Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 19 Feb 2012 15:58; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Tor Apr 06, 2010 10:53 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

VZMD & MDS

/13/... zaenkrat sta to edina društvi, ki bi naj ščitila interese malih delničarjev, a se je tudi v zadnjem času dogodilo, da so njihovi predstavniki na skupščinah delničarjev, glasovali povsem diametralno nasprotno: Mad

PODPORNIKI & DONATORJI

Skrivnostni finančni podporniki in donatorji "zaščitnikov" malih delničarjev

Nadzorni sveti Mercatorja, Petrola, Istrabenza, Krke, Gorenja, Nove KBM, Vzajemne, Pivovarne Laško, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper in Žita so le nekateri, v katere sta v zadnjih mesecih Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča in društvo Mali delničarji (MDS) Rajka Stankovića želela nastaviti svoje predstavnike. »Pogovor odslej snemam. VZMD ne želi sodelovati pri primerjavi, ker ni primerjave med neprimerljivimi,« je bil odrezav predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič (na fotografiji), ko smo želeli izvedeti, kako posluje njegovo združenje...

Predsednik društva MDS Rajko Stanković je odgovoril na naša vprašanja, vendar imena financerjev ni želel razkriti. Svoje predloge sta opravičevala s sklicevanjem na interese malih delničarjev, vendar le malokrat razkrila, koliko delničarjev je sploh podpiralo te zahteve in njune kandidate, kaj šele, kateri so ti delničarji.

Vprašanje je, ali gre dejansko za interese malih delničarjev - naše raziskovanje namreč kaže, da se za interesi obeh združenj velikokrat skrivajo interesi različnih gospodarskih družb, ki želijo prek njiju uveljavljati predvsem svoje kapitalske interese. Kdo financira "zaščitnika" malih delničarjev

Zato smo želeli od obeh "zaščitnikov" malih delničarjev izvedeti, kako in predvsem kdo financira njuno delovanje. Imen financerjev tako Verbič kot Stanković nista želela razkriti. Glede na to, da VZMD svojim članom (koliko jih je, ni znano) sploh ne zaračunava članarine, ga očitno v celoti financirajo gospodarske družbe in drugi neznani donatorji. MDS članarino zbira, vendar ta predstavlja le 10 odstotkov njegovih prihodkov.

Kot nam je sporočil Stanković, je imel MDS konec decembra lani 42 članov, ki so lani plačali 1260 evrov članarine. Z donacijami je MDS zbral 4250 evrov, z opravljanjem dejavnosti pa je zaslužil 8200 evrov. Primerjava z VZMD pokaže, da je MDS pravi palček, saj je imel VZMD po zadnjih znanih podatkih že leta 2008 307.544 evrov prihodkov.

Kako VZMD ustvarja prihodke, ostaja skrbno varovana skrivnost, saj Verbič na naša vprašanja ni želel odgovoriti. Dejal nam je le: "Na vprašanja ne bomo odgovorili, ker VZMD ne želi sodelovati pri primerjavi z MDS, ker ni primerjave med neprimerljivimi.

" Premoženje MDS in VZMD Medtem ko ima društvo MDS po pojasnilih Stankovića za vsega 250 evrov premoženja (delnice), pa tudi premoženje VZMD ostaja skrivnost. VZMD in MDS delujeta v poslovnih prostorih v Ljubljani.

Medtem ko je Stankovič razkril, da za tri poslovne prostore v skupni izmeri 40 kvadratnih metrov odvetnici Dragici Kuhelj mesečno plačujejo 727 evrov bruto najemnine, Verbič tudi tovrstnih podatkov ni želel razkriti.

Kdo nadzira poslovanje in udeležbe v tujini?
"Poslovanje našega društva, poleg običajnih uradnih institucij, nadzirajo zunanji računovodski servis ter statutarno določeni organi Društva MDS (torej nadzorni odbor)," pravi Stanković, medtem ko od VZMD tudi na tovrstna vprašanja nismo dobili odgovorov. Za razliko od MDS, ki se do zdaj ni udeležil še nobenega srečanja v tujini, pa je Verbič v zadnjih letih večkrat potoval na razne konference in srečanja v tujini (Brazilija, London Bruselj). Kam vse je potoval lani, pa Verbič ni želel odgovoriti.

Verbič koval dobiček na račun malih delničarjev

Delničarski sporazum malih delničarjev Velane, ki ga je poleti 2007 pripravil VZMD in s katerim so se podpisniki zavezali, da bodo za delnico Velane poskušali iztržiti najmanj 22 evrov, je Kristjanu Verbiču prinesel tudi osebno finančno korist. Kmalu po podpisu sporazuma je Verbič kupil nekaj več kot 2300 delnic Velane, za katere je odštel okoli 10.000 evrov. Vendar za razliko od delničarjev, ki so pristopili k delničarskemu sporazumu, ga Verbič ni podpisal. Po le nekaj dneh in okoli 300-odstotni rasti Velanine delnice je Verbič prodal več kot polovico svojega paketa delnic, ustvaril okoli 15.000 evrov dobička, ostalo pa mu je še za okoli 2000 evrov Velaninih delnic.

S pooblastili do zaslužka?

Eden od glavnih virov prejemkov VZMD je po informacijah, ki smo jih zbrali, organizirano zbiranje pooblastil. Za organizirano zbiranje pooblastil za skupščino Mercatorja leta 2008 (pošto so poslali 17.500 delničarjem) je namreč VZMD najboljšemu sosedu zaračunal kar 27.561,6 evra, pri čemer je račun za pošiljanje pooblastil znašal 9477 evrov, tisk pooblastil 8634,6 evra, preostalih 18.084,6 evra pa sama priprava pooblastil. Še več, in sicer kar 39.000 evrov je za iste usluge VZMD odštela Aktiva Naložbe (tedaj s 23.000 delničarji), ki je dogovarjanje z VZMD zaupala komunikacijski skupini Pristop. Za primerjavo, v istem letu je Gorenje tiskanje pooblastil za 20.404 delničarjev stalo okoli 5100 evrov, Petrol pa za tiskanje 40.000 pooblastil slabih 4.600 evrov brez DDV, se pravi bistveno manj, kot je znašal strošek družb, ki jim je tiskanje uredil VZMD.

Kot so nam povedali v več večjih družbah, ki kotirajo na borzi, s samo pripravo pooblastil za skupščino sploh nimajo stroškov, saj gre dejansko le za rutinsko opravilo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042350133

REAKCIJA

http://www.vzmd.si/novice/14898-skupina-kompas-mts-in-odziv-vzmd-na-ponoven-grob-poizkus-diskreditacije.html
http://www.youtube.com/watch?v=G2gatNH-qpU

VERBIČ & VZMD

Po Verbičevem samorazkritju na YouTubu ATVP v preiskavo tržne manipulacije Policija in Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) bosta vzeli pod drobnogled predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča, ki je na spletni strani Youtube priznal tržno manipulacijo z delnicami Velane v letu 2007.

V videoprispevku na spletni strani YouTube, s katerim se je odzval na naš prispevek o skrivnostnih financerjih »zaščitnikov« malih delničarjev, je predsednik VZMD Kristjan Verbič mimogrede priznal tudi načrtno zviševanje cene delnice Velane oziroma tržno manipulacijo s temi delnicami. "Velana kotira na trgu in je na trgu kotirala tudi takrat, ko smo se v združenju zavestno odločili, da bomo posegli na ta trg. Kot zakoniti zastopnik društva sem to naredil sam in to ob zelo jasnem namenu, da se ta cena dvigne. To je tudi uspelo. Cena delnice Velane je v tistem času narasla za praktično desetkratnik," je v video prispevku na Youtube priznal Kristjan Verbič.

ATVP preiskuje, policija preučuje

Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so, tako naši viri, po Verbičevem samorazkritju že začeli s preiskavo zaradi suma kršitve zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Teh informacij na ATVP niso želeli komentirati, saj gre za "zaupne podatke". Pojasnili pa so, da imajo v primeru suma zlorabe trga vsa zakonita pooblastila, ki jim omogočajo izvedbo nadzora. Nekoliko bolj konkretni so bili na Policijski upravi Ljubljana, kjer so nam po našem preverjanju povedali, da bodo "zadevo preučili".

"V kolikor bodo podani znaki uradno pregonljivega kaznivega dejanja, bodo kriminalisti začeli s predkazenskim postopkom," nam je še sporočil tiskovni predstavnik ljubljanske policijske uprave Vinko Stojnšek in dodal, da bodo "o ugotovljenih dejstvih obvestili pristojno tožilstvo".

Verbič v svojem spletnem video prispevku (objavil ga je po našem prispevku o skrivnostnih finančnih podpornikih "zaščitnikov" malih delničarjev) sicer zatrjuje, da z rastjo delnice Velane ni ustvaril dobička, tudi če bi ga, pa se mu to ne zdi "prav nič sporno." Toda zakon o trgu finančnih instrumentov prepoveduje nakupe ali prodaje delnic z namenom vplivanja na njihovo ceno, kar je natančno to, kar je storil Verbič. Poleg tega je iz podatkov Ljubljanske borze in Centralne klirinško-depotne družbe KDD razvidno, da je Verbič v manj kot mesecu dni z delnicami Velane ustvaril kar okoli 15.000 evrov kapitalskega dobička.

Po sledeh Verbičevega dobička

Spomnimo, da je skupina malih delničarjev avgusta 2007 preprečila dokapitalizacijo Velane, slab mesec kasneje pa je VZMD delničarjem poslal pismo, v katerem jih je obveščal, da jim grozi iztisnitev po nizki ceni. Vendar pa je bil k temu pismu priložen tudi delničarski sporazum, s katerim so se podpisniki zavezali, da bodo za delnico Velane poskušali iztržiti najmanj 22 evrov oziroma nekajkrat več, kot je bila delnica tedaj vredna na borzi. Istočasno je z nakupi delnic Velane začel tudi Verbič sam za svoj račun. Le nekaj dni pred začetkom njegovih nakupov je bila delnica Velane vredna le okoli 1,3 evra, ko so delničarji Velane v poštne nabiralnike dobili delničarski sporazum, pa že 4,5 evra. Iz podatkov KDD je razvidno, da je Verbič delnice Velane kupoval še nekaj dni po poslanem delničarskem sporazumu in na ta način zviševal njihovo ceno. Poleg Verbičevih nakupov je na rast delnice Velane na vsaj dva načina vplival tudi sam delničarski sporazum. Ker so se podpisniki sporazuma zavezali, da svojih delnic brez soglasja preostalih podpisnikov ne bodo prodali, je to še dodatno omejilo ponudbo na trgu in posledično privedlo do rasti delnice. Ker je bila v delničarskem sporazumu najnižja prodajna cena določena pri 22 evrih, ciljna pa pri 40 evrih ali več, je to k nakupom spodbudilo tudi nekatere obstoječe delničarje in druge vlagatelje, saj je bila tedaj delnica vredna nekajkrat manj. Medtem ko so ostali vlagatelji šele dobro začeli kupovati delnice Velane, pa jih je Verbič začel prodajati. Iz podatkov KDD in Ljubljanske borze je razvidno, da se je cena delnice Velane začela zniževati sočasno z Verbičevimi prodajami. Prvi paket 586 delnic Velane je namreč Verbič prodal 21. septembra po 17,9 evra za delnico, drugi paket 703 delnic pa 24. septembra po 14,99 evra za delnico in s tem zaslužil okoli 15.000 evrov, ostalo pa mu je še 1000 delnic Velane. Delničarski sporazum je prenehal veljati konec leta 2008, zdaj pa je delnica Velane, s katero se praktično ne trguje več, vredna le še 1,97 evra.

ZLORABA

Kaj je zloraba trga finančnih instrumentov

Po kazenskem zakoniku je za zlorabo trga finančnih instrumentov obsojen tisti, ki s prepovedanim ravnanjem zlorabi trg finančnih instrumentov, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, tako da sklene posel ali izda naročilo za trgovanje, ki da udeležencem trga napačno ali zavajajočo predstavo o ponudbi, povpraševanju ali ceni finančnega instrumenta, ali s tem ena ali več povezanih oseb zagotovijo ceno enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni. Kdor s prepovedanim ravnanjem zlorabi trg finančnih instrumentov, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom do treh oziroma do petih let v primeru pridobitve velike premoženjske koristi ali povzročitve velike premoženjske škode. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042351615

REAKCIJA II

http://www.youtube.com/watch?v=fz1kmhuixH0&feature=related

INFOND HOLDING

Med skrivnostnimi financerji Verbičevega VZMD tudi Šrotov Infond Holding Eden od skrivnostnih financerjev Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča je bil tudi Infond Holding, preko katerega je Boško Šrot do srede minulega leta obvladoval Pivovarno Laško. 20.000 evrov vreden račun za zbiranje pooblastil, ki jih je za decembrsko skupščino Infonda Holdinga zbral VZMD Kristjana Verbiča (desno), je plačal kar Infond Holding, ki ga je tedaj vodil Pierpaolo Cerani (levo). Le dva meseca kasneje sta si Verbič in Boško Šrot po navedbah časnika Finance v istem času privoščila krajši dopust v Braziliji, kjer sta celo prenočevala v istem hotelu. Infond Holding, ki je konec minulega leta končal v stečaju, je VZMD plačal kar okoli 20.000 evrov za organizirano zbiranje pooblastil. Prav pooblastila, ki jih je zbral VZMD (3,5 odstotka vseh delnic), pa so se na skupščini decembra lani izkazala za ključna, saj brez njih predlog za dokapitalizacijo Infonda Holdinga ne bi dobil zadostne podpore (75 odstotkov celotnega kapitala). Poslovno sodelovanje med Infondom Holdingom in VZMD je za Dnevnik potrdil tudi stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman, ki pa podrobnosti ni želel komentirati. "O tem sodelovanju bom v nadaljevanju stečajnega postopka obvestil upnike," je pojasnil Zaman in dodal, da bo v primeru kakršnih koli nepravilnosti ustrezno ukrepal (izpodbijal posel oziroma prerekal terjatev, op. p.). Kako je Infond Holding sploh plačal za storitve VZMD, če pa je imel vse od avgusta lani blokirane račune pri vseh slovenskih bankah, ni znano. Glede na to, da je Infond Holding v drugi polovici minulega leta nemoteno posloval zgolj še preko računa pri eni izmed italijanskih bank, ni mogoče izključiti možnosti, da je prav preko tega računa VZMD prejel plačilo za svoje storitve. Opozorimo še, da je bil Infond Holding v času, ko je VZMD plačal za organizirano zbiranje pooblastil, v insolvenčnih postopkih, zamujal pa je tudi pri izplačilu plač zaposlenim. Poleg tega, da Infond Holding pred decembrsko skupščino nikoli ni organizirano zbiral pooblastil, velja opozoriti še na eno nedoslednost pri delovanju VZMD. Na majski skupščini Infonda Holdinga je namreč VZMD glasoval proti zmanjšanju osnovnega kapitala za 30 milijonov evrov in proti 54-milijonski dokapitalizaciji. Na oba sklepa ter na sklep o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu je VZMD vložil celo izpodbojno tožbo na okrožnem sodišču v Mariboru. Na decembrski skupščini so se stališča VZMD popolnoma spremenila, VZMD pa je podprl tako predlog za zmanjšanje osnovnega kapitala za 37 milijonov evrov kot tudi 417-milijonsko dokapitalizacijo, do katere pa nikoli ni prišlo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042352428

ZAGOVOR

Verbič bo moral ATVP poslati zagovor, VZMD pa dokumente o Velani Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič bo moral v prihodnjih dneh na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) poslati svoj zagovor, v katerem bo pojasnil tržne manipulacije z delnicami Velane, ki jih je priznal na spletni strani YouTube. Policijska uprava Ljubljana se je že povezala z Agencijo za trg vrednostnih papirjev, ki preiskuje predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča in njegove nakupe delnic Velane. Verbič bo moral tako v prihodnjih dneh na ATVP poslati svoj zagovor, VZMD pa dokumente o aktivnostih združenja v Velani. V Dnevniku smo razkrili, da je Verbič v začetku septembra 2007 začel kupovati delnice Velane, teden dni pozneje pa je VZMD delničarjem Velane poslal delničarski sporazum, s katerim so se podpisniki zavezali, da bodo za delnico Velane poskušali iztržiti najmanj 22 evrov oziroma nekajkrat več, kot je bila delnica tedaj vredna na borzi. To je takrat tudi sprožilo rekordno rast delnice Velane, le nekaj dni po poslanem sporazumu pa je Verbič prodal del delnic Velane in na tak način ustvaril več kot 10.000 evrov kapitalskega dobička. Poleg ATVP ta primer zdaj preučujejo tudi v Policijski upravi Ljubljana, kjer so nam povedali, da so že navezali stik z ATVP. Ta naj bi sumila, da je Verbič zlorabil notranje informacije, saj je še pred začetkom nakupov vedel za delničarski sporazum. Zaradi tega bo moral dokumente o aktivnostih v Velani na ATVP poslati tudi VZMD. Da so že prejeli zahtevek ATVP, nam je včeraj potrdila članica sveta VZMD Janja Žlogar Piano. Verbičevo ravnanje so z neodobravanjem sprejeli tudi nekateri člani strokovnega sveta VZMD. "Za predstavnike VZMD bi morala veljati enaka pravila kot za člane uprav in nadzornih svetov, ki morajo vsak nakup javno razkriti, v kritičnih časih pa delnic sploh ne smejo kupovati," meni član strokovnega sveta VZMD in profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti Borut Bratina. "To bo zdaj raziskala ATVP, če je prišlo do zlorabe, pa bo izrekla ustrezne sankcije," pravi Bratina. Verbičevih nakupov Velaninih delnic ne podpira niti član strokovnega sveta VZMD Harald Karner, ki meni, da bi moral Verbič kot predsednik VZMD delati za korist združenja in ne za svojo korist. Komentarja se je vzdržala Janja Žlogar Piano, tudi direktorica družbe Jedro (Jedro in Alfagraf Trade sta uradna ustanovitelja VZMD). Povedala je, da Verbiča podpira, če ga ne bi, pa bi ga svet razrešil. Da bi se člani VZMD okoriščali z dejavnostmi združenja, ne podpira članica sveta VZMD in direktorica družbe Alfagrat Trade Renata Zupančič, ki pa meni, da do tega ni prišlo. Verbič v videoprispevku na YouTube sicer zatrjuje, da z rastjo delnice Velane ni ustvaril dobička, vendar to negirajo podatki Centralne klirinško depotne družbe KDD in Ljubljanske borze. Financerji naj se razkrijejo Kdo so financerji VZMD, Kristjan Verbič ne želi pojasniti, kot smo včeraj razkrili v Dnevniku, pa je bil med njimi tudi Infond Holding, prek katerega je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško. Skrivanja podatkov o premoženju, financerjih in celo številu članov VZMD ne podpira več članov strokovnega sveta VZMD. "Ne vidim razlogov, zakaj bi bili ti podatki skriti. VZMD namreč ni zasebno, ampak javno združenje," meni Harald Karner. "Če ima VZMD pogodbe z javnimi delniškimi družbami, bi moralo biti to razkrito," pravi Borut Bratina, kot ga je dopolnil Tadej Kotnik, član strokovnega sveta VZMD, pa bi moral biti seznam prejemkov podjetij javno objavljen. Tega mnenja očitno ne delita Janja Žlogar Piano in Miran Mejak, predsednik sveta VZMD. Medtem ko prva pravi, da je to Verbičeva odločitev, nam je Mejak dejal, da svet VZMD glede operativnega vodenja sploh nima mnenja. Prav neodzivnost na njegove pobude za večjo transparentnost je bila tudi eden od razlogov, zaradi katerih je svoje sodelovanje v strokovnem svetu VZMD "zamrznil" Branko Korže, docent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. "Ne podpiram, da se tisti, ki naj bi bili na strani malih delničarjev, povezujejo s kapitalom," je dodal Korže. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042352779

KRAJŠANJE

Kristjan Verbič z YouTuba umaknil priznanje tržnih manipulacij, zato ga objavljamo na Dnevnik.si
Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič je s spletne strani YouTube umaknil videoprispevek, v katerem priznava tržno manipulacijo z delnicami Velane. "Video je bil umaknjen na zahtevo uporabnika," je po umiku posnetka navedeno na YouTubu, iz česar je razvidno, da je lahko posnetek umaknil le VZMD oziroma Verbič. Ker je predsednik VZMD Kristjan Verbič iz spletnega portala YouTube umaknil samopriznanje tržnih manipulacij z delnicami Velane, »izginuli« del objavljamo na spletni strani poslovnega Dnevnika. Umaknjeni posnetek so v VZMD zamenjali z nekaj minut krajšim, v novem pa manjka ravno tisti del, v katerem Verbič govori o načrtnem zvišanju delnice Velane. "Prilagoditev" oziroma skrajšanje posnetka v VZMD pripisujejo našemu poročanju, saj naj bi ta del posnetka "presenetljivo povzročil popolnoma napačne in tendenciozne interpretacije". Kako "tendenciozne" so v resnici te interpretacije, zdaj odkrivata Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in policija, ki sta Verbiča vzeli pod drobnogled. ATVP naj bi po naših informacijah Verbiča sumila zlorabe notranjih informacij, Verbič pa naj bi ATVP že poslal svoj zagovor. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Verbič nakupe delnic Velane začel teden dni prej, preden je VZMD malim delničarjem poslal delničarski sporazum, v katerem so se podpisniki zavezali, da bodo za delnice Velane poskušali iztržiti najmanj 22 evrov oziroma nekajkrat več, kot je bila delnica tedaj vredna na borzi. To je takrat tudi sprožilo rekordno rast delnice Velane, od katere je imel materialno korist tudi Verbič. Nekaj dni po poslanem sporazumu je namreč prodal večji del svojih delnic Velane in tako v vsega nekaj dneh, sodeč po podatkih Ljubljanske borze in Centralne klirinško depotne družbe, ustvaril več kot 10.000 evrov kapitalskega dobička, ostalo pa mu je še 1000 delnic Velane. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042354059

8.SEJA

Po včerajšnji 8. redni seji je Svet VZMD s predstavniki Strokovnega sveta VZMD in Izvršilnega odbora Sekcije Velana pri VZMD nadaljeval razpravo o nekaterih aktualnih vprašanjih. Tako je v okviru obravnave aktualnih vprašanj Svet VZMD sprejel naslednje sklepe:

1. Svet VZMD se je seznanil s poročilom predsednika VZMD o poslovanju in uresničevanju programa dela v letu 2010, posebej pa tudi z aktualno problematiko (Velana, d.d., Infond Holding, d.d., ...).

2. Svet VZMD se je seznanil z dopisi Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija), s katerimi je Agencija pozvala VZMD, da ji predloži informacije in dokumente v zvezi z delničarskim sporazumom Velane, d.d.

3. Svet VZMD ugotavlja, da je VZMD v roku izpolnil vse zahteve Agencije.

4. Svet VZMD ugotavlja, da – v nasprotju s pisanjem nekaterih javnih občil – zoper VZMD ni uveden nikakršen postopek.

5. Svet VZMD ugotavlja, da ima aktualno dogajanje v zvezi z VZMD večstranski značaj: pravni, ekonomski, politični, socialni in moralni.

6. Svet VZMD ugotavlja, da ponavljajoče se, neresnične navedbe nekaterih javnih občil, ustvarjajo v javnosti zavajajočo predstavo ter s tem poizkušajo diskvalificirati delovanje in prizadevanja VZMD, kar neposredno škoduje uresničevanju interesov malih delničarjev ter dobremu imenu VZMD.

Zato Svet VZMD nalaga Predsedniku VZMD, da:
• na spletni strani VZMD objavi vse zahtevke Agencije ter pripadajoče odgovore VZMD
(http://www.vzmd.si/velana);
• uporabi vsa pravna sredstva za zaščito dobrega imena VZMD. http://www.vzmd.si/

ZVON 1 in 2 HOLDING

Po toči zvoniti je prepozno – gnusno zavajanje 64.399 opeharjenih delničarjev, tokrat tudi s strani Društva malih delničarjev MDS – niti poplačilo malih delničarjev, niti uspeh morebitnih odškodninskih tožb žal nista realna, glede na prakso in dolgoletne konkretne izkušnje VZMD.

V preteklih dneh se je na Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) obrnilo večje število delničarjev Zvon 1 Holding, d.d. in (bivših) delničarjev Zvon 2 Holding, d.d., v stečaju. Pri tem jih je zanimala predvsem možnost odškodninskih tožb zoper upravi in nadzorna sveta obeh družb, kaj morajo storiti, kakšni so stroški pristopa k tožbam ter koliko lahko dobijo za svoje delnice, kaj je potrebno podpisati ipd.
http://www.vzmd.si/novice/zvon-1-in-2-holding-po-toci-zvoniti-je-prepozno-gnusno-zavajanje-64-399-opeharjenih-delnicarjev-tokrat-tudi-s-strani-drustva-malih-delnicarjev-mds-niti-poplacilo-malih-delnicarjev-niti-uspeh-morebitnih-odskodninskih-tozb-zal-nista-re

Tako so mali delničarji večinoma razumeli nedavne medijske nastope in sporočila predsednika Društva MDS, Rajka Stankovića, da torej njihove delnice s stečajem niso »propadle«, pač pa imajo možnost, da iz njih še kaj prejmejo ali iztržijo, sploh če uspe domnevna odškodninska tožba zoper upravi in nadzorna sveta, ki naj bi jo pripravljali oz. vložili(?) v Društvu MDS, da se Zvon 1, ob sprožitvi postopkov, lahko izogne stečaju ipd. (opozorila VZMD v VIDEO REPORTAŽI s poslednje skupščine ZVON 2 - kliknite sliko zgoraj)

Omenjeni delničarji so praviloma tudi zamenjevali VZMD in Društvo MDS, saj se je slednje pred dnevi preimenovalo v Mali delničarji Slovenije iz dosedanjega Mali delničarji – skupaj smo močnejši. Tako tudi pri poročanju posameznih medijev prihaja do zamenjav ter neadekvatnih in problematičnih posploševanj, npr. da »so se mali delničarji odločili, pozvali« ipd., čeprav gre le za eno od društev, ustanovljenih v zadnjih par letih oz. nekaj let po ustanovitvi VZMD.

Zaradi navedenega in bolečih zavajanj malih delničarjev so se v VZMD - združenju malih delničarjev, ki je v šestih letih obstoja sprožilo na desetine sodnih postopkov, ovadb, predlogov sprememb zakonodaje itd. ter je ugleden član vseh evropskih in mednarodnih združenj delničarjev in investitorjev - primorani odzvati z jasnim sporočilom:

VZMD - po temeljiti proučitvi možnosti za poplačilo malih delničarjev in uspeh odškodninskih tožb – ugotavlja, da v tem primeru žal za to ni realnih možnosti, ter poziva vse, ki z vzbujanjem lažnih upov boleče zavajajo opeharjene male delničarje, naj s tem prekinejo – ne glede na motive, ki jih pri tem vodijo – ter namesto cenenega populizma na račun opeharjenih ljudi, končno preidejo od besed k dejanjem, ki bodo prizadetim dejansko v pomoč.

Ob tem velja ponovno spomniti na dosedanje aktivnosti, stališča, pozive, postopke ter tožbo VZMD iz leta 2009, ki je dejansko predstavljala edino konkretno možnost reševanja družbe iz naslova njenih cca. 150 mio EUR terjatev, kateri se niti Društvo MDS, niti večji delničarji niti upniki niso bili pripravljeni priključiti – še več, aktivno so podpirali manipulacijo t.i. »konverzije terjatev« ter britje norcev iz malih delničarjev, upnikov in pravne države - na poslednji skupščini družbe Zvon 2 Holding, 15. 7. 2011, je spet kot edini VZMD temu argumentirano nasprotoval.

V omenjeni tožbi je VZMD tožil na razveljavitev sklepa, s katerim je skupščina družbe 31. 8. 2009 (za ogled VIDEO REPORTAŽE kliknite sliko desno) soglašala s sklenitvijo pogodb in poslov, sklenjenih med njo in družbo ZVON 1 HOLDING, d.d., v letih 2005 do 2009. Utemeljena tožba za razveljavitev spornega sklepa, vložena 30. 9. 2009 (povzetke si oglejte v sporočilu za javnost, z dne 11. 3. 2011), je predstavljala pomembno in doslej - ob poplavi besed in praznih obljub - edino konkretno možnost vsaj delne rešitve akutnega stanja v katerem se je nahajal ZVON 2 HOLDING, njegovi upniki in lastniki.

* NAČRTUJTE ZA VARNO PRIHODNOST

SKUPŠČINA ZVON 1 ID 30.09.2009

http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=Mgt-UEtaJTU

POTAPLJANJE ZVONa 2 HOLDING
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=1zrJr30aJ38

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Sre Apr 07, 2010 3:23 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DAN ZDRAVJA

/13/...ena najvišjih vrednot s katero si lahko privoščimo uresničevanje še drugih človekovih vrednot: Laughing

Svetovni dan zdravja letos pod geslom 1000 mest, 1000 življenj

Pridružite se nam

Naslov letošnje kampanje je 1000 mest, 1000 življenj. V okviru tega so po Sloveniji organizirane številne aktivnosti, med drugim bodo župani nekaterih občin podpisali listino v podporo zdravju v slovenskih mestih.

Svetovna zdravstvena organizacija ob letošnjem dnevu zdravja opozarja na potrebo po zaščiti zdravja prebivalstva v urbanih središčih. Naslov letošnje kampanje je 1000 mest, 1000 življenj. V okviru tega so po Sloveniji organizirane številne aktivnosti, med drugim bodo župani nekaterih občin podpisali listino v podporo zdravju v slovenskih mestih.

Župani se bodo s podpisom listine v Celju zavezali, da bodo sledili ciljem in prednostnim nalogam na področju zdravja ter da bodo z vplivom na socialne determinante zdravja izboljšali zdravje ljudi v naših mestih. Podpis listine bo potekal v okviru strokovnega posveta, v katerem bodo govorili o dejavnikih, ki vplivajo na zdravje ljudi v mestih.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Ljubljana bo potekalo predavanje z naslovom Vpliv industrije na zdravje mladih, ZZV Murska Sobota pa organizira osrednji program v nedeljo na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Program vključuje predstavo vzgojiteljic vrtca Lendava, predstavo Pomladni ples otrok vrtca Ižakovci ter demonstracijo vaj s fizioterapevtko.

Mestna občina Nova Gorica v sodelovanju z ZZV Nova Gorica organizira posvet na letošnjo temo svetovnega dneva zdravja, Pediatrična klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa srečanje na temo Zdrav obrok - zdrav otrok.

Društvo študentov medicine Slovenije v sodelovanju z Društvom študentov psihologije Slovenije prireja na Prešernovem trgu v Ljubljani Festival zdravja. Obiskovalci festivala se bodo lahko seznanili o zdravem načinu življenja, o varni in zdravi spolnosti, nevarnosti drog, spoprijemanju z duševno boleznijo, potekal pa bo tudi tečaj oživljanja na lutki ter delavnica za najmlajše.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru za mariborske študente pripravlja degustacijo zdravih jedi, delili bodo brošure z idejami o pripravi toplih in zdravih jedi ter kuharski pripomoček, več kot 250 kilogramov jabolk ter mlečne izdelke.

Z deljenjem gradiva ter letakov k dnevu zdravja pristopajo tudi v Slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Po nekaterih slovenskih mestih bodo opozarjali na revščino in socialno izključenost prebivalstva (v mestih) ter na duševno zdravje pri mladih.

Ob svetovnem dnevu zdravja Veterinarska uprava RS opozarja na potrebo po intenzivnem medresorskem sodelovanju predvsem pri boleznih, ki lahko ogrozijo večje število ljudi ali živali v kratkem času, ter na nujnost pristopa, ki združuje veterinarsko in humano medicino.

V Velenju bo organiziranih več aktivnosti, med drugim krvodajalska akcija, v prostorih Rdečega križa Velenje bodo merili krvni tlak, krvni sladkor in holesterol, v velenjskem mladinskem centru pa bodo odprli info točko, merili bodo kostno in mišično maso ter kožno gubo.

Svetovni dan zdravja obeležujemo vsako leto 7. aprila. Na ta dan je bila namreč leta 1948 ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija.
http://www.vecer.com/claneksve2010040705528968

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Sob Apr 10, 2010 3:42 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

FLUID in STEČAJ

/13/...še 66 delavcev in njihovih družin se bo kot izgleda pridružilo mnoštvu nezaposlenih, kar še vedno za najodgovornejše ne predstavlja velikega problema, za družine v stiski pa je to njihov največji problem: Crying or Very sad

'Izplačilo plač ali stečaj!'

Delavci Fluida, kjer proizvajajo cisterne za prevoz nevarnih snovi, so že šest mesecev brez plač. Vodstvu so postavili ultimat – ali izplačilo plač ali pa bomo vložili predlog za stečaj. Direktor si želi, da bi čim prej prišlo do izplačila.

"Nekateri delavci nimajo več od česa živeti."

Predstavnik stavkovnega odbora
Predstavnik stavkovnega odbora, ki ni želel biti imenovan, je za 24ur.com povedal, da so zadnjo redno plačo prejeli konec decembra lani, in sicer septembrsko. Avgustovsko so dobili v začetku decembra, 23. decembra pa še regres. 26. februarja letos naj bi prejeli nekaj denarja za potne stroške.
Fluid
Trenutno je v Fluidu zaposlenih 66 delavcev. Povprečna plača je 1.354,63 evra bruto.

Od januarja po besedah predstavnika stavkovnega odbora proizvodnja v Fluidu praktično stoji. Sicer dokončujejo nekatera dela, občasno pripeljejo material, v glavnem pa ''delavci nimajo ničesar za prijeti v roke''. V začetku februarja so direktorju in lastniku podjetja Albinu Birsa izročili dopis z zahtevo za izplačilo dveh plač. Takrat je obljubil delno izplačilo do 15. marca. Ker plač še vedno niso prejeli, so mu dali ultimat – ali izplačilo aprila ali pa bodo vložili predlog za stečaj. ''Ne moremo se več igrati z življenji delavcev,'' je opozoril.

Direktor: Stanje se izboljšuje
Zaradi neizplačil so 15. marca delavci začeli s stavko, ki so jo začasno prekinili po dveh dneh, s postavitvijo novega predloga za izplačilo dveh plač 31. marca. ''Žal tega nismo uspeli izvesti,'' je dejal direktor Albin Birsa.

Po besedah Birse ''so za podjetnike težki časi. Vsak se trudi preživeti na svoj način in prav tako naše podjetje. Imamo specializirano dejavnost, ki je ne najdemo na slovenskem trgu. Naše podjetje je vezano na proizvodnjo transportnih cistern za prevoz nevarnih snovi. Na tem področju je po lanskoletnem velikem padcu naročil spet oživelo. Povpraševanje po novih specialnih cisternah se je povečalo. Glede na letošnjo zasedenost proizvodnje in število povpraševanj sklepamo, da se stanje v našem segmentu izboljšuje, čeprav zelo postopoma.''

Po njegovih trditvah so ''delavci vseskozi kazali veliko pripravljenost za delo in tudi pripadnost podjetju s svojo potrpežljivostjo zaradi zamude plač, ki pa jih smatramo kot nedopustne. Naša prioriteta je čimprejšnje delno poplačilo in v dogovoru z delavci do konca leta izplačilo vseh zamujenih plač.''

Po direktorjevih besedah delo ne stoji. Trenutno imajo podpisane pogodbe za 50 cistern, kar je za prvo polovico leta zelo dober rezultat. Leta 2008 so namreč izdelali 135, lani pa le 42 cistern. ''Trenutno imamo pokrita naročila v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov do konca avgusta, od tega je 90 odstotkov za izvoz. Delo v proizvodnji ne poteka s polno zmogljivostjo, ker imamo težave z nabavo materiala. Trenutno pripravljamo financiranje prek družbe, ki izvaja faktoring.''

"Delavci se popolnoma zavedajo trenutne situacije. Dobro vedo, da ne morejo zahtevati izplačila vseh plač. Prav tako želijo ohraniti svoja delovna mesta. Žal nismo uspeli uresničiti niti zahtevanega izplačila treh plač."
Albin Birsa

Trenutno je v Fluidu zaposlenih 66 delavcev. ''V najboljših letih je bilo zaposlenih 89 oseb, in sicer leta 2008. V začetku lanskega leta je bilo zaposlenih 87 delavcev – v prvi polovici je bilo odpuščenih devet iz poslovnih razlogov. Med letom pa so nas zaradi težkega položaja zapustil preostali. Takšno dejanje je bilo zame osebno zelo težko. Vedno sem želel ljudem nuditi zaposlitev. V naslednjih mesecih se je že pokazala dodatna rešitev: 38 delavcev smo po Zakonu o delnem povračilu nadomestila plač napotili na čakanje in ohranili ostala delovna mesta.''

Na vprašanje, kdaj bodo delavci dobili neizplačane plače, je odgovoril: ''Zelo težko odgovorim. Osebno bi želel, da bi jim že vse poplačal. Če bi bilo možno, bi to tudi izvedel, saj cenim njihov trud, pripadnost in zavzetost. Večina izmed zaposlenih se zaveda, da je delovno mesto, ki ga zaseda, zanje in za podjetje pomembno in ravno v tem vidim prednost, ki nas žene naprej. Verjemite mi, ljudje želijo delati v tej branži. Prav zaradi tega, ravno tako kot jaz, vztrajajo v našem podjetju – še posebej mladi, ki bi si v tem času lahko že poiskali drugo delo.''
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/izplacilo-plac-ali-stecaj.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Sob Apr 10, 2010 6:28 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

IZBRIS ZASTAVNE PRAVICE

/13/...zastavitev se običajno uporablja pri zagotavljanju sredstev za namensko kreditiranje in za ta sredstva so potrebne garancije ter vinkulacije v korist tretjega, torej banke ali druge finančne ustanove. Del tega so bili nekoč nadvse popularni lombardni krediti, ki so se ponujali za nakup vrednostnih papirjev za dobo 1 leta: Mad

43. člen - Pridobitev zastavne pravice

(1) Zastavni upnik pridobi zastavno pravico na vrednostnem papirju z vpisom zastavne pravice v centralnem registru. (2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za pridobitev zastavne pravice na vrednostnem papirju, ki je že zastavljen drugemu, in za zastavno pravico na obstoječi zastavni pravici v dobro tretje osebe.
http://www.zakonodaja.com/zakoni/vi/4/1/znvp_upb1/cleni/43.clen/43.clen

48. člen - Vpis izbrisa zastavne pravice

(1) Izbris zastavne pravice vpiše član klirinško depotne družbe iz 4. točke prvega odstavka 44. členaprikaži skrito vsebino 4. točka 1. odstavka 44. člena: 4. navedbo člana klirinško depotne družbe, ki ga je zastavni upnik pooblastil za razpolaganje z zastavljenim vrednostnim papirjem za račun zastavnega upnika. tega zakona na podlagi naloga zastavnega upnika ali imetnika vrednostnega papirja. (2) Za nalog zastavnega upnika iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja določba prvega odstavka 44. člena prikaži skrito vsebino 1. odstavek 44. člena:

(1) Nalog za vpis zastavne pravice mora poleg podatkov iz drugega odstavka 40. členaprikaži skrito vsebino 2. odstavek 40. člena:

(2) Nalog za vpis pravice na vrednostnem papirju mora obsegati:
1. firmo in sedež oziroma ime in naslov imetnika in osebe, v korist katere se zahteva vpis pravice (v nadaljnjem besedilu: upravičenec),
2. enolično identifikacijo imetnika in upravičenca,
3. natančno označbo vrednostnih papirjev, na katerih naj se vpiše pravica, 4. število vrednostnih papirjev, na katerih naj se vpiše pravica,
5. vsebino pravice,
6. rok trajanja pravice, če je njeno trajanje omejeno,
7. pravni temelj nastanka pravice,
8. podpis imetnika,
9. druge sestavine, ki jih določa zakon za posamezno vrsto pravice na vrednostnem papirju. tega zakona obsegati tudi:

1. firmo in sedež oziroma ime in naslov dolžnika, kadar je imetnik vrednostni papir zastavil za tuj dolg,
2. enolično identifikacijo dolžnika, kadar je imetnik vrednostni papir zastavil za tuj dolg,
3. višino in dospelost terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico,
4. navedbo člana klirinško depotne družbe, ki ga je zastavni upnik pooblastil za razpolaganje z zastavljenim vrednostnim papirjem za račun zastavnega upnika. tega zakona.

(3) Nalogu imetnika iz prvega odstavka tega člena prikaži skrito vsebino 1. odstavek 48. člena: (1) Izbris zastavne pravice vpiše član klirinško depotne družbe iz 4. točke prvega odstavka 44. členaprikaži skrito vsebino 4. točka 1. odstavka 44. člena: 4. navedbo člana klirinško depotne družbe, ki ga je zastavni upnik pooblastil za razpolaganje z zastavljenim vrednostnim papirjem za račun zastavnega upnika. tega zakona na podlagi naloga zastavnega upnika ali imetnika vrednostnega papirja. mora biti priložena notarsko overjena izjava upnika, da dovoljuje vpis izbrisa zastavne pravice, oziroma pravnomočna sodna odločba, ki nadomešča takšno izjavo.

(4) Hkrati z vpisom izbrisa zastavne pravice se vpiše tudi izbris upravičenja zastavnega upnika iz 45. členaprikaži skrito vsebino 45. člen: 45. člen - Vpis pravice zastavnega upnika do donosov « 44. člen | 46. člen » (1) Kadar je zastavni upnik upravičenec do donosov iz zastavljenih vrednostnih papirjev, se hkrati z vpisom zastavne pravice vpiše tudi to upravičenje zastavnega upnika. « 44. člen | 46. člen » tega zakona. KDD

* Kredit sem že poplačal/-a, zdaj pa sem od upnika prejel/-a nalog za izbris zastavne pravice. Kaj naj storim?

Tako vpise kot izbrise zastavnih pravic uredite pri članih KDD. Če urejate izbris zastavne pravice, se obrnite na člana, pri katerem ste uredili vpis zastavne pravice. Če imate potrdilo o vpisu zastavne pravice, je član, na katerega se obrnete, naveden v rubriki zastavni član. Za vpis zastavne pravice se prav tako obrnite na katerega izmed članov KDD. Pri tem vas želimo opozoriti, da zastavne pravice ni mogoče vpisati na registrskem računu, ki je odprt pri KDD. Zato se za vpis zastavne pravice obrnite na člana, kjer imate odprt račun stranke, ali pa si ga prosto izberite. http://www.kdd.si/o_kdd/pogosta_vprasanja

* Na mojih delnicah je vpisana pravica tretjih.

Dolg sem poplačal/-a, moje delnice pa so še vedno obremenjene.
Zakaj?

KDD izbriše sklep o prepovedi razpolaganja in zastavno pravico isti dan, ko prejme overjen prepis (original) pravnomočnega sklepa sodišča, če je bil izdan sklep o izvršbi oziroma sklep davčnega urada o ustavitvi postopka, če je bila izdana davčna izvršba. Svetujemo vam, da se obrnete na državni organ, ki je sklep izdal. http://www.kdd.si/o_kdd/pogosta_vprasanja
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199923&stevilka=1034
http://www.iusinfo.si/Judikati/KazaloIesp.aspx?Seja=2007&CrkaP=Z&Sort=0;asc

BLAGOVNICA BEŽIGRAD
http://mojefinance.finance.si/53468/Blagovnica-Be%BEigrad-gre-v-likvidacijo
http://www.finance.si/137245/Blagovnica_Be%BEigrad_do_prisilke_z_neveljavnimi_glasovnicami

PODJETJE ZERO
http://www.finance.si/114671/Poteza-brez-vednosti-upnika-zapravila-zavarovanje-dolga 2008

Sojenje Dragu Šubicu zaradi Blagovnice Bežigrad se zaključuje

Na okrajnem sodišču v Ljubljani se počasi zaključuje sojenje znanemu podjetniku Dragu Šubicu, ki ga tožilstvo bremeni oškodovanja tujih pravic pri izbrisu zastavnih pravic na delnicah družbe Blagovnica Bežigrad. Te je družba Zero kupila na javni dražbi za poplačilo dela dolga, ki ga je imela do družbe Blagovnica Bežigrad. Ta je bila takrat v lasti Šubičevega podjetja SPZ in Šubica, ki naj bi s ponarejenimi dokumenti januarja 2005 preslepil borzno hišo Poteza in tako dosegel izbris zastavne pravice podjetja Zero. S tem je Šubic sebi in svojemu podjetju omogočil prodajo delnic blagovnice, in sicer po skoraj petkrat višji ceni, kot jih je pridobila družba Zero, ter si tako pridobil za več kot pol milijona evrov premoženjske koristi. Sodnica Metka Popivoda je včeraj zaslišala tri priče, ki naj bi potrdile, da je podjetje S. P. Z. januarja 2005 po pošti dejansko prejelo dve izbrisani pobotnici s strani podjetja Zero. Obstoj pobotnic sta potrdili dve priči - računovodkinja podjetja SPZ Irena Mežek in sin obdolženega Aleš Šubic, medtem ko je zaposleni v SPZ Janez Debevec potrdil, da je od Zera prejel pošto, vendar jo je le predal Šubicu in z vsebino ni bil seznanjen. Direktor družbe BT Invest, ki je od Zera odkupila terjatve, Rudolf Bizaj, je prepričan, da SPZ takšnih pobotnic ni prejel. Družba Zero je pri Potezi januarja 2005 res dvignila dva naloga za izbris zastavne pravice, saj naj bi se s Šubicem dogovorili, da jim bo ta do konca januarja poravnal celoten dolg, vendar so pobotnice hranili pri notarju Miru Košaku. Ta bi moral kot priča nastopiti včeraj, vendar se je opravičil. Na sodišču ga pričakujejo v začetku oktobra, ko je napovedana naslednja obravnava, na kateri naj bi kot priča nastopil tudi direktor podjetja Zero Robert Kovačič.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042204354

ZAVRNITEV

Obtožba zoper Šubica zavrnjena zaradi novega kazenskega zakonika Okrajno sodišče v Ljubljani je včeraj zavrnilo obtožbo zoper znanega podjetnika Draga Šubica, ki ga tožilstvo obtožuje oškodovanja tujih pravic pri izbrisu zastavnih pravic na delnice družbe Blagovnica Bežigrad. Sodnica Metka Popivoda je obtožbo zavrnila, ker "novi kazenski zakonik tega, kar očitajo oškodovancu, ne pozna". Sodišče je zavrnilo tožbo zoper podjetnika Draga Šubica, ki ga tožilstvo obtožuje oškodovanja tujih pravic pri izbrisu zastavnih pravic na delnice družbe Blagovnica Bežigrad. Po pojasnilu sodnice novi kazenski zakonik tega, kar očitajo Šubicu, ne pozna. Sodbo je odločila ena sama beseda člena kazenskega zakonika, ki se nanaša na oškodovanje tujih pravic. Novi zakon, ki je začel veljati oktobra lani, je besedo "svojo" zamenjal z besedo "njegovo", kar je po besedah sodnice bistvenega pomena. Medtem ko je stari kazenski zakonik navajal: "Kdor z namenom, da bi komu preprečil uveljavitev stvarne pravice, odtuji, uniči, poškoduje ali vzame svojo stvar, na kateri ima ta zastavno pravico ali pravico užitka, in ga s tem oškoduje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta," novi kazenski zakonik navaja "njegovo stvar". Nova ureditev se lahko nanaša zgolj na oškodovanca, razlaga pa je mogoča le v korist obdolženca, je pojasnila in dodala, da sodišče ne more nikomur izreči kazenske sankcije za stvar, ki je zakonodaja ne določa kot kaznivo. Strokovnjak na področju kazenskega prava, ki je sodeloval tudi pri pripravi novega kazenskega zakonika in je hotel ostati neimenovan, nam je pojasnil, da se s spremembo člena vsebina kaznivega dejanja ni spremenila, oškodovanje pa se še vedno nanaša na storilčevo lastnino. "Njegovo pomeni nasprotno od tuje," je dejal in pojasnil, da lastnik stvari, ki je zastavljena, s to ne more prosto razpolagati. Še vedno bi obstajala tudi možnost drugega kaznivega dejanja oziroma poškodovanje tuje stvari, je dodal. Spomnimo, da je tožilstvo očitalo Šubicu izbris zastavne pravice na delnice družbe Blagovnica Bežigrad, ki jih je družba Zero kupila na javni dražbi za poplačilo dela dolga, ki ga je imela do družbe Blagovnica Bežigrad. Ta je bila takrat v lasti Šubičevega podjetja SPZ in Šubica, ki naj bi s ponarejenimi dokumenti januarja 2005 preslepil borzno hišo Poteza in tako dosegel izbris zastavne pravice podjetja Zero. S tem je Šubic sebi in svojemu podjetju omogočil prodajo delnic blagovnice, in sicer po skoraj petkrat višji ceni, kot jih je pridobila družba Zero, in si tako pridobil za več kot pol milijona evrov premoženjske koristi. Direktor družbe BT Invest, ki je od Zera odkupila terjatve, Rudolf Bizaj se bo na odločitev sodišča pritožil, hkrati pa je napovedal tudi tožbo proti državi. Šubic sodišču očita, da je to zavlačevalo s postopki, kar pa je sodnica Popivoda na včerajšnji obravnavi zanikala. Pojasnila je, da bo sodbo napisala kar se da hitro in ga posredovala višjemu sodišču, kakršne koli pritožbe nad sodbo pa se lahko po njenem mnenju nanašajo zgolj na pisce zakona.
http://cm.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042248657

PREOBRAT

Znanemu podjetniku Dragu Šubicu šest mesecev pogojne zaporne kazni Znani podjetnik Drago Šubic je bil zaradi oškodovanja tujih pravic pri izbrisu zastavnih pravic na delnice družbe Blagovnica Bežigrad obsojen na šest mesecev pogojne zaporne kazni, poplačati pa bo moral tudi 325.000 evrov škode. Tako je včeraj odločila sodnica Metka Popivoda, je pojasnil oškodovanec v zadevi, direktor podjetja BT Invest Rudolf Bizaj. Odločitev še ni pravnomočna. Pričakovati je, da se bo podjetnik Drago Šubic na odločitev sodišča pritožil. Tožba zoper Šubica je potekala več let, januarja prihodnje leto pa bi lahko zadeva že zastarala. Zaradi dolgotrajnega postopka je Bizaj pred tedni napovedal zaradi nevestnega dela kazensko ovadbo zoper sodnico, včeraj pa je bil z odločitvijo zadovoljen. Spomnimo, da je tožilstvo Šubica bremenilo oškodovanja tujih pravic pri izbrisu zastavnih pravic na delnicah družbe Blagovnica Bežigrad. Te je družba Zero kupila na javni dražbi za poplačilo dela dolga, ki ga je imela do družbe Blagovnica Bežigrad. Ta je bila takrat v lasti Šubičevega podjetja SPZ in Šubica, ki naj bi s ponarejenimi dokumenti januarja 2005 preslepil borzno hišo Poteza in tako dosegel izbris zastavne pravice podjetja Zero. S tem je Šubic sebi in svojemu podjetju omogočil prodajo delnic blagovnice, in sicer po skoraj petkrat višji ceni, kot jih je pridobila družba Zero, ter si tako pridobil za več kot pol milijona evrov premoženjske koristi. Terjatve Zera je kasneje odkupila družba BT Invest, ki je nato pred sodiščem terjala povračilo okoli 325.000 evrov.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042351329
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Nov 16, 2010 2:38 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Pon Apr 12, 2010 6:49 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

STILLES in OBVEZNICE

/13/...v devetdesetih letih je veliko delavcev namesto dela plače prejemalo obveznice podjetij, ki so se kasneje mnogokrat izkazale kot ničvreden papir: Embarassed

Mali delničarji.

Tuhtajo o prodaji delnic in kurijo obveznice, ki jih niso mogli nikoli unovčiti. » Sevnica. "Kaj naj storim s svojimi obveznicami, ki sem jih pred leti prejel v Stillesu, a jih nisem mogel nikoli unovčiti," se je na Zurnal24 obrnil bralec.

Ker je v teh dneh prejel sporočilo družbe AFP Dobova, večinskega lastnika Stillesa, da lahko danes kot mali delničar v podjetju odproda svoje delnice ali pa to stori najpozneje do 15. aprila, ga je zanimalo, ali lahko ob tem unovči tudi obveznice.

Obveznice so za v peč

"S problematiko obveznic nismo seznanjeni, in to ni sestavni del prevzema," je na naše povpraševanje odgovoril Aleksander Polovic, direktor AFP Dobova, in nas napotil na vodstvo družbe Stilles. Tam nam je direktor Štefan Teraž pojasnil, da so obveznice propadla zadeva, saj spadajo v obdobje, ko Stilles še ni bil delniška družba.

"Takrat, ko bi morale biti unovčene, pa Stilles ni imel denarja," je pojasnil Teraž, prepričan, da teh obveznic delavci niti ne hranijo več. Kreditirali so podjetje

Za izdajo obveznic se je leta 1990 odločil tedanji direktor Alojz Ratajc, saj je bil Stilles v težavah. "Delavci smo dobili le del plače, za preostanek pa smo dobili obveznice," je pripovedoval eden od Stillesovih delavcev. Delnice so bile izdane novembra 1990, izplačane pa naj bi bile decembra 1991 in obrestovane po 16-odstotni obrestni meri.

Stilles se takrat obvezal, da bo izplačal znesek, ki je Preoblikovanje v d. o. o. Odkup delnic. Družba AFP kot večinski lastnik je bila v skladu z zakonom dolžna objaviti prevzemno ponudbo za preostalih 66 tisoč delnic Stillesa. Preoblikovanje podjetja.

"Dolgoročno želimo zaradi učinkovitejšega vodenja podjetje preoblikovati v družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), kar pa je odvisno od različnih dejavnikov," napoveduje Polovic, ki do konca prevzemnega postopka v zvezi z bodočim zaposlovanjem ne daje izjav.

V prospektu za prevzem pa piše, da ne načrtujejo sprememb v politiki zaposlovanja. Obveznici za tisoč dinarjev sta danes le še orumenel papir za v smeti. 15. april je rok, do katerega velja ponudba za odkup Stillesovih delnic.
http://www.zurnal24.si/dolenjska

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Pon Apr 12, 2010 8:02 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

HARTMUT MEHDORN

/13/...to je tisti nemški manager, ki je za letno nagrado skoraj 2mio€ bruto, pripeljal Deutsche Bahn do svetovnega prestiža, a hkrati pozablja, da je prišel v Slovenijo, ko so hitrosti vlakov še vedno vsega 30km/h: Crying or Very sad

Železni Nemec na vrhu SŽ

Vajeti izgubarskih Slovenskih železnic naj bi prevzel Nemec Hartmut Mehdorn, ki je Deutsche Bahn v desetih letih iz rdečih številk dvignil med evropsko gospodarsko elito. In si prislužil 129 tožb zaradi mobinga.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/zelezni-nemec-na-vrhu-sz.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 03 Apr 2011 15:35; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Pon Apr 12, 2010 10:35 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ETIČNO FINANČNO SVETOVANJE

/13/...glede na to da se v tem tednu 14. in 15. 4.2010 odvija tradicionalni Finančni sejem v Cankarjevem domu, je tudi posebni poudarek namenjen PREMOŽENJSKEMU SVETOVANJU, ki je bilo v teh rubrikah že velikokrat predstavljeno: Laughing

Etično finančno svetovanje

Objavljeno v številki 492 z dne 11.04.2010

Kakšna je razlika med ‘prodajalcem produktov’ in svetovalcem? Matjaž Štamulak, samostojni premoženjski svetovalec, www.cresus.si ; premozenje@gmail.com

Previdnost ni odveč.

Ko je izbruhnila svetovna finančna kriza, je bilo veliko ugibanj o tem, da se prodaji finančnih produktov ne piše dobro. Zakaj? Predvsem zaradi dejstva, da je v tokratni krizi na tapeti medsebojno zaupanje, to pa je vsekakor osnova za sklepanje večjega dela poslov, še posebej tistega s področja financ, kjer je učinek zaupanja viden šele na daljši rok. V Sloveniji se je na področju prodaje finančnih produktov zgodil pravi preobrat, saj smo do krize, ki je prišla konec leta 2007, imeli večinoma rastoče tečaje na delniškem trgu in je večina prodajalcev pred sklenitvijo produktov kar nekako pozabila omeniti, kakšne stroške vsebuje naložba in predvsem, s kakšnimi riziki se lahko na dolgoročni poti varčevanja sreča vlagatelj, če vlaga svoj denar na borzo. Marsikdo se je v tej krizi znašel povsem sam, ker je prodajalec, ki mu je prodal različne finančne produkte, zaradi pomanjkanja znanja ali neprevzemanja odgovornosti ‘izginil’ s trga. In tako danes vlagatelji vedno bolj prepoznavajo razlike med ‘prodajalci produktov’ ter pravimi finančnimi svetovalci in se vedno bolj zavedajo, da je potrebno dobro razmisliti, komu zaupati svoj težko prislužen denar.

Prodajalec ali svetovalec?

Kot dolgoletni finančni svetovalec vem, da nikoli ni in nikoli ne bo obstajal univerzalni finančni produkt, ki bi bil hkrati dovolj varen, likviden in seveda še donosen ter bi bil primeren za ljudi vseh starosti in družbenih skupin. Vedno je namreč pred odločitvijo za finančne naložbe potreben posvet s licenciranim strokovnjakom, ki se pred stranko identificira z potrebnimi licencami za opravljanje tega posla v Sloveniji. Za posredovanje pri prodaji vzajemnih skladov (točk investicijskih kuponov) mora namreč imeti svetovalec opravljen preizkus strokovnih znanj pri Združenju družb za upravljanje (www.zdu-giz.si), licenco, ki mu dovoljuje, da posreduje pri prodaji skladov, pa mu podeli nadzorni organ za trg kapitala, Agencija za trg vrednostnih papirjev (www.a-tvp.si), kjer lahko tudi preverite, če ima vaš svetovalec licenco (podatki so javno dostopni). Če bi vam svetovalec želel predlagati kakršnokoli zavarovanje za vas ali za vaše premoženje, pa mora za opravljanje tega posla v Sloveniji imeti izdano licenco iz strani Agencije za zavarovalni nadzor (www.azn.si) in opravljen preizkus strokovnih znanj pri Zavarovalnem združenju (www.zav-zdruzenje.si), ki je podlaga za izdajo licence. Če vam svetovalec poskuša urediti tudi nakup/prodajo delnic in ostalih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, mora imeti opravljen izpit za borznega posrednika (po domače: izpit za brokerja) ali pa mora pogodbeno sodelovati s kakšno borznoposredniško družbo, ki to dovoljenje ima. Izpit za borznega posrednika se sicer opravi preko Združenja članov borze vrednostnih papirjev (www.zdruzenje.si), licenco za opravljanje poslov pa na podlagi tega izpita podeli Agencija za trg vrednostnih papirjev, član borze pa posrednika nato pooblasti za opravljanje poklica borznega trgovalca. V primeru nakupa/prodaje plemenitih kovin v Sloveniji za zdaj še ni potrebno imeti nobene licence, je pa vsekakor priporočljivo, da ima svetovalec, ki vam nakup kovin ureja, vsaj troje: pisno pooblastilo podjetja, ki se ukvarja s prodajo/nakupom plemenitih kovin, da ima podjetje, ki ga svetovalec zastopa, izdano Potrdilo o skladnosti izdelkov plemenitih kovin s predpisi, ki ga izda Urad Republike Slovenije za meroslovje, zelo zaželeno je, da plemenite kovine kupuje od kovnic, ki so uradno označene na londonski “good delivery ”listi (www.lbma.org.uk), saj so s tem skrbi o nelikvidnosti kovin in ustrezni čistini odveč.

Konflikt interesov. Niti zgoraj našteti nujni pogoji niso nobena garancija, da boste s tem dobili tudi dobrega svetovalca. Po pravilu nekdo, ki zastopa samo eno družbo (družbo za upravljanje, zavarovalnico, podjetje za prodajo plemenitih kovin), ni najbolj objektiven in večinoma samo prodaja tisto, kar mu je naročeno. V večini je tako priporočljivo, da ima svetovalec pogodbe z več različnimi, med seboj konkurenčnimi produktnimi partnerji. Seveda pa tudi to še zdaleč ni dovolj, da boste tako deležni tudi etičnega svetovanja v smislu, da vam bo finančni svetovalec svetoval tako, kot bi samemu sebi v podobni situaciji. Etične norme niso nikjer zapovedane in uzakonjene, so le del človekovega prepričanja in splošne dobre poslovne prakse. Ne glede na to, da je dokazano, da podjetja z etičnimi načeli na daljši rok vedno zaslužijo več kot pa tista podjetja, ki etike ne upoštevajo, prav pri prodaji finančnih produktov, kjer bi morala biti etika sestavni del svetovanja, prihaja do največjih prevar, goljufij in zamolčanosti realne višine stroškov. Zato je pri finančnem svetovanju vedno prisoten močan konflikt interesov, kjer se lahko svetovalec pristransko odloča za produkte, ki mu prinašajo večji zaslužek ali pa se vam, ker mu plačate le na uro svetovanja in ne odgovarja za svoje nasvete, enostavno ne posveti dovolj podrobno in do vas v bodoče nima nobenih obveznosti. Etika ni nikjer zapisana, a se jo da prepoznati, če uvidite, da svetovalec deluje v vašo korist in vašo dobrobit. To vsekakor pomeni, da vam nedvoumno razloži in pojasni vse pripadajoče rizike ter da vam pisno predstavi vse stroške, ki so povezani z naložbami. No, preden pa finančni svetovalec sploh predlaga različne finančne produkte, je po EU smernicah za finančno svetovanje dolžan pri stranki najprej opraviti temeljito analizo stanja, želja in ciljev, zmožnosti ter rizične naravnanosti posameznika. Šele nato, ko skupaj definirata prioritetne finančne cilje, lahko svetovalec preko različnih ponudnikov izbere ustrezne načine za varčevanje – seveda z upoštevanjem trenutnih tržnih razmer, vlagateljeve rizične naravnanosti in ustrezno stopnjo razpršenosti med različnimi finančnimi produkti.
Foto: www.theage.com.au

Nekateri premoženjski svetovalci svetujejo, da je najboljši nakup zlata tisti, ko se kupujejo le palice teže 1, 2 ali 5 gramov. Neetično pri tem je predvsem to, da se morebitnim interesentom ne razloži, da povsod cena zlata na gram upada, kar pomeni, da so lahko pri manjših palicah pribitki prodajalcev zlata tudi 50 ali več odstotkov, kar jasno pomeni, da je prodajalec zaslužil več, kot pa če bi vam ponujal palice z večjo težo, vi pa pri nakupni ceni izgubljate pomembne odstotke.

Opozorilo Zveza potrošnikov.

Zveza potrošnikov Slovenije preko svoje spletne strani www.zps.si prav tako opozarja, da naj bodo vlagatelji pri izbiri finančnih naložb previdni, saj so ljudje pred krizo večinoma brezglavo sklepali produkte, ki so povsem neprimerni za finančne cilje, ki bi jih vlagatelj želel doseči. Po mnenju Zveze potrošnikov je dobra finančna naložba varna, lahko si jo izplačate vsak dan, donos pa je vsako leto visok. A žal, kot vemo, takšne naložbe ne obstajajo. Če preveč stavite na varnost, se vam zmanjšuje donos. Kdor si želi visokega donosa, prevzema tveganje za izgubo vloženih sredstev. Kdor želi s sredstvi kadarkoli razpolagati. pa vnovič tvega, da bo sredstva morebiti potreboval v trenutku, ko bodo tečaji ali pa obresti neprimerne. Poleg donosa, varnosti in likvidnosti pa mora vlagatelj v današnjih razmerah upoštevati tudi preglednost produkta (od splošnih pogojev do stroškov, trajanja, fleksibilnosti produkta itn.) in predvsem to, kdo bo produkt servisiral in ga sproti prilagajal tako glede na tržne razmere kot tudi glede na vlagateljeve sprotne potrebe in življenjske spremembe.

‘Edina dobra’ naložba – zlato?

Pri posredovanju prodaje zlata v zadnjem času v Sloveniji opažamo izrazito neetično obnašanje, saj raznovrstni zastopniki ponujajo nepreverjeno zlato (nepreverjeno s strani Urada RS za meroslovje in Londonskega združenja za plemenite kovine) po izrazito višjih cenah, kot pri uradnih prodajalcih v Sloveniji. Poleg tega ponujajo zlato kot edino naložbo, ki bi jo moral posameznik v teh ‘hudih’ časih imeti, in svetujejo, da je najboljši nakup zlata tisti, ko se kupujejo le palice teže 1, 2 ali 5 gramov. Neetično pri tem je predvsem to, da se morebitnim interesentom ne razloži, da povsod cena zlata na gram upada, kar pomeni, da so lahko pri manjših palicah pribitki prodajalcev zlata tudi 50 ali več odstotkov, kar jasno pomeni, da je prodajalec zaslužil več, kot pa če bi vam ponujal palice z večjo težo, vi pa pri nakupni ceni izgubljate pomembne odstotke. Kako pomembna je ta razlika, je razvidno iz pripadajočega grafičnega prikaza. Poleg izredno visokih stroškov pri nakupu zlata me pri tej zgodbi zelo moti še ‘profesionalnost’ svetovalcev. Je mogoče svetovalec etičen, če vam je prodal vročo zgodbo z bajnimi zaslužki (z blatenjem vseh ostalih naložbenih priložnosti), se ni predstavil z vsemi ustreznimi licencami za opravljanje posla finančnega svetovalca in vas pred odločitvami za naložbe ni analiziral ter povprašal po vaših željah in ciljih? Jaz menim, da takšne tipe ljudi ne zanima vlagateljeva situacija in rešitev le-te, marveč zgolj hiter lastni zaslužek na podlagi nepoznavanja pravic vsakega posameznika.

Ne zaupajte vročim zgodbam.

Zveza potrošnikov Slovenije je ob letošnjem 15. marcu, svetovnem dnevu varstva potrošnikov, opozorila na finančno izključevanje, slabe tržne prakse in pasti trenutne finančne krize. Po mnenju ZPS se tudi v Sloveniji srečujemo s praviloma slabim in zavajajočim svetovanjem pri sklepanju finančnih pogodb in neprimerno dragemu zaračunavanju finančnih storitev. Zato je na vsakem izmed vas, da zares dobro premislite o tem, komu in kdaj zaupati svoj težko privarčevani denar. Pravi nasvet je včasih lahko vreden čistega zlata. Ker na dolgi rok še vedno največ prinese prav pravilna razpršitev med različne finančne naložbe, je moj nasvet jasen: izogibajte se ‘prodajalcev produktov’, ki vam želijo prodati produkte, s katerimi boste že jutri bogati in izogibajte se predvsem produktov z nadpovprečno visokimi stroški in podpovprečnimi rezultati

Količinska razlika pri nakupu zlata za 5000€
Grafa prikazujeta razliko v količini kupljenega zlata glede na to, katere palice si je vlagatelj izbral pri nakupu. V kolikor se je odločil in kupil zlato samo v gramskih palicah, bi za 5.000 EUR dobil 147 gramov zlata. V kolikor je vlagatelj investicijo izvedel po optimalnem nasvetu svetovalca in se je količinsko odločil za eno 100 gramsko palico, sedem 10 gramskih palic in 5 palic po en gram, pa je za istih 5.000 EUR dobil kar 175 gramov zlata, oziroma kar 23 % več te plemenite kovine. Op.p.: Graf je na podlagi cenika podjetja Elementum na dan 17. 3. 2010 sporočil direktor podjetja Peter Slapšak. V trenutku oblikovanja cenika je bila borzna cena za unčo (31,10 gramov zlata) 819,20 EUR, cene po ceniku za izračunane palice pa sledeče: 1-gramska palica – 35,02 EUR, 10-gramska palica – 291,53 EUR in 100-gramska palica – 2.754,31 EUR.

http://www.revijakapital.com/kapital/osebnefinance.php?idclanka=7350

FINANČNI SEJEM

http://193.95.199.199/temp/fdk-web.pdf
http://www.revijakapital.com/kapital/aktualno.php?idclanka=7354
http://www.revijakapital.com/kapital/strani.php?datoteka=118
http://www.revijakapital.com/tools/fdk2010ps.php
http://www.revijakapital.com/kapital/strani.php?datoteka=117#info
http://www.revijakapital.com/kapital/obrazec.php?narocnik
http://www.youtube.com/watch?v=iw-zVPPUi5Y

LEŽARINE

http://www.mali-delnicarji.si/novice/16734-vzmdtv-poroilo-z-verajnje-okrogle-mize-kako-zaititi-potronike-finannih-storitev-in-male-delniarje.html

KAPITAL

Oglaševalci pahnili založbo Kapital v finančne težave

"Do blokade je prišlo zaradi velikih zamud pri plačevanju računov s strani oglaševalcev, saj posledično nismo mogli v celoti poravnavati davka na dodano vrednost (DDV)," je blokado na bančnih računih založbe Kapital, ki se je vlekla od sredine marca, pojasnil njen odgovorni urednik Srečko Pirtovšek. Čeprav so omenjeni dolg včeraj poravnali in deblokirali račune, je finančno stanje v založbi, ki izdaja revije Kapital, Life, DFS, Navtika Kapital, Zlati Kapital, Golf in Mariborčan, vse prej kot rožnato. "Likvidnostno stanje je podobno kot v drugih podjetjih, saj smo odvisni od plačil za oglase, kjer so se roki zelo podaljšali in so posledično tudi naši roki daljši," je razložil Pirtovšek. Družba ima tako kar okoli 30 odstotkov manjše prihodke od oglaševanja, a je lani kljub temu poslovala s pozitivno ničlo. Če je pred tem ustvarila več deset tisoč evrov čistega dobička na leto, pa je ta lani skopnel na le nekaj tisoč evrov. "Letos se stvari izboljšujejo, predvsem oglaševanje finančnih inštitucij, od katerih smo v veliki meri odvisni," je povedal Pirtovšek. "Kar zadeva izhajanje revij, smo za nekaj časa prekinili izhajanje revije Golf Slovenija in nekoliko zmanjšali obsege revij. Pripravljamo pa tudi nekaj novih projektov," je pojasnil in se pohvalil, da bo finančni sejem, ki ga pripravljajo, najboljši v zadnjih desetih letih, tako po številu obiskovalcev kot razstavljalcev.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042352173
http://www.mineweb.com/mineweb/view/mineweb/en/page32?oid=105069&sn=Detail&pid=504
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jun 05, 2010 2:46 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Tor Apr 13, 2010 10:25 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NOVOLES in STEČAJ

Novolesu grozi stečaj

Podjetje Novoles se je znašlo v resnih finančnih težavah. Če mu ne bo uspelo prepričati lastnikov, da vanj vložijo sveži kapital v višini treh milijonov evrov, se zelo verjetno ne bo moglo izogniti bodisi prisilni poravnavi bodisi stečaju.

Novoles, ki ga vodi Rok Barbič brez svežega kapitala zelo verjetno ne bo mogel preživeti. O tem bodo delničarji odločali konec aprila. Na fotografiji levo predsednik nadzornega Novolesa Andrej Kastelic.

O tem bodo delničarji, med katerimi je z 21-odstotnim lastniškim deležem največji podjetje Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), ki je v državni lasti, odločali na skupščini 29. aprila.

Predsednik nadzornega sveta Novolesa Andrej Kastelic pravi, da so zaradi insolventnosti pred približno enim mesecem upravi družbe naložili, da pripravi načrt finančnega prestrukturiranja. "Eden od ukrepov je bil tudi sklic skupščine, na kateri se bo odločalo o dokapitalizaciji," razlaga Kastelic.

Dodaja, da se je poslovanje Novolesa zaradi določenih aktivnosti v zadnjem času popravilo. Za druge podrobnosti nas je Kastelic napotil na predsednika uprave Novolesa Roka Barbiča, ki pa ni bil dosegljiv.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042352250
Shocked

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Tor Apr 13, 2010 10:56 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KRALJI ULICE

/13/...nezaposlenost, odrinjenost, obup, izključenost, asocialnost, vse to in še več, prizadeva brezdomce, ki so se ne nujno, po svoji krivdi znašli v za njih najtežjem položaju, zato je vsaka pomoč dobrodošla: Confused

* Razdal sem vse. Denar, papirčke, ogenj, energijo in ponos. Začel se je nov dan: Sončen, hladen, miren. Kolo je za popravit, razmišljam o novem. Novega bo treba ukrast… Naj mi kolo škriplje, naj sem brez denarja, papirčkov, ognja, energije in ponosa, vem, da bom vse dobil nazaj. Ker imam dušo, ki jo varuje neka skrivna sila, prijatelje, ki me imajo radi, družino, čeprav razsuto. Ker je svet dober in poln prijetnih presenečenj. Kavica

POSREDOVALNICA

Kralji ulice odprli posredovalnico Stara roba - nova raba

Po simbolični ceni prodajajo različne predmete, ki jih društvu darujejo posamezniki in podjetja, sredstva iz prodaje pa bodo namenili zaposlovanju socialno izključenih in širjenju humanitarne dejavnosti Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je danes odprlo prvo posredovalnico rabljenih predmetov pri nas Stara roba - nova raba. Posredovalnica omogoča tudi zaposlitev in pridobivanje izkušenj brezdomnim in drugim socialno izključenim ljudem, obenem pa bo zaradi nizkih cen izdelkov prišla prav tistim, ki so v slabšem materialnem položaju. Projekt podpira Evropski socialni sklad prek ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Sicer pa vodja projekta Luna Jurančič Šribar upa, da bodo sčasoma tudi sami sposobni financirati projekt. Tako posredujejo manjše predmete (kot so nakit, okrasni predmeti, škatlice, vaze, torbe, obeski, albumi, bloki, vrtni palčki), manjše pohištvo, male gospodinjske aparate in drugo tehniko, keramiko, posodo in pribor, igrače, družabne igre zgoščenke, športne rekvizite, glasbila, starine, blago knjige, slike. Cena posameznega izdelka se giblje med 25 centi in 20 evri. Idejo za takšno posredovalnico so po besedah Jurančič Šribarjeve dobili v tujini. Po Evropi so namreč tovrstne posredovalnice zelo razvite, Anglija ima celo mrežo takšnih trgovin, ki jih vodijo nevladne organizacije. http://www.vecer.com/clanekslo2010041305531980

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice naslov: Kardeljeva ploščad 16, Ljubljana, fax: 01 589 22 33 davčna številka: 23956046, matična številka: 2150581 transakcijski račun: 05100-8012105010 odprt pri A Banki e-mail: kraljiulice@gmail.com ali spela.razpotnik@guest.arnes.si
http://www.facebook.com/pages/Ljubljana-Slovenia/Kralji-ulice/46771455629
http://www.slovid.com/tag/Kralji+ulice/video
http://ferme.si/2007/07/21/kralji-ulice-brezdomci/ http://www.prostovoljstvo.org/index.php
http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/04/kralji_ulice_posredovalnica.aspx
http://www.dnevnik.si/video/5360
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042342864
http://www.pesnik.net/content/view/8612/44/

Kraljem ulice lahko donirate 1 EUR če pošljete SMS na številko 1919 s ključno besedo BREZDOMCI V društvu izdajamo prvi slovenski časopis za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja Kralji ulice. Vsebinsko časopis prinaša bogat nabor zgodb, anekdot, pripovedi, refleksij, razmišljanj, slikovnega gradiva, pesmi, strokovnih prispevkov, poročil in drugih gradiv, ki iz različnih zornih kotov osvetljujejo brezdomstvo pri nas. Časopis je namenjen širši javnosti, mimoidočim, vsem zainteresiranim, ki z brezdomci stopijo v stik in kupijo časopis Kralji ulice. Podaja časopisa se je začela na področju Ljubljane, z drugo številko smo začeli distribucijo in prodajo tudi v Mariboru, nameravamo pa časopis razširiti po vseh večjih krajih Slovenije. Za distribucijo časopisa brezdomcem - prodajalcem skrbijo ustanove in organizacije, ki se z njimi dnevno srečujejo (zavetišča, dnevni centri…), tu jih brezdomci lahko prevzamejo po polovični ceni ter jih potem prodajajo po ulicah oz. na terenu. Od konca julija 2006 je na Poljanski 14 odprt naš distribucijski dnevni center za področje Ljubljane, kjer prodajalci lahko vsak dan prevzemajo svoje izvode časopisa, posedijo, popijejo napitek, se pogovorijo s svetovalcem ter se morebiti vključijo v različne aktivnosti (delavnica kreativnega pisanja, gledališka in filmska skupina, računalniški krožek, skupina za samopomoč…). Vabimo vas, da se nam pridružite! Lahko sodelujete pri: nastajanju časopisa - napišete prispevek druženju z brezdomci - se vključite v prostovoljno delo razvoju ulične kulture - sodelujete pri Univerzi pod zvezdami

PREDSTAVITEV

Problematika brezdomstva je kompleksna in predstavlja večdimenzionalen sklop individualnih in družbenih vzrokov, oblik socialne izključenosti, odzivov družbe, bolj ali manj dolgoročnih in utrjenih procesov ter vzorcev medosebnih in drugih družbenih odnosov. Obravnavanje brezdomstva je tako zapleteno in ne more enostavno povzročati velikih in hitrih sprememb, če se pri tem ne spreminjajo tudi družbeni odnosi in makro razmere. Na področju brezdomstva se zato pogosto razvijajo zelo minimalistični pristopi. S tem mislimo bodisi izhajanje iz načela "čim nižjega praga", kar je mogoče oceniti kot pozitivno in kot predpogoj za doseganje te težko dosegljive populacije, bodisi da se na brezdomce gleda kot na "izgubljeno" in brezupno družbeno skupino, v katero ne kaže investirati kaj dosti, niti od nje kaj dosti pričakovati. Ta vidik vnaša v delo na tem področju pesimizem in je označen s pomanjkanjem pozitivnih vizij. V zadnjem desetletju in pol pa se je v več državah pojavila nova oblika dela – brezdomski oz. cestni časopisi. Zaznamujejo jih inovativnost, pristop nizkega praga, razvijanje pozitivnih vizij ter hkratno naslavljanje brezdomcev in širše družbe, obenem pa tudi udejanjanje posebne oblike ekonomske (re)integracije brezdomcev. Osnovna zamisel časopisa je, da brezdomcem omogoča pridobivanje finančnih sredstev na zakonit način in z lastnim delom, tako da časopis prodajajo po mestnih ulicah. Časopis je razmeroma poceni, od prodajne cene pa njegovim prodajalcem – brezdomcem – ostaja precejšen delež. Časopise izdajajo neprofitne organizacije, ki praviloma preostanek dohodka namenjajo podporam za brezdomce.

Projekt Kralji ulice se je začel jeseni leta 2004 (vendar takrat še ne pod tem imenom) v skupini študentov ter raziskovalcev/visokošolskih pedagogov. Skupina je začela s študijem strokovne literature na temo brezdomstva ter s terenskim delom, ki se je zaključilo s projektom »24 ur bivanja z brezdomci“. Približno ob prehodu leta 2004 v 2005 se je rodila ideja brezdomskega časopisa, ki smo jo nato povezali s podobnimi idejami, ki so se že razvijale v tujini. V sredini leta 2005 smo začeli izvajati raziskovalno nalogo »Brezdomstvo v Ljubljani«, v okviru katere smo izvedli akcijsko raziskovalno spremljanje razvoja ideje izdajanja takega časopisa. Na osnovi vzpostavitve precej obsežnih terenskih izkušenj in navezanih stikov z brezdomci, ter tudi pozitivnih izkušenj iz tujine smo junija 2005 (še pod okriljem Združenja za socialno pedagogiko) izdali prvo poskusno številko uličnega časopisa Kralji ulice. V treh ponatisih smo skupno natisnili 2.800 izvodov prve številke, v njeno prodajo pa se je vključilo 62 brezdomcev. Prodajalci so lahko izvode za prodajo prevzeli v organizacijah, ki že delujejo na področju brezdomstva in s katerimi smo vzpostavili kar optimalno sodelovanje. Navdušenje, pripravljenost sodelovati in zaupanje, ki so nam ga izkazali brezdomci ter dober odziv bralcev in širše javnosti so tudi razlogi, da smo se odločili s projektom izdajanja časopisa nadaljevati. Vsebinsko časopis prinaša paleto zgodb, anekdot, pripovedi, refleksij, razmišljanj, slikovnega gradiva, pesmi, strokovnih prispevkov, poročil in drugih gradiv, ki iz različnih zornih kotov osvetljujejo brezdomstvo pri nas. Veliko večino člankov so prispevali brezdomci, nekaj pa drugi avtorji, ki se zanimajo za omenjeno problematiko ali se z njo strokovno srečujejo. Nabor prispevkov je plod terenskega dela, v katerem smo se angažirali ustvarjalci časopisa - strokovnjaki, študentke in brezdomci sami. Septembra 2005 smo formalno ustanovili Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev KRALJI ULICE in oblikovali strokovno ekipo, ki bo v aktivna v programu Kralji ulice. V tej ekipi združujemo kompetence terenskega, organizacijskega, uredniškega, pedagoškega, socialnega in marketinškega delovanja. Pripravili smo novo številko časopisa in koledar, v zadnjem času pa se ukvarjamo predvsem z utekanjem in institucionalizacijo programa. Naši cilji za bližnjo prihodnost so k sodelovanju pri časopisu privabiti vse več brezdomcev – tako piscev oz. druge vrste ustvarjalcev kot tudi prodajalcev – in z njimi vzpostaviti odnose, preko katerih se odpirajo možnosti za spoznavanje, medsebojno vplivanje in spreminjanje. Naš konkreten cilj je zastaviti program uličnega časopisa tako, da bo lahko izhajal mesečno, torej vzpostaviti najosnovnejše pogoje njegovega rednega delovanja. Druga številka časopisa je izšla novembra 2005. Poleg Ljubljane se je tokrat časopis prodajal tudi v Mariboru, manjše število izvodov pa je potovalo tudi v druga manjša slovenska mesta. Natisnili smo 11.000 izvodov, ki so bili v nekaj dneh razprodani. Medijski odziv na prodajo je bil spet zelo intenziven in povsem pozitiven, prav tako pa smo med kupci opazili, da idejo sprejemajo in da so se začeli navezovati na nekatere prodajalce (npr. Jaz časopis vedno kupim pri svojem.) Tudi število brezdomcev, ki prodajajo časopis, je naraslo in se približuje številu 100. Izkušnje prodajalcev so bile večinsko pozitivne, vsaj tiste, ki so jih delili z nami. O negativnih izkušnjah pri prodaji časopisa ni poročal nihče. Kupci so po besedah brezdomcev in po naših lastnih opažanjih časopis sprejeli z navdušenjem. Pozitivne izkušnje brezdomcev so bile povezane s tem, da so se preko časopisa, ki so ga prodajali, predstavljali ljudem, nekateri od njih so se lahko postavili tudi s svojim prispevkom ali s svojo sliko, objavljeno v časopisu, ter s tem izrazili svojo še večjo participacijo in osebno vpletenost v program kot le v vlogi prodajalca. Tudi če se prodajalci niso mogli predstaviti kot avtorji prispevkov, je k občutku njihove identifikacije s "Kralji ulice" (poleg naslova samega) doprineslo dejstvo, da so nekoga, čigar zgodba ali slika je bila objavljena v časopisu, osebno poznali. Program ni usmerjen le v ranljivo skupino brezdomcev samih, pač pa je usmerjen v celotno skupnost. Je poskus vzpostavljanja komunikacije brezdomcev s širšo javnostjo preko sodelovanja pri časopisu in njegovi prodaji ter poskus njihovega konstruktivnega vključevanja v širšo javnost. Po odzivih sodeč jim je tako sodelovanje pri ustvarjanju časopisa kot tudi pri njegovi prodaji prineslo veliko pozitivnih izkušenj in povratnih informacij o tem, da so drugim zanimivi, da je soljudem – mimoidočim – mar zanje ter da lahko tudi oni ljudem nekaj dajo ali pokažejo. Dobili so torej izkušnjo, da je mogoče na družbeno sprejemljiv način priti do nekaj denarja in da so vključeni v – s strani širše skupnosti – tako dobro sprejet program. Ljudje so bilo navdušeni nad tem, da imajo brezdomci sedaj svoj časopis, v katerem se predstavljajo, in da namesto prosjačenja za denar v zameno za 200 tolarjev tudi sami nekaj ponudijo. Program smo doslej izvajali kot prostovoljci, brez kakršnega koli plačanega dela. Njegova uspešnost pa nam je pokazala na mnoge nezadovoljene in nepokrite potrebe brezdomcev ter na mnoge stvarne možnosti za njihovo uresničevanje. Predvsem gre za razvoj možnosti za stalno in redno vključitev/vključevanje brezdomcev v svet dela, za osmišljanje njihovega časa na način, ki bo sprejemljiv njim samim in tudi širši javnosti, ter za razvoj mnogih različnih strokovnih dejavnosti, ki naj podprejo prizadevanja določenega (pa čeprav majhnega) števila brezdomcev, da si uredijo življenje tako, da bodo manj odvisni od državnih podpor, da se bodo usposobili za doseganje boljšega položaja na trgu dela, in začeli živeti bolj samostojno in produktivno. V letu 2005 smo izdali dve številki uličnega časopisa in koledarček. Zaradi dobrega odziva tako piscev in prodajalcev kot tudi bralcev in medijev s projektom nadaljujemo. Letos bo časopis začel izhajati vsak mesec, predvidoma 21-ega v mesecu, tretja številka izide 21. 3. Z odprtjem distribucijskega dnevnega centra za brezdomce v centu Ljubljane načrtujemo tudi širitev mreže prodaje časopisa po večjih slovenskih mestih. Začetek prodaje tretje številke bomo obeležili s stojnicami v Ljubljani (21. 3. ob 14 h), Celju (25. 3. ob 10 h) in Mariboru (prav tako 25. 3. ob 10 h), časopis pa bo potoval tudi na Obalo. Med načrti za prihodnost sta najpomembnejša odprtje distribucijskega dnevnega centra za brezdomce v centru Ljubljane ter ustanovitev Univerze pod zvezdami, ki bo nova izobraževalno kreativna oblika, odprta predvsem brezdomcem in njihovim prijateljem.
http://www.kraljiulice.org/predstavitev.htm

Predstavitev društva Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je bilo ustanovljeno 5. 9. 2005 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Društvo za namene svojega strokovnega delovanja izdaja časopis »Kralji ulice«.

NALOGE

* predstavljati širši javnosti življenje brezdomcev in njihovo kulturo z namenom vzpostavljanje odprtega dialoga o brezdomski problematiki in spodbujanja solidarnosti z njimi;
* vključevati brezdomce v javno življenje preko razvijanja takih dejavnosti, v katerih brezdomci lahko zavzemajo produktivne vloge;
* razvijanje opolnomočenja in zagovorništva brezdomcev in sorodnih ogroženih družbenih skupin;
* delovanje v smeri izboljševanja življenjskih pogojev brezdomcev in brezdomk;
* delovanje v smeri preprečevanja diskriminacije brezdomcev in brezdomk; * razvijanje strokovnih in znanstvenih izhodišč delovanja na področju brezdomstva;
* razvijanje metod in tehnik praktičnega dela na področju brezdomstva;
* uveljavljanje strokovnih spoznanj v zvezi z brezdomstvom v razvijanju in uresničevanju socialne, zdravstvene, izobraževalne, kriminalne in drugih politik;
* obveščanje javnosti o dosežkih, možnostih in spoznanjih o delovanju na področju brezdomstva;
* uveljavljanje poklicnih standardov, poklicne etike ter poklicne avtonomije pri delu s problematiko brezdomstva, kakor sledi v naslednjih alineah;
* razvijanje in spodbujanje interdisciplinarnega dela in povezovanja različnih strok pri obravnavanju problematike socialno prikrajšanih skupin prebivalstva;
* razvijanje sodelovanja, izmenjavanja informacij in izkušenj ter drugo povezovanje posameznikov in organizacij, ki se ukvarjajo z delom na področju brezdomstva, na nacionalni in mednarodni ravni;
* strokovna pomoč pri uvajanju in razvijanju novih oblik delovanja;
* prirejanje strokovnih srečanj ter oblik nadaljnjega usposabljanja v obliki posvetovanj, seminarjev, konferenc, kongresov, predavanj in drugih načinov;
* izdajateljska dejavnost, publiciranje in spodbujanje založniške dejavnosti na področju brezdomstva;
* razvijanje in pospeševanje raziskovanja na področju brezdomstva in na sorodnih strokovnih in znanstvenih področjih;
* izvajanje različnih projektov dela na področju brezdomstva, predvsem takih, ki imajo inovativni ali modelni značaj, ki pomenijo razvijanje mednarodnega strokovnega sodelovanja, pri katerih se strokovno uveljavljajo nove izvajalske skupine ali ki v pomembni meri vključujejo razvoj novega znanja in njegov prenos v prakso.
http://www.kraljiulice.org/drustvo.htm

SIT, OBRIT in UMIT - nekatere od organizacij za brezdomce

* Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja – Pro Bono - Ljubljana Mislejeva ulica 3, 1000 Ljubljana Brezplačna ambulanta in posvetovalnica, ki je namenjena vsem občanom Mestne občine Ljubljana brez urejenega zdravstvenega zavarovanja - brezdomcem, tujcem z neurejenim statusom. Nujna medicinska pomoč, svetovanje in pomoč pri ureditvi zdravstvenega zavarovanja Urnik splošne ambulante: ponedeljek:10-12h, torek:10-11h, sreda:10-11h, četrtek:17-19h

* Ambulanta za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetovalnico - Maribor Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor Delovni čas: ponedeljek - četrtek med 8.00 do 13.00 ure Prisotnost zdravnika : sreda 10.00 -12.30 (drugi in tretji teden v mesecu popoldan med 15.00 do 16.30 uro); četrtek 10.00 - 12.30

* CARS (Center za preventivo aidsa in ranljive skupine) in AIDS fondacija Robert - Ljubljana Dnevni center STIGMA za uporabnike nedovoljenih drog Wolfova 8, 1000 Ljubljana Vsak delavnik 10-16h, svetovanje, informiranje, izmenjava igel, možnost kuhanja toplih napitkov in obrokov.

* Društvo Altra, odbor za novosti v duševnem zdravju, enota Zavetišče - Ljubljana

* Zavetišče za brezdomne uživalce nedovoljenih drog Vošnjakova 7b, 1000 Ljubljana, telefon: 01 4304771 Odprto ponoči od 19:30-9:30h zjutraj. Vikendi, prazniki – non stop. V primeru ostrega vremena (sneg, mraz, dež) prilagodijo čas odpiranja. Imajo 15 ležišč, v izrednih primerih uporabijo dodatna tudi ležišča. Možnost pranja, kuhanja in opravljanja osnovnih higienskih potreb.

* Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog STIGMA - Ljubljana Štihova 12, 1000 Ljubljana, telefon: 01 4301200 (telefonsko svetovanje v zvezi z drogami in spolno prenosljivimi boleznimi); 01 4301205 (dnevni center) E-mail: drustvo.stigma@siol.net Temeljna dejavnost: - zmanjševanje škodljivih posledic uporabe drog; - dnevni center z stacionarno zamenjavo igel, - telefonsko in osebno svetovanje, - terensko delo, - svetovalno delo v zaporih Uradne ure od 8 - 16 ure, dnevni center od 9 - 15 ure

* Karitas Štepanja vas - - Ljubljana Mekinčeva ulica 3, 1000 Ljubljana Ob torkih od 17-19h: Brezdomcem nudijo hladen obrok, čaj, možnost opravljanja osnovnih higienskih potreb in oddajajo oblačila. Mekinčeva ulica 1, 1000 Ljubljana Vsak dan od 11-13h bratje Kapucini in Marijine sestre pripravijo topel obrok.

* Karitas župnije Marijino oznanjenje - Ljubljana Ljubljana, Prešernov trg 4, 1000 Ljubljana Nudi pomoč brezdomcem in drugim.

* Območno združenje rdečega križa Ljubljana Ljubljana Tržaška cesta 132, 1000 Ljubljana, telefon skladišča: 01 2562635 Oskrba brezdomcev, vsak petek od 9-12h.

* Različne oblike pomoči, predvsem hrano, nudijo tudi na drugih lokacijah v Ljubljani • Frančiškanska cerkev, Prešernov trg 4, 1000 Ljubljana • Župnija Polje, Polje 351, 1000 Ljubljana • Sestre matere Terezije, Župnija Ježica, 1000 Ljubljana in drugod.

* Sprejemališče za brezdomce - Maribor Ljubljanska 23, 2000 Maribor Delovni čas: vsak delovni dan, med 7.00 in 15.00 uro -nudenje higienskih storitev ( tuš, britje , frizer) -nudenje, novih, čistih oblačil in obutve -nudenje vsakodnevnega tolega obroka in hladnega obroka za seboj, topli in hladn brezalkoholni napitki, dnevni prostor, TV, časopisi,...

* Vincencijeva zveza dobrote - Ljubljana naslov sedeža: Tabor 12, 1000 Ljubljana Mobilno razdeljevanje obrokov tople hrane Od ponedeljka do petka okoli 19h na Ambroževem trgu in okoli 20h pri Stari cerkvi (Sv. Jerneja)
Domača stran: http://www.brezdomec.si

* Škofijska Karitas - Maribor Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, telefon: 01 4392130 Pridovanje napotnic za skladišče na Hudovernikovi 2, kjer oddajajo obleke in podobno, pon.-čet.: od 8-13h ter 14-16h, ob petkih pa od 8-12h.

* Škofijska Karitas Maribor Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor

* Zavetišče za brezdomce v Ljubljani Poljanska 45b, 1000 Ljubljana, uradne ure od 8-14h in od 16-21h. Celodnevna oskrba za 28 ljudi z odločbo Centra za socialno delo. Razdeljevanje hrane vsak dan od 11:30-13h. Možnost kopanja. Prenočišče za brezdomce od 20h zvečer - 8h zjutraj. Možnost kopanja.

* Župnijska Karitas Ljubljana – Sv. Trojica - Ljubljana Slovenska 21 (Uršulinska cerkev), 1000 Ljubljana Ob sredah ob 16h razdeljevanje hrane - ribjih konzerv.

300 LJUDI

Vse več brezdomcev ima stalno prebivališče na centru za socialno delo Stalno bivališče: Center za socialno delo - Na enem od ljubljanskih centrov je prijavljenih že okoli 300 ljudi Na naslovu Centra za socialno delo Ljubljana Šiška ima stalno prebivališče prijavljenih okoli 300 ljudi, pravi direktor Miha Rotar. Stalno prebivališče je namreč pogoj, da sicer brezdomci prejemajo pomoč, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve in na Skupnosti centrov za socialno delo. Če brezdomci želijo prejemati pomoč, morajo imeti stalno prebivališče. Če dejanskega nimajo, jih je dolžna na svojem naslovu prijaviti organizacija, ki jim pomaga ali jim je nazadnje nudila pomoč. A ob tako množičnim prijavam imajo na centrih precej dela, uslužbencev, ki bi se s tem ukvarjali, pa nimajo. Zato si želijo, da bi se zakonodaja na tem področju spremenila. Osnova za prijave na centrih, tako Sendi Murgel iz Skupnosti centrov za socialno delo, je zakon o prijavi prebivališča.

Ta posamezniku, ki nima prijavljenega stalnega prebivališča in mu ga ni mogoče prijaviti, za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na tem območju tudi dejansko živi. Upravna enota mora sicer pred prijavo pridobiti pisno soglasje organa ali organizacije, ki posamezniku daje pomoč. Če tega ne dobi, pa brezdomca stalno prijavi na naslovu tistega organa ali organizacije, ki je posamezniku dal zadnji pomoč.

Določitev tako imenovanega zakonskega prebivališča omogoča državi in njenim organom, da vzdržuje komunikacijo s posameznikom, ta pa lahko uresničuje določene pravice in dolžnosti, in sicer pridobitev zdravstvenega zavarovanja, pravico do denarne socialne pomoči, pridobitev osebnih dokumentov, izvrševanje volilne pravice, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve.

"Zakonsko prebivališče je torej namenjeno izključno registraciji posameznika v določenem naselju, nikakor pa ne pomeni tudi dejanske naselitve na naslovu organa ali organizacije."

Gore poštnih pošiljk

"Pomagamo vsakemu, ki prosi za pomoč, k temu nas zavezuje tudi etični kodeks, a 300 ljudi, prijavljenih na centru, je preveč," pravi Rotar. Treba bi bilo res natančno pregledati, ali ti ljudje ne živijo na nobenem drugem naslovu. "Pošte, ki jo prejemajo na naš naslov, je veliko, mi pa kadra za to nimamo. Morali bi imeti človeka, ki bi bil zaposlen samo za to, saj so količine dela ogromne," opozarja. Ljudje sicer pridejo po pošto občasno, a nekaterih po njegovem ni tudi po celo leto. "Problemi so z vročilnicami. Če je pošta z vročilnico in prejemnika ni v bližini, jo moramo po določenem času poslati nazaj.

" Vročanje upravnih spisov takšnim osebam se ne sme enačiti z upravnim vročanjem pravnim osebam, opozarjajo na notranjem ministrstvu. "Takšnim osebam se vroča pisanja osebno, če se slučajno v tem času nahajajo na naslovu zakonskega prebivališča," pravijo in dodajajo, da v nasprotnem primeru vročevalec pusti obvestilo o dokumentu, ki se vroča, ki vsebuje podatke o dokumentu in mestu, kjer ga lahko naslovnik prevzame, ter opozorilo na posledice, če naslovnik dokumenta ne bo prevzel v 15 dneh. Obvestilo se lahko pusti na katerem koli primernem in običajnem mestu, ki kar najbolj zagotavlja, da bo naslovnik seznanjen z vsebino obvestila, na primer na oglasni deski.

Tudi vročanje sodnih aktov ne predvideva nalog organov oziroma organizacij, da so dolžni poskrbeti za vročanje sodnih spisov, pravijo na ministrstvu. Namesto na centru prijavljeni na upravni enoti? Skupnost centrov za socialno delo je že večkrat predlagala spremembo zakonodaje. Želijo, da bi lahko osebe, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča, prijavljali na naslovih upravnih enot, ki so sicer odgovorne ugotavljati dejansko prebivališče oseb in bi v posebej ločeni evidenci lahko vodile te osebe.

"Tam bi bilo povsem jasno, da gre za 'fiktivno prijavo prebivališča', saj oseba na naslovu centra dejansko ne prebiva in ji delavci centra niso dolžni vročati raznih pisanj organov, ki pošiljajo svoja pisanja na naslov centra za določeno osebo, ki je tam prijavljena," pravijo. Na ministrstvu za notranje zadeve odgovarjajo, da so do sedanje ureditve pripeljali stiki organa oziroma organizacije, na primer centrov, s prijavljenimi na njihovem naslovu.

Ti so lahko tudi le občasni, a vseeno pogostejši od stikov takega posameznika z upravno enoto. Slednje beležijo le med vodenjem postopkov o ugotavljanju dejanskega prebivališča in pozneje pri izdaji identifikacijskih dokumentov, kar je po njihovem praviloma enkrat v desetih letih. Dodajajo, da zakon sicer nameravajo spremeniti leta 2011. V Sloveniji od 800 do 1500 "odkritih" brezdomcev Podatki o številu brezdomcev v Sloveniji so le približni, opozarjajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Novejše ocene se gibljejo med 800 in 1500 oseb, med katerimi so le tako imenovani "odkriti" oziroma "vidni" brezdomci, stroka pa pozna tudi prikrite brezdomce (deložiranci, najemniki brez najemne pogodbe, gospodinjstva v kratkotrajnih zasilnih nastanitvenih rešitvah, mladi brezposelni...). V zavetiščih za brezdomce je po podatkih ministrstva okrog 90 ljudi, v druge programe, ki so prav tako namenjeni brezdomcem (dnevni centri za pomoč brezdomcem in svetovanja, razdelilnice hrane in oblačil, ambulanta za brezdomce), pa je vključenih še okrog 1500 brezdomcev.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042354813
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Apr 24, 2010 8:28 am; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Pet Apr 16, 2010 1:09 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OŠKODOVANJA

/13/...mali delničarje nenehoma iztiskajo iz družb in samo ti izgubljajo premoženje, ker se le-ti preveč zanašajo na kvaliteto upravljanja v gospodarskih družbah, posebej tudi uspešnosti uprav in neodvisnih nadzornih svetov, saj se kljub sprejetju deklaracij, priporočil ZČNS, vrtimo v krogu: Razz

Veliko oškodovanj, obsodbe (še) nobene Veliko oškodovanj obsodbe še nobene Posebne revizije v podjetjih v državnem solastništvu V nekaterih primerih so bile vložene tožbe proti odgovornim osebam -

»Ce v sodnem sistemu ne pride do izreka kazni, potem je težko vzpostavljati višje standarde korporacijske kulture v Sloveniji« Ljubljana - Ob aktualnih razpravah o upravljanju državnih kapitalskih naložb se vedno znova odpira vprašanje kakovosti upravljanja teh deležev in morebitnih oškodovanj podjetij.

Država, Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) so samo v času sedanje vlade zahtevale več kot deset izrednih revizij preteklega poslovanja ali posamičnih poslov in v nekaterih primerih so že bile oziroma še bodo proti odgovornim osebam vložene tožbe, a pravnomočno obsojen ni bil še noben član organov upravljanja teh družb. Pa poglejmo nekaj najodmevnejših primerov.

Kad in drugi državni lastniki so na skupščini skupine Elan v začetku leta 2009 zahtevali revizijo posamičnih poslov za preteklih pet let s posebno pozornostjo na storitvah zunanjih svetovalcev in sklepanju posredniških poslov. Posebna revizija, ki jo je opravila Pricewaterhouse Coopers, je po navedbah nadzornega sveta pokazala, da je ekonomsko vprašljivih za kar 800.000 evrov poslov.

Po presoji revizorjev so bile sporne zlasti pogodbe z zunanjimi odvetniškimi pisarnami in dve svetovalni pogodbi. Skupščina družbe in nadzorni svet sta upravi naložila, naj preuči možnosti za vložitev tožb proti odgovornim osebam. V skupini Elan pojasnjujejo, da zadeve ne komentirajo, ker da je ta v rokah odvetnikov.

Po neuradnih informacijah pa so ti tik pred vložitvijo tožb proti prejšni upravi in nadzornemu svetu. Skoraj 40 milijonov evrov škode v Luki Koper Država, Kad in Sod so posebno revizijo zahtevali tudi v Luki Koper. Revizorji hiše Priče waterhouse Coopers so na njihovo zahtevo pregledali 14 področij poslovanjav času, ko je upravo vodil Robert Časar, in ugotovili za dobrih 39 milijonov evrov škode. Prejšnja uprava je domnevno med drugim nekatere posle preplačala ali jih sklepala pred uradnim sklepom uprave oziroma nadzornega sveta ali celo brez njih, uprava prav tako ni spoštovala opozoril finančne službe in nadzornikov ... Skupščina Luke Koper je marca sklenila, da revizor mora v svoje poročilo zajeti še izpuščena področja, sedanja uprava pa mora v šestih mesecih vložiti tožbe proti organom vodenja oziroma nadzora.

Kad in Sod sta izredno revizijo zahtevala tudi v Intereuropi. Revizijska družba KPMG je v njej ugotovila številne nepravilnosti zlasti pri 170 milijonov evrov vredni naložbi v logistični terminal Čehov v Moskvi. Prejšnja uprava pod vodstvom Andreja Lovšina, ki je to naložbo vodila v sodelovanju z družbo Riko, je po mnenju revizorjev preplačala zemljišče za logistični center, del kupnine je nakazala v Liechensteinsko banko, sporna sta bila gradnja in vodenje projekta, nadzorniki pa so nekatere sklepe sprejemali naknadno ... Odvetniki družbe so tako v začetku leta proti Lovšinu in članoma nekdanje uprave Zvezdanu Markeziču in Ondini Jonke zaradi spornih vlaganj v Rusijo in Ukrajino vložili odškodninsko tožbo v znesku 37,5 milijona evrov. Sporni posel z logističnim centrom Cehov od leta 2008 preiskujejo tudi kriminalisti.

Naložbe na Balkanu slabile likvidnost Hita

Državna sklada sta posebno revizijo za ohdohje med 1. januarjem 2006 in 30. aprilom 2009 pred dobrim letom zahtevala tudi v novogoriškem Hitu. Revizorji so poseben poudarek namenili pregledu sponzorskih in svetovalnih pogodb ter poslov pri naložbah v Beogradu, Umagu, Črni gori in Brčkem. Izsledki revizije so pokazali, da omenjene naložbe na Balkanu slabijo likvidnost delniške družbe in s tem ogrožajo Hitov kapital. Tudi Hitova skupščina je sklenila, naj družba za povrnitev škode proti prejšnjim organom vodenja in nadzora vloži odškodninsko tožbo.

Prav tako je skupščina Kada na predlog Kada lani izglasovala uvedbo posebne revizije družbe za preteklih pet let s posebnim poudarkom na šestih poslih, med njimi pridobitev nakupne in prodajne opcije za delnice Istrabenza, nakup delnic Infond Holdinga in dajanje posojil med družbami iz skupine. Revizorji BDO Revizije so ugotovili, da posli niso bili poslovno potrebni za skupino Laško, da jih je naročala obvladujoča družba, ki jo je vodil Boško Šrot, in da posli niso koristili manjšinskim delničarjem.

Revizorji so še ugotovili, da je zaradi Fructalovega nakupa delnic Infond Holdinga, dajanja posojil Infondu ter Centru naložbam nastala škoda zaradi padca vrednosti delnic in plačilne nesposobnosti posojilojemalca. Skupščina revizijskega poročila še ni obravnavala. Posebna revizija je bila na zahtevo države kot večinskega delničarja opravljena v tržiškem Peku.

BDO

Revizija je preverila vodenje poslov družbe za obdobje zadnjih pet let s poudarkom na izplačilih vodstvenim in vodilnim delavcem Peka in njenih hčerinskih družb. Revizija je po podatkih družbe in nadzornikov pokazala, da prekrškov v škodo družbe ni bilo, prav tako ne nepravilnosti ali protizakonitih ravnanj. Skupščina Peka poročila še ni obravnavala.

Posebna revizija kot instrument nadzora

Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc pravi, da morata uprava in nadzorni svet vedno delovati s skrbnostjo dobrega gospodarja, da pa so posebne revizije tam, kjer lastniki hočejo pregledati poslovanje, upravičene. »Tak pregled lahko bodisi potrdi bodisi ovrže nekatere javne špekulacije o poslovanju družbe,« je dejala sogovornica.

Po njenem mnenju te revizije gotovo psihološko vplivajo na organe upravljanja »morda tudi tako, da se podjetje kakšnih bolj tveganih poslov ne loti, kar je lahko tako pozitivno kot negativno. Vsi posli namreč nujno ne uspejo.« Šmucova pričakuje, da bodo sodišča znala ločiti med takimi posli in tistimi, kjer je šlo za kazniva dejanja. Dodaja, da bodo odškodninske tožbe prispevale k boljši praksi upravljanja podjetij, če bodo te tožbe na sodišču obravnavane in izpeljane tehtno.

Tudi generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijovič meni, da so posebne revizije eden od instrumentov nadzora nad poslovanjem družb, kadar za to obstajajo razlogi: »To je določen pritisk na organe upravljanja, saj je dolgo veljalo, da nihče ne zahteva odgovornosti za nazaj. Ne sme pa to postati način delovanja, da bi prav vse posle tako pregledovali.« Prijevičeva meni, da bo veliko odvisno od uspeha teh odškodninskih tožb na sodišču. »Če znotraj sodnega sistema ne pride do izreka kazni, potem je težko vzpostavljati višje standarde korporacijske kulture v Sloveniji,« je sklenila.
http://www.delo.si/tiskano

PRIPOROČILA
http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/priporocila_za_revizijske_komisije_-koncna_razlicica-25.11.2009_282.pdf

RAZKRITJA

Nadzorniki bodo morali razkriti, čigave interese zastopajo "Povprečni bruto prejemek nadzornika v Sloveniji je v letu 2008 znašal slabih 12.000 evrov, v letu 2007 pa 15.639 evrov," je včeraj povedala sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović. Podatkov za lani združenje še nima, vendar glede na to, da je vlada začasno ukinila udeležbo nadzornikov pri dobičku ter v velikih družbah omejila višino sejnin, združenje pričakuje precejšen padec prejemkov.

"Višina prejemkov je sicer med najmanj pomembnimi razlogi, zakaj se posamezniki odločajo za članstvo v nadzornem svetu, vendar prenizke plače lahko delujejo demotivacijsko," je pojasnila. Anketa, ki je zajemala javne delniške družbe, je tudi pokazala, da je 12 od 54 družb nadpovprečno plačalo nadzornike ter da so nadzorniki v Sloveniji plačani precej manj kot v Avstriji in Nemčiji.

Pojasnila je še, da bodo odslej na plače nadzornikov poleg novega kodeksa upravljanja javnih delniških družb vplivale tudi smernice OECD. Pravnik Gorazd Podbevšek, ki je med drugim sodeloval pri oblikovanju omenjenega kodeksa, je medtem pojasnil, da nov kodeks predvideva, da vsak nadzornik razkrije, čigave interese zastopa oziroma ali je neodvisen. Odvisnost oziroma neodvisnost nadzornikov bodo nato morale družbe razkriti na svoji spletni strani. Precejšnja razlika je sicer med sestavo nadzornikov v EU in Sloveniji, saj je v EU kar 45 odstotkov nadzornikov neodvisnih, v Sloveniji pa je ta številka precej nižja.

Predsednik Kadrovsko-akreditacijskega sveta (Kas) Bogomir Kovač pa je povedal, da bodo nadzorniki odslej samoocenjevali svoje delo, posebna delovna skupina združenja pa bo pripravila priročnik za to. "Predmeti ocenjevanja bodo med drugim korporativni sistem v podjetju, delo nadzornikov na posameznih področjih, njihova učinkovitost, sodelovanje z upravo ter kultura," je pojasnil. Po njegovi oceni bo samoocenjevanje pozitivno vplivalo na dva pomembna cilja. Prvi je, da bi korporativno upravljanje postalo poklicna dejavnost, drugi pa, da bi tudi nadzornike nagrajevali za poslovno odličnost.

Novi člani upravnega odbora združenja nadzornikov Združenje nadzornikov Slovenije je včeraj izvolilo tri nove člane upravnega odbora, in sicer predsednika nadzornega sveta Banke Koper Vojka Čoka, predsednika nadzornega sveta Save Mirana Kalčiča in člana nadzornega sveta Luke Koper Jordana Kocjančiča. Nadzorniki so potrdili tudi načrt dela za letošnje leto ter se seznanili z lanskim poslovnim poročilom. Prihodki od dejavnosti so se lani znižali za šest odstotkov, na 264.165 evrov, medtem ko so se celotni odhodki zvišali za šest odstotkov, na 250.251 evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042352795

NOVO VODSTVO
http://www.youtube.com/watch?v=Ru_gTzJu7kENazadnje urejal/a zoran13 Sob Apr 17, 2010 7:38 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Pet Apr 16, 2010 2:00 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

EYJAFJALLAJOKULL

/13/...v zadnji krizi je imela Islandija velike probleme tako v bančnem in vladnem sektorju, ki se ji sedaj pridružil tudi vulkanski izbruh enega v seriji njihovih delujočih vulkanov: Twisted Evil

Zaradi izbruha vulkana na Islandiji pričakujejo poplave, 700 ljudi so evakuirali Izbruh vulkana je povzročil taljenje lednika, ki leži nad njim, tako da so okoliško prebivalstvo evakuirali zaradi nevarnosti poplav. http://www.dnevnik.si/video/5320

DIMNI KAOS

Vulkan bruha vse močneje: Poglejte si ogromen oblak dima, ki se vali z Islandije Čeprav je izbruhnil daleč na severu, je islandski ognjenik Eyjafjallajokull včeraj povzročil kaos po vsem svetu. Oblasti so zaradi vulkanskega pepela, ki so ga vetrovi raznesli proti celini, letališča začele najprej zapirati na severu Evrope in v Skandinaviji, vendar so se čez dan začele podirati domine tudi v preostalem letalskemu prometu po svetu. http://www.dnevnik.si/video/5323

VULKANSKI PEPEL

Pogovor z vulkanologinjo: Oblak se bo polegel šele v naslednjih desetih letih Na jugu Islandije je izbruhnil vulkan Eyjafjallajokull. Vulkanski pepel, ki ga bruha ognjenik, povzroča težave v letalskem prometu tudi v celinski Evropi. O vulkanski aktivnosti in posledicah izbruha na Islandiji smo se pogovarjali z vulkanologinjo dr. Polono Kralj z Geološkega zavoda Slovenije.
http://www.dnevnik.si/video/5325

ODPOVEDI

http://24ur.com/novice/svet/foto-letala-se-kar-odpovedujejo-lete.html

PRAVICE POTNIKOV

Kakšne pravice imajo potniki?
Potniki, ki so zaradi oblaka pepela, ki povzroča težave v zračnem prometu, ostali na letališčih, imajo svoje pravice. Adria Airways pravi, da lahko zahtevajo kupnino vozovnice ali svoj let prestavijo. Adria Airways Oblak vulkanskega prahu je na tisoče potnikov prisilil, da so ostali na letališčih, saj so številne lete odpovedali.

Čeprav gre za izredni dogodek, pa Evropska komisija vse potnike opozarja, da imajo svoje pravice. Kot so zapisali na svoji spletni strani, imajo potniki pravico do obveščenosti – letalske družbe, s katerimi potujejo, jih namreč morajo obvestiti o situaciji, odpovedi leta, zamudi itd. Potniki morajo imeti tudi pravico do oskrbe (osvežilnih pijač, hrane, nastanitve) in pravico do povračila denarja ali prestavitve leta.

V izjemnih okoliščinah, kot je ta, pa potniki niso upravičeni do denarnega nadomestila zaradi zamud ali odpovedi, ki so krivda letalskega prevoznika. Iz Adrie Airways pa so sporočili, da lahko potniki zaradi višje sile zahtevajo kupnino vozovnice ali svoj let prestavijo, vse druge pravice po EU regulativi pa v takšnih primerih ne veljajo.

Po celem svetu se pričenja praznična selitev narodov, ki vsako leto povzroči tudi nemalo nevšečnosti na večjih prometnih vozliščih. Ste vedeli, da vaše potniške pravice ščiti celo evropska zakonodaja. Evropska komisija je pred božično-novoletnimi prazniki, ko se bodo številni državljani EU odpravili na pot, danes objavila seznam 12 pravic potnikov v letalskem in železniškem prometu.

Evropski komisar za promet Antonio Tajani je ob tem v Strasbourgu tudi predstavil kampanjo za seznanjanje potnikov s pravicami, ki jih imajo po evropski zakonodaji.

Airbus A310

Več kot pet ur zamude in upravičeni ste do drugega leta

1.Pravica letalskih potnikov, da v primeru odpovedi ali več kot peturne zamude leta lahko zahtevajo vračilo denarja za letalsko karto ali drug let.

2.Pravico do pomoči, v nekaterih primerih pa tudi do odškodnine, imajo potniki tudi v primeru več kot triurne zamude. Vedno kadar pride do nevšečnosti pa jih mora letalska družba na licu mesta seznaniti z njihovimi pravicami. Ste vedeli, da lahko za izgubljeno prtljago na vlaku zahtevate do 1300 evrov odškodnine?

3. V primeru izgube ali poškodbe prtljage ima potnik pravico do največ 1223 evrov odškodnine.

4. EU še opozarja potnike, naj bodo pri nakupu letalskih vozovnic prek spleta pozorni na končno ceno, ki mora biti jaso označena na prvi strani.

5. Vsak potnik sme na letalo vzeti največ 100 mililitrov tekočine - med tekočine spadajo tudi različne kreme, pene in geli - medtem ko skupen volumen tekočin v ročni prtljagi ne sme presegati enega litra.

6. Tistim, ki načrtujejo potovanje z letalom zunaj Evrope, priporočajo, naj pred nakupom vozovnice preverijo t.i. črno listo letalskih družb, ki so v EU iz varnostnih razlogov prepovedane.

7. Invalidom mora biti omogočen nemoten dostop do letala ali vlaka, kjer imajo pravico do brezplačne pomoči pred in med vožnjo. Če želijo brezplačno pomoč, morajo invalidi letalsko družbo o tem obvestiti 48 ur pred letom.

8. Ob mednarodnih potovanjih z vlakom znotraj EU imajo potniki v primeru odpovedi potovanja ali več kot enourne zamude pri odhodu ali prihodu pravico do odškodnine ali druge poti do cilja. Potnikom morajo biti pred in med vožnjo na voljo ustrezne informacije.

9. V primeru poškodbe prtljage v mednarodnih prevozih z vlakom so potniki upravičeni do največ 1300 evrov odškodnine. Odškodnina potniku ali njegovi družini pripada tudi v primeru nesreče vlaka.

10. Potnikom, ki z vožnjo z vlakom niso bili zadovoljni, mora železnica posredovati podatke, kam se lahko pritožijo, odgovor na pritožbo pa morajo dobiti najkasneje v mesecu dni.

11. EU še opozarja potnike, naj bodo ob nakupu paketnih aranžmajev pozorni, da so jasno označeni tako cena kot drugi pomembni podatki.

12. Ker v EU kar četrtini prometnih nesreč botruje alkohol, Evropska komisija tudi svari voznike, naj ne vozijo pod vplivom drog ali alkohola. Vlak Slovenske železnice Če niste zadovoljni, se pritožite. Odgovoriti vam morajo v mesecu dni
http://cekin.si/clanek//davki/poznate-svoje-pravice.html

KAOS FOTO in VIDEO:

Kaos po Evropi Oblak vulkanskega pepela prekriva vedno večji del Evrope, v zračnem prometu pa se zato obeta še najmanj en dan kaosa. Zvečer so zaprli še zadnje večje letališče v Nemčiji. "Konca še ni na vidiku." To je o težavah, ki jih v evropskem letalskem prometu povzroča izbruh vulkana na Islandiji, povedal predstavnik Eurocontrola Brian Flynn. Po njegovih besedah se bo četrtkov in petkov kaos nadaljeval tudi v soboto. Podobno sporočilo so poslali z evropske letalske kontrolne agencije. Zaradi oblaka pepela bodo letala vsaj še en dan na tleh, so poudarili. Danes naj bi z evropskih letališč poletelo med 12 in 13 tisoč letal, včeraj so jih našteli 20.334. Po navadi se ta številka povzpne na 29.500. Takega kaosa v zračnem prometu ni bilo vse od terorističnih napadov na New York in Washington 11. septembra 2001, zapora zračnega prostora pa je največja po koncu druge svetovne vojne! Popoldne je bila največja koncentracija vulkanskega prahu glede na satelitsko sliko nad osrednjo Nemčijo, zahodno in osrednjo Poljsko, delno pa sega do Rokavskega preliva proti Veliki Britaniji. Zračne mase, ki nosijo ta prah, se počasi pomikajo proti jugu in s tem tudi proti Sloveniji. Zato so se tudi pri nas odločili za zaprtje zračnega prostora. "Če bo vremenska napoved obveljala, bo oblak do jutri obdal Švico in sever Italije," pa je povedal Kenneth Thomas iz Eurocontrola. "Dokler je visok pritisk tam, kjer je, in ognjenik še vedno bruha, se razmere ne bodo veliko spremenile," je dodal. To pomeni, da bo oblak vztrajal na črti nad severno Romunijo, Madžarsko, Slovenijo, Hrvaško, Švico in severno Italijo, prizanesel pa bo južni obali Francije in vsem krajem južneje. Izbruh vulkana na Islandiji Oblak pepela se premika s hitrostjo 40 kilometrov na uro. Odpovedali 60 odstotkov poletov v evropskem zračnem prostoru Velika Britanija dovoljuje omejeno število poletov iz Severne Irske in Škotske, sicer pa zračni prostor ostaja zaprt najmanj do sobote ob 14. uri po našem času. Letalski prevoznik British Airways pa je že odpovedal vse polete v in iz Londona. V Belgiji bo letalski prostor zaprt še dlje, najmanj do sobote do 10. ure dopoldne, nad severno Francijo s Parizom vred pa vsaj do poldneva. V Nemčiji so zvečer zaprli še münchensko letališče, zadnje od večjih v državi, ki je še delovalo. Zračni prostor sta zaprli tudi Avstrija in Madžarska. Kje vse so zapore? Popolnoma so zračni prostor zaprli v Veliki Britaniji (trenutno sicer dovoljujejo lete iz Škotske in Severne Irske), na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, na Danskem, Švedskem, Finskem in v Estoniji. Danes so se jim pridružile še Nemčija, Poljska, Švica, Slovaška, Češka in Litva, zvečer pa je, kot rečeno, ta ukrep začel veljati še v Avstriji in na Madžarskem. Deloma je zaprt tudi v Franciji. Zaprta letališča Več kot polovico evropskih letov je odpovedanih, na letališčih je zato obstalo več stotisoč potnikov. Tista letala, ki vzletijo, so čisto polna, popolnoma pa so zasedeni tudi avtobusi in vlaki, na katere se preusmerjajo potniki. Švedska in Norveška medtem svoja zračna prostora postopoma odpirata, vendar najprej na severu, kjer ni pomembnejših letališč. Vulkanski pepel pa, zanimivo, težav ne povzroča na Islandiji, saj ga veter odnaša z otoka. Letalski prevozniki so obupani, izračunali so, da imajo zaradi odpovedi letov kar 120 milijonov evrov škode na dan. Vremenoslovci pa napovedujejo, da bi lahko izbruhi vulkana težave v zračnem prometu povzročali še šest mesecev. "Mislim, da Evropa doživlja največje težave v zračnem prometu po napadih 11. septembra. Če upoštevamo zaprtje zračnega prostora, je tokrat še huje. Najbrž so motnje v zračnem prometu bolj obsežne, kot smo jih kadar koli doživeli,“ je dejal predstavnik britanske agencije za civilno letalstvo. Letališča polna potnikov Gneča na vlakih zaradi odpovedanih letov Zaradi odpovedanih letov je velika gneča na vlakih. Fotografija je bila posneta na pariški postaji Gare du Nord. Po evropskih letališčih je na stotisoče potnikov, ki ne morejo nadaljevati poti. Med njimi je tudi veliko Slovencev. V oddaji Svet na Kanalu A so se pogovarjali z Alenko Jelen, ki poskuša iz Frankfurta priti v Manchester. "Razmere so kaotične, ljudje pravijo, da kaj takega še v življenju niso videli. Na letališče se sploh ne da priti, letališka stavba je nabito polna,“ je dejala. Sama je tja prispela že včeraj, kar se je izkazalo za veliko srečo. Ker pritisk na hotele takrat še ni bil tako velik, ji je letalska družba lahko zagotovila nastanitev. "Letalska družba nam je krila prvih 24 ur hrane in prenočišče, zdaj pa smo tu na lastne stroške, ampak vsi zelo veseli, da sploh imamo sobo, kajti ljudje, ki so na letališču, bodo morali noč preživeti tam. So jim pa postavili zasilna ležišča,“ je povedala. Po njenih informacijah pred ponedeljkom verjetno ne bodo poleteli, a tudi potem ne bo šlo gladko. Vsi leti so že zdaj popolnoma zasedeni, tako da kaosu še ni videti konca. Nabito polni pa so tudi vlaki, zato bo sama pot najverjetneje nadaljevala z avtomobilom. Dobre novice z Islandije Oblak vulkanskega pepela nad Evropo Islandski vulkan se počasi umirja in v ozračje bruha manj pepela, kažejo nočna opazovanja obalne straže in meritve na območju vulkana na jugovzhodu islandskega otoka. Kot je povedala islandska geofizičarka Sigurlaug Hjaltadottir z meteorološkega inštituta v Reykjaviku, dosega oblak iz vulkana na ledeniku Eyjafjalla danes le še višino šest kilometrov, medtem ko je še včeraj dosegal višino enajst kilometrov. Oblak ima zdaj tudi "čistejšo" sestavo iz vode in kamnitih delcev, je dodala. Ti podatki sicer še ne pomenijo, da se že bliža konec izbruha vulkana, je opozorila. Prav tako to še ne pomeni, da je zračni prostor nad severno in zahodno Evropo "čist" in da bi letala že lahko poletela brez nevarnosti. Trenutno so največja težava narasle reke Zaradi vročine se je že stalila tretjina ledenega pokrova nad vulkanom, zaradi česar so reke močno narasle in prestopile bregove. Težave povzročata tudi prah in pepel, ki se nalagata na tla. Iz Islandije tudi poročajo, da je uničen del ceste okoli otoka.
http://24ur.com/novice/svet/foto-in-video-tudi-v-soboto-nas-caka-kaos.html#video

NEZDRAVO

Vulkanski prah nevaren za ljudi

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da lahko prah bruhajočega vulkana na Islandiji, ki je že ohromel letalski promet v Evropi, škodi ljudem, ki imajo težave z dihanjem. Kot pojasnjujejo na Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), drobni delci pepela bruhajočega vulkana niso škodljivi, dokler ostanejo v ozračju, lahko pa postanejo problematični, če padejo na tla. Okoli četrtina teh delcev naj bi bila namreč po velikosti manjša od desetih mikronov in nevarnejša, ker lahko prodre globlje v pljuča. "Ljudje s kroničnimi dihalnimi težavami, kot so astma, pljučni emfizem in bronhitis, so za prašne delce bolj dovzetni, v primeru, da se ta v visoki koncentraciji zbira v nižjih predelih. Če se torej nahajate na prostem in v grlu ali pljučih opazite draženje, izcedek iz nosu ali srbečico v očeh, se vrnite v hišo in ne hodite ven,“ opozarjajo. Omejite aktivnosti na prostem in naporno vadbo. Ken Donaldson, britanski strokovnjak za tovrstne zdravstvene težave in profesor na univerzi v Edinburghu, sicer meni, da je precej malo verjetno, da bi padajoči prah povzročil večjo škodo. "Večina delcev se z vetrom razprši že v atmosferi, kar pomeni, da je količina, ki pride do tal, skoraj neznatna,“ pravi, a se vseeno strinja, naj ljudje, ki že imajo pljučne bolezni, raje ostanejo notri. Oblak vulkanskega pepela nad Evropo Vulkanski prah je torej nevaren, čeprav ga ni mogoče videti s prostim očesom. Slovenijo naj bi dosegel v drugi polovici noči. To pa skoraj zagotovo pomeni tudi zaprtje zračnega prostora nad našo državo. Če se bodo za zaprtje odločili, bo to prvič po desetdnevni osamosvojitveni vojni junija 1991. Oblak vulkanskega pepela se je nad Evropo začel širiti včeraj, kar je povzročilo ohromitev letalskega prometa, kaos pa napovedujejo tudi za soboto. Medtem ko z evropskih letališč poleti 29.500 letal dnevno, naj bi jih danes vzletelo le med 12 in 13 tisoč.
http://24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/vulkanski-prah-nevaren-za-ljudi.html

KISEL DEŽ

Islandski vulkan:

Majhen izbruh za Zemljo, velik za človeštvo
Pepel lahko po svetovnem ozračju pluje nekaj mesecev - Islandija leži na prelomnici, ki je glavni pogon tektonskih plošč Gmota kamnin, ki jo je ognjenik Eyjafjallajökull iztrgal iz večdesetkilometrskih globin zemeljske skorje in z njo kot z odejo prekril evropsko nebo, pravzaprav ni pepel, temveč gre za "drobce amorfnega materiala, ki je še najbolj podoben steklu", je včeraj pojasnil geolog, dr. Miloš Bavec, vodja oddelka za regionalno geologijo na Geološkem zavodu Slovenije. "Vsebuje lahko tudi precej žvepla, ki povzroča kisel dež." Na Islandiji zaradi izbruha vulkana evakuirali 500 ljudi in odpovedali lete Bruhanje vulkanskega pepela je v človeški kulturni zgodovini povezano s tragedijo v Pompejih, vendar nam je Bavec pojasnil, da je razlika med izbruhom Vezuva pred 2000 leti in Eyjafjallajökulla v tem, da ima na Islandiji magma drugačno sestavo, ki ob stiku z vodo (vulkan je skrit pod ledenikom) tvori dovolj droben prah, da ga eksplozije odnesejo nekaj kilometrov v ozračje. Vroči delci se obenem dvigajo, ker so toplejši od okolice, in dosežejo višino okrog 10.000 metrov, nam je povedal dolgoletni strokovnjak za meteorologijo Jožef Roškar z urada za meteorologijo. "Na tej višini, kjer ravno potekajo letalske proge, so koncentracije pepela največje," pravi Roškar. Profesor dr. Jože Rakovec, predstojnik katedre za meteorologijo na fakulteti za matematiko in fiziko, je pojasnil, da se oblak vulkanskega pepela, ki se ustavi na višini, na kateri se njegova temperatura izenači z okolico, "obnaša podobno kot vsak drugi oblak, ki visi v zraku - zračni tokovi ga zanašajo naokrog". Zato je po njegovem potovanje pepela najlažje predvideti s pomočjo vremenske napovedi. "Delci približno lebdijo, zaradi majhne teže se le malo spuščajo," pravi Rakovec. V zraku lahko ostanejo daljši čas. "Pred več kot stotimi leti (leta 1883, op. p.) je močan izbruh vulkana Karakatoa (v Indoneziji) povzročil, da se je oblak dima v treh mesecih razlezel po vsem svetovnem ozračju in nekaj let, dokler ni pepel padel na tla, je bilo svetovno ozračje za več kot stopinjo hladnejše od let poprej in kasneje." Meteorolog Roškar je še povedal, da v Sloveniji sicer ne moremo pričakovati, da bi vulkanski pepel, ki bo ta konec tedna dosegel naše kraje, na nebu prepoznali, saj bo sonce prekril le tam, kjer je njegova koncentracija večja. Uradne ocene, koliko materiala je Eyjafjallajökull doslej izbruhal, še niso znane, geolog Bavec pa meni, da "lahko govorimo o milijonih ton skupnega materiala, pri čemer oblak vsebuje tudi precej fluorida, ki pa je za zdaj nevaren za bližjo okolico vulkana". Bavec je pojasnil, da je visoka geološka aktivnost na Islandiji posledica dejstva, da otok leži na srednjeatlantskem grebenu, ki je glavni pogon svetovnih tektonskih plošč. "Na tem grebenu, ki v grobem poteka od severnega do južnega tečaja, se plošče razmikajo, v prazen prostor pa trajno doteka lava iz globin." Kadar pride do izbruhov, pa se tisto mesto običajno hitro tudi "zapre", opisuje dinamiko severnoatlantskega grebena Bavec. "Govorimo o dneh, tednih, kvečjemu mesecih. Silno dogajanje na Islandiji ne bo trajalo več kot teden ali dva." Bavec se sicer strinja, da je to kratko obdobje zgolj v geološkem smislu, medtem ko nekajmesečna manjša osončenost (ker delci v zraku odbijajo sončne žarke) "lahko resno vpliva na poljske pridelke". "Vrsta zgodovinskih lakot je povezanih z izbruhi vulkanov. Na Škotskem in v Angliji pred nekaj sto leti dolgo ni obrodilo žito. V času okrog začetka našega štetja pa je bil dokumentiran izbruh Etne, ki je povzročil lakoto v celotni današnji Italiji." Pepel, oster kot britev Drobci, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že označila za zdravju nevarne, če bi se vulkanski material začel spuščati na tla in bi ga ljudje vdihovali, imajo ostre robove, ki površino letala - kot smo izvedeli v neavtoriziranem pogovoru z enim od slovenskih pilotov - v najslabšem primeru kar "olupijo". Kapitan Tomaž Markun, izvedenec za varnost letenja pri Adrii Airways, je včeraj uradno povedal, da delci vulkanskega pepela "poškodujejo lopatice in s tem neposredno ovirajo odtok zraka skozi motor. Zmanjša se potisk, prah deluje kot žvečilni gumi, nalepi se na motor in ga popolnoma onesposobi." Vulkanski pepel lahko tudi vsa okna v pilotski kabini tako obrusi, da skoznje ni mogoče videti ničesar, je še povedal Markun, kot je sporočila Adria Airways.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042353021

VARNOST

'Kompromisi niso mogoči'

Vulkanski prah še vedno ogroža letalski promet po Evropi. Letalske družbe bodo opravile 9000 poletov. Evropska komisija poudarja, da glede varnosti potnikov ne more biti nobenih kompromisov. V Natovih letalih F-16 so odkrili steklene delce. Evropska organizacija za varnost v letalskem prometu Eurocontrol je sporočila, da bodo danes odpravili okoli 30 odstotkov vseh letov. Kar pomeni, da bodo letala v EU opravila od 8000 do 9000 letov. V normalnih okoliščinah pa opravijo okoli 28.000 letov. V soboto in nedeljo pa ni bilo opravljenih kar 75 odstotkov vseh letov. Airbus A380 družbe Air France Evropska komisija poudarja, da je pri odločanju o odprtju zračnega prostora varnost letalskih potnikov ključna. "Kompromisi glede varnosti niso mogoči," je danes v Bruslju dejal evropski komisar za promet Siim Kallas. Kallas je obenem priznal, da sedanji položaj ni vzdržen in ni več mogoče čakati, da se bo vulkanski prah razkadil. Kljub temu bo Evropska komisija po njegovih besedah vztrajala pri treh načelih. Prvo je, da ne more biti nobenih kompromisov glede varnosti, drugo, da mora vse temeljiti na znanstvenih dokazih, tretje pa, da je treba olajšati sprejemanje na evropski ravni usklajenih odločitev. Prav zdaj se o tehničnih rešitvah za olajšanje sodelovanja, da bi lahko odprli čim več zračnega prostora nad Evropo, ki je ponekod zaprt že peti dan zapored, pogovarjajo članice evropske organizacije za varnost v letalskem prometu Eurocontrol. Dogovorjene rešitve naj bi začeli izvajati takoj, je povedal komisar. Različni analitiki menijo, da bo učinek izbruha vulkana na ekonomijo celo večji od terorističnega napada na Svetovni trgovinski center (WTC) leta 2001, ko je na stotine letal ostalo na tleh. Komisar Kallas je danes tudi poudaril, da so za potnike v prvi vrsti odgovorne letalske družbe. Potniki so kljub izrednim razmeram, kakršne so nastale zaradi oblaka vulkanskega prahu, upravičeni do vseh običajnih pravic, razen do odškodnin, od katerih bi bili upravičeni v normalnih razmerah, je pojasnil. Poceni vozovnice za francoske državljane Francoska železniška družba SNCF je danes napovedala, da bo znižala ceno za prevoz z vlakom med Parizom in Londonom, poleg tega pa namerava zagotoviti tudi 80.000 dodatnih sedežev. S tem želijo na pomoč priskočiti tisočem potnikov, ki so zaradi zmede v letalskem prometu, ki jo je povzročil oblak vulkanskega pepela, ostali na evropskih letališčih, je dejal izvršni direktor SNCF Guillaume Pepy. Islandija Pepy je ob tem napovedal še, da bodo francoskim potnikom, ki so zaradi vulkanskega pepela obstali na različnih regionalnih letališčih po Franciji, ponudili posebno vozovnico za vlak, s katerim se bodo lahko vrnili domov. Dokler bodo letala francoskega letalskega prevoznika Air France prizemljena, bo za omenjeno vozovnico potrebno odšteti 50 evrov. Odprtje posebnih koridorjev Predstavniki evropske unije za promet razmišljajo o tem, da naj bi v EU odprli posebne zračne koridorje in ne celotni zračni prostor, je dejal francoski okoljski minister Jean-Louis Borloo. Poudaril je še, da uporaba vojaških ladij za prevoz francoskih državljanov, ki so zaradi odpovedi letov ostali na tleh, ne pride v poštev. Države izvedle poskusne lete Več evropskih letalskih družb je v nedeljo kljub zapori zračnega prostora zaradi oblaka vulkanskega prahu, ki bi utegnil poškodovati letalske motorje, izvedlo nekaj poskusnih poletov brez potnikov, zaenkrat pa o težavah ne poročajo. Airbus A320 francoske letalske družbe Air France je poletel med Parizom in Toulouseom, posadka pa ni imela nobenih težav. Poletel je tudi airbus manjše francoske družbe Aigle Azur, ki se je dvignil na višino, kjer bi lahko bil vulkanski prah. Pilota sta poročala, da je bil let brez težav. Polete sta izvedla tudi nemška letalska družba Lufthansa in nizozemski KLM, ki prav tako nista poročala o incidentih. British Airways je sporočil, da bodo podatke, zbrane na nedeljskem preizkusnem poletu, analizirali danes in nato posredovali ugotovitve. Tehnična služba naj bi pregledala filtre in motorje ter ugotovila, ali so vanje zašli delci vulkanskega prahu, šele na ta način bo jasno, ali je bilo letenje, čeprav je potekalo brez problemov, res varno. Strokovnjaki se namreč bojijo, da bi utegnil prah poškodovati letalske motorje.

NATO:

Odkrili delce v letalih F-16 Grški lovec F-16 V letalih F-16 odkrili steklene delce. V natovem vojaškem letalu F-16 so odkrili različne steklene delce. “Letala F-16 so letela skozi oblak vulkanskega pepela, pri pregledu pa smo v njihovih motorjih našli steklene tvorbe," je dejal neimenovani predstavnik Nata. Ob tem je pojasnil, da se vulkanski prah pri prehodu skozi motorje letala pri visokih temperaturah lahko pretovori v sklene tvorbe, kar lahko povzroči resne okvare. "Gre za izjemno resno zadevo, ki utegne že v bližnji prihodnosti močno vplivati tudi na vojaške zmogljivosti. Prepričan sem, da je zračni prostor nad večjim številom držav zaprt z razlogom”, je dejal. Nov izbruh vulkana Islandski vulkan je danes znova izbruhnil. Temen oblak dima in pepela se je dvignil dva kilometra v nebo. Iz islandske meteorološke agencije so sporočili, da današnji oblak pepela ni tako visok, saj sega le 2 kilometra v nebo. Ob izbruhu vulkana se je prejšnji teden oblak dima in pepela dvignil 11 kilometrov v nebo. Slovenski zračni prostor je še vedno odprt, navkljub temu, da naj bi Slovenijo postopoma zajel vulkanski prah. Pomembna je varnost potnikov Medtem ko letalske družbe zaradi velikih izgub čedalje bolj odločno zahtevajo razmislek o odpravi zapor, pa je nemški prometni minister Peter Ramsauer v nedeljo poudaril, da je varnost pred poslovnimi interesi. Napovedal je, da zelene luči za odpravo zapore ne bo dal, dokler ne bodo odpravljeni vsi dvomi glede varnosti. Islandija Veter sicer prah še naprej odnaša proti Veliki Britaniji in Skandinaviji. Britanski meteorologi pa so danes sporočili, da bi utegnil vulkanski pepel še danes doseči vzhodno obalo Kanade. Nemška služba za varnost zračnega prometa pa poudarja, da se glede odprave zapore ne bodo odločali na podlagi poskusnih poletov letalskih družb, veliko pa pričakujejo od današnjega poleta posebnega letala, ki bo izvajalo meritve vulkanskega prahu v zraku. Letalo naj bi iz okolice Münchna poletelo zvečer, podatke pa bodo nato preučili v centru v Londonu. Medtem se Velika Britanija in Španija dogovarjata, da bi letala, namenjena na Otok, pristajala v Španiji, kjer so letališča odprta, potnike pa bi nato z ladjami, tudi vojaškimi, vozili v Veliko Britanijo. Po oceni pristojnih britanskih organov se zaradi zapore zračnega prostora v domovino ne more vrniti okoli 150.000 Britancev. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA pa je danes ravnanje članic EU označilo za neprofesionalno. Kot je v Parizu dejal predsednik združenja Giovanni Bisignani, ni bilo nobene ocene tveganja, posvetovanj, usklajevanja ali vodenja. Menil je, da bi morali zračne prostore takoj po preučitvi podatkov, zbranih na poskusnih poletih, odpreti, če seveda zbrana dejstva to dovoljujejo. Letalske družbe dnevno izgubijo najmanj 150 milijonov evrov, je še povedal Bisignani in poudaril, da bi morali odločitve glede zapore sprejemati na podlagi dejstev in ne računalniških modelov. Zaprtje zračnega prostora po Evropi Zračni prostor v precejšnjem delu Evrope ostaja zaprt. V Veliki Britaniji bo tako najmanj do dveh zjutraj po našem času, medtem ko naj bi Nemci zračni prostor odprli ob 20. uri. Madžarska je danes sporočila, da so zračni prostor odprli do 13. ure, Slovaška pa je v celoti odprla vzhodni del zračnega prostora. V Bratislavi pa je letališče še vedno zaprto. Večina francoskih letališč ostaja zaprtih do torka zjutraj, le tista, ki ležijo južno od črte Nica–Bordeaux, so od nedelje odprta. Pristojne nemške službe so zjutraj zaporo zračnega prostora, ki je bila načrtovana do 14. ure, podaljšale še do 20. ure. Za enak ukrep so se že v nedeljo odločili v Veliki Britaniji ter v Belgiji. Danski zračni prostor bo zaprt vsaj do 14. ure, na Finskem pa do 17. ure. Na Irskem naj bi zapora trajala do 14. ure, enako na Nizozemskem in v Švici. V Italiji so se odločili, da bo zračni prostor do večera zaprt nad severnim delom države. Kot je znano, so v EU zaradi vulkanskega prahu, ki lahko poškoduje letalske motorje, odpovedali 84 odstotkov oz. 21.000 od skupno 25.000 predvidenih poletov. Od začetka težav z vulkanskim pepelom v četrtek pa naj bi po navedbah Eurocontrola skupaj z nedeljskimi odpovedali več kot 63.000 poletov. http://24ur.com/novice/svet/varnost-pred-poslovnimi-interesi.html http://www.vecer.com/claneksve2010041905533537

00800678910

/13/...to je nova in brezplačna telefonska številka za informacije o uveljavljanju potrošniških pravic:

Evropska komisija zaskrbljena zaradi števila kršitev potniških pravic po Evropi Vse letalske družbe morajo v prometnem kaosu po množičnih odpovedih letov zaradi vulkanskega prahu iz Islandije dosledno spoštovati pravice potnikov, so danes opomnili v Evropski komisiji v Bruslju, kjer so zelo zaskrbljeni zaradi številnih informacijah o kršitvah pravic potnikov v Evropi. Kljub izjemnim okoliščinam ima v skladu z zakonodajo EU vsak potnik pravico do treh osnovnih stvari: do informacij o svojih pravicah, razvoju dogodkov, odpovedi letov in zamudah; do ustrezne oskrbe - obrokov oziroma nastanitve; ter do izbire med povračilom denarja za vozovnico ali zagotovitve alternativne poti do končnega cilja. Potniki zaradi izjemnih okoliščin niso upravičeni do dodatnih finančnih povračil, ki bi jih imeli pravico zahtevati, če bi bile za odpovedi letov ali zamude odgovorne letalske družbe. Potniki lahko informacije o svojih pravicah dobijo tudi brezplačno na telefonski številki 00800678910. Dobro poznavanje pravic je zelo pomembno, saj se poskušajo po pričevanjih potnikov, ujetih na letališčih, letalske družbe izogniti svoji odgovornosti z zavajanjem pa tudi izsiljevanjem ljudi. Nekatere družbe naj bi od potnikov zahtevale, da se odpovejo svojim pravicam do nastanitve in hrane, če želijo v bližnji prihodnosti prostor na letalu. Kallas zelo zaskrbljen Evropski komisar za promet Siim Kallas je zelo zaskrbljen nad informacijami o problemih potnikov pri uveljavljanju pravice do povračila stroškov za vozovnico ali pravice do oskrbe, ki prihajajo iz različnih delov EU, je danes v Bruslju povedala komisarjeva tiskovna predstavnica Helen Kearns. Zato Evropska komisija pristojne nacionalne organe poziva, naj pozorno spremljajo, ali letalske družbe spoštujejo pravice potnikov, in je z njimi tudi v tesnem stiku. Prav tako komisar Kallas zagovarja stališče, da bi bilo treba pri odločanju o državnih pomočeh letalskim družbam zaradi izgub, ki so jih utrpele po izbruhu vulkana, upoštevati tudi njihovo spoštovanje pravic potnikov. V Bruslju se pojavljajo tudi govorice, da naj bi letalske družbe močno lobirale pri predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu, naj v teh izrednih razmerah omenjene pravice potnikov ne veljajo. V komisiji tega danes niso potrdili, dejali so le, da je poskusov uveljavljanja različnih interesov pač vselej veliko. Obzorje za potnike se jasni V komisiji so sicer danes povedali, da se obzorje za potnike jasni, saj normalno poteka že 80 odstotkov letov v EU. Ob tem so se pohvalili, da je prav posredovanje komisije bistveno prispevalo k odprtju zračnega prostora. Kallas je tokratno krizo izkoristil tudi za poziv k čimprejšnji vzpostavitvi enotnega evropskega neba z evropskim upravljavcem zračnega prostora. Slednji naj bi izdajal priporočila nacionalnim organom, ki bi morala biti po mnenju komisije zavezujoča. Komisija poudarja, da je pomanjkanje vseevropskih pravil in razdrobljenost zračnega prostora še poslabšalo že dovolj slabe razmere. Pravila o poenotenju zračnega prostora naj bi bila sicer uveljavljena do konca leta 2011, komisija pa sedaj želi, da bi šla EU "dlje in hitreje".
http://www.dnevnik.si/novice/eu/1042354147

ZMAGOVALCI & PORAŽENCI

Ekonomija vulkana: 3800 evrov za taksi, 600 evrov za hotel Daleč od tega, da bi bruhanje vulkana vplivalo samo na letalske družbe – poražencev je bilo veliko več. Od kenijskih kmetov do švicarskih strank. Bili pa so tudi zmagovalci. V luči zadnjih dogodkov v letalskem prometu, ki jih je povzročil oblak vulkanskega prahu nad Evropo, se večino časa piše in govori o velikih poražencih – letalskih družbah, ki naj bi skupaj izgubile okoli 1,7 milijarde dolarjev (1,2 milijarde evrov). Vendar pa so bili v tej zgodbi tudi zmagovalci. Kot piše BusinessWeek, so bili nekateri skandinavski trajekti popolnoma zasedeni, hoteli so služili tudi po 800 dolarjev na noč, taksisti pa so beležili vrtoglave dobičke. Islandija Na trajektu Viking Line, ki vozi med Finsko in Švedsko, so razprodali vse kabine, naval potnikov pa je bil celo tako velik, da so jih morali sprejemati tudi brez rezervacij. Spali so kar na tleh in začuda – nihče se ni pritoževal. Trajekti Scandlines med Nemčijo in Dansko so prav tako delovali s polno paro. Prepeljali naj bi toliko ljudi, kot jih sicer na vrhuncu poletne sezone. Na sploh se je velikokrat dogajalo, da družbe sploh niso mogle dohajati povpraševanja. Razprodani so bili tudi vlaki po malodane vsej Evropi. Ljudje so celo stali na prehodih, vse v želji, da bi čim prej prišli na želeno destinacijo. Železniški operater Eurostar, ki je imel pozimi veliko škode zaradi napake v električnem omrežju, jo je zdaj nadomestil, saj je prevozil vsaj 50.000 potnikov. Promet je narasel tudi drugim operaterjem železniških prevozov, med drugim Slovenskim železnicam, ki so sporočile, da so v času zapore zračnega prostora beležile od 30 do 50 odstotkov več potnikov v mednarodnem prometu kot sicer. Britanci so zabeležili zanimiv rekord. Svojim državljanom, ki so bili zaradi zapore letalskega prometa ujeti v Španiji, so poslali na pomoč 122.000 ton težko luksuzno križarko Celebrity Eclipse. Križarka ima prostora za 2850 potnikov in njeno pot na pomoč so označili za eno od največjih 'mirovnih repatriacij Britancev'. Veliki zmagovalci so bili tudi taksiji. Rekord je najbrž podrl voznik legendarnega britanskega komika Johna Cleesa, ki je s taksijem odpotoval iz Osla v Bruselj. Račun: okrog 3800 evrov! Cleese v tem ni bil osamljen. Švedski taksi prevoznik Taxi Kurir je po poročanju BusinessWeeka okrog 50 odstotkov svojih strank vozil za ceno v rangu med 2600 in 3500 evri. "Ena oseba je poklicala in zahtevala, naj jo pridemo iskat v Barcelono. No, tudi to smo nekako rešili," je povedal predstavnik omenjene taksi službe. Podobno je bilo z družbami za izposojo avtomobilov. Zneski so bili vrtoglavi, družbe pa so tudi na druge načine izkoriščale obup potnikov. Velikokrat se je tako dogajalo, da so za velike razdalje, kot na primer od Španije do Švice, zahtevale še dodatno plačilo za enosmerno vožnjo, čeprav so potniki poskrbeli, da je avto prispel spet na izhodišče. "Bolje to, kot pa da smo ujeti na natrpanem vlaku. Ali pa med številnimi štoparji na avtocestah, ki skušajo priti domov," je povedal eden od potnikov, ki je najel avtomobil za vrtoglavo ceno. Vprašanje, ostati ali iti, je bilo še težje zaradi cen hotelov, ki so se višale iz ure v uro. "Včeraj smo bili v hotelu za 250 evrov. Opoldne je bila cena že 460 evrov, zvečer pa že 800 evrov na sobo," je bil ogorčen francoski turist, ki ni mogel iz Hongkonga. Naslednjo noč je preživel na letališču. Čutili v želodcih Pa še malo o poražencih. V medijih lahko večinoma beremo o izgubah letalskih družb in turističnih agencij, vendar pa ima ustavitev letalskega prometa na praktično celem kontinentu veliko širše posledice. Od tega, da propadajo trgovine na letališčih, ki so v času zapore letališč zaslužile tudi 95 odstotkov manj kot sicer, do tega, da je izpad prometa vplival celo na kenijske kmete. Ker namreč niso mogli izvoziti cvetja in ostalih produktov, so kenijski kmetje zabeležili okrog 12 milijonov dolarjev izgube, zato so začasno odslovili 5000 delavcev. Kenijski vrtnarji in ganski pridelovalci ananasov so namreč skoraj popolnoma odvisni od evropskih trgov. Medtem so na drugem koncu sveta, v Švici, stranke veleblagovnice Migros tarnale, ker ni bilo zalog zelenih špargljev, primanjkovati pa je začelo tudi polenovke z Islandije in sveže tune iz Vietnama in s Filipinov. Italijanska zveza kmetovalcev pa se je bala za svoje zaslužke, saj niso mogli izvoziti svoje mocarele in sadja.
http://24ur.com/novice/svet/ekonomija-vulkana-3800-evrov-za-taksi-800-evrov-za-hotel.html

VULKANSKI PRAH

83 letalskih incidentov zaradi vulkanskega prahu

Nad Slovenijo je bilo največ vulkanskega prahu v soboto. V zgodovini ne beležimo strmoglavljenja zaradi prahu, v osmih primerih pa so letala izgubljala na višini in moči. Vulkan na Islandiji Nad Slovenijo je bilo največ vulkanskega prahu v soboto Po meritvah, ki jih je Agencija RS za okolje (Arso) izvedla skupaj s številnimi instituti, je bila največja koncentracija prahu iz islandskega vulkana izmerjena v soboto. Približno tretjina prahu v meritvah prašnih delcev je bila ta dan vulkanskega izvora, medtem ko je bilo v nedeljo tega prahu le še 15 odstotkov. Arso se je po opozorilu o izbruhu vulkanskega prahu na Islandiji odločil za analizo s konkretnimi meritvami prašnih delcev. V to akcijo so se vključili tudi Zavod za gradbeništvo, Center za analizo atmosfere Univerze v Novi Gorici, Nacionalni inštitut za oceanologijo in eksperimentalno geofiziko iz Trsta, samoiniciativno pa se je pridružila tudi družba Janez let iz Divače. Na leto se zgodi več kot 10 vulkanskih izbruhov, ki predstavljajo oviro za letalski promet. Redko pa se to zgodi nad Evropo. "Kemijska analizo padavin, ki so bile 18. aprila, je pokazala prisotnost fluoridov, kar je povsem neobičajno za padavine. Nekoliko so bile povečane tudi koncentracije kadmija, kar kaže na to, da je šlo za spiranje vulkanskega prahu," je danes ob zaključku dvodnevne eko konference v Ljubljani poudaril generalni direktor Arso Silvo Žlebir. Arso je kasneje analiziral tudi prašne delce, ki se nabirajo v filtrih, s katerimi merijo prašne delce pri tleh. Meritve so pokazale, da je bila v soboto približno tretjina prahu vulkanskega izvora, v nedeljo pa je bilo teh delcev okoli 15 odstotkov. V torek, ko je bil ponovno odprt zračni prostor nad Slovenijo, je družba Janez let v zraku opravila meritve, ki so pokazale, da je bila na višini približno 2100 metrov (7000 čevljev) plast vulkanskega prahu, ki ga s prostim očesom ni mogoče videti. Šlo pa je za delce vulkanskega izvora, v velikosti tudi do 70 mikronov. Vulkan na Islandiji 83 letalskih incidentov zaradi prahu Vodja meteorološke prognoze na Arso in letalski prognostik inštruktor Andrej Hrabar je pojasnil, da v zgodovini beležimo 83 letalskih incidentov, ki so se zgodili zaradi povečanega vulkanskega prahu. Doslej ne beležijo primera strmoglavljenja, so pa v osmih primerih letala zaradi prahu izgubljala na višini in moči. Zaradi vulkanskega prahu, ki je v zadnjih dneh povzročil kaos v letalskem prometu v Evropi, so tako danes prvič po izbruhu ognjenika zaprli letališča na Islandiji. V naši bližini sta občasno aktivna Etna in Stromboli, zadnji izbruhi na slednjem so se zgodili po letu 2000, takrat so bili tudi zabeleženi prašni delci nad Sredozemljem. Kot je pojasnil Hrabar, je v svetu devet centrov za spremljanje izbruhov vulkanov in spremljanje vulkanskega prahu (VAA). Za vulkan nad Islandijo pa je zadolžen londonski center. Po izbruhu vulkana ti centri izdajo informacijo nacionalnim meteorološkim službam, ki pripravijo opozorilo (Sigmet) za letalske uporabnike in službe kontrole zračnega prometa. Direktor direktorata za civilno letalstvo pa odredi, ali bo zračni prostor zaprt ali odprt. Po Hrabarjevih besedah je bil vulkanski prah v Sloveniji v soboto prisoten na območju od tal do višine 11 kilometrov, v nedeljo pa je zaradi padavin nad Slovenijo izginil. S ponedeljka na torek pa so se zaradi severnih in severovzhodnih vetrov, ki so ponovno prinesli s seboj vulkanski prah, razmere spet poslabšale.
http://24ur.com/novice/slovenija/83-letalskih-incidentov-zaradi-vulkanskega-prahu.html
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60446747&section_id=1&article_id=3273999

SANTIAGUITO

V Gvatemali s silovitim bruhanjem pepela začel vulkan Santiaguito

Oblasti se bojijo, da bo vulkanski izbruh, ki ga je seizmološki institut označil za "neobičajno silovit", prizadel tudi poljščine Gvatemalski vulkan Santiaguito je začel včeraj po krajevnem času silovito bruhati pepel. Po podatkih nacionalnega seizmološkega instituta nosi veter nosi pepel v smeri proti severovzhodu, oblak pepela pa se je že razširil nad šest provinc. Oblasti se bojijo, da bo vulkanski izbruh, ki ga je seizmološki institut označil za "neobičajno silovit", prizadel poljščine, medtem ko so že zaprli šole v treh provincah na prizadetih območjih. 2500 metrov visoki Santiaguito, ki leži okoli 200 kilometrov zahodno od gvatemalske prestolnice Ciudad de Guatemala, je najhuje izbruhnil leta 1929, ko je umrlo več kot 2000 ljudi.
http://www.vecer.com/claneksve2010042705535574

BOB DNEVA
Dr. Dušan Plut,, geograf: "Spet se je pokazalo, kako zelo smo odvisni od narave. V resnici vedno bolj, kljub tehnološkemu napredku. Ranljivi smo, to ruši našo tehnološko domišljavost."
Sreda, 21. april 2010
www.vecer.com
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Apr 27, 2010 3:43 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Čet Apr 22, 2010 12:30 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KD GROUP - KD HOLDING - KD ID - KD BANKA - NASPROTNI PREDLOGI - SINDIKATI

***** nadaljevanje z 2 , 39 in 49 strani *****

/13/...zgodbice znanih in mogočnih lastnikov, ki se z njihovimi družbami vse bolj prepletajo, a kaj, ko po takih poslih, to najbolj občutijo mali delničarji teh družb: Embarassed

PARKIRIŠČE

Dokumenti razkrivajo:
KD Banka kot parkirišče Gorenjcev pri osvajanju Abanke
KD Banka, ki jo vodi Aljoša Tomaž, želi očitno imeti eno pomembnejših vlog v konsolidaciji lastništva Abanke Vipa, tretje največje slovenske banke. Z Gorenjsko banko se je namreč KD Banka dogovarjala oziroma dogovorila, da bo za njih kupila do 7,5 odstotka delnic Abanke Vipe, ki so vredne več kot 30 milijonov evrov. Pred manj kot tednom dni je glavni izvršni direktor KD Banke Aljoša Tomaž informacije, da po pooblastilu Gorenjske banke kupujejo delnice Abanke, označil kot »fantazijo.« Iz dokumentov, ki jih imamo na voljo na Dnevniku, pa je razvidno, da sta se KD Banka in Gorenjska banka dogovarjali tudi za sodelovanje v primeru, da bi Gorenjska banka prevzela Abanko. To je razvidno iz dokumentov, ki jih hranimo v uredništvu Dnevnika in katerih obstoj so doslej v družbah tako imenovane gorenjske gospodarske naveze, KD Banki in družbi Daimond, ki naj bi delnice Abanke prodala, zanikali. Toda iz dokumentov je jasno razvidno, da sta se Gorenjska banka in KD Banka dogovarjali, da se bo slednja z večjimi lastniki Abanke pogajala za nakup njihovih delnic, Gorenjski banki pa je tudi svetovala pri samem poslu, med drugim pri nakupu Daimondovega 3,6-odstotnega deleža v Abanki Vipi. "Fantazije" so se spremenile v "ne komentiramo" V Gorenjski banki naših informacij včeraj niso želeli komentirati, prav tako ne v KD Banki, iz katere so nam sporočili, da "ne komentirajo dejanskih ali morebitnih poslovnih odnosov s strankami". S tem so sicer posredno nakazali, da sta Gorenjska banka in Daimond njihovi stranki, podobno kot so v Gorenjski banki pred dnevi posredno priznali, da je njihova stranka KD Banka. Ob tem omenimo, da je glavni izvršni direktor KD Banke Aljoša Tomaž še pred slabim tednom dni zanikal naše informacije in zatrdil, da so "to le fantazije". A očitno le ne gre za "fantazije", saj je iz dokumentov, s katerimi razpolagamo, razvidno, da sta se Gorenjska banka in KD Banka dogovarjali tudi glede njunega sodelovanja v primeru, da bi Gorenjska banka prevzela Abanko. Kot smo pred dnevi razkrili v Dnevniku, naj bi KD Banka z Daimondom že parafirala 15 milijonov evrov težko pogodbo za nakup deleža v Abanki. Do prodaje bi moralo po naših informacijah priti že v kratkem, saj naj bi se Daimondu v naslednjih dneh izteklo posojilo konzorcija bank, za katerega je moral zastaviti prav svoj delež v Abanki. Šele ko bodo NLB, Abanka in Gorenjska banka (članice sindikata bank) dobile poplačana posojila, bodo tudi izbrisale zastavno pravico na delnicah Abanke, ki bodo lahko nato preknjižene v "začasno" last KD Banke. Iz dokumentacije je razvidno še, da se je KD Banka odpovedala tudi večjemu delu dobička, ki bi ga ustvarila s prodajo delnic Abanke. Če bi bil namreč v naslednjih treh letih objavljen prevzem Abanke ali če bi KD Banka delnice prodala, bi morala glavnino dobička nakazati Daimondu. Obstoj ponudbe KD Banke in iztekanje posojilnih linij je direktor Daimonda Dragan Valenčič pred dnevi zanikal. Včeraj pa nam je dejal, da "se je s KD Banko pogovarjal o prodaji deleža v Abanki, vendar so bila vsa nadaljnja pogajanja prekinjena". V Savi ne vedo nič In kako na vse to gledajo v drugi največji lastnici Abanke in največji lastnici Gorenjske banke, družbi Sava pod vodstvom Janeza Bohoriča, sicer tudi velikega zagovornika povezovanja Abanke in Gorenjske banke? "V Savi nismo seznanjeni niti z dogovarjanjem med Gorenjsko banko in KD Banko za sklenitev pogodbe o svetovalnih storitvah niti o kakršnih koli drugih dogovorih med obema bankama," so nam sporočili iz Save. Dogovarjanje Gorenjske banke o nakupu delnic od večjih delničarjev Abanke Vipa pa v Savi očitno obravnavajo kot operativni posel Gorenjske banke, "v katerega se ne vmešavajo." Iz odgovorov Save je torej sklepati, da naj bi predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček delal na "lastno pest" oziroma o načrtovanih večjih premikih v lastništvu Abanke ni obveščal niti svojega največjega lastnika, ki je hkrati drugi največji lastnik Abanke Vipe. S "pomanjkljivimi" informacijami pa je očitno sestanek z vodstvom Save zapustil tudi minister za finance Franc Križanič. Spomnimo, da je vodstvo Save Križaniču v torek predstavilo tudi svoja stališča glede možnih alternativnih scenarijev za združitev Abanke in Gorenjske banke. A med temi scenariji očitno ni bilo tistega, ki ga Gorenjska banka s sodelovanjem KD Banke dejansko uresničuje. So nadzorniki vedeli za dogovore? Ker v Savi zatrjujejo, da niso seznanjeni z nobenimi dogovori med Gorenjsko banko in KD Banko, se zastavlja vprašaje, ali je uprava Gorenjske banke o teh dogovorih obvestila svoj nadzorni svet. Zato smo na Savo naslovili tudi prošnjo, da na naša vprašanja odgovorita tudi Miha Resman in Mojca Globočnik, ki sta zaposlena v Savi, hkrati pa sta tudi člana nadzornega sveta Gorenjske banke. Njunih komentarjev nam v Savi niso posredovali, namesto tega pa so nas napotili na Gorenjsko banko. Toda tudi na tej nam na vprašanje, ali so o dogovorih z KD Banko obvestili nadzorni svet, niso jasno odgovorili. Povedali so nam le, da "tako z individualnimi posli kot s poslovanjem banke nadzorni svet seznanjajo skladno z veljavno zakonodajo ter internimi akti banke".
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042354204

IZGUBE IZGUB I

Skupina KD Group v dveh letih s 120 milijoni evrov izgube
Skupina KD Group je leto 2009 končala s 44 milijoni evrov čiste izgube, izguba matične družbe pa je bila še devet milijonov evrov višja. V zadnjih dveh letih je tako Skupina KD Group ustvarila kar 121,2 milijona evrov čiste izgube, kar je le 30 milijonov evrov manj, kot je imela konec minulega leta kapitala. Lansko izgubo glavni izvršni direktor KD Group Draško Veselinovič pripisuje predvsem slabemu poslovanju njihovih družb iz Romunije, Bolgarije, Ukrajine in Srbije oziroma izgubam, ki so jih ustvarili pri prodaji družb iz teh držav. Največ, in sicer kar 10,6 milijona evrov izgube je skupina lani ustvarila pri prodaji sarajevskega zaprtega investicijskega sklada Big. V Dnevniku smo razkrili, da je delež KD Group v Big kupil črnogorski sklad Mig, s katerim upravlja družba KD Mont. Niti ta ne spada več v skupino KD Group, saj so lani KD Mont prodali celovški zvezi bank oziroma investitorju, ki se skriva za finduciranim računom avstrijske banke. Izgubo Skupine KD Group sta povečala tudi družba KD Kapital, ki je lani ustvarila 9,2 milijona evrov izgube, in KD Banka, ki je imela konec minulega leta 9,2 milijona evrov kapitala, leto 2009 pa je končala z 2,3 milijona evrov izgube. Bolje se je odrezala Adriatic Slovenica, ki je lani ustvarila 10,5 milijona evrov dobička. Poleg sklada Big, KD Monta in slovaške družbe za upravljanje KD Investments je KD Group lani zaprl več hčerinskih družb, praški KD Life, bratislavski KD Vifin in družbo Assistance Coris pa z nekaj več kot pol milijona evrov izgube prodal. S tem pa se "krčenje" Skupine KD Group še ni končalo. V "postopku zapiranja" so namreč tudi nizozemski KD Asset Management in sklad tveganega kapitala KD Private Equity Fund, bolgarski KD Securities, beograjska KD Investments in KD Private Equity ter družba R. E. Invest. Kljub številnim prodajam naložb pa se je finančni dolg Skupine KD Group, ki je imela konec leta 1780 zaposlenih, torej skoraj 170 manj kot konec leta 2008, lani zvišal za še 15 milijonov evrov, na 196 milijonov evrov. Iz letnega poročila je razvidno, da Skupina KD Group vseh posojil ni najela za lastne potrebe. Družba KD, prek katere Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina obvladujejo lastništvo KD Group, je namreč konec minulega leta KD Group dolgovala kar 14,6 milijona evrov. Poleg tega so družbe, povezane s člani upravnega odbora KD Group, konec decembra lani KD Group dolgovale še 21 milijonov evrov, kar je približno toliko, kot si je KD Group izposodil pri svojih odvisnih in pridruženih družbah. Za katere družbe gre in s katerimi člani upravnega odbora so povezane, iz letnega poročila ni razvidno.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042355045

ŠTIRJE KRALJI KD

Group lani na veliko posojal Gantarju, Racmanu, Sekavčniku in Butini Največji lastniki KD Group in člani njegovega upravnega odbora Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina so lani pri KD Group dobili večmilijonska posojila. Družbe, ki jih obvladujejo Matjaž Gantar (desno), Aleksander Sekavčnik (levo), Sergej Racman in Tomaž Butina, so lani pri KD Group najele za več milijonov evrov posojil, s katerimi so financirali prav nakup delnic KD Group in njegove večinske lastnice, družbe KD. Iz seznama poslov s povezanimi osebami, ki ga je v petek objavil KD Group, je namreč razvidno, da so njihove zasebne družbe od KD Group lani dobile več kratkoročnih in celo dolgoročnih posojil. Družbe, povezane s člani upravnega odbora KD Group, so konec decembra lani KD Group dolgovale 21 milijonov evrov oziroma približno toliko, kot si je moral KD Group izposoditi pri svojih hčerinskih družbah. Še skoraj 15 milijonov evrov je KD Group posodil tudi svoji večinski lastnici, družbi KD, ki jo lastniško obvladujejo prav omenjeni člani upravnega odbora KD Group. Družbi KDH in KDG Naložbe Matjaža Gantarja sta tako lani dobili dolgoročni posojili KD Group, podobno kot družba Avra Tomaža Butine in Adriatic Invest Sergeja Racmana. Poleg tega je kratkoročno posojilo KD Group lani dobilo tudi več družb, ki so v lasti Sekavčnika, Racmana in Butine. Prav te družbe so tudi največje lastnice družbe KD in posredno KD Group. Lani je KD Group sklenil več poslov tudi z Adriatic Slovenico. Ta je namreč lani KD Group odobrila kratkoročno posojilo, od njega pa kupila tudi za več milijonov evrov delnic KD Group, Deželne banke Slovenije, NFD 1 ID in KD ID.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042356737

PRIMER DOBRE PRAKSE

KD ID – poslednja skupščina pred preoblikovanjem postregla z bogato dividendo; žal pa še vedno zaskrbljujoče ravnanje NFD 1 in Zvon 1 ID! Današnje skupščine KD ID, d.d., sta se udeležila delničarja KD, d.d., in VZMD, tako da je bilo prisotnega 20,06 % kapitala te naslednice pooblaščene investicijske družbe (PID). Soglasno so bili sprejeti vsi predlagani sklepi, razen predloga uprave in nadzornega sveta o delitvi bilančnega dobička (11.374.501,57 EUR), kjer je bil soglasno sprejet nasprotni predlog KD, d.d., in sicer, da se - namesto 4.590.771,00 EUR - za dividende nameni 6.886.156,50 EUR, torej 0,75 EUR bruto na delnico (namesto prvotno predlaganih 0,50 EUR). Takšen predlog in odločitev je že na sami skupščini pozdravil tudi mag. Kristjan Verbič ter po kratki razpravi tudi siceršnje ravnanje označil kot »primer dobre prakse, saj gre v smeri zglednega in delničarjem »prijaznega« preoblikovanje KD ID v vzajemni sklad, podobno kot že pred dobrim mesecem tudi Krona Senior, d.d.« Po skupščini pa je mag. Verbič izrazil siceršnjo zaskrbljenost nad preostalimi investicijskimi družbami NFD 1, d.d., in Zvon 1 ID, d.d., ki korakov v tej smeri še vedno ne izvajata v zadostni meri – prej nasprotno. Slednji sta bili tudi glavni pobudnici predloga sprememb ZISDU-1D s katerim bi se skrajnji rok za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade podaljšal še za tri leta – ta poskus spremembe zakona v počitniškem času in to po skrajšanem postopku je predstavnikom VZMD uspelo ustaviti po predstavitvi argumentov pristojnemu Ministrstvu za finance v dneh 20., 22. in 24. 7. 2009, pa tudi v nadaljevanju, zaradi česar novela ZISDU ni bila uvrščena v Normativni program dela Vlade RS za leto 2010. Pri vsem tem pa je denimo NFD 1 v začetku letošnjega leta celo redno poviševal svojo izpostavljenost do delnic družbe Sava, d.d., in ta zdaj presega limit 10 % sredstev investicijske družbe. Hkrati ni bilo objavljeno nikakršno vabilo k dajanju ponudb, s katerim bi NFD 1 in Zvon 1 ID poskušala odprodati del svojih netržnih naložb, zato je netržna izpostavljenost obeh družb praktično enaka kot pred dobrega pol leta! http://www.vzmd.si/novice/kd-id-poslednja-skupscina-pred-preoblikovanjem-postregla-z-bogato-dividendo-zal-pa-se-vedno-zaskrbljujoce-ravnanje-nfd-1-in-zvon-1-id

Pobirajo se tudi življenjska zavarovanja

Naše (klasične) zavarovalnice so v prvem četrtletju letos zbrale okoli 538 milijonov evrov bruto zavarovalne premije ali 1,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Medtem ko s premoženjskimi zavarovanji še naprej dosegajo nizko, a vztrajno rast, pa jim je začelo precej bolje kazati tudi pri življenjskih. Premije teh so letos namreč višje za skoraj pet odstotkov in so že prešle raven iz (začetka) leta 2008.

Čeprav ji je regulator na začetku leta začasno prepovedal prodajo življenjskih zavarovanj, kar se je bržkone pokazalo tudi v manj zbranih premij, je Adriatic Slovenica (AS), ki jo vodi Gabrijel Škof (na fotografiji), še okrepila svoj tržni položaj. Medtem ko so njeni največji konkurentki, Zavarovalnico Triglav in Zavarovalnico Maribor, doleteli padci tako premij kot tržnega deleža, pa ju je uspela AS krepko povečati.

Čeprav ti podatki še ne morejo podati neke slike, kako se bodo premije gibale do konca leta, pa je iz njih vseeno razvidno, da sta Zavarovalnica Triglav in Zavarovalnica Maribor (ZM), ki zasedata sam vrh, leto 2010 pričeli mnogo slabše kot lani. Po drugi strani je Adriatic Slovenica (AS) pod vodstvom Gabrijela Škofa, čeprav je beležila znaten upad premij pri življenjskih zavarovanjih, še okrepila svoj tržni položaj.

V pozitivnem smislu izpostavimo tudi NLB Vito, ki jo vodi Barbara Smolnikar in se po lanskem 22,7-odstotnem padcu premij vendarle pobira. Do konca marca ji je namreč uspelo obračunati slabih 7,8 milijona evrov bruto premije oziroma kar 91 odstotkov več kot lani. Če Triglav vztrajno izgublja svoj tržni delež, pa tega ne moremo reči za njegovo odvisno družbo Triglav Zdravstvena, ki je še lani dosegala najvišjo rast na našem trgu. Tedaj je namreč zrasla za več kot 13,5 odstotka, na 67,3 milijona evrov, vendar velik del te rasti izvira iz povišanja premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (lani februarja jo je podražila za 8,7 odstotka). Letos je Triglav Zdravstvena svoje premije, čeprav se ni odločila za že napovedano povišanje premije, povišala še za dodatnega 6,5 odstotka. Avtomobilska zavarovanja s precej slabšim škodnim rezultatom Ker so odškodnine rasle po višji stopnji kot pa premije, so zavarovalnice lani posledično beležile tudi poslabšan škodni rezultat. Vseeno je ta zrasel le za 0,12 odstotne točke, na 59,72 odstotka, medtem ko je leta 2008 znašal 54 odstotkov. Še posebno zaskrbljujoči za zavarovalnice sta obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) in kasko zavarovanje. Pri prvem so ob stabilnih škodah namreč beležile celo štiriodstotni upad premij, tako da je škodni rezultat zrasel na 57,14 odstotka, pri kasku pa jih ni mogla rešiti niti enajstodstotna rast premij. Odškodnine so bile višje za skoraj 14 odstotkov oziroma 26 milijonov evrov, tako da se je škodni rezultat pri kasko zavarovanju povečal že na 88,89 odstotka. Po drugi strani so zavarovalnice nekoliko popravile rezultat pri nezgodnem in zdravstvenem zavarovanju.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042360127

BANČNA IZGUBA II

Prestižna banka Matjaža Gantarja prvo leto z 2,3 milijona izgube Na lani ustanovljeni butični KD Banki, ki ima manj kot 0,1 odstotka trga, niso zgovorni ne o številu strank ne načrtih za letos
http://www.finance.si/282960/Presti%BEna-banka-Matja%BEa-Gantarja-prvo-leto-z-23-milijona-izgube

LASTNE DELNICE

Gantar kljub milijonski izgubi v nov poskus nakupa lastnih delnic Predsednik upravnega odbora KD Group Matjaž Gantar bo kljub več kot 50-milijonski izgubi, ki jo je lani pridelal KD Group, letos ponovno poskušal dobiti pooblastilo za nakup do deset odstotkov lastnih delnic. Štirje največji lastniki KD Group, Matjaž Gantar, Aleksander Sekavčnik, Sergej Racman in Tomaž Butina, skupaj obvladujejo več kot tri četrtine lastništva KD Group, a imajo – vsaj za zdaj – v lasti premalo prednostnih delnic, da bi želenemu pooblastilu za nakup lastnih delnic zagotovili zadostno podporo. Tako je pričakovati, da bodo načrtovani nakup lastnih delnic tudi letos prekrižali imetniki prednostnih delnic, ki so Gantarju že v preteklih letih povzročali nemalo težav. Čeprav Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina preko družbe KD, družb iz davčnih oaz in fiduciarnih računov pri tujih bankah obvladujejo večino lastništva KD Group, je le malo možnosti, da jim bo na skupščini, ki je napovedana 12. avgusta, uspelo dobiti zadostno podporo za nakup lastnih delnic. Ključno besedo bodo imeli namreč imetniki prednostnih delnic KD Group, ki pa so v zadnjih letih Gantarju že večkrat prekrižali načrtovan nakup lastnih delnic. Tudi letos je pričakovati, da delničarji, zbrani okoli nekdanjega direktorja Marlesa Danila Peteha in direktorja družbe Gizmo Boštjana Vovka, ne bodo podprli predloga za nakup lastnih delnic. Delničarji ene izmed največjih slovenskih holdinških skupin pa na skupščini ne bodo odločali o uporabi bilančnega dobička. KD Group je namreč v zadnjih dveh letih ustvaril skoraj 60 milijonov evrov čiste izgube, ki so jo morali pokriti z bilančnim dobičkom in v breme kapitalskih rezerv. Tako KD Group bilančnega dobička, ki bi ga razdelil delničarjem, sploh nima, kar pomeni, da bodo delničarji že drugič zapored ostali brez dividend. Dividend ne bodo dobili niti imetniki prednostnih delnic, ki imajo sicer prednost pri izplačilu dividend. Izplačilo dividend KD Group otežuje tudi velik obseg dolgov. Konec marca je imel KD Group kar okoli 166 milijonov evrov finančnih obveznosti, od česar jim letos po dostopnih podatkih zapade za okoli 70 milijonov evrov posojil. Tudi delničarji KD brez dividend Medtem ko delničarji KD Group na skupščini ne bodo odločali o uporabi bilančnega dobička, pa bodo o tem odločali delničarji družbe KD, največje lastnice KD Group. Ker je KD lani posloval z izgubo, je upravni odbor, ki ga vodi Milan Kneževič, delničarjem predlagal, da celotni bilančni dobiček v višini 16,7 milijona evrov prenesejo v naslednja poslovna leta.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042372902

SOROLI INVEST LIMITED

Gantarjev KD prek avstrijske banke do skrivnostne ciprske družbe Lastništvo družbe KD, preko katere Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina obvladujejo KD Group, je že skoraj v celoti skoncentrirano na družbah iz davčnih oaz. Nabor teh družb se je pred dnevi razširil še na neznano ciprsko družbo Soroli Invest Limited, ki je postala tretja največja lastnica družbe KD, večinske lastnice KD Group. Matjaž Gantar, Tomaž Butina, Aleksander Sekavčnik in Sergej Racman so praktično celotno lastništvo družbe KD že preselili na družbe iz davčnih oaz. Med lastnike KD se je tako vpisala še ciprska družba Soroli Invest, vendar za zdaj ni znano, kateri od štirih največjih lastnikov KD Group stoji za Sorolijem in kje je ta sploh dobil denar za več kot 10 milijonov evrov vreden nakup. Soroli je namreč konec minulega tedna od neznanega investitorja, ki se je skrival za fiduciarnim računom avstrijske Raiffeisen, kupil 11,3-odstotni delež KD, vreden med 10 in 15 milijoni evrov. Gre za domala identičen paket delnic, ki ga je KD pred tremi leti za 12 milijonov evrov - 13 odstotkov pod takratno borzno ceno - prodal avstrijski Raiffeisen Zentralbank. Ali je KD Group Soroliju tudi posodil sredstva za nakup delnic in kakšna je povezava med Sorolijem in člani upravnega odbora KD Group, smo včeraj želeli izvedeti tudi na KD Group, a nam na naša vprašanja niso jasno odgovorili. Povedali so nam le, da o poslovanju s povezanimi osebami javnost obveščajo v skladu s predpisi, vsi podatki pa da so objavljeni v periodičnih poročilih. Kot so nam še sporočili iz KD Group, "z drugimi podatki o povezanih osebah in poslih z njimi, ki ne bi bili razkriti v skladu s predpisi, ne razpolagajo". Koliko delnic KD trenutno sploh obvladuje Soroli Invest, ni natančno znano. Opozorimo namreč, da je Soroli že pred dvema letoma kupil kar 16-odstotni delež KD, vendar do preknjižbe teh delnic še vedno ni prišlo, čeprav je ta običajno opravljena v vsega dveh delovnih dneh. Vse bolj pa je v lastninjenje Skupine KD Group vpeta tudi zavarovalnica Adriatic Slovenica, ki jo vodi Gabrijel Škof. Ta je namreč od Tomaža Butine in njegove družbe Avra pred dnevi kupila kar za okoli dva milijona evrov delnic KD. Podrobnosti za zdaj niso znane, saj je do posla prišlo na tako imenovanem sivem trgu. Adriatic Slovenica je sicer pred kratkim od KD Group kupila tudi za več milijonov evrov delnic Deželne banke Slovenije, investicijske družbe NFD 1 in KD ter prednostnih delnic KD Group. Prav tako je Adriatic Slovenica tudi ena izmed posojilodajalk KD Group, vendar iz uradnih podatkov ni mogoče izvedeti, koliko sredstev si je KD Group dejansko sposodil pri omenjeni zavarovalnici. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042375265 http://www.finance.si/285330/V-Gantarjev-KD-vstopila-ciprska-dru%BEba-Soroli

IZGUBA KDID III

KD ID v prvem polletju z izgubo Investicijska družba KD, ena izmed preostalih treh investicijskih družb, ki se še niso preoblikovale v vzajemni sklad, je v prvem letošnjem polletju ustvarila 2,9 milijona evrov čiste izgube, medtem ko so imeli v enakem obdobju lani za devet milijonov evrov dobička. Izguba je v veliki meri posledica padca tečajev na Ljubljanski borzi, kjer ima KD ID investirano polovico vseh sredstev. Samo v prvem letošnjem polletju so se namreč delnice slovenskih izdajateljev v povprečju pocenile za kar 13 odstotkov, kar je eden najslabših rezultatov v Evropi, to pa se je odrazilo tudi na poslovanju KD ID. Do konca letošnjega leta nameravajo v KD ID zmanjšati predvsem izpostavljenost do slovenskih delnic in do netržnih naložb. K doseganju slednjega cilja jim bo sicer pomagala tudi napovedana uvrstitev delnic Uniorja na Ljubljansko borzo, s čimer bi se delež netržnih naložb KD ID znižal na pet odstotkov. Konec junija je imel KD ID 58,4 milijona evrov sredstev, kar je 15 odstotkov manj kot konec decembra lani. Na padec vrednosti sredstev je negativno vplivalo tudi izplačilo 0,75 evra bruto dividende za delnico oziroma skupno za 6,9 milijona evrov. Sredstva za izplačilo dividend so sicer v KD ID zbrali s prodajo delnic slovenskih izdajateljev, predvsem deleža v Košakih TMI. KD ID se bo moral, podobno kot preostali dve investicijski družbi NFD 1 in Zvon Ena, do konca prihodnjega leta preoblikovati v vzajemni sklad. V družbi so svoj naložbeni portfelj sicer že prilagodili zakonskim zahtevam, pričakujemo pa lahko, da bodo najkasneje v začetku prihodnjega leta o preoblikovanju družbe odločali tudi njeni delničarji.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042377687

ZAVRNITEV KD GROUP – poročilo z današnje skupščine.

Zavrnjeno pooblastilo za nakup lastnih delnic. Upravni odbor pozna ceno delnic za 30 dni vnaprej ?!? Današnja 15. skupščina družbe KD GROUP, d.d., ki ima še vedno preko 28.000 delničarjev in se je je udeležilo 93,91 % kapitala, je postregla s svojstvenim presenečenjem, saj ni sprejela predloga upravnega odbora za pridobitev pooblastila za nakup lastnih delnic. Po seznanitvi z letnim poročilom, v okviru katerega so delničarji zastavili nekaj vprašanj o opravljenih odpisih in »prepolovitvi« cene delnice, umiku iz Ukrajine in Romunije ter poslih med KD GROUP in hčerinsko družbo Adriatic Slovenica, d.d., pri čemer glavni izvršni direktor KD GROUP dr. Draško Veselinovič ni bil pripravljen podati dodatnih pojasnil o domnevnem »diktiranju odločitev hčerinski družbi« oz. okoliščinah odobritve posojila v višini 7 milijonov EUR. Skupščina je sicer praktično soglasno podelila razrešnico članom organov vodenja in nadzora za poslovno leto 2009. V okviru 3. točke dnevnega reda Pooblastilo upravnemu odboru za nakup lastnih delnic je pooblaščenec malih delničarjev Danilo Peteh zastavili vprašanje, zakaj družba že več let ne odkupi lastnih delnic, čeprav v primeru prednostnih te presegajo 10 % teh v celotnem kapitalu družbe – prejel je odgovor, da zakonska omejitev 10 % lastnih delnic ni presežena, saj velja za vse delnice v celoti, ne glede na njihovo kategorijo. Ravno prednostne delnice pa so v nadaljevanju preprečile sprejetje predlaganega sklepa, saj so v tem primeru obravnavane posebej oz. ločeno, pri čemer bi bilo tudi v okviru prednostnih delnic potrebno doseči 75 % večino, medtem ko je za glasovalo le 23,58 % prednostnih delnic, čeprav je v celoti predlog sklepa podprlo kar 97,91 % vseh delnic. Predsednik VZMD je ob tem izrazil zadovoljstvo, saj je v razpravi konstruktivno pozval predlagatelja, naj predlog sklepa korigira, po tem, ko je argumentirano opozoril na številne problematične elemente. Med drugim je izpostavil dolžino pooblastila 36 mesecev, ki ne bi veljalo zgolj za KD GROUP, pač pa tudi vse odvisne družbe, v katerih ima KD GROUP večinski delež. Posebej je mag. Verbič opozoril na možnost pridobivanja in odsvajanja delnic z izključitvijo prednostne pravice delničarjev ter neutemeljeno in sporno možnost pridobivanja izven organiziranega trga in sicer po ceni, ki bi lahko odstopala za +/- 25 % od 30 dnevnega povprečja enotnega borznega tečaja, šteto od dneva nakupa (naprej?!). Torej upravni odbor KD GROUP lahko natančno pozna tečaj delnice za 30 dni vnaprej? http://webmail.siol.net/webedge/do/mail/message/view?msgId=INBOXDELIM31165&l=sl-SI&v=siol

FINANČNI KONGLOMERAT AZN:

Gantarjeva skupina predstavlja finančni konglomerat Skupina, na vrhu katere je KD, predstavlja finančni konglomerat, so v odločbi zapisali v Agenciji za zavarovalni nadzor Agencija za zavarovalni nadzor je danes KD Group Matjaža Gantarja poslala odločbo, v kateri ugotavlja, da skupina, na vrhu katere je finančna družba KD , predstavlja finančni konglomerat, so iz KD sporočili prek Seoneta. Omenjena skupina ima na vrhu vertikalno dve nadrejeni osebi oziroma holdinga (KD in KD Group), ki za namen zakona o finančnih konglomeratih štejeta kot mešana finančna holdinga, nadrejeno osebo na vrhu pa predstavlja KD. V slednjem še pravijo, da bodo odlolbo proučili in v nadaljevanju ravnali v skladu s predpisi.
http://www.finance.si/290265/AZN-Gantarjeva-skupina-predstavlja-finan%E8ni-konglomerat

SEONET KD, finančna družba, d.d., Celovška cesta 206, Ljubljana, obvešča javnost, da je dne 24. 9. 2010 od KD Group, finančne družbe, d.d. v vednost prejela odločbo Agencije za zavarovalni nadzor, s katero le-ta ugotavlja, da skupina, na vrhu katere je KD, finančna družba, d.d., Celovška cesta 206, Ljubljana, predstavlja finančni konglomerat. Omenjena skupina ima na vrhu vertikalno dve nadrejeni osebi oziroma holdinga (KD, finančno družbo d.d., in KD Group, finančno družbo, d.d., Ljubljana), ki za namen Zakona o finančnih konglomeratih štejeta kot mešana finančna holdinga, nadrejeno osebo na vrhu pa predstavlja KD, finančna družba, d.d. V KD d.d. bomo odločbo proučili in v nadaljevanju ravnali v skladu s predpisi. To obvestilo bo od 24. 9. 2010 dalje objavljeno tudi na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si v sklopu javnih objav. http://seonet.ljse.si/Default.aspx?doc=SEARCH&doc_id=42466

X6D LIMITED

Državni milijoni za tuje investicije Racmanovemu ciprskemu podjetju Družba X6D Limited, registrirana na Cipru in s sedežem v Ljubljani, v Mariboru načrtuje gradnjo tovarne za proizvodnjo 3D-očal, kot tujo neposredno investicijo pa jo bo sofinancirala država. Naložbo je pred kratkim že napovedala ministrica za gospodarstvo Darja Radić, ki pa vlagatelja ni želela razkriti. Zdaj so nam na ministrstvu potrdili, da je družba X6D oddala vlogo za dodelitev finančne spodbude, sofinanciranje pa mora potrditi še vlada. Na sedežu družbe v Ljubljani nam pristojnih za odgovore ni uspelo priklicati. Ministrstvo za gospodarstvo ima na mizi vlogo za sofinanciranje tovarne za izdelavo 3D-očal v Mariboru, ki bi jo gradila ciprska družba X6D Limited. Ta je večinska lastnica družbe Kolosej, ki ga vodi Sergej Racman (na fotografiji ob ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal), kot smo razkrili pred časom, pa naj bi ravno prek ciprske družbe Racman izpeljal menedžerski prevzem Koloseja. Družba X6D, ki jo vodi Maria Costeira, je bila ustanovljena leta 2005, kot se je razkrilo kasneje, pa je bil med ustanovitelji tudi ljubljanski Kolosej. Costeira je bila takrat med vodilnimi v Koloseju. Ob odprtju prenovljenega Kina Vič leta 2005 se je ob boku predsednika uprave Koloseja Sergeja Racmana namreč pojavila kot izvršna direktorica Koloseja. Leto dni kasneje smo razkrili, da je edini lastnik družbe X6D dejansko ljubljanski Kolosej. Racman je to zanikal in zatrdil, da je Kolosej le med ustanovitelji, svoj delež v X6D pa da je že leta 2006 prodal. Povedano drugače, po Racmanovi razlagi je Kolosej prevzelo podjetje, ki ga je tri leta pred tem sam pomagal ustanoviti. A poudariti velja, da Racman lastništva v ciprski družbi nikoli ni razkril v letnih poročilih Koloseja. Ciprske dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je Racman dejansko izvedel menedžerski prevzem Koloseja, levji delež finančnih sredstev, približno 7,5 milijona evrov, pa je prispeval kar Kolosej sam, je Racman označil za posledico neažurnosti njihovega administrativnega sistema. Na Cipru so nam sicer zatrdili, da tudi pri njih za spremembe v registru ne potrebujejo dveh let časa. Mednarodno podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo 3D-tehnologije, naj bi letos ustvarilo od 110 do 120 milijonov evrov prihodkov. V okviru tehnologije XpanD proizvajajo tudi 3D-očala, v prihodnjem letu pa naj bi jih prodali več kot 10 milijonov. Podjetje X6D se sicer ukvarja tako s 3D-tehnologijo v kinodvoranah kot dnevnih sobah in na računalniških igrah. Tržni delež podjetja na področju upravljanja kinodvoran naj bi na svetovni ravni dosegal okoli 35 odstotkov, v Aziji več kot 90 odstotkov, v Evropi pa 70 odstotkov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042395169

PONOVNA IZGUBA IV

KD Group lani s 6,6 milijona evrov izgube

Finančni prihodki družbe so se povečali z 8,3 milijona na 17,4 milijona evrov

Skupina KD Group [KDHR 40,50 0,00%], ki jo vodi Matjaž Gantar (na sliki), je lani zabeležila 6,6 milijona evrov izgube, medtem ko je leto prej ta znašala 52,8 milijona evrov. Izguba iz poslovanja je po predlanskih 6,8 milijona znašala 3,7 milijona evrov. Finančni prihodki družbe so se povečali z 8,3 milijona na 17,4 milijona evrov.

Nižji odhodki iz oslabitev in odpisov, višji prihodki iz deležev družbe

Med finančnimi prihodki so se glede na leto 2009 povečali finančni prihodki iz deležev, s 6,2 milijona na 15,9 milijona evrov, pri čemer je bilo največ finančnih prihodkov iz deležev v družbah v skupini, in sicer 13,2 milijona evrov. Pri finančnih odhodkih so se znižali odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb, s predlanskih 54,9 milijona na 9,6 milijona evrov.

Družba KD z 271 tisoč evrov izgube

Ločeno je rezultate za lani objavila tudi družba KD . Družba je lani beležila nekaj manj kot 271 tisoč evrov izgube, medtem ko je predlani ta znašala 1,2 milijona evrov. Izguba iz poslovanja se je s predlanskih 121 tisoč povečala na 226 tisoč evrov, finančni prihodki pa so se glede na leto 2009 povečali s 128 tisoč na 834 tisoč evrov.
http://www.finance.si/307328/KD-Group-lani-s-66-milijona-evrov-izgube
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Okt 14, 2010 9:42 am; skupaj popravljeno 13 krat

PONOVNA IZGUBA V

Skupina KD Group tretjič zapored v rdečih številkah

Leto 2010 je bilo že tretje zaporedno leto, ki ga je Skupina KD Group, ki jo lastniško obvladujejo Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina, sklenila v rdečih številkah. Lani je Skupina KD Group ustvarila še dodatnih deset milijonov evrov čiste izgube, skupna izguba zadnjih treh let pa je tako že presegla mejo 130 milijonov evrov, kar je celo več, kot je trenutno KD Group vreden na borzi.

Družbe, prek katerih Sergej Racman (levo), Aleksander Sekavčnik (desno), Matjaž Gantar in Tomaž Butina obvladujejo lastništvo KD Group, so lani družbi dolgovale več kot 20 milijonov evrov.

Kljub ponovni izgubi glavni izvršni direktor KD Group Draško Veselinovič v letnem poročilu ocenjuje, da se je poslovanje lani izboljšalo, saj jim je v primerjavi z letom 2009 uspelo znižati izgubo in finančni dolg. Konec lanskega decembra je imela Skupina KD Group za 170 milijonov evrov finančnih obveznosti, od česar glavnina odpade na matično družbo KD Group. Lani so se finančne obveznosti Skupine KD Group znižale za 11 milijonov evrov, kar pa je le deloma posledica prodaje finančnih naložb.

Na znižanje finančnega dolga Skupine KD Group je lani vplivala predvsem izdaja obveznic družbe KD, večinske lastnice KD Group. Izdaja obveznic, ki so jih sicer v pretežni meri kupile hčerinske družbe KD Group, je družbi KD omogočila, da je KD Groupu vrnila del posojil, ta pa je dobljena sredstva uporabil za delno odplačilo bančnih posojil, kažejo podatki iz letnega poročila.

Pri vračanju posojil pa lani niso bile dejavne družbe, ki so v lasti članov upravnega odbora KD Group. Te so namreč konec lanskega leta KD Group dolgovale kar 22,9 milijona evrov. Če bi te družbe vrnile posojila, bi KD Group lahko odplačal kar tretjino vseh bančnih posojil. KD Group pa je lani uspel odplačati manjši del posojil hčerinskih družb, ki jim je konec decembra dolgoval še slabih 20 milijonov evrov (brez upoštevanja obveznosti iz naslova obveznic). Toda ob tem ne gre mimo dejstva, da so hčerinske družbe lani od KD Group odkupile nekatere finančne naložbe in na ta način posredno omogočile delno razdolžitev KD Group.

Letos je sicer pričakovati, da bo Skupina KD Group nadaljevala razdolževanje, saj trenutno skupaj s paradržavnima skladoma prodaja delež v Žitu, intenzivno pa si v KD Group prizadevajo tudi za prodajo nekaterih preostalih naložb. Lani je sicer KD Group prodal le nekatere manjše družbe, kaže letno poročilo. Skupaj s KD Življenjem je namreč prodal manjši zavarovalnici iz Kijeva in Sofije, medtem ko je več manjših družb poslal kar v likvidacijo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042440445
http://www.finance.si/310321/KD-Group-lani-z-desetimi-milijoni-izgube

IZČRPANI

Finančno izčrpani lastniki KD Group v vse večjih dolgovih

Družbe, prek katerih Matjaž Gantar, Sergej Racman, Tomaž Butina in Aleksander Sekavčnik lastniško obvladujejo Skupino KD Group, največjo preostalo naslednico pidov, so pod vse večjim finančnim bremenom. Če je KD Group lani s prenosom nekaterih naložb na hčerinske družbe in izplačilom rekordnih dividend Adriatic Slovenice uspel nekoliko znižati finančni dolg, pa se družbe največjih štirih lastnikov KD soočajo z vse večjimi težavami pri financiranju.

Družbe, povezane z Matjažem Gantarjem, Sergejem Racmanom , Aleksandrom Sekavčnikom in Tomažem Butino, so konec lanskega leta KD Group dolgovale že skoraj 23 milijonov evrov.

KD Group v vlogi financerja
Ključni financer Gantarjevih, Racmanovih, Sekavčnikovih in Butinovih družb je tako postal kar KD Group, ki je lani z družbami svojih lastnikov sklenil tudi številne posojilne pogodbe. Konec lanskega decembra so imele družbe, povezane s člani upravnega odbora KD Group, že več kot 66 milijonov evrov finančnih obveznosti, dejanska višina finančnega dolga pa je po neuradnih ocenah še za nekaj deset milijonov evrov višja. Kot je namreč znano, so bili lastniki KD Group med prvimi, ki so svoje lastništvo prenesli na družbe iz davčnih oaz ter fiduciarne račune tujih bank, zaradi česar ni znano, kakšna so njihova medsebojna lastniška razmerja in koliko dolgov imajo sploh na teh družbah.

Tudi slovenskemu delu njihovih družb je zaradi številnih medsebojnih povezav težko slediti, saj imajo Racman, Sekavčnik in Butina več skupnih podjetij, nekatera podjetja članov upravnega odbora pa so tudi medsebojno lastniško prepletena. Poleg tega je po naših informacijah Racman tudi lastnik družbe PRE (uradno je lastnik Zoran Hrovatin), lastnice Koloseja, ki prek svojih hčerinskih družb obvladuje pomemben del lastništva KD Group.

Milijonska posojila
Iz letnega poročila KD Group je razvidno, da so družbe, povezane s člani upravnega odbora, konec lanskega decembra KD Group dolgovale že 22,9 milijona evrov. Lani je KD Group tem družbam odobril še za 1,4 milijona evrov posojil, medtem ko jih je dobil vrnjenih za vsega slabih 600.000 evrov. Kako natančno so zavarovana ta posojila, ni znano, po dosegljivih podatkih pa je KD Group v zavarovanje prejel kar delnice svoje lastnice, torej družbe KD. V letnem poročilu je sicer navedeno le, da imajo posojila zavarovana z vrednostnimi papirji in ustanovitvijo užitka na vrednostnih papirjih (pravica tretje osebe do izplačila dividend oziroma drugih donosov iz vrednostnega papirja) v višini 15,3 milijona evrov.

KD Group tudi letos z izgubo
Po lanskoletni 10-milijonski izgubi in 44-milijonski izgubi v letu 2009 je Skupina KD Group v prvem letošnjem četrtletju ustvarila še dodatna dva milijona evrov čiste izgube. Glavnino izgube je pridelala matična družba KD Group, ki je prvo letošnjo četrtletje končala z 2,7 milijona evrov čiste izgube, medtem ko so družbe iz Skupine KD Group v enakem obdobju ustvarile okoli milijon evrov dobička.

Finančne obveznosti KD Group so se v prvih treh mesecih letošnjega leta zvišale za dva milijona evrov, na 166 milijonov evrov, na ravni skupine pa so bile finančne obveznosti še za dodatnih 11,6 milijona evrov višje. Konec marca je imela Skupina KD Group za nekaj manj kot 900 milijonov evrov sredstev in 136 milijonov evrov kapitala, medtem ko je imela matična družba tretjino milijarde evrov sredstev in 153,5 milijona evrov kapitala.

KD in KD Group vse bolj povezana
V zadnjih mesecih je opaziti, da se KD Group in njegova večinska lastnica, družba KD, vse bolj lastniško povezujeta, v lastništvih obeh družb pa je iz leta v leto manj malih delničarjev. Tako KD praktično brez premora prek borze kopiči delnice KD Group in se skupaj s povezanimi osebami že približuje meji 90 odstotkov, ki bi jim omogočila tudi iztisnitev malih delničarjev. Na drugi strani pa KD Group v zadnjem času kupuje tudi delnice svoje lastnice, vendar v nekoliko manjšem obsegu, kar je deloma tudi posledica nizke likvidnosti delnic KD.

Razširjeno poslovno omrežje lastnikov KD Group
Štirje največji lastniki KD Group nimajo v lasti le družb, prek katerih obvladujejo KD in posledično KD Group. Matjaž Gantar ima tako denimo v lasti tri nepremičninske družbe, in sicer Vilo Zahod, Vilo Nova in DRI Naložbe, ki imajo skupaj v lasti za več kot pet milijonov evrov nepremičnin, Aleksander Sekavčnik naj bi bil po neuradnih podatkih lastnik nekaterih investicijskih oziroma svetovalnih podjetij v tujini, Tomaž Butina pa je skupaj s Sekavčnikom in Sergejem Racmanom solastnik investicijskega podjetja PM
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042447275

ALEA IACTA

Racman korak bliže zabavišču v Vrtojbi

Alea Iacta dobila predhodno soglasje svetnikov za prirejanje iger na srečo. "Večino lastnih virov je že zagotovljenih, nekaj jih bo prišlo tudi od bank," pravi Sergej Racman

Svetniki občine Šempeter - Vrtojba so družbi Alea Iacta , ki je v posredni lasti 41. najbogatejšega Slovenca Sergeja Racmana, podelili predhodno soglasje za prirejanje iger na srečo. Kot smo že pisali, družba v občini načrtuje gradnjo večnamenskega nakupovalno - zabaviščnega kompleksa, ki naj bi bil dokončan najkasneje do konca leta 2014. Več v članku Racman bi kockal. Pa ima denar?.

Racman, kot predstavnik investitorjev je ob podelitvi predhodnega soglasja izrazil zadovoljstvo, da je "občina videla potencial projekta."

Racman: Imamo večino lastnih virov, računamo tudi na banke

"Investitorji imamo večino lastnih virov za projekt že zagotovljenih, nekaj pa jih bo prišlo tudi iz naslova bank. Veseli me, da so te pripravljene investirati v projekt, ki predstavlja potencial za regijo in nenazadnje krepi slovensko zabaviščno in turistično ponudbo napram konkurenci iz sosednje Italije," je dejal Racman.

V Hitu so zaradi Racmana potožili Križaniču

Projektu Alea Iacte pa so najbolj nasprotovali v novogoriškem Hitu , ki je že prisoten v občini Šempeter - Vrtojba.

"Projekt je brez dvoma take narave, da po vsebini neposredno posega na področje razvojnih ambicij družbe Hit," so sporočili iz Hita, ki so se zaradi projekta Alea Iacte pritožili tudi ministru za finance Francu Križaniču.
http://www.finance.si/317894/Racman-korak-bli%BEe-zabavi%B9%E8u-v-Vrtojbi
http://www.finance.si/317149/Racman-bi-kockal.-Pa-ima-denar
http://www.finance.si/317377/Hit-zaradi-Racmanovega-zabavi%B9%E8a-poto%BEil-Kri%BEani%E8u

ALI GANTAR IZČRPAVA ADRIATIC SLOVENICO?

Spremembe v plačni politiki, ki so začele veljati s prvim julijem, so povzročile kar precej vroče krvi pri zaposlenih v Adriaticu Slovenici. V zavarovalnici zatrjujejo, da masa plač ne bo nižja in da se bodo osnovne plače od prvega julija povečale za 3 %. Priznajo tudi, da spremembe predvidevajo nekoliko drugačen, bolj stimulativen sistem variabilnega dela nagrajevanja delovne uspešnosti.
Gabrijel Škof, prvi človek Adriatica Slovenice, je bil lani z 203 tisočaki € najbolj plačani slovenski zavarovalničar in je celo za 5 tisočakov presegel plačo predsednika uprave veliko večje Zavarovalnice Triglav, Matjaža Rakovca.
V javnosti pa so se že večkrat pojavili očitki, da Adriatic Slovenica rešuje finančne težave svojega lastnika - KD Group. Predsednik upravnega odbora Matjaž Gantar tega ni želel komentirati. Iz KD Group so nam odgovorili, da so taki posli s povezanimi osebami tudi predmet nadzora regulatorja, saj ima KD Group po zakonu o zavarovalništvu status mešanega zavarovalniškega holdinga.
Številka 28, 11.07.2011
www.reporter.si

ALEA IACTA & ONISAC & OKLEV

Racman kapitalsko krepi svoje igralniške družbe

Družbo Alea Iacta, ki želi na Vrtojbi graditi center Sailaway, ta pa naj bi vključeval tudi igralni salon, so lastniki dokapitalizirali s 5 milijoni evrov. Družbo, ki doslej ni poslovala in je imela konec lanskega leta več kot štiri milijone evrov negativnega kapitala, je dokapitalizirala družba Priori, ki jo prek podjetja Kolosej obvladuje Sergej Racman.

Alea Iacta, ki jo vodi Urša Zupan, načrtuje na Vrtojbi center, vreden okoli 50 milijonov evrov, poleg zabave pa naj bi ponujali tudi nakupovalni center, predvsem pa naj bi šlo za razširitev turistične ponudbe.

Alea Iacta, ki jo vodi Urša Zupan, načrtuje na Vrtojbi center, vreden okoli 50 milijonov evrov, poleg zabave pa naj bi ponujali tudi nakupovalni center, predvsem pa naj bi šlo za razširitev turistične ponudbe. Če je Racman julija letos zatrjeval, da je "igralni salon pomemben del projekta", če ne bodo dobili koncesije, pa da je vprašanje, ali se bodo za naložbo sploh odločili, v družbi Alea Iacta mesec kasneje zatrjujejo, da gre "za majhen igralni salon s ponudbo nekaj ducat igralnih avtomatov".

Alea Iacta je s svojimi načrti, ki so očitno odvisni od odločitve ministrstva za finance in kasneje vlade, ali jim bo podelila koncesijo za igralni salon, dodobra sprla vodilne v Hitu. Predsedniku nadzornega sveta Hita Gorazdu Podbevšku očitajo zlorabo notranjih informacij, saj je družbo Alea Iacta do nedavnega vodila njegova žena, takrat zaposlena kot pravnica pri Racmanu. Župan Nove Gorice Matej Arčon zahteva odpoklic Podbevška, svoje "skrbi" pa je izrazil tudi zdaj že nekdanji župan Nove Gorice Mirko Brulc. Ta je, recimo, v času svojega županovanja soglašal s podelitvijo koncesije igralnemu salonu Fortuna, ki je danes v pravdi z državnim uradom za nadzor nad prirejanje iger na srečo, ker je urad ugotovil, da je salon, ki mu je koncesijo odvzelo sodišče, tri mesece deloval nezakonito. Podelitvi koncesije Fortuni je močno nasprotoval nekdanji župan občine Šempeter - Vrtojba Dragan Valenčič, pod vodstvom novega župana omenjene občine Milana Turka pa so zdaj svetniki dali soglasje za igralni salon družbi Alea Iacta. Dejstvo je, da goriških občin rast števila igralnih salonov doslej načeloma ni skrbela. Leta 2009 je v goriški regiji delovalo sedem igralnih salonov in tri igralnice, ki so ponujali igre na 3400 igralnih avtomatih in 115 igralnih mizah.

Dokapitaliziran tudi Onisac
Osnovni kapital se je povečal tudi družbi Onisac, ki je v lasti družbe Oklev, ta pa v 76-odstotni lasti Sergeja Racmana. Onisac, ki ima v lasti igralni salon Casino Rio v zabaviščnem centru Arena Vodafone live v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC, je prejel nekaj več kot 200.000 evrov sredstev, osnovni kapital družbe pa se je tako povečal na nekaj več kot 416.000 evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042466470

REŠEVANJE

V reševanje KD Group znova vskočil Adriatic Slovenica

Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina finančne težave KD Group znova rešujejo s pomočjo svoje največje hčerinske družbe Adriatic Slovenica. Koprska zavarovalnica, ki jo vodi Gabrijel Škof, je namreč v začetku tedna od svoje lastnice po neznani ceni kupila 9,9-odstotni delež zavarovalnice KD Življenje, ki jo KD Group v svojih bilancah vrednoti na skoraj 20 milijonov evrov.

Adriatic Slovenica znova rešuje finančne težave KD Group, ki ga vodi glavni izvršni direktor Draško Veselinovič. Potem ko je okoli 14 milijonov evrov namenil za nakup obveznic družbe KD in KD Group, je zdaj od svoje lastnice po neznani ceni kupil tudi manjšinski delež zavarovalnice KD Življenje.

Po kakšni ceni so Adriaticu Slovenici prodali delež v KD Življenju, v KD Group niso želeli pojasniti. Povedali so le, da je bil posel opravljen po tržnih pogojih in v skladu s pravili. V družbi, ki jo vodi glavni izvršni direktor Draško Veselinovič, so se izognili tudi neposrednemu odgovoru na vprašanje, kakšne ekonomske koristi bo od tega posla sploh imel Adriatic Slovenica. "V Skupini KD Group se intenzivno ukvarjamo z optimiziranjem svojega poslovanja, kar vključuje tudi določene spremembe v korporacijski strukturi skupine," so nam povedali in dodali, da se že pripravljajo tudi na spremembe, ki jih prinašajo nove zahteve na področju zavarovalniškega poslovanja.

Ali je bila prodaja povezana tudi z iztekanjem kratkoročnih posojil (konec junija je bilo teh za več kot 60 milijonov evrov), v KD Group niso želeli odgovoriti. Se pa je z zadnjih poslom Adriatic Slovenica še dodatno izpostavil tveganjem skupine KD Group. Po naših izračunih ima namreč tretja največja slovenska zavarovalnica v posojilih, obveznicah in delnicah KD Group in družbe KD (prek te družbe Sekavčnik, Racman, Gantar in Butina obvladujejo KD Group) investiranih že okoli 20 milijonov evrov oziroma več kot četrtino svojega kapitala. Samo za nakup obveznic družbe KD, KD Group in KD Banke je Adriatic Slovenica namenil okoli 14 milijonov evrov, okoli štiri milijone evrov je posodil družbama KD in KD Group, prav toliko sredstev ima investiranih v prednostnih delnicah KD Group in rednih delnicah KD, več kot pet milijonov evrov pa je Adriatic Slovenica odštel tudi za nakup nekaterih finančnih naložb KD Group.

Agencija za zavarovalni nadzor medtem nemo spremlja, kaj se dogaja v Adriaticu Slovenici.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042481753

NAMA 48%

Adriatic Slovenica do več kot 48-odstotnega deleža Name

Družba KD Kapital je 1. decembra odsvojila 462.211 delnic oz. 48,46-odstotni delež glasovalnih pravic v družbi Nama, istega dne pa je to število delnic pridobila družba Adriatic Slovenica, je danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila Nama, ki je obvestilo obeh družb prejela 5. decembra.

KD Kapital ima po odsvojitvi v lasti še 703 delnice oz. 0,07-odstotni delež glasovalnih pravic v Nami. Zavarovalnica Adriatic Slovenica pred poslom ni imela v lasti delnic Name, tako da ima po pridobitvi v lasti 462.211 delnic oz. 48,46-odstotni delež glasovalnih pravic v tej družbi.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042493703
http://www.finance.si/333011/KD-Kapital-dele%C5%BE-v-Nami-prodal-Adriatic-Slovenici

IZČRPAVANJE II

Adriatic Slovenica - končna postaja nasedlih naložb KD Group

Druga največja slovenska zavarovalnica, koprska Adriatic Slovenica, postaja ujetnica ekonomskih interesov KD Group. Potem ko je od svoje lastnice pred le dobrim mesecem dni kupila deset odstotkov KD Življenja, nato pa še za okoli dva milijona evrov obveznic družbe KD, je konec minulega tedna kupila tudi skoraj 48,5-odstotni delež Name.

Adriatic Slovenica do več kot 48-odstotnega deleža Name

Naložbena politika Adriatica Slovenice, ki jo vodi Gabrijel Škof, je vse bolj podobna tisti, ki ji je na vrhuncu borzne evforije sledila njena lastnica, družba KD Group. Namesto da bi KD Group za svoje naložbe našel kupca, te v vse večji meri prenaša kar na koprsko zavarovalnico, ki je tako konec minulega tedna postala tudi polovična lastnica trgovske družbe Nama.

Višine kupnine, ki so jo za polovico Name plačali družbi KD Kapital (hčerinska družba KD Group), v Adriaticu Slovenici včeraj niso želeli razkriti, po naših informacijah pa je bil posel vreden skoraj 12 milijonov evrov. V koprski zavarovalnici so svoje novo pridruženo podjetje sicer označili kot perspektivno naložbo, ki je zanje zanimiva tudi zaradi njenih nepremičnin. Ali so prav te nepremičnine upravičile dejstvo, da so za Namo odšteli kar 40-kratnik njenega lanskoletnega čistega dobička oziroma 12-kratnik dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), na zavarovalnici niso konkretno obrazložili.

Kupnina za Namo po navedbah naših virov ni ostala dolgo na družbi KD Kapital, temveč je prek posojil končala v KD Group oziroma pri družbi KD, prek katere Aleksander Sekavčnik, Sergej Racman, Matjaž Gantar in Tomaž Butina obvladujejo lastništvo ene največjih slovenskih holdinških skupin. Po naših analizah je KD Group samo v zadnjih treh letih iz Adriatica Slovenice pobral že blizu 50 milijonov evrov. Samo za nakup obveznic družbe KD, KD Group in KD Banke je namreč Adriatic Slovenica namenila okoli 15 milijonov evrov, okoli osem milijonov evrov je posodila in investirala v delnice svojih nadrejenih družb, okoli 20 milijonov evrov za nakupe nekaterih finančnih naložb, lani pa je svoji lastnici izplačala tudi 5,5 milijona evrov dividend.

Očitke, da prek teh poslov rešujejo finančne težave svoje lastnice, v Adriaticu Slovenici zavračajo in zatrjujejo, da te naložbe sodijo v njihovo naložbeno politiko oziroma da z njimi "optimizirajo" svoj naložbeni portfelj. Z nakupi naložb pa v Adriaticu Slovenici očitno še niso končali. V zavarovalnici, ki jo vodi Gabrijel Škof, so nam včeraj povedali, da je namreč v njihovem dolgoročnem načrtu tudi prevzem KD Življenja v celoti. Za nakup preostalih 90 odstotkov sestrske zavarovalnice bi morala Adriatic Slovenica nameniti skoraj tretjino svojega kapitala oziroma okoli 20 milijonov evrov, na kolikor KD Življenje v svojih bilancah vrednoti tudi KD Group.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042493822

Gabrijel Škof: Nama je perspektivna naložba

Adriatic Slovenica (AS) bo letos zbrala za 267 milijonov evrov premij, kar je dva odstotka več kot lani. Kolikšen čisti dobiček bodo pri tem dosegli, predsednik uprave Gabrijel Škof včeraj ni razkril. Do oktobra so imeli za 222 milijonov evrov premij in izplačali za 152 milijonov evrov bruto škod.

Vseeno je Škof ponovil, da gre za "zelo perspektivno naložbo", zlasti zato, ker razpolaga "z izjemno kvalitetnimi in zanimivimi nepremičninami".

Po Škofovih besedah glede na lani beležijo rast tržnega deleža pri premoženjskih zavarovanjih, nekoliko pa jim je padel pri zdravstvenih. Dodal je, da so stroške poslovanja znižali za približno eno odstotno točko. Komentiral je tudi nakup slabe polovice Name, pri čemer je bil posel neuradno vreden 12 milijonov evrov. Zanjo so torej "sestrski" družbi plačali kar 40-kratnik njenega lanskega čistega dobička oziroma 12-kratnik dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Vseeno je Škof ponovil, da gre za "zelo perspektivno naložbo", zlasti zato, ker razpolaga "z izjemno kvalitetnimi in zanimivimi nepremičninami". Že sama vrednost nepremičnine v središču Ljubljane je po njegovih besedah višja od vrednosti, ki jo družba trenutno dosega na Ljubljanski borzi.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042495377

DELNIŠKI POSLI

Delniški posli s KD Group vzbudili pozornost zavarovalniškega regulatorja

Posli zavarovalnice Adriatic Slovenica z družbami iz Skupine KD Group so znova vzbudili pozornost regulatorja zavarovalniškega trga. Po neuradnih informacijah je namreč Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) od uprave Adriatica Slovenice že zahtevala razkritje vsebine nekaterih delniških poslov s Skupino KD Group in pojasnila glede vpliva teh poslov na finančni položaj in likvidnost druge največje slovenske zavarovalnice.

Čeprav je moral predsednik uprave Adriatica Slovenice Gabrijel Škof Agenciji za zavarovalni trg pod vodstvom Mihaela Permana pojasnjevati podrobnosti okoli dva milijona evrov vrednega nakupa delnic zavarovalnice KD Življenje, mu vsaj za zdaj šestkrat večjega nakupa delnic Name ne bo treba.

Teh informacij na Adriaticu Slovenici niso želeli komentirati, medtem ko nam je direktor AZN Mihael Perman potrdil, da so od koprske zavarovalnice zahtevali pojasnila glede nakupa 9,9-odstotnega deleža KD Življenje. Kakšne podatke konkretno so zahtevali, Perman ni želel razkriti. Na to vprašanje nam niso želeli odgovoriti niti na Adriaticu Slovenici, kjer so povedali le, da pri njih trenutno ne poteka nikakršen inšpekcijski pregled.

Letos in v minulem letu so na AZN sicer že dodatno preverili nekatere posle Adriatica Slovenice z družbami iz Skupine KD Group, vendar nepravilnosti niso odkrili. Borzne naložbe naj bi namreč Adriatic Slovenica od družb iz Skupine KD Group kupila po tržnih cenah, netržne naložbe pa z določenim diskontom. AZN se niso zdela sporna niti posojila Adriatica Slovenice družbi KD Group, čeprav je bila obrestna mera skoraj identična kot pri kratkoročnih bančnih depozitih.

Permanu pa se očitno ne zdi sporen niti največji letošnji posel Adriatica Slovenice s Skupino KD Group, nakup 50-odstotnega deleža Name, za katerega je družba KD Kapital (hčerinska družba KD Group) iztržila skoraj 12 milijonov evrov. Prav prek tega posla naj bi si namreč KD Group iz Adriatica Slovenice posredno izplačal dividende, čeprav je na drugi strani prav AZN zavarovalnici predlagala, da letos zaradi priprav na implementacijo direktive solventnost II bilančnega dobička ne bi delila. Da je šlo za prikrito izplačilo dividend, nakazuje tudi podatek, da kupnine za Namo ni obdržala družba KD Kapital, temveč sta kupnino prek posojil dobila KD Group in družba KD, prek katere Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina obvladujejo lastništvo KD Group.

Zakaj AZN ni preverila tudi nakupa Name, če pa so preverili nekajkrat manjši nakup KD Življenja, Perman ni želel natančno pojasniti. Povedal je le, da pri odločitvi, katere posle bodo dodatno pregledali, upoštevajo vpliv transakcije na kapitalsko ustreznost, na poslovni izid zavarovalnice, na povečanje koncentracije tveganj oziroma izpostavljenosti zavarovalnice.

Za Namo 40-letni dobiček
Čeprav predsednik uprave Adriatica Slovenice Gabrijel Škof pri naložbi v Namo poudarja, da gre za "zelo perspektivno naložbo" z izjemno zanimivimi nepremičninami, ne gre mimo podatka, da je koprska zavarovalnica za Namo plačala kar 40-kratnik njenega lanskega čistega dobička oziroma 12-kratnik dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Ob upoštevanju nakupne cene bi bila Nama vredna okoli 25 milijonov evrov oziroma več kot dvakrat več, kot je znašal njen čisti dobiček v zadnjih 17 letih.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042498029

IZTISNITEV 2.124 DELNIČARJEV

KD GROUP – za namen iztisnitve malih delničarjev je KD družbo podcenil vsaj za 15 mio € - ZADNJE VABILO 2.124 razlaščenim/iztisnjenim delničarjem, da se pridružijo postopku VZMD za izplačilo poštene denarne odpravnine!
V postopku sodne preveritve primernosti denarne odpravnine, ki ga je VZMD sprožil po iztisnitvi 2.124 delničarjev družbe KD Group, d.d., je bil opravljen nov sestanek s Poravnalnim odborom (VIDEO s predhodnega sestanka: https://youtu.be/QPUTMp8Gv_M), kjer so na vprašanja odgovarjali tudi cenilci družbe. Ob tem je Poravnalni odbor izrazil strinjanje s posameznimi pomisleki in argumenti VZMD, predvsem glede neupravičeno upoštevanih stroškov likvidacije družbe ter projekta ŠUMIJEV KVART. Tako bi morala biti poštena vrednost družbe vsaj za 15 mio € višja od cenitve, ki jo je glavni delničar pripravil za namen iztisnitve, kar predstavlja vsaj dodatnih 7,00 € za vsako delnico, ki jo je od manjšinskih delničarjev z razlastitvijo odvzel in nase prenesel večinski delničar KD, d.d..

Po pregledu Poročila o oceni vrednosti in tokratnem sestanku strokovni sodelavci VZMD ponovno izpostavljajo neupravičeno upoštevanje likvidacijskih stroškov, v višini 7 mio €, ki jih v primeru cenitve za namen iztisnitve ne bi smeli upoštevati. Prav tako so opozorili na sumljivo nizek dobiček pri projektu ŠUMIJEV KVART. Iz tega naslova bi morali pošteno vrednost družbe povečati za 8 mio €. Medtem, ko je v zvezi z navedenim Poravnalni odbor zavzel pozitivno stališče, pa še ostaja nejasna okoliščina glede vrednotenja 24 % lastniškega deleža v družbi DEŽELNA BANKA SLOVENIJE, d.d. (DBS). VZMD namreč vztraja, da obstaja velika verjetnost, da KD GROUP ne bo prodajal deleža samostojno, ampak bo čakal na priložnost, da se DBS proda kot celota, kar bi povečalo vrednost deleža za cca. 40%. Družba je imela od iztisnitvi 24 % lastniški delež v DBS, kar je predstavljalo 17 mio € v kapitalu banke, medtem pa jo je KD GROUP knjižila po zgolj cca. 7 mio €, kar predstavlja še dodatnih 10 mio € razlike oz. dobrih 4,60 € na delnico. Hkrati je potrebno upoštevati še dejstvo, da so se dobički banke v letu 2021 močno povišali.

Ob tem iz VZMD vse iztisnjene delničarje KD GROUP ponovno vabijo, da se pridružijo postopkom za plačilo poštene odpravnine v okviru Delničarskega sporazuma, ki so ga delničarjem ponudili po neposredni pošti. Iz družbe je bilo iztisnjenih 2.124 delničarjev, kar blizu 4.000 pa jih je žal ostalo tudi brez skupno 1,2 mio € denarne odpravnine, saj do konca leta 2021 niso prenesli svojih delnic z ukinjenih registrskih računov (VIDEO:https://youtu.be/qnNbmMa4VRQ). Tudi za te delničarje v Združenju še iščejo rešitev ter jih pozivajo, naj jiminteres za sodelovanje nemudoma sporočijo na naslov delnice@vzmd.si.
https://www.vzmd.si/novice/kd-group-za-namen-iztisnitve-malih-delnicarjev-je-kd-druzbo-podcenil-vsaj-za-15-mio-zadnje-vabilo-2-124-razlascenim-iztisnjenim-delnicarjem-da-se-pridruzijo-postopku-vzmd-za-izplacilo-postene-denarne-odpravnine
https://www.vzmd.si/novice/video-reportaza-s-1-sestanka-s-poravnalnim-odborom-v-primeru-sodne-preveritve-primernosti-denarne-odpravnine-ob-iztisnitvi-razlastitvi-2-124-delnicarjev-kd-group-s-strani-druzbe-kd

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1114
Objavljeno: Čet Apr 22, 2010 10:06 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DAN ZEMLJE

/13/...zaenkrat je mati zemlja ena in do nadaljnega edina, na kateri se da živeti, zato moramo skrbeti tako za svoje kot za njeno zdravje, še posebej, ker moramo tudi zanamcem zapustiti še vzdržne razmere. Namreč, da nam ne bodo očitali, da se, ko je bil še čas za to, nismo zavzeli za njeno kondicijo in zdravje: Shocked

Od začetkov do danes

Začetki pobude za Dan Zemlje segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelsen prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike.

Širšo javnost je apel dosegel 22. aprila 1970, ko je ob obeležitvi tega praznika sodelovalo okrog 20 milijonov Američanov in Američank. V štiridesetih letih, kolikor letos mineva od prvega dneva zemlje, so se posamezniki in organizacije, ki se aktivno zavzemajo za okolju prijazno, trajnostno bivanje in ravnanje, povezovali na različnih ravneh in projektih.

Danes so povezani v omrežje „Earth day Network“ - Mreža dneva Zemlje, ki združuje preko 20.000 partnerjev in organizacij v 190 državah sveta. Pri aktivnostih vsako leto sodeluje več kot bilijon ljudi. Naš skupni dom Namen aktivnosti ob dnevu Zemlje je opozarjati na vse bolj resne okoljske problematike, s katerimi se ob vse hitrejšem razvoju in življenjske tempu sooča naš planet.

Ena izmed najbolj perečih v zadnjem času so gotovo toplogredni plini, pa podnebne spremembe in z njimi povezani nepredvidljivi vremenski pojavi. Vendar pa pri varovanju in ohranjanju okolja še zdaleč ne gre samo za ukrepe na ravni mednarodne skupnosti in zakonodaje. Ravno tako, če ne še bolj pomembno, je tudi zavedanje in ravnanje vsakega izmed nas!

Prav vsak dan, skoraj na vsakem koraku - doma, na vrtu, zunaj ali na delovnem mestu, sooblikujemo prihodnost planet, na katerem bodo živeli naši otroci.

Zemlji prijazna dom in vrt

Izbira hitro razgradljivih, nestrupenih čistil, ločevanje odpadkov, zamenjava plastičnih nakupovalnih vrečk s platnenimi, uporaba barv in premazov na vodni osnovi, vrtnarjenje brez umetnih gnojil, zalivanje z deževnico, sušenje perila na stojalu namesto v sušilnem stroju …vse to so drobne navade, s katerimi kažemo na naš odgovoren odnos do okolja. Tudi brez velikih sprememb in odrekanj lahko živimo bolj zdravo in Zemlji prijaznejše življenje. Z nasveti in namigi si bomo za ta cilj prizadevali tudi ustvarjalci tega portala. Šteje vsaka in vsak posebej! Ljubezen in skrb za naš planet - ta globoka in za naš obstoj ključna vrednota, se seveda najprej prične v naši glavi in v našem srcu. Spoštovanje in ljubezen do našega planeta gradimo vsak dan in to ljubezen prenesimo tudi na naše na potomce. To bo gotovo največje darilo planetu Zemlji.
http://dominvrt.si/clanek/rubrika/dobro-je-vedeti/zemlja-praznuje.html

MATI ZEMLJA

Spoštujmo pravice matere Zemlje!

Segrevanje ozračja je večje kot zgolj statistična napaka. Nekateri kršenje pravic planeta Zemlje še vedno sistematično zanikajo, drugi predlagajo drastične ukrepe. Rešitev pa je preprosta. Amazonski pragozd 22. aprila obeležujemo dan Zemlje, našega zelenega planeta, ki je za zdaj edini znan kot primeren za naše življenje. Na to velikorat pozabimo. Na svetu je toliko ljudi, kot jih ni bilo še nikoli v zgodovini, in dejstvo je, da mora skoraj sedem milijard ljudi delovati naravi prijazno, da jo bodo v takšni obliki lahko izkusili tudi njihovi otroci in vnuki.

Dvomi o tem, ali se Zemlja segreva ali ne, kažejo na to, da je moč industrije in lobijev zelo velika. Na to kaže tudi propadli okoljski vrh v Koebenhavnu, ki ni prinesel nikakršnih rezultatov. Države niso pripravljene sprejeti pravil, ki bi omejila količino izpustov, ker se bojijo, da bi jih katera druga lahko prehitela v gospodarski rasti in ne bi bile več konkurenčne. Gospodarska rast kot tudi izpuščanje toplogrednih plinov v zrak ne moreta biti neskončna in brez posledic, zato se bo s tem treba spopasti, vendar pa za zdaj vplivi onesnaževanja očitno niso dovolj prepričljivi, da bi pogledali čez kratkoročne cilje dlje v prihodnost.

Naše neodgovorno ravnanje ima na Zemljo veliko vplivov, ki jih ne moremo zanikati. Zviševanje emisij toplogrednih plinov, vse več odpadkov, izsekavanje gozdov, vse to bi lahko za življenje na planetu imelo usodne posledice. In takrat gospodarska rast ne bo več najpomembnejša. Segrevanje večje od standardne napake Nasa je konec januarja izdala poročilo, v katerem piše, da je bilo leto 2009 drugo najbolj vroče v moderni zgodovini. Analiza, ki jo je izvedel Goddard Institute for Space Studies (GISS), je še pokazala, da je bilo to leto za severno hemisfero najtoplejše vse od začetka meritev leta 1880. Tudi desetletje od januarja 2000 do decembra 2009 je bilo najtoplejše, kar so jih kdaj izmerili. V zadnjih treh desetletjih pa se je po podatkih GISS povprečna temperatura vsakih deset let dvignila za 0,2 stopinje Celzija. Inštitut za proučevanje naravnih virov ocenjuje, da je okrog 80 odstotkov zemljinih gozdov že posekanih. Izsekavanje na območju amazonskega pragozda se je sicer v obdobju med avgustom 2009 in februarjem 2010 po podatkih brazilskega državnega inštituta za vesoljske raziskave (INPE) zmanjšalo za 51 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Segrevanje ima veliko bolj dolgoročne posledice, kot se sprva zdi. Permafrost na daljnem severu se že tali, s tem pa se v ozračje sprošča ogromno ujetega ogljikovega dioksida in metana, s čimer se nastanek tople grede še pospešuje.

Taljenje ledu na polih pa dviguje tudi višino morske gladine, zaradi česar se nekatere otoške države že počutijo ogrožene. Prebivalci teh, pa tudi prebivalci območij, kjer bo zaradi velikih suš nemogoče živeti, bodo tako, če se bo trend nadaljeval, postali klimatski begunci. Znano je, na primer, da je otok v Bengalskem zalivu, zaradi katerega sta se Indija in Bangladeš zapletla v spor, poplavilo.

Države majhnih otoških držav v Tihem oceanu pa so na vrhu v Koebenhavnu poudarjale, da za njih dvig temperature za 1,5 stopinje ne pomeni zgolj nevšečnosti, ampak konec. Njihovo geslo takrat je bilo '1,5 stay alive'. Preganjanje okoljskih zločincev? V luči vsega tega definicije ekocida in ideje, da bi slednjega morali proglasiti za enega od zločinov proti miru, ki bi ga obravnavalo mednarodno kazensko sodišče, niso pravzaprav nič nenavadnega.

Aktivistka in nekdanja odvetnica Polly Higgins namreč trdi, da je ekocid v svojem bistvu antipod življenja, saj prej ali slej vodi v vojno – za ozemlje, vodo, hrano ali naravna bogastva. Morales hoče vrh izkoristiti tudi za napoved glavnih točk, ki naj bi jih nato obravnavali na naslednjem vrhu Združenih narodov konec leta v Mehiki.

“Planet ali smrt!” je tako na konferenci o klimatskih spremembah in pravicah matere Zemlje, kot so vrh poimenovali, v bolivijskem mestu Cochabamba včeraj vzkliknil predsednik Evo Morales, ki je dogodek tudi organiziral. Na njem je želel dati besedo revnim in velikorat preslišanim narodom, ki nimajo ekonomske in politične moči. Po nekaterih analizah namreč okrog 80 odstotkov svetovne onesnaženosti prispevajo razvite države, to pa najbolj vpliva prav na najbolj nerazvite države.

Morales je sicer prepričan, da bi takšno nepravičnost rešila ustanovitev mednarodnega sodišča za okoljske zločine. Izsekavanje gozdov Rešitev smo mi sami Mednarodna zveza za ohranitev narave ocenjuje, da je izumrlo že vsaj 905 živalskih vrst, odkar se ukvarjajo s spremljanjem teh podatkov. Ogroženih naj bi bilo, kot ocenjujejo, 40 odstotkov vseh organizmov.

Obstaja pa še na milijone vrst, katerih status sploh še ni določen. Strokovnjaki imajo prav tako vrsto idej, kako bi se lotili podnebnih sprememb. Ustvarili so že meso v laboratoriju, s čimer bi v oddaljeni prihodnosti lahko omejili živinorejo in zmanjšali izpuste na račun tega. Ena od idej je lansiranje milijonov zrcal v Zemljino orbito, s čimer bi se del sončnih žarkov odbijal v vesolje.

Velik potencial ima tudi voda, ki vsrka veliko ogljikovega dioksida, pa tudi žveplo, ki v ozračju omeji segrevanje, vprašanje je samo še, kako njuni lastnosti učinkovito izrabiti. Vendar pa imajo vse ideje vsaj eno težavo: veliko stanejo. Še vedno je tako najbolj učinkovito načelo pometanja pred lastnim pragom.

Če bi namreč sedem milijard posameznikov vsak dan razvrstilo svoje odpadke, s čimer bi jih poslali v predelavo za nove izdelke, namesto avtomobilov uporabljajo kolesa ali celo hodilo peš, pazilo na porabo vode, elektrike in podobno, bi za dobrobit svojega planeta naredili že zelo veliko. Na naši novi spletni strani Dom in vrt, ki je zaživela prav danes, pa lahko preberete nekaj namigov, kako biti tudi doma prijaznejši do Zemlje.
http://24ur.com/novice/svet/spostujmo-pravice-matere-zemlje.html
http://www.delo.si/clanek/104502
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Apr 22, 2010 11:15 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Apr 22, 2010 10:18 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 58

ENOTNOST

/13/...visoko etične vrline so bile skozi zgodovino vedno predmet upora, občudovanja in tudi poveličevanja, ki so danes ob mnogih kršitvah, še bolj pomembna. Pomembno pa je tudi, da mi ne izgubimo človečnosti, ki je nedvomno še v nas, saj moramo ohraniti dostojanstvo, četudi smo hkrati že izgubili vsa upanja na uspeh. Pravica do dela mora ostati in postati resnično ena najpomembnejših občečloveških pravic, ki je edina garancija za človekov napredek in blagostanje, zato moramo proti vsem kršitvam nastopiti enotno in solidarno, kot še nikoli: Laughing

Dušan Semolič pred praznikom dela: Moč je v enotnosti delavstva, družilo nas bo uporništvo Strategija ZSSS je skrb družbe za blaginjo vseh ljudi in ne ščitenje finančnih institucij in lastnikov kapitala, kar poudarja "uradna" strategija, je na sprejemu ob 1. maju, prazniku dela, danes v Ljubljani dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Poudarja, da je moč v enotnosti delavstva in da jih bo "družilo uporništvo". Kakovost življenja naj se ne meri le po bruto domačem proizvodu in večji konkurenčnosti, ampak naj bo cilj družbe skrb za blaginjo vseh ljudi, tudi tistih, "ki nikoli ne bodo zmagali", je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Prvi cilj "uradne" strategije v Sloveniji pa je zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, ščitenje finančnih institucij in lastnikov kapitala ter povečanje konkurenčnosti na račun delavskih pravic, je dejal Semolič in poudaril, da "v krizi ni čas za zmanjševanje pravic delavcev". Zato po Semoličevih besedah prihaja do konflikta pri načrtovanju sprememb pri delovnih razmerjih, v zdravstvu, pokojninskem sistemu. Poudarja, da je moč v solidarnosti in enotnosti delavstva.

"Družilo nas bo uporništvo, ne glede na to, kdo nam stoji nasproti," se je navezal na bližnji dan upora proti okupatorju. ZSSS je za primer, da bodo sprejete napovedane spremembe pri pokojninah in delovnih razmerjih, napovedal zahtevo za naknadni zakonodajni referendum in v skrajnem primeru tudi splošno stavko. Na sprejemu, katerega sta se med drugimi udeležila minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in nekdanji predsednik države Milan Kučan, so podelili letošnje plakete, po dogodku pa bodo pred stavbo sindikata postavili mlaj.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042354388

MLAJ

http://www.dnevnik.si/video/5358
http://www.delo.si/clanek/104517

MISEL DNEVA

Nevladne organizacije in sindikati se ne morejo kosati s silo korporacij, z njihovim kapitalom, zato ne pride do kakšnih večjih sprememb. Prav zato je nujno čimbolj aktivirati javnost. dr. VASJA BADALIČ, filozof http://www.primorske.si/pn/article_wide.aspx?pDesc=278,%201,%2042

OBALA

Največji pečat je na Obali pustila divja privatizacija, v kateri je bilo veliko podjetij uničenih, tista, ki so ostala, pa so pod vprašajem. Generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije Koper Peter Majcen ob 20 letnici delovanja www.zurnal24.si

ROŽNIK

»Gospodje v vladi so izgubili kompas«
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je na tradicionalnem kresovanju na ljubljanskem Rožniku še napovedal zbiranje podpisov za sklic zakonodajnega referenduma, če bodo sprejete spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki bi omogočile lažje odpuščanje delavcev. Predsednik ZSSS Dušan Semolič se je v svojem govoru na kresovanju, ki ga vsako leto na predvečer praznika organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), tako spomnil, da so "gospodje v vladi" rešili banke, a bi morali biti najvažnejša naloga rešitev statusa delavcev in upokojencev. "Za banke ste našli dve milijardi evrov, čez noč," je dejal Semolič, za katerega je denarja dovolj tudi za delavce, vendar ni pravično porazdeljen. Prav to pa sindikati zahtevajo od vlade, je dodal. Ob napovedih sprememb zakona o delovnih razmerjih "za to, da bi dosegli lažje in cenejše odpuščanje delavcev" je Semolič spomnil, da so prav delavci "največje žrtve krize" in prav v času krize bi morali biti delavci po njegovem najbolj zaščiteni s pomočjo delovnega prava. V omenjenih zakonskih spremembah predlagano lažje odpuščanje delavcev, znižanje odpravnin in skrajšanje čakalnih rokov je prvi mož ZSSS označil za "veliko svinjarijo", proti kateri se bodo uprli "z vsemi sredstvi". Napovedal je, da če bodo ti predlogi prišli v DZ, bodo sindikati organizirali demonstracije, ob sprejetju zakona pa je napovedal aktivnosti za izvedbo zakonodajnega referenduma. "Zberimo v tem primeru 40.000 podpisov in porušimo vse semaforje v tej državi," je nadaljeval Semolič. Dotaknil se je tudi predlaganih sprememb pokojninske zakonodaje glede zvišanja upokojitvene starosti, ki jih je označil za krivične. "Več bo bolniških, več bo invalidskih upokojitev in več bo brezposelnih starejših ljudi," je napovedal predsednik sindikalne centrale in nakazal druge rešitve - dajanje dela stotisočim brezposelnim in zaposlitev za nedoločen čas mladim. "Gospodje politiki imajo svojo strategijo. Pri tej strategiji radi govorijo o zmagovalcih, o favoritih, o svetilnikih," je poudaril Semolič, za katerega pa taisti pozabljajo, da potrebujemo strategijo "za povprečne ljudi, tudi tiste, ki so podpovprečni, ampak imajo pravico do boljšega življenja". "Problem je trk dveh strategij, trk dveh svetov z različnimi vrednotami," je še ugotavljal Semolič, ki je obenem izrazil zahtevo po večji solidarnosti, družbeni odgovornosti kapitala in več varnosti.
http://www.delo.si/clanek/105134

DUH UPORNIŠTVA

Semolič o možnosti zakonodajnega referenduma: "Delavci niso krivi za krizo" Delavci niso krivi za krizo, katere bodo največja žrtev, je v slavnostnem nagovoru na tradicionalnem delavskem srečanju v Opatjem selu dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. "Slovenska vlada pripravlja spremembe zakonodaje, mi se bomo temu uprli, ne le z demonstracijami pač pa tudi z referendumom.

Zato bo potrebno okrepiti duh uporništva," je dodal. Po Semoličevih besedah bi si delavci zaslužili vlado, ki je bolj naklonjena delavcem in ne toliko kapitalu, je še poudaril Semolič. "Mi vemo, da ni kapitalizma brez kapitala, vendar tudi ni kapitalizma brez delavcev. Kapital nima duše, nima srca, delavci pa ga imajo, zato imajo pravico do boljšega življenja," je nadaljeval predsednik sindikalne centrale.

To, kar nas druži z zgodovino, s prvimi praznovanji delavskega praznika, je po Semoličevem v tem, da nobena delavska pravica ni bila nikoli podarjena, ampak se je bilo zanjo potrebno boriti: "Nobena delavska pravica tudi ni večna, zato je prav, da ob prvem maju izrečemo opozorila do tistih, ki imajo oblast in moč, ki lahko najbolj usodno zaznamujejo življenje delavcev v današnjem času."

Semolič je opozoril, da je življenje delavcev danes težko, veliko število upokojencev pa živi v siromaštvu, "mladi, ki bi radi delali, pa ne morejo dobiti kvalitetnega dela. Glavni problem je v tem, da tisti, ki imajo v Sloveniji moč in oblast, se teh problemov ne lotevajo dovolj učinkovito." "Vlado imamo tudi zato, da ščiti v prvi vrsti delavke in delavce in upokojence. To je prva, temeljna zahteva svobodnih sindikatov," je še poudaril Semolič.

Vendar pa sta trenutno dva vladna projekta, ki sta po njegovem vredna obsojanja, in sicer spremembe zakona o delavskih razmerjih ter pokojninska reforma. "Kako si to upajo predlagati, ker vemo, da je večina delavcev že sedaj zgaranih in komaj dosežejo vse sedanja pogoje za upokojitev. Novih pa sploh ne bi mogli, zato bi bilo še več bolniških odsotnosti, invalidskih upokojevanj in vse več bo starejših brezposelnih. In to ni pravično!

In proti temu se bomo uprli ne samo z demonstracijami, če bo treba tudi z naknadnim zakonodajnim referendumom," je bil kritičen Semolič. Ob tem je zbrane pozval, da se, če bo potrebno, združijo v boju za delavske pravice in za pravičnost v družbi.

Na 39. srečanju delavcev v Opatjem selu, ki sta ga skupaj pripravila Območna organizacija ZSSS za Primorsko in občina Miren - Kostanjevica, sta okrog 1500 prisotnih pozdravila tudi sekretar območne organizacije ZSSS Bojan Kramar in mirensko-kostanjeviški župan Zlatko Martin Marušič.

Türk: Ta družba potrebuje resen socialni dialog

Predsednik republike Danilo Türk je na današnji tradicionalni prvomajski prireditvi v Mariboru, ki jo je organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Podravja, izpostavil, da je delo vrednota in da je kakovostne rešitve za trenutno krizo mogoče najti le z "resnim" socialnim dialogom. Kot je dejal predsednik republike, sam izhaja iz delavske družine, zato ve, kako pomembno je dostojanstvo, ki ga človeku daje delo. Ker je odraščal v Mariboru, tudi dobro ve, kakšen je bil položaj delavcev v Podravju nekoč in kakšen je danes.

"Tranzicija je bila boleča, a iz nje smo se veliko naučili, med drugim to, da je delo vrednota in ne blago, zato ga ni mogoče enačiti z vhodnimi stroški pri poslovanju podjetja," je pojasnil. Tega se je treba po njegovih besedah še posebej zavedati danes, ko se delavstvo ponovno nahaja v težkem položaju.

"Vsa vprašanja, ki so povezana z delom, so postala splošna družbena vprašanja, zato moramo okoli njih zgraditi splošen družbeni konsenz," je pojasnil in dodal: "Ta družba potrebuje resen socialni dialog." Brez socialnega dialoga ni napredka te družbe in kakovostnih rešitev, je pojasnil.

"Socialni dialog je bistvo današnjega trenutka in njemu mora biti posvečena vsa naša politična energija, tako da bo socialni dialog stekel, kot se spodobi, in dal prave rezultate," je prepričan. Po ocenah Türka je najtežje obdobje krize že za nami. Nekatere rešitve, ki jih je za reševanje trenutnih težav predstavila vlada, na primer financiranje delnega delovnega časa ali čakanja na delo, so po njegovem mnenju dale dobre rezultate.

"Niso jih dale povsod in ne povsod enako dobre, a gledano v celoti so bili ti rezultati dobri," je menil. Tudi sekretar območne organizacije ZSSS Podravja Gregor Cerar je na prireditvi na mariborski tržnici, ki se je je udeležilo več sto ljudi, poudaril, da je delo vrednota in da mora delo vedno biti častno.

"Praznik dela ne bo nikoli praznik preteklosti. Danes bomo s pesmijo pogumneje zrli v prihodnost. Jutri bomo morda rušili vladne semaforje. Dejstvo pa je, da prihodnost za delavstvo mora biti in bo lepša in boljša," je zatrdil. Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je ob tej priložnosti razobesila transparent

"Smrt malemu delu, svoboda narodu", s čimer so po besedah predsednika organizacije Žige Schmidta hoteli pokazati, da socialni dialog ni takšen, kot bi moral biti. "Želimo, da se umakne zakon o malem delu, da študentje nismo del tega eksperimenta s socialno šibkimi skupinami in da znova sedemo za mizo in poskušamo študentsko problematiko urejati ločeno in celostno," je dejal. Belokranjci obeležili praznik dela na Krašnjem vrhu Belokranjci so se ob današnjem prazniku dela zbrali na tradicionalni prireditvi na Krašnjem vrhu pri Metliki.

Ob tem so odprli tudi zavarovano učno plezalno planinsko pot, ki bo služila usposabljanju vzpenjanja po stenskih zavarovanih poteh v gorskem svetu, so sporočili iz Planinske zveze Slovenije (PZS). Ob blizu tisočim obiskovalcem so planinsko pot med prvimi preizkusili županja Metlike in poslanka v DZ Renata Brunskole, državni sekretar v kabinetu vlade Rado Genorio in predsednik planinske zveze Franci Ekar. Ta je tehnično učno pot ocenil kot izjemno delo belokranjskih markacistov. Na slovesnosti so podelili tudi častna planinska priznanja PZS. Ekar je v svojem nastopu še posebej izpostavil delo in vrednote prostovoljnega dela, ki se ga po njegovem vse manj ceni in ne upošteva. Ob tem je dejal, da morajo biti planinci dejavno prisotni ob pripravah sprememb in dopolnitev zakonov o društvih in prostovoljstvu, tako da bodo nove zakonske določbe in vsebine napisane pravično in za društveno neplačano delo tudi pošteno stimulativne, so še sporočili iz PZS.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042356322

JAVNI SEKTOR

Sindikati stopnjujejo pritisk na vlado Sindikati javnega sektorja so oblikovali stavkovni odbor pod vodstvom Dušana Miščevića, s čimer želijo stopnjevati pritisk na vlado. Ta namreč, pravijo, načrtuje bistveno poslabšanje položaja javnih uslužbencev. Štetje denarja Sindikati javnega sektorja so oblikovali stavkovni odbor pod vodstvom Dušana Miščevića, je potrdil vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Janez Posedi.

Po njegovih besedah gre za stopnjevanje pritiskov na vlado, ki načrtuje "bistveno poslabšanje položaja javnih uslužbencev". Kot je poročala TV Slovenija, je sindikate najbolj razburila napoved premierja Boruta Pahorja o rebalansu proračuna, pri čemer je finančni minister Franc Križanič dobil nalogo, naj do konca leta na kakršen koli način poskrbi za to, da se primanjkljaj zniža za pol odstotka.

Po neuradnih informacijah naj bi vlada razmišljala tudi o precej drastičnih ukrepih, kot so zmanjšanje dodatka za malico in prevoz za polovico, prav tako naj bi se za približno polovico zmanjšale vrednosti odpravnin in jubilejnih nagrad.

Število odpravnin ob odhodu v pokoj naj bi se s treh zdajšnjih bruto plač zmanjšalo na dve ali celo eno, je še poročala TV Slovenija. Delo ob tem piše, da so na ministrstvu za javno upravo potrdili, da "se nekaj pripravlja pri plačah javnih uslužbencev“. Predstavnik Miran Koren je za časnik povedal, da vlada sicer vsakoletnih izhodišč glede usklajevanja plač z inflacijo in višino regresa za naslednje leto še ni potrdila, da pa bodo morala biti ta, glede na trenutne razmere, restriktivna. Vlada v položaj javnih uslužbencev doslej ni posegala restriktivno, pravi Koren, kar kaže letošnja rast plač v javnem sektorju za 2,3 odstotka. Zato meni, da kakršnokoli zaostrovanje sindikatov ni posledica ravnanja vlade, še piše Delo. Posedi je sicer poudaril, da je stavka zadnja oblika pritiska in zato ni nujno, da bo do nje sploh prišlo.

Je pa po zakonu o stavki, kot dodaja, potrebno pred pripravo stavke izpeljati določene postopke. Kot je še povedal, so s pripravami na stavko začeli že lani aprila. Usklajevanja z vlado glede sistema plač v javnem sektorju potekajo na redni osnovi, ko pa bodo znotraj stavkovnega odbora oblikovali stavkovne zahteve, bodo slednje naslovili na vlado in se predvidoma tudi sestali z vladnimi predstavniki.
http://24ur.com/novice/slovenija/sindikati-stopnjujejo-pritisk-na-vlado.htmlNazadnje urejal/a zoran13 Sre Maj 12, 2010 9:56 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 09 Sep 2017 16:50; skupaj popravljeno 43 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Apr 23, 2010 11:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OBLIKE VARČEVANJA IN PLEMENITENJA SREDSTEV - III.del

***** Nadaljevanje z 10 in 31 strani *****

SLOVENSKI SREBRNIK II

Ljubitelji nogometa in numizmatike ob Svetovnem prvenstvu v nogometu prišli na svoj račun Elementum in Nogometna zveza Slovenije izdelali priložnostni srebrnik Podjetje Elementum je v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije (NZS) ob Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010, ki bo potekal med 11. junijem in 11. julijem 2010 v Južni Afriki, izdelalo priložnosti srebrnik. Uvrstitev Slovenije na Svetovno prvenstvo je vzbudilo željo po izdelku, ki je drugačen od podobnih spominskih izdelkov za tovrstne dogodke. Srebrnik s svojo vrednostjo in časovno neuničljivostjo je zagotovo eden izmed takšnih. Srebrnik v etui-ju za 27 € Srebrnik NZS v etui-ju Šifra: DP001 Podjetje Elementum je v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije (NZS) ob Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010, ki bo potekal med 11. junijem in 11. julijem 2010 v Južni Afriki, izdelalo priložnosti srebrnik. Uvrstitev Slovenije na Svetovno prvenstvo je vzbudilo željo po izdelku, ki je drugačen od podobnih spominskih izdelkov za tovrstne dogodke. Srebrnik s svojo vrednostjo in časovno neuničljivostjo je zagotovo eden izmed takšnih.
Serija: 5000 srebrnikov
Čistina: 999/1000 Masa: 31, 1035 g
Premer srebrnika: 37, 30 mm
Dimezija etui-ja je 6,5 x 6,5 cm. Priložen je tudi certifikat s serijsko številko. Avers (prva stran): - znak NZS - slovenski državni grb - napis Slovenija in NZS Revers (druga stran): - na sredini je Afrika z rahlo odmaknjeno Južno Afriško Republiko - v sredini je nogometna žoga - naveden datum prvenstva 11. junij – 11. julij - okoli Afrike so napisana prizorišča nogometni srečanj
Cena: € 27,00 Srebrnik v manjši orehovi šatulji za 36 €
http://www.zlato-srebro.si/darilni-program-zlato-srebro-srebrnik-elementum/?izdelek=31 Srebrnik v de-luxe šatulji za 45 € http://www.zlato-srebro.si/darilni-program-zlato-srebro-srebrnik-elementum/?izdelek=32 http://www.zlato-srebro.si/Elementum-prodaja-nakup-odkup-zlata-srebra-nalozbeno-srebro-zlato-zakaj-kako-kupiti/

ZLATIH 20

20 razlogov zakaj investirati v zlato

1. Ker ima zlato že več kot 4000 let vlogo denarja kot menjalnega sredstva in kot hranilca vrednosti.
2. Ker ima zlato po celem svetu enak sijaj in je znan tudi kot t.i. svetovna valuta.
3. Ker pomen zlata v času povečane nestabilnosti v svetu postaja vse pomembnejši, saj zlato v primerjavi s papirnatim denarjem in obveznicami v času povečanja inflacije ne izgublja svoje vrednosti, kot jo izgublja denar in zato predstavlja steber finančne stabilnosti, ki je v svetu vedno bolj ogrožena.
4. Kateri denar se je in se bo v zgodovini ohranil najdlje? Ameriški dolar, Evro, Slovenski tolar, Nemška marka, Jugoslovanski dinar, zlato in srebro? 5. Ker je današnja vrednost zlata še vedno podcenjena.
6. Ker vsi pomembnejši neodvisni analitiki napovedujejo rast vrednosti zlata v prihodnosti.
7. Ker vse svetovne valute že več let stalno izgubljajo vrednost proti zlatu. 8. Ker so investicijske možnosti za vlaganje v zlato omejene.
9. Ker liberalizacija kitajskega trga pomeni vzpon povpraševanja po zlatu s strani Kitajske.
10. Ker so centralne banke postale zopet neto kupci zlata.
11. Ker lahko vaši težko privarčevani življenjski prihranki glede na današnji monetarni sistem izpuhtijo 'kot bi mignil z očmi'.
12. Ker se zadolženost držav izjemno hitro in nekontrolirano povečuje.
13. Ker je v 80-ih letih vrednost premoženju v zlatu predstavljala 20% vsega svetovnega premoženja, danes pa predstavlja manj kot 1%.
14. Ker so ZDA prenehale objavljati agregat M3 količine denarja v obtoku. Verjetno ne brez razloga.
15. Ker se investicije vlagateljev v zlato hitro povečujejo.
16. Ker obstaja velika in naraščajoča razlika med proizvodnjo zlata in povpraševanjem.
17. Ker če bi pred desetimi leti investirali 100€ v zlato, bi bila vaša naložba danes vredna 268€. Če bi teh 100€ imeli doma, bi bili danes nominalno vredni še vedno 100€ vendar realno le 50€.
18. Ker je vrednost letne proizvodnja zlata več kot 2x manjša kot vrednost Microsofta na borzi.
19. Ker lahko z investicijo v zlato davčno optimirate vaš portfelj.
20. Ker je investicija v zlato likvidna naložba in ker je donos višji kot v primeru vezave denarja v banki.
http://peterslapsakblog.blogspot.com/2010/03/zlato-20-razlogov-zakaj-v-zlato.html

REKORDOV REKORD

/13/...zadeve se, očitno, kljub vsem že sprejetim ukrepom in finančnim zagotovilom evropske vrhuške, še ne umirjajo, tako da je ob 11,55 prvič prebilo magično mejo 1.002,76 €...//

ZLATO:
1 troj unča = 31.10347687 g
06.05.2010 - 927,28 €
06.06.2010 - 941,78 €
06.05.2010 - 957,89 €
11.05.2010 - 973,64 €
12.05.2010 - 1235,50 $
12.05.2010 - 976,62 €
14.05.2010 - 1.002,76 € / 1.245,70 $
16.05.2010 - 995,22 €
18.05.2010 - 1.006,26 €
23.05.2010 - 935,36 €
24.05.2010 - 963,98 €
26.05.2010 - 980.11 €
27.05.2010 - 991,44 €
29.05.2010 - 988,80 €
01.06.2010 - 1.002,50 €
04.06.2010 - 1.018,21 €
07.06.2010 - 1.041,33 €
08.06.2010 - 1.050,92 € / 1.251,68 $
11.06.2010 - 1.012,56 €
16.06.2010 - 1.007,13 €
18.06.2010 - 1.013,49 €/ 1.268,4 $
21.06.2010 - 1.017,56 €
02.07.2010 - 963,49 €
08.07.2010 - 945,77 €
17.07.2010 - 921,59 €
26.07.2010 - 908,19 €
28.07.2010 - 893,91 €
29.07.2010 - 888,55 €
30.07.2010 - 904,60 €
12.08.2010 - 946,82 €
24.08.2010 - 970,01 €
25.08.2010 - 980,57 €
14.09.2010 - 984,20 € / 1.274,47 $
17.09.2010 - 975,65 € / 1.282,53 $
20.09.2010 - 978,50 € / 1.283,85 $
27.09.2010 - 1.299,85 $ - 1.300 $
29.09.2010 - 1.313,1 $
01.10.2010 - 1.320,1 $
05.10.2010 - 963,2 € / 1.319,5 $
06.10.2010 - 972,5 € / 1.347,3 $
07.10.2010 - 971,0 € / 1.364,2 $
08.10.2010 - 965,26 € / 1.345,80 $
11.10.2010 - 970,60 € / 1.350,50 $
14.10.2010 - 984,40 € / 1.386,80 $
19.10.2010 - 982,80 € / 1.374,80 $
22.10.2010 - 949,90 € / 1.320,00 $
05.11.2010 - 973,80 € / 1.393,10 $
08.11.2010 - 1.019,25 € / 1.414,70 $ - prebita meja 1.000 €
09.11.2010 - 1.018,35 € / 1.423,90 $
30.11.2010 - 1.057,30€ / 1.375,55 $
01.12.2010 - 1.070,03 € / 1.391,00 $ - 1.400 $
06.12.2010 - 1.062,66 € / 1.418,50 $
07.12.2010 - 1.072,85 € / 1.427,00 $
01.03.2011 - 1.041,7 € / 1.434,80 $
02.03.2011 - 1.036,65 € / 1.437,40 $
24.03.2011 - 1.011,85 € / 1.447,40 $
06.04.2011 - 1.022,42 € / 1.460,60 $
09.04.2011 - 1.017,60 € / 1.475,00 € - rekord $ rekordov
20.04.2011 - 1.499,46 $ - prebijanje meje 1.500 $
21.04.2011 - 1.039,50 € / 1.501,98 $
21.04.2011 - 1.030,75 € / 1.506,90 $
22.04.2011 - 1.510,23 $ - 61,7% več kot 25.01.2011
26.04.2011 - 1.041,00 € / 1.518,30 $
27.04.2011 - 1.032,78 € / 1.527,10 $
28.04.2011 - 1.036,43 € / 1.538,43 $
29.04.2011 - 1.056,69 € / 1.565,70 $
23.05.2011 - 1.079,85 € / 1.516,80 $
24.05.2011 - 1.081,40 €
25.05.2011 - 1.087,66 €
11.07.2011 - 1.110,00 € - prvič preko 1.100 €
12.07.2011 - 1.118,57 €
12.07.2011 - 1.122,75 € / 1.569,40 $
13.07.2011 - 1.125,45 € / 1.586,56 $
14.07.2011 - 1.122,32 € / 1.594,02 $
15.07.2011 - 1.125,83 € / 1.594,10 $
18.07.2011 - 1.144,79 € / 1.607,20 $ - 1.600 $
19.07.2011 - 1.140,84 € / 1.609,55 $
25.07.2011 - 1.129,10 € / 1.622,99 $
27.07.2011 - 1.132,00 € / 1.627,00 $
29.07.2011 - 1.137,82 € / 1.631,50 $
01.08.2011 - 1.149,33 € / 1.630,70 $
02.08.2011 - 1.169,32 € / 1.660,10 $
03.08.2011 - 1.180,20 € / 1.672,53 $
04.08.2011 - 1.189,53 € / 1.681,50 $
08.08.2011 - 1.213,21 € / 1.719,83 $ - 1.700 $
09.08.2011 - 1.249,28 € / 1.776,49 $
10.08.2011 - 1.268,09 € / 1.795,73 $
11.08.2011 - 1.282,96 € / 1.814,12 $ - 1.800 $
12.08.2011 - 1.245,55 € / 1.767,71 $
16.08.2011 - 1.240,57 € / 1.787,15 $
17.08.2011 - 1.247,89 € / 1.794,44 $
18.08.2011 - 1.273,13 € / 1.826,67 $
19.08.2011 - 1.313,24 € / 1.877,88 $
22.08.2011 - 1.322,09 € / 1.900,60 $ - 1.900 $
23.08.2011 - 1.331,14 € / 1.911,52 $
24.08.2011 - 1.221,50 € / 1.778,60 $
25.08.2011 - 1.215,56 € / 1.746,56 $
26.08.2011 - 1.260,26 € / 1.827,36 $
29.08.2011 - 1.267.44 € / 1.838,39 $
30.08.2011 - 1.270,46 € / 1.832,96 $
31.08.2011 - 1.273,40 € / 1.839,50 $
02.09.2011 - 1.328,03 € / 1.884,40 $
05.09.2011 - 1.344,25 € / 1.904,13 $
06.09.2011 - 1.366,40 € / 1.920,74 $ - rekord $ rekordov
09.09.2011 - 1.369,04 € / 1.885,29 $ - rekord € rekordov
13.09.2011 - 1.344,57 € / 1.843,28 $
14.09.2011 - 1.328,22 € / 1.824,00 $
19.09.2011 - 1.302,71 € / 1.779,51 $
20.09.2011 - 1.312,82 € / 1.794,94 $
23.09.2011 - 1.261,24 € / 1.695,19 $
30.09.2011 - 1.210,46 € / 1.621,40 $
07.10.2011 - 1.224,11 € / 1.637,60 $
* Porast januar - september - 28,54% $

http://www.mineweb.com/mineweb/view/...=Detail&pid=34
http://www.telegraph.co.uk/finance/c...a-miracle.html

2.000 $
Björn Paffrath - Goldmarkt:
http://www.goldinvest.de/index.php/g...lar-drin-21584
http://topics.nytimes.com/topics/ref...nyt-classifier

Ljubezen še iz 1980
http://www.nytimes.com/2011/07/24/yo...titativeeasing
http://topics.nytimes.com/your-money...nyt-classifier

ZLATA MRZLICA V NEMČIJI
http://www4.delo.si/gospodarstvo/oko...v-nemciji.html

NIA

V sporočilu za javnost, ki ga izda National Association Inflation (NIA) v ZDA, podpira zamisel o prodaji nekaj zlatih rezerv ZDA, da bi država ublažila njen dolg - hkrati dodaja, da ZDA ne izpolnjujejo obveznosti, saj ponujajo nakup ameriških obveznic kot varno zatočišče. NIA meni, da bo varno zatočišče predvsem v plemenitih kovinah in napoveduje vrednost zlata za eno troy unčo 16.000 $ do leta 2010.

2020 - 16.000 $
http://www.mineweb.com/mineweb/view/...ail&pid=102055

"Izbirate lahko med naravno stabilnostjo zlata ter poštenostjo in inteligenco politikov. In z vsem spoštovanjem do teh gospodov vam svetujem, da dokler obstaja kapitalistični sistem, izberete zlato." George Bernard Shaw

SREBRO:
1 troj unča = 31.10347687 g

29.09.2010 - 16,131 €/ 21,895 $
04.10.2010 - 22,09 $
11.10.2010 - 23,38 $
12.10.2010 - 16,72 € / 23,29 $
15.10.2010 - 24,90 $
09.11.2010 - 20,735 € / 28,865 $
07.12.2010 - 22,626 € / 30,259 $
24.02.2011 - 33,465 $ - rekord $
02.03.2011 - 25,15 € / 34,83 $ - rekord €
24.03.2011 - 38,14 $ - rekord $ rekordov
06.04.2011 - 27,76 € / 39,71 $
09.04.2011 - 28,24 € / 40,93 $
21.04.2011 - 31,52 € / 46,10 $ - rekord € rekordov
25.04.2011 - 49,414 $ - rekord $ rekordov - 73,5% več kot 25.01.2011
19.08.2011 - 29,27 € / 42,68 $
22.08.2011 - 30,59 € / 44,00 $
24.08.2011 - 27,58 € / 39,92 $
25.08.2011 - 28,05 € / 40,35 $
26.08.2011 - 28,63 € / 41,44 $
29.08.2011 - 28,77 € / 41,70 $
30.08.2011 - 28,86 € / 41,61 $
31.08.2011 - 28,98 € / 41,83 $
02.09.2011 - 30,54 € / 43,33 $
05.09.2011 - 30,64 € / 43,35 $
06.09.2011 - 30,78 € / 43,28 $
09.09.2011 - 31,01 € / 42,67 $
13.09.2011 - 30,06 € / 41,25 $
14.09.2011 - 29,59 € / 40,70 $
19.09.2011 - 28,73 € / 39,32 $
20.09.2011 - 29,14 € / 39,82 $
23.09.2011 - 24,40 € / 32,86 $
30.09.2011 - 22,32 € / 29,90 $
07.10.2011 - 23,28 € / 31,14 $
* Porast januar - september - 38,3% $

http://www.finance.si/290658/Rekordna-cena-srebra http://www.reuters.com/article/idUSTRE69E1QD20101015

* Nič na svetu nima večjega potenciala pomnožiti neto vrednosti premoženja kot srebro (Theodore Butler, priznani mednarodni analitik)

PREDVIDEVANJA ZLATO - naj bi bilo letos od 1.800 $ do 2.000 $
SREBRO - naj bi bilo po 30 $:
http://www.mineweb.com/mineweb/view/mineweb
/en/page32?oid=105069&sn=Detail&pid=504

Zlato še pred koncem leta po 1.400 dolarjev
V Goldman Sachs po novem ceno zlata pred začetkom 2011 vidijo na 1.400 dolarjih za unčo. Svojo napoved utemeljujejo s tem, da centralne banke postajajo neto kupci zlata. Centralne banke več zlata kupujejo kot pa ga prodajajo prvič po 22 letih. Skladi zlata tega še naprej kupujejo v občutnih količinah. V GS dodajajo, da bodo cene nepremičnin ostale pod pritiskom. Zlato bi kmalu lahko bilo po 2.623 dolarjev za unčo Iz kitajske komisije za upravljanje in nadzor nad premoženjem so sporočili, da vladi priporočajo, da zaloge poveča na 6 tisoč ton v treh do petih letih in na 10 tisoč ton v osmih do desetih letih. Analitiki so izračunali, da bi prvo povečanje zalog, ki pomeni dvoletno globalno proizvodnjo, ceno zlata izstrelilo na 1.978 dolarjev za unčo. Drugi načrt bi ceno dvignil na približno 2.623 dolarjev za unčo. Zlatih zalog si ne prizadeva občutno povečati le Kitajska, ampak tudi Indija in druge države v razvoju. http://www.finance.si/291047/Zlato-blizu-rekorda

Jason Hamlin, ustanovitelj Gold Stock Bull:
http://www.goldstockbull.com/
http://www.theaureport.com/pub/na/9056
http://www.mineweb.com/mineweb/view/...ail&pid=110649
ZLATO - 1.troj unča = 31,10347687 g
2011 - 1.800 $
SREBRO - 1.troj unča = 31,10347687 g
2011 - 50 $

BEDA
0,1 gram zlata za 1 štruco kruha
www.guardian.co.uk/w...ation-food
http://www.youtube.com/watch?v=s3LdN...809267543015F8
UNCLE SAM
http://www.youtube.com/watch?v=d9laK...eddedZgodovina
ZLATA MRZLICA V NEMČIJI
http://www4.delo.si/gospodarstvo/oko...v-nemciji.html
BEN BERNAKE
http://www.finance.si/blog/4/929
http://www.guardian.co.uk/business/2...kets-live-blog
CHRISTINE LEGARDE
http://www.reuters.com/article/2011/...77Q1XT20110827
PIERRE LASSONDE
2013 - 2.500 $
http://www.businessinsider.com/pierr...ld-2500-2011-8
VLADNI NAKUPI ZLATA
http://www.mineweb.com/mineweb/view/...ail&pid=102055
RECESIJA TUKAJ IN ZDAJ
http://www.safehaven.com/article/224...here-right-now
ROBERT ZOELLICK - NOVA EKONOMSKA KATASTROFA
http://www.businessinsider.com/zoell...er-zone-2011-9
2020 - 16.000 $
http://www.mineweb.com/mineweb/view/...ail&pid=102055

LOV ZA ZLATOM V MORSKIH GLOBINAH

V globinah oceanov leži na milijone ton rude - zlata, bakra, srebra in drugih kovin. Nič čudnega, če se industrija pospešeno pripravlja na rudarjenje v globini več kot 1500 m. Seveda pa ob tem ne smemo zanemariti skrbi za okolje.

RUDARSKE PRAVICE

Rudarske pravice se razlikujejo za ekskluzivno gospodarsko cono (EEC) države ali za mednarodne vode. V EEC, ki sega 200 morskih milj od obale, ima država neomejeno oblast. Drugače je v mednarodnih vodah: pravice za izkoriščanje podeljuje Mednarodni urad za morsko dno ISA (International Seabed Authority) s sedežem na Jamajki. Potem ko je postavil pravila pri izkoriščanju nodul, se zdaj ukvarja s sulfidi in manganosno skorjo. Doslej je bilo izkoriščanje teh rudišč omejeno na EEC, kjer so pravila igre bolj jasna. Lov za zlatom v morskih globinah (str. 4 V globinah oceanov leži na milijone ton rude – zlata, bakra, srebra in drugih kovin. Nič čudnega, če se industrija pospešeno pripravlja na rudarjenje v globini več kot 1500 m. Seveda pa ob tem ne smemo zanemariti skrbi za okolje. Čeprav v tej še neraziskani zakladnici globoko pod morsko gladino vladajo popolna tema, leden mraz in pritisk, ki bi človeka v trenutku zmlel v neprepoznavno kašo, se prav tam začenja nov lov za zlatom, še bolj pa za bakrom, cinkom, železom, manganom in nekaterimi drugimi kovinami. Vedeti moramo, da je oceansko dno, ki prekriva dve tretjini našega planeta, manj raziskano kot površje Lune; poleg tega imamo danes komaj dobro desetino plovil s posadko, s katerimi lahko raziskujemo največje globine. Kljub temu bodo v ta svet tišine prav kmalu vdrli orjaški stroji, ki bodo 1000 m pod morskim površjem drobili kamnine, da bi iz njih pridobili dragoceno rudo. Tehnološka revolucija pa ni brez tveganja, saj ob slabem vodenju lahko povzroči nepopravljivo škodo. V 70. letih minulega stoletja so se naftne družbe v Severnem morju lotile prvih raziskav izkoriščanja velikih globin. Visoka cena goriv je spodbudila nekatere od največjih (BP, Exxon, Shell, Total in druge), da so začele odpirati nahajališča nekaj sto metrov pod površino, postopoma pa so prodirale vedno globlje. Danes pred obalami Angole, Brazilije ali v Mehiškem zalivu redno črpajo 2000 m globoko, raziskujejo pa celo dvakrat globlje. Lahko bi rekli, da je vrtanje in prodiranje v morsko dno daleč od površine postalo povsem rutinsko opravilo. Pri tem delu pa naftne družbe niso osamljene. Družba De Beers, največja na trgu diamantov, polovico svoje letne proizvodnje pokrije iz nahajališč na odprtem morju na globini 200 m. Pri rudarjenju pa bo treba preseči drugačno mejo; z globine 1500 m bo treba spraviti na površje trdno snov, kar je bistveno bolj zahtevno kot pri nafti ali plinu. http://www.tzs.si/eknjigarna/product_info.php?products_id=812&osCsid=4627ef91113171a97fd1dc76b7d7e8fb
http://www.tzs.si/zit/ www.ifremer.fr www.ifremer.fr/fleet/systemes_sm/engins/nautile.htm www.wikipedia.org/wiki/ifremer www.nautilusminerals.com/s/Projects-Solwara.asp www.whoi.edu/workshops/deepseamining/ www.mining-technology.com/projects/solwara-project/ www.miningweekly.com/article/seafloor-mining-project-halted-2009-02-06

SVETOVNA PRESTOLNICA KNJIGE

Opazili s(m)o: V obtoku kovanci za tri evre Poleg teh so ob letu Ljubljane kot svetovne prestolnice knjige na voljo tudi srebrniki za 30 evrov in zlatniki za sto evrov Unesco je Ljubljani podelil naslov svetovna prestolnica knjige, ki bo do 23. aprila 2011. S tem želijo književnost približati čim širši javnosti in spodbujati branje, zavzemajo pa se tudi za široko dostopnost knjige in promocijo literature, književnikov, knjige in branja. Promociji knjige in slovenske kulture se je pridružila tudi država, ki je izdala zbirateljske kovance, na katerih so upodobljeni detajli fasade Plečnikove Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani z jonskim stebrom pred oknom čitalnice. Obris odprte knjige, ki se na eni strani razvija iz okrogle ploskve - zvitka - pa ponazarja zgodovinski razvoj nastanka knjige. 200 evrov za stoevrski zlatnik Od aprila je tako v prodaji in obtoku 300 tisoč zbirateljskih dvokovinskih kovancev za tri evre. V prodaji pa sta tudi srebrnik in zlatnik. Cena srebrnika z nominalno vrednostjo 30 evrov, teh je šest tisoč, je 40 evrov, cena zlatnika z nominalno vrednostjo sto evrov (izdelano je bilo štiri tisoč kovancev) pa je dvesto evrov. Oba sta v prodaji prav tako od aprila. http://mojevro.finance.si/281323/V-obtoku-kovanci-za-tri-evre 4.000.000 $ Največji zlatnik na svetu, ki je bil narejen v letu 2007, težak 100 kg in ima na prvi strani sliko Elizabete II ter na zadnji strani kanadski nacionalni simbol, tri javorjeva lista Avstrijsko podjetje, ki je pred nedavnim bankrotiralo je dalo na avkcijo največji zlatnik na svetu, ki je izdelan iz najčistejšega zlata. Bodoči lastnik bo moral odšteti čez 4mio$ in je trenutno na Dunaju. Avkcionar Michael Beckers je povedal, da so v roku 3 let naredili največji in najtežji zlati denar. Obenem je opomnil, da je to denar z največjo nominalno vrednostjo 1 milijon kanadskih dolarjev. Prav tako se zlata barva v največjem kovancu, ne da doseči v nakitu. Na svetu obstaja samo 5 takih kovancev na svetu, tako, da ima ostale 4 sama Kraljica Elizabeta.
http://www.24sata.hr/fun-i-sexy/najveci-novcic-na-svijetu-stoji-cetiri-milijuna-dolara/178392/

ORO DIRECT

Največji kovanec na svetu prodan za štiri milijone dolarjev

Kovanec 'javorjev list' so prodali na dražbi na Dunaju. 100 kilogramov težak kovanec premera 53 centimetrov in vrednosti milijon dolarjev je kupil španski trgovec z zlatom Oro Direct. zlato Ponudniki so bili, a več kot izklicne cene ni želel plačati nihče ... Čeprav je cena – več kot štiri milijone evrov za kovanec – morda na prvi pogled visoka, pa je prodajalce nekoliko razočarala, saj je dosegla “le” tako visoko ceno, kot je trenutno vredna sama kovina. Zlato je sicer 21. junija doseglo novo rekordno ceno, 1265,30 dolarja za unčo (31,1 g), kar jasno nakazuje, da se investitorji še vedno bojijo težav, ki jih lahko povzročijo evropske države s svojo zadolženostjo ali pa morebiten nov padec svetovnega gospodarstva v recesijo. Naročniki tako praznijo zaloge zlata in silijo kovnice, da delujejo na robu svoje moči. “Kot vse kaže, je količina zlata, ki jo ima posameznik v lasti, postala nov sinomim za bogastvo,” pravi predstavnik kupcev zlatnika Michael Berger. “Vse dokler bodo države nadaljevale z nebrzdanim tiskanjem denarja, bo zlato najbolj varna naložba,” še dodaja. Cena žlahtne kovine sicer narašča že 10 tednov zapored, kar je najdaljša doba rasti po letu 1920. Kljub velikemu povpraševanju za zlatom pa je bilo na dražbi kovanca veliko več radovednih novinarjev kot ponudnikov. Tako ni bilo nobenega boja za kovanec ali višanja ponudb. Pri Oro Direct so sicer prepričani, da so sklenili dobro kupčijo. “Javorjev list” so izdelali v kanadski kovnici leta 2007 in je po trenutnem seznamu Guinessove knjige rekordov največji na svetu. Doslej so izdelali le štiri takšne kovance. Eden je bil pravkar prodan, enega ima v lasti britanska kraljica, preostala dva pa poslovneža iz Dubaja, ki svojih imen javnosti ne želita razkriti. Na eni strani je seveda upodobljen javorjev list, na drugi pa je podoba britanske kraljice Elizabete II. Prodajalci zlatnika, ki je bil sicer kar nekaj časa na ogled v avstijskem umetnostnem muzeju, so bili stečajni upravitelji neke avstrijske finančne družbe, ki je kovanec kupila kmalu po izdelavi, zdaj pa je bankrotirala. Kupci nameravajo svojo novo pridobitev menda nekaj časa občudovati. Oziroma kot je povedal njihov tiskovni predstavnik: “Če dobimo 'pravo' ponudbo, bo kovanec naprodaj.”
http://cekin.si/clanek/financni_trgi/najvecji-kovanec-na-svetu-prodan-za-4-milijone-dolarjev.html

KB GOLD

Pazite, da vas pri zlatu ne pretentajo! Zlato je med nekaterimi vlagatelji ta hip priljubljena naložba; mnenja o tem, ali je to dobro ali ne, so različna; a če boste nanj že stavili, bodite pazljivi, kje ga kupujete Nenavadno je, da KB Gold zlato oglašuje kot nosilca oznake good delivery, vendar ne podjetja KB ne turškega rudnika, iz katerega naj bi pridobivali zlato, ne najdemo na seznamu tistih kovnic, ki to oznako lahko nosijo. Med številnimi ponudniki zlata je tudi podjetje KB Edelmetall s sedežema v Münchnu in švicarskem Luzernu, podružnico pa ima med drugim tudi v Sloveniji. A pozor, vlaganje v zlato, kot ga ponuja omenjeno podjetje, je že na prvi pogled precej nenavadno. Ko ugotoviš, da na to opozarjajo tudi avstrijske in nemške organizacije za zaščito potrošnikov, postane zadeva še bolj sumljiva. Kaj se dogaja? Ugoden nakup Podjetje ponuja možnost varčevanja v zlatu, ki naj bi ga stranke lahko kupovale po ugodnejših cenah kot sicer. Najmanjši možni enkratni vplačani znesek je 500 evrov, na mesec pa lahko vplačate največ 150 tisoč evrov. Pravijo pa, da je shema primerna tudi za tiste, ki si večjih zneskov v naložbo ne morejo privoščiti. Tako imajo vlagatelji možnost zlato kupovati tudi z mesečnimi obroki v vrednosti vsaj 50 evrov. To ne bi bilo še nič nenavadnega, če ne bi bilo treba pred začetkom vlaganja položiti kavcije 1.500 evrov, ki jo vlagatelj sicer dobi nazaj, ko nakupi presežejo vrednost 10 tisoč evrov; znesek naj bi zdaj spustili na pet tisoč evrov, vendar podatka nismo mogli preveriti. Če si izdatka za kavcijo v enkratnem znesku ne morete privoščiti, je dana možnost obročnega odplačevanja kavcije, prav tako v višini 50 evrov na mesec. Ko se za kavcijo nabere 1.500 evrov, pa lahko začnete vplačevati za nakup zlata. Ko z zlatom presežete privarčevani znesek tri tisoč evrov, naj bi pri nadaljnjih nakupih dobili tri odstotke ugodnejšo ceno. In ko bi pozneje prodajali, obljubljajo pet odstotkov boljšo odkupno ceno kot pri kakšnem lokalnem ponudniku. Če varčujete po obrokih, se vam 50 odstotkov zlata lahko takoj dostavi, ko pa presežete tri tisoč evrov, lahko prevzamete celotno količino zlata. Hramba v skladišču v Švici naj bi bila brezplačna in vlagatelji naj bi tudi dobivali mesečne izpiske o stanju svojega zlata. Če pa bi zlato želeli prejeti na dom, bi bilo treba plačati še pet odstotkov od celotne vplačane cene za stroške pošiljanja, razen če bi že nakupili za več kot tri tisoč evrov zlata. Sistem se trži s franšizo, po kateri se sodelavci vzpenjajo po hierarhični lestvici in si tako višajo zaslužek iz provizij, ki naj bi se napajale tudi iz vplačanih kavcij. Vlagateljem se ponudi sodelovanje in pridobivanje novih varčevalcev naj bi se jim zelo splačalo. Kaj je sumljivo Zaščitniki potrošniških pravic nas nenehno opozarjajo, naj nikakor ne nasedamo obljubam o nenormalno velikih donosih. Pri KB takih obljub sicer ni, vendar pa so tu drugi dejavniki, na katere je, kot kaže, treba biti pozoren. Najprej že to, kako k sebi vabijo vlagatelje. Na svojih seminarjih in tudi v elektronski pošti, ki jo pošiljajo, nekako ustrahujejo morebitne vlagatelje pred drugimi naložbami. Opozarjajo na skorajšnji propad evra ter spremembe davčne zakonodaje in monetarnega sistema, po katerem recimo plačevanje z gotovino ne bo več mogoče, lahko preberemo. In seveda za to ponujajo rešitev: zlato bo v prihodnje morda edino plačilno sredstvo, ki bi ga lahko zamenjali za dobrine. Z ustvarjanjem panike želijo vlagatelje prepričati, naj vložijo svoje prihranke v trdno valuto. Pod omenjeno pošto, ki je prišla prek naših bralcev tudi v naše uredništvo, je podpisan KB Team Slovenija. Druga sumljiva zadeva je kavcija v višini 1.500 evrov pri obročnem načinu plačevanja, ki naj bi bila shranjena v obliki žlahtnih kovin v skladišču v Švici in naj bi se povrnila ob morebitnem odstopu od pogodbe, v primeru smrti ali ko vrednost shranjenih plemenitih kovin preseže 10 tisoč evrov. Problematično je, da vlagatelj ne more preveriti, ali je njegova kavcija v resnici shranjena v obliki zlata. Tretja, prav tako nenavadna stran poslovanja KB je, da v svoji dokumentaciji nikjer ne omenjajo dejstva, da je cena zlata podvržena običajnim tržnim nihanjem. Ta je v tem hipu zaradi krize res zelo visoka, a ker nobena kriza ne traja večno, lahko prej ali slej tudi upade, s tem pa tudi vrednost naložbe, česar pa seveda ne omenjajo. Nenavadno je tudi, da KB Gold v Sloveniji svoje zlato oglašuje kot nosilca oznake good delivery, ki ga podeljuje priznani London Bullion Market Association (LBMA), vendar ne podjetja KB ne turškega rudnika, iz katerega naj bi pridobivali zlato, ne najdemo na seznamu tistih kovnic, ki to oznako lahko nosijo. Drugo mnenje Zanimivi so tudi njihovi seminarji za morebitne vlagatelje. Na enem od njih se je znašel neodvisni poslovni svetovalec, ki sicer ne želi biti imenovan. Za našo revijo pa je v zvezi s tem vseeno razkril nekatere zadeve, ki so vredne razmisleka. Mimogrede, podobne stvari, kot jih navaja omenjeni poslovni svetovalec, lahko najdemo tudi ob prebiranju opozoril v avstrijskih in nemških medijih, ki svetujejo previdnost pri poslovanju s KB. Nenavadno se mu zdi obvezno plačilo kavcije. Tudi to, da jo vrnejo, ko vlagatelj privarčuje določen znesek takšne prodaje plemenitih kovin namreč ni pri nobenem drugem prodajalcu naložbenega zlata in srebra, trdi naš vir. Tvegano je tudi plačati kavcijo nemškemu d. o. o., ki vlagatelju jamči, da mu bo nekega dne, ko bodo izpolnjeni določeni pogoji, to kavcijo izplačal. Opazil je tudi, da kavcije, ki jih podjetje dolguje strankam, niso razvidne v bilancah kot rezervacije za poznejše izplačilo. Zaveze za izplačilo kavcij pa po drugi strani presegajo odgovornostni kapital nemškega d. o. o., kar pomeni veliko tveganje za nezmožnost izplačila kavcije v prihodnosti. Zastopniki podjetja govorijo, da KB Gold iz Nemčije vlaga denar iz kavcij v zlate palice, pri čemer ni jasno, ali to dela v svojem ali v imenu strank, do katerih ima obveznosti. In tudi če bi denar iz kavcij vlagal v zlate palice, je jasno, da se te kavcije ne morejo vložiti v celoti, saj se delno uporabljajo za provizije posrednikom, meni poznavalec. Prav tako ni znano, kaj se zgodi z neporavnanimi obveznostmi, če gre podjetje v Nemčiji v tem času v stečaj, zlate palice pa so last podjetja. Sporno se mu tudi zdi, da stranka kupuje gramske palice po približno 30 do 40 odstotkov višji nabavni tržni ceni, saj je cena gramskih palic zaradi proizvodnih stroškov veliko dražja in finančno nesmiselna pri oblikovanju osebnega premoženja. Težava je tudi v tem, da gre za palice iz neznane kovnice, ki ni navedena na seznamu LBMA kot good delivery kovnica in bi zato vlagatelji lahko imeli velike težave pri odkupu, če teh palic zaradi nepredvidenih razlogov KB Edelmetall v prihodnosti ne bi več odkupoval, svari poznavalec. Stranke bi bile primorane to prodajati kot staro zlato, pri katerem se mora preveriti čistina, in šele potem bi lahko dobile izplačilo. V praksi to v najboljšem primeru odnese od pet do deset odstotkov vrednosti v primerjavi z zlatom, ki ima oznako good delivery. V KB pa molk Seveda smo v zvezi s tem na slovensko podružnico KB Edelmetall naslovili nekaj vprašanj; med drugim nas je zanimalo, kako sta povezani podružnica in pa podjetje Gold KB, za katero se zdi, da trži isti produkt. Na spletni strani Gold KB namreč ni navedene lastniške povezave s KB Edelmetall niti ni naveden naslov podjetja ali odgovorna oseba. Vprašali smo tudi, kako stranka pri nas vstopi v varčevalno shemo, kakšni so pristopni pogoji in ali so enaki kot v istoimenskih podjetjih v Nemčiji in Avstriji. Želeli smo tudi pojasnilo, zakaj je treba pri obročnem varčevanju najprej vplačati 1.500 evrov kavcije. Do konca redakcije kljub vnovičnemu pozivu nismo prejeli nobenega odgovora. Iz drugih virov pa smo vseeno izvedeli, da gre pri KB Edelmetall in KB Gold za isto podjetje. V zvezi z naložbami v zlato prek podjetja KB glede na vse navedeno vsekakor svetujemo temeljit premislek in previdnost. ATVP : Prvič slišimo za KB Gold V tujih medijih so pristojne organizacije opozorile na poslovanje podjetja KB Gold. Zato smo za komentar vprašali tudi na slovensko agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Zanimalo nas je, ali so KB Edelmetallu oziroma KB Goldu morda izdali dovoljenje za trženje finančnih produktov in ali lahko komentirajo njihovo poslovanje. Zadeve ne poznamo, prvič slišimo zanjo in s tem v zvezi do zdaj nimamo nobenih informacij. Dovoljenja za trženje finančnih instrumentov podjetje v Sloveniji vsekakor nima, so povedali na ATVP. http://mojevro.finance.si/284991/Pazite-da-vas-pri-zlatu-ne-pretentajo http://mojefinance.finance.si/282435...-ne-pretentajo
http://www.kb-gold.si/
http://www.gold-kb.com/
http://www.kovine.si/index.php?optio...d=84&Itemid=34 http://www.imamnovac.com/Forum/Thread.aspx?ThreadID=937 http://www.oglasi.si/oglasi_eshops.php?sid=2024&t=1 http://www.skladi.com/forum.php?pg=b...ema=1951&vz=50

PREMOŽENJSKO SVETOVANJE

http://zlatenalozbe.com/index.php?target=2

ZLATOBILI

Moj lepi, zlati avto! In to dobesedno... Nekateri RES ne vedo, kam z denarjem oziroma kako ga zapraviti. Ni jim dosti, da brzijo po cestah z zmogljivimi in prestižnimi avtomobili, nekateri si omislijo celo dobesedno zlat avto! Dobri mojstri zmorejo marsikaj! Če ste se naveličali dosedanje barve svojega avtomobila, ga lahko seveda prebarvate v barvo po želji. V Mavrici so nam povedali, da boste za srednje velik avto potrebovali okoli tri litre barve ter tri litre laka. Barva stane okoli 45 evrov na liter, lak približno 40, če si zaželimo kovinski nanos, se cena dvigne za okoli 10 evrov. Avtoličar Jože Keber nam je povedal, da je cena lakiranja avtomobila v poprečju znaša 204 evrov na kvadratni meter, srednje velik avto pa ima okoli 10-15 kvadratnih metrov površin. Seveda lahko cena lakiranja varira, odvisna je od zahtevnosti in uporabljenih postopkov. Če vzamemo povprečje, nas bi nova barva veljala 135 evrov, avtolak velja 120, cena storitve barvanja (z DDV) bi bila denimo 2.652 evrov, skupaj torej nekaj malega čez 2.900 evrov. Če boste na že obstoječo barvo nanesli do 40% drugačne barve, ne bo potrebno urejati novih papirjev, sicer pa bi ob popolni barvni spremembi vozila potrebno z vozilom obiskati mesto, kjer opravljajo tehnične preglede in v prometno dovoljenje vpisati novo barvno kodo. Vsekakor pa bi bilo za pravi zlati avto potrebno uporabiti nekaj pravega zlata, samo v informacijo, kilogram zlata je bil 20. junija 2010 vreden 29.294,50 evrov!
A zlati avtomobili so realnost, oglejte si deset najprestižnejših zlatih avtomobilov tega sveta!
Fiat 500 - Zlati fičo FIATOV MALČEK F 500 V MAT ZLATI BARVI.
Rolls Royce Phantom ROLLS ROYCE PHANTOM NI V CELOTI ZLAT, "LE" POKROV MOTORJA IN STREHA, SICER ZNAČILNO ČRN.
Bugatti Veyron BUGATTI VEYRON, MEŠANICA ZLATA IN PLATINE.
Mercedes Benz C63 AMG MERCEDES BENZ C63 AMG, VISOKO LOŠČENO ZLATO Z ZLATIM ODBLESKOM STEKEL.
Aston Martin ASTON MARTIN, VREDEN SAMEGA JAMESA BONDA.
ZLATO KOMBINIRANO S - PLASTIKO?
BMW M5 BMW M5. KOT KAŽE, NEMŠKI PROIZVAJALCI PRISEGAJO NA ZLATO BLEŠČANJE.
Porsche Cayenne BELO ZLATO NA PONOSU IZ STUTTGARTA. PORSCHE CAYENNE.
Delorean JioOv DELOREAN MOTOR COMPANY JE TOVARNA IZ SEVERNE IRSKE, KI JE BILA BOLJ KRATKEGA DAHA, SAJ SO MED JANUARJEM 1981 IN DECEMBROM 1982 IZDELALI VSEGA 9.000 VOZIL MODELA DMC-12, OD KATERIH JIH JE DO DANAŠNJIH ČASOV PREŽIVELO NEVERJETNIH 6.500, KI ŠE VEDNO VOZIJO PO AMERIŠKIH CESTAH, KAMOR SO JIH IZVAŽALI. LETA 2008 SO V OPUŠČENI TOVARNI OBNOVILI PROIZVODNJO, KI LETNO PROIZVEDE OKOLI 15 AVTOMOBILOV ZA ZNANE KUPCE, AVTO JE SESTAVLJEN IZ 80% STARIH IN 20% NOVIH DELOV, ZAČETNA CENA PA JE OKOLI 60.000 EVROV ZA KOS.
ZLATI DELOREAN DMC-12 JE SIMBOL NEKEGA KAZINOJA V AMERIŠKEM IGRALNIŠKEM PARADIŽU RENO.
Porsche 911 PRI TEM PORSCHEJU 911 SO UBRALI NEKOLIKO DRUGAČEN PRISTOP, SAJ SO NA AVTOMOBIL NALEPILI KAR ZLATE PLOŠČICE. SMOLA, ČE KATERA MED DIVJO VOŽNJO ODPADE. IN SREČA, ČE SI TI TISTI, KI JO NAJDEŠ!
Smart Fortwo MALČEK, KI JE PRAV ZARADI ZLATA VREDEN CELO PREMOŽENJE. A PAZITE, DA VAM GA NE - ODNESEJO!
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/moj-lepi-zlati-avto-in-to-dobesedno.html KITAJSKA Kitajska odpira svoje tržišče zlata

Največji proizvajalec zlata in drugi največji njegov kupec bo povečal število bank, ki lahko izvažajo in uvažajo zlato ter poslujejo s tujimi podjetji http://www.business.hr/hr/Naslovnica/Ekonomija/Kina-otvara-svoje-trziste-zlata-strancima?homesrclink=carousel

ZLATI POSEL

* Kako izkoristiti velikansko priložnost, ki jo je prinesla finančna kriza http://www.zlatiposel.com/
http://www.zlatiposel.com/download/ZlatiPosel.com.pdf

2200 LET

Odkrili zlat kovanec, star 2200 let
Med izkopavanji na severu Izraela so arheologi odkrili redek zlat kovanec, ki je bil skovan pred več kot dvema tisočletjema, leta 191 pred našim štetjem. Kovanec tehta skoraj 27,71 grama, kar je prava redkost, saj je običajna teža starodavnih zlatih kovancev okoli 4,5 grama. Po besedah pristojnih je kovanec lep in odlično ohranjen, bil pa naj bi tudi najbolj vreden kovanec, kar so jih kadarkoli odkrili med arheološkimi izkopavanji v Izraelu. Skovali so ga v egiptovski Aleksandriji v času vladavine Ptolomeja V. leta 191 pred našim štetjem. Na arheološkem najdišču Tel Kedeš blizu meje z Libanonom so ga odkrili ameriški arheologi z univerz v Michiganu in Minnesoti. Izkopavanja na tem najdišču so začeli leta 1997, pri tem pa so odkrili ostanke velikega perzijsko-grškega poslopja.
http://www.vecer.com/clanekzan2010081205566237

33 ZASUTIH V ZLATU 33 rudarjev, 18 dni ujetih v porušenem rudniku v Čilu, si deli zaloge hrane: Na vsakih 48 ur so pojedli žlico tune, požirek mleka in pol piškota 33 rudarjev, ki so že 18 dni ujeti v delno porušenem rudniku bakra in zlata na severu Čila, je še vedno živih, je sporočil čilski predsednik Sebastian Pinera. To vedo zato, ker so rudarji včeraj poslali sporočilo, da so vsi ujeti na enem mestu ter da so živi. Rudarji so sporočilo poslali po jašku, ki so ga izvrtali reševalci. Kasneje so reševalci po jašku spustili televizijsko kamero in z njo uspeli posneti ujete rudarje, ki so videti v relativno dobrem zdravstvenem stanju, boljšem od pričakovanega. Tuna, mleko in piškoti Zdravstveni delavci ocenjujejo, da je vsak od njih izgubil od osem do devet kilogramov, a po zaslugi sicer omejenih zalog vode in hrane ter bližine prezračevalnega jaška so preživeli. Vsakih 48 ur zadnjih 18 dni so pojedli čajno žličko tune, srknili so požirek mleka ter dobili pol piškota,“ so povedali, saj je bilo to vsa zaloga hrane, ki so jo imeli na voljo. Sedaj so jim po jašku poslali prve zaloge hrane in vode, pa tudi glukoze in zdravil. Rudarjem zaenkrat še niso povedali, da bo morda trajalo kar štiri mesece, preden jim jih bo uspelo rešiti iz rudnika. Tako dolgo bo namreč trajalo, da bodo izvrtali dovolj širok jašek, po katerem bodo ujete rudarje lahko povlekli na varno. Težava je namreč, da so ostali ujeti kakšnih 700 metrov pod zemljo in sedem kilometrov globoko v rudniku. Njihovo reševanje so dodatno oteževale nove nesreče, v katerih so se rušili rudniški rovi. Rudarji so v rudniku San Jose 500 kilometrov severno od čilske prestolnice Santiago de Chile ujeti od 5. avgusta, do nedelje pa ni bilo od njih nobenih znakov, da so živi. Iz rudnika bodo prišli živi! Potem ko je reševalcem uspelo zvrtati prvi jašek, širok le nekaj centimetrov, po katerem so jim lahko ujeti rudarji posredovali svoje sporočilo, so reševalci izvrtali še drugi jašek z večjim premerom, po katerem so jim posredovali hrano in druge potrebščine. Predsednik Pinera je tako danes izrazil prepričanje, da bodo rudarji kljub temu, da bodo morali globoko pod zemljo preživeti še nekaj mesecev, iz rudnika vendarle prišli živi. "Shujšani in umazani, a celi in močni," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. „To čakanje je sedaj popolnoma drugačno,“ je dejal Elias Barros, čigar brat je eden od ujetih rudarjev. „To je sedaj čakanje brez trpljenja in občutka tesnobe. Res je, da še ni konec, a smo veliko bolj optimistični, da bo konec srečen.“ Ocenitev psihološke situacije Ko so se s kamero in mikrofoni približali kraju, kjer so rudarji ujeti, so jih slišali prepevati državno himno. Sedaj bo njihovo fizično in duševno zdravje med dolgim čakanjem na svobodo nadzorovala skupina zdravnikov in psihiatrov. „Nujno moramo oceniti psihološko situacijo, v kateri se trenutno nahajajo. Razumeti morajo vse, kar vemo mi, ki smo zunaj. Morajo se zavedati, da bo trajalo tedne ali pa mesece, preden bodo videli svetlobo,“ je pojasnil minister za zdravje Jaime Manalich. „Vzpostaviti moramo nekakšno vodstvo, moramo jih podpirati in jih pripraviti na to, kar jih čaka, saj to ni neka malenkost,“ je dodal.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042382596

REŠEVANJE

http://www.jutarnji.hr/rudari/880977 BISKAJSKO JEZERO

Že zdavnaj izgubljeno blago ruske carske družine ROMANOV, katero je od svojega izginotja dobilo status legende, je morda ponovno odkrito, je javila ruska informativna agencija RIA Novosti Ruski znanstveniki so z mini podmornico MIR 2 na Bajkalskem jezeru opazili svetleče objekte na globini 400 m. Kot pravi omenjena legenda je bilo 500 ton zlata iz carske zakladnice Romanovih izgubljeno kadar je tovorni vlak, ki je zlato prevažal po ukazu generala Aleksandra Kolčaka, iztiril in izginil v globinah hladnega sibirskega jezera. Tako že več lep poskušajo odkriti, kjer se nahaja to bogatstvo in so do sedaj našli sam tovorni vlak ter zaboja z rastrelivom. S pomočjo podmornice MIR 2, ki se uporablja za preućevanje globin in kartiranje so odkrili kovinske predmete, ki spominjajo na zlate palice, je povedal anonimni vir. Tako so pri časopisu povedali, da so poskušali na kopno prinesti eno od kovinskih palic, pa je bilo jezero preveč nemirno, da bi v tem uspeli. Omenjeni Admiral Aleksandar Vasiljevič Kolčak, heroj prve svetovne vojne, je vodil protikomunistične borce proti boljševikom med oktobrsko revolucijo 1917 leta in je zlato Romanovih v begu proti daljnem vzhodu vzel s seboj. Leta 1920 je bil ustreljen in tako je skupaj z njim izginila tudi velika skrivnost zlata. Znanstveniki bodo izvedlo še en potop, da bi dokazali obstoj zlata.
http://www.jutarnji.hr/vise-od-500-tona-izgubljenog-zlata-romanovih-otkriveno-na-dnu-bajkalskog-jezera/882906/
http://en.rian.ru/science/20100831/160406680.html
http://en.rian.ru/science/20100728/159982163.html
http://en.rian.ru/science/20100712/159765921.html
http://en.rian.ru/Environment/20100701/159648001.html
http://en.rian.ru/science/20100701/159646304.html
http://en.rian.ru/photolents/20080731/115294878.html
http://en.rian.ru/infographics/20090909/156074362.html
http://en.rian.ru/video/20090618/155285526.html
http://en.rian.ru/video/20080911/116701550.html

/13/...tudi pri nas se že pojavlja numerofobija in aurofobija:

PRODAJO 100 KRAT VEČ ZLATA, KOT GA JE V RESNICI

Potem ko je Andrew Maguire regulatorju tržišča prijavil JP Morgan Chase, največjega svetovnega trgovca s plemenitimi kovinami, da manipulira s cenami, se je na trgu spremenil odnos zlata in srebra. Vseskozi sta se ceni zlata in srebra gibali skorajda kot dvojčici, po pojavu očitkov in obtožbi, da so ceno srebra namerno spuščali, se je cena te kovine odlepila od zlata. V obdobju zadnjega meseca je sledilo strahoviti vzpon cene srebra, ki se približuje ceni 20$ na unčo. Zato analitiki predvidevajo, da bo srebro še raslo in da je v tem trenutku tudi dobra naložbena priložnost. Tako je že omenjeni Andrew Maguire, regulatorju trga zapisal točni čas in cene na katero bi JP Morgan Chase umetno zrušil cene, da bi dokazal, da se manipulira s cenami. Tako so veliki svetovni mediji zelo v rokavicah sprejeli to novico, da ne bi še bolj vplivali, na krhko tržišče zlata in srebra, ki bi lahko tudi zaradi širjenja informacij lahko vplivala na tragično padanje trga plemenitih kovin, ki bi lahko za seboj potegnil tudi delniške in devizne trge širom sveta. Huffingtonpost piše, da je bilo pri preiskavi o manipulacijah ugotovljeno, katero so podali na ameriškem SEC in tožilstvu, da je na vsakih 100 unč zlata in srebra s katerimi se trguje na tržiščih, obstaja samo ena stvarna unča, fizičnega zlata in srebra. Celotno tržišče funkcionira na predpostavki, da vlagatelji v zlato in srebro, ne želijo, da se jim kupljene količine prinesejo na dom, ampak želijo samo zaslužiti na račun razlik v ceni. V kolikor bi pa nekdo res želel zlato in srebro, takšnih je malo, potem pa ob dospetju terminske opcije na zlato ali srebro, potem se ga enostavno kupi na tržišču. Prav zaradi takih možnosti je celotni trg podvržen možnostim cenovne manipulacije, ravno zaradi tega, ker bi nekdo, ki je dovolj bogat in brezobziren, glede na to, da o posledicah ne razmišlja, kupil velike količine fizičnega zlata in srebra in zatem kupil terminske opcije ter čakal na njihov iztek, bi tako umetno ustvaril pomanjkanje zlata in srebra. Tako bi bili izdajatelji terminskih opcij prisiljeni kupovati potrebne količine, da pri čemer sploh ne bi vprašali za njihovo ceno, bi tako fizično zlato preko noči poskočilo za tri ali štirikrat. Glege na to, da je cena srebra in zlata tudi referenca za cene $ ter drugih vrednostnih papirjev, bi bilo tako rušenje tržišča plemenitih kovin prava katastrofa.
http://www.business.hr/hr/Naslovnica...ga-stvarno-ima http://www.business.hr/hr/Naslovnica...srebra-i-zlata http://www.huffingtonpost.com/tom-pa..._b_706594.html http://www.surovine.si/diagrami/zlato.php
http://www.surovine.si/diagrami/srebro.php

ZLAŠČICA

Filipinski kuharski mojster Angelito Araneta Jr. je predstavil malo slaščico, prekrito s 24-karatnim zlatom in okrašeno z umetnimi 10-karatni diamanti. Slaščico so izdelali na Filipinski politehnični univerzi v Manili. Vrednost slaščice so sicer ocenili na 1.830 dolarjev (1.376 evrov). http://www.rtvslo.si/zabava/fotodneva/bi-poskusili-slascico-z-zlatom/10003

ZLATA VILA COLANI

Zlati dvorec naprodaj
Počitniška vila z zlatimi površinami se nahaja na španski Majorki, trenutno pa je naprodaj za 20 milijonov evrov. Ljubitelje zlata bo nedvomno navdušil že sam pogled nanjo, saj se blišč in lesket razlivata po vseh njenih kotičkih. Nemški televizijski voditelj Karl-Heinz Richard Furst von Sayn-Wittgenstein je lani na španski Majorki zaključil s prenovo ene gotovo najbolj luksuznih vil, kar ste jih kdaj koli videli. Odeta v zlato in Swarovski kristale ter opremljena z najmodernejšo in razkošno dizajnersko opremo je sedaj naprodaj za 20 milijonov evrov. Vila Colani je tako čudovita, da bi bila prava škoda, če ne bi o njej pisali. Njenih šest spalnic in šest kopalnic, bazen, nekaj jacuzzijev in fitnes sob ponuja prvovrsten oddih ter rekreacijo obenem. Vsa ostala oprema, od katere je veliko kosov v samem zlatu, pa daje videz, kot bi dopustovali v pravi kraljevski palači. Njena oblika je precej nenavadna, kar ni nič čudnega, saj je bil njen navdih nihče drug, kot oblikovalska legenda Luigi Colani, ki se ga drži tudi naziv Nori profesor. "Samo najboljše je dovolj dobro!" Luigi Colani. Nemški industrijski oblikovalec, ki ima pri svojih 82-letih status pravega zvezdnika, že desetletja navdušuje z nekonvencionalnimi stvaritvami, pri katerih prevladujejo krožne in aerodinamične oblike. Njegov moto je: "Seksi, organsko in drago", in če pogledamo pobližje Vilo Colani, ugotovimo, da odraža ravno te tri magične besede! Celotno posestvo na vrhu hriba, s prečudovitimi pogledi na vse strani neba, je prepredeno s Colanijevimi krožnimi oblikami, ki jih med seboj povezujejo terase in bogato dopolnjuje fasada v tonu intenzivne oranžne barve. Mešanica kipov in stebrov iz modrega marmorja, bela stopniščna ograja, zlate krogle, kamniti levi, železna vrata, ki jih krasijo kristali Swarovski in zlat mozaik v kopalnici, kar kričijo po pozornosti in nas vabijo v Colanijev domišljijski svet. In kaj bi bolje pričalo o svetu, ki ga poznamo le iz pravljic, kot fotografije? Uživajte! http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/zlati-dvorec-naprodaj.html http://dominvrt.si/clanek/rubrika/trend/zlati-dvorec-naprodaj.html

ZLATO ZA KRUH ZIMBABWE
http://www.youtube.com/watch?v=7ubJp6rmUYM

ZLATI FERRARI
V Parizu je bilo opaziti prestižni Ferrari 599, ki je bil glede na registrsko tablico, v šejkovi lasti in odet v bleščečo zlatobarvo...
http://www.auto.it/news/ferrari/2010/10/21-6469/Una+Ferrari+599+tutta+in+oro+a+Parigi

KAKO POSKRBETI ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST

4.Kongres plemenitih kovin in surovin 22. in 23.10 1010 http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/obiskovalci/program/ http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si/registracija/ http://tvslo.si/predvajaj/dober-nasvet-bojan-pravica-zlatu-vrednost-se-se-vedno-raste/ava2.85332244/

389% in 347%

Vlaganje v zlato in srebro se splača Vrednost zlata se je od leta 2000 do danes dvignila za 389 odstotkov, vrednost srebra pa za 347 odstotkov Vrednost zlata se je od leta 2000 do danes dvignila za 389 odstotkov, vrednost srebra pa za 347 odstotkov. In čeprav mnoge skrbi, da bo balon plemenitih kovin kmalu počil, neodvisni in mednarodni premoženjski svetovalec Bojan Pravica ter direktor podjetja Elementum Peter Slapšak menita, da se to še ne bo zgodilo in da se vlaganje v kovine splača. Kot sta zatrdila Pravica in Slapšak, se bodo cene zlata in srebra v prihodnosti še zviševale. Analitiki po njunih besedah namreč ocenjujejo, da bo tako še deset do 15 let. Slapšak je ob tem opozoril, da naložbe v obe kovini svetujejo celo banke, ki veljajo za konservativne institucije. Švicarska banka UBS tako po njegovih besedah svojim strankam svetuje, da naj imajo sedem do osem odstotkov svojega premoženja naloženega v zlatu. Še zlasti je po besedah Pravice perspektivno vlaganje v srebro, in to kljub temu, da trenutno bolj raste vrednost zlata. Kot je pojasnil, je srebro zdaj za vlagatelje cenejše, ker se zaloge srebra ves čas zmanjšujejo, pa naj bi bilo te kovine samo še za 12 let. "Prav zato bo vrednost srebra znova eksplodirala in se ga splača na dolgi rok kupiti v fizični obliki," je dodal. Vlaganje v kovine je primerno za zaščito premoženja oz. za dolgoročne naložbe, manj pa za špekulativne naložbe, katerih cilj je hiter zaslužek, sta se strinjala strokovnjaka.
http://www.vecer.com/clanekzan2010102305586988

BRETTON WOODS II

Predsednik Svetovne banke presenetil z idejo o zlatem standardu Robert Zoellick, predsednik Svetovne banke, bi določil paritetne vrednosti valut glede na zlato. Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je pred zasedanjem skupine G20 nepričakovano sporočil, da bi vodilna svetovna gospodarstva morala razmisliti o novem oziroma spremenjenem mednarodnem izmenjevalnem standardu za zlato, piše Financial Times. Novi standard bi določil paritetne vrednosti valut glede na zlato, imenoval bi se Bretton Woods II, ki bi bil tako naslednik sistema Bretton Woods. Ta je bil uveden po drugi svetovni vojni, propadel pa je v zgodnjih 70. letih. Robert Zoellick, predsednik Svetovne banke, bi uvedel novi izmenjevalni standard za zlato. Analitiki so skeptični Zoellick, 11. predsednik svetovne banke, ki je bil nekdaj ameriški trgovinski predstavnik, meni, da bi v novi sistem vključili dolar, evro, jen, funt in juan, zlato pa bi tako postalo mednarodna referenčna točka za pričakovanja na trgu glede inflacije, deflacije in prihodnjih valutnih gibanj. Analitiki so glede pozitivnih učinkov takšnega standarda skeptični, opozorili so tudi na to, da se zlato ob teh novicah ni bistveno premaknilo. Trenutno se njegova vrednost giblje tik pod 1.400 dolarji.
http://www.finance.si/294202/Predsed...atem-standardu http://www.brettonwoods.org/
http://www.brettonwoodsproject.org/
http://www.youtube.com/watch?v=GVytOtfPZe8
http://www.ibiblio.org/pha/policy/1944/440722a.html http://en.wikipedia.org/wiki/Bretton_Woods_system http://en.wikipedia.org/wiki/United_...ial_Conference http://www.pozitivke.net/article.php/20081116194810584 http://marjanakos.wordpress.com/2008...enar-in-zlato/
http://cekin.si/clanek/financni_trgi/pozabite-dolar-evro-in-funt-prihaja-zlato.html

RUSKA ZLATA MRZLICA

Zlata mrzlica na ruskih cestah! Moskvo so preplavila zlata vozila in to dobesedno! Rusi, vajeni vsakršnega cestnega razkošja brez primere, se za zlatimi vozili niti ne ozirajo več. So pa za ostale bolj skromne narode prava atrakcija. Med prvimi so si zlato vozilo omislili Nemci; že nekaj časa imajo v enem od svojih muzejev razstavljeno vozilo Porscheja, narejeno iz čisto pravega zlata. Zadnje čase se po Moskvi vozijo še drugi primerki sijočih predelav: BMW5, Audi R8 in Porsche 911 Turbo. Oglejte si galerijo zlatih vozil!
http://moskisvet.com/clanek/galerija/zlata-mrzlica-na-ruskih-cestah.html
http://englishrussia.com/index.php/2010/10/30/golden-cars-in-the-streets-of-moscow/#more-21846

PLAČILNO SREDSTVO

Bomo kmalu plačevali z zlatom?

Zlato je najstarejša in najbolj zanesljiva vrsta naložbe, saj že 2600 let velja za svetovno valuto Zlato je odporno na krize ter je najstarejša, najtrajnejša in najbolj zanesljiva vrsta naložbe, saj že 2600 let velja za svetovno valuto. Naša vizija je, da bi ljudje znova začeli plačevati z zlatom, so poudarili predstavniki podjetja KB Edelmetall ob prvi obletnici delovanja. KB Edelmetall je največji svetovni proizvajalec licenčnih enogramskih valutnih zlatih palic čistine 999,9. Strankam jih je v letu 2009 dobavilo več kot 1,5 milijona. Podjetje se je lani prav zato odločilo, da začne prodajati še 0,5-gramske ploščice, ki so jih do zdaj dobavili v več kot 500.000 kosih. Po novem bodo začeli poslovati še z 0,25-gramskimi ploščicami zlata. Cilj družbe je omogočiti dostop do valutnega zlata čim širšemu svetovnemu občinstvu in da bodo ljudje s tem zlatom lahko plačevali. KB Edelmetall, ki ima sedež v švicarskem Luzernu, se sicer ukvarja s prodajo, odkupom in trženjem valutnega zlata. Trenutno ima več kot 100.000 strank in več kot 10.000 franšiznih partnerjev. Podjetje zlato pridobiva v Rusiji, Turčiji in v Afriki. Ima lasten proizvodni obrat, rafinerijo in kovnico v Turčiji, poleg tega pa še trezor v Švici.
http://www.vecer.com/clanekslo2010120905600169

ZLATI AKVARIJ

Kaj je tako posebnega na akvariju za 3,6 milijona evrov? Ribe so primerne domače živali skorajda za vsakogar. Malokdo pa si lahko zanje privošči tudi 3,6 milijona evrov vreden akvarij, v katerem ne manjka zlata in prestiža. Ko bi ribice le vedele, koliko je vreden njihov dom ... Akvarijske ribe so idealne živali za vse, ki se nimajo časa ukvarjati z drugimi domačimi živalmi. Ribe se ne podelajo na preprogo, ne potrebujejo sprehodov in ne ljubkovanja. Le vsake toliko je treba poskrbeti za akvarij in preveriti, ali vse deluje. Najdražji akvarij na svetu je Aquavista Dinosaur Gold Edition Aquarium. Ekstravagantni akvarij je oblikoval Stuart Hughes. Narejen je iz gmote zlata, oblika pa naj bi posnemala okostje izumrlega dinozavra tiranozavra Rexa. V različni velikosti prodaja zlati prestiž, vse pa vključujejo avtomatski hranilnik, dvojni filtrirni sistem, grelec, zračno tlačilko, osvetlitev, CO2 generator – kar pa omogoča lastniku, da za vzdrževanje akvarija porabi le 15 minut na mesec. Kot pravijo v podjetju Aquavista, bodo ročno izdelane akvarije s 'polno' opremo prodali le tri, in sicer za neverjetnih 3,6 milijona evrov. V takšno prestižno domovanje pa vsekakor sodijo tudi nesramno drage ribice. Vsekakor bi v njem morala biti najdražja riba na svetu – platinasta arowana je izjemen primerek mutirane ribe, ki je vredna več kot nov ferrari.
http://24ur.com/clanki-spored/kaj-je-tako-posebnega-na-akvariju-za-3-6-milijona-evrov.html
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/akvarijska-ribica-drazja-kot-luksuzni-avtomobil.html

ZLATO IN VOJNA

Gadafi vojno financira s 144 tonami zlata

Sankcije ob milijardnem premoženju Moamerja Gadafija verjetno ne bodo dosegle namena. Zlate rezerve Moamerja Gadafija so med največjimi na svetu. 143,8 ton zlata, s katerimi razpolaga libijska centralna banka, je vrednih okoli 6,5 milijarde dolarjev oziroma 4,56 milijarde evrov. Za primerjavo - žena pobeglega tunizijskega predsednika Ben Alija je iz Tunizije odnesla „le" eno tono in pol dragocene kovine, poroča nemški Spiegel. Libijsko zlato je skupaj z denarnimi rezervami države, ki menda znašajo dodatne desetine milijard evrov, in do katerih ima neposreden dostop, glavno sredstvo za financiranje vojne proti upornikom. Gadafi lahko tako kljub sankcijam mednarodne skupnosti še več mesecev nemoteno nadaljuje z bojevanjem, tako proti lastnemu ljudstvu kot proti zahodnim silam.Sankcijam se lahko izogne s pomočjo sosedSankcije, ki jih je proti libijskemu voditelju uvedel zahod, se tako sprevračajo v farso. Veliko držav je sicer zamrznilo račune najvišjih predstavnikov libijske vlade in omejilo poslovanje s finančnimi institucijami. Vendar bi lahko Gadafi svoje premoženje prestavil v obmejno mesto Sabha. To mesto leži na jugu države in je tako blizu obmejnim regijam Čada in Nigerja, te pa so v rokah Gadafiju prijateljskih plemen. Tam bi lahko rezerve zlata zamenjal za gotovino oziroma nakupil potrebne vojaške in ostale zaloge.
http://www.delo.si/clanek/145056
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Dec 18, 2010 9:00 am; skupaj popravljeno 93 krat

SREBRNA BATANA

Simbol dediščine istrske obale kot filigranski navdih

Batana, ta preprost lesen čoln, ki je bil nekoč ob obali Istre nepogrešljiv, a je skoraj že izginil, vstaja iz pozabe. Po tem, ko so jih po knjigi Batane Istra Slobodana Simiča Simeta in načrtih v njej zanesenjaki že naredili nekaj, je eno takih naredil piranski zlatar Riko Butuči.

Seveda je v precej pomanjšanem merilu, a iz srebra in lep dokaz, kako pomorska dediščina lahko služi tudi kot filigranski navdih.

Dober decimeter dolga batana se svetlika na vidnem mestu v vitrini njegove zlatarne na Tartinijevem trgu, zanjo pa je najprej potreboval kar precej teoretičnega dela, da je pomanjšal originalne načrte in našel ustrezna razmerja, saj je nadvse pomembno, da je kar se da zvesta kopija originalnih batan.

Delal jo je dobrih 110 ur in pri tem uporabil 90g izključno čistega srebra 925. Iz njega so tudi gibljivo krmilo, odstranljivo sidro, vesli in jambor, pogled v notranjost pa razkrije tudi rebra, tako, da je res videti kot original. Kot kaže je to prva taka batana, za katero nam je Butuči zaupal, da je z materialom in delom vred tam okoli 1.000 €.
ISTRA - 25.05.2011, št.5, stran 7
http://www.primorske.si/pn/brezplacnika/ri/index.html

IZREKI

* AURI SACRA FAMES
Prekleta lakota za zlatom
Publij Vergilij Maron
* AUREA MEDIOCRITAS
Zlata sredina
Kvint Horacij Flak
* AUREA NE CREDAS QUAECUMQUE NITESCERE CERNIS
Ni vse zlato kar se sveti
* AURO LOQUENTE OMNIS SERMO INANIS EST
Kjer govori zlato, je vsak govor odveč.
* AURUM LEX SEQUITUR
Zakon prihaja izza zlata.
* Gram časa je gram zlata. A z gramom zlata ne moremo kupiti grama časa.
Kitajski pregovor
* Rumeno zlato ima svojo ceno, znanje je neprecenljivo.
Kitajski pregovor
* Obljuba je vredna tisoč unč zlata.
Kitajski pregovor
* Čuvajmo kot zlato rudo, milo nam domačo grudo!
Slovenski pregovor
* Rana ura, zlata ura.
Slovenski pregovor

ZLATA TETOVAŽA

V Dubaju delajo tetovaže iz zlata

V meki luksuza, Dubaju, je možno kupiti vse, kot se tudi tetovirati z 24 karatnim zlatom.
Prvi primeri takšnih začasnih tetovaž so narejeni že v letu 2006, podpisal jih je japonec Nobuhiko Akatsuka.

Začasna tetovaža se sestoji od 99% zlata ali platine, katera sta nanesena direktno na kožo v samo 10 minutah.

Takšna tetovaža traja približno teden dni in stane od 40 € do 6.000 €, odvisno od aplikacij in velikosti.

Vsi tisti, ki bi želeli imeti takšen zlati okrasek na telesu, morajo v Dubaj v luksuzni hotel Burj Al Arab, kjer se takšne zlate tetovaže tudi delajo.
http://www.glasistre.hr/lifestyle/zanimljivosti/vijest/338045

ZLATA ZNAMKA

Ob praznovanju 20 obletnice osamosvojitve Republike Slovenije so tudi na pošti izdali slavnostno znamko s šopkom v štiribarvni ofset tehniki in zlati foliji v nominalni vrednosti 3,11 €, ovitkom prvega dne ter poštnim žigom ob obletnici osamosvojitve in sem uspel dobiti št. 66451: Laughing

http://www.posta.si/opis-postnega-ziga/7449/20-let-Republike-Slovenije?nodeid=534
http://www.posta.si/postna-celina/7450/20-let-Republike-Slovenije?nodeid=536
http://www.posta.si/opis-postnega-ziga/7438/20-obletnica-osamostvojitve?nodeid=537

SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU

Republika Slovenija je ob svetovnem prvenstvu v veslanju, ki te dni poteka na Bledu, izdala nov zbirateljski kovanec. Skovanih je bilo 2500 sedemgramskih zlatnikov s čistino 900/1000 in nominalno vrednostjo 100 € ter 3500 15 gramskih srebrnikov čistine 925/1000, njihova nominalna vrednost pa je 30 €. Zlatniki in srebrniki so zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji, vendar to ni njihov osnovni namen.

7 gramski zlatnik čistine 900/1000 - 250 €
15 gramski srebrnik čistine 925/1000 - 30 €

Iz Deželne Banke Slovenije, ki jo je Banka Slovenije pooblastila za ekskluzivno prodajo priložnostnih zlatnikov, so sporočili da je tokratna serija na voljo v njihovih 25 poslovalnicah po vsej Sloveniji, in sicer, kot so določili v Banki Slovenije, po ceni 250 € za zlatnik in 40 € za srebrnik. Tako kot vseh letošnjih izdaj tudi tokratne ne bodo dokovali, je pa to zadnja letošnja izdaja numizmatičnih vrednosti. Izdana zlatnik in srebrnik sta naložbena kovanca, saj imata navedeno numizmatišno vrednost, izdajatelj je RS in gre za mednarodno likviden denar.
http://www.dbs.si/obanki/kontaktniobrazec/vsebina.asp?MapaID=313&NewsId=405
http://www.dbs.si/obanki/dogodki/vsebina.asp?MapaID=315&NewsId=410

PRODAJA NAKITA

Kako izračunamo vrednost nakita?

Vir: NEDELJSKI DNEVNIK

Avtor: Bojan Glavič

Naslov članka: NOVA ZLATA MRZLICA

KAKO IZRAČUNAMO VREDNOST NAKITA?

»Ključni podatek in izhodišče je trenutna borzna cena zlata, ki ta hip (v ponedeljek ob 13. uri) znaša 43,00 evra za gram. Povprečna vrednost odkupa na to borzno ceno je nekoliko nižja, okoli 38 evrov za gram čistega zlata, saj mora trgovec tovrstno zlato rafinirati in poslati v predelavo v mednarodno certificirano kovnico, ki zlato predela v mednarodno certificirane likvidne naložbene palice ali kovance. Če imamo 14-karatni nakit, je njegova čistina 585/1000 (nakit mora nositi razločen žig 585), kar pomeni, da je v 1000 gramih nakita 585 gramov čistega zlata. Maso svojega nakita torej pomnožimo z 0,585 in z odkupno ceno za gram. Za 14-karatno verižico z maso 50 gramov tako stranka zdaj dobi 1111,50 evra, kolikor znese zmnožek 50 gramov x 0,585 x 38. Še en primer. Če imamo 18-karatni nakit, je njegova čistina 750/1000 (nakit nosi žig 750), kar pomeni, da je v 1000 gramih nakita 750 gramov čistega zlata. Maso svojega nakita torej pomnožimo z 0,750 in z odkupno ceno za gram (trenutno 38 evrov). Po tej formuli stranka za 50-gramsko 18-karatno verižico dobi 1425 evrov,« pojasnjuje dr. Valerija Babij, svetovalka pri Moro & Kunst. S prvič objavljeno formulo za izračun vrednosti zlatega nakita se bodo bralci laže zavarovali pred goljufi med odkupovalci zlata, ki nevednim prodajalcem ponujajo precej nižje odkupne cene.

VARUH VREDNOSTI
Irena Moro:
»Vlaganje v zlato namesto v devize
svojim državljanom odkrito priporoča celo kitajska centralna banka.«
https://www.moro.si/wp-content/uploads/2011/09/Nova-zlata-mrzlica-Nedeljski.pdf

ZLATO
999/1000 - 38 €/g
916/1000 - 32 €/g
750/1000 - 25,5 €/g
585/1000 - 20 €/g

SREBRO
999/1000 - 500 €/kg
925/1000 - 450 €/kg
800/1000 - 370 €/kg

http://www.gold-center.eu/
http://www.gold-center.eu/kdo_smo/

ZLATO
999/24 kt - 39 €/g
916/22 kt - 30 €/g
900/20 kt - 29 €/g
750/18 kt - 27 €/g
585/14 kt - 21 €/g
333/10 kt - 10 €/g
http://www.zlatozadenar.si/odkup-zlata

ZLATO
Cena-Prezzo-Price :
14kt - 585/000 = 21,00€
18kt - 750/000 = 27,00€
Za večje količine vam bomo ponudili še več!!!
http://www.edisongold.com/sl/odkup-zlata.html

GAIRSOPPA - 150mio$

Dvesto ton srebra globoko pod morsko gladino: Našli razbitine ladje iz druge svetovne vojne

V Atlantiku so raziskovalci našli razbitino ladje, ki je prevažala več kot 200 ton srebra, vrednega približno 150 milijonov dolarjev (111 milijonov evrov). To je največje odkritje plemenite kovine pod morjem do sedaj.
Britanska tovorna ladja je potonila med drugo svetovno vojno, leta 1941, v napadu nemške podmornice. Desetletja kasneje jo je končno našla ameriška raziskovalna odprava Odyssey Marine. Podjetje bo zadržalo 80 odstotkov vrednosti tovora, sodeč po dogovoru s prometnim ministrstvom.
Kot poroča BBC, je le ena oseba izmed 85-članske posadke preživela torpediranje ladje, ki je bila na potovanju proti Irski. Ladja se je sicer vračala iz potovanja v Indiji, pa je sredi nevihte ostala brez goriva. Pomoč so poiskali v luki Galway, tam pa jih je opazila nemška podmornica in jih napadla.
Sam brodolom so preživeli trije ljudje, pobegnili so z rešilnimi čolni. Na žalost sta dva preminila še preden so dosegli obalo Cornwalla dva tedna kasneje.
Razbitino so raziskovalci našli 4700 metrov globoko, kakih 300 kilometrov od irske obale.
http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042475538
http://en.wikipedia.org/wiki/SS_Gairsoppa
http://www.jutarnji.hr/u-ratnom-brod...srebra/976698/

KRALJ TRAVANCOR - 11,2 mrd$
http://www.jutarnji.hr/indija--arheo...dolara/956773/

***** nadaljevanje na 57 strani *****

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Apr 2011 14:30; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Apr 24, 2010 12:50 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DAN UPORA

Prunk: Praznik upora bi morali praznovati vsi Slovenci ne glede na ideološko usmerjenost Praznik upora proti okupatorju bi morali praznovati vsi Slovenci ne glede na ideološko usmerjenost, meni zgodovinar Janko Prunk. Delovanje Osvobodilne fronte (OF) kot organizacije protiokupatorskega odpora ocenjuje kot pozitivno, po drugi strani pa Prunk opozarja, da je OF začela socialistično revolucijo in povzročila državljansko vojno. Kot je v pogovoru za STA dejal Prunk, je dan upora dobro izbrano ime za praznik, saj leta 1941 ni bilo nikogar, ki bi bil za okupacijo. Poimenovanje praznika po OF pa je zanj bolj problematično. "OF je nedvomno bila organizacija protiokupatorskega odpora in to je nedvomno pozitivno dejanje v zgodovini slovenskega naroda, ampak OF je bila tudi spodbujevalec, začetnik in potem izvajalec socialistične revolucije in povzročitelj državljanske vojne". Po njegovem sicer večina tistih, ki so vstopili v narodno-osvobodilni boj, ni razmišljala o prevzemu oblasti, niti ni ničesar imela od tega, da je komunistična partija prevzela oblast. Je pa komunistična partija od vsega začetka načrtovala revolucijo ter tekom samega narodno-osvobodilnega boja "izvedla popolno centralizacijo in si prigrabila vso oblast v svoje roke". Kot spominja, se je to zgodilo že precej pred t.i. Dolomitsko izjavo - z njo so članice OF leta 1943 komunistom prepustile politično pobudo znotraj odporniškega gibanja - in sicer leta 1941, ko so se komunisti odločili, da v NOB ne vključijo meščanskih struj. To je bilo, kot je prepričan Prunk, nepotrebno, "zoževalo platformo" in za razliko od drugih držav, kjer se je tudi pojavil odpor proti nacifašističnemu okupatorju, "povzročalo revolucionarno napetost". Kot primer navaja Francijo, kjer so bile v odpor vključene vse struje, od konservativcev preko liberalcev do socialistov in komunistov. Slednji so bili najmočnejši, vodja odpora pa je bil general de Gaulle, sicer katoličan. Tako je v Franciji povojni razvoj normalno potekal, "mi pa smo se z novim sistemom pogreznili v zgodovino". Prunk se tudi strinja z oceno predsednika prve povojne demokratično izbrane republiške skupščine Franceta Bučarja, ki je ob nedavni slavnostni seji DZ ob 20. obletnici prvih večstrankarskih volitev aprila 1990 dejal, da se je šele s tistimi volitvami končala državljanska vojna. Seveda ni šlo za pravo vojno, so pa pritiski na politične nasprotnike, nesproščeno ozračje, omejevanje osebne svobode iz izražanja trajali celih 45 let po koncu druge svetovne vojne, meni zgodovinar. Na vprašanje, ali smo Slovenci prej narod upornikov ali hlapcev, Prunk odgovarja, da smo "eno in drugo, kot vsi evropski narodi", da pa smo zaradi svoje majhnosti toliko bolj izpostavljeni tej dilemi. Če je tako res, da smo se morali "marsikdaj tudi hlapčevsko malo ukloniti", so to storili tudi večji narodi, opozarja. Ob tem Prunk spominja, da smo se Slovenci samo v 20. stoletju trikrat še kako postavili zase. Med prvo svetovno vojno smo tako deklarirali željo po odhodu iz Avstro-Ogrske, pri čemer so se zgodili spontani upori slovenskih polkov. Med drugo svetovno vojno smo se uprli velikemu okupatorji in to "prej kakor drugi veliki narodi", nazadnje pa smo se v letih 1990 in 1991 "uprli proti vsem vetrovom in proti vsem mednarodnim pravilom" ter obranili našo samostojnost. Z dnevom upora proti okupatorju - do leta 1992 je bil praznik znan kot dan OF - se spominjamo dne, ko naj bi leta 1941 v Ljubljani ustanovili OF. Dejansko pa je bila OF oz. Protiimperialistična fronta ustanovljena dan prej, 26. aprila. V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se 26. aprila 1941 sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in pozvala k oboroženemu uporu. V OF je imela že od samega začetka osrednjo vlogo KPS. Njen voditelj Edvard Kardelj je bil med voditelji jugoslovanskega odporništva, OF pa je vodil Boris Kidrič. Do popolne prevlade komunistov v OF je prišlo po podpisu t.i. Dolomitske izjave 1. marca 1943, s katero so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanavljanju lastnih strank. Na lanski osrednji državni proslavi je premier Borut Pahor poudaril, da brez upora, ki ga slavimo 27. aprila, ne bi praznovali niti 26. decembra in 25. junija. Brez partizanskega upora bi bil slovenski narod po njegovem kot objekt izpostavljen naključjem zgodovinske usode. "S tem uporom, ki je bil v prvi vrsti domoljubno dejanje, je vzel usodo v svoje roke in se s pogumom vzpostavil kot zgodovinski subjekt. Postal je gospodar svoje prihodnosti," je dejal premier. Današnji praznik je po prepričanju predsednika vlade praznik vseh slovenskih ljudi, ne glede na njihove različne politične in svetovnonazorske razlike. Po Pahorjevih besedah pa je dejstvo, da so bile v tej hudi preizkušnji takratne slovenske politične sile na različnih straneh, povzročilo tudi, da so se zgodile stvari vredne obsojanja in obžalovanja. Zgodovinskih dejstev, je poudaril premier, ne moremo spremeniti, potrebno pa jih je osvetliti v celoti. http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042354891 http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60448137&section_id=1&article_id=3274835

VSTALA PRIMORSKA & BOLNICA FRANJA

http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60448129&section_id=1 article_id=3274219

OF

Dan upora proti okupatorju:
Odločitev za upor največja v zgodovini Slovencev Ob današnjem državnem prazniku - dnevu upora proti okupatorju - se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) leta 1941. Že od minulega konca tedna praznik obeležujejo s številnimi slovesnostmi. Predsednik republike Danilo Türk je v nedeljo na Nanosu opozoril, da je bila odločitev za upor največja odločitev v dotedanji zgodovini Slovencev. Ob današnjem državnem prazniku - dnevu upora proti okupatorju - se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) leta 1941. Po mnenju zgodovinarja Janka Prunka bi praznik upora proti okupatorju morali praznovati vsi Slovenci ne glede na ideološko usmerjenost. Kot je v pogovoru za STA dejal Prunk, je dan upora dobro izbrano ime za praznik, saj leta 1941 ni bilo nikogar, ki bi bil za okupacijo. Poimenovanje praznika po OF pa je zanj bolj problematično. "OF je nedvomno bila organizacija protiokupatorskega odpora in to je nedvomno pozitivno dejanje v zgodovini slovenskega naroda, ampak OF je bila tudi spodbujevalec, začetnik in potem izvajalec socialistične revolucije in povzročitelj državljanske vojne," je povedal. Z dnevom upora proti okupatorju - do leta 1992 je bil praznik znan kot dan OF - se spominjamo dne, ko naj bi leta 1941 v Ljubljani ustanovili OF. Dejansko pa je bila OF oz. Protiimperialistična fronta ustanovljena dan prej, 26. aprila. V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se 26. aprila 1941 sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in pozvala k oboroženemu uporu. V OF je imela že od samega začetka osrednjo vlogo KPS. Njen voditelj Edvard Kardelj je bil med voditelji jugoslovanskega odporništva, OF pa je vodil Boris Kidrič. Do popolne prevlade komunistov v OF je prišlo po podpisu t.i. Dolomitske izjave 1. marca 1943, s katero so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanavljanju lastnih strank.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042355424

24. APRIL 1920

Železničarji borci za vrednote NOB Slovenije so se danes v spomin na tragični dogodek na Zaloški 24. aprila 1920, ko so žandarji s streli preprečili množici ljudi protestni pohod proti mestu, zbrali pred spomenikom na Zaloški cesti in se poklonili spominu na žrtve s polaganjem cvetja, so sporočili iz Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana. Na spominski slovenosti je spregovoril tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. "Dogodek pred 90. leti na Zaloški v Ljubljani, ko so žandarji streljali na protestnike in pri tem ubili petletno deklico in dvanajst moških, je pustil posledice ne samo v našem spominu, ampak tudi v dogodkih, ki so sledili tej stavki," je povedal. Dogodek je po besedah Semoliča imel posledice tudi na bližajočo se dogajanje na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. V dogodkih, ki so sledili zlasti po letu 1941, so sodelovali mnogi železničarji, borci NOB, borci proti fašizmu in proti nacizmu oz. borci za svobodo slovenskega naroda, je dejal Semolič in pri tem izpostavil Tineta Rožanca in Toneta Tomšiča, oba narodna heroja in upornika, ki sta bila povezana z železnicami. Kot je poudaril prvi mož sindikatov, se tudi danes delavstvo bori za blaginjo in pravice delavstva. Z dogodkom pred 90. leti pa delavce druži tudi ideja uporništva. Nobena pravica delavcev ni nikoli bila in tudi ne bo podarjena in večna in za vsako se je treba boriti, je poudaril. Prižgali sveče v spomin na protestni shod pred 90 leti Zgodilo se je pred 90. leti. Vlada v takratni skupni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev je z začasnim pravilnikom železničarjem odvzela osemurni delavnik, starostno in bolniško zavarovanje ter znižala plačo za več kot 40 odstotkov. Slovenski železničarji so zato 15. aprila 1920 začeli stavko, ki je prerasla v vseslovensko. Stavka je imela mezdni značaj, piše v vabilu zveze borcev. Na Zaloški cesti se je 24. aprila 1920 zbrala množica ljudi za protestni pohod proti mestu, ki so ga preprečili žandarji. Ti so streljali na zbrano množico in ubili petletno deklico in dvanajst moških, okoli 64 ljudi pa je bilo ranjenih. V spomin na ta tragični dogodek bodo železničarji danes pred spomenikom na Zaloški cesti prižgali svečke. Ob spremljavi godbe Slovenskih železnic iz Zidanega Mostu in pevskega zbora Tine Rožanc se bodo poklonili spominu na žrtve s polaganjem cvetja, so še sporočili iz Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana.
http://www.delo.si/clanek/104646
http://24ur.com/novice/slovenija/dan-ko-je-umrla-petletna-marija-hocevar.html

NOB

NOB začetek boja za samostojno Slovenijo
Boj za neodvisnost se je začel že z NOB, je ministrica Jelušičeva poudarila na slovesnosti na Primorskem. In dodala, da "smo mi na Primorskem tisti, ki smo sposobni naučiti Slovenijo, kako preživeti". Boj za neodvisnost in samostojnost države se je začel že v drugi svetovni vojni z NOB, dokončali pa smo ga v letu 1991, je na slovesnosti v spomin na pohod 30. divizije v slovensko Benečijo v Morskem nad Kanalom dejala obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Opozorila je, da so udeleženci pohoda dali vse, kar je mogoče dati – življenje. "Bila so leta od 1925 naprej, ko je bila slovenska beseda v teh krajih prepovedana. Bili so tudi časi, ko so ukinili gasilska društva le zato, da ne bi imel kdo gasiti vsega tistega, kar so počeli fašisti v teh krajih." Obrambna ministrica Ljubica Jelušič V svojem nagovoru zbranim je Jelušičeva opozorila, da Primorci niso samo tisti, ki skrbijo za enotnost Primorske, pač pa tudi tisti, ki morajo vsej Sloveniji povedati, kakšne žrtve so bile potrebne za to, da je ostala enotna. Spomnila je, da je pokrajina pod fašizmom trpela že veliko prej, preden se je začelo uradno govoriti o njem. "Bila so leta od 1925 naprej, ko je bila slovenska beseda v teh krajih prepovedana. Bili so tudi časi, ko so ukinili gasilska društva le zato, da ne bi imel kdo gasiti vsega tistega, kar so počeli fašisti v teh krajih," je dejala. Kriza, v kateri smo se znašli, je po njenem kriza bogatenja in pohlepa. Da bi se je rešili, je po njenem treba priti na Primorsko. "K vam je treba priti zato, da bomo razumeli, kaj je skromnost. Za skromnost namreč ni nikoli krize," je dejala in dodala, da če kje, potem "smo mi na Primorskem tisti, ki smo sposobni naučiti Slovenijo, kako preživeti". O borcih, ki so se pred 66 leti na pohod odpravili zato, da bi okrepili partizanski boj v Benečiji, pa je dejala, da so takrat dali vse, kar je sploh mogoče dati, to je življenje. "Zato bodimo solidarni, prijateljski in vztrajni. Če bomo zmogli to, ni krize, ki je ne bi mogli premagati," je zaključila.
http://24ur.com/novice/slovenija/nob-zacetek-boja-za- samostojno-slovenijo.html#comment
http://www.primorska.info/novice/6913/ tigr_primorske_in_civilna_iniciativa_za_primorsko_za_enotno_ pokrajino

19. MARCA 1921

/13/...Še dandanes politična vrhuška, kljub njihovim trditvam in zavezam, še niso rehabilitirale tako Staneta Kavčiča, kot tudi organizacijo TIGR, ki je bila takrat prva, ki se je uprla fašistični ideologiji. Da ta nesoglasja trajajo še vse do danes, se vidi ob problematiki postavitve spomenika v Strunjanu, kjer mu odgovorni nikakor ne najdejo primerne lokacije, a se hkrati bojijo njegove postavitve poleg že obstoječega spomenika NOB. Tako naj bi bil ta spomenik posvečen spominu na leto 1921,ko se je v Strunjanu zgodila tragedija. Tržaški fašisti so iz vlaka streljali na otroke, ki so se igrali na travniku ob progi in mahali vlaku v pozdrav. Ubili so dva dečka, trije pa so bili ranjeni. Ta dogodek lepo opisuje slovenski pesnik Božidar Tvrdy v svoji basni. Upam, da bodo občinski in lokalni veljaki letos zmogli postaviti primerno obeležje temu sramotnemu dogodku:

Božidar Tvrdy Zgodilo se je 19. Marca ob 18:20h

» ZA ŠENTJANOM JE UTONILO SONCE

Nad Strunjan
se tiho spuščal
je večer.
Vrhovi
so bili obsijani,
še vedno v soncu,
Ronek je žarel;
a vendar že
k počitku
čas je vabil.

Bil kraj je poln
vonja sveže zemlje...
z bregov
pozdravljal je
vaščane
mandljev cvet.
V zraku so še
lastovice cvrkutale
in preko Stjuže
tam nad morjem -
videl sem galebov let.

Pod murvo,
ob kraj proge,
je k igri
bila zbrana
vaška otročad.
A že so matere
domov klicale -
in nekaj
se jih je odzvalo;
ostali so
večerni vlak čakali.

Ta dan
ni biló nič svetlih lic
za okni vlaka,
bilá je tam
le zlobna smrt
v črni fašije
iz Trsta.
Strunjan,
da bi uporni strli,
v otroke
so orožje uprli.

Tedaj Renatu Brajku
je življenje ugasnilo...
» joj mama,
jaz umiram «
v bolečini je medlel
Bartole Domeniko...
Otroku
čelo je bledelo,
z otrokom
sem še
jaz venel.

Še troje otrok
v bolečini
svojo mater
je klicalo...
Biló je zlo rojeno,
biló sovraštvo
je vsajeno,
da zagôrel je Ronek-
z njim vsa Istra...
Takrát nam sonce je utonílo za Šentjanžom.

* * * http://www.rex-mk.si/parencana/druga/pesem.html

PROSLAVA

Slovesnost v spomin na nedolžne žrtve fašizma
Nevarnost preži še danes Pred 89 leti, natančneje 19. marca 1921, so fašisti v Strunjanu z vlaka streljali na trgovino, potem pa še na otroke, ki so se igrali pod murvo. Dva so ubili, pet pa ranili. Nedolžnim žrtvam so se poklonili včeraj pred strunjanskim spomenikom. Piranski župan Tomaž Gantar je dejal, da na otroke še danes prežijo nevarnosti, ki so privedle do strunjanskega zločina, saj da nasilje nad pripadniki različnih nacionalnih, etničnih, socialnih, političnih, religioznih in drugih skupin v svetu narašča. Opozoril je, da skrajni desničarji potvarjajo zgodovino: “Tako pri nas v Sloveniji in še zlasti v Italiji, kjer miti skrajne desnice počasi postajajo tudi uradna resnica. Ne le zanikanje, zaničevanje trpljenja Primorcev pod fašizmom je postalo stalnica.” Okrcal je moderno evropsko levico. “Kar nekako sprijaznila se je s tem, da je sčasoma vsako zgodovinsko dejstvo mogoče interpretirati na več različnih načinov in se nato pogajati o tem, čigava resnica bo manj razburjala javnost.” Prepričan je, da mora Slovenija z zakonom opredeliti status žrtev vojnega nasilja, pri čemer ne sme biti sporno, da statusa ne more dobiti oseba, ki je sodelovala z agresorjem. Slavnostni govornik dr. Jože Pirjevec je poudaril, da je upor proti raznarodovalnemu pritisku slovenski narod oblikoval kot osebek v družini evropskih narodov, pri čemer sta bila temeljna dogodka tigrovsko gibanje in NOB. Spomnil je na sovraštvo meščanske gospode, Istranov italijanskega jezika do Slovanov, ki niso več sprejemali podložniškega položaja. Potemtakem, trdi Pirjevec, se ni čuditi krvavim dogodkom po prvi svetovni vojni, maščevanju “ščavov” po kapitulaciji Italije 1943 ter povojnem izseljevanju Istranov italijanskega jezika. Zaskrbljujoče je, je dejal, da je italijanska država prisvojila kot resnico, da je “v Istri po drugi svetovni vojni prišlo do etnične čistke, pravzaprav do genocida, ki je prizadejal Italijane samo zaradi tega, ker so bili Italijani. Da so bili prej pogosto tudi fašisti, še prej pa nestrpni šovinisti, nepripravljeni priznati prebivalstvu druge narodnosti in kulture najbolj osnovne državljanske pravice, nihče ne pove in noče vedeti.” Prepričan je, da bi morali biti Slovenci “ponosni zavesti, da smo se vsemu navkljub na tej zemlji obdržali, jo oplemenitili in obogatili, in tudi zavesti, da ne smemo narediti napake in se sami zapreti v školjko svoje samozadostnosti.” NIVES KREBELJ
http://www.primorske.si/PN/article_wide.aspx? pDesc=44579,1,42

TIGR

/13/...žal, je spomeniška problematika še vedno aktualna, saj kljub proslavi dogodkov iz leta 1921, strasti še vedno niso presežene in tako bo vse do takrat, ko se bodo tudi tisti, ki predlagajo postavitev novega obeležja, ki bo še posebej obeleževal ta sramotni dogodek, s tem seveda strinjali. Vse tudi kaže na to, da so trenja med samimi Strunjančani, saj si nekateri med njimi praktično lastninijo ta dogodek in tako hočejo uveljaviti zgolj svojo pravico. Tudi zaradi tega, še vedno potekajo precej žolčne razprave in o lokaciji samega spomenika, kot tudi o smiselnosti njegove postavitve, saj namreč spomenik tam že stoji. Ob našem vsakdanjiku nam tudi precej manjka kultura dialoga, takšnega, kot bi ga želeli tudi tisti, ki imajo seveda pravico do drugačnega mnenja. In ravno pravica da nekdo pove tisto, kar misli in da se pri tem ne počuti ogrožen, je ena bistvenih sestavin našega minulega praznovanja 20 obletnice Slovenske demokracije ali pač, kar naj bi le ta praznovala. Ob tem je seveda potrebno poudariti, da se kljub že črtanju zloglasnega 133.člena kazenskega zakonika o verbalnem deliktu v naši nekdanji skupni domovini Jugoslaviji, vedno znova prebujajo nove tendence, ki poskušajo nadzirati najgloblje misli, ki prihajajo iz človekovih globin. To so nedvomno plodna tla za ukrotitev, tistega, kar se ne da ukrotiti, človeške misli, tiste zapisane v vseh mogočih medijih in tudi v tolikanj popularnih socialnem medmrežju. Kljub vsem možnim deklaracijam, tako sprejetim kot tudi nesprejetim, se pojavljajo vse mogoče manipulacije, ki še posebej prizadanejo tiste najbolj občutljive ter ranljive, ki jih je še posebej veliko med najšibkejšimi. In takih revnejših nas je po letu 1991, vsak dan več, seveda tudi na račun tistih, ki so nam in nam že dve desetletji ponujajo vsakodnevne floskule o boljšem jutri in si hkrati povečujejo svoje polje oblasti. Še več, ustvarjanje brezizhodnega položaja in nezmožnosti vpliva na obstoječe dogodke ter kontrola medijev skozi prizmo politike nas hitro približuje takoimenovani Berlusconizaciji Slovenije ter iskanje vsemogočnega princa na belem konju, ki bi naj nas odrešil vseh teh skrbi. Poštenje. Pokončnost. Lojalnost. Hrabrost. Nezlomljivost. Iskrenost. Skromnost. Tovarištvo. Solidarnost. Predanost. Vse to in še več je nedvomno krasilo TIGRovce, ki niso pomišljali, ko so se bile odločilne bitke za narodov obstoj. Kam pripelje v narodu ta občutek nemoči, kolektivnega mobbinga, nespoštovanja in zaničevanja najosnovnejših človeških potreb in vrednost, nam tudi pokaže nova knjiga, ki jo je napisala zelo pogumna novinarka Mojca Širok, pod naslovom: ˝Zadnji Rimski cesar˝, ki jo je predstavila v Kinu Odeon v Izoli. Vse to in še marsikaj sem razmišljal ob predstavitvi knjige, pa tudi o tem, da smo v današnjem trenutku, vse države, ki smo nekdaj bile in izšle iz nekdanje skupne Jugoslavije, imele vsaj 5 krat večji zunanjetrgovinski dolg od skupne domovine. Tako da bi se lahko upravičeno vprašali, kdo nam je dovolil, da smo se zakreditirali tudi za naše zanamce in prihodnje rodove, tudi za tiste, ki še niso živi, da bodo klecnili pod težo obremenitev. Zato smo pač dolžni opozoriti, da se tisto zadano pred dvajsetimi leti ni uresničilo ali pa ni uresničilo tisto, kar so navadni ljudje pričakovali in bili v večini primerov zavedeni. Seveda na tak način, da danes nimajo niti več služb, za katere so v tovarnah pustili večino svojega življenja in prav tako služb nimajo niti njihovi otroci. Največ kar lahko nekdo izgubi je zaupanje v državo, vladavino, politično vrhuško, družbo a vendar mu še vedno ostane vera v samega sebe, da bo kot človek spremenil to stanje in to apatičnost spremenil v našo prednost. Živo v spominu imam očetov ponavljajoči se stavek:˝Ma kaj so naredili iz tako pridnega naroda kot je Slovenski, iz tako vestnih in pridnih delavcev, da si take bede, kot je danes, gotovo ni zaslužil.˝ Zato bi razmišljanje gotovo sklenil pri zgoraj še zapisanih vrednostah, saj bomo le tako našli našo skupno pot. Gotovo je le, da bo, kot so bili najpogumnejši pred nami, tudi ta prav gotovo odrešilna: Laughing

http://www.tigr-drustvo.si/index.php?option=com_fireboard&Itemid=35&func=view&catid=7&id=28#28
http://www.vest.si/2010/03/02/silvio-berlusconi- nepremagljivi-politicni-mogotec/
http://www.finance.si/272242/Slovenija-drvi-v-smeri- Berlusconijeve-Italije http://www.mandrac.si/content/view/1959/10121/
http://www.primorski.it/stories/alpejadran/ 94180_berlusconi_zadnji_rimski_cesar/
http://www.pogledi.si/clanek/103211
http://podpalmo.si/Novice/Kultura/ Mojca_Sirok__Mafija_je_se_vedno_prisotna_v_politiki___Video_ http://www.siol.net/kultura/knjizni_molj/2010/03/ knjiga_mojce_sirok.aspx

18. APRIL 1942

Na Nanosu bodo počastili spomin na eno prvih partizanskih bitk Prireditev se bo pričela ob 12. uri, slavnostni govornik pa bo predsednik države Danilo Türk. V spomin na eno prvih partizanskih bitk z italijansko vojsko na Primorskem, ki je potekala 18. aprila 1942 na Nanosu, bo tam danes tradicionalna slovesnost. Pred začetkom prireditve bodo predsednik države in predstavniki borčevskih organizacij pred spomenik padlim položili vence. Nato bodo zbrane pred prireditvenim prostorom pozdravili župan občine Vipava Ivan Princes, predsednik Društva TIGR Primorske Marjan Bevk in predsednik ajdovsko-vipavske borčevske organizacije Božo Novak. V bogatem kulturnem programu bodo sodelovali pihalni kvintet slovenske policije, Orkester Slovenske vojske, Moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, člani Kulturnega društva Triglav iz Kamnika, ki negujejo partizanske tradicije, ter recitatorji osnovne šole Draga Bajca iz Vipave. http://www.primorska.info/novice/8316/na_nanosu_bodo_pocastili_spomin_na_eno_prvih_partizanskih_bitk

NAROD ZMAGOVALCEV

Türk na Nanosu: Smo narod zmagovalcev in tega ne smemo nikoli pozabiti Zavest o nujnosti narodnoosvobodilnega boja ni bila nikjer na Slovenskem bolj jasna kot tu na Primorskem. Prispevek Primorske in Primorcev temu boju je bil izjemen, je v govoru na slovesnosti v spomin bitke na Nanosu dejal predsednik republike Danilo Türk. "To dejanje, ta odločitev za upor proti okupaciji, je bila največja odločitev v dotedanji zgodovini Slovencev in je zahtevala odločilen prelom s preteklostjo. Slovenski narod ni hotel - in tudi ni smel, če je želel preživeti - več prepuščati svoje usode odločitvam velikih," je še dejal predsednik države. "Vsesplošni oboroženi odpor je sčasoma zajel vso Slovenijo, čeprav je bil soočen s kruto vojaško okupacijo, delitvijo ozemlja z bodečo žico in nasiljem nad civilnim prebivalstvom. Ta boj je bil pravičen in zmagovit. Slovenski narod je bil zato med narodi, ki so se med drugo svetovno vojno borili za pravično stvar, ki je bila tudi zmagovita stvar. Smo narod zmagovalcev in tega ne smemo nikoli pozabiti," je predsednik republike poudaril na Nanosu. Brez partizanskega upora upora ne bi bilo take sedanjosti, kot jo živimo, je še poudaril Türk. "Partizanski upor proti okupatorju je bil odločilnega pomena za kasnejšo zgodovino. Brez tega upora bi bil naš narod prepuščen volji in odločitvam drugih, narodova usoda pa bi bila popolnoma negotova. Z uporom pa je slovenski narod dokončno postal gospodar svoje usode in svoje prihodnosti. Vse, kar je bilo doseženega do osamosvojitve in po njej, ima svoj temelj v narodnoosvobodilnem boju," je poudaril Türk. Zbrane sta pozdravila tudi župan občine Vipava Ivan Princes, ki je poudaril pomen prenašanja zgodovinskih dejstev na mlade, da ne bodo nekdanji dogodki in vrednote nikoli pozabljeni. Predsednik ajdovsko-vipavskega združenja borcev za vrednote NOB Božo Novak pa je spregovoril o pomenu te nanoške bitke. Tradicionalna slovesnost, ki je na "sveto goro Primorcev" tudi tokrat privabila preko 2000 obiskovalcev, poteka v spomin na eno prvih bitk primorskih partizanov. Obenem pomeni prelom v partizanskem odporu proti italijanski okupaciji na Primorskem. 18. aprila 1942 se je na Nanos umaknilo 54 partizanov, ki so jih obkolile precej številčnejše italijanske sile. V osemurnem boju z 800 italijanskimi vojaki je bilo ubitih deset partizanov, 11 so jih ujeli in devet kasneje ustrelili, medtem ko so se ostali uspeli prebiti iz obroča. Nanoška bitka je zelo odmevala po vsej Primorski in predstavlja začetek osvobodilnega boja ob zahodni meji.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042355001

POHORSKI BATALJON

Kučan poudaril, da miru ni mogoče utemeljevati na vojaški sili Po besedah Kučana ima narod, ki mu je vojna vsiljena, pravico in dolžnost, da se brani in bori Na današnjem Šarhovem pohodu po poteh Pohorskega bataljona se je zbralo okoli 2000 ljudi. Udeležence zaključne prireditve pri Treh kraljih je nagovoril bivši predsednik republike Milan Kučan, ki je poudaril, da je Pohorski bataljon padel za mir. Mir je še danes temeljna dobrina, ki pa je ni mogoče utemeljevati na vojaški sili, je dodal. Pojasnil je, da Slovenci tudi vojne ob osamosvojitvi leta 1991 niso hoteli, zato je bila takrat podpisana Deklaracija za mir, v kateri so zavrnili vojaško nasilje in se zavzeli za demilitarizirano Slovenijo. "Temeljno sporočilo pobude, da nočemo vojne, je vojaško politični vrh takratne jugoslovanske države povsem prezrl, prepoznal in priznal pa ga ni in ga še danes ne priznava tudi del domače slovenske politike, ki ga je v celoti zavrnil kot utopijo in ga razglasil celo za nepatriotsko dejanje," je nadaljeval prvi predsednik samostojne Slovenije. Šarhov pohod od Treh kraljev nad Slovensko Bistrico do prizorišča poslednjih bojev Pohorskega bataljona na Osankarici poteka v sklopu Festivala miru, namenjenega obeležitvi dneva upora proti okupatorju, in je letos potekal že tretjič zapored.
http://www.vecer.com/clanekspo2010042505535294

5. MAJ 1945

'Vojsko lahko izgubimo le, če tako želimo sami' Ob 65. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade je premier Pahor poudaril, da so si Primorci sami priborili svobodo, govoril pa je tudi o slovensko-hrvaškem sporazumu o arbitraži. Predsednik vlade Borut Pahor je ob 65. obletnici ustanovitve prve slovenske narodne vlade v nagovoru poudaril, da brez prve povojne narodne vlade Borisa Kidriča, ustanovljene v Ajdovščini 5. maja 1945, tudi ne bi bilo prve slovenske vlade Lojzeta Peterleta. "Mednarodne okoliščine so nas takrat Primorce postavile v okoliščino, ko smo bili v veliki meri odvisni od drugih, čeprav smo si – in to nikoli ne pozabimo – našo svobodo priborili sami. Nihče nam je ni podaril," je dejal predsednik vlade. Govoril pa je tudi o sporazumu o arbitraži s Hrvaško. "Če se boste na referendumu odločili za arbitražni sporazum, naj vam povem, da je to sporazum po volji Slovenije in Hrvaške. Končno daje možnost Sloveniji, da dobi skupaj s Hrvaško pošteno mejo in zaključi vprašanje naše suverenosti," je še dejal premier. 'Vojsko lahko izgubimo le, če tako želimo sami' Boris Pahor Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je spomnila, da v narodni vladi leta 1945 ni bilo obrambnega ministra, ker je bil glavni štab partizanskih odredov in NOB Slovenije takrat že neposredno podrejen vrhovnemu štabu jugoslovanske armade. "Primorci smo tako v času največjih diplomatskih preizkušenj, ki so potem sledile, ostali brez lastne narodne vojske," je dejala. Poudarila je, da je sedanja Slovenska vojska moderna, dobro organizirana in mednarodno priznana sila. "Izgubimo jo lahko le, če tako želimo sami," je opozorila. Slavnostni govornik je bil pisatelj iz Trsta Boris Pahor. Poudaril je, da bi morali tudi italijanski politiki priznati izsledke, ki jih je v končno poročilo zapisala slovensko-italijanska zgodovinska komisija, in z njim seznaniti italijansko javnost. "Ni sprejemljivo navajati zločinov, ki so bili storjeni nekomu, ne da bi navedel tudi kriminalna dejanja, ki jih je prej izvršil on sam," je poudaril. Ajdovski župan Marjan Poljšak pa je dejal, da je "s proslavo na osrednjem ajdovskem trgu 5. maja 1945 nova slovenska revolucionarna elita Italiji in vsemu svetu razglasila, da je Primorska slovensko narodno ozemlje ter sestavni del slovenske države". "Na današnji proslavi italijanski in svetovni javnosti ponovno razglašamo, da je Primorska sestavni del slovenske države, in sporočamo določenim krogom v Italiji, naj pozabijo na svoje želje po rapalski meji in o italianizaciji Primorske," je poudaril Poljšak. Prvo vlado sesatavil Kidrič Pred 65 leti je Slovenija dobila prvo narodno vlado. Mandat za njeno sestavo je pripadal Borisu Kidriču, v času okrog druge svetovne vojne med slovenskimi komunisti drugemu človeku za Edvardom Kardeljem. Mandat mu je podelil predsednik Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) Josip Vidmar. Med ministri je bila tudi ena ministrica, in sicer Vida Tomšič za socialno politiko. Franc Snoj je postal minister za promet in je prihajal iz vrst SLS, ministrsko funkcijo pa je kot edini med novimi ministri opravljal že pred vojno. Drugi ministri so bili še Marijan Brecelj, Zoran Polič, Jože Pokorn, Ferdo Kozak, Aleš Bebler, Franc Leskošek, Janez Hribar, Tone Fajfar in Marijan Ahčin. Ta dogodek je izrednega simbolnega pomena za Primorce, ki so bili od 1. svetovne vojne pa do te osvoboditve okupirani s strani Italije in trpeli raznarodovanje, še posebej pod fašizmom. Ob velikem praznovanju 60. obletnice dogodka je takratni organizacijski odbor sklenil, da se večje, vseslovensko praznovanje tega pomembnega zgodovinskega mejnika priredi vsakih pet let. Zgodovinarji niso povsem enotni Danes si sicer nekateri zgodovinarji glede tega, ali je bila to res prva slovenska (narodna) vlada, niso enotni. Po mnenju mnogih zgodovinarjev je bila namreč ustanovljena že ob koncu prve svetovne vojne, tj. 29. oktobra 1918 v Ljubljani. Ajdovščina naj bi bila kot mesto ustanovitve slovenske vlade ob koncu druge svetovne vojne izbrana z namenom, da bi narodnoosvobodilno gibanje pokazalo, čigava je Primorska. Sprva naj bi bil predviden Črnomelj, nato celo Trst, a se je vodstvo zavedalo obstajanja možnosti, da bi se morali iz mesta umakniti. http://24ur.com/novice/slovenija/65-let-od-prve-slovenske-vlade.html 9. MAJ 1945 'Velik dan za slovenski narod' Predsednik republike je ob 65. obletnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom dejal, da je bil slovenski narod v tem usodnem svetovnem spopadu na pravični strani. "Spoštovane partizanke in partizani, borke in borci NOB in vsi, ki ste prispevali k porazu fašizma in nacizma, hvala vam!" 9. maj je Ljubljana za svoj praznik izbrala v spomin na konec štiriletne okupacije leta 1945. V Ljubljani na Prešernovem trgu poteka osrednja proslava ob 65. obletnici osvoboditve, ki jo skupaj z ljubljansko občino in obrambnim ministrstvom pripravlja Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostni govornik je predsednik republike Danilo Türk, ki je dejal, da se moramo spomniti bistva. "Slovenski narod je bil v tem usodnem svetovnem spopadu na pravični strani, ki je bila tudi zmagovita stran. In prav ta zmaga pravične stvari je našemu narodu zagotovila pravico do obstoja in pravico do dostojanstva. Vrnila mu je Primorsko in ustvarila realne možnosti za razvoj in kasnejšo osamosvojitev. Dan zmage je bil velik dan za slovenski narod," je dejal. "Če je hotel preživeti, slovenski narod ni mogel več prepuščati svoje usode odločitvam drugih. Narod je moral vzeti usodo v lastne roke in to z oboroženim bojem, z bojem proti veliko večji vojaški sili in proti brezobzirni totalitarni ideologiji nacizma in fašizma. Odločitev za upor je zahtevala veliko zrelost in veliko junaštvo. Oboje je v slovenskem narodu v tistem času obstajalo. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je bila izraz politične zrelosti. Narodnoosvobodilna vojska je bila izraz narodovega junaštva. Oboje skupaj je bilo zagotovilo preživetja in zmage," je pred zbrano množico povedal predsednik naše države. Narod si bo izboril svobodo sam! "Spoštovane partizanke in partizani, borke in borci NOB in vsi, ki ste prispevali k porazu fašizma in nacizma, hvala vam!" Predsednik Danilo Türk Udeležence sta pozdravila tudi predsednik združenja Janez Stanovnik in ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je ta teden pojasnil režiser prireditve Jože Vozny, so bili izhodišče za oblikovanje scenarija prireditve partizanski plakati iz let 1942–1945, ki so vabili slovenski narod, naj se dvigne in zavzame meje svojega etničnega področja. Prireditev z naslovom Narod si bo izboril svobodo sam! je Slovenska vojska podprla med drugim tudi s preletom letal, sodelovali pa so tudi praporščaki policije, borčevskih in veteranskih organizacij. Pred proslavo so predstavniki veteranskih organizacij položili venec pred spomenikom padlih borcev NOB na Žalah. Prometni režim je spremenjen Ker bo na Prešernovem trgu potekala prireditev, bo veljala popolna zapora Slovenske ceste na delu od Gosposvetske ceste do Šubičeve ulice – zapora bo od 6. do 20. ure. Zapora velja tudi za Vilharjevo cesto na odseku od Slovenske ceste do Železne ulice – dovoljeno bo parkiranje za avtobuse udeležencev – od 8. do 18. ure. Obvoz za avtobuse Ljubljanskega potniškega prometa pa velja za proge 1, 2, 3, 6, 8, 9, 11, 14, 19, 20 in 23. Obvoz po potekal po Bleiweisovi cesti. Pot ob žici okoli Ljubljane je pohodnike vodila tudi skozi ljubljansko vojašnico Pot ob žici Vrata so sicer pred dnevom Slovenske vojske, ki ga obeležujemo 15. maja, odprle tudi vojašnice v Postojni, Vipavi, Slovenski Bistrici, Novem mestu, Murski Soboti, Kranju in Pivki. Druge slovenske vojašnice bodo dan odprtih vrat pripravile 22. maja. Pohod ob žici, ki v Ljubljani že 54. poteka po 35 kilometrov dolgi poti, kjer je Ljubljano med drugo svetovno vojno obdajala bodeča žica, se danes zaključuje z rekreativnimi pohodi in tekom trojk. Pot pa je letos pohodnike vodila tudi skozi ljubljansko vojašnico, kjer je bil danes pred dnevom Slovenske vojske, 15. majem, dan odprtih vrat. Kot je dejala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, jih je dan odprtih vrat v ljubljanski vojašnici Franca Rozmana Staneta na poseben način povezal tudi z mestom Ljubljana, kot pa smo že zapisali, Slovenska vojska danes sodeluje tudi na osrednji slovesnosti ob 65. obletnici osvoboditve Ljubljane. V vojašnici, ki bo imela vrata odprta danes do 18. ure, so se predstavili vrhunski športniki, ki sodijo v športno enoto Slovenske vojske, med njimi motorist Miran Stanovnik, smučarka Saša Farič in plavalka Anja Klinar. Kot ocenjuje Jelušičeva, je obisk dober, v vojašnici se oglasi veliko pohodnikov po poti ob žici, veliko pa je tudi takšnih, ki so prišli samo na ogled vojašnice. Dan odprtih vrat je povezal vse generacije, saj je med obiskovalci veliko mladih, v vojašnici pa so prav tako tudi veterani in pripadniki Zveze častnikov Slovenije, pravi ministrica. Ti po njenih besedah s svojo prisotnostjo kažejo trdno povezanost različnih generacij, ki so pripadale tudi predhodnicam Slovenske vojske. Tradicionalna prireditev Pot ob žici se je sicer v Ljubljani začela že v četrtek, ko se je na pohod odpravilo okoli 4800 vrtčevskih otrok, in nadaljevala v petek s pohodi osnovnošolcev in srednješolcev, ki jih je bilo več kot 9100, pojasnjuje direktor prireditve Gojko Zalokar. Današnjega teka trojk na 28, 12 oziroma tri kilometre pa se je udeležilo več kot 4500 ljudi.
http://24ur.com/novice/slovenija/vabili-slovenski-narod-da-se-dvigne.html http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042357973 http://www.vecer.com/clanekslo2010050805538863

13.MAJ 1941

Padlim borcem Tigra se je na Mali gori poklonil tudi predsednik Danilo Türk Ob obletnici prvega oboroženega upora Slovencev s fašističnim okupatorjem je danes na Mali gori pri Ribnici potekala spominska slovesnost, na kateri so se poklonili padlim borcem vojaškega krila TIGR. Venec je položil tudi predsednik republike Danilo Türk. Ob tem je poudaril pomen narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda. Predsednik Türk je dejal, da so se danes zbrali k počastitvi spomina na enega junaških in tragičnih dogodkov naše zgodovine. Poudaril je, "da po drugi svetovni vojni tigrovcem in njihovi organizaciji vse predolgo ni bilo zagotovljeno ustrezno priznanje in s tem zasluženo mesto v slovenski zgodovini". "Vse predolgo je bilo prezrto junaštvo narodnoobrambnega upora Slovencev izza takratne rapalske meje. Prezrto ali vsaj premalo razumljeno pa je bilo tudi narodnostno zatiranje Slovencev v fašistični Italiji," je opozoril. Po njegovih besedah mora narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda za vselej ostati naša največja in skupna vrednota. "Danes, tri generacije po koncu druge svetovne vojne, bi bilo prav, da bi imeli zrelost, potrebno za trezne in tehtne presoje - brez potvarjanja zgodovine in brez politične zlorabe bolečih spominov," je poudaril. Odzval se je tudi na uvodni pozdrav župana občine Ribnica Jožeta Levsteka, ki je dejal, da bi potrditev arbitražnega sporazuma pomenila izgubo dela slovenskega ozemlja in prostega dostopa do mednarodnega morja, s tem pa izgubo statusa pomorske države. Predsednik Türk je ob tem pojasnil, da je Slovenija pomorska država in bo to tudi ostala. Ničesar ni, kar bi ji ta status odvzelo, je zagotovil. "Slovenija je na poti, da dosežemo vse, in prav je, da smo pri tem samozavestni," je dodal. Današnjo spominsko slovesnost na Mali gori so pripravili Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, Združenje borcev za vrednote NOB Ribnica in Občina Ribnica. V prvem oboroženem uporu Slovencev proti okupatorju se je 13. maja 1941 skupina tigrovcev na Mali gori pri Ribnici spopadla z italijansko patruljo. V boju je takrat padel tudi vodja vojaškega krila TIGR Danilo Zelen. http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042359734

04.06.2010

Ob že tako pregretem političnem ozračju, so se našli posamezniki, ki so med drugim zlorabili ime organizacije TIGR, saj so na referendumskih manifestacijah nosili majice z njihovim napisom, na kar se je ostro in pravilno odzval predsednik organizacije Marjan Bevk. 04.06.1915 Odkritje obeležja v Idrskem pri Kobaridu Prvim civilnim žrtvam I. svetovne vojne iz vasi ob Soči V Idrskem pri Kobaridu so sinoči odkrili spomenik prvim civilnim žrtvam prve svetovne vojne. Z vstopom Kraljevine Italije v prvo svetovno vojno se je odprla soška fronta in tako je maja 1915 italijanska vojska zasedla Kobarid ter okoliške vasi, avstro-ogrski vojaki pa so se umaknili na više ležeče položaje v Krnskem pogorju. V prvi svetovni vojni so bila območja ob frontnih črtah izpraznjena, civilno prebivalstvo so izselili na varnejše predele, v zaledje vojnih spopadov. V začetnih bojih to ni bilo tako. Z vstopom Kraljevine Italije v prvo svetovno vojno se je odprla soška fronta in tako je maja 1915 italijanska vojska zasedla Kobarid ter okoliške vasi, avstro-ogrski vojaki pa so se umaknili na više ležeče položaje v Krnskem pogorju. Velik del civilnega prebivalstva je ostal v vaseh, ker so bili ljudje prepričani, da ne bo hudega in da boji ne bodo dolgo trajali. Vendar napredovanje italijanske vojske ni potekalo po zastavljenih načrtih in tako se je fronta ob Soči ustalila. Nejevoljo Italijanov ob neuspehih so občutili tudi domačini. Pogosto so jih obtoževali vohunstva, sporočanja podatkov in sodelovanja z avstro-ogrskimi vojaki, pa tudi streljanja na italijanske vojake. Italijanski poveljniki so se strogo držali navodil vrha italijanske vojske, da naj na zasedenem območju nastopajo strogo in naj nepravilnosti kaznujejo. Razmere so se tako zaostrile, da so z domačini tudi fizično obračunavali. Temu so sledili prvi poboji civilistov. Najodmevnejši poboj v Zgornjem Posočju je bil pri Idrskem, kjer so po sistemu desetkanja (decimacije) kot talce ustrelili šest domačinov iz vasi Smast in Kamno. 4. junija 1915 so domačine obsodili napada in streljanja na ranjene italijanske vojake. V vaseh Ladra, Smast, Libušnje, Vrsno, Krn in Kamno so zajeli po nekaterih podatkih 61, po drugih pa 66 domačinov in jih odpeljali čez Sočo. Pred vasjo Idrsko so jih postavili v vrsto in vsakega desetega ustrelili. Ko je po vojni italijanska oblast dogodek raziskovala, se je pokazalo, da so bili talci ustreljeni po nedolžnem. Pobiti domačini pri Idrskem pa niso bili edini v Zgornjem Posočju, ki so v tem obdobju izgubili svoja življenja po nedolžnem. Podobni dogodki s tragičnim koncem so se zgodili tudi prebivalcem drugih vasi - Ladra, Krn, Kamno, Smast, Žaga, Drežniške Ravne, Koseč in Magozd. Obeležje nedolžnim žrtvam sta odkrila predsednik društva Tigr Primorske, Marjan Bevk in Podpredsednik Državnega zbora, Vasja Klavora, žalni venec pa sta predenj položila Lucijan Pelicon in Borut Klanjšček.
http://www.primorska.info/novice/8854/ odkritje_obelezja_v_idrskem_pri_kobaridu

06.09.1930 ob 05.43

Pred 80 leti so bili ustreljeni bazoviški junaki Primorski Slovenci z obeh strani meje se danes spominjajo 80. obletnice ustrelitve bazoviških junakov, slovenskih in hrvaških pripadnikov tajne protifašistične in narodnoobrambne organizacije Tigr, ki so jih italijanske fašistične oblasti dale ustreliti 6. septembra 1930 na gmajni v bližini vasi Bazovica pri Trstu. Že pred 6. uro zjutraj, natančneje ob 5.43, so danes pred spomenikom bazoviškim žrtvam na bazoviški gmajni komemorativno slovesnost pripravili člani kluba mladih Tigrovcev in dijaki dramsko-gledališke gimnazije iz Nove Gorice. 6. septembra 1930 ob 5.43 so namreč na bazoviški gmajni odjeknili streli voda, ki je usmrtil Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča. Četverico je le dan prej fašistično sodišče za zaščito države obsodilo na smrt na t.i. prvem tržaškem procesu zaradi izvedbe bombnega atentata na uredništvo tržaškega fašističnega časopisa Il Popolo di Trieste, v katerem je bil (akcija je bila sicer zamišljena kot demonstrativnega značaja) ubit tudi eden od urednikov. Slovenci Bidovec, Marušič in Valenčič ter Hrvat Miloš so bili člani ilegalne primorske protifašistične in narodnoobrambne organizacije Tigr (po začetnicah imen Trst, Istra, Gorica in Reka) oziroma njene veje Borba. Ti sta bili ustanovljeni leta 1927, da bi se zoperstavili raznarodovalni politiki italijanskega fašističnega režima, ki je bila uperjena proti primorskim Slovencem in istrskim Hrvatom, katerih ozemlja so na podlagi Rapalske pogodbe iz leta 1920 po prvi svetovni vojni prišla pod italijansko oblast (Reka je prišla pod Italijo nekaj let pozneje, leta 1924). Fašizem je sicer že pred prihodom na oblast začel protislovensko in protihrvaško gonjo na Primorskem in v Istri z vrsto napadov na slovenska in hrvaška društva in organizacije, od katerih je bil najpomembnejši požig Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Raba slovenščine je bila tudi kmalu odpravljena na sodiščih in v uradih ter sploh v javnosti, s šolsko reformo iz leta 1923, ki nosi ime po takratnem ministru Giovanniju Gentileju, pa je postopoma izginila tudi iz šol, medtem ko so bila leta 1927 ukinjena vsa slovenska in hrvaška društva in organizacije, z izjemo zasebne Cirilmetodove šole v Trstu, ki so jo ukinili leta 1930. Slovenščina se je ohranila le v cerkvi. Proti taki politiki se je oblikoval ilegalni odpor s ciljem borbe proti fašizmu in priključitve Primorske, Istre in Reke k Sloveniji oziroma takratni Jugoslaviji. Katoliški del primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov se je povezal v tajno krščansko-socialno organizacijo Zbor svečenikov sv. Pavla, ki je združeval slovenske in hrvaške duhovnike, mlajši liberalni in radikalni del pa v organizacijo Tigr. Ta se ni omejila le na razdeljevanje slovenskih knjig in publikacij ter kulturno delovanje, temveč je izvajala tudi nasilne, v glavnem demonstrativne akcije, kot so bili npr. požigi šol, ki so se z Gentilejevo reformo spremenile v potujčevalnice slovenskih in hrvaških otrok. Eno od takih demonstrativnih akcij je predstavljal tudi atentat na uredništvo časopisa Il Popolo di Trieste, zaradi katerega so bili Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič obsojeni na smrt in ustreljeni. Po drugi svetovni vojni in osvoboditvi so jim 9. septembra 1945 na kraju ustrelitve na bazoviški gmajni postavili spomenik po načrtu tržaškega arhitekta Franja Kosovela. Od takrat tam vsako leto potekajo spominske slovesnosti.
http://www.primorski.it/stories/STA/143645/

BORBA

Nastanek in razvoj ilegalne tajne organizacije Borba (1927-1930) Tradicionalne oblike boja za narodne pravice, kakršne so uporabljale slovenske narodne organizacije do nasilnega razpusta in so slonele na zakonitih prizadevanjih, na politiki dogovarjanja in izrazih lojalnosti do države, bi utegnile biti uspešne v demokratićni državi, pod fašističnim režimom pa so bile docela neunčikovite. Spričo naraščajočega fašističnega nasilja je naravno prišlo do odločitve, da je treba uporabljati radikalne oblike odpora. Tako je bilo stališče zlasti mlajše generacije, ki je bila organizirana v mladinskih, športnih in prosvetnih društvih. Veljaki političnega društva Edinost so se kot legalni zastopniki slovensko-hrvaške narodne skupnosti v tedanji Julijski krajini zavzemali za lojalne odnose do oblasti, vendar težnjam mlade generacije , ki se je pripravljala na ilegalni odpor, niso nasprotovali. Želja po radikalnem odporu in boju je vplivala na zbliževanje med nazorsko različno usmerjenimi mladinskimi skupinami. Veljaki t.i. edinjaških organizacij, narodno liberalnih in krščansko socialnih, so branili narodne pravice s sredstvi, ki so jim jih nudili zakoni. Takratna mladina je mislila drugače. Bilo ji je jasno, da bo fašistični režim v relativno kratkem času brezobzirno in neusmiljeno pometel z vsemi t.i. slovanskimi organizacijami v Julijski krajini, zato je bilo treba pomisliti na ilegalno organizacijo. Nasprotje med mlado in starejšo generacijo je bilo tudi ostro. Na Tržaškem je bila mladina organizirana v društvih in krožkih, povezanih v Zvezo mladinskih društev. Na Goriškem, kjer so jeseni 1922 krščanski socialci prevzeli vodstvo pokrajinske Edinosti, je vsa organizacija mladih slonela v začetku na ponovno organizirani Zvezi slovenskih prosvetnih društev. Jeseni 1925 je prišlo do načelnega sklepa med dijaškimi osrednjimi organizacijami, da ločene srednješolske in visokošolske organizacije združijo v enotno organizacijo. Do združitve je prišlo 30. julija 1926 v Gorici, ko se je Udruženje slovanskih srednješolcev v Italiji povezalo z Zvezo slovanskih akademskih društev in je nastalo enotno Udruženje dijaških društev. Podobna enotnost mladinskega delovanja se je pokazala tudi na športnem področju, kjer je Udruženje slovanskih športnih društev v Italiji, ki je nastalo 12. oktobra 1924, združilo pod enotno streho vse športne klube. Prav društva iz obeh združenj so nato bistveno pripomogla k nastanku širokega mladinskega gibanja, ki je bilo sposobno preiti v ilegalo. Člani nasilno razpuščenih društev so postali prvi protifašistiv tajnem ilegalnem gibanju med obema vojnama. Dogodki v Italiji leta 1926 z atentati na fašističnega voditelja Mussolinija so spremenili položaj v državi. Fašistični režim je izdal posebne dekrete in ukrepe, ustanovljeno je bilo Posebno sodišče za zaščito države. Komunistično gibanje je bilo tudi pravno prepovedano. Narodnim društvom in organizacijam v Trstu so fašistične škvadre razdejale še zadnja zbirališča in sedeže. V Gorici so 6. novembra 1926 fašisti opravili pravi pogrom na slovenske sedeže, saj so razdejali sedež Zveze prosvetnih društev, sedež Dramskega društva, Pevskega in glasbenega društva ter gledališko dvorano v Trgovskem domu, opustošili so slovevensko katoliško tiskarno. Julija 1927 so sledili še sestanki fašističnih veljakov-federalov, ki so zahtevali nasilno uničenje še preostalih slovanskih društev in organizacij. Tako so sredi leta 1927 padle še zadnje organizacije. Izvajala se je jasno fašistična politika nasilja, da se popolnoma poitalijanči Primorska, da se iz zemljevida Italije zbriše prisotnost Slovencev in Hrvatov. Bilo je jasno, da je napočil prelomni trenutek. Znani primorski protifašist Zorko Jelinčič pravi v svojih spominih, da je bil med množico, ko so fašisti razdejali Trgovski dom. Takrat je naletel na slovenskega mladinca, ki je v žepu skrival samokres in vprašal Jelinčiča: »Ali naj udarim ?« Vendar se takrat vodstvo Edinosti ni zganilo. V zgodnji jeseni leta 1927 so se radikalno usmerjeni mladinci iz razpuščenih mladinskih in športnih zvez in društev sestali in ustanovili tajno narodnorevolucionarno gibanje zaSlovence in Hrvate v Julijski krajini. Na Nanosu so se takrat sestali vodilni mladinci Zveze mladinskih društev Jože Dekleva in Dorče Sardoč iz Trsta, za goriško Zvezo peosvetnih društev Albert Rejec in Zorko Jelinčič, za mlade s Pivškega Jože Vadnal. Pričevanja si niso enotna glede uporabe imena TIGR (kratica za Trst, Istro, Gorico, Reko). Na vsak način je kratica TIGR prišla v zgodovino ter danes nekako predstavlja protifašistično gibanje med dvema vojnama. Priznana slovenska zgodovinarka Milica Kacin Wohinz pravi, da v gradivu za 1. tržaški proces (1930) sestanek na Nanosu ni omenjen. Od udeležencev nanoškega sestanka je bil namreč na procesu le Jelinčič (drugi del proces v Rimu), ki je o tem molčal, ostali udeleženci pa so bili že v konfinaciji v Italiji ali pa v emigraciji v Jugoslaviji. Sestanek na Nanosu je bil v bistvu sestanek vodilnih mladincev iz nasilno razpuščenih zvez. Domenili so se . da njihovo dotedanje legalno delovanje preide v ilegalno, tajno. Novost je predstavljalo poenotenje organizacije z enotnim vodstvom za vso deželo, strukturno organiziranost s trojkami na bazi in verižno povezavo, načrti akcij prorti centrom potujčevanja, kar so bile šole in vrtci. Iz vsega tega je lahko nastala javna demostracija, o kateri mora izvedeti svet, da se tako vtisne v spomin in zavest ljudi. Obenem pa je aktivnost tajne organizacije propaganda proti popolni fašizaciji tedanje Julijske krajine oziroma Primorske. Italijanska policija v svojih preiskavah ni našla statuta tajne organizacije, vendar je lahko ugotovila njen jasen namen, da se z vsemi sredstvi bori proti fašizmu, da vzpodbuja obvezno učenje slovenščine v družinah, da preprečuje vstop mladine v fašistične organizacije, da deluje za osvoboditev Primorske izpod fašističnega jarma. Tako je sestanek na Nanosu prispeval k enotnosti protifašističnega ilegalnega gibanja in povezal mladince, ki so se odločili za aktivno ilegalno protifašistično delovanje. Program je bil torej enoten, dejavnost pa je potekala razdrobljena po posameznih skupinah ali organizacijah. V istem času, ko je prišlo do sestanka na Nanosu, je bil v Trstu sestanek mladincev, bivših članov razpuščene Zveze mladinskih društev. Pobudnik sestanka in pričevalec Lojze (Vekoslav) Španger piše v svojih spominih, da je bila jesen in je bilo hladno. Drugi pričevalec in pobudnik Drago Žerjal pravi v svojih spominih, da je do sestanka prišlo v oktobru 1927. Na prvem sestanku niso sprejeli konkretnih sklepov. Vekoslav Španger, Drago Žerjal, Franjo Marušič in Zvonimir Miloš so se nato redno sestajali, večkrat prav v stanovanju Miloša v Trstu, v Drevoredu XX. septembra. Tako so,izoblikovali tajno organizacijo, sestavili pravila (Žerjal in Marušič). V začetku leta 1928 so tajni organizaciji dali ime Borba. Ime so povzeli po ilegalnem časopisu Borba, ki ga je izdajalo protifašistično gibanje, ustanovljeno na Nanosu. Cilj organizacije Borba je bil brezkompromisen boj proti fašizmu in prikljućitev Primorske in Istre k Jugoslaviji. V pravilih je območje tajne organizacije Borba (TO obsegalo celotno Julijsko krajino. V bistvu pa teritorialna porazdelitev tajne organizacije Borba na srenje ni segla na Goriško. Organizacija Borba je s svojim delovanjem pokrivala Trst, Kras in istro. Ilegalno organizacijo Borba je vodil odbor petih članov, ki so bili hkrati načelniki srenj. Borba se je torej delila na 5 srenj, ki so bile sestavljene iz celic, celice pa so se delile na trojke. Načelniki srenj so določali voditelje celic. Ti pa so izbirali voditelje trojk. V sami organizaciji sta bila dva dela: nekateri so bili določeni za izvedbo konkretnih akcij, drugi pa so se posvečali organizaciji in propagandi. Prvi niso smeli vedeti za druge. Iz razvoja in delovanja celotnega gibanja je razvidno, da se je organizacija, ki je nastala na Nanosu dejansko omejevala na Goriško, medtem ko je Borba delovala v tržaški pokrajini in se je razširila na Istro. Borbi se je priključila tajna skupina, ki je delovala v okolici Postojne in Pivke. Odgovorni za to skupino je bil Vadnal, ki je bil med udeleženci sestanka na Nanosu. Dejansko sta obstajala dva odbora: eden v Gorici in drugi v Trstu. Večje politične pristojnosti je imel goriški odbor, ki je bil politično zrelejši, medtem ko je bil tržaški bolj akcijski. Razpoznavni znak je bil med aktivnimi člani na Goriškem in Tržaškem enak: številka 4, vpisana na osebni izkaznici. Ustno geslo se je glasilo: 4 – svobodni. Številka 4 je pomenila štiri črke, s katerimi je bila sestavljena beseda TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). Zorko Jelinčič v svojih spominih poudarja enotnost in povezanost med obema vejama protifašističnega gibanja. Drago Žerjal pa v svojem pričevanju bolj poudarja in zagovarja samostojnost tržaške veje. Lahko bi takole zaokrožili stanje. Obstajala je enotnost glede namena, cilja, organizacijske strukture in metode dela. Delovanje obeh vej pa je bilo zelo različno in dejansko avtonomno drugo od drugega, pogojeno s stopnjo organiziranosti in okoliščin, v katerih je delovalo. Tržaška organizacija je bila izrazito akcijska, goriška predvsem kulturna, propagandna in deloma obveščevalna. Goriški del je skrbel za izdajo ilegalnega časopisa Borba in kasneje Svoboda ter drugega propagandnega gradiva, zlasti letakov. Propagandno gradivo je bilo skupno za obe veji. V noči od 28. na 29. december 1928 je na Proseku pri Trstu zagorela stavba (potujčevalnega) otroškega vrtca. To je bila prva akcija tajne organizacije Borba.V naslednjih mescecih so gorele šole na Proseku, na Katinari, v Štorjah pri Sežani, v Tolminu in seveda še drugod. Požig šol, ki so v bistvu postale potujčevalnice slovenskih otrok, je bila ena izmed najbolj vidnih karakteristik delovanja organizacije Borba. Odlikovala se je seveda tudi v širjenju slovenske knjige in antifašistične propagande in literature. Akcijsko gledano pa so bili »borbaši« izredno dejavni pri požigu šol, pri napadih na fašistična glasila, pri napadih na fašistične ovaduhe, pri motenju izvedb referendumov, s katerimi si je hotel fašistični režim pridobiti množino ljudsko soglasje. Odmeven je bil tudi atentat na Svetilnik zmage v Barkovljah pri Trstu leta 1929. Skratka »borbaši« so napadali vidne centre fašističnega potujčevanja in simbole fašistične prisotnosti, obenem pa časopisne fašistične redakcije, iz katerih se je vsakodnevno vsuval strup in sovraštvo proti vsemu, kar je bilo slovenskega in slovanskega. Aktivnost tajne organizacije Borba je bila časovno kratka, samo 3 leta, od leta 1927 do leta 1930. Zapustila pa je trajno sled v slovenski in hrvaški antifašitični zgodovini. Tajna organizacija Borba je tako simbol protifašističnega odpora in upora na Primorskem in v Istri. Dala je kar 5 junakov: 17. oktobra 1929 je bil ustreljen v Pulju istrski hrvaški junak Vladimir Gortan , vodja istrske veje Borbe; 6. septembra 1930 so bili ustreljeni Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Vekoslav Valenčič na vojaškem strelišču v Bazovici pri Trstu. Milan Pahor http://www.primorski.it/dossiers/Dosjeji/11/34/141561/

BAZOVICA 2010

Niz prireditev ob 80-letnici ustrelitve štirih bazoviških junakov Ferdinanda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojz Valenčiča

V Bazovici bo v okviru prireditev ob 80-letnici ustrelitve štirih bazoviških junakov tudi letos zagorel tabor ogenj Bazoviški junaki Ferdinand Bidovec (rojen v Trstu, 4. februarja 1908), Fran Marušič (rojen v Trstu, 4. marca 1906), Zvonimir Miloš (rojen na Sušaku, 14. novembra 1903) in Alojz Valenčič (rojen v Trstu, 9. septembra 1896), ki jih je obsodilo na smrt Posebno sodišče za zaščito države z razsodbo dne 5. septembra 1930, so bili ustreljeni ob zori (ob 5. uri in 43 minut)

6. septembra 1930 na vojaškem strelišču pri Bazovici nad Trstom. Proces - farsa je trajal od 1. do 5. septembra 1930 v sodni palači v Trstu. V slovensko zgodovino je prišel kot Prvi tržaški proces. Ustreljeni junaki so bili člani ilegalne narodno radikalne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri, ustanovljene v oktobru 1927 v Trstu z namenom, da organizira aktiven odpor proti fašističnemu režim in njegovi nasilni raznarodovalni politiki. Ilegalni organizaciji so nadeli ime BORBA in je delovala v obdobju 1927-1930 na Tržaškem, na Krasu in v Istri. Malo prej v septembru 1927 je na sestanku na Nanosu, ki so se ga udeležili predstavniki nasilno razpuščenih mladinskih, športnih, dijaških in kulturnih društev, nastalo ilegalno primorsko protifašistično gibanje, ki se ga je kasneje prijelo ime TIGR (akronim za besede: Trst, Istra, Gorica, Reka). Znotraj gibanja je na Tržaškem nastala samostojna veja BORBA, na Goriškem pa druga ilegalna veja z imenom ORGANIZACIJA. Njihova imena, vklesana v kraški kamen, pričajo pred svetom o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti italijanskemu fašizmu, ki je hotel nasilno uničiti slovenski živelj v tedanji Julijski krajini in hrvaški v Istri. Proti tistemu fašizmu, ki je izvajal genocidno politiko proti Slovencem in Hrvatom, stoji spomenik v Bazovici kot večna in trajna obsodba nasilja. Bazoviški junaki so šli v smrt za pravico, svobodo, za slovenski jezik, za mir in sožitje. 9. septembra 1945, takoj po osvoboditvi izpod fašizma in nacizma, je bil postavljen spomenik v Bazovici, na kraju usmrtitve. Načrt za spomenik je pripravil tržaški arhitekt Franjo Kosovel. Od takrat dalje (1945) si vsako leto v septembru sledijo spominske svečanosti. Bazovica je tako postal simbol upora proti fašizmu. Letos v letu 2010 proslavljamo dve veliki obletnici: 90-letnico požiga Narodnega doma v Trstu in 80-letnico ustrelitve štirih junakov v Bazovici. Osrednja slovesnost bo letos, v nedeljo, 12. septembra 2010 ob 15. uri pred spomenikom v bližini vasi Bazovica. Odbor za proslavo bazoviških junakov Pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju s celo vrsto organizacij, društev, ustanov in posameznikov pripravlja niz prireditev pod skupnim imenom BAZOVICA 2010. Letošnjo osrednjo slovesnost bo vodil in koordiniral režiser Marjan Bevk, glavna pevovodkinja bo Aleksandra Pertot, kapelnik bo Luka Carli (saj bo letos nastopila godba Viktor Parma iz Trebč), vodja tehnične službe in ozvočenja pa Vasja Križmančič. Naštetim bodo pomagali člani celotnega odbora in člani jusarskega odbora iz Bazovice.

Program Bazovice 2010
1. Tiskovna konferenca v Narodnem domu v Trstu, v petek, 3. septembra 2010, ob 10.30
2. Spominska svečanost na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu v ponedeljek, 6. septembra 2010, ob 11.00
3. Maša zadušnica v župni cerkvi v Bazovici v ponedeljek, 6. septembra 2010, ob 20.00
4. Predstavitev knjige Primorske pesmi rodoljubja in tigrovskega upora (zbrala in uredila Mira Cenčič) v sredo, 8. septembra 2010, ob 17.00 v Narodnem domu v Trstu
5. Spominska svečanost v Prešernovem gaju v Kranju v petek, 10. septembra 2010, ob 16.00
6. Orientacijski pohod tabornikov RMV v soboto, 11. septembra 2010. Start v centru Zarja v Bazovici
7. Taborni ogenj tabornikov RMV pri spomeniku pri Bazovici, v soboto, 11. septembra 2010, ob 21.30
8. Kratka spominska slovesnost na samem kraju ustrelitve v Bazovici ob 5. uri in 43 minut (ura ustrelitve), v nedeljo, 12. septembra 2010
9. Drugi del orientacijskega pohoda RMV, v nedeljo, 12. septembra 2010, dopoldne
10. Planinski pohod ŠZ Sloga, v nedeljo, 12. septembra 2010, ob 10.00 “Pri Kalu” v Bazovici
11. Osrednja spominska svečanost pri spomeniku na gmajni pri Bazovici, v nedeljo, 12.septembra 2010, ob 15.00
12. Koncert Primorska poje, v petek, 17.9. 2010, ob 20.00 v centru Zarja v Bazovici
13. Mednarodni odbojkarski turnir v ženski in moški konkurenci za Pokal Bazoviških junakov, v soboto,18. in v nedeljo, 19. 9. 2010 (na Opčinah in v Repnu)
http://www.primorski.it/stories/Trst/138948/

Epopeja, ki diši po legendi

Večja množica je dopoldne ob 11. uri izpred vhoda pokopališča pri Sv. Ani v tihem sprevodu krenila proti spomeniku, ki opozarja na mlado žrtev štirih bazoviških junakov - Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča. Spominska svečanost na pokopališču pri Sv. Ani Po jutranji uvodni slovesnosti na bazovski gmajni, se je namreč niz prireditev ob 80. letnici njihove ustrelitve nadaljeval ravno pri pomniku v osrednjem tržaškem pokopališču. Kot je v svojem uvodnem pozdravu opozoril predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor, so leta 1945 ugotovili, da so bili štirje junaki po ustrelitvi na gmajni pokopani ravno tam, kjer danes stoji kamniti pomnik. Priložnostni govor (slednji je v celoti objavljen na spletni strani www.primorski.eu) je podala novinarka Poljanka Dolhar, ki je svoje razmišljanje začela s spomini na besede Miroslava Košute, ki jih je kot otrok vsak dan prebirala na marmornati plošči v šolski veži osnovne šole v Rojanu. »Njihova kri je klila v semenju za zmagoviti osvobodilni boj slovenskega naroda. Tebe njihova žrtev zavezuje, da živiš prost in ponosno in da nikdar ne zamre spomin na čas, ki naj se ne povrne.« Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

POLJANKA DOLHAR

Ko sem obiskovala osnovno šolo, me je ob prihodu v šolsko vežo vsako jutro pričakala velika marmornata plošča.

Vanjo so bile vklesane te besede:
V času, ki naj se ne povrne,
v času, ki je zapisan v nas
s prepovedmi, požigi, krvjo,
so se nasilju z nasiljem uprli štirje junaki,
ki so verjeli v svobodo in pravičnejši svet:
Ferdo Bidovec, FranjoMarušič,
ZvonimirMiloš, Alojz Valenčič,
ustreljeni v Bazovici
ob zori 6. septembra 1930.
Njihova kri je klila v semenju
za zmagoviti osvobodilni boj
slovenskega naroda.
Tebe njihova žrtev zavezuje,
da živiš prost in ponosno
in da nikdar ne zamre spomin na čas,
ki naj se ne povrne.

Besede tržaškega pesnika Miroslava Košute so bile tam vse od 3. decembra 1978, ko so osnovno šolo v Rojanu poimenovali po bazoviških junakih. Koliko stotin mladih obrazov je v naslednjih desetletjih zrlo v tisto ploščo! Prepričana sem, da jo vsaj bežno pogleda tudi kak gojenec Glasbene matice, ki ima danes v tisti stavbi svoj sedež. Kajti osnovne šole Bazoviški junaki že zdavnaj ni več. Tista mogočna marmornata plošča, meni se je vsaj zdela taka, je gotovo pustila sled v mojem življenju, tako kot ga je septembrska proslava na bazovski gmajni. Udeležba na proslavi je bila in je še danes prijetna dolžnost; isto velja za vsak 25. april, ki ga preživim v Rižarni. Dve postaji vsakoletnega laičnega romanja, katerima se ne želim odpovedati. In zato naj ne zveni preveč retorično, če rečem, da mi je resnično v čast, da se lahko danes, ravno 6. septembra, tudi s svojo besedo poklonim bazoviškim junakom. Prepričana sem, da podobno razmišljajo tudi mnogi moji vrstniki, drugače si ne znam razložiti, zakaj je v Bazovici in Rižarni vsakič tolikomladih obrazov. Zato se tudi ne strinjam s tistimi, ki trdijo, da mladih zgodovina ne zanima, da pozabljajo na svojo preteklost: mladi tržaški Slovenci se morda ne udeležujejo vseh tistih svečanosti, na katerih proslavljamo postavitve spomenikov (kajti tudi to proslavljamo pri nas), a ne verjamem, da so pozabili na požig Narodnega doma, na antifašizem, 1. in 2. tržaški proces, na narodnoosvobodilni boj. Tista epopeja, ki diši po legendi, vzbuja pri mnogih spoštovanje. In prepričana sem, da povsem upravičeno. Zato tudi mene danes, osemdeset let kasneje, boli, če skuša kdo zanikati, da je bil
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 07, 2010 7:59 pm;

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli