal, tako da bi lahko rekli, da se zadeva skriva pred samimi zavarovanci, saj o tem kaj ve in je seznanjen le malokdo? Ob zadnjih spremembah Statuta na Vzajemni, ki je bil izveden in sprejet na skupščini 15.04.2009 se je potrebno zavedati, da bo pri spremenjenih členih 7;50;53;54;54a;55a;56, posebej s spremembami v statutu ter dejavnostih, med katerimi so tudi življenjska zavarovanja ter zavarovanja vezana na enote investicijskih skladov oziroma enote kritnih skladov ter posebej opredelitve v 56.členu in 50.členu,ki so omejujoče za zavarovance. Tako da čaka vse naporna zakonska kombinatorika, posebej če pogledamo tudi na potrebni kvorum %5 vseh DVZ za sam sklic skupščine ter tudi statutarno opredeljeni kvorum 10% glasov vseh DVZ, za spremembe v nadzornem svetu. Potrebno je tudi vedeti, da ima Vzajemna osnovnega kapitala 3.138.040,29€.,ob tem da je 289 zaposlenih. Tako so v letošnjem letu do meseca junija ustvarili že za 127,496.969 €, kar pomeni,na zaposlenega visokih 441.165€. Tako zbrana premija jih uvršča na 4 mesto med vsemi zavarovalnicami z 11,448% zbrane premije. Zelo zanimivo vprašanje, pa je koga so zastopali tisti, ki so sprejeli takšna dopolnila statuta, ki že vnaprej obremenjuje svoje obstoječe in bodoče zavarovance ter po možnosti tako, da za to niti ne vedo in niso s tem seznanjeni. Sramota za vse tiste, ki so na tak načih ponovno hoteli opehariti samo več kot 900000 članov. Oprostite, a če to niso moji prestavniki, čigavi potem so?

SPREMEMBA STATUTA:

Glede življenjskih zavarovanj je predlagano poleg ostalega v spremembah Statuta, tudi pokrivanje morebitne ustvarjene izgube iz skupine življenjskih zavarovanj, ki bi ga naj krili potencialni življenjski zavarovanci sami in sicer:"v kolikor sredstva Vzajemne ne zadoščajo za kritje izgube iz skupine življenjskih zavarovanj, so na podlagi sklepa skupščine člani, katerih podlaga za članstvo je sklenjeno zavarovanje iz skupine življenjskih zavarovanj, dolžni vplačati naknadna vplačila v obsegu in na način, ki je določen s statutom". Znane so določbe v ostalih zavarovalnicah, ki se ukvarjajo z življenjskimi zavarovanji, da v kolikor je sklenjeno naložbeno zavarovanje z vlaganjem v vzajemne sklade, potem obstaja dikcija, da prevzema zavarovalec v času trajanja zavarovanja v celoti naložbeno tveganje, ni pa še jasno, kaj pomeni " iz skupine življenjskih zavarovanj", kar potemtakem pomeni, da bo kril izgubo tudi iz drugih življenjskih zavarovanj in ne samo iz naložbenih. Kakšen riziko pa potemtakem prevzema sama zavarovalnica Vzajemna in člani Uprave ter čemu potem obstoj posebnega kritnega sklada za življenjska zavarovanja potem in kako le-ta zavezuje zavarovalnico. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kakšne hipotetične izračune ponujajo v sedanji krizni situaciji in kolikšen del izgube, bi tako krili sami potencialni zavarovanci oz.imetniki življenjskih polic, 40%, 50%,60%,70% ali še več...http://www.vzajemna.si...notar.pdf

MLADI

Po mnenju stranke mladih se skušajo Vzajemne polastiti upokojenci "Sive elite si želijo pod krinko skrbi za pravice vseh generacij polastiti še Vzajemne", so stranka mladih zapisali v sporočilu za javnost. Stranka mladih - zeleni Evrope poziva mladinske organizacije, da aktivirajo svoje mreže ter mlade in delavce pozovejo k oddaji pooblastil za skupščino Vzajemne. Prepričani so, da si želijo "sive elite pod krinko skrbi za pravice vseh generacij polastiti še Vzajemne", so zapisali v sporočilu za javnost. V stranki pojasnjujejo, da sami kot politična stranka ne morejo zbirati pooblastil. Zato pozivajo študentske in dijaške organizacije, Mladinski svet Slovenije in ostale mladinske organizacije, da se aktivno vključijo v zbiranje pooblastil ter poskrbijo za medgeneracijsko uravnoteženje pri nadzorovanju zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. "Mladi se morajo povezati in zbrati podpise za sodelovanje na skupščini Vzajemne ter si izboriti svojega predstavnika," menijo v tej zunajparlamentarni stranki. Po njihovem predstavniki upokojencev ne smejo zasesti štirih mest v nadzornem svetu Vzajemne, saj si svoje predstavnike zaslužijo tudi mladi in delavci. Zveza društev upokojencev Slovenije zbira pooblastila za sklic izredne skupščine Vzajemne, na kateri naj bi zamenjali nadzorni svet. V zvezi namreč menijo, da ta ni dobro opravil svoje naloge in da zavarovalnica ne namenja sredstev le v zdravstvene namene. http://www.vecer.com/clanekslo2009100605475310

MINISTER

Minister Miklavčič: Agencija za zavarovalni nadzor je ukrepala prepozno Vzajemna je včeraj prejela poziv Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), naj se opredeli glede napovedanega imenovanja izredne uprave. Na poziv agencije se bodo v zavarovalnici, ki jo za zdaj še vodi Boštjan Aver, odzvali v osmih dneh. Kot smo včeraj napovedali v Dnevniku, bo o morebitnih pritožbah vodstva Vzajemne odločal senat AZN. Če jim ne bo ugodil, bo imenoval izredno upravo, najverjetnejši kandidat za vrh zavarovalnice Dušan Novak, nekdanji prvi mož Adriatica Slovenice, pa bi lahko Averja zamenjal že v roku dveh ali treh tednov. Na odločitev AZN, da poseže v največjo zdravstveno zavarovalnico s skoraj milijon zavarovanci, pa se je včeraj odzval tudi minister za zdravje Borut Miklavčič. "AZN je ukrepala prepozno. Ukrepati je treba pravočasno, ne pa da ljudje izgubljajo zaupanje v sistem pri tako občutljivem področju, kot je zdravstveni denar," je dejal Miklavčič. "Najbolj odgovorno delo v tej državi je upravljanje z denarjem za zdravje ljudi," je prepričan. Z imenovanjem izredne uprave , ki je lahko imenovana najdlje za leto dni, prenehajo tudi pristojnosti skupščine in nadzornega sveta zavarovalnice. Ravno pomanjkljivosti pri delovanju slednjega pa naj bi bile po pojasnilih Vzajemne glavni razlog napovedanih ukrepov AZN. Po naših informacijah naj bi AZN zmotile predvsem vnaprej podpisane bianco odstopne izjave nekaterih nadzornikov. V Vzajemni sicer ponavljajo, da poslujejo uspešno in stabilno, najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa bodo zagotavljali še naprej. Spomnili so tudi na revizijo revizijske hiše Ernst & Young, ki avgusta letos pri pregledu poslovanja Vzajemne ni odkrila nikakršnih nepravilnosti.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042305256

NEZNANKA

Usoda izredne skupščine Vzajemne neznana

Jutri naj bi po napovedih vodstvo Vzajemne v uradnem listu objavilo sklic izredne skupščine zavarovalnice, ki jo je zahtevala Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in naj bi predvidoma potekala 6. novembra. Spomnimo, da so želeli upokojenci razrešiti nadzorni svet Vzajemne, a jih je zdaj z napovedjo imenovanja izredne uprave prehitela Agencija za zavarovalni nadzor. Kot je znano, prenehajo z imenovanjem izredne uprave zavarovalnice vse pristojnosti nadzornega sveta, čigar nalogo prevzame AZN, a hkrati prenehajo tudi pristojnosti skupščine. Ne le da bodo upokojenci ob imenovanju izredne uprave izgubili možnost imenovanja nadzornega sveta, preko katerega so želeli preprečiti uvedbo življenjskih zavarovanj in preveriti nekatere domnevno sporne posle v Vzajemni, na zavarovalnico tudi preko skupščine vpliva ne bodo imeli. Tako zdaj ni jasno, ali bo vodstvo Vzajemne z Boštjanom Averjen na čelu izredno skupščino sploh sklicalo oziroma ali je ne bi kasneje ob imenovanju izredne uprave preklicalo. Ob tem velja omeniti, da skupščini zavarovalnice kljub vsemu ostane pristojnost za odločanje o povečanju osnovnega kapitala. Če bi se izkazala ta potreba, bi morala AZN izredni upravi naložiti sklic skupščine zavarovalnice.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042305331

6.NOVEMBER 2009

Člani Vzajemne o novih nadzornikih na izredni skupščini 6. novembra Uprava zdravstvene zavarovalnice Vzajemna je danes objavila sklic izredne skupščine, na kateri naj bi odločali o odpoklicu štirih od šestih članov nadzornega sveta ter imenovanju novih. Skupščina, sklicana na zahtevo Zveze društev upokojencev Slovenije, bo v petek, 6. novembra, v Laškem. Po predlogu bodo na skupščini iz nadzornega sveta Vzajemne odpoklicali Gregorja Primica, Jožeta Benčino, Ivana Sepaherja ter Dejana Rituperja. V naslednjem štiriletnem mandatu naj bi interese približno 900.000 zavarovancev v nadzornem svetu zavarovalnice zastopali predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak ter Jože Bučer, Frančiška Ćetković in Tomaž Banovec. V nadzornem svetu Vzajemne sta sicer še dva predstavnika delavcev - Darja Korpar in Primož Igerc. Z imenovanjem med nadzornike nameravajo upokojenci aktivneje sodelovati pri porabljanju denarja Vzajemne. Kot je junija pred začetkom zbiranja podpisov pod zahtevo za sklic izredne skupščine Vzajemne pojasnila Novakova, Vzajemni očitajo, da skuša denar namenjati v komercialne produkte, tj. življenjska zavarovanja, namesto da bi znižala ali vsaj ne zviševala premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Potrebnih 15.000 pooblastil so v zvezi zbrali nekaj pred koncem septembra. Skupščine se lahko udeležijo vsi člani Vzajemne, ki najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pisno prijavijo svojo udeležbo, njihove glasovalne pravice pa lahko na skupščini zastopajo tudi pooblaščenci. Če nameravajo pooblaščenci organizirano zbirati pooblastila, morajo zavarovalnico o tem obvestiti najkasneje 21 dni pred skupščino, zbrana pooblastila pa ji predložiti najmanj sedem dni pred skupščino. Na skupščini bodo poleg tega odločali še o nekaterih spremembah statuta, ki jih uprava predlaga na podlagi junija noveliranega zakona o gospodarskih družbah. Spremembe se nanašajo na sklic in izvedbo skupščin. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042305706

ODHOD

Nadzorni svet Vzajemne odpoklical Averja

Nadzorni svet Vzajemne je na današnji izredni seji odpoklical predsednika uprave družbe Boštjana Averja, njegove zadolžitve pa začasno prevzema član uprave Davor Hvala. Kot so sporočili iz Vzajemne, so oblikovali kadrovsko komisijo nadzornega sveta, ki bo nadzornemu svetu predlagala nove člane uprave. Nesoglasja v vrhu Vzajemne, ki se vlečejo že več mesecev, se tako očitno bližajo razpletu. Ob današnjemu odpoklicu Averja se kmalu obetajo tudi spremembe v nadzornem svetu. Prav danes je namreč uprava na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije objavila sklic izredne skupščine, ki bo 6. novembra. Na skupščini naj bi iz nadzornega sveta Vzajemne odpoklicali Gregorja Primica, Jožeta Benčino, Ivana Sepaherja ter Dejana Rituperja. V naslednjem štiriletnem mandatu naj bi interese približno 900.000 zavarovancev v nadzornem svetu zavarovalnice zastopali predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak ter Jože Bučer, Frančiška Ćetković in Tomaž Banovec. Upokojenci Vzajemni očitajo, da skuša denar namenjati v komercialne produkte, tj. življenjska zavarovanja, namesto da bi znižala ali vsaj ne zviševala premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vztrajajo pri tem, da se aktivno vključijo v upravljanje vzajemne zdravstvene zavarovalnice.
http://www.vecer.com/clanekslo2009100905476385

DAVOR HVALA

Aver kljub krivdni razrešitvi ostaja v Vzajemni V Vzajemni so včeraj potrdili, da je bil predsednik uprave Boštjan Aver v petek odpoklican iz krivdnih razlogov, njegove naloge pa da bo začasno prevzel član uprave Davor Hvala. Presenetljivo Aver ostaja zaposlen v zdravstveni zavarovalnici, o njegovi razrešitvi pa bodo obvestili tudi Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN). Kot zagotavljajo v Vzajemni, bodo še ta teden podali odgovor na poziv agencije k izjasnjenju o imenovanju izredne uprave. V Vzajemni so še pojasnili, da je bil Aver razrešen na podlagi navedb v pozivu agencije, ki pa naj bi po neuradnih informacijah letel na pomanjkljivosti pri delovanju nadzornega sveta. Kot smo poročali včeraj, bo AZN postopek kljub temu, da je nadzorni svet pohitel z Averjevo razrešitvijo in na petkovi seji hkrati imenoval kadrovsko komisijo, ki mu bo predlagala nove člane uprave, nadaljeval. Izredna uprava zavarovalnice, ki naj bi jo vodil nekdanji prvi mož Adriatica Slovenije Dušan Novak, bi tako lahko bila imenovana že v enem tednu. Znani so tudi kandidati, ki jih je za članstvo v nadzornem svetu predlagala Zveza društev upokojencev (ZDUS). V njem naj bi poleg predsednice Mateje Kožuh Novak sedeli še Jože Bučer, Frančiška Ćetković in Tomaž Banovec. Vseeno je izredna skupščina, sklicana za 6. november, zaradi postopka imenovanja izredne uprave vprašljiva. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042306396

NOVI ODSTOP

Davor Hvala poslal Mihaelu Permanu odgovor in odstopil z vrha Vzajemne Član uprave Vzajemne Davor Hvala, ki je z razrešitvijo Boštjana Averja prevzel naloge predsednika uprave, je včeraj po manj kot tednu dni na vrhu zavarovalnice odstopil. V AZN, ki jo vodi Mihael Perman, ostro zavračajo namigovanja o povezavah in dogovarjanjih o ukrepu imenovanja izredne uprave, ki se pojavljajo v medijih. Poudarjajo, da o izredni upravi odloča senat, ki je sestavljen iz šestih ljudi, kar izključuje vsakršno možnost pristranske obravnave. Potem ko je Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) poslal odgovor na načrtovano imenovanje izredne uprave Vzajemne, v katerem je zapisal, da je ukrep AZN po njegovem mnenju "nesorazmeren ukrep", in agenciji predlagal, da postopek nadzora ustavi, je nadzornemu svetu sporočil, da odstopa. Po naših informacijah je Hvala, katerega odločitev naj bi po mnenju poznavalcev temeljila na strahu pred odgovornostjo, odstopil z odložilnim pogojem. Opravljal bo tekoče posle, dokler v Vzajemno ne pride nov predsednik uprave z licenco oziroma dokler AZN ne imenuje izredne uprave. Vzajemno je že zdaj vodil en sam član uprave, kar po zakonu ni dovoljeno, zdaj pa očitno na vrhu ostaja le prokurist zavarovalnice Franc Henigman. Spomnimo, da je ta brez licence ostal že pred leti, ko mu je AZN licenco odvzela skupaj s takratnim predsednikom uprave Markom Jakličem. Kakšni bodo nadaljnji postopki AZN, ni jasno. Zagotovo pa razrešitev Averja minuli petek in včerajšnji odstop Hvale ne bosta prepričala o prekinitvi postopka imenovanja izredne uprave. Iz obvestila agencije, ki nam ga je uspelo pridobiti v uredništvu, namreč izhaja, da je bilo v sporno pridobivanje odstopnih izjav dveh članov nadzornega sveta, na kar se je osredotočila AZN, vpletenih več oseb. Poleg obeh članov nadzornega sveta, ki sta podpisala odstopni izjavi, Gregorja Primica in Ivana Sepaherja, in poleg obeh, zdaj že nekdanjih članov uprave, Averja in Petra Pustatičnika, ki sta odstopni izjavi hranila, sta bila "v postopek pridobivanja odstopnih izjav" vključena še Janez Pustatičnik, brat Petra Pustatičnika, in vodja novomeške enote Vzajemne Stane Vidmar. V pisarni slednjega naj bi Sepaher podpisal odstopno izjavo, nato jo je Vidmar izročil Janezu Pustatičniku, ta pa svojemu bratu, ugotavlja AZN. Spomnimo, da je Petru Pustatičniku delovno razmerje prekinil Aver, s katerim sta prišla v spor, Janez Pustatičnik pa je že več mesecev na bolniški. Primic in Sepaher medtem zanikata, da bi ju v Vzajemni pozvali k odstopu in se s tem skušali izogniti ukrepu AZN, zato ostajata nadzornika Vzajemne, tudi Vidmar ostaja na svojem delovnem mestu. Zdaj je na potezi senat AZN, najverjetnejši kandidat za izredno upravo Vzajemne Dušan Novak, po navedbah več virov dober prijatelj predsednika senata AZN Jurija Goriška, pa bi lahko vodenje Vzajemne prevzel kaj kmalu. V AZN bodo danes sprejeli predstavnike ZDUS z Mirkom Miklavčičem na čelu. Kot nam je včeraj pojasnil Miklavčič, od AZN pričakujejo, da jim bo ta stopila s poti in jim dovolila izpeljati izredno skupščino. "Aktivnosti smo že začeli pred šestimi meseci in vseskozi obveščali javnost. Če se do zdaj niso odzvali, bi morali še malo počakati," je dejal Miklavčič.

NEPRAVILNOSTI

Ugotovljene nepravilnosti AZN v Vzajemni:

* Zaradi vnaprej podpisanih odstopnih izjav člana nadzornega sveta Gregor Primic in Ivan Sepaher ne moreta nepristransko, objektivno in neodvisno opravljati naloge nadzora nad vodenjem poslov Vzajemne;
* Boštjan Aver in Peter Pustatičnik sta si z odstopnima izjavama članov nadzornih svetov hotela zagotoviti možnost vpliva na nadzornika; *elaborati projektov se ne glede na vrednost predložijo v presojo nadzornemu svetu le, če tako odloči uprava;
* finančna funkcija zavarovalnice se izvaja v okviru oddelka za naložbe, ki ima zaposleno eno samo osebo, ker je glede na pomen finančne funkcije za zavarovalnico, ki je imela konec lanskega leta 66,8 milijona evrov naložb, po mnenju agencije nedopustno;
* organizacija notranjih kontrol na področju informacijskih sistemov je nezadovoljiva (omenjeno se nanaša tudi na posredovanje podatkov nekdanjih zavarovancev Vzajemne zavarovalnici Tilia). http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042307324

AZN

Perman še ne ve, ali je Vzajemna tačas brez vodstva

Četrtkova nepričakovana odločitev Davorja Hvale, ki je manj kot teden dni opravljal posle predsednika uprave, da odstopi in do imenovanja nove uprave opravlja le tekoče posle, je zadeve okoli Vzajemne še bolj zapletla. AZN z najverjetnejšim kandidatom za prevzem vodenja zavarovalnice Vzajemna Dušanom Novakom po naših informacijah uradno še ni govorila. Vzajemna medtem ostaja brez trdnega vodstva, hkrati pa je upravljanje zavarovalnice še v nasprotju z zakonom, ki zahteva najmanj dvočlansko upravo. Predvsem zato, ker Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) do včeraj popoldne, kot nam je povedal direktor agencije Mihael Perman, sploh še ni prejela obvestila Vzajemne, da je Hvala odstopil. Tako na agenciji niti ne vedo, ali je res odstopil z odložilnim pogojem ali pa je zavarovalnica s skoraj milijon zavarovanci morebiti popolnoma brez vodstva. Seja senata AZN, na kateri bo ta odločal o morebitnem imenovanju izredne uprave Vzajemne, še ni sklicana. Vzajemna je že od minulega petka, ko so nadzorniki razrešili Boštjana Averja, v prekršku, saj je po zakonu nujna najmanj dvočlanska uprava zavarovalnice, oba člana pa morata imeti vsa pooblastila. Kdaj se bo sestal senat agencije, Perman ni želel ugibati. Prav tako ni želel niti prejudicirati, da si ta po kaotičnih razmerah, ki vladajo na Vzajemni, najverjetneje ne bo vzel vseh razpoložljivih 14 dni časa za odločitev, ali imenovati izredno upravo ali ne. Po neuradnih informacijah pa niti imena izrednih upraviteljev - po zakonu o zavarovalništvu sestavljata izredno upravo najmanj dva člana - še niso usklajena. Niti z najverjetnejšim kandidatom Dušanom Novakom, nekdanjim predsednikom uprave Adriatica Slovenice, v AZN uradno po naših informacijah še niso govorili. Dokončno pa je včeraj "stik" z AZN izgubil Mirko Miklavčič, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in eden od vodij akcije upokojencev za prevzem nadzora nad Vzajemno. Zaradi njegovih izjav v javnosti o domnevnem srečanju Averja in Permana v eni od ljubljanskih gostiln, kjer naj bi se dogovarjala o imenovanju izredne uprave Vzajemne, je direktor agencije včeraj dogovorjeno srečanje s predstavniki ZDUS zavrnil. Perman nam je pojasnil, da so ZDUS že dan prej obvestili, da Miklavčičeva navzočnost ni zaželena, ker je po mnenju agencije "neverodostojen sogovornik", medtem ko bi drugega podpredsednika ZDUS Antona Donka, ki je spremljal Miklavčiča, sprejel. "Kar sem slišal, sem prenesel naprej, ampak to ne bi smelo vplivati na delo regulatorja," je Permanovo odločitev komentiral Miklavčič, ki meni, da "osebna zamera ne bi smela vplivati na delo direktorja agencije". Neuradno: Strmčnik iz Triglava med kandidati ZDUS za Vzajemno Med imeni kandidatov ZDUS za mesto prvega moža zavarovalnice Vzajemna omenjajo tudi člana uprave Triglava, zdravstvene zavarovalnice Gregorja Strmčnika. Podpredsednik ZDUS Mirko Miklavčič pravi, da o tem ne ve nič, priznava pa, da ga pozna. Spomnimo, da sta se Vzajemna in Triglav, zdravstvena zavarovalnica pred leti sprli, ker je Triglavova družba pod vodstvom Danijela Starmana zavarovancem Vzajemne pošiljala obrazce za prekinitev zavarovalne pogodbe. Po večletnih sporih je aprila lani vrhovno tožilstvo pritrdilo Vzajemni, ki je nato zoper Triglav vložila odškodninsko tožbo. Po naših informacijah naj bi Vzajemna zahtevala devet milijonov evrov odškodnine (na Triglav je prešlo okoli 130.000 zavarovancev Vzajemne), vendar sta se zavarovalnici nato pogodili, in sicer po neuradnih informacijah za vsega milijon evrov. Poleg tega naj bi Vzajemna odškodnino prejela v petih letih. Navedb nam v Triglavu niso želeli potrditi, prav tako niso odgovorili na vprašanje, ali bo kdo za to odgovarjal. "Pri objektivizaciji izračuna končnega zneska so sodelovali aktuarji in pravni strokovnjaki obeh strank," so pojasnili. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042307694

ODLOČITVE

Ljudje, ki bodo odločili o izredni upravi Vzajemne

Senat AZN je sestavljen iz šestih članov Senat AZN ima šest članov, štirje so notranji. Senat veljavno odloča, če je na seji večina članov. Predsednik glasuje zadnji. Za sprejetje sklepa je potrebna večina. Predsednik senata je Jurij Gorišek. Bil je prvi in dolgoletni direktor AZN , velja za sivo eminenco zavarovalniškega nadzora, med zavarovalničarji pa ima ne glede na to, da ni več direktor, še vedno velik vpliv. Njegova mnenja so vsaj enako pomembna kot mnenja direktorja agencije, pravijo zavarovalničarji, brez njega se ne zgodi nič pomembnega. Med šestimi člani senata je tudi direktor AZN Mihael Perman. Imenovala ga je Janševa vlada. Je eden izmed najboljših slovenskih matematikov. Poleg njega je v senatu še Karmen Ponikvar, v času Drnovškove vlade je bila šefinja kabineta podpredsednika vlade Marjana Podobnika. Mojca Berkovič Simeonov je nekdaj delala na ministrstvu za finance, zdaj pa je tudi zaposlena na AZN. Štirje notranji člani so tako že večina v senatu. Poleg omenjenih v senatu odloča še Katja Božič, zdajšnja direktorica direktorata za finančni sistem na ministrstvu za finance. Na ministrstvu je bila tudi v času, ko ga je vodil Andrej Bajuk. Bila je tudi članica nadzornega sveta NLB. Član senata AZN je tudi Peter Stanovnik, sicer raziskovalec Inštituta za ekonomska raziskovanja . Gre za samostojen inštitut, ki je na istem naslovu kot ljubljanska ekonomska fakulteta.
* Jurij Gorišek (levo) je predsednik senata AZN. Bil je prvi in dolgoletni direktor AZN, velja za sivo eminenco zavarovalniškega nadzora.
* Mihael Perman je direktor AZN. Imenovala ga je Janševa vlada. Je eden izmed najboljših slovenskih matematikov.
* Karmen Ponikvar (levo) je bila v času Drnovškove vlade šefinja kabineta podpredsednika vlade Marjana Podobnika.
* Mojca Berkovič Simeonov je nekdaj delala na ministrstvu za finance , zdaj pa je tudi zaposlena na AZN.
* Peter Stanovnik je sicer raziskovalec z Inštituta za ekonomska raziskovanja.
* Katja Božič je direktorica direktorata za finančni sistem na ministrstvu za finance.
http://www.finance.si/260611

/13/...no, en Dušan je pa le prišel na čelo izredne uprave Vzajemne:

Vodenje Vzajemne prevzema Dušan Kidrič

Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je danes imenovala izredno upravo zavarovalnice Vzajemna, vodil pa jo bo Dušan Kidrič. V izredni upravi največje zdravstvene zavarovalnice naj bi naslednjih nekaj mesecev sedela še Irena Kos, po neuradnih informacijah finančnica AZN. Dušan Kidrič je 26 let, od leta 1981 vse do leta 2007, ko se je delno upokojil, v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) vodil sektor za socialno blaginjo in razvoj. Sodi med avtorje pokojninskega sistema, bil je svetovalec vlade, poleg tega je bil v minulem mandatu predsednik senata AZN in njen svetovalec. Ko je bil predsednik senata AZN, se je med drugim ukvarjal z Zavarovalnico Triglav, s Slovenico, zelo aktivno pa je agencija takrat posegla tudi v Vzajemno. Leta 2004 je namreč senat AZN pod Kidričevim vodstvom naložil Vzajemni, da prekliče sklep o povišanju premij za starejše od 60 let, hkrati pa zahteval, da zagotovi bolj enakopravno zastopanost zavarovancev na skupščini Vzajemne. Vrhovno sodišče je kasneje odločilo, da je sestava skupščine, v kateri so bili predvsem menedžerji in podjetniki, ustrezna, Vzajemna pa je zoper Kidriča vložila odškodninsko tožbo. To je sodišče zavrnilo. Konec leta 2004 je v javnosti odmeval fizični napad dveh neznancev na Kidriča, ob čemer se je pojavil sum, da bi lahko bil napad povezan tudi z njegovo vlogo pri sprejemanju izravnalnih shem oziroma medgeneracijske vzajemnosti, kar je sprožila zahteva Vzajemne po povišanju premij starejšim zavarovancem. Kidrič je v senatu AZN v minulem mandatu sedel skupaj z Jurijem Goriškom, zdaj predsednikom senata AZN, in s sedanjim finančnim ministrom Francem Križaničem.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042309434

IZREDNI UPRAVITELJ

Nov izredni upravitelj Vzajemne Dušan Kidrič obljublja razvoj zavarovalnice

Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) pod vodstvom Mihaela Permana je včeraj prevzela nadzor nad zdravstveno zavarovalnico Vzajemna. Senat AZN je, kot smo napovedali v Dnevniku, imenoval izredno upravo Vzajemne, ki jo bo prihodnjih devet mesecev vodil Dušan Kidrič, družbo mu bo delala še finančnica in revizorka AZN Irena Kos. AZN pod vodstvom Mihaela Permana je včeraj prevzela nadzor nad Vzajemno. Naslednjih devet mesecev bosta zavarovalnico vodila člana izredne uprave Dušan Kidrič in Irena Kos, ki obljubljata pregled vseh domnevno spornih poslov, hkrati pa zagotavljata nadaljnji razvoj zavarovalnice. "Odnos med nadzornim svetom in upravo ni deloval, kar je potencialno omogočalo zlorabe na Vzajemni," je odločitev AZN komentiral Perman. Vsi nadzorniki so z včerajšnjim dnem sicer izgubili funkcijo, nadzorni organ je postala AZN. Vse pristojnosti je izgubila tudi skupščina Vzajemne, kar velja tudi za izredno skupščino, sklicano 6. novembra na zahtevo Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Večkratnih pojasnil predstavnikov ZDUS, da bodo uresničitev izglasovanih sklepov uveljavljali na sodišču, Perman ni želel komentirati, je pa Kidrič dejal, da kljub neveljavnosti skupščine še ne pomeni, da sprejetih stališč članov ne bodo upoštevali. S predstavniki ZDUS se želi sestati že prihodnji teden. Kidrič, dolgoletni vodja sektorja za socialno blaginjo in razvoj na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je prepričan, da je potrebno zagotoviti razvoj Vzajemne, kar pa, kot je dejal, ni le stvar uprave, ampak tudi politike. Ta mora urediti podlage, na katerih lahko družba deluje. Kidrič, ki zagovarja razvoj zavarovanj za doplačilo, se o življenjskih zavarovanjih, ki jim upokojenci izrecno nasprotujejo, včeraj ni izrekel. "O razvoju in razvojnih vprašanjih bomo razpravljali s svojim nadzornikom," je dejal in dodal, da bo odločitev v vsakem primeru v rokah zavarovancev. Perman je ob tem pojasnil, da je Vzajemna na AZN že vložila prošnjo za življenjska zavarovanja, vendar so odločanje o tem v senatu AZN začasno zamrznili. Omogočili bodo čim širšo razpravo, dvomi pa, da "bo do sprožitve življenjskih zavarovanj prišlo v času izredne uprave". Za odgovor na vprašanje, ali bo Kidrič sedem milijonov evrov dobička, o katerem je Vzajemna poročala na polovici letošnjega leta, namenil pocenitvi premij, je bilo včeraj še prezgodaj. "Kaj bo s presežkom, še ne morem odgovoriti, je pa jasno, da je to stvar zavarovancev," je dejal. Perman je dodal, da večina dobička izhaja iz naložb, za katere pa pri odmeri premij ni jasno, v katero smer bodo šle. Kidrič in Kosova bosta zaposlena na Vzajemni, o pogodbi, ki naj bi pri višini plačila spoštovala priporočila vlade, se še pogajajo. Kosovi bodo delovno razmerje na AZN medtem zamrznili, Kidrič pa bo tudi v bodoče 20 odstotkov časa namenil delu na Umarju. "Averju ne bomo onemogočili, da odide" Izredna uprava bo pregledala vse, tudi domnevno sporne posle, pravi izredni upravitelj Dušan Kidrič. Svojo vlogo bo zagotovo odigrala tudi članica izredne uprave Irena Kos, ki je pooblaščena revizorka. Pregledali bodo vse pogodbe, ki se še niso iztekle, in o domnevno spornih poslih "povprašali kolege, ki so pri projektih sodelovali". In kaj bo z nekdanjim predsednikom uprave, zdaj njenim svetovalcem Boštjanom Averjem? "Ne bomo mu onemogočili, da odide," je odgovoril Kidrič.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042309565

ODGOVORNOST NAJODGOVORNEJŠEGA

Zavarovanci Vzajemne nezadovoljni z ukrepanjem Agencije za zavarovalni nadzor Nedavno imenovano izredno vodstvo Vzajemne je danes v Laškem namesto preklicane izredne skupščine pripravilo sestanek s predstavniki zavarovancev. Udeleženci zbora so sicer izrazili zaupanje v izredno upravo pod vodstvom Dušana Kidriča, a so bili nezadovoljni z ravnanjem Agencije za zavarovalni nadzor, ki jim je odvzela pravico do soodločanja. Vodstvo zdravstvene zavarovalnice je zbranim najprej prebralo pisna pojasnila agencije o ukrepu imenovanja izredne uprave, v katerem ta zagotavlja, da je odločno in nepristransko ukrepala v korist vseh zavarovancev, skoraj tri mesece zbiranja dokaznega materiala pa je botrovalo temu, da je njihova odločitev povsem naključno sovpadala s sklicem zdaj preklicane izredne skupščine. V agenciji so zavrnili vse namige, da skušajo koga ščititi ali prikriti dejanja preteklih uprav, saj so se za ukrep odločili prav zato, da bi preprečili razpad sistema. S pojasnili agencije člani Vzajemne niso bili zadovoljni, saj jih je zanimalo predvsem, zakaj se je ta za ukrepanje odločila šele potem, ko je s svojo akcijo začela Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), čeprav se je za nepravilnosti v Vzajemni vedelo že precej prej, prav tako pa jim ni jasno, zakaj se je agencija odločila za najbolj rigorozen ukrep, čeprav jim je bilo na voljo pred tem še nekaj drugih korakov. Tokrat so ostali brez teh odgovorov, saj se predstavniki agencije sestanka niso udeležili. Z odnosom agencije, pa tudi vlade, ki jim prav tako ni prišla pojasniti svojih stališč, je bila zelo nezadovoljna predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak, ki je menila, da je zaradi tega na preizkušnji demokracija. Kot je dejala imajo zato upokojenci na tokratnem sestanku tri jasna sporočila. "Vladi jasno sporočamo, da svoje vloge pri vsem skupaj ni opravila kot bi morala, obenem pa se sprašujemo, kako naj zaupamo sedanjemu nadzornemu svetu, ki je že večkrat dokazal, da ignorira zavarovance. Tretje naše sporočilo pa je, da mora vlada nemudoma zamenjati svet Agencije za zavarovalni nadzor, saj za njegovimi člani očitno stojijo drugi ljudje," je dejala Kožuh Novakova. Z ravnanjem agencije so bili večinoma nezadovoljni tudi ostali udeleženci zbora, ki ne sprejemajo njenih pojasnil. Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber je tako med drugim dejal, da je omenjena inštitucija najmanj neučinkovita, če ne celo nesposobna. Po njegovih besedah se namreč težave v Vzajemni vlečejo že najmanj šest let, a se je za začetek urejanja zadev moral zgoditi revolt 900.000 zavarovancev. Agencija zato po njegovem mnenju zasluži javno nezaupnico in razmislek vlade o ukrepanju, čeprav Kidrič tudi pri njem uživa popolno zaupanje. Praktično edini, ki z upokojenci in ostalimi udeleženci sestanka ni bil na isti valovni dolžini, je bil pravnik Šime Ivanjko, ki je dejal, da se je agencija vendarle dobro odzvala. Ob tem pa je opomnil na dejstvo, da zavarovanci niso lastniki Vzajemne, pač pa zgolj njeni uporabniki, zato zadnja zavajanja javnosti in politizacija zadev nista primerni. Namignil je tudi na to, da bi pri celotnem dogajanju lahko šlo tudi za konkurenčni boj zavarovalnic na trgu. Izredni predsednik uprave Dušan Kidrič je v nadaljevanju udeležencem razložil, da je skupaj z Ireno Kos dobil mandat predvsem za dve nalogi. Prva je ureditev spornih zadev iz preteklosti in s tem seveda tudi pregled poslovanja vseh dosedanjih uprav, ki bo potekal postopoma in ob zagotovilu, da bodo v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki naj bi se med revizijo že pokazale, do odgovornih primerno ukrepali. "Druga pomembna naloga pa je, da pripravimo tak način sodelovanja s člani zavarovalnice, da bodo pri tem lahko zastopane vse različne interesne skupine v Vzajemni," je dejal Kidrič in dodal, da mora pri oblikovanju omenjenega okvira sodelovati najširši krog zainteresiranih. Kot edini predstavnik države se je sestanka udeležil svetovalec zdravstvenega ministra Martin Toth, ki je udeležencem predstavil nekatere usmeritve države pri razvoju zdravstvenih zavarovanj. Te se po njegovih besedah gibljejo predvsem v smeri, da bi vzajemne zavarovalnice služile točno določenemu namenu, z njimi pa morajo upravljati njeni člani. Prav zato razmišljajo o oblikovanju posebnega zakona o vzajemnih zavarovalnih družbah, medtem ko je trenutno najverjetneje neizvedljiva možnost prenosa dopolnilnega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje, čeprav še niso v celoti odpisali niti te možnosti.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042313104

(NE)POSVETOVANJA DEVETIH

Vzajemna ustanavlja posvetovalni organ Vzajemna je danes udeležence zbora s 6. novembra povabila, da posredujejo svoje predloge imen članov posvetovalnega organa Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna je udeležence zbora, ki je 6. novembra potekal v Laškem namesto izredne skupščine, ki jo je zahtevala Zveza društev upokojencev Slovenije, pisno povabila, naj podajo svoje predloge glede posvetovalnega organa. Kot pravijo na Vzajemni, izredna uprava, ki jo vodi Dušan Kidrič, želi, da bi vsi postopki za imenovanje članov posvetovalnega organa omogočili, da bi imeli prvi sestanek že v petek, 27. novembra. Člani Vzajemne želeli sodelovanje z upravo Kot je znano, je bil na zboru članov Vzajemne, 6. novembra, sprejet sklep, da se članom Vzajemne na primeren način omogoči sodelovanje z izredno upravo pri urejanju bistvenih vsebin poslovanja Vzajemne. Izredna uprava je zato sprejela sklep o imenovanju posvetovalnega telesa uprave in s tem uresničila sprejeti sklep zbora. V skladu s sklepom se posvetovalni organ seznanja z in izraža svoja mnenja o načrtovanju in določanju poslovne politike in drugih vprašanjih poslovanja družbe za vzajemno zavarovanje; finančnem stanju družbe za vzajemno zavarovanje; uresničevanju pravic članov družbe za vzajemno zavarovanje; ukrepih, potrebnih pri opravljanju dejavnosti družbe za vzajemno zavarovanje ter o drugih pomembnih zadevah, sporočajo z Vzajemne. Sestava organa izraža starostno strukturo članov Vzajemne Posvetovalni organ ima devet članov, od katerih šest imenuje na predlog tistih, ki so sodelovali pri organizaciji sklica izredne skupščine Vzajemne, tri člane pa imenuje izredna uprava samostojno. Sestava članov mora upoštevati predvsem starostno strukturo članov Vzajemne. Izredna uprava predlaga tri starostne skupine, in sicer prvo do vključno 35 let z enim predstavnikom, drugo od 36 do vključno 60 let z dvema predstavnikoma in tretjo nad 60 let s tremi predstavniki. Mateja Kožuh Novak iz zveze upokojencev pa nam je dejala, da se strinjajo, da so v posvetovalnem organu predstavniki trije mlajših, trije starejših in trije iz srednje egneracije ter da bodo svoje tri predstavnike predlagali v ponedeljek. http://www.finance.si/264099/Vzajemna-ustanavlja-posvetovalni-organ

ZNIŽANJA PZZ - 2,5%

Vzajemna z marcem za 2,5 odstotka znižuje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna bo s 1. marcem znižala premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 2,5 odstotka. Mesečna premija bo tako po novem znašala 23,25 evra, z največjim zakonsko dovoljenim triodstotnim popustom pa 22,55 evra, je na današnji novinarski konferenci obelodanila izredna uprava Vzajemne. Letna premija s triodstotnim popustom bo tako po novem namesto 277,49 evra znašala 270,63 evra, je povedal predsednik izredne uprave Dušan Kidrič. Ocenjeni učinek znižanja na letni ravni predstavlja okrog šest milijonov evrov. Toliko manj bodo za dopolnilno zavarovanje plačali člani zavarovalnice, pravijo v Vzajemni. Hkrati dodajajo, da bodo kljub znižanju premij še lahko zagotavljali stabilno poslovanje in kapitalsko ustreznost. Za znižanje premije so se odločili, ker kot vzajemna družba - katere prvi cilj ni dobiček, ampak uresničevanje interesov njenih članov - v poslovnem letu 2010 ne načrtujejo doseganja visokega presežka prihodkov nad odhodki, pač pa poslovati tako, da bo celoletni rezultat okrog pozitivne ničle. "Ne nazadnje je namen vzajemne družbe, da si člani pomagajo, kar je še posebej pomembno danes, ko so številni prebivalci Slovenije v stiski in jim gre slabše kot pred leti," poudarjajo v Vzajemni. To je tudi v skladu s sprejetimi izhodišči za poslovni načrt za leto 2010. Ta namreč pravijo, da Vzajemna letos ne sme dvigniti premije ter da mora omejiti obratovalne stroške in ustaviti zmanjševanje števila zavarovancev. Slednje se je namreč do konca leta 2009 zmanjšalo na okrog 866.500. Še eno izhodišče pa je bilo to, da kot vzajemna družba ne sme poslovati z ambicijo po velikem dobičku. Kot je ob tem pojasnil Kidrič, so lanski čisti prihodki od premij znašali 247,7 milijona evrov, letošnji naj bi znašali 242,5 milijona evrov. Čisti poslovni izid pa naj bi se v skladu z načrtom za 2010, s katerim je soglašal tudi nadzorni svet oz. strokovni svet agencije za zavarovalni nadzor, znižal z lanskih 4,7 milijona na 0,3 milijona evrov. Pozitivna ničla je sicer načrtovana ob predpostavki, da bodo uspeli obvladovati škode oz. izdatke za zdravstvene storitve. "To pa ni problem, ki je samo naš, ampak je problem celotnega sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja, predvsem pa tudi obveznega in vseh dopolnilnih zavarovanj," je dejal Kidrič. Zato bodo med drugim mesečno preverjali stroške za vse škode, da te ne bi bile previsoke. Kidrič je pri tem izpostavil prizadevanje za zmanjšanje stroškov pri zdravilih - ta predstavljajo nekaj manj kot 50 odstotkov vseh njihovih škod. "Ne moremo spreminjati cen in tudi tega ne bomo naredili, ampak imamo pa dovolj močan vpliv in tudi dovolj denarja, da se lahko tisti, ki ta denar tudi dobijo, vprašajo o tem, če smo mi še vedno pripravljeni toliko plačevati," je dejal Kidrič. V Vzajemni bodo poskušali čim bolj obvladati tudi obratovalne stroške iz druge izdatke. Vsakodnevno se pogajajo s podizvajalci in pri tistih pogodbah, ki jih iz različnih razlogov ne morejo prekiniti, se poskušajo dogovoriti vsaj za določena znižanja cen. "Večinoma nam to tudi uspeva," je povedala članica izredne uprave Irena Kos. Pri tem je glede pogodb z Adacto dejala, da je ta za Vzajemno izvajala dva projekta - projekt Solventnost II in projekt življenjskih zavarovanj. Slednjega je že nekdanja uprava lani zamrznila, vendar je Adacta izstavila račun za opravljena dela, ki presega 100.000 evrov. V skladu z doseženim dogovorom je Vzajemna plačala eno tretjino računa, za ostali del pa so se dogovorili, da bi z njim počakali na imenovanje nove uprave. Ta bi namreč morda želela peljati naprej ta projekt. Na Vzajemni obenem tečejo različne revizije, še pravijo v zavarovalnici in dodajajo, da bo ekipa agencije za zavarovalni nadzor ob usklajevanju z izredno upravo pregledala vse svetovalne pogodbe, pri čemer bo posegla tudi nekoliko v preteklost. Prav za pregled projekta Solventnost II bo sicer Vzajemna poskušala angažirati strokovnjaka z agencije za zavarovalni nadzor, da oceni smotrnost tega projekta. Kidrič je dodal, da bo Vzajemna šla tudi v ovadbe zoper odgovorne, če bodo revizije nakazale potrebo po tem. Danes se je sicer sestal tudi posvetovalni organ izredne uprave Vzajemne, ki je med drugim obravnaval tudi načrt za leto 2010 ter vprašanje sponzorstev oziroma donatorstev, glede katerih je Vzajemna pripravila posebno strategijo. "Rezultat razprave je bil, da naj se Vzajemna poveže z inštitutom za varovanje zdravja, da sponzorska sredstva, ki so namenjena preventivi, daje skladno s tem programom. Pri donatorstvih želijo, da bomo kar najbolj skromni," je dejal Kidrič in dodal, da bo o teh sredstvih verjetno odločala in preverjala posebna komisija. Dvanajstčlanski posvetovalni organ se je dotaknil tudi vprašanja izvajanja skupščin Vzajemne v preteklosti. Analiza je po Kidričevih besedah pokazala, da nobena skupščina ni bila skladna s sestavo članstva. Zato si bo izredna uprava prizadevala v času svojega mandata pripraviti ustrezne statutarne spremembe glede pravil za skupščino. Pri tem bodo sledili ciljem, da skupščina ne bi bila preštevilčna, da bi bila stalna z vsaj štiriletnim mandatom ter zastopniška. V zvezi s slednjim želijo zastaviti sistem, ki bi enakopravno zaobjel celotno starostno strukturo članstva. Naslednja seja posvetovalnega organa naj bi bila v začetku marca, je dejal Kidrič, ki vodi oktobra lani imenovano izredno upravo. Agencija za zavarovalni nadzor jo je imenovala za devet mesecev. Člani posvetovalnega organa izredne uprave na podlagi samostojnega imenovanja izredne uprave so Šime Ivanjko, Marko Pavliha in Gregor Virant. Na podlagi prejetih kandidatur pa so člani še Aleš Živkovič, Ivana Bratož, Andrej Zorko, Rajko Stankovič, Marjan Urbanč, Mateja Kožuh Novak, Frančiška Četkovič, Mirko Miklavčič in Jože Ilc. Kidrič se je na podlagi novinarskih vprašanj dotaknil tudi izravnalnih shem. Dejal je, da se v Vzajemni zavedajo, da so te sheme za druge zavarovalnice, ki nimajo toliko starejših zavarovancev, precejšnje breme, in da podpirajo pregled delovanja teh shem.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042334404

NOVA SKUPŠČINA

Križanič ima novo rešitev za Vzajemnino skupščino Upokojenci že zahtevajo, da finančno ministrstvo predloge glede Vzajemne v celoti umakne Ministrstvo za finance želi v zakonu o zavarovalništvu na novo urediti tudi sestavo, sklic in odločanje skupščine vzajemne zavarovalnice. Taka je samo Vzajemna in upokojenci, ki so njeni zelo številni člani, so nad predlogi ogorčeni. Mateja Kožuh Novak in Mirko Miklavčič iz zveze društev upokojencev (ZDUS), ki jim je pred meseci namero prevzeti upravljanje Vzajemne preprečilo imenovanje izredne uprave pod vodstvom Dušana Kidriča, zahtevata, naj MF predloge glede Vzajemne v celoti umakne. Pravita, da že spremembe zakona, sprejete junija lani, »omogočajo demokratično izpeljavo skupščine Vzajemne brez vpliva posameznikov ali uprave in zaposlenih družbe«. Upokojenci so ogorčeni, ker ZDUS kot največja civilna družba v primeru Vzajemne ni bila obveščena, da se zakon pripravlja. Nevzdržno se jim tudi zdi, da bo zakon določal, da predsednik, člani senata in strokovni delavci AZN pri odločanju o zadevah iz njihove pristojnosti ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo strankam ali drugim osebam. Predlogi MF o Vzajemni
* Vsakih devet let se izvedejo splošne volitve zastopnikov v skupščini, člani volijo neposredno. Vsaka tri leta pa z žrebom preneha mandat tretjini, novo tretjino izvolijo preostali zastopniki. Uvaja se pasivna in aktivna volilna pravica članov.
* Skupščina zastopnikov mora odsevati starostno strukturo članov (zavarovancev), ki so razporejeni v pet razredov. Iz vsakega razreda mora biti izvoljenih enako število zastopnikov.
* Skupščino je treba sklicati, če to pisno zahteva najmanj pet odstotkov članov (v zdajšnjem zakonu je dovolj 1,5 odstotka).
* Po prehodnih določbah so lahko člani izredne uprave, ki jih imenuje agencija za zavarovalni nadzor, znova imenovani. Dodajmo, da se govori, da bi zdajšnji izredni upravitelj, ki se mu mandat v nekaj mesecih izteče, rad ostal v upravi.
* Če v letu dni po uveljavitvi zakona niso izvedene volitve v skupščino po novem, nato pa v treh mesecih imenovana nov nadzorni svet in uprava, lahko AZN začne postopek prisilne likvidacije zavarovalnice. http://www.finance.si/274423/Kri%BEani%E8-ima-novo-re%B9itev-za-Vzajemnino-skup%B9%E8ino

STAROSTNI RAZREDI

Po predlogu novele zakona o zavarovalništvu, ki je še v medresorskem usklajevanju, bi bila skupščina vzajemne zavarovalnice z več kot 1500 člani - trenutno le Vzajemna - organizirana kot skupščina zastopnikov po starostnih razredih. Predlog zakona, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, določa, da bi lahko bila skupščina družbe za vzajemno zavarovanje z več kot 1500 člani organizirana samo kot skupščina zastopnikov članov. V Sloveniji je trenutno družba za vzajemno zavarovanje le Vzajemna, ki ima po navedbah ministrstva okoli 870.000 članov. Skupščina zastopnikov bi bila po predlogu sestavljena iz 45 ali 60 zastopnikov članov, ki bi morali biti tudi sami člani, vsak zastopnik pa bi imel tudi dva nadomestna zastopnika. Za volitve v skupščino zastopnikov bi se uporabljal mešani sistem volitev. Pri mešanih sistemih se v daljših časovnih obdobjih izvedejo splošne volitve, ko zastopnike volijo vsi člani, zatem pa v krajših časovnih obdobjih med splošnimi volitvami preneha mandat delu neposredno izvoljenih zastopnikov, namesto katerih preostali izvolijo nove zastopnike. To je t.i. sistem kooptacije oz. samodopolnjevanja. V tem primeru bi splošne volitve izvedli vsakih devet let. Po izteku prvih treh let bi z žrebom določili prvo tretjino zastopnikov, ki bi jim prenehal mandat. Preostali dve tretjini zastopnikov bi zatem izvolili nove zastopnike. Po izteku šestih let bi mandat prenehal drugi tretjini zastopnikov in vnovič bi sledile volitve novih. Vsak zastopnik, ki mu bi prenehal mandat z žrebom, bi lahko bil ponovno izvoljen. Člani vzajemne zavarovalnice, ki bi izvajala dopolnilno zdravstveno in/ali življenjsko zavarovanje, bi bili razporejeni v starostne razrede. Razredov bi bilo pet in bi bili v trenutku sestave volilne liste enako veliki. Iz vsakega razreda bi moralo biti izvoljeno enako število zastopnikov članov. Volivec bi lahko v skupščino zastopnikov volil samo zastopnike iz svojega starostnega razreda. Omenjeni žreb za prenehanje mandata bi uporabljali za vsak razred posebej. V skupščino zastopnikov bi lahko bila izvoljena vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki bi bila član zavarovalnice vsaj tri leta. Zastopniki pa ne bi mogli biti zaposleni ter člani organov vodenja in nadzora v tej vzajemni zavarovalnici ali v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti, oz. v odvisni ali obvladujoči družbi vzajemne zavarovalnice. Volitve in žreb za prenehanje mandata bi izvedla volilna komisija, v kateri bi bili predstavniki uprave, nadzornega sveta in članov zavarovalnice. Predstavnike članov bi imenovala skupščina članov oz. skupščina zastopnikov. Vzajemna zavarovalnica, ki bi imela skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, bi morala s spremembo statuta med drugim določiti, ali bo imela skupščina 45 ali 60 zastopnikov, obliko žreba, morebitne dodatne pogoje za pravico do izvolitve in sestavo volilne komisije. Za sklic in odločanje skupščine bi se smiselno uporabljala sedanja ureditev, ne glede na to pa bi lahko sklic pisno zahtevalo vsaj pet odstotkov članov ali tretjina zastopnikov. Po predlogu bi morala Vzajemna v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona uskladiti statute in pravilnike s tem zakonom, v roku nadaljnjih šestih mesecev pa izvesti volitve v skupščino. V nadaljnjih treh mesecih bi morala novo oblikovana skupščina zastopnikov imenovati nove člane nadzornega sveta, ti pa nove člane uprave, pri čemer bi lahko bili člani uprave, ki bi jih imenoval strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) na podlagi odločbe o izredni upravi, ponovno imenovani. Če Vzajemna tega ne bi izvedla, bi lahko AZN začela postopek prisilne likvidacije.
http://www.delo.si/clanek/102450

NOVELA II

Del posvetovalnega organa Vzajemne kritičen do predloga novele zakona o zavarovalništvu Novela zakona o zavarovalništvu, ki jo pripravlja ministrstvo za finance, je namenjena zgolj posegu v organe upravljanja zavarovalnice Vzajemna, meni šest od 12 članov posvetovalnega organa zavarovalnice Vzajemna. Po predlogu, so prepričani, zavarovanci ne bi mogli vplivati na ureditev načina upravljanja zavarovalnice. "Edini razlog za novelo zakona o zavarovalništvu je poseg v organe upravljanja družbe za vzajemno zavarovanje, vse ostalo so lepotni dodatki," je na današnji novinarski konferenci dejal član posvetovalnega organa Vzajemne Andrej Zorko, sicer izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Predlog novele, ki so ga ti člani posvetovalnega organa pridobili neuradno, po Zorkovih navedbah določa, da se lahko za člana prihodnje uprave imenuje tudi predsednik sedanje izredne uprave. V predlogu je tudi določen zastopniški način oblikovanja skupščine, v primeru, da zastopniški način ne bi bil sprejet, pa je omenjena prisilna likvidacija, navaja Zorko. "Člani so tako dobesedno prisiljeni, da ugodijo volji zakonodajalca," meni in dodaja, da zastopniškega načina oblikovanja skupščine sicer ne zavračajo, a menijo, da bi morali o tem - ali kakršnikoli drugi možnosti - odločati zavarovanci. Predlog novele tako posega v organe upravljanja, je prepričan Zorko, ki se ob dejstvu, da posvetovalni organ še vedno ni seznanjen z razlogi za imenovanje uprave (odgovora na pritožbo zoper odločbo, v kateri je navedeno, da so podatki o imenovanju izredne uprave zaupni, še niso prejeli) in določilu, da je lahko sedanji predsednik izredne uprave tudi v "redni" upravi, sprašuje, "ali je bil namen Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) že ob imenovanju izredne uprave, da bi lahko država imela odločujoč vpliv, kdo bo vodil Vzajemno". Zorko ima občutek, da je pri oblikovanju predloga novele sodelovala izredna uprava Vzajemne skupaj z AZN, saj da se v predlogu odgovornost agencije briše. "Novela je pripravljena le za to, da Vzajemna ne bi bila več v lasti članov, ampak interesnih skupin, finančnih lobijev ali celo posameznikov," je prepričan. Kritičen je tudi do določbe v predlogu novele, da bi imela uprava mandat devet let. Med določili predloga zakona je tudi, da mora biti v skupščini upoštevana starostna struktura in da morajo biti hkrati razredi predstavnikov zavarovancev enaki, je opozoril član organa, sicer izvršni sekretar v ZSSS, Marjan Urbanč. Druga nedorečenost je, da bi po predlogu novo skupščino izvolili prek volilne komisije, ki pa bi jo glede na predlog novele imenovala skupščina. Članica organa in predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je opozorila na po njenem netransparentno delovanje izredne uprave. Prepričana je, da je uprava naperjena proti zavarovancem in da se za nerazkrivanjem informacij skrivajo "hude nepravilnosti". Član organa in direktor Instituta za ekonomske raziskave v zdravstvu INERHC Aleš Živkovič je opozoril na nepreglednost pri prelivanju sredstev med zavarovanji. Ker nimajo teh podatkov, sumijo, da prihaja do oškodovanja zavarovancev. Zavarovanci tudi ne vedo, dodaja Živkovič, na kakšen način bo prišlo do povečanja kapitala, ki bo glede na evropsko direktivo o kapitalski ustreznosti zavarovalnic (t.i. Solventnost II) potrebno leta 2012. Po njegovih besedah bo treba kapital povečati s sedanjih okoli 17 na 60 milijonov evrov, to pa je možno ali z dokapitalizacijo ali z zvišanjem premij. Kritikam omenjene četverice se po njihovih navedbah pridružujeta tudi druga dva predstavnika zveze društev upokojencev v organu Frančiška Četkovič in Mirko Miklavčič. Posvetovalni organ sicer šteje 12 članov, poleg omenjenih šestih so v njem še Rajko Stankovič, Ivana Bratož in Jože Ilc ter (po imenovanju s strani izredne uprave) Šime Ivanjko, Marko Pavliha in Gregor Virant.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042348011

TOŽBE

Milijonska tožba Vzajemne zoper Averja, Henigmana, Pustatičnika

Izredna uprava Vzajemne po revizijah prejšnjih poslov zavarovalnice poleg odškodninskih tožb zoper nekdanje vodstvo napoveduje tudi kazensko ovadbo, zoper koga, še ne pove 1. Aver v javni bolnišnici - upokojenci zgroženi Medtem ko nekdanji šef Vzajemne Boštjan Aver čaka na soglasje vlade k njegovemu imenovanju za direktorja izolske bolnišnice, je njegov prejšnji delodajalec pred vložitvijo odškodninskih tožb in kazenske ovadbe zaradi nepravilnosti pri poslovanju prejšnje uprave zavarovalnice. Izredni upravitelj Vzajemne Dušan Kidrič (desno) člane prejšnje uprave toži "zaradi škode, ki so jo povzročili, ker svojih nalog niso opravljali v dobro družbe". Prejšnji predsednik uprave Boštjan Aver pa trdi, da "Vzajemne ni oškodoval niti za en evro". Spomnimo, Averja je za direktorja izolske bolnišnice izmed petih kandidatov minuli petek izbral sedemčlanski svet bolnišnice, v katerem ima država štiri člane. Odločitev, ali bo Aver po tem, ko je moral zaradi številnih afer oditi iz Vzajemne, res zasedel javni stolček, je zdaj v rokah vlade, ki daje soglasje. Tožbe pripravlja pisarna Zidar Klemenčič V Vzajemni, ki jo vodi izredna uprava Dušana Kidriča in Irene Kos, so povedali, da so revizije nekaterih poslov v sklepni fazi, ugotovitve pa so že ali še bodo posredovali odvetnikom, "ki pripravljajo ustrezne postopke". Za to je uprava pooblastila odvetniško pisarno Zidar Klemenčič, s katero ima sklenjen dogovor o plačilu po opravljenih storitvah. Odškodninskih tožb bo več V Vzajemni pravijo, da bo "zoper prejšnje člane uprave družbe v prihodnjih dneh vložena prva izmed pričakovano več tožb zaradi škode, ki so jo povzročili, ker svojih nalog niso opravljali v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika". Pravijo, da bodo postopki sproženi po 263. členu zakona o gospodarskih družbah. Za kolikšno odškodnino gre, ne povedo. Po naših informacijah gre za tožbe zoper nekdanjega predsednika uprave Boštjana Averja ter dva nekdanja člana uprave Franca Henigmana in Petra Pustatičnika, prva in prihodnje tožbe pa naj bi bile skupaj "težke" precej čez milijon evrov, morda še več. Nepotrebne storitve, neuporabni izdelki V Vzajemni za zdaj še ne razkrivajo, kateri posli so oškodovali družbo, ker revizijski postopki še tečejo in tožb še niso vročili. Pravijo pa, da je po ugotovitvah revizorjev nekdanja uprava naročala "storitve, za katere v družbi ni bilo nobene potrebe" in so bile "ekonomsko neupravičene ter za družbo negospodarne". Prav tako so revizorji ugotovili, da so storitve za Vzajemno opravljale "osebe, ki zanje nimajo potrebnega strokovnega znanja" ter da so bili naročeni izdelki "izredno nekvalitetni in neuporabni", a so jih člani uprave vseeno potrdili in v celoti plačali. Po naših informacijah gre za zdaj večinoma za IT-storitve in poslovno svetovanje, v enem primeru je Vzajemna naročila in plačala storitev za 20 tisoč evrov podjetju z enim zaposlenim, to podjetje pa je za izvedbo sklenilo tri avtorske pogodbe po zgolj 500 evrov. Model obvladovanja tveganj - več o tem v okvirju - revizorji še proučujejo. Kidrič bo vendarle vložil tudi ovadbe Čeprav člani Vzajemne iz vrst upokojencev (glej anketo) kritizirajo sedanjo izredno upravo, zakaj nikogar ne ovadi, pa bo, kot kaže, sledilo tudi to. V Vzajemni namreč napovedujejo, da "bo v zadevah, kjer so dani sumi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, dana tudi kazenska ovadba". Za katera kazniva dejanja in zoper koga, še ne povedo. Po naših informacijah pa zaradi zlorabe položaja in drugih dejanj gospodarske kriminalitete. Kdo bo ovaden, še ni znano. Aver: Vzajemne nisem oškodoval niti za en evro Aver napovedano odškodninsko tožbo komentira: "Če bo proti meni osebno res vložena odškodninska tožba, se bom zagotovo obranil, saj Vzajemne nisem oškodoval niti za en evro, kar so pokazale vse takratne revizije, tudi zadnja od Ernst & Younga po naročilu NS." O tem, da bo Vzajemna vložila tudi kazensko ovadbo zaradi suma kaznivih dejanj, pa Aver pravi: "Kolikor vem, naj ovadba ne bi bila vložena proti meni, saj za to tudi ni razloga." Poudarja še, da ni v nobenem kazenskem ali sodnem postopku, za kar ima tudi potrdilo sodišča na dan 14. maj 2010, ki ga je tako kot dokazilo ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti predložil svetu izolske bolnišnice. Aver še pravi, da termin sestanka pri ministru za zdravje Dorijanu Marušiču, ki bo za vlado pripravil predlog o njegovem imenovanju za direktorja bolnišnice, še ni določen. Pustatičnik: Vsaj enkrat so ponaredili moj podpis Petra Pustatičnika tožba zelo preseneča, saj se je, kot pravi, postavil po robu Averjevemu poslovanju in bil nato odstavljen kot član uprave, dobil izredno odpoved in bil deležen groženj s fizično likvidacijo. "Kot član uprave sem bil res sopodpisnik nekaterih pogodb, ki jih je predlagal Aver in za katere se je pozneje izkazalo, da so sporne in ne prinašajo zagotovljenih učinkov - po Averjevih navedbah naj bi Vzajemna samo leta 2008 zaradi uvedbe modelov obvladovanja tveganj prihranila štiri milijone evrov. Ko sem ugotovil, da manipulirajo, sem marsikateri račun in drag projekt tudi zavrnil, na primer projekt Oltra." Kot pravi, je zahteval tudi revizijo spornih projektov, ki jo je Aver preprečil. "V začetku leta je revizorka Vzajemne našla 'moj' ponarejeni podpis na uradni listini. Za ponarejeno listino sem večkrat zaprosil izredno upravo, vendar je nisem dobil." Če je bila odškodninska tožba res vložena, še meni Pustatičnik, potem je Slovenija pravna država zgolj in samo na papirju. Delovno in socialno sodišče je že ugotovilo, da je bil s položaja člana uprave odpoklican nekrivdno. Tretji, Franc Henigman, zadeve ni želel komentirati. Policija še kar preiskuje, nekaj ovadb vloženih Na policiji pravijo, da se predkazenski postopek zaradi suma uradno pregonljivih kaznivih dejanj, povezanih z delom poslovanja Vzajemne iz več obdobij, nadaljuje. Policija je sicer na tožilstvo januarja letos vložila kazensko ovadbo zoper štiri fizične in dve pravni osebi zaradi utemeljenega suma zlorabe položaja in pranja denarja; vse se nanašajo na del poslovanja Vzajemne. O imenih ne želijo govoriti. Očitno pa tu ne gre za Averja, saj so s tožilstva sporočili, da je bila edina ovadba zoper njega, ki je bila vložena lani maja (te ni vložila Vzajemna), zavržena. Marušič še nima dovolj informacij Minister za zdravje Dorijan Marušič je do srede službeno v Ženevi, zato njegovega odgovora, ali bo podprl Averja za direktorja bolnišnice, ni. "Do priprave gradiva za obravnavo v vladnem postopku minister ne more komentirati poteka dogodkov, ker nima zadostnih informacij," so sporočili z ministrstva. Ministri za zdaj molčijo, le Lahovnik ima pomisleke Kako bodo glasovali in kaj menijo o Averjevi primernosti za vodenje javne bolnišnice, smo prek piarovcev vprašali vse ministre v vladi in tudi premiera. Vsebinsko niso odgovorili, češ da zadeve ne poznajo, da se bodo opredelili šele na seji, da bodo proučili argumente za in proti in podobno. Le z ministrstva za gospodarstvo, ki ga vodi Matej Lahovnik, so sporočili, da so "nad odločitvijo sveta zavoda presenečeni" in da bo "minister svoje pomisleke v zvezi s tem imenovanjem povedal na seji vlade, pri čemer je odločitev stvar vlade".

OZADJE

Kako je v preteklosti poslovala Vzajemna in kako je odtekal denar

* Lani poleti se je izkazalo, da so številna pooblastila članov Vzajemne za glasovanje na skupščini ponarejena. Pooblastila za Vzajemnine skupščine so sicer lahko že leta zbirali kar direktorji lokalnih izpostav, sorodniki zaposlenih v Vzajemni in celo nadzorniki. S tem si je uprava Vzajemne zagotovila, da na skupščinah ni bilo presenečenj.

* Nekdanji nadzornik Vzajemne Gregor Primic je (za Delo) povedal, da je moral ob imenovanju podpisati bianco odstopno izjavo, ki jo je nato imel v rokah Boštjan Aver. Izjavo je sicer dobil nazaj, je dejal, zato ni več v nikakršni odvisnosti od uprave.

* »Model mora biti najmanj tako kompleksen in softversko podprt, da noben domači pametnjakovič ne bo »sral« zaradi cene.« Tako je po besedah podjetnika Tomaža Slivnika ekonomist Aleš Ahčan upravičil razvoj več kot pol milijona evrov vrednega modela obvladovanja tveganj v Vzajemni. Pri njem je sodeloval tudi ekonomist Igor Masten. Za razvoj so pri Vzajemni najeli Adacto, ki pa naj bi posel oddala podjetju Kumulus, kjer je bil nekdaj solastnik tudi Ahčan. Podoben model bi sicer lahko Vzajemna dobila tudi zastonj, je razkrila oddaja Tarča.

* V Tarči lani poleti je Boštjan Aver o nakupu službenega avta porsche cayenne razložil: »Edino to odločitev obžalujem. Bilo je pred krizo. Plačali smo 36 tisoč evrov, obžalujem, všeč mi je bil.«

* Zavarovalnici Vzajemna in Tilia sta si nezakonito izmenjali in tako zlorabili osebne podatke o zavarovancih, čeprav bi jih morali skrbno varovati, zato jima je informacijska pooblaščenka izrekla vsaki prek 100 tisoč evrov globe.

* Lani je Vzajemna za sponzorstva in donacije namenila 650 tisoč evrov, med drugim velike zneske tudi zvezi svobodnih sindikatov in Atletski zvezi Slovenije.

* V zadnjih petih letih je imela Vzajemna za 2,7 milijona evrov odvetniških in pravniških stroškov; zgolj odvetniški pisarni Mateja Erjavca so izplačali okoli polovico tega zneska, smo razkrili v Financah.
http://www.finance.si/279834/Milijonska-to%BEba-Vzajemne-zoper-Averja-Henigmana-Pustati%E8nika
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042360154

Aver v javni bolnišnici - upokojenci zgroženi

Kaj menite o izbiri Boštjana Averja za direktorja izolske bolnišnice?
Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije , članica posvetovalnega telesa Vzajemne : "Smo skrajno začudeni in tudi zgroženi nad izbiro Averja za vodenje izolske bolnišnice. Pozivam vlado, naj kaj naredi za svojo kredibilnost ter to izbiro zavrne. Kako lahko javno bolnišnico vodi nekdo, v času katerega je imela Vzajemna za milijon evrov očitno nepotrebnih pogodb z odvetniki in drugimi svetovalci? Če ne bi bile nepotrebne, jih izredna uprava najbrž ne bi že mesec dni po prihodu razdrla. Podobno je bilo tudi z naročenim modelom za upravljanje tveganj; za nepotreben model Vzajemna menda še vedno plačuje. Za takšno zapravljanje denarja ljudi, ki so zelo težko plačevali premijo, Aver še ni odgovarjal. Bo njegov odnos do bolnikov drugačen, kot je bil do članov Vzajemne? Sprašujem se tudi, zakaj izredna uprava Vzajemne zoper Averja ni vložila kazenske ovadbe, če je bil eden izmed tistih, ki so dali lastnim nadzornikom vnaprej podpisovati bianco odstopne izjave; prepričana sem, da je to kaznivo." Samo Fakin, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije : "Nisem tisti, ki bi se do tega opredeljeval, to je stvar lastnikov bolnišnice. Upam, da so tisti, ki so ga izbrali, to storili s tehtnim razlogom." Borut Miklavčič, prejšnji minister za zdravje : "Sam sem vložil veliko truda za to, da se je izolska bolnišnica po desetih letih lani le izkopala iz izgube in začela poslovati pozitivno. Zdajšnji vršilec dolžnosti je sanacijo izpeljal in jaz uspešnega direktorja ne bi zamenjeval. O Averju in odločitvah ministrstva se ne želim opredeljevati. Rekel bi samo še to: če bo v Izoli spet izguba, bi bilo prav, da odgovornost končno enkrat prevzamejo tudi člani sveta in za to odgovarjajo s svojim premoženjem, kot tudi določa zakon."
http://www.finance.si/279833/Aver-v-javni-bolni%B9nici---upokojenci-zgro%BEeni
***** nadaljevanje na strani 59 *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Maj 26, 2010 6:48 am; skupaj popravljeno 18 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Čet Okt 08, 2009 9:57 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

(NE)PRISPEVKI

/13/...po osamljenih zgodbah iz različnih gospodarskih družb, prihajajo sedaj zaskrbljeni vedno bolj množični glasovi tudi iz družb, ki so v lastništvu države, katerih skupni imenovalec je, neplačilo prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki tako potegne za seboj veliko posledic, ki se kažejo ob (ne)odhodu v zasluženo penzijo. Včasih je bil nezaslišan osamljen primer zaposlene v vrtcu, danes pa jih je vedno več, med njimi tudi v spodaj nevedenih podjetjih, tako, da je seznam vsakega dne daljši: Shocked

* STEKLARSKA NOVA d.d.
* SPLOŠNA PLOVBA d.d.
* STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
* VIATOR & VECTOR d.d.
* IUV VRHNIKA d.d.
* MURA - ŽENSKA OBLAČILA
* MURA - MOŠKA OBLAČILA
* MURALIST
* MURA - EUROPEAN FASHION DESIGN
* GRADIS CELJE
* VEGRAD d.d.

Za neplačevanje prispevkov mora nekdo odgovarjati

Vlada išče rešitve za Steklarsko novo - razmišlja, da bi neplačane prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje delavcev poplačala država preko Kada. Ta pričakovanja vlade označuje za neutemeljena. Vlada se je danes pogovarjala o posebnem sklepu, da bi delavcem družbe Steklarska nova, ki je od spomladi v stečaju, neplačane prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje poplačala država preko Kapitalske družbe (Kad) ali katere druge ustanove, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Borut Pahor. Ob tem se je odprlo vprašanje odgovornosti. "Da se od plač ne plačujejo prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno, mora biti nekdo odgovoren," je poudaril Pahor. Vodstvo Steklarske nove med letoma 2005 in 2008 ni plačevalo prispevkov od plač niti v pokojninsko niti v zdravstveno blagajno, je povedal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič ter menil, da mora biti za to nekdo odgovoren. "Zakaj se država takrat ni odzvala, saj plač ni mogoče izplačati, če niso plačani tudi prispevki," je vprašal. Vlada je danes razpravljala o možnosti, da bi z morebitnimi spremembami zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju terjatvam in naslova neplačanih plač in prispevkov priznali status prednostnih terjatev. Kot je povedal minister za pravosodje Aleš Zalar, veljavna zakonodaja to vprašanje sicer ureja; takim terjatvam namreč priznava status prednostnih terjatev, vendar samo za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajem. Podaljšanje tega obdobja in uveljavitev tega določila za nazaj, da bi torej veljalo za že začete stečajne postopke, pa bi bilo protiustavno. Taka retroaktivna uporaba zakona bi namreč posegla v pravice vseh ostalih upnikov, ki nimajo terjatev s statusom privilegirane terjatve. Vlada je tako z dnevnega reda današnje seje umaknila predlog, da bi z noveliranjem zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju za prednostne terjatve veljale plače in nadomestila plač za zadnjih dvanajst mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Kot je znano, so delavci Steklarske nove v začetku tega tedna Pahorja pozvali, naj izpolni svojo obljubo o tem, da jim bo država poplačala neplačane prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Iz Kada so v torek takšna pričakovanja zavrnili kot neutemeljena. Za kaj takega ni nikakršne podlage, saj gre za obveznosti, ki jih je kot zavezanec dolžna plačevati Steklarska nova, in ne njen lastnik, so pojasnili.
http://www.delo.si/clanek/89804

DRŽAVNO PODJETJE GOLJUFALO DELAVCE IN DRŽAVO

Steklarska nova, družba v 100-odstotni lasti državnega Kada, svojim delavcem dolguje 2,6 milijona evrov. Zaposlenim kar pet let ni plačevala prispevkov za pokojnino. In seveda to podjetje ni edino s takim početjem. Zaradi recesije delodajalci vse pogosteje ne plačujejo davkov in prispevkov, dacarji pa imajo zaradi tega že za okoli 600 milijonov davčnega dolga. In ko smo preverjali, kako bodo problem neplačanih prispevkov 274-im steklarjem rešili, smo na Kadu pa tudi od predsednika vlade slišali šokantno trditev, da država sploh nima zakonske osnove, da bi dolg poravnala. In sprašujemo se, kdo in kje pa je našel zakonsko podlago, da je toliko let delavce nekaznovano goljufal!? http://www.rtvslo.si/tednik/ G

LADOVNA STAVKA

Sindikalist Steklarske nove grozi z gladovno stavko zaposlenih Bivši predsednik sindikata Steklarske nove Stjepen Miklaužić je včeraj izjavil, da predsednik vlade Borut Pahor ni izpolnil obljube, da bo država bivšim zaposlenim Steklarske nove plačala prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v skupni višini okoli 2,5 milijona evrov. "Pahor zdaj pravi, da za izplačilo prispevkov ne obstaja zakonska podlaga. Kako so v letu 2004 našli zakonsko osnovo, da niso plačevali prispevkov delavcem Steklarske nove? Takrat so pa lahko kršili zakon," pravi Miklaužić. Če do dogovora ne bo prišlo, Miklaužić ne izključuje možnosti, da bi delavci Steklarske nove prihodnji teden začeli z gladovno stavko. Hkrati tudi napoveduje, da bodo o vsem obvestili EU. Bivši prvi sindikalist Steklarske nove Stjepen Miklaužić zatrjuje, da premier Borut Pahor ni izpolnil obljub do bivših zaposlenih v družbi, zato ne izključuje možnosti gladovne stavke. V kabinetu predsednika vlade pojasnjujejo, da Pahor predstavnikom Steklarske nove ni nikoli obljubil, da bo država poravnala neplačane prispevke delavcem. "To je bilo udeležencem sestanka nedvoumno pojasnjeno. Če predstavniki zaposlenih trdijo drugače, zavajajo javnost," pravijo v kabinetu. Po njihovih pojasnilih je bilo v kabinetu dogovorjeno, da bo vlada nemudoma preučila možnost za spremembo predpisov, ki urejajo stečajni postopek, in sicer tako, da bi bili delavci v stečajnem postopku bolj zaščiteni. Predlog sprememb in dopolnitev zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIP) sta na podlagi dogovora med Pahorjem in Miklaužićem že v medresorskem usklajevanju, vlada ga bo obravnavala v najkrajšem možnem času, v najkrajšem možnem času pa bo posredovan tudi v državni zbor. V Kapitalski družbi (Kad), ki je 100-odstotna lastnica Steklarske nove, pravijo, da podpirajo prizadevanja vlade in pristojnih ministrstev, da se zaradi nedopustnih ravnanj v preteklosti zaposlenim Steklarske nove omogoči uveljavljanje vseh pravic iz delovnega razmerja. "Neutemeljena pa so pričakovanja, da jim bodo plačani prispevki, saj za to ni nobene podlage. Te obveznosti je bila dolžna plačevati družba, ne pa njen lastnik. Zaradi visokih obveznosti družba Steklarska nova ni mogla več normalno tekoče poslovati, zato je bil stečajni postopek edina možnost," razlagajo na Kadu. Dodajajo, da so za 14. oktober predlagali sestanek s predstavniki vlade, resornih ministrstev, ZPIZ in sindikata, na katerega bo vabljen tudi Miklaužić. Spomnimo, da je bilo do lanske jeseni, ko je bila Steklarska nova brezplačno prenesena na Kad, lastnik te družbe ministrstvo za šolstvo. Ker Miklaužić zatrjuje, da so leta 2006 (ko je bil predsednik nadzornega sveta Boštjan Rozman Zgonc z ministrstva za šolstvo, direktor pa Mihael Kolar) ugotovili, da jim ne plačujejo prispevkov, smo za komentar prosili bivšega ministra za šolstvo Milana Zvera: "Za vodenje tega podjetja nisem imel nobenih pristojnosti; če bi se vmešaval v delo gospodarske družbe, bi kršil veljavno zakonodajo. Za ustanovitev te družbe, ki je formalnopravno nastala iz Srednješolskega zavoda Rogaška v letu 2002, je sklep podpisal takratni minister Slavko Gaber. Vlada Janeza Janše je iskala vse možne poti za rešitev družbe, katere ustanovitev je predstavljala skupek anomalij; na primer to, da je srednja šola lastnik podjetja z 280 zaposlenimi." Zver dodaja, da je vlada v okviru sanacijskega načrta lani sprejela sklep, da se družba prenese na Kad in dokapitalizira, do česar pa po zamenjavi vlade ni prišlo. Izredna revizija V Kadu menijo, da so bile od leta 2005 do 2008 v Steklarski novi opravljene razne poslovne transakcije, ki niso bile skladne z zakonodajo in so povzročile znižanje vrednosti sredstev ter poslabšanje finančnega položaja in posledično stečaj družbe. "Zato je smiselno, da se izvede posebna revizija, ki bo podlaga za preveritev odgovornosti organov upravljanja družbe," dodajajo
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042304982

KAD

Steklarska nova postaja poligon za politično obračunavanje

Delavci Steklarske nove v stečaju v sredo prihajajo v Ljubljano pred sedež Kada, ki je 100-odstotni lastnik te družbe. "V primeru, da od države ne dobimo pisnih zagotovil, da nam bodo poplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter odpravnine, bomo pred vlado, dokler se težava ne odpravi, gladovno stavkali," pravi nekdanji predsednik sindikata Steklarske nove Stjepan Miklaužić. Steklarska nova postaja poligon za politično obračunavanje. Čeprav so največje težave Steklarske nove, ki je bila do lanske jeseni v lasti ministrstva za šolstvo, nastale, ko je bil minister za šolstvo Milan Zver iz SDS, ta vso krivdo za težave Steklarske nove vali na Boruta Jamnika (na fotografiji). Ta je mesto predsednika uprave Kada, seveda tudi po politični poti, zasedel po nastopu nove vlade. Neplačani prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje delavcem Steklarske nove v skupnem znesku 2,5 milijona evrov in propad te družbe sprožajo vprašanja, kdo je pravzaprav krivec, da so se takšne razmere sploh zgodile. Tudi premier Borut Pahor je v četrtek napovedal, da bodo preverili odgovornost za nastale težave. Do lanskega septembra je bila Steklarska nova v lasti ministrstva za šolstvo, pri čemer se je največji del neplačanih prispevkov nabral v času, ko je ministrstvo za šolstvo vodil Milan Zver iz največje opozicijske stranke SDS. Ko je bilo lastništvo Steklarske nove lani septembra brezplačno preneseno na Kad, se je z njenimi težavami začelo ukvarjati njeno vodstvo. Po Zverovih besedah je vlada lani sprejela sanacijski načrt, ki je med drugim predvideval dokapitalizacijo steklarske družbe od Kada. "S prenosom družbe in sklepom o dokapitalizaciji je vlada zagotovila strateške pogoje za razvoj podjetja v eno od boljših slovenskih družb," je prepričan Zver. Dodaja, da z menjavo vlade novi direktor Kada ni spoštoval predhodnih sklepov vlade in je poslal Steklarsko novo v stečaj. Novi predsednik uprave Kada Borut Jamnik Zverove trditve ostro zavrača. "Nadzorni svet Kada se je s pridobitvijo Steklarske nove in njenim finančnim položajem seznanil 20. oktobra lani. Toda ker je ocenil, da dokapitalizacija Steklarske nove ne bi bila ekonomsko upravičena, je zavrnil sklep vlade o dokapitalizaciji v znesku 2,5 milijona evrov," opozarja Jamnik. Ob tem ne gre spregledati, da so bili člani nadzornega sveta Kada, ki so zavrnili dokapitalizacijo Steklarske nove, imenovani od vlade Janeza Janše, pri čemer je bil predsednik nadzornega sveta Boris Zupančič, sicer vidni član SDS. Po Jamnikovih besedah je direktor Steklarske nove Teo Pajnik že na začetku lanskega aprila ugotovil, da je družba kapitalsko neustrezna, in predlagal takojšno sanacijo in dokapitalizacijo. "Če bi že takrat sprožili stečajni postopek, bi bila obveznosti do delavcev Steklarske nove bistveno manjša," opozarja Jamnik. Zadnje čase se za težave delavcev Steklarske nove precej zanima tudi poslanec SDS Vinko Gorenak iz Šmarja pri Jelšah, ki je bil v prejšnji vladi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Ta "politično" žogico vrača nazaj v čas vlade LDS. "Že v samem začetku, ko je Srednješolski zavod Rogaška (leta 2002, op. p.) ustanovil Steklarsko novo, bi jo lahko prenesli na Kad, ne pa da je ostala na ministrstvu za šolstvo. Šele vlada Janeza Janše je poskrbela za prenos lastništva iz ministrstva za šolstvo na Kad," pojasnjuje Gorenak. Na vprašanje, ali ne bi bilo primerneje, če bi nekdanja vlada prenesla Steklarsko novo na Kad že na začetku svojega mandata, pa je Gorenak odgovoril: "Verjetno res, nimam kaj reči." V sredo, ko je napovedan protestni zbor Steklarske nove, se bodo sestali predstavniki Kada, vlade, ministrstva za delo, ministrstva za pravosodje, ZPIZ in sindikata KNSS. Na sestanek je vabljen tudi Miklaužić. Kdo je vodil Steklarsko novo, ko ta ni plačevala prispevkov Steklarska nova prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno delavcev ni plačevala med letoma 2005 in 2008. Po Miklaužićevih besedah so delavci ugotovili, da jim podjetje ni plačevalo prispevkov v letih, ko je bil predsednik nadzornega sveta Boštjan Rozman Zgonc z ministrstva za šolstvo, direktor pa Mihael Kolar. Na začetku lanskega leta je vodenje Steklarske nove prevzel Teo Pajnik. Predstavniki lastnikov v nadzornem svetu Steklarske nove so takrat bili Emanuel Čerček in Boštjan Kolarič iz ministrstva za šolstvo ter Matej Čepelnik iz ministrstva za finance. Poleg Miklaužića je bil član nadzornega sveta kot predstavnik delavcev Milivoj Mrkša.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042305831

POPLAČILO

FOTO: Prispevki iz sredstev Kada za Zpiz

Neplačani prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje bodo delavcem Steklarske Nove poplačani iz vsakoletnega prispevka, ki ga Kad nameni Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so sklenili na sestanku. Neplačani prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki nekaterim delavcem Steklarske nove v stečaju niso bili poravnani že od leta 2004, bodo poplačani iz vsakoletnega prispevka, ki ga Kad nameni Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), so se na današnjem sestanku dogovorili predstavniki Kada, vlade in sindikatov. Kapitalska družba vsako leto do 30. novembra v skladu s sklepom vlade Zpizu nakaže skoraj 50 milijonov evrov, v skladu z dogovorom, ki so ga danes dosegli na sedežu Kada v Ljubljani, pa bodo letos iz teh sredstev poplačali tudi neplačane prispevke delavcev Steklarske nove, ki je od maja letos v stečaju. Teh neplačanih prispevkov je sicer po ocenah okoli 2,5 milijona evrov. Predsednik uprave Kada Borut Jamnik je pojasnil, da gre v primeru Steklarske nove v stečaju za izjemen primer, saj je podjetje v stoodstotni državni lasti. Zaenkrat gre šele za predlog, ki ga mora vlada potrditi v največ desetih dneh. Prav zato je bil predsednik sindikata KNSS Neodvisnost Drago Lombar, ki je sodeloval na srečanju, le polovično zadovoljen z izkupičkom današnjega sestanka. Popolnoma zadovoljen bo šele, ko bo vlada predlog potrdila. Lombar je sicer povedal, da je tak dogovor za sindikat ugoden. Ko bo vlada predlog potrdila, bo sindikat "stoodstotno dosegel svoje", je dodal. Predstavnik delavcev Stjepan Miklaužić pa je zaenkrat še nezadovoljen, saj imajo delavci Steklarske nove po njegovih besedah s sklepi in obljubami prejšnje in sedanje vlade slabe izkušnje. Od tega, ali bo vlada današnje predloge sklepov potrdila ali ne, bo odvisno tudi nadaljnje delovanje nekdanjih delavcev. Če vlada sklepa ne bo potrdila, je Miklaužič dvajseterici nekdanjih zaposlenih v rogaški steklarni, ki se je zbrala pred sedežem Kada, povedal, da bo potrebno razmisliti o možnostih, kot so protest pred vlado ali gladovna stavka. Miklaužič je sicer pojasnil, da so si vsi režijski delavci prispevke izplačevali, saj so v tem času ustanovili posebno invalidsko podjetje in si jih preko njega izplačevali. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica je zatrdil, da so predstavniki Kada, vlade, sindikatov in Zpiza prišli do dogovorov, ki bodo zadovoljili vse prizadete. Po njegovem ne gre samo za plačilo prispevkov podjetja, ki je v stoodstotni državni lasti in je zato specifičen primer, ampak tudi zato, da se poiščejo primerne ukrepe in spremembo zakonodaje, ki bodo takšne primere v prihodnosti preprečevali. Vlada bo glede tega oblikovala medresorsko delovno skupino, ki bo proučila vse vidike neplačevanja prispevkov v določenem časovnem obdobju. Novela zakona o o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju sicer kot pogoj za stečaj določa neizpodbitno domnevo trajnejše nelikvidnosti, če dolžnik več kot tri mesece zamuja s plačilom minimalnih plač in prispevkov. Za nazaj pa bo omenjena delovna skupina po zagotovilih Pavlice proučila, kaj se sploh da narediti. Delovanje zakonodaje za nazaj je namreč zelo težavno, je dodal Pavlica, ki je prepričan, da bo rešitev za vnaprej najverjetneje terjala spremembo več zakonov. Pavlica je izpostavil tudi posebno revizijo poslovanja Steklarske nove, ki se izvaja in ki bo pokazala, kdo v podjetju je kršil zakonodajo. Pavlica je povedal, da je primer zelo kompleksen in da je odgovorne moč iskati med predstavniki lastnikov, zaposlenih in vodstva. Jamnik je medtem dodal, da bo revizija, za katero je bila pogodba že podpisana, poleg kršitve zakonodaje, ko gre za neplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, proučila tudi nekatere druge pravne posle, ki so bilo sklenjeni v obdobju med 2005 in 2008, v katerem podjetje ni plačevalo prispevkov. Jamnik je zatrdil, da je neplačevanje prispevkov kaznivo dejanje, zato je "popolnoma jasno, da bi bilo potrebno takšna dejanja, ki so po našem mnenju zavržna, preganjati". Lombar pa je dodal, da je Kad že po obstoječi zakonodaji odgovorne dolžan preganjati. Odpravnine, ki jih terjajo delavci, pa se bodo izplačale iz stečajne mase in če bo revizija odkrila odgovorne, bi morali ti za svoja dejanja odgovarjati z lastnim premoženjem, je zaključil.
http://www.delo.si/clanek/90183

/13/...ob zakonskih določilih in njihovih izvajanjih ter ob samemu postopku odlaganja plačil plačevanja prispevkov, pogostoma spoznamo, da je zadeva močno etično in moralno sporna, saj imajo na koncu probleme le tisti, ki odhajajo v zasluženo penzijo:

ODLOG ODLOGA

Zaposlenim ni treba povedati, da je podjetje odložilo prispevke Steklarska Nova 27 mesecev brez pokojninskega prispevka Po podatkih Kapitalske družbe je za Steklarsko Novo ostalo 1,5 milijona evrov neplačanih prispevkov. Podjetje kljub temu več let sploh ni veljalo za dolžnika. Po zagotovilih Zpiza delavci ne bodo prikrajšani pri pokojninah. Zakon omogoča odlog plačila Po podatkih Kapitalske družbe je za Steklarsko Novo ostalo 1,5 milijona evrov neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih v njej - večji del izvira iz leta 2006. Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče govoriti o neplačanih prispevkih vse od leta 2004 naprej, kakor so tudi omenjali predstavniki podjetja, ampak delodajalec zaposlenim v Steklarski Nova obveznih prispevkov ni plačal za 27 mesecev, torej mesec več kot tri leta. Podjetje kljub temu več let sploh ni veljalo za dolžnika obveznih socialnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj mu je davčna uprava za obdobje od 2006 do 2008 odobrila odlog plačila. Na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ugotavljajo, da delavci Steklarske nove pri pokojninah ne bodo prikrajšani. Pri prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje velja enako pravilo kakor pri vseh dajatvah: če davčni zavezanec svojih obveznosti ne poravna, davčni urad sproži postopek izvršbe. Toda po zakonu o davčnem postopku imajo podjetja pravico prositi za odlog in obročno plačilo obveznih dajatev, tudi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Davčni urad pri takšnih prošnjah presodi, ali zavezancu zaradi plačilne nezmožnosti ali nesposobnosti za pridobivanje prihodkov »iz razlogov, na katere ni mogel vplivati«, grozi nastanek večje gospodarske škode, ki jo je mogoče preprečiti z odlogom plačila obveznih dajatev. Zakon omogoča odlog plačila Zakon o davčnem postopku omogoča tudi odlog plačila obveznih dajatev, ko zavezancu ne grozi hujša gospodarska škoda, če odlog obveznosti primerno zavaruje na različne načine, na primer z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnine. Pri zdravstvenih prispevkih o odlogu odloča sam zavod za zdravstveno zavarovanje. Davčni urad lahko dovoli odlog plačila davka za največ dve leti oziroma plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v 24 mesecih. Toda kakor pojasnjuje generalna direktorica republiške davčne uprave Mojca Centa Debeljak sme podjetje za odlog ali obročno plačilo dajatev prositi tudi večkrat zapovrstjo, ne da bi najprej poravnal dolg iz prve prošnje: »Zakon ne omejuje števila odlogov, tudi ne določa, po kolikšnem času se odlog lahko ponovi, predpisuje le, da lahko traja največ 24 mesecev. Ne omejuje števila vlog posameznega zavezanca. Davčna uprava postopke za odobritev odloga in obročnega plačila vedno začne na prošnjo zavezanca.« Tako je mogoče tudi, da podjetje Steklarska Nova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po podatkih Zpiza ni plačalo 27 mesecev. Po pojasnilih generalnega davčnega urada davkarija ni dolžna nikogar - ne posameznikov ne ustanov - obveščati, da je nekemu podjetju že večkrat omogočila odlog plačila prispevkov in da je zanj prosil znova. »Res pa je, da zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pošiljamo podatke o dolžnikih za prispevke.« Če prosiš za odlog, nisi dolžnik Podjetje, ki prosi za odlog, se ne uvrsti na seznam dolžnikov.« Od 1. julija 2008 davčna uprava na obrazcih REK dobiva tudi poimenske podatke o plačah in obračunanih prispevkih za zaposlene: odtlej lahko tudi vsak posameznik pri davčnem uradu preveri, ali njegov delodajalec zanj res sproti plačuje vse prispevke za socialno varnost. Podatkov pred 1. julijem 2008 v davčni upravi ni mogoče preveriti, vsekakor pa morajo biti dosegljivi na zavodu za pokojninsko zavarovanje.
http://www.delo.si/clanek/90285

150.000

150 tisoč delavcev brez prispevkov! Sindikati trdijo, da je v Sloveniji 150 tisoč delavcev, ki jim delodajalci ne plačujejo prispevkov. Davčna uprava pa ugotavlja: delodajalci zaposlenim dolgujejo za več kot 160 milijonov evrov prispevkov.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/150-tisoc-delavcev-brez-prispevkov.html

VIATOR & VECTOR d.d. http://24ur.com/novice/slovenija/pavckovi-davcni-dolgovi.html

SPLOŠNA PLOVBA d.d.
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60361874&section_id=1&article_id=3188964

IUV VRHNIKA d.d.
Tudi IUV zaposlenim ni plačevala socialnih prispevkov Ogoljufani zdravstvena in pokojninska blagajna Jernej Štuhec je umaknil ponudbo in ne bo kandidiral za nakup kompostarne nekdanje IUV, kar pomeni manj kupnine in s tem manj sredstev za poplačilo upnikov. IUV je v stečaju od decembra lani Jernej Štuhec, lastnik podjetja Solidarnost, je včeraj napovedal spremembo svoje ponudbe za nakup Industrije usnja Vrhnika (IUV) v stečaju. Po novem ne bo kandidiral za nakup kompostarne nekdanje IUV, kar pomeni manj kupnine in s tem manj sredstev za poplačilo upnikov. Glavni prednostni upnik IUV je nekaj manj kot 600 nekdanjih zaposlenih, ki jim IUV - podobno kot delavcem Steklarske Nove - za več mesecev lanskega leta ni plačevala prispevkov za socialno varnost. Vse kaže, da je IUV eno od podjetij, ki svojim zaposlenim ne plačujejo oziroma niso plačevala prispevkov za socialno varnost (prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje). Kot smo v Delu že poročali, je primer Steklarske Nove le eden od mnogih, saj je v državi po zadnjih podatkih davčne uprave (Durs) več deset tisoč zaposlenih (52.808), za katere njihovi delodajalci ne plačujejo socialnih dajatev. Natančneje: po podatkih Dursa je bilo 5. oktobra v državi 3081 podjetij, ki so za socialne prispevke svojih zaposlenih dolgovala po več kot 4000 evrov, koliko je bilo podjetij z manjšim dolgom, pa ni mogoče izvedeti. Podatek o neplačilu socialnih dajatev smo včeraj preverili pri stečajni upraviteljici IUV Nataši Gibičar Toš in ta je informacijo potrdila. Po njenih podatkih IUV dajatev ni plačevala od lanskega marca (gre torej še za februarsko plačo zaposlenih, op. p.) do začetka stečaja konec lanskega leta; od tega je dolga do pokojninske blagajne (Zpiz) za dober milijon evrov, preostanek pa dolguje IUV zdravstveni blagajni. »Ti prispevki niso bili plačani za čas od februarja do začetka stečaja, od začetka stečaja do prenehanja delovnega razmerja zaposlenim pa so bili plačani,« je še poudarila Toševa. »Osebno nisem vedel, da nam družba ni plačevala prispevkov za socialno varnost,« je včeraj poudaril neformalni predstavnik zaposlenih Štefan Pišek. Dodal je, da bo podatek preveril na davčni upravi, predsednik nekdanjega sindikata pa včeraj za komentar ni bil dosegljiv. Podobno kot nekdanji zaposleni sta tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje dolg do IUV prijavila med terjatve v stečaju. Ali in kdaj bosta obe državni blagajni poplačani, bo precej odvisno od prodaje premoženja IUV (tovarne in drugih nepremičnin ter preostalega premoženja). Enako velja za delavce, ki so tudi prednostni upniki v stečaju; to pomeni, da bodo iz stečajne mase - ko se bo v njej nabralo dovolj denarja - poplačani prvi. http://www.delo.si/clanek/91363

(NE)USTAVNOST

Odlog plačila prispevkov neustaven?

Določba zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki Davčni upravi RS (Durs) omogoča delodajalcem dovoliti odlog plačila prispevkov, bi utegnila biti v neskladju z ustavo. Ker ima pravico do plače zaposleni, gre torej za lastninsko pravico, bi to lahko pomenilo kršenje z ustavo zagotovljenih pravic, ocenjuje Lojze Ude z ljubljanske pravne fakultete. Enostranski poseg Dursa v pogodbeni odnos med delodajalcem in delojemalcem, ko ta delodajalcu dovoli odlog plačila prispevkov za socialno varstvo, je po mnenju naših sogovornikov ustavno vprašljiv. To pa daje slutiti tudi na tem področju izoblikovana sodna praksa, še posebno evropska. Reprezentativni sindikati na državni ravni bi tako lahko sprožili postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti te določbe, je dejal Ude. Rezultata na sodišču si ne drzne napovedovati, prepričan pa je, da imajo zaposleni že brez sprožitve tega postopka osnove za odškodninske zahtevke do države. Da bi se takšen ustavni spor utegnil končati v prid zaposlenih, nakazujejo pojasnila docenta ljubljanske pravne fakultete Grege Strbana, ki v dokaz, da prispevki za socialno varnost in pravice, ki se z njimi financirajo, vse bolj dobivajo premoženjski status, navaja sodno prakso. »Evropsko sodišče za človekove pravice je uporabilo določbe o varstvu lastnine tudi pri pravicah iz sistema socialne varnosti, predvsem tistih, ki temeljijo na vplačanih prispevkih, v nekaterih primerih pa tudi neprispevno, torej davčno financiranim pravicam. Odločitvam je sledilo tudi naše ustavno sodišče in maja letos (v zadevi Up-770/06) prvič priznalo premoženjski izraz pravice do pokojnine, ki uživa varstvo tudi iz 33. člena ustave (pravica do zasebne lastnine),« je nanizal Strban. Meni tudi, da ni prav nobenega razloga, da bi imel delodajalec več možnosti neplačila svojih delavcev kot dobaviteljev blaga in izvajalcev storitev. Odlog ali celo odpis neplačanih prispevkov pa lahko, tako Strban, v nekaterih primerih predstavlja nedovoljeno državno pomoč podjetjem. Prav to se sprašuje Stjepan Miklaužić, nekdanji predsednik sindikata Steklarske nove, ki od leta 2004 svojim 230 zaposlenim ni poravnala za okoli 2,5 milijona evrov prispevkov. »Na podlagi česa lahko neka tretja stran samovoljno poseže v pogodbo, ki sva jo sklenila jaz in delodajalec. V njej je določena moja bruto plača, ki zajema tudi prispevke za socialno varnost,« je dvom o zakonitosti določbe, ki to pravico daje Dursu, izrazil Miklaužić. Dursu to pravico daje 228. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pravi, da Durs »opravlja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pobira, izterjuje, odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda ter v roku treh let od uveljavitve tega zakona vzpostavi in vodi evidence o prispevkih, ki so jih izplačevalci plač ali nadomestil plačali za vsakega zavarovanca«. V Dursu trdijo, da so letos dovolili za vsega deset milijonov evrov odloga. Po zadnjih podatkih Dursa na dan 30. junija delodajalci dolgujejo kar za več kot 262 milijonov evrov iz naslova prispevkov za socialno varnost. Pri čemer je treba opozoriti, da Durs za več kot tretjino dolga (več kot 100 milijonov evrov) ne vidi dosti možnosti za izterjavo. V to košaro spadajo predvsem dolžniki v stečaju. Ob tem na Dursu poudarjajo, da je 96 odstotkov vseh prispevkov za socialno varnost plačanih. A neplačevanje se povečuje – v primerjavi z lani se je obseg neplačanih prispevkov povečal za več kot 15 odstotkov, kar pomeni večje luknje v zdravstveni in pokojninski blagajni. A hkrati je Durs letos prispevke izterjal od okoli 17.000 zavezancev, ki jih niso niti prijavili, kaj šele plačali. Znesek prispevkov je dosegel 19 milijonov evrov. Predstavniki Steklarske nove, IUV in Mure brez sogovornika v vladi Predstavniki zaposlenih v Steklarski novi, Industriji usnja Vrhnika (IUV) in Muri so pred dnevi na vlado naslovili zahtevo za sestanke, v nasprotnem primeru pa napovedali protest. Stjepan Miklaužić nam je včeraj povedal, da odgovora predstavnikov vlade niso prejeli. In kdo bi se z njimi sploh pogovarjal? Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da podatkov o neplačanih prispevkih nimajo na voljo, saj je to po zakonu v domeni ministrstva za finance. To nam je v odgovor poslalo teden dni staro sporočilo za javnost o imenovanju medresorske komisije, ki bo imela tri mesece časa za pregled ukrepov za preprečitev nastanka podobnih primerov. Tudi informacije, da naj bi sestanek pripravljali na ministrstvu za gospodarstvo, so se izkazale za neresnične, saj so nam tam pojasnili, da na to temo nič ne načrtujejo. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042313210

1580 NEMOČNIH

Skoraj 1580 Murinih delavcev brez prispevkov

Med podjetji, ki svojim zaposlenim niso plačevala prispevkov, so tudi štiri Murina. Gre za Mura – ženska oblačila, Mura – Moška oblačila, Muralist in Mura, European Fashion Design. Skoraj 1580 delavcev iz Murinih podjetij nima plačanih prispevkov. V štirih Murinih podjetjih, ki so dobivala subvencije za krajši delovni čas in za svoje delavce, dolgujejo prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno, nato pa so šla v stečaj, je bilo skupno zaposlenih nekaj manj kot 1580 delavcev in delavk. Mura je imela sicer lani s poroštvom države za pet mesecev in pol odložene prispevke, letos pa v obe blagajni dolgujejo prispevke za avgust, september in oktober, v svoji današnji izdaji poroča časnik Delo. Kot je za 24ur.com povedal stečajni upravitelj Mura – Ženska oblačila Borut Soklič, so v njihovem podjetju že obračunali vse obveznosti, ki bodo prenešene na jamstveni sklad in poplačane do sredine novembra. V Muri – ženska oblačila je bilo sicer zaposlenih 588 ljudi. Skupni aktivni dolg vseh podjetij v Sloveniji iz prispevkov za socialno varnost je konec junija znašal 160,7 milijona evrov. Po zadnjih podatkih Dursa pa je bilo v njihovi evidenci 3081 podjetij, ki dolgujejo po več kot 4000 evrov neplačanih prispevkov. Skupno je v teh podjetjih zaposlenih 52.808 delavcev, podjetja pa so imela na včerajšnji dan za 75,1 milijona neplačanih prispevkov. 90 odstotkov neplačnikov je že v stečaju, med njimi pa jih zelo malo konča na sodišču, saj Durs in država ne opravljata svoje naloge, poroča Delo, ki se sklicuje na besede Andraža Zorka iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V sindikatih so sami ovadili osem podjetij. Zavod za zaposlovanje bo te dni pozval 32 podjetij, tudi omenjena štiri Murina, o katerih so ugotovili, da niso poravnala svojih obveznosti, naj predložijo potrdilo Dursa o plačilu, kar bodo morala podjetja storiti v 45 dneh po prejetju poziva. Če podjetja tega ne bodo storila, bodo proti njim sprožili sankcije, razdrli pogodbe o subvencijah in izdali vlogo za terjatev.
http://24ur.com/novice/slovenija/skoraj-1580-murinih-delavcev-brez-prispevkov.html

183.000.000 €

Ljudje so čedalje bolj zaskrbljeni

Delodajalci so po podatkih davčne uprave letos vplačali 96 odstotkov obračunanih socialnih prispevkov, a je tudi štiriodstotni dolg zelo visok. V zadnjih treh mesecih se je ta zvišal za 20 milijonov evrov

* V zadnjem desetletju so podatki o dolgu zaradi neplačevanja socialnih prispevkov večkrat razburili javnost Delodajalci so po podatkih davčne uprave letos vplačali 96 odstotkov obračunanih socialnih prispevkov, a je tudi štiriodstotni dolg za dajatev, ki je sicer sestavni del posameznikove bruto plače, zelo visok. V zadnjih treh mesecih se je ta dolg zvišal za 20 milijonov evrov in tako po prvih devetih mesecih letošnjega leta znaša 183 milijonov evrov. V tem času podjetja z davčnim dolgom nad 4000 evrov niso plačevala prispevkov za skoraj 53.000 zaposlenih. Ni pa še znano število delavcev z neplačanimi prispevki, ki so zaposleni pri dolžnikih z dolgom do 4000 evrov. Zavezanci so od januarja do konca septembra vplačali 3,824 milijarde evrov socialnih prispevkov: za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2,440 milijarde evrov, za zdravstveno zavarovanje 1,344 milijarde evrov, za starševsko varstvo 19,742 milijona evrov in za zaposlovanje 20,569 milijona evrov. V zadnjem desetletju so podatki o dolgu zaradi neplačevanja socialnih prispevkov večkrat razburili javnost, med krizo pa so ljudje še bolj zaskrbljeni. Kar štirikrat več kot lani jih letos preverja, ali so njihovi delodajalci zanje res plačali prispevke. http://www.delo.si/clanek/92042
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/vegrad-vse-globlje-v-tezave.html

ZAKONA NI

Vlada brez zakonske podlage za poplačilo prispevkov

Predsednik vlade Borut Pahor se bo s predstavniki delavcev Steklarske nove, Industrije usnja Vrhnike in Mure zaradi neplačanih prispevkov srečal v petek, a predstavniki zaposlenih velikih razlogov za optimizem nimajo. Zakonske podlage za izplačila prispevkov vlada nima. "Pravniki zakonske podlage za poplačilo prispevkov niso našli," nam je včeraj pojasnil Miloš Pavlica, državni sekretar za socialni dialog v kabinetu predsednika vlade. Poplačano bo, kar bo poplačano v stečajnem postopku, drugega pravnega temelja ni, je dejal. Če bi zaposlenim v podjetjih, ki so končala v stečaju, prispevke poplačali, bi se lahko drugi upniki pritožili zaradi neenakosti v stečajnem postopku. Z morebitnimi spremembami stečajne zakonodaje, ki bi dale zaposlenim na primer prednost, bi posegli za nazaj, kar pa ni dovoljeno, tak poseg države bi se kaj hitro štel tudi za državno pomoč, česar pa Unija ne dovoljuje, tako je Pavlica povzel le nekatera pojasnila pravnikov. V vladi bodo sedaj začeli sistemsko reševati težave z neplačanimi prispevki. Še vedno je po naših informacijah aktualna javna objava seznama dolžnikov. Tako bi lahko na primer Davčna uprava RS (Durs), ki pobira prispevke za zaposlovanje ter zdravstveno in pokojninsko blagajno, vsak mesec objavljala sezname pravnih oseb, ki na primer dva meseca zapored svojim zaposlenim ne bi plačale prispevkov. Ob tem velja opomniti, da v primeru tri mesece zapored neplačanih prispevkov že nastane neizpodbitni razlog za stečaj takšnega podjetja. A tega mora nekdo predložiti, predloga za stečaj podjetja od zaposlenih realno pa ni pričakovati. Tako so na primer tudi zaposleni v Steklarski novi, ki nimajo plačanih prispevkov že vse od leta 2004, stečaju družbe vse do konca ostro nasprotovali. Nekdanji predstavnik zaposlenih v družbi Stjepan Miklaužić sedaj pravi, da mu je vseeno, kdo je na oblasti in kdo je kriv za nastali položaj. V petek k predstavnikom vlade ne pridejo le na pogovor, ampak po rešitve. Če jim rešitev ne bodo ponudili, bodo prihodnjo sredo pripravili načrtovani shod. A očitno so predstavniki zaposlenih v Steklarski novi nad državo že obupali. Miklaužić je včeraj pojasnil, da so odvetniku Aleksandru Čeferinu že predali pooblastila 228 zaposlenih v Steklarski novi za tožbo zoper državo. A medtem ko je Steklarska nova v stoodstotni lasti Kapitalske družbe in gre tako za tožbo zoper lastnika, so, recimo, delavci Mure sami večji lastniki od države. Problem bo tako najverjetneje treba reševati sistemsko. Zagotovo pa bo svoj pečat dalo tudi sodišče, če bo v nasprotju s pravnimi svetovalci vlade našlo pravno podlago za poplačilo prispevkov zaposlenim v Steklarski novi.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042313811

AGONIJA STEKLARSKE NOVE

Zaposleni v Steklarski novi brez plačanih prispevkov, direktor z odpravnino Potem ko vodstvo Steklarske nove zaposlenim že vse od leta 2004 ni plačevalo prispevkov, naj bi vodstvo družbe zase bolje poskrbelo. Sami so se zaposlili v invalidskem podjetju KIP Vizija, kjer jim je, kot to velja za vsa invalidska podjetja, prispevke plačevala država. Odložitev plačila prispevkov delavcem Steklarske nove dovolila davčna uprava Vlada ugotavlja, da je, ko gre za plačevanje prispevkov, delovanje celotnega sistema neustrezno, reševanja pa se bo lotila pri spreminjanju pokojninske in davčne zakonodaje. Predstavniki zaposlenih po včerajšnjem sestanku niso bili zadovoljni, počakali bodo na pisno zavezo vlade. Poleg tega naj bi nekdanji direktor Steklarske nove Mihael Kolar ob odhodu iz podjetja konec leta 2007, ko zaposlenim že tri leta niso plačevali prispevkov, prejel celo odpravnino. "Ni utemeljenih dokazov, da bo kateri od zaposlenih zaradi neizplačila prispevkov dejansko prikrajšan", pa je pred časom o vloženi ovadbi zoper Kolarja in takratne nadzornike po besedah nekdanjega predsednika sindikata družbe Stjepana Miklaužića odločilo celjsko sodišče. Vložili so jo že leta 2007, sodišče je, pravi Miklaužić, za odločitev potrebovalo dve leti. A očitno zgodba tudi za zdaj že nekdanje odgovorne v Steklarski novi še ni končana. "V podjetjih, ki svojim zaposlenim niso plačevala prispevkov, morajo tako lastniki kot organi upravljanja ugotavljati odgovornost posameznikov, to je tako poslovodstva kot nadzornih svetov. Kadar koli bo to ugotovljeno s strani kogar koli, je to odgovornost treba preveriti pred pravosodnimi oblastmi," je po včerajšnjem sestanku s predstavniki sindikatov glede neplačevanja prispevkov povedal dejal predsednik uprave Kapitalske družbe (Kad) Borut Jamnik. Revizija poslovanja v Steklarski novi, ki jo je Kad naročil že pred časom, je ugotovila nekaj nepravilnosti. Kaj natančno, ni znano, a odločitve poslovodstva so vprašljive iz več razlogov. Tako velja omeniti, da je Steklarska nova vse od ustanovitve s strani Srednješolskega zavoda Rogaška leta 2002 beležila izgubo. Prisilna poravnava je bila uvedena že leta 2005, ko je bila družba preko šolskega zavoda še pod okriljem ministrstva za šolstvo. A že takoj zatem je bilo podjetje znova insolventno. Kolarjev naslednik Teo Pajnik je že štiri mesece po nastopu funkcije, aprila leta 2008, nadzornike opozoril, da je kapital pod 50 odstotki osnovnega kapitala, a do uvedbe stečaja podjetja je minilo še leto dni. Takratna vlada Janeza Janše je rešitev iskala v tem, da je družbo prenesla na Kapitalsko družbo (Kad) in tej naložila dokapitalizacijo v višini 2,5 milijona evrov. Glede na negativno poslovanje družbe verjetno ni presenečenje, da nadzorniki Kada, ki ga je takrat še vodil Uroš Rožič, dokapitalizacije niso podprli. "To je naložba, ki smo jo prejeli s sklepom vlade, ne kupili," nam je takrat na vprašanje, kakšen je interes Kada po lastništvu v družbi, ki je leto poprej ustvarila več kot 800.000 evrov izgube, odgovoril Rožič. Po sedanjih določilih insolvenčne zakonodaje so neizpodbitni razlogi za stečaj Steklarske nove, to je trije zaporedni meseci neplačanih socialnih prispevkov, nastopili že oktobra leta 2004. A ta pogoj za stečaj velja šele od letos, tudi sicer pa stečaja podjetij zaradi neplačanih prispevkov ni pričakovati. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je včeraj pojasnil, da bo vlada sistemu plačevanja prispevkov posebno pozornost namenila pri spreminjanju pokojninske in davčne zakonodaje. Pri reševanju neplačanih prispevkov, ko bi ti vplivali na nižjo osnovo za izračun pokojnine, pa bodo poskušali preprečiti, da bi se posledice takega položaja prevalile na posameznika, je dejal. Po mnenju vlade je delovanje celotnega sistema neustrezno, težava pa je predvsem v premajhnem nadzoru nad plačevanjem oziroma neplačevanjem prispevkov. Ukinitve možnosti odloga plačevanja prispevkov podjetjem, ki je zdaj zaupana Davčni upravi RS (Durs), vlada najverjetneje ne bo podprla, saj bi to lahko pomenilo takojšen stečaj podjetja, s tem pa tudi ukinitev delovnih mest. Da bi zaposlenim podjetja izplačevala bruto plačo in jim prepustila, da sami poravnajo zavarovanja, pa vlada po trditvah naših virov sploh ne razmišlja. Možnost javne objave podjetij, ki prispevkov ne plačujejo, je medtem že v medresorskem usklajevanju, zagotovili naj bi tudi obveščanje vsakega posameznika o plačilu prispevkov. Sindikati želijo pisno obvezo vlade Predstavniki delavcev z rezultati včerajšnjega pogovora s predsednikom vlade Borutom Pahorjem niso zadovoljni. Želijo, da se vlada pisno zaveže, da bo problematiko neplačevanja prispevkov odpravila. "Danes nismo dorekli ničesar. Zaveze vlade želimo v pisni obliki, potem pa se bomo pogovarjali naprej," je zatrdil predstavnik nekdanjih delavcev Steklarske nove Stjepan Miklaužić. "Povedali so le, da se bodo zadeve za nazaj skušale reševati individualno, vsak oškodovanec se bo lahko obrnil na ministrstvo za delo, v prihodnje pa se bo ta problematika reševala z zakonodajo," je dejal. Predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar pričakuje od vlade v dveh tednih pisni dogovor. Po Lombarjevih besedah je država obljubila, da bo za delavce, ki se bodo upokojevali, pripravljena osnova za izračun pokojnine. Če bo ta nižja, kot bi bila, če bi bili prispevki plačani, bo država izpad pokrila.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042315079

PODATKI ?

Kam po podatke o socialnih prispevkih

Letos je že več kot 5000 zavezancev pri davčni upravi preverilo, ali delodajalci zanje plačujejo socialne prispevke. Sindikati »vabijo« tudi na Zpiz, a bodo zavezanci tam morda presenečeni. Ali ima podatke zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Vse več ljudi hoče vedeti, ali delodajalci zanje plačujejo socialne prispevke. Samo novembra je davčna uprava na to vprašanje odgovorila 2187 zavarovancem, v vsem letošnjem letu skupaj 5247. Zadnje leto je mogoče prek katerega koli davčnega urada v državi preveriti, ali delodajalec redno plačuje tudi prispevke za socialno varnost. Za obdobje pred tem datumom davčna uprava individualnih podatkov nima. Ali jih ima zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Zveza svobodnih sindikatov Slovenije poziva članstvo in zaposlene nasploh, naj se po starejše podatke odpravijo na območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije (Zpiz) - objavil je tudi njihove naslove -, toda tam jih morda čaka presenečenje. »Z dodatnimi ukrepi, z dodatnimi kontrolami smo se v letošnjem letu osredotočili na tiste delodajalce, ki obračunov prispevkov za socialno varnost sploh ne oddajajo,« pravi generalna direktorica davčne uprave Mojca Centa Debeljak. Letos do konca oktobra so davčni nadzorniki odkrili 24.000 zavezancev za obvezne socialne prispevke, ki teh niso ne obračunali ne plačali - in po nadzoru obračunali za 24 milijonov evrov prispevkov. Z zakonom o davčnem postopku je zakonodajalec davčni upravi naložil, da mora od 1. julija 2008 zbirati individualne podatke o plačah in obveznih dajatvah zanje, torej ne več na ravni podjetja, ampak tudi z imeni in priimki prejemnikov. Individualno zbirko je davčna uprava v resnici začela urejati z nekaj zamude zaradi težav z računalniškim programom, pa tudi zavezanci so se morali na nov pristop še navaditi. Podatki o plačah posameznikov in obveznih dajatvah zanje se v davčno upravo stekajo prek tako imenovanih individualnih obrazcev REK. Zaradi javnih razkritij o podjetjih, ki zaposlenim več let niso plačevala prispevkov, je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije izdala letake, s katerimi članstvo poziva, naj pri davčni upravi in Zpizu preverijo, ali so njihovi delodajalci spoštovali zakone, pa tudi, ali sistem preverjanja sploh deluje. Toda na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vas morda čaka presenečenje. »Na novogoriški enoti zavoda sem hotel za poskus preveriti, kako je z mojimi socialnimi prispevki pred 1. julijem 2008. Na Zpizu so mi rekli, da za obdobje pred 1. julijem 2008 podatkov o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni in jih pri njih ni mogoče dobiti,« pravi Denis Turk iz Hitovega sindikata.
http://www.delo.si/clanek/94163

GRADIS CELJE

Neplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Gradis Celje svojim delavcem že nekaj časa ne plačuje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Iz seznama privilegiranih terjatev je namreč razvidno, da ima Gradis Celje iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 391.576 obveznosti, iz naslova za zdravstveno zavarovanje pa za 193.849 evrov obveznosti. Na vprašanje, koliko časa Gradis Celje delavcem ne plačuje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ali so s tem sploh seznanjeni, nam predsednica uprave Lidija Žagar včeraj ni odgovorila. V primeru, da bo Gradisu Celje uspelo izpeljati prisilno poravnavo, naj bi se število delavcev iz sedanjih približno 200 zmanjšalo za 20 odstotkov. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042326850

6000

Več kot 6000 ljudi preverilo, ali jih delodajalci plačujejo

Dolg za prispevke se je novembra povečal. Pomisleki ob zahtevah po javni objavi dolžnikov. Bo treba spremeniti pravne podlage? Ali je delodajalec plačal obvezne prispevke za socialno varnost, je leta 2009 na davčnih uradih, ki to storitev zagotavljajo od 1. julija 2008, preverilo več kot 6000 zaposlenih, kažejo novi podatki generalnega davčnega urada. Zaskrbljenost zaposlenih se je povečala v zadnjih lanskih mesecih, ko so delavci več podjetij, večinoma v stečaju, ugotovili, da jim delodajalci več mesecev ali celo let niso plačevali prispevkov. Tako je novembra na davčne urade prišlo preverjat prispevke 2187 zavarovancev, decembra 1613. Dolg za prispevke se je novembra v primerjavi z oktobrom povečal za skoraj štiri milijone evrov. Ministrstvo za finance ne načrtuje, da bodo v drugem poročilu o davčnem dolgu že imena dolžnikov. Po podatkih generalnega davčnega urada je aktivni dolg za socialne prispevke - torej dolg, ki ga je še mogoče izterjati - konec novembra znašal 186.097.365 evrov. Zavezanci so od januarja do konca novembra 2009 plačali 5,101 milijarde evrov prispevkov za socialno varnost. »Primerjava obeh zneskov kaže, da dolg za prispevke predstavlja 3,6 odstotka zneska plačanih prispevkov,« pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu. Konec oktobra je aktivni dolg za socialne prispevke dosegel 182.452.301 evro. Statistika o prispevkih za daljše obdobje kaže, da je 60 odstotkov dolga pri fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost, in 40 odstotkov pri pravnih osebah, ki torej dolgujejo prispevke za zaposlene. V povezavi z dolgom za prispevke res govorimo o prispevkih nasploh, a zavarovancem skrbi v resnici povzročajo neplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj javnost pozna vse več primerov, ko delavci pred upokojitvijo zvedo, da jim delodajalec pred leti pokojninskega prispevka ni plačeval. Prav zaradi takšnih primerov je zakonodajalec pred leti v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vključil dopolnilo, po katerem obdobje brez plačanih prispevkov šteje v zavarovalno (pokojninsko) dobo. Tako po veljavni ureditvi pri delavcih, ki so bili v delovnem razmerju, za zavarovalno dobo zadošča, da je delodajalec prispevke obračunal, ni pa mogoče obdobja brez plačanih prispevkov vključiti v obdobje za izračun pokojninske osnove. Pri samostojnih podjetnikih, samozaposlenih, kmetih, poslovodnih osebah in prostovoljnih zavarovancih je mogoče tako v pokojninsko dobo kakor v pokojninsko osnovo vključiti le obdobje, za katero so bili prispevki v resnici plačani. Davčna uprava bo konec januarja ali v prvih dneh februarja pripravila novo polletno poročilo o davčnih dolžnikih, pri katerih dolg za obvezne dajatve presega 4000 evrov. Pred drugim poročilom za leto 2009, v katero bo zajela obdobje od 1. junija do 31. decembra, je pričakovati odločnejše pritiske, naj vlada pokaže tudi imena dolžnikov. Davčna uprava seznam dolžnikov izroči ministrstvu za finance, kjer na vprašanje, ali bodo v drugem poročilu vendarle na ogled tudi imena dolžnikov ali pa bo pregled spet »razosebljen«, poudarjajo: »Vprašanje javne objave podjetij, ki ne plačujejo socialnih prispevkov, je povezano s premislekom o tem, ali so trenutna ureditev plačevanja socialnih prispevkov, možnosti odloga in obročnega plačila ter ureditev varovanja davčne tajnosti primerne. Postavlja se tudi vprašanje, ali je treba spremeniti pravne podlage, ki urejajo ta vprašanja. Proučiti bo treba, ali bi javna objava podjetij, ki ne plačujejo socialnih prispevkov, izpolnjevala namen, da so torej zaposleni pravočasno in ustrezno seznanjeni s tem, ali jim delodajalec pravilno, kar pomeni tudi pravočasno, obračunava in plačuje prispevke za socialno varnost.«
http://www.delo.si/clanek/96144

150.000

Že več kot 150.000 delavcev brez prispevkov Delavcev, ki odkrivajo, da nimajo poravnanih prispevkov za socialno varnost, je vedno več. Zdaj jih je že več kot 150 tisoč. Med njimi je tudi veliko takšnih, ki bi se že lahko upokojili, pa se zato ne morejo.
http://24ur.com/novice/slovenija/ze-vec-kot-150-000-delavcev-brez-prispevkov.html

PROTIKORUPCIJSKA KOMISIJA

'Neukrepanje ob neplačevanju prispevkov je korupcija'

Kot je komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos, zapisala v načelnem mnenju, je ravnanje uradnih oseb, javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev v državnih organih, ki so z opustitvami dolžnega nadzora in ukrepanja ob očitnih in grobih kršitvah temeljnih pravic delavcev omogočale delodajalcem pridobitev neupravičene koristi, kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po zakonu o preprečevanju korupcije. Glede na težo posledic za žrtve pa je to tudi tudi odraz popolnega pomanjkanja integritete pri uradnih osebah, ki se na opozorila o očitnih kršitvah pravic delavcev sploh niso odzvale, je še zapisala komisija, ki jo vodi Drago Kos. Prijave dobili že leta 2007 Komisija je prve prijave o neplačevanju prispevkov za socialno varnost in osebnih dohodkov delavcem dobila že v letu 2007. O ugotovitvah iz prijav prizadetih delavcev in sindikatov je seznanila ministrstva za javno upravo, delo in finance ter republiško davčno upravo in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter jih pozvala k ukrepanju. Ker je ugotovila, da je pri teh kršitvah podan sum kaznivih dejanj, storilec katerih se preganja po uradni dolžnosti, je dopis poslala še Generalni policijski upravi in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS, o svojih ugotovitvah pa obvestila tudi najvišje politične funkcionarje zakonodajne in izvršilne veje oblasti. "Nihče od leta 2007 ni naredil nič" Razmere v letu 2010 dokazujejo, da uradne osebe, javni funkcionarji in javni uslužbenci, kljub zahtevam in prošnjam komisije v letu 2007 ter lastnim zagotovilom niso storile praktično ničesar, da bi pravice delavcev ustrezno zavarovale in od kršiteljev zahtevale odgovornost, opozarja komisija, ki je medtem prejela še celo vrsto drugih prijav o vedno novih kršitvah temeljnih pravic delavcev, ki po načinu in posledicah grobo posegajo v bistvo človekovega dostojanstva na delovnem mestu. Uradne osebe bi po svojem uradnem položaju in pooblastilih mogle in morale ukrepati in tudi po uradni dolžnosti poostriti nadzor nad kršitelji. Ker pa so namesto tega celo vedoma onemogočale delavce pri uveljavljanju njihovih pravic, so si nekateri delodajalci z brezobzirnim izkoriščanjem in nečloveškim ravnanjem kopičili neupravičeno korist, navaja komisija.
http://www.finance.si/288226/Neukrepanje-ob-nepla%E8evanju-prispevkov-je-korupcija
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 01, 2010 1:10 pm; skupaj popravljeno 16 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Pet Okt 09, 2009 8:36 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAVA & TERME 3000 in MALI DELNIČARJI

/13/...ob lanskoletni izključitvi malih delničarjev iz družbe in očitno premalo izplačani denarni odpravnini, takšno odločitev sodišča, lahko le pozdravimo in upamo, da bo to postala redna praksa za naprej: Mad

VZMD
SAVA naj doplača 1,21 EUR na delnico iztisnjenih iz Term 3000, je kompromisni predlog Okrožnega sodišča v Kranju Današnjega naroka na Okrožnem sodišču v Kranju so se udeležili odvetnik Save, d.d., Primož Kozina, odvetnik predstavnice Sekcije Terme 3000 pri VZMD mag. Blaž Strojan, strokovni sodelavec VZMD za področje cenitev in revidiranj Uroš Sedej in mag. Kristjan Verbič.

V enourni obravnavi, ki jo je korektno in konstruktivno izpeljal sodnik Andrej Marinček, so predstavniki VZMD ponovno izpostavili, da sicer sprejemajo generalno ugotovitev Poravnalnega odbora izvedencev, da je bila ob iztisnitvi/razlastitvi izplačana denarna odpravnina (8,29 EUR na delnico) prenizka, vendar ne le za 0,36 EUR (cca. 4,3 %) na vsako od 3.184.444 delnic, saj Poravnalni odbor ni upošteval vseh pomembnih vprašanj in relevantnih argumentov, ki so jih podali strokovni sodelavci VZMD. Poravnalni odbor se je namreč oprl izključno na pojasnila izvedenca, ki je sporne cenitve pripravljal, ter na že obstoječe cenitve, ki so bile naročene, opravljene in plačane ob samem postopku priprav na iztisnitev s strani Save, d.d. Zato so predstavniki VZMD vztrajali, da »bi moral Poravnalni odbor vsekakor pridobiti novo - torej neodvisno - cenitev nepremičnin družbe Terme 3000, saj bo šele ta lahko pokazala, da je dejanska razlika med že izplačano in primerno denarno odpravnino še precej večja.« S tem v zvezi je Sodišče narok sklenilo z zapisom: »… V izogib postavljanju novih izvedencev, poskuša sodišče ugotoviti neki kompromisni predlog te rešitve, po kateri bi vrednost delnice znašala 9,50 EUR … Stranki se obvežeta sodišče obvestiti v roku 30 dni o tem, ali se strinjata s predlagano poravnavo …

« Takšen razplet je mag. Verbič pospremil z besedami, da »gre prejkoslej za pomemben napredek in korak v pravo smer, ki pa je vendarle še daleč od realizacije upravičenih zahtev malih delničarjev.« -

07.10.2009

TV VZMD
Neposredno po obravnavi je pred kranjskim sodiščem VZMD TV posnela ekskluzivne izjave.
http://www.youtube.com/watch?v=JnOv24oRP2Y&feature=player_profilepage

Sava: Sodišče je preverjalo primernost višine odpravnine

V družbi Sava so se danes odzvali na sredine navedbe Vseslovenskega združenja malih delničarjev, da je sodišče Savi in razlaščenim delničarjem Term 3000 predlagalo kompromis zaradi premalo odplačane odpravnine. V Savi poudarjajo, da je bil predmet naroka predlog o preizkusu primernosti denarne odpravnine ob izključitvi manjšinskih delničarjev. V Savi pojasnjujejo, da je poravnalni odbor izvedencev, ki ga je zaradi izdelave izvedeniškega mnenja glede primernosti ponujene denarne odpravnine - ocenitve vrednosti delnice - imenovalo sodišče, vrednost delnice Term 3000 povečal iz že izplačanih 8,29 evra na 8,65 evra, to je za 0,36 evra na delnico več. V izogib postavljanju novih izvedencev in dodatnim nesorazmerno visokim stroškom postopka je sodišče na naroku predlagalo kompromisni predlog rešitve, to je 9,5 evra za eno delnico in določilo, da naj stranki (mala delničarka in Sava) v roku 30 dni obvestita sodišče, če se strinjata s predlagano poravnavo. Če bi predlagateljica zahtevka in vsi ostali manjšinski delničarji, katere na podlagi sodne odločbe zastopa isti odvetnik kot predlagateljico, ter Sava pristali na to kompromisno rešitev, bi Sava 444 manjšinskim delničarjem za 73.879 delnic izplačala dodatnih 1,21 evra na delnico oziroma dobrih 89.000 evrov, še pojasnjujejo v Savi. Upoštevati bi bilo potrebno namreč le razliko od zneska, ki ga je Sava ob izključitvi manjšinskih delničarjev že izplačala v višini 612.457 evra. V Savi obenem poudarjajo, da sta stranki v postopku Sava in mala delničarka - predlagateljica zahtevka, katere odvetnik po sklepu sodišča zastopa tudi ostale manjšinske delničarje, ki niso vložili predloga za sodni preizkus. "Pri tem je potrebno dodatno pojasniti, da v konkretnem primeru ne gre za tožbo, temveč za nepravdni postopek sodne preveritve primernosti višine ponujene denarne odpravnine v postopku izključitve manjšinskih delničarjev, ki se obravnava na predlog. Osnovno izhodišče nepravdnega postopka je, da stranke med seboj načeloma nimajo spora," še dodajajo v Savi. O izključitvi manjšinskih delničarjev družbe Terme 3000 pa so po navedbah Save odločali delničarji na skupščini družbe, ki je potekala 19. novembra 2007. Na osnovi cenitve vrednosti kapitala družbe Terme 3000, ki jo je izdelal cenilec in na osnovi revizorjevega mnenja o primernosti višine denarne odpravnine je Sava, kot večinska delničarka v okviru postopka izključitve manjšinskih delničarjev skupščini družbe Terme 3000 predlagala višino denarne odpravnine za eno delnico, in sicer v višini 8,29 evra na delnico. "Sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev je bil na skupščini sprejet. Postopek izključitve manjšinskih delničarjev je bil v celoti izpeljan v skladu z zakonom," zatrjujejo v Savi.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042305744

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Tor Okt 13, 2009 11:06 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZAMAŠKI

/13/...v naši družbi velikokrat dokazujemo, da imamo še vedno veliko in humano srce, ki je kljub kriznim časom, še vedno pripravljeno pomagati, vsem pomoči potrebnim. Kako hitro se zganemo in prisluhnemo tudi najmanjšemu pozivu, dani telefonski številki, pa čeprav se zbira po 1€, pa vendarle tudi s številom raste moč in s tem pomoč ubogim in nebogljenim. Kadar se neka družba tako posveti humanitarni akciji, ki je pred njo, to že ne more biti družba, ki jo mnogi označujejo za izgubljeno in brez vrednot, ampak z jasnimi cilji, kako nekomu čim prej pomagati. V tem primeru ANŽEtu PRATNEMERju in to z zbiranjem običajnih zamaškov, ki jih sedaj srečujemo na domala vsakem koraku: Laughing

Pogumen korak v novo življenje

V prometni nesreči poškodovani Anže, ki je ostal brez noge, verjame, da bo lahko počel še marsikaj koristnega, če dobi protezo, vendar za njen nakup potrebuje pomoč. Anže si želi protezo, ki bi mu omogočala zahtevnejšo mobilnost in mu zagotavljala bolj kakovostno življenje. Upa, da bo denar zanjo zbral tudi s pomočjo vseh, ki so mu pripravljeni pomagati z zbiranjem plastičnih zamaškov ali denarno pomočjo. Anže si želi protezo, ki bi mu omogočala zahtevnejšo mobilnost in mu zagotavljala bolj kakovostno življenje. Upa, da bo denar zanjo zbral tudi s pomočjo vseh, ki so mu pripravljeni pomagati z zbiranjem plastičnih zamaškov ali denarno pomočjo. Anžetu Pratnemereju iz Ljubljane je dopolnjenih 24 let teklo dokaj umirjeno, a nikoli dolgočasno. Računalniški tehnik, zaposlen kot programer internetnih strani in s šestimi izpiti do diplome, je učitelj rolanja in drsanja, s kolesom je prevozil že na stotine kilometrov, prehodil lep del slovenskih planinskih poti in se trikrat povzpel na Triglav. Z Zalo, njegovim dekletom, sta hodila plavat, teč na stadion ali vsaj na sprehode. S športom prežete so bile zime; dva tedna pred prometno nesrečo si je kupil nove vezi in "buce" za bordanje, teden kasneje naj bi užival na snegu v Franciji. A je prišel dan, ki je njegove načrte obrnil na glavo za vse življenje. Anže se je letos 17. januarja popoldne vračal iz Maribora, ko je na njegovem avtomobilu na avtocesti blizu Slovenske Bistrice počila pnevmatika. Poklical je AMZS in po končanem delu sta s serviserjem urejala še papirnate podrobnosti. Nenadoma je vanju sunkovito treščil tovornjak. Serviser je umrl na kraju nesreče, Anžeta so hudo poškodovanega prepeljali v mariborsko bolnišnico. Pet dni so ga zdravniki vzdrževali v umetni komi, po še petih dneh so ga premestili v ljubljanski klinični center, bližje domu, kjer je preležal še dober mesec. Preživel je, a je ostal brez noge. "Kar se je zgodilo, se je dobro obrnilo zame, če pomislim na človeka, ki je izgubil življenje," o nesreči spregovori Anže. Usodni dogodek, o katerem, zatrjuje, mu ni težko govoriti, opisuje kot izkušnjo, ki mu je "odprla nabor novih spoznanj, ki jih zdaj razumem". Reče mu kar "dogodivščina", ki se mu je pripetila, in jo mora hočeš-nočeš vzeti z vsemi posledicami vred. Na kraju nesreče je bil ves čas pri zavesti, videl je, kako je z desno nogo. Zdravniki mu tudi kolena niso mogli rešiti, ostalo mu je manj kot pol stegnenice. Zdaj je na berglah in je podvig kam priti; na levo nogo, prav tako zlomljeno v stegnenici in zdaj na stopnji moči šestletnika, ga po dve uri dnevno "postavljajo" v Soči. V ponedeljek so mu vzeli mero za ležišče osnovnega pripomočka za hojo. Vendar Anže že ves čas rehabilitacije "stiska zobe od bolečin", kot pravi, da bi lahko čimprej začel uporabljati izpopolnjeno protezo. Takšno, ki bi mu še letos omogočala zahtevnejšo mobilnost in mu zagotavljala bolj kakovostno življenje. Te so na razpolago v tujini in niso ravno poceni. Odvisno od zmogljivosti stanejo 20, pa tudi 40 tisoč evrov. Zakrožila je elektronska pošta. V njej piše, da Anže ne želi samo posedati in se smiliti samemu sebi, razposlali so jo iz Oriflamea, katerega član je, organizirali so se njegovi starši, prijatelji, sošolci, znanci. Vsak po svojih močeh zbira denarne prispevke, najbolj pa so zagrizli v akcijo zbiranja plastičnih zamaškov v vrtcih in šolah, podjetjih in gostinskih lokalih; tudi blejska in ptujska župnija sta se jim že pridružila. Šest ton in pol, za izkupiček tristo evrov po toni, so jih v začasnem skladišču na Igu že natehtali in tudi vse očistili odvečne navlake, ki se znajde vmes. Z avtom ali kombijem, odvisno od količin, jih Anžetovi prijatelji pridejo iskat kamorkoli po Sloveniji. Še najmanj do decembra bodo na ta način lahko zbirali denar, pravi Anže. Rdeči križ Slovenska Bistrica pa je z namenom nakazila "humanitarni prispevek za Anžeta" s sklicem na številko 410 pri Novi KBM odprl račun: 0443-0000-0433-025. Ker vstopa v novo, čisto drugačno življenje, bo Anže verjetno menjal službo. V naslednjih letih življenja namerava še mnogo lepega doživeti in tudi kaj koristnega početi. "Vsekakor pa ne bom zanemaril športa. Še bom rolal in bordal," pribije. Priznava, da se za zdaj noče obremenjevati s pravnimi posledicami nesreče, s katerimi se bo ubadal po končanem okrevanju, in še, da do povzročitelja nesreče ne čuti jeze. A vsem voznikom na srce polaga, da bi bili bolj zbrani, da med vožnjo ne bi imeli bolj pomembnih opravil, kot je vožnja. "Sam sem svoj tempo že upočasnil, ne hitim več, telefon še nenehno zvoni, a zaradi drugih stvari. In več sem doma, na veselje staršev in moje Zale," izda Anže. Kar nekajkrat ponovi, da se brez njihove opore, predvsem Zaline, v zadnjih mesecih niti na levo nogo ne bi več postavil.
http://www.vecer.com/clanek20090521005434812

VIDEO: Zamaškov za Anžeta je vsak dan več

Čeprav je od nesreče minilo le slabih osem mesecev, je Anže že na nogah. Svojo dobro volje in pozitivno energijo nesebično prenaša na druge in dokazuje, da se življenje nadaljuje tudi po takšni tragediji. Akcija zbiranja zamaškov pa ni samo akcija solidarnosti za Anžeta, temveč tudi ekološka akcija, ki bo naravo vsaj malo obvarovala. Dokler se mu pozimi ni življenje v trenutku povsem spremenilo, je bil Anže Pratnemer iz Iga pri Ljubljani močno podoben svojim vrstnikom. Aktiven športnik, navdušen nad rolkanjem, bordanjem, kolesarjenjem, biljardom, računalniki … Sveže zaljubljen, mlad in poln življenjske energije. Potem pa prometna nesreča na odstavnem pasu pred izvozom za Slovensko Bistrico. Mehanik, ki je menjaval počeno gumo na njegovem avtu je umrl, Anže pa je ostal brez noge. Vendar na srečo ne brez pozitivne energije in želje nadaljevati z aktivnim življenjem. Čeprav z umetno nogo. A takšna noga oziroma proteza seveda tudi stane. Okoli 40 tisoč evrov, ki pa jih 24-letni mladenič nima. In rodila se je akcija zbiranja zamaškov plastenk, saj je za zbrano tono zamaškov mogoče dobiti 300 evrov. In tako so se pri Anžetu lotili zbiranja, kmalu pa se jim je pridružil tudi velik del Slovenije. Več kot 40 ton s(m)o že zbrali in vse do novega leta se bo akcija za Anžeta nadaljevala. Potem pa, pravi Anže, se bo zbiralo za nekoga drugega, ki prav tako potrebuje pomoč. http://www.vecer.com/clanek2009101305477047

62 TON

Že 62 ton zamaškov za protezo Anžetu, ki je v hudi prometni nesreči januarja letos izgubil nogo, je za nožno protezo v vseslovenski akciji doslej uspelo zbrati že neverjetnih 62 ton zamaškov. Za tono dobi 300 evrov.
http://24ur.com/novice/slovenija/ze-62-ton-zamaskov-za-protezo.html

30.000 €

http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60426504&section_id=1&article_id=3244548
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Mar 18, 2010 7:23 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Čet Okt 15, 2009 9:55 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KODE

/13/...kode za uporabo, si naj ne bi zapisovali, naj ne bi zaupali nikomur in naj bi je ne imeli poleg kartic za bančno poslovanje, poleg tega pa lahko, ne glede na vgrajeni varnostni čip, nevarnost pride iz druge strani. Kljub najnovejšim uporabljenim varnostnim tehnologijam, lahko pride do kopiranja magnetne steze, kajti to tehnologijo še vedno uporabljajo kartični ponudniki, posebej, če se zberejo dobro organizirane kriminalne združbe. V teh dneh so me telefonsko obvestili iz Banke Koper d.d. in sporočili, da so v Španiji, kjer smo bili par dni na dopustu, poskušali vdreti v varnostni sistem kartice z varnostnim čipom. To se je dogajalo kar v različnih trgovinah, na več plačilnih mestih in na bankomatni mreži, tako, da so uspeli kopirati samo podatke iz t.i.magnetne steze. Ko sem tako klical prijatelje z dopusta in jim povedal za ta pripetljaj, so mi povedali, da se je tudi njim pripetilo isto, samo na ABanki d.d. Ob tem je zanimivo, kako je glede zaščite v primeru kraje denarja iz tekočega računa, njegovega zavarovanja in kakšne posledice to lahko prinese, saj je to dejanje, na katerega nismo imeli nobenega vpliva in je plod dobro organizirane kriminalne združbe. In to kljub temu, da so banke vseskozi zatrjevale, da do tega ne more priti, a iz prakse vemo, da je največji problem kasneje dokazovati, da nisi bil ti tisti, ki je dvignil ali plačal nek znesek, za katerega te ali te bo bremenila banka. Kajti te trenutne množične zlorabe, postajajo za banke prava jesenska množična mora ali evforija, kakorkoli že hočete. Kako je tudi glede odškodninske odgovornosti same banke in ob temu vedite, da ni prijetno biti v koži nekoga, ki ga nenehno skrbi, kdo in kdaj bi mu utegnil brskati po računu in mu ga (iz)prazniti: Embarassed

ZLORABE

Možne nove zlorabe plačilnih kartic Iz slovenskih bank svoje komitente, ki so bili v prvih devetih mesecih v Španiji, obveščajo, da obstaja možnost zlorab plačilnih kartic Slovenske banke v zadnjih dneh obveščajo komitente, ki so bili v prvih devetih mesecih letošnjega leta v Španiji, da zaradi suma vdora in kraje podatkov obstaja možnost zlorabe kartic. V NLB so nam pojasnili, da so jih iz družb Visa International in Mastercard obvestili, da pri tistih uporabnikih, ki so bili med 12. januarjem in 7. septembrom v Španiji, obstaja možnost zlorabe podatkov zaradi suma vdora in kraje podatkov v nekaj prodajnih mestih v Španiji. "Marca sem bil v Španiji, na Kanarskih otokih. Zdaj so me klicali iz NLB in mi pojasnili, da obstaja možnost zlorabe kartice. V banki so bili zelo ustrežljivi in mi bodo brezplačno zamenjali kartice," nam je povedal bralec. Če ste bili v Španiji, si vsaj spremenite PIN kodo Zato so v bankah v zadnjih dneh klicali svoje komitente in jih obveščali, da naj bodisi spremenijo PIN kodo kartice ali pa jim ponudili brezplačno menjavo kartic. "Odvisno od tega, kakšno kartico je imel komitent, ki je počitnikoval v Španiji in kje je nakupoval," nam je pojasnila Mojca Strojan iz NLB. Povedala je, da so se z vsakim komitentom poskusili dogovoriti, kaj je zanj najbolje - bodisi menjava PIN kode ali pa menjava kartic. "To je vse preventivno," je poudarila Strojanova, saj želijo stranki povedati, kaj se je zgodilo in jo ustrezno pripraviti. "Obvestili smo že dve tretjini strank, imetnikov NLB kartic, ki so potencialno ogrožene. Odzivi strank so pozitivni, čeprav gre za neljube dogodke," je še dodala. O zlorabi so bili obveščeni tudi v drugih bankah. V SKB banki je po poročanju Žurnala24, prišlo pri njihovih komitentih tudi do zlorabe. V primeru, da do zlorabe pride, imetniki kartic v takšnih primerih ne nosijo odgovornosti za morebitne zlorabe. Gesel in kod ne imejte zapisanih v denarnici Pri nakupovanju tako doma kot v tujini morate zato biti pozorni na več dejavnikov. Pred zlorabami se lahko zaščitite že s pravilno uporabo kartice. To namreč ob prejetju takoj podpišite, PIN kodo pa si zapomnite in je ne imejte zapisane v denarnici. Policija svetuje, da pri uporabljanju bankomatov nikoli ne sprejmite pomoči neznancev, prav tako pa obvestite, če pri dvigovanju denarja na bankomatu opazite kaj nenavadnega.

*** V trgovini pred prodajalcem zakrijte vnos kode

Na prodajnem mestu ob plačilu s kartico večinoma že zahtevajo vnos PIN kode. Te ne vnašajte neposredno pred prodajalcem ali ostalimi strankami, temveč tipkanje zakrijte z drugo roko. Če je bila zloraba izvedena na klasičnem prodajnem mestu takoj prekličite veljavnost zlorabljene plačilne kartice in od banke čim prej pridobite vse podatke o spornih transakcijah (kdaj in kje so se zgodile) in jih izročite policiji, da bo lahko hitro nadaljevala s preiskavo, saj je hitrost bistvenega pomena. Če nakupujete prek spleta, preverite varnost spletne strani Prav tako bodite pozorni pri nakupih in obiskih sumljivih spletnih strani in ne izdajajte svojih osebnih podatkov ali podatkov plačilnih kartic. Zaupajte le tistim mestom, ki od vas zahtevajo varnostno številko kartice. Če je bila zloraba povzročena prek računalnika takoj prekličite veljavnost zlorabljene plačilne kartice ali digitalnega certifikata za e-bančništvo. Dokler niso razjasnjene okoliščine, onemogočite tudi uporabo vašega spletnega bančništva oziroma spletnih trgovalnih računov (kot je denimo PayPal). Od banke čim prej pridobite vse dnevniške datoteke o spornih transakcijah (kdaj so se zgodile, naslov IP napadalčevega računalnika) in jih izročite policiji, da bo lahko hitro nadaljevala s preiskavo, saj je hitrost bistvena. Če do zlorabe pride Ko ugotovite, da gre za zlorabo, takoj obvestite policijo in banko, še zlasti takrat, ko je zloraba posledica nekega predhodnega kaznivega dejanja. Zabeležite si vse postopke obveščanja in prijave, saj vam lahko to pomaga pri povrnitvi škode. Banki napišite pooblastilo, da dovoljujete posredovanje podatkov policiji, sicer bo morala pridobiti odredbo sodišča, kar pa običajno traja dalj časa in je lahko usodno za uspešnost preiskave. Za lažjo povrnitev odtujenih sredstev bo včasih pomagal tudi kvaliteten alibi, s katerim boste dokazali, da sporne transakcije niste naredili sami, temveč ste bili v kritičnem času v službi, ste govorili nekje po telefonu v tujini ali kaj podobnega. Te podatke boste morali priskrbeti sami. http://www.mojevro.si/260526

MENJAVA

Banke svetujejo preventivno menjavo kode Slovenske banke sta mednarodna kartična sistema MasterCard in Visa obvestila o sumu vdora v baze podatkov prodajnih mest v Španiji. Pri NLB zlorab ni bilo, o zadevi pa so obvestili že dve tretjini strank. »Prejeli smo obvestilo o sumu vdora v baze podatkov prodajnih mest v Španiji med 12. januarjem in 7. septembrom 2009. To pomeni zelo veliko tveganje za nastanek finančne škode za imetnike kartic NLB, zato takoj izpeljemo vse potrebne aktivnosti, da možnost nastanka zlorab preprečimo ali vsaj čim bolj zmanjšamo,« je povedala Mojca Strojan iz NLB, kjer so obvestilo prav tako prejeli. Mojca Strojan je sicer zagotovila, da zlorab ni bilo, in dodala, da so o zadevi obvestili že dve tretjini strank, ki so potencialno ogrožene - torej tiste, ki so v omenjenem obdobju vsaj enkrat uporabile kartico v Španiji. »V teh primerih sicer za vsak primer individualno svetujemo enega od dveh ukrepov - menjavo kode PIN, kar lahko stranka sama opravi na najbližjem bankomatu, ali pa blokacijo. Odzivi strank so pozitivni, čeprav gre za neljube dogodke,« je še povedala Strojanova in dodala, da stroškov z menjavo kartice njihove stranke ne bodo plačevale. Iz Hypo Alpe-Adria-Bank so sporočili, da svojih strank ne bodo vznemirjali s klici, če pa bi se pri čipnih transakcijah zgodilo, da bi bili zraven podatkov o številkah kartic tudi podatki o kodah PIN, bi stranka lahko novo kartico dobila v desetih dneh, če je reklamacija pravočasna, pa banka povrne vse stroške.
http://www.delo.si/clanek/90336
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-kateri-banki-je-vas-denar-res-na-varnem.html

ZDA

http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60352075&section_id=1&article_id=3186492

/13/...ob vsem že objavljenim zgodbicam o možnih zlorabah in poskusih vdora v kartični sistem, je povsem na mestu ugotovitev, da niti ena spodaj navedena banka, ni na svojih spletnih straneh, pismeno in nedvoumno obvestila svoje komitente in potrošnike o aktualnih dogodkih in predvsem o njihovem ukrepanju, da se prepreči nastala in nastajanje še večje škode:

BANKE V SLOVENIJI

http://www.bsi.si/
http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=8010 http://www.banka-celje.si/
http://www.banka-koper.si/BIN/home.seam
http://www.sparkasse.si/
http://www.volksbank.si/
http://www.bawag.si/bawag-slowenien/home/nav.html http://www.dbs.si/
http://www.factorb.si/
http://www.gbkr.si/
http://www.hypo-alpe-adria.si/si_cms/bank/home.nsf/index.html http://www.kdb.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=302
http://www.nkbm.si/
http://www.nlb.si/
http://www.pbs.si/si/default.wlgt?
http://www.probanka.si/portal/page?_pageid=38,1,38_110362&_dad=portal&_schema=

PORTAL

http://www.raiffeisen.si/
http://www.skb.si/
http://www.sid.si/
http://www.unicreditbank.si/

ODGOVOR

Svetovalnica: V primeru zlorabe plačilnih kartic, škode ne nosi komitent

Bralca zanima, kdo nosi škodo v primeru, ko pride do zlorabe plačilnih kartic

Vprašanje: V teh dneh so me iz banke telefonsko sporočili, da so v Španiji, kjer smo bili par dni na dopustu, poskušali vdreti v varnostni sistem kartic z varnostnim čipom. To se je dogajalo v različnih trgovinah, na več plačilnih mestih in na bankomatni mreži, tako, da so zlikovci uspeli kopirati samo podatke iz t.i. magnetne steze. Ko sem klical prijatelje z dopusta in jim povedal za ta pripetljaj, so mi povedali, da se je tudi njim na drugi banki enako pripetilo. Kako je glede zaščite v primeru kraje denarja iz tekočega računa, njegovega zavarovanja in kakšne posledice to lahko prinese, saj je to dejanje, na katerega nisem imel nobenega vpliva. Odgovor: V zadnjih dneh slovenske banke obveščajo komitente, ki so bili v prvih devetih mesecih na dopustu v Španiji, da zaradi suma vdora in kraje podatkov obstaja možnost zlorabe kartic. V prispevku je moč prebrati tudi nekaj nasvetov, kako ravnati v primeru zlorabe oziroma kaj lahko storite, da do zlorabe, vsaj po vaši krivdi, ne pride. V zadnjem primeru gre sicer za sum vdora v baze podatkov prodajnih mest v Španiji v obdobju od 12. januarja 2009 do 7. septembra 2009, zlorabljene so bile kartice Visa, MasterCard in Maestro. Banka lahko blokira kartico in nato krije stroške izdelave nove V takšnih primerih nekatere banke preventivno blokirajo kartice in stranko obvestijo, da je bila njena kartica blokirana iz preventivnih razlogov ter da ji bo banka brezplačno in v najkrajšem možnem času izdelala novo kartico in osebno številko (PIN). Stroške blokade in izdelave nove kartice v takem primeru krije banka. Banka v primeru sumljivih transakcij komitente obvešča tudi po telefonu Banka pa lahko v primerih suma zlorabe stranko pokliče po telefonu, uslužbenec se predstavi z imenom in priimkom in pove, da kliče iz banke. Strank ne sprašujejo po nobenih podatkih, v primeru sumljivih transakcij povprašajo stranko le, če je določeno transakcijo opravila. Vsak klic, kjer bi stranko nekdo spraševal po več podatkih npr. številki računa ali celo pin kodi, je potencialna zloraba. Če do zlorabe pride, komitent za obveznosti ni odgovoren Iz bank so nam še sporočili, da imetniki kartic, ki so udeleženi v zlorabo kartic s strani tretjih oseb, niso odgovorni za nastalo obveznost. V teh primerih je imetnik zaščiten, odgovornost nosi banka, komitent pa tako dobi denar povrnjen. http://www.mojevro.si/261096

NOVA OPOZORILA !!!

Torek, 20 Oktober 2009 09:24
Ministrstvo za notranje zadeve opozarja o novem tipu prevar in goljufij na kreditnih karticah. Nikoli ne izdajajte podatke o kreditnih karticah po telefonu!

Kako deluje:
Neznana oseba pokliče stranko in se ji predstavi, da dela na Oddelku za Varnost pri VISA / MasterCard (kar seveda ni res). Ta neznana oseba, ki kliče stranko:

* že razpolaga s podatki stranke (ime in priimek stranke, naslov in del številke in podatkov iz kreditne kartice).

* Stranki pove, da je bila njena kartica uporabljena za nakup, in da kličejo, ker želijo preveriti to informacijo. Stranko nato vpraša, ali je kupila nekaj v višini ''X'' € v ''Y'' trgovini s kartico, ki je izdana na ime banke. Stranka nato običajno reče NE.

* Stranki ''pojasni'', da mora potrditi, da je stranka pravi imetnik kartice, zato od stranke zahteva, da mu pove 3 številke na zadnji strani kreditne kartice (CVC), ki jih stranka uporablja ob morebitnih nakupih s kartico po internetu.

* Stranki razloži, da potrebuje te podatke, da se prepriča, da kartica ni bila izgubljena ali ukradena Namen prevare: izvedeti 3 številke na zadnji strani kreditne kartice (cvc). Po telefonu nikoli ne izdajajte podatkov o svoji kreditni kartici. Kot še obveščajo z MNZ, se prevare dogajajo predvsem na področju Slovenj Gradca.
http://www.zps.si/aktualno/osebne-fi...tml?Itemid=238

SPET TEŽAVE

Težave s spletnim nakupovanjem v tujini
Petek, 23 Oktober 2009

V raziskavi, ki so jo opravili za Evropsko Komisijo, je bilo zavrnjenih 60 % čezmejnih spletnih nakupov. V košarici je bilo več kot 100 različnih izdelkov, opravljenih skoraj 11.000 nakupov. Raziskava o čezmejnem e-poslovanju razkriva pogoste zavrnitve naročil opravljenih po spletu v primeru, ko potrošniki nakupujejo v drugi državi članici EU. Z metodo t.i. skrivnega nakupovanja (mistery shopping) so v spletnih trgovinah nakupovali 100 različnih izdelkov, ki jih potrošniki najpogosteje kupujejo po spletu, npr. kamere, zgoščenke, knjige, obleke, itd. Preverjali so morebitne prihranke pri čezmejnem nakupovanju ter ovire pri spletnem nakupu iz druge države članice. Opravljenih je bilo skoraj 11.000 testnih transakcij.
Najpomembnejše ugotovitve:

* Potrošniki lahko veliko prihranijo. Za najmanj polovico iskanih izdelkov so potrošniki v 13 od 27 držav našli boljšo ponudbo v drugi državi članici, ki je bila najmanj 10% cenejša od najboljše domače ponudbe (vključno z vsemi stroški, kot so npr. dostava v državo potrošnika).

* Dostop do izdelkov, ki doma niso na voljo: nakupovalci v 13 državah članicah za najmanj 50% iskanih izdelkov niso mogli najti spletnih ponudb na domačem trgu, vendar so jih našli v drugi državi članici.

* Večina naročil ni uspešna. Povprečno 61 % spletnih naročil iz druge države članice ni bilo uspešnih, večinoma zato, ker trgovec ni omogočal dobave v državo potrošnika ali ni ponujal primernega načina čezmejnega plačevanja. Največ težav s čezmejnim nakupovanjem imajo potrošniki v Latviji, Belgiji, Romuniji in Bolgariji. Odstotek uspešnosti pri čezmejnem nakupovanju je v vseh državah razen dveh nižji od 50%. Evropska komisarka Kuneva: "Rezultati te raziskave so presenetljivi, saj dokazujejo, da enotni evropski trg za spletno prodajo na drobno ne deluje. Potrošniki bi lahko prišli do boljše kupčije in večje izbire izdelkov na skupnem evropskem trgu s preprostim klikom z miško. Vendar spletne nakupovalce še vedno zelo omejujejo nacionalne meje. Evropski potrošniki so prikrajšani za boljšo izbiro in cenovne ugodnosti. Zaslužijo si več."

Komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding pa je dodala: "Glavna prednostna naloga Evrope je, da dosežemo enotni digitalni trg. Pravo digitalno gospodarstvo bo vzpostavljeno šele, ko bomo odstranili vse ovire pri izvajanju spletnih transakcij, vse do končnega potrošnika. To mora biti glavna naloga na seznamu pobud politike za ponovno oživitev enotnega trga." Leta 2006 so prebivalcu EU v spletnih trgovinah porabili 106 milijard evrov. Internet je najhitreje rastoči distribucijski kanal za prodajo na drobno. Leta 2008 je 51 % evropskih prodajalcev na drobno prodajalo po spletu. Delež evropskih potrošnikov, ki nakupujejo po spletu je v dveh letih (2006–2008) zrasel s 27 % na 33%, medtem ko je delež tistih, ki so opravljali spletne nakupe pri tujih spletnih trgovcih, ostal nespremenjen (s 6 na 7 %). Samo 21% trgovcev prodaja prek spleta tudi v druge države članice. Tretjina evropskih potrošnikov pravi, da bi prek spleta nakupovali iz druge države članice, če bi bil izdelek cenejši ali boljši, tretjina pa bi uporabljala tudi drug jezik. 59 % prodajalcev na drobno je pripravljenih poslovati v več kot enem jeziku.
http://www.zps.si/racunalnik-in-tele...tml?Itemid=311

VISA

Spet vdor v omrežje in možne zlorabe kartic Če ste v zadnjem letu nakupovali prek spleta v nemških spletnih trgovinah, obstaja možnost zlorabe kartic. Iz NLB so nam potrdili, da so v petek s strani mednarodnega kartičnega sistema Visa prejeli obvestilo o vdoru v omrežje enega od spletnih trgovcev v Nemčiji. Vdor se je zgodil v obdobju od 27. oktobra lani do 27. oktobra letos. Neuradno naj bi bil to Tennis Warehouse Europe (http://www.tenniswarehouse-europe.com/ ), na uradno potrditev še čakamo.

"S strani tretjih oseb so bili prek spleta pridobljeni vsi potrebni podatki, s katerimi lahko tretje osebe opravljajo nakupe oziroma izvajajo transakcije, zato smo imetnike navedenih kartic kontaktirali in jim svetovali preventivno blokado kartic," so sporočili iz NLB. Banka mora imeti vaše najnovejše osebne kontakte Tovrstni primeri predstavljajo zelo veliko tveganje za nastanek morebitne finančne škode, pravijo v banki, zato so poklicali vse imetnike, da možnost nastanka zlorab preprečijo ali vsaj minimizirajo v največji možni meri. Ob tem so še izpostavili, kako pomembno je, da imajo stranke v bančni bazi osebnih podatkov prave telefonske številke in druge osebne kontakte, saj jih lahko tako hitro obvestijo o varnostnih ukrepih za preprečevanje zlorab. Pri nakupih preverite varnost spletne strani Policija svetuje posebno pozornost pri nakupih in obiskih sumljivih spletnih strani. Ne izdajajte svojih osebnih podatkov ali podatkov plačilnih kartic, zaupajte pa le tistim mestom, ki od vas zahtevajo varnostno številko kartice. Če je bila zloraba povzročena prek računalnika takoj prekličite veljavnost zlorabljene plačilne kartice ali digitalnega certifikata za e-bančništvo. Dokler niso razjasnjene okoliščine, onemogočite tudi uporabo vašega spletnega bančništva oziroma spletnih trgovalnih računov (kot je denimo PayPal). Od banke čim prej pridobite vse dnevniške datoteke o spornih transakcijah (kdaj so se zgodile, naslov IP napadalčevega računalnika) in jih izročite policiji, da bo lahko hitro nadaljevala s preiskavo, saj je hitrost bistvena. Če do zlorabe pride Ko ugotovite, da gre za zlorabo, takoj obvestite policijo in banko, še zlasti takrat, ko je zloraba posledica nekega predhodnega kaznivega dejanja. Zabeležite si vse postopke obveščanja in prijave, saj vam lahko to pomaga pri povrnitvi škode. Banki napišite pooblastilo, da dovoljujete posredovanje podatkov policiji, sicer bo morala pridobiti odredbo sodišča, kar pa običajno traja dalj časa in je lahko usodno za uspešnost preiskave. Za lažjo povrnitev odtujenih sredstev bo včasih pomagal tudi kvaliteten alibi, s katerim boste dokazali, da sporne transakcije niste naredili sami, temveč ste bili v kritičnem času v službi, ste govorili nekje po telefonu v tujini ali kaj podobnega. Te podatke boste morali priskrbeti sami. http://www.mojevro.si/262300/Spet-vdor-v-omre%BEje-in-mo%BEne-zlorabe-kartic

/13/...navkljub vsem zgoraj zapisanim opozorilom, se je prav na zdaj zelo popularnih e-računih, s katerimi so banke povečale svojo ponudbo storitev, dogodila prava velika in nezaslišana kraja, saj se je hkrati s tem pokazala vsa krhost sistema, za katerega so banke trdile, da je sploh najboljši in najbolj dodelan ter najbolj varen, a bodo sedaj morale prevzeti odgovornost, tudi za takšna dejanja:

NLB KLIK

Nove kraje z e-računov:

Črnjan ob 21.850 evrov!

26-letnik s koroškega konca je presenečen ugotovil, da mu je nekdo vdrl v računalnik, se dokopal do podatkov s Klika in mu izpraznil račun, na katerem je imel skoraj 22.000 evrov. Oglasila se je tudi bralka, ki so jih ukradli 2000 evrov. Štetje denarja Neznanec je denar nakazal na neobstoječe podjetje. Včeraj ob 17.16 so policisti na Ravnah na Koroškem prijeli prijavo 26-letnika z območja Črne na Koroškem, da je nekdo vdrl v njegov računalnik, se dokopal do podatkov s Klika in izpraznil njegov račun. Ob prejemu izpiska banke NLB je ugotovil, da mu je neznanec ves denar iz njegovega osebnega računa nakazal na neobstoječe podjetje. Z napadom na informacijski sistem si je pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 21.850 evrov. Policisti so po prijavi začeli zbirati obvestila in dokaze, da bi prišli do hekerja, ki mu zaradi storitve kaznivega dejanja napada na informacijski sistem grozi dveletni, zaradi velike tatvine pa petletni zapor. Tudi bralka, ki ni želela biti imenovana, je prijavila krajo denarja prek Klika. Nepridipravi naj bi ji z varčevalnega računa ukradli okoli 2000 evrov. V NLB pojasnjujejo, da so res zabeležili nekaj primerov kraj s spletnih računov. Ker policijska preiskava še ni končana, zaenkrat drugih informacij ne dajejo. Bodo oškodovanci dobili nazaj ukraden denar? http://24ur.com/novice/crna-kronika/...-850-evri.html

Nepazljivo poslovanje prek spletnega bančništva je posameznikom odneslo na tisoče evrov težko privarčevanega denarja. Preiskave še potekajo. Kje je moj denar? Na naših straneh smo že poročali o spletnih prevarah, katerih žrtve končajo z izpraznejnimi bančnimi računi. Kot kaže, smo priča novemu navalu kraje gesel in praznjenja računov. Na naših straneh 24ur.com smo že objavili zgodbo mladeniča iz Raven na Koroškem, ki je ostal kar brez 21.850 evrov, v uredništvo pa smo dobili tudi obvestilo o ženski, ki je ostala brez več kot 2.000 evrov. Na NLB so nam potrdili, da so zopet zabeležili "nekaj" primerov kraj s spletnih računov. Koliko natančno, niso želeli povedati, saj policijska preiskava še poteka. Iz istega razloga tudi še ni znan skupni znesek odtujenih sredstev. Ali bodo oškodovanci denar dobili povrnjen ali ne, je odvisno od rezultatov preiskave, odločilen pa bo podatek, ali so sami storili dovolj za zaščito svojega računalnika in za varstvo svojih podatkov, kot so: uporabniško ime, geslo in dodatno geslo. Pri NLB so nam zatrdili, da so takoj ob prejemu obvestila izvedli vse aktivnosti, da so preprečili nadaljne zlorabe. Policija bo vsak primer obravnavala individualno, obstaja pa velika verjetnost, da je bila kraja gesel zopet izvedena s pomočjo lažnih spletnih strani. Ali bo policiji uspelo ujeti spletne goljufe? Treba je vedeti, da gre pri tovrstnih krajah za zelo dobro organizirane kriminalne združbe, v katerih so posamezne vloge razdeljene, pomemben člen so tudi t. i. kurirji oz. posredniki. Organizatorji so v glavnem tujci, kuririji, oziroma posredniki pa so, glede na dosegljive podatke, večinoma Slovenci, ki v zameno za določen odstotek ukradenega denarja posodijo svoj bančni račun za nakazilo ukradenega denarja. Nekateri naj bi ob tem podpisovali celo lažne pogodbe, hkrati pa se ne zavedajo, da so s tem postali sostorilci. Iz NLB so uporabnike njihove storitve spletnega bančništva Klik pozvali, naj bodo pri uporabi Klika izredno pazljivi in naj vsak nenavaden pojav, ob prijavi na stran, javijo na njihovo številko 080 15 85, oziroma 01/4772000. Za vse uporabnike so izdali tudi navodila za varno poslovanje, ki jih najdete na strani
http://www.nlb.si/nlb-klik-varno-poslovanje.
http://cekin.si/clanek/posojila_in_v...oce-evrov.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Nov 13, 2009 11:48 pm; skupaj popravljeno 4 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli