Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Sob Okt 17, 2009 8:56 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MEDNARODNI DAN BOJA PROTI REVŠČINI

545 €

Revni že s 545 €
Lani je bilo v Sloveniji revnih kar 12,3 odstotka ljudi. Na pragu revščine je vsak, ki ima mesečno na razpolago le 545 evrov. V najslabšem položaju so družine z nezaposlenimi starši. V Sloveniji lani revnih 12,3 odstotka ljudi 17. oktober je mednarodni dan boja proti revščini. V Sloveniji je lani pod pragom revščine živelo 12,3 odstotka ljudi, kar je 0,8 odstotne točke več kot leto prej. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je zvišal s 495 evrov na 545 evrov, so sporočili z državnega statističnega urada. V Sloveniji je letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo lani po statističnih podatkih znašal 6535 evrov. Razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej na mesec nižji od 545 evrov na odraslo osebo. Denarnica Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je zvišal s 495 evrov na 545 evrov. Štiričlanska družina z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti v letu 2008 vsaj 1144 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa je moralo imeti vsaj 817 evrov na mesec. Če pri izračunu poleg denarnega dohodka upoštevamo tudi dohodek v naravi, je bila stopnja tveganja revščine za leto 2008 11,9-odstotna, mesečni prag revščine pa je bil za 12 evrov višji. V najslabšem položaju so bila gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, še posebej tista z vzdrževanimi otroki, za temi pa enočlanska in enostarševska gospodinjstva ter starejši pari brez vzdrževanih otrok. Med najbolj ogroženimi so bile tudi vse neaktivne osebe, med temi pa so še posebej izstopale brezposelne osebe. Visoko stopnjo revščine so imele tudi starejše ženske ter najemniki stanovanj. Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev, kot so družinski in socialni prejemki, bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in bi znašala 23 odstotkov oz. pri starejših osebah 32,9 odstotka, so še navedli na državnem statističnem uradu. Akcija zbiranja hrane in opozarjanje na brezdomce V Velenju bodo danes predstavili enomesečno akcijo zbiranja hrane za socialno ogrožene velenjske družine, ki se je začela 17. septembra. Celotnemu projektu, ki so ga izpeljali na pobudo prostovoljcev Mladinskega centra Velenje, sta se pridružila še Šolski center Velenje in Škofijska Karitas Celje. Revščina Tudi v Sloveniji narašča število revnih. Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote pa je v torek pred mednarodnim dnevom boja proti revščini opozorilo na problematiko brezdomcev in na pomen skrbi zanje. Dnevni center za brezdomce v središču Ljubljane, ki ga vodijo, dnevno obišče približno 70 brezdomcev, medtem ko je po ocenah v mestu 500 do 1000 brezdomcev. Največ lačnih v zadnjih 40 letih Globalna gospodarska kriza je sprožila porast lakote v svetu, ki je dosegla najvišjo stopnjo v zadnjih štirih desetletjih, v nedavno objavljenem poročilu ugotavljata Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP). Lačnih je dobra milijarda ljudi oziroma šestina svetovnega prebivalstva. Kriza naj bi po nekaterih ocenah do leta 2010 v revščino pahnila dodatnih 90 milijonov ljudi. Evropska komisija je v petek, dan pred mednarodnim dnevom boja proti revščini, zagnala interaktivno spletno stran, namenjeno izboljšanju razvojnega sodelovanja v Evropi. Revščina V svetu je danes lačnih več kot kdajkoli prej v zadnjih 40 letih. Spletna stran http://capacity4dev.ec.europa.eu/. deluje kot odprti forum, na katerem si bodo Evropska komisija, akterji na področju razvoja, partnerske države, drugi donatorji, akademiki, nevladne organizacije in predstavniki civilne družbe lahko izmenjavali ideje in znanje o izboljšanju učinkovitosti tehničnega sodelovanja. Evropska komisija, ki je največji svetovni donator razvojne pomoči, saj prispeva skoraj 60 odstotkov vse pomoči, je namreč lani začela izvajati reformo za še hitrejšo in učinkovitejšo pomoč državam v razvoju. Gre za vprašanje, kako prek usposabljanj, raziskav, svetovanja ali tehnične pomoči nuditi strokovno znanje. Za uspeh reforme je potreben dialog z ostalimi partnerji in iskanje novih načinov sodelovanja, k čemer bo pripomogla tudi nova spletna stran, so sporočili s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
http://24ur.com/novice/slovenija/revni-ze-s-545-evri.html

BOBU BOB
Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, psihologinja: "Ko si 24 ur v brezupu, miloščini, je konflikte veliko teže reševati."
Sobota, 17. oktober 2009
www.vecer.si

MINISTER

"Imamo nove izračune, ki kažejo, da potrebuje odrasla oseba, ki živi sama, 560 evrov dohodkov." Minister za delo Ivan Svetlik je s svojo izjavo na spletnem forumu Financ sprožil burno razpravo o kakovosti življenja s takimi prihodki. Ivan Svetlik (26.10.2009)
http://www.finance.si/galerije/893/4/ 600€

PRO&CONTRA

Minimalna plača 600 evrov neto S kom se bolj strinjate? Preberite obe mnenji in oddajte svoj glas podpore ...

*** Ladislav Rožič, izvršni sekretar za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Ladislav Rožič, izvršni sekretar za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS): "Izračuni, na podlagi katerih GZS trdi, da se bo zmanjšalo število zaposlenih za 74.059 ljudi, ne držijo. Jasno je, da so si njihovi avtorji najprej zamislili končne rezultate, nato pa so prilagajali izračune, da so jih potrdili. Podatek o 74 tisoč novih brezposelnih so najverjetneje prevzeli kar iz številke o podatku o številu delavcev, ki prejemajo subvencije za krajši delovni čas in za čakanje na delo doma. Obenem njihova simulacija dodane vrednosti kaže, da ob 25-odstotnem znižanju celotnega prihodka dodana vrednost pade za 14,5 odstotka, pri čemer se sklicujejo na celotni prihodek, dejansko gre pa za poslovni prihodek ali kosmati donos. Enako je s predpostavko, da bi se ob zmanjšani dodani vrednosti število zaposlenih moralo zmanjšati za omenjenih 74 tisoč, da bi ohranili enako dodano vrednost na zaposlenega kot v letu 2008. Simulacija delodajalcev namreč predvideva, da je edina pot za ohranitev dodane vrednosti le zmanjševanje števila zaposlenih, kar nazorno kaže, na kakšen način razmišljajo slovenski delodajalci. Slednji zavajajo tudi z navedbami, da bi dvig minimalnih plač za seboj potegnil velika povišanja ostalih plač in s tem drastično povečal stroške podjetij. GZS predvideva, da se bo celotna masa za plače v gospodarstvu v primeru izpolnitve naših zahtev povečala kar za 10, 20 ali 40 odstotkov. To je popoln nesmisel, saj se delavski prejemki nikoli niso povečevali za tolikšen odstotek! V kolikor pa so delodajalci pripravljeni povečati vse plače za 40 odstotkov, bomo sindikati resno premislili o njihovi ponudbi. Morda najpomembneje pa je, da na GZS v analizi niso upoštevali naše zahteve po spremembi dohodninske zakonodaje, ki zahteva oprostitev plačila dohodnine za vse tiste rezidente, ki plačujejo dohodnino po 16-odstotni stopnji. V kolikor bi država sprejela naš predlog, se stroški za delodajalce sploh ne bi povečali. V ZSSS smo prepričani, da so za višanje dodane vrednosti odgovorni menedžerji in ne delavci. Slednji pač ne morejo razvijati novih marketinških prijemov, iskati novih trgov in posodabljati proizvodnje; to je naloga uprav. Zato menim, da trditve GZS nimajo ekonomskega, temveč politično ozadje. Ta politika pa ne temelji na razvoju in inovativnosti, ampak na zmanjševanju že tako nizkih plač delavcev. Očitno bo o zahtevah ZSSS morala odločiti. Vprašanje pa je, kje bo takrat današnji managament."
Glasov: 123 93 %

*** Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS): "Kriza je mnogo globlja, kot verjamejo mnogi. Da jo močno čutijo vsi z najnižjimi plačami in terjajo več, je jasno. A to ni izvedljivo, če tega ne dovoljujejo rezultati. To zelo dobro vedo v podjetjih, ki bijejo plat zvona, da naj država končno omogoči poslovati pod konkurenčnimi pogoji - bolje plačati tiste, ki jih potrebujejo, za toliko ur in bonitet, kot jih pozna Evropa. Za brezposelne naj poskrbi država iz neporabljenih sredstev za ohranjanje delovnih mest, pošteno, da ohrani motiv za delo. Za mnoga podjetja je jasno, da bo na bistveno nižjem nivoju potrebno poslovati še dolgo in da že pred krizo manj konkurenčne čaka trda pot prestrukturiranja. S proizvodnjo istih čevljev ali naprav, ki jim na trgu cena in povpraševanje padata, ne bo poti iz krize. Če bi država namesto podpore inovativnosti dvigala minimalne plače in s tem vse ostale plače, bi tega ne preneslo niti pred krizo povprečno slovensko podjetje niti država. Zahtevane višje plače bi se nesprejemljivo zajedle v dodano vrednost, ki se je v krizi že itak zmanjšala. Že zaradi manjšega poslovanja bi za vsaj 15 odstotkov znižana dodana vrednost ob nespremenjenih plačah zahtevala, da se zmanjša število zaposlenih, po ocenah GZS za 74.000. Večkratni učinki za 42 odstotkov višje minimalne plače, ki jo zahtevajo sindikat, na ostale plače pa bi od večine slovenskih podjetij, posebej delovno intenzivnih, zahtevalo še korenitejše ukrepe. Po predvidevanjih odziva managementa na spremenjene pogoje poslovanja bi se moralo število zaposlenih glede na prvotno oceno še povečati, odvisno od rasti cene dela in izboljšanja situacije na trgu." S kom se bolj strinjate? Preberite oba mnenja in oddajte svoj glas podpore.
Glasov: 8 7 %
http://www.vecer.com/

Pogledi upravljavcev

Kakšen vpliv bi imel dvig minimalnih plač?
V zadnjem intervjuju z upravljalci vzajemnih skladov iz slovenskih DZU smo jih vprašali tudi kakšen vpliv bi imel dvig minimalnih plač na 600 EUR na konkurenčnost slovenskih podjetij in posledično na tečaje delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi? V Pogledih upravljalcev zbiramo poglede upravljalcev in analitikov DZU. Zastavljamo jim predvsem vprašanja, za katere menimo, da bi zanimala vas, obiskovalce spletnega mesta Vzajemci.com. Zatorej vas pozivamo, da nam na elektronski naslov urednistvo@vzajemci.com oz. uporabite obrazec in pošljete vaša vprašanja ali predloge zanimivih tem za naše intervjuje z upravljalci. V zadnjem intervjuju z upravljalci vzajemnih skladov iz slovenskih DZU smo jih vprašali tudi: Ali obstaja možnost, da bo v primeru dviga minimalnih plač na 600 EUR to imelo dolgoročno negativne posledice na konkurenčnost slovenskih podjetij in posledično na tečaje delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi (Gorenje, Mercator, ...)? Sašo Ivanović, Triglav DZU: Dvig minimalnih plač ne bi predstavljal problema, če bi šlo vzporedno tudi za dvig produktivnosti. Pri obstoječih poslovnih modelih in obsegu poslovanja pa dvig plač neposredno znižuje dobiček in posledično seveda negativno vpliva na vrednotenja podjetij. Gregor Grmek, Ilirika DZU: Pri tem morebitnem dvigu na 600 evrov obstaja še kar nekaj neznank – npr. kaj bo država naredila z obdavčitvijo prihodkov? V primeru, da se bodo stroški dela zvišali, to gotovo pomeni manjšo konkurenčnost. Če bo to potem privedlo do nižjih dobičkov družb, pa to pomeni tudi nižje cene delnic. Na daljši rok pa verjamem, da se bodo podjetja prilagodila in izboljšala učinkovitost poslovanja. Upravljavci krovnega sklada NFD: Odvisno od tega, na kakšen način bo (če bo) do dviga minimalnih plač prišlo. Verjetno je popolnoma jasno, da podjetja kjer je zaposlena večina ljudi, ki danes prejemajo manj kot 600 evrov, dviga plač ne zmorejo sama. Edina možnost je preko prerazporejanja, kjer pa je spet več poti. Ena izmed njih je možnost dodatne razbremenitve najnižjih plač, razliko pa bi pokrili z dodatno obreminitvijo višjih plač. Takšna rešitev bi bila z vidika konkurenčnosti slovenskega gospodarstva najslabša, saj bi bil vpliv na znižanje konkurenčnosti najbolj neposreden, to pa se nedvomno odrazilo tudi na podjetjih, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Zahteva je z vidika ljudi, ki morajo s temi zneski preživeti povsem razumljiva, je pa tudi neizmerno škodljiva za prihodnji razvoj Slovenije. Gre namreč za ohranjanje delovnih mest za vsako ceno, cena pa je v tem primeru ta, da se konkurenčnejše dele gospodarstva prisiljuje v financiranje delovnih mest z prenizko dodano vrednostjo. To ne bo prineslo novih delovnih mest, ne bo zaustavilo bega možganov in ne bo privabilo tujih investicij. Rok Ambrožič, Publikum PDU: Veliko slovenskih podjetij je zaradi zgrešene politike v preteklih letih že tako precej nekonkurenčno, zato je vprašanje, če si takšen dvig vsa podjetja sploh lahko privoščijo. Še posebno to velja za določena podjetja iz delovno bolj intenzivnih panog in pa za podjetja z nizko dodano vrednostjo. Poleg tega so zaradi previsoke obdavčitve, podjetja že sedaj močno obremenjena s stroški dela, veliko podjetij pa deluje tudi kot nekakšen socialni blažilnik, z vidika da za svoj obseg dela zaposlujejo preveč ljudi. Posledično bi s takšnim dvigom določena podjetja najverjetneje zmanjšala število zaposlenih. Večina podjetij z borze takšnih težav ne bo imela, bi pa v določenih podjetjih zvišanje minimalne plače prav gotovo negativno vplivalo na marže in višino dobička, posledično pa bi se to seveda moralo poznati na ceni delnice. Lan Filipič, NLB Skladi: Rast plač, ki presega rast produktivnosti, je v splošnem slaba za delničarje. Po konkurenčnosti je Slovenija že sedaj podpovprečna glede na druge članice EU, zato bi dodatno znižanje konkurenčnosti lahko bilo slabo za delničarje in tudi gospodarstvo nasploh, vendar po drugi strani velja, da so neracionalni tisti slovenski vlagatelji, ki se omejujejo oziroma nalagajo pomemben del svojih prihrankov le na slovenski trg. Martin Gosenca, Perspektiva DZU: Za podjetja, ki so že pred krizo razvijala svojo dejavnost tako na obstoječih kot tudi novih trgih in pridobivala nove kupce na področju izdelkov z višjo dodano vrednostjo, dvig minimalnih plač ne bi smel imeti negativnega učinka. Po drugi strani pa naj bi se pokazal pritisk na podjetja, katerih osnovna dejavnost so dodelavni posli, katere se lahko naredi ceneje v državah s cenejšo delovno silo. Če bodo slovenska podjetja v prihodnosti povečevala prodajo in optimizirala samo poslovanje, na dolgi rok naj ne bi opazili drastičnih posledic, drugače se nam pa lahko zgodi da bomo še nekaj časa stagnirali pri trenutnih borznih tečajih. Aleš Šoba, Krekova DZU: Višji strošek dela posledično pomeni nižji konkurenčnost podjetij. Predvsem bo to negativno vplivalo na izvoznike, katerih produkti so cenovno občutljivi. Ta ukrep bo pomenil nasilno prestrukturiranje gospodarstva, kjer bo del cenovno občutljivih dejavnosti izumrlo in se bo srednjeročno povečala brezposelnost. Vpliva na tečaje delnic na ljubljanski borzi ne bo, saj je trg kapitala neučinkovit. Jure Dubravica, KBM Infond: Odvisno je komu konkurira oz. želi konkurirati slovenski delavec. Če se primerjamo z manj razvitimi državami so naši delavci predragi, če pa vzamemo za zgled razvite zahodne države, pa naš delavec niti ni tako drag. Kar nekaj evropskih držav ima to mejo čez 1.000 EUR. Vpliv na konkurenčnost ne sme imeti le višina plače. Mislim, da lahko slovenska podjetja v prvi vrsti še veliko naredijo na dvigu kakovosti proizvodov in izboljšajo odnos s strankami (customer service). Premalo je tudi pravih razvojnih oddelkov. Hkrati je potrebno dvigniti tudi produktivnost slovenskega delavca, ki je nižja v primerjavi z razvitejšimi evropskimi državami. V kolikor gledamo na konkurenčnost le skozi plače je matematika preprosta: višje plače = manj dobička. Dobiček pa je ena od kategorij, ki imajo ključno vlogo pri oblikovanju cene delnice. Andrej Petek, Abančna DZU: Dvig minimalne plače bi ob nespremenjeni davčni zakonodaji pomenil višji strošek dela za podjetja kar pa bi negativno vplivalo na rezultat in na vrednotenje delnic. Kako velik bi bil ta vpliv pa je različno od primera do primera. Večje posledice bi čutila predvsem srednje velika podjetja in podjetja v delovno intenzivnejših panogah z nižjo dodano vrednostjo. O dolgoročno negativnih posledicah na konkurenčnost slovenskih podjetij pa po mojem mnenju ne moremo govoriti. Cena delovne sile (neto in bruto) je v Sloveniji občutno previsoka (dejanska in želena), da bi lahko konkurenčne poslovne modele gradili na nizki ceni delovne sile, kar pomeni, da bi do trenutne situacije verjetno prišli tudi brez globalne recesije. http://vzajemci.com/vz_article.php?ArticleID=20506 47.000 FOTO: 47.000 podpisov za dvig minimalne plače Čas ni zaveznik ljudi, ki prejemajo minimalno plačo (431 evrov) ali malenkost več, je povedal Dušan Semolič, ki je ministru Svetliku izročil dve škatli zbranih podpisov, s katerimi zahtevajo dvig minimalne plače.

* Predali 47 tisoč podpisov

Že ob prihodu na ministrstvo je Semolič povedal, da sta dve škatli zbranih podpisov, ki sta ju prinesla skupaj z Milošem Utrošo, jasen poziv vladi, naj nekaj naredi. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je iz rok predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča prejel 47.000 podpisov na zahteve po dvigu minimalne plače na 600 evrov neto in umiku najbolj spornih delov predlagane pokojninske reforme. Kot je znano, so sindikati na delavskih demonstracijah 28. novembra zahtevali dvig minimalne plače na 600 evrov neto. Nasprotovali pa so tudi napovedani pokojninski reformi, predvsem dvigu najnižje starostne meje za polno pokojnino na 65 let, ter izenačitvi upokojitvenih pogojev za moške in ženske. Po sestanku je Semolič povedal, da so s predajo podpisov izrazili trdno odločenost, da se v socialnem dialogu izborijo za dvig minimalnih plač. Zatrdil je, da čas ni zaveznik ljudi, ki prejemajo minimalno plačo (431 evrov) ali malenkost več. "Mudi se," je bil jasen. Po podatkih sindikatov več kot 150.000 delavcev namreč prejema nekaj več kot 500 evrov neto plače, prag revščine pa je po izračunih ministrstva za delo pri 562 evrih. Nasprotujejo tudi pokojninski reformi V sindikatih sicer obenem nasprotujejo tudi napovedani pokojninski reformi, predvsem dvigu najnižje starostne meje za polno pokojnino na 65 let, ter izenačitvi upokojitvenih pogojev za moške in ženske. Sindikati so prepričani, da bi moral biti glavni kriterij za upokojitev delovna doba in ne starost, kar je danes ponovil tudi Semolič. Svetlik je medtem izrazil zadovoljstvo, da so s Semoličem in Milošem Utrošo, sekretarjem ZSSS, v pogovorih ugotovili, da vsi vidijo podobne težave. Izhodišča se sicer razlikujejo, vlada tako išče rešitev, kako bi v čim krajšem času brez škodljivih ekonomskih posledic dvignila minimalno plačo na raven minimalnih življenjskih stroškov in ne na 600 evrov, a pri nobenem vprašanju se pogajanj ne zavrača, oba partnerja pa sta odločena, da se v najkrajšem možnem času zaključijo pogajanja o obeh perečih temah. Pri minimalni plači je to lahko zelo hitro, pri pokojninski reformi pa bo razprava daljša.

*** "Imamo 101 način za nadaljevanje boja."

Dušan Semolič Vlada po zagotovilih Svetlika tudi razume stališča sindikatov, da bi moral biti pri pokojninski reformi večji poudarek na delovni dobi kot na razvitosti. Semolič je posebej poudaril pomen petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na katerem bo vlada prvič predstavila predlog novega zakona o minimalni plači. Prav seja ESS bo po njegovem mnenju lakmusov papir tega, kam vodi socialni dialog, še posebej veliko pa pričakujejo od vlade kot posrednika med delodajalci in delojemalci. Če se bo izkazalo, da dialog ni produktiven, pa je Semolič posvaril pred poglabljanjem delavskega nezadovoljstva, ki se kaže v stavkah po podjetjih in panogah, omenil pa je tudi možnost referenduma o pokojninski reformi in splošne stavke.

*** 'Breme se lomi le na delavcih'
Lidija Jerkič

Predsednica Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Lidija Jerkič pa je v današnjem odprtem pismu premierja Boruta Pahorja pozvala k takojšnjem ukrepanju, da bi delavci lahko preživeli krizo. ''Preostane nam seveda tudi ulica, z nami ali brez nas, pa vendar za razliko od nekaterih politikov, v tem ne vidimo rešitve,'' je zapisala Jerkičeva. Jerkičeva je izrazila prepričanje, da bi bila skupna volja za veliko skromnost na strani zaposlenih, če bi vedeli, da to delamo vsi. ''Tako pa se breme lomi le na delavcih, ostali pa menjajo položaje. Pozdravljamo prilagajanje javnega sektorja dejanskim možnostim in na podlagi dialoga s partnerji, pozdravljamo zniževanje neprimerno in neokusno visokih plač in odpravnin, pozdravljamo obe pomoči delodajalcem (subvencioniranje), pozdravljamo poskuse za spremembo zakona o delitvi dobička (s pripombami), a mnogo je še stvari, ki jih je nujno urediti.'' Višja minimalna plača in davčna razbremenitev plač delavcev sta ukrepa, ki jih je po njenih besedah mogoče izvesti. Pri tem pa v SKEI zahtevajo, da se davčne razbremenitve odrazijo na višjih neto plačah delavcev, ne le manjših stroških delodajalcev. ''Ne dopustimo si, da se ponovi napaka zakona o subvencioniranju delovnega časa, ko subvencij nekateri niso uporabili za nadomeščanje izpada plač delavcem,'' pravi Jerkičeva. V SKEI Pahorja še pozivajo, da v celoti vendarle odločno ukrepa zoper ''vse ekscese in nepravilnosti, ki se v tej državi dogajajo in ki jih spremljamo z veliko mešanico osuplosti, prizadetosti, nemoči in ogorčenja na eni strani in velikega občutka krivičnosti in neenakosti: nepojmljive odpravnine, divja privatizacija, izčrpavanja podjetij, uzurpacija položajev''.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/foto-47-000-podpisov-za-dvig-minimalne-place.html

BOBU BOB
Dr. Bojan Škof, profesor na mariborski pravni fakulteti: "Hkrati ko se borimo z vprašanjem, kako 400 ali 500 tisoč delavcem olajšati davčno breme, se ukvarjamo z vprašanjem, kako jih bomo obdavčili z nepremičnino."
Sreda, 23. december 2009
www.vecer.si

MISEL DNEVA

Fructal je bil včasih skupinska lastnina, last delavca, danes pa taisti delavec v tovarni dela enkrat nočno, drugič dnevno izmeno, nihče se ne zanima za njegove reve in težave, na mesec pa potegne po petsto, šesto evrov. Pošastno! Iz sistema, ki je temeljil na solidarnosti, smo prišli v sistem najbolj brutalnega in pogoltnega liberalnega kapitalizma.
BOŠTJAN M. ZUPANČIČ, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice www.primorske.si

MINIMALNA PLAČA

Dvig na 562 evrov:

Vlada naj bi predlog zakona o minimalni plači sprejela prihodnji teden Vlada bo predlog novega zakona o minimalni plači, ki bo zagotovil njen dvig na 562 evrov, sprejela prihodnji teden, je danes sindikatom obljubil premier Borut Pahor. Dialog o spremembi delovne zakonodaje naj bi partnerji končali do konca marca, sicer bo vlada sama predlagala spremembe. Sindikati pred vlado izžvižgali Pahorja in Križanica; Semolič s ponujenim zadovoljen Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič "Glede na to, da je predsednik vlade izrecno obljubil, da bo naslednji teden predlog zakona sprejet na vladi, skupaj z davčno zakonodajo, da bodo spremembe zakona zagotavljale dvig na 562 evrov in da bo naredil vse, da bo vladna koalicija v februarju zakon sprejela, smo zadovoljni," je po srečanju s Pahorjem dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Pomembno je, da se minimalna plača ne obravnava paketno, ker bi to pomenilo zavlačevanje in izsiljevanje delodajalcev v škodo delavstva, poudarja Semolič. "Mislim, da je to pomemben dosežek sindikatov. S tem se bo odvalil velik kamen, ki je obremenjeval dialog med socialnimi partnerji," je dejal Semolič in dodal, da so sedaj pripravljeni na dialog na drugih področjih, predvsem pri delovni zakonodaji. Vlada bo danes sprejela sklep o tem, da bo nadaljevala s sprejemanjem besedila zakona, in sklep, da je treba pospešiti spreminjanje delovne zakonodaje, predvsem zakona o delovnih razmerjih in zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, je povedal minister za delo Ivan Svetlik. Socialni dialog o spremembah delovne zakonodaje mora biti končan do konca marca, so se dogovorili. Če se ne bodo uspeli uskladiti, bo vlada "s svojo odgovornostjo predlagala svoje spremembe", je dodal minister. "Čudi nas sprememba stališča vlade, saj se v času, odkar je vlada sprejela sklep o paketni obravnavi, do danes razmere v Sloveniji niso spremenile. Za komentar bi potrebovali argument vlade, zakaj je spremenila stališče," je danes za STA povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Po njegovih besedah je Svetlik na zadnjem sestanku socialnih partnerjev minuli petek zatrdil, da ne more spremeniti stališča o paketni obravnavi, ker da je to sklep vlade. Po dogovoru se bo spremembe obravnavalo paketno, dodaja Smole. "Še zmeraj pričakujemo, da bomo imeli spremembe delovne zakonodaje v obliki členov, kot jih imamo pri zakonu o minimalni plači." Zadnji predlog zakona o minimalni plači po njegovih besedah ni bil usklajen med socialnimi partnerji, saj delodajalci nanj niso podali svojih pripomb. "Na predlog imamo vrsto pomislekov. Če ne poznamo pričakovanih sprememb delovnopravne zakonodaje, se težko odločamo o zakonu o minimalni plači, predvsem o njeni višini. Ne vemo tudi, kakšen bo prispevek vlade oz. kakšne olajšave pripravlja," je dejal. Delodajalce tudi čudi, da se je vlada takoj sestala s sindikati, medtem ko delodajalci na svoje pismo premieru še niso dobili odgovora. "To ni socialni dialog, kot si ga delodajalci želimo," je dodal Smole. Pahor in Svetlik sta sindikate sprejela pred sejo vlade, v času srečanja pa je okoli 50 predstavnikov vodstev sedmih sindikalnih central pred vladnim poslopjem s transparentom in žvižgi, ki so jih bili deležni tudi ministri, ki so prihajali na sejo vlade, opozarjalo na potrebo po takojšnjem dvigu minimalne plače. Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj je bil zadovoljen, da bo šel zakon o minimalni plači prihodnji teden v DZ, "brez paketa", ni pa zadovoljen z načinom dviga minimalne plače. Del dviga naj bi namreč vlada zagotovila s posebno olajšavo, ne splošno olajšavo, kot je predlagal Rebolj. "Ta rešitev pomeni zbijanje plač; vse plače do šestega tarifnega razreda se bodo izenačile. To lahko pripelje do novih pritiskov v podjetjih," je Rebolj, kot je dejal, opozoril Pahorja. "Ne glede na to, koliko je sredstev v proračunu, je treba razbremeniti plače in zvišati splošno olajšavo, s čimer bi omogočili normalno razmerje," dodaja. Zadovoljstvo z dogovorjenim je izrazil tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "Okrog višine minimalne plače in uresničitve njenega dviga ni več dilem," je dejal in dodal, da pogojevanja, da bi bilo treba hkrati z dvigom spremeniti delovno zakonodajo, "danes nismo videli".
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042329879

BOBU BOB
Bernard Nežmah, publicist:
"Del populacije, ki je izjemno prizadeta, se izriva iz javnosti, brezposelni, recimo, javno nastopijo samo enkrat, ko zaradi zaprtja podjetja stavkajo, pa morda še v osmrtnici, in to je vse."
Sobota, 16. januar 2010
www.vecer.si

562 €

Minimalna plača po novem 562 evrov neto

Minimalna plača se bo izenačila z višino minimalnih življenjskih stroškov. Poslanci so namreč enoglasno sprejeli zakon, ki jo zvišuje za 102 evra, na 562 evrov neto. Minimalna plača se bo dvignila na raven minimalnih življenjskih stroškov. Po zakonu se bo minimalna plača za delo v naslednjem mesecu po uveljavitvi zakona zvišala s sedanjih 597,43 evra na 734,15 evra bruto oz. z okoli 460 evrov na 562 evrov neto. Poslanci so z 71 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo zakona o minimalni plači, ki to zvišuje za 102 evra, na 562 evrov neto, kolikor znašajo minimalni življenjski stroški. Zakon bo začel veljati dan po objavi v uradnem listu; če bo to v februarju, bodo minimalne plače v novi višini izplačane že za marec. "Cilj zakona je, da se odpravi revščina med zaposlenimi, da se njihov dohodek dvigne na raven, da bodo lahko pokrili minimalne življenjske stroške. Hkrati se bodo zvišala nadomestila za brezposelne, ki so ocenjena kot prenizka," je dejal minister za delo, družno in socialne zadeve Ivan Svetlik. Spremenjen je tudi način usklajevanja višine minimalne plače, ki zagotavlja najmanj ohranitev njene realne vrednosti, saj se bo pri določanju njene višine januarja vsako leto moralo upoštevati medletno inflacijo v decembru preteklega leta, pa tudi gibanje plač, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Minister, pristojen za delo, bo višino določal tudi po posvetovanju s socialnimi partnerji. Delodajalci grozijo, da se bo zaradi dviga minimalne plače povečalo število brezposelnih. Vlada ocenjuje, da bo izguba delovnih mest zaradi dviga minimalne plače "razumna", saj da gre za delovna mesta, kjer so plače tako nizke, da zaposlenim ne zagotavljajo pokritja življenjskih stroškov, je dodal minister Svetlik. Sicer pa zakon omogoča, da delodajalci, pri katerih bi takojšen dvig plač na 562 evrov povzročil velike težave ali celo odpuščanje večjega števila delavcev, minimalne plače dvignejo postopoma, v roku dveh let. O tem se morajo v dveh mesecih dogovoriti s predstavniki zaposlenih.
Tako se lahko ob ustreznem dogovoru minimalna plača za naslednji mesec po uveljavitvi zviša na 654,69 evra bruto,
od 1. januarja 2011 na 685,25 evra, povečano za inflacijo v letu 2010, in od 1. januarja 2012 na 734,15 evra bruto, povečano za inflacijo v letih 2010 in 2011.
http://24ur.com/novice/slovenija/bodo-poslanci-potrdili-visjo-minimalno-placo.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Feb 11, 2010 10:26 pm; skupaj popravljeno 12 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Sob Okt 17, 2009 9:32 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

776.402 €

/13/...to je vsekakor astronomski znesek najbolje plačanega slovenskega managerja, ob tem pa ne smemo pozabiti na vse ostale bonitete, raznih zavarovanj, protistresnimi zdravstvenimi pregledi in zdravilišča , do katerih na tak način, vsaj delavec ne more. To je še vedno več kot 118,8 krat več, od objavljenega podatka o PRAGU REVŠČINE: Embarassed

Črnigoj najbolje plačani menedžer

Prvi mož Primorja Dušan Črnigoj je bil lani najbolje plačani menedžer v Sloveniji. Prejel je 776.402 evrov bruto prejemka. Po prejemkih se je na ravni uprave oziroma poslovodstva lani najbolje odrezala uprava Nove Ljubljanske banke.

Generalni direktor Primorja lani najbolje plačani slovenski menedžer
Dušan Črnigoj
Najbolje plačani slovenski menedžer je bil lani generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj, ki je prejel 776.402 evrov bruto prejemkov.
Sledijo prvi mož Pozavarovalnice Sava Dušan Čeč (652.002 evrov) in trije 'Krkaši', predsednik uprave Jože Colarič (575.000 evrov) ter člana uprave Janez Poljanec (479.900 evrov) in Aleš Rotar (459.000 evrov).
Kot piše Dnevnik, ki je v raziskavo zajel 700 najpomembnejših slovenskih podjetij, prvo deseterico zaključujejo generalni direktor Salonita Anhovo Jože Funda (457.524 evrov), direktor Citroena Slovenija Klaus Oberhammer (452.561 evrov), nekdanji predsednik Petrola Marko Kryžanowski (429.396 evrov), predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak (382.000 evrov) in članica uprave Krke Zvezdana Bajc (381.000 evrov).

TOP MANAGERJI

1. Primorje Dušan Črnigoj, generalni direktor 776.402 €
2. Pozavarovalnica Sava Dušan Čeč, predsednik uprave 652.002 €
3. Krka Jože Colarič, predsednik uprave 575.000 €
4. Krka Janez Poljanec, član uprave 479.000 €
5. Krka Aleš Rotar, član uprave 459.000 €
6. Salonit Anhovo Jože Funda, generalni direktor 457.524 €
7. Citroen Slovenija Klaus Oberhammer, direktor 452.561 €
8. Petrol Marko Kryžanowski, predsednik uprave 429.396 €
9. Mercator Žiga Debeljak, predsednik uprave 382.000 €
10. Krka Zvezdana Bajc, članica uprave 381.000 €
11. Trimo Tatjana Fink, generalna direktorica 376.290
12. Sava Janez Bohorič, predsednik uprave 371.000
13. Petrol Boštjan Napast, član uprave 354.881
14. Petrol Alenka Vrhovnik Težak, članica uprave 354.764
15. Petrol Igor Irgolič, član uprave 347.034
16. Colgate-Palmolive Adria Marco Emilio Poggi, direktor 342.909
17. Gorenje Franjo Bobinac, predsednik uprave 342.000
18. Sava Emil Vizovišek, član uprave 342.000
19. Sava Vinko Perčič, član uprave 338.000
20. Terme Čatež Mladen Kučiš, del leta predsednik uprave 324.634
21. Mercator Peter Zavrl, član uprave 306.000
22. Mercator Vera Aljanič Falež, članica uprave 304.000
23. Luka Koper Robert Časar, predsednik uprave 302.319
24. Mercator Mateja Jesenek, članica uprave 302.000
25. Grand Hotel Union Bogdan Lipovšek, direktor 297.776
26. Luka Koper Aldo Babič, član uprave 297.401
27. Luka Koper Pavle Krumenaker, del leta član uprave 295.989
28. Helios Uroš Slavinec, predsednik uprave 295.000
29. NFD DZU Stanislav Valant, del leta predsednik uprave 286.408
30. Kristal Maribor Fabrizio Korošec, predsednik uprave 285.998
31. Zavarovalnica Triglav Andrej Kocič, predsednik uprave 285.546
32. Gorenje Franc Košec, član uprave 282.000
33. Banka Celje Niko Kač, predsednik uprave 277.000
34. Istrabenz Igor Bavčar, predsednik uprave 275.764
35. Luka Koper Marjan Babič, član uprave 274.455
36. Gozdno gospodarstvo Bled Zvonko Šolar, direktor 272.575
37. Telekom Slovenije Bojan Dremelj, predsednik uprave 272.000
38. Gorenje Drago Bahun, član uprave 270.000
39. Perutnina Ptuj Roman Glaser, predsednik uprave 264.154
40. Gorenje Mirjana Dimc Perko, članica uprave 264.000
41. Maksima Holding Miroslav Golubič, del leta predsednik uprave 251.099
42. Thermana Roman Matek, direktor 248.074
43. Telekom Slovenije Željko Puljič, član uprave 247.000
44. Debitel Borut Razdevšek, direktor 244.808
45. Dnevnik Branko Pavlin, predsednik uprave 244.053
46. Telekom Slovenije Filip Ogris Martič, član uprave 243.000
47. Banka Celje Dušan Drofenik, član uprave 239.000
48. Zavarovalnica Triglav Borut Eržen, član uprave 238.862
49. Etol Zdenko Zanoški, predsednik uprave 238.197
50. Telekom Slovenije Dušan Mitič, član uprave 237.000
51. Pozavarovalnica Sava Zvonko Ivanušič, član uprave 235.880
52. NLB Claude Deroose, član uprave 232.138
53. NLB Alojz Jamnik, član uprave 231.403
54. Sanolabor Marko Bokal, direktor 230.000
55. Pivovarna Laško Boško Šrot, generalni direktor 229.934
56. Schenker Rok Svetek, direktor 229.785
57. Banka Celje Viktorija Svet, članica uprave 227.000
58. Merkur Bine Kordež, predsednik uprave 225.000
59. Gen-I Dejan Paravan, član uprave 224.262
60. Telekom Slovenije Darja Senica, članica uprave 224.000
61. Gorenje Branko Apat, član uprave 223.000
62. NLB Miran Vičič, član uprave 222.238
63. Perutnina Ptuj Nada Krajnc, članica uprave 221.732
64. Gorenje Uroš Marolt, član uprave 220.000
65. Helios Marko Vresk, član uprave 220.000
66. Gen-I Igor Koprivnikar, član uprave 219.766
67. Plama-Pur Radoš Gregorčič, predsednik uprave 219.465
68. NLB Matej Narat, član uprave213.346
69. Juteks Milivoj Dolar, direktor 212.352
70. Istrabenz Gorenje Aleksander Mervar, član uprave 209.677
71. Perutnina Ptuj Milan Čuš, član uprave 207.353
72. Perutnina Ptuj Tone Čeh, član uprave 207.112
73. Daimond Dragan Valenčič, direktor 203.574
74. Intereuropa Andrej Lovšin, predsednik uprave 201.296
75. TAČ Tovarna asfalta Črnuče Ivan Zidar, direktor 198.930
76. Zavarovalnica Triglav Vladimir Mišo Čeplak, član uprave 197.896
77. Maksima Invest Milan Ževart, direktor 196.027
78. Tobačna Ljubljana Pia Barborič Jurjaševič, predsednica uprave195.978 79. NLB Marjan Kramar, predsednik uprave 190.904
80. Rudis Andrej Gorjup, predsednik uprave 188.626
81. Košaki TMI Bojan Rus, predsednik uprave 187.132
82. Istrabenz Gorenje energetski sistemi Robert Golob, predsednik uprave 186.973
83. Elektronček Tomaž Žvipelj, direktor 186.000
84. Zavarovalnica Triglav Tomaž Rotar, član uprave 179.588
85. Livar Tomaž Trobiš, predsednik uprave 179.009
86. Merkur Goran Čelesnik, član uprave 179.000
87. Avtotehna Jordan Kocjančič, generalni direktor 176.878
88. Begrad Franc Panjan, direktor 176.346
89. Surovina Marko Fon, direktor 176.000
90. Konstruktor VGR Marjan Pinter, direktor 175.428
91. Intereuropa Zvezdan Markežič, član uprave 175.259
92. Helios Branko Paš, član uprave 175.000
93. Nama Bernarda Trebušak, generalna direktorica 174.424
94. Pivovarna Union Dušan Zorko, predsednik uprave 173.567
95. Nova KBM Matjaž Kovačič, predsednik uprave 171.330
96. Kras Edvard Fonda, direktor 170.944
97. Dars Tomislav Nemec, predsednik uprave 170.720
98. Steklarna Hrastnik Roman Strgar, direktor 170.299
99. Ljubljanska borza Marko Simoneti, predsednik uprave 169.438
100. GVO Jožefa Guzej, direktorica 169.080

Sto najbolje plačanih direktorjev, predsednikov in članov uprav, ki so bili zajeti v Dnevnikovo raziskavo, si je lani razdelilo 26,6 milijona evrov, člani 200 najbolje plačanih uprav pa so skupaj prejeli nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Najbolje plačani slovenski menedžerji so lani v povprečju prejeli okrog 266.000 evrov bruto prejemkov oziroma 22.000 evrov bruto na mesec.

TOP UPRAVA

1.NLB (Marjan Kramar) 2.109.000
2.Krka (Jože Colarič) 2.032.000
3.Hermes Softlab* (Peter Testen) 1.807.780
4.Gorenje (Franjo Bobinac) 1.667.000
5.SIJ – Slovenska industrija jekla (Tibor Šimonka) 1.606.137
6.Petrol (Marko Kryžanowski) 1.555.686
7.Banka Koper (Vojko Čok) 1.476.000
8.Skupina Viator & Vektor (Zdenko Pavček) 1.454.339
9.Gorenjska banka (Gorazd Trček) 1.415.000
10.Iskratel (Andrej Polenec) 1.365.000
11.Mercator (Žiga Debeljak) 1.294.000
12.Luka Koper (Robert Časar) 1.287.045
13.Probanka (Romana Pajenk) 1.270.000
14.Telekom Slovenije (Bojan Dremelj) 1.223.000
15.Vipap Videm Krško (Oldrich Kettner) 1.067.331
16.Perutnina Ptuj (Roman Glaser) 1.065.972
17.SCT (Ivan Zidar) 1.060.247
18.Sava (Janez Bohorič) 1.051.000
19.Lek (Vojmir Urlep) 1.049.312
20.Helios (Uroš Slavinec) 1.014.000
21.Hypo Leasing (Andrej Potočnik) 923.000
22.Impol (Jernej Čokl) 920.190
23.Cimos (Franc Krašovec) 917.803
24.Pozavarovalnica Sava (Dušan Čeč) 887.827
25.Zavarovalnica Maribor (Drago Cotar) 862.707
26.Hoteli Bernardin (Čedomil Vojnič) 859.138
27.Factor banka (Boris Pesjak) 847.000
28.S&T Slovenija (Robert Trnovec) 821.570
29.Abanka Vipa (Aleš Žajdela) 797.000
30.Hit (Niko Trošt) 792.000
31.Primorje (Dušan Črnigoj) 776.402
32.Bankart (Aleksander Kurtevski) 763.223
33.Triglav zdravstvena zavarovalnica (Danijel Starman) 760.509 34.Vzajemna zdravstvena zavarovalnica (Boštjan Aver) 759.000
35.Banka Celje (Niko Kač) 743.000
36.Kovintrade (Iztok Seničar) 730.346
37.BTC (Jože Mermal) 725.132
38.Zavarovalnica Triglav (Andrej Kocič) 723.625
39.Merkur (Bine Kordež) 712.000
40.Dars (Tomislav Nemec) 704.372
41.Prevent Global (Borut Meh) 685.127
42.Loterija Slovenije (Tim Kocjan) 673.645
43.Peugeot Slovenija (Serge Banzet) 672.284
44.Danfoss Trata (Aleksander Zalaznik) 655.000
45.Droga Kolinska (Slobodan Vučićević) 654.539
46.SKB banka (Cvetka Svetelšek) 618.000
47.Žito (Iztok Bricl) 611.284
48.KDD (Boris Tomaž Šnuderl) 607.796
49.Talum (Danilo Toplek) 600.802
50.KD Življenje (Matija Šenk) 600.226
51.Alpos (Mirjan Bevc) 592.349
52.Adriatic Slovenica (Gabrijel Škof) 588.000
53.Big Bang (Bojan Knuplež) 587.903
54.Triglav DZU (Tanja Miklavc Maček) 581.754
55.Gen-I (Robert Golob) 568.989
56.Veyance Technologie Europe (David Da Silva) 553.629
57.SRC.SI (Ivan Žerko) 546.149
58.ACH (Herman Rigelnik) 538.000
59.Tobačna Grosist (Pia Barborič Jurjaševič) 534.116
60.Intereuropa (Andrej Lovšin) 523.096
61.Kemofarmacija (Davorin Poherc) 521.000
62.Si.Mobil (Dejan Turk) 509.481
63.Unicredit bank (France Arhar) 509.000
64.Istrabenz Plini (Zorko Albin Cerkvenik) 495.325
65.NFD DZU (Roman Ambrož) 487.039
66.Slovenska odškodninska družba (Marko Pogačnik) 476.784
67.Terme Čatež (Bojan Petan) 474.766
68.Salonit Anhovo (Jože Funda) 457.524
69.Citroen Slovenija (Klaus Oberhammer) 452.561
70.Cinkarna Celje (Tomaž Benčina) 448.901
71.Livar (Tomaž Trobiš) 443.516
72.AMZS (Janez Božič) 442.604
73.Revoz (Aleš Bratož) 437.000
74.Mobitel (Klavdij Godnič) 436.000
75.TCG Unitech LTH (Marko Golob) 434.148
76.Iskraemeco (Janko Šteharnik) 428.970
77.Generali zavarovalnica (Gregor Pilgram) 427.905
78.Raiffeisen banka (Klemen Nowotny) 421.000
79.SGP Tehnik (Klemen Ferjančič) 416.836
80.Hranilnica Lon (Teodor Žepič) 416.000
81.Skupna pokojninska družba (Aljoša Uršič) 408.620
82.Fotona (Matjaž Lukač) 408.000
83.Pinus TKI (Andrej Andoljšek) 407.425
84.Slovenske železnice (Tomaž Schara) 404.914
85.Iskra Avtoelektrika (Aleš Nemec) 400.631
86.Banka Sparkasse (Josef Laussegger) 398.000
87.Istrabenz Gorenje energetski sistemi (Robert Golob) 396.650
88.NLB Skladi (Robert Kleindienst) 394.391
89.Nuklearna elektrarna Krško (Stanislav Rožman) 392.561
90.Merkur zavarovalnica (Denis Stroligo) 388.979
91.Bawag banka (Joachim Reitmeier) 383.000
92.Pošta Slovenije (Aleš Hauc)382.951
94.Mura (Franc Huber) 375.563
93.Kovinoplastika Lož (Alojz Mazij) 376.527
94.Trimo (Tatjana Fink) 376.290
95.Iskra (Dušan Šešok) 376.065
96.Arcont (Branko Kurbus) 365.371
97.Javor Pivka (Bruno Komac) 363.373
98.Savatech (Vesna Čadež) 362.000
99.SID Banka (Sibil Svilan) 362.000
100.Nivo (Danilo Senič) 358.601
101.Banka Volksbank (Gašper Ogris Martič) 356.441
102.Štore Steel (Marjan Mačkošek) 355.901
103.Aerodrom Ljubljana (Zmago Skobir) 355.059
104.Kompas (Janez Pergar) 353.082
105.KD Skladi (Peter Groznik) 352.878
106.Adria Airways (Tadej Tufek) 352.769
107.Publikum investicijske storitve (Vladimir Jančič) 352.309
108.Maksima Holding (Nastja Sušinski) 350.717
109.DZS (Bojan Petan) 349.748
110.Daimler AC Leasing (Uroš Biber) 348.431
111.Elan Skupina (Ivan Štrlekar) 348.000
112.Pozavarovalnica Triglav Re (Gojko Kavčič) 347.704
113.NLB Vita (Barbara Smolnikar) 345.154
114.Pokojninska družba A (Peter Filipič) 344.017
115.Colgate-Palmolive Adria (Marco Emilio Poggi) 342.909
116.Nova KBM (Matjaž Kovačič) 339.292
117.Ursa Slovenija (Christian Greuter) 324.710
118.Sava Tires (Andreas Niegsch) 322.836
119.Sportina (Kristan Goran) 321.902
120.Shell Adria (Simon Kregar) 311.984
121.Tovarna vozil Maribor (Dušan Mežnar) 311.757
122.Ljubljanska borza (Marko Simoneti) 303.658
123.Triglav Naložbe (Metka Petek) 302.657
124.MAN Gospodarska vozila Slovenija (Jochen Modl) 299.490
125.Grand Hotel Union (Bogdan Lipovšek) 297.776
126.Publikum PDU (Roman Ratkai) 295.457
127.Mladinska knjiga založba (Milan Matos) 294.174
128.Kostak komunalno stavbno podjetje (Božidar Resnik) 292.484 129.PBS (Drago Pišek) 290.000
130.Kapitalska družba (Tomaž Toplak) 287.000
131.Kristal Maribor (Fabrizio Korošec) 285.998
132.Casino Ljubljana (Goran Miškulin) 284.814
133.Delavska hranilnica (Jože Stegne) 283.000
134.Sava Hoteli Bled (Andrej Šprajc) 282.000
135.AC-Intercar (Štefan Vöröš) 280.483
136.Salus (Miha Lavrič) 279.393
137.Mlinotest (David Nabergoj) 276.334
138.Eti Elektroelement (Tomaž Berginc) 275.975
138.Istrabenz (Igor Bavčar) 275.764
139.Tosama (Janko Velkavrh) 273.690
140.HSE (Jože Zagožen) 273.354
141.Gozdno gospodarstvo Postojna (Frenk Kovač) 272.575
142.Paloma (Bojan Rajtmajer) 272.305
143.Etol (Zdenko Zanoški) 268.657
144.SID Prva kreditna zavarovalnica (Ladislav Artnik) 268.319
145.Summit Motors Ljubljana (David Jurič) 266.788
146.Grammer Automotive Slovenija (Darjan Pušnik) 266.391
147.Polzela (Anton Turnšek) 266.169
148.Vipa Holding (Borut Kuharič) 262.468
149.NFD Holding (Stanislav Valant) 257.058
150.Arag (Robert Kalcer) 254.230
151.Thermana (Roman Matek) 248.074
152.Ilirija (Danijel Petrovič) 246.246
153.Ilirika DZU (Jožko Peterlin) 245.460
154.Debitel (Borut Razdevšek) 244.808
155.Dnevnik (Branko Pavlin) 244.053
156.Papir Servis (Dušan Marc) 238.995
157.Reﬂex (Robert Krempl) 237.391
158.Casino Portorož (Marjan Bolka) 237.258
159.Imos (Mitja Majnik) 236.705
160.Istrabenz Turizem (Marino Antolović) 234.857
161.LHB Finance (Tomaž Rogelj) 231.026
162.Sanolabor (Marko Bokal) 230.000
163.Pivovarna Laško (Boško Šrot) 229.934
164.Schenker (Rok Svetek) 229.785
165.Roche (Martin Gehring) 228.926
166.G7 (Aleš Hajnrihar) 224.398
167.KBM Infond (Stanko Brglez) 224.052
168.Papirnica Vevče (Vladimir Brezavšček) 221.868
169.Moja Naložba (Lojze Grobelnik) 221.573
170.Plama-Pur (Radoš Gregorčič ) 219.465
171.Cestno podjetje Ptuj (Turk Martin) 218.651
172.Slovenijales (Mitja Pleterski) 215.360
173.Mol Slovenija (Valerija Glavač) 212.920
174.Juteks (Milivoj Dolar) 212.352
175.Gorenje GTI (Cita Špital Meh) 210.000
176.Gradis Gradbeno podjetje Celje (Lidija Žagar) 209.979
177.Sibo G (Boštjan Šifrar) 208.321
178.Perspektiva DZU (Vesna Južna) 208.290
179.Bayer (Petra Molan) 206.000
180.Perspektiva BPH (Dari Južna) 04.000
181.Daimond (Dragan Valenčič) 203.574
182.Količevo Karton (Branko Rožič) 197.453
183.Maksima Invest (Milan Ževart) 196.027
184.Tobačna Ljubljana (Pia Barborič Jurjaševič) 195.978
185.Marina Portorož (Marjan Božnik) 194.599
186.Poteza Skupina (Branko Drobnak) 193.692
187.Raiffeisen Leasing (Borut Božič) 191.601
188.Avto Aktiv Intermercatus (Darko Miklič) 190.167
189.Vina Koper (Nevijo Pucer) 189.129
190.Hit Šentilj (Gregor Jeza) 189.031
191.Rudis (Andrej Gorjup) 188.626
192.NLB Leasing Koper (Andrej Pucer) 188.500
193.Swaty (Aleš Mikeln) 188.365
194.Carrera Optyl (Silvo Kekec) 188.002
195.Košaki TMI (Bojan Rus) 187.132
196.Elektronček (Tomaž Žvipelj )186.000
197.Abančna DZU (Mateja Gubanec) 185.426
198.Poteza Naložbe (Drago Simčič) 184.444

Na lestvico se je uvrstil tudi prvi mož Gorenja Franjo Bobinac, in sicer na 17. mesto z zaslužkom 342.000 evrov. Nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar se je s 302.319 evri uvrstil na 23. mesto. Prvi mož NFD Stanislav Valant je zaslužil 286.408 evrov in zasedel 29. mesto. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je prejel 275.764 evrov in pristal na 34. mestu. Predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj se je uvrstil na 37. mesto, zaslužil pa je 272.000 evrov. Nekdanji generalni direktor Pivovarne Laško Boško Šrot je lani prejel 229.934 evrov bruto prejemkov, kar ga je uvrstilo na 55. mesto, prvi mož Merkurja Bine Kordež 225.000 evrov in se uvršča na 58. mesto. Nekdanji prvi mož Intereurope Andrej Lovšin se je z 201.296 zasluženimi evri uvrstil na 74. mesto. Nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar je prejel 190.904 evrov in se uvrstil na 79. mesto. Na lestvici najdemo tudi nekdanjega predsednika uprave Darsa Tomislava Nemca, ki je zaslužil 170.299 evrov in se uvrstil na 97. mesto. Zadnja na lestvici 100 najbolje plačanih menedžerjev iz Dnevnikovih 700 najpomembnejših slovenskih podjetij sta nekdanji predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti s 169.438 evrov bruto prejemkov lani in direktorica GVO Jožefa Guzej 169.080 evrov. Žiga Debeljak Med prvo deseterico se je uvrstil tudi predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak.

Najbolje se je odrezala NLB

Po prejemkih se je na ravni uprave oziroma poslovodstva lani najbolje odrezala uprava Nove Ljubljanske banke, ki je skupaj dobila 2,11 milijona evrov, sledi uprava Krke (2,03 milijona evrov), Hermesa Softlaba (1,80 milijona evrov), Gorenja (1,67 milijona evrov), Slovenske industrije jekla (1,61 milijona evrov), Petrola (1,55 milijona evrov), Banke Koper (1,47 milijona evrov), Viator&Vektorja (1,45 milijona evrov), Gorenjske banke (1,41 milijona evrov), Iskratela (1,36 milijona evrov), Mercatorja (1,29 milijona evrov) in Luke Koper (1,29 milijona evrov). Med nadzorniki so bili lani najbolje plačani člani nadzornega sveta Leka (434.149 bruto prejemkov), Save (328.000 evrov), Salusa (293.854 evrov), Telekoma Slovenije (267.000 evrov), Uniorja (266.489 evrov), NLB (234.000 evrov), Avtotehne (220.746 evrov), Hotelov Bernardin (219.900 evrov), Mercatorja (213.000 evrov), Gorenja (205.000 evrov), Droge Kolinske (202.066 evrov), Probanke (190.000 evrov) in Intereurope (186.896 evrov). http://24ur.com/novice/gospodarstvo/crnigoj-najbolje-placani-maneger.html

SLOVENSKA SMETANA

V celoti objavljamo lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev in uprav

Najbolje plačani slovenski menedžerji so reveži, če jih primerjamo z najbolje plačanimi svetovnimi menedžerji, primerno plačani, če za primerjavo vzamemo vodilne menedžerje francoskih družb, in preplačani, če za osnovo vzamemo prejemke uspešnih slovenskih podjetnikov. Sto najbolje plačanih direktorjev, predsednikov in članov uprav slovenskih družb si je lani razdelilo 26,6 milijona evrov, člani 200 najbolje plačanih uprav pa so skupaj prejeli slabih 100 milijonov evrov. Najbolje plačani slovenski menedžerji so lani v povprečju prejeli okoli 266.000 evrov bruto prejemkov oziroma 22.000 evrov bruto na mesec. To je razvidno iz analize najbolje plačanih uprav in menedžerjev, ki smo jo pripravili na Dnevniku in je zajela okoli 700 najpomembnejših slovenskih podjetij. Najbolje plačani slovenski menedžerji so lani v povprečju prejeli okoli 266.000 evrov bruto prejemkov oziroma 22.000 evrov bruto na mesec. Po višini lanskoletnih prejemkov se je v sam vrh lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev uvrstil generalni direktor ajdovskega Primorja Dušan Črnigoj. Skupni prejemki enočlanske uprave Primorja so namreč lani znašali kar 776.400 evrov oziroma 64.000 bruto mesečno. Na drugo mesto se je s 652.000 evri uvrstil zdaj že upokojeni predsednik uprave Pozavarovalnice Save Dušan Čeč, tretje mesto pa je zasedel predsednik uprave Krke Jože Colarič, čigar prejemki so bili za dobrih 200.000 evrov prenizki za uvrstitev na prvo mesto. Na četrto in peto mesto sta se uvrstila člana uprave Krke Janez Poljanec in Aleš Rotar, deseterico pa zaokrožajo še generalni direktor Salonita Anhovo Jože Fonda, direktor družbe Citroen Slovenija Klaus Oberhammer, zdaj že nekdanji predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski, predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak in članica uprave Krke Zvezdana Bajc. Na lestvici najbolje plačanih slovenskih menedžerjev sicer manjka nekaj imen, ki bi si zaslužila uvrstitev na najvišja mesta, vendar so podatki o njihovih prejemkih dostopni le Davčnemu uradu Republike Slovenije, v letnih poročilih pa niso razkriti. Izmed 20 uprav, ki so lani prejele več kot milijon evrov, je namreč kar polovica takih, ki ne razkrivajo prejemkov po posameznih članih. Največ, in sicer več kot dva milijona evrov, sta lani prejeli upravi Nove Ljubljanske banke in Krke. Na tretjem mestu jima sledi uprava družbe Hermes Softlab, katere člani so lani prejeli skoraj 1,5 milijona evrov zaradi uspešno izvedene prodaje družbe skupini Comtrade Group s sedežem v Beogradu. Med prvo dvajseterico najbolje plačanih uprav so kar štiri bančne uprave, tudi sicer pa je zastopanost družb iz finančnega sektorja (banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje, borzne hiše, holdingi) na lestvici najbolje plačanih uprav nadpovprečna. Preostali sektorji so bolj ali manj enakomerno zastopani, na lestvico najbolje plačanih uprav pa sta se uvrstili tudi upravi Mure in Polzele kot predstavnic tekstilne industrije. S čim primerjati menedžerske prejemke "Slovenski menedžerji so na splošno premalo plačani glede na odgovornost, ki jo imajo, in glede na zahtevnost dela, ki ga opravljajo. Povsod po svetu obstaja fama, da so menedžerji preveč plačani. V ZDA zaslužijo tudi več kot sto milijonov dolarjev, v Evropi več kot deset milijonov evrov, v Sloveniji pa so zaslužki najbolje plačanih menedžerjev v višini 200.000 evrov, kolikor bodo znašali letos, že ožigosani kot pretirani," meni novi predsednik Združenja Manager in predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek. Vendar primerjava prejemkov slovenskih menedžerjev s prejemki menedžerjev največjih svetovnih korporacij ni smiselna, izkrivlja pa jo že razlika v velikosti podjetij. Kot namreč pojasnjuje predsednik Združenja članov nadzornih svetov Borut Jamnik, so prejemki uprav običajno povezani z velikostjo družbe ali poslovnega sistema, ki ga vodijo. Večja ko je družba, višji so prejemki uprave, pravi Jamnik in opozarja, da je pomemben dejavnik tudi panoga, v kateri posluje družba. Da je primerjava prejemkov slovenskih uprav in uprav največjih svetovnih korporacij nesmiselna, nakazuje podatek, da so imeli člani 494 uprav največjih in najpomembnejših slovenskih družb lani skupno 131,6 milijona evrov bruto prejemkov, kar je 3,5-krat manj, kot je po podatkih Corporate Library prejel predsednik uprave sklada tveganega kapitala Blackstone Group Stephen Schwarz. Predsedniki in člani uprav slovenskih družb, ki so se po višini prejemkov uvrstili na prvih sto mest, bi si morali tako prejemke skoraj podvojiti, če bi se želeli izenačiti z desetim najbolje plačanim menedžerjem v ZDA. S čim sploh lahko primerjamo prejemke najbolje plačanih slovenskih menedžerjev in uprav? Najlažje bi bilo za primerjavo upoštevati prejemke povprečnega zaposlenega, vendar se te, po mnenju mnogih populistične primerjave navadno oprijemajo le politiki. Tudi primerjava s prihodki družbe je otežena, saj bi se ob upoštevanju te osnove neupravičeno visoko uvrstili menedžerji holdingov, na spodnja mesta pa predsedniki uprav trgovskih družb. Pri primerjavi prejemkov uprave z obsegom sredstev bi se (pre)visoko uvrstile uprave podjetij iz storitvenega sektorja, na spodnja mesta pa uprave bank in družb iz kapitalsko intenzivnih panog. Primerjavo z ustvarjenim dobičkom pa onemogoča recesija, zaradi katere je več družb lani poslovalo bodisi z minimalnim dobičkom bodisi z izgubo. Zato smo se odločili, da bomo zgolj objavili tabele s prejemki najbolje plačanih uprav in menedžerjev ter jih primerjali med seboj. Prejemke so potencirale nagrade Velik del lanskoletnih prejemkov uprav oziroma posameznih menedžerjev je temeljil predvsem na izplačanih nagradah za poslovanje v letu 2007. Po dostopnih podatkih je namreč delež nagrad v povprečju zajemal kar tretjino do polovico skupnih prejemkov. Toda nagrade oziroma variabilni del prejemkov so si lani med drugim izplačale tudi uprave Istrabenza, Petrola in Intereurope, čeprav se je izkazalo, da so bile poslovne odločitve, sprejete v letu 2007, napačne in so še dodatno prispevale k poslabšanju poslovanja v minulem in letošnjem letu. "Dejanski problem je bil prehod iz obdobja konjunkture v recesijo. Mnoge pogodbe in v njih uporabljeni plačni modeli niso vsebovali ‘izhoda’ za takšen primer. Sistem nagrajevanja ni vključeval ‘malusov’, ampak le ‘bonuse’," pojasnjuje Borut Jamnik. Iz številnih anomalij, ko so družbe poslovale z izgubo, uprave pa so si izplačevale visoke nagrade, izhaja tudi predlog evropskih priporočil o zadržanju izplačila dela nagrad za določeno število let. Z uveljavitvijo teh priporočil bi družbe in delničarji dobili možnost, da zahtevajo vračilo nagrad, število (pre)tveganih poslovnih odločitev bi se zmanjšalo, s tem pa tudi možnost ponovitve svetovne recesije. Pri sklepanju menedžerskih pogodb, v katerih so določeni tudi kriteriji nagrajevanja, imajo glavno besedo prav nadzorniki. Zato se postavlja vprašanje odnosa med upravo in nadzornim svetom. V družbah z večinskim lastnikom ali nekaj pomembnejšimi lastniki je pozicija moči prek nadzornega sveta v rokah lastnikov, moč uprave pa šibkejša. Za družbe z razpršenim lastništvom je značilno, da je večja moč v rokah uprave, podobno pa velja tudi za družbe v lasti menedžerjev, kjer je vsa moč skoncentrirana v eni ali nekaj osebah, ki so hkrati menedžerji in lastniki, soodvisnost odnosov med upravo, nadzorniki in lastniki opisuje Jamnik. Samo razmerje moči je razvidno tudi z lestvice menedžerskih prejemkov in prejemkov uprav. Med najbolje plačanimi menedžerji je namreč nadpovprečno veliko takih, ki prihajajo iz družb z razpršenim lastništvom oziroma družb, v katerih imajo menedžerji prevladujoč lastniški vpliv. Pričakovano se je na lestvico najbolje plačanih uprav uvrstilo le majhno število podjetij, ki jih vodijo njihovi ustanovitelji. Tudi pri največjih in najuspešnejših družinskih podjetjih prejemki menedžerjev navadno ne presegajo 100.000 evrov bruto, v večini primerov pa se gibljejo med 40.000 in 60.000 evri bruto. Razlog bi lahko tičal tudi v višji davčni obremenitvi plač v primerjavi z dividendami, vendar je pri uspešnih družinskih podjetjih izplačilo dividend prej izjema kot pravilo. V več letnih poročilih smo zasledili, da so ustanovitelji celo kreditirali svoja podjetja, za razliko od prevzetih družb, ki so običajno kreditirale svoje lastnike. Znižanje pod pritiski in v soju žarometov Izmed vseh analiziranih letnih poročil je bil v le 99 primerih razkrit podatek o bruto prejemkih uprave tako za leto 2008 kot za leto 2007. Ob upoštevanju tega vzorca izhaja, da so se prejemki uprav lani v povprečju zvišali za 10 do 14 odstotkov, pri čemer so se v zgolj tretjini primerov prejemki uprav znižali. Za primerjavo omenimo, da je bila lanskoletna povprečna bruto plača v Sloveniji nominalno za 8,3 odstotka višja kot leta 2007. Med prvimi, ki so se odločile za znižanje lastnih prejemkov, so bile predvsem uprave, ki so morale zmanjševati stroške dela bodisi z odpuščanjem bodisi z zniževanjem plač zaposlenih, ocenjuje Jamnik in dodaja, da so nekateri kasneje sledili temu vzorcu. "Ko smo o tem razpravljali na januarski seji upravnega odbora Združenja Manager, smo ugotovili, da si je večina članov plače samoiniciativno znižala že konec leta 2008 in da mnogi ne bodo predlagali izplačila nagrad, čeprav bi poslovni rezultati za leto 2008 to omogočali," pojasnjuje Aleksander Svetelšek in dodaja, da se je ta trend v zadnjem obdobju še utrdil. Vendar nekateri primeri iz prakse kažejo, da znižanje plač vodilnim menedžerjem marsikje le ni bilo povsem samoiniciativno. Tako so denimo julija letos nadzorniki porabili "precej časa", da so prejemke uprave Petrola uskladili z vladnimi priporočili, enako nekaj mesecev prej nadzorniki Zavarovalnice Triglav in Nove Ljubljanske banke, uprava Gorenja pa se je za znižanje prejemkov odločila šele po množični vstaji zaposlenih. Vsi omenjeni primeri in še mnogi drugi so se hote ali nehote odvili pred očmi javnosti. Niso pa vsi menedžerji znižanja svojih prejemkov obešali na velik zvon. Predsednik in podpredsednik Heliosove uprave Uroš Slavinec in Marko Vresk sta si tako že 1. novembra lani in 1. januarja letos fiksno plačo znižala za skupno 30 odstotkov, s 1. majem pa še za dodatnih 10 odstotkov. V Heliosu javnosti o tem niso obvestili, znižanje so omenili zgolj v drobnem tisku pod tabelo s prejemki uprave. Prejemki so poslovna skrivnost! Kljub velikemu vzorcu na lestvici najbolje plačanih uprav in menedžerjev manjka več imen, ki bi se po vsej verjetnosti uvrstila na visoka mesta. Med analiziranimi družbami prejemkov uprav ni razkrila okoli četrtina družb, med družbami, ki so razkrile prejemke uprav, pa je še nadaljnja polovica takih, ki niso razkrile prejemkov posameznih članov uprave. Pri "skrivanju" bruto prejemkov uprav so družbe ubrale več različnih pristopov. Najpogosteje je bilo v letnih poročilih navedeno, da družba prejemkov uprave ne razkriva oziroma omembe o prejemkih uprave sploh ni bilo. Med večkrat uporabljenimi metodami je bila združitev prejemkov uprave in vseh zaposlenih z individualnimi pogodbami o zaposlitvi. Pogosto v družbah prejemke uprav označujejo tudi kot poslovno skrivnost, v nekaterih družbah pa so celo ocenili, da bi jim razkritje teh prejemkov povzročilo "občutno škodo". Kako bi lahko razkritje prejemkov uprave družbi povzročilo škodo, lahko le ugibamo. Kot pojasnjujejo poznavalci, pa bi podjetju lahko škodo povzročilo razkritje načina nagrajevanja menedžerjev, zaradi česar je ta podatek v večini primerov obravnavan kot poslovna skrivnost. Ker je nagrada menedžmentu vezana na doseganje določenih ciljev, bi namreč njeno podrobno razkritje (ne pa tudi višina nagrade) konkurenci omogočilo vpogled v poslovne načrte in strategijo. Kakšne spremembe se obetajo na lestvici Ker je v zadnjih mesecih prišlo do več menjav v upravah najpomembnejših slovenskih družb, bo lestvica najbolje plačanih menedžerjev prihodnje leto po vsej verjetnosti bistveno spremenjena. Na njej bodo namreč poleg razrešenih predsednikov in članov uprav manjkali tudi nekateri predsedniki uprav družb, v katerih ima država pomemben lastniški vpliv, in vodilni menedžerji, pri katerih bomo šele prihodnje leto izvedeli, da so si potihoma znižali prejemke. Tudi vprašanje, koliko menedžerjev, ki so v zadnjih letih izpeljali menedžerske prevzeme, bo končno prevzelo miselnost podjetnikov, ki raje kot za lastne plače sredstva družbe namenjajo za njen razvoj, bo svoj odgovor dočakalo čez leto dni. Koga smo vzeli pod "drobnogled" Pri sestavi lestvice najbolje plačanih menedžerjev, uprav in nadzornih svetov smo pregledali letna poročila slovenskih družb, ki so lani bodisi ustvarile več kot 30 milijonov evrov prihodkov bodisi so imele konec minulega leta več kot 35 milijonov evrov sredstev. Dodatno smo v analizo vključili vse javne delniške družbe, banke, zavarovalnice, borzne hiše, družbe za upravljanje, večje lizinške družbe ter nekatera bolj znana in izpostavljena podjetja iz različnih gospodarskih sektorjev. Skupno je analiza zajela okoli 700 največjih in najpomembnejših slovenskih družb. Pri enočlanskih upravah smo prejemke uprav pripisali direktorju oziroma predsedniku uprave. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042307553 PRORAČUN Nespodobne plače in nagrade se bodo prelile nazaj v proračun Vlada bo kot zakonita zastopnica večinske lastnice, države, uporabila vsa pravna sredstva, da se izplačana nagrada nekdanjemu predsedniku uprave Nove Ljubljanske banke Marjanu Kramarju vrne, se je glasila bojevita napoved finančnega ministra Franca Križaniča, ki je slovenskim davkoplačevalcem vlila pričakovanje, da se bo "neupravičena" milijonska nagrada za štiriletno vodenje državne banke vrnila nazaj v proračun. Še dlje je šel premier Borut Pahor, ki je Kramarja kar po telefonu pozval, naj izplačano nagrado vrne. Slabih šest mesecev pozneje je državni zbor skoraj soglasno (en poslanec je glasoval proti) sprejel zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ki bo vladi omogočil, da svojo obljubo, dano ljudstvu, tudi izpolni. Po zakonu, ki je začel veljati prejšnji torek, so namreč dodatno obdavčeni tisti, ki vodijo ali nadzorujejo podjetja, ki so deležna državnih pomoči za blaženje posledic krize. Zakon torej zajema tudi banko NLB, ki je pridobila državna poroštva, saj so z zakonom obdavčeni vsi dohodki, izplačani od 1. januarja dalje, s tem pa tudi Kramarjevo milijonsko nagrado. "Obstoječi sistem nagrajevanja stimulira neko specifično menedžersko obnašanje, ki je kratkoročno usmerjeno, tvegano in spodbuja moralni hazard, nagrajuje uspeh, ne sankcionira pa neuspehov. (...) Zaradi tega je treba z dodatnim obdavčenjem onemogočiti oziroma izničiti izplačila neupravičenih nagrad in ekscesno nagrajevanje poslovodstev v času finančne in gospodarske krize ter omogočiti, da poslovodstva po načelu solidarnosti s plačilom višjih davkov prispevajo svoj delež pri sanaciji finančno-gospodarske krize," je obrazložil poslanec Vili Trofenik (Zares), predlagatelj zakona. Kljub dobremu namenu je zakon ob vložitvi v parlamentarni postopek doživel precej kritik strokovnih krogov. Zakona ni mogoče sprejemati za nazaj; to je bližje kazni kot pa davku; davčne zakonodaje se ne bi smelo zlorabljati v politične namene - so se takrat glasile kritike ustavnih pravnikov in davčnih strokovnjakov. Vendarle je bolj kot nesorazmernost davčne obremenitve odmevala veljavnost zakona za nazaj (retroaktivnost). Ker je na morebitno neskladnost zakona z ustavo opozorila tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora, predlagateljem ni preostalo drugega, kot da se obrnejo na strokovnjaka za upravno pravo Bojana Bugariča. Profesor ljubljanske pravne fakultete je v svojem pravnem mnenju obravnaval zgolj ustavnopravne vidike, ki jih je oblikovala zakonodajnopravna služba. "Prvi argument te službe je, da predlagani zakon predstavlja retroaktivni poseg v pridobljene pravice in naj bi bil zato v nasprotju z 155. členom ustave. Tu gre za nepopolno branje odločb ustavnega sodišča, kajti to v svojih odločbah ne trdi kategorično, da je retroaktivnost na davčnem področju absolutno prepovedana. Retroaktivnost je dopustna, ko gre za javno korist in ne za poseg v pridobljene pravice," je zapisal in poudaril, da se v razpravah prehitro vsaka "pravica" razglasi za "pridobljeno pravico" in potem iz tega izpelje sklep, da je vsak poseg v takšno pravico ustavno nedopusten. "Neupravičeno pridobivanje denarja od države ni nikakršna pridobljena pravica. Zato država lahko predpiše tudi obdavčitev za nazaj, s katero se neupravičeno izplačani denar vrne v državno blagajno," je utemeljil v pravnem mnenju. Poudariti velja, da je prvotni predlog zakona predvideval, da bi bili davčni obremenitvi podvrženi menedžerji in nadzorniki vseh (para)državnih podjetij, a je bila omenjena določba z zakonskimi dopolnili umaknjena. V zakonu je morala biti namreč "dovolj jasno predpisana vzročna zveza med prejemom državne pomoči in obdavčitvijo", da bi izpolnjeval pogoje iz ustave. Bugarič je opozoril tudi, da bi moral zakon, da bi bil skladen z ustavo, zajemati dovolj splošen in nedoločen krog subjektov. "Z drugimi besedami, lex Kramar ali zakon, ki bi bil napisan le za eno osebo ali specifično skupino ljudi, bi bil protiustaven," je razložil in jasno poudaril: "Če zakon izpolnjuje te pogoje, potem menim, da ni protiustaven." Dodatna obdavčitev, ki bo veljala do konca prihodnjega leta, bo nedvomno "prizadela" menedžerje in nadzornike družb Gorenje, Helios, Acroni, Mura, Slovenske železnice, GPG Grosuplje, Casino Ljubljana, Unior in drugih, ki so uveljavile pravico do subvencioniranja delovnega časa. Teh družb je skupaj že več kot sedemsto. Pri pridobivanju podatkov, katere družbe so poleg najbolj razvpitih pridobile državna poroštva, pa se pojavi težava. "Podatki o prejemnikih so poslovna skrivnost ne glede na namen kredita," so pojasnili na ministrstvu za finance. Če gre verjeti Trofeniku, je "pravnih subjektov, ki zapadejo pod določbe zakona" približno tri tisoč, seveda pa "bomo šele videli, kolikšen bo izplen". In kako je poslanec prišel do konkretnih zneskov še "spodobnih" plač in nagrad? "Ti bruto zneski so bili določeni na podlagi priporočil združenja menedžerjev. V teh priporočilih so v razpredelnici "Razponi plač po stopnjah zahtevnosti vodenja družbe" navedene skupine po stopnjah zahtevnosti in osnovne letne bruto plače v tisočih evrov. V zakonu je upoštevana šesta skupina (razpon od 115.000 do okvirno 150.000 evrov) od skupaj sedmih (sedma skupina ima naveden razpon 'zunaj meril')," so pojasnili v poslanski skupini Zares. Skladno s tem bodo morali menedžerji dodatni davek poravnati v primerih, ko njihova mesečna plača presega 12.500 evrov. Enako velja za nagrade, ki presegajo 25.000 evrov na leto, odpravnine, ki presegajo 75.000 evrov, in bonitete, ki presegajo 25.000 evrov. Prav tako so zavezanci za dodatni davek tudi člani nadzornih organov prejemnikov državnih pomoči, in sicer za sejnine, ki presegajo 358 evrov za posamezno sejo, ter nagrade, če te presežejo znesek 12.500 evrov na leto. Tu pa naletimo do precejšnje težave. "Upravni odbor Združenja nadzornikov Slovenije ugotavlja, da se vlada sklicuje na neveljaven dokument, saj so ga leta 2007 nadomestila nova 'Priporočila za članstvo, delo in plačilo članov nadzornih svetov in upravnih odborov', ki ne vsebujejo predloga višine plačila za opravljanje funkcije glede na velikost družbe, ampak opredeljujejo ustrezno strukturo in politiko prejemkov," je stališče stanovskega združenja nadzornikov. Združenje nadzornikov Slovenije je opozorilo tudi na morebitne negativne posledice zakona, ki bi lahko vodil do negativne kadrovske selekcije. Takšno stališče je bilo sicer oblikovano, ko je zakon zajemal še vse državne družbe. Medtem je združenje svoja stališča o dodatni obdavčitvi članov uprav in nadzornikov družb, ki so bile deležne državne pomoči, vendarle nekoliko omililo. Ta namreč po besedah predsednika združenja Boruta Jamnika predstavlja enega od pogojev, pod katerimi je država pripravljena dati pomoč. "Pri tem je vsekakor problem retroaktivnost, saj bi bilo bolje, če bi država to vnaprej opredelila kot pogoj, tako pa je to nastalo z zamudo in kot posledica določenih primerov v praksi. Vsekakor je bilo enake primere zaslediti v ZDA in nekaterih drugih evropskih državah," je povedal. Se je pri tem zakonu zasledovalo cilj preprečiti prelivanje pomoči v prejemke teh posameznikov ali pa je bil namen zgolj vrniti nagrado nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja? "Odgovor je najbrž kombinacija obojega," je prepričan Jamnik. Ali torej v združenju še vedno menijo, da se bo z obdavčenjem višjih prejemkov destimuliralo izkušene in sposobne kadre, da prevzamejo vajeti družb, ki so zaradi recesije zašle v težave? "Za tiste, ki zdaj vstopajo v takšne družbe, to zagotovo ne pomeni stimulacije, ni pa odločilen dejavnik za sprejetje funkcije. Omenjeni zakon bo veljal le do konca leta 2010, kar pomeni, da je časovno omejen in bo veljal le še prihodnje leto," je pojasnil. S tem, da ima država legitimno pravico preprečiti ekscesno nagrajevanje, se bržkone strinja tudi predsednik Združenja Manager Aleksander Svetelšek: "Glede vprašanja dodatne obdavčitve je dejstvo, da podjetja, ki prejemajo državno pomoč, nimajo dobrih poslovnih rezultatov. Država ima v takih okoliščinah možnost, da omeji prejemke vodstva. S to administrativno oviro država vpliva na razporejanje prejete pomoči in preprečuje, da bi se ta prelila v menedžerske plače, saj je razumljivo, da prejemki vodstva podjetij, ki potrebujejo državno pomoč, ne morejo biti nadpovprečni. Bi pa moralo biti omogočeno, da dodatna obdavčitev preneha v trenutku, ko podjetje izplava iz težav, saj bo izboljšanje poslovnih rezultatov tudi posledica učinkovitega vodenja." Zaključimo z mislijo izvršne direktorice združenja menedžerjev Sonje Šmuc, da "predlagatelji zakona kljub nekaterim morebiti neustavnim spornim vidikom računajo, da se v sedanjem kaznovalno naravnanem ozračju nihče od tistih, ki jim bo zakon posegel v pogodbene pravice, ne bo odločil za sprožitev ustavnega spora. To si lahko razlagamo tudi tako, da nekateri menijo, da je mogoče nekomu ustavne pravice prikrajšati, če to prinaša naklonjenost javnosti, ne glede na dogovorjena demokratična načela."
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042307572

NADZORNIKI

Brzdanje nadzorniških prejemkov

˝Iščem honorarno delo, s katerim bi oplemenitil svoje prihodke, vendar bi rad delal le nekaj ur na mesec oziroma največ 20 dni na leto. Pred prihodom na delo sem pripravljen vestno pregledati gradivo (če ni preobsežno), po prihodu na delovno mesto pa pričakujem, da ga bom zapustil v roku štirih ali petih ur. Za vsak prihod na delovno mesto pričakujem nekaj sto evrov prihodkov, plačane potne stroške, na koncu leta pa še nekaj tisoč evrov nagrade. Če zraven dodate še letno nadomestilo za opravljanje dela, toliko bolje.˝ Zveni sanjska služba? Opisu ne ustreza veliko delovnih mest. Pravzaprav lahko najdemo le eno - član nadzornega sveta katerega od (srednje) velikih slovenskih podjetij. Nadzorniki nekaterih slovenskih družb so namreč lani prejeli tudi nekajkrat višje prejemke kot zaposleni s povprečno mesečno plačo. Skupaj so člani 187 analiziranih nadzornih svetov lani prejeli 11,72 milijona evrov bruto, od česar na člane najbolje plačanih 50 nadzornih svetov odpade 7,8 milijona evrov oziroma okoli 26.000 evrov bruto prejemkov na posameznika, kaže naša analiza nadzorniških prejemkov za leto 2008. Vrh po skupnih prejemkih članov nadzornega sveta so lani zavzeli Lek, Sava, Salus, Telekom Slovenije in Unior, medtem ko so se po višini prejemkov na posameznega člana nadzornega sveta na najvišja mesta uvrstili nadzorniki Salusa, ki jih vodi Igor Jenko. Ti so v povprečju prejeli skoraj 58.800 evrov bruto oziroma več kot dvakrat več kot denimo član nadzornega sveta, ki je zadolžen za nadziranje Nove Ljubljanske banke, Mercatorja ali Gorenja. Na drugem mestu so s povprečnim bruto prejemkom v višini 48.000 evrov nadzorniki Leka, na tretjem pa nadzorniki Probanke, ki jih vodi Roman Glaser (sicer predsednik uprave Perutnine Ptuj) in so lani v povprečju prejeli 38.000 evrov bruto prejemkov. Posameznik, ki je bil celotno leto 2008 član katerega od najvišje uvrščenih 50 nadzornih svetov (po skupni višini prejemkov nadzornega sveta), je lani iz tega naslova prejel v povprečju od 23.000 do 25.000 evrov bruto prejemkov. Podobno kot skupni prejemki posameznega nadzornega sveta niso nujno povezani z velikostjo podjetja, njegovo pomembnostjo ali številom članov, kot kaže, niso povezani niti s številom sej. Nadzorniki Leka (prvo mesto po skupnih prejemkih) so imeli namreč lani le štiri seje, nadzorniki Salusa so se na mesto najbolje plačanih uvrstili s šestimi sejami, medtem ko so se denimo nadzorniki Nove KBM kljub opravljenim sedemnajstim sejam po skupnih prejemkih uvrstili šele na 17. mesto oziroma na 30. mesto po prejemkih na posameznega člana. Sorazmerno visoke nadzorniške prejemke bi lahko upravičila uspešnost oziroma konkurenčnost nadzornih svetov, vendar tudi to ne drži. Na letošnji lestvici IMD, ki meri konkurenčnost držav, se je namreč Slovenija prav pri nadzornih svetih uvrstila na zadnje, 57. mesto. Razloge za porazno uvrstitev predsednik Združenja članov nadzornih svetov Borut Jamnik, ki sicer ne pozna metodologije IMD, pripisuje nekaterim problemom naše privatizacije in kasnejšemu lastniškemu prestrukturiranju podjetij. "Vsekakor gre za največji padec doslej in za vse, ki si prizadevajo za razvoj korporativnega upravljanja, predstavlja neke vrste frustracijo. Kljub stalnim prizadevanjem za sodobno in evropsko gospodarsko zakonodajo in kodekse korporativnega upravljanja je v praksi zaslediti veliko težav, saj smo na tem področju še vedno v neke vrste tranziciji," še ocenjuje Jamnik. Da se številni nadzorniki ne zavedajo, da njihova funkcija ne prinaša le ugodnosti in bonitet, temveč tudi veliko odgovornost, so nazorno pokazala (ne)dejanja nadzornega sveta Istrabenza, Pivovarne Laško in Intereurope. Nadzorniki Istrabenza so namreč mirno opazovali, kako je Igor Bavčar družbo zadolžil prek vseh meja, nadzorni svet Laškega ni ukrepal, ko je Skupina Pivovarna Laško posodila na desetine milijonov evrov družbam, prek katerih je Boško Šrot lastniško obvladoval Pivovarno Laško, nadzorniki Intereurope pa so Andreju Lovšinu za nazaj potrjevali vrtoglavo investicijo v Rusiji, zaradi katere se je Intereuropa znašla v resnih finančnih težavah. Visokim nadzorniškim prejemkom, ki v veliki meri temeljijo na izplačanih nagradah za delo v letu 2007, sta se odločili narediti konec šele Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba pod vodstvom Tomaža Kuntariča in Boruta Jamnika. Paradržavna sklada sta tako na dnevni red vseh skupščin družb, v katerih imata vsaj nekaj delnic, uvrstila zahtevo za uskladitev sejnin s priporočili vlade. V družbah, kjer ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, jima je to uspelo, vendar sta v več primerih naletela na odpor nekaterih nedržavnih lastnikov. Tako so na letošnji skupščini delničarji nadzornikom Save sicer uskladili sejnine, vendar jim je predsednik uprave NFD Holdinga (in tudi sam nadzornik Save) Stanislav Valant v zameno za nižje sejnine priskrbel mesečno nadomestilo v višini od 1000 do 1400 evrov bruto. K brzdanju bodočih nadzorniških prejemkov bo oziroma je pripomogla tudi zadnja sprememba zakona o gospodarskih družbah, ki je prepovedala udeležbo članov nadzornega sveta pri dobičku. Lestvica prejemkov nadzornih svetov bo tako prihodnje leto bistveno spremenjena, nadzorni sveti družb, v katerih ima pomemben delež država, pa se bodo premaknili po lestvici navzdol. "Zdaj imamo nadzornike, ki povprečno letno zaslužijo okoli 1500 do 2000 evrov bruto, so odgovorni in nadzorujejo velike družbe, banke in zavarovalnice. Pravzaprav lahko rečemo, da za svoje delo ne prejemajo plačila, ampak le nadomestilo za čas, porabljen na seji," letošnje spremembe komentira Jamnik. Tudi brez uskladitve z vladnimi priporočili so člani nekaterih nadzornih svetov že lani prejemali le simbolično plačilo oziroma so svoje delo opravljali brezplačno, vendar je šlo v večini primerov bodisi za uspešna družinska podjetja bodisi za družbe, ki sodijo pod okrilje katere od večjih, predvsem tujih korporacij. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042307569 REAKCIJA 1 : 5 Po Dnevnikovem razkritju plač: Lahovnik z novim zakonom nad plačna nesorazmerja v državnih podjetjih "Danes bom v medresorsko usklajevanje vložil zakon o omejitvi plač v podjetjih v večinski lasti države. Plačna razmerja v slovenskih podjetjih, tudi tistih, ki prejemajo državno pomoč, so povsem nesprejemljiva. Menedžerji ne morejo črpati denarja iz podjetij, hkrati pa stokati, da vladni ukrepi ne prijemljejo." Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik (levo, ob njem predsednik vlade Borut Pahor) bo danes v medresorsko usklajevanje vložil zakon o omejitvi plač v podjetjih v večinski lasti države. »Menedžerski prejemki lahko do petkrat presegajo povprečne plače v podjetjih,« je odločen Lahovnik. Tako se je včeraj na objavo lestvice dvestotih najbolje plačanih uprav, stotih najbolje plačanih slovenskih menedžerjev in petdesetih najbolje plačanih nadzornih svetov v Dnevnikovem Objektivu odzval minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Iz objavljenih podatkov je razbrati, da so predsedniki in člani uprav 200 podjetij, ki so bila v minulem letu najbolj radodarna do svojih vodilnih, za dvanajst mesecev dela prejeli skoraj 100 milijonov evrov, pri čemer je dobro četrtino tega zneska prejelo zgolj sto najbolje plačanih menedžerjev. S kar 776.402 evrov bruto prejemkov se je na sam vrh uvrstila enočlanska uprava Primorja na čelu z Dušanom Črnigojem, medtem ko je bila do svoje uprave najradodarnejša Nova Ljubljanska banka (NLB) - sedem sedanjih ali nekdanjih članov njene uprave na čelu z Marjanom Kramarjem je lani prejelo 2,1 milijona evrov. Vodilni v največji slovenski banki so si morali že letos višino svojih prejemkov znižati na raven iz vladnih priporočil, kar so storile tudi uprave v večini slovenskih podjetij, v katerih je najpomembnejši lastnik država. "Takšna razmerja so nedostojna in neprimerna. Tam, kjer gre za uspešne menedžerje, ni težav. V podjetjih, ki so v večinski lasti države ali prejemajo pomoč, pa so povsem neprimerna. Z uredbo bomo ta razmerja uredili. Menedžerski prejemki bodo tako lahko do petkrat presegali povprečno plačo v podjetjih," je včeraj poudaril Lahovnik in posebej komentiral tudi prvouvrščenega na lestvici menedžerjev z najvišjimi prejemki, Dušana Črnigoja iz Primorja. "Menedžer na vrhu lestvice je prejel znesek, ki je stokrat višji od minimalne plače v podjetju. To je nevzdržno za normalno demokratično družbo, kot je Slovenija," je dejal Lahovnik in spomnil, da je državni zbor že pred mesecem dni sprejel zakon o 90-odstotni obdavčitvi prejemkov v podjetjih, ki so bodisi v lasti države bodisi jim ta pomaga s subvencijami in poroštvi. Na lestvici se je znašlo tudi več menedžerjev in uprav podjetij, ki so trenutno v resnih finančnih težavah, te pa so nastale tudi zaradi zgrešenih poslovnih odločitev menedžmenta. "Oblikovanje učinkovite plačne politike predvideva, da je nagrajevanje usklajeno s strategijo in cilji posamezne družbe. Ne obstaja univerzalni model, ki bi bil uporaben za vse družbe. Struktura prejemkov mora spodbujati dolgoročno vzdržnost družbe in zagotoviti, da prejemki temeljijo na rezultatih," kriterije za določitev menedžerskih prejemkov opisuje predsednik Združenja članov nadzornih svetov Borut Jamnik, sicer tudi prvi mož državnega Kada, pomembnega lastnika velikih slovenskih družb. Čeprav je višina prejemkov eden izmed poglavitnih razlogov za negativiziranje menedžerskega poklica, je teh še več in ti se v očeh javnosti med seboj ne le seštevajo, ampak celo množijo, pa meni meni predsednik Združenja Manager Aleksander Svetelšek. "Ne glede na to, da delavci izgubljajo delo zaradi močnega upada naročil, jim delovno knjižico izroči direktor. Tako so se posledice krize poosebile v liku direktorja ali predsednika uprave. Drug razlog lahko iščemo v tem, da je v času, ko se znižujejo plače v gospodarstvu, kar je izjemno nepriljubljeno, dežurni krivec za to vodstvo," razloge pojasnjuje Svetelšek. "Neprimerna dejanja menedžerjev morajo preprečiti nadzorniki" Po oceni Aleksandra Svetelška ni mogoče obiti "dejstva, da so dejanja nekaterih menedžerjev, ki so ali zaradi lastnega interesa ali zaradi neusposobljenosti za opravljanje vodilne funkcije, povzročila izjemno škodo podjetjem, ki so jih vodili ali jih še vodijo". "V teh primerih je problematiziranje njihovih zaslužkov upravičeno, je pa to tudi odgovornost nadzornih svetov, ki so postavljeni, da preprečujejo neprimerna dejanja, in stvar lastnikov, kako bodo ukrepali," še pravi Svetelšek.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042307987

PREVISOKA VIŠINA

Se vam zdijo plače slovenskih menedžerjev nesramno visoke?

Sto najbolje plačanih direktorjev, predsednikov in članov uprav slovenskih družb si je lani razdelilo 26,6 milijona evrov, člani 200 najbolje plačanih uprav pa so skupaj prejeli slabih 100 milijonov evrov. Najbolje plačani slovenski menedžerji so lani v povprečju prejeli okoli 266.000 evrov bruto prejemkov oziroma 22.000 evrov bruto na mesec. To je razvidno iz analize najbolje plačanih uprav in menedžerjev, ki smo jo pripravili na Dnevniku in je zajela okoli 700 najpomembnejših slovenskih podjetij. Se vam zdijo plače slovenskih menedžerjev nesramno visoke? So normalne? So previsoke glede na razmerje s plačami delavcev? Povejte, kaj mislite! http://www.dnevnik.si/novice/povej/1042308027

BOB DNEVA
Mag. Franci Pivec, filozof:
"Človek se je iz homo sapiensa prelevil v homo miserabilisa, ki ni več sposoben skrbeti sam zase, še manj za soljudi."
Sreda,21.10.2009
www.vecer.si

PREISKAVA

Najbolje plačani direktor v preiskavi Prvi mož Primorja Dušan Črnigoj in direktor Primorja Holdinga Gorazd Humar naj bi podjetje oškodovala za več milijonov evrov. Primer je v predkazenskem postopku, saj sodišče čaka na mnenje izvedencev.
Iz 24UR:
Črnigoj pred roko pravice?
Črnigoja so že lani preiskovali zaradi afere Čista lopata. Preiskava na novogoriškem sodišču še poteka. Za oddajo 24UR so pojasnili, da še čakajo na mnenje izvedenca, ki naj bi pojasnil, ali so se pri prevzemu Primorja dogajale nepravilnosti, kot smo jim bili priča v drugih slovenskih velikanih.
"Obdolženim tožilstvo očita pridobivanje koristi za Primorje Holding in nekatere druge družbe s pomočjo spornih odločitev pri sklepanju posojilnih pogodb in pogodb o finančnem leasingu premičnin v škodo Primorja. Vodilni že od vsega začetka ne želijo komentirati omenjene ovadbe," so poročali v oddaji 24UR. Novogoriško okrožno državno tožilstvo je že konec leta 2007 zahtevalo preiskavo zoper Primorje Holding in dve odgovorni osebi v družbah Primorje d.d. In Primorje Holding, neuradno naj bi preiskovali prvega moža Primorja Dušana Črnigoja in zastopnika Primorja Holding, Gorazda Humarja. Vpleteni so osumljeni zlorabe položaja ali pravic, za katero je zagrožena zaporna kazen do petih let. Sicer Črnigoj, ki je tudi najbolje plačan slovenski menedžer – lani je v žep pospravil 776.000 evrov plače, na mesec torej povprečno 64.700 evrov, kar je 44-krat več, kot je povprečna bruto plača zaposlenega v tem podjetju, v svoj zagovor ne pove nič. Bo pa očitno kmalu moral spregovoriti na sodišču. Tik pred obravnavo sta tako afera 'Čista lopata' kot nečisti menedžerski prevzem. Sum nepravilnost sega v leto 2006, ko je Primorje Holding, ki ga je Črnigoj ustanovil s še 34-timi sodelavci za 21 milijonov evrov, skupaj z Vipo holdingom odkupil večinski delež ajdovskega primorskega giganta, dva meseca kasneje pa za 11 milijonov evrov še deleža Kada in Soda, kar so financirali s posojilom Nove Ljubljanske banke, kot poroštvo pa zastavili delnice Primorja. Ob zaključku lastninjenja je Holding iztisnil še male delničarje in postal edini lastnik družbe ter skupine Primorje. Knjigovodska vrednost podjetja je 48 milijonov evrov, največji, 10-odstotni lastnik tega gradbenega giganta je Črnigoj. Kar mu očitno še ni dovolj. Na zadnji skupščini je Holding nagradil tudi svojega največjega lastnika, saj je enočlanski upravi, torej Črnigoju, dodelil 86.000 evrov nagrade.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/najbolje-placani-direktor-v-preiskavi.html

632.000 €

Objavljamo lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev 2009:
Kriza oklestila menedžerske nagrade, ne pa tudi fiksnih plač Leto 2009 je bilo za večino slovenskih družb eno izmed najslabših vse od osamosvojitve, menedžerji največjih podjetij pa so krizno leto občutili predvsem skozi manjše nagrade. Prav "pomanjkanje" nagrad namreč pojasni lansko znižanje menedžerskih prejemkov, medtem ko so le redki menedžerji opazneje "zarezali" tudi v svoje fiksne plače. Objavljamo lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev 2009: Kriza oklestila menedžerske nagrade, ne pa tudi fiksnih plač Podobno kot je Krka lani ustvarila najvišji dobiček med vsemi slovenskimi družbami, je imela najvišje prejemke tudi njena uprava, predsednik uprave Krke Jože Colarič (v sredini) pa je bil hkrati tudi najbolje plačani slovenski menedžer. Člani Krkine uprave Janez Poljanec (desno), Aleš Rotar (levo) in Zvezdana Bajc (druga z desne) so se zvrstili do četrtega mesta, Danica Novak Malnar (druga z leve) pa je zasedla 71. mesto najbolje plačane slovenske menedžerke. Člani uprav največjih 65 družb, ki so v zadnjih dneh že objavile letna poročila, so si lani skupaj razdelili 23 milijonov evrov, kar je le dobrih 10 odstotkov manj kot leto prej. Največje prejemke je lani imela uprava Krke, ki ji sledijo uprave NLB, Gorenja, Telekoma Slovenije, Droge Kolinske, Mercatorja, Zavarovalnice Triglav, Petrola, Save in Probanke. Najvišje bruto prejemke je med menedžerji analiziranih družb lani prejel Jože Colarič, predsednik uprave Krke, ki je med vsemi slovenskimi družbami lani ustvarila tudi najvišji dobiček. Colariču sledijo člani Krkine uprave Janez Poljanec, Aleš Rotar, Zvezdana Bajc, nekdanja članica uprave Droge Kolinske Milena Štular, nekdanji član uprave Zavarovalnice Triglav Borut Eržen, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk, predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, član uprave Triglava Vladimir Mišo Čeplak (del leta predsednik uprave), deseterico pa zaokrožuje Janez Bohorič, predsednik uprave Save. Na lestvici manjkajo nekatera imena Kdo je bil lani najbolje plačani slovenski menedžer, bo sicer znano šele v jesenskih mesecih, ko bodo vse večje družbe objavile svoja letna poročila. Doslej je namreč prejemke razkrila le peščica družb, medtem ko denimo prejemki generalnega direktorja Primorja Dušana Črnigoja (predlani najbolje plačani slovenski menedžer), direktorja Salonita Anhovo Jožeta Funde (6. mesto na lestvici Top menedžerji 2008) in nekaterih drugih še niso znani. Po vsej verjetnosti pa se bo lahko z najvišjimi mesečnimi prejemki v letu 2009 pohvalil nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar. Čeprav je bil lani le mesec dni v upravi NLB, je prejel kar 190.000 evrov bruto prejemkov. "Vrnitev" razrešenih Boško Šrot, Marjan Kramar, Aleš Nemec in Andrej Kocič so le nekateri predsedniki uprav, ki so bili lani razrešeni, a so njihovi prejemki zadostovali za uvrstitev na lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev leta 2009. Več slovenskim menedžerjev se je na lestvico najbolje plačanih uvrstilo predvsem po zaslugi odpravnin. Šrot je tako lani prejel 152.000 evrov odpravnine, nekdanji član upraveZavarovalnice Triglav Borut Eržen okoli 70.000 evrov (natančna višina ni razkrita), člana uprave Droge Kolinske Milena Štular in Branko Greganovič pa vsak po nekaj več kot 100.000 evrov bruto odpravnine. Z okoli 54.000 evri bruto odpravnine so se lani iz uprave NLB poslovili tudi Matej Narat, Alojz Jamnik in Miran Vičič, medtem ko je predsednik uprave Iskre Avtoelektrike Aleš Nemec ob upokojitvi dobil 64.000 evrov odpravnine. Na še nekoliko višjo odpravnino ob upokojitvi lahko sicer računa tudi uprava Save. Družba je imela namreč konec minulega leta za kar 481.000 evrov obveznosti do svoje tričlanske uprave, kot pojasnjujejo v družbi, pa gre za "vkalkulirane zneske za odpravnine po individualnih pogodbah ob odhodu članov uprave v pokoj". Kako so si nižali/višali plače Med upravami, ki so si opazneje znižale fiksne plače, izstopa uprava Heliosa, ki jo vodi Uroš Slavinec. Fiksne plače si je namreč uprava Heliosa znižala že leta 2008, lani pa so člani uprave Heliosa prejeli še za okoli tretjino nižje fiksne plače kot v letu 2008. Javno sta lani znižanje svojih prejemkov objavili tudi upravi Mercatorja in Gorenja, ki ju vodita Žiga Debeljak in Franjo Bobinac. Letni poročili obeh družb sicer razkrivata, da so člani uprave Gorenja in Mercatorja lani v povprečju prejeli za okoli 10.000 evrov nižje fiksne prejemke, Bobinčevi fiksni prejemki so bili nižji za okoli 12.000 evrov, Debeljakovi pa za 21.000 evrov. Čeprav več uprav lani ni dobilo nagrade, so si jo nekateri kljub razmeram izplačali. Člani uprave Zavarovalnice Triglav, ki jih je vodil Andrej Kocič, so si lani izplačali za skoraj 300.000 evrov nagrade za poslovanje v letu 2008. Še nekoliko višjo nagrado za delo v letu 2008 so lani prejeli tudi člani uprave Mercatorja, medtem ko so člani uprave Krke lani dobili za skoraj milijon evrov variabilnih prejemkov. Letno nagrado so lani dobili tudi zdaj že nekdanji člani uprave Telekoma Slovenije na čelu z Bojanom Dremljem, udeležba v dobičku pa je povečala tudi prejemke direktorja Salusa Mihe Lavriča. Kdo so bili najbolje plačani slovenski menedžerji v letu 2008 si lahko pogledate v članku na tej povezavi. Konec skrivalnic Skrivalnicam menedžerskih prejemkov je naredila konec šele novela zakona o gospodarskih družbah, po kateri morajo biti razkriti ne le prejemki celotne uprave, temveč tudi prejemki po posameznih članih uprave. Žito, Abanka Vipa, Aerodrom Ljubljana, Probanka in številne druge večje družbe so tako v letnem poročilu za leto 2009 prvič razkrile prejemke po posameznih članih uprave, prav člani uprav omenjenih družb pa so bili lani med najbolje plačanimi slovenskimi menedžerji. Z nadzorniškimi stolčki do dodatnih zaslužkov Menedžerji največjih slovenskih družb so svoje lanske prejemke oplemenitili tudi z nadzorovanjem odvisnih in pridruženih družb. Predsednik uprave Save Janez Bohorič je tako za opravljanje funkcije predsednika nadzornega sveta Abanke Vipa lani prejel 16.800 evrov bruto, prvi mož NFD Holdinga Stanislav Valant je pri vodenju nadzornega sveta Grand Hotela Bernardin in Etola ter kot član nadzornega sveta Save svoje lanske prejemke oplemenitil za okoli 60.000 evrov bruto, član uprave Zavarovalnice Triglav Vladimir Mišo Čeplak pa je z nadziranjem Abanke prejel 9700 evrov bruto. Svoje prejemke so na podoben način lani povečali tudi predsednica uprave Probanke Romana Pajenk (predsednica nadzornega sveta Perutnine Ptuj), predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek (član nadzornega sveta Pivovarne Laško), Igor Bavčar (zdaj že nekdanji član nadzornega sveta Droge Kolinske)...
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042356098
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Maj 02, 2010 9:36 pm; skupaj popravljeno 7 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Sob Okt 17, 2009 10:29 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

/13/...včasih je igra številk zelo pomembna, tudi pri že definirani meji oderuških obresti, ki je pri nas 41% in zato je vse, kar je pod to mejo sprejemljivo in tolerirano, čeravno etično in moralno sporno. Posebej za vse tiste posameznike, ki so primorani zaradi situacije v družbi in siceršnje recesije, sprejeti tudi takšen riziko, da bi preživeli svojo družino: Embarassed

ODERUŠTVO

Na meji oderuštva

Zaradi finančne krize naval na posojila v posojilnicah s kar 40-odstotno efektivno obrestno mero. Izterjava posojenih zneskov je centralizirana v Ljubljani, z njo se v koprski podružnici Mediafin kom, kjer dela tudi Nežka Levpušček, ne ukvarjajo.

MEDIAFIN KOM

"Presenečeni bi bili, kdo vse prihaja k nam,” pravijo v koprski podružnici družbe Mediafin kom, ko smo jih vprašali, kdo so njihove stranke in zakaj sploh pristajajo na posojilne pogoje, ki jih imajo. So namreč precej dražji od tistega, kar ponujajo banke, in to v posojilnici tudi mirno priznavajo.

Nekateri so se osmolili

Zapor.

Ena izmed najbolj znanih posojilnih goljufij na Obali se je končala z zaporom, v katerem sedi Paolo Križman (nekdanji prokurist družbe P&Co iz Izole), ki je okoli leta 2000 ogoljufal več deset ljudi. V zameno za depozite jim je obljubljal izjemno ugodna posojila, ki pa jih nikoli ni izplačal.

Protipravno si je prilastil več kot milijon nekdanjih nemških mark. Ob izbruhu afere je izginil, leta 2003 so ga nato izsledili na Hrvaškem. Na koprskem okrožnem sodišču je bila ta teden obravnava, v kateri ena od njegovih oškodovank zahteva vračilo dobrih 62 tisoč evrov. Razlogi za zadolževanje ljudi so različni, povpraševanje po denarju posojilnic pa se je s finančno krizo in zaostritvijo pogojev, pod katerimi so pripravljene kredit odobriti banke, precej povečalo.

“Povpraševanje je resnično večje, sam obseg naših poslov pa ne, ker stranke ne izpolnjujejo niti naših pogojev,” razlagajo. O konkretnih podatkih profilov svojih strank ne želijo govoriti. “ Več jih prihaja na primer tudi preden se jim iztečejo bančni limiti ali pa, ko se z izposojo denarja preprosto mudi,” dodajajo v Mediafin kom, ki sicer denar posoja v petih regijah – ob Primorski tudi na območju Ljubljane, na Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju.

Zakonsko še dovoljeno

Posojajo gotovino do zneska 1.500 evrov, več ne; za garancijo vzamejo tudi avto, ki sicer ostane v uporabi posojilojemalca. Zaračunajo pa prav astronomske obresti, efektivna obrestna mera (ta obsega obrestno mero za posojilo, stroške njegove odobritve ..., skratka vse stroške odobritve posojila) namreč znaša kar 40,2 odstotka. O tem smo se prepričali tudi sami z vpogledom v eno od posojilnih pogodb.
Številka je tik pod zakonsko definiranim oderuštvom – meja, ki jo določa, je višina efektivne obrestne mere v višini 41 odstotkov. Za primerjavo – v Delavski hranilnici bi vam za eno leto izposojenega tisočaka zaračunali efektivno obrestno mero v višini 12,4 odstotka.

40,2%

Znaša efektivna obrestna mera za izposojo denarja v posojilnici.
Preverili smo še v izolski posojilnici Žnider's, kjer posamezniku posodijo največ 560 evrov. Kolikšna je obrestna mera, ne povedo, pač pa samo, da bi jim po šestih mesecih morali vrniti 770 evrov. Posebne garancije za izposojo denarja ne zahtevajo. Spet primerjava z Delavsko hranilnico – tej bi ob izposoji enakega zneska po šestih mesecih vrnili 590 evrov. To je pač realnost “

Glede na to, da svoje storitve te posojilnice oglašujejo in da jim zakonodaja to poslovno prakso dopušča ter posojilojemalcev nihče ne prisili, da si denar izposojajo pri njih, tukaj nimamo kaj filozofirati,” komentira Janez Čalija, direktor koprske podružnice Delavske hranilnice. Trg očitno potrebuje tudi tovrstne storitve, dodaja.
http://www.zurnal24.si/Na-meji-oderustva/novice/slovenija/primorska/131812

ODERUHE PRIJAVITE

Drago. Vladni urad in zveza potrošnikov pozivajo osmoljence k prijavi goljufivih posojilnic. Če želimo oderuhom stopiti na prste, jih je treba prijaviti; ali na zvezo ali na tržno inšpekcijo,” pravi Breda Kutin in Zveze potrošnikov Slovenija. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) preučuje primere oderuških posojil denarja. “Zadeve še preračunavamo, predvidoma v enem tednu pa bomo javno objavili imena spornih posojilnic javno objavili,” napoveduje Breda Kutin, predsednica ZPS. Po objavi članka o izjemno visokih obrestnih merah, ki jih posojilojemalcem zaračunavajo v posojilnicah, se je na naše uredništvo na račun ene od njih – Mediafin kom, s sedežem v Ljubljani, svoje poslovalnice pa ima v petih regijah po državi – vsul plaz pritožb prizadetih. Posojilodajalci nam dvakrat na leto poročajo o sklenjenih posojilnih pogodbah in o obrestni meri. Vladni urad za varstvo potrošnikov pri gospodarskem ministrstvu.

Iz vse države

Bralka iz Izole je zaradi posojilnice, ki je izrabila njeno depresivno stanje in ji denar v stiski posodila, kot trdi, po, kot trdi, več kot 240- odstotni obrestni meri, se je odločila za tožbo na sodišču.

Bralec iz Ljubljane je najel 950 evrov, ob tem se je moral včlaniti v nekakšen klub in plačati članarino zanj, Mediafin komu pa moral za posojeno odplačati kar 1.824 evrov. Oglasilo se je nam je tudi nekaj ljudi s Celjskega, ki v svoji nevednosti niti niso vedeli, kakšne pogodbe o najetju denarja so podpisali. Ne razumejo pa, pravijo, kako se glavnica posojila viša, če ga odplačujejo že nekaj mesecev.

Odgovorni odsotni

Pojasnila v Mediafin komu nismo dobili, saj so bili v petek ob našem klicu na sedež podjetja “vsi odgovorni odsotni in nedosegljivi tudi na mobilni telefon". Dovoljenje za potrošniško kreditiranje podjetjemfirmam, ki niso banke, sicer daje sicer urad vlade za varstvo potrošnikov, ki o omenjenih praksah ne ve nič.

“Nadzor nad njimi opravlja tržni inšpektorat, ki preverja tudi upoštevanje najvišje obrestne mere, ki jo lahko zaračunajo potrošnikom za dano posojilo,” razlagajo v vladnem uradu. Tako oni , kot zveza potrošnikov pa opeharjene posojilojemalce pozivajota, naj oderuhe prijavijo.
http://www.zurnal24.si/primorska/oderuhe-prijavite-146745
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Okt 28, 2009 4:37 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Jan 2012 16:49; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Pon Okt 19, 2009 6:50 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

REMIUS d.d.

/13/...tudi na tej straneh je bilo že večkrat opozorjeno, na veliko previdnost pri poslovanju s Forexom, obenem pa, da je vsako poudarjanje izredno visokih donosov, kot se je izkazalo večkrat v preteklosti, lahko tudi past, v katero se ujamejo naivni vlagatelji, ki želijo na hitro obogateti, tudi v tem primeru, ko so obljubljali 5% obrestno mero na mesec: Embarassed

PLEMENITENJE

*** »Več kot samo plemenitenje vašega denarja« ni samo naš slogan podjetja, vendar tudi vizija. Strankam svetujemo, prisluhnemo njihovim željam in potrebam, ter zagotavljamo visok donos na vložek. Remius d.d. je podjetje, ki s svojim produktom zagotavlja storitev, ki je namenjena tako posameznikom, kot podjetjem. V Sloveniji nas najdete v sedmih poslovnih enotah, kjer vam bomo z veseljem svetovali na področju oplemenitenja denarja.

VREDNOTE

*** Delovanje podjetja temelji na sistemu načel in vrednot, ki izhajajo iz našega slogana »Več kot samo oplemenitenje vašega denarja«, na katerem gradimo predvsem na zaupanju in zadovoljstvu naših strank. Ne izpustite priložnosti in se pridružite varnemu in donosnemu programu vlaganja še danes! Hkrati želimo, da spoznate tudi naše podjetje - preverite spodnje alineje.
* Stojimo za svojimi dejanji
* Poslanstvo
* Vizija in cilji
* Vrednote podjetja
Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo preko kontaktnih podatkov ali elektronske pošte. info@remius.eu <info@remius.eu>

VIZIJA

*** Naša vizija, poslanstvo in vrednoste prevevajo vse, kar delamo pri podjetju Remius d.d..
Odločitve, ki jih sprejemamo, stiki, ki jih imamo s poslovnimi partnerji, način našega dela z drugimi... vse to je oblikovano z našo vizijo, poslanstvom in vrednotami.
Želimo, da je podjetje Remius d.d. podjetje, ki izpolnjuje svoje obljube. To pomeni, da izpolnjujemo svoje obljube do naših strank, sodelavcev in družbene skupnosti.

BREZPLAČNO SVETOVANJE

* izboljšati življenjski standard
* povečati prihodke
* oplemenititi denar
* izpolniti skrite želje

Oplemenitenje denarja je varno in visoko donosno. Vpišite vaše podatke v kontaktni obrazec na levi strani in z vami bomo opravili informativni razgovor, v katerem vas bomo seznanili z vsemi potrebnimi podatki, ki so vezani na oplemenitenje denarja. Informativni razgovor je v celoti brezplačen in brez vseh obveznosti! FAQ Trenutno je seznam najpogostejših vprašanj v pripravi. V kolikor imate vprašanje za nas, nam pišite. Kliknite tukaj za oddajo vprašanja. WTC Remius, poslovno svetovanje d.d. World Trade Center 1. nadstropje Dunajska 156, 1000 Ljubljana Slovenija-Europe Splet:
www.remius.eu E-pošta: info@remius.eu Telefon: 051 / 819 251 Hypo Alpe Adria Bank d.d. TRR: 3300-0000-2258-248 Swift: HAABSI22 Matična številka: 2349965 Davčna št: SI13532626
https://www.remius.eu/podjetje?Content=1
https://www.remius.eu/poslovne-enote
https://www.remius.eu/faq
http://www.skladi.com/forum.php?pg=beri&fid=6&tema=1906 http://www.forex-trgovanje.net/forum/viewtopic.php?p=2030 http://www.svetovanje.org/remius-obvestilo/
http://sl-si.facebook.com/note.php?note_id=105464973588 http://www.podjetniski-portal.com/podjetja/profil/389164/remius_poslovno_svetovanje_dd
http://forum.bmwslo.com/showthread.php?p=784438 http://forum.mladipodjetnik.si/showthread.php?t=433&page=6 http://forum.mladipodjetnik.si/archive/index.php?t-433.html http://www.srcek.org/vstopnice

OBVESTILO

Zaradi nastalih dogodkov vas obveščamo, da smo celoten postopek preiskave predali odvetnikom, ki se trudijo za čim hitrejšo rešitev nastalih težav. Zaradi zmanjševanja stroškov na minimum in oviranja s strani inštitucij smo bili primorani zapreti vse poslovne enote in spremljajoče subjekte. O poteku dogajanja vas bomo obveščali sproti preko naše spletne strani ali dopisov preko odvetniških pisarn. Vsi sodelavci se trudimo po svojih maksimalnih močeh, da se stvar pozitivno in na veselje vseh uspešno zaključi. Nello Marconi Predsednik uprave Remius d.d.

SPOŠTOVANI!

Obveščamo vas, da smo 24. marca 2009 predali vso zbrano dokumentacijo pristojnim evropskim finančnim instucijam, ki bodo po njihovih zagotovilih zadevo obravnavali prednostno in nam v najkrajšem možnem času posredovali ugotovitve. O nadaljnem toku dogajanja vas bomo sproti obveščali preko spletne strani in pisno. V podjetju Remius d.d. se trudimo za čim hitrejšo rešitev nastale situacije in vas prosimo za razumevanje, obenem pa vam sporočamo, da so vaša sredstva varna. Hkrati se vam ponovno zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje. V Ljubljani, 26. marec 2009 Nello Marconi predsednik uprave Remius d.d.

OBVESTILO

8. maj 2009

Ker se v zadnjem času na različnih spletnih portalih in drugod pojavljajo neresnične in predvsem neuradne informacije povezane z družbo Remius d.d., vas obveščamo, da so edine verodostojne informacije tiste, ki so objavljene na naši spletni strani, posredovane strankam preko dopisov oz. informacije dane s strani posrednikov. V Remiusu smo strankam stalno na voljo za kakršnekoli informacije ali dodatna pojasnila. Dosegljivi smo preko elektronske pošte, telefonov ali osebno v poslovalnicah. Zahvaljujemo se vam za razumevanje. Remius d.d.

CENJENE STRANKE

9. junij 2009

Obveščamo vas, da se je začel postopek obravnave zamrznjenih sredstev Remius-a in s tem sprostitev dela sredstev, ki predstavljajo glavnico vplačil. Skladno s preiskavo se bodo v nekaj tednih sprostila vsa sredstva. Izplačila dela glavnic se bodo pričela od 20. julija 2009 dalje. O višini izplačila dela glavnice kakor tudi za vse ostalo bo naknadno obvestilo preko spletne strani www.remius.eu in pošte. Zahvaljujemo se vam za dosedanje izkazano zaupanje in podporo v firmo Remius ter strpno spremljanje dogajanja, ki se je kljub težavam pričelo pozitivno razpletati. Nello Marconi Predsednik uprave Remius d.d.

OBVESTILO!

28. julij 2009

Obveščamo vas, da smo zaradi skupnih stroškov preiskave, ki so nastali ob preverjanju zakonitega izvora kapitala vseh strank in ki jih v tem trenutku še nismo zmožni poravnati, bomo izplačlila opravili v najkrajšem možnem času. Glede na izkazano zaupanje in težave, ki nas spremljajo, se bomo potrudili za uspešno rešitev v korist naših strank v najkrajšem možnem času. O nadaljnih dogodkih vas bomo obvestili preko spletne strani www.remius.eu in pošte. Hkrati pa vas prosimo za strpnost in nadaljno podporo, kot ste nam jo zaupali do sedaj. Nello Marconi Predsednik uprave Remius d.d.

SRČEK

Veliko ljudi na tem svetu potrebujejo pomoč za svoje preživetje. Podjetje Remius d.d. se tega zavedamo in pomagamo ljudem, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Svoja sredstva namenjamo Humanitarnemu društvu Srček.
Več o društvu si poglejte na njihovi spletni strani
www.srcek.org
http://www.srcek.org/vstopnice

POKROVITELJI IN SPONSORJI

Glavni pokrovitelj golf turnirja pokala 5. igrišč in managerske lige.

Preberi več Sponzorstvo na mednarodnem finančno-investicijsko poslovnem srečanju, Tehnopolis, Celje, 10. in 11. september Posebnost tega golf turnirja je Managerska liga, kjer imajo pravico udeležbe LE amaterke in amaterji, ki zasedajo funkcije predsednika uprave, pomočnika predsednika ali člana uprave, direktorja ali pomočnika direktorja družbe (d.o.o., d.d.), člani Kluba managerjev Ljubljana ter člani drugih stanovskih klubov. Izvzeti so samostojni podjetniki. Možnost igranja imajo tudi upokojeni, ki so delovali na zgoraj navedenih funkcijah. Funkcija mora biti dokazljiva v uradnih dokumentih podjetja. Več o golf pokalu na uradni strani: www.golfpokal.si

ŠPORTNIKA

V sezoni 2008 je podjetje Remius d.d. glavni sponzor mladima nadarjenima športnikoma. Za še boljše rezultate in njihovo lažje doseganje jima finančno pomagamo. Uroš Nastran in Blaž Pristovnik obetata veliko v prihodnosti, trenutno nastopata v evropskih tekmovanjih in domačih prvenstvih. V sezoni 2008 je podjetje Remius glavni sponzor Uroša Nastrana. Za še boljše rezultate in njihovo lažje doseganje mu pomaga s finančnimi sredstvi. Prepričani smo, da Uroš ne bo razočaral in bo v tujini podjetje uspešno predstavljal. V sezoni 2008 je podjetje Remius glavni sponzor Blaž Pristovnika. Za pomoč pri uresničitvi njegovih tekmovalnih Cross-country ciljev in vloženi trud, ki ga posveča tem ciljem mu pomagamo s finančnimi sredstvi.

PONZIJEVA SHEMA

Policija svari pred promotorji visokih donosov
Ljudje si želijo z vlaganjem v sisteme nepooblaščenih ponudnikov in promotorjev čim hitreje povrniti denar od izgub na borzah, vendar pa s tem sprejemajo še večje tveganje Promotorji od vlagateljev pobirajo po najmanj pet tisoč evrov, obljubljajo pa donose, ki dosegajo tudi 20 odstotkov na mesec. Zaradi razširitve števila nepooblaščenih ponudnikov in promotorjev, ki nepoučenim vlagateljem ponujajo njihovih prihrankov v dvomljive naložbene programe, pod pretvzo, da gre za vlaganje na valutni trg oziroma Forex, policija opozarja, da v večini primerov take odločitve prinesejo tudi veliko tveganje, piše danes Dnevnik. So 800-odstotni donosi lahko realni? Poznavalci razmer pri tem dodajajo, da v več primerih sploh ne gre za investiranje na trg Forex, ampak za piramidne sisteme in ponzijeve sheme, pri katerih glavnina vlagateljev na koncu ostane brez vsega. Na policiji pojasnjujejo, da promotorji od vlagateljev pobirajo po najmanj pet tisoč evrov, obljubljajo pa donose, ki dosegajo tudi 20 odstotkov na mesec, s čimer bi v letu dni dosegli skoraj 800-odstotni donos. Več o neverjetnih donosih si preberite v članku Finanzas Forex: sanjski 792-odstotni letni donos ali nateg stoletja?. Vlagatelje mika želja po hitrem zaslužku

Preberite tudi:
1. V denarni piramidi sem izgubila 15 tisoč evrov! Kaj zdaj?
2. FX Run -celotna zgodba - kako je 150 Slovencem izginil denar
3. Promotorji Forexa pod udarom državnih regulatorjev

"V zadnjem letu in pol so vlagatelji na borzi lahko izgubili več kot polovico premoženja, sedaj pa pa hočejo to hitro nadoknaditi. V tej želji tudi nasedajo tovrstnim promotorjem, na koncu pa jim ostane bore malo ali nič, saj se promotorji ne javljajo več na telefon, spletne strani se ugasnejo, sredstva pa izpuhitjo s promotorji vred," pojasnjuje poznavalec, ki želi ostati neimenovan. Na policiji ugotavljajo, da poslovanje večinoma poteka gotovinsko ali prek nakazil na račune v tujino, stranke pa ponudniki privabijo prek spletnih strani in predavanj, ki so organizirane za ožji krog ljudi. Kako deluje ponzijeva shema? Ponzijeva shema je sistem, po katerem se denar od vplačila novih članov v verigi uporabi za poplačilo starih članov in tako naprej. Ponzijeva shema deluje torej le v primeru, da prihaja do novih vplačil, ko se nova vplačila zmanjšajo ali ko se poveča število strank v sistemu, se zmanjša tudi "donos", na koncu pa vse skupaj rudi propade. Ponzijeva shema je podobna piramidnemu sistemu, a se od njega razlikuje v tem, da je pri njej organizator ves čas v neposrednem stiku z vsemi naložbeniki, kar ne drži za piramidni sistem. Piramidni sistem navadno propade zato, ker spodnje plasti vlagateljev ne morejo več privabiti novih ljudi v shemo. Ponzijeva shema pa propade, ko organizator pobegne z denarjem, ko ne zmore več nadzirati sheme ali ko shemo razkrinkajo nadzorniki in ugotovijo, da premoženje, na katerem shema temelji, ne obstaja. Najbolj znano ponzijevo shemo v današnjem času je organiziral Bernard Madoff, ki je naložbenike v njegov "Hedge sklad" ogoljufal za 50 milijard evrov. Več o tem si preberite v članku Goljufivi shemi Bernarda Madoffa nasedle tudi nekatere evropske banke. http://www.finance.si/243813

GOLJUFIJA

Prevarant iz Kočevja Podjetnik naj bi ogoljufal več kot 400 Slovencev in si nagrabil za več kot 13 milijonov evrov. Ljudje so v piramidni sistem vplačali 22 milijonov evrov, a obljubljenih visokih donosov danes ni nikjer. http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60353490&section_id=1&article_id=3186913

SLOVENSKI MADOFF

Slovenski madoff bo še sedel, zunaj jih je vsaj še šest

Nello Marconi, ki so mu slovenski vlagatelji zaupali 22 milijonov evrov, bo v priporu še vsaj do 6. januarja "Marconi bo izpuščen, še preden bo proti njemu vložena obtožnica, saj je ta s svojo družbo Remius edini legalno vabil vlagatelje v Forex ," verjame Robert Jurović, prokurist družbe Remius . Na prostosti je vsaj še šest marconijev, meni Jurović. "Je Slovenija dobila svojega madoffa?" se v naslovu članka o priporu Nella Marconija sprašujejo v novembrski številki mesečnika Moje Finance, ki je izšla danes. Spomnimo, 42-letni Kočevec Marconi je lastnik in direktor družbe Remius in je priprt zaradi suma poslovne goljufije, ker je vlagateljem obljubljal, da bo njihove vložke plemenitil na valutnem trgu Forex in jim izplačeval desetodstotne mesečne donose. Po ocenah policije Remius okoli 400 naivnim vlagateljem dolguje 13 milijonov evrov, pišejo Moje Finance, denar je izginil in ga ni še nihče našel. Madoffu 150 let, Marconi zunaj že spomladi? "Marconiju so podaljšali pripor do 6. januarja, lahko mu ga podaljšajo samo še enkrat in prepričan sem, da bo izpuščen, še preden bo proti njemu vložena obtožnica, saj je on s svojo družbo Remius edini legalno vabil vlagatelje v Forex," je za Finance povedal prokurist Remiusa Robert Jurović.

ZAPOR

Marconija sumijo, da je organiziral ponzijevo shemo, s kakršno je nekdanji šef ameriške borze Nasdaq Bernard Madoff vlagatelje obral za 65 milijard dolarjev in si prislužil 150 let zapora. Za poslovno goljufijo, če mu jo dokažejo, bo Marconi dobil največ deset let zapora. Prokurist bil pri Marconiju, denarja še ni videl Jurović, ki je sicer tudi zastopnik celjskega humanitarnega društva Srček, je eden od nekdanjih 11 zaposlenih v Remiusu, danes ni tam zaposlen nihče, vlogo prokurista pa je prevzel sam. Jurović trdi, da je tudi sam med 600 ljudmi, ki so svoj denar zaupali Remiusu, pa ne vedo, kje je zdaj. Svojega nekdanjega šefa je že obiskal v priporu in ta mu je zagotovil, da je denar na varnem na tujih bankah, kamor je tudi poslal poizvedbe, vendar od bank še ni dobil odgovora. Marconijevega odvetnika Rajka Vrečerja nam včeraj ni uspelo priklicati za pogovor o položaju njegovega varovanca. Marconijev in naivnežev je še dovolj Po prepričanju Jurovića je v Sloveniji še vsaj šest podjetij, ki so vlagatelje nelegalno prepričevala z bajnimi donosi na valutnem trgu in še vsaj šest ljudi, ki bi si bolj kot Marconi zaslužili svojo sobo v priporu na Povšetovi v Ljubljani. Jurović meni, da so druga podjetja od vlagateljev pobrala precej več denarja in jim tudi ni uspelo denarja izplačati, imenovati jih pa ni želel. Bo pripor Marconija prestrašil druge organizatorje tovrstnih shem? "Ne verjamem, da bi kdorkoli bežal v tujino, saj bi že ušli, če bi hoteli. Vlagateljev pa bo za take donose vedno dovolj, čeprav je morda ta posel deležen bolj slabe publicitete."
http://www.finance.si/263773/Slovenski-madoff-bo-%B9e-sedel-zunaj-jih-je-vsaj-%B9e-%B9est

ZAKRITE SLEDI

Za milijoni v eni največjih denarnih verig v Sloveniji izginile vse sledi

Ena od domnevno največjih denarnih verig v Sloveniji, ki sta jo zasnovala Nello Marconi in njegova družba Remius, bo svoj epilog dobila na sodišču. Včeraj se je namreč začelo sojenje proti Marconiju, ki je že od oktobra lani v priporu. Kje je 13 milijonov evrov, ki jih je več sto slovenskih vlagateljev zaupalo družbi Remius oziroma njenemu lastniku Nellu Marconiju, ki je zasnoval eno največjih denarnih verig v Sloveniji? To je ključno vprašanje, na katerega Marconi včeraj na sodišču ni znal natančno odgovoriti. Včeraj je na sodišču veljal poostren varnostni nadzor, saj so neznanci Marconiju grozili s smrtjo. Marconi je od več sto slovenskih in tujih vlagateljev zbral za kar 13 milijonov evrov premoženja, za katerim pa je poniknila vsaka sled. Ker so neznanci Marconiju grozili, je včeraj na sodišču veljal poostren varnostni nadzor, sojenje pa je bilo zaradi izpada elektrike za kratek čas tudi prekinjeno. Včeraj se je namreč začelo sojenje proti družbi Remius in njenemu lastniku Nellu Marconiju, ki je vlagateljem obljubljal, da jim bo prek trgovanja na valutnem trgu Forex izplačeval visoke mesečne donose. Marconi, ki je že od oktobra lani v priporu, in Remius sta od 600 slovenskih in 200 tujih vlagateljev zbrala za kar 13 milijonov evrov premoženja, za katerim pa je poniknila vsaka sled. Kje natanko je zdaj to premoženje, včeraj ni znal natanko pojasniti niti Marconi, ki zanika kakršno koli poslovno goljufijo, ki mu jo očita tožilstvo. To sumi, da Remius sredstev vlagateljem ni imel namena vrniti, da sredstva niso bila namenjena trgovanju na valutnem trgu, Marconi pa, da je denar nakazoval celo na svoje zasebne račune v tujini. Kot je včeraj povedal Marconi, je Remius 2,5 milijona evrov nakazal na njegov zasebni švicarski račun, vendar obenem trdi, da je ta sredstva s pripadajočimi obrestmi vrnil. Na drugi strani tožilstvo tega denarja "ne najde". Marconi je s transakcijskih računov dvignil tudi večje zneske gotovine, kot je povedal sam, pa naj bi 2,7 milijona evrov dvignil, ker je vlagateljem sredstva "plačal na roke". "Večina je dobila potrdilo," je še zatrdil Marconi in dodal, da je, "odkar je zaprt, nastalo že 10 milijonov evrov škode, posredno pa 35 milijonov evrov". Po navedbah Marconija je veliko večino denarja prek tako imenovane servisne banke v Londonu oziroma referenta Rosdena vložil v 25 bančnih zapisov, ki so zdaj pri največ 25 bankah. Pri katerih, Marconi ni znal povedati, češ da tega podatka ne more vedeti. A kot pojasnjujejo finančni poznavalci, je praktično nemogoče, da vlagatelj ne bi mogel vedeti natančno, kje ima svoje bančne zapise. Poleg tega je nenavadno tudi, da bi tako velike investicije urejal le prek elektronske pošte, faksa in telefona. Marconi namreč trdi prav to. "Januarja lani bi moral izplačati septembrske vlagatelje, Rosden pa mi je dejal, da bo denar za izplačila na računih. Tega denarja ni bilo, Rosden pa mi je nato predlagal sestanek na Danskem ali v Londonu," je dejal Marconi in nadaljeval pojasnjevanje domnevnih zapletov. Ko je odšel na dansko Saxo Bank (preko te naj bi Marconi trgoval na valutnem trgu), naj bi ga prestreglo pet predstavnikov evropskih finančnih institucij, ki naj bi mu pojasnili, da so sredstva zamrznjena, ker ni mogoče preveriti izvora denarja. Ko je v naslednjih mesecih Marconi pridobil podatke svojih vlagateljev o izvoru denarja, naj bi ta potrdila odnesel v Frankfurt na Evropsko centralno banko. "Potrdila o izročitvi teh potrdil nisem dobil, sem pa predajo obvestil vpisal v neko knjigo," je še dejal Marconi. Toda tožilstvu referenta Rosdena, ki ga je omenjal Marconi, ni uspelo izslediti. Prav tako o zamrznitvi sredstev na trgovalnem računu ne vedo nič niti v danski Saxo Bank, Marconi pa, z izjemo prič, nima nobenega dokumenta, ki bi dokazoval zamrznitev sredstev in njegovo pot v tujino. Marconiju denar zaupalo več kot tisoč vlagateljev Od decembra 2006 je Marconiju svoje premoženje zaupalo kar 1100 vlagateljev, med drugim tudi Zdenka Varga, žena predsednika evropskega diplomatskega koncila Joška Varge. Kot je včeraj povedal Marconi, je imel najprej z vlagatelji sklenjene investicijske pogodbe, po uvedbi davka na dobiček pri prodaji izvedenih finančnih instrumentov pa so te pogodbe spremenili v posojilne pogodbe.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042359272
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Maj 13, 2010 10:08 pm; skupaj popravljeno 2 krat

MARCONIJEVA SHEMA

Vse manj upanja za vlagatelje iz Marconijeve ponzijeve sheme
Vlagatelji, ki so v ponzijevo shemo Nella Marconija investirali več kot 20 milijonov evrov, imajo vse manj upanja, da bodo svoje premoženje kdaj dobili nazaj.

Marconi, ki je že od konca leta 2009 v priporu in ki mu grozi do 20 let zapora, sicer vseskozi poudarja, »da denar je, vendar ga je treba le najti«.

Marconi, ki je že od konca leta 2009 v priporu in ki mu grozi do 20 let zapora, sicer vseskozi poudarja, »da denar je, vendar ga je treba le najti«. Do popolnoma drugačnih zaključkov pa je prišel sodni izvedenec. Ta je namreč ugotovil, da je Marconi okoli 11 milijonov evrov sredstev vlagateljev dejansko uporabil za izplačilo prvih vlagateljev, milijon evrov si je izplačal kot posojilo, okoli sedem milijonov evrov pa je izgubil na valutnem trgu. Marconi je sicer pred aretacijo s transakcijskih računov dvigoval tudi večje količine gotovine, in sicer kar okoli štiri milijone evrov. Ta denar je Marconi deloma uporabil za izplačilo nekaterih vlagateljev in promotorjev ter za stroške vzdrževanja svoje denarne verige, za delom premoženja pa so izginile vse sledi oziroma je poniknil.

Medtem ko je sodnemu izvedencu uspelo pojasniti, kje je končala večina premoženja, pa še vedno ni natančno znano, kam dejansko je Marconi sploh vložil sredstva vlagateljev. Le manjši del je po ugotovitvah sodnega izvedenca Marconi investiral na valutni trg, kjer pa je zaradi slabih odločitev denar izgubil, čeprav je Marconi še nedavno zatrjeval, da s posli na valutnem trgu ni ustvarjal izgub, temveč dobiček.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042432732

7 LET in 3 MESECE

Marconiju sedem let in tri mesece zaporne kazni
Lastnika družbe Remius Nella Marconija so spoznali za krivega 14 kaznivih dejanj poslovne goljufije in ga obsodili na sedem let in tri mesece zaporne kazni.

Štirinajstim oškodovancem bo moral "slovenski Madoff" vrniti več kot 700 tisoč evrov, kazen pa je doletela tudi njegovo podjetje, in sicer prenehanje statusa pravne osebe ter objava sodbe v časopisih Delo, Dnevnik, Večer in Finance. Marconi si je od več sto slovenskih in tujih vlagateljev sposodil 13 milijonov evrov, ki jih je imel namen oplemenititi z valutnim trgovanjem sistema Forex, vendar se je za denarjem izgubila vsaka sled.

Obramba je napovedala pritožbo

Sodba še ni pravnomočna, Marconijev zagovornik Boštjan Penko pa je že napovedal pritožbo. Po njegovih besedah je še vedno nejasno, kako so potekali finančni tokovi oškodovancev z Remiusom oziroma Marconijem. Poudaril je, da so vlagatelji vedeli za tveganje in da bi bil Marconi lahko odškodninsko ali civilnopravno odgovoren, ne pa tudi kazensko.
http://www.siol.net/slovenija/crna_kronika/2011/05/marconiju_sedem_let_in_tri_mesece_zaporne_kazni.aspx

9 LET

Slovenskemu Madoffu zvišali zaporno kazen

Nello Marconi, ki je prek piramidne sheme prevaral vlagatelje za več kot 700 tisoč evrov, bo moral "sedeti" devet let, je dosodilo višje sodišče

Slovenski Madoff Nello Marconi bo zaradi 14 poslovnih goljufij v zaporu preživel namesto sedem let, kot je lani dosodilo okrožno sodišče, kar devet let, piše Delo. Višje sodišče je lastniku družbe Remius zvišalo kazen na pritožbo tožilstva, hkrati pa je potrdilo odločitev okrožnega sodišča o izbrisu podjetja Remius.

Sodišče je Marconija obsodilo zavajanja vlagateljev. Za sodelovanje v sistemu Forex je prepričal 14 vlagateljev, ki so mu zaupali 727 tisoč evrov, saj je obljublja visoke donose. Kasneje se je za denarjem izgubila vsaka sled.

Omenimo, ameriški prevarant Bernard Madoff, ki je s podobnimi prevarami vlagatelje oškodoval za 65 milijard dolarjev, je bil v ZDA obsojen na 150 let zapora.
http://www.finance.si/336034/Slovenskemu-Madoffu-zvi%C5%A1ali-zaporno-kazen

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Sre Okt 21, 2009 10:17 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

800 €

/13/...v upanju, da bodo KRKI sledile tudi druge gospodarske družbe v Sloveniji: Laughing

Najnižja plača v Krki je 800 evrov

V času, ko večina tarna zaradi krize, so v Krki dvignili plače. Najslabše plačani delavec v novomeški tovarni zdravil po novem mesečno dobi 800 evrov neto. Krka V tovarni zdravil Krka ima država minimalni delež. Medtem ko sindikati za 28. november napovedujejo protest zaradi neuresničitve zahteve po dvigu minimalne plače na 600 evrov neto, imajo vodilni v novomeški tovarni zdravil Krka čisto vest.

''Najnižja izplačana mesečna plača za junij 2009 za polni delovni čas je znašala 921 evrov bruto oziroma 643 evrov neto.
Z upoštevanjem izplačila delovne uspešnosti družbe, ki se izplačuje dvakrat na leto, so zneski višji še za okoli pet odstotkov. Od 1. oktobra dalje pa je v Krki najnižja izplačana bruto plača za redno zaposlene 1.170 evrov oziroma 800 evrov neto mesečno,'' so sporočili iz podjetja.

Najvišja mesečna Krkina plača za polni delovni čas je bila medtem 27.299 evrov bruto oziroma 12.864 evrov neto, kar je 10-kratnik povprečne plače za pretekli mesec, povečane za dodatke za delovno dobo in stalnost v družbi. Povprečna mesečna bruto plača v Krki je sicer 2.356 evrov bruto oziroma 1.428 evrov neto.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-krki-dvignili-place.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Čet Okt 22, 2009 11:31 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KURIVO GORICA d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...tudi pri samih delniških knjigah smo do sedaj poznali tajnost, ki so jo mali delničarji, skupaj z društvom MDS po treh letih le uspeli premagati: Laughing

PROSTO RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM

21. oktober je zelo pomemben dan za male delničarje Kuriva Gorica, d.d., saj je po več kot treh letih prizadevanj in sistematičnih manevrov vodstva Kuriva Gorica, d.d., delniška knjiga družbe postala javna, kar določata tudi Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP) in Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). S tem je prvič omogočeno prosto razpolaganje z lastnimi investicijami malih delničarjev. Večletna prizadevanja malega delničarja Bogdana J. Lapajneta in predsednika Društva – Mali delničarji – Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) Rajka Stanković-a so tako končno obrodila sadove, kljub vsem formalnim zaprekam, katerim smo bili priča v preteklosti.

TAJNA DELNIŠKA KNJIGA

Pri vsakokratnem sklicu skupščine so pooblaščenci zahtevali vpogled v delniško knjigo družbe, ki pa je bila iz neznanih razlogov delničarjem vse do danes skrita. Iz tega razloga so proti družbi bili sproženi različni sodni postopki vključno s postopkom pred Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Na prigovarjanje pravnih strokovnjakov je uprava naposled le dovolila celovit vpogled v delniško knjigo, iz katere je jasno izhajalo, da ima član uprave, skupaj s svojo hčerko, ki zaseda funkcijo predsednice uprave, ter ženo in sinom več kot 50 % delež v osnovnem kapitalu. Posledično lahko uprava družbe odločilno vpliva na vse odločitve družbe, kar zagotovo ni v prid malim delničarjem te družbe.

TOŽBA NA IZDAJO DELNIC PRI KDD

Na določbe ZNVP, ki določajo obveznost izdaje delnic v nematerializirani obliki, je Rajko Stanković (predsednik Društva MDS), kar tri (3) krat zapored opozoril družbo (prvič leta 2007, drugič leta 2008) in nazadnje še na letošnji skupščini delničarjev.

KORUPCIJA ALI LE SODNI ZAOSTANKI?

Zaradi neizdaje delniške knjige je leta 2007 bila s strani malega delničarja družbe vložena tudi tožba za izdajo delnic, ki pa zaradi »domnevne prezasedenosti« sodišča v Novi Gorici še ni prišla na vrsto. Vzrok nedelovanja sodišča v tem primeru ostaja neznan in le upamo lahko, da je to posledica sodnih zaostankov in ne česa drugega.

VSTOP STRATEŠKEGA PARTNERJA V LASTNIŠTVO DRUŽBE

Vodstvo in strokovni sodelavci Društva MDS so že v začetku tega meseca začeli intenzivnejša pogajanja z več zainteresiranimi kupci za nakup deleža malih delničarjev v družbi Kurivo Gorica, d.d.
Z izdajo delniške knjige pri KDD, d.d., so se tudi ti postopki poenostavili saj je s tem bila povečana pravna varnost posla.
O teh aktivnostih je Društvo MDS obvestilo tudi Upravo družbe, ki ima skupaj z družinskimi člani v lasti 62,80 % (oziroma 66,23 % glasovalnih pravic) delnic družbe.
Morebitnemu vstopu strateškega partnerja v lastniško strukturo podjetja Uprava načeloma ne nasprotuje.
http://www.skupaj.eu/vsebina/tajna-delniska-knjiga-koncno-postala-javna-%E2%80%93-kurivo-gorica-dd-pomemben-uspeh-malih-delnicarj

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Pon Okt 26, 2009 11:48 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZVEZDA in STAVKA

/13/...stavkovni val ne pojenja: Crying or Very sad

Delavci v kranjski Zvezdi napovedujejo stavko

Delavci kranjske tekstilne tovarne Zvezda bodo 2. novembra pričeli s stavko. Do konca minulega tedna namreč niso prejeli plač za september in del regresa, v podjetju pa zamujajo tudi s plačilom prispevkov. Zvezda, ki zaposluje 65 ljudi, v zadnjih mesecih težave s tekočim poslovanjem Predsednica upravnega odbora Nevena Tea Gorjup ni bila dosegljiva.

Sindikalist Janez Podgorelec je danes še dejal, da bodo delavci v tovarni stavkali od 6. ure naprej oziroma do izpolnitve zahtev. Ob tem dodaja, da bodo, v kolikor bodo do konca tega tedna plače le prejeli, stavko odpovedali, a je do te možnosti precej skeptičen, saj je podjetje po njegovih podatkih že insolventno. K

ot je znano, ima Zvezda, ki zaposluje 65 ljudi, v zadnjih mesecih težave s tekočim poslovanjem, zato proizvodnja obratuje le delno. Zaposleni že tri mesece prejemajo plače z zamudo, pri čemer je za september še sploh niso dobili.

Prav tako nimajo poravnanih prispevkov in niso prejeli regresa. Medtem ko podjetje naročila ima, denarja za poln zagon proizvodnje nima.

Sicer pa je vodstvo minuli teden zaposlenim predlagalo prestrukturiranje podjetja, in sicer tako, da bi 25 delavcev in dejavnost moda prenesli na strateškega partnerja, podjetje Tekstina iz Ajdovščine, tehnični in razvojni program pa bi prenesli v hčerinsko podjetje Zvezda TSP. Podgorelec večjega učinka tega prestrukturiranja ne vidi in dodaja, da je v tem načrtu preveč neznank.
http://www.delo.si/clanek/91187
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Okt 28, 2009 2:49 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1107
Objavljeno: Sre Okt 28, 2009 2:37 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MATERINSKI DOM

/13/... pomagati in sodelovati v humanitarni akciji, je samo še en pokazatelj več, da tudi v kriznih časih znamo prisluhniti vsem, ki so pomoči potrebni.: Laughing

Poziv k humanitarni akciji

Kapital je pobudnik velike humanitarne akcije za zbiranje finančne pomoči za varovance Materinskega doma v Ljubljani. Pričarajmo božič mamicam in otrokom, ki so se znašli v življenjski stiski. Pozivamo naše poslovne partnerje in vse, ki imate odprto srce, da se vpišete na seznam donatorjev za Materinski dom v Ljubljani.

Denar, ki ga bomo zbrali v humanitarni akciji, bo uradno predan do 15.decembra 2009 glavni skrbnici doma, gospe Mileni Peršin. Ob tej priložnosti vas vabimo, da sodelujete in izkažete osebno podporo varovancem. Izkupiček, ki ga bomo začeli zbirati 12.oktobra 2009, bo namenjen organizaciji božičnega večera za otroke in mamice, preostanek pa za obnovo kuhinje v domu. Vsem se že vnaprej zahvaljujemo za podporo v našem in predvsem v imenu otrok in mamic ter osebja Materinskega doma Ljubljana
www.kapital.si

MATERINSKI DOM LJUBLJANA

Materinski dom na Karunovi 16b v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1994 in je deloval kot samostojni javni socialno varstveni zavod. Avgusta 2004 je bil Materinski dom po sklepu vlade RS pripojen k Centru za socialno delo Ljubljana-Šiška. Od 01.01.2008 Materinski dom deluje kot program omenjenega Centra. Poleg hiše na Karunovi, kjer lahko biva 7 mamic z otroki ima Materinski dom v uporabi tudi stanovanje v Šiški, kjer lahko bivata 2 mamici z otroki.

Delovanje Materinskega doma ureja "Pravilnik o sprejemu, bivanju in odpustu v Materinskem domu in stanovanjski enoti Materinskega doma" in "Hišni red Materinskega doma". Materinski dom je namenjen mamicam z mladoletnimi otroki do 14 leta starosti in nosečnicam, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči socialni stiski in nimajo drugih možnosti bivanja skupaj z otrokom ter so pripravljene aktivno reševati svojo stisko. Namen strokovnega dela je v strokovni podpori uporabnicam, da si čimpreje uredijo samostojno življenje izven Materinskega doma. V naš dom so lahko sprejete prosilke, ki pridejo same ali jih za sprejem predlagajo druge strokovne službe in so državljanke RS, prosilke z dovoljenjem za bivanje v RS ter državljanke EU, ki v Sloveniji bivajo in imajo otroka, ki je državljan RS. V Materinskem domu lahko uporabnice bivajo največ eno leto, bivanje se lahko podaljša v izjemnih primerih po sklepu strokovne komisije največ do treh mesecev.

Dom nudi uporabnicam:
# namestitev oz. bivanje
# pomoč pri aktivnem reševanju eksistenčnih vprašanj (seznanjanj z materialnimmi in drugimi pravicami ter postopki za njihovo uveljavitev - denarna socialna pomoč, otroški dodtek, preživnina, nujni bivalni prostori, razpisi za neprofitna stanovanja pri Stanovanjskem skladu MOL-a...)
# prepoznavanje težav in skupno oblikovanje individualnega načrta
# pomoč pri predelovanju in integriranju izkušenj s socialnimi stiskami
# pomoč pri izboljšanju socialnih možnosti
# pomoč pri negi, oskrbi in vzgoji otrok
# pomoč pri širjenju socialne mreže
# zagovorništvo in spremstvo pri stikih z institucijami

Prosilka mora vložiti pisno vlogo iz katere so razvidni osebni podatki prosilke in otrok, opis socialne stiske, kontaktni naslov in telefon. Prosilka je vabljena na informativni razgovor, kjer se ji predstavi delovanje doma, seznani se jo z njenimi pravicami in dolžnostmi. Vloga prosilke se posreduje strokovni komisiji, ki na podlagi pogojev in kriterijev za sprejem odloči o sprejemu oz. nesprejemu prosilke. Uporabnica plačuje prispevek za bivanje v Materinskem domu, in sicer glede na velikost sobe v kateri biva. Uporabnice, ki bivajo v našem domu so običajno poleg stanovanjske stiske, porušene socialne mreže tudi v večji finančni stiski (običajno prejemnice denarne socialne pomoči). Zaradi tega smo zelo veseli vsake pomoči, ki so jo pripravljeni prispevati posamezniki ali ustanove, da olajšajo in polepšajo vsakodnevno življenje naših mamic in njihovih otrok. http://www.csd-lj-siska.si/matdom/matdom.asp
http://www.rotary-club-ljubljana-tivoli.si/index.php?option=com_content&view=article&id=194:materinski-dom-ljubljana&catid=90:o-klubu&Itemid=642
http://www.maminajdi.si/index.php?option=com_content&task=view&id=77&Itemid=125
http://www.radiostudent.si/projekti/zenske/organizacije.html

ZA MATERINSKI DOM OPIS:

Kot smo razveselili mamice in otroke na Materinski dan ,tudi za jesen pripravljamo AKCIJO OBDARITVE mamic in otrok Materinskega doma v Ljubljani. Zatorej, če imate doma kakšna oblačila in igrače odveč se priporočamo. Prevzem je lahko oseben( v Ljubljani ali okolici) ali po pošti. Podrobnejše informacije dobite na Emailu : dioneja@amis.net Hvala in lep dan. meta

DONATORJI
Seznam donatorjev v obdobju januar 2007 – maj 2007
1. Ljubljanske mlekarne, Ljubljana (tedenska dobava mleka)
2. DM Drogerie market, Ljubljana (higienski izdelki ipd.)
3. Kolinska, Ljubljana (prehrambeni izdelki itd.)
4. La vie Style, d.o.o. Ljubljana (garderoba za nosečnice)
5. Rudnidis d.o.o., Ljubljana (oprema za kuhinjo- posoda, jedilni pribor itd.) 6. MKoncerti, d.o.o., Ljubljanab> (vstopnice za koncert Oliverja Dragojevića)
7. Peter Požun, Bavdkova 8, Ljubljana (gospodinjski pripomočki)
8. Pekarna Vrhnika, Vrhnika (dnevna donacija za kruh)
9. Terme Snovik, Kamnik (proste vstopnice za terme)
10. Uniliver Slovenija, Ljubljana (donacija čistil )
11. Revija Zmajček, Slamnikarska c. 18, Domžale (revija Zmajček)

Seznam donatorjev v obdobju junij 2007 – julij 2007
1. Ljubljanske mlekarne, Ljubljana (tedenska dobava mleka)
2. DM Drogerie market, Ljubljana (higienski izdelki ipd.)
3. Mercator d.d., Ljubljana (pralni prašek, WC papir ipd.)
4. Zveza športnih društev Slovan, Ljubljana (proste vstopnice za kopališče Kodeljevo)
5. Vojašnica Šentvid - PDRIV, Ljubljana (otroška oblačila, igrače, ...)

Seznam donatorjev v obdobju od 1.6.2008 do 1.6.2009
1. Dekor senčila d.o.o.
2. Varnost Maribor d.d.
3. Kopališče Laguna, mestna plaža
4. Živalski vrt Ljubljana
5. Flooring d.o.o.
6. Didakta d.o.o.
7. Ahotel
8. Eurotrade commerce d.o.o.
9. Emona obala Koper
10. Ljubljanske Mlekarne
11. La vie Style
12. Revija Zmajček
13. Špas teater Mengeš
14. Oesterreich institut d.o.o. Ljubljana
15. Slovenijales d.d. Ljubljana
16. Fleur de Santé Naslov: Materinski dom Ljubljana Karunova 16b, Ljubljana Tel.: 01/283 37 45 Dežurni GSM: 051/422-024 Fax: 283 37 35 E-mail: materinskidom(@)gov.si

MATERINSKI DOMOVI:

GORIŠKA:
* Zavod Karitas Samarijan - Materinski dom Solkan in Dom Karitas na cesti Skalniška 1, 5250 Solkan telefon: 05 330 02 34 e-pošta: karitas.samarijan@siol.net

NOTRANJSKA:
* Talita kum Zavod za pomoč materam in ostarelim Ljubljanska 28, 6230 Postojna telefon: 05 720 39 84

OSREDNJESLOVENSKA:
* Center za socialno delo Ljubljana Šiška - Materinski dom Ljubljana Celovška 195, 1000 Ljubljana telefon: 01 283 37 45, 01 583 98 00, dežurni GSM: 051 422 024 e-pošta: materinskidom@gov.si
* Zavod Pelikan Karitas - Materinski dom Gumnišče in Materinski dom Višnja gora Ciril Metodov trg 9, 1000 Ljubljana telefon: 01 548 02 85 e-pošta: pelikan@karitas.si

PODRAVSKA:
* Center za socialno delo Maribor - Materinski dom Maribor Dvorakova ul. 5, 2000 Maribor telefon: 02 623 25 26, 02 250 66 00 e-pošta: gpcsd.maribor@gov.si

SAVINJSKA:
* JZ Socio - Javni zavod za socialno varstvene dejavnosti Celje - Materinski dom Stanetova 4, 3000 Celje telefon: 03 492 40 42 e-pošta: socio@siol.net
* Škofijska Karitas Maribor - Materinski dom Mozirje in Žalec Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor telefon: 059 08 03 50 e-pošta: info@karitasmb.si

MOŽ ME JE UDARIL

Tomaž je imel za seboj grozen dan. V podjetju se je začelo govoriti o odpuščanju delavcev, sodelavec mu je prišepnil, da bodo obravnavali tudi njega. Doma pa žena in dva otroka. Ko ga je sodelavec pripeljal do doma, se je nemudoma zatekel v garažo. Da bi preveril, kako deluje avto, ki naj bi ga žena zjutraj pripeljala s popravila. Vžgal je motor in takoj zaznal enako škrtanje v motorju.

"Kaj je sploh s tabo," je Tomaž prirohnel v hišo, "mi nisi mogla sporočiti v službo, da avto ni dobro popravljen!?" Marta je mirno odvrnila: "Meni se zdi, da je motor čisto v redu." "Ma, ti si nora. Koliko si plačala za to sranje?" je Tomaž postajal vse bolj divji. "Veš kaj, morda ne vem veliko o avtomobilih, nora pa nisem," se je branila Marta. Tomaž je začel preklinjati, najprej avto, nato še ženo. Postal je vidno rdeč in Marti zapovedal, naj bo že tiho. Marta pa ni bila: "Če si že tak korenjak, kot se delaš, zakaj nisi pri zadnjem popravilu mehaniku povedal, da te je ogoljufal?" Tomaž ji je primazal tako močno klofuto - ne prvo - da je padla po tleh. Marta je začela jokati, Tomaž pa si je prikimaval, češ da si je zaslužila: "Vse, kar sem pričakoval od nje, je bilo malo sočutja, pa me je takole zabijala!" Le neznaten glas mu je veleval, naj se ji opraviči, a je tudi ta prikrita želja do naslednjega dne zbledela. Tepež z namenom Mož udari z namenom, da bi ženo nadziral, si jo podvrgel, jo prestrašil ali k nečemu prisilil. Tepež je nujno pospremljen s čustveno zlorabo. Žena je torej deležna bolj ali manj grobega verbalnega zaničevanja in zmerjanja. Nekateri moški se ženam na glas posmehujejo, da so nesposobne, krive, ker je njihovo življenje zavoženo, da zaradi nje pijejo ali nimajo denarja oziroma dobre službe.

Velika večina žensk navaja, da so se pred začetkom skupnega življenja počutile sposobne, lepe, zaželene. Čustveno zlorabljanje jih je pripeljalo do nevarno nizke samopodobe, tako da so sčasoma začele verjeti, da si udarce zaslužijo. Oblike tepeža Kjer so klofute ali udarci s pestmi, prej ali slej pride - naj je še tako težko verjeti - tudi do davljenja. Življenje v takšnih družinah je ogroženo; žena si mora nemudoma poiskati zatočišče. Ne sme se sprenevedati, češ, saj se ne bo ponovilo, ali se predajati izgovorom, češ da je bil mož tokrat res prenapet. V resnici je bil mož morilsko nastrojen. Primerov smrti, ki jim je predhodil tepež, je vse več tudi v Sloveniji. Po podatkih policije in nekaterih društev za samopomoč in proti nasilju se ženske vse pogosteje umaknejo pred nasilnim možem. Prijavijo moža in zahtevajo ločitev. K temu je veliko prispeval boljši socialni položaj žensk, ki so nekoč zgolj zaradi preživetja vztrajale z možem toliko časa, dokler niso zaradi preveč alkohola v eni noči izgubile življenje. Kaj naj storim? Niti za trenutek več ne smete biti žrtev moža, ki je, pa če to želite slišati ali ne - nasilen. Če ga ne boste skušali zaustaviti, se bo njegovo vedenje zagotovo poslabšalo. Zatecite se k svojcem ali dobrim prijateljem, nato pa možu jasno predočite njegovo vedenje. Če je le mogoče, to naredite v navzočnosti svojcev ali prijateljev, saj bodo njihova mnenja moža dodatno motivirala za zdravljenje ali samopomoč. Ne tolažite se z izgovori o moževem težkem otroštvu in s slepljenjem, da si boljšega odnosa morda sploh niste zaslužili. Če mož ne bo privolil v pomoč, je čas, da začnete razmišljati o razvezi. Nikar ne nasedajte moževim morebitnim opravičilom, češ da se to ne bo ponovilo. Možje, ki šele pričenjajo z nasiljem, se navadno opravičujejo, vendar obljub ne držijo. Če si mož ne bo poiskal pomoči, se bo to dogajalo vedno znova in vse pogosteje ponavljalo; vse težje vam bo zbežati iz odnosa, v nasprotnem primeru pa obstaja verjetnost, da bo vaša družina splavala na površje ... Ali se lahko nauči obvladati? Da, vendar ne sam in ne brez strokovne pomoči. Nasilje je kaznivo dejanje, ki ga je treba ustaviti in žrtev zaščititi; na tem mestu se zastavi vprašanje o pomoči, ki jo potrebujeta. Goldner, ki ima izkušnje s področja terapevtskega dela s storilci, pravi, da je nasilje za številne moške poskus, da bi izsilili spoštovanje, ljubezen, ubogljivost - poskus, ki je povsem neuspešen, saj vsako nasilno dejanje dodatno zmanjša možnost, da bi prišli do spoštovanja in ljubezni. Tako se zapre grozljiv začaran krog. Pomoč storilcu je lahko uspešna, če se odloči, da jo bo sprejel in če je zastavljena tako, da v terapevtskem odnosu prehodi vso pot. Argumenti pod mikroskopom Kdaj bo mož udaril, je težko napovedati, od čustvene zlorabe do udarca je namreč samo korak. Tudi če ženska zazna, da se je mož razburil, je takrat najbrž že prepozno. Ženske - kljub poniževanju - navadno niso povsem pasivne. "Tiho pa že ne bom!" pravijo. Bolj ko se zagovarjajo, bolj so možje agresivni. Na drugi strani se ženske po udarcih odzovejo presenetljivo mirno in - zagovorniško. Da bi položaj čimprej normalizirale in se povrnile k sanjam o družini, kakršno so od nekdaj hotele imeti.

Moški - "Pit bull"

Takšen moški čuti do ženske trdovraten prezir in zaničevanje, a je na drugi strani od nje zelo odvisen. V številnih nesrečnih zakonih si eden od partnerjev (navadno ženska) želi spremembo, drugi (navadno moški) pa takšne želje zavrača. Tako ženine želje sčasoma postanejo zahteve, moževo izogibanje spremembam pa umik - k bolj ali manj nezdravemu hobiju, ljubici, pijači ... Takšen moški hkrati zahteva in se umika. Pri Marti in Tomažu je bilo tako: karkoli je naredila, zanj ni bilo dovolj dobro. Ni šlo le za popravilo avta, Marta je morala paziti, da je bilo kosilo okusno, da so mu bile njene prijateljice pogodu (zato je večino zapustila), izogibati se je morala vsemu, kar bi v njem utegnilo sprožiti ljubosumje. Poleg tega se je morala truditi, da bi zadovoljila njegove želje po "minimalni pozornosti, ki si jo zasluži". Tudi ko je tako hodila po jajčnih lupinah, jo je Tomaž naslavljal z "neumno kozo". Krivil jo je za svoje nezadovoljene potrebe, ki jih Marta nikoli ne bi mogla zadovoljiti, in jo za to kaznoval. S takšnimi nenehnimi zahtevami je Tomaž še kako kontroliral Marto. Nasilni moški potrebuje občutek nadzora nad fizično zlorabljeno ženo, saj je globoko prepričan, da ga bo žena, če bi ga opustil, zapustila. Okruten, a še kako resničen primer: mož je ženi pred sosedom primazal klofuto. Naslednji dan je trdil, da tega ni storil, ker on že ni takšen; govoril ji je, da je zaradi vseh obveznosti bržkone vsa zmedena. Ženo od udarca še vedno boli lice, a si pod vplivom moževega trdovratnega prepričevanja dopoveduje, da si vse skupaj najbrž le domišlja. Njeno "bujno domišljijo" potrdi tudi sosed, možev prijatelj, ki zatrdi, da je mož ni udaril. Mož lahko ženo podobno prepriča, da je nesposobna, da vse naredi narobe ... Ženska začne dvomiti v lastno prisebnost, mož jo je ujel v svoje klešče. Če možu ne uspe, da bi z nasiljem vzpostavil nadzor nad ženo, s tem navadno odneha. Moški - kobre Na drugi strani so tako imenovani moški kobre. Tomaž, predstavnik prvih, je ženo vse do udarca verbalno napadal, začel se je znojiti, povišal se mu je krvni tlak, kazal je tudi druge znake čustvene razburjenosti. Gregor je bil kot kobra, ki se tik pred strašanskim in naglim pikom povsem umiri. Nekega večera se je Gregor po popivanju pozno vrnil domov. V kuhinji je naletel na ženo, ki je hčerki ravno delila pozno večerjo. Suzana je bila jezna, ker je zamudil večerjo, zato ga je ignorirala. Tišina ga je razjezila: "Imaš težave?" Ker je bila Suzana še naprej tiho, je s pestjo udaril po krožniku, jo potegnil za lase, na silo dvignil s stola, jo vodil po vsej kuhinji in ji na koncu glavo porinil v pladenj s pico. Dvignil jo je, še enkrat udaril in zakričal: "Uničila si mi življenje!"Žene mu ni bilo treba utišati, saj sploh ni imela priložnosti, da bi spregovorila. Porabil je manj energije in časa kot Tomaž, žena pa je bila neprimerno bolj prizadeta. Kar 78 odstotkov "kober" in 51 odstotkov "pit bullov" izhaja iz nasilnih družin. Bolj ko je bilo nasilno otroštvo moškega, večja je njegova potreba, da bi nadziral ženo: "Zdaj sem jaz tisti, ki ima vse v svojih rokah." Nasilni moški se pogosto vdajajo alkoholu: v 70 do 90 odstotkih, ne glede na to, za kateri tip nasilneža gre. Nasilje in otroci Otroci, ki so priča nasilju med staršema, imajo enake čustvene, psihološke in vedenjske težave kot otroci, ki so bili fizično, čustveno ali spolno zlorabljeni. Imajo slabo samopodobo in nizko samozavest, počutijo se nemočne, osramočene in krive. Počutijo se odgovorni za to, ker oče pretepa mamo, v sebi nosijo mešane občutke jeze, ljubezni, strahu in nespoštovanja do staršev. V družini navadno prevzamejo vlogo tolažnika in zaščitnika mater. Vse to doseže, da je njihovo otroštvo zelo skrajšano. Ker jih je družine sram, so neredko brez družbe vrstnikov in osamljeni. Deklice se naučijo prevzemati pasivno vlogo, ki pride na dan pozneje, v njihovem partnerskem odnosu, dečki postanejo agresivni. Ne znajo reševati življenjskih težav in osebnih stisk; tudi kot odrasli se čutijo prestrašene, nezaščitene in nemočne. Če veste, kaj prestaja sosedov otrok, ne zatiskajte oči! Pomagajte mu poiskati varno zatočišče. Zagotovite mu, da ni odgovoren za družinske težave in ga poučite, naj v kritičnih trenutkih pokliče policijo ali odraslo osebo, ki ji zaupa. Če je otrok majhen in nebogljen, to storite vi. Starše prepričajte, naj se udeležijo družinske terapije, kjer se bodo vsi naučili novih, zdravih vzorcev družinskega življenja. Pomembno je, da ste do družine, v kateri je doma nasilje, razumevajoči in potrpežljivi, saj bo tako prej prišla do zaupanja v življenje, samopodoba staršev pa se bo izboljšala do te mere, da se jim bo zdelo vredno poskusiti. Zakaj ženske ostanejo? Ženske, ki ostanejo z moškim, so sklenile zakon v upanju, da se jim bodo izpolnile sanje o srečni družini. Ostanejo pa zato, ker si nočejo priznati, da se sanje niso uresničile. Možu vedno znova ponujajo še eno možnost, pogosto zato, ker menijo, da si kaj boljšega niti ne zaslužijo. Ko odhajate, bodite močne in ne podlegajte moževim grožnjam. Če mož začuti, da vas je ustrahoval, vas ima že pod nadzorom; začarani krog se utegne kmalu povrniti. Začeli ste s sanjami o srečni družini in za nekaj časa zdrsnili v pekel. Zbežite iz njega, znova ljubite in bodite ljubljeni, saj si to še kako zaslužite! Če o otrocih ne govorimo! Nasilje nad ženo je za številne moške poskus, da bi izsilili spoštovanje, ljubezen in ubogljivost Otroci družin, kjer oče pretepa mamo, v sebi nosijo mešane občutke jeze, ljubezni, strahu in nespoštovanja do staršev.

OD PREPIRA DO NASILJA

Ameriška raziskava, ki je zajela 63 parov, ki so bili nezadovoljni z zakonom, a so prepire reševali zgolj s pogovorom, in 63 parov, ki so bili nezadovoljni, prepire pa so običajno končali s pretepom, je odkrila naslednje:

* Vsi nasilni moški imajo zelo podoben profil: ne prenesejo ženinega vpliva, so nepredvidljivi in se, ko se prepir enkrat začne - naj se še tako trudijo - ne morejo zaustaviti.
* Pretepene ženske niso ne pasivne ne krotke, pogosto so enako jezne kot moški, vendar moškim skoraj nikoli ne vračajo. Zelo pogosto so bile v otroštvu žrtve nasilja v družini.
* V družinah, v katerih vlada nasilje, ima glavno vlogo verbalno zlorabljanje, ki doseže, da se ženina samozavest skrha, zaradi česar se možu neredko zdi, da si udarce zasluži.
* Nasilje v družini lahko začasno poneha, vendar zelo redko za vselej.
* Ženske vse pogosteje odhajajo od nasilnih mož, čeprav pri tem veliko tvegajo - včasih celo življenje.

GROBA DEJSTVA

* Leta 2000 je bilo v Sloveniji 88 bolnišničnih obravnav napadenih žensk (moških je bilo 371, toda dejstvo je, da moški med seboj pogosteje fizično obračunavajo; ženski delež zgovorno priča o nasilju v družini.)
* Zaradi napada je prišlo do 459 hospitalizacij; največ je oseb v starostni skupini od 20 do 29 let (117), sledijo osebe od 30. do 39. leta (93) in tiste od 40. do 49. leta (67). Vprašanje je, kolikšen je delež žensk. Če lahko verjamemo ameriškim podatkom, po katerih so največkrat pretepene ženske, mlajše od trideset let, bi morda lahko tudi pri nas zarisali podobno krivuljo.Vir: Zdravstveni statistični letopis RS

KAM LAHKO POKLIČETE, KAM SE LAHKO ZATEČETE

Materinski dom, Ljubljana, tel. (01) 283 37 45 Hiša Kristusa odrešenika, Ljubljana, tel. (01) 540 18 88
Zatočišče za ženske in žrtve nasilja, Ljubljana, tel. 080 11 55
Materinski dom, Postojna, tel. (05) 726 58 43
Materinski dom, Solkan, tel. (05) 330 02 34
Karitasov materinski dom, Škofljica, tel. (01) 366 77 21
Karitasov materinski dom, Višnja Gora, tel. (01) 788 45 59
Materinski dom, Straža pri Novem mestu, tel. (07) 308 30 40
Varna hiša, Novo mesto, tel. (07) 332 68 95
Varna hiša, Maribor, tel. (02) 480 11 86 in 480 11 87
Zavetišče "Pepcin dom", Krško, tel. (07) 492 23 25
Varna hiša, Celje, tel. (03) 492 63 57
Krizni center za mlade, Celje, tel. (03) 548 60 70
SOS za ženske in otroke žrtve nasilja, tel. (01) 524 19 93
Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, Ljubljana, tel. (01) 534 07 44 Varuh človekovih pravic, tel. (01) 475 00 30
Center za pomoč mladim, Ljubljana, tel. (01) 438 22 10
Telefon za otroke in mladostnike, tel. (01) 583 75 00
Društvo za nenasilno komunikacijo, tel. (01) 434 48 22
Krizni center za mlade, tel. (01) 436 92 47
Ženska svetovalnica, tel. (01) 434 72 61
Društvo življenje brez nasilja, Novo mesto, tel. (07) 332 68 95
Klic v duševni stiski, tel. (01) 231 37 15
Slovenska karitas, tel. (01) 232 31 86

KO VAS PRVIČ UDARI

Prof. dr Gabi Čačinovič Vogrinčič,.profesorica družinske psihologije in družinska terapevtka: Mislim, da mora žena najprej narediti vse, da bi se z možem pogovorila. To nikoli ni lahek pogovor, potrebujeta ga oba. Dejanje se gotovo ne sme ponoviti. Nikoli, saj ni opravičljivih okoliščin ali razlogov. Zgodilo se je, da je mož prestopil mejo, ki je ne sme prestopiti, zato je dober izid pogovora, če občuti, razume in sprejme odločitev: nikoli več. Pomembno je tudi, kako mož ravna z jezo, razočaranjem ali občutki nemoči in razmišljanje o tem, kje in s kom bi se lahko naučil ravnati tako, da ne bi ogrožal žene, otrok, prijateljev. Menim, da ima tak pogovor naravo delovnega pogovora, kot pravimo v stroki socialnega dela. Pomembno je, da mož in žena delita bolečino, jezo, nemoč in občutke, vendar imata tudi nalogo, ki jo morata opraviti: udarec se ne bo več zgodil. Če moža in ženo veže tudi prijateljstvo in se je kaj takega zgodilo samo enkrat, bosta lahko rešitev našla sama, če ni tako, pa potrebujeta pomoč, in to takoj. Hitro, zato, da se žena ne bi prenehala ukvarjati s tem in da udarci ne bi postali nekaj sprejemljivega.
http://www.viva.si/clanek.asp?arhiv=1&id=850

DRAŽBA

Materinski dom pristal na javni dražbi
Hiši pod viaduktom sta bili sprva predvideni za rušenje, ajdovska občina pa ju je po pogajanjih z Darsom in ministrstvom za promet želela najeti in spremeniti v materinski dom oziroma zatočišče za brezdomce Občina Ajdovščina se je dobrih osem let potegovala za to, da bi od Družbe za avtoceste RS (Dars) dobila v najem dve hiši v Vrtovinu, nad katerima je med gradnjo hitre ceste med Vipavo in Vrtojbo zrasel viadukt. Hiši sta bili sprva predvideni za rušenje, ajdovska občina pa ju je po pogajanjih z Darsom in ministrstvom za promet želela najeti in spremeniti v materinski dom oziroma zatočišče za brezdomce. Po že pripravljeni pogodbi o najemu si je Dars premislil in hiši dal na javno dražbo. V Darsu pojasnjujejo, da sta omenjeni hiši last Republike Slovenije, Dars pa ju ima zgolj v upravljanju, in ker ju za opravljanje svojih dejavnosti ne potrebuje trajno, so se kot za najgospodarnejšo obliko razpolaganja z nepremičninama odločili za njuno prodajo. Kakšno je bilo zanimanje za nakup obeh nepremičnin (rok za oddajo ponudb je potekel sredi aprila), nam predstavnik Darsove službe za komuniciranje Marjan Koler ni mogel povedati, pojasnil nam je le, da v tem trenutku postopek izbire najugodnejšega ponudnika še ni pravnomočno končan, zato tudi ne more govoriti o morebitnem prispelem številu ponudb ali o konkretnih ponudnikih. Med njimi naj ne bi bilo ajdovske občine, saj je Dars za omenjeni nepremičnini postavil izhodiščni ceni na dobrih 151.000 oziroma 162.000 evrov, brez vključenega davka na dodano vrednost in davka na promet z nepremičninami. "To očitno ni enostavna zadeva. Vsa leta so se pogovori zapletali v Darsu. Sprva sta bili hiši namreč predvideni za rušenje, ko se je to spremenilo, so se pogovori nadaljevali, da bi nam Dars hiši oddal v najem, saj smo želeli v eni urediti materinski dom, v drugi pa bi lahko dobili prostor brezdomci. Obljube se niso uresničile in ne vem, kaj se je zataknilo. Ko sta bili najemni pogodbi že pripravljeni, so se v Darsu namreč odločili, da najem ni več mogoč, temveč samo prodaja," pojasnjuje župan Ajdovščine Marjan Poljšak. Četudi javni razpis za odprodajo nepremičnin ne bi prinesel novega lastnika, je malo verjetno, da bi ju od države vendarle lahko najela občina, saj so se v Darsu odločili, da bodo javno dražbo oziroma postopek javnega zbiranja ponudb v tem primeru najverjetneje ponovili.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042264428

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 23 Mar 2011 16:29; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Sre Okt 28, 2009 4:55 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 51

OTROŠKA SOLZICA

/13/...najmlajši so bili in so še vedno deležni posebne skrbi: Laughing

Solzica pove več,
kot zmore beseda;
solzica ima svojo ceno
in je sestrica nasmeha!
De Musset

SOLZICA SWAROVSKI ZA POMOČ MALIM BOLNIM JUNAKOM

Projekt je namenjen našim malim junakom, našim bolnim otrokom, ki nas vsakodnevno učijo, kako pogumno se da prestajati bolečine, bolezen in tudi pomanjkanje. Odrasli, ki imamo opravka z njimi, smo tisti, ki od teh junakov pridobimo več kot oni od nas, pa če se še tako trudimo.

Ni besed, s katerimi bi lahko opisali naše občudovanje in spoštovanje, ki ga čutimo do njih! In res, večkrat kot ne, smo odrasli pravi otroci v svojem vedenju, ki jih potrebujemo za vzgled.

Da bi tem junakom pomagali, da bi jim bilo bolje in laže prestajati bolezen, preskakovati vedno znova nove ovire in da bi jim omogočili čim večjo enakopravnost v boju z boleznijo, obenem pa, da bi kot njihov glas opozorili nanje, ki so in nimajo niti možnosti niti moči v svojih stiskah opozoriti nase, sploh ne združeno,smo pričeli s projektom OBRIŠITE SOLZICO MALEMU JUNAKU- ZA OTROKE SLOVENIJE.

V okviru tega projekta je cilj jasen in zgoraj naveden. V okviru projekta smo simbolično izdelali kristalne solzice Swarovski, v prisrčnem mošnjičku. Vsaka solzica je originalen kristal Swarovski, v velikosti 2.8 x 1.4 cm na črni vrvici iz povoskanega bombaža.

Kdor bo nosil solzico, bo simbolično izkazoval svojo solidarnost do bolnih otrok pri nas. Donacija 15 Eur za posamezno solzico bo v celoti namenjena bolnemu otroku. Solzico lahko nosite kot ogrlico, zapestnico, imate obešeno na ogledalu v avtomobilu, lahko jo daste na mobilnik, jo nosite okoli gležnja, jo zavežete na torbico…Veliko je možnosti.

Pomembno je tudi, da to simboliko prenesete naprej, na svoje prijatelje, sorodnike, lahko donirate v njihovem imenu in im solzico podarite. Zaradi plemenitega namena čistega srca verjamemo v uspeh projekta in v vse vas. Zakaj bi prepotrebna sredstva metali proč za promocijo, za plakate, za oglaševanje, ko pa besedo o tem v dobrobit otrok znamo širiti prav mi, posamezniki, ki smo se v preteklosti tudi sami izkazali kot tisti, ki pomagamo, kolikor zmoremo.

Solzice so namenjene vsem, ki vam je res mar za otroke, da boste nosili simbol te solidarnosti in hkrati pomagali otroku!
S svojo donacijo 15 € ¨obrišite solzico malemu bolnemu junaku¨ in v zahvalo k solidarnosti prejmite originalno kristalno Solzico Swarovski dime. 28 x 14 mm na verižici.
Cena z DDV: 15,00€
http://www.fzpo.org/default.asp?pid=qxciscio

FUNDACIJA

Naša Fundacija za pomoč otrokom zbira sredstva za pomoč bolnim otrokom v stiski ter otrokom v stiski. Toliko kot imamo različnih primerov je tudi različnih potreb! Mi prisluhnemo potrebam in ne trošimo sredstev za pomoč, ki ne bo prinesla ustreznih rezultatov.

Namen decembrskega projekta je bil združiti medijsko prepoznavne osebe z preprostimi ljudmi in obenem zbrati čim več sredstev, ki bodo omogočala pomagati našim bolnim otrokom v stiski. Vsak izmed otrok ima individualne potrebe a so starši zaradi različnih razlogov, ki so razumljivi in se nanje ne da vplivati enostavno onemogočeni, da bi jih razrešili brez pomoči.

Težko nam je, kadar staršem lahko ponudimo le toplo besedo in razumevanje s kako usmeritvijo in nasveti, kajti tedaj lahko le nemočno opazujejo velike očke, ki njih in nas gledajo kot rešitelja.

Radi bi bili v učinkovito in kakovostno pomoč in bi tudi tistim otrokom, ki prihajajo iz revnejših ali nepriviligiranih družin ponudili enake možnosti.

V okviru naše Ustanove Fundacije za pomoč otrokom, ki pomaga našim otrokom osem let, smo v letošnjem prazničnem decembru izpeljali projekt Dobrodelno božično kosilo, s ciljem, da zberemo čim več sredstev za otroke, saj le ti potrebujejo pomoč preko celega leta in ne le v prazničnih dneh. Sredstva smo uporabili tako za darila, kot tudi za ostalo, glede na individualne potrebe posameznega otroka. Vsekakor je pomembno to, da otrok res dobi tisto, kar nujno potrebuje. Predvsem smo želeli staršem omogočiti nakup daril glede na želje otroka, saj ga oni najbolj poznajo – seveda pod nevsiljivim nadzorom.

Dogodek

Dobrodelno božično kosilo se je odvijal v četrtek, 18.12.2008, v restavraciji Atrium Hotela Mons pod pokroviteljstvom hotela. Na njem so bili prisotni medijsko prepoznavni in uspešni Slovenci različnih poklicev in področij;

Helena Blagne Zaman, Miro Cerar, Aleksander Čeferin, Nuša Derenda, Urška Drofenik, Bojan Emeršič, Sašo Hribar, Zmago Jelinčič, Katja Jevšek, Katarina Kresal, Jernej Kuntner, Borut Miklavčič, Špela Močnik, Nina Osenar, Sašo Papp, Aljaž Pegan, Janez Pergar, Jure Robič, Boštjan Romih, Martin Strel, Ivana Šundov, Darja Zgonc, Barbara Žgajner Tavš, Werner.

Možnost udeležbe na kosilu pa so imeli tudi naključno izbrani donatorji, ki so v mesecu decembru z donacijo za domače otroke podprli našo Fundacijo. Med vsemi, ki so do 16.12.2008 pomagali domačim bolnim otrokom v stiski preko naše ustanove, smo naključno izbrali 20 posameznikov, ki so dobili edinstveno priložnost, da se udeležijo Dobrodelnega božičnega kosila z znanimi Slovenci in Slovenkami.

S tem je bila naša akcija ne le namenjena pomoči otrokom in zbiranju sredstev, temveč tudi združevanju medijsko poznanih oseb z preprostimi ljudmi torej donatorji, ki redno ali občasno pomagajo domačim bolnim otrokom.

Po zaključenem Dobrodelnem Božičnem kosilu pa se je pod pokroviteljstvom www.bolha.com odvijala spletna dražba osebnih predmetov znanih Slovencev in Slovenk, katere so na samem kosilu darovali prav v ta namen.
http://www.fzpo.org/default.asp?pid=vecji_projekti

POSTANITE DAROVALEC FUNDACIJE

Ker smo izključno prostovoljna, neprofitna in nevladna organizacija, katera svoje programe financira brez pomoči državnih ustanov temveč samo z izvedbo lastnih akcij ter dobro voljo donatorjev in sponzorjev, vas vabimo, da postanete darovalec/ka tudi vi.

Pri izpeljavi svojih projektov tj. pomoč bolnim in revnim domačim otrokom se mnogokrat srečujemo s pomanjkanjem finančnih sredstev, kar v največji meri občutijo prav uboge domače družine z bolnimi otroci.

Da bi bilo slednjih čim manj vas vabimo ter prosimo, da nam pomagate tudi vi, saj brez sponzorjev in donatorjev, ki podpirajo in podpirate naše delo, ne bi mogli uresničiti zastavljenih ciljev.

REDSTVA PRISPEVATE TAKO, DA NAM:

* pošljete gotovino ali izpolnjen ček na naslov naše Fundacije (za kar boste prejeli potrdilo o donaciji, s katerim boste uveljavljali davčno olajšavo);
* poklonite vrednostne papirje, delnice, slike, nakit, premičnine, nepremičnine in drugo;
* zapustite zapuščino v obliki delnic, obveznic, življenjske police, nepremičnine, premičnine in ostalih daril (umetniške slike, nakit in drugo); * poklonite oblačila, obutev, razne izdelke, (predvsem smo veseli novih, modernih oblačil in obutve - vsak človek ima svoj stil hoje, pa kljub bolezni in revščini so tudi bolni revni otroci in njihovi starši vsaj pri tem radi enakovredni ostalim)...;
*nakažete sredstva na naš transakcijski račun: 0209 2009 0588 516 pri Novi Ljubljanski banki;
* dovolite, da se mesečno obremeni vaša kreditna kartica;
* pooblastite banko, da mesečno nakazuje z vašega tekočega ali žiro računa vaš prispevek;
* svoj prispevek preko spodnjih spletnih bank nakažete na naš TRR 0209 2009 0588 516.

Pri izpolnjevanju plačilnega naloga pa uporabite naše podatke - prejemnik:
Ustanova fundacija za pomoč otrokom, Ilirska c. 1, 4270 Jesenice, Namen: POMOČ DOMAČIM OTROKOM, Sklic:1111
* Abanka - Abanet,
Bank Austria Creditanstalt - Online b@nka,
Banka Koper - i-net Banka,
Deželna banka Slovenije - DBS NET,
Gorenjska banka – Link,
Hypo Banka – HYPOnet,
NKBM,
Poštna banka Slovenije,
Probanka,
Raiffeisen Krekova banka ,
Skupina NLB - Klik NLB,
SKB - SKB net
* na banki oz. pošti nakažite denarna sredstva preko plačilnega naloga
( PLAČILNEGA NALOGA BN 02)

* preko našega spleta s kreditnimi, plačilnimi karticami ( Activa, Mastercard, Maestro Visa, Visa Electron, Diners Club, ABanet) in Moneto prispevate želen znesek za pomoč domačim otrokom, Poleg enkratne pomoči pa lahko postanete naš redni darovalec in tako enkrat mesečno, na tri mesece ali na šest mesecev darujete željen znesek. S tem boste Fundaciji omogočili bolj načrtno in dolgoročno razporeditev finančnih sredstev, ter obenem bolnim in revnim domačim otrokom zagotovili redno pomoč.
www.zamalejunake.si www.fzpo.org
http://www.fzpo.org/default.asp?pid=modul_it&mid=sl&wID=247

Spoštovani, v imenu Fundacije in bolnih otrok (prejemnikov pomoči) se Vam še enkrat iz srca zahvaljujemo, da ste s kristalom Swarovski ¨obrisali solzico dolgotrajno bolnim domačim otrokom….
Hvala!

S pomočjo našega dolgoletnega donatorja vsem Vam, ki že imate kristal Swarovski ( ali ste ga nedavno nazaj naročili), do konca meseca novembra ponujamo omejeno količino kristalov za donacijo 10 EUR. Kristali so enake velikosti kot tisti, ki ste jih že prejeli (28x14 mm), pakirani pa so v večjem prazničnem (RDEČEM) mošnjičku dim. 82x90 – primerni tudi za darilo.

Ponudba velja izključno in le za vse Vas (ki ste bili že donatorji naši Fundaciji) in je vidna samo na povezavi SOLZICA SWAROVSKI ZA POMOČ MALIM JUNAKOM (ker je količina kristalov za 10 EUR omejena, bo povezava odstranjena takoj, ko kristalov ne bo več). Vsi novi donatorji te ponudbe na našem spletu ne morejo videti – za njih velja še vedno donacija 15 EUR!

Obenem Vam tudi sporočamo, da bo predvidoma čez 14 dni možno dobiti tudi manjše kristale dimenzije 22 x 11 mm…
Še enkrat najlepša hvala za Vašo pomoč dolgotrajno bolnim domačim otrokom!
Želimo Vam obilico uspeha, poslovne ter osebne sreče predvsem pa zdravja!
p.s. Vabimo Vas, da podprete projekt ¨Obrišimo solzice malim bolnim junakom¨tudi na Facebooku .
Fundacija za pomoč otrokom www.fzpo.org

DRUGA PLAT

DrugaPlat Slovenije
Bodimo mame in ne mačehe svojim socialno šibkim sodržavljanom - še posebaj otrokom! spletna stran DrugaPlat.com je namenjena vsem Vam, ki ste mamice, očki, tete, strici, botrice, ipd. Namenjena je vsem, ki imate moč, da otroške oči ne bodo več žalostne, da trebuščki ne bodo napeti,...

In ne, nehajte si v glavi vrteti filma o afriških otrocih … nehajte!

Lačni in žalostni otroci so tudi tukaj, okrog nas! Vas!

Morda hodijo v vrtec ali šolo z Vašimi otroci … morda so Vašim otrokom posodili zvezek, da so si prepisali manjkajočo snov … a v to dvomimo, saj jih je sram, svojo revščino zaradi strahu pred posmehi sovrstikov raje prikrivajo ... starši teh otrok nimajo niti za beli kruh in mleko, kaj šele za zvezek s Spidermanom! Da ne govorimo o kakem dopustu…, ki je zanje za devetimi gorami…

OBJAVITE SVOJO ZGODBO

Vabimo vas, da anonimno objavite zgodbo sosedov, znancev, prijateljev ali svoje družine. Vse zgodbe, ki se bodo nanašale na težke socialne razmere v Sloveniji bomo objavili.

Naj širša javnost izve, da se tudi v Sloveniji ne cedita ¨med in mleko¨, naj odgovorni končno spregledajo, da še zdaleč nismo tako socialno usmerjena država kakršno prikazujejo!

Tudi pri nas in ne le v državah kamor nam ne seže pogled živijo družine in otroci, ki so v hudih socialnih stiskah!

STE KDAJ POMISLILI ?

... da ljudje v razvitem svetu občutijo revščino precej bolj kot tisti v nerazvitem svetu - še posebaj otroci?
... da tudi v Sloveniji šolanje ( kljub drugačnim mnenjem odgovornih) otrok ni brezplačno - tudi naši otroci potrebujejo zvezke in ostale šolske potrebščine.
... da so tudi v Slovenji v vsakem šolskem razredu najmanj 3 otroci, ki NUJNO potrebujejo Vašo pomoč saj živijo močno pod pragom revščine - najmanj enkrat toliko pa je takšnih, ki živijo na robu revščine?
... da 4 članska Slovenska družina v kateri dva zaposlena starša prejemata minimalno plačo, na družinskega člana dnevno lahko porabi manj kot 6,4 EUR - če pa odštejemo še stroške stanovanja, vode, elektrike,
....(brez vštete hrane, oblačil, šolskih potrebščin,...) pa je ta številka najmanj za 50 in več % nižja! Če pa je zaposlen samo eden izmed staršev, potem je številka dnevnega proračuna družine tako nizka, da Vam jo raje ne razkrijemo - izračunajte si jo sami...

STE VEDELI ?

... da v Sloveniji po statističnih podatkih živi več kot 200.000 ljudi na pragu revščine,
... da v Sloveniji vse več redno zaposlenih ljudi zaradi nizkih dohodkov išče pomoč humanitarnih / dobrodelnih organizacij,
... da je v Sloveniji še preko 80 osnovnih šol, ki so zaradi svoje starosti in dotrajanosti nujno potrebne obnove,
... da se je v Sloveniji (po statističnih podatkih) v zadnjih letih brezposelnost močno znižala in, da je posledično vsemanj prosilcev socialne pomoči - znižanje pa je bilo doseženo tako, da so ljudem, prijavljenim na Zavodu za zaposlovanje vročili delovne knjižice, jih odjavili iz evidence brezposelnih, posledično pa so izgubili še pravico do socialne pomoči!

STE SE KDAJ VPRAŠALI ?

... ali pomoč, ki jo namenite v tujino resnično pride do ljudi, ki jo potrebujejo?
... ali se pomoč za tujino ne izgubi med voditelje držav, ki so odgovorni za revščino v nerazvitem svetu?
...ali zbrana sredstva ne zasežejo uporniki in jih potrošijo za nakup orožja,...?
... ali ne bi bilo bolj smotrno, da bi Slovenci z zbranimi sredstvi za tujino kupili od domačih podjetij proizvode, ter jih s pomočjo organizacij preko že vpeljanih humanitarnih poti razposlali v države, ki pomoč potrebujejo?

S tem bi nedvomno pomagali našemu gospodarstvu in posredno ljudem v naši domovini - sedaj pa z našimi sredstvi kupujemo humanitarno pomoč v drugih državah in jim tako zavestno dvigamo njihovo gospodarstvo! ... ali ni prednostna ¨družbena odgovornost¨ podjetij, ki delujejo le v Sloveniji ta, da prvo pomagajo svojim sodržavljanom in ne, da svojo pomoč namenjajo le izven meja naše države - s tem pa se še javno hvalijo...

*** 1 od 8 otrok v Sloveniji živi pod pragom revščine. V to statistiko niso všteti tisti otroci, katerih starši prejemajo socialno podporo...ki je tudi pod pragom revščine!!! Začnimo spreminjati svet doma!!! Pomagajmo domačim otrokom!!!

DRUŽINE

* Petčlanska družina, oba starša zaposlena, skupni mesečni dohodek 700 EUR, bolan otrok: ¨
Smo petčlanska družina...... Živimo pri starših, saj nimamo rešenega stanovanjskega problema. Oba z možem sva zaposlena v .... , a prejemava zelo nizek mesečni dohodek v višini 350 EUR neto na osebo. Z tremi šoloobveznimi otroci resnično težko shajamo iz meseca v mesec, še težje pa nam je, saj ima eden hudo bolezen - levkemijo......¨

* Petčlanska družina, zaposlena mati, oče invalid, skupni mesečni dohodek 573 EUR ¨Spoštovani, smo petčlanska družina z tremi otroci........ Sem zaposlena in prejemam 498 Eur/neto od katerih imam odtegljaje za zavarovanje, kredit ( ki sem ga vzela za ureditev stan. stroškov) in mi tako ostane 409 EUR od katerih si moram kriti še stroške prevoza na delo...¨ http://www.drugaplat.com/Pro_nja2.pdf

* Petčlanska družina, zaposlen oče (priloga plačilna lista): ¨Smo petčlanska družina, ki se vsaj mesec težko preživlja z majhnimi sredstvi in ob tej hudi inflaciji, ki se posebaj pozna pri velikih družinah. Imamo otroški dodatek in moževo plačo, ki težko zadostujejo za celi mesec. Drugega kot najnujnejšo hrano si že dolgo ne moremo privoščiti...¨ http://www.drugaplat.com/Pla_ilni1.pdf

* Tričlanska družina, mati samohranilka, zaposlena mati, mesečni dohodek 461,69 EUR: ¨Sem mati samohranilka z dvema šolsko obveznima otrokoma. Moja plača je zelo mala stem, da se še vozim daleč v službo...¨ http://www.drugaplat.com/Pro_nja6.pdf

* Tričlanska družina, mati samohranilka, zaposlena mati, mesečni dohodek 500 EUR, bolan otrok: ¨Sem mati samohranilka . Sin .... je pri 4 letih zbolel za mišično distrofijo. v zadnjem času se mu je stanje močno poslabšalo, saj nima dovolj fizioterapij - le enkrat tedensko. Žal mu z mojo nizko plačo ne morem nuditi dodatnih fizioterapij, saj so predrage....¨

* Tričlanska družina, mati samohranilka - brezposelna, skupni mesečni dohodek 265 EUR + doklade: ¨Sem mamica samohranilka, živim v tržnem stanovanju z dvema šoloobveznima otrokoma. Zelo težko oziroma skromno shajamo in se preživljamo le iz meseca v mesec. Sem brez službe, poleg tega pa imam tudi zdravstvene težave. Prejemam socialno pomoč v višini 265 EUR ter otroški dodatek 218 EUR ...¨

* Petčlanska družina, starša brezposelna, skupni mesečni dohodek 430 EUR + doklade: ¨Oba z možem sva brezposelna in imava tri otroke. Dva hodita v osnovno šolo, tretja pa je doma saj ima dve leti. Vsaki mesec moramo plačati 150 EUR za stanovanje plus stroški, vse skupaj 230 EUR. Včasih nam zmanjka tudi za hrano in za otroke za oblečt, pa sploh ne morem kupiti....¨

* Šestčlanska družina, starša brezposelna, skupni mesečni dohodek 600 EUR: ¨Smo šestčlanska družina z partnerjem sma oba brezposelna zaradi tega, ker je parterja prizadela možganska kap in mora hoditi po bergli...¨ http://www.drugaplat.com/Pro_nja7.pdf

* Štiričlanska družina, mati samohranilka - brezposelna, skupni mesečni dohodek 390,58 EUR + doklade: ¨Sem mati z tremi šoloobveznimi otroci. Zelo težko se preživljamo. Poleg revščine, se je botrovalo nasilništvo v družini, za to sem v ločitvenem postopku. Zelo hudo je. Prejemam socialno pomoč v višini 390,58 EUR in otroški dodatek 311.67 EUR...¨

* Tričlanska družina, mati samohranilka - brezposelna, skupni mesečni dohodek 450 EUR: ¨Zaradi razveze sem ostala sama s tremi šoloobveznimi otroci. Zaradi skupnih dolgov, ki so nastali v skupnem življenju smo pred mesecem ostali brez prebivališča¨ http://www.drugaplat.com/Pro_nja8.pdf

* Tričlanska družina, mati samohranilka - brezposelna, skupni mesečni dohodek 267,24 EUR + doklade: ¨Sem mati samohranilka dveh sinov. Vsi trije živimo pri mami, ki ima invalidsko pokojnino po očetu, ki znaša 240 EUR. Otrokov oče nas je zapustil in preživnine ne plačuje. Zelo težko se prebijamo iz meseca v mesec saj sama prejemam denarno pomoč v višini 267,24 EUR, poleg tega pa ima sin še astmo...¨

* Tričlanska družina, mati samohranilka, zaposlena mati, skupni mesečni neto dohodek 680 EUR, hudo bolan otrok: ¨Sem mamica dveh otrok, ki smo pred leti ostali brez moža in atija, ki nas je tragično zapustil v nesreči....¨
http://www.drugaplat.com/pro_nja5.pdf

* Štiričlanska družina, zaposlen oče (387,92 EUR neto/mesečno), skupni mesečni dohodek 782,37 EUR, živijo v baraki: ¨Smo možem ter najinima otrokoma živimo v poljski hišici (baraki) na obrobju mesta. V življenje v baraki nas je prisilila stanovanjska problematika in pomankanje sredstev za najemnino..... ¨
http://www.drugaplat.com/Pro_nja1.pdf

* Štiričlanska družina, zaposlena starša (v istem podjetju), skupni mesečni dohodek 809,25 EUR, hudo bolan otrok: ¨Hčerka je že deset let na popolni paranteralni prehrani... in ker je večkrat hospitalizirana, smo se znašli v hudi finančni stiski....¨
http://www.drugaplat.com/Pro_nja4.pdf

* Štiričlanska družina, zaposlen oče, skupni mesečni dohodek 558,66 EUR, bolan otrok: ¨Zaposlen oče, skrbim za brezposelno partnerko in dve hčeri. Zaradi bolnega otroka si partnerka ni mogla iskat zaposlitve, za to imamo mojo plačo in otroški dodatek......¨
http://www.drugaplat.com/Pro_nja3.pdf

* Tričlanska družina, mati samohranilka - brezposelna, skupni mesečni dohodek 325 EUR+doklade: ¨Sem mati samohranilka z 2 otrokoma. Imam zdravstvene težave, za to tudi ne morem dobiti zaposlitve. S socialno pomočjo zelo težko živimo....¨
http://www.drugaplat.com/Pro_nja9.pdf

* Štiričlanska družina, zaposlen oče - samohranilec, skupni mesečni dohodek 383,58 EUR + doklade: ¨Smo štiričlanska družina. Kot oče samohranilec skrbim še za tri šoloobvezne otroke. Zaradi premajhnih finančnih sredstev je naša družina v hudi stiski....¨

OTROCI ZGODBE OTROK

Veseli bomo, če nam boste tudi Vi poslali svoje pismo, saj želimo javnosti končno predstaviti realne stiske otrok in njihovih družin...

* ¨Jaz sem devetletna Eva, dekle s cerebralno paralizo. Bogastvo zame je življenje samo! Včasih se vprašamo, kaj nam daje voljo zanj. Voljo in moč nam vlivajo osebe, zaradi katerih smo srečni in bogati v srcu. Osebe, ki nam pokažejo, da tudi naše življenje nekaj velja, čeprav smo bolni! Te osebe, so bile zame čisto pravi Božji dar in žal mi je, da nekateri ljudje kljub razkošju, v katerem živijo, niso srečni, ker nimajo pravih prijateljev. Jaz nimam veliko denarja in sem povrhu še bolna, a sem v srcu bogata, ker imam prave prijatelje, saj me imajo radi navkljub bolezni in skromnemu premoženju. Želim si, da bi enako ljubezen, kot sem je deležna jaz, bili deležni tudi drugi, kateri namesto prijateljev dobijo le ljudi, ki ne iščejo slednjega, temveč samo koristi...¨ Eva

* ¨Moje ime je Klemen. Sem zelo srečen fant, imam pa prijatelja, ki mu iz oči seva žalost! Namesto, da bi se veselil, ko se igrava pri meni, v moji sobi, mu čez obraz seva senca žalosti, saj nima svoje sobe in se sramuje svojega doma, mračne veže in majhne temne kopalnice. Želim si bolj kot morda on sam, da bi dobil svojo sobo in bi s ponosom in lučjo v očeh lahko povabil prijatelje k sebi domov na obisk. Želim si, da bi imel svojo sobo, v kateri bi se lahko v miru učil in tako imel možnost priti do izobrazbe, ki mu lahko omogoči neodvisno življenje...¨ Klemen

* ¨Jaz sem Oskar, sem skromen fant iz skromne družine. Z babico sva odšla nekoč na obisk k njeni prijateljici in vnukinji. Le ta me je hudo prizadela in vesel sem, da je po tem nikoli več nisem srečal. Z velikim plišastim medvedkom se je bahala, ko je videla, da sem žalosten, ker si ga tudi sam želim, namerno je razbila vazo in obdolžila mene, da sem jo razbil jaz. Od jeze sem odpulil njenemu medvedku roko, a se nisem počutil nič bolje. Smilila se mi je, ko je jokala, a sem jo še vedno sovražil. Nikoli se ne bom norčeval iz otrok, ki trpijo pomanjkanje, saj to lahko privede do tega, da postane še tako dober otrok nasilen in zloben...¨ Oskar

* ¨Ime mi je Eva. Doma sem s kmetije. Letos, ko sem stara devet let sva z bratom dobila vsak svojo sobo. Starša sta lahko dobila kredit, a na morje nismo mogli iti skupaj. Šla sem s kolonijo in lepo je bilo, a mislila sem le na očka in mamico. Nič mi sicer ne manjka, ne oblačila, ne igrače, tudi lep vrt imamo, živimo v naravi, kjer si lahko privoščim dolge sprehode in vidim mnogo živali. Sem srečna, saj ne potrebujem bogastva, le ljubezen in mogoče malo več denarja. A poznam tudi manj srečne otroke in z veseljem bi z njimi delila del tega, kar imam...¨ Eva

* ¨Sem Nina, devetletno zdravo dekle iz velike lepe hiše s parcelo in vrtom. Je to merilo bogastva? Hiša, avto, oblačila, obutev ali morda izlet ali sorodniki, ki držijo skupaj. Verjetno je, kajti moja družina na morje potuje celo z letalom. Z avtom obiskujemo daljne sorodnike, do katerih brez denarja ne bi mogli. Oblečena sem v lepa, kvalitetna, draga oblačila, ki jih mnogi otroci nimajo. Srečna sem, da jih imam, a včasih mi je nelagodno. Tudi čevlje imam lepe, tople in nove, ki se mi čisto prilegajo. Otroci v raztrganih čevljih in ponošenih, starih oblačilih se mi zelo smilijo. Tudi jem zelo dobre stvari, ki jih nikoli ne manjka. A vse večkrat pomislim na otroke, ki morda jejo celo hrano iz smetnjakov, katero zavržejo le premožni in neverni ljudje. Imam veliko sobo v kateri ne manjka igrač, miru in vsega, kar potrebujem za učenje. Božiček mi vedno prinese darilo, ki si ga zaželim sama. Na vrtu imam svojo gugalnico in veliko sadnih dreves, imam kolo, rolerje. Res imam bogastvo, ki ga znam ceniti. Imajo vsaj del tega tudi drugi otroci? Večina verjetno ne! želim si globoko iz srca, da bi imeli otroci vse, kar imam jaz. Želim si, da bi šli na morje z družino in kamor si želijo, da bi imeli svojo sobo, da bi jim Božiček prinesel prav to, kar si želijo. Vsaj enkrat na leto! Želim si, da bi njihovim staršem in njim pomagale dobrodelne ustanove, da bi postali srečni, kot sem jaz...¨ Nina

* ¨Večkrat se sprašujem, če smo revni zato, ker je v naši družini 5 otrok. Ali smo? Morda sta starša mislila, da bo dovolj hrane za vse, da bomo oblačila ponosili vsi, da nam bo država vsaj malo pomagala – vsaj prva leta našega otroštva, da oče, ki je zelo deloven nikoli ne bo imel težav s službo. Da bomo vedno imeli dovolj za skromno življenje, saj takšni smo, skromni! Preveč sploh nočemo. Pa je vse drugače. Moji bratje in sestrica s staršema životarimo iz dneva v dan. Hudo nam je, a oče, ki je ostal brez dela in mami se pogovarjata, da nimata več moči. Vse hudo ju je čisto porušilo. Ne poznamo več poti iz stiske. Moj bratec je stalno bolan, ne vemo kaj mu je. Pravijo, da bo težave prerasel. Bolijo ga noge, še posebej zvečer, zjutraj pa zelo težko hodi. Želimo si, da bi nam kdo pomagal...¨ Sara

* ¨Dragi Božiček, vem, da nisem več tako majhna, da bi verjela vate, pa vseeno ti pišem, saj mi bo upanje, da me slišiš vsaj malo polepšalo December. Sicer redno molim, kolikor znam, pa ne pomaga. Mogoče pa ne znam dobro. Povedala ti bom kratko zgodbo o moji družini. Mami mi je povedala, da se usoda kar nadaljuje, zato bom začela kar z njenim otroštvom. Prvih dvanajst let maminega otroštva je bilo zelo lepih, vse dokler ji kruta usoda še majhni ni vzela očeta. Z mamo in sestro so se le s težka prebijale skozi življenje. Že zelo zgodaj je spoznala mojega dobrega očeta in kmalu po poroki sta ustvarila družinico. Rodil se je moj brat. Žal jim sreča ni bila naklonjena, saj je moj brat kmalu zbolel za hudo, težko ozdravljivo boleznijo. Ko jim je ob mojem rojstvu ponovno posijalo sonce, pa se je tragedija ponovila. Bila je najhujša nesreča, ki nas je lahko doletela. Prometna nesreča, je naši kljub bolezni srečni družinici, vzela očeta in moža. Z mamico in bolnim bratom smo ostali čisto sami. Skušamo ostati močni, pa ne gre. Življenje nas dela vse bolj obupane in žalostne. Bolezen, žalovanje in revščina so sedaj naši edini sopotniki. Sreče ne poznamo več. Ostaneta nam le upanje in vera v boljši jutri. Zelo potrebujem tvojo pomoč Božiček. Sama zase, še bolj pa za mojega bolnega brata in za obupano mamico. Prosim, pomagaj nam preživeti...¨ S***

* Moje ime je Mitja, star sem devet let. Živim v srečni družini, kjer mi je udobno in lepo. Ne morem pomisliti, kaj bi bilo, če bi bili revni. Hudo mi je, ker tudi pri nas otroci živijo v pomanjkanju in nasilju. Z družino lahko obiščem veliko lepih krajev, ki jih takšni otroci morda ne bodo nikoli videli.Za moj rojstni dan lahko povabim prijatelje na zabavo in dobim veliko daril. Če ne bi mogel praznovati rojstnega dne bi bil zelo žalosten! Veselim se obiskov, saj lahko odpotujemo na obiske in jih prejemamo brez sramu. Lahko se zdravo prehranjujem in me starša pri tem lahko tudi razvajata. Lahko obiskujem različne športne aktivnosti. Mnogi otroci ne morejo početi tistega, kar bi zmogli in si zelo želijo. Zato si želim, da bi vsi otroci pri nas imeli dovolj denarja, da bi živeli zdravo, srečno in počeli, kar si zelo želijo...¨ Mitja

* ¨Ime mi je Žan, hudo mi je, ko gledam otroke, ki imajo neprimerno obutev in oblačila. Hudo mi je, da sem to moral sprejeti. Da sem moral priti do spoznanja, da nas ločuje prav denar in nam omejuje enake možnosti. Sklenil sem, da se iz njih ne bom nikoli norčeval ter, da bom storil kar zmorem, da bodo srečni morda prav zaradi mene tudi oni...¨ Žan

* ¨Jaz sem Peter in živim v eni menda redkih povprečnih družin. Moti me, da se nekateri otroci delajo bogatejše, kot so, da mislijo, da so zato najboljši. Namesto, da bi pomagali revnim, jim nagajajo, jih ponižujejo! Jaz sem v svoji družini zelo zadovoljen in rad hodim v šolo! Sploh si ne znam predstavljati, kako se je družiti z bogatimi. V mojem razredu ni nihče bogat. Najbolj srečen sem, ko sem zdrav, ko dobim dobro oceno, ko osrečim prijatelja. sem pa vedno srečen! Bogati in revni pa verjetno ne. Bogastvo ni le denar ampak tudi sreča. Brez enega ali drugega bogastva ni. In verjetno tako bogati revnim, kot revni bogatim zavidajo, saj je morda pri revnih doma več ljubezni in čustev, pri bogatih pa več dobrin. Zato je revnim otrokom potrebno pomagati finančno, bogatim pa z veliko ljubezni...¨ Peter

* ¨Bolan sem že nekaj časa. Mamica v joku pravi, da ne hudo, da se bom kmalu pozdravil. Rada me ima, jaz njo še bolj. Čutim utrip srca, ko vidim, kako trpi. Pa saj bo, kmalu bo bolje. Včeraj sem jo prosil, da bi bila ob meni ves čas. Pravi,da ne more. Ni prostora. Rekla mi je, da bo težko ob meni vsak dan, saj je vožnja predraga, za hotel nima, v Ljubljani nima prijateljev pri katerih bi lahko bila. Kako naj bom v svojih težkih trenutkih sam, brez nje? Ne morem, potrebujem jo, nočem! Pa še brez službe je ostala. Dragi dobri ljudje, poznate koga, ki bi mi prosim pomagal v teh težkih časih, nikoli tega ne bom pozabil. Ko bom ozdravel, bom tudi sam pomagal, obljubim...¨ Anej

* ¨Ime mi je Ana. Sem še majhna, a ravno dovolj velika, da se zavedam, da je moje življenje neprijetno. Imam mlajšega bratca, ki tega še ne ve. Moja babica je hud invalid, mamica skrbi zanjo in za bratca, za to ne more v službo. Očka pa jo išče, a je ne dobi. Zunaj je že zelo mraz, a zdi se mi, da je doma še bolj. Hvala bogu, da jem vsaj v šoli, saj nimamo dovolj denarja za pet ljudi. Poleti je lažje, saj lahko jem sadje in zelenjavo, ki raste na vrtu. Pozimi tega ni. Nimam čevljev, saj mi je noga preveč zrasla, pa tudi oblek moje velikosti skoraj ne. Božiča ne poznam. Otroci in učitelji se ga zelo veselijo. Želim si, dragi Božiček, da bi obiskal vsaj mojega bratca. Pa da bi pomagal očiju in mamici. Vsaj malo, da bi jima bilo lažje. Zase si želim le zdravje, saj sem hud astmatik. Če bi bila doma nekje na toplem in jedla bolj zdravo, bi mi morda bilo bolje. Ko bi me vsaj ti slišal in nam pomagal, bi jokala od sreče!...¨ Ana

* ¨Dragi Božiček! Rada bi ti povedala, kako zelo se veselim najlepšega meseca v letu – Decembra. S sestrico in očijem bomo spet postavili božično smrekico. Lepo jo bomo okrasili. Na njo bomo obesili tudi zvezdo repatico, da bo svetila za mojo mamico. Za srečo, veš? Mogoče ji bo pomagala, da bo ozdravela. Vem, da pod jelko tudi to leto ne bo daril, saj mi je oči že večkrat povedal, da nas verjetno ne upaš obiskati, da se naša stara streha in hiša ne bi podrli zaradi teže tvojih jelenčkov in daril. Saj te razumem, tudi jaz se tega bojim. Ampak, Božiček, vseeno te lepo prosim, nesi moji mamici v bolnico vsaj zdravje, nam pa samo srečo, da bo očka imel dovolj denarja, da nam bo kupil hrano in kaj za obleči. Želim si še, da bi imeli dovolj denarja, da bi si lahko kupili karte za avtobus, da bi večkrat obiskali mamico v bolnici. Tako zelo jo pogrešam! Božiček, lepo te prosim, obišči mojo bolno mamico in nas, pa četudi prideš k nam le do vrat. Hvala ti!¨ Taja

* ¨Jaz sem Oskar, sem skromen fant iz skromne družine. Z babico sva odšla nekoč na obisk k njeni prijateljici in vnukinji. Le ta me je hudo prizadela in vesel sem, da je po tem nikoli več nisem srečal. Z velikim plišastim medvedkom se je bahala, ko je videla, da sem žalosten, ker si ga tudi sam želim, namerno je razbila vazo in obdolžila mene, da sem jo razbil jaz. Od jeze sem odpulil njenemu medvedku roko, a se nisem počutil nič bolje. Smilila se mi je, ko je jokala, a sem jo še vedno sovražil. Nikoli se ne bom norčeval iz otrok, ki trpijo pomanjkanje, saj to lahko privede do tega, da postane še tako dober otrok nasilen in zloben...¨ Oskar

Spletna stran DrugaPlat.com ni namenjena kritiziranju organizacij in posameznikov, ki svoja sredstva brezpogojno namenjajo pomoči potrebnim ljudem v tujini, temveč je namenjena osveščanju prebivalcev RS Slovenije, da je tudi pri nas veliko socialno ogroženih ljudi, ki v obupu svoje stiske ne morejo živeti ¨človeka vredno življenje¨
... Vsak človek našega planeta si zasluži pomoč! Vsi smo živa bitja, vsi smo se rodili na istem planetu, vsi čutimo, ljubimo, sanjamo
.... A kljub vsemu v prvi vrsti ne smemo pozabiti na ljudi v naši bližini! Prav je, da pomagamo vsem ljudem tega sveta, a naj bo ta pomoč vsaj procentualno višja za ljudi v naši bližini, v našem kraju, v naši ulici,.... v naši SLOVENIJI!

USTANOVA - FUNDACIJA ZA POMOČ OTROKOM Ilirska c.1, 4270 Jesenice Pesnica 61 d, 2211 Pesnica pri Mariboru TEL 02 653 7000 TEL 05 995 9000 FAX 02 653 7010 GSM 041 668 503 e-mail
Uradna spletna stran:
ZA DOMAČE OTROKE TRR odprt pri NLB d.d. 0209 2009 0588 516 POŠLJITE SMS S KLJUČNO BESEDO POMOC NA 1919 IN PRISPEVAJTE 1 EURO ZA DOMAČE OTROKE IN DRUŽINE V STISKI EN KLIC DO POMOČI DOMAČIM DRUŽINAM V STISKI 090 93 30 99
Cena klica na številko 090 93 30 99 iz omrežja Telekoma Slovenije je 1,252 €
http://www.fzpo.org/

Ustanova Fundacija za pomoč otrokom se Vam iz srca zahvaljuje za podporo projekta ¨Obrišimo solzice malim bolnim junakom¨... Zahvali se pridružujejo tudi starši in bolni otroci, ki so prejeli tudi Vašo pomoč- HVALA! Še vedno pa lahko pomagate otrokom tudi tako, da iz mobilnega telefona na številko 1919 pošljete ključno besedo POMOC in tako prispevate 1 EUR za dolgotrajno bolne domače otroke. Fundacija Vam v letu 2010 želi obilico osebne in poslovne sreče, uspehov, predvsem pa ¨poln koš zdravja¨...
Naše voščilo pa si lahko ogledate TUKAJ …
http://www.drugaplat.com/untitled1.html V imenu Fundacije Andrej H., prostovoljec

PISMO II

Spoštovani! Najprej se vam najlepše zahvaljujemo, da ste v preteklosti že vsaj enkrat, mnogi tudi večkrat pomagali našim bolnim otrokom preko projekta » Obrišimo solzice bolnemu junaku «.

Z vašo pomočjo smo lahko pomagali veliko večjemu številu otrok in družin kot v preteklosti, predvsem pa zaradi konstantne podpore projekta nekaterih izmed vas, lahko nudimo trajnejšo pomoč, ki pomaga veliko bolj, kot enkratna. Seveda smo s svojo razpoznavnostjo preko omenjenega projekta vzpodbudili tudi starše bolnih otrok, da se v vse večjem številu obračajo k nam po pomoč in zato potrebe po pomoči tudi iz dneva v dan bolj rastejo, pritok donacij preko projekta pa je v upadu, ker projekt nima več takšne medijske podpore kot v preteklosti. Zato smo se odločili, da zato, da zopet skupaj zberemo nujno potrebna namenska sredstva za pomoči potrebne bolne otroke pri nas, prisluhnemo vašim predlogom in iz tega razloga vam pišemo.

Ker ste mnogi izmed vas predlagali našim prostovoljcem, da dodamo nove kristale, ki predstavljajo simboliko pomoči za vas kot donatorje in ki zelo pripomorejo k zbiranju pomoči za bolne otroke pri nas, obenem pa tudi usmerijo donacije v posamezno vrsto pomoči, smo se odločili, da predlogom s hvaležnostjo prisluhnemo.

S temle sporočilom, s katerim vas ne želimo nadlegovati, vas z velikim veseljem obveščamo, da smo naši zbirki kristalnih Swarovski simbolov, v kateri je sedaj vladala predvsem solzica, sledila so ji srca ter nenazadnje tudi križ kot simbol upanja, pridružili še 21 različnih novih simbolov. Prijazno in z veliko upanja, da vam bodo simboli segli do srca, vas vabimo, da obiščete našo spletno stran www.zamalejunake.si in si ogledate nove Swarovski kristalne simbole, ki jih prejmete kot izbrani simbol, če se odločite pomagati našim bolnim malim junakom skupaj z nami.

POMEMBNO:

PRVIM 100 –TIM DONATORJEM ( naročnikom simbola) BOMO POLEG IZBRANEGA SWAROVSKI KRISTALNEGA SIMBOLA POSLALI POSEBNO DARILO; KRISTALNO SOLZICO V VELIKOSTI 22 X 11 mm, NA ČRNI VRVICI V RDEČEM MOŠNJIČKU V VREDNOSTI 10 EUR! (velja samo za enkratno naročilo posameznika)

Opozorilo: Zaloga kristalov je žal omejena, zato se lahko zgodi, da poide, če boste odlašali kak dan z ogledom. Če ne bo več na voljo vseh simbolov, se vam že v naprej opravičujemo. Naslednja ponudba morebiti ne bo več zajemala vseh simbolov, ki so na voljo, saj se bomo prilagajali vašim željam in ponudili predvsem tiste, ki jih boste izbrali v večjem številu.

Zanimivost: Veliko novo dodanih simbolov spada pri podjetju Swarovski v kolekcijo Special Edition njihovega zadnjega oblikovalca Andréea Putmana (indijanca) in veliko njih spada v serijo sicer izredno dragih kristalov pri omenjenem proizvajalcu.

DODATNO OBVESTILO:

Obveščamo vas, da imamo novega pokrovitelja, neke vrste socialno usmerjeno podjetje, ki ima tudi spletno trgovino www.modnitrendi.si . V omenjeni spletni trgovini, kjer si lahko ogledate predvsem zanimiva modna oblačila za ženske in jih tudi kupite, pri vsakem nakupu prispevate določen odstotek vrednosti nakupa, ki je naveden, našim bolnim otrokom. Več kot polovica naših bolnih otrok za učinkovito pomoč potrebuje redne donacije, ki jim zagotavljajo večkratno pomoč zaradi dlje trajajoče potrebe po pomoči zaradi bolezni. Obenem pa se večkrat nenadoma v nujni stiski in potrebi po takojšnji pomoči na nas obrnejo starši otroka, ki je nenadoma hudo zbolel in takrat sredstva morajo biti na voljo, če želimo zadovoljivo pomagati. Zaradi navedenih razlogov je vsaka, tudi takšna pomoč izredno dobrodošla. V kolikor vas to zanima, vas prijazno vabimo k nakupu. Veseli bi bili, če bi še kdo na takšen način odločil pomagati našim bolnim otrokom. Lep pozdrav!
Tjaša G. Bertole, prostovoljka Fundacije za pomoč otrokom
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Jun 04, 2010 9:07 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Pet Okt 30, 2009 9:52 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES, PA JE!

0,0004 €

Kazen za davčno utajo v višini 0,004 evra

Poljska davkarija ne oprošča utaje davka, tudi ko gre za 0,004 evra. Upokojenka iz Lódža je namreč morala za takšen prekršek plačati 70 evrov kazni in sodne stroške.

Fotokopiranje je stalo 10 centov, od tega pa je državi treba plačati 0,004 evra.

Poljska upokojenka je decembra lani v trafiki, v kateri občasno pomaga, enemu od študentov fotokopirala osebno izkaznico. Za uslugo mu je zaračunala 10 centov, a mu ni izdala računa. Upokojenka ni imela sreče, ker je bil študent v resnici davčni inšpektor. Na sodišču se je branila z izgovorom, da je bila v trafiki nameščena nova blagajna, lastnik pa ji ni zaupal šifre, da bi jo lahko uporabljala.

Nepopustljiva sodnica je povedala: "Če gospe ne bi obsodili, bi s tem na kriva pota napeljali tudi druge Poljake, naj kršijo davčne zakone. Tega pa ne smemo dopustiti. Obsojena prejema pokojnino v višini 400 evrov in se prevaža s toyoto. Menimo, da ima dovolj denarja za plačilo kazni in sodnih stroškov."

Toda upokojenka se ni predala. Potem ko je okrožno sodišče potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, se bo zdaj gospa pritožila na višje instance.

Svojo odločitev je pojasnila z besedami: "Za utajo davka v višini 0,004 evra je bil že kaznovan lastnik trafike, saj sem jaz tako in tako samo izvrševala njegove ukaze.

Če je on že plačal kazen, zakaj bi jo zdaj še jaz. Zaradi ene fotokopije se je upokojenka znašla na sodišču.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/kazen-za-davcno-utajo-v-visini-0-004-evra.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Tor Nov 03, 2009 8:30 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TAM & STAVKA

/13/...tudi v nekdanjem ponosu naše avtomobilske proizvodnje so postale razmere nevzdržne:

Stavka v Tovarni vozil Maribor Delavci v Tovarni vozil Maribor (TVM) so danes ob 6. uri začeli stavkati, glavna razloga sta neizplačilo septembrskih plač in letošnjega regresa.

Delavci v Tovarni vozil Maribor (TVM) so danes ob 6. uri začeli stavkati, glavna razloga sta neizplačilo septembrskih plač in letošnjega regresa. Stavka bo trajala do izpolnitve stavkovnih zahtev, je potrdila predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) Lidija Jerkič.

Stavkovni odbor, ki ga vodi Srečko Dajčman, se je danes že sestal s predsednikom uprave Janezom Lipušem. Vodstvo družbe je predlagalo, da bi izplačilo septembrskih plač zamaknili, ker da družba trenutno nima zadostnih sredstev, vendar za stavkajoče - družba je septembra zaposlovala 215 ljudi - ponudba ni bila sprejemljiva.

Stavka bo po besedah Jerkičeve trajala do izpolnitve stavkovnih zahtev. Stavka je bila sprva napovedana za 26. oktobra, nato pa jo je sindikat preložil na danes.
http://www.vecer.com/clanekslo2009110205482534

PREKINITEV

V Tovarni vozil Maribor prekinili s stavko Uprava družbe Tovarna vozil Maribor je s sindikatom in predstavniki zaposlenih dosegla dogovor o prekinitvi stavke in takojšnjem začetku dela v vitalnem delu proizvodnje

Uprava družbe je z naročnikom Magna dosegla dogovor o odkupu zalog. S tem poslom naj bi zaposlenim zagotovili izplačilo septembrskih plač do 12. novembra. S predlogom so zaposleni v družbi Tovarna vozil Maribor zadovoljni in so prekinili stavko ter začeli z delom.
http://www.finance.si/262481/V-Tovarni-vozil-Maribor-prekinili-s-stavko

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Ned Nov 08, 2009 10:39 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DRAŽBA(E)

/13/...že na 5.strani je veliko povedanega o OSEBNEMU STEČAJU ter na strani 18. o IZVRŽBI v 48.urah, tokrat pa je konkretni primer neke absurdne izvršbe, saj so prav tako presenetljive določbe in ukrepi o dolgovanih zneskih, ki ne presegajo niti 1% vrednosti nepremičnine: Crying or Very sad

Zaradi 1800 evrov dolga sodišče odredilo dražbo stanovanjske hiše

Sliši se skorajda neverjetno, pa vendar - zaradi nekaj tisočakov neplačanih računov komunalnemu podjetju lahko ostanete brez strehe nad glavo. Ena od takšnih javnih dražb bo po odločitvi okrajnega sodišča na Vrhniki potekala prav v ponedeljek. Na prodaj bo nepremičnina, ocenjena na 217.000 evrov, razlog za izvršbo pa je manj kot 1800 evrov dolgov lastnice polovice nepremičnine Ivane Treven do Komunalnega podjetja Vrhnika, je razvidno iz odredbe sodišča.

Neverjetno, a resnično.

Sodniki razpisujejo javne dražbe nepremičnin, tudi če ocenjena vrednost nepremičnine ne dosega niti odstotka dolga, kar pomeni, da upnik tako in tako ne bo poplačan. Druga skrajnost pa so izvršbe na nepremičnine, katerih vrednost za stokrat presega dolg. Na vrhovnem sodišču pojasnjujejo, da premoženje za rubež predlagajo stranke, ne sodišča.

Dolžniku in upniku se ni uspelo dogovoriti

Družina, ki se je znašla pred dejstvom, da bo njihova hiša morda v ponedeljek prodana, se je na odredbo sodišča pritožila. "Gre za zaščiteno kmetijsko zemljišče, zaradi česar sodišče ne more prodajati samo hiše. Takšno določbo smo prejeli in zato smo se pritožili na sodišče, ki je odredilo prodajo," je pojasnil Tone Treven. Pojasnil je, da se s Komunalnim podjetjem Vrhnika nikakor niso mogli dogovoriti o poplačilu dolga. "Sploh niso hoteli prisluhniti," je dejal.

V Komunalnem podjetju Vrhnika trdijo nasprotno. "Razlog za tožbo je neplačevanje računov za opravljene storitve odvoza odpadkov od julija 2004 naprej. Pred vložitvijo tožbe smo poskusili rešiti zadrego, tako da smo se z dolžnico pogovorili in ji v podpis ponudili dogovor o obročnem plačevanju obveznosti. Dolžnica se je s pogoji strinjala in ga podpisala. Ker se ni držala določb iz dogovora in ni plačala niti enega obroka, je izgubila možnost obročnega odplačevanja," je pojasnila Metoda Smrtnik iz Komunalnega podjetja Vrhnika in dodala, da v vseh takšnih primerih, ko dolžnik ne pokaže zanimanja za rešitev, zadeve posredujejo sodišču. Izvršbe tudi za nekaj deset evrov dolga

Primer še zdaleč ni osamljen.

Naš sogovornik Bernard Ravnak, ki že 15 let spremlja javne dražbe nepremičnin, pravi, da pozna primer, ko je tekla izvršba nepremičnine zaradi 67 evrov dolga. "To je absurd. Stroški postopka so neprimerno večji. To je sramota za vse, za upnika, dolžnika in navsezadnje tudi za državo, ki dopušča takšne anomalije," pravi Ravnak.

Kot posebne vrste "cvetko" navaja primer iz leta 2007, ko je okrajno sodišče v Ljutomeru odredilo izvršbo zaradi izterjave več kot 12.000 evrov dolga na vsega 15 evrov vrednem travniku. Izklicno ceno so postavili pri 7,57 evra. "A pri tem je treba vedeti, da realno upnika v prvi fazi izvršilni postopek stane najmanj 250 evrov," dodaja Ravnak in trdi, da takšne nerazumne poteze sodstva in države, ki to dopušča, podaljšujejo sodne zaostanke.

"Ne gre za stroške proračuna"

Stroški, ki nastajajo pri izvršbah, kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, niso stroški sodišč (proračuna), ampak upnika ali dolžnika. Upnik je tisti, ki predlaga, na katerih sredstvih se bo izvršba izvedla. Dolžnik pa lahko predlaga, naj se rubež izvede nad čim drugim. "Če je hiša nesorazmerno sredstvo, mora dolžnik sam ponuditi nadomestno," so pojasnili na sodišču. Ob tem še dodajajo, da se večina izvršb nanaša na premičnine in sredstva na bančnih računih - je na podlagi verodostojne listine je izdanih 190.000 različnih sklepov o izvršbi na leto.

A Ravnak opozarja: "V konkretnem primeru (iz leta 2007, op. p.) je šlo za tretjo dražbo, kar pomeni toliko odredb, trikrat sodna vročanja, trikrat razpis dražbe, trikrat zapisnik, sklepi... Skupaj s pripravo sodnika od pet do šest ur dela vseh zaposlenih, ki so se ukvarjali s tem primerom."

Takšne izvršbe se dogajajo še danes.

Za 23. novembra je okrajno sodišče v Brežicah sklicalo javno dražbo na 55 evrov ocenjenega gozda, pri čemer dolžnik upniku, v tem primeru je to kar država oziroma Davčna uprava RS, dolguje skoraj 30.000 evrov.

Val javnih dražb zaradi ustavitve plačil bankam nas še čaka

"Trenutno neporavnane obveznosti do bank še ne predstavljajo glavnega vzroka dražb, se bodo pa razmere v treh, štirih letih bistveno spremenile. Takrat bodo nekateri investitorji, ki so gradili ad hoc z željo po velikem zaslužku, dobili bumerang nazaj zaradi nekakovostne gradnje. Te nepremičnine bodo ostale neprodane," je prepričan Bernard Ravnak. "Kratko" bo pri tem po njegovem mnenju potegnila tudi marsikatera banka, ki je financirala projekte na "lepe oči" investitorjem brez lastnega kapitala.

Finančna kriza (za zdaj) še nima vplivov na dinamiko javnih dražb, meni Ravnak. Razloge za to vidi v še vzdržni brezposelnosti, ukrepih socialne politike, počasnejših sodnih postopkih. Porast pričakuje jeseni prihodnje leto in napoveduje, da se bo stopnjevala vse do leta 2015. Tudi zato, ker določenim investitorjem nikakor ne bo uspelo prodati že zgrajenih nepremičnin in se ne bodo pravočasno dezinvestirali.

Trenutno razpisanih več kot 450 javnih dražb nepremičnin

Več kot 450 javnih dražb stanovanj, hiš in zemljišč zaradi sodnih izvršb je trenutno razpisanih na sodiščih po Sloveniji, a prodaja je precej zastala. Bernard Ravnak ugotavlja, da prodaj v zgornjem cenovnem razredu skorajda ni več, uspešna je šele druga dražba, pa še to le v nižjem cenovnem razredu. "Eden od razlogov je, da je prekupčevalcem zmanjkalo gotovine, saj jim nakupljenih nepremičnin ne uspe prodati," pojasnjuje Ravnak. Dražiteljev je zdaj od tri do štirikrat manj. Podatki vrhovnega sodišča za prvo polletje (vmesnih statistik ne pripravljajo) kažejo, da se je v primerjavi z lani število narokov povečalo za 12,6 odstotka, na 1841, prodaja nepremičnin pa je upadla za 15,75 odstotka, na 337. Največ dražb in prodaj je bilo na okrajnih sodiščih v Žalcu (249 oziroma 85) in Murski Soboti (214 oziroma 31).
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042313232 342

/13/...že na strani 5 je na široko razložena problematika OSEBNEGA STEČAJA, da jih bo tolikšno število v tako kratkem času si niso predstavljali tudi največji pesimisti, a je to obenem tudi znak za alarm:

V osebnem stečaju išče izhod prek 340 ljudi z 48 milijoni evrov skupnega dolga "Rad bi začel s točke nič, zato sem se odločil za postopek osebnega stečaja, saj z dohodki, ki jih ustvarim, nikoli ne bi bil sposoben odplačati svojega dolga," pojasnjuje dolžnik, ki ga banka terja za 180.000 evrov.

»Gre za reševanje vizije posameznika, da bo nekoč srečen,« je namen instituta osebnega stečaja, ki rešuje bolj socialno kot pravno problematiko, označil Šime Ivanjko. »Ljudje se sramujejo biti dolžnik, svetovalnih služb, kako naj se rešijo dolgov, pa ni,« dodaja in zatrjuje, da je osebni stečaj normalen pojav. Prepričan je, da bo v nekaj letih več kot tisoč osebnih stečajev na leto.

Dolg je nastal leta 1991, ko mu je banka odobrila 50.000 takratnih nemških mark posojila (približno 25.000 evrov) za nakup stanovanja. Preostalega zneska mu ni uspelo zbrati, zato stanovanja ni kupil, dolg pa je ostal. Zdaj je zaposlen, naslednja štiri leta bosta nad njim bdela stečajni upravitelj in sodišče. Ves presežek nad minimalno plačo se bo stekal na fiduciarni račun za poplačilo banke, nato bo "na točki nič".

"Prezadolžen človek je suženj," pravi profesor na mariborski pravni fakulteti Šime Ivanjko.

"Tudi upniki so krivi, da nastanejo takšni dolgovi," je komentiral omenjeni primer in pojasnil, da so uvedbo osebnega stečaja zagovarjali že leta 1995, glavne nasprotnice pa so bile prav banke. Te so sicer pogost upnik v osebnih stečajih, poleg njih še zavarovalnice, leasinške hiše, v 56 zadevah je po podatkih vrhovnega sodišča upnik tudi Davčna uprava RS (Durs). Od uveljavitve možnosti osebnega stečaja oktobra lani do 1. oktobra letos je osebni stečaj razglasilo 342 oseb, do katerih so upniki prijavili kar za 48 milijonov evrov terjatev.

Razlogi za razglasitev osebnega stečaja so različni, skoraj vsem dolžnikom pa je skupno, da nimajo premoženja, pogosto so tudi brez dela, prejemajo le nadomestila. Tako so razlog pogosto tudi neplačane položnice. V enem primeru je edini upnik Radiotelevizija Slovenije (RTV), ki ji dolžnica dolguje malo več kot 1600 evrov. Po pokojnem možu prejema pokojnino, ki presega minimalno plačo za nekaj več kot 23 evrov na mesec, kar se steka na račun stečajnega upravitelja za poplačilo javnega zavoda RTV. Vzrok za osebni stečaj druge dolžnice, ki prejema malo več kot 420 evrov pokojnine na mesec, je po pojasnilu stečajnega upravitelja "zadolževanje pri številnih prevarantih, ki so ji dajali v podpis različne zadolžnice, pogodbe za denar, ki ga ni nikoli dobila". Med prijavljenimi terjatvami pa je mogoče najti tudi za več kot 28.000 evrov dolga, naraslega iz samo 3000 evrov glavnice ene od slovenskih zavarovalnic. Med bolj zanimivimi primeri je zagotovo terjatev fizične osebe, ki je na 55.000 evrov dolga do dolžnice prijavila za več kot milijon evrov obresti. Veliko večino teh, prek 900.000 evrov, stečajni upravitelj sicer prereka.

"Največja ovira za osebni stečaj je izguba stanovanja," pravi Ivanjko in pojasnjuje, da so po prvotnem predlogu želeli določilo, da bi novi lastnik stanovanja vsaj tri leta dolžniku obračunaval najemnino, ki pa bi jo določilo sodišče. Zdaj izgubi dolžnik z objavo stečaja vse premoženjske pravice, tudi do stanovanja, medtem ko je najpogostejši razlog za objavo osebnega stečaja zagotovo možnost odpusta vseh dolgov. To možnost zakon dopušča pod določenimi pogoji. Odpust tako ni dovoljen, če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in ta še ni izbrisan, če je v zadnjih treh letih zavajal Durs, če so mu v zadnjih desetih letih že odpustili obveznosti ali če je zadnja tri leta prevzemal obveznosti, nesorazmerne svojemu premoženjskemu položaju.

Dolžniki predlog za odpust načeloma vložijo že ob vlogi za stečaj. Vendar oprostitev plačila dolgov ne pomeni, da se dolžniku dolgovi v trenutku izbrišejo, temveč sodišče določi tako imenovano preizkusno obdobje, v katerem je dolžnik pod neke vrste nadzorom. To pomeni, da sodišče nadzoruje vse njegovo premoženje, podatke o transakcijskih računih, podatke o plači, pokojnini, drugih rednih prejemkih, vrednostnih papirjih, zavarovanjih, vse, kar sodišče nadzoruje tudi v postopku stečaja. Hkrati ima dolžnik v primeru odpusta dolgov v tem preizkusnem obdobju še dodatne obveznosti, kot je intenzivno iskanje zaposlitve, o čemer mora poročati tudi stečajnemu upravitelju.

Preizkusno obdobje traja od dveh do največ pet let, ko dolžniku vse obveznosti prenehajo. Durs redko med upniki v osebnih stečajih Durs ima v celotnem znesku 48 milijonov evrov terjatev v osebnih stečajih po podatkih vrhovnega sodišča le 830.000 evrov terjatev. V Dursu pojasnjujejo, da imajo fizične osebe, potrošniki, kontinuirane obveznosti plačevanja davkov, zato se pogosto zgodi, da imajo ti ob uvedbi stečaja poravnane vse davčne obveznosti.

V Dursu zbirajo le podatke o terjatvah do samostojnih podjetnikov, kjer je Durs sam zahteval uvedbo stečaja. A pri zahtevi za uvedbo stečaja so postali "racionalnejši". Če so v minulem letu do uveljavitve nove zakonodaje zahtevali uvedbo stečajnega postopka zoper 87 samostojnih podjetnikov, katerih dolg do Dursa je skupaj znašal 4,65 milijona evrov, so v letu dni po uveljavitvi zakona zahtevali uvedbo stečaja le v treh primerih, kjer so terjatve znašale malo več kot 140.000 evrov. Razlog so nova zakonodaja in visoki predujmi, tako da zdaj v Dursu dvakrat premislijo, kakšna je verjetnost, da bodo v postopku osebnega stečaja tudi dejansko poplačani.

Šime Ivanjko pojasnjuje, da Durs ni vnet zagovornik stečajev tudi zato, ker so v tem primeru vsi upniki v enakem položaju, medtem ko ima v izvršilnem postopku Durs prednostno pravico pred drugimi upniki.

Dolžnik v osebnem stečajuje brez premoženjskih pravic

Dolžnik v osebnem stečaju ne more razpolagati s svojim premoženjem, najemati ne sme posojil, niti odpirati tekočih računov. Stečajni upravitelj pridobi iz bank, borzno-posredniških družb, sodišč, davčne uprave in drugih podobnih organov vse podatke o dolžniku in njegovem zakoncu ali osebi, s katero živi v istospolni zakonski skupnosti. Ostane mu le znesek minimalne plače, vse, kar ga presega, se steka na fiduciarni račun, ki ga stečajni upravitelj odpre takoj po začetku postopka in iz katerega se poplačajo upniki. Tudi možnost, da bi dolžnik pred uvedbo stečaja prenesel svoje premoženje na katerega od članov družine ali sorodnike, ni mogoča, saj lahko upravitelj tovrstne pravne posle izpodbija kar za tri leta nazaj.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042314582
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Nov 12, 2009 9:35 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Pon Nov 09, 2009 8:21 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DELNICA

/13/...mar gre zopet za kakšno ustvarjanje parkirišč, gotovo pa gre tudi za zavajajoče informacije, ko malim delničarjem ne predstavijo vseh informacij in davčnih pasti ter provizij pri omenjenih poslih, kot že ničkolikokrat doslej: Embarassed

Neobičajni telefonski klici:

Delnica male delničarje NFD Holdinga nagovarja k "menjavi" delnic Minuli teden se je na nas obrnilo več malih delničarjev NFD Holdinga, ki so jih v zadnjih dneh akviziterji družbe Delnica nagovarjali k menjavi delnic NFD Holdinga za delnice Krke. Delničarjem, ki bi jih kdo kar po telefonu nagovarjal k prodaji ali nakupu delnic, direktor ATVP Damjan Žugelj priporoča, naj na ATVP po pošti pošljejo prijavo, v kateri naj čim bolj natančno opišejo pogovor. Kot nam je pojasnil eden od nagovorjenih malih delničarjev, ki se mu je zdelo nenavadno, da so ga nagovarjali k prodaji kar po telefonu, so mu akviziterji družbe Delnica povedali, da delnice NFD Holdinga strmo padajo, zaradi česar so mu priporočili menjavo za delnice Krke. Ko smo informacije preverili tudi sami, se je pokazalo, da ne gre za zamenjavo, temveč bi moral prek borzne hiše Argonos delnice NFD Holdinga najprej prodati, nato kupiti delnice Krke, ob tem pa plačati še stroške borznega posredovanja, odprtja računa... Poznavalci razmer pojasnjujejo, da bi bil lahko motiv za takšno ravnanje le pridobitev provizij, kar pa je v nasprotju z zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Komentarja direktorice Delnice Silve Cesar nam v zadnjih dneh ni uspelo dobiti. Delničarjem, ki bi jih kdo po telefonu nagovarjal k prodaji ali nakupu delnic, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj priporoča, naj na ATVP po pošti pošljejo prijavo. "V njej naj čim bolj natančno opišejo pogovor ter navedejo čim bolj natančne podatke o času pogovora, imenu zastopnika, ki jih je poklical, ter imenu družbe, ki jo je predstavljal," pravi Žugelj. Toda kot nam je povedal eden izmed malih delničarjev NFD Holdinga, mu akviziter v telefonskem pogovoru sploh ni jasno povedal, iz katere družbe kliče; napotil ga je na poslovno enoto Delnice, kjer bi lahko uredil vse postopke "menjave" delnic NFD Holdinga za delnice Krke. Na vprašanje, ali preverjajo Delnico in njene pozive malim delničarjem NFD Holdinga, nam iz ATVP "zaradi zaupnosti podatkov in postopkov" niso odgovorili, so pa ponovili, da redno spremljajo trgovanje na Ljubljanski borzi. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042313551

NE NASEDAJTE MANIPULANTOM

– preprečimo zlorabe in dodatno poglabljanje finančne krize!

S takšnim sporočilom se je VZMD pred letom dni odzval na izjemno število klicev, vprašanj in zaskrbljujočih informacij o zavajajočih nasvetih nekaterih »finančnih ekspertov«, »borznih analitikov« in posrednikov. Podobno kot takrat je eden od vidnejših akterjev, ki vzbujajo nemir, zaskrbljenost in pogosto nepremišljena dejanja delničarjev, spet Delnica, d.o.o., oz. akviziterji tega borznoposredniškega zastopnika. Sicer se VZMD na sorodne aktivnosti odziva in opozarja že od leta 2006, ko so prvič zaznali »novembrske akcijske ponudbe« podjetja Delnica, d.o.o. Nasploh pa v VZMD ponavljajo lanskoletno opozorilo, da si špekulanti in dobičkarji vseh vrst v časih (finančne) krize izdatno manejo roke in pogosto šele pod njenim okriljem pokažejo pravi obraz ter se skokovito namnožijo, ko nastale razmere zlorabljajo kot priložnost, da se okoristijo na tuj račun in kujejo dobičke iz stiske ljudi. Pri tem ne gre zanemariti primerov načrtnega ukinjanja proizvodnje, odpuščanj, režiranih kreditnih poslov in stečajev z namenom, da večinski lastniki in/ali uprave (npr. prek drugih družb) pod krinko recesije unovčijo nepremičnine, zaloge, terjatve ipd. Zato je v tem času toliko pomembneje zagotoviti okrepljen nadzor pristojnih institucij, služb, organov in civilne družbe ter intenzivnejše informiranje in opozarjanje ljudi. VZMD poziva vse, ki so pripravljeni sporna ravnanja izpričati ali razpolagajo celo s konkretnimi dokazi, da to nemudoma sporočijo na njihove kontaktne naslove ali številke. - 10.11.2009 V kontekstu globalne finančne krize, recesije in zaostrenih ekonomskih razmer je VZMD še izdatneje dejaven na področju informiranja in izobraževanja malih delničarjev, nudenja strokovne kompetentne podpore ter tesnejšega mednarodnega sodelovanja - ob izmenjavi izkušenj, iskanja in uvajanja najprimernejših strategij in rešitev, vsled učinkovite zaščite malih delničarjev - skupaj s sorodnimi in sestrskimi organizacijami ter združenji na evropski in globalni ravni. Tako v zadnjih tednih VZMD ponovno prejema izjemno število klicev in vprašanj, s tem pa tudi zaskrbljujočih informacij o zavajajočih nasvetih nekaterih »finančnih ekspertov«, »borznih analitikov« in posrednikov, ki vzbujajo nemir, zaskrbljenost, paniko in pogosto nepremišljena dejanja delničarjev. Jasno je, da lahko takšna ravnanja in aktivnosti - posebej pa na pregovorno plitvi in slabo likvidni Ljubljanski borzi - povzročijo ponovno strmoglavljenje indeksov. Temu v pogojih ekonomske negotovosti (ko tudi najuspešnejše delniške družbe same težje zagotavljajo vzdrževanje lastnih borznih tečajev) zlahka sledi verižna reakcija in težko ustavljiva spirala padanja borznih tečajev, v kateri morajo svoje naložbe - v sicer kvalitetne in perspektivne delnice - (masovno) prodajati tudi skladi, banke (zavarovanja posojil ipd.) in drugi institucionalni vlagatelji, čemur sledijo nova obupana in panična prodajna naročila vlagateljev (v sklade in neposrednih); kupcev pa je vse manj... Na podlagi številnih ogorčenih pripovedovanj vse kaže, da utegne biti eden takšnih primerov manipulativnega ravnanja, tudi primer tokratnega »novembrskega podviga« (glej »podviga« 2006 in 2008) podjetja Delnica, d.o.o. Pri tem naj bi akviziterji tega odvisnega borznoposredniškega zastopnika (z licenco od 12. 9. 2008) sistematično klicali delničarje največjega pravnega naslednika nekdanjih PID-ov NFD Holdinga, d.d. (NF2R), s preko 62.500 delničarjev, ter jih z opozorili o strmem padanju delnice nagovarjali k »menjavi delnic« v njihovih številnih poslovalnicah. »Menjava delnic«(!) pa sta dejansko prodaja delnic NF2R in nakup delnic družbe Krka, d.d. (KRKG), seveda ob zaračunani vsakokratni proviziji, najpogosteje pa tudi stroških odpiranja in vodenja trgovalnega računa. V VZMD svetujejo delničarjem, da ne nasedajo provokacijam ter delnice prodajajo in kupujejo le, ko se za to odločijo po lastni presoji in na podlagi preverjenih relevantnih informacij. Ob tem naj temeljito preverijo tudi pogoje in vse stroške, ki jih pri tem zaračunavajo borzno-posredniške hiše, vključno z nadomestili za vodenje trgovalnega računa, ležarino vrednostnih papirjev ipd. http://www.mali-delnicarji.si/?news=453&lang=slo

KRONA SENIOR

Nenavadni telefonski klici:

Delnica male delničarje nagovarja k prodaji delnic Krone Senior V zadnjih dneh je več nepoučenih malih delničarjev investicijske družbe Krona Senior dobilo nenavadne klice akviziterjev družbe Delnica. Ti so namreč male delničarje Krone Senior, podobno kot pred kratkim delničarje NFD Holdinga, nagovarjali k prodaji njihovih delnic. V nekaterih borznih hišah so nam v zadnjih dneh povedali, da so nekatere njihove stranke že poslale prijavo zoper družbo Delnica na Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Akviziterji naj bi male delničarje nagovarjali k prodaji z utemeljitvijo, da delnica Krone Senior strmo pada, zaradi česar naj jih prodajo in namesto teh kupijo delnice Krke (akviziterji naj bi sicer omenjali zamenjavo delnic). Poleg tega naj bi jih napotili na Delnico, kjer imajo za njih pripravljeno ponudbo, s katero bodo "zaslužili". A pri tem naj opozorimo, da bi mali delničarji pri tem morali plačati tudi več različnih stroškov, ki popolnoma spremenijo ekonomičnost "menjave" delnic Krone Senior za delnice Krke. Po za zdaj še neuradnih informacijah so nekateri mali delničarji, ki so upoštevali "nasvet" akviziterjev Delnice, plačali celo več kot 100 evrov stroškov oziroma je skupna provizija znašala več kot osem odstotkov, kar je več kot trikrat več od običajnih borznih provizij. Direktorica Delnice Silva Cesar informacij o višini provizij ni zanikala, storitve pa po njenih besedah zaračunavajo v skladu s cenikom, ki ga tudi izročijo stranki. Član uprave DUS Krone, ki upravlja s Krono Senior, Urban Belič vlagateljem svetuje, naj si zapišejo ime klicatelja in nato pokličejo na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) oziroma naj se obrnejo na DUS Krono ali katero od borznih hiš, kjer bodo lahko dobili tudi drugo mnenje. Belič pravi, da Delnica v želji po hitrem zaslužku med malimi delničarji širi neresnice, ob nelikvidnem trgu pa njihova dejavnost vpliva na tržno ceno. Cesarjeva je na drugi strani včeraj zanikala, da bi male delničarje Krone Senior obveščala o padcu cene delnice. Čeprav nam je v zadnjem obdobju več malih delničarjev zatrdilo, da se predstavniki Delnice ne predstavijo poimensko, niti ne povedo, da je Delnica odvisni borznoposredniški zastopnik borznoposredniške hiše Argonos, Cesarjeva to zanika in trdi, da nimajo zaposlenega nobenega akviziterja. Poleg tega naj bi imeli vsi zaposleni "zelo natančna in dokumentirana navodila, kaj in kako govorijo v kontaktu s strankami", med katerimi je tudi določeno, da strankam ne smejo svetovati. V Dnevniku smo v začetku novembra razkrili, da so bili tarče Delnice tudi mali delničarji NFD Holdinga, še pred tem pa so klice Delnice prejeli tudi mali delničarji Perutnine Ptuj, Aktive Naložb, Pulsar Holdinga, investicijske družbe KD... V NFD Holdingu, ki ga vodi Stanislav Valant, so dejavnosti Delnice označili kot nesprejemljive in dodali, da klici in nagovarjanje delničarjev k prodaji delnic NFD Holdingu predstavljajo škodo. "Dejstvo pa je tudi, da v Sloveniji obstajajo institucije, ki bi morale ustrezno sankcionirati tovrstne dejavnosti," še pravijo v NFD Holdingu. "Tovrstno ravnanje je v nasprotju z dobro prakso, v določenih primerih pa celo v nasprotju z zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)," dodaja predsednik uprave borznoposredniške družbe GBD Blaž Pipp, ki delničarjem svetuje, naj pred odločitvijo dobijo drugo mnenje pri katerem od borznih članov. Ali ATVP preiskuje Delnico, ni znano, kot so nam povedali v nekaterih borznih hišah, pa so nekatere njihove stranke na ATVP že vložile prijavo zoper Delnico. Že v začetku meseca so namreč na ATVP malim delničarjem, ki bi jih kdo po telefonu nagovarjal k prodaji ali nakupu delnic, priporočili, naj jim po pošti pošljejo čim natančnejšo prijavo. Kako spoznati "sumljive" ponudnike Klici akviziterjev, ki nepoučene male delničarje nagovarjajo k prodaji, pa niso edina past, ki preži na male delničarje.

Ravno zaradi tega je Agencija za trg vrednostnih papirjev na svoji spletni strani objavila tudi nekatere indice, po katerih lahko vlagatelji spoznajo "sumljive" ponudnike:
* ponudnik obljublja nenavadno visoke donose;
* denar se nakazuje v tujino (po možnosti prek spleta);
* posrednik trdi, da je pri navedenem poslu malo ali nič tveganja in da ima večina vlagateljev dobiček;
* posrednik obljublja možnost hitrega zaslužka;
* pogodbe se sklepajo izven Slovenije oziroma je kot kraj sklenitve pogodbe naveden kraj v tujini;
* posrednik trdi, da je treba sredstva vložiti takoj, sicer bo prepozno;
* gre za gotovinsko poslovanje;
* posrednik trdi, da je priložena izjava o tveganju zgolj formalnost;
* posrednik predlaga, da se v posamezno naložbo vloži večina ali vsi prihranki;
* gre za ponudbo s strani nepooblaščenih posrednikov, prek spletnih strani ali predavanj za omejen krog ljudi;
* posrednik trdi, da s posameznim finančnim instrumentom zaslužite v vsakem primeru, ne glede na to, ali njegova vrednost raste ali pada;
* posrednik napoveduje ali zagotavlja velike dobičke oziroma nenavadno visoke donose.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042318496

Sporočilo za javnost

Mnenje Društva MDS o najnovejših aktivnostih podjetja Delnica, d.o.o. glede delnic Aktive Naložbe, d.d. in Modre linije holding, d.d. V zadnjem času je Društvo MDS prejelo kar nekaj klicev malih delničarjev, vezanih na možnosti prodaje delnic družbe Aktiva Naložbe, d.d. in Modra linija holding, d.d. Delničarje so kontaktirali predstavniki podjetje Delnica, d.o.o. in jim predstavili možnost prodaje delnic oz. zamenjavo le teh za druge delnice z različnimi utemeljitvami o razlogih za to. Zaradi nenavadnih aktivnostih podjetja Delnica, d.o.o. je Društvo MDS zaprosilo za natančna pojasnila tako Aktivo Naložbe kot Modro linijo holding. Predstavniki obeh družb so pojasnili, da ni nobenih razlogov za preplah in da so take aktivnosti tudi sami zaznali. Obe družbi želita dosegati čim boljše rezultate, ki bi posledično pripeljali do izboljšanja položaja delnic na organiziranem trgu, zato sta ob izbruhu krize še intenzivirale napore za zmanjševanje izpostavljenosti do bank s posojili in vršita racionalizacijo poslovanja. AKTIVA NALOŽBE – ne iztiskamo malih delničarjev Predsednik Uprave Aktive Naložbe je pojasnili, da družba skuša konsolidirati svoje naložbe in zmanjšati zadolženost, nikakor pa ne namerava iztisniti malih delničarjev iz obstoječe lastniške strukture. Aktivno so pristopili k racionalizaciji vseh stroškov in zmanjševanjem odvisnosti do kreditne izpostavljenosti in posledično zmanjševanje zadolženosti. Samo za primerjavo trenutna cena delnice Aktive naložbe (ATPG) je bila včeraj na borzi 4,70 EUR za delnico, knjigovodska cena pa je 7,75 EUR na delnico na dan 31.12.2008.

MODRA LINIJA OBJAVILA NEREVIDIRANE REZULTATE

Podobno tudi predstavniki Modre linije holding poudarjajo, da ne nameravajo iztisniti malih delničarjev, ter da so vsa svetovanja k prodaji, podjetja Delnica, d.o.o., neutemeljene špekulacije. Na to kažejo tudi objavljeni nerevidirani letni rezultati. Samo za primerjavo, cena delnice Modre linije (MLHR) je bila na borzi včeraj 7,50 EUR na delnico, knjigovodska cena pa znaša 13,27 EUR na delnico.

SVETUJEM PREUDARNOST

Zato vsem delničarjem obeh družb svetujemo, da temeljito razmislijo pred morebitno prodajo in se o tem posvetujejo z finančnimi strokovnjaki. Opozorimo pa naj tudi, naj vedno preverijo vse stroške morebitne prodaje vrednostnih papirjev in morebitnih nakupov pri več ponudnikih. V ta namen vam posredujemo povezavo do seznama s kontakti vseh BPH. Dodatne informacije: Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) Dalmatinova 10 1000 Ljubljana Tel: 01 433 40 00 ali 01 433 50 00 Mobitel: 041 633 330 Fax: 059 923 165 E-mail: info@skupaj.si www.skupaj.si
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Mar 22, 2010 9:07 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 24 Mar 2021 01:02; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Pet Nov 13, 2009 11:55 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ŠTRAJKI

/13/... beseda, ki, smo se jo včasih, celo vsi bali izgovoriti ali beseda, ki se jo namesto stavke, naj ne bi zapisalo ali beseda, ki jo je vsekakor ob dogodkih kovinsko predelovalni industriji, potrebno zapisati. Poleg tega je potrebno hkrati poudariti težak položaj tudi v bančnozavarovalniški stroki, saj so prisotne vedno večje izgube, ki jih bodo čutili žal, samo delavci, saj vodilni, žal še ne razumejo, kaj pomeni zagarantirana in dovolj visoka osnovna plača, saj jim gre očitno še vedno preveč dobro: Shocked

/13/... še pred leti je bilo govorjenje o stavki opredeljeno kot protisocialistično, protidelavsko. Še danes mnogi na oblasti radi lepijo te etikete na stavkajoče in tiste, ki jih podpirajo. Vendar pa postaja stavka potreba in nuja predvsem zaradi gospodarske krize in krize vrednot. Zato je pobuda o legalizaciji pozitivna, ker odpira tabu temo, ker podira mite in božanstva, ker ogroža privilegije, ki so si jih nekateri prigrabili in s katerimi so manipulirali z delavci v imenu socializma. Odpira se več prostora za demokratično odločanje. Stavke so bile in bodo, vendar so zdaj žal le predmet statistike, premalo pa govorimo in pišemo o rezultatih stavk:
* še danes aktualni moj zapis iz julija 1987: Shocked

Danes poteka splošna opozorilna stavka več tisoč delavcev kovinske in elektroindustrije Maribor/Ptuj/Jesenice/Ravne na Koroškem/Celje/Nova Gorica

V številnih družbah elektro, kovinarske in livarske dejavnosti po vsej Sloveniji danes poteka splošna opozorilna stavka. Po oceni sindikata SKEI stavka nekaj manj kot 30.000 zaposlenih v teh panogah. Stavkajoči zahtevajo 600 evrov neto izplačane plače in dodatek v višini 150 evrov bruto za člane sindikata.

Na mariborskem območju z okolico po podatkih sekretarja sindikata SKEI za Podravje Branka Medika stavka več kot polovica od 70 podjetij, v katerih ima sindikat svoje podružnice in 6000 članov. Proizvodnja v večjih družbah stoji, med njimi Mariborska livarna Maribor (MLM), Cimos, Elektrokovina predstikalne naprave, bistriški Impol in hoški ADK.

Za stavko se niso odločili v ormoški Carreri Optyl. Prav tako ne stavkajo v Tovarni vozil Maribor (TVM), kjer so po besedah sekretarja SKEI Tam Zvonka Slane stavkali tri dni že v minulem tednu, ob izpolnitvi zahtev s strani vodstva pa so sezavezali, da ne bodo stavkali iz drugih razlogov.

Stavke ni tudi v Montavarju, kjer je vodstvo delavcem grozilo z odpuščanjem in drugimi ukrepi. V Impolu se niso odločili za celodnevno stavko. Svoje zahteve so v dogovoru z vodstvom podjetja dosegli že pred časom, vseeno pa podpirajo sindikalne aktivnosti z zbiranjem podpisov.

Zato pa delo stoji v MLM, kjer so zjutraj že opravili zbore delavcev, enako pa bodo storili tudi v popoldanski izmeni. Kljub temu pa najnujnejša dela zaradi potrebnega vzdrževanja peči vseeno opravljajo.

Na ptujskem območju po besedah sekretarja tamkajšnje območne organizacije Franca Trbuca izmed obeh večjih sistemov stavkajo le v Agisu, ki v šestih podjetjih zaposluje okoli 180 ljudi, medtem ko se v Talumu za to potezo niso odločili. V družbi po besedah sindikalista Milana Fajta solidarnostno podpirajo, vendar pa po njegovih besedah v Kidričevem klasične stavke nikoli ni, saj morajo obvezno poskrbeti za peči in ohranitev taline.

Na celjskem območju so v Gorenju proizvodnjo ustavili ob 6. uri. Predsednik podjetniškega sindikata Gorenja Žan Zeba je povedal, da trenutno stavka okrog 4000 delavcev, kdaj bodo stavko prekinili pa še ne more napovedati. Proizvodnjo so ustavili tudi v celjskem podjetju Emo posoda, kjer je zaposlenih okrog 140 delavcev. Prav tako se je stavki pridružilo okoli 750 delavcev Alposa iz Šentjurja, ki pa delajo na različnih lokacijah.

Predstavnik celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Mirko Hirci je povedal, da je proizvodnjo ustavilo tudi 500 delavcev Štore Steel. K opozorilni stavki se je na Celjskem pridružilo še okrog 285 delavcev štorske družbe Valji group ter 470 delavcev v žalskem Novemu.

Delavci zreškega Uniorja v stavki ne sodelujejo, saj so se z upravo družbe dogovorili za ustrezne plače. Najlažji izhod so našli v šempetrskem Sipu, kjer so delavci na skrajšanem delovniku in je vodstvo podjetja danes razglasilo za dela prost dan.

Na območju severne Primorske se je opozorilni stavki SKEI pridružilo okoli 1300 zaposlenih v Iskri Avtoelektriki. S stavko so začeli ob 7. uri, na delovnih mestih pa skupaj stavkata tako dopoldanska kot popoldanska izmena, saj želijo na ta način tudi znižati stroške, je povedal predsednik SKEI v šempetrski družbi Valter Bensa. Po njegovih besedah bodo stavko izkoristili tudi za zbore in informiranje članstva.

Stavki pa se niso pridružili zaposleni Kolektorju. Kot je povedal predsednik sindikata SKEI v idrijskem koncernu Dragan Novakovič, so se po tritedenskih pogajanjih z vodstvom družbe v torek dogovorili za petodstotni dvig mase za plače, in sicer polovico s prvim decembrom, polovico pa s prvim januarjem.

Po besedah Novakoviča, ki je tudi predsednik idrijsko-cerkljanskega odbora SKEI, ne stavkajo niti v družbi Eta Cerkno, kjer so prav tako dosegli dogovor o dvigu plač. So pa zato delo ustavili v Hidriinih družbah Klima v Godoviču in Rotomatika v Spodnji Idriji. V prvem podjetju bo nekaj ur stavkalo 200 zaposlenih, v drugem pa med 6. in 23. uro 450 delavcev.

Koroška podjetja splošno opozorilno stavko podpirajo, pridružujejo pa se ji različno. Kot je povedal sekretar koroške območne organizacije SKEI Jože Kolar, bodo delavci delo prekinili med 13. in 15. uro ter med 22. in 23. uro v podjetjih Fiskus, Sistemska tehnika, Serpa, SŽ Oprema, Litostroj Ravne, Akers valji, Croning livarna, Armature Muta, Stroj Radlje, Hypos Muta, Monter Dravograd, Abrasiv Muta in Livarna Vuzenica.

V podjetju Struc Kovačija Muta delajo po 36-urnem delovnem tednu, zato bodo tam na članskih sestankih zbirali podpise podpore. Zaradi zahtev delovnega procesa pa dela ne bodo prekinjali v podjetjih Metal Ravne, TAB Mežica in MPI, bodo pa v teh podjetjih potekali članski sestanki, je povedal sekretar koroške organizacije SKEI, ki združuje okoli 2100 članov.

Stavka tudi ne poteka v jeseniškem Acroniju, kjer so po besedah predstavnika sindikata SKEI Marjana Žurmana z upravo v četrtek dosegli dogovor, da je najnižja plača zaposlenega v Acroniju 600 evrov neto. Dogovor bodo delavci dobili obračunan že pri plači za oktober, ki bo po njegovih besedah izplačana v ponedeljek, 16. novembra.

Stavkovne zahteve SKEI podpirajo tudi v kranjskem podjetju Iskratel, kjer pa zaposleni dela niso prekinili, napovedali pa so članski sestanek, sestanek izvršnega odbora sindikata oz. zbor delavcev z namenom, da vodstvu družbe predstavijo svoje zahteve in da skupaj poiščejo možne načine za njihovo izpolnitev.

V SKEI so zelo zadovoljni z udeležbo v stavki V Sindikatu kovinske in elektroindustrije (SKEI) Slovenije ocenjujejo, da je udeležba v današnji "glede na vse napore delodajalcev, vložene v preprečevanje stavke v tem tednu" odlična. Po doslej zbranih podatkih v stavki aktivno sodeluje več kot 120 podjetij in skoraj 30.000 delavcev, so sporočili iz SKEI.

Udeležba na današnji stavki članov SKEI s svojo številčnostjo potrjuje pravilnost zahtev SKEI za višje plače v kolektivnih pogodbah dejavnosti, v sporočilu medijem navaja predsednica SKEI Slovenije Lidija Jerkič. Stavka po navedbah sindikata poteka v več kot 50 odstotkih podjetij, kjer imajo organizirane sindikalne podružnice, udeležuje pa se je več kot 70 odstotkov članstva.

Stavki so se pridružili tudi člani drugih sindikatov in nečlani, povsod pa je po navedbah Jerkičeve zaznati podporo, ki jo izkazujejo tudi z zbiranjem podpisov za trajajočo stavko in podporo zahtevam protestnega shoda, napovedanega za 28. november.

Jerkičeva je, kot je dejala za STA, zadovoljna tudi z nekaterimi "drobnimi znaki", ki potrjujejo po njenem pravilno odločitev sindikata za stavko. Kot pravi, so se za stavko odločili tudi v nekaterih manjših podjetjih, kjer prvotno tega niso načrtovali. "Ugotavljam, da se zbuja duh solidarnosti, kar je lahko samo uspeh za naprej," je dejala Jerkičeva.

Sicer pa večjih težav v poteku današnje stavke doslej ni bilo. Na težave so naleteli le zaposleni v podjetju Elrad iz Gornje Radgone, kjer delavcem po besedah Jerkičeve niso dovolili vstopiti v delovne prostore. Sindikat je primer prijavil inšpekciji. Po mnenju GZS "referendum SKEI" ni uspel

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ugotavljajo, da današnji t.i. "referendum SKEI" ni uspel, saj se je po njihovih informacijah stavke udeležilo manj kot tretjina vseh zaposlenih v panogah kovinske in elektroindustrije. GZS ob tem poziva k razumu in socialnemu dialogu z namenom približevanja rešitvam problema nizkih plač in konkurenčnosti.

Na GZS obžalujejo, da je v nekaterih podjetjih prišlo do prekinitve dela v celotnih izmenah, hkrati pa ugotavljajo, da t.i. "referendum SKEI" ni uspel.

Na zbornici ocenjujejo, da v Sindikatu kovinske in elektroindustrije (SKEI) Slovenije pretiravajo glede obsega stavkovnega vala. "V pretiravanjih o obsegu stavkovnega vala vidimo poskus sindikata SKEI za svojo lastno promocijo, za katero je pripravljen žrtvovati tudi številna delovna mesta," so sporočili z GZS, kjer so ob tem izrazili zaskrbljenost, ker so, kot navajajo, v posameznih podjetjih člani SKEI fizično šikanirali tiste delavce, ki so hoteli delati.

Na GZS pozivajo k razumu in socialnemu dialogu, saj po njihovem praksa izsiljevanja s stavko ali bojkotiranje dialoga v okviru Ekonomsko socialnega sveta pomeni oddaljevanje od rešitve problema nizkih plač in premajhne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042314913

MISEL DNEVA

Stari dobri kapitalizem se je dokaj dobro odrezal v primerjavi s tem, kar je danes, ko so ljudje postali dobesedno odveč.
Dr. TONČI KUZMANIČ, politolog
www.primorskenovice.si
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Maj 23, 2010 4:21 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Sob Nov 14, 2009 4:42 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

IGRALNIŠKI ŠTRAJK

/13/...sindikat igralniških delavcev Slovenije je organiziral štrajk v Novi Gorici, z nadaljevanjem v Portorožu:

FOTO:

Tri ure stavke, 100.000 evrov škode Zaposleni v Hitovih novogoriških igralnicah so ponoči za tri ure prekinili delo. Stavka je uspela, ugotavljajo v sindikatu. Zdaj so na vrsti pogajanja, če ne bodo uspešna, sledi nov delavski upor. Pogajalski skupini se bosta znova sestali v četrtek, 19. novembra. Sindikat Sids je sicer stavko napovedal tudi za 21. november, ko jo bodo podaljšali na šest ur, in 28. november, ko naj bi trajala 12 ur. Če uprava sindikalnih stavkovnih zahtev ne bo izpolnila, nameravajo stavkati tudi v decembru. Novogoriška enota Sindikata igralniških delavcev Slovenije (Sids) je ob enih zjutraj zaključila triurno stavko v Hitovih igralnicah Park in Perla. Predsednik stavkovnega odbora Iztok Černigoj jo je ocenil kot zelo uspešno, saj se ji je pridružilo med 80 in 90 odstotkov zaposlenih v igralnicah. Stavkovne straže so zabeležile tudi kršitve. "Stavka je bila zelo uspešna. Če bo treba, jo bomo ponovili," je povedal Černigoj. Po njegovih besedah so zaposlene, ki so stavkali na delovnih mestih, podprli tudi kolegi, ki so imeli prost dan. V noči na soboto naj bi bilo sicer skupaj v igralnicah Park in Perla običajno okoli 400 igralniških delavcev. 100.000 evrov škode Dogajanje med stavko si je tako v Parku kot Perli ogledal tudi predsednik uprave Hita Drago Podobnik, ki pa se na klice novinarjev ni odzival. Iz Hita so sicer že med stavko sporočili, da bo delo med stavko organizirano tako, da bo poslovni proces čim manj moten. Neposredno poslovno škodo te stavke so ocenili na 100.000 evrov. Kot je znano, sta sindikata Sids in Git pred tednom napovedala stavko, a so v Git od stavke v začetku tega tedna odstopili. Pogajalska skupina uprave Hita in stavkovni odbor sta se v četrtek in petek pogovarjala, dogovora glede 12 stavkovnih zahtev pa nista dosegla. V sindikatu zahtevajo preklic odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času, ki ju je uprava Hita enostransko odpovedala konec oktobra. Kot je zatrdil vodja pogajalske skupine uprave Hita Uroš Kravos, uprava odpovedi obeh dokumentov ne bo preklicala, saj sta del s sanacijskega programa, vseeno pa verjame, da bodo našli rešitev ki bo "nekje vmes". 50 milijonov evrov izpada na leto Stavka v Hitu-15 Za tri ure so prekinili delo. V Hitu poudarjajo, da izpolnjujejo vse obveznosti do zaposlenih. Po njihovih besedah obstoječi režim delovnega časa zaposlenim omogoča bonitete, ki jih v trenutkih gospodarske krize in ob nespremenjeni prekomerni obdavčitvi igralništva ni mogoče ohranjati. Realizacija družbe Hit je namreč v dveh letih padla za več kot 25 odstotkov, kar pomeni 50 milijonov evrov izpada na leto. Nasprotno pa Černigoj ugotavlja, da krize glede na obisk v igralnicah ni opaziti, celo ob tej stavki ne. V primeru nadaljevanja stavke bi se neposredna škoda povzpela na milijon evrov. Ob splošnem padcu obiska bo izguba verjetno precej višja in bo znašala vsaj dvakratnik oz. večkratnik omenjenega zneska, kar bo še dodatno povečalo izgubo in oslabilo položaj Hita na trgu, so še poudarili v novogoriškem igralniškem podjetju.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-v-hitu-je-bila-uspesna.html

IGRALNIŠKI PORTOROŠKOLIPIŠKI ŠTRAJK

Stavka zaposlenih v družbi Casino Portorož

Zaposleni v portoroškem in lipiškem casinoju družbe Casino Portorož so se odločili za stavko, saj sindikati z upravo niso dosegli dogovora. Casino Portorož Po napovedih sindikalnega predstavnika Mirjana Ražmana se stavke udeležuje preko 90 odstotkov vseh zaposlenih. Kot je še dejal Ražman, so "delodajalci poskrbeli za zadostno število zunanjih sodelavcev, predvsem študentov", da bo delo v igralnih salonih nemoteno potekalo. Večje škode za podjetje zato Mirjana Ražman ne pričakuje. Uprava in sindikati se ne morejo uskladiti Sindikalni predstavnik Aleš Kocjančič je pojasnil, da je uprava sindikatom danes predlagala, da bi se poskusili pogoditi le z delom zaposlenih, oziroma da naj bi vsaka skupina zaposlenih reševala svoje težave ločeno. Sindikati na predlog, ki ga razumejo kot "razbijanje enotnosti sindikatov", niso pristali. Kot je znano, sindikati v stavkovnih zahtevah izpostavljajo poplačilo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, sklenitev normativnega dela podjetniške kolektivne pogodbe in uskladitev začasnega dogovora o plačah z novo sistemizacijo. Ruleta Pogajanja sindikatov z upravo so potekala 17. in 18. novembra, a do dogovora med obema stranema ni prišlo. Uprava je sindikatom takrat pripravila predlog, na katerega je sindikat odgovoril s svojim novim predlogom, ki pa za upravo ni bil sprejemljiv. Uprava: Gre za nerazumljivo zahtevo za zvišanje plač Uprava Casinoja Portorož je 16. novembra sicer sporočila, da je stavka neutemeljena. Kot je takrat zapisala uprava, je dogovor glede plač spoštovala in v minulem mesecu tretjini zaposlenih zvišala osnovne bruto plače za 20 odstotkov. Zato je po mnenju uprave nerazumljiva zahteva po zvišanju plač, za nekatera delovna mesta celo do 200 odstotkov. Če njihove zahteve ne bodo izpolnjene, bodo sindikati stavko ponovili 4., 5. in 6. decembra. Če stališč z upravo tudi v tem času ne bodo uspeli zbližati, bodo 25. decembra pričeli s stavko, ki bo trajala do izpolnitve zahtev. http://24ur.com/novice/gospodarstvo/zaposleni-v-casino-portoroz-bodo-stavkali.
html http://www.vecer.com/clanekgos2009112005487893 90%

V Casinoju Portorož stavkala večina zaposlenih, stavkali bodo tudi decembra Sindikati v družbi Casino Portorož opozorilno stavko, ki so jo izvedli v petek in soboto, ocenjujejo kot uspešno. Stavki se je priključilo preko 90 odstotkov delavcev na specifičnih delovnih mestih v igralnici, ki potrebujejo licenco za opravljanje svojega dela, to so krupjeji, nadzorniki, blagajniki, so zapisali v izjavi za javnost. Napovedujejo, se bo stavka nadaljevala 4.,5.,6., in 7. decembra, ko bodo pripravili dodatna "presenečenja", s katerimi nameravajo preprečiti izigravanje zakona o stavki. Vpoklicali so študente Kot navajajo, je med stavko sicer prišlo do posameznih kršitev, na katere so opozorili inšpektorat za delo in urad za nadzor prirejanja iger na srečo. Delodajalec je po navedbah sindikatov vpoklical večje število študentov, ki naj bi jim obljubili dvakratno plačilo, in vodstvene delavce iz skupnih služb, kateri so nadomestili stavkajoče. Prav tako je zaposlene zadnji trenutek obvestil, naj ostanejo doma, tako da je sprostil delovna mesta za študente. "Sindikati ugotavljamo, da je sedanja situacija v družbi komična, saj lastnik (država) preko nadzornega sveta dopušča, da uprava pripravlja program odpuščanja presežnih delavcev (54), istočasno pa uporablja študentsko delo in samostojne podjetnike za nemoteno delovanje igralnic. Vlada in ministri obljubljajo ukrepe glede študentskega dela, lastnik igralnice (država) pa želi kovati dobičke na račun izkoriščanja cenejše delovne sile," so zapisali v izjavi za medije. "Nihče ne ukrepa in ne odgovarja" Ob tem lastnike in nadzornike družbe pozivajo, naj pristopijo k odgovornemu reševanju nastalih razmer in da ne gradijo prihodnosti družbe na zniževanju pravic zaposlenih in izkoriščanju študentskega dela. Po prepričanju sindikatov bi morali lastniki in nadzorniki svojo pozornost usmeriti na povečevanje prihodka, saj ta že nekaj let pada, "pri tem pa nihče ne ukrepa in ne odgovarja". http://www.siol.net/gospodarstvo/2009/11/v_casinoju_portoroz_stavkala_vecina_zaposlenih_stavkali_bodo_tudi_decembra.aspx

POMIRITEV

Sindikati Casino Portorož z upravo dosegli dogovor, stavke danes ne bo Sindikati družbe Casino Portorož so se na pogajanjih z upravo uspeli dogovoriti tudi glede višine osebnih dohodkov, zato so za danes napovedano stavko zamrznili, je za STA potrdil sindikalni predstavnik Mirjan Ražman. Odpuščali v Casino Portorož ne bodo, pač pa bo uprava prihranila na račun nižjih stroškov dela, je še pojasnil. Za koliko natančno bodo zaposlenim v Casino Portorožu znižali plače, Ražman pred uradno sklenitvijo pogovorov ni želel povedati. Načelni dogovor, ki so ga sicer dosegli danes, bodo po njegovih besedah formalizirali v prihodnji dneh. Sindikati ocenjujejo pogajanja za uspešna, saj napovedanih odpuščanj ne bo, je še poudaril Ražman. Sindikati so v stavkovnih zahtevah izpostavljali poplačilo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, sklenitev normativnega dela podjetniške kolektivne pogodbe in uskladitev začasnega dogovora o plačah z novo sistemizacijo. Na prvi dve stavkovni zahtevi je uprava pristala že na predhodnih pogajanjih, zahtevo po zvišanju plač pa je ocenila kot nesprejemljivo. V primeru, da se z upravo ne bi uspeli dogovoriti, bi sindikati danes ob 22. uri pričeli s štiridnevno opozorilno stavko. V stavki 20. in 21. novembra je bilo po ocenah uprave družbi povzročenih 50.000 evrov škode. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042320720
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Dec 04, 2009 10:36 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Sob Nov 14, 2009 5:02 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

MEDIJSKA SVOBODA & PRITISKI

/13/...Slovenija je sedaj pristala na 37 mestu in izgubila s predhodno mednarodno raziskavo, kar 7 mest, kar je zaskrbljujoče :

Na mednarodni lestvici indeksa svobode tiska, ki jo sestavlja mednarodna organizacija Novinarji brez meja, je Slovenija letos zdrsnila s 30. na 37. mesto. SDS je zaradi tega na predsednico državnozborskega odbora za kulturo naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri naj bi se hkrati opredelili tudi do "grobega političnega terorja", ki naj bi mu bil izpostavljen razrešeni in odpuščeni odgovorni urednik STA Borut Meško.

Ker je predsednica odbora Majda Potrata sejo sklicala na hitro, se je večina vabljenih gostov vključno z ministrico Majdo Širca opravičila. Polovica štiriurne seje je zato minila v obtoževanjih Potrate, da je sejo sklicala na hitro zato, da bi preprečila razpravo o teh pomembnih vprašanjih. Na koncu so sejo zaradi načina razpravljanja "razočarani in ogorčeni" (po lastnih besedah) zapustili tudi tisti redki strokovnjaki, ki so se vabilu odzvali.

Krivo tudi sodstvo

Majda Potrata (SD) je povedala, da je nujno sejo sklicala na hitro, ker mora to po poslovniku storiti v 15 dneh, prihodnji teden pa se začne redna seja državnega zbora, med katero to ne bi bilo več mogoče. Poslanci SDS njenim "poslovniškim" argumentom niso verjeli. Eden za drugim so poudarjali, da so mnogi vabila dobili šele včeraj, zato so menili, da bi sejo morali preložiti. Razpravo so vseeno opravili. Razloge za sklic seje je pojasnil Miro Petek, za katerega ni dvoma, kdo je odgovoren za skrb vzbujajoči zdrs Slovenije.

"Ko je bil na oblasti Janez Janša, je bila Slovenija na 30. mestu lestvice, pod Pahorjem je pristala na 37. mestu. ZDA so v času predsednika Obame napredovale za 20 mest. Ali po zaslugi Busha?" se je retorično vprašal. Da je svoboda medijev ogrožena, naj bi dokazovali tudi grobi politični obračuni z novinarji. Zaradi političnih razlogov naj bi bila odpuščena tako novinar STA Borut Meško kot pred tem novinar Dnevnika Igor Mekina, ki je - tako Petek - objavil washingtonsko depešo, ki je tedanji veleposlanik Žbogar ni ustrezno zavaroval, in se nato zaradi političnih zamer znašel na cesti. (Delovno razmerje Igorja Mekine je bilo prekinjeno zaradi kršitve pogodbe o zaposlitvi; o zadevi zdaj poteka sodni spor na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču, op. ur.) Po mnenju Petka je del slovenskih novinarjev servilen do oblasti, v medijsko svobodo pa nedopustno posega tudi sodstvo (primer Cerani), ki hoče zavarovati kapitalske mogotce.

Melita Župevc, SD, je Petkovi analizi oporekala z argumentom, da smo bili leta 2005 na 15. mestu, leta 2008 pa na 30. mestu, kar pomeni, da smo nazadovali v času "najboljše slovenske vlade". Spomnila je tudi, da je leta 2007 ista mednarodna organizacija tedanjega premiera Janšo pozvala, naj preveri očitke iz novinarske peticije, a se ni zgodilo nič. Franco Juri (Zares)je k temu dodal, da smo od leta 2006 s 13. mesta padli na 22. mesto leta 2007, kar po njegovem jasno kaže, v čigavem mandatu je prišlo do medijskih pritiskov. "Slovenija bo padala na tovrstnih lestvicah, dokler ne bo nova medijska zakonodaja onemogočila političnih pritiskov," je menil.

Odbor zavrnil predloge SDS

Bojan Veselinovič, direktor STA, je pojasnil, da je bil Borut Meško razrešen s položaja odgovornega urednika z več kot 90-odstotno podporo kolektiva, odpuščen pa je bil zaradi kršitve delovnih obveznosti. Roberto Batelli, poslanec italijanske narodnosti, je menil, da do pritiskov na medije prihaja zaradi netransparentnega lastništva medijev in financiranja. Problem STA, ki je državna institucija, naj bi bil tudi v tem, da nima konkurence. V Sloveniji je več kot 15 agencij, je nato opozorila Sandra Bašič Hrvatin. "Namesto da bi se pogovarjali o mehanizmih, ki povzročajo medijsko nazadovanje, se pogovarjamo o tem, kaj delajo "vaši" in "naši," je dejala "ogorčena in razočarana" nad ravnijo razprave. Podobno je menil tudi Marko Milosavljevič. Gregor Repovž, DNS, pa je izpostavil absurdnost argumentov SDS. "Borut Meško je postal odgovorni urednik na silo, proti volji kolektiva, zdaj, ko je bil razrešen z veliko podporo kolektiva, pa naj bi šlo za poseg v avtonomijo. To je absurd." Poslanci SDS so vztrajali, da je "medijska krajina slabša kot pred letom 1990 in da novinarji ne poročajo, temveč ustvarjajo javno mnenje" (Eva Irgl). Odbor je na koncu zavrnil vse predloge SDS - po enem naj bi pristojne evropske institucije seznanili s pritiski na slovenske novinarje, med njimi Meška - in sklenil ministrstvu za kulturo predlagati, naj preuči razloge za nazadovanje na lestvici indeksa svobode tiska, pripravi ukrepe za izboljšanje stanja, zlasti glede preglednosti lastništva medijev, in pozval vlado, naj kot lastnica STA zagotovi "statusne pogoje za izvajanje kakovostnega javnega servisa".
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042315151

INTERNET SVOBODEN LE DOMA

Več kot pol podjetij in ustanov ne omejuje dostopa do interneta. Najpogosteje  prepovedana  pornografija.  Vsak sedmi  omejil Facebook. Med prepovedane spletne naslove v podjetjih in javnih ustanovah najpogosteje spadajo spletne strani s sporno vsebino, kot so pornografija, droge, rasizem in podobne vsebine, ki pomenijo kriminalne prekrške, programi za izmenjavo datotek (P2P), omrežne igre, spletne klepetalnice in socialna omrežja. Tudi do Facebooka imajo dostop zaposleni, ki ga potrebujejo pri svojem delu. Žiga Debeljak,  predsednik uprave Mercatorja Na 32 podjetij in ustanov javne uprave smo poslali vprašanja, povezana s prepovedjo spletnih vsebin zaposlenim. Neovirano uporabo spleta dovoljujejo v 18 ustanovah, vsebinske prepovedi spletnih strani imajo v 11, iz štirih pa nam podatkov niso poslali. Omejitev uporabe Facebooka so priznali v štirih ustanovah. Vpliv na delovni proces “V družbi Mobitel je onemogočen dostop do spletnih strani, ki lahko ogrozijo delovanje informacijskega omrežja družbe, vsebujejo neprimerne vsebine ali pomembno vplivajo na delovni proces,” pravi tiskovna predstavnica Nataša Osolnik in dodaja, da mednje spadajo tudi vohunski programi, vsebine s pornografijo in rasizmom, omrežne igre in spletne klepetalnice. “Dostop do Facebooka je omogočen, nekatere funkcionalnosti, kot je sporočanje v sklopu te strani, pa so omejene,” dodaja. Zaradi preveč omejitev se lahko zgodi, da se zaposlenim onemogoči dostop tudi do vsebin, ki so potrebne za opravljanje dela. Bojan Šrot,  župan Mestne občine Celje Zaposleni na nekaterih upravnih enotah imajo dostop le do spletnih naslovov, ki jih potrebujejo pri svojem delu. “Ukrep je bil izveden zaradi neracionalne uporabe spleta, ki je motila izvedbo delovnih procesov pri poslovanju s strankami,” so pojasnili na ministrstvu za javno upravo. V Aerodromu Ljubljana je popolnoma onemogočen dostop do strani s pornografsko vsebino, časovno omejen pa je dostop do družabnih strani, kot je na primer Facebook. V Mercatorju imajo dostop do Facebooka le tisti, ki ga potrebujejo pri svojem delu. Ker podpiramo odprto in odkrito komunikacijo, na udejstvovanje sodelavcev v socialnih omrežjih gledamo pozitivno. Dejan Turk,  predsednik uprave Simobila Sestavni del posla “To je sestavni del našega posla, kakršnokoli tovrstno omejevanje bi posledično vplivalo na kakovost našega dela,” so sporočili iz agencije Pristop. V banki Volksbank so prepričani, da njihovi zaposleni delajo korektno in strokovno, zato ne vidijo potrebe po onemogočanju dostopa do kakšnih spletnih strani. Svojim sodelavcem popolnoma zaupajo tudi vodilni v Futuri in Simobilu, v uradu predsednika države pa ocenjujejo, da ima svetovni splet pomembno vlogo pri dostopu zaposlenih do ključnih informacij, stališč in pogledov.

Uporaba spleta v podjetjih

* Zaradi Facebooka nižja produktivnost:
Med delovnim časom do Facebooka dostopa skoraj polovica Američanov, zaposlenih v pisarnah. Zaradi tega se produktivnost zmanjša za 1,5 odstotka, spletna stran Ris.org navaja Nucleusresearch.com.
* Dostop do spleta v podjetjih:
V prvem četrtletju 2009 je imelo dostop do spleta 96 odstotkov podjetij. Triinštirideset odstotkov zaposlenih je pri svojem delu vsaj enkrat na teden uporabljalo računalnik z dostopom do spleta, ugotavljajo na statističnem uradu.
* Niso nam odgovorili:
Odgovora o prepovedi uporabe spleta med zaposlenimi nismo dobili od Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), Vzajemne in Hita. Pri Zavarovalnici Triglav so dejali, da so pravila glede dostopa do spletnih vsebin del internega pravilnika, zato teh informacij ne morejo razkriti.
* Ministrstva in omejitve:
Ministrstva so zaradi varnostne politike pod okriljem HKOM, varnega omrežja za državne organe v smislu zaščite omrežja pred škodljivo kodo (virusi, trojanskimi konji). Vsebinskih omejitev nimajo na pravosodnem, okoljskem, kmetijskem in kulturnem ministrstvu ter na ministrstvu za zunanje zadeve. Na šolskem in visokošolskem ministrstvu razmišljajo o novih omejitvah. Na obrambnem in ministrstvu za notranje zadeve imajo tudi nekatere vsebinske omejitve, na ministrstvu za gospodarstvo pa svoje zaposlene prosijo le, naj obiskujejo samo primerne spletne strani. Na ministrstvu za javno upravo imajo vsebinske omejitve le na nekaterih upravnih enotah.
http://www.zurnal24.si/slovenija/internet-svoboden-le-doma-149275

ČLOVEKOVA PRAVICA

Internet je človekova pravica

Velika večina anketirancev meni, da mora internet ostati svoboden in da je dostop do svetovnega spleta osnovna človekova pravica. Mnogi se bojijo kibernetskega kriminala. Video:Internet ponuja odlične možnosti za učenje Računalnik 87 odstotkov vprašanih se strinja, da je internet človekova pravica. BBC World Service je naročil zanimivo anketo, s katero so želeli preučiti odnos do interneta na različnih koncih sveta. Vključili so 27 tisoč posameznikov iz 26 držav. 78 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da jim internet omogoča svobodno izražanje, 90 odstotkov jih meni, da svetovni splet ponuja odlične možnosti za učenje; o tem so najbolj prepričani vprašani v Južni Koreji, Mehiki, Braziliji in Turčiji. 70 odstotkov anketirancev na Japonskem, v Mehiki in Rusiji si ne more zamisliti življenja brez interneta. Več kot polovica vprašanih ima internet za najbolj verodostojen medij, 30 odstotkom je ključna prednost neomejena komunikacija, 12 odstotkov anketirancev pa v internetu vidi predvsem pot do dobre zabave. Ljudi najbolj skrbi kibernetski kriminal, predvsem spletne prevare in kraje identitete. Mnogi se bojijo tudi pretirane dostopnosti do nasilja in spolnosti. Anketo je za BBC opravilo podjetje GlobeScan, analiza rezultatov pa kaže, da večina uporabnikov meni, da mora internet ostati svoboden in da je internet osnovna človekova pravica, ki jo je treba obravnavati enako kot drugo osnovno infrastrukturo, na primer ceste. "Internet ima velik potencial. Predstavlja verjetno največje razsvetljenje v zgodovini," pravi Hamadoun Touré iz Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), ki sicer prihaja iz afriške države Mali, kjer je razvitost interneta slaba.
http://24ur.com/novice/it/internet-je-clovekova-pravica.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Mar 09, 2010 2:22 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli