Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Tor Nov 17, 2009 9:38 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

/13/...pohvalna poteza društva MDS, da organizira in širi znanje o varstvu pravic malih delničarjev, ki smo ujeti v zakonodajo, ki ne omogoča učinkovite zaščite tistih, ki smo najbolj občutljivi. Nedopustno je, da smo v Slovenski še vedno nezaključeni privatizaciji, največ svojega premoženja izgubili ravno mali delničarji, ki vseskozi pričakujemo uresničitev sklepov Evropske komisije o enakopravni obravnavi vseh delničarjev: Embarassed

MALI DELNIČARJI

Komu so še mar mali delničarji

Dne: 19.11.2009 Kraj: Restavracija Hotela Creina
Predavatelj: Okrogla miza z Borutom Bratino, Ani Klemenčič, Rajkom Stankovićem in Damjanom Žugljem
V četrtek, 19. novembra 2009, ob 17. uri bo v restavraciji Hotela Creina prvi v nizu tematskih večerov z naslovom:
"Komu so sploh še mar mali delničarji?"
Tematika bo posvečena problematiki malih delničarjev.
Gosti okrogle mize bodo obravnavali nekaj primerov, se do njih opredelili, ugotovili kaj gre pri nas narobe in nakazali oz. predlagali rešitve.
Na ta način bomo aktivirali razmišljujočo in kritično javnost in ji ponudili možnost izražanja mnenj, stališč in ponudili rešitve za različne aktualne teme.

Gosti okrogle mize z bogatimi izkušnjami so strokovnjaki na področju tematike:
* dr. Borut Bratina, izredni profesor za področje gospodarskega prava na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor,
* ga. Ani Klemenčič, izvršna direktorica GBD, finančne družbe, d.d. in predsednica upravnega odbora GBD Gorenjske borznoposredniške družbe d.d.,
* g. Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši in
* dr. Damjan Žugelj, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev.
VSTOPNINE NI, PARKIRANJE PRED HOTELOM CREINA BREZPLAČNO!

Prijave in rezervacije po telefonu 04 280 1060, preko e-pošte teja.lapanja@gbd.si, ali preko obrazca spodaj. Število mest je omejeno! http://www.gbd.si/Seminarji.aspx?l1=30&l2=30&id=41&c=Komu+so+%C5%A1e+mar+mali+delni%C4%8Darji

IZČRPAVANJE PODJETIJ

'Managerski odkupi so sinonim za izčrpavanje podjetij'

"V slovenski praksi je vsak managerski odkup izčrpavanje podjetij," je na okrogli mizi na temo "Komu so še mar mali delničarji?", povedal prvi mož ATVP Damjan Žugelj

"Z managerskim prevzemom ne bi bilo nič narobe, če bi bil zakonit in transparenten," meni Damjan Žugelj iz ATVP Udeleženci včerajšnje okrogle mize, ki jo je organizirala GBD, so spregovorili o problematiki povezani z malimi delničarji, vlogi nadzornih svetov in regulatorjev.

Poleg Damjana Žuglja iz agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so spregovorili tudi predsednik društva Mali delničarji Rajko Stanković, Borut Bratina z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, v povezovalni vlogi pa Ani Klemenčič iz kranjske GBD . Dotaknili so se tudi konkretnih primerov iz prakse, managerskih prevzemov BTC, Turističnega podjetja Portorož in Lipa Radomlje.

Žugelj: problema sta kultura upravljanja in nedefinirana lastnina Prvi mož ATVP Damjan Žugelj je izpostavil, da sta glavna problema pri nas kultura upravljanja podjetij in nedefinirana lastnina. Po njegovem se vsaka štiri leta na volitvah ponovno vračamo na točko nič. "Dokler se ljudje v podjetjih ne bodo ukvarjali s svojimi ključnimi nalogami, ampak lastniškimi problemi in kako priti do prevlade v nekem podjetju, ne bomo mogli govoriti o zgodbi o uspehu. To je tudi problem na katerega opozarjam, vendar mnogi tega ne jemljemo resno," je povedal.

Žugelj: prevzemom manjka zakonitosti in transparentnosti Žugelj je povedal, da se problemi vedno pokažejo v času, ko gredo borze navzdol. "Takrat se pokažejo problemi, prej pa je vse lepo," je dejal. "Z nekim managerskim prevzemom ne bi bilo nič narobe, če bi bil zakonit in transparenten. Če bi bila izpolnjena ta pogoja in pride do znanega lastnika, bi se odgovorni osredotočili na poslovanje podjetij, kar bi na koncu pripeljalo do zadovoljstva vseh delničarjev," je povedal Žugelj.

Bratina: za razvoj korporacijske kulture potrebujemo čas "Če v NS prevladujejo predstavniki kapitala potem je lahko ogrožen interes družbe," je prepričan Borut Bratina "Sloveniji v 20 letih ni uspelo vzpostaviti učinkovitega sistema, kot ga imajo v drugih razvitih državah, kjer ima več desetletno tradicijo," je dejal Bratina.

Za razvoj takega sistema in korporacijske kulture je po njegovem potreben predvsem čas. Dotaknil se je tudi prakse iz ZDA, ki veljajo za "raj za ustanavljanje podjetij."Temu pa ni tako zaradi nižjih davkov, temveč zaradi profesionalnega delovanja vseh institucij, od ustanoviteljev, revizorjev do sodišč," je pojasnil. "Država mora tudi pri nas ločiti regulatorno funkcijo od tiste, ki upravlja z lastništvom državnih deležev podjetij. Država naj spoštuje zakone, ki jih je sama napisala, kodekse upravljanja javnih delniških družb, kar bo pripomoglo k dvigu korporacijske kulture."

Stanković: problem nadzornikov je, da niso neodvisni

Rajko Stanković je v zvezi z nadzorniki v družbah povedal, da je velikokrat problem njihova nekvalificiranost in odvisnost od interesnih skupin. Nadzorniki po njegovo dostikrat želijo le opleniti nadzorni svet. Veliko jih pride po neki pripadnosti "zato ne odreagirajo, ko imajo priložnost."Upravljalec in lastnik hkrati ne more biti dober gospodar." Problem vidi tudi v vladah. "Vse vlade do sedaj so obljubljale umik države iz gospodarstva, a tega niso storile." Razložil je, da bi vlade to storile enostavno, vendar zaradi različnih interesov niso. "Dogaja se plenjenje NS, kdo bo kaj kontroliral. Zaradi take prakse malemu delničarju dostikrat ne preostane drugega kot, da pobere šila in kopita," je sklenil.

Bratina: prevlada predstavnikov kapitala v NS ogroža interes družbe

Borut Bratina je povedal, da je nadzorni svet sestavljen interesno, zastopajo pa ga predstavniki delavcev in kapitala. Ti pa, če bi delovali v interesu družbe, bi delovali v prid vseh delničarjev. "Če v NS prevladujejo predstavniki kapitala potem je lahko ogrožen interes družbe," je dejal Bratina. Po njegovem so si v Sloveniji interesi med velikimi in malimi delničarji mnogokrat nasprotujoči in je ta razlika mnogokrat večja, kot nasprotje interesov med večinskimi delničarji in upravo. Bratina: Mali delničarji, združite se Borut Bratina malim delničarjem svetuje, da stopijo skupaj, se organizirajo, saj bodo tako lažje uveljavili svoje pravice. Praksa nadzornikov pri nas se šele izoblikuje, zato slovenska javnost ne more biti zadovoljna z njihovim delovanjem, je dejal. "Moje mnenje je da potrebujemo čas. Na lastnih napakah se največ naučimo". Po njegovem, bi se iz lastnih napak največ naučili, če bi prišlo do nekega sodnega postopka, kjer bi odgovorni odgovarjali. To bi bil, tako Bratina, velik poduk tako odgovornim akterjem kot ostalim. "Mokra vaja je pomembna, ne samo suha," je sklenil.
http://www.finance.si/264066/Managerski-odkupi-so-sinonim-za-iz%E8rpavanje-podjetij

KOMU SO ŠE MAR MALI DELNIČARJI

»Če bo šel Istrabenz v stečaj, ob premoženje ne bo le 14.000 malih delničarjev koprskega holdinga, ampak tudi 62.000 malih delničarjev holdinga NFD in približno 40.000 delničarjev Petrola,« je na včerajšnjem tematskem večeru s provokativnim naslovom Komu so še mar mali delničarji, med drugim opozoril Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji – Skupaj smo močnejši. Tematski večer, prvi v nizu, ki ga je v hotelu Creina v Kranju organizirala Gorenjska borznoposredniška družba, je bil v celoti posvečen stanju na področju malega delničarstva. To je, kot smo lahko slišali, še vedno zelo slabo, tudi zaradi še vedno neurejenega lastništva v podjetjih. Kritika je včeraj letela tudi na vlogo nadzornih svetov, ki se premalo zavedajo, da so kot nadzorniki zavezani slediti interesom družbe, in ne le prevladujočega oziroma večinskega lastnika. »Dokler lastništvo ne bo rešeno, se bodo uprave gospodarskih družb ukvarjale le z vprašanjem prevlade v podjetjih. To je stanje duha pri nas,« je med drugim opozoril Damjan Žugelj, ki vodi Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Žuglja je dopolnil Stankovič, ki na primer ne razume, »zakaj tudi tako izkušena gospodarstvenika, kot sta Janko Kosmina in Tone Turnšek, nista postavila ultimata z odstopom Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju v tistem hipu, ko sta oba razkrila svoje lastništvo v Pivovarni Laško in koprskem Istrabenzu.«

SPORNI PRIMERI

Na okrogli mizi so opozorili tudi na več spornih primerov iztisnitve malih delničarjev, ki še niso doživeli sodnega epiloga.

Med bolj znanimi so včeraj poudarili primer boja malih delničarjev proti upravi BTC, ki po osmih letih nima niti sodnega epiloga niti še ni bil vložen odškodninski zahtevek, več upanja na ugoden sodni razplet si obetajo mali delničarji Turističnega podjetja Portorož, ki so se zaradi poskusa oškodovanja s prenizko ponujeno odpravnino ob iztisnitvi s strani Term Čatež obrnili na sodišče.

Teh primerov je še precej več, nekateri so se končali (npr. primer kranjskega Ibija in Iskraemeca), drugi pa na svoj epilog še čakajo, na primer Perutnina Ptuj, ljubljanski BTC itn.
http://www.skupaj.si/
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Nov 22, 2009 10:24 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Čet Nov 19, 2009 10:34 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SIZIFOVO DELO

Tudi do 300 evrov razlike pri zavarovanju avtomobila

Višine premij se, upoštevaje dejstvo, da je ponudbe zavarovalnic zelo težko primerjati, razlikujejo tudi za 50 odstotkov, ugotavlja Zveza potrošnikov Slovenije. Največje razlike so pri kasko zavarovanjih, ki se pri zavarovalnicah zelo razlikujejo ne le po ceni, razlike so tudi do 300 evrov, temveč tudi po vsebini. Kot je dejala predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, so s pregledom ponudb avtomobilskih zavarovanj odprli omaro, ki je zelo razmetana. Glavne ugotovitve pregleda so, da potrošnik težko pride do informacij o vsebini zavarovanj, jih med seboj zelo težko primerja, saj se, včasih celo kljub enakemu imenu, zelo razlikujejo, informativni izračuni pa so pomanjkljivi z informacijami in niso transparentni. Zmeda pri vsebini in ceni zavarovanj V zvezi so pod drobnogled vzeli šest zavarovalnic in pet izbranih avtomobilov. Kot je pokazala primerjava, se cene premij med zavarovalnicami zelo razlikujejo, pri AO in AO+ zavarovanju manj, veliko bolj pa pri kasku zavarovanju. Primerjava zavarovalnic (kot so izrecno opozorili pri ZPS, podatki veljajo za točno določena vozila in ob določenih pogojih) je sicer pokazala, da so v splošnem premije najbolj ugodne pri Zavarovalnici Grawe , najmanj pa pri Zavarovalnici Tilia . Breda Kutin, predsednica ZPS, pravi, da so s pregledom ponudbe avtomobilskih zavarovanj odprli omaro, ki je zelo razmetana. Razlike v vsebini in ceni so velike Paket polni kasko naprimer, se med zavarovalnicami razlikuje tako po ceni kot vsebini. Škoda zaradi kraje je ponekod vključena, ponekod ne, razlikujejo pa se tudi kritja in odbitne franšize. Kot kažejo primerjave, lahko zavarovanec pri polnem kasku (z dodanim kritjem za krajo) za isti avtomobil privarčuje tudi do 300 evrov. Podobne ugotovitve veljajo tudi za delni kasko. Primerjava ponudb zavarovalnic je skorajda Sizifovo delo Zavarovalnice potrošniku še dodatno otežijo primerjavo s splošnimi pogoji, ki so ponavadi napisani zelo obširno (najmanj 6 strani) in po možnosti še z drobnim tiskom. Ob tem v zvezi ugotavljajo, da so bili v nekaterih informativnih izračunih dodana dodatna zavarovanja, za katera pa potrošnik sploh ni zahteval izračuna. V Zvezi potrošnikov so kritični tudi do dejstva, da so bili v nekaterih informativnih izračunih dodana dodatna zavarovanja, za katero pa potrošnik sploh ni zahteval. Opozarjajo tudi, da pri sklenitvi zavarovanja pomembno vlogo igra zavarovalniši agent: od njega je namreč odvisno, katere od številnih podatkov bo potrošniku povedal in katere zamolčal. ZPS za večjo transparentnost in konkurenčnost Da bi se povečala transparentnost na trgu zavarovanj, v zvezi med drugim predlagajo, da bi moral imeti potrošnik možnost, da se sam odloči, katera zavarovanja bo sklenil, s čimer bi se izognili primerom, ko so določena zavarovanja "dodana" v polico oz. so vključena vanjo kot obvezni sestavni del v kasko zavarovanje. Kutinova je opomnila tudi na pomanjkanje dostopnosti podatkov na spletu: zavarovalnice na spletu potrošniku ne omogočajo dostopa do splošnih pogojev, le delno pa je zaenkrat uresničljiva tudi možnost informativnega izračuna za vsa avtomobilska zavarovanja prek spleta. V zvezi tudi predlagajo, da informativni izračuni ne bi smeli vsebovati drobnega tiska, ki je povečini napisan v potrošniku zelo nerazumljivem jeziku.
http://www.mojevro.si/263975
http://www.zps.si/osebnefinance/
http://www.zps.si/osebnefinance/index.php?page=page_nalozbe_izobrazevalni_materiali?id=2 http://www.zps.si/osebnefinance/index.php?page=page_nalozbe_izobrazevalni_materiali?id=1 http://www.zps.si/osebnefinance/index.php?page=page_zavarovanja_izobrazevalni_materiali

PADEC

Slovenskemu zavarovalniškemu trgu zmanjkuje sape

Slovenskim zavarovalnicam je v letu 2009 uspelo zbrati le 2,76 odstotka več bruto premij kot predlani. Ta številka je zaradi vsesplošne krize pričakovana, a vseeno ne gre mimo dejstva, da je trg od leta 2002 rasel po najmanj šestodstotni stopnji. Poslabšanje niti ni bilo tako izrazito pri premoženjskih zavarovanjih - zrasla so za skoraj pet odstotkov - kot pri življenjskih. Medtem ko so vsa prejšnja leta dosegala nadpovprečne rasti, so v letu 2009 celo upadla za 0,2 odstotka. Zavarovalnice so v minulem letu zbrale za 2,075 milijarde evrov bruto premije, od česar večji del, 1,445 milijarde evrov, odpade na premoženjska zavarovanja, je razvidno iz podatkov Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ). Vrh zavarovalnic se v celotnem letu ni kaj prida spremenil. Na prvem mestu še vedno kraljuje Zavarovalnica Triglav, a njen tržni delež, kot smo že večkrat poročali, vztrajno upada in vsak mesec doseže novo najnižjo raven v zgodovini. Konec decembra lani je obvladovala 35,8 odstotka trga oziroma skoraj poldrugi odstotek manj, če primerjamo s koncem predlanskega leta. Daleč za državno zavarovalnico najdemo Zavarovalnico Maribor, ki jo vodi Drago Cotar, in Adriatic Slovenico pod vodstvom Gabrijela Škofa. Prva je svoj portfelj povečala za 5,7 odstotka, druga pa za samo 1,5 odstotka. Med večjimi zavarovalnicami sta še najvišjo rast dosegli Triglav Zdravstvena in Generali. Prva je svojo premijo povišala za 13,5 odstotka na 67,3 milijona evrov, druga pa za 12,2 odstotka na 70,1 milijona evrov. Najslabše so jo lani odnesli v NLB Viti ter preostalih zavarovalnicah, ki se ukvarjajo pretežno z življenjskimi zavarovanji. Čeprav je še decembra lani beležila 144-odstotni medletni porast premije, je NLB Vita, ki jo vodi Barbara Smolnikar, leto zaključila z le 24,3 milijona evrov premije. Za primerjavo, predlani je zbrala 31,4 milijona oziroma za skoraj četrtino več. Upad premije (za 400.000 evrov) so zabeležili tudi v KD Življenje, ki jo vodi Matija Šenk, in Grawe pod vodstvom Boža Emeršiča (za nekaj več kot milijon evrov). Velja omeniti, da je bilo decembra v evidencah SZZ prvič mogoče opaziti nemško zavarovalnico Allianz. Zbrala je za skoraj dva milijona evrov premije in dosegla slabo desetinko odstotka tržnega deleža. Dokapitalizacija v Merkur Zavarovalnici Tik pred novim letom je avstrijski Merkur Versicherung sprejel odločitev, da dokapitalizira hčerinsko družbo v Sloveniji. V Merkur Zavarovalnico je vplačal za slabih 700.000 evrov svežih sredstev. "Po vsebini gre za prilagoditev zneskov, določenih v evropskih direktivah o življenjskem in neživljenjskem zavarovanju, v skladu z inflacijo. Edini namen dokapitalizacije je bila torej le zakonska uskladitev," nam je pojasnil predsednik uprave Merkurja Zavarovalnice Denis Stroligo.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042332797

KONKURENCA

Predraga avtomobilska zavarovanja Slovenci smo oškodovani, saj plačujemo predraga zavarovanja, predvsem avtomobilska. In ker je tuja zavarovalnica ponudila cenejša zavarovanja, jo poskušata konkurenčni zavarovalnici onemogočiti.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/predraga-avtomobilska-zavarovanja.html

(NE)LOJALNA KONKURENCA

Kje najugodneje zavarovati avto

Za avtomobilska zavarovanja Slovenci vsako leto porabimo okoli pol milijarde evrov. Medtem ko je bila nekoč ponudba med zavarovalnicami cenovno zelo podobna, zdaj ni več tako. Samo za pokušnjo: že pri obveznem zavarovanju z zavarovanjem voznika boste pri najdražjem ponudniku plačali za približno 15 odstotkov več kot pri najcenejšem. Še večje razlike so pri kasko zavarovanjih. In vozniki so na to čedalje bolj pozorni. Zavarovalnice zato postajajo nervozne. Med njimi se je vnel krvav boj za kupce. Ponujajo številne popuste. Od vas je odvisno, ali jih boste znali dobro izkoristiti. Kje torej dobite največ za najmanj denarja? Zavarovati avtomobil je za marsikoga rutinska vsakoletna obveznost, ki jo želi čim hitreje spraviti s seznama opravil. Pogodbe podpišemo, zavarovanje plačamo, splošne pogoje ne da bi jih prebrali, seveda skrbno pospravimo. Kako dobro zavarovanje imamo, pa se pokaže šele takrat, ko to res potrebujemo. Kako torej čim ugodneje zavarovati jeklenega konjička? Po zadnjih še ne celoletnih podatkih smo Slovenci lani za zavarovanje odgovornosti za avtomobile plačali 256 milijonov evrov, za kasko zavarovanja pa še dodatnih 189 milijonov, kaže statistika Slovenskega zavarovalnega združenja . V primerjavi s prejšnjim letom je letos manj plačanih premij, vpijejo zavarovalnice v en glas. Gre za logično posledico gospodarske krize, zaradi katere je bilo manj prodanih novih avtomobilov in s tem sklenjenih manj zavarovanj, na drugi strani pa so vozniki bolj varčni in se namesto za polni kasko raje odločajo za cenejše delne kombinacije kasko zavarovanj. Na znižanje vrednosti kasko zavarovanj v nekaterih zavarovalnicah pa naj bi vplivale tudi nizke dumpinške cene nekaterih ponudnikov, še pripomnijo v Zavarovalnici Maribor . V zavarovalnicah dodatno opažajo, da ljudje, ki so imeli več avtomobilov, te prodajajo, več se jih odloči za obročno odplačevanje premij, zaradi česar je več plačilne nediscipline, povečalo pa se je tudi število zavarovalniških goljufij. Vse to kaže, da je za voznike čedalje pomembneje le eno kje dobimo največ za najmanj denarja. Kako zavarovalnice motovilijo Vozniki lahko izbirajo med šestimi ponudniki avtomobilskih zavarovanj. Podatke o premijah za različna zavarovanja boste zaman iskali na njihovih spletnih straneh, medtem ko so okvirne premije obveznega zavarovanja (AO) za različne razpone moči motorjev, premijske razrede in drugo dostopne na spletni strani ( www.amzs.si ). Hitri pregled pokaže, da so razlike v premijah za obvezno zavarovanje, vključno z zavarovanjem voznika (AO-plus), med petimi zavarovalnicami (manjka Grawe ) pri manj močnih avtomobilih minimalne, medtem ko pri močnejših lahko odstopajo tudi do 10 odstotkov. Avtomobilska zavarovanja različnih ponudnikov so edinstvena, saj upoštevajo kombinacije različnih meril, zato korektna primerjava med njimi ni mogoča. To je tako, kot če bi primerjali sestavo kosmičev različnih proizvajalcev, so nam ponazorili na eni od zavarovalnic. Prvotni odgovori zavarovalnic so bili zelo zviti, saj so upoštevali vse možne popuste, s čimer so nekateri tako močno pocenili premije, da so bili od konkurence cenejši za 50 odstotkov. Ena od zavarovalnic je celo zamolčala upoštevane popuste. Ker primerjava v takšni obliki seveda ni poštena, smo jih spet prosili za premije, vendar brez popustov. Tudi tokrat ni šlo brez težav, saj so nekateri kljub zatrjevanju, da niso upoštevali popustov, te upoštevali. Po večkratnem posredovanju nam je končno uspelo dobiti čiste premije (glej tabelo). http://beta.finance-on.net/pics/cache_08/08d3Untitled-2.1266259709.gif Kdo je najdražji in kdo najcenejši Po podatkih, ki so nam jih posredovale zavarovalnice za štiri izbrane modele vozil, bomo najmanj za zavarovanje AO in AO-plus plačali pri zavarovalnici Generali, 14 odstotkov več pa v Grawe. Sicer je treba povedati, da večjih razlik med Grawe in preostalimi zavarovalnicami Adriatic Slovenica , Zavarovalnica Triglav in Tilia ni opaziti. To nekoliko preseneča, saj je določanje višine premije prepuščeno zavarovalnicam, medtem ko so z zakonom določene le minimalne zavarovalne vsote. Ne glede na to pa se v prihodnje lahko zgodijo cenovni premiki tudi pri zavarovanjih AO, vsaj tako je v nekaterih medijih napovedoval Gregor Pilgram, predsednik uprave Generalija . povedal je, da se bodo premije za AO cenile in da bodo z agresivnimi propagandnimi akcijami težili k pridobivanju novih zavarovancev. To lahko povzroči več cenovne konkurenčnosti tudi med preostalimi ponudniki avtomobilskih zavarovanj. Boj za zavarovance pa bo gotovo še bolj krvav. Razlog za to je zelo preprost: v portfeljih večine zavarovalnic pomenijo avtomobilska zavarovanja slabo polovico vseh zavarovanj. Torej je izguba vsakega voznika lahko precej boleč udarec za zavarovalnico. Če gledamo na kompletno zavarovanje avtomobila, ki vključuje AO, AO+ in polno kasko, je premija najcenejšega ponudnika med 20 in 23 odstotki za posamezne tipe vozil nižja od najdražjega. Dodajmo še to, da podatki, ki so nam jih posredovale zavarovalnice, za malenkost odstopajo od podatkov, objavljenih na spletni strani AMZS . Največja odstopanja je opaziti prav pri zavarovalnici Generali. Zakaj je tako, v družbi niso pojasnili, so nam pa zatrdili, da so nam poslali takšne podatke, kot smo jih zahtevali. Kaj pa kasko zavarovanje Medtem ko so razlike v premijah pri obveznem zavarovanju med zavarovalnicami minimalne, pa večjo previdnost pri izbiri zavarovalnice svetujemo tistim, ki bodo sklenili kasko zavarovanje. Razlike v premijah med zavarovalnicam so namreč precejšnje. Ob pogledu na tabelo hitro ugotovimo, da so pri dražjih avtomobilih razlike med ponudniki večje. V večini primerov je med najcenejšimi spet Generali, najdražja pa Adriatic Slovenica. Razlika med najcenejšimi in najdražjimi glede na cenovni razred vozila je med 27 in 36 odstotki. Še enkrat poudarjamo, da v preglednici nismo upoštevali morebitne bonitete voznika niti dodatnih popustov. Torej, zavarovanje avtomobila, ki vključuje AO, AO-plus in polno kasko zavarovanje (brez popustov in upoštevanja bonitete voznika), je najugodnejše pri Generaliju, skupna premija je za posamezne tipe vozil med 20 in 23 odstotki nižja od cen najdražje Adriatic Slovenice. Toda ob tem vendarle opozorilo: Vsebina kritij pri polnem kasku je med zavarovalnicami lahko različna, medtem ko je višina kritij približno enaka, pravi Andrej Barle iz svetovalne skupine Donos.net . Prav tako pa je, kot je splošno znano, različna tudi odzivnost zavarovalnic v primeru škod. Ker najceneje ni nujno tudi najboljše, je pametno preveriti vsebino kritij in se pri prijateljih, znancih pozanimati o njihovih izkušnjah s posamezno zavarovalnico, še opozarja Barle. Izkoristite popuste Zavarovalnice so nas večkrat opozorile, da je voznikov, ki plačajo polno ceno brez popustov in brez bonitete, izjemno malo ter da je skoraj vsak zavarovanec deležen katerega od popustov. Vsakega posameznika poskušamo čim bolj individualno obravnavati ob upoštevanju različnih meril, kot so lojalnost, škodni rezultati in podobno, so bili jedrnati v Zavarovalnici Maribor, ki so bili sicer edini, ki se našemu povabilu za primerjavo cen zavarovanj niso odzvali. http://beta.finance-on.net/pics/cache_9b/9bfbUntitled-1.1266259913.gif Še preden se poglobimo v seznam popustov, povejmo, da na zavarovalno premijo vplivajo predvsem vrsta vozila, moč motorja ter premijski razred voznika (bonus ali malus), pri kasku pa tudi novonabavna cena vozila. Popust oziroma bonus pridobimo tako, da v zavarovalnem letu ne uveljavljamo zavarovanja zaradi škode. Vsako leto si lahko tako prislužimo petodstotno boniteto, v 10 letih pa 50-odstotno, kar prepolovi premijo AO, AO-plus in kasko zavarovanja. Takšne vzorne voznike pa nekatere zavarovalnice nagradijo še z dodatnimi popusti v vrednosti pet, tudi 10 odstotkov. Ker najceneje ni nujno tudi najboljše, je pametno preveriti vsebino kritij zavarovanj in se pri prijateljih, znancih pozanimati o njihovih izkušnjah s posamezno zavarovalnico. S pridobljenimi popusti vplivamo tudi na zavarovanje AO-plus, ki krije škodo zaradi telesnih poškodb, ki jo utrpi voznik v nesreči. Višina premije pa je navadno med 20 in 23 odstotki letne premije zavarovanja AO, kažejo informativni izračuni zavarovalnic. Obratna logika velja, če uveljavljamo zavarovanje zaradi škode, ki prinaša izgubo bonusa oziroma treh premijskih razredov za posamezno škodo. Upoštevajo pa se največ štiri prijavljene škode v istem zavarovalnem letu. Dodatni popusti Nikakor ne smemo spregledati palete dodatnih popustov, ki jih ponujajo zavarovalnice in s katerimi poskušajo omrežiti voznike. Popusti lahko namreč občutno znižajo premijo. Ker je teh veliko, smo jih zbrali v posebni tabeli. Največkrat gre za popuste za plačilo z gotovino, za izkušnje voznika, za mlade družine, paketne popuste in podobno. Za ponazoritev, koliko lahko popusti vplivajo na ceno, omenimo primer, ki so nam ga poslali z zavarovalnice Generali. Ob upoštevanju 50-odstotne bonitete pri AO, AO-plus in polnem kasko zavarovanju ter dodatnih popustov 20-odstotni popust za 37 let vozniških izkušenj pri AO in AO-plus, 10-odstotni popust za dveletno brezškodno dogajanje (trenutno v akciji, sicer upoštevajo petodstotni popust), petodstotni popust za takojšnje plačilo in 20-odstotni popust za polni kasko ob hkratni sklenitvi življenjskega zavarovanja , bi za zavarovanje volkswagna golfa plačali 413 evrov, torej 2,6-krat manj kot brez vseh popustov in bonitet. Glede na trenutno akcijo pa bi še prihodnje leto, če ne bi uveljavljali zavarovanja zaradi škode, dobili povrnjeno desetino kasko premije. Verjetno pa je bolj malo takšnih voznikov, ki bi izpolnili vsa zgoraj omenjena merila. Nekateri popusti, ki jih ponujajo zavarovalnice, pa vseeno zahtevajo tudi malce razmisleka. Tak primer je 20-odstotni popust za kasko, če hkrati sklenemo še življenjsko zavarovanje. Če tega ne potrebujemo, kasko več kot preplačamo. Pa tudi sicer načelno velja, da je bolje, da finančnih produktov ne mešamo. Kdo potrebuje kasko zavarovanje Nekateri vozniki menijo, da je kasko zavarovanje metanje denarja stran, medtem ko finančni svetovalci svetujejo, da je smiselno predvsem za nova vozila in dražja novejša vozila. Največ možnih kombinacij, hkrati pa tudi največ težav zaradi napačnih odločitev je prav pri sklepanju kaska, opozarja Barle iz Donos.net. Na splošno polni kasko krije osnovna tveganja, kot so dogodki v prometu, naravne nesreče (vihar, toča, potopitev), posebni dogodki (manifestacije, demonstracije) ter dejanje tretjih oseb, medtem ko z delnim kaskom zavarujemo avto pred posameznimi tveganji, kot so kraja, nalet divjadi, poškodbe stekla, izguba ključev, poškodbe na parkirnem prostoru in podobno. Barle ob polnem kasku priporoča hkrati tudi delne kombinacije za določena tveganja da v primeru škode ne bi izgubili bonitete. Če na primer ne bi imeli delnega kaska za razbita stekla, bi zavarovalnica krila škodo iz naslova polnega kaska, kar bi za voznika pomenilo izgubo bonitete pri obnovi zavarovanja naslednje leto. Če bi imeli sklenjeno delno kombinacijo za stekla, bi se škoda krila iz tega naslova, kar ne bi vplivalo na premijski razred. Potreba po polnem kasko zavarovanju sicer upada s starostjo vozila. Kljub temu pa nekateri svetovalci menijo, da je pri vozilih, starih recimo pet let ali več, priporočljivo skleniti vsaj delno kasko zavarovanje za škode, ki jim je naš avtomobil bolj izpostavljen. Denimo mestni vozniki naj zavarujejo avto za tiste škode, ki se lahko zgodijo na parkirnih mestih. Zakaj odbitna franšiza Na višino premije za kasko zavarovanje pomembna vpliva višina odbitne franšize torej odstotek ocenjene škode, ki ga bomo krili iz lastnega žepa. Odbitna franšiza se upošteva od uradne nabavne cene novega vozila, in to samo takrat, ko je zavarovanec zakrivil škodo. Primer: pri vozilu, vrednem 50 tisoč evrov, pomeni enoodstotna odbitna franšiza 500 evrov. Toliko bomo plačal iz svojega žepa za nastalo škodo. Če bi bila ocenjena škoda 10 tisoč evrov, bi voznik plačal 500 evrov, zavarovalnica pa preostanek, nam je pojasnil neodvisni zavarovalničar Bojan Kos iz družbe Ni-Bo . Veliko je tudi primerov manjših škod, ko strošek popravila ne dosega višine odbitne franšize, kar pomeni, da popravilo v celoti krijemo sami, dodaja Barle. Če gre za škodo na parkirnem prostoru, ali zaradi toče, naleta divjadi ali drugih škod, ki jih ne zakrivi zavarovanec, se odbitna franšiza ne upošteva, prav tako pa zavarovanec ne izgubi bonusa. Kos v prvem letu novega avtomobila priporoča polni kasko z odbitno franšizo v višini enega odstotka, medtem ko Barle svetuje kasko brez odbitne franšize, če to ne pomeni, da bo premija za kasko višja. Nekatere zavarovalnice oziroma njihovi pooblaščeni servisi na račun zamenjave poškodovanih delov s plagiati nižajo zavarovalno premijo. To posledično pomeni, da vozilo oziroma zamenjani avtomobilski del po popravilu nima več garancije, še dodaja Barle. Da se to tudi res dogaja, pa so nas večkrat opozorile tudi nekatere zavarovalnice. Za starejša vozila ali pa pri delnih kasko zavarovanjih nekateri svetovalci priporočajo višjo odbitno franšizo, tudi do štirih odstotkov. Stroški popravil pri recimo starejših vozilih so nižji, prav tako pa se zadovoljimo s storitvami nepooblaščenih servisov, namestitvijo neoriginalnih delov in podobno, še pripomni Barle. Kaj pa dodatna zavarovanja Poleg že omenjenih zavarovanj svetovalci za dodatna zavarovanja, ki jih ponujajo zavarovalnice v sklopu avtomobilskih zavarovanj, svetujejo, da jih sklenemo le, če jih potrebujemo oziroma so cenovno ugodna. Največkrat priporočajo poleg AO-plus še nezgodno zavarovanje potnikov v vozilu in tudi odkup prve škode. To priporočajo predvsem mladim voznikom in tistim, ki si bonus šele nabirajo. Tako bodo kljub nevšečnostim zaradi neizkušenosti in privajanja na promet precej lažje prišli do boljšega premijskega razreda in s tem vidnega popusta, pojasnjuje Andrej Barle. Koristno pa je tudi zavarovanje avtomobilske asistence, ki omogoča pomoč na cesti ob morebitni prometni nesreči, mehanski okvari vozila ali tatvini ter pomoč pri telesnih poškodbah v Sloveniji in v vseh državah, ki so v sistemu zelene karte. Višina kritja se lahko med zavarovalnicami razlikuje, vendar odstopanja niso velika, sta potrdila Boris Škaper in Klemen Kavčič iz i-svetovanja . Kritja so določena za vsako nevarnost posebej in so navedena v splošnih pogojih zavarovalnice. Kriza prisilila v prilagajanja Vsem spremembam na trgu se poskušajo prilagoditi tudi zavarovalnice. Pri tem so nekatere bolj, druge manj uspešne. V Grawe, kjer se srečujejo z izrazitim povečanjem plačilne nediscipline, so na primer uvedli dodatni 10-odstotni popust za tiste, ki premijo poravnajo takoj. V Zavarovalnici Maribor so za tiste, ki so se znašli v finančni krizi, pripravili mini zavarovanja, s katerimi se zavarujejo osnovni riziki za nižjo premijo in z ustrezno nižjimi kritjem, do 60 odstotkov ceneje pa se lahko kasko zavaruje starejše avtomobile v primerjavi s polnim kaskom za nova vozila. Najbolj promocijsko aktivni pa so v zadnjem času v Generaliju, ki zavarovancem obljublja dvojni popust za voznike brez nesreč, vračilo desetine premije kasko zavarovanja po letu brez škode in drugo. Zavarovalnica Triglav pa v okviru trenutne akcije predvsem mladim voznikom po opravljenem tečaju varne vožnje ponuja vračilo sorazmernega dela doplačila za mladega voznika. Kaj moramo vedeti o kasko zavarovanju 1. Kasko zavarovanje je zavarovanje, ki krije škodo na vozilu ne glede na to, kdo jo povzroči. 2. Poznamo polni kasko, ki na splošno vključuje kritja za dogodke v prometu, naravne nesreče (vihar, toča, potopitev), posebne dogodke (manifestacije, demonstracije) ter dejanja tretjih oseb, in delni kasko, s katerim zavarujemo avto pred posameznimi tveganji, kot so nalet divjadi, poškodbe stekla, kraja, izguba ključev, poškodbe na parkirnem prostoru in podobno. Vsebine polnega kaska se med zavarovalnicami razlikujejo, medtem ko je višina kritja precej podobna. 3. Premija polnega kaska je odvisna od novonabavne vrednosti vozila, ki jo zavarovalnice odčitajo s cenika Eurotax, izbrane odbitne franšize (lastne soudeležbe pri plačilu škode) in premijskega razreda, v katerem je voznik. 4. Svetovalci polni kasko priporočajo za nova vozila in za dražja vozila, hkrati pa še delni kasko v primeru posameznih tveganj. 5. Smiselnost polnega kaska se zmanjšuje s starostjo vozila, medtem ko je avto dobro zavarovati z delnim kaskom za bolj verjetne škode. 6. Če gre za škodo, ki je nastala brez krivde zavarovanca (škoda na parkirnem prostoru, toča, divjad, tatvina vozila in podobno), se odbitna franšiza ne upošteva in zavarovanec tudi ne izgubi bonusa. 7. V prvem letu novega avtomobila nekateri svetovalci priporočajo polni kasko brez odbitne franšize oziroma s franšizo v višini enega odstotka. http://mojevro.finance.si/274491
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Mar 18, 2010 9:43 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Nov 2011 00:05; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Sob Nov 21, 2009 1:18 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

WIENER STÄDTISCHE - VIG
Vienna Insurance Group

/13/...Poglejmo malo o že skoraj skrivnostnih sestankih na konkurenčni zavarovalnici Triglav d.d. zaradi sklenjenih življenjskih zavarovanj na takrat tuji zavarovalnici WienerStädtische,kar nam ponazarja takratna razmišljanja o politiki zavarovalništva ter obenem prepotrebni konkurenci, ki jo njeni avtorji in akterji, tudi še danes ves čas zagovarjajo. Zato bi bilo tudi dobro pogledati v takratno revijo Kapital začenši s številko 33. izdano Avgusta 1992,pod naslovom:˝Kdo služi z življenjskimi zavarovanji˝ter kasnejših izdajah:˝Alternative življenjskemu zavarovanju˝,˝Življenjsko zavarovanje - slaba naložba˝,˝Življenjsko zavarovanje ali obveznice˝,˝Pasti življenjskih zavarovanj˝ ter kasnejši odgovor iz zavarovalnice Triglav:˝Pasti pri analizi življenjskih zavarovanj˝. Zato so, in ne samo v takratnem času hoteli obračunavati s samimi pisci bolj problematičnih člankov na tematiko življenjskih zavarovanj. To se je tudi kazalo skozi leta razvoja teh zavarovanj in tako sama zavarovalniška zaverovanost v samo svoj prav, ni sprejemala in tudi še sedaj ne sprejemajo nobene kritične misli o ponudbi njihovih produktov in to jemale kot nekaj samoumevnega in dobrega za osveščenost potrošnikov. Saj je namreč čas od prve ponudbe fond police v Sloveniji, ki sega v leto 2001, še vedno prekratek, da bi lahko danes verodostojno sodili o njihovi kvaliteti naložbenih polic, saj ni minilo še niti eno desetletno (ne)obdavčeno obdobje od njihove prve sklenitve. V tem obdobju bi lahko tudi vpričo kriznih razmer, že enkrat objavili skrivnostne in pred javnostjo skrite številke, ne samo rekordnih sklenjenih polic temveč tudi rekordnih padcev in posledično tudi rekordnih izstopov iz njih: Shocked

Število delnic VIG: 128.000.000 ISIN: AT0000908504
Uvrstitev na borzo: 17.10.1994
Tržna kapitalizacija: 3.087,36 mio €
Cena delnice 31.12.2008: 24,12 €
Maksimalna vrednost: 58,20 €
Najnižja vrednost: 16,00 €
Donosnost delnice brez letnih dividend: -56,10%
Dividenda: 2 €
Dividendna donosnost: 8,29 %
Dobiček na delnico: 3,41%
Tečaj/dobiček na delnico 31.12. P/E: 7,07 %
Trenutna cena delnice: 37,34 €
Tržna kapitalizacija: 4.779,52 mio €
Maksimalna vrednost 2009: 44,70 €
Minimalna vrednost 2009: 16,10 €
Dividenda 27.10.2009: 0,90 €
Zaposlenih: 23.393

TRIGLAV d.d.

1992 Informacija o življenjskih zavarovanjih, ki jih je sklenila avstrijska zavarovalnica WienerStädtische:

I.

Avstrijska zavarovalnica WienerStädtische je v letu 1990 začela sklepati življenjska zavarovanja tako na področju Slovenije kot tudi na področju Jugoslavije. Iz informacij, ki smo jih imeli iz tistega časa in tudi iz poslovnih stikov, ki smo jih imeli z vodilnimi v WienerStädtische smo ugotovili posredno, da je sklenjenih zavarovanj približno 80.000 in sicer v Sloveniji 25.000.V skladu z takratno zvezno zakonodajo WienerStädtische ni imela pravne podlage za sklepanje teh zavarovanj. Zavarovanja so bila sklenjena preko posrednikov (brokerjev) in sicer brokerska firma je bila ustanovljena z nazivom

WVP*.

* (Za to firmo so v Sloveniji delali agenti najrazličnejših profilov - od zdravnikov, inženirjev do študentov, policistov, carinikov in profesorjev.

Provizije, ki so jo plačevali agentom je bila visoka in zanje stimulativna, izplačana v ATS in neobremenjena s prispevki in davki.) Zavarovanci v glavnem fizične osebe, premožnejši občani, obrtniki, zdravniki, itn. so se odločali za taka zavarovanja predvsem zaradi dvoma, ki so ga v tem času imeli do domače valute. Ta zavarovanja so bila v ATS. Agenti so sklepali ta zavarovanja bodisi po domovih zavarovancev ali pa so na osnovi ponudbe zavarovanci sami odhajali v Avstrijo in na točno določenih mestih sklepali ta zavarovanja.

Ker je število teh zavarovanj iz meseca v mesec intenzivno naraščalo so se predstavniki WienerStädtische oglasili v Zavarovalnici Triglav in želeli vzpostaviti z nami poslovne kontakte. V prvih stikih pa tudi pozneje konkretnih in natančnejših informacij ne o številu zavarovanj ne o zavarovalnih vsotah, bili pa so zelo zainteresirani, da se prav Zavarovalnica Triglav na nek način vključi v sklepanje teh zavarovanj. Vedeli so namreč, da bi na tak način sklenjena zavarovanja legalizirali in zagotovili redno plačevanje premij. V tem času je bilo za njih še posebej zanimivo, ker so menili, da bi bil Triglav posrednik za sklepanje zavarovanja na celotnem območju takratne Jugoslavije. Glede na območje takratne Jugoslavije je bilo zelo veliko zavarovanj sklenjenih v Vojvodini in Dalmaciji. Domače zavarovalnice niso smele sklepati zavarovanj v tuji valuti ali z uporabo devizne klavzule. V tem času smo celo izdelali predlog nove ponudbe, ki je bila po vsebini celo ugodnejša od ponudbe WienerStädtische, bila pa je prilagojena naši zakonodaji.

Ocenjujemo, da je na območju Slovenije bilo sklenjenih približno okoli 24.000 do 25.000 teh zavarovanj, na območju cele Jugoslavije pa približno okoli 80.000. Povprečna letna premija enega zavarovanja je bila okoli 7.200 ATS. Zavarovalna doba je v povprečju 15 let. Zavarovalna vsota za smrt in doživetje za eno takšno zavarovanje je približno okoli 91.000 ATS.

Ocenjujemo, da je portfelj naraščal od leta 1990 dalje po 1000 zavarovanj na mesec. Plačilo premije je bilo praviloma letno. Inkaso na osnovi teh predpostavk znašal približno okoli 59.200.000 ATS. Na osnovi aktuarskega izračuna, ki sicer izhaja iz grobe ocene inkasa avstrijske zavarovalnice, bi bil obračun stroškov za alfa dodatek skupaj 8.753.200 ATS, gama stroški bi znašali 984.960 ATS, beta stroški pa 7.776.000 ATS. Ocena skupnih stroškov je tako 8.755.200 ATS, ocena tehnične premije pa je okoli 241.683.840 ATS, ob tem opozarjamo, da gre lahko ta odstopanja, saj podatke le ocenjujemo.

Pozneje WienerStädtische ni bila več zainteresirana za sodelovanje. To pa po naših ugotovitvah zato, ker prekrški niso bili sankcionirani in zato niso bili pripravljeni deliti portfelja.
Na osnovi informacij, s katerimi razpolagamo - to pa smo lahko ugotovili tudi v pogovoru na Češkoslovaškem ministrstvu za finance in zavarovalnicami na Češkoslovaškem - smo izvedeli, da je WienerStädtische po enakem postopku sklepala življenjska zavarovanja na Češkem in Slovaškem. Podobna situacija je bila tudi tam v prav istem času. Čehi so skušali situacijo razrešiti na tak način, da je Češko ministrstvo za finance in njihova vlada stopila v kontakt z Avstrijskim ministrstvom za finance in avtrijsko vlado in dosegla dogovor na osnovi katerega je Avstrijska zavarovalnica WienerStädtische vrnila na zahtevo zavarovancev neizkoriščeni del premije.Dogovor je bil uspešno sklenjen, ker je šlo za protipravno sklepanje teh zavarovanj.

Sklepanje zavarovanj v Sloveniji s strani WienerStädtische je bilo zelo odmevno v slovenski javnosti in medijih. Večkrat je bilo poudarjeno, da se zavarovanja sklepajo nezakonito in da agenti, ki ta zavarovanja sklepajo, zaslužijo velike provizije. To informacijo smo posredovali Ministrstvu za Finance.Iz nje je bilo razvidno, koliko je teh zavarovanj oz.tudi kakšna je naša ocena in kakšna je bila reakcija Češkoslovaške vlade glede teh zavarovanj. Pravega odziva s strani republiške vlade ni bilo.

V zadnjih kontaktih s predstavniki Banke Slovenije - tudi v pogovoru s predstavniki Republiškega ministrstva za finance smo to problematiko ponovno obrazložili. Poudarili smo, da bi bilo logično, da tudi Slovenija naredi enako potezo, kot jo je naredila Češkoslovaška.Glede na to, da so bila ta zavarovanja sklenjena protizakonito in pomenijo znaten odliv deviz iz Slovenije ter glede na znani primer iz Češkoslovaške mislimo, da bi bilo zelo primerno, če bi slovenska vlada stopila v kontakt z vlado Avstrije in na osnovi konkretnih ugotovitev prišla do točnih podatkov, katere bi bilo razvidno za kakšno število zavarovanj gre in kakšna je matematična rezerva teh življenjskih zavarovanj.

Naslednji ukrep bi lahko bil, da se vsem zavarovancem, ki so predčasno prenehali plačevati premijo za ta zavarovanja neizkoriščeni del premije vrne, ostalim zavarovancem, ki so pripravljeni še naprej ostati zavarovanci WienerStädtische pa ponudi rešitev, po kateri bi lahko še naprej plačevali premijo pri zavarovalnici Triglav pod enakimi pogoji kot dosedaj. Zavarovalnica Triglav bi v sporazumu z WienerStädtische tehnično premijo razdelila na dva enaka dela in zavarovancem ponudila nadaljevanje zavarovanj do konca zavarovalne dobe.*
*(Tak dogovor smo namreč dosegli vprvotnih pogovorih z WienerStädtische in je strokovno - tehnično projekt že pripravljen).

Prepričani smo, da brez jasnega in odločnega stališča slovenske vlade ne more priti do dokončne rešitve in razrešitve problema.
Zavarovalnica Triglav namreč ni pristojna in ne more razrešiti tega problema, ker gre za vprašanja, ki so v pristojnosti državnih organov. Prav tako smo prepričani, da bi slovenska vlada bila upravičena do takega koraka, glede na to, da gre za sredstva državljanov Slovenije in nelegalno sklepanje zavarovanj s strani ene največjih avstrijskih zavarovalnic.Predstavniki zavarovalnice Triglav, ki neposredno delajo na teh zavarovanjih bi se lahko strokovno vključili v medsebojno pogajanje med vladama. Končno pa bi le radi opozorili, da gre za grobo oceno tehnične premije 241.683.840 ATS, t.j.približno 1,5 milijard SLT, zato bi kazalo doseči ustrezen dogovor. Država Avstrija nam sedaj ponuja kredit naših zavarovancev in sicer kot svoj denar in po pogojih, ki jih oni diktirajo.

II.

Zavarovalnica Triglav je svojo poslovno politiko usmerila v povečanje portfelja osebnih zavarovanj - t.j. življenjsko zavarovanje z nezgodnjim zavarovanjem, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in pd. Taka poslovna odločitev temelji na Ustavi Republike Slovenije, ki že v ustavnih načelih zagotavlja, da je Slovenije socialno pravna država, kar pomeni, da država spodbuja in ustvarja pogoje, da se državljani sami in prostovoljno zavarujejo za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in druge oblike zavarovanja, ki izboljšujejo socialni standard posameznika. S tem se zagotavlja boljšo socialno varnost občanov in skrb za socialno varnost ne sloni več le na državi, temveč tudi na posamezniku. Država lahko zagotavlja le minimalne obvezne oblike socialnega varstva, vse ostalo pa bi moral zagotavljati občan sam. Najpomembnejše funkcije osebnih zavarovanj je zato socialna funkcija, ki jo država zagotavlja predvsem z ustrezno zakonodajo, ki omogoča prostovoljne oblike zavarovanja. Druga pomembna funkcija, ki jo zasleduje osebno zavarovanje je varčevalna funkcija. V sistemu varčevanja so v preteklosti banke izgubile zaupanje varčevalcev in bi zato bila zelo velika škoda, če se omaje zaupanje v zavarovalnice. S tem omogočamo hitrejšo rast narodnega dohodka in pogoje za tržno gospodarjenje. Osebna zavarovanja so prav gotovo ena izmed bistvenih elementov za zmanjšanje inflacije. Gre za zagotavljanje dolgoročnih sredstev in njihovo usmerjanje v tiste naložbe, ki z narodnogospodarskega vidika dajejo največji donos. Le z oblikami prostovoljnega privatnega zavarovanja lahko sledimo tem ciljem, saj je že s psihološkega zornega kota vedno bolj sprejemljivo tisti, kar ni z zakonom predpisano kot obvezno. Država bi morala pri vseh osebnih zavarovanjih zagotavljati davčno olajšavo in na ta način stimulirati posameznike za ta zavarovanja.

V vseh državah Evrope ( zlasti v Švici imajo davčno politiko na tem področju zelo podrobno urejeno) so premije za osebna zavarovanja odbitna davčna postavka.Ne le, da premije niso obdavčene, nižje obdavčena kot drugi dohodki so tudi vsa izplačila (rente in pd.). Edinstven je tudi primer naše davčne zakonodaje, po katerem se & % prometni davek plačuje od premije življenjskih zavarovanj - če vemo, da je del premije za doživetje v bistvu hranilna premija, ki je kot matematična rezerva z zakonom posebej zaščitena kot hranilne vloge, gre v bistvu za obdavčitev hranilnih vlog.

Poleg davčnih olajšav uživajo osebna zavarovanja tudi druge ugodnosti (na pr.nedotakljivost življenjske police tudi v primeru stečaja in pd.) Vsi ti argumenti so zlasti pomembni v državaj z visoko inflacijo, saj so sestavni del instrumentarija za znižanje inflacije.

Zaradi narave življenjskih zavarovanj vsaka država zagotavlja, da ta zavarovanja sklepajo le domače zavarovalnice. Konkurenca ima v tej zavarovalni vrsti povsem drugačen pomen. Glede na to, da nimamo ustreznega državnega nadzora nad delom zavarovalnic, ta zavarovanja protizakonito sklepajo številne tuje zavarovalnice.

Prepričani smo, da bi strategija Slovenske vlade na področju zavarovanja izhajala iz narave zavarovalne dejavnosti in omogočala ekonomske in kadrovske krepitve domačih zavarovalnic. Ko bo tuj kapital prišel le v eno Slovensko zavarovalnico, bo to nujno zahtevalo, da enako potezo naredijo tudi druge zavarovalnice. V zavarovalnih krogih je znan primer Madžarske, ki je razprodala domače zavarovalstvo, dobiček pri tem pa imajo samo tujci.
V Ljubljani,30.junija 1992
Zvarovalnica Triglav d.d.
Nada Klemenčič /gen.direktor/ Milan Tomaževič/namestnik gen.dir.)

2003

Wiener Städtische kot NLB

To, da je Wiener Städtische napovedala ustanovitev svoje podružnice v Mariboru, je lahko podobno temu, da bi NLB prišla na Reko. Najbrž bi jo takoj požgali. Precej nekdanjih slovenskih zavarovancev omenjene avstrijske zavarovalnice je namreč prepričanih, da so bile njihove zavarovalne pogodbe velik nateg, podobno, kot so o stari in novi LB prepričani hrvaški varčevalci. To, da so bili Slovenci opravilno sposobni, ko so podpisovali te pogodbe, in da so vedeli, da se je enako prepovedano zavarovati v Celovcu, kot je bilo prepovedano tja nositi denar, seveda vsi pozabljajo.

Za zgodbo z Wiener Städtische pa niso krivi samo butasti Slovenci. Da je stvar neprijetna tudi za avstrijsko stran, je leta 1994 denimo priznal tudi takratni avstrijski finančni minister Ferdinand Lacina. Oba ministra tako avstrijski kot takratni slovenski finančni minister Mitja Gaspari (nekdaj so se mu menda lasje postavljali pokonci, če je slišal za Wiener Städtische, bog ve, kakšno frizuro ima guverner v teh dneh) sta takrat zatrdila, da so za Wiener Städtische in slovenske zavarovance našli rešitev. Ko bi namreč dobili nov zakon o zavarovalnicah, bi z Wiener Städtische sklenili dogovor o tem, kako bi zavarovalnica nabrane prihranke lahko vlagala v Sloveniji. Stvar se nikoli ni zgodila.

Wiener Städtische je nato vsaj še enkrat skušala stopiti na slovenski trg, in sicer okoli leta 1998 z morebitnim vstopom v tedanjo Concordio . Tudi s tem ni bilo nič.

Največja škoda za obe strani pa je najbrž zamujena priložnost iz začetka devetdesetih let. Takrat se je Wiener Städtische pogovarjala s Triglavom [ZVTG 27,02 -2,28%], da bi ustanovila skupno družbo z enakim deležem obeh partnerjev, ki bi prevzela in upravljala vsa zavarovanja, ki so jih Avstrijci zbrali v nekdanji Jugoslaviji. Dogovori so kljub začetnemu elanu na koncu propadli. Ali je bila za to kriva Nada Klemenčič, nekdanja direktorica, ali slovenska politika širše, ki je ob omembi imena Wiener Städtische dobivala histerične napade, najbrž ne bo nikoli povsem jasno. Zastavlja pa se vprašanje, ali je morda Triglav ali celo celotno slovensko zavarovalništvo, prav tedaj izgubilo priložnost, da pred vso konkurenco postane glavna odskočna deska tujih zavarovalnic v južno Evropo. Z gotovostjo je za tisti čas mogoče reči le to, da mnenje, da je tujce vredno spustiti v slovensko zavarovalništvo, ni bilo zaželeno.

Zdaj bomo k sreči v EU in tujci nas hvala bogu ne bodo več spraševali, ali smejo priti. Ampak kakšne so v resnici njihove možnosti? Kakšne so možnosti Wiener Städtische?

Hudobni jeziki pravijo, da bodo pompozne napovedi Wiener Städtische o naskoku na naš trg doživele podobno usodo kot Generalijevi poizkusi: v sedmih letih bodo zlezli na dva odstotka tržnega deleža. Kar je seveda katastrofa in ni videti razloga, zakaj bi se sploh trudili s slovenskim trgom. Življenjsko zavarovanje sicer raste, a Slovenci smo še vedno prepričani, da bo za naš socialni in pokojninski blagor dovolj dobro poskrbela država. Zato potrebe po dodatnem zavarovanju ne zaznamo. Po drugi strani pa premije za življenjsko zavarovanje omejujejo tudi naši ne prav zelo visoki prihodki - preprosto nismo zelo bogati in potrebujemo za mleko, življenjskega zavarovanja pa si ne moremo privoščiti. To seveda ne pomeni, da ni prostora za rast življenjskih zavarovanj, vprašanje je le, ali ga je dovolj za tujce in ali ga bomo Slovenci tujcem zaupali.

Pri premoženjskem zavarovanju so možnosti tujih zavarovalnic videti še slabše. Dokler so največje in najbolj priljubljene slovenske zavarovalnice v rokah obeh paradržavnih skladov in dokler je večina podjetij, največjih zavarovancev, tudi vsaj delno v rokah teh istih paradržavnih skladov in dokler v Sloveniji raje plačujemo dražje, samo da je domače in v nacionalnem interesu, se odliva k tujcem ni bati.

Stvari bi se pomembno spremenile le, če bi Wiener Städtische prodali Triglav. Ali pa obratno: šok bi bil, če bi Triglav kupil Wiener Städtische. V obeh primerih bi morali začeti resno delati. Za zdaj pa lahko nonšalantno govorimo, da tujci so in bodo ostali marginalci. Vsaj v zavarovalništvu. http://www.finance.si/59643/Wiener-St%E4dtische-kot-NLB

2004

Wiener Städtische zavarovalnica v Sloveniji

ZANESLJIVO OBVLADUJEMO VAŠE SKRBI

Wiener Städtische zavarovalnica, podružnica v Ljubljani je bila ustanovljena avgusta leta 2004, poslovati pa je začela novembra istega leta. Zaradi svoje finančne moči in stabilnosti vam nudimo visoko varnost. Zagotavljamo jo s kapitalom in ustreznimi naložbami, tudi v primeru največjih katastrof.

Vodilna mednarodna bonitetna hiša Standard & Poor’s (S&P) je leta 2005 izboljšala oceno dolgoročnega tveganja in finančne moči zavarovalnice Wiener Städtische z A na A+. Trenutno je WIENER STÄDTISCHE Versicherung AG VIENNA INSURANCE GROUP edina zavarovalnica s temi odličnimi ocenami tako v Sloveniji kot v Avstriji ter številnih drugih državah, v katerih je navzoča.

Naš cilj je postati ena izmed petih najmočnejših zavarovalnic v vseh državah, v katerih smo dejavni.

Wiener Städtische zavarovalnica, podružnica v Ljubljani sklepa vse vrste življenjskih in premoženjskih zavarovanj, razen zavarovanj motornih vozil in kreditnih zavarovanj.

Naše poslanstvo je s sodobnimi kakovostnimi in inovativnimi zavarovalnimi produkti zagotoviti strankam finančno varnost in stabilnost ter jih zaščititi pred nevarnostmi, ki lahko ogrozijo njihovo življenje in premoženje. Prizadevamo si kakovostno opravljati zavarovalne posle, posebno pri reševanju škod.
http://www.wienerstaedtische.si/2/o-nas/ws-v-sloveniji/

2009

Slovenska podružnica avstrijske zavarovalnice Wiener Städtische z rastjo premij v devetmesečju

Slovenska podružnica avstrijske zavarovalnice Wiener Städtische je v devetmesečju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala obseg skupnih obračunanih premij za 34 odstotkov na 8,7 milijona evrov. Takšna rast premij občutno presega rast premij zavarovalnega trga v Sloveniji, so sporočili iz Wiener Städtische.

Večji del zavarovalnih poslov podružnice predstavljajo življenjska zavarovanja, in sicer kar 65 odstotkov, ter v devetmesečju znašajo skupno 5,7 milijona evrov, kar je za 31 odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnjega leta.

Obseg premij premoženjskih zavarovanj je v obdobju od januarja do septembra narasel za 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 in znaša tri milijone evrov. Premoženjska zavarovanja Wiener Städtische zavarovalnice pretežno sestavljajo zavarovanja hiš in stanovanjske opreme, zavarovanja majhnih in srednjih podjetij ter premoženjska zavarovanja večjih podjetij.

Slovenska podružnica avstrijske zavarovalnice Wiener Städtische načrtuje v prihodnosti utrditi svoj položaj in povečati tržni deleža na slovenskem zavarovalnem trgu. "Z uvedbo novega produkta individualnega nezgodnega zavarovanja, ki ga načrtujemo v bližnji prihodnosti, računamo na izboljšanje našega položaja na trgu in dopolnitev naše palete zavarovalnih produktov," so zapisali v zavarovalnici.

Wiener Städtische deluje v okviru skupine Vienna Insurance Group s sedežem na Dunaju, ki je v devetmesečju zbrala 6,1 milijarde evrov obračunanih premij, kar je 1,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček celotne skupine pred obdavčitvijo je v devetmesečju znašal 340,5 milijona evrov oz. pet odstotkov več kot leta 2007.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042316816 http://www.wienerstaedtische.si/
http://www.wienerstaedtische.si/uploads/ws_predstavitev_podjetja.pdf http://en.wienerborse.at/stocks/atx/

+ 9,6%

VIG na račun življenjskih in premoženjskih zavarovanj z 10-odstotno rastjo dobička

Dunajska zavarovalniška skupina Vienna Insurance Group (VIG) je v prvih devetih mesecih letošnjega leta precej povečala prihodke in dobiček, zlasti na račun življenjskih in premoženjskih zavarovanj.

Znesek zbranih zavarovalniških premij na ravni skupine se je tako v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za štiri odstotke na 6,8 milijarde evrov. Dobiček pred obdavčitvijo pa se je povečal za 9,6 odstotka na 414,1 milijona evrov.

K temu sta prispevala zlasti nadaljevanje trenda rasti na osrednjih trgih Srednje in Vzhodne Evrope v panogah življenjskih in premoženjskih zavarovanj. Izvršni direktor VIG Günter Geyer je izrazil zadovoljstvo nad doseženimi rezultati, saj "skupina kljub težavnemu poslovnemu okolju nadaljuje z vzdržno razvojno strategijo, kar odraža tudi visoka bonitetna ocena A+ s strani bonitetne agencije Standard & Poor's."

Z namenom nadaljnje uspešne strategije razvoja je skupina vstopila tudi na trg Bosne in Herzegovine ter okrepila prisotnost na albanskem trgu, s čimer je še dopolnila tržni in zavarovalniški portfelj, dodaja Geyer. Investicije skupine so se v tem obdobju povečale za 370 milijonov evrov na okoli 29 milijard, obenem pa je zavarovalnica prilagodila tudi portfelj grških državnih obveznic na 50 odstotkov izhodiščne vrednosti in znižala vrednost italijanskih obveznic za deset odstotkov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042487979

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Sob Nov 21, 2009 3:23 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

RADEČE PAPIR & ŠTRAJK

/13/...tudi za nekoga skromnih 100 € je za delodajalce preveč, da bi bolj pošteno plačali svoje zaposlene v papirni industriji: Razz

Zaposleni v Radeče papirju stavkali za 100 evrov višjo plačo

"Stavkamo, ker smo bili neuspešni pri pogajanjih z upravo. Na koncu smo se pogajali za 100 evrov višje bruto plače za vse zaposlene kot trajni dodatek k plačam, vendar se niti s tem niso strinjali," je ob včerajšnji opozorilni stavki povedal predsednik sindikata Pergam v Radeče papirju. V Radeče papirju in invalidskem podjetju Muflon je zaposlenih skupno 455 ljudi.

Ob 10. uri so ustavili delo, opozorilna stavka pa je trajala do 16. ure, potem ko so pogajanja med sindikatom in vodstvom trajala dva dni. Izvirni greh se je skrival v tem, da so oktobra lani zaposlenim vzeli okoli petino variabilnega dela plače, po besedah vodstva zaradi krize in velikega upada naročil.

"Poleg tega smo iskali rezerve še v nižjih cenah vhodnih materialov, povečani komercialni dejavnosti in boljši učinkovitosti v proizvodnji," pravi direktor splošno-kadrovskega sektorja v Radeče papirju Janez Pezdirc.

Papirničar Vlado Potočnik pravi: "Te plače niso dovolj za dostojno življenje. Kar 70 odstotkov delavcev dobiva od 450 do 650 evrov. Lastnik nam pravi, da živimo dobro, kar je žalostno." Pezdirc nasprotno zagotavlja, da ima le 19 odstotkov zaposlenih prejemke pod 600 evri neto.

Sindikalisti Pergama so od vodstva po besedah predsednika sindikata Staneta Klanjška zahtevali dvig izhodiščnih plač, božičnico in dodatke na pogodbena dela. Na koncu pogajanj so ponudili 100 evrov za vse zaposlene. Upravi so se zdele zahteve pretirane.

Pezdirc pravi, da so sindikalne zahteve v tem trenutku nerealne, saj za podjetje predstavljajo preveliko breme: "Uprava je ponudila takojšnje vračilo variabilnega dela, ki je bil lani znižan, govora je bilo o božičnici in pomoči tistim z najnižjimi plačami, ki so najbolj ogroženi."

"Če se ne bomo dogovorili kmalu, bomo prisiljeni v splošno stavko," je bil oster predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. Rebolj dodaja, da se vsem papirnicam pozna, da so v krizi. Vendar glede na znižanje cene celuloze papirnice še vedno dobro poslujejo. Tako je po njegovem mnenju ta stavka upravičena.

Poslovanje v prvi polovici leta je bilo res kar solidno, čeprav se je prodaja v primerjavi z lanskim letom zmanjšala za desetino. Poleg nižje cene celuloze se je poznala tudi nižja cena energije.

"Vendar so zadnji trije meseci spet nekoliko večja neznanka, prihodnje leto pa sploh, saj so se začele škarje v papirni industriji znova zapirati," dodaja Pezdirc.

Zato je uprava zelo previdna v pogovorih s sindikati. Papirnica bo letos preživela brez izgube, za prihodnje leto pa celo napoveduje veliko naložbo, vredno več kot deset milijonov evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042316660

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Ned Nov 22, 2009 11:33 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SPLETNO OKO

Spletno Oko sprejema anonimne prijave otroške pornografije in sovražnega govora na internetu.
https://www.spletno-oko.si/prijavnica/index.php

OTROŠKA PORNOGRAFIJA
http://www.spletno-oko.si/index.php?fl=0&p1=603&p2=573&p3=701&id=701

SOVRAŽNI GOVOR
http://www.spletno-oko.si/index.php?fl=0&p1=603&p2=573&p3=702&id=702

OSTALE NEZAKONITE VSEBINE
http://www.spletno-oko.si/index.php?fl=0&p1=603&p2=573&p3=742&id=742

LETNA POROČILA
http://www.spletno-oko.si/index.php?fl=0&p1=603&p2=573&p3=743&id=743

VARNA RABA INTERNETA
http://www.spletno-oko.si/index.php?fl=0&p1=603&p2=573&p3=744&id=744

ZGODBE O USPEHU
http://www.spletno-oko.si/index.php?fl=0&p1=603&p2=573&p3=767&id=767

ANONIMNOST
http://www.spletno-oko.si/anonimnost/

POGOSTA VPRAŠANJA
http://www.spletno-oko.si/index.php?fl=0&p1=603&p2=573&p3=703&id=703
http://www.spletno-oko.si/

Kdo je nosilec projekta?

Prijavna točka Spletno oko je del širšega evropskega združenja za učinkovito zmanjševanje nezakonitih vsebin na internetu. V različnih državah trenutno deluje več kot dvajset prijavnih centrov, ki so združeni v okvir krovne organizacije INHOPE.

V Sloveniji projekt izvajamo:
* Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede kot kordinatorka projekta in
* ARNES, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije ter
* Zveza potrošnikov Slovenije kot partnerja pri projektu Projekt izvajamo v sodelovanju s slovensko Policijo. Katere nezakonite spletne vsebine lahko prijavite na Spletnem očesu?

Na Spletnem očesu lahko prijavite izključno:
* otroško pornografijo in
* sovražni govor.

Ali lahko prijavitelj dobi povratno informacijo o tem, kaj se dogaja z njegovo prijavo? Prijave so anonimne, zato prijavitelj ne more dobiti povratne informacije o posredovani prijavi. Na spletni strani so objavljena letna poročila, kjer je razvidno število prejetih in obravnavanih prijav. Kje vas lahko najdemo?
Prijavna točka Spletno oko je zaradi narave projekta za javnost dosegljiva izključno na internetu, in sicer na spletni strani www.spletno-oko.si.
Za več informacij pa lahko pišete na info@spletno-oko.si.

Koliko prijav domnevno nezakonite vsebine na internetu dobite na mesec?

Za odgovor si poglejte statistike v Letnem poročilu 2006/07, v Poročilu september 2007 - marec 2008, v Letnem poročilu marec 2007 - september 2008 ter v Letnem poročilu marec 2007 - marec 2009.

Komu lahko prijavim ostale nezakonite vsebine, ki niso v okviru obravnave Spletnega očesa?

Za ostale nezakonite vsebine, ki niso v okviru obravnave Spletnega očesa, vendar pa ste na njih naleteli in jih želite prijaviti, se lahko obrnete na:
* SI-CERT; Prijava varnostnih incidentov (poskus vdora na vaš računalnik ali omrežje, primer, da vam kdo skuša onemogočati normalno delovanje na internetu,...)
* Tržni inšpektorat Republike Slovenije; Prijava prejete elektronske pošte z namenom oglaševanja ali ponujanja storitev in blaga, ki je bila poslana brez vnaprejšnjega soglasja potrošnika ali podjetja, ki oglasna sporočila prejema ali prijava elektronske pošte z vsebino oglaševanja, ki je bila poslana na naslov potrošnika ali podjetja kljub temu, da se je le-ta od te storitve odjavil.
* Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK); Prijava prejete nezaželene pošte brez identitete pošiljatelja, kamor bi lahko prejemnik poslal zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja (spam).
* Informacijski pooblaščenec; Prijava kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov.

SOVRAŽNI GOVOR

Sovražni govor na internetu
Iz Objektiva o sovražnem govoru na internetu: Krasni novi internetni svet

DOWN

Pred kakšnim mesecem je novica o sodbi italijanskega sodišča v nekaj minutah obkrožila svet. Sodišče je tri (bivše) visoke menedžerje spletnega giganta Google, Petra Fleischerja, Davida Drummonda in Georgea Reysa, spoznalo za krive kaznivega dejanja nedovoljenega posega v zasebnost mladoletnika in jih obsodilo na šestmesečno pogojno kazen. Internetni svet se je prijel za glavo. In za denarnico.

Trojico je tožilo združenje za podporo ljudem z downovim sindromom, ker se po njihovem ni dovolj hitro odzvala, ko je skupina mladoletnikov na Googlovo spletno stran naložila posnetek, na katerem so pretepali svojega avtističnega vrstnika. Čeprav je bil ogled posnetka mogoč le nekaj ur in čeprav so ga na Googlu odstranili takoj, ko so bili nanj opozorjeni, je sodišče pritrdilo argumentom združenja: Googlovi vodilni so odgovorni za škodo, ki je bila prizadejana avtističnemu otroku.

Čas za ukrepanje

Sodba italijanskega sodišča, ki še ni pravnomočna, je z vso ostrino znova zastavila nerešeno vprašanje: kako potegniti mejo med svobodo govora in nedovoljenimi posegi v zasebnost ter drugimi zlorabami svobode govora na spletu. Odgovori so bili kar se da različni. To, kar si je "privoščilo" italijansko sodišče, je grmela ena stran, bo, če postane splošna praksa, pokopalo internet. Njegovo jedro - svobodo - bo zadušila cenzura, so si bili skoraj enotni spletni komentatorji novice o "nori", "smešni", "diktatorski", "berlusconijevski" odločitvi sodišča. A slišati je bilo tudi drugo, sicer tišjo "stran", ki je vztrajala, da je treba na to sodbo pogledati tudi z vidika državljanov, ki so vsak dan žrtve nekaznovanih zlorab "internetne svobode", oziroma kot na obupen poskus, da se na internetu zavarujejo pravice posameznikov, ki jih zagotavljajo deklaracija o človekovih pravicah in vrsta drugih mednarodnih dokumentov. Tisti "vmes" so opozarjali, da je treba na etične, socialne in kazenskopravne izzive, ki jih prinaša nova komunikacijska tehnologija, odgovarjati premišljeno, kajti zahteve po večji državni regulaciji lahko avtoritarne oblasti zelo hitro izrabijo. Dober primer je Kitajska. Pod pretvezo boja proti pornografiji je ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo februarja letos uvedlo nov registracijski postopek za lastnike spletnih strani. Blogerji morajo odslej najprej predložiti osebno izkaznico…

Z razmahom interneta se omenjene dileme vsak dan postavljajo tudi v naših logih. Afera Baričević in "razprava" o družinskem zakoniku sta podrli še zadnje zapornice civiliziranega (spletnega) dialoga. Čas je za ukrepanje, opozarjajo mnogi. Spletne strani, zlasti internetni forumi, postajajo vse bolj množičen poligon za vsakovrstne sovražnosti tako do posameznikov, ki so javno izpostavljeni zaradi svojega položaja in vpliva ali zgolj zaradi svoje tragične smrti, kot do marginalnih družbenih skupin. Seznam teh je v Sloveniji pester: kot priročen objekt sovraštva dnevno nastopajo Romi, Judi, istospolno usmerjeni, muslimani, verni ljudje nasploh, izbrisani, ljudje iz nekdanjih jugoslovanskih republik, samske ženske, matere samohranilke, hendikepirani… Predstavnik MMC RTVS je na nedavni delavnici o sovražnem govoru povedal, da vsak dan dobijo po deset do petdeset komentarjev, ki bi jih lahko šteli za sovražni govor v kazenskopravnem smislu. Vsakdo je lahko vsak dan žrtev zmerjanja, klevetanja, sramotenja, izbruhov primitivnosti.

Recimo tega: "Čefurje je treba na šajtergo naložit, pa jih u gnoj kipnat. FUJ ČEFURJI… Ka mi grejo na jetre, eni debili ej…" (nemejebat.com. Kaja Jakopič, 2005).

Je bil kaznovan avtor?

Je bil kaznovan ponudnik internetnih storitev? Morda skrbnik spletne strani? Nič od tega se ni zgodilo, čeprav omenjeni zapis vsebuje elemente sovražnega govora, ki bi bili lahko podlaga za pregon po uradni dolžnosti. Pravna podlaga obstaja za vse troje. A ko gre za internet in zlorabo svobode govora, ni nič tako preprosto, kot je videti.

Kazenski zakonik v 297. členu določa zaporno kazen za tistega, ki javno razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost do določene skupine ljudi oziroma spodbuja k neenakosti. Ob tem je treba opozoriti, da se v Sloveniji od 1. novembra 2008 poleg razpihovanja rasnega, narodnostnega in verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti z zakonom do dveh let kaznuje tudi spodbujanje k drugi neenakopravnosti. Od 1. novembra 2008 je kot kaznivo dejanje definiran tudi sovražni govor, naperjen proti homoseksualcem ali osebam z drugačnimi političnimi prepričanji. Odgovornost ponudnikov spletnih storitev zelo jasno določa tudi zakon o elektronskem poslovanju na trgu. Ponudniki spletnih storitev so odgovorni za nedopustno vsebino zapisov, če so zanjo vedeli ali bi morali vedeti. Odvetnica Nina Zidar Klemenčič ob tem poudarja, da je težava v tem, da (še) ni sodne prakse. Na vprašanje, ali bi bilo možno zaradi razžalitve, klevetanja in drugih kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, ki se preganjajo na zasebno tožbo kazenski zakonik ta dejanja sankcionira v drugih členih , tožiti urednika oziroma skrbnika spletne strani, ker ni poskrbel za ustrezen nadzor, Nina Klemenčič Zidar odgovarja, da je teoretično to možno, a takšnega sodnega primera ne pozna. "Da je bil ponudnik spletne storitve obveščen o nedopustni vsebini in zapisa ni umaknil, je vsekakor lažje dokazati kot to, da bi moral vedeti, da je do objave sporne vsebine prišlo," dodaja.

Tudi po dopolnjenem 297. členu se lahko kaznuje urednik oziroma njegov namestnik, "če je inkriminirano dejanje storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja, razen če je šlo za prenos v živo in tega ni bilo mogoče preprečiti". Zakon o medijih pa v 8. členu vsebuje določbo, po kateri je z razširjanjem programskih vsebin prepovedano spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.

Toda ta zakon ima luknjo: zakon ne vsebuje sankcij, ki bi jih medijski inšpektor ali drug pristojen organ naložil mediju, preko katerega je bila nestrpnost razširjena. Še manj jasno je, kaj lahko uvrstimo med sredstva javnega obveščanja, ko gre za internet. Tudi tu je težava v tem, da ni sodne prakse, v kateri bi se razjasnila tovrstna vprašanja.

Razumevanje sovražnega govora Gregor Pirjevec, višji pravosodni svetovalec na vrhovnem državnem tožilstvu, v zvezi z ugotavljanjem kazenskopravne odgovornosti uredništva osebno meni, da urednik v teh primerih ne izkazuje oblike krivde (direktnega naklepa), ki jo za storitev konkretnega dejanja zahteva zakon. To seveda ne pomeni, da mediji za spletne vsebine niso odgovorni. Nasprotno: mediji bi se morali bolj zavedati svoje odgovornosti, poudarja. Največ dilem, vključno z različnimi kriminološkimi pristopi, pa izhaja iz razumevanja sovražnega govora. Pirjevec pojasnjuje, da je v omenjenem 297. členu kazenskega zakonika inkriminiran le del tega, kar s sovražnim govorom razumejo sociologi in kulturologi, in sicer kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

"Objekt kazenskopravnega varstva je pri tem javni red in mir, ki ga sovražne besede ogrožajo. Ne gre torej za razžalitev posameznih skupin in njihovih pripadnikov, sovražne besede šele pripravljajo kvalitativen preskok od govora k dejanjem. Ali drugače: s samimi besedami še niso nastale spremembe, zaradi katerih bi se morali sprožiti mehanizmi za ohranjanje javnega reda in miru. Kdaj se ti sprožijo, pa je odvisno od pravne ureditve in družbene tolerance," pojasnjuje Gregor Pirjevec. V ZDA, kjer je pojem sovražni govor nastal, pri opredeljevanju tega velja doktrina "jasne in neposredne nevarnosti" (clear and present danger), da se bo sovražni govor stopnjeval v fizično nasilje. Le v tem primeru je po praksi vrhovnega sodišča ZDA utemeljena kazenskopravna intervencija. To pomeni, da je svoboda govora neomejena do meje, ko grozi neposredna nevarnost za napad. Storilcu je v skladu s tem treba dokazati, da je pozival k nasilju, ki mora biti objektivno možno in verjetno. Kot pravi, je naša zakonska ureditev prevzela pristop ameriške sodne prakse, zavarovana dobrina je javni red in mir.

V praksi je tovrstno pojmovanje sovražnega govora videti takole (primer povzemamo po diplomskem delu Andreja Motla Sovražni govor v slovenskih govorih na spletu): uporabniki so med komentiranjem nekega članka o obisku policistov pri Strojanovih zapisali, da bi bilo treba za takšne zgraditi Goli otok, jih v primeru, da nimajo državljanstva, deportirati v Indijo ali Afganistan, jih zbrisati z obličja Zemlje in povečati okostja v jamah, kjer so bili najdeni umrli iz druge svetovne vojne. Policija in tožilstvo sta soglašala, da gre pri tem govoru za izražanje "svobodnih mnenj posameznika", tožilec pa je dodal, da kazenski zakonik ne inkriminira faze golega naklepa do izvršitve kaznivih dejanj in da "nevzpodbujajoča in v preteklost zazrta razmišljanja ne pomenijo začetka izvrševanja kazenskega dejanja".

Pravni teoretiki, ki zagovarjajo ozko kazenskopravno gledanje na sovražni govor, na očitek, da minimizirajo nevarnost in škodljivost sovražnega govora, odgovarjajo, da bi zaostrovanje vodilo le k povečevanju državne prisile. Zato predlagajo alternativne načine boja s sovražnim govorom: bolj zavzeto odzivanje manjšin, civilne družbe, častnih razsodišč, varuha človekovih pravic in organov mednarodnih organizacij. Tudi Gregor Pirjevec poudarja, da so kazenskopravni mehanizmi "zadnje sredstvo, t.i. ultima ratio societas, ki bi ga družba smela uporabiti pri obravnavanju posameznega družbenega problema". Težava je v tem, da so opozorila posameznikov in omenjenih institucij ob splošnem nižanju ravni javnega dialoga vse manj slišna in vse bolj obrobna, avtoriteta institucij, ki na te kršitve opozarjajo, pa tudi zato še bolj na udaru tistih, ki jim sedanje stanje ustreza.

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik na razmah sovražnega govora opozarja že dalj časa. Težav je, pravi, več: ljudje sovražnega govora kot takega ne prepoznajo lani so denimo na uradu prejeli le dve tovrstni pobudi , zato tudi ne ukrepajo. Organi pregona pa tovrstnih pritožb po mnenju varuhinje ne obravnavajo dovolj resno. "Po našem mnenju bi tožilstvo z dobro pripravljenimi obtožbami lahko veliko prispevalo k odkrivanju in kaznovanju sovražnega govora, s tem pa tudi k ozaveščanju javnosti," je prepričana varuhinja.

Da imajo organi pregona, policija in tožilstvo pri odzivanju na sovražni govor "težave", govorijo številke. Od marca do septembra lani so na Spletnem očesu, slovenski točki za prijavo sovražnega govora in spletno pornografijo, ki deluje pod okriljem mednarodne organizacije INHOPE, prejeli 160 prijav sovražnega govora po 297. členu KZ. Policiji so posredovali 16 prijav. Policija je na tožilstvo poslala 12 ovadb, tožilstvo pa je na koncu vseh 12 primerov zavrglo. Poveden podatek je tudi, da je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ki je največje v Sloveniji, lani in predlani od policije dobilo le dve ovadbi v zvezi s kaznivim dejanjem po 297. členu KZ.

Do IP-številke le s sodno odredbo

Po mnenju Gregorja Pirjevca je treba objektivne razloge za "neučinkovito delo" organov pregona iskati v specifiki kaznivih dejanj sovražnega govora, storjenih preko interneta.

"Storilci so ob zaznavi večinoma anonimni, za državnega tožilca pa je pomembno, da se ugotovi osumljenčeva identiteta, saj tožilstvo ne more vlagati obtožnih aktov zoper neznane osebe," poudarja Pirjevec. In čeprav storilci na spletu pustijo več sledi, je njihova identiteta do določene mere zaščitena. Do posameznikove IP-številke (to je številka, ki omogoča identifikacijo računalnika v omrežju) se namreč pride le s sodno odredbo, šele na podlagi tako ugotovljene IP-številke pa lahko organi preiskovanja od ponudnika internetnih storitev pridobijo podatke o lastniku internetnega priključka, kar celoten postopek seveda močno podaljša. Tudi ko policija ugotovi identiteto lastnika priključka, to ni nobeno zagotovilo, da je ta tudi dejanski storilec. "Poznamo primere večstanovanjskih stavb, odprtih oziroma nezaščitenih routerjev (razdelilnikov signala, op.p.), hekerskih zlorab strežnikov, nenadzorovanih dostopov do interneta v šolah, fakultetah in knjižnicah, delitev iste kode za dostop do interneta s strani več zaposlenih v podjetju in istih IP-številk za celoten oddelek oziroma organ javne uprave. V takih primerih je resničnega storilca praktično nemogoče izslediti. Do težav pa lahko pride tudi pri domačih osebnih računalnikih, ki jih uporablja več članov gospodinjstva. V takih primerih so namreč pogosto edine priče družinski člani, ki pa imajo v skladu z določbami ZKP v kazenskem postopku položaj privilegiranih prič, ki niso dolžne izpovedati zoper svoje bližnje," razloge za neuspešnost pregona pojasnjuje Pirjevec.

Tako kot Pirjevec tudi Nina Zidar Klemenčič poudarja, da bi se morali mediji bolj zavedati svoje odgovornosti. "Zlasti resni mediji si ne bi smeli dovoliti, da se po njihovih spletnih straneh zliva takšna gnojnica predsodkov, primitivnosti in sovraštva. Nedopustno se mi zdi pristajati na logiko, da si je mogoče na internetu pač privoščiti več. To je tako, kot da bi se ob množici umorov delali, da ni s tem nič narobe, ker nobenega ne zaprejo. In ni res, da se ne da nič storiti. V nekaterih evropskih državah se mora vsakdo, ki dostopa do spleta preko javno dostopnih računalnikov, prijaviti z geslom, ki kasneje lahko omogoči identifikacijo uporabnika. V nekaterih državah, na primer na Nizozemskem, so dosegli, da lahko v določenih primerih izveš za IP-številko tistega, ki te je žalil in sramotil. Seveda morajo biti pogoji za to opredeljeni, institucija, ki bi presodila, ali so izpolnjeni ali ne, bi bil lahko informacijski poblaščenec, varuh ali kakšna druga sorodna institucija. Lahko bi tudi razmislili, kako v določenih primerih omejiti anonimnost uporabnikov, ki je za mnoge le alibi za nekaznovano pljuvanje. Seveda bodo internetni 'radikalci' rekli, da se da vedno narediti obvod, poiskati luknjo. Res je, nobena regulacija ni stoodstotna. Toda ni vseeno, ali se gnojnica razliva po resnih, kredibilnih medijih ali na kakšni obrobni spletni strani," razmišlja Nina Klemenčič Zidar.

TUJINA

Tujina: od liberalizma do deportacije

Eden najbolj zloglasnih primerov konflikta dveh sodnih praks in pravnih teorij na področju svetovnega spleta je tožba dveh antirasističnih skupin proti ameriškemu internetnemu podjetju Yahoo. Ta je na svojih strežnikih omogočal dražbo nacističnih predmetov, ki so v Franciji zakonsko prepovedani. Francosko sodišče je tožbi ugodilo in od Yahooja zahtevalo, da francoskim državljanom onemogoči dostop do dražbe. Ameriško sodišče pa je nato razsodilo, da bi bila uveljavitev zahteve francoskega sodišča v nasprotju s prvim amandmajem ameriške ustave.

Nemčija je zaradi svoje zgodovine posebno občutljiva za vprašanja sovražnega govora.

Znan je primer avstralskega državljana Fredericka T

Primeri iz domače sodne prakse: kdo je v resnici pisal na računalnik
Po uveljavitvi novega kazenskega zakonika so slovenska sodišča obravnavala nekaj primerov, ki razkrivajo vrsto težav in odprtih vprašanj pri preiskovanju in preganjanju kaznivih dejanj po 297. členu KZ, ki inkriminira sovražni govor.

Kako težko je včasih dokazati kazniva dejanja, storjena preko spleta, kaže naslednji primer. Kaznivo dejanje je bilo izvršeno z objavo na forumu spletnega portala lendava.com.

Storilec je pod temo z naslovom "Lendava - cigansko naselje" objavil dva prispevka, v katerih je razpihoval sovraštvo do romske populacije. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili naročnika internetnega priključka, okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti pa je zoper njega vložilo obtožni predlog. Po opravljeni glavni obravnavi, na kateri so bili izvedeni številni dokazi, je sodišče izdalo oprostilno sodbo, in sicer z utemeljitvijo, da obdolžencu ni dokazano, da je storil kaznivo dejanje. Sodišče je sledilo zagovoru obdolženega, ki je navajal, da sam ni napisal spornega prispevka. Sicer je priznal, da je bilo sporočilo napisano z njegovega IP-naslova, vendar je navedel, da je imelo dostop do tega računalnika tudi več njegovih prijateljev in da so ti računalnik uporabljali brez njegovega nadzora. Zaslišani prijatelji so to dejstvo potrdili. Nadalje je sodišče verjelo obdolžencu, ki je zatrjeval, da je v tistem obdobju uporabljal brezžični router in da je zato tehnično možno, da bi se kdorkoli v radiju sto metrov priključil na njegov računalnik. Sodišče se je pri tej odločitvi oprlo na izvedensko mnenje strokovnjaka za računalništvo in informatiko, ki je potrdil, da je vdor v brezžično omrežje kljub varnostnim ukrepom tehnično mogoč. Zaradi vsega navedenega je sodišče sklenilo, da je v zadevi podan utemeljen dvom, da je obdolženec storil dejanje, ki se mu očita, zato je izdalo oprostilno sodbo. Tožilstvo se s takim stališčem ni strinjalo, zato je zoper sodbo vložilo pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042346290
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Mar 21, 2010 9:33 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Tor Nov 24, 2009 2:17 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

ZA DOSTOJANSTVO ČLOVEKA

/13/...vse več je delavcev, ki so jim ukradli dostojanstvo in to ne samo enkrat, ampak tudi že velikokrat, pa četudi gre za varstvo pravic malih delničarjev, varstvo pravic najšibkejših, varstvo potrošniških pravic, varstvo njihovih otrokovih pravic, do normalnega otroštva in šolanja, varstvo njihovih družinskih članov do normalnega življenja in preživetja, zato je povsem na mestu, da se tudi sami potrudimo, da si jih ponovno pridobimo in priborimo nazaj: Shocked

*** Spoštovanje človekovega dostojanstva mora temeljiti na spoštovanju njegove osebnosti, lahko drugače temu rečemo, da ni dovoljeno osebe podcenjevati, se iz nje norčevati, je poniževati ali jo s katerimkoli dejanjem postavljati v takšen položaj, da ji je kršena pravica do (osebnega) dostojanstva.

*** Poudariti pa moramo, da je naš pravni red preko 22. člena Splošne deklaracije človekovih pravic (sprejela in razglasila jo je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948) vezan, da priznava članom družbe takšen obseg socialne varnosti (ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic), ki je v skladu z organizacijo države. Na tem mestu bi vsekakor lahko prepoznali pravico do dostojanstva, saj iz ustavnega koncepta izhaja, da Republika Slovenija jamči varovanje zelo visokega obsega človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Vse več ljudi 'za dostojanstvo človeka'

Sobotnih sindikalnih demonstracij naj bi se udeležilo tudi okoli tisoč dolenjskih in belokranjskih članov ZSSS. Zahtevali bodo dvig minimalne plače in umik spornih izhodišč pokojninske reforme.

Sobotne sindikalne demonstracije bodo v Ljubljani potekala pod geslom 'Za dostojanstvo človeka'.

Kot je povedala sekretarka območne organizacije Dolenjske in Bele krajine ZSSS Majda Marolt, naj bi se ljubljanskih sobotnih demonstracij po grobi oceni udeležilo tudi od sedem do deset odstotkov od približno 12.000 njihovih članov, ki bodo skupaj z drugimi sindikalnimi centralami in vsemi podporniki zahtevali dvig minimalne plače s sedanjih 459 evrov neto na 600 evrov neto in umik po njihovi sodbi najbolj spornih izhodišč pokojninske reforme. "Sedanja minimalna plača pod 600 evri je prenizka in zaposlenim ne omogoča dostojnega preživetja, prejema jo vse preveč delavcev, kot socialna varovalka pa je izgubila pomen," je pojasnila.

Delodajalci sicer ves čas grozijo, da bi dvig minimalne plače povzročil izgubo delovnih mest, s čimer se ZSSS po besedah Maroltove ne strinja, saj po drugi plati zahtevajo tudi spremembo davčne oz. dohodninske zakonodaje.

Delavske demonstracije
Drugi očitek se po njenih besedah dotika dodane vrednosti na delavca, ki naj bi bila prenizka in naj ne bi omogočala plač, kot jih zahtevajo sindikati. Zato je treba upoštevati, da dodana vrednost ne more biti prenesena na delavce, temveč je stvar uprave in lastnikov podjetij, ki nazadnje nosijo odgovornost, je opozorila.

Od stališč ne bodo odstopili
Maroltova se je dotaknila izhodišč za pokojninsko reformo in povedala, da je ZSSS postavila zahteve, od katerih ne namerava odstopiti. Menijo namreč, da 40-letna delovna doba zadostuje za pokojnino, 65 let je za določeno populacijo industrijskih delavcev odločno previsoka starost, višina pokojnine pa mora biti dostojna.

Pokojninske reforme ZSSS ne odklanja, terja pa, da je pravična in da zagotavlja pravične upokojitvene pogoje, ki jih bodo ljudje lahko realno dosegli. Višina zneska jim mora omogočiti socialno in materialno varnost, po izračunih ZSSS pa sedanja izhodišča pokojninske reforme naštetega ne ponujajo, je poudarila.

"Delavec dela po navodilih in kar mu je naročeno. Če to delo opravlja, zanj zasluži plačo, ki bi mu omogočala dostojno preživetje."
Majda Marolt

Maroltova je opozorila še na sindikalno akcijo
Kje je naših 183 milijonov evrov, ki se nanaša na neplačevanje socialnih in drugih prispevkov pri plačah. S primeri se je ZSSS soočila tudi v primerih nekaterih dolenjskih in belokranjskih podjetij, v prihodnosti pa se bo njihova območna organizacija temu vprašanju dejavneje posvetila in zahtevala javno objavo teh podjetij, je napovedala.

ZSSS je tudi letos izdala poziv za izplačilo 13. plače in božičnic, območna organizacija pa pričakuje, da se bodo pozivu odzvala tudi dolenjska in belokranjska podjetja. Ob tem je Maroltova navedla družbo Krka, ki bo delavcem izplačala božičnico v višini 1.192 evrov bruto, delavcem, ki delajo preko posrednikov, pa 596 evrov bruto.
http://24ur.com/novice/slovenija/vse-vec-ljudi-za-dostojanstvo-cloveka.
html www.zadostojanstvo.org

ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA

Studentska organizacija Univerze na Primorskem (SOUP) se, skupaj s Studentsko organizacijo Slovenije (SOS) in Dijasko organizacijo Slovenije (DOS), pridruzuje boju za pravice in dostojanstvo vseh delavk in delavcev - nasih starsev. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v soboto, 28. novembra 2009, s pricetkom ob 10. uri na Presernovem trgu v Ljubljani organizira demonstracije za zvisanje minimalne place delavk in delavcev na najmanj 600 EUR neto ter umik najbolj spornih izhodisc pokojninske reforme.

Pozivamo vse studente, da se nam pridruzijo v boju za pravice!

Skupaj zahtevajmo dostojne place za nase starse, zato gremo na demonstracije!

BREZPLACEN PREVOZ JE ORGANIZIRAN!
Prijave zbiramo na sociala@soup.si
PODPRIMO BOJ ZA NASE PRAVICE IN DOSTOJANSTVO!
* ZA DOSTOJNO PLACO
* ZA VEC IN VISJE STIPENDIJE
* PROTI UKINJANJU DIJASKE PREHRANE
* PROTI UKINJANJU STUDENTSKEGA DELA

Peticijo lahko podpres tudi na www.zadostojanstvo.org

BOBU BOB
Marko Polič, psiholog: "Dostojanstvo države se ne meri s ceno prevozov in dragimi hoteli, ampak s spodobnim in razumnim vedenjem njenih voditeljev."
Ponedeljek, 8. december 2008
www.vecer.si

BOBU BOB
Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole: "Da je treba trpeti, je tipična slovenska ideja."
Torek, 17. november 2009
www.vecer.si

BOBU BOB
Dr. Dušan Radonjič, profesor na EPF: "Narod bedakov je narod, ki nikoli ne podvomi o odločitvah najmočnejših in ki ne pozna sodbe pred tribunalom lastne vesti."
Sobota, 21. november 2009
www.vecer.si

*** »Za človeka, ki je postal reven v odrasli dobi, pomeni revščina tudi izgubo dostojanstva.« Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med, varuhinja človekovih pravic

*** »Če povzamem: že sama definicija človekovih pravic omogoča zelo jasno povezavo med njimi in pravico, da človek ne živi v revščini.« Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med, varuhinja človekovih pravic

*** Ali lahko na pravico biti (ne)reven v zahodnem svetu gledamo kot na temeljno človekovo pravico? Zanima me predvsem v kontekstu, da naj bi imeli hipotetično vsi ljudje v razvitem svetu enake možnosti, da si ustvarijo ugoden gmotni položaj …

O revščini bi lahko opravili še en tak pogovor.

Že prve mesece svojega mandata, torej v prvi polovici leta 2007, sem zaznala, da je bila v ozadju številnih pobud, ki so bile naslovljene name, revščina. Postali smo pozorni in spremljali dogajanje. Ob koncu leta 2007 smo videli, da je tega toliko, da je treba opozoriti javnost.

Maja 2008 smo pripravili posvet Revščina in človekove pravice, na katerem smo želeli od vseh relevantnih sogovornikov v državi dobiti oceno, ali je revščina prisotna ali je ni. Zanimivo je, da je takratna oblast zatrjevala, da revščine v Sloveniji skorajda ni, da nas statistični kazalci uvrščajo med bolje stoječe države EU in da varuhinja, če povem po domače, pretirava. Vendar so raziskovalci socialnih omrežij potrjevali naše domneve, da je revščina prisotna, da je sicer skrita, a da bo zelo kmalu izbruhnila kot velik problem.

Ko smo se pripravljali na posvet, smo ponovno proučili tudi teorijo človekovih pravic in izpostavili dejstvo, da je pravica do blagostanja temeljna človekova pravica, ki se jo lahko izpelje iz človekovega dostojanstva. Kajti za človeka, ki postane reven v svoji odrasli dobi, lahko pomeni to hkrati tudi izgubo človekovega dostojanstva.

Socialne pravice sicer spadajo v t.i. drugo generacijo človekovih pravic.

Slovenija je tudi v svojo ustavo zapisala, da je socialna država, sedaj pa te zapisane obljube kot država nismo več sposobni izpolnjevati.
Bojim se, da se ne bomo mogli več dolgo opredeljevati kot socialna država.

Če povzamem: že sama definicija človekovih pravic omogoča zelo jasno povezavo med njimi in pravico, da človek ne živi v revščini. Oblast, tako prejšnja kot sedanja, se opredeljuje kot oblast pravne države, ki skrbi tudi za to, da revnih ljudi ne bi bilo.
Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med, varuhinja človekovih pravic http://www.abczdravja.si/pdf/09%20julij%204.pdf

ODPUŠČANJE DELAVCEV

Sindikati bodo zasedli tudi tovarne, če bo treba. Pahorju, ki je dejal, da je bolje en brezposeln na kratki rok, kot dva na dolgi, pa odgovarjajo, da bo, če bo ta brezposeln sam premier, kar v redu.

Iz 24UR: 'Zasedli bomo tudi tovarne'

Delavske demonstracije
Poleg delavcev se bodo protesta udeležili tudi študentje in upokojenci.

Predstavniki Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Slovenske zveze sindikatov 'Alternativa', Zveze delavskih sindikatov Slovenije 'Solidarnost' in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so na novinarski konferenci predstavili razloge, ki so pripeljali do organiziranja demonstracij, ki bodo v soboto na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Predstavnikom vseh sedmih sindikalnih central se bosta pridružili tudi Študentska organizacija Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije, kar po mnenju organizatorjev demonstracijam daje dodatno težo, saj gre za združitev generacij.

*** Demonstracije bodo potekale v soboto, 28. novembra, na Prešernovem trgu v Ljubljani. Začele se bodo ob 10. uri zjutraj, trajale pa bodo do 12. ure.

Kaj so ključne zahteve?
Ključni zahtevi protestov, ki se bodo v soboto v središču Ljubljane začeli ob 10. uri, na njej pa bodo solidarnostno sodelovali tudi predstavniki sindikalnih organizacij iz sosednjih držav, sta umik vseh po mnenju sindikatov spornih predlogov glede pokojninske reforme, zlasti dviga upokojitvene starosti na 65 let, ter zvišanje minimalne plače na 600 evrov. Podatkov o napovedanem številu udeležencev na novinarski konferenci niso predstavili, avtobusi s člani sindikatov bodo prihajali iz različnih koncev Slovenije. Protesti naj bi se sklenili ob 12. uri, za varnost pa je na javnih shodih po navedbah organizatorjev zadolžena policija.

Gre za izjemno resno opozorilo vladi in delodajalcem, da upoštevajo sindikalne zahteve, je uvodoma poudaril Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov. "Delo do 65. leta je nehumano, nemoralno početje do tistih, ki so začeli delati pri 15 ali 18 letih. Imamo mnogo mladih, ki so brezposelni, pa bi radi delali," je dejal Semolič.

Kot pravi, bodo vlada in delodajalci naredili veliko napako, če ne bodo uslišali njihovih zahtev. Opozoril je, da so vse dosedanje vlade upoštevale zahteve sindikatov in spomnil na dve veliki stavki. Prvo leta 1998, ko si je vlada Janeza Drnovška zamislila pokojninsko reformo s podaljšanjem delovne dobe, a je ob velikih demonstracijah vlada umaknila ta predlog. Druge velike demonstracije pa so se zgodile leta 2005 in takratna vlada Janeza Janše je imela toliko razuma in umaknila predlog enotne davčne stopnje, je spomnil Semolič. "Pahorjeva vlada bi bila tako prva, ki bi se ignorantsko obnašala do naših zahtev."

"Nujno je potrebno spremeniti miselnost. Delati čim ceneje za čim večji dobiček, je vrednostni vzorec, ki se mu bomo zoperstavili", še menijo sindikalisti.

Opozoril pa je tudi, da če ne bodo uslišali njihovih zahtev, bodo sindikati primorani uporabiti druga sredstva.

"Na koncu bomo zasedli tovarne, zavode, ampak ne samo za en dan. Takrat bodo ugotovili, da so njihove usode odvisne od delavcev in delavk." Po njegovem mnenju naj bi bilo nekoliko težje z delodajalci. "Vodstvo delodajalske organizacije probleme reševanja gospodarstva vidi izključno v zniževanju delavskih pravic, plač, odpravnin, lajšanju odpuščanj," je dejal. Obstajajo pa tudi razumni delodajalci, saj brez zadovoljnih delavcev ne more biti uspešnega gospodarstva, meni Semolič.

Generalni sekretar Alternative Zdenko Lorber je med drugim poudaril, da "ta vlada naredi vse, da preživi podjetje, nič pa, da preživi delavec". Glede pokojninske reforme je menil, da ne more biti vse podrejeno izidu matematičnega računa za zagotovitev vzdržnosti pokojninskega sistema, obenem pa spomnil tudi na odgovornosti države in njenih predstavnikov v podjetjih.

Delavske demonstracije
Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja je opozoril, da je v javnem sektorju veliko število zaposlenih izobraženih žensk, ki bodo nosile največji del bremena v reformi. "Nemogoče se nam zdi, da bi bila bremena reforme tako neenakomerno razporejena," je dejal. Po njegovem mnenju se dogaja proletarizacija srednjega sloja prebivalstva, saj raziskovalci znanosti postajajo mezdni delavci.

"Za nas so te demonstracije začetek in ne konec," je dejal Dušan Rebolj iz Pergama. "Ne gre samo za opozorilo, ampak za sporočilo vladi, naj se vprašajo, ali kompetentno opravljajo svoje delo," je opozoril Rebolj. Namesto razbremenitve plač se zavzemajo za dodatne obdavčitve, proračun je premalo razvojno naravnan, socialnega dialoga v Sloveniji pa sploh ni, je poudaril.

V KNSS Neodvisnost po besedah podpredsednika Miroslava Garba ocenjujejo, da se materialni in delovnopravni položaj ne le nižjega, ampak tudi srednjega sloja slabša, zato med drugim izpostavljajo zahtevo po znižanju dohodnine. Benjamin Ornik iz Solidarnosti pa je opozoril, da je "odpuščanje delavcev nov nacionalni šport", ter se zavzel za novo oblikovanje vrednot, na podlagi katerih bodo možne reforme.

Žaljiva Pahorjeva izjava
V KS 90 pa, kot je poudaril predsednik sindikata Boris Mazalin, ocenjujejo, da gre za poglabljanje konflikta med delom in kapitalom, med javnim in zasebnim. "Kriza je odlična priložnost politik in kapitala, da zmanjšajo institucije, ki so v javnem interesu," je dejal.

Še posebej pa je sindikaliste zbodla izjava premierja Boruta Pahorja, da so zahteve sindikatov pretirane in nevarne. Pahor poudarja, da si plače 600 evrov ne moremo privoščiti in bolje je en brezposeln na kratki rok, kot dva na dolgi. Sindikalist Milan Utroša mu je vrnil: "Če bo ta brezposeln sam premier, bo v tej državi kar v redu.“

Eden izmed sindikalistov pa je dejal sledeče: "V Sloveniji imamo nov nacionalni šport zraven nogometa, ta se pa imenuje odpuščanje delavcev“. Pahor poziva sindikate: Vrnimo se k pogovorom Na sobotne demonstracije se je odzval tudi premier Pahor. Pahor pravi, da so demonstracije legitimen način upora, a vlada predlaga, da bi se pogovarjali za okroglo mizo, ki so jo sindikati zapustili, zato jih poziva, naj se vrnejo.

Borut Pahor Pahor poziva sindikate, da se vrnejo za pogajalsko mizo. Zahteva po 600 evrih je ta hip pretirana.

Če bi jo uveljavili čez noč, bi pomenila resno ogroženje slovenskega gospodarstva. Dolgoročno bi to pomenilo zapiranje delovnih mest, kot družba bi postali nekonkurenčni, meni Pahor.

"Šli bomo na rob evropskega razvoja in kaznovali generacijo, ki prihaja za nami."

Minimalno plačo moramo dvigati postopno, poudarja Pahor. Premier je spregovoril tudi o delovni dobi. "Jaz odgovornosti, da bodo naši otroci nosili breme, ne morem sprejeti. Pokojninski sistem mora biti vzdržen za vse generacije. Tudi za tiste, ki šele vstopajo na trg delovne sile in si zaslužijo varno starost. Delovna doba bo seveda daljša.“ Starost 60 oziroma 65 let ne bo implementirana jutri, ampak čez čas, poudarja Pahor, ki dopušča možnost, da imajo industrijski delavci, ki pri tej starosti ne morejo več delati, svoje privilegije.

Kot poudarja, bi radi ugodili pričakovanjem sindikatov in nekateri kompromisi bodo gotovo doseženi. "A nekje ni možno iti pod čas in prostor. Morajo obstajati medgeneracijska solidarna pravila. Lahko se sistem zlomi ali pa ena generacija plača za drugo.“ Sindikati morajo zato razmisliti o posledicah svojih zahtev, prav tako pa tudi delodajalci.

"Vrnimo se k pogovorom," je na koncu še enkrat rekel Pahor, ki je obenem prepričan, da sindikati vladi res ne morejo očitati, da socialnemu dialogu ni namenjala dovolj časa in energije.
http://24ur.com/novice/slovenija/izjemno-resno-opozorilo-vladi-in-delodajalcem.html

FOTO in VIDEO:
'Sram naj jih bo!'
"Naj slišijo politiki, vlada, direktorji, bogati lastniki in javnost, da imamo dovolj takšne Slovenije, ko eni delamo, drugi pa grabijo," so ogorčeni delavci, saj s plačo ne morejo preživeti skozi mesec. Video

*** 'Premier Pahor, bi preživeli z mojo plačo?'

Osrednji govorniki na delavskih demonstracijah v Ljubljani so izpostavili predvsem pomen solidarnosti med delavci in sindikati oz. generacijami. Le združeni se, kot so poudarili, lahko borijo za dva glavna cilja, ki sta bila tudi osrednji zahtevi tokratnih demonstracij.

V prestolnici so potekali množični delavski protesti.
Delavci so se zbrali na Prešernovem trgu, kjer so odmevale pesmi kot je Bandiera Rossa. Delavcem so se pridružili tudi študenti in upokojenci z vseh koncev države. Zahtevali so umik spornih predlogov glede pokojninske reforme ter dvig minimalne plače. Protesti so potekali pod geslom 'Za dostojanstvo človeka'. Sindikati so sporočili, da prve ocene kažejo, da se je demonstracij udeležilo približno 30.000 ljudi.

Udeleženci so nosili številne transparente z napisi, kot je npr.
"Siti smo vsega, samo kruha ne!"

Delavske demonstracije v Ljubljani
Delavec, ki za opravljeno delo dobi drobiž, se sooča tudi z občutki ponižanosti. Predsednik vlade Borut Pahor je zahtevo po dvigu minimalne plače na 600 evrov označil za nekoliko pretirano, saj bi njena uvedba čez noč pomenila resno grožnjo gospodarstvu in bi pripeljala do zapiranja delovnih mest. To pa prav gotovo ni v interesu sindikatov, je dejal.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa so zelo zaskrbljeni nad razmahom napovedanih demonstracij. Kot je poudaril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, jih skrbi predvsem dejstvo, da bi v okviru protestov lahko prišlo tudi do konfliktov.

Udeležence demonstracij je kot prvi nagovoril sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Miloš Utroša. Med drugim je poudaril, da so te demonstracije del skupnega boja in zavzemanja, da bi v tej državi ohranili vsaj nekaj "dostojanstva ljudem, ki niso pri koritu in ne smejo biti odvisni od miloščine tistih, ki si želijo prigrabiti vse".

Kot pravi, so vrste strnili v vseh reprezentativnih sindikalnih zvezah in konfederacijah, z njimi sta Študentska organizacija Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije, pa tudi številne organizacije civilne družbe. "In prav to dejstvo nam daje še večjo notranjo moč in nas krepi v prepričanju, da bijemo pravo bitko. Danes je dan, ko v Sloveniji beseda solidarnost spet dobiva na pomenu, ko je solidarnost v tej državi spet postaja vrednota. Morda bodo to dojeli tudi tisti, ki so danes na oblasti in svojo stranko imenujejo socialna," pravi Utroša.

Lukšič podpira čim višje plače
Protesta se je udeležila tudi nekdanja ministrica za delo Marjeta Cotman. Sama je prepričana, da se je v zadnjem času zelo poslabšal položaj delavcev. Ti so po njenih besedah izgubili ponos. Rešitev vidi v socialnem dialogu, ki ga mora vlada vzpostaviti med predstavniki zaposlenih in delodajalci. Dejala je, da je sramotno, da je minimalna plača pod pragom revščine. Tam je tudi minister Igor Lukšič, ki je dejal, da deli z delavci njihov položaj. Podpira čim višje plače, hkrati pa si želi tudi čim boljšega slovenskega gospodarstva, da bi bili tudi po teh merilih med najboljšimi v Evropi. Na trgu je tudi ljubljanski župan Zoran Janković.

1. razlog za protest
Sindikati v primeru neodzivanja s strani vlade in delodajalcev napovedujejo stopnjevanje pritiska, omenjajo tudi možnost zasedbe tovarn in zavodov. Kot glavni razlog za proteste predstavniki sindikatov izpostavljajo predvsem nestrinjanje z napovedano pokojninsko reformo. Gre predvsem za nekatera izhodišča, ki bi po njihovem mnenju poslabšala socialni položaj mnogih zaposlenih in so, kot še poudarjajo, nepravična ter močno zmanjšujejo solidarnost. Sindikati se ne strinjajo z dvigom najnižje starostne meje za polno pokojnino na 65 let, saj menijo, da je 40 let delovne dobe dovolj, da si posameznik zasluži pokojnino. Nasprotujejo tudi izenačitvi upokojitvenih pogojev za moške in ženske, posebej za tiste z nizkimi plačami pa je po njihovem nepravično tudi predlagano obdobje 35 let za izračun pokojninske osnove. Slednje bi po njihovih izračunih lahko pomenilo tudi do 10 odstotkov nižje pokojnine.

2. razlog za protest
Zahtevali bodo tudi dvig minimalne plače na 600 evrov neto.
Po podatkih sindikatov več kot 150.000 delavcev prejema nekaj več kot 500 evrov neto plače. Prag revščine je po izračunih ministrstva za delo pri 562 evrih, minimalna plača pa zdaj znaša približno 431 evrov neto.

Delavske demonstracije v Ljubljani

Pričevanja delavcev: To je poniževanje!
"Ta mizerija in poniževanje delavcev in njihove stroke se mora nehati.
Nič več prositi – zahtevati!
Vse, kar imamo, so delavci prislužili – Cankarjev dom, ceste, šole, vrtci ... Zdaj je dovolj, ko se enkrat kaplja prelije, je prepozno.
Delavci so ogorčeni, so na robu.
Ko je delavcu enkrat dovolj, ko nima ničesar več ... kaj mu preostane?" pravi Branka Boškar.
"Ne vidim izhoda.
Da si moram jaz od svojega otroka sposojati denar, namesto da bi si on od mene ... Jaz bi mu morala pomagati, pa s svojo plačo ne moram niti plačati položnic.
Od česa bom pa jedla in živela?
Upam, da se bodo ljudje zbudili iz zimskega spanja in bodo šli na cesto. Meni je vseeno, nimam se česa več bati.
Slabše, kot je, ne more biti," je povedala Mira Maksič.
"Resnica je, da je vsako leto slabše.
Nekdo ima 30 let delovne dobe, drugi 15, pa imata oba 597 evrov bruto plače. Je to plača za 30 let delovne dobe? Kako bo, ko bo šel v penzion?
S čim se bo preživel?
Moraš plačati stanovanje, vodo, elektriko ... nihče te ne vpraša, ali imaš ali ne.
Najprej plačaš to, potem pa kar ti ostane.
Komaj preživiš do konca meseca, ampak to je s četrt kruha in eno malo salamo," opisuje Mustafa Sarajlić.
"Konec novembra je in v našem podjetju ne kurimo. Ponavadi ne kurimo do novega leta, svetlobe nimamo, ropot je hud ... Ne vem, če bi kdo do 55 leta lahko delal v teh pogojih.
Delavci se bojijo spregovoriti.
Strah jih je – danes je težko dobiti novo službo.
Dokler se bomo bali, ne bo nič," opozarja Samo Zorec.
http://24ur.com/novice/slovenija/delate-a-kljub-temu-nimate-za-kruh.html

BOBU BOB
Marta Kavšek, delavka: "Le če je delavec pošteno plačan, je lahko pošteno plačan tudi menedžer."
Sobota, 28. november 2009 www.vecer.si

BOBU BOB
Dr. Timotej Jagrič, ekonomist: "Trg dela ima svoje lastnosti, in da jih spremenimo, je potreben dolgoročen proces. To lahko traja tudi deset, dvajset let."
Torek, 1. december 2009
www.vecer.si

BOBU BOB
Dr. Franjo Štiblar, redni profesor na ljubljanski Pravni fakulteti: "Res pa je nekoliko depresivno, da nismo več najboljši med tranzicijskimi državami, kot smo bili navajeni doslej." Ponedeljek, 4. januar 2010
www.vecer.si

BOBU BOB
Dušan Semolič, predsednik ZSSS: "Hvala lepa za takšen razvoj, hvala lepa za takšno prihodnost; sindikati se ji bomo upirali z vsem, kar premoremo." Sreda, 6. januar 2010
www.vecer.si

Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Jan 06, 2010 12:17 am; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Mar 2011 12:31; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Čet Nov 26, 2009 11:54 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ATVP

/13/...poleg AZN, ki nadzira zavarovalniški trg, je to je druga nadzorna institucija trga vrednostnih papirjev, ki bi naj bila tudi neodvisna institucija, saj bi edino tako lahko zagotavljala varstvo pravic vlagateljev. Ob že povedanem, smo dosegli zavidljivo raven zaščite vlagateljev, pa je ta ukrep ˝razrešitve˝ nekako zmanjšal in potisnil uspehe Agencije, na stranski tir, izgleda kar političnega spletkarjenja, saj so še pred časom govorili, da bodo nadzorni organi delovali popolnoma brez pritiskov: Embarassed

NEODVISNOST

Damjan Žugelj nad terminske posle, izogibanje prevzemni zakonodaji in za neodvisnost agencije Ker še vedno nimajo zagotovljene neodvisnosti in samostojnosti in ker v praksi številni drugi zakoni posegajo v njihovo delo, je direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj na ministrstvo za finance poslal predlog za spremembo zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), s katerim bi se status ATVP uredil na podoben način, kot trenutno velja za Banko Slovenije. Direktor ATVP Damjan Žugelj (levo ob direktorju Agencije za zavarovalni nadzor Mihaelu Permanu) je ministru za finance predlagal, naj spremembe zakona o trgu finančnih instrumentov pošlje v obravnavo po skrajšanem postopku. Med drugim agencija predlaga, da direktor AZN dobi stalno mesto v svetu ATVP in obrnjeno. "Popolna neodvisnost in samostojnost bi izključila vsakršen dvom o objektivnosti odločanja ATVP tudi v morebitnih primerih, ko bi ATVP vodila postopke zoper državo in družbe, ki so v lasti Republike Slovenije," pojasnjujejo na agenciji in dodajajo, da bi tako direktorja kot tudi člane sveta po novem imenoval državni zbor na predlog predsednika države. ATVP bolj povezana z AZN Zaradi prepletanja postopkov ATVP s postopki Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) želi Žugelj razširiti svet obeh agencij s petih na šest članov. Stalno mesto v svetu ATVP bi tako že po funkciji pripadlo direktorju AZN, direktor ATVP pa bi imel zagotovljeno mesto v svetu AZN. Postopki AZN so se sicer doslej prepletali predvsem pri nadzoru zavarovalnic in pokojninskih družb, saj AZN nadzira njihovo poslovanje, ATVP pa trgovanje na kapitalskih trgih. Zaradi večje informiranosti in varnosti bi bile po novi ureditvi odločbe oziroma njihovi povzetki odslej javni, vendar le tedaj, ko bi na ATVP ocenili, da je to potrebno zaradi varstva vlagateljev. Poleg dokončne ureditve statusa ATVP je Žugelj predlagal tudi zakonsko ureditev terminskih poslov. Agencija želi namreč preprečiti primere, ko so se nekateri posamezniki in družbe s sklepanjem terminskih pogodb izogibali prevzemni zakonodaji, pri tem pa je bilo nemalokrat oškodovanih več deset tisoč malih delničarjev. ATVP predlaga, da se za terminsko pogodbo označi vsaka pogodba, ki bo uresničena čez več kot tri dni po vnaprej dogovorjeni oziroma določeni ceni. Doslej je bilo namreč več primerov, ko je prevzemnik s sklenitvijo terminskih pogodb še pred objavo prevzemne ponudbe presegel prevzemni prag, vendar mu do dejanske sklenitve poslov prevzema ni bilo potrebno objaviti. Če bo ATVP s predlogi uspela, bodo tovrstna izogibanja prevzemni zakonodaji otežena, saj bo moral prevzemnik ponudbo za prevzem objaviti že ob sklenitvi terminskega posla, če bi s pomočjo pogodbe presegel prevzemni prag. Prokuristi bodo morali po licenco na ATVP Ker lahko prokurist borznoposredniške hiše opravlja vse posle, ki se nanašajo na borzno posredništvo, na ATVP menijo, da bi morali tudi za njih veljati enaki (strožji) pogoji kot za člane uprave. To pomeni, da bi morali prokuristi borznih hiš dobiti dovoljenje ATVP za opravljanje funkcije, hkrati pa bi jim lahko ta dovoljenje tudi odvzela. Če bo predlagana sprememba sprejeta, bodo morali vsi obstoječi prokuristi borznih hiš v roku treh mesecev pridobiti licenco ATVP. V nasprotnem primeru jim bo prokura prenehala. ATVP poleg tega predlaga tudi, da bi morale borzne hiše, Ljubljanska borza in Centralna klirinško depotna družba KDD na vsakih pet let zamenjati revizijsko družbo, s čimer bi se povečala "objektivnost" njihovih letnih poročil.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042315142

ZTFI

ATVP predlagala dodatne spremembe zakona o trgu finančnih instrumentov Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) na ministra za finance Franca Križaniča minulo sredo naslovila predlog novele zakona o trgu finančnih instrumentov, zdaj ministru predlaga dodatne spremembe. Te se nanašajo na število članov v ATVP, ki bi se tako z zdajšnjih petih povečalo na sedem članov. ATVP je ministru Križaniču predlagal, da se s spremembami zakona o Banki Slovenije in zakona o zavarovalništvu poveča tudi število članov sveta Banke Slovenije in strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Kot so danes sporočili iz ATVP, bi bila dodatna dva člana po funkciji guverner Banke Slovenije in direktor ATVP. Sodelovanje vseh treh nadzornikov finančnega sistema bi namreč po mnenju ATVP izboljšalo medsebojno sodelovanje omenjenih institucij. Ravno zaradi tega je ATVP ministru Križaniču predlagala, da se s spremembami zakona o Banki Slovenije in zakona o zavarovalništvu poveča tudi število članov sveta Banke Slovenije in strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). V prvega bi se po funkciji imenovala direktorja obeh agencij, v strokovni svet AZN pa guverner Banke Slovenije in direktor ATVP. ATVP v svojem predlogu novele zakona o trgu finančnih instrumentov, kot je znano, med drugim predlaga, da se v zakon doda definicija terminske pogodbe. S tem bi se preprečile različne možne razlage tega termina, s katerimi so se potencialni prevzemniki v preteklosti skušali izogniti obveznosti dati prevzemno ponudbo. Predlaga tudi obveznost zamenjave revizijske družbe na pet let, izenačuje pogoje za imenovanje prokuristov v borznoposredniških družbah, borzi in Centralne klirinškodepotne družbe (KDD) s pogoji za imenovanje članov uprave. Prav tako ATVP predlaga objavo odločb ali povzetkov odločb ATVP o izrečenih ukrepih nadzora, v primerih, ko bi presodila, da je to potrebno zaradi varstva vlagateljev na trgu finančnih instrumentov. Predlaga tudi sklop predlogov, ki se nanašajo na dokončno ureditev statusa ATVP.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042316546

Sodišče “razrešilo” Žuglja s čela ATVP

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj ostala brez direktorja. Upravno sodišče je po več kot letu dni namreč ugotovilo, da je bilo imenovanje Damjana Žuglja na čelo agencije nezakonito zaradi bistvenih kršitev postopka. Uradniški svet bo tako moral znova odločati o imenovanju direktorja ATVP, vlada pa bo morala do takrat imenovati vršilca dolžnosti, ki ga predlaga svet ATVP. ZTFI ATVP – predlog sprememb Zakona o trgu finančnih instrumentov

VZMD PODPIRA in PREDLAGA DODATNI DOPOLNILI

Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) dr. Damjan Žugelj je na delovnem obisku sprejel predsednika VZMD mag. Kristjana Verbiča. Na tokratnem srečanju sta se sogovornika posvetila predvsem Predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), ki ga je ATVP 11. in 19. 11. 2009 posredoval Ministrstvu za Finance, z namenom čim prejšnje uveljavitve preko zakonodajnega postopka. Mag. Verbič je predlog ATVP pozdravil ter ocenil, da »gre za pomembna in prepotrebna dopolnila - posebej glede na neposredne prakse ter prenekatera »nedorečenosti« oz. izigravanja, na katera je VZMD v preteklosti že opozarjal«. Hkrati je mag. Verbič predstavil tudi dodatna dopolnila ZTFI, ki so jih pripravili strokovni sodelavci VZMD za boljše in učinkovitejše varstvo vlagateljev. Ob tem je bila izpostavljena pogosta zamegljenost terminov iz »terminskih« oziroma »opcijskih« pogodb in potreba po pravilni presoji spornih pogodb po njihovi dejanski vsebini, hkrati pa naj se presoja vrši z vidika (dopustnosti) namena, za katerega je Zakon o prevzemih (Zpre-1) definiral »delež glasovalnih pravic« v družbah, zavezanih k njegovi uporabi. Drugi sklop predlogov VZMD se nanaša na objave odločb ATVP glede uvedenih in zaključenih postopkov nadzora, kar je bilo posebej izpostavljeno tudi ob obisku misije OECD na sedežu VZMD, ko je bila problematika ne-objavljanja odločb oz. odredb AVTP, v zvezi z nadzorom nad kršitvami določb ZTFI in ZPre-1, identificirana kot pomembna prepreka za uveljavljanje morebitne odškodninske odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov. Tako so v VZMD mnenja, da bi morala ATVP javno objavljati vse odločbe, ki jih kot nadzorni organ izda, s celotno vsebino in potekom postopkov, vse do njihovih zaključkov, vključno s sodbami sodišč, kakor npr. SEC v ZDA. Žugelj je predlogom VZMD pozorno prisluhnil, jim izrazil načelno podporo ter zagotovil, da bo ATVP predloge preučila in nanje podala mnenje. Konkretne predloge VZMD, skupaj z obrazložitvami, objavljamo v nadaljevanju. VZMD v načelu pozdravlja predlog ATVP glede sprememb in dopolnitev Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI). Hkrati s tem v zvezi VZMD izpostavlja predvsem dva sklopa problemov. I. terminske pogodbe / opcijska upravičenja Prvi se nanaša na definicijo in obveznost poročanja delničarjev glede doseganja deleža glasovalnih pravic v družbah, za katere veljajo določbe Zakona o prevzemih (v nadaljevanju: ZPre-1). Po mnenju VZMD je nesporno, da ATVP že sedaj vrši nadzor nad izvajanjem določb ZPre-1, kar za namen izvajanja nadzora nesporno pomeni tudi nadzor nad morebitno sklenjenimi terminskimi pogodbami, kot jih definira 6. člena ZPre-1. Glede na dejstvo, da v poslovni praksi prihaja do zamegljevanja terminov iz »terminskih« oziroma »opcijskih« pogodb z njihovo vsebino, VZMD v tej zvezi opozarja na potrebo po pravilni vsebinski presoji terminov oziroma varoval kot so npr. »varščina«, ki bi po svoji vsebini že sedaj lahko ustrezala »opcijski premiji« v primerih, ko je nosilec pravice do (namesto obveznosti) sklenitve prodajne pogodbe (s kupcem) prodajalec, hkrati pa ta od kupca ne more zahtevati/iztožiti sklenitve prodajne pogodbe v primeru, da slednji kupnine ne plača v dogovorjenem roku. Zato VZMD opozarja, da naj se sporne pogodbe - presojajo po njihovi vsebini in ne po morebitnem naslovu, ki ga nosi določena pogodba; hkrati pa naj se - presoja vrši z vidika (dopustnosti) namena, za katerega je Zpre-1 definiral »delež glasovalnih pravic« v družbah, zavezanih k njegovi uporabi.
VZMD predlaga, da se nejasnosti v zvezi s terminskimi in opcijskimi pogodbami naslovijo z naslednjim dodatkom k že predlaganim spremembam ZTFI:
1. a) Spremeni se naslov 119. člena ZTFI, tako da se glasi (obveznosti imetnikov delniških opcij in strank terminskih pogodb obveščati o spremembi pomembnih deležev)
b) V prvem odstavku 119. člena se na koncu namesto pike doda naslednje besedilo: »in stranka terminske pogodbe, ki bi z njeno uresničitvijo dosegla ali posamezen prag pomembnega deleža ali bi se njen delež zmanjšal pod posamezen prag pomembnega deleža spremeni.«
Tako da se v čistopisu glasi: »119. člen (obveznosti imetnikov delniških opcij in strank terminskih pogodb obveščati o spremembi pomembnih deležev)
(1) Javno družbo mora o spremembah pomembnih deležev na podlagi pravnih dejstev iz prvega odstavka 118. člena tega zakona obveščati tudi imetnik delniških opcij in stranka terminske pogodbe, ki bi z njeno uresničitvijo dosegla ali presegla posamezen prag pomembnega deleža ali bi se njen delež zmanjšal pod posamezen prag pomembnega deleža.
(2) Delniška opcija iz prvega odstavka tega člena je finančni instrument, ki vsebuje enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik doseže sklenitev pogodbe, katere predmet je pridobitev že izdanih delnic javne družbe z glasovalno pravico.«
II. objavljanje odločb in odredb ATVP na spletnih straneh Drugi sklop se nanaša na področje objav odločb ATVP glede uvedenih in zaključenih postopkov nadzora. Kot je že bilo podrobneje obrazloženo misiji OECD, je VZMD problematiko ne-objavljanja odločb oziroma odredb AVTP v zvezi z nadzorom nad kršitvami določb ZTFI in ZPre-1 identificiral kot eno izmed preprek za uveljavljanje morebitne odškodninske odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov oziroma upravnih odborov družb oziroma posameznikov, za katere se v Republiki Sloveniji (RS) uporablja zgornja zakonodaja. V slovenski pravni teoriji in iz nje izvedeni zakonodaji ter posledično v korporacijski in sodni praksi je povsem običajno, da delničarji (tako javnih kot nejavnih) delniških družb nimajo nikakršnega dostopa do dokumentacije, ki je potrebna za presojo točk dnevnega reda skupščin teh družb, na vprašanja delničarjev na skupščinah delniških družb poslovodstvu glede poslovanja pa so odgovori praviloma splošni, pomanjkljivi, v vsakem primeru nepreverljivi ali jih sploh ni. Nekateri primeri skupščin javnih družb v letošnjem letu so pokazali, da poslovodstva delniških družb razloge za posamezne točke dnevnega reda (v nekaj dneh sklicanih) skupščin očitno kar spotoma »fabricirajo« na zapisnik. Taka zakonska ureditev (in iz nje izhajajoče dejansko stanje v poslovni praksi) pomeni, da delničarji delniških družb o točkah dnevnega reda praviloma odločajo prejkoslej na slepo, v veri v dobro vero poslovodstev (ki so kot »lastniki« nemalokrat v konfliktu interesov z preostalimi delničarji), brez zadostnih informacij in brez mehanizma, ki bi jim z zakonom predpisano minimalno - a dejansko povsem votlo - pravico do obveščenosti sploh zagotovil. Nimajo skratka nobene poti, da bi preverili informacije, na podlagi katerih se redoma in praviloma grobo posega v njihove pravice in »lastnini družbe«, katerih delničarji so.

Natančneje, v slovensko zakonodajo je vgrajen mehanizem, ki sklepa tokokrog - z zakonom zagotovljene - neodgovornosti tako članom uprav kot tudi nadzornih svetov slovenskih delniških družb. Zato je potrebna sprememba pravil, saj je praksa upravljanja slovenskih delniških družb pogosto »problematična«, s tem pa nezadržno tonejo tudi njihovi (vprašljivi) rezultati poslovanja - vse ob popolni (praktični) neodgovornosti tako članov uprav kot tudi nadzornih svetov oziroma upravnih odborov, omejeni odgovornosti revizorjev in prakso retroaktivnih ad-hoc sprememb računovodskih usmeritev (standardov). Ker za delničarje ni odprta nobena pravna pot do pisne dokumentacije delniške družbe (kot dokaza za morebitno uveljavljanje odgovornosti organov upravljanja oz. nadzora pri »upravljanju« družb), tudi dejansko ni možna nikakršna resna tožba na odgovornost članov dvo- ali eno-tirnih organov družbe. Glede na njihovo početje in pogosto odtujenost od realnosti, ki jo v ozadju vseskozi podpira in podpihuje vsakokrat veljavna zakonodaja, je po oceni VZMD napočil skrajni čas, da se te (ne)logične zanke presekajo na ozkih grlih. Eno izmed njih je tudi področje objave vsebine odločb ATVP, kjer slednja uvede postopke in odloči o ukrepih in sankcijah zoper kršitelje.

488. člen ZTFI definira kot zaupne »vse informacije«, ki jih člani sveta agencije, direktor agencije, zaposleni pri agencij, revizorji in drugi strokovnjaki, ki so jih pridobili pri opravljanju svoje funkcije, nalog nadzora ali drugih poslov ali nalog za agencijo, razen informacij, ki so po tem ali drugem zakonu javno dostopne. Teh »zaupnih informacij« ne smejo razkriti nobeni drugih osebi ali državnemu organu, razen v primerih, določenih z zakonom. ATVP lahko javno objavi podatke o izdanih dovoljenjih in soglasjih, ki jih je pristojna zbirati in obdelovati po tem ali drugem zakonu, če presodi, da je to potrebno zaradi varstva vlagateljev na trgu finančnih instrumentov. Po mnenju VZMD bi morala ATVP najmanj redoma javno objavljati vse odločbe, ki jih kot nadzorni organ izda s celotno njihovo vsebino, potekom postopkov vse do njihovih zaključkov, vključno s sodbami sodišč. Enako počne npr. »U.S. Securities and Exchange Commission« (SEC) v ZDA, ki kljub kritikam v zvezi z učinkovitostjo nadzora v bližnji preteklosti, temu delu svoje dejavnosti (nadzoru) namenja visok nivo preglednosti tako svojega delovanja na tem segmentu kot tudi identifikacijo morebitnih kršiteljev na trgih finančnih instrumentov in celotno dejansko podlago za očitane nepravilnosti, od uvedbe postopkov nadzora, prek poteka vseh takih postopkov do njihovega zaključka, vključno z vsemi sodbami.

Način delovanja ameriške SEC je v tem primeru povsem transparenten, v celoti javno dostopen, hkrati pa SEC zagotavlja morebitnim oškodovancem (od malih delničarjev, upnikov ipd.) v zvezi s postopki, ki jih vodi proti kršiteljem na svojih straneh povezave do t.i. »investor claims« skladov. Nekatere od teh skladov za povrnitev škode oškodovancem ustanavlja celo sama, po lastni presoji v sodnih postopkih, ki jih vodi proti kršiteljem. Delovanje ameriške SEC in obseg transparentnosti te agencije pri svojem delovanju predvsem pri nadzoru (pa tudi pri načelnih mnenjih, predlogih sprememb zakonodaje in stališčih, ki jih SEC sprejema) in njeno sodelovanje z oškodovanci (pogoj brez katerega ni uveljavljanja odgovornosti kršiteljev) si lahko ogleda vsakdo na naslovu www.sec.gov. Že na prvi pogled je jasno, da v RS (primerjaj www.atvp.si) očitno vlada popolna tajnost glede delovanja ATVP v zvezi z nadzorom na trgu finančnih instrumentov ter da so vsi kršitelji zoper katere ATVP uvede postopek nadzora, kot tudi njihova dejanja oziroma dejanska podlaga (na kateri ATVP zoper kršitelje odloči o ukrepih, izreče sankcije ali odredi prenehanje kršitev), »zaupne informacije«. Tudi zato v vseh teh letih »lastninjenja« v RS, nismo prišli niti do enega primera, ko bi se zoper člane uprav ali nadzornih svetov slovenskih javnih družb uveljavila odškodninska odgovornost. VZMD se zaveda da je pot do transparentnosti, kakršno zagotavlja SEC v ZDA še dolga in ne predlaga take - za slovenske razmere - radikalne stopnje preglednosti delovanja, vseeno pa predlaga uvedbo vsaj minimalnega nivoja preglednosti. V tej zvezi VZMD predlaga spremembo 488. člena ZTFI:
2. v 488. členu se doda nov, šesti odstavek, ki se glasi: »
(6) Agencija objavlja vse odredbe in vse odločbe, ki jih sprejema na podlagi tega ali drugega zakona v celotni vsebini na svojih spletnih straneh. Celotna vsebina odredb in odločb agencije ne šteje za zaupno informacijo po tem ali drugem zakonu.«

Tako, da se 488. člen v čistopisu glasi:
488. člen (obveznost varovanja zaupnih informacij)
(1) Člani sveta agencije, direktor agencije, zaposleni pri agencij, revizorji in drugi strokovnjaki morajo kot zaupne varovati vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju svoje funkcije, nalog nadzora ali drugih poslov ali nalog za agencijo, razen informacij, ki so po tem ali drugem zakonu javno dostopne.
(2) Zaupnih informacij iz prvega odstavka tega člena ne smejo razkriti nobeni drugih osebi ali državnemu organu, razen v primerih, določenih z zakonom. Ne glede na prejšnji stavek lahko agencija javno objavi podatke o izdanih dovoljenjih in soglasjih, ki jih je pristojna zbirati in obdelovati po tem ali drugem zakonu, če presodi, da je to potrebno zaradi varstva vlagateljev na trgu finančnih instrumentov.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabljata tudi za ninformacije, ki jih agencija oziroma osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi.
(4) Za osebe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi pravila o dodatni obveznosti varovanja zaupnih informacij, ki se po tem ali drugem zakonu uporabljajo za agencijo v zvezi s posamezno vrsto nadzora.
(5) Za razkritje naslednjih informacij in podatkov se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja:
1. informacije in podatke iz prvega odstavka tega člena ter
2. informacije in podatke iz registrov, ki jih v skladu z zakonom vodi agencija, če zakon v zvezi z vodenjem posameznega registra določa, da se smejo informacije in podatki iz tega registra dati samo določenim osebam.
(6) Agencija objavlja vse odredbe in vse odločbe, ki jih sprejema na podlagi tega ali drugega zakona v celotni vsebini na svojih spletnih straneh. Celotna vsebina odredb in odločb agencije ne šteje za zaupno informacijo po tem ali drugem zakonu.

PRISILNI ODHOD

Damjan Žugelj nad terminske posle, izogibanje prevzemni zakonodaji in za neodvisnost agencije Damjan Žugelj od včeraj ni več direktor ATVP. Upravno sodišče je po več kot letu dni ugotovilo, da je bilo njegovo imenovanje nezakonito. Uradniški svet bo tako moral znova odločati o imenovanju direktorja agencije, vlada pa imenovati vršilca dolžnosti. Svet ATVP je včeraj na večurni seji že odločal o vršilcu dolžnosti direktorja, vendar do konca redakcije seja še ni bila končana. Po naših informacijah so na zaslišanje pozvali tri kandidate. Poleg Žuglja še Urha Bahovca, ki je tudi vložil pritožbo na Žugljevo imenovanje, in Alenko Selak. Bahovec je po trditvah naših virov svojo kandidaturo za vršilca dolžnosti svetu ponudil sam, Selakovo pa naj bi predlagala članica sveta ATVP Edina Ključanin, sicer predstavnica ministrstva za finance. V svetu agencije so poleg Žuglja in Ključaninove še Anka Čadež, Ivan Kukar in Primož Pinoza. Naj spomnimo, da je bila Selakova ena od najtesnejših sodelavk nekdanjega direktorja ATVP Nevena Boraka, ki mu mnogi očitajo neuspešno vodenje agencije, zlasti neukrepanje zoper kršitelje področne zakonodaje. Prav s prihodom Žuglja na ATVP je agencija postala dejavna pri preganjanju kršitev zakonodaje in si pridobila simpatije javnosti na eni strani, na drugi strani pa zagotovo tudi številne sovražnike. Ob razrešitvi Žuglju v skladu z njegovo pogodbo pripada 24 plač odpravnine, kar ob neto plači okoli 2500 evrov skupno pomeni približno 60.000 evrov. Na ministrstvu za finance so včeraj pojasnili, da so s sodbo seznanjeni in da zadevo preučujejo, podrobnejših komentarjev pa jim »ni uspelo zagotoviti«. Tako nam niti ni uspelo dobiti komentarja na informacije, da naj bi ministrstvo svetu ATVP že včeraj sporočilo, da vladi imenovanja Žuglja za vršilca dolžnosti direktorja agencije ne bodo predlagali. Sodišče o tem, ali Žugelj izpolnjuje zakonske in razpisne pogoje, niti ni odločalo, temveč je pritožbi Bahovca ugodilo že zaradi ugotovljenih »bistvenih kršitev pravil postopka«. Sodišče je ocenilo, da so razlogi, na podlagi katerih natečajna komisija ugotavlja, da Žugelj izpolnjuje razpisne pogoje, »bistveno pomanjkljivi, dejansko stanje pa je ostalo nepopolno ugotovljeno«. To pomeni, da sodišče niti ni moglo presojati o tem, ali Žugelj pogoje za direktorja ATVP izpolnjuje ali ne. Ker je sodišče sklep natečajne komisije razveljavilo kot nezakonito, je hkrati moralo razveljaviti tudi posledično nezakonito odločbo vlade o Žugljevem imenovanju. Prav zaradi domnevnega neizpolnjevanja zakonskih in razpisnih pogojev se je Bahovec tudi pritožil na imenovanje Žuglja. Zakon o trgu finančnih instrumentov namreč za direktorja agencije zahteva deset let delovnih izkušenj, Žugelj pa naj bi jih imel le nekaj več kot osem. Razpisna komisija je upoštevala tudi delo, ki ga je Žugelj opravljal v obdobju študentskih let po pogodbi za podjetje MIX. Bahovec je včeraj glede zadeve dejal le, da je seznanjen z izrekom sodbe, ker pa je še ni preučil, komentarjev ni želel dajati. Upravno sodišče je, kot je znano, enkrat že odpravilo sklep vlade in uredniškega sveta za izbiro Žuglja za direktorja ATVP, a je vladna natečajna komisija vztrajala, da Žugelj izpolnjuje vse natečajne pogoje in ga znova imenovala. Pirnat: Za vršilca dolžnosti veljajo enaki pogoji kot za direktorja »Vršilec dolžnosti mora izpolnjevati vse pogoje, ki jih zahteva imenovanje za direktorja, in to ob imenovanju za vršilca dolžnosti,« je na naše vprašanje, ali bi vlada lahko za vršilca dolžnosti direktorja ATVP imenovala Damjana Žuglja, čeprav je sodišče ugotovilo napake v postopkih, odgovoril upravni pravnik in dekan ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat. Poenostavljeno povedano to pomeni, da bi moral Žugelj imeti na dan imenovanja za vršilca dolžnosti deset let delovnih izkušenj. V kar pa bi se štelo tudi njegovo dosedanje opravljanje naloge direktorja ATVP od marca leta 2008, je pojasnil neimenovani pravni strokovnjak. Najodmevnejši ukrepi Žuglja

* Zaradi kršitev prevzemne zakonodaje je več kot desetim subjektom v štirih ciljnih družbah prepovedal uresničevanje glasovalnih pravic, Dunajski borzi v Ljubljanski borzi, solastnikom Istrabenza (Maksimi Holding, NFD Holdingu, Finetolu, Maksimi Invest, Daimondu in Fidini), solastnikom Mercatorja (Pivovarni Laško, Radenski, Pivovarni Union in Infondu Holdingu) in v Javorju Pivki (TOM in družbi Abama).
* Zaradi tržne manipulacije z delnicami Pivovarne Laško je enemu borznemu posredniku Probanke ATVP odvzela dovoljenje za opravljanje poslov, dvema pa dovoljenje odvzela pogojno s poskusno dobo dveh let. * Izdal je okoli 60 odločb o prekršku in izrekla skupno več kot dva milijona evrov glob. Med drugim je zaradi sklepanja delniških poslov s povezanimi osebami KBM Infondu naložila kar 300.000 evrov kazni, odgovorni osebi pa še dodatnih 6000 evrov. Maksimi Holdingu, NFD Holdingu, Finetolu, Maksimi Investu, Daimondu in Fidini je naložila plačilo skupno 1,18 milijona evrov kazni, ker niso objavile prevzema Istrabenza.
* Agencija je podala tri ovadbe zoper 13 pravnih in 20 fizičnih oseb ter eno obvestilo državnemu tožilstvu o sumu storitve kaznivih dejanj. Med drugim je zaradi zlorabe trga finančnih instrumentov vložila ovadbo zoper Infond Holding, Fructal, Pivovarno Union, Radensko in Probanko ter vodilne teh družb, Matjaža Rutarja, Tonija Balažiča, Dušana Zorka, Zvonka Murglja ter člane uprave Probanke Romano Pajenk, Milano Lah in Vita Verstovška. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic v korist Dunajske borze pri prevzemu Ljubljanske borze je ATVP tožilstvu naznanila neznano osebo vrhovnega sodišča. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042318570

BOBU BOB
Dr. Božo Repe, zgodovinar: "Večinoma stranke v oblasti vidijo možnost prisvajanja plena in možnost za obračune, ne pa dolžnost upravljanja države in dela v dobro državljanov."
Petek, 27. november 2009
www.vecer.si

V VZMD izražajo resno zaskrbljenost nad nastalimi razmerami na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki že šesti dan nima zakonitega zastopnika. Predsednik VZMD je izpostavil, da je »takšno stanje nedopustno ter skrajno neodgovorno s strani pristojnih upravljavcev (op. Vlade RS), ki bi morali nemudoma urediti in sanirati razmere z imenovanjem zakonitega zastopnika. Gre namreč za osrednjo institucijo, regulatorja kapitalskega trga, ki mu je potrebno zagotoviti avtonomno in nemoteno nadaljnje delovanje, nadzor, postopke in presoje. V VZMD smo toliko bolj zaskrbljeni, ker je v izrazito občutljivih ekonomskih in socialnih okoliščinah vse več pomembnih institucij destabiliziranih in hendikepiranih. Zato opozarjamo, da bi era permanentnega urejanja razmer, kot smo ji priče npr. v osrednji bančni ustanovi (op. NLB, d.d.), še v primeru ATVP, prejkoslej pomenila nov krog nebrzdanega lastninjenja in plenjenja oz. tajkunizacije. Katastrofalne posledice, ki jih to lahko prinese, pa se nikakor ne odražajo le na kapitalskem trgu, slovenski družbi in njenem ustroju, pač pa tudi v kontekstu globalne vpetosti, soodvisnosti in ranljivosti, kar nenazadnje izpričujejo tudi izrecna opozorila OECD.« -

01.12.2009

http://www.mali-delnicarji.si/?news=459&lang=slo

PRITISKI

Kdo je pritiskal na Žuglja?
Žugelj je sicer včeraj v oddaji Svet na Kanalu A dejal, da je bil deležen pritiskov s strani oseb, zaposlenih na finančnem ministrstvu.
* "Ministrstvo za finance ne more pritiskati na agencijo. To je nemogoče." Minister Križanič Politični pritiski na regulatorje po oceni premierja Boruta Pahorja niso primerni. Če je bil v.d. direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj pod pritiski s strani finančnega ministrstva, jih bo minister Franc Križanič moral pojasniti, je danes dejal Pahor. Spomnil je tudi, da je že večkrat povedal, da se politika regulatorjev ne bo dotikala. Če prihaja do pritiskov nanje, pa je skrajni čas, da se ti, v tem primeru v finančnem sektorju, čim prej izpod okrilja vlade prenesejo na Banko Slovenije. S tem se bo tudi institucionalno zagotovilo, da teh pritiskov ne bo več, je poudaril Pahor. Pahor je poudaril, da ne odobrava nobenih ravnanj, ki bi jih lahko regulatorji videli kot pritiske. Dodal je, da je vlada najboljši odgovor glede domnevnih pritiskov dala, ko je v četrtek, tudi na njegov predlog, Žuglja imenovala za v.d. direktorja ATVP. Upravno sodišče je 26. novembra sporočilo, da Žugelj ni bil pravilno imenovan na mesto direktorja ATVP, kar je tudi pomenilo, da ni več direktor agencije. Svet ATVP je dan kasneje za v.d. direktorja agencije predlagal Žuglja, vlada se je 1. decembra o njegovem imenovanju najprej hotela odločiti na dopisni seji, a jo je kasneje prekinila, do imenovanja pa je prišlo v četrtek. Imenovanje dvignilo veliko prahu Kumra ob tem zanima, ali je res, da je bilo pri odločitvi za Žugljevo imenovanje ključno dejstvo, da bi bil upravičen do odškodnine v višini 24 plač. Zanima ga, kdo je sestavil pogodbo o zaposlitvi in ali sta bili prejšnja in sedanja vlada z njeno vsebino seznanjeni. Poslanec SD Dušan Kumer je danes na vlado naslovil poslansko vprašanje v zvezi z imenovanjem Žuglja. Zanima ga, zakaj se je odločila imenovati "človeka, ki dokazano nima potrebnih delovnih izkušenj za to delovno mesto". Žugljevo imenovanje je v prejšnjem mandatu sprožilo veliko prahu, saj je šlo za očitno politično favoriziranje kandidata, ki ni izpolnjeval razpisnih pogojev, piše Kumer. Če bi številni državljani vedeli, da so lahko izbrani, tudi če ne izpolnjujejo pogojev, bi se na razpis prijavilo bistveno več kandidatov, morda tudi "sposobnejših" in "odločnejših" od izbranega kandidata, dodaja.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-je-pritiskal-na-zuglja.html

MEDNARODNI MONETARNI SKLAD IMF:
Slovenija naj okrepi neodvisnost AZN in ATVP Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki se v teh dneh mudijo v Sloveniji, ugotavljajo, da bi morala Slovenija prej kot združiti nadzornike bančnega, zavarovalniškega in trga vrednostnih papirjev, zagotoviti njihovo neodvisnost, ustrezno financiranje ter okrepiti sodelovanje. Stroški in tveganja takojšnje združitve so previsoki, ugotavljajo v poročilu, ki so ga pripravili po naročilu ministrstva za finance.

Še posebej zaskrbljujoč je po oceni njihovih analitikov položaj Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) in Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Po neuradnih informacijah je poročilo IMF pokazalo, da nadzorniki Banke Slovenije, AZN in ATVP niso enakovredni, niti po (ne)odvisnosti, niti po financiranju, niti zakonsko. Banka Slovenije je za razliko od AZN in ATVP povsem neodvisna. Na primer, guvernerja in člane sveta Banke Slovenije imenuje državni zbor na predlog predsednika republike, medtem ko člane sveta AZN in ATVP imenuje vlada. Poleg tega je v svetu AZN predstavnik vlade, v svetu Banke Slovenije pa ne. Nadalje, AZN in ATVP ne moreta samostojno odločati o porabi sredstev. Viške, ki jih ustvarita, morata vrniti ali nadziranim družbam ali pa v državni proračun, kar pomeni krčenje neodvisnosti. IMF pa opozarja tudi na podhranjenost ATVP in AZN zaradi vezanosti na plačni sistem javnih uslužbencev, zaradi česar agenciji ne moreta privabiti in zadržati najbolj kvalificiranih kadrov. To posledično pomeni slabši nadzor. Na drugi strani za zaposlene na Banki Slovenije te omejitve ne veljajo. Zato v IMF menijo, da bi moral biti plačni sistem v AZN in ATVP izenačen s tistim v Banki Slovenije. Argumentov za tolikšne razlike med regulatorji v IMF ne vidijo. S temi spremembami bi Slovenija odpravila trenutne pomanjkljivosti nadzora, poleg tega pa bi postavila tudi temelje za kasnejšo združitev nadzornikov. Za poenotenje nadzornikov se je, kot je znano, zavzemala Banka Slovenije, medtem ko sta AZN in ATVP temu močno nasprotovali. Ali bo slovenska vlada ugotovitve IMF upoštevala, še ni znano, saj je združitev nadzornikov še vedno v njenih načrtih. Združitev je pred časom napovedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, podprl pa jo je tudi premier Borut Pahor.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042322436

NOVA KNJIŽICA

/13/...znanje je ena vrlin in lahko prispeva k večjemu osveščanju položaja in vloge ter samega varstva malih delničarjev, kar so v knjižici ATVPja na 16.straneh, opisane značilnosti prevzemne zakonodaje ZPre-1:

Posebna obravnava manjšinskih delničarjev

Izključitev manjšinskih delničarjev

- Prevzemnik na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobi najmanj 90-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico.
- V roku 3 mesecev po objavi izida prevzemne ponudbe skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskega delničarja na glavnega delničarja (prevzemnika).
- Namesto denarne odpravnine po ZGD-1 mora prevzemnik ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi.
- Za izključitev manjšinskih delničarjev se, če v ZPre-1 ni drugače določeno, uporabljajo določbe ZGD-1 o izključitvi manjšinskih delničarjev.

Izstop manjšinskih delničarjev

- Prevzemnik na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobi najmanj 90-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico.
- Manjšinski delničar v 3 mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe da zahtevo za odkup svojih delnic, namesto denarnega zneska po ZGD-1 pa lahko od prevzemnika kot glavnega delničarja zahteva nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v tej prevzemni ponudbi.
- Za izstop manjšinskih delničarjev se, če v ZPre-1 ni drugače določeno, uporabljajo določbe ZGD-1 o izstopu manjšinskih delničarjev iz družbe. Seznam veljavnih predpisov s področja ZPre-1
- Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/2006, 67/2007
– ZTFI, 1/2008 in 68/2008)
- Sklep o listinah, ki se priložijo zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta (Uradni list RS, št. 3/07)
http://www.a-tvp.si/Documents/ZlozenkaPre.pdf
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Dec 22, 2009 11:28 pm; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Nov 30, 2009 11:15 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 52

DUBAI WORLD

/13/...tudi v bajno bogatih in davčno najbolj ugodnih državah, se lahko stanje kaj hitro spremeni, posebej, če se vmeša podaljšana šok kriza nepremičninskega sektorja in potepta še tako optimistične bančne načrte: Shocked

Dubaj zaprosil za zamrznitev posojil
Gospodarska kriza in zlom nepremičninskega sektorja sta emirat očitno prizadela bolj, kot so bile oblasti pripravljene priznati do sedaj Dubaj gradnja Dubaj je zaprosil za zamrznitev odplačevanja posojil podjetja

Dubai World, nosilca številnih odmevnih dubajskih razvojnih projektov. Poteza je šokirala investitorje, ki so do sedaj iz arabskega emirata dobivali le pozitivne novice o stanju gospodarstva v času finančne in gospodarske krize.

Novica šokirala investitorje
"Investitorji to razumejo kot šokantno slabo novico," je za časnik Financial Times komentiral Rob Wichello iz BNP Paribas. Dve uri po tem, ko je dubajsko finančno ministrstvo naznanilo, da je pri dveh bankah iz Abu Dhabija zbralo za pet milijard dolarjev posojil, je zaprosilo za zamrznitev odplačevanja posojil družbe, ki je tesno povezana z vlado.

Zamrznitev naj bi trajala do 30. maja.
Lokalni uradniki so investitorjem do sedaj vztajno zagotavljali, da bo Dubaj lahko nemoteno odplačeval 80 milijard dolarjev bruto dolga kljub krizi in zlomu nepremičninskega sektorja. Agencije znižale bonitetne ocene Emirat se je prav tako odločil za prestrukturiranje močno zadolženega holdinga. Analitiki opozarjajo, da je vlada celoten proces izvedla precej nepošteno do investitorjev.
Novico so namreč objavili na večer začetka državnih praznikov, zaradi katerih bo večina državnih pisarn zaprta do 6. decembra. Bonitetni agenciji Standard & Poor in Moody's sta takoj po objavi novice znižali bonitetno oceno vseh šestih vladnih izdajateljev finančnih instrumentov v Dubaju. Napovedali sta, da bodo izdajatelji še naprej pod tesnim nadzorom in da vnovično znižanje bonitetne ocene ni izključeno.
http://www.finance.si/264566/Dubaj-zaprosil-za-zamrznitev-posojil
http://www.vecer.com/clanekgos2009112705489934

Dubaj ne bo jamčil za dolgove
Dubai Worlda Finančni minister emirata pravi, da si bodo morali upniki sklada Dubai World pripisati del krivde za morebitne izgube Dubajski finančni minister je včeraj dal jasno vedeti, da država ne bo jamčila za dolge državnega sklada Dubai World. Trg si je nekoliko oddahnil pred morebitnim bankrotom države.

Družba Dubai World (sicer v popolni državni lasti) je bila financirana na podlagi svojih investicijskih projektov, ne po zaslugi državnih garancij, je včeraj po pisanju Bloomberga za dubajsko televizijo poudaril prvi finančnik tega emirata Abdulrahman Al Saleh: "Posojilodajalci bodo morali prevzeti svoj del krivde." In dodal, da so imeli "upniki Dubai World za del države, kar pa ne drži".

Država rešuje svojo kožo
V bonitetni agenciji Moody's so izjavo ocenili kot jasno znamenje, da država ne bo reševala dolgov subjekta (sicer v svojem lastništvu), saj se k temu v prospektih ni nikoli zavezala. Državni papirji Dubaja so se včeraj spet nekoliko podražili, tveganja za bankrot emirata pa so se zmanjšala. Po Bloombergovih podatki je bilo treba tako včeraj za letno zavarovanje 10 milijonov dolarjev dubajskega dolga odšteti manj kot 600 tisoč dolarjev, potem ko je bilo treba dan prej 647 tisoč dolarjev.

Ta mesec sicer Dubaju v plačilo zapade za 4,3 milijarde dolarjev obveznosti, v prvem četrtletju 2010 pa še 4,9 milijarde.

Polom

* Dne 25. novembra sklad Dubai World prosi upnike za zamrznitev odplačevanja obveznosti iz posojil najmanj do 30. maja 2010.
* Pojavi se strah, da lahko zaradi nepremičninskih projektov prezadolženega sklada po vzoru Argentine potone cel dubajski emirat.
* Sledita preplah med vlagatelji in največja razprodaja delnic v Aziji in v Evropi po aprilu letos.
* Med zahodnimi upniki je največ britanskih bank.
* Dne 30. novembra centralna banka Združenih arabskih emiratov objavi, da bo z likvidnimi sredstvi pomagala bankam, ki bi utrpele morebitne izgube.
* Dubajska vlada daje trgu jasno vedeti, da ni odgovorna za dolgove Dubai Worlda, katerega dolgovi pomenijo tri četrtine vseh dolgov emirata.
http://www.finance.si/265004/Dubaj-ne-bo-jam%E8il-za-dolgove-Dubai-Worlda

Težave vlagateljev tudi v raju

Dogodek nas je opomnil, da krize še ni konec in da so tveganja za vlagatelje še vedno visoka Ko je že kazalo, da bomo to rekordno leto na obvezniških trgih mirno pripeljali do konca, smo bili prejšnji teden priče nepričakovanemu šoku, ki je dodobra pretresel finančne trge. Dubajska nepremičninska družba Nakheel je objavila javni poziv k odlogu poplačila glavnice iz svoje obveznice, ki zapade decembra letos.

Odziv trgov na novico je bil brutalen. Evropski delniški trgi so upadli za več kot tri odstotke, kreditni pribitki visoko donosnih evropskih obveznic, kot jih meri Itraxx Crossover, so takoj po objavi poskočili za 25 osnovnih točk, do konca tedna pa so se okrepili za skupno 50 osnovnih točk. Premija za zavarovanje dolga emirata Dubaj se je takoj povečala za 130 točk, na kar 570 osnovnih točk. Da bi laže razumeli, zakaj tako močan odziv na trgih, je pomembno pojasniti ozadje družbe Nakheel. To je nepremičninska družba, ki je prek družbe Dubai World v stoodstotni lasti države. Družba Dubai World ima 59 milijard dolarjev obveznosti, ki dejansko pomenijo kar 74 odstotkov celotnega zunanjega dolga emirata Dubaj. Posledice v Evropi Dogodek nas je opomnil, da krize še ni konec in da so tveganja za vlagatelje še vedno visoka, in to kljub državnemu lastništvu. Posledice na evropskem trgu obveznic so bile najbolj vidne pri cikličnih izdajateljih podjetniških obveznic in pri državah vzhodne in srednje Evrope. Tu so se kreditni pribitki povsod povečali. Podražile pa so se kot vedno v takšnih primerih nemške državne obveznice.

Položaj je še precej nejasen. Za zdaj se še ne ve, ali govorimo o prestrukturiranju 59 milijard dolga ali samo o dolgu obveznice družbe Nakheel, ki zapade decembra letos ali o vseh treh izdanih obveznicah družbe Nakheel (poleg decembrskih sta izdani še dve, ena za milijardo dolarjev, ki zapade leta 2010, in ena za 750 milijonov dolarjev, ki zapade leta 2011). Večina bank molči Z vidika evropskega trga obveznic največjo negotovost in uganko pomeni vprašanje, kakšno izpostavljenost do Dubaja imajo evropske banke.

Nekatere so informacijo o izpostavljenosti že objavile oziroma zanikale, večina pa jih še vedno molči. Trenutne ocene o izpostavljenosti se gibljejo med 13 in 40 milijardami dolarjev, kar bo za nekatere banke nov udarec. V tem trenutku je najpomembneje, da državni organi Dubaja hitro ukrepajo in čim prej razjasnijo negotovost, da se trenutno regijsko omejeno tveganje z Bližnjega vzhoda ne bi prevedlo v vnovično povečanje globalnega sistemskega tveganja.
http://www.finance.si/264953/Te%BEave-vlagateljev-tudi-v-raju

CVETOČA OAZA

Dolar in finančni baloni Dubaj je bil cvetoča oaza nepremičninskih poslov, ki so bili podprti z naftnimi milijardami za katere se je mislilo, da ne bodo nikoli usahnile Bilo je za pričakovati, da bo počilo tudi na katerem od finančnih trgih, ki so se še včeraj zdeli nedotakljivi.

Dubaj je bil cvetoča oaza nepremičninskih poslov, ki so bili podprti z naftnimi milijardami za katere se je mislilo, da ne bodo nikoli usahnile.

A se je zgodilo. Dubai World , podjetje ki je gradilo pompozne hotele ima za okoli 60 milijard dolarjev dolgov. To je in ni veliko denarja. Ni veliko, če bi gledali na to kot osamljeni pojav, dolg, ki ga bo pokrila država z garancijami ali na druge načine. Sem se pa spomnil na alarm, ki so ga zagnali borzni analitiki ko so »analizirali« 700 milijardne injekcije ameriškim bankam za katere se je govorilo, da bodo potopile dolar.

Toda na koncu se ni potopil dolar pač pa očitno eden večjih investicijskih projektov na razvijajočih trgih. Problem je lahko še toliko večji, če bi se izkazalo da je to vrh ledene gore in da se v tem primeru lahko podrejo tudi druge domine. V tem primeru se lahko nekaj podobnega kot v Dubaju zgodi še kje, kjer je še do včeraj kazalo da do težav nikakor ne more priti.

Je mogoče napovedati kje še se lahko zgodi kaj nepredvidljivega? Je. Vendar to ni tisto, kar bi v tem trenutku hotel početi pač pa bi rad vlagatelje še enkrat spomnil na nekatera dejstva, ki so v sedanji gospodarski krizi pomembna.

Pomembno je vedeti, da je dolar še vedno prva svetovna valuta ter da je osnovna pomanjkljivost razvijajočih trgov omejen obseg deviznih rezerv v teh državah. Tudi če so še tako visoke so ZDA še vedno v prednosti saj dolarjev za gašenje finančnih lukenj lahko teoretično natisnejo kolikor hočejo. Čeprav ne verjamem, da bo to potrebno niti ne verjamem, da se bo ekspanzivna monetarna politika v ZDA še naprej nadaljevala s tempom kot v zadnjem letu.

Velika neznanka je v tem trenutku še vedno Kitajska kot finančna destinacija, ki je v očeh mnogih že vnaprej zmagovalec bodočih borznih gibanj. Najbrž pa je bolj blizu resnica, da gre v Kitajskem gospodarstvu za pretirano širjenje proizvodnih kapacitet, kar običajno ne pomeni nič dobrega; spomnimo se na leto 1929 in dogajanj na njujorški borzi, ko so bile industrijske kapacitete v podobni ekspanziji in posledic, ko vse proizvedeno blago ni več našlo kupcev. Primere sedanjih finančnih balonov bi lahko še naštevali. Največje balone povzročajo borzniki sami, ko v večini verjamejo v rast posameznih naložb pa najsi gre za surovine, drage metale ali pa ko stavijo na padec neke valute.

Kostolany je nekoč dejal: »če je gospodarski sistem z vrednotami vred zdrav potem me za zdrave finance ne skrbi.« Resda ameriško gospodarstvo danes ni najbolj zdravo, toda osnovne družbene in ekonomske vrednote se ne spreminjajo. Večina tam ne menja vrednot glede na to ali je kriza ali konjunktura. Najbrž je to glavni razlog zakaj se dolar po vseh krizah in recesijah še vedno drži dobro.
http://www.finance.si/265820/Dolar-in-finan%E8ni-baloni

KONEC

Kriza se je v Dubaju že končala:

Dubai World odplačal del dolgov Finančna kriza se je v Dubaju že končala, je povedal minister za zunanje zadeve Združenih arabskih emiratov. "Finančna pomoč, ki jo je v višini 10 milijard dolarjev sanjskemu emiratu zagotovil Abu Dabi, je dokazala politično in ekonomsko enotnost emiratov," je za Reuters povedal šejk Abdulah bin Zajed Al Nahajan.

Zagotovil je, da se bo vlada Združenih arabskih emiratov odločno spopadla s posledicami finančne krize, ki je prizadela tudi to z nafto bogato deželo. Da se je kriza v Dubaju že končala, je poudaril kar nekajkrat, globalna finančna kriza pa se bo po njegovem mnenju končala, ko bodo ZDA popolnoma okrevale.

Okrevanje pa se tam po njegovem mnenju že začenja. Spomnimo, da je konec novembra finančne trge po svetu dodobra pretresla novica, da je državni investicijski holding Dubaj World zaprosil za odlog odplačila dolgov v višini 60 milijard dolarjev.

Abu Dabi je nato Dubaju zagotovil 10 milijard dolarjev finančne pomoči, da bi Dubai World lažje odplačal svoje dolgove. Del finančne pomoči pa je bil tudi namenjen njeni hčerinski družbi Nakheel, in sicer za odplačilo islamske obveznice.

Zahvaljujoč finančni pomoči Abu Dabija je tako Dubai World že v ponedeljek odplačal del svojih dolgov, s čimer pa se je polegel tudi strah na finančnih trgih.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042324473

POGREZANJE

Svetovni otoki v Dubaju propadajo in tonejo

Nekoč glamurozen projekt "Svetovni otoki" je vse bližje temu, da bo propadel.

Ambiciozni projekt, ki se je leta 2003 pričel v Dubaju, bi moral iz vesolja izgledati kot slika sveta, sestavljena iz na stotine majhnih otokov. Vendar zadnja fotografija ameriške vesoljne agencije Nasa priča o propadanju tega multimilijonskega projekta, saj je iz nje razvidno, da se otoki vse bolj približujejo eden drugemu in izgubljajo prvotno obliko.

Svetovni otoki bi morali biti naseljeni z elitnimi vilami in hoteli, ki bi gostile znane in slavne osebe. Za nakup Etiopije, enega od otokov, sta bila zainteresirana celo Angelina Jolie in Brad Pitt. Okrog 300 otokov pa sedaj postopoma tone v morje. Investitor Dubai World Islands je že vložil zahtevo za odložitev plačila dolga, ki znaša 26 milijard dolarjev, vendar je projekt od leta 2008 zaradi krize začasno preložen.
http://www.vecer.com/clanekzan2010020505510126
http://dnevnik.si/novice/znanost/1042334589
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Feb 07, 2010 11:51 am; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Dec 01, 2009 12:33 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PRO-GALA & STEČAJ

/13/...v Prekmurju se še ena družba približuje neizbežnemu stečaju in z njo tudi vse delavke in njihove družine, tako, da sedaj iščejo vse variante za ublažitev njihove stiske: Embarassed

Delavke Pro-Gale zahtevajo stečaj

Petinštirideset delavk podjetja Pro-Gala, ki se ukvarja z izdelavo usnjene galanterije in ženskih torbic, je prekinilo stavko, s katero zahtevajo izplačilo septembrskih in oktobrskih plač in polovico letošnega regresa za letni dopust.

Delavke lastnici podjetja ne verjamejo več ničesar, zato zahtevajo stečaj podjetja še pred koncem leta

* Delavke lastnici podjetja ne verjamejo več ničesar, zato zahtevajo stečaj podjetja še pred koncem leta

V primeru da jim lastnica podjetja Elizabeta Kelenc Kolenko ne bo izplačala plač in regresa, od nje zahtevajo, da sodišču predlaga uvedbo stečajnega postopka za Pro-Galo.

Elizabeta Kolenko Kelenc je sodišču sicer že predlagala uvedbo stečajnega postopka za podjetje, vendar sodišče o njenem predlogu še ni odločalo, ker ni plačala sodne pristojbine. Delavke so se s Kelenc Kolenkovo dogovorile, da bodo danes in jutri delale, v sredo pa bodo nadaljevale s stavko, če ne bo vplačala sodne takse za odločanje o uvedbi stečaja za podjetje.

Delavke lastnici podjetja ne verjamejo več ničesar, zato zahtevajo stečaj podjetja še pred koncem leta, ko jim potečejo delovne pogodbe. S pravočasno uvedbo stečaja za podjetje bi ohranile možnost, da jim neizplačane plače in regres izplača jamstveni sklad.

Delavkam je prva dva dni stavke v minulem tednu malico zagotovil sindikat, preostale dni pa jim jo je z denarjem iz občinskega proračuna plačal odranski župan Ivan Markoja.

Danes je, kljub temu da so delale, malico delavkam plačal črenšovski župan Anton Törnar, ne pa lastnica podjetja Elizabeta Kelenc. Črenšovski župan bo delavkam plačal malico vse dni v tednu, ne glede na to, ali bodo stavkale ali delale.
http://www.delo.si/clanek/93870

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Dec 01, 2009 11:30 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NDC - SISTEM SISTEMOV

/13/...tudi na straneh 31, 42, in 49, je bila načeta tema o pokojninah, še posebej sedaj ko so na vidiku njegove velike spremembe, ki bi ga naj približale sklandinavskim državam, kjer imajo že dolgo znane ORANŽNE KUVERTE, kjer natančno piše, koliko penzije bo imel posameznik: Crying or Very sad

Pokojninski sistem točkovni sistem ali modernizirani sistem navideznih računov (NDC)
Bo nekdo klecnil zaradi bede? V zadnjem času, po javni predstavitvi dokumenta o predlaganih smereh modernizacije pokojninskega sistema, se je pojavila dilema ob vprašanju zasnove bodočega pretočnega pokojninskega sistema. Strokovnjaki se vsi strinjamo, da je treba obstoječega spremeniti. Ne strinjamo pa se vsi glede načina te spremembe oziroma osnove tega sistema, ki bo še nekaj časa ostal prevladujoč sistem financiranja pokojnin.

Alternativi sta dve, in sicer t.i. točkovni sistem in sistem navideznih računov oziroma t.i. notional defined contribution (NDC). Slednji, torej sistem NDC, ima mnoge prednosti in z njimi bomo bistveno bolje sledili cilju, ki ga želimo z reformo doseči.

Dva sistema
Preden se lotimo argumentacije prednosti, si najprej na kratko poglejmo, kaj prinaša prvi in kaj drugi sistem. Kljub preteklim diskusijam široka javnost verjetno še vedno ne razume prav dobro zasnove posameznih sistemov.

Kaj se torej skriva za sistemom NDC?
Gre za sistem, v katerem se prispevana sredstva (prispevki) vsakega posameznika vodijo na njegovem individualnem računu. Ti prispevki se dosledno indeksirajo z vnaprej določeno ekonomsko kategorijo rastjo plač, rastjo mase plač, rastjo BDP per capita.

Vsak posameznik v tem sistemu od administratorja sistema (pri nas bi bil to ZPIZ) redno prejema informacijo o vrednosti vplačanih in indeksiranih sredstev na svojem navideznem računu (tokove in stanja) ter višini pričakovane pokojnine, ki jo lahko ob določenih v izračun vgrajenih predpostavkah (višina plače glede na preteklo zgodovino, gospodarsko rast, gibanje demografskih parametrov) pričakuje.

Gre torej za sistem, ki ima vgrajene pravilne spodbude, saj bo pokojnina večja tako zaradi dejstva, da posameznik plačuje več, kot tudi zaradi dejstva, da posameznik plačuje dlje. Tudi v letih, ko posameznik razmišlja o upokojitvi, mu bo izračun, ki ga bo prejel od admnistratorja sistema, pokazal, za koliko bo pokojnina višja, če se bo odločil za kasnejši odhod v pokoj. Gre torej za pravičen sistem, v katerem vsak nosi svoje stroške. Sistem ni redistributiven, ampak spodbuja ljudi k aktivnosti.

Zaradi neredistributivnosti je opremljen s t.i. ničelnim stebrom, ki predstavlja močno redistributiven dodatek sistema z namenom, da zagotavlja univerzalno pokojnino vsem, ki dopolnijo neko starost. Univerzalna pokojnina je lahko relativno nizka, njen temeljni namen pa je preprečevanje revščine v družbi.
Kljub temu da so prispevki posameznika indeksirani, ne gre za akumulacijo in razporejanje sredstev v smislu finančnih naložb, temveč so sredstva izplačana aktualnim upokojencem (gre torej za pretočni sistem), katerim se višina pokojnine določi po vnaprej določeni formuli, ki upošteva spremembe glede pričakovane življenjske dobe moških in žensk.
Tako se v primeru, da se življenjska doba podaljša (kar se v starih družbah nenehno dogaja in ni realno pričakovati, da se ne bo tudi v prihodnje), pokojnine ustrezno in sproti prilagodijo, s tem pa se zagotavlja fiskalna vzdržnost pokojninskega sistema. Sistem NDC torej ne povzroča dodatnih fiskalnih bremen državi.
Pokojnine so - tako kot vplačila - z namenom, da ohranjajo kupno moč, indeksirane z eno od zgoraj navedenih kategorij. Druga alternativa je točkovni sistem. V okviru tega sistema bi posameznik vsako leto pridobil določeno število točk, in sicer na podlagi relativne višine plače (in prispevkov) glede na povprečno plačo v Republiki Sloveniji. Tako bi bilo na primer določeno, da za povprečno plačo posameznik prejme 1 točko, za 1,5-kratnik 1,5 točke itn.
Ob upokojitvi bi se izračunalo povprečno število točke, le-to pa pomnožilo s številom let pokojninske dobe in z vrednostjo pokojninske točke (ta bi bila v vsakem trenutku določena z višino nekega odstotka povprečne plače v RS).
Sistem omogoča določanje minimalne in maksimalne pokojnine in s tem nenehno - v najboljšem primeru pa relativno pogosto - vmešavanje in spreminjanje sistema glede na trenutne potrebe politične sprejemljivosti in všečnosti.
Tako bi na primer lahko določili, da je v primeru, da je povprečno število pokojninskih točk, manjše od neke vrednosti, enako tej vrednosti (na primer: vse, kar je manj kot 0,7, postane 0,7).
Enako velja za maksimalno število točk oziroma najvišjo še možno pokojnino. Skozi ta mehanizem bi dobili nevaren in vsakokratno politično prilagodljiv mehanizem, povečala bi se negotovost (glede potencialnih sprememb) in nepreglednost (primerjalno z NDC, sicer bi bil sistem še vedno bolj pregleden, kot je današnji).

Točkovni sistem se bonusov in malusov za dodatna oziroma manjkajoča leta loti pavšalno. Tako kot današnji sistem določa fiksni dodatek ali fiksni odbitek. Ponavadi so le-ti postavljeni prenizko, s tem pa so kljub dejstvu, da bonusi in malusi obstajajo, oškodovani tisti, ki delajo dlje, in pridobijo tisti, ki se upokojujejo prej.
Ti bonusi po naravi tudi niso linearni.
Sistem skratka vsebuje napačne spodbude. Poleg tega ni nujno, da temelji na celotni aktivni dobi. Le-to je mogoče poljubno prilagajati, na primer jo počasi podaljševati. Skratka, gre za sistem, ki potrebuje dodatne posege, s tem pa ljudje ne vedo, pri čem so, ker vedno znova obstaja nevarnost "odpiranja" pokojninskega zakona.
Zakaj je torej NDC bistveno boljši kot točkovni sistem, ki predstavlja alternativo ureditve prvega stebra?
Prednost sistema so avtomatično vgrajene varovalke in mehanizmi, ob tem pa se dosega fiskalna vzdržnost. Tako sistem NDC zagotavlja, da so na dolgi rok izplačila iz naslova pokojnin usklajena s prispevki, ki jih plačuje aktivna populacija. Sistem vsebuje samokorekcijske mehanizme, ki v primeru neravnovesij sistem prilagajajo na način, da se doseže novo ravnovesje.
Spremembe so na primer samodejne v primeru nižje rasti plač (prilagoditev je vsebovana v indeksaciji), nižjega razmerja med aktivnimi in upokojenimi prebivalci (indeksacija na podlagi rasti mase realnih plač) ali daljše pričakovane življenjske dobe (prek aktuarskega izračuna).
Tako odpade problem zadostnosti oziroma nezadostnosti bonusov in malusov - 0,3 odstotka na mesec oziroma 3,6 odstotka na leto je veliko premalo. Preprosti izračuni kažejo, da vrednost dodatnega leta delovne dobe po dopolnjenih letih posameznika različno stane (ne gre za linearni odnos), vendar se giblje od 6 do 12 odstokov letno.
Gre za preprosto logiko, da pač posameznik z ostajanjem v aktivnosti prispeva dodatne prispevke na svoj navidezni račun, po drugi strani pa ima krajšo pričakovano preostalo življenjsko dobo. Indeksacija Indeksacija zagotavlja ohranjanje koraka z gospodarsko rastjo.
V Sloveniji bi se bilo sicer smiselno v prehodnem obdobju, dokler se sistem popolnoma ne vzpostavi in fiskalno ne stabilizira, indeksacijo nekoliko zmanjšati (na primer na 90 odstotkov). Drugi namen začasne, nepopolne indeksacije pa je seveda vzpostavljanje demografskega sklada za primere zaostrenih gospodarskih razmer (v času krize prispevki padejo, ker se rast plač zaustavi, prihaja pa tudi do zmanjševanja agregata plač, saj ljudje izgubijo službo).
Zagovorniki točkovnega sistema hkrati z njim zagovarjajo t.i. švicarsko formulo (kar preprosto pomeni indeksacija 50 odstotkov rast cen in 50 odstotkov rast plač). Gre za nepotrebno zamegljevanje sistema, saj le polovična indeksacija zmanjšuje pravice. Zmanjšuje jih brez spodbud in vsepovprek. Sistem s tem dobiva še eno uravnilovko.
Gre seveda za dodatni element nepreglednosti.
Sistem NDC je nadalje maksimalno pregleden. Posameznik vsako leto (po lastnih željah pa praktično kadarkoli) dobi informacijo o vplačanih prispevkih in o vsoti sredstev na računu, ki je funkcija preteklih vplačil in jasne indeksacijske formule. Zaradi preglednosti je sistem velika pridobitev za vse vključene. S tem ko so pokojninske ugodnosti neposredno povezane z višino in dolžino obdobja vplačil, se pri posameznikih razvija občutek lastništva nad sredstvi.
Sistem NDC v osnovi ni redistributiven kot tradicionalni pretočni sistem. Kljub vzpostavljenemu delu pokojninskega sistema, ki poskrbi za nujno-potrebno oziroma želeno redistribucijo v družbi (ničelni steber), pa navadno vsebuje nadomestilo vplačil prispevkov za obdobja izostanka iz delovne dobe (na primer zaradi materinstva ipd.).
Posameznik na podlagi jasnih določil in preglednosti sistema zelo hitro začne dojemati, da je njegova pokojnina funkcija višine vplačil (in s tem plače), dolžine vplačevanja in pričakovane življenjske dobe njegove generacije, kar spodbudi spreminjanje obnašanja.
Spremembe so seveda pozitivne zanj in za družbo kot celoto, saj je pripravljen več in kvalitetneje delati in s tem več prispevati na svoj navidezni račun, kar ima na narodnogospodarski ravni za posledico višjo gospodarsko rast.
Posamezniki pravice iz sistema dobijo na ekonomski podlagi, kar pomeni, da v primerjavi s tradicionalnim pretočnim sistemom niso motivirani k izogibanju vključenosti v sistem, saj ta ne pomeni obdavčenja, temveč varčevanje.

Sistem NDC je pravičen.
Trenutni sistem to ni, niti znotraj generacij (posamezniki z visokimi dohodki plačajo navzgor neomejene prispevke, njihova pokojnina pa je navzgor omejena) niti med generacijami (trenutni upokojenci so v potapljajočem se sistemu privilegirani v primerjavi z mlajšimi generacijami, ki bodo z nujnimi spremembami nosile čedalje večje breme oziroma imele manjše pokojnine).

Izločitev invalidskega zavarovanja
Prednost sistema NDC je tudi v tem, da je iz obstoječega sistema treba izločiti invalidska zavarovanja. Kakorkoli se to čudno sliši, gre za prednost. Izločitev namreč pomeni, da je treba dosledno urediti tudi področje invalidskega zavarovanja in ga postaviti v okvire zavarovalniških principov. Sedanja ureditev invalidskega zavarovanja je nesmiselna, saj ne krije niti stroškov zdravstvene oskrbe, kaj šele dostojnega življenja.

Zaradi jasnih mehanizmov, večje preglednosti in odsotnosti redistributivnih elementov je vmešavanje politike v pokojninsko ureditev bistveno otežena, poleg tega vgrajeni samokorekcijski mehanizmi ne zahtevajo politično občutljivih zakonodajnih postopkov pri samodejnih prilagoditvah. Pokojninski sistem tako ni več žrtev nenehnih sprememb in nestanovitnosti, ki jih lahko povzročajo politično vplivni in njihova (dostikrat kratkoročna) preračunljivost.

Sistem NDC torej ne bi potreboval dodatnega poliranja sistema čez pet let. Nekateri strokovnjaki zagovarjajo stališče, da bi postavili sistem za naslednjih 5 do 8 let, potem pa se ponovno lotili popravkov. Čemu bi to počeli? Rajši danes postavimo pravila igre, znotraj katerih se bo pokojninski sistem prilagajal.

Če to nalogo opravimo resno in odgovorno, dodatnih prilagajanj ne bomo potrebovali, saj bo mehanizem opravil svoje. Pri uvedbi novega sistema se pojavi potreba po aktivnem spreminjanju sistema. Potrebna je nova infrastruktura. Priznati si bo treba, da je trenutni sistem informacijsko izjemno slabo podprt.
Za trenutne upravljalce sistema to prav gotovo ni zelo pohvalno. Kot ni pohvalno dejstvo, da nimajo pregleda nad neplačiniki sistema. Tako se je lahko dolga leta dogajalo, da so podjetja prispevke le obračunavala, plačevala pa ne (spomnimo se nezaključenega primera SCT, kjer nihče ni sposoben dokazati, da so za posameznike bili plačani vsi prispevki). Prehod na NDC bo zahteval resno in angažirano delo tako snovalcev, raziskovalcev oziroma modelarjev kot tudi implementatorjev sistema. Argument, da to ni izvedljivo, enostavno ne more biti resno sprejet. Stroški novega informacijskega sistema in analiz, potrebnih za vpostavitev novega sistema, so v primerjavi s fiskalno dramo, ki jo prinaša neukrepanje, resnično zanemarljivi.
Če projekt presega kapacitete resornega ministrstva in ZPIZ, jih je pač treba povečati. Verjetno bi bilo smiselno tudi zamenjati vodstvo ZPIZ, saj je doslej pokazalo nepripravljenost za spremembe in zaščitniške poglede za ohranitev statusa quo.
Vodstvu je treba dopovedati, da reformo moramo izpeljati, ali z njimi ali brez njih. Razlike pod krinko solidarnosti V Sloveniji obstaja velika skupina ljudi, ki za pokojnine sploh ne plačujejo oziroma plačujejo izredno malo. Zaradi teh skupin morajo seveda drugi plačevati več. Država pod krinko solidarnosti mirno tolerira te razlike. Vendar to, da so posamezne družbene skupine sistemsko privilegirane in druge sistemsko delajo za njih, ni solidarnost.
Tak sistem škodljivo vpliva na razmerja v družbi. Treba je uvesti sistem, ki ima avtomatsko vgrajene spodbude, ki posameznika motivirajo k aktiviranju in ustvarjanju, ne pa k iskanju načina, kako spremeniti status, ki mu bo omogočal plačati čim manj, da bo dobil čim več. Če sistema ne bomo spremenili, bo nekdo klecnil zaradi bede.
Ali državna blagajna, ki ji bo za razvoj ostajalo čedalje manj sredstev (zaradi krize in trenutnih socialnih izdatkov je marsikomu postalo jasno, da je nemogoče pričakovati, da bo država zagotavljala dodatna sredstva), ali pa posamezniki, ki bodo za življenjsko delo prejemali pokojnine v obsegu, ki jim ne bo dopuščal od mlajših generacij neodvisnega življenja, pa ne samo z vidika kritja stroškov zdravljenja in domov za ostarele, temveč tudi za kritje osnovnih življenjskih potrebščin, kot so elektrika, ogrevanje in hrana.
Pokojninski sistem mora biti maksimalno pregleden in imeti vgrajene jasne spodbude. S pokojninsko modernizacijo, ki bi temeljila na točkovnem sistemu, bi zadeve naredili napol in morali čez nekaj let zopet temeljiteje poseči v sistem.
Zakaj ne bi energije takrat usmerili v kaj drugega?
Potrebovali jo bomo, če bomo gradili razvojno usmerjeno in za vse državljane perspektivno družbo. Prava odločitev je prav gotovo uvedba sistema NDC.
Dr. Aleš Berk Skok je docent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

BEDA

/13/...prav tako pa je v zadnji številki Moje Finance, na strani 52, obširno piše o tem, da je najmanj 23 podjetij v letošnjem letu, rezalo premije za dodatno pokojninsko zavarovanje in zaradi tega svoje delavce še bolj osiromašilo. Tako gre lahko za kratkoročno mirovanje ali celo za prekinitev vplačil:

DONOSNOST

*** Pokojninske družbe
* POKOJNINSKA DRUŽBA A - KS 1 Letošnja donosnost januar - avgust: 2,1% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 4,44%

* MOJA NALOŽBA - Moja Naložba Letošnja donosnost januar - avgust: 2,10% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 4,35%

* SKUPNA POKOJNINSKA DRUŽBA - KS 01 Letošnja donosnost januar - avgust: 2,81% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 3,78%

* SKUPNA POKOJNINSKA DRUŽBA - KS 03 Letošnja donosnost januar - avgust: 2,64% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 2,90%

*** Vzajemni pokojninski skladi

* ABANKA VIPA - AIII VPS Letošnja donosnost januar - avgust: 5,65% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 4,71%
* PROBANKA - VPS DELTA Letošnja donosnost januar - avgust: 3,58% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 4,50%
* KAPITALSKA DRUŽBA - KVPS Letošnja donosnost januar - avgust: 6,52% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 1,88%
* KAPITALSKA DRUŽBA - ZVPSJU Letošnja donosnost januar - avgust: 10,06% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 2,88%
* GENERALI ZAVAROVALNICA - OVPS Leon 2 Letošnja donosnost januar - avgust: 5,12% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 4,31%
* BANKA KOPER - OVPS Letošnja donosnost januar - avgust: 4,29% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 4,43%

*** Zavarovalnice

* PRVA OSEBNA ZAVAROVALNICA - KS Letošnja donosnost januar - avgust: 2,01% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 3,36%

* ADRIATIC SLOVENICA - PN-A01 Letošnja donosnost januar - avgust: 1,70% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 2,48%

* ZAVAROVALNICA TRIGLAV - Zavarovalnica Triglav Letošnja donosnost januar - avgust: 6,26% Povprečna letna donosnost od leta 2004 do leta 2009: 4,45%
http://mojefinance.finance.si/263688/Pozor-podjetja-re%BEejo-premije-za-dodatno-pokojnino

VZTRAJANJE

Svetlik: Upokojujemo se prezgodaj, mladi v zavarovanje vstopajo prepozno, zato je modernizacija pokojninskega sistema nujna Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je danes organiziral javno predstavitev mnenj o modernizaciji pokojninskega sistema.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dejal, da izhodišča za pokojninske spremembe niso zakon in dopuščajo precej manevrskega prostora za to, da se posamezne rešitve še spremenijo. Pokojninski sistem v Sloveniji je po ministrovih besedah do zdaj uspel zagotoviti razmeroma varno starost in dostojne prejemke. Danes pa se sooča s spremenjenimi okoliščinami, je poudaril. V Sloveniji se po njegovih besedah upokojujemo prezgodaj, povprečna pokojninska doba pa znaša le 32 let in dva meseca. Imamo eno najnižjih stopenj zaposlenosti starejših v Evropi.

Mladi pa v pokojninsko zavarovanje vstopajo prepozno, saj se le redki vključijo vanj pred 25. letom starosti, je opozoril. Modernizacija je nujna, s postopnim prehodom v nov pokojninski sistem je zato treba začeti čim prej, je menil. Ohranjati je treba varnost in pravičnost sistema. Odgovornost za takšen pokojninski sistem v prihodnosti pa je treba po ministrovih besedah prevzeti že danes.

Predsednik Pergama Dušan Rebolj je ocenil, da so nekatere spremembe zagotovo treba narediti, vendar pa je potreben konsenz. Nujno je, da vlada umakne predloge, ki zahtevajo čas, je dejal. Trenutno se morajo prizadevanja družbe po njegovih besedah usmeriti v krepitev obveznega pokojninskega zavarovanja. Nujen pa je tudi sočasen premik na drugih področjih, npr. v prizadevanjih za boljše pogoje dela, je poudaril. Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenije je izpostavila, da je treba tudi v prihodnje ohraniti obvezno pokojninsko zavarovanje kot temeljni in prevladujoči steber sistema. Le takšen je po njenih besedah lahko zagotovilo za varno starost za vse generacije. Tega sistema po mnenju upokojencev ne smemo siromašiti na račun drugega in tretjega stebra, ki temeljita na drugih principih kot prvi steber. Po besedah Maksa Tajnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete kapitalski sistem pomeni, da delavec v svoji delovni dobi zbira kapital in potem iz njega črpa kot upokojenec. "Kolikor si privarčeval, toliko boš imel," je dejal. Tu po njegovem opozorilu ni nobene solidarnosti. Dodal je, da je eden temeljnih problemov tega sistema visoko tveganje. Po njegovih besedah je potreben družbeni dogovor, pri tem pa je veliko vprašanje svobode posameznika. "Ključno je, da dovolimo ljudem, da imajo znotraj družbenega dogovora izbiro," je dejal. Tine Stanovnik iz skupine za pripravo predloga izhodišč za modernizacijo pokojninskega sistema je menil, da je predlog zelo uravnotežen. Ocenjuje pa, da so tudi možnosti za pogajanja in ni pričakovati, da bo predlog ostal nespremenjen. "Modernizacija prihaja minuto pred dvanajsto," je opozoril. Predsednik nacionalnega sveta invalidskih organizacij Boris Šuštaršič je dejal, da je v besedilo prikrito vključena tudi reforma invalidskega zavarovanja. Zavzel se je za to, da invalidsko zavarovanje ostane v tem sklopu in se ga ne izključuje, obravnava pa naj se z vseh vidikov tako kot pokojninsko zavarovanje. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je namreč temelj socialne varnosti prebivalstva, je opozoril. Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm je menila, da bi morala imeti pokojninska reforma za cilj, da državljane nagovarja k racionalnemu vedenju. Predlagala je, da gre zakonski predlog pokojninskih sprememb v parlamentarni postopek šele takrat, ko bo besedilo sprejemljivo za vse strani, tudi za delavce. Po predlogu izhodišč za modernizacijo pokojninskega sistema naj bi polno starost za upokojitev tako za moške kot za ženske dvignili na 65 let, minimalno starost pa na 60 let. Vendar naj bi vse spremembe potekale postopno, so 25. septembra, ko se je začela javna razprava o njih, povedali na ministrstvu za delo. http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042322511

ŠVEDSKA

Slovenija pri pokojninah še daleč od švedskega sistema

V večini držav EU večji delež prispevka za pokojnino pri plači krije delodajalec. Načini za izplačevanje pokojnin v evropskih državah so zelo različni. Pokojninski sistemi so v članicah EU zelo različni. Za vse je značilna močna vloga javnega sektorja prek sistemov socialne varnosti. Razlike pa so opazne predvsem pri poklicnih in zasebnih pokojninah. Po projekcijah bodo razen izjem, na primer Švedske, po kateri se pri spreminjanju pokojninskega sistema zgleduje Slovenija, povsod še potrebne spremembe. Minimalna pokojnina se običajno plačuje iz posebnega pokojninskega zavarovanja V večini držav je bistvo javnega pokojninskega sistema oziroma sistema pokojnin iz socialnega zavarovanja z zakonom določeno pokojninsko zavarovanje na podlagi osebnih prejemkov, bodisi skupno zavarovanje za vse zaposlene bodisi različna vzporedna zavarovanja v različnih sektorjih ali poklicnih skupinah, ugotavlja raziskovalno-dokumentacijski sektor državnega zbora v raziskovalni nalogi o pokojninskih sistemih v članicah EU. Dodatno javni pokojninski sistem pogosto zagotavlja minimalno zajamčeno pokojnino tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za pokojninsko zavarovanje na podlagi osebnih prejemkov. Ponavadi je taka minimalna zajamčena pokojnina odvisna od vseh dohodkov in premoženja, ki ga ima posameznik, in se zagotavlja iz posebnega pokojninskega zavarovanja za minimalno pokojnino ali pa iz splošnega socialnega zavarovanja. Slovenija izjema z Italijo V nekaterih državah, posebej na Danskem, Irskem, Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, javni pokojninski sistemi v prvi fazi zagotavljajo pavšalno pokojnino, ki jo dopolnjujejo zasebna poklicna pokojninska zavarovanja na podlagi osebnih prejemkov. V vseh državah EU se določene oblike pokojnin financirajo s pomočjo mehanizma prispevkov. V večini držav, razen na Danskem in Nizozemskem, del prispevka od plače krije delodajalec, del pa delavec. V številnih državah, na primer Avstriji, Češki, Estoniji, Finski, Latviji, Litvi, Madžarski, Slovaški in Švedski, večji delež prispevka krije delodajalec. Na Cipru, v Luksemburgu in Nemčiji je delež enakopravno razdeljen med delodajalcem in delavcem, drugje, na primer v Italiji in Sloveniji, pa večji delež krije delavec. V Nemčiji je mesečni prispevni prag 5200 evrov na zahodu države oziroma 4400 evrov na vzhodu. Poseben sistem plačevanja prispevkov pogosto velja za samozaposlene Večina držav s prispevki financira starostne pokojnine iz prvega stebra, določene druge oblike pokojninskega zavarovanja, kot je na primer minimalna ali invalidska pokojnina, pa so ponekod financirane iz državnega proračuna oziroma davkov. To med drugim velja za Francijo, Litvo in Švedsko. Države se tudi razlikujejo glede na kategorije oseb, ki so vključene v posamezno obliko pokojninskega zavarovanja. V številnih državah se pokojnine javnih uslužbencev financirajo iz državnega proračuna, tako na primer v Estoniji, Litvi in Nemčiji. Pogosto poseben sistem plačevanja prispevkov velja za samozaposlene, ponekod pa tudi za zaposlene v javnem sektorju in kmetijstvu. Nemčija ima različne prispevne prage Poklicna in zasebna pokojninska zavarovanja so ponavadi deloma financirana s strani vlade. Stopnja financiranja pa se glede na pokojninske obljube lahko razlikuje zaradi tega, ker se prejemki definirajo bodisi na osnovi pravic, povezanih s plačami in dolžino kariere, bodisi na osnovi plačanih prispevkov. Nekatere države so plačevanje prispevkov omejile tudi z določitvijo spodnjega in/ali zgornjega praga dohodka. Tako se na primer v Avstriji prispevek plačuje do mesečnega bruto dohodka redno zaposlenega 3630 evrov, na Irskem in v Združenem kraljestvu je določen razpon tedenskega dohodka za plačilo prispevkov, v Nemčiji pa je mesečni prispevni prag 5200 evrov na zahodu države oziroma 4400 evrov na vzhodu. Pokojnine so večinoma omejene V veliki večini držav so pokojnine omejene navzgor oziroma navzdol, in sicer bodisi s fiksnim zneskom bodisi z odstotnim deležem za izračun pokojnine. Le manjše število držav ne določa meje, ki je pokojnine ne smejo preseči. Takšne države so Češka, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Nemčija in Slovaška. Vse države pa imajo praviloma določen minimalni znesek, ki ga morajo zagotoviti upokojencem. Edini izjemi pri tem sta Nemčija in Slovaška. Nemčija in Slovaška nimata določenega minimalnega zneska, ki ga morajo dobiti upokojenci. Projekcije samozadostnosti pokojninskih sistemov so razen izjem, kot je na primer Švedska, dolgoročno sorazmerno pesimistične. Kažejo, da pokojninski sistemi dolgoročno ne bodo zmogli bremena naraščajočih izplačil za pokojnine in bodo potrebne nadaljnje reforme. Na Švedskem pokojnino prejemajo vse osebe po 40 letih bivanja v državi Na Švedskem je reforma iz leta 1998, ki polno velja od leta 2003, uvedla pokojninski sistem, temelječ na dveh stebrih. Pokojninski sistem je finančno avtonomen in se odziva na ekonomske ali demografske razmere. Državni pokojninski sistem zagotavlja minimalne pokojnine vsem državljanom v odvisnosti od vseh dohodkov in premoženja posameznika. Polno državno pokojnino prejemajo vse osebe po 40 letih bivanja v državi. Enotno splošno pokojninsko zavarovanje iz naslova socialne varnosti (NDC) pa vključuje vse zaposlene in samozaposlene ter zagotavlja starostne pokojnine. Obstajajo ločena zavarovanja za invalidske in družinske pokojnine. V sklopu poklicnih pokojninskih zavarovanj imajo zavarovanja za dodatne poklicne starostne pokojnine za vse sektorje, ki vključujejo 80 do 90 odstotkov zaposlenih. V sklopu individualnih oziroma zasebnih pokojninskih zavarovanj pa imajo zakonsko določena zasebna zavarovanja za financirani del pokojninskega zavarovanja iz naslova socialne varnosti. Prispevna stopnja je 2,5 odstotka plače, navaja raziskovalno-dokumentacijski sektor državnega zbora. http://www.finance.si/275982/Slovenija-pri-pokojninah-%B9e-dale%E8-od-%B9vedskega-sistema

BOBU BOB
Dr. Lojze Sočan, profesor na Fakulteti za družbene vede: "V Sloveniji je transparentnost finančnih, poslovnih, državnih in javnih razpisov na nizki ravni, čeprav skandinavski svet dokazuje, da je prav preglednost največji sovražnik korupcije." Torek, 23. marec 2010
www.vecer.com

DRASTIČNO

Če reforme ne izpeljemo sedaj, bodo ukrepi v prihodnosti drastični

Vsako odlaganje z reformo pomeni preložitev bremena na naslednje generacije, zato moramo ukrepati takoj ter zvišati upokojitveno starost, je poudaril Peter Pogačar. Če reforme ne izpeljemo postopoma, bodo čez nekaj let ukrepi drastični. Vsako odlaganje s pokojninsko reformo pomeni preložitev bremena na naslednje generacije, zato moramo ukrepati takoj ter zvišati upokojitveno starost, je poudaril direktor direktorata za delovna razmerja Peter Pogačar. To lahko sedaj še naredimo postopoma, čez nekaj let pa bodo ukrepi drastični, saj bodo izdatki za pokojnine bistveno narasli. Takoj moramo začeti dvigati dejansko upokojitveno starost, ohraniti čim večje število zavarovancev na trgu dela in s tem ohraniti število vplačnikov v pokojninski sistem, je na pogovoru z novinarji na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve dejal Pogačar. Če nič ne naredimo, bodo leta 2020 izdatki za pokojnine narasli za tri odstotne točke, kar pomeni okoli osem odstotkov sedanjih proračunskih izdatkov. Izdatki za pokojnine se bodo do leta 2060 povečali na 18 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je za osem odstotkov več kot trenutno. Že do leta 2010 pa po Pogačnikovih besedah pričakujejo drastičen dvig izdatkov za pokojnine zaradi staranja prebivalstva. "Teh sredstev nimamo. Obstoječih pokojnin pa ne moremo več nižati, ne moremo zvišati prispevne stopnje, ker bi še bolj obremenili stroške dela in edina možna rešitev je, da bomo za enake pokojnine delali dlje," je pojasnil. Glede očitkov, da na eni strani podaljšujejo upokojitveno starost, na drugi strani pa imamo veliko brezposelnost mladih, odgovarja, da to stališče velja le pod predpostavko, da bo delodajalec vsakega, ki se upokoji, nadomestil z mlajšim. A statistično dokazano temu ni tako, zatrjuje, saj ko bo delodajalec potreboval nove zaposlitve, bo potreboval tudi mlade. Ne glede na trenutne razmere pa po Pogačarjevih besedah demografski kazalci prebivalstva Slovenije kažejo, da se bo Slovenija leta 2020 soočila s pomanjkanjem delovne sile. Na predlog pokojninske reforme so se namreč ostro odzvali sindikati. Moški naj bi se s starostno reformo upokojili pri 65. letu starosti, ženske pa pri 63. letu.
http://www.delo.si/clanek/103326

PREDLOG ZPIZ 2

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/Predlog_ZPIZ-2_24.03.2010.pdfNazadnje urejal/a zoran13 Pet Apr 16, 2010 12:51 am; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Dec 04, 2009 11:19 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

FINANCE & FINANCE

/13/...da je kriza, močno pljusknila tudi v finančne bančnozavarovalniške institucije se vidi in občuti na vsakem koraku, medtem, ko se pri zaposlemih gleda praktično na vsak €, se na drugi strani na veliko razmetava, a rak rana je v piškavi moči njihovih sindikatov, saj praktično vedno dajejo vtis, da vsi živijo v idealnih razmerah, to se je občutilo namreč tudi pri zadnjih množičnih delavskih protestih:

ODPOVED

Zaposleni v bankah nasprotujejo odpovedi kolektivne pogodbe

Bančni delavci dva meseca po odpovedi kolektivne pogodbe delodajalce pozivajo k obnovitvi socialnega dialoga, podaljšanju uporabe sedanje kolektivne pogodbe ter začetku pogajanj o novi.

Predstavniki Sindikata bančništva Slovenije ter Sindikata NLB so danes na delodajalce, Združenje bank Slovenije in vlado naslovili odprto pismo, v katerem opozarjajo, da poslovni rezultati bank ne opravičujejo tako drastičnih odločitev delodajalcev, ki povsem ignorirajo socialni dialog v bančni dejavnosti.

Združenje bank Slovenije je kolektivno pogodbo dejavnosti bank in hranilnic odpovedalo 30. septembra, hkrati pa ponudilo nov predlog pogodbe. Ta vsebuje sistem najnižjih osnovnih plač, po katerem znaša plača za delavca s srednješolsko izobrazbo 655,98 evra bruto, zgolj zakonsko določeno osnovo za letni dopust, črtanje variabilnega dela plače, znižanje zneska prevoza na delo in povračila za malico, nižji regres za letni dopust in znižanje ostalih materialnih pravic, navajajo v obeh sindikatih.

Ob tem delodajalcem očitajo, da so v preteklih letih bili pripravljeni deliti materialne in druge pravice le vodstvenim delavcem, delavcem pa niso niti izhodiščnih plač usklajevali z rastjo življenjskih stroškov. Za oba sindikata so zato predlagane spremembe zniževanja pravic pod izgovorom, da se stroški dela prilagajajo sedanjim trenutnim razmeram poslovanja, nesprejemljive.

V primeru, da delodajalci ne bodo pokazali zanimanja za začetek konstruktivnih pogajanj in sklenitev nove panožne kolektivne pogodbe, bodo v sindikatih prisiljeni zaostriti socialni dialog. Kot poudarjajo, so pripravljeni na pogajanja o novi kolektivni pogodbi, vendar ne pristajajo na zmanjševanje pravic zaposlenih.
http://www.delo.si/clanek/94198

NEZADOVOLJSTVO

Konec tedna bančniki z nezadovoljnimi sindikati

Tri dni po tem, ko so bančni delavci zaradi odpovedi kolektivne panožne pogodbe, odpovedalo jo je Združenje bank Slovenije (ZBS), zagrozili s stavko, jih je nadzorni svet ZBS na čelu s predsednikom uprave NLB Božom Jašovičem pričakovano povabil na sestanek, na katerem se bodo dogovorili o poteku in vsebini socialnega dialoga, pogajanjih za sklenitev nove panožne pogodbe in ostalih odprtih vprašanjih. Srečanje bo predvidoma v petek.

Kot je znano, so delodajalci konec septembra enostransko odpovedali kolektivno pogodbo dejavnosti bank in hranilnic ter hkrati ponudili novo, ki zaposlenim znižuje že uveljavljene pravice. To potezo so v ZBS utemeljili s prilagajanjem stroškov dela sedanjim razmeram poslovanja, kar pa bančnih sindikatov ni prepričalo. "Delodajalci ste v preteklih letih, v katerih smo skupaj soustvarjali visoke dobičke bank, bili pripravljeni deliti materialne in druge pravice le menedžmentu, delavcem pa niste niti izhodiščnih plač usklajevali z rastjo življenjskih stroškov," sta novo pogodbo v začetku tedna komentirala Sindikat bančništva Slovenije (SBS) in Sindikat NLB. Če z nasprotne strani ne bo interesa za konstruktivna pogajanja, grozijo celo s stavko.

Medtem ko v združenju kaj več od tega, da so se zavzeli za nadaljnji konstruktivni dialog med socialnima partnerjema, niso povedali, imajo v sindikatih tri ključne zahteve. "Vztrajamo, da se podaljša uporaba sedanje kolektivne pogodbe do sklenitve nove, ustanovljena pa mora biti tudi komisija, ki bo pripravila strokovni plačni model za bančništvo. Poudarjam, da ne bomo pristali na nobeno zmanjšanje standardov, ki so že sedaj minimalni," je zatrdil predsednik SBS Drago Jurenec. Prav tako zahtevajo, da bodo prisotni na petkovem sestanku - poleg Jašoviča naj bi se ga udeležila tudi France Arhar (Unicredit) in Matjaž Kovačič (NKBM) - sodelovali v imenu vseh delodajalcev.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042321762

ILUZORNA PRIČAKOVANJA

Delodajalci pričakujejo, da bodo uslužbenci bank soglašali z uporabo sedanje kolektivne pogodbe do sklenitve nove

Potem ko so uslužbenci bank pred tednom dni opozorili, da odpoved kolektivne pogodbe dejavnosti bank in hranilnic vodi k izjemnemu zniževanju pravic, bodo danes sedli za skupno mizo z delodajalci. Pričakujejo, da bodo ti soglašali z uporabo sedanje kolektivne pogodbe do sklenitve nove, do česar pa naj bi prišlo čim prej.

Združenje bank Slovenije (ZBS) je kolektivno pogodbo dejavnosti bank in hranilnic odpovedalo 30. septembra, hkrati pa ponudilo nov predlog pogodbe. Ta po oceni Sindikata bančništva Slovenije ter Sindikata NLB vodi k izjemnemu zniževanju pravic, zato sta prejšnji petek na delodajalce, ZBS in vlado naslovila odprto pismo, v katerem opozarjata, da poslovni rezultati bank ne opravičujejo tako drastičnih odločitev delodajalcev, ki povsem ignorirajo socialni dialog v bančni dejavnosti.

Nadzorni svet ZBS se je s pismom seznanil v ponedeljek ter sindikatoma predlagal sestanek, na katerem bi se pogovarjali o trenutnem položaju v bančništvu in v gospodarstvu nasploh ter o njunih zadnjih dopisih. A sindikatoma se zdi tak dnevni red neustrezen, po njunem mnenju bi morali danes govoriti o podpisu sporazuma o podaljšanju uporabe kolektivne pogodbe do sklenitve nove, ustanovitvi strokovnih komisij za prenovo plačnega modela v bankah ter o poteku in načinu pogajanj za novo kolektivno pogodbo.

Po pojasnilih ZBS je do odpovedi kolektivne pogodbe prišlo zaradi finančne krize in posledično zaostrenih pogojev poslovanja bank v letu 2008 in 2009, ki se bodo predvidoma nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Vendar sindikata takšnega pojasnila ne sprejemata, seznanjena sta namreč, da banke kljub krizi poslujejo z dobičkom, nekatere celo višjim kot lani.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042322449

REVIDIRANI PREDLOGI

Pogajalci zaposlenih v bankah in delodajalcev bodo pripravili revidirane predloge nove kolektivne pogodbe

Pogajalci zaposlenih v bankah in delodajalcev so se dogovorili, da bodo do 15. januarja pripravili revidirane predloge nove kolektivne pogodbe dejavnosti bank in hranilnic. Za cilj pa so si postavili sklenitev nove kolektivne pogodbe do začetka marca 2010, je za STA povedal predsednik SBS Drago Jurenec.

Socialna partnerja bankirjev si prizadevati skleniti novo kolektivno pogodbo do marca prihodnje leto.

Kot je dejal Jurenec, je bila delodajalska stran "presenetljivo konstruktivna". Kljub temu pa niso govorili o tem, da bi uporabljali sedanjo kolektivno pogodbo do sklenitve nove, kot to zahtevajo zaposleni, delodajalci pa zagovarjajo stališče, da ta velja do konca junija.

Strani sta se tudi dogovorili, da bosta ustanovili strokovno komisijo za spremembo plačnega modela, pogajalski skupini pa se bosta sestajali konec meseca in pregledali, kako načrtovani koraki potekajo.

Združenje bank Slovenije (ZBS) je kolektivno pogodbo dejavnosti bank in hranilnic odpovedalo 30. septembra, hkrati pa ponudilo nov predlog pogodbe. Ta po oceni Sindikata bančništva Slovenije (SBS) ter Sindikata NLB vodi k izjemnemu zniževanju pravic, zato sta prejšnji petek na delodajalce, ZBS in vlado naslovila odprto pismo, v katerem opozarjata, da poslovni rezultati bank ne opravičujejo tako drastičnih odločitev delodajalcev, ki povsem ignorirajo socialni dialog v bančni dejavnosti.

Nadzorni svet ZBS se je s pismom seznanil v ponedeljek ter sindikatoma predlagal sestanek, na katerem bi se pogovarjali o trenutnem položaju v bančništvu in v gospodarstvu nasploh ter o njunih zadnjih dopisih. A sindikatoma se je zdel tak dnevni red neustrezen, zato so predlagali tudi pogovor o podpisu sporazuma o podaljšanju uporabe kolektivne pogodbe do sklenitve nove, ustanovitvi strokovnih komisij za prenovo plačnega modela v bankah ter o poteku in načinu pogajanj za novo kolektivno pogodbo.

Po pojasnilih ZBS je do odpovedi kolektivne pogodbe prišlo zaradi finančne krize in posledično zaostrenih pogojev poslovanja bank v letu 2008 in 2009, ki se bodo predvidoma nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Vendar sindikata takšnega pojasnila ne sprejemata, seznanjena sta namreč, da banke kljub krizi poslujejo z dobičkom, nekatere celo višjim kot lani.

Največja pripomba sindikatov je, da ima 70 odstotkov bančnih uslužbencev plače krepko pod povprečjem v bančništvu, ki znaša 1988 evrov bruto, je pojasnil Jurenec. Ob tem je opozoril na zelo visoke plače managerjev, te za člane uprav znašajo med 200.000 in 300.000 evrov letno, za izvršne direktorje med 10.000 in 12.000 evrov mesečno, za vodje sektorjev pa 8000 evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042322523

POGAJANJA

Bančniki se bodo le začeli pogajati za novo kolektivno pogodbo

Po tistem, ko je Združenje bank Slovenije (ZBS) pred meseci enostransko odpovedalo kolektivno pogodbo za bančništvo, sta sindikalna in delodajalska stran včeraj vendarle določili potek pogajanj za sklenitev nove.

Do 12. februarja naj bi tako vsaka stran predlagala dva predstavnika v strokovno skupino, ki bo pripravila oceno sedanjega plačnega sistema in po potrebi predlagala novega. Tako predlog nove kolektivne pogodbe za bančništvo, ki ga je pripravilo ZBS pod vodstvom Dušana Hočevarja, trenutno ni več aktualen. Sindikate je, razumljivo, najbolj ujezil tarifni del pogodbe, saj je delodajalska stran po tarifnih razredih osnovne plače v primerjavi s prvotnim predlogom kolektivne pogodbe, ki so ga v celoti zavrnili, zvišala "le za nekaj evrov", nasprotujejo pa tudi skrajšanju dopusta. "Po predlogu, ki ga je pripravilo ZBS, bi imel zaposleni v petem tarifnem razredu urno postavko 3,77 evra. Koliko mislite, da gospodje plačajo na uro hišno pomočnico, ki jim lika obleke?" je svoje nestrinjanje s predlogom karikiral predsednik Sindikata bančništva Slovenije (SBS) Drago Jurenec.

Jurenec je sicer zadovoljen, da so se dogovorili za potek pogajanj. Pričakuje pa tudi hiter razplet kolektivnega delovnega spora, ki so ga decembra lani sprožili na sodišču, ker se delodajalci niso želeli pogajati o uskladitvi plač. Zdaj delodajalska stran sicer pričakuje, da bodo spor "v duhu dobrih odnosov" za čas pogajanj zamrznili. Predsednik nadzornega sveta ZBS in predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Božo Jašovič je z včerajšnjim dogovorom zadovoljen in meni, da bodo pogajanja uspešna. O tem, do kdaj jih bodo končali oziroma, ali jih bodo končali do konca junija, ko neha veljati sedanja kolektivna pogodba, pa Jašovič ni želel ugibati.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042335419
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Feb 04, 2010 10:55 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Dec 06, 2009 10:12 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NOLIK VIA in STEČAJ

/13/...kot že tolikokrat v naši državi, tudi v invalidskem podjetju ne znamo zaščititi zaposlenih: Twisted Evil

Stečajna masa Nolika Via "prazna", zaposleni opozarjajo na nepravilnosti "Nolik Vio, ki odhaja v stečaj, nima nikakršnega premoženja," je v sredo potrdila Evelin Vesenjak iz sindikata KNSS.

Ali bo 137 zaposlenih podjetja, ki ima poseben družbeni pomen za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov, kljub temu prejelo to, kar jim pripada (plače, odpravnine, nadomestila, regres), je po njenih pojasnilih odvisno od prihodnje likvidnostne situacije.

Družba Nolik, ki jo vodi njen najpomembnejši lastnik Bojan Dolar, že vrsto let posluje z izgubo, stečajna masa Nolika Via (hčerinsko podjetje družbe Nolik) pa je »prazna«.

Izplačanega regresa za letos niso prejeli niti delavci v Nolik Viu niti zaposleni v celotni skupini. Vodstvo jim je ponudilo, da se jim regresi izplačajo v obliki proizvodov, kar je sprejelo nekaj delavcev. Odgovorov na vprašanji, koliko zaposlenih še vedno nima izplačanih regresov in kaj bodo storili, če se delavci odločijo za tožbo, v zadnjem tednu iz družbe nismo prejeli. Ravno slednje je namreč napovedoval predsednik sindikata ljubljanske regije KNSS Edvard Kržišnik.

"Če do novega leta zaposleni ne bodo prejeli regresa, bomo začeli zbirati pooblastila za tožbo," je dejal in poudaril, da bodo tožbo verjetno dobili. Invalidsko podjetje je imelo v začetku leta zaposlenih 210 oseb, vendar so med letom znotraj skupine Nolik (nekdanji Lik Kočevje) prezaposlili 80 oseb.

V stečajnem postopku bo službo izgubilo vseh 137 zaposlenih, vendar jo bo, če preselijo del proizvodnje na matično družbo, znotraj skupine obdržalo od 45 do 60 oseb. To nam je potrdila tudi stečajna upraviteljica Tatjana Rupel. V zadnjih dneh so se na nas obrnili tudi nekateri zaposleni Nolika Via. Zaposleni naj ne bi smeli iti na dopust, čeprav ga niso izkoristili že v lanskem letu, nadure naj ne bi bile izplačane, prav tako ne sobote, razen izjem, navajajo.

Poleg tega naj bi vodstvo podjetja vse, kar se je proizvedlo v Noliku Viu, oktobra avtomatično preneslo na matično družbo. O tem smo povprašali tudi stečajno upraviteljico, ki nam je pojasnila, da dolžnik, torej Nolik Vio, ni imel lastne mase in je imel prostore v najemu od matične družbe, zaradi česar so se prilivi avtomatično prerazdelili vnaprej.

Na morebitne nepravilnosti v podjetju smo opozorili tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je vlado zaprosilo za predhodno soglasje za stečaj Nolika Via, vendar so nam tam odgovorili, da je direktorat za invalide z vodstvom Nolika Via ter vodstvom Nolika opravil več razgovorov, na podlagi katerih je ugotovil, da ni bilo drugih možnosti za rešitev podjetja.

Kot smo že poročali, je direktor matične družbe Nolik Bojan Dolar tudi največji lastnik podjetja. Skupaj s Tonetom Strnadom ima namreč v lasti podjetji DBST in Finicom, ki obvladujeta 68-odstotni delež Nolika, poleg tega pa je skupaj s Terezo Dolar lastnik podjetja Apron, ki ima v Noliku 8,3-odstotni delež. Petinski lastnik Nolika je tudi paradržavna Slovenska odškodninska družba.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042321112

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Dec 07, 2009 11:20 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PREVENTOV SPONTANI ŠTRAJK

/13/...v agoniji zaradi (ne)sposobnosti vodilnih struktur in (ne)koperativnosti lastniških struktur, znašlo nič manj kot 1300 delavcev in seveda tudi njihovih družin: Embarassed

Stavka v Prevent Globalu: Zaposleni so Majcnu vendarle dovolili odhod Zaposleni v podjetjih Prevent Global, ki so danes prekinili z delom in zasedli prostore uprave v Slovenj Gradcu, so popoldne predsedniku uprave Ivanu Majcnu dovolili oditi iz prostorov podjetja. Ob tem so z glasnim vzklikanjem zahtevali njegov odstop, Majcen pa je novinarjem dejal, da "ulica ne bo narekovala odstopa uprave". "Če bomo odstopili kdaj, bomo zaradi kakšnih drugih razlogov. Ulica ne bo narekovala naš odstop," je glede delavske zahteve za odstop uprave dejal Majcen, ki mu delavci vse do poznega popoldneva niso dovolili oditi iz upravne stavbe. Majcen ob odhodu ni želel napovedati, ali se bo v torek vrnil v pisarno, delavci pa so napovedali, da bodo vztrajali pri odstopu in da ne nameravajo delati. Majcen tudi ni želel napovedati, kaj bo odločal nadzorni svet družbe na seji, ki je sklicana za v sredo, in ali bo razpravljal o zamenjavi uprave. "Vse opcije so odprte, kot so vedno bile. Ampak na tak način, s takšno ulico, ta uprava ne bo odstopila," je ponovno poudaril Majcen, ki se sam ne počuti odgovornega za nastalo situacijo. Majcnu so delavci celo popoldne preprečevali odhod iz upravne stavbe in mu to ni uspelo niti ob navzočnosti petih policistov. Medtem je delavka komerciale Nataša Kotnik Majcna javno znova pozvala k odstopu. Če tega ne bo storil sam, pa je k ukrepanju pozvala nadzorni svet, ki ga vodil Vladimir Bilić. Kot je dejala Kotnikova v izjavi novinarjem, bodo delavci vztrajali v prostorih uprave družbe, dokler Majcen na poda odstopa. Današnjo spontano ustavitev dela je spodbudilo to, da predsednik uprave Majcen ni izpolnil obljube o posredovanju informacij glede prihodnjega poslovanja in glede novega strateškega partnerja, hkrati pa tudi to, da največji kupec Prevent DEV napoveduje prekinitev sodelovanja, je povedal predsednik podjetniškega sindikata Vladimir Zorman. Kot je dejal, delavci pričakujejo, da uprava predstavi ustrezno rešitev, v nasprotnem primeru pa zahtevajo njegov odstop. Predsednik uprave Majcen je stopil pred razburjene zaposlene, ki zahtevajo njegov takojšnji odstop, in jim dejal, da bodo delavci obveščeni, če bo o tem sprejeta odločitev. Po napovedih naj bi popoldne v Slovenj Gradec prispel predsednik nadzornega sveta Prevent Globala Vladimir Bilić, ki je zaenkrat nedosegljiv za informacije. Zaposleni pričeli spontano stavko zaradi nejasne prihodnosti Zaposleni v podjetjih Prevent Globala v Slovenj Gradcu so danes ob 10. uri ustavili stroje in začeli spontano stavkati, je STA potrdil predsednik podjetniškega sindikata Vlado Zorman. Zaposleni od uprave zahtevajo, da pojasni prihodnje poslovanje družbe in poda informacije glede naslednje plače, je dejal Zorman. Predstavnica za odnose z javnostmi v Prevent Globalu Monika Žvikart pa je povedala, da je predsednik uprave družbe Ivan Majcen že stopil pred zaposlene, da jim poda informacije. Kot je znano, so razmere v slovenjgraškem podjetju že nekaj časa napete zaradi nesoglasij med največjima lastnikoma. Največji kupec, Prevent DEV, med drugim zahteva zamenjavo uprave, ki jo vodi Majcen. Ker se to še ni zgodilo, je Prevent DEV že večkrat napovedal nadaljevanje selitve proizvodnje šivanja avtomobilskih sedežnih prevlek iz Slovenije, s čimer je ogroženih 1300 delovnih mest. Medtem so sicer minula dva tedna potekali pogovori med predstavniki Prevent Globala, med katerimi ni bilo Majcna, in podjetja Prevent DEV glede prihodnjega sodelovanja, ki pa so bili po besedah predsednika nadzornega sveta Prevent Globala Vladimirja Bilića konstruktivni. Konkretnih rezultatov sicer doslej še niso prinesli.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042321192

Če NS Majcna jutri odstavi, ima upanje vsaj del Preventa, sicer verjetno pogori cel Slovenjgraški Prevent tudi brez sporov med lastnikoma najhuje še čaka: z izjemo BMW so glavni poslovni partnerji, vsaj po količinski prodaji, dokaj dobro preživeli tekoče leto, a se jim bo to prihodnje leto "maščevalo". Po podatkih spletne strani je Prevent dobavitelj Volkswagnu , Renaultu , BMW in PSA (Peugeot , Citroën ). Prihodnje leto pa te proizvajalce čakata verjetno prav nasproten scenarij in še en, vsaj zmeren upad prodaje, še posebej cenejših vozil. Ivan Majcen, predsednik uprave Preventa, ne prisluhne obupanim delavkam, ki jih ne zanima, kdo je lastnik, ampak bi rade plačo. Koga bo udarilo in koga ne Zdaj zelo verjeten stečaj Preventa bi na cesto potisnil okoli 1.700 zaposlenih. Prevent Global ima sam okoli 270 zaposlenih. Za to družbo skoraj vse izdelke naredijo še Prevent, d. o. o., z okoli 1.300 zaposlenimi, Prevent AFC , Prevent Lamitex in Prevent Moduli , ki imajo skupno okoli 120 zaposlenih. Skoraj gotovo pa bo propadu sledil še Prevent Logistik z okoli 30 zaposlenimi. V težavah sta tudi Prevent Les in Lesna Tip z okoli 280 zaposlenimi, čeprav usoda teh dveh družb ni neposredno povezana z avtomobilsko industrijo, ampak s težavami v lesnopredelovalni industriji. Še vedno pa se bo delo našlo za okoli 800 zaposlenih v krovni družbi Prevent Halog , ki je v lasti Nijaza Hastorja, in odvisnih družbah Preventa Globala, orodjarni Prevent TRO in Preventu Mislinja . Naročila zadnjih dveh namreč niso odvisna od avtomobilske industrije. Evropski avtomobilisti šele sredi krize Po mnenju analitikov tednika The Economist bo zaradi letošnjih subvencij v letu 2010 prodaja v zahodni Evropi doživela nov udarec. Evropski avtomobilski prodajalci bodo vsaj še leto dni močno odvisni od državnih podpor in bodo hkrati morali močno rezati stroške. Analitiki tako napovedujejo, da se bo letošnji presežek prodaje spremenil v zmanjšanje povpraševanja v letu 2010. Obratno zgodbo bodo delno doživeli proizvajalci luksuznih avtomobilov. Mercedes je prav včeraj objavil okoli 16 odstotkov večje povpraševanje, ki se bo poznalo tudi v začetku prihodnjega leta. Bo pa prihodnje leto verjetno v znamenju novih modelov, saj analiza mercedesa kaže, da kupci povprašujejo predvsem po novejših modelih, medtem ko za modele, predstavljene v letu 2007, ali starejše tako rekoč ni zanimanja. Pomoč državnih spodbud Evropsko avtomobilsko industrijo letos rešujejo predvsem državne spodbude, ki pa več uspeha prinašajo proizvajalcem cenejših vozil. Količinsko je bila prodaja avtomobilov na področju Evropske unije in Efte v prvih desetih mesecih pet odstotkov manjša kot v istem lanskem obdobju. Za četrtino se je letos povečala prodaja romunskih dacij , ki pa seveda nimajo veliko vliva na slovenske podizvajalce avtomobilske industrije. Po rasti prodaje med evropskimi proizvajalci je na drugem mestu Alfa Romeo , ki je prodala desetino več avtomobilov kot lani. Nemški Volkswagen je količinsko prodajo letos v prvih desetih mesecih povečal za 3,5 odstotka. Med evropskimi proizvajalci so več vozil kot lani prodali še češka Škoda ter italijanska Fiat in Lancia . Največjo prodajno katastrofo je doživel švedski Saab , ki je letos dosegel le 40 odstotkov lanske prodaje. Nemškemu BMW je prodaja letos upadla za 18 odstotkov, mercedesu za 17, švedski Volvo pa je doživel upad prodaje za 15 odstotkov. Policijska ekipa prišla, videla in po nekaj urah odšla. Največji delež izvoza je avtomobilski del Slovenija največ izvozi prav avtomobilskih delov in že letos so se v tej panogi pojavile velike težave. Prevent, Hidria , Kolektor , Cimos in še veliko manjših so se že letos spopadali z 20- in večodstotnim upadom naročil. Začasni rešitvi sta bili odpuščanje zaposlenih za določen čas in prejemanje državne pomoči. Prihodnje leto bo treba še globlje zarezati v stroške. Realno lahko v tej panogi pričakujemo še okoli petodstotni upad aktivnosti, ki pa ne bo enakomerno porazdeljen.
http://www.finance.si/265644/V-Preventu-je-hudo-a-najhuje-%B9e-prihaja

UPOR

Upor v Preventu:

Zaposleni v Preventu Globalu zahtevali Majcnov odstop, ta za zdaj ostaja V Preventu Globalu so zaposleni včeraj dopoldne po tistem, ko so izvedeli, da Prevent Dev iz Wolfsburga, ki je v večinski lasti Nijaza Hastorja, prekinja vsakršno poslovno sodelovanje, ustavili stroje. Od direktorja Ivana Majcna so zahtevali pojasnila o novem strateškem partnerju, ki ga je Majcen obljubljal. Preventove delavke so včeraj več ur stale pred direktorjevo pisarno in zahtevale njegov odstop. Majcen jim zagotovila, da bo Prevent Global vzdržal brez Hastorjevega Preventa Deva, ni mogel dati, delavsko nezadovoljstvo, ki se je kopičilo zadnje mesece, pa je ob tem spontano prešlo mejo potrpežljivosti. Majcen jih je razočaral, strah, da bodo že jutri vsi na cesti, pa je povzročil že nekaj časa pričakovani odziv. Zaposleni niso več pognali strojev, odšli so za Majcnom, zasedli prostore pred njegovo pisarno in stopnišče upravne zgradbe ter zahtevali njegov odstop. Jezo je še povečalo sporočilo predsednika nadzornega sveta Vladimirja Bilića, da ga ne bo v podjetje in da bo nadzorni svet sklical šele jutri. Prošnjo Monike Žvikart, pred stavnice za stike z javnostjo, naj se razidejo in dovolijo Majcnu odhod iz stavbe, so sprejeli z besom. Okoli poldneva se je Majcen namenil oditi, a ko je stopil iz pisarne, mu je po treh ali štirih korakih zmanjkalo poguma in odločnosti, ko so ženske, nagnetene skupaj kot v škatlici vžigalic, na ves glas skandirale: »Odstop, odstop, odstop...« in topotale ob tla, da se je zibal ves prostor. Majcen se je znova umaknil v pisarno, uprava pa je očitno sklenila poklicati na pomoč policijo. Z marico so se pripeljali trije policisti, kako uro za tem je prišel še komandir policijske postaje Slovenj Gradec Iztok Mori s še enim policistom. Vendar pa policija ni imela razloga za ukrepanje, saj delavci niso povzročali incidentov, niti ogrožali varnosti, sporno je bilo le, da omejujejo gibanje direktorju. Policija se v dogajanje ni vpletala, drama pred Majcnovo pisarno pa je dobila vse bolj obupane obrise, ko so se tudi delavci znašli v krču, kako naprej. Delavska predstavnica Nataša Kotnik je novinarjem sredi popoldneva sporočila, da bodo vztrajali, dokler Majcen ne odstopi, in da zahtevajo, da Bilić takoj skliče nadzorni svet, ki lahko Majcna razreši. Pozno popoldne so se delavci razmaknili, da je Majcen vendarle lahko odšel, skupaj s policisti. Novinarjem izjave ni želel dati, rekel je le, da uprava na zahtevo ulice ne bo od stopila. Kasneje nam je Majcen pojasnil, da »uprava družbe nikoli ne bo odstopila pod pritiski mitingov«. O tem, kako se bo jutri odločil nadzorni svet, je mogoče le ugibati, a najverjetneje so Majcnu štete ure, če se delavci ne bodo pomirili. Majcen – v nekaterih krogih velja za izredno načelnega in poštenega človeka – je očitno nehote postal orodje v rokah obeh največjih lastnikov, Hastorja in Janka Zakeršnika, zato je v vsej drami nekoliko smešno, da ga dojemajo kot človeka, s katerim Prevent stoji ali pade. Preventu Globalu krojijo usodo Hastor, Zakeršnik in nadzorni svet, naposled pa tudi delavci. V včerajšnjem uporu je sodelovalo okoli 900 zaposlenih v Slovenj Gradcu, obratu Radlje in obratu Šentjanž.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042321285

RAZREŠITEV ?

Bilić: Upravo bomo razrešili takoj, če... Predsednik nadzornega sveta Preventa Globala Vladimir Bilić je včeraj pooblaščencu uprave Preventa Deva Carstenu Unverrichtu v pismu sporočil, da bo nadzorni svet takoj razrešil upravo, če bo Prevent Dev posredoval ponudbo, na podlagi katere bo vsaj teoretično možno računati na odplačilo dolgov Preventa Globala. Med drugim mora ponudba vključevati skupno število delovnih mest, obseg proizvodnje in predviden prihodek Preventa avtomobilski deli, ki je hčerinsko podjetje Preventa Globala. "Če Prevent Dev ne more zagotoviti zadostnega obsega dela, pa naj pristane na to, da Prevent Global in Prevent avtomobilski deli samostojno nastopita na trgu," pravi Bilić. Uprava Preventa Globala se v teh dneh intenzivno pogaja s strateškimi partnerji, ki bi bili pripravljeni vstopiti v lastniško strukturo Preventa avtomobilski deli, čemur pa nasprotuje Prevent Dev. Bilić: Upravo bomo razrešili takoj, če... Predsednik nadzornega sveta Preventa Globala Vladimir Bilić je včeraj pooblaščencu uprave Preventa Deva Carstenu Unverrichtu v pismu sporočil, da bo nadzorni svet takoj razrešil upravo, če bo Prevent Dev posredoval ponudbo, na podlagi katere bo vsaj teoretično možno računati na odplačilo dolgov Preventa Globala. Med drugim mora ponudba vključevati skupno število delovnih mest, obseg proizvodnje in predviden prihodek Preventa avtomobilski deli, ki je hčerinsko podjetje Preventa Globala. "Če Prevent Dev ne more zagotoviti zadostnega obsega dela, pa naj pristane na to, da Prevent Global in Prevent avtomobilski deli samostojno nastopita na trgu," pravi Bilić. Uprava Preventa Globala se v teh dneh intenzivno pogaja s strateškimi partnerji, ki bi bili pripravljeni vstopiti v lastniško strukturo Preventa avtomobilski deli, čemur pa nasprotuje Prevent Dev.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042321424

LIKVIDACIJA

Bilić: Za Prevent najbolj smiselna likvidacija Prevent Global je pred odločitvijo, ali bo razrešil upravo Ivana Majcna, kar zahtevajo tako zaposleni kot največji partner Prevent DEV. Prvi nadzornik Vladimir Bilić se zavzema za likvidacijo. Prevent Global pred odločitvijo Danes popoldne bo najverjetneje v Ljubljani zasedal nadzorni svet Prevent Globala, ki bo razpravljal o razrešitvi uprave na čelu z generalnim direktorjem Ivanom Majcnom. Predsednik nadzornega sveta Prevent Globala Vladimir Bilić se glede na stanje v podjetju in na odgovor kupca, podjetja Prevent DEV, osebno najbolj nagiba k predlogu za likvidacijo družbe. Seja bo pokazala, ali se s tem strinjata tudi druga dva člana nadzornega sveta, je povedal pred popoldansko sejo nadzornikov. "Pričakovati je radikalne spremembe, vse možnosti so odprte," je dejal Bilić. Povedal je, da je Prevent DEV na njegov ponedeljkov poziv, naj pisno opredeli pogoje in možnosti za sodelovanje Prevent Globala izključno s podjetjem Prevent DEV, podal neustrezen odgovor oziroma odgovor, po katerem, kot je dejal, "zadeva ni rešljiva". "Prevent DEV zanimajo samo avtomobilski deli, ne pa tudi dolg, ki ga nosi Prevent Global," je dejal Bilić. Sam tako meni, da je najbolj ustrezen predlog za likvidacijo družbe, saj je premoženje družbe po njegovi oceni še večje od obveznosti in bi tako bilo možno poplačati vse terjatve. To se mu zdi bolj smiselno kot pa stečaj, pri katerem bi bilo lahko premoženje družbe prodano prepoceni. Že pred dnevi pa je povedal, da se bo nadzorni svet seznanil s poslovanjem družbe, nadzornike bo seznanil z minulimi pogovori s predstavniki podjetja Prevent DEV, od uprave pa pričakuje informacije glede pogovorov z večkrat omenjenim strateškim partnerjem. Delo trenutno poteka nemoteno, a kako dolgo? Zaposleni pa so na prvega nadzornika pred sejo naslovili pismo s pozivom k odgovornemu ravnanju. "V primeru, da še vedno ne boste ukrepali in boste družbi, zaposlenim, upnikom in delničarjem s svojim ravnanjem s pomočjo uprave povzročili škodo, vam zagotavljamo, da bomo zaposleni uporabili vsa pravna sredstva za njeno nadomestitev. Tej odgovornosti se ne boste mogli izogniti niti v primeru stečaja Prevent Globala," opozarjajo v pismu. Predsedniku nadzornega sveta tako očitajo, da zamuja z izvajanjem potrebnih ukrepov, in menijo, da je bilo upravi in nadzornemu svetu predstavljenih dovolj strokovnih argumentov za "korektno razumevanje in obravnavo trenutnega položaja". Zato, kot so zapisali, nikakor ne razumejo vztrajanja pri podpori trenutnemu vodstvu družbe. Zaposleni v treh avtomobilskih podjetjih Prevent Globala so že v ponedeljek, ko so spontano prekinili z delom in zahtevali odstop uprave, začeli stopnjevati pritiske na upravo in nadzorni svet. Prevent DEV je namreč sporočil, da prekinja pogovore s Prevent Globalom, saj ne vidi več možnosti konstruktivnega sodelovanja med podjetjema. V torek so le sedli za stroje, ko so dobili zagotovilo, da bodo dobili izplačane novembrske plače, a le do današnje seje nadzornega sveta. Pričakujejo namreč, da bo na njej rezrešena uprava oziroma da Majcen sam poda svoj odstop, je za 24ur.com povedal predsednik sindikata Vlado Zorman. Povedal je še, da nadzorniki spretno skrivajo kraj sestanka, pri tem pa dodaja, da bi se nekateri zaposleni po končanem delavniku radi zbrali pred prostori in s tem pokazali odločenost glede svojih zahtev. Izključeno pa ni, da bodo v času seje nadzornega sveta simbolično ustavili delo. Odločitev Preventa DEV, če bi bila dokončna, namreč pomeni nadaljevanje selitve proizvodnje šivanja avtomobilskih sedežnih prevlek iz Slovenije, na kar je v avtomobilskih podjetjih Prevent Globala v Sloveniji vezanih 1300 delovnih mest v Slovenj Gradcu, Šentjanžu pri Dravogradu, Radljah ob Dravi in v Mirni na Dolenjskem. Že v ponedeljek je Bilić v odgovoru podjetja Prevent DEV obžaloval takšno odločitev in kupca pozval, naj pisno opredeli pogoje in možnosti za sodelovanje Prevent Globala izključno s podjetjem Prevent DEV. Kot je navedel, bo o tem razpravljal nadzorni svet in če bo ponudba zadovoljiva do te mere, "da bo vsaj teoretično mogoče računati" na odplačilo dolga vključno z drugimi potrebnimi ukrepi, bodo nadzorniki, kot je zapisal Bilić, nemudoma razrešili trenutno upravo. Zorman: Odhod Majcna bi ohranil najmanj 880 delovnih mest Sicer je Zorman za 24ur.com povedal, da ima od Preventa DEV zagotovilo, da namerava sodelovati s Prevent Globalom tudi v prihodnje, vendar le, če Majcen odide. Zagotovil je, da bo po izteku programov v Radljah in v Mirni ostalo najmanj 880 zaposlenih. Program v Radljah se bo sicer iztekel marca prihodnje leto, v Mirni pa sredi prihodnjega leta.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/odlocilni-dan-za-majcna-in-zaposlene-v-preventu.html

ODSTOP

Predsednik uprave Preventa Ivan Majcen odstopil

Po dveh urah zasedanja so nadzorniki Preventa Globala iz Slovenj Gradca sprejeli odstopno izjavo predsednika uprave Ivana Majcna Po večmesečnih zahtevah kupca Preventa Dev , da naj odstopi in potem ko so v ponedeljek s spontano stavko to zahtevali še delavci, je Ivan Majcen pred nekaj minutami le odstopil. Seje se naj bi po neuradnih informacijah udeležil tudi večinski lastnik Janko Zakeršnik. Ali bodo nadzorniki podprli predlog predsednika NS Vladimirja Bilića o likvidaciji Preventa Globala še ni znano.
http://www.finance.si/265856/Predsednik-uprave-Preventa-Ivan-Majcen-odstopil

PRITISKI

Hastor po odhodu Majcna zahteva še odstop nadzornikov

Nijaz Hastor, ki s skupino povezanih oseb obvladuje 45-odstotni lastniški delež Preventa Globala, se ni zadovoljil z zamenjavo Ivana Majcna z mesta predsednika uprave Preventa Globala. Prek svojega nemškega podjetja Prevent Dev namreč zdaj zahteva odstop celotnega nadzornega sveta in še nekatere druge ukrepe. Za poznavalce razmer to ni presenečenje. Z Majcnovo zamenjavo je bila namreč žogica za prihodnji razvoj dogodkov in obstoj Preventa Globala prenesena k Hastorju. Čeprav je Ivan Majcen v sredo odstopil z mesta predsednika uprave Preventa Globala, Nijaz Hastor predsedniku nadzornega sveta Vladimirju Biliću (na fotografiji) zdaj postavlja nove pogoje za nadaljevanje sodelovanja med njegovim nemškim podjetjem Preventom Devom in Preventom Globalom. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika) Po predlogu Preventa Deva, pod katerega se je podpisal pooblaščenec uprave Carsten Unverricht, bi v novi šestčlanski nadzorni svet Hastor imenoval dva predstavnika, dva sindikat, dva pa Janko Zakeršnik, ki je z 52-odstotnim lastniškim deležem največji lastnik Preventa Globala. Pri tem predsednik nadzornega sveta ne bi smel v nobenem primeru biti Zakeršnikov kandidat. Nova uprava bi morala biti po predlogu Preventa Deva dvo-, in ne štiričlanska, kot predlaga nadzorni svet Preventa Globala. Od tega bi enega predstavnika imenoval Prevent Dev, drugega pa Prevent Global, vse odločitve pa bi se morale sprejemati soglasno. Pred imenovanjem novih članov uprave Prevent Dev zahteva, da potrdi imena kandidatov. Nova uprava mora biti na podlagi zahteve Preventa Deva imenovana do 15. decembra. Predsednik nadzornega sveta Preventa Globala Vladimir Bilić zahteve Preventa Deva zavrača in ga poziva, naj jih uskladi s slovensko zakonodajo ter naslovi na organe, ki so pristojni za reševanje posameznih zadev. Bilić pravi, da je nad novimi zahtevami Preventa Deva presenečen, saj je bila njihova edina zahteva za nadaljevanje sodelovanja s Preventom Globalom zamenjava Majcna. "Neprestano spreminjanje zahtev meče veliko senco dvoma o poštenosti namer Preventa Deva. Stopnjevanje zahtev bi lahko tudi resno ogrozilo možnosti za nadaljnje sodelovanje in za pozitivno rešitev težav," opozarja Bilić. Po njegovih besedah ni v pristojnosti nadzornega sveta odločati, koliko članov bo imel vsak od obeh predstavnikov lastnikov in sindikat. "Če obstaja želja, da si Hastor in Zakeršnik razdelita število članov, morata to urediti sama med sabo, z delničarskim sporazumom. Ker Prevent Dev sploh ni delničar, bi moral za sodelovanje pri imenovanju nadzornega sveta priglasiti koncentracijo Uradu za varstvo konkurence, zaradi dejanske kontrole nad družbo Preventa Globala," pojasnjuje Bilić. Ker sta Janko Šteharnik in Bogdan Šavli (mandat mu je že potekel) podala odstopni izjavi z mesta članov nadzornega sveta, bodo delničarji na skupščini 22. decembra po do zdaj znanem predlogu odločali o imenovanju Vojka Karnerja in Andreje Korošec za nova člana nadzornega sveta. Bilić opozarja, da ima po statutu Prevent Global štiri člane uprave. "Da bi ustregli zahtevi Preventa Deva, bi morali najprej spremeniti statut, za kar je pristojna skupščina, in ne nadzorni svet. Poleg tega tudi ni dopustno, da bi imela Prevent Dev in Prevent Global v upravi vsak po enega predstavnika, saj Prevent Global ne more imeti predstavnika v lastni upravi," opozarja Bilić. Predsednik Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije (STUPIS) družb skupine Prevent Vladimir Zorman v zvezi s Hastorjevimi dodatnimi zahtevami pravi, da to ni korektno: "Res pa je, da smo se na sestanku v Nemčiji, ki sem se ga udeležil, pogovarjali, da bi tudi Prevent Dev predlagal svoje člane nadzornega sveta. Pravico, ki jo imajo, lahko izkoristijo na skupščini delničarjev." Hastor poskuša Bilića zamenjati s pomočjo sodišča Na slovenjgraškem okrožnem sodišču je bila včeraj prva obravnava v tožbi, ki jo je proti Preventu Globalu zaradi lanskih skupščinskih sklepov vložilo podjetje Prevent Halog. To podjetje s povezanimi osebami obvladuje Nijaz Hastor. Medtem ko je Prevent Halog umaknil del tožbenega zahtevka, pa še vedno izpodbija imenovanje Vladimirja Bilića za člana nadzornega sveta, spremembo statuta in nekatere druge sklepe. Prihodnji narok bo 26. januarja.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042322618

TAJNA SEJA

Nadzorni svet Preventa Global na tajni seji o predsedniku uprave

Nocoj se je nepričakovano sestal nadzorni svet Preventa Global in razpravljal o dveh kandidatih za predsednika uprave. Čeprav je predsednik nadzornega sveta Vladimir Bilić še danes zjutraj zatrjeval, da danes ali jutri seje ne bo, se je očitno ob vnovičnih zapletih v odnosih med Preventom DEV in Global nato odločil na hitro sklicati nadzorni svet na Aerodromu v Slovenj Gradcu. Po neuradnih informacijah je bil eden od kandidatov Renato Krajnc, nekdanji direktor Donita Filter, medtem ko je bil drugi kandidat Karl Klobassa. Od treh nadzornikov sta po naših informacijah dva glasovala proti predlogoma. Neuradno sta se zavzela za možnost, da bi predsednika uprave imenovali iz vrst izvršnih direktorjev v Preventu Global, med katerimi naj bi bil najresnejši kandidat Matjaž Hudopisk, direktor Preventa Avtomobilski deli, ki je nedavno sicer podal odstopno izjavo in upravi predlagal sporazumno prekinitev delovnega razmerja.
http://www.vecer.com/clanekgos2009121105494077

RENATO KRAJNC

Renato Krajnc nasledil Majcna na čelu Preventa

Nadzorni svet družbe Prevent Global je za novega predsednika uprave imenoval Renata Krajnca, je po seji povedal prvi nadzornik Vladimir Bilič. Krajnc je dobil petletni mandat, primopredajo pa naj bi opravili do konca leta. Nadzorni svet družbe Prevent Global se je znova sestal in za novega predsednika uprave družbe imenoval Renata Krajnca. Za člana uprave pa so nadzorniki potrdili Matjaža Hudopiska in Ludvika Klemna, je po seji pojasnil prvi nadzornik Vladimir Bilič. Uprava je imenovana za petletni mandat, primopredajo pa naj bi opravili do konca leta. Krajnc je po seji pojasnil, da Prevent pozna dolgo časa, ker je tudi sam dolgo časa deloval v avtomobilski industriji. Glede na to, kar se je v zadnjem času dogajalo, ga želi postaviti na nekdanje tirnice. "Moji odločitvi je tako botrovala želja, da podjetje ponovno funkcionira tako, kot je, in da bo v podjetju zagotovljeno ustrezno število delovnih mest za zaposlene," je pojasnil Krajnc in dodal, da ga je h kandidaturi za predsednika uprave Prevent Globala povabil nadzorni svet. V prvi vrsti želi Krajnc podrobno pregledati situacijo in opraviti primopredajo s predhodnikom, potem bo govoril z vsemi, ki lahko v situaciji, v kateri je Prevent Global, pomagajo, torej tudi z obema lastnikoma podjetja, in skupaj na podlagi konsenza poiskati rešitve, ki po Krajnčevem mnenju zagotovo obstajajo. Sindikat zadovoljen Predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman je imenovanje nove uprave podjetja pozdravil. Meni, da bo lahko delala v dobro zaposlenih, lastnikov in same družbe. Po dosedanjih izkušnjah s Hudopiskom, ki je doslej vodil podjetje Prevent avtomobilski deli, in Klemnom, ki je bil direktor Preventovega podjetja v Moldaviji, Zorman ocenjuje, da bo uprava korektno sodelovala tudi s sindikatom. Glede plač zaposlenih pa je Zorman povedal, da bodo predvidoma izplačane v torek, saj je po njihovih informacijah Prevent DEV poravnal plačilo za že opravljeno delo. Lahovnik pričakuje dogovor med največjima lastnikoma Na imenovanje se je že odzval tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki upa, da bosta lastnika Preventa glede na razmere in velik pomen, ki ga ima ta družba za Koroško, vendarle zmogla priti do ustrezne rešitve. Sedanji položaj je namreč na nek način nevzdržen, meni minister. "Največji lastnik prejema milijonske ponudbe v evrih glede prodaje svojega deleža, pa se za to ne odloči, sam pa po drugi strani ne ponudi neke razvojne rešitve, tako da je 1300 delavk in delavcev ujetnik tega položaja," je Lahovnik dejal v odgovoru na poslansko vprašanja poslanca Mira Petka iz SDS. Delavke in delavci so tako po ministrovih besedah "talci neodgovornega ravnanja obeh lastnikov, posebej večinskega lastnika, ki ima škarje in platno, da zadeve premakne naprej, pa se očitno stvari ne zgodijo". Prevent danes ni toliko v krizi zaradi krize same, kot pa zaradi nerazrešenih odnosov med lastnikoma, dodaja minister. Po mnenju Lahovnika je sicer po optimističnem scenariju mogoče rešiti od 800 do 900 od skupno 1300 delovnih mest, vendar v primeru ustreznega dogovora med lastnikoma."Pričakujem, da bo večinski lastnik pokazal toliko družbene odgovornosti, da bo sam prispeval k temu, da pride do dogovora," je še dejal Lahovnik in dodal, da lastnika, ki sta oba zelo premožna, v tej zgodbi ne tvegata veliko, pač pa veliko tvegajo delavke in delavci, zaradi česar je prišlo tudi do spontane stavke. Kot je znano, je do iskanja nove uprave prišlo po nedavnem odstopu predsednika uprave Prevent Globala Ivana Majcna, kar so od njega zahtevali v družbi Prevent DEV, ki je eden izmed dveh velikih lastnikov koroške družbe. Prevent Global ima za okoli 60 milijonov evrov dolga in je na pragu insolventnosti, hkrati pa se še naprej sooča tudi z nesoglasji in različnimi pričakovanji med največjima lastnikoma Jankom Zakeršnikom (52 odstotkov) in Nijazom Hastorjem (45 odstotkov). Prav ta je tudi lastnik podjetja Prevent DEV, ki poslovno povsem kroji usodo Prevent Globala, saj je kupec vseh avtomobilskih sedežnih prevlek, ki jih v Sloveniji oblikuje in sešije 1300 zaposlenih v avtomobilskih podjetjih Prevent Globala. Od Prevent DEV-a so sicer že pred časom zahtevali odstop predsednika uprave Majcna, po tem ko je ta odstopil, pa še odstop celotnega nadzornega sveta. http://24ur.com/novice/gospodarstvo/nadzorniki-preventa-o-novi-upravi.html RAZKOL Nesoglasja med lastnikoma Preventa močno ogrožajo prihodnost družbe Nova uprava slovenjgraškega koncerna Prevent Global mora do sredine januarja prihodnje leto pripraviti načrt sanacije družbe, ki je na pragu plačilne nesposobnosti. Prvi mož družbe Renato Krajnc je prepričan, da bo načrt dobil potrebno podporo največjih dveh lastnikov, to pa se ob zadnjih opozorilih Nijaza Hastorja zdi vse manj verjetno. Dogajanje v slovenjgraškem koncernu je bilo v decembru zelo burno. Najprej je v začetku meseca spontano ustavilo stroje okoli 900 zaposlenih v treh koroških podjetjih, ki so odločno zahtevali odstop predsednika uprave Ivana Majcna. Majcna so zaposleni tudi več ur zadrževali v prostorih uprave v Slovenj Gradcu, pritiskom pa je popustil dva dni kasneje, 9. decembra, ko je nadzornemu svetu podal svoj odstop. Slab teden dni za tem je vodenje Prevent Globala prevzel nekdanji generalni direktor Tomosa Renato Krajnc, za člana uprave pa sta bila imenovana Matjaž Hudopisk, dotlej direktor krovne družbe avtomobilskega dela Prevent Globala, in Ludvik Klemen, prej direktor Preventovega podjetja v Moldaviji. Krajnca je k vodenju družbe povabil nadzorni svet, povabilo pa je sprejel, ker želi, kot je dejal, podjetje postaviti na nekdanje tirnice. Kot predsednik uprave je takoj vzpostavil stik z drugim največjim lastnikom družbe Nijazom Hastorjem, ki je tudi lastnik podjetja Prevent DEV, edinega kupca izdelkov Prevent Globala, ki jih sicer kot končni kupec uporablja nemški Volkswagen. Krajnc je ob nastopu petletnega mandata izrazil prepričanje, da je mogoče doseči konsenz med največjima lastnikoma, Hastorjem (lastnik 45 odstotkov družbe) in Jankom Zakeršnikom (52 odstotkov). Vendar pa se po zadnji skupščini, ki je bila minuli teden, to zdi vse manj verjetno. Skupščina je podprla Zakeršnikove predloge glede članov nadzornega sveta, Hastor pa je napovedal izpodbojne tožbe. Hastor Zakeršniku poleg tega očita tudi prevladujoči vpliv pri imenovanju uprave, kar prvi mož nadzornikov Vladimir Bilić zavrača. Hastor je po skupščini ocenil, da Zakeršnik ni pripravljen na kompromise in da so izčrpane vse možnosti sodelovanja pri urejanju razmer v Prevent Globalu. Zato je Hastor kot edino preostalo možnost navedel umik iz družbe Prevent Global. Neuradno bi to lahko pomenilo tudi lastniški umik iz družbe, vsekakor pa bi Hastorjev poslovni umik predstavljal izgubo za avtomobilski del Prevent Globala v Sloveniji. Ta v podjetjih v Slovenj Gradcu, Šentjanžu pri Dravogradu, Radljah ob Dravi in Mirni na Dolenjskem zaposlujejo 1300 delavcev, ki za Hastorjev Prevent DEV šivajo avtomobilske sedežne prevleke. Hastor zaradi neurejenih lastniških razmerij sicer že nekaj časa napoveduje selitev proizvodnje iz Slovenije, nove proizvodne lokacije pa je medtem vzpostavljal v Bosni in Hercegovini, pa tudi v okviru Eyblovih šivalnic v Avstriji in na Slovaškem, ki jih je nedavno kupil. Prihodnji meseci bodo pokazali, ali bo napovedi dejansko uresničil. Dejstvo pa je, da se Prevent Global kot krovno podjetje sooča z velikimi bremeni iz preteklosti, ki so rezultat tudi nekaterih zgrešenih poslovnih odločitev. Med drugim je del današnjega dolga Prevent Globala, ki znaša okoli 60 milijonov evrov, tudi neuspeli projekt laserskih kartic, ki ga zaradi sumov zlorabe položaja in goljufij preiskujejo tudi kriminalisti. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042325922

BOBU BOB
Mateja Cizerl, šivilja v Preventu: "Pol življenja smo pustili v firmi, ko pa se ozrem naokrog, nimam nič. Le ničvredna sem. Pravijo, da smo delavci predragi. Jaz mislim, da so predragi tisti, ki dajejo v svoj žep."
Četrtek, 24. december 2009
www.vecer.si

DECEMBRSKE PLAČE

Zaposleni bodo dobili decembrske plače

Po zagotovilih uprave podjetja Prevent Global bodo zaposleni prejeli plače za december, in sicer najkasneje v ponedeljek, 18. januarja.Trenutno je na čakanju na delo 130 zaposlenih. * Med upniki podjetja Prevent PUR v stečaju je njegov polovični lastnik, podjetje Prevent Global, ki ima do podjetja v stečaju 5,34 milijona evrov terjatev Po zagotovilih uprave podjetja Prevent Global bodo zaposleni prejeli plače za december, in sicer najkasneje v ponedeljek, 18. januarja, so pojasnili v Prevent Globalu. Enaka zagotovila ima tudi predsednik podjetniškega sindikata Vlado Zorman. Na čakanju je sicer trenutno 130 zaposlenih, ki v času čakanja na delo prejemajo polno nadomestilo plače. Trenutno je na čakanju na delo 130 zaposlenih iz slovenjgraškega proizvodnega podjetja Prevent Global, potem ko je bil program šivanja avtomobilskih sedežnih prevlek za model Volkswagen passat po odločitvi Nijaza Hastorja oziroma podjetja Prevent DEV novembra lani preseljen v Bosno. Obvestilo za čakanje na delo, ki so ga prejeli zaposleni, velja do preklica, so pojasnili v Prevent Globalu. Predsednik podjetniškega sindikata Zorman pa glede na informacije, ki jih ima, upa, da se bo za naslednja pol leta še našlo delo za vseh 1300 zaposlenih v avtomobilskih družbah Prevent Globala v Slovenj Gradcu, Šentjanžu, Radljah ob Dravi in Mirni na Dolenjskem. Prihodnje poslovanje pa bo določeno s sanacijskim programom, ki ga pripravlja uprava družbe na čelu s predsednikom Renatom Krajncem. "Uprava si je sama določila sredino januarja kot rok, do katerega bo skupaj s strokovnimi sodelavci pripravila sanacijski načrt podjetja. Z njim bo prvotno seznanila nadzorni svet, ki mora sanacijski načrt potrditi," pojasnjujejo na Prevent Globalu in navajajo, da se bo uprava v januarju sestala z vsemi bankami, ki jim Prevent Global dolguje denar, in jih bo seznanila s sanacijskim načrtom. Sanacijski načrt bo pokazal, koliko zaposlenih bo ohranilo delo, znano pa je, da je Prevent DEV kot edini kupec sedežnih prevlek družb Prevent Globala v okviru nadaljnjega poslovnega sodelovanja bil pripravljen delo nuditi le okoli 850 zaposlenim od skupno 1300 zdaj zaposlenih v podjetjih avtomobilske branže. Medtem se nadaljuje stečajni postopek podjetja Prevent PUR, ki je v stečaju od oktobra lani, proizvodnja pa poteka nemoteno naprej. Kot pojasnil stečajni upravitelj podjetja Martin Sreš, je danes zadnji dan za prijavo terjatev upnikov, ki jih bo nato v mesecu dni pregledal stečajni upravitelj. Predvidoma konec februarja pa bo potekala dražba premoženja podjetja Prevent PUR v stečaju, ki ga je pooblaščeni cenilec ocenil na 1,732 milijona evrov. Premoženje se bo prodajalo kot celota, in sicer na prvi dražbi po izklicni ceni 1,3 milijona evrov, kar predstavlja 75 odstotkov od ocenjene tržne vrednosti. "Prva dražba bo pokazala dejanski interes potencialnih kupcev za nakup," ocenjuje Sreš, ki navaja še, da je poslovanje podjetja Prevent PUR v stečaju v okviru načrtovanega. V prvih dveh mesecih poslovanja, oktobra in novembra lani, je podjetje ustvarilo za 750.000 evrov prihodkov in za 260.000 evrov čistega denarnega toka (dobička in neporabljene amortizacije). Za ta znesek se bo povečala stečajna masa za poplačilo upnikov. Med upniki podjetja Prevent PUR v stečaju je njegov polovični lastnik, podjetje Prevent Global, ki ima do podjetja v stečaju 5,34 milijona evrov terjatev. http://www.delo.si/clanek/96881Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Jan 13, 2010 10:14 pm; skupaj popravljeno 8 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Dec 08, 2009 9:27 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ACER

/13/... ni samo znamka računalnikov, temveč tudi Evropska Agencija za Sodelovanje Energetskih Regulatorjev (Acer), ki bo imela sedež v Ljubljani, kar lahko štejemo za velik uspeh Slovenije: Laughing

Slovenija zmagala v boju za sedež nove evropske agencije Acer

Ljubljana bo gostila sedež nove evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), so se v nedeljo zvečer odločile države članice EU, včeraj pa so sprejele še uradno odločitev. Sloveniji je uspelo premagati konkurenčni kandidatki Romunijo in Slovaško, pri čemer je prva izpadla v prvem krogu glasovanja, drugo pa je Slovenija nato premagala s 15 glasovi proti 11. V Sloveniji oziroma Ljubljani bo tako prvič sedež katere od evropskih agencij.

* Matej Lahovnik: Jasno je, da je šlo pri pridobitvi sedeža agencije za vezane dogovore, za vrsto vzajemnih podpor. Če ne bi ničesar obljubili, ne bi ničesar dobili. Odločili so se zelo hitro. Najprej je odstopila Romunija, nato še Slovaška. Če bi zadnja nasprotovala odločitvi, potem Ljubljana agencije ne bi dobila. Odločitve o sedežu agencij se sprejemajo s soglasjem, pri čemer se lahko posamezna država vzdrži, ne sme pa glasovati proti.

Do zmage z načelom daj-dam

»Ena država je morala zmagati in vesel sem, da je Slovenija. V času predsedstva je opravila dobro nalogo in močno podpirala tretji energetski sveženj in skupni notranji energetski trg,« je po glasovanju poudaril minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Med razlogi, zakaj je bila Slovenija najboljša, je omenil tudi most med EU in Balkanom, kjer Slovenija služi kot vzor. Zmaga je po njegovem mnenju dokaz, da je Slovenija pomembna v Bruslju in da nam priznavajo precej strokovnih sposobnosti na področju energetike. Hkrati pa je minister priznal, da je morala Ljubljana v zameno za sedež nekaj obljubiti drugim. »Jasno je, da je šlo pri pridobitvi sedeža agencije zavezane dogovore, za vrsto vzajemnih podpor. Veste, kako Bruselj deluje. Če ne bi ničesar obljubili, ne bi ničesar dobili. In v teh letih smo se seveda že veliko naučili,« je odkrito povedal Lahovnik. Slovenija je že dlje časa v igri za sedež Galilea (zanimanje je izrazila za sedež nove agencije za upravljanje velikih informacijskih sistemov na področju notranjih zadev in pravosodja), a Lahovnik je po pridobitvi sedeža Acer ocenil, da »Galileo v tem trenutku za Slovenijo ni realen«. Premier Borut Pahor je sporočil, da gre za ogromen dosežek, ki je sad velikih naporov slovenske vlade. »Učinkovito delovanje energetskih trgov je eden od pomembnih izzivov za varno oskrbo z energijo v Evropi. Prepričan sem, da bo Slovenija dobra gostiteljica,« pa je za Dnevnik ocenil komisar Janez Potočnik. Ljubljana zdaj na zemljevidu EU Po besedah evropskega komisarja za energetiko Andrisa Piebalgsa bo Ljubljana zdaj eno izmed ključnih mest na zemljevidu Evrope – poleg Bruslja, Strasbourga, Luxembourga in Frankfurta. »Evropska energetska agencija je kot Evropska centralna banka (ECB) na področju energetike,« je poudaril in dodal, da gre za eno od najpomembnejših agencij, popolnoma nov tip agencije, ki bo sprejemala pomembne zavezujoče odločitve. Na razpis za direktorja Acera okoli 580 prijav Evropska komisija bo zdaj nadaljevala postopke za vzpostavitev agencije, vključno z imenovanjem direktorja. Razpis zanj je bil objavljen konec septembra, v Bruslju pa naj bi kandidata izbrali marca 2010. Tiskovni predstavnik komisije za energetiko Ferran Tarradellas je za Dnevnik potrdil, da je komisija prejela okoli 580 prijav, ni pa mogel konkretno povedati, koliko iz Slovenije. »Nekaj prijav je iz nacionalnih regulatornih organov, nekaj iz zasebnega sektorja. O nacionalnosti kandidatov pa ne morem reči ničesar, ker bi lahko to vplivalo na postopek,« je poudaril. »Seveda imamo svoje načrte,« je na vprašanje Dnevnika, ali Slovenija že razmišlja o lobiranju za najvišje položaje v agenciji, odgovorili Lahovnik, ki meni, da ima država »vrsto zelo znanih, uveljavljenih strokovnjakov«. Vendar je neuradno že mogoče slišati, da bo Slovenija v agenciji zelo težko pridobila še visok položaj. Agencija bo zaposlila 50 strokovnjakov Agencija Acer bo imela ključno vlogo pri liberalizaciji trgov EU za električno energijo in zemeljski plin. Sodelovala bo pri vzpostavitvi sistemskih obratovalnih navodil za evropska omrežja električne energije in zemeljskega plina, sprejemala zavezujoče odločitve o pogojih dostopa do čezmejne infrastrukture in njeni obratovalni varnosti, če nacionalni regulativni organi ne bodo mogli doseči soglasja ali če bodo skupaj zahtevali njeno posredovanje, zagotavljala bo tudi mnenja različnim akterjem na trgih elektrike in plina. Agencija bo svetovala evropskim institucijam o vprašanjih, povezanih z električno energijo in zemeljskim plinom, in spremljala notranje energetske trge. Zaposlitev naj bi dobilo okoli 50 evropskih uradnikov in okoli 20 ljudi s tehničnega področja. Letni proračun agencije bo znašal od šest do sedem milijonov evrov na leto, denar pa je zagotovljen iz proračuna EU. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042321288

USPEH USPEHOV

Pahor: Odločitev, da bo sedež Acerja pri nas, je sad velikih naporov vlade Odločitev EU ministrov za energijo, da bo Ljubljana gostiteljica nove evropske agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), je za Slovenijo ogromen dosežek, na katerega smo lahko ponosni, je za STA ocenil premier Borut Pahor. Dodal je, "da je odločitev sad velikih naporov slovenske vlade, da bo sedež Acerja v Sloveniji". Odločitev EU ministrov za energijo, da bo Ljubljana gostiteljica nove evropske agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), je za Slovenijo ogromen dosežek, na katerega smo lahko ponosni, je za STA ocenil premier Borut Pahor. EU ministri, pristojni za energijo, so se danes v drugem krogu glasovanja odločili, da bo Ljubljana gostila sedež Acerja. Za sedež Acerja so se potegovale Bukarešta, Bratislava in Ljubljana. Po prvem krogu glasovanja je dobila najmanj glasov Bukarešta, ki je nato izstopila iz tekme, v drugem krogu pa je Ljubljana dobila 15, Bratislava pa 11 glasov. Sedež Acerja je tudi prvi sedež katerekoli agencije EU v Sloveniji. Lahovnik: To je pomemben zgodovinski dan za Slovenijo To je pomemben zgodovinski dan za Slovenijo, ker smo prvič postali sedež ene od evropskih agencij, in to ne katere koli, temveč zelo pomembne agencije za sodelovanje evropskih energetskih regulatorjev, je danes v Bruslju poudaril minister za gospodarstvo Matej Lahovnik po odločitvi, da bo sedež agencije Acer v Ljubljani. Minister je še zatrdil, da bo Slovenija storila vse, kar je v njeni moči, da bo zagotovila dobro in stabilno okolje za delovanje agencije ter toplo dobrodošlico za osebje agencije, ki bo delalo v Ljubljani. Vse tri kandidatke so bile po njegovih besedah zelo dobre, tekma pa napeta in ostra, a poštena. "V bistvu bi v nogometnem žargonu lahko rekli, da so odločali podaljški," je ponazoril. "A ena je na koncu morala zmagati in vesel sem, da je to Slovenija," je še dejal Lahovnik. Današnji uspeh je po Lahovnikovih besedah zasluga zelo dobrega koordiniranega dela tako slovenske diplomacije, ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za gospodarstvo in kabineta predsednika vlade pa tudi predsednika vlade osebno, ki je "zavrtel zelo zelo veliko telefonskih številk svojih kolegov". "Vsak je po svojih močeh lobiral in poskušal dobiti podporo," je dejal. Ob tem je še izpostavil, da ima slovenski energetski regulator, Agencija za energijo, dobro vzpostavljeno sodelovanje z energetskimi agencijami v drugih državah članicah EU, in da je vse to in seveda tudi to, da je "Slovenija majhna in prijetna dežela, ki jo vsi poznamo", pripomoglo k uspehu. Poleg tega je današnji uspeh po ministrovem mnenju dokaz, da je Slovenija lahko pomembna tudi v Bruslju, da smo ne glede na majhnost lahko uspešni ter da nam priznavajo precej strokovnih sposobnosti na področju energetike, na katerem imamo vrsto zelo znanih in uveljavljenih strokovnjakov. O nadaljnjih korakih v povezavi z delovanjem agencije, konkretno o tem, ali so znana imena vodilnih v agenciji in ali si Slovenija prizadeva za ta mesta, je minister dejal, da imajo svoje načrte, a da je danes čas za veselje, vse ostalo pa je treba prepustiti naslednjim dnem in tednom. Minister je tudi poudaril, da je za učinkovito delovanje evropskega energetskega trga zelo pomembno, da Acer čim prej postane operativen. Zato so se danes po njegovih beseda vse države članice po dveh neuspešnih poskusih izbire sedeža strinjale, da je tokrat treba iti do konca. "To ni katera koli agencija. Energija je eden ključnih strateških resursov, ena ključnih dejavnosti v prihodnosti, ta sedež je zelo pomemben tudi z vidika vplivanja na energetsko politiko," je še poudaril minister. Na vprašanje, kako je z drugimi uradnimi ali predvidenimi kandidaturami Slovenije za sedeže drugih evropskih agencij, je minister odgovoril, da smo lahko zadovoljni z doseženim in da je treba vse ostalo prepustiti prihodnosti. "Glede preostalih naših načrtov in ambicij težko kaj povem, je pa jasno, da je šlo pri pridobitvi te agencije za vezane dogovore, za vrsto vzajemnih podpor, tako da, saj veste, kako Bruselj deluje - če ne bi česa obljubili, tudi ne bi ničesar dobili. In v teh letih smo se že veliko naučili," je pojasnil minister. Kot je znano, je Slovenija že pred Acerjem kandidirala za sedež evropske satelitske radionavigacije Galileo, zanimanje pa je izrazila tudi za sedež nove agencije za upravljanje velikih informacijskih sistemov na področju notranjih zadev in pravosodja, katere ustanovitev pa je še pod vprašajem. Na vprašanje, ali se je Slovenija v zameno za sedež Acerja odpovedala sedežu Galilea, je minister Lahovnik odgovoril, da Galileo "v tem trenutku ni realnost za Slovenijo". "Slovenija je tudi v zvezi s tem sklenila določene dogovore. Ocena je bila, da je Acer tako pomemben, da je treba storiti vse, da jo dobimo, pri Galileu pa je stvar zelo zelo zapletena, kot boste videli v prihodnosti, in Slovenija je dala določene obljube, ki jih bo tudi držala," je pojasnil. Za Slovenijo je v prvem krogu glasovalo 11 držav: Danska, Finska, Luksemburg, Latvija, Malta, Nizozemska, Estonija, Velika Britanija, Irska, Madžarska in seveda sama je glasovala zase. V drugem krogu pa je dobila še podporo štirih držav, ki so v prvem glasovale za Romunijo. To naj bi po neuradnih informacijah bile Španija, Belgija, Romunija in Bolgarija. Evropski komisar Piebalgs: Acer je ECB na področju energije Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) je na področju energije nekaj takega kot Evropska centralna banka (ECB) na finančnem področju, je danes v Bruslju poudaril evropski komisar za energijo Andris Piebalgs. Ljubljana bo tako po njegovih besedah ena od petih evropskih prestolnic s sedeži ključnih evropskih organizacij. "Poznamo Bruselj, Strasbourg, Frankfurt in Luksemburg. Acer je Evropska centralna banka na področju energije. Tako bomo poznali tudi Ljubljano, ki bo ena petih evropskih prestolnic, pomembnih v procesu odločanja v EU, saj je energija danes absolutno ključna," je poudaril Piebalgs in čestital Sloveniji. Acer je po njegovih besedah ena najpomembnejših agencij, popolnoma nov tip agencije, ki bo sprejemala zavezujoče odločitve. Delovati naj bi začela marca prihodnje leto. Komisar je tudi poudaril, da je vesel, da je bilo odločanje danes uspešno, saj je sprejemanje takšnih odločitev pogosto težko. Slovenija je čestitke takoj dobila tudi od švedske ministrice za energijo Maud Olofsson, ki je v imenu švedskega predsedstva EU vodila današnjo večerjo. "Čestitamo Ljubljani in prepričani smo, da boste dobro skrbeli za agencijo," je poudarila. Prav tako je Sloveniji čestital slovaški minister za gospodarstvo Lubomir Jahnatek.
http://www.dnevnik.si/novice/eu/1042321145

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Dec 08, 2009 9:44 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

VIATOR & VEKTOR in ŠTRAJK

/13/... kršenje določil kolektivnih pogodb, zniževanje plač, neplačevanje socialnih sprispevkov, neplačila dodatnih pokojninskih zavarovanj in draginjskega dodatka, vse to je več kot dovolj za upor: Razz

Stavka še v Viator & Vektorju?

V Viator & Vektorju naj bi delavcem znižali plače. Na začetku leta naj bi se začasno odpovedali 88 evrom, ki jim jih zdaj nočejo več dati, opozarjajo sindikalisti. Zato so napovedali stavko.

"Voznik ima mesečno normo, za katero dobi 845 evrov bruto. To je osnovna plača voznika. Voznik je delodajalcu na razpolago vse dni v mesecu. Dnevnice potem znašajo še približno 70 odstotkov osnovne plače." Mirko Drača

Stavka je napovedana za petek, 11. decembra, je za 24ur.com povedal Mirko Drača iz Sindikata delavcev prometa in zveze Viator & Vektor. Ob napovedi stavke so zaposleni, med katerimi so tudi vozniki tovornjakov, dobili navodila. Šoferji med stavko ne bodo ostali v tujini, temveč se bodo z vozili vračali nazaj v matično podjetje, ki je na Rudniku v Ljubljani. Naročnikom bodo v izogib večji gospodarski škodi skušali dostaviti tovor. Ostali ne bodo šli na pot in bodo v Ljubljani na parkirišču pred poslovno stavbo Viator & Vektor. Stavkali naj bi tako šoferji kot zaposleni v pisarnah. Razlog za stavko je poseg v plačo, do katerega je letos prišlo že dvakrat, je pojasnil Drača. ''Prvi tak poskus posega se je zgodil januarja, vendar smo na predlog delavskega sveta in sindikata dosegli dogovor, da se odrekamo 25 evrom za dodatno pokojninsko zavarovanje in 63 evrom draginjskega dodatka za pol leta. Po poteku šestih mesecev pa delodajalec ni znova pričel izplačevati odvzetega.'' Viator&Vektor V družbah Viator & Vektorja so za v petek napovedali stavko. V Logistiki naj bi bilo okoli 400 zaposlenih. Drugi poseg se je po navedbah sindikata zgodil aprila, ''ko so enostransko sprejeli sklep o znižanju plač in so že znižali marčevsko plačo. Sindikat jih je pozval, da poračunajo premalo izplačane plače naslednji mesec, kar se ni zgodilo. Večina zaposlenih je bila s 1. januarjem prezaposlena v novo ustanovljeno družbo Viator & Vektor Logistika in imajo po prenosu k novemu delodajalcu zagotovljene najmanj enake pravice, ki so jih imeli na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku. Ker je delodajalec vztrajal pri kršitvi, kljub pozivom sindikata k dogovoru, je bil sindikat prisiljen ukrepati.''

Na vprašanje, zakaj so bili delavci prezaposleni v novoustanovljeno podjetje, Grača ni znal odgovoriti. ''Lastniki naj bi skušali ustanoviti podjetja, ki bi se ukvarjala z različnimi dejavnostmi (prevoz blaga, prevoz potnikov …), uradno zaradi racionalizacije poslovanja. Kaj je pa končni cilj, je težko vedeti.'' Poleg plače je Drača omenil še domnevne pritiske in šikaniranja zaposlenih. Po njegovih trditvah je delodajalec letos odpustil približno četrtino zaposlenih, zato med zaposlenimi vlada strah, da so oni naslednji. Doslej so odpustili predvsem zaposlene za določen čas, nekaj pa tudi kot višek, je dodal. Sindikalisti so maja sklicali izredno skupščino, na kateri so imenovali skupino za pogajanja z delodajalcem. Večkrat naj bi se sestali, a brez uspeha. ''Zgodba na delodajalski strani se nadaljuje, tako kot jo že dalj časa igrajo, zato da je velika verjetnost izvedbe stavke, ker je žal – tako sedaj zgleda – edina možnost.'' Kot je še dejal Drača, je bila zadeva predana inšpektoratu za delo, ki je sprva ugotovil, da je delodajalec kršil zakon, na delodajalčevo pritožbo pa kasneje sprejel sklep, da sta pravna oseba oziroma njegov zakoniti zastopnik ravnala zakonito. Viator & Vektor: Prizadela nas je gospodarska kriza V Viator & Vektorju zatrjujejo, da se bodo pogajali s sindikatom, ''upoštevajoč zagotavljanje optimalnih pogojev poslovanja. Hkrati si uprave družb v skupini prizadevajo doseči razumen kompromis, ki pa mora odsevati trenutne gospodarske razmere in poslovne rezultate.'' Poleg upada povpraševanja naj bi jih prizadela še nelojalna konkurenca in zaposlovanje na črno. Kolona tovornjakov V Sloveniji je zaradi upada potreb po prevozih 2000 tovornih vozil izvzetih iz prometa, 800 pa vrnjenih leasing hišam, opozarjajo v Viator & Vektorju. Poudarjajo, ''da v času gospodarske krize ni razumno pričakovati, da bi prostovoljno prevzemali naše dodatne materialne obveznosti. Reševanje zahtev, podanih s strani stavkovnega odbora, kot so dvig osnovnih plač, izplačilo draginjskega dodatka, zahteva po poračunu razlike med pripadajočimi in izplačanimi plačami kot posledica znižanja plač zaradi ukrepov racionalizacije poslovanja ter zahteve, ki se nanašajo konkretno na delo voznika, vodstvo odlaga na čas, ko bodo družbe stabilizirale svoje poslovanje.'' Zato so zavrnili ''zahtevo po dvigu osnovne plače za 150 evrov. Vendar so uprave družb stavkovnemu odboru podale kompromisni predlog, ki se nanaša na plačilo razlike med pripadajočimi in premalo izplačanimi plačami za določeno obdobje in vplačilo 25 evrov na zaposlenega iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.'' V skupini ''so za premagovanje posledic gospodarske krize sprejeli številne ukrepe racionalizacije poslovanja. Ob poglabljanju krize pa se nismo mogli izogniti tudi zniževanju stroškov dela. Znižali smo plače zaposlenim na individualnih pogodbah za 15 odstotkov, znižali smo variabilni del plače zaposlenim za pet odstotkov (razen voznikom), zaradi nedoseganja poslovnega načrta pa smo znižali variabilni del plače voznikov. Pri tem je treba poudariti, da ne gre za poseg v osnovne plače in prav tako ne v pridobljene pravice, pač pa le za delno prilagajanje stimulativnega dela plače zmanjšanemu obsegu poslovanja. Poleg naštetih ukrepov smo ukinili izplačilo draginjskega dodatka 63 evrov in zamrznili vplačilo 25 evrov na zaposlenega iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Vplačilo 25 evrov na zaposlenega bodo vse tri družbe v skladu s pogodbenim rokom najkasneje do 31. decembra v celoti vplačale.''
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-se-v-viator-vektorju.html

BRUTO 845 €

Pavčkovi nad stavkajoče v Viatorju & Vektorju s tožbami, ti bodo vztrajali "Vas zanima moja osnovna plača? Brez dodatkov na mesec dobim 845 evrov bruto, lani pa sem vozil 37 vikendov in tudi za novo leto. Delamo več kot lani, vsi presegamo norme, brez soglasja pa so nam zmanjšali plačilo nadur." Tako je ob kimanju kolegov pripovedoval eden izmed voznikov, ki so včeraj skupaj z ostalimi zaposlenimi v Viatorju & Vektorju (V & V) začeli s stavko. Medtem ko se je okrog poldneva, ko je propadel še zadnji krog pogajanj z vodstvom družbe, pri vhodu v prostore enega največjih domačih logističnih podjetij na ljubljanskem Rudniku že zbralo več deset zaposlenih, so vodilni iz treh družb Skupine Viator & Vektor stopili pred novinarje. Med njimi ni bilo predsednika upravnega odbora in največjega lastnika skupine Zdenka Pavčka, ki je prostore družbe zapustil že pred poldnevom. Na novinarski konferenci je beseda pripadla direktorju V & V Logistike Bojanu Novaku. "Obžalujemo, da nismo našli kompromisne rešitve. Stavkovne zahteve so neutemeljene, na srečo pa je k stavki pristopilo izredno malo voznikov. Nastaja nam velika poslovna škoda. Na sodišče smo že vložili predlog za ugotovitev nezakonitost stavke, ena od njenih posledic pa je izključitev zakonske imunitete sindikalnih zaupnikov. Zahtevali bomo povrnitev škode," je dejal Novak in napovedal, da bodo "uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva". Domnevnih kršitev stavkovnih pravil včeraj niso želeli razkriti, bodo pa storili pred sodiščem. "Povprečni neto prejemek voznika pri nas v povprečju na mesec znaša 1827 evrov neto, kar je 20 odstotkov več od povprečja panoge. Zaposlenim plačujemo benificirano delovno dobo v višini 4,2 odstotka od bruto osnove, v vseh izrednih primerih pa jim nudimo takojšnjo pomoč po celotni Evropi. Če bi uresničili stavkovne zahteve, bi morali stroške dela dvigniti za 25 odstotkov, česar ob 35-odstotnem padcu prihodkov ne bi preživeli," je pojasnil Novak. Pri tem je priznal, da so zaposlenim aprila zmanjšali višino stimulativnega dela plače in sicer v povprečju za 15 odsotkov. "To smo storili v skladu s pravilnikom, a je bilo znižanje že takrat nesprejemljivo za zaposlene," je dodal Novak. Na vprašanje, ali bo družba stavkajoče nadomestila z najemanjem zunanjih voznikov, torej stavkokazov, pa je odgovoril, da "je družba že zdaj polovico prometa ustvarila s partnerskimi prevozniki, ki so tudi cenejši". Njegove besede so razburile stavkajoče.

Eden izmed njih nam je pojasnil, da so v družbi že februarja letos plačilo za vožnje v času nadur zmanjšali s 13 centov na kilometer na štiri. "Vsak od nas mesečno prevozi veliko več od 8000 kilometrov, kolikor znaša norma. Tudi osnovne plače so slabe. Na 3000 kilometrov vožnje dobim 120 evrov bruto. Si predstavljate, kaj to pomeni, če sem dnevno na cesti od 13 do 15 ur?" nam je povedal voznik Boris in nam pokazal podatke o prejemkih: "Od prvega marca do danes so mi z odvzemom draginjskega dodatka in ostalimi rezi prejemke skupaj zmanjšali za 2300 evrov."

Predsednik stavkovnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez v podjetju Mirko Drača je opozoril, da so zavajajoči tudi podatki o povprečnih plačah v panogi, ki jih je novinarjem predstavila uprava. "V povprečje panoge je vračunala vseh 12.000 poslovnih subjektov iz panoge, torej tudi samostojne podjetnike, ki si izplačujejo minimalno plačo. Za povprečno neto plačo v višini 840 evrov delamo od tristo do štiristo ur, na plačnih listih pa piše, da smo jih opravili 176," je pojasnil Drača. Na vprašanje, ali je kriza zmanjšala obseg naročil, pa je več stavkajočih odločno odkimalo. "Delamo več kot prej. Res pa je, da v dobrih časih nismo imeli udeležbe pri dobičku, zdaj pa jo imamo pri 'minusu'. Prej so z dobički kupovali podjetja, zdaj pa smo prvi na udaru zaposleni. Tudi vzdušje v podjetju je 'nikakvo'," pove eden izmed voznikov. Generalna sekretarka sindikata delavcev prometa pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Cvetka Gliha pa je navedbe o nezakonitosti stavke označila "kot najbolj pogost pritisk na zaposlene". Kljub temu v vodstvu V & V vztrajajo, da lahko zaposlenim za zdaj ponudijo le delno nadomestilo manj izplačanega dela plač iz naslova delovne uspešnosti za določeno obdobje in vplačilo 25 evrov mesečno na zaposlenega iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. "Kar koli drugega bi pomenilo zmanjšanje konkurenčne prednosti na trgu," je dejal Novak. V skupini so celo prepričani, da gre za "interesno stavko", zato stavkajoči ne bodo upravičeni do dela plače v času trajanja stavke. Včeraj je sicer stavkovni odbor uradno podprlo skoraj 40 od skupaj 180 voznikov, a so nam organizatorji stavke zagotovili, da se je večji del voznikov odpravil na pot, doma ali v tujino, več zaposlenih v upravni stavbi pa naj bi dobilo celo grožnje z odpovedjo. Proti popoldnevu so vozniki na tovornjake in ograjo pri vhodu izobesili tudi rumene sindikalne zastave, podprl pa jih je tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. "Tu bomo stali, dokler bo treba, tudi čez vikend," je poudaril Boris.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042322713

ZAČETEK KONCA

Dosegli dogovor, stavka končana Vodstvo Viator & Vektorja ter predstavniki stavkajočih so na pogajanjih dosegli dogovor, kar pomeni, da je stavka končana. Delo se nadaljuje v vseh treh družbah. Konec stavke Vodstvo Viator & Vektorja, ene največjih slovenskih logističnih družb, in predstavniki stavkajočih so se danes znova sestali za pogajalsko mizo. Na pogajanjih so se uskladili in dosegli dogovor.

Stavka je končana.

Ob tem je direktor družbe Viator & Vektor Logistika Bojan Novak izrazil zadovoljstvo nad razumevanjem s strani stavkovnega odbora in sklenjenim dogovorom. Predsednik upravnega odbora skupine Viator & Vektor Zdenko Pavček pa je vesel, da je stavka končana. Kot pravi, z zadovoljstvom obvešča zaposlene in poslovne partnerje, da se že jutri nemoteno nadaljuje delovni proces v vseh treh družbah. Zadovoljstvo, da je prišlo do dogovora, je izrazil tudi predsednik stavkovnega odbora SDPZ Viator & Vektor Mirko Drača. "Vsa odprta vprašanja bomo uredili znotraj nove Podjetniške kolektivne pogodbe do 30. aprila2010," še dodaja Drača. Stavka Viator&Vektor-4 Vodstvo in predstavniki stavkajočih so znova sedli za pogajalsko mizo in dosegli dogovor. Spomnimo ... V družbah Skupina Viator & Vektor, Viator & Vektor Logistika ter Viator & Vektor Storitve se je v petek začela stavka. Zaposleni so stavkali zaradi poseganja v nekatere sporazumno določene pravice delavcev. Vodstvo je že aprila vsem zaposlenim znižalo stimulativni del plače, voznikom pa tudi plačilo za prevoženi kilometer nad normo. Vodstvo se poleg tega ni držalo tudi nekaterih drugih dogovorov, so še poudarjali stavkajoči. Direktor družbe Viator & Vektor Logistika Bojan Novak je v petek na novinarski konferenci pojasnil, da so zaradi zmanjšanega obsega prodaje njihovih poslovnih partnerjev ter znižanja cen storitev na evropskem trgu letos utrpeli izpad prihodkov za 35 odstotkov. Z aprilom so tako posegli v stimulativni del plač in ga v povprečju znižali za 15 odstotkov. O zniževanju stimulativnega dela prejemkov so obvestili svet delavcev in sindikat, ki pa nista dala soglasja. Vodstvo je v petek tudi ocenilo, da je stavka nezakonita, zato je družba na pristojno socialno sodišče v Ljubljani vložila zahtevek za ugotovitev te nepravilnosti. Če bodo v postopku uspeli, stavka ne bo plačana, od organizatorjev pa bodo zahtevali tudi povrnitev materialne in poslovne škode. http://24ur.com/novice/gospodarstvo/vodstvo-si-zeli-napredka-pri-pogajanjih.html

PAVČKOV SPORAZUM ???

FOTO: Z. Pavček: Dogovor, po katerem smo oboji zmagovalci

Že jutri se bo delo nemoteno nadaljevalo Po skoraj petih urah sta pogajalski strani treh stavkajočih družb Skupina Viator & Vektor, Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve dosegli soglasje. Vsebine sporazuma pa pogajalci niso hoteli razkriti. Po skoraj petih urah sta pogajalski strani treh stavkajočih družb Skupina Viator & Vektor, Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve dosegli soglasje. Nedeljska pogajanja je vodil predsednik uprave družbe in njen večinski lastnik Zdenko Pavček. Po pogajanjih je stopil pred medije: »Izjemno sem zadovoljen, da smo dosegli dogovor, po katerem smo oboji zmagovalci, kompromis med zahtevami in možnostmi. Posebej pomembno je, da so sodelavke in sodelavci organizirali delovni proces tako, da ni bil nikjer okrnjen. Naši komitenti torej niso bili prikrajšani, zato zahvala tudi stavkovnemu odboru, ki je sam vplival na voznike, da izpolnijo obveznosti do naših strank.« Vsebine sporazuma pa pogajalci niso hoteli razkriti. Zadovoljen, da so dosegli tolikšno mero zaupanja, in da so sprejeli maksimalni kompromisni predlog, je bil tudi direktor Viator & Vektorjeve Logistike Bojan Novak. Dodal je, da bodo podrobnosti, ki so ostale odprte, stvar podjetniške kolektivne pogodbe in jih bodo dorekli v prihodnjih mesecih. Predsednik stavkovnega odbora SDPZ Viator & Vektor Mirko Drača je s predstavnikoma druge strani delil zadovoljstvo z doseženim, o številkah v zvezi z izplačili tudi on ni hotel govoriti. Povedal pa je, da bo »plača bo nekje vmes med tistim, kar je že bilo, in kar je sedaj«. In to bo voznikom pomenilo »malo več motivacije«. Tudi šoferji (včeraj se jih je zbralo okoli 130), od katerih so šli nekateri iz »pisarne naravnost na vožnjo«, so bili vedrih obrazov in so novinarski radovednosti prijazno ustregli - s pohvalami na račun pogajalcev in doseženega. Čeprav sta pred stavko obe strani dokaj jasno opredelili svoje zahteve, včeraj sprejetih osmih sklepov ne eni, ne drugi niso hoteli razkriti. Iz neformalnih pogovorov pa nam je vendarle uspelo izvedeti, da splošnega zvišanja plač in dviga stimulacij na staro raven za zdaj ni pričakovati, da pa bodo voznikom zvišali plačilo za prevožene kilometre nad normo; pred posegom v stimulativni del plače je bil 13 centov bruto, nato so ga znižali na 4 cente, po novem pa bo 10 centov na kilometer. Neizplačane zneske za dodatno pokojninsko zavarovanje (25 evrov na delavca na mesec, skupaj 150 evrov) bodo vplačali v obliki božičnice, od januarja naprej pa ga bodo spet redno izplačevali. Pogajalcev očitno ni motil mraz v prostorih upravne stavbe na Rudniku (čez vikend jih pač ne ogrevajo), saj jih je razgrevala vsebina; izza tesno zaprtih vrat, za katerimi smo morali ostati novinarji, je bilo slišati z ene strani odločno prepričevanje prvega pogajalca na strani delodajalcev, Zdenka Pavčka, in z druge zbor uglašenih stavkajočih, ki so svoja stališča podpirali z gromkimi aplavzi. Pravzaprav je predstavitev stališč trajala zgolj debelo uro, potem pa sta se pogajalski skupini umaknili v posvečene prostore in tam nadaljevali v ožjem krogu. Pavček, ki se je novinarjem opravičil za zimsko klimo v hiši, je priznal, da ga na trenutke zebe, na trenutke pa mu je vroče. Na koncu je bil videti zadovoljen, vendar bi težko presodili, ali zaradi izkupička pogajanj, ali zgolj zaradi dejstva, da je zanj zelo neprijetne stavke konec, še preden je povzročila opazno poslovno škodo. Kot je v neformalnem pogovoru povedal eden izmed stavkajočih delavcev, je bila tokrat sindikalna stran enotna kot še nikoli, dobra pa je bila tudi časovnica stavke. Začeli so sredi delovnega petka, ko se teden že začne prevešati v vikend, začete posle (poti, natovarjanje) so opravili do konca, v soboto so z burnim zborovanjem (ki se ga je udeležilo prek sto delavcev, nato pa se je pred njimi menda nenadejano pojavil sam vrhovni šef in večinski lastnik družbe Zdenko Pavček) stopnjevali pritisk in se dogovorili za finalni nedeljski sestanek. V nedeljo so vsi vedeli le, da se je treba sporazumeti, saj bodo sicer posledice prehude. Pavček je bil tik pred sejo optimističen: »Prepričan sem, da se bomo dogovorili.« Vozniki pa so imeli občutek, da so velikega šefa že stisnili v kot. »Če nam zdaj ne uspe, nam ne bo nikoli.« Pogajalcev očitno ni motil mraz v prostorih upravne stavbe na Rudniku (čez vikend jih pač ne ogrevajo), saj jih je razgrevala vsebina; izza tesno zaprtih vrat, za katerimi smo morali ostati novinarji, je bilo slišati z ene strani odločno prepričevanje prvega pogajalca na strani delodajalcev, Zdenka Pavčka, in z druge zbor uglašenih stavkajočih, ki so svoja stališča podpirali z gromkimi aplavzi. Pravzaprav je predstavitev stališč trajala zgolj debelo uro, potem pa sta se pogajalski skupini umaknili v posvečene prostore in tam nadaljevali v ožjem krogu. Pavček, ki se je novinarjem opravičil za zimsko klimo v hiši, je priznal, da ga na trenutke zebe, na trenutke pa mu je vroče. Na koncu je bil videti zadovoljen, vendar bi težko presodili, ali zaradi izkupička pogajanj, ali zgolj zaradi dejstva, da je zanj zelo neprijetne stavke konec, še preden je povzročila opazno poslovno škodo. Kot je v neformalnem pogovoru povedal eden izmed stavkajočih delavcev, je bila tokrat sindikalna stran enotna kot še nikoli, dobra pa je bila tudi časovnica stavke. Začeli so sredi delovnega petka, ko se teden že začne prevešati v vikend, začete posle (poti, natovarjanje) so opravili do konca, v soboto so z burnim zborovanjem (ki se ga je udeležilo prek sto delavcev, nato pa se je pred njimi menda nenadejano pojavil sam vrhovni šef in večinski lastnik družbe Zdenko Pavček) stopnjevali pritisk in se dogovorili za finalni nedeljski sestanek. V nedeljo so vsi vedeli le, da se je treba sporazumeti, saj bodo sicer posledice prehude. Pavček je bil tik pred sejo optimističen: »Prepričan sem, da se bomo dogovorili.« Vozniki pa so imeli občutek, da so velikega šefa že stisnili v kot. »Če nam zdaj ne uspe, nam ne bo nikoli.« http://www.delo.si/clanek/94800 Skupina Viator & Vektor prodala svoj delež v Triglavu Skupina Viator & Vektor, ki jo vodi Zdenko Pavček, je v zadnjih dneh prodala za več kot dva milijona evrov delnic Zavarovalnice Triglav. Večino so jih mimo borze in po skoraj desetino nižji ceni od borzne prodali oziroma prenesli na Gorenjsko banko, manjši del pa jih je kupila Abanka Vipa. V Skupini Viator & Vektor so včeraj zatrdili, da ni šlo za zaplembo delnic, na vprašanje, zakaj so jih potem prodali pod borzno ceno in ali so se o možnosti nakupa pogovarjali tudi s katerimi drugimi morebitnimi investitorji, pa niso odgovorili. Prav zaradi nizke iztržene cene namreč ni mogoče izključiti, da so delnice Triglava zgolj začasno prodali in na tak način prišli do likvidnih sredstev. Na vprašanje, ali je prodaja njihovih finančnih naložb povezana z morebitnimi likvidnostnimi težavami, v Skupini Viator & Vektor niso želeli odgovoriti. Konec lanskega junija je imela Skupina Viator & Vektor okoli 270 milijonov evrov obveznosti. Kot smo poročali že septembra lani, naj bi banke zahtevale, da se Skupina Viator & Vektor zaradi prevelike zadolženosti dezinvestira, vendar je Pavček tedaj zatrdil, da takšne zahteve niso dobili od nobene banke.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042336498
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Feb 10, 2010 8:12 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Dec 09, 2009 12:02 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SGP POMGRAD

/13/...ohraniti službo in izplačilo dobička ter dividende lastnikom, le kaj je lepšega v teh negotovih časih: Twisted Evil

Nagrade za zaposlene in dividende za lastnike

Letos niso odpustili niti enega delavca, tako bi naj bilo tudi v letu 2010 Po napovedi direktorja SGP Pomgrad Tadeja Ružiča bodo zaposlenim kljub kriznim časom ob koncu leta izplačali letno stimulacijo do višine največ 700 evrov bruto. Dobilo jo bo 95 odstotkov od skupno 801 zaposlenega.

Tadej Ružič, SGP Pomgrad Zaposlenim bodo izplačali še preostanek regresa za letni dopust. Med letom so delavcem izplačali t. i. medletno stimulacijo v višini največ 450 evrov bruto. Zaposleni v Pomgradovih družbah so v oktobru povprečno zaslužili 1075 evrov bruto, kar je več od povprečnega mesečnega zaslužka zaposlenih Pomurcev.

Delničarjem so na račun dividend izplačali 1.635.358 evrov, in sicer dva evra bruto za delnico.

Po Ružičevih besedah so v Pomgradu zadovoljni z letošnjimi rezultati poslovanja, čeprav so ustvarili za četrtino nižje prihodke, kot v lanskem letu. Po napovedih bo kriza v gradbeništvu dosegla vrhunec v prihodnjem letu, najbolj jo bodo občutili majhni kooperanti velikih gradbenih podjetij. »Kjub temu načrtujemo, da bomo tudi v letu 2010 poslovali z dobičkom in da bomo ohranili likvidnost podjetja. Tako kot letos, tudi prihodnje leto ne bomo odpuščali delavcev.

V najslabšem primeru se bomo odpovedali delavcem, ki jih začasno zaposlujemo preko posrednikov,« je povedal Tadej Ružič. Skupina SGP Pomgrad bo letos ustvarila 150 milijonov evrov prihodkov, v prihodnjem letu naj bi jih za pet odstotkov manj.
http://www.delo.si/clanek/94463

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli