Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Sep 20, 2010 8:23 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SINOSLO SUZHOU

/13/...zgodba o nadvse pogumni odločitvi tudi za izdelavo adapterjev za telefone in za sedaj uspešne poti in selitve proizvodnje našega prvega podjetja na Kitajsko: Laughing

URŠA IN ANZEJ LEMUT

Dva mlada slovenska podjetnika iz Kranja odhajata v okolico Šanghaja Prvi lastovki na Kitajsko Lemutova pravita, da bo Sinoslo Suzhou prvo slovensko proizvodno podjetje Še nekaj prazničnih dni in na daljno Kitajsko se bosta odpravila Urša in Anzej Lemut. Komaj 25-letna podjetnika (on diplomirani elektro inženir, ona sicer defektologinja, zdaj podjetnica) bosta v mestu Suzhou v okolici Šanghaja odprla podjetje Sinoslo, ki bo prvo slovensko proizvodno podjetje na Kitajskem. "Po sledi velikih podjetij se odpravlja tja tudi naše družinsko podjetje Le-tehnika. Odprli bomo podjetje, v katerem smo večinski lastnik, sodelujeta pa še Iskra Mehanizmi in Iskra Zaščite," je povedal Anzej Lemut . Le-tehnika je seveda znana v slovenskem prostoru, starejša zakonca Lemut sta zgled podjetništva s številnimi nagradami, oče tudi znan inovator, adapter za telefone pa izdelek, ki ga pozna domala ves svet. "Odhod na Kitajsko je za naju izziv in nuja. Tja so šli vsi veliki, tako Siemens, Philips in drugi. Izdelujemo predvsem s telefonijo povezane dele, naši adapterji pa so seveda naš najpomembnejši izdelek. Zanimivo je, da so velika tuja podjetja odšla tja predvsem zaradi poceni delovne sile in tudi naše podjetje bo sprva zaposlilo dvajset Kitajcev. Velika podjetja iz Evrope uvažajo zdaj le tisto, česar na Kitajskem ne dobijo. Mi bomo zdaj tam." Na vprašanje, kako je z ustanovitvijo podjetja na Kitajskem, smo dobili zanimiv odgovor: "Na enem listu dobiš seznam, katere papirje potrebuješ. Potem vse urediš na enem mestu. V desetih dneh lahko podjetje deluje," pravi Anzej, ki se odpravlja skupaj z ženo v "majhno kitajsko mesto" s pet milijoni ljudi za dve leti. "Od oktobra naju prek šole Berlitz poučuje kitajščino študentka Liu-Yen, najela bova stanovanje in tam živela. Ne izključujeva možnosti, da tam ostaneva," je povedala Urša Lemut . Le-tehnika iz Kranja je nastala dobesedno na balkonu stanovanjskega bloka, danes zaposluje 120 ljudi, letni promet znaša okoli pet milijonov evrov. "Oče je bil vedno inovator, od tod tudi moje ime, zdaj pa še nov, svetovni izziv," pravi Anzej.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/22520

PREDEN POSTAVITE TOVARNO

Ko sta Drago in sin Anzej Lemut iskala primerno lokacijo za svojo tovarno, sta 15 dni potovala po širšem območju Šanghaja in obiskovala industrijske parke. Osem parkov sta podrobneje opisala v dnevniku in za vsakega ocenila ceno delovne sile, naklonjenost uradnikov, znanje angleškega jezika in še več drugih podrobnosti. Na koncu sta kot najugodnejšega izbrala industrijski park v Suzhouju, 100 kilometrov iz Šanghaja. http://www.podjetnik.si/default.asp?ClanekID=1447

DRAGO LEMUT

Iti moraš na trg, ki raste

Tik pred poletnimi počitnicami je praznovalo prvi rojstni dan prvo proizvodno podjetje Sinoslo na Kitajskem, ki je v celoti v slovenski lasti. Ustanovitelj Drago Lemut vidi na Kitajskem veliko poslovnih priložnosti in postreže tudi s kakšnim nasvetom za podjetnike. Kljub valu ustanavljanja podjetij v tujini bi lahko rekli, da je bila ustanovitev podjetja na Kitajskem kar presenetljiva poslovna poteza. Enako presenetljivo pa je, da ga ni ustanovilo kakšno veliko podjetje. Pobudnik za ustanovitev je bil kranjski podjetnik Drago Lemut, ki je k projektu kot manjšinska lastnika povabil še podjetji Iskra Mehanizmi in Iskra Zaščite. Podjetje Sinoslo ima sedež v mestu Suzhou, 100 kilometrov od največjega kitajskega gospodarskega središča Šanghaja. Zaposluje 26 delavcev in izdeluje izdelke za telekomunikacije.

PODJETNIK LETA

1998 Drago Lemut je na pikniku, ki ga je junija organiziral podjetnik Darko Bartolj v svoji dolenjski zidanici za naše podjetnike leta in druge sodelujoče v akciji, prisotne navdušil z naštevanjem priložnosti, ki jih Kitajska ponuja tujim vlagateljem. Stresal jih je skorajda iz rokava. Pozneje smo ga zato še enkrat obiskali v Le tehniki. »Medtem ko bo v Sloveniji cena delovne sile naraščala, bo na Kitajskem še dolgo na sedanji ravni, ki je zdaj sedemkrat nižja.« Katere priložnosti na Kitajskem se vam torej zdijo najzanimivejše za slovenske podjetnike? Kitajska je v naglem vzponu in vedno je zanimivo biti ob pravem času na pravem mestu. Zdaj je morda pametno vlagati v nakup zemljišča, ker je pričakovati, da bodo cene nepremičnin v prihodnjih letih rasle. Industrijska cona, v kateri je podjetje Sinoslo, se na primer tako hitro razvija, da posameznih ulic ne prepoznaš več, če se dva meseca ne voziš po njih. Tam so prisotne vse blagovne znamke, od Nokie do Loreala. Vsak dan gradijo nove tovarne. Industrijska cona v Suzhouju je velika 70 kvadratnih kilometrov. Vodi jo kitajsko singapursko podjetje, ki postavlja tovarne »na zalogo« in jih nato prodaja oziroma oddaja. Vsak potencialni vlagatelj si izbere že zgrajeni objekt in ga nato prilagodi svojim željam. Sicer pa je konkretnih priložnosti na Kitajskem še nekaj. Zaradi disciplinirane in prilagodljive delovne sile lahko v najkrajšem času odgovorite na skoraj vsako povpraševanje, ki se nenadoma pojavi na trgu. »Zdaj je morda pametno vlagati v nakup zemljišča, ker bodo cene nepremičnin na Kitajskem v prihodnjih letih rasle.« Kateri razlogi pa so vas privedli na Kitajsko? Nekoč sem naštel šest razlogov. Ne vem, ali se bom zdaj spomnil vseh. Prvi razlog je bil vsekakor velik trg. To je pomenilo, da nismo želeli samo izdelovati na Kitajskem, temveč tam tudi prodajati. Drugi razlog je bila selitev informacijske industrije iz Evrope in Amerike na Daljni vzhod. Večina naših kupcev se je že preselila tja, in če smo jim želeli biti blizu, smo morali za njimi. Naslednji razlog je bila poceni delovna sila, ki je skoraj sedemkrat cenejša kot pri nas. Medtem ko bo v Sloveniji cena delovne sile naraščala, bo na Kitajskem še dolgo na sedanji ravni. Je pa res, da so plače v velikih industrijskih centrih višje kot v oddaljenih predelih Kitajske. Oddaljeni kraji so za vlagatelje manj zanimivi zaradi težav s transportom, zlasti z mednarodnim. Četrti razlog za postavitev tovarne na Kitajskem je bila ugodnejša nabava sestavnih delov. Komponente, ki smo jih prej kupovali od ameriških in drugih podjetij, so pa kitajskega porekla, kupujemo zdaj neposredno na Kitajskem. Peti razlog je bila hitra rast kitajskega gospodarstva. Podjetnik mora enostavno iti tja, kjer trg raste. In končno, zaradi cenejše delovne sile smo lahko okrepili tehnično bazo v Sloveniji. V matičnem podjetju se je povečala potreba po znanju, ker tukaj tečejo vse priprave, razvoj in izdelava zahtevnejših orodij. V Kranju prav zdaj iščemo nove strojne in elektroinženirje. Kako je zorela ideja za odprtje tovarne na Kitajskem? Koliko časa je minilo od zamisli do odprtja? Podjetje smo odprli 1. junija lani, o njem pa sva začela razmišljati z ženo Jadranko avgusta 2001, ko sva obiskala sejem CeBit Šanghaj. Začela sva že iskati primerno lokacijo in se odločila za širše območje Šanghaja. To območje so nama vsi priporočili, ker gre za izredno hitro rastoče okolje. Pozneje se nas je na posvetu o sodelovanju s Kitajsko zbralo pet potencialnih vlagateljev, vendar sta dva odstopila od ideje. Zdaj smo trije lastniki podjetja, pri čemer ima vsak svoj račun, podjetje Sinoslo pa ima še skupni račun. Vsak partner naj bi v tovarni izdeloval svoj program, vendar trenutno teče proizvodnja samo za potrebe Le tehnike. Izdelujemo telekomunikacijske elemente in se pripravljamo na proizvodnjo delov za hidravliko. Stranska dejavnost je zastopanje podjetij na kitajskem trgu. Zastopamo dve slovenski in eno italijansko podjetje. Omenili ste, da je delovna sila sedemkrat cenejša kot pri nas. Kakšne pa so delovne delovne navade Kitajcev? Tam ni noben problem reči, da se dela ves dan. Delavci so zelo disciplinirani, seveda pa je potreben nadzor. Bistveni so preddelavci, če so ti ustrezni, bodo tudi drugi dobro delali. Delavci praviloma od tujega podjetja pričakujejo več ugodnosti kot od domačega. Najnižja plača za navadnega delavca je 55 dolarjev, mi jim plačujemo 125 dolarjev za normalen delavnik. Katere pa so manj prijetne plati poslovanja na Kitajskem? Vsi, ki poznajo Kitajce, trdijo, da moraš imeti zelo dober nadzor v podjetju. Znani so primeri, ko je prišel lastnik v svojo tovarno ponoči in je našel delavce, ki so delali za drugo podjetje. Takih primerov ni malo. Delavci, ki čez dan delajo za lastnika podjetja, ponoči organizirajo delo za konkurenčno podjetje. »Zdaj je morda pametno vlagati v nakup zemljišča, ker bodo cene nepremičnin na Kitajskem v prihodnjih letih rasle.« Največja težava pa je birokracija. Tam špediter ne komunicira neposredno z državno upravo, temveč prek elektronske pošte, zato lahko vsaka stvar dolgo traja. Mi smo na primer imeli ogromno težav samo zato, ker smo v isti kontejner naložili tri vrste blaga. Zdaj stvari že tečejo hitreje, ker bolje poznamo razmere. Če ne drugega, vemo vsaj, kje moramo vprašati. Včasih je že to veliko. Sicer pa sta za tujce na Kitajskem velika ovira že samo bivanje in sporazumevanje. Kitajci imajo povsem drugačno miselnost od nas, poleg tega le redki izobraženci govorijo angleško, drugi tujih jezikov ne razumejo niti malo. Tujcem oblasti ne priznavajo vozniških izpitov, zato jih morajo delati še enkrat. Praktični del izpita ni težaven, veliko težje je narediti teoretični del zaradi neznanja jezika in njihove pisave. Kakšen nasvet bi dali podjetnikom po letu dni izkušenj z lastnim podjetjem na Kitajskem? Priporočam, da se podjetniki združimo. Zgradili smo že okvir, ki se mu lahko pridružijo drugi podjetniki. Če bomo združeni, bomo delali z nižjimi stroški, kot če se bo vsak sam podal na ta trg. http://www.podjetnik.si/default.asp?ClanekID=1447

KOMUNIZEM & KAPITALIZEM

Eksplozivna zmes komunizma in kapitalizma

Ustanovitev podjetja na Kitajskem je preprosta, cene zemljišč ugodne, država pa spodbuja naložbe.

Ko je bil slavni svetovni popotnik Marko Polo, ki je v 13. stoletju obiskal tudi kitajskega cesarja, na smrtni postelji, so ga obkrožili sorodniki in mu rekli, naj prizna, da si je zgodbe o daljni deželi na vzhodu izmislil. Marko Polo jim je odvrnil: "Ničesar si nisem izmislil. Pravzaprav sem vam povedal le polovico od tistega, kar sem tam zares videl!"

S skoraj neverjetnimi zgodbami o vzponu Kitajske se z Daljnega vzhoda vračajo tudi sodobni poslovneži. Res jim je kar težko verjeti, da se je nekdanja komunistična utrdba prelevila v enega najbolj obetavnih trgov na svetu. Skoraj fantazijski se zdijo tudi podatki, da je povprečna gospodarska rast v tej državi v zadnjih letih znašala od osem do devet odstotkov. In kdo bi verjel napovedim, da naj bi kitajski BDP že čez dve desetletji prekosil ameriškega? Od številk pa se zvrti ob podatku, da je vrednost neposrednih tujih naložb na Kitajskem v prvih desetih mesecih lani dosegla skoraj 54 milijard dolarjev, kar je približno 23 odstotkov več kot v istem času predlani!

Najhitrejšim ni žal

Doslej so v 16 slovenskih podjetjih sklenili zajahati podivjanega zmaja. Večina jih je na Kitajskem ustanovila podjetja s skupnim vlaganjem (joint-venture) ali pa odprla predstavništvo. Drago Lemut, direktor hitro rastočega kranjskega podjetja Le-Tehnika , pa je naredil še korak naprej in v sodelovanju z Iskro Mehanizmi in Iskro Zaščito v mestu Suzhou blizu Šanghaja ustanovil edino v celoti slovensko podjetje na Kitajskem - Sinoslo Suzhou Technology . Za odprtje podjetja, ki ga vodi njegov sin Anzej Lemut, se je odločil po tehtnem premisleku. Med številnimi razlogi, ki so ga spodbudili k ustanovitvi Sinoslo, zlasti opozarja na velik potencialni trg za njihove izdelke, poceni delovno silo in na hitro rast kitajskega gospodarstva. Dodatna spodbuda pa je prišla še iz nemškega Siemensa , pomembnega poslovnega partnerja Le-Tehnike, ki se je prav tako zasidral v Šanghaju. Je Lemutu dve leti in pol po zagonu podjetja Sinoslo, v katerem je zdaj zaposlenih že 68 ljudi (od tega so le trije Slovenci), morda žal? "Obžalujem le, da se na Kitajsko nismo odpravili že prej," zagotavlja.

Za sodelovanje s Kitajci v podjetju s skupnim vlaganjem so se pred tremi leti odločili v Iskri Avtoelektriki . "Dogovorili smo se, da mi poskrbimo za tehnologijo, proizvodnjo in razvoj," pojasnjuje Tomaž Groff, vodja inženiringa v Iskri Avtoelektriki, "lokalni partner pa naj bi poskrbel za kitajski trg in reševanje lokalnih težav z zaposlovanjem in z oblastmi." In vtisi? Za zdaj poslujejo dobro. Opozarjajo pa, da se je pred začetkom sodelovanja treba posvetiti interesom in željam potencialnega partnerja. "Partnerja morata imeti dolgoročne interese za sodelovanje ali pa vsaj zelo podobne cilje," pravi Groff, "drugače zveza - prav tako kot pri poroki - ne bo dolgo trajala."

Birokraciji je odklenkalo

Drago Lemut, Le-Tehnika: Cena delovna sile je v Indiji in Vietnamu nižja, vendar ima Kitajska manj logističnih težav.

Ustanoviti podjetje na Kitajskem ni kljub ostankom komunistične birokracije nič kaj težje kot v Sloveniji. Celo nasprotno! V posebnih industrijskih conah v okolici velikih mest na vzhodu države, kot so Šanghaj, Guangzhou in Peking, so postopki ustanovitve hitri, preprosti in pregledni, cene za nakup oziroma najem zemljišča pa precej nižje kot v Sloveniji, saj država načrtno spodbuja prihod tujih podjetij. "V notranjosti in na zahodu države so cene še precej bolj ugodne kot na vzhodu," pravi Nataša Mrak, ki na GZS skrbi za azijske trge, "a tam ni infrastrukture, ki bi privabila tuje investitorje." Zato se je večina slovenskih podjetij osredotočila na cvetoča obalna mesta, ki so po prihodku na prebivalca že skoraj dohitela, po življenjski ravni pa v marsičem prehitela Slovenijo.

Kitajci so desetkrat cenejši od Slovencev, delajo šest dni na teden in si privoščijo zgolj šest dni dopusta.

Kljub visokemu standardu v Šanghaju in drugih velemestih na vzhodu je poceni delovna sila na Kitajskem še vedno eden od glavnih vzrokov za vstop tujih podjetij na tamkajšnji trg. V podjetju Sinoslo so ob ustanovitvi delavcem na mesec tako plačevali približno 25 tisoč tolarjev bruto, potem pa se je ta znesek že nekoliko zvišal. Poleg tega, da so Kitajci pripravljeni delati za desetkrat manjši znesek kot Slovenci, so tudi izredno marljivi. Delajo šest dni na teden, na leto imajo šest dni praznikov in si privoščijo le šest dni dopusta. Lemut pravi, da tudi bolniških dopustov skoraj ne poznajo in da se je v podjetju Sinoslo pred časom prvič zgodilo, da neke delavke ni bilo v službo, ker je bila bolna.

Drago Lemut dodaja, da bo Kitajska gotovo še dolgo najbolj ugodno območje za ustanavljanje proizvodnega podjetja, čeprav se bo delovna sila sčasoma podražila. "Cena delovne sile bo v Vietnamu ali v Indiji nižja," pravi Lemut, "vendar bo Kitajska kljub temu vsaj še petnajst let bolj ugodna zaradi manjših logističnih težav in velikih rezerv delovne sile."

Nočno piratstvo

Ker je na Kitajskem (podobno kot drugod) vse v znamenju jina in janga, pa je nekaj tudi senčnih plati. Zahodni podjetniki na Kitajskem se srečujejo s številnimi težavami, povezanimi predvsem z drugačnim načinom razmišljanja in pogledom na posel kot v Evropi. Na eno od neprijetnosti denimo opozarja Drago Lemut, ki pravi, da imajo kitajski delavci to slabo lastnost, da ponoči marsikdaj na skrivaj organizirajo proizvodnjo za konkurenčno podjetje. Še posebno pogosto naj bi se to dogajalo v podjetjih s skupnim vlaganjem, pravi Lemut. In prav to je bil tudi eden od glavnih razlogov, da so sami ustanovili podjetje, ki je v celoti slovensko. Posebna zgodba je tudi zaščita intelektualne lastnine. Na vsakem vogalu prodajajo ponaredke ur Rolex , obutve Nike in srajc Hugo Boss , ki so izdelani tako dobro, da niti poznavalsko oko ne opazi, da ne gre za izvirnike. "Nič čudnega, da tako dobro kopirajo," pravi Drago Lemut, "saj ponaredke mnogokrat izdelajo kar na istih strojih kot matično podjetje!" Razmere na področju zaščite intelektualne lastnine se nekoliko izboljšujejo po letu 2001, ko je Kitajska vstopila v Svetovno trgovinsko organizacijo, nedvomno pa bo trajalo še precej let, preden se bo spremenila miselnost več kot milijarde ljudi. Za ponazoritev - kar 92 odstotkov računalnikov na Kitajskem je opremljenih s piratskim softverom.

Murphyjev zakon po kitajsko

Veliko težav povzročajo podjetnikom tudi jezikovne pregrade. Tudi tisti Kitajci, ki so se angleško učili v šoli angleško, govorijo zelo slabo. "Kitajskim delavcem je zato treba natančno pojasniti prav vse - do zadnje podrobnosti," opozarja kanadski podjetnik Oliver Mende, ki je že pred osmimi leti začel sodelovati s kitajskim podjetjem, ki je zanj izdelovalo sončna očala. Dodatna težava je v tem, pravi Mende, da predstavniki proizvajalcev nikoli ne bodo priznali, da naročila niso razumeli oziroma da česa ne znajo ali ne zmorejo. Na naročilo vedno pritrdijo z "yes, yes", potem pa naročnik prejme marsikaj. "Nekoč sem jim po faksu poslal obvestilo, naj mi na robu očal natisnejo nek napis," pripoveduje Mende. In kaj se je zgodilo? Kitajci so mu v Kanado poslali deset tisoč očal, na katerih je bil namesto želenega napisa odtisnjen kar rokopis, ki so ga prekopirali s faksa. Je potem prekinil sodelovanje s Kitajci? "Kje pa!" pravi Mende. "Saj so mi očala izdelovali za en dolar, mi pa smo jih na kanadskih bencinskih črpalkah prodajal za trideset dolarjev."

Da je na Kitajskem temeljit nadzor od začetka do konca posla za zdaj še nujen, pritrdi tudi Drago Vobovnik, vodja uvoza neživilskih izdelkov v podjetju Engrotuš , ki ima na Kitajskem predstavništvo. "Za uspeh pa je poleg tega treba nujno temeljito preveriti tudi ozadje vsakega proizvajalca in dobro premisliti o izbiri poslovnega partnerja," dodaja Vobovnik in opozarja, da je pri poslovanju s Kitajci nujna velika prilagodljivost, poleg osnovnega poslovnega načrta pa je dobro imeti pripravljenih tudi nekaj rezervnih. Na Kitajskem namreč še bolj kot v Evropi drži Murphyjev zakon, ki pravi, da če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo.

Skok čez jezikovne ovire

Dr. Mitja Saje, Filozofska fakulteta: V Šanghaju je že deset diplomantov sinologije, ki delajo za slovenska ali tuja podjetja.

Temeljna rešitev za uspešno poslovanje in za čim manj spodrsljajev na Kitajskem je učenje jezika. "Če pride na pogajanja Slovenec, ki govori kitajsko, je to zanj velika prednost," pravi dr. Mitja Saje, predstojnik oddelka za azijske študije na ljubljanski filozofski fakulteti. Prav prvi stiki s kitajskimi poslovnimi partnerji so najpomembnejši za uspeh; že po nekaj frazah v kitajščini bo led prebit in se bo mogoče začeti resno pogajati.

Zadržki pred začetkom učenja "popolnoma nerazumljivega jezika" so po Sajetovih besedah odveč, saj se kitajščine ni težko naučiti. Za obvladovanje fonetičnih posebnosti - Kitajci na primer poznajo štiri načine izgovorjave samoglasnikov - je dovolj približno mesec dni vaje, učenje temeljev govorjenega jezika pa bo trajalo malce dlje. Posebno poglavje pa je kitajska pisava, ki je po Sajetovih besedah kar jezik zase. Učenje kitajskih pismenk - kitajski izobraženci jih menda poznajo od šest do osem tisoč, ponavadi traja več let. Za resno komunikacijo bodo zato slovenska podjetja v prihodnosti verjetno vse pogosteje najemala diplomante sinologije, ki se že zavedajo dobrih poslovnih priložnosti na Kitajskem. Samo v Šanghaju je na primer že deset diplomantov, ki delajo za slovenska oziroma za tuja podjetja.

Pogled skozi kitajske oči

Zofija Mazej Kukovič, Esotech: Zaradi ohlapne pravne ureditve je za uspeh nujen primeren odnos do ljudi

Slovenski poslovneži pa na Kitajskem ne naletijo le na jezikovne ovire, ampak tudi na kulturne posebnosti. "Včasih se nam kaka njihova zahteva ali odločitev zdi popolnoma nerazumljiva," pravi Tomaž Groff iz Iskre Avtoelektrike, "dokler je ne pogledamo skozi 'kitajske oči'." Poslovneži z visokim kulturnim količnikom (glej Manager 12/2004) bodo prav ta posebni pogled hitreje doumeli.

Ena od posebnosti kitajske poslovne kulture, ki temelji na več kot tisočletje in pol trajajoči tradiciji konfucianizma, zapoveduje dosledno upoštevanje hierarhije. Na formalnih podjetniških sestankih se tako od celotne delegacije med sabo pogosto pogovarjajo le vodje, drugi udeleženci pa poslušajo. Zelo slab vtis pa Kitajci dobijo, če se slovenski poslovneži začnejo med sabo pogovarjati ali celo prepirati. Hierarhična sestava in delitev funkcij morata biti dobro razvidni tudi pri skupinskih predstavitvah projektov. Vsaka nejasnost bo Kitajce namreč zmedla in dobili bodo vtis, da tujci še niso vsega razčistili med sabo, zato posla ne bodo sklenili. "Tudi zaupanje je pri njih velika vrednota, ki jo je uzakonil že Konfucij," pravi Zofija Mazej Kukovič, direktorica podjetja Esotech , ki vse tesneje sodeluje s Kitajsko. Dodaja, da je zaradi ohlapne pravne ureditve za uspeh nujen primeren odnos do ljudi, čim bolje pa se je treba seznaniti z njihovimi posebnostmi. "Pravilo, da posel delamo ljudje, velja tam več kot dobesedno," pravi Mazej Kukovičeva.

Šanghaj prehiteva Hongkong

Na Kitajskem je poglavje zase tudi korupcija, zaradi katere po nekaterih podatkih na zasebne bančne račune izgineta kar dva odstotka tamkajšnjega BDP. Korupcija pa je tesno povezana s svojevrstnim političnim sistemom, ki združuje dve navidez nezdružljivi politični in ekonomski skrajnosti - komunizem in trdi kapitalizem. Po novem kitajska komunistična partija namreč ne zastopa več le proletarcev, temveč so tudi novopečeni bogataši lahko člani centralnega komiteja in drugih političnih struktur, s čimer neposredno vplivajo na velikanske ekonomske projekte, kot je na primer spodbujanje rasti v Šanghaju. Razcvet tega mesta ni naključen, temveč gre za projekt, ki so se ga politiki lotili na začetku prejšnjega destletja. Da jim je uspelo, skoraj ni dvoma, saj se je velemesto z več kot 13 milijoni prebivalcev spremenilo v svetovno ekonomsko meko. "Najprej Šanghaj!" je geslo, s katerim spodbujajo milijone ljudi v finančno šibkem zaledju Kitajske, da prispevajo še več sredstev za razvoj mesta, ki bo po ekonomski moči verjetno prehitelo tudi Hongkong. To pa bo za partijce pomenilo novo zmago, saj bodo dokazali, da lahko z lastnimi sredstvi in močmi prehitijo tudi nekdaj cvetočo britansko kolonijo.

Cvetoča obalna mesta na Kitajskem so po življenjski ravni v marsičem že prehitela Slovenijo.

Pred prodorom Šanghaja in njegove okolice ob reki Jangce pa je bilo najbolj perspektivno kitajsko območje jugovzhodna provinca Guangdong ob Biserni reki, kjer se je letni dohodek na prebivalca povzpel na 1.800 dolarjev, kar je dvakrat toliko, kot je povprečje na Kitajskem. To območje je raslo predvsem zaradi bližine Hongkonga in Macaa, ki sta s tehnološkimi in poslovnimi izkušnjami pripomogla k naglemu vzponu sosednjih mest, kot so Guangzhou, Foshan in Zhongshan. A zaradi velike onesnaženosti zraka, težav z infrastrukturo in dobavo energije ter zaradi pomanjkanja delovne sile in s tem zaradi vse višjih plač zaposlenih je že kazalo, da se bo razvoj na tem območju ustavil. Politiki in poslovneži pa so julija letos sprejeli zamisel, ki jo je predlagal partijski sekretar Zhang Dejiang: industrijsko območje bodo preprosto razširili in vanj vključili še devet provinc ter dve posebni administrativni coni - Hongkong in Macau. Tako bo nastala gigantska ekonomska regija s 450 milijoni prebivalcev, kar je skoraj toliko, kot jih je v Evropski uniji, in z bruto proizvodom, ki naj bi znašal približno 630 milijard dolarjev.

Priložnost: onesnaženje

Ena od največjih težav, ki pesti milijonska mesta z izjemno gospodarsko rastjo na vzhodni obali, je onesnaženje zraka oziroma okolja. Dovolj zgovoren je verjetno že podatek, da je na Kitajskem kar devet od desetih najbolj onesnaženih mest na svetu po nekaterih napovedih pa naj bi se ta država kmalu uvrstila na prvo mesto svetovne lestvice onesnaževalcev zraka. Celo tako neprijetni podatki pa lahko pomenijo dobro priložnost za tuje investitorje, saj je na področju varstva okolja Kitajska nedvomno največji potencialni trg na svetu. In tega se zavedajo tudi v slovenskem ekološkem grozdu. "Pomembnih ekoloških projektov je na Kitajskem veliko," pravi Zofija Mazej Kukovič, direktorica Esotecha, ki je nosilno podjetje ekološkega grozda. Dodaja, da so kitajski projekti povezani predvsem z zmanjševanjem emisij ogljikovega dioksida in uporabo alternativnih virov energije. "Sami smo pozornost namenili predvsem elektrarnam in železarnam, in sicer nadzoru, študijam vplivov na okolje ter čiščenju zraka in vode," pristavi Mazej Kukovičeva.

Na Kitajskem je devet od desetih najbolj onesnaženih mest na svetu.

Poleg "dekontaminacije" območij, ki jih je prizadela prehitra gospodarska rast oziroma industrializacija, se slovenskim poslovnežem na Kitajskem ponuja še veliko novih neizrabljenih priložnosti. V Iskri Mehanizmih so se tako že dogovorili za izdelavo usmerjevalnih tabel med olimpijskimi igrami leta 2008. Do takrat naj bi se namreč povsem spremenila podoba Pekinga, v katerem bo olimpijada. Kitajsko glavno mesto pa je že zdaj velikansko gradbišče, v katerem ne gradijo le športnih objektov, ampak skušajo v na novo odkritem ekološkem duhu oživljati tudi zelene površine.

Leta 2001 si je kitajska vlada zadala še en gargantovski projekt. Do olimpijskih iger 2008 ali vsaj do svetovne razstave Expo, ki bo leta 2010 v Šanghaju, naj bi zgradili 1118 kilometrsko železnico, ki bo povezala mesto Golmud v provinci Qinghai s tibetansko prestolnico Lhaso. Projekt, ki je predvidoma vreden več kot tri milijarde dolarjev, so švicarski strokovnjaki za predore in mostove ocenili za utopijo, saj naj bi kar štiri petine železniške proge zgradili nad štiri tisoč metri nadmorske višine. A če so partijci sklenili, da je to izvedljivo, potem bodo železnico zgradili, zagotavljajo kitajski časniki.

Ljudi bodo izselil

Podobno kot o železnici do Tibeta razmišljajo kitajski oblastniki tudi o Jezu treh dolin, ki naj bi ga zgradili do leta 2009. Zaradi gradnje jezu, s katerim bodo ukrotili reko Jangce, bo v provinci Chongqing nastalo poplavljeno območje, veliko kot Singapur. Zakaj pa so se pravzaprav lotili tega projekta, zaradi katerega bodo morali izseliti kar milijon in pol prebivalcev? Glavni razlog je, da proizvodnja energije ne dosega več naraščajočih potreb. Energija, ki jo bodo proizvedle turbine hidroelektrarne, bo tako nadomestila gradnjo 18 jedrskih elektrarn, kar ustreza približno petini sedanjih energetskih potreb v državi.

In prav na težave z dobavo energije opozarja tudi Drago Lemut kot enega največjih potencialnih problemov pri poslovanju na Kitajskem. "V industrijskem območju, kjer imamo podjetje, nam je že dvakrat za ves dan zmanjkalo elektrike," pravi Lemut, "na nekaterih drugih območjih pa se celo redno dogaja, da enkrat na teden nimajo elektrike."

Negotovost in razlike

Temna senca, ki poleg težav z energijo preži na vlagatelje na Kitajskem, pa so tudi negotove politične razmere. Nihče namreč ne zna napovedati, kaj se bo zgodilo, če se bo nadaljeval vzpon vzhodne obale, za katero bo nerazvita notranjost države le počasi capljala. Že zdaj ruralno prebivalstvo vse težje sprejme partijske slogane, kot je "Najprej Šanghaj!", zaradi katerih trpijo zahodne in osrednje regije. Protesti, na katerih se zbira več tisoč ljudi, so se že začeli, a jih oblast za zdaj še lahko brzda v prihodnosti pa se bodo razmere verjetno še zaostrile. V britanskem Economistu zato opozarjajo, da je previdnost pri vstopu na kitajski trg več kot potrebna. Vsekakor pa je Kitajska za zdaj tako dobra poslovna priložnost, da se pesimizem preprosto ne splača. Smetano so tisti, ki so se tja odpravili prvi, res že pobrali. A na Kitajskem je še vedno toliko dobrih priložnosti, da se tudi Slovencem nedvomno splača zgrabiti kitajskega zmaja za rep, preden zares poleti v nebo.

6 nasvetov za poslovna srečanja

1. Resnica v celofanu - Kitajci pogosto ne povedo tistega, kar mislijo, temveč tisto, kar bi nekdo rad slišal. Za pošiljko vam bodo na primer rekli, da bo prispela "zelo hitro", čeprav bo v resnici zamudila vsaj mesec dni.

2. Nasmejani obrazi - Če zaradi zamujene pošiljke pobesnite, se bodo Kitajci v odgovor pogosto le smehljali. Tak nasmešek pa ni znamenje veselja ali zadovoljstva, ampak pomeni zaskrbljenost ali celo zadrego.

3. Zavita darila - Poslovna in osebna darila Kitajci z veseljem sprejmejo, a jih navadno ne odvijejo pred darovalcem.

4. Nikoli z rdečo - Kitajskemu poslovnemu partnerju ničesar ne napišite z rdečo barvo. Rdeča pisava je namreč tako slabo znamenje, da lahko zato celo ustavijo pogajanja.

5. Menjava vizitk - Vizitke, pomembne dokumente in denar izročite vedno z obema rokama in pri tem glejte osebo v oči.

6. Pes na krožniku - Med poslovnim kosilom ali večerjo se na Kitajskem mnogokrat šreijo tudi nemogoči problemi. Vendar, pozor! Na krožniku se lahko znajdejo tudi nenavadne specialitete, na primer pečeni psi in ocvrti kokošji kremplji.
http://www.finance.si/130340/Eksplozivna-zmes-komunizma-in-kapitalizma

TEDNIK - 13.09.2010 11:00 - 19:20
http://tvslo.si/predvajaj/tednik/ava2.81831137/

PONUDBA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV

Z veseljem vas obvešcamo, da bo LE-TEHNIKA (oz. njeno hcerinsko podjetje Sinoslo) v letošnjem poletju odprla nov poslovno-proizvodni kompleks na Kitajskem. Zgradba se nahaja v obcini Suzhou, 100km zahodno od Shanghaja. Prva faza projekta je ze koncana. Skupaj površina prve faze obsega okoli 4000m2 pisarn, proizvodnih prostorov in skladišcnih prostorov. Od tega bo Le-tehnika za svoje potrebe potrebovala 2500 m2, preostanek pa planiramo ponuditi v srednjerocen (1-5 let) najem na trgu. V najem ponujamo pisarne, skladišce in proizvodne prostore loceno ali v kompletu. Pisarne lahko po dogovoru ponudimo tudi popolnoma opremljene na kljuc in za krajše obdobje. Ta ponudba je posebej primerna za podjetja, ki imajo omejena investicijska sredstva in želijo priti hitro do pisarne na Kitajskem zaradi nabavnih ali prodajnih potreb. Ce vas zanima možnost najema, nas poklicite, da se dogovorimo za sestanek in ogled. Kontakti: Mobitel Kitajska, g. Anzej Lemut: +86 13862020223 Podjetje Sinoslo Technology SIP Co., Ltd: +86 512 87171266 Mobitel Slovenija, g. Drago Lemut: +386 41 660488 Ce bi poleg najema prostorov potrebovali tudi pomoc ob ustanavljanju podjetja ali kakšno drugo svetovalno storitev v zvezi s poslovanjem podjetja na Kitajskem, vam lahko pomagamo, saj imamo kot prvo podjetje v slovenski lasti na Kitajskem veliko izkušenj tudi na podrocju poslovnega svetovanja. Sodelovali smo s prenekaterimi vecjimi in manjšimi, slovenskimi in tujimi podjetji. Za popoln seznam in reference nas prosim poklicite. Pripenjamo tudi nekaj slik objekta in lokacije. Anzej Lemut Suzhou, 2009/05/25 www.izvoznookno.si/Dokumenti/AKTUALNO/27_05_09-Kitajska_Sinoslo-ponudba_prostori.pdf

Kako zakorakati na kitajski trg

Kje naj začne podjetje, ki načrtuje prodajo na Kitajskem? Kako izbrati pravo strategijo vstopa na kitajski trg? Kje dobiti in kako preveriti stike v 10 tisoč kilometrov oddaljeni Kitajski?

Povprečna letna rast kitajskega BDP v zadnjih 30 letih je bila osemodstotna, česar ni bila doslej sposobna doseči še nobena država v razvoju. Juan je iz leta v leto močnejši. Januarja so kitajski statistiki objavili, da je kitajsko gospodarstvo tudi lani, ko je bil svet v recesiji, zraslo za 8,7 odstotka. Poznavalci Kitajski čez 20 do 30 let napovedujejo eno od vodilnih mest med razvitimi državami. Kako torej začeti, če imate realne možnosti za delovanje v eni od niš na kitajskem trgu?

Gorenje se je na Kitajskem osredotočilo na prodajo bele tehnike visokega cenovnega razreda. Na sliki Andy Miklav, direktor predstavništva Gorenja v Šanghaju, in Urška Kupec, vodja prodaje in marketinga.

Potencial kitajskega trga z milijardo in nekaj več kot tristo milijoni prebivalcev je izjemno velik, enako velike pa so lahko tudi težave, s katerimi se spopadajo podjetja, ki se želijo uveljaviti na Kitajskem. Nemogoče je izmeriti ali oceniti količino časa, ki so ga v zadnjih desetletjih, odkar se je Kitajska odprla za posle z Zahodom, osvajanju kitajskega trga namenila evropska in ameriška podjetja. In marsikatero je po večletnih vlaganjih v trg, ki ni dal pravih rezultatov, odnehalo.

Prostor za luksuz

Kako premožni so Kitajci?

Kdor pride na Kitajsko, bo prej ko slej vstopil tudi v Bank of China . Eden ali več prostorov v ekspoziturah je namenjenih bančnim okencem oziroma poslovanju z navadnimi komitenti. Nad vhodom v posebej urejene prostore pa visi napis Wealth Management oziroma zasebno bančništvo. Med obiskom Gvandžuja sem naletel na digitalni video, avdio in računalniški trg High Sun, ki se razteza čez več ulic. V eni ulici so naprodaj samo hi-fi aparati s cenami za sistemske komponente, ki se gibljejo od tisoč do 50 tisoč evrov. Proizvajalci so iz EU, ZDA in Japonske. Kdo si to lahko privošči? Upravičeno se lahko vprašamo: Kaj delajo in koliko zaslužijo Kitajci, ki si lahko privoščijo take nakupe? Po poročanju časopisa China Daily je na Kitajskem blizu 800.000 oseb, katerih premoženje presega milijon evrov (Hongkong, Tajvan in Makao niso zajeti). Gre predvsem za lastnike podjetij. Vse bolj številčen pa je tudi srednji razred, ki ga sestavlja 60 milijonov Kitajcev, ki imajo 15.000 ali več evrov letnih dohodkov. To so managerji, inženirji, finančniki in drugi strokovnjaki. Nekateri delajo za kitajska podjetja, ki delujejo globalno, drugi so zaposleni v predstavništvih podjetij iz EU, ZDA in iz drugih razvitih držav. Premožni Kitajci skoraj brez izjem živijo v večmilijonskih mestih, ki so večinoma vzdolž več kot dva tisoč kilometrov dolge kitajske obale, od Šenzena na jugu do Harbina na severu.

Pa vendar prodajati Kitajcem ni nemogoče. Kar nekaj naših podjetij je v zadnjih letih v različnih kitajskih mestih odprlo svoja predstavništva. Njihove izkušnje in izkušnje drugih podjetij, ki jim je na Kitajskem uspelo, so taka: zelo pomembna so prava poznanstva in zaupanje med poslovnimi partnerji. Kitajci se dolgo in trdo pogajajo. Najteže je priti do prvih naročil, če pa kakovost in standardi ustrezajo in če je cena prava, kupci ostaja zvesti. Če imajo kitajski kupci občutek, da imata kupec in dobavitelj dolgoročne koristi od posla, so pošteni partnerji in razumejo, da morajo tudi dobavitelji imeti dobiček.

Kje začeti

Kitajska je z naše perspektive videti kot enotno gospodarsko območje, vendar je resničnost povsem drugačna. Ključna beseda, s katero se poznavalci Kitajske odzovejo na vprašanje, kje začeti, je osredotočenost. Kitajska je namreč razdrobljen, lokaliziran trg, ki ga zaznamujejo različna podnebna območja in različne kulture. Kitajsko sestavlja 30 provinc in dve posebni administrativni regiji, Makao in Hongkong. Vsaka regija in vsaka provinca ima svoje posebnosti in zahteve.

Nekateri industrijski sektorji delujejo približno enako razpršeno po vsej državi, drugi pa so močno skoncentrirani v izbranih provincah. Tako na primer v eni najbolj razvitih provinc Guangdong deluje 2700 tovarn za proizvodnjo izdelkov za osebno nego, v vseh drugih 29 provincah pa le 300 tovrstnih tovarn. Glavno mesto province Guangdong je Gvandžu, znan tudi kot Kanton, kot so mu rekli v kolonialnih časih. Med Gvandžujem in Hongkongom je na razdalji 200 kilometrov eno najrazvitejših industrijskih območij na Kitajskem. Tam imajo svoje proizvodne kapacitete locirana mnoga evropska, ameriška in japonska podjetja.

Poleg Gvandžuja je gospodarsko zelo pomemben tudi Šenzen, najmlajše kitajsko velemesto, ki je v osemdesetih letih zraslo tako rekoč iz nič, iz vasice z nekaj tisoč prebivalci. Šenzen se dotika meje s Hongkongom (med Ljudsko republiko Kitajsko in njeno posebno administrativno regijo Hongkongom je še vedno močno zastražena meja). Zdaj je Šenzen visokotehnološko središče, eden največjih logističnih centrov in borzno središče.

Ljubomir Ulaga, vodja predstavništva slovenskega gospodarstva v Šanghaju, za zdaj še v okviru Japtija , pravi: "Spoznavanje s kitajskim trgom je vezano na izdelek ali storitev, ki jo slovensko podjetje trži. Zato ni pravila, kje začeti. Seveda je bolje, da se poslovanje začne v velikem trgovskem središču, kot je Šanghaj, Gvandžu ali Peking, in od tam prodira v notranjost Kitajske, na primer v Čengdu v provinci Sičuan ali drugam."

Ena od možnih lokacij in poslovnih okolij, ki nam je po razmišljanju verjetno še najbližje zaradi stopetdesetletnega vpliva Britancev, je Kitajska, ki govori angleško - to je sedemmilijonski Hongkong, od leta 1997 posebna administrativna regija Kitajske, ki je ohranila kapitalistični sistem.

"Za podjetja, ki nimajo izkušenj na kitajskem trgu, za podjetja, ki si ne morejo privoščiti dragih neuspehov, je Hongkong zelo varno mesto za začetek delovanja na kitajskem trgu. Seveda nočem reči, da ni mogoče uspešno delovati na kitajskem trgu tudi samostojno, toda tveganje je precej večje. V vaših podjetjih naj se vprašajo, ali imajo dovolj sredstev za poskuse in napake, koliko si lahko privoščijo glede raziskav, kako številčno posadko imajo lahko v svojem kitajskem predstavništvu. Če imajo dovolj izkušenj, sredstev in ljudi, bo prihod na kitajski trg skozi hongkonška vrata morda odveč," pravi Carrie Lam, sekretarka za razvoj v hongkonški upravi.

Nakupovalna ulica Šangdžu v središču starega Gvandžuja, glavnega mesta Guangdonga, ene najrazvitejših kitajskih provinc (levo franšiza Kentucky Fried Chicken, desno McDonald´s

Dobra pot do zvez: kitajski poddobavitelji

Zanimiv recept za vstop na trg ima Bernard Lau, častni konzul Slovenije v Hongkongu, sicer pa trgovec s surovinami, kovinami in polizdelki iz barvnih kovin: "Kot povsod po svetu so tudi za uspešno poslovanje na Kitajskem potrebne zveze in poznanstva ali 'guanši', kot temu z eno besedo rečemo Kitajci. Če želite prodajati na Kitajskem, začnite z nakupi pri kitajskih partnerjih. Tako jih boste spoznali. Zastavljali boste lahko vprašanja, spoznali boste posebnosti trga. Kdor namerava prodajati Kitajcem, zelo verjetno nekaj izdeluje, kar pomeni, da sestavne dele povezuje v neki sistem. Če oddate izdelavo nekaterih sestavnih delov v proizvodnjo na Kitajsko, ste dobili partnerje, ki vam bodo lahko pomagali z nasveti, s poslovnimi izkušnjami, s svojimi zvezami in poznanstvi."

Pogled z vrha hongkonškega otoka (desno znani trikotni nebotičnik, kjer ima prostore Bank of China).

Na kakšen slog prodaje padajo Kitajci?

Guo Jian Guo, direktor prodaje v ameriškem podjetju Dingye , ki izdeluje stroje za pakiranje, opozarja na razliko med ameriškim in kitajskim slogom prodaje profesionalnih izdelkov.

"Po rodu sem Kitajec, že več kot 30 let pa živim in delam v Filadelfiji, v ZDA. Na Kitajsko prihajam vsaj dvakrat na leto, na kitajski izvozni sejem v Gvandžuju, kjer razstavljamo stroje za pakiranje vseh vrst izdelkov. Po mojem mnenju je za podjetja, ki prodajajo drugim podjetjem na Kitajskem, bolje, da za prodajno osebje angažirajo izkušene prodajne managerje, ne pa prodajnih inženirjev. Direktorji kitajskih podjetij so le malokdaj dovolj tehnično podkovani, zato jih poplava tehničnih podatkov in preveč strokoven pristop odbija. V podjetju imajo v ta namen strokovnjake, ki se razumejo na tehnične standarde in podrobnosti delovanja. Dobri prodajalci pa so se sposobni približati in razumeti direktorja ter nabavne managerje."

Prvi in za zdaj edini Wal-Mart v Šenznu. Verige, kot so Tesco, Carrefour in Metro, so na Kitajskem za zdaj v prednosti.

Izkušnje Le-tehnike: spopad z birokracijo in nezaupljivostjo kupcev

Drugo območje, ki je enako pomembno, pa je Šanghaj in okoliška mesta, kot sta denimo Hangzhou in Suzhou, kjer že osmo leto deluje Sinoslo Technology , del podjetja Le-tehnika Kranj . Sinoslo Technology je bilo ustanovljeno leta 2002 kot prvo kitajsko podjetje v slovenski lasti. Na Kitajskem imajo proizvodnjo, ki jo delijo v dve liniji. V prvi izdelujejo različen dodatni material za komunikacije - telefonske, omrežne, TV-podaljške, vtikače in adapterje, vtičnice in podobno.

V drugi pa hidravlične sisteme - sklope cilindrov, agregatov, nadzornih ventilov, ki nadzorujejo premikanje cilindrov, ki so uporabni v viličarjih, težki mehanizaciji, pri dvigovanju težjih stvari, na proizvodnih linijah težke industrije in drugod. Direktor Sinoslo Technology Anžej Lemut pravi: "Z ustanovitvijo lastnega podjetja so nas naši kitajski kupci začeli jemati resno in so nas videli kot dolgoročnega partnerja."

Od pridobitve dokumenta o ustanovljenem podjetju so potrebovali še pet mesecev za zagon proizvodnje. Lemut ocenjuje, da bi danes z znanjem, ki ga imajo, to lahko naredili precej hitreje, in dodaja, da so se od takrat pa do danes birokratski postopki tudi malce poenostavili. "Birokracija je dejansko največji problem na Kitajskem. Glede birokracije v zunanjetrgovinski menjavi bi lahko rekli, da je poslovanje zelo podobno poslovanju v stari Jugoslaviji. Birokratski postopki neposredno vplivajo na prag rentabilnosti poslovanja podjetja, ki je višji, kot bi lahko bil ali kot je na primer v Evropi. Dodatni papirji in komunikacija z vladnimi uradi zahtevajo dodatno izobraženo delovno silo, ki ne prinaša dodane vrednosti."

V Sinoslo Technology iščejo nove poslovne partnerje po ustaljenih poteh, kot so sejmi, osebne predstavitve, splet ... Zelo pomembno je, da po tistem, ko dobijo kontakt, tega redno vzdržujejo. "Kitajska podjetja so na splošno previdnejša pri poslovanju z nepoznanimi podjetji, ker jih je tako naučil trg, na katerem sama delujejo. Med veliko množico podjetij je tudi veliko slabih, ki kot dobavitelji lahko naredijo več škode kot koristi. Zato je normalno, da podjetja svoje dobavitelje natančno preverjajo, tudi preizkušajo njihov zanos in podobno. Vsekakor vzpostavljanje kakovostnih stikov s strankami traja precej dlje časa kot v Evropi," pravi Lemut.

Izkušnje Gorenja: maloprodaja v najvišjem cenovnem razredu

Večina slovenskih podjetij, ki prodaja na Kitajsko ali na Kitajskem, prodaja znanemu naročniku v enem od industrijskih sektorjev. Po dostopnih podatkih je Gorenje edini proizvajalec bele tehnike, ki na kitajskem trgu nastopa tudi v maloprodaji, in sicer v luksuznem razredu. Gorenje je predstavništvo v Šanghaju odprlo konec leta 2005 s ciljem, da bi krovnemu podjetju v Sloveniji olajšalo poslovanje z Azijo. Sprva so bile njihove aktivnosti osredotočene na oskrbo najrazličnejših materialov in komponent, narejenih na Kitajskem, hitro pa so ugotovili, da lahko te aktivnosti dopolnijo s prodajo Gorenjevih izdelkov visokega cenovnega razreda.

Urška Kupec, vodja prodaje in marketinga v predstavništvu Gorenja [GRVG 12,10 -0,82%] v Šanghaju, takole pojasnjuje njihovo strategijo: "Gorenje je pred nekaj leti za celotno Azijo, ne le Kitajsko, predstavljalo povsem novo blagovno znamko. Kitajski trg ni enovit. Sestavljata ga izredno razvit obalni predel, kjer so nekatera največja kitajska mesta, denimo Šanghaj, Peking, Gvandžu, Šenzen, Tianjin, ter z redkimi izjemami nekoliko manj razvita celinska notranjost.

Gorenje se v prvih korakih osvajanja tega ogromnega trga osredotoča predvsem na milijonska velemesta. Usmerili smo se na premožnejši sloj, ki išče nekaj novega in drugačnega. To so kupci, ki jim Gorenje ponuja svoje inovativne izdelke, bodisi posamezno bodisi v sklopu različnih dizajnerskih linij. Na kitajskem trgu tržimo izključno izdelke blagovne znamke Gorenje iz najvišjega cenovnega razreda. Tu gre za kolekcijo aparatov gorenje pininfarina in za linijo Ora-to, hladilno-zamrzovalni aparat gorenje s kristali Swarovski , mizo z vgrajenim hladilnikom smartable in drugo. Letos bomo tem aparatom dodali še najnovejšo linijo oblikovalca Rašida Karima."

Kam po nasvet

PSG vam preveri poslovne stike
Ljubomir Ulaga, vodja PSG (predstavništvo slovenskega gospodarstva) Šanghaj: Naše izkušnje kažejo, da slovenska podjetja bolj kot to, da jim posredujemo poslovne stike, potrebujejo njihovo preverjanje. Prve poslovne stike običajno vzpostavijo neposredno med slovenskim in kitajskim partnerjem prek spleta, na obisku sejma ali delegacije in na drugih srečanjih, naša naloga pa je, da te kontakte preverjamo in pomagamo, ko pride do komunikacijskih šumov med partnerji. Naša pomoč podjetjem je splošne narave. PSG je namenjen vsem slovenskim podjetjem z vseh področij in vseh organizacijskih oblik. Nekdo želi prodati čokolado, drugi kupuje plastične izdelke, tretji ponuja storitve ITC, četrti pa želi zaposliti svojega delavca v podjetju kitajskega partnerja. Na vprašanja odgovarjamo odgovorno in strokovno, ne moremo pa se spuščati v podrobnosti, ki jih zahteva posamezna stroka. Seveda pripravimo tudi krajše tržne analize, pripravimo predlog potovanja za posamezno slovensko podjetje, organiziramo sestanke s kitajskimi partnerji, pomagamo pri navezovanju stikov in občasno pri prevajanjih na sestankih.
http://www.finance.si/278542/Kako-zakorakati-na-kitajski-trg

SLOVENSKO KITAJSKO DRUŠTVO
Kdo je kdo na kitajskem?

PEKING / BEIJING:
* ELAN D.O.O. (Begunje na Gorenjskem) : Beijing Snowelan Sport Development Co. Ltd. , kontaktna oseba: Alice Liang
* RIKO D.O.O. (Ljubljana): Riko d.o.o., Beijing Representative Office; Milorad Marinovic, direktor
* VELEPOSLANIŠTVO R SLOVENIJE; Nj. eksc. g. dr. Marjan Cencen, veleposlanik
* Zorana Bakovic, dopisnica za Delo ŠANGHAJ / SHANGHAI:
* ETOL D.D. (Celje) : Slovenia Etol Public Limited Company Shanghai Representative Office; Primož Pungartnik, vodja predstavništva
* ESOTECH D.D. (Velenje) : Esotech (Shanghai) Environmental Protection Technologies Consulting Co.; Mihela Hladin, generalna direktorica
* GENSHIPPING PACIFIC LINE PTE LTD representative office Shanghai; capt. Iztok Šuštaršic, vodja predstavništva
* GORENJE D.D. (Velenje): Andy Miklav, glavni direktor
* ISKRA MEHANIZMI D.D. (Kropa): Sinoslo Technology (SIP) Co. Ltd.; Anzej Lemut, glavni direktor
* ISKRA ZAŠCITE D.O.O. (Ljubljana): Sinoslo Technology (SIP) Co. Ltd.; Anzej Lemut, glavni direktor
* KOLEKTOR D.D. (Idrija): Kolektor Commutator (Wuxi) Co. Ltd.; Luka Hrcek, direktor
* KOVINOPLASTIKA LOŽ D.D. (Stari trg pri Ložu): Kovinoplastika Lož d.d., predstavništvo Shanghai; Linda Zhou, vodja predstavništva
* MARKA D.O.O. (Trzin): Marka Shanghai Office; Roman Petrov, direktor
* LE-TEHNIKA D.O.O. (Kranj): Sinoslo Technology (SIP) Co. Ltd.; Anzej Lemut, glavni direktor
* SINTAGRI (Polzela): Sintagri Co. Ltd.; Tanja Dedic Tamše
* SIQ (Ljubljana): SIQ predstavništvo Shanghai; Chen Zhiping
* ENGROTUŠ D.O.O. (Celje): Tuš Shanghai Representative Office; Izidor Korpar, vodja predstavništva
* ZLATI MANDARIN D.O.O. (Ljubljana): Zlati mandarin; Katarina in Tomaž Osterman HONG KONG:
* HAMMAX TRADING (Ljubljana): Hammax Trading Ltd; Tomaž Kalan, direktor
* KONZULAT R SLOVENIJE; g. Bernard Lau, castni konzul DRUGOD:
* KANTON / GUANGDONG: ALPINA D.D. (Žiri): Zhongshan Alpina Footwear Co. Ltd.; kontaktna oseba: Aleš Gantar, tehnolog in kontrolor
* JIANGSU provinca (Taicang): ISKRA AVTOELEKTRIKA D.D. (Šempeter pri Gorici): Iskra Suzhou Autoelectric Co. Ltd.; Tomaž Groof, direktor
* JILIN provinca (Changchun): Changchun Fawer Iskra Automotive Electrical Co. Ltd.; Zhang Houzhun, direktor
* HANGZHOU: ŽIVEX D.O.O. (Volcja Draga); Lily Qiu
http://www.slo-cn.si/index.php?show=11

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Sep 26, 2010 10:59 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NAJVEČJI ŠTRAJK

V ponedeljek največja stavka javnega sektorja:

V ponedeljek največja stavka javnega sektorja: Šolniki ter del zdravstva in socialnega varstva se ji ne bodo pridružili

V ponedeljek se začenja do zdaj največja stavka javnih uslužbencev v Sloveniji. Po napovedi vodje stavkovnega odbora Dušana Miščeviča bo v njej sodelovalo vsaj 80.000 od skupaj 155.000 zaposlenih v javnem sektorju. Stavka bo potekala na delovnih mestih, morebitne ločene demonstracije, proteste ali provokacije pa bodo po Miščevičevih besedah »zatrli v kali«.

Po napovedi vodje stavkovnega odbora Dušana Miščeviča bo v stavki sodelovalo vsaj 80.000 od skupaj 155.000 zaposlenih v javnem sektorju.

Stavka javnega sektorja, ki se bo začela v ponedeljek, bo trajala do izpolnitve zahtev oziroma do dogovora, ki bi bil sprejemljiv za sindikate. Med šestimi stavkovnimi zahtevami je ključno izplačilo zadnjih dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij, ki bi glede na kolektivno pogodbo morala biti izvedena s 1. oktobrom 2010 in 1. oktobrom 2011.

Sindikati zahtevajo tudi takojšen umik vseh ostalih predlogov iz avgustovskega dogovora o ohranitvi mase plač na ravni letošnjega leta; med drugim zamrznitve napredovanj ter izplačil za redno delovno uspešnost in iz naslova povečanega obsega dela. Poleg tega zahtevajo, da se v zakon o sistemu plač v javnem sektorju vrnejo prejšnje določbe glede položajnega dodatka, plačila v času dežurstev ter kvoruma za sklenitev in spremembo kolektivne pogodbe za javni sektor.

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), je včeraj potrdil, da se sindikati, ki so konec avgusta podpisali dogovor in aneks o zamrznitvi plač, stavke ne bodo udeležili. "Zavzemali smo se za razumen kompromis, saj smo ugotovili, da s stavko ne moremo uresničiti svojih zahtev," je povedal Štrukelj in ob tem dodal, da je ponovna podpora dogovoru zaradi kopice nerazjasnjenih stvari, med drugim vladinega dogovora s Fidesom, še povsem nejasna.

Dogovor o zamrznitvi plač so, kot je znano, podpisali Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze in Sindikat delavcev pravosodja Slovenije, ki sodijo v Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS), poleg njih pa še Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR) in Sindikat Kapitanije Slovenije.

Stavka ne sme prizadeti ljudi

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je opozorila, da morajo javni uslužbenci tudi v času stavke opraviti vse naloge, ki lahko ogrozijo zdravje in varnost prebivalcev ali jim pomagajo pri ublažitvi socialnih stisk. Stavkovni ukrepi morajo biti uperjeni zoper tistega, ki zaposlenim krši njihove pravice, ne smejo pa neposredno prizadeti uporabnikov javnih služb in storitev. Vlado je pozvala, naj nadaljuje pogajanja ter prepreči gospodarsko škodo in kršitve človekovih pravic.

V Bruslju bo v sredo 100.000 protestnikov

V sredo bodo v Bruslju potekale velike vseevropske demonstracije, ki naj bi se jih udeležilo več kot 100.000 protestnikov iz 30 držav, med njimi tudi iz Slovenije. Kot so povedali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), bodo demonstracije usmerjene proti ostrim varčevalnim ukrepom vlad, zniževanju plač in pokojnin, nezaposlenosti mladih, zniževanju delovnopravnih standardov, revščini, socialni izključenosti ter naraščajoči družbeni neenakosti. Sindikati zahtevajo, da vlade sprejmejo programe in ukrepe, ki bodo zagotovili kakovostna delovna mesta, dostojne plače, močno socialno zaščito ter zaščito kupne moči. Obenem so sindikati, ki delujejo v okviru Evropske konfederacije sindikatov, predlagali sprejem evropske obveznice, uvedbo davka na transakcije ter takojšnje zaprtje davčnih oaz. Hkrati z demonstracijami v Bruslju bodo stavke in protesti potekali tudi v večini držav članic EU, in sicer v Španiji, Italiji, Latviji, Litvi, Romuniji, Srbiji, na Portugalskem, Poljskem, Cipru, Češkem, Irskem ter v Franciji.

Delo upravnih enot bo zelo omejeno

Med ponedeljkovo stavko bo delo upravnih enot močno omejeno. Izdaja potnega lista ali osebne izkaznice bo možna le v primerih, ko bi neizdaja dokumenta ogrozila življenje, varnost ali premoženje, na primer že plačan dopust v tujini. Enako velja za izdajo potrdil iz registra stalnega prebivalstva in potrdil ter izpiskov iz matičnega registra. Sklepanje zakonske zveze in registracija istospolne partnerske skupnosti bosta možna le, če je bil dan že prej določen, priznanje očetovstva pa le v primeru, da je to nujno izvesti zaradi ureditve statusa otroka.

Sprejem vlog za izdajo in podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj bo možen le v primerih, ki bi imeli za posledico materialno škodo za državljane oziroma pravne osebe. Gradbena dovoljenja se bodo izdajala le v postopkih, ki že potekajo in v katerih je predložitev gradbenega dovoljenja do določenega roka pogoj za pridobitev finančnih sredstev iz državnih in evropskih skladov. Izdaja uporabnih dovoljenj naj bi bila nemotena.

GZS ocenjuje, da je stavka nesprejemljiva

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujejo, da je stavka javnega sektorja v obstoječih kriznih razmerah povsem nesprejemljiva. Čeprav spoštujejo pravico sindikatov do stavke, se sprašujejo, ali so razlogi zanjo upravičeni in utemeljeni. Zaposleni v zasebnem sektorju že dve leti nosijo posledice gospodarske krize, zato bi pričakovali, da bodo zaposleni v javnem sektorju razumeli situacijo in bodo vsaj delno pripravljeni deliti usodo zasebnega sektorja, so zapisali v GZS.

Na zbornici opozarjajo, da bodo posledice stavke obremenile predvsem zasebni sektor, zlasti predelovalno industrijo, pa tudi transportno dejavnost in trgovino. Stavka bo po njihovi oceni vodila do dodatnega znižanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, povzročila velike izgube in dodatne stroške slovenskim podjetjem in jim z veliko verjetnostjo tudi dolgoročno zaprla vrata do določenih naročnikov in poslovnih partnerjev. Ker si v GZS ne želijo usode Grčije, Irske in Portugalske, od katere naj bi bila Slovenija oddaljena le korak, so vlado in sindikate pozvali k nadaljevanju dialoga.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042390553

PREPOVED ŠTRAJKA

Veterinarji: Vlada nam je prepovedala stavkati

Ministri so sprejeli sklep, s katerim so zaposlenim na veterinarski upravi močno omejili sodelovanje v stavki javnih uslužbencev
Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela sklep, s katerim je določila naloge, ki jih mora veterinarska uprava opravljati v času stavke javnih uslužbencev, ki se bo začela v noči na ponedeljek.

Kmetijski minister Dejan Židan: Vlada je na tistih področjih, kjer bi lahko stavka veterinarjev, ki je sicer povsem legitimna, povzročila veliko gospodarsko škodo, naročila, da se določena dela opravijo.

Na podlagi tega sklepa bodo smeli uslužbenci veterinarske uprave stavkati le pri izvajanju administrativnih nalog, vse drugo delo bodo morali opraviti - na veliko zadovoljstvo in olajšanje živilske industrije - tudi nadzor v klavnicah in živilskopredelovalnih obratih. Milan Štimec, predsednik Sindikata veterinarjev Slovenije, je nad takšnim sklepom ogorčen. "Gre za grdo igro vlade, celo kmetijskega ministra Dejana Židana, ki je tudi sam veterinar, saj je naredil drugače, kot je govoril," ugotavlja Štimec.

Tatjana Labernik, pravnica Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, pa meni, da je vlada s tem sklepom zaposlenim na veterinarski upravi prepovedala stavkati, kar je v nasprotju z zakonom o stavki in tudi v nasprotju s 77. členom ustave, ki zagotavlja pravico do stavke. "Če bi vlada imela podlago za takšne sklepe, potem v Sloveniji ne bi mogli izpeljati nobene stavke," je prepričana Labernikova, ki je napovedala, da se bodo na vladni sklep ustrezno odzvali.

"Gospodarska škoda ni podlaga za omejevanje stavke"

Kmetijski minister Dejan Židan, ki je zaradi protestov živilske industrije pred napovedano stavko veterinarskih inšpektorjev vladi predlagal sprejetje takšnega sklepa, pa svojo odločitev takole utemeljuje: "Naša ocena je, da je proizvodnja hrane v Sloveniji v tem trenutku tako ranljiva, da si kot država ne moremo privoščiti, da se proizvodnji povzroča materialna škoda in da bi slovenska živila izginila s polic trgovin v Sloveniji, četudi le začasno, saj bi se težko vrnila nanje."

Minister Židan je prepričan, da ne sme nihče s stavko povzročati gospodarske škode drugemu, Gregor Virant, profesor upravnega prava na ljubljanski fakulteti za upravo, trdi drugače: "Gospodarska škoda nastaja z vsako stavko in njen nastanek ni podlaga za omejevanje stavke. Z zakonom bi sicer lahko omejili nastajanje gospodarske škode s stavko v javnem sektorju, a bi to na ustavnem sodišču padlo."

Židan: Veterinarjev nisem izigral
Člani veterinarskega sindikata ministru Židanu očitajo, da jih je glede stavke izigral, saj so prisluhnili opozorilom živilske industrije in se, kot zagotavlja Štimec, glede načina in obsega stavke uskladili z ministrom. Tako bi prvi dan stavke opustili le izdajanje certifikatov za zakol slovenske živine v tujih klavnicah, od sredine tedna pa bi stavko - če vlada ne bi uresničila njihovih zahtev o uskladitvi plač - stopnjevali, tudi tako, da ne bi izvajali nadzora v klavnicah in živilskih obratih. Minister Židan pa zagotavlja, da svojih veterinarskih kolegov ni izigral. Priznava, da se je z njimi dogovarjal, kako izpeljati stavko, da ne bi bilo posredne in neposredne gospodarske škode, jih je pa hkrati prosil, naj stavke ne zaostrijo vsaj do prihodnjega petka, saj pričakuje, da bo v tem času dosežen dogovor med partnerji. Ker so nameravali veterinarji, zaposleni na veterinarski upravi in veterinarski fakulteti (zasebni veterinarji ne bodo stavkali!), stavko zaostriti že sredi tedna, je minister Židan vladi predlagal sprejetje sklepa za omejitev te stavke.

Janez Posedi, vodja pogajalskega skupine dela sindikatov javnega sektorja, ki se je odločil za stavko, za omenjeni sklep vlade pravi: "Po tem sklepu veterinarska uprava ne sme stavkati, lahko pa stavkajo zaposleni na veterinarski fakulteti oziroma na nacionalnem veterinarskem inštitutu, ki je prav tako del zgodbe veterinarskega nadzora. Včasih se pošalim in rečem: če samo jaz neham delati (Posedi je zaposlen na veterinarski fakulteti, op. p.), v Sloveniji ni zakola prašičev, dokler pristojni ne najdejo ustreznega laboratorija v tujini."

Direktorica veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič nam je glede poteka stavke njenih zaposlenih pojasnila: "Naloge, zapisane v sklepu vlade, je treba opraviti, sicer bo šlo za kršitev delovnih obveznosti. Pri izvajanju administrativnih nalog (pisanje poročil, vzdrževanje registrov, obravnava prijav, ko ne gre za mučenje živali...) pa se bodo kolegi sami odločili, ali bodo stavkali ali ne."

Bandelj: Vlada stavko lahko omeji, onemogočiti je ne sme

Sindikalist in veterinar Janez Posedi na podlagi sklepa, s katerim je vlada veterinarski upravi omejila stavko, pričakuje, da bo to zaposlenim tudi ovrednotila. "Poklici, ki imajo prepovedano stavko, imajo to ovrednoteno v plači. Veterinarji imamo stavko omejeno z zakonom o veterinarstvu in z zakonom o veterinarskih merilih skladnosti, kar je po naši oceni dovolj," meni Posedi. Kmetijski minister Dejan Židan pa se s tem ne strinja. Prepričan je, da so določila glede stavke v zakonu o veterinarskih merilih skladnosti preohlapna, zato napoveduje spremembo tega zakona. Pravnik Mirko Bandelj, ki je dolgo časa delal v vladnih službah, s sklepom vlade glede omejitve stavke veterinarske uprave včeraj ni bi seznanjen, zato je dejal le: "Vlada pooblastilo za omejitev stavke ima, je pa ne sme onemogočiti."

Virant: Del sklepa vlade o omejitvi stavke bi na sodišču padel

Dr. Gregor Virant, profesor upravnega prava na ljubljanski fakulteti za upravo, poudarja, da stavki javnih uslužbencev sicer ni naklonjen, za vladni sklep glede omejitve stavke veterinarjev pa ocenjuje, da je vsaj v enem delu - predvsem v tistem, ki prepoveduje stavko v klavnicah in živilskih obratih - protizakonit in bi na sodišču padel. "Najbrž bodo sindikati zahtevali začasno sodno odredbo," predvideva Virant. In dodaja, da je sklep vlade v delu, ki govori o tem, da je v času stavke treba zagotoviti ukrepe, povezane z nevarnimi boleznimi živali, z izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti, z zaščito živali pred mučenjem... korekten in zanj obstaja zakonska podlaga. "Sporen pa je tisti del vladnega sklepa, ki govori o pregledih v klavnicah. Zakon namreč omogoča, da se stavka omeji zaradi zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja in zaradi procesov, ki so nujni za življenje ljudi. Kupovanje slovenskega mesa pa ni nenadomestljivi pogoj za življenje in delo ljudi. Če v trgovinah v Sloveniji ne bo slovenskega mesa, to samo po sebi ni pogoj za življenje in zdravje ljudi," pravi Virant.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042390512

Javni sektor stavka, vlada ne deluje

Vlada pravi, da morajo stavkajoči javni uslužbenci opraviti najnujnejše naloge, ne pove pa, kako lahko državljani to dosežemo Danes bo velik del javnih uslužbencev začel splošno stavko in pravijo, da je ne bodo končali, dokler ne bodo dosegli izpolnitve svojih zahtev. Vlada se na stavko ni dobro pripravila in ni poskrbela, da bi bile posledice za državljane in podjetja čim manjše. Kaj je minimum delovnega procesa Po zakonu je pravica do stavke v javnem sektorju omejena. Zakon o stavki določa, da smejo zaposleni v javnem sektorju stavkati samo pod pogojem, da zagotavljajo "minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacij". Za nekatere javne uslužbence obvezne naloge določajo tako imenovani področni zakoni, ki urejajo posamezne dejavnosti. To velja med drugim za policiste, vojake, zdravnike, veterinarje, carinike, delavce uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Vlada je javne uslužbence opozorila na to obveznost. Ker so zakonska določila precej splošna, je vlada je pred 11 dnevi, 16. septembra, naložila ministrom in predstojnikom vladnih služb, da morajo pripraviti konkreten seznam del in nalog, ki jih bodo morali izvajati zaposleni med stavko. V sklepu vlade tudi piše, da se morajo ministri in poslovodni organi o izvajanju teh nalog sporazumeti s sindikati, če pa to ni mogoče, morajo obvezne naloge predpisati. Lepo in prav, toda kaj lahko občan ali podjetnik stori, če bo naletel na državnega uradnika ali javnega uslužbenca, ki ne bo spoštoval tega predpisa in mu bo zaradi tega povzročil škodo? To vprašanje smo zastavili ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs, vendar odgovora nismo prejeli. Spori se že kažejo Sindikalisti so sicer zatrdili, da ne nameravajo povzročati nepotrebne škode občanom in gospodarstvu, vendar se prvi spori že napovedujejo. Z ministrstva za javno upravo so nam sporočili, da so želeli z republiškim odborom sindikata državnih organov Slovenije skleniti sporazum o izvajanju nujnih del in nalog med stavko, vendar ga sindikalisti niso hoteli podpisati. Zato so načelnike upravnih enot v petek popoldne obvestili, da kot predstojniki organov državne uprave morajo sprejeti akt o izvajanju nalog med trajanjem stavke in da naj v aktu opredelijo naloge iz usmeritev resornih ministrstev. Uslužbenci v upravnih enotah torej danes zjutraj prav gotovo niso vedeli, kaj morajo delati, in vprašanje je, koliko časa bodo načelniki potrebovali, da bodo vse podrejene seznanili z obveznostmi. Še očitneje se napoveduje spor z veterinarji. Vlada je zaradi nevarnosti velike škode v živilskopredelovalni industriji sprejela sklep o izvajanju nalog veterinarske uprave med stavko. Janez Posedi, vodja pogajalske skupine sindikatov in predstavnik sindikata veterinarjev , je že povedal, da je sklep pravno in tudi vsebinsko pomanjkljiv. Vlada je veterinarjem ukazala, da morajo delati, ni pa jim ukazala, da morajo nabavljati obrazce, je dejal v televizijski oddaji Odmevi. Predsednik stavkovnega odbora Dušan Miščevič pa je napovedal, da bodo kazensko ovadili vlado, češ da s sklepom o obveznem delu veterinarjev delavcem krati pravico do stavke. Torej je verjetnost sporov zelo velika. Na koga naj se obrne tisti, ki ga bo morda udarilo nedelo veterinarja? Ali naj išče pomoč pri tistem šefu, ki morda ne bo nabavil obrazcev, kot je dejal Posedi? Zato mislimo, da bi ministrica za javno upravo, ki trdi, da morajo državljani imeti zagotovljene vse nujne storitve kljub stavki, morala določiti tudi, kaj storiti v primeru spora. Pa tega ni storila, sklepamo iz dejstva, da nismo dobili želenega pojasnila. Pokazalo se bo, koga ne potrebujemo Za mnenje smo vprašali tudi Gospodarsko zbornico Slovenije . "Podjetja ne morejo storiti prav nič, da bi preprečila škodo zaradi stavke javnih uslužbencev. Lahko le čakajo in zadeve, ki bi jih morali urediti javni uslužbenci, preložijo na čas po stavki. A nekateri lažje čakajo in njihova škoda ni tako velika, drugi pa sploh ne morejo čakati. Največ težav bo imela mesnopredelovana industrija, če veterinarji ne bodo delali. Se bo pa med stavko pokazalo, da nekaterih služb sploh ne potrebujemo. In če jih ne bomo pogrešali zdaj, jih ne potrebujemo tudi sicer in bi z njihovo odpravo lahko prihranili," je povedal direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Kaj pa lahko zbornica naredi za podjetja? "Pomagamo lahko predvsem z informacijami in svetovanjem, na koga se obrniti v nujnih primerih." Obrtniki menijo, da jih stavka ne bo prizadela "Podjetniki in obrtniki bodo delali ne glede na stavko. Bodo pa morali odložiti določene stvari, a menim, da jih stavka ne bo prizadela. Državo podpiramo v njenih prizadevanjih, da zniža stroške javne porabe. To je nuja, ki so se je lotili v vseh evropskih državah, saj moramo povsod popraviti svojo konkurenčnost. Če smo v gospodarstvu znižali plače, morajo tudi drugi uvideti, da mora vsak prispevati k zmanjšanju javne porabe. Obrtna zbornica ima sicer med stavko bolj ali manj zvezane roke. Podjetnikom med stavko lahko pomagamo le s tem, da lahko pri nas prijavijo obrt," je Štefan Pavlinjek, predsednik OZS , odgovoril na vprašanji, kaj lahko podjetniki naredijo med stavko in kaj zanje lahko stori zbornica. Pacienti po pomoč k varuhu pravic Pregled po različnih dejavnostih nam je pokazal, da imajo samo v zdravstvu jasen postopek za uveljavljanje pravic, če uporabnik oziroma pacient meni, da so mu bile kratene. Na ministrstvu za zdravje ne bodo preverjali izvajanja uzakonjenih storitev med stavko, saj je to odgovornost vsakega posameznega zdravnika in vodstva javnega zdravstvenega zavoda. Ob morebitnih kršitvah zakonodaje pa bodo ukrepali v okviru zakonodaje. Posameznik se ob zaznanem kratenju pravic lahko pritoži zastopnikom pacientovih pravic. Sicer pa na ministrstvu pravijo: "Zdravstvo naj bi med stavko delovalo normalno. Glede na napovedi sindikatov bolniki v zdravstvu pri dostopnosti do storitev ne bodo prikrajšani." V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so zagotovili, da bodo med stavko zagotovili uzakonjen minimum delovnega procesa. Izvajali bodo vse zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Med stavko bodo opravljali naslednje storitve: zdravljenje vročinskih stanj in infekcij, poškodb in zastrupitev, kroničnih bolezni, če bi preložitev povzročila poslabšanje stanja, zagotavljali bodo nujno zdravniško pomoč, opravljali triažne preglede, če preložitev ni možna, predpisovali nujna zdravila. Opravljali bodo tudi vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta in vse storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom ter ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Ali bo delal e-VEM, AJPES ne ve Pogledali smo, kako bodo delovale nekatere javne službe, katerih delo je nujno za poslovanje gospodarstva. Agencija za javnopravne storitve in evidence (AJPES) je opredelila naslednje pomembne storitve, ki jih bo strankam nepretrgano zagotavljala tudi med stavko: izvajali bodo vpise in izbrise samostojnih podjetnikov v primerih, ko mora biti podjetnik (na dan stavke) vpisan v poslovni register ali mora biti čez 15 dni izbrisan. Sprejemali bodo predloge za vpis družb z omejeno odgovornostjo v sodni/poslovni register kot točka VEM, kar sodiščem omogoča nemoteno odločanje. Izvajali bodo preverjanje tehnične pravilnosti elektronskega predloga za vpis družb v sodni/poslovni register, kar sodiščem omogoča nemoteno odločanje. Zagotavljali bodo opravljanje vpisov v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Vzdrževali bodo informacijski sistem AJPES (za komunikacijske, varnostne in sporočilne podsisteme, portal AJPES, podsisteme sodnega/poslovnega registra, registra transakcijskih računov, registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, povezovalne sisteme, klicni center in druge potrebne podsisteme) za nemoteno izvajanje nujnih nalog. Iz tega sledi, da bo register TRR-računov sproti osveževan, da bodo vsi procesni postopki v insolvenčnih postopkih vneseni in strankam dostopni na portalu AJPES. Direktorica AJPES Romana Logar pa nas je opozorila, da ni vse odvisno le od njih: "Pri opravljanju nekaterih navedenih storitev se vključujemo v medinstitucionalni sistem e-VEM, ki ga upravlja ministrstvo za javno upravo. Zato bomo te naloge lahko izvajali le, če bo nemoteno deloval tudi celotni sistem e-VEM. Od ministrstva za javno upravo ali drugih udeležencev v sistemu e-VEM o tem še nismo dobili nobenega obvestila." Tudi sodišča so pomembna za vsakodnevno delo gospodarstva, pa ne le zaradi pravd, ampak tudi denimo zaradi sodnega registra, da o izvršbah sploh ne govorimo. "Sodniki niso napovedali stavke, zato mora njihovo delo potekati v normalnem obsegu," so odgovorili s pravosodnega ministrstva. Sindikat delavcev v pravosodju je med tistimi, ki ne sodelujejo v stavki. Tako je vrhovno sodišče objavilo: "Sporočamo, da bodo sodišča v ponedeljek, 27. septembra, in v naslednjih dneh poslovala nemoteno." Tudi izvršilni postopki bodo tekli nemoteno. Polnjenje proračuna je nujna naloga Imate sestanek na davčnem uradu ? Zaradi stavke se prav lahko zgodi, da boste morebitno davčno zagato reševali drugič. Ali pa vas bo stavkajoči davkar napotil na nestavkajočega kolega, pravijo na republiški davčni upravi, kjer še ne vedo, koliko zaposlenih se bo danes sploh pridružilo stavki. Med nujne naloge, ki jih bodo davkarji izvajali tudi med stavko, sodijo nadzor zavezancev, praznitve prehodnih podračunov davčnih uradov (to je nakazovanje pobranih davkov v proračun) in izdaja potrdil zavezancem, če bi neizdaja preprečila uveljavitev katere od pravic (denimo potrdilo o plačanem davku, ki ga zavezanec potrebuje za sodelovanje na razpisu). Bodo spet kolone tovornjakov? Cariniki bodo stavkali na delovnih mestih, je povedal predsednik sindikata carinikov Dušan Pečnik. Na carinski upravi stavke ne komentirajo, so pa poudarili, da morajo cariniki opravljati vse nujne naloge po zakonu o carinski službi. To so nadzor, odobravanje carinsko dovoljene rabe blaga, obračunavanje ali zaračunavanje carin, kontrola blaga, katerega uvoz oziroma izvoz sta urejena posebej. Poleg tega bodo morali preprečevati in odkrivati carinske prekrške in druga kazniva ravnanja v carinskem postopku, voditi bodo morali tudi postopke o prekrških. Česa torej ne bodo delali? Pečnik nas je spomnil na stavko carinikov pred tremi leti. Bela stavka, ko cariniki tovornjake pregledujejo posebej skrbno, je novembra 2007 povzročila kolone, v katerih so nekateri vozniki na mejnem prehodu Obrežje čakali tudi 18 ur. Na ATVP in UVK ne bodo stavkali Pri varuhih trga kapitala in konkurence zaposleni niso organizirani v sindikat in (načelno) ne bodo stavkali. "Zaposlenim tega ne bi smel braniti, a do zdaj me še nihče ni obvestil, da bi se rad pridružil stavki javnega sektorja," nam je povedal Jani Soršak, direktor urada za varstvo konkurence (UVK). Podobno pravi direktor agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP ) Damjan Žugelj. "Nič ne vem, da bi kdo želel stavkati. Po mojem mnenju nam tega narava dela niti ne dopušča - roki, ki jih moramo loviti, so namreč znani," je povedal Žugelj. Veterinarji bodo ostali v klavnicah Kot smo že zapisali, je vlada sprejela sklep, da morajo veterinarji delati. Tako je Veterinarska uprava RS (VURS) sporočila, da bodo morali državni veterinarji kljub stavki opravljati naloge za zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi in živali. Tudi veterinarska higienska služba, ki deluje v okviru veterinarskega inštituta in skrbi za odvoz kadavrov, bo morala svoje delo opravljati tekoče. Da bi preprečili izgube v živilski industriji, bo VURS zagotovil stalno navzočnost uradnih veterinarjev pri zakolu živali v odobrenih obratih za klanje. VURS mora kljub stavki izvajati tudi nujne ukrepe v primeru izbruha določenih bolezni živali in nujne ukrepe za zaščito živali. Prav tako mora izvajati ukrepe za zaščito zdravja ljudi ob pojavu zlasti tistih zoonoz, ki so neozdravljive in se lahko končajo s smrtjo ljudi, kot je na primer steklina. Veterinarsko- higienska služba bo kljub stavki delovala v polni sestavi z vsemi 46 higieniki, kolikor jih imajo v Sloveniji. Letni proračun službe, ki ima v dneh po poplavi največ dela z odvažanjem poginulih živali, znaša 1,9 milijona, od tega za plače namenijo 1,2 milijona evrov. Pred ognjem bomo varni Čeprav poklicni gasilci podpirajo stavko javnega sektorja, njihove nujne naloge ne bodo trpele. "Seveda se tudi mi pridružujemo stavki, najbolj nas moti napovedana odprava beneficirane delovne dobe, ker gasilec pri 65 letih težko kakovostno opravlja svoje delo," nam je povedal Jani Podrepšek, predsednik združenja poklicnih gasilcev. Poklicni gasilci, v javnih zavodih jih je zaposlenih okoli 600, bodo tudi med stavko delovali v neokrnjenih izmenah. "Ob nesreči, požaru in podobno ljudje ne smejo biti oškodovani. Našo stavko bo čutiti le pri servisnih dejavnostih, in še to ne po vseh enotah, torej bodo morali počakati kak dan na pregled in servis gasilnega aparata," pravi Podrepšek. Kaj morajo delati policisti in pazniki? Policisti morajo tudi med stavko varovati življenja, osebno varnost ljudi in premoženje, vzdrževati javni red, nadzorovati in urejati promet na javnih cestah, varovati državno mejo in opravljati mejni nadzor. Enako kot sicer morajo preprečevati, odkrivati in preiskovati kazniva dejanja, odkrivati in loviti storilce kaznivih dejanj in jih izročati pristojnih organom. Med stavko ne smejo opustiti varovanja oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov. Zaposleni na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij morajo opravljati vsa dela, ki zagotavljajo varnost in nemoteno delo uprave, pravosodni policisti morajo spremljati in varovati priprte osebe po odredbi sodišča. Tudi vojaki lahko stavkajo Kdo na področju obrambe ne sme stavkati? Delavci ministrstva med izvajanjem delovne dolžnosti in vojaške osebe med opravljanjem vojaške službe. Pravica do stavke ugasne tudi v primeru povečane nevarnosti napada na državo, če so razglašene izredne ali vojne razmere in če vlada ugotovi, da določene okoliščine ogrožajo varnost in obrambo. Tudi med stavko pa mora biti zagotovljeno nemoteno opravljanje vojaških in drugih zadev na obrambnem področju in na področju civilne obrambe, delovati morajo dežurne službe, informacijski in telekomunikacijski sistem, službe za zdravstveno oskrbo vojske ter vzdrževanje sredstev, objektov, opreme, transporta in skladiščenja. Socialni delavci se opravičujejo za stavko Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadev e so nam pojasnili, da bodo centri za socialno delo kljub stavki sprejemali vloge v zvezi z redno in izredno denarno socialno pomočjo, nadomestilom za porodniški dopust, delnim plačilom za izgubljeni dohodek po starševskem varstvu, delnim plačilom za izgubljeni dohodek za družinskega pomočnika, otroškim dodatkom, državno štipendijo. Kot nam je pojasnil predsednik sindikata centrov za socialno delo SINCE07 Perica Radonjič, noben zakonski predpis ne določa del in nalog, ki jih morajo opravljati med stavko, zato so te naloge opredelili v dogovoru z ministrstvom. "Delali bomo v omejenem obsegu, vseeno pa bomo poskrbeli, da varnost ljudi ali premoženja ne bo ogrožena. Ta navodila so prejeli zavodi za socialno delo po Sloveniji in jih bodo upoštevali. Ne bomo pa opravljali nenujnih svetovalnih pogovorov, prav tako ne stikov pod nadzorom in preostalih socialnovarstvenih storitev, ki ne sodijo v kategorijo nujno. Zakon o socialnem varstvu bi moral določiti minimum delovnega procesa," pravi Radonjič, ki se vsem strankam opravičuje za vse morebitne neprijetnosti med stavko. Na zavodu za zaposlovanje so nam pojasnili, da bodo opravljanje nujnega dela dosegli z ustrezno prerazporeditvijo delavcev. Med stavko bodo zagotovili varovanje rokov (prijava v evidenco brezposelnih oseb, sprejem in objava potreb po delavcih, sprejem in reševanje vlog za denarna nadomestila ...) in osnovno obveščanje strank.
http://www.finance.si/290370/Javni-sektor-stavka-vlada-ne-deluje

PRITISKI

''Če do pritiskov res prihaja, bom ukrepala''

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs še ni dobila konkretnih in argumentiranih obvestil o pritiskih na stavkajoče na upravnih enotah. Če jih bo, bo ukrepala, obljublja Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je kot neutemeljene zavrnila očitke, da delodajalci na upravnih enotah izvajajo različne pritiske na stavkajoče. Ob tem je zagotovila, da bo v primeru, da bodo takšni primeri konkretno in argumentirano dokazani, ukrepala, so sporočili z ministrstva za javno upravo. Konkretnih in argumentiranih obvestil ministrica še ni dobila, zatrjujejo na ministrstvu za javno upravo. Je pa danes ponoči dobila anonimno elektronsko sporočilo, v katerem jo pošiljatelj, ki naj bi bil zaposlen na Upravni enoti Ljubljana, obvešča o grožnjah, ki naj bi jih bili zaposleni na tej upravni enoti deležni s strani načelnika in vodje sektorja za upravne notranje zadeve. Navedb niso mogli potrditi Anonimnemu piscu so v imenu Pavlinič Krebsove sporočili, da je ministrica že zjutraj svoje najožje sodelavce zaprosila, da preverijo njegove navedbe, a jih na podlagi zbranih informacij niso mogli potrditi. Če bo prijavitelj svoje navedbe pripravljen argumentirano predstaviti na sestanku sindikalnih zaupnikov upravne enote, se bo sestanka udeležil tudi ministričin pooblaščenec oz. zaupnik, zagotavljajo. Odgovora doslej na ministrstvu še niso prejeli. Ščernjavič: Delodajalci od stavkajočih na UE zahtevajo sezname Sekretar republiškega odbora Sindikata državnih in družbenih organov Drago Ščernjavič je namreč danes v sporočilu za javnost opozoril, da delodajalci izvajajo različne pritiske na stavkajoče na upravnih enotah. Delodajalci od stavkajočih zahtevajo izdelavo seznamov ali celo poimensko izjasnjevanje zaposlenih o sodelovanju v stavki, je navedel. Po navedbah Ščernjaviča so že pred pričetkom stavke, predvsem pa med njo, s strani vlade, ministrstev in posameznih delodajalcev začeli prejemati razna mnenja, navodila, odredbe in zahteve, ki po njegovem mnenju posegajo v pravico do svobodnega odločanja o sodelovanju v stavki. Poleg tega omejujejo ustavno pravico zaposlenih do stavke. «Stavkajočim pripada tudi povračilo stroškov za prevoz in prehrano« Delodajalci od stavkajočih najpogosteje zahtevajo sezname ali celo poimensko izjasnjevanje zaposlenih o sodelovanju v stavki. Zakon po navedbah Ščernjaviča ne določa, da bi se moral posameznik izjasnevati o svoji udeležbi v stavki. Po njegovem mnenju so takšne zahteve nesprejemljive in nedopustne. Glede plačila za čas stavke pa odbor sindikata zagovarja, da je stavka plačana, ne glede na vladno mnenje, da ni podlage za plačilo nadomestila za čas stavke. Zahteva po plačilu je tudi ena od temeljnih stavkovnih zahtev, poleg tega pa stavkajoči kljub udeležbi v stavki opravljajo svoje delo. Prav tako menijo, da stavkajočim pripada povračilo stroškov za prevoz in prehrano. «Ukinite sobotno delo v upravnih enotah« Ščernjavič je danes ministrstvu za javno upravo tudi predlagal proučitev smotrnosti sobotnega dela v upravnih enotah in ukinitev le-tega. Analize sobotnega dela namreč kažejo, da v upravnih enotah delo ob sobotah ni več smotrno in racionalno, predvsem zaradi zmanjšanega števila strank in s tem potrebnih upravnih storitev. Ukinitev sobotnega dela bi pomenila tudi dodatno privarčevana sredstva, še v pismu navaja Ščernjavič. http://www.finance.si/290797/%26%23039%3B%26%23039%3B%C8e-do-pritiskov-res-prihaja-bom-ukrepala%26%23039%3B%26%23039%3B

ZAPOSLOVANJE

Za koliko je Pahorjeva vlada povečala javni sektor?

Čeprav je vlada obljubila, da bo zmanjšala število zaposlenih v javnem sektorju, se je število celo povečalo. Za 2400 ali 3600? Za koliko je Pahorjeva vlada povečala javni sektor? V poročilu ministrstva za javno upravo o zaposlovanju v javnem sektorju od aprila 2008 do maja 2010 piše, da se je v zadnjih dveh letih v javnem sektorju zaposlilo 2408 ljudi. Največ od tega je vzgojiteljev v vrtcih, vojakov, oskrbovalcev v domovih za starejše in paznikov v zaporih. Koga je zaposlila vlada Od aprila 2008 do maja 2010 se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 2408. Največ na področju vzgoje in izobraževanja (810), zdravstva (455) in socialnega varstva (429). Na ministrstvih je zaposlenih 326 ljudi več, največ na račun vojske (525), paznikov v zaporih (60) in policije (46). Drugje so število zaposlenih povečali za manjša števila oziroma so število zaposlenih zmanjšali. Ministrstvo za šolstvo in šport pojasnjuje, da so zaposlili 701 vzgojitelja v vrtcih, saj je bilo v šolskem letu 2009/2010 število otrok v vrtcih za 5024 večje od števila otrok v šolskem letu 2008/2009. Zdravnikov je več zaradi več obolenj srca, ožilja, kosti, gibal, raka, (samo)poškodb, duševnih in drugih kroničnih bolezni. Ljudje tudi dlje ostajajo v bolnišnicah in več je nege na domu. Na področju socialnega varstva je zaposlitev več, ker je leta 2009 začelo delovati 10 novih enot domov za starejše s skupno okoli 1000 posteljami. Teh zaposlitev se ne financira iz proračuna, ampak jih plačujejo oskrbovanci oz. zavarovalnice. Uprava za izvrševanja kazenskih sankcij je že dlje opozarjala, da potrebuje več paznikov, z vojske in policije pa nam še niso natančno pojasnili, zakaj povečanje števila zaposlenih. "Naš javni sektor je majhen" MJU opozarja, da je delež zaposlenih v javnem sektorju v Sloveniji pod povprečjem Evropske unije. Manjši delež so imele leta 2007 le Irska, Romunija in Luksemburg. Najbližje povprečju smo pri zaposlenih v izobraževanju, najbolj pod povprečjem pa na področju sociale. Vendar, priznava MJU, število zaposlenih v javnem sektorju v Sloveniji narašča, medtem ko povprečje v EU upada. Od kje številka 3600? Predsednik sindikata kulturnikov Glosa Doro Hvalica je pred dnevi dejal, da se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo celo za 3600. Danes je za SiOL priznal, da nima dokumentacije, v kateri bi bila številka 3600. "To številko poznam le iz neke njihove izjave na TV," je dejal in pojasnil, da je stanje problematično tudi, če je pravilna številka 2400. Doro Hvalica Doro Hvalica "S povprečno plačo, ki sem jo skromno računal na 2000 evrov bruto, tudi 2400 javnih uslužbencev stane blizu temu, kar bi morala vlada nakazati, da ne bi prišlo do stavke," je izračunal čez prst. http://www.siol.net/slovenija/aktualno/2010/10/koliko_je_vec_zaposlenih.aspx

POSLUŠAJ VLADA, MLADA, ZALA,
ALI SI SE ŽE VPRAŠALA,
KAJ SI VZELA,
KAJ NAM DALA?
ČE TI NE BI TAKO LAGALA,
TU RAJA DANES NE BI STALA.
ČE TI NE BI TAKO NAM KRALA,
STAROSTI JAZ SE NE BI BALA.
A, KAJ JE TEBI MAR -
V ROKAH IMAŠ OBLAST IN NAŠ DENAR!
ČEMU DENAR BI ZDAJ RABILA?
DA RAČUNALNIKE, POHIŠTVO IN AVTOMOBILE NOVE BI KUPILA?
ALI, DA ČEZ MEJO GA ODNESLA
BI SPET DOBRA VILA?
ČE HOČEŠ PLAČE ZAMRZNITI,
PRI SEBI PRVO MORAŠ TO STORITI.
TEBI SE NE BO POZNALO,
NAS PA KAMLU BO POBRALO.
ŽALOSTNO JE TO SPOZNANJE,
DA ČLOVEK SEJE, VLADA ŽANJE!
ŽALOSTNA JE TA RESNICA,
DA NE VE LEVICA,
KAJ POČNE DESNICA
IN ŽALOSTNO JE V TEJ DRŽAVI,
DA VLADA NAŠA NI PRI PRAVI!
javna uslužbenka Vida

Mi ni dal miru........ pa odgovarjam !!!
Idi Vida zala v proizvodnjo, delat za tekoči trak. tam vlada kruha ti ne bo dajala, ne bo ti krala ne lagala. Tam delodajalca boš novega dobila, delala boš prav vsaki dan, pa ne švoh 8 ur kot zdaj ampk kadar in kolikor zahteval bo tiran. On ti minimalno plačo bo dajal, prispevkov za penzijon, pa ne odvajal, ne bo ti treba za penzijo skrbet, ker itak če boš hotla žvet, do smrti treba za strojem bo trpet! Micka iz gospodarstva!!

ODPOVED

Vlada sprejela sklep o odpovedi kolektivne pogodbe, za Štruklja to nesprejemljivo

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs obžaluje, da tudi z novim poskusom ni prišlo do veljavnega aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovora o ukrepih na področju plač. Kot je napovedala, bo vlada z ukrepi za zaščito javnega interesa in stabilnost javnih financ nadaljevala.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs obžaluje, da tudi z novim poskusom ni prišlo do veljavnega aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovora o ukrepih na področju plač.

Ministrica je na novinarski konferenci po seji vlade spomnila, da je bila pred 1. oktobrom na sodišče že vložena zahteva za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor, ki po njenih besedah določa glede na javno-finančno situacijo nedopustno dinamiko odprave plačnih nesorazmerij.

Vlada je prav tako že sprejela sklep o odpovedi kolektivne pogodbe za javni sektor in panožnih kolektivnih pogodb, ministrstvu za javno upravo pa je naložila, da hkrati s tem sindikatom v podpis ponudi novo kolektivno pogodbo.

V petek bo tako sindikatom s priporočeno pošto vročena odpoved kolektivne pogodbe za javni sektor, odpoved pa bo objavljena tudi v uradnem listu. Ponujena bo nova kolektivna pogodba, ki pa se bo od sedanje razlikovala le v 50. členu. Kot je bilo ponujeno že z aneksom, bo novi 50. člen po ministričinih besedah določal izplačilo odprave plačnih nesorazmerij v dveh zaporednih letih, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka.

Šest mesecev za zbiranje podpisov
Nova kolektivna pogodba bo veljavno sklenjena, če jo bodo podpisali sindikati, ki predstavljajo več kot 40 odstotkov zaposlenih. Če v šestih mesecih ne bo dovolj podpisov, pa bodo plače uredili z zakonom, je še napovedala Pavlinič Krebsova.

Prepričana je, da je bil dogovor, ki ga je predlagala vlada, razumen. Glede na vse ukrepe, ki so danes na dnevnem redu držav članic EU, pa je po njeni oceni takšna politika korektna. V letu 2011 bi plače ostale na ravni letošnjega leta, medtem ko je za leto 2012 še odprto vprašanje usklajevanja z inflacijo in napredovanj.

Sicer pa si po njenih besedah še vedno želijo, da bi sklenili dogovor s tistimi reprezentativnimi sindikati, ki po njenih besedah predstavljajo več kot 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju in so bili pripravljeni na dogovor.

Sindikati nikakor ne pristajajo na nižanje plač
Glede pričakovanj dela sindikatov o izplačilu tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij pri oktobrskih plačah pa Pavlinič Krebsova pravi, da so sindikatom javnega sektorja jasno povedali, da je realizacija tretje četrtine možna, vendar bi morali ta učinek nevtralizirati z znižanjem plač, na kar pa ni pristal noben sindikat.

Če se bo kateri od javnih uslužbencev odločil za tožbo, bo državni pravobranilstvo v imenu Republike Slovenije v tem postopku podalo ugovor. Sodišču bo predlagalo, da z odločitvijo počaka, dokler ne bo končne odločitve glede vladne zahteve za razvezo 50. člena, na podlagi katerega bi javnemu uslužbencu pripadla ta pravica.
Pahor: Poteza je bila neizogibna

Premier Borut Pahor pa je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da je bila poteza vlade glede odpovedi kolektive pogodbe neizogibna. Upa, da ne bo prišlo do nove stavke, in dodaja, da se je vlada pripravljena pogovarjati še naprej. Ob tem pa prosi javne uslužbence, naj razumejo ta korak vlade kot začasen.

Makroekonomske okoliščine so se po podpisu kolektivne pogodbe v prvi polovici 2008 tako spremenile, da ne dovoljujejo nadaljevanja odprave nesorazmerij s takšnim tempom, kot je bil določen, če ne želimo ogroziti javnih financ, je dejal premier.

"Če bi se Slovenija začela zadolževati za plače in pokojnine, to dolgoročno pomeni smrt javnih financ," je prepričan.

Štrukelj: Odpoved kolektivne pogodbe ni sprejemljiva

Odpoved kolektivne pogodbe za javni sektor, kar naj bi v petek z vročitvijo odpovedi sindikatom in objavo v uradnem listu uresničila vlada, za Konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije ni sprejemljiva in ji nasprotujejo, je dejal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj.

Pojasnjuje, da odpovedi kolektivne pogodbe načelno nasprotujejo ne glede na to, da bo tako rekoč istočasno ponujena sklenitev nove, ki bo po vsebini sledila tistemu, kar so bili pripravljeni podpisati v aneksu h kolektivni pogodbi.

Kot poudarja, so se sindikati, ki predstavljajo ogromno večino organiziranih javnih uslužbencev, pogajali in poiskali kompromisno rešitev. Zato vlada po njegovih besedah nima absolutno nobenega argumenta, da odpoveduje kolektivno pogodbo.

Ne glede na večino sindikatov, kakršna je predvidena za sklepanje aneksov h kolektivni pogodbi, to po njegovem še ne pomeni, da se je mogoče s kolektivnimi pogodbami "igrati, kot da so piškoti, ki se spečejo v desetih minutah". Tu je 20 let dela, odpoved kolektivne pogodbe pa pomeni vrnitev nazaj v čas pred socialnim dialogom in demokracijo v naši državi, poudarja Štrukelj.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042397254
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Okt 21, 2010 10:32 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Okt 01, 2010 9:58 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

2011

/13/...ker se zelo hitro približuje leto 2011, to je sicer tudi leto, ko bo marsikateri varčevalec v pokojninskih načrtih v bankah, pokojninskih družbah in zavarovalnicah, po 10 letih varčevanja hotel dvigniti privarčevana sredstva, bo naletel na težave, saj bodo po vsej verjetnosti ˝prisilno˝ spremenili splošne zavarovalne pogoje. Vse to zaradi tega, da ne bi zavarovanci takoj dvignili svojih privarčevanih sredstev, ki so bili desetletje dolgo zamrznjena in tako nelikvidna pri pokojninskih družbah in jih praktično osiromašili. Tako ima vsak svoj osebni pokojninski račun na katerem so zbrana vsa vplačana sredstva, bodisi, da jih je plačeval posameznik ali njegov delodajalec, zato nima nihče pravice braniti zavarovancu, dostop do teh sredstev. Tako so v naši družbi že velikokrat posegali za že pridobljene pravice za nazaj, čeravno v pogojih, ki smo jih podpisali ob pokojninskih policah že leta 2001, se jasno opredeljuje, pod kakšnimi omejitvami lahko sredstva, ki smo jih mesečno ali letno namenjali za pokojnino, tudi dvignemo. Ker bo kot izgleda na tak način potekal kolektivni mobbing, se bo zato potrebno tudi ustrezno (re)organizirati: Crying or Very sad

VLADNE MANIPULACIJE I

˝Pri prostovoljnem dodatnem zavarovanju so menda upoštevali precej predlogov iz javne razprave. Peter Pogačar soglaša, da delodajalci ta denar vplačujejo za pokojninsko rento zaposlenih, zato zakon v prihodnje ne bo več omogočal dvigov in nenamenske porabe. Toda za nazaj tega ni mogoče zakonsko prepovedati. Bo pa tisti, ki bo denar dvignil, plačal 43-odstotno dohodnino, kar bo ljudi gotovo odvrnilo od nenamenske porabe, meni Pogačar in dodaja, da bodo nekaj za motiviranje varčevalcev morale narediti tudi pokojninske družbe. Ministrstvo za delo bo predstavilo tudi davčne olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vse davčne spremembe pa bodo seveda sprejete z davčnimi zakoni.˝

VLADNE MANIPULACIJE II

Ob takšni dikciji ministrstva je vprašljivost njihove ocene ˝omogočanje dvigov in nenamenske porabe˝, saj je jasno, da se sredstev iz osebnega računa prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ne da dvigniti pred potekom 120 mesecev oz.10 let od začetka sklenitve police. Njihova pravila sprejeta pred desetletjem so namreč jasna in omogočajo tudi dvig zbranih sredstev po preteku dobe 10 let. Ni tudi jasno, zakaj naj bi ta možnost bila ožigosana, kot nenamenska poraba, saj je nekdo za to vlagal v pokojninsko polico 10 let. Drugače pa je z njihovo donosnostjo, saj veliko ponudnikov in pokojninskih skladov, ne dosega niti letne stopnje inflacije. Ob predlogih tudi zbledijo vse ponujene in že upoštevane dejanske davčne olajšave pri dohodnini, v kolikor se je plačevalo tudi iz neto plače zaposlenega. Poleg tega iz gornjega ni jasno, ali bodo izvedli tudi obdavčitev za nazaj celo 43% pri dohodnini, kar je več kot plačamo sedaj za izvedbene finančne instrumente...:

VLADNE MANIPULACIJE III

Negirajo ustavno prepoved retroaktivnosti za vse pokojninske načrte in njihove splošne pogoje, sklenjene pred 10 leti...

VLADNE MANIPULACIJE IV

Očitno bo prišlo še do ene velike akcije zaščite potrošnikov in njihovega premoženja, pod taktirko ekonomista Pezdirja in advokata Matoza ter seveda s tem povezanimi zaslužki...

VLADNE MANIPULACIJE V

Oni nam nimajo kaj dovoljevati, saj niso ne sklenitelj polic, kator tudi ne upravičenec iz polic, še manj pa plačnik polic, kakor tudi ne upravljalec sredstev...

VLADNE MANIPULACIJE VI,VII,VIII,IX,X,XI,XII,XIII,XIV,itd... Crying or Very sad

MNOŽIČNI DVIG

Drugi pokojninski steber bi lahko prihodnje leto ostal brez 400 milijonov

Drugi pokojninski steber, kjer se zbirajo vplačila v okviru kolektivnih pokojninskih shem, bo prihodnje leto na preizkušnji. Leta 2011 bo namreč skoraj 60.000 zavarovancem, ki jim večinoma delodajalci vplačujejo premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), poteklo desetletno obdobje, po katerem lahko zahtevajo izplačilo v enkratnem znesku.

Če bodo zavarovanci dvigovali prihranke za dodatno pokojninsko zavarovanje, se bo povprečna dodatna pokojnina, ki bi leta 2020 znašala 100 evrov, znižala na 50 evrov. Namesto da se približamo cilju izboljšati javne pokojnine na raven 70 odstotkov plače, bodo te padle pod 60 odstotkov plače, pravi predsednik uprave Pokojninske družbe A Peter Filipič.

Skupaj bi lahko zahtevali izplačilo 381,7 milijona evrov ali četrtino vseh sredstev, ki so bila konec minulega leta zbrana v PDPZ.

Priprave na zakonsko omejitev izplačil zbranih premij

"Dvig sredstev ni v skladu z osnovnimi cilji dodatnega pokojninskega zavarovanja," poudarja Andraž Rangus iz sektorja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. A očitno je, da se na ministrstvu zavedajo tveganja oziroma mamljivosti, ki jo nekaj tisoč evrov predstavlja zavarovancem. Pripravljen je namreč predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem bi lahko zavarovanec sredstva dvignil šele, ko bi že uveljavljal pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja. Dodatna omejitev bi bila še višina privarčevanih sredstev, ki za dvig ne bi smela presegati 3000 evrov.

Dvig lahko ogrozi sistem
Medtem ko na ministrstvu opozarjajo, da ni nujno, da bodo vsi zavarovanci izkoristili možnost izplačila, so v pokojninskih družbah manj optimistični. "Verjetnost dvigov je velika, ogrozi lahko celotno pokojninsko reformo iz leta 2000," meni Peter Krassnig, član uprave Skupne pokojninske družbe. Enako meni e predsednik uprave Pokojninske družbe A Peter Filipič, "če zakon tega ne bo preprečil".

V Skupni imajo nekaj manj kot 10.000 zavarovancev, ki bi prihodnje leto lahko skupaj dvignili 65 milijonov evrov ali petino vseh sredstev. Leto kasneje lahko izstopi več kot 24.000 zavarovancev s 110 milijoni evrov premij, kar bi sredstva prepolovilo. Množičnih dvigov ne pričakujejo v Prvi osebni zavarovalnici, kjer bi okoli 15.000 zavarovancev lahko dvignilo približno 50 milijonov evrov. Menijo, da bo zavarovance odvrnila visoka obdavčitev in možnost izgube pravic, je pojasnila vodja prodaje Maja Ivandič.

"Strah pred množičnimi dvigi in nenamensko porabo pokojninskih sredstev je realen in lahko izniči vsa prizadevanja in napore izvajalcev in države," pa menijo tudi v Kapitalski družbi, ki upravlja predvsem sredstva javnih uslužbencev. Prav bi bilo, tako v Kadu, da se v razpravo o nesmiselnosti predčasnih dvigov vključi tudi država.

Zakaj bi delodajalec varčeval za nov avto zaposlenega
Pokojninsko družbo A, kjer bi prihodnje leto 18.000 zavarovancev lahko dvignilo 108 milijonov evrov, so leta 2001 ustanovila slovenska podjetja, med njimi Petrol, ACH, Mercator, Lek, Luka Koper, Sava, SIJ, Talum in druga. Videti je, da so gospodarske družbe začele dvomiti o sistemu, ki dovoljuje dvig sredstev, ki so jih vplačevale svojim zaposlenim za "čim bolj udoben pokoj", enako meni Filipič. "Ni dolžnost delodajalcev zaposlene prepričati o nujnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja in plačevati premijo, če bo porabljena za neki drugi namen," pravi in dodaja, da bo v tem primeru znaten del delodajalcev prekinil nadaljnje plačevanje premij. Strinja se Krassnig, ki meni, da je motivacija za delodajalce šibka. Da je delodajalec deležen olajšav (znižanje osnove za obračun davka na dobiček), mora biti v sistem vključenih več kot polovica zaposlenih, ob množičnem izstopu pa bi lahko ta delež padel pod polovico, kar pomeni, da bi izgubil vse olajšave, dodaja.

V družbi ACH, ki plačuje vsem zaposlenim premije v najvišjem deležu, to je 5,84 odstotka, kar letno znaša več kot 88.000 evrov, ocenjujejo, da je verjetnost dviga velika. Zaposleni v ACH bi lahko prihodnje leto skupaj dvignili nekaj več kot pol milijona evrov, odločitve, ali bodo tudi v primeru množičnega dviga premije plačevali naprej, pa v družbi še niso sprejeli. V družbi Adria Mobil, kjer je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 500 od skupaj 620 zaposlenih, družba pa jim plača pet odstotkov bruto plače, svojim zaposlenim svetujejo, naj še naprej sledijo osnovnemu namenu, varčevanju za dodatno pokojnino. "Ponovni vstop ne bo možen," dodajajo. V Petrolu plačujejo triodstotne premije za PDPZ 80 odstotkom vseh zaposlenih, odločitev o izstopu prepuščajo njim. Vsak zavarovanec se o sredstvih za čas po upokojitvi odloča sam, pravijo tudi v Leku, v Mercatorju, ki letno vplača 3,63 milijona evrov, pa opozarjajo, da bi bil dvig v nasprotju z namenom.

95 odstotkov kolektivnih in le 5 odstotkov individualnih zavarovanj

Interes delodajalcev je pri sistemu PDPZ ključen, saj je individualnih zavarovanj v sistemu po besedah Petra Krassniga le pet odstotkov. Ekonomist Aleš Ahčan pravi, da je glavni razlog slaba zasnova sheme, v kateri je neustrezno zasnovan institut zajamčene donosnosti preveč omejil naložbene politike izvajalcev. "Izostanek individualnega varčevanja kaže, da je sedanja zasnova sistema neprivlačna za večino državljanov," pojasnjuje Ahčan in dodaja, da večina državljanov tako varčuje zunaj sistema PDPZ.

Vsaj 25-odstotna akontacija dohodnine

"Privarčevani znesek se ob dvigu zmanjša za 25 odstotkov akontacije dohodnine in izstopne stroške, temu pa lahko sledi še doplačilo dohodnine v višini 16 odstotkov," je davčno breme ob izplačilu, ki naj bi zavarovance odvrnilo od izplačil, pojasnila vodja prodaje v Prvi osebni zavarovalnici Maja Ivandič.

Kot smo v Dnevniku enkrat že pojasnili, bo imel povprečni zavarovanec Pokojninske družbe A po desetih letih zbranih 7355 evrov. Zaposleni s povprečno plačo bi v primeru dviga prejel 4912 evrov, 2443 evrov ali v povprečju 33 odstotkov bi moral odšteti državi za dohodnino.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042392389 http://www.finance.si/290923/Dr%BEava-bi-omejila-izpla%E8ila-iz-dodatnega-pokojninskega-zavarovanja

/13/... primer izvlečka iz splošnih zavarovalnih pogojev za kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po pokojninskem našrtu PN-A01,01-PKO-04/06, saj je iz obstoječe sedanje zakonodaje zavarovancu dovoljeno, da se zaradi upoštevanja davčnih olajšav, dodatno pokojninsko zavaruje le po enem individualnem in enem pokojninskemu načrtu zavarovanj:

27.člen: Odkupna vrednost police
1.Odkupna vrednost police se razlikuje glede na vzrok prenehanja zavarovanja, kot je določeno v četrtem ostavku 21.člena teh pogojev.
2. V primeru izrednega prenehanja zavarovanja, kot je določeno v četrtem odstavku 21.člena, mora zavarovalnica zavarovani osebi izplačati odkupno vrednost police, ki je enaka pripisani vrednosti premopženja na polici povečani za končni bonus in zmanjšani za izstopne stroške, do katerih je upravičena zavarovalnica.
3. Kadar je zavarovanja prenehalo zaradi izstopa zavarovane osebe oziroma zaradi odpovedi zavarovalnice, zavarovana oseba pridobi že ob prenehanju zavarovanja pravico do denarnega izplačila v višini odkupne vrednosti police, če je bila v pokojninskem načrtu vključena najmanj 120 mesecev, katerega je financiral delodajalec.
4. Kadar je zavarovanje prenehalo zaradi izstopa zavarovane osebe oziroma zaradi odpovedi zavarovalnice, pred potekom 120 mesecev od vključitve v pokojninski načrt, zavarovana oseba namesto izplačila odkupne vrednosti police zadrži pravice iz pripisane vrednosti premoženja na njegovem osebnem računu vse dokler ne preteče 120 mesecev od vključitve v pokojninski načrt, ki ga je financiral delodajalec. O zadržanju sredstev na osebnem računu mora pisno obvestiti zavarovalnico v roku 15 dni šteto od dne, ko ga je izvajalec obvestil o tej pravici.
5. Odkupna vrednost police se določi na dan obračuna v mesecu pred mesecem, v katerem začne teči rok za izplačilo odkupne vrednosti oziroma na dan obračuna v mesecu pred mesecem prenosa sredstev.

28.člen:
Pridobitev pravice do izplačevanja dodatne starostne pokojnine in predčasne dodatne starostne pokojnine
1. Dodatna starostna pokojnina se prične izplačevati ob redni starostni upokojitvi zavarovane osebe po določilih veljavne pokojninske zakonodaje, vendar ne pred dopolnjenim 58.letom starosti zavarovane osebe in potekom 120 mesecev od vključitve v pokojninski načrt.
2. Če zavarovana oseba ni več vključena o obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridobi pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine pod pogojem, da je bila vključena v kolektivno prostovoljno dodatno zavarovanje najmanj 180 mesecev in je dopolnila 53 let.
3. Če se zavarovana oseba redno ali invalidsko upokoji pred potekom 120 mesecev od vključitve v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ali pred dopolnjenim 58 letom starosti, lahko zahteva izplačilo odkupne vrednosti police skladno s 27.členom teh pogojev ali se z zavarovalnico dogovori o mirovanju zavarovanja do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do dodatne starostne pokojnine. Lahko pa nadaljuje v vplačevanjem premij za kolektivno prostovoljno zavarovanje do pridobitve pravice do dodatne starostne pokojnine.
4. Pravico do ipplačevanja dodatne starostne pokojnine oziroma predčasne dodatne starostne pokojnine, je zavarovana oseba dolžna izkazati: - s polico . s potrdilom o datumu rojstva - s potrdilom o upokojitvi po obveznem in invalidskem zavarovanju v RS, če se je tavarovana oseba redno upokojila - z osebnim (indentifikacijskim) dokumentom in - z morebitnimi dokazili o plačilu premije

29.člen:
Oblika in višina predčasne dodatne starostne pokojnine

1. Ob uveljavitvi do prejemanja predčasne dodatne starostne pokojnine se zavarovana oseba in zavarovalnica na podlagi pisne vloge zavarovane osebe dogovorita o višini zneska mesečne predčasne dodatne pokojnine. Zavarovalnica izstavi dodatek k zavarovalni pogodbi.
2. Ob uveljavitvi pravice do predčasne pokojnine s strani zavarovane osebe, bo zavarovalnica prenesla del sredstev, ki lahko znašajo največ 30% odkupne vrednosti police določene v skladu s 27.členom teh pogojev, na kritni sklad za zavarovanja, ki zagotavlja izplačevanje predčasne dodatne starostne pokojnine.
3. Za del sredstev, ki jih zavarovalnica prenese na kritni sklad za zavarovanje, ki zagotavlja izplačevanje predčasne dodatne starostne pokojnine, prenehajo obveznosti in pravice zavarovalnice iz obdobja varčevanja.
4. Predčasna dodatna starostna pokojnina se zavarovani osebi izplačuje mesečno, od pridobitve pravice do predčasne dodatne starostne pokojnine do pridobitve pravice do dodatne starostne pokojnine po tem pokojninskem načrtu, vendar ne dlje kot do dopolnjenega 65.leta starosti zavarovane osebe oziroma do njene smrti, če ta nastopi prej.
5. Višina predčasne dodatne starostne pokojnine je odvisna od: -dela višine odkupne vrednosti police skladno z 2.točko tega člena -dogovorjenega števila let izplačevanja predčasne dodatne starostne pokojnine
6. Višina predčasne dodatne starostne pokojnine se določi tako, da se odkupna vrednost police kot je določeno v drugem odstavku tega člena, pomnoži s faktorjem iz Tabele za izračun predčasne dodatne starostne pokojnine za izbrano obliko zavarovanja.
7. V primeru smrti zavarovane osebe v času izplačevanja predčasne dodatne starostne pokojnine, se upravičencu izplača odkupna vrednost neizplačanih predčasnih dodatnih starostnih pokojnin.
8. Zavarovalnica v imenu in za račun opravičenca plača na osnovi in iz odkupne vrednosti neizplačanih predčasnih dodatnih pokojnin davek v skladu s 17.členom teh pogojev.
9. V primeru ponovne vključitve zavarovane osebe v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZPIZ-1 v času izplačevanja predčasne dodatne starostne pokojnine, lahko zavarovana oseba ponovno prične v vplačevanjem premije. Ob tem preneha mirovanje zavarovanja in izplačevanje predčasnih dodatnih starostnih pokojnin. Odkupna vrednost neizplačanih predčasnih dodatnih starostnih pokojnin pa se prenese na kritni sklad za vplačevanje premij, preračuna se v kritne enote po vrednosti kritne enote na zadnji dan v mesecu prenosa.

DVOJNA OBDAVČITEV

Beg iz drugega stebra ne bi sesul pokojninskih skladov

Domači pokojninski skladi po črnem letu 2008, ki je nekaterim zavarovancem "pobrala" tudi desetino v preteklosti doseženih donosov, še naprej okrevajo. Presenetljivo se je v tretjem letošnjem četrtletju še najbolje odrezala Kapitalska družba (Kad), saj donosi njenih skladov v tem obdobju krepko presegajo ostalo konkurenco.

Drugi pokojninski steber bi lahko prihodnje leto ostal brez 400 milijonov

Vseeno je to bolj slaba tolažba za zavarovance, vključene v sklad KVPS ali pa SODPZ (beneficirani poklici), saj omenjena ostajata edina, ki na daljše, petletno obdobje ne dosegata zajamčenega donosa, ki že tako ali tako ne pokrije inflacije. Javne uslužbence, ki za dodatno pokojnino varčujejo v skladu ZVPSJU, je po drugi strani "odrešila" finančna injekcija v višini 25 milijonov evrov, ki jo je zagotovil Kad, donos njihovega sklada pa se je postavil ob bok konkurenci.

Veliko bolj kot donosi, ki so se v zadnjem letu in pol normalizirali, pa izvajalce prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja skrbi "beg" iz že tako podhranjenega drugega pokojninskega stebra.

Likvidnost ni pod vprašajem

Prihodnje leto bo namreč skoraj 60.000 zavarovancem poteklo desetletno obdobje, po katerem lahko zahtevajo izplačilo v enkratnem znesku. Ker se je vlada odločila, da tega ne bo zakonsko preprečila, jim grozi odliv kar petine zbranih sredstev oziroma visokih 381,7 milijona evrov.

"Sedanja zakonodaja, ki predvideva nakup rente ali morebitni dvig po desetih letih, je takšna že deset let. Pred možnostjo dvigov si tako nikoli nismo zatiskali oči in se na to že nekaj let pripravljamo. Iz previdnosti smo povečali kratkoročne depozite, letno zbrana premija pa znaša več kot 28 milijonov evrov, tako da glede likvidnosti tu ne vidimo težav v naslednjem letu," so poudarili v Prvi osebni zavarovalnici.

Da so se že ves čas zavedali izplačil, do katerih lahko pride, so pojasnili tudi v Skupni, drugi največji na trgu: "Tako smo že kar nekaj let namenoma investirali v dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo v letih 2011 do 2014, ko bo pritisk na izplačila največji."

Tako je bolj kot stabilnost in likvidnost pokojninskih družb in ostalih izvajalcev na udaru celotna pokojninska reforma iz leta 2000, na podlagi katere bi izpad pokojnine iz obveznega dela nadomeščal drugi steber. "Pri dvigih nas bolj skrbi to, da se ljudje ne zavedajo vseh negativnih posledic predčasnih in nenamenskih dvigov sredstev. To preprosto pomeni izstop iz zavarovanja in dejstvo, da stranke po tej polici ne bodo imele dodatne pokojnine," so pojasnili v Prvi osebni zavarovalnici.

Izpostaviti velja, da je (največji) sklad ZVPSJU poslovati začel šele leta 2004, zato zavarovanci pogoja za enkratni dvig sredstev še lep čas ne bodo izpolnili.

Višji donosi bi povečali privlačnost
V javnosti sicer že leta prevladuje prepričanje, da so donosi naših pokojninskih skladov (pre)nizki, kar bi tudi lahko bil eden glavnih razlogov za bodoče masovne dvige. Da bi bili lahko donosi tudi višji, kar bi nedvomno povečalo vključenost ljudi v drugi steber (sedaj je okoli 60-odstotna), ugotavljajo tudi snovalci nove pokojninske zakonodaje, ki v tej izvajalcem predpisujejo nekoliko manj konzervativno naložbeno politiko. Tako bi zavarovance od izstopa iz drugega stebra odvračalo še kaj drugega kot le visoka obdavčitev. Nekateri izvajalci priznavajo, da so pretekli donosi nizki, vendar to pripisujejo institutu zajamčenega donosa, spet drugi pa trdijo ravno nasprotno.

"V primerjavi z vzajemnimi skladi so naši donosi zelo dobri," so opozorili v Pokojninski družbi A ter dejali, da so donosi "vzajemcev" v zadnjih treh letih še vedno večinoma negativni. "Donos nemških 10-letnih državnih obveznic je trenutno 2,18-odstotna, petletnih pa 1,31-odstotna, kar pomeni, da je naša donosnost kljub konzervativni naložbeni politiki zadovoljiva," so nadaljevali in dodali, da so pokojninski skladi po Evropi in drugje v tem obdobju dosegali bistveno slabše rezultate, negativne donose, "mi pa smo zavarovancem v povprečju pripisali 5,4-odstotni donos na leto".

"Ker imamo sistem zajamčenega donosa, ki ga moramo zagotavljati vsak mesec sproti in je vezan na obvezniške papirje RS, vseh naložb ne moremo usmerjati v delnice, tudi v smislu zagotavljanja socialne varnosti ni smiselno," so povedali v Moji naložbi. "V luči tega vsekakor pozdravljamo napovedano spremembo zakonodaje, ki bo po novem v skladih življenjskega cikla omogočala tudi drugačne naložbene politike in s tem tudi višje donose na vložena sredstva," so pritrdili v Prvi osebni zavarovalnici.

Več denarja na osebnih računih, višji prihodki skladov

Medtem ko se obratovalni stroški (pokojninskih družb) večinoma znižujejo, pa ne moremo enako reči za prihodke, ki jih izvajalci ustvarijo z zaračunavanjem upravljavskih provizij in vstopnih stroškov. Resda slednje eni vsako leto malce znižajo, a se jim to zaradi nenehne rasti vrednosti premoženja, ki je posledica tako več vplačil kot donosov, sploh ne pozna. Z izjemo javnih uslužbencev, ki so si izposlovali precej nizke stroške, namreč izvajalci svojim zavarovancem v povprečju odtegnejo bistveno več kot odstotek premoženja na leto. Ta številka je pričakovano višja pri tistih, katerih zavarovanci vplačujejo višje premije (vstopni stroški praviloma znašajo okoli tri odstotke). Daleč najvišja je pri skladu SODPZ, saj je zavarovanec lani v povprečju "izgubil" 130 evrov oziroma več kot dva odstotka vplačanih sredstev. Vendarle bo nova pokojninska zakonodaja nekoliko omejila tiste izvajalce, ki svojim članom računajo najvišje vstopne stroške. Ti namreč ne bodo smeli biti višji od treh odstotkov.

Dvakratna obdavčitev izplačila

Po pojasnilih Davčne uprave RS (Durs) bo v primeru enkratnega izplačila privarčevanega zneska v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja obračunana akontacija po 25-odstotni davčni stopnji. Hkrati bo izplačilo zneska z odšteto akontacijo dohodnine všteto med dohodke pri obračunu dohodnine na letni ravni. ks

Največ zaslužilo vodstvo Pokojninske družbe A

Glede na to, da se v Sloveniji s prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem ukvarjajo tudi banke, zavarovalnice in Kapitalska družba, ki hkrati tržijo vrsto drugih produktov, smo se pri primerjavi prejemkov njihovih vodstev osredotočili zgolj na pokojninske družbe. Čeprav ima vsaka od njih po dva člana uprave, pa pri višini prejemkov prihaja do velikih razlik. Še največ sta lani zaslužila Peter Filipič in Karmen Dietner iz Pokojninske družbe A, skupno okoli 346.000 evrov, takoj za njima pa sta Aljoša Uršič in Peter Krassnig iz Skupne. Zadnja sta v letu 2009 skupaj zaslužila 332.000 evrov, a velja poudariti, da je ta znesek skoraj za petino nižji v primerjavi s predlani. Na repu sta Lojze Grobelnik in Igor Pšunder iz Moje Naložbe. Njuni prejemki so bili v minulem letu nekoliko nižji in so skupaj znašali dobrih 213.000 evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042396099

PRILOŽNOST ALI NATEG

Boste pokojnincem dali še eno priložnost?

Nižja kot je vaša osnovna pokojnina, prej poberite denar iz pokojninskega sklada

Se vam splača privarčevana sredstva iz pokojninskih družb prenesti v banke in pobirati obresti ali je boljša pokojninska renta? Naši izračuni kažejo v prid banki. Pokojninske družbe pa stavijo na prenovljeni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je ta hip v parlamentarnem postopku. Predvideva namreč bolj odprto, potencialno sicer bolj tvegano in hkrati donosnejšo naložbeno politiko.

Prenova zakona je na cesto spravila tudi protestnike. Včeraj so namreč pred parlamentom protestirali sindikati, ki so opozarjali na nesprejemljivost predlogov pokojninske reforme in pozvali poslance, naj ne sprejmejo predlogov, ki vse generacije vodijo v revščino.

Mi pa smo preverili, kaj lahko pričakujete dodatni pokojninski zavarovanci. Z novim letom si boste namreč lahko prvi, vključeni v kolektivno pokojninsko zavarovanje, ta sredstva izplačali. Če jih boste dvignili, se lahko zgodi, da delodajalec za vas ne bo več vplačeval premij, svarijo v pokojninskih družbah, ki se (sicer neuradno) bojijo odliva zavarovancev.

Dve desetletji do smrti?
Kaj se vam torej bolj splača? Dvigniti sredstva ali čakati na rento? Na kratko, manjše imate prihodke, bolj se vam splača zahtevati celotno izplačilo vrednosti pokojninske police.

Če ste stari 60 let in ste varčevali po 30 evrov zadnjih deset let, boste dobili izplačane premije za okoli 18 evrov bruto rente na mesec (brez upoštevanja stroškov in dohodnine). Neto izplačilo bi ob upoštevanju 25-odstotne akontacije dohodnine znašalo okoli 14 evrov. Koliko časa bi torej morali prejemati rento, da bi prišli do zneska, ki bi ga dobili ob enkratnem izplačilu? Vzemimo primer, da je vrednost vaše pokojninske police 4.350 evrov (v različnih družbah boste v desetih letih sicer ob mesečni premiji 30 evrov privarčevali različno vsoto, in sicer od okoli 4.170 do okoli 4.700 evrov bruto).

Na podlagi tega smo na primerih dveh različnih obdavčitev izračunali, koliko časa bi morali prejemati rento, da bi dosegli neto znesek enkratnega izplačila:

Prvi primer: če boste imeli letno drugih osebnih prejemkov 15 tisoč evrov, bi neto izplačilo znašalo okoli 2.550 evrov, saj bi se z izplačano rento uvrstili v najvišji, 41-odstotni dohodninski razred. V tem primeru bi moški, star 60 let, potreboval okoli 14 let, da bi se mu z neto rento poplačal neto znesek, ki bi ga lahko dobil izplačanega takoj. Za žensko je čakalna doba še dve leti daljša.

Drugi primer: če bodo vaši prihodki v letu, ko se odločate o izstopu iz zavarovanja, dosegli manj kot 10.700 evrov, boste dobili neto izplačilo okoli 3.160 evrov (davka plačate nekoliko manj kot v prvem primeru). Moški, star 60 let, bi v tem primeru moral kar 18 let prejemati rento, da bi se mu izplačal prihranjeni znesek. Ženska bi znova čakala še dve leti več. Pokojninske družbe sicer opozarjajo, da bo lahko marsikdo zaradi enkratnega dviga izgubil razne socialne pravice.

Realni upad rente ali višji strošek
Poleg tega ne pozabite na inflacijo. Znesek rente je namreč navadno konstanten, torej se bo čez leta ob inflaciji realno zmanjšal. Za zdaj prilagajanja teh rent pri nas še ni, saj izplačil še ni bilo, čeprav zakon ponudnikom pokojninskih skladov ne omejuje, da bodo ob izplačilih ponudili zavarovancem, da lahko rento vežejo na inflacijo ali recimo prav nasprotno, da na začetku prejemajo višje rente in čez nekaj let nižje, razlagajo v Moji naložbi. Vendar pa računajte, da vam bodo ponudniki pri tem zaračunali tudi tveganje.

Več bi vam prinesel depozit
Vsaj za zdaj se vam tako bolj splača, da sredstva takoj dvignete in jih bodisi naložite kot vezano vlogo bodisi porabite drugače. Prvič vam bodo s tem sredstva bolj dosegljiva za morebitne izredne stroške in drugič, če jih boste vezali pri kateri izmed slovenskih bank, boste za vrednost depozita prejeli od tri- do štiriodstotne obresti, kar je precej nad donosi, ki jih ta hip ustvarjajo pokojninski skladi. Morate pa paziti, da si letno izplačujete in na novo investirate obresti. V skladu z zdajšnjo dohodninsko zakonodajo namreč izplačane bančne obresti do tisoč evrov niso obdavčene, za bančne obresti nad tisoč evrov pa boste plačali 20-odstotni davek.

Še zanimivost: če si boste znesek pokojninske police izplačali v celoti in ga naložili kot vezano vlogo na banko, se vam bo znesek plačane dohodnine z obrestmi povrnil v približno 11 letih, se pravi precej prej, kot boste začeli služiti z izplačano rento (upoštevajoč, da vam davkarji poberejo 41 odstotkov dohodnine). V tem primeru bi po 20 letih mesečne obresti pri vezani vlogi znašale okoli 14,5 evra, se pravi toliko, kot bi na našem primeru dobili na mesec izplačane rente. S tem, da se je vrednost depozita v 20 letih več kot podvojila, vrednost pokojninske police pa je enaka nič.

A ne pozabite - novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prinaša večjo izbiro pri pokojninskem zavarovanju. Prav nanj računajo pokojninske družbe, da bi še obdržale zavarovance.

Alternative

Kam vlagajte sredstva

Finančniki sicer na splošno svetujejo, da sredstev, ki jih namenjate za starost, nikakor ne stavite na enega konja, torej ne le na obvezno zavarovanje in pokojninske sklade. »Tveganje in varčevanje morate razširiti še recimo na naložbe v nepremičnine, delnice, obveznice, plemenite kovine. Portfelj si vsekakor sestavite zelo skrbno, mlajši lahko stavite tudi na bolj tvegane naložbe, « pravi Peter Jenčič iz Alta Skladov . Podobno meni Gregor Grmek iz Unicredita : »Kot dobra dolgoročna naložba za starost so se v preteklosti izkazale delnice, vendar pa je pri teh večja nestanovitnost tečajev.« Sicer pa pri vsaki naložbi preverite še, koliko davka boste dejansko plačali. Davčno so se do zdaj za najbolj ugodne izkazale naložbe v pokojninske sklade, a je težava v tem, da so, sodeč po naših izračunih, tudi zelo slabo donosne.

Delodajalci

Če bodo nadaljevali delodajalci, bodo tudi posamezniki

V kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju sodeluje kar nekaj delodajalcev. V Gorenju so nam pojasnili, da so s tem želeli zagotoviti boljšo socialno varnost zaposlenim po upokojitvi, saj zagovarjajo miselnost, da je za finančno varnejše obdobje po upokojitvi treba poskrbeti že v času zaposlitve. Tako večji del premije plačuje Gorenje [GRVG 12,10 -0,82%], del premije, v obliki znižanja bruto plače, pa prispeva vsak zaposleni. Kolektivno zavarovanje omogočata tudi Trimo in Mercator [MELR 173,30 -1,81%], kjer so lani izplačali 3,65 milijona evrov premije in prav tako del premije plačujejo zaposleni. V Mercatorju bodo varčevanje v drugem stebru nadaljevali, medtem ko odločitve v Gorenju še niso sprejeli. Na ministrstvu za delo ob tem dodajajo, da je verjetnost prenehanja zavarovanja posameznika majhna, če delodajalec redno plačuje premijo.
http://www.finance.si/292436/Boste-pokojnincem-dali-%B9e-eno-prilo%BEnost
http://www.kapitalska-druzba.si/_files/1841/Revija_HRM_Anja_%20Strojin_Stampar.pdf
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Nov 17, 2010 6:00 pm; skupaj popravljeno 7 krat

REALISTIČNI IDEALIST

I.DEJANSKO NJIHOVA DOSEŽENA DONOSNOST:

Iz Prve osebne zavarovalnice je prišlo obvestilo o vplačani premiji in o sredstvih na osebnem pokojninskem računu in sicer izhaja da je:

Zajamčeno stanje sredstev: 4.965 €
Skupno stanje sredstev:5.262 €
Razlika: 297 €
Povprečna dosežena neto donosnost kritnega sklada KS 1 v letu 1010: 3,57%
* Tako tudi pomeni, da je bil zaslužek v skorajda 10 letih vlaganja in plemenitenja sredstev pičlih 297 €.

Posebej je potrebno upoštevati tudi znesek upravljavske provizije, ki se odbije od vsakokratnega mesečnega plačila, pri čemer ne gre pozabiti, še na prevelik davčni odbitek, kolikor bi se odločil dvigniti sredstva.
Mar bi raje poskrbeli za boljše pogoje in kvaliteto pokojninskih zavarovanj, saj pri veliko upravljalcih le-ta ne dosežejo niti letne stopnje inflacije in pod takšnimi pogoji bo zavarovancev vedno manj in ne vedno več. Res pa je tudi, da so hoteli z ugodno davčno politiko privabiti več zavarovancev, a bodo rezultati takšne kratkovidne politike, vidni šele v letošnjem letu. Kljub temu, da letos poteka točno 10 let od začetka sklepanja pokojninskih polic, se že zaradi bojazni množičnega dviga privarčevanega denarja, pojavljajo tudi povsem državne blokade tako privarčevanega denarja. Kljub jasno zapisanim splošnim pogojem, kjer točno piše, kakšne pravice imamo po 10 letih ali 120 mesecih vplačevanja. V zakonodaji se tako pripravlja tudi meja prostovoljnega dviga sredstev, ki je postavljena na 5.000 €, da nam bodo pod to magično mejo "oni" dovolili dvigniti svoja privarčevana sredstva. Že tako ali tako so bila ta sredstva 10 let močno nelikvidna, ne glede na to, da so bila na naših osebnih računih, saj naj bi jih upravljalci v tem času lepo oplemenitili. Ob tem seveda ne gre pozabiti na družbe, ki so zaradi gospodarske situacije, prenehale plačevati za svoje zaposlene, tudi te pokojninske police, tako, da bodo rezultati tudi za njih porazni. In vse ta dejstva ob mnoštvu drugih, so državni nadzorniki preprosto zaobšli in nam skušajo sedaj z administrativnimi ovirami, preprečiti dostop do naših lastnih sredstev...

II. PREPRIČEVANJE POKOJNINSKE KAPITALSKE DRUŽBE ZVPSJU ZA (NE)DVIG SREDSTEV

Evo prejetega zadnjega pisma po emailu, ki govori proti dvigu sredstev in za nadaljevanje varčevanja, ki po donosnosti ne presega niti letne inflacije!
Zanimiv pa bi bil izračun, ki bi upošteval celotno vplačano premijo, vstopno provizijo, upravljalsko provizijo, odbiti del 25% akontacije dohodnine ali še eventualen poračun dohodnine,izstopno provizijo ter tako pridobljeno realno donosnost. Ob tem seveda, da je bil vplačan denar na osebnem računu zavarovanca, 10 let oziroma 120 mesecev, povsem nelikviden!

Zakaj se enkratni dvig privarčevanih sredstev ne izplača?

V letu 2011 se izteka deseletno obdobje prvih vplačil premij v pokojninske sklade dodatnega pokojninskega zavarovanja. Večina članov se ne bo upokojila in zato pričela črpati dodatno pokojnino, temveč se spogleduje z možnostjo enkratnega dviga privarčevanih sredstev. Pri odločanju za ali proti predčasnem dvigu sredstev člani pokojninskih skladov najbolj tehtajo finančne posledice predčasnega dviga, vendar to vsekakor ni edini in najpomembnejši argument za nadaljevanje varčevanja v pokojninskih skladih. S predčasnim izplačilom član sklada ne sledi namenu sklenitve dodatnega pokojninskega zavarovanja in se odpove dodatni pokojnini, ki bi jo na podlagi zbranih sredstev (v pretežni meri je plačnik premije delodajalec) prejemal po upokojitvi, poleg pokojnine iz obveznega zavarovanja. Namenska sredstva porabi popolnoma nenamensko (za tekočo potrošnjo) in si tako zniža prejemke po upokojitvi.

Dvig sredstev v enkratnem znesku ter pred upokojitvijo pomeni izredno prenehanje zavarovanja.

Pregled stroškov, ki bremenijo enkraten dvig zbranih sredstev:

* 1 % izredni izstopni stroški
* 25 % akontacija dohodnine
* 16 % poračun dohodnine (predpostavljamo, da bo oseba v najvišjem dohodninskem razredu)
* Skupaj stroški in dohodnina: 42 %

Na Kapitalski družbi smo pripravili informativni izračun, zakaj se tovrstno izplačilo privarčevanih sredstev za zavarovance ne izplača.

Zakaj vam odsvetujemo dvig sredstev pred redno upokojitvijo in nenamensko porabo privarčevanega denarja?

* Z dvigom sredstev bo vaš letni dohodek višji, zaradi česar lahko izgubite pravico do različnih socialnih transferjev (socialna pomoč, otroški dodatek, štipendija, višji znesek za plačilo vrtca, ipd);
* pokojninska renta, ki se izplača iz privarčevanih sredstev, bo v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Ur. l. RS št. 106/2010), obdavčena le polovično;
* vaša privarčevana sredstva so predmet dedovanja;
* vplačila premij s strani delodajalca so bila namenska, s ciljem nadomestitve nižje pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Pričakovati je, da bodo pokojninske reforme v prihodnosti zmanjševale pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja;
* z ustvarjeno višino privarčevanih sredstev in ob upoštevanju prihodnjih donosov ter vplačil, boste privarčevali do upokojitve pomembno vsoto, ki vam bo omogočila izplačevanje dodatne pokojnine;
* predvsem pa se dvig sredstev ne izplača zaradi dohodnine.

Pri odločanju za ali proti predčasnem dvigu sredstev navadno člani pokojninskih skladov resnično najbolj tehtajo finančne posledice predčasnega dviga, vendar to vsekakor ni edini in najpomembnejši argument za nadaljevanje varčevanja v pokojninskih skladih. Z ustrezno davčno politiko pri izplačevanju dodatnih pokojnin iz naslova privarčevanih sredstev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bodo člani pokojnisnkih skladov pripravljeni nadaljevati z varčevanjem.

Od 2011 dalje ugodnejša obdavčitev pokojninske rente

Od 1. 1. 2011 velja sprememba Zakona o dohodnini. V davčno osnovo se po novem upošteva samo 50 % dohodka prejetega iz naslova pokojninske rente, ki je bila odmerjena na podlagi prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pred odločitvijo zberite dovolj informacij

Z večjo informiranostjo članov se zmanjšuje zanimanje za predčasne dvige privarčevanih sredstev iz skladov dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ob predstavitvi vseh posledic predčasnega dviga sredstev so tako vodstva večine podjetij kot tudi predstavniki sindikatov zavzeli stališče, da svojim zaposlenim ne bodo priporočali predčasnih dvigov sredstev, ki so se nabrala na njihovih računih za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Za dodatne informacije lahko pokličete na brezplačno številko 080 23 45

III: NJIHOVA OBLJUBLJENA IDEALIZIRANA DONOSNOST PRI PRVI ZAVAROVALNICI:

Primer informativnega izračuna: Moški ki je doslej privarčeval 5.000 e in z varčevanjem nadaljuje do upokojitve:
1)Starost danes: 55
Starost ob upokojitvi: 65
Leta varčevanja: 10
Privarčevana sredstva ob upokojitvi: 14.693,45 €
Dosmrtna renta: 73,95%

2)Starost danes: 50
Starost ob upokojitvi: 65
Leta varčevanja: 15
Privarčevana sredstva ob upokojitvi: 21.200,14 €
Dosmrtna renta: 106,69 €

3)Starost danes: 45
Starost ob upokojitvi: 65
Leta varčevanja: 20
Privarčevana sredstva ob upokojitvi: 29.144,77€
Dosmrtna renta: 146,68 €

4)Starost danes: 40
Starost ob upokojitvi: 65
Leta varčevanja: 25
Privarčevana sredstva ob upokojitvi: 38.845,15 €
Dosmrtna renta: 195,50 €

5)Starost danes: 35
Starost ob upokojitvi: 65
Leta varčevanja: 30
Privarčevana sredstva ob upokojitvi: 50.689,27 €
Dosmrtna renta: 255,10 €

6)Starost danes: 30
Starost ob upokojitvi: 65
Leta varčevanja: 35
Privarčevana sredstva ob upokojitvi: 65.150,91 €
Dosmrtna renta: 327,89 €

Prikazan račun je informativne narave. Izračun privarčevanih sredstev predvideva 4% letni neto donos. Izračun višine dosmrtne rente brez garancije je narejen ob pogojih, ki veljajo v letu 2011! Crying or Very sad

BEG

Beg iz pokojninskih skladov: najbolj na udaru Skupna in Triglav

Vse kaže, da so se grožnje o množičnih izstopih iz drugega pokojninskega stebra uresničile. Medtem ko se je za pokojninsko rento odločilo kvečjemu nekaj sto zavarovancev, lahko tiste, ki so zahtevali dvig sredstev z osebnih računov, merimo v tisočih. Kljub večmilijonskim izplačilom izvajalci zagotavljajo, da likvidnost ni pod vprašajem.

Če se je pri družbi, ki jo obvladuje Alenka Žnidaršič Kranjc, za izredni izstop odločilo 750 članov, se je pri Pokojninski družba A za to odločilo 30 odstotkov tistih, ki so izpolnili pogoje, oziroma okoli 600 zavarovancev.

"V prvih treh mesecih 2011 je podalo zahtevke za izredno prenehanje 3371 (skoraj pet odstotkov vseh, op.p.) zavarovancev. Zahtevki znašajo 28,6 milijona evrov," so povedali v Skupni, ki jo je doletel največji odliv. Za rento se je namreč na drugi strani odločilo pičlih 19 zavarovancev. Zgodba je enaka pri nekajkrat manjšem skladu zavarovalnice Adriatic Slovenica (AS). Izredni izstop je zahtevalo 207 zavarovancev ali skoraj desetina vseh, izplačali pa jim bodo približno 600.000 evrov. Pogoje za izstop je sicer izpolnilo 598 članov (četrtina vseh), rentno izplačevanje pa je pri AS izbral zgolj eden od njih. Pri mariborski Moji Naložbi so medtem že izplačali 47 primerov, od maja do septembra letos pa jih zapade v izplačilo še okoli 650 v trenutni skupni vrednosti 4,18 milijona evrov.

Klikni za povečavo.
http://www.dnevnik.si/uploads/articles/images/0605-POKOJNINCI.jpg

Rente kvečjemu pri Prvi osebni in Pokojninski A

Nekoliko bolje kaže Pokojninski družbi A in Prvi osebni zavarovalnici. "Do danes smo sklenili 350 pogodb o izplačevanju rente," so zatrdili v zadnji. Za rento se je odločilo tudi okoli 200 ljudi, ki so bili zavarovani pri Pokojninski družbi A, oziroma desetina teh, ki so izpolnili pogoje. Vseeno se tudi ti dve ponudnici prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja nista izognili visokemu odlivu. Če se je pri družbi, ki jo obvladuje Alenka Žnidaršič Kranjc, za izredni izstop odločilo 750 članov, se je pri Pokojninski družba A za to odločilo 30 odstotkov tistih, ki so izpolnili pogoje, oziroma okoli 600 zavarovancev.

Slabo so jo bržkone odnesli tudi pri Zavarovalnici Triglav. Čeprav edini od 11 izvajalcev niso razkrili, kolikšen odliv so imeli, gre iz znatnega upada števila zavarovancev sklepati, da ta ni bil prav majhen. Še leta 2010 so namreč pridobili skoraj 1000 novih zavarovancev, od januarja do marca letos pa je njihovo število padlo s 45.551 na 44.896. Ob tem se jih je zgolj 35 odločilo za pokojninsko rento.

Medtem ko v Banki Koper, Probanki in Kapitalski družbi (Kad), ki ima v svoje pokojninske sklade vključenih 278.000 ljudi, še niso začeli izplačevati pokojninskih rent oziroma njihovi člani nimajo še izpolnjenih pogojev (120 mesecev), pa sta Abanka in Generali doživela le manjši osip.
Pobrali za slabih 26 milijonov evrov provizij

Da so zavarovanci raje dvignili svoja sredstva, kot pa se odločili za pokojninske rente, ki so zaradi kratke dobe varčevanja razmeroma majhne, gre pripisati tudi po mnenju mnogih nizkim donosom. Če odmislimo dejstvo, da imajo pokojninski skladi zaradi zagotavljanja zajamčenega donosa zvezane roke in sredstva raje kot v delnice vlagajo v (državne) obveznice in depozite, so izplen gotovo znižale tudi visoke provizije, ki si jih obračunavajo družbe.

Če so si v letu 2009 od 1,5 milijarde evrov, kolikor je bilo v drugem pokojninskem stebru v povprečju premoženja, odtegnili 23,7 milijona evrov, pa so lani, ko je bilo sredstev že za skoraj dve milijardi evrov, v obliki vstopnih stroškov, upravljalske provizije in drugih stroškov pobrali že slabih 26 milijonov evrov. Ta znesek bi bil še višji, če ne bi Moja Naložba, Prva osebna zavarovalnica in še nekateri znižali vstopnih stroškov.

Kljub temu je bil prihranek z vidika zavarovancev neznaten, saj so upravljalske provizije, ki se obračunajo na premoženje (to se je s prilivi in upravljanjem znatno povečalo), ostale praktično nespremenjene. Tako izvajalcem ni bilo težko še povišati dobičkov. Pokojninska družba A je na primer svojega lani zvišala za devet odstotkov, na 1,24 milijona evrov, Moja Naložba pa za kar 22 odstotkov, na 816.000 evrov.

Donosi prvega četrtletja minimalni

Pokojninski skladi se z doseženimi donosi ne morejo ravno pohvaliti, saj po obračunu vseh stroškov nihče ni presegel enoodstotnega donosa. Ker jih je kar pet prvo četrtletje končalo v rdečih številkah, od tega tudi dva večja - Kadov SODPZ in Triglav -, se je povprečni donos gibal pri zgolj 0,15 odstotka. S tem je bil nižji tudi letni donos, ki so ga ob koncu marca dosegali skladi, v povprečju nekaj več kot dva odstotka. V obeh primerih na vrhu najdemo Pokojninsko družbo A, Mojo Naložbo in Prvo osebno zavarovalnico. Še vedno sicer zajamčenega donosa v obdobju petih let ne dosegajo AS ter Kadova KVPS in SODPZ. Prvo četrtletje 2011 je minilo tudi v stagnaciji števila zavarovancev, saj je zaradi množičnih izstopov številka od decembra lani zrasla za manj kot 500, na 581.419 zavarovancev.

Operativni stroški večinoma rasli

Prav vse družbe, ki so razkrile lansko višino operativnih stroškov, so v primerjavi z letom 2009 poslovale "dražje", vendar gre velik del tega pripisati začetku izplačevanja rent in s tem povezanim stroškom. "Povečali so se stroški plačilnega prometa in bančnih storitev (povečan obseg sredstev), reklame, propagande in reprezentance ter stroški drugih storitev," so pojasnili v Skupni, ki je obratovalne stroške povečala za več kot osem odstotkov, na 2,3 milijona evrov. Prejemki prvega moža Aljoše Uršiča in Petra Krassniga so se sicer znižali za skoraj petino, vendar so še vedno znašali kar 332.349 evrov bruto. Moja Naložba je medtem obratovalne stroške povečala za 12 odstotkov, na 1,45 milijona evrov, Lojze Grobelnik in Igor Pšunder pa sta dobila 213.237 evrov bruto oziroma 3,76 odstotka manj kot leta 2009. Več stroškov so imel tudi v Pokojninski družbi A. Zrasli so za 9 odstotkov, na nekaj manj kot 1,2 milijona evrov, Peter Filipič in Karmen Dietner pa sta dobila malce več kot predlani, dobrih 346.000 evrov bruto. V Adriaticu Slovenici in Prvi osebni zavarovalnici so se medtem obratovalni stroški povečali za 3,3 oziroma 2 odstotka. Generali in Probanka sta medtem zatrdila, da so bili stroški podobni kot leto prej.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042442642

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Okt 02, 2010 1:13 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MANAGER LETA 2010

Manager leta 2010 je Zdravko Počivalšek

Upravni odbor Združenja Manager je za Managerja leta 2010 imenoval Zdravka Počivalška, direktorja Term Olimia.
Priznanje mu bodo podelili danes zvečer na dvodnevnem Jesenskem srečanju Združenja Manager, ki poteka v Portorožu.

Zdravko Počivalšek, diplomant Biotehniške fakultete v Ljubljani, se je začel kot vodja kaliti v sredini osemdesetih kot član poslovne skupine, ki je uspešno sanirala poslovanje Kmetijskega kombinata Šmarje. Do leta 1994 je bil direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, nato je vodil podjetje Mlekarne Celeia. Leta 1999 je prevzel vodenje Zdravilišča Atomske toplice in jih preoblikoval v svežo blagovno znamko Terme Olimia.

Kot direktor Zdravko Počivalšek strategijo družbe gradi v povezavi z okoljem, kar izkazuje tudi s skladnim arhitekturnim pristopom pri gradnji novih kompleksov. Spodbujanje in vlaganje v razvoj kraja je prispevalo tudi k osvojitvi zlate medalje leta 2009 za najlepše urejeni manjši kraj v Evropi, ki je pripadla Olimju. Poleg drugih priznanj je Zdravko Počivalšek leta 2005 prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Pod vodstvom Zdravka Počivalška družba Terme Olimia tudi v času recesije ni zaustavila uresničevanja ambiciozne vizije: postati najboljše terme v prostoru med Alpami, Jadranom in Donavo. V letu 2009 so bili zaključeni izgradnja luksuznega wellnessa Orhidelia, garažna hiša in obnova s povečanjem kapacitet hotela Breza v skupni vrednosti 21 milijonov evrov. Z nakupom Term Tuhelj se je podjetje razširilo še na hrvaški trg, s srbsko vlado se pogovarjajo o izgradnji hotelsko-termalnega kompleksa v Srbiji.

Dosedanji prejemniki priznanja Manager leta
mag. Dejan Turk, predsednik uprave Simobil, 2009
Marijan Jurenec, generalni direktor Pro plusa, 2008
Bine Kordež, predsednik uprave Merkurja, 2007
Jože Colarič, predsednik uprave Krke, 2006
Anton Papež, TCG Unitecha Lth-ol, Škofje Loke, 2005
Sonja Gole, Adria Mobil, Novo mesto, 2004
Andrej Polenec, Iskratel d. o. o., Kranj, 2003
Zoran Janković, Poslovni sistem Mercator, d. d., 2002
Bruno Korelič, Luka Koper, d. d, 2001
mag. Herman Rigelnik, Autocommerce Ljubljana, 2000
Tatjana Fink, Trimo Trebnje, 1999
Jakob Piskernik, Merkur Kranj, 1998
Jože Mermal, BTC Ljubljana, 1997
Alojz Deželak, Kolinska Ljubljana, 1996
Metod Dragonja, Lek Ljubljana, 1995
Janez Štefanič, Iskra kondenzatorji Semič, 1994
Metka Wachter, Krka kozmetika, 1993
Borut Mokrovič, Terme Čatež, 1993
mag. Branko Pavlin, Comet Slovenske Konjice, 1993
Miloš Kovačič, Krka Novo mesto, 1992
Miro Pinterič, Šešir Škofja Loka, 1992
Danilo Kovačič, Hit Nova Gorica, 1992
Stane Gošte, Eti Elektroelement iz Izlak, 1991
Vida Marcijan, Filc Mengeš, 1991
Jože Stanič, Gorenje gospodinjski aparati, 1991

O priznanju Manager leta

Priznanje se podeljuje preko javnega razpisa, na katerega se lahko prijavijo uspešne menedžerke in menedžerji oziroma to storijo njihovi kolegi. Kandidat mora izpolnjevati naslednja merila: imeti mora dobre finančne rezultate, vlagati v prihodnost družbe, izkazati zavzet odnos do zaposlenih in okolja ter imeti dobre vodstvene kompetence. Prejete kandidature na podlagi obširnega vprašalnika in primerjalne strokovne analize, ki jo za Združenje Manager opravlja podjetje crmT, oceni komisija za izbor menedžerja leta, ki jo imenuje upravni odbor.
http://gazela.dnevnik.si/sl/Novice/2113/Manager+leta+2010+je+Zdravko+Po%C4%8Dival%C5%A1ek

***** ISKRENE ČESTITKE *****

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Okt 04, 2010 6:27 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NABIRALNIKI

/13/...imamo jih namreč več vrst, tudi takšne, ki služijo samo za zamaskiranje sedeža podjetja, med katerimi je bil najbolj znan tisti Šrotov, a so lahko namenjeni tudi za pošto, ki se pridno nabira v njih: Twisted Evil

MABRA INŽENIRING

Podjetje iz nabiralnika s pomočjo NKBM do vile v centru

Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je šla družbi Mabra Inženiring, ki je v lasti podjetja nabiralnika iz Liechtensteina, močno na roko pri financiranju gradnje stanovanjsko-poslovnega kompleksa Dunajski kristali ob ljubljanski severni obvoznici, je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika.

NKBM je družbi Mabra Inženiring avgusta 2008, mesec dni pred izbruhom finančne krize, za projekt Dunajski kristali odobrila 30 milijonov evrov posojila. Že takrat zavarovanja niso dosegala vrednosti posojila, ki ga je banka reprogramirala že trikrat.

Tako je druga največja državna banka Mabri Inženiringu pri financiranju gradnje stavb (dve od njih bo družba še letos z državo zamenjala za prostore Inštituta za varovanje zdravja v elitni stavbi na Prešernovem trgu), že trikrat v zadnjih dveh letih podaljšala rok vračila 30 milijonov evrov vrednega kratkoročnega posojila. Mabra Inženiring ga je pri NKBM najela avgusta 2008, mesec dni pred izbruhom svetovne finančne krize. Po zadnjem reprogramu, ki ga je kreditni odbor mariborske banke potrdil v začetku leta, mora ljubljansko podjetje, ki ga vodi Nevenka Zekić, njegovi pravi lastniki pa uradno niso znani, posojilo vrniti februarja prihodnje leto. Pri tem velja opozoriti, da je podjetje lani skupaj ustvarilo 4,6 milijona evrov prihodkov, torej več kot šestkrat manj od vrednosti posojila.
Vrednost zavarovanj manjša od vrednosti posojila

Začetek zgodbe sega v začetek julija 2008, ko so se v Mabri Inženiringu obrnili na banko s prošnjo za odobritev kratkoročnega posojila za financiranje gradnje Dunajskih kristalov. Čeprav bi podjetje naložbo že po prvotnih načrtih izpeljalo v treh letih, od NKBM ni dobilo dolgoročnega, torej dražjega posojila, ampak je imelo to rok vračila le šest mesecev, obenem pa tudi relativno ugodno obrestno mero (šestmesečni euribor z 1,95-odstotnim pribitkom). Ključna vprašanja pri 30 milijonov evrov vrednem posojilu, ki ga je podjetju s petimi zaposlenimi kreditni odbor NKBM odobril v 22 dneh po prejemu vloge, pa so povezana z njegovim zavarovanjem. Le mesec dni po odobritvi posojila je namreč svet zajela finančna kriza, cene zemljišč in nepremičnin, s katerimi je bilo posojilo zavarovano, pa so krepko padle.

Po naših podatkih je banka v osnovno zavarovanje od podjetja, ki je imelo že leto pred tem (2007) na vsak evro kapitala skoraj 98 evrov dolgov, vzela le dvanajst bianco podpisanih menic. Čeprav je Mabra Inženiring NKBM predložila še dve dodatni zavarovanji, pogodbi o zastavitvi poslovnega deleža v družbi in nepremičnin, njuna skupna vrednost po naših podatkih še pred izbruhom finančne krize ni dosegla vrednosti posojila. Iz zemljiške knjige je namreč razbrati, da je NKBM pod hipoteko vzela večje število parcel v skupni velikosti okrog 29.000 kvadratnih metrov. Četudi bi takrat banka kvadratni meter zemljišča tik ob obvoznici ocenila na 600 evrov, kar je denimo enako izklicni ceni, ki jo je v prvi polovici leta 2008 na dražbi zazidljivih zemljišč na Rudniku (torej znotraj avtocestnega obroča) neuspešno zahtevala Mestna občina Ljubljana, bi ji do celotne vrednosti posojila (30 milijonov evrov) zmanjkalo 13 milijonov evrov.

15-milijonska hipoteka NKBM na lastniški delež
Če ob tem upoštevamo podatek državne geodetske uprave o povprečni ceni kvadratnega metra stavbnega zemljišča v Ljubljani v drugem četrtletju lanskega leta (380 evrov), so bila torej nepozidana zemljišča v lasti Mabre neposredno po prvem reprogramu posojila skupaj vredna "le" še 11 milijonov evrov. To je skoraj trikrat manj od vrednosti posojila. Še manj so bila glede na takratno povprečno ceno (281 evrov) kvadratnega metra na območju Ljubljane vredna v tretjem četrtletju leta 2008, ko je NKBM tik pred izbruhom krize Mabri Inženiringu posojilo tudi odobrila. Takrat bi državna banka z njihovo prodajo (po povprečni ceni) iztržila okrog 8 milijonov evrov.

Pri tem si v NKBM kaj prida ne bi mogli pomagati tudi z zasegom lastniškega deleža liechtensteinske družbe David Construction Company v Mabri Inženiringu. Ta je nominalno vreden okrog 83.000 evrov, družba pa je imela lani manj kot 600.000 evrov kapitala in za skoraj 53 milijonov evrov obveznosti do bank, podizvajalcev in dobaviteljev. Kljub temu je iz dokumentov razvidno, da je skoraj polovica posojila Mabri Inžeriningu, ki ga je NKBM februarja letos povišala še za dodatnih pet milijonov, na skupaj 35 milijonov evrov, zavarovana z maksimalno hipoteko na lastniški delež v tem podjetju. Povedano v številkah: mariborska banka je kar 15 milijonov evrov, ki jih je posodila Mabri Inžeriningu, zavarovala zgolj z deležem v podjetju, katerega najpomembnejše premoženje že ima pod hipoteko.

Prvi reprogram odobren že v šestih dneh
V NKBM, ki jo vodi Matjaž Kovačič, na naša vprašanja o poslu z Mabro Inženiringom zaradi varovanja poslovne skrivnosti niso želeli komentirati. Pojasnili pa so nam, da "pri odobritvi kredita sledijo vnaprej določenim kriterijem, kot so vrsta zavarovanja in sodelovanje na drugih področjih poslovanja z banko in podjetji v skupini NKBM". "Kreditojemalci, ki želijo najeti kredit za investicije, morajo banki prikazati smotrnost slednje, pri določitvi pogojev za najem kredita pa med drugim upoštevamo kreditno sposobnost posameznega kreditojemalca na osnovi njegovega preteklega in tekočega poslovanja," so pojasnili v banki.

Najmanj dva podatka pa bi lahko nakazovala, da so v banki pri poslovanju z Mabro Inženiringom vendarle postali previdnejši. Prvič, ob prvem reprogramu posojila, februarja 2009, je NKBM posojilu spremenila obrestno mero iz gibljive v fiksno in ga s tem podražila. In drugič, če je Mabra Inženiring na prvi reprogram po vložitvi zahteve čakala le šest dni, je kreditni odbor NKBM za odločitev o zadnjem podaljšanju posojila potreboval več kot dva meseca.

V "palači" na Prešernovem trgu butični hotel?

Pogodbo o zamenjavi nepremičnin bosta ministrstvo za zdravje in Mabra Inženiring predvidoma podpisala novembra. Inštitut za varovanje zdravja bi se sicer po predpogodbi, ki jo je podpisal že prejšnji minister za zdravje Borut Miklavčič, na obrobje mesta moral seliti že avgusta, vendar je Mabra prepozno dobila zahtevane tlorise za prostore, tako da so rok za predajo objektov podaljšali. "Ne vem še konkretno, kaj bo v stavbi na Prešernovi. Za zdaj smo projektantom naročili, naj preverijo, kako je s spomeniškim varstvom stavbe. Sedaj delamo tudi izhodišča, oceno stroškov in oceno rentabilnosti adaptacije," pojasnjuje Nevenka Zekić. V povezavi z elitno "palačo" se je največkrat omenjalo butični hotel, zanimanje zanjo pa so pokazali tudi v družbi Magistrat International, ki bo v sosednji Urbančevi hiši (nekdanji Centromerkur) kmalu odprla Galerijo Emporium.

Mabra prodala polovico prostorov v Dunajskih kristalih

Kako bo Mabra Inženiring NKBM vrnila posojilo ob dejstvu, da bo dve stavbi Dunajskih kristalov v skupni vrednosti 12,9 milijona evrov po dogovoru z nekdanjim ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem zamenjala za prostore IVZ na Prešernovem trgu, za katere se v družbi še niso odločili, kaj bodo z njimi počeli? "Kredite vračamo iz kupnin za nepremičnine. Prodali smo približno polovico Dunajskih kristalov, če računamo še prostore za IVZ," je odgovorila Nevenka Zekić in dodala: "Zakaj pa se ne vprašate, ali smo poravnali vse obresti do te državne banke? Zakaj ne vprašate, kako visoke so te obresti? Tudi mi smo v tem času poravnali za pet milijonov evrov obresti in bodite prepričani, da ima ta banka 150-odstotno zavarovanje svojega denarja. Vedite, da je edino gradbeništvo tisto, ki lahko pokriva take stroške financiranja." Kljub temu je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da je imela Mabra Inženiring težave pri plačevanju podizvajalcev z Vegradom na čelu, ki ji je z izvršbo za kratek čas celo blokiral račun. Pri zadnjem, februarskem reprogramu je NKBM spremenila tudi namembnost posojila, ki je bilo od takrat eksplicitno namenjeno za poplačilo izvajalcem del.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042392556
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 15, 2010 4:49 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 05 Apr 2011 20:37; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1076
Objavljeno: Pon Okt 04, 2010 6:44 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 62

SOLVENTNOST II

/13/...to kar je pomenilo za banke sprejetje pravil BASEL III, pomeni za zavarovalnice sprejetje SOLVENTNOST II, za zagotavljanje njihove kapitalske ustreznosti, kar naj bi bilo sprejeto v začetku leta 2013: Laughing

http://www.osiguranje.hr/private/REDAKCIJA/other/28092010/Oliver%20Wyman%20Solvency%202%20Quantative%20and%20Strategic%20Impact.pdf
https://www.ceiops.eu/
http://www.osiguranje.hr/ClanakDetalji.aspx?11736
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Okt 05, 2010 10:55 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1076
Objavljeno: Tor Okt 05, 2010 10:00 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SOVRAŽEN PREVZEM

/13/...kako se iz prijateljskega prevzema družbe GENZYMA, ob neodobravanju njenega vodstva razvil sovražni prevzem, saj so se zato obrnili direktno na delničarje s prevzemno ponudbo za posamezno delnico družbe GENZ 69$ oziroma 50,36€ ,v skupni vrednosti za 18.5 mrd$ oziroma 13,5 mrd € in je veljavna do 10.decembra 2010 : Twisted Evil

SANOFI - AVENTIS

Najbolj sovražen prevzem v farmacevtski industriji po letu 2008

Francoski farmacevtski velikan Sanofi-Aventis je danes objavil sovražno ponudbo za prevzem ameriškega biotehnološkega podjetja Genzyme. Ponudba je vredna 18,5 milijarde dolarjev (13,5 milijarde evrov) oz. prav toliko, kolikor je Sanofi Aventis v prijateljski ponudbi poleti ponudil vodstvu Genzyma. Kot poročajo ameriški mediji, gre za poskus najbolj sovražnega prevzema v farmacevtski industriji po letu 2008, ko je Roche Holding za 47 milijard dolarjev prevzel Genentech.

Še julija in avgusta letos se je obetal prijateljski prevzem, saj so se tedaj predstavniki Sanofi-Aventisa o nakupu dogovarjali z vodstvom Genzyma. V ameriškem podjetju so nato konstruktivne pogovore zavrnili, zato so se Francozi obrnili neposredno na delničarje.

Danes objavljena sovražna prevzemna ponudba velja do 10. decembra. Sanofi-Aventis si nakupa želi zaradi vse ostrejše konkurence s strani proizvajalcev generičnih zdravil.

Genzyme pa je privlačna prevzemna tarča, ker ima v zadnjih stopnjah razvoja nekaj obetavnih zdravil za zdravljenje povišanega holesterola ter nekaterih drugih bolezni, prav tako pa proizvaja nekaj donosnih zdravil za redke genetske bolezni.
http://www.vecer.com/clanekgos2010100405580933
http://www.sanofi-aventis.com/
http://www.sanofi-aventis.com/investisseurs/evenements/evenements_groupe/2010/2010-10-04_genzyme.asp
http://www.sanofi-aventis.com/binaries/20101004_Tender_Offer_fr_tcm29-29309.pdf
http://www.sanofi-aventis.com/binaries/2010-10-04_Genzyme_tcm29-29324.pdf

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1076
Objavljeno: Tor Okt 05, 2010 12:01 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

POSKUSNI IZRAČUNI

/13/...na začetku oktobra je na dom prispelo Obvestilo o Poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, ki je bilo že dolgo napovedano in pričakovano iz GURSa, kar naj bi pripomoglo k bolj verodostojnemu vrednotenju nepremičnin. Pri nekaterih je pa vzbudilo val ogorčenja, saj so obvestila pošiljali (ne)pravim lastnikom, kot tudi že preminulim osebam: Idea

SPOŠTOVANI!

Vsem nepremičninam v Sloveniji smo določili njihovo vrednost. Povezali in združili smo podatke, ki jih o zemljiščih, stavbah in delih stavb vodimo v geodetskih evidencah, podatke, ki smo jih pridobili s popisom nepremičnin, in podatke, ki jih vodijo o zemljiščih občine in državni organi. Že nekaj let zbiramo podatke o prometu z nepremičninami. Na podlagi švedskih izkušenj, ob upoštevanju dobrih praks drugih držav in na podlagi zbranih podatkov o prometu z nepremičninami smo razvili sistem množičnega vrednotenja nepremičnin. Oboje skupaj, podatki o nepremičninah in sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, omogoča, da smo vsaki nepremičnini izračunali vrednost, ki bi jo najverjetneje dosegla na trgu. Osnovni namen obvestila, ki ga prejmete vsi lastniki nepremičnin, je seznanitev z izračunano vrednostjo nepremičnin. Če se ne strinjate z uporabljenimi modeli za izračun vrednosti nepremičnin, nam to lahko sporočite. Vse prejete pripombe bomo po zaključku obveščanja obdelali ter jih na podlagi analiz upoštevali pri dokončnem oblikovanju modelov vrednotenja nepremičnin. Predlog modelov vrednotenja nepremičnin, oblikovanih tudi na podlagi vaših pripomb, bomo posredovali Vladi Republike Slovenije. Dokončne modele vrednotenja nepremičnin bo določila Vlada z Uredbo. Na podlagi sprejetih modelov bomo vsem nepremičninam ponovno izračunali vrednost in jih kot dokončne zapisali v register nepremičnin. Na vrednost nepremičnin vplivajo tudi podatki o nepremičninah, ki smo jih zbrali v registru nepremičnin. Podatki so zbrani na različne načine: v predpisanih geodetskih postopkih in z vpisom podatkov v evidence v upravnem postopku, nekatere podatke pa smo zbrali s popisom nepremičnin, z izjavami lastnikov ali na podlagi podatkov drugih evidenc, z ogledom na terenu ali s pomočjo tehnik daljinskega zaznavanja. Podatki so zaradi različnega načina zbiranja različne kakovosti. Zato vas z obvestilom obveščamo tudi o podatkih, ki jih imamo zbrane o vaših nepremičninah. Če vpisani podatki ne izkazujejo dejanskega stanja, jih lahko lastniki nepremičnin spremenite in tako omogočite pravilen izračun vrednosti nepremičnin. Zato vas prosimo, da podatke o parcelah, stavbah in delih stavb, izpisanih na obvestilu o poskusno izračunani vrednosti vaših nepremičnin, pregledate, popravite in dopolnite. Poleg podatkov, ki so bili uporabljeni za izračun vrednosti nepremičnin, v registru nepremičnin vodimo še druge podatke, ki bodo uporabljeni v statistične namene, pri oblikovanju stanovanjske, zemljiške politike in za druge javne namene. Prosimo vas, da pregledate tudi te podatke in nam sporočite spremembe. Kako boste lahko spreminjali in dopolnjevali podatke in dajali pripombe, vam podrobno pojasnjujemo v knjižici, ki so jo prejela vsa gospodinjstva.
Dostopna pa je tudi tukaj .
http://e-prostor.gov.si/index.php?id=850&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=853#tabs

OBVEŠČANJE

Geodetska uprava je vsem nepremičninam v Sloveniji določila njihovo posplošeno tržno vrednost. Konec septembra bodo vsi lastniki nepremičnin pričeli prijemati obvestila o poskusnem izračunu posplošene tržne vrednosti nepremičnin. Vsa slovenska gospodinjstva bodo nekaj dni pred obvestilom prejela brošuro s splošnimi pojasnili o obveščanju lastnikov o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin ter navodila kako lahko lastnik nepremičnine spremeni podatke in poda pripombe na modele vrednotenja nepremičnin. Osnovni namen obvestila, ki ga bodo prejeli vsi lastniki nepremičnin, je seznanitev z izračunano tržno vrednostjo nepremičnin. Če se lastniki ne bodo strinjali z uporabljenimi modeli za izračun vrednosti nepremičnin, bodo to sporočili Geodetski upravi. Na obvestilih bodo poleg podatka o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin navedeni tudi podatki o nepremičninah. Lastniki bodo imeli dva meseca časa, da bodo na obrazcih ali s pomočjo aplikacije , geodetski upravi sporočili morebitne spremembe podatkov ali dali pripombe na modele vrednotenja nepremičnin. Poslovanje s strankami je, za namene obveščanja, zagotovljeno na vseh geodetskih pisarnah. Kontaktne podatke in uradne ure najdete tukaj .
http://e-prostor.gov.si/index.php?id=850
http://e-prostor.gov.si/index.php?id=850&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=853#tabs
http://e-prostor.gov.si/index.php?id=850&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=862#tabs
http://e-prostor.gov.si/index.php?id=850&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=854#tabs
http://e-prostor.gov.si/index.php?id=850&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=855#tabs

UREJANJE

Lastniki že lahko urejajo podatke o svojih nepremičninah Geodetska uprava RS je danes zagnala spletno aplikacijo, prek katere lahko lastniki nepremičnin pregledajo in spreminjajo podatke o nepremičninah Geodetska uprava RS (Gurs) je danes zagnala spletno aplikacijo, prek katere lahko lastniki nepremičnin pregledajo in spreminjajo podatke o nepremičninah ter podajo pripombo na poskusno izračunano vrednost. Danes so tudi začeli teči zakonski roki, med njimi 53-dnevni rok za pripombe. Lastniki se v aplikacijo, ki je na voljo na spletni strani http://www.obvescanje.si, prijavijo s kodo, ki so jo prejeli v obvestilu, in enotno matično številko občana oz. matično številko podjetja. Če podatki o nepremičnini niso pravilni, jih lahko lastniki prek aplikacije popravijo, Gurs pa naj bi jih obdelal v enem dnevu. Spremembe nekaterih podatkov lahko vplivajo tudi na vrednost nepremičnine, tako da na Gursu svetujejo, naj lastniki najprej uredijo te podatke, nato pa podajo pripombo na vrednost. Nekatere podatke o lastništvu je mogoče urediti prek spleta, sicer pa jih je treba - z dokazilom o lastništvu - urejati v pisarnah geodetske uprave. Stavka javnega sektorja glede na dogovor med Gursom in sindikatom na postopke glede obveščanja lastnikov nepremičnin ne bi smela vplivati. Poslovanje s strankami v okviru tega projekta je zaenkrat zagotovljeno na vseh pisarnah geodetske uprave po Sloveniji. Obvestila je doslej že prejelo več kot 90 odstotkov lastnikov, ostali jih bodo predvidoma danes ali v torek.
http://www.vecer.com/clanekslo2010100405580877
www.obvescanje.si
http://24ur.com/novice/slovenija/jeza-zaradi-napacnih-izracunov.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1076
Objavljeno: Čet Okt 07, 2010 9:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

VIOLINIST V METROJU

Moški se je vsedel na postaji metroja in začel igrati violino.
Bilo je mrzlo januarsko jutro v Washingtonu.
Igral je 6. Bachovo simfonijo - približno 45 minut.
Bil je čas gneče , zato je v tem času šlo mimo približno 1000 ljudi,
večina od njih na poti v službo.

Po 3 minutah je šel mimo moški srednjih let in ga opazil.
Upočasnil je svoj korak , se ustavil za nekaj sekund ,
nato pa nadaljeval svojo pot.
Čez minuto je glasbenik v klobuk prejel 1.dolar : vrgla mu ga je ženska
in brez ustavljanja odšla naprej.
Nekaj minut kasneje se je nekdo naslonil na zid in ga poslušal ,
toda kmalu pogledal na uro in odšel. Očitno je kasnil v službo.

Še najbolj se je zanj zanimal 3-letni otrok.
Mama ga je sicer vlekla , vendar se je uspel ustaviti in si ogledati
violinista.
Potem ga je mami uspelo odvleči , otrok pa se je potem še ves čas oziral nazaj.
Podobno se je zgodilo kasneje še pri nekaj otrocih ,
toda vsi starši brez izjeme so jih odvlekli naprej.

V 45 minutah se je samo 6 ljudi ustavilo in ga nekaj časa poslušalo.
Približno 20 ljudi mu je dalo nekaj denarja in potem nadaljevalo svojo pot.
Nabral je 32 dolarjev.
Ko je končal in je glasba utihnila , tega nihče ni opazil in nihče ni
ploskal.

Nihče ni vedel , da je bil ta violinist Joshua Bell - eden najboljših glasbenikov na svetu.
Igral je eno od najlepših skladb , kdajkoli napisanih na violini vredni 3.5 mil.dolarjev.
2 dni pred tem je igral v razprodani dvorani v Bostonu -
povprečna cena sedeža pa je bila 100 $.

To je resnična zgodba. Joshua Bell je igral incognito v postaji metroja -
dogodek pa je organiziral Washington post ,
kot del preizkusa
o percepciji , okusu in prioritetah običajnih ljudi.
Ali sprejemamo lepoto ?
Ali se ustavimo , da bi jo občudovali ?
Ali prepoznamo talent v neobičajnih okoliščinah ?
Eden od možnih zaključkov bi bil :
Če nimamo časa , da bi se ustavili in poslušali enega najboljših glasbenikov na svetu ,
ki igra eno najlepših melodij kdajkoli napisanih ,
koliko drugih lepih stvari v življenju smo in bomo še zamudili ??
* Audio of Joshua Bell's Full Metro Performance Grammy Award-winning violinist Joshua Bell plays incognito for commuters in a D.C. Metro station. (Audio by John W. Poole) Related article: Pearls Before Breakfast by Gene Weingarten
http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/video/2007/04/09/VI2007040900536.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Ned Okt 31, 2010 9:02 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

223.000

/13/...statistični podatki so lahko že sami po sebi zelo varljivi, saj je tudi odvisno iz katerega zornega kota in katere parametre uporabljamo, a so vendar pokazatelj nekaga stanja v državi. Žalostno pa je, da smo si pred devetnajstimi leti to novo državo predstavljali drugače, kar je normalno, saj so nam vesčas njene cilje in blagostanje predstavljali povsem drugače. Lahko bi tudi rekli, da je ob svetovnem dnevu varčevanja, zaskrbljujoče, da si žal toliko državljanov tega ne more privoščiti in tako ne more tudi svojim otrokom privoščiti normalnega in zdravega razvoja, kaj šele poskrbeti za njihov normalni razvoj. Zato je potrebno vsem tem ljudem in tistim, ki še niso na statističnih lestvicah, izreči vse spoštovanje, da lahko obvladujejo vse probleme v katere so jih pahnili predvsem drugi, tisti, ki drugega ne vidijo, kot edino in namesto občečloveških vrednot, zgolj in samo denar: Evil or Very Mad

PRAG REVŠČINE

Pod pragom revščine živi vsaj okoli 223 tisoč Slovencev

Štiričlanska družina z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti leta 2008 vsaj 1.246 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa je moralo imeti vsaj 890 evrov na mesec.

Lani je pod pragom tveganja revščine živelo 11,3 odstotka prebivalstva oz. okoli 223.000 ljudi, ugotavlja Statistični urad RS (Surs). Po njihovih ugotovitvah je letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 7118 evrov letno ali 593 evrov mesečno, kar je več kot leto prej. Revščina Leta 2008 je prag revščine znašal 6535 evrov, a se je po začasnih podatkih Sursa zvišal.

Znižala pa se je stopnja tveganja revščine, in sicer z 12,3 odstotka na zgoraj omenjenih 11,3. To pomeni, da je pred dvema letoma v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo okoli 241.000 ljudi. Izračunali so tudi, da če v dohodek prebivalstva ne bi šteli socialnih transferjev, bi se stopnja tveganja revščine dvignila na 22 odstotkov, pri osebah, starejših od 64 let, pa na 31,6 odstotka.

Te številke po besedah Stanke Intihar z oddelka za statistiko življenjske ravni ne izražajo nujno stanja in dejanskih življenjskih pogojev prebivalstva, saj se je gospodarska kriza začela šele konec leta 2008. Zato so v raziskavo vključili tudi podatke iz ankete o življenjskih pogojih. Predstavili so sicer začasne podatke, Intiharjeva pa je dodala, da se predstavljene ugotovitve iz te ankete nanašajo tako na ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine, kot tiste, ki živijo nad njim.

Pod pragom revščine 11,3 odstotka ljudi

Iz podatkov je razbrati, da so lani stanovanjski stroški hudo finančno breme predstavljali za 36 odstotkov gospodinjstev. Pet odstotkov gospodinjstev si ni moglo privoščiti primerno toplega stanovanja, kar 31 odstotkov pa je živelo v stanovanjih, kjer so imeli težave s puščanjem strehe, vlažnimi stenami, temelji ali tlemi ter trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi. Štiričlanska družina z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti leta 2008 vsaj 1246 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa je moralo imeti vsaj 890 evrov na mesec. Po podatkih Sursa je 38 odstotkov ljudi v gospodinjstvih živelo v prenaseljenih stanovanjih. Ta delež je sicer najnižji pri starejših osebah.

Skoraj polovica gospodinjstev, 43 odstotkov, si nepričakovanih izdatkov – kot mejo so postavili 495 evrov – ne bi moglo privoščiti. V tretjini gospodinjstev pa je bilo tako, da si vsaj eden od njegovih članov ne bi mogel privoščiti enotedenskih letnih počitnic. Največ takih gospodinjstev je bilo med enočlanskimi ali enostarševskimi.

Da z mesečnim dohodkom težko ali zelo težko preživijo, so ocenili v 28 odstotkih gospodinjstev. Podatki kažejo, da se s takimi težavami pogosteje spopadajo najemniki stanovanj. Skoraj četrtina najemnikov je v 12 mesecih pred izvajanjem ankete zaradi finančne stiske vsaj enkrat zamudila s plačilom najemnine.
http://24ur.com/novice/slovenija/pod-pragom-revscine-zivi-okoli-223-tisoc-slovencev.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Pon Nov 01, 2010 12:34 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

UNP - SEPA

/13/...ob uvedbi zadnje spremembe plačilnega naloga BN02 so nam takrat rekli, da bo to najmodernejši plačilni sistem in da bo plačilo izvršeno takoj, pa je bilo potrebno veliko let, da smo odkrili, da temu ni tako. Trenutno povzroča pri izpolnjevanju potrošnikom največ problemov KODA NAMENA, ki je sestavljena iz 4 črk, saj imajo na poštah vse uporabljene kode tudi označene na listu A4. To pa povzroča vse več problemov pri starejših uporabnikih in so tudi zaradi tega, vrste vse daljše in daljše Confused

SPREMEMBE

Združenje bank Slovenije – GIZ, Ljubljana Sporočilo za javnost

Slovenske banke pripravljene za naslednji korak v projektu SEPA
Ljubljana, 20. oktober 2010: Kot smo že napovedali, z jesenjo na področju plačilnih storitev v okviru SEPA (Single Euro Payments Area) uvajamo nekaj novosti, ki so pomembne tako za uporabnike kot ponudnike plačilnih storitev.
Novo – obrazec Univerzalni plačilni nalog (UPN)
1. novembra 2010 se tako prične uporabljati nov obrazec - univerzalni plačilni nalog, ki bo postopno nadomestil obstoječe obrazce za plačila: posebno položnico (PP02), bančni nalog (BN02), regulirano čezmejno plačilo (RP01). Obrazec UPN se bo uporabljal za negotovinska (kreditna) plačila, gotovinska plačila (nakazila v gotovini), pologe na transakcijske račune pri bankah in dvige gotovine z njih.
Plačevanje z obrazcem UPN prinaša pomembne novosti:
-
V državah območja SEPA se uvaja enotna evropska referenca. Pred zapisom evropske reference je treba dodati oznako RF, pred domačo referenco (model in sklic) pa oznako SI;
-
Pri označevanju plačil se odpravlja vrsta posla in uvaja koda namena, ki opredeljuje namen plačila;
-
Izjava je dogovor med izdajateljem obrazca UPN z vrstico OCR - prejemnikom plačila in njegovim ponudnikom plačilnih storitev o zagotavljanju podatkov o dolžnikih. Podpisana Izjava zagotavlja plačnikom enake pogoje plačevanja, kot velja danes za posebne položnice.
2. novembra 2010 preneha vključevanje novih izdajateljev posebnih položnic v Zbirni center Bankart.
Direktne obremenitve SEPA Namenjene so tako enkratnim plačilom kot plačevanju ponavljajočih se (periodičnih) obveznosti v evrih. Ponudniki plačilnih storitev v Sloveniji s 1. novembrom 2010 zagotavljajo dosegljivost za čezmejne direktne obremenitve SEPA. To pomeni, da banka sprejema plačilne naloge za direktne obremenitve SEPA za svoje stranke.
Obstajata dve shemi, osnovna shema za direktne obremenitve SEPA je namenjena praviloma plačnikom potrošnikom, B2B shema za direktne obremenitve SEPA pa je namenjena izključno plačnikom - pravnim osebam, zasebnikom in samostojnim podjetnikom.
Shemi za direktne obremenitve SEPA v nasprotju s sedanjo nacionalno shemo omogočata izvajanje direktnih obremenitev SEPA vsak bančni delovni dan, nista omejeni na nacionalno območje, ne omejujeta namena direktne obremenitve, prinašata pa tudi ugodnejše roke za predložitev podatkov ponudniku plačilnih storitev za direktne obremenitve SEPA s strani prejemnika plačil.
V prihodnjem letu bo vzpostavljena infrastruktura tudi za izvajanje domačih direktnih obremenitev SEPA. Takrat bodo domači prejemniki plačil (pravne osebe) lahko svojim strankam ponudili plačilo z direktnimi obremenitvami SEPA.
Združenje bank Slovenije - GIZ in banke bodo svoje stranke in druge ciljne skupine še naprej obveščale o vseh potrebnih spremembah. Podrobnejše informacije so vam na voljo na www.sepa.si. Z vprašanji se lahko obrnete na svojo banko ali jih pošljete na sepa@zbs-giz.si.
http://www.sepa.si/slo/sporocila/arhiv%202010/SpJav_SlovenskeBankepripvljenena2KorakSEPA_OKT2010.pdf

VSA PLAČILA PREKO ENE POLOŽNICE

Začel se je uporabljati univerzalni plačilni nalog, ki bo zamenjal posebno položnico, plačilni nalog in čezmejno plačilo. Banke trdijo, da je ta sprememba napredek pri plačevanju položnic. Univerzalni plačilni nalog Pravilno izpolnjen plačilni nalog. Vsaka številka mora biti v svojem kvadratku, znesek mora biti desno poravnan. (Foto: www.sepa.si ) Univerzalni plačilni nalog (UNP) bo od danes naprej postopoma zamenjal tri sedanje papirne obrazce za nakazilo denarja: posebno položnico (PP02), plačilni nalog (BN02) in regulirano čezmejno plačilo (RP01). To po navedbah Združenja bank Slovenije pomeni nov korak v smeri poenotenja plačilnega prometa v območju evra. Obrazec UPN se bo uporabljal za negotovinska (kreditna) plačila, gotovinska plačila (nakazila v gotovini), pologe na transakcijske račune pri bankah in dvige gotovine z njih. Uporabljal se bo v vseh članicah območja SEPA, izvršitev plačila bo še isti dan v okviru urnika posameznih bank, na voljo pa bodo takojšnja povratna informacija o izvršenem plačilu, neomejena višina zneska ter optična obdelava v bankah in podjetjih. S tem obrazcem se bodo izvrševala le plačila v evrih. Do kdaj se bodo za izvajanje plačilnega prometa hkrati uporabljali tako obstoječi obrazci kot tudi novi obrazec UNP, se še niso dogovorili. Združenje bo datum ukinitve obstoječih obrazcev objavilo najpozneje šest mesecev prej.
Zaključek projekta SEPA je sicer predviden 31. decembra 2012.
http://24ur.com/novice/slovenija/vsa-placila-preko-ene-poloznice.html
www.sepa.si

KODA NAMENA

Koda namena – štirimestne kode namena so zapisane s kraticami v angleškem jeziku, ki se uporabljajo za opredelitev namena plačila in so namenjene uporabi na območju SEPA ter po pravilih SEPA. Uporaba kode namena je posebej pomembna pri tistih plačilih, ki so izvzeta ali delno zasegljiva po veljavni zakonodaji (na primer: izplačila plač, pokojnin, socialnih transferjev itd.). Seznam s kodami namenov bo objavljen na spletnih straneh ZBS in UJP.
ESTX plačilo davka na nepremičnine
INTX plačilo davka na dobiček
NITX plačilo davka na čisti dobiček
TAXS plačilo davkov.
VATX plačilo DDV.
Pri izpolnjevanju podatkov UPN je v vseh primerih potrebno vpisati kodo BIC banke prejemnika, ki je za plačilo davkov BSLJSI2X.
http://www.iso20022.org/External_Code_Lists_and_DSS.page
http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=5066/Kaj_je_univerzalni_pla%E8ilni_nalog_-_UPN?

Klasifikacija* Koda Ime Definicija
* Kartična poravnava CDCD Kartično izplačilo Dvigi gotovine preko bankomatov, bančnih okenc
* Kartična poravnava CDCB Kartična plačila z gotovinskim vračilom Nakup blaga in storitev z dodatnim gotovinskim izplačilom preko prodajnega mesta POI (Cashback)
* Kartična poravnava CDQC Navidezna gotovina Nakup blaga, ki je enak gotovini kot igralniški kuponi
* Kartična poravnava CDOC Originalna odobritev Storitev, ki omogoča prejemniku plačilnih kartic izvršitev odobritve na račun imetnika kartice.Različno od vračila nakupa, originalna odobritev ni bila izvršena s plačilno kartico. Storitev je namenjena za odobritev dobitkov v igrah na srečo.
* Upravlj. z den. sredstvi ACCT Upravljanje z den. sredstvi-znotraj banke Transakcija se nanaša na prenos sredstev med dvema računoma istega imetnika pri isti banki
* Upravlj. z den. sredstvi CASH Upravljanje z den. sredstvi-med bankami Transakcija se nanaša na splošnen nalog v zvezi z upravljanjem z denarnimi sredstvi
* Upravlj. z den. sredstvi COLL Nalog za izvršitev plačila Transakcija je zbiranje sredstev, iniciiranih preko kreditnega plačila ali direktne obremenitve
* Upravlj. z den. sredstvi CSDB Denarno izplačilo Transakcija se nanaša na izplačilo denarnih sredstev
* Upravlj. z den. sredstvi DEPT Depozit Transakcija se nanaša na plačilo depozita
* Upravlj. z den. sredstvi INTC Interno plačilo Plačilo znotraj banke, kar pomeni plačilo med dvema družbama, ki pripadata isti skupini
* Upravlj. z den. sredstvi LIMA Upravljanje z likvidnostjo Banka je iniciirala prenos sredstev za podporo upravlj. z bilanco, poolingu ali sweepingu
* Upravlj. z den. sredstvi NETT Neto izravnava Transakcija se nanaša na operacijo neto izravnave
* Komerciala AGRT Plačilo v kmetijstvu Plačilo s področja kmetijstva
* Komerciala AREN Vnos/vpis terjatev Transakcija se nanaša na plačilo, povezano z vnosom/vpisom terjatev
* Komerciala BEXP Poslovni izdatki Transakcija se nanaša na plačilo poslovnih izdatkov
* Komerciala BOCE Vnos/vpis konverzije v zaledju Transakcija se nanaša na plačilo, povezano z vnosom konverzije (preračuna) v zaledju
* Komerciala COMC Komercialno plačilo Transakcija se nanaša na plačilo komercialnega kredita oz. dolga (Prej Komercialni kredit)
* Komerciala CPYR Avtorska pravica Transakcija je plačilo avtorske pravice
* Komerciala GDDS Kupoprodaja blaga Transakcija se nanaša na nakup in prodajo blaga
* Komerciala GDSV Kupoprodaja blaga in storitev Transakcija se nanaša na nakup in prodajo blaga ter storitev
* Komerciala GSCB Kupoprodaja blaga in storitev z gotovino Transakcija se nanaša na nakup in prodajo blaga ter storitev z gotovino
* Komerciala LICF Licenčna provizija/licenčnina Transakcija je plačilo licenčne provizije/licenčnine
* Komerciala POPE Vnos/vpis prodajnega mesta Transakcija se nanaša na plačilo, ki je povezano s prodajnim mestom
* Komerciala ROYA Tantieme Transakcija je plačilo tantiem
* Komerciala SCVE Kupoprodaja storitev Transakcija se nanaša na nakup in prodajo storitev
* Komerciala SUBS Naročnina Transkacija se nanaša na plačilo storitev zabave oz. informacij v tiskani ali elektronski obliki
* Komerciala SUPP Plačilo dobaviteljem Transakcija se nanaša na plačilo dobaviteljem
* Komerciala TRAD Trgovinske storitve Transakcija se nanaša na trgovinske storitve
* Potrošnik CHAR Dobrodelno plačilo Transakcija je plačilo v dobrodelne namene
* Potrošnik COMT Konsolidirano plačilo tretje stranke za potrošnika Transakcija je plačilo s strani tretje osebe, ki lahko zbira sredstva za plačilo v imenu potrošnikov, npr. svetovalne kreditne družbe oz. družbe za plačevanje računov
* Finance CLPR Plačilo avtomobilskega plačila Transakcija je plačilo za avtomobilsko posojilo (P&I)
* Finance DBTC Debetno plačilo Plačilo izvršeno/prejeto? na podlagi debetnega naloga
* Finance GOVI Državno zavarovanje Transakcija se nanaša na plačilo državnega zavarovanja
* Finance HLRP Plačilo stanovanjskega posojila Transakcija se nanaša na plačilo stanovanjskega posojila
* Finance INPC Premija avtomobilskega zavarovanja Transakcija je plačilo premije za avtomobilsko zavarovanje
* Finance INSU Zavarovalna premija Transakcija je plačilo zavarovalne premije
* Finance INTE Obresti Transakcija je plačilo obresti
* Finance LBRI Delovno zavarovanje Transakcija je plačilo delovnega zavarovanja
* Finance LIFI Življenjsko zavarovanje Transakcija je plačilo življenjskega zavarovanja
* Finance LOAN Posojilo Transakcija se nanaša na prenos/nakazilo posojila posojilojemalcu
* Finance LOAR Plačilo posojila Transakcija je plačilo posojila
* Finance PPTI Zavarovanje lastnine Transakcija je plačilo zavarovanja lastnine
* Finance RINP Obročna plačila Transakcija se nanaša na plačilo ponavljajočih se obrokov v rednih intervalih
* Finance TRFD Skrbniški sklad Transakcija se nanaša na plačilo skrbniškega sklada
* Splošno ADVA Plačilo vnaprej/predplačilo Transakcija je plačilo predplačila/avansa
* Splošno CBFF Izgradnja/nabiranje kapitala??? Transakcija se nanaša na izgradnjo/nabiranje? kapitala za pridobitev dodatnega premoženja, to je izgradnjo/nabiranje kapitala za upokojitev
* Splošno CCRD Plačilo s kreditno kartico Transakcija se nanaša na plačilo s kreditno plačilno kartico
* Splošno CDBL Faktura za kreditno kartico Transakcija se nanaša na plačilo račuuna za kreditno kartico
* Splošno CFEE Stroški preklica Transakcija se nanaša na plačilo stroškov preklica
* Splošno COST Stroški Transakcija se nanaša na plačilo stroškov
* Splošno DCRD Plačilo z debetno kartico Transakcija se nanaša na plačilo z debetno kartico
* Splošno GOVT Plačilo -državni organi Transakcija se nanaša na plačilo državnemu organu ali s strani državnega organa
* Splošno ICCP Nepreklicno plačilo s kreditno kartico Transakcija se nanaša na ramburs/povračilo? plačila s kreditno kartico
* Splošno IDCP Nepreklicno plačilo z debetno kartico Transakcija se nanaša na ramburs/povračilo? plačila z debetno kartico
* Splošno IHRP Dogovor o terminskih nakupih Transakcija je plačilo po dogovoru o obročnih/najemnih terminskih nakupih
* Splošno INSM Obroki Transakcija se nanaša na plačilo obroka
* Splošno MSVC Večnamenske storitve Transakcija se nanaša na plačilo za večnamenske storitve
* Splošno NOWS Ni opredeljeno drugod Transakcija se nanaša na plačilo na vrsto storitve, ki ni opredeljena drugod
* Splošno OFEE Otvoritvena provizija Transakcija se nanaša na plačilo otvoritvene provizije
* Splošno OTHR Drugo Drug namen plačila
* Splošno PADD Vnaprej odobrena obremenitev Transakcija se nanaša na vnaprej odobren nalog za obremenitev
* Splošno PTSP Plačilni pogoji Transakcija se nanaša na specifikacije plačilnih pogojev
* Splošno RCKE Vnos/vpis ponovne prezentacije čeka Transakcija se nanaša na plačilo, ki je povezano z vnosom/vpisom ponovne prezentacije čeka
* Splošno RCPT Potrdilo o izvršenem plačilu Transakcija se nanaša na izdajo potrdila o izvršenem plačilu
* Splošno REFU Povračilo denarnih sredstev Transakcija pomeni povračilo denarnih sredstev
* Splošno RENT Najemnina Transakcija je plačilo najemnine
* Splošno STDY Študij Transakcija se nanaša na plačilo študija/šolnine
* Splošno TELI Telefonsko iniciirana transakcija Transakcija se nanaša na plačilo, iniciirano po telefonu
* Splošno WEBI Internetno iniciirana transakcija Transakcija se nanaša na plačilo, iniciirano po internetu
* Naložbe ANNI Anuiteta Poravnava anuitete v zvezi s kreditom, zavarovanjem, naložbami itd.
* Naložbe CMDT Prenos blaga Transakcija se nanaša na plačilo blaga
* Naložbe DERI Derivativi Transakcija se nanaša na derivative
* Naložbe DIVD Dividenda Transakcija je plačilo dividend
* Naložbe FREX Devizno poslovanje Transakcija se nanaša na devizno poslovanje
* Naložbe HEDG Zaščita pred tveganji Transakcija se nanaša na poslovanje v zvezi z zaščito pred tveganji
* Naložbe PRME Plemenite kovine Transakcija se nanaša na poslovanje s plemenitimi kovinami
* Naložbe SAVG Varčevanje Prenos na varčevalni/pokojninski račun
* Naložbe SECU Vrednostni papirji Transakcija pomeni plačilo vrednostnih papirjev
* Naložbe TREA Zakladniško plačilo Transakcija se nanaša na zakladniško poslovanje
* Zdravstvo ANTS Storitve anestezije Transakcija je plačilo za storitve anestezije
* Zdravstvo CVCF Pripomočki za okrevajoče Transakcija je plačilo za pripomočke za okrevajoče
* Zdravstvo DMEQ Medicinska oprema Transakcija je plačilo za nabavo trajne medicinske opreme
* Zdravstvo DNTS Zobozdravstvene storitve Transakcija je plačilo za zobozdravstvene storitve
* Zdravstvo HLTC Zdravstvena oskrba na domu Transakcija je plačilo za zdravstveno oskrbo na domu
* Zdravstvo HLTI Zdravstveno zavarovanje Transakcija je plačilo za zdravstveno zavarovanje
* Zdravstvo HSPC Bolnišnična oskrba transakcija je plačilo za oskrbo v bolnici
* Zdravstvo ICRF Prva/nujna pomoč Transakcija je plačilo za oskrbo ob prvi/nujni pomoči
* Zdravstvo LTCF Dolgotrajna bolnišnična oskrba Transakcija je plačilo za dolgotrajno oskrbo v bolnici
* Zdravstvo MDCS Zdravstvene storitve Transakcija je plačilo za zdravstvene storitve
* Zdravstvo VIEW Oskrba vida Transakcija je plačilo za oskrbo vida
* Plače&Podpore ALMY Preživnina Transakcija je plačilo preživnine
* Plače&Podpore BECH Otroški dodatek Transakcija je plačilo za pomoč staršem/skrbnikom pri vzdrževanju otroka
* Plače&Podpore BENE Podpora za nezaposlene/invalide Transakcija se nanaša na izplačilo osebi, ki ni zaposlena oz. je invalidna
* Plače&Podpore BONU Bonus plačilo Transakcija je plačilo bonusa
* Plače&Podpore COMM Plačilo provizije Transakcija je plačilo provizije
* Plače&Podpore CSLP Plačilo socialnega posojila banki Transakcija pomeni plačilo družbe banki za financiranje socialnih posojil uslužbencem
* Plače&Podpore GVEA Avstrijski vladni uslužbenci kategorije A Transakcija pomeni plačilo za avstrijske vladne uslužbence kategorije A
* Plače&Podpore GVEB Avstrijski vladni uslužbenci kategorije B Transakcija pomeni plačilo za avstrijske vladne uslužbence kategorije B
* Plače&Podpore GVEC Avstrijski vladni uslužbenci kategorije C Transakcija pomeni plačilo za avstrijske vladne uslužbence kategorije C
* Plače&Podpore GVED Avstrijski vladni uslužbenci kategorije D Transakcija pomeni plačilo za avstrijske vladne uslužbence kategorije D
* Plače&Podpore PAYR Plačina lista Transakcija se nanaša na izplačilo po plačilni listi
* Plače&Podpore PENS Pokojnina Transakcija je izplačilo pokojnin
* Plače&Podpore PRCP Plačilo izdatkov Transakcija se nanaša na plačilo izdatkov
* Plače&Podpore SALA Plače Transakcija je izplačilo plač
* Plače&Podpore SSBE Socialna podpora Transakcija je podpora za socialno varnost, to je plačilo s strani države za pomoč posameznikom
* Davki ESTX Davek na nepremičnine Transakcija se nanaša na plačilo davka na nepremičnine
* Davki HSTX Stanovanjski davek Transakcija se nanaša na plačilo stanovanjskega davka
* Davki INTX Davek na dobiček Transakcija se nanaša na plačilo davka na dobiček
* Davki NITX Davek na čisti dobiček Transakcija se nanaša na plačilo davka na čisti dobiček
* Davki TAXS Plačilo davkov Transakcija je plačilo davkov
* Davki VATX Plačilo davka na dodano vrednost Transakcija je plačilo davka na dodano vrednost
* Davki WHLD Davek po odbitku Transakcija se nanaša na plačilo davka po odbitku
* Transport AIRB Aerotransport Transakcija je plačilo za posle povezane z zračnim transportom
* Transport BUSB Avtobusni transport Transakcija je plačilo za posle povezane z avtobusnim transportom
* Transport FERB Trajekt Transakcija je plačilo za prevoz s trajektom
* Transport RLWY Železnica Transakcija je plačilo za prevoz po železnici
* Javne gospodarske službe CBTV Račun za kabelsko TV Transakcija se nanaša na plačilo računa za kabelsko TV
* Javne gospodarske službe ELEC Račun za elektriko Transakcija se nanaša na plačilo računa za elektriko
* Javne gospodarske službe ENRG Energetika Transakcija se nanaša na plačilo energetike
* Javne gospodarske službe GASB Račun za plin Transakcija se nanaša na plačilo računa za plin
* Javne gospodarske službe NWCH Omrežnina Transakcija se nanaša na plačilo omrežnine
* Javne gospodarske službe NWCM Mrežna povezava Transakcija se nanaša na plačilo mrežne povezave
* Javne gospodarske službe OTLC Drugi računi-telekomunikacije Transakcija se nanaša na plačilo drugih računov v zvezi s telekomunikacijami
* Javne gospodarske službe PHON Račun za telefon Transakcija se nanaša na plačilo telefonskega računa
* Javne gospodarske službe WTER Račun za vodo/vodarina Transakcija se nanaša na plačilo vodarine

*Stolpec 'Klasifikacija' je prisoten le zaradi boljšega pregleda, v shemi nima nobene funkcije

Kode namena plačila so dostopne na: http://www.iso20022.org/External_Code_Lists_and_DSS.page pod naslovom: Payments External Code spreadsheet, na 11 delovnem listu
http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=5242/%8Aifrant_kod_namenov_pla%E8il
http://www.iso20022.org/External_Code_Lists_and_DSS.page

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Tor Nov 02, 2010 2:05 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

TOM in STEČAJ

/13/...najhujše je čakanje na zaostale plače saj se negotovostim pridružujejo tudi zaostele obveznosti (ne)zmožnosti plačila vseh položnic: Crying or Very sad

Usoda Tomovih delavcev bo znana do četrtka, do takrat bodo delavci stavkali doma

V Mokronogu sta se danes sestala uprava tamkajšnjega podjetja Tom in stavkovni odbor delavcev, ki zaradi zaostalih izplačil s prekinitvami stavkajo od 27. septembra. Dogovorila sta se, da bodo delavci do četrtka stavkali doma, če bo uprava do takrat našla rešitve za izplačilo 150.000 evrov zapadlih obveznosti, pa bodo v petek delo nadaljevali.

Kot je območna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Majda Marolt, ki se je udeležila današnjih pogajanj, povedala, uprava Toma še vedno išče rešitve.

Kot je območna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Majda Marolt, ki se je udeležila današnjih pogajanj, povedala za STA, uprava Toma še vedno išče rešitve za izplačilo preostale tretjine julijskih plač, polovice letošnjega regresa in septembrskih plač. Će jih do četrtka ne bo našla, pa podjetje in približno 150 delavcev verjetno čaka stečaj, je dejala.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042399837
http://www.delo.si/clanek/127672
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Nov 03, 2010 11:17 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Sre Nov 03, 2010 10:18 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

FUNDACIJA JURETA ROBIČA

Ustanovili Fundacijo Jureta Robiča

Prezgodaj umrli slovenski ultramaratonski kolesar, petkratni zmagovalec slovitega ameriškega Raama, Jure Robič bo dobil fundacijo. Robiču je življenje vzela tragična nesreča v okolici Jesenic. Za to so se odločili člani kolesarjeve ekipe, ki je z njegovo pomočjo že prej skrbela za humanitarne akcije. "Avgusta smo se zadnjič uradno srečali z ultramaratonskim kolesarjem Juretom Robičem.

Ob tej priložnosti je 'Fundaciji Vrabček upanja' poklonil svoj zmagovalni dres z željo, da se zanj zbere čim več denarnih sredstev, ki bodo namenjena oddelku za invalidno mladino Stara Gora. Tako se je pričela dobrodelna spletna dražba, ki kljub tragični nesreči še poteka in bo podaljšana do konca meseca novembra," so člani ekipe zapisali v sporočilu za javnost.

Za ustanovitev "Fundacije Jureta Robiča" so se odločili, ker menijo, da je prav, da se Juretova dobrosrčnost povrne: "Delo, ki smo ga začeli v neformalni obliki 'Jure Robič team', nadaljujemo kot 'Fundacija Jureta Robiča', ker želimo ohraniti spomin nanj in zaščititi njegovo ime ter hkrati z nadaljevanjem dela poskrbeti, da bo vsaj njegov sin imel finančno korist od očetovega trdega dela.

Hkrati pa si želimo, da bi z zbranimi sredstvi v nadaljevanju podprli tudi kakšnega mladega perspektivnega kolesarja. Del prihodka uradne spletne trgovine Jure Robič bo finančna osnova fundacije.

V prihodnosti načrtujemo nadgradnjo kolekcije kolesarskih oblačil Jure Robič in s tem pridobivati sredstva za namene fundacije in hkrati skrbeti za ohranjanje imena Jure Robič v mislih kolesarjev v Sloveniji in tudi širše. Predolgo in pregloboko smo bili povezani z Juretom, da bi se kar ustavili." http://www.zurnal24.si/drugi-sporti/jure-robic-fundacija-raam-kolesar-190194/clanek
http://www.dnevnik.si/sport/kolesarstvo/1042400225
http://www.times.si/cluster/14a555969f/ustanovljena-jure-robic-fundacija.html
http://24ur.com/sport/ostalo/ustanovili-jure-robic-fundacijo.html http://www.primorske.si/Primorska/Goriska/Ustanovili-fundacijo-Jure-Robic.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 05 Apr 2011 20:56; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Dec 08, 2010 11:29 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 64

JOHN LENNON

/13/...tisti humanist, ki je tudi zaradi zapisanih in zaigranih misli, postal nepogrešljiv idol množic, tako tistih revnih, ki so hlepeli po hrani in
bogatstvu, kot tudi tistih bogatih, ki so hrepeneli po miru in ljubezni. Tako kot je bilo odraščanje z njim prijetnejše, kvalitetnejše, polno dogodivščin, prav takšno je tudi staranje brez njega, a še vedno prepleteno z njegovimi pesmimi in veliko osebnostjo ter ljubeznijo, ki jo uteleša še danes. Prav tako, kot je on želel mir nam vsem, lahko tudi ta njegov nenehni boj za mir, sporočamo vsem soljudem in zanamcem, da bi ga le ohranili z ljubeznijo tako dolgo, kot bo trajal človeški rod: Laughing

Po 30 letih Lennonova glasba še vedno živi

Po 30 letih Lennonova glasba še vedno živi
Na današnji dan leta 1980 je umrl John Lennon, eden od ustanoviteljev skupine The Beatles. Pred njegovim stanovanjem v New Yorku ga je ustrelil njegov oboževalec Mark David Chapman. Toda tudi 30 let po smrti ostaja legenda, čigar glasba in prizadevanja za mir so navdihnila več generacij umetnikov

Po 30 letih Lennonova glasba še vedno živi

Mark David Chapman je Lennona štirikrat ustrelil v hrbet pred stanovanjskim blokom na aveniji Central Park West, kjer je živel s svojo drugo ženo Yoko Ono in sinom Seanom. Glasbenik je le slaba dva meseca pred tem praznoval svoj 40. rojstni dan.

Chapman, ki je bil mentalno neuravnovešen in star komaj 25 let, je istega večera pred tragičnim dogodkom dobil celo Lennonov avtogram k njegovi zadnji plošči "Double Fantasy". Umor je nazadnje priznal in bil obsojen na najmanj 20 let zaporne kazni, ki jo prestaja v zaporu Attica severno od New Yorka. Doslej je že šestkrat zaprosil za pogojni izpust, a so ga vsakič zavrnili.

Toda Lennonova zapuščina živi naprej. Njegovi oboževalci se vsako leto 9. oktobra, na Lennonov rojstni dan, in 8. decembra, na obletnico smrti, zberejo pred stanovanjskim blokom, v katerem še vedno stanuje vdova Yoko Ono, da bi se poklonili glasbeniku in tekstopiscu.

Obletnico smrti bodo počastili tudi v Liverpoolu, rojstnem mestu skupine The Beatles. Središče obeleževanj bo spomenik "Peace and Harmony", ki so ga v spomin na Lennona odkrili letos. Oboževalci se mu bodo poklonili s prižiganjem sveč in prepevanjem pesmi.

"Kljub kratkemu, komaj 40 let trajajočemu življenju, je veliko prispeval svetu," je dejala Yoko Ono, ki je ob obletnici pripravila koncert v Tokiu. "Danes, na to bolečo obletnico, se mi prosim pridružite v spominu na Johna z globoko ljubeznijo in spoštovanjem," je dejala pred koncertom, ki bo dobrodelne narave, na njem pa bodo nastopili japonski izvajalci.

Tri dni pred smrtjo se je John Lennon pritožil nad kritiki, češ da jih zanimajo samo "mrtvi junaki", in govoril optimistično o svoji družini in prihodnosti. Razglabljal je, da ima "veliko časa", da doseže nekaj svojih življenjskih ciljev. Njegov poslednji intervju bo prvič v celoti objavljen v reviji Rolling Stone v petek. Izvlečki intervjuja, ki ga je Jonathan Cott opravil z Lennonom, so bili sicer objavljeni že leta 1980 za zbirno zgodbo, ki jo je Rolling Stone objavil po Lennonovi smrti.

"Njegove besede so popolnoma radostne in živahne, polne upanja, prevratne in brez strahu," je povedal Cott. Nekaj najbolj ostrih besed je Lennon prihranil za kritike, ki so bili razočarani z Lennonovo potjo, tako glasbeno kot življenjsko, potem ko je zapustil The Beatles.

"Kar želijo, so mrtvi junaki, kot sta Sid Vicious in James Dean. Jaz nočem biti mrtev junak," je povedal Lennon. Spregovoril je tudi o svojem prizadevanju biti dober oče svojemu najmlajšemu sinu Seanu, kako poiskati stik z otrokom in o svoji močni vezi z Yoko Ono. Premišljeval je tudi o dosežkih v življenju in je ostajal zavezan svojim ciljem miru in ljubezni na Zemlji: "Še vedno verjamem v mir, ljubezen in razumevanje," je dejal.
http://www.vecer.com/claneksve2010120805599755

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 2:36 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PRIMER(UMR)LJIVOSTI

/13/...običajno lahko sklenemo nezgodno zavarovanje, ko se poskušamo zavarovati pred nenadnimi in nepredvidenimi dogodki, ko nanje nimamo nikaršnega vpliva, a se kmalu izkaže, da smo vse premalo pozorni, tako na njihove splošne pogoje, kot tudi na posamezna kritja in njihovo dolžino ter upravičenost izplačevanja morebitnih odškodnin. Res pa je tudi, da kljub razvejanosti domačega zavarovalniškega trga, še vedno ni mogoče reči, da je nastopila tista prava konkurenčnost, vsaj na cenovnem področju, je zaenkrat še vedno tako: Twisted Evil

DRAGINJA

Zavarovanje za primer smrti nekajkrat dražje kot v tujini

Če bi se za primer smrti zavarovali pri eni od največjih britanskih zavarovalnic (Fortis, Aegon...), bi morali za enako kritje in dobo vsak mesec odšteti nekajkrat manj, kot če bi polico sklenili pri slovenski zavarovalnici.

Če bi se za primer smrti zavarovali pri eni od največjih britanskih zavarovalnic (Fortis, Aegon...), bi morali za enako kritje in dobo vsak mesec odšteti nekajkrat manj, kot če bi polico sklenili pri slovenski zavarovalnici.

Tako bi 25-letni moški (nekadilec), ki bi želel biti zavarovan za primer smrti, če bi umrl med zavarovalno dobo 25 let, bi njegovi upravičenci prejeli 100.000 evrov (kritje), pri Zavarovalnici Triglav moral vsak mesec plačati nekaj manj kot 17 evrov, pri Zavarovalnici Tilia pa kar 44 evrov. Pri ne ravno najcenejši zavarovalnici na Otoku bi po drugi strani odštel le dobrih šest funtov oziroma slabih sedem evrov na mesec, je razvidno iz spletnega portala gocompare.com, ki vam (tako kot naše zavarovalnice) ponuja informativni izračun zavarovalnih premij.

Portali in lažja primerjava strmoglavili premije
"Ker so razlike v smrtnosti med zahodnoevropskimi državami dokaj nizke, je razlika predvsem posledica različnih stroškov poslovanja zavarovalnic. Razlike obstajajo tudi v primerjavi z drugimi državami, a so večinoma manjše," je pojasnil Aleš Ahčan, ki na Ekonomski fakulteti v Ljubljani predava zavarovalništvo. Glavni razlog, da so v Veliki Britaniji premije tako nizke, je po njegovem mnenju v zavarovalniških portalih, ki omogočajo primerjavo premij zavarovalnih produktov. "Na tak način zavarovalec dobi neposredno informacijo o ceni zavarovanja. Predvsem pri standardiziranih produktih, kot je klasično življenjsko, avtomobilska odgovornost (AO) ali zavarovanje nepremičnine, je glavni dejavnik odločitve cena," dodaja Ahčan.

"Tuje zavarovalnice je trg prisilil v to, da ponudijo privlačnejše produkte. V Sloveniji ta pritisk trga še ni tako očiten, kar se neposredno odraža v višini premij," mu pritrjuje Timotej Jagrič, nosilec predmeta zavarovalništvo na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.

Slovenske zavarovalnice pa ne delijo njunega mnenja.

Triglav: Na Otoku lahko ostaneš praznih rok
"Do velikih premijskih razlik prihaja že med slovenskimi zavarovalnicami in ne le med slovenskimi in tujimi zavarovalnicami. Premijska razlikovanja med tujimi in slovenskimi zavarovalnicami so seveda utemeljena, pogojena so namreč z lokalno zakonodajo in objektivnimi lastnostmi posameznega zavarovanja," so opozorili v Zavarovalnici Triglav.

Razlogov za tolikšne razlike v premijah je več. "Najprej pa izpostavimo dejstvo, da angleška zakonodaja strožje obravnava posledice kršitve prijavne dolžnosti s strani zavarovalca. Izhaja namreč iz načela, pri katerem zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovalne vsote, če je zavarovalec zamolčal kakšne zdravstvene okoliščine, ki vplivajo na določitev zavarovalne premije. Nasprotno je v slovenskem pravu sprejeto tako imenovano načelo sorazmernosti, po katerem zavarovalnica v primeru nenamernega zamolčanja bistvenih okoliščin izplača sorazmerno zavarovalno vsoto, le v primeru namernega zamolčanja pa lahko odkloni izplačilo zavarovalne vsote," so poudarili v največji zavarovalnici na trgu.

ZM: Cena na spletu daleč od resnične
"To, kar potencialni zavarovanec vidi na spletu, je običajno daleč od cene, ki jo bo dobil ob sklenitvi. Zakaj? Ker po naših primerjavah, ki jih delamo ob spremljanju in analizi slovenskega ter mednarodno primerljivega trga (tudi Fortis), ugotavljamo, da je za takšne ponudbe, kot jih navajate, treba opraviti temeljit zdravniški pregled, običajne so izključitve tako v sprejem zavarovanja kot določenih rizikov, potreben je zapis o aktivnostih v prostem času, delovne razmere in pogoji, ali je zavarovanec že zvesta stranka, določene odbitne franšize pri izplačilih, zdravstveni karton (tudi družinski), karence in še vrsta omejitev," so poudarili v Zavarovalnici Maribor.

"Na izravnavo tveganja pa vpliva tudi velikost portfelja (pri zavarovanjih gre vsekakor za uveljavljanje pravil na podlagi zakona velikih števil), zato imajo morda zavarovalnice oziroma države z manjšo populacijo lahko tudi ustrezne prilagoditve zaradi premajhne zavarovane populacije, da bi se lahko izravnava tveganja ustrezno izvajala," je povedala pomočnica uprave za razvoj v KD Življenje Maja Benko. "Za Slovenijo je nasploh značilno, da se zavarovanja samo za primer smrti v preteklih letih niso toliko sklepala, zato je število zavarovancev takšnih zavarovanj relativno nizko. Zavarovalnica, ki bi na tisoč zavarovancih izvajala isto izravnavo tveganja kot tista, ki jo izvaja za milijon zavarovancev, pa bi bila po vseh pravilih aktuarske stroke lahko deležna le pregleda in posredovanja kakšne nadzorne institucije - s takšnim delovanjem bi morda lahko zelo negativno vplivala na svoje poslovanje in s tem na varnost svojih strank," je pojasnila.

Trg še nerazvit
"Pri razlagi dejavnikov, ki vplivajo na trg življenjskih zavarovanj, je smiselno upoštevati tudi davčno obravnavo, kakor tudi vpliv mehkih dejavnikov, ki odražajo navade in pričakovanja zavarovancev. Analize tudi kažejo, da življenjska zavarovanja predstavljajo ključni potencial za razvoj zavarovalniškega trga v prihodnje, saj na premoženjskem segmentu ne moremo več pričakovati visokih stopenj rasti," je poudaril Jagrič.

Triglav: Na Otoku bistveno strožji pri zavarovanju
"Angleške zavarovalnice uporabljajo bistveno strožji postopek sprejema v zavarovanje, ki temelji na zelo podrobnem razkritju zdravstvenega stanja zavarovane osebe. Če zavarovana oseba ima ali je imela kakšne zdravstvene težave, je seveda zavarovalna premija višja," so povedali v Zavarovalnici Triglav. Oni imajo po drugi strani "poenostavljen postopek sprejema v zavarovanje, saj več kot 95 odstotkov zavarovanih oseb zavarujemo že na podlagi izpolnjenega vprašalnika o zdravstvenem stanju". Poudarjajo tudi posamezne razlike med produkti, saj je lahko v zavarovalnem produktu vključen čakalni rok (čas po sklenitvi, v katerem ni zavarovalnega jamstva, pogosto je ta rok dve leti), nižje jamstvo v začetnem obdobju (če zavarovana oseba umre v prvem letu po sklenitvi, se izplača polovična zavarovalna vsota), vnaprej predvideno poviševanje premije (določilo, da se premija vsako leto poveča za dva odstotka, brez možnosti zavrnitve povišanja), izključitvena klavzula za primer samomora in druge izključitvene klavzule. "Vse navedeno lahko strnemo v misel, da zgolj premijska primerjava ni ustrezna, saj je pomembnejše dejansko izplačilo v primeru smrti zavarovane osebe. Ne nazadnje moramo poudariti, da do tovrstnih razlik ne prihaja, če primerjate germanske in slovenske zavarovalnice, saj zavarovanja izhajajo iz primerljive zakonodaje."
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042408958

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 9:40 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

CALISTO TANZI

/13/...po Bernardu Madoffu ter medijskemu mogotcu Conradu Blacku, Danielu Marinu, soustanovitelju propadlega hedge sklada, Bayou Group Samuel Israel, WorldComovemu direktorju Bernard Ebbers, Enronov Jeffrey Skillinga, je tudi nekoč vodilni Parmalatov šef Calisto Tanzi dočakal sodbo z 18 leti zapora ter plačila odškodnine v višini 2mrd€, kar postavlja nove mejnike za kaznovanje poslov po takoimenovani Ponzijevi shemi, ki so opeharile na več desettisočev malih delničarjev. Ob tem bi lahko rekli, da kaznovalna politika za take prekrške velja vsepovsod, razen pri nas še ne: Twisted Evil

Nekdanji šef Parmalata dobil 18 let zapora

Afera Parmalat, v kateri je nekdanji šef Calisto Tanzi oškodoval 32 tisoč delničarjev, je po sedmih letih dobila epilog na sodišču Sedem let po spektakularnem propadu italijanske prehrambenega koncerna Parmalat je sodišče v Parmi takratnega prvega moža Calista Tanzija obsodilo na do 18-letno zaporno kazen. Prav tako je zaporne kazni prisodilo tudi drugim vodilnim uslužbencem koncerna s severa Italije.

Parmalat je po stečaju v letu 2003 za seboj pustil 14 milijard evrov dolgov, oškodovanih je bilo 32 tisoč malih delničarjev. Sodišče je propad Parmalata, enega največjih finančnih škandalov na svetu, obravnavalo več kot 32 mesecev. "Tako visoke kazni nisem pričakoval," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v prvem odzivu na danes izrečeno sodbo dejal Tanzi.

Plačati bodo morali dve milijardi

Obsojeni bodo morali novemu koncernu, ki je nastal na pogorišču propadlega Parmalata, plačati odškodnino v višini dve milijardi evrov. Vlagateljem pa bodo plačali pet odstotkov nominalne vrednosti zadolžnic, skupaj približno 30 milijonov evrov.

Državno tožilstvo je za Tanzija zahtevalo 20-letno zaporno kazen, ker da je zgradil "največjo tovarno dolgov v evropskem kapitalizmu". V procesu so skupaj 17 obtožencem očitali ponarejanje poslovnih knjig. V skladu z italijansko zakonodajo imajo zdaj tako kot tudi državni tožilec možnost pritožbe na višjih dveh stopnjah.
http://www.finance.si/297138/Nekdanji-%B9ef-Parmalata-dobil-18-let-zapora

MARK MADOFF

http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042409649
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Dec 11, 2010 9:42 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli