Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Feb 2020 22:34; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Pet Jan 29, 2010 11:57 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

/13/...prijateljica mi je poslala za sedanje čase pravo mojstrovino, ki nas kar vleče v preučevanje o sebi, soljudeh, vrlinah in že pozabljenih vrednotah, ki nas velikokrat rešijo, pred samouničenjem in pogubo: Idea

KO SEM SE ZAČEL RESNIČNO IMETI RAD

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in ob pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno -
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal,
da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila,
da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega,
kar ni bilo zdravo zame, od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje,
proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval "zdravi egoizem",
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

* Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan. RIP
prevedel in obelodanil - Janez Kozamernik

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Feb 02, 2010 11:12 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OLIMPIJSKE MEDALJE

/13/...ob zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru, je že jasno kolikšno vrednost imajo zlata, srebrna ter bronasta medalja in sicer: Razz

Zlata olimpijska medalja vredna 44.600 evrov

Dobitnica ali dobitnik zlate medalje iz Slovenije na olimpijskih igrah v Vancouvru bo bogatejši za 44.600 evrov. Srebrna medalja je vredna 33.900 evrov, bronasta pa 23.200. Gre za skupno vsoto, ki jo bosta v takih primerih izplačala Olimpijski komite Slovenije in država Slovenije. Omenjene nagrade veljajo za nastope v individualnih panogah.

Olimpijski komite Slovenije bo zlato nagradil z 20.000 evri, srebro s 17.500, bron pa s 15.000 evri, kar je toliko, kot so na zadnjih igrah v Pekingu dobili Primož Kozmus, Sara Isakovič, Vasilij Žbogar, Lucija Polavder ali Rajmond Debevec.

Ob tem odgovorni na Olimpijskem komiteju Slovenije pravijo, da višina denarnih nagrad še ni dokončna. "Nagrade še niso dokončne, ker smo se odločili večji vložek nameniti za priprave športnikov. Znesek nagrad bo določen, potem ko bodo znana pridobljena sredstva od države in ocenjeni stroški prevoza," je za povedal Blaž Perko, direktor športa na OKS in pomočnik vodje slovenske delegacije v Vancouvru.

Ministrstvo za šolstvo in šport je v primerjavi z zadnjimi olimpijskimi igrami povečalo nagradni sklad, in sicer za dobrih 25 odstotkov. Tako je zlata medalja v Vancouvru vredna 24.600 evrov, srebrna 16.400 in bronasta 8200 evrov. V ekipni konkurenci se vsakemu članu ekipe izplača nagrada v višini 75 % nagrade v posamični konkurenci, trenerju športnika pa se izplača nagrada v višini 50 odstotkov nagrade, določene za nosilce olimpijskih medalj v posamični konkurenci.
http://www.vecer.com/clanekspo2010020205508888

DROBIŽ

Jure Košir: Višina nagrad je v primerjavi s tekmeci drobiž

Znana je višina nagrad za nosilce kolajn na ZOI v Vancouvru: 49.600 evrov za zlato. Po merilih nagrajevalcev iz uvoda bodo morebitni nosilci srebrne kolajne prejeli 37.400, bron pa je vreden 25.200 evrov. V primeru, da bo kdo od slovenskih športnikov in športnic na bližnjih olimpijskih igrah v Vancouvru osvojil zlato kolajno, bo njegov oziroma njen bančni račun bogatejši vsaj za 49.600 evrov (nagrada Olimpijskega komiteja Slovenije znaša 20.000, ministrstva za šolstvo in šport 24.600, pokrovitelja SKB banke pa 5000 evrov).

»Zame in za vas je morda ta vsota izdatna, pri vrhunskih športnikih pa je drugače. Če samo pomislimo, koliko stroškov imajo s pripravami na olimpijske igre in kaj vse storijo za kolajno, nas lahko zaboli glava,« je povedal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki bo v Kanadi navijal od 15. do 20. t. m., v neformalnem pogovoru pa se ni hotel izjasniti, koliko slovenskih kolajn pričakuje.

Po merilih nagrajevalcev iz uvoda bodo morebitni nosilci srebrne kolajne prejeli 37.400, bron pa je vreden 25.200 evrov. To so denarne nagrade za odličja v posamičnih panogah. V ekipni konkurenci bodo vsakemu članu ekipe izplačali nagrado v višini 75 odstotkov nagrade v posamični konkurenci, trenerju športnika pa se izplača nagrada v višini 50 odstotkov nagrade, določene za nosilce olimpijskih kolajn v posamični konkurenci. Seveda je treba upoštevati, da bodo najuspešnejši deležni tudi nagrad opremljevalcev in osebnih pokroviteljev.

»Če te vsote primerjamo z nagradami v primerljivih državah, gre praktično za drobiž. Državne institucije bi lahko poskrbele za kakšne druge ugodnosti za nosilce olimpijskih kolajn, če že ne morejo zagotoviti ustreznih enkratnih denarnih zneskov. Za to se je sicer zavzemal že Primož Kozmus.

Vedeti je treba, da je osvojitev olimpijske kolajne edinstven dosežek,« pravi Jure Košir, ki je na olimpijskem slalomu v Lillehammerju leta 1994 osvojil bronasto odličje. »Spomnim se, da sem dobil avtomobil znamke nissan micra, ki pa sem ga dal mami, ker je bil premajhen zame. Ob tem sem dobil še, seveda preračunano, približno tri tisoč evrov nagrade,« je še povedal Košir.

Ministrstvo za šolstvo in šport je v primerjavi z zadnjimi zimskimi OI v Torinu leta 2006 povečalo nagradni sklad za dobrih 25 odstotkov. Pred štirimi leti sta država in krovna športna organizacija prihranili nekaj denarja, saj je Slovenija ostala brez kolajne.

V Salt Lake Cityju leta 2002, ko je bila domača valuta še tolar, pa je bronasto kolajno osvojila ekipa smučarskih skakalcev. Primož Peterka, Peter Žonta, Damjan Fras in Robert Kranjec, ki je tudi zdaj eden izmed slovenskih adutov za kolajno, so dobili po milijon tolarjev nagrade (dobrih 4000 evrov) Olimpijskega komiteja Slovenije, ki ga je v obliki rentnega zavarovanja namenila zavarovalna družba Adriatic. Ministrstvo za šolstvo in šport je vsakemu skakalcu dodelilo po 1,3 milijona tolarjev (približno 5400 evrov), SKB banka pa po 321.000 tolarjev (okrog 1300 evrov). Nekaj nad milijon tolarjev sta si razdelila oba trenerja Matjaž Zupan in Goran Janus.
http://www.delo.si/clanek/98470

BOBU BOB
Dr. Rajko Šugman, športni funkcionar, nekdanji direktor Slovenske olimpijske akademije: "Le tri so v Evropi, ki imajo šport povezan z državo tako kot pri nas. Vse tri so nekdanje realsocialistične države."
Sobota, 27. februar 2010
www.vecer.si

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Feb 02, 2010 11:30 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 55

MEGAZAVAROVALNICA

/13/...že večkrat napovedano preoblikovanje paradržavnih skladov KADa in SODa, se bo izteklo v novo megazavarovalnico, ki bi po zakonskih predlogih imela kar 152mio€ kapitala, kar je trenutno, kar 6,4 krat več kot ga ima naša največja zavarovalnica Triglav d.d.: Embarassed

Spopad za vpliv na zavarovalnico po preoblikovanju Kada Najkasneje prihodnji teden bi morala imeti vlada na mizi predlog zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod). Kam bodo preneseni pokojninski skladi oziroma skoraj milijardno premoženje, uradno še ni znano, iz januarskega osnutka zakona pa izhaja, da bo Kad najverjetneje ustanovil zavarovalnico, v katero bo vložil okoli 152 milijonov evrov kapitala.

»Nič nenavadnega ni, da so interesi – tu ne mislim političnih interesov, temveč interese različnih deležniških skupin – različni in da se mnenja krešejo. Ko pride do strateškega preloma, kot je preoblikovanje, za katerega večina misli, da je potrebno zaradi ločitve dveh ključnih dejavnosti Kada, to je upravljanje sredstev za ZPIZ in upravljanje ločenih sredstev varčevalcev v skladih dodatnega pokojninskega zavarovanja, je vedno problem, kako,« je včeraj za STA povedal predsednik uprave Kapitalske družbe Borut Jamnik.

Pri tem bi šlo za izčlenitev družbe in ne oddelitev, tako da zanjo ne bi uporabili denarja, namenjenega po kojninski blagajni. Kad bi iz njenega lastništva izstopil nekaj mesecev kasneje, do največ četrtine zavarovalnice pa naj bi z javno ponudbo delnice prišla država in tudi sindikati. Najpozneje prihodnji teden naj bi luč ugledal že težko pričakovani predlog zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki imata vsaka več kot 1,2 milijarde evrov premoženja.

Zamudo pri pripravi zakona so povzročile interesne skupine, zlasti sindikati, ki so se bojevale za svoj kos pogače oziroma obvladovanje (nadzorovanje) tistega, kar jim "pripada". Čeprav ministrstvo za finance Franca Križaniča zakon še pripravlja, pa bo, kot kaže, šel v smer, ki jo podpirajo tako sindikati kot vodstvo Kada. Delovni osnutek zakona z datumom 8. januar, ki smo ga pridobili v uredništvo, namreč predvideva, da bi se pokojninski skladi prenesli na zavarovalnico, čeprav zadnje dni omenjajo tudi pokojninsko družbo.

Zavarovalnico bi ustanovil Kad, vanjo pa bi vplačal 152 milijonov evrov osnovnega kapitala. Uprava Kada, ki ga vodi Borut Jamnik, bi morala v treh mesecih po sprejemu zakona pripraviti delitveni načrt, s katerim bi določil način prenosa premoženja na to zavarovalnico v višini, ki zagotavlja osnovni kapital.

Preprečili bi kanibalizacijo

To je pravzaprav rešitev, za katero so si v Kadu že ves čas prizadevali, saj "bi s tem dosegli ločitev upravljanja pokojninskih skladov (zavarovalniški del) in posla upravljanja "privatizacijskih" sredstev za zagotavljanje dodatnih sredstev za polnjenje pokojninske blagajne, maksimirali vrednosti premoženja za lastnika in jasno določili višino in ročnost obveznosti do ZPIZ".

Ker bi šlo le za izčlenitev družbe, in ne oddelitev, bi porabljeni kapital ostal v Kadu in ne bi prišlo do tako imenovane kanibalizacije sredstev, namenjenih za ZPIZ. Prav to je bil glavni očitek upokojencev, ki so se burno odzvali že tedaj, ko je Kad v sklad ZVPSJU vplačal 25 milijonov evrov. Kad bi še naprej upravljal sredstva, namenjena za pokojninsko blagajno, in v blagajno vsako leto nakazoval sredstva (v tem in naslednjem letu naj bi nakazal vsakič po 100 milijonov evrov), pri čemer se njegovo premoženje dolgoročno ne bi smelo zmanjševati. Zaradi tega bi moral izdati za 45 milijonov evrov obveznic, ki bi jih v treh mesecih po registraciji delitve in ustanovitve zavarovalnice prenesel na ZPIZ.

Kad bi del zavarovalnice prodal v javni ponudbi

Že ob predstavitvi osnutka zakona je bilo jasno, da bo imel lahko Kad tako kot v drugih naložbah v zavarovalnici le petodstotni delež. Kako bi potekal izstop iz lastništva, bi določila uprava Kada, ki bi pripravila program razpolaganja z zavarovalnico. Program, ki bi moral biti pripravljen v šestih mesecih (sicer bi se delnice v celoti prenesle na državo), naj bi temeljil na sekundarni javni ponudbi.

"Prednostno pravico za pridobitev delnic v sekundarni javni ponudbi morata imeti Republika Slovenija in sindikati, ki predstavljajo zavarovance v skladu ZVPSJU, vsak do 25 odstotkov vseh delnic," piše v osnutku predloga zakona. S tem bodo očitno zadovoljili apetite sindikatov javnega sektorja. Lahko bi določili tudi, da imajo prednost do nakupa določenega deleža tisti, ki so vključeni v Kad (najverjetneje podjetja).

Strokovnjak, ki je želel ostati neimenovan, opozarja, da bi morala država pridobiti večinski, in ne le 25-odstotni kontrolni delež, saj je le ta - poleg močnih finančnih institucij - zmožna zagotoviti denar v primeru dokapitalizacije. Proračun bo zagotovil manjkajoča sredstva za Sod V delovnem osnutku je določeno tudi, da bi se vse pravice in pooblastila družbe D.S.U s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije ter s tem povezano premoženje in obveznosti (razen določenega dela nepremičnega premoženja) prenesli na Sod. D.S.U. je imel decembra predlani okoli 114 milijonov evrov premoženja, večino tega v dolgoročnih finančnih naložbah (delnice Cimosa, Skimarja, Uniorja...).

Če bi Sodu zmanjkalo sredstev za poravnavanje zapadlih obveznosti, pa bi denar pridobil kar iz državnega proračuna. Treba je poudariti, da gre pri tem dokumentu za delovni osnutek in se utegnejo nekateri vidiki v naslednjih dneh še spremeniti.

* Jamnik: Sklade "podariti" konkurenci bi bila napaka

"Eden od predlogov, da naj bi se vzajemni pokojninski skladi Kada na javnem razpisu oddali v upravljanje obstoječim upravljalcem pokojninskih produktov, se nam zdi slab," je včeraj v pogovoru za STA poudaril predsednik uprave Kada Borut Jamnik. V Kadu podpirajo idejo, da bi s skladi upravljala močna specializirana finančna institucija.

"Za nasprotnike te ideje pa menim, da so spodbujeni od konkurence na trgu. To je legitimen interes. Vprašanje pa je, ali je v interesu zavarovancev, lastnika, to je države, in še koga," je dodal.

Čeprav se premoženja skladov, ki se je lani povzpelo že do vrednosti skoraj milijarde evrov, ne bi branil nihče od večjih izvajalcev na trgu, pa nam je več virov potrdilo, da si upravljanja s skladi najbolj želijo v Moji naložbi, ki jo vodi Lojze Grobelnik.

V mariborski pokojninski družbi naj bi namreč za to lobirali celo prek poslanca SD Bogdana Čepiča (kar v Moji naložbi zanikajo). Vseeno je uresničitev scenarija, ki je bil aktualen pred meseci, malo verjetna, saj bi s tem oškodovali Kad in predvsem pokojninsko blagajno. V izgradnjo Kadovih skladov - informacijsko podporo in zaposlene - je bilo do zdaj vloženih več deset milijonov evrov, zasebnim skladom (sicer v lasti podjetij) pa bi prepustili tudi več deset milijonov evrov prihodnjih denarnih tokov (provizije) in dobičke, ki bi jih Kad ustvaril z upravljanjem skladov. Omenimo tudi, da je Kad lani v sklad ZVPSJU zaradi nedoseganja zajamčenega donosa nakazal 25 milijonov evrov, ki sicer pripadajo vsem upokojencem.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042334840

POKOJNINSKA DRUŽBA

Sindikate bi potešili z nadzorniškimi stolčki

Čeprav se je še pred dnevi predvidevalo, da bo Kapitalska družba (Kad) v okviru preoblikovanja ustanovila zavarovalnico in nanjo prenesla svoje pokojninske sklade oziroma 900 milijonov evrov premoženja, kar podpira praktično vsa strokovna javnost, pa je vse bolj verjetno, da bo delniška družba, ki se bo izčlanila iz paradržavnega sklada - pokojninska družba. To naj bi namreč snovalcem zakona naročil minister za finance Franc Križanič, in sicer po torkovem koalicijskem usklajevanju. »Lastništvo in upravljanje pokojninskih skladov bi se morala v celoti prenesti na sindikate, vprašanje je le, kako do tega priti.

Zakaj pa ne bi naredili neodplačnega prenosa?« meni sekretar republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič, ki je tudi v odboru sklada ZVPSJU. Kot smo poročali včeraj, osnutek zakona iz januarja predvideva, da bi Kad v družbo vplačal 152 milijonov evrov ustanovitvenega kapitala, ki bi jih dobil nazaj, ko bi delnice v tej družbi prodal državi in sindikatom, ki bi pridobili po največ 25-odstotni delež družbe, in najverjetneje še podjetjem.

Zakaj po novem pokojninska družba, ki se v nasprotju z zavarovalnico ne sme ukvarjati z drugimi zavarovalnimi produkti in s tem izkoristiti velikega portfelja zavarovancev (prek 300.000)? Medtem ko uradnih stališč reprezentativnih sindikatov javnega sektorja po včerajšnjem sestanku na ministrstvu za javno upravo ni bilo mogoče izvedeti, pa naj bi to naredili ravno zaradi njih.

Sindikati so namreč že večkrat odločno povedali, da pričakujejo vstop v lastništvo te družbe oziroma vsaj upravljanje njenih skladov, saj ima več kot 193.000 javnih uslužbencev v skladu ZVPSJU naloženih skoraj 400 milijonov evrov premoženja. Ker sindikati najbrž ne bi imeli dovolj denarja, da kupijo četrtino družbe, Kad oziroma država pa deleža skoraj zagotovo ne bosta nanje prenesla neodplačno, saj bi osiromašil pokojninsko blagajno, je tako pokojninska družba salomonska rešitev.

Tretjino članov nadzornega sveta bi namreč v skladu z zakonom določili zavarovanci oziroma sindikati, ki bi posledično prišli do želenega nadzora nad upravljanjem skladov. Da bi bilo nesmiselno, da se lastništvo družbe "podari" zavarovancem oziroma sindikatom, gre sklepati tudi po tem, da ti verjetno ne bi bili zainteresirani nositi soodgovornosti, če bi družba potrebovala dokapitalizacijo. To se je zgodilo lani, ko Kadovi skladi zaradi finančne krize niso dosegali zajamčenega donosa, tako da je moral Kad iz skupne blagajne na račune zavarovancev sklada ZVPSJU prenesti 25 milijonov evrov.

Prav zato naj bi bilo bolje, da bi bile lastnice družbe močne finančne inštitucije, država pa bi, tako kot je predvideno, dobila 25-odstotni kontrolni delež in obdržala sposobnost vplivati na najpomembnejše odločitve. Vzroke za to, da se vlada vse bolj nagiba k ustanovitvi pokojninske družbe in da je zavarovalnica, sicer ekonomsko bolj smiselna, manj privlačna izbira, pa gre bržkone iskati v tem, kakšen javni sloves si je naredila Vzajemna in vse afere, ki so se zadnja leta zvrstile okoli nje, tudi poskus privatizacije.

Včeraj smo govorili tudi s sekretarjem republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije Dragom Ščernjavičem, ki trenutno sedi tudi v odboru ZVPSJU. "Imamo jasen koncept. Lastništvo in upravljanje pokojninskih skladov bi se moralo v celoti prenesti na sindikate, vprašanje je le, kako do tega priti. Zakaj ne bi naredili neodplačnega prenosa," je bil neposreden in poudaril, da bi moralo biti v novem zakonu tudi določeno, da bi odbor ZVPSJU izrekal mnenja o delitvenem načrtu Kada oziroma k njemu podal soglasje. "Mi si prizadevamo maksimizirati interes zavarovanca, oni pa ravno nasprotno," je bil kritičen. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042335182

POHLEP

Moja naložba bi Kadove pokojninske sklade

"Da. Zanimajo nas skladi Kapitalske družbe," je včeraj priznal Lojze Grobelnik, predsednik uprave Moje naložbe, in s tem potrdil navedbe Dnevnika v sredo minuli teden, ko smo poročali o potencialnem scenariju, po katerem naj bi se vzajemni pokojninski skladi Kada na javnem razpisu oddali v upravljanje obstoječim upravljavcem pokojninskih produktov. Grobelnik je pri tem poudaril, da se je Moja naložba, ki sodi v skupino NKBM, že pred šestimi leti (neuspešno) potegovala za izvajalca za dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence.

"Seveda pa bo odločitev odvisna od dogovora med reprezentativnimi sindikati javnih uslužbencev in države," je še poudaril. Sicer pa se je uprava Moje naložbe pohvalila z uspešnim poslovanjem v lanskem letu in v prvem desetletju delovanja pokojninske družbe nasploh. Število zavarovancev so lani povečali za 5,2 odstotka na 32.822 oseb, sredstva kritnega sklada pa so porasla za 23 odstotkov na 96,4 milijona evrov. Zaradi 669.986 evrov čistega dobička je bila lanska čista pripisana donosnost 3,27-odstotna.

V celotnem obdobju 2001-2009 pa je bila čista pripisana donosnost 77,56-odstotna, s čimer so bistveno presegli zajamčeno donosnost, ki ta čas znaša 43,76 odstotka. "Pripisana donosnost od naše ustanovitve do konca leta 2009 je skoraj dvakratno presegala inflacijo," je še poudaril Igor Pšunder, član uprave Moje naložbe.

Delež delnic v kritnem skladu Moje naložbe se je leta 2008 zmanjšal s približno osem odstotkov na komaj 2,16 odstotka, pri čemer so obdržali samo netržne delnice. Ta "beg" Moje naložbe z borze se je lani ustavil. Delež delnic so povečali na 3,9 odstotka, letos pa bodo po Pšundrovih besedah spet nekoliko bolj kupovali delnice in bodo njihov delež v skladu dvignili na največ šest odstotkov.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042336705

SINDIKATI & 25%

Sindikati hočejo brezplačno četrtino “pokojninske” zavarovalnice

Čeprav je minister za finance Franc Križanič napovedoval, da bo zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) ugledal luč že sredi januarja, pa zakona še vsaj nekaj tednov ni mogoče pričakovati. Zapletlo se je kajpada pri sindikatih, ki zahtevajo, da se del lastništva zavarovalnice, ki bo upravljala s pokojninskimi skladi in s skoraj milijardnim premoženjem, prenese nanje, in to neodplačno. Sindikati so ministra za finance Franca Križaniča pozvali, naj jim zagotovi solastništvo v zavarovalnici oziroma pokojninski družbi, ki bo upravljala sklade Kapitalske družbe.

»Lastništvo bi morala sindikatom kot pravnim osebam država zagotoviti z začetnim vložkom, ki je neodplačen,« so neomajni v sindikatu državnih organov. »Sindikati smo bili v preteklih dvajsetih letih izigrani glede lastništva počitniških kapacitet in tudi izločeni iz sistema prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, čeprav smo zbrali 400.000 podpisov in pomagali ustanoviti to obliko. Prav tako smo ustanovili sklad prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in bili deležni zgolj soupravljanja v obliki izrekanja mnenj. Zato je skrajni čas in prelomni trenutek, da sindikati postanemo solastniki in da nam država zagotovi neodplačni delež,« je včeraj po sestanku z ministrom dejal Drago Ščernjavič, sekretar republiškega odbora Sindikatov državnih organov Slovenije (SDOS). V isti sapi je poudaril, da imajo sindikati na voljo vrsto orodij, da uresničijo svoje zahteve.

Da so sindikati zaostrili svoje zahteve, je najbrž posledica zadnje različice zakona o preoblikovanju obeh paradržavnih skladov, ki je že v sklepni fazi usklajevanj in kljub njihovim prizadevanjem določa, da se sindikatom podeli kvečjemu predkupna pravica do določenega deleža v zavarovalnici. Vseeno pa je bolj verjetno, da so si sindikati s tem postavili zgolj maksimalna pogajalska izhodišča, ki so zaradi več razlogov neuresničljiva, in bodo na podlagi tega skušali doseči, da jim minister popusti pri vsaj nekaj točkah.

Do prihodnjega sestanka, ki naj bi se zgodil v roku 14 dni, bodo na ministrstvu za finance pripravili tudi zakon o pokojninski družbi. Ta pravnoorganizacijska oblika je, kot smo že poročali, postala zanimiva v zadnjih tednih, ko se je ugotavljalo, kako sindikatom zagotoviti soupravljanje skladov.

V primeru pokojninske družbe bi ti imeli namreč pravico do tretjine sedežev v nadzornem svetu. Čeprav sindikate mika, da bi pridobili kar lastniški delež, ki bi nedvomno povečal njihov vpliv in moč v bodoči zavarovalnici, prizadevajo pa si tudi, da se jim podeli institut potrjevanja delitvenega načrta (sedaj je predvideno, da odbori skladov, v katerih so njihovi predstavniki, podajo mnenje), pa je praktično nemogoče, da bi jim vlada neodplačno zagotovila kar četrtino zavarovalnice.

Kad bo moral namreč vanjo vložiti dobrih 152 milijonov evrov kapitala. Ker bodo potrebna sredstva prišla iz dela, namenjenega za pokojninsko blagajno, jih bo moral Kad ob dejstvu, da bo moral delež zmanjšati do največ petih odstotkov, povrniti s kupnino. Če bi torej sindikatom delež »podarili«, bi v resnici osiromašili pokojninsko blagajno.

Pravico do najmanj četrtine zavarovalnice naj bi sicer imela država, preostanek pa naj bi se ponudil preostalim deležnikom (sindikatom, podjetjem, zavarovancem) v obliki javne ponudbe (IPO). V zadnji različici zakona je pojasnjeno tudi, kako bo Kad zagotavljal potrebna sredstva za ZPIZ. Izdal naj bi obveznico v skupni nominalni višini 900 milijonov evrov brez zapadlosti in jo izročil zavodu. Ker bi imela obveznica kuponsko fiksno letno obrestno mero v višini 4,95 odstotka, bi Kad s tem v pokojninsko blagajno na leto nakazal 45 milijonov evrov.

Država bi kupila tudi Luko Koper in PDP

Država bo postala lastnica vseh delnic NLB (dobrih deset odstotkov), Zavarovalnice Triglav (dobrih 28 odstotkov), Luke Koper (dobrih 16 odstotkov) in Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP), ki upravlja z lastniškimi deleži v desetih slovenskih podjetjih: Adrii Airways, Aeru, Skupini Elan, Elektrooptiki, Fotoni, Novolesu, Palomu, Rimskih termah, Uniorju in Vegradu, je razvidno iz zadnje različice zakona o preoblikovanju paradržavnih skladov.

Okvirna vrednost teh naložb naj bi znašala 340 milijonov evrov. Naložbe, ki se lahko v naslednjih dveh letih prenesejo v državno last, so NKBM, Aerodrom Ljubljana, Telekom Slovenije, Petrol, Krka in Sava Re, njihova okvirna vrednost pa naj bi znašala okoli milijardo evrov. Država bi sicer v zameno zagotovila denar, obveznice ali drugo premoženje.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042338625

Sindikati še niso zadovoljni s predlaganim preoblikovanjem Kada

Ministrstvo za finance je na težko pričakovani predlog zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) prejelo približno deset pripomb zainteresirane javnosti. Ker so predlogi vsebinsko precej različni, bo ministrstvo izvedlo ponovni krog usklajevanj, zato se bo datum objave in obravnave končne različice zakona, kot vse kaže, še dodatno zavlekel.

Finančno ministrstvo, ki ga vodi Franc Križanič, je do včeraj prejelo približno deset pripomb na predlagani zakon o preoblikovanju paradržavnih skladov. Sindikati še naprej trmasto vztrajajo pri tem, da jim država omogoči (neodplačno) lastništvo ali pa vsaj zagotovi sedeže v nadzornem svetu nove zavarovalnice, ki bo upravljala pokojninske sklade.

Sindikati namreč ne popuščajo.

Podpirajo sicer ustanovitev zavarovalnice, ki bo upravljala s pokojninskimi skladi in skoraj milijardo evrov premoženja, a nasprotujejo postopni privatizaciji. Vztrajajo, da mora zavarovalnica preiti v 100-odstotno last države, ki svojega deleža brez soglasja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja ne bi mogla odprodati.

Medtem ko Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), poudarja, da jim mora zakon omogočiti, da v daljšem obdobju in postopoma odkupijo del omenjene zavarovalnice, pa je Drago Ščernjavič, sekretar republiškega odbora Sindikatov državnih organov Slovenije (SDOS), znova radikalen:

"Hočemo neodplačni del zavarovalnice. Če imaš lastniški delež, imaš vpliv, drugače pa ne." Sindikati si prizadevajo tudi, da bi imeli z zakonom zagotovljen ustrezen delež članov v nadzornem svetu zavarovalnice. Štrukelj se bo v ponedeljek sestal s finančnim ministrom Francem Križaničem, predstavil pa mu bo prav mnenje sindikata. V Kadu, ki ga vodi Borut Jamnik, se po drugi strani strinjajo s sedanjo različico predloga zakona, saj "odpravlja konflikt med različnimi deležniki Kapitalske družbe in vzpostavlja okolje za optimalnejše upravljanje premoženja ter izpolnjevanje njenega poslanstva".
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042342856

PRIVATIZACIJA ZVPSJU

Konfederacija sindikatov javnega sektorja: Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence ni dopustno privatizirati Predstavniki Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije bodo danes ministru za finance Francu Križaniču predstavili svoje mnenje o predlogu zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad). Vztrajajo pri tem, da zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence ni dopustno privatizirati.

Konfederacija, ki združuje 74.000 članic in članov, meni, da mora država za svoje uslužbence prevzeti odgovornost in z lastništvom v zavarovalnici zagotavljati dolgoročno varnost naloženih sredstev za dodatne pokojnine. Vztraja pri tem, da mora zavarovalnica postopno preiti v 100-odstotno last države in njenega večinskega deleža brez soglasja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja ni mogoče odprodati.

Sindikatom javnega sektorja mora zakon omogočiti, da lahko v daljšem obdobju in postopoma odkupijo del zavarovalnice, s čimer bi dolgoročno tudi kot lastniki skupaj z vlado prevzeli odgovornost za uspešno poslovanje zavarovalnice, menijo. Kad naj bi se skladno z zakonskim predlogom preoblikovala z delitvijo, in sicer z ustanovitvijo nove družbe - zavarovalnice.

Nanjo se prenese upravljanje pokojninskih skladov (Prvi pokojninski sklad, Kritni sklad Prvega pokojninskega sklada, Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence in Kapitalski vzajemni pokojninski sklad).
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042343146
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Mar 08, 2010 8:17 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Feb 02, 2010 11:44 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

IZRAVNALNE SHEME

Triglav, zdravstvena predlaga nižja plačila Vzajemni

Bosta Triglav, zdravstvena zavarovalnica in Adriatic Slovenica iz dopolnilnega zavarovanja Vzajemni plačevala manj?

* 4,8 mio€ vplačuje letno AdriaticSlovenica d.d.
* 4,5 mio€ vplačuje letno Triglav, zdravstvena zavarovalnica

Vzajemna , ki ima najstarejše in torej najdražje dopolnilne zdravstvene zavarovance, bo prek izravnalnih shem od Adriatic Slovenice in Triglava [ZVTG 24,18 -0,33%], zdravstvene zavarovalnice letos predvidoma prejela okoli sedem milijonov evrov, pravijo na Vzajemni. Triglav zdaj veljavne izravnalne sheme motijo, češ da ne upoštevajo dovolj stroškov.

"Triglav in Adriatic Slovenica vsako leto Vzajemni plačujeta prek izravnalnih shem več milijonov evrov, hkrati pa je Vzajemna imela dobiček. To ni prav!" se razburjajo nekateri zavarovalničarji, ki ne želijo biti imenovani. Jeza zaradi pocenitev Vzajemna letos ne namerava poslovati z dobičkom, saj bo znižala cene prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za 2,5 odstotka, na 23,25 evra na mesec. To pa jezi enega izmed zavarovalničarjev, ki ne želi biti imenovan, češ da Vzajemna lahko to laže počne "na račun drugih dveh zavarovalnic, ki ji vplačujeta milijone prek izravnalnih shem".

Mesečna premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja brez popustov na Adriatic Slovenici znaša 24,59 evra, na Triglavu pa 24,63. Kako to komentirajo na Vzajemni? "Izravnalna shema je bila uvedena zato, da je zagotovljena vzajemnost pri dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih, da ne bi tista zavarovalnica, ki ima ugodnejšo sestavo zavarovancev (to je manj drago), ob istih premijah dosegala višjih dobičkov.

S tem se položaj vseh zavarovancev pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju vseh treh zavarovalnic izenači." Konkretni torej niso. Kaj hoče Triglav Na Triglavu, zdravstveni zavarovalnici so lani v izravnalno shemo vplačali 4,5 milijona evrov, letos pa pričakujejo, da bodo vplačali 5,7 milijona evrov.

Kot pravijo, predlagajo spremembo izravnalnih shem: "Izkušnje so pokazale potrebo po dopolnitvi delovanja sheme, in sicer bi bilo treba pri izračunu zneskov za izravnavo upoštevati tudi standardizirane stroške. Ta predlog bomo predstavili vsem, na katere se delovanje sheme nanaša." Na Triglavu, ki ima 242 tisoč tovrstnih zavarovancev, želijo, da se po tej poti upošteva ekonomija obsega. Torej strošek na zavarovanca, ki je višji v zavarovalnicah z manj zavarovanci.

Nekoliko več - 332 tisoč zavarovancev - imajo v Adriatic Slovenici, kjer v izravnalne sheme plačajo okoli 4,8 milijona evrov na leto. Največ (približno 866 tisoč) zavarovancev pa imajo na Vzajemni, ki za letos pričakuje, da bo iz izravnalne sheme dobila okoli sedem milijonov evrov.

Na Vzajemni so seznanjeni z možnostjo vnovičnega pregleda izravnalnih shem, pravi šef te zavarovalnice Dušan Kidrič: "Vse dopolnilne zdravstvene zavarovalnice smo se dogovorile, da bomo pregledale delovanje izravnalne sheme, njene učinke in da bodo predlagane tudi spremembe, če bo treba."

Na ministrstvu za zdravje pa pravijo, da ne drži, da bi sploh nameravali razmisliti o morebitni spremembi vplačil v izravnalno shemo: "Zaradi ukrepov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in vlade v minulem letu so se precej znižali stroški zdravstvenih storitev. Zato imajo vse tri zavarovalnice dobiček."
http://www.finance.si/270456/Triglav-zdravstvena-predlaga-ni%BEja-pla%E8ila-Vzajemni

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sre Feb 03, 2010 9:36 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

GRČIJA - GREECE - GREEK

/13/...ena najbolj priljubljenih počitniških destinacij, je po zadnjih skritih odkritjih postala tudi ena najbolj problematičnih v celotni Evropski Uniji in tako celo ogroža območje €: Shocked

40.000.000.000 € - 110.000.000.000 €

Grčija ima 40 milijard skritih dolgov Strokovnjaki, ki so preiskovali pretekle manipulacije statističnih podatkov v Grčiji, so našli skrite dolgove države v višini 40 milijard evrov. Novica zbuja dodatne dvome v državo, katere program stabilnosti je sicer podprla Evropska komisija. Skupina strokovnjakov, ki je preiskovala pretekle manipulacije statističnih podatkov v Grčiji, je našla skrite dolgove države v višini 40 milijard evrov. Novica zbuja dodatne dvome v državo, katere program stabilnosti je sicer podprla Evropska komisija.

Zadnji uradni podatki o grškem javnem dolgu se nanašajo na leto 2008, ko je dolg znašal 237 milijard evrov oziroma 99,2 odstotka BDP. Proračunski primanjkljaji pa bodo po ocenah Evropske komisije številko še zvišali, in sicer na 125 odstotkov BDP v letošnjem in 135 odstotkov BDP v prihodnjem letu, če država ne oklesti izdatkov. Bruselj podprl grški program stabilnosti Evropska komisija je podprla grški program stabilnosti in predlagala strog nadzor njegovega izvajanja. Sprejela je tudi niz priporočil Grčiji za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja do konca leta 2012.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia je v Bruslju ocenil, da je grški program stabilnosti za izboljšanje izjemno slabega finančnega stanja v Grčiji, ki ogroža stabilnost območja evra, ambiciozen in da so cilji dosegljivi, zato ga je Evropska komisija podprla. Ker pa je izziv velik in naloga težka, je komisija obenem predlagala okrepitev nadzora izvajanja programa, in sicer po etapah: prvo oceno izvajanja programa naj bi podala 16. marca, drugo 16. maja ter od takrat naprej vsake tri mesece. Almunia upa, da bodo finančni ministri EU na zasedanju ta mesec ta predlog podprli. To je najpodrobnejši seznam priporočil z najstrožjim sistemom nadzora za izboljšanje finančnega položaja v skladu s paktom o stabilnosti in rasti, ki ga je komisija kadar koli predlagala članici območja evra.

Če bo komisija ugotovila, da grške oblasti ciljev v programu stabilnosti ne dosegajo ali da ne sledijo priporočeni poti, jih bo pozvala, naj čim prej sprejmejo dodatne ukrepe, ki jih je v torek tudi predlagal grški premier George Papandreu. Gre za zamrznitev plač vsem uslužbencem v državni upravi. Almunia je sicer ob tem izpostavil, da EU ima instrumente za rešitev tega problema, ki jih je treba uporabiti in ki so jih grške oblasti pripravljene uporabiti. Tako je komentiral možnost, da bi Grčija zaprosila za pomoč Mednarodni denarni sklad (IMF). O kritikah na račun Grčije, ki postavljajo pod vprašaj tudi obstoj območja evra, pa je Almunia dejal, da ni prvič, da posluša mnenja, kako območje evra ne bo preživelo, a da vendarle misli, da je EU v preteklih desetih letih dokazala, da je območje evra velik uspeh.

Poleg tega je še dejal, da so seveda finančni trgi pomemben dejavnik, da ti trgi pritiskajo in da tega pritiska ni mogoče ignorirati, temveč ga je treba upoštevati pri sprejemanju odločitev. EU je skupno odgovorna in bo analizo grškega primera upoštevala pri prihodnjih odločitvah, je dodal. To je že drugič, da Evropska komisija Grčiji priporoča ukrepanje za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Postopek proti Grčiji je sprožila aprila lani, vendar je nato konec leta ugotovila, da v Atenah na podlagi tistih priporočil niso učinkovito ukrepali. http://www.delo.si/clanek/98449

SKRIVALNICE

Skupina strokovnjakov je v Grčiji našla skrite dolgove države v višini 40 milijard evrov

Skupina strokovnjakov, ki je preiskovala pretekle manipulacije statističnih podatkov v Grčiji, je našla skrite dolgove države v višini 40 milijard evrov. Novica zbuja dodatne dvome v državo, katere program stabilnosti je sicer danes podprla Evropska komisija. Zadnji uradni podatki o grškem javnem dolgu se nanašajo na leto 2008, ko je dolg znašal 237 milijard evrov oziroma 99,2 odstotka BDP. Proračunski primanjkljaji pa bodo po ocenah Evropske komisije številko še zvišali, in sicer na 125 odstotkov BDP v letošnjem in 135 odstotkov BDP v prihodnjem letu, če država ne oklesti izdatkov, piše britanski časnik Telegraph.

Evropska komisija je danes v Bruslju podprla grški program stabilnosti in predlagala strog nadzor njegovega izvajanja. Sprejela je tudi niz priporočil Grčiji za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja do konca leta 2012, izboljšanje konkurenčnosti s strukturnimi reformami in zagotavljanje zanesljivih statističnih podatkov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042335050
http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en|sl&u=
http://www.telegraph.co.uk/comment/telegraph-view/7149954/Dealing-with-a-budget-deficit-a-Greek-tragedy.html&rurl=translate.google.si&usg=ALkJrhgkRxWwRvfWvFbKaEIm3qgjN2-t8w

RAZKRITJE

Grčija v razkritje vezi z Wall Streetom

Kot da Grčija še nima dovolj težav s financami, bo morala sedaj odgovarjati še na vprašanja glede svojih preteklih povezav z nekaterimi bankami z Wall Streeta. Članica območja evra, ki se je znašla v hudih dolgovih, zaradi grožnje o njenem bankrotu pa pada tudi vrednost evra, mora namreč do konca meseca evropskemu statističnemu uradu Eurostat poslati informacije o svojih poslih, povezanih z valutnimi zamenjavami, z ameriškimi bankami, med katerimi naj bi bil tudi Goldman Sachs. Območje evra je politično preveč pomembno, da bi ga pustili v nemilosti, tudi v povezavi s špekulativnimi napadi, s čimer se sooča Grčija.

Grški finančni minister George Papaconstantinou je ob tem premeteno omenil, da je na tapeti »danes Grčija, jutri pa morda katera druga država«. "Eurostat za te operacije ni vedel," je včeraj v Bruslju poudaril tiskovni predstavnik evropske komisije Amadeu Altafaj Tardio. Grški finančni minister George Papaconstantinou pa je, preden se je v Bruslju zvečer sestal s svojimi kolegi iz območja evra, pojasnil, da so bile pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih v času, ko jih je uporabila Grčija, legalne. Zagotovil je, da Grčija teh instrumentov zdaj ne uporablja več. Grški finančni minister je tudi pojasnil, da je evroskupina že lani poleti opozorila, kaj se lahko zgodi, saj je imela pred seboj podatke za prvo četrtletje.

Grški problemi pa ne zadevajo le fiskalne ravni in realnega gospodarstva, ampak gre za "globoke probleme v strukturi, ki so zdaj priplavali na površje," je ocenil Papaconstantinou. Grčija se sooča s prenizko konkurenčnostjo, nevzdržnim pokojninskim sistemom in preobsežno javno upravo.

Zato je za znižanje deficita z 12,7 na 8,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) še v tem letu napovedala nominalno štiriodstotno znižanje plač v javnem sektorju, višji davek na gorivo, tobak in alkohol ter radikalne spremembe v davčnem sistemu (višje dajatve na premožnejše ter boj proti utajam davkov).

Zvišala bo tudi starostno omejitev ob upokojitvi, občutno skrčila število občin in okrepila neodvisnost svojega statističnega urada. Rešilno bilko naj bi seveda predstavljal turizem, zmanjšali pa naj bi se tudi izdatki za vojsko. "Gre za celo vrsto radikalnih ukrepov, katerih učinki se ne poznajo takoj. Zahtevajo čas, ki pa ga imamo zelo malo," je priznal Grk, ki se zaveda, da bo imel nemalo težav, ko bo moral danes vsem 27 finančnim ministrom EU zagotoviti verodostojnosti glede dejanske izvedbe vsega naštetega. EU bo danes tudi uradno sprejela priporočila za Grčijo.

Za večje pristojnosti Eurostata Evropska komisija je včeraj predlagala spremembo evropske zakonodaje, ki daje Eurostatu večja pooblastila. V primeru Grčije se je namreč izkazalo, da je ta evropskemu statističnemu uradu pošiljala napačne podatke o stanju v javnih financah. Poslej se obetajo pogostejši in temeljitejši obiski predstavnikov Eurostata v državah članicah, proti katerim je uveden postopek zaradi čezmernega proračunskega primanjkljaja, med drugim tudi v Sloveniji. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042337891

€

Grki na barikadah, evro pada:

Znamenja krize tudi v nekaterih drugih članicah

Dvom, da mednarodna pomoč Grčiji ne bo zadostovala, je na denarnem trgu evro znova potisnil navzdol. Skupna evropska valuta je včeraj, ko je bil evro vreden le še 1,31 dolarja, pristala na najnižji vrednosti v zadnjih dvanajstih mesecih. K temu je prispeval tudi strah pred tem, da bi se v družbi Grkov kaj kmalu znašli še Portugalci in ostale ogrožene države območja evra, hkrati pa so protesti v Grčiji okrepili dvom o tem, da Atene ne bodo mogle držati obljub, h katerim so se zavezale v svojem varčevalnem paketu.

Okoli 4000 učiteljev in študentov je včeraj v Atenah protestiralo proti varčevalnim ukrepom grške vlade. Na poti proti parlamentu so se spopadli s policijo. Če Grki ne sprejmejo vsiljene rešitve, je vse zaman Že v ponedeljek zvečer so učitelji vdrli v prostore državne televizije v Atenah, zaradi česar so morali prekiniti televizijski program, zgradbe televizije pa ni mogla zapustiti tudi grška ministrica za šolstvo. Včeraj se je začela 48-urna stavka javnih uslužbencev, ki je zaprla ministrstva, šole, bolnišnice, davčne urade in ostale javne službe. Pridružili so se jim tudi piloti, za danes je napovedana splošna stavka.

Okoli 4000 učiteljev in študentov se je včeraj odpravilo proti grškemu parlamentu, ki naj bi v naslednjih dneh potrdil varčevalni paket grške vlade, med njimi in policijo so izbruhnili spopadi. Odgovor na vprašanje, ali bodo Grki razumeli varčevalne ukrepe svoje vlade, je ključen za uspeh "gasilske akcije" evroskupine, ki naj bi umirila in zmanjšala pritisk denarnih trgov in napada špekulantov na skupno evropsko valuto, trdijo strokovnjaki. 110 milijard evrov pomoči bo premalo

Ob tem so vse pogostejše govorice, da 110 milijard evrov novih posojil, ki jih bodo države članice namenile Grčiji, ne bo zadostovalo in da bodo Atene potrebovale še dodatnih 40 milijard evrov svežega denarja, ki ga bodo morale zagotoviti na denarnem trgu. Analitiki so glede tega, ali bo Grkom to uspelo, precej skeptični.

Dean Popplewell, glavni strateg družbe za valutno trgovanje iz Toronta (OANDA), je dejal, da ni nikakršnega zaupanja v ukrepe, ki sta jih Evropska unija in Mednarodni denarni sklad predložila Grčiji. Denarni trgi stavijo na to, da grško prebivalstvo ne bo sprejelo pogojev njihove "rešitve". To je resnična skrb, ki škoduje evru, trdi Popplewell. Novice, da je Grčija najela svetovalno agencijo Lazard, ki velja za strokovnjaka pri prestrukturiranju dolgov, še spodbuja špekulacije, da bo grška vlada iskala neko obliko reprogramiranja dolgov ali moratorija njihovega odplačevanja, kljub temu, da uradne grške oblasti te govorice ostro zavračajo.

Grški finančni minister George Papaconstantinou je za tiskovno agencijo Reuters ob tem povedal, da je kakršno koli reprogramiranje dolgov izključeno. Lazard je pred kratkim pri reprogamiranju dolgov svetoval Argentini, Ekvadorju in Slonokoščeni obali.

Zapatero: Španija ne bo zaprosila za pomoč Tudi najava Evropske centralne banke, da bo od sedaj kot jamstvo za nova posojila sprejemala grške obveznice ne glede na to, kako jih ocenijo mednarodne bonitetne agencije, je znižala zaupanje mednarodnih investitorjev. Zaradi tega poleg grških trpijo tudi italijanske, portugalske in španske državne obveznice.

Španski ministrski predsednik Jose Luis Rodriguez Zapatero je zato kot "popolno norost" označil govorice, da naj bi Španija v kratkem od držav območja evra zaprosila za pomoč v višini 280 milijard evrov. Kanclerka noče več izsiljevanja Nemške banke so včeraj sporočile, da bodo sodelovale pri pomoči Grčiji in od nemške državne banke KfW kupile obveznice, s katerimi bo nemška vlada podprla Atene, toda obseg te pomoči oziroma koliko denarja so za to pripravljene nameniti, še ni znano.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki stoji pred težko nalogo v tem tednu, saj mora prepričati tako poslance nemškega parlamenta kot tudi grški pomoči nenaklonjeno prebivalstvo, je včeraj skupaj z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom zahtevala, da se države Evropske unije dogovorijo za nekakšen sistem obravnavanja članic evroskupine, ki ne bodo več plačilno sposobne. Z njim naj bi dosegli, da zaradi reševanja stabilnosti evropske valute ne bi mogli več izsiljevati ostalih članic, ki sedaj morajo priskočiti na pomoč tistim, ki so zabredle v finančne težave. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042357160

387.000.000 € + 2.000.000.000 €

387 milijonov evrov za Grčijo in dve milijardi evrov poroštva za skupno družbo članic evra

Državni zbor naj po nujnem postopku sprejme zakon o posojilu Grčiji, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, saj bi se morebitne motnje pri delovanju oziroma zagotavljanju stabilnosti finančnega sistema "Helenske republike" v okviru skupne valute lahko odrazile tudi na vseh ostalih članicah območja evra, je ministrstvo za finance zapisalo v predlogu zakona o pomoči Grčiji. Slovenija bo svoj 0,48-odstotni delež pomoči Grčiji, kar znaša 387,8 milijona evrov, zagotovila v treh letih, in sicer 133,3 milijona letos, 140,6 milijona prihodnje leto, 85,3 milijona leta 2012 in 28,6 milijona evrov leta 2013. Slovenija bo za Grčijo povečala svoj dolg, kar pa nam bo evropska komisija upoštevala pri oceni programa stabilnosti.

Grčija bo skupaj 80 milijard evrov posojila črpala v posameznih obrokih, medtem pa bo morala izpolniti pogoje ekonomskih politik, s katerimi se bodo morale strinjati tudi posojilodajalke. Obrestna mera za posojilo Grčiji znaša euribor plus 300 bazičnih točk, če je ročnost vračanja daljša od treh let, pa se število bazičnih točk poveča na 400. Maksimalna ročnost posameznega obroka posojila sicer znaša pet let. Morebitni dobiček Slovenije pri financiranju Grčije bo tako odvisen od tega, kako ugodno se bo sama zadolžila na mednarodnih trgih.

Izgube pa menda ne bomo ustvarili.

Da ne bi bile države, ki bodo pomagale Grčiji, v izgubi, so v pogodbi namreč zapisali, da lahko posojilodajalke, ki bi med najetim posojilom in danim posojilom Grčiji ustvarjale primanjkljaj, zahtevajo od ostalih posojilodajalk, ki primanjkljaja ne ustvarjajo, da sorazmerno pokrijejo njen primanjkljaj iz obresti, ki jih same prejemajo. Poleg tega bodo poslanci prav tako po nujnem postopku razpravljali še o zakonu o poroštvih Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra.

Države s skupno valuto bodo ustanovile družbo za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra. Slovenija bo k ustanovnemu kapitalu v višini 31.000 evrov prispevala 146,05 evra, pri odobrenem kapitalu skupne družbe v višini 30 milijonov evrov pa bo Slovenija prispevala nekaj več kot 141.000 evrov.

Družba bo zagotavljala finančno pomoč državam članicam območja evra v težavah, za kar bo najemala posojila in izdajala vrednostne papirje, in sicer v skupni višini do 440 milijard evrov. Jamčile bodo države, pri čemer delež Slovenije, ko gre za poroštva, znaša 2,073 milijarde evrov. Poroštva držav, med katerimi pa razumljivo ne bo Grčije, bodo nepreklicna in brezpogojna.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042365255

KRŠITEV PRAVIC

Grški sindikati so se po pomoč zatekli na sodišče: Varčevalni ukrepi vlade kršijo pravice delavcev Grški sindikati so se zaradi ostrih varčevalnih ukrepov vlade pritožili pri najvišjem upravnem sodišču v Grčiji. Sindikati so prepričani, da ukrepi vlade kršijo pravice delavcev, zato bi jih morala vlada po njihovem mnenju preklicati. Če sodišče ne bo odločilo v njihov prid, se bodo v skrajni sili obrnili tudi na Sodišče EU. Sindikati so prepričani, da ukrepi vlade kršijo pravice delavcev, zato bi jih morala vlada po njihovem mnenju preklicati.

"Močno se bomo borili in dosegli svoje.

Varčevalni program, ki ga je vlada sklenila z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), EU in Evropsko centralno banko, hudo krši naše delavske pravice," je na grški televiziji danes dejal generalni sekretar vplivnega sindikata javnih uslužbencev ADEDY Ilias Iliopulos. Postopek pred najvišjim upravnim sodiščem v Grčiji bi lahko po poročanju tamkajšnjih medijev, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, trajal več mesecev.

Grčija se je zaradi velike javnofinančne in dolžniške krize v minulih mesecih znašla na robu bankrota, zato je morala za pomoč zaprositi IMF in evroskupino. V zameno za posojila v višini do 110 milijard evrov je morala sprejeti ostre varčevalne ukrepe, ki jim domača javnost močno nasprotuje. Grška policija je tako ravno danes v Atenah s solzivcem razgnala stavkajoče voznike cistern z gorivom, potem ko je vlada v sredo izdala izredni odlok o končanju tridnevne stavke, ki je sredi turistične sezone povzročila veliko škodo turizmu in industriji.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042377267

BOBU BOB
Dr. Svetlana Slapšak, socialna antropologinja.
"Grki so se v okviru EU obnašali natanko tako, kot so hoteli evropski kolonizatorji: kot razvajen otrok, ki se izživlja nad sosednjo Makedonijo, izkorišča unijo, se požvižga na evropska pravila. Status razvajenega otroka se Grčiji zdaj maščuje, Evropa pa nikoli ni imela pravih meril."
Petek, 30. julij 2010
www.vecer.si
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Avg 01, 2010 12:37 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Feb 04, 2010 11:11 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

GRUPA EURA in STEČAJ

V stečaj, ker nimajo 100.000 evrov

Velenjsko podjetje, ki ima proizvodni obrat na Goričkem, je lani nepričakovano zapustil italijanski strateški partner. Država je odrekla pomoč. 40 delavcev že prihodnji teden na cesti?

Marjeta Gaberšek Golež, lastnica in direktorica velenjskega podjetja Grupa Eura (49 zaposlenih), ki ima proizvodno enoto tudi pri Gradu na Goričkem, je potrdila, da je podjetje v velikih težavah in da je zato tik pred stečajem. Podjetje je zabredlo v težave v drugi polovici lanskega leta, ko ga je zaradi lastnih težav nenapovedano zapustil strateški partner in največji kupec oblačil.

Gre za italijansko podjetje Disni, ki je zaradi zmanjšane prodaje oblačil odpustil 40 od skupno 120 delavcev. Ker smo v podjetju usposobljeni za hitro prilagajanje zahtevam kupcev in za šivanje moških,ženskih in športnih oblačil, ves čas iščemo novegga partnerja.Žal brez uspeha. Proizvodnjo smo želeli tudi prestrukturirati, vendar za to nimamo denarja. V lasti imamo le strojno opremo, najemnino za proizvodne prostore pri Gradu na Goričkem pa nam plačuje občina.

Ministrstvi za gospodarstvo ter delo, družino in socilane zadeve sta nam zavrnili prošnjo za finančno pomoč oziroma dodelitev sredstev za ohranitev delovnih mest. Država se je določila, da raje porabi 300.000 evrov za naše delavce, ki se bodo znašli na zavodu za zaposlovanje, kot da bi nam pomagala s 100.000 evri pomoči.

Toliko denarja potrebujemo za poplačilo dolgov do delavcev in drugih dolgov. Če do konca prihodnjega tedna ne bom našla partnerja, ki bi bil pripravljen v podjetje vložiti 100.000 evrov, bom za Grupo Eura predlagala uvedbo stečaja. Druge rešitve ne vidim, je povedala Marjeta Gaberšek Golež.
http://www.delo.si/clanek/98546

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Feb 05, 2010 12:57 am
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

G kot GOLJUFIJE

/13/...že na strani 42 piše o sistemu ADMIRAL za odkrivanje zavarovalniških goljufij, ki se pojavljajo čedalje pogosteje, ravno v času recesije:

Zavarovalniške goljufije so vedno pogostejše: Kar desetina goljufivih zahtevkov
Zaradi velikega števila polic je največ goljufij pri avtomobilskih zavarovanjih, zavarovalnice pa si pomagajo tudi z detektivi

Zavarovalniške goljufije pri motornih vozilih so že vrsto let znana oblika protipravnega pridobivanja sredstev iz naslova uveljavljanja škode, ki se kaže v različnih pojavnih oblikah. Največkrat kot prijava škodnega primera, s katero hoče zavarovanec dobiti več, kot mu v resnici pripada, manj pogosto pa tudi z navajanjem lažnih okoliščin, insceniranimi prometnimi nesrečami ali namernim uničenjem vozil, kar pa zavarovalnicam povzroča večjo škodo.

Vse več goljufij je tudi zaradi recesije
Zavarovalne goljufije so najpogostejše pri uveljavljanju škode pri prometnih nesrečah.

Slovenija po deležu zavarovalnih goljufij pri motornih vozilih ne odstopa bistveno od drugih evropskih držav, res pa je, da se v preteklosti zavarovalnice niso tako intenzivno ukvarjale z odkrivanjem in preprečevanjem teh kaznivih dejanj. Po podatkih nemškega zavarovalniškega združenja GDV imajo nemške zavarovalnice zaradi zavarovalniških goljufij okoli štiri milijarde evrov škode na leto, kar po posameznih deželah znaša od dva do deset odstotkov zbrane premije.

Slovenija ne odstopa bistveno
Podatki kažejo, da so v Sloveniji zavarovalniške goljufije pri motornih vozilih začele upadati v času gospodarskega razcveta, s pojavom recesije in slabšanjem finančnega stanja pa so se posamezniki spet v večji meri lotili teh kaznivih dejanj. Za preprečevanje zavarovalniških goljufij pri uveljavljanju škodnih primerov na motornih vozilih so zavarovalnice že pred časom začele dodatno izobraževati cenilce škod, sodelujejo pa tudi z detektivi, ki pomagajo zlasti pri izsleditvi ukradenih vozil. Tako pri avtomobilskih zavarovanjih goljufije dosegajo do desetine vplačanih premij.

Zavarovalne goljufije se pojavljajo v različnih oblikah, najpogosteje se seveda dogajajo pri uveljavljanju škode, ki izvirajo iz prometnih nesreč. Pri goljufanju z lažnimi, nameščenimi prometnimi nesrečami goljufi poskušajo odgovornost za povzročitev nesreče z dejanskega povzročitelja prenesti na tretjo osebo, ki je bila ali je sploh ni bilo na kraju prometne nesreče. Z nastavljanjem že poškodovanih vozil zavarovalnice dobivajo prijave lahkih telesnih poškodb, ki naj bi jih utrpeli potniki v ali pa na vozilih, čeprav so bila trčenja med vozili ali v drugo oviro z neznatno hitrostjo, poškodbe na vozilih so bile zaradi majhne hitrosti vozila minimalne, telesne poškodbe pa pri tem iz objektivnega razloga ne bi smele nastati. Obravnavali so tudi primere poškodb, ko oseb, ki so navedene v odškodninskem zahtevku, v času prometne nesreče sploh ni bilo v vozilu.

Veliko zlorab pri lizingih
Veliko zlorab je bilo v zadnjih letih pri vozilih, ki so bila kupljena na lizing. Prodajalcem in lizinškim hišam je bilo dovolj predložiti osebni dokument, nekaj zadnjih plačilnih list ali bonitetno stanje podjetja, nihče pa teh podatkov ni podrobno preverjal. Pojavilo se je tudi nekaj primerov s ponarejanjem osebnih dokumentov in tako imenovano krajo identitete; prevaranti so na ta način prišli tudi do dražjih motornih vozil, vsi stroški, vključno s kasko zavarovanjem, pa so se prenesli na žrtve, ki v večini primerov sploh niso vedele, da so bile zlorabljene. Nekateri so svoje ime zavestno za nekaj stotakov "posodili" nepridipravom, ki niso izpolnjevali pogojev za financiranje vozil, niso pa pomislili, da so jim prevaranti s tem naložili tudi stroške.

Za goljufijo do deset let zapora

Konec leta 2008 je začel veljati spremenjen zakon, ki je na novo opredelil pojem zavarovalniške goljufije in kot najvišjo kazen predvidel deset let zapora.

Kdor ob sklenitvi zavarovanja navede lažne podatke, izpusti pomembna dejstva ali zavarovanje sklene po tem, ko je škoda že nastala, je lahko obsojen na leto dni zapora.

V primerih, ko je bila pridobljena premoženjska korist večja, je predpisana kazen osem let, za organiziran kriminal pa tudi do deset let zapora.

Trgovanje s telesnimi poškodbami

Pogoste so goljufije v kombinaciji s prometno nezgodo, kjer se pojavljajo vozila, polna potnikov, poškodbe vozil pa so v nesorazmerju z domnevnimi telesnimi poškodbami. Tako v večini primerov na vozilih skoraj ni resnejše škode, opisi telesnih poškodb pa so takšni, kot da se je zgodilo trčenje, v katerem bi bilo vozilo poškodovano kot "totalka". Večinoma storilci kupijo starejše ceneno vozilo, ki ga nato poškodujejo in trdijo, da se je v prometni nezgodi poškodovalo več potnikov.

Rast števila sumljivih požarov

Med zavarovalniškimi goljufijami pri motornih vozilih prevladujejo predvsem malverzacije z osebnimi avtomobili, vendar primeri goljufij pri gospodarskih vozilih zavarovalnicam povzročajo bistveno večjo škodo.

Škoda iz naslova tatvine gospodarskega vozila lahko po posameznem primeru odtehta tudi do deset povprečnih škod iz kategorije osebnih vozil, še posebno če je ukraden ali poškodovan tudi tovor. Zadnje čase so zavarovalnice opažale manjši porast sumljivih požarov na vozilih.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042335493

RAZCVET

Razcvet zavarovalniških goljufij

Zavarovalniških goljufij je čedalje več, kar ni nič čudnega za te čase, ko so ljudje v finančni stiski; britanske zavarovalnice goljufije stanejo kar 5,4 milijona funtov na dan; tudi slovenska domišljija nima meja; kaj vse se dogaja?

Zavarovalniški goljufi imajo včasih bujno domišljijo. Neka ženska je denimo prijavila izgubo dragocenega zaročnega prstana, a ko so ji povedali, da njena zavarovalna polica nima kritja za tovrstne dogodke zunaj njenega doma, je meni nič tebi nič razširila kritje in že naslednji dan prijavila izgubo istega prstana

Zavarovanec se je s svojim mercedesom zaletel v betonsko ograjo in na svojem vozilu povzročil za približno 3.500 evrov škode. Ker je imel sklenjeno samo zavarovanje za primer poškodbe na parkirišču, kasko zavarovanja pa ne, je pač prijavil nesrečo na parkirišču.

Število poskusov goljufanja v Veliki Britaniji se je v zadnjih dveh letih povečalo za približno četrtino. To pripisujejo finančni krizi, zavarovalnice pa goljufije stanejo 5,4 milijona funtov na dan, kar se izraža v višini zavarovalnih premij, saj mora namreč vsako britansko gospodinjstvo za zavarovanje na leto v povprečju plačati 44 funtov več, kot bi sicer.

Poglejmo nekaj primerov, ki smo jih našli na strani združenja britanskih zavarovalnic (ABI). Mimogrede, nekateri zavarovalni zahtevki so tudi zabavni.

Ponarejeni rolex

Zavarovanec je prijavil krajo avta, ki ga je nato našel zažganega. Preiskava je razkrila, da je bilo vozilo zažgano, še preden je zavarovanec prijavil krajo. Svojega zahtevka ni dobro premislila tudi ženska, ko je prijavila krajo avtodoma, ki je bil poškodovan in kot totalka ocenjen že deset let prej.

Neka ženska je prijavila izgubo dragocenega zaročnega prstana, a ko so ji povedali, da njena zavarovalna polica nima kritja za tovrstne dogodke zunaj njenega doma, je meni nič tebi nič razširila kritje in že naslednji dan prijavila izgubo istega prstana.

Slabo pa se je med domačimi stenami verjetno končal primer, ko je fant vložil zavarovalni zahtevek v vrednosti 12 tisoč funtov zaradi izgube dragocene ure znamke Rolex, ki mu jo je podarilo dekle. Izkazalo se je, da je uro tudi v resnici izgubil, a je šlo za ponaredek, čeprav mu je dekle zatrjevalo, da je original.

Neki možak pa je vložil zahtevek za povrnitev stroškov zdravljenja srčnega napada, ki naj bi ga utrpel med počitnicami v zahodni Afriki, v resnici pa je denar potreboval za plačilo storitev v lokalni javni hiši. Z zahtevkom sta se osmolila tudi moška, ki sta prijavila krajo DVD-naprave in poškodbe LCD-televizorja.

Hitro se je namreč izkazalo, da sta za datum nakupa navedla dan, ko omenjenih naprav sploh še ni bilo na njihovem trgu, kjer naj bi sicer izdelka kupila.

Previdno tudi pred varnostnimi kamerami, če ste zahtevali izplačilo zavarovalnine ob hudi telesni poškodbi; zavarovanca, ki je vložil takšen zahtevek, je kamera namreč zalotila med vožnjo in brezskrbnim nakupovanjem. Osmešila se je tudi ženska, ki je trdila, da si je uničila poročno obleko z barvo. Ko je na zavarovalnico prinesla sporno obleko, se je izkazalo, da je barva še sveža na otip, čeprav je bila poroka že pred mesecem.

Z barvo ni imel sreče tudi možak, ki je menda med pleskanjem prevrnil posodo z barvo in trdil, da je pri tem popolnoma uničil preprogo. Zavarovalnici se je zdelo nenavadno, da mu je uspelo raznositi barvo po celotnem stanovanju, uničiti vse preproge, posoda z beležem pa naj bi po padcu pristala na njegovem prenosnem računalniku, ga zlomila in uničila.

Slovenska domišljija

Kaj pa zavarovalniške goljufije v Sloveniji? Med najbolj tipične poskuse goljufije pri nas sodi primer, ki so nam ga zaupali v Zavarovalnici Maribor. Zavarovanec se je s svojim mercedesom zaletel v betonsko ograjo in na svojem vozilu povzročil za približno 3.500 evrov škode.

Ker je imel sklenjeno samo zavarovanje za primer poškodbe na parkirišču, kasko zavarovanja pa ne, je pač prijavil nesrečo na parkirišču. Zavarovalniški cenilci so že ob prvem ogledu posumili na poskus goljufije, opravili preiskavo, ki je to potrdila, na koncu pa je tudi zavarovanec priznal, da je podatke priredil.

V drugem primeru je šlo za popolnoma poškodovano vozilo visokega cenovnega razreda, okvirno ocenjena škoda pa je bila 100 tisoč evrov. Med preverjanjem škodne zgodovine in tudi sprememb lastništva so na zavarovalnici s pomočjo tujih poslovnih partnerjev ugotovili, da je bil predložen račun o prodaji vozila v tujini ponarejen.

Pri tem je bilo ugotovljeno še, da je bilo vozilo iz tovarne prodano v povsem drugo državo. Zahtevek so seveda odklonili in primer prijavili policiji ter davčni upravi, saj je šlo še za druga kazniva dejanja z zagroženo zaporno kaznijo, ne pa le za poskus zavarovalniške goljufije. V preiskavi so ugotovili, da v tem primeru niso zavarovali predmeta, katerega lastništvo jim je z dokumentacijo dokazoval sklenitelj zavarovanja.

Veste, vrat me zelo boli!

Na področju avtomobilskih zavarovanj zelo pogosto delujejo skupine ljudi, ki v tujini kupijo poškodovan avtomobil. Tam ga zavarujejo, dobijo plačano odškodnino, nato pa vozilo pripeljejo v Slovenijo, ga zavarujejo pri domači zavarovalnici in bi spet radi imeli izplačano odškodnino, pravijo pri zavarovalnici Grawe .

Tudi druge zavarovalnice, ki imajo v ponudbi zavarovanje avtomobilske odgovornosti, poročajo, da je največ čudnih primerov zahtevkov za odškodnine na področju avtomobilskih zavarovanj. Vendar pa teh primerov tudi največ odkrijejo, saj so sledovi in poškodbe najbolj oprijemljivi in jih je mogoče preverjati ter tudi dokazati.

Veliko poskusov goljufij je tudi iz naslova civilne odgovornosti, saj gre za primere, kjer je težko dokazati okoliščine nastanka škodnega dogodka. Sem sodijo recimo poškodbe zaradi padcev na mokrih stopnicah na obisku pri prijateljih in podobno, pa so povedali pri zavarovalnici Victoria Volksbanken.

Število goljufivih zahtevkov se povečuje
Nekatere zavarovalnice poročajo, da v zadnjih dveh ali treh letih opažajo več poskusov goljufij kot prej. Razlog je pomanjkanje denarja v recesiji, zavarovalnice pa opažajo odškodninske zahtevke za predmete, ki si jih zavarovanci ne morejo več privoščiti, ter tudi primere tako imenovanih totalnih škod, ko so zavarovani predmeti namerno uničeni. Opazno narašča tudi število kraj delov avtomobilov. Do zdaj smo imeli na leto več kot sto tatvin vozil, približno 10 odstotkov ukradenih vozil je najdenih.

Primerjava kaže, da je bilo tatvin v letu 2008 kar za 41,5 odstotka manj kot leta 2007, vendar se je njihovo število lani spet povzpelo na tisto iz leta 2007. Na to ima zagotovo največji vpliv recesija in kaže na dejanja iz obupa predvsem uporabnikov, ki ne zmorejo več finančnega bremena, pojasnjujejo pri Zavarovalnici Maribor .

Nekatere zavarovalnice poročajo, da v zadnjih dveh ali treh letih opažajo več poskusov goljufij kot prej. Razlog je pomanjkanje denarja v recesiji, zavarovalnice pa opažajo odškodninske zahtevke za predmete, ki si jih zavarovanci ne morejo več privoščiti, ter tudi primere tako imenovanih totalnih škod, ko so zavarovani predmeti namerno uničeni. Opazno narašča tudi število kraj delov avtomobilov. Do zdaj smo imeli na leto več kot sto tatvin vozil, približno 10 odstotkov ukradenih vozil je najdenih. Primerjava kaže, da je bilo tatvin v letu 2008 kar za 41,5 odstotka manj kot leta 2007, vendar se je njihovo število lani spet povzpelo na tisto iz leta 2007.

Na to ima zagotovo največji vpliv recesija in kaže na dejanja iz obupa predvsem uporabnikov, ki ne zmorejo več finančnega bremena, pojasnjujejo pri Zavarovalnici Maribor.

Spornih izplačil do 15 odstotkov
Po oceni je spornih izplačil od 10 do 15 odstotkov vseh izplačanih odškodnin, nekatere zavarovalnice menijo, da jih je manj. V dodatnih 20 odstotkih zahtevkov, ki so sicer upravičeni, pa se opazi napihovanje posledic škodnih dogodkov. Tako ni nič nenavadnega, da ob tem zavarovalnice ne sedijo križem rok. Večinoma imajo organizirane lastne oddelke za nadzor in raziskave zavarovalnih postopkov, kjer vsak zahtevek temeljito preverijo, v spornih primerih pa vključijo tudi zunanje strokovnjake, ki preiščejo sumljive okoliščine. Zavarovalnice si med seboj na podlagi zaprosila tudi izmenjujejo podatke in tako onemogočijo številne goljufe, kot je bil recimo par, o katerem smo pisali že lani.

Ta je z različnimi registracijami zavaroval avtomobil pri različnih zavarovalnicah in uprizarjal prometne nesreče. Zavarovalnice trdijo, da so tehnike ugotavljanja dinamike gibanja vozil, materialnih poškodb vozil in pripadajočih telesnih poškodb toliko napredovale, da strokovnjak s primerno opremo zlahka dokaže, da gre za pretiran odškodninski zahtevek.

Ko odkrijejo goljufa, ravnajo različno; zavarovancu, ki mu dokažejo sporni zahtevek, seveda odklonijo izplačilo odškodnine, v primeru suma kaznivega dejanja, kar goljufanje je, pa lahko vložijo tudi kazensko ovadbo zoper njega pri pristojnih organih. Črnih list goljufov sicer nimajo, si pa nečedne poskuse zabeležijo, ponekod pa takšnim posameznikom tudi preprečijo sklenitev zavarovanja.
http://mojevro.finance.si/282265/Razcvet-zavarovalni%B9kih-goljufij
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Jun 27, 2010 11:56 am; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pon Feb 08, 2010 4:05 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TA VESELI DAN

/13/...naš odnos do kulture in njenih vrednot pride še posebej do izraza ob kulturnem prazniku, saj ga občutimo praktično na vsakem koraku, bodisi ob odnosu do slovenske knjige ali do slovenskega jezika, ki jim zaradi prevelike zaščitniške vneme velikokrat napravimo, več škode kot koristi: Idea

Poklon največjemu slovenskemu pesniku

Združenje dramskih umetnikov Slovenije letos praznuje devetdesetletnico obstoja. Program, razen uvodne Zdravljice, ni določen in je odvisen od prisotnih interpretov, saj si ti sami izberejo dela in način interpretacije. Na Prešernovem trgu je več kot dvajset dramskih igralcev z interpretacijo Prešernovih del počastilo poetovo poezijo in Ljubljančanom že štiriindvajsetič popestrilo kulturni praznik. Recital sta uradno odprla predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije Alenka Pirjevec in ljubljanski župan Zoran Janković, v svet Prešernove poezije pa je navzoče pod Prešernovim spomenikom popeljal Sandi Pavlin z Gazelo III. Janković se je zahvalil umetnikom, da so se udeležili tradicionalne prireditve. Po njegovih besedah lahko le umetniki "pokažejo, kaj je umetnost". "Oni ne potrebujejo, da se jih poveličuje, ker so že sami po sebi veličina," je dodal. Po interpretaciji Pavlina so recital nadaljevali Sergej Ferrari z uvodom iz dela Krst pri Savici, Danijel Malalan, ki je Prešernovo pesem Kam? kar zapel, Tomaž Gubenšek s Prispodobami ljubezni, Karel Brišnik s Sonetjem nesreče, Iva Zupančič s Povodnim možem, Andrej Nahtigal s pesmijo Strunam in Štefka Drolc, ki je, kot tradicionalno, množico ganila z interpretacijo Nezakonske matere. Napovedani dramski igralec in nosilec Borštnikovega prstana Polde Bibič je zbrane, ki so ga pozdravili z aplavzom, z Zdravljico razveselil malo pred 13. uro. Med interpretatorji so med drugim nastopili še Jožica Avbelj, Iztok Jereb, Jože Mraz, Marjana Brecelj, Milan Štefe in drugi. Prešernovo mesto stopilo v 19. stoletje V Kranju pa je vrata odprl Prešernov smenj. Po ulicah starega mesta se tako sprehajajo igralci in člani folklornih skupin v oblačilih iz 19. stoletja. Na stojnicah z obrtjo se predstavlja več kot 50 razstavljavcev. Ministrica za kulturo Majda Širca je v spremstvu kranjskega župana Damijana Perneta na Prešernov grob položila venec, nato pa je v prostorih kranjske izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) odprla razstavo Kranjska lončenina – polna vina. Kot je ob tem povedal direktor kranjske izpostave Miloš Ekar, vidijo obisk ministrice med drugim tudi kot pomoč pri promociji svojega dela. Na prvi pogled majhno razstavo so pripravili hitro in ob skromnem vložku 5000 evrov. Tudi ministrica se je strinjala, da rezultati arheoloških izkopavanj premalokrat dosežejo širšo javnost, sama pa se je odprtja udeležila ne le v povezavi s kulturnim praznikom, ampak tudi ker "rada stikam po muzejskih trgovinicah". Na razstavi so predstavljena arheološka izkopavanja keramične delavnice iz 16. stoletja v Kranju, kjer so lani v notranjosti stavbe na Tomšičevi 42 odkrili ostanke dveh odpadnih lončarskih jam z gradivom. Ta najdba se z ostanki peči, ki je bila ob stavbi odkrita že leta 2006, povezuje v celoten kontekst lončarske delavnice. Slovite "kranjske kupice" je sicer v opisu Kranja v svoji Slavi vojvodine Kranjske omenjal že Janez Vajkard Valvasor. Odprtje razstave je popestril tudi letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada Andrej Rozman Roza, ki je predstavil pet posodobljenih pesmi na temo kupic in vina ter interpretiral še posodobljeno verzijo Prešernovega Povodnega moža. Sprejem nagrajencev Popoldne bo Širca sprejela letošnja Prešernova nagrajenca in prejemnike nagrad Prešernovega sklada, ki so jih podelili na državni proslavi v nedeljo, na predvečer praznika, v Cankarjevem domu.

Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju plesne umetnosti je prejela Mateja Rebolj, v polju likovne umetnosti pa Kostja Gatnik.

Nagrado Prešernovega sklada so dobili umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, igralec Peter Musevski, skladatelj Aldo Kumar, igralka Barbara Cerar, pisatelj Andrej Rozman Roza in plesalka Maja Delak.
http://24ur.com/novice/slovenija/poklon-najvecjemu-slovenskemu-pesniku.html http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60407244&section_id=1&article_id=3221821

PREŠERNOVA NAGRADA

Prešernovo nagrado letos prejmeta plesalka Mateja Rebolj in slikar Kostja Gatnik

Dobitniki nagrade Prešernovega sklada pa so umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, igralec Peter Musevski, skladatelj Aldo Kumar, igralka Barbara Cerar, pisatelj Andrej Rozman Roza in plesalka Maja Delak. Dobitnica Prešernove nagrade je Mateja Rebolj, ki je večdesetletni plesni karieri pripojila tudi druge izraze v polju scenske umetnosti. Reboljeva je od nekdaj uspešno vzporejala klasični balet in sodobni ples. Kot je povedala v pogovoru za STA, se bori proti ustaljenim formam, saj le raziskovalni duh vedno znova prestopa meje.

Mateja Rebolj (1950) je leta 1970 končala baletno šolo v Ljubljani. Med letoma 1972 in 1973 je nadaljevala študij na Šoli za balet in sodobni ples M. Rambert v Londonu. V ljubljanskem baletu je bila solistka med letoma 1971 in 1996. V tem času je ustvarila številne nosilne vloge, med njimi Giselle iz istoimenskega baleta in Odette iz Labodjega jezera. Reboljeva je od leta 1987 stalna sodelavka Plesnega teatra Ljubljana. Nastopila je z večino vodilnih sodobnoplesnih koreografov, nastopa tudi v gledaliških projektih Dragana Živadinova, Barbare Novakovič in Matjaža Bergerja. Toda vseh, ki spremljajo njeno umetniško pot, naj bodo laiki ali strokovnjaki, se vedno dotakne njena odrska prezenca. Plesna scena v Sloveniji, pa naj gre za klasični balet ali sodobni ples, je vedno znova vzrok za problemske okrogle mize in širše razprave. Če nekateri institucionalnemu klasičnemu baletu pogosto očitajo nekakšno "okostenelost", se je pri sodobnem plesu, vsaj do nedavnega, beseda vedno ustavila pri pomanjkljivi infrastrukturi. Glede na to, da je Reboljeva doma v obeh svetovih, je vprašanje na dlani. Kako sama ocenjuje stanje slovenskih plesnih stvari? "Mislim, da je balet v Sloveniji kar na visoki tehnični in umetniško-izvedbeni ravni, kar lahko utemeljim na podlagi izjave plesne kritičarke revije Dance Europe, Maggie Foyer. Po premieri Bajadere v CD je izjavila, da bi predstava brez težav lahko gostovala v londonskem Covent Gardenu," je povedala Reboljeva. Seveda se zaveda, da je repertoar baleta odvisen od umetniškega vodje baleta, njegovega subjektivnega pogleda in okusa, ki pa svojo vizijo prihodnosti baleta predstavi, ko se prijavi na razpis tega delovnega mesta. "Tako bi bilo mogoče iskati 'krivce' za morebitno 'zatikanje' bolj pri ljudeh, ki vodjo postavijo na to mesto," je dodala. Sicer pa, nadaljuje, je takole: balet ima v sezoni ponavadi dve premieri, ena je namenjena bolj tradicionalnemu programu, za drugo pa bi bilo verjetno potrebno več poguma in posluha na inovativni ravni in na ravni tveganja. Toda dejstvo je, da so predstave trenutno največkrat razprodane, občinstvo pa navdušeno in tudi to je merilo uspeha, je za STA povedala Reboljeva. Sodobni ples se že dolgo bije za svoj obstoj Nekoliko drugačna je zgodba s sodobnim plesom. Ta se po besedah Reboljeve "že dolgo bije za svoj obstoj". Res je, da so se v zadnjem času sicer pojavili novi prostori za predstave, kot sta Kino Šiška in Španski borci, toda še vedno je premalo vadbenih prostorov, ki bi bili namenjeni ne le ustvarjanju novih predstav, ampak tudi daljši raziskavi novih oblik. Sodobni ples je vendar v izhodišču raziskovalno polje, je poudarila Reboljeva, ki zato v Sloveniji toliko bolj pogreša nekakšen Sodobni plesni center, ki bi med drugim omogočal ustrezne pogoje za mednarodno izmenjavo (artist in residence). Da veliko slovenskih sodobnih plesalcev, kljub številnim dodatnim zaposlitvam, komajda preživi iz meseca v mesec, je bilo že večkrat povedano. Skorajda neverjetno se zdi, da večina med njimi vztraja, oziroma, kot je dejala Reboljeva: "Občudujem vse te ljudi, ki zastavljajo svoja življenja za umetnost na eni strani, na drugi pa so na eksistenčnem minimumu."

Andre Lepecki v knjigi Izčrpavajoči ples med drugim tematizira vprašanje prave narave plesa. Avtor ugotavlja, da v zadnjih letih ples vse bolj zamenjuje beseda. In kako na stanje plesa z vse manj giba gleda Reboljeva?
"Teorija je seveda zelo pomemben element sodobnega plesa. Vse inovativne pristope podpiram in raziskovalni duh je tisti, ki vedno znova prestopa meje. Upor proti obstoječim formam vedno prinese nekaj novega.
" V povezavi s plesom, predvsem sodobnim, se vedno znova vzpostavi vprašanje mobilnosti. Medtem ko velja, da nevladne organizacije s področja sodobnega plesa in sodobnih scenskih umetnosti gostujejo v mednarodnem prostoru pogosteje kot institucije, je med plesalci kljub temu čutiti neko zaprtost, premalo pretočnosti.
"Potreben je institucionalen princip, ki bi podpiral izmenjave umetnikov ter ponujal mrežo, ki bi predvsem omogočala potovanje predstav po Sloveniji," je povedala Reboljeva in hkrati opomnila, da je sama z Magdo Reiter in njuno skupno predstavo Forma interrogativa potovala po vsej Evropi, od Albanije, Nemčije, Poljske do Belgije, Francije in Velike Britanije. Tudi Rosana Hribar in Gregor Luštek pobirata nagrade po evropskih tekmovanjih, skratka stanje ni tako slabo, saj "smo prisotni".

Mateja Rebolj je sodelovala in še vedno sodeluje z vsemi slovenskimi koreografi in kar nekaj režiserji. Težko se odloči za najljubšega. "Imela sem srečo. Bila sem solistka v baletu. Preplesala sem vse, od romantičnih, klasičnih do modernejših vlog. Delala sem in še delam z gledališkimi režiserji, ki ustvarjajo govorico z meja svojega medija, to so Dragan Živadinov, Matjaž Berger in Barbara Novakovič. 50-letni projekt Noordung Živadinova me je recimo peljal od težnosti biomehanike preko breztežnosti do zamenjave telesa z znakom v prihodnosti in do Draganovega končnega cilja - abstraktnega gledališča.

Delala sem in se nenehno učila ter ustvarjala z večino slovenskih koreografov. Magda Reiter me je denimo popeljala v novo renesanso," je povedala Reboljeva. Rebolj: Imam privzgojeno disciplino telesa Ker je Mateja Rebolj še vedno stalnica na slovenskih odrih, je seveda nujno ohranjanje kondicije. Kot pravi, s tem nima težav: "Imam privzgojeno disciplino telesa. Moje telo je moj inštrument in sredstvo mojega izražanja, zato vse življenje skrbim zanj: z jogo, vsakodnevnimi klasi, veliko hodim, plavam, delam in plešem v glavnem z mlajšimi od mene in to mi daje energijo. V sebi nosim raziskovalen duh in radovednost do novega." Letošnja Prešernova nagrajenka nekoliko težje prenaša ves ta hrup, v katerem se je nenadoma znašla vsled najvišje državne nagrade. Trenutno si želi, da bi prebrala vse knjige, "ki zapuščene bivajo pri meni doma in mogoče še kakšen nov projekt". Pravi, da se pusti presenetiti.

Kostja Gatnik:

Nimam preferenc, vse rad delam

Kostja Gatnik, letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, je posegel na različna področja, od slikarstva, grafičnega oblikovanja in ilustracije do fotografije. Na vprašanje, katera likovna disciplina mu je najbližja, je za STA povedal: "Nimam preferenc, vse rad delam. Se pa seveda najde kakšen dan, ko je vse težko." Če je bil nenehno navzoč v grafični in knjižni produkciji s karikaturo, stripom, plakatom, ovitki nosilcev zvoka, knjižni opremo in ilustracijo, pa je slikarski opus pokazal le izjemoma.

Na vprašanje, kje so razlogi za takšno odločitev,je dejal: "Verjetno zato, ker slikam samo zase." Sam sicer na slikarstvo znotraj svojega opusa gleda kot na "en tak majhen, dokaj miren privaten kotiček, kjer odgovarja samo sebi". Gatnik je, kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, v prvi vrsti sijajen risar, kar mu je omogočilo izjemno učinkovito izražanje na številnih področjih. Kot je povedal, svinčnik prime v roke skoraj vsak dan.

"Če nimam pri roki svinčnika, načečkam kaj s kulijem," je dodal. Kot ilustrator se je podpisal pod številne slikanice, ki jih danes pozna skorajda vsak. Tako je denimo likovno podobo dal junakom slikanice Jure Kvak kvak Saše Vegri in ustvaril škrata Gala. Ta preko slikanice, za katero je verze napisala Svetlana Makarovič, najmlajše obiskovalce spremlja na sprehodu skozi Narodno galerijo v Ljubljani. In kako se loteva knjižne ilustracije? "Berem tekst, si vrtim svoj film in narišem najbolj zanimive prizore," pravi Gatnik.

V času vedno večje uporabe računalniških orodij na področju likovne umetnosti se za prihodnost ročno izdelane ilustracije ne boji. Sam meni, da je s pojavom novih orodij likovna umetnost vedno le pridobivala. Animiranega filma se še ni lotil Čeprav ustvarja na različnih področjih, se animiranega filma ni lotil. Kot pravi, je že večkrat pomislil, da bi se preizkusil tudi na tem področju, a si je vedno takoj premislil.
"Največkrat ob pogledu na kilometrske filmske špice ob najkrajših risankah. Zgleda, da nisem napravljen za teamsko delo," je dodal. V letu 2008 je Gatnik prvič razstavili tudi svoje fotografije, izbor iz opusa, ki je bil do tedaj javnosti nepoznan. Na vprašanje, od kod odločitev za korak, je povedal:
"Dolgo sem bil zadovoljen s tem, da je bila slika zabeležena na filmu ali na kartici. Ne maram dela v temnici. Ko je s pomočjo novih tehnologij postal prenos na papir enostavnejši, sem se lažje odločil za razstavo." Sicer pa na sprožilec pritisne "vedno, ko zagleda dovolj zanimiv motiv", je dodal. Kostja Gatnik se je rodil leta 1945 v Ljubljani.

Slikarstvo je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je opravil tudi slikarsko specialko pri profesorjih Maksimu Sedeju in Zoranu Didku. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 2008 nagrado Hinka Smrekarja za ilustracije v knjigi Pekarna Mišmaš Svetlane Makarovič. Istega leta so mu v ljubljanski Narodni galeriji pripravili veliko retrospektivno razstavo. Zajela je okoli 500 del, od del na platnu in originalnih ilustracij do plakatov, knjig, stripov, printov, logotipov, ovitkov plošč in koledarjev.

Kustos Narodne galerije Andrej Smrekar je Gatnika tedaj označil kot legendo generacije, ki je v 20. stoletju najodločneje zavzela svoje mesto v zgodovini likovne umetnosti na Slovenskem. Ob razstavi je Narodna galerija poskrbela še za izid monografije Kostja Gatnik: Kaj sem videl 1968-2008. Besedila v knjigo je prispevalo 25 avtorjev, priznanih slovenskih likovnih teoretikov, umetnikov in Gatnikovih prijateljev.

Dobitniki nagrade Prešernovega sklada:

* Miklavž Komelj:
Pesniška zbirka Nenaslovljiva imena govori o velikih stvareh. Pravzaprav ne govori, ampak je o velikih stvareh. Še natančneje: ni o velikih stvareh, ampak je sama po sebi velika in vseobsegajoča stvar. Mogočna in hkrati drobna knjiga: protislovje je tu le navidezno. Komeljeva poezija jemlje dih in obenem zadržuje sapo. S slehernim vdihom zaobjame celoto, a pri tem ne odpihne niti najmanjšega drobca. Ob Nenaslovljivih imenih bomo morda začeli verjeti v vzporedne svetove. Vsak naelektren otroški las, vsaka črepinja je vesolje zase; ne v prenesenem pomenu, kot bi rekli učitelji, ampak zares, kot bi rekli otroci, je zapisala Katarina Marinčič.

* Peter Musevski:
Z radostjo igranja in ustvarjanja vlog, ko v sebi išče različne podobe in razgalja svojo dušo, svoj um in srce ter s poglobljenimi in izostrenimi pogledi dramskega ali filmskega lika, pa naj bo to Ojdip ali Kralj Lear, Norec, Sosed ali Edi, do potankosti razpira svoja občutja, razveseljuje občinstvo, ki s spremljanjem življenjskih zgodb uprizorjenih likov z njimi sočustvuje, sodoživlja njihove usode. To lahko pri občinstvu doseže le velik igralec, kakršen je Musevski. Do sebe je neprizanesljiv, človeško razgaljen v vsaki igralski upodobitvi posebej. Nepozabne vloge je odigral v filmih o ljudeh, ki živijo med peklom in nebesi: Kruh in mleko, Slovenka, Za vedno, Jaz sem iz Titovega Velesa. Sodi v vrh svoje umetniško izjemno ustvarjalne igralske generacije. Prav tisto, kar v svojih igralskih kreacijah zamolči, in način, kako zamolči, je resnica, podobna oni, ko spregovori. Preprosto začuti vrhunske umetniške presežke: skromnost, človeško toplino, srečo, je zapisala Mojca Kreft.

* Aldo Kumar:
Ljubezen in navdih do glasbe je zarana črpal iz ljudske pesmi in zborovskega petja pa tudi skozi bogato in doživeto posredovano umetniško izkušnjo svojega srednješolskega učitelja glasbe Maksa Pirnika. Po študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani se je izpopolnjeval pri mojstrih poljske avantgarde: Boguslawu Julienu Schaefferju, Krzysztofu Meyerju in Wlodzimierzu Kotonskem. Za razliko od vrste stanovskih kolegov Kumarjevega ustvarjalnega sveta nikoli niso obrzdale kake šole, slogi ali zvrsti. Kumar je eden redkih slovenskih skladateljev, ki jim čas prinaša vedno širšo paleto zanimanja: za različne sloge, zvrsti in žanre. V najbolj žlahtnem pomenu besede Kumar razvija klasično umetniško tradicijo z izjemnim občutkom za sodobne funkcije glasbe: kot čiste umetnosti na koncertnem odru, kot pomemben gledališki medij in tudi kot ključne prvine filmske umetnosti, je zapisal dr. Leon Stefanija.

* Barbara Cerar:
Nagrado prejme za igralske vloge, ki jih je v zadnjih dveh letih ustvarila v ljubljanski Drami: Gillian v Barnesovih Prerekanjih, Lucindo v Jovanovićevih Plejbojih, Kasandro v Ajshilovi Oresteji in za glavno vlogo/vloge v Barčici za punčke Milene Marković. Cerarjeva je med najvidnejšimi dramskimi igralkami današnjega slovenskega gledališča. O tem zanesljivo priča dolga vrsta zanimivih, polnih, duhovito in kompleksno zasnovanih figur, ki so nastajale tako po klasičnih kot po sodobnih literarnih predlogah. Cerarjeva je energična, duhovita in domiselna igralka, enako prepričljiva in očarljiva v različnih odrskih žanrih − tako v stari visoki tragediji kot v moderni komediji in groteski. Enako zanesljiva in celo bravurozna je v vseh mnogovrstnih elementih igralskega izrazja v širokem razponu med govorom, gesto in gibom, je zapisala Darja Dominkuš.

* Andrej Rozman Roza:
"Širiti polje svobode, in to na zabaven način, je moj osnovni namen," je dejal pred nekaj leti. V naravi umetnosti je, da širi svobodo, toda širiti jo na način, ki vzbuja ugodje in smeh, je dano le redkim umetnikom. Rozman počne to s pomočjo literature in gledališča že trideset let. Svojemu bogatemu knjižnemu opusu, namenjenemu predvsem otrokom, tudi najmlajšim, je nazadnje pridružil Uganke 100 1, z eno več, kot jih je zmogel veliki Oton Župančič. Odrasle pa najraje pripelje v svoje gledališče enega, kjer jim kot humorist, satirik in zlasti parodik, ki se dotika aktualnih slovenskih skomin in bolečin, postreže s svojimi dramskimi besedili, svojo režijo in svojo igro. Navdušil je z libretom za pop-rock opero Neron in z gledališko predstavo Najemnina ali We are the Nation on the best location. Zaradi Rozmanove umetnosti je ljubljansko Trnovo že dolgo kraj veselega imena, je zapisal Peter Kolšek.

* Maja Delak:
Niz plesno-gledaliških predstav, ki jih je kot koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja ustvarila v zadnjih dveh letih, je umetniški dosežek, ki kristalizira izjemno kvaliteto in samosvojost njenega plesnega ustvarjanja. V predstavah preigrava in prehaja vloge, ki nam jih dodeljujejo konvencije spola, družbenega statusa, statusa umetnika in celega niza s sodbami in predsodki določenih navideznih samoumevnosti. Presežnost njenega plesnega "vesolja" leži v inventivnem umetniškem jeziku, ki spregovori tudi o nečem, kar je velikokrat zamolčano: politiki spola, položaju ženske v kulturnem, socialnem in političnem kontekstu sodobnega plesa in umetnosti nasploh v Sloveniji. Odmevnost njenih predstav je izvrstna točka za priznanje njene izjemne kreativnosti, je zapisal dr. Tomaž Toporišič v utemeljitvi. Vse zgornje utemeljitve so delno okrajšane. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042335907 http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042335912

MISEL DNEVA
Če se mlad človek zapije, ima za ozdravitev približno enake možnosti, kot če je zasvojen z ilegalno drogo. Minimalne.
Mag. TONE KLADNIK, Društvo Viharnik
www.primorske.si

BOBU BOB
Tone Peršak, pisatelj in župan:
"Kulturi je politika kmalu po osamosvojitvi povedala, da ji priznava pretekle zasluge, a da naj se zdaj umakne, kajti urejanje vseh pomembnih javnih vprašanj bodo prevzele politične stranke."
Sobota, 6. februar 2010 www.vecer.si

BOB DNEVA
Miran Zupanič, predsednik nacionalnega sveta za kulturo: "Redko se zgodi, da bi Slovenci koga nagradili, ne da bi ga obenem tudi kaznovali, ponižali ali mu kako drugače izrazili prezir. Zakaj je tako, ne vem."
Sobota, 13. februar 2010
www.vecer.si

BOBU BOB
Andrej Rozman - Roza, literarni in gledališki ustvarjalec:
"Zaenkrat se slovenskim politikom še zdi, da slovenske umetnosti več ne potrebujejo. Da je bistveno ohranjanje socialnega miru med umetniki." Petek, 26. februar 2010
www.vecer.si
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Mar 01, 2010 7:40 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Feb 09, 2010 12:04 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KARTAGINA

/13/...kot na strani 42 za Remius d.o.o., je pred nami še en primer zavajajočega oglaševanja in oderuških obrestnih mer, pri kreditiranju potrošnikov. Ob tem je zanimivo, da so njihovi reklamni letaki o kreditiranju na voljo tudi na pultih Pošte Slovenije: Twisted Evil

Kartagina z blokiranim transakcijskim računom znova ponuja "oderuška" posojila "

Krediti za zaposlene in upokojence do dveh oziroma treh let v višini do 2500 oziroma 3600 evrov. Odplačevanje na položnice, plačo, pokojnino. Gotovina takoj," lahko preberete na letaku, s katerim vas podjetje Kartagina nagovarja k najetju potrošniškega posojila v eni izmed njihovih poslovalnic.

Na Miklošičevi 38 v Ljubljani naj bi bila sedež in tudi ena izmed 10 poslovalnic podjetja Kartagina, ki se ukvarja s ponujanjem potrošniških posojil, vendar smo ju tam zaman iskali. Tovrstni oglasi se, še posebno zdaj, ko povpraševanje po posojilih za nekajkrat presega ponudbo, zdijo mamljivi, vendar že klic na telefonsko številko, ki je zapisana na letaku, da vedeti, da nekaj ni prav.

Gospa, ki zastopa podjetje, nam je namreč pojasnila, da bi morali 2500 evrov vredno posojilo odplačevati 24 mesecev oziroma dve leti, in to v mesečnih zneskih 230 evrov. To pomeni, da bi to posojilo dvakrat preplačali, efektivna obrestna mera, ki jo ponuja Kartagina, pa se giblje precej nad najvišjo še dovoljeno efektivno obrestno mero (EOM) za posojila podjetij, prek 200 odstotkov.

Za nameček ima Kartagina že od junija 2009 blokiran svoj edini transakcijski račun, v letih 2004 in 2007 pa se je njeno poslovanje znašlo pod drobnogledom tržnega inšpektorata in celo policije. Zelo vprašljivo je tudi, ali ima Kartagina za ponujanje potrošniških posojil vsa potrebna dovoljenja. Na letaku je namreč navedenih 10 poslovalnic po vsej Sloveniji - Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Ptuj in Slovenska Bistrica - medtem ko je iz evidenc urada za varstvo potrošnikov razvidno, da ima Kartagina dovoljenje (nalepko) za le štiri lokacije.

Zaman smo iskali tudi sedež družbe, ki naj bi bil na Miklošičevi v Ljubljani, poleg glavne avtobusne postaje. Da bi dobili kaj več pojasnil, smo se obrnili na Smaila Barakovića, direktorja Kartagine. V kratkem telefonskem pogovoru nam je zatrdil, da preostale lokacije pokrivajo s posredniki, da bi jasneje odgovoril, pa je želel, da mu vprašanja pošljemo po elektronski pošti.

Zanimalo nas je predvsem, kje dobijo denar oziroma sredstva za izplačilo posojil, če pa imajo blokiran račun, in ali drži, da strankam ponujajo posojila z več kot 200-odstotno efektivno obrestno mero, kar je nezakonito - znašale bi lahko namreč kvečjemu nekaj deset odstotkov - vendar se nam Baraković po več dneh ni oglasil. Obrnili smo se na tržni inšpektorat, ki je v preteklosti preiskoval prav to podjetje in ugotovil nepravilnosti.

Kartagino so kasneje predlagali v postopek kaznovanja pri sodniku za prekrške, na policiji pa je tedaj tekel tudi predkazenski postopek.

"V zadevi, ki se nanaša na družbo Kartagina, postopek še traja, zato vam podatkov o podrobno ugotovljenem dejanskem stanju še ne moremo posredovati," nam je tokrat pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Velja opozoriti, da se je inšpektorat Kartagine lotil že leta 2007, ko je tudi ugotovili, da je podjetje izigravalo zakonodajo, saj je odobritev posojila pogojevalo s plačilom članarine kulturnemu društvu Cartago iz Maribora in se posledično izognilo preseganju najvišje še dovoljene EOM, o čemer so tedaj poročale Finance.

Predlani 25.000 evrov dobička

Podjetje Kartagina je v letih od 2004 do 2008 ustvarilo dobrih 67.000 poslovnih prihodkov, vse do predlani pa vztrajno delalo izgubo. Iz rdečih številk se je izvleklo šele leta 2008, ko je doseglo 25.000 evrov čistega dobička. Podjetje nima spletne strani, vsaj do konca leta 2008 pa ni imelo niti enega zaposlenega. Trenutno ima podjetje že več kot pol leta blokiran svoj edini transakcijski račun.

Oderuške pogodbe so nične

"O oderuških obrestih oziroma domnevi oderuških obresti je mogoče govoriti takrat, ko je dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti za več kot 50 odstotkov višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Takšen dogovor se šteje za oderuško pogodbo, to je, ko kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu. Oderuška pogodba namreč pomeni kršitev načela ekvivalentnosti dajatev in za njo obligacijski zakonik kot posledico določa ničnost," nam je pojasnila Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica. Poudarila je, da je pogodba nična tudi, če je efektivna obrestna mera (EOM) višja od 200 odstotkov zadnje na spletni strani Banke Slovenije objavljene povprečne EOM.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042336040

ODERUŠKE OBRESTI

Durs je odkril nove primere posojil z oderuškimi obrestmi: vračila tudi do petkrat višja od prejetih posojil Durs je znova naletel na primere posojilnih pogodb med fizičnimi osebami, za katere sumi, da gre za primere oderuških obresti in davčnih nepravilnosti. Vračila so v nekaterih primerih tudi do petkrat višja od prejetih posojil.

Zato vse posojilojemalce poziva, naj mu posredujejo čim bolj natančne podatke o takih pogodbah. Davčna uprava RS (Durs) posojilojemalce opozarja, naj podrobno preverijo pogoje, pod katerimi prejemajo posojila. "Hkrati pa vse, ki so se znašli v nezavidljivem položaju, pozivamo, naj nam posredujejo čim bolj natančne podatke, s pomočjo katerih bomo lahko ustrezno ukrepali.

Prijavam sta namenjena anonimna telefonska številka 080 30 60 in e-naslov: prijave.durs@gov.si," so danes sporočili iz Dursa. Durs je, zlasti na območju Davčnega urada Ljubljana, odkril primere posojilnih pogodb, ki jih sklepajo fizične osebe, posredovanje pa poteka s pomočjo različnih podjetij, ki svoje storitve tudi oglašujejo.

Družbe in samostojni podjetniki se običajno pojavljajo v vlogi posrednika, za posredovanje pa zaračunajo visoko, približno 10-odstotno provizijo, ki jo posojilojemalci plačajo posredniku po podpisu pogodbe, in sicer na roke v gotovini. Kot nadalje pojasnjujejo na Dursu, se večina pogodb sklepa v obliki notarskega zapisa, vendar pogodbe ne izkazujejo dejanske vrednosti prejetega posojila, pač pa samo znesek dolga s pripadajočimi letnimi obrestmi.

Dejansko pa so vračila posojilodajalcem v nekaterih primerih tudi do petkrat višja od prejetih posojil. Posojilo posojilojemalec prejme v gotovini, v vseh primerih pa se posojila zavaruje s hipoteko na nepremičninah, z dovolitvijo vpisa v zemljiško knjigo.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042368706

/13/... nemalo sem bil presenečen, ko sem med vsemi propagandnimi materiali, videl tudi reklamo za kredite Kartagine na okencih Pošte Slovenije in sicer tam piše: Twisted Evil

Za zaposlene do 2 let - do 2.500 €
Za upokojence do 3 let - do 3.600 €
Odplačevanje na položnice, plačo, pokojnino.
Gotovina takoj!

Ob tem ni nikjer na letaku tudi navedeno, kakšna je efektivna obrestna mera, kar pomeni, da je sam letak že sam po sebi zavajajoč in netransparenten, saj nikjer niso navedeni vsi stroški za potrošnika.

* Tako bi morali posojilo v višini 2.500 € z odplačilno dobo dve leti, odplačevati po 230 € mesečno, kar pomeni skupni znesek kar 5.520 €, kar pomeni 221% več kot ob najemu samega kredita.

** V brezplačniku MODRI ANGEL, ki ga tudi delijo na Poštah, je med drugimi propagandnimi akcijami omenjena tudi SKUPINA 8 pri pridobivanju GOTOVINSKEGA KREDITA ob tem seveda ne pozabijo povedati, da poslujejo v skladu z novim Zakonom o potrošniških kreditih - ZPotK in sicer z prefinjeno zavitimi besedami ponujajo:

* ˝V življenju se večkrat zgodi, da se stvari obrnejo na glavo in nenadoma potrebujete denar˝ Poleg tega je gotovinski kredit verjetno najboljša izbira, če potrebujete denar za nakup novega pohištva, popravilo avtomobila, nov računalnik, daljše potovanje, počitnice, novo garderobo, maturantski ples, pokritje negativnega stanja na računu...

Ugodne potrošniške kredite danes poleg bank obljublja kar lepo število podjetij v različnih krajih po Sloveniji. Velikokrat se pod njihovim pojmom ugodnosti skrivajo pasti v obliki visokih obresti, ki marsikoga pahnejo še v resnejše finančne težave. Pri nas Vam obljubljamo drugače, deležni boste fiksnih mesečnih obrokov, brez poznejših presenečenj.

KREDITI

* 500 € = 12 obrokov x 70 € = 840 €
* 1.000 € = 12 obrokov x 120 € = 1.440 €

* Pri najetem kreditu za 1000 € je efektivna obrestna mera 73,76% in je že takoj jasno za koliko moramo preplačati žal predragi kredit.

Poslovalnice
Urnik:
pon.-čet.: od 9.00 do 16.00
petek: od 9.00 do 14.00
LJUBLJANA
Dunajska 22
Tel: 08 200 1600
GSM: 040 633 338
MARIBOR
Partizanska 5
Tel: 08 200 1620
GSM: 040 633 332
CELJE
Ul. XIV divizije 14
Tel: 08 200 1630
GSM: 040 633 334
KOPER
Pristaniška 2
Tel: 08 200 1640
GSM: 040 633 33
www.skupina8.si
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Okt 14, 2010 10:15 am; skupaj popravljeno 7 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Feb 09, 2010 11:47 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

VILLA za 99€

Nesrečni milijonar razdaja premoženje.
Vila za 99 evrov! Imel je vse, o čemer večina sanja: luksuzno vilo, letala, dobre avtomobile, nepremičnine v mondenih turističnih središčih. Manjkala je le sreča. Vila bo lastnika dobila s pomočjo žreba. 47- letni Karl Rabeder trenutno prodaja svojo vilo na Tirolskem.

Začel je z “nagradno igro”, s katero bo med ljudi prodal 21.999 srečk za ceno 99 evrov. Polovica je že prodanih. Da bi svojo vilo čim bolje promoviral, je najel oglaševalsko agencijo, ki je natisnila promocijske razglednice.

Na spletni strani www.luxusvillatirol.at pa se lahko “sprehodite” skozi sobane vile, ki stoji v idiličnem okolju s pogledom na Alpe ter ima svoj wellness center, bazen, teniška igrišča in velik vrt. Milijon in pol evrov vredna nepremičnina bo svojega lastnika dobila konec meseca.

“Nekoga, ki bolj ceni materialne dobrine kot jaz,” pravi Rabeder, ki pravi, da mu “revno” življenje ne bo predstavljalo nobenih težav. Navsezadnje si je sin slikarja in tajnice študij plačeval s prodajo posušenih šopkov rož. Spreobrnjeni bogataš bo z zbranim denarjem financiral razvojne projekte v Afriki in Južni Ameriki.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/nesrecni-milijonar-razdaja-premozenje-vila-za-99.html

Nesrečni avstrijski milijonar razdaja premoženje

Karl Rabeder s trdim delom postal milijonar. Zdaj razprodaja svoje premoženje, z mikro krediti pa želi revnim omogočiti boljše življenje. 47-letni ljubiteljski pilot je v svoji družbi, dokler je leta 2004 ni prodal, izdeloval dekorativne okrogle sveče s hipijevskimi “flower power” motivi in zaposloval kar 400 delavcev. Tako si je prislužil milijonsko premoženje, ne pa tudi zadovoljstva.

"Rabeder je začel z “nagradno igro”, s katero bo med ljudi prodal 21.999 srečk za ceno 99€. Polovica je že prodanih. Na spletni strani www.luxusvillatirol.at se lahko “sprehodite” skozi sobane vile, ki stoji v idiličnem okolju s pogledom na Alpe ter ima svoj wellness center, bazen, teniška igrišča in velik vrt." Da bi končno našel srečo, se je zdaj odločil prodati še vse ostalo premoženje.

Naprodaj je njegova luksuzna vila na Tirolskem – poleg pogleda na Alpe in idiličnega okolja, se na 321 kvadratnih metrih menda nahaja vse za “neverjetno udobno bivanje”. Prodal je že letala in prav vse avtomobile.

Odslej bo živel v dvosobnem stanovanju, kamor je prišel z le dvema nahrbtnikoma osebnih stvari. Za preživetje pa bo na mesec porabil 1000€ in “niti centa več”. Izkupiček od prodaje lastnine in ves denar, pa bo sedaj namenil projektom za pomoč revnim.

Rabeder: Imel sem vse: luksuzno vilo, letala, dobre avtomobile, nepremičnine v mondenih turustičnih središčih. Manjkala je le sreča. "Življenje se je odvijalo v prazno." Veliko spremembo v razmišljanju in pogledu na svet so povzročile luksuzne počitnice na Havajih. “Trije tedni čistega luksuza.

Zamislite si spoznavanje džungle ob sprehajanju po betonskih potkah. Sploh ne vem, zakaj sem s seboj jemal pohodne čevlje. Pri tem pa vsepovsed naokoli sami lepi in bogati ljudje, ki so se večino časa pretvarjali, da se razumejo in so srečni.” Rabeder pravi, da se je naenkrat zavedel, da je izgubil stik z realnim svetom.

“Videl sem, da se življenje odvija mimo mene in začel sem živeti v neprestanem strahu, da nekaj zamujam, ali pa sem že izgubil.” S podjetniškimi izkušnjami in posojili bo mladim pomagal, da se postavijo na lastne noge. "Ljudje ne potrebujejo drobiža, ampak načrt!" Z izkupičkom od prodaje premoženja bo pomagal revnim v Južni Ameriki in Afriki. Njegova neprofitna dobrodelna organizacija “MyMicroCredit” bo ljudem s “posojili” omogočala, da si ustvarijo “svoj posel” in “človeka vredno življenje”.

Že vse od leta 2004 podpira projekte šolanja otrok in finančno pomaga sirotišnicam. Rebeder pravi, da ima jasen načrt, kako ljudem pomagati ne samo do naslednjega obroka, ampak k dolgoročnemu napredku. "José Luis Banan Canu je leta 2008 obiskoval poljedelski tečaj. Da bi lahko začel lasten posel, mu je Rabeder dal 250€ za nakup rastlinjaka. Jose je začel s pridelavo in prodajo zelenjave. V šestih mesecih je zaslužil 340€ in odplačal kredit."

Za otroke iz sirotišnic je pripravil projek v sklopu katerega se bodo učili poljedelstva in kmetijstva, kasneje pa naj bi s pomočjo posojila postali samostojni pridelovalci zelenjave. Del denarja pa bo namenil projektu, ki naj bi povezal potencialne kreditojemalce iz revnih držav z evropskimi kreditodajalci. Sam noče postati bankir, je pa prepričan, da je potrebno vzpostaviti sistem posojil najrevnejšim.

“Od nekdaj sem rad pomagal drugim, zdaj pa sem končno našel tudi dober način”, se veseli nekdanji milijonar. “In to me osrečuje bolj, kot karkoli na svetu.” Od reveža do milijonarja in nazaj “Kakšna je vrednost denarja in kako preživeti brez njega, vem še iz otroštva,” pravi Rabeder. Njegov oče je bil namreč slikar, mama pa tajnica. Študij si je plačal s prodajo posušenih rož.

Po tem, ko je leta 1986 ustanovil prvo podjetje, pa je Avstrijec na hitro obogatel.

“In se izgubil v brezglavi potrošnji. Na začetku sem bil prepričan, da več kot bom imel denarja, bolj bom srečen. Trajalo je kar nekaj let, da sem ugotovil, da za srečo v resnici ne potrebuješ treh bančnih računov in goro lastnine.”

Kaj si o veliki dobrodelnosti misli njegova družina, ni znano. Sta pa nekaj dobrodelnih projektov skupaj načrtovala že z bivšo ženo.
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/nesrecni-avstrijski-milijonar-razdaja-premozenje.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Feb 11, 2010 10:38 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ADRIA ANKARAN

/13/...običajni gostje, ki so že kdaj obiskali avtokamp v Ankaranu in tam občudovali naravne lepote ter poležavali v hladni senci borovih gozdičev ob plaži, bi si težko predstavljali tak scenarij divje pri(h)vatizacije:

Zaradi divjega lastninjenja državnega avtokampa v Ankaranu vložene ovadbe

Zaradi domnevnega poskusa divjega lastninjenja velikega zemljišča na slovenski obali je vodstvo državne družbe Adria turistično podjetje Ankaran, ki je v 94-odstotni lasti DSU (naslednice Slovenske razvojne družbe), na okrožno tožilstvo v Kopru vložilo kazenske ovadbe proti štirim posameznikom, in sicer zaradi sumov oškodovanja družbe.

In kako je potekalo domnevno oškodovanje Adrie Ankaran, za katerega je nova direktorica Zlatka Galinec prepričana, da predstavlja poskus divjega lastninjenja družbe?

Med ovadeni so poleg bivšega direktorja družbe Mira Lebarja še Matija Kahne, Miro Majcen in Miloš Milović, smo izvedeli neuradno, vložitev ovadbe pa nam je potrdilo tožilstvo.

Novo vodstvo Adrie Ankaran je na podlagi izredne revizije in pravnega pregleda ugotovilo, da je med letoma 2007 in 2009 prišlo do prikritega in nepooblaščenega sklepanja pogodb. Tako je Adria Ankaran pod Lebarjevim vodstvom v kritičnem času ustanovila štiri hčerinska podjetja, in sicer AT Naložbe, KVB, turistično podjetje, KDS Nepremičnine in KVS turizem. Medtem ko sta prvi dve še vedno v lasti Adrie Ankaran, sta bili drugi dve mimo vednosti skupščine in DSU prodani krepko pod ceno, so prepričani v Adria Ankaran.

In kako je potekalo domnevno oškodovanje Adrie Ankaran, za katerega je nova direktorica Zlatka Galinec prepričana, da predstavlja poskus divjega lastninjenja družbe? V prvi fazi sta bili podjetji KDS in KVS v drugi polovici leta 2008 ustanovljeni s stvarnim vložkom, tako da so se na njiju prenesle nepremičnine Adrie Ankaran. Na KSV so bile prenesene nepremičnine po knjigovodski vrednosti v višini 1,79 milijona evrov, kot je na primer 90 odstotkov kampa ob morju in samski dom z zemljiščem. Na KDS pa so bile prenesene nepremičnine po knjigovodski vrednosti 1,3 milijona evrov, kot so na primer parkirišče, depandanse Weekend, Cedra in Vila.

V drugi fazi sta bili v lanskem marcu obe podjetji prodani. KSV Turizem je kupilo podjetje Actium za tri milijone evrov. To podjetje je konec oktobra ustanovil Matija Kahne in ga kasneje prodal Miru Majcnu. Po drugi strani je KDS kupilo podjetje MN Invest v lasti Milovića za 2,8 milijona evrov. Po naših informacijah pa so izredni revizorji konec lanskega leta s pomočjo cenilcev odkrili, da so nepremičnine KSV, med katerimi se samo kamp razprostira na več hektarih, vredne 15,8 milijona evrov, tiste, ki so bile prenesene na KDS, pa 5,8 milijona evrov.

Na vprašanje, kako komentira kazensko ovadbo, je Lebar odgovoril, da svojih pooblastil ni prekoračil. "Če kdo misli, da sem jih prekoračil, bo moral to tudi dokazati". Ko smo poklicali Milovića, je presenečeno dejal, da ni seznanjen s tem, da bi bila proti njemu vložena kazenska ovadba. "Vse nepremičnine podjetja KDS so zastavljene s hipotekami. Podjetje sem kupil na podlagi tako imenovanega pogojnega odkupa, kar pomeni, da kupnine sploh še nisem plačal. Če se hipoteke ne bodo sprostile, do nakupa sploh ne bo prišlo," pojasnjuje Milović. Dodaja, da je tudi po menjavi vodstva v Adrii Ankaran s tem podjetjem še vedno posloval in da je vodstvo DSU seznanil z nakupoma podjetja. Za komentar smo želeli vprašati tudi Kahneta in Majcna, vendar nam v stik z njima ni uspelo priti. Dodajmo, da so po zemljiškoknjižnem stanju omenjene nepremičnine še vedno v lasti državne Adrie Ankaran.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042337096

PROBLEMATIČNI VPIS

Mali delničarji poskušali preprečiti vpis direktorice Adrie Ankaran v sodni register

Nekateri mali delničarji podjetja Adria Ankaran, med katerimi so zdajšnji in bivši zaposleni, se očitno ne morejo sprijazniti s tem, da je bila Zlatka Galinec konec lanskega leta ponovno imenovana za direktorico Adrie Ankaran. Zato so med drugim poskušali preprečiti vpis njenega imenovanja v sodni register. Galinčeva je bila sicer na ta položaj ponovno imenovana na tako imenovani univerzalni skupščini (udeležiti se je morajo vsi delničarji), med drugim tudi z glasovi malih delničarjev.

Nekateri mali delničarji Adrie Ankaran so prepričani, da Zlatka Galinec ne bi smela postati direktorica tega podjetja, zato so na koprskem okrožnem sodišču poskušali preprečiti vpis njenega imenovanja v sodni register.

Milivoj Šavron, nekdanji delavec Adrie Ankaran in eden od 120 malih delničarjev, ki so skupaj lastniki približno petodstotnega lastniškega deleža Adrie Ankaran, je prepričan, da je Galinčeva v konfliktu interesov, saj je kot direktorica hkrati tudi pooblaščenka malih delničarjev. Poleg tega, da se hkrati pojavlja v vlogi predstavnikov lastnikov in organa upravljanja, je imela Galinčeva na skupščini tudi pomembno vlogo pri razrešitvi nekdanjega direktorja Igorja Lebarja in pri svojem imenovanju za direktorico.

Šavron pravi, da so mali delničarji že leta 2007 zahtevali, da Galinčeva odstopi kot njihova pooblaščenka. Ker je bila kasneje razrešena z mesta direktorice Adrie Ankarana, so zahteve malih delničarjev tri leta mirovale. Galinčeva pravi, da ji je Šavron leta 2007 posredoval dopis, ki ga je podpisalo od 10 do 15 malih delničarjev. "Pojasnila sem mu, na kakšen način lahko pride do spremembe pisnega soglasja, ki je zdaj notarsko overjeno in je še vedno v veljavi," pojasnjuje Galinčeva. Po neuradnih informacijah bi moralo s spremembo pooblastila Galinčevi soglašati najmanj 40 odstotkov malih delničarjev Adrie Ankaran. Šavron zatrjuje, da zdaj razpolaga z 51 pooblastili malih delničarjev, kar predstavlja več kot 40 odstotkov potrebnih glasov. Galinčeva pravi, da ni nikoli nasprotovala zahtevi, da odstopi kot pooblaščenka malih delničarjev, "zato tudi sedaj ne bom nasprotovala tej želji, če bo tovrstna zahteva malih delničarjev jasno izražena".

Ko je bila Galinčeva na univerzalni skupščini ponovno imenovana za direktorico Alpe Adrie, je Šavron poskušal preprečiti njen vpis kot direktorice v sodni register. Na ta poskus se je Adria Ankaran prek svojega odvetnika pritožila, Šavron pa pravi, da mu je za nadaljevanja pravdanja zmanjkalo denarja za plačilo taks. Čeprav je univerzalna skupščina lahko uspela le s podporo Galinčeve, ki je v imenu petih odstotkov malih delničarjev glasovala za zamenjavo Lebarja, čez nekaj dni to ne bo več pomembno. Takrat bo namreč redna skupščina, na kateri pa mali delničarji s petimi odstotki ne bodo mogli vplivati na imenovanje Galinčeve za mesto direktorice Adrie Ankaran.

Spomnimo, da se je DSU odločil za hitro zamenjavo Lebarja, ker je Adria Ankaran pod njegovim vodstvom ustanovila dve hčerinski podjetji in nanju prenesla dve nepremičnini. V naslednji fazi sta bili ti podjetji krepko pod tržno ceno prodani vnaprej izbranim kupcem, zaradi česar je bila Adria Ankaran domnevno oškodovana za več kot deset milijonov evrov. Zaradi te kupčije je Adria Ankaran vložila več kazenskih ovadb in tožb na ničnost pogodbe.

"Delnic ne moremo prodajati samostojno"

Poleg tega, da je bila Zlatka Galinec imenovana za direktorico Adrie Ankaran, malega delničarja Milivoja Šavrona še moti, da mali delničarji na podlagi pogodbe, ki jo imajo sklenjeno, ne morejo samostojno prodajati svojih delnic Adrie Ankaran, ampak morajo pred tem pridobiti soglasje vseh preostalih delničarjev. "Vsem malim delničarjem sem jasno razložila, da svoje delnice lahko prodajo, če najdejo kupca. Zaradi pogostih vprašanj o možnosti odkupa sem pri večinskem lastniku DSU in tudi pri Adrii Ankaran poizvedovala, ali bi bili pripravljeni odkupiti delnice, vendar obe družbi nista bili zainteresirani za to," pravi Galinčeva. Če želijo mali delničarji prodati delnice Adrie Ankaran, jih morajo najprej ponuditi v odkup preostalim delničarjem, potem pa jih lahko prodajo komur koli, dodaja Galinčeva.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042348443

MODRA CELICA

V spopad za dragoceno ankaransko zemljišče naj bi bil vključen tudi Vehovar

V spopad za dragoceno zemljišče družbe Adria Ankaran med sedanjim vodstvom z Zlatko Galinec na čelu in kupcem nepremičnine Mirom Majcnom so se včeraj vmešali varnostniki obeh vpletenih strani in policija.

V spopad za dragoceno zemljišče v Ankaranu, ki ga je nekdanje vodstvo Adrie Ankaran »za drobiž« prodalo izbranim kupcem, so se včeraj vmešali varnostniki in policija. Čeprav je bilo dogajanje na robu eksplozije, do fizičnega obračunavanja ni prišlo. Na koncu so stvari v roke vzele kuharice in natakarice Adrie Ankaran in po kampu začele odstranjevati trakove, s katerimi so varnostniki, ki jih je najel kupec zemljišča Miro Majcen, poskušali zaščititi zemljišče.

Razlog je sporna prodaja zemljišča, pri kateri obe strani poskušata dokazati svoj prav. Do vprašljive prodaje zemljišča, krepko pod ceno, je prišlo marca lani, ko je Adrio Ankaran vodil še Igor Lebar. Po naših dosedanjih ugotovitvah naj bi bil v ozadju domnevno sporne odtujitve njenega zemljišča tudi Andraž Vehovar, nekdanji tajnik SLS. To nam je potrdilo več virov. Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu, pa je razvidno, da je Vehovarjevo podjetje Modra celica od leta 2007 do leta 2009 izvajalo storitve strateškega komuniciranja za Adrio Ankaran, za kar je brez davka na dodano vrednost prejelo 22.500 evrov. Vehovar zatrjuje, da pri prodaji zemljišča Adrie Ankaran ni imel nikakršne vloge: »To so podtikanja,« pravi.

Pred nekaj dnevi je koprsko sodišče z začasno odredbo odločilo, da mora podjetje Mira Majcna, KSV turizem, proti kateremu je Adria Ankaran vložila tožbo za motenje posesti, prvi dan po vročitvi sklepa odstraniti svoje zaposlene iz Kampa Adria. Majcen je oblast nad kampom s pomočjo varnostne službe prevzel na začetku letošnjega leta.

Prodaja zemljišč pod ceno

Zgodba se je začela, ko je pod Lebarjevim vodstvom (vodenje je prevzel leta 2007, konec leta 2009 pa je bil razrešen) Adria leta 2008 ustanovila štiri hčerinska podjetja, in sicer AT Naložbe, KVB turistično podjetje, KDS Nepremičnine in KSV turizem. Medtem ko sta prvi dve še vedno v lasti Adrie Ankaran, sta bili drugi dve mimo vednosti skupščine in DSU (94-odstotni lastnik) prodani krepko pod ceno.
V prvi fazi je Lebar na KSV turizem prenesel nepremičnine po knjigovodski vrednosti v višini 1,79 milijona evrov, kot je na primer 90 odstotkov kampa ob morju in samski dom z zemljiščem. Na KDS pa so bile prenesene nepremičnine po knjigovodski vrednosti 1,3 milijona evrov, kot so na primer parkirišče, depandanse Weekend, Cedra in Vila. V naslednji fazi je Adria prodala KSV turizem podjetju Actium, ki je v Majcnovi lasti, in sicer za tri milijone evrov, čeprav naj bi bilo zemljišče po nekaterih ocenah vredno od 10 do 15 milijonov evrov.
Adrii Ankaran spodletel prevzem nadzora nad kampom

Po tem, ko je koprsko sodišče izdalo začasno odredbo, so zaposleni Adrie Ankaran v sredo poskušali prevzeti popoln nadzor nad kampom. Toda pri tem se je zapletlo. Varnostnik podjetja GVS, ki ga je najel KSV turizem, se je namreč zaklenil v recepcijo in predstavnikom Adrie pojasnil, da je o njihovih namerah obvestil Majcna, ki pa tisti dan ni prispel v Ankaran.

Dodatno pa se je spor zapletel včeraj, ko so delavce Adrie, ki so v dveh dnevih uredili zelene površine, kamp pa nameravali uradno odpreti danes, presenetili rdeče-beli trakovi, ki so onemogočali dostop do zemljišča kampa. Te trakove so nalepili Majcnovi varnostniki iz podjetja GVS varovanje. Ti varnostniki v recepcijo niso spuščali prav nikogar, zato so presenečeni turisti v njej zaman iskali kakršne koli informacije. Majcen si pred novinarje očitno ni upal stopiti, saj se je ves čas skrival v recepciji, njegovi varnostniki pa so čez čas na vrata nalepili obvestilo, da kamp od 15. januarja upravlja družba Actium. Na tak način poskuša Majcen zelo verjetno izigrati začasno odredbo, ki obravnava spor med Adrio Ankaran in podjetjem KVS turizem, podjetje Actium pa je lastnik KVS turizma.
Inšpektor MNZ se še ni odločil

»S takšnim ravnanjem se kampu povzroča škoda,« opozarja Zlatka Galinec, ki je včeraj do 15. ure čakala, kaj bo odločil inšpektor MNZ. Ta je na kraju preverjal, katera varnostna služba ima pravico izvajati aktivnosti na območju kampa. Po celodnevnem preverjanju se je inšpektor na koncu odločil, da bo odločitev sporočil v ponedeljek. Zato so v kampu ostali tako Majcnovi varnostniki iz družbe GVS kot tudi varnostniki družbe IBS, ki jih je najela Adria Ankaran.

Zatem so stvari v roke vzele kuharice in natakarice Adrie Ankaran, ki so v spremstvu varnostnikov kar same odšle odstranjevati trakove po kampu. Varnostniki družbe GVS, ki so jih ves čas opazovali z mrkimi pogledi, so jim to sicer želeli preprečiti, vendar se delavke Adrie niso pustile motiti in so kamp očistile. Dogajanje je budno spremljala tudi policija, varnostniki GVS pa so zmedeno telefonirali in spraševali za navodila, kaj naj storijo. »Policija samo gleda in ne naredi nič. Ali naj uporabimo fizično silo? Brez tega jih ne moremo ustaviti, ker ne poslušajo. Ampak tukaj so tudi kamere,« je eden od varnostnikov GVS razlagal v telefon, medtem ko je osebje Adrie Ankaran čistilo kamp.

Tudi Majcen Lebarjev svetovalec

Miro Majcen, ki ima vsaj v ospredju vodilno vlogo v spopadu za ankaransko zemljišče, je prek svojega podjetja VN Svetovanje leta 2007 z Adrio Ankaran sklenil pogodbo za svetovanje in strokovno pomoč upravi. Na podlagi te pogodbe je Majcnu pripadala tudi uporaba namestitvenih zmogljivosti Adrie, službenega vozila ford galaxy, mobilnega telefona in prenosnega računalnika. Kaj je pravzaprav Majcen svetoval Igorju Lebarju, ni znano. Po oceni poznavalca razmer ni izključeno, da je Majcen bdel nad njegovim delom. Z drugimi besedami – obstaja možnost, da je ravno Majcen Lebarju svetoval, naj Adria na dve novoustanovljeni podjetji prenese dragoceni zemljišči. Eno od teh podjetij je kasneje, krepko pod tržno ceno, kupilo Majcnovo podjetje Actium.

Kaj je Vehovar sploh svetoval Adrii Ankaran

Potem ko je Igor Lebar leta 2007 prevzel vodenje Adrie Ankaran, je bila oktobra sklenjena pogodba o strateškem komuniciranju s podjetjem Modra celica, ki je v lasti Andraža Vehovarja. Po naših informacijah je bilo v pogodbi dogovorjeno, da bo Modra celica Adrii svetovala pri delu z novinarji, pripravi kratkoročnih in dolgoročnih komunikacijskih načrtov in podobno. Od konca novembra 2007 pa do konca januarja 2009 je Modra celica od Adrie vsak mesec prejela 1500 evrov oziroma skupaj 22.500 evrov brez davka na dodano vrednost.

Ko smo Vehovarja včeraj vprašali, ali držijo naše informacije, da je Modra celica svetovala Adrii Ankaran, je najprej odgovoril, da je bilo to v letu 2007. Ko smo mu povedali, da razpolagamo z dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je bila glavnina računov plačanih leta 2008, in sicer v višini 18.000 evrov, pa nam je odvrnil, da bi moral pogledat, češ da ne za vsako pogodbo. Ker leta 2008 o Adrii Ankaran ni bilo objavljenih veliko člankov, nas je zanimalo, kaj je Modra celica pravzaprav svetovala Adrii. »Ukvarjali smo se tudi z notranjim komuniciranjem, točno pa ne vem.« Vehovar nam je zagotovil, da nas bo nekdo iz Modre celice še včeraj poklical in natančno pojasnil, kakšne storitve vse je njegovo podjetje izvedlo za Adrio. Toda to se ni zgodilo. Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, je razvidno, da je Adria Ankaran Modri celici račune knjižila kot stroške svetovanja in poslovnih analiz.

Najprej je bilo treba zamenjati Galinčevo

Po naših informacijah naj bi Andraž Vehovar leta 2007 odigral pomembno vlogo pri zamenjavi direktorice Adrie Ankaran Zlatke Galinec z Igorjem Lebarjem. V tistem času je Vehovar prek svojega podjetja Modra celica svetoval DSU, ki je približno 95-odsotni lastnik Adrie Ankaran. Vehovar in takratni direktor DSU Uroš Rožič naj bi bila po naših informacijah tudi zasebno v dobrih odnosih. Rožič nam je včeraj zatrdil, da je bila Galinčeva zamenjana, ker Adria Ankaran ni poslovala v skladu s pričakovanji. In kje je DSU našel Lebarja, ki pred tem ni imel omembe vrednih izkušenj v gospodarstvu: »Po priporočilih smo se pogovorili z nekaj posamezniki, med katerimi se je za najboljšega kandidata za vodenje Adrie Ankaran izkazal Lebar.« Pri tem je Rožič ostro zanikal, da bi mu Majcna svetoval Vehovar, in dodal, da so to špekulacije. Podobno je očitek, da naj bi bil vpleten v imenovanje Lebarja zanikal tudi Vehovar. Na vprašanje, ali je bil DSU seznanjen s tem, da je Adria pod vodstvom Lebarja prodala dragocena zemljišča, je Rožič odgovoril, da ni bil.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042351348
http://24ur.com/novice/slovenija/avtokamp-polepljen-z-opozorilnimi-trakovi.html
http://www.primorska.info/novice/8139/v_ankaranu_boj_za_avtokamp_med_adrio_ankaran_in_ksv_turizem

SPOPAD

Spopad še ni končan: V Adrii Ankaran čakajo na notranje ministrstvo in sodišče

Odmevni spopad za zemljišče družbe Adria Ankaran, v katerem se nahaja kamp, še ni končan. Kljub drugačnim pričakovanjem v Adrii Ankaran včeraj namreč niso prejeli odločitve pristojnih organov, da lahko prevzamejo upravljanje nad kampom.

Kljub odločitvi sodišča jim v ankaranski družbi Adria Ankaran, ki jo vodi Zlatka Galinec, še vedno ni uspelo prevzeti nadzora nad kampom. (Foto:

Ko je koprsko sodišče pred dnevi izdalo začasno odredbo o motenju posesti, na podlagi katere bi morala Adria Ankaran ponovno prevzeti upravljanje kampa, so ji to preprečili varnostniki podjetja GVS, ki jih je najelo podjetje Actium. Preko tega podjetja je nekdanji svetovalec uprave Adrie Ankaran Miro Majcen v letu 2008 krepko pod ceno kupil podjetje KSV turizem, na katerega je Adria pred tem oddelila nekaj deset tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče s kampom. Do realizacije kupoprodajne pogodbe pa ni prišlo, saj kupnina še ni bila plačana. Kljub temu je Majcen v začetku letošnjega leta na silo prevzel upravljanje kampa.

Ker v prejšnjem tednu Adrii Ankaran kljub začasni odredbi o motenju posesti, ki jo je izdalo koprsko sodišče, ni uspelo prevzeti popolnega nadzora na kampom, je od sodišča zahtevala, da imenuje izvršitelja, ki bo izvedel opravil odločitev sodišča. Po neuradnih informacijah pa se to včeraj ni zgodilo. Tudi inšpektor inšpektorata za notranje zadeve, ki je v petek, ko je v Ankaranu preverjal, katera varnostna služba ima pravico izvajati aktivnosti na območju kampa (Adrie Ankaran ali GVS), napovedal, da bo do včeraj sprejel odločitev, tega ni storil. Na notranjem ministrstvu pojasnjuje, da je inšpektor v petek pri izvajalcu varovanja GVS opravil inšpekcijski nadzor, katerega namen je bilo ugotavljanje zakonitosti izvajanja dejavnosti zasebnega varovanja. Postopek inšpekcijskega nadzora še poteka, saj mora GVS posredovati še dodatno dokumentacijo, dodajajo na ministrstvu.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042351823

KONEC
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60445587&section_id=1&article_id=3272721

HIŠNE PREISKAVE

Hišne preiskave v zadevi Adria Ankaran

Na podlagi kazenskih ovadb zaradi domnevnega poskusa »divjega« lastninjenja družbe Adria Ankaran je policija izvedla štiri hišne preiskave. Po neuradnih informacijah so bile hišne preiskave opravljene pri nekdanjem direktorju Adrie Ankaran Igorju Lebarju, Matiji Kahnetu, Miru Majcnu in Milošu Miloviću.

Potem ko so bile v začetku leta zaradi utemeljenega suma poskusa »divjega« lastninjenja Adrie Ankaran, ki jo vodi Zlatka Galinec, vložene kazenske ovadbe, so policisti izvedli štiri hišne preiskave.

Zgodba o sumu oškodovanja Adrie Ankaran, ki je v 94-odstotni lasti državnega podjetja DSU (naslednice Slovenske razvojne družbe), se je začela konec leta 2007, ko je bila dolgoletna direktorica Zlatka Galinec prisiljena k odstopu, na njeno mesto pa je bil imenovan Lebar, ki do takrat ni imel omembe vrednih izkušenj v gospodarstvu.

Pod Lebarjevo taktirko je Adria v letu 2008 ustanovila štiri hčerinska podjetja – AT Naložbe, KVB Turistično podjetje, KDS Nepremičnine in KSV Turizem. Pri tem sta bili prvi dve podjetji, ki sta ostali v lasti Adrie, ustanovljeni z minimalnim potrebnim ustanovnim kapitalom v višini 7.500 evrov, na drugi dve podjetji pa so bile po knjigovodski vrednosti prenesene številne nepremičnine Adrie Ankaran. Medtem ko je bilo na KSV Turizem prenesenih za 1,79 milijona evrov nepremičnin (med drugim 90 odstotkov kampa ob morju in samski dom z zemljiščem), je bilo na KDS Nepremičnine prenesenih za 1,3 milijona evrov nepremičnin (med drugim parkirišče, depandanse Weekend, Cedra in Vila). Zatem pa sta bili ti dve podjetji po ugotovitvah revizijskega podjetja Costantia Plus, ki je v Adrii izvedla izredno revizijo poslovanja, prodani krepko pod ceno. Pri tem velja izpostaviti, da Lebar pri prodaji podjetij ni nikoli pridobil skupščinskega sklepa.

V lanskem marcu pa sta bili podjetji KSV Turizem in KDS Nepremičnine prodani. Podjetje KSV je bilo prodano podjetju Actium za dobre tri milijone evrov. Na podlagi ene cenitve pooblaščenega ocenjevalca nepremičnin je znašala tržna vrednost nepremičnin KSV konec lanskega leta 12,4 milijona evrov, po drugi cenitvi pa kar 15,98 milijona evrov. Podjetje Actium je konec leta ustanovil Matija Kahne, ki je bil v preteklosti pravnik v Skupini Zavarovalnica Triglav. V lanskem letu pa je Kahne Actium prodal Miru Majcnu, ki je v začetku letošnjega leta poskrbel za prepis lastništva KSV Turizma z Adrie na Actium, ne da bi za to odštel en evro. V stik s Kahnetom in Majcnom nam včeraj ni uspelo stopiti.

Po drugi strani je bilo podjetje KDS Nepremičnine za 2,8 milijona evrov prodano podjetju MN Invest. Po eni cenitvi pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij so bile nepremičnine tega podjetja konec lanskega leta vredne 4,4 milijona evrov, po oceni drugega cenilca pa 5,46 milijona evrov. Podjetje MN Invest je konec leta 2008 ustanovil Miloš Milović, nekdanji svetovalec uprave Odvetniške družbe Čeferin. V devetdesetih letih je bil Milović vodja varnosti preminulega Janeza Drnovška. Milović pravi, da se mu zdita tako kazenska ovadba kot tudi hišna preiskava, ki je bila izvedena na podlagi kazenske ovadbe, nerazumljivi. »MN Invest nima in nikoli ni imel v lasti nikakršnega premoženja Adrie Ankaran. Z Adrio razen podpisa pogodbe pod odložnimi pogoji, ki se ni nikoli realizirala, MN Invest ni imel nobenega poslovnega odnosa. Poleg tega je Adria še vedno lastnica podjetja KDS Nepremičnine, zato ne vem, zakaj me sploh vključujejo v zgodbo,« razlaga Milović. Po njegovih besedah so vse nepremičnine, ki so bile prenesene na KDS Nepremičnine, obremenjene s hipotekami. »Sicer pa sem se pogovarjal tudi s Francem Šimnovcem (prokuristom Adrie, sicer pa je zaposlen na DSU, op. p.) glede razdora pogodbe,« razlaga Milović. Lebar nam je v preteklosti večkrat pojasnil, da kazenske ovadbe ne bo komentiral.

Sicer pa kazenske ovadbe proti sedmim fizičnim osebam, ki jih je ljubljanska policijska uprava podala v četrtek zaradi utemeljenega suma storitve šestih kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic, ki so zdravim gospodarskim družbam povzročile škodo v višini 11 milijonov evrov, niso povezane s kazenskimi ovadbami glede Adrie Ankaran.

Domiselnost pri izčrpavanju Adrie

Spomnimo, aprila se je med Adrio Ankaran in podjetjem Actium Mira Majcna vnel spopad za Adriin kamp, ko ga je Majcen zasedel s svojo varnostno službo, pa se je vmešala tudi policija. Po nekaj dneh in po posredovanju sodišča so morali Majcnovi varnostniki kamp tudi zapustiti.

Kot smo že poročali, je zdaj že bivši direktor Adrie Igor Lebar po nastopu svoje funkcije z Majcnom sklenil svetovalno pogodbo. Kaj mu je Majcen svetoval, ni znano. V izredni reviziji je bilo ugotovljeno, da je Lebar na različne načine izčrpaval družbo. Od sredine leta 2007 pa do konca leta 2009, ko je bil Lebar razrešen, se je namreč vrsta stroškov glede na primerljivo obdobje pred tem krepko povečala. Tako so stroški varovanja poskočili s 100.000 evrov na dobrih 580.000 evrov, stroški reševanja iz vode pa z 12.000 evrov na približno 230.000 evrov. Medtem ko družba v času, ko je Adrio Ankaran vodila Zlatka Galinec, ni imela stroškov svetovalnih storitev in čiščenja, pa so prvi pod Lebarjem znašali 160.000 evrov, stroški čiščenja pa kar 270.000 evrov.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042364783
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jun 05, 2010 3:07 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Feb 11, 2010 11:41 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KATASTROFALNI LHB FRANKFURT

/13/...kako lahkotno so se nekateri poigravali z denarjem vseh komitentov naše največje banke NLB in LHB Frankfurt, nam priča odkritje ogromne izgube, kar bo spet prizadelo pridne in skrbne varčevalce omenjenih bank: Confused

Katastrofalno poslovanje LHB Frankfurt že terjalo prve kadrovske zamenjave

Dolgoletni član uprave LHB Frankfurt Davor Jurak je prvi, ki nosi posledice za katastrofalno poslovanje nemške odvisne banke Nove Ljubljanske banke (NLB). Interne in zunanje revizije za zdaj po naših informacijah niso dale oprijemljive osnove za vložitev odškodninskih tožb ali kazenskih ovadb proti nekdanjemu vodstvu banke LHB z Borisom Zakrajškom na čelu.

S 1. februarjem je moral namreč zapustiti upravo LHB Frankfurt, v katero je uprava NLB konec lanskega leta za člana uprave imenovala Boruta Staniča, nekdanjega člana uprave NLB. Ko je sredi leta 2008 LHB zapustil predsednik uprave Boris Zakrajšek, je NLB v Frankfurt že poslala Matjaža Jevniška. Ali bo NLB ukrepala tudi proti Borisu Zakrajšku, zdaj podjetniku s prestižno nepremičnino na Notranjskem, še ni mogoče napovedati, v NLB pa priznavajo, da so bile zamenjave v upravi LHB posledica ocene stanja v banki.

Kot smo razkrili minuli teden, je levji delež k izgubi pri poslovanju skupine NLB v lanskem letu prinesla LHB Frankfurt. Uprava z Božem Jašovičem na čelu bo rezultate poslovanja sicer predstavila šele danes, toda po naših informacijah je skupina NLB poslovala z okoli 80 milijoni evrov izgube, matična družba pa z okoli 20 milijoni evrov, pri čemer naši viri navajajo, da so v zadnjem trenutku izgubo povečali še za nekaj milijonov evrov. Glavni razlog za izgubo so visoke rezervacije; za poslovanje v lanskem letu so pri matični družbi oblikovali za okoli 160 milijonov evrov rezervacij in slabitev, v skupini pa kar za okoli 310 milijonov evrov.

Velike rezervacije in oslabitve so Skupini NLB odnesle ves dobiček, ki je po prvih ocenah znašal okoli 230 milijonov evrov. Matična banka je ustvarila okoli 170 milijonov evrov dobička, tako da je imela tudi po oblikovanih rezervacijah še vedno pozitiven rezultat, vendar se je uprava nato odločila še za prevrednotenje kapitalskih naložb, menda za okoli 40 milijonov evrov, pri čemer okoli 35 milijonov evrov odpade na LHB Frankfurt. Konsolidirana izguba LHB Frankfurt (poleg matične družbe še LHB Finance ter LHB Immobilien) za leto 2009 je po naših informacijah znašala 27 milijonov evrov, toda zaradi prevrednotenja naložbe je k skupni izgubi NLB prispevala okoli 60 milijonov evrov.

Izguba je, kot opozarjajo naši viri, posledica slabih posojil, ki so se v LHB nabirala vrsto let. Skupina LHB je tako izpostavljena do več podjetij, ki so se znašla v hudih poslovnih težavah, od Maksime Holdinga do Istrabenza, LTH, Preventa, Vina Brežice, MTB, Gradisa Celje... Poleg tega je imela naložbe v Lehman Brothers v stečaju in nekaterih propadlih islandskih bankah. V NLB so včeraj potrdili naše informacije, da je nemški regulator trga Bafin lani ugotovil precejšnje pomanjkljivosti in zahteval ukrepanje:

"Bafin je po opravljenem pregledu portfelja ugotovil, da so v banki pomanjkljivi postopki upravljanja kreditnega tveganja. Na določene kreditne izpostavljenosti so zahtevali oblikovanje dodatnih rezervacij, deloma tudi na račun slabe likvidnosti zavarovanj za kredite. Bafin je ukrepal tako, da je zahteval oblikovanje dodatnih rezervacij in izboljšanje postopkov za prevzemanje in upravljanje kreditnih tveganj." V NLB sicer razloge za slabo poslovanje LHB vidijo v poglabljanju gospodarske krize in kreditni izpostavljenosti tveganim trgom, dodatno pa še v "pomanjkljivem poslovodenju in nadzoru ter pomanjkanju poslovnega namena banke." Če bodo ugotovili subjektivno ali objektivno odgovornost za minule poslovne odločitve, uprava NLB napoveduje, da bo zahtevala ukrepanje.

V NLB so že lani začeli pripravljati program prestrukturiranja, za katerega je v prvi vrsti zadolžen Borut Stanič. Program med drugim predvideva zmanjšanje števila zaposlenih, prodajo poslovne stavbe in nadaljnje prestrukturiranje kreditnega portfelja. Interne in zunanje revizije za zdaj po naših informacijah niso dale oprijemljive osnove za vložitev odškodninskih tožb ali kazenskih ovadb proti nekdanjemu vodstvu banke. Zakrajšku je varoval hrbet zlasti Bavčar Sredi leta 2005 je predsedovanje nadzornega sveta LHB od Marka Voljča prevzel Marjan Kramar, do začetka leta 2009 predsednik uprave NLB.

Zadnja leta sta nadzornika tudi Alojz Slavko Jamnik, donedavni član uprave NLB, in Janez Saje, ki kljub temu še vedno uživa zaupanje vodstva NLB za vodenje upravljanja tveganj. Poznavalci razmer nedotakljivost Borisa Zakrajška, ki je LHB vodil od sredine leta 2002 do sredine leta 2008, pripisujejo njegovim političnim in gospodarskim povezavam, zlasti z nekdanjim ministrom in predsednikom uprave Istrabenza Igorjem Bavčarjem in Ivanom Zidarjem, predsednikom uprave SCT.

Bavčar je bil več let nadzornik LHB, medtem ko je ta odobravala posojila njegovi Maksimi Holdingu in Istrabenzu, tako Maksima Holding kot SCT pa sta bila solastnika LHB Frankfurt. Zakrajšek je bil dolga leta predsednik nazornega sveta SCT, ki se je pri nemški banki izdatno zadolževal. Pri tem gre omeniti zlasti Bavčarja, zaradi katerega vodstvo NLB ni zmoglo oziroma si ni upalo pravočasno ukrepati proti Zakrajšku, ocenjujejo naši viri.
NLB kljub zahtevam nadzornikov in Banke Slovenije dolgo ni uspelo pridobiti niti večine v lastništvu LHB in večjega vpliva na njeno upravljanje. To ji je uspelo šele leta 2007, ko je od Maksime Holdinga in SCT kupila njun delež v LHB ter s tem na skupščini dobila statutarno večino za spremembe v nadzornem svetu.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042336754

OSEM SVETNIKOV

Osmerica krivcev za frankfurtsko katastrofo

Bančni zid sramote: ljudje, ki so NLB, prvič po sanaciji v prejšnjem stoletju, pahnili v izgubo Kdo je mirno gledal, ko je frankfurtska LHB klepala pot v izgubo Nove ljubljanske banke (NLB )? Kdo je zaslužen, da je NLB prvič po sanaciji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja globoko v rdečem? Bo kdo klican na odgovornost za posle?

V hrvaškem LHB Trade je padla nova glava.

* Boris Zakrajšek, od leta 2003 do 2008 predsednik uprave LHB Frankfurt * Davor Jurak je v upravi LHB sedel od januarja 2007 do februarja 2010
* Marjan Kramar, predsednik uprave NLB od decembra 2003 do začetka 2009 in dolgoletni prvi nadzornik LHB

Upokojeni dolgoletni predsednik uprave LHB Boris Zakrajšek in nekdanji šef NLB Marjan Kramar, dolgoletni prvi nadzornik LHB Frankfurt, sta v prejšnjih letih, skupaj s preostalimi vodilnimi in nadzorniki banke, v mestu ob Majni pripravila pravo bombo. Predvsem zaradi posojil, ki sta jih dajala Zakrajšek in Kramar, ima NLB po več kot 10 letih, ko smo davkoplačevalci sanirali banko, prvič izgubo. Skupaj je je za 82 milijonov evrov, LHB je lani prispevala dobrih 56 milijonov. Vendar pa to še ne bo končna številka. Koliko kapitala bo NLB morala še vložiti v LHB, še ni jasno.

Predsednik uprave NLB Božo Jašovič o konkretnih številkah ne želi govoriti, je pa povedal, da "pravega poslovnega modela ali smisla LHB nima". Zakrajšek: Če bi še vodil LHB, ne bi bilo izgube Izvirni greh luknje iz Frankfurta, tako pravijo naši viri, je bil, da je imel Boris Zakrajšek prevelika pooblastila, nihče iz matične banke pa mu jih ni zmogel odvzeti.

Zakrajšek je v LHB, ki je bila ustanovljena leta 1974 za "spremljanje gospodarskih tokov med Nemčijo in (tedanjo) Jugoslavijo", prišel iz uprave NLB sredi leta 2002. S 1. januarjem 2003 je postal predsednik uprave LHB, vodil pa jo je do 1. junija 2008. Iz njegovega obdobja naj bi tudi izhajala večina posojil, ki zdaj luknjajo bilanco NLB. O težavah, ki jih utegne povzročiti LHB, se je sicer govorilo že dalj časa - najbolj na vrhuncu "protitajkunske vojne".

Dolgoletni namestnik predsednika nadzornega sveta LHB je bil namreč nekdanji šef Istrabenza [ITBG 7,00 -0,71%] Igor Bavčar, ki je sam neuspešno prevzemal koprski holding. Zakrajšek je bil dolgo nadzornik gradbenega velikana SCT Ivana Zidarja. Hkrati pa je dolgoletni nadzornik LHB in trenutno tudi predsednik Alojz Jamnik, brat člana uprave SCT Janeza Jamnika.

* Igor Bavčar, dolgoletni nadzornik LHB
* Janez Saje, dolgoletni nadzornik LHB, sicer še vedno direktor oddelka za tveganja v NLB
* Igor Marinšek, prvi nadzornik NLB od septembra 2007 do sredine 2009 Zakrajšek je včeraj v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo (STA) ocenil, "da je bila LHB predvsem lani neustrezno vodena". Če bi jo še vodila njegova uprava, dodaja, izgube ne bi bilo. Za slabe razmere v banki se, je dejal, ne počuti odgovornega, saj je iz banke odšel že konec maja predlanskim, ko je še poslovala z dobičkom. Zagotovil je še, da LHB ni financirala tajkunskih prevzemov, kar pa ne drži, saj je bila ena izmed glavnih štirih kreditork Bavčarjeve Maksime Holdinga [MAHR 0,07 -15,66%], prek katere je naskakoval Istrabenz.

"Tudi zgodba z Maksimo Holdingom ima transparentno vsebino," trdi Zakrajšek, o premoženju katerega smo že pisali (več v člnaku Dvorec Bavčarjevega bankirja Borisa Zakrajška in Gnezdo slovenskih veljakov). Frankfurtska banka v likvidacijo? Zakrajška je junija 2008 nasledil Matjaž Jevnišek, ki so ga poznavalci videli predvsem kot sanatorja. To pa so v Kramarjevi NLB zanikali. V Jevniškovi upravi je takrat ostal Davor Jurak, ki je ob Zakrajšku sedel od začetka leta 2007. S 1. februarjem pa ga je zamenjal Borut Stanič, član uprave NLB v času vodenja Marjana Kramarja. Jurak je moral oditi, ko je nemški regulator trga Bafin ugotovil precejšnje pomanjkljivosti v postopkih upravljanja kreditnega tveganja in zahteval ukrepanje.

* Alojz Slavko Jamnik, nekdanji član uprave NLB, danes pomočnik predsednika uprave, dolgoletni nadzornik LHB
* Žiga Lavrič, prvi nadzornik NLB med julijem 2005 in septembrom 2007

Bi torej brez Bafina dejanske razmere v LHB, ki ob banki zajema še družbe LHB Finance Ljubljana , LHB Immobilien , LHB Trade Zagreb , sploh prišle na plan? Kako, da niso nič ukrepali slovenski regulatorji, Banka Slovenije? In kaj so delali ne le nadzorniki LHB, ampak tudi nadzorniki NLB, ki jih je v času odstrela Zakrajška vodil Igor Marinšek?

Omenimo le, da naj bi Zakrajšek odšel iz LHB z visoko nagrado - kolikšno, ni znano. Hkrati omenimo, da smo Finance že aprila lani pisale o dokapitalizacijah LHB - a da so vsi odgovorni vztrajno zanikali, da ima banka resne težave zaradi slabih posojil. Jevnišek je takrat razlagal, da "z nobenim izmed slovenskih komitentov LHB nima takšnega obsega ali narave poslovnega sodelovanja, da bi njihov morebitni stečaj neposredno ogrozil njen obstoj ali poslovanje" (več o tem v članku LHB potrebuje dokapitalizacijo, uradno ne zaradi Bavčarjevih težav).

Hkrati so na NLB pred letom, ko je postala 100-odstotna lastnica LHB, zagotavljali, da je z LHB vse v redu in da bo "LHB specializirala kot finančno institucijo za financiranje poslov med nemškimi podjetji in njihovimi partnerji na trgih skupine NLB". Kaj bo zdaj z LHB, najbolj razvpito kreditorko in bančno hčerjo največje večinsko državne banke NLB, Jašovič včeraj še ni želel povedati. Po naših informacijah je najverjetnejši scenarij likvidacija banke.

O tem bo dokončno odločeno do poletja, ko bo Jašovičeva uprava pripravila in nadzorniki potrdili strategijo bančne skupine. Zelo verjetno je, da bo skupina NLB, ki zdaj zajema 54 družb na 18 trgih, zožena, da bodo določene članice ali dejavnosti opuščene. Nova glava padla v Zagrebu Zahtevo za preveritev odgovornosti je včeraj zelo jasno napovedal finančni minister Franc Križanič.

"Če tega ne bo storil nadzorni svet, bomo mi kot lastniki," je dejal. Spomnimo sicer, da je Križanič napovedoval tudi, kako bo od Kramarja iztožil milijon evrov nagrade, ki jo je dobil izplačano za vodenje NLB. Jašovič pravi, da za zdaj še nimajo nobenih dokazov z razlogi za vložitev tožb, da pa imajo novo vodstvo LHB, torej Stanič in Jevnišek, in zdajšnji nadzorniki nalogo, da te sprožijo, če bodo nepravilnosti zaznali. Ovadba pa je že bila vložena v Zagrebu, in sicer proti vodstvu LHB Trade. To naj bi izvedlo več prevar v zvezi z zavarovanji posojil v skupni vrednosti od šest do sedem milijonov evrov.

Ali je bil ovaden direktor Erwin Enver Kumalić, ni znano, je pa Jašovič potrdil, da je vodstvu družbe pretrgal delovno razmerje. Skupina in tudi matična banka NLB naj bi sicer letošnje leto spet končali z dobičkom. Koliko ga bo oziroma ali sploh bo, pa bo odvisno od tega, koliko rezervacij in slabitev bodo morali opraviti letos. Najbolj na udaru naj bi bili gradbeni komitenti banke.
http://beta.finance-on.net/pics/cache_e9/e956Untitled-7.1265923454.gif
http://www.finance.si/271360/Osmerica-krivcev-za-frankfurtsko-katastrofo
http://www.vecer.com/clanekgos2010021105511539

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 30 Mar 2011 16:39; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Mar 06, 2010 10:28 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

MENINA d.d.

/13/...v naši družbi še ni dovolj manipulacij z malimi delničarji, ki so že velikokrat in prevečkrat doživeli iztisnitev iz svojih družb, za katere so delali celotno življenje ter hkrati doživeli še premalo izplačano denarno odškodnino za njihove delnice. Sedaj se temu pridružila tudi manipulacija z njihovimi osebnimi podatki: Shocked

Sporočilo za javnost
Skupščina družbe Menina, d.d. -
Izigravanje prevzemne zakonodaje
Včeraj, 1. marca 2010 je potekala izredna skupščina družbe Menina, d.d., na kateri je Društvo MDS pristopilo tudi z organiziranim zbiranjem pooblastil. Že uvodni del je poskrbel za burno dogajanje in sicer je Rajko Stanković (predsednik Društva MDS) kot pooblaščenec delničarjev ugotovil, da obstaja utemeljeni sum prirejanja listin s strani drugega pooblaščenca (ki je prav tako organizirano zbiral pooblastilo za skupščino), ki naj bi hkrati neupravičeno uporabljal osebne podatke delničarjev.

Ta pooblaščenec je vsa pooblastila opremil z prednatisnjenimi osebnimi podatki, do katerih ima dostop zgolj izdajatelj in zato obstaja utemeljen sum usklajenega delovanja z Upravo družbe oz. večinskimi delničarji z namenom povečanja glasovalnih pravic. Zaradi tega smo zahtevali izločitev teh pooblastil in odvzem glasovalnih pravic, saj pooblaščenec ni želel odgovoriti oz. mu je bilo s strani predsedujočega preprečeno, da pove od kod je prejel delniško knjigo z matičnimi številkami (EMŠO) delničarjev.
S to kršitvijo bo Društvo MDS seznanilo tudi ustrezne organe. http://www.skupaj.si/sites/default/files/image/Menina.jpg

Pred skupščino je bil predsednik skupščine opozorjen, da nekateri delničarji nimajo glasovalnih pravic, saj kljub zakonsko določeni obvezi niso dali prevzemne ponudbe.

Prav šokantno je bilo zato priznanje predsedujočega skupščine, da vse osebe, ki obvladujejo družbo Menina (in bi morale objaviti prevzemno ponudbo), delujejo usklajeno že od januarja 2007 dalje. Pri tem pa je predsedujoči zavestno prezrl dejstvo, da je bila ena izmed oseb, ki delujejo usklajeno, družba MENG d.o.o., ustanovljena šele septembra 2009.

Ker se je sprememba med delničarji zgodila po uveljavitvi novele zakona o prevzemih, so po mnenju Društva MDS ti delničarji z usklajenim delovanjem kršili prevzemno zakonodajo. Zahtevi delničarjev, da naj pokažejo pisno izjavo s katero podjetje MENG d.o.o. obvešča družbo Menina, da je družba v njej pridobila kvalificiran delež, je brez vsakega pojasnila (uprava bi morala vedeti, ali tako obvestilo obstaja) nastopila 20 minutna pavza.

V tem času sta prostore, v katerih je potekala skupščina, zapustila predsednik Uprave Menine, g. Homar, ter predsednik Nadzornega sveta in direktor družbe MENG d.o.o., g. Brnot, ki sta omenjene dokumente tem času sproducirala (!).

Zato smo delničarji zahtevali, da je tudi ta dokument del notarskega zapisa v originalu, saj obstaja utemeljen sum ponareditve poslovne listine. Kljub zahtevi, da naj Uprava in predsedujoči delničarjem z usklajenim delovanjem ne dovolijo uresničevanja glasovalnih pravic, so slednji kljub pozivu lahko glasovali, tako da so bile na vse sklepe skupščine najavljene izpodbojne tožbe s strani predlagatelja skupščine in Društva MDS.

Cilj Društva MDS je, da so vsi delničarji obravnavano enakopravno in da imajo enako možnost ostati delničar družbe ali možnost odprodaje delnic Menine po pošteni ceni ter zato meni, da morajo osebe, ki nesporno delujejo usklajeno, nemudoma objaviti prevzemno ponudbo po pošteni ceni in skladno z Zakonom o prevzemih.
Dodatne informacije: Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) Dalmatinova 10 1000 Ljubljana Tel: 01 433 40 00 ali 01 433 50 00 Mobitel: 041 633 330 Fax: 059 923 165 E-mail: info@skupaj.si www.skupaj.si

GLASOVALNE PRAVICE

Sodišče o pritožbi zoper odvzem glasovalnih pravic Menini odločilo v slabih treh urah

Družbi Mercata, manjšinskemu delničarju, na skupščini Menine ni uspelo zamenjati treh članov nadzornega sveta. Med drugim zato, ker je nasprotni strani, podjetju Meng kot 47-odsotnemu lastniku Menine, uspelo doseči, da je okrožno sodišče v Ljubljani v enem dnevu razveljavilo odločitev sodišča o odvzemu glasovalnih pravic Mengu.

Okrožno sodišče v Ljubljani je v petek, 26. februarja, v enem popoldnevu odločilo o pritožbi glede odvzema glasovalnih pravic podjetju Meng na skupščini Menine. Marku Mencinu, predsedniku uprave Mercate, ki je zahtevala odvzem glasovalnih pravic Mengu, se zdi hitra odločitev sodišča pozitivna, po drugi strani pa se sprašuje, zakaj potrebuje sodišče za sprejem odločitve v drugih nepravdnih razmerah veliko več časa.

Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je Mercata kot petinski lastnik Menine nedavno vložila zahtevo za odvzem glasovalnih pravic Mengu, katerega največji lastnik je prav predsednik uprave Menine Jože Homar. Meng naj namreč ne bi obvestil uprave Menine, da je pridobil kvalificirani lastniški delež družbe. To se je sicer zgodilo v minulem letu, ko je družba pooblaščenka MCL 47-odstotni lastniški delež Menine, ki se ukvarja s proizvodnjo pogrebne opreme, prenesla na Meng.

Po Mencinovih besedah je okrožno sodišče v Ljubljani 25. februarja izdalo začasno odredbo za odvzem glasovalnih pravic Mengu. "Na to odločitev je Meng v petek, 26. februarja, ob 15.15 pri sodišču vložil ugovor, ki mu je sodišče ugodilo že isti popoldan," razlaga Mencin. Hitrost dela sodišča sicer pozdravlja, toda po drugi strani se sprašuje, zakaj sodišče v drugih nepravdnih primerih potrebuje precej več časa za sprejem odločitve. Mencin se sprašuje tudi, kako je možno, da je odvetniška pisarna Jadek-Pensa kot zastopnica Menga vedela, da je bil sodnik, ki je Mengu odzvel glasovalne pravice, naslednji dan, torej na dan vložitve ugovora, odsoten.

Po besedah odvetnika Pavla Pense, partnerja v odvetniški pisarni Jadek-Pensa, jim je Meng v petek poslal začasno odredbo za odvzem glasovalnih pravic in jih pooblastil za ugovor. Začasna odredba je bila izdana v postopku brez možnosti udeležbe stranke, proti kateri je izdana, in je bila po mnenju Pense neutemeljena. "V ugovoru smo nameravali zahtevati takojšnji narok in telefonski sklic naroka, kar je v izjemnih primerih možno. Poklicali smo sodnika Jožeta Ruparčiča, ki je začasno odredbo izdal, in izvedeli, da je odsoten. Zato smo zahtevali predodelitev spisa drugemu sodniku," razlaga Pensa. Dodaja, da če so informacije nujne za uspešno izvedbo postopka, telefonski klic in pridobitev informacije po telefonu dovoljuje sodni red. V uradu predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani razlagajo, da zakon predvideva in določa prednostno obravnavo posameznih zadev, med katere sodi tudi odločanje o predlogu za začasno odredbo in odločanje o ugovoru zoper začasno odredbo.

Začasno odredbo svojega sodniškega kolega je po pojasnilih urada predsednika okrožnega sodišča razveljavila sodnica Sabina Valek Derganc. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako ji je v slabih treh urah uspelo preučiti ugovor odvetniške pisarne Jadek-Pensa, ki je bil napisan na desetih straneh, priloženo pa mu je bilo še 16 prilog, in potem na sedmih straneh še napisati razveljavitveni sklep. Uradni delovni čas sodišča namreč ob petkih traja do 16. ure, sodniki oddelka za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani pa so lahko v svojih pisarnah do 18. ure.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042344604
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Mar 13, 2010 12:10 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pon Mar 08, 2010 12:53 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PRENOVA

/13/...gladovna stavka je opredeljena kot najbolj skrajni ukrep, ki lahko pripelje tudi do najhujšega, kajti do nje naj bi se opredeljevali tisti, ki nimajo več kaj izgubiti, tudi za ceno svojega življenja in to povečini za primere in razmere, za katere sami niso odgovorni. Redkodaj pa odgovarjajo tisti, ki so jih pahnili v dejanje obupa: Shocked

Izgovori brez konca in kraja

Enajst delavcev kočevske Prenove, ki že sedem dni gladovno stavkajo, bo – če bo treba – odšlo protestirat pred ministrstvo za delo. Naj država vidi, komu ne pomaga, kdo leto in pol ni dobil plačila, ki mu pripada.

Direktor Prenove Zoran Perkovič, ki se zdaj izgovarja na druge podizvajalce, jim je – tako pravijo delavci iz Bosne in Srbije – leto in pol namesto redne plače na roke izplačeval 10, 20 ali 50 evrov.

Stavkajo iz obupa
Delavci kočevske Prenove
11 delavcev kočevske Prenove se je iz obupa odločilo za gladovno stavko.

Že sedmi dan v mrazu, spijo na najdenih žimninicah pri minus devetih stopinjah, saj so jih iz stanovanja vrgli, ker niso mogli plačevati najemnine. A kako bi jo plačevali, če že poldrugo leto nimajo niti za en obrok hrane. Iz obupa gladovno stavkajo.

"Tu imamo sklenjene pogodbe. Če ne bo rešitve, če nas nihče od pristojnih ne bo obiskal, smo pripravljeni mi obiskati ministrstvo za delo," je v njihovem imenu povedal 29-letni Mevludin Mostarlić iz Bosne.

Gladovna stavka
Enajstim delavcem Zoran Perkovič dolguje od tri do deset tisoč evrov. V njegovem podjetju Prenova so nekateri delali več let. "Zdaj mi je dolžan okoli 7.000 evrov," je dejal Patrik Ištvan iz Srbije. Njegov rojak Jožef Lukač pri Perkoviču dela tretje leto. "Sinu dolguje 2.500, meni od 6.500 do 7.000 evrov. Naredil sem 1.836 delovnih ur," je povedal.

Brez plač, brez zavarovanja, brez plačanih prispevkov so že 14 mesecev. Namesto plače jim je Perkovič včasih dnevno, drugič mesečno izplačeval po nekaj deset evrov – na roko. "To je naš listek! Če država lahko to dopusti ... brez podpisa, žiga …," Mostarlić pokaže plačilno listo podjetja.

Hrano in oblačila so jim ponudili domačini, tudi Rdeči križ. A delavci hočejo le svoje plače. Spijejo čaj, mleko in to je vse. "Ni pošteno. Če ljudje delajo, jim je treba plačati," je prepričan domačin Srečko Begič.

Kočevski župnik Tone Gnidovec jih je obiskal drugi dan gladovne stavke. "Jaz jih v tem popolnoma razumem. Res pa je, da tudi z njihovim delodajalcem sočustvujem, kajti to je veriga. Podizvajalci ne dobija plačanega dela in ne morejo tudi svojih delavcev plačati," je pojasnil.

Že tako skromno življenje je zdaj skrčeno na golo preživetje. "Nimamo kopalnice, ne moremo se umivati, briti, tuširati. Po mojem takšnega primera ni nikjer v Evropi!" je dejal Mostralić. Mislimo resno, ob odhodu še enkrat poudarijo delavci, želimo si pogovorov.
http://24ur.com/novice/slovenija/izgovori-brez-konca-in-kraja.html

URGENCA

Zaradi gladovne stavke moral na urgenco

Enajst delavcev kočevske Prenove že osmi dan gladovno stavka, ker so že 14 mesecev brez plač. Enega delavca so morali prepeljati na urgenco, nekaj pa jih napoveduje protest v Ljubljani.

V kočevski Prenovi enajst delavcev, ki sicer prihajajo iz bivših republik nekdanje skupne države, že osmi dan gladovno stavka, ker jim podjetje ne izplačuje plač. Teh niso dobili že več kot 14 mesecev, prihodnji teden naj bi od zadnje plače minilo natanko 15 mesecev. Med gladovno stavko spijo v mrazu na najdenih žimnicah, saj za najemnine nimajo denarja. Enega delavca so morali tako danes zaradi hudega vnetja grla prepeljati na urgenco.

Direktor podjetja Zoran Perković ostaja za komentarje nedosegljiv, hkrati delvacem še vedno ni obljubil zasluženega plačila. Sicer pa naj bi bilo podjetje v težavah, ker naročniki njihovih del niso plačali za opravljeno delo.

Inšpektor ugotovil nepravilnosti

Na delovnem inšpektoratu so sporočili, da je pretekli teden podjetje obiskal tudi inšpektor, ki je ugovotil več kršitev zakona in napisal tudi več glob. Med drugim naj bi zaznali nepravilnosti med delovnimi pogodbami za določen čas. Kot je za ekipo 24ur povedal eden izmed stavkajočih, naj bi jim inšpektor, ki je pretekli teden obiskal tudi njih, povedal, da jim ne more pomagati, saj dobivajo denar na roke, hkrati pa, ker so tuji državljani, nimajo nobenih pravic.

Glede omenjenih delavcev je na delovno ministrstvo prošnjo za ukrepanje naslovila tudi varuhinja za človekove pravice Zdenka Čebašek-Travnik.

Protest v Ljubljani

Jutri naj bi najmanj štirje stavkajoči delavci kočevske Prenove ob podpori iniciative Nevidni delavci sveta protestirali tudi pred ministrstvom za delo. Armin Salihović, ki je član omenjene iniciative, je dejal, da bodo tri glavne zahteve protestnikov. Prva zahteva bo, da ministrstvo prevzame odgovornost za nastali položaj in izplača stavkajoče delavce. Druga bo, da stavkajoče sprejme minister Ivan Svetlik in se z njimi dogovori o nadaljnjih ukrepih, tretja pa, da se spremenita zakona o tujcih in zaposlovanju in delu tujcev na način, da bo onemogočeno izkoriščanje migrantskih delavcev.

Včeraj smo poročali, da so delavci kočevske Prenove brez plač že 14 mesecev, v tem času pa so na roke dobivali včasih mesečna, včasih pa dnevna plačila v višini do nekaj deset evrov. Delavcem naj bi podjetje dolgovalo od tri do deset tisoč evrov.

http://24ur.com/novice/slovenija/zaradi-gladovne-stavke-moral-na-urgenco.html

PROTEST PRED MINISTRSTVOM
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60421399&section_id=1&article_id=3238332

GLADOVNA STAVKA

Gladovna stavka se nadaljuje pred ministrstvom za delo.

Delavci podjetja Prenova nadaljujejo gladovno stranko pred ministrstvom za delo

Nezadovoljni delavci Prenove so se vrnili pred ministrstvo, kjer so se z aktivisti odločili, da »vrnejo ministrstvo za delo ljudem«

Medtem ko so delavci kočevske Prenove prvi teden gladovni stavke preživeli mirno in spokojno ob pripovedovanju svojih tragičnih usod in seštevanju zneskov, ki jim jih dolguje šef podjetja Zoran Perkovič, pa se je včerajšnji njihov prihod iz Kočevja v Ljubljano pred MDDSZ sprevrgel v popolno nasprotje. Na sedežu ministrstva so jih pričakali številni podporniki iz vrst gibanja Neodvisni delavci sveta in nekaterih drugih levičarskih društev, policisti, množica novinarjev in pol ducata skrajnih desničarjev. Ves popoldan je bil poln prerivanja s policijo, petja revolucionarnih pesmi, vihranja transparentov z antikapitalističnimi gesli, ob tem pa se je še zgodil epizodni napad skrajnega desničarja na aktiviste.

»Naj ministrstvo izplača naše dolgove, potem pa naj pritisnejo na naše šefe izterjajo po sodni poti,« je bila glavna zahteva Mevludina Mostarlića, s katero so se delavci Prenove napotili na sestanek s predstavniki ministrstva. Na ministrstvu se pričakovano niso strinjali s prevzemom terjatev delavcev Prenove, je pa Pavlica izrazil skrb in sočutje vlade zaradi osebnih stisk.

Nezadovoljni delavci Prenove so se vrnili pred ministrstvo, kjer so se z aktivisti odločili, da »vrnejo ministrstvo za delo ljudem« in so ga poskušali zavzeti. Slednje so jim preprečili vsaj trije ducati policistov. Delavci so se nato odločili, da svojo gladovno stavko nadaljujejo pred ministrstvom, kjer bodo vztrajali, dokler jim ne ponudijo otipljivejših rešitev.
http://www.vecer.com/clanekslo2010030905520519

HOČEMO LE KAR SMO ZASLUŽILI

* Nisem si mislil, da bo to tako v Evropski uniji, ker to tu, to je Evropska unija, kajne? Mevludin Mostarlić, eden od prevaranih delavcev iz kočevske Prenove v Mladini
http://www.mladina.si/dnevnik/12-03-2010-hocemo_le__kar_smo_zasluzili/
http://www.youtube.com/watch?v=ByDNisHuh_s&feature=player_embedded

ČLOVEKOVE PRAVICE

Varuhinja na strani gradbenih delavcev

Na uradu varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek-Travnik opozarjajo na nujnost sprememb v delavni zakonodaji, ki sedaj ne nudi zadostne pravne zaščite delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, zlasti v gradbeništvu.

Čebašek-Travnikova poziva k spremembam delovne zakonodaje

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik se je na ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika obrnila s pozivom k spremembi predpisov za boljšo pravno zaščito delavcev. Sedaj veljavni predpisi namreč ne omogočajo učinkovitega varstva posameznika pred kršitvami delodajalcev, meni varuhinja.

V uradu varuha človekovih pravic so se posvetili preučevanju razmer, v katerih so se znašli delavci pri zasebnih delodajalcih, zlasti v gradbeništvu. Ugotovili so, da je predpise s področja delovnopravne zakonodaje, zaposlovanja in dela tujcev ter s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti nujno spremeniti in dopolniti. Prav tako je treba okrepiti delovanje inšpekcijskih služb, povečati nadzor in vzpostaviti ustrezen ter učinkovit sistem kaznovanja neplačnikov v poslovnih verigah, so zapisali na spletni strani urada. Sedaj veljavni predpisi ne omogočajo učinkovitega varstva posameznika pred kršitvami delodajalcev, prav tako pa ni zagotovljena enakopravna obravnava slovenskih in tujih delavcev, menijo.

"Navedeno vodi v številne kršitve pravic delavcev, zlasti pravice do pravičnega plačila, pravičnih pogojev dela in človekovega dostojanstva," izpostavljajo v uradu varuha. Zato je ministra Svetlika Čebašek-Travnikova opozorila na nujnost odprave sistemskih neskladij posameznih predpisov s področja delovnopravne zakonodaje, od državnega tožilstva pa bo pridobila podatke o obravnavanih ovadbah zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, so še zapisali.
http://www.delo.si/clanek/101784
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Mar 18, 2010 7:36 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pon Mar 08, 2010 9:20 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

POSTOJNSKA JAMA

/13/...mar bo ta naš biser, zaradi političnih igric in preračunavanja, res pristal v italijanskih rokah, tako, da bomo zanamcem pisali zgolj in samo še Grotta di Postumia:

KONCESIJA

Berčon: Kupec bo moral ohraniti celovitost dejavnosti Turizma Kras
Osnovno izhodišče Istrabenz Turizma pri prodaji družbe Turizem Kras je, da bodo med prejetimi ponudbami izbirali tiste, ki bodo sledile ohranitvi celovitosti podjetja in dejavnosti, pravi direktor družbe Matjaž Berčon.

Težnja je konsolidirati lastništvo nepremičnin v okolici jame, za kar smo se trudili v družbi, in želimo si lastnika, ki bo nadaljeval ta proces," je na današnji novinarski konferenci v Postojni dejal Berčon.

Berčon se je odzval tudi torkovo poslansko vprašanje Zvoneta Černača (SDS) vladi. Černač se zavzema za to, da se koncesijska uredba spremeni tako, da je v primeru prodaje družbe, ki je koncesijo pridobila, za njen prenos na novega kupca potrebno soglasje vlade in lokalne skupnosti, oziroma tako, da koncesija Postojnske jame ni predmet prodaje.
Največjo vrednost predstavlja koncesija

Černač dodaja, da lastniki prodajajo družbo, katere največja vrednost je ravno koncesija. "Brez nje družba ni vredna veliko. In to po dobrem letu dni od njene pridobitve," pravi Černač in dodaja, da prodajajo nekaj, kar jim je dala država, in sicer zato, ker so zašli v finančne težave.

Berčon pravi, da se lahko "v pravice, ki jih pridobi pravni ali fizični subjekt, posega, a ima ta subjekt pravico do nadomestil". "Koncesijska pogodba govori le o neizpolnjevanju vsebinskega dela, soglasje pa smo dolžni pridobiti tudi v primeru statusnih sprememb, a so ustrezne službe, tudi s strani države, zagotovile, da sprememba lastništva ne šteje za statusno," je dejal Berčon. Dodal je, da lahko sicer vsaka vlada uredbo spremeni, a se mora zavedati tudi posledic.

Postojnski podjetnik Marjan Batagelj, direktor družbe Batagel&Co., je po novinarski konferenci zagotovil, da bodo lokalni podjetniki in prebivalstvo, o katerih se za zdaj govori kot o konzorciju, do 15. marca oddali nezavezujočo ponudbo za nakup Turizma Kras. Po mnenju Batagelja konzorcij ni primerna oblika, zato iščejo novo.

Čisti dobiček več kot pol milijona evrov

Berčon je danes predstavil tudi nerevidirane podatke o poslovanju Turizma Kras v lanskem letu. Družba je imela 10,4 milijona evrov prihodka, kar je 10 odstotkov manj kot v prejšnjih dveh letih. Čisti dobiček je lani znašal nekaj manj kot 579.000 evrov. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo se je z nekaj več kot dveh milijonov evrov v prejšnjih dveh letih lani znižal na 1,4 milijona evrov.

"Najbolj negativno je na upad dobička vplivala povečana koncesijska dajatev v višini dodatnih 600.000 evrov," je pojasnil Berčon in dodal, da je Turizem Kras lani plačal 1,5 milijona evrov koncesijske dajatve državi ter občinama Pivka in Postojna.

Postojnsko jamo je lani obiskalo 498.880 obiskovalcev. Največ, 20,2 odstotka, je bilo Italijanov, po dolgih letih pa so na drugem mestu domači obiskovalci. Jamo si je ogledalo 78.062 Slovencev, kar je 15,6 odstotka vseh obiskovalcev.

Več kot v prejšnjih letih je bilo individualnih gostov. Upad obiska skupin pripisujejo predvsem manjšim aktivnostim turističnih agencij in njihovemu slabšemu poslovanju. "Trend naraščanja individualnih obiskovalcev potrjuje našo poslovno strategijo. Tak rezultat so dale naše akcije, zlasti tiste izven glavne sezone," je dejal Berčon. Predjamski grad je obiskalo 103.326 ljudi, dve tretjini je bilo individualnih gostov, Slovenci pa so po številčnosti tako kot že nekaj let na drugem mestu.

Napovedi za naprej niso spodbudne

Poslovni načrt družbe za letos ne predvideva bistveno bolj ambicioznih številk od lanskih. "Napovedi iz turističnih sejmov in našega zaledja, Istre, Kvarnerja, severne Italije in drugih okoliških turističnih destinacij, niso ravno spodbudne," pravi Berčon.

Družba letos načrtujejo okoli 10,5 milijona poslovnih prihodkov, kar je le malenkost več kot lani, precej več pa predvidevajo čistega dobička, ki naj bi znašal 834.900 evrov. "Izkoristili bomo določene notranje rezerve, poskušali se bomo še bolj racionalno obnašati in poslovati," pravi Berčon.

Za naložbe naj bi letos namenili 425.000 evrov. "Investicijski ciklus je sicer zmanjšan, a dopuščamo povečanja, vezana na splet drugih okoliščin, bodisi z vidika pridobivanja določenih soglasij ali morebiti v obliki sofinanciranja," pravi Berčon.
http://www.primorska.info/novice/7206/bercon_kupec_bo_moral_ohraniti_celovitost_dejavnosti_turizma_kras

TUJCI

V Postojnski jami ne želijo tujcev
Postojnski svetniki vlado pozivajo naj spremeni uredbo o koncesiji. Iztok Podbregar takšno dejanje označil za brco v temo in zato vladi raje predlaga, da z notranjskimi občinami raje ustanovi javni zavod.

Istrabenz Turizem je pred kratkim naznanil, da išče kupca za 100-odstotni delež družbe Turizem Kras, v okviru slednje pa bo novemu lastniku pripadel tudi Hotel Jama. In, ker si v Postojni ne želijo, da bi upravljanje jame prevzeli tujci, je pobudnik postojnskega konzorcija Igor Blažina, sicer direktor Gospodarske zbornice Postojna, pozval vse občane Postojne in Pivke, lokalne podjetnike in obrtnike naj pripomorejo k nakupu Turizma Kras. Čas za oddajo nezavezujočih ponudb se bo iztekel 15. marca, kupec pa bo znan šele v poletnih mesecih.

Na februarski seji postojnskega občinskega sveta je bil prisoten tudi Igor Blažina, ki je svetnikom predstavil težave družbe Istrabenz načete v letu 2008. Samo leto dni pozneje je že nastal obširen konzorcij, ki si ne želi, da bi Turizem Kras odšel v last tujcev. ''Ohranitev podjetja Turizem Kras v rokah lokalnega gospodarstva in prebivalstva je največje jamstvo za uspešen razvoj podjetja in okolja v katerem se nahaja,'' je v pisnem pozivu javnosti zapisal Blažina, ki vrednost podjetja ocenjuje med šestimi in desetimi milijoni evri.

''Ob oddaji nezavezujoče ponudbe je potrebno izkazati resnost, sposobnost in kredibilnost, da bo prodajalec oddano ponudbo uvrstil v drugi krog izbora. Šele takrat bo lahko izveden skrbni pregled in določen znesek do katerega je nakup ekonomsko opravičljiv. Tako določen znesek bo oddan kot zavezujoča ponudba, katero je potrebno podkrepiti z bančno garancijo. Sledijo pogajanja do končnega nakupa ali odstopa od nakupa, če bo cena ekonomsko neupravičena,'' še piše Blažina.

Postojnski občinski svetniki so na isti seji soglašali z namero konzorcija o nakupu Turizma Kras, obenem pa vlado pozvali naj nemudoma preuredi uredbo o koncesiji tako, da bo v primeru prodaje družbe novemu lastniku, za prenos koncesije potrebno pridobiti soglasje vlade in lokalne skupnosti. Z ministrstva za okolje pa so medtem že sporočili, da je koncesija vezana na družbo Turizem Kras, ne glede na prihajajočo zamenjavo lastnika, čemur pritrjuje tudi direktor družbe Matjaž Berčon.

Podbregar: ''Vlada naj skupaj z notranjskimi občinami ustanovi javni zavod''

Na dogajanje v zvezi s Postojnsko jamo se je v odprtem pismu odzval tudi Iztok Podbregar, ki meni, da je postojnski podžupan in poslanec SDS Zvone Černač zgolj z navidezno obrambo nacionalnega interesa na vlado naslovil pobudo, naj vlada spremeni uredbo o koncesiji za rabo naravnih vrednot postojnskega in predjamskega jamskega sistema.

''Pohvalno, a sprevrženo, saj je takšno koncesijsko uredbo sprejela in družbi Turizem Kras za 20 let podelila ravno Janševa vlada, pod vodstvom stranke SDS, katere podpredsednik in vplivni predstavnik je Černač,'' ocenjuje Podbregar in predlaga sedanji vladi naj popravi Janševe napake s sporazumno prekinitvijo koncesijsko pogodbo.

''Vlada naj skupaj z notranjskimi občinami ustanovi javni zavod, kot ga je pred časom že npr. v Lipici. Osnovni cilj Javnega zavoda Postojnska jama mora biti razvoj in povezovanje turizma na Notranjskem in širše v Sloveniji. Ves dobiček od jame naj se dosledno, s programom, namenja cilju, torej razvoju turizma,'' pravi.

Kot še meni Podbregar, pa Blažina konzorcij prodaja pod krinko lokalpatriotizma in z njim nagovarja občane, naj z najmanj 1.000 evri prispevajo k ohranitvi Postojnske jame v domačih rokah. ''Če bi vsak občan Postojne v konzorcij vložil 1.000 evrov, bi zbrali 15 milijonov evrov, kar je še vedno manj, kot menda pričakujejo zdajšnji lastniki. Časi socializma in družbene lastnine so že zdavnaj minili in v teh časih si težko predstavljam, da bi vsi občani (zmogli, morali ali hoteli) prispevati že po 50, kaj šele 1.000 evrov,'' opozarja Podbregar.

Neenako zbiranje in vlaganje denarja v konzorcija pa bi, po njegovih besedah, vodilo v sistem, ko bi lahko politiko znotraj konzorcija vodil tisti z več vloženega denarja. ''Z jamo bodo tako še naprej upravljali finančno močni, vplivni posamezniki, ki jim diši predvsem poceni denar od prodaje vstopnic in imajo z njo svoje finančne interese,'' še poudarja Iztok Podbregar.
http://www.primorska.info/novice/7356/v_postojnski_jami_ne_zelijo_tujcev

23.APRIL

Reševanje Postojnske jame:
Društvo 23. april s peticijo do javnega zavoda
Medtem ko, lokalni konzorcij išče denar za nakup družbe Turizem Kras, pa Društvo 23. april zbira podpise za ustanovitev krajinskega parka Postojnska jama. Slednjega naj bi upravljal javni zavod.

Društvo za ohranjanje obeležij, spomenikov in praznikov 23. april je na minuli redni skupščini obravnavalo tudi trenutno najbolj vroče dogajanje okoli Postojnske jame. Društvo 23. april, ki ga tvori kar 420 članov, je namreč izrazilo zaskrbljenost nad mednarodnim oglasom o prodaji družbe Turizem Kras.

''Postojnsko jamo je v 190-letni turistični zgodovini obiskalo več kot 35 milijonov turistov iz celega sveta, kar potrjuje ugotovitev, da jama simbolizira našo nacionalno identiteto, zgodovinsko tradicijo in predstavlja eno najbolj prepoznavnih točk na zemljevidu Slovenije,'' je v izjavi za javnost zapisal predsednik društva Jerko Čehovin.

Turizem Kras, ki danes upravlja z jamo, pa je za prihodnjih 19 let nosilec državne koncesije za turistično rabo postojnskega in predjamskega sistema, trži pa tudi Predjamski grad. ''Zato še toliko bolj čudi dejstvo, da je upravljanje s takšnim draguljem prepuščeno kapitalski logiki ter da je državna koncesija predmet trgovanja,'' je v svoji izjavi kritičen Čehovin.

V društvu 23. april so pravijo, da je bila ''v preteklosti Postojnska jama generator turističnega razvoja kraja in občine. Dandanes pa je samo sredstvo za alimentiranje lastniškega apetita V postojnskem turizmu beležimo v primerjavi z letom 1990 le še petino prenočitvenih in tretjino restavracijskih zmogljivosti. Obisk jame je manjši za polovico in zadnjih deset let stagnira. Razočaranja delno omili pridobljena koncesija, ki jo zadnji dve leti dobivata pivška in postojnska občina za vlaganje v infrastrukturo.''

''To pomeni, da je država s podelitvijo koncesije lastnikom omogočila nekajkrat višjo prodajno ceno od nakupne, poleg tega pa lahko družbo kupijo vsi, tudi tujci. Lokalna skupnost v upravljanje družbe koncesionarke ni vključena, kar je posebnost v Evropski uniji in z izjemo prostorskih aktov nima nikakršnega vpliva na turistični razvoj,'' še opozarja Čehovin.

V društvu zato ocenjujejo, da je Postojnsko jamo možno zavarovati pred kapitalskim mešetarjenjem le z razglasitvijo postojnskega območja za krajinski park ali geopark. Posledično s tem pa bi se jama, s pripadajočimi kraškimi in kulturnimi znamenitostmi, preoblikovala v javni zavod.

''Upravljanje tega zavoda naj se uredi tako, da bodo moč odločanja o usodi Postojnske jame dobili le tisti, ki so s to jamo povezani fizično in strokovno. Med te subjekte pa sodijo lokalne skupnosti (občine Postojna, Pivka in Cerknica), Zavod za raziskovanje Krasa, naravoznanstveniki in tudi vse tiste fizične in pravne osebe, ki se na tem območju ukvarjajo s turistično dejavnostjo,'' predlaga društvo, ki je v soboto že pričelo z zbiranjem podpisov za ustanovitev krajinskega parka in javnega zavoda. Njihova peticija je dosegla že več kot 800 ljudi, glasove podpore pa bodo zbirali vse do 15. marca na Tržaški cesti v Postojni (nasproti knjižnice) in preko elektronskega naslova postojna23april@gmail.com.

V času, ko društvo 23. april aktivno in zelo uspešno zbira podpise, pa postojnski konzorcij še vedno išče denar za nakup Turizma Kras. In čeprav se obe iniciativi s svojimi predlogi izpodbijata, ju tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev podpira župan občine Postojna Jernej Verbič. Čeprav slednji leta 2007 ni odigral svoje županske vloge in Postojnsko jamo zaščitil ob sprejemanju uredbe o koncesiji. Po mnenju Društva 23. april je takšna uredba zelo slaba, saj je koncesionarju bistveno olajšala zahtevane pogoje za opravljanje dejavnosti in ni vgradila nikakršne varovalke za primer prevzema družb.
http://www.primorska.info/novice/7484/resevanje_postojnske_jame_drustvo_23_april_s_peticijo_do_javnega_zavoda

KAJ BO S POSTONJSKO JAMO?

Postojnsko društvo pričelo z zbiranjem podpisov za prenos upravljanja na javni zavod

Društvo za ohranjanje obeležij, spomenikov in praznikov 23. april iz Postojne je zaskrbljeno ob objavi mednarodnega razpisa za prodajo družbe Turizem Kras Postojna in pričenja z zbiranjem podpisov, saj se za nakup družbe zanima tudi družba KB 1909 iz Gorice.

Družba Turizem Kras iz Postojne je za naslednjih 19 let nosilec državne koncesije za turistično rabo Postojnskega in Predjamskega sistema, trži pa tudi Predjamski grad. Oba jamska sistema in grad so spomeniki državnega pomena in kot taki v lasti države. Skupaj ustvarjajo polovico letnega obiska vseh turističnih znamenitosti v naši državi, okrog 650.000 obiskovalcev. Postojnsko jamo je v 190-letni turistični zgodovini obiskalo več kot 35 milijonov turistov iz celega sveta, kar potrjuje ugotovitev, da jama predstavlja prvovrstni nacionalni turistični simbol.

"Društvo 23. april je zato na svoji redni skupščini, ki je bila odprta za javnost, obravnavala tudi trenutna dogajanja okrog Postojnske jame. Društvo je namreč ocenilo, da ima glede na svoje poslanstvo, opredeljeno v statutu, vso pravico, da pove svoje mnenje tudi o tem, kakšna naj bo usoda Postojnske jame v bodoče, saj se tudi Postojnska jama uvršča med naravne spomenike, za katerega smo dolžni skrbeti državljani Slovenije," so še zapisali.

Postojnsko jamo želijo zavarovati "pred kapitalskim mešetarjenjem" tako, da se območje Postojne, na katerem so Postojnska jama in druge kraške znamenitosti, razglasi za krajinski ali geopark in da se Postojnska jama s pripadajočimi kraškimi in kulturnimi znamenitostmi preoblikuje v javni zavod.

http://www.vecer.com/clanekslo2010030805518963

MEŠETARJENJE

Zaščita pred kapitalskim mešetarjenjem

Skupščina štiristočlanskega Društva 23. april je sprejela stališče, da bi morala država območje Postojnske jame in druge kraške znamenitosti razglasiti za krajinski park ali geopark, za upravljanje pa ustanoviti javni zavod.

V Postojni imajo dvoje različnih zamisli o tem, kdo bi moral v prihodnje upravljati Postojnsko jamo. Na oddajo nezavezujoče ponudbe za nakup Turizma Kras se pripravljajo postojnski podjetniki pod okriljem postojnske enote Gospodarske zbornice Slovenije, Društvo 23. april pa začenja danes zbirati podpise v podporo predlogu, naj država za upravljanje jame ustanovi javni zavod.

Skupščina štiristočlanskega Društva 23. april, ki je nastalo lani v podporo ohranitve občinskega praznika, je pred nekaj dnevi sprejela stališče, da bi morala država - da bi »Postojnsko jamo zavarovala pred kapitalskim mešetarjenjem« - to območje in druge kraške znamenitosti razglasiti za krajinski park ali geopark, za upravljanje pa ustanoviti javni zavod. Prek organov zavoda bi jamo in vso območje upravljali predstavniki občin Postojna, Pivka in Cerknica, države, Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, naravovarstveniki ter predstavniki fizičnih in pravnih oseb iz turizma. Podpise v podporo tej pobudi bodo začeli zbirati danes na stojnici pri knjižnici, akcijo pa bodo končali 13. marca.

»Menimo, da javni interes pri prodaji Turizma Kras ni dovolj zaščiten. Ne nasprotujemo nameram postojnskega konzorcija, ki bi rado kupilo podjetje, vendar mislimo, da delniška družba, pa naj bo ta domača ali tuja, ni primerna oblika upravljanja naravne znamenitosti, kakršna je Postojnska jama. Če bi pri nakupu sodelovali tudi občani, obstaja nevarnost, da bi nas, male delničarje, kmalu iztisnili, tako kot so nas iz lastništva Turizma Kras leta 2007. Poleg tega ne razumemo, čemu dvotirnost pri upravljanju naravnih znamenitosti pri nas. Medtem ko Škocjanske jame in lipiško kobilarno upravljata javna zavoda, je to pri nas delniška družba s koncesijo. Postojnska jama nikoli, od časov Avstro-Ogrske naprej, ni bila organizirana kot pravo gospodarsko podjetje, niti mi v podjetju HOT nismo mogli podpisati pogodbe o upravljanju jame. Ta je vedno imela poseben status,« je za Delo pojasnil Jerko Čehovin, predsednik Društva 23. april in nekdanji direktor podjetja HOT, ki je do stečaja oziroma lastninjenja bedelo nad prijamskimi in mestnimi gostinskimi objekti.

V društvu predlagajo, naj država, ki lahko po Čehovinovem mnenju na Istrabenzovo prodajo Turizma Kras vpliva prek Petrolovega deleža oziroma nadzornikov, najprej odkupi Turizem Kras, potem pa ga začasno »parkira« pri Kapitalski družbi in začne postopek ustanovitve javnega zavoda. Društvo bo državi predlagalo tudi, naj koncesijo za upravljanje Predjamskega gradu podeli Notranjskemu muzeju v Postojni.

Igor Blažina, predstavnik še vedno neznanih članov konzorcija lokalnega gospodarstva in prebivalstva za odkup Turizma Kras, ki ga je soglasno podprl tudi postojnski občinski svet, pobude postojnske civilne iniciative noče komentirati. Župan Jernej Verbič pa podpira obe, ker »sta enako sprejemljivi, saj vodita k istemu cilju - ohranitvi upravljanja Postojnske jame v domačih rokah«.
http://www.delo.si/clanek/100735

REŠEVANJE

Kako rešiti »izjemen naravni spomenik«?

Napovedana prodaja podjetja Kras Turizem je za seboj potegnila tudi politično obračunavanje. Koalicija je namreč izpostavila vlogo poslanca SDS Zvonka Černača, ki je sodeloval pri podeljevanju "sporne" koncesije.

Predstavniki vseh koalicijskih strank so zavrnili možnost podpisa peticije, katere namen je preprečiti, da upravljanje s Postojnsko jamo (lastništvo nad koncesijo) ne preide v roke "špekulativnemu kapitalu" oziroma tujemu lastniku. Z vsebino peticije se sicer strinjajo, vendar menijo, da poslanec SDS in podžupan Postojne Zvonko Černač ni primerna oseba, ki bi lahko pozivala k takšni peticiji, saj se "spreneveda". Omenjene težave naj bi bila posledica neodgovornega ravnanja prejšnje vlade.

Dvojna igra Černača

Černač je sodeloval pri samem postopku podeljevanja in podpisovanja te koncesije v Janševi vladi (podpisana je bila 28.8.2008), kar dokazuje tudi slikovni material (na sliki so med drugim tudi nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, takratni minister za okolje in prostor Janez Podobnik in Černač). Dobro leto po sklenjeni pogodbi pa Černač poziva Pahorjevo vlado k "reševanju te problematike". Želi namreč, da vlada spremeni odredbo o koncesiji tako, da koncesija Postojnske jame ni predmet prodaje.

Černač očitke zavrača

Černač je na očitke odgovoril, da so poslanci vladajoče koalicije "samostojni v tem, ali bodo k pobudi glede Postojnske jame pristopili ali ne. Nihče jih k temu ne sili. Sam sem čutil dolžnost in sem jih o tej možnosti obvestil".

Po 15. členu uredbe, ki ga prejšnja vlada ni spreminjala, za prenos koncesije skupaj z družbo, ni potrebno soglasje vlade, poudarja postonjski župan. Zato je Černač podal pobudo vladi k spremembi člena - da je soglasje potrebno tudi takrat, ko se koncesija na drugo pravno ali fizično osebo prenaša skupaj z družbo in se tako prepreči vstop špekulativnemu kapitalu v družbo, ki upravlja z največjo naravno znamenitostjo. Poudarja, da je "ravnal v interesu okolja, iz katerega izhajam, enako kot takrat, ko sem predlagal, da se krivične določbe spremenijo tako, da bo lokalno okolje od koncesije nekaj imelo. Očitno pa sem dregnil v interes nekoga, ki želi družbo, ki upravlja z jamo kupiti. Kako sicer razumeti napoved ponudbe za nakup s strani družbe, ki se z upravljanjem naravnih znamenitosti ne ukvarja, ima sedež v Italiji in je lastnica enega izmed slovenskih tednikov? In so ji sedaj zelo napoti prizadevanja lokalnega okolja in lokalnih oblasti, zato nas je potrebno v javnosti očrniti in diskreditirati?"

"Z oblikovanjem koncesije so se ukvarjali politiki in ne pravniki"

Kot je dejala Breda Pečan (SD), si tudi vlada želi domačega koncesionarja, vendar so njihove roke "zvezane", saj je pogodba že podpisana. Koncesijo bi sicer lahko razdrli z izplačilom, vendar bi to državno blagajno olajšalo za približno 80 milijonov evrov. Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic meni, da so vse predhodne vlade znale gospodarno ravnati z podeljevanjem te koncesije, razen prejšne, ki je podaljšala čas trajanja koncesije iz petih let na nerazumnih 20 let (z možnostjo podaljšanja za še 20 let). Prav tako prejšnja vlada ni poskrbela za "varovalko, ki bi vladi omogočal vpliv na morebiten prevzem koncensionarja". Sajovic dodaja, da je bila koncesijska pogodba podpisana s ciljem lokalnim strukturam zagotoviti dodatna sredstva.

Možne rešitve

Kot je dejal Franci Kek iz Zaresa, bo vlada "preučila več možnosti za reševanje problema". Zares sicer podpira Černačeva prizadevanja, vendar "ne na ta način". Vlada se najbolj nagiba k rešitvi, kjer bi k pogodbi o koncesiji dodali aneks, ki bi vpeljal določilo, da mora vlada podati svoje soglasje ob morebitni prodaji, obstaja pa tudi možnost prekinitve pogodbe. V vsakem primeru želijo doseči, da lastništvo nad koncesijo ostane v slovenskih rokah. Koalicija pričakuje visoko podporo v parlamentu, kjer upajo tudi na SLS, ki je v preteklosti s "svojim ministrom nosila levji delež podeljevanje te koncesije".

Kot je znano, je Kras Turizem v 100 odstotni lasti Istrabenz Turizma, ki pa se je zaradi finančnih težav odločil, da podjetje proda, vrednost podjetju pa daje prav koncesijska pogodba. Sama Postojnska jama seveda ni vprašanje prodaje, vendar je upravljanje z enim od najlepših naravnih bogastev Slovenije zagotovo pomemben vidik, ki ga ne gre zanemariti.
http://www.delo.si/clanek/101007

OSMICA

Osem nezavezujočih ponudb za nakup Turizma Kras
Na razpis za oddajo ponudb za nakup 100-odstotnega deleža družbe Turizem Kras, ki se je iztekel v ponedeljek, je prispelo osem ponudb, so danes sporočili iz Istrabenz Turizma

Kot so dodali, bodo nadaljnji postopki tekli v skladu z razpisnimi pogoji. V petnajstih dneh bodo najboljše in najbolj primerne ponudnike pozvali k oddaji zavezujočih ponudb. Odločitev o tem, kdo bo kupec, bo predvidoma sprejeta junija.

Oddajo ponudbe so danes potrdili v občini Postojna, ki je ponudbo kot nosilni partner v okviru javno zasebnega partnerstva oddala v ponedeljek. Ostali ponudniki za zdaj niso znani, po pisanju nekaterih medijev pa naj bi se za nakup zanimala zamejska družba KB1909 in kranjski finančni holding Sava, že od lani pa interes napovedujejo tudi notranjski gospodarstveniki.

Občina Postojna se je v nakup družbe aktivno vključila zato, ker so se v javnosti pojavile špekulacije o tem, da je konzorcij lokalnega gospodarstva, ki se je oblikoval v okviru postojnskem območne gospodarske zbornice, samo fasada za špekulativni nakup družbe, ki upravlja s Postojnsko jamo, s strani enega od lokalnih podjetnikov, predvsem pa zaradi zaskrbljenosti postojnske in širše javnosti, ki je s podpisi podprla pobudo Društva 23. april.

Predstavniki društva iz Postojne so danes okoljskemu ministru Roku Žarniću predali pobudo za začetek zakonodajnega postopka o razglasitvi Postojnske jame z okolico za krajinski park. Predstavniki društva so z ministrom spregovorili o možnih pravnih rešitvah vprašanja, Žarnić pa razpravo o tem pričakuje tudi v državnem zboru.

V postojnski občini so v sporočilu za javnost navedli, da njihova pobuda v ničemer ne izničuje pobude civilne iniciative, saj zasleduje isti cilj - ohranitev upravljanja s Postojnsko jamo v domačih rokah in z neposrednim vplivom javnega interesa v okviru javno zasebnega partnerstva.

Če bo občina Postojna povabljena k oddaji zavezujoče ponudbe, bo pod enakimi pogoji za vse sodelujoče oblikovala javno zasebno partnerstvo med občino Postojna, zainteresiranimi pravnimi osebami ter občani, ki bodo imeli pri sodelovanju enake možnosti in bodo zanj izkazali interes, poudarjajo v občini.

Občina Postojna bo v okviru javno zasebnega partnerstva oblikovala tako družbeno pogodbo, ki bo onemogočala prodajo deležev družbe zasebnih partnerjev brez soglasja lokalne skupnosti in z njenim predkupnim upravičenjem. Na ta način bo zagotovljena dolgoročna stabilnost upravljanja družbe in spoštovanje javnega interesa, preprečena pa bo tudi možnost, da bi upravljanje s Postojnsko jamo kadarkoli v prihodnosti mimo soglasja lokalne skupnosti prešlo na drugega upravljalca.

Istrabenz Turizem je razpis za prodajo družbe Turizem Kras objavil 13. februarja. Po pridobitvi finančnega informacijskega memoranduma o družbi s strani zainteresiranih investitorjev in oddaji nezavezujočih ponudb postopek prodaje 100-odstotnega deleža družbe prehaja v tretjo, predvidoma zadnjo fazo.
http://www.primorska.info/novice/7682/osem_nezavezujocih_ponudb_za_nakup_turizma_kras

4 PONUDBE

Za nakup družbe Turizem Kras štiri ponudbe

Oddajo zavezujoče ponudbe za nakup postojnske družbe Turizem Kras do postavljenega roka so potrdili v družbah Batagel & Co iz Postojne, KB 1909 iz Gorice, konzorciju podjetnikov in občanov Postojne ter na občini Postojna Opolnoči se je iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup Turizma Kras. Med osmimi ponudniki, ki so oddali nezavezujoče ponudbe, jih je po izvedbi skrbnega pregleda zavezujoče ponudbe oddalo največ pet. Med njimi po navedbah predstavnika sežanske družbe Turizem Primorske Edija Fabjana ni družb Venus Trade iz Rakeka, sežanskega Jadrana in Turizma Primorske. Zavezujočo ponudbo za nakup postojnske turistične družbe so oddali le nekateri. Sodelovanje v drugem krogu prodaje so potrdili v zamejski družbi KB 1909 iz Gorice, konzorciju postojnskih gospodarstvenikov in občanov, občini Postojna in v postojnski družbi Batagelj & Co. Kdo je bil peti ponudnik in ali je tudi oddal zavezujočo ponudbo ni jasno, po nekaterih neuradnih informacijah pa naj bi bila to skupina italijanskih podjetnikov. Izvršni direktor Istrabenz Turizma Marino Antolovič pa o številu prejetih zavezujočih ponudb za STA ni želel govoriti. V družbi Turizem Primorske, ki jo je prav v ta namen ustanovila skupina sežanskih podjetnikov, so se po Fabjanovih besedah odločili, da zavezujoče ponudbe ne bodo oddali. Glede na informacije, ki so jih pridobili med skrbnim pregledom in po opravljenih razgovorih v zadnjih dneh, je namreč postalo očitno, da bodo ponudbe sorazmerno zelo nizke, gibale naj bi se okoli šest milijonov evrov, je za STA povedal Fabjan "V takih okoliščinah je vprašljivo, če se bo prodajalec dejansko odločil za prodajo. Glede na razpisane pogoje prodaje ima podjetje Istrabenz Hoteli kot prodajalec namreč tudi možnost, da se odloči, da prodaje sploh ne bo," je pojasnil. Družba Turizem Kras bo skladno s koncesijsko pogodbo še 18 let upravljala z največjo slovensko turistično jamo Postojnsko jamo.

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Čet Mar 11, 2010 2:20 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 56

HSBC

/13/...kako občutljivo je ravnanje s podatki in posebej njihova zaščita, tako, da se še vedno dogodi, da postanejo plen njihovega bančnega uslužbenca HERVE FALCIANIja: Shocked

Banka HSBC je priznala krajo podatkov o imetnikih računov v Švici

Banka HSBC je priznala, da je njen nekdanji zaposleni pred približno tremi leti ukradel podatke o 15.000 strankah banke, ki so imele odprt račun v Švici. Stranke, katerih podatki so bili ukradeni, bi se lahko kmalu znašle pod drobnogledom domačih davčnih oblasti.

Nekdanji IT uslužbenec banke HSBC, prepoznan kot Herve Falciani, je proti koncu leta 2006 in v začetku leta 2007 ukradel podatke o 15.000 imetnikih bančnih računov v Švici. Gre za račune, odprte pred oktobrom 2006. V banki so se za pripetljaj strankam že opravičili, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V HSBC so stranke, katerih podatki so bili ukradeni, že obvestili o kraji. So pa mnenja, da kljub pobeglim informacijam nepooblaščene osebe še naprej ne bodo imele dostopa do njihovih računov.

Bi se pa lahko imetniki računov kmalu znašli v nemilosti domačih oblasti. V preteklosti so namreč tatovi podatkov bank iz držav, kot sta Švica in Liechtenstein, te pogosto prodali tujim vladam ter jim tako omogočili izslediti državljane, ki so se izogibali plačevanju davkov s skrivanjem denarja v teh državah.

Prejem podatkov o 3000 francoskih klientih banke HSBC je lani potrdila francoska vlada. Prejeli naj bi jih iz "več virov", med drugim tudi s strani Falcianija. Kasneje se je Francija s Švico sporazumela o vrnitvi podatkov. "Francoske oblasti so obvestile švicarske oblasti, da informacij, s katerimi razpolagajo, ne bodo uporabili na neprimeren način," so danes dejali v HSBC. Ni pa jasno, ali to pomeni, da Francija podatkov ne bo uporabila za pregon kršiteljev davčne zakonodaje.
Kljub spodrsljaju v HSBC poudarjajo, da zasebne bančne storitve za premožne stranke ostajajo njihov osrednji posel.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042344166 http://www.hsbcnet.com/
http://www.hsbc.com/1/2/
http://www.hsbc.com/1/2/internet-banking
http://www.offshore.hsbc.com/1/2/international/home
http://www.hsbcprivatebank.com/
http://www.hsbcamanah.com/

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli