Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XXIX.

POŠTNI NABIRALNIKI & SLAMNATA PODJETJA - I.

VELIKI TRG 17

Včeraj so na RTV poročali, da je na naslovu Veliki trg 17 v Izoli, prijavljenih več kot 200 podjetij, od tega več kot polovica italijanskih državljanov (nabiralniki, slamnata podjetja), ki zastopnikov v Sloveniji nimajo...
https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174702332

SAJ NI RES, PA JE!

POŠTNI NABIRALNIKI & SLAMNATA PODJETJA - II.

NA ENEM NASLOVU PRIJAVLJENIH 200 PODJETIJ

Ob mednarodnem dnevu migrantov o trgovini z belim blagom na trgu dela

»Naslov delodajalca?«

Možakar, pokrit s čepico, je tiho zdrdral: Pot k Savi 26N. Svetovalcu na Info točki za tujce Aljažu Hribarju je bilo takoj jasno, kaj se skriva za tem naslovom, zato je delavca, ki je prišel iz Bosne in Hercegovine, začel pregovarjati, naj dvigne roke in delodajalca prijavi na inšpektorat za delo. Svetovalec je menil, da delavec nima kaj izgubiti, možakar je upal, da bo vendarle dobil še kakšnega stotaka na tekoči račun. »Ali ste dobili pogodbo o zaposlitvi?« je spet vprašal svetovalec. »Nisem.« Delodajalec je trdil, da jo ima, a je delavcu ni izročil. »Morate zahtevati pogodbo,« je vztrajal Hribar. »Pa saj mu govorim vsak dan, a mi je ne da ...« je obupano ponovil delavec. Izpolnila sta obrazec za enkratno denarno pomoč – da bo vsaj za položnice. Delavec ima 58 let, kot naslov svojega prebivališča je navedel Rakovo Jelšo.

Preprosto in legalno

Takšni pogovori so na Info točki za tujce nekaj vsakdanjega. Svetovalci so se izurili v poznavanju zakonodaje in osvojili načine, ki jih uporabljajo delodajalci, da bi pritegnili poceni delavce. V času visoke brezposelnosti imajo delodajalci sicer omejitve pri zaposlovanju tujcev, saj morajo preveriti, ali obstajajo primerni kandidati v evidenci zavoda za zaposlovanje. Tam je bilo včeraj zapisanih 122.000 brezposelnih, ob tolikšni ponudbi pa je vstop na trg dela – razen če delodajalec išče strokovnjaka, ki ga pri nas ni – zelo omejen. Temu primerno se je med leti 2008 in 2013 zmanjšalo število veljavnih in izdanih delovnih dovoljenj. Še leta 2008 je bilo izdanih več kot 85.000, letos v prvih desetih mesecih le slabih 18.000; veljavnih je bilo pred petimi leti 90.750, letos 28.500.

A kljub vsemu se je mogoče izogniti kontroli trga dela, ključ do tega je v podjetniški svobodi. »Zdaj je najlaže priti do delovnega dovoljenja tako, da postaneš večinski lastnik podjetja pri nas,« pove Majda Hostnik, vodja Info točke za tujce. »To je zelo preprosto: slovenski državljan registrira podjetje, lastnika pa poišče med tujci.« Tujec pridobi dovoljenje za delo in potem lahko zaposli delavce. Pogosto je to tudi način, kako se prebiti na odprti evropski trg dela. Razmere so privedle tako daleč, ugotavlja Majda Hostnik, da prav lahko govorimo o trgovini z belim blagom. »Toda vse to je povsem zakonito, a manjkajo mehanizmi zaščite delavcev.«

S takimi primeri se srečujejo tudi na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Marko Tanasić, koordinator integracijskega paketa za brezposelne migrante, ravno tako opozarja: »V ospredju je ustanavljanje družb z omejeno odgovornostjo. Prej je bilo mogoče dobiti delovno dovoljenje kot zastopnik, zdaj je to teže, ker morajo podjetja pozitivno poslovati.« Tudi on ponovi preprost postopek: imamo osebe, katerih glavna dejavnost je le ustanavljanje podjetij. Te prodajo podjetje tujcu oziroma mu ga zgolj predajo skupaj z drugimi storitvami in tuji lastnik (imeti morajo vsaj 51 odstotkov družbe) lahko brez kontrole trga dela dobi delovno dovoljenje. Lani je bilo izdanih 1530 delovnih dovoljenj za večinske lastnike.

V kakšne razsežnosti gre trgovanje, je mogoče ugotoviti že na spletnih straneh Bizi in Gvin. Na naslovu Pot k Savi 26 N, kričeče oranžni hiši v Tomačevem, je prijavljenih 170 aktivnih podjetij, po dejavnosti je največ gradbenih, sledijo pekarstvo, storitve in trgovina, čistilni servisi ... Pri večini je kmalu po ustanovitvi opaziti listino s spremembo družbenika in pri mnogih je pripeto rdeče opozorilo »davčni neplačnik«. Med ustanovitelji ali zastopniki podjetij sta največkrat imeni Milanka Spasojević (pri 52 podjetjih) in Dragan Spasojević (pri osmih). Ena od dejavnosti je razvidna tudi na izvesku pred hišo: MID, d. o. o., agencija za posredovanje delovne sile.

»Naložba za prihodnost«

Na Bravničarjevi 11 je prijavljenih 87 pravnih subjektov, v tem primeru jih je iz gradbeništva za slabo tretjino. V stavbi je seveda veliko podjetij, ki tudi delujejo, a na anomalije kažejo nabiralniki, za katera so zataknjena najbrž že pozabljena poštna obvestila o prispelih pošiljkah. Mnoga podjetja tam je ustanovila Manja Peršič, kot je poročala že Mladina. Gvin pokaže ob njenem imenu 76 zadetkov, podjetja so v občinah Ljubljana (69, v glavnem na Bravničarjevi), Velike Lašče (tri prevozniška podjetja) ter v Celju, Igu, Mengšu po eno.

Na Pokopališki 15, ki je v lasti njenega soproga Šimeta Maleša, je prijavljenih 73 subjektov (poleg gradbeništva je zelo priljubljena dejavnost pekovstvo in slaščičarstvo). Maleš – srečali smo ga pred obnovljeno hišo – se brez zadržkov razgovori o tem, da imata z ženo računovodstvo pod imenom Bafomet, da je ustanavljanje podjetij njuna naložba za prihodnost in da je vse popolnoma legalno. Na Pokopališki 15 sta jih prijavila med 30 in 40. »Preprosto najdeva lastnika, ki je pripravljen vlagati, pomagava mu pridobiti delovno dovoljenje in posredovati pri poslih, tudi na zavodu za zaposlovanje oddava objave za zaposlitve, če je treba.«

Začetni kapital (7500 €), ki je potreben za ustanovitev d. o. o., po predaji podjetja preprosto dvigneta. Posel je dober, prizna sogovornik, navsezadnje imajo tri zaposlene. Kako pa zagotavljajo pravice delavcem, ki se zaposlijo v ustanovljenih podjetjih? Maleš zagotovi, da vsi zaposleni dobijo pogodbe in da »doslej pritožb ni bilo«. »Zaposlili smo od sto do 120 ljudi,« pove in se pritoži zaradi dolgotrajnega pridobivanja postopkov za delovna dovoljenja. »Dva ali tri mesece traja, da dobijo dovoljenje.« Za vsako delo morajo sicer preveriti trg dela v Sloveniji. »Pred kratkim smo iskali delavce za tri gradbišča v Nemčiji. Nismo jih mogli dobiti, zato so nam dovolili, da jih pripeljemo iz Bosne.«

Podobna naslova sta še zapuščena stanovanjska hiša na Hruševski cesti 48A, kjer je prijavljenih 47 podjetij (25 družb in 22 samostojnih podjetnikov), in velika stavba na Tržaški cesti 2, kjer je po Gvin zapisanih več kot 650 podjetij, samostojnih podjetnikov in društev. Že po izveskih pri vhodu je mogoče ugotoviti, da jih na tem naslovu deluje bistveno manj. Odkrivanje realnega števila bi bila pot v blodnjak podatkov, podobno kot iskanje ustanoviteljev. Kot vedo povedati pri ZSSS, je mogoče podjetja kupiti podjetje že za 500 evrov.

Razkropljeni neznano kje

Največ primerov slabega ravnanja tako na Info točki za tujce kot pri ZSSS opažajo v gradbeništvu. (To potrjujejo tudi podatki inšpektorata za delo: lani so ugotovili 74 kršitev zakona o delu in zaposlovanju tujcev, 26 jih je bilo v specializiranih gradbenih delih in pri gradnji stavb.) In če so lahko še pred dobrimi tremi leti stopili v stik z njimi tako, da so jih obiskali v samskih domovih, je zdaj dostop do njih bistveno težji. Podjetja, ki so imela samske domove, so propadla, številni delavci so ostali brez začasnega prebivališča, na katera je bilo vezano njihovo delovno dovoljenje, in tako so bili pahnjeni v ilegalo. »Prvi odpuščeni delavci so se hitro začeli odzivati na potrebe novih delodajalcev in kot napoteni delavci odšli večinoma na gradbišča v Avstrijo in Nemčijo. Z njimi se nismo srečevali, dokler se nekateri niso vrnili kot opeharjeni,« navede Majda Hostnik še drug, ravno tako znani vidik. Drugi so se razselili po neznanih naslovih, pogosto so tako natlačeni v stanovanja, da morajo spati v izmenah, posreduje izkušnje s terena.

Zdaj je ena izmed osrednjih nalog Info točke pravzaprav iskanje tujih delavcev, saj jim le tako lahko pomagajo in posredno opozorijo na pasti, v katere jih lahko zvabijo delodajalci. Letos so opravili 26.000 informiranj, večino po telefonu, na lokaciji v Ljubljani v desetih mesecih okoli 1800. Še vedno je največ zapletov zaradi krožnega pogojevanja dovoljenj in v zadnjih treh letih zaradi množičnega kupovanja podjetij in s tem pridobivanja delovnih dovoljenj. Pri tem novi delodajalci na različne načine držijo delavce v primežu, tudi tako da jim preprosto poberejo potne liste ali jim tik pred tem, ko bi lahko dobili osebno dovoljenje za delo (20 mesecih zaposlitve), prekinejo pogodbe.

Goran Lukič iz ZSSS ne vidi več rešitve v delovnopravni zakonodaji ali v zakonu o delu tujcev, ampak v gospodarski, natančneje v zakonu o gospodarskih družbah. »Ustanavljanje in veriženje podjetij je postalo donosna dejavnost. Obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo le s tem, pa čeprav nič ne vem o tem, da bi v imeniku dejavnosti obstajalo kaj takega,« karikira sindikalni predstavnik.
17.december 2013
https://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/na-enem-naslovu-prijavljenih-200-podjetij.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Jun 2020 19:34; skupaj popravljeno 1 krat

KORONAVIRUS & Co. - XXXI.

PLAČNA TVEGANJA

PRO & CONTRA

* Kolikor bi se v času koriščenja letnega dopusta spremenila epidemiološka slika v državi dopustovanja, potem za ta čas karantene pripada 50% plačila, do katerega bi bili sicer upravičeni, če bi delali, vendar ne manj kot 70% minimalne plače...
* Kolikor bi dopust potekal v epidemiološko nevarnih območjih, bo zaposleni nosil ustrezne posledice oziroma ukrepe. Ni sprejemljivo, da namenoma ali iz (hude) malomarnosti ogrožamo lastno varnost ali zdravje, varnost ali zdravje drugih ali delovni proces delodajalca... Embarassed

Seznam epidemiološko varnih držav z 19. junijem 2020 (objavljen na spletni strani NIJZ):

1. Hrvaška
2. Madžarska
3. Avstrija
4. Ciper
5. Češka
6. Estonija
7. Finska
8. Nemčija
9. Grčija
10. Islandija
11. Latvija
12. Litva
13. Lihtenštajn
14. Norveška
15. Slovaška
16. Švica
17. Italija
18. Črna gora
19. Danska
20. Francija
21. Irska
22. Luksemburg
23. Malta
24. Španija

Seznam držav s poslabšano epidemiološko sliko

1. Katar
2. Bahrajn
3. Čile
4. Kuvajt
5. Peru
6. Armenija
7. Džibuti
8. Oman
9. Brazilija
10. Panama
11. Belorusija
12. Andora
13. Singapur
14. Švedska
15. Maldivi
16. Sao Tome in Principe
17. Združeni arabski emirati
18. Združene države Amerike
19. Saudova Arabija
20. Rusija
21. Moldavija
22. Gibraltar
23. Bolivija
24. Portoriko
25. Gabon
26. Kajmanski otoki
27. Dominikanska republika
28. Republika Južna Afrika
29. Iran
30. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
31. Severna Makedonija
32. Bosna in Hercegovina
33. Srbija
34. Kosovo

https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/104568-od-19-junija-nekaj-novosti-pri-prehajanju-meje-manj-izjem-za-vstop-brez-karantene-za-nekatere-obvezen-negativni-izvid-testa-na-covid-19

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XXXII.

DIVIDENDE

KD GROUP d.d. - KDHR

/13/...ob trenutni vrednosti delnice 93€ se morda še splača kaj postoriti, ob tem, da so dividende letos obdavčene po povišani stopnji davka iz 25% na 27,5%, pa vsi ostali stroški Bpd (Nadomestilo za vzdrževanje poslovnega razmerja, Stroški vodenja računa (KDD), Strošk borze, Provizija razreda A, Stroški transakcije BKS, Stroški tujega posrednika, Vzdrževanje stanj na računu, Priliv oziroma stroški izplačil za dividende), ki bremenijo imetnike trgovalnih računov, saj iz Bpd avtomatsko odvedejo na Durs...Presečni datum za izplačilo dividend je 09.07.2020 in izplačilo bruto dividende 32€ = 34,40% vrednosti delnice KDHR pa 10.07.2020! Idea

https://seonet.ljse.si/?doc=LATEST_PUBLIC_ANNOUNCEMENTS&doc_id=70797
http://www.skupaj.si/vsebina/stroski-trgovalnega-racuna-vse-na-enem-mestu#Stro%C5%A1ki

* 10 delnic = 320 €/-27,5% = 232 €
* 20 delnic = 640 €/-27,5% = 464 €
* 30 delnic = 960 €/-27,5% = 696 €
* 40 delnic = 1.280 €/-27,5% = 928 €
* 50 delnic = 1.600 €/-27,5% = 1.160 €
* 60 delnic = 1.920 €/-27,5% = 1.392 €
* 70 delnic = 2.240 €/-27,5% = 1.624 €
* 80 delnic = 2.560 €/-27,5% = 1.856 €
* 90 delnic = 2.880 €/-27,5% = 2.088 €
* 100 delnic = 3.200 €/27,5% = 2.320 €
* 200 delnic = 6.400 €/27,5% = 4.640 €
* 300 delnic = 9.600 €/27,5% = 6.960 €
* 400 delnic = 12.800 €/27,5% = 9.280 €
* 500 delnic = 16.000 €/27,5% = 11.600 €
* 600 delnic = 19.200 €/27,5% = 13.920 €
* 700 delnic = 22.400 €/27,5% = 16.240 €
* 800 delnic = 25.500 €/27,5% = 18.560 €
* 900 delnic = 28.800 €/27,5% = 20.880 €
* 1.000 delnic = 32.000 €/27,5% = 23.300 €
* 2.000 delnic = 64.000 €/27,5% = 46.400 €
* 3.000 delnic = 96.000 €/27,5% = 69.600 €
* 4.000 delnic = 128.000 €/27,5% = 92.800 €
* 5.000 delnic = 160.000 €/27,5% = 116.000 €
* 6.000 delnic = 192.000 €/27,5% = 139.200 €
* 7.000 delnic = 224.000 €/27,5% = 162.400 €
* 8.000 delnic = 256.000 €/27,5% = 185.600 €
* 9.000 delnic = 288.000 €/27,5% = 208.800 €
* 10.000 delnic = 320.000 €/27,5% = 232.000 €
* 20.000 delnic = 640.000 €/27,5% = 464.000 €
* 30.000 delnic = 960.000 €/27,5% = 696.000 €
* 40.000 delnic = 1.280.000 €/27,5% = 928.000 €
* 50.000 delnic = 1.600.000 €/27,5% = 1.160.000 €
* 60.000 delnic = 1.920.000 €/27,5% = 1.392.000 €
* 70.000 delnic = 2.240.000 €/27.5% = 1.624.000 €
* 80.000 delnic = 2.560.000 €/27,5% = 1.856.000 €
* 90.000 delnic = 2.880.000 €/27,5% = 2.088.000 €
* 100.000 delnic = 3.200.000 €/27,5% = 2.320.000 €
https://seonet.ljse.si/?doc=LATEST_PUBLIC_ANNOUNCEMENTS&doc_id=70797

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XXXV.

ZLATE PENZIJE

* Martin Winterkorn - 3.100 € na dan
* Matthias Müller - 2.700 € na dan

Že mogoče, da se je avtomobilska industrija znašla v težavah in po mnenju mnogih na prelomnici. A v še ne tako zelo oddaljeni preteklosti je bila to ena najbolj cvetočih branž, finančni dogovori vodilnih pa temu dejstvu primerni. Nekdanji prvi mož Volkswagna Matthias Müller naj bi se tako od družbe, ki jo je zapustil pred dvema letoma, poslovil s finančnim dogovorom, ki je med drugim vključeval 81.800 € pokojnine na mesec.

Matthias Müller je bil dolga leta vodja družbe Porsche, ta je pod njegovim vodstvom beležila dobre rezultate, tudi Müller naj bi bil na tem mestu še kako zadovoljen, tudi zato, ker naj bi bil zasebno velik ljubitelj avtomobilov prav te znamke.

Potem pa je bilo leta 2015 konec sanjske službe, izbruhnila je namreč afera "dizelgate" in odnesla prvega moža Volkswagna Martina Winterkorna, družinska klana Porsche in Piech pa sta namesto njega v Wolfsburg poslala prav Müllerja, za katerega so ocenili, da bo koncern uspešno popeljal skozi krizne čase, piše nemški Focus.

A tudi s tega mesta se je moral kmalu posloviti, leta 2018 je izgubil bitko za oblast s Herbertom Diessom, družini, ki sta ga prej postavili na to mesto, pa se tokrat zanj nista zavzeli.

Odšel je s skoraj 18-milijonsko odpravnino in nekaj drugimi finančnimi ugodnostmi. Uradno se je njegovo razmerje z družbo končalo šele letos. Müller je zdaj upokojenec, ki mu koncern plačuje zajetno pokojnino - 81.800 € na mesec, kar je okoli 2.700 € na dan, je za nemško izdajo Business Insiderja izračunal strokovnjak Heinz Evers.

Še vedno pa Müller med nekdanjimi vodilnimi Volkswagna ne prejema najvišje pokojnine. Okoli 3.100 € na dan naj bi dobival Winterkorn. Sicer pa naj bi bilo v Müllerjevi "pokojninski vreči" spravljenih več kot 30 milijonov evrov. Številke, ki so ob trenutnem stanju avtomobilske branže naletele na precejšnje neodobravanje ljudi.
https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bivsi-sef-volkswagna-2700-evrov-pokojnine-na-dan.html
http://murjeplovec.mojforum.si/posting.php?mode=editpost&p=2445

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XXXVIII.

POZLAČENE PLAČE

Kdo od prvakov strank je zaslužil največ in kdo najmanj

Najvišjo plačo med predsedniki in predsednicami parlamentarnih strank ima Tanja Fajon (SD), najnižjo pa nekdanji šef vlade Marjan Šarec (LMŠ). Štiri mesece po tem, ko je zaprisegla nova vlada, je država nekdanjim ministrom in državnim sekretarjem junija izplačala za skoraj 30 tisoč evrov nadomestil.

Predsednice in predsedniki slovenskih parlamentarnih strank so bodisi člani vlade bodisi izvoljeni v državni zbor. Izjemi sta le predsedujoča SD Tanja Fajon, ki je evropska poslanka, in predsednica SAB Alenka Bratušek, ki je zaposlena v svoji stranki.

Največ je zaslužila Fajonova, najmanj Šarec

Najvišjo bruto plačo, enako kot preostalih sedem evropskih poslancev iz Slovenije, je junija za službovanje v Bruslju prejela Fajonova - 8.932 evrov. Kot so nam povedali v stranki, predsedujoča ne prejema nobenega dodatnega plačila za vodenje stranke.

Po višini plače Fajonovi sledi predsednik vlade in SDS Janez Janša, ki je julija prejel dobrih šest tisoč evrov bruto. Najnižjo plačo med voditelji je junija prejel predsednik LMŠ Marjan Šarec - 3.842 evrov.

Kakšno plačo ima Bratuškova, nam ni uspelo izvedeti, predsednica stranke je na dopustu, brez njenega soglasja pa tega v stranki podatka ne morejo razkriti.

Da za vodenje stranke njihov predsednik oziroma predsednica poleg plače ne dobivajo dodatka, so nam sporočili tudi iz LMŠ, Levice, Desus, SMC in NSi.
Koliko znaša plača evropskega poslanca

Vsi poslanci in poslanke v Evropskem parlamentu prejemajo enako plačilo, ki znaša 38,5 odstotka osnovne plače sodnika Sodišča Evropskih skupnosti. Od tega zneska je nato odbit davek Evropske skupnosti ter prispevek za nezgodno zavarovanje. Od neto zneska 6.962,95 evra plačajo evropski poslanci v Sloveniji še razliko dohodnine v višini približno 1300 evrov mesečno.

Najvišja plača za kulturnega ministra

V vladi najvišja plača pripada predsedniku vlade Janši, za njim pa se je junija uvrstil minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je prejel 5.881 evrov bruto.

Najnižjo plačo je za junij prejel minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec - 5.348 evrov. Bruto zneski plač za druge ministre so navedeni spodaj.

Nadomestilo prejeli še štirje nekdanji ministri

Potem ko je v državnem zboru 13. marca zaprisegla nova Janševa vlada, so nekateri nekdanji ministri in državni sekretarji junija še prejeli nadomestila, ki jim pripadajo po zakonu. Med prejemniki nadomestila so štirje nekdanji ministri, najvišje nadomestilo za junij je pripadlo nekdanjemu obrambnemu ministru Karlu Erjavcu - 4.271 €.

Nekdanji minister za kulturo Zoran Poznič je za cel mesec nadomestila prejel dobre štiri tisoč € bruto, nekdanja ministra za zdravje in šolstvo, Aleš Šabeder in Jernej Pikalo, pa za polovico meseca oba nekaj manj kot 1.900 €.
Junija je za ta nadomestila iz državnega proračuna šlo skoraj 30 tisoč evrov.

Nadomestilo prejela tudi dva poslanca

Do nadomestila je bila po prenehanju mandata upravičena tudi poslanka Nina Maurovič, ki je za junij prejela 3.196,94 €, ter nekdanji minister za zunanje zadeve Miro Cerar, ki se je po koncu Šarčeve vlade odrekel poslanskemu mandatu in je prejel 3.238,30 € bruto.

Plače predsednic in predsednikov strank

* Janez Janša (SDS) - 6.063,38 €
* Aleksandra Pivec (Desus) - 5.572,22 €
* Matej Tonin (NSi) - 5.417,46 €
* Zdravko Počivalšek (SMC) - 5.847,37 €
* Tanja Fajon (SD) - 8.932,86 €
* Luka Mesec (Levica) - 3.870,51 €
* Alenka Bratušek (SAB) - 0 - ni podatka
* Marjan Šarec - (LMŠ) - 3.841,93 €
* Zmago Jelinčič - (SNS) - 4.998,35 €

Bruto plače ministrov za Junij 2020

* Janez Janša (SDS)- 6.063,38 €
* Vasko Simoniti (SDS) - 5.881,76 €
* Lilijana Kozlovič (SMC) - 5.858,32 €
* Zdravko Počivalšek (SMC) - 5.847,37 €
* Andrej Šircelj (SDS) - 5.812,98 €
* Andrej Vizjak (SDS) - 5.744,20 €
* Aleš Hojs (SDS) - 5.744,20 €
* Zvonko Černač (SDS) - 5.744,20 €
* Tomaž Gantar (DeSUS) - 5.727,00 €
* Aleksandra Pivec (DeSUS) - 5.572,22 €
* Simona Kustec (SMC) - 5.555,03 €
* Anže Logar (SDS) - 5.469,04 €
* Janez Ciglar Kralj (NSi) - 5.451,85 €
* Helena Jaklitsch (SDS) - 5.469,04 €
* Boštjan Koritnik (SMC) - 5.436,22 €
* Matej Tonin (NSi) - 5.417,46 €
* Jernej Vrtovec (NSi)- 5.348,67 €

Nadomestila za junij 2020

* Karl Erjavec - 4.274 €
* Poznič Zoran - 4.019,72 €
* Šabeder Aleš - 1.890,72 €
* Pikalo Jernej - 1.873,37 €
* Vesel Franc - 1.737,38 €
* Belec Olga - 1.711,68 €
* Mauhler Nina - 1.685,98 €
* Prikl Uroš - 1.665,42 €
* Kerševan Smokvina Tanja - 1.665,42 €
* Pliberšek Tomaž - 1.650,00 €
* Vuk Martina - 1.634,59 €
* Švarc Pipan Dominika - 1.603,75 €
* Štromajer Jernej - 1.572,90 €
* Prijon Aleš - 1.365,19 €
* Božič Tilen - 1.157,06 €
https://siol.net/novice/slovenija/kdo-od-prvakov-strank-je-zasluzil-najvec-in-kdo-najmanj-529855

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XXXIX.

PREMOŽENJE

Koliko finančnega premoženja ima povprečen Slovenec?

Sredstva gospodinjstev so konec marca skupaj znašala 56,5 milijarde evrov.

Finančno premoženje Slovenca v povprečju znaša 27.150 € , kažejo najnovejši podatki Banke Slovenije za prvo letošnje četrtletje. Načela ga ni niti zdravstvena kriza, saj obseg vlog na bankah, kjer imajo prebivalci največ denarja, še naprej narašča. V Banki Slovenije ugotavljajo, da so finančna sredstva gospodinjstev konec marca skupaj znašala 56,5 milijarde evrov, kar je 2,5 milijarde več kot v enakem obdobju lani. Največ prihrankov imajo prebivalci Slovenije že tradicionalno na bankah, saj so se vloge v letu dni povečale za 1,6 milijarde oziroma na skoraj 23 milijard evrov. V delnicah, ...

https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/koliko-financnega-premozenja-ima-povprecen-slovenec-330533.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 17 Jul 2020 07:37; skupaj popravljeno 1 krat

KORONAVIRUS & Co. - XL.

TWITER & Co.

Hekerski napad na Twitter

Še neznani hekerji so vdrli v račune številnih znanih osebnosti in predlagali »daj-dam«.

Hekerji so v sredo napadli družbeno omrežje twitter in vdrli v račune številnih znanih osebnosti, kot so demokratski predsedniški kandidat Joe Biden, nekdanji demokratski predsednik Barack Obama, raper in predsedniški kandidat Kanye West z ženo Kim Kardashian, nekdanji newyorški župan Mike Bloomberg, Warren Buffett iz podjetja Berkshire Hathaway, ustanovitelj Microsofta Bill Gates, Teslov Elon Musk, Amazonov Jeff Bezos in mnogi drugi.

Na profilih, ki so jih napadli hekerji, so se začeli pojavljati tviti, ki so pozivali k uporabi kriptovalut in ki so obljubljali, da bodo tisti, ki bodo sledili navodilom, zaslužili. »Vi mi pošljete 1.000 dolarjev, jaz vam jih bom nazaj poslal 2.000,« je pisalo na profilu Billa Gatesa. V dobrih dveh urah naj bi na račun hekerjev prispelo okrog sto tisoč dolarjev.

Hekerji so v sredo napadli družbeno omrežje twitter in vdrli v račune številnih znanih osebnosti, kot so demokratski predsedniški kandidat Joe Biden, nekdanji demokratski predsednik Barack Obama, raper in predsedniški kandidat Kanye West z ženo Kim Kardashian, nekdanji newyorški župan Mike Bloomberg, Warren Buffett iz podjetja Berkshire Hathaway, ustanovitelj Microsofta Bill Gates, Teslov Elon Musk, Amazonov Jeff Bezos in mnogi drugi.

Na profilih, ki so jih napadli hekerji, so se začeli pojavljati tviti, ki so pozivali k uporabi kriptovalut in ki so obljubljali, da bodo tisti, ki bodo sledili navodilom, zaslužili. »Vi mi pošljete 1.000 dolarjev, jaz vam jih bom nazaj poslal 2.000,« je pisalo na profilu Billa Gatesa. V dobrih dveh urah naj bi na račun hekerjev prispelo okrog sto tisoč dolarjev.

Twitter je ukrepal tako, da je omejil aktivnosti uporabnikov: številni, predvsem tisti, ki so imajo verificiran račun, niso mogli tvitati ali pa denimo spremeniti gesla. Okoli 6. ure zjutraj po našem času so iz podjetja sporočili, da zadevo še preiskujejo, a da za zdaj kaže, da je šlo za usklajen napad, ki je za tarčo sprva imel uslužbence twitterja. Ker so pridobili dostop do notranjih sistemov in orodij, so lahko prevzeli nadzor nad profili pomembnih ljudi. »Takoj, ko smo videli, kaj se dogaja, smo blokirali prizadete profile in izbrisali tvite, ki so jih objavili napadalci,« so opisali pri Twitterju.

Poznavalci opozarjajo, da dogodek ni zgolj še en hekerski napad. Vice poroča, da je krožil posnetek zaslona, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je nekdo dobil dostop do orodja, ki ga pri Twitterju uporabljajo za upravljanje z uporabniškimi računi. Obstaja pa seveda tudi možnost, da je pri napadu sodeloval eden od Twitterjevih uslužbencev. Glavni izvršni direktor Twitterja Jack Dorsey je medtem tvitnil: »Naporen dan za nas pri Twitterju. Grozno nam je, da se je to zgodilo.«
https://www.delo.si/novice/svet/hekerski-napad-na-twitter-330367.html
https://live.finance.si/8964017/Na-Twitterju-so-bitcoin-prevaranti-vdrli-v-racune-stevilnih-ameriskih-poslovnezev-in-politikov-tudi-Musku-Gatesu-Buffettu-Bidnu

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XLI.

IZMENJAVA OSEBNIH PODATKOV

Sodišče EU-ja razveljavilo dogovor o izmenjavi osebnih podatkov med Unijo in ZDA

Slovensko pravosodno ministrstvo pozdravlja razsodbo

Sodišče Evropske unije je razveljavilo dogovor ščit zasebnosti med Evropsko unijo in ZDA, ki je več kot 5000 podjetjem na čelu s Facebookom omogočalo prenos podatkov državljanov članic Unije v ZDA.

Ščit zasebnosti (Privacy Shield) trenutno po poročanju francoske tiskovne agencije AFP uporablja več kot 5000 ameriških podjetij. Vendar dogovor omogoča "poseganje v temeljne pravice ljudi, katerih podatki so preneseni", saj lahko do podatkov dostopajo ameriški državni organi, je zapisalo Sodišče EU-ja.

Prenos podatkov državljanov Unije obdelovalcem podatkov v tretjih državah ostaja dovoljen, vendar na podlagi t. i. standardnih pogodbenih klavzul – določbe EU-ja, pod katero se podjetja zunaj Evrope zavežejo zakonodaji EU-ja o podatkih in zasebnosti, navaja Deutsche Welle.

Za mnenje o skladnosti ščita zasebnosti in standardnih pogodbenih klavzul s pravom EU-ja je Sodišče EU-ja zaprosilo irsko višje sodišče. Primer je tam sprožil irski informacijski pooblaščenec na zahtevo avstrijskega pravnika in borca za varovanje osebnih podatkov Maxa Schremsa.

Schrems je vztrajal, da mora irski informacijski pooblaščenec odrediti Facebooku, ki ima svoj sedež v Uniji na Irskem, naj ustavi pošiljanje podatkov ZDA. Ameriška podjetja morajo namreč oblastem, med drugim FBI-ju, omogočiti dostop do podatkov, kar pa ni skladno z evropskim pravom.

V prvem odzivu je sodbo označil za popolno zmago za zasebnost. "ZDA bodo morale močno reformirati zakonodajo o nadzoru, če bodo želele znova doseči privilegiran status za ameriška podjetja," je poudaril.

Podjetja: Odločitev povzroča pravno negotovost
Združenje računalniške in komunikacijske industrije, katerega član je tudi Facebook, pa je bilo kritično do odločitve Sodišča EU-ja, "ki povzroča pravno negotovost za tisoče velikih in malih podjetij na obeh straneh Atlantika".

"Verjamemo, da bodo odločevalci EU-ja in ZDA hitro razvili trajno rešitev v skladu s pravom EU-ja, da bi zagotovili nadaljevanje prenosa podatkov, ki podpira čezatlantsko gospodarstvo," so zapisali po poročanju AFP-ja.

Slovenija pozdravlja odločitev sodišča
Slovensko pravosodno ministrstvo odločitev Sodišča EU-ja pozdravlja. Slovenija je namreč od samega začetka verjela, da sporazum o ščitu zasebnosti ni ustrezen in je bila ena od le štirih držav članic Evropske unije, ki so se julija 2016 vzdržale glasovanja o sprejetju sporazuma, s tem da nobena država EU ni glasovala proti.

Po oceni ministrstva je to dober nauk, da pri sklepanju prihodnjih dogovorov ni možno pristati na znižanje dosežene ravni varstva osebnih podatkov v EU-ju in Sloveniji, so sporočili z ministrstva.

ZDA in EU že iščejo novo rešitev
ZDA so izrazile razočaranje nad odločitvijo sodišča. Ameriški minister za trgovino Wilbur Ross je izrazil upanje, da jim bo uspelo omejiti negativne posledice za gospodarske čezatlantske odnose, ki so življenjskega pomena za državljane, podjetja in vlade na obeh straneh.

"Ko naša gospodarstva okrevajo po covidu-19, je ključno, da podjetja – vključno z več kot 5300 podjetji, ki uporabljajo ščit zasebnosti – brez težav delijo podatke," je povedal. Poudaril je, da bodo še naprej sodelovali z Evropsko komisijo pri tem vprašanju.

Tudi evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je dejal, da se zavzemajo za skupen odgovor in iskanje načinov za prilagoditev odločitvi Sodišča EU-ja. Prve stike z Rossom v komisiji napovedujejo za petek.
https://www.rtvslo.si/evropska-unija/sodisce-eu-ja-razveljavilo-dogovor-o-izmenjavi-osebnih-podatkov-med-unijo-in-zda/530922

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 23 Jul 2020 21:52; skupaj popravljeno 1 krat

KORONAVURUS & Co. - XLII.

ROBOTINJA IRINA

V Rusiji (Perm - Ural) za delo v javni upravi preizkušajo robotinjo Irino (z dolgimi blond lasmi, rjavimi očmi) in popolnimi človeškimi lastnostmi ter možnostjo izražanja 600 različnih mimik obraza. Lahko odgovarja in pa tudi sprašuje. Tako že razvijajo umetno inteligenco, katere zahteve so za najbolj ponavljajoče se geste in delo takšne narave. Irina se nikoli ne utrudi, nikoli ni bolana in vedno je prijazna ter ustrežljiva...

https://www.rainews.it/dl/rainews/media/Irina-Russia-sperimenta-intelligena-artificiale-mpiegata-robot-nella-pubblica-amministrazione-5968d67e-ad0a-4292-95ff-236d4d8ffd2b.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Feb 2024 16:05; skupaj popravljeno 1 krat

KORONAVIRUS & Co. - XLIII.

WIRECARD

Nekdanjega šefa Wirecarda spet aretirali; bundestag bo zaslišal Scholza, pod pritiskom tudi kanclerka Merklova

V zadnjih dneh dobiva dodatne razsežnosti škandal s finančno goljufijo v nemški fintech družbi za plačilne storitve Wirecard. Prišlo je do novih aretacij, bundestag bo pripravil zaslišanje, krepi se tudi pritisk na nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je lani na Kitajskem lobirala za Wirecard.

Spomnimo: družba Wirecard je bila uvrščena v nemški indeks prvovrstnih delnic DAX in bi morala biti po pričakovanju pod podrobnim regulatornim nadzorom. Že več kot leto dni se je javno ugibalo o različnih nepravilnosti, zatem pa je junija letos dokončno izbruhnil škandal, da v bilancah Wirecarda manjka za 1,9 milijarde evrov premoženja; kmalu je bilo sporočeno, da ta denar zelo verjetno sploh nikoli ni obstajal, Wirecard pa je končal v bankrotu.

Nekdanji šef Wirecarda spet aretiran, obtožnica razširjena

Nekdanjega glavnega izvršilnega direktorja Wirecarda Markusa Brauna so po dokončnem izbruhu škandala konec junija aretirali, z obtožnico tržne manipulacije in ponarejanja finančnih rezultatov. Vendar so ga po enem dnevu izpustili na prostost za plačilo pet milijonov evrov varščine.

Po odkritju novih dokazov so včeraj Brauna znova aretirali, z dodatno obtožnico večletne goljufije, poleg njega pa še dva člana vodstva, navaja DW. Dodatne preiskave so pokazale, da je do nepravilnosti v družbi prihajalo že leta 2015, pri čemer naj bi vodilni napihovali poslovne rezultate družbe, ki je ustvarjala izgubo, da bi vlagatelje preslepili k nadaljnjim naložbam v družbo. Vlagatelji bodo sredstva najverjetneje v celoti izgubili, ker je Wirecard bankrotiral.

Drugi mož iz vodstva Jan Marsalek je na begu, nemške oblasti ga še iščejo. O njem zdaj prihajajo poročila, da se skriva v Rusiji, navaja Handelsblatt.

Veliko vprašanj o sistemskem nadzoru brez odgovora

Škandal je v Nemčiji odprl veliko načelnih vprašanj o sistemskem nadzoru družb in napak pri družbah, kot je Wirecard, ki je sodila v velikostni red Deutsche Bank. Prejšnji teden se je pod vnovičnim pritiskom znašel nemški finančni minister Olaf Scholz zaradi kritik, da naj bi že od februarja 2019 vedel za sume o nepravilnosti v poslovanju Wirecarda, pa vseeno ni ukrepal.

Merklova lani na Kitajskem promovirala širitev Wirecarda v Aziji

Pri WSJ in DW so poročali, da so včeraj v uradu kanclerke Angele Merkel potrdili, da so imeli predstavniki njenega kabineta več stikov s predstavniki propadle družbe že od konca leta 2018. Merklova je na obisku na Kitajskem septembra 2019 promovirala Wirecardov prevzem kitajske družbe AllScore Financial, vendar njen tiskovni predstavnik pravi, da Merklova v tem času ni vedela za nepravilnosti v Wirecardu.

Iz Wirecarda so v kabinetu lobirali zaradi tedaj načrtovanega prevzema kitajske družbe AllScore Financial, iz kabineta pa niso pojasnili, s kom je govorila prav kanclerka Merklova. Dva meseca po njenem obisku na Kitajskem, na začetku novembra 2019, je Wirecard objavil, da je sklenil pogodbo za postopni prevzem kitajskega AllScora za 109 milijonov evrov, pri čemer so analitiki takrat imeli več vprašanj, so poročali pri ZDNetu. Kot je dejal eden od njih, je pri tem poslu »več vprašanj kot odgovorov v tej fazi«, zlasti ker je brskanje za informacijami pokazalo, da se zdi AllScore »komaj kaj več kot generična kitajska spletna stran«. Pri ZDNetu so sicer že takrat pisali, da nakup AllScora sledi preiskavam o Wirecardovih računovodskih praksah. »KPMG so najeli, da bi opravil revizijo v družbi, potem ko so se pojavile obtožbe, da je družba v poslovnih poročilih napihnila podatke o prihodkih in dobičku,« so novembra lani poročali pri ZDNetu.

Bundestag bo zaslišal dva ministra, opozicija želi, da bi bila tam tudi Merklova

Parlamentarni odbor za finance pri bundestagu bo na posebnem zaslišanju v zvezi s škandalom Wirecard zaslišal nemškega finančnega ministra Scholza, ki je že dolgo pod pritiskom, da ni ukrepal dovolj hitro.
V nemškem bundestagu so se v parlamentarnem odboru za finance odločili za preiskavo; posebno zaslišanje za zaprtimi vrati v zvezi s škandalom Wirecard bo 29. julija, na njem pa bodo predvidoma zaslišali finančnega ministra Olafa Scholza in gospodarskega ministra Petra Altmaierja. Opozicijske stranke pozivajo, naj se pred odborom zasliši tudi kanclerka Angela Merkel.
https://www.finance.si/8964237/Nekdanjega-sefa-Wirecarda-spet-aretirali%3B-bundestag-bo-zaslisal-Scholza-pod-pritiskom-tudi-kanclerka-Merklova

WIRECARD & BORZA

WDI GR - Wirecard AG
10.07.2020

Nakupovanje finančnih instrumentov, za katere ponudniki podatkov o vrednostnih papirjih ne ponujajo več podatkov o ciljnem trgu MiFID II (Österreichische Datenservice GesmbH, WM Datenservice), npr. zaradi odprtega postopka insolventnosti ali prekinitve plačil, niso možni. Prodaja lahko še vedno poteka. Trenutni primer: Wirecard AG.

Sisalpay|5

Sisalpay|5 v Italiji skrbi za 325 tisoč prizadetih strank zaradi bankrota Wirecarda, ki predvideva krizni načrt za 20mio€.

Družba s pomočjo delničarjev CVC Capital Partners in Banca 5 (Skupina Intesa Sanpaolo), je v samo 24 urah vzpostavil načrt, ki bo garantiral sredstva depozitov, ki so bila zasežena s strani oblasti, zaradi blokiranih kartic Wirecard.

SisalPay|5, je tudi brez lastne odgovornosti za nastalo situacijo, v manj kot 24 urah ter s podporo delničarjev CVC Capital Partners in Banca 5, pripravil krizni načrt zaradi situacije z Wirecardom ter prevzelo finančne obveznosti in nemudoma povrniti blokirane in zamrznjene zneske, zaradi jasnih ciljev, varstvo pravic svojih vlagateljev. Takšen krizni načrt predvideva pokritje za 20mio€ sredstev.

V petek 26.junija 2020 se je več kot 325.000 občanov v Italiji znašlo s prednaročniškimi karticami, katere niso bile več funkcionalne. Tako je finančni krah nemškega velikana Wirecard udaril tudi v Italijo, nadzorni organi iz angleške banke (FCA) so blokirali operativnost vseh kartic Wirecard na območju celotnega sveta. Med njimi tudi kartice SisalPay, katere družba je bila zelo nejevoljna, vlagatelji pa razočarani, ter tako morala prevzeti iniziativo pri reševanju nastalih problemov, ki jih je zakrivil nekdo tretji.

V soboto 27.junija 2020 je tako družba SisalPay|5, ki je bila v stanju vzdrževati varnost svojih klientom in tako servisirala svoje komitente, preko formalne in direktne komunikacije, glede na vložena sredstva ter za njihovo vračilo. Tako, da bo sedaj dana vsem varčevalcem kartice ter družbe SisalPay, možnost, da bo njihovo stanje direktno prenešeno na prednaročniško kartico, ki je bila izdana s sodelovanjem Banca 5, da bo komitent spet lahko opravljal plačilni promet. Ali po drugi strani pridobil možnosti bolj varnih in bolj ugodnih možnosti poslovanja ter kreditiranja ali povračila stanja na kartici.

Varnost svojih varčevalcev je najpomembnejša nota, družbe, ki je bila ustanovljena na polovici decembra 2019 ob združitvi SisalPay kot plačilnemu sektorju ter Banca 5 kot bančnemu servisu, kar je bilo opravljeno v zelo kratkem času, samo, da bi se prilagodili svojim varčevalcem. Ta iniziativa je bila dana samo zato, da bi zmanjšali nezadovoljstvo varčevalcev in uresničili zastavljene cilje tega mladega kolektiva ter njihovih delničarjev, ki tako postaja med "proximity banking" v panorami italijanskega podjetništva, saj bi s tem postali socialni in ekonomski vzor.
https://www.tgcom24.mediaset.it/tgcomlab/eventi/sisalpay-5-in-campo-a-tutela-di-325mila-clienti-in-italia-toccati-dal-cracwirecard-con-un-piano-da-oltre-20-milioni-di-euro_20056347-202002a.shtml

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 18 Feb 2025 19:55; skupaj popravljeno 180 krat

***** nadaljevanje s 79.strani *****

BANJA VRUĆICA - BVRU-R-A

Osnovni kapital: 33.600.177 KM (17.179.497 €)
Število delnic: 33.600.177
I.Izdaja: Ustanovitvene delnice - serija A - 26.576.394
II.Izdaje: emisija iz nerazporejenega dobička 2006 - 500.000
III.Izdaja:emisija iz nerazporejenega dobička 2007 - 1.000.000
IV.Izdaja: emisija iz nerazporejenega dobička 2008 - 1.000.000
V.Izdaja: javna prodaja IPO - 3.004.719
VI.Izdaja: emisija iz nerazporejenega dobička 2009 in 2010 - 1.519.064
Nominalna cena delnice: 1 KM (0,5112 €)
Knjigovodska vrednost delnice: 1,6916 KM
Število delničarjev: 2.594

Dividende:
* 2012: 0,0191 KM (0,0097 €)
* 2013: 0,0238 KM (0,0121 €)
* 2015 iz leta 2013: 0,0243 KM (0,0127 €) - začetek izplačevanja 30.09.2015 - izplačilo dividende prispelo na račune 02.11.2015
* 2016 iz leta 2014 - 0,0257 KM (0,0131€) - presečni datum 27.06.2016 - začetek izplačevanja 30.09.2016 - izplačilo dividende prispelo na račun 02.09.2016
* 2017 - 0,028347 KM - izplačilo dividende do 30.09.2017, prispelo na račun 25.09.2017
* 2018 - 0,042524 KM - izplačilo dividende iz leta 2016, presečni datum za dividendo 25.04.2018, začetek izplačevanja do 30.09.2018
* 2019 - 0,021 KM - izplačilo dividende iz leta 2017, presečni datum 26.06.2019, izplačilo dividende najkasneje do 30.09.2019, prispelo na račun 15.08.2019
* 2020 - /
* 2021 - /
* 2022 - /
* 2023 - /
* 2024 - /
* Tržna kapitalizacija: 56.784.299 KM
URADNI TEČAJ = 1,95583KM = 1€

BVRU-R-A (KM)

Gibanje cene delnice:
Avgust - 2004 = 0,25 - minimalna vrednost delnice
December - 2004 = 0,43
Avgust 2005 = 0,5
Oktober 2006 = 1,4
April 2007 = 1,62
Oktober 2007 = 1,45
Junij 2008 = 1,32
September 2009 = 1,2
December 2011 = 0,97
December 2012 = 0,7
Januar 2013 = 0,55
Maj 2013 = 0,48
Julij 2013 = 0,43
Oktober 2013 = 0,51
Januar 2014 = 0,495
April 2014 = 0,47
September 2014 = 0,48
Oktober 2014 = 0,43
November 2014 = 0,69
Januar 2015 = 0,60
Februar 2015 = 0,65
Marec 2015 = 0,65
April 2015 = 0,65
Maj 2015 = 0,52
Junij 205 = 0,624
Julij 2015 = 0,624
Avgust 2015 = 0,522
September 2015 = 0,527
Oktober 2015 = 0,52
November 2015 = 0,52
December 2015 = 0,624
Januar 2016 = 0,624
Februar 2016 = 0,521
Marec 2016 = 0,62
April 2016 = 0,522
Maj 2016 = 0,52
Junij 2016 = 0,51
Julij 2016 = 0,50
Avgust 2016 = 0,50
September 2016 = 0,595
Oktober 2016 = 0,595
November 2016 = 0,50
December 2016 = 0,48
Januar 2017 = 0,50
Februar 2017 = 0,50
Marec 2017 = 0,503
April 2017 = 0,527
Maj 2017 = 0,591
Junij 2017 = 0,60
Julij 2017 = 0,602
Avgust 2017 = 0,584 (0,561)
September 2017 = 0,563
Oktober 2017 = 0,56
November 2017 = 0,578
December 2017 = 0,578
Januar 2018 = 0,582
Februar 2018 = 0,582
Marec 2018 = 0,57
April 2018 = 0,62
Maj 2018 = 0,62
Junij 2018 = 0,673
Julij 2018 = 0,673
Avgust 2018 = 0,80
September 2018 = 0,80
Oktober 2018 = 0,80
November 2018 = 0,80
December 2018 = 0,95
Januar 2019 = 0,95
Februar 2019 = 0,95
Marec 2019 = 1,08
April 2019 = 0,95
Maj 2019 = 1,00
Junij 2019 = 1,00
Julij 2019 = 1,08
Avgust 2019 = 1,08
September 2019 = 1,05
Oktober 2019 = 1,03
November 2019 = 1,10
December 2019 = 1,10
Januar 2020 = 1,04
Februar 2020 = 1,30
Marec 2020 = 1,30
April 2020 = 1,0
Maj 2020 = 1,20
Junij 2020 = 1,21
Julij 2020 = 1,31
Avgust 2020 = 1,31
September 2020 = 1,32
Oktober 2020 = 1,32
November 2020 = 1,33
December 2020 = 1,33
Januar 2021 = 1,33
Februar 2021 = 1,45
5.Februar 2021 = 1,45 € = cena delnice v ponudbi za prevzem
Marec 2021 = 1,43
April 2021 = 1,44
Maj 2021 = 1,30
Junij 2021 = 1,30
Julij 2021 = 1,05
Avgust 2021 = 1,00
September 2021 = 0,90
Oktober 2021 = 0,90
November 2021 = 0,95
December 2021 = 0,90
Januar 2022 = 0,90
Februar 2022 = 0,90
Marec 2022 = 0,927
April 2022 = 0,914
Maj 2022 = 0,914
Junij 2022 = 0,90
Julij 2022 = 0,927
Avgust 2022 = 0,927
September 2022 = 0,927
Oktober 2022 = 1,00
November 2022 = 1,10
December 2022 = 1,10
Januar 2023 = 1,10
Februar 2023 = 1,10
Marec 2023 = 1,10
April 2023 = 1,10
Maj 2023 = 1,10
Junij 2023 = 1,10
Julij 2023 = 1,10
Avgust 2023 = 1,10
September 2023 = 1,11
Oktober 2023 = 1,13
November 2023 = 1,13
December 2023 = 1,36
Januar 2024 = 1,50
Februar 2024 = 1,70 - maksimalna vrednost delnice
Marec 2024 = 1,69
April 2024 = 1,69 KM
Maj 2024 = 1,69
Junij = 1,69
Julij = 1,69
Avgust = 1,69
September = 1,69
0,0148808%
Knjigovodska cena: 1,1458 KM (0,586 €)
Knjigovodska cena :1,1609 KM (0,593 €)
Knjigovodska cena :1,1744 KM (0,600 €)
Knjigovodska cena :1,2029 KM (0,615 €)
Knjigovodska cena :1,2535 KM (0,640 €)
Knjigovodska cena :1,3886 KM (0,709 €)
Knjigovodska cena :1,4290 KM (0,730 €)
Knjigovodska cena :1,3840 KM (0,707 €)
Knjigovodska cena :1,6916 KM (0,8649 €)
Knjigovodska cena :1,8847 KM (0,963 €) - 2023

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 24,544725%
2. RAIFFEISEN BANK D.D. BIH SARAJEVO-KASTODI - 14,670464%
3. DUIF KRISTAL INVEST AD - OMIF FUTURE FUND - 9,999998%
4. PREF AD BANJA LUKA - 9,012018%
5. DUIF KRISTAL INVEST AD - OMIF MAXIMUS FUND - 6,150119%
6. AKCIJSKI FOND RS AD BANJA LUKA - 4,675648%
7. FOND ZA RESTITUCIJU RS AD BANJA LUKA - 4,473533%
8. POBJEDA DOO BIJELJINA - 2,315041%
9. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076%
10. KOVAČEVIĆ DUŠAN - 1,807800%
Stanje: 23.07.3030
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
https://www.blberza.com/Pages/issuerdata.aspx?code=bvru

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 25,903009 %
2. RAIFFEISEN BANK D.D. BIH SARAJEVO-KASTODI - 14,670464%
3. DUIF KRISTAL INVEST AD - OMIF FUTURE FUND - 9,999998%
4. PREF AD BANJA LUKA - 9,012018%
5. GP TOMIĆ DOO BIJELJINA - 8,862046%
6. DUIF KRISTAL INVEST AD - OMIF MAXIMUS FUND - 6,150119%
7. AKCIJSKI FOND RS AD BANJA LUKA - 4,675648%
8. FOND ZA RESTITUCIJU RS AD BANJA LUKA - 4,473533%
9. POBJEDA DOO BIJELJINA - 2,315041%
10. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076%
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
Stanje: 13.08.2020
https://www.blberza.com/Pages/issuerdata.aspx?code=bvru

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 25,903009 %
2. RAIFFEISEN BANK D.D. BIH SARAJEVO-KASTODI - 14,670464 %
3. GP TOMIĆ DOO BIJELJINA - 11,189786 %
4. DUIF KRISTAL INVEST AD - OAIF FUTURE FUND - 9,999998 %
5. PREF AD BANJA LUKA - 9,012018 %
6. DUIF KRISTAL INVEST AD - OMIF MAXIMUS FUND - 6,150119 %
7. AKCIJSKI FOND RS AD BANJA LUKA - 4,675648 %
8. FOND ZA RESTITUCIJU RS AD BANJA LUKA - 4,473533%
9. POBJEDA DOO BIJELJINA - 2,315041 %
10. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076 %
Stanje: 10.09.2020
https://www.blberza.com/Pages/issuerdata.aspx?code=bvru

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 25,903009 %
2. RAIFFEISEN BANK D.D. BIH SARAJEVO-KASTODI - 14,670464 %
3. GP TOMIĆ DOO BIJELJINA - 13,844097 %
4. DUIF KRISTAL INVEST AD - OAIF FUTURE FUND - 9,999998 %
5. PREF AD BANJA LUKA - 9,012018 %
6. DUIF KRISTAL INVEST AD - OMIF MAXIMUS FUND - 6,150119 %
7. AKCIJSKI FOND RS AD BANJA LUKA - 4,675648 %
8. FOND ZA RESTITUCIJU RS AD BANJA LUKA - 4,473533 %
9. POBJEDA DOO BIJELJINA - 2,315041 %
10. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076 %
Stanje: 27.01.2021
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
https://www.blberza.com/Pages/issuerdata.aspx?code=bvru

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 47,395515 %
2. GP TOMIĆ DOO BIJELJINA - 13,844097 %
3. POBJEDA DOO BIJELJINA - 12,034193 %
4. PREF AD BANJA LUKA - 9,012018 %
5. AKCIJSKI FOND RS AD BANJA LUKA - 4,675648 %
6. FOND ZA RESTITUCIJU RS AD BANJA LUKA - 4,473533 %
7. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076 %
8. ĆURČIĆ MILOŠ - 1,392478 %
9. KALIM DOO TEŠANJ - 0,155856 %
10. DESPOT BORKA - 0,086297 %
Stanje: 11.02.2021
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
https://www.blberza.com/Pages/issuerdata.aspx?code=bvru

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 47,395515 %
2. GP TOMIĆ DOO BIJELJINA - 13,844097 %
3. POBJEDA DOO BIJELJINA - 12,034193 %
4. PREF AD BANJA LUKA - 9,012018 %
5. AKCIJSKI FOND RS AD BANJA LUKA - 4,675648 %
6. FOND ZA RESTITUCIJU RS AD BANJA LUKA - 4,473533 %
7. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076 %
8. ĆURČIĆ MILOŠ - 1,392478 %
9. KALIM DOO TEŠANJ - 0,155856 %
10. ANTONIJEVIĆ NEBOJŠA - 0,111755 %
Stanje: 01.04.2021
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
https://www.blberza.com/Pages/issuerdata.aspx?code=bvru

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 47,943560 %
2. GP TOMIĆ DOO BIJELJINA - 13,844097 %
3. POBJEDA DOO BIJELJINA - 12,034193 %
4. PREF AD BANJA LUKA - 9,012018 %
5. AKCIJSKI FOND RS AD BANJA LUKA - 4,675648 %
6. FOND ZA RESTITUCIJU RS AD BANJA LUKA - 4,473533 %
7. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076 %
8. ĆURČIĆ MILOŠ - 1,392478 %
9. DESPOT BORKA - 0,086297 %
10. HIPP MARIJA - 0,068202 %
Stanje: 22.04.2021
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
https://www.blberza.com/Pages/issuerdata.aspx?code=bvru

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 56,953498 %
2. POBJEDA DOO BIJELJINA - 12,034193 %
3. PREF AD BANJA LUKA - 9,012018 %
4. SLOBOPROM S DOO BRČKO DISTRIKT - 4,895052 %
5. AKCIJSKI FOND RS AD BANJA LUKA - 4,675648 %
6. FOND ZA RESTITUCIJU RS AD BANJA LUKA - 4,473533 %
7. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076 %
8. ĆURČIĆ MILOŠ - 1,392478 %
9. DESPOT BORKA - 0,086297 %
10. HIPP MARIJA - 0,068202 - %
Stanje: 07.05.2021
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 57,001831 %
2. POBJEDA DOO BIJELJINA - 12,034193
3. PREF AD BANJA LUKA - 9,012018 %
4. SLOBOPROM S DOO BRČKO DISTRIKT - 4,895052 %
5. AKCIJSKI FOND RS AD BANJA LUKA - 4,675648 %
6. FOND ZA RESTITUCIJU RS AD BANJA LUKA - 4,473533 %
7. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076 %
8. ĆURČIĆ MILOŠ - 1,392478 %
9. DESPOT BORKA - 0,086297 %
10. HIPP MARIJA - 0,068202 %
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
Stanje: 23.06.2022
https://www.blberza.com/Pages/issuerdata.aspx?code=bvru

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 63,388148 %
2. POBJEDA DOO BIJELJINA - 12,034193 %
3. PREF AD BANJA LUKA - 9,012018 %
4. AKCIJSKI FOND RS AD BANJA LUKA - 4,675648 %
5. FOND ZA RESTITUCIJU RS AD BANJA LUKA - 4,473533 %
6. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076 %
7. DESPOT BORKA - 0,086297 %
8. HIPP MARIJA - 0,068202 %
9. KOSTIĆ BOŽO - 0,049449 %
10. JAUŠEVAC RADMILA - 0,040324 %
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
Stanje: 07.12.2023
https://www.blberza.com/Pages/issuerdata.aspx?code=bvru

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 81,625868%
2. POBJEDA DOO BIJELJINA - 12,034193%
3. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076%
4. DESPOT BORKA - 0,086297%
5. HIPP MARIJA - 0,068202%
6. KOSTIĆ BOŽO - 0,049449%
7. JAUŠEVAC RADMILA - 0,040324%
8. JANJIĆ MILENKO - 0,038211%
9. MILINKOVIĆ RADOMIR - 0,030473%
10. SAVIĆ PREDRAG - 0,029125%
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
Stanje: 07.03.2024
https://www.blberza.com/Pages/IssuerData.aspx?code=BVRU

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 93,739497%
2. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076%
3. DESPOT BORKA - 0,086297%
4. HIPP MARIJA - 0,068202%
5. KOSTIĆ BOŽO - 0,049449%
6. JAUŠEVAC RADMILA - 0,040324%
7. JANJIĆ MILENKO - 0,038211%
8. MILINKOVIĆ RADOMIR - 0,030473%
9. SAVIĆ PREDRAG - 0,029125%
10. DRUŠTVO ZA ZASTUPANJE U OSIGURANJU WVP AD BANJALUKA - 0,024045%
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
Stanje: 25.04.2024
https://www.blberza.com/Pages/IssuerData.aspx?code=BVRU

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 93,78043 %
2. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076 %
3. DESPOT BORKA - 0,086297 %
4. HIPP MARIJA - 0,068202 %
5. KOSTIĆ BOŽO - 0,049449 %
6. JAUŠEVAC RADMILA - 0,040324 %
7. JANJIĆ MILENKO - 0,038211 %
8. MILINKOVIĆ RADOMIR - 0,030473 %
9. SAVIĆ PREDRAG - 0,029125 %
10. DRUŠTVO ZA ZASTUPANJE U OSIGURANJU WVP AD BANJALUKA - 0,024045 %
Stanje: 26.06.2024
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS
https://www.blberza.com/Pages/IssuerData.aspx?code=BVRU

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 93,821339 %
2. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076 %
3. DESPOT BORKA - 0,086297 %
4. HIPP MARIJA - 0,068202 %
5. KOSTIĆ BOŽO - 0,049449 %
6. JAUŠEVAC RADMILA - 0,040324 %
7. MILINKOVIĆ RADOMIR - 0,030473 %
8. SAVIĆ PREDRAG - 0,029125 %
9. DRUŠTVO ZA ZASTUPANJE U OSIGURANJU WVP AD BANJALUKA - 0,024045 %
10. ŠUKEVIČIUS RUTENIS - 0,022842 %
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
Stanje: 17.07.2024
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS
https://www.blberza.com/Pages/IssuerData.aspx?code=BVRU

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 93,880476%
2. BOGDANIĆ DRAGAN - 1,983076%
3. DESPOT BORKA - 0,086297%
4. HIPP MARIJA - 0,068202%
5. KOSTIĆ BOŽO - 0,049449%
6. MILINKOVIĆ RADOMIR - 0,030473%
7. SAVIĆ PREDRAG - 0,029125%
8. DRUŠTVO ZA ZASTUPANJE U OSIGURANJU WVP AD BANJALUKA - 0,024045%
9. ŠUKEVIČIUS RUTENIS - 0,022842%
10. ĐUKIĆ NEDELJKO - 0,022824%
Stanje: 04.09.2024
https://www.blberza.com/Pages/IssuerData.aspx?code=BVRU
Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 99,998664 %
2. GAČIĆ VEDRAN - 0,001336 %
Datum: 03.10.2024
https://www.blberza.com/Pages/IssuerData.aspx?code=BVRU
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
https://www.blberza.com/Pages/IssuerAnnouncements.aspx?code=BVRU-R-A

TOP 10

1. SLOBOPROM DOO LONČARI - 100,000000 %
Datum: 10.10.2024.
https://www.blberza.com/Pages/IssuerData.aspx?code=BVRU
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]

PROSPEKT
https://www.blberza.com/Pages/DocView.aspx?Id=37294

STATUT
https://www.blberza.com/Pages/DocView.aspx?Id=70628

SKUPŠČINA - 30.06.2020

Poleg potrditve poslovanja v letu 2019 in spremembah statuta ter odločitve o revirorju, so odločali tudi o delitvi ustvarjenega dobička in sicer:
Ustvarjeni čisti dobiček je 2.347.274 KM in so se odločili, da letos po mnogo letih, ne bodo delili dividende:

* 117.363,70 KM ali 5% zakonske rezerve
* 469.454,80 KM ali 20% v zakonsko rezervo
* 1.760.455,50 KM ali 75% zadržani dobiček

SEJA UPRAVNEGA ODBORA

25.septembra 2020 je bila 8.izredna seja Upravnega odbora ZTC "Banja Vrućica" na kateri sta bili sprejeta sklepa:
1. Odločitev o nakupu hotela "Bistrica" Jahorina
2. Odločitev o izboru kreditne zadolžitve TZC "Banja Vrućica" v okviru katere je bila sprejeta ponudba Sberbanke a.d. Banja Luka.
https://www.blberza.com/Pages/DocView.aspx?Id=86916

SKUPŠČINA

Na izredni seji skupščine, ki je bila 12.novembra 2020 so imenovali novi člane Upravnega odbora in sicer:
1. Slobodan Čurčić
2. Nenad Tomović
3. dr.Jelena Bogdanić
4. Jelema Mrkobrada
5. Mladen Milić

Na prvi konstituitivni seji 16.novembra 2020 pa so imenovali predsednika in podpredsednika Upravnega odbora in sicer:
Predsednik Upravnega odbora: Slobodan Ćurčić
Podpredsednik Upravnega odbora: Mladen Milić

UPRAVNI ODBOR

Upravni odbor je na svoji seji dne 28.decembra 2020 sprejel sklep o razrešitvi generalnega direktorja dr.Dragana Bogdanića.
Na isti seji pa je Upravni odbor sprejel Sklep o imenovanju Generalnega direktorja in sicer je to postala dr.Jelena Bogdanić z mandatom 5 letm začenši s 01.01.2021.
https://www.blberza.com/Cms2FileCache/files/cms2/docver/89631/files/BVRU_IZDR.pdf

10.487.172 - BVRU-R-A

Danes je bilo na borzi kupljenih 10.487.172 delnic BVRU-R-A po enotni ceni 1,45 KM na delnico, kar pomeni vrednost 15.206.399,40 KM. Na borzi je bilo tako prodanih za kar 31,21% od skupnega števila 33.600.177 BVRU-R-A delnic družbe . Cena delnice je od 29.01.2021 iz 1,33 KM poskočila na 1,45 KM, kar je povišanje za kar 9,2%.
https://www.blberza.com/Pages/securityhistory.aspx?code=bvru-r-a

PONUDBA ZA PREVZEM

U skladu s členom 4 točka 1i 4,Zakona o prevzemanju delniških družb ("Službeni glasnik RS" broj 65/08, 92/09i 59/13),"SLOBOPROM" d.o.o. Lončari, naslov: Lončari br.155, Donji Žabar, 76278 Lončari,objavlja OBVESTILO o pridobivanju delnic emitenta ZTC Banja Vrućica a.d. Teslić, oznake BVRU-R-A, Banja Vrućica, Teslić, na osnovi katere nastaja obveza za prevzem vseh delnic družbe z glasovalno pravico v Skupščini emitenta, katere niso zastavljene.
Osnovni kapital emitenta znaša 33.600.177,00 KM, in je razdeljen na 33.600.177 rednih (navadnih) delnic, klase "A", nominalne vrednosti 1,00 KM.
Ponudnik, "SLOBOPROM" d.o.o. Lončari,na dan objave tega obvestila je lastnik 15.924.977 delnic, oziroma 47,395515 % od skupnega števila delnic s glasovalno pravico na Skupštini emitenta. S ponudnikom v smislu člena 28. Zakona o prevzemih delniških družb, delujejo usklajeno:

* "POBJEDA" d.o.o. Bijeljina, Kralja Petra prvog Karađorđevića 1, Bijeljina, ki je na dan objave tega obvestila lastnik 4.043.510 delnic, oziroma 12,034193 % od skupnega števila delnic z glasovalni pravico na Skupščini emitenta,
*"GP TOMIĆ" d.o.o. Bijeljina, Petrove Gore br. 7, Bijeljina, ki je na dan objeve tega obvestila 4.651.641 delnic, oziroma 13,844097 % od skupnega števila delnic z glasovalno pravico na Skupščini emitenta,
* Miloš Ćurčić, Bulevar Mira 3, Brčko, ki je na dan objave tega obvestila lastnik 467.875 delnic, oziroma 1,392478% od skupnega števila delnic z glasovalno pravico na Skupščini emitenta,
* "SLOBOPROM'S" d.o.o. Brčko distrikt BiH, Bulevar mira br. 5, Brčko, ki na dan tega ovbestila niso lastniki delnic emitenta,
* Dragan Bogdanić, Buletićbb, Teslić, ki je na dan objave tega obvestila lastnik 666.317 delnic, oziroma 1,983076 % od skupnega števila delnic z glasovalno pravico na Skupščini emitenta,

Ponudnik in osebe, ki so s ponudnikom delujejo usklajeno, imajo tako v lasti 25.754.320 delnic emitenta, , kar predstavlja 76,649358 % glasov u skupščini Emitenta oziroma 76,649358 % od skupnega števila glasov z glasovalno pravico.
Datum pridobitve delnic je 5.februar 2021. Za vsako delnico se ponudnik obvezuje, da bo plačal znesek 1,45 KM. Ta cena je potrjena v skladu s 15.členom Zakona o prevzemih delniških družb in predstavlja najvišjo ceno, po kateri je ponudnik pridobival delnice v obdobju 1 leta pred dnevom nastanka obveze objave ponudbe za prevzem.
Ponudnik izjavlja, da bo ponudba za prevzem objavljena v roku, pod zahtevami in na način, ki je predpisan z Zakonom o prevzemih delniških družb. Ponudnik:"SLOBOPROM" d.o.o. Lončari
https://www.blberza.com/Cms2FileCache/files/cms2/docver/89781/files/BVRU_Obavjestenje%20o%20sticanju%20akcija.pdf
https://ba.ekapija.com/news/2963653/sloboprom-presao-prag-od-25-u-ztc-banja-vrucica
https://ba.ekapija.com/news/3130204/slobodan-curic-novi-predsjednik-uprave-banje-vrucice
https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/163398/dodikov_tajkun_preuzeo_chetvrtinu_banje_vrucice_ima_tri_hotela_i.html
https://www.desavanjaubijeljini.com/sr/news/Bijeljina//17613.curcic-krenuo-u-preuzimanje-3939banje-vrucice3939.html
http://mojteslic.info/novost/curcic-krenuo-u-preuzimanje-banje-vrucice/131083
https://ba.ekapija.com/news/3167348/slobodan-curcic-planira-potpuno-preuzimanje-akcija-banje-vrucice

PREVZEMNA PONUDBA

https://www.blberza.com/Cms2FileCache/files/cms2/docver/91167/files/Javna%20ponuda%20za%20preuzimanje%20BVRU.pdf

POROČILO O PREVZEMU

Skladno z 38. členom zakona o prevzemu delniških družb ("Uradni list RS" št. 65/08, 92/09 in 59/13), "SLOBOPROM" d.o.o. Lončarji, naslov: Lončarji št. 155, Donji Žabar, 76 278 Lončari, kot ponudnik objavi:
POROČILO O PREVZEMU delniške družbe ZTC Banja Vrućica Teslić, Nede Nedića 1, Banja Vrućica, Teslić

Osnovni kapital izdajatelja ZTC Banja Vrućica a.d. Teslić znaša 33.600.177,00 KM in je razdeljen na 33.600.177 navadnih (navadnih) delnic razreda "A", z nominalno vrednostjo 1,00 KM.
Ponudnik je 13. in 14. marca 2021. je v dnevnem časopisu "Glas Srpske" Banja Luka objavila javno ponudbo za prevzem delnic izdajatelja ZTC Banja Vrućica a.d. Teslić, lokalne znamke BVRU-R-A. Ponudba je potekla 13. aprila 2021. letih.

V začetni ponudbi za prevzem ni bilo sprememb, med javno ponudbo je bilo deponiranih 204.604 delnic, kar predstavlja 204.604 glasov v skupščini izdajatelja ali 0,608937% od skupnega števila glasov. Ponudnik je v zakonskem roku plačal in prevzel deponirane delnice. Deponiranih delnic ni bilo dvignjeno. Na dan zaključka prevzemne ponudbe so ponudnik in osebe, ki z njim delujejo, lastniki, kot sledi:

* "SLOBOPROM" d.o.o. Lončari imajo v lasti 16.109.121, to je 47,943560% celotnega števila delnic z glasovalno pravico v skupščini izdajatelja.
* "POBJEDA" d.o.o. Bijeljina ima v lasti 4.043.510 delnic ali 12,034193% celotnega števila glasovalnih delnic v skupščini izdajatelja.
* GP "GP TOMIĆ" d.o.o. Bijeljina ima v lasti 4.651.641 delnic ali 13,844097% celotnega števila delnic z glasovalno pravico v skupščini izdajatelja,
* Miloš Ćurčić, v lasti 467.875 delnic ali 1,392478% celotnega števila glasovalnih delnic v skupščini izdajatelja
* "SLOBOPROM'S" d.o.o."doo Brčko ima v lasti 20.460 delnic, to je 0,060893% celotnega števila delnic z glasovalno pravico v skupščini izdajatelja,
* Dragan Bogdanić, Buletićbb, Teslić ima v lasti 666.317 delnic, kar pomeni 1,983076% celotnega števila glasovalnih delnic v skupščini izdajatelja.

s ponudnikom po zaključku javne ponudbe skupaj v lasti 25.958.924 delnic izdajatelja, kar predstavlja 25.958.924 glasov v skupščini izdajatelja ali 77,258295% skupnega števila glasov

Ponudnik: "SLOBOPROM" d.o.o. Lončarji, ki jih zastopa pooblaščenec: "MONET BROKER" a.d. Banja Luka
https://www.blberza.com/Cms2FileCache/files/cms2/docver/91430/files/Izvjestaj%20o%20preuzimanju%20BVRU.pdf

FINANČNO POSLOVANJE 2021

* Prihodek: 16.131.262 KM
* Neto dobiček: 4.312.937 KM
* Število nočenj: 188.895

http://www.blberza.com/Pages/DocView.aspx?Id=99758
http://www.blberza.com/Pages/DocView.aspx?Id=99752

SKUPŠČINA DRUŽBE

Na skupščini, ki je bila 08.06.2022 obravnavali razne točke, med njimi tudi o razdelitvi dobička in se odločili o delitvi ustvarjenega dobička iz leta 2021:

* 215.646, 85 KM ali 5% zakonske rezerve
* 862.587,40 KM ali 20% statutarne rezerve
* 3.234.702,75 KM ali 75% ostane kot zadržani dobiček

Glede na to, da so družbo ZTC BANJA VRUĆICA aprila 2021 prevzeli novi lastniki, je bilo z novo strategijo, to tudi za pričakovati...
https://www.blberza.com/Pages/DocView.aspx?Id=100485
https://www.blberza.com/Pages/DocView.aspx?Id=101107

dr. DRAGAN BOGDANIĆ

Dne 16.decembra 2022 je bilo sklicana 8. izredna seja Upravnega odbora, kjer je bila sprejeta odločitev o razrešitvi generalnega direktorja dr.Jelena Bogdanič.
Na isti seji Upravnega odbora pa je ta sprejel sklep o imenovanju generalnega direktorja, kar je imenovan dr.Dragan Bogdanić z mandatom 5 let ter začetkom 17.decembra 2022.
https://cms.blberza.com/api/files/cms2/docver/104606/files/BVRU_IZDR.pdf

SKUPŠČINA - 20.junija 2023

PREDLOG ZDRAVSTVENEGA TURISTIČNEGA CENTRA
"BANJA VRUĆICA" a.d.
- Skupščine delničarjev

številka:
Datum: 20.06.2023. leta

Na podlagi 281. člena Zakona o gospodarskih družbah ("Uradni list RS" št. 127/08, 58/09, 100/11, 67/13, 100/17 in 82/19) in 61. člena Statuta družbe , skupščina delničarjev na letni skupščini dne 20. junija 2023. leto, minilo

S K L E P
o delitvi realiziranega dobička
Društvo v letu 2022

Realizirani dobiček družbe v letu 2022 v višini 6.026.571,00 KM se bo razporedil na naslednji način:

• 6.026.571,00 KM ali 100 % ostane kot zadržani dobiček

II
Sklep začne veljati z dnem sprejetja.
Predsednik skupščine delničarjev

Dostavljeno:
- Služba za gospodarske in finančne zadeve
- a/a
https://www.blberza.com/Pages/DocView.aspx?Id=105912

3.496.336 delnic - 10,41%

V preteklem tednu je bila dana ponudba za nakup velikega "paketa" rednih delnic Banja Vrućica d.d. in sicer 3.496.336 po ceni 1,50 KM, kar pomeni znesek 5.244.504 KM, to hkrati pomeni kar 10,41% osnovnega kapitala družbe Banja Vrućica. Po drugi strani pa takšno količino rednih delnic imata samo prva dva delničarja (Sloboprom d.o.o. Lončari in Pobjeda d.o.o. Bijeljina)...
https://www.blberza.com/Pages/SecurityTrading.aspx?code=BVRU-R-A

PRODAJA DELNIC V PAKETU - 6.102.195 - 18,162%

Investicijsko razvojna banka Republike Srpske a.d. Banja Luka in Družba za upravljanje pokojninskega rezervnega fonda Republike Srbske a.d. Banja Luka iz portfelja Akcijskega sklada Republike Srbske, Restitucijskega sklada Republike Srbske in Pokojninskega rezervnega sklada Republike Srbske

Prodaja navadnih delnic izdajatelja: ZTC "Banja Vrućica"
* Sedež delničarja: Neda Nedića 1, Teslić

BVRU-R-A

* Skupno število delnic 33.600.177
* Nom. vrednost delnice (v KM) 1

* 1.571.026 delnic AFRS - 4,676 %
* 1.503.115 delnic PRS - 4.474 %
* 3.028.054 delnic PREF - 9,012 %
* 6.102.195 - skupno število delnic - 18,162 %

Prodajna cena (v KM) za eno delnico 1,69 KM za paket delnic 10.312.709,55 KM
Način prodaje je po naročilu "vse ali nič". Datum prodaje je 28. februar 2024. do realizacije prodajnega naročila, najkasneje pa do 29.2.2024. leta. Način plačila je v skladu s Pravili Banjaluške borze. Valuta plačila je konvertibilna marka (KM).
https://www.blberza.com/Pages/DocView.aspx?Id=108277[/i]

PRODAJA DELNIC V PAKETU - 4.043.510

25.aprila 2024 je bilo prodanih 4.043.510 delnic v paketu po ceni delnice 1,46 KM v skupni vrednosti 5.903.524,60 KM.
https://www.blberza.com/Pages/SecurityHistory.aspx?code=BVRU-R-A

SKUPŠČINA - 28.06.2024 ob 13.uri

Dnevni red:
4. Razprava in sprejem poročila Upravnega odbora o poslovanju ZTC Banja vručica d.d. za obdobje I-XII leto 2023
5.Razprava in sprejem poročila neodvisnega revizorja o reviziji finančnega poročila za I-XII leta 2023
6. Razprava in sprejem finančnega poročila Družbe za leto 2023 s predlogom za delitev dobička
7. Razprava in sprejem konsolidiranega finančnega poročila Družbe za leto 2023
8. Razprava in sprejem posebnega poročila Upravnega odbora o dogovorih med Družbo in povezanimi osebami
https://www.blberza.com/Pages/DocView.aspx?Id=109561

IZTISNITEV MALIH DELNIČARJEV & SQUEZZE OUT

ZDRAVSTVENI IN TURISTIČNI CENTER
"BANJA VRUĆICA" a.d.
Številka: SP-53/2024
Datum: 16.07.2024. leta

Na podlagi "g" točke prvega odstavka 304. člena in 267. člena Zakona o gospodarskih družbah ("Uradni list RS" št. 127/08, 58/09, 100/11, 67/13, 100/17 , 82/19 in 17/23) in 4. točka 1. odstavka 75. člena Statuta družbe je upravni odbor na 15. izredni seji dne 16. 7. 2024 sprejel:

ODLOČITEV
o sklicu izredne skupščine delničarjev
ZTC "Banja Vrućica" a.d.

Izredna skupščina delničarjev delniške družbe ZTC "Banja Vrućica" je sklicana za 31. julij 2024 s pričetkom ob 13.00 uri v hotelu "Kardial" v Banji Vrućici, ob prisotnosti notarke Naide Redžić.

Uprava predlaga, da se skupščina delničarjev izvede po naslednjem dnevnem redu:
1. Izvolitev predsednika in imenovanje delovnih teles skupščine,
2. Sprejetje poročila glasovalne komisije,
3. Sprejem zapisnika redne skupščine delničarjev z dne 28.6.2024. leta,
4. Obravnava in sprejem Sklepa o prenosu delnic na kupca s plačilom ustrezne denarne nadomestila,
5. Razno.

Ta sklep bo nemoteno objavljen na spletni strani Banjaluške borze, v dveh dnevnih časopisih in na spletni strani družbe. Pravica do udeležbe in glasovalna pravica na seji skupščine delničarjev se uresničuje na podlagi poročila Centralnega registra vrednostnih papirjev, s stanjem na dan deseti dan pred izvedbo seje skupščine delničarjev, tj. s stanjem na dan 21.7.2024. leta.
Vsem delničarjem, ki imajo v lasti 2 % ali več delnic družbe, bo poslano vabilo na skupščino z vsem gradivom in predlogi sklepov.
Družba omogoča vpogled v računovodske izkaze skupaj s poročilom neodvisnega revizorja ter vsa druga pisna gradiva po predlaganih točkah dnevnega reda vsakemu delničarju, ki to zahteva, na sedežu družbe v rednem delovnem času.
Če skupščina zaradi nesklepčnosti ne bo sklicana, se skliče ponovljena seja skupščine z enakim dnevnim redom isti dan ob 14.00 uri na istem mestu.

Obvestilo delničarjem:
Delničarje obveščamo, da v skladu s 438.b. Zakona o gospodarskih družbah ("Uradni list RS" 127/08, 58/09, 100/11, 67/13, 100/17, 82/19 in 17/23) je kupec Sloboprom doo Lončari izdelal a Sklep o odkupu delnic družbe od manjšinskih delničarjev po ceni 1,69 KM za eno delnico.
Predsednik upravnega odbora
Slobodan Čurčić

IZTISNITEV MALIH DELNIČARJEV & SQUEZZE OUT

Glede na veliko količino iztisnitev, ki so potekale v Sloveniji, so se tudi v tem primeru odločili v BiH, v skladu z zakonskimi določbami, ko obvladujoča družba Sloboprom d.o.o. Lončari, ki trenutno obvladuje 93,880476% delniške družbe TRC Banja Vručica, na njihov račun prepisale vse preostale delnice, za katere bo izvršeno plačilo 1,69 KM (0,864083 € po delnici).

IZTISNITEV

Iztisnitev je končana, ko se je število delnic prepisalo na račun večinskega lastnika Sloboprom d.o.o. Lončari, ki po novem obvladuje - 99,998664% delnic lastništva Banja Vručice d.d., v objavi na spletu Banjalučke borze pa je med preostalimi delničarji le še Gačić Vedran - 0,001336% delnic (4.488 delnic). Tukaj se pojavlja vprašanje ali bodo le-te preostale delnice prepisane na večinskega 100% lastnika Sloboprom d.o.o. Lončari ali gre za kakšnen poseben dogovor glede ponovne prodaje deleža.

Kot obljubljeno pa je družba Sloboprom d.o.o. Lončari odkupila delnice BVRU-R-A po ceni 1.69 KM, kar je bilo 11.09.2024 izplačano na račune delničarjev. Tako smo mali delničarji izplačani, ostaja pa grenak priokus, tako, kot pri iztisnitvah ne po svoji volji in hotenju, ampak po odločitvi večinskega delničarja za prenos delnic na njihov račun. S tem pa smo ostali tudi prikrajšani še za morebitve bodoče dividende, ki jih bo glede na visoke ustvarjene in zaostale dobičke izplačala Banja Vručica d.d.

IZKLJUČITEV BVRU-R-A IZ BORZE

Številka: 03-21/25
Datum: 29.01.2025. leta
Na podlagi 172. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev ("Službeni glasnik Republike Srpske", br. 92/06, 34/09, 30/12, 59/13, 108/13, 4/17, 63/21), 51. odstavka 2. člena in 2. odstavka 52. člena Pravil Banjalučke borze št. 01-UO-756/12 z dne 16.11.2012. leto, številka 01-UO-537/14 z dne 05.09.2014. leto, številka 01-UO-176/18 z dne 11.05.2018. leto, številka 01-UO-480/18 z dne 13.11.2018. leto, številka 01-UO-395/19 z dne 11.09.2019. in številko 01-UO-405/21 z dne 04.11.2021. leto izda direktor borze

S K L E P:

1. Vrednostni papirji z oznako BVRU-R-A izdajatelja ZTC Banja Vrućica a.d. Teslić, so trajno izključeni s trga.
2. Sklep začne veljati z dnem sprejetja.

O b r a z l o ž i t e v:
S sklepom št. 01-03-RE-14-1/25 z dne 24.01.2025. Komisija za vrednostne papirje Republike Srbije je izdajatelja izbrisala iz registra pod 1. točko dispozitiva, s čimer je nastala podlaga za izključitev vrednostnih papirjev s trga.

Direktor
Milan Božič

PRAVNA LEKCIJA:
Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na Komisijo za vrednostne papirje Republike Srbske v roku 8 dni od dneva prejema te odločbe. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (4. odstavek 52. člena Pravil Banjaluške borze).
Dostavljeno:
* Komisija za vrednostne papirje Republike Srbije
* Člani Banjaluške borze
* Izdajatelju
* Arhiv
https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fcms.blberza.com%2Fapi%2Ffiles%2Fcms2%2Fdocver%2F111019%2Ffiles%2FRjesenje%2520o%2520trajnom%2520iskljucenju%2520BVRU.docx&wdOrigin=BROWSELINK

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XLIV.

MASOVNI NADZOR & Co.

»V že tako neugodni situaciji lahko povzročimo še več dodatnih težav«

Raziskovalci Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani so v mnenju o aplikacijah za sledenje aprila letos (»Masovni nadzor je nekaj, kar je evropski pravni kulturi in pravnemu redu tuje«) že izrazili svojo zaskrbljenost nad uvajanjem tehnoloških rešitev z namenom zajezitve epidemije novega koronavirua. Zdaj so o tem objavili obsežnejše mnenje, v katerem sicer že uvodoma poudarjajo, da razumejo, da je obvladovanje epidemije pomemben vidik naše nove realnosti in da je iskanje tehnološko podkrepljenih rešitev lahko njegov pomemben del. Vendar dodajajo, da je treba rešitve, ki jih kot družba sprejemamo s takšnim namenom, uvajati kolikor je le mogoče pretehtano, ob upoštevanju opozoril in znanja ustreznih institucij ter spoštovanju pridobljenih pravic in vrednot. "Če ne bomo ravnali tako, utegnemo v že tako neugodni situaciji povzročiti več dodatnih težav kot razrešiti obstoječih," so zapisali.

Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani budno spremljajo razvoj tehnologij za nadzorovanje gibanja prebivalstva z namenom zajezitve novega koronavirusa. V ta namen tako zasebna podjetja, nevladne organizacije kot tudi države in EU, ki so prepoznale potencial digitalnih tehnologij in velikega podatkovja kot orodja za spopadanje z nastalo krizo, tudi v Evropi razvijajo ali celo že uporabljajo najrazličnejše mobilne aplikacije. Uporaba tovrstnih orodij za ozaveščanje prebivalstva o znakih bolezni, postopkih ob potencialni okužbi ter sprejetih ukrepih je dobrodošla in ima lahko pozitivne učinke ob predpostavki, da so posredovane informacije točne in ažurne. Pri inštitutu pa opozarjajo, da je uporaba za nadzorovanje gibanja prebivalstva bistveno bolj problematična v prvi vrsti z vidika (komunikacijske) zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko glede na učinke izbrane tehnološke rešitve vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v naši družbi.

Pobuda za uvedbo aplikacije za nadzor prebivalstva prihaja iz zdravniških vrst

"Vprašanje, ki je v ozadju nujnega preizpraševanja o tem, je, ali smo se pripravljeni odpovedati osnovnim človekovim pravicam – kot civilizacijskim pridobitvam – zaradi zdravja in to storiti vedoč, da lahko na koncu izgubimo oboje: zdravje in druge človekove pravice. V Sloveniji so se jasne težnje izvršilne veje oblasti po uvedbi tehnologij nadzora sprva pokazale v predvidenem 104. členu interventnega zakona, ki bi policiji podeljeval pooblastila za sledenje lokaciji posameznika, ki mu je odrejena karantena, na podlagi lokacijskih podatkov njegovega mobilnega telefona. Predlagani člen je bil po opozorilih Varuha človekovih pravic in Informacijske pooblaščenke, ki nista bila vključena v postopek sprejemanja zakona (kar je glede na resnost predlaganih posegov v temeljne pravice samo po sebi problematično), ter nestrinjanju opozicije in ene izmed koalicijskih strank, v zakonodajnem postopku umaknjen," sta v mnenju zapisala predstavnika inštituta mag. prava Pika Šarf in izr. prof. dr. Aleš Završnik.

Omenjena sta opozorila, da žal s tem niso izginile tudi želje oblasti (pogosto predstavljene kot nujne potrebe) po novih nadzorstvenih mehanizmih: "Zgolj dober teden kasneje je vlada kot predpogoj za sproščanje trenutnih strogih omejevalnih ukrepov navedla med drugim tudi zagotavljanje pravnih in tehničnih možnosti za sledenje okuženim s koronavirusom, kar bi posledično pripomoglo k boljšemu nadzorovanju širitve virusa. Po neuradnih podatkih bi tako lahko uporabniki v Sloveniji že v prihodnjih dneh začeli uporabljati vseevropsko aplikacijo, ki na podlagi uporabe bluetooth signala opozarja na stike z okuženimi posamezniki. Obenem je bila Informacijska pooblaščenka v preteklem tednu zaprošena, da poda mnenje o mobilni aplikaciji, ki bi nadzorovala gibanje okuženih posameznikov, vendar ni jasno, ali gre za mnenje o prej omenjeni aplikaciji ali pa gre za oceno drugega orodja, ki se razvija na nacionalni ravni. Pobuda za uvedbo mobilne aplikacije za nadzor prebivalstva v Sloveniji prihaja iz vrst zdravniške stroke, vendar želimo opozoriti na to, da ni vsaka rešitev, ki je najprimernejša z medicinskega vidika in je obenem tehnično izvedljiva, tudi sprejemljiva v demokratični družbi, ki sloni na spoštovanju pravne države in človekovih pravic."

"Po neuradnih podatkih bi tako lahko uporabniki v Sloveniji že v prihodnjih dneh začeli uporabljati vseevropsko aplikacijo, ki na podlagi uporabe bluetooth signala opozarja na stike z okuženimi posamezniki."

Pri presoji dopustnosti mobilnih aplikacij za sledenje je v prvi vrsti treba razlikovati med dvema možnima oblikama nadzora, poudarjajo pri inštitutu. Prvi je nadzor, ki je osredotočen na posameznika z odrejenim ukrepom omejitve gibanja (t. i. quarantine enforcement), drugi pa je nadzor, ki mu je podvržena celotna populacija z namenom odkrivanja stikov okuženih oseb in spremljanja širitve okužb." Medtem ko so omejitve temeljnih človekovih pravic pod pogoji začasnosti, nujnosti in sorazmernosti pravno dopustne, želimo poudariti, da je treba te pogoje tudi vsebinsko izkazati pred uvedbo ukrepov. Kršitve odrejenih karanten bi tako na primer lahko kazale na nujnost in sorazmernost pri odrejanju nadzora nad konkretnim posameznikom, pri katerem je bila ugotovljena bolezen covid-19. A takšnega pristopa v Sloveniji še nismo videli," so še zapisali v mnenju.

Je predlagana tehnologija res pomembnejša od temeljnih človekovih pravic?

Masovni nadzor pa je na drugi strani nekaj, kar je evropski pravni kulturi in pravnemu redu tuje, opozarjajo: "Predlogi za tako ekstenzivno podatkovno izkoriščanje bi nas hitro privedli v ureditev, ki je značilna za azijske države z drugačnim kulturnim in sistemskih ozadjem. Ob tem sicer dopuščamo možnost za kreativne tehnične rešitve, ki bi omogočile ohranitev pravic posameznika, kot jih pojmujemo v našem prostoru, vendar te doslej še niso bile predstavljene. Trenutno še niso jasne podrobnosti predvidenih nadzornih ukrepov v Sloveniji, vključno z namenom, ki bi mu aplikacija služila, obsegom zbiranja podatkov in organov, ki bi imeli dostop do zbranih podatkov. Samo na podlagi teh informacij bi bilo mogoče podati konkretnejši komentar njihove ustreznosti z vidika poseganja v pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, zato želimo opozoriti na nujnost splošnega razmisleka ob uvajanju tehnološko podprtih omejevalnih ukrepov v kontekstu boja proti koronavirusu."

"Predlogi za tako ekstenzivno podatkovno izkoriščanje bi nas hitro privedli v ureditev, ki je značilna za azijske države z drugačnim kulturnim in sistemskih ozadjem."

Sodobne digitalne tehnologije ponujajo številne pozitivne možnosti uporabe, vendar je pred uvedbo tovrstnih orodij, sploh če jih kot obvezne predpiše država, treba realno oceniti, ali sploh in v kakšnem obsegu lahko pripomorejo k doseganju zastavljenega cilja. Pri Inštitutu za kriminologijo izpostavljajo da ideologija tehnološkega solucionizma, ki temelji na poenostavljenem razumevanju tehnologije in nekritični veri v njeno sposobnost reševati družbene probleme, vodi v sprejemanje pravno in etično dvomljivih visokotehnoloških rešitev. "Do tega prihaja kljub temu, da njihova učinkovitost sploh ni raziskana, in da lahko hkrati globoko posegajo v pravice posameznika in ustroj demokratične družbe. Podrobna preučitev posamičnih tehničnih značilnosti aplikacije z vidika ciljev, ki jih zasleduje, je tudi predpostavka za ocenjevanje izpolnjevanja kriterijev nujnosti in sorazmernosti kot pogojev za dopustno omejevanje človekovih pravic," so zapisali.

Kot temeljno se zastavlja vprašanje, ali enakih ciljev, npr. ugotavljanja kroga oseb, ki so bile v stiku z okuženim posameznikom, ne bi bilo mogoče doseči z drugimi ukrepi, ki manj intenzivno posegajo v pravice posameznika. Z drugimi besedami: ali je predlagana tehnologija v tolikšni meri bolj učinkovita, da pretehta večji poseg v temeljne pravice.

Protiteroristični zakoni so pokazatelj, da izrednih ukrepov ne gre jemati zlahka

"Izkušnje z ukrepi, ki so bili v preteklosti sprejeti v času izrednih razmer, ki so terjale takojšen in silovit odziv držav in so korenito posegle v prav tisti dve pravici, ki sta danes ponovno ogroženi (komunikacijska zasebnost in pravica do varstva osebnih podatkov), kažejo tudi na to, da ukrepi, ki so sprva sicer res časovno omejeni, skozi čas zlahka prerastejo v normalne ukrepe z neomejenim rokom trajanja. Boj proti terorizmu je bil tako na primer povod za celo vrsto omejujočih ukrepov na ravni EU, na čelu z Direktivo o hrambi podatkov in na njej temelječo ureditev Zakona o elektronskih komunikacijah, ki jo je najprej za neveljavno razglasilo Sodišče Evropske Unije, kasneje pa kot protiustavno tudi Ustavno sodišče RS in druga sodišča po Evropi," so dodali in poudarili, da je še mnogo globlji na ravni EU nadzorstveni sistem gibanja državljanov tretjih držav, ki je v zadnjih nekaj letih s posamičnih orodij za upravljanje z migracijami in učinkovito mejno kontrolo prerasel v kompleksno strukturo, ki meji na sistem množičnega nadzora.

"Glede na trenutne napovedi medicinske stroke koronavirusa ne bo mogoče hitro izkoreniniti in ukrepi, ki jih sprejemamo za njegovo zajezitev, morda ne bodo prisotni zgolj za kratko časovno obdobje nekaj tednov ali mesecev, temveč bodo v prihodnjih letih, morda celo desetletjih, postali naša stalnica."

Pri Inštitutu za kriminologijo opozarjajo, da sta žal zadnji dve desetletji sprejemanja protiterorističnih ukrepov pokazatelj, da časovne komponente izrednih ukrepov ne gre jemati zlahka, saj jih je izredno težko odpraviti po tem, ko enkrat ugledajo luč sveta, in to kljub temu, da so akutne izredne razmere, ki so terjale njihovo uvedbo, že zdavnaj minile.

"Glede na trenutne napovedi medicinske stroke koronavirusa ne bo mogoče hitro izkoreniniti in ukrepi, ki jih sprejemamo za njegovo zajezitev, morda ne bodo prisotni zgolj za kratko časovno obdobje nekaj tednov ali mesecev, temveč bodo v prihodnjih letih, morda celo desetletjih, postali naša stalnica. Prav zato je premislek o njihovi absolutni nujnosti še toliko bolj na mestu. Ob vselej omejenih sredstvih je treba razmišljati tudi o »širši sliki« in kontekstu uvajanja nadzornih tehnologij: potrebujemo redistribucijo sredstev iz nadzorno-industrijskega kompleksa v javno zdravje. Tehnološke rešitve lahko delujejo kot slepilo za javnost in za politične odločevalce, da je mogoče s povečanim družbenim nadzorom radikalno spremeniti potek pandemije. To pa škodljivo vpliva na razvoj drugih politik, kot je več testiranja, respiratorjev, izobraževanja medicinskega kadra. Varnostna in zdravstvena paradigma bi morali ostati relativno ločeni tudi zaradi zagotavljanja ravnovesja v porazdelitvi družbene moči," so sklenili v mnenju Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
15.april 2020
https://www.mladina.si/197659/masovni-nadzor-je-nekaj-kar-je-evropski-pravni-kulturi-in-pravnemu-redu-tuje/

MASOVNI NADZOR & Co. - II.

Raziskovalci Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani so v mnenju o aplikacijah za sledenje aprila letos (»Masovni nadzor je nekaj, kar je evropski pravni kulturi in pravnemu redu tuje«) že izrazili svojo zaskrbljenost nad uvajanjem tehnoloških rešitev z namenom zajezitve epidemije novega koronavirua. Zdaj so o tem objavili obsežnejše mnenje, v katerem sicer že uvodoma poudarjajo, da razumejo, da je obvladovanje epidemije pomemben vidik naše nove realnosti in da je iskanje tehnološko podkrepljenih rešitev lahko njegov pomemben del. Vendar dodajajo, da je treba rešitve, ki jih kot družba sprejemamo s takšnim namenom, uvajati kolikor je le mogoče pretehtano, ob upoštevanju opozoril in znanja ustreznih institucij ter spoštovanju pridobljenih pravic in vrednot. "Če ne bomo ravnali tako, utegnemo v že tako neugodni situaciji povzročiti več dodatnih težav kot razrešiti obstoječih," so zapisali.

Vključevanje temeljnih sogovornikov

"Glede na pomembnost materije ter invazivnost ukrepov, ki jih predlagani zakon uvaja, bi bilo od predlagatelja pričakovati, da v postopek sprejemanja od samega začetka vključuje vsaj državne organe, na področje delovanja katerih zakonodajni predlog posega. V prvi vrsti sta to Informacijski pooblaščenec in Varuh človekovih pravic. Predlagani ukrepi nedvomno pomenijo poseg v ustavno varovano pravico do varstva osebnih podatkov, ki sodi v neposredno pristojnost prvega. Glede na pričakovane učinke izbrane tehnološke rešitve na celo vrsto drugih pravic in s tem pomembno sooblikovanje bodočega življenja v naši družbi pa je Varuh pomemben drug sogovornik. Vendar je Informacijski pooblaščenec dobil možnost seznanitve s predlogom šele na dan njegove javne objave, 30. 6. 2020, ko je bil zakonodajni predlog že posredovan v Državni zbor," so poudarili v mnenju pri Inštitutu za kriminologijo, pod katerega so se podpisali raziskovalci Pika Šarf, dr. Aleš Završnik in dr. Mojca Mihelj Plesničar.

Izpostavili so tudi dejstvo, da je bila iz postopka v celoti izključena tudi javnost, kar je glede na naravo nujnega zakonodajnega postopka, po katerem se zakon sprejema, moč pričakovati tudi v teku zakonodajnega postopka. V konkretnem primeru se to vprašanje postavlja tako glede popolne izključitve javnosti v pripravi predloga zakona kot tudi glede predloga prepovedi razpisa zakonodajnega referenduma, so zapisali.

Vprašanje (ne)zaupanja

"Izkušnje drugih držav, v katerih se mobilne aplikacije za sledenje stikom bodisi že uporabljajo ali pa so v postopku njihove uvedbe, kažejo na izrazit pomen transparentnosti v postopku njihovega uvajanja. Vsaj seznanjenost javnosti, če ne že dovoljevanje aktivne participacije tako v postopku sprejemanja pravne podlage kot tudi v teku razvoja mobilne aplikacije (ki bi bila v najboljšem primeru odprtokodna), povečuje zaupanje v predvideno tehnološko rešitev. Zgolj ob dovoljšnem zaupanju celotne družbe bo aplikacijo uporabljalo zadostno število uporabnikov, da bo njeno delovanje učinkovito in zanesljivo. Nejasnosti in nedoločni pojmi že v času pripravljanja takšnih aplikacij lahko zato dosežejo ravno nasprotni učinek od želenega: namesto hitre in učinkovite rešitve bo sprejeta ureditev velikemu delu prebivalstva sumljiva in je posledično ne bodo uporabljali. Ob dejstvu, da si številni – pogosto najranljivejši – posamezniki aplikacije niti ne bi mogli naložiti, saj deluje le na pametnih telefonih, je vzpostavljanje zaupanja do aplikacije ključnega pomena za širjenje kroga uporabnikov. Njena premajhna razširjenost namreč pomeni, da bo tudi nezanesljiva in v veliki meri neuporabna, saj so tovrstne rešitve lahko uspešne zgolj ob zadostni stopnji razširjenosti med prebivalstvom," so zapisali.

Prostovoljnost uporabe

Obenem pa opozarjajo, da je v predlogu zakona predvideno širjenje kroga uporabnikov z uvedbo obvezne namestitve aplikacije za posameznike, obolele za boleznijo COVID-19, ter posameznike, ki jim je bila odrejena karantena, v evropskem pravnem prostoru nedopustna. "Prostovoljna uporaba aplikacije je v skladu s priporočili Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Evropskega odbora za varstvo podatkov in Informacijskega pooblaščenca predpogoj za skladnost z veljavnimi pravili s področja varstva osebnih podatkov. Z izjemo Poljske to temeljno načelo upoštevajo vse evropske države, ki so se odločile za uvedbo aplikacij za sledenje z namenom zajezitve koronavirusne bolezni," so dodali.

Premalo natančno o zbiranju osebnih podatkov

Glede predlagane vsebine zakona ponovno opozarjajo, da je presoja izpolnjevanja pogojev nujnosti in sorazmernosti posega v pravici do zasebnosti in varstva osebnih podatkov mogoča le ob poznavanju tehničnih specifikacij aplikacije kot tudi z njo povezanih konkretnih podatkov o načinu in obsegu obdelave osebnih podatkov.

V predlogu tako pogrešajo odgovor na vprašanje, ali bo aplikacija shranjevala podatke na samih napravah, torej decentralizirano, ali pa je bila izbrana zasebnosti mnogo manj prijazna centralizirana hramba podatkov.

Kriminologi raziskovalci opozarjajo, da je treba poleg namena zbiranja osebnih podatkov, natančneje določiti tudi sledeče:
•upravljavca osebnih podatkov,
•obseg njihovega zbiranja,
•organe, ki do podatkov lahko dostopajo,
•roke hrambe
•ter izrecno prepovedati vsakršno obdelavo podatkov za namene, ki niso predvideni v 27. členu Zakona.

"Zakon, ki posega v temeljne pravice posameznikov, mora opredeliti časovna obdobja, v katerih bo opravljen ponovni premislek stroke in politike o tem, ali je ukrep še potreben za zasledovanje ciljev javnega zdravja. Vključitev takšne zakonske določbe bo zadostila temu vidiku načela sorazmernosti, ki terja, da je poseganje oblasti v pravni položaj državljanov nujno potrebno, primerno in najmanj intenzivno za doseganje ustavno dopustnih ciljev," dodajajo.

Še bolj pa jih skrbi zavajajoča vsebina, ki določata, da je zagotovljena anonimnost uporabnikov aplikacije s tem, da je posameznim uporabnikom dodeljena naključna koda za enkratno uporabo: "Kljub temu, da se uporabnik ne identificira z uporabo osebnega imena, je namreč ta podatek zgolj nadomeščen s kodo, ki bi – podobno kot podatek o IP-naslovu posameznika – sicer otežila identifikacijo posameznika, ne bi pa je preprečila in s tem dosegla anonimizacije."

V sporočilu za javnost raziskovalci sklenejo, da vzpostavitvi mobilne aplikacije v osnovi ne nasprotujejo. "V razmerah, v katerih smo se znašli, dopuščamo in v primernem obsegu in obliki celo pozdravljamo možnost za kreativne tehnične rešitve, ki bi omogočile ohranitev pravic posameznikov, kot jih pojmujemo v evropskem pravnem prostoru. A če naj bodo takšne, morajo temeljiti na prostovoljni odločitvi vsakega posameznika ter decentraliziranem shranjevanju osebnih podatkov ob hkratni uvedbi ustreznih varovalk, ki bodo zagotovile visok standard varstva osebnih podatkov," so zapisali.
6.julij 2020
https://www.mladina.si/199657/v-ze-tako-neugodni-situaciji-lahko-povzrocimo-se-vec-dodatnih-tezav/

ČIPIRANJE

Aleš Završnik o tem, da bi bilo pandemijo najenostavneje preprečevati s čipom pod kožo, ki bi ga namestili ob rojstvu

"Najenostavneje bi bilo namestiti neki čip pod kožo vsem ob rojstvu. To bi bilo v tem tehnološkem, tehnicističnem smislu zelo učinkovito, kako preprečevati neko pandemijo. Ampak imamo tudi druge vrednote, ne želimo biti taka družba."
***

Aleš Završnik, pravnik, profesor, strokovnjak za kibernetsko kriminaliteto na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani v oddaji Kje pa vas čevelj žuli na Valu202.
***

Aleš Završnik je o delovanju mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom povedal, da ni nobene garancije, da bo sploh delovala, a tudi če bo, aplikacija odpira vprašanja o morebitnih kršitvah številnih pravic, pa tudi o stigmatizaciji, ker nobena, tudi decentralizirana aplikacija, ne ponuja 100-odstotne varnosti glede zasebnosti in varnosti podatkov.
www.dnevnik.si/kronika#2

MASOVNI NADZOR & Co. - III.

APLIKACIJA za COVID-19

Tudi slovenska vlada mora zagotoviti zaščito podatkov pri aplikaciji za covid-19

Svet Evrope v poročilu med državami s pomanjkljivostmi glede zaščite podatkov omenja tudi Slovenijo in izpostavlja, da slovenske zdravstvene oblasti sezname bolnikov delijo s policijo in upravnimi organi

Svet Evrope je pozval vlade, naj pri uporabi aplikacij za boj proti pandemiji covida-19 zagotovijo zaščito podatkov. V objavljenem poročilu med državami s pomanjkljivostmi glede zaščite podatkov omenja tudi Slovenijo in izpostavlja, da slovenske zdravstvene oblasti sezname bolnikov delijo s policijo in upravnimi organi.

Poročilo z naslovom Digitalne rešitve za boj proti covidu-19 analizira vpliv pravnega okvira in politik na pravico do zasebnosti in za zaščito podatkov.

Dokument vsebuje tudi poglobljen pregled aplikacij za sledenje stikov z okuženimi in orodij za nadzor in ugotavlja, da države aplikacije za boj proti covidu-19 uporabljajo predvsem za sledenje stikom z okuženimi, samodiagnozo ter ugotavljanje spoštovanja odločb o karanteni.

Poročilo ugotavlja, da se je med 55 državami za decentraliziran pristop pri aplikacijah za sledenje stikov z okuženimi odločilo 26 držav, med njimi Slovenija. 14 se jih je odločilo za centraliziran pristop, deset jih aplikacije bodisi razvija, se še odločajo, ali jih bodo imele ali pa jih bodo delile s sosednjimi državami. Pet držav se je že odločilo, da ne bodo imele aplikacij za sledenje stikom.

Poročilo v vrsti držav ugotavlja pomanjkljivosti pri uresničevanju konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, znane tudi kot konvencija 108. Te pomanjkljivosti se nanašajo predvsem na zahtevo po pravni podlagi za sprejete ukrepe, njihovo sorazmernost ter upravičenost glede na javni interes.

Med državami s pomanjkljivostmi glede zaščite podatkov poročilo omenja tudi Slovenijo. Slovenske zdravstvene oblasti tako kot grške in madžarske sezname bolnikov delijo s policijo in upravnimi organi, omenja poročilo.

Svet Evrope v poročilu tudi izraža obžalovanje, ker se države niso uspele dogovoriti za enotno evropsko aplikacijo za sledenje stikom z okuženimi. Zaradi številnih različnih sistemov je učinkovitost aplikacij omejena, še poudarja.

Poročilo tudi ugotavlja, da se je med 55 državami, ki so ratificirale konvencijo 108, za decentraliziran pristop pri aplikacijah za sledenje stikov z okuženimi odločilo 26 držav, med njimi Slovenija. 14 se jih je odločilo za centraliziran pristop, deset jih aplikacije bodisi razvija, se še odločajo, ali jih bodo imele ali pa jih bodo delile s sosednjimi državami. Pet držav se je že odločilo, da ne bodo imele aplikacij za sledenje stikom.
https://www.mladina.si/201916/tudi-slovenska-vlada-mora-zagotoviti-zascito-podatkov-pri-aplikaciji-za-covid-19/

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XLV

REKORDNO ZLATO

ZLATO

* 24.02.2020 - 1 g = 49,9758 €
* 06.03.2020 - 1 g = 47,9816 €
* 25.03.2020 - 1 g = 47,8061 €
* 18.05.2020 - 1 g = 52,4121 €
* 19.06.2020 - 1 g = 49,7483 €
* 27.07.2020 - 1 g = 53,4041 € - (62.380,33 $/kg; 53.338,27 €/kg)
* 28.07.2020 - 1 g = 54,1230 € - (63.712,70 $/kg; 54.123,00 €/kg
* 31.07.2020 - 1 g = 53,790 €
* 05.08.2020 - 1 g = 55,5626 € - (66.082,6 $/kg; 55.553,3 €/kg)
* 06.08.2020 - 1 g = 56,2751 € - (66.540,8 $/kg; 56.275,10 €/kg)

1.973,57 $/oz.[/i]

Zlato nadaljuje svojo pot in se približuje zgodovinskemu maksimumu, to je proti 2.000 $/oz., saj je na azijskih trgih doseglo vrednost 1.973,57 $/oz., kar pomeni dvig za 1,63%.
https://www.tgcom24.mediaset.it/economia/oro-sale-a-nuovi-record-a-1-973-57-dollari-loncia_21222724-202002a.shtml

https://goldprice.org/gold-price-chart.html
https://goldprice.org/gold-price-history.html
https://www.moro.si/
https://elementum.si/borzna-cena-zlata-in-srebra/
https://elementum.si/borzna-cena-zlata-in-srebra/
https://www.kovine.si/abc-investiranja/gibanje-cen-zlata-srebra
https://www.bankazlata.com/si/cena-zlata/
https://www.bullionbypost.eu/gold-price/gold-price-today/
https://deshmember.com/presentazione-webinar21lug20/?inf_contact_key=46beba0cd4acadb644461553d77d8697680f8914173f9191b1c0223e68310bb1#intro

DAVČNI VIDIK & Co.

Pri tem, pa ne smete pozabiti tudi na zelo pomemben davčni vidik, saj se ob nakupu zlata, ne plača niti 22% DDV, niti davek od dobička iz kapitala, zato, je toliko bolj privlačna med plemenitimi kovinami...še vodilni premoženjski svetovalci pa si niso edini pri priporočljivi razpršitvi premoženja, saj naj bi % posesti plemenitih kovin, nihal vse do 20% od celotnega premoženja komitenta...včasih so imeli na Elementumu organizirana zanimiva predavanja v okviru Kongresa plemenitih kovin in surovin in z udeležbo najboljših svetovnih premoženjskih svetovalcev, sedaj pa imajo modernejši pristop...
https://akademija.elementum.si/SI/

SREBRO & Co.

Statistično gledano se je v zadnjih 100 letih razmerje med ceno zlata in srebra vedno spreminjalo. Najnižje se je spustilo do 1:15 v letu 1980, najvišjega pa smo dosegli 1: 123 v letu 2020. V povprečju pa se je sorazmerje med cenami zlata in srebra gibalo nekje med 1:40 do 1:50. Če upoštevamo poznano dejstvo, da na višino dobičkov ob prodaji vplivajo predvsem ugodne nabavne cene, potem je zelo enostavno razumeti, da v primeru, ko znaša razmerje v cenah več kot 1:40, to pomeni ugodnejši nakup srebra v primerjavi z nakupom zlata.
https://elementum.si/borzna-cena-zlata-in-srebra/
https://elementum.si/ponovno-zazeleno-srebro-bo-prehitelo-zlato/

THORSTEN SCHULTE
https://de.wikipedia.org/wiki/Thorsten_Schulte

MARC FABER
https://www.gloomboomdoom.com/
https://marcfabersblog.blogspot.com/

JAMES TURK
https://jamesturkblog.blogspot.com/

DAVID MORGAN
https://davidmorganblog.blogspot.com/

»Že od nekdaj so si vladarji pridrževali pravico, da so si poleg vidne desetine, ki jim je pripadala, vzeli še eno nevidno desetino s pomočjo razvrednotenja kovancev.«
Ernst Wagemann

»Z ukinitvijo zlatega standarda smo izgubili zaščito, ki nam preprečuje zaplembo premoženja skozi inflacijo.«
Alan Grennspan, bivši predsednik ameriške centralne banke

"Sreča ne prebiva v lastnini, niti v zlatu, sreča prebiva v duši."
Demokrit

»Ni vse zlato kar se sveti, vendar je brez zlata vse nič.«

»Zlato pravilo se glasi, da potrebujemo za preživetje unčo srebra na dan.«
Thorsten Schulte

»Izbirate lahko med naravno stabilnostjo zlata ter poštenostjo in inteligenco politikov. In z vsem spoštovanjem do teh gospodov vam svetujem, da, dokler obstaja kapitalistični sistem, izberete zlato.«
George Bernard Shaw

»V naravi zlata je, da mora biti njegova vrednost za vedno skrivnost. Zlato ničesar ne prisluži. Ne izplačuje dividend. Ne sklicuje skupščin, ne imenuje uprave in ne sprejema ugovorov. Kar pa mislim, da zlato je, je nasprotje zaupanja v svetovno institucijo upravljanih valut. Njegovo vrednost določa enačba ena deljeno z Z, pri čemer je Z kratica za zaupanje. In vrednost zaupanja se je zmanjšala ter se bo še naprej krčila. Zato sam še vedno verjamem v rast vrednosti zlata.«
Warren E. Buffett

Per aspera ad astra.

zoran13

INTEREUROPA in MALI DELNIČARJI

MALI DELNIČARJI & Co.

/13/...problematika malih delničarjev je večplastna, po letih divje pri(h)vatizacije pa je jasno, da so v takšnih razmerah v manjvrednostnem in drugorazrednem položaju. Za to je kriva tudi sama zakonodaja in predvsem nezadostno varstvo manjšinjskih delničarjev ter določbe ZGD-1 ter Prevzemne zakonodaje ZPre-1. Vsi avtorji te zakonodaje trdijo, da je zakonodaja dovolj dobra in prenešena iz nemške zakonodaje, a praksa je pokazala, da je možno praktično vse, samo, da se čimprej iztisne male delničarje. Kljub temu, da je prag za iztisnitev malih delničarjev dokaj visok 90%, je potem po iztisnitvi zelo težko dokazovati premoženje gospodarske delniške družbe, predvsem pa določitev poštene tržne cene delnice. Po iztisnitvi pa mali delničarji nikoli več ne bodo imeli lastniskih upravičenj delniške družbe in vseh ostalih pravic delničarjev, tudi deležni pripadajočih dividend. Le-te bodo določili, kot večinski lastniki na samih skupščinah. Te skupščine družb so pogostoma velika farsa, saj edini večinski ali absolutni delničar, predlaga in odloča o razdelitvi dobička, kar je povsem nepojmljivo, čeravno je vse po črki zakona. Drugi velik problem, pa je v tem, da se mali delničarji še ne znamo dovolj dobro organizirati, ne znamo izkoristiti še teh pravic. Te pravice so nam bile zakonsko priznane in so zapisane v statutih delniških družb, saj je spričo lastninske privatizacije, praktično vsakdo pridobil lastninsko pravico v svojem podjetju, investicijskih družbah, kamor je vložil svoj certifikat itd...V kakšno sprevrženost se je vse skupaj razvilo, pa pričajo razočarani mali delničarji, ki svojega premoženja, žal, niso mogli oplemenititi, ampak so iztržili veliko manj, kot so jim takrat prinesli lastninski certifikati. Poleg tega, pa so tudi družbe in društva, ki so ustanovljene za zaščito malih delničarjev, pogostoma zapadejo v sodne spore v gospodarskih družbah, saj zelo težko zberejo, spričo velikega števila delničarjev, zadovoljivo podporo. Mali delničarji pa imajo zato tudi zelo omejen glas, tudi pri predlogih članov za nadzorni svet, saj so pogostoma preglasovani. Ampak saj je vse po črki sprejetih zakonov, ki bi naj ščitili manjšinjske delničarje, a se je v teh letih izkazalo, da na ta način najbolj ščitijo večinske in še posebej absolutne oziroma 100% lastnike gospodarskih družb: Embarassed

MALIM DELNIČARJEM INTEREUROPE JE DOVOLJ

Po sedmih letih bi končno imeli izplačane dividende

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je za skupščino družbe Intereuropa, ki bo 27. avgusta, vložilo nasprotni predlog, s katerim predlaga, da družba od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni nekaj manj kot štiri milijone evrov. Vodstvo je v sklicu skupščine predlagalo, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Društvo predlaga, da se za izplačilo dividend nameni 3,95 milijona evrov, in sicer za vsako od 10.657.965 prednostnih delnic en cent bruto na delnico oz. skupno okoli 106.600 evrov ter za vsako od 27.470.668 rednih delnic z glasovalno pravico in prednostnih delnic 14 centov bruto na delnico oz. skupno 3,85 milijona evrov. Preostanek bilančnega dobička v višini 3,96 milijona evrov bi ostal nerazporejen.

"Ker že od leta 2013 delničarji nismo prejeli dividend, predlagamo, da za to namenimo polovico bilančnega dobička, drugo polovico pa pustimo nerazporejeno. Delničar meni, da s takim predlogom ne ogroža dolgoročnega razvoja in nadaljevanja razdolževanja družbe, zvestim delničarjem pa daje donos, ki ga niso bili deležni v preteklih letih," so zapisali ob predlogu, danes objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze.

Izplačilo dividend predlaga tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), in sicer bi, kot so objavili 24. julija, za dividende namenilo 6,73 milijona evrov oz. 40 centov bruto na delnico, preostanek bilančnega dobička pa bi ostal nerazporejen.

V MDS so napovedali, da bodo glasovali proti predlogu VZMD, ker da "ni skladen z 3. točko statuta družbe, saj ne predvideva delitve dividende in prednostnega zneska za prednostne delnice".

Vodstvo družbe, ki je v 80,89-odstotni lasti Pošte Slovenije (ta ima 68,79 odstotka navadnih in 100 odstotkov prednostnih delnic), je v sklicu predlagalo, da bilančni dobiček v celoti ostane nerazporejen.

Skupščina je bila sprva sklicana za 14. april, a so jo takrat zaradi epidemije covida-19 preklicali. Takrat je bil na dnevnem redu tudi predlog za iztisnitev malih delničarjev, ki ga v tokratnem sklicu ni.
https://www.regionalobala.si/novica/malim-delnicarjem-intereurope-je-dovolj-po-sedmih-letih-bi-koncno-imeli-izplacane-dividende--

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XLVI:

PHISHING & Co.

Dragi kupec,
Vas paket caka na dostavo.
Stevilka za sledenje: DHL4850957034
Zadnja posodobitev: prispelo na posto [07:15 am - 08/08/2020].
Utez: 0.7 KG.
Stanje posiljke: Cakamo na placilo.
Potrdite placilo v visini 1,99 evra s pomocjo naslednje povezave:
https://www.dhl.com/payonline/Track=DHL48950957034
Opomba: Pred posiljanjem vam ne bomo zaracunali.
Lep pozdrav,

SI.CERT

Spoštovani!
Hvala za poslano prijavo. Kot ste pravilno ugotovili, gre za poskus phishinga z namenom kraje podatkov o kreditnih karticah. Izvedli smo ustrezne ukrepe in spletna stran je sedaj v brskalnikih označena kot zlonamerna.

Lep pozdrav,
Gorazd Božič
SI-CERT <cert@cert.si>
ARNES, p.p. 7, SI-1001 Ljubljana, Slovenia
T: +386 1 479 88 22, F: +386 1 479 88 23
W: www.cert.si, twitter.com/sicert

PHISHING & Co. - II.

Zdravo,
Vas paket caka na dostavo.
Stevilka za sledenje: SI / 2938456
Zadnja posodobitev: prispeli na pošto office (5am - 01/09/2020).
Utez: 0.64 KG.
Stanje posiljke: Cakamo na placilo.
Potrdite placilo v visini 2,99 evra s pomocjo naslednje povezave:
https://si.posta.payonline.com

Opomba: Pred posiljanjem vam ne bomo zaracunali.
Lep pozdrav,
©Pošta Slovenije

SI.CERT

Spoštovani!
Zahvaljujemo se vam za poslano prijavo.

V tem primeru gre za phishing napad, katerega namen je kraja podatkov kreditnih kartic uporabnikov.
Načeloma takšna sporočila blokirajo že filtri na poštnih strežnikih, se pa vsake toliko kakšno sporočilo filtrom izmuzne in je dostavljeno v predale uporabnikov.
Tukaj velja tudi opozoriti, da je el. sporočila, ki prihajajo iz različnih poštnih strežnikov in pri katerih se el. naslov pošiljatelja spreminja, do te mere, da jih ne bi nikoli več prejeli, zelo težko blokirati. Da bi na globalni ravni zamejili razpošiljanje tovrstnih sporočil, pa je preprosto nemogoče. Osveščanje uporabnikov je tako še vedno najboljša preventiva pred različnimi vrstami prevar.
Na širjenje tovrstnih phishing sporočil v imenu Pošte Slovenija, uporabnike opozarjamo na Facebook strani projekta Varni na internetu:
https://www.facebook.com/varninainternetu/posts/4145009245569976

Uvedli smo tudi ustrezne ukrepe za odstranitev phishing strani in uvrstitev le-te na seznam uporabnikom škodljivih spletnih mest. Phishing spletna stran, do katere je vodila povezava v tem sporočilu, je bila tako že odstranjena.
Če še kdaj prejmete podobna sporočila, pa bomo veseli, če nam jih boste posredovali.
Lep pozdrav,
Anton Brne (SI-CERT)

PHISHING & Co. - III.

POŠTA SLOVENIJE - II.

Spoštovana stranka,
pošta slovenije obvešča, da vaša pošiljka SI33W8901883 še čaka na vaša navodila.
Dostavljeno bo takoj, ko bodo stroški plačani.
Plačljiva pristojbina: 1,99 EUR
Sutit manu paku
Hvala ?

Spoštovani,
prosim, če lahko pregledate to pošto, ki vsebuje znake zlonamernega "phishinga"
Hvala lepa in lep pozdrav,

ODGOVOR POŠTE SLOVENIJE

Pozdravljeni,
zahvaljujemo se vam za vaše dobronamerno sporočilo.

Ob tem dodajamo, da so se ponovno pojavila lažna sporočila, ki zlorabljajo celostno grafično podobo Pošte Slovenije. Sporočilo je lažno, saj gre za prevaro. V kolikor ste na povezavi vnesli podatke o svoji plačilni kartici, čim prej kontaktirajte svojo banko in povejte, kaj se je zgodilo.

Uporabnikom naših storitev svetujemo, da preverijo pošiljateljev mail, saj praviloma sporočila niso poslana iz domene posta.si. Možnosti plačila poštnine, ki jo navajajo v lažnih sporočilih, pošta ne izvaja.
With kindest regards / Prijazen pozdrav
Irena Vojska
Oddelek Skrb za uporabnike – Kontaktni center

SI-CERT

Spoštovani!

Potrjujemo prejem vaše prijave. Hvala za posredovano.

Res je, gre za poizkus phishinga, kraje podatkov kreditnih kratic pod pretvezo Pošte Slovenije.

Po našem ukrepanju je stran že označena kot uporabniku škodljiva, sodobni brskalniki bi morali uporabnike pred obiskom stvari posvariti na prevaro.

Če boste še kdaj prejeli tovrstna e-poštna sporočila, bomo seveda veseli, če nam jih posredujete. Vsekakor pa svetujemo, da na tovrstnih straneh ne vpisujete vaših osebnih podatkov ali podatkov vaših bančnih kartic. Svetujemo pa seveda tudi, da povezav ali priponk v tovrstnih e-poštnih sporočilih ne odpirate, saj je to lahko zelo nevarno opravilo, ki ga vsem odsvetujemo.

Lep pozdrav,
Erik Keš (SI-CERT)
06.oktober 2021

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 08 Sep 2020 20:30; skupaj popravljeno 1 krat

KORONAVIRUS & Co. - XLVII.

ZLATA MASKA Z DIAMANTI

Najdražja zaščitna maska na svetu

Po naročilu milijonarja iz Šanghaja izraelski draguljar ustvarja zaščitno masko, ki bo po njegovih besedah najdražja tovrstna maska na svetu. Izdelana bo iz 250 gramov 18-karatnega zlata in okrašena s 3608 diamanti. Njen sestavni del bo tudi filter tipa N99, cena pa bo 1,5 milijona dolarjev.

Ekipa 25 zlatarjev in draguljarjev, ki so jo izbrali izmed zaposlenih, dela v izmenah, da bi izdelek dokončali do roka 31. decembra, je povedala Sharon Caro, predstavnica luksuzne znamke nakita Yvel s sedežem v Jeruzalemu.

Oblikovalec Isaac Levy pravi, da tovrstno naročilo njemu in soprogi pomaga ohranjati podjetje v pogonu. "V teh razburkanih časih vsako naročilo, ki ga prejmemo, pripomore k ohranitvi vsakodnevnega poslovanja," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
https://www.youtube.com/watch?v=VCcCSzqyDKQ&feature=emb_logo
https://www.mladina.si/200523/najdrazja-zascitna-maska-na-svetu/

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli