Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Pon Maj 11, 2009 11:42 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

DIVIDENDE

/13/...glede na njihovo delitev in seveda njihovo višino so lahko mali delničarji bolj ali manj zadovoljni, obenem pa jih lahko čaka tudi sodniška pot, da vseeno pridejo do njih, saj naj bi malim delničarjem za njihovo izplačilo pripadalo vsaj 4% osnovnega kapitala. Tako si lahko na strani 3 ogledate izplačila dividend in njihove višine: Laughing

Dividende se lahko terjajo prek sodišča

Iz sklicev skupščin in napovedi nekaterih delniških družb, kot so Luka Koper, Gorenje, Intereuropa, Helios in Cinkarna Celje, je razvidno, da v letošnjem letu lanskoletnega bilančnega dobička ne bodo namenile za izplačilo dividend svojim delničarjem. Ker je takšna odločitev – v primeru, da ni ekonomsko upravičena – v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), omenjena podjetja tvegajo, da bodo po skupščinah nekateri delničarji na zdaj predlagane skupščinske sklepe vlagali izpodbojne tožbe.
Nekatera največja slovenska podjetja v nasprotju s preteklimi leti v letošnjem letu med delničarje ne bodo razdelila dela lanskoletnega bilančnega dobička. Čeprav zakon v izjemnih primerih, ko je to ekonomsko upravičeno, takšno ravnanje dopušča, se postavlja vprašanje, ali določene družbe ne izkoriščajo finančne in gospodarske krize le kot izgovor za neizplačilo dividend. Predsedniki uprav družb, ki ne bodo izplačevale dividend: Franjo Bobinac, (Gorenje - na sliki), Zvezdan Markežič (Intereuropa), Robert Časar (Luka Koper).
* Po besedah docenta z mariborske pravne fakultete dr. Saše Preliča se mora po ZGD-1 že pri sprejemanju letnega poročila iz čistega dobička v prvi vrsti pokriti morebitna prenesena izguba, nato pa je treba v skladu z ZGD-1 oblikovati obvezne rezerve. Po drugi strani o delitvi bilančnega dobička odločajo na skupščini delničarji s sprejemanjem sklepa o uporabi bilančnega dobička. »Bilančni dobiček je kategorija, o kateri so upravičeni odločati izključno delničarji, ki lahko z njim počnejo kar želijo. Če na skupščini večina delničarjev tako odloči, se lahko tudi v celoti prenese v rezerve ali pa ostane nerazporejen.«
* V izogib temu, da bi večji delničarji izkoriščali svoj položaj na račun manjših delničarjev, zakon določa, da mora podjetje ob bilančnega dobička za dividende nameniti najmanj štiri odstotke osnovnega kapitala. »V primeru, da vsaj tolikšen del bilančnega dobička, ki zagotavlja delničarjem vsaj štiriodstotni donos, ni uporabljen za izplačilo dividende, se načeloma lahko tak sklep o uporabi bilančnega dobička izpodbija na sodišču,« pravi Prelič. Pri tem pa opozorimo, da mora biti neizplačilo dividend utemeljeno oziroma mora biti delničarjem pojasnjeno, da ga posamezna družba ne izplača, ker bi to na primer zaradi finančne krize ogrozilo poslovanje družbe.
* V Gorenju, ki ga vodi Franjo Bobinac in ki je imelo v lanskem letu 35 milijonov evrov bilančnega dobička, pravijo, da sta pri oblikovanju skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička uprava in nadzorni svet upoštevala dolgoročno razvojno politiko, ki izhaja iz strateškega načrta. Hkrati so upoštevali tudi sedanji položaj, ki se nanaša na globalno krizo in temu posledično znižanje naročil, prihodkov in v končni fazi dobička. Po pojasnilih Gorenja predlagana delitev bilančnega dobička v času globalne krize pomeni krepitev lastniškega kapitala in lastnih virov družbe.
* V Intereuropi, ki jo vodi Zvezdan Markežič, razlagajo, da so predlog uprave, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, nadzorniki glede na okoliščine, v katerih družba posluje, sprejeli s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Utemeljitev o tem bo podana v sklicu skupščine in na sami skupščini. Zakaj ne bodo namenili dela bilančnega dobička za dividende smo vprašali tudi v Luki Koper, Heliosu in Cinkarni Celje, vendar odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Delničarji bodo na sodišču težko uspeli Po besedah Saše Preliča bodo delničarji, http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042265773

Družba/ izplačilo dividende €/ doseženi donos %:
ŽITO - 3,80 € - 5,07%
TELEKOM SLOVENIJE - 6,00 € - 3,61%
MERCATOR - 4,50 € - 2,72%
DELO PRODAJA - 0,70 € - 2,59%
PETROL - 5,90 € - 2,45%
NKBM - 0,20 € - 1,93%
ABANKA - 1,01 € - 1,93%
KRKA - 1,05 € - 1,68%
AERODROM LJUBLJANA - 0,43 € - 1,34%
SAVA - 3,10 € - 1,28%
http://www.finance.si/246693?src=pj130509

/13/...letošnja bera bo za male delničarje, razen izjem, precej siromašna:

Stotisoče slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend

Najpomembnejše družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo letos v povprečju izplačale skoraj polovico nižje bruto dividende kot lani, izmed 20 analiziranih družb pa jih letos dividend ne bo izplačala skoraj polovica. Največji nominalni znesek bosta letos med svoje delničarje razdelila Telekom Slovenije in Krka pod vodstvom Bojana Dremlja in Jožeta Colariča (na sliki).
Telekom bo za izplačilo dividend letos namenil 39 milijonov evrov, Krka pa le 3,5 milijona evrov manj, medtem ko je razlika še leto pred tem znašala več kot 50 milijonov evrov v prid Telekoma Slovenije. Skupaj bodo analizirane borzne zvezde izplačale za vsega 131,5 milijona evrov bruto dividend oziroma 77,5 milijona evrov manj kot lani, posledično pa bo tudi država iz tega naslova pobrala za dobrih 15 milijonov evrov manj davkov. Zaradi manjših prihodkov od dividend je pričakovati tudi manjši priliv svežih sredstev na Ljubljansko borzo, kar bo vplivalo na nižjo likvidnost.

Letos bo tako več sto tisoč vlagateljev ostalo brez dividend, saj poleg holdinških družb, pri katerih je bilo izplačilo dividend tudi v minulih letih prej izjema kot pravilo, dividend ne bodo izplačale tudi nekatere družbe, ki so v zadnjih letih določen del dobička razdeljevale med svoje delničarje. Prvič po letu 1998 so brez dividend ostali delničarji Cinkarne Celje, po več kot desetih letih dividend ne bo izplačal Helios, prvič po letu 2000 dividend ne bodo dobili delničarji Gorenja, po sedmih letih dividend ne bo izplačala Pivovarna Laško, podobno pa naj bi večletno prakso letos prekinili tudi v Intereuropi, Luki Koper, Juteksu, Iskri Avtoelektriki...

Tudi več kot 113.000 delničarjev investicijskih družb NFD 1, KD, Krona Senior in Zvon Ena letos po vsej verjetnosti ne bo dobilo dividend, medtem ko so lani omenjene družbe svojim delničarjem izplačale rekordnih 105 milijonov evrov.
Bolje poučeni vlagatelji zaradi neizplačila dividend ne bodo razočarani, medtem ko pri manjših delničarjih, ki na dividende gledajo kot na neke vrste obresti, razočaranja ni mogoče izključiti, meni Simon Mastnak iz svetovalne družbe Masset Consulting, ki opozarja, da je treba gledati celotni kapitalski donos, se pravi poleg dividendnega donosa tudi rast cene delnice.
Po mnenju Mastnaka sicer ni nenavadno, da v trenutnih razmerah družbe dividend ne izplačajo, čeprav meni, da bi bilo za vlagatelje najbolje, če bi se družbe držale dividendne politike. Neizplačilo dividend oziroma večje odstopanje od dividendne politike si lahko vlagatelji razlagajo tudi tako, da se je družba znašla v težavah oziroma da denarni tok potrebuje za financiranje investicij, pojasnjujejo analitiki.
Vendar pa direktor družbe Arkas Uroš Marter opozarja, da večina najpomembnejših družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, v minulih letih izplačilo dividend ni financirala s prostim denarnim tokom, temveč s posojili, ki so vsako leto povečevala za več, kot je znašalo izplačilo dividend. Kljub povprečnemu, skoraj 50-odstotnemu znižanju bruto dividende za delnico bodo namreč analizirane družbe za izplačilo dividend v povprečju namenile slabih 30 odstotkov lanskega čistega dobička.
Petrol bo dividende izplačal kljub lanski 64-milijonski izgubi, Sava pa bo med delničarje razdelila več, kot je znašal njen lanski čisti dobiček matične družbe.
Nadpovprečni delež lanskega čistega dobička bodo letos med delničarje razdelile še uprave Žita, Salusa in Mercatorja, in sicer od 52 do 93 odstotkov.
Glede na včerajšnji enotni tečaj je povprečna dividendna donosnost delnic analiziranih družb znašala 1,7 odstotka, brez upoštevanja družb, ki dividend ne bodo izplačale, pa 2,8 odstotka.
Z najvišjim dividendnim donosom v višini 8,9 odstotka se ponaša delnica Salusa, ki ji z 4,6- oziroma 3,5-odstotnim dividendnim donosom sledita delnici Žita in Telekoma Slovenije.
"Družbe iz zrelih panog, kamor denimo sodita Telekom Slovenije in Petrol, bi morale zagotavljati vsaj okoli petodstotni dividendni donos, medtem ko družbe, kjer obseg posojil za več kot trikrat presega dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), dividend sploh ne bi smele izplačevati, temveč bi morale najprej zmanjšati zadolženost," ocenjuje Marter. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042270974

REKORDNI ACH

/13/...za prave lastnike, tudi prava dividenda: Laughing

Razkrivamo: Menedžerji ACH so si izplačali rekordnih 14 milijonov evrov dividend Menedžerji ACH si bodo letos izplačali rekordnih 14,3 milijona evrov dividend. Uprava in nadzorni svet ACH sta sprva predlagala, naj letos za izplačilo dividend namenijo 1,2 milijona evrov, vendar pa ta znesek očitno ne bi zadostil potreb družbe Protej, ki je v lasti 48 sedanjih in nekdanjih vodilnih menedžerjev v Skupini ACH. Uprava ACH je dan pred skupščino prejela nasprotni predlog Proteja, ki je zahteval izplačilo 11,6-krat višje dividende, kot je bilo prvotno predvideno. Ker Protej obvladuje lastništvo ACH (v lasti ima 89,1 odstotka vseh delnic in 95,7 odstotka vseh delnic z glasovalno pravico) in ker na skupščini ni bilo navzočega nobenega drugega delničarja, je predlog dobil zadostno podporo.

LASTNIŠKA STRUKTURA:

Herman Rigelnik - 15%
Vera Mihatovič - 10,4%
Sonja Gole - 9,5%
Janko Šemrov - 7,4%
Branko Šibakovski - 7,4%
Bojan Peljhan - 5,2%
Damijan Vuk - 4,1%
Marko Kržanowski - 3,1%
Drugi - 37,9%

Z bistveno višjim izplačilom dividend se je na skupščini strinjal tudi predsednik uprave ACH in največji posamični lastnik Proteja Herman Rigelnik. Na skupščini je dejal, da "uprava po opravljeni analizi soglaša z nasprotnim predlogom". In kako je upravi v enem samem dnevu uspelo narediti analizo, na podlagi katere so ugotovili, da izplačilo znatno višjih dividend ne bi predstavljalo težav za ACH?
"Uprava ima stalen pregled nad poslovanjem celotne družbe, saj poslovanje in poslovne rezultate spremlja in nadzoruje dnevno in tako dobro pozna premoženjsko in finančno moč družbe," nam je povedala svetovalka generalnega direktorja Vlasta Grjol in zatrdila, da je ACH ostalo dovolj bilančnega dobička za razvojne potrebe. Ker Protej po dostopnih podatkih nima druge naložbe kot deleža v ACH, bo po vsej verjetnosti prejete dividende uporabil predvsem za nadaljnjo krepitev svojega lastniškega vpliva in poplačilo dela svojega finančnega dolga.
Ta je po besedah direktorja Proteja Branka Šibakovskega konec decembra lani znašal 46 milijonov evrov oziroma 6,2 milijona evrov več kot konec leta 2007.

DIVIDENDE:

2004 - 0,50 €
2005 - 0,53 €
2006 - 1,17 €
2007 - 0,63 €
2008 - 0,70 €
2009 - 5,80 €

Na vprašanje, ali je izplačilo rekordnih dividend povezano z visokim finančnim bremenom Proteja, Šibakovski ni odgovoril neposredno. Povedal je le, da je Protej z nasprotnim predlogom "uravnal bilančni dobiček v svoji naložbi na normalno donosnost kapitala", in dodal, da Protej svoje obveznosti ob zapadlosti redno poravnava. A ob tem dodajmo, da je za "normalno donosnost kapitala" Proteju minula leta zadostovala tudi nekajkrat nižja dividenda. Dan po sprejemu delitve bilančnega dobička je Protej od italijanskega državljana Sergia Peloze odkupil njegov 1,5-odstotni delež, vreden okoli 2,7 milijona evrov, Probanka pa mu je vrnila šest milijonov evrov vreden paket delnic ACH (Protej ji je omenjeni paket delnic začasno prodal v začetku aprila letos).
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042296060
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Sep 03, 2009 6:03 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 11 Apr 2018 15:46; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Tor Maj 12, 2009 12:58 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

2025

/13/...že na strani 31 in 52 je zapisano nekaj misli o pokojninah in njihovi medgeneracijski vzdržnosti in naj bi bila tudi fiskalno vzdržna vsaj do leta 2025, ob temu pa vemo da se zaostruje pogoje za upokojevanje in da se pritiski OECD na nas, samo še povečujejo: Shocked

Pokojninska blagajna pod pritiskom

Objavljeno v številki 468 z dne 11.05.2009
Naša pokojninska blagajna je fiskalno vzdržna do leta 2025. Kaj pa potem? DR. ALEŠ S. BERK, docent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani “Stališča, ki so izražena v članku, so izključno avtorjeva in ne predstavljajo stališča institucije, v kateri je zaposlen.” Povečanje pokojnin? V javnosti se zadnje čase pojavljajo komentarji glede usklajevanja oziroma povečevanja pokojnin ob trenutnem krčenju gospodarske aktivnosti, odpuščanju in nižanju plač. Podatki statističnega urada za februar kažejo, da so se neto plače glede na december znižale za 4,3 odstotka, glede na november, ko so dosegle najvišjo vrednost, pa celo za 8,4 odstotka, kljub temu pa so še vedno na povprečju preteklega leta. Nekateri opozarjajo, da rast pokojnin v času (te so se namreč februarja povišale za 3,5 oziroma 2,9 odstotka), ko se plače nižajo, povzroča dodatne pritiske za javne finance. To sicer do določene mere drži, vendar nesorazmerje glede na plače oziroma na zmožnost generiranja prihodkov pokojninske blagajne iz naslova prispevkov obstaja le do določene mere in začasno, saj se na dolgi rok pokojnine ne morejo povečevati bolj kot plače, gospodarsko nazadovanje pa ne bo trajno. Tako pritiski na javne finance niso takšne narave, da bi bistveno ogrožali stabilnost. Pereč problem. Premalo poudarka v Sloveniji dajemo perečemu problemu, s katerim se bomo bodisi spoprijeli sami v sedanjem času, ko so še možne postopne in manj boleče prilagoditve, bodisi nas bo kruta realnost pripeljala do socialnih stisk, nepravičnosti, bega možganov in neobvladljivih javnofinančnih bremen. Torej, nasportno od zgoraj omenjene problematike je pokojninska blagajna (ne samo naša, isto velja tudi za praktično vse evropske države) zelo izpostavljena problemu dolgoročne vzdržnosti. Ta je strukturne narave. Gre namreč za to, da pokojninske blagajne, ki temelje na pretočnosti (financirajo se iz vplačil trenutne aktivne populacije in izplačujejo neaktivni populaciji, ki so iz naslova preteklega dela pridobile pokojninske in z njimi povezane pravice), lahko zagotavljajo blaginjo ljudi le v razmerah, ko je razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci ugodno (ko na enega uživalca pravic odpade čim več aktivnih prebivalcev). To razmerje pa je v starih oziroma starajočih se družbah na preizkušnji. Se namreč precej drastično slabša in z njim tudi sposobnost blagajn, da zagotavljajajo obstoječa družbena razmerja. 2025 prelomno leto. Naša pokojninska blagajna je do leta 2025 fiskalno vzdržna. V letu 2007 se je delež transfernih prihodkov (tj. sredstev pokojninske blagajne, ki jih zagotavlja država) ob ugodnih ekonomskih gibanjih celo zmanjšal za dve odstotni točki, na 27 odstotkov. V skladu s finančnim načrtom pokojninske blagajne naj bi transferni prihodki v letu 2009 znašali 27,8 odstotka. Verjetno bo realizacija zaradi zgoraj omenjene problematike usklajevanja nekaj višja. V isti sapi pa moramo povedati, da bo fiskalna vzdržnost do leta 2025 zagotovljena na škodo manjšanja pravic, ki jih je prinesla pokojninska reforma iz leta 2000. Prilagoditve so torej avtomatične (za nove in stare pravice), poleg tega se zaostrujejo pogoji za upokojitev. To je sicer pričakovano in normalno, saj se tudi življenjska doba podaljšuje. Projekcije Evropske komisije kažejo, da naj bi se v državah EU v naslednjih štiridesetih letih povprečna življenjska doba tako pri moških kot ženskah podaljšala v povprečju za šest let. Če je naša pokojninska blagajna fiskalno vzdržna (recimo, da je vzdržna tudi z vidika znižanih pravic), pa ne bo tako po letu 2025. Poleg podaljševanja življenjske dobe naj bi bilo v Sloveniji leta 2050 glede na trenutno stanje skladno z isto študijo Evropske komisije 24 odstotkov manj prebivalcev v starostnem razredu med 15 in 64 let, in 97 odstotkov več prebivalcev v starostnem razredu 65 let in več (in celo 252 odstotkov več nad 80 let). Podobne ocene navaja tudi OECD v svojem letošnjem poročilu. Ta demografska dinamika bo povzročila dramatične pritiske na tradicionalne pretočne pokojninske blagajne. Lahko bi celo rekli, da ima v takšnih razmerah pokojninska blagajna značilnosti piramidnih iger. Zaostritev problema. Rešitve, ki bodo ob tako zaostreni problematiki na voljo, bodo povečanje javnega dolga, povečanje prispevkov, podaljšanje delovne dobe ali zmanjšanje pokojnin. Nič od tega, niti v kombinaciji, ne more zadovoljivo rešiti pokojninskega sistema. Poleg tega je naš sistem izjemno nepregleden, posameznik nima informacije o tem, koliko lahko pričakuje pokojnine, in ga čaka presenečenje šele ob upokojitvi, ko je njegova zmožnost generiranja prihrankov zelo omejena. Naš pokojninski sistem je tudi izjemno nepravičen, saj ne temelji na aktuarski pravičnosti, pravičen ni niti med spoloma, med različnimi kategorijami prebivalstva (zaposlenimi, kmeti, samostojnimi podjetniki, idr.), niti med generacijami niti znotraj generacij. Da je lahko tako, mora biti nepregleden, da ga malo ljudi razume. Ko se bo preglednost povečala, se bodo razmišljujoči ljudje začeli spraševati o definicijam solidarnosti, in, ali res to, kar imamo v Sloveniji, sodi v pokojninski sistem. Pri nas je nemreč veliko pravic znotraj pokojninskega sistema, ki tam nimajo kaj početi. Država bi morala za socialne transfere poskrbeti ločeno od pokojninske blagajne in centralizirano, da bi lahko na enem mestu spremljala posameznikov status in mu podeljevala ustrezne pomoči. Po mojem mnenju je vzpostavitev preglednosti pokojninskega sistema ključen in prednostni cilj sprememb na pokojninskem področju. Vrnimo se k trditvi, da zgoraj omenjeni ukrepi po letu 2025 ne bodo zadostovali. Za prvi ukrep - zagotavljanje dodatnih sredstev iz proračuna RS, bi leta 2050 potrebovali približno 3 milijarde EUR letno, in nekaj manj vsako leto prej letom 2050. Če vemo, da gre danes, ko država prispeva zgoraj omenjenih 28 odstotkov, za znesek okoli milijarde in pol, lahko ugotovimo, da to ni izvedljivo. Sredstev ne more zagotoviti niti KAD. Tudi če bi bila naložena portfeljsko in bi prinašala povprečno npr. 6,5-odstotno letno realno donosnost, bi tako lahko zbrali za kakšno leto dodatnih potrebnih sredstev. Drugi ukrep - povečanje prispevkov, je tudi nerealen, saj bi je obremenitev dela v Slovenji v samem vrhu Evropske unije. S povečevenjem prispevkov pa bi še bolj onesposobili podjetja za dosego tehnološkega napredka in mednarodnih konkurenčnih prednosti, prepoznavnosti in uspešnosti. Tretji ukrep - podaljšanje delovne dobe, lahko učinkuje samo v omejenem dosegu, saj za marsikoga zdravstvene težave predstavljajo objektivne omejitve. Sam zagovarjam mehak prehod, takšen, da stimulira delo izkušenih starejših ljudi in jih za to nagradi. Četrti ukrep - drastično zmanjševanje pravic (pokojnin) - se bo zgodil sam od sebe, če ne bomo ukrepali danes, ker bo v zelo zaostrenih pogojih še najbolj smiseln. Projekcije kažejo, da se bo ob predpostavki, da proračun v pokojninsko blagajno prispeva toliko, kot prispeva trenutno (okrog 11 % BDP), demografski pritiski pritisnejo stopnjo nadomeščanja plače med 30 in 35 %. Pri tem gre za povprečno stopnjo, ki se izračuna iz agregata pokojnin in plač. Pri tem razmerju ni razvidno dejstvo, da gre pri tem med upravičenci za zelo velike razlike in socialne transferje (pretirana funkcija redistribucije). Posamezniki z nadpovprečnimi prihodki v času aktivne dobe namreč plačujejo neomejene prispevke, njihove neto pokojnine pa so v maksimalnem razmerju cca. 1:3,5, kar se bo v času, ko bodo pokojnine v splošnem pod pritiski demografije, najnižje pokojnine pa pod pragom revščine, še spreminjalo - na slabše seveda za tiste z nadpovprečnimi dohodki. Potrebno ukrepati danes. Da ne bi prišli v takšno situacijo, je potrebno ukrepati danes. Morali bi včeraj, vendar žal nismo. Potrebno je odpraviti neučinkovitost, ki jo v sebi nosi pretočni sistem, saj je ta ujet v demografsko spiralo. S ciljem, da bi razpršili oziroma zmanjšali tveganja, hkrati pa zagotovili vse zgoraj omenjene pravičnosti (med spoloma, med generacijami in znotraj generacij), dolgoročno vzdržnost, učinkovitost, dostojnost pokojnin, pravilne spodbude glede vključitve v sistem in ohranili potrebno stopnjo solidarnosti, zasnujmo večstebrni pokojninski sistem. Tak sistem naj vsebuje vsaj tri stebre: osnovnega močno redistributivnega (socialni oziroma t. i. zero pillar), ki bi zagotavljal eksistencialno varnost v starosti, pretočni, s potrebnimi modifikacijami in vzpostavljeno preglednostjo (NDC sistem) in naložbeni (kolektivni in/ali individualni), ki naj se še naprej deli na obveznega in prostovoljnega. Zdi se, kot da večstebrni sistem vnaša nepotrebno kompleksnost v pokojninski sistem, vendar se je potrebno zavedati, da se posamezni stebri ob spremenjenih demografskih in ekonomskih okoliščinah različno obnašajo, kar zaradi načela razpršitve pokojninski sistem stabilizira in zmanjšuje verjetnost revščine. Že nekaj časa je prevladujoče mnenje pokojninskih strokovnjakov, da je potrebno optimalne dolgoročne rešitve pokojninskih neravnotežij iskati v smeri krepitve naložbenih delov. Ta del pokojninskega sistema namreč temelji na plemenitenju privarčevanih sredstev na osebnih pokojninskih računih. Le-ta bodo višja, daljša kot bo doba varčevanja, večja kot bodo vplačila in višja kot bo donosnost naložb, ki se financirajo iz vplačanih in prigospodarjenih sredstev. Tudi najšibkejši sloji z varčevanjem v naložbenem delu v pomembnem obsegu generirajo prihranke, ki jih zaradi nizkih razpoložljivih dohodkov in neosveščenosti glede problematike demografskih pritiskov ne bi. Brez tega bi prejemali nizke pokojnine iz prvega stebra, dodatnih prihrankov pa ne bi imeli, saj jih ob dohodkovnih omejitvah ni mogoče generirati. Problem vzpostavitve naložbenega dela pa je, da ne omogoča hitrega prehoda iz pretočnega sistema. Naložbeni sistem, ki v največji meri tudi spodbuja zavedanje posameznika za svojo lastno pokojnino, je namreč mogoče v celotni funkcionalnosti vzpostaviti le skozi daljše obdobje - zastavlja se vprašanje financiranja tekočih pokojnin (pridobljenih pravic), saj morajo tekoče generacije v času aktivne dobe vlagati svoje pokojninske prispevke v finančne naložbe (pokojninske sklade). V luči sedanjih razmer na kapitalskih trgih se zdijo nepredstavljivi padci cen vrednostnih papirjev priročen argument proti naložbenim pokojninskim sistemom. Seveda je potrebno v isti sapi povedati, da dolgoročna naravnanost in strategije upravljanja s premoženji v pokojninskih skladih omogočajo, da le-ti lahko preživijo daljša recesijska obdobja brez pritiskov po unovčevanju podvrednotenega premoženja in da se padci vrednosti nadomestijo z novo rastjo. Prestruktorirati sistem! Za državo z neravnovesji v pokojninskem sistemu je najbolj smiselno čim prej obstoječi tradicionalni pretočni sistem prestrukturirati - oblikovati sistem navideznih individualnih računov (t. i. NDC oz. notional defined contribution) in vzpostaviti močan naložbeni del, hkrati pa zagotoviti zadosten redistributivni del, ki ekonomsko najšibkejše sloje ščiti pred revščino ter hkrati ustrezno urediti invalidsko in družinsko problematiko. Prejemki iz naslova invalidskih in družinskih zavarovanj naj bi se skladno z argumenti in čedalje močnejšimi glasovi raziskovalcev in oblikovalcev ekonomskih politik (zaradi močno spremenjenih socio-ekonomskih razmerij v družbi) zagotavljali ločeno od pokojninskega sistema. Naložbeni steber je smiselno zasnovati na obveznem kolektivnem pokojninskem varčevanju, dodatno pa varčevanje tako v drugem (kjer so vplačniki podjetja) kot tretjem stebru (vplačniki posamezniki) še davčno stimulirati. Prikrajšane mlajše generacije. V Sloveniji se bo brez sprememb zasnove pokojninskega sistema ob neugodnih demografskih razmerah zgodilo, da bodo vse pokojnine padale, manjšati pa se bo morala tudi razlika med maksimalno in minimalno pokojnino - ob povečani preglednosti bo tako zagotovo prišlo do nezadovoljstva. Najbolj bodo prikrajšane mlajše generacije. Pokojninska modernizacija je dejansko vprašanje za študentsko populacijo in ne toliko trenutne upokojence, niti ne za tiste, ki so le nekaj let pred upokojitvijo. Namreč novi sistem mora stare pravice v veliki meri spoštovati in jih financirati do konca, sam pa mora imeti lastnost dolgoročne stabilnosti, sicer se bodo okrog leta 2040 pojavili socialni nemiri, ki bodo Slovenijo pahnili v gospodarsko nazadovanje. Nikar ne čakajmo na leto 2025, takrat bodo rezi občutnejši, ob povečani preglednosti pa se bo zgodil izselitveni val najproduktivnejših izobraženih mladih ljudi, na katerih temeljita napredek in blaginja. Le-ti namreč ne bodo pripravljeni plačevati visokih prispevkov v pokojninski sistem, iz katerega se bodo financirale tekoče pokojnine upokojencem, od tega praktično ne bodo imeli ničesar, poleg tega pa bodo morali še ločeno sami varčevati, da bodo na stara leta sploh preživeli. Ukrep - drastično zmanjševanje pravic (pokojnin) - se bo zgodil sam od sebe, če ne bomo ukrepali danes, ker bo v zelo zaostrenih pogojih še najbolj smiseln. V luči sedanjih razmer na kapitalskih trgih se zdijo nepredstavljivi padci cen vrednostnih papirjev priročen argument proti naložbenim pokojninskim sistemom. V skladu s finančnim načrtom pokojninske blagajne naj bi transferni prihodki v letu 2009 znašali 27,8 odstotka.
http://www.revijakapital.com/kapital/aktualno.php?idclanka=6727

ORANŽNA KUVERTA

/13/... poznajo jo v skandinavskih državah in je natančni izračun zaslužene in v bodoče prejete penzije: Shocked

Še 8, 7, 6 let ... toda koliko bo pokojnine? Ko vsi veselo odštevamo, koliko nam je še preostalo do konca delovne dobe, le malokdo pomisli na višino pokojnine, ki jo bomo prejeli ob vstopu v "penzijo". Kako bi nam pri tem lahko pomagala skrivnostna oranžna kuverta? Delo po upokojitvi Veste, kakšno pokojnino boste prejemali? Razmerje zavarovancev pri ZPIZ (zaposleni) in upokojencev se vztrajno zmanjšuje. V letu 1984 je bilo to razmerje trije zavarovanci na enega upokojenca, v letu 2008 pa le še 1,64 zavarovanca. Konec decembra 2008 je v pokojninsko blagajno vplačevalo približno 904 tisoč zaposlenih, upokojencev je bilo v tem istem letu okoli 555 tisoč. Dvajset- in večletne prognoze napovedujejo, da bodo te številke obrnjene. Če se bodo te črnoglede napovedi res uresničile, se mlajšim generacijam zaposlenih zagotove ne piše nič lepega. In kako bi nam pri tem pomagalo oranžno pismo? V Skandinaviji bodoči upokojenci v oranžnem pismu prejmejo enkrat letno dopis, kjer se na podlagi dosedanjih plač ter finančnih in demografskih projekcij izračuna višino pričakovane pokojnine dotične osebe. Če se bodo mladi v Sloveniji zavedali perečega problema pravočasno, ni izključujoča možnost, da se ustanovi alternativna stranka današnji stranki DESUS, katere prioriteta so interesi trenutnih in ne bodočih upokojencev. Glede na trenutne projekcije ne bo presenetljivo, da bodo že tako visoki prispevki iz plač v prihodnjem obdobju še mnogo višji. Potem se zna zgoditi, da bomo v slovenskem političnem prostoru dobili novo stranko tipa "DESUS mladi". Si želite izračunati svojo bodočo pokojnino? Obiščite Cekin.si.
http://www.zpiz.si/ZPIZZ/
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/se-8-7-6-let-toda-koliko-bo-pokojnine.html
http://www.cato.org/pubs/journal/cj24n1-2/cj24n1-2-6.pdf http://rspruk.blogspot.com/

Današnje Delo FT ponovno obuja idejo o oranžnem pismu.
Pred časom je namreč Dušan Kidrič z UMARja v javnosti predstavil oranžno pismo, ki je uveljavljeno v Skandinaviji. Bodoči upokojenci tam vsako leto dobijo dopis, s katerim jih država obvešča o stanju na njihovih pokojninskih računih in kakšna bo, glede na trenutne predpostavke, njihova prihodnja pokojnina. Tako lahko vsak izve, kaj lahko pričakuje in še pravočasno ukrepa, na primer poveča varčevanje. To idejo je poskušal prenesti tudi v Slovenijo. Pristojni uradniki so jo nonšalantno zavrnili kot neizvedljivo. Naš sistem je pač tak, da se še za tiste, ki so tik pred upokojitvijo, ne ve natančno, pod kakšnimi pogoji se bodo lahko upokojili, kaj šele za dlje v prihodnost. Dodatna nevarnost pa je, da bi ljudje, če bi taka pisma prejemali in če bi se potem nekoč pogoji upokojevanja poslabšali, to interpretirali kot poseg v pridobljene pravice. Recimo. Dobivaš letna obvestila: imate še 9 let do upokojitve, še 8 let, še 7 let, še 6 let, še 5 let...STOP! Obveščamo Vas, da je prišlo do spremembe zakona in sedaj imate spet 10 let do upokojitve, vaša pričakovana renta pa ne bo 300 evrov, pač pa 270. Ni rečeno, da se ne bi kak mandeljc v takem primeru pred ZPIZom ali v avdienci pri ministrici za socialne zadeve pojavil s puškomitraljezom ali molotovko. Skratka, to verjetno čisto lepo deluje v Skandinaviji, tukaj pa si država tega ne bo nikoli privoščila, ker je veliko bolj elegantno ribariti v kalnem. Še pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, kjer je načeloma to čisto jasno in bi vsak že danes lahko dobil izračun (seveda pod danes veljavnimi aktuarskimi predpostavkami): Doslej ste vplačali "X" evrov. Če boste nadaljnjih "Y" let nadaljevali z istim tempom vplačevanja, boste iz naslova PDPZ (glede na današnjo situacijo) dobivali "Z" evrov doživljenjske mesečne rente. Zakaj takega izračuna od svojega ponudnika PDPZ niste še nikoli dobili? Odgovor je verjetno jasen. Ker bi bila številka "Z" tako tragično nizka, da bi spet lahko v poštev prišla puškomitraljez ali molotovka. http://www.financna-tocka.si/forum.php?src=nbox&mode=thread&act=view&id=2017#end

UPOKOJENI IN REVNI

ODDAJA na RTV SLOVENIJA
http://www.rtvslo.si/play/upokojeni-in-revni/ava2.36555609/

2030

Leta 2030 konec sveta za upokojence?
Naša pokojninska blagajna bo lahko le do leta 2030 delovala vzdržno, po tej prelomnici pa se ne obeta nič dobrega za prejemnike pokojnin, saj naj bi po nekaterih ocenah pokojnine znašale okoli 30 odstotkov plače.

Zaskrbljenost nad pokojnino

*** Veste, kako visoka bo vaša pokojnina? Medtem ko vsi veselo odštevamo, koliko nam je še preostalo do konca delovne dobe, obstaja kar nekaj upokojencev, ki imajo tudi v času upokojitve še kako veliko energije in volje do dela. Skupna skrb vseh nas pa so bodoče pokojnine, ki jih bomo prejemali čez 10, 15 ali 20 let. Informacije o tem, kakšne pokojnine lahko pričakujemo, so iz strani pristojnih institucij preprosto preskope. Na Cekinu smo že pisali o tem, da je bilo v Sloveniji v letu 1984 razmerje trije zaposleni na enega upokojenca, v letu 2008 pa le še 1,64 zavarovanca na enega upokojenca. Vseeno pa bo mnoge kot strela iz jasnega negativno presenetila izjava, da jim po pridnem in vestnem plačevanju v pokojninsko blagajno bodoča pokojnina ne bo omogočila dostojnega preostanka življenja, zmožnost za ustvarjanje dodatnih prihrankov pa bo ob visoki starosti zelo omejena ali celo nemogoča. Zakaj so novi pokojninski ukrepi in reforma nujno zlo, ki se mu ne moremo izogniti? Kako temačen scenarij je za Slovenijo podala Evropska komisija? Katere ukrepe ima vlada sploh na voljo? Povečanje rojstev pa samoumevno ne odpravlja pokojninskega problema, saj nihče ne računa, da se bo v Sloveniji povečala tudi življenjska doba moških in žensk ... Naša pokojninska blagajna bo lahko le do leta 2030 delovala vzdržno, po tej prelomnici pa se ne obeta nič dobrega za prejemnike pokojnin, saj naj bi po nekaterih ocenah pokojnine znašale okoli 30 odstotkov plače. Bodo bodoči upokojenci lahko dostojno živeli? Do katerega leta bomo še zmožni delati? Skupna skrb vseh nas pa so bodoče pokojnine, ki jih bomo prejemali čez 10, 15, 20 let. Informacije o tem, kakšne pokojnine lahko pričakujemo, so s strani pristojnih institucij preprosto preskope. Vsak upokojenec, bodoči ali sedanji, se mora zavedati dejstva, da se na dolgi rok pokojnine ne morejo povečevati bolj kot plače. Krizni čas namreč ne bo trajal večno, javne finance pa ne bodo vseskozi usmerjene le v varčevanje. Problem dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne namreč ne obstaja samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah. Prav zato nam morajo biti določeni ukrepi in reforme nekaterih evropskih držav za zgled, saj se moramo s tem perečim problemom spoprijeti že zdaj, ko imamo na razpolago kar nekaj vzvodov za postopno odpravljanje nesorazmerij. Vse bolj, ko bomo odlašali s tem ukrepi, tem bolj bodo posegi ostri in občutni, ki bodo za seboj (glede na trenutne odzive) potegnile socialne nemire, ki lahko naše gospodarstvo pahne v nov val nazadovanja. V primeru uresničenja pesimističnega scenarija lahko pokojninska blagajna doživi največji šok – pobeg visoko kvalificiranih mladih ljudi, ki v blagajno plačujejo največ prispevkov in predstavljajo najmočnejši steber za uravnoteženost pokojninskega sistema. Na čem temelji pokojninska blagajna? Pokojninska blagajna deluje po principu pretočnosti, kar pomeni, da trenutno aktivno zaposleni plačujejo prispevke v zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), iz katerega se izplačuje pokojnina neaktivni populaciji, ki so s preteklim delom postali upravičenci do pokojninskih pravic. Pokojninska blagajna je tako stabilna, če je razmerje med zaposlenimi in upokojenci zadostno. Na Cekinu smo že pisali o tem, da je bilo v Sloveniji v letu 1984 razmerje trije zaposleni na enega upokojenca, v letu 2008 pa le še 1,64 zavarovanca na enega upokojenca. Tako je konec decembra 2008 v pokojninsko blagajno vplačevalo približno 904 tisoč zaposlenih, upokojencev je bilo v tem istem letu okoli 555 tisoč. Razmerje med povprečno neto pokojnino in povprečno neto plačo je v prvem kvartalu leta 2009 znašalo okoli 60 odstotkov, v bodoče pa naj bi se to razmerje še drastično poslabšalo. V evropskem poročilu o staranju prebivalstva so bile države EU že opozorjene, da naj izvedejo komplet reform, saj naj bi se v nasprotnem primeru negativni vpliv na javne finance močno povečal. Razmerje med delovno aktivnim (15–64 let) in zaradi starosti neaktivnim prebivalstvom se bo spremenilo – na vsakega starejšega od 65 let bosta delovno aktivni samo dve osebi namesto sedanjih štirih. Prebivalstvo EU se bo čez petdeset let komaj kaj povečalo, zato pa se bo precej postaralo. Povprečna starost se bo s sedanjih 40 let povzpela na 48 let, saj se življenjska doba podaljšuje, stopnja rodnosti in priseljevanja pa zmanjšuje. Zaradi upada delovno aktivnega prebivalstva se bodo zmanjšali prihodki države, povečali pa izdatki za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno nego starejših. Projekcije Evropske komisije kažejo, da naj bi se v državah EU v naslednjih štiridesetih letih povprečna življenjska doba tako pri moških kot ženskah podaljšala v povprečju za šest let. Če se ta ocena uresniči tudi v Sloveniji, bo negativni vpliv podaljšanja življenjske dobe delno nevtraliziral povečano število rojstev, ki ga vlada v zadnjem času tako pohvalno omenja. S čim se bomo preživljali, če nam pokojnine ne bodo omogočile dostojnega življenja? V Sloveniji naj bi se leta 2050 glede na trenutno stanje (študija Evropske komisije) število prebivalcev v starostnem razredu nad 65 let podvojilo, prebivalcev v aktivnem starostnem razredu pa se bo zmanjšalo za četrtino. Če se bodo tovrstne ocene uresničile, bodo demografske spremembe postavile tradicionalno delovanje pokojninske blagajne dobesedno na glavo. Ko bo v pokojninsko blagajno prilivov manj kakor odlivov, bo vzdržnost pokojninskega sistema nemogoča. V kolikor se v Sloveniji korenite reforme ne bodo zgodile, se bo ob nadaljevanju demografskih sprememb zagotovo morala nižati višina pokojnin, zmanjšala pa se bo tudi razlika med maksimalno in minimalno pokojnino, česar se zagotovo ne bodo razveselili tisti, ki največ prispevajo v pokojninsko blagajno. Kaj upokojencim, trenutnim ali bodočim, še sploh preostane? Če predpostavimo, da bo naša pokojninska blagajna glede na trenutno razmere do leta 2030 vzdržna, imamo na razpolago več različnih ukrepov, ki bi jih vlada lahko uvedla. Poleg gospodarske razvitosti bi morala politika vlade povečati stopnjo zaposlenosti in delež aktivno zaposlenih. Tako nam ne uide podaljševanje delovne dobe, spodbujati pa bo treba tudi večjo odgovornost posameznika za njegov socialni položaj in spodbujati zaposlene, da varčujejo v dodatnem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Če povzamemo naslednje možne rešitve za odpravo dolgoročne nevzdržnosti pokojninskega sistema: povečanje javnega dolga, povečanje prispevkov, podaljšanje delovne dobe ali zmanjšanje pokojnin. Nič od naštetega ne more celovito rešiti problema pokojninske vzdržnosti, lahko le ublaži posledice. Povečanje dolga je zelo kratkoročna rešitev, ki je dolgoročno še manj vzdržna, povečanje prispevkov pomeni še večjo obdavčitev dela, ki nas že tako ali tako uvršča v sam vrh EU. Podaljševanje delovne dobe učinkuje le v omejenem obsegu, saj starostniki ne morejo aktivno delati v nedogled, nižanje pokojnin pa je glede na trenutne razmere in ocene le vprašanje časa. Zagotovo drži dejstvo, da bo populacija, ki je zdaj na začetku delovne dobe, najbolj na udaru, saj bo breme reform padlo ravno na njihova ramena. Vseeno pa mlajše generacije ne smejo pozabiti na preprosto dejstvo, da se z morebitnimi reformami v večji meri rešuje njihove pokojnine in ne pokojnine tistih, ki jo zdaj prejemajo oziroma so tik pred upokojitvijo.
http://24ur.com/novice/slovenija/leta-2030-konec-sveta-za-upokojence.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Dec 06, 2009 6:19 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Maj 12, 2009 1:36 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 43

TADEJ KOTNIK

/13/...pogumni mali delničar, lastnik ene delnice Istrabenza, ki je imel pogum in moč, predlagati za skupščino dokapitalizacijsko ceno delnice ITBG 136 €: Laughing

Je delnica Istrabenza vredna desetkrat več?
Banke upnice molčijo Istrabenz samo bankam dolguje za približno 950 milijonov evrov kapitala. Zadnji načrt finančne reorganizacije med drugim vključuje predlog o dokapitalizaciji koprske družbe za vrtoglavih 475 milijonov evrov.
Kot je znano, Istrabenz samo bankam dolguje za približno 950 milijonov evrov kapitala, ki ga ni sposoben vračati že od konca marca. O tem so znova razpravljali na včerajšnjem sestanku devetnajstih bank upnic, ki so se seznanile tudi z Bavčarjevim načrtom o finančni reorganizaciji Istrabenza. Zadnji, kot je znano, med drugim vključuje predlog o dokapitalizaciji koprske družbe za vrtoglavih 475 milijonov evrov. Prav tako je med predlaganimi ukrepi za sanacijo Istrabenza menda tudi reprogram, odpis dolgov in njihova konverzija v lastniške deleže Istrabenza, vendar bankirji svojih stališč do ukrepov prestrukturiranja precej zadolženega koprskega holdinga tudi včeraj niso želeli uradno razkriti.

Za novo presenečenje v vedno bolj zapleteni zgodbi o Istrabenzu je včeraj poskrbel mali delničar Istrabenza Tadej Kotnik; ta je za prihajajočo skupščino vložil nasprotni predlog, s katerim nasprotuje predlogu dokapitalizacije. Z dokapitalizacijo želi Istrabenz s prvopodpisanim Igorjem Bavčarjem zbrati 475 milijonov evrov kapitala. Tudi Kotnik sicer predlaga dokapitalizacijo v enaki višini, kot jo predvideva Bavčar, vendar po desetkrat višji ceni in za desetkrat manj novoizdanih delnic.
Natančneje: po Kotnikovem predlogu bi Istrabenz povečal kapital za 14,36 milijona evrov na 35,9 milijona evrov (po Bavčarjevem predlogu bi ga povečali za 143,6 milijona evrov na 165 milijonov evrov), vendar bi za povečanje osnovnega kapitala družba izdala le 3.442.019 novih delnic.
Te bi delničarji odkupovali po 138 evrov za delnico, kar skupaj znese 475 milijonov evrov.
Bavčarjev predlog nasprotno predvideva, da se osnovni kapital poveča za 143,6 milijona evrov, izdali pa bi 34.420.290 delnic, ki bi jih delničarji lahko vplačevali po 13,8 evra za lot. »Emisijski znesek posamezne nove delnice, ki ga predlaga uprava Istrabenza (13,80 evra, op. p.), je neprimerno nižji od vseh doslej objavljenih vrednotenj delnice Istrabenz,« je svoj predlog utemeljil mali delničar Kotnik, ki ga javnost sicer pozna tudi iz zgodbe o prevzemu Saturnusa Embalaže leta 2005.
Takrat je Kotnik javno nasprotoval prevzemni ponudbi avstrijskega prevzemnika Vogel & Noot Verpackungstechnik, saj je ta sramotno nizka. Kot je znano, je avstrijski prevzemnik za delnico Saturnus Embalaže ponujal 36.500 tolarjev.
Ker je bila ponujena cena po Kotnikovem mnenju občutno prenizka, je Kad in Sod pozval, naj se opredelita do ponudbe avstrijskega prevzemnika. Če bi Kad in Sod namreč sprejela tako nizko ponudbo, bi jo bili hočeš nočeš prisiljeni sprejeti tudi mali delničarji, je med drugim trdil Kotnik.
Na morebitno razvrednotenje premoženja Kotnik opozarja tudi v primeru koprskega Istrabenza. Meni, da bi odkup delnic po 13,8 evra za delnico lahko razvodenil premoženje predvsem tistih delničarjev, ki v dokapitalizaciji ne bi mogli sodelovati z vpisom dokapitalizacijskih delnic v sorazmerju s svojimi sedanjimi deleži. »Podani nasprotni predlog zagotavlja enak skupni emisijski znesek brez takšne razvodenitve. Zato trdno verjamem, da bodo tako uprava kot lastniki po tehtnem premisleku uvideli smiselnost in objektivnost tega nasprotnega predloga ter ga podprli,« je Kotnik med drugim zapisal v obrazložitvi svojega predloga. Pri tem je med drugim spomnil tudi na nekatere znane primere odkupov delnic Istrabenza po precej višji ceni, kot jo zdaj za prihajajočo skupščino predlaga Igor Bavčar. Kotnik med drugim opozarja, da je Petrol pred dvema letoma v prevzemni ponudbi za delnico Istrabenza plačal 110 evrov in da je bila delnica na Ljubljanski borzi pred dvema letoma še vredna 146 evra.

***Tadej Kotnik načeloma ne nasprotujem predlogu dokapitalizacije, pravim samo, da sta dve varianti. Če ima družba (tako ocenjujem tudi sam) manj premoženja kot dolgov, je dokapitalizacija z vidika delničarjev nesmisel, saj bo šlo za poplačilo terjatev bank upnic vse premoženje družbe in nato še denar, vplačan v dokapitalizaciji. Vendar pa uprava, nadzorni svet in prvi možje štirih največjih delničarjev (Petrol, Maksima Holding, NFD Holding in Maksima Invest) vztrajno ponavljajo, da ni tako; da je premoženja več kot dolgov, da je pred družbo še sto let, da bo iz krize izšla močnejša, da bi že z 20-odstotno rastjo borznih tečajev izginile čisto vse njene težave in podobno.
In če res stojijo za temi trditvami, potem bi bilo absurdno, da bi jim bil z dokapitalizacijo omogočen nakup novih delnic (in s tem utrditev lastniškega položaja v družbi) po znatno nižjih cenah od tistih, ki so jih še pred kratkim sami navajali kot objektivne ali celo "maksimalno" ugodne. Novinarji Financ in Dnevnika so me včeraj po objavi nasprotnega predloga kontaktirali in vprašali za komentar. Povedal sem jim približno to, kar sem napisal v prejšnjem odstavku in v člankih v teh dveh časnikih je moj nasprotni predlog predstavljen v ustreznem kontekstu.
Tale zgornji članek pa je nastal brez tega (novinarka sicer ima moje kontaktne podatke) in ker ne navaja predloga, temveč le posamezne fragmente iz njega, upam, da bo zgornja razlaga (vsaj spletnim bralcem) malo razjasnila zadevo ...
http://www.delo.si/clanek/80642

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sre Maj 13, 2009 8:26 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

126.231.764 €

/13/...rekordni zadetek neimenovane 25 letnice na loteriji Euro Millions : Laughing

Skrivnostno dekle zadelo rekordnih 110 milijonov eurov

25 letna neimenovana dobitnica glavnega zadetka na Euro loteriji iz Malorke je v petek zadela rekordno vsoto denarja, česar se je zavedla šele po vikendu preležanem v postelji.
25 letna neimenovana dobitnica glavnega zadetka na Euro loteriji iz Malorke se je dejstva, da je zadela petkov jackpot zavedla šele, ko so jo loterijski uslužbenci uspeli izslediti.
Mlada dama je namreč vikend preživela v postelji v družbi resnega prehlada pri čemer je držala pesti, da bo v ponedeljek zmogla v službo. Skrbelo jo je namreč, da bi, glede na trenutno ekonomsko krizo, sicer službo izgubila.
Pri tem pa ni pomislila na to, da ji do konca življenja več ne bo treba premaknit prsta za zaslužek.
Malorčanka je s pravilno kombinacijo petih številk in dveh zvezdic ujela verjetnost 1 proti 76 miljonom in se s tem katapultirala med nesramno bogate.
http://www.vecer.com/clanek2009051305432579

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Maj 14, 2009 1:53 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

PHILIP BOBONGI

/13/...kako se da tudi s starimi bankovci v treh letih bajno zaslužiti, nam govori naslednji primer uradnika na Salomonskih otokih: Laughing

Obogatel s starimi bankovci, ki bi jih moral uničiti

Uradnik neke banke si je na svoj bančni račun tri leta nakazoval denar, ki bi ga moral v skladu s svojimi zadolžitvami uničevati.
Uradnik osrednje banke na Salomonskih otokih Philip Bobongi, ki je bil zadolžen za uničevanje starih bankovcev, je bajno obogatel.
Namesto da bi jih uničeval, jih je namreč pospravil na svoj bančni račun. Ne samo, da so se številke na računu strmo dvignile, Bobongi je postal tudi ponosni lastnik številnih novih avtomobilov in drugih luksuznih dobrin. Policija še ni uspela ugotoviti, koliko denarja je pokradel na ta način, vendar pa glede na to, da je prevara trajala kar tri leta, ocenjujejo skupno vsoto prisvojenega denarja na več milijonov funtov.
Na sled so mu prišli, potem ko je banka ugotovila, da je v obtoku še vedno zelo veliko starih bankovcev.
http://24ur.com/novice/svet/obogatel-s-starimi-bankovci-ki-bi-jih-moral-uniciti.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Maj 14, 2009 9:56 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

ZAVAJANJE DELNIČARJEV

/13/...zavajajoče informacije imajo kot izgleda večji domet, kot smo to sami pripravljeni priznati: Twisted Evil

Zavajanje delničarjev kaznovano z nižjo ceno delnice

Ena ključnih pomanjkljivosti večine družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je po mnenju poznavalcev neenakopravna obravnava vseh delničarjev. Medtem ko se nadzorniki in s tem večji lastniki sproti seznanjajo s poslovanjem in načrti, v več primerih javnosti sporočijo le, da so obravnavali poslovanje in načrte, podrobnosti pa ne razkrijejo.
Prav tako smo v minulih letih videli celo številna zavajanja in neresnične izjave nekaterih predsednikov uprav, ki imajo negativen vpliv na celoten trg.
Zdaj že nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin je tako javno zatrjeval, da v Rusiji ni prekoračil pooblastil, predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je trdil, da ni lastnik FB Investicij (večinske lastnice Maksime Holding, ki je druga največja lastnica Istrabenza), prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot je podobno trdil glede svojega lastništva Kolonela...
"Resnih študij v svetu še ni. Po nekaterih podatkih je okoli 20 odstotkov cene delnice odvisnih od tega, kako dobro podjetje informira svoje vlagatelje.
Podjetja, ki zavajajo svoje delničarje, so tako kaznovana z nižjo vrednostjo delnice, vlagatelji, ki se za investicije običajno odločajo tudi na podlagi uradnih objav, pa se takih družb izogibajo," pravi Simon Mastnak iz svetovalne družbe Masset Consulting.
Podobno mnenje ima tudi Robert Žnidar iz Skupine GBD, ki opozarja, da "vse lažne oziroma zavajajoče izjave odvračajo investitorje in delajo celoten trg kapitala netransparenten".
"Doslej sankcij zaradi zavajajočega obveščanja ni bilo, zato je to tudi vseskozi prisotno na našem trgu," še dodaja Žnidar.
Več kazalcev vrednotenja in poslovanja družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042266490

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Maj 14, 2009 10:28 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

UPRAVLJALCI II

/13/...že na strani 33. je zapisano nekaj o upravljalcih, to so tisti, ki zaslužijo upravljalsko provizijo in žanjejo priznanja, ko gre družbam dobro in je donosnost na višku, ko pa nastopi borzni medved, pa se morajo resnično (ne)izkazati, saj v nasprotnem primeru komitenti odhajajo in izgubljajo zaupanje v strokovnost in sposobnosti upravljalca.: Shocked

Bruselj za večji nadzor in pregled nad nagradami menedžerjev

Evropska komisija je včeraj sprejela obsežen finančni paket predlogov za izboljšanje razmer na finančnih trgih. Predlog direktive o upravljalcih alternativnih investicijskih skladov tako zajema upravljalce hedge skladov in skladov zasebnega kapitala, ki so konec leta 2008 skupaj upravljali že okoli 2000 milijard evrov premoženja. Izvzeti so tisti, ki upravljajo z manj kot 100 milijonov evrov premoženja v hedge skladih oziroma 500 milijoni v skladih zasebnega kapitala, ki ne predstavljajo sistemskega tveganja. Kljub temu bo direktiva zajela približno 30 odstotkov menedžerjev hedge skladov, ki upravljajo z 90 odstotki kapitala iz območja EU. Nova direktiva prinaša naslednje zahteve: podatke o vseh menedžerjih in o skladih, s katerimi upravljajo, bo treba priglasiti pristojnim oblastem; strog nadzor nad depozitarji premoženja in ocenjevalci; upravljalci bodo morali redno poročati regulatorjem; od vodilnih se bo zahteval visok standard glede upravljanja s tveganjem in likvidnostjo; vzpostavila se bodo varovala za pošteno obravnavo profesionalnih investitorjev. Skladom iz tretjih držav bo dostop na trg EU omogočen po triletnem prehodnem obdobju. Komisija je prejela tudi dve priporočili - o osebnih prejemkih v sektorju finančnih storitev in o ureditvi prejemkov direktorjev delniških družb. Izpostavila je pomen dobrega in učinkovitega obvladovanja tveganja, saj je bilo do zdaj po besedah komisarja za notranji trg Charlija McCreevyja v uporabi preveč "perverznih spodbud", ki so le spodbujale preveliko tveganje za kratkoročne dobičke. Tako morajo biti nagrade povezane z dolgoročno dobičkonosnostjo celotnega podjetja, pri tem tudi na poslovne izide, vendar je treba zadnje prilagoditi tveganjem in upoštevati strošek kapitala. Ni dobro, če večino prejemkov predstavljajo bonusi, ne pa fiksna plača, poudarjajo v Bruslju in dodajajo, da bi bilo treba pri direktorjih določiti mejo glede odpravnin. V najslabših primerih bi bile te prepovedane, ne bi pa smele biti višje od vsote osnovnih plač v obdobju dveh let. Delničarji bi tudi morali imeti večji pregled nad prejemki vodilnih, neizvršni direktorji pa ne bi smeli imeti pravice do delniških opcij, da bi se tako izognili konfliktu interesov. Večja varnost za male vlagatelje Povečala naj bi se tudi varnost malih vlagateljev, in sicer z boljšo dostopnostjo do pomembnih informacij. Tisti, ki prodajajo različne naložbene produkte, bi morali vlagatelje pošteno obravnavati in se osredotočiti predvsem na njihove potrebe, produkti pa bi morali biti opremljeni z boljšimi informacijami, da bi jih investitorji razumeli. Trg teh produktov je po oceni komisije vreden okoli 8000 milijard evrov.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042263282 ATVP

ATVP pozdravlja namero Evropske komisije za izboljšanje varstva malih vlagateljev pri nalaganju v različne nadomestne finančne produkte

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) podpira namero Evropske komisije za poenotenje razkritij pomembnih informacij o nadomestnih finančnih produktih za male vlagatelje ter namero za poenotenje postopkov trženja in prodaje teh produktov. Trenutno se obveznosti razkritja pomembnih informacij, kot tudi postopki prodaje različnih nadomestnih produktov, zelo razlikujejo.
Komisija želi z navedenimi ukrepi prispevati k večjemu varstvu vlagateljev in odpravi izkrivljene konkurence. Po mnenju ATVP bo novi, horizontalni zakonodajni pristop, ki bo zajemal najboljše sedanje prakse in jih razširil na vse tovrstne produkte, pomenil večjo varnost in širši spekter možnosti za male vlagatelje.
Evropska komisija v svojem poročilu ugotavlja, da se je potreba po preglednosti finančnih produktov še posebej izkazala v finančni krizi, zaradi česar bo v obdobju, ki ji bo sledilo, še posebej pomembna ponovna pridobitev zaupanja zlasti malih vlagateljev v finančne trge. Za dosego tega bosta pomembni predvsem preglednost finančnih produktov in strokovnost ponudnikov le-teh.
Nivo zaščite vlagateljev se zelo razlikuje znotraj posameznih finančnih sektorjev, kakor tudi med posameznimi ponudniki in tržniki teh naložbenih produktov.
Zato je nujno poenotenje tistega dela evropske zakonodaje, ki ureja različne naložbene produkte za male vlagatelje (kot so investicijski skladi, naložbena zavarovanja in razni strukturirani produkti) ter s tem odprava obstoječih neskladij glede obveznosti razkrivanja informacij o posameznih naložbenih produktih znotraj držav EU.
Primerjava informacij o različnih naložbenih produktih na domačih in EU finančnih trgih pomeni večjo zaščito malih vlagateljev, ki se bodo tako lažje odločali za investiranje v posamezne naložbe.
http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=151&key=63

DOLŽNOSTI

Dolžnosti ponudnikov investicijskih storitev in tržnikov investicijskih skladov:
* posredovati poštene, jasne in nezavajajoče informacije tako v neposrednem odnosu s strankami kot tudi prek objav in tržnih sporočil;
* zagotoviti ustrezne in razumljive informacije o družbi za upravljanje, borznoposredniški družbi ali banki in njenih storitvah, o finančnih instrumentih oziroma produktih in predlaganih naložbenih strategijah, ki vključujejo ustrezne usmeritve in opozorila glede tveganj, povezanih z naložbami v te finančne instrumente, oziroma glede tveganj, povezanih s posameznimi naložbenimi strategijami, o mestu sklepanja poslov s finančnimi instrumenti in o stroških in nadomestilih, povezanih s tem; posredovane informacije morajo povprečno razumnemu človeku omogočati, da spozna in razume značilnosti in tveganja investicijskih storitev in posameznih vrst finančnih instrumentov oziroma finančnih produktov in da na tej podlagi sprejme ustrezno naložbeno odločitev;
* pri opravljanju investicijskih in pomožnih investicijskih storitev ravnati vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter pri vsem paziti na interese strank;
* v primeru investicijskega svetovanja ali gospodarjenja s finančnimi instrumenti od stranke pridobiti vse potrebne informacije o njenem znanju in izkušnjah, pomembnih za neko vrsto produkta ali storitve, o njenem finančnem položaju in o njenih naložbenih ciljih, da ji lahko priporoči primerne investicijske storitve in finančne instrumente;
* opozoriti stranko, da investicijska storitev ali produkt zanjo nista primerna, če tako ocenijo na podlagi prejetih informacij;
* v primeru popolnega ali delnega prikrivanja informacij o znanju in izkušnjah opozoriti stranko, da zaradi (nepopolnih) informacije ne more oceniti, katera vrsta investicijskih storitev ali produktov je zanjo primerna; * v primerih, ki jih določa Zakon o trgu finančnih instrumentov, s stranko skleniti pisno pogodbo o opravljanju posameznih vrst investicijskih ali pomožnih investicijskih storitev ter v njej opredeliti vsebino vseh medsebojnih pravic in obveznosti; glede slednjih se lahko sklicuje na splošne pogoje poslovanja borznoposredniške družbe ali banke, če vsebuje izjavo stranke, da je imela pred sklenitvijo možnost seznanitve z njihovo vsebino;
* v primeru trženja in prodaje enot investicijskih skladov s stranko skleniti pisno Pristopno izjavo o pristopu k pravilom upravljanja določenega vzajemnega sklada;
* borznoposredniška družba ali banka mora stranki predložiti ustrezna poročila o storitvah ter o morebitnih stroških, povezanih s posli in storitvami, ki jih je borznoposredniška družba ali banka opravila za stranko; družba za upravljanje oziroma z njene strani pooblaščena oseba mora stranki izročiti brezplačen izvod izvlečka prospekta, ki vsebuje bistvene podatke o naložbeni politiki, stroških in tveganjih, povezanih z naložbo v določen vzajemni sklad;
* borznoposredniška družba, banka in družba za upravljanje oziroma z njene strani pooblaščena oseba mora opraviti identifikacijo stranke in pridobiti podatke v skladu s predpisi na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja;
* fizična oseba, ki trži in prodaja enote investicijskih skladov, se mora stranki vedno izkazati s svojim imenom in priimkom ter podatkom o podjetju, ki ga zastopa, ali predložiti ustrezno pooblastilo družbe za upravljanje. Na zahtevo stranke mora le tej predložiti tudi dovoljenje za opravljanje storitve trženja in prodaje enot investicijskih skladov; vsaka oseba, ki trži in prodaja enote investicijskih skladov, deluje v okviru vpisnega mesta, ki ima uradne ure, kjer se stranke lahko zglasijo v primeru dodatnih vprašanj.
http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=202

SUMLJIVI PONUDNIKI

* ponudnik obljublja nenavadno visoke donose
* gre za ponudbo s strani nepooblaščenih posrednikov, prek spletnih strani ali predavanj za omejen krog ljudi;
* denar se nakazuje v tujino (po možnosti prek spleta);
* gre za gotovinsko poslovanje;
* posrednik trdi, da je pri navedenem poslu malo ali nič tveganja, ter da ima večina vlagateljev dobiček – pri trgovanju s finančnimi instrumenti vselej obstaja določena stopnja tveganja, da se vrednost naložbe zniža pod vplačani znesek;
* posrednik trdi, da je priložena izjava o tveganju zgolj formalnost;
* posrednik trdi, da s posameznim finančnim instrumentom zaslužite v vsakem primeru, ne glede na to, ali njegova vrednost raste ali pada;
* posrednik obljublja možnost hitrega zaslužka;
* posrednik napoveduje ali zagotavlja velike dobičke oziroma nenavadno visoke donose;
* pogodbe se sklepajo izven območja Republike Slovenije oz. je kot kraj sklenitve pogodbe naveden kraj v tujini;
* posrednik predlaga, da se v posamezno naložbo vloži večina ali vsi prihranki;
* posrednik trdi, da je treba sredstva vložiti takoj, sicer bo prepozno. http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=201

ZAPUŠČANJA

/13/...težko je nekomu, ki je vložil svoje premoženje v vzajemne sklade, ki so izgubili za 60% in več, reči, da naj prične ponovno vlagati v te iste vzajemne sklade, saj gre pri tem tudi za zaupanje do upravljalcev, ki je ob takih dogodkih nepopravljivo omajano:

Ekskluzivno: koga so zapuščali vlagatelji

Upravljavce premoženja in tržnike vzajemnih skladov pri nas smo vprašali, kolikšni so bili letos neto prilivi in koliko denarja jim je ušlo iz skladov lani Upravljavce premoženja in tržnike vzajemnih skladov pri nas smo vprašali, kolikšni so bili letos neto prilivi in koliko denarja jim je ušlo iz skladov lani; za sklade z delnicami v Južni Ameriki, Rusiji, Aziji ter sklade, ki nalagajo v zlato, je letos med Slovenci največ zanimanja, manj pa za sklade evropskih, balkanskih, ameriških delnic ter garantirane sklade; najbolj vroče panoge naj bi bile do konca leta energetika, informacijska tehnologija, biotehnologija, kmetijstvo; kitajski, brazilski in srbski borzni indeksi naj bi dosegli največjo rast; Krka, Pozavarovalnica Sava [POSR 14,94 +1,63%] in Mercator [MELR 168,79 +0,45%] so pri nas delnice z največjimi možnostmi za rast, odgovarjajo v anketi Mojih financ upravljavci in tržniki skladov Slovenski vlagatelji, ki so zaradi finančne krize izgubili tudi po več kot polovico svojih vložkov, počasi zbirajo pogum za vrnitev na borzo.
To opažajo tudi nekatere družbe za upravljanje oziroma trženje vzajemnih skladov, saj so se aprila in maja prilivi v sklade že povečali. Devetnajstim družbam za upravljanje oziroma trženje vzajemnih skladov smo poslali tudi anketo z vprašanji, katere panoge bodo letos po njihovem mnenju najbolj zanimive, kateri svetovni borzni indeksi se bodo povzpeli najvišje in katere delnice slovenskih blue chipov bodo vlagateljem prinesle največje donose do konca leta.
Čeprav je v prvih petih mesecih letos večina družb imela neto odlive (odlivi denarja vlagateljev v sklade so bili višji kot prilivi), pa nekatere že opažajo prva znamenja preobrata, saj so v spomladanskih mesecih že imele neto prilive.
Od družb, ki so nam posredovale podatke, se z neto prilivi v prvih petih mesecih lahko pohvali le Triglav DZU, ki je imel za šest milijonov evrov prilivov. Čeprav je v prvih petih mesecih letos večina družb za upravljanje skladov beležila neto odlive, pa nekatere že opažajo prva znamenja preobrata.
Po vrednosti sredstev v vzajemnih skladih sicer s 369 milijoni evrov vodi Triglav DZU, tesno mu sledijo KD Skladi, za skoraj 130 milijonov evrov za vodilnim zaostajajo v NLB Skladih. Občuten delež zagotovo prispevajo tudi vplačila, ki se stekajo v sklad iz naslova naložbenih življenjskih zavarovanj.
Lani je Zavarovalnica Triglav [ZVTG 19,93 +0,05%] zbrala kar 103 milijone evrov premij za življenjska zavarovanja, vezana na enote investicijskih skladov. Tovrstna naložbena zavarovanja so praviloma dolgoročna in večina ljudi tudi v neugodnih borznih razmerah ne pretrga vplačevanja. Triglav DZU je imel lani slaba dva milijona evrov odlivov, kar je prav tako najmanj med vsemi družbami, ki so odgovorile na naša vprašanja. Najslabše se je med tistimi, ki podatkov o svojih skladih ne skrivajo, izkazala Probanka DZU, ki ji je v prvih petih mesecih letos iz skladov ušlo skoraj osem milijonov evrov, lani pa slabih 70 milijonov evrov, kar je največ od vseh sodelujočih. Lanska izplačila so se večinoma nanašala na vzajemni sklad Probanka globalni naložbeni sklad, in sicer jih je bilo za 38,5 milijona evrov.
Omenjeni sklad je nastal iz posebne investicijske družbe Zlata moneta 1 novembra leta 2006. V prvem letu po preoblikovanju je družba vlagateljem za izstop iz sklada zaračunavala 10-odstotno provizijo, lani do novembra petodstotno, trenutno pa je triodstotna.
Med desetimi največjimi delničarji pred preoblikovanjem v vzajemni sklad so bile predvsem finančne družbe, kot so Probanka , Sava [SAVA 240,98 +1,56%], NLB , Banka Celje , Adriatic Slovenica , za katere lahko sklepamo, da so se ob zaostrovanju likvidnosti umikale iz tveganih naložb. Podobno je tudi v primeru KBM Infonda , saj sta se lani Infond Id in Infond Id 1 preoblikovala v vzajemna sklada in sta imela 1,5 milijona evrov neto odliva. Neto denarni tok osmih podskladov Infondovega krovnega sklada pa je imel 0,6 milijona evrov neto priliva. Torej skupaj 0,9 milijona evrov neto odliva. Sicer pa so vlagatelji lani iz skladov 11 družb, ki so odgovorile na našo anketo, umaknili 191 milijonov evrov. Trinajst slovenskih družb, ki upravljajo vzajemne sklade, je lani po uradnih podatkih agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP ) imelo 304 milijone evrov neto odlivov. Med tistimi, ki pri nas le tržijo tuje sklade, in so nam podatke o njih tudi poslali, so imeli lani v Unicredit banki deset milijonov evrov odlivov, v Banki Koper pa 3,9 milijona evrov. SKB in Raiffeisen, Volksbank in Hypo Alpe-Adria Bank nam podatkov žal niso posredovale.
Najbolj številčni z najnižjo vrednostjo Konec letošnjega maja je bila skupna vrednost skladov domačih družb, ki so sodelovale v raziskavi, skoraj 1,7 milijarde evrov.
Po vrednosti sredstev s 369 milijoni evrov vodi Triglav DZU, tesno mu sledijo KD Skladi, za skoraj 130 milijonov evrov za vodilnim zaostajajo v NLB Skladih.
Najnižjo vrednost sredstev slovenskih vlagateljev, 17 milijonov evrov, so imeli skladi, ki jih tržijo v Banki Koper, ki se sicer lahko pohvali z 31 vzajemnimi (pod)skladi. Enaindvajsetim vzajemnim (pod)skladom krovnega sklada Eurizon EasyFund (EEF - prej Sanpaolo) se je februarja letos priključilo še deset (pod)skladov krovnega sklada Franklin Templeton Investment Funds (FTIF). Tudi Unicredit ima glede na obseg ponudbe sorazmerno nizko vrednost denarja slovenskih vlagateljev.
Vrednost 16 vzajemnih skladov Pioneer Investments in dveh luksemburških krovnih skladov, Pioneer Funds s 16 podskladi in Pioneer Portfolio Funds z enim podskladom, je bila približno 26 milijonov evrov.

Najbolj vroči skladi

Na splošno lahko rečemo, da so se Slovenci v prvih petih mesecih letos najbolj zanimali za sklade z delnicami brazilskih, ruskih, azijskih družb ter sklade, ki nalagajo v zlato. Največje odlive pa so imeli globalni, balkanski, pri Unicredit pa celo garantirani sklad.
Med tiste sklade, ki so beležili največje neto prilive, na Triglavu DZU omenjajo Triglav Evropo z 1,8 milijona evrov prilivov, ki je letos ustvaril slabih pet odstotkov donosa. V družbi pravijo, da noben njihov podsklad letos ni imel neto odlivov. Med sklade, ki so letos imeli neto prilive, sodi tudi Probanka Sigma s 1,17 milijona evrov priliva.
Gre za tako imenovani sklad absolutnega donosa, ki ga je družba izdala lanskega decembra. Med sklade, ki so letos imeli največ odlivov, se tako kot lani uvršča Probankin globalni naložbeni sklad, letos jih je bilo za sedem milijonov evrov.
Iz sklada Pioneer Investments Austria Rich Guarantee 2013, ki ga pri nas trži Unicredit, je letos ušlo za dva milijona evrov denarja, iz Ilirikine Modre kombinacije pa 1,1 milijona evrov.
Statistika na spletni strani financna-tocka.si kaže, da je bil letos do 11. junija najbolj donosen sklad Raiffeisen Capital Management (RCM) Russland, ki je ustvaril 94-odstotni donos, sledi mu Probankin Uranium Index s 74-odstotnim donosom. Najslabše sta jo med delniškimi skladi odnesla sklada Franklin Templeton z vlaganji na Japonsko (FT Japan) in v nepremičninska podjetja (FT Global Real Estate), ki ju pri nas trži Banka Koper.

Najbolj in najmanj vroči

Družbe za upravljanje in trženje vzajemnih skladov smo vprašali tudi o njihovih pričakovanjih do konca leta. Katere panoge so tiste, ki bodo do konca leta po njihovem mnenju med najdonosnejšimi?
Odgovore na ta vprašanja nam je posredovalo deset družb.
Za sodelovanje se niso odločile vse, saj kot so nam povedale, je obdobje do konca leta prekratko za napovedovanje.
Upravljavci na KBM Infondu pravijo, da se v vsaki panogi najdejo posamezne delnice, ki so trenutno zanimive, a glede na letošnje borzno dogajanje in negotovo prihodnost zagovarjajo naložbe v defenzivne panoge, kot sta farmacija in telekomunikacije.
Ne glede na to, pa so se po povprečni oceni borznih strokovnjakov med vroče panoge do konca leta zapisale rudarstvo, nafta in premog, surovine in kmetijstvo, informacijska tehnologija in biotehnologija. Med manj zanimive pa avtomobilska in gradbeništvo.
Na vprašanje glede gibanja delniških indeksov do konca leta se je prav tako odzvala deseterica družb. Povprečna ocena borznih strokovnjakov kaže, da se bodo do konca leta najbolj povzpeli hongkonški Hang Seng, ki je letos, preračunano v evre, pridobil 30 odstotkov, brazilska Bovespa, letos v plusu že 72 odstotkov, in srbski Belex.
Analitiki najmanj stavijo na nemški indeks DAX, ki je letos imel 6-odstotno rast, in japonski Nikkei 225 z 5-odstotno letošnjo rastjo. Farmacevtka Krka, Pozavarovalnica Sava in trgovec Mercator so delnice slovenskih blue chipov, ki imajo po mnenju večine od 11 družb za upravljanje in trženje vzajemnih skladov, ki so odgovorile na to vprašanje, največje možnosti za rast do konca leta. Sledijo Telekom Slovenije [TLSG 166,62 +1,22%], Zavarovalnica Triglav in Gorenje [GRVG 9,93 +3,12%]. Nobena od družb pa ni omenila naftnega trgovca Petrola, holdinga Save, Abanke in Aerodroma Ljubljana [AELG 30,25 -0,92%].

Bolj bledi načrti družb

Večina upravljavcev in tržnikov vzajemnih skladov pravi, da letos ne načrtujejo ponudbe novih (pod)skladov oziroma, da je vse skupaj odvisno od dogajanja na borznem parketu in od povpraševanja vlagateljev.
Je pa nekaj izjem, ki že napovedujejo nove sklade.
Medvešek Pušnik DZU bo do konca leta odprl dva nova sklada, katerih naložbena politika je sicer še skrivnost, Triglav DZU bo jeseni začel tržiti nov produkt, v NLB Skladih pa ustanavljajo nov podsklad Azijski delniški. Avtorica: Marja Milič
Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, junij 2009. http://www.finance.si/253092/Ekskluzivno_koga_so_zapu%B9%E8ali_vlagatelji
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Jul 21, 2009 1:26 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Maj 15, 2009 6:21 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

EVROPSKI VARUHI

/13/... kaj pomeni prevladujoč vpliv na tržišču, nam pokaže primer z 1,06mrd€ kaznovanega INTELa: Embarassed

Intelu rekordna milijardna kazen evropske varuhinje konkurence

Evropska varuhinja konkurence Neelie Kroes je včeraj v Bruslju največjemu proizvajalcu računalniških čipov na svetu, ameriškemu podjetju Intel, naložila rekordnih 1,06 milijarde evrov kazni zaradi kršenja pravil konkurence.
Intel je na mreč proizvajalcem računalnikov ponujal različne prikrite popuste, če so pri njem kupili vse (ali skoraj vse) procesorje x86, ki so jih potrebovali. Na svetovnem trgu teh procesorjev je imel Intel prevladujoč položaj, saj je obvladoval kar 70 odstotkov trga, izločiti pa je hotel konkurenta AMD.
V primežu je tako držal znane proizvajalce računalnikov Acer, Dell, HP, Lenovo in NEC. Še več, Intel je poleg tega proizvajalcem računalnikov neposredno plačeval, da bi s tem ustavil ali upočasnil prihajanje na trg posebnih proizvodov s konkurenčnimi procesorji in s tem omejil prodajne poti za te proizvode.
Maloprodajno podjetje, povezano s primerom, je Media Saturn Holding, lastnik verige MediaMarkt. Omenjeni računalniški proizvajalci in MediaMarkt so tako žrtve kriminala, je ocenila Kroesova.
Poudarila je, da "Intel ni tekmoval pošteno, zaviral je inovacije in zmanjševal koristi za potrošnike". Zaradi tega je zadovoljna tudi Evropska potrošniška organizacija (BEUC), saj so morali po njenem kupci zaradi Intelove nedovoljene prakse plačevati več za nakup računalnika.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042266382

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Maj 15, 2009 6:56 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK

/13/...bilo bi prelepo, da bi bilo res: Laughing

Univerzalni temeljni dohodek ali negativni davek?

Ne glede na razlike med strokovnjaki in političnimi strankami bo potreben trezen družbeni razmislek o poenostavitvi in racionalizaciji sistema socialnih transferjev.
Slovenija je lani za različne transferje posameznikom in gospodinjstvom namenila 961 milijonov evrov. Če odštejemo transferje brezposelnim in transferje vojnim invalidom in žrtvam vojnega nasilja ter prištejemo državne pokojnine, je za različne socialne transferje namenila 822 milijonov evrov.
Največ denarja je bilo namenjeno za družinske prejemke in starševska nadomestila (489 milijonov evrov oziroma 59,5 odstotka), sledijo transferji za zagotavljanje socialne varnosti (144 milijonov evrov oziroma 17,5 odstotka), štipendije (96 milijonov evrov oziroma 11,7 odstotka), drugi transferi (60 milijonov evrov oziroma 7,3 odstotka) ter državne pokojnine (33 milijonov evrov oziroma 4,1 odstotka).
Povprečno na letni ravni to pomeni 411 evrov na prebivalca, na mesečni ravni pa 34 evrov na prebivalca.
Kopičenje socialnih pravic K tem tekočim transferjem iz proračuna pa je treba prišteti še implicitne transferje, torej prihodke, ki se jim je država potencialno odpovedala na račun zagotavljanja splošne blaginje in ciljev socialne politike (splošna olajšava in olajšava za vzdrževane družinske člane pri dohodnini), v skupni vrednosti okrog milijarde evrov (ne gre za dejanske zneske, ampak za seštevek potencialnih prihodkov, ki bi jih država z dohodnino lahko pobrala, če ne bi omogočala obeh olajšav in če bi vsi zavezanci te olajšave lahko v celoti izkoristili).
Skupaj s tekočimi transferji iz proračuna je torej država za cilje socialne politike neposredno ali posredno namenila približno 1,8 milijarde evrov, kar pomeni približno 76 evrov povprečno na mesec na prebivalca. V Sloveniji imamo dokaj kompleksen in nepregleden sistem socialnih transferjev, katerega glavni problemi so predvsem kopičenje socialnih pravic, sistem povezanih pravic in pomanjkljive stimulacije za delo, ki pa hkrati ne zagotavljajo zmanjšanja pasti revščine ter brezposelnosti v zadovoljivi meri.
Namen reforme socialnih transferjev v proslulem vladnem okviru ekonomskih in socialnih reform za povečanje blaginje je bila poenostavitev sistema ter odprava navedenih pomanjkljivosti. Kot vemo, je na strani politike kmalu zmanjkalo posluha za spremembe v tej smeri kljub izdelanim analizam in predlogom, ki bi bistveno poenostavili sistem, hkrati pa bi odpravili kopičenje transferjev, povezane pravice, izboljšali stimulacije za delo ter zmanjšali verjetnost revščine.
Modernizacija socialnih transferjev je nujna Nova vlada bo temu področju morala bolj prisluhniti, saj je modernizacija sistema socialnih transferjev in njegova večja učinkovitost v smislu preprečevanja kopičenja transferjev na eni ter zmanjševanja socialne stiske na drugi strani nujna. Možni sta dve smeri reforme.
Prva je lahko radikalna reforma v smeri uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), druga pa uvedba neke enotne lestvice (na ravni družine kot enote) za uveljavljanje različnih socialnih transferjev. Koncept UTD predvideva, da država vsakemu odraslemu posamezniku v rednih mesečnih zneskih izplačuje enak temeljni dohodek, ki naj bi pokrival osnovne življenjske stroške.
Koncept UTD je podoben Friedmanovemu konceptu negativnega davka, ki predvideva, da država od osnove za dohodnino posameznega gospodinjstva odšteje vsoto potrebnih temeljnih dohodkov njegovih članov.
Če je razlika pozitivna, mora gospodinjstvo plačati dohodnino, kadar je pa negativna, pa je gospodinjstvo upravičeno do povračila (negativnega davka) od države. Načeloma imata lahko tako UTD kot negativni davek enake prerazdelitvene učinke na dohodek gospodinjstev, vendar je z administrativnega vidika izvedba negativnega davka nekoliko cenejša, ker odpadejo stroški s preračunavanjem in povračili.

Zagovorniki UTD pa kljub temu navajajo tri osnovne prednosti UTD pred negativnim davkom:
* Prva prednost je, da so za zaščito pred revščino potrebna vnaprejšnja redna mesečna plačila, kar UTD omogoča, ne pa negativni davek.
* Druga prednost UTD je, da negativni davek temelji na konceptu gospodinjstva in predvideva, UTD pa na konceptu posameznika, kar naj bi omogočalo bolj pravično porazdelitev dohodka tudi znotraj gospodinjstev. * Tretja prednost UTD pa se nanaša na večjo učinkovitost UTD glede boja proti pasti revščine. Stimulacija za posameznika, da si poišče formalno zaposlitev namreč ni odvisna samo od razlike v dohodku, ki ga lahko dobi ob zaposlitvi glede na kumulativo dohodkov (transferjev in dela na črno), če ostane brezposeln, ampak tudi od negotovosti. V primeru, da se formalno zaposli, pride do prekinitve določenih transferjev iz naslova nadomestil za brezposelnost ter drugih socialnih upravičenj. Tveganje administrativnih zaostankov ter omejeno vedenje o socialnih pravicah, ki mu v primeru zaposlitve še ostanejo na voljo, lahko posameznika odvrnejo od iskanja zaposlitve, saj je gotovost prejemkov iz skupka transferjev brezposelnim in preostalih družinskih prejemkov in transferjev za zagotavljanje socialne varnosti precej večja. Rednost dohodkov v primeru UTD tako posameznikom zagotavlja večjo socialno varnost in hkrati bolje rešuje problem pasti revščine. Največji težavi UTD Kakorkoli koncept UTD utegne mnogim zveneti kot utopija, je treba reči, da so se z njegovo uvedbo teoretično ukvarjali mnogi nobelovci s področja ekonomije, denimo Tobin in Friedman, ter da je Tobinov koncept UTD leta 1972 v svoji predsedniški kampanji v ZDA predlagal McGovern.
Še več, UTD je denimo leta 1999 uvedla Alaska (v višini 1.680 dolarjev na letni oziroma 140 dolarjev na mesečni ravni). O njem razmišljajo številne socialne evropske države, obstajajo specializirane znanstvene ekonomske revije s tega področja (denimo Basic Income Studies) in da obstaja veliko število globalnih gibanj za uvedbo UTD.
Najbolj znano gibanje je denimo BIEN (Basic Income Earth Network), med najbolj znanimi protagonisti pa je belgijski sociolog Philippe Van Parijs. Največji težavi za uvedbo UTD sta potrebno povečanje socialnih izdatkov države in potencialno zmanjšanje spodbud za iskanje zaposlitve v primeru zagotovljenih rednih, čeprav nizkih, dohodkov.
Uveljavitev UTD je tako v veliki meri primerna predvsem za visoko razvite (bogate) družbe, ki imajo hkrati dobro razvito delovno etiko ter visoke družbene standarde glede osebne uresničitve posameznikov. Pomisleki skeptikov V Sloveniji so strokovnjaki s področja socialnih vprašanj nekoliko skeptični do uvedbe UTD.
Njihovi argumenti so predvsem v tem, da neki zametki UTD v Sloveniji že obstajajo s tem, ko imamo na eni strani omogočeni splošno olajšavo in olajšavo za vzdrževane člane, po drugi pa sistem otroških dodatkov in socialnih pomoči (denarni dodatek in denarna pomoč). Po njihovem mnenju bi uvedba UTD preveč povečala socialne izdatke države, po drugi strani pa bi to lahko zmanjšalo motivacijo za iskanje zaposlitve. Zato se bolj nagibajo k uvedbi neke vrste negativnega davka. Skupina avtorjev je v ta namen za vlado pripravila analize in predloge glede poenostavitve sistema transferjev ter za uvedbo enotne lestvice in enotne vstopne točke za uveljavljanje vseh socialnih transferjev.
S tem konceptom bi lahko zajeli najmanj naslednje transferje: državno pokojnino, otroški dodatek, republiško štipendijo, denarno socialno pomoč, subvencijo za znižano plačilo za programe vrtca, subvencijo prevozov za dijake in študente, subvencijo šolske prehrane učence in dijakov, subvencijo za pomoč in postrežbo ter subvencijo za najemnino. Prednost predloga enotne lestvice je v tem, da bi vse različne lestvice, na podlagi katerih se določa upravičenost do posameznega transferja, nadomestili z eno samo.
Tako bi za posamezno gospodinjstvo sočasno preverjali upravičenost do vseh socialnih transferjev. Transferji bi tako pokrivali zgolj razliko med začetnim dohodkom gospodinjstva in administrativno določenimi stroški, ki so odvisni od posameznega socio-ekonomskega statusa. Gre torej za predlog, ki je dokaj podoben Friedmanovemu konceptu negativnega davka. Prednost tega predloga je v tem, da je "linearen" in da odpravlja pomanjkljivosti, ki jih povzročajo "diskretne" lestvice, ki so podlaga za dodeljevanje sedanjih transferjev.

Razmislek je nujen

V Sloveniji je razmislek glede prihodnje ureditve socialne države nujen, pa ne zaradi morebitnega zmanjševanja socialne države, ampak zaradi poenostavitve in racionalizacije sistema socialnih transferjev ter njihove večje učinkovitosti glede doseganja ciljev socialne politike. Ta pa mora stremeti k zagotavljanju minimalnih pogojev za eksistenco in razvoj vsakega posameznika v tej družbi ne glede na njegov status ter k zagotavljanju socialne pomoči tistim, ki jo resnično potrebujejo. Ne glede na razlike v pogledih med strokovnjaki in med političnimi strankami, bo potreben trezen družbeni razmislek o poenostavitvi in racionalizaciji sistema socialnih transferjev nekje v razponu med UTD in predlagano slovensko varianto negativnega davka. Vprašanja za stranke: Kakšno socialno politiko bomo imeli? Izbranim parlamentarnim strankam postavljamo spodnja vprašanja.
V petek bomo objavili njihove odgovore:
* Za kakšno socialno politiko države se zavzemate in kako bi modernizirali sistem socialnih transferjev?
* Katera poenostavitev sistema socialnih transferjev se vam zdi za Slovenijo bolj primerna: univerzalni temeljni dohodek ali predlagani negativni davek?
http://www.finance.si/213203

FRANCI KRIŽANIČ

Križanič bi vsakemu Slovencu podaril 500 evrov državljanskega dohodka

Zagovorniki koncepta UTD menijo, da je koristen z ekonomskega in socialnega vidika, nasprotniki pa, da je ideja povsem utopična Finančni minister Franc Križanič je v intervjuju za Mladino napovedal uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka v znesku 500 evrov, do katerega bi bil upravičeni vsi polnoletni državljani. Nasprotniki te ideje opozarjajo na breme, ki bi ga tolikšno izplačilo na mesec predstavljalo za javne finance, njegovi zagovorniki pa trdijo, da gre za dohodek, ki bi pozitivno vplival na upravičence, in sicer tako s socialnega kot tudi z ekonomskega vidika. Na finančnem ministrstvu pravijo, da je uvedba UTD v fazi razmisleka in da je prezgodaj napovedovati, kdaj bi ga lahko uvedli. Koncept univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) predvideva, da bi država vsakemu polnoletnemu posamezniku v rednih mesečnih zneskih doživljenjsko in brezpogojno izplačevala enak dohodek, ki bi pokrival osnovne življenjske stroške. Na tak način bi UTD nadomestil sedanji sistem socialnih transferjev.
Finančni minister Franc Križanič je spet presenetil. Potem ko je pred volitvami vrgel kost z obljubo o tisoč evrih minimalne plače, je v intervjuju za zadnjo Mladino napovedal uvedbo univerzalnega državljanskega dohodka v višini 500 evrov. Do tega bi, kot pravi, prišli postopoma. Če bi se namreč višina državljanskega dohodka preveč približala plačam, bi lahko tak ukrep za trg dela deloval destimulativno. Realna višina UTD naj bi znašala od 200 do 300 evrov Ideje o uvedbi tako imenovanega univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), ki bi ga mesečno prejemali vsi polnoletni državljani, se v evropskih državah in tudi v Sloveniji pojavljajo že nekaj let. Igor Pribac z ljubljanske filozofske fakultete meni, da je prav sedanja kriza priložnost za uvedbo UTD. "S starimi idejami se s krizo ni mogoče spopadati. Mislim, da je UTD koristen tako z ekonomskega kot s socialnega vidika. Dosegel bi več ljudi v stiski kot sedanje oblike pomoči, ki od prejemnika terjajo, da dokaže svoje izpolnjevanje pogojev. Brezposelni bi izgubili zadržke pred vstopanjem na trg dela, zaposleni pa bi lahko z manj stresa prehajali iz ene službe v drugo," je prepričan Pribac, ki meni, da bi lahko začetni UTD znašal od 200 do 300 evrov. Za UTD se že vrsto let zavzema tudi Uroš Boltin iz Gibanja za pravičnost in razvoj. Boltin pojasnjuje, da UTD ni "socialna podpora" za bogate ali obljuba, da bomo vsi ohranili enake obstoječe dohodke in imeli zraven še toliko več denarja. "Uvedba UTD se neizogibno veže na reformo davčnega in socialnega sistema, pozneje pa še trga dela. Na kratko, pomeni večje davke ter manjše fiksne plače, pokojnine in socialne transfere. Večina prebivalstva bi bila v seštevku približno na istem, tisti z zelo nizkimi dohodki pa bi imeli nekaj več," meni Boltin. Do sredstev zanj bi prišli z odpravo socialnih transferjev in davčnih olajšav pri dohodnini, z višjo obdavčitvijo nadpovprečnih prejemkov ter z zvišanjem preostalih davkov. UTD podpira tudi Vojko Kogej, ustanovitelj in vodja Vesoljske tiskovne agencije. "UTD bi lahko previdno višali od 200 evrov do plače, kakršno zaslužijo v Muri. S tem bi šele odprli pravi trg dela, na katerem bi dobili vse potrebne profile delavcev," pravi Kogej. UTD bi po njegovi oceni izničil vse negativne posledice za revnejše sloje, ki jih prinaša sedanji sistem, "v katerem pobiramo davke od posameznikov, transferje pa podeljujemo družinam, saj bi UTD prejeli vsi državljani, tudi Boško Šrot". Najbolj pogost očitek - kje najti sredstva za UTD - Kogej zavrača s tem, da bi lahko UTD uvedli že z eno sedmino sredstev, ki jih je država namenila v pomoč bankam in podjetjem. "Poleg tega bi z uvedbo UTD odpadla vsa birokracija, ki jo zdaj potrebujemo pri dodeljevanju in nadzoru socialnih pomoči," ugotavlja Kogej. Mnogi nad UTD niso navdušeni Ekonomisti opozarjajo, da bi bilo za uvedbo UTD potrebno bistveno povečanje socialnih izdatkov države. Nekdanji minister za razvoj Jože P. Damijan je na primer lani izračunal, da vsi ukrepi socialne politike pomenijo le 76 evrov na prebivalca. UTD v višini 500 evrov bi torej (brez drugih sprememb) pomenil sedemkrat več stroškov za socialno državo. Jože Mencinger, nekdanji rektor ljubljanske univerze, ocenjuje, da bi za 200 evrov UTD potrebovali 4,8 milijarde evrov, kar je približno toliko, kot znašajo stroški pokojninske blagajne, medtem ko bi UTD v višini 500 evrov pomenil kar tretjino BDP. Kljub temu je Mencinger ideji naklonjen. "V času krize je UTD morda orodje, ki bi nas pripeljalo v drugačno družbo. Moral bi biti tak, da se človek ne bi počutil kot revež, obenem pa ne tako visok, da bi se zaradi njega odpovedoval delu," pravi Mencinger Manj navdušen je nekdanji predsednik vlade Tone Rop. "Politiki z idejo o UTD radi operirajo, saj je na prvi pogled zelo všečna, vendar pa bi morali prej narediti tudi kakšno resno analizo učinkov, od vpliva na socialno državo do motivacije za delo," opozarja Rop, ki meni, da bi lahko UTD uvedli le v "izrazito razvitih državah". Njegovo mnenje deli tudi Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). "V Sloveniji je premalo premožnih, ki bi jim lahko jemali pri dohodnini, in preveč podjetij z nizko dodano vrednostjo, ki več kot 500 do 600 evrov plače ne morejo ponuditi," opozarja Hribar Milič. Po njegovem mnenju gre za lepo, a utopično idejo, za katero bi ob sedanji rasti BDP in dodane vrednosti potrebovali še veliko let. Križaničeve napovedi ne jemlje resno niti Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
"Naj minister najprej ostane pri obljubi o 1000 evrih minimalne plače. Če bo izpolnil našo zahtevo o 500 evrih, bo naredil veliko," je povedal Semolič. Sicer pa meni, da je treba idejo o UTD dobro premisliti. "Poleg tega, da ne vemo, kje vzeti denar zanj, se postavljajo tudi vprašanja ukinitve vrste pravic in funkcij socialne države," opozarja Semolič. Kaj je UTD? Koncept UTD predvideva, da bi država vsakemu polnoletnemu posamezniku (nekateri predlagajo, da bi ga izplačevali vsem državljanom) v rednih mesečnih zneskih doživljenjsko in brezpogojno izplačevala enak temeljni dohodek, ki bi pokrival osnovne življenjske stroške. Na tak način bi UTD nadomestil vse ali vsaj večino sedanjih socialnih transferjev, prav tako pa tudi večino olajšav pri dohodnini. Dodatne prihodke, ki so nujni za uvedbo UTD, naj bi država poleg ukinitve socialnih transferjev pridobila prek višjih davkov. Ideje o uvedbi UTD se že vrsto let pojavljajo v številnih državah, doslej pa ga uvedla le Aljaska, in sicer v višini 140 evrov na mesečni ravni. Finančno ministrstvo: UTD je v fazi razmisleka Ministrstvo za finance smo zaprosili za natančnejša razmišljanja o morebitni uvedbi UTD. Odgovorili so nam, da je UTD vse pogostejši termin v razmišljanjih uglednih tujih in slovenskih strokovnjakov glede prihodnosti socialnih kategorij socialne države. Pojasnili so, da je UTD še v fazi razmisleka, "ko bodo razmisleki dovolj daleč in možnosti za uvedbo dozorele, pa bo prišla ta tema na dnevni red", so povedali in dodali, da je še prezgodaj namigovati, kdaj naj bi se to zgodilo.
* Če bi UTD znašal 500evrov, bi morala minimalna plača znašati 1000evrov, povprečna plača pa 2000evrov. Le tako UTD na trg dela ne bi deloval nestimulativno.
Na ministrstvu za delo se z UTD ne ukvarjajo Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so povedali, da se trenutno ukvarjajo s pripravo in realizacijo tretjega svežnja ukrepov za preprečevanje gospodarske in finančne krize, v okviru katerega pa ni govora o UTD. Dodali so, da pripravljajo zakon o solidarnostni pomoči, do katerega bodo upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči, denarnega nadomestila in različnih pokojninskih transferjev, ki imajo mesečne prejemke pod ravnjo 70 odstotkov minimalne plače. Pripravljajo tudi zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo poenotil uveljavljanje posameznih socialnih transferjev, spremembe zakona o socialnem varstvu oziroma nov zakon o denarni socialni pomoči ter nov zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, kjer so predvidene spremembe na področju denarnih nadomestil. Za vse naštete zakone bo ena od podlag analiza življenjskih stroškov, ki naj bi bila izdelana do konca junija. Analiza bo obenem podlaga za morebitno novo določitev višine posameznih transferjev ter za novo ureditev minimalne plače.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042261020

RADO PEZDIR

Univerzalna temeljna neumnost
Če že za kaj, potem se moramo slovenski vladi zahvaliti za vsaj dvoje - prvič, za šopek ministrov, ki delujejo, kot bi pobegnili iz poceni latinskoameriške nadaljevanke, saj se prek medijev prerekajo kot kake visoko patetične primadone, in drugič, za nekaj ministrov, ki se vsake toliko preizkusijo v humorju. Prvak v humorju je zagotovo finančni minister Križanič, ki temačne dneve krize popestri z različnimi satiričnimi vložki, s katerimi skrbi za zdravega duha državljanov. Tako nas je na, sicer zelo resnem, parlamentarnem zasliševanju zabaval s humoresko, v kateri naj bi vlada zvišala minimalno plačo na tisoč evrov na mesec. Še bolj pa je poskrbel za zabavo v času najbolj temnih kriznih dni, ko je prišel na dan s skečem, po katerem bi vsak državljan, kar iz zraka, dobil mesečni dohodek. Poimenoval ga je univerzalni temeljni dohodek. Seveda, če smo iskreni, to ni njegova originalna zamisel, je pa vsekakor vstavljena v odličen kontekst - medtem ko svet resno razmišlja, kako se spopasti s krizo, Križanič predlaga delitev zastonjskega denarja državljanom. Ker v tej državi živi nekaj ljudi povsem brez humorja, ki so njegovo satiro vzeli zelo zares, pa je treba poleg tega, da poudarimo, da gre za humoristični vložek, še pojasniti, zakaj ta satira o univerzalnem temeljnem dohodku ne more delovati. Prva lekcija - pogine naj tujec! Najprej, univerzalni temeljni dohodek naj bi dobili vsi državljani te države. Zakaj se sliši to diskriminatorno? Namreč, zakaj dohodka ne bi imeli vsi, ki v državi delajo, ne glede na nacionalnost? Morda od levih intelektualcev visokega kova, ki imajo tako polna usta boja proti rasizmu in nestrpnosti, res slišimo, da bi se zdaj vedli diskriminatorno? Pojdimo še dlje, zakaj bi univerzalni temeljni dohodek dobili samo rezidenti te države in tujci, ki so tu zaposleni? Zakaj ne bi te rente dobili tudi vsi zamejski Slovenci? Ne nazadnje so sinovi iste ponosne slovenske matere kot pripadniki slovenske dobrohotne levice. Druga lekcija - Hitlerju podobni osebki ne ustvarjajo socialnega kapitala Univerzalni temeljni dohodek naj bi pripadal posamezniku zato, ker je že samo njegov obstoj dovolj, da se ustvarja socialni kapital in s tem vrednost. Toda, kako vemo, da nekdo zgolj v družbi s svojim bivanjem ustvarja vrednost? Še več, kako vemo, da s svojim bivanjem vsi ustvarjamo enako vrednost, saj bomo vsi dobili enak temeljni dohodek? Zdi se mi, da ni zares pomembno, kaj je nekdo dejansko naredil, važno je, da vsaj leži na kavču. Hvala lepa za državo, kjer je nedelo vrlina in predmet nagrajevanja, delo pa obsojanja vredno početje in predmet kazenske razlastitve. Po tej logiki bi bil v Sloveniji Adolf Hitler upravičen do predlagane mesečne rente, če bi bil sin slovenske matere. Zakaj pa ne, saj je obstajal in prispeval k socialnemu kapitalu! Škoda, ker med nami ni več Metoda Trobca in Silva Pluta, ki sta vsekakor prispevala k povečevanju socialnega kapitala družbe, kajti ministrstvo za finance in združeni levičarji Slovenije bi jima z veseljem nakazali mesečno rento. Zgornja logika bi napeljevala tudi na misel, da je obstoj denimo Matjaža Hanžka v tej družbi enako pomemben kot obstoj Miroslava Akrapoviča ali Iva Boscarola. Sicer pa ne razumem dobro, zakaj bi nekomu plačevali le zaradi tega, ker se je rodil. Če se komu zdi, da to prispeva k njegovi blaginji, naj mu posedanje v bifeju plača sam, ne z denarjem drugega. Še bolj natančno - naj univerzalni temeljni dohodek Hanžku nakažejo njegovi prijatelji, ne pa Akrapovičevi delavci.
Tretja lekcija - tajkun se vam zahvaljuje za zastonjski denar
Prav tako naj bi univerzalni temeljni dohodek zmanjšal neenakost v družbi. Res? Nisem vedel, da smo vsi rojeni enaki. Mislil sem, da smo vsi enaki le pred zakonom. Niti ne razumem dobro, kako bi mesečno nakazilo potomcu slovenskega tajkuna zmanjšalo neenakost v družbi. Verjamem pa, da to vedo Križanič, Mencinger, Hanžek, Štrajn, Pribac in drugi. Ali ima morda smisel distribuirati denar kar vsem povprek po državi? Kdo bi vedel, nazadnje smo se v državi odločili pomagati tistim, ki so v deprivilegiranem položaju zaradi okoliščin, na katere sami niso mogli vplivati. Težko razumem, kakšne so te okoliščine, ki opravičujejo pomoč delomrznežem, kriminalcem, pervertitom, sodomistom, alkoholikom, intelektualnim bleferjem in podobno. Kakšna je to socialna država, če z njo ne ciljamo na določene skupine, ampak kar na vse? Četrta lekcija - kako zapiti in zadrogirati državljane Ideja naj bi bila tudi izjemno plemenita, saj naj bi mesečna renta omogočila, da posameznik ne bi bil ujet v svojem dohodku iz dela in kapitala, ampak bi si z univerzalnim temeljnim dohodkom lahko financiral vse, kar mu je bilo prej onemogočeno. Kako lepo. Verjetno nas zdaj prepričujejo, da naj verjamemo, da bosta alkoholik in narkoman s 15. letno delovno dobo omamljanja nenadoma dodatni denar porabila za obisk opere in vpis na izredni študij nanotehnologije. Kaj pa vem, morda bo pa s tem država pomagala kakšnim odličnim investitorjem odplačevati denar, izgubljen v "Forex piramidi", ali pa posojilo za avto in plazemsko televizijo. Je to smisel predlagane množične prerazdelitve? Peta lekcija - kako stimulirati državljane, da ne delajo In najpomembnejši argument - posameznik bo postal bolj produktiven, ker mu bo zagotovljen eksistenčni minimum. Iskreno dvomim. Zakaj bi namreč kdo sploh še delal, če dobi denar, ne da bi sploh vstal iz postelje? Še več, zakaj bi kdo delal in plačal davke zato, da mu denar poberejo in nekomu drugemu, ki leži na postelji, izplačajo univerzalni temeljni dohodek?
Osebno se veselim dneva, ko bom pridobil univerzalni temeljni dohodek. Kajti s tem dnem bom odpovedal vse, kar delam, pobral mesečno rento in nadaljeval delo v sivi ekonomiji. Šesta lekcija - Slovenija Pola Pota in Rdečih Kmerov Univerzalni temeljni dohodek naj bi se financiral iz dohodka drugih, verjetno po progresivni lestvici. Torej, več boste zaslužili, več boste sodržavljanom plačali za njihove hobije. Povedano drugače - več boste zaslužili, bolj boste na primer Hanžku in prijateljem hvaležni za njihov obstoj in več jim boste za to plačali. Zadnje je zelo Pol Potovska akcija zagovornikov univerzalnega temeljnega dohodka - vsi, ki so bolj produktivni in ki imajo veliko znanja in zato zaslužijo več, morajo biti kaznovani, kajti oni so zagotovo največji paraziti te družbe. Res lepa novica za slovensko gospodarstvo - kakovostnejši in izobraženi delavci bodo nenadoma postali še dražji za zaposlitev. Toliko o razvoju in nagrajevanju pridnosti. Kaj lahko sklenemo? Najprej, imamo ministra, ki se sredi najhujše ekonomske krize ukvarja s fantazijami in komičnimi nastopi, namesto da bi delal. Drugič, medtem ko se cel svet pragmatično sprašuje, kako se izvleči iz krize, pri nas najrazličnejši socialni inženirji ustvarjajo metafizične debate, ki so same sebi namen. Skoraj noro pa je dejstvo, da debato sprožajo ljudje, ki se svaljkajo s svojimi abotnimi predlogi po državi zadnjih 30 let. In tretjič, hvala lepa za državo, kjer je nedelo vrlina in predmet nagrajevanja, delo pa obsojanja vredno početje in predmet kazenske razlastitve.
http://www.finance.si/246457
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Maj 19, 2009 2:38 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Maj 16, 2009 12:19 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

GLOBTOUR in STEČAJ

/13/...iz nekoč cvetoče potovalne agencije so (ne)pravi ljudje z (ne)pravimi potezami pripeljali v stečajni postopek: Shocked

Proti Globtourju uveden stečajni postopek

Čeprav je lastnik Globtourja Aljaž Lukman želel preprečiti stečaj družbe, je ljubljansko okrožno sodišče včeraj začelo stečajni postopek nekoč ugledne slovenske potovalne agencije. Predlog za stečajni postopek Globtourja je pred meseci vložila Adria Airways.
Globtour, ki ga je Lukmanu uspelo potopiti v razmeroma kratkem času (konec leta 2007 je ustvaril okoli 22 milijonov evrov prihodkov in 1,19 milijona evrov čistega dobička), je predlogu za stečajni postopek Adrie Airways sprva oporekal, češ da podatki iz bilanc za leto 2007 ne kažejo, da bi obstajale domneve o insolventnosti družbe in vzroki za sprožitev stečajnega postopka.
Po drugi strani so bili v Adrii Airways prepričani, da je finančno stanje veliko slabše, kot je razvidno iz bilanc za leto 2007, zato so sodišču predlagali, naj angažira sodnega izvedenca.
Na podlagi poslovnih izkazov za lansko leto, ki jih je moral Globtour predložiti na zahtevo sodišča, je razvidno, da je imel konec lanskega leta negativni kapital v višini 1,46 milijona evrov.
V minulem letu je Globtour ustvaril približno 1,6 milijona evrov izgube, prenesena izguba iz prejšnjih let je znašala 113.556 evrov, dobička, kapitalskih in drugih rezerv pa ni imel.
Ker je osnovni kapital Globtourja znašal le 241.459 evrov, po oceni sodišča obstaja domneva, da je Globtour dolgoročno plačilno nesposoben. Po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je namreč eden od razlogov za insolventnost dolgoročno plačilna nesposobnost, ki se domneva, če izguba tekočega poslovnega leta skupaj s prenesenimi izgubami doseže polovico osnovnega kapitala in je ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
Globtour bi lahko to domnevo izpodbijal z dokazi, da se je njegovo finančno stanje spremenilo od začetka leta do včeraj, vendar tega ni niti poskušal storiti.
Spomnimo, da je Lukman prek svojega podjetja Agencija Luka od družbe KD Kapital kupil Globtour konec leta 2007.
Takoj po prevzemu sta Globtourjeve poslovalnice prevzela Miro Primorac in Filip Tobias, sicer lastnika turistične agencije Sonček, in jih preimenovala v TUI potovalni center. Septembra lani je Lukman lastništvo Globtourja prenesel na podjetje S.K.I.F.U.N., ki je prav tako v njegovi lasti. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042266991

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 11 Apr 2018 15:45; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Maj 16, 2009 9:34 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

/13/... glede odškodninske odgovornosti Uprav in Nadzornih Svetov je bilo napisano kar nekaj vročih tem, saj se bo pravna praksa na tem področju tudi prilagodila višini izgube premoženja malih delničarjev, ki imajo v naši družbi preveliko toleranco do odgovornih za to: Razz

"Ni delničarjev, ki bi bili pripravljeni vložiti tožbo"

Čeprav mali delničarji, ki se čutijo oškodovani, v ZDA in Evropi proti odgovornim v družbi sprožijo odškodninske tožbe, se to v Sloveniji do zdaj ni dogajalo.
"Slovenska pravila in sistem so, kar se tiče odškodninske odgovornosti, povsem ustrezna. Pokrivajo domala vse primere, ki jih pokrivajo ameriška. Toda potrebujete nekoga, ki bo tožbo tudi vložil," je včeraj ob burni razpravi poudarila Anja Strojin Štampar iz odvetniške pisarne Štampar Strojin in partner.
Mali delničarji se uveljavljanju odškodnin namreč raje izognejo, saj sam sodni postopek prinese enormne stroške, naša zakonodaja pa delničarjem niti ne dopušča vložitve skupinskih tožb. "Veliko je odvisno tudi od razpršenosti lastništva.
Skoraj polovica gospodarstva je še vedno v rokah enega samega lastnika," je vzrok, zakaj se za tožbe proti vodstvom ne odločijo nadzorniki, pojasnil Peter Schlamberger iz londonskega Liberty IU. Tu bi lahko pomembno vlogo odigrali tudi institucionalni vlagatelji. "Dokler jim je vseeno in ravnodušno sprejemajo to, kar se dogaja z njihovim premoženjem, bo stanje takšno, kakršno je," je dejala Strojin-Štamparjeva. Vendar pa po mnenju sogovornikov, ki so orisali trende uveljavljanja zahtevkov iz naslova odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev, naša sodna praksa na tem področju niti ni razvita. Delničarje v dokazovanju, da so ob napačnih odločitvah vodstva utrpeli določeno škodo, tudi sicer čaka naporna pot.

"Dokazati je treba nezakonitost, odgovornost oseb, ki jih tožimo, vzročno zvezo in predvsem to, da je do škode sploh prišlo," je povedala Strojin-Štamparjeva. Toži se lahko tako upravo in nadzorni svet kot tudi izvršne direktorje ter predstavnike zaposlenih.
"Ti so odgovorni solidarno, tako da niti ni važno, kdo je kaj naredil. Vsi so lahko toženi za celotno škodo," dodaja. Tu lahko pomemben dejavnik predstavlja tudi sklenjena polica, ki krije stroške sodnega postopka in do nekega zneska tudi potencialne odškodnine. "S svojimi strankami gremo do kletke," je orisal Schlamberger.
Na slovenskem trgu so namreč predstavili produkt, ki zavaruje prav tovrstno odgovornost. Osredotočili se bodo na večje borzne družbe s konsolidiranimi sredstvi, višjimi od 50 milijoni evrov. Polica je lahko tudi pomembno sredstvo stečajnega postopka, saj lahko upravitelj vodstvo, če je kršilo svojo dolžnost in družbo pripeljalo v stečaj, tudi toži. Ali imajo ustrezno kritje, smo povprašali po največjih slovenskih družbah in dobili mešane odgovore.
Tako imajo zavarovanja sklenjena v Zavarovalnici Triglav, Petrolu, Intereuropi, Krki in Telekomu Slovenije.
Čeprav je tovrstno zavarovanje pri večjih družbah v Evropi že praktično standard, pa ga v Luki Koper, Novi KBM ter v Aerodromu Ljubljana nimajo. Iz Istrabenza, Pivovarne Laško in Mesne industrije Primorske odgovorov nismo dobili.
Evropska "tožniška" kultura še nerazvita Enron, WorldCom, AOL Time Warner in Lucent Technologies - le nekaj primerov, ko je delničarjem v "mega procesih" uspelo priti do milijardnih odpravnin.
V razvpitem primeru energetskega giganta Enron je bilo doseženih za več kot devet milijard dolarjev poravnav, pri Worldcomu pa že za dobrih šest milijard dolarjev.
Največje evropske poravnave dosegajo precej nižje vrednosti, a so tudi investitorji Deutsche Telekoma zaradi napačnega prikaza vrednosti nepremičnin ob prvi javni ponudbi delnic (IPO) dobili za 120 milijonov dolarjev odškodnin.
Sicer pa je vzrok pri večini tožb iz naslova odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev skoraj enak - računovodska prevara. Tudi sicer se evropski delničarji precej manj odločajo za tožbe kot ameriški. Vendar pa je opaziti povečanje števila ameriških odvetniških pisarn križem Evrope, kar bi utegnilo povzročiti tudi rast števila vloženih tožb. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042267086

SAJ NI RES, PA JE!
Odškodninska odgovornost članov uprave in nadzornih svetov Zavarovalnice krijejo samo del poslovnega oziroma podjetniškega rizika,ki je odvisen od subjektivnih odločitev in ravnanja članov uprav in nadzornih svetov.Vsako zmanjšanje premoženja družbe nikakor ni možnost za uveljavljanje odškodninske odgovornosti članov uprave oziroma nadzornih svetov.Značilnost članov omenjenih organov je ta,da niso dolžni doseči podjetniškega uspeha,temveč le,da vodijo oziroma nadzirajo vodenje poslov družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Pri odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov nastane čista finančna škoda,ki je izražena v denarju,saj bo imela za posledico pri napačni odločitvi oziroma pri neskrbnem poslovanju izgubo v družbi,zmanjšanje dobička ali pa škodo pri tretjih osebah,ki jo mora povrniti družba...iz pogojev in vprašalnika za zavarovanje odgovornosti članov uprav in nadzornega sveta...

1.DEL:

...iz gradiva: med sodne stroške zavarovatelj prišteva stroške sodnega postopka,stroške odvetnikov,cenitvenih poročil in ekspertiz,revizijskih mnenj,itd.Zavarovanje ne krije vseh škod,kot je bilo uvodoma povedano,ampak samo tisto škodo,ki v pogojih zavarovanja ni izključena. Glavne izključitve iz zavarovanja so škode:
1.ki temeljijo na zakonitem skupščinskem sklepu gospodarske družbe
2.ki se uveljavljajo iz preteklega leta potem,ko so delničarji oziroma lastniki na svoji skupščini sprejeli in potrdili zaključni račun o poslovanju družbe za preteklo poslovno leto
3.ki izvirajo iz podjetniškega oziroma poslovnega rizika gospodarske družbe
4.nastalo zaradi poneverb in drugih kaznivih dejanj
5.zaradi namerne kršitve zakonov in drugiih javnih predpisov,statutarnih aktov,internih predpisov in navodil ter poslovnih in drugih pogodb
6.zaradi bolezni članov uprave
7.ki je posledica delovanja ali prisotnosti naravne višje sile
8.zaradi političnih in gospodarskih ukrepov slovenske vlade in vlade drugih držav,na katere člani uprave nimajo vpliva in za katere niso vedeli ali jih niso mogli predpostaviti
9.ki je posledica jedrske radiacije ali jedrske kontaminacije
10.ki je posledica onesnaževanja
11.ki je posledica vojnih dogodkov in splošnih političnih nemirov
12.ki je posledica nepriprave informacijskega sistema na leto 2000...

2.DEL: ...še naprej piše takole:

Iz zavarovanja so izključeni zahtevki za škode,ki so posledica kršitve drugih zakonov,javnih predpisov,statutarnih aktov,internih predpisov in navodil ter poslovnih in drugih pogodb,kot na primer zakona o varstvu konkurence,kjer lahko družba krši predpise o nelojalni konkurenci,kartelnega dogovarjanja ali nedovoljene špekulacije.
Zavarovanje v nomenem primeru ne krije škode,ki jo družba utrpi na trgu z nezakonitim dejanjem.
Prav tako zavarovanje ne krije raznih špekulacij pri poslovanju z vrednostnimi papirji,kjer bi si družba z zavarovanjem lahko povrnila morebitno škodo,če špekulacija z vrednostnimi papirji ne bi uspela.
Omenjeno določilo velja tudi pri prevzemih,ko družba ponudi višjo ceno delnice od trenutne tržne vrednosti delnice...v zadnjem času se šliši,da naj bi nekdo proti nekomu uveljavljal odškodninski zahtevek za 5,84mio€ ,nedvomno pa je,da v zadnjih letih število zahtevkov strmo narašča,...

NOTARJI

Med notarji tudi milijonar

Med notarji najbolje zaslužijo ljubljanski, slovensko povprečje na zaposlenega v notarskih pisarnah je 100-tisoč evrov. Lanska zmagovalka Nada Kumar iz Ljubljane je letos druga najboljša. Zaslužila je nič manj kot 986.759 evrov. Prvak med notarji je Miro Košak. Lani je njegova notarska pisarna presegla magični milijon evrov prihodkov. S prvega mesta je izrinil lansko zmagovalko Nado Kumar, a je zaslužil okoli 45 tisočakov manj, kot Kumarjeva predlani. Najboljši so Ljubljančani Kot je razvidno iz podatkov, ki nam jih je posredovala predsednica Notarske zbornice Slovenije Marjana Tičar Bešter, sicer notarka iz Škofje Loke, ki je na lestvici je zasedla 25. mesto, najbolje zaslužijo notarji iz Ljubljane. Od desetih največjih po prihodkih jih je šest iz prestolnice, zadnja Ljubljančanka med deseterico pa je notarka Nataša Erjavec, ki je z raznimi notarskimi posli pridobila 520 tisočakov. Sto tisoč na zaposlenega V notarskih pisarnah je po podatkih notarske zbornice zaposlenih okoli 250 delavcev, od tega je 30 notarskih pomočnikov. Statistično gledano so imeli notarji skupaj za 24,3 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj sto tisočakov na zaposlenega.Očitke, da so "notarji preveč plačani za svoje (ne)delo", predsednica zbornice zavrača: "Obstaja pet notarjev, ki že imajo pravnomočne odločbe o imenovanju za notarja (tri v Ljubljani, po eden v Brezovici in Medvodah), pa še niso začeli dela. Če bi bil zaslužek tako lahek, najbrž ne bi čakali."

*** Ob tem je še poudarila, da notar za vse svoje delo oziroma napake odgovarja z vsem svojim premoženjem. Preskoki na lestvici Iz deseterice je letos izpadel Stane Krainer, zamenjal pa ga je Miro Bregar. Zadnji je zaslužil okoli devet tisočakov več od zasledovalca. Sicer pa na lestvici med prvimi desetimi ni večjih sprememb. Največji preskok je uspel mariborski notarki Ines Bukovič, ki je z 22 tisočakov več prihodkov napredovala za tri mesta, tri mesta pa je izgubil Dravo Ferligoj, ki je bil lani po prihodkih tretji.

ZASLUŽKI

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/downloads/notarji_zasluzki.pdf
http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=112311

ZAVAJANJE

Napake.˝

Notar za svoje delo oziroma napake odgovarja z vsem svojim premoženjem,˝ trdi predsednica notarske zbornice Tičar Bešterjeva, a jo bralec popravlja. Zavajanje.˝Ta izjava ni popolna. Vzakonu je res zapisano, da notarji odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, a gre za pravno strukturo,˝je opozorill bralec Mitja Melanšek, katerega diplomska naloga zajema tudi zakon o notariatu.
Po njegovem je izjava predsednice Notarske zbornice Slovenije (NZS) Marjane Tičar Bešter zavajajoča, kar za nepravilnosti notarjev dejansko odgovarja zavarovalnica:
˝Notarji imajo sklenjene police za visoke zavarovalne vsote, zato se ne zgodi, da bi notar nepravilnost poplačal iz svojega žepa. Da so vsi notarji zavarovani, je potrdila prva dama NZS in dodala, da če polica ni dovolj visoka, to ne zadošča za povrnitev vse škode. Tako mora notar razliko doplačati. Najnižjo zavarovalno vsoto določi minister za pravosodje, drugi pogoji pa so odvisni od zavarovalnice in zavarovalne pogodbe.
*** Notarska zbornica podatkov o uveljavljanju morebitnih odškodninskih zahtevkov nima, saj jih notarji niso dolžni sporočati. 30.maja.2009 www.zurnal24.si

/13/...morda bo sedaj vedno več zahtevkov, tako, da bo tudi sodna praksa veliko bagatejša:

Šrota bi tožilo 115 malih delničarjev

Interes za potencialno tožbo Pivovarne Laško in z njo povezanih družb je izrazilo 115 malih delničarjev Mercatorja; Tožili bi jih, ker niso dali prevzemne ponudbe za Mercator Na Vseslovenskem združenju malih delničarjev se bo danes začel zbor delničarjev Mercatorja, ki so zainteresirani za pristop k potencialni odškodninski tožbi proti prevzemnikom Mercatorja [MELR 154,35 -2,38%]. To so Pivovarna Laško [PILR 37,39 -0,19%], Pivovarna Union , Radenska , Infond Holding , vse so povezane z lastnikom in prvim možem Skupine Pivovarna Laško Boškom Šrotom. Interes za to je pokazalo 115 malih delničarjev Mercatorja, prevzemnike pa želijo tožiti zato, ker za Mercator niso dali prevzemne ponudbe. Kot so sporočili iz združenja, ki ga vodi Kristjan Verbič, za zastopanje predlagajo odvetniško pisarno Veršič - Perčič. http://www.finance.si/252243

TOŽBA MERCATORJA

Sinoči, nekaj po 19. uri, se je v Mestnem muzeju Ljubljana uspešno zaključil Zbor delničarjev Mercatorja, ki so - na podlagi javnega poziva VZMD, z dne 20. 5. 2009 - priglasili interes za pristop k potencialni odškodninski tožbi zoper prevzemnike družbe Mercator, d.d., zaradi kršitev prevzemne zakonodaje oz. opustitve objave prevzemne ponudbe ob pridobitvi kvalificiranega deleža po Zakonu o prevzemih (ZPre-1). Včerajšnji Zbor je podprl vložitev odškodninske tožbe na podlagi Delničarskega sporazuma v okviru VZMD. Na obravnavani predlog Delničarskega sporazuma so posamezni udeleženci podali nekaj dopolnitev, Zbor pa je potrdil razpošiljanje dopolnjenega Sporazuma vsem priglašenim interesentom ter sprejel podaljšanje roka za pristop k odškodninski tožbi - v okviru VZMD, z izvedbo pravnih postopkov s strani Odvetniške družbe Veršič–Perčič iz Ljubljane - do konca julija 2009. Sledi poročilo VZMD TV in podrobnejši opis dogajanja z relevantnim gradivom. - 10.07.2009 Sinočnji Zbor pristopnikov k potencialni odškodninski tožbi zoper prevzemnike družbe Mercator, d.d., (Pivovarna Laško, d.d., Pivovarna Union, d.d., Radenska, d.d., in Infond Holding, d.d.) - zaradi kršitev prevzemne zakonodaje oz. opustitve objave prevzemne ponudbe ob pridobitvi kvalificiranega deleža po Zakonu o prevzemih (ZPre-1) - je sprejel pomembne odločitve o konkretnem načinu pristopa k tožbi, upoštevaje interes oškodovanih delničarjev Mercatorja in dodatne strokovne presoje pravnih in finančnih vidikov. VZMD je Zbor vseh 116 delničarjev - ki so (na podlagi javnega poziva VZMD, z dne 20. 5. 2009) priglasili interes za pristop k potencialni odškodninski tožbi ter predložili izpis stanja na svojem računu nematerializiranih vrednostnih papirjev na dan 1. 1. 2006 in zbirni izpis vseh transakcij z delnicami Mercator, d.d., odtlej - sklical z namenom seznanitve z vsemi predvidljivimi okoliščinami nadaljnjih postopkov, v zvezi s potencialno odškodninsko tožbo. Tako je na Zboru sodeloval tudi odvetnik Klemen Veršič iz Odvetniške družbe Veršič - Perčič, o.p., d.o.o., iz Ljubljane, ki jo je VZMD predlagal za izvedbo pravnih postopkov iz naslova odškodninskega zahtevka zoper prevzemnike družbe Mercator, d.d. Zbor je podprl vložitev odškodninske tožbe na podlagi Delničarskega sporazuma v okviru VZMD. V obsežni in konstruktivni razpravi so na obravnavani predlog Delničarskega sporazuma posamezni udeleženci podali nekaj dopolnitev, Zbor pa je potrdil razpošiljanje dopolnjenega Sporazuma vsem priglašenim interesentom ter sprejel podaljšanje roka za pristop k odškodninski tožbi do konca julija 2009. »Izpolnila so se pričakovanja VZMD, da bo Zbor sprejel avtonomno odločitev o formalni ureditvi razmerij med pristopniki k odškodninski tožbi, VZMD in odvetniško družbo ter nadaljnjih postopkih v prvem tovrstnem primeru, ki bo - poleg vzpostavljanja pravne in siceršnje prakse - tudi sicer zahteven in prejkoslej dolgotrajen,« je po za uspešnem zaključku zasedanja dejal mag. Kristjan Verbič, ki je koordiniral delo Zbora. http://www.mali-delnicarji.si/?news=406&lang=slo TV VZMD http://www.youtube.com/watch?v=0wbbEuXiNOk&eurl=http%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fuser%2Fvzmdpilot&feature=player_profilepage
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Dec 19, 2009 10:02 pm; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Ned Maj 17, 2009 5:55 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

NEPREMIČNINSKI KOLAPS

/13/...ameriška nepremičninska in hipotekarna kriza, tudi pri nas ni izučila praktično nobenega, saj se naše tržišče obnaša, kot oaza v puščavi, pa še prebliskov fatamorgane ni več: Razz

Stanovanja vse bolj dostopna

Nepremičnine so vse cenejše. Za staro hišo je treba v povprečju odšteti 113.860 evrov, 20 odstotkov manj kot pred letom dni. Zdaj je torej čas za nakup, a tega na trgu ni videti.
Stanovanja
Cena stanovanj pada. V nasprotju z rabljenimi stanovanji ni opaziti padanja oglaševanih cen novogradenj, čeprav so nekatere na trgu že več mesecev.
Cene rabljenih stanovanj so bile v prvem četrtletju v povprečju za devet odstotkov nižje kot pred letom dni, ugotavlja poročilo o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem trgu v prvem četrtletju 2009, ki ga na svojih spletnih straneh objavlja Geodetska uprava RS.
Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v Sloveniji je tako v prvem četrtletju znašala 1693 evrov.
Najdražja so bila stanovanja v Ljubljani (v povprečju 2490 evrov za kvadratni meter) ter Kopru (2416 evrov), najcenejša pa v Murski Soboti (1023 evrov). Precej bolj kot stanovanja so se pocenile hiše. Zanje je bilo treba v prvem četrtletju v povprečju odšteti 113.860 evrov, kar je 20 odstotkov manj kot pred letom dni. V prestolnici so se hiše pocenile za 15 odstotkov, tako da je povprečna pogodbena cena znašala nekaj manj kot 300.000 evrov.

Blagoslov stanovanj

Za kvadratni meter boste največ odšteli v Ljubljani in Kopru. Število evidentiranih transakcij za stanovanja se je v zadnjem letu dni zmanjšalo za 58 odstotkov, za družinske hiše pa celo za 85 odstotkov. Tržna aktivnost je tako majhna, da pod sedanje ravni skoraj ne more več pasti, komentirajo na geodetski upravi.
Znižale so se tudi cene poslovnih nepremičnin, in sicer pisarn v povprečju za dobra dva odstotka, lokalov pa kar za 26 odstotkov. Povprečna cena garaž se je v zadnjih 12 mesecih znižala za poltretji odstotek.
Povprečna cena nezazidanih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo je bila v letošnjem prvem četrtletju za 28 odstotkov nižja kot v prvih treh mesecih lani.
So se pa kar za 18 odstotkov podražila kmetijska zemljišča, medtem ko se cena gozdov praktično ni spremenila.

Vse manj prodanih stanovanj

Velik padec prometa s stanovanji je značilen za skoraj vsa večja slovenska mesta, predvsem pa za Ljubljano (–63 odstotkov), Maribor (–81 odstotkov) in Celje (–66 odstotkov). Izjema je Murska Sobota, kjer so v letošnjem prvem četrtletju prodali za polovico več stanovanj kot pred letom, kar je po oceni geodetov zasluga dokončanja avtocestne povezave s prekmursko prestolnico.
http://image.24ur.com/media/document//60289821.pdf
http://24ur.com/novice/slovenija/cene-se-nizajo-prodaja-pa-se-kar-pada.html

/13/...ne zavedajoč se realne kupne moči prebivalstva je še vedno prisotno pretirano zaslužkarstvo, saj hočejo nepremičninske agencije zaslužiti tako od kupca 3%, kot tudi od prodajalca 3%:

Letos so nepremičninarji prodali le tri hiše v Ljubljani in dve v Mariboru Cene stanovanj so letos že upadle za šest odstotkov, do konca leta bodo do 30 odstotkov, napoveduje Aleš Perovšek, vodja evidentiranja trga nepremičnin na geodetski upravi

ANKETA
http://www.finance.si/246962/Anketa_cene_nepremi%E8nin_bodo_%B9e_upadale_dr%BEava_naj_nikar_ne_gradi

V prvem letošnjem četrtletju je Geodetska uprava RS (Gurs ) prvič imela občutnejši padec cen stanovanj: v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem so nižje za šest odstotkov, v primerjavi z istim obdobjem lani za desetino. Statistika evidence trga nepremičnin - javno bodo rezultati objavljeni danes - je po manjšem padcu v drugi polovici minulega leta v prvem letošnjem četrtletju pokazala opaznejši upad.
Cene rabljenih stanovanj so se v primerjavi z istim obdobjem lani znižale za devet odstotkov, v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2008 pa za šest odstotkov.
Za šest odstotkov so v treh mesecih upadle tudi cene stanovanj v Ljubljani, medtem ko so na medletni ravni nižje za okroglo desetino. "Promet s stanovanji bo še naprej na nizkih ravneh.
Cene stanovanj bodo letos upadle za 20 do 30 odstotkov," pravi Aleš Perovšek z Geodetske uprave RS. "Če se bodo neprodane novogradnje kopičile, se konec leta lahko zgodi nepremičninski zlom," dodaja. Prosti pad prometa s stanovanji Še vedno upada tudi promet s stanovanji, saj je bilo v prvih treh mesecih letos prodanih 17 odstotkov manj stanovanj kot četrtletje prej in 60 odstotkov manj kot v prvih treh mesecih lani. Gre za začasne podatke, saj na Gursu pričakujejo, da bodo naknadno imeli še kakšen posel, ki pa naj ne bi vplival na splošno sliko.
Nepremičninarji v Ljubljani prodali tri hiše Še slabša je statistika prodaje družinskih hiš. V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem je bilo v državi od januarja do marca letos prodanih 47 odstotkov manj hiš in 85 odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju.
"Nepremičninske agencije so v prvem četrtletju posredovale pri prodaji vsega treh hiš v Ljubljani in pri prodaji dveh hiš v Mariboru," je pojasnil vodja evidentiranja trga nepremičnin na Gursu Aleš Perovšek.
Ob tem dodaja, da so vsakršne analize gibanja cen hiš statistično neznačilne - to pomeni, da je poslov premalo, da bi lahko ocenili upad cen. Nepremičninski promet ne more biti več manjši "Finančna kriza in recesija sta zelo globoki.
Dozdajšnji upad cen je celo nekoliko večji, kot smo pričakovali pred tremi meseci, in nič ne kaže, da bi se trendi gibanja cen in obseg prometa izboljšali. Dokler bo kriza in se gospodarstvo ne bo pobralo, se bodo takšni trendi nadaljevali.
Promet z nepremičninami ne more pasti globlje," pravi Perovšek. Konec leta do tretjino nižje cene Upadanje cen se bo po Perovškovih pričakovanjih nadaljevalo vsaj do konca leta, verjetno pa še dlje. "Pričakujem, da bodo cene nepremičnin v tekočem letu upadle za 20 do 30 odstotkov," je izjavil. Sicer pa Perovšek meni, da ne bo prišlo do naglega zloma nepremičninskega trga, kjer so premiki veliko bolj rigidni kot na finančnih trgih, a dopušča tudi bolj črnogleda scenarija:

Kupci brez denarja

1.Težave pri odplačevanju nepremičninskih posojil: Zaradi poglabljanja krize in ekonomsko-socialnega stanja prebivalstva se lahko pojavijo težave pri odplačevanju starih stanovanjskih posojil in unovčevanje hipotek. Prisilna prodaja bi ceno stanovanj spustila še nižje. Konec leta razprodaja novogradenj
2.Kopičenje novogradenj, ki jih investitorji ne bodo prodali: za večji nepremičninski zlom so lahko vzrok tudi neprodane novogradnje, ki imajo največji vpliv na gibanje cen rabljenih stanovanj. "Število novozgrajenih stanovanj in stanovanj, ki bodo v kratkem zgrajena, se močno povečuje. Če ne bodo šla v promet in se bodo kopičila, pa bomo konec leta priča pravemu poku balona, podobnemu tistemu, ki se je zgodil na borzi," pojasnjuje. Meni namreč, da bodo investitorji, ki so gradili s posojili, pred koncem leta zaradi potreb bilanc prisiljeni prodati stanovanja za vsako ceno. "Ko bodo cene res nizke, pa se bodo našli tudi kupci," še omenja. Za Perovška je vladno poseganje na nepremičninski trg zgrešeno Perovšek se ne strinja s pogledi nekaterih nepremičninarjev, da bi se bilo iz krize mogoče izviti s pospešeno stanovanjsko gradnjo pod vodstvom države ali občin. To po njegovem ne bi imelo pozitivnega vpliva na oživitev nepremičninskega trga.
"Ker enostavno ni denarja v obtoku, se to kaže na trgu nepremičnin. Tudi če stanovanja so, denarja zanje ni. Ko se bodo razmere na denarnem trgu obrnile, bo z zamikom oživel tudi nepremičninski trg. In nič prej," je prepričan Perovšek.
http://www.finance.si/246963/Letos_so_nepremi%E8ninarji_prodali_le_tri_hi%B9e_v_Ljubljani_in_dve_v_Mariboru
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Feb 08, 2010 10:55 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Mar 2011 12:52; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pon Maj 18, 2009 12:55 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

FERRARI 250 GT & 9.000.000 €

/13/...znano je, da je ena boljših odločitev za diverzifikacijo premoženja tudi nakup avtomobila, ki ima status VETERANA, saj je zanj vsako leto mogoče iztržiti več, kot prejšnje: Laughing

Devet milijonov evrov za "poskočnega konjiča" iz Maranella

Na dražbi je včeraj za več kot devet milijonov evrov lastnika zamenjal Ferrari 250 Testa Rossa. Sicer ni nič nenavadnega, da klasični avtomobili na dražbah dosegajo vrtoglave zneske, vendar le redki dosežejo večmilijonsko vrednost.
Na dražbi v Maranellu je včeraj novega lastnika našel legendarni Ferrarijev model 250 Testa Rossa iz leta 1957, ki je dosegel ceno več kot devet milijonov evrov.
Gre za dirkalni avtomobil s številko šasije 0714/TR, ki je četrti izmed 34. izdelanih primerkov. Pohvali se lahko tudi z bogato dirkalno zgodovino, saj naj bi večkrat slavil na dirkah v Severni in Južni Ameriki.
Doslej je za rekorderja z vrednostjo sedem milijonov evrov veljal prav tako Ferrarijev avtomobil, in sicer model 250 GT California Spider iz leta 1961, ki je bil nekdaj v posesti igralca Jamesa Coburna.
http://www.vecer.com/clanek2009051805433772
http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=51f2e9b2-fb88-4326-8779-c1aaca8872fc&open=four
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Maj 25, 2009 1:54 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Maj 19, 2009 1:48 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KAKO ŽIVIMO & MOBILNOST

/13/...v novi publikaciji SOCIALNI RAZGLEDI so predstavljeni podatki zaskrbljujoči, vključno s težavami zaradi migracij mladih družin in povečanim staranjem prebivalstva:

UMAR:

Slabšanje položaja nekaterih skupin prebivalstva je zaskrbljujoče Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so izdali drugo številko publikacije Socialni razgledi, ki je nasledila nekdanjo publikacijo Poročilo o človekovem razvoju. V njej podajajo analitičen portret razvoja slovenske družbe, družbene klime in razmer ter razvojnih trendov, ki vplivajo na družbeno kohezijo. Podatki kažejo, da se je v zadnjih letih socialno-ekonomski položaj prebivalcev v Sloveniji izboljšal, vendar to ne velja za vse skupine prebivalstva, v ospredje pa vse bolj prihajajo težave zaradi staranja prebivalstva. Naravni prirast prebivalstva je negativen in tako število prebivalstva narašča le zaradi pozitivnega migracijskega salda s tujino. Naravni prirast prebivalstva je negativen in tako število prebivalstva narašča le zaradi pozitivnega migracijskega salda s tujino. Notranje migracije so v zadnjem času zaznamovane predvsem s suburbanizacijo, ki ni v dovolj veliki meri usklajena s prostorskim načrtovanjem. Socialni razgledi so razdeljeni v dve poglavji: Kako živimo in Mobilnost, ki predstavlja tokratno izbrano temo. V poglavju Kako živimo na Uradu ugotavljajo, da število gospodinjstev in število družin v Sloveniji narašča, njihova povprečna velikost pa se zmanjšuje. Največ samskih gospodinjstev je med starimi ljudmi, kar je predvsem posledica velike razlike v povprečnem trajanju življenja med moškimi in ženskami. Položaj posameznika na trgu dela pomembno vpliva na njegov socio-ekonomski položaj v družbi (med drugim tudi na stopnjo tveganja revščine). Stopnja brezposelnosti je v obdobju 2000−2007 upadala, vendar ostaja relativno visok delež dolgotrajno brezposelnih. Hkrati se je v opazovanem obdobju povečal problem zaposlovanja ljudi z visoko in višjo izobrazbo. Dohodki prebivalstva so se v obdobju 2000–2007 realno povečali za skoraj 25 %. V strukturi največji delež predstavljajo plače, njihov delež se je v tem obdobju povečeval. »Neenakost v porazdelitvi bruto plač pa se je v zadnjih dveh letih povečala, kar je predvsem posledica manj ugodnega uskladitvenega mehanizma za minimalne plače,« so zapisali avtorji publikacije. Spremembe v distribuciji plač se odražajo pri potrošnji, saj se močno povečujejo tudi razlike med kvintilnima razredoma najvišje in najnižje potrošnje gospodinjstev. V kvintilnem razredu z najnižjo potrošnjo je bil leta 2006 največji izdatek gospodinjstva izdatek za hrano in stanovanje (skoraj polovico vseh izdatkov), ki pa ga ta gospodinjstva težko še bolj znižajo, saj gre za vsakodnevne potrebe gospodinjstev. V Sloveniji (še) nimamo krovne institucije, ki bi se sistematično ukvarjala s problemom (pre)zadolževanja gospodinjstev in posameznikov, tj. izmerila problem in izdelala program za pomoč prezadolženim kot to poznajo v tujini. Slovenija po preskrbljenosti s kadri v zdravstvu močno zaostaja za evropskim povprečjem. Število zdravnikov na prebivalca je manjše kot v večini evropskih držav, projekcije kadrovanja pa kažejo, da se bo v naslednjih letih stanje še poslabšalo. V letih 2006 in 2007 se je pospešilo podeljevanje koncesij v mreži javne zdravstvene službe, znatno bolj kot v preteklih letih se je povečalo predvsem število zasebnih zdravnikov specialistov. Za zdravstvo namenimo približno takšen delež BDP kot v povprečju EU, vendar pa je v zadnjih letih delež celotnih izdatkov za zdravstvo v BDP upadal zaradi nizke realne rasti javnih izdatkov za zdravstvo. Hitreje so se povečevali zasebni izdatki, še zlasti neposredni izdatki gospodinjstev. Zaradi staranja prebivalstva postaja vse pomembnejše zagotavljanje in dostopnost ustrezne dolgotrajne oskrbe za stare. Javna mreža socialnovarstvenih institucij se sicer širi, vendar kljub temu ne dosega potreb. Omejenost in neenakost v dostopu, poleg višje stopnje tveganja revščine starejših, tako ostaja eden ključnih razvojnih problemov tega področja. »Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo se realno povečujejo, javni precej bolj kot zasebni, kar skupaj s precejšnjimi nepokritimi potrebami že nakazuje problem dolgoročne javnofinančne zdržnosti. Obstoječi sistem dolgotrajne oskrbe je zato vse bolj potreben sistemske spremembe,« so še opozorili na Umarju. Zaradi demografskih sprememb se zmanjšuje tudi število učencev v osnovnih in srednjih šolah. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je vključenost mladih v srednješolsko in terciarno izobraževanje visoka. Vključenost prebivalstva v starosti 25−64 let v razne oblike vseživljenjskega učenja (formalno in neformalno izobraževanje) je višja kot v večini drugih evropskih držav. Vendar pa vključenost v vseživljenjsko izobraževanje s starostjo naglo upada, premajhna pa je tudi vključenost nizko izobraženih v vseživljenjsko izobraževanje. Dohodkovna neenakost in stopnja tveganja revščine ostajata med nižjimi v EU, zadnja leta pa se poslabšuje položaj enočlanskih gospodinjstev, predvsem starejših oseb, še posebej žensk, brezposelnih, najemnikov in enostarševskih gospodinjstev z vsaj enim vzdrževanim otrokom. V poglavju Mobilnost je podrobneje analizirana prostorska mobilnost oziroma migracije. Avtorji ugotavljajo, da je priseljevanje v Slovenijo močno povezano s strukturo in dinamiko gospodarske rasti. Med priseljenci zato prevladujejo moški v starosti od 20–50 let, odseljujejo pa se predvsem mladi. Naravni prirast prebivalstva je negativen in tako število prebivalstva narašča le zaradi pozitivnega migracijskega salda s tujino. Notranje migracije v Sloveniji so razmeroma šibke in imajo drugačne vzroke kot zunanje. V preteklosti so v Sloveniji prevladovale migracije s podeželja v mesta, pomemben dejavnik za to je v večini regij pomanjkanje ustreznih delovnih mest, predvsem za visoko izobražene. V zadnjem času se je ta tok obrnil in prevladuje krepitev suburbanizacije, k čemur pomembno prispeva stanovanjski trg, ki v zadnjem času povzroča predvsem migracije iz mest v okolico. Iz mest se praviloma odseljujejo mlade družine (ugodnejša cena stanovanj), starejši pa ostanejo v mestu. Vse to vpliva na suburbanizacijo, ki ni usklajena z ustreznim prostorskim načrtovanjem in tako povzroča pritiske na racionalno rabo zemljišč, komunalno opremljenost in povečanje prometa. Publikacija se zaključuje z izzivi na področju mobilnosti, katerih osrednji cilj je priprava celovite migracijske politike in s tem povezane politike posameznih področij.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042267737

ŠIBKI ŠE ŠIBKEJŠI

Socialno-ekonomski položaj prebivalcev v Sloveniji se je v zadnjih letih izboljšal, vendar to ne velja za vse skupine prebivalstva. Poslabšuje se položaj enočlanskih gospodinjstev, predvsem starejših žensk, brezposelnih, najemnikov in enostarševskih gospodinjstev. Dohodkovna neenakost in stopnja tveganja revščine v Sloveniji ostajata med nižjimi v EU, zadnja leta - publikacija se nanaša na obdobje 2000-2007 - pa se poslabšuje položaj enočlanskih gospodinjstev, predvsem starejših oseb, še posebej žensk, brezposelnih, najemnikov in enostarševskih gospodinjstev z vsaj enim vzdrževanim otrokom, je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zapisal v publikaciji Socialni razgledi, ki jo je objavil v tem tednu in je nasledila dosedanje Poročilo o človekovem razvoju. Starejše prebivalstvo je ogroženo V ospredje vse bolj prihajajo težave zaradi staranja prebivalstva. Naravni prirast prebivalstva je negativen in tako število prebivalstva narašča le zaradi pozitivnega migracijskega salda s tujino, zato postaja vse pomembnejše zagotavljanje in dostopnost ustrezne dolgotrajne oskrbe za starejše. Javna mreža socialnovarstvenih institucij se sicer širi, vendar kljub temu ne dosega potreb. Eden ključnih razvojnih problemov tega področja je omejenost in neenakost v dostopu. "Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo se realno povečujejo, javni precej bolj kot zasebni, kar skupaj s precejšnjimi nepokritimi potrebami že nakazuje problem dolgoročne javnofinančne vzdržnosti. Obstoječi sistem dolgotrajne oskrbe je zato vse bolj potreben sistemske spremembe," opozarja Umar. Problem zaposlovanja ljudi z visoko in višjo izobrazbo Stopnja brezposelnosti je v omenjenem obdobju upadala, vendar ostaja razmeroma visok delež dolgotrajno brezposelnih. Hkrati se je v tem obdobju povečal problem zaposlovanja ljudi z visoko in višjo izobrazbo. Razlike med najvišjimi in najnižjimi dohodki se povečujejo Dohodki prebivalstva so se v obdobju 2000-2007 realno povečali za skoraj 25 odstotkov. V strukturi največji delež predstavljajo plače, katerih delež se je povečeval. "Neenakost v porazdelitvi bruto plač pa se je v zadnjih dveh letih povečala, kar je predvsem posledica manj ugodnega uskladitvenega mehanizma za minimalne plače," so zapisali. Spremembe v distribuciji plač se odražajo pri potrošnji, saj se močno povečujejo razlike med potrošnjo gospodinjstev z najnižjimi in najvišjimi dohodki. Pri gospodinjstvih z najnižjo potrošnjo je bil leta 2006 največji izdatek gospodinjstva izdatek za hrano in stanovanje, ki je predstavljal skoraj polovico vseh izdatkov. Zdravstveni kadri močno pod evropskim povprečjem Na področju zdravstva Slovenija po preskrbljenosti s kadri močno zaostaja za evropskim povprečjem. Število zdravnikov na prebivalca je manjše kot v večini evropskih držav, projekcije pa kažejo, da se bo v naslednjih letih stanje še poslabšalo. Povečalo se je predvsem število zasebnih zdravnikov specialistov. Za zdravstvo Slovenija nameni približno takšen delež bruto družbenega proizvoda (BDP) kot v povprečju EU, vendar pa je v zadnjih letih delež celotnih izdatkov za zdravstvo v BDP upadal zaradi nizke realne rasti javnih izdatkov za zdravstvo. Hitreje so se povečevali zasebni izdatki, še zlasti neposredni izdatki gospodinjstev. http://www.delo.si/clanek/81408 DNO Kakovost življenja v Sloveniji: Naše zdravstvo je na evropskem dnu Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je pred dnevi objavil publikacijo Socialni razgledi, v kateri je želel predstaviti kakovost življenja v Sloveniji. Eno pomembnejših področij je vprašanje dostopnosti do zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, vzgojno-varstvenih ustanov in izobraževanja. Umar pri tem ugotavlja, da sta najbolj problematični področji zdravstva in oskrbe za starejše. Medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov imamo sicer nekoliko več, kot je evropsko povprečje, vendar pa je med njimi bistveno nižji delež medicinskih sester z višjo in visoko izobrazbo. Slovenija po zmogljivosti zdravstvene mreže močno zaostaja za evropskim povprečjem; z 247 zdravniki na 100.000 prebivalcev smo celo na repu EU. Analize Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) kažejo zlasti na pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni ter specialistov pediatrov. Ob zmanjševanju števila zdravnikov v javnih zavodih pa se povečuje delež zasebnikov, ki jih je že dobra četrtina; najbolj izrazito se je lani povečalo število zasebnih zdravnikov specialistov. Medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov imamo sicer nekoliko več, kot je evropsko povprečje, vendar pa je med njimi bistveno nižji delež medicinskih sester z višjo in visoko izobrazbo. Čeprav je tudi število zobozdravnikov v evropskem povprečju, je brez izbranega zobozdravnika kar petina zavarovancev. Projekcije kažejo, da se bo zaradi upokojevanja in nezadostnega priliva diplomantov položaj še poslabšal. V zdravstvenih zavodih se še naprej zmanjšuje število bolniških postelj na prebivalca (med letoma 2000 in 2006 za kar 16 odstotkov), pri čemer so zmogljivosti za petino nižje od povprečja EU. Umar opozarja tudi na problem izrabljenosti medicinske opreme v našem zdravstvu ter zaostajanje pri uvajanju novejše medicinske tehnologije in novih zdravil. Ena redkih pozitivnih stvari je, da so se čakalne vrste in povprečne ležalne dobe v zadnjih letih nekoliko skrajšale. V domovih za starejše še zdaleč ni dovolj prostora Število oskrbovancev v domovih za starejše se je od leta 2000 do 2007 povečalo za četrtino, v varstveno-delovnih centrih za tretjino in v posebnih socialnovarstvenih zavodih za okoli 40 odstotkov. Čeprav se zmogljivosti domov za starejše povečujejo, pa obstoječa mreža ne omogoča dostopa vsem prosilcem. V letu 2007 je bilo zavrnjenih skoraj 15.000 prosilcev, kar je več, kot je bilo v domovih vseh oskrbovancev skupaj. Spreminja se tudi struktura oskrbovancev: kar 56 odstotkov je starejših od 80 let, skoraj 80 odstotkov pa jih je bilo sprejetih zaradi bolezni. Na naraščanje potreb po dolgotrajni oskrbi kaže povečanje števila prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo, ki jih je bilo konec leta 2007 že skoraj 30.000; v primerjavi z letom prej se je število prejemnikov dodatka za najhuje prizadete povečalo skoraj za petino. Slovenija ima največ šolarjev in študentov v EU Število vrtcev in otrok, ki so vključeni vanje, se je v zadnjih letih povečalo, s čimer smo ujeli evropsko povprečje. Lani je bilo v vrtcih 45 odstotkov otrok v starosti do dveh let in 83 odstotkov otrok, starih od tri do pet let. Kljub spodbudnim podatkom pa dostop do vrtca ni zagotovljen vsem otrokom; dostopnost ponekod ovirajo premajhne zmogljivosti vrtcev, medtem ko so za nekatere starše nepremagljiva ovira previsoki stroški. Zaradi upadanja števila rojstev se je število učencev v osnovnih šolah v lanskem šolskem letu ponovno zmanjšalo, prav tako pa se zadnja leta zmanjšuje število šol. Posledično je čedalje manj tudi srednješolcev, v lanskem letu za pet odstotkov. Po drugi strani ima Slovenija med vsemi evropskimi državami najvišjo stopnjo vključenosti mladih, starih od 15 do 19 let, v srednje izobraževanje. V letu 2006 je bilo v srednje šole vključenih kar 80 odstotkov celotne populacije v omenjenem starostnem obdobju, medtem ko je povprečje EU le 57 odstotkov. Slovenija je tudi vodilna država po vključenosti mladih, starih od 20 do 24 let, v terciarno izobraževanje. Višje in visoke šole obiskuje kar 45 odstotkov oseb iz te starostne skupine, v EU le 28 odstotkov. Vključenost v terciarno izobraževanje se je v Sloveniji od leta 2000 povečala za 13 odstotkov ali trikrat bolj kot v EU. Število višjih strokovnih šol se je povzpelo na 50, medtem ko je visokošolskih zavodov 63. Z večjo dostopnostjo se zmanjšuje presežek prijav glede na število vpisnih mest, ki se je od leta 2000 znižal s 13 odstotkov na 1,2 odstotka. Višja od evropskega povprečja je tudi vključenost odraslih v oblike vseživljenjskega učenja. Izobražuje se 15 odstotkov ljudi, starih od 25 do 64 let, s čimer presegamo evropsko povprečje za pet odstotnih točk, vendar pa še vedno močno zaostajamo za nekaterimi severnoevropskimi državami. Za Slovenijo je tudi značilno, da vključenost v vseživljenjsko izobraževanje s starostjo močno upada in da se vanj vključuje le majhen delež ljudi z nizko izobrazbo. Po izdatkih za izobraževanje v višini 5,7 odstotka BDP je Slovenija precej nad evropskim povprečjem, zaostaja pa predvsem za Dansko, Švedsko in Norveško, kjer namenijo za izobraževanje od 7 do 8 odstotkov BDP.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042270662

ZADOVOLJSTVO

Pacienti bolj zadovoljni kot leto prej Zadovoljstvo pacientov ljubljanskega UKC se glede na rezultate nacionalne ankete o izkušnjah odraslih pacientov v akutnih bolnišnicah povečuje. Pacienti so izkušnje z bivanjem in zdravljenjem v UKC Ljubljana ocenili z oceno 9 na lestvici od 1 do 10. Leta 2007 je ta ocena znašala 8,8, leta 2006 pa 8,4. Pacienti so bili najbolj zadovoljni z delom medicinskih sester, postopki zdravljenja in delom zdravnikov, najmanj pa s postopki sprejema v bolnišnico, so sporočili iz ljubljanskega UKC.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042270811
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Maj 30, 2009 9:37 am; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Maj 19, 2009 2:09 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TRANZICIJE & SOLIDARIZMI

/13/... razvoj iz gospodarske krize v tržno gospodarstvo in blag prehod v ponovno še večjo gospodarsko krizo: Shocked

Dvajset let tranzicije

Letos po uradnem štetju minevata dve desetletji od začetka tranzicije nekdanjih centralnoplanskih držav srednje in vzhodne Evrope v tržna gospodarstva. Začetek tega obdobja so vse tranzicijske države začele z veliko gospodarsko krizo. Zaključujejo ga – v dobri družbi večine razvitih držav - tudi z veliko gospodarsko krizo. Vsekakor dober trenutek za poskus narediti delno bilanco in pogledati, kje smo pri vsem tem mi. Podatki o globini padcev bruto domačega proizvoda tranzicijskih držav na začetku 90. let so strašljivi. V državah srednje in vzhodne Evrope, katerih večina danes uživa polnopravno članstvo v EU, je bil kumulativen padec BDP do 1994 v povprečju okoli 20-odstoten. Za države nekdanje Sovjetske zveze pa do leta 1996 v povprečju kar 45-odstoten. Številki sta zelo zgovorni. Mnogi pri nas bi ju pripisali napakam pri ukrepih makroekonomske stabilizacije. Vendar je resnica le nekoliko drugačna. Vpliv makroekonomske politike je lahko samo v tistem delu, ko države s podobnimi začetnimi stanji različno rastejo. Vendar dejstvo, da so čisto vse države delile ta globok trend navzdol, kaže predvsem na to, kako zelo uničujoč je bil prejšnji centralnoplanski sistem za gospodarstva teh držav. V Sovjetski zvezi, kjer so ga pognali do ekstrema, so bili padci največji. Tudi zaradi tega so bili med baltskimi državami, ki so edine iz neposrednega sovjetskega objema prišle v EU, kumulativni padci BDP največji: 30 odstotkov v Estoniji, 43 odstotkov v Litvi in 47 odstotkov v Latviji. V Sloveniji smo imeli najmanj škodljivo verzijo totalitarnega režima in zato tudi najboljšo startno pozicijo, vendar smo bili s 14-odstotnim kumulativnim padcem glede na leto 1990 podobni Češki in Madžarski ter slabši od Poljske. Nič bolje je torej nismo odnesli. Pri nas smo dolga leta živeli v prepričanju, da so nas mencingerjanci z izgonom Jeffreyja Sachsa obvarovali pred gospodarsko katastrofo. No, primerjava podatkov z državami, ki ga niso izgnale, kaže, da je treba mencingerjancem priznati predvsem to, da gospodarske katastrofe niso povzročili. Vse to seveda ne pomeni, da se življenjski standardi za ljudi v teh državah niso povečali. Razlog leži v samem bistvu tržnega - ali tudi kapitalističnega, če želite - sistema. Ta je namreč najbolje sposoben zadoščati željam ljudi po raznolikosti in osebnim specifičnostim potreb (potrošnja, preživljanje prostega časa). Spomnim se Jožeta Mencingerja po predavanju jeseni 1999, ko je dejal, da ni nikoli razumel, zakaj so v avtomobilih potrebne klimatske naprave, saj lahko vsakdo, ki mu je vroče, odpre okno. Verjetno njemu ni bilo nikoli problematično čakati na yuga 45 nekaj mesecev, potem pa izbirati med oker, oranžno ali SMB barvo. No, večina ljudi je seveda drugačnih. Tržni sistem jim omogoča boljše zadovoljevanje potreb. Tržni sistem je tudi sposoben nagraditi inventivnost in inovativnost ljudi. Na začetku 80. let je imela Sovjetska zveza 13 različnih računalniških mikroprocesorjev. ZDA enega. Od sovjetskih niti eden ni doživel komercialne uporabe. Iz ameriškega enega so nastali še drugi in spodbudili tehnološki skok, ki je temeljito spremenil podobo sveta. Podobno zanimivi podatki so o dohitevanju razvitih držav. Jasno je, da je začetna recesija povzročila veliko nazadovanje. V državah današnje Skupnosti neodvisnih držav tako veliko, da so se šele leta 2006 vrnili na izhodišče dohodka, ki so ga sami imeli leta 1990. To pomeni, da so za razvitimi državami po dohodku na prebivalca zaostali za skoraj 40 odstotkov. Med novim članicami EU je Poljska kot prva svoje izhodišče iz leta 1990 dosegla 1994. Slovenija svojega dve leti pozneje. Regija kot celota še leto pozneje. Do leta 2006, ko imam zadnje primerljive podatke Svetovne banke, so nove članice EU kot celota nadomestile 16 odstotkov začetnega zaostanka za razvitimi, od svojega dna leta 1993 pa približno 40 odstotkov. S tem je bila to najhitreje rastoča regija na svetu, boljša tudi od Azije (brez Kitajske, vključujoč Indijo). Slovenija je bila pri tem boljša od večine, vendar vseeno podpovprečna. Nadoknadila je 12 odstotkov, kar je z vidika boljše startne pozicije precej logično. Na prvem mestu spet najdemo Poljsko z 42 odstotki in Estonijo z 41 odstotki. Slednja je kljub začetnemu 30-odstotnemu padcu leta 2006 glede na 1990 svoj BDP na prebivalca povečala za 78 odstotkov. Preostala dva baltska tigra sta slabša samo zato, ker sta utrpela še večje začetne padce. Mnogi bodo dejali, da so mnoge od teh držav lepe rezultate dosegle z razprodajo svojega premoženja in zadolževanjem. En ekstrem je Estonija (zadnji zanesljivi podatki so za leto 2004), katere negativna neto zunanja pozicija je dosegla 100 odstotkov BDP. Na drugem koncu je imela najmanj negativno zunanjo pozicijo do tujine Slovenija - 18 odstotkov BDP. Vendar so v primeru Estonije 90 odstotkov tega neposredne tuje investicije. Po neto dolgu Slovenija bistveno ne odstopa od njih, ravno tako ne od preostalih, še posebno pa po pospešenem zadolževanju po letu 2004. Ocene kažejo, da so mednarodni finančni tokovi pomembno prispevali k dohodkovni konvergenci v teh državah, zato se tudi poraja vprašanje, ali ne bodo ob njihovemu presihanju zaradi krize dve desetletji pozneje iz nje prišle podobno obtolčene kot na začetku tranzicije. Nenazadnje se za Azijo, ki je v istem obdobju iz neto dolžnice postala neto upnica preostalih držav, pričakuje, da bo ravno zaradi tega najhitreje okrevala po krizi. Odgovor je ne. Na mednarodni ravni je že prišlo do ukrepov, ki so v segmentu tokov kapitala v regijo preprečili popolni protekcionizem razvitih držav. Poleg tega je ravno velik delež tujih investicij tisti, ki omogoča, da se v krizi breme tveganja porazdeli med državami. Slovenija na primer, ki sicer ni razprodana, vendar pomembno kratkoročno zadolžena, se ne bi odrezala nič bolje od Estonije, če je ne bi varovalo članstvo v območju evra. Še posebno, če pri slednji upoštevamo, da ima praktično zanemarljiv državni dolg. Najpomembnejša pri vsem pa je ravno zgodovina poti skozi tranzicijo. Tisti z največjimi padci so na koncu zmagovalci. Dvigati kozarce v slavo našemu razvojnemu modelu zaradi podatkov, da se v Estoniji BDP krči po več kot desetodstotni stopnji (mimogrede, podobno kot na Japonskem), je nesmiselno. S perspektive njihovega leta 1993 je to manjši problem, kot se nekateri tolažijo. Četudi tako padajo tri leta, bo pod črto njihova tranzicija uspešnejša od naše. Če je za koga primerjava z "reveži s severa" brezpredmetna, ker "tam itak ne bi hotel nikoli živeti", si lahko vzame primer "bogatašev s severa", Finsko. Finska je po propadu Sovjetske zveze zašla v globoko recesijo, na katero je morala odgovoriti s prestrukturiranjem gospodarstva. Kaj je sledilo, nima smisla ponavljati. O čem podobnem mi že nekaj let samo jamramo, naredili nismo nič. Nov pogled na dve desetletji tranzicije je poučen. Finančna kriza pomeni potrebo reformirati finančni sistem. Nič drugega. Vsi drugi temeljni pristopi k razvojnim politikam se niso spremenili. Pri nas se je danes moderno spraševati o novih razvojnih pristopih. Kam in kako naprej od kapitalizma. Vsekakor previdno. Novi nacionalizmi in socializmi (pri nas gredo pod imenom solidarizem) se znajo hitro izkazati za pot nazaj. http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042267690

* Prvotno zmanjšanje BDP po uvedbi tržnih reform in zadnja opazljiva raven konvergence k razvitejšim državam EU:
Češka - 15,4%
Madžarska - 36,4%
Estonija - 18,1%
Latvija - 52,8%
Litva - 40,8%
Poljska - 13,6%
Slovaška - 24,7%
Slovenija - 20,4%

* BPD p.c. PKM (v % povprečja EU 15):
Češka - 68,6%
Madžarska - 60,5%
Estonija - 48,5%
Latvija 41,0%
Litva - 45,8%
Poljska - 46,0%
Slovaška - 52,3%
Slovenija - 76,8%
Vir:Fisher,Sahay,2000,str 34.,
http://europa.eu.int http://europa.eu/

***** Ob pričujočem velja omeniti še izdajo nove knjige na Financah, edine založniške hiše, ki je imela dovolj poguma, da pokaže še kakšen drugačen pogled na slovensko tranzicijo:

RADO PEZDIR:

Slovenska tranzicija od Kardelja do tajkunov

S knjigo Rada Pezdirja smo v slovenski javnosti dobili fascinantno analizo naše polpretekle zgodovinske drame prehoda iz komunizma v kapitalizem. S svojim izjemnim stilom pisanja avtor spodbije prevladujočo tezo o ekonomiji kot sivi in dolgočasni znanosti. Pričujoče delo se namreč bere kot kriminalka in bralec ne bo razočaran: zgodba o nastanku slovenske ekonomske in politične elite je polna dejanj, ki jih v razvitem svetu navadno imenujejo kriminal belih ovratnikov, Milan Balažic, politolog

Verjamete, da je Slovenija najuspešnejša tranzicijska država? Ste prepričani, da je bila gradualistična pot v kapitalizem res najboljša za nas. Potem preberite to knjigo. Če vas ne bo prepričala o nasprotnem, jo odložite za tri štiri leta, nato jo preberite še enkrat. Njeno sporočilo bo takrat samo še bolj resničnoo in pomembno, kot je danes. Janez Šušteršič, ekonomist

Če je vse res, kar sporoča Rado Pezdir v tem svojem prodornem delu, potem je gradulizem kot koncept gospodarskega in občega družbenega razvoja predvsem kulturno-etično vprašanje. Njegov triumf v slovenski tranziciji je mogoče razložiti le še s pomočjo ˝aracionalnega˝, s spletom podedovanih etičnih navad, družbenih odnosov in vzorcev kolektivnega vedenja, ki ne sodijo niti v sfero iracionalnega in s čimer ameriški zgodovinar Francis Fukuyama pojasnjuje izhodiščne razlike modelov družbenega razvoja v svetu: Jurij Giacomelli, menedžer

EKONOMSKA DRŽAVA

Mencinger: "Slovenija v ekonomskem pogledu sploh ni več država" "Slovenija ni nobena posebna zgodba v globalni gospodarski krizi," je v svojem predavanju v sklopu tradicionalnega Foruma odličnosti in mojstrstva na Otočcu poudaril dr. Jože Mencinger. Korenine krize v svetu segajo od leta 1975 naprej, ko je začel delež dela padati, delež kapitala pa je naraščal. "Vendar se ob tem delež investicij ni povečeval, večina dobička je bila namenjena privatizacijam in novim špekulacijam." BDP in nominalno bogastvo v svetu sta bila še leta 1980 približno enaka, leta 2005 pa je bilo nominalno bogastvo že bistveno večje. Vendar, kot poudarja Mencinger, je šlo za "virtualno" bogastvo. Podobno se je dogajalo tudi v Sloveniji. "Ustvarjali smo lastnike premoženja, ne pa lastnikov družb. Ves čas govorimo o kreditnem krču, ki pa ni nič drugega kot naravna posledica kreditne zasvojenosti." Pravi, da so posojila pri nas iz leta v leto naraščala po 30 odstotkov, zlasti od leta 2004, medtem ko depoziti niso rastli. Tako imamo od srede leta 2005 60 odstotkov več posojil, kot je depozitov v bankah, ugotavlja Mencinger. Rezultat je zadolženost v tujini, ki je bila leta 2005 enaka ničli, še prej so bile naše terjatve celo večje od zadolženosti. Zdaj naša neto zadolženost znaša že deset milijard evrov, pravi. "Menim, da Slovenija v ekonomskem smislu sploh ni več država, kajti država ima več atributov - denar, davke, gospodarski sistem in meje. Nič od tega nam ni ostalo. Tako smo v bistvu le pokrajina," trdi Mencinger, ki predlaga devet "rešilnih" idej. Nekatere med njimi so v javnosti označili za utopične, čeprav Mencinger meni, da so take le na prvi pogled. Poleg davka na finančne transakcije, takojšnje selektivne državne dokapitalizacije, odprave verižnega in križnega lastništva predlaga tudi uvedbo temeljnega državnega dohodka v višini okoli 200 evrov na mesec. "To je 4,8 milijarde evrov na leto, kar je velikost pokojninske blagajne. Toda ideja ni povsem nerealistična. Prinesla bi večjo davčno progresijo, od bogatih bi torej denar dobili nazaj. Neto dodatek države bi tako bil le okoli dve milijardi evrov.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042268577

BOBU BOB
Dr. Franjo Štiblar, ekonomist: "Zakaj banke ne dajejo kreditov? Ker nimajo likvidnih virov, ker so bolj zadolžene kot balkanski bančni sektor, ker so delovale kot investicijske banke."
www.vecer.si

MARKO KRANJEC

Kranjec: Slovenija lahko postane nesolventna
Tveganje je, da inflacija v dolgem roku preseže dva odstotka BDP in da država postane nesolventna. To ni nemogoče, opozarja guverner Marko Kranjec V prihodnjih letih se bodo morale države ukvarjati predvsem z izhodno politiko, torej z vprašanjem kdaj z ukrepi nehati, opozarja guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.
"Kdaj lahko Evropska centralna banka ali Banka Slovenije začne z dvigovanjem obrestnih mer in zmanjševanjem kreditiranja, če v gospodarstvu še ni zagotovljenega zadostnega povpraševanja? Tveganje je, da inflacija v dolgem roku preseže dva odstotka BDP in da postane država nesolventna. To ni nemogoče," je po poročanju Dnevnika povedal Kranjec. Kranjec je povedal tudi, da alternative tržnemu gospodarstvu ni, vprašanje pa je kakšno to bo.
http://www.finance.si/247731/Kranjec_Slovenija_lahko_postane_nesolventnaNazadnje urejal/a zoran13 Sob Maj 23, 2009 6:25 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Maj 19, 2009 10:39 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DELAVSKI TAJKUNI

/13/...mar bodo ponovno delavci prevzeli oblast v sedaj obubožanih podjetjih, ki so jih v tak položaj spravili prav sedanja vodstvena managerska struktura ali je to sprevržena filozofija, ki cilja na odvračanje pozornosti.
Povsem na mestu je tudi ugotovitev, pod kakšnimi pogoji in možnostmi bo namreč odobril kreditiranje, že tako obubožanim delavcem, ki povrhu vsega niti plač skorajda ne prejemajo več: Idea

http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60291006&section_id=1&article_id=3168548

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli