Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sob Mar 13, 2010 4:08 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LJUBLJANSKA BANKA & VRAČILA

/13/...problem bančnih varčevalcev se je pri nas urejal že kar nekajkrat, saj smo podobne izkušnje nekateri varčevalci imeli z beograjsko banko JIK, na začetku devetdesetil let, ko kljub pozitivnemu stanju na svojem bančnem računu, do denarja nismo mogli. Ravno tako je potrebno razumeti tudi vse hrvaške varčevalce, saj prav tako ne morejo do svojega denarja, za nastale razmere, pa sami za nastalo situacijo ne nosijo nobene odgovornosti: Twisted Evil

Zmaga za hrvaško varčevalko LB

Ljubljansko sodišče razsodilo v prid hrvaške varčevalke Ljubljanske banke, sodba še ni pravnomočna

Okrajno sodišče v Ljubljani je v prvem po več letih odmrznjenem primeru tožbe nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke (LB) razsodilo v prid hrvaške varčevalke, so za STA danes potrdili na okrajnem sodišču. Kot so pojasnili, sodba še ni pravnomočna, saj še ni potekel rok za pritožbo.

To je bilo prvo sojenje proti nekdanji LB, odkar je ustavno sodišče decembra lani odmrznilo postopke varčevalcev te banke. Ustavno sodišče je 2. decembra lani sprejelo odločbo, v kateri je zaradi posega v pravico do sodnega varstva razveljavilo 23. člen zakona o skladu za nasledstvo, ki je določal zamrznitev vseh postopkov varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ki so na slovenskih sodiščih potekali proti LB in NLB.

Hrvaška varčevalka je v postopku pred okrajnim sodiščem od LB zahtevala izplačilo devizne vloge v višini 1430 ameriških dolarjev (okoli tisoč evrov). Okrajno sodišče je sodbo, s katero je ugodilo zahtevku hrvaške varčevalke, izdalo 15. februarja, strankama pa jo je vročilo 4. oziroma 5. marca. Sodba še ni pravnomočna, saj še ni potekel rok za pritožbo. Kot izhaja iz sodbe, je tožena stranka dolžna tožnici na roke izplačati zahtevanih 1430 dolarjev z obrestmi v višini obrestne mere za bančne vloge dolarjev, vezane nad eno leto, kot jih je obračunavala LB do prenosa dejavnosti na NLB, od tedaj dalje pa kot jih obračunava NLB, in sicer za obdobje od 29. januarja 1993 do plačila. Tožena stranka je dolžna tožnici plačati tudi 1105,93 evra stroškov pravdnega postopka.

Časnik Finance je sicer danes poročal, da je občinsko sodišče v hrvaških Našicah v podobni zadevi presodilo, da Ljubljanski banki ni treba izplačati depozita, saj je treba najprej rešiti nasledstveni spor. Odvetnik tožnika Berislav Herce je po poročanju Financ povedal, da je "sodnica dobesedno prepisala stališče LB, da ni pogojev za izplačilo devizne vloge dedičem varčevalca, saj Slovenija in Hrvaška še nista sklenili ustreznega sporazuma". To je po mnenju odvetnika neutemeljeno, saj odnos med državama nima nikakršne zveze z odnosom med varčevalcem in banko, ob tem pa je povsem negotovo, kdaj, če sploh, bo dosežen takšen sporazum. "Od sodišča pričakujemo, da ugotovi, kdo je dolžnik, in da mu naloži izplačilo," je po poročanju Financ še povedal odvetnik Herce. Slednji se je že pritožil na županijsko sodišče v Osijeku.

Predsednik uprave LB Borut Ožura je sicer februarja za STA povedal, da se bodo v skladu z odločbo ustavnega sodišča na slovenskih sodiščih nadaljevala sojenja v okoli 140 primerih in da gre večinoma za hrvaške devizne varčevalce nekdanje Ljubljanske banke, kakih 20 odstotkov pa so jih vložili devizni varčevalci iz BiH.

Kot so danes pojasnili na okrajnem sodišču v Ljubljani, tam trenutno obravnavajo okoli 30 tožb varčevalcev nekdanje LB, vse tožbe pa so stare, to je izpred leta 1998. Nove tožbe zaenkrat niso vložene. Po informacijah okrajnega sodišča je trenutno razpisanih šest narokov, sodniki pa bodo preostale zadeve razpisali, ko bodo za to izpolnjene procesne predpostavke - v nekaterih primerih je namreč tožnik umrl in je treba poiskati pravne naslednike, v drugih primerih se je upokojil odvetnik, ki je zastopal tožnike ipd.

Vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge še vedno ni rešeno, čeprav so se naslednice nekdanje Jugoslavije v nasledstvenem sporazumu dogovorile, da ga bodo rešile na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu. Ta pogajanja so sicer potekala, a so po nekaj krogih pogovorov leta 2001 in 2002 povsem zamrla.

Približno 132.000 bivših varčevalcev nekdanje podružnice LB v Zagrebu skupaj z obrestmi od LB zahteva več kot 172 milijonov evrov. V BiH pa je še okoli 165.000 bivših varčevalcev podružnice LB v Sarajevu, ki naj bi zahtevali okoli 90 milijonov evrov.

Slovenija, ki je po osamosvojitvi v skladu s teritorialnim načelom prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, ki so bile deponirane na ozemlju Slovenije, vztraja, da mora biti vprašanje starih deviznih vlog in s tem tudi dolga varčevalcem nekdanje LB rešeno v okviru nasledstva, saj je za hranilne vloge jamčila zvezna država in Slovenija deviznih vlog ni dobila. Vprašanje je torej treba rešiti na pogajanjih v Baslu.
http://www.mladina.si/dnevnik/12-03-2010-zmaga_za_hrvasko_varcevalko_lb/

OBDAVČITVE DEDIČEV

/13/...skorajda neverjetna pa je zgodba o posameznih dedičih varčevalcev Ljubljanske banke iz Hrvaške, kateri morajo plačati davek, zaradi določb tamkajšnjega Zakona o lokalni in področni samoupravi, ki je osnova za prihodke občin in to kljub temu, da denarja na svoje račune, še vedno niso prejeli: Twisted Evil

Hrvaški varčevalci NLB obdavčeni, čeprav niso dobili denarja

Po podatkih Hrvaške narodne banke približno 130 tisoč hrvaških varčevalcev zahteva 160 milijonov evrov, ki jim je treba dodati tudi dolgoletne obresti

Na Hrvaškem dedičem varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke zaračunavajo petodstotni davek na dedovanje deviznih prihrankov, čeprav jih varčevalci niso dobili in ne vedo, ali jih sploh bodo, v današnji izdaji piše reški Novi list.

Kot navaja časnik, hrvaško finančno ministrstvo davek zaračunava na podlagi podatkov, ki jih pošilja Ljubljanska banka. Ta pa naj bi zaračunavala nižje obresti, kot so zapisane v pogodbi, s čemer znižuje davčno osnovo.

Ljudje so ogorčeni

Časnik navaja izkušnje dveh neimenovanih dedičev, ki sta ogorčena, ker morata plačati davek za denar, ki ga morda nikoli ne bosta dobila. Spoštujeta zakon, sicer pa ocenjujeta, da bodo morda tudi njuni dediči morali plačati davek na dedovanje, ko bodo podedovali varčevalne knjižice Ljubljanske banke.

"Kako bi se počutili, če bi vam država zaračunala davek na plačo, ki jo boste morda prejeli leta 2015 ali 2020, plačati pa ga morate takoj," je povedala ena izmed dedinj, ki je podedovala 45 tisoč nekdanjih nemških mark. Na davčni upravi za Novi list niso odgovorili, koliko primerov davka na dedovanje so imeli ter kakšno je sodelovanje z Ljubljansko banko, ki pošilja ustrezne informacije.

Starejši varčevalci nekdanje LB počasi umirajo

Odvetnik dela hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Milivoj Žugić opozarja, da je omenjenih primerov vse več, ker starejši varčevalci nekdanje LB počasi umirajo, prihranki pa ostanejo njihovim dedičem. Dodaja, da so tožbe na sodiščih očitno edini način, da bi varčevalci prišli do svojega denarja, ker nobena pobuda države ni prinesla rešitve dolgoletnega spora.

Novi list dodaja, da ni znano, ali namerava vlada storiti kaj novega, da bi varčevalci nekdanje LB dobili svoje prihranke. Po podatkih Hrvaške narodne banke približno 130 tisoč hrvaških varčevalcev zahteva 160 milijonov evrov, ki jim je treba dodati tudi dolgoletne obresti.

Hrvaška je oktobra lani, šesto leto veljavnosti sporazuma o nasledstvu, po letih zavračanja pristala, da se vprašanje rešuje v skladu s sporazumom - torej na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu -, pri čemer je stalno vztrajala Slovenija. Doslej na tem področju ni prišlo do premikov
http://www.finance.si/307301/Hrva%B9ki-var%E8evalci-NLB-obdav%E8eni-%E8eprav-niso-dobili-denarja
http://www.novilist.hr/hr/Vijesti/Hrvatska/Nasljednici-stedisa-Ljubljanske-banke-moraju-platiti-porez-iako-ne-mogu-do-stednje?articlesrclink=related
http://www.novilist.hr/hr/Vijesti/Hrvatska/Drzava-oporezuje-i-nevidljiva-nasljedstva

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Ned Mar 14, 2010 11:00 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PROVIZIJE

/13/...že do sedaj zapisane veljavne določbe glede delovanja bodisi zavarovalnih posrednikov ali zavarovalno posredniških družb, bodo po vsej verjetnosti, doživele spremembe, saj se je v stroko pritihotapila politika z vsemi (ne)strokovnimi zlobiranimi zahtevami in tako tudi oži maneverski prostor medsebojnega dogovarjanja ter povečuje možnosti manipulativnega obnašanja najmočnejših monopolnih finančnih institucij.V kolikor se bodo nove določbe izkazala za omejujoče,tudi v okviru EU, žal na škodo kvalitete in razvejanosti storitev ali pa če že hočete na dirigirano hotene odvisne posrednike.Ob tem bi lahko rekli, da želijo zavarovalnice zaščititi tudi svoja obnašanja, ki so kljub krizi še vedno na nivoju:˝Kanibalizma med slovenskimi zavarovalnicami˝,kot se je izrazil predsednik uprave nekdanje Slovenice d.d.,g.Zvonko Ivanušič, namesto, da bi strankam ponujali večjo strokovnost, inovativnost, večjo ponudbo in višji nivo kvalitetnih in boljših storitvah, kajti otroških bolezni, še posebej v fazi privatizacije še vedno niso preživele.Zelo zanimiva bi bila tudi gornja statistika,s podatkom koliko % zavarovancev so mogočne zavarovalnice pridobile s pomočjo zavarovalnih posrednikov ali pa tudi zavarovalnih zastopnikov, ki so s strani zavarovalnic plačani zgolj in samo z provizijo, katera pa bo tudi zaradi recesije sedaj nedvomno regulirana močno navzdol. Nedvomno pa ostaja sedaj tudi aktualno vprašanje organiziranosti in tudi stanovske pripadnosti vseh oblik posredništva ali zastopstva, ki kar kliče po neodvisnem združenju premoženjskih svetovalcev,ki bo združilo vse in to neglede za katero zavarovalnico kdo kaj dela, za zaščito cene njihovega dela, statusa, integritete, spoštovanja in tudi spoznanja, da si poklic premoženjskega svetovalca, še vedno ni zaslužil mesta v standardni klasifikaciji poklicev v Sloveniji:

ZAVAROVALNI POSREDNIK

Zavarovalni posrednik po (219.členu ZZavar) so zavarovalna posredniška družba, samostojni podjetnik, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve posredovanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb.Obenem je to lahko tudi banka, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije, ki ga je ta izdala na podlagi predhodnega mnenja AZN (227.člen ZZavar).Predmet posredovanja storitev je prizadevanje spraviti zavarovalca v stik z zavarovalnico, da bi se z njo pogajal za sklenitev zavarovalne pogodbe.Prav tako v to dejavnost spadajo tudi aktivnosti povezane s pripravo za sklenitev zavarovalne pogodbe ter sama pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej to velja za odškodninske zahtevke. Med najpomembnejšimi nalogami zavarovalnega posrednika je nedvomno zaščita zavarovalca (221.člen ZZavar).To hkrati pomeni, da njemu daje navodila in mu svetuje o vseh okoliščinah, ki bi lahko bile pomembne za odločitev zavarovalca za sklenitev zavarovalne pogodbe za določene zavarovalne vrste in z določeno zavarovalnico (222.člen ZZavar).Sama pojasnila in nasvete daje v obliki izdelanih analiz nevarnosti in primernih načel kritja in na podlagi dostopnik mu informacij izdela tudi oceno o kapitalski ustreznosti zavarovalnice.Posreduje tudi pri sklenitvi zavarovanja, ki nudi zavarovancu največje varstvo, po obvestilu zavarovalnici zavarovalcu izroči zavarovalne pogoje in ga seznani s pravili za izračun premije.Prav tako preveri vsebino zavarovalne police, nudi pomoč zavarovalcu v času trajanja zavarovalne pogodbe, da lahko zavarovalec opravi v določenih rokih pravna dejanja, ki so pomembna za uresničitev pravic iz zavarovalne pogodbe.Obenem tudi stalno preverja same zavarovalne pogodbe, ki jih je zavarovalec sklenil z njegovim posredovanjem in lahko tudi izdela predlog sprememb obstoječih zavarovalnih pogodb, da bi s tem povečal varnost. Po (233.členu ZZavar) je zavarovalni posrednik dolžan zavarovalcu razkriti, da je zavezan posredovati izključno pri sklepanju zavarovanaj z določeno zavarovalnico (ekskluzivnost), če je tako določeno, prav tako pa mora opozoriti, da je upravičen do višje provizije za posredovanje pri določenih vrstah zavarovanj, če je to tako določeno. Interese zavarovalnice zavarovalni posrednik ščiti do takšne mere, kolikor se pričakuje, da bo pred in po sklenitvi zavarovalne pogodbe na to pazil tudi zavarovalec,da torej zavarovalnico obvesti o zavarovalčevi ponudbi za sklenitev zavarovalne pogodbe (221.člen ZZavar). Zavarovalni posrednik pridobi pravico do provizije, ko prične veljati zavarovalna pogodba, pri sklenitvi katere je posredoval (224.člen ZZavar). Visoka produktivnost zavarovalnih posrednikov je lahko dvorezen meč. saj je po eni strani lahko zelo visoka zaradi velike uslužnosti zavarovalnih posrednikov strankam, po drugi strani, pa je tudi upravičen strah, da bi zaradi tega trpela kvaliteta dela.Zato je najboljša rešitev tega problema v izobraženih, nadzorovanih in motiviranih zavarovalnih posrednikih.Stroškovno so take oblike delovanja zelo učinkovite. Še večjo stroškovno učinkovitost za same zavarovalnice ali banke so zavarovalne posredniške družbe, ki so organizirane kot pravne osebe, ki kot gospodarsko dejavnost opravljajo storitve posredovanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb (220.člen ZZavar). Zavarovalni zastopnik je po 215.členu ZZavar oseba, ki je na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja z zavarovalnico oziroma zavarovalno zastopniško družbo, pooblaščena za sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice.Poleg sklepanja zavarovalnih pogodb so tukaj tudi aktivnosti, ki so pripravljene s pripravo za sklenitev zavarovalne pogodbe ter sama pomoč pri izvrševanju pravic iz te pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov.Z zavarovalnim zastopanjem se lahko ukvarjajo zavarovalno zastopniške družbe ter druge osebe, ki lahko sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno dejavnostjo, ki jo opravljajo (potovalne agencije, špediterji in osebe, ki opravljajo tehnične preglede vozil), ki posredujejo pri sklepanju zavarovalnih pogodb za eno ali več zavarovalnic (227.člen ZZavar). a) zavarovalni zastopniki, ki so v delovnem razmerju pri zavarovalnici - delavci zavarovalnice b) zavarovalni zastopniki, ki opravljajo zastopniške posle poleg svojega osnovnega poklica - pogodbeni zastopniki c) zavarovalni zastopniki, ki opravljajo zastopanje zavarovalnic kot gospodarsko dejavnost v statusni obliki posjetnika posameznika ali gospodarske družbe - zavarovalno zastopniške družbe, ki sklenejo z zavarovalnico agencijsko pogodbo Pravice zavarovalnega zastopnika: a) sklepati zavarovalne pogodbe v imenu in za račun zavarovalnice b) sklepati pogodbe o spremembah pogodb ali podaljšanju njihove veljavnosti c) izdajati zavarovalne police d) pobirati premije in sprejemati izjave, naslovljene na zavarovalnico V skladu z 217.členom ZZavar je dolžan zavarovalca pisno seznaniti z vsemi identifikacijskimi podatki o zavarovalnici ter spremembami o sebi kot zavarovalnem zastopniku, o obveznostih, ki izhajajo iz zavarovalne pogodbe, dajati nasvete za sklenitev pogodbe, o ekskluzivnosti njegovega zastopstva za eno zavarovalnico,... Ena najpomembnejših razlik med zavarovalnim posrednikom in zavarovalnim zastopnikom in ta je največja na področju zaščite interesa sklenitelja oziroma zavarovalca.Tukaj je obveznost posrednika širša, saj je dolžan predlagati potencialnemu zavarovalcu najoptimalnejšo rešitev zanj, glede na njegovo osebnost, njegovo situacijo ter njegove potrebe. V organiziranosti zavarovalnice najdemo tudi posebne svetovalce, ki so visoko usposobljeni uslužbenci , ki jih običajno zaposluje zavarovalnica in ki distribuirajo zavarovalne produkte bančnim komitentom. V organiziranosti pa imamo tudi bančne uslužbence, ki so načeloma usposobljeni za prodajo preprostejših produktov,saj je čas namenjen prodaji zavarovalniškega produkta vezan z časom urnika poslovalnice ter opravljanjem drugih bančnih storitev.Možnost delovanja bančnih uslužbencev pa je tudi v finančnem svetovanju. V EU direktivi je zavarovalno posredovanje definirano kot aktivnost predstavljanja, predlaganja in izvajanja: a) pripravljalnega dela za sklenitev zavarovalne pogodbe b) za sklenitev takih pogodb c) za pomoč pri administraciji in izvajanju takih pogodb, še posebej v primeru tožb Zavarovalni posrednik je v skladu z direktivo fizična in pravna oseba, ki za plačilo podvzame ali opravlja zavarovalno posredovanje (5.točka 2.člena 2002/92/EC).Kot vrste oseb, ki lahko tržijo zavarovalne storitve in produkte, direktiva v preambuli določa bančnozavarovalniške ponudnike (bancassurance operators 9.točka preambule 2002/92/EC).Direktiva uvaja tudi termin ˝vezanega zavarovalnega posrednika˝ (tied insurance intermediary) in ga določa kot vsako osebo, ki izvaja aktivnosti zavarovalnega posredovanja za in na račun ene ali več zavarovalnih produktov, ki si ne konkurirajo.Pri tem pa ne sme zbirati premij ali zneskov, ki so namenjeni strankam.Vezani zavarovalni posrednik deluje s polno odgovornostjo za produkte tistih zavarovalnic, ki so v zvezi z njimi (7.točka 2.člena 2002/92/EC).To pomeni, da predstavljajo storitve in produkte, zbirajo ponudbe in opravljajo pripravljalna dela za sklenitev ali sklepanje zavarovalnih pogodb. Glede vsega navedenega, pa je še vedno problematično šolanje, saj v Sloveniji ne premoremo niti ene šole, ki bi izobraževala posebej za zgoraj omenjene poklice, prav tako pa še vedno ni rešeno vprašanje statusa premoženjskih svetovalcev, saj jih kot takih še vedno ni najti v standardni klasifikaciji poklicev v Sloveniji.Na šoli Gea College napovedujejo, kar je bilo objavljeno na spletnih straneh šole, da bodo v letošnjem letu začeli z izobraževanjem prve generacije slušateljev za Premoženjskega svetovalca.

SKRIVNOSTNE PROVIZIJE

Skrivnostne zavarovalne provizije prinašajo visoke dobičke Zavarovalno posredništvo je dobičkonosen posel, po zadnjih podatkih, za leto 2008, je namreč 24 največjih zavarovalnih posrednikov ustvarilo skoraj 8,5 milijona evrov prihodkov in slaba 2,2 milijona evrov čistega dobička. Zavarovalni posredniki, ki jih je pri AZN Mihaela Permana (na sliki) registriranih 66, poslujejo donosno, razkrivajo podatki o poslovanju največjih v letu 2008. Provizije od sklenjenega posla se gibljejo tudi do 20 in več odstotkov, pri čemer njihove višine ne nadzoruje nihče. Podatkov o tem, koliko provizij poberejo zavarovalni posredniki pri sklepanju poslov za svoje kliente z zavarovalnicami, nima niti Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), pri posameznem poslu pa se lahko po besedah naših sogovornikov gibljejo tudi do 20 odstotkov ali znašajo še več, če »ima posrednik dobre zveze pri zavarovalnici«. Medtem ko nekateri zavarovalni posredniki ne podpirajo predloga javnega razkritja provizij, drugi pravijo, da bi razkritja podprli, a le, če bi tudi zavarovalnica na pogodbo navedla, koliko znaša tako imenovani administrativni del premije in kolikšen del tega je predviden za dobiček zavarovalnice. Podatkov o tem, koliko provizij poberejo zavarovalni posredniki pri sklepanju poslov za svoje kliente z zavarovalnicami, nima niti nadzornik trga Agencija za zavarovalni nadzor (AZN). A sodeč po podatkih o poslovanju največjih zavarovalnih posrednikov, ki smo jih uspeli zbrati iz javno dostopnih zbirk podatkov, je zavarovalno posredništvo dobičkonosen posel. Ob 8,5 milijona prihodkov 2,2 milijona evrov dobička Ker za lani podatkov še ni, smo zbrali podatke za leto 2008 in ugotovili, da je 24 največjih zavarovalnih posrednikov (na seznam smo uvrstili tiste, ki so ustvarili več kot 100.000 evrov prihodkov) leta 2008 ustvarilo skupno skoraj 8,5 milijona evrov prihodkov in slaba 2,2 milijona evrov čistega dobička. Največji posrednik, mariborski Priori zavarovanje v lasti Jasmina Osmanovića, je ustvaril skoraj 800.000 evrov prihodka, a je po dobičku na dnu lestvice. Po teh dveh kazalnikih gre najbolje drugouvrščenemu Viribusu Unitisu v lasti Tomaža Černčiča, ki je ob več kot 720.000 evrov prihodkov zabeležil kar 413.000 evrov čistega dobička. Ob tem velja omeniti še, da v primerjavi z letom 2007 le malo posrednikov beleži padec prihodkov in dobička, medtem ko so nekateri prihodke zvišali tudi za več kot polovico, dobiček pa celo za nekajkrat. Provizije tudi do 20 in več odstotkov posla Uradnih pojasnil o tem, v kakšnih deležih od sklenjenih poslov se gibljejo provizije za posrednike, smo ob poizvedovanju pri posameznih posredniških družbah dobili malo. Bojan Bobera iz družbe I.B.C. je navedel, da se v pomorskem in letalskem zavarovanju provizije gibljejo od 2,5 do 15 odstotkov od neto zavarovalne premije. Lani so, je dejal, ustvarili približno 130.000 evrov prihodkov. Eden naših sogovornikov iz posredniških vrst, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da se provizije pri posameznem poslu gibljejo tudi do 20 odstotkov ali še več, če "ima posrednik dobre zveze pri zavarovalnici". "Zavarovalnica Triglav, dokler jo je vodila Nada Klemenčič, sploh ni hotela slišati za provizije. Ko pa jim je začel padati tržni delež, so postali zelo radodarni," je dejal naš sogovornik. Dodaja še, da se običajne provizije za sklepanje premoženjskih zavarovanj gibljejo okoli 10, 12 odstotkov. Iz ene od zavarovalno-posredniških družb so nam posredovali podatek, da je lani povprečna provizija za vse posle oziroma za okoli 450 pravnih oseb znašala skupno 7,3 odstotka od plačane zavarovalne premije (provizija se računa od neto premije, torej brez 6,5 odstotka davka od prometa zavarovalnih poslov). Na AZN podatkov o tem, koliko znašajo provizije, nismo uspeli pridobiti. V agenciji, ki jo vodi Mihael Perman, namreč zbirajo le podatke o skupnih stroških pridobivanja zavarovanj, ki jim jih na četrt leta posredujejo zavarovalnice. Prav tako AZN ne nadzira višine posameznih provizij, pa čeprav bi bilo to po ocenah enega naših sogovornikov iz branže pametno zaradi "reda" na trgu. Če nič drugega, bi AZN morala določiti spodnjo in zgornjo mejo, pravi. Nekateri za razkritje provizij, drugi ne Bobera pojasnjuje, da razkritje višine provizij ureja zakon o zavarovalništvu, ki pravi, da so provizije odvisnih posrednikov javne oziroma morajo biti vpisane v zavarovalnih policah, neodvisnih pa ne. "Ker smo neodvisni posredniki, je to za nas poslovna skrivnost, in ne podpiramo predloga javnega razkritja provizij," je dejal Bobera in dodal, da pa imajo njihovi naročniki zakonsko pravico izvedeti za višino njihove provizije, še posebno, če so različne pri različnih zavarovalnicah. Nekateri bi razkritje provizij v obliki navedbe v zavarovalni pogodbi podprli, vendar le, če bi tudi zavarovalnica na pogodbo navedla, koliko znaša tako imenovani administrativni del premije in kolikšen del tega je predviden za dobiček zavarovalnice. Z zavarovalnim posredništvom se ukvarja tudi motivator Smiljan Mori Med največjimi zavarovalnimi posredniki smo našli tudi Smiljana Morija, ki je javnosti bolje znan kot motivator. Neodvisna finančna skupina, ki je pridobila licenco za opravljanje posredovanja pri sklepanju zavarovanj septembra 2007, je leta 2008 ustvarila že 228.638 evrov prihodkov in 125.215 evrov čistega dobička. S tem se je na seznamu največjih po ustvarjenih prihodkih uvrstila na 14. mesto. S posrednikom v Petrolu, Aerodromu Ljubljana in SŽ Pri nekaterih večjih družbah v neposredni ali posredni lasti države smo preverjali, ali pri zavarovanjih premoženja najemajo posrednike ali se z zavarovalnicami pogajajo sami. Da imajo posrednika, in sicer družbo Vzajemnost, so nam potrdili v Aerodromu Ljubljana, vendar zavarovalnih premij niso želeli razkriti, z višino provizije pa, kot so dejali, niso seznanjeni. Sodeč po pojasnilih Bojana Bobere imajo zakonsko možnost seznaniti se s provizijo. Zelo skrivnostni so bili tudi v Petrolu: "Petrol je že do zdaj sodeloval z zavarovalniškimi posredniki in bo z njimi sodeloval tudi v prihodnje. Splošno znano v zavarovalniški branži je, da posrednika plačuje zavarovalnica, kar je skladno z zakonodajo. Pogodbenih razmerij s poslovnimi partnerji ne moremo razkrivati." Da imajo posrednika v Slovenskih železnicah (SŽ), in to Individo IBC, smo poročali pred kratkim. Provizije v SŽ ne razkrivajo, saj da je ne poznajo, gibala pa naj bi se v višini nekaj 100.000 evrov. V Darsu so pojasnili, da posrednika nimajo, premoženje pa imajo zavarovano pri Zavarovalnici Triglav, z letno premijo dobrih 900.000 evrov. Brez posrednika, kot so zatrdili, sklepajo zavarovanja tudi v Elektru Slovenije, Geoplinu, Luki Koper, Telekomu Slovenije, Adrii Airways, Elektru Maribor, odgovorov pa še nismo prejeli iz Pošte Slovenije, preostalih elektrodistribucijskih podjetij in še nekaj drugih družb v državni lasti.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042344903

SLOVENSKE ŽELEZNICE

Policija ni odkrila kaznivih dejanj pri zavarovalnih poslih na SŽ Policija je končala predkazenski postopek v zvezi s sklepanjem zavarovalnih poslov na Slovenskih železnicah (SŽ) in s tem povezanimi izplačili provizij. Policija na podlagi zbranih obvestil ni našla podlage za kazensko ovadbo in je o tem tudi obvestila pristojno državno tožilstvo, so nam pojasnili na generalni policijski upravi. Prijavo je na policijo vložil novinar Reporterja, policija pa naj bi preiskovala več v posle vpletenih pravnih oseb in posameznikov. Ovadba naj bi se nanašala na Nado Klemenčič, lastnico zavarovalno-posredniške družbe Za & Svet in nekdanjo predsednico uprave Zavarovalnice Triglav. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042355043

REGISTRI

Registri zavarovalnih zastopnikov in posrednikov V skladu z 231. členom ZZavar morajo registre zavarovalnih zastopnikov oz. zavarovalnih posrednikov voditi:

* zavarovalnica za zavarovalne zastopnike, ki na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja z zavarovalnico opravljajo posle zavarovalnega zastopanja

* zavarovalna zastopniška družba za zavarovalne zastopnike, ki na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja opravljajo posle zavarovalnega zastopanja v družbi

* zavarovalna posredniška družba za zavarovalne posrednike, ki na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja opravljajo posle zavarovalnega posredovanja v družbi

* banka za zavarovalne posrednike, ki na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja opravljajo posle zavarovalnega posredovanja v banki Določila, ki veljajo za zavarovalne zastopniške družbe in za zavarovalne posredniške družbe, se smiselno uporabljajo tudi za samostojne podjetnike posameznike, ki kot gospodarsko dejavnost opravljajo storitve zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja. V skladu s četrtim odstavkom 231. člena ZZavar so registri javni.
http://www.a-zn.si/slo/client/default.asp?r=-1&n=401&p=content http://www.a-zn.si/docs/registers/zast_druzbe.pdf
http://www.a-zn.si/docs/registers/posr_druzbe.pdf
http://www.a-zn.si/docs/registers/zast_sp.pdf
http://www.a-zn.si/docs/registers/posr_sp.pdf http://www.a-zn.si/docs/registers/podruz_eu.pdf http://www.a-zn.si/docs/registers/neposr_eu.pdf
http://www.a-zn.si/docs/registers/tuji.pdf

IZDAJA DOVOLJENJ

Izdaja dovoljenj

(NOVO)
Dovoljenje za opravljanje dejavnosti zastopanja ali posredovanja za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, družbe, če sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno storitvijo, ki jo opravljajo

1. Vloga za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja za družbe na podlagi 238. člena Zakona o zavarovalništvu http://www.a-zn.si/docs/vloga1%28ver3%29.pdf

2. Vloga za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja za samostojnega podjetnika posameznika na podlagi 238. člena Zakona o zavarovalništvu http://www.a-zn.si/docs/vloga2%28ver3%29.pdf

3. Vloga za opravljanje dejavnosti družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom, če sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno storitvijo, ki jo opravljajo, (na primer špediterji in osebe, ki opravljajo tehnične preglede vozil) na podlagi 4. odstavka 227. člena Zakona o zavarovalništvu http://www.a-zn.si/docs/vloga3%28ver3%29.pdf Dovoljenje za opravljanje poslov (za fizične osebe) zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja za fizične osebe in osebe, ki bodo samostojno opravljale posle zavarovalnega zastopanja oz. posredovanja tudi za osebe, ki sklepajo zavarovanja pri lizing hišah, špediterjih, teh. pregledih ipd.

4. Vloga na podlagi 4. odstavka 230. člena ZZavar (klasični zavarovalni zastopnik oz. posrednik z že opravljenim izpitom in enoletnimi izkušnjami) http://www.a-zn.si/docs/vloga4%28ver5%29.pdf 5. Vloga za izdajo ugotovitvene odločbe na podlagi 358. člena ZZavar za samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oz. posredovanja http://www.a-zn.si/docs/vloga5%28ver3%29.pdf DURS

/13/...s strani DURS je bilo dano pojasnilo o oprostitvi plačila DDV za zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, ki bodo v marsičem spremenila dosedanje delo in aktivnosti, na teh področjih, predsem pa morda povečala konkurenčnost na tem področju in s tem tudi ugodnosti za zavarovance in potrošnike:

DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA IN OPROSTITEV PLAČILA DDV Pojasnilo DURS, št. 4230-261/2008-2,
20. 10. 2008

Na mnenje davčnega zavezanca, da oprostitev plačila DDV pri zavarovalnih transakcijah lahko uveljavljajo tudi druge osebe iz četrtega odstavka 227. člena Zakona o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 109/06-UPB2, 9/07, 102/07 in 69/0, čeprav nimajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, odgovarjamo: Z zavarovalnimi in pozavarovalnimi transakcijami povezana storitev zavarovalnega zastopnika ali posrednika je oproščena plačila DDV v skladu s 1. točko 44. člena ZDDV-1 ne glede na to, ali zavarovalni zastopnik ali posrednik ima dovoljenje za opravljanje te dejavnosti ali ne oziroma ali izpolnjuje z ZZavar določene pogoje za opravljanje te dejavnosti ali ne. V skladu s 1. točko 44. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07 in 21/0 v 71. členu določa, da so zavarovalni in pozavarovalni posli iz 1. točke 44. člena ZDDV-1, v skladu s predpisi, sklepanje in izvajanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, pozavarovanju in sozavarovanju. Zakon o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 109/06-UPB2, 9/07, 102/07 in 69/0 v četrtem odstavku 227. člena določa, da lahko storitve zavarovalnega zastopanja opravljajo tudi druge osebe, če sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno storitvijo, ki jo opravljajo (na primer potovalne agencije, špediterji in osebe, ki opravljajo tehnične preglede vozil) in so pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Posedovanje dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ni pogoj, na podlagi katerega bi odločali o oprostitvi oziroma obdavčitvi te storitve z DDV, čeprav gre za kršenje določb zakonodaje s področja zavarovalništva. Iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Sodišče ES) namreč izhaja, da kadar obstaja konkurenca med zakonitimi in nezakonitimi transakcijami, načelo davčne nevtralnosti izključuje različno obravnavanje teh transakcij (npr. sodbi Sodišča ES v zadevah Karlheinz Fischer, C-283/95 in Lange, C-111/92). Sodišče ES je v sodbi v zadevi Fischer odločilo, da države članice EU za transakcije iz 13(B) člena Šeste direktive* sicer lahko določijo pogoje in omejitve za njihovo oprostitev, vendar pa z le-temi ne smejo kršiti načela davčne nevtralnosti. Po členu 13(B) Šeste direktive je povzet 44. člen ZDDV-1. V sodbi v zadevi CPP, C-349/96, je Sodišče ES poudarilo, da je potrebno oprostitve plačila DDV, določene v 13(B)(a) členu Šeste direktive, razlagati tako, da država članica ne sme omejiti obsega oprostitev le na storitve, ki jih opravijo zavarovalci, ki so po nacionalnem zakonu pooblaščeni za opravljanje zavarovalnih poslov. Smiselno lahko glede konkretno obravnavane problematike zaključimo, da če iz same vsebine transakcije izhaja, da gre za z zavarovalnimi in pozavarovalnimi transakcijami povezano storitev zavarovalnega zastopnika ali posrednika, potem je ta storitev oproščena plačila DDV v skladu s 1. točko 44. člena ZDDV-1, in sicer ne glede na to, ali zavarovalni zastopnik ali posrednik ima dovoljenje za opravljanje te dejavnosti ali ne oziroma ali izpolnjuje z ZZavar določene pogoje za opravljanje te dejavnosti ali ne.

* Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13. 6. 1977, str. 1) s spremembami.
http://www.durs.gov.si/si/davki_pred...v_placila_ddv/

UKROTITEV POSREDNIKOV

Zavarovalnice želijo ukrotiti zavarovalniške posrednike Predlog bo, naj zakon o zavarovalništvu natančneje opredeli, kaj lahko zavarovalniški posredniki sploh delajo Zavarovalniški posredniki, ki menda jemljejo vrtoglave provizije od zavarovalnic in od strank, povzročajo sive lase zavarovalničarjem. "Gre za ljudi, ki so bili zaposleni tudi v vodstvih zavarovalnic, ki imajo zveze v gospodarstvu in zdaj pobirajo visoke provizije. To je kruh brez motike," pravi Radovan Žerjav (SLS). Poslanec SLS in nekdanji nadzornik Triglava Radovan Žerjav (levo) ter direktor Slovenskega zavarovalnega združenja Miran Kaluža sta enotna glede zavarovalniških posrednikov: treba jih je natančneje uzakoniti. Mimogrede - med posrednika sta šla tudi nekdanja šefa Zavarovalnice Triglav [ZVTG 16,10 +0,06%] Nada Klemenčič in Jože Lenič. Do petino premij za posrednike Žerjav je tako že ob januarskem prvem branju sprememb zakona o zavarovalništvu napovedal dopolnilo glede zavarovalniških posrednikov, češ da ti zvišujejo zavarovalne premije: "Te znašajo od sedem do 20 odstotkov letne premije. Predstavljajte si, da gre za podjetje, ki plača pol milijona evrov letne premije." Žerjav še ne ve, kakšno dopolnilo bo SLS vložila, nagiba pa se k temu, da bi omejili višino premij. Kaluža: Naj delajo pregledno! Šefa Slovenskega zavarovalnega združenja Mira Kalužo pa moti, kot pravi, nepreglednost zavarovalniških posrednikov: "Dogaja se, da delajo za obe strani in od obeh strani, torej od zavarovalnic in od zavarovalniških strank, prejemajo tudi plačilo. To je narobe." Zato je združenje že posredovalo pobudo za vložitev ustreznih dopolnil zakona v državni zbor. Ali Žerjav preveč "lobira"? "Žerjav se je na posrednike spravil zaradi Triglava," poslanca SLS, ki je bil včasih tudi član nadzornega sveta Triglava in minister za promet, obtožujejo naši neuradni viri blizu posrednikov. Žerjavova žena naj bi tako tudi prejemala kot komercialistka v Triglavovi območni enoti Murska Sobota visoko plačo, kar Žerjav zanika: "Na mesec zasluži okoli 1.200 evrov." Tudi šef Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič zanika, da bi Žerjav za zavarovalnico kakorkoli lobiral. Je pa Žerjav priznal, da se z več zavarovalničarji, torej ne le s tistimi iz Triglava, občasno sliši.
http://www.finance.si/237222/Zavarov...9ke_posrednike
http://www.finance.si/235931/Poslanc...lni%B9kem_redu
http://www.finance.si/236284/Poslanc...n%E8ne_nagrade

ETIČNA ADRIATIC SLOVENICA d.d.

V zavarovalnicah o provizijah molčijo Le ena od sedmih največjih zavarovalnic v Sloveniji, ki ponujajo premoženjska zavarovanja, Adriatic Slovenica pod vodstvom Gabrijela Škofa, je bila pripravljena razkriti del kumulativnih podatkov o provizijah za zavarovalne posrednike. V Adriaticu Slovenici, ki jo vodi Gabrijel Škof (na sliki), pravijo, da se absolutni zneski provizij za zavarovalne posrednike v zadnjih letih povečujejo. Množijo se namreč tako zavarovalni posredniki kot pooblastila, ki jih podjetja dajejo posrednikom Iz Zavarovalnice Triglav (Matjaž Rakovec), Zavarovalnice Maribor (Drago Cotar), Generalija (Gregor Pilgram), Zavarovalnice Tilia (Andrej Kavšek), Grawe Zavarovalnice (Božo Emeršič) in Merkur Zavarovalnice (Denis Stroligo) so nam na vprašanja o obsegu provizij v lanskem letu, o gibanju provizij v deležu od sklenjenih poslov in naraščanju stroškov provizij v zadnjih letih poslali pojasnila, ki niso odgovarjala na zastavljena vprašanja. V Adriaticu Slovenici so povedali, da se provizije zavarovalnim posrednikom pri njih gibljejo med tri in 15 odstotkov premije, pri čemer je višina odvisna od obsega in kakovosti storitve posrednika, zavarovalne vrste, obsega zavarovalne premije kakovosti, ocene tveganj in obsega pozavarovanja. Povprečna provizija je lani v tej zavarovalnici znašala 9,6 odstotka posla, absolutnega zneska izplačanih provizij pa tudi v Adriaticu Slovenici niso želeli razkriti. Kot smo poročali pred kratkim, pa je bil "trg" zavarovalnih provizij leta 2008 debel skoraj deset milijonov evrov, lani pa naj bi se še bolj odebelil, vendar podatkov še ni na voljo. V Adriaticu Slovenici opažajo, da stroški provizij iz leta v leto naraščajo zaradi vse več posredniških družb in vse več pooblastil za posredovanje. "To pomeni, da se povečuje višina zavarovalne premije na osnovi posredovanja zavarovalnih posrednikov, ki je osnova za obračun posredniške provizije," so še pojasnili. Ostale zavarovalnice so bile sicer večinoma gostobesedne, a sporočile niso niti enega konkretnega podatka. "Za svoje delo prejemajo (posredniki, op. p.) provizije, ki se lahko zelo razlikujejo glede na velikost in kompleksnost pripravljenih zavarovalnih shem, pri čemer je možna tudi diferenciacija provizij znotraj teh," so na primer sporočili iz Generalija, kjer opažajo še, da so nekateri posredniki v Sloveniji glede na svoja znanja že primerljivi s posredniki na trgih z veliko daljšo tradicijo. V Zavarovalnici Tilia so nam prijazno pojasnili, da "v praksi posredniku provizijo praviloma plača zavarovalnica, njena višina pa je določena s posebno pogodbo med posrednikom in zavarovalnico. Ker gre torej za pogodbena razmerja z našimi poslovnimi partnerji, vam višine stopenj provizij, ki so hkrati poslovna skrivnost, žal ne moremo razkriti". Ob tem naj poudarimo, da se naša vprašanja niso nanašala na konkretne posle, temveč so nas zanimali kumulativni podatki za celotno lansko leto. V Zavarovalnici Maribor so nas podučili, da so tudi kumulativni podatki o provizijah poslovna skrivnost. So se pa strinjali z nami pri opažanju, da stroški provizij naraščajo in zavarovalni posredniki sodelujejo pri večini poslov, ki jih sklenejo s pravnimi osebami. Perman: Provizij ne smemo regulirati Pravnih podlag za omejevanje provizij, ki jih prejemajo zavarovalni posredniki, ni, se je na poziv enega od posrednikov odzval direktor Agencije za zavarovalni nadzor Mihael Perman. "Države članice Evropske unije imajo zakonodajo usklajeno z evropsko direktivo o zavarovalnem posredovanju, ki pa ne ureja vprašanja višine provizij. Tega prav tako ne urejata direktivi, ki urejata življenjska in premoženjska zavarovanja," je pojasnil Perman. Enako velja tudi za slovensko zakonodajo, pri čemer zakon o zavarovalništvu AZN tudi ne daje pravne podlage za določanje najnižje ali najvišje provizije, pravi Perman in opozarja, da bi takšno določanje provizij lahko pomenilo tudi omejevanje konkurence in s tem kršitev prava EU. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042355160

/13/...pred kratkom so bili na AJPESu objavljeni podatki o zaslužkih nekaterih zavarovalno zastopniških in zavarovalno posredniških agencij, še vedno ostajajo kot izplačevalci provizij same zavarovalnice in zaradi tega tudi upravičenost njihove deklarirane neodvisnosti ali statusa lastniško povezanih oseb...//

I.DEL:

Leto/ Čisti prihodki od prodaje / Dobiček (izguba)

* Finmart 2008 - 6.279.951 €/ 35.899 € 2009 - 6.243.123 €/ 67.215 € Marko Hočavar, Iztok Pečnik
* Finstart 2008 - 600.697 €/ 29.302 € 2009 - 1.640.576 €/ 12.151 € Levin Tkalčič
* ZM Providus 2008 - 1.052.194 €/ 35.242 € 2009 - 1.440.757 €/ 51.355 € Zavarovalnica Maribor
* Job 2008 - 846.878 €/ 341.899 € 2009 - 881.858 €/ 349.670 € Jasmin Osmanović
* Priori zavarovanje 2008 - 778.133 €/ 23.126 € 2009 - 863.882 €/ 28.146 € Job, ki je v lasti Jasmina Osmanovića,
* Viribus Units 2008 - 703.485 €/ 413.833 € 2009 - 851.989 €/ 305.460 € Tomaž Černčič,
* Za & Svet 2008 - 627.433 €/ 183.943 € 2009 - 802.855 €/ 233.453 € Nadežda Klemenčič,
* FT Pretium 2008 - 547.228 €/ 200.932 € 2009 - 682.958 €/ 264.675 € Franci Škulj, Tomaž Senčar,
* Krik 2008 - 357.651 €/ 60.737 € 2009 - 472.950 €/ 62.445 € Miroslav in Andraž Zorec, Miha Abrahamsberg,
* Vivus 2008 - 328.519 €/ (-30.031 €) 2009 - 446.315 €/ (-39.122 €) Zavarovalnica Maribor,
* Aksum 2008 - 377.695 €/ 312.609 € 2009 - 427.342 €/ (-47.233 €) Leon Žiberna (posrednik je Jože Lenič)
* Aviza 2008 - 279.768 €/ 11.942 € 2009 - 288.431 €/ 7.207 € Zavarovalnica Maribor, Radovan Cenc, Vojka Zagoranski,
* Rubicon - SM 2008 - 329.966 €/ 20.917 € 2009 - 119.909 €/ 7.457 € Mitja Kampuš,
* Individa IBC 2008 - 10.395 €/ 82 € 2009 - 22.273 €/ 2.907 € Mark Čuček ** Prihodki od prodaje v zastopniških in posredniških provizijah pomenijo provizije, ki jih dobijo od zavarovalnic

*** Kakšna je razlika med zastopniki in posredniki? Prvi sklepajo zavarovanja za eno, ekskluzivno zavarovalnico, lahko tudi za več zavarovalnic. Posredniki pa naj bi delovali v interesu pontencialnega zavarovanca tako, da poiščejo najugodnejšo zavarovalno ponudbo. Oboje plačujejo zavarovalnice. Anketa: Provizije so lahko sumljive So zavarovalniški posredniki koristni, ali pa lahko gre pri najemanju zavarovalnih posrednikov za neupravičen odlov denarja iz podjetij, predvsem državnih?

* Stjepan Šaubert, Starosta slovenskega zavarovalništva: ˝ Provizije lahko pomenijo tudi neupravičen odliv denarja iz podjetja. Za božjo voljo, ali družbe nimajo nobenega pametnega človeka, ki bi povedal kakšno premoženjsko zavarovanje potrebujejo? Posredniki so zelo agresivni, skoraj bi celo lahko rekel, da nekateri podkupujejo, da bi dobili posel. In včasih dobijo zelo velike provizije.˝

* Tomaž Kuntarič, direktor Soda: ˝ Strinjam se, da bi lahko bila težava pri zavarovalniškem posredovanju podobna kot pri vseh pogodbah za storitve. Gre za vprašanje neupravičenega odliva sredstev iz podjetja. To je vedno lahko predmet debate. Vsako podjetje naj poskrbi, da postopke vodi pregledno. Posredniški posli so pri zavarovanju pogosti. Podjetja se z zavarovanji sama ne ukvarjajo in potrebujejo nekoga, ki bi jim povedal, kaj sploh potrebujejo. S tega vidika so posredniki dobri. O provizijah pa ne želim soditi.˝

* Šime Ivanjko, mariborska pravna Fakulteta: ˝ Zavarovanci sicer neposredno sami ne plačujejo provizij, temveč imajo zavarovalnice za to oblikovan nekakšen režijski dodatek. Kljub temu, pa je vrsta podprtih vprašanj, ki jih je treba rešiti. Zavarovalnice bi morale vnaprej določiti višino provizij za posrednike in državna podjetja bi morala zanje objaviti javni razpis. Poleg tega bi se za posamezne zavarovalne vrste morale zavarovalnice dogovoriti vnaprej za višino provizije. Pri tem ne bi šlo za kartelni dogovor, temveč bi šlo za to, da bi zavarovalniški posredniki za zavarovance res poiskali najboljšo zavarovalnico, ne pa da bi se odločali za tisto, pri kateri bi dobili največjo provizijo. Veliko teh posredniških poslov se daje tudi po prijateljskih poteh.˝
http://www.finance.si/278818/Nekdanj...-in-posredniki http://www.finance.si/278874/Poprave...-in-posredniki http://www.finance.si/278903/Triglav...sel-na-Petrolu http://www.finance.si/278683/Novi-po...vnih-podjetjih http://www.finance.si/274602/Vezana-...alnico-Maribor
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Maj 11, 2010 9:50 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Ned Mar 14, 2010 11:54 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DAN D

/13/...glede transparentnosti stroškov in verodostojnosti informativnih izračunov je bilo že nekajkrat povedano, da so zadeve sicer želo lepo in optimistično predstavljene, ko pa zavlada borzna depresija se pa to pozna tudi pri stanju na osebnih računih ali stanju glavnice naložbenih polic. Zelo se tudi pozna usposobljenost posameznih posrednikov ali zastopnikov, saj je njih temeljni cilj zavarovanja prodati in seveda iztržiti še vedno (pre)majhno provizijo. Problem je tudi v tem, da upravljalci pravijo, da bodo oni poskrbeli za stranke in jih tudi sproti obveščali o vseh spremembah in naložbenih situacijah. Glede na obstoječo situacijo, ko zaradi različnih vzrokov, zavarovanci odpovedujejo in prekinjajo zavarovanja, ob tem pa se seveda ne zavedajo, koliko jim bodo še pobrali z njihovih že tako obubožanih računov. Ravno zaradi (ne)razumevanja zavarovalniškega posla, prihaja namreč do težav, saj se po izplačani proviziji, za tistega, ki je sklenil zavarovanje, delo s stranko namreč prisilno konča in se torej začne delo pametnih upraviteljev, torej tistih, ki stranke ne poznajo. Prav tako ne poznajo njihove posamične situacije v lastnem okolju in pri tem so se največji zavarovalničarji ušteli, saj je temelj vsakega svetovanja, vsakodnevni kontakt s stranko in reševanje njihovih vsakodnevnih problemov in finančnih strahov, ki se pojavljajo ob vsakem padcu borznih indeksov. Četudi bi teoretično sklenitelj police zamolčal določene informacije o donosnosti naložbenih zavarovanj ali kakšne druge pomembne informacije, je tukaj še vedno zavarovalnica, ki tudi odgovarja za zastopnikova dejanja in ravnanja. In če se sedaj pada število zavarovanj, torej tudi naložbenih, potem zagotovo tudi upravljalci niso naredili vsega, da bi te zavarovance zadržali in obdržali na višjem kvalitetnejšem nivoju. Predvsem pa niso dovolj jasno poudarjali, dikcijo, da zavarovalec v času zavarovanja prevzema naložbeno tveganje, čeravno je le-ta zapisana v prilogah k polici pri informativnem izračunu ali v priloženih pravilih. Namreč mislili so, da bodo zavarovanci samo in zgolj pridno vseskozi plačevali premijo, ki se bo stekala in plemenitila oplemenitene vzajemne sklade ali vezane indekse, ki so si jih zamislile DZU, upravljalci ali tuji bančni garanti za glavnico premoženja. Glede na transparentnost samih stroškov, je bilo rečeno, da je spodaj pripeta datoteka oz.obrazložitev stroškov ena boljših na slovenskem tržišču, ampak po zadnjih stališčih Evropske komisije, bo potrebno narediti še veliko več, predvsem za zadovoljstvo in zvestobo svojih komitentov.
http://www.nlb.si/images/05-NLB_Vita...%2010%2007.pdf
Žalostno pa je tudi dejstvo, da si vsi ponudniki življenjskih zavarovanj ne upajo javno predstaviti do potankosti vse stroške, ki tako bremenijo komitenta, tako, da bomo morali na takšen (nad)standard, kar malo pozabiti, kljub kriznim razmeram, ko bi naj preučili vse stroške, ki jih imamo v družini. Da ob tem ne omenjamo tudi strokovne usposobljenosti zavarovalnih zastopnikov ali zavarovalnih posrednikov, saj so na veliko zavarovalnicah zmanjšali kriterije in zahtevnost omenjenega poklica ter posebej razvrstitev v plačne razrede po kolektivnih pogodbah, kjer se priznava kot osnovna poanta plače, samo in zgolj plačana premija zavarovancev. Tudi zato, da bo vse več dividende ostalo za gospodarje in managerski sloj: Twisted Evil

MAXIRENTE

V Nemčiji je predpisano, da morajo biti vsi obračunani stroški pri življenjskih zavarovanjih znani vnaprej in jasno predstavljeni v evrskih zneskih, torej ne samo v odstotnih deležih od nečesa, kot to zaenkrat velja pri nas.

Zavarovalnica KarstadtQuelle je storila še korak dalje. Upoštevali so očitno dejstvo, da imajo pri obdelavi posamezne zavarovalne pogodbe enako dela in enake stroške, ne glede na to, ali je višina zavarovalne vsote 50 tisoč evrov ali 200 tisoč evrov. Zato so opustili klasično odstotno zaračunavanje stroškov, pri katerem zavarovanec, ki ima višje zavarovanje, zavarovalnici plača več kot tisti, ki ima povsem enak produkt, a nižjo zavarovalno vsoto.

Pri produktu, ki ga imenujejo MaxiRente, so stroški enostavni in fiksni: sklenitveni stroški znašajo 300 evrov, upravljavski pa 60 evrov letno, ne glede na ostale parametre zavarovalne pogodbe. Prihranek pri višjih zavarovalnih vsotah je občuten, nižje stroške pa si lahko privoščijo, ker imajo sklepanje boljše informacijsko podprto in ker za prodajo ne uporabljajo mreže zavarovalnih agentov. Kolikor mi je znano, pri nas še nobena zavarovalnica ne ponuja fiksnega obračunavanja stroškov.
https://www.maxirente.de/service/faq.html http://www.denarnisupermarket.com/?pt=forum&mode=thread&act=view&id=3307#end

POTROŠNIKOVA BARKA

Na svetu je že skoraj 1,7 milijarde ljudi, ki imajo lastni mobilni telefon, nimajo pa svojega bančnega računa.

Podatek je ob mednarodnem dnevu potrošnikovih pravic v svoji popotnici prazniku objavila svetovna potrošniška organizacija CI in nazorno kaže, v kakšne viharje pluje potrošnikova barka. Od tedaj, ko je kupec s preskokom v tržno gospodarstvo postal kralj in smo varstvo potrošnikov dojeli predvsem kot pravico, ki se izkazuje in uveljavlja za trgovskim pultom in pri blagajni, je minilo že precej časa. Izkristaliziralo se je stališče, da je varstvo potrošnikov veliko širše, kompleksnejše, da zaobjema pravice do in iz vsega, kar človek troši (uporablja, dobiva, kupuje). In manj ko je predmet potrošnje materializiran, oprijemljiv, teže je zaščititi pravice njegovega uporabnika.

Varuhi potrošnikov v Sloveniji že dolgo opozarjajo, da so posebno spolzek teren za potrošnika storitve: oskrba z energijo, komunalne storitve in še zlasti blodnjak finančnih storitev. Prav zadnje postajajo čedalje bolj sofisticirane, težko doumljive. Kar še povečuje potrebo po jasnih zakonskih okvirih in dobrih poslovnih praksah s čvrsto zavezo, da jih ponudniki spoštujejo. Pogoj pa je, da ima uporabnik na voljo ustrezne informacije, znanja, orodja in da je ozaveščen. Slovenija, ki je CI v omenjenem gradivu posebej ne navaja, niti v dobrem niti v slabem, potrošnika ne postavlja pred dilemo: zakaj mobitel, ne pa tudi bančni račun. Od tod naprej je lov na naivnega in neukega posameznika odprt, ne glede na deklarirano konkurenco finančnih ponudnikov. Kaj pomaga, ko pa vsi uporabljajo iste zvijače.

Dokaz so primeri, ki jih je sprožila ZPS, in so v poravnavi ali celo na sodišču. Izzivov varstva potrošnikov je torej dovolj, in to na vseh področjih življenja. Razviti in nerazviti, bogati in revni, se pri tem sploh ne razlikujejo. Novi produkti ves čas generirajo potrebo po novih zaščitah. Da bi lahko varovali pravice potrošnikov, ki so nenehno v koliziji z interesi kapitala, potrebujemo usposobljeno potrošniško organizacijo kot del civilne družbe, pa tudi dejavno državo, ki razume in spoštuje potrošnika v njegovi primarni vlogi. Prvo imamo, samo ustrezneje jo je treba umestiti, pri drugem pa smo precej šibki. Danes je dan za razmislek o tem.
http://www.delo.si/clanek/101425

NOVELA

/13/...glede na besedilo in sam postopek sprejema novele oz.predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, se bi naj z njegovim sprejemom, za vse zavarovance naložbenih polic, povečala tudi transparentnost vseh stroškov, ki jih bremenijo. Omenjene določbe naj bi veljale za vse naložbene produkte in vse zavarovance, ki jih bodo sklenili po sprejetju omenjene novele. Stroškovna problematika je bila že velikokrat tudi omenjena na predhodnih straneh te rubrike. Prav tako je za pričakovati, da se bo povečala primerljivost medsebojnih stroškov različnih naložbenih produktov z njihovimi ponudniki vred in bolj objektivizirani informativni izračuni ter prikaz tudi realne donosnosti, kar do sedaj ni bila praksa...// Twisted Evil

18. ČLEN

V prvem odstavku 83. člena se 7. točka spremeni tako, da se glasi:

»7. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana z vrednostjo enote premoženja investicijskih skladov, tudi o:

- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- višini in načinu obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja investicijskih skladov,
- znesku predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0 %, 4 %, in 8 % oziroma ali realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5 % in 4,5 %, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;«.

Dodata se novi 8. in 9. točka, ki se glasita:

»8. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana s spremembo indeksa vrednostnih papirjev oziroma drugo referenčno vrednostjo, tudi o:

- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- načinu izračuna oziroma določitve vrednosti indeksa oziroma druge referenčne vrednosti, vključno z razkritjem vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki vplivajo na vrednost indeksa oziroma drugo referenčno vrednost,
- znesku predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0 %, 4 %, in 8 % oziroma realnih letnih stopnjah donosa 0 %, 0,5 % in 4,5 %, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;

9. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno vezana na vrednost enote premoženja kritnega sklada, tudi o:

- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- višini in načinu obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja kritnega sklada (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani v breme kritnega sklada),
- znesek predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0 %, 4 %, in 8 % oziroma realnih letnih stopnjah donosa 0 %, 0,5 % in 4,5 %, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije; Dosedanja 8. točka postane 10. točka.
Doda se nov deveti odstavek, ki se glasi: »(9) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino določb zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka tega člena.«.
http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&vt=40&mandate=-1&unid=PZ|BBC03339E788B624C12577490026511B&showdoc=1
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Jun 24, 2010 7:25 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sre Mar 17, 2010 11:02 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SLX WAVEFLEX

/13/...že drugič so prejeli prestižno nagrado RED DOT, kar tudi dokazuje, da smo tudi v Elanu dovolj sposobni in inovativni, da konkuriramo v svetovnemu vrhu, samo še prodati jih moramo: Laughing

Elan prejel prestižno nagrado Za svojo tekmovalno smučko SLX Waveflex je Elan prejel eno najprestižnejših oblikovalskih nagrad na svetu. Posebnost smučke, s katero tekmuje večina slovenskih smučarjev v svetovnem pokalu, je revolucionarna tehnologija.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/elan-prejel-prestizno-nagrado.html
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60425988&section_id=1&article_id=3243270
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60432302&section_id=1&article_id=3253594

***** ISKRENE ČESTITKE *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Mar 28, 2010 7:40 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Čet Mar 18, 2010 2:16 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MEDITERANSKI DAN

/13/...prav na prvi pomladanski dan se bomo mnogi spomnili sedaj že tragično preminulega legendarnega fotografa, pevca, literata, muzikanta LUCIANA KLEVO, ki je bil tudi med ustanovitelji ansambla ISTRANOVE in VRUJA, kjer sedaj njegovi sinovi uspešno nadaljujejo njegovo začeto delo: Laughing

ISTRA

Istra Luciana Kleve v DZ v počastitev Mediteranskega dne V preddverju velike dvorane državnega zbora so v počastitev Mediteranskega dne, ki bo 21. marca, odprli fotografsko razstavo Luciana Kleve (1954-2003) z naslovom Istra.

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je ob tem dejal, da so se za razstavo odločili, da z njo javnost spomnijo, da je tudi Slovenija del sredozemskega prostora. Sredozemlje po Gantarjevih besedah predstavlja stičišče med različnimi tokovi, tako družbenimi, kulturnimi, umetnostnimi, kot tudi idejnimi, političnimi in gospodarskimi, je pa tudi pomembno zgodovinsko stičišče civilizacij, ki so na Evropo pustile pomemben pečat.

Z današnjo so v državnem zboru, tako Gantar, želeli spomniti, da smo del širšega, kulturno zelo raznolikega sredozemskega območja. Prepričan je, da bo skupno prizadevanje vseh sredozemskih držav za sodelovanje pripomoglo, da Sredozemsko morje ne bo ločnica, pač pa most, ki bo povezoval vse mediteranske države.

Vodja stalne delegacije državnega zbora v Parlamentarni skupščini mediteranskih držav Miro Petek je povedal, da je Mediteranski dan, ki ga ga obeležujemo 21. marca - letos drugo leto - razglasila prav Parlamentarna skupščina.

Na njeno pobudo pa so odprli tudi pričujočo razstavo, ki bo na ogled do petka, 19. marca. Parlamentarno skupščino mediteranskih držav so ustanovili leta 2006 v Amanu v Jordaniji. Sestavlja jo 24 držav, ki mejijo na Sredozemsko morje, ter Portugalska, Makedonija, Srbija in Jordanija. Posveča se predvsem vprašanjem globalizacije, migracij, terorizma, pranja denarja, organiziranega kriminala, degradacije okolja, klimatskih razmer in trgovine z ljudmi, je pojasnil Petek.

Franco Juri, ki je tudi član Parlamentarne skupščine mediteranskih držav, je predstavil umetniško delo Luciana Kleve, pri čemer se je skliceval na besedilo likovnega kritika Dejana Mehmedoviča. Kleva se je ukvarjal z več umetniškimi področji: z glasbo, s fotografijo, z grafičnim oblikovanjem in s slikarstvom.

Razstavljeni opus fotografij na temo Istre je po segmentih skozi objektiv nastajal več desetletij in ima dvojni pomen: umetniškega in dokumentacijskega. Istra, vsebinsko in duhovno napolnjen prostor posebne, historično, kulturološko prevetrene, zelo razkrojene, a hkrati kompaktne krajinske slike, se v fotografijah prebuja kot posebna izrazna vsebina. Arhaizirana črno-bela tehnika, ki nosi svojski umetniški karakter, diha pred nas posebne zgodbe življenja.

Pred gledalcem so zapisi, ki evidentirajo čas, dogodek, stanje, vse predvsem v luči umetniške interpretacije, v kateri imajo posebno mesto Istrani in njihova življenja, je Mehmedovičeve besede povzel Juri. Razstavo sta z glasbenimi vložki popestrila vokalistka Klarisa Jovanović in kitarist Luka Ropret.
http://www.primorska.info/novice/7716/istra_luciana_kleve_v_dz_v_pocastitev_mediteranskega_dne

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Ned Mar 21, 2010 9:49 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DAN POEZIJE

Danes je tudi svetovni dan poezije

Organizacija Unesco je današnji prvi pomladni dan razglasila tudi za Svetovni dan poezije.

Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je ob tej priložnosti zapisala, da je raznolikost poezije še ena oblika dialoga, saj odkrije, da si vsi posamezniki na svetu delijo ista vprašanja in občutke. "Na letošnji Svetovni dan poezije se spomnimo, da je poezija univerzalna dežela, v kateri se ljudje lahko srečujejo skozi besedišča vseh barv, ritmov in zvokov.

Besede, ki so zacvetele v katerem koli jeziku, se raztezajo daleč proti svetlobi, ki ujame samo bistvo človeškega bitja, dostojanstvo vsake osebe," je v sporočilu, objavljenem na spletni strani Unesca, zapisala Bokova.

Po besedah generalne direktorice Bokove poezija posreduje edinstveno povezavo v zbliževanju kultur na različnih nivojih, brez kakršne koli nepredvidljivosti. Da bi poezija postala bolj prepoznavna, jo je potrebno vzeti s piedestala, tako da lahko preprosto najde svoj prostor v osrčju življenja.

Društvo slovenskih pisateljev ob svetovnem dnevu poezije v ponedeljek, 22. marca, v kavarni Slovenskega etnografskega muzeja pripravlja literarni večer.
http://www.vecer.com/claneksve2010032105524095

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Mar 23, 2010 7:42 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

VODA

/13/...je neprecenljivi vir, ki se ga danes, ob dnevu voda, vsaj po našem odnosu do nje, še vedno ne zavedamo dovolj, kar pa se nam kmalu utegne maščevati: Evil or Very Mad

22. marec - svetovni dan voda

Medijski žarometi se bodo v ponedeljek, ob svetovnem dnevu voda, za hip spet pomudili ob enem najbolj perečih globalnih vprašanj, problemu usihanja in onesnaževanja vode.

Pobuda Združenih narodov, ki je luč sveta uzrla v Riu de Janeiru leta 1992, spričo apokaliptičnih napovedi na področju vode postaja vse bolj dragocena. Število ljudi brez dostopa do pitne vode se je po konzervativnih ocenah povzpelo na 1,2 milijarde, po napovedih Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo pa bosta ob nadaljevanju ustaljenih praks do leta 2025 v vodnem pomanjkanju živeli dve tretjini človeštva.

Vse manj vode zaradi vse več prebivalstva
Razlogov za usihanje količine in nižanje kakovosti pitne voda na zemlji je več, med poglavitna pa spadata naraščanje svetovnega prebivalstva in model razvoja, osnovan na imperativu nenehne in neskončne gospodarske rasti.

Ruši se naravni vodni cikel
Človek je opustil sonaravne prakse in stavil na vodno in energetsko potratne pristope, s stranskima proizvodoma intenzivnega onesnaževanja in globalnega segrevanja. Tako se topijo ledeniki, izčrpavajo in onesnažujejo podtalne vode, izpira zemlja ter širijo mestna območja in krčijo gozdovi, s čimer se ruši naravni vodni cikel.

Privatizacija vseh vidikov upravljanja z vodo
Dodatno negotovost vodni prihodnosti prinaša trend privatizacije vseh vidikov upravljanja z vodo, ki je kljub oziroma zaradi možnosti scenarija, da zasebni sektor postane hkrati onesnaževalec, očiščevalec in distributer pitne vode, zajel ves svet. V Evropi, katere vodne korporacije kraljujejo po svetu, sicer predvsem preko stekleničene vode, ki pomeni odrekanje nadzoru nad vodnimi viri in pravici do poceni pitne vode iz pipe.

Za 80 odstotkov bolezni je vzrok onesnažena voda
Ker se po podatkih Združenih narodov v državah v razvoju 80 odstotkov odpadnih voda zliva neposredno v okolje in ker Svetovna zdravstvena organizacija trdi, da je pri enakem odstotku bolezni na svetu vzrok onesnažena voda, se svetovni dan voda letos osredotoča na vidik kakovosti.

Slovenija velja za vodno bogato državo
Slovenija 97 odstotkov svoje pitne vode pridobiva iz podtalnice in za razliko od na primer Malte, ki se zateka celo že k okoljsko spornim, energetsko intenzivnim in astronomsko dragim obratom za razsoljevanje, ob relativni obilici padavin velja za vodno bogato državo.

Pitna je le še četrtina slovenske podtalnice
Da utegne iti za škodljivo domnevno gotovost, opozarja okoljevarstvenik Anton Komat, ki trdi - sklicujoč se na "eno najbolj konzervativnih poročil ministrstva za kmetijstvo" - da je četrtina slovenske pitne vode čezmerno zastrupljena s pesticidi in nitrati, polovica je na meji še dopustnih koncentratov teh strupov, le četrtina podtalnice pa je še pitne. Za nameček je vodna bilanca Slovenije že vse od leta 1984 negativna.

Komat: Stanje se še slabša
Komat meni, da se stanje še slabša in opozarja, da se evropska vodna direktiva v slovenski prostor po prehodnem obdobju aplicira šele v letih 2014 in 2015. "Glede na to, da se rok bliža, bi morali imeti urejeno izvršno zakonodajo, nadzor. Nič od tega ni narejenega," pravi in dodaja: "Hidrološka stroka je že več kot desetletje odrezana od vseh odločitev v državi. Hidrologi so postali moteč element." Komat kot primer navaja izključitev soglasij vodarjev iz gradbenega postopka. Dodaja, da podobno velja za gozdarsko stroko.

Anton Komat

"Ne moremo imeti neomejene rasti na omejenem prostoru"

Komat ekonomsko politično stremljenje k neomejeni rasti primerja z logiko rakave celice. "To je glavni problem, ki generira vse ostale probleme civilizacije. Ne moremo imeti neomejene rasti na omejenem prostoru, to je nivo osemletke," argumentira Komat. Izhod iz položaja, ki dolgoročno vodi v vojno stanje, vidi v modelu ničelne rasti oziroma stacionarne ekonomije.

Čakalne vrste kot znak solidarnosti
Na problem nepravične porazdelitve sadov razvoja bo sicer opozarjal tudi osrednji projekt letošnjega Svetovnega dneva voda. Gre za rekordno dolge čakalne vrste, ki se bodo v znak solidarnosti z 2,6 milijarde ljudmi brez urejenih osnovnih sanitarnih pogojev vile do navidezno osamelih stranišč v na tisoče mestih širom po svetu.
V Sloveniji prebivalec letno porabi 61 kubičnih metrov vode

V Sloveniji porabimo 61 kubičnih metrov vode na prebivalca letno. Največ vode v gospodinjstvih in v različnih dejavnostih sicer porabijo na Cipru - 94 kvadratnih metrov na prebivalca na leto. Sledita Finska z 78 in Italija s 74 kubičnimi metri na prebivalca na leto. Najmanj vode na prebivalca na leto porabijo v Latviji in Litvi.

Večji delež Slovencev še vedno uporablja greznice

Sistemi čiščenja odpadnih voda so v posameznih državah članicah EU različno izpopolnjeni. V uniji je priključenih na čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem približno 70 odstotkov prebivalstva. Na Nizozemskem uporablja tak način čiščenja odpadnih voda 99 odstotkov prebivalcev, v Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji 90 odstotkov prebivalcev, na Malti komaj 13 odstotkov prebivalcev, v Sloveniji - po podatkih iz leta 2007 - pa 48 odstotkov. Tako torej sodimo med države, v katerih le manjši delež prebivalcev uporablja take čistilne naprave, večji delež pa še vedno greznice.
http://www.siol.net/Slovenija/Aktualno/2010/03/svetovni_dan_voda.aspx

"Če želimo z vodo živeti, moramo znati z njo tudi ravnati"

"Voda je življenje, spremlja nas že pred rojstvom in vse življenje, vendar če želimo z njo živeti, moramo znati z njo tudi ravnati," meni minister za okolje in prostor Roko Žarnić.

"Voda je tudi strateška surovina in zagotovo pomembnejša od nafte in drugih surovin, ki jih uporabljamo. Voda je tudi problem v podnebnih spremembah, s poplavami je je preveč, s sušami premalo, na udaru pa so tudi morja, ki so natrpana z odpadki civilizacije," je nadaljeval in opomnil, da tudi bolezni najdejo pot skozi vodo: "Slabe vode pomenijo slabo življenje in stari rek, da je zdrava voda tista, ki teče čez sedem kamnov, ne velja več vedno. Žalosten podatek je, da 1,5 milijona otroških smrti letno povzroči slaba voda."

V Sloveniji voda iz pipe odlična
Vodni viri, zlasti pitne vode, so najbolj dragoceni za življenje. Za industrijo je dobra tudi prečiščena voda, ki za pitje ni vedno dobra, in v Sloveniji imamo razmeroma dober položaj: "Imamo dobre vode, razmeroma dovolj jih imamo, smo ena redkih držav na svetu, kjer lahko odpremo pipo in pijemo vodo, ne da bi se bali okužbe ali česarkoli drugega. Voda iz plastenke ni nič čistejša ali kakovostnejša od vode, ki jo lahko natočimo v stekleni vrč in jo z veseljem popijemo."

Ustrezno ravnati, preden pride do hudih težav
Naša celina je bogata z vodami in ne sodi v ogrožena področja, a je drugod, zlasti v Afriki in Aziji, precej drugače. "Vendar moramo tudi pri nas ustrezno ravnati preden pride do hudih težav. To spoznanje, da je skrb za vode ena primarnih skrbi tako velike skupnosti kot je evropska, se odraža tudi v zakonodaji in zato smo leta 2000 dobili t.i. vodno direktivo (Direktiva 2060ES), ki je uvedla spremembo v ravnanju z vodami in pogled uporabnikov na to."

Do leta 2015 dobro stanje evropskih voda
Osrednji cilj direktive o vodah je, da se do leta 2015 v vseh članicah vzpostavi dobro stanje površinskih, podzemnih in obalnih voda. Cilji, ki jih je treba v ta namen doseči, so preprečiti slabšanje stanja voda, preprečiti onesnaževanje na viru, vzpostaviti nadzorne mehanizme ter uvesti ekonomske cene vode in načela "povzročitelj plača", s katerim bi lahko sankcionirali industrijo in posameznike, ki z vodami ravnajo brezskrbno. "Slovenija direktivi sledi," je zatrdil okoljski minister.

Stanje slovenskih voda ni pretirano alarmantno
"Na zemljevidu Slovenije se vidi, da stanje voda ni pretirano alarmantno. Pri problematičnih točkah gre za krajevne razmere, kjer je dejavno kmetijstvo in industrija ali je neurejeno vprašanje odpadnih voda. Razmere so bolj ali manj pod kontrolo, na ekscese takoj ukrepamo, pomembnejši je preventivni del," je na vprašanje o najbolj problematičnih točkah slovenskih voda uvodoma odgovoril okoljski minister.

Spremljanja kemijskega stanja površinskih voda, ki jih opravljajo na Ministrstvu za okolje in prostor in Agenciji RS za okolje, razkrijejo, da kljub nekaterim dalj časa trajajočim težavam (denimo v kmetijsko intenzivni severovzhodni Sloveniji so težave predvsem z nitrati in ostanki fitofarmacevtskih sredstev) slovenske vode z nevarnimi snovmi pravzaprav niso močno obremenjene.

Problematična odseka Save in Krke
Dva resnejša problema sta Sava od Vrhovega do Boštanja in Krka od Soteske do Otočca, je opozorila Mojca Dobnikar Tehovnik z Agencije RS za okolje. "V prvem primeru je za slabo kemijsko stanje krivo živo srebro, katerega vir je potok Boben, ki se v Savo izliva pri Hrastniku, v drugem primeru pa dejavnosti novomeškega industrijskega bazena," je pojasnila.

Tretja rdeča lisa je tudi Jadransko morje, kjer so zaznali povečane vsebnosti tributilkositrovih spojin, katerih najverjetnejši vir so ladijski premazi za zaščito pred algami. "V tem trenutku še ne moremo govoriti, ali je ta vir slovenski ali ne, saj je treba preučiti še meritve v sosednjih jadranskih državah," je povedala Dobnikar Tehovnikova.

Pesticidi in nitrati stalna težava na vzhodu Slovenije
Ekološko stanje površinskih voda se razvršča v pet razredov, približno polovica slovenskih rek pa dosega vsaj dobro kakovost, to je prvi ali drugi kakovostni razred. Najbolj problematične so reke Koren, ki odteka v Italijo, Cerkniščica, Kamniška Bistrica v spodnjem toku, Sotla, Kobilski potok in Pivka. Nadzor kemijskega stanja podzemnih voda je potrdil, da največ težav povzročajo nitrati in pesticidi v okolici Celja in vzhodni Sloveniji, medtem ko ostale vode izpolnjujejo merila za dobro kemijsko stanje.

Za vode skrbijo (ali bi vsaj morale) tudi občine
Na vprašanja o sredstvih, namenjenih za dosego ciljev o kakovosti vod in sankcioniranju kršiteljev, pa so minister in njegovi strokovni sodelavci ponudili načelne odgovore. "Sredstva za urejanje teh problemov niso samo na našem ministrstvu; veliko teh sredstev imajo tudi občine, ki v skladu z njihovim programom in delom prav tako skrbijo za vode," je pojasnil minister. Točnih številk ni tudi zato, ker tovrstne dejavnosti potekajo skozi več različnih programov in dejavnosti, so povedali strokovni sodelavci direktorata za vode.

Preventiva pomembnejša od sankcioniranja
Kar zadeva sankcioniranje onesnaževalcev, smo slišali, da je število inšpektorjev omejeno in vedno predstavlja težavo. "V primerih, ko se zgodi kaj bolj očitnega in bolj problematičnega, se jih takoj obvesti in se ti odpravijo na teren. Večji problem vidim v splošnem nadzoru," je povedal Žarnić.

Sankcioniranje kršiteljev vidi le kot gasilsko akcijo in je prepričan, da je še pomembneje iskati vzroke za kritične vodotoke in kritična mesta. Tudi v tem kontekstu je po ministrovih besedah pomembna naloga inšpekcijskih služb čim bolje locirati glavne onesnaževalce oz. vzroke za pretirano obremenitev voda.

Okolje je treba upoštevati že od začetka projekta
Minister Žarnić se ni uspel izogniti vprašanju o domnevnih okoljsko motiviranih težavah pri izvedbi projekta spodnjesavskih elektrarn, a je ob tem odločen, da težav pravzaprav ni. "Ministrstvo za okolje in prostor ni povzročitelj težav pri spodnjesavskih elektrarnah in, če gledate celotno vrednost naložbe, je delež, ki izvira iz našega dela, tako izredno majhen, da ne bi smel ogroziti projekta. Vpletanje našega ministrstva v neke zgodbe o težavah je, milo rečeno, čudno," je dejal.

Žarnić, ki kot gradbenik zagotovo ima izkušnje s projektiranjem, pojasnjuje, da gradnja ni in ne more biti otežena, če so že v prvi fazi jasne zahteve, ki jih je treba upoštevati. "Če so pogoji in načela zelo jasni na začetku, se to upošteva in to ima svojo ceno. Pri projektiranju v gradbeništvu, arhitekturi, industriji … kjerkoli je okolje treba upoštevati kot parameter, ni več vprašanja dražje ali ne dražje." Pri slovenskih hidroenergetskih objektih velik del gradnje že poteka in načrtovanje je bilo opravljeno že pred časom, a v bodočih načrtovanjih se bodo upoštevala določila zakonov, ki izhajajo iz "evropske vodne direktive".

Energetiko in okolje je treba uravnotežiti
Očitke o podražitvah zaradi takih zahtev zavrača: "Projekta ne podražijo jasne zahteve na začetku, temveč spremembe, ki prihajajo pozneje po zaključenem projektu ali kar med izvedbo. Mi moramo strani uravnotežiti; ni vse samo energetska ali samo okoljska zgodba. Prizadevati si je treba za čim večji skupni izplen," je svoja razmišljanja sklenil okoljski minister.

Preberite tudi:

*22. marec - svetovni dan voda
Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo na današnji dan, je letos namenjen razpravi o vplivu čiste pitne vode na zdravje ljudi.

*Unicef: Onesnažena voda je za otroke smrtonosna
Onesnažena voda po podatkih Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) za več milijonov otrok predstavlja smrtonosno tveganje.

*Kajfež Bogatajeva: Vesti o vodi bodo čez 15 let polnile časopise
Informacije o vodi bodo čez 15 let polnile časopise, ljudi pa je že danes treba naučiti, da se morajo začeti prilagajati na podnebne spremembe, je poudarila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
http://www.siol.net/Slovenija/Aktualno/2010/03/Roko_in_vode.aspx

Kajfež Bogatajeva:

Vesti o vodi bodo čez 15 let polnile časopise

Informacije o vodi bodo čez 15 let polnile časopise, ljudi pa je že danes treba naučiti, da se morajo začeti prilagajati na podnebne spremembe, je poudarila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Kajfež Bogatajeva: Vesti o vodi bodo čez 15 let polnile časopise

Komunikacija je največ, kar si je ta civilizacija zgradila, brez nje se ne znamo vzgajati, je še dejala Kajfež Bogatajeva na britansko-slovenski konferenci o komuniciranju podnebnih sprememb in energetske prihodnosti. Ob tem je izpostavila, da je komunikacija toliko bolj pomembna v primeru podnebnih sprememb, saj se moramo s pravilno komunikacijo pripraviti, da bomo sposobni sodelovati in se pripraviti na posledice podnebnih sprememb.

"Za ta način življenja nas je preveč"

"Ta trenutek moramo za pošteno komunikacijo začeti govoriti o dvigu globalne temperature za 2,5 oz. tri stopinje Celzija," je prepričana klimatologinja. Sprašuje pa se, kako skomunicirati s komer koli, da nas je preveč za ta način življenja, da način razmišljanja o rasti bruto domačega proizvoda (BDP) ne vodi k boljši kakovosti življenja ter da se moramo posluževati manjših, okolju prijaznih avtomobilov in energetsko varčnih hiš.

Pavel Gantar
V uvodu v konferenco je predsednik parlamenta in nekdanji okoljski minister Pavel Gantar izpostavil, da je komuniciranje znanosti z javnostmi del rešitve posledic podnebnih sprememb, ki predstavljajo eno največjih groženj človeštva. "Oblikovati moramo politike, ki bodo spodbujale komunikacijo znanosti in izobraževanja z javnostjo in gospodarstvom," je dejal.

Gantar: Znanost je najvišja avtoriteta duha
Gantar je prepričan, da je znanost najvišja avtoriteta duha in da je postala pomemben del moderne družbe. Meni pa, da je še vedno velikokrat nedostopna in oddaljena. "Znanost mora postati bolj razumljiva javnosti," je dodal Gantar.

Hribar Milič: Določenih stvari v Sloveniji preprosto nočemo sprejeti
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je spomnil, da so podnebne spremembe izziv tudi za gospodarstvo, da pa mora gospodarstvo v tem videti tudi priložnost za svoj razvoj. "Prav bi bilo, da vidimo, da v Sloveniji določenih sprememb preprosto nočemo sprejeti. Vsako leto si na GZS prizadevamo, da bi prevoznikom v cestnem prometu, ki opravljajo prevoze na tistih relacijah, ki niso tržno zanimive, omogočili subvencije. Ko teh subvencij ne znamo spraviti skupaj, se poslužujemo zasebnega prevoza," je dodal.

"Izvažamo samo les, ne pa tudi znanja in lesnih izdelkov"

Hribar Milič je pokazal tudi na problematiko javnih naročil, kjer po njegovem mnenju vidik najnižje cene prinese tudi nevarčno zgrajene stavbe. Opozoril je tudi, da v Sloveniji, ki je bogata z lesom, tega le izvažamo, ne izvažamo pa znanja in lesnih izdelkov.

Samo Hribar Milič
"V Sloveniji v tem trenutku preneha lizbonsko obdobje, nismo pa niti približno blizu treh odstotkov BDP namenili temu, da bi motivirali znanstveno sfero k raziskavam. Tudi v komuniciranju teh slabosti vidimo priložnost, da se spremenimo, da bomo bolj družbeno odgovorni in da bomo ponudili slovenskemu gospodarstvu nove poslovne priložnosti," je še dodal Hribar Milič.

Spodbujanje strokovno utemeljenega komuniciranja
S konferenco o komuniciranju podnebnih sprememb in energetske prihodnosti, ki je potekala v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani, se je odprl britansko-slovenski projekt Glas znanosti - Voice of Science. S projektom naj bi spodbudili strokovno utemeljeno komuniciranje o družbeno pomembnih temah.
http://www.siol.net/Slovenija/Znanost_in_okolje/2010/03/Kajfez_Bogatajeva_voda.aspx
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Mar 23, 2010 9:18 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Mar 23, 2010 8:29 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

GRAWE

/13/...v letu 1991 ustanovljena kot tuja vzajemna zavarovalnica PRIMA, ki se je v letu 2001 preimenovala v GRAWE, njena posebnost je, da nima delničarjev, ampak člane združenja, ki so izključno sami zavarovanci:

Leto ustanovitve: 1991
Osnovni kapital: 6.400.000 €
Oznaka - ZPRR
Izdanih delnic - 1.440.000
Število imetnikov
1 - GRAZER Wechselseitige Versicherung AG, GRAZ, Avstrija 100 % delnic je v lasti GRAWE Vermögensverwaltung, Herrengasse 18-20,GRAZ, Avstrija. GRAWE Vermögensverwaltung je „vzajemno zavarovalno združenje“, ki nima delnicarjev ampak clane združenja, ki so izkljucno zavarovanci GRAZER Wechselseitige Versicherung AG. V letu 2008 ni bilo vplačil kapitala.

1991

GRAWE Zavarovalnica d.d. (do 16. 6. 2001 PRIMA) obstaja na tem območju že 18 let. Je prva slovenska zavarovalna družba, ustanovljena na osnovi zasebne iniciative in s tujim vlaganjem. V vseh letih svojega delovanja v Sloveniji je GRAWE Zavarovalnica d.d. postala pomemben ponudnik klasičnih življenjskih in rentnih zavarovanj. Razvila je zelo uspešno sodelovanje z neodvisnimi podjetniki in družbami za zavarovalno zastopanje in zavarovalno posredovanje. Lastna zastopniška mreža, sodelovanje s pooblaščenimi zastopniki in strokovni kader prispevajo k doseganju načrtovanih poslovnih rezultatov.

Posebnosti, ki odlikujejo podjetje GRAWE Zavarovalnica d.d. so še naslednje:

* GRAWE Zavarovalnica d.d. ima kot del mednarodnega zavarovalniškega koncerna GRAWE, ki deluje v trinajstih državah Srednje, Vzhodne in Južne Evrope, že vpeljan in izdelan dostop do mednarodnih finančnih trgov.

* Naša naložbena politika je usmerjena k naložbam v Sloveniji, vendar lahko z izkoriščanjem mednarodnih povezav zagotovimo boljše razmerje med donosnostjo in varnostjo naložb, kot je to mogoče na ekonomsko in naložbeno majhnem področju.

* Naša učinkovita organiziranost zagotavlja majhne stroške in s tem nadpovprečne donose zavarovancem. Prihodnost GRAWE Zavarovalnica d.d. Kot članica mednarodnega zavarovalno-finančnega koncerna bo GRAWE Zavarovalnica d.d. nudila:
* slovenskim potrošnikom zavarovalne storitve po standardih koncerna na način, ki jim bo zagotavljal varnost, in kakovostne naložbe nad povprečjem v Sloveniji,
* zaposlenim delovno okolje, v katerem bodo lahko kreativno razvijali svoje potenciale za dosego skupnega cilja, ki je: Z NADPOVPREČNO RASTJO USTVARITI ENO VIDNEJŠIH FINANČNIH INSTITUCIJ V SLOVENIJI http://www.finance.si/10250/Delikatna_sprememba_imena_iz_Prime_v_Grawe

2007

Zavarovalnica Grawe je na včerajšnji skupščini dobila novega predsednika uprave Boža Emeršiča, torej Slovenca, doslej pa je to opravljal dr. Wolfgang Felser, ki zdaj prevzema nove naloge v mednarodni skupini Grawe. V upravi slovenske zavarovalnice Grawe, ki je v avstrijski lasti, pa bo odslej še Klaus Scheitegel, ki ima prav tako slovenske korenine. Sicer pa je bila Grawe v Sloveniji lani zelo uspešna: zbrali so 7,8 milijarde odškodnin in izkazali po vseh zakonsko predpisanih rezervah 221 milijonov tolarjev dobička. Delničarji so se odločili, da bo ta ostal nerazporejen in bo, kakor so zapisali v poročilu, "prispeval h gradnji dodatne finančne krepitve družbe". Zanimivo je, da so bili pri slovenskem Graweju zelo uspešni pri prirastu premoženjskega in avtomobilskega zavarovanja, zlasti če vemo, da so menda ponekod predvsem avtomobilska zavarovanja med bolj šibkimi členi. Pri zavarovalnici Grawe pravijo, da avtomobilska zavarovanja s produkti, ki so oblikovani glede na potrebe strank, postajajo najhitreje rastoča vrsta zavarovanj v zavarovalnici. Osnovni kapital družbe so povečali za 114 milijonov tolarjev in znaša zdaj 1524 milijona tolarjev. Družba, ki je v začetnih letih zaposlovala le okrog 40 ljudi, ima zdaj že 225-članski krog sodelavcev. (Delo: 20.3.2007, str. 9)

GRAWEFON

Bolje opremljeni za boj proti toči Neviht s točo je vedno več. In so vedno bolj uničujoče. Vsi moramo ukreniti nekaj, da se pred točo zaščitimo. GRAWE zavarovalnica je že pred 100 leti, kot prva zavarovalnica na Slovenskem, omogočila zavarovanje v primeru škode zaradi posledic neurij in toče. V počastitev častitljivega jubileja smo se odločili finančno pomagati Letalskemu centru Maribor, ki edini v Sloveniji z letalsko obrambo zagotavlja zaščito pred točo. Na fotografiji: g. mag. Božo Emeršič, MBA, predsednik uprave GRAWE zavarovalnice, predaja ček za 10.000 € g. Jerneju Vaupotiču, predsedniku Letalskega centra Maribor. Predsednik Letalskega centra Maribor, Jernej Vaupotič, je ob prejemu finančne pomoči GRAWE zavarovalnice ocenil: »S sredstvi, ki nam jih je poklonila GRAWE zavarovalnica, bomo lahko v Letalskem centru kupili nujno potrebno opremo (zamenjavo elektronike pri sistemu za razprševanje reagenta, naročilo novih agregatov za razprševanje tekočega reagenta, nabavo dodatnih plamenic z vsebnostjo srebrovega jodida).« Zvoniti po toči je prepozno Letalska obramba pred točo lahko pomembno zmanjša škodo zaradi toče. A edina 100 % zaščita ostaja kakovostno zavarovanje ob posledicah neurja in toče. Zaščitite se in brezplačno pokličite GRAWEfon na številko 080 22 40. GRAWE svetovalci vam bodo pripravili prilagojeno polico premoženjskega zavarovanja. Tako kot to GRAWE zavarovalnica uspešno počne že 100 let. Vreme bo za vas vedno sončno in jasno. http://www.grawe.si/cps/rde/xchg/SID-313B0F72-3711E9EF/grawe_si/hs.xsl/44_999.htm

SUPERBRANDS

Superbrands za GRAWE Slovenija Mednarodna organizacija Superbrands je edina globalna in neodvisna avtoriteta na področju brandinga. Prisotna je v več kot 60 državah po vsem svetu, od leta 2006 pa je prisotna tudi v Sloveniji. Kot organizacija, ki temelji na identifikaciji in imenovanju izjemnih blagovnih znamk, Superbrands ne ponuja svetovalnih storitev, zato tudi ne predstavlja konkurence nobeni agenciji ali organizaciji na globalnem marketinškem trgu. Superbrands namreč sodeluje z večino agencij in analizira uspehe posameznih blagovnih znamk na vseh pomembnih svetovnih trgih ter tako prepoznava tiste, ki so uspešnejše od svoje konkurence. Nagrajuje jih z neodvisnim in visoko cenjenim Superbrands statusom. Super znamke v Sloveniji je med približno 700 znamkami, ki so se na podlagi izbora trženjsko-raziskovalnih agencij Valicon, GfK in AC Nielsen uvrstile v ožji izbor, izbral 23-članski strokovni svet, sestavljen iz predstavnikov trženjske stroke, medijev in gospodarstva. Znamke so ocenjevali na podlagi štirih meril - kakovost, zanesljivost, čustveni naboj in drugačnost. Naziv superbrands, ki ga podeljujejo v mnogih državah, je v Sloveniji osvojilo več kot 100 blagovnih znamk. Iz finančne panoge se le nekaj podjetij lahko pohvali s tem nazivom. Za leto 2008 ga je osvojila tudi GRAWE zavarovalnica d.d.

* Na podlagi neodvisnih raziskav, ki jih je opravil Synovate v osmih državah, bi kar 71% potrošnikov raje kupilo izdelek, ki je opremljen z nagradnim znakom Superbrands.
* Po raziskavah organizacije Superbrands bi kar 64% potrošnikov v Sloveniji raje kupilo izdelek s Superbrands nagradnim znakom.

DOBIČEK

V zavarovalnici Grawe kar popeterili čisti dobiček Čeprav je lani kot ena redkih pri nas zbrala celo manj bruto zavarovalnih premij, je zavarovalnica Grawe ustvarila skoraj štiri milijone evrov čistega dobička. To pomeni, da je ta kar petkrat višji od tistega predlani, glavni "krivci" za njegovo skokovito rast pa so predvsem nižji obratovalni stroški in boljše upravljanje naložb. Zavarovalnica, ki jo vodi Božo Emeršič, je namreč stroške pridobivanja zavarovanj (zlasti življenjskih) oklestila skoraj za petino, medtem ko je beležila za le nekaj sto tisoč evrov odhodkov naložb. Za primerjavo, v letu 2008 so ti odhodki dosegli skoraj šest milijonov evrov. Po drugi strani je morala za 5,76 milijona evrov povečati zavarovalno-tehnične rezervacije, a je Grawe kljub temu dosegla več kot pet milijonov evrov dobička pred davki. Kot rečeno, se je zavarovalnica odrezala precej slabše pri premijah, saj je v primerjavi z letom 2008 zbrala za skoraj tri odstotke manj oziroma 35,4 milijona evrov. Glavnino premij sicer zbere z življenjskimi zavarovanji, kjer Grawe dosega približno 3,5-odstotni tržni delež in sedmo mesto. Če prištejemo tudi premoženjska zavarovanja, pa se Grawe uvršča okoli 10. mesta. Kljub izjemnim rezultatom zavarovalnica sledi ustaljeni dividendni politiki. Svoji avstrijski lastnici bo namreč, čeprav ima več kot deset milijonov evrov bilančnega dobička, nakazala "le" 700.000 evrov oziroma 48 centov na delnico. To je štiri cente več kot lani in osem centov več kot leto pred tem. Na petkovi skupščini je zavarovalnica dobila tudi novega člana nadzornega sveta. Namesto Wolfganga Goschnika, ki mu je potekel mandat, so imenovali Wolfganga Felserja. Interna revizija pokazala več nepravilnosti "Ugotovljene poneverbe vplačanih premij; neupravičene spremembe zapisov na zavarovalnih policah; goljufiva dejanja z dobropisi premij; medsebojni očitki zaposlenih o dejanjih gospodarskega kriminala," se glasijo ugotovitve izredne revizije poslovanja z zavarovalno zastopniško agencijo Teodor Stevanović. Notranji revizor Miro Smerdu je upravo zavarovalnice Grawe opozoril tudi, da je v preteklosti na območju GPS (Grawe prodajni svetovalci) Ljubljana sever pod vodstvom Boža Uljarevića obstajalo občutno število pomanjkljivosti pri upravljanju dokumentov stroge evidence. Iz poročila sicer izhaja, da so v zavarovalnici omenjene nepravilnosti že odpravili. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042346926
http://www.grawe.si/si/index.htm
http://www.grawe.si/si/osebna_zavarovanja.htm
http://www.grawe.si/si/premozenjska_zavarovanja.htm
http://www.finance.si/20577/S-skup%B9%E8ine-delni%E8arjev-Grawe-zavarovalnice-d.d.
http://www.grawe.si/cps/rde/xchg/SID-313B0F72-3711E9EF/grawe_si/hs.xsl/64_520.htm
http://www.grawe.si/cps/rde/xchg/SID-313B0F72-3711E9EF/grawe_si/hs.xsl/64_360.htm
http://www.grawe.si/cps/rde/xchg/SID-313B0F72-3711E9EF/grawe_si/hs.xsl/64_361.htm
http://www.grawe.si/cps/rde/xchg/SID-313B0F72-3711E9EF/grawe_si/hs.xsl/64_628.htm
http://www.grawe.si/cps/rde/xchg/SID-313B0F72-3711E9EF/grawe_si/hs.xsl/64_630.htm
http://www.grawe.si/static_files/grawe_si_2009/images/media/LetnoPorocilo2008_D.pdf
http://www.grawe.me/static_files/grawe_me_2009/images/media/Licna_karta_GRAWE_2009.pdf
http://www.capital.ba/grawe-osiguranje-banjaluka-dobit-ulozilo-u-kapital/ http://www.primit.si/-ivljenjsko-zavarovanja-apollo-plus.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Pet Mar 26, 2010 2:21 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

URA ZEMLJE

/13/...skrb za čistejšo in ekološko sprejemljivejšo prihodnost, hkrati pa tudi zapustek prihodnjim rodovom, mora biti ena temeljnih stremljenj vseh današnjih prebivalcev tega našega domovanja, saj drugega tako ali tako nimamo: Laughing

Jutri ura za Zemljo

K temu svetovnemu projektu se je pridružila Earth Hour ali Ura za Zemljo je globalna pobuda proti podnebnim spremembam, ki jo je leta 2007 začela organizacija WWF – World Wildlife Fundation.

Earth Hour ali Ura za Zemljo bo mobilizirala 104 države in 1616 mest, ki bodo jutri, 27. marca, med 20.30 in 21.30 uro ugasnila luči.

Mestna občina Celje je prva slovenska občina, ki je na pobudo Poslovno – komercialne šole Celje uradno pristopila k omenjenemu projektu. Po doslej zbranih podatkih naj bi letos podrli rekorde prejšnjih let, predvsem tudi zato, ker se projektu pridružujejo države, ki doslej niso sodelovale.

Med njimi so Saudska Arabija, Kambodža, Madagaskar, Mongolija, Nepal, Češka in druge. V Sloveniji se je letos prva odzvala Mestna občina Celje, ki bo poskrbela za izključitev 100 svetilk javne razsvetljave, pridružili pa sta se tudi občini Velenje in Pivka. Podporo je objavilo tudi 10 šol, ki bodo svoje učence in njihove starše obvestile o izključitvi luči.

Akciji Ura za Zemljo so se priključila številna mesta in podjetja po vsem svetu, v temi bodo tudi številne svetovne znamenitosti, kot so egiptovske piramide, Eifflov stolp, romunski parlament, katedrala Notre - Dame, muzej Louvre, londonski Big Ben, atenska Akropola.
http://www.vecer.com/claneksve2010032605525866 http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042348248

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Ned Mar 28, 2010 7:26 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

JADRANSKA PIVOVARA

/13/...morda je to eden prvih primerov, ko so dolžni spoštovati želje malih delničarjev, četudi so ti iz Hrvaške: Idea

Laško: Izklicna cena za Jadransko pivovaro 10 milijonov evrov

Razumljivo je, da bi nekateri špekulanti radi Jadransko pivovaro kupili po nižji ceni, vendar to za lastnika ni sprejemljivo, pravijo v Pivovarni Laško Dušana Zorka V Pivovarni Laško [PILR 22,91 +0,53%], ki prodaja Jadransko pivovaro , poudarjajo, da je izklicna cena za prodajo družbe vsaj 10 milijonov evrov, saj je na to vrednost ocenjeno tudi zemljišče družbe.

Tako so se odzvali na neuradne navedbe Društvo mali delničarji - skupaj smo močnejši (DMS) o ponudbi v višini šest milijonov evrov. Iz DMS so danes sporočili, da naj bi po neuradnih informacijah Jadransko pivovaro za šest milijonov evrov kupoval njen prokurist Marko Sučić. V Pivovarni Laško te informacije sicer zanikajo.

Za lastnika nižja cena nesprejemljiva

V Pivovarni Laško so vnovič zatrdili, da kupnino v višini 10 milijonov evrov za Jadransko pivovarno, v katero so v zadnjih desetih letih vložili več kot 48 milijonov evrov, še vedno pričakujejo od potencialnih kupcev. "Ob tem je morda še razumljivo, da bi nekateri špekulanti radi to premoženje kupili po nižji ceni, vendar to za lastnika ni sprejemljivo. Tovrstni interesi pa pojasnjujejo tudi pritiske, ki jih posamezniki vršijo na lastnike preko zaposlenih in sindikatov," navajajo v laški pivovarni. Sporne prodaje imetja?

Na torkovem srečanju so predstavniki malih delničarjev ugotovili, da je zelo veliko spornih prodaj imetja na Hrvaškem po nenavadno nizkih cenah, za katere verjetno sedanje vodstvo Pivovarne Laško niti ni vedelo.

Tako je bila npr. v Splitu nepremičnina, ki je bila ocenjena s strani zapriseženega cenilca na štiri milijone evrov, prodana za neverjetnih 70 tisoč evrov, kdo je pobral razliko pa bodo morali ugotoviti revizorji, saj ta posel ni edini.
http://www.finance.si/274419/La%B9ko-Izklicna-cena-za-Jadransko-pivovaro-10-milijonov-evrov

RAZPRODAJA

Zorku do nadaljnjega onemogočena prodaja Jadranske pivovarne Trgovsko sodišče v Splitu je ugodilo malim delničarjem Jadranske pivovarne in Pivovarni Laško onemogočilo razprodajo njene pivovarne v Splitu Združenje malih delničarjev Jadranske pivovarne , ki mu predseduje Nenad Bulović, je pri pristojnih pravosodnih organih uspelo z zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je Pivovarni Laško [PILR 22,91 +0,53%] kot večinskemu lastniku onemogočena razprodaja Jadranske pivovarne, so sporočili iz Društva malih delničarjev - Skupaj smo močnejši.

Trgovsko sodišče v Splitu je 11. marca izdalo odločbo, s katero je sprejelo začasno odredbo, ki do nadaljnjega Pivovarni Laško prepoveduje odtujitve, obremenitve, ali kakršne koli drugo uporabo ali razpolaganje s pravicami, ki izhajajo iz lastništva celotnega imetja in delnic družbe Jadranska pivovarna. Sodišče je v izreku odločbe še odločilo, da vsakršno razpolaganje, ki bo v nasprotju z odločbo, ne bo pravno veljavno ter bo brez pravnih učinkov.
http://www.finance.si/275485/Zorku-do-nadaljnjega-onemogo%E8ena-prodaja-Jadranske-pivovarne

TRGOVSKO SODIŠČE

Pivovarna Laško ne sme prodajati Jadranske Pivovarne dokler sodišče ne odloči drugače

Predsednik Združenja malih delničarjev Jadranske pivovarne mag. Nenad Bulović je pooblastil Društvo MDS, da zainteresirani javnosti v Sloveniji sporoči, da je njihovo Združenje pri pristojnih pravosodnih organih uspelo z zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je Pivovarni Laško, kot večinskemu lastniku, onemogočena nadaljnja razprodaja Jadranske pivovarne (za slovenski prevod odločbe kliknite TUKAJ).

ODLOČBA

http://www.skupaj.si/sites/default/files/Odlocba%20o%20zacasni%20prepovedi.pdf

PREVOD

http://www.skupaj.si/sites/default/files/Odlocba%20o%20zacasni%20prepovedi%20SLO.pdf

Trgovsko sodišče v Splitu je dne, 11. marca 2010 izdalo odločbo, s katero je ugodilo zahtevi Združenja malih delničarjev z dne 8. marca 2010, ter sprejelo začasno odredbo, ki do nadaljnjega Pivovarni Laško prepoveduje odtujitve, obremenitve, ali kakršne koli drugo uporabo ali razpolaganje s pravicami, ki izhajajo iz lastništva celotnega imetja in delnic družbe Jadranska pivovarna d.d. Sodišče je v izreku odločbe še odločilo, da vsakršno razpolaganje, ki bo v nasprotju z odločbo, ne bo pravno veljavno ter brez pravnih učinkov.

Pristojno sodišče je pri odločanju izvajalo dokaze na podlagi zahteve in predloženih dokazil s strani malih delničarjev, ter ugotavljalo, ali so bili izpolnjeni vsi zakoniti pogoji za sprejetje začasne odredbe. Ugotovljeno je bilo, da je zahteva malih delničarjev utemeljena, saj so podali vlogo kot predlagatelji zavarovanja nedenarne terjatve zoper večinskega lastnika družbe, kot nasprotnika zavarovanja.

Slednji je v zadnjih 5-7 letih odtujil imetje, ki je bilo prodano pod bistveno nižjimi cenami od tržnih, ter s protizakonitimi dokapitalizacijami znižal vrednost delnic (s 700,00 kn nominalne vrednosti na 30,00 kn nominalne vrednosti). Večinski lastnik je malim delničarjem onemogočil vpogled v nepremičninske kupoprodajne pogodbe, ter prikrajšal pri posredovanju obvestil o poslih družbe, s čimer je kršil tudi pravico do obveščenosti. Združenje malih delničarjev je v preteklosti zoper takšno ravnanje že podalo prijavo Uradu za zatiranje korupcije in organiziranega kriminala, ter Vladi RH.

Po poročanju mag. Bulovića, so sprejetju začasne odredbe nasprotovali tako aktualni predstavniki uprave Pivovarne Laško, kakor tudi predstavniki sindikata zaposlenih v Jadranski pivovarni. Zaradi slednjih dejstev je bil dne 23. marca 2010 v Jadranski pivovarni organiziran skupni sestanek predstavnikov malih delničarjev, sindikata in delavskega sveta družbe. Sestanka se je udeležil tudi sedanji direktor Jadranske pivovarne, g. Nenad Buljan.

Na sestanku je potekala razprava o nastalih razmerah v družbi, zlasti v luči izdane sodne odločbe o začasni odredbi. Ob zaključku sestanka so bili sprejeti tudi ustrezni sklepi. Združenje malih delničarjev s svojimi dejavnostmi ne bo ogrožalo normalnega poslovanja družbe ter pogajanj večinskega lastnika z morebitnimi kupci. In na drugi strani; vse morebitne kupce je sprva potrebno obvestiti o obstoju in ciljih delovanja samega Združenja, tako, kot tudi samo Združenje pričakuje, da bo identiteta morebitnih kupcev znana.

Sicer pa Združenje malih delničarjev podpira sindikat Jadranske pivovarne pri dejavnostih ohranitve delovnih mest, ter polne zaposlenosti vseh v družbi. Več o nenavadni razprodaji premoženja Pivovarne Laško na Hrvaškem, bo povedano na tiskovni konferenci Društva MDS in Zavoda za izobraževanje malih delničarjev Maribor, ki bo v petek, 2. aprila 2010, ob 11. uri, v Hotelu CITY, Dalmatinova ulica 15, 1000 Ljubljana.
http://www.skupaj.eu/vsebina/pivovarna-lasko-ne-sme-prodajati-jadranske-pivovarne-dokler-sodisce-ne-odloci-drugace http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=94758

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Mar 30, 2010 10:46 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

IKA in STEČAJ

/13/...neizplačila lanskega regresa, likvidnost sredstev, blokada računov, zavod za zaposlovanje, vsega tega si veliko delavk, ki so tam pustile skoraj celotno svoje življenje, tega gotovo ni zaslužilo: Embarassed

Delavke ajdovske družbe IKA že dobile odpovedi

Ajdovsko podjetje IKA je kljub obilici dela, ki so ga uspeli pridobiti prek javnih razpisov, od 16. marca v stečajnem postopku Stečajna upraviteljica Tanja Praprotnik je ob obisku podjetja naročila nujna dela v zvezi z inventurami in zaključevanjem proizvodnje, delavkam pa so vročili odpovedi.

Delavkam, med katerimi jih je veliko že 20 ali celo več let šivalo oblačila v Industrijski konfekciji Ajdovščina (IKA), je tako začel teči odpovedni rok. 7. aprila imajo sestanek s stečajno upraviteljico Tanjo Praprotnik ter predstavniki zavoda za zaposlovanje, Jamstvenega sklada RS in pravnim zastopnikom sindikata.

"Tam bomo dorekli vse, od odpovedi in prijavljanja na zavodu za zaposlovanje do tega, kako naj delavke prijavijo terjatve do nekdanjega delodajalca," je povedal sekretar regijskega odbora Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Posočje Bojan Kramar. Glede na povpraševanje po tej delovni sili ima 60 zdaj že nekdanjih delavk zelo skromne možnosti, da bi našle novo zaposlitev.

Večina med njimi ima zelo nizko izobrazbo in so priučene šivilje, povprečna starost delavk pa je 48 let. "Dela je imela družba dovolj, le denarja ni bilo. Če se na pogorišču te družbe pojavi nekdo, ki bi bil pripravljen nadaljevati propadlo družbo, je to stvar dosedanjih lastnikov in stečajnega upravitelja," je še dejal Kramar.

Med razlogi, ki jih je Kramar navedel za stečaj, naj bi bilo predvsem pomanjkanje dela, dolgovi in nezadostna likvidnost. Po besedah delavk naj bi imeli dela dovolj, saj naj bi v začetku leta na razpisu pridobili delo za Pošto Slovenije, vendar pa podjetje ni imelo dovolj likvidnostnih sredstev za nakup repromateriala.

Nekatere delavke pa so opozorile, da naj bi direktor Zvonko Štanc delo odstopal svojemu podjetju v Bosni in Hercegovini, kjer je delovna sila cenejša od slovenske. Okoli 60 delavk družbe IKA v letošnjem letu še ni prejelo plače.

Ostale so brez povračila stroškov za malico in prevoz na delo, prejele pa niso niti še lanskega regresa. Stečaj podjetja je bil zato po mnenju sindikalistov zanje skoraj najboljša možna rešitev, saj bodo na zavodu za zaposlovanje lahko dobile vsaj nadomestila plač. Ajdovska družba ima od začetka februarja tudi blokiran bančni račun.
http://www.primorska.info/novice/7948/delavke_ajdovske_druzbe_ika_ze_dobile_odpovedi

KNJIŽICE

IKA zaprla svoja vrata Družba IKA, katere delavke so danes opravile še zadnja dela, bi ob ugodni prodaji nepremičnega premoženja lahko poplačala vse dolgove, ki jih ima do svojih delavcev, menijo v ZSSS. http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60437485&section_id=4&article_id=3261988

Zadnja dela, ki so jih morala opraviti pred zaprtjem družbe IKA v stečaju, je 59 delavk dokončalo. Stečajna upraviteljica Tanja Praprotnik jim je izročila vse potrebne dokumente, da se bodo lahko prijavile na zavodu za zaposlovanje ter za pridobitev pravic za prednostno poplačilo pri jamstvenem skladu.

Tekstilna družba IKA delavkam dolguje zadnje tri plače, lanski regres, denar za jubilejne nagrade in odpravnine. Kot je povedal sekretar regijskega odbora Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Posočje Bojan Kramar, imajo delavke malo možnosti za to, da bi kmalu dobile nove zaposlitve.

"Kaže pa se možnost, da bi na pogorišču sedanje družbe lahko nastala nova. Vendar bo treba vse to speljati po običajnih postopkih preko sodišča oziroma stečajnega postopka," je še dejal Kramar. Družba naj bi imela v nepremičninah dovolj denarja.

"Če bo stečajni upraviteljici uspelo ugodno prodati to nepremično premoženje, bo dovolj denarja za poplačilo vseh dolgov, ki jih imajo do zdaj že nekdanjih delavcev," je še dejal Kramar.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/ika-zaprla-svoja-vrata.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Apr 10, 2010 6:46 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sob Apr 03, 2010 10:21 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES, PA JE!

/13/...kako bi lahko v petih urah dobil za 7,3 mio$ obresti, ve najbolje banka SunTrust in državljan Paul Fisher: Laughing

Za pet ur je postal multimiljarder Američan Paul Fischer je bil nemalo presenečen, ko je na bankomatu preveril stanje na svojem bančnem računu

Ko je Paul Fischer na bankomatu preveril stanje na računu, se mu je pred očmi prikazala številka 88.888.888.888,88 dolarja.

Seveda je šlo za tehnično napako, banka SunTrust pa je stanje hitro popravila. "88 milijard, kaj naj delam s tem?" je dejal Fischer, lastnik prodajaln z nakitom v floridskih tematski parkih.

"Če bi nas bilo več, bi banko SunTrust morda lahko spravili na kolena," je dodal. Fischer je imel še nekaj drugih zamisli. Preden je banka odpravila napako, se je pri njenih predstavnikih pozanimal, če bi lahko denar, dokler mu ga ne vzamejo, prenesel na obrestovalni račun in obresti nato podaril v dobrodelne namene.

V tem času bi se nabralo za več kot 7,3 milijona dolarjev obresti. Odgovor banke: Ne. Denar je bil s Fischerjevega računa odstranjen naslednje jutro. "Ni ga več. Spet sem reven," je komentiral Fischer. "Pet ur sem bil milijarder," je dodal.
http://www.vecer.com/clanekzan2010040305528295

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Pon Apr 05, 2010 11:03 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

JAMSTVENA SHEMA

/13/...že na strani 44.je nekaj zapisanega o rešilnem programu jamstvene sheme, pogostoma se pojavljajo različna razmišljanja, ki bi naj pripomogla k razčiščevanju nastale situacije v družbi, oziroma še bolj pravic, ki jih kot davkoplačevalni imamo v naši družbi, kar je tudi pravica do obveščenosti: Idea

Kolikšni so zneski kreditov, ki jih država jamči podjetjem z mojim davkoplačevalskim denarjem, namen kreditov, doba odplačevanja, jamstvo podjetij in banke pri katerih so najeti krediti. Ali so med podjetji tudi tajkunka podjetja, ki so z državnim jamstvom in mojim denarjem dobila pečat legalnosti ?

Nekatere od lastnikov teh podjetij so še nedavno prevažali v maricah, sedaj pa jim z mojim davkoplačevalskim denarjem jamčijo za kredite.

Kakšno pa je imetje teh tajkunov pa mene kot scuzanega davkoplačevalca ne sme zanimati.

Prosim za objavo podatkov saj se jamstvo daje z mojim denarjem. Pa še nekaj . Ali se jamstva za kredite dajejo za tajkunske kredite, ki so jih "managerji" uporabili za "lastninjenje tovarn ?

Ali se z mojim jamstvom reprogramira tajkunski kredit?

Torej sem dvakrat tepen: kot delavec v tovarni tajkuna sem na minimalcu, da lahko tajkun odplačuje kredite.

Ko pridem domov sem pa davkoplačevalec in sem zopet tepen, ker mi gre dohodnina za jamstvo tajkunu, ki me je že enkrat ukradel ?

Evo liste podjetij za katera dajemo davkoplačevalci denar, ne smemo pa vedeti nič o zneskih, pogojih, ročnosti kreditov, namenih.

* Kolikšni so zneski kreditov, kolikšno je jamstvo podjetij, za kakšen namen so bili krediti porabljeni, kakšna je ročnost kreditov, ali so krediti namenjeni za odplačevanje-reprogramiranje kreditov. Zanima me kako je mogoče da so nekatera podjetja pred tremi meseci dobia kredite, danes pa so v prisilni poravnavi in stečaju ?

To so med drugimi: Gradis Celje d.d., MTB, Stavbar itd... Kdo je tem podjetjem pred tremi meseci dal jamstvo z davkoplačevalskim denarjem, danes pa se skriva in ne da odgovorov na zg. vprašanja?

Kdo je odgovoren za ta dejanja razmetavanja davkoplačevalskega denarja ? Podjetja, ki so prejela posojila na podlagi zakona o jamstveni shemi. Vsaka omemba pomeni eno pogodbo.
Stanje na dan: 31.12.2009

* Naziv kreditojemalca Datum sklenitve kreditne pogodbe Delež državnega jamstva
13 M VENDA, trgovina in kooperacija Murska Sobota d.o.o. 15.12.2009 50,00%
ADRIA AIRWAYS Slovenski letalski prevoznik, d.d. 27.10.2009 35,00%
ADRIA AIRWAYS Slovenski letalski prevoznik, d.d. 29.10.2009 23,22%
AERO, kemična, grafična in papirna industrija, d.d. Celje 14.10.2009 35,00%
AERO, kemična, grafična in papirna industrija, d.d. Celje 14.10.2009 35,00%
AFORMA Interieri d.o.o. 29.10.2009 34,00%
AGIS ZAVORE družba za proizvodnjo delov za vozila d.d. Ptuj 31.01.2010 48,00%
AGRINA INFORMATIKA d.o.o., računalniški inženiring, Žalec 09.11.2009 48,00%
AGROIND VIPAVA 1894 Vipava d.d. 30.10.2009 35,00%
AGRORUŠE proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. 30.11.2009 50,00%
AHA PLASTIK, Proizvodnja plastičnih izdelkov, d.o.o. 29.09.2009 33,00%
ALMONT proizvodnja, montaža in storitve d.o.o. 30.09.2009 30,00%
ALMONT PVC, podjetje za zaposlovanje in usposabljanje invalidnih oseb d.o.o. 24.12.2009 35,00%
ALPINA, tovarna obutve, d.o.o. 22.10.2009 34,00%
ALPINA, tovarna obutve, d.o.o. 31.12.2009 34,00%
ALPINA, tovarna obutve, d.o.o. 26.08.2009 29,00%
ALPINUM HOTELI, turistično podjetje, d.o.o. 18.09.2009 30,00%
ALPOS ALU, proizvodnja aluminjastih izdelkov in lestev, d.o.o. 13.01.2010 35,00%
ALPOS industrija kovinskih izdelkov in opreme, d.d. 22.07.2009 35,00% ALPOS industrija kovinskih izdelkov in opreme, d.d. 14.09.2009 33,00%
AMBI-MONT gradbeno podjetje d.o.o. 24.08.2009 40,00%
ARMING, Podjetje za gradnjo, projektiranje in inženiring d.o.o. 31.12.2009 34,00%
AVTERA, distribucija računalniške in pisarniške opreme, d.o.o. 26.08.2009 30,00%
AVTO CELJE Trgovsko in servisno remontno podjetje d.d., Celje, Ipavčeva ul. 21 16.10.2009 35,00%
AVTO CELJE Trgovsko in servisno remontno podjetje d.d., Celje, Ipavčeva ul. 21 17.12.2009 35,00%
AVTO SELECT Prodajno servisni center za motorna vozila d.o.o. Nova Gorica 29.12.2009 34,00%
AVTOHIŠA MOSTE, trgovina z avtomobili in storitve, d.o.o. Ljubljana 16.12.2009 34,00%
Avtoprevoz Tolmin cestnoprometno podjetje d.o.o. 19.10.2009 34,00% Avtoprevoz Tolmin cestnoprometno podjetje d.o.o. 13.11.2009 34,00%
AVTOTEHNA VIS, zastopanje, trgovina in servis, d.o.o. 26.08.2009 30,00%
B CENTER Gradbeništvo in trgovina d.o.o. 10.12.2009 50,00%
BAJC Trgovsko podjetje Ajdovščina d.o.o. 25.09.2009 35,00%
BALAVTO trgovina in transport d.o.o. Ajdovščina 07.12.2009 34,00% BANCA trgovina in storitve, d.o.o. 12.11.2009 50,00%
BC TRANSPORT, transport in storitve, d.o.o. 28.02.2010 35,00%
BEGRAD ČRNOMELJ gradbeništvo, trgovina, inženiring d.o.o. 27.08.2009 29,00%
BETI PREJA proizvodnja preje d.o.o. 28.12.2009 50,00%
BISOL, razvoj, proizvodnja, inženiring in svetovanje, d.o.o. 21.08.2009 33,00%
BOMI proizvodnja, trgovina in storitve, d.o.o. 16.11.2009 50,00%
BOSIO proizvodno - trgovsko podjetje d.o.o. 03.12.2009 34,00%
CENTER ISI invalidsko podjetje, d.o.o. 23.12.2009 35,00%
CESTNO PODJETJE LJUBLJANA d.d. 16.09.2009 30,00%
CESTNO PODJETJE MARIBOR družba za gradnjo in vzdrževanje cest d.d. 21.08.2009 35,00%
CESTNO PODJETJE MARIBOR družba za gradnjo in vzdrževanje cest d.d. 26.08.2009 25,00%
CIMOS d.d. AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA 18.08.2009 35,00%
CIMOS d.d. AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA 18.08.2009 29,00%
CM CELJE, d.d. - Ceste mostovi Celje, družba za nizke in visoke gradnje 12.10.2009 35,00%
CM CELJE, d.d. - Ceste mostovi Celje, družba za nizke in visoke gradnje 30.09.2009 35,00%
CM CELJE, d.d. - Ceste mostovi Celje, družba za nizke in visoke gradnje 04.12.2009 34,00%
CONDOR TRAVEL turizem in storitve, d.o.o. 27.08.2009 40,00%
CPK, d.d., družba za vzdrževanje cest, gradbeništvo in druge poslovne storitve 16.10.2009 34,00%
DANA tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, d.d. 09.09.2009 25,00%
DELO REVIJE, Družba za časopisno-založniško dejavnost ter intelektualne in poslovne storitve, d.d. 07.09.2009 29,00%
DELO-TISKARNA grafična dejavnost d.d., Dunajska 5, Ljubljana 07.10.2009 34,00%
DEOS družba za izgradnjo in upravljanje oskrbovanih stanovanj, d.d. 18.09.2009 30,00%
DINO-PEK Pekarstvo in slaščičarstvo d.o.o. 12.08.2009 29,00%
DOM OPREMA, oprema stanovanj, poslovnih prostorov in javnih objektov, d.o.o., Železniki 01.09.2009 40,00%
DOM OPREMA, oprema stanovanj, poslovnih prostorov in javnih objektov, d.o.o., Železniki 31.12.2009 35,00%
DZS GRAFIK, Trgovina z grafičnimi materiali in posredovanje, d.o.o. 31.08.2009 33,00%
DZS GRAFIK, Trgovina z grafičnimi materiali in posredovanje, d.o.o. 18.09.2009 30,00%
EKO - NAFTA, proizvodnja naftnih derivatov d.o.o. 27.08.2009 35,00% ELEKTROKOVINA-PREDSTIKALNE NAPRAVE proizvodnja, storitve in trgovina d.o.o. 25.08.2009 35,00%
ELEKTROKOVINA-PREDSTIKALNE NAPRAVE proizvodnja, storitve in trgovina d.o.o. 30.11.2009 35,00%
ELEKTROSERVISI, gradnje, kovinarstvo, laboratorij in nepremičnine, d.d. 05.10.2009 35,00%
ELINK INŽENIRING, elektro storitve d.o.o. 21.12.2009 50,00%
ELVEL - elektrostrojni inženiring, trgovina in storitve d.o.o. 10.08.2009 35,00%
ELVEZ, proizvodnja kabelske konfekcije in predelava plastičnih mas, d.o.o. 15.09.2009 25,00%
EMO-TECH, proizvodna družba d.o.o. 15.09.2009 33,00%
ENERGOPLAN gradbeno podjetje d.d., Ljubljana 14.10.2009 35,00% ENERGOPLAN gradbeno podjetje d.d., Ljubljana 11.08.2009 32,00% EPG-INSTALACIJE, d.o.o. 06.01.2010 50,00%
EPIC COMMERCE - podjetje za zunanjo in notranjo trgovino in športni inženiring, d.o.o. Postojna 27.11.2009 48,00%
EPIC NEPREMIČNINE, trgovina, svetovanje, d.o.o. 02.10.2009 35,00% ESOT elektro strojna oprema, tehnologija, trgovina in storitve d.o.o. 30.11.2009 34,00%
EUROGRADNJE Gradbeno podjetje d.o.o. 03.08.2009 32,00%
EUROINVEST Gradbena dejavnost, izvajanje, trgovina d.o.o. 05.11.2009 33,00%
EUROTEK mednarodni transport in špedicija Trebnje, d.o.o. 22.12.2009 35,00%
EUROTEK mednarodni transport in špedicija Trebnje, d.o.o. 15.09.2009 30,00%
EVJ ELEKTROPROM trgovina, proizvodnja, instalacije d.o.o. 23.12.2009 35,00%
EXPO BIRO družba za izgradnjo objektov, proizvodnjo in storitve d.o.o. 11.12.2009 35,00%
EXPO BIRO družba za izgradnjo objektov, proizvodnjo in storitve d.o.o. 18.12.2009 33,00%
FERLINC družba za storitve, trgovino in proizvodnjo d.o.o. 21.12.2009 50,00%
FERLINC družba za storitve, trgovino in proizvodnjo d.o.o. 21.08.2009 35,00%
FINGAR trgovsko, storitveno in proizvodno podjetje, d.o.o. Rogaška Slatina 15.10.2009 35,00%
FISHER INTERNATIONAL trgovsko podjetje, d.o.o. 20.11.2009 34,00% FISHER INTERNATIONAL trgovsko podjetje, d.o.o. 21.08.2009 33,00% FLORIDA WELLNESS, zastopstva, trgovina in inženiring, d.o.o. 05.08.2009 35,00%
FLUID Inženiring, proizvodnja, trgovina d.o.o. 30.12.2009 48,00%
FORI, Fleksibilno organiziranje razvojnih idej, d.o.o. 17.12.2009 50,00% FORI, Fleksibilno organiziranje razvojnih idej, d.o.o. 10.08.2009 35,00% FORI, Fleksibilno organiziranje razvojnih idej, d.o.o. 15.09.2009 30,00% FORSTEK orodjarstvo, inženiring, trgovina, zastopstvo d.o.o. 17.09.2009 25,00%
FOSSOR, družba za gradbeništvo in trgovino d.o.o. 27.11.2009 35,00%
G - M & M, proizvodnja in marketing d.o.o. 08.09.2009 29,00%
GAŠPER TRŽENJE družba za proizvodnjo, trgovino in storitve d.o.o. 03.11.2009 35,00%
GEODETSKI INŽENIRING MARIBOR d.o.o. 28.12.2009 50,00%
GGP, Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o. 14.10.2009 34,00%
GGP, Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o. 16.09.2009 33,00%
GGP, Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o. 08.09.2009 33,00%
GIMPEX trgovina, proizvodnja, zastopanje d.o.o. Novo mesto 30.09.2009 35,00%
GISDATA, družba za geoinformacijske tehnologije, sisteme in storitve, d.o.o., Ljubljana 25.08.2009 29,00%
GIVO Družba za gradnjo, inženiring in vodenje investicij d.o.o., Ljubljana 22.12.2009 35,00%
GIVO Real družba za upravljanje z naložbami d.d 22.12.2009 35,00% GLOBEVNIK, rezilno orodje d.o.o. 11.08.2009 33,00%
GLOBUS Mednarodna špedicija d.o.o. Metlika 19.11.2009 30,00%
GORENJE gospodinjski aparati, d.d. 24.08.2009 35,00%
GORENJE gospodinjski aparati, d.d. 17.09.2009 30,00%
GORENJE gospodinjski aparati, d.d. 31.08.2009 29,00%
GORENJE TIKI, Elektrostrojno podjetje, d.o.o. 18.09.2009 30,00% GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA D.D. 10.10.2009 34,00%
GORIŠKE OPEKARNE d.d. 07.10.2009 35,00%
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO d.d. 09.09.2009 30,00%
GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC d.d. 15.09.2009 30,00% GRADBENIŠTVO LENDAVA, družba za gradbeništvo, instalacije, inženiring in poslovne storitve d.o.o. 22.12.2009 35,00%
GRADBENO PODJETJE RADLJE d.d. 09.11.2009 34,00%
GRADIS GRADBENO PODJETJE CELJE d.d. 27.07.2009 35,00%
GRADIS GRADBENO PODJETJE CELJE d.d. 26.03.2009 33,00%
GRADIS GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ D.D. 13.11.2009 30,00% GRADNJA TELEKOMUNIKACIJSKIH OMREŽIJ, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE INŠTALACIJ IGOR KAJTNA S.P. 23.10.2009 30,00%
GRAFIK, Distribucija in trgovina, d.o.o. 29.01.2010 34,00%
GRANIT proizvodnja, trgovina in storitve d.d. 30.09.2009 35,00%
HIDRIA AET Družba za proizvodnjo vžignih sistemov in elektronike d.o.o. 14.09.2009 30,00%
HIDRIA PERLES, podjetje za proizvodnjo, prodajo in razvoj električnih strojev in naprav, d.o.o. 25.09.2009 30,00%
HIDRIA ROTOMATIKA d.o.o., Industrija rotacijskih sistemov 19.08.2009 35,00%
HIT hoteli, igralnice, turizem d.d. Nova Gorica 02.12.2009 33,33% HLEBČEK, družba za proizvodnjo, trgovino in turizem d.o.o. 26.11.2009 35,00%
HOJA, lepljene konstrukcije in žaga, d.d. 31.08.2009 29,00% HORTIKULTURA plantaže in gradnje Brežice d.o.o. 16.10.2009 30,00%
ICS podjetje za proizvodnjo, inženiring, consulting in servis d.o.o. 14.08.2009 40,00%
IMGRAD ČISTI PROSTORI, proizvodnja čistih prostorov, d.o.o.
IMGRAD clean rooms Ltd 09.12.2009 50,00%
IMKO PROJEKT, proizvodnja, inženiring, trgovina, d.o.o. 30.11.2009 34,00%
IMKO PROJEKT, proizvodnja, inženiring, trgovina, d.o.o. 30.11.2009 34,00%
IMONT industrija kemične obdelave lesa Dravograd d.o.o. 30.11.2009 34,00%
IMPOL FOLIJE IN TRAKOVI, proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. 01.09.2009 32,00%
IMPOL LIVARNA IN LITI TRAKOVI, proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. 01.09.2009 32,00%
IMPOL PALICE, CEVI IN PROFILI, proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. 01.09.2009 32,00%
IMPOL, industrija metalnih polizdelkov, d.o.o. 29.09.2009 33,00%
IMPOL-INOTECHNA podjetje za projektiranje, izdelavo in montažo investicijske opreme d.o.o. 29.12.2009 50,00%
IN.LIFE družba za internet storitve, d.d. 27.11.2009 35,00%
INCOM Proizvodno trgovsko podjetje d.o.o. Ajdovščina 29.12.2009 48,00%
INCOM Proizvodno trgovsko podjetje d.o.o. Ajdovščina 30.09.2009 35,00%
INFOTEHNA, Sistemi za upravljanje dokumentov in procesov d.o.o. 14.08.2009 40,00%
INFOTEHNA, Sistemi za upravljanje dokumentov in procesov d.o.o. 21.12.2009 35,00%
INFOTEHNA, Sistemi za upravljanje dokumentov in procesov d.o.o. 21.12.2009 35,00%
INGLAR Podjetje za proizvodnjo in prodajo, Gornja Radgona d.o.o. 18.09.2009 30,00%
INOKS podjetje za trženje in proizvodnjo d.o.o. 14.08.2009 40,00%
INPRO inženiring, nadzor, projektiranje d.o.o. Novo mesto 17.09.2009 25,00%
INTEGRAL, Promet in delavnice d.d. 04.12.2009 35,00%
INTERLES podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve d.o.o. 28.08.2009 40,00%
IOLAR informatika v besedi, d.o.o. 10.09.2009 33,00%
IPS d.o.o. Ljubljana podjetje za inženiring, proizvodnjo in storitve 04.12.2009 50,00%
ISKRA AVTOELEKTRIKA AVTO DELI d.o.o. Bovec 22.10.2009 35,00%
ISKRA AVTOELEKTRIKA d.d. 30.09.2009 35,00%
ISKRA AVTOELEKTRIKA d.d. 19.08.2009 35,00%
ISKRA, MERILNI INSTRUMENTI IN STIKALA, d.d., Kranj 18.09.2009 30,00%
ITU športna konfekcija in oprema, d.o.o. 07.10.2009 34,00%
JAVOR PIVKA lesna industrija d.d. 04.09.2009 29,00%
JUB kemična industrija d.o.o. 06.01.2010 35,00%
JUTEKS, proizvodnja talnih oblog d.d. 07.10.2009 30,00%
K.K. KRAS KABINE, proizvodnja kabin d.o.o. 18.09.2009 25,00%
KAJTNA B. I. elektro in telekomunikacijske instalacije, gradbeništvo in projektiranje d.o.o. 23.10.2009 30,00%
KAJTNA B. I. elektro in telekomunikacijske instalacije, gradbeništvo in projektiranje d.o.o. 23.10.2009 30,00%
KAL podjetje za kooperacijo, vzdrževanje, inženiring in marketing d.o.o. 18.09.2009 30,00%
KAPIS Mednarodno podjetje za proizvodnjo in prodajo kablov, d.o.o. 04.11.2009 34,00%
KEROS, proizvodnja cementnih izdelkov in trgovina, d.o.o. 02.10.2009 35,00%
KGZ CERKNICA kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. 17.11.2009 35,00% KITEC sanitarna in ogrevalna tehnika d.o.o. 03.09.2009 32,00%
KIV KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO d.d. 24.12.2009 35,00%
KLET BISTRICA, vinogradništvo in vinarstvo, d.o.o. 15.12.2009 50,00% KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA SLOGA, Z.O.O. 31.12.2009 35,00% KOLEKTOR MAGMA Magnetni in nanomateriali d.o.o. 19.08.2009 35,00% KOLPA Proizvodnja in predelava plastičnih mas, d.d. Metlika 16.09.2009 33,00%
KOLPA Proizvodnja in predelava plastičnih mas, d.d. Metlika 16.09.2009 33,00%
KOMPAS Turistično podjetje d.d. 14.10.2009 35,00%
KOMPAS Turistično podjetje d.d. 14.10.2009 35,00%
KOMPAS Turistično podjetje d.d. 01.12.2009 32,00%
KOMPAS Turistično podjetje d.d. 11.08.2009 29,00%
KOMPTECH okoljska tehnika d.o.o. 24.12.2009 35,00%
KONSTRUKTOR INVEST organizacija nepremičninskih projektov za trg, gradbeništvo, proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. 21.12.2009 33,00% KOPLA, podjetje za trgovino in proizvodnjo kovinskih ter plastičnih izdelkov, d.o.o. 04.12.2009 34,00%
KOPROS proizvodnja, storitve in trgovina, d.o.o. 10.09.2009 30,00% KOVAL proizvodnja in trgovina, d.o.o. 20.08.2009 29,00%
KOVAL proizvodnja in trgovina, d.o.o. 20.08.2009 29,00%
KOVINOTEHNA MKI montaža, kovinarstvo, instalacije, d.o.o. 01.09.2009 32,00%
KOVIS proizvodna družba, d.o.o. 06.11.2009 30,00%
KOVIS proizvodna družba, d.o.o. 06.11.2009 30,00%
KRAS mesnopredelovalna industrija d.d. 15.09.2009 34,00%
KRAŠKI ZIDAR d.d., podjetje za gradbeništvo, inženiring in proizvodnjo 10.11.2009 35,00%
KRAŠKI ZIDAR d.d., podjetje za gradbeništvo, inženiring in proizvodnjo 10.11.2009 34,00%
KREBE-TIPPO tovarna industrijske pralne in procesne opreme d.o.o. 31.12.2009 34,00%
LES-KRO podjetje za proizvodnjo pohištva Sevnica d.o.o. 15.09.2009 30,00%
LESNA TIP tovarna ivernih plošč Otiški vrh d.d. 23.12.2009 35,00%
LIP, lesna industrija BLED, d.o.o. 29.12.2009 47,00%
LIP, lesna industrija BLED, d.o.o. 01.10.2009 30,00%
LIPBLED, invalidsko podjetje, proizvodnja in storitve, d.o.o., Bled 29.12.2009 40,33%
LITOSTROJ JEKLO izdelava kakovostnih jeklenih ulitkov, d.o.o. Firma v angleškem jeziku: Litostroj Steel, Production of Quality Steel Castings, Ltd. 25.08.2009 35,00%
LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d.o.o. 22.12.2009 50,00%
LIZ - INŽENIRING podjetje za pripravo in izvedbo investicij, d.d., Ljubljana 23.12.2009 35,00%
LIZ - INŽENIRING podjetje za pripravo in izvedbo investicij, d.d., Ljubljana 30.11.2009 34,00%
LTH ULITKI d.o.o. 20.08.2009 40,00%
LTH ULITKI d.o.o. 11.08.2009 29,00%
LTH ULITKI d.o.o. 11.08.2009 29,00%
MAB TRANSPORT, prevozne storitve d.o.o. 09.10.2009 35,00%
MADON LES trgovina d.o.o. 31.08.2009 32,00%
MAKRO 5 INVESTICIJE, Izgradnja objektov d.o.o. 01.09.2009 40,00% MALGAJ, Trgovsko-servisno podjetje, d.o.o. 31.12.2009 35,00%
MARC Gradbeno podjetje d.o.o. 02.09.2009 29,00%
MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR d.d. 22.12.2009 50,00%
MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR d.d. 30.11.2009 48,00%
MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR d.d. 25.09.2009 34,00%
MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR d.d. 09.10.2009 34,00%
MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR d.d. 28.10.2009 33,00%
MAROLES izdelava pohištva, inženiring, trgovina in storitve d.o.o. 16.11.2009 35,00%
MARTEX Proizvodnja keramičnih ploščic d.o.o. 21.12.2009 50,00%
MARTEX Proizvodnja keramičnih ploščic d.o.o. 05.08.2009 32,00% MARUŠIČ d.o.o. predelava lesa 15.10.2009 35,00%
MEBLO JOGI Podjetje za izdelavo izdelkov za počitek in spanje d.o.o., Nova Gorica 06.08.2009 35,00%
MEBLO JOGI Podjetje za izdelavo izdelkov za počitek in spanje d.o.o., Nova Gorica 16.09.2009 30,00%
MEBLO JOGI Podjetje za izdelavo izdelkov za počitek in spanje d.o.o., Nova Gorica 18.09.2009 30,00%
MEBLO JOGI Podjetje za izdelavo izdelkov za počitek in spanje d.o.o., Nova Gorica 18.09.2009 30,00%
MEBLO KOVINOPLASTIKA STORITVE, družba za zaposlovanje invalidov in opravljanje storitev d.o.o. 14.09.2009 33,00%
MECUM, podjetje za proizvodnjo, trgovanje in svetovanje, d.o.o., Ljubljana 31.08.2009 29,00%
MEDICOPHARMACIA Medicinsko farmacevtsko podjetje, d.o.o. 26.08.2009 33,00%
MEŠIČ RAZGORŠEK SILVO S.P. 17.11.2009 34,00%
METALLES kovinarstvo-mizarstvo d.o.o. 10.08.2009 40,00%
METEORIT proizvodnja, inženiring, trgovina in storitve d.o.o. 30.11.2009 34,00%
METRO trgovska družba d.d. 03.12.2009 34,00%
METRO trgovska družba d.d. 03.12.2009 34,00%
MIMOVRSTE, spletna trgovina,d.o.o. 27.08.2009 33,00%
MOND GRAFIKA grafične storitve, d.o.o. 09.12.2009 50,00%
MONTAVAR METALNA NOVA proizvodno, gradbeno, trgovsko in storitveno podjetje d.o.o. 24.08.2009 40,00%
MONTAVAR METALNA NOVA proizvodno, gradbeno, trgovsko in storitveno podjetje d.o.o. 10.09.2009 30,00%
MONTAVAR METALNA NOVA proizvodno, gradbeno, trgovsko in storitveno podjetje d.o.o. 10.09.2009 30,00%
MONTAVAR METALNA NOVA proizvodno, gradbeno, trgovsko in storitveno podjetje d.o.o. 10.09.2009 30,00%
MORRIS zastopanje, trgovanje, proizvajanje, storitve, franšizing, d.o.o., Ljubljana, Pražakova 4 14.08.2009 35,00%
MOTO TRADE trgovina, d.o.o., Ljubljana 15.09.2009 25,00%
MOTVOZ PLAST družba za proizvodnjo in predelavo embalaže d.o.o. 17.12.2009 35,00%
MTB podjetje za inženiring, trgovino in storitve d.o.o. 04.01.2010 50,00% NAFTA - PETROCHEM, proizvodnja organskih osnovnih kemikalij d.o.o. 18.09.2009 30,00%
NEVIJA poslovno svetovanje, trgovina in druge storitve d.o.o. 24.08.2009 40,00%
NIEROS METAL tovarna opreme d.o.o., Slovenj Gradec, Gmajna 55 13.11.2009 34,00%
NIVO, gradnje in ekologija, d.d., Celje 15.10.2009 35,00%
NOMEA trgovina in storitve d.o.o. 24.08.2009 40,00%
OBNOVA KOČEVJE d.o.o., podjetje za gradbeništvo, trgovino in prevoze, Trg Svetega Jerneja 4, 1330 Kočevje 23.12.2009 35,00%
OKMAL trgovina, storitve in proizvodnja d.o.o. Ljubljana 18.11.2009 50,00%
ORKA Podjetje za trgovino in storitve d.o.o. 11.08.2009 29,00%
PAGATTI Trgovina in storitve d.o.o. 03.08.2009 32,00%
PARON lesna industrija d.o.o.. 16.11.2009 35,00%
PARON lesna industrija d.o.o.. 04.12.2009 34,00%
PINUS tovarna kemičnih izdelkov d.d. 30.12.2009 35,00%
PLANET SPORT trgovina, d.o.o., Trzin 23.09.2009 34,00%
PLAN-NET družba za gradbeništvo, d.o.o. 21.12.2009 35,00%
PLUTON GRADNJE d.o.o. 01.12.2009 35,00%
POLIDENT d.o.o. Industrija dentalnih proizvodov, Dental Products Industry 14.10.2009 35,00%
POLZELA tovarna nogavic, d.d. 07.09.2009 32,00%
PREVENT MISLINJA delovna oblačila, rokavice in trgovina d.o.o. 03.12.2009 50,00%
PREVENT-TRO proizvodnja in trženje orodij, nožev in žag d.o.o. 21.09.2009 35,00%
PREVOZ STVARI TOMAŽ PREZELJ S.P. 12.11.2009 30,00%
PRIMA I.E. Avtoservis-trgovina, Nova Gorica d.o.o. 25.11.2009 34,00% PRIMORJE d.d. družba za gradbeništvo, inženiring in druge poslovne storitve 09.09.2009 33,00%
PRIMORJE d.d. družba za gradbeništvo, inženiring in druge poslovne storitve 24.12.2009 33,00%
PRIMORJE d.d. družba za gradbeništvo, inženiring in druge poslovne storitve 26.08.2009 30,00%
PRIMORJE d.d. družba za gradbeništvo, inženiring in druge poslovne storitve 25.09.2009 25,00%
PRINT DIVISION, tiskarstvo, trgovina in storitve d.o.o. 28.10.2009 35,00% PURO TEHNIKA podjetje za predelavo in trženje poliuretanske pene d.o.o. 17.09.2009 25,00%
RADEČE PAPIR proizvodnja, trgovina in storitve, d.o.o. 15.12.2009 35,00%
RANDI TREND Prehrambena industrija d.o.o. 18.12.2009 33,00%
RIKO, industrijski, gradbeni inženiring in leasing d.o.o. 24.08.2009 29,00%
RIMA družba za gradnjo objektov, izvedbo adaptacij, spuščenih stropov in predelnih sten d.o.o. 22.12.2009 35,00%
ROBOTIKA KOGLER - pakirno paletirni sistemi d.o.o. 23.12.2009 35,00% ROLETARSTVO MEDLE proizvodnja, trgovina in inženiring d.o.o. 25.08.2009 40,00%
RUFAC uvozno-izvozno podjetje za proizvodnjo in trgovino d.o.o. 22.12.2009 35,00%
SADEKO tovarna otroškega pohištva d.o.o. 17.11.2009 50,00%
SALONIT ANHOVO Gradbeni materiali, d.d. 08.10.2009 30,00%
SALONIT ANHOVO Gradbeni materiali, d.d. 08.10.2009 25,00%
SIP strojna industrija, d.d., Šempeter v Savinjski dolini 03.12.2009 32,99% SKUPINA CLAAS, trženje in investicije d.d. Ljubljana 31.12.2009 34,00% SKUPINA VIATOR & VEKTOR, družba za upravljanje podjetij, d.d. 31.12.2009 50,00%
SKUPINA VIATOR & VEKTOR, družba za upravljanje podjetij, d.d. 09.09.2009 29,00%
SLO-CAR d.o.o. Transport in marketing Ajdovščina 13.11.2009 30,00% SLOVENSKA KNJIGA d.o.o., podjetje za prodajo in distribucijo knjig, svetovanje in založništvo 15.09.2009 30,00%
SLOVENSKE ŽELEZNICE, d.o.o. 24.12.2009 33,00%
SMART COM d.o.o. informacijski in komunikacijski sistemi 11.08.2009 29,00%
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SLOVENIJA CESTE Tehnika Obnova, d.d., 22.12.2009 50,00%
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SLOVENIJA CESTE Tehnika Obnova, d.d., 22.12.2009 50,00%
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SLOVENIJA CESTE Tehnika Obnova, d.d., 02.09.2009 33,00%
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZASAVJE TRBOVLJE d.d. 15.09.2009 30,00%
SPORTINA, zunanja in notranja trgovina na debelo in drobno, proizvodnja, zastopanje, posredovanje in organizacija, Bled, d.o.o. 14.07.2009 35,00%
SPORTINA, zunanja in notranja trgovina na debelo in drobno, proizvodnja, zastopanje, posredovanje in organizacija, Bled, d.o.o. 14.07.2009 35,00%
STAVBAR GRADNJE gradbeništvo, trgovina in storitve d.o.o. 23.12.2009 50,00%
STEKLARNA HRASTNIK, družba za proizvodnjo steklenih izdelkov, d.d. 12.11.2009 35,00%
STEKLARNA HRASTNIK, družba za proizvodnjo steklenih izdelkov, d.d. 26.08.2009 30,00%
STEKLARNA ROGAŠKA d.d. 31.12.2009 50,00%
STEKLARNA ROGAŠKA d.d. 31.12.2009 49,00%
STOBRA TRADE proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. 17.12.2009 50,00%
STRUC TOKOS, tovarna orodja za kmetijstvo, obrt in storitve, d.o.o. 27.11.2009 35,00%
STUDIO MODERNA, finančne in intelektualne storitve ter trgovina d.o.o. 02.09.2009 35,00%
STUDIO MODERNA, finančne in intelektualne storitve ter trgovina d.o.o. 16.09.2009 30,00%
SUROVINA družba za predelavo odpadkov d.d. 18.09.2009 30,00%
SVEA Lesna industrija Litija, d.d. 30.12.2009 35,00%
SVEA Lesna industrija, d.d., Zagorje ob Savi 30.10.2009 35,00%
SVEA Lesna industrija, d.d., Zagorje ob Savi 30.12.2009 35,00%
SWATY tovarna umetnih brusov d.d. 06.10.2009 34,00%
ŠPORTNI CENTER POHORJE gostinstvo, turizem, šport, kmetijstvo in gozdarstvo, trgovina, storitve d.o.o. 16.12.2009 33,00%
TALUM Tovarna aluminija d.d. Kidričevo 28.10.2009 35,00%
TDR LEGURE, proizvodnja legur, trgovina, storitve d.o.o. 23.12.2009 50,00%
TEHCENTER trgovina, proizvodnja, storitve, uvoz in izvoz d.o.o. 28.10.2009 34,00%
TEKSTILNA TOVARNA OKROGLICA d.d. 20.08.2009 35,00%
TEKSTILNA TOVARNA OKROGLICA d.d. 08.10.2009 35,00%
TEKSTILNA TOVARNA OKROGLICA d.d. 07.09.2009 35,00%
TELE 59 družba za audio in vizuelno komunikacijo d.o.o. 23.12.2009 35,00%
TELEVIZIJA NOVO MESTO d.o.o. 03.12.2009 35,00%
TERRA - R.B. trgovsko podjetje, d.o.o. Ljubljana 09.09.2009 30,00%
TISA podjetje za opravljanje gozdarskih storitev, d.o.o. 20.10.2009 30,00%
TISTO, trgovina in servis, d.o.o. 14.09.2009 25,00%
TKK Proizvodnja kemičnih izdelkov Srpenica ob Soči d.d. 11.12.2009 34,00%
TOM tovarna opreme d.d. 15.10.2009 34,00%
TOM tovarna opreme d.d. 24.11.2009 34,00%
TOM tovarna opreme d.d. 24.11.2009 34,00%
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV d.d. 31.08.2009 25,00%
TOVARNA VOZIL MARIBOR d.o.o. 11.08.2009 35,00%
TRAMPER - transport in logistika d.o.o. Ilirska Bistrica 26.08.2009 40,00% TRANSPORTI MOŽINA MILAN MOŽINA S.P. 13.11.2009 30,00%
TRIS COOP proizvodnja, trgovina, storitve in zastopanje d.o.o. 14.08.2009 40,00%
TT - Trgotehna, trgovina, zastopstva in storitve, d.o.o. 05.01.2010 35,00%
UNIOR Kovaška industrija d.d. 01.09.2009 19,00%
URSA SLOVENIJA, proizvodnja steklene volne d.o.o., Novo mesto 06.01.2010 35,00%
VAKO hladilna tehnika Črnomelj, d.o.o. 31.08.2009 40,00%
VALJI GROUP proizvodnja, inženiring, trgovina, d.o.o. 24.12.2009 35,00% VALJI, proizvodnja valjev in ulitkov d.o.o. 28.12.2009 50,00%
VALJI, proizvodnja valjev in ulitkov d.o.o. 28.12.2009 50,00%
VARMONT Varilstvo in ključavničarske storitve d.o.o. 19.11.2009 35,00% VARMONT Varilstvo in ključavničarske storitve d.o.o. 19.11.2009 35,00% VEGRAD d.d. Gradbeno industrijsko podjetje 21.07.2009 35,00%
VESNA Trgovsko podjetje d.d. 09.12.2009 50,00%
VIATOR & VEKTOR LOGISTIKA družba za transport in logistiko d.o.o. 31.12.2009 50,00%
VIDEOPRODUKCIJA KREGAR D.O.O. 10.09.2009 30,00%
VIGRAD trgovina, posredovanje, proizvodnja d.o.o. Celje 17.11.2009 34,00%
VIPOLL, Oprema za industrijo tekočin d.o.o. 22.12.2009 50,00%
VIZING Izvedbeni inženiring d.o.o. 07.09.2009 33,00%
VOBO trgovsko in storitveno podjetje d.o.o. 23.12.2009 48,00%
ZALOŽBA KAPITAL založništvo, storitve, posredništvo in trgovina d.o.o. 06.11.2009 50,00%
ZALOŽBA ROKUS KLETT, podjetje za založništvo učbenikov in revij, d.o.o. 24.08.2009 29,00%
ŽELEZARNA RAVNE-MONTER DRAVOGRAD d.d. 18.09.2009 25,00%
ŽIVEX Trgovina in storitve d.o.o. Volčja Draga 16.12.2009 35,00% http://www.finance.si/forumi/?m=768948#768948
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Apr 10, 2010 3:51 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Pon Apr 05, 2010 11:15 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

JAJCA

/13/...so gotovo ena najdražjih in najbolj zaželjenih stvari v tem času, ki ga praznujemo s svojimi družinami: Shocked

Na tisoče in milijone evrov vredna (velikonočna) jajca

Jajce je pač jajce, vsa so enaka, kajne? Ja, pa kaj še! Tokrat nimamo v mislih samo barve in velikosti, ampak materiale, namembnost in predvsem ceno!

Fabergejeva jajca

Ta so zagotovo najbolj slavna okrašena velikonočna "jajca". Faberge je bil zlatar, ki je leta 1883 od ruskega carja Aleksandra dobil naročilo, da naj za njegovo ženo, carico Marijo, izdela prav posebno darilo. Prvo Fabergejevo jajce je bilo jajce v jajcu. Zunanja lupina je bila narejena iz platine, ko se je odprla, pa je v notranjosti razkrila manjše zlato jajce. Tudi to se je odprlo in razkrilo zlatega piščanca in kopijo carske krone iz draguljev. Carica je bila nad darilom tako navdušena, da je car Fabergeju naložil, naj podobna jajca izdela vsako leto.
jajca-7
"Zimsko jajce" okrašeno s 3000 diamanti. Prodano je bilo za nekaj manj kot 10 milijonov dolarjev.
jajca-12
Replika Uspenske katedrale z jajcem na vrhu je bila izdelana le šestkrat. Cena: 50 000 dolarjev.

Fabrege je skupaj ustvaril 57 jajc, vsako je vredno več tisoč dolarjev

Najdražje Fabergejevo jajce je bilo doslej prodano za nekaj manj kot 13 milijonov evrov. Roza jajce je bilo sicer zaročno darilo Germaine Halphen, ki je kasneje postala žena barona Edouarda de Rothschilda.

PeterNebengausCollection - porcelanasta jajca

Navdušenje na jajčnimi umetninami pa se nikakor ni končalo v Rusiji. V spodnjem primeru je porcelan oblikovalec dopolnil z okraski iz zlata in platine. Nebengausova jajca so velika od 24 do 44 centimetrov. Cena zlatega jajca je 15 tisoč evrov, porcelanastega pa 5 tisoč evrov.
jajca

Diamond Stella – diamantno jajce

Narejeno je iz čokolade in okrašeno z več kot sto 0,5-karatnimi diamanti. Cena: 100 000 dolarjev. Visoko je 60 centimetrov, na ogled pa so ga postavili v londonski La Maison du Chocolat.
In kaj so rekli kritiki takšnih izdelkov? “Odlična ideja, a kupil je ne bo nihče, razen če se žena kakšnega ruskega tajkuna spomni, da hoče zares 'carsko' darilo.” Čokolada in diamanti v enem … Si ženska res lahko želi še več?

Heirloom jajca, avtorice Natalie Zaitseve

Izdelana so iz najfinejšega porcelana ter okrašena z 22-karatnim zlatom, stotimi ročno pritrjenimi nepravimi dragulji ter kristali Swarowski.
jajca-5

2 toni težko največje čokoladno jajce na svetu

Belgijski 'čokoladni' gigant Guylian je v mestu Sint Niklaas za veliko noč leta 2005 postavila doslej največje čokoladno velikonočno jajce na svetu, za katerega so porabili kar 50 000 tablic oziroma 1950 kilogramov čokolade. 26 delavcev je za izdelavo porabilo 525 ur, končni rezultat pa je bil velik 8,32 metra.
Točno koliko denarja so za stvaritev porabili ni znano. Kot tudi ne, kakšnega okusa je bilo jajce, saj je župan mesta vsem, ki so ga imeli namen poskusiti, povedal, da ni primerno za uživanje. "Po enem tednu izpostavljanja vsem mogočim vremenskim razmeram, dvomim, da bi pretirano teknilo," je povedal.
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/velikonocna-jajca-vredna-tisoce-in-milijone-evrov.html
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/jajca-vredna-na-milijone-evrov.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Pon Apr 05, 2010 5:47 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 57

DENARNE VERIGE

/13/...nekoč sem prijateljici v zgodnjih osemdesetih letih previdno odsvetoval udeležbo v igri Catch the Cash, ona je kljub temu vložila kar nekaj tisoč takratnih nemških mark, v baje takrat najbolj cvetoči posel, saj je pričakovala velik dobiček. Kar nekajkrat smo se o tem piramidnem poslu pogovarjali, saj je lahkotno naivnost takrat čutila in je še vedno čuti le ona. Tja vloženega denarja ni videla nikoli več, saj bi se danes revalorizirani takrat vplačani zneski, lahko merili v več deset tisoč €: Embarassed

234.b člen - Organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo « 234.a člen | 235. člen »
(1) Kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju iger ali dejavnosti, pri katerih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro ali dejavnost in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v takšno igro ali dejavnost, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju iger na srečo, za katere ni bilo izdano dovoljenje ali koncesija pristojnega organa.
(3) Če je zaradi dejanj iz prejšnjih odstavkov nastala velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. http://www.zakonodaja.com/zakoni/v/1/kz_upb1/cleni/234.bclen/234.bclen http://62.141.52.11/~fundacij/images/stories/dokumenti/VDOR%20TUJIH%20PRIREDITELJEV%20_3.pdf
http://www.unpis.gov.si/fileadmin/unpis.gov.si/pageuploads/dokumenti/porocilo_o_delu_2005.pdf
http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&unid=UPB|D24562E65D0B33ABC1256DDE00387169&mandate=-1&showdoc=1

CATCH THE CASH GEM COLLECTION AMWAY

ILEGALNA PRODAJNA PIRAMIDA

Recimo, da želim začeti z novo piramido. Odločim se, da bo v moji piramidi vsak udeleženec plačal 10.000 SIT vpisnine. Od tega denarja namenim 3.500 SIT za bonuse članom po izdelani bonusni lestvici. Ostalih 6.500 SIT zadržim zase kot profit. Če bi tako nastavil svojo piramido, bi me hitro zaprli, saj bi samo pobiral denar in ga delček vračal članom nazaj. Tako je pred leti delovala prepovedana denarna veriga Catch the Cash. Ker je to preveč očitno pobiranje denarja po piramidnem sistemu, si izmislim nov način. Najdem nek izdelek, ki ga dobim od proizvajalca za 100 SIT in bi v običajni trgovini stal 150 SIT. V svoji novi piramidi zaračunam vsakemu novemu udeležencu 10.000 SIT (po članski ceni) za izdelek in vpisnino s katero dobi dovoljenje, da lahko sam vpisuje nove kupce mojega izdelka. Novi udeleženci in vsi njihovi upline si razdelijo po bonusni tabeli 3.500 SIT, čemur rečem rabat ali še bolj zavajujoče - "popust" oziroma zaslužek. Jaz imam 6.400 SIT dobička in vsak, ki vpiše veliko članov, ki kupijo ta izdelek, lahko dobi zaslužek po bonusni tabeli od teh 3.500 SIT pri vsaki prodaji. V Sloveniji je bil takšen primer pri igri Gem Collection. Kakšna je razlika med tem zadnjim primerom in tem, da ti ljudje enostavno vplačujejo denar brez, da kupijo izdelek? Če se izdelek v mrežnem marketingu prodaja večinoma kupcem, ki niso člani in ne sodelujejo v "poslovni priložnosti", je to garancija, da "izdelek" ni krinka za piramidno prevaro.
"Izdelek" je lahko krinka za piramidno prevaro na dva načina:
1. Mogoče izdelek sploh ne obstaja - je samo vpisnina in se temu reče denarna veriga.
2. To je lahko pravi izdelek (ali storitev), ki se prodaja po nerealni "piramidno visoki članski ceni" (kot sem prikazal zgoraj). Če obstaja za ta izdelek zelo majhen trg ali ga sploh ni (izdelek cenovno ni konkurenčen) so edini ljudje, ki ga bodo kupili, udeleženci v piramidi. Edini način, da udeleženci zaslužijo denar je ta, da včlanijo čimveč ljudi, ki bodo izdelek kupili in spet smo tam, kjer večina udeležencev izgublja denar zato, da majhna skupina ljudi profitira.

Rezultat vsega tega je, da Ameriška zvezna komisija za trgovino FTC, ki regulira MLM, uporablja naslednjo definicijo za prepovedane piramide:
"Prepovedan marketinški načrt" pomeni piramidno prodajo, denarno verigo, ali kakšen drug marketinški načrt ali program, kjer osebe sodelujejo pod takšnimi pogoji, kjer večino zaslužka dobijo na naslednji način:
1. Z vpisom novih članov ali 2. Z prodajo izdelkov članom, ki ni maloprodaja "Maloprodaja" pomeni prodaja izdelkov in storitev, ki jo opravijo udeleženci, zaposleni, agenti in vsi aktivni člani z tretjimi osebami (po domače: prodaja nečlanom, kot to delajo navadne trgovine). Kot maloprodaja se ne šteje prodaja udeležencem mrežnega marketinga in prodaja za lastni račun. Po tem, kar ste prebrali in če poznate današnjo filozofijo članov, da ni potrebno prodajati in je dovolj če vsak kupuje samo zase, je jasno, da Amway deluje na način ilegalne prodajne piramide po definiciji FTC. Vendar je ista FTC leta 1979 izjavila, da ni videla razloga, da bi bil Amway ilegalna piramida. To pa zato, ker je takrat Amway imel pravilo 70% (70% prometa moraš opraviti z prodajo nečlanom), pravilo 10 kupcev (če želiš dobiti bonus moraš prodati izdelke najmanj 10 nečlanom) in možnost odkupa izdelka nazaj. Prvih dveh pravil se Amway že dolgo ne drži in jih ne preverja.
http://www.freewebs.com/martinkrpan/ilegalna%20piramida.htm

HOF DESIGN 2005

Konec denarne verige?

Video:Iz 24UR: Aretacija organizatorjev denarne verige Denarna veriga Hof Design Policija naj bi aretirala glavne organizatorje denarne verige Hof Design Glede na to, da se je policija že dalj časa ukvarjala s prepovedano denarno verigo Hof Design, je bilo pričakovati, da se bodo za zapahi znašli tudi organizatorji, ki so ljudem za 650.000 tolarjev ponujali cenen nakit in tri ure. To je bila le krinka za denarno verigo, v kateri naj bi ljudje obogateli na račun provizij, ki so jih dobili ob prodaji nakita. Denarna veriga Hof Design Za paket, za katerega so morali prevarani udeleženci denarne verige odšteti 650 tisočakov, se je izkazalo, da je vreden le par deset tisoč tolarjev. Seveda pa je mnogim kmalu postalo jasno, da paket nikakor ne more biti vreden 2690 evrov. Prevarani udeleženec denarne verige je to dal oceniti, po mnenju strokovnjakov pa je vredno par deset tisoč tolarjev. Naivni ljudje, ki so vstopali v to igro, ker so jim obljubljali bajne zaslužke, so ostali povsem brez denarja, saj naj bi si ga razdelili le trije glavni organizatorji, ki jim je zdaj prišla na sled tudi policija. Nobeden, vsaj kar se tiče Hof Designa, je zaslužil – če odbije stroške – zelo malo ali nič, je še dejal prevarani udeleženec denarne verige. Denarna veriga Hof Design Sicer pa je policija po podatkih generalne policijske uprave v zadnjih treh letih obravnavala več denarnih verig in organizatorje, ki naj bi si nezakonito prilastili kar 116 milijonov tolarjev, tudi kazensko ovadila. O tokratnih aretacijah na celjski policiji na dajejo informacij, saj preiskava še ni končana.
http://24ur.com/novice/slovenija/konec-denarne-verige.html?ar=

MAGIC GOLD 2006

Mariborski policisti so odkrili domnevna snovalca verige, ki je začarala Slovence Mariborski policisti so v teh dneh napisali kazensko ovadbo zoper državljana Slovenije in Hrvaške, ki naj bi se ukvarjala z organizacijo nedovoljenih iger na srečo in denarnih verig. Podjetneža sta s tem izdatno polnila svoji malhi in svoj račun oplemenitila za približno 40 milijonov tolarjev. Denarna veriga Franc Virtič, tiskovni predstavnik mariborske policijske uprave, je sporočil, da sta nepridiprava v letih 2005 in 2006 sodelovala pri organizaciji denarne verige, pri kateri so udeleženci vplačevali določene denarne zneske drugim udeležencem, ki so se pred njimi vključili v verigo, obenem pa so pričakovali plačilo denarnih zneskov od tistih naivnežev, ki so se v piramidni sistem vključili za njimi. Sistem Magic gold Po neuradnih informacijah naj bi šlo za sistem Magic gold (magično zlato), ki je začaral že lepo število Slovencev, poleg tega pa naj bi bilo vanj vključenih tudi ogromno ljudi iz drugih držav. Na uradni spletni strani družbe se organizatorji hvalijo, da so v treh letih pridobili že pet milijonov (!) partnerjev kar iz 168 držav, obljubljajo pa milijonske zaslužke. Očitno je to povsem dovolj, da v igro pritegnejo naivne in hitrega zaslužka željne posameznike. Podjetje, ki stoji za tem projektom, je bilo leta 1998 ustanovljeno na Bahamih, medtem ko so odgovorne osebe bolj ali manj fantomi, saj niso omenjene niti z besedo. Informacije o igri lahko zainteresirani naivneži dobijo po elektronski pošti ali na telefonskih številkah iz ZDA, Nemčije in Hrvaške. Zamaskirana igra Igra je spretno zamaskirana. Vsak, ki želi stopiti vanjo, mora najprej nakazati določeno vsoto, ki znaša od 20 do 300 dolarjev, s čimer novi član zakupi od enega do 15 tako imenovanih "profitnih centrov". V zameno dobi spletno stran in elektronski naslov, prek katerih skuša pridobiti nove člane in zgraditi svojo piramido, podjetje pa poskrbi tudi za odprtje računa v neki bahamski banki, kamor naj bi se nato stekala provizija od vseh nanovačenih novih članov. S tem so skušali organizatorji verigo prikazati kot sistem mrežnega marketinga, ki ga zakonodaja dovoljuje. Vrednost denarja, ki kroži po sistemu, naj bi bila odvisna od cene zlata na svetovnem trgu. V Sloveniji so organizatorji in drugi sodelujoči prirejali celo vrsto seminarjev, na katerih so želeli pritegniti k udeležbi nove lahkoverne zaslužkarje, predavanja pa so potekala v vseh večjih slovenskih mestih in celo na tako elitnih lokacijah, kot sta prestižni mariborski hotel Habakuk in ljubljanski Domina Grand Media. Za zadevo se je kmalu začel zanimati tržni inšpektorat Republike Slovenije in ugotovil, da prireditelji kršijo zakon o igrah na srečo, zato so o tem obvestili ministrstvo za finance oziroma Urad za nadzor nad prirejanjem iger na srečo. Niso bili dosegljivi Tudi odgovorni pri UNPIS, ki pa danes za naša vprašanja niso bili dosegljivi, so takrat menili, da gre za novo denarno piramido, zato so zadevo že v drugi polovici lanskega leta predali kriminalistom. Po več kot letu dni so se njihova prizadevanja očitno le obrestovala. Za vsem skupaj naj bi se sicer skrivalo neko podjetje iz Hrvaške, dejavnost Magic golda pa naj bi se v zadnjih mesecih silovito razmahnila po vsem Balkanu. Če sta bili tokratni ovadbi zgolj začetek razpletanja zločinskega klobčiča, lahko pričakujemo, da bodo imeli tako slovenski kot policisti iz drugih držav nekdanje skupne republike v naslednjih mesecih ogromno dela s pisanjem kazenskih ovadb, saj naj bi bilo po nekaterih podatkih samo v Sloveniji v sistem vključenih več tisoč ljudi. Naj opozorimo, da kaznivo dejanje stori prav vsak sodelujoči v takšni denarni verigi, zagrožena kazen pa znaša do treh let zapora. Slovenci priročni za ožemanje Slovenija je očitno dežela mnogih lahkovernežev, ki jih ni težko krepko ožeti. O tem pričajo zgodbe o igri Catch the Cash, ki je predvsem Ljubljančanom izsesala številne milijone ameriških dolarjev in nemških mark, organizatorji pa so ostali nekaznovani. Po vsej naši državi pa se je razširila igra Fair play, ki je zvabljala ljudi v naložbe v piramide udeležencev, za kar so morali plačati po 12.000 šilingov, ki so izginili nekam v tujino. Medtem ko so organizatorju takšne igre v avstrijskem Welsu sodili, so pri nas ostali nedotaknjeni in nekateri od njih so, zlasti v Mariboru, organizirali nekakšnega otroka Fair playa, ki se je imenoval Turbomatic, vanj pa so vabili naivne isti organizatorji - imenovani infolajterji - ki so prej speljali ljudi na led, imenovan Fair play. Sledila je različica piramide, ki si jo je izmislila firma Wolfcomerce in je - z obljubljenimi posojili - olajšala mnoge slovenske denarnice. Obubožani Maribor je bil cilj tudi drugačnih mojstrov - iz Zdenexa, Avto ideala ipd., ki so krepko obrali številne naivne "naložbenike". Doslej so bili kaznovani le štirje organizatorji takšnega "nabiranja" denarja. Že nasedli teksaškemu "mrežnemu marketingu" Zelo podobne donosne posle, kot jih pri nas zdaj ponuja družba Magic Gold, je pred leti ponujal tudi Avstrijec Harald Mayer, nekdanji profesionalni kolesar, ki je zaradi tega pristal v slovenskem priporu, iz katerega ga je rešilo zgolj plačilo rekordnih 409.000 dolarjev varščine, ki jih je nakazalo podjetje iz Teksasa. Mayerja so v začetku leta 2003 mariborski policisti utemeljeno osumili, da naj bi organiziral piramidno denarno verigo, ko je vabil nove vlagatelje v "poslovno matrico" teksaškega podjetja GMT, ki naj bi okoli 270 lahkovernih Slovencev ožela za skupaj več kot 200.000 evrov. Zdaj 45-letni Avstrijec in slovenski zakonski par I. T. in A. T. naj bi od novembra 2002 z ustno propagando zvabljali ljudi na "informativna srečanja" v dve mariborski gostilni. Trojica naj bi zbranim razlagala, da so zastopniki ameriške firme GMT s sedežem v Teksasu (ZDA), ki izdeluje najrazličnejše tehnično blago, postavlja spletne strani, skratka, izredno uspešno posluje, tako da jim bo firma vloženi denar povrnila z mastnimi obrestmi. "Naložbeniki" so plačali Mayerju po 965 evrov, ameriška firma pa naj bi tem plačnikom povrnila prvi obrok po šestih mesecih, nato pa še v šestih tedenskih obrokih - skupno 37.000 evrov! Če pa bi ti vlagatelji privabili še dodatne vlagatelje, jim je omenjena trojica obljubila nagrade, višje od 100.000 evrov. Očitno je pravnomočno zelo težko dokazati kaj nezakonitega v takšnem mrežnem marketingu, saj ta zgodba po naših podatkih še zmeraj ni doživela sodnega epiloga. Informacije o tem, v kateri fazi je obtožnica in kje se "plemenitijo" ameriški dolarji, smo skušali preveriti na mariborskem okrožnem tožilstvu, a je bilo njegovo vodstvo včeraj službeno odsotno. Zanimivo pa je, da se avstrijski pravosodni organi sploh niso lotili pregona Mayerjevih "poslovnih priložnosti", ker so ugotovili, da takšni posli po avstrijskem zakoniku niso kaznivi, ker so kupčije zakamuflirane s prodajo blaga in storitev. Svojim državljanom priporočajo, da skrbno preverijo tistega, ki mu zaupajo denar. http://www.dnevnik.si/novice/kronika/215949 http://www.vecer.si/clanek2007020305170357 http://www.vecer.com/clanek2009010705394377

FINANZAS FOREX 2008

http://www.finance.si/224445 http://www.finance.si/226897 http://www.finance.si/print.php?tip=1&id=231308

POGODBA

http://beta.finance-on.net/files/2008-11-19/Pogodba%20FFX.pdf

Policija svari vlagatelje

Zadnje čase so se v Sloveniji razširili nepooblaščeni ponudniki, ki poskušajo prek spleta pod pretvezo vlaganja v nove socialne mreže organizirati denarne verige. Ti ponudniki ciljajo predvsem na nepoučene vlagatelje, od katerih pobirajo od 500 do 2000 evrov. Na generalni policijski upravi ugotavljajo, da ponudniki v znanih slovenskih hotelih organizirajo seminarje za predstavitev svojih "produktov". Potencialnim vlagateljem obljubljajo visoke donose iz vlaganj v socialne mreže, investicij na trgu Forex, spletnega trgovanja in investicijskega bančništva. Ponujajo tudi bonitete pri potovanjih v tujino.Vlagateljem, ki imajo manj izkušenj pri trgovanju s finančnimi instrumenti, ponujajo delnice svojega podjetja. Z vplačilom denarnega vložka nato prejmejo delnice, s katerimi se lahko trguje le na interni borzi tega podjetja. Obljubljajo jim, da se cena delnice dviguje z vpisom vsakega novega člana in obenem visoke dividende iz omenjenih vlaganj. Policija svetuje izjemno previdnost, saj nagrajevanje, ki je pogojeno z vstopom novih članov, lahko pomeni prepovedano dejavnost in kaznivo dejanje organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo. Tistim, ki želijo svoja sredstva investirati v legalne naložbene programe, priporočajo, da se obrnejo na borznoposredniške hiše in banke. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042349835 FIRST FREE BANK Slovenec s Forexom prevaral Slovence, Avstrijce in Hrvate Družba First Free Bank je pod pretvezo vlaganja na Forex trge vlagatelje oškodovala za okoli 50 milijonov evrov. * Zoran Cvetkovič je obljubljal 25-odstotne mesečne donose. Družba First Free Bank, katere ustanovitelj je Slovenec Zoran Cvetkovič, je pod pretvezo vlaganja na Forex trge obljubljal mesečne donose do 50 odstotkov, na koncu pa je vlagatelje oškodoval za okoli 50 milijonov evrov, poroča 24sata.hr. Strankam je Cvetkovič obljubljal, da se jim glavnica v primeru vlaganja povrne v pol leta, vlogam nad pet tisoč evrov pa je ponujal 25-odstotne mesečne donose. Poslovalnico družbe, ki je bila registrirana na Panami, je odprl v začetku leta 2009 v Izoli. Med oškodovanci tudi hrvaški politiki, zdravniki in profesorji Na Cvetkoviča, ki je v začetku tega leta izginil, po nekaterih informacijah pa naj bi se skrival v Švici, zaradi jeznih vlagateljev pritiskajo tudi njegovi sodelavci. »Zoran, skrajni čas je, da se prebudiš. To je postalo nevzdržno. Se zavedaš, da bomo trpeli vsi, vlagatelji, sodelavci in tvoja družina? Obveščam te, da sta dve ekipi detektivov že v Švici, Franciji in Milanu. Iščejo te tudi ljudje iz Zagreba,« je pred dnevi Cvetkoviču napisal eden izmed njegovih sodelavcev. Pri iskanju vlagateljev je Cvetkovič organiziral široko mrežo sodelavcev. Samo v Istri in in Reki jih je imel 10. Med tistimi, ki so nasedli njegovi prevari, so po pisanju 24sata hrvaški politiki, zdravniki in profesorji. Nekateri so za vlaganje prodali tudi svoje nepremičnine. Na previdnost pri vlaganju v to družbo je aprila letos opozoril tudi ATVP. Cvetkovič s sumljivimi posli že leta 2003 To ni prva prevara Cvetkoviča. Leta 2003 je pozornost zbudil s sumljivimi posli in optimističnimi načrti, ki jih je imel z družbo Adler . Cvetkovič je namreč obljubljal nov avto vsakomur, ki bo postal solastnik podjetja in bo v podjetje vložil nad milijon tolarjev, s prodajo lastniških deležev pa je nameraval zbrati sto milijard tolarjev. Z zbranim denarjem je imel v načrtu gradnjo vetrnih elektrarn. http://www.24sata.hr/news/slovenac-je-prevario-tisuce-hrvata-i-uzeo-im-milijune/179324/

ADLER in DIVIDENDNI LIZING

Adlerjevo sumljivo snubljenje vlagateljev Izolsko podjetje Adler, ki želi graditi vetrne elektrarne, za solastniške deleže v podjetju zdaj ponuja nove avtomobile, ki jih ni V Financah smo o Adlerjevih ponudbah pisali že pred časom, ljubljanski odvetnik Andrej Toš je takrat fizičnim in pravnim osebam ponujeno pogodbo o nakupu lastniškega deleža v podjetju označil za nenavadno in skregano z zakonom o gospodarskih družbah. Izolsko podjetje Adler obljublja nov avto vsakomur, ki bo postal solastnik podjetja in bo vanj vložil nad milijon tolarjev. Dogovor o izbiri vozil je Adler menda sklenil s podjetjem Porsche Slovenija , vendar so nam tam zatrdili, da o tem ne vedo nič in da z zadevo niso povezani. Adler, ki namerava graditi vetrne elektrarne, je pred časom denar zbiral z obljubami o velikih dobičkih in možnostih za brezobrestna posojila. O Adlerjevem zbiranju denarja smo v Financah že pisali. Podjetje je s ponudbami za prodajo lastniških deležev pravnim in fizičnim osebam nameravalo zbrati sto milijard tolarjev za gradnjo vetrnih elektrarn. Obljubljalo je dividende in brezobrestna posojila. Tokrat ponuja nove avtomobile. Nov avto vam dajo na lizing - lastnik avta bi bil vsaj še tri leta Adler -, če prodate svoj stari avto, z denarjem pa kupite delež v podjetju. Stroške lizinga plača Adler iz zaslužkov vloženega denarja. Zoran Cvetkovič, direktor Adlerja, v časopisnem oglasu prihodnjim solastnikom podjetja ponuja zamenjavo starega avtomobila za nov, dražji avtomobil brez doplačila ali odplačila. Operacijo imenuje dividendni lizing. V družbi Porsche Slovenija si lahko novopečeni lastnik podjetja po Cvetkovičevih besedah izbere nekatere modele volksawagnov, audijev in seatov, količina vozil pa je omejena. V Porscheju Slovenija o ponudbi ne vedo nič in še preverjajo, ali je v zadevo morebiti vpleten kateri od njihovih trgovcev, vendar o tem dvomijo. Z 'dividendnim lizingom' do nepovratnih sredstev Direktor Adlerja Zoran Cvetkovič omenjeno zbiranje denarja - oglasi so v tem tednu preplavili dnevno časopisje - imenuje dividendni lizing. Cvetkovič pojasnjuje, da je vsak, ki kupi delnice oziroma solastniški delež podjetja, upravičen dobiti novo vozilo, ki je vredno dvakrat več kot delež. Na vprašanje, zakaj so se odločili za tako zbiranje denarja, je Cvetkovič odgovoril, da se Adler namerava do konca septembra preoblikovati iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo, saj je to pogoj, da za gradnjo vetrnih elektrarn pridobi nepovratna sredstva iz tujine. Po podatkih iz Fipa je Adler lani prvič posloval s pozitivnim kapitalom. Policija opozarja na pazljivost vlagateljev "Konkretnega primera, o katerem nam pišete, ne moremo komentirati," nam je sporočila Anita Leskovec Sedmak, predstavnica za odnose z javnostmi pri Policiji. Policija morebitne vlagatelje v najrazličnejše 'donosne' naložbe opozarja, naj se zavedajo osnovnih zakonitosti ekonomskega poslovanja, da je z višjo obljubljeno stopnjo donosa naložbe večje tveganje naložbe. Hitro se namreč lahko zgodi, da se 'dobra' poslovna priložnost izkaže kot goljufija, vlagatelj pa pričakovanega donosa ne dobi ali pa celo ostane brez vloženih sredstev, je zapisala Leskovec Sedmakova.
http://www.24sata.hr/news/slovenski-prevarant-varao-ljude-i-na-automobilima/179422/
http://www.finance.si/56066
http://www.finance.si/283293/Slovenec-s-Forexom-prevaral-Slovence-Avstrijce-in-Hrvate

EURO SUCCESS

http://www.youtube.com/watch?v=0IpxzdJDp6Y
http://24ur.com/novice/crna-kronika/z-nova-denarna-piramida.html
http://alterego.blog.siol.net/2007/10/24/euro-success-izkusnja/ http://obala.net/pogovori/messages/index.php?scope=agora&agora=23.1049511

FINANČNE PREVARE

Policija opozarja:

Na trgu nova finančna prevara Nepooblaščeni ponudniki pobirajo vložke med 500 in dva tisoč evri in obljubljajo visoke donose iz vlaganj v socialne mreže. Prevarantom v Sloveniji tudi v času recesije ne zmanjka dela. V zadnjem času je policija zaznala več ponudnikov, ki poskušajo preko spleta pod pretvezo vlaganja v nove socialne mreže organizirati denarne verige. Vlagatelje nagrajujejo iz vložkov novih članov, kar pa lahko pomeni kaznivo dejanje organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo, opozarjajo na generalni policijski upravi. Nepooblaščeni ponudniki pobirajo vložke med 500 in dva tisoč evri. Nove člane privabljajo s spletnimi predstavitvami in zanje organizirajo seminarje, na katerih predstavljajo svoje "produkte". Na teh srečanjih obljubljajo visoke donose iz vlaganj v socialne mreže, investicij na Forex trgu, spletnega trgovanja in investicijskega bančništva, poleg tega pa ponujajo še bonitete pri potovanjih v tujino. Sporno nagrajevanje Na seminarjih oziroma "izobraževanjih" predvsem vlagateljem, ki so pri trgovanju s finančnimi instrumenti neizkušeni, prodajajo delnice podjetja, s katerimi pa lahko trgujejo le na interni borzi tega podjetja. Cena se jim viša z vpisom vsakega novega člana, hkrati pa obljubljajo še dividende iz že omenjenih vlaganj. Policisti pojasnjujejo, da je nagrajevanje vlagateljev iz vložkov drugih članov po kazenskem zakoniku lahko nezakonito. Vlagateljem, ki želijo sredstva investirati v naložbene programe, priporočajo borznoposredniške družbe in banke, ki imajo za opravljanje investicijskih storitev in poslov dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev oziroma Banke Slovenije . http://www.finance.si/275971/Policija-opozarja-Na-trgu-nova-finan%E8na-prevara 15.000 € V denarni piramidi sem izgubila 15 tisoč evrov! Kaj zdaj?
http://mojevro.finance.si/240028

NAJBOGATEJŠI

ZLAGANE OBLJUBE O TEM, KAKO V PETIH LETIH POSTANEŠ NAJBOGATEJŠI SLOVENEC

Reka evrov še odteka iz Slovenije

Ali ni to enkratno? Vložiš 50 tisoč evrov in po letu dni ustvariš 446 tisoč evrov! A tu ni konec. Vse sprotne dobičke ponovno vložiš in po petih letih postaneš najbogatejši Slovenec - ustvaril bi več kot dve milijardi dolarjev. Žal to nikakor ne drži, a po tem scenariju mnogi lahkoverni in pohlepni državljani (še vedno) vlagajo denar v razne verige, ki jim je skupni okvir ime Forex. Tudi Nedeljski je minulo jesen poročal, da so iz davčnega raja v Panami spustili nov nateg Finanzas Forex, a mnogi Slovenci še vedno, čeprav vse resne inštitucije v državi svarijo, da "sistem" ne funkcionira, nasedajo raznim promotorjem. Opozorila se vrstijo od konca leta 2007, nazadnje pa je to pomlad slovenska policija še enkrat resno opozorila na previdnost pri vlaganju sredstev v nepooblaščene naložbene programe. "Nepooblaščeni ponudniki pod pretvezo vlaganja sredstev na mednarodno denarno borzo Forex od vlagateljev pobirajo vložke v višini najmanj 5000 evrov, medtem ko maksimalni vložki niso opredeljeni. Promotorji obljubljajo vlagateljem velike donose, tudi do 20 odstotkov na mesec. Poslovanje običajno poteka gotovinsko. Tovrstne posle nepooblaščeni posredniki najpogosteje ponujajo prek spletnih strani ali na predavanjih, organiziranih za ožji krog ljudi. Po do sedaj zbranih podatkih gre lahko v takih primerih za sum storitve kaznivih dejanj," so sporočili iz generalne policijske uprave. Po slovenskem kazenskem zakoniku bi v teh primerih lahko šlo za organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo ali celo za kazniva dejanja goljufije. Malo upanja za žrtve Poleg policije se za zdaj z javnimi opozorili, bolje bi bilo reči svarili, oglaša tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev. "Posebno previdnost svetujemo, ko obljubljajo nenavadno visoke donose, ki praviloma prinašajo tudi veliko tveganje," pravi Laila Lahmadi - Jelenič, pomočnica direktorja v agenciji. Spomnila je tudi, da agencija "v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili izvaja nadzor nad opravljanjem investicijskih storitev ter poslov, ki jih na območju Slovenije lahko opravljajo samo osebe z ustreznim dovoljenjem agencije oziroma Banke Slovenije. Če agencija ugotovi, da investicijske storitve in posle na območju Slovenije opravlja nekdo, ki za to ni pridobil ustreznega dovoljenja, proti takemu subjektu ukrepa skladno z zakonskimi pooblastili." Damjan Žugelj, direktor Agencije za trg vrednostih papirjev, pa je dodal, da so doslej zaprli najmanj dve spletni strani, prek katerih so promotorji denarnih verig obljubljali sanjske dobičke. "Tega in tudi drugih rezultatov pa nikakor ne bi bilo," pravi Žugelj, "če ne bi bilo odličnega sodelovanja agencije, policije in Davčne uprave Republike Slovenije."
http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042271510
http://www.a-tvp.si/Documents/reporter-1.pdf

ENIGRO & UNAICO

Bralci nas opozarjajo na domnevno denarno verigo Unaico, pri kateri slovenski posredniki za švedsko podjetje novačijo vlagatelje k nakupu delnic in trgovanju na interni borzi. "Menim, da je 50 odstotkov verjetnosti, da gre pri Unaicu za prevaro, svoj vložek v podjetje pa jemljem kot špekulacijo," nam je povedal nekdanji borzni posrednik Alain Al Soufi. Konferenčne sobe slovenskih hotelov v zadnjih dneh pogosto gostijo poslovneže iz Švedske, ki predstavljajo poslovni načrt družbe Enigro , ki namerava s svojo družbo Unaico ustvariti spletno socialno mrežo SiteTalk. Enigro je holding, ki je v 49-odstotni lasti vlagateljev. Ti s plačilom določenega zneska postanejo lastniki delnic Enigra. S temi se lahko trguje le na notranjem trgu (na njihovi spletni strani), v dveh letih pa želijo kotirati tudi na borzi. Spletna stran brez kontaktnih podatkov Enigro po podatkih na predstavitvi deluje v štirih državah v Evropi in treh v Aziji. Za vključitev v sistem je treba plačati 150, 500 ali dva tisoč evrov. Prvi paket je namenjen le državam v Aziji, kjer je nižji življenjski standard. Prodajalci paketov so nagrajeni po uspešnosti, nagrade pa so od prestižnih ur do vile na Tajskem. Načrtujejo, da bo SiteTalk mogoče uporabljati za nakupe, vlaganja, potovanja, spletno bančništvo in igranje pokra. Edina kontaktna številka podjetja je avtomatski odzivnik podjetja, ki naj bi ljudem pomagal pri prodaji storitev. Zanimivo je, da lahko oseba, ki se je odločila udeležiti prestavitve sistema v živo, predstavitev celotne zadeve na računalniku vidi šele pol ure pred predstavitvijo v živo, ob tem, da je tisti, ki je to osebo povabil, ob njej. Zanimiva pa je tudi njihova trditev, da je danes za finančno neodvisnost treba zaslužiti osem tisoč evrov na mesec. Al Soufi: 50-odstoten sem, da ne gre za prevaro V Unaico je vložil tudi nekdanji borzni posrednik Alain Al Soufi. Pravi, da gre pri podjetju Unaico za tipični mrežni marketing. "Ali gre za denarno verigo ali zakonito trženje, ki se bo razvilo v dober posel, pa ostaja vprašanje. Pripisujem 50 odstotkov vrednosti, da gre pri tem za prevaro, svoj vložek v podjetje pa jemljem kot špekulacijo. Nihče na tej točki ne more jasno povedati, ali gre za denarno verigo ali resen posel, še najmanj pa policija, ki ne razume, za kaj gre. To vedo le vodilni v podjetju. V treh do štirih mesecih se bo iz razvoja spletne strani pokazalo, ali je stvar resna ali pa gre za prevaro. V tem hipu je prezgodaj za kakršnekoli sklepe. Pri trgovanju na njihovi spletni strani gre za trgovanje z opcijami, ne delnicami. V primeru trgovanja z delnicami bi bila potrebna poravnava, trg opcij pa lahko vodi samo podjetje," nam je pojasnil Al Soufi. V primeru, da bi SiteTalk postal novi Facebook pričakuje, da bi s to naložbo zaslužil tudi do 300-krat. Nelegalno organiziranje trgovanja z vrednostnimi papirji Kot so nam pojasnili na ATVP , po slovenski zakonodaji nihče ne sme ponujati vrednostnih papirjev in jih uvrstiti v trgovanje na borznem trgu brez objavljenega prospekta in potrebnih dovoljenj. "Organizirano trgovanje prek spletne strani izdajatelja, ki za navedeno nima ustreznega dovoljenja, je v nasprotju z zakonom," so nam pojasnili na ATVP. Ob dejstvu, da sta morali tudi Švedska, od koder prihaja Unaico, in Nemčija, kjer ima omenjeno podjetje sedež, kot članici EU uvesti direktivo o ponudbi vrednostnih papirjev, na ATVP domnevajo, da imajo tudi v teh dveh državah podobne zakone. Če je v tem hipu težko sklepati, ali gre pri tem le za inovativno zbiranje kapitala ali za denarno verigo, pa lahko mirno rečemo, da podjetje pri organizaciji trgovanja z vrednostnimi papirji na spletni strani krši zakonodajo. Policija svari Pazite se organizatorjev denarnih verig iz Skandinavije Kot smo že poročali v članku Pozor, nove denarne verige, je policija pred velikonočnimi prazniki opozarjala na organizatorje denarnih verig, ki prek spleta novačijo vlagatelje pod pretvezo vlaganja v nove socialne mreže. Nepooblaščeni ponudniki pobirajo vložke od petsto do dva tisoč evrov pod pretvezo svetovanja in z aktivnim vključevanjem tujih državljanov, praviloma iz Skandinavije ali zahodnoevropskih držav. Policisti so v sporočilu za javnost ugotavljali, da organizatorji denarne verige manj poučenim vlagateljem ponujajo svoje delnice, s katerimi se trguje na interni strani tega podjetja, obljubljene pa so tudi dividende. Policijo smo včeraj vprašali, ali opozarja na podjetje Unaico, a odgovora nismo prejeli. Obljubili so ga za danes.
http://www.finance.si/276229/Unaico---nateg-naivne%BEev-ali-prihodnja-zgodba-o-uspehu 100%

DONOS
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60438588&section_id=1&article_id=3265602

FOREX
http://www.finance.si/blog/29/576

LYONESS

Kratka predstavitev sistema Lyoness

Začetek Lyonessa v Sloveniji sega v leto 2008, v Evropi pa so se posamezne države (Avstrija, Nemčija, Švica, Češka, Slovaška, Madžarska, Bolgarija, Romunija, Srbija, Poljska, Italija) začele odpirati sistemu Lyoness že pred štirimi leti. Skoraj vsakih nekaj mesecev se sistemu pridruži kakšna nova država, politika sistema Lyoness pa predvideva, da bodo v roku štirih let vanj vključene vse evropske države. Kaj je pravzaprav Lyoness? Lyoness je trgovski sistem, ki pri vsakem nakupu kupcu vrača denar. Kaj Lyoness ponuja? Najkasneje do konca leta bo ponujal praktično vse, kar rabimo za preživetje - hrano, obleko, električno energijo, gorivo, pohištvo, vse električne aparate, zdravilišča .... Vsi ponudniki blaga in storitev želijo le te ponujati v sistemu in že od samega začetka imajo vodilni pri Lyonessu "sladki problem" - kako izbrati najboljše in najkonkurenčnejše ponudnike; vendar, vsi, ki bodo imeli to srečo, da bodo nekega dne res ponudniki blaga in storitev pri Lyoness Slovenija, bodo morali skozi najstrožje preglede, ocenjevanja in kontrole. Lyoness vrača vsakemu kupcu pri vsakem nakupu denar, za cenejšim nakupovanjem pa stoji tudi ogromen projekt - lahko bi ga imenovali kar ekonomski perpetum mobile, saj ta projekt nagrajuje vsakega vpisanega člana tudi z dodatnimi bonusi. Čeprav bi rad vse razložil, mi tu in na takšen način žal ne bo uspelo - namreč to, na kakšne vse načine dobimo bonuse pri Lyonessu, saj je zaradi razumevanja potrebna razlaga v živo. Lyoness sistem je tudi odlična priložnost za vsakogar, ki ga zanima dodaten zaslužek. Vsak dan v tednu potekajo tudi odprte prdstavitve tega posla v skoraj vseh večjih slovenskih mestih - Postojni, Mislinji pri Slovenj Gradcu, Žalcu pri Celju, Mariboru, Ljubljani in drugod. Tam predstavniki Lyonessa prikažejo način delovanja Lyoness posla in predstavijo samo firmo. Prepričani smo, da bo v bližnji prihodnosti vse več Slovencev kupovalo ceneje pri Lyonessu, sploh takrat, ko bomo imeli v ponudbi vse tisto, kar sem omenil zgoraj in pa še več. Pripravljeni smo na nove poslovne partnerje in želimo, da ste med njimi tudi vi, da skupaj z vami napravimo naše skupne načrte za pocenitev, s tem pa tudi dvig kakovosti našega življenja.

LYONESS SENSATION

Lyoness Holding Europe AG Bahnhofstrasse 7 CH-9470 Buchs, Schweiz registriert zu CH-170.3.026.427-4 des Handelsregisteramtes des Kantons St. Gallen - Hauptregister V imenu Lyoness Holding Europe AG z naročilom pooblaščen: LYONESS d. o. o. Žolgarjeva ulica 17, 2000 Maribor Matična številka: 3342832000 Davčna številka: SI 63938227 http://lyoness.cachefly.net/downloads/pdf/si/lyo-reg-sensation-SI.pdf http://www.youtube.com/watch?v=zXuDR6VF4iU
http://www.youtube.com/watch?v=dMwcTCHuCnk http://www.youtube.com/watch?v=F0V-lalKIXU
http://www.youtube.com/watch?v=TG3DfgIh77w
http://www.youtube.com/watch?v=e7-64LxRTxg
http://www.youtube.com/watch?v=DWuK0F32zFU http://www.youtube.com/watch?v=o2Awfr8juRY
http://www.youtube.com/watch?v=ub86AfigP8I
http://www.youtube.com/watch?v=qGVOo-qA5qI
http://www.youtube.com/watch?v=7BksSYd-i54
http://www.youtube.com/watch?v=HobL0WNulLo
http://www.youtube.com/watch?v=5G1CymKPjxI
http://www.youtube.com/watch?v=8XKa1EooV4s
http://www.youtube.com/watch?v=I2rGydf5AYI
http://www.youtube.com/watch?v=6XZILDMUtbU

V poplavi bančnih in trgovinskih kartic ugodnosti je na voljo tudi LYONESS CASHBACK CARD KARTICA

DROBNI TISK ...

Pri prvem prestopu v višjo gospodarsko kategorijo velja sledeče osnovno pravilo: prvi prestop, ne glede iz katere gospodarske kategorije, se prvič postavi na priporočitelja, če je ta že prestopil, v nasprotnem primeru pa na njegovega priporočitelja itd. Nadaljnji prestopi pozicij in prestopi Vaših direktnih strank se postavijo za Vaše prve prestope pozicij dokler le-ti ne prestopijo v višjo gospodarsko kategorijo. Ob izpolnjenem pravilu sledijo prestopi na lastne pozicije z najmlajšim datumom postavitve (pozicije iz pozicijskega računa, predplačil, bonus pozicije ter prestopi pozicij), dokler tudi te ne prestopijo v naslednjo gospodarsko kategorijo... http://med.over.net/forum5/read.php?27,5041919
http://www.algol.si/periskop/wp-content/uploads/2010/03/lyoness-povracila-placila.pdf
http://www.financnitrgi.com/blogifinancni/1006-lyoness-mreni-marketing.html
http://policist.si/forum/viewtopic.php?f=2&t=1619
http://www.poslovni.hr/forum/lyoness--tajna-kupovine-6315-pg12.aspx http://www.facebook.com/group.php?gid=86088697858 http://www.lyoness.ag/EU/

FINANZAS FOREX

Opeharjeni vlagatelji Finanzas Forexa gredo v Španijo Ogoljufani slovenski vlagatelji bodo, kot kaže, epilog denarne piramide Finanzas Forex, ki smo jo septembra 2008 razkrinkali v reviji Moje finance, dobili na sodišču v Španiji Za 350 evrov bo vsak vlagatelj na sodišču obravnavan samostojno. Tako za našo revijo napoveduje Polona Bajc, predsednica Društva za mednarodno povezovanje in sodelovanje naložbenih programov . Pravi namreč, da bodo na tamkajšnje sodišče vložili tožbo zoper glavne organizatorje s prvim človekom denarne verige Finanzas Forex Germanom Cordono na čelu. V tožbo od približno 15 tisoč naplahtanih slovenskih vlagateljev vabijo tiste, ki so še ohranili upanje, da bi lahko prišli do izgubljenega denarja. Polona Bajc je predsednica Društva za mednarodno povezovanje in sodelovanje naložbenih programov. Društvo poziva vse tiste, ki so denar vložili v denarno piramido Finanzas Forex, da vložijo skupinsko tožbo na špansko sodišče. Tudi sama je v piramidi izgubila nekoliko manj kot 100.000 evrov. Za javnost se za zdaj še ne želi fotografirati. Za tožbo bo moral vsak vlagatelj za začetne stroške prispevati po 350 evrov. Seveda se v zvezi s tem že pojavljajo špekulacije nekaterih vlagateljev, da jim bodo odvetniki pobrali še ta denar in da je tožba že tako in tako vnaprej izgubljena. Toda Polona Bajc s še nekaj drugimi vlagatelji je prepričana o nasprotnem. Zakaj ste se odločili, da se vlagatelji organizirate v društvo? Za ustanovitev društva smo se odločili štirje večji vlagatelji v Finanzas Forex. S pristopom tudi drugih vlagateljev pa bomo znižali stroške vložitve tožbe na posameznika. Poleg tega ima skupina tudi nekako večjo moč, tožba pa je bolj kakovostna. Koliko denarja potrebujete za tožbo? Za to, da odvetnik vloži tožbo na špansko sodišče, potrebujemo skupaj 35 tisoč evrov. Društvo od posameznih vlagateljev tako zbira po 350 evrov, ki jih vsak plača samo enkrat. Za ta denar bo vsak posameznik na sodišču obravnavan samostojno. Seveda nikogar ne silimo, da se pridruži. Vsak naj se odloči sam. Zakaj ste se odločili za vložitev tožbe v Španiji, in ne pri nas? V odvetniški pisarni, ki smo jo najeli januarja letos, so nam povedali, da ne bo rezultatov, če bomo ovadbe vložili na našo policijo. Svetovali so nam, naj vložimo tožbo proti glavnim organizatorjem, ki so iz Španije. Izračunali pa smo tudi, da bi bili pri nas stroški odvetnikov in celotnega postopka veliko višji, kot stane proces v Španiji. Poleg tega bi pri nas tak sodni postopek trajal veliko dlje, mi pa poskušamo priti do denarja po čim krajši poti. Slovencev, ki so vložili denar v Finanzas Forex, je okoli 15 tisoč. Vložili naj bi približno 200 milijonov evrov. Ali imate v Španiji torej svojega odvetnika? Tako je. Po naključju sem našla uglednega tamkajšnjega odvetnika, ki to zadevo zelo dobro pozna, saj jo spremlja že od začetka. Kdaj pričakujete, da boste vložili tožbo? Takoj ko zainteresirani vlagatelji zberemo dovolj denarja. Koliko ste ga že zbrali? V bazi imamo veliko vlagateljev. O tem, koliko denarja smo že zbrali, ne bi želela javno govoriti. Lahko pa rečem, da imamo tudi svojega domačega odvetnika, in vsi, ki bi se želeli pridružiti, lahko pri njem dobijo ta podatek. Vsak se mora sam odločiti, ali bo zaupal in bo zraven ali pač ne. Kaj pa, če ne boste zbrali dovolj denarja? Potem bomo vsa sredstva, ki smo jih že prejeli, vrnili vlagateljem. Kakšna je po vašem mnenju verjetnost, da boste sploh dobili vrnjen vloženi denar? Vprašanje je, ali ni že izginil! Španski odvetnik nam vnaprej zagotovo ne obljublja, da bo zadeva uspešna. Trdi pa, da ima podatke, kje je denar in da ga lahko dobimo. S tem nam daje kar veliko zagotovilo, da bo zadeva uspešna. Treba je pojasniti, da denarja ne bomo prejeli neposredno od organizatorja, temveč iz nekakšne stečajne mase; torej iz denarja, ki so mu ga blokirali in ki ga sam ne more več upravljati. Tudi naš domači odvetnik je potrdil, da če odvetnik svoj zaslužek veže na uspešnost postopka, potem mora biti kar prepričan, da ve, od kod bo vzel. Koliko pa bodo morali vlagatelji plačati odvetniku od morebitnega iztoženega denarja? Ob morebitni uspešni tožbi bo odvetnik od vsakega posameznika vzel 20 odstotkov. Kako je ime odvetniku, ki vas bo zastopal v Španiji? Naš odvetnik je Jesus Fernandez - Pedrera Correa. Če se komu poraja dvom, lahko podatke preveri na spletu. Naš zdajšnji odvetnik v Sloveniji je Matej Erjavec, ki tudi sicer zastopa društvo. Bo španski odvetnik glede na to, da je Finanzas Forex tudi v drugih državah, zastopal tudi te vlagatelje? Za zdaj je zastopal samo španske vlagatelje in eno od tamkajšnjih društev ogoljufanih vlagateljev, zdaj pa je prevzel tudi naše. Dopušča možnost, da se k našemu društvu priključijo tudi vlagatelji iz drugih držav. Naše društvo je tako odprto, špansko pa zaprto. Če boste uspešni, kako bo vlagatelj dobil denar in kdaj? Zavzemamo se, da se vsakemu posamezniku denar iz Španije neposredno nakaže na njegov račun v Sloveniji, saj bo tudi na sodišču vsak obravnavan posamezno. Če bomo uspešni, pričakujemo, da bi se to moralo zgoditi v največ treh letih. Vlagatelji so bili prevarani in so zdaj nezaupljivi. Kako jim sploh lahko jamčite, da 350 evrov ne bo končalo za kaj drugega, in ne za to, za kar je ta znesek namenjen? Ljudje vas ne poznajo, zakaj bi vam zaupali? V piramidi imam svoj denar in ga želim dobiti nazaj. Da to uresničim, sem tako kot tudi nekateri drugi člani društva pripravljena žrtvovati svoj prosti čas in biti pri tem dejavna. V društvu smo se dogovorili, da bomo delali pregledno in pošteno. Zato smo tudi ustanovili društvo in zato smo pri registraciji tudi zastavili svoja imena in vse osebne podatke. Seveda pa povsem razumem ljudi, da so zdaj nezaupljivi in si mislijo, da jih bo spet nekdo ogoljufal in jim pobral denar. Toda ko se osebno srečamo s temi ljudmi in jim razložimo, kaj želimo doseči, so večinoma za to. Vsak se mora sam odločiti, ali bo zaupal in bo zraven ali pač ne. Prisegate na preglednost, toda po drugi strani ste zelo težko dostopni. Težko je bilo dobiti vaše kontaktne podatke, ker jih razen na kakšnem forumu ni nikjer Če bi objavili telefonske številke, bi naši telefoni pregoreli. Nismo podjetje, temveč se financiramo s svojim denarjem, iz svojih žepov. Imamo družine in želimo svoj mir. Ne želimo se preveč postavljati v ospredje, saj bi se na nas lahko usula množica ljudi. Treba je vedeti, da so med opeharjenimi vlagatelji nekateri tudi zelo agresivni, da ne rečem pravi psihopati. Zelo veliko je negativcev. To se vidi tudi iz elektronskih sporočil, ki jih prejemamo vsakodnevno. S temi ne želimo imeti opravka, saj nismo socialna ustanova. Želimo pa vlagateljem razložiti položaj, in to počnemo v individualnih pogovorih. Koliko je po vaših ocenah opeharjenih Slovencev v Finanzas Forexu in koliko denarja so vložili? Po podatkih, ki so nam jih zaupali promotorji v Sloveniji, naj bi bilo Slovencev, ki so vložili denar v to piramido, okoli 15 tisoč. Vložili naj bi približno 200 milijonov evrov, Hrvati so vložili 50 milijonov, v svetovnem merilu pa se znesek giblje okoli 1,2 milijarde evrov. Seveda pa so to le ocene. Kako se sploh pogovarjate s promotorji, ki so Finanzas Forex tržili v Sloveniji? Nobenega od promotorjev ne obtožujem. Pravzaprav jih bomo potrebovali za pridobitev določenih informacij v tem postopku, zato z njimi nimamo namena obračunavati. Mislim pa tudi, da številni med njimi niti sami niso vedeli, kaj se dogaja in kaj se glavnim organizatorjem plete po glavi. To pa seveda ne zmanjšuje njihove krivde, da zadeve niso bolje preverili in prej ustavili. Kakšen pa je vaš odnos s promotorjem, ki je vas vpeljal v to naložbo? Normalen. Za naložbo sem se odločila sama, torej me nihče k temu ni silil. In vsak, ki je vstopil v ta sistem, se je odločil sam. Na začetku smo dali majhno vsoto in lepo služili, potem pa nas je premagal pohlep in smo hoteli še več. To je normalni človeški pohlep. Imeli smo denar in smo poskušali srečo, ker smo želeli po hitri poti ustvariti nekaj več. Kolikšni so bili zneski, ki so jih Slovenci vplačevali? Posamezniki so, kot sem slišala, vlagali tudi po milijon evrov, dva, tri in še več. Koliko ste vložili vi? O tem ne bi želela govoriti, je bilo pa blizu šestmestne številke. Kaj bi po tej izkušnji svetovali drugim vlagateljem? Če želijo vlagati denar, naj gredo do uradno registriranih in preverjenih finančnih ustanov. Če pa kdo že želi tako tvegati, naj to počne z denarjem, ki ga lahko pogreša oziroma v celoti izgubi. Seveda pa se mora tudi zavedati, da tako veliki donosi, kot so jih obljubljali tukaj, niso realni. Kaj boste v društvu počeli, ko bo zgodbe s Finanzas Forexom konec? Iz te zgodbe smo se nekaj naučili, in to sporočilo bomo posredovali naprej. Pripravljamo spletno stran, ki bo kmalu zaživela. Vlagatelje bo ozaveščala in opozarjala pred temi in podobnimi finančnimi goljufijami, ki jih je tudi v Sloveniji čedalje več. Kaj o tožbi na špansko sodišče menijo odvetniki? Različne odvetnike smo vprašali, koliko možnosti za uspeh pripisujejo v Španiji vloženi tožbi ogoljufanih slovenskih vlagateljev, ali se jim zdi znesek 35 tisoč evrov za začetek sodnega procesa realen in kaj menijo o tem, da se tožba vlaga v Španiji, in ne v Sloveniji? Matej Erjavec, Odvetniška pisarna Matej Erjavec (zastopa društvo) Sam le svetujem in pomagam društvu pri organizaciji in razmerjih z oškodovanci ter odvetnikom v Španiji, prek katerega naj bi društvo oziroma oškodovanci, ki bodo to želeli, opravljali vse procesne (kazenske in civilne) aktivnosti za pregon domnevnih storilcev in morebitno povračilo vložkov v sistem Finanzas Forex. Težko, če ne nemogoče, je v tem trenutku konkretno oceniti, kakšne so možnosti, da vlagatelji dobijo vrnjen svoj denar. S podatki o morebitnem premoženju domnevno odgovornih oseb v omenjeni finančni shemi namreč nisem seznanjen. Sem pa od vodstva društva dobil informacijo, da naj bi španski odvetnik imel podatke, ki naj bi kazali na razmeroma dobre možnosti vsaj delnega poplačila, saj naj bi bilo določeno premoženje odgovornih že blokirano oziroma zavarovano. Realni znesek za vložitev tožbe mi ni znan, saj ne poznam vseh razsežnosti zadeve števila oškodovancev, ki bodo tožili, zneskov, potrebnih procesnih in predprocesnih dejanj odvetnika v Španiji, morebitnih drugih okoliščin in povezanih tveganj. Ali bi bilo tožbo bolje vložiti v Sloveniji kot v Španiji, ne morem oceniti. Menim pa, da bi bilo tožbo ob seveda predhodno izpolnjenih procesnih predpostavkah smiselno vlagati v Sloveniji predvsem, če bi odgovorne osebe imele tu prebivališče, zlasti pa premoženje, ki bi ga bilo mogoče zaseči v morebitni izvršbi oziroma ga zavarovati z ukrepi za zavarovanje izterjave. A kot mi je zadevo do zdaj predstavilo društvo, mislim, da ni tako. Aleksander Čeferin, Odvetniška družba Čeferin Zadevo poznam slabo, tako da so lahko odgovori le načelni. Težko je reči, ali imajo vlagatelji tožbe možnosti, da to dobijo. Na prvi pogled kaže, da bi jim moralo uspeti. Druga težava je izterjava, saj dobljena tožba sama po sebi še ne pomeni, da bo nekdo denar v resnici prejel. Uspešnosti izterjave so v podobnih primerih izjemno slabe, le redko so oškodovani res poplačani. Očitno bodo tožili glavnega organizatorja kot fizično osebo. Iskreno povedano, dvomim, da bodo dobili kaj denarja. Je pa pravilno, da tožbo vlagajo v Španiji. O odvetnikovi nagradi pa moram reči, da ne vem natančno, za kakšen tožbeni zahtevek gre, tako da jo težko komentiram. Nina Zidar Klemenčič, Odvetniška pisarna Zidar & Klemenčič Realna možnost za poplačilo obstaja le, če je kjerkoli kakršnokoli realno (materialno) premoženje, po katerem je mogoče poseči. Glede na delovanje tovrstnih podjetij po načelu balona, vsekakor ni dovolj premoženja, da bi se v celoti poplačali dolgovi vseh, ki so podjetju zaupali svoja finančna sredstva. Finanzas Forex je fasada, ki deluje tako, da zaupaš denar borznikom, ki ga potem za posameznega vlagatelja nalagajo. Šele po natančnejšem pregledu je mogoče ugotoviti, da gre za podjetje, registrirano v Panami, ki nima ustrezne licence za izvajanje finančnih dejavnosti, in tako dejavnost podjetja ni regulirana. Težava pri uveljavljanju zahtevkov je v izsledljivosti premoženja podjetja. Možnosti poplačila z računov, ki so odprti v nereguliranih okoljih, je izredno majhna. Vsekakor tožbe ni smotrno vlagati v Sloveniji, če tu ni nobenega premoženja iz naslova Finanzas Forexa. Do višine plačila odvetnika pa se težko opredelim. Vsekakor gre za zapleten primer in je temu primerna tudi cena pravnega svetovanja in zastopanja.
http://mojevro.finance.si/285416/Opeharjeni-vlagatelji-Finanzas-Forexa-gredo-v-%A9panijo

Hrvati zaradi forex prevare ob 57 milijonov evrov Pod pretvezo do 150-odstotnih donosov se je na računih v tujini izgubila sled za denarjem 30 tisočih hrvaških vlagateljev Hrvaška policija je začela preiskavo piramidne prevare, ki je potekala pod pretvezo valutnega trgovanja forex in zaradi katere so hrvaški državljani ostali brez 420 milijonov kun (okoli 57 milijonov evrov), poroča Večernji. Policija je že zaslišala več deset oškodovancev, med katerimi so večinoma podjetniki, obrtniki, športniki in managerji. Po nekaterih podatkih naj bi bilo oškodovanih 30 tisoč ljudi. Obljubljeni do 150-odstotni donosi Vsem so bili obljubljeni visoki donosi (120 - 150 odstotkov), kasneje pa se je razkrilo, da gre za veliko piramidno shemo, v kateri se je denar stekal na račune v tujini. Minimalen vložek je bil 5750 kun oziroma okoli 820 evrov. V začetku delovanja leta 2007 je shema prinašala tudi 400 odstotne donose, je za Večernji povedal eden izmed oškodovancev. Nastali so številni posredniki, ki so začeli pridobivati svoje stranke, leta 2010 pa se je izplačevanje donosov končalo, izgubila se je tudi sled za glavnicami. Brez denarja so ostali tako posredniki kot njihove stranke.
http://www.finance.si/289175/Hrvati-zaradi-forex-prevare-ob-57-milijonov-evrov
http://www.business.hr/hr/Naslovnica/Hrvatska/Milijunska-prijevara-u-Rijeci-poprimit-ce-razmjere-medunarodnog-kaznenog-djela http://www.business.hr/hr/Naslovnica/Hrvatska/Zrtve-prijevare-Rijecani-ulagali-u-nepostojecu-banku-i-Forex

40.550 €

http://www.business.hr/hr/Naslovnica/Hrvatska/Financijska-prijevara-30-ak-tisuca-ljudi-osteceno-u-shemi-oko-forexa?homesrclink=preporuke

40.000 €

http://www.jutarnji.hr/afera-forex--hrvatska--rijeka--damir-skundric--ispovijedi-ljudi-iz-hrvatske-prevare-stoljeca/886175/

Ujeli Capsyevih 14 prevarantov za 100 miokun oziroma 13,88 mio€

http://www.business.hr/hr/Naslovnica/Hrvatska/14-prevaranata-iz-Capysa-na-Forexu-diglo-100-milijuna-kuna

Mesec dni zapora in odvzem premoženja

http://www.business.hr/hr/Naslovnica/Hrvatska/Forex-prevaranti-zaradili-mjesec-dana-zatvora
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Okt 02, 2010 6:48 pm; skupaj popravljeno 11 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Tor Apr 06, 2010 1:41 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DALAJ LAMA TENZIN GYATSO LHAMO DHONDRUB KUNDüN

/13/...njegova notranja moč in zaprisega miru ter boj njegovega naroda skozi zgodovino, ki je danes že legendarna, zato je vsak tak obisk priložnost za resen razmislek o sebi, nas, vojnah in lakoti ter navsezadnje o povezanosti vseh ljudi:

* Tenzin Gyatso (rojstno ime Lhamo Dhondrub, med tibetanci tudi Kundün, Yeshe Norbu ali Gyalwa Rinpoche), tibetanski budistični menih in 14. dalajlama,

* 6. julij 1935, Taktser, provinca Amdo, Tibet.
http://www.dalailama.com/

Tenzin Gyatso se je rodil kot Lhamo Thondup. Ko je bil star komaj dve leti, so ga menihi razglasili za 14. zemeljsko utelešenje Avalokitešvare, bodhisatve usmiljenja. Izbor so opravili po zelo starem izročilu, po katerem duh umrlega dalajlame preide v telo novorojenega dečka. Menihi so po vsej deželi iskali novorojenčka, ki se je rodil v smrtni uri dalajlame. V vas Taktser na severovzhodu Tibeta so prišli leta 1937 in našli, kar so iskali; dečka, ki se je rodil 6. julija 1935 v kmečki družini. Da bi bili povsem gotovi, ali so res našli ponovno utelešenje dalajlame, so z dečkom opravili vrsto preizkusov. Prestal jih je uspešno in tako so ga priznali za utelešenega prednika. Ko je Lhamo dopolnil pet let, je dobil meniško ime Tenzin Gyatso in bil razglašen za 14. dalajlamo. Začel je študirati budistično filozofijo, tibetansko umetnost in kulturo, slovnico, medicino in dialektiko. S tradicionalnim obredom so ga 17. novembra 1950 v palači Potala v Lhasi tudi uradno ustoličili. Odraščal je v velikanski palači Potala v Lhasi, od koder pa je moral zbežati.

Komaj je dalajlamov osebni preroški bog Nečung sporočil besede »Pojdi! Pojdi še nocoj!«, je medij na list papirja zarisal natančno pot bega, po kateri se je 14. dalajlama 17. marca 1959 umaknil. Nadnaravni nasvet mu reši življenje. Dalajlama je pozneje priznal, da je prvič začutil strah. Ne zase, ampak za milijone ljudi, ki so verovali vanj. Strah je bil upravičen, njegov nočni beg v indijsko pregnanstvo je povzročil smrt tisočev rojakov. Pot v pregnanstvo je bila dolga in naporna, saj je vodila čez najtežje predele Tibeta s številnimi visokimi prelazi, ki so v tem letnem času še pokriti s snegom. Dalajlama je 31. marca 1959 izčrpan in oslabljen zaradi griže stopil na tla dežele, v kateri je sprva nameraval ostati le nekaj časa. Njegovo stočlasnko, močno oboroženo spremstvo, ki ga je varovalo na poti od tibetanskega glavnega mesta Lhase do indijske meje, se je vrnilo, da bi sodelovalo v boju proti Kitajcem. Dalajlama je po nekaj mesecih svoje novo stalno bivališče našel v samostanu v severnoindijski Dharamsali; v tem mestu ima od takrat sedež tudi tibetanska emigrantska vlada. Sčasoma so tam nastala obrtniška in kmetijska središča, v katerih dela velik del več kot 100.000 tibetanskih beguncev, ki so sledili dalajlami v tujino. V severni Indiji so poleg tega ustanovili tudi šole, ki otrokom omogočajo celovito izobrazbo in spoznavanje tibetanskega jezika, zgodovine, kulture in religije.

Dalajlama medtem nadaljuje nenasilni boj za pravice Tibeta. V preteklih štirih desetletjih je obiskal številne države in pri vodilnih politikih, ki so ga sprejeli, iskal podporo za svoje cilje. Dalajlama je zaradi vse večjega zanimanja svetovne javnosti za tibetanski spor sčasoma postal karizmatični medijski zvezdnik. Njegova naraščajoča priljubljenost je v številnih evropskih državah vzpodbudila ustanovitev budističnih verskih središč, povečalo pa se je tudi politično zanimanje za tibetansko vprašanje, zlasti v organizacijah za varstvo človekovih pravic. 14. dalajlama se neutrudno zavzema za svoje ljudstvo in išče miroljubno rešitev spora med Tibetom in Kitajsko. Dalajlama priporoča svojim sonarodnjakom strpnost namesto sovraštva, čeprav Kitajska Tibetu še naprej odreka pravico do večje samostojnosti in svobodo. Njegovo sporočilo se glasi, da morajo ljudje med seboj širiti ljubezen in usmiljenje in da je ta cilj mogoče doseči le z nenehnim in neutrudnim prizadevanjem. 10. decembra leta 1989 so mu kot priznanje za njegovo prizadevanje za nenasilno ločitev Tibeta od Kitajske dodelili Nobelovo nagrado za mir. Oblastniki v Pekingu so to počastitev imeli za žalitev in »vmešavanje v notranje zadeve«. Dalajlama še naprej poskuša v emigraciji ohraniti tibetansko kulturo in religijo, ublažiti trpljenje Tibetancev in za to dobiti mednarodno podporo. Prav tako neutrudno opozarja svetovno javnost na obupni položaj svoje domovine. Danes v Tibetu, » strehi sveta«, živi več Kitajcev kot avtohtonih Tibetancev.

Nobelovi nagrajenci za mir

1901–1925
Dunant / Passy (1901) · Ducommun / Gobat (1902) · Cremer (1903) · IDI (1904) · Suttner (1905) · Roosevelt (1906) · Moneta / Renault (1907) · Arnoldson / Bajer (1908) · Beernaert / Estournelles de Constant (1909) · IPB (1910) · Asser / Fried (1911) · Root (1912) · La Fontaine (1913) · ICRC (1917) · Wilson (1919) · Bourgeois (1920) · Branting / Lange (1921) · Nansen (1922) · Chamberlain / Dawes (1925)

1926–1950
Briand / Stresemann (1926) · Buisson / Quidde (1927) · Kellogg (1929) · Söderblom (1930) · Addams / Butler (1931) · Angell (1933) · Henderson (1934) · Ossietzky (1935) · Lamas (1936) · Cecil (1937) · Nansen Office (1938) · ICRC (1944) · Hull (1945) · Balch / Mott (1946) · QPSW / AFSC (1947) · Boyd Orr (1949) · Bunche (1950)

1951–1975
Jouhaux (1951) · Schweitzer (1952) · Marshall (1953) · UNHCR (1954) · Pearson (1957) · Pire (1958) · Noel﷓Baker (1959) · Lutuli (1960) · Hammarskjöld (1961) · Pauling (1962) · Rdeči križ (1963) · King (1964) · UNICEF (1965) · Cassin (1968) · ILO (1969) · Borlaug (1970) · Brandt (1971) · Kissinger / Le (1973) · MacBride / Sato (1974) · Saharov (1975)

1976–2000
B.Williams / Corrigan (1976) · AI (1977) · Sadat / Begin (1978) · Mati Tereza (1979) · Esquivel (1980) · UNHCR (1981) · Myrdal / García Robles (1982) · Wałęsa (1983) · Tutu (1984) · IPPNW (1985) · Wiesel (1986) · Arias (1987) · Mirovne misije OZN (1988) · Dalajlama (1989) · Gorbačov (1990) · Suu Kyi (1991) · Menchú (1992) · Mandela / de Klerk (1993) · Arafat / Peres / Rabin (1994) · Pugwash Conferences / Rotblat (1995) · Belo / Ramos-Horta (1996) · ICBL / J.Williams (1997) · Hume / Trimble (1998) · MSF (1999) · Kim (2000)

2001–danes OZN / Anan (2001) · Carter (2002) · Ebadi (2003) · Maathai (2004) · Mednarodna agencija za jedrsko energijo / El Baradej (2005) · Junus / Grameen Bank (2006) · Gore / IPCC (2007) · Ahtisaari (2008) · Obama (2009)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Dalajlama
http://sl.wikipedia.org/wiki/Tenzin_Gyatso
http://religioncompass.files.wordpress.com/2009/03/tenzin_gyatzo_foto_11.jpg
http://www.tibet-drustvo.si/index.php?flash=2&sv_path=9090,9102 http://www.paranormalium.pl/ilustracje/artykuly/dalajlama_xiv.jpg http://news-poland.com/upload/news/1327pDalai_Lama.jpg
http://news-poland.com/upload/news/1512phhdl_yellow.jpg http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/dalajlama.gif http://www.czarymary.pl/rysunki/dalaj_lama.jpg

Dalajlama med nami

Mala Slovenija je očitno priljubljena destinacija najvišjih svetovnih verskih dostojanstvenikov. V dobrih desetih letih smo tako dvakrat gostili papeža Janeza Pavla II., zdaj je drugič tukaj tibetanski verski in duhovni voditelj dalajlama Tenzin Gyatso. No, vmes je bil pri nas tudi najvišji aškenaški rabin Jona Metzger, kar je osebnost v podobnem rangu, vendar so ga opazili le politiki, javnost pa ne.

Ko so v uradni Ljubljani slišali za obisk dalajlame v Mariboru, je politike zagotovo pričela boleti glava. Čeprav je dalajlama v Maribor izključno kot duhovna avtoriteta in Nobelov nagrajenec za mir, ne pa kot voditelj mednarodno nepriznanega samostojnega Tibeta, so se politiki zbali posledic, ki bi jih lahko obisk pustil v slovensko-kitajskih odnosih. Zato Njegove svetosti XIV. dalajlame Tenzina Gyatsa, kakršen je dalajlamov uradni naziv, ne bo sprejel nobeden od najvišjih predstavnikov slovenske politike. Na obisku leta 2002 je bilo povsem drugače; brez vsakega zadržka ga je sprejel tedanji predsednik dr. Janez Drnovšek, ki mu je bil dalajlama tudi duhovno zelo blizu.

Toda tisto je bilo pred osmimi leti, ko Kitajska še ni bila gospodarska in politična velesila, kakršna je danes. Zgodovina dalajlamovih obiskov največjih svetovnih držav zadnjih let kaže, da so se uklonile veliki Kitajski, ki šteje Tibet za neodtujljivi del svoje države in v krvi zatre vsake separatistične težnje, nazadnje pred dvema letoma. Tako se je zahtevam Kitajske pred dnevi pokoril celo ameriški predsednik Barack Obama, ki je dalajlamo sprejel "pri zadnjih vratih" Bele hiše. Ko je tibetanski voditelj pred dvema letoma nagovoril evropske poslance, pa je Kitajska nemudoma preložila vrhunsko srečanje z Evropsko unijo.

Tudi zato organizatorji tokratnega mariborskega obiska v dogodek ne želijo na noben način vpletati politike, še vere ne, in vztrajno ponavljajo, da bo od včeraj do jutri dalajlama v Mariboru predvsem kot ena največjih moralnih avtoritet, da bo njegov obisk potekal na humanistični ravni in s težnjo, da ljudi spodbudi k razvijanju etike kot temelja življenja. Tako je tudi prav; gostitelji se niso neverjetno trudili, da bi sad njihovih naporov pred kamerami poželi politiki, ti pa lahko mirno spijo, saj vedo, da jih bo Kitajska le milo okrcala. Zadovoljni bodo torej vsi - in duhovni mir je ne nazadnje eno temeljnih dalajlamovih sporočil.
http://www.vecer.com/clanekslo2010040605528651

DREVO MIRU

Dalajlama zasadil drevo miru in nagovoril dijake

Dalajlama meni, da je potrebno spremeniti način razmišljanja in mlade pozval k doseganju miru in dialoga

Tibetanski duhovni vodja dalajlama je danes v mariborskem mestnem parku zasadil drevo miru, nato pa nagovoril dijake in ostale zbrane pred Prvo gimnazijo. Ob tem je poudaril, da mora biti 21. stoletje stoletje dialoga, kar pa lahko dosežejo predvsem mladi.

14. dalajlama Tenzin Gjatso je opazil, da je Slovenija mlada država, a polna življenja, kar je zelo velika prednost. "Včasih manjši narodi premorejo več duha," je menil in dejal, je med Slovenci opazil ta duh, zato je prepričan, da lahko pomembno prispevajo k izboljšanju sveta.

"Naj tako tudi to majhno drevo v družbi ostalih velikih, ki so v parku, ustvari harmonijo in zacveti," je pozval dalajlama in na drevo obesil bel šal kot simbol miru.

Pri sajenju drevesa v parku sta 74-letnemu dalajlami pomagala mariborski župan Franc Kangler in rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman, prisotni pa so bili tudi člani mestne uprave in mestnega sveta ter mariborski imam Ibrahim Malanović.

Župan Kangler je ob tej priložnosti izrazil veselje, da lahko Maribor gosti tako plemenitega človeka. "Maribor je danes odprl svoje srce," je dejal. "Naj to drevo v tem mestu večno raste, naj obuja naše spomine na ta čudoviti dogodek in širi čisto energijo tako v Mariboru kot v svetu," je dodal.

Gimnazijci besede dalajlame sprejeli z navdušenjem

Po sajenju drevesa se je Nobelov nagrajenec za mir odpravil k bližnji Prvi gimnaziji, kjer ga je pričakala množica predvsem mladih ljudi. V nagovoru je spomnil, da je egocentrično razmišljanje zastarelo in da lahko človeštvo preživi le, če se združi.

"Globalna ekonomija in okolje nas združujeta, zato je današnja realnost drugačna od pretekle. Zato je treba spremeniti naš način razmišljanja," je prepričan dalajlama. "Moja generacija se poslavlja, župan je nekje vmes, vi mladi, sveži obrazi pa morate doseči, da bo svet res lep," je pripomnil dalajlama.
http://www.vecer.com/clanekslo2010040605528651

* "Gre za poštenje in resnicoljubnost, to avtomatsko pomeni odprtost. Gre za transparentnost, ki prinaša zaupanje, zaupanje prinaša prijateljstvo, in to prinaša harmonijo. Ljudje smo socialne živali, harmonija je za nas zelo pomembna. Celo čebele, ki nimajo ne policije, ne organizacije, živijo skupaj, v skupnosti, sodelujejo."

* "Tisti, ki v mladih letih prejemajo veliko materine ljubezni, so na veliko višjem mentalni ravni." Ob tem je izrazil, da bi morali v izobraževalni sistem morali vključiti izobraževanje o moralno-etičnih konceptih, s čimer si je prislužil glasen aplavz.

* "Mir in zadovoljstvo morata priti iz srca. Alkohol, mamila, igralništvo so posledica neizkoriščenega notranjega potenciala posameznikov. Denar ne prinese notranjega miru in zadovoljstva. Moje sporočilo je, da se moramo usmeriti navznoter in poiskati notranje vrednote. "

* "Kot lahko majhen narod naredi veliko, naj tudi to majhno drevo med velikimi zraste in ustvari hramonijo," je dejal 14. dalajlama, ki že od leta 1959 živi v izgnanstvu, in požel velik aplavz.

* "Tibetanski pregovor pravi: v majhni posodi vzplamti velik ogenj, in v tem dvomilijonskem narodu sem opazil velik duh," je bil pohvalen dalajlama, ki je tokrat drugič na obisku v Sloveniji.

ŽENSKA

Dalajlama: "Buda naj bo ženska!" Na predavanju za vabljene goste v SNG Maribor na temo Sočutje - umetnost sreče, je dalajlama izpostavil, da preveč razmišljamo o razlikah med ljudmi, kar je eden najpomembnejših vzrokov za probleme v svetu.

V preteklosti, pravi, stvari niso bile tako povezane. Spori so se reševali drugače, zmaga enega, je bil poraz drugega. Danes, v globalni ekonomiji, pa nas je veliko. Škodovanje sosedu, pomeni danes povzročanje škode samemu sebi, je zaključil misel.

"Ljudje postajamo zaradi inteligence bolj resni, medtem ko žival inteligence nima, in se ravna po občutkih in čustvih. Zato je lahko škoda v svetu živali pri boju za preživetje večja, bolj uničujoča, medtem ko moramo ljudje nasilje razumeti kot škodovanje samemu sebi. Koncept vojne je prav zaradi takšnega razumevanja preživet", je še povedal Tenzina Gyatso.

Najboljše človeške vrednote so tiste, ki nas delajo ljudi, ki ustvarjajo odprtost in prinašajo nove prijatelje. Pravi, da nam sočutje ne more škoditi, tisti, ki največ pridobimo smo mi sami. Sočutje ali odpuščanje ne pomeni, da smo neaktivni, pasivni ali neprizadeti.

Moramo se boriti na ta ali drugačen način, istočasno pa obdržati sočutje do človeka kot človeka. Dalajlama je tudi izpostavil primer nasilja, ko imamo koga namen izkoristiti ali prevarati, pa k njemu pristopimo z darilom. Predavanje je zaključil z anekdoto, v kateri ga feministična gibanja pogosto označijo za največjo feministko, najbolj ekstremistični pa si celo želijo, da bi naj bil Buda ženska. Na predavanju sta imela govor tudi rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Ivan Rozman ter župan Mestne občine Maribor, Franc Kangler. Pred odhodom v Švico, kamor bo dalajlama odletel z Mariborskega letališča, si je ogledal še dokončano mandalo, ki so jo tibetanski menihi pripravljali pretekli teden dni.
http://www.vecer.com/clanekslo2010040705529084

50 LET

Petdeset let življenja v izgnanstvu Tibetanski duhovni voditelj Dalajlama danes obeležuje 50. obletnico življenja v izgnanstvu. Iz Tibeta je na sever Indije pobegnil pred natanko pol stoletja po neuspelem poskusu upora proti kitajski nadvladi. Nekdanji indijski premier Jawaharlal Nehru je leto dni kasneje Dalajlami ponudil zatočišče v gorski postojanki Dharamshala v Himalaji, kamor še danes kljub težkim življenjskim pogojem prihajajo tibetanski begunci.

Ob današnji slovesnosti se je Dalajlama zahvalil Indiji in poudaril, da je njen sin, saj je preživel s pomočjo indijskega riža. Poudaril je, da je kljub življenju v izgnanstvu ostal zvest tibetanski stvari, in dodal, da je ponosen nad dosežki Tibetancev v izgnanstvu.

Kitajska sicer Dalajlamo, ki se je iz tibetanskega povzpel v svetovnega duhovnega voditelja, označuje za "volka v meniških oblačilih" in ga obtožuje, da poskuša razdeliti državo, čeprav je Dalajlama že večkrat poudaril, da sprejema nadvlado Pekinga, prizadeval naj bi se le za "večjo avtonomijo" Tibeta.
http://www.vecer.com/claneksve2010043005536613

11 SKRIVNOSTI

Dalajlama je verjetno eden najbolj karizmatičnih svetovnih voditeljev. Njegovo ime pomeni 'ocean modrosti' in prav zaradi te ga častijo milijoni po vsem svetu. Tenzin Gyatsoa je najbolj karizmatičen voditelj na svetu. Tenzin Gyatsoa, kot se imenuje duhovni budistični vodja, je nanizal deset modrosti, ki bi, če bi se jih ljudje držali, verjetno spremenile svet na bolje.
* Če bi radi prenašali svoje znanje, moramo najprej prenehati škoditi drugim. Bistvo je, da s povzročanjem trpljenja najbolj škodimo samim sebi. Pomoč drugim ustvarja pozitivne odnose, ki bodo na koncu koristili tudi nam samim.
* Vsaj enkrat letno obiščite kraj, ki ga ne poznate. Spoznavanje novih krajev in ljudi bogati življenje.
* Izguba službe je lahko dobra priložnost za spremembo. Prisili nas, da se soočimo z novimi situacijami in pridobivamo nova znanja.
* Če imamo nekoga radi, se veselimo njegovega uspeha. Veseliti se je treba tudi uspehov ljudi, ki jih ne spoštujemo.
* Za trajno srečo je treba izkusiti, da je tudi trpljenje del življenja. Po budističnih pojmovanjih trpljenje nikoli ne vodi v pesimizem ali obup. Z njegovo pomočjo prepoznamo dejanske vzroke za svojo nesrečo. * Zlasti če ne pripadate nobeni religiji, si recite, da se nesreča, ki vas doleti (naj bo še tako strašna), ne dogaja le vam. Posameznik je samo center svojega vesolja.
* Če ste soočeni s težavami, poskusite vse, kar je v vaši moči, da jih premagate. Težave so izziv, zaradi katerih duhovno rastemo.
* Če se boste urili v dobrih stvareh, toleranci, prijaznosti, boste našli tudi več miru. Če imate mirno srce in duha, vas nič ne more vreči iz tira.
* V prehrani, oblačenju in bivanjskih pogojih bodite zmerni. Stvari, ki si jih lastimo, si na koncu lastijo nas.
* Trajna sreča se skriva v duhovnem razvoju!
* Dalajlama pa ima še eno skrivnost, ki je povezana z darilom. Leta 1943 je namreč dobil v dar majhno škatlo od ameriškega predsednika Roosevelta. Šele pred kratkim je bila vsebina dokončno razkrita. 'Skrivnost' pa je izdal v New Yorku.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/11-skrivnosti-dalajlame.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jul 10, 2010 1:01 pm; skupaj popravljeno 4 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli