Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

NAJVEČJA ZASTAVA

Navijači urugvajskega nogometnega kluba Nacional so v četrtek na tekmi Copa Libertadoresa proti mehiškega Tolucana na tribunah svojega stadiona Centenario de Montevideo razvili največjo zastavo na svetu.

Zastava je dolga 600 metrov in širine 50 metrov, kar je skupno 30.000 m2 in pokriva najmanj tri tribune stadiona.

Njeno izdelavo je financiralo 5000 navijačev, čigar imena so napisana na velikanski zastavi v klubskih barvah - modri, beli in rdeči, stala je 70.000 $ oziroma 54.000 €.

Navijači Nacionala so se odločili za izdelavo te zastave kot odgovor na naviječe njihovega največjega klubskega konkurenta Penarola, saj so njegovi navijači pred dvema letoma izdelali zastavo, ki je merila 15.000 m2.
http://www.business.hr/business-class/urugvajski-navijaci-razvili-najvecu-zastavu-na-svijetu

zoran13

SPOT FOREX

ATVP svetuje previdnost pri vlaganju v produkt “spot forex”

Zaradi velikega zanimanja javnosti za produkt »spot forex« družbe Luxuris Commodities Mauritius, svetovanje, d.o.o., Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) opozarja, da omenjena družba nima dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov, saj ga za poslovanje z navedenim produktom ne potrebuje.

ATVP priporoča previdnost pri poslovanju s ponudniki brez veljavne licence nadzornega organa. Vsem zainteresiranim za produkt spot forex priporoča, da si o naložbah v valutne posle ali tako imenovane forex preberejo v zloženki Forex – kaj je potrebno vedeti? objavljeni na spletni strani ATVP.

Spomnimo, skladno s stališčem Sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je bilo objavljeno že avgusta leta 2010, posli valutnega trgovanja »spot forex« niso finančni instrumenti po zakonu o trgu finančnih instrumentov. Hitro alipromptno valutno trgovanje torej ni urejeno z omenjenim zakonom in zato ni predmet nadzora ATVP.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/atvp-svetuje-previdnost-pri-vlaganju-v-produkt-spot-forex
http://www.atvp.si/

KAJ JE POTREBNO VEDETI
http://www.a-tvp.si/documents/forex.pdf

zoran13

62.000 €

Najstnika našla torbo z 62 tisoč evri in jo vrnila lastniku

Norveška najstnika sta na vlaku našla torbo, ki jo je pozabil starejši potnik. V njej je bilo 467 tisoč norveških kron (62 tisoč evrov), par pa je torbo in celotno vsebino posredoval oblastem.

Najstnika sta potovala na vlaku, ki je peljal od Osla proti jugovzhodu države, ko sta odkrila nepričakovan zaklad.

"Prva stvar, ki sem jo opazil, ko sem odprl torbo, so bili šopi in šopi bankovcev," je za lokalne medije povedal eden izmed fantov. "Moja prva misel je bila, da moram poklicati policijo," je dodal.

Dobrohotna mladoletnika sta v torbi našla tudi potni list 70-letnega lastnika, ki je svoj izgubljeni denar že prevzel na policiji.

Policija je potrdila, da sta najstnika pustila celotno vsebino prtljage nedotaknjeno, ni pa znano, ali ju je za njuno poštenost lastnik torbe tudi nagradil.
http://www.siol.net/novice/zanimivosti/2013/04/najstnika_nasla_torbo_z_62_tisoc_evri_in_jo_vrnila_lastniku.aspx

zoran13

ZOLTAN VARGA

39-letni Slovenec v tujini zaslužil milijone, doma ostal anonimen

39-letni Zoltan Varga živi in dela v Hong Kongu kot partner pri enem največjih investicijskih skladov na svetu. Dokumenti Mednarodnega konzorcija raziskovalnih novinarjev razkrivajo zgodovino Vargovega poslovanja prek davčne oaze Deviški otoki.

V oddaji 24UR so danes začeli z objavo prispevkov o slovenskih lastnikih podjetij v davčnih oazah, ki so jih preko Centra za preiskovalno novinarstvo kot edini v državi dobili od Mednarodnega konzorcija za preiskovalno novinarstvo. Razkrivali bodo, kdo so, kako je razpredena mreža nepreglednega poslovanja preko različnih davčnih oaz in kakšne so bile posledice za slovensko gospodarstvo.

Toda prvi primer, ki so ga objavili danes, je drugačen in poseben. Gre za enega najbogatejših in najvplivnejših Slovencev, ki je v finančnih krogih v tujini naredil bliskovito kariero in zaslužil milijone, ob tem pa doma ostal skoraj povsem anonimen. Zoltan Varga je 39-letnik, ki živi in dela v Hong Kongu kot partner pri enem največjih investicijskih skladov na svetu, kjer se obračajo milijarde.

Za leto 2011 je slovenska vlada sprejela proračun, prihodki so bili osem milijard evrov. Na drugi strani zemeljske oble pa je peti največji investicijski sklad na svetu Och-Ziff vplačal eno največjih delniških stav, težko kar 9, 2 milijardi evrov, večjo torej od prihodkov celotnega slovenskega proračuna. Po poročanju agencije Bloomberg so bile v igri delnice ExxonMobile, American Express in General Electric. Med osmimi izvršnimi direktorji sklada pa na spletu najdemo ime Zoltan Varga. Slovenec je ob tem še šef vseh azijskih investicijskih poslov s sedežem v Hong Kongu.

39-letni Zoltan Varga živi in dela v Hong Kongu kot partner pri enem največjih investicijskih skladov na svetu.

Kdo je Zoltan Varga?
A če se vrnemo nazaj, na drugo stran oble. Varga se je rodil leta 1974 v Zagrebu. Otroštvo je preživel v Zrečah pod Roglo. Kot odličnjak je končal celjsko gimnazijo.

Sosedje vedo povedati, da je v tujini. Kaj in s kakšnimi zneski operira ne ve nihče. "Ja, to sem slišal, da je na borzi nekje tam, ne vem, v Ameriki. Ne vem ničesar drugega, pravzaprav," pravi eden od sosedov. "V tujini je sigurno, pa žena je v tujini, pa otroci so v tujini. Čudoviti ljudje," je dejala druga soseda.

Leta 1996 je diplomiral na ameriški univerzi De Pauw in pri 22. začel bleščečo kariero pri banki Goldman Sachs, kjer je bil analitik v oddelku za združitve in prevzeme. Na Wall Streetu je spoznal Daniela Ocha, ustanovitelja sklada, in skozi velika vrata vstopil k Och-Ziffu.

Ekipa preiskovalnih novinarjev 24UR pripravlja še več zgodb o poslovanju Slovencev prek podjetij v davčnih oazah.Med njimi so tudi znana imena iz slovenskih privatizacijskih zgodb. Za koga gre, boste izvedeli naslednji teden.

Zgodovina Vargovega poslovanja

A za navidez bleščečo zgodbo o uspehu zdaj dokumenti Mednarodnega konzorcija raziskovalnih novinarjev razkrivajo zgodovino Vargovega poslovanja prek davčne oaze Deviški otoki.
12. oktobra 2007 je New York Times poročal, da bo Varga prejel nagrado najmanj 33 milijonov evrov. Tri tedne kasneje, 2. Novembra 2007 je kupil podjetje Bofita. 27. novembra 2007 pa še podjetji Trend Expres in Garden Town.

Za razjasnitev ozadja teh kronološko povezanih dogodkov je novinarka 24UR poklicala tudi Vargo v Hong Kong.
- Zoltan Varga pri telefonu.
- Jaz bi z vami osebno govorila, ne v okviru vašega podjetja.
- Ne, ne morem, niti osebno.
- Recimo, rada bi vas vprašala …
- Mi moja firma ne dovoli komentarjev.
- Ampak, a vas lahko vprašam, ali imate vi osebno kot Zoltan Varga v lasti podjetje na Deviških otokih?
- Ne morem komentirat tega.
- Ampak, koliko podjetij imate oziroma ste imeli tam?
- Ne morem nič komentirat.
- Zakaj, ne razumem …
- Ne morem nič komentirat, moja firma ne dovoljuje tega.

Čeprav je Varga rezident Hong Konga je imel prek podjetja Trend Express v lasti tudi jahto Pershing 50, registrirano v drugi davčni oazi, Gibraltarju. In kot razkrivajo dokumenti, zasidrano na hrvaški obali, kjer ima z ženo tudi luksuzno vilo. Varga živi z ženo v stanovanju v Hong Kongu.

Glede na spletne vire njegova osnova letna plača znaša slabih 200.000 evrov, ima pa tudi delnice v vrednosti skoraj sto milijonov evrov. 24UR podatka, koliko denarja in kdo naj bi ga nakazoval na podjetja v Deviških otokih še nimajo. Vargove pisne odgovore pa še pričakujejo.
http://www.24ur.com/novice/slovenija/39-letni-slovenec-samo-lani-zasluzil-vec-deset-milijonov-dolarjev.html
http://www.ozcap.com/our_firm/leadership/partner_management_committee_and_executive_officers/varga_zoltan
http://www.finance.si/8338245/Kdo-je-eden-najbogatej%C5%A1ih-Slovencev-ki-posluje-prek-dav%C4%8Dnih-oaz

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 22 Jul 2014 23:14; skupaj popravljeno 2 krat

IZVRŠBE

/13/...nekoč sem bil slučajno prisoten pri postopkih izvršbe in so bili na eni strani izvršitelj, policija, stranka v postopku in ker so bili praktično na ulici smo mimoidoči poslušali tako kletvice, prosjačenje, rotenje iz praktično brezizhodne situacije. Stanovalci so morali svoje dotedanje stanovanje v bloku zapustiti, to se je dogajalo takrat, ko smo se komajda osamosvojili. Koliko stečajev gospodarskih družb, osebnih stačajev, mnoštva izgub delovnih mest in navsezadnje izvržb pa je v sedanjem negotovem času, pa so primeri tako narasli, da postajajo skorajda neobvladljivi.
V postopkih neplačil raznih računov, kasnejšega opominjanja, opominjanja pred izvršbo, samo izvršbo, izvršbo na bančni račun, izvršbo na premičnine (avtomobil, pohištvo, stroji,...) in končno izvršbo na nepremičnino, saj je samo v Sloveniji kar 8000 izvržb na nepremičnine.
Pogostoma se prodaja nepremičnina za 18.149 €, zaradi neplačanih 247,46 € računov za komunalo in telekom, kar je žalostno in zaskrbljujoče, gle na to, kar se iz tega lahko izcimi. Glede na to, da so prisotne zelo velike številke vrednosti parcel, pa ostaja dejstvo, da je padla vrednost na dražbi iz prvotnih 4.022.148 € na samo polovico vrednosti na 2.011.074 €.
Pogostoma pa privede do takšne situacije stiska državljana, ki nima pri tem nobene krivde, le to, da je bil zaposlen pri nekemu podjetju, ki je žal, šlo v stečaj in je izgubil službo ali postal tehnološki višek. Prav srh me spreletava, ko se spomnim omenjene družine na začetku in njihov nemočni in žalostni položaj v katerem so se sploh znašli, prav gotovo, pa jih je to za njihovo celotno nadaljno življenje ožigosalo in stigmatiziralo. Zato je potrebno tudi zavoljo večje človečnosti, humanosti in medsebojnega razumevanja, oblikovati za vse, ki jih doleti takšna situacija, tudi obliko pomoči, saj kaj takega v dandanašnji situaciji, lahko doleti prav vsakega od nas...// Twisted Evil

Zaradi absurdno majhnega dolga ob vse premoženje!

Kar 500.000 predmetov se zaradi neplačanih dolgov vsako leto znajde na dražbi. Mnogi izmed njih popolnoma nesmiselno, saj imajo njihovi lastniki dovolj premoženja za poplačilo svojih dolgov, a tega iz nerazumljivih razlogov ne storijo.

Hiša na dražbi.
Kar 500.000 predmetov se zaradi neplačanih dolgov vsako leto znajde na dražbi. Mnogi izmed njih popolnoma nesmiselno, saj imajo njihovi lastniki dovolj premoženja za poplačilo svojih dolgov, a tega iz nerazumljivih razlogov ne storijo.
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/zaradi-absurdno-majhnega-dolga-ob-vse-premozenje.html
www.auctionclicker.si

MINIMALNA PLAČA

Izvršba mogoča tudi na minimalno plačo32

Izvršitelj lahko po novem dolžniku "odtrga" tudi 30 odstotkov minimalne plače

Od včeraj dalje je v veljavi spremenjena novela zakona o izvršbah, ki med drugim določa, da lahko izvršitelj dolžniku odvzame tudi do 30 odstotkov minimalne plače, je poročal MMC. Do zdaj je veljalo, da mora imeti dolžnik ne glede na zadolženost za preživetje zagotovljeno vso minimalno plačo. Minimalna plača v Sloveniji znaša dobrih 789 evrov bruto.

Razpuščeni državni zbor, ki obravnava le nujne zadeve, je novelo zakona sprejel v začetku julija, češ da je nujna, ker bo pospešila izvršilne postopke na sodiščih.
http://www.finance.si/8806622/Izvr%C5%A1ba-mogo%C4%8Da-tudi-na-minimalno-pla%C4%8Do

zoran13 · Objavljeno: 20 Apr 2013 11:53 Naslov sporočila: SOCIALNE IN ČUSTVENE STISKE

n.n.

LOPOVI, TATOVI

Novica meseca je zagotovo podvig Sintalovega varnostnika Boruta, ki je svojemu delodajalcu iz trezorja odnesel cel kup denarja, po nekaterih informacijah celo blizu milijona evrov. A duhov ne buri toliko njegova odločitev, da se zateče k početju, ki ga (je) v Sloveniji obvlada(l) - resda načeloma v pisarnah in na direktorskih stolčkih - kup menedžerjev in drugih uglednih fac, ampak njegova vrnitev iz tujine na rodno grudo. Borut je očitno v skoraj istem trenutku po pobegu v tujino spregledal in ugotovil marsikomu že znano resnico. Takšnih lopovov, kot jih najdemo v Sloveniji, ni praktično nikjer po svetu, tako, da bi bilo skrivanje prezahtevna naloga. Ni nam jasno le, zakaj se je predal policistom. Tiste, ki v Sloveniji v svoje žepe protipravno pobašejo dovolj mastne zneske, namreč roka pravice zelo težko doseže...x
Dnevnik, sobota 20.04.2013
www.dnevnik.si

* krajo naj bi izvedel samo zaradi poravnave 349 € maminega dolga...

zoran13

HEDGE SKLADI APPALOOSA

Zakaj hedge skladi na uro ustvarijo 1 milijon dolarjev!

V letu 2009 je David Tepper, prvi mož hedge sklada Appaloosa zaslužil šokantnih 4 milijarde dolarjev. On osebno. Na uro mu je kanilo v žep 1,9 milijona dolarjev. Leta 2010 me je John Paulson, prvi mož hedge sklada Paulson and Co. ta rekord odvzel, saj je zaslužil 4,9 milijarde dolarjev ali 2,3 milijona dolarjev na uro. Prav tako osebno. Vsak sklad je zaslužil okrog 20 milijard dolarjev na leto. Hedge skladi so med tistimi finančnimi institucijami, ki zdaj špekulirajo proti Sloveniji in na ta račun kujejo dobičke.

Les Leopold, avtor knjige Kako v eni uri ustvariti milijon dolarjev: Zakaj hedge skladi požirajo bogastvo Amerike (How to Make a Million Dollars an Hour: Why Hedge Funds Get Away with Siphoning off America’s Wealth), na portalu Truthdig nadalje opozarja, da sta oba posameznika in oba sklada rekordne zaslužke ustvarila v letih, ki sta bili gospodarsko najbolj šibki po veliki depresiji po letu 1929 in z manj kot 100 zaposlenimi.

Leopold sprašuje, kako lahko omenjena dva hedge sklada ustvarita toliko denarja kot družba Apple s skoraj 30 tisoč zaposlenimi, ki trdo delajo v ZDA, in še 700 tisoč zaposlenimi pri kooperantih po svetu, ki prav tako garajo. Oba hedge sklada sporočata ljudem: ne proizvajate nič konkretnega za gospodarstvo. Ne izgubljajte časa za inovacije in proizvodnjo dobrin. V igri hedge skladov nič ne ustvarjate, ampak samo jemljete.

Daniel A. Strachman, ki je napisal več knjig o hedge skladih, pravi, da so menedžerji v hedge skladih eni najbolj pametnih investicijskih menedžerjev, imajo edinstveno sposobnost za upravljanje z denarjem in izkoriščanje priložnosti na trgu. Les Leopold temu ne oporeka, se pa sprašuje, ali so ti ljudje res toliko bolj pametni od tistih, ki oblikujejo in proizvajajo dobrine, pa tudi, kaj so tista »neskončna okna« priložnosti, ki jih oni vidijo, »večina ljudi pa si jih ne zna niti predstavljati«.

Kako je David Tepper dejansko ustvaril svoje milijarde dolarjev? Na spletni strani HedgeFundBlogger.com je mogoče prebrati, da je stavil, da recesija ne bo trajala toliko časa, kot pravijo analitiki in predstavniki države, veliko je zaslužil tudi z nakupi delnic bank v težavah, kot sta Bank of America in Citigroup. Razumel je, da država teh bank ne bo privatizirala, zato je delnice kupoval v času, ko so bile bistveno podcenjene. Njegov sklad Appaloosa Management je z nakupi podcenjenih delnic omenjenih velebank, drugih manjših bank in finančnih ustanov v letu 2009 ustvaril dobiček v višini 6,5 milijarde evrov.

Če ti podatki držijo je Tepper s stavami, da bodo ameriški davkoplačevalci reševali banki Bank of America in Citigroup, ne bodo pa ju nacionalizirali, ustvaril skoraj toliko dobička kot Apple. In to se je dejansko tudi zgodilo. Samo Citigroup je dobila pomoč za več kot 300 milijard dolarjev ničvrednih vrednostnih papirjev, ki jih je imela v svojih bilancah. Brez pomoči davkoplačevalcev bi velebanki Bank of America in Citigroup in veliko drugih bank in hedge skladov padlo kot domine, piše Leopold. Bank of America in Citigroup sta poleg tega dobili še milijarde dolarjev skritih posojil po zelo nizki obrestni meri.

Tepper je s svojimi stavami uspel tudi zato, ker je vlada vodila politiko, ki je bila popolnoma usklajena s politiko velebank in drugih finančnih institucij s sedežem na borzi Wall Street v New Yorku, saj so vse ključne vladne položaje na področju financ v času vladavine Georga Busha in Baracka Obame zasedali ljudje z Wall Streeta. Ti ljudje - v času Georga Busha je bil sekretar za finance Henry Paulsen (nekdanji uslužbenec velebanke Goldman Sachs), v času prvega mandata Baracka Obame pa Timothy Geithner ( nekdanji predsednik centralne banke v New Yorku, ki je v zasebni lasti ameriških velebank) - so zagovarjali stališče, da velebank, svojih nekdanjih delodajalcev, ne gre nacionalizirati, ampak jim je treba z davkoplačevalskim denarjem omogočiti, da bodo spet ustvarjale dobičke za svoje delničarje. Ker so številni investitorji, ki tega niso sprevideli, v strahu na vrat na nos za vsako ceno prodajali delnice, je Tepper izkoristil priložnost in jih kupoval.

Ironično je, da je stavil proti ideologiji prostega trga. če bi ta prevladala, bi Citigroup in Bank of America v jeseni leta 2008 morali propasti, njuni delničarji pa bi morali ostati povsem praznih rok. Ideologi prostega trga namreč pridigajo, da so delničarji nagrajeni, če je njihova investicija uspešna, in kaznovani, če je zgrešena. To se vse dogaja na trgu, brez posegov i9n pomoči države in davkoplačevalcev. Ko je investicija uspešna (dobičkonosna), delničarji dobijo dividende, cena delnic naraste, ko investicija ustvari izgubo, investitorji svoj denar izgubijo.

Les Leopold piše, da je na podlagi Tepperjevih stav mogoče sklepati, da je vedel, da starega kapitalizma že dolgo ni več. To ne pomeni, da je zlorabil notranje informacije, kaj namerava narediti vlada, ampak je vedel, da so stališča vlade in Wall Streeta usklajena oziroma eno in isto. Čim je vlada v Washingtonu najavila reševanje Wall Streeta, je Tepper začel staviti in na tak način je v enem letu zaslužil skoraj toliko kot Apple s svojimi 30 tisoč zaposlenimi in 700 tisoč delavci pri kooperantih po svetu.

Ali to pomeni, da je špekulant David Tepper davkoplačevalski denar spravil v svoj žep? Posredno, ja, saj je z nakupom delnic postal solastnik Bank of America in Citigroup. Zdaj imajo njegove delnice zgolj zaradi pomoči davkoplačevalcev višjo vrednost, kot takrat, ko jih je kupil. »Nismo napisali čeka in ga potisnili Tepperju v žep. Tega nam ni bilo treba narediti. On je samo 'videl (svoje) priložnosti … in jih izkoristil',« piše Leopold.

Bistveno, kar si je treba po njegovih besedah zapolniti je, če bi Tepper stavil napačno in bank ne bi reševali davkoplačevalci, bi njegov hedge sklad enako kot večina hedge skladov izgubil milijarde. To pomeni, da so davkoplačevalci z reševanjem bank pred propadom rešili celotno industrijo hedge skladov.

Ti skladi večino denarja ustvarijo po načelu, kupi poceni in prodaj drago. A pri velikih stavah, kot je Tepperjeva, je treba že vnaprej vedeti izid. Nekatere od tehnik, ki jih takšni špekulanti uporabljajo, so legalne, nekatere so na pol legalne nekatere pa v nasprotju s predpisi. Kaže, da se zelo veliko hedge skladov ukvarja z moralno spornimi posli. Preet Bharara, pravobranilec v ZDA, ki preiskuje trgovanje hedge skladov z notranjimi informacijami, je dejal, da celotna industrija najbrž posluje na podlagi »skorumpiranega poslovnega modela«.
http://www.mladina.si/143292/zakaj-hedge-skladi-na-uro-ustvarijo-1-milijon-dolarjev/

zoran13

SREČA & DENAR

Raziskava: Denar lahko kupi srečo

Višji dobiček imate, bolj boste zadovoljni s svojim življenjem, pravi nova raziskava

Kdorkoli pravi, da denar ne more kupiti sreče, se moti, glede na novo raziskavo. Ekonomska raziskava pravi, da več denarja človek ima, bolj je srečen. Raziskava vključuje 1.014 ljudi in nasprotuje prejšnjim raziskavam, ki trdijo, da se korelacija med denarjem in srečo zmanjša, ko človek zadovolji osnovne potrebe. Ljudi so prosili, da ocenijo svojo raven sreče, prav tako so jim zmerili prihodek. Ekonomista Betsey Stevenson in Justin Wolfers sta v članku dejala, da ni dokazov o potešitvi, ko pride do povezave med denarjem in srečo. Vsakdo s prihodki v višini 306.250 funtov na leto, bi samega sebe označil za zelo srečnega. Študija na Univerzi v Michiganu je pokazala, da se kot srečne opredelijo tudi tisti, ki zaslužijo 61.250 funtov letno. Le 35 procentov tistih, ki prejemajo le 6.125 funtov letno, se je opredelilo kot srečne. 21 procentov pa jih je dejalo, da niso preveč srečni.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013050105911630

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 08 Feb 2016 13:39; skupaj popravljeno 6 krat

ORANJE

/13/...občudovanja vredna sta njihov ponos, veselje in srečo pripadati takšni domovini, posebej pa je občutena in poudarjena ljubezen do kraljeve družine Oranje, 75 letne odhajajoče kraljice Beatrix in novega 46 letnega kralja Willem-Aleksander Claus George Ferdinand in Máxima Zorreguieta Cerruti, 42 letne kraljice Nizozemske ter princeze pokrajine Oranien-Nassau. Posebej očarljive so njune hčerke, 9 letna kraljeva naslednica princeza Catharina-Amalia Beatrix Carmen, 7 letna princeza Alexia Juliana Marcela Laurentien, druga naslednica ter najmlajša princeska Ariane Wilhemina Maxima Ines.
Glede na njihove dosedanje gospodarske dosežke, razvoja ladijske industrije, navtičnega turizma in industrije, njihove projekte izsuševanja in razvoja novih polderjev, saj še danes navdušujejo s svojo veliko inovativnostjo, ki se opazi na vsakem koraku, saj so arhitekturni dosežki na visokem nivoju in že prava umetnina. Ob tem se lahko poudari tudi skrb in razvoj ter standarde šolskih sistemov, ki kar vzpodbujajo redno izobraževanje, za kar namenjajo tudi velike finančne vzpodbude.
Predvsem pa presenečajo z veliko odprtostjo, tolerantnostjo do vseh tam živečih, saj je med drugim njihov življenjski moto: "Živi in pusti živeti!", zato, bi se na vseh področjih dela in življenja od njih lahko še veliko naučili. Čudovita polja tulipanov vseh vrst, vseh barv in vseh velikosti, preženejo prav vsako turobno misel, ki bi se lahko porodila, predvsem pa označujejo novo rojstvo nečesa novega in neizmerljivo voljo do življenja. Ob tem lahko dodamo še neizmerno ljubezen, ki jo gojijo do razvoja in kvalitete kmetijstva ter njihovih pridelkov, zdrave prehrane, tradicionalne proizvodne njihovih sirov edamec, gauda, maasdammer oziroma leerdammer, itd.
Občutiti vsa ta doživetja in te čudovite občutke na trgu pred kraljevo palačo, med samim abdiciranjem ter drugim ceremonialom, pa je neponovljiva in enkratna zgodba: Laughing

https://en.wikipedia.org/wiki/Willem-Alexander,_Prince_of_Orange
https://en.wikipedia.org/wiki/Queen_M%C3%A1xima_of_the_Netherlands
https://en.wikipedia.org/wiki/House_of_Orange-Nassau
http://www.koninklijkhuis.nl/globale-paginas/taalrubrieken/english/news/
http://www.koninklijkhuis.nl/foto-en-video/fotogalerij/
http://www.koninklijkhuis.nl/encyclopedie/monarchie/wapens/
http://www.amsterdam.info/sights/royal_palace/
http://www.tumblr.com/tagged/dutch%20royal%20family
http://www.royalty.nu/Europe/Netherlands/news.html
http://www.amsterdam.nl

KRALJEVI SET KOVANCEV

* Čistina Au ; Ag: 900; 925
* Leto kovanja: 2013
* Stopnja ohranjenosti*: PP
* Izvor: Koninklijke Nederlandse Munt, Nizozemska
* Masa Au; Ag: 21.94 g; 25 g
* Čista masa Au; Ag: 19.746 g; 23.125 g
* Nominalne vrednosti: 50 EUR, 20 EUR, 10 EUR, 10 EUR
* Izdaja: 1000 zbirk (št. certifikata: 44)
https://www.moro.si/enakup-moro/en/netherlands-/462-kraljevi-set-kovancev-izdan-ob-kronanju-viljema-a-2013-royal-prestige-set-2013-prestige-set-zur-kronung-2013-novo-1000074009144.html

PROGRAM DELTA
http://www.youtube.com/watch?v=RNKxUmm47yM&feature=player_embedded#!
http://www.youtube.com/watch?v=QiFtPBG_dtc
http://www.youtube.com/watch?v=FaWcNRco4ZE
http://www.youtube.com/watch?v=4U3h4moHbVM&feature=player_embedded#!
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=TjF8hFGQotY#!

ZAANSE SCHANS
http://www.zaanseschans.nl/
http://www.zaanstreek.nl/

30.04.2013

1.Voltt + Lockdown
NSDM - werf
2.Het Alternatief
Papaverweg 56
3.Reng Deng Deng
Haparadaweg
4.Qday Strand West
Strand West, Stavangerweg
5.Armin van Buuren/Koninklijk Concertgebouworkest
Kop van het Java-eiland
6.Loveland Queensday
Oosterpark
7.Kingsday Festival
Olimpisch Stadion
8.Kingsland
Voorterrein RAI
www.amsterdam.nl/troonswisseling/
www.ns.nl
www.gvb.nl

EUROMAST - 185 m
www.euromast.nl

HOLLAND KAAS
http://www.henriwillig.com/nl/
http://www.henriwillig.com/nl/europe/
http://www.henriwillig.com/nl/europe/cheese-europe/
http://www.henriwillig.com/nl/europe/cheese-accessoires-europe/
http://www.henriwillig.com/nl/europe/dutch-products-europe/
http://www.henriwillig.com/nl/europe/gifts-europe/
http://www.henriwillig.com/nl/europe/special-offers-europe/

VOLENDAM
http://www.vvv-volendam.nl/nl/

KISS FISH
http://www.kissfish.nl/nl/
http://www.kissfish.nl/en/kissfish-in-volendam/
http://www.kissfish.nl/en/garra-rufa-fish/
http://www.kissfish.nl/en/unique-skin-treatment/
http://www.kissfish.nl/en/quality-hygiene/
http://www.kissfish.nl/en/products/
http://www.kissfish.nl/en/kissfish-franchise/

MAESLANTKERING
http://www.keringhuis.nl/
http://www.youtube.com/watch?v=OXNToDUkO4c

VEREENIGDE OOST-INDISCHE COMPAGNIE (VOC)

Kaj bi se od propada prve multinacionalke lahko naučile današnje korporacije in finančna središča?

Že več kot 400 let nazaj je nastala in več kot 200 let nazaj propadla največja multinacionalka na svetu, z njo pa tudi takratno finančno središče.

Združena zahodnoindijska družba ali pa nizozemsko Vereenigde Oost-Indische Compagnie (VOC) je bila prva multinacionalka na svetu. Bila je tudi največja korporacija do zdaj.

Ustanovljena je bila davnega leta 1602, 200 let, preden je družbi Nizozemska dovolila 21-letni monopol nad vsemi nizozemskimi operacijami v Aziji. V teh dveh stoletjih je VOC v Azijo popeljala skoraj milijon ljudi, več kot vsa preostala Evropa skupaj. VOC je bila prisotna v vsej Aziji, v vzhodni Indiji, danes Indoneziji, na Japonskem, na Šrilanki, do Rta Dobre Nade in Južne Afrike. Korporacija je bila tako velika, da so nizozemski časopisi v tistem času poročali na primer o dolgu Francije, Anglije in o dolgu VOC. Bila je tudi tako velika, da je, ko je propadla, svoj pomen izgubilo tudi v tistem času največje svetovno finančno središče Amsterdam.

Družba je v svojih zlatih letih poveljevala pet tisočim ladjam in delala velike dobičke, predvsem s trgovanjem z začimbami. Bila je večja od države, predvsem zato, ker je bil Amsterdam v tistem času finančno središče sveta. VOC je tako soustvarjala svet in finančno središče sveta. Temelji družbe so bili postavljeni, že ko so Nizozemci od Portugalcev začeli prevzemati nadzor nad Vzhodno Azijo. Rastla je iz desetletja v desetletje in nekatere ladje so se v Amsterdam vračale z več kot 400-kratnim dobičkom.

Leta 1602 je VOC stopila v partnerstvo z angleško družbo, partnerstvo je bilo mišljeno tudi zato, da osvaja Vzhodno Azijo. Ustanovna listina je družbo pooblastila, da gradi vojaške trdnjave, komplekse in skladišča.

Zaton
Do leta 1670 je vse potekalo kot po maslu, tega leta pa je družba izgubila nadzor nad Tajvanom in počasi se je začel zaton. VOC si je začela izposojati denar, da bi lahko še naprej poslovala s takimi dobički kot prej. Podjetje je začelo izplačevati visoke dividende, tudi na podlagi izposojanja, s tem pa je družba manj kapitala reinvestirala. Izposojanje in pomanjkanje kapitala sta nazadnje spodkopala VOC, a je družba do francoske revolucije kljub temu ostala vodilna korporacija.

Praznovanj ob 400 obletnici ustnovitve VOC-a so se leta 2002 udeležili tudi predstavniki nizozemskega dvora. Kje bi šlo lahko kaj narobe?

VOC je spremenila finančni kapitalizem. Delnice so sicer obstajale že prej, a VOC je vpeljala omejeno odgovornost za deležnike, kar je podjetjem omogočalo, da so financirali tudi največje posle. VOC se v določenem delu ni znala spremeniti, kar jo je na koncu pokopalo. Kapital podjetja je ostal v 200 letih bolj ali manj enak, kakšnih 2,3 milijona dolarjev, a namesto da bi VOC izdajala nove vrednostne papirje, da bi s tem povečala kapital, se je podjetje zanašalo na reinvestiran kapital. Politika dividend ni puščala prostora za ponovne investicije, tako je podjetje zašlo v težave. Že leta 1630 je prvič izdalo dolg.

Zanimiva je bila politika dividend, nekatere so izplačali kar z blagom, namesto z denarjem. Tako je na premier podjetje dividende leta 1609 izplačevalo v denarju, leta 1616 pa pogosto kar v blagu, na primer v začimbah.

VOC je bila dominantna na trgu vrednostnih papirjev, podjetje pa ni izdajalo novih delnic, da bi povečalo kapital. Nizozemci so tako, da bi imeli kam vlagati, investirali v tuj dolg. Ker je bil nizozemski javni dolg decentraliziran, je to preprečilo rast amsterdamske borze.

Kaj bi Nizozemci lahko storili drugače?
Amsterdam vseh stvari seveda ni mogel nadzorovati. Kot na primer Napoleonovih vojn, Francoske okupacije in izgube kolonij po vojni, a vendarle. Nizozemcem ni uspelo ločiti delnic VOC od drugih podjetij, ker niso imeli centraliziranega javnega dolga, niso dovolj razvili trga obveznic, ni jim uspelo povečevati kapitala VOC, temveč so se namesto tega odločili za posojila, s čimer so si nakopali dolg, ki je koncu pripomogel k bankrotu. Podjetje samo pa ni dovolj reinvestiralo v rast, ko bi bilo mogoče in nujno, in ni jim uspelo financirati kapitalskih izdatkov.
http://www.siol.net/novice/svet/2013/11/kaj_bi_se_od_propada_prve_multinacionalke_lahko_naucile_danasnje_korporacije_in_financna_sredisca.aspx

zoran13

OBVEZNICE

Kaj je pravzaprav obveznica?

V zadnjih nekaj dneh je v medijih najbolj odmevna beseda „obveznica“. Tako smo pisali, da je Slovenija izdala za 3,5 milijarde dolarjev obveznic, pa da pribitki na slovenske obveznice padajo, da je Slovenija izdala za milijardo dolarjev petletnih obveznic in tako dalje. Ob tem pa še vedno večina ljudi ne ve, kaj to obveznice pravzaprav so.

Obveznica je dolžniški vrednostni papir, pri katerem se izdajatelj obveznice obveže, da bo kupcu ob določenem času poplačal glavnico in dogovorjene obresti. Obveznico lahko izda država, banka ali podjetje, navadno pa so obveznice države najvarnejše, kar pa ne velja vedno. V državne obveznice praviloma vlagajo finančne družbe, najpogosteje investicijski skladi, zavarovalnice, pokojninski skladi, banke.

Namen izdaje obveznic je torej, da se s prodajo pridobi kapital, s katerim se navadno financirajo večji projekti. Za razliko od delnic, kjer je vrednost vezana na uspešnost določene družbe, pri obveznicah kupec po določenem pretečenem času dobi vrnjeno kupnino in fiksne obresti.

Tveganje?
Tveganje, podobno kot drugod, obstaja v primerih, če izdajatelj zapade v takšne finančne težave, da ne more več vrniti vloženega kapitala in plačati obresti. V takem primeru navadno sledijo pogajanja, na katerih se določi nove pogoje, pod katerimi bi država lahko vrnila sredstva. V okviru Evropske unije obstaja tudi možnost zaprositve za premostitveni kapital. To pomeni, da EU zagotovi dodatna sredstva, se pa s tem tudi sama vključi v pogajanja.

Primer iz Wiki Borze
Pri obveznicah je podana njihova letna stopnja donosa. Za primer vzemimo nemško državno obveznico (Bundesanleihe) z oznako WKN 113523, zapadlost obveznice leta 2013. Obveznica prinaša nominalno donosnost v višini 3,75 % (nominal yield). Ne glede na to dobimo v tem trenutku obveznico za 96,15 % nominalne vrednosti (cena obveznice se izraža v odstotkih nominalne vrednosti). Če želimo imeti 100 evrov obrestovanih s 3.75 %, moramo ta trenutek preko borze plačati 96,15 evra. Vloženi kapital znaša torej le 96,15 %. Letno prejmemo donos v višini 3,75 evra; 3,75 / 96,15 > 3,9 evra (glede na vloženi kapital). Tekoča donosnost (current yield) obveznice znaša torej 3.9 %.

Dodatno prejmemo po izteku, se pravi leta 2013, nazaj ne le vloženi kapital (96,15 evra), temveč okroglo vsoto 100 evrov, torej 3,85 evra več, kot smo jih na začetku vložili.

Če preračunamo teh 3,85 evra na dobo 6 let, kolikor obveznico držimo, potem prejmemo iz tega naslova letno še 0,64 evra (3,85 evra / 6 let). Ta dodatni donos dodamo k donosnosti obveznice, katere skupna donosnost znaša potem > 3,9 % + 0,64 % > 4,54 %. To je donosnost, o kateri stalno beremo v časopisih in slišimo v medijih.

Dejstvo, da plačamo za obveznico le 96,15 evra, vodi nazaj do spremenjenih razmer na trgu obrestnih mer (zviševanje). Državna obveznica je bila izdana že pred štirimi leti, takrat je znašala aktualna obrestna mera 3,75 %. Danes se izdajajo obveznice s 4,5 % donosnostjo. Kdo bi torej danes kupil "stare" obveznice, če ne bila cena nižja, kot pri višje obrestovanih. Tako cena (tečaj) obveznice pade.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/kaj-je-pravzaprav-obveznica

Smo izposojene milijarde že vnaprej porabili?

Nas je tujina spregledala?
Ali drago plačujemo svoje dolgove, ker smo – po besedah ministra Čuferja – kredibilni ali ker nam preprosto ne zaupajo več? Smo izposojene milijarde že vnaprej porabili? Bomo to nadomestili samo z višjimi davki ali ima vlada načrt B? Prihodnji teden ga bo morala razkriti, ker Bruslja tokrat ne bo mogla peljati žejnega čez vodo.

* Ruanda - 6,920 %
* Libanon - 6,248 %
* Dominikanska republika - 5,935 %
* Mongolija - 5,90 %
* 04.04.2013 - Hrvaška - 15mrd€ - 5,65 %
* Madžarska - 5,05 %
* Italija - 3,82 %
* Avstrija - 1,65 %
* Švica - 0,58 %
http://www.24ur.com/novice/slovenija/kredibilna-slovenija.html

zoran13

MODROVANJA

/13/...razne gostilniške debate in velika modrovanja, ki se vsakodnevno odvijajo, pogostoma brez prisotnosti, tistega ali tistih, ki je (so)predmet obravnave, lahko kaj hitro zlezejo na spolzka tla, ki se jih v veliko primerih niti ne zavedamo. Še huje pa je, ko smo v takšnih debatah nehote ali nevedoč prisotni, pa teče beseda o nekom, ki se nima niti možnosti braniti. Ob tem, pa sami vemo, da bodo tudi nas, ko se bomo odmaknili, pravtako oglodali do kosti. Nehumano, neetično, necivilizacijsko, ogrožujoče, ponižujoče, omalovažujoče, nizkotno, saj ravno s takšnim ravnanjem odkrivamo tudi splošno družbeno in občečloveško klimo. A vendar bi nas ob takšnih dejanjih moral spreleteti srh in sram, da smo v medčloveških odnosih, žal, padli na že tako nizko raven medsebojne komunikacije in takšnega razčlovečenja : Embarassed

RAZŽALITEV

158. člen
(1) Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.
(4) Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno od njiju kaznovati ali kazen odpustiti.
Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 158. člen KZ-1-UPB2

OBREKOVANJE

159. člen
(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3) Če je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let.
Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 159. člen KZ-1-UPB2

ŽALJIVA OBDOLŽITEV

160. člen
(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Če je tisto, kar se trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(4) Če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev (158. člen) ali očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja (162. člen).
(5) Če kdo za koga trdi ali raznaša, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, se sme resničnost, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, dokazovati le s pravnomočno sodbo, z drugimi dokazi pa le, če pregon ali sojenje ni mogoče ali ni dovoljeno.
(6) Če je bila žaljiva obdolžitev, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, storjena v okoliščinah iz tretjega odstavka 158. člena tega zakonika 3. odstavek (158. člen: Razžalitev)(3) Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja. , se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, čeprav ni pravnomočne sodbe, če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.
Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 160. člen KZ-1-UPB2

OPRAVLJANJE

161. člen
(1) Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Če je tisto, kar kdo trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(4) Resničnosti ali neresničnosti tistega, kar se trdi ali raznaša iz osebnega ali družinskega življenja koga drugega, ni mogoče dokazovati, razen v primerih iz petega odstavka tega člena 5. odstavek (161. člen: Opravljanje)(5) Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja drugega pri opravljanju uradne dolžnosti, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, se ne kaznuje, če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.
.
(5) Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja drugega pri opravljanju uradne dolžnosti, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, se ne kaznuje, če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.
Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 161. člen KZ-1-UPB2

OČITANJE KAZNIVEGA DEJANJA Z NAMENOM ZANIČEVANJA

162. člen
(1) Kdor z namenom zaničevanja komu očita, da je storil kaznivo dejanje ali da je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja ali to z istim namenom komu pove, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 162. člen KZ-1-UPB2

zoran13

NAJBOLJ KORUPTIVNI

Slovenski poslovneži najbolj koruptivni

Korupcija in podkupovanje sta v evropskem gospodarstvu običajna praksa, neslavna rekorderka v Evropi pa je Slovenija, kjer je delež menedžerjev, za katere je podkupovanje običajno, kar 96 odstotkov, razkriva raziskava svetovalnega podjetja Ernst & Young. Sloveniji sledita Hrvaška s 90 odstotki in Ukrajina s 85 odstotki. Najmanj naj bi bila korupcija razširjena v Švici, kjer je samo 10 odstotkov menedžerjev ocenilo, da je podkupovanje v gospodarstvu običajna praksa. Evropsko povprečje je 39 odstotkov.

V raziskavi je sodelovalo več kot 3000 članov uprav, nadzornih svetov, direktorjev in njihovih skupin iz 36 držav. Opravili so 3459 anonimnih pogovorov v lokalnem jeziku prek telefona, spleta ali osebno z zaposlenimi v velikih podjetjih, ki jo danes povzema nemški dnevnik Die Welt.

Skupno je 57 odstotkov vprašanih priznalo, da je praksa korupcije razširjena v njihovi državi, a jih je hkrati samo 26 odstotkov dejalo, da je splošna praksa, da je za pridobitev pogodb v njihovi panogi potrebna podkupnina. V Sloveniji je takšno oceno dalo 46 odstotkov vprašanih. 49 odstotkov prodajnega osebja pa je v raziskavi hkrati ocenilo, da protikorupcijska politika njihovega podjetja ni relevantna za njihovo delo. "Podkupnine so v številnih državah še vedno običajne," poudarja vodja oddelka za preiskavo goljufij in sporov pri Ernst & Young, Stefan Heissner. Ob tem opozarja, da lahko korupcijske afere ogrožajo obstoj podjetij.

Večina podjetnikov je sicer v raziskavi priznala, da se povečuje pritisk izpolniti cilje investitorjev ali lastnikov ter povečati finančne uspehe. Najbolj to občutijo na Irskem, kjer je 80 odstotkov navedlo, da čutijo tovrstni pritisk. Slovenija se je s 67 odstotki uvrstila na deveto mesto, za Norveško (74 odstotkov) in Grčijo (66 odstotkov). Na zadnjem mestu je Turčija s 32 odstotki.

V raziskavi so sodelujoče tudi povpraševali, ali v podjetju prirejo poslovne bilance, da bi na tak način izkazali boljše finančno stanje podjetja, kot je v resnici. Pri tem se je Slovenija s 66 odstotki uvrstila na drugo mesto, za Nigerijo (68 odstotkov) in pred Rusijo (61 odstotkov). Na zadnjem mestu je Finska s sedmimi odstotki.

Avtorji raziskave ob tem izpostavljajo, da je možnost za neetično ravnanje velika, če so na kocki osebni prejemki, hkrati pa menedžerji neposredno občutijo pritisk po dobrih rezultatih.
http://www.mladina.si/143732/slovenski-poslovnezi-najbolj-koruptivni/
http://cekin.si/clanek/financni_trgi/najbolj-koruptivne-drzave-na-svetu.html
http://piratskastranka.si/ko-politika-ne-bo-vec-financno-donosen-posel/
http://www.24ur.com/zaradi-vladnih-ukrepov-daljse-vrste-na-rdecem-krizu.html
http://www.dossierkorupcija.com/wiki/index.php/vrste-korupcije

zoran13

FRANČIŠKA POCIASK

/13/...ko bi bilo le več takšnih dejanj, ki označujejo plemenitost slovenskega naroda, saj ko je potrebno pomagati obubožanim ali razseljenim, znamo vedno stopiti skupaj in dokazati, da nam solidarnost še vedno zelo veliko pomeni. Prav ta solidarnost pa se vedno znova izkaže, ko so prisotne zdravstvene težave pri nič hudega slutečih otrocih, ki jih starši nikoli ne bi zmogli, saj na tak način zbran denar omogoča ozdravitev ali pa tudi nadaljevanje zdravljenja. Prav ta plemenita dejanja nas vedno bolj zbližujejo in potrjujejo, kako smo odvisni ali soodvisno eden od drugega in da se z združenimi močmi, da na vseh področjih, da doseči marsikaj: Laughing

Savinjčanka bolnišnici zapustila pravo bogastvo

Frančiška Pociask, po rodu Savinjčanka, doma iz Grajske vasi pri Preboldu, ki je pred dvema letoma praznovala 100. rojstni dan, a še istega leta umrla, je po smrti uresničila poslednjo željo svojega drugega soproga, Američana, s katerim se je poročila pri 80 letih. Celjski bolnišnici je darovala 160.000 evrov.

Celjski zdravnik Brane Mežnar, sorodnica Frančiške Pociask Marija Sajovic s svojo hčerko in direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc (od leve). Spredaj na fotografiji pa izjemna donatorka Frančiška Pociask.

Celje. Izjemna ženska, svetovljanka, ki je govorila šest svetovnih jezikov in prehodila pot od revščine do blagostanja, Frančiška Pociask je mnoge osupnila že pred dvema letoma, ko je v Špesovem domu v Vojniku, kjer je preživela zadnjih pet let svojega življenja, praznovala 100. rojstni dan. »Prišla je naličena, s skrbno urejeno pričesko in v večerni obleki, ki so ji jo izdelali po meri. Takrat je ob pogledu nanjo vsem prisotnim zastal dih,« se tistega dne spominja dolgoletni celjski zdravnik Brane Mežnar, ki mu je Pociaskova zaupala svojo poslednjo željo, da 160.000 evrov premoženja podari zdravstvenim in socialnozdravstvenim ustanovam v Celju.

On pa je bil tudi tisti, ki je poskrbel, da je njena donacija prišla v prave roke. »Ne, ta njena odločitev sploh ni tako čudna, kot se komu zdi. Je le logičen zaključek njene izjemne poti,« je ob včerajšnji predaji donacije celjski bolnišnici, kjer so s tem denarjem kupili najsodobnejšo opremo za gastroenterološki ter ginekološko-porodniški oddelek, dejal direktor Špesovega doma Dragan Žohar. »Bila je svetel primer človeka in je ohranila korajžo in vedrino do zadnjega, kar smo v stiku z njo spoznavali vsak dan. Je pa znala brez popuščanja tudi zahtevati tisto, o čemer je bila prepričana, da ji pripada,« je še dodal Žohar.

Zadnjih 20 let življenja se je imela najlepše
Direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc ob predaji donacije ni skrival ganjenosti. »To je plemenito dejanje, kakršnega ne doživimo vsak dan. Pravzaprav noben posameznik bolnišnici z oporoko do zdaj še ni zapustil tolikšnega premoženja,« je dejal. In spomnil, da sorodniki, tudi, če kdo izrazi kakšno takšno željo, temu običajno oporekajo. No, v tem primeru se to ni zgodilo, nasprotno, sorodniki so si prizadevali, da je bilo vse tako, kot si je želela in tudi zapisala v darilno pogodbo. Pociaskova sicer svojih otrok nikoli ni imela, njeni daljni sorodniki, med katerimi je tudi Marija Sajovic, pa so njeno željo spoštovali. »Sama sem jo poznala šele zadnjih deset let njenega življenja, ko se je vrnila v Slovenijo. Njena življenjska pot je bila sicer precej trpka, saj je šla pri 42 letih v Kanado s trebuhom za kruhom, kjer je bila prepuščena sama sebi. Blagostanje je doživela šele, ko se je pri 80 letih drugič poročila z nekim Američanom in z njim prepotovala Ameriko po dolgem in počez. Potem je hudo zbolel, ona pa se je pri 90 letih vrnila v domovino. Ker je bil njen drugi mož dokaj premožen, je bila tudi njegova želja, da nekaj denarja podari v dobrodelne namene. No, to je tudi storila, s tem, da je to njegovo željo uresničila v svoji domovini,« je njeno življenjsko pot orisala Sajovičeva.

V celjski bolnišnici zadovoljstva ob prevzemu donacij ne skrivajo. »Na našem oddelku zdravimo na leto več tisoč bolnikov, ki nujno potrebujejo oskrbo zaradi bolezni prebavil. Z novo opremo, ki je trenutno najboljša na svetu, ne le pri nas, bomo lahko bistveno prej odkrivali že najmanjše spremembe na sluznici in tudi začeli zdravljenje. Prav tako bomo lahko opravili pol več gastroskopij in kolonoskopij na leto kot do zdaj,« je ob tem dejala predstojnica oddelka za bolezni prebavil Renata Šibli. Na ginekološko-porodniškem oddelku pa se ponašajo z novim inkubatorjem in prenosnim monitorjem, ki bo koristil vsem prezgodaj rojenim malčkom.
http://www.dnevnik.si/slovenija/lokalno/stajerska/savinjcanka-bolnisnici-zapustila-pravo-bogastvo

* "Drugi mož Jozef je bil zadnja leta pred smrtjo precej bolan in zelo je trpel. On ji je rekel, naj pomaga ljudem z njegovim denarjem"

Pomagala oddelku za bolezni prebavil

Celjska bolnišnica je z denarjem pokojne Pociaskove obnovila in dopolnila medicinsko opremo na oddelku za bolezni prebavil, ki se ponaša z najnovejšim procesorjem za videoendoskopijo zgornjih in spodnjih prebavil, pediatričnim videokolonoskopom ter aparatom za merjenje koncentracije kalprotektina v blatu. Ginekološko-porodniški oddelek je svoj odsek za neonatalno pediatrijo obogatil z novim inkubatorjem in prenosnim monitorjem.
http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/celjski-bolnisnici-je-zapustila-75000-evrov

zoran13

590.000.000 $

Izžrebali dobitnika rekordnih 590 milijonov dolarjev

Zmagovalna kombinacija se je glasila 10, 13, 14, 22, 52 z dodatno 11, zmagovalec pa je srečko kupil na Floridi v ZDA, so sporočili iz loterije Powerball.

0OCENA: +1POŠLJIShare Američani so dan prej trumoma drveli vplačevat svoje kombinacije za domnevno najvišji dobitek v 21-letni zgodovini igre Powerball. Vplačanih je bilo rekordnih več kot 590 milijonov dolarjev, s čimer so podrli dozdajšnji rekord v višini 587,5 milijona dolarjev, ki je bil vplačan novembra lani.

Prodaja srečk je močno narasla po žrebanju 15. maja, ko je bilo v igri 364 milijonov dolarjev, a glavni dobitek ni bil izžreban.

Powerball je loterija, ki jo skupaj prirejajo loterije 43 ameriških zveznih držav. Udeleženci izbirajo pet od skupno 59 števil in še eno dodatno med 35 številkami, za vsako srečko pa plačajo dva dolarja.

Največji dobitek vseh časov v ZDA je postregla loterija Mega Millions marca lani, ko so si trije dobitniki razdelili 656 milijonov dolarjev.
http://www.siol.net/novice/zanimivosti/2013/05/v_zda_izzrebali_dobitnika_rekordnih_590_milijonov_dolarjev.aspx

zoran13

ORCA in STEČAJ

Račun za revizijo škodljivih poslov obesili stečajnemu upravitelju

Stečajni upravitelj družbe Orka bo očitno moral sam poravnati račun za revizijo škodljivih poslov. Sodišče se namreč ne strinja s tem, da bi stroške krila stečajna masa.

Vse kaže, da bo moral stečajni upravitelj družbe Orka Harald Karner kar iz lastnega žepa plačati 9000 evrov visok račun za revizijo poslovanja, na podlagi katere naj bi bile v kratkem vložene odškodninske tožbe.

Čeprav je Karner ta strošek predvidel že v predračunu, s katerim je konec leta 2011 soglašalo okrožno sodišče v Ljubljani, je sodnica Mateja Dobovšek zavrnila njegov predlog, da bi se pokrival v breme stečajne mase. »Po oceni sodišča navedeni strošek ni strošek, ki bi posebej obremenjeval stečajno maso, saj gre za strošek, ki je povezan z izvedbo nalog, ki spadajo v delokrog upravitelja. Samo iz skopih navedb v predlogu, da je šlo za obsežno dokumentacijo, ni mogoče zaključiti, da gre za tak obseg opravil, da jih ne more opraviti upravitelj sam. Zato ti stroški bremenijo neposredno upravitelja,« je svojo odločitev utemeljila Dobovškova in v zvezi s tem opozorila na lansko odločbo višjega sodišča.

»Nimam licence za revizorja,« se je po drugi strani branil Karner. Sodišču odgovarja, da so le stečajni upravitelji, od njih pa se pričakuje, da bodo opravljali enako delo kot direktorji teh podjetij. Dodal je, da v času, ko so naročili revizijo preteklih poslov, še ni bilo takšne prakse. Pri kom je naročil pravni in ekonomski pregled stanja v zvezi z ugotavljanjem potencialne stečajne mase, izpodbojnih ravnanj in odškodninske (in) kazenske odgovornosti, Karner za zdaj ne želi razkriti. Kdo bo torej poravnal dva računa, enega v višini 5200 evrov in drugega v višini 3830 evrov? Po vsej verjetnosti bo sodišče zneska odštelo od nagrade in preostalih nadomestil, ki po zaključku stečajnega postopka pripadajo upravitelju.

Hipotetično bi lahko Karnerjev izkupiček v stečaju Orke dosegal celo 80.000 evrov, vendar je večina tega zneska odvisna od višine premoženja v stečajni masi in uspešnosti njegovega unovčevanja. Nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila znaša od 1420,5 evra do največ 20.000 evrov, nadomestilo za preizkus terjatev od 1420,5 evra do 10.000 evrov, preostalih 50.000 evrov pa lahko upravitelj nabere z razdelitvijo stečajne mase upnikom. Koliko bo znašala nagrada v tem postopku, trenutno še ni mogoče odgovoriti. Velja pa stečajni postopek Orke za enega bolj premožnih, tudi glede na Karnerjeve pretekle stečaje, saj ima družba glede na otvoritveno bilanco za več kot sedem milijonov evrov sredstev. V kolikor nagrade kljub vsemu ne bi zadoščale za plačilo računa za revizijo, je tu še zavarovanje odgovornosti, za katerega upravitelji plačujejo 1200 evrov letne premije, vendar velja samo do višine 5000 evrov.

Z revizijo, ki jo bo očitno moral plačati kar upravitelj, so sicer hoteli dokazati, da je v sodelovanju s podjetjem Solchem prišlo do oškodovanja stečajnega dolžnika. Spomnimo, da so nekdanji lastniki in vodstvo le štiri mesece pred stečajem ustanovili Solchem in nanj prenesli Orkino dejavnost. Če so Orki ostale predvsem zaloge, ki jim je pretekel rok uporabe, naj bi Solchem prejel velik del še uporabnih zalog. V zvezi s tem naj bi v kratkem vložili odškodninsko tožbo, katere vsebine Karner za zdaj ne želi razkriti. Njena vrednost naj bi sicer močno presegala strošek revizije.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/racun-za-revizijo-skodljivih-poslov-obesili-stecajnemu-upravitelju

PREBLISK

VZMD - PRELET
str.11
Harald Karner je kot starosta boja za pravice malih delničarjev izjemno kritičen do prakse nebrzdanih iztisnitev oz. razlastitev.
http://www.vzmd.si/prelet0809/prelet.pdf
strokovnisveta@vzmd.si
http://www.vzmd.si/component/searchjseblod/harald%20karner/?ordering=&searchphrase=all

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 19 Apr 2016 22:01; skupaj popravljeno 4 krat

NEODVISNA NEODVISNOST

Problematika se vleče že vse od poosvojitvenih dni in sicer je za našo družbo značilna, (pre)velika sprega in povezanost ali zlizanost uprav in nadzornih svetov. Problematika je vseskozi enaka, saj je lahko nekdo v eni družbi član uprave ter v drugi družbi član nadzornega sveta ali obratno, v eni družbi član nadzornega sveta ter v drugi družbi član uprave in to ne glede na to, da so enkrat že zmanjšali dovoljena oziroma dopustna članstva v več nadzornih svetih naenkrat, kjer se ustavi pri številki 3. Ta problematika pa je posebej opazna v pridruženih ali odvisnih družbah in to, ne glede na to, da je na tem področju, dopustno biti član več nadzornih svetov, ki se ustavi pri številki 5. Zelo težko bodo ali pa so v tako sestavljenih vodstvih gospodarskih družb uresničevali po zakonu zapisane jim naloge, pa najsi bodi to za uprave ali same nadzorne svete. Danes po tolikih letih (ne)uspešnega gospodarskega razvoja ter (ne)uspešnega nadzorovanja gospodarskih družb, je videti vse napake ter pomanjkljivosti zgoraj zapisanega. Da ob tem ne govorimo o odškodninski odgovornosti posameznih uprav ali nadzornih svetov, ki bi jih ali so jih povzročile s svojim nevestnim gospodarjenjem ter pahnile veliko družb na rob preživetja ali v t.i.dirigiran stečaj ali prisilno upravo. Glede na dosedanjo prakso bi morali prekiniti s prakso odvisnih članov nadzornih svetov in dejansko začeli pospešeno uveljavljati področje dejanske neodvisnosti nadzornih svetov. Ob tem bi niti pomisliti ne bi smeli na našo pomanjkljivo pravno prakso na področju uveljavljanja odškodninske odgovornosti, predvsem zaradi že vloženih množičnih odškodninskih tožb v tujini ter množičnega in velikega oškodovanja malih delničarjev pri nas.

IZJAVA O NEODVISNOSTI

Izjava o neodvisnosti člana NS družbe _______________
Podpisani(-a) ______________________________ skladno z 8. točko 17.2 člena Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8.12.2009 (v nadaljevanju: Kodeks) vezano na moje članstvo v nadzornem svetu družbe _______________________izjavljam, da imam za opravljanje funkcije člana (-ice) nadzornega sveta dovolj izkušenj in znanja ter se izrekam glede potencialnih nasprotij interesov iz priloge C v Kodeksu.
_________________________________________ __________________________________
Prosimo označite, ali trditev drži ali ne drži. Pri presojanju resničnosti trditve se uporabljajo kriteriji iz priloge C Kodeksa:
a) Ne opravljam funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe in nisem opravljal takšne funkcije v zadnjih petih letih.
DRŽI NE DRŽI
b) Nisem zaposlen v družbi ali povezani družbi in nisem bil na takšnem položaju v zadnjih treh letih.
DRŽI NE DRŽI
c) Ne prejemam večjih dodatnih prejemkov iz družbe ali povezane družbe, razen plačila, ki ga prejemam kot član nadzornega sveta.
DRŽI NE DRŽI
d) Nisem večinski(-a) delničar(-ka) in tudi ne zastopam večinskega/večinskih delničarjev.
DRŽI NE DRŽI
e) Z družbo ali povezano družbo nimam oziroma v zadnjem letu nisem imel(-a) pomembnih poslovnih stikov tako neposredno kot tudi ne kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa.
DRŽI NE DRŽI
f) Nisem in tudi v zadnjih treh letih nisem bil(-a) partner (-ica) ali uslužbenec (uslužbenka) sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi.
DRŽI NE DRŽI
g) Nisem izvršni (-a) direktor (-ica) ali član (-ica) uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta. Prav tako nisem kako drugače povezan(-a) z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave preko sodelovanja v drugih družbah ali organih.
DRŽI NE DRŽI
h) V nadzornem svetu nisem več kot tri mandate (ali več kot 12 let).
DRŽI NE DRŽI
2
i) Nisem bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so v položajih, omenjenih v točkah od a) do h)
DRŽI NE DRŽI
Poleg zgornjih navedb tudi
- nisem član(-ica) širšega poslovodstva povezane družbe in
DRŽI NE DRŽI
- nisem sodeloval(-a) pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.
DRŽI NE DRŽI
____________________________________________ _______________________________
Nasprotje interesov obstaja, kadar je nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje člana nadzornega sveta ali uprave ogroženo zaradi vključevanja njegovega osebnega ekonomskega interesa, interesov družine, njenih čustev, politične ali nacionalne (ne)naklonjenosti ali kakršnih koli drugih povezanih interesov z drugo fizično ali pravno osebo.
Ali na vaše odločanje, skladno z zgornjo definicijo nasprotja interesov, vpliva še kakšno dejstvo, ki ni bilo navedeno zgoraj?
NE DA
Prosimo obrazložite, če ste odgovorili z DA:
______________________________________________ __________________________________________________ __________________________________________________ ______
Glede na izkazana potencialna nasprotja interesov se izrekam za:
Prosimo, da ustrezno obkrožite.
a) neodvisnega(-o) člana(-ico) nadzornega sveta
b) odvisnega člana(-ico) nadzornega sveta
Opomba: Člani nadzornega sveta se smatrajo na neodvisne, če izpolnjujejo vse kriterije neodvisnosti (vse trditve, navedene zgoraj, držijo).
S svojim podpisom dovoljujem objavo podpisane izjave na spletnih straneh družbe.
Datum: ______________ Podpis: ____________________

* eden prvih nadzornikov, ki je podpisal gornjo Izjavo o neodvisnosti je Milan Kneževič, ki trenutno zaseda mesto predsednika NS Žito d.d, pa članica NS v Krka d.d. - Mojca Osolnik Videmšek in predsednik NS Krka d.d. -Jože Lenič; član NS Krka d.d. - Vincenc Manček; Članica NS Nama d.d. - Urša Manček; član NS Nama d.d. - Uroš Grilec;

v Petrolu izjave o neodvisnosti članov NS, ne bodo objavljene na spletnih straneh družbe;

www.lju-airport.si/p...snosti.pdf
www.krka.si/media/up...demsek.pdf
www.krka.si/media/up..._Lenic.pdf
www.petrol.si/sites/...ruzb_1.pdf
www.constantiaplus.s...ocilo.html
http://www.nama.si/f/docs/Objave_1/19-02-2013-Izjava_o_neodvisnosti_Ursa_Mancek.pdf

SLOVENIJALES d.d.
Od petih članov NS sta dva člana neodvisna:
http://www.slovenijales.si/files/default/Slovenijales-podjetje/Odnosi-z-investitorji/Javne-objave/2011/Izjava%20o%20upravljanju%20dru%C5%BEbe.pdf

NLB d.d.
Člani nadzornega sveta so pri odločanju o posameznih zadevah na sejah nadzornega sveta upoštevali splošna pravila korporacijskega upravljanja glede vprašanja konflikta interesov (ZGD-1, kodeksi upravljanja in bančni predpisi) in na sami seji seznanili nadzorni svet z obstojem nasprotja interesov v konkretnem primeru ter se izločili iz razprave in odločanja o tej zadevi. Člani nadzornega sveta so podpisali tudi Izjavo o neodvisnosti člana nadzornega sveta skladno s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb.
http://www.nlb.si/utemeljitve-predlogov-sklepov-za-delnicarje-260413

ABANKA d.d.
V nadzornem svetu Abanke je več članov, ki bi jih lahko uvrstili v kategorijo posameznikov, ki so ekonomsko, osebno ali kako drugače tesneje povezani z večjim delničarjem ali njegovo upravo. Zakon o bančništvu in Sklep o skrbnosti članov uprav in nadzornega sveta bank in hranilnic natančno in podrobno urejata pogoje in primernost posamezne osebe za članstvo v nadzornem svetu banke ter tem osebam ne preprečujeta članstva v nadzornem svetu. Sklep o skrbnosti članov uprav in nadzornega sveta bank in hranilnic je predpis, ki velja zgolj za banke in v zadostni meri ureja obvladovanje nasprotij interesov članov oziroma neodvisnost nadzornega sveta. V nadzornem svetu Abanke tudi ni delavcev, saj se za banko ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju glede predstavnikov delavcev v nadzornem svetu banke.
www.abanka.si/sys/cm...eId=315706

SOD
www.so-druzba.si/fil...sveta2.pdf

TELEKOM d.d.
Nadzorni svet družbe sestavlja devet clanov, od tega šest clanov predstavnikov kapitala in trije predstavniki zaposlenih. Clani nadzornega sveta so podali izjavo o izpolnjevanju kriterijev neodvisnosti v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb.
http://www.telekom.si/_files/2895/Nerevidirano%20porocilo%20o%20poslovanju%20STS%20I%20-%20XII%202012.pdf

* v teh prelomnih političnih in gospodarskih trenutkih, bi zato moralo ZČNS na svoji spletni strani objaviti listo neodvisnih nadzornikov, saj bi si le na podlagi tega, lahko ustvarili mnenje o sestavi nadzornih svetov pri nas, saj bi bili tako veliko bolj transparentni, pa tudi verodostojnost in učinkovitost bi se izboljšala.
* ob tem bi bilo zanimivo, kdo od sedanjih članov NS in prijavljenih kandidatov za člane NS na vseh zavarovalnicah, bi se upal podpisati gornjo izjavo ter jo javno tudi obelodaniti.
www.triglav.eu/sl/od...vljanje/ns

"ODGOVORNO VODENJE PROBLEM CELOTNE DRUŽBE, NE LE GOSPODARSTVA"

Konferenca o korporativnem upravljanju. Jamnik: Vloga nadzornikov v podjetjih se je v zadnjih letih spremenila.

Sistem upravljanja podjetij v državni lasti je spet v prenovi. Da bi bile spremembe čim boljše in dolgoročne, smo v časniku Delo v sodelovanju z ZNS odprli javno razpravo o upravljanju podjetij v državni lasti. Spremljate jo lahko na zgod.be/upravljanje, svoje poglede na to pa prispevate na upravljanje@delo.si.

Vloga nadzornikov se je v zadnjih letih precej spremenila, je na konferenci o korporativnem upravljanju uvodoma dejal predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Borut Jamnik.

Opozoril je, da se zaradi pomanjkanja sodne prakse glede nepravilnosti povečuje pritisk na civilno družbo za sankcioniranje takšnega ravnanja, tudi na ZNS.

»Odgovorno vodenje je problem celotne države, ne le gospodarstva, «je dejal minister za pravosodje Senko Pličanič. Povedal je, da se razmere v sodstvu izboljšujejo. Izrazil je željo, da bi sodišča v prihodnje imela manj dela z uveljavljanjem odškodninske ogovornosti, ker zaradi visoke etike do oškodovanj sploh ne bi prihajalo.

Predsednik komisije za preprecevanje korupcije Goran Klemenčič je poudaril, da je problem korupcije v Sloveniji močno povezan s finančnim sistemom in upravljanjem družb v državni lasti. Dodal je, da je bilo doslej pri nas ničelno tveganje zaradi uničevanja podjetij.

Darko Stare iz KPk je menil, da lahko zlasti stanovske organizacije največ naredijo, da iz organov vodenja ali nadzora izločijo gnila jabolka. Gorazd Podbevsek iz ZNS pa je odvrnil, da združenje ne more ukrepati proti nekomu, ki ni njegov član.

Glede javnosti podatkov o državnih podjetij je Klemenčič poudaril, da so največja korupcijska tveganja povezana prav s kadrovanjem, kjer da je preglednost zelo majhna. Zelo tvegne so tudi pogodbe teh druzb z zunanjimi izvajalci.

Ena od tem današnje Konference korporativnega upravljanja, ki jo organizira Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS), bo tudi profesionalizacija nadzornikov.

Pogovarjali se bodo tudi o vlogi Komisije za preprečevanje korupcije v korporativnem upravljanj in sodni praksi.
http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/odgovorno-vodenje-problem-celotne-druzbe-ne-le-gospodarstva.html

PROFESIONALIZACIJA NADZORNIKOV

ZNS danes organizira konferenco korporativnega upravljanja.

Sistem upravljanja podjetij v državni lasti je spet v prenovi. Da bi bile spremembe čim boljše in dolgoročne, smo v časniku Delo v sodelovanju z ZNS odprli javno razpravo o upravljanju podjetij v državni lasti. Spremljate jo lahko na zgod.be/upravljanje, svoje poglede na to pa prispevate na upravljanje@delo.si.

Ena od tem današnje Konference korporativnega upravljanja, ki jo organizira Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS), bo tudi profesionalizacija nadzornikov.

O profesionalizaciji funkcije člana nadzornega sveta, ko bi lahko posameznik to nalogo opravljal poklicno, se razmišlja že nekaj časa. Pravnik dr. Rado Bohinc je že pred časom poudaril, da zakon o gospodarskih družbah (ZGD) tega ne predpisuje, a niti ne izključuje. Se pa nadzorniki pri nas na tem področju srečujejo z omejitvami števila nadzornih svetov (največ tri), v katerih lahko hkrati sedijo, in z omejitvami pri plačilu za opravljanje te naloge, zlasti v državnih družbah.

Generalna sekretarka ZNS Irena Prijović pojasnjuje, da se bodo te teme tokrat lotili drugače, in sicer kot profesionalizacije dela nadzornikov v širšem kontekstu, saj gre za opravljanje ene najpomembnejših funkcij korporativnega upravljanja. »Profesionalizacijo v širšem smislu določa stroka. Kaj pomeni profesionalno ravnanje na tej funkciji, pa ne opredeljuje zakon, ampak vrsta priporočil dobre prakse, ki natančneje opredeljujejo strokovnost, razpoložljivost, neodvisnost in odgovornost.« Poudarja, da bo razmislek o tem dobrodošel za širše razumevanje te funkcije, ki je bila zaradi političnega kadrovanja nadzornikov in neodgovornega sprejema te naloge doslej pogosto razvrednotena.

Odgovornost uprav in nadzornikov

Direktorji in nadzorniki se morajo za svoja ravnanja vse pogosteje zagovarjati na sodišču. V zadnjem obdobju smo dočakali kar nekaj obsodb, številne epiloge pa še čakamo. Udeleženci konference bodo zato razpravljali tudi o uveljavljanju odgovornosti organov vodenja in nadzora.

Sodna statistika kaže, da je bilo doslej veliko več sodnih začetih in končanih postopkov glede odgovornosti članov uprav, medtem ko so bili pri nadzornikih po dosegljivih podatkih pravnomočno obsojeni le nadzorniki Gradisa IPGI. Odvetnik Uroš Ilić meni, da je to razumljivo: »Če nekdo vodi posle, drug organ pa ga le nadzira, je logično, da se lahko več nepravilnosti pojavi na področju vodenja poslov.« Pravnik dr. Miha Juhart pravi, da je logično, da se je sodna praksa glede odgovornosti organov upravljanja začela naprej vzpostavljati glede uprav. Pričakuje pa, da bomo počasi prišli tudi do nadzornikov.
http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/profesionalizacija-nadzornikov.html
http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/odskodninskih-zahtevkov-je-cedalje-vec.html

ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI

Odškodninskih zahtevkov je čedalje več Konferenca korporativnega upravljanja.

Vloga nadzornikov je zadnja leta vse bolj zahtevna, njihova odgovornost pa čedalje bolj izpostavljena. Sodnih postopkov proti članom nadzornega sveta ali upravi je čedalje več – tako v Sloveniji kot Nemčiji.

Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) Borut Jamnik je na konferenci o korporativnem upravljanju v uvodu opozoril, da se zaradi pomanjkanja sodne prakse glede nepravilnosti v gospodarskih družbah stopnjuje pritisk na civilno družbo za sankcioniranje takšnega ravnanja, tudi v ZNS. A vloženih in tudi rešenih tožb je počasi vendarle vse več, tudi v Nemčiji, ki ima podoben pravni okvir kot mi.

Siemens sprožil domine

»V Nemčiji je škodnih zahtevkov čedalje več, saj je javnost postala bolj občutljiva,« je dejal podpredsednik nemškega združenja nadzornikov Peter H. Dehnen. Po njegovih besedah so jih k temu spodbudili tudi primeri korupcije, pri čemer je izpostavil primer Siemensa: »Ljudje, ki so mislili, da so nedotakljivi, so postali dotakljivi in celo odpuščeni.«

Pri tem se je na konferenci postavilo vprašanje, kdaj naj se nadzorni sveti odločijo za tožbo. Gorazd Podbevšek iz ZNS je ugotavljal, da so v obeh primerih izpostavljeni tveganju, da so tudi sami toženi: če tožijo in tožbo izgubijo ali pa se morajo zagovarjati, zakaj niso šli v tožbo. Odvetnik Uroš Ilić meni, da morajo pri tem pridobiti ustrezna pravna mnenja, pri čemer nimajo zagotovila, da se bo sodni postopek končal v njihovo korist. »Odločitev sprejemaš enako, kot če se odločaš za tožbo poslovnega partnerja,« je svetoval Ilić. Opozoril je še, da je ključno, da se sodišča pri presoji skrbnosti ravnanja posameznika odločajo exante, in ne expost, torej glede na okoliščine, ki so bile znane v času, ko je bila določena odločitev sprejeta.

Darko Stare iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je opozoril, da razne komisije in sodišča ne bodo prispevali k izboljšanju prakse pri korporativnem upravljanju slovenskih podjetij. Dejal je, da lahko za to največ naredijo stanovske organizacije, tako da izločijo »gnila jabolka«. Podbevšek je opozoril, da ZNS ne more ukrepati proti nikomur, ki ni njegov član. Dehnen je na vprašanje, kako ukrepajo v Nemčiji, če kdo od članov združenja krši kodeks, odvrnil, da so to le smernice, združenje pa ni policija. So pa zaradi naložbenega škandala ThyssenKruppa v Ameriki prvega nadzornika družbe pozvali k odstopu.

Največ tveganj pri kadrovanju

Predsednik KPK Goran Klemenčič je poudaril, da je problem korupcije v Sloveniji močno povezan s finančnim sistemom in upravljanjem družb v državni lasti. Dodal je, da je bilo doslej pri nas ničelno tveganje zaradi uničevanja podjetij, zdaj pa smo na stopnji prelaganja odgovornosti, namesto da bi reševali probleme. Glede javnosti podatkov o državnih podjetij je dejal, da so največja korupcijska tveganja povezana prav s kadrovanjem, kjer da je preglednost zelo majhna. Zelo tvegane so tudi pogodbe teh družb z zunanjimi izvajalci.

Začeti je treba na začetku

Na vprašanje, ali se je KPK že odzval proti nosilcu oblasti, ki javno pritiska na nadzorni organ ali upravo podjetja, je Klemenčič odgovoril, da ne, saj da se že tako odzivajo na veliko stvari. Dodal je, da bi bilo drugače, če bi šlo za prikrito vplivanje.

Če želimo imeti strokovne, odgovorne in uspešne nadzorne svete, potem je po mnenju Stareta in dr. Rogerja Bakerja z londonskega inštituta za korporativno upravljanje treba začeti na začetku, torej pri izbiri nadzornikov oziroma članov upravnega odbora. »Če izbereš slabe kandidate, potem moraš s tem živeti,« je dejal Baker. Opozoril je na nove evropske smernice pri izbiri kadrov v finančnem sektorju, zlasti v bankah.
http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/odskodninskih-zahtevkov-je-cedalje-vec.html

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli