Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Apr 2013 20:19; skupaj popravljeno 1 krat

BREZ DOBIČKA

Na spletu začela delovati prodajalna Brez dobička

Nevladne organizacije in socialna podjetja odslej svoje izdelke prodajajo tudi v novi spletni trgovini Brez dobička - družbeno odgovorni nakupi.

Z nakupom na spletni strani www.brezdobicka.si kupci prispevajo denar za izvajanje različnih socialnih projektov in družbeno koristnih programov.

V okviru trgovine ponujajo štiri vrste družbeno odgovornih nakupov. Prva je prodajalna nevladnih organizacij in socialnih podjetij, ki s prodajo različnih izdelkov ali storitev financirajo svoje delovanje na področjih kot so varstvo okolja ali zaposlovanje težje zaposljivih oseb. Ob tem poteka tudi prodaja rabljenih izdelkov.

Lahko posvojite delfina ali prispevate k varovanju tropskega gozda

V prodajalni družbeno odgovornih daril lahko posameznik v imenu obdarovanca opravi dobro delo, na primer posvoji delfina ali prispeva k varovanju tropskega gozda. Na voljo pa so tudi izdelki podjetij, ki bodo del svojih prihodkov od vsakega prodanega izdelka ali storitve namenili družbeno koristnim programom.

V ponudbo so med drugim vključeni eko prehrambeni izdelki, izdelki pravične trgovine, rabljeni izdelki, izdelki iz recikliranih materialov, darila s čarobno močjo ter izobraževanja in svetovanja na raznih področjih. V prihodnje namerava prodajalna, ki je začela delovati novembra, svojo ponudbo še širiti in poglabljati.

Z nakupom v spletni prodajalni Brez dobička lahko kupci denar od nakupa namenijo projektom, ki so jim blizu, pa naj bodo to programi namenjeni otrokom, invalidom, drugim ranljivim skupinam ali varovanju okolja, pojasnjujejo v družbi Brez dobička, ki spletno prodajalno organizirajo.

Cilj je omogočiti preglednost porabe prihodkov od prodaje

Družba Brez dobička - inovativne družbene storitve, ki ima sedež v Kranju, je bila ustanovljena z namenom opravljanja ekonomske dejavnosti za doseganje javne koristi in posluje po načelih socialne ekonomije ter je članica Mreže za družbeno odgovornost Slovenije.

Kot zagotavljajo v družbi, je njihov cilj omogočiti preglednost porabe prihodkov od prodaje. Tako je tudi pri vseh izdelkih in storitvah opredeljeno, kolikšen delež prihodkov je namenjen ponudnikom, kolikšen prodajalni in kolikšen del je podarjen.
www.brezdobicka.si
http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2011/12/na_spletu_zacela_delovati_prodajalna_brez_dobicka.aspx

CILJI

Cilji prodajalne Brez dobička
Brez dobička je inovativna spletna prodajalna, ki omogoča namenitev denarja od nakupa družbeno koristnim programom (programi za otroke, varovanje okolja, ranljive skupine in druge). Financiranje teh projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije (NVO) in organizacije socialne ekonomije (OSE), je v Brez dobička mogoče s samim nakupom izdelkov in storitev, brez dodatnih finančnih vložkov:

1.Izdelki in storitve NVO in OSE
Spletna prodajalna Brez dobička omogoča skupno prodajno mesto nepridobitnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu. Nevladne organizacije in organizacije socialne ekonomije bodo prihodke od prodaje izdelkov in storitev namenile za izvajanje družbeno koristnih projektov. Kot kupci imate pri ogledu izdelkov in storitev možnost videti, katerim organizacijam in projektom ob nakupu namenjate svoj denar.

2.Izdelki in storitve podjetij
Spletna prodajalna Brez dobička združuje ponudbo pridobitnih podjetij in samostojnih podjetnikov, ki želijo nameniti del prihodkov od prodaje vsakega izdelka in storitve v prodajalni - izvajanju javno koristnih projektov. Podatek o tem, kolikšen je podarjeni del ter kateremu področju oz. programu je namenjen, lahko najdete pri razdelitvi cene ob vsakem izdelku in storitvi v spletni prodajalni.

3.Družbeno odgovorna darila
Družbeno odgovorna darila omogočajo donacije v imenu naših obdarovancev.

4.Rabljeni izdelki
S prodajo rabljenih izdelkov, ki jih donirajo posamezniki in podjetja, NVO in OSE financirajo zaposlovanje posameznikov iz ranljivih skupin.

Priloga: Zloženka Brez dobička – Družbeno odgovorni nakupi
http://www.brezdobicka.si/sites/default/files/datoteke/dokumenti/druzbeno-odgovorni-nakupi.pdf

Ponudba prodajalne Brez dobička
Z nakupom v spletni prodajalni Brez dobička tako lahko kupci denar od nakupa namenite projektom, ki so vam blizu, pa naj bodo to programi, namenjeni otrokom, invalidom, drugim ranljivim skupinam, varovanju okolja itd. ter izberete izdelke in storitve, s katerimi jih podpirate.

V ponudbo spletne prodajalne Brez dobička smo vključili eko prehrambeni izdelki, izdelki pravične trgovine, rabljeni izdelki, izdelki iz recikliranih materialov, darila s čarobno močjo, izobraževanja in svetovanja na raznih področjih ter še veliko drugih. Brez dobička je odprla svoja vrata novembra 2011 in namerava v prihodnosti svojo ponudbo širiti in poglabljati. Želi vam namreč ponuditi pester izbor družbeno odgovornih izdelkov in storitev, ki jih boste lahko uporabili vi sami ali pa jih boste podarili svojim bližnjim, prijateljem in znancem.

Družba Brez dobička
Brez dobička – inovativne družbene storitve d.o.o. razvija inovativne načine financiranja NVO in OSE. Družba je ustanovljena z namenom opravljanja ekonomske dejavnosti za doseganje javne koristi in posluje po načelih socialne ekonomije. Ustvarjeni presežek, ki presega stroške delovanja, ne deli med lastnike, temveč namenja za opravljanje javno koristnih dejavnosti.

Cilj Brez dobička je omogočiti preglednost porabe prihodkov od prodaje. V prodajalni so transparentni pogoji poslovanja trgovine s ponudniki, pri vseh izdelkih in storitvah pa je opredeljeno, kolikšen delež prihodkov je namenjen ponudnikom, kolikšen prodajalni in kolikšen del je podarjen. Brez dobička bo na svoji spletni strani letno objavljala poročila o porabi sredstev, pridobljenih s prodajo v spletni prodajalni.

Brez dobička – inovativne družbene storitve d.o.o. je član Mreže za družbeno odgovornost Slovenije.
www.brezdobicka.si
http://www.brezdobicka.si/vsebina/277

PONUDNIKI

* Društvo Kralji ulice Nevladna organizacija, organizacija socialne ekonomije
* Društvo mladinski ceh Nevladna organizacija, organizacija socialne ekonomije
* Inštitut in akademija za kakovostno sobivanje GAMAJUN Nevladna organizacija, organizacija socialne ekonomije
* Izobraževalno društvo za medije Nevladna organizacija
* Kulturno ekološko društvo Smetumet Nevladna organizacija
* Odjuga, pravičnotrgovinska zadruga, z.b.o. Organizacija socialne ekonomije
* PRIBINOVINA proizvodno in storitveno podjetje d.o.o. Organizacija socialne ekonomije
* PROJEKT NATURA, proizvodnja gnezdilnic, Aljoša Žnidar s.p. Podjetje, podjetnik
* Šent - Slovensko združenje za duševno zdravje Nevladna organizacija
* ŠENTPRIMA – Zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov Nevladna organizacija, organizacija socialne ekonomije
* Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova
http://www.brezdobicka.si/ponudniki

DOBRA BORZA
http://www.dobraborza.si/

SKLAD 05
http://www.dobraborza.si/sites/default/files/shramba/predstavitev_Sklada05_NOV_2012.docx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 23 Mar 2012 21:56; skupaj popravljeno 1 krat

MOBBING

Žrtev mobinga: Počutim se izžetega in loteva se me obup

Vse večja gospodarska kriza dodatno ustvarja pogoje zaostrovanja tekmovalnosti in dokazovanja v že sicer izrazito konkurenčni družbi in tako prispeva k idealnim pogojem za mobing.

Beseda mobing izhaja iz angleščine in v prevodu pravzaprav pomeni psihično nasilje oziroma trpinčenje na delovnem mestu, ki je usmerjeno v ponižanje in šikaniranje neke osebe. Poznamo vertikalni in horizontalni mobing, prvi se dogaja med zaposlenimi, ki so organizacijsko umeščeni na različnih hierarhičnih ravneh, drugi pa med zaposlenimi na isti hierarhični ravni. Navpični mobing se naprej deli še na strateškega, ko se nekega delavca ali skupino opredeli kot nezaželjene, in stafing, ko se združi skupina podrejenih, da bi se znebili nadrejenega.

"Počutim se izžetega in loteva se me obup," nam piše eden izmed naših bralcev. "Ne vem, ali naj si poiščem drugo službo ali naj vztrajam in zaupam, da bo bolje, saj v svojih ravnanjih ne najdem krivde za takšen položaj. Sem finančni delavec z višjo izobrazbo v javnem sektorju z zelo dobro oceno dela skozi večletno obdobje. Pred tremi leti sem opozoril na nepravilnosti v zvezi z določenimi finančnimi transakcijami, ki sem jih odkril pri svojem delu. Namesto vpletenih se je začelo metati slabo luč name."

Kot je razvidno iz zapisa, naš bralec psihično mučenje doživlja že vrsto let, in sicer ne zaradi slabega oziroma malomarnega odnosa do dela, temveč ravno nasprotno. "Običajno so žrtve mobinga posamezniki, ki trdno stojijo za svojim prepričanjem, ki je po objektivnih kriterijih zelo pozitivno. Zanje je značilna največkrat tudi zelo visoka moralno-etična naravnanost in pripadnost organizaciji, v kateri so zaposleni. Ena od razlag, zakaj so ravno takšni ljudje žrtve mobinga, pa je v tem, da se drugi zaradi njihovih idej, zlasti nesposobneži, ki so zakoreninjeni nekje v vodstvu ali pa na istem hierarhičnem nivoju kot žrtev ali celo pod njo, počutijo ogrožene, ali pa so preprosto nevoščljivi, kar še posebej v Sloveniji ni redkost," nam pojasni odvetnica Irena Ferme.

Dobivati sem začel nepomembne delovne naloge, nadaljuje bralec, že obdelane knjigovodske evidence sem dobil na primer v obdelavo še enkrat, nekateri sodelavci in nadrejeni so me nekako izolirali, nikoli me ne povabijo na noben oddelčni sestanek, drugi, ki so skušali ohranjati z menoj normalne stike, so naenkrat naleteli na nepričakovane težave na delovnem mestu, o meni so se začele širiti v delovnem okolju razne dezinformacije, ki so me seveda prizadele. Včasih imam za razliko od drugih sodelavcev premalo dela, drugič spet se me bremeni za stvari, za katere je očitno, da so v delu pri drugih, in podobno. Ena podrejena oseba mi povzroča pri delu veliko nevšečnosti s svojimi nenehno ponavljajočimi se napakami, zaradi tega sem se že pritožil nadrejenim, pa se ji ni zgodilo nič, nasprotno, navedena je dobila še večji zagon za takšno svoje delo.

Naš bralec je deležen ene bolj pogostih oblik mobinga, to je poskus razvrednotenja njegovega dela z obdelavo že obdelanih knjigovodskih evidenc, dodeljevanje nepomembnih delovnih nalog in neenakomerna obremenjenost z delom, kot tudi poskusi razvrednotenja njegove osebnosti z obrekovanjem in izolacijo, tudi s posrednimi grožnjami njegovim kolegom. Očitno pa je tudi, da je deležen tako vertikalne kot tudi horizontalne oblike mobinga.

Za mobing je torej značilno, da glavni povzročitelj, ki je največkrat tudi nadrejeni, spleta mrežo pomagačev z manipulacijami, raznimi oblikami diskreditacij ali celo posrednimi oziroma neposrednimi grožnjami. "S širjenjem neresnic o žrtvi, zbadanji, podtikanji, nespoštljivim vedenjem in raznimi drugimi oblikami diskreditacije ustvari sovražno delovno okolje, v katerem pridobi še druge ljudi, da po svoji volji ali pa tudi proti njej sodelujejo pri zlonamernih dejanjih proti žrtvi mobinga, dokler ne dosežejo svojega cilja, to je izločitve žrtve iz delovnega okolja. Določeni pomočniki se napadalcu pridružijo, ker se sami bojijo za svoj obstoj, ali pa iz strahu, da se jim bo začelo dogajati isto, drugi spet se pridružijo napadalcu zaradi svoje zlonamerne narave. Tretji dogajanje samo nemo opazujejo in temu pravimo tudi pasivni mobing," zaokroži sliko najpogostejših scenarijev, ki se dogajajo v številnih podjetjih, Irena Ferme.

"Postal sem zamorjen, izoliran in razmišljam, da moram poiskati nek konec takšnega stanja, a ne vem kako. Mogoče sem premalo odločen, a tako ne gre več. Preprosto izgorevam."

Iskanje novih služb v današnji gospodarski situaciji zagotovo ni lahka naloga, kakor tudi ne vztrajati v tako psihično mučnih delovnih pogojih. In kako pravzaprav lahko prekinemo ta zlonameren začrtan krog? Najprej je zelo pomembno čim doslednejše dokumentiranje dogajanja. Doroteja Lešnik Mugnaioni, strokovna sodelavka Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, svetuje vodenje dnevnika. Kot poudari, takšno beleženje nima le dokazne vrednosti, temveč pomeni tudi obliko samorefleksije, "ko namreč vidiš svoje zapiske čez več mesecev, lahko dejansko vidiš, da gre za nek sistematični proces in ne za neka posamezna sporadična dejanja, ko bi se še dalo opravičevati, češ morda sem pa jaz kaj naredil narobe." Omenjena sogovornica nadalje svetuje, da si žrtev najde zaupno osebo, ker z njeno pomočjo lahko vzpostavi neko kritično razdaljo do dogajanj. Po njenem prepričanju je prav tako zelo pomembno stopiti do zdravnika, da se zdravstvene težave, ki se začnejo počasi, a vztrajno kazati, začne čim prej beležiti. "Ni ga namreč človeka, ki ne bi imel zaradi mobinga takšnih ali drugačnih posledic. Morda bodo nekatere sovpadale celo z dogodki v dnevniku."

Delodajalcu najprej pisno opozorilo

In ne nazadnje je seveda potrebno poiskati tudi pravno pomoč. Irena Ferme svetuje, da bi bilo pred takšnim ali drugačnim umikom iz omenjene nezdrave delovne sredine smiselno poskusiti najprej pisno opozoriti delodajalca, naj navedeno situacijo odpravi, saj ga k temu obvezuje zakonodaja, 24. člen zakona o javnih uslužbencih delodajalcu namreč določa, da to opravi v 15 dneh, preostalim delavcem, ki niso javni uslužbenci, isto možnost daje 204. člen Zakona o delovnih razmerjih, to je, da od delodajalca pisno zahtevajo, da kršitev oziroma mobing odpravi, vendar tokrat v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca. "Če delodajalec tega ne izpolni oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odprave kršitve s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem, pri čemer je v tem primeru dokazno breme na strani delodajalca," pojasni Irena Ferme. Slednje pomeni, da mora delodajalec, in ne žrtev, dokazovati, da ni bilo neprimernega ravnanja.

Prav tako so s tem izpolnjeni pogoji, da delavec lahko prekine delovno razmerje in v tožbi zahteva odškodnino, ki mu pripada v enaki meri, kot bi mu v primeru, da je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Za mobing je torej značilno, da glavni povzročitelj, ki je največkrat tudi nadrejeni, spleta mrežo pomagačev z manipulacijami, raznimi oblikami diskreditacij ali celo posrednimi oziroma neposrednimi grožnjami. Vrhovno sodišče dopustilo možnost, da je že enkratno šikaniranje kaznivo dejanje

V slovenski zakonodaji je torej mobing opredeljen najprej v zakonu o delovnih razmerjih iz leta 2007, kot kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu pa je svojo opredelitev dobil dobro leto pozneje tudi v kazenskem zakoniku.

Sicer pa je slovenska sodna praksa po besedah Irene Ferme v zvezi z mobingom še precej skopa, je pa zanimivo stališče vrhovnega sodišča, do katerega je prišlo nedavno, to je septembra letos, ko je obravnavalo zahtevo za varstvo zakonitosti in ob njenem reševanju ugotovilo, da so v ravnanju storilca prisotni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu. "Bistveno pri tem je, da je vrhovno sodišče v obrazložitvi navedene sodbe navedlo, da glede na okoliščine konkretnega primera ni moč zavzeti stališča, ali je za obstoj psihičnega nasilja, kot enega izmed v zakonski dispoziciji alternativno naštetih izvršitvenih načinov kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena Kazenskega zakonika, potrebno ponavljajoče in sistematično ravnanje storilca, ali za to zadošča že njegovo enkratno aktivno ravnanje, usmerjeno proti zaposlenemu. Omenjeno sodišče je torej dopustilo možnost, da je za izpolnitev vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu dovolj že enkratno aktivno ravnanje enega zaposlenega proti drugemu zaposlenemu, kar bo zagotovo pripomoglo k lažjemu oblikovanju nadaljnje slovenske sodne prakse v zvezi z mobingom," je še pojasnila že omenjena odvetnica.
http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/12/mobing.aspx

KRONIČEN STRES

Kroničen stres je strup za zdravje

Napetosti in strahovi, povezani z eksistenco, strah pred izgubo službe, pičli dohodki in boj za preživetje, drsenje v revščino ter začaran krog kroničnega stresa so značilnosti vsakdanjika večine zaposlenih, ki bogastva niso podedovali in si ga niso ustvarili po spletu izjemno srečnih okoliščin.

Jadran Kleibencetl: “Ko se pojavijo psihične težave zaradi delovnih obremenitev in skrbi, kar vpliva tudi na fizično zdravje, je treba takoj poiskati pomoč strokovnjaka.”
Preobremenjeni delavci so v kroničnem stresu, ki hromi delovno učinkovitost in botruje resnim boleznim
Revščina vstopa v vse več družin, ki se v boju za preživetje spopadajo še s pojavom palete bolezni, ki jih sproža
V recesiji, ko mnoga podjetja propadajo, so delavci vse bolj v strahu in stresu zaradi izgube delovnih mest

Navedene težave se po ugotovitvah zdravnika Jadrana Kleibencetla, specialista medicine dela, prometa in športa ter vedenjsko-kognitivnega terapevta že močno odražajo na zdravju in kakovosti življenja delavcev, vplivajo pa tudi na eksistenco, vzdušje in zdravje njihovih družin.

Zdravnik Jadran Kleibencetl dela v dispanzerjih za mentalno zdravje in za medicino dela, prometa ter športa, oba sta pod okriljem koprskega zdravstvenega doma. Hkrati je svetovalec za področje medicine dela pri zavodu za zaposlovanje. V praksi se v veliki meri sooča s tako imenovanim aktivnim prebivalstvom, z delavci oziroma z zaposlenimi, ki jih pestijo kronične težave z zdravjem. Ob tem je, kot pravi, treba poiskati temeljne vzroke zanje, ti pa najpogosteje tičijo v psihi, v psihičnem počutju.

Vse hujše stiske
“Stiske delavcev, ki živijo z minimalnimi plačami, še zlasti pa tisti, ki so brezposelni, so vse večje,” priznava zdravnik. “Mnogi so zaradi takšnih okoliščin že zapadli v revščino in o tem tudi že govorijo, saj gre za izjemno težke probleme ne le teh posameznikov, temveč tudi njihovih družin.Vse to pa se že pozna tudi na njihovem zdravju.”

Jadran Kleibencetl sicer pristavlja, da je v naši družbi pojem revščine še dokaj neopredeljen, saj je za nekatere revščina že, če si takoj, ko bi si to želeli, ne morejo kupiti dragih čevljev ali kakšnega tehničnega aparata, spet za druge pa, ko za družino ne zmorejo več kupovati zdravih živil in ko tudi položnic več ne morejo plačevati.

Začarani krog stresa in težav z zdravjem
“V stroki medicine dela smo zelo pozorni na zdravstvene težave zaposlenih, ki so so v hudi stiski zaradi nenehnega občutka negotovosti in strahu pred izgubo službe oziroma stečaja podjetja,” omenja sogovornik. “Zaposleni so zato v kroničnem stresu.”

Stres, ki je le trenuten, sproži povečano izločanje hormona stresa, imenovanega kortizol, razlaga Kleibencetl in dodaja: “Ko trenutni stres in strah mineta, se raven kortizola v telesu znova zniža na normalno raven. Pri kroničnem stresu pa ostaja vrednost kortizola nenehno povišana, kar človeka izčrpava, pridružijo pa se mu znaki, kot so tresavica, povišan utrip srca, motnje spanja, morda občutek slabosti, hkrati pa še fizične bolečine, denimo v križu, vratu, ramenih ... Človek zboli psihično in fizično. Takšnih bolnikov je zadnje čase vse več.”

Nezdravo ozračje v delovnih okoljih
Kronični stres pa vpliva tudi na človekovo obnašanje, na vedenje in način komuniciranja z drugimi, še zlasti v službenem okolju, ki poraja ta stres.

Kleibencetel omenja, da postanejo medsebojni delovni odnosi v takšnih okoliščinah veliko bolj napeti, več je zadirčnosti, nestrpnosti. “Hkrati se običajno zniža tudi kulturna raven komuniciranja, umirjene reakcije zamenjuje nestrpnost, zadirčnost, živčni izpadi in izbruhi,” našteva zdravnik. “Skratka, ljudje postanejo občutno bolj konfliktni - sodelavci med seboj in tudi v odnosih nadrejeni - podrejeni ter obratno. Gre za nezdrave, stresne odnose v kolektivih.”

Ljudje takšno razpoloženje in način komuniciranja prenašajo še med domače, zato se odnosi slabšajo tudi med partnerjema, z otroki, v družinah in sorodstvu. Takšni odnosi se porajajo v širši družbi, celo v parlamentu, kjer je mogoče zaznati nestrpno komuniciranje, sarkazem, žaljivke, porogljivost in zasmehovanje. “Da odnosov med učenci in učitelji v šolah posebej ne omenjam,” pravi Kleibencetl. “Učitelji se vse bolj pritožujejo nad predrznostjo in agresivnostjo učence in njihovih staršev.”

O težavah moramo govoriti
Ker se sogovornik poklicno ukvarja tudi z vedenjsko kognitivno psihoterapijo, ima opravka tudi z mlajšimi in mladimi ljudmi, ki jih pestijo tudi anksioznost (tako imenovano napetostno stanje v počutju) oziroma ansksiozno-depresivne motnje.

“K sreči naša družba ni več tako odklonilna do teh stanj, kot je bila v preteklosti. Vse več ljudi spregovori o teh tegobah, kar je tudi prav, in poišče strokovno pomoč,” ugotavlja zdravnik. “Takšna stanja se pojavljajo ne le pri ljudeh srednjih let, temveč tudi pri mladih, denimo pri študentih. Motnje moramo čim prej odkriti in začeti zdraviti. Pomoč psihoterapevta je pomembna. Skozi pogovor in ob pomoči posebnih tehnik skušamo ublažiti simptome in po potrebi odredimo še druge načine terapije.”

Dve skrajnosti
Del današnjih generacij mladih je veliko bolj prilagojen vse bolj spreminjajočemu se načinu in hitrosti življenja, ko tudi razdalje niso več enako dolge kot nekoč. “Spremenili so se tudi miselni vzorci in veliko mladih obvlada veščine prilagajanja,” našteva Kleibencetl. “Po drugi strani pa je med mladimi zaznati tudi povečano število tako imenovanih socialnih fobij.”

Za kakšne fobije gre? Jadran Kleibencetl omenja pretiran strah, povezan s samostojnim življenjem in druženjem v ožjem življenjskem okolju - ko je mladostnika strah oditi v trgovino in v množico. “Takšen, pretirani strah, češ da je ulica nevarna, so mu po navadi privzgojili starši, ki so pretirano zaščitniški,” dodaja. “Tak mladostnik je pretiran individualist in tudi ni socializiran, ne obvlada socialnih veščin. Mladostnik potrebuje druženje z vrstniki, da si pridobi te veščine.”

Analiza zdravja v kolektivu
Anksiozno-depresivne motnje se po navadi, skladno z razmerami, polaščajo več zaposlenih hkrati v posamičnih kolektivih. Iz njih se lahko razvije depresija in še vrsta drugih bolezni. Znano je, da botrujejo nastanku vrste kroničnih obolenj, od kardiovaskularnih do možganskih in sladkorne bolezni.

“To potrjujejo tudi analize zdravstvenega stanja zaposlenih v posameznih kolektivih,” poudarja zdravnik. “Lastniki podjetij, ki so spoznali, da so za dobro delo pomembno zdravi zaposleni, spodbujajo preverjanje zdravja zaposlenih in izdelavo takšnih analiz. Zavedajo se, da so tudi psihoterapevti pomemben sestavni del preventive in v pomoč, ko se takšne težave začnejo pojavljati.”

V tujini že opravljajo tudi posebne urinske teste, ki pokažejo, ali gre za kronično povišano izločanje kortizola, hormona stresa. Takšen test je dokaj poceni in občutno cenejši od zdravljenja resnih bolezni, pa naj gre za tiste psihične narave, za načeto fizično zdravje ali za preplet obojega.
http://www.primorske.si/Priloge/Zdravje/Kronicen-stres-je-strup-za-zdravje.aspx

zoran13

2012

/13/...ob prihajajočem letu 2012 želim vsem veliko zdravja, družinskega razumevanja in medsebojne strpnosti z veliko mero solidarnosti, ob tem pa še veliko modrih naložbenih priložnosti, ki bodo očuvale domačo premoženjsko bilanco: Laughing

ZLATO BOŽIČNO DREVESCE

Draguljar Ginza Tanaka v Tokiju je odkril pravo remek delo, božično drevesce narejeno iz čistega zlata, ki je ocenjeno na 1,95mio$ (1,46mio€), piše AP. Drevesce je štiri mesece delalo 15 zlatarjev. Bor iz čistega zlata je visok 2,4 m in težak 12 kilogramov. Okrašen je z 50 orhidejami, od katere vsaka stane 1.500 $ (1.127 €) in z 60 zlatimi srci. Samo zvezda na vrhu je vredna 65.000$ (48.872 €). Zaradi nestabilnih borz, so bile najvišje cene zlata v mesecu avgustu, vendar to ni vplivalo na draguljarno, da se na tak svojstven način, ne bi predstavila kupcem.

http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce...8975/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce...ecId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce...ecId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce...ecId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce...ecId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce...ecId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce...ecId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce...ecId=79&foto=8

BOŽIČKI

http://www.siol.net/data/fotogalerij...oto_dneva.aspx
http://www.siol.net/data/fotogalerij..._sportajo.aspx
http://www.dnevnik.si/foto/1042496580
http://web.vecer.com/portali/vecer/v...27127#galerija

SREČNO 2012

KUALA LUMPUR
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=1
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=2
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=3
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=4

TOKIO
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=8

HONG KONG
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=9

SYDNEY
http://www.youtube.com/watch?v=K6iuh...layer_embedded
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=11
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=12
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=13
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=14
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=15
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=16
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=17
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=18
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=19
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=20
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=21
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=22
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=23
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=24
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=25
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=26
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=27
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=28
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=29
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=30

PEKING
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=7

TAIPEI
http://www.jutarnji.hr/preskakanjem-.../996897?foto=10

MICHELLE
http://fzpo.org/Media/voscilofzpo2012.jpg

SREČA
Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad.
Sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš nekoga rad.
(Tone Pavček)

Svet (optimistično) praznuje vstop v leto 2012

Okoli 200.000 prebivalcev otokov Samoa, Tokelau in Kiribati v Tihem oceanu je že dopoldne po srednjeevropskem času vstopilo v leto 2012. Uro kasneje se je leto 2012 začelo na Novi Zelandiji, sledili so Avstralci z veličastnim ognjemetom v Sydneyju, v novo leto pa so medtem vstopili tudi že v precejšnjem delu Azije.

Na Samoi in Tokelauju so letos kar preskočili 30. december, tako da je 29. decembru sledil petek, 31. december. Za preskok na drugo stran mednarodne datumske meje so se odločili, da bi svoj datum izenačili z datumom v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Medtem ko so bili na teh otokih prejšnja leta zadnji na vrsti, so letos v novo leto vstopili prvi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Dunajc" za brezdomce in medvedova terina za gospodo
Po drugi strani so prebivalci Ekvatorskih otokov vajeni, da silvestrujejo prvi. Gre za najvzhodnejšo točko otoške države Kiribati, ki se razteza skoraj 500 kilometrov na obe strani datumske meje.

Glavnina Nove Zelandije je v novo leto stopila opoldne po srednjeevropskem času, a so morali tam zaradi neurij odpovedati ognjemete in koncerte.

Veseljaki v Sydneyju so dočakali novo leto pod jasnim nebom. Veličasten dvanajstminutni ognjemet nad znamenito opero si je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP ogledalo okoli 1,5 milijona ljudi.

Na Japonskem je letos mirneje kot prejšnja leta, predvsem zaradi jedrske katastrofe v Fukušimi na začetku marca, a tudi v Tokiu so skok v leto 2012 obeležili z ognjemetom. Mirneje je tudi na Filipinih, kjer so poplave v prejšnjih dneh terjale več kot tisoč smrtnih žrtev.

V novo leto je že stopil ruski skrajni vzhod, regije Šuhotka, Kamčatka in Magadan, ki ležijo osem časovnih pasov pred Moskvo, kjer bo polnoč odbila ob 22. uri po srednjeevropskem času.

V Indiji so silvestrovanja le v večjih mestih, kot so Mumbai, New Delhi in Bangalore. Na podeželju tega običaja ne poznajo, pa tudi sicer je v Indiji 1. januar običajen delovni dan. Podobna praznovanja z ognjemeti in petardami so pri njih jeseni, ko imajo praznik luči divali.

Svetovne prestolnice kljub krizi v novo leto z zabavami
Kljub temu, da so napovedi za leto 2012 glede svetovnega gospodarstva bolj mračne, bo večina metropol v novo leto skočila z velikimi zabavami, ognjemeti in penino. Oblasti v prestolnicah se namreč ne želijo odpovedati velikemu praznovanju in ljudem vzeti upanja, da bo prihodnje leto boljše od letošnjega.

V Londonu bo polnoč naznanil Big Ben, pospremil ga bo okoli deset minut dolg ognjemet, v ozadju bo donela glasba. Spektakel v bližini velikega panoramskega kolesa London Eye bo najbolje viden z obale Temze, kjer ga bo sicer zaradi varnosti lahko spremljalo le 250.000 ljudi. V Parizu medtem kakih posebnih pouličnih zabav ali ognjemetov niso pripravili, kljub temu pa v mestu luči pričakujejo številne turiste.

Kje boste pa vi? Ob koncu leta po Sloveniji množična silvestrovanja
V Berlinu bodo množico pred Brandenburškimi vrati zabavali skupina Scorpions in popevkar Udo Jürgens, na Dunaju pa bodo v novo leto kot vedno stopili v taktih valčka. Prvi dan novega leta bo tokrat pod taktirko Latvijca Marissa Jansonsa tradicionalni koncert dunajskih filharmonikov, ki se ga bo udeležil tudi predsednik republike Danilo Türk.

V Riu 16-minutni ognjemet
Tudi v naši bližnji soseščini bodo večinoma praznovali na prostem. V prestolnici Hrvaške bodo lahko zabave željni novo leto dočakali ob ognjemetu in bogati koncertni ponudbi na več mestnih trgih. Prav tako bo glasbeno obarvano silvestrovanje v srbski prestolnici, ki bo potekalo pod sloganom Beograd, mesto odprtega srca. Ob glasbi se bo plesalo tudi v Sarajevu, pa čeprav je islamska skupnost v BiH muslimane pozvala, naj ne sodelujejo v zabavah ob novem letu.

V Moskvi in drugod po Rusiji bo državljane opolnoči v novo leto pospremil nagovor predsednika Dmitrija Medvedjeva. Sicer pa Rusi z današnjim dnem začenjajo počitnice, v okviru katerih bodo do 9. januarja obeležili še pravoslavni božič.

V New Yorku bodo kot vsako leto odštevanje v novo leto pospremili s spuščanjem kristalne krogle na Times Square. Dogodek na samem kraju običajno spremlja več kot milijon ljudi, več milijonov pa prek televizijskih sprejemnikov. Čast, da ob newyorškem županu Michaelu Bloombergu pritisne na gumb, ki bo kroglo spravil v tek, je letos pripadla pop zvezdnici Lady Gaga.

V Rio de Janeiru bodo letos spektakularni ognjemet, ki ga bo na plaži Copacabana spremljalo kaka dva milijona ljudi, posvetili trajnostnemu razvoju, trajal pa bo kar 16 minut.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042499234#komentarji

zoran13

ELEKTRONSKA POŠTA & TABU

Branje službene elektronske pošte: V zapor tako administrator kot delodajalec

Nedavno smo pisali o prisluškovanju klicem in možnostih nepooblaščenega branja kratkih sporočil, tokrat pa smo se lotili tematike, ki zaradi strahu pred morebitnimi sankcijami ostaja tabu.

Morda se bo kakšen delodajalec kdaj v prihodnosti znašel za zapahi. Za kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po drugi točki drugega odstavka 139. člena kazenskega zakonika je namreč zagrožen zapor do enega leta, enaka kazen pa velja tudi za tistega, ki omogoči seznanitev s pošiljko.

V večjih podjetjih je pogosto slišati opozorila glede komunikacije prek službene elektronske pošte. Krožijo tudi zgodbe, kako naj bi sporna elektronska pošta skrivnostno izginila in kljub poizvedovanju "nihče" ne ve, kam je popihala.

Pravica do komunikacijske zasebnosti je ustavno varovana pravica, ki jo najdemo v 37. členu ustave. To pravico zagotavlja tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po besedah informacijske pooblaščenke Nataše Pirc–Musar je tovrstno varstvo priznano vsem osebam, saj slovenska ustava ne razlikuje med zasebnostjo v zasebni ali službeni sferi.

Obrnili smo se tudi na SI–CERT in strokovnjake povprašali o tehničnih možnostih oziroma izvedbi branja elektronske pošte. Matej Breznik nas je podučil, da za dostop do predala elektronske pošte potrebujemo neko vrsto ugotavljanja istovetnosti. V večini primerov se za ta namen uporablja kombinacijo uporabniškega imena in gesla, s poznavanjem obeh se pridobi dostop do elektronskega predala – in izvede prebiranje sporočil.

A ker IT–jevci v nekem večjem podjetju seveda niso "priplavali po juhi", lahko do nabiralnika posredno dostopajo na mnogo lažji način, ki ne vključuje (precej retro) ugibanja pravilnega gesla. Breznik pravi, da do naše pošte lahko posredno dostopa tudi skrbnik strežnika, seveda v primeru neuporabe višjih nivojev zaščite naših sporočil – na primer šifriranja z digitalnimi potrdili ali sistema medsebojnega zaupanja PGP.

"Vedeti moramo, da ima skrbnik sistema lahko vedno vpogled nad celotnim delovanjem sistema in tako dostopa do vseh datotek, shranjenih na sistemu. Zato se poskuša s pomočjo različnih mehanizmov uvesti sisteme nadzora nad dejanji sistema, tudi tistih, ki jih vrši skrbnik," pravi Breznik in opozarja, da je tovrstno beleženje lahko popolnoma brezpredmetno, saj ga lahko (zaupanja nevreden) skrbnik sistema brez večjih težav zaobide.

Kako delodajalca zvabiti v past
Načinov, kako izvemo, da poleg nas službeno pošte spremlja še kdo, je po Breznikovih besedah več. Strokovnjak svetuje, da je eden boljših ta, da v sporočilo podtaknemo unikatno povezavo, ki se bo zdela našemu vdiralcu zanimiva. "Povezava vodi na strežnik, ki je pod našim nadzorom. V primeru, da ga premami, lahko na tak način zberemo podatke o vdiralcu v naš nabiralnik," je povedal. Za ustrezno sporočilo pa lahko poskrbimo sami, predvsem z vpeljavo zgoraj opisanih metod šifriranja.

Vpliva gesla na možnost vdora
Z izmišljevanjem zapletenih gesel za službeni elektronski nabiralnik si ne povzročajte sivih las, saj je vaš trud odveč. Geslo pri teh je po Breznikovem zatrjevanju namreč obrobnega pomena. Izpostavil je dvoje: naj ne bo prelahko, obvezno ga ne smemo zaupati nikomur. A kot že rečeno, skrbnik ima za izvajanje posodobitev na voljo svoje, skrbniško geslo in načeloma našega ne potrebuje, pravi Breznik. "Z našim geslom v večini postavitev, ki jih uporabljajo v večjih podjetjih, oseba, ki geslo pozna, pridobi dostop do vseh naših podatkov, skupaj z našim elektronskim poštnim predalom," je pojasnil.

Drugi načini za branje elektronske pošte
Pazljivo, poleg omenjenih je geslo po Breznikovih besedah moč pridobiti na še nekaj preostalih načinov:

– geslo je bilo prestreženo pri dostopu do vašega elektronskega predala prek okuženega javnega ali tujega računalnika, ki je beležil pritiske tipk (t. i. keylogger),

– geslo je bilo zajeto prek t.i. phishing sporočila, ki vas je obveščalo, o nadgradnji vašega elektronskega predala, za uspešno nadgradnjo, pa je bilo potrebno posredovati vaše geslo (primer na
http://www.cert.si/varnostne-groznje/phishing/primeri.html),

– geslo je bilo prestreženo ob nezaščitenem (nešifriranem) dostopu do vašega predala prek nezaščitenega oziroma tujega omrežja.

Breznik izpostavlja, da lahko za preprečevanje vdora v predal storimo veliko, če upoštevamo splošne nasvete za zaščito sistema in obenem poskrbimo za premišljeno delovanje na medmrežju. Skrbeti je treba za sprotne nadgradnje sistema z varnostnimi popravki, posebej je treba biti pozoren tudi na brskalnik in njegove vtičnike, saj ravno slednji v zadnjem času predstavljajo pogosto vstopno točko napadalcev. Svojih gesel ne zaupajte nikomur, poleg tega ne odgovarjajte na sporočila, v katerih nekdo pod pretvezo česarkoli prosi za geslo.

Informacijska pooblaščenka z le malo prijavami
Na uradu informacijskega pooblaščenca letno prejmejo približno pet prijav vdorov oziroma nepooblaščenega branja službene elektronske pošte, veliko več pa prejmejo vprašanj, precej s strani delodajalcev. Nataša Pirc Musar priznava, da je najverjetneje razlika med številom prijav in vprašanj ravno zato, ker uporaba informacijskih tehnologij oziroma nadzor njihove uporabe v nobenem slovenskem zakonu ni izrecno reguliran, zato na tem področju prihaja do zmedenosti tako s strani delodajalcev kot s strani zaposlenih.

Pirc–Musarjeva je izpostavila, da je urad informacijskega pooblaščenca pristojen zgolj za en vidik pregledovanja e–pošte, in sicer za pregledovanje t. i. prometnih podatkov. Gre za elektronske naslove, na katere je posameznik poslal elektronsko sporočilo oziroma od katerih je sporočilo prejel, pri tem vidijo na primer zadevo sporočila, datum in čas pošiljanja oziroma sprejema ter druge tehnične podatke v povezavi s sporočilom, npr. priponko, velikost … Niso pa pristojni za pregledovanje same vsebine sporočil.

Po kazenskem zakoniku gre za kaznivo dejanje, če se nekdo z uporabo tehničnih sredstev neupravičeno seznani s sporočilom, ki se denimo prenaša po telefonu ali s kakšnim drugim elektronskim komunikacijskim sredstvom. Pirc–Musarjeva opozarja, da je za pregon tega kaznivega dejanja pristojno državno tožilstvo. "Morda ni odveč omeniti, da je kaznivo dejanje tudi, če nekdo omogoči drugemu, da se neposredno seznani z vsebino sporočila. Teoretično bi torej lahko kazensko odgovarjal tudi administrator, ki je delodajalcu omogočil seznanitev z vsebino pošiljke," opozarja Pirc–Musarjeva.

V katerem primeru lahko delodajalec bere sporočila?
Po besedah informacijske pooblaščenke lahko delodajalec elektronsko pošto pregleduje le pod točno določenimi pogoji. "Velja, da mora zaposleni vnaprej vedeti, v kakšnih primerih in pod kakšnimi pogoji se bo dostopalo do pošte. Delodajalec pa mora omogočiti, da pred morebitnim pregledom pošte oziroma datotek zasebno korespondenco in druge zasebne zadeve zaposleni sam odstrani," pravi pooblaščenka. Če torej delodajalec zaposlenega predhodno seznani, da se lahko v prometne podatke njegovega službenega nabiralnika ob utemeljeni potrebi (kot jo določa interni akt delodajalca) tudi vpogleda, bi bil vpogled v prometne podatke ob njegovi prisotnosti – ali po izjavi, da v službenem predalu ni zasebnih pisanj, datotek ipd. – dopusten.

Pirc–Musarjeva ob tem dodaja, da je treba biti pozoren tudi na načelo sorazmernosti, po katerem lahko delodajalec pregleda le tiste podatke, ki jih resnično potrebuje za dosego namena. "Zagotovo pa tovrstno pregledovanje ni dopustno početi tako, da zaposleni tega niti ne ve, da nekdo pregleduje njegovo elektronsko pošto, ali da se pošta pregleduje redno, torej ne samo v konkretnih, vnaprej določenih primerih," je povedala Pirc–Musarjeva.

Zagrožene kazni za "zlikovce"
Zagrožene kazni za kršitev določb zakona o varstvu osebnih podatkov so naslednje:

– od 4.170 do 12.510 evrov za pravne osebe,

– od 830 do 2.080 evrov za odgovorno osebo pravne osebe, državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, za samostojnega podjetnika posameznika ali za posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,

– od 200 do 830 evrov se kaznuje za posameznika – "navadno" fizično osebo.

Za kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po drugi točki drugega odstavka 139. člena kazenskega zakonika je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta, enaka kazen pa velja tudi za tistega, ki omogoči seznanitev s pošiljko.

Kaj storiti v primeru suma (in želje po pregonu)?
Če sumite, da vam delodajalec prebira elektronsko pošto, lahko poleg zgoraj omenjene pasti podate prijavo informacijskemu pooblaščencu, lahko pa državno tožilstvo podate kazensko ovadbo ali sprožite pravdni postopek pred sodiščem, če je zaradi prebiranja nastala škoda. Od sodišča lahko zaposleni zahteva začasno odredbo, s katero se delodajalcu do zaključka sodnega postopka onemogoči nadaljnje pregledovanje elektronske pošte.

Kaj pa storiti v primeru strahu pred morebitnimi posledicami? "Vsekakor zaposleni ne bi smel biti kaznovan zato, ker je delodajalca prijavil pristojnim organom zaradi kršitve veljavne zakonodaje. Žal pa informacijski pooblaščenec ni pristojen za nadzor nad mobingom, nadzor opravlja inšpektorat za delo. Zaposleni naj v primeru nadlegovanja poda prijavo tam," nam je povedala Pirc–Musarjeva.

Postopek po prijavi pristojnim
Kakšen postopek bo izveden, je odvisno od tega, za kakšno dejanje gre in kateri organ rešuje zadevo. Pirc–Musarjeva je pojasnila, če gre za kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov, pooblaščenec uvede inšpekcijski nadzor in navedbe preveri. V tem primeru sledi vpogled v računalnike in elektronsko pošto, vse z namenom ugotoviti, kdo in zakaj je pregledoval elektronsko pošto zaposlenega. Če pa se zaposleni odloči za kazensko ovadbo, bi primer pod drobnogled vzela policija.

"Gre za zagotavljanje svobode komuniciranja, ki se izraža kot svobodna odločitev posameznika o tem, komu in kako bo določeno sporočilo posredoval, iz česar izhajajo prepovedi nesorazmernih poseganj v posameznikovo odločitev, kako, kdaj in s kom bo komuniciral. Zato so tovrstni posegi v delavčevo zasebnost, ko delavec niti ne ve, da delodajalec bere njegovo pošto, resnično nedopustni in jih je treba preprečevati ali vsaj ustrezno sankcionirati," je še dodala Pirc–Musarjeva.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042500081

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Mar 2012 22:23; skupaj popravljeno 1 krat

GRAND HOTEL METROPOL

/13/... na mestu hotelov Bernardin se je raztezala Piranska ladjedelnica, ki so jo v začetku sedemdesetih preselili v Izolo in je na tistem mestu nastal ta turistični kompleks, ki je prinašal nove ideje, nove kapacitete, turiste ter nove priložnosti za vse tiste, ki so imeli žilico za poslovne priložnosti.
Hoteli Bernardin so bili dograjeni v letu 1978 in so takrat pomenili vrh znanja, sposobnosti, kvalitete ter ponudbe gostom, ki so tam radi dopustovali, čeravno je bila zgolj in ena sama megalomanska betonska džungla.
Veliko petičnih gostov je v tamkajšnji ponudbi našlo tudi nekaj zase ali pa še dodatne ponudbe v mnogih spremljevalnih dejavnostih, ki so se odvijale v njihovi neposredni bližini, pa vse do izletov v Lipico, Postonjsko in Škocijsnsko jamo ali v Venezio. V tistem okolju je bilo vedno prijetno ali v poletnem vrvežu ter sprehodih ob neštetih trgovinicah in restavracijah ali ob nočnem vrvežu portoroških in bernardinske diskoteke. Da ob tem ne govorimo o spremljevalnih dejavnostih, centru dobrega počutja, nešteto fešt in koncertov znanih glasbenikov in glasbenih skupin iz vse Jugoslavije in sveta, vrvežu ob pomorskih krstih ter izletih z vsemi mogočimi ladjicami od Subaquatica naprej in nazaj. V laguni je še vedno tudi prostor za barke in vsi pogoji za delovanje potapljaškega centra.
Še v lanskem letu smo tam imeli podelitev diplom vsem diplomantom iz Fakultete za Pomorstvo in Promet in smo se vrnili v čase, ko smo iz prostorov pomorske šole, opazovali in uživali v izgradnji tega hotelskega kompleksa. Z njim smo bili še posebej povezani, saj so nam tam nudili tudi prostor in vse potrebno za končni maturantski ples, saj smo bili prva generacija, ki ji je to tudi uspelo uresničiti, za nami pa jih je bilo še mnogo. Takrat je bila direktorica še Senica in njej je bilo res veliko, do tega čudovitega kompleksa.
Žalostno, da so sedanji odgovorni pripeljali ta kompleks in vso spremljajočo dejavnost v situacijo v kateri so se znašli, ne samo zaradi hotelskih dejavnosti temveč zaradi velikega borznega pohlepa, ki so jim ga vsilili tisti, ki niti izkušenj v turizmu niso imeli in tej dejavnosti nikakor niso želeli dobro.
A prepričan sem, da smo vedno imeli dovolj znanja in sposobnosti, da bi prebrodili še tako veliko in obsežno krizo, a le s pravimi gospodarji. Sedaj še posebej, saj prav blizu stoji tudi Turistika in bi prav tam lahko iskali kader, ki bi s svežimi idejami in mladostno energijo popeljali hotele iz krize.
Ne smemo pozabiti tudi tega, da je to zapuščina naših mam in očetov, kateri so dali vse od sebe, da bi nam zapustili nekaj s čimer bi znali in zmogli upravljati, zato ne smemo sedaj dovoliti, da nam vse to sedaj pri(h)vatizira in razproda: Embarassed

GRAND HOTEL METROPOL

Prenovljeni Grand Hotel Metropol je odprl vrata

Ob odprtju hotela leta 1972 je bil prisoten prvi mož nekdanje Jugoslavije Josip Broz Tito

Prenovljeni Grand Hotel Metropol je včeraj spet odprl svoja vrata. S prenovo so želeli hotelu vrniti blišč in sloves, s katerim se je ponašal štiri desetletja, je poudaril predsednik uprave Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič. Hotel, v katerem so prenočevale mnoge znane osebnosti iz sveta umetnosti, zabave in športa, v novi podobi že gosti prve obiskovalce.

Hotel je bil zadnjič obnovljen pred 14 leti in je bil po besedah Vojniča potreben temeljite prenove. V okviru štiri milijone evrov vredne investicije so prenovili streho in pročelje hotela, 97 sob, recepcijo s kavarno in restavracijo ter poskrbeli za hortikulturno ureditev okolice.

Z izboljšanimi kakovostnimi standardi si leta 1972 zgrajeni Grand Hotel Metropol ponovno zasluži sloves uglednega hotela in kategorijo petih zvezdic, so v sporočilu za javnost zapisali v Hotelih Bernardin.

Ob odprtju hotela leta 1972 je bil prisoten prvi mož nekdanje Jugoslavije Josip Broz Tito. Hotel so v štirih desetletjih med drugimi obiskali filmski zvezdi Marcello Mastroiani in Burt Lancaster, športnika Boris Becker in Boban Živojinović ter svetovna šahovska prvaka Bobby Fischer in Anatolij Karpov.

Hoteli Bernardin v prihodnosti načrtujejo razvojne projekte na področju vlaganj v trajnostni razvoj, s čimer bi prispevali k dvigu okoljskih, ekoloških in energetskih standardov, so še zapisali v Hotelih Bernardin.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042370655

IZČRPAVANJA

Za rešitev izčrpanih turističnih družb bo potrebna znatna rast števila turistov

Medtem ko na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da je slovenski turizem ponovno pokazal, da je to panoga, ki po gospodarski krizi okreva hitreje kot marsikatera druga dejavnost, to očitno ne velja za turistične družbe. Med tistimi, ki so leta 2010 ustvarile največ čistih prihodkov iz poslovanja, je namreč le peščica takih, ki se lahko pohvalijo s pozitivnim rezultatom.

Oblikovalci turistične politike z optimizmom zrejo v prihodnost, slovenske turistične družbe pa verjetno z nekoliko večjo zaskrbljenostjo. Na razprodajo se med drugim pripravlja velik del portoroškega turizma.

V prvih enajstih mesecih lanskega leta je Slovenijo obiskalo 7,2 odstotka več turistov kot v enakem obdobju leto prej, število nočitev se je povečalo za 5,6 odstotka. Rezultati so veliko boljši kot v dveh letih prej, ko so tako prihodi kot nočitve stagnirali, vprašanje pa je, ali bo sicer dokaj znatna rast pripomogla k boljšemu poslovanju turističnih podjetij. "Če katera, potem ima turistična panoga možnost, da se ogne čerem krize," je optimističen prvi mož Term Olimia in predsednik turistične zbornice Zdenko Počivalšek. Da bi negativni rezultati turističnih podjetij onemogočali optimizem v letošnjem letu, se ne strinja. "Ti negativni rezultati imajo za sabo vsak svojo zgodbo," je dejal.

Težave z dobičkonosnim poslovanjem slovenskih turističnih družb verjetno res ne bodo odgnale gostov - na ministrstvu za gospodarstvo pričakujejo letos dvoodstotno rast števila turistov in števila nočitev -, a dejstvo je, da so likvidnostne težave in težave s poravnavanjem bančnih posojil prisilile številna podjetja v prodajo turističnih zmogljivosti. Tako v sklepno fazo prodaje že vstopajo Terme Maribor, ki so v večinski lasti NFD Holdinga. Kot smo poročali pred dnevi, bi se s prodajo Term Maribor po naših izračunih finančni dolg NFD Holdinga znižal s trenutnih 85 na 62 milijonov evrov.

Terme Maribor so pred združitvijo turističnih podjetij pod okriljem kranjske Save glede na ustvarjene prihodke predstavljale največjo turistično podjetje v Sloveniji. Minulo leto so po prvih ocenah končale s 44 milijoni evrov prihodkov, leto prej so zaključile z osmimi milijoni manj. Poslovanje Hotelov Bernardin, druge turistične družbe v večinski lasti NFD, so pahnile v izgubo zgrešene finančne naložbe. Terjale so za skoraj sedem milijonov evro oslabitev in družbi pridelale najslabši rezultat, 4,5 milijona evrov čiste izgube v letu 2010.

Če odštejemo hotele družbe Hoteli Bernardin, ugotovimo, da se na razprodajo pripravlja skoraj celoten portoroški hotelski turizem. Grand hotel Palace je Istrabenz poskušal prodati že večkrat, zdaj načrtujejo prodajo celotne turistične divizije. K temu zagotovo prispeva svoje dejstvo, da sta obe Istrabenzovi turistični družbi, Istrabenz Turizem, ki ima v lasti vrsto hotelov, in Istrabenz Hoteli Portorož, lastnik hotela Palace, rekorderki po ustvarjeni izgubi, ki je leta 2010 skupno dosegla več kot 14 milijonov evrov. Kot je znano, je naprodaj tudi Savin turizem, čeprav v Savi za zdaj primernih ponudb niso dobili.

Oblikovalci turističnih politik se s težavami turističnih podjetij očitno ne obremenjujejo. Pričakujejo, da bo v prihodnjih petih letih devizni priliv iz turizma polovico višji, kot je danes in bo tako znašal okoli tri milijarde evrov. Turizem naj bi postal najuspešnejša gospodarska panoga v Sloveniji, vsako leto se bo na lestvici konkurenčnosti povzpel za eno mesto. "Prepričani smo, da bomo z uvedbo aktivnosti in projektov, ki smo jih določili za leto 2012 v še tesnejšem sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom, z združitvijo znanja, naporov in sredstev uresničili zastavljene cilje," so optimistični na ministrstvu za gospodarstvo.

Med petimi največjimi z dobičkom le Terme Čatež
Med petimi največjimi turističnimi podjetji glede na ustvarjene prihodke (združitev turistične divizije Save še ni upoštevana) je leto 2010, zadnje, za katero so znani poslovni rezultati, z dobičkom zaključilo le eno podjetje, in sicer Terme Čatež, ki so ustvarile nekaj manj kot tri milijone evrov dobička. Z več kot milijon evri dobička sta poslovanje končali še družbi Terme Olimia in Grand hotel Union. Vodilno mesto med turističnimi družbami po prihodkih z združitvijo svojih zmogljivosti prevzema turistična divizija Save, katere letni prihodki bodo znašali okoli 65 milijonov evrov, glede na napovedi družbe pa naj bi njihov dobiček lani dosegel okoli 2,1 milijona evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042504180

HOTELI BERNARDIN

Prezadolženi Hoteli Bernardin iščejo kupca za svoje hotele

Vse bolj je očitno, da bodo morali Hoteli Bernardin ceno za reševanje družb iz poslovnega sistema NFD plačati s prodajo najmanj enega izmed njihovih hotelskih kompleksov. Glavni izvršni direktor Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič in predsednik upravnega odbora družbe Stanislav Valant sta že lani začela s postopki za prodajo okoli pet milijonov evrov vrednega hotela Piran in hotelskega kompleksa Simonov zaliv, ki je ocenjen na okoli 20 milijonov evrov, vendar jima je doslej uspelo prodati le nekatere manjše nepremičnine.

Hoteli Bernardin, ki se trenutno po višini prihodkov uvrščajo med največje slovenske turistične družbe, bodo morali za poplačilo bančnih upnic prodati bodisi katerega od večjih hotelskih kompleksov bodisi več manjših hotelov. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika)

Po prvotnih načrtih bi moralo do prodaje katerega od večjih hotelov priti že lani, vendar so zaradi prenizkih ponudb v družbi odločitev o prodaji preložili na sredino letošnjega leta. Prodajo najmanj enega od večjih hotelskih kompleksov ali več manjših hotelov po neuradnih informacijah zahtevajo zlasti bančne upnice, pri katerih so morali Hoteli Bernardin zastaviti že večino svojih nepremičnin. Pod hipoteko so tako po zadnjih podatkih Grand hotel Bernardin, Grand hotel Metropol, hoteli Histrion, Roža, Lucija, Salinera in Piran, vile Maia, Galeb in Barka, apartmaji Strunjan ter celo nekatera parkirišča.

V zadnjih dveh letih so Hoteli Bernardin, ki jih lastniško obvladuje NFD Holding, sicer prodali že več manjših nepremičnin, vendar s kupnino niso odplačali svojih posojil, temveč je ta dejansko končala v v skupini NFD. Nekaj več kot štiri milijone evrov vredno nepremičnino Taverna Metropol so namreč Hoteli Bernardin v procesu dokapitalizacije najprej zamenjali za delnice finančno izčrpane Maksime Invest (največja lastnica NFD Holdinga), s temi delnicami pa so nato dokapitalizirali družbo Finetol. Namesto štiri milijone evrov vredne nepremičnine imajo tako Hoteli Bernardin sedaj v lasti za le nekaj tisoč evrov delnic Finetola.

Hotelom Bernardin je uspelo prodati tudi 4800 kvadratnih metrov veliko zemljišče za jadralnim klubom Pirat, celotna kupnina v višini 1,3 milijona evrov pa je v obliki dolgoročnega posojila končala v Maksimi Invest. Ali je v družbah iz skupine NFD končala tudi kupnino za gostinski lokal Bariera v Izoli in objekt Amfora na plaži Metropol s pripadajočimi zemljišči, ni znano.

Prav tako iz letnih poročil ni mogoče razbrati, kakšno je dejansko finančno stanje Hotelov Bernardin, saj sliko zamegljujejo številne terminske pogodbe. Samo zaradi terminske pogodbe z Zvonom Ena Holdingom za nakup delnic Save utegnejo namreč Hoteli Bernardin izgubiti več kot štiri milijone evrov premoženja, dodatne izgube pa bi družbi lahko povzročila tudi terminska pogodba z Abanko Vipo za nakup deleža v družbi za upravljanje NFD. Hoteli Bernardin bi morali namreč od Zvona Ena Holdinga kupiti 17.460 delnic Save po kar 245 evrov za delnico, za kar bi morali Hoteli Bernardin plačati 4,3 milijona evrov, medtem ko je ta paket delnic na borzi vreden le dobrih 200.000 evrov. Po terminski pogodbi bi morali Hoteli Bernardin te delnice odkupiti že do sredine lanskega decembra, vendar do posla iz neznanih razlogov ni prišlo.

Že v začetku lanskega septembra pa bi morali Hoteli Bernardin od Abanke Vipe za 2,5 milijona evrov odkupiti tudi njen 10-odstotni delež v družbi za upravljanje NFD. Sodeč po dogovorjeni ceni bi bila celotna družba NFD vredna 25 milijonov evrov oziroma desetkrat več, kot ima družba kapitala oziroma osemkrat več kot znašajo njeni letni prihodki. Poleg tega Hoteli Bernardin jamčijo tudi za 1,6 milijona evrov visoko posojilo, ki ga je pri Probanki najela družba Fidina. Ta je imela že konec leta 2010 za sedem milijonov evrov več dolgov kot premoženja, lani pa je utrpela tudi visoke izgube zaradi visokega padca cen delnic Save, Maksime Invest in Finetola.

Posojila za finančne naložbe, od katerih je ostalo bore malo
Hoteli Bernardin na letni ravni ustvarijo med 30 in 35 milijoni evrov čistih prihodkov ter se tako uvrščajo na mesto tretje oziroma četrte največje slovenske turistične družbe. Po višini ustvarjenega dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) so od Hotelov Bernardin večje le Terme Čatež, vendar pa velik del denarnega toka portoroški hotelir nameni za plačilo obresti na bančna posojila. Konec leta 2010 so imeli Hoteli Bernardin za skoraj 57 milijonov evrov finančnih obveznosti, po ocenah poznavalcev pa bi morali za finančno vzdržno poslovanje finančne dolgove znižati za najmanj okoli 20 milijonov evrov. Večjega dela posojil pa Hoteli Bernardin niso najemali za razvoj hotelirske dejavnosti, temveč za financiranje nakupa delnic Save, Finetola, Daimonda in nekaterih preostalih družb, povezanih z NFD Holdingom. Zaradi strmih padcev tečajev so nato Hotelom Bernardin ostali le dolgovi, medtem ko se je vrednost njihovih finančnih naložb krepko znižala.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042504084

ČEDOMIL VOJNIČ

Čedomil Vojnič po dveh desetletjih zapušča Hotele Bernardin

Dolgoletni prvi mož Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič od včeraj ni več glavni izvršni direktor ene največjih slovenskih turističnih družb. Po sporazumnem dogovoru z upravnim odborom je namreč Vojnič na torkovi seji odstopil z mesta izvršnega direktorja, čeprav bi se mu mandat iztekel šele konec letošnjega leta. V družbi bo kot svetovalec uprave za trženje ostal še do konca leta, nato pa naj bi se upokojil.

Po dogovoru med največjima lastnikoma Hotelov Bernardin, NFD Holdingom pod vodstvom Stanislava Valanta in Savo, ki jo vodi Matej Narat, bosta vodenje družbe začasno prevzela Andrej Laznik (predsednik nadzornega sveta družbe za upravljanje NFD in direktor družbe Bernardin Arkade) ter Antonija Pirc iz Save, sedanja članica upravnega odbora, ki bosta v upravi delovala po načelu štirih oči. Novega glavnega izvršnega direktorja naj bi upravni odbor, ki ga vodi Valant, predvidoma imenoval v treh mesecih.

Vojnič je vodenje Hotelov Bernardin prevzel že konec leta 1990. Do leta 2008 je bil predsednik uprave Hotelov Bernardin, po pripojitvi Metropol Groupa, Hotelov Piran in HTP Simonovega Zaliva k Hotelom Bernardin pa je postal izvršni direktor.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042515112

zoran13

EVROPSKI DAN VARSTVA OSEBNIH PODATKOV

Kaj vse je obljubil Facebook?

Danes je evropski dan varstva osebnih podatkov. Dan, ko se v Evropi bolj organizirano in na glas zamislimo, kam nas glede vse bolj ranljive zasebnosti prav vsakega posameznika peljejo moderne tehnologije, družbena omrežja, velike zbirke osebnih podatkov v javnem sektorju (pri nas v Sloveniji recimo e-sociala, ki tiste, ki prosijo za socialno pomoč, razgalja dobesedno do spodnjih hlač) in nič kaj manjše v zasebnem (bančni SISBON, baze, namenjene neposrednemu trženju, ipd.). Kje je dandanes zasebnost najbolj "naprodaj", kje se kot uporabniki najmanj zavedamo pasti? Na družabnih omrežjih?

Konec lanskega leta je regulator iz ZDA, Federal Trade Commission (FTC), katerega naloga je zaščita potrošnikov pred zavajajočimi in nepoštenimi poslovnimi praksami ponudnikov storitev, objavil analizo, v kateri na podlagi podrobne raziskave ugotavlja, da Facebook ne deluje v skladu z zakonodajo in da je s spremembami nastavitev leta 2009 nepošteno zavajal svoje uporabnike glede nadzora, ki ga imajo nad lastnimi podatki. Seznam obljub, ki jih je Facebook dal svojim uporabnikom, pa se jih ni držal, je dolg.

Uporabnikom, ki so v svojih nastavitvah označili, naj lista njihovih prijateljev ne bo vidna vsem, je Facebook brez obvestila ali njihovega dovoljenja nastavitev spremenil tako, da je lista postala javna. Tako je zlorabil zaupanje tistih, ki so verjeli, da lahko obdržijo podatke o svojih prijateljstvih zase, če to želijo, kar je Facebook zatrjeval v nastavitvah zasebnosti. Kar naenkrat in brez opozorila je bilo vsem, ki radi malo pobrskajo po facebooku (pa takih niti najmanj ne primanjkuje!), razkrito, s kom nekdo prijateljuje - z vodstvenim zaposlenim iz konkurenčnega podjetja, z ženino prijateljico itd.

FTC tudi opozarja na pomanjkljiv izbris podatkov, ki jih uporabnik ne želi več na svojem profilu. Ko je uporabnik izbrisal fotografijo ali video iz svojega profila, je upravičeno pričakoval, da ta ne bo več dostopen na spletu. Nasprotno, kdor si je shranil URL-naslov fotografije in ga vpisal v naslovno vrstico, je enostavno prišel do "izbrisanega" materiala. Zaradi vseh navedenih zavajanj in napak, predvsem pa zato, ker Facebook pred spremembami, ki jih je uvajal, in pred širjenjem dostopa do podatkov uporabnika o tem ni obvestil in pridobil njegove privolitve, je FTC zaključila, da gre pri ravnanju omrežja tudi za kršitev načel "varnega pristana" (ta daje zagotovilo evropskim uporabnikom, da organizacija iz ZDA, ki ji zaupajo svoje podatke, s podatki ravna na zadovoljivo visoki ravni, podobni evropskim pravilom).

A namesto da bi FTC zaradi navedenih ugotovitev izrekla sankcije, je s Facebookom sklenila dogovor, po katerem bo moral ta svoje uporabnike veliko jasneje in bolj pošteno obveščati o tem, s kom delijo svoje podatke pri določenih nastavitvah, poleg tega pa brez vnaprejšnje privolitve uporabnika ne bo smel dopustiti dostopa do podatkov tretjim. Dogovor vsebuje ukrepe, s katerimi bo Facebook pokazal, kako bo spoštoval zaveze v prihodnosti; na primer tako, da bo naslednjih dvajset let moral na dve leti dopustiti zunanjo revizijo svojega delovanja glede varovanja zasebnosti uporabnikov. Vzpostaviti bo moral notranji program za varstvo zasebnosti, ki naj bi bil varovalka pred napakami in zlorabami pri novih produktih in storitvah. Če bo kršil dogovor, ga za vsako kršitev čakajo denarne kazni.

Prvi evropski celostni pregled delovanja Facebooka
Le kak mesec za ameriškimi kolegi je prvi celovit pregled delovanja velikana z 800 milijoni aktivnih uporabnikov po vsem svetu opravil tudi eden od evropskih nacionalnih nadzornih organov za varstvo osebnih podatkov, irski informacijski pooblaščenec. Njegovo inšpekcijo na Facebooku je spodbudila tudi gora prijav, ki jih je, ker je Facebook (sicer zaradi davčnih ugodnosti) ustanovil podružnico na Irskem in je kot tak zavezan irskim zakonom, prejel od avstrijskih študentov iz iniciative Europe v. Facebook. Pobudnik akcije, Max Schrems, je v delovanju Facebooka odkril številne kršitve evropske zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov in se pritožil irskemu pooblaščencu.

Pritožbe podobno kot v ZDA letijo na Facebookove prakse pomanjkljivega obveščanja uporabnikov o tem, kaj se bo dogajalo z njihovimi podatki in kdo jih bo lahko videl (v šali je bilo že večkrat rečeno, da je izjava o zasebnosti daljša od ameriške ustave, predvsem pa veliko bolj nepregledna), ter uporabo podatkov brez privolitve uporabnika.

Tudi med drugimi evropskimi nadzornimi organi je počasi, a vztrajno naraščalo nezadovoljstvo nad tem, kako Facebook obdeluje osebne podatke in se izogiba obveznostim, ki jih po evropskem pravu ima. Vrh je bil bržkone dosežen, ko je Facebook predstavil svojo novo storitev, pri kateri je kar avtomatično označil osebo na fotografiji, brez njene privolitve.

Kako je to storil? Baza fotografij, ki so jih uporabniki facebooka objavili, je praktično nepredstavljive velikosti. Od uporabnikov, ki so označili, kdo so ljudje na fotografijah, se je sistem naučil avtomatične prepoznave obrazov. Torej, jaz naložim novo fotografijo, facebook jo primerja s svojo bazo obrazov, in če obraz prepozna, mi ponudi ime. Fotografiram naključnega mimoidočega na ulici in ga identificiram na facebooku. Krasno? Predvsem ima taka prepoznava obrazov daljnosežne posledice in je z vidika zasebnosti popolnoma nesprejemljiva, če seveda uporabnik ne poda posebne privolitve, da si lahko facebook njegov obraz shrani za namen biometrične primerjave in identifikacije. Šele po pritisku nadzornih organov je Facebook uvedbo prepoznave obraza brez vnaprejšnje privolitve označil za - napako.

Zadnja večja kritika je prišla s strani nemških nadzornih organov, in sicer glede gumba I like oziroma "všečkanja", ki se je razširilo po spletnih straneh. Ne glede na to, ali sem uporabnik facebooka ali ne, ali sem prijavljena ali ne, facebook ve, kdo sem (ker mi je že dodelil identifikacijsko številko oziroma me prepozna po mojem IP-naslovu), in mi sledi po tistih straneh, na katerih je gumb "všeč mi je", tudi če nisem kliknila na gumb. Ker se ti podatki zbirajo brez kakšnegakoli obvestila uporabnika, kaj šele njegove privolitve, je nemški nadzorni organ celo zagrozil nemškim spletnim stranem, ki uporabljajo gumb, z globami in jih pozval, da gumb prenehajo uporabljati, saj nezakonito posredujejo Facebooku podatke o uporabnikih interneta.

Na te in še mnoge druge pritožbe se je odzval irski pooblaščenec, ki je v začetku tega leta izdal poročilo o svoji inšpekciji na Facebooku, v katerem ugotavlja, da Facebook na praktično vseh zgoraj navedenih področjih ne sledi najbolj natančno evropski zakonodaji. Kljub temu se je irski pooblaščenec odločil za best practice approach in v prvi fazi definiral področja, kjer mora Facebook implementirati drugačne, boljše rešitve. Sem sodijo bolj jasna obvestila, lažje dostopne informacije o tem, kako se obdelujejo podatki, natančna pojasnila, kateri podatki se uporabljajo za oglaševanje, dejanski izbris podatkov iz vseh baz, sledenje uporabnikom preko gumba "všeč mi je" ni dovoljeno oziroma bo moral Facebook podatke izbrisati, strogo upoštevanje zahteve po predhodni privolitvi v obdelavo osebnih podatkov, omejitev dostopa aplikacij do podatkov uporabnika. Facebook bo moral v roku posredovati uporabnikom vse podatke, ki jih o njih hrani.

Pogajalska moč Facebooka in regulatorjev
Irski pooblaščenec je vsekakor odgovoril na mnoga vprašanja o doslej precej misterioznem notranjem delovanju Facebooka. Na nekaterih področjih je inšpekcija pokazala, da so skrbi za zdaj odveč (Facebook ne ustvarja profilov neuporabnikov), na drugih velike pomanjkljivosti, ki jih bo moral Facebook odpraviti do junija letos, ko ga čaka drugi krog inšpekcije, kjer bodo lahko izrečene globe zaradi kršitve irske, torej evropske zakonodaje.

In kje je smo v tej zgodbi mi? Informacijski pooblaščenec vsak teden prejme najmanj pet prošenj za pomoč, posredovanje, nasvet, mnenje ali prijavo v zvezi s facebookom. Manjše število bi jih lahko uvrstili med take, ki se tičejo Facebooka samega in njegovega bolj ali manj zakonitega delovanja. Največ pa jih zadeva različne oblike zlorab podatkov na facebooku, kot so objava fotografij brez dovoljenja, objava zasebnih podatkov, vdori v profil, prevzemanje identitete drugega in ustvarjanje lažnih profilov, žalitve in nadlegovanje preko socialnih omrežij, uporaba že objavljenih podatkov v sodnih in disciplinskih postopkih. Torej težave, za katere smo odgovorni uporabniki sami in način, na katerega omrežje uporabljamo, in ne Facebook, ki ponuja zgolj orodje.

Čeprav Facebook pri svojem delovanju ni več tako brez meja in je pod vse večjim nadzorom regulatorjev, ki bodo njegove prakse, upajmo, še izboljšali, je glavni nauk še vedno ta, da nas pred lastno lahkomiselnostjo in neumnostjo ne more varovati noben regulator. Na vsakem od nas je odločitev, kaj bomo objavili, s kom se bomo spoprijateljili, kako javno bomo vodili svoje življenje online. Ko pride do zlorabe, je običajno prepozno, elektronske sledi je težko odstraniti in profil na spletu ostane.

Informacijski pooblaščenec najpogosteje v takih situacijah sploh ne more posredovati, saj ne gre za kršitev varstva osebnih podatkov, ki bi bili del zbirke (kot so npr. zdravstvene kartoteke in podobno). Pravne poti pri zlorabah zaupanja in nadlegovanju prek spleta so tako najpogosteje vezane na uveljavljanje pravic v civilnih ali kazenskih postopkih, kar pa je večinoma neučinkovito. Najstniku, ki hoče le to, da ga sošolci prenehajo zbadati in žaliti na svojih profilih na facebooku, in to hitro, te pravne poti, ki lahko trajajo mesece, žal ne pomagajo dovolj. Zato je ključnega pomena preventiva, izobraževanje mladih pa tudi njihovih staršev. Družbena omrežja na spletu so enaka tistim na tleh, torej naj veljajo ista pravila obnašanja, odgovornosti in previdnosti.
http://www.dnevnik.si/objektiv/komentarji_in_mnenja/1042505626#komentarji

zoran13

SAJ NI RES, PA JE!

BRIAN G. DYSON

Besede, ki vam bodo spremenile življenje

Nekdanji predsednik uprave največje proizvajalke brezalkoholnih pijač na svetu Brian G. Dyson je pred 15 leti študentom ameriške univerze Georgia Tech namenil le minuto svojega časa, a njegov govor navdušuje še danes.

Govor Briana G. Dysona se še danes širi po spletu kot ogenj, saj velja za enega najboljših motivacijskih zapisov današnjih dni. Modrosti, ki jih je nanizal prekaljeni poslovnež, so preproste lahko razumljive in blizu večini ljudi. Preberite kaj je dejal.

* 'Predstavljajte si, da je življenje igra žongliranja. Igrate se s petimi žogicami, ki jih lahko poimenujete delo, družina, zdravje, prijatelji in duša. Vaša naloga je, da imate vseh pet žogic vedno v zraku.

Kmalu boste ugotovili, da je delo gumijasta žogica. Če jo spustite, se odbije nazaj. Toda ostale štiri žogice, so steklene. Če izpustite iz rok katero od teh, se lahko nepopravljivo odrgne, okruši ali razbije ali celo zdrobi. Žogice ne bodo nikoli več iste. To morate razumeti in za to pravilno uravnotežiti svoje življenje.

Brian G. Dyson ve, kako pomembno je žongliranje.

Kako?

* Ne spodkopavajte svoje vrednosti s tem, da se primerjate z drugimi. Vsi smo si različni in vsak izmed nas je na svoj način poseben.

* Ne postavljajte si svojih ciljev glede na to, kar imajo drugi za pomembno. Samo vi veste kaj je najbolje za vas.

* Stvari in ljudje, ki so blizu vašemu srcu, ne imejte za samoumevne. Oklenite se jih, kot da gre vaše življenje, kajti bivanje brez njih, nima pomena.

* Ne dovolite, da vam življenje spolzi med prsti. Ne živite v preteklosti in ne razdajajte se za prihodnost. Živite vsak dan sproti in živeli in uživali boste vsak dan svojega življenja.

* Ne odnehajte, dokler imate še kaj za dati. Nič ni končano, dokler se ne nehate truditi!

* Ne bojte se priznati, da niste popolni. Ravno nepopolnost je tisto kar nas povezuje.

* Ne bojte se tveganih potez. Ravno pri soočanju s tveganimi in nevarnimi situacija se pokaže pravi pogum.

* Ne tecite čez življenje tako hitro, da boste pozabili kje ste ali pa celo kam greste.

* Ne pozabite, ljudje imamo radi občutek, da smo cenjeni.

* Vedno se učite. Znanje je brez teže. Je zaklad, ki ga z lahkoto nosite naokoli.

* Ne trošite časa in besed brez razloga. Življenje ni tekma, ampak potovanje, pri katerem je potrebno uživati v vsakem trenutku.'

* A saj veste, nasvete je lahko deliti, še lažje brati, živeti jih, pa je velika umetnost.
http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/30-sekundni-govor-ki-navdusuje-ze-15-let.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 12 Feb 2012 23:14; skupaj popravljeno 1 krat

MIKROKREDITI - 2.333%

Po zakonu o kreditiranju potrošnikov, ki je v veljavi že od lanskega leta, za kredite, ki so nižji kot 1.500 kun (200 €), ponudnikom za to dejavnost, ni potrebno imeti dovoljenja nadzornih institucij. Tako se je povečalo število finančnih institucij, ki ponujajo kredite in jih tudi na veliko oglašujejo preko svojih portalov ali tudi preko portalov za oglaševanje mobitelov.
Tako tudi zapišejo, da ponujajo brezobrestna kreditiranja za prvih 200 in 300 do 400 kun (27€ in 40 € do 54€), za vsa ostala posojila, četudi je za svoje stare komitente, se plačajo astronomske in že oderuške obresti. Tako se gibljejo do 30 dni se plačuje 25%, do 15 dni pa se plačuje 23% obresti.

Kolikor bi se nekdo iz meseca v mesec sposojal 1.000 kun (135€), potem bi v enem letu plačal 3.000 kun (405 €) obresti, kolikor bi si ta znesek sposodili za 14 dni, potem bi plačali celo 5.520 kun (746€) obresti. Kolikor je glavnica 1.000 kun (135€), potem je efektivni strošek kredita 300% letno, oziroma 552% letno, glede na dobo kreditiranja mesec dni ali 15 dni.
Tako obstajajo tudi drugačne računice, kolikor bi bili neprestano zadolženi za 500 kun, bi plačali obresti 360%, oziroma 600%, kolikor bi se zadolžili za 15 ali 30 dni.
No, pravtako je ena družba, ki ponuja mikrokredite na svojih spletnih straneh objavila, da lahko efektivna obrestna mera lahko doseže celo astronomskih 2.333 %.
Ko se te obresti že oderuške obresti primerjajo z najvišjo dopustno obrestno mero za kredite državljanom na Hrvaškem, ki je 12%, je tudi jasno, da imajo tisti, ki odplačujejo kredite bank imajo ugodno kreditiranje napram tistim, ki so prisiljeni vzeti omenjene mikrokredite z oderuškimi obrestmi.
Primere že preučujejo nadzorne institucije.
https://minikredit.hr/
https://instantkredit.hr/
Ferratum
http://www.posoja.com/?module=91&id=270&cid=202
http://www.glasistre.hr/hrvatska/vijest/344896

Oderuška posojilna hobotnica širi lovke po Sloveniji, Srbiji in Hrvaškem

Ljubljanskemu odvetniku Janezu Žlendru in mariborskemu podjetniku Igorju Bandiću je v zadnjih desetih letih letih uspelo ustvariti eno največjih posojilnih hobotnic v regiji, ki slovenskim in hrvaškim upokojencem ter posameznikom v stiski po oderuških obrestnih merah ponuja gotovinska posojila.

Posojilna hobotnica Janeza Žlendra ima po naših analizah svoje izpostave na Reki, v Zagrebu, Mariboru in na Miklošičevi cesti v Ljubljani, kjer ima svoje prostore tudi odvetniška pisarna Žlender.

Tako so v zadnjih dneh številna gospodinjstva v svoje poštne nabiralnike znova dobila letake, s katerimi jih ljubljanska družba Kartagina vabi k najemu gotovinskih posojil, gotovinska posojila po visokih obrestnih merah pa je v zadnjih tednih začela ponujati tudi istoimenska češka družba.

Čeprav glavnino oderuških posojilodajalcev zastopata Mariborčana Marko Štelcl in Sebastijan Zemljič ter državljan Bosne in Hercegovine Smail Baraković, naše analize razkrivajo, da lastniške vzvode prek mreže podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Češke dejansko obvladujeta Žlender in Bandić. V njuni lasti so namreč vse ključne družbe, ki sodeč po njihovih bilancah dejansko prispevajo sredstva za izplačilo posojil in nato poženejo tudi finančne koristi teh posojil.

"Po telefonu ne bom govoril o tem. Pošljite vprašanja pisno tistemu, od katerega želite odgovor," nam je v telefonskem pogovoru dejal Žlender. Ko smo želeli izvedeti, kam naj mu pošljemo vprašanja, če želimo njegova pojasnila, pa je dejal: "Jaz ne bom ničesar komentiral, ker nisem zastopnik nobene od teh družb. Po kodeksu odvetniške zbornice sem lahko lastnik, ne smem pa biti direktor. Nisem kršil nobenega pravila." Bandića nam za komentar ni uspelo dobiti, saj nobena od družb, ki jih zastopa, nima javno objavljenih kontaktnih podatkov.

Ključne družbe iz kreditne hobotnice so zlasti reški Docilis ter zagrebški Feritas in Carthago, ki so zadolžene za posle na Hrvaškem ter očitno tudi za zakrivanje podatkov o dejanskih lastnikih slovenskih podjetij (Kartagina, Nova Kartagina, Novi Inkaso, Prvi Inkaso...). Večji del premoženja pa je skoncentriran tudi na družbah Dam-Prom in Fervor. Medtem ko sta Docilis in Feritas po podatkih iz hrvaškega sodnega registra v Bandićevi lasti, uradno ni mogoče izvedeti, kdo je v ozadju Carthaga. Toda narava njegovega poslovanja, lastniške in poslovne povezave nakazujejo, da je dejanski lastnik posredno oziroma neposredno prav Žlender, ki tega ni želel ne potrditi ne zanikati.

Kakšne dobičke družbam v Žlendrovi in Bandićevi lasti prinašajo posojilni posli, ni mogoče izvedeti, saj več družb že vrsto let ne objavlja svojih bilanc. Po naših analizah ima celotna poslovno kreditna hobotnica za najmanj 14 milijonov evrov sredstev, glede na visoke oderuške obresti pa se njihov letni zaslužek ocenjuje na več milijonov evrov.

Za zdaj ostaja nepojasnjeno tudi, kam se stekajo dobički iz posojilnih poslov, saj v času najbolj aktivnega poslovanja nekatera podjetja iz posojilne hobotnice preprosto prenehajo objavljati svoje bilance. Poleg tega naj bi se del prihodkov stekal tudi v nekatere uradno nepovezane družbe, ki sodelujejo pri izterjavi ali odkupu posojil, pravnem svetovanju in reklamiranju posojil.

Tako denimo tudi ni mogoče izvedeti, kje je končalo premoženje mariborskega kulturnega društva Cartago, ki ga je vodil Darko Plajnšek, sicer tudi nekdanji direktor Kartagine. Tržni inšpektorat je namreč že pred petimi leti ugotovil, da je Kartagina izigravala zakonodajo, saj je odobritev posojil pogojevala s plačilom članarine kulturnemu društvu Cartago in se tako posledično izognila preseganju najvišje še dovoljene efektivne obrestne mere. Kakšna je dejanska vloga Plajnška, ni znano, je pa med drugim zastopnik mariborske zadruge Fidentia, ki so jo že leta 2002 ustanovili Dušan Plajnšek, Žlender in Zemljič. V kreditni hobotnici se pojavljata tudi Smiljan Hostnik, saj češka Kartagina trenutno prav v prostorih njegove družbe SS sklepa kreditne pogodbe, nekatera njegova podjetja pa sodelujejo tudi pri trženju oziroma reklamiranju gotovinskih posojil.

Ljubljanski kriminalisti že na delu
Poslovanje ene od slovenskih družb (Kartagina, Nova Kartagina, Prva Kartagina, Novi Inkaso in Prvi Inkaso), vpletenih v posojilno hobotnico, ki jo obvladujeta Janez Žlender in Igor Bandić, preiskujejo tudi ljubljanski kriminalisti. Da vodijo predkazenski postopek v zvezi s poslovanjem ene od teh družb, nam je potrdil tudi tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana Vinko Stojnšek, ki pa "zaradi tajnosti predkazenskega postopka" več informacij ni želel razkriti.
Ko inšpektorat ustavi eno družbo, jo nemudoma zamenja nova
Čeprav se tržni inšpektorat že vrsto let bori proti mreži podjetij okoli Janeza Žlendra, mu doslej še ni uspelo ustaviti njegovih poslov. Kmalu zatem, ko je inšpektorat začel preverjati družbo Inkaso, je bila ta po skrajšanem postopku izbrisana iz sodnega registra, vse njeno premoženje pa je prevzel hrvaški Carthago. Na njenem "pogorišču" je hrvaški Feritas Igorja Bandića ustanovil Prvi Inkaso in Novi Inkaso. Podobna zgodba se je odvijala tudi s Kartagino, ki ji je tržni inšpektorat vzel dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, nakar je vlogo kreditodajalca prevzela istoimenska češka družba. Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić je dejala, da so češki Kartagini že konec lanskega leta prepovedali sklepanje kreditnih pogodb s slovenskimi potrošniki, saj družba posojila odobrava v nasprotju z zakonom o potrošniških posojilih in brez dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Tržni inšpektorat je pri inšpekcijskem pregledu konec lanskega leta ugotovil, da sta Kartagina in Nova Kartagina po odvzemu dovoljenja prenehali s poslovanjem kot dajalec posojil, vendar pa naše preverjanje kaže, da pri posojilnih poslih še vedno aktivno sodelujeta.
Izposodiš si 2500 in vrneš 5500 evrov
Pri najemu dveletnega posojila v višini 2500 evrov bi pri kateri od slovenskih bank posameznik moral na koncu vrniti 2700 evrov, pri kateri od družb Janeza Žlendra pa kar okoli 5500 evrov, kaže naše preverjanje.

"Pri najemu dveletnega posojila v višini 2500 evrov pride mesečni obrok približno 200 evrov," je bila kratka naša sogovornica v Kartagini (sedež družbe je na istem naslovu kot odvetniška pisarna Janeza Žlendra), ki se je predstavila le kot Alenka, in dodala, da "obrestna mera znaša 10 odstotkov na mesec". Na vprašanje, ali ne gre za zelo visoke obresti, je odvrnila le: "Takšni so pač časi." Nekoliko bolj zgovorni so bili v družbi Nova Kartagina, ki prav tako domuje na sedežu Žlendrove odvetniške pisarne, njen lastnik pa je Bandićev Docilis. Sogovornica v Novi Kartagini nam je povedala, da bi pri njih plačevali 231,34 evra na mesec, torej skupno 5552 evrov. Kot je še dejala, obrestna mera znaša 21 odstotkov, prav tako pa naj bi bilo treba plačati določene stroške zavarovanj. Na izrecno vprašanje, kakšni so ti stroški in ali gre za mesečno ali letno obrestno mero, ni želela odgovoriti, telefonsko slušalko pa je nato predala svoji sodelavki. Ta nam je dejala, da teh stroškov preprosto "ne morejo povedati po telefonu, saj da tega ne počnejo niti banke". Zato smo poskusili tudi v koprskem klicnem centru, ki ga uporablja češka Kartagina. Kot se je izkazalo, tudi ta posojila ponuja po podobnih pogojih, pri čemer nam je naš sogovornik povedal, da posojilo odobri češka Kartagina.

Čeprav njegove družbe posojila odobravajo po nekajkrat višji efektivni obrestni meri od najvišje zakonsko dopustne (200 odstotkov povprečne efektivne obrestne mere), je Žlender zanikal, da bi katera od njegovih družb odobravala oderuška posojila, in nas napotil k prebiranju zakona.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042507643

PSIHOLOŠKI ZLOM

http://www.jutarnji.hr/ispovijest-kreditnog-varalice--uzimali-smo-stotine-tisucakuna-penzicima-i-siromasnima--psiholoski-smo-ih-slamali--/1006113/

zoran13

LAMA DEKANI & TITUS

“Pomagajte, v tovarni nas zebe”

Lama Dekani. V proizvodnji delali pri 10 stopinjah.
Šef: Bolje se oblecite.

Delavci so nam v uredništvo poslali tudi fotografijo merilnika temperature v proizvodnih prostorih.

“Naše delovne razmere so nevzdržne. Temperatura v proizvodnji je čez dan okoli 10 stopinj, proti večeru pade za okoli tri stopinje,” so zapisali delavci z dekanske Lame, ki so nam poslali pismo s prošnjo za pomoč.
“V nočni izmeni pa je še hladneje. Direktorju smo se pritožili, pa je rekel, naj se bolje oblečemo,” so še zapisali.

V pisarnah, kot so dodali, takšnih težav nimajo. “Pišemo vam, ker navadni delavci nimamo besede in moči, da bi se kaj ukrepalo,” so zatrdili.

Ne v takšnih razmerah
“Z Lamo imamo kar nekaj težav. Dejstvo je, da imajo tujega lastnika in da ta stiska pri stroških; pogosto nam tudi kaj prikrivajo,” je komentiral Sašo Ristič, prvi mož sindikata kovinskopredelovalne industrije za Obalo, Notranjsko in Kras.

“Delavce pozivam, naj se v takšnih primerih obrnejo na sindikalnega predstavnika v podjetju, poleg tega jim pa v takšnih razmerah sploh ni treba delati,” je poudaril Ristič.

Sklicali so sestanek

“Mi smo se z delavci pogovorili, namestili smo dodatne grelnike in zatesnili zunanja vrata. Danes je temperatura primerna,” nam je včeraj zatrdila Martina Kuzmič iz Lame.

V četrtek smo odgovorne prosili za komentar. V Lami so nam razložili, da so delovni prostori v nekaterih delih proizvodnje stari, tudi oddelek montaže, katerega delavci so se obrnili na nas, in jih je zato ter zaradi velikih steklenih površin težje ogrevati.

“Z delavci smo se pogovorili, res se jim ni bilo treba obrniti na medije, nato smo namestili dodatne grelne plinske enote in izolirali oziroma zatesnili zunanja vrata,” je povzela Martina Kuzmič, ki je v Lami pristojna za komuniciranje z mediji.

Fotografija, ki dokazuje, da je v proizvodnih prostorih le sedem stopinj Celzija, pa je po njenem zatrjevanju nastala na merilniku tik ob vratih, skozi katera delavci odhajajo ven kadit. “Je pa vseeno res, da je te dni, ko je zunaj tako mrzlo, tudi temperatura v proizvodnih prostorih padla pod tisto, ki bi si jo želeli,” je priznala Kuzmičeva.

“Obžalujemo, da se v teh dneh, ko so vremenske razmere zaradi burje in nizkih temperatur izjemno neugodne, ta hala ni segrela na običajno temperaturo. Po sprejetih ukrepih je danes temperatura na delovnih mestih ustrezna,” nam je zatrdila včeraj.

Poudarila je še, da je Lama v zadnjih treh letih namenila več kot milijon evrov za naložbe v izboljšave sistemov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja v proizvodnih halah.

Zahteva dodatna oblačila
Ristič nam je še povedal, da je sindikat od vodstva Lame zahteval dodatna oblačila ter prostor, kjer bi se lahko delavci ogrejeli in spili topel čaj.

Včeraj pa je vodstvo delavcem tudi omogočilo, da tisti, ki pri trenutnih temperaturah ne zmorejo delati, odidejo domov.
http://www.zurnal24.si/pomagajte-v-tovarni-nas-zebe-clanek-147537

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Apr 2012 20:55; skupaj popravljeno 3 krat

KULTURNA PETICIJA

Slovenija se sooča z resno družbeno krizo. Iščemo odgovore. Kultura je prav v nemirnih časih polje, ki odpira horizonte in prebuja potenciale.Tudi zato – in ne zgolj zaradi zgodovinske vloge – se zdijo razmišljanja o ukinitvi samostojnega resorja za kulturo neracionalna. Bomo res kaj privarčevali? In koliko bomo izgubili? Vse, ki se spogledujejo s to mislijo pozivamo, da resno premislijo ob konkretnih korakih.
*Peticija ne odraža nujno mnenja Javnega zavoda MARIBOR 2012.
http://www.zivljenjenadotik.si/danes/info/peticija/

* do 06.02.2012 je podpisalo peticijo že 7.277 državljanov
* do 08.02.2012 je podpisalo peticijo že 7.438 državljanov
* do 05.03.2012 je podpisalo peticijo že 7.548 državljanov
* do 18.03.2012 je podpisalo peticijo že 7.553 državljanov

VENO TAUFER

˝Žalostno je, da se politiki ne zavedajo, da so zaradi kulture in iz te kulture zrasli, da so zaradi te kulture to, kar so, da so zaradi te kulture v parlamentu ali vladi.˝
Veno Taufer, predsednik Društva slovenskih pisateljev, o ukinjanju kulturnega ministrstva; v Mladini
www.mladina.si/10887...pa-obstaja

VOX CLAMANTIS IN DESERTO.
Glas vpijočega v puščavi.

BOBU BOB
Andrej Rozman - Roza, pesnik: "Od nove vlade, ki se zavzema za vrednote osamosvojitve, pričakujem, da bo poskrbela za našega najzaslužnejšega osamosvojitelja - slovenski jezik. A se bojim, da se motim."
Sobota, 4. februar 2012
www.vecer.si

BOBU BOB
Tone Partljič, pisatelj: "Sam plitki blef, govoričenje, nestrpnost, sovražnost, grabežljivost ... Dnevni politični trači, nestrpna desnica in lažna levica, to je današnja slovenska politika. Nobene globlje izpovedi o izgubljenih iluzijah, kaj šele upornosti."
Torek, 7. februar 2012
www.vecer.si

zoran13

PRIVILIGIRANCEV PRIVILIGIRANJE

3,85 €

Poglejte, kaj jedo slovenski poslanci za 3,85 €!

Možgani za svoje delo potrebujejo dobro hrano, kajne? No, če ste poslanec slovenskega parlamenta, pa potrebujejo vaši možgani, ki premlevajo težke politične odločitve, poleg dobre in kakovostne tudi poceni hrano. Zelo poceni.

Da se v parlamentu je izjemno poceni, vemo že dolgo. A se vsake toliko v javnosti pojavi kar cenik, ki nekaj dni sproža veliko ogorčenja, potem pa se razburjenje v smislu 'psi lajajo, karavana gre dalje', poleže.

Tokrat se je cenik pojavil na spletnih straneh razkrito.net, slovenskenovice.si in na Facebooku, kjer je sprožil cel vihar.

Za kosilo je namreč treba v samopostrežni restavraciji parlamenta odšteti 3,85 evra, če želite, da vam hrano prinese natakar, pa nekaj deset centov več. Ali natančneje:

- dnevna juha 0,35 €
- enolončnica 1,70 €
- mala solata 0,65 €
- velika solata 1,30 €
- sadje od 0,25 € (jabolko, porcija lubenice), do 0,80 € (grenivka)
- jogurt od 0,45–0,65 €
- špageti s paradižnikovo omako 1,40 €
- špageti po bolonjsko 2,20 €
- ocvrti sir s tatarsko omako 1,70 €
- goveji golaž 1,90 €
- hrenovka na žaru 1,30 €

V restavraciji lahko jedo zaposleni v državnem zboru, novinarji, ki poročajo od tam ter povabljeni gostje in poslanci, slednji sicer za hrano dobivajo tudi nadomestilo.

Poceni hrano v državnem zboru utemeljujejo s tem, da restavracija v državnem zboru ne ustvarja dobička in je zato ni mogoče primerjati z zasebnimi restavracijami.

Cena je še vedno izjemno nizka tudi zato, ker naj bi bila hrana v državnem zboru precej višje kakovosti od tiste, ki si jo lahko privoščijo navadni smrtniki. Najnovejša pridobitev pa so ekološko pridelana živila, ki jih, na grozo slovenskih kmetov, ki jim politika podporo očitno izreka le, ko so prižgane kamere, preko posrednika uvažajo iz tujine.

Še hujše razburjenje je v Italiji. Tam poslanci, senatorji in ministri tudi v kriznih časih prejemajo plače, ob katerih slovenski funkcionarji delujejo kot reveži. V povprečju namreč vsak mesec poslanci domov odnesejo 15.000 evrov neto, senatorji pa okoli 17.000 evrov, kar jih uvršča v sam evropski vrh.

Jedo pa poceni. Oziroma so jedli poceni, dokler ni pred časom predsednik senata Schifani ta privilegij odstranil. Pogled na cenik pred ukrepom razkriva, da je bilo mogoče carpaccio file v limonini omaki dobiti za 2,76 evra, špagete z inčuni za 1,6 evra, rižoto z bučkinimi cvetovi za 3,34 evra, file orade s krompirjem za 5,23 evra, omleto z mocarelo za 2,68 evra, telečji file v omaki z zelenim poprom pa za 5,23 evra.

Po podražitvi je marsikateri poslanec pribil, da ga v restavraciji senata ne bodo več videli, nov cenik pa pravi, da testenine, rižote, juhe in ostale glavne jedi stanejo vsaj 6 evrov, predjedi vsaj 3,3 evra, solate vsaj 5 evrov, bolj 'ekskluzivne' jedi, kot so na primer izbrane gobe na žaru, pa tudi do 24 evrov, ampak teh se vse od podražitve dalje menda ni še nihče pritaknil.

Nemški poslanci se sicer ne razburjajo, za kosilo pa morajo odšteti od 9,3 do 14 evrov. Izbirajo lahko med različnimi meniji. Lahko pa se odločijo za prehranjevanje v kantini, kjer lahko za ceno od 1,8 do 4,6 evra izbirajo med jedmi na žlico, hamburgerji, vegetarijansko hrano in podobnim. Na meniju imajo jasno napisano, kakšna je količina hrane in njena kalorična vrednost. Njihovi avstrijski kolegi za hrano odštejejo od 4,4 do 5,3 evra.

Nad poceni hrano poslancev so se pred časom pritoževali tudi na Hrvaškem, kjer so sicer menda zaradi kakovosti hrane pozneje hrano nekoliko podražili, cene pa se gibljejo okoli 5,4 evra za goste in novinarje ter okoli 4,5 evra za poslance. Huda kri pa je vrela tudi v Bosni in Hercegovini. Poslanci za obroke namreč plačujejo od 1,5 do 3,4 evra.
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/cenik-slovenskega-parlamenta-juha-glavna-jed-sladica-3-85.html

273 €

Otroci poslancev na ramenih države
Poslanska stanovanja. V mandatu državnega zbora 2008–2011 je v njih živelo tudi 26 otrok.

Nedodeljena stanovanja državni zbor odda v najem drugim uslužbencem v parlamentu oziroma drugemu državnemu organu.

“Ja, že v prejšnjem mandatu sem imel v stanovanju prijavljena dva otroka, pri meni pa bosta živela do nadaljnjega,” nam je povedal poslanec SDS Danijel Krivec. Nekdanji bovški župan za 63 kvadratnih metrov veliko stanovanje plačuje 273 evrov najemnine.

“Zaradi večjega števila prijavljenih oseb pa plačujem višje stroške, ki so skoraj enkrat višji od najemnine,” je potožil Krivec.

Službena stanovanja za 36 poslancev

Najem. Državni zbor ima za poslance, ki imajo stalno prebivališče od parlamenta oddaljeno več kot 60 kilometrov, na voljo 49 stanovanj.
Petnajst jih imajo v najemu poslanci, ki so v njih živeli že v prejšnjem mandatu. Pred dvema tednoma je službeno stanovanje dobilo še 21 novih poslancev.
Če predvidevamo, da je cena študentske postelje v prestolnici okoli 200 evrov na mesec, bo poslanec SDS z nastanitvijo otrok v poslanskem stanovanju v štirih letih, kolikor po navadi traja visokošolsko izobraževanje, privarčeval skoraj 20 tisoč evrov.

Najemnina ni edina ugodnost
Izbranci ljudstva, ki živijo v službenih stanovanjih, imajo poleg najemnine še eno ugodnost.

Vsak mesec namreč prejmejo nadomestilo za ločeno življenje (141 evrov za stroške stanovanja in 172 evrov za stroške prehrane).

Deležni pa so tudi povračila stroškov prevoza ob dela prostih dneh iz Ljubljane do kraja stalnega prebivališča in nazaj.
http://www.zurnal24.si/otroci-poslancev-na-ramenih-drzave-clanek-147531

* za enako veliko stanovanje v Ljubljani študentje odštejejo kar 600€ na mesec

zoran13

ADRIA AIRWAYS in STAVKA

Stevardese Adrie Airways pripravljene na stavko

Predstavniki kabinskega osebja Adrie Airways, edini, ki lansko jesen niso privolili v znižanje plač, se te dni z vodstvom družbe pogajajo o novi kolektivni pogodbi. Po naših neuradnih informacijah so med članstvom preverili tudi pripravljenost za stavko, na prekinitev dela naj bi bilo pripravljenih okoli 80 odstotkov članov sindikata.

Pred začetkom pogajanj o novi kolektivni pogodbi za kabinsko osebje, v kateri želi uprava Adrie zmanjšati razlike v plačilu med starejšimi in mlajšimi stevardesami, so v sindikatu slednjih po naših neuradnih informacijah izvedli povpraševanje o pripravljenosti na stavko.

"Razgovori potekajo. Kdaj se bodo končali, ne morem napovedati," je bil s pojasnili skop predsednik uprave Klemen Boštjančič. Predsednice Združenja kabinskega osebja posadk letal Slovenije Gordane Boberič nam ni uspelo priklicati.

Spomnimo, država je dokapitalizacijo nacionalnega letalskega prevoznika v višini 50 milijonov evrov med drugim pogojevala z znižanjem plač. Edine, ki so zavrnile podpis nove kolektivne pogodbe, so bile stevardese, medtem ko so preostali trije sindikati privolili v znižanje plač. Ti so s privolitvijo v zmanjšanje svojih pravic tako omogočili sprejem nove podjetniške kolektivne pogodbe in dokapitalizacijo države, stevardese pa so obdržale svoje pravice. A te bodo imele le še do sredine letošnjega leta, ko jim poteče s strani vodstva prekinjena pogodba. Ta je sicer veljala neverjetnih 15 let in temu primerne so tudi obsežne pravice zaposlenih.

Vodstvo družbe po naših neuradnih informacijah najbolj nasprotuje nadaljevanju velikega razkoraka med plačami stevardes za isto delo. Stevardese so imele v kolektivni pogodbi namreč zagotovljeno 2,5-odstotno rast plač na letni ravni, in sicer za obdobje 24 let. V primeru, da znaša plača stevardese ob začetku zaposlitve 1500 evrov, dobi njena starejša kolegica po 24 letih dela za isto delovno mesto več kot 2700 evrov in to le na podlagi dodatka za napredovanje, določenega glede na leta delovne dobe. Piloti so lansko jesen privolili v znižanje dodatka, ki znaša zdaj en odstotek, k plači pa se prišteva 20 let. Zaposleni, ki ne letijo, imajo prav tako odstotni dodatek, in sicer 14 let. Vodstvo družbe naj bi stevardesam ponujalo enak način napredovanja kot pilotom, a predstavnice sindikata na to menda ne pristajajo.

Po naših informacijah bi se lahko zapletlo tudi pri določanju nočnih ur. Dodatek za nočne ure se je po trditvah naših virov prej začel obračunavati že ob 16. uri popoldne, zdaj se obračunava od 23. do 6. ure. A vodstvo družbe naj bi stevardesam nočne ure priznavalo le za čas, ko ima letalo prižgane motorje, na kar pa ne pristajajo. Problem naj bi predstavljala še v kolektivni pogodbi zapisana pravica, da lahko zaposleni v poletnih mesecih koristijo 15 dni dopusta. Ker gre za najbolj prometne mesece, mora družba manko zaposlenih dopolnjevati s študenti, poleg tega naj bi veliko težavo pri načrtovanju posadk družbi predstavljal visok odstotek bolniških dni med zaposlenimi.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042508964

zoran13

NOTRANJE INFORMACIJE

Zaradi suma zlorabe notranjih informacij tožilci nad Verbiča

Zaradi suma zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Velane je okrožno državno tožilstvo vložilo obtožni predlog proti Kristjanu Verbiču, predsedniku Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD).

Zaradi videoposnetka, v katerem je priznal manipulacijo z delnicami Velane in posredno tudi zlorabo notranjih informacij, se bo moral predsednik VZMD Kristjan Verbič zdaj zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Državni tožilci mu namreč očitajo, da je pri trgovanju z delnicami Velane zlorabil notranje informacije, za kar je zagrožena zaporna kazen do treh let.

Kot so nam povedali na tožilstvu, so obtožni predlog na okrajno sodišče v Ljubljani vložili v začetku lanskega decembra, se pravi več kot leto dni in pol po razkritju ozadja Verbičevih delniških poslov v Dnevniku. Ker je z delnicami Velane trgoval "oborožen" z notranjimi informacijami, ki jih je pridobil kot predsednik VZMD, in pri tem ustvaril tudi visok dobiček, Verbiču zdaj grozi do treh let zaporne kazni.

Kot smo razkrili v Dnevniku, je Verbič delnice Velane začel kupovati v začetku septembra 2007, le teden dni kasneje pa je VZMD delničarjem Velane poslal delničarski sporazum. S tem sporazumom so se delničarji Velane zavezali, da bodo za delnico poskušali iztržiti najmanj 22 evrov oziroma nekajkrat več, kot je bila delnica tedaj vredna na borzi, kar je sprožilo tudi rekordno rast cene delnice. Le kratek čas po poslanem sporazumu pa je Verbič prodal večji del svojih delnic. Čeprav je Verbič zatrjeval, da z rastjo Velaninih delnic ni ustvaril dobička, podatki Ljubljanske borze in Centralne klirinško depotne družbe KDD razkrivajo, da so mu ti posli prinesli okoli 10.000 evrov dobička, pri tem pa je zadržal še 1000 delnic Velane.

Agencija za trg vrednostnih papirjev in policija sta sicer Verbiča pod drobnogled vzeli šele sredi leta 2010, ko je ta v videoposnetku na spletni strani Youtbe priznal, da je delnice Velane kupoval zato, da se njihova cena zviša. "Velana kotira na trgu in je na trgu kotirala tudi takrat, ko smo se v združenju zavestno odločili, da bomo posegli na ta trg. Kot zakoniti zastopnik društva sem to naredil sam in to ob zelo jasnem namenu, da se ta cena dvigne. To je tudi uspelo. Cena delnice Velane se je v tistem času zvišala za praktično desetkratnik," je v videoprispevku, ki so ga v VZMD kasneje umaknili, priznal Verbič.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042508939

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Apr 2013 16:19; skupaj popravljeno 2 krat

POT OKOLI SVETA

/13/...le kdo se ne spominja zgodbe, ki jo je napisal Jules Verne: V 80 dneh okoli sveta in vseh opisanih dogodivščin, tokrat pa gre za mnogo krajše potovanje, ki ga bo za mnoge heroj Matevž Lenarčič opravil z ultralahkim Pipistrelovim letalom, zato naj mu bo še naprej varno in srečno: Laughing

MATEVŽ LENARČIČ

Reševanje vojaka Matevža
Dobre novice z Antarktike, slabe iz Argentine

V dneh epskega arktičnega mraza – končno je celo v Ljubljani zapadlo centimeter ali dva snega – je bilo popolnoma samoumevno, da potrebujemo kakšno senzacionalno močno novico iz dežele večnega snega in ledu. In so nam jo servirali: po desetletjih vrtanja v treh izmenah 24 ur na dan je ruskim znanstvenikom uspelo predreti skoraj štiri tisoč metrov debelo plast ledu in ugrabiti vzorec vode iz jezera Vostok, ki je bilo pod večnim ledom zapečateno zadnjih 20 milijonov let. S preučevanjem vode iz Vostoka si obetajo razkritje novih oblik življenja in njegovega razvoja pred ledeno dobo, napovedujejo tudi "popolnoma novo poglavje v razumevanju našega planeta".

Pri lovu na vzorec vode izpod ledenega oklepa Antarktike so ruski raziskovalci do zadnjega diha tekmovali z britanskimi in ameriškimi kolegi, ki so vrtali svoje vrtine in sondirali v konkurenčno arktično jezero. Zadnjih šest mrzličnih dni pred zmago se ruska ekipa ameriškim kolegom sploh ni več javljala. Šlo je za ponos in prestiž, primerljiv z rusko-ameriško tekmo v prvem pristanku in hoji po Luni. Obenem pa je raziskovalce neusmiljeno priganjal čas: na Antarktiko so prihajali dnevi, ko postane premrzlo, več kot šestdeset stopinj minusa, da bi letalo še lahko pristalo in odpeljalo raziskovalce v toplejše kraje.

Znanost sama po sebi s svojimi epohalnimi dosežki vred pa očitno medijsko ni dovolj penetrativna, zato so novičarske agencije k poročilu o uspehu ruskih znanstvenikov pritaknile še pravljico o odkrivanju antarktičnih skrivnih Hitlerjevih arhivov. Gre za eno od šokantnejših teorij zarote do zdaj, v njej pa je zmešano vse, od teozofije Helene Blavatske do scientologov in raeljancev, ne manjka pa seveda norih nacističnih programov, vključno z letečimi krožniki in globoko zamrznjenim demonično-evgeničnim obrokom arijske rase. Brrr, nekje v ledenih jamah Antarktike še stoji nacistična baza 211, bazen intelektualnega, okultnega, mističnega, vesoljskega, genetskega in še kakšnega potenciala tretjega rajha. Rusi in Američani naj bi vsaj toliko kot za rožo znanosti tekmovali tudi za odkritje dediščine hitlerjanskih blodenj.

Pri lovu na vzorec vode izpod ledenega oklepa Antarktike so ruski raziskovalci do zadnjega diha tekmovali z britanskimi in ameriškimi kolegi, ki so vrtali svoje vrtine in sondirali v konkurenčno arktično jezero.
Medtem je slovenski letalec okoli sveta Matevž Lenarčič obstal v patagonskem mestecu El Calafate, tako rekoč na pragu Antarktike. Po tem, ko je srečno preletel Atlantik, spodnji del severne Amerike in Južno Ameriko od vrha do dna, so mu v petek popoldne na argentinski upravi za zračno letenje zavrnili izdajo dovoljenja za let na Antarktiko. Formalno zato, ker njegovo ajdovsko letalo nima opreme za odstranjevanje oziroma taljenje ledu.

Lenarčiču ne pomaga niti to, da so mu let na Antarktiko že prej odobrili na argentinski upravi za civilno letenje. Za let nad deželo snega in ledu se lahko na letalski ekspediciji okoli sveta, ki je posvečena – glej, glej – vodam sveta, torej obriše pod nosom. Tako kot se lahko naša država (še vedno ni podpisala sporazuma o Antarktiki, čeprav je to ne bi nič stalo, Lenarčiču pa bi v konkretnih okoliščinah lahko pomagalo; protokol je podpisala na primer tudi že Belorusija) obriše pod nosom za možnost, da bi se v dneh, ko je v modi Antarktika, globalno pohvalila s pilotom, ki je z ultralahkim letalom poletel nad ledeno celino. Lenarčiča na letu okoli sveta ne morejo ustaviti niti nevihte in oblaki niti led in vulkanski prah, ustavi ga lahko le birokracija. To pa v njegovi domovini res ni nobena novica.
http://www.siol.net/priloge/kolumne/gorazd_suhadolnik/2012/02/resevanje_vojaka_matevza.aspx

BOBU BOB
Matevž Lenarčič, ekstremni letalec in fotograf: "Tudi Slovenija ni najlepša država, je pa ena najlepših. Še lepše pa bi bilo, če ne bi bilo mej, kakor jih tudi iz zraka ni videti."
Petek, 20. april 2012
www.vecer.com

GreenLight WorldFlight - NORTH POLE

Matevž Lenarčič čez severni tečaj

Letel bo s Pipistrelovim letalom

Po preletu sveta leta 2004 in še lanskem drugem ekstremnem poletu okrog zemeljske oble, ki je vključeval prelet treh oceanov, prelet Mont Everesta, pristanek na Antarktiki in šestkratni prelet ekvatorja, se Matevž Lenarčič in Pipistrel lotevata novega projekta. Matevž Lenarčič bo s Pipistrelovim letalom preletel Severni tečaj.

Pri tem bo meril tudi izpuste črnega ogljika. Napravo za merjenje je razvilo ljubljansko podjetje Aerosol. Ta projekt, ki se imenuje GreenLight WorldFlight - NORTH POLE, bosta Matevž Lenarčič in Pipistrel podrobneje predstavila v četrtek.
http://www.finance.si/8337919/Matev%C5%BE-Lenar%C4%8Di%C4%8D-%C4%8Dez-severni-te%C4%8Daj

zoran13

Najpodjetniška ideja: Slovenska inovacija za preprečevanje srčno-žilnih bolezni

Avtomatski merilnik gleženjskega indeksa ABPI MD poenostavlja in poceni odkrivanje periferne arterijske bolezni
Ena od pogostih žilnih bolezni je periferna arterijska bolezen, ki jo po starem odkrivajo z Dopplerjevo ultrazvočno sondo. Hitrejšo in cenejšo metodo, ki poleg tega bolj natančno izmeri pretok krvi skozi žile na nogah, prinaša slovenska inovacija - avtomatski merilnik gleženjskega indeksa ABPI MD.

Na pobudo in ob pomoči Matjaža Špana, srčno-žilnega kirurga iz izolske bolnišnice, sta ga razvila študenta elektrotehnike Tomo Krivc ter Jakob Šušterič. Ta pojasnjuje, da je gleženjski indeks razmerje med krvnim tlakom na gležnju in krvnim tlakom na nadlahti. Zdravniki z gleženjskim indeksom ugotavljajo pretok krvi skozi žile na nogah, torej ali so žile na kateri od nog zamašene, kar je znamenje periferne arterijske bolezni. »Če je krvni tlak na enem gležnju nižji kot na nadlahti, je na žili na tej nogi zamašitev, ki jo je treba zdraviti z zdravili,« pojasnjuje Šušterič. Periferno arterijsko bolezen opiše kot precej pogosto, saj naj bi jo imelo od 15 do 20 odstotkov Evropejcev, a tega ne vedo, ker jim preventivno ne merijo gleženjskega indeksa.

Prednosti slovenske inovacije

Po Šušteričevih besedah periferno arterijsko bolezen po starem odkrivajo z Dopplerjevo ultrazvočno sondo, tako da zdravnik najprej izmeri krvni tlak na nadlahti, potem pa še krvni tlak na vsakem gležnju. Ker se med prvo in tretjo meritvijo lahko krvni tlak spremeni, denimo zaradi bolnikovega povečanega stresa ali česa drugega, je vprašljiva natančnost meritev. Postopek z Dopplerjevo ultrazvočno sondo traja od 15 minut do pol ure, zahteva izkušenega ter izobraženega merilca - praviloma kar zdravnika, stane pa 22 evrov.

»Uporaba našega avtomatskega merilnika ABPI MD je veliko bolj preprosta in zanesljiva, hitrejša in cenejša,« zagotavlja Jakob Šušterič. Gleženjski indeks v le treh minutah izračuna iz hkrati izmerjenih krvnih tlakov na nadlahti, levem in desnem gležnju. Na te tri točke medicinska sestra namesti manšete za merjenje krvnega tlaka, vse tri meritve pa opravijo avtomatsko s pritiskom na gumb start. Ker je uporaba njihove naprave tako preprosta, lahko z njo ravna tudi medicinska sestra, ne le zdravnik. Zadnja, a nič manj privlačna prednost inovacije je zelo nizka cena meritve gleženjskega indeksa - le 75 centov, medtem ko je nakupna cena obeh naprav - Dop- plerjeve sonde in slovenske inovacije - primerljiva.

Algoritem za avtomatsko merjenje krvnega tlaka na gležnju

Idejo za avtomatski merilnik gleženjskega indeksa je Krivcu in Šušteriču dal Matjaž Špan, zdravnik iz izolske bolnišnice. Med vsakodnevnim delom z Dopplerjevo sondo se je spraševal, zakaj izgubi kar pol ure za merjenje krvnega tlaka na roki in obeh gležnjih. Možnost za prihranek časa je videl v avtomatskem merjenju krvnega tlaka na gležnjih, kot ga že avtomatsko merijo na nadlahti.

Za to idejo je navdušil Jakoba Šušteriča, ki je v okviru tekmovanja na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko s Tomom Krivcem in Matijo Podhraškim spomladi 2010 napravil študijo izvedljivosti Španove ideje, razvil in preizkusil algoritem za avtomatsko merjenje krvnega tlaka na gležnju. Pozitivni rezultati so jih spodbudili k razvoju prototipa avtomatskega merilnika gleženjskega indeksa.

Poleti 2010 so se spraševali, kako bi ta projekt pripeljali do proizvodnje. Izdelali so poslovni načrt, se z njim prijavili na natečaj za rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani in postali eni od zmagovalcev. Dodaten zagon so dobili, ko jih je Slovenski podjetniški sklad (SPS) podprl z 20 tisoč evri subvencije. Novembra 2010 so Matjaž Špan, Tomo Krivc in Jakob Šušterič kot direktor ustanovili podjetje Mesi , ki deluje v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju.

Dober odziv zdravnikov

Večjo prepoznavnost jim prinašajo nove nagrade, kot sta preboj med finaliste lanskega tekmovanja Start:up Slovenija in novembrska zmaga na 6. forumu inovacij v kategoriji inovativnih izdelkov. »A še pomembnejše je, da so zdravniki hitro sprejeli našo napravo in prvih 15 kosov naročili sami od sebe, še preden smo začeli trženje,« poudarja Šušterič. Naročila so dobili po predstavitvi avtomatskega merilnika za merjenje gleženjskega indeksa na Tavčarjevih dnevih, kongresu osebnih zdravnikov in internistov v Portorožu in na 6. forumu inovacij. Prvi kupci so zdravstveni domovi in farmacevtske družbe.

Medtem ko so dosedanji razvoj inovativne naprave ABPI MD financirali s prihranki in osebnimi posojili, so za proizvodnjo prvih 120 kosov pri Factor banki najeli posojilo z garancijo Slovenskega podjetniškega sklada. Avtomatski merilnik gleženjskega indeksa bodo prodajali po 1.665 evrov. Za primerjavo: okoli tri tisoč evrov stane podobna merilna naprava britanskega proizvajalca Huntleigh Diagnostics , ki gleženjski indeks meri z osmimi manšetami, kar je po Šušteričevi oceni preveč, ker zadoščajo tri. Iz komponent, ki jih naročajo pri podizvajalcih, v Mesiju sestavijo merilnik ABPI MD, opravijo končno kontrolo in kalibracijo.

V Sloveniji vidijo vsaj 900 kupcev

Ključne kupce vidijo v zdravstvenih domovih, natančneje v 800 do 900 ambulantah z osebnimi zdravniki, kjer bi po priporočilih svetovnega združenja za žilne bolezni morali izvajati meritve gleženjskega indeksa. »Tega zdaj ne počno, ker stara metoda z Dopplerjevo sondo traja predolgo. Z našim merilnikom bi lahko pri vseh ljudeh po 45. letu preventivno merili gleženjski indeks in ugotavljali stanje žil na nogah, s tem pa tudi nevarnost kapi in drugih bolezni srca in ožilja,« pojasnjuje sogovornik. Dodaja, da so za njihovo napravo zainteresirani tudi zasebni zdravniki brez koncesije, ki lahko za pregled z merjenjem gleženjskega indeksa zaračunajo od 20 do 50 evrov.

Letos želijo v Mesiju prodati 100 avtomatskih merilnikov gleženjskega indeksa - večino zdravstvenim domovom - in ustvariti vsaj 150 tisoč evrov prihodkov. V dveh letih želijo vzpostaviti prodajo naprave ABPI MD v državah Evropske unije, pozneje pa tudi v ZDA. »Letos bi radi podpisali prve tri pogodbe z distributerji na Hrvaškem, v Nemčiji in Avstriji, kjer se o tem že dogovarjamo s Schillerjem, ki je medicinske pripomočke distribuira po svetu prek razvejene mreže zastopnikov,« pravi sogovornik. Dodaja, da proizvodnjo avtomatskega merilnika vodijo po standardu kakovosti ISO 13485.

Novi izzivi

Jakob Šušterič želi Mesi v treh letih razviti v uspešnega proizvajalca šestih inovativnih medicinskih pripomočkov. Prvi od njih bo avtomatski merilnik krvnega tlaka za domačo uporabo in merjenje gleženjskega indeksa. Prihodnost vidijo v povezavi takih merilnikov s spletno aplikacijo Mesijev oblak (Mesi cloud), ki bi omogočila brezžično spremljanje opravljenih meritev krvnega tlaka po spletu, da bo zdravnik lahko opazoval gibanje krvnega tlaka bolnikov med letom. »Hkrati želimo diagnostične naprave za srčno-žilne bolezni povezati s spletno aplikacijo Mesijev oblak (Mesi cloud) in razvijati inovativne naprave, ki bodo čim večji skupini ljudi omogočile čim bolj enostavno spremljanje bolezni,« za konec pravi Jakob Šušterič.
http://podjetnistvo.finance.si/340288/Slovenska-inovacija-za-prepre%C4%8Devanje-sr%C4%8Dno-%C5%BEilnih-bolezni

***** ISKRENE ČESTITKE *****

zoran13

PEZETA

Španci v uporabo vračajo pezeto

Prebivalci majhnega španskega mesta so po desetletju obudili pokopano staro valuto - pezeto. To so storili v želji, da spodbudijo lokalno gospodarstvo

V nekem španskem mestu kot plačilno sredstvo znova sprejemajo pezeto, ki jo je 2002 zamenjal evro.

V španskem mestu Villamayor de Santiago, 120 km vzhodno od Madrida, so kot plačilno sredstvo znova začeli sprejemati in uporabljati pezeto, nacionalno valuto, ki so jo pokopali deset let nazaj. V preteklost so se zatekli, ker bi si radi zagotovili prihodnost, piše Guardian.

Pezete iz žimnice
Prebivalci mesta so iz žimnic potegnili pezete, ki so jih shranili pred desetimi leti, ko so kot uradno plačilno sredstvo začeli uporabljati evro. Za pezete so se odločili v znak protesta, saj je nezaposlena kar tretjina prebivalcev mesta oziroma 2.500.

Za šest tisočakov blaga plačanega v pezetah
Okoli 30 podjetnikov je od januarja začelo kot plačilno sredstvo sprejemati pezeto, meščani pa so v mesecu dni zapravili za okoli šest tisoč evrov stare valute. Novica se je hitro razširila naokrog, tako da v Villamayor s pezetami prihajajo kupci iz okoliških vasi in mest.

Denar shranili, če bi propadel evro
Na koncu meseca bodo trgovci pezete odnesli v centralno bankov Madrid, kjer jih bodo zamenjali za evre. Vodja lokalnega gospodarskega združenja, ki je tudi prišel na idejo, je dejal, da so prebivalci stare kovance in bankovce shranili, da bi jih lahko uporabili v primeru propada evra. Potezo je podprl tudi župan, še štiri španska mesta pa razmišljajo o nečem podobnem.

Španci naj bi imeli po nekaterih ocenah za 1,7 milijarde evrov pezet, v uporabi je bila od 1869 do 2002. država za razliko od mnogih ni nikoli postavila skrajnega roka za menjavo v evre.

Visoka rast cen od uvedbe evra
Španija se sicer bori z največjo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni, polovica mlajših od 25 let ni zaposlenih, kar je slabše kot v Grčiji in na Portigalskem. Tisti, ki službo imajo pa celo ne grejo na dopust, da ne bi ob povratku postali delovni višek. Po neki raziskavi so cene potrošnih dobrin od uvedbe evra zrasle za 43 odstotkov, kruh denimo za 49 odstotkov, mleka za 48 in krompirja celo za 116 odstotkov.
http://www.finance.si/340673/%C5%A0panci-v-uporabo-vra%C4%8Dajo-pezeto

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli