Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Dec 2011 20:45; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Dec 09, 2009 12:56 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NOVI KODEKS

/13/...samo upamo lahko, da bo tudi na tem področju prišlo do zmanjšanja povezanosti in tudi zlizanosti uprav ter nadzornih svetov, saj je bilo tudi vseskozi opazno, da gre za pogostoma, lažno medsebojno neodvisnost: Twisted Evil

Novi kodeks upravljanja javnih delniških družb

Včeraj so Ljubljanska borza, Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) in Združenje Manager podpisali novi kodeks upravljanja javnih delniških družb. Gre za prilagoditev spremembam zakonodaje in mednarodnih priporočil ter dobri praksi korporativnega upravljanja v obdobju zadnjih dveh let. Veljati začne januarja prihodnje leto. Andrej Šketa (Ljubljanska borza), Aleksander Svetelšek (Združenje Manager) in Borut Jamnik (Združenje nadzornikov Slovenije) so včeraj podpisali novi kodeks upravljanja javnih delniških družb.

Kodeks po besedah predsednika uprave Ljubljanske borze Andreja Škete predstavlja nabor visokih načel, ki so nad zakonom in uveljavljajo dobre prakse korporativnega upravljanja. Na novo je postavljena tudi struktura kodeksa, saj so se izključile določbe in načela, ki so se od februarja predlani spremenili v zakonska načela.

Precej so preoblikovana priporočila o plačni politiki uprav, tako da se veča vpliv delničarjev na plačno politiko. Pri nagrajevanju uprav kodeks priporoča vsakoletno določanje meril za variabilni del plače, s čimer naj bi se preprečila neutemeljena izplačila v primeru spremembe okoliščin in tako se določi tudi najvišjo možno nagrado.

"Pomembno je, da udeležba pri dobičku ne predstavlja variabilnega dela plače, temveč pomeni dodatno nagrado upravi," je dejal predsednik Združenja Manager Aleksander Svetelšek. Novi kodeks tudi priporoča, da so merila za variabilni del plače naravnana na uspešnost podjetja in ne le na dobiček tekočega leta.

Predsednik ZNS Borut Jamnik je še dejal, da kodeks natančno definira pojem neodvisnosti, in sicer postavlja načelo, da je vsaj pol članov nadzornega sveta neodvisnih.

Neetična in nezakonita dejanja

V Združenju nadzornikov Slovenije so se ogradili do nekaterih ravnanj stanovskih kolegov in jih ocenili kot neetična, nezakonita ali v nasprotju z dobro prakso. Spodaj jih je naštetih le nekaj.
* Uveljavljanje interesov večjih delničarjev ali tretjih oseb,
* netransparentno kupovanje delnic družbe, ki jo nadzorujejo,
* sodelovanje pri menedžerskem odkupu družbe in omogočanje nakupa lastnih delnic na način, ki ga omogoča,
* neukrepanje pri financiranju prevzemne družbe s strani družbe, ki jo nadzirajo,
* nepravočasno reagiranje v insolventnih in prezadolženih družbah,
* nekorektno urejanje pogodbenih razmerij z nekdanjo upravo ob njeni zamenjavi.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042321843

SPREJEM NOVEGA KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB ZNS tudi o stanju upravljanja družb in spoštovanju etičnih standardov Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS), Ljubljanska borza in Združenje Manager so danes podpisali novi Kodeks upravljanja javnih delniških družb (Kodeks), katerega glavni cilj je prilagoditev spremembam zakonodaje in razvoju dobre prakse korporativnega upravljanja v obdobju zadnjih dveh let. Začetek veljavnosti sprememb kodeksa je 1. januar 2010. ZNS ocenjuje stanje upravljanja družb v Sloveniji kot slabo in opozarja na pomembnost spoštovanja etičnih in profesionalnih standardov za kompetentno delovanje organov vodenja in nadzora ter navaja vrsto protizakonitih in neetičnih ravnanj nadzornikov ter ravnanj, ki so v nasprotju z dobro prakso. Od druge spremembe Kodeksa z dne 5. 2. 2007 je na področju gospodarskega prava, evropskih priporočil in drugih priporočil dobre prakse prišlo do vrste sprememb, ki vplivajo na korporativno upravljanje v družbah.

Prenovljeni Kodeks je vsebinsko in terminološko usklajen s slovensko zakonodajo, s priporočili EU in drugimi mednarodnimi priporočili (tudi priporočili drugih kodeksov) ter je prilagojen potrebam iz prakse. V Kodeksu je večji poudarek na področjih, ki urejajo delovanje nadzornih svetov in transparentnost poslovanja, pomembneje so se spremenile določbe glede sistema plačil članom organov vodenja in upravljanja. Na novo je postavljena tudi struktura Kodeksa, iz katere so se izključile določbe in načela, ki so se v času od zadnje revizije spremenile v zakonske norme.

Nekatere glavne spremembe Kodeksa so:

1. Novo priporočilo k oblikovanju Politike upravljanja: Politika upravljanja, ki opredeljuje vse deležnike družbe in razmerja med njimi, se oblikuje kot zaveza za naprej in ne razkritje za nazaj tako kot izjava o upravljanju. Zato je lahko jasen indikator investitorjem in ostalim deležnikom o nivoju korporativnega upravljanja in delovanju organov posameznih izdajateljev.

2. Večja aktivnost nadzornega sveta pri oblikovanju Politike upravljanja in posledično sistema upravljanja v družbi: Jedro sprememb je sodelovanje uprave in nadzornega sveta, ki morata s skupnimi močmi oblikovati in sprejeti Politiko upravljanja družbe in jo tudi predstaviti ostalim deležnikom. Ker so ravno nadzorni sveti v preteklosti pogosto delovali relativno pasivno in neučinkovito, skušamo na ta način doseči bolj proaktivno delovanje in večjo skrbnosti pri izvrševanju bistvenih nalog (npr. vrednotenje uprav in sistemi nagrajevanja, sistemi kadrovanja uprav, način in preglednost predlaganja novega nadzornega sveta, ipd).

3. Priporočila, ki vodijo k bolj preglednemu in učinkovitemu delovanju nadzornih svetov, kot je priporočilo dodatnem kriteriju neodvisnosti od večjih delničarjev pri presoji neodvisnosti članov nadzornih svetov, jasneje opredeljen postopek uvajanja v funkcijo članstva v nadzornem svetu, ki je ključno za dobro razumevanje korporativnega upravljanja, poudarjena pa je tudi večja transparentnost pri postopku predlaganja kandidatov za člane nadzornega sveta.

4. Posodobitev priporočil o prejemkih nadzornih svetov in uprav: Tu se je povečala zlasti vloga delničarjev pri določanju politike prejemkov uprav in se je jasneje definirala transparentnost sistemov nagrajevanja. Kodeks ne odstopa od sodobnega sistema plačil uprav, ki naj bi bil povezan z rezultati in temeljil na konkretnih merilih.

Dokumenti:
http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/kodeks_cg_03_12_09-_cistopis.pdf -

Obrazložitev načel
http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/kaj_prinasajo_spremembe_kodeksa_cg_2009.pdf

ZNS o stanju upravljanja družb in spoštovanju etičnih standardov

Častno razsodišče ZNS ugotavlja, da je navkljub prizadevanjem za razvoj stroke in oblikovanju novih standardov na tem področju, stanje korporativnega upravljanja v Sloveniji slabo.

Opaža vrsto ravnanj članov nadzornih svetov, ki so bodisi neetična, nezakonita ali so v nasprotju z dobro prakso:
- uveljavljanje interesov posameznega delničarja ali tretjih oseb;
- dopuščanje nepooblaščenega vmešavanja državnih organov v delo NS in poslovanje družbe;
- netransparentno kupovanje delnic družbe, ki jo nadzorujejo;
- nakupi delnic družbe, ki jo nadzorujejo, preko povezanih ali tretjih oseb; - sodelovanje članov NS pri managerskem odkupu družbe, ki jo nadzorujejo;
- podpiranje netransparentega delovanja uprave pri prevzemu družbe, ki jo nadzorujejo;
- neugotavljanje odgovornosti uprav in NS pri transakcijah s povezanimi osebami;
- omogočanje nakupa lastnih delnic družbe na način, ki omogoča managerski odkup;
- neukrepanje pri financiranju prevzemne družbe s strani družbe, ki jo NS nadzira;
- nepravočasno reagiranje NS v zvezi z obveznostmi iz ZFPPIPP (v primerih insolventnih družb in prezadolženih družb);
- nekorektno urejanje pogodbenih razmerij z nekdanjo upravo ob zamenjavi uprave; - nerazkrivanje nastalih konfliktov interesov članov NS; - razkrivanje poslovnih skrivnosti družbe;
- neustrezno in nepooblaščeno komuniciranje članov NS v javnosti.

ZNS si v okviru svojega poslanstva s svojim delovanjem prizadeva za prenos dobre prakse na področju korporativnega upravljanja in spoštovanje etičnih standardov, ne predstavlja pa organov pregona, pristojnih sodišč ali zakonskih regulatorjev in ne more preganjati tistih dejanj, ki niso v njegovi pristojnosti ali posegati v lastniška razmerja in pravice v posameznih družbah.

Častno razsodišče ZNS se zavzema za spoštovanje etičnih standardov in dobre prakse upravljanja družb za vse člane nadzornih svetov, ne glede na to ali so bili v NS imenovani kot predstavniki kapitala ali zaposlenih ter ne glede na lastniško sestavo družbe.
Kontakt: mag. Irena Prijović, generalna sekretarka ZNS, 041-361-059 ali irena.prijovic@zdruzenje-ns.si

Več o ZNS: Združenje nadzornikov Slovenje je neprofitna in nevladna organizacija, ki spremlja in razvija stroko in prakso s področja korporativnega upravljanja in delovanja nadzornih svetov in upravnih odborov.

Povezuje člane nadzornih svetov in upravnih odborov ter pravne osebe zainteresirane za razvoj korporativnega upravljanja. Svoje člane spodbuja k pridobivanju novih znanj in jih usposablja za profesionalno opravljanje funkcije ter njihova znanja certificira. Interese svojih članov posreduje pristojnim državnim organom in strokovnim institucijam ter z njimi strokovno sodeluje. Mednarodno se povezuje s podobnimi institucijami v državah članicah EU in JV Evropi ter drugimi strokovnimi organizacijami, z njimi strokovno sodeluje in medsebojno izmenjuje izkušnje. www.zdruzenje-ns.si

KODEKS
http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/kodeks_cg_03_12_09-_cistopis.pdf

ODVISNOST NEODVISNOSTI

Neodvisni od resnice
Kdo so bili prvi člani nadzornega sveta?

Trije kralji: bili so politiki z veliko prostega časa, nosili so draga oblačila in niso imeli pojma, kaj je njihov cilj. Takšna je podoba slovenskih nadzornikov. Manjka jim glavno - sveta luč, ki bi jih vodila. Tega se seveda nisem sama spomnila, avtorstvo je pod pomenljivim naslovom Nesposobnost nadzornikov in finančna kriza ( http://www.voxeu.org/index.php?q=node/2775 ).

Slovenski nadzorniki vpijejo - skupaj z njihovim šefom Borutom Jamnikom, ki drugače sicer ni nerazumen človek -, kako v corporate governanceu ne gre za delegatski sistem, da posamezen nadzornik ne zastopa interesa posameznega delničarja, da delajo v dobro družbe, in ne lastnikov, in da jim je treba pustiti neodvisnost. S tem je pred kakšnimi desetimi leti solil pamet Socius Leonarda Peklarja, zraven pa je taisti veljal za sla enega pomembnih tedanjih politikov.

To je fina podoba našega neodvisnega corporate governencea.

Rezultat pa so pivovarne, istrabenzi, ingorji, menedžerska družba, v kateri so združeni uprava in nadzorniki Gorenja [GRVG 12,68 -2,24%], nacionalni interesi, mreže, naveze, stavke in socialna država s 400 evri plače. Neodvisnost je tudi pri nadzornikih grdo zlorabljena. Ker seveda nadzorniki niso neodvisni kar tako zaradi neodvisnosti same, temveč bi morali biti predvsem neodvisni od uprav podjetij.

To je tisti prvinski konflikt in moralni hazard, s katerim se srečujejo nadzorniki v podjetju. Lastniki, principali, namreč vložijo denar v družbo, ki jo upravljajo menedžerji, torej agenti.

Agenti so zlobni ljudje, ki delajo za svoje koristi, in ne za koristi lastnikov. Zato lastniki potrebujejo nekoga, da zlobce ukroti. In to je nadzorni svet. Pri nas pa je corporate governance od lastninjenja naprej tak, da nadzorniki seveda niso neodvisni, ampak so namesto od lastnikov odvisni od uprave. In potem ta uprava z blagoslovom nadzornikov kupuje podjetje, namesto da bi kaj pametnega proizvajala in zviševala vrednost tega podjetja za izvorne lastnike. To je naša realnost. Ne govorite torej o neodvisnosti.

Druga floskula pri tej nadzorniški neodvisnosti, ki mi gre izjemno na živce, ker vidim, kako pri Slovencih tako kot nacionalni interes pada na plodna tla, je, kako morajo biti nadzorniki absolutno neodvisni od politike in države. To je absurdno v razmerah, ko je država še vedno posredno lastnica ogromnega dela gospodarstva. In v razmerah, ko so nadzorniki, če že ne z upravo (ali pa tudi z upravo), zlizani z lokalnimi ali pa državnimi politično klientelnimi interesi, pa naj se jim reče forum, yes ali no. Slovenski nadzorniki so bili pač navajeni, da so za vsako odločitev šli vprašat partijo, kaj naj naredijo. Ker zdaj ni ne CK ne Janše, Pahor pa se ne ukvarja z vlado, ker je vlada strokovna in neodvisna, hodijo spraševat vsenaokoli, kaj naj naredijo. In naredijo tisto, kar jim reče prvi, ki se izdaja za "blizu pravemu odločevalcu". To je naša realnost. Zato ne omenjajte neodvisnosti.

In tretjič, za koga torej morajo delati nadzorniki - za družbo, za lastnika, za upravo?

Prvi temeljni kamen corporate governancea je, da ne za upravo. In drugi, da družbe brez lastnikov ni. Torej tudi ni dileme: nadzorniki morajo delati za lastnike. Seveda to pomeni, da morajo krmariti med različnimi interesi posameznih lastnikov. In tukaj se pokažeta prava neodvisnost in dobrobit nadzornega sveta: da ustvari pogoje, ki največjemu možnemu številu delničarjev in prihodnjih vlagateljev prinesejo največjo mogočo korist. Neodvisnost nadzornikov se pokaže, ko poskrbijo za čim večja razkritja in preglednost, namesto da upravam dovolijo kreativno računovodstvo in skrivaštvo.

Neodvisnost se pokaže, ko menedžerjem zastavijo cilje in vizijo, kako oplemenititi premoženje lastnikov, ne pa da slepo potrjujejo poslovne načrte. Neodvisnost nadzornikov se pokaže, ko odstavijo menedžement, ki ne povečuje premoženja lastnikov. In to ne zato, ker je tako rekla partija. Ampak zato, ker ni dobička za delničarje. Ker ni plač za zaposlene. Ker ni služb. Ker ni davka za državo. In ne denarja za šole in ceste. Dokler tega niste sposobni, mi, dragi nadzorniki, ne vpijte o svoji neodvisnosti. Za vas bo prvi korak k neodvisnosti, če boste končno začeli delati za delničarje, za lastnike in po navodilih lastnikov, torej. Ne za upravo, ne za politiko in ne za omrežje svojega strica. To je realnost Slovenije. http://www.finance.si/265650/Neodvisni-od-resnice

OGLEDALO

Pet kiksov slovenskih nadzornih svetov

Pogledali smo, kje so nadzorniki pri svojem opravilu odpovedali Naloga nadzornega sveta je, da nadzira poslovanje, preverja in sprašuje. In pristojnost članov nadzornega sveta je, da direktorja, če jim ni prav, kar se dogaja, odstavijo.

V Istrabenzu brez nadzora Janku Kosmini, dolgoletnemu predsedniku nadzornega sveta, je nadzorovanje Igorja Bavčarja v celoti spodletelo. Bavčar se je bolj kot s poslovanjem ukvarjal z menedžerskim prevzemom Istrabenza. O vseh napakah in pomanjkljivostih si lahko preberete v članku Šest vprašanj nadzornikom Istrabenza.

V Pivovarni Laško denar letos izhlapel

Tone Turnšek, dolgoletni direktor Pivovarne Laško [PILR 25,32 -2,99%], je Boška Šrota pripeljal za direktorja družbe. Turnšek je nato postal član nadzornega sveta. Od letošnjega februarja je za posojila Centru Naložbam in Infondu Holdingu [IFFR 0,10 0,00%] ter za odkupe poslovnih deležev od teh družb izginilo skoraj 200 milijonov evrov. Ko so banke začele pogojevati financiranje tekočega poslovanja s Šrotovim odstopom, je Turnšek z njim podpisal dogovor, po katerem je Šrot obdržal službo v pivovarni. Pozneje je bilo to sodelovanje sporazumno pretrgano.

Mencinger Iskraemeco pospremil v prisilno poravnavo

Kranjski izdelovalec elektroštevcev je v času, ko je bil predsednik nadzornega sveta ekonomist Jože Mencinger, zabredel v hude poslovne težave. Iz njih se je izvil s prisilno poravnavo. Zlatku Kavčiču, takratnemu predsedniku uprave Gorenjske banke, ki je bila velika upnica, je očital pomanjkanje gospodarskega interesa.

Mura v stečaj deset let prepozno

Nadzorni svet Mure svojega dela ni opravil, saj vsaj deset let ni ugotovil, da je treba družbo temeljito očistiti, poslovno in finančno. Še 21. avgusta letos je nadzorni svet, ki ga je vodil Henrik Peternelj, ugotovil, da je družba plačilno sposobna. Dva meseca za tem je Mura šla v stečaj.

Nadzorniki v Gorenju so se spečali z menedžerji Družbo Ingor , ki je lastnica 5,7 odstotka Gorenja [GRVG 12,68 -2,24%], so ustanovili menedžerji in nadzorniki Gorenja. Svoj kapital so vanj vložili nadzorniki Ivan Atelšek, Jože Zagožen in Milan Podpečan ter še štirje predstavniki iz vrst zaposlenih.
http://www.finance.si/265648/Pet-kiksov-slovenskih-nadzornih-svetov

NEDOPUSTNO RAVNANJE

Delovanje nekaterih nadzornih svetov je nedopustno'

Nekateri nadzorni sveti delujejo ne samo neetično, tmevč tudi nezakonito, ugotavlja Združenje nadzornikov, ki mu predseduje Borut Jamnik Združenje nadzornikov Slovenije, ki ga vodi Borut Jamnik, je v posebni izjavi izpostavilo več primerov slabih praks na področju korporativnega upravljanja. Kljub drugačnim prizadevanjem združenje opaža vrsto nedopustnih, neetičnih in nezakonitih ravnanj nekaterih nadzornih svetov, zato se jih je odločilo navesti in se do njih negativno opredeliti. Kot slabe prakse tako združenje izpostavlja uveljavljanje interesov posameznega delničarja ali tretjih oseb, dopuščanje nepooblaščenega vmešavanja državnih organov v delo nadzornega sveta in poslovanje družbe, netransparentno kupovanje delnic nadzorovane družbe, nakupe delnic nadzorovane družbe prek povezanih ali tretjih oseb in sodelovanje članov nadzornega sveta pri managerskem odkupu družbe, ki jo nadzorujejo.

Od uprav se ne terja odgovornosti

Združenje navaja tudi neugotavljanje odgovornosti uprav in nadzornih svetov pri transakcijah s povezanimi osebami, omogočanje nakupa lastnih delnic družbe na način, ki omogoča managerski odkup, neukrepanje pri financiranju prevzemne družbe s strani družbe, ki jo nadzorni svet nadzira, ter nepravočasno reagiranje nadzornega sveta v zvezi z obveznostmi iz zakona o finančnem poslovanju (v primerih insolventnih družb in prezadolženih družb).
Med primeri slabih praks velja izpostaviti tudi nekorektno urejanje pogodbenih razmerij z nekdanjo upravo ob zamenjavi uprave, nerazkrivanje nastalih konfliktov interesov članov nadzornega sveta, razkrivanje poslovnih skrivnosti družbe ter neustrezno in nepooblaščeno komuniciranje članov nadzornega sveta v javnosti.
http://www.finance.si/265824/Delovanje-nekaterih-nadzornih-svetov-je-nedopustno

NAJ PLAČAJO

Nadzorniki naj plačajo

V preštevilnih slovenskih podjetjih so nadzorniki odgovorni, da se je v množici nekdaj uspešnih slovenskih podjetij zalomilo. Nekatera so na robu stečaja, a zaenkrat še noben ni kazensko odgovarjal. Anton Turnšek in Janko Kosmina, sta dopustila, da sta Boško Šrot in Igor Bavčar več let izčrpavala družbi.

Člani nadzornih svetov podjetij, ki so tudi včlanjeni v Združenje nadzornikov Slovenije, to ima 551 članov, morajo v zadnjih nekaj letih, vsaj v podjetjih s pretežnim državnim lastništvom, pridobiti tudi nadzorniški certifikat. Ta jim daje vsaj minimalno znanje o tem, kako delujejo nadzorni sveti, kakšne so odgovornosti nadzornikov, pa tudi katere stvari (zakone) je treba poznati za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Je že tako, da bi ob samem imenovanju morali nadzorniki imeti vse to znanje, a je žal praksa drugačna, ko se vsakih nekaj let zamenja (politična) oblast in se pojavijo novi kandidati za podjetniške nadzornike. Poklicni nadzorniki, ki bi opravljali funkcijo člana nadzornega sveta kot svojo izključno (ne pa kot popoldansko obrt), bi lahko bili rešitev problema po večini podpovprečnih nadzornikov, vendar naj bi bila glavna zanje zakonska omejitev članstva v največ treh nadzornih svetih, kar jim po njihovih besedah ne omogoča dovolj spodobnega zaslužka...
http://www.vecer.com/7d/

VULGARIZACIJA IN ZLORABA ZFPPIPP

V kapitalističnem družbenoekonomskem sistemu (nekateri ga sramežljivo imenujejo tržni sistem, čeprav to ni isto) ima vsak kapitalist načeloma neodtujljivo pravico poslovati nesmotrno ali celo z izgubo. Pri vsaki pravici pa je prisotna tudi njena omejitev. Omejitve so praviloma etičnega ali zakonskega značaja. Etične norme so se izkazale (in se še naprej izkazujejo) kot nezadostne. Zato vsaka razvita država posega na to področje s tako imenovano insolvenčno zakonodajo. Kapitalistova izguba lahko na primer raste toliko časa, dokler s tem ne posega v pravice drugih subjektov na trgu v taki meri, da ogroža njihovo normalno poslovanje. S tem država izvaja svojo dolžnost zagotavljanja ustreznih pogojev za delovanje gospodarstva. Država torej poskuša zaščititi upnike z načelno zakonsko zahtevo, da mora podjetnik zagotavljati plačilno sposobnost podjetja. Zato se mora obnašati kot dober gospodar z ustrezno profesionalno skrbnostjo.

Kakšno je stanje na tem področju pri nas?

Prvi zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) je bil sprejet že pred desetimi leti, novi zakon o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pa leta 2007. Prvi zakon se ni izkazal kot učinkovit v pogledu zaščite upnikov, vendar tudi drugemu ne kaže popolnoma nič bolje. Kje so vzroki? Načelno sta dve možnosti: ali je predpis slab ali pa ga ne izvajamo dovolj dosledno. Ponavadi je resnica nekje vmes, vendar želim v tem prispevku opozoriti predvsem na njegovo nedosledno izvajanje.

Premalo zaščite

Zakaj trdim, da so upniki pri izvajanju tega zakona bistveno premalo zaščiteni? Poleg številnih izkušenj v svetovalni praksi nam utemeljitev preprosto ponuja že vsakodnevno branje časopisov, kako upniki nikakor ne morejo unovčiti svojih terjatev, saj se dolžniki izvijajo in skrivajo v labirintih tako ali drugače tolmačenih predpisov, zlasti pa po njihovih željah prirejenega pojasnjevanja določil ZFPPIPP.

Eden od aktualnih primerov je družba T-2, katere novopostavljeni direktor trdi (Delo, 10. decembra 2009), da družba ni insolventna, saj je premoženje večje od dolgov. Pri tem popolnoma "pozablja", da je lahko družba skladno z 11. členom ZFPPIPP insolventna tudi zaradi kapitalske neustreznosti.

Drugi primer je Istrabenz, ki (po novinarskih navedbah) naj ne bi bil več kapitalsko neustrezen, ker so spremenili računovodske usmeritve in ovrednotili premoženje po pošteni vrednosti (Dnevnik, 11. decembra 2009). Če novica ni plod napačnega razumevanja novinarjev (družba pa ga ni popravila), je to tipičen primer sprenevedanja, saj zaradi "knjigovodskih mahinacij" podjetje nima nič več na svojem transakcijskem računu. Če zdaj ni kapitalsko neustrezen, potem tudi prej ni bil, saj ZFPPIPP nič ne govori o knjigovodskem stanju. Vsekakor pa spet ni govora o temeljnem pogoju kapitalske ustreznosti: ali ima družba dovolj dolgoročnih virov financiranja, ki jih zahtevajo obseg in vrsta poslov ter tveganja, ki jim je podjetje izpostavljeno (11. člen ZFPPIPP). Če bi bil ta pogoj izpolnjen, bi bile banke upnice že davno poplačane.

Družba Center Naložbe je objavila nastop insolventnosti "skladno z ZFPPIPP", ker ne morejo več plačevati svojih obveznosti (Dnevnik, 12. novembra 2009). To daje občutek, da so povsem spregledali 33. člen ZFPPIPP, ki pravi, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi ravnalo s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij. Nasprotni dokaz po istem členu ni dovoljen!
Vsakemu, čeprav ni podjetnik, je namreč jasno, da plačilno nesposoben ne moreš postati čez noč. Zato tudi insolventen nisi šele tedaj, ko ne moreš plačevati obveznosti. Tak način razmišljanja je povsem podoben primeru, da bi se vsi čudili, češ, kako to, da je ženska rodila, čeprav so jo vsi gledali, kako ima lepo zaobljen trebuh.

Če posežemo nekoliko nazaj, je podoben primer Mure, kjer se je nadzorni svet 10. septembra 2009 "seznanil", da konec junija 2009 družba še ni bila insolventna (Dnevnik, 11. septembra 2009), čeprav je direktor Mure že (ali šele?) marca 2009 povedal, da družbi manjka 8,5 milijona evrov kapitala (Dnevnik, 12. marca 2009). Že naslednji dan po tako pomembni seznanitvi nadzornega sveta pa so lastniki, vodstvo in sindikat ugotovili, da se stečaju ne bo mogoče izogniti (Dnevnik 12. septembra 2009)?! Spet je problem nastal "čez noč". Čez noč lahko ženska res zanosi, ne more pa roditi.

Še nekoliko nazaj je celotna Slovenija spremljala nekajletno agonijo MIP d.d. Na koncu so bili vsi presenečeni (zlasti banke), da je uprava razglasila stečaj. Nihče doslej še ni ugotovil, koliko mesecev (ali celo let) prepozno. Splošna epidemija Prikazani primeri (vseh enostavno ni mogoče našteti, saj je to splošna "epidemija") kažejo na temeljno nepoznavanje določil ZFPPIPP. To se najlepše in sintetično kaže v izjavi predstavnika MTB d.o.o. (Dnevnik, 2. aprila 2009), da se njegova družba ne sooča z insolventnostjo, saj pogoje insolventnosti "natančno določa ZFPPIPP". Prav ta "natančnost" predstavlja temeljno vulgarizacijo pri pojasnjevanju določil ZFPPIPP. Slednji je najbolj natančen v svojem zgoraj citiranem 11. členu. Hkrati je zelo natančen v opredelitvi, kje najti pravila skrbnega gospodarjenja (12. člen ZFPPIPP), saj kot temeljni akt določa Kodeks poslovnofinančnih načel, ki ga je sprejel Slovenski inštitut za revizijo. Na žalost pa se v praksi natančnost ZFPPIPP razume le z izpodbojnimi domnevami v 14. členu. Le-te pa so navedene samo zato, da pokažejo, da je ob njihovi uresničitvi res že zadnji čas, da poslovodstvo začne s preverjanjem plačilne sposobnosti družbe, če tega ni počelo že sproti, kar sicer zahteva 32. člen zakona. Po drugi strani te domneve omogočajo upnikom lažje zahtevati sodno preveritev finančnega položaja družbe. V nobenem primeru pa naštete izpodbojne domneve niso pogoj za ugotovitev insolventnosti družbe, čeprav splošna javnost (in na žalost tudi dobršen del "stroke") to tako razume. V 14. členu ZFPPIPP je na primer podana domneva (in ne pogoj!), da je podjetje trajneje nelikvidno, če več kot dva meseca zamuja s plačilom obveznosti, ki skupaj presegajo 20 odstotkov obveznosti iz zadnjega letnega poročila. Če razumemo to določilo kot pogoj, pomeni, da družba, katere neplačane zapadle obveznosti znašajo le 19,99 odstotka, še ni trajneje nelikvidna. Tako bi lahko na primer ugotovili, da družbi manjka še en evro več neplačanih obveznosti, da bi bila trajneje nelikvidna. To je seveda čisti nesmisel, saj je tak način razmišljanja v neposrednem nasprotju z osnovno logiko in temeljnim določilom o gospodarjenju s profesionalno skrbnostjo. Tako razumevanje "natančnosti" ZFPPIPP jasno kaže na željo dolžnikov po izogibanju posledic, ki jih zakon predvideva, kar se prej ko slej pokaže kot zelo kratkovidna poslovna politika. Povsem podobno je z dvema domnevama o dolgoročni plačilni nesposobnosti (3. odstavek 14. člena ZFPPIPP). Obe kažeta na kapitalsko neustreznost podjetja. Prva obravnava primer, ko so dolgovi podjetja večji od njegovega premoženja, kar je skrajni primer kapitalske neustreznosti, ki pa seveda ne nastane čez noč. Če želimo to domnevo razumeti kot pogoj dolgoročne plačilne nesposobnosti, lahko pridemo do položaja, ko ima podjetje denimo le še za en evro premoženja več kot dolgov, direktor pa bi (seveda zaradi natančnosti) trdil, da družba ni insolventna. Upam, da o taki trditvi ni vredno razpravljati, čeprav bi se marsikateremu "pravnemu tehniku" (izraz uporabljen po prof. dr. Bučarju) to zdelo umestno, da o odvetnikih dolžnika ne govorim. Druga domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti govori o primeru, ko tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami doseže polovico osnovnega kapitala. Če želimo to domnevo razumeti kot pogoj dolgoročne plačilne nesposobnosti, lahko pridemo do položaja, ko tekoča izguba znaša le 49,99 odstotka osnovnega kapitala. Spet bi bil "natančni" direktor zadovoljen. Navedene domneve držijo, če se ne dokaže drugače, pravi v zakon v istem 14. členu. To pomeni dvoje: prvič, da lahko insolventnost nastane bistveno pred nastopom teh primerov (kar je običajen primer, seveda v odvisnosti od presoje skladno s profesionalno skrbnostjo), in drugič, da ni nujno, da je podjetje insolventno, kljub nastopu teh primerov (če se lahko dokaže drugače), kar je sicer možno, vendar je v praksi relativno redko. Teh besed "če se ne dokaže drugače" in določil 11. člena zakona ne upošteva tako rekoč nihče. Zakaj se torej zakon ne izvaja z upoštevanjem teh določil? Izvajanje vsakega zakona se najbolj očitno dogaja na sodišču, torej pri preverjanju in sankcioniranju njegove (ne)uporabe. Menim, da se najočitnejša vulgarizacija (preveliko in nestrokovno poenostavljanje in uporaba) ZFPPIPP dogaja prav na sodiščih (upam, da so tudi izjeme, vendar jih ne poznam), s tem pa sodišča omogočajo tudi njegovo zlorabo v škodo upnikov. Kot utemeljitev za primer navajam sodbo nekega slovenskega sodišča, kjer je v konkretnem primeru izrecno napisano, da so pogoji insolventnosti tisti, ki smo jih zgoraj obravnavali kot domneve. Sodišče jih torej razume kot pogoje, ne pa kot domneve. Istočasno se je sodišče izreklo tudi proti širšemu razumevanju teh pogojev (torej le kot domnev), kar utemeljuje z razlago, da "bi se s tem močno znižal prag, pri katerem bi že lahko govorili o obstoju stečajnih razlogov". Taka utemeljitev je povsem podobna na primer trditvi, da bi bilo bolje, če bi za tatvino štel le znesek nad 50.000 evrov, da bi lahko zmanjšali število obravnavanih primerov. Tudi to bi bil svojevrsten prispevek k odpravi sodnih zaostankov. Sodišče torej ni upoštevalo določil 11. člena ZFPPIPP oziroma ga utemeljitve na tej osnovi sploh niso zanimale. Nerazumevanje ali korupcija? Upoštevanje (pa še to napačno) določil le enega člena in zanemarjanje drugih določil istega zakona (vulgarizacijo torej) je mogoče razložiti le na dva načina: s popolnim nerazumevanjem predpisa ali pa s korupcijo. Kdor v takem primeru zanika korupcijo, priznava svojo nesposobnost in šarlatanstvo. Posledice take sodne prakse, ki neposredno vpliva na dogajanje v državi, so izredno pomembne in večplastne.

Med njimi naj navedem le nekatere:

1. Praksa nekaterih sodnih izvedencev kaže podobno stališče, kot ga je zavzelo sodišče v zgornjem primeru. Vulgarizacija se torej nadaljuje. To je tipičen način delovanja po "liniji najmanjšega odpora", saj bi bili sodni izvedenci v nasprotnem primeru prisiljeni izrekati se o gospodarnem ali negospodarnem obnašanju poslovodstev in o njihovi profesionalni skrbnosti. To bi nedvomno zahtevalo njihov dodaten napor, predvsem pa znanje. Slednjega pa jim ni (več) treba imeti, saj so z enkratnim imenovanjem postali sodni izvedenci "do konca življenja", zakaj bi se torej sploh še izobraževali.

2. Določila o profesionalni skrbnosti in gospodarski logiki so s prikazano sodno prakso v celoti spoznana kot nepotrebna. Še več, opredeljena so kot nerelevantna, kljub jasnemu zakonskemu besedilu. Tudi sicer je vloga in pomembnost različnih poklicnih kodeksov v naši državi relativno majhna. Njihovo upoštevanje je v zadnjem času obratno sorazmerno njihovemu številu. S takimi stališči sodišč pa to prakso le še potrjujemo. K temu pomembno prispeva tudi neupoštevanje etičnih kodeksov. Naj na tem mestu opozorimo tudi na Kodeks poklicne etike poslovnega finančnika, ki ga je prav tako sprejel Slovenski inštitut za revizijo. Danes je že redko komu nerodno, če ne more poravnati zapadlih obveznosti. Tako se uvrščamo na temu ustrezno nezavidljivo raven civilizacije, češ, saj to je splošen pojav. Ne moremo pa mimo ugotovitve, da k takemu stanju v določeni meri (po načelu "the tone of the top" - zgled na vrhu) prispevajo tudi gospodarska politika države in upravni organi. Država sama ne plačuje svojih obveznosti v poslovno ustreznih rokih, hkrati pa upravni organi na razpisih podeljujejo izvajanje projektov tudi podkapitaliziranim družbam.

3. Med najpomembnejšimi posledicami takih sodb je treba upoštevati njihov vpliv na obnašanje gospodarskih osebkov. Gre za to, da se je na tak način bistveno zmanjšala odgovornost poslovodstev, ki si lahko zato privoščijo na račun upnikov mnogo več manevrskega prostora (in moralnega hazarda). Vulgarizacija zakona torej neposredno vpliva kot potuha neprofesionalnemu in negospodarnemu ravnanju. Temu lahko rečemo tudi zloraba zakona, s katero ne ščitimo več upnikov, temveč dolžnike.

4. Naslednja pomembna posledica je zmanjšanje občutka odgovornosti članov nadzornih svetov, ki pa izhaja iz dveh razlogov. Eden je birokratsko razumevanje zakona (podoben je primer: da je ženska noseča, lahko dokaže le s tem, da rodi). Poenostavljen izračun na tej osnovi (vulgarizacija) lahko kaže, da (še) nismo insolventni, gremo torej naprej in dajemo podporo nesposobnemu poslovodstvu, saj smo tudi sami nesposobni za kaj več. Drugi pa je dejstvo, da se odgovornost nadzornih svetov poudarja le v razpravi o sejninah, dejansko pa se v praksi ne izvaja. Seveda, saj bi morali ugotavljati obnašanje članov nadzornih svetov v smislu dobrega gospodarja, kar pa je: nepopularno (z vidika tistih, ki so delegirali "svojega" člana zaradi bogvekakšnih uslug v preteklosti ali špekulacij v prihodnosti), zahtevno (čeprav zakon predvideva, da je dokazno breme na poslovodstvu in ne na tožniku, kar pomeni avtomatsko krivdo, če se je obtoženi ne razbremeni), dolgotrajno (saj ne zaupamo sodnim izvedencem; v posameznih primerih imamo na primer tri izvedence s popolnoma različnimi stališči, kar se nikomur ne zdi čudno, najmanj pa sodišču), povečalo bi obseg sodnih postopkov (stečajni upravitelji in upravitelji prisilnih poravnav so upravičeni - tudi že po prejšnjem zakonu - uveljavljati odškodninsko odgovornost poslovodstva in članov nadzornega sveta, vendar sodišča tega od upraviteljev ne zahtevajo) in še bi lahko naštevali takšne ali drugačne vzroke. Pri tem pa je posebej koristno izpostaviti še eno domnevo, ki pa je v praksi (v nasprotju s prejšnjimi domnevami) ne obravnavajo kot dokaz oziroma kot pogoj. To je določilo 42. člena, ki pravi, da je poslovodstvo odškodninsko odgovorno upnikom, če se ne dokaže drugače. Zakaj tudi tu v praksi ne opustimo teh pomembnih besed, tako kot smo jih v 14. členu? Neupoštevanje 42. člena ocenjujem kot zlorabo zakona v korist drugih interesov in ne v korist interesov podjetij.

5. Nad tako prakso so seveda navdušeni tudi lastniki podjetij, saj gre nesmotrno poslovanje podjetij prvenstveno v škodo upnikov. To nedvomno pospešuje tudi moralni hazard pri prevzemanju podjetij, njihovo izčrpavanje in "tajkunizacijo". Zloraba zakona?

6. V posebnem položaju so banke kot pomembne upnice podjetij v težavah, pri čemer pa je njihov problem mogoče gledati tudi z drugega zornega kota. Tudi one so pri odobravanju posojil pogosto padle "na finto" lastne birokratske ocene (ne)solventnosti posameznih podjetij. Pogosto niso presojale njihove bonitete celovito z vidika skrbnega gospodarja in s poudarkom na širšem razumevanju kapitalske ustreznosti skladno z 11. členom ZFPPIPP (ali pa tega pri svojih odločitvah niso upoštevale). Prostovoljne žrtve vulgarizacije zakona?

7. Poudariti je treba tudi posledice vulgarnega razumevanja zakona za gospodarstvo kot celoto. Ker plačilne nesposobnosti ne odkrivamo pravočasno, niti ne ukrepamo pravočasno, s čimer podaljšujemo agonijo podjetij. Odpira se polje poklicnim likvidatorjem, ki kupujejo podjetja, da bi jih uničili do konca in zaslužili na preostalih sredstvih. Širijo se možnosti uveljavljanja različnih zasebnih interesov v podjetjih, ki so v težavah. Ne nazadnje in najpomembneje pa je, da se povečujejo negativne posledice za zdrava podjetja, ki zaradi tega zbolevajo kot pri epidemiji.

8. V slabšem položaju je tudi vlada, ki ne more pravočasno ukrepati, hkrati pa se sproti v pomembni meri izničujejo učinki raznih spodbud gospodarstvu. Le-te tudi zaradi zgornjih razlogov ne morejo biti vedno ustrezno ciljane.

9. Naj navedem še poseben vpliv, ki pa je izredno močan in ima tudi vgrajen povratni še močnejši vpliv. Gre za to, da tako vulgarizacijo zakona vsak dan beremo v časopisju tudi zaradi napačnega razumevanja zakona med novinarji, ki vedno bolj povzemajo že obravnavane domneve kot dejanske pogoje insolventnosti podjetij. Časopisne novice se tako spreminjajo v "rumeni tisk" in dodatno razširjajo neustrezno razumevanje in splošno vulgarizacijo zakona. Na osnovi povedanega trdim, da so posledice vulgarizacije ZFPPIPP vse prej kot nedolžne, njeno preprečevanje pa je zelo enostavno: uveljaviti je treba dosledno izvajanje vseh določil zakona v zvezi s finančnim poslovanjem. Hkrati bi to pomenilo enega najhitrejših in, v celoti gledano, najcenejših protikriznih ukrepov, čeprav bi morali zato razglasiti še več podjetij za insolventne. Vendar se bojim, da bomo kljub zgornjim ugotovitvam lahko še naprej v časnikih brali o primerih, kot so Prevent, Viator&Vektor ipd., ne da bi se kdo vprašal, ali ni že čas za radikalnejše ukrepe. Dokler seveda ne prekipi zaposlenim, ki zelo dobro občutijo, kako se izvaja načelo profesionalne skrbnosti v poslovanju njihovih podjetij. Nazadnje se moram vprašati tudi nekaj, kar iz povedanega neizogibno izhaja: kje je tu glas stroke? Na žalost moram ugotoviti, da ga ni oziroma, da je glas nekaterih kot glas vpijočega v puščavi. Upravičeno se namreč lahko na primer vprašamo: zakaj je pojem kapitalske ustreznosti le v zakonu in ne tudi v šolskih učbenikih? Zakaj se v poslovnih šolah ne pojasnjuje določil Kodeksa poslovnofinančnih načel v okviru teoretičnih ali praktičnih predmetov? Zakaj se v zvezi s to problematiko še ni oglasil nobeden od vidnejših ekonomistov? Zakaj ekonomisti ostajajo pri varnih makroekonomskih kategorijah, parametrih in povprečjih, pozabljajo pa, da je zdravo gospodarstvo sestavljeno iz zdravih gospodarskih subjektov?
Zakaj ekonomisti dopuščajo, da ostaja problem kapitalske ustreznosti le problem pravnikov? Zakaj ekonomska stroka dopušča, da nekateri predavatelji na profitno usmerjenih seminarjih prispevajo k vulgarizaciji ZFPPIPP z raznimi šarlatanskimi razlagami njegovih določil, ne da bi bili deležni strokovne kritike? Verjetno bomo prišli do spoznanja, da smo kar vsi, vsak po svoje, pristaši linije najmanjšega odpora in se ne zganemo, dokler nas nekaj neposredno ne zadene. Dr. Živko Bergant, poobl. revizor, Visoka šola za računovodstvo v Ljubljani
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042332190

IZJAVA O NEODVISNOSTI

Izjava o neodvisnosti člana NS družbe _______________
Podpisani(-a) ______________________________ skladno z 8. točko 17.2 člena Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8.12.2009 (v nadaljevanju: Kodeks) vezano na moje članstvo v nadzornem svetu družbe _______________________izjavljam, da imam za opravljanje funkcije člana (-ice) nadzornega sveta dovolj izkušenj in znanja ter se izrekam glede potencialnih nasprotij interesov iz priloge C v Kodeksu.
_________________________________________ __________________________________
Prosimo označite, ali trditev drži ali ne drži. Pri presojanju resničnosti trditve se uporabljajo kriteriji iz priloge C Kodeksa:
a) Ne opravljam funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe in nisem opravljal takšne funkcije v zadnjih petih letih.
DRŽI NE DRŽI
b) Nisem zaposlen v družbi ali povezani družbi in nisem bil na takšnem položaju v zadnjih treh letih.
DRŽI NE DRŽI
c) Ne prejemam večjih dodatnih prejemkov iz družbe ali povezane družbe, razen plačila, ki ga prejemam kot član nadzornega sveta.
DRŽI NE DRŽI
d) Nisem večinski(-a) delničar(-ka) in tudi ne zastopam večinskega/večinskih delničarjev.
DRŽI NE DRŽI
e) Z družbo ali povezano družbo nimam oziroma v zadnjem letu nisem imel(-a) pomembnih poslovnih stikov tako neposredno kot tudi ne kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa.
DRŽI NE DRŽI
f) Nisem in tudi v zadnjih treh letih nisem bil(-a) partner (-ica) ali uslužbenec (uslužbenka) sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi.
DRŽI NE DRŽI
g) Nisem izvršni (-a) direktor (-ica) ali član (-ica) uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta. Prav tako nisem kako drugače povezan(-a) z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave preko sodelovanja v drugih družbah ali organih.
DRŽI NE DRŽI
h) V nadzornem svetu nisem več kot tri mandate (ali več kot 12 let).
DRŽI NE DRŽI
2
i) Nisem bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so v položajih, omenjenih v točkah od a) do h)
DRŽI NE DRŽI
Poleg zgornjih navedb tudi
- nisem član(-ica) širšega poslovodstva povezane družbe in
DRŽI NE DRŽI
- nisem sodeloval(-a) pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.
DRŽI NE DRŽI
____________________________________________ _______________________________
Nasprotje interesov obstaja, kadar je nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje člana nadzornega sveta ali uprave ogroženo zaradi vključevanja njegovega osebnega ekonomskega interesa, interesov družine, njenih čustev, politične ali nacionalne (ne)naklonjenosti ali kakršnih koli drugih povezanih interesov z drugo fizično ali pravno osebo.
Ali na vaše odločanje, skladno z zgornjo definicijo nasprotja interesov, vpliva še kakšno dejstvo, ki ni bilo navedeno zgoraj?
NE DA
Prosimo obrazložite, če ste odgovorili z DA:
______________________________________________ __________________________________________________ __________________________________________________ ______
Glede na izkazana potencialna nasprotja interesov se izrekam za:
Prosimo, da ustrezno obkrožite.
a) neodvisnega(-o) člana(-ico) nadzornega sveta
b) odvisnega člana(-ico) nadzornega sveta
Opomba: Člani nadzornega sveta se smatrajo na neodvisne, če izpolnjujejo vse kriterije neodvisnosti (vse trditve, navedene zgoraj, držijo).
S svojim podpisom dovoljujem objavo podpisane izjave na spletnih straneh družbe.
Datum: ______________ Podpis: ____________________

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Dec 11, 2009 11:58 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

REKORDNI REVOZ

/13/...kljub kriznim razmeram, so dosegli in tudi presegli poslovne načrte in tudi zato si zaslužijo nagrado po 1.000 €, vsaka čast: Laughing

915 AVTOMOBILOV

Revoz: Delavci bodo prejeli 1000 evrov nagrade

Revoz bo letošnje leto končal z rekordnim proizvodom avtomobilov, k čemur so pripomogli tudi številni ukrepi evropskih vlad. Tudi zato bodo delavcem izplačali najvišjo letno nagrado doslej.

Rekord v Revozu

Osmega decembra je z Revozovih proizvodnih trakov zapeljal 200.165. avtomobil, izdelan v letošnjem letu, s čimer je bil presežen dosedanji rekord (200.164), so sporočili iz Revoza. Kot pravijo, je visoka raven proizvedenih količin predvsem posledica finančnih spodbud številnih evropskih držav, ki so se najbolj izrazito odrazile ravno v nižjem prodajnem razredu vozil.

Zaradi dobrih rezultatov bodo v Revozu izplačali najvišjo letno nagrado doslej, in sicer decembra akontacijo tisoč evrov bruto na zaposlenega ter poračun januarja 2010. Kot je znano, so morali v Revozu novembra 2008 zaradi zmanjšanega povpraševanja skrčiti obseg proizvodnje s treh polnih izmen na dve izmeni in pol.
Aprila pa so spet uvedli tri polne izmene, skozi leto pa so imeli tudi veliko delovnih sobot in nedelj. V Revozu pričakujejo, da bodo do konca leta izdelali okoli 210.000 vozil. V prvem tednu decembra pa so v Revozu presegli tudi do sedaj najvišje število izdelanih vozil v montaži v enem dnevu.

Trenutni rekord je tako 915.

Obeti za začetek leta 2010 so dobri "Obeti za začetek leta 2010 so dobri, tako da bomo v prvih mesecih še lahko obdržali polno nočno izmeno, vendar pa je pričakovati, da bo prihodnje leto še vedno dokaj težavno, saj se bodo iztekle finančne spodbude za nakup novih vozil v številnih državah, poleg tega pa tudi količinsko najpomembnejši izdelek, ki ga proizvajamo v Revozu, renault twingo, prehaja v drugi del svojega življenjskega cikla, ko naročila običajno upadejo,“ še pravijo v Revozu.

Revoz bo v tem primeru reševala proizvodnja novega modela, ki se bo pridružil twingu in cliu II. Pomemben industrijski del razvojnega projekta tega novega modela je potekala prav v Novem mestu.
Za izdelavo tega modela je Revoz tudi od vlade dobil pomoč v višini 14 milijonov evrov.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-revozu-dosegli-proizvodni-rekord.html http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60381573&section_id=1&article_id=3193958
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Dec 12, 2009 8:26 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Dec 12, 2009 12:40 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZPIZ & VREDNOSTNI PAPIRJI

/13/...vsi tisti, ki so delali v podjetjih, ki so se privatizirala tudi z notranjim odkupom v obliki prejemkov vrednostnih papirjev, obstaja velika verjetnost, da jim le-te niso šteli v pokojninsko osnovo: Crying or Very sad

ZPIZ se pri dodelitvi pokojnin očitno požvižga na odločitev sodišč

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da niso pristojni za tolmačenje odločitev sodišč in zavodov
Do leta 2000 se plače, ki so bile v obliki vrednostnih papirjev namenjene notranjemu odkupu delnic v postopku lastninskega preoblikovanja, niso vštevale v pokojninsko osnovo.

Ustavno sodišče je leta 2002 ugotovilo, da je bil zakon v tem delu neustaven.

Zato je več zavarovancev uveljavljalo sodno varstvo in zahtevalo vštevanje prejemkov v obliki vrednostnih papirjev v pokojninsko osnovo. Ker na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) menijo, da je pravnomočna sodba višjega delovnega in socialnega sodišča nepravilna, je zaradi nižjih pokojnin oškodovanih več sto upokojencev.

Zaradi nižjih pokojnin je oškodovanih več sto upokojencev, vendar jim ZPIZ tega tako imenovanega »načela prepovedi retroaktivnosti« ne želi priznati.
Lojze Ude iz ljubljanske Pravne fakultete pa trdi, da je prepoved retroaktivnosti res ustavna norma, a velja le za obveznosti, ne pa tudi za pravice. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) se več kot očitno požvižga na odločitve sodišč.
Potem ko je ZPIZ glede na odločbo ustavnega sodišča oškodoval okrog tristo upokojencev Intereurope za približno 1,5 milijona evrov, se enak scenarij odvija tudi v primeru nekdanjega zaposlenega v BTC.

Bojan Dobrun, pravnik in direktor podjetja IUS biro, nam je povedal, da je BTC pred štirimi leti za več svojih delavcev na višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani dobil tožbo, po kateri se v pokojninsko osnovo vštevajo tudi vrednostni papirji iz obdobja od leta 1990 do 1994.

Na podlagi te sodbe je novembra 2005 kot pooblaščenec Mladena Gavriča, ki se je štiri leta prej upokojil, vložil zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine, ZPIZ pa jo je decembra istega leta tudi pravilno odmeril. Do sem je šlo vse, kot je treba, zadeva pa se je začela zapletati, ko je januarja 2006 Dobrun na ZPIZ vložil pritožbo, naj se pravica do novo odmerjene Gavričeve pokojnine prizna tudi za šest mesecev nazaj. Potem ko je sedem mesecev čakal na odgovor, pa je sledil šok.

ZPIZ ni le zavrnil pritožbe, temveč je odpravil tudi prvotno odločbo iz decembra 2005 in Gavriču ponovno znižal starostno pokojnino, obenem pa mu poračunal tudi preplačilo. Pri tem je še zlasti zanimivo to, da se ostali delavci BTC, ki se niso pritožili, ohranili na novo poračunano višjo pokojnino. Tragikomična sodna kalvarija Dobrun je avgusta 2006 vložil tožbo na delovno in socialno sodišče v Ljubljani, to pa je februarja 2008 odločbo ZPIZ razveljavilo kot nezakonito in ZPIZ naložilo, da mora v roku 30 dni skupaj z zamudnimi obrestmi ponovno odmeriti pokojnino z upoštevanjem vrednostnih papirjev.

ZPIZ odločitve sodišča ni upošteval, njegovo pritožbo pa je višje delovno in socialno sodišče decembra zavrnilo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Kljub pravnomočni in dokončni sodbi je ZPIZ februarja letos Gavriču znova izdal negativno odločbo, kot neutemeljeno pa mesec dni kasneje zavrnil še Dobrunovo pritožbo.

Tako je bil Dobrun prisiljen ponovno vložiti tožbo, s tem pa je zadeva po njegovih besedah "nezakonito in tragikomično znova v postopku reševanja". Na ZPIZ so nam povedali, da zadeve ne morejo komentirati, "ker o njej poteka postopek sodnega varstva pred delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani".

Bojan Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi, nam je ob tem pojasnil, da so bile po oceni ZPIZ dosedanje sodbe nepravilne, ker niso spoštovale norme ustavnega sodišča, po kateri lahko obnova postopka poteka le za naprej, na pa tudi za nazaj.

Povedal je, da gre za enak pravni zaplet tudi v primeru 300 delavcev Intereurope. Na vprašanje, koliko upokojencev terja pravice za nazaj, pa je Kokot odgovoril, da o tem na ZPIZ ne vodijo evidenc. Dobrunu se zdijo Kokotova pojasnila absurdna.

"Pravnomočnost sodbe sta potrdila tako delovno in socialno sodišče kot višje delovno in socialno sodišče, ki pač morata poznati tudi stališča ustavnega sodišča. Če sta dali obe sodišči prav nam, potem ZPIZ nima nobene pravice, da sodbe ne izvrši," je ogorčen Dobrun, ki opozarja, "da gre v tem primeru za popolno nedelovanje pravne države".

Opozoril je, da je Gavrič zaradi ignoriranja odločitev sodišč vsak mesec oškodovan za okoli 130 evrov, skupaj pa naj bi mu ZPIZ (brez obresti) dolgoval približno 7000 evrov. Dobrun ob tem dodaja, da "zaradi nestrokovnega in nezakonitega ravnanja javnega zavoda ZPIZ, nastajajo tudi povsem nepotrebni sodni stroški, ki v recesijskih časih še dodatno bremenijo davkoplačevalce".

Brezplodno iskanje pomoči

Zaradi neupoštevanja odločitev sodišč se je Dobrun po pomoč obrnil na ministrstvo za delo, ministrstvo za pravosodje ter na urad varuhinje človekovih pravic, vendar so mu vse tri institucije odgovorile, da za zadevo niso pristojne (!).

Pri tem je zanimivo, da je Peter Pogačar, generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, v pismu, ki ga je maja letos poslal generalnemu direktorju ZPIZ Marijanu Papežu, zapisal, da gre v Gavričevem primeru za "zmotno ravnanje zavoda" in od Papeža zahteval pojasnila.

Na ministrstvu za delo so nam povedali, da mnenje ministrstva ni zavezujoče in ne predstavlja pravne podlage za priznanje pravice. Kot pravijo, so sicer zadolženi za nadzor nad delom in poslovanjem ZPIZ, ne morejo pa posegati v postopke odločanja o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Končna odločitev o zadevi je lahko le predmet posamičnega sodnega postopka in kot taka pridržana le sodišču, so zapisali na ministrstvu. Prepoved retroaktivnosti ne velja, ko gre za pravice Lojze Ude z ljubljanske Pravne fakultete pravi, da je prepoved retroaktivnosti sicer res ustavna norma, da pa velja le za obveznosti, ne pa tudi za pravice. "Na tak način je sploh možna obnova postopkov nepravično obsojenim, enako pa je veljalo tudi za denacionalizacijo," je pojasnil Ude.

Skupno število oškodovancev ni znano

Plače, ki so bile v obliki vrednostnih papirjev namenjene notranjemu odkupu delnic v postopku lastninskega preoblikovanja, se do leta 2000 niso vštevale v pokojninsko osnovo.

Potem ko je ustavno sodišče leta 2002 v ustavni odločbi ugotovilo, da je bil zakon v tem delu neustaven, je več zavarovancev uveljavljalo sodno varstvo in zahtevalo vštevanje prejemkov v obliki vrednostnih papirjev v pokojninsko osnovo (med drugim v BTC in Intereuropi), česar pa jim ZPIZ zaradi "načela prepovedi retroaktivnosti" ne želi priznati.

Koliko je takšnih oškodovancev in za kakšne zneske gre, nam ne na ZPIZ ne na ministrstvu za delo niso odgovorili.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042322642

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Dec 17, 2009 10:44 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

HYPO ALPE ADRIA BANK

Kdo bo rešil banko Hypo Alpe Adria

Danes se bo v Münchnu sestal nadzorni svet bavarske deželne banke Bayern LB in jutri bo v Celovcu zasedala izredna skupščina delničarjev njene hčerinske banke Hypo Group Alpe Adria. Na obeh bodo odločali o usodi celovške banke Hypo Alpe Adria. Ta nujno potrebuje 1,5 milijarde evrov svežega kapitala, finančni strokovnjaki pa ocenjujejo, da za svoje preživetje letos in naslednje leto potrebuje celo nekaj manj kot dve milijardi evrov.

Jutri se izteka rok, ki ga je postavil avstrijski regulator, do katerega morajo delničarji banke oziroma avstrijska država in bavarska dežela ta denar tudi zagotoviti, sicer je banka zrela za stečaj. Velike izgube si je banka nakopala predvsem s tveganimi posojili na Balkanu.

Pogajanja o njenem reševanju intenzivno potekajo že ves teden, nemški in avstrijski mediji pa ga ocenjujejo za poker, pri katerem bo izgubil igro tisti, ki bo prvi ostal brez živcev in pokazal pripravljenost odpreti denarnico. Tako avstrijska država kot tudi Bavarska nista navdušeni nad tem, da bi črpali svež kapital v celovško banko, vendar je avstrijska zvezna vlada včeraj poskušala pomiriti stranke banke in zagotovila, da nobeden od varčevalcev ne bo ob svoj denar, saj zanj jamči država. Ta je v omenjeno banko že pred enim letom vložila 900 milijonov evrov ob takratnih zagotovilih, da bo banka letos poslovala pozitivno. Dunajska vlada je zato zahtevala, naj ji, preden nakaže denar, predložijo dostojen koncept glede tega, kako naj bi banko vodili v prihodnje (od ponedeljka je menda že na Dunaju), in da sedaj svoj delež prispevajo tudi lastniki.

Poleg bavarske deželne banke (67,1 odstotka) sta to še avstrijska zavarovalnica Grazer Wechselseitige (GRAWE, 20,5) in dežela avstrijska Koroška (12,4 odstotka). Koroška je pred časom že sporočila, da je 168 milijonov evrov zanjo pretežko finančno breme, vendar je deželna vlada po včerajšnji seji nadzornega sveta holdinga, ki upravlja z njenim deležem v banki, dala vedeti, da banki vendarle pomaga z nekaj svežega denarja. Če bi šla banka v stečaj, bi to Koroško stalo veliko več, saj jamči z 18 milijardami evrov. Nerodno je le to, kot poroča avstrijski tednik Profil v svoji ponedeljkovi izdaji, da je dežela Koroška sama na robu bankrota. Deželni dolg trenutno znaša 6600 evrov po glavi vsakega prebivalca. Za 220 milijonov kreditov, katerih vračilo zapade naslednje leto, v proračunu ni predvidenega niti centa.

Na Bavarskem medtem še vedno taktizirajo.

Včeraj so iz krogov deželne vlade izvedeli, da bodo Bavarci tudi danes ostali nepopustljivi in ne bodo dali denarja za Hypo, ne z računa bavarske banke niti iz deželnega proračuna. Banka Bayern LB je namreč skupaj s kupnino (1,7 milijarde evrov) v celovško banko že vložila šest do osem milijard evrov. Potem, ko je ovadbo proti odgovornim, ki so odločali o nakupu že tedaj sumljive celovške banke, vložila Zveza nemških davkoplačevalcev, so se jim v zadnjih dneh priključile tudi bavarske opozicijske stranke, ki na zatožni klopi zahtevajo tudi odgovorne politike (večinoma iz vrst CSU). Bayern LB je namreč v lasti dežele Bavarske, ki je morala zaradi denarnih težav, v katere je banka zabredla po zaslugi Hypo Alpe Adria, tudi sama za 50 odstotkov povečati svojo zadolženost. Zato je bavarski finančni minister Georg Fahrenschon (CSU) že pred časom naročil revizijo. Corinna Linner, ki jo je opravila, je v svojem prvotnem poročilu nakup celovške banke ostro kritizirala. Zanjo naj bi plačali 400 milijonov evrov preveč, Linnerjeva pa je zapisala tudi, da so postopki v zvezi z nakupom koroške banke "morda celo v nasprotju z zakonom".

Bavarska bi Hypo banko podarila

Avstriji Med včerajšnjim zasedanjem nadzornega odbora Hypo Group Alpe Adria banke v Münchnu so iz bavarske prestolnice prihajale čedalje bolj nenavadne novice. Kot sta poročala tiskovna agencija Reuters in v svoji včerajšnji izdaji nemški časopis Handelsblatt, ki se sklicuje na informacije iz bavarskih finančnih krogov, naj bi bavarska deželna banka Bayern LB, ki je 67-odstotna lastnica celovške banke, vladi na Dunaju Hypo banko enostavno podarila. Bavarski finančni minister Georg Fahrenschon bi banko Hypo Alpe Adria najraje podaril avstrijski državi. Nujno potreben svež kapital v višini 1,5 milijarde bi v tem primeru morala priskrbeti avstrijska država. S tem bi sicer bavarska banka priznala, da ji je s Hypo Alpe Adria banko spodletelo, in se obrisala pod nosom za že vloženih 6 milijard evrov, vendar pa bi se hkrati znebila odgovornosti za banko, katere finančne težave očitno ne bodo krajšega roka. Bavarska deželna banka Bayer LB poročila nemškega časopisa ni hotela komentirati, bavarski finančni minister in hkrati predsednik nadzornega odbora banke Georg Fahreschon (CSU) pa je povedal, da so avstrijski vladi že posredovali načelno ponudbo za reševanje Hypo Group Alpe Adria banke. Kakšno rešitev ta dejansko vsebuje, ni hotel opredeliti. V dunajskih finančnih krogih pa so avstrijski mediji izvedeli, da se vsi predlagani bavarski scenariji rešitve celovške banke osredotočajo na izstop bavarske banke iz lastništva. Odziv na bavarsko »velikodušno« darilo je bil na Dunaju zadržan, avstrijski kancler Werner Fayman je dejal, da morajo lastniki banke prevzeti odgovornost za njeno usodo in je ne morejo prevaliti na ramena avstrijskih davkoplačevalcev. Faymann je opozoril na to, da je avstrijska država banki pred letom dni že pomagala z 900 milijoni evrov in da je ni pripravljena subvencionirati še naprej. To je avstrijska država dolžna svojim davkoplačevalcem, je dejal Faymann. Avstrijski finančni minister Josef Pröll je včeraj dopoldne izrazil pripravljenost, da avstrijska država priskoči na pomoč, vendar je navedel pogoje, pod katerimi je to pripravljena storiti. Prvi pogoj je, da svež kapital zagotovijo tudi lastniki banke. Na Bavarskem se medtem zanašajo na ocene, da ima celovška banka za Avstrijo veliko večji pomen kot za Bavarsko. »Bankrot Hypo Alpe Adria banke bi bil za Avstrijo kot bankrot Lehman Brothers za ameriški bančni sistem,« je nekega finančnega strokovnjaka citiral bavarski časopis Süddeutsche Zeitung. Tiskovni predstavnik bavarskega finančnega ministra je poudaril, da bankrot Hypo Alpe Adria ne bi ogrozil bavarskega bančnega sistema, ima pa banka sistemski pomen za Avstrijo, kar je posredno priznala tudi avstrijska nacionalna banka in včeraj obljubila, da bo v skrajni sili z likvidnostnimi sredstvi banki tudi sama priskočila na pomoč. Danes v Celovcu zaseda izredna skupščina delničarjev Hypo Alpe Adria banke in hkrati se izteka rok, v katerem bi banki morali zagotoviti svež kapital in ki ga je postavil avstrijski regulator. Kljub temu je iz finančnih krogov slišati, da bi se reševanje banke lahko zavleklo še v konec tedna in bi se pogajanja nadaljevala tudi v soboto in nedeljo.

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Dec 18, 2009 9:29 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 53

MANAGERSKA MERCATORIADA

/13/...začelo se je tudi pri dobičkarjih, saj zaposleni tudi zaradi sindikalne (ne)solidarnosti izgubljajo že pridobljene pravice in tako dopuščajo delodajalcem dobesedno proste roke pri izbiri viškov v podjetju:

Za novo leto na izredni dopust

Mercator bo na plačan dopust za pol leta poslal 68 zaposlenih Mercator je v teh dneh pošiljal nekaterim zaposlenim odločbe o izrednem plačanem dopustu. V duhu reorganizacije bodo doma ostali okoli pol leta, svetovali pa so jim, naj se aktivno vključijo v iskanje nove zaposlitve, saj prostih mest znotraj podjetja ni veliko.

Iz SVETA: Čistka v Mercatorju? Mercator Za novo leto bo na izrednem dopustu pristalo 68 zaposlenih. Naš največji trgovec je v teh dneh razposlal nekaterim zaposlenim odločbe o izrednem plačanem dopustu. Pošto je dobilo 68 zaposlenih, v pismu pa so jih obvestili, da bodo morali pol leta ostati doma. Pripada jim plača, in sicer v višini povprečja zadnjih treh plač, ki bi jih prejeli, če bi delali. Ne pripada pa jim povračilo stroškov prehrane med delom in potnih stroškov.

"Zaposlenim, ki so za zdaj nerazporejeni, smo med drugim pojasnili, da ustreznih prostih t. i. režijskih delovnih mest verjetno ne bo veliko na voljo. Zato smo jim svetovali, da se tudi sami aktivno vključijo v iskanje nove zaposlitve oz. razmišljajo o morebitnem opravljanju dela v naši operativi."

Mercator Mercator se bo reorganiziral.
Ločili bodo poslovne funkcije na koncernske in operativne. "Notranja reorganizacija družbe je odgovor na vse večjo mednarodno kompleksnost poslovanja Skupine Mercator ter potrebo po večji odzivnosti in prožnosti na vseh trgih," so nam povedali v družbi. Za vse nerazporejene delavce, ki so v duhu reorganizacije ostali brez dela, znotraj podjetja iščejo "različne možnosti zaposlitve v drugih službah oz. sektorjih".

Kot so nam zagotovili, želijo s prerazporeditvami in nadomeščanjem delavcev, ki se bodo upokojili, zagotoviti delo tudi v prihodnje čim večjemu številu 'odvečnih' zaposlenih.

Kupci v trgovini Mercator na sedmih trgih jugovzhodne Evrope (v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, BiH, Črni gori, Makedoniji in Bolgariji) zaposluje 21.000 delavcev. Če zaposlenim v naslednjih šestih mesecih ne bodo našli dela znotraj podjetja, bodo začeli s postopki "odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov". Ob tem v Mercatorju dodajajo, da bodo upoštevali vse predpise, ki urejajo področje odpovedi pogodb o zaposlitvi in pravici delavcev.

Notranja reorganizacija

Družba Mercator bo v novem letu na novo organizirana. "Strateški del bo skrbel za nadaljnji razvoj celotne Skupine, del za nepremičnine se bo ukvarjal z razvojem in upravljanjem nepremičnin, poslovno področje Trgovina Slovenije pa se bo ukvarjalo z operativno dejavnostjo v Sloveniji. Poleg tega nastajata še dve samostojni podjetji, to sta Intersport ISI, d.o.o., in Modiana, d.o.o., tako da bo imel Mercator v Sloveniji v lasti osem družb."

Prerazporeditev dodatkov za uspešnost

V luči težkih gospodarskih razmer je uprava Mercatorja enkrat letos že ukrepala. S prvim septembrom je prerazporedila dodatke za uspešnost od zaposlenih z višjimi plačami k zaposlenim z nižjimi plačami. Bruto plača se je tako predsedniku uprave Žigi Debeljaku znižala za 25 odstotkov, članom uprave pa za 15 odstotkov. Glede na to, da si je uprava že v začetku leta znižala plače za približno pet odstotkov, so se plače znižale za približno 30 odstotkov oz. za 20 odstotkov.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/za-novo-leto-na-izredni-dopust.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Dec 19, 2009 9:38 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OTROŠKE DELNICE

/13/...v Žurnalu št.46/2009 v prilogi Finančnik, pod naslovom: Namesto denarja otroku delnice˝, bi lahko ob branju začetnih naslovov, delovalo na potencialne vlagatelje rahlo zavajajoče, saj ne predstavi vseh možnosti in tudi ne nevarnosti, ki prežijo nanje. A jih obenem ne opozori tudi na davčne pasti, ki so še kako pomembne, ko ocenjujemo rezultate in dosežene donosnosti vrednostnih papirjev. To hkrati pomeni, da je lahko otrok, po prvem dednem redu, oproščen davka na dediščino in darila, obenem pa ni oproščen davka na morebitni ustvarjeni dobiček. Namreč tukaj gre za davčno določbo, da gre samo, za TRENUTNI ODLOG plačila davka, kar pomeni, da bo davek, kljub vsemu plačan, samo kasneje. Seveda v časovni soodvisnosti imetništva vrednostnih papirjev, sicer, pa trenutno veljajo spodnje davčne stopnje, zato, je potrebno ob nakupu, razmišljati tudi o njihovih davčnih posledicah. Od 0-5 let - 20%davka, 5-10 let - 15%davka, 10-15 let - 10%davka, 15-20 let - 5%davka, 20 let in več - 0%davka. Posebej bi lahko rekli, da gre tukaj tudi za promocijo samih udeležencev našega borznega trga, ki v celoti ne predstavijo stroškov pri odpiranju trgovalnih računov, kakor tudi ne ob nakupu ter ob prodaji vrednostnih papirjev. Ob tem, bi lahko rekli, da bi lahko ravno ta (pred)praznični čas, koga, na podlagi podobnih raznoraznih objav, spravil v zmoto in mu glede na stanje našega trga vrednostnih papirjev, povzročil, brez temeljitega razmisleka in analize, lahko samo še večje težave, tako njemu, kot tudi družini: Twisted Evil

* Pedagoško darilo.
Posameznik spozna enega od načinov dolgoročnega varčevanja.

* Davek na darila.
Kdor kot darilo prejme vrednostne papirje, plača tudi davek.
A zakon o davku na dediščino in darila pravi, da so osebe prvega dednega reda (otroci, zakonec, partner) plačila tega davka oproščeni.

OTROKOM POLEG DARIL ŠE DELNICE

Prazniki.Otroci oproščeni davka.

Pri manjših naložbah pazite na provizije in ustrezno razpršenost.

DARILO

“Delnice so tvegana naložba, zato so kot darilo primernejše za obdarovanca, ki denarja kratkoročno ne bo potreboval,” je kot ključno lastnost tovrstnega darila izpostavil Dejan Kilar, finančni svetovalec pri Asista skupini.

Sašo Pukšič iz Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD) pa meni, da je delnica lahko “pedagoško darilo, pri katerem posameznik začne spoznavati enega od načinov dolgoročnega varčevanja”.

Nasvet.

Zaradi mnogih stroškov provizij in večjega tveganja naložbe v delnicah tako Ivanc kot Pukšič za darilo, ki predstavlja manjšo naložbo, raje svetujeta vlaganje v vzajemni sklad ali sklad, ki kotira na borzi (ETF – exchange-traded fund). Ivanc kot primer ETF-sklada navaja XMWO-sklad za globalni ETF-sklad ali sklad IBCX IM za obveznice. Pukšič se pošali, da lahko za darilo ženinu ob poroki kupimo delnico ženinega podjetja, da bo vsaj v nečem posredno šef. Kilar pa meni, da delnice lahko kupimo tudi kot naložbeno dopolnilo za obdarovančev portfelj.

Davčni labirint

Kakršenkoli namen imamo z darilom, je pomembno, da smo seznanjeni z davčnimi obveznostmi. Kot so nam pojasnili na Davčni upravi RS, zakon o davku na dediščino in darila (ZDDD) določa, da tisti, ki vrednostne papirje prejme kot darilo, plača davek, določen s progresivnimi davčnimi stopnjami, navedenimi v osmem členu zakona. ZDDD določa še, da so osebe prvega dednega reda (lastni otroci, zakonec in partner) oproščene plačila tega davka. Po zakonu o dohodnini pa je ob podaritvi delnic darovalec obdavčen za dobiček od prejetih delnic.

Če kdo delnice podari svojemu otroku, lahko po določbi 100. člena zakona o dohodnini uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, še pravijo na davčni upravi. Kilar dodaja, da ob podaritvi delnic davek po navadi plačamo ob prejemu darila. Če je obdarovanec otrok, pa lahko oče oziroma mati uveljavlja odlog na plačilo davka, kar pomeni, da davek plača otrok, ko delnico proda.
Za nakupno vrednost se bo štela cena, po kateri je delnico kupil oče oziroma mati, še pojasnjuje Kilar. (Pre)drage provizije Kupovanje delnic v manjših zneskih, denimo v višini tisoč evrov, je po mnenju Bojana Ivanca iz KD Banke neprimerno in nesmiselno, in sicer zaradi provizij, povezanih z nakupom delnic, in zlasti zaradi nerazpršenosti naložbe (večje tveganje). Hkrati Ivanc svetuje, da je, če želimo podariti delnice, najbolje obdarovancu dati denar, da jih kupi sam in položi na svoj trgovalni račun. http://www.zurnal24.si/gospodarstvo/otrokom-poleg-daril-se-delnice-153515

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Dec 22, 2009 10:17 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ELEKTROŠTRAJK

/13/...tudi na tem primeru bi lahko spoznali, da tudi sama država lahko štrajka proti sebi: Confused

Stavka na Elektro Primorska Stavka bo potekala na območju celotne družbe dne 28. 12. od 7.30 do 10.30 ure, 29. 12. od 7.30 do 12.30 ure in 30.12. med 7.30 in 15.30 uro Iz Sindikata Elektro Primorska d.d. so sporočili, da se je danes sestal stavkovni odbor družbe in v skladu s stavkovnimi pravili Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije sprejel sklep o napovedi splošne stavke.

Stavka bo potekala na območju celotne družbe dne 28. 12. od 7.30 do 10.30 ure, 29. 12. od 7.30 do 12.30 ure in 30.12. med 7.30 in 15.30 uro.

Po besedah predsednika stavkovnega odbora, Valterja Vodopivca, zaposleni zahtevajo "dosledno in takojšnje izvajanje vseh določil podjetniške kolektivne pogodbe, vključno s 129. členom".
Stavka bo potekala na način, da bodo delavci prekinili delo in ostali na svojih delovnih mestih. Kot navaja Vodopivec, v skladu s pravili SDE Slovenije med stavko ne sme biti ogrožena varnost ljudi in premoženja, ustrezno varovanje pa bodo zagotovili tudi s pomočjo stavkovnih straž.

V času stavke bodo zagotavljali izvajanje del v distribucijskem kontrolnem centru, prav tako bodo zagotovili pripravljenost delavcev na nadzorništvih, gradbenih skupinah in avto parku, medtem, ko bodo stavbe in ostali poslovni prostori za stranke in poslovne partnerje za čas stavke zaprti. Delavci na telefonski centrali in v klicnem centru bodo vse klice, ki niso nujnega pomena, vljudno zavrnili, je še sporočil Vodopivec. http://www.primorska.info/novice/6412/stavka_na_elektro_primorska 70% Nagrade bodo visoke Elektro Primorska. Z grožnjo s stavko do božičnice.

Kopač: “Izplačilo je nespodobno.”

*** “Sklenili smo braniti določila kolektivne pogodbe. Neizplačilo bi pomenilo presedan za morebitna prihodnja neizvajanja določil kolektivne pogodbe,” je povedal Valter Vodopivec. "Stavke ne bo, ker smo tik pred zdajci dosegli dogovor z upravo, da nam bo nagrada v celoti izplačana do konca leta," je včeraj povedal Valter Vodopivec, predsednik stavkovnega odbora v Elektru Primorska, ki je v torek za prihodnji teden napovedala splošno stavko.

Glavni vzrok je bilo po Vodopivčevih besedah nespoštovanje podjetniške kolektivne pogodbe, ki določa, da zaposlenim, vseh je dobrih 500, pripada nagrada v višini najmanj 70 odstotkov povprečne plače v elektrogospodarstvu. Uprava je s sindikatom dogovor o izplačilu podpisala 22. novembra, nato pa zaradi pritiska direktorata za energetiko na gospodarskem ministrstvu v ponedeljek od njega odstopila.

NESPODOBNO

Za razumnejšo pogodbo Janez Kopač, generalni direktor direktorata, je v dopisu upravam elektrodistribucijskih podjetij zapisal, da je izplačilo božičnic v kriznih časih nespodobno. Za Žurnal24 je to podkrepil z dejstvi, da ta podjetja izvajajo monopolno dejavnost, da plače v njih rastejo, delovna mesta so stabilna. "Kljub temu predlagajo bistveno povišanje omrežnine, češ da nimajo denarja za vzdrževanje in gradnjo novih elektrovodov. Mislim, da vlada omrežnine zaenkrat ne bo povišala, saj imajo očitno dovolj rezerv," je komentiral Kopač.

Menil je, da je vnema z delitvijo božičnice prava iztočnica za razmislek o odpovedi podjetniških kolektivnih pogodb in za sklenitev novih, bolj razumnih. Opozoril je še, da bi bilo izplačilo nagrad lahko pravno sporno, saj poročila o poslovanju za leto 2009, ki je osnova zanj, še ni. Julijan Fortunat, predsednik uprave Elektra Primorska, včeraj ni želel dajati izjav.
http://www.zurnal24.si/primorska/nagrade-bodo-visoke-154071

70%

V Elektru Primorska vztrajajo: Nagrade morajo biti! Šef Elektra Primorska Julijan Fortunat bo delavcem izplačal nagrade, čeprav ga to lahko stane položaj Izplačilo nagrade zaposlenim v Elektru Primorska v vrednosti 70 odstotkov povprečne bruto plače, ki je, kot pravijo v družbi, okoli 1.500 evrov, je lahko povod za nepodelitev razrešnice direktorju, pravi direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač.

Šef Elektra Primorska Julijan Fortunat je nagrade odobril.

Šef Elektra Primorske Julijan Fortunat bo kljub nasprotovanju Janeza Kopača z ministrstva za gospodarstvo izplačeval nagrade. "Večinski lastnik, država, je izplačilu nagrade nasprotoval, zato smo s predstavniki sindikata začeli pogajanja o izplačilu. Žal se nam ni uspelo dogovoriti, zato je sindikat napovedal tridnevno stavko. O pogajanjih smo redno obveščali organe večinskega lastnika in nadzorni svet, vendar skupaj nismo našli sprejemljive rešitve," o svoji poznejši odločitvi, da bo izplačal nagrade, pravi Fortunat. Po njegovem mnenju bi bila s stavko podjetju povzročena velika gospodarska škoda.
Fortunat še poudarja, da je nagrada, določena v pogodbi, tudi iztožljiva, kar lahko dodatno prinaša stroške v obliki stroškov sodnih postopkov in zamudnih obresti. Zato je uprava sprejela kompromisno odločitev, o njej pa obvestila lastnika in nadzorni svet. Kopač je razburil tudi sindikaliste Izplačilo visokih božičnic se zdi Kopaču v tem kriznem času nespodobno, vnema z delitvijo božičnice pa iztočnica za razmislek o odpovedi podjetniških kolektivnih pogodb in za sklenitev novih.
Več o tem pišemo v članku Kopač napoveduje vojno z elektrodistribucijo?. "Če se gospod Kopač ukvarja z mislijo, da je izplačilo visokih božičnic v tem kriznem času nespodobno, naj ga spomnim, da smo se delavci v distribuciji v preteklosti v imenu vzdržnosti že marsičemu odrekli.
Da smo se zaposleni v distribuciji tudi v času, ko ni bilo krize, držali samo kolektivnih pogodb ter da smo vsak cent pošteno zaslužili. To je mogoče trditi tudi za nagrade ob koncu leta," vztraja predsednik stavkovnega odbora Elektra Primorska Valter Vodopivec.
Opozarja tudi, da so kolektivne pogodbe eden izmed temeljev urejanja odnosov med zaposlenimi in upravami družb, "zato ga (Kopača, op. p.) ob tej priložnosti pozivam, naj ne posega na področje, kjer nima pristojnosti". Ob tem dodaja, da ne sprejema nobenih namigovanj o smiselnosti odpovedi kolektivnih pogodb.
Še manj pa sprejema nasvet o sklepanju "bolj razumnih pogodb", pravi Vodopivec, ki se mu zdi očitno, "da gospod Kopač pač ne razume pomena in vsebine socialnega dialoga. Če misli, da je poklican, da ocenjuje, kakšne pogodbe bi bile razumne, se je pač hudo zmotil."

V boj za omrežnine?

Vlada je minuli teden tudi odločila, da za zdaj ne bo povišanja omrežnin. "Naš poslovni uspeh je le v manjšem delu povezan s prihodki od omrežnine, ki je reguliran del poslovanja. Žal na tej dejavnosti še vedno poslujemo z izgubo in bi potrebovali višjo omrežnino za učinkovito širitev in obnovo omrežja," pa trdi Fortunat. Kopač je za nas že minuli teden napovedal možnost, da se bo vlada odločila, da za zdaj omrežnin ne poviša, saj imajo po njegovem mnenju elektrodistribucijska podjetja dovolj svojih rezerv.
http://www.finance.si/267604/V-Elektru-Primorska-vztrajajo-Nagrade-morajo-biti
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Dec 31, 2009 1:14 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Dec 22, 2009 11:08 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SONČKI SONČKU

/13/...prav tako, kot je za humanitarni organizaciji Rdeči Križ in Karitas ter projektom Planet 47, opisanimi na strani 42, RTVSLO akcijo Pomagamo na strani 50 in Solzico - pomoč otrokom na strani 51, Zamaški in Materinski Dom na strani 50, je tudi za to solidarnostno akcijo pomembno, da se zbere čim več denarja, za pomoči potrebne. Resnica je tudi, da smo v mesecu decembru, za to posebej odprti in občutljivi ali pa darežljivi, namreč to našo pomoč, potrebujejo tisti, ki so odrinjeni na rob. Na rob odločanja, na rob obubožanja, na rob zaposlitve, na rob zdravja, na rob gibanja, na rob vidnega in slišnega, zato je pomembno, da vsak kakorkoli po svojih močeh pomaga, da le ne bi bili tudi mi sami, odrinjeni kdaj na sam rob: Laughing

POMAGAJTE ZGRADITI NOV CENTER SONČEK

Tudi en cent lahko pomaga! Spoštovani, Kot neprofitna organizacija smo pri financiranju investicijskih projektov zelo odvisni od donatorskih in sponzorskih sredstev. S temi sredstvi financiramo izgradnje in adaptacije objektov v katerih izvajamo svojo dejavnost. V tem trenutku ta sredstva usmerjamo v adaptacijo Centra Sonček v Šiški, Trg Komandanta Staneta 5, Ljubljana. Te prostore smo primorani adaptirati v zelo kratkem času, saj smo se pred kratkim morali izselili iz Centra Sonček Ljubljana, na Vojkovi 73, ker bo tam v kratkem dobil svoje prostore vrtec. Ker nismo vedeli, kam naj premestimo 40 naših uporabnikov iz varstveno delovnega centra smo težavo rešili tako, da se je upravni del Zveze Sonček iz centra na Rožanski preselil v nadomestne prostore na Kamniško ulico 25 v Ljubljani in tako prostore odstopil uporabnikom z Vojkove. Žal pa je ta rešitev začasne narave, saj je v centru na Rožanski sedaj pod posebnimi pogoji zaposlenih kar 70 oseb z invalidnostjo, kar je veliko preveč. Uporabniki in zaposleni se na Rožanski soočajo s hudo prostorsko stisko in želimo, da se ta reši čim prej. Zato ostaja naše edino upanje še nedokončan objekt v Šiški. Center urejamo v bivši Mercatorjevi trgovini, ki meri 800 m2. Za celotno adaptacijo bomo potrebovali 1 mio €. Do sedaj smo s pomočjo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter donatorjev že izvedli dela v vrednosti 300.000 €. Z dodatnimi 450.000 € bomo objekt adaptirali do te mere, da bo v njem mogoče izvajati program varstveno delovnega centra. Zato smo in bomo veseli vsakega €, ki nam bo omogočal čimprejšnji zaključek adaptacije prostorov v Šiški. S tem namenom smo pričeli z novo akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov v kateri lahko sodelujete tudi vi! Za namen čim prejšnje adaptacije donirajte 10 ali več evrov in mi vas bomo za to nagradili. Za vsakih 10 evrov vam bomo podarili eno leseno figurico z magnetkom. Te v naših centrih Sonček izdelujejo mladi z invalidnostjo, ki niso zaposljivi na prostem trgu dela. Še več, s to donacijo ne boste zgolj pomagali pri dokončanju nujno potrebnega centra Sonček v Šiški. Z njo boste tudi zagotovili delo in s tem nagrado našim uporabnikom. V akcijo se vključite tako, da v spodnji formular vpišete svoje podatke in znesek, ki ga želite donirati. Na tako vpisan naslov vam bomo poslali položnico z želenim zneskom. Po prejemu informacije o vašem plačilu, vam bomo na isti naslov poslali ustrezno številu lesenih figuric z magnetkom. V kolikor si želite v projektu sodelovati na kateri drugi način, smo am na voljo na spodnjih kontaktnih podatkih. Za vsa dodatna pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 01 534 06 67 ali na naslovu e-pošte zveza@soncek.org, tomi.spilak@soncek.org V pričakovanju vašega sodelovanja vas lepo pozdravljamo. S spoštovanjem, Iztok Suhadolnik Predsednik Zveze Sonček
http://www.soncek.org/Center_soncek_ljubljana_center.htm http://www.soncek.org/Center_soncek_maribor.htm http://www.soncek.org/Center_soncek_celje.htm
http://www.soncek.org/Center_soncek_kranj.htm
http://www.soncek.org/Center_soncek_elerji.htm
http://www.soncek.org/Center_soncek_koper.htm
http://www.soncek.org/Center_ivanjcica_slovenj_gradec.htm http://www.soncek.org/Center_soncek_ptuj.htm
http://www.soncek.org/Center_soncek_murska_sobota.htm http://www.soncek.org/Center_soncek_vrtice.htm
http://www.soncek.org/Center_soncek_krsko.htm
http://www.soncek.org/Center_soncek_novo_mesto.htm

PREDSEDNIKOVA POSLANICA

"Bodimo solidarni!" "Božič je najlepši čas v letu. Še nekaj ur, pa bomo sedli za mizo skupaj s svojimi bližnjimi, izmenjali si bomo darila in izmenjali bomo dobre želje," je v božični poslanici dejal predsednik Danilo Türk. Ob tem je dejal, da je treba v tem času pomisliti na tiste, ki potrebujejo našo pomoč. "Danes sem imel priložnost obiskati ljubljanski center za brezdomce, preživeti nekaj časa z ljudmi, ki se tam zbirajo, in jim tudi zaželeti vse dobro v želji, da bi tudi njim življenje prihodnje leto potekalo lepše," je še dejal Türk. Po mnenju predsednika moramo v naši družbi razvijati solidarnost in je zato prav, da pomagamo številnim humanitarnim organizacijam, ki skrbijo za druge.
http://www.zurnal24.si/slovenija/bodimo-solidarni-154174

DAN ODPRTIH VRAT

Spoštovani!
Pred poletjem vas vabimo na DAN ODPRTIH VRAT, ki bo v sredo,16.06.2010 v Centru SONČEK Koper (Beblerjeva 8,Koper) in Centru SONČEK Elerji (Elerji 29). Predstavili vam bomo delo v Varstveno delovnem centru, naše izdelke ter druge dejavnosti Centra Sonček Koper, vabimo pa vas, da se nam pridružite tudi pri predstavitvi Centra Sonček Elerji, kjer se boste lahko pobliže spoznali s programi, ki potekajo v njem. V okviru dneva odprtih vrat želimo informirati bodoče uporabnike, prostovoljce in ostalo zainteresirano javnost o delovanju našega centra, svoje delovanje predstaviti bližnji okolici, obvestiti javnost o delu in življenju oseb s posebnimi potrebami in nenazadnje spoznati tiste, ki nas podpirate in nam pri našem delu pomagate. Veseli bomo srečanja z vami! Uporabniki in sodelavci Ante, Lara, Sveto, Peter, Miran, Danjel, Irena, Tatjana, Darinka, Tina, Marjela,... Program Centra Sonček Koper: od 9 do 11.ure
* ogled varstveno delovnega centra
* skupne delavnice z obiskovalci in uporabniki
* razstava in prodaja sončkovih izdelkov Kontakt: Beblerjeva 8, 6000 Koper tel.05 628 82 88, fax. 05 628 82 89, e-pošta: koper@soncek.org Predstavitev: Center Sonček Koper nudi naslednje storitve:
* zaposlovanje pod posebnimi pogoji v enoti VDC,
* previzi invalidov
* program za družine
* dejavnost Obalnega društva za CP. Program Centra Sonček Elerji: od 9 ure do 11,30
* ogled centra Elerji
* predstavitev programa obnovitvena rehabilitacija Kontakt: Elerji 29, 6281 Škofije in Premančan 1, 6280 Ankaran tel.05 654 01 45, faks.05 654 01 40 e-pošta: elerji@soncek.org

Predstavitev:

Center Sonček Elerji nudi naslednje storitve:
* obnovitvena rehabilitacija
* najem počitniških kapacitet
* prevozi invalidov
* jahanje
http://www.soncek.org/Center_soncek_koper.htm
http://www.soncek.org/Center_soncek_elerji.htm
http://www.soncek.org/cenik-elerji2010.pdf
http://meja.ummi.net/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=0&Itemid=34&lang=sl
http://www.soncek.org/Polotok%20zdravja.ppt
http://www.soncek.org/naravni_parki_slo_istre_feb2008.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jun 12, 2010 12:09 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Dec 25, 2009 11:11 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES, PA JE!

275.000 $

Šampanjec 30-krat dražji kot zlato

Samo v moskovskem hotelu Ritz Carlton si lahko privoščite požirek najdražjega šampanjca na svetu. Za ceno pa nista kriva samo kakovost in starost, pač pa tudi neverjetna zgodba.

Brodolomni šampanjec

Takole izgleda 275.000 dolarjev vredna steklenica šampanjca. Najdražji šampanjec na svetu si je svojo ceno krepko zaslužil, saj je več kot osemdeset let ležal na dnu morja.

Šampanjec vinogradniške hiše Heidsieck, spoštljivega letnika 1907, je bil leta 1916 na poti do ruske kraljeve družine, vendar je ladja, s katero je pošiljka potovala, potonila ob finski obali. Po 81 letih pa so potapljači odkrili zaklad na dnu morja – 200 nedotaknjenih steklenic najboljšega šampanjca. Odkriti zaklad so prodali na dražbi, kupili pa so ga v moskovskem hotelu Ritz-Carlton, kjer žlahtno pijačo danes ponujajo svojim gostom.

V prestižnem izboru penin, ki jih ima hotel, sicer najdemo vse od Crystala, Dom Perignona do Moet Chandona izbranih letnikov, a vse za več kot trikrat po ceni prekaša brodolomec, kakor so ga poimenovali novinarji. Steklenica vas bo stala 'skromnih' 275.000 dolarjev. Tudi Slovenci imamo svojo penino, ki je zorela na dnu morja, njena cena pa se seveda niti v sanjah ne mora primerjati s Heidsieckovimi šampanjci. Poglejte, katera slovenska penina prihaja z dna Piranskega zaliva in kateri šampanjec je narejen samo za ultra bogate.
http://24ur.com/novice/svet/sampanjec-30-krat-drazji-kot-zlato.html

OCEANUS

/13/...v zadnjem času se posebnosti kar vrstijo, saj je bilo na 3.kongresu plemenitih kovin in surovin, predstavljeno prvo naše domače vino z zlatimi lističi ZLATI CUVEE, sedaj pa še vino OCEANUS, ki je zorelo v našem domačem morju: Laughing

Oceanus.

Odprli prvo steklenico penine, zorene na dnu Piranskega zaliva.

Penina je zorela v morju Ideja. “Če se hči ne bi začela aktivno potapljati, verjetno ideje ne bi bilo. Ko nama je pripovedovala, kako je bilo na potopu in kako so njeni tovarišiposkusili celo penino pod vodo ter eno zakopali v pesek in jo pustili za drugo sezono, se nama je z ženo porodila ideja o tem, da bi dali našo penino zoreti v morje. Saj vemo, da so včasih v amfore shranili vino in ga dali v morje,” pripoveduje vinar Silvo Črnko po včerajšnji predstavitvi penečega vina Oceanus, ki se je je udeležil tudi predsednik Danilo Türk.

“Kot pomorski narod smo svojo orientacijo vedno gojili v povezavi med Primorci in Štajerci, saj je šlo tudi veliko Štajercev med pomorce. Veseli me, da imamo vrhunsko marikulturo, vrhunsko gojenje brancina in da vemo, kakšno bogastvo je morje,” je povedal ob pokušini.

Zorela pri 13 stopinjah

Treba je bilo poiskati praveljudi in seveda kraj, kjer bo penina na varnem. Našli so ga pod ribogojnico Fonda, v globini osemnajstih metrov, kjer je pri temperaturi 13 stopinj od zgodnje pomladi do začetka oktobra zorelo nekaj sto steklenic penine. Poskus vinarja Silva Črnka iz Jere- ninskega vrha z novim penečim vinom Oceanus je v EU edini take vrste. Čar steklenice je gotovo v školjkah, cevkarjih in drugih morskih organizmih, ki so si ustvarili dom na njih.

Vsaka steklenica je namreč presenetljivo bogato okrašen unikatni izdelek Na steklenicah je lepo vidno, kaj zmorejo drobceni morski organizmi, ki so si na njih ustvarili nov dom. Prvo steklenico Oceanusa je odprl predsednik Türk v družbi Silva Črnka, Irene Fonda in Tamare Črnko. Ideja se je porodila ob pripovedovanju o tem, da so si potapljači nazdravljali pod vodo.
www.zurnal24si.

Zlati Cuveé

Prisotne vrste vina Zlati Cuveé:
- rumeni muškat: daje muškatno aromo, cvetlico in bogat ekstrakt,
- sauvignon: izrazitost arom po sveži papriki in bezgovem cvetju,
- chardonnay: daje svežino in pravo ravnovesje med kislinami,
- laški rizling: polnost in prijetna pitnost.
Vino bo naprodaj na kongresu za 13,20 EUR. Steklenica vsebuje 0,5 l žlahtnega vina.
http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=7037

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Dec 25, 2009 6:40 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES, PA JE !

/13/...v prazničnih dnevih se pogostoma sladkamo in razvajamo in ob tem niti ne razmišljamo, kakšne astronomsko neslutene cene dosegajo prvaki v tej kategoriji, a se ob tem niti ne zavedamo, koliko ljudi bi z ceno ene same, nahranili. Da je tudi pri nas veliko ljudi, ki tudi do tistih navadnih, vedno težje ali sploh ne more: Confused

NAJ TORTICE

DIAMANTNA MERVISOVA TORTICA

Mini diamantna tortica za 30.000 $
Za vse, ki ne veste, kako bi zapravili svoj bolj ali manj trdo prisluženi denar in ste bolj sladkosnedi, imamo rešitev. Mini diamantna tortica podjetja Mervis Diamond Foto: Arhiv Privoščite si lahko mini diamantno tortico draguljarja Mervis Diamond za 30.000 dolarjev. Podjetje Mervis Diamond Importers je namreč slaščico obložilo z osmimi okroglimi briljantnimi diamanti, na sredino pa položilo še dvokaratni Asscherjev diamant. Lastnik podjetja Jonathan Mervis je ob predstavitvi dragocene slaščice dejal, da je ta izdelana predvsem za potrebe zarok in porok, obeta pa si tudi vpis v Guinnessovo knjigo rekordov pod rubriko prva diamantna mini tortica. Omenjeni izdelek naj bi bil še posebno pri srcu bodočim nevestam, saj je znano, da so diamanti najboljši prijatelji žensk.
http://www.dobrojutro.net/novice/zanimivosti/129609/?apage=607

ZLATA DEKADENCA 750 $

Najprej je treba omeniti zlato dekadenco (Decadence d*Or), slaščičarskega mojstra Longa Nguyena.
Dekadenca, ki jo lahko dobite v nedavno odprti slaščičarni Sweet Surrenders v Palazzu v Las Vegasu, je razkošna slaščica, narejena iz ekskljuzivnih in dragih sestavin z vsega sveta. Glavna sestavina je čokolada iz Venezuelske plantaže Palmira. To odlično dopolnjuje tahitijska vanilija, sadež zori devet mesecev, vse delo opravijo z rokami, od obiranja do sušenja, gre za pravo delikateso, po okusu in ekskluzivnosti. Piko na i prvovrstni sladici dajejo konjak, ampak ne kateri koli, ampak Louis X.III de Remy Martin, star okoli 100 let in užitni zlati kosmiči. Tortica je videti enkratno in zelo drago, ima prečudovito okrasje. Vaša je lahko za 750$ oziroma 523 €.
http://www.luxurylaunches.com/other_stuff/decadence_dor_worlds_most_expensive_cupcake_for_750.php

ČOKOLADNA ZMRZLINA - 25.000 $

S sodelovanjem slaščičarne in draguljarne v New Yorku je nastala sladica, ki je sestavljena iz 28 vrst najboljših kakavovih vrst. Seveda so dotični kakavi tudi med najdražjimi ter redkimi. In da je mera polna so v sladico dodali še 5 gramov prečiščenega zlata, ki ga seveda lahko pojeste. Da pa si boste desert zapomnili za celo življenje, so na njegov obod pripeli tudi diamantno zapestnico, ki jo seveda lahko odnesete s seboj.

PLATINASTA TORTA - 130,000 $

To mojstrovino je spekel japonski kuhar Nobue Ikara. Torta je okrašena s platinastimi verižicami, sponkami, lističi, ter da je mera polna jedilnimi delci čiste platine. Kuhar je torto namenil vsem slavnim ženskam z upanjem, da jih bo to napeljalo k nošenju platinastega nakita.

JAGODNI PRALINEJI – 1.400.000 $

Kupljene v Francoskem predelu v New Orleansu. Te jagode so bile marinirane v najboljšem portovcu. Postrežene so bile z mentolovo kremo, ter dodatnim zelo posebnim okraskom – 4.7 karatnim diamantnim prstanom, ki je bil nekoč last Angleškega finančnika Sir. Ernesta Casella. Milijonske jagode so bile postrežene z najfinejšim portovcem v kristalu Charlesa X.

DIAMANTNI SADNI KOLAČ – 1.650.000 $

Prodan za božič 2005. Tudi ta kolač je bil spečen in dekoriran iz strani Japonskega kuharskega mojstra. Ta kolač je za predpriprave porabil 6 mesecev. Nato pa še cel mesec da so ga ustvarili. Okrašen je s 223 diamanti, ostale sestavine pa ostajajo skrivnost.
http://lifestyle.enaa.com/Moda-in-lepota/Luksuz/Slascice-za-sladokusce-in-milijonarje.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Dec 27, 2009 1:30 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

394,2 km/h

/13/...15.12.2008 je bila na Italijanski televiziji RAI na sporedu oddaja o razvoju ultra hitrih vlakov, od Japonske, Francije, Nemčije, kjer je bil dosežen tudi nov hitrostni rekord 574 km/h, pa vse do Italije, kjer jih sedaj že 14 pospešeno uvajajo v promet. Poudarek je bil tudi na progi v Lyonu v Franciji, saj so jo med drugim uvedli tudi zato, da se vsakodnevno vozijo na delo v Pariz. Omenjene so bile tudi uporabljene Japonske tehnologije hitrih magnetnih vlakov v Nemčiji, kjer jim ta tehnologija omogoča doseganje visokih hitrosti ob velikem varčevanju z gorivom, ki ga ti vlaki ne potrebujejo. Sedaj so ob strogem varnostnem testiranju teh vlakov, dosežene potovalne hitrosti do Bologne že od 240 km/h do 300 km/h, pri vsem skupaj pa ne gre pozabiti na velikokrat razpolovljeno časovno komponento. Ob vsem skupaj pa je bilo poudarjeno, da dosegajo Italijanski vlaki primerljivo najnižje cene v Evropskem prostoru. To oddajo bi si lahko odgledali tudi vsi odgovorni, da bi se končno zavedli v kakšnem predpotopnem stanju so naše železnice: Laughing

RDEČA, SREBRNA in BELA PUŠČICA

Rdeča, srebrna in bela puščica:
www.trenitalia....6f90aRCRD
Iz Milana v Bologno v 1uri in 5minut:
www.trenitalia....6f90aRCRD

KITAJSKA

Kitajska odprla najhitrejšo železniško povezavo na svetu

Vlak dosega hitrost skoraj 400 kilometrov na uro Kitajska je danes odprla železniško povezavo med mestoma Guangzhou in Wuhan, na kateri bo super hitri vlak vozil s povprečno hitrostjo 350 kilometrov na uro. To naj bi bila najhitrejša železniška povezava na svetu.

Super hitri vlak bo 1069 kilometrov dolgo pot opravil v samo treh urah. S tem bo več kot razpolovil dosedanji čas potovanja, ki je trajalo sedem ur in pol.
"Vlak lahko vozi do 394,2 kilometra na uro, to je najhitrejši delujoči vlak na svetu," je povedal vodja urada za promet na kitajskem ministrstvu za železnice Zhang Suguang.
Inženir, ki si je zamislil super hitro železniško povezavo, Xu Fangliang, je ponosno povedal, da hitri vlaki na Japonskem v povprečju vozijo 243 kilometrov na uro, v Franciji pa 277 kilometrov na uro.
http://www.finance.si/267266/Kitajska-odprla-najhitrej%B9o-%BEelezni%B9ko-povezavo-na-svetu

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Mar 2011 13:31; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pon Dec 28, 2009 1:40 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

POMURKA REJA & STEČAJ

/13/...kam pripelje propad pomurskega mesnega velikana, da ob tem ne govorimo o prikrojevanju pomembnih podatkov o njegovi plačilni sposobnosti, pa so sedaj pahnili v nemilost tudi vse rejce in seveda njihove družine zaradi tožbenih zahtevkov: Embarassed

Stečaj Pomurka Reje

Kmetje in zadruge ne bodo vrnili izkupička od prodane živine v stečajno maso Pomurkine družbe Tako je pri ponovnem pregledu tožbenih zahtevkov do sedemnjajstih kmetov in zadrug ocenil stečajni upravitelj Boštjan Repnik, vendar šele po uvedbi nadzora nad njegovim delom. Repnik je vložil kar 37 tožbenih zahtevkov za vrnitev 712.000 evrov.

Protest pomurskih kmetov in kmetijskih zadrug, od katerih je stečajni upravitelj Pomurka Reje Boštjan Repnik s tožbami zahteval vrnitev izkupička od prodane govedi v stečajno maso omenjene družbe, je zalegel. Repnik je pri ponovni proučitvi tožbenih zahtevkom v predprazničnih dneh, ki jih je proti sedemnajstim kmetom in kmetijskim zadrugam vložil na murskosoboškem Okrožnem sodišču, ugotovil, da je šlo za običajna in zakonita plačila tekočih dobav. Zato je Repnik, ki je skupno vložil kar 37 tožbenih zahtevkov za vrnitev skupno 712.000 evrov v stečajno maso Pomurka Reje, sedemnajstim kmetom in kmetijskim zadrugam predlagal soglase je za umik tožb.

Proti tožbam za vrnitev izkupička v stečajno maso Pomurka Reje so kmetje in kmetijske organizacije prko KGZS in Sindikata Kmetov Slovenije odločno protestirali že v začeku decembra. Državi so očitali, da je zakon o stačajnem postopku podjetij napisan na kožo velikim in predvsem prednostnim pnikom, vsi drugi upniki pa imajo le majhne možnosti za poplačilo terjatev.

To pa pomeni, v primeru, da bi morali vrniti v stečajno maso Pomurka Reja izkupiček od prodanih živali, da bodo skoraj zagotovo ostali brez denarja. Tega, da bi po zakonu o finančnem poslovanju pred sklenitvijo poslov morali preveriti plačilno sposobnost Pomurka reje, niso vedeli. Prepričani pa so tudi, da jim verodostojnih podatkov v času vsesplošne finančne nediscipline v državi nihče ne bi dal. Sploh pa ne družina Volk kot bivša lastnica Pomurke, ki je spretno prikrovala dejansko finančno stanje MI Pomurka.

V reševanje zapleta se je vključilo kmetijsko ministrstvo, ki je ugotovilo, da so med toženimi tudi tisti kmetje in zadruge, ki so imeli s Pomurka Rejo odpisane pogodbe o kooperacijski reji živali in sklenjene tripartine asignacijske pogodbe o izplačilu iztržka od prodanih živali.

Torej je šlo za povsem običajno poslovno razmerje med Pomurka Rejo, kmeti in zadrugami. Zato je kmetijsko ministrsvo predlagalo pravosodnemu ministrstvu uvedbo nadzora nad delom stečajnega upravitelja v Pomurka Reji.

Na murskosoboškem Okrožnem sodišču so ugotovili, da se Repnik pred vložitvijo tožb ni posvetoval s stečajnim sodnikom, pač pa ga je o tem obvestil po vložitvi tožb. Repnik je sedemajsjtim kmetom in kmetijskim zadrugam predlagal soglaseje za umik tožb.
http://www.delo.si/clanek/95661

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pon Dec 28, 2009 2:59 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

***** nadaljevanje s strani 47 *****

MDS - MALI DELNIČARJI

Ali je predlagana dokapitalizacija Infond Holdinga sploh veljavna: "Dva zakona, dva pravnika, tri mnenja" Ustaljeni pregovor pravnikov se je v praksi ponovno uveljavil, saj sta predsedujoči skupščini Infond Holdinga, d.d. g. Danijel Planinšec in notar Gorazd Šifrer zavestno kršila:

1.2. odstavek 5. člena Zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (neuradno prečiščeno besedilo) (ZPNPID-NPB3), ki glasi: »
(2) Za sprejem sklepa skupščine o spremembi statuta in sklepa o statusnem preoblikovanju je potrebna večina najmanj 3/4 celotnega osnovnega kapitala družbe. Pri izračunu kapitalske večine se od osnovnega kapitala odštejejo lastne delnice. Sklep, sprejet v nasprotju s prejšnjima stavkoma, je ničen.«
2. da bi zadostila temu pogoju sta zavestno obšla veljavna določila 3. odstavka 304. člena ZGD-1-UPB3, ki glasi: »
(3) Izid glasovanja iz prejšnjega odstavka na skupščini družbe, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, mora vsebovati vsaj:
* število delnic, za katere so bili veljavno oddani glasovi,
* delež teh delnic v osnovnem kapitalu,
* skupno število glasov, ki so bili veljavno oddani, in
* število oddanih glasov za in proti ter število vzdržanih.«
To dejstvo npr. dokazuje zapis iz notarskega zapisnika, ki je razglasil sledeče rezultate izračunane na temelju prisotnih delnic in ne glede na delež kapitala. Podlaga za tak uradni rezultat je tudi napačno poročilo preštevalcev, ki je tudi v nasprotju z določili prej omenjenega člena zakona 3.

Dejstvu, da gre tu očitno »za namerno zavajanje« s strani »varuhov zakonitosti« na skupščini, pa potrjuje tudi zapis iz notarskega zapisnika, kjer odvetnik Simon Jeglič jasno opozori o potrebni večini ¾ večini osnovnega kapitala za izglasovanje sklepov.

Nedvoumno lahko ugotovimo, da je na skupščini Infond Holding, d.d. bilo:
* vseh delnic z glasovalno pravico je na dan skupščine Infond Holdinga bilo 16.353.853,
* vseh delnic, ki so glasovale »ZA« odobritev sklepov pod točkami 2 in 3 je bilo 12.162.226 oz. 74,37 % vsega kapitala družbe, kar ne zadošča za pričetek dokapitalizacije.
Ker pa niso predložili prospekta za izdajo novih delnic, kar je ugotovila ATVP, pa je le ta to tudi ustavila.
Mag. Kristjan Verbič - direktor zasebnega zavoda oz. njegovega podjetja z imenom »VZMD«, podpira dokapitalizacijo, kot opcijo rešitve malih delničarjev, hkrati pa pravi, da niso računali, da bo kdo od malih delničarjev vplačal nove delnice, pa čeprav so jih s pismom ob organiziranem zbiranju pooblastil k temu neposredno nagovarjali.
http://www.skupaj.eu/vsebina/ali-je-predlagana-dokapitalizacija-infond-holdinga-sploh-veljavna-dva-zakona-dva-pravnika-tr

INFOND HOLDING & STEČAJ

Infond Holding uradno v stečaju Stečaj Center Naložb le še vprašanje časa Mariborsko okrožno sodišče je danes izdalo oklic o začetku stečajnega postopka v Infondu Holdingu, ki ga lastniško obvladuje Boško Šrot. O začetku stečaja bi sodišče moralo odločati 18. januarja. Prijava terjatev do konca marca Za upravitelja družbe je bil ponovno potrjen Marko Zaman.

Upniki morajo zdaj v treh mesecih prijaviti svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. Zadnji dan roka za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 29. marec 2010. Za Cenetr Naložbe še ni oklica Sodišče oklica za začetek stečaja Infondovega največjega lastnika Center Naložbe [IFHR NP] še ni objavilo, gre pa le za vprašanje časa.
http://www.finance.si/267351/Infond-Holding-uradno-v-ste%E8aju

PIERPAOLO CERANI

Cerani: Igre je konec Stečajni upravitelj Infond Holdinga je preklical januarsko skupščino, na kateri naj bi odločali o dokapitalizaciji. Družba Infond Holding, za katero je mariborsko okrožno sodišče v ponedeljek uvedlo stečajni postopek, je danes preklicala skupščino, napovedano za 4. januar. Skupščino sta sicer sklicali družbi Center Naložbe in Infond Holding, na njej pa naj bi lastniki odločali o dokapitalizacijah v višini do 74 milijonov evrov oz. 417,39 milijona evrov.

Stečajni upravitelj finančne družbe Infond Holding Marko Zaman je v današnjem sporočilu za javnost, objavljenem prek spletne strani Ljubljanske borze, zapisal, da družba skupščino preklicuje zaradi začetega stečajnega postopka.

Poleg tega je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavil še sklep mariborskega sodišča o začetem stečajnem postopku, ki je bil v ponedeljek objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Stečajni upravitelj Zaman danes ni želel ničesar komentirati, nedosegljiv za pojasnila pa je bil tudi italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani, prvi mož Infond Holdinga.

Ta skupaj z nekdanjim prvim možem Pivovarne Laško Boškom Šrotom obvladuje družbo Kolonel, ki ima v lasti največjega Infondovega lastnika, družbo Center Naložbe. "Igre je konec, skupščine ne bo," je Cerani povedal za današnjo izdajo Dela. Kot je dejal, se lahko vodstvo Infonda na odločitev mariborskega okrožnega sodišča pritoži v 15 dneh, vendar v ponedeljek po pisanju časnika še ni vedel, ali se bo odločil za to.

Družbi sta se z dokapitalizacijami želeli izogniti stečaju. Mariborsko okrožno sodišče je sklep o začetku stečajnega postopka za Infond Holding, kot omenjeno, izdalo v ponedeljek in ob tem preklicalo odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka do 18. januarja prihodnje leto, ki ga je sprejelo 4. decembra. Upniki Infond Holdinga morajo vse svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijaviti do 29. marca 2010. Medtem pa se že pojavljajo ugibanja, da bi bilo lahko v prihodnjih dneh pričakovati tudi uradni začetek stečaja največjega Infondovega lastnika, družbe Center Naložbe. Družbi sta sicer že enkrat, v začetku decembra, preklicali poziv delničarjem oz. ponudbo za dokapitalizacijo.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/borza-zaustavila-trgovanje-2.html

MDS - MALI DELNIČARJI

Mali delničarji nad Šrota in vodilne v Centru Naložbah

Mali delničarji zahtevajo imenovanje posebnega revizorja in ugotavljanje morebitne odškodninske odgovornosti Boška Šrota, članov poslovodstva ter članov nadzornih svetov v družbi Center Naložbe Društvo

Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) bo v ponedeljek na skupščini družbe Center Naložbe [IFHR NP] zahtevalo, da skupščina družbe skladno z določili 3. alineje 5. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (ZPNPID-NPB3) imenuje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja in nadzora vseh poslov med povezanimi osebami, ki so bili izvršeni po uveljavitvi tega zakona.

Na osnovi ugotovitev posebnega revizorja bo Društvo MDS, ob sodelovanju drugih delničarjev družbe (po določilih zakona je potrebno 100 delničarjev za vložitev odškodninske tožbe), nato vložilo morebitne odškodninske tožbe proti vsem odgovornim za povrnitev dokazane nastale škode.

"Za predlagani stečaj družbe največji krivec Šrot"

Za takšen korak so se v Društvu MDS odločili med drugim tudi zato, ker je delnica družbe strmoglavila in ker se družba nahaja pred stečajem. Za slednjega je sicer po mnenju malih delničarjev največji krivec Boško Šrot, kot eden od lastnikov družbe Kolonel , ki ima 75,060-odstotni delež v Centru Naložbe.

"Dokapitalizacija Centra Naložb ne bo uspela"

Društvo MDS še meni, da predlagana dokapitalizacija družbe Center Naložbe ne bo uspela, saj slednja najbrž nima več nobenega premoženja. »To pa je posledica unovčitve bančnih garancij v družbah Center Naložbah in Infond Holdingu, (zaplemba delnic) za zapadle kredite pri bankah in nenazadnje tudi zaradi že začetega stečaja družbe Infond Holding, d.d.

V zadnjem primeru ni upanja, da bo stečajna masa zagotavljala poplačilo vseh upnikov. Zato ne moremo realno pričakovati, da bi morebitni investitorji vložili potrebna sredstva v družbo in jo s tem rešil insolventnosti, pri tem pa v zameno za vložek, razen deleža v družbi, ne bi dobili ničesar, saj premoženja praktično nima nič več,« zaključujejo mali delničarji.
http://www.finance.si/267626/Mali-delni%E8arji-nad-%A9rota-in-vodilne-v-Centru-Nalo%BEbah

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Dec 31, 2009 1:37 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

2010

/13/...vsem ljudem dobre volje; vsem, ki so odrinjeni na rob; vsem drugačemislečim, ki so bili zaradi tega bilo kako preganjani; vsem (ne)zaposlenim; vsem bolnim in pomoči potrebnim; vsem zapuščenim; vsem mobbingiranim; vsem nemočnim; vsem zapostavljenim, vsem zmanipuliranim malim delničarjem...in tudi vsem ostalim, želim, da bi doživeli v prihajajočem letu 2010 obilo zdravja, sreče, družinskega razumevanja in poslovnih uspehov: Laughing

Prvi so že vstopili v leto 2010
Prihod novega leta so kot prvi ob 11. uri po srednjeevropskem času že pozdravili prebivalci otočja Kiribati na jugu Tihega oceana, ob 12. uri pa tudi vzhod Nove Zelandije. Kot vsako leto jim bo kot prvo večje mesto na svetu ob 14. uri po srednjeevropskem času z bučno silvestrsko zabavo sledil avstralski Sydney.

Prvi udeleženci zabave na prostem v Sydneyju, na kateri pričakujejo okoli milijon in pol ljudi, se že od zgodnjega jutra zbirajo v pristanišču, da bi si zagotovili najboljše položaje za ogled tradicionalnega ognjemeta. Je pa policija to leto v javnih parkih ob pristanišču prepovedala alkohol, s čimer želi preprečiti razgrajanje in celo nasilje, ki so mu v preteklih letih botrovale prevelike količine alkohola, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Milijoni ljudi se bodo na ulicah od starega leta poslovili tudi v preostalih mestih tako vzhodne kot zahodne poloble, kjer povečini ob tej priložnosti veljajo poostreni varnostni ukrepi.

V Parizu bo na silvestrski večer Eifflov stolp ob svoji 120-letnici zasijal v vsej svoji luči, dogodek pa bo spremljal glasbeni spektakel.

Pri Brandenburških vratih v Berlinu medtem organizatorji proslav ob vstopu v novo leto pričakujejo najmanj milijon ljudi.

Londončani se bodo zbrali pod znanim razglednim kolesom London Eye, od kjer bodo lahko zadnje sekunde do novega leta odštevali s pogledom na urnih kazalcih slovitega Big Bena.

Množice ljudi naj bi se od starega leta poslovile tudi na ulicah New Yorka, kjer v nekaterih predelih prav tako velja prepoved alkohola, za varnost pa bodo skrbeli številni policisti.

V posebni pripravljenosti so tudi oblasti na Baliju, kjer je ameriško veleposlaništvo prejelo obvestilo o morebitnem terorističnem napadu. Slednjemu je bil ta priljubljeni turistični otok že priča leta 2002, ko sta umrla 202 človeka.
http://www.vecer.com/claneksve2009123105498995

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Jan 01, 2010 11:08 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

BOJ PROTI REVŠČINI

Začenja se evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti

Po podatkih Bruslja revščina danes grozi skoraj 80 milijonom Evropejcev, katerih dohodki so pod 60 odstotki dohodkov povprečnega gospodinjstva v njihovi državi. Revščina in socialna izključenost ne vplivata le na blaginjo posameznika in njegovo vključevanje v družbo, temveč tudi zavirata gospodarski razvoj.

Revščina in socialna izključenost ne vplivata le na blaginjo posameznika in njegovo vključevanje v družbo, temveč tudi zavirata gospodarski razvoj. V Evropski uniji se danes začenja evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, s katerim EU potrjuje svojo zavezo, da bo odločilno vplivala na izkoreninjenje revščine.

Po podatkih Bruslja revščina danes grozi skoraj 80 milijonom Evropejcev, katerih dohodki so pod 60 odstotki dohodkov povprečnega gospodinjstva v njihovi državi. Revščina in socialna izključenost ne vplivata le na blaginjo posameznika in njegovo vključevanje v družbo, temveč tudi zavirata gospodarski razvoj.

EU zato poudarja pomembnost kolektivne odgovornosti v boju proti revščini in s tem potrebo, da se v ta boj vključijo tudi oblasti, civilna družba in podjetja. V evropskem letu 2010 želi unija dati besedo tistim, ki se vsak dan spopadajo z revščino in socialno izključenostjo, in povečati osveščenost javnosti o teh temah.

Med cilji evropskega leta 2010 sta priznavanje pravice revnim in socialno izključenim do dostojnega življenja in popolne vključenosti v družbo ter krepitev občutka, da politika družbenega vključevanja pripada vsem, pri čemer se poudarja odgovornost vsakega posameznika pri odpravljanju revščine in marginalizacije.

Poleg tega si je EU za cilja evropskega leta 2010 zadala bolj povezano družbo, v kateri nihče ne dvomi, da izkoreninjenje revščine koristi družbi v celoti ter v kateri bi vsi akterji prevzeli svoj del odgovornosti.

Raziskava Eurobarometra, objavljena konec oktobra lani, je pokazala, da 73 odstotkov Evropejcev meni, da je revščina v njihovi državi splošen problem, 89 odstotkov pa jih od svoje vlade pričakuje sprejetje nujnih ukrepov za reševanje tega problema.

Čeprav ne vidijo Evropske unije kot najbolj odgovorne v boju proti revščini, jih veliko meni, da ima pomembno vlogo. 28 odstotkov jih je njeno vlogo ocenilo kot zelo pomembno, 46 odstotkov pa kot še kar pomembno.
http://www.vecer.com/claneksve2010010105499040

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pon Jan 04, 2010 3:30 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

VEGRAD in ŠTRAJK

Vegradovi delavci v Celovškem dvoru dopoldne prekinili delo

Zaposleni v velenjskem Vegradu, ki v Celovških dvorih v Ljubljani opravljajo zaključna dela, so danes dopoldne prekinili z delom in zahtevali sestanek z vodstvom podjetja. Kot je za STA pojasnil prvi mož Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v podjetju Samo Mastnak, so se delavci okoli poldneva že vrnili na delo. Po Mastnakovih besedah so delavci delo ustavili, ker so tik pred prazniki prejeli le plače, ne pa tudi plačila nadur. Zahtevanega sestanka se je zjutraj poleg vodje gradbišča udeležila tudi predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak. Prvi sindikalist podjetja je dejal, da naj bi bil dogovor z delavci dosežen, kaj natančno so se dogovorili, pa še ni vedel povedati. Iz Vegrada za zdaj uradnega odziva še ni, so pa v kratkem obljubili sporočilo za javnost.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042327372

MRAZ

Tovšakova: Problem je mraz, ne denar

Danes dopoldne je prišlo do spontanega upora Vegradovih delavcev v Celovških dvorih. Hilda Tovšak pojansuje, da to ni stavka in da je za Vegrad največji problem mraz, zaradi česar delavci ne morejo delati

Delavci Vegrada , ki v Celovških dvorih opravljajo zaključna dela, so prvi delovni dan po praznikih sedli in zahtevali sestanek z vodstvom. Po pojasnilih sindikalistov, je bil razlog v dejstvu, da so dobili 23. decembra izplačano golo plačo, ne pa tudi nadur, ki so jih opravili.

Na sestanek s spontano stavkajočimi je prihitela tudi šefica Vegrada Hilda Tovšak in vodja gradbišča. Kaj natančno so se dogovorili, nam delavci niso izdali. Sindikalisti so dejali le, da plače zamujajo dva meseca in da še vedno niso dobili izplačanega celotnega regresa za preteklo leto. Okoli 12. ure so se delavci vrnili na delo.

Za Vegrad največji problem mraz

Poklicali smo Hildo Tovšak, šefico Vegrada, ki nam je dejala, da je za Vegrad še največji problem mraz, zaradi katerega delavci v Celovških dvorih ne morejo delati. Zavrnila je še informacijo, da naj bi plače zamujale dva meseca in nas usmerila na svojega sodelavca Matjaža Lekšeta, da nam pojasni podrobnosti današnjih dogodkov. Ta pa nam je dejal le, da bo do treh napisal sporočilo za javnost.

"To ni štrajk"

Čez pet minut nas je Tovšakova poklicala nazaj in dejala, da ni šlo za prekinitev dela zaradi nezadovoljstva delavcev, ampak zaradi nizkih temperatur. "To ni štrajk. Kje pa." Tako je odvrnila Tovšakova in pridala, da se je z delavci dogovorila, da bodo opravljene in neplačane nadure koristili zdaj, ko je stisnila zima in nekaterih del ni mogoče opravljati.
http://www.finance.si/267744/Tov%B9akova-Problem-je-mraz-ne-denar

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli