Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1102
Objavljeno: Pet Jun 19, 2009 12:19 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

NLB KLIK

/13/...vedno več možnosti, ki jih ponujajo banke v Sloveniji, za moderno i-net poslovanje iz naslonjača, prinaša s seboj tudi tveganja kraje podatkov, ki se jih zavemo šele, ko je prepozno: Crying or Very sad

Uporabniki NLB Klika, pozor!

Na spletu se je pojavila lažna vstopna stran za NLB Klik. Od prave se razlikuje le po nekaterih podrobnostih, zato na banki uporabnike opozarjajo, naj bodo previdni. NLB Klik Nova Ljubljanska banka (NLB) vse uporabnike obvešča, da se je na spletu pojavila lažna vstopna stran v spletno poslovalnico NLB Klik. Na lažni vstopni strani se pojavita tudi virtualna tipkovnica in polje za vnos dodatnega gesla, ki ju na pravi vstopni strani ni. Uporabniki naj v tem primeru nemudoma zaprejo njihov spletni brskalnik.

*** Za nadaljnje informacije in napotke se lahko obrnete na tehnično podporo uporabnikom NLB Klika na telefonsko številko 01/477 20 60.

Kot so sporočili iz NLB, lahko uporabniki lažno vstopno stran prepoznajo tudi po oznaki v sivem delu okvirja ekrana, kjer se pojavi simbol ključavnice.

Na pravi strani je ključavnica rumena in zaklenjena, na lažni strani pa je ključavnica odklenjena oziroma siva s puščico. NLB uporabnike prosi, da v primeru, če se ob vstopu v NLB Klik na zaslonu prikaže omenjena lažna vstopna stran, ne vnašajo nobenih podatkov o njihovem kvalificiranem digitalnem potrdilu, vstopnem in dodatnem geslu ter osebnem računu. Vse uporabnike spletne banke NLB Klik obenem opozarjajo, naj si za preprečevanje različnih oblik zlorab, vdorov in okužb z različnimi virusi na osebnih računalnikih namestijo najnovejše posodobitve operacijskega sistema in spletnega brskalnika, najnovejše rešitve za preprečevanje nenadzorovanega pretoka informacij in vdorov ter najnovejše protivirusne programske zaščite.
V NLB še svetujejo, da si uporabniki za zagotavljanje dodatne varnosti pri poslovanju s spletno poslovalnico NLB Klik čim prej vključijo dodatno varnostno geslo, ki so ga s priporočeno pošto prejeli že pred časom in da dosledno upoštevajo zlata pravila za varno poslovanje.
http://24ur.com/novice/slovenija/uporabniki-nlb-kilka-pozor.html
http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/na-spletu-lazna-vstopna-stran-za-nlb-klik/205636

Novi poskusi zlorab elektronskega bančništva:

Spletni tatovi s polomljeno slovenščino
Nova Ljubljanska banka je opazila nove poskuse zlorab elektronskega bančništva s pomočjo ponarejenih spletnih strani
Že v začetku minulega tedna smo poročali o poskusih zlorab sistema elektronskega bančništva največje slovenske banke, ki so se jih spretni goljufi lotili s ponarejeno vstopno spletno stranjo.
Odgovorni v Novi Ljubljanski banki so zdaj opazili nove tovrstne poskuse, ki se jih kriminalci lotevajo na podoben, a vendarle nekoliko drugačen način.
Spletni kriminalci znova skušajo priti do pomembnih podatkov s pomočjo lažne spletne strani elektronskega bančništva NLB. Lažna stran je zatemnjena, v svetlejšem pogovornem oknu pa zlikovci v popačenem slovenskem jeziku od komitenta zahtevajo vnos podatkov o dodatnem varnostnem geslu.
Na pravi strani je vnos dodatnega gesla zahtevan samo pri opravljanju plačil in naročil.
"Poleg pojava lažne vstopne strani v NLB Klik se je na spletu pojavila nova oblika lažnih strani NLB Klika, prek katerih želijo nepooblaščene osebe pridobiti elektronske identifikacijske elemente komitentov za poslovanje prek spletne banke," so sporočili iz NLB.

Sumljive zahteve po vnosu dodatnega gesla

Tokrat so se potencialni spletni tatovi svojega podviga lotili z lažno spletno stranjo elektronskega bančništva Klik, ki jo uporabniki sicer zlahka prepoznajo. Stran je namreč zatemnjena, na ekranu pa se pojavi dodatno svetlo pogovorno okno, v katerem nepridipravi z besedami v povsem polomljenem slovenskem jeziku nagovarjajo komitente, naj vpišejo pomembne podatke o dodatnem varnostnem geslu, ki je v sistemu omenjene banke potrebno za izvajanje spletnih transakcij.

NAGOVOR

Nagovor nepridipravov se glasi:
"Zdaj primeri neodobrenih dostop do računov strank so postale pogostejše. Ta težava ne vpliva na vsakogar, vendar preventivnih ukrepov za zagotavljanje varnosti v skladu na voljo vsem. Po novih varnostnih zahtev, je treba za vas da vnesete znaki vaše osebno geslo. To bo nehomologiranih izključuje dostop do vašega računa."

Pod besedilom je slika virtualne tipkovnice, s katero naj bi uporabniki vnesli dva naključno izbrana znaka svojega dodatnega gesla.

"Na tak način skušajo zlikovci od tistih komitentov, ki imajo v Kliku aktivirano dodatno zaščito z geslom, pridobiti podatke o tem dodatnem geslu, kar jim omogoči opravljanje transakcij," pojasnjuje Mojca Strojan iz službe za odnose z javnostjo NLB. Čeprav bi moralo komitentom v opisanem primeru sume vzbuditi že samo sporočilo, v katerem kar mrgoli napak, pa še vedno obstaja možnost, da ga neprevidni komitenti spregledajo.

RIBARJENJE & PHISHING

"Pri poslovanju z elektronskim bančništvom bi moral biti človek zbran in pozoren.
Vseeno pa se komu v trenutku nepazljivosti lahko zgodi, da nasede celo takšnemu sporočilu," pravi Strojanova. Vse več pojavov tako imenovanega ribarjenja

V NLB vse tiste, ki so se odločili za zaščito svojega spletnega bančnega poslovanja z dodatnim geslom, znova opozarjajo, da sistem vpis dveh znakov z uporabo virtualne tipkovnice zahteva samo in izključno le v drugem koraku potrjevanja plačila oziroma naročila za nakazila na račune prejemnikov, ki še niso v seznamu tako imenovanih hitrih plačil.
Če se virtualna tipkovnica pojavi kjer koli drugje kot na ekranih za potrditev plačila oziroma naročila, v NLB komitente pozivajo, da takoj zaprejo spletni brskalnik in jih o dogodku obvestijo po telefonu na številko 01/477 20 60 ali 01/477 20 00 oziroma da pojav prijavijo policistom.

Pojav zlonamernega pridobivanja podatkov, tako imenovanega ribarjenja oziroma "phishinga", je po svetu v zadnjem času vse bolj aktualen.

Elektronska sporočila ali spletne strani, ki so videti kot prava stran ponudnika spletnih storitev, so vse pogostejše. V praktično vseh primerih nepridipravi na takšen način od uporabnika zahtevajo vnos določenih podatkov, predvsem varnostnih elementov, ki jih originalni ponudniki spletnih storitev sicer ne zahtevajo.

Pogoj za uspešen "ulov" podatkov je, da nepozoren uporabnik vnese zahtevane podatke ali izvede zahtevane aktivnosti, to pa zlikovcem omogoča, da varnostne elemente uporabnikov zlorabijo v svojo korist. Prav zato tako policisti kot preostali prisojni organi znova opozarjajo na ustrezno zaščito osebnih računalnikov, ki kriminalcem prepreči njihove zle namene.
http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042280980
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Jul 03, 2009 11:13 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 14 Sep 2012 21:10; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1102
Objavljeno: Pet Jun 19, 2009 12:33 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TILIA d.d. - ZTIR

/13/...leto 2008 je bilo znano po izplačilih rekordnih odškodnin v domala vseh zavarovalnicah, ki poslujejo v Sloveniji in temu primerni so tudi rezultati: Embarassed

Zaradi neurij bodo premije povišali tudi v Tilii

Neurja s točo, kot je bilo torkovo na Štajerskem, se pojavljajo vse pogosteje in povzročajo vse večjo škodo na kmetijskih površinah, avtomobilih in tudi hišah.

"Letos smo imeli že tri takšne dogodke, v poletnih mesecih pa jih načrtujemo še kar nekaj.
Večino masovnih škod pa predstavljajo avtomobili, ki jih stolče toča," je včeraj na novinarski konferenci poudaril Andrej Kavšek, predsednik uprave Zavarovalnice Tilia.
Potrdil je, da razmišljajo o povišanju premij avtomobilskega zavarovanja kasko. "Analize so še v pripravi, verjetno pa se bomo odločili za nekajodstotno korekcijo premij," je pojasnil Kavšek.

Zaradi slabega škodnega rezultata pri tovrstnih zavarovanjih so premije za 4,9 odstotka že decembra lani povišali v Adriaticu Slovenica, v naši največji zavarovalnici Triglav pa so se za povišanje premij odločili aprila letos.

"Za nas, zavarovalnice, postaja problem tudi to, da zaradi teh škodnih dogodkov dobivamo bistveno slabše pogoje pri pozavarovalnicah. Če se ti škode pojavljajo trikrat na leto, je povsem druga zgodba, kot če do njih pride le enkrat.
Tako da nam pozavarovalnice niso več pripravljene nuditi storitev po cenah, kakršnih smo bili vajeni v preteklosti," je povedala Marjana Kastelic, izvršilna direktorica sektorja za izvajanje zavarovanj v Tilii. Do maja so v Tilii zbrali za 34,3 milijona evrov premij.

Premoženjska zavarovanja so zrasla za 10,7 odstotka, medtem ko življenjska beležijo 5,7-odstotni padec. Škode so porasle za 15,7 odstotka. "Še posebno visoka je rast škod v zavarovalni vrsti avtomobilski kasko, nedavna neurja s točo pa bodo rezultate še poslabšala," so zaskrbljeni. Dobiček je trenutno še v okviru načrtov, ustvarili pa so ga v višini od sto do dvesto tisoč evrov, je dejal Kavšek.

Vpliv finančne krize na poslovanje zavarovalnic

Finančno krizo oziroma zmanjšanje plačilne sposobnosti strank zavarovalnice občutijo predvsem na naslednjih področjih:

* povečanje deleža neplačanih zavarovalnih premij (opazno je tudi zmanjšanje uspešnosti opominjanja in sodne izterjave),
* povečanje števila škod iz naslova zavarovanja posojil (večina škod je iz naslova zavarovanja potrošniških posojil prebivalstvu),
* zmanjšanje povpraševanja po življenjskih zavarovanjih (pomemben razlog je tudi nezaupanje v naložbe v vrednostne papirje). http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042275531

POVIŠANJA

Ob že vsem zgoraj povedanem, so rezultati sami po sebi dovolj zgovorni:

I.NAJVEČJE ZAVAROVALNICE - čisti dobiček v €:
1.Zavarovalnica Triglav:
2007 - 42.697.000 €
2008 - 14.931.000 €
2009 - 3.767.000 € ( 1.kvartal)

2.Merkur zavarovalnica:
2007 - 6.264.000 €
2008 - 5.590.000 €
2009 - 2.447.000 € (1.kvartal)

3.Zavarovalnica Maribor:
2007 - 4.155.000 €
2008 - 2.792.000 €
2009 - -4.500.000 € (1.kvartal)

4.NLB Vita:
2007 - 1.893.000 €
2008 - 916.000 €
2009 - N.P. (1.kvartal)

5.SID - PKZ:
2007 - 1.526.000 €
2008 - 345.000 €
2009 - 424.000 € (1.kvartal)

6.Triglav, Zdravstvena zavarovalnica:
2007 - 1.048.000 €
2008 - 324.000 €
2009 - N.P. (1.kvartal)

7.Tilia:
2007 - 555.000 €
2008 - 57.000 €
2009 - N.P. (1.kvartal)

8.Arag:
2007 - -220.000 €
2008 - -46.000 €
2009 - 65.000 € (1.kvartal)

9.Victoria-Volksbanken
2007 - -165.000 €
2008 - -139.000 €
2009 - -11.593.000 € (1.kvartal)

10.Vzajemna:
2007 - 6.086.000 €
2008 - -600.000 €
2009 - N.P. (1.kvartal)

11.Generali:
2007 - -380.300 €
2008 - -2.621.000 €
2009 - -231.000 € (1.kvartal)

12.KD Življenje:
2007 - 1.468.000 €
2008 - -2.840.000 €
2009 - 334.000 € (1.kvartal)

13.Adriatic Slovenica:
2007 - 26.900.000 €
2008 - -14.900.000 €
2009 - 2.619.000 € (1.kvartal)

14.Grawe:
2007 - 2.034.000 €
2008 - N.P.
2009 - N.P. (1.kvartal)

II.NAJVEČJE ZAVAROVALNICE - bruto premija v €:

1.Zavarovalnica Triglav:
2007 - 708.252.000 €
2008 - 753.937.000 €
2009 - 217.774.000 € (1.kvartal)

2.Adriatic Slovenica:
2007 - 251.000.000 €
2008 - 257.000.000 €
2009 - 64.669.000 € (1.kvartal)

3.Zavarovalnica Maribor:
2007 - 234.300.000 €
2008 - 257.000.000 €
2009 - 79.759.000 € (1.kvartal)

4.Vzajemna:
2007 - 227.000.000 €
2008 - 230.000.000 €
2009 - 67.148.000 € (1.kvartal)

5.KD Življenje:
2007 - 57.502.000 €
2008 - 69.832.000 €
2009 - 16.098.000 € (1.kvartal)

6.Tilia:
2007 - NP
2008 - 68.180.000 €
2009 - 21.567.000 € (1.kvartal)

7.Generali:
2007 - 54.839.000 €
2008 - 61.595.000 €
2009 - 18.070.000 € (1.kvartal)

8.Triglav,Zdravstvena zavarovalnica:
2007 - 51.410.000 €
2008 - 59.280.000 €
2009 - 17.056.000 € (1.kvartal)

9.Merkur zavarovalnica:
2007 - 41.324.000 €
2008 - 43.571.000 €
2009 - 11.017.000 € (1.kvartal)

10.Grawe:
2007 - N.P.
2008 - 36.414.000 €
2009 - 8.794.000 € (1.kvartal)

11.NLB Vita:
2007 - 36.415.000 €
2008 - 31.349.000 €
2009 - 4.067.000 € (1.kvartal)

12.SID-PKZ:
2007 - 14.058.000 €
2008 - 14.009.000 €
2009 - 2.317.000 € (1.kvartal)

13.Arag:
2007 - 1.144.000 €
2008 - 1.423.000 €
2009 - 422.000 € (1.kvartal)

14.Victoria-Volksbanken:
2007 - 525.000 €
2008 - 894.000 €
2009 - 437.000 € (1.kvartal)

Rast zavarovalnic.

Zavedanje problema podzavarovanja in lanske vremenske katastrofe so verjetno pripomogle k rasti bruto premij. Dobički so bili pristriženi. http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=6819

/13/...ob zadnjih dogodkih bi se dalo reči, da bi lahko to pomenilo, da bo kmalu nastopil čas, ko bodo iz družbe iztisnili še preostanek od več kot dvesto delničarjev, kar znaša v deležu družbe 0,3% malih delničarjev. Tako lahko Uprava v soglasju z NS deloma ali v celoti izključi predkupno pravico do vpisa novih delnic: Embarassed

DOKAPITALIZACIJA

Vodstvo Tilie na skupščino po pooblastilo za dokapitalizacijo Uprava Zavarovalnice Tilia bo na skupščini 23. julija iskala pooblastilo, da s soglasjem nadzornega sveta v naslednjih petih letih osnovni kapital poveča za največ sedem milijonov evrov.
"Večinski delničar, Sava-Re, ima svoje predstavnike že v nadzornem svetu, tako da bi se s tem izognili nepotrebnim stroškom in dodatnim proceduram," je pojasnil predsednik uprave Tilie Andrej Kavšek. Sava-Re ima sicer med več kot dvesto delničarji 99,7-odstotni delež. Opravili so tudi analizo kapitalske ustreznosti, je zatrdil Kavšek.
"Za letos dokapitalizacije ne predvidevamo, v prihodnjem letu pa bi bilo treba ob dosedanji rasti zagotoviti okoli milijon evrov," je povedal. Spomnimo, obstoječi delničarji so že konec lanskega leta izvedli dokapitalizacijo v višini 1,5 milijona evrov.
Namen takratnega povečanja osnovnega kapitala je bilo doseganje zajamčenega kapitala za skupino življenjskih zavarovanj. Tilia je lani zabeležila 17,5-odstotno rast premije (na slabih 68,2 milijona evrov), kar jo postavlja nad povprečno rast premije med slovenskimi zavarovalnicami, a je gospodarska kriza vplivala predvsem na upad zanimanja za življenjska zavarovanja. Pri tem so ustvarili 57.000 evrov čistega dobička, kar je precej pod predlanskim. Na skupščini 23. julija bodo delničarji odločali tudi o tem, da se 370.000 evrov bilančnega dobička prenese v prihodnja poslovna leta.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042280902

SKLIC

http://www.zav-tilia.si/media/pdf/podjetje/aktualno/Sklic_28_skupscine.pdf

DELNIŠKA SLIKA

Osnovni kapital:14.317.672,63 EUR
Število vseh izdanih VP:595.371
Št. imetnikov: 258
Nominalna cena delnice: 24,04 €
Pozavarovalnica Sava, d.d., Ljubljana 99,57%.
Druge fizične in pravne osebe 0,43%.
http://www.zav-tilia.si/si/podjetje/predstavitev/zgodovina/

20.1.2009

Izdaja delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki izdajatelja ZAVAROVALNICA TILIA, d.d. Novo mesto SI0021105505 ZTIR ISIN: SI0021105505
Oznaka VP: ZTIR
Vrsta VP: Redne delnice
Prva izdaja: 24.6.1999
Matična ali KID št. izdajatelja: 5063426
Izdajatelj: ZAVAROVALNICA TILIA d.d., Novo mesto, delniška zavarovalna družba s popolno odgo
Naslov: SEIDLOVA CESTA 005, 8000 NOVO MESTO, SLOVENIA
Ime VP: ZAVAROVALNICA TILIA KOSOVNE DELNICE
Število vseh izdanih VP:595.371
Št. imetnikov: 258

Obvestilo št. 29/2009
Dne 20. 1. 2009 smo v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev izvršili vpis dodatne količine 62.371 kosovnih delnic izdajatelja ZAVAROVALNICA TILIA d.d., Novo mesto, delniška zavarovalna družba s popolno odgovornostjo, ki so v centralnem registru vpisane z oznako ZTIR, ISIN koda SI0021105505. Po opravljenih vpisih v centralnem registru vodimo 595.371 kosovnih delnic z oznako ZTIR.

/13/... težko si je zamisliti izgubo na življenjskih zavarovanjih za celih 1mio€: Embarassed

Tilia lani z milijonom evrov izgube pri življenjskih zavarovanjih

Delničarji Zavarovalnice Tilia so se danes seznanili z lanskoletnim poslovanjem zavarovalnice Delničarji Zavarovalnice Tilia so se na današnji skupščini seznanili s poslovanjem za lani; družba je realizirala čisti dobiček v višini 57.000 evrov, v skupini premoženjskih zavarovanj so zabeležili 1,1 milijona evrov dobička, pri življenjskih zavarovanjih pa milijon evrov čiste izgube. Podelili so tudi razrešnici upravi in nadzornemu svetu. Za revidiranje rednega letnega poročila so delničarji imenovali družbo KPMG Slovenija , so sporočili iz Zavarovalnice Tilia, ki jo vodi Andrej Kavšek. http://www.finance.si/253445/Tilia_lani_z_milijonom_evrov_izgube_pri_%BEivljenjskih_zavarovanjih

MLADE DRUŽINE

/13/...pri obveznemu avtomobilskemu zavarovanju so začeli z novim, kar 20% popustom za mlade družine, kar je enako, kot da bi že plačevali premijo 5 let, saj se za vsako leto premija zmanjša za 5%:

20% popust pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti se prizna mladim družinam v katerih živijo otroci, ki na dan začetka zavarovanja še niso dopolnili 6 let. Popust za mlade družine se izključuje z ostalimi akcijskimi popusti Zavarovalnice Tilia. Popusti se lahko uveljavijo pri zavarovalnih zastopnikih Zavarovalnice Tilia do 30.07.2010. Brezplačen klic 080 22 45 www.zav-tilia.si 99%

-99%

/13/...na kakšen način se lahko pripeti, da je priznan in odobren celo priviligiran astronomski 99% popust na avtomobilsko zavarovanje , po vsej verjetnosti, kot se kasneje kaže, uspešno izveden le na račun korupcije ali zlorabe drugih zavarovancev: Embarassed

Posli Tilie pri črnomaljskem županu Fabjanu
Župana Črnomlja bodo verjetno ta teden vrgli iz SLS; zdaj je najemnik planinskega doma Mirna gora Zavarovalnica Tilia , ki je v letih 2006 in 2007 županu Črnomlja in članu SLS Andreju Fabjanu odobrila 99-odstotni popust pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja, od občine za zavarovanja prejme nekaj manj kot 20 tisoč evrov.
"Popusti, ki sem jih dobil pri Tilii, niso sporni. Sem pač dober zavarovanec," pravi črnomaljski župan Andrej Fabjan, ki se lahko pohvali z 99-odstotnim popustom pri zavarovanju avtomobila.
Fabjan, ki ga je predsednik SLS Radovan Žerjav zaradi popustov že pozval, naj odstopi, meni, da s popusti ni nič narobe: "Popust sem leta 2006 in 2007 dobil po sklepu takratne uprave Tilie, ki jo je vodil še Adolf Zupan (ta sicer pravi, da za to ni odgovoren, op. a.). S popustom po mojem mnenju ni nič narobe, saj sem ga dobil kot redna stranka Tilie, in kot vem, je bilo teh na zavarovalnici kar nekaj," pravi Fabjan, ki še čaka na pogovor z Žerjavom. Izvršilni odbor stranke bo po Fabjanovih informacijah že ta teden odločal, ali naj ostane v SLS. Odstopne izjave ni dal. Koliko ima občina zavarovano pri Tilii Čeprav Fabjan trdi, da je dobil običajen popust kot dobra stranka Tilie, smo preverili, kje vse je občina Črnomelj (sem so všeti tudi občinski zavodi in gasilska zveza) zavarovana. Največ zavarovanj občina sklene prav pri Tilii, ki sodi v skupino pozavarovalnice Save Re [POSR 14,90 -0,67%] - letos za 19.823 evrov, lani in predlanskim pa je vsako leto plačala za nekaj več kot 18 tisoč evrov premije. Zavarovanja sklepa občina tudi pri Triglavu, a so letne premije precej nižje: leta 2007 so znašale slabih 10.300, lani 15.409, letos pa 11.167 evrov. Nezabeleženih popustov ni V Tilii zdaj trdijo, da so s popusti naredili red. "Avtonomijo pri popustih smo v zadnjih mesecih zelo omejili," vztraja šef Save Re, sicer prvi nadzornik Tilie, Zvonko Ivanušič, ki tudi prihaja iz Bele krajine, natančneje iz Adlešičev.
Jošt Dolničar, sicer tudi član nadzornega sveta Tilie in član uprave Save Re, pravi podobno:
"Naredili smo večje spremembe, saj je bilo premalo nadzora pri popustih. Kaj se je dogajalo pred pol leta, pa ne vem." V Tilii pravijo, da še vedno lahko odobrijo popuste, ki pa so zelo omejeni in jih nihče ne more dati, ne da bi jih odobrilo najvišje vodstvo:
"Zavarovanje in odobritev popustov sta bila do avgusta 2009 v pristojnosti direktorjev predstavništev in trženja. Po tem pa smo uvedli nov sistem, ki je dodatne popuste zelo omejil. Na izredni seji uprave 22. oktobra 2009 je bil v zvezi s popusti sprejet sklep o izredni notranji reviziji."
Brez nadomestila, a z gostilno Fabjan je povedal, da ga je Žerjav že povprašal, kaj namerava storiti z mesečnim nadomestilom (okoli 2.200 evrov neto), ki ga dobiva kot nekdanji poslanec v državnem zboru. "Sredi oktobra sem odprl svoje podjetje Fabjan, d. o. o., in ta mesec pričakujem le še nadomestilo za čas od 1. do 15. oktobra." Njegovo podjetje se bo ukvarjalo z gostinstvom in turizmom. Tako je od 22. oktobra najemnik planinskega doma Mirna gora nad Črnomljem. Mesečno plačuje 290 evrov najemnine, kar se mu "glede na preostale stroške ne zdi malo". Lastnik doma je - tako Fabjan - Planinska zveza Slovenije.
http://www.finance.si/262423/Posli-Tilie-pri-%E8rnomaljskem-%BEupanu-Fabjanu

820.000 €

Tilia lani z 820 tisoč evri dobička

Letos Tilia namerava doseči 3,77-odstotni tržni delež Lani je imela Tilia , ki spada v skupino Pozavarovalnice Sava [POSR 10,47 +2,15%], vodi pa jo Andrej Kavšek, dobrih 820 tisoč evrov dobička. V lanskem letu je zbrala za 72,2 milijona evrov premij, škode pa znašajo 40,9 milijona evrov. V letošnjih prvih dveh mesecih so pobrali za 14,5 milijona bruto zavarovalnih premij, kar je dva odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. V celotnem letošnjem letu nameravajo zbrati za 81,8 milijona evrov bruto premij, planiran tržni delež pa je 3,77-odstoten.
http://www.finance.si/276281/Tilia-lani-z-820-tiso%E8-evri-dobi%E8ka

IZTISNITEV MALIH DELNIČARJEV ZAVAROVALNICE TILIA d.d.

DRUGO MNENJE

Zavarovalnica Tilia d.d.
Osnovni kapital: 14.317.672,63 €
Kosovnih delnic ZTIR: 595.371
Delničarjev: 245

To je približno enak scenarij, kot ga je izvedel KD Holding d.d., ko je presegel zakonski iztisnitveni prag lastništva preko 90%,iztisnil 306 malih delničarjev, dne 10.12.2007 iz lastniške strukture zavarovalnice AdriaticSlovenice d.d., med katerimi so bile manjše pravne osebe, zaposleni, bivši zaposleni in upokojnenci. Kljub najmanj trem nasprotnim predlogom, ki so jih podali mali delničarji in njihovi predstavniki VZMD o povišanju cene delnic ADZR vse do 250€, večinski delničar KD Holding d.d. na skupščini zavarovalnice AdriaticSlovenica d.d. ni sprejel niti enega, ampak samo tistega, ki ga je dal večinski lastnik. Tako so ponudili za delnice AdriaticSlovenica d.d. ADZR ob nominalni ceni delnice 4,17 € iztisnitveno delnico 21 €,za delnice Slovenice Življenje d.d. oz. KD Življenje d.d.z nominalno ceno delnice 8,34€ pa iztisnitveno ceno delnice 40,16 €. Ta sprejeti zadnji predlog, pa je po njihovi presoji zaščitil male delničarje, saj je postavil dvoletni rok v katerem bi v kolikor, bi prej prišlo do prodaje zavarovalnice AdriaticSlovenice d.d., dobili dodatno izplačano še razliko med doseženo ceno delnice, če bi bila ta višja od iztisnitvene cene.
Po enakem scenariju so dne 31.12.2007 na KD Holding d.d. iztisnili tudi vse male delničarje SlovenicaŽivljenje d.d., saj se še dandanes ne da znebiti vtisa, da so bili le še mali delničarji, tisti moteči elementi v celotni družbi, da so se že ob tako velikem pridobljenem lastniškem deležu. Od takrat so si, razen v kriznem letu 2008, vsakokrat tudi dali izplačali dividende.
To hkrati pomeni, da pri iztisnjenju malih delničarjev veljajo enake predpostavke, kot veljajo ob prodaji delnic.
Težava je tudi v tem, da iztisnitev poteka proti svobodni volji in lastnemu hotenju malih delničarjev, da bi prostovoljno prodali svoje delnice.
Obenem tako mali delničarji, tudi proti svoji volji, postanejo zavezanci za plačilo davka od dobička iz kapitala, če so bile cene pridobitve delnic nižje od sedanje iztisnitvene cene, ki je po predlogu veličinskega lastnika 70,53€.
Prav tako izgubijo tudi vsa lastninska upravičenja iz delnic, kot tudi, da se neprostovoljno odpovedo vsem prihodnjim delitvam dividend, ki jih bo tako v boidoče razdelil in tudi prejel en sam 100% zveličavni in absolutni lastnik zavarovalnice.
Tukaj bi lahko govorili tudi o zgrešeni politiki lastninjenja zavarovalnic, kot tudi o tem, da zaposleni v njih, ki tudi ustvarjajo v teh zavarovalniških družbah, niso imeli pravice, da svoje lastninske certifikate vložijo v družbo kjer so delali, tako kot je to možnost imelo mnogo ostalih državljanov in njihovih družin. Poleg tega, pa je kljub napovedim, da bodo zavarovalnice množično stopile na borzni parket, zaenkrat to storili le Zavarovalnica Triglav d.d. ter Pozavarovalnica Sava d.d., tako da je vsakršno napovedovanje pravične in poštene iztisnitvene cene, brez poglobljene analize, res zelo tvegano početje, saj odgovor lahko da, samo sodišče po prevetritvi postavljene cene delnice. Takšno zahtevo, pa ob primerni organiziranosti in zaščiti VZMD in MDS lahko postavijo edinole mali delničarji zavarovalnice Tilia d.d.
www.kdd.si/izdajatel...?snid=1368
www.kdd.si/izda jatel...?snid=2854

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1102
Objavljeno: Pet Jun 19, 2009 8:30 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

JAMIE THOMAS - RASSET

/13/...težko bi našli primer, da bi za kršitev plačila prenešene glasbe za skromnih 0,99 $, zato morali plačati celih 80.000 $ in samo upamo, da se temu ne bo pridružil slovenski SAZAS: Crying or Very sad

1,9 milijona dolarjev kazni za 32-letnico iz Minnesote, ki je s spleta prenesla 24 pesmi Saint Paul, Minnesota - Zaradi nelegalnega prenašanja glasbe z interneta je porota v zvezni državi Minnesota za krivo proglasila 32-letno Jammie Thomas-Rasset. Za vsako prenešeno pesem mora Thomas-Rassetova plačati 80 000 dolarjev, za 24 pesmi torej slaba dva milijona dolarjev.

*** V ZDA so zaradi nelegalnega prenašanja glasbe prvič nekoga obsodili. Obtožena je presenečena nad višino kazni, saj je cena legalnega prenašanja spornih pesmi, med katerimi so bile skladbe No Doubt, Linkin Park, Glorie Estefan in Sheryl Crow, le 99 centov.
S sodbo pa so seveda zadovoljni na ameriški zvezi izdajateljev glasbe. Zagovornik obtožene Joe Sibley pravi, da je na spletni strani pisalo, da je cena posamezne pesmi le 99 centov.
Napoveduje pritožbo na izrečeno kazen.
Združenje ameriških glasbenih založb pa je z izrečeno kaznijo izredno zadovoljno:
''Cenimo, da je sodišče vzelo primer tako resno kot mi,'' trdijo predstavniki. To je prvi primer kršenja avtorskih pravic takšnega tipa, ki so ga kdaj obravnavali na sodišču v ZDA.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042275680

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1102
Objavljeno: Pet Jun 19, 2009 9:02 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ČRNA GORA & RECESIJA

/13/...modernizacija, razvoj infrastrukture, manjši davki in celoletni turizem, je njihov recept za razcvet gospodarstva: Idea

Komu se je uspelo izogniti recesiji?

Na svetu ni prav veliko držav, ki so se uspele izgniti recesiji. Ker pa je ena takih držav v naši regiji, je recept za uspeh toliko bolj skrivnosten. Črna Gora skorajda ne pozna turistične sezone. Pri njih je sezona celo leto. Črnogorski premier Milo Đukanović je dejal, da se Črna Gora uspešno zoperstavlja recesiji.
V zadnjem obdobju države niso pretresala odpuščanja, propadi firm, prav tako večjih težav nimajo ne banke in ne zavarovalnice.
Tudi bruto družbeni proizvod še naprej raste, čeprav je samo nekaj desetink nad ničlo. Glavne aktivnosti v tej majhni balkanski državi tečejo predvsem na področju modernizacije in razvoja infrastrukture.
Država se prav tako ukvarja s privatizacijo in reorganizacijo gospodarstva, gradijo avtocestni križ. veliko pa si obetajo tudi od bližajoče turistične sezone, ki je na jugu že v polnem teku.
Da se Črna Gora prebuja govorijo tudi ostali statistični podatki, saj plače rastejo tudi za 1,6 odstotka na mesec. Povprečna majska plača je bila 468 evrov neto oziroma 651 evrov bruto.
Prav v tem podatku se tudi skriva skrivnost njihovega uspešnega poslovanja. Razlika med bruto in neto plačo je v Sloveniji neverjetnih 55 odstotkov, v Črni gori "samo" 39 odstotkov, pa še to velja za visok delež dajatev v primerjavi z drugimi evropskimi, kaj šele svetovnimi državami.
Če bo Črna Gora napredovala s tako hitrostjo, kot doslej, se lahko zgodi, da bodo imeli ob vstopu v EU (predvidoma 2015) višji standard od Slovencev.
http://www.vecer.com/clanek2009062205444403

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1102
Objavljeno: Tor Jun 23, 2009 10:13 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

0,01 €

/13/...že večkrat je bilo povedano kolikšna vrednost je samo 1 cent, a je za davčno upravo, posebej, če gre za utajo, vreden 10900 krat več: Crying or Very sad

Zaradi ukradenega centa pred sodišče

Poljska uradnica se bo morala zagovarjati pred sodiščem, ker je državno blagajno oškodovala za pet grošev (en cent). Delavka je dejala, da zneska ni zabeležila, ker je njen šef dejal, da naj se ne sekira zaradi tako majhnih zneskov

Ženska je bila zaposlena v kiosku in ob fotokopiranju nekega dokumenta za 30 grošev (šest centov) ni izdala računa, kar pomeni, da država od tega ni dobila davka v vrednosti pet grošev (en cent).

Uradnica je imela ob tem precejšnjo smolo, saj se je izkazalo, da je moški, ki je dal kopirati študentsko izkaznico, davčni inšpektor, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Delavka je dejala, da zneska ni zabeležila, ker je njen šef dejal, da naj se ne sekira zaradi tako majhnih zneskov.
Nižje sodišče je uradnici naložilo, da mora plačati kazen 500 zlotov (109 evrov), potem ko je zavrnila plačilo kazni v višini 120 zlotov (okoli 26 evrov).
Ženska se je na razsodbo pritožila na višje sodišče, ki bo o primeru odločalo v petek.
http://www.vecer.com/clanek2009062305444589
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jul 11, 2009 12:33 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Mar 2011 20:05; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1102
Objavljeno: Čet Jun 25, 2009 6:20 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MURA in STEČAJ

/13/...nekdanji slovenski velikan, ponos šiviljske industrije z 3300 zaposlenimi, ki so vsakodnevno bolj obubožani in v vse večji stiski, je kot izgleda res na koncu svoje poti. Vprašanje, ki se postavlja pa je, koliko bo stalo zaprtje tovarne ali bolje rečeno, koliko bo stala ohranitev delovnih mest od katarega je odvisnih veliko družin v Prekmurju:

Mura tik pred stečajnim postopkom

Stanje v Muri je veliko bolj skrb zbujajoče, kot se je še pred dnevi predvidevalo, po naših informacijah razkriva skrbni pregled, ki ga je po naročilu Slovenske odškodninske družbe (Sod) opravila družba KPMG. Zato po ocenah poznavalcev razmer obstaja precejšnja verjetnost, da bodo lastniki Mure (največji je NFD, sledi mu Sod) v prihodnjih dneh predlagali stečajni postopek Mure. Skrbni pregled Mure, ki jo vodi Zdenko Podlesnik, je pokazal, da je stanje v podjetju veliko bolj skrb zbujajoče, kot je sprva kazalo. Zato predlog za stečajni postopek Mure v bližnji prihodnosti ne bo nobeno presenečenje. Direktor Slovenske odškodninske družbe Tomaž Kuntarič o podrobnostih skrbnega pregleda ni želel govoriti, pojasnil pa je, da pripravljajo ukrepe, na podlagi katerih bi bilo možno rešiti produktivno delovno silo in proizvodnjo, ki bi temeljila na domačem znanju. Po naših informacijah je revizijska družba KPMG ugotovila, da je imela Mura konec lanskega leta kar 13 milijonov evrov negativnega kapitala. Če se k temu prišteje še poslovanje v prvih treh mesecih letošnjega leta, pa naj bi likvidacijska vrednost Mure znašala minus 15 milijonov evrov. Še za nekaj milijonov evrov več naj bi bila slabša likvidacijska vrednost skupine Mura. Letos naj bi bil ves primanjkljaj denarnih sredstev Mure kar 25 milijonov evrov. Od tega zneska poleg dobrih sedmih milijonov evrov za odpravnine delavcem odpade na obratni kapital okoli sedem milijonov evrov, tri milijone evrov na investicije, približno osem milijonov evrov pa naj bi bilo negativnega denarnega toka iz poslovanja. Razlog, da se je Mura znašla v tako težkem stanju, naj bi KPMG pripisoval neprimernemu poslovnemu modelu, izostanku nadzora predvsem hčerinskih podjetij v tujini, slabemu informacijskemu sistemu, odsotnosti kontrolinga in podobno. Po naših informacijah največjo krivdo za to nosita nekdanji predsednik uprave Franc Huber in njegov predhodnik Aleš Kumperščak. Spomnimo, da je pred kratkim propadla dokapitalizacija Mure v višini šest milijonov evrov, s katero so lastniki Mure poskušali odpraviti kapitalsko neustreznost. Čeprav je vladni vrh takrat napovedoval, da bodo storili vse, da bi Muro rešili, tudi to, da bo država prevzela večinski delež v Muri, poznavalci razmer opozarjajo, da najnovejši podatki kažejo, da agonije Mure nima več smisla podaljševati. Murin prokurist Zdenko Podlesnik včeraj še ni vedel, ali bo Mura danes sploh lahko izplačala plače. Izsledkov skrbnega pregleda ni mogel komentirati, ker jih ni prejel. Opozoril pa je, da revizor, ki pregleduje poslovanje Mure, že osem let ni našel tolikšne luknje, kot naj bi jo zdaj v Muri našel KPMG.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042275283
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60306385&section_id=1&article_id=3172945

PLAČE

Pri izplačilu plač Muri priskočila na pomoč NLB Mura je 900.000 evrov za izplačilo zadnjih plač, kar predstavlja dobro polovico zneska, ki ga mesečno namenja za plače približno 3300 delavcem, prejela od Nove Ljubljanske banke (NLB).
Ko smo Zdenka Podlesnika, Murinega prokurista, v četrtek zvečer vprašali, ali drži, da je NLB Muri posodila milijon evrov za plače, je to ostro zanikal: "Mura je maja poslovala bolje kot v minulih mesecih, zato je lahko sama zagotovila potrebna sredstva za plače." Po dodatnem preverjanju so nam naši viri včeraj pojasnili, da je Mura od NLB za izplačilo plač prejela 900.000 evrov. Da je NLB Muri sploh omogočila nujno potrebna sredstva za izplačilo plač, ji je Mura odstopila terjatev do nemškega podjetja Boss, za katerega med drugim šiva oblačila. Ko smo z našimi ugotovitvami včeraj seznanili Podlesnika, je najprej vztrajal pri svoji izjavi: "Mura ni prejela nobenega posojila, temveč smo banki prodali terjatev. Res je, da smo na tak način prejeli sredstva nekaj dni pred zapadlostjo računa, vendar pa smo banki prodali tisto, kar smo zašili.To tudi pomeni, da ne obstaja noben dvom, da plače niso bile izplačane iz Murine realizacije." Pozneje pa je priznal, da je od 900.000 evrov, ki jih je prejela Mura od NLB, od pet do deset odstotkov predstavljalo posojilo. V primerjavi z rednim izplačilom plač v juniju, je izplačilo plač v maju zamujalo. Spomnimo, da je takrat okoli milijon evrov Muri posodila Nova Kreditna banka Maribor. Da je Mura maja sploh lahko izplačala plače, gre zahvala paradržavni Slovenski odškodninski družbi (Sod), ki je NKBM omogočila, da se za odobritev posojila na nekaterih Murinih nepremičninah namesto Soda vpiše na prvem mestu. Direktor Soda Tomaž Kuntarič se je za ta korak odločil, ker je vrednost štirih Murinih nepremičnin zavarovanih s hipotekami krepko presegala terjatev Soda do Mure v višini okoli enega milijona evrov. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042275756

"Od stečaja Mure bi imele največjo korist državne banke"

Predstavniki lastnikov Mure so se včeraj seznanili z izsledki skrbnega pregleda Mure, ki ga je po naročilu Slovenske odškodninske družbe (Sod) izvedla revizijska družba KPMG. Po njenih ugotovitvah je imela Mura konec marca okoli 15 milijonov evrov negativnega kapitala, primanjkljaj denarnih sredstev pa naj bi letos znašal dobrih 25 milijonov evrov. Prokurist Mure Zdenko Podlesnik, ki v upravi zastopa interese največjega lastnika NFD, pravi, da uprava in nadzorni svet ne bosta dovolila stečajnega postopka, dokler se ne poskuša rešiti zdravega jedra Mure. Po besedah direktorja Soda Tomaža Kuntariča med lastniki Mure ni bil sprejet še noben dogovor, pri čemer pa v bližnji prihodnosti ni izključena možnost programiranega stečajnega postopka. "Murini lastniki nekako razumejo, da je treba rešiti produktivna delovna mesta, perspektivne programe in ohraniti blagovno znamko," pravi Kuntarič. Prokurist Mure Zdenko Podlesnik, ki v upravi zastopa interese največjega lastnika NFD, pravi, da uprava in nadzorni svet ne bosta dovolila uvedbe stečajnega postopka, dokler se ne poskuša rešiti zdravega jedra Mure. "Država, ki Muri ne da ničesar, me ne bo prepričala, da je stečajni postopek za Muro najboljša rešitev. Po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju mora uprava, če postane družba insolventna, kar Mura še ni, najprej predlagati ukrepe za odpravo kapitalske neustreznosti. Če to ne uspe, je na voljo postopek prisilne poravnave in šele na koncu stečajni postopek. V primeru, da ne bi storili vsega naštetega, bi mi lahko očitali, da nismo storili vsega, kar je mogoče, da bi Muro rešili iz težav," opozarja Podlesnik. Po njegovih besedah bi imela v primeru Murinega stečaja največjo korist država oziroma banke, ki so v njeni lasti. "Če simuliram stečajni postopek: Mura bankam dolguje 23 milijonov evrov, celotno premoženje, ki ga imajo banke tudi zavarovanega s hipotekami, pa znaša 38 milijonov evrov. Ker bi bile banke v stečajnem postopku izločitveni upnik, za druge upnike, delavce in lastnike ne bi ostalo nič. To pa pomeni, da nekdo poskuša na račun bank, izigrati preostale upnike," opozarja Podlesnik. Sicer pa je nadzorni svet Mure včeraj obravnaval poslovanje družbe v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Prihodki od prodaje so se v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za 24 odstotkov oziroma za pet milijonov evrov. Medtem ko je izdelava oblačil pod lastnimi blagovnimi znamkami ostala na enaki ravni, se je zmanjšala proizvodnja pod tujimi blagovnimi znamkami. Čeprav so se v obravnavanem obdobju stroški zmanjšali za tri milijone evrov, je Mura ustvarila tri milijone evrov izgube. Maja je Mura dosegla 3,3 milijona evrov prihodkov, kar je bilo nad pričakovanji, medtem ko junija načrtuje, da bo ustvarila 2,8 milijona evrov prihodkov. Nadzorniki so potrdili tudi dokapitalizacijo hčerinskega podjetja Evropska hiša mode (EPH) v višini 2,5 milijona evrov s pretvorbo kratkoročnega posojila Mure v lastniški kapital in prenosom osnovnih sredstev na EPH. Poleg tega je nadzorni svet obravnaval tudi poslovanje hčerinskega podjetja v Nemčiji Trendline. Zaradi sumov storitve kaznivih dejanj - prodaje blaga pod ceno - je bila razrešena dvočlanska uprava, v kateri je bil poleg nemškega državljana tudi Slovenec Mitja Horvat. Ker se prek Trendlina prodajajo Murine blagovne znamke, se je vodstvo Mure namesto za uvedbo stečajnega postopka odločilo za to, da bodo terjatev Mure do Trendlina v višini 4,1 milijona evrov konvertirali v lastniški delež. Mura delavcem izplačala plače Potem ko je prokurist Mure Zdenko Podlesnik napel vse sile, je Mura včeraj 3300 delavcem včeraj izplačala plače. Po nekaterih informacijah naj bi Muri milijon evrov za plače posodila Nova Ljubljanska banka, kar Podlesnik ostro zanika: "Mura je maja poslovala bolje kot v minulih mesecih, zato je lahko sama zagotovila potrebna sredstva za plače," zagotavlja Podlesnik.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042275464

DOKAPITALIZACIJA

Dokapitalizacija Mure neuspešna: Nihče izmed institucionalnih lastnikov ni vpisal delnic Dokapitalizacija družbe Mure v višini 8,5 milijona evrov ni uspela. Nihče od institucionalnih lastnikov, ki imajo v lasti skoraj 70 odstotkov delnic, do polnoči niso prijavili vpisa delnic, je za STA povedal prokurist Mure Zdenko Podlesnik. Vodstvo Mure po Podlesnikovih besedah ne pripravlja novega predloga dokapitalizacije, zato želijo, da vlada čimprej predstavi načrt za prevzem Mure, kot so to napovedovali predstavniki vlade. Časa za Muro ni več veliko, je poudaril Podlesnik in dodal, da se Mure samo po kapitalskih metodah ne da rešiti, zato je potrebno čimprej pripraviti celovito rešitev za družbo. Podlesnik ni želel ugibati, koliko časa Mura še lahko zdrži v sedanjih razmerah in kdaj bi država lahko prevzela družbo, dejal pa je, da so revizorji, ki opravljajo skrben pregled Mure za državo, v družbi, vodstvo pa jim dostavlja vse potrebne podatke. Nadzorni svet Mure je v petek na dopisni seji dovolil upravi, da omogoči pregled stanja. Skupina strokovnjakov, ki jih je določila Slovenska odškodninska družba (Sod) kot manjšinski, 12-odstotni lastnik podjetja, naj bi stanje skrbno pregledala, saj želi imeti država natančno sliko. Na podlagi tega naj bi se vlada do sredine junija odločila, katere dele bo dokapitalizirala. Kot je za STA povedal prvi sindikalist v družbi Drago Forjan, jih tak razplet ni presenetil. Sindikat kakšnih ukrepov za zdaj ne pripravlja, saj ne želi zaostrovati že tako težkih razmer. Proizvodnja po Forjanovih besedah teče v skladu s skrajšanim delovnim časom oziroma imajo "delo za sproti", sindikat pa je zelo zaskrbljen, kaj bo pokazala revizija. Pojavljajo se namreč govorice o veliki lanski izgubi hčerinske družbe Trendline v Nemčiji, ki naj bi po nekaterih podatkih naj dosegla 2,6 milijona evrov. Po neuradnih podatkih je finančno stanje Mure zelo slabo, saj naj bi samo bankam za posojila dolgovala 22 milijonov evrov, veliki pa so tudi dolgovi za prispevke in komunalne storitve, tako da dolgovi že precej presegajo vrednost kapitala podjetja. Dodatne skrbi pa zbujajo napovedi, da je lahko z Muro konec že v tem ali najpozneje prihodnjem mesecu.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042271109

MURI BOB BREZ BOBA

Koliko bi poslovneži, politiki in sindikalisti dali iz svojega žepa za reševanje Mure?

Izbrane poslovneže, profesorje, sindikaliste smo vprašali, koliko svojega denarja, neposredno iz žepa, ne kar že prispevajo od svoje plače, bi bili pripravljeni vložiti v reševanje Mure , ker je Mura dobra naložba in ker menijo, da bodo z njo zaslužili. Preprosto je zganjati ideologijo, težje je dati gotovino na mizo.

Vlado Dimovski, ekonomist in nekdanji minister za delo
Ne vem, ne poznam bilanc. Poleg tega me zanima, kaj je minister Matej Lahovnik mislil, ko je izjavil, da so po oceni KPMG razmere v Muri še precej slabše, kot so pričakovali. Če bi vedel, kaj to pomeni, bi se lažje odločil. http://www.finance.si/galerije/1344/1/

Drago Forjan, sindikalist Mure
Nimam nič razen svoje minimalne plače. Če pa bi bil večji upnik ali lastnik, bi tudi vložil vse, saj tu ne gre za žrtvovanje ali odrekanje, ampak za naložbo.
http://www.finance.si/galerije/1344/2/

Franc Gajšek, lastnik Laboda v likvidaciji in upnik Mure Ne, niti centa ne dam. Glede na zastavljeno sestavo se zdi stečaj z reševanjem zdravih jeder, kolikor so ta pač zdrava, najboljša rešitev. Najboljša je tako za delavce, ki bodo imeli možnost nekaj dobiti z zavoda, najboljša je tudi za državo, ki bo tako lahko nehala trošiti javni denar za reševanje, ki to ni. Najboljša pa je tudi za poslovne partnerje, ki si bomo končno prišli na čisto in vedeli, s kom poslujemo.
http://www.finance.si/galerije/1344/3/

László Göncz, poslanec madžarske narodnostne skupnosti
Načeloma bi sodeloval tudi s svojim denarjem, vendar žal trenutno denarja nimam. Ni velike filozofije, manevrski prostor je zožen, stečaj je slaba rešitev, prisilna poravnava pa za zdaj idealna rešitev. Čeprav se s poravnavo rešujejo lastniki zadaj, s prstom ne moremo kazati na krivce. Država mora prevzeti dejavno vlogo, predvsem pa je treba upoštevati specifično vlogo pokrajine.
http://www.finance.si/galerije/1344/4/

Božo Kuharič, nekdanji dolgoletni šef Mure in lastnik 5.354 delnic
Mure Osebno imam kar nekaj delnic Mure, saj sem jih dobival za nagrado, kot del plačila. Zato sem, če se lastniki, država ali kdorkoli že organizira, pripravljen sodelovati in prispevati svoj delež. O samem znesku pa ne bi govoril.
http://www.finance.si/galerije/1344/5/

Tomaž Kuntarič, direktor Soda, drugega največjega lastnika Mure Pripravljen sem še naprej kupovati Murine obleke oziroma se oblačiti v Muri.
http://www.finance.si/galerije/1344/6/

Igor Masten, ekonomist
Ne, v Muro ne bi vložil nobenega denarja. Po mojem mnenju je to slaba naložba, sploh v sedanjih razmerah.
http://www.finance.si/galerije/1344/7/

Borut Meh, nekdanji prvi mož Mure in mali delničar
Tudi sam imam nekaj delnic Mure. Kupil sem jih ob prevzemu funkcije, in sicer kot znamenje, da verjamem v podjetje. In če bi Muri kaj pomagalo, bi spet vložil nekaj denarja. Na vprašanje, koliko, pa ne bom odgovoril. http://www.finance.si/galerije/1344/8/

Joc Pečečnik, četrti najbogatejši Slovenec
Če Mura za svoje izdelke nima trga, naj gre v stečaj. Če pa ima trg in delo, jo pa takoj kupim. Država naj neha reševati Muro in naj jo enkrat že reši ali pa zapre. Menda imamo v državi dovolj ekonomskih strokovnjakov, ki bi jo lahko rešili. Država naj neha v Muro tlačiti javni denar, ampak naj ji da delo, svoja naročila za uniforme policije, vojske, železničarjev, redarjev, medicinskih sester in podobno naj zaupa Muri, to je gotovo izvedljivo. http://www.finance.si/galerije/1344/9/

Henrik Peternelj, predsednik nadzornega sveta Mure
Sredstva morajo dati delničarji, ne jaz. Če pa želijo krog razširiti, lahko. V tem primeru sem pripravljen vložiti nekaj denarja - o številki ne bi govoril - , ampak potem želim biti solastnik. Če bodo drugi reševali Muro, bom jaz zagotovo poleg in bom prispeval svoj delež, saj verjamem v to podjetje. http://www.finance.si/galerije/1344/10/

Zdenko Podlesnik, prokurist Mure
Muri sem pripravljen dati polovico plačila, ki ga bom dobil za svoje delo v njej. Koliko natančno je to, ne bi govoril, vsekakor pa je nadomestilo, ki ga prejemam, precej skromno, precej manj od recimo 10 tisoč evrov. http://www.finance.si/galerije/1344/11/

Stanko Polanič, eden izmed najbogatejših Prekmurcev
Z Muro ne poslujem, a če bi bil med upniki ali lastniki, bi za rešitev tega podjetja tvegal vse, kar bi imel v njem, pa če bi bilo to pet milijonov evrov. Podjetje se splača rešiti tako, da ga pošljejo v stečaj in potem zgodbo povsem na novo zastavijo. Znanja in tehnologijo Mura ima, naročil je gotovo tudi dovolj, da bi vsaj 1.500 ljudi ohranilo delo. Nimamo pa doma ustreznih menedžerjev, to je očitno že vse od Meha, zato bi sam pripeljal sposobne menedžerje iz tujine.
http://www.finance.si/galerije/1344/12/

Danica Purg, IEDC Bled
Svoj denar bi vložila samo pod pogojem, da bi družba angažirala vsaj pet vrhunskih menedžerjev, domačih ali tujih. Blagovna znamka Mura je dobra, vodstveni kader pa katastrofalen. V podjetju kronično primanjkuje vseh znanj, posebej pa o prodajii.
http://www.finance.si/galerije/1344/13/

Anton Rop, nekdanji premier in poslanec SD
To je povsem napačno vprašanje. Če me vprašate, ali bi kot posamični vlagatelj vlagal v Muro, in če odgovorim, da bi, bi mi najbrž rekli, da je kaj narobe z mano, da se odločam za tako naložbo. Če me vprašate kot politika, s stališča solidarnosti, pa je tudi to vprašanje napačno. Ne gre le za Muro. Če pa bi videl pameten program reševanja gospodarstva, kar sicer dvomim, da ta vlada zmore, in če bi za to obstajal širši dogovor, bi se bil pripravljen odreči nekaj delovnim dnem.
http://www.finance.si/galerije/1344/14/

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Potreboval bi precej domišljije, da bi se postavil v vlogo lastnika, s tako velikimi številkami se ne igram in so mi nepredstavljive. Če bi sam bil lastnik Mure ali njen upnik, bi gotovo podprl prisilno poravnavo in bi se bil čemu pripravljen odreči, da bi se breme sanacije družbe pravično razdelilo med vse. Stečaj ima neko povsem drugo logiko, v njem bi vsi izgubili vse. http://www.finance.si/galerije/1344/15/

Mitja Slavinec, nekdanji prekmurski poslanec
Ne razpolagam z večjim kapitalom. Stečaj je najslabša rešitev, saj bi se vlekel leta, na pogorišču pa ne bi ostalo veliko.
http://www.finance.si/galerije/1344/16/

Andrijana Starina Kosem, prva dama Dela
Nisem pripravljena vlagati v Muro, ker ne ustreza merilom, ki jih kot vlagateljica pričakujem. Socialna funkcija je naloga države. Nekorektno se je temu izogibati, ker v te namene vsi plačujemo zelo visoke davke. http://www.finance.si/galerije/1344/17/

Anton Štihec, župan Murske Sobote
Da, vsekakor, ampak ne pod tem vodstvom in lastniki. Ne za reševanje Valanta. Kratkoročno naj Mura dela uniforme za policijo in vojsko. Dolgoročno pa naj nam država prepusti zemljo ob avtocesti, bomo naredili industrijsko cono, kjer bomo prezaposlili ljudi. Pripeljali smo že Wolford, proizvajalca pletenin, ki bo zaposlil 170 ljudi z zavoda za zaposlovanje in iz Mure. V igri imamo vlagatelja v avtomobilsko industrijo iz Japonske, samo zemljo potrebujemo. Na odgovor države na našo ponudbo čakamo že pol leta.
http://www.finance.si/galerije/1344/18/

Maks Tajnikar, ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo
Ne, v Muro ne bi vložil svojega denarja, saj je ni mogoče rešiti. Njeni največji težavi pa sta lastništvo in nepregledno vodenje, poslovanje. Zato mora umreti, iti v stečaj. Ampak to ni nujno nekaj slabega, saj je na pogorišču mogoče ustanoviti novo, dobro in konkurenčno podjetje z novimi lastniki. V to pa sem pripravljen dati svoja sredstva oziroma jo celo kupiti. http://www.finance.si/galerije/1344/19/

Andrej Vizjak, nekdanji gospodarski minister in poslanec SDS
To je napačno vprašanje. Vprašati morate, ali je smotrno javni denar vložiti v reševanje Mure. Če bi me uprava s sanacijskim načrtom prepričala, da je takšna naložba smiselna in da bi od nje kaj imel, bi vložil svoj denar. Država mora tehtati tudi odhodke, ki bi jih pri stečaju imela s socialnimi transferji, in je pred podobnim razmislekom, le prag ekonomske vzdržnosti je različno visok pri meni in pri državi.
http://www.finance.si/galerije/1344/20/

Radovan Žerjav, predsednik SLS
Ob tako razpršeni lastniški sestavi, kjer je 40 odstotkov v lasti lastnikov, ki so vpleteni v največje aktualne konsolidacijske posle, ne bi vložil niti centa. Bi pa denar, če ga bi seveda imel, vložil ob drugačni lastniški sestavi in možnosti vpliva na upravljanje. Najprej je treba konsolidirati lastniško sestavo ter postaviti strokoven nadzorni svet in sposobno upravo. Izluščiti je treba zdrava jedra in stabilizirati poslovanje, ob tem pa poiskati strateškega partnerja. Ne smemo pozabiti na delavcev in delavk - potruditi se je treba ohraniti čim več delovnih mest, ker je od usode Mure odvisna celotna regija.
http://www.finance.si/galerije/1344/21/
http://www.finance.si/251649/Jaz_bankomat

/13/...situacija je vse slabša:

Sod Muri ne bo zagotovil potrebnih pet milijonov evrov za nadaljevanje poslovanja, saj menijo, da v sedanji obliki nima možnosti za uspešno poslovanje. Lahovnik je takšno odločitev pričakoval. Tekstilna industrija Mura Sod in Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP) ne bosta zagotovila sredstev za nadaljnjo poslovanje Mure. Skrbni pregled Mure je namreč pokazal, da Mura v sedanji obliki nima prave možnosti za uspešno poslovanje, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Soda Tomaž Kuntarič. Da sredstev ne bodo vložili, so se odločili tudi po pregledu zadnjega poslovnega načrta za rešitev podjetja, ki ga je na Sodu v ponedeljek predstavil prokurist podjetja Zdenko Podlesnik. "Avtocesto so zgradili pol metra ožjo, nočejo spremeniti namembnosti nekaterih zemljišč za gradnjo novih podjetij, sedaj pa varčujejo celo tako, da ljudem ne bodo dali odpravnin!" Anton Štihec, župan občine Murska Sobota Največje slovensko oblačilno podjetje Mura bi moralo po besedah Podlesnika najpozneje danes prejeti pet milijonov evrov, ki bi jih potrebovali za proizvodnjo v juliju in avgustu. Ta vložek je bil tudi del načrta za prestrukturiranje, ki ga je Podlesnik v ponedeljek predstavil na Sodu. Usoda podjetja je tako sedaj v roka uprave, ki pa za izjave ni dostopna, saj že cel dan zaseda. Bo šla Mura v stečaj? Direktor Soda je ob tem povedal, da stečaj ni nujno najslabša možnost za družbo, še posebej za delavce. Kot so razumeli upravo družbe, bo ta uporabila vse zakonske možnosti, da Muro reši, kar pomeni najprej prisilno poravnavo. Ta pa za delavce ni dobra, meni Kuntarič.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/mura-stecaj-vse-bolj-verjeten.html#video

*** "Če gre Mura v stečaj, bo brezposelnost v Pomurju s sedanjih 14,4 odstotka narasla na prek 20 odstotkov"

Država Muri ne bo zagotovila pet milijonov evrov, kolikor jih družba nujno potrebuje za ohranitev proizvodnje. Na strani vodstva je, da sprejme nadaljnje poslovne odločitve, pravijo v Sodu in PDP, kjer se bodo "še naprej zavzemali za dolgoročno rešitev Mure z ohranitvijo perspektivnih programov". Odločitev Soda, da v Muro ne vloži petih milijonov evrov, je ob sedanjem stanju podjetja pričakovana in smiselna, je danes v Ljubljani povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Sod glede na rezultate skrbnega pregleda namreč s tem ne bi zagotovil dolgoročnega obstoja Mure v sedanji obliki. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič, glede dolgoročne rešitve Mure obstajata dve možnosti - da se ustvari novo, od Mure neodvisno podjetje ali pa vstop tujih investitorjev, ki so v zadnjem času že izkazali interes. Sod in Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP) tako nista podprla programa prestrukturiranja, ki ga je v ponedeljek predstavil prokurist družbe Zdenko Podlesnik. Petmilijonski vložek v Muro, ki ga je predvideval program, bi bil po Podlesnikovih besedah nujen za proizvodnjo v juliju in avgustu.
Lahovnik: Vložek Soda v Muro ne bi bil smiseln Odločitev Soda, da v Muro ne vloži petih milijonov evrov, je ob sedanjem stanju podjetja pričakovana in smiselna, je danes v Ljubljani povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Sod glede na rezultate skrbnega pregleda namreč s tem ne bi zagotovil dolgoročnega obstoja Mure v sedanji obliki. Skrbni pregled poslovanja Mure, ki ga je naročila Slovenska odškodninska družba, je pokazal, da je Mura lani zabeležila 5,8 milijona evrov izgube iz poslovanja, ta pa je v prvem četrtletju letos znašala že štiri milijone evrov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Lahovnik. Po njegovih besedah se je izkazalo tudi, da v družbi že dlje časa ni kakršnega koli resnega poslovnega modela in ne nadzora nad stroški poslovanja, posebej v družbah v tujini. Samo družba Trendline je lani imela 3,5 milijona evrov izgube. Dejstvo je, da ostali lastniki, tudi največji, družba NFD, ki je prva odgovorna za poslovanje Mure, saj je imela odločilen vpliv na imenovanje vodstva, niso bili pripravljeni zagotoviti sorazmernega vložka v podjetje, pravi minister. Soboški župan ostal pred vrati K ministru je pred novinarsko konferenco prišel murskosoboški župan Anton Štihec. Po njegovih navedbah ga na ministrstvu na konferenco niso spustili. Ga pa je po srečanju z novinarji minister sprejel. Kot je župan povedal pred srečanjem z Lahovnikom, bo morala vlada v primeru prisilne poravnave ali stečaja nuditi ustrezno podporo. "Če razmišljajo o stečaju in bodo 3300 zaposlenih poslali na zavod, bo stopnja brezposelnosti v Pomurju s sedanjih 14,4 odstotka narasla prek 20 odstotkov," opozarja župan. Poleg tega, pravi Štihec, delavci v primeru, da bodo šli na zavod prek stečaja, ne bodo deležni odpravnine. Po njegovih besedah je želela uprava del od omenjenih petih milijonov evrov porabiti za to, da bi delavcem, ki jih v prihodnje ne bodo več potrebovali, dala odpravnino in jih prijavila na zavod za zaposlovanje. Po stečaju bi verjetno nekatere delavce vzeli v novi družbi, pravi župan, ostali pa bi ostali na zavodu in bili prek sklada deležni precej manj sredstev. "Spet se varčuje na zaposlenih v Muri. S tem se ne morem strinjati," je še dejal. "Sredstva bi namenjali za stare obveznosti" "Ocenjujemo, da sredstva, ki bi jih katerikoli investitor v tem trenutku vložil v projekt nove Mure, ne bi bila porabljena za razvoj in njeno prestrukturiranje, ampak za tekoče obveznosti oz. druge obveznosti stare Mure," je dejal izvršni direktor PDP Matej Golob Matzele. Matzele je dejal, da so s tujimi investitorji opravili informativne, telefonske pogovore. "Obstajajo strateški investitorji, ki so pripravljeni del zmogljivosti tudi sami odkupiti, mogoče postaviti več novih podjetij, ki bi lahko pomenila rešitev za del zaposlenih," je poudaril. O nadaljnjih korakih se mora zdaj odločiti vodstvo Mure. Kot je ocenil Kuntarič, stečaj ni nujno najslabša rešitev. "Tudi v stečaju je možno ohraniti proizvodnjo," je dejal. Dodal je, da je to povezano s sposobnostjo in spretnostjo stečajnega upravitelja, njegovih ambicij za ohranitev proizvodnje v čim večjem obsegu, ter na drugi strani tudi od partnerjev, ki so pripravljeni nadaljevati posle s podjetjem, ki je v stečaju. Za delavce je po Kuntaričevi oceni morda postopek prisilne poravnave najslabši. V tem primeru postanejo ujetniki, so zaposleni, družba ima do njih obveznost, mesece lahko ostanejo brez dohodkov. "Nikakor si ne želim, da bi delavci Mure šli po isti poti kot delavci IUV in LTH," je poudaril. Mura: Sindikat v četrtek k Pahorju, odziv Podlesnika v četrtek Predsednik Murinega sindikata Drago Forjan je po današnji odločitvi, da potrebnega denarnega vložka države v podjetje ne bo, napovedal, da bodo sindikalisti v četrtek v zvezi s tem protestirali pri predsedniku vlade Borutu Pahorju. Prokurist Mure Zdenko Podlesnik se bo na današnje dogajanje odzval v četrtek. Forjan je potem, ko je izvedel za odločitev Slovenske odškodninske družbe (Sod), da država ne bo zagotovila petih milijonov evrov, kolikor jih Mura potrebuje za ohranitev proizvodnje, povedal, da bodo v četrtek pred sejo vlade obiskali predsednika, ker so zgroženi. "Nenazadnje je vlada je tista, ki ima določeno regulativo, da lahko stopi na prste neodgovornim lastnikom, ker je bila tudi sama solastnica in ne nazadnje lastnica bank, ki so denar dajale. Zato gremo na vlado, ona ima vzvode, s katerimi bi lahko preprečila siromašenje. Predstavniki zaposlenih smo to storili, ko smo se vsa ta leta, po domače rečeno, kregali z upravami in predsedniki uprav," je poudaril Forjan. V Ljubljano bo v četrtek predvidoma odšlo 35 sindikalnih zaupnikov, v petek pa bodo na seji napravili scenarij za množični odhod v Ljubljano in "še marsikaj drugega", je napovedal Forjan. Da država Muri ne bo zagotovila potrebnih sredstev, sta danes na novinarski konferenci v Ljubljani sporočila direktor Soda Tomaž Kuntarič in izvršni direktor PDP Matej Golob Matzele. Na strani vodstva je, da sprejme nadaljnje poslovne odločitve, pravijo v Sodu in PDP, kjer se bodo "še naprej zavzemali za dolgoročno rešitev Mure z ohranitvijo perspektivnih programov". http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042281928 http://www.vecer.com/clanek2009070805449604
http://www.finance.si/252148/%A9tihec_Murini_delavci_morajo_dobiti_najvi%B9je_odpravnine

TININE MAJICE

/13/...lahko bi bili ponosni na ponujene Murine majice, saj z njihovim nakupom pomagamo tudi delavcem, ki so jih naredili:

'Najvišja možna in pravična odpravnina'

Murskosoboški mestni svetniki v celoti podpirajo prizadevanja in zahteve delavcev Mure ter jim stojijo ob strani. Od države in lastnikov Mure zahtevajo, da ohranijo čim več delovnih mest. Murskosoboški mestni svet od države in lastnikov Mure - največja lastnika sta NFD Holding in Slovenska odškodninska družba – zahteva, da sprejmejo vse ukrepe za ohranitev zdravih jeder v Muri in s tem ohranijo čim več delovnih mest. Pričakujejo, da se s temi aktivnostmi prične takoj in se na ta način prepreči prekinitev proizvodnje ter izgubo pomembnih tujih partnerjev in lastnih blagovnih znamk. Mura-4 Murskosoboški mestni svetniki podpirajo prizadevanja in zahteve delavcev Mure. Svetniki so se na izredni seji, ki jo je zahtevala svetniška skupina občinskega odbora LDS, seznanili tudi s programom ohranitve t.i. zdravih jeder v dveh hčerinskih družbah, ki jih je predstavil Murin prokurist Zdenko Podlesnik. Prepričani so, da se mora delavcem Mure, ki bodo pristali na zavodu za zaposlovanje, zagotoviti najvišja možna, predvsem pa pravična odpravnina. Po njihovi oceni naj bo javni shod podpore delavcem Mure, ki bo potekal v ponedeljek, znak složnosti in odločnosti širše lokalne skupnosti. Na zahtevo predsednika svetniške skupine SDS Marka Martinuzzija je bil soglasno sprejet tudi sklep, da mestna uprava do naslednje seje mestnega sveta pripravi seznam aktivnosti, ki jih je murskosoboška občina doslej izvedla za prihod novih investitorjev in s tem tudi možnost odpiranja novih delovnih mest. V vseh Murinih poslovalnicah je od danes naprej naprodaj 10.000 posebnih Murinih majic s kratkimi rokavi, cena pa znaša 14,99 evra. Če bi majico kupil vsak dvestoti Slovenec, bi zbrali okrog 150.000 evrov, ves denar pa bi šel Muri. Izredne seje so se poleg Podlesnika udeležili tudi predsednik uprave NFD Holdinga Stanislav Valant, ki je prepričan, da so pristopi lahko različni. Zanj je tako ključna ohranitev kar največjega števila zaposlenih, sprememba poslovnega modela, brezposelnim pa je treba zagotoviti plačilo odpravnine po slovenski zakonodaji. Izrazil je tudi upanje, da bodo našli primernega strateškega partnerja, ki bo prevzel večjo odgovornost v vodenju Mure v prihodnje. Svoje stališče je predstavil tudi direktor Slovenske odškodninske družbe Tomaž Kuntarič, ki Murino prihodnost vidi v zdravih jedrih podjetja oz. samo v natančnih, pridnih in kvalitetnih delavcih. Ocenjuje, da reševanje Mure poteka s kratko-, srednje- in dolgoročnimi ukrepi, med katere sodijo zagotavljanje plač in finančne garancije za poslovne partnerje, zagotavljanje čim več delovnih mest in sledenje interesom vseh ostalih deležnikov, ki pa bodo tudi morali nekaj prispevati. Pomurske poslance je zastopal Miran Györek, ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika pa na seji ni bilo.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/najvisja-mozna-in-pravicna-odkupnina.html
http://www.vecer.com/clanek2009071705452345

KOMENTAR: Miloščina za Muro
Akcija majica me hudo spominja na čase samoprispevkov v 'svinčenih' časih. Veliko bolj vesel bi bil, če bi Stane Valant, največji lastnik Mure, segel v mošnjiček in daroval obupanim Murašem kakšnega stotisočaka, iz svojega premoženja, s sporočilom naj ga posnemajo tudi kolegi. Njegov nakup nekaj majic se mi ne zdi zrela poteza uspešnega poslovneža. Potem so mi bili samoupravni samoprispevki veliko bolj pri srcu, tam so mi jemali, če sem se strinjal ali ne, niso pa se norčevali iz mene.
17.7.2009 16:16:00 Žare Rojc

BOBU BOB
Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve : "Če bi krizo planirali, potem krize ne bi bilo, ker je ne bi verjetno v naprej nihče načrtoval."
Torek, 14. julij 2009
www.vecer.si

VIDEO:
Mura, otrok Pomurcev ne sme umreti
Župan MO Murska Sobota Anton Štihec nasprotuje stečaju Mure. Kot je dejal je najbolj moteče pri vsem tem to, da država nima celovitega scenarija kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za omilitev socialnih stisk brezposelnih Murašev. Pomurju grozi socialna bomba. Če bo Mura morala v stečaj, bo na zavodu za zaposlovanje novih 3000 nezaposlenih. To bi državo mesečno stalo približno 1.5 miljona evrov. Župan MO Murska Sobota Anton Štihec nasprotuje stečaju Mure. Kot je dejal je najbolj moteče pri vsem tem to, da država nima celovitega scenarija kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za omilitev socialnih stisk brezposelnih Murašev. Rešitev nekdanjega tekstilnega giganta vidi v ohranitvi zdravega jedra Mure, pri čemer naj bi država spodbudila prevzemnike z začasnim odpisom dela davkov. Država bi naj prav tako določen čas plačevala socialne prispevke za prevzete delavce, z ostalimi lastniki pa zagotovila dodatno delo zdravim jedrom (šivanje uniform in delovnih oblek) ter prek državnih bank poskrbela za sprostitev bremen na delu Murinih nepremičnin. Dolgoročno rešitev pa vidi v posebnem zakonu s katerim bi Pomurje dobilo poseben status, da bi se lahko rešilo slovesa slovenske Sibirije. http://www.vecer.com/clanek2009071605452052
http://www.vecer.com/clanek2009071405451479

PREDSEDNIKOV APEL DaniloTürk:

Muro moramo ohraniti Glede propadanja Mure je Türk spomnil na ustavo, v kateri je zapisano, da ima lastnina tri funkcije: ekonomsko, socialno in ekološko. »Lastniki kapitala se morajo čutiti odgovorne za gospodarske, socialne in ekološke učinke. Prenašanje bremen na državo ni dobra politika,« je povedal. »Da ne bo nejasnosti: menim, da moramo Muro ohraniti. Ob tem je potreben maksimalen angažma lastnikov. Ti so odgovorni za njeno usodo. Lastnik naj Muri zagotovi dober menedžment. Tu so bile v preteklosti določene pomanjkljivosti.« Kaj pri tem lahko naredi predsednik? »Predsednik lahko pomaga pri iskanju novih trgov. Ko grem na uradne obiske, v delegacijo vedno pritegnem gospodarstvenike. Obiski so skrbno pripravljeni. Dva ali tri mesece priprav porabimo za to, da vzpostavimo stike med našimi podjetji in podjetji v državah obiska. Ni pomemben zgolj obisk. Pomembna je tudi priprava. Nekatera podjetja so iz tega sposobna narediti posle,« je še povedal Türk.
http://www.finance.si/252986/T%FCrk_Muro_moramo_ohraniti

/13/...solidarnost je velika tudi takrat, ko moramo zanjo prevzeti tudi odgovornost in to je eden takih trenutkov:

PODPIS

Pomagajte delavcem Mure in oddajte svoj podpis
Murini delavci so na poti v prestolnico. Bistvo upora je boj proti stečaju družbe. Če jim želite pomagati pri njihovih zahtevah, lahko podpišete Apel za Muro.

*** Protestni shod se bo začel ob 10. uri. Delavci Mure in njihovi podporniki se bodo zbrali pred vladnim poslopjem v Ljubljani. Želijo namreč opozoriti na usodne posledice morebitnega stečaja Mure. Napovedujejo, da bodo, če rešitve za Muro ne bo, nadaljevali pritiske. Protesta, ki bo v znamenju molka, se bo po napovedih udeležilo več kot tisoč ljudi. Protestni shod Mura-3 Protest bo namesto besed v znamenju molka. Doslej so o problemih Mure in zahtevah do politike ali lastnikov Mure izrekli mnogo besed, a očitno jih tisti, ki bi morali besede uslišati, ne razumejo ali jih nočejo razumeti, je v sredo dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), v okviru katere deluje tudi sindikat v Muri, Dušan Semolič. Molk se bo končal z dvignjenimi pestmi, ki bodo po Semoličevih besedah simbolizirale upor, boj za delavske pravice in delovna mesta, boj proti revščini zaposlenih Mure in še mnogih drugih tovarn, ki propadajo oz. so propadle. Po besedah predsednika sindikata Mure Draga Forjana je bistvo "upora" delavcev Mure boj proti stečaju družbe. Kot je dejal, je v primeru stečaja ali kakršnekoli druge rešitve v nevarnosti 1500 ljudi, starih med 40 in 50 let s 30 do 35 let delovne dobe, ki so zaradi intenzivnosti dela izmučeni in "nezanimivi za nove delodajalce". Delavci Mure želijo s protestom sporočiti, da bodo sindikati, če rešitve za Muro ne bo, primorani nadaljevati pritiske, je dejal Forjan. Protestni shod Mura-4 Minister za delo Ivan Svetlik je v torek dejal, da si bodo ministri, ki imajo danes redno sejo vlade, "verjetno vzeli toliko časa, da se bomo z delavci srečali in videli, kakšna so njihova pričakovanja in zahteve". Dodal je, da se z vprašanjem Mure in Pomurja dnevno ukvarjajo in iščejo konkretne rešitve. Če podpirate delavce Mure pri njihovih zahtevah, potem lahko podpišete Apel za Muro.

APEL ZA MURO

Spoštovani, najodgovornejši, ki lahko s svojo odločitvijo korenito spremenite potek dogajanja v Muri! Predsednik Vlade RS Borut Pahor Minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik Slovenska odškodninska družba direktor Tomaž Kuntarič NFD Holding predsednik uprave Stanislav Valant Stečaj je za zaposlene najslabša možnost, saj to pomeni obsodbo na dolgotrajno životarjenje in odvisnost od socialnih transferjev države. Na žalost pozitivne prakse, ki bi pokazala, da iz stečaja vzniknejo nova delovna mesta, ni! Zato vas opozarjam, da je življenjskega pomena ohkraniti Muro živo, izoblikovati dele, ki lahko preživijo na trgu in dajo osnovo za normalno delovanje in s tem eksistenco zaposlenim. V primeru stečaja Mure bomo slovenski davkoplačevalci plačali skoraj 25 MIO EUR za nadomestila s strani Zavoda za zaposlovanje in izpad davkov in prispevkov zaposlenih. Kot davkoplačevalec in zaskrbljeni prebivalec Slovenije, ki mu je še kako mar za usodo delavk in delavcev, vas zato še enkrat sprašujem, ali je stečaj Mure res edina možnost? Verjetno je tudi v tej smeri pametno narediti bilanco in pogledati ter izračunati kolikšen vložek je potreben za ohranitev delovnih mest. Glede na to, da uprava oz. prokurist zagotavlja delo, je moja pripomba več kot upravičena. Prav tako so ohrabrujoče tudi informacije o potencialnem vlagatelju v Muro. Tudi zanj je verjetno delujoče podjetje bistveno boljša možnost kot pa ponovno postavljanje podjetja iz stečaja. Ta dejstva govorijo v prid, da je finančno najbolj sprejemljiva rešitev nemudoma podpreti Muro. Vsi se moramo zavedati, da Mura ni samo ekonomski, je tudi socialni problem in če smo v socialni državi to upoštevajte! Prepričan sem, da boste zmogli toliko modrosti in odgovornosti, da boste upoštevali navedena dejstva in sprejeli takšno rešitev, ki bo v prid delavkam in delavcem Mure! Govora je o razvojnih vizijah. Spoštovani, tukaj in zdaj je čas, da jih pokažete! S spoštovanjem! Ime: Priimek:
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/upor-murini-delavci-z-dvignjenimi-pestmi.html

STRAH Foto:

Kučan podprl Muraše
Shod Murinih delavcev v Ljubljani je minil hitro in mirno. Predstavniki vlade so se očitno ustrašili in jih ni bilo na spregled, se je pa oglasil Milan Kučan Kakih tisoč Murinih delavcev se je danes zbralo pred vladnim poslopjem v Ljubljani, kjer so ministre še enkrat pozvali, naj jim za usodo podjetja ne bo vseeno. Tako kot so obljubili, so nekaj minut zdržali v popolni tišini, nato pa so ob prepevanju Bandiere Rose in Internacionale kmalu zapustili prestolnico.
V znak podpore se je pred vlado oglasil tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Kot je dejal, od vlade pričakuje, da se bo angažirala pri reševanju Mure. Na vprašanje, ali je družbo po njegovem še mogoče rešiti, pa je odgovoril: "Ne vem, to je stvar vlade in lastnikov". "Želimo si le dela" Delavci murskosoboškega podjetja sicer niso bili "ravno" pripravljeni na pogovor. Ena od zaposlenih (imenovana ni želel biti) je povedala to, kar smo v zadnjih tednih pravzaprav že ničkolikorat slišali: "Želimo da država pomaga. Vse kar želimo je delo in nič drugega". So se ministri ustrašili? Predstavnikov vlade ni bilo na spregled, čeprav je bilo sprva napovedano, da se bodo z delavci srečali. To je precej razburilo murskosoboškega župana Antona Štihca. "Očitno se ministri bojijo celo molčečih delavcev. Sramotno je, da danes niso stopili pred delavce". Ob tem so iz vlade sporočili, da se je v njihovem imenu s protestniki srečal državni sekretar Miloš Pavlica, ki je organizatorjem demonstracije večkrat predlagal, da so jih takoj pripravljeni sprejeti predsednik vlade ter resorni ministri in tudi priti med udeležence. "To ponudbo so organizatorji večkrat zavrnili z razlogom, da je protest namenjen delavkam in delavcem Mure ter da so svoja sporočila in zahteve že predstavili predsedniku vlade na zadnjih dveh srečanjih. To željo je vlada upoštevala," so še sporočili. http://www.finance.si/253419/Foto_Ku%E8an_podprl_Mura%B9e http://www.finance.si/galerije/1380/1/
http://www.finance.si/galerije/1380/2/
http://www.finance.si/galerije/1380/3/
http://www.finance.si/galerije/1380/4/
http://www.finance.si/galerije/1380/5/
http://www.finance.si/galerije/1380/6/
http://www.finance.si/galerije/1380/7/
http://www.finance.si/galerije/1380/8/
http://www.finance.si/galerije/1380/9/
http://www.finance.si/galerije/1380/10/
http://www.finance.si/galerije/1380/11/
http://www.finance.si/galerije/1380/12/
http://www.finance.si/galerije/1380/13/
http://www.finance.si/galerije/1380/14/
http://www.finance.si/galerije/1380/15/

/13/...od vseh velikopoteznih državnih načrtov je sedaj ostal uresničljiv samo še tisti od enega najbogateljših Slovencev in vlagateljev:

JOC PEČEČNIK

Država pri reševanju Mure vse stavi na Joca Pečečnika: Dokončna odločitev o lastniškem vstopu znana do konca meseca Podjetnik Joc Pečečnik, ki je eden od najbogatejših Slovencev, je najverjetnejši novi zasebni vlagatelj v Muro, smo izvedeli iz neuradnih virov. Dokončna odločitev o njegovem lastniškem vstopu v Muro bo znana do konca meseca. A Pečečnik s svojo ekipo po naših informacijah medtem že pripravlja konkreten načrt za sanacijo Mure, ki zajema tudi program finančnega prestrukturiranja. Vlada se je pred Murinimi delavci zavarovala kar s policisti in redarji Podjetnik Joc Pečečnik, ki je eden od najbogatejših Slovencev, je skriti adut vlade pri reševanju težav zavožene Mure. Čeprav si je za dokončno odločitev vzel čas do konca meseca, naj bi s svojo ekipo že intenzivno pripravljal sanacijski program za rešitev Mure. Ali je Pečečnik res najresnejši mogoči investitor pri predstavnikih države, ki se ukvarjajo s težavami Mure, nam včeraj ni uspelo izvedeti, saj izjav o tem ne dajejo. Pečečnik je naše informacije delno potrdil: "O tem smo se nekaj pogovarjali, vendar se še nič dokončnega ne ve." Drugih podrobnosti Pečečnik ni želel komentirati. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je po včerajšnji seji vlade znova pojasnil, da verjame, da lahko na podlagi intenzivnih pogajanj v zadnjih dneh do konca meseca pride do ustrezne rešitve Mure. "To pomeni, da bi zasebni vlagatelj v Muro vložil svež kapital, prevzel tveganje za razvoj novega poslovnega modela in odgovornost za vzpostavitev ustreznega nadzora nad stroški in poslovnimi dejavnostmi," razlaga Lahovnik. Pri tem ne gre spregledati, da je na ponedeljkovi seji parlamentarnega odbora za gospodarstvo Lahovnik poudaril, da rešitev za Muro predstavlja vstop novega lastnika, ki ima doma ali v tujini ugled (večina Slovencev bi verjetno potrdila, da Pečečnik brez slehernega dvoma zadostuje temu kriteriju, op. p.). Lahovnik je že nekajkrat izpostavil, da bodo vlada in ministrstva strateškega investitorja v Muri podprli z vsemi ukrepi, ki jih imajo na voljo. Po naših informacijah je izhodišče sanacijskega načrta, ki ga pripravlja Pečečnikova ekipa, v tem, da bo načrt finančnega prestrukturiranja sprejemljiv za vse udeležence Mure (delavce, upnike, državo...). Po drugi strani bi morali pri reševanju oziroma nastajanju tako imenovane nove Mure vsi, ki so vključeni v zgodbo, sodelovati. Tako naj bi delavci, ki bodo v Muri izgubili zaposlitev, prejeli odpravnine, vendar pa pri tem ni izključena možnost, da bi se moral vsak od njih določenemu deležu odpovedati. Tudi upniki, do katerih ima Mura za okoli 35 milijonov evrov obveznosti, bi morali del teh opisati. Med drugimi bi morala po načrtih svojo vlogo odigrati tudi murskosoboška občina, ki se je šele v zadnjem času dejavno vključila v reševanje težav družbe, in sicer tako, da bi od Mure odkupila nekaj deset stanovanj, ki so bremena prosta. V primeru, da bo Pečečnik s svežim kapitalom res vstopil v Muro, je predvidena ustanovitev le enega novega podjetja, ki bo od Mure najelo proizvodne zmogljivosti, določene nepremičnine in podobno. Spomnimo, da se je v zadnjem času pogostokrat omenjala možnost, da bi ustanovili dve novi podjetji, od katerih bi eno šivalo pod lastno blagovno znamko, drugo pa uniforme in oblačila pod tujimi blagovnimi znamkami. Minister za delo Ivan Svetlik je včeraj po tiskovni konferenci vlade pojasnili, da bo delo v Muri ohranila tretjina delavcev. To pomeni, da bo službo obdržalo okoli 1100 delavcev.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042285881

ŠVICARJI

/13/...mar bo Ljutomerski obrat reševali podjetni švicarji:

Švicarsko podjetje oddalo ponudbo za nakup dela Mure
V Muri so včeraj prejeli ponudbo švicarskega podjetja, ki je pred dnevi izrazilo zanimanje za odkup ljutomerskega obrata. Ali je ponudba za upravo Mure sprejemljiva, nam pri prokuristu Mure Zdenku Podlesniku ni uspelo preveriti, saj ni bil dosegljiv. Podlesnik nam je pred dnevi pojasnil, da je švicarsko podjetje pripravljeno zaposliti polovico od približno 390 delavcev Mure, ki delajo v Ljutomeru. Prihodnji teden se v Muri začenja kolektivni dopust. Ker je Sod obljubil, da bo Muri zagotovil precejšen del sredstev za izplačilo julijskih in avgustovskih plač, je lahko približno 3300 delavcev vsaj še nekaj časa brez skrbi. Prihodnji teden se v Muri začenja kolektivni dopust. Ker je Sod obljubil, da bo Muri zagotovil precejšen del sredstev za izplačilo julijskih in avgustovskih plač, je lahko približno 3300 delavcev vsaj še nekaj časa brez skrbi. Spomnimo, da se 17. avgusta izteče rok, ko lahko strokovna in investicijska javnost na Sod naslovi morebitne predloge za reševanje Murinih težav.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042289659

ŽARE(ČE)

˝Argument, da gre pri Muri za metanje denarja v vrečo brez dna, ki ga uporabljajo mnogi mlaši ekonomisti, je zgrešen; na dnu te vreče so ljudje, nič drugačni, kot smo profesorji, zdravniki in drugi ˝javni uslužbenci˝.˝ Dr.Jože Mencinger Pravna fakulteta 29.08.2009, v Soboto www.vecer.si

NEIZOGIBEN KONEC

/13/...po vseh manevriranjih z lažnim upanjem in sprenevedanjih vseh vrst, bodo njihove največje žrtve delavci in njihove družine:

Rešitve za Muro ni več, v stečaj krovna družba in večina podjetij v skupini Največja lastnika Mure - NFD Holding in Slovenska odškodninska družba (Sod), vladni predstavniki, vodstvo in sindikat Mure so v četrtek pozno zvečer ugotovili, da se ne bo mogoče izogniti stečaju krovne družbe in večine podjetij v skupini Mura. Direktor Soda Tomaž Kuntarič je včeraj predstavil najverjetnejši scenarij razvoja prihodnjih dogodkov v Muri. Da bi se tujim partnerjem dalo pozitiven signal, bo Sod Muri jamčil s petimi milijoni evrov pri pridobivanju obratnega kapitala. Proizvodnjo bodo ohranili v hčerinski družbi Mura in partnerji, ki tekoče posluje pozitivno. V okviru tega podjetja in novega trženjskega podjetja bi lahko zagotovili od 1000 do 1100 delovnih mest. Načrt, katerega cilj je zagotoviti socialno varnost za vse zaposlene v Muri, upoštevati interese upnikov in ohraniti perspektivno proizvodnjo, predvideva ohranitev proizvodnje v hčerinskem podjetju Mura in partnerji, ki v največji meri šiva za nemško modno hišo Boss. Poleg tega naj bi bilo ustanovljeno še novo trženjsko podjetje. Da bi se izognili kakršnim koli očitkom, da se posli Mure prenašajo na novo podjetje, in posledično možnim tožbam (pred uvedbo stečajnega postopka je v zadnjem letu mogoče izpodbijati vse posle), bo skupaj z vsemi podjetji skupine Mura tudi podjetje Mura in partnerji končalo v stečajnem postopku, medtem ko bo Mura ostala njen 100-odstotni lastnik. "Ker pa smo na prelomu sezone, se proizvodnja v Muri v nobenem primeru ne sme ustaviti. Zato bo Sod zagotovil potrebna poroštva za obratni kapital v višini do petih milijonov. Porabo teh sredstev bomo stalno nadzirali," pravi direktor Soda Tomaž Kuntarič. Zato bo minister za gospodarstvo Matej Lahovnik predlagal vladi, ki hkrati predstavlja tudi skupščino Soda, da sprejme ustrezen sklep, na podlagi katerega bo Sod podjetju Mura in partnerji omogočal poroštva. Sicer pa je v zadnjih mesecih Sod Muri zagotovil že za 2,54 milijona evrov poroštev, od katerih je prostih še za okoli 600.000 evrov. Ta sredstva bo vodstvo Mure lahko uporabilo v prehodnem obdobju, da bo lahko za svoje partnerje izpolnjevalo naročila. V stečajnem postopku bo upravljanje nad Muro in parterji prevzel stečajni upravitelj. To podjetje bo tudi del stečajne mase. "Boljše kot bo podjetje poslovalo, več bo stečajni upravitelj lahko iztržil od njegove prodaje," pravi Kuntarič. Kdo bi bil lahko kupec, še ni znano. "S kandidati, ki so bili pripravljeni vlagati v Muro, vendar tega zaradi različnih tveganj niso storili, bomo obnovili kontakte," pojasnjuje Kuntarič. Časovni okvir izvedbe posameznih aktivnosti bo odvisen od potez vodstva Mure oziroma njenega prokurista Zdenka Podlesnika. Kot je znano, je Podlesnik večkrat poudaril, da bodo najprej predlagali postopek prisilne poravnave. Če bi se ta zavlekel, bi Murini delavci lahko postali ujetniki podjetja, saj jim družba ne bi mogla izplačevati plač. Medtem ko bi bili še vedno zaposleni v Muri, od države namreč ne bi mogli prejemati socialnih pomoči. Na vprašanje, ali je Podlesnik zdaj zagotovil, da bo vodstvo Mure predlagalo stečajni postopek, je Kuntarič odgovoril, da teh zagotovil ni. "Podlesnik še vedno razmišlja o postopku prisilne poravnave, dogovorjeno pa je, da se bodo vse aktivnosti odvijale hitro," pojasnjuje Kuntarič. To pomeni, da naj bi predlogu za uvedbo prisilne poravnave zelo hitro sledil predlog za uvedbo stečajnega postopka. "S pravočasno uvedbo vseh postopkov ugotavljanja insolventnosti se tudi zagotovi, da bodo lahko zaposleni, ki bi ostali brez plač, uveljavljali pravico do ustreznih socialnih transferjev, ki so na voljo v okviru politike ministrstva za delo," razlagajo na ministrstvu za gospodarstvo. Po njihovih pojasnilih se bodo že v ponedeljek predstavniki ministrstva za delo skupaj z upravo Mure sestali s potencialnim investitorjem, ki izraža pripravljenost, da bi v Ljutomeru prezaposlil okrog 150 zaposlenih. Na sestanku bodo skupaj ugotovili, na kakšen način je to mogoče podpreti z aktivno politiko zaposlovanja.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042298423

SOD

Vlada naložila Sodu izdajo poroštva za Muro
Vlada je Sodu naložila, da v primeru začetka stečaja nad družbo Mura izda do pet milijonov evrov poroštev njeni hčerinski družbi Mura in partnerji. Iz 24UR: V Pomurju že petina brezposelnih Vlada je danes na dopisni seji upravi Slovenske odškodninske družbe (Sod) naložila, da v primeru začetka stečaja nad družbo Mura izda do pet milijonov evrov poroštev njeni hčerinski družbi Mura in partnerji. Vlada se je danes kot edina delničarka seznanila s poročilom Soda o dosedanjih aktivnostih v zvezi z reševanjem problematike Mure. Ob tem je upravi Soda naložila, da v primeru začetka stečaja nad Muro izda omenjeno poroštvo, in sicer za namen zagotavljanja obratnih sredstev. Ob tem mora Sod zagotoviti tudi ustrezen nadzor nad porabo teh sredstev, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Potrebo po dodatnih poroštvih Soda – ta je Muri doslej izdal za 2,25 milijona evrov poroštev – za zagotavljanje obratnega kapitala in s tem omogočanje nadaljevanja proizvodnje je prejšnji petek izpostavil že direktor Soda Tomaž Kuntarič. Pomembno je, da se proizvodnja nadaljuje, še posebej sedaj v času menjave sezone, je dejal. Medtem ko so resorni ministri ter glavna lastnika, vodstvo in sindikat Mure prejšnji četrtek ugotovili, da se stečaju krovne družbe in večine družb v skupini Mura ne bo mogoče izogniti, pa bodo proizvodnjo ohranili v hčerinski družbi Mura in partnerji. Družba tekoče posluje pozitivno, po načrtih vodstva Mure pa je v njej predvidenih od 1000 do 1100 delovnih mest. Del delavcev, okoli 150, naj bi prezaposlili v novo družbo v Ljutomeru, v katero vstopa tuji partner.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/vlada-nalozila-sodu-izdajo-porostva-za-muro.html

/13/...podobno kot v Gorenju, so se tudi delavke in delavci uprli pred tovarno in v precej čustvenih govorih predstavili svoje revne plače za opravljeno delo in življenje njihovih družin, saj so konec koncev to tisti, ki so zaposleni v Muri že 10, 20 in 30 ter več let in jim sedaj grozijo tudi z obubožanjem in neizplačilom odpravnin:

Murini delavci bodo s protestom nadaljevali.
Vse prebivalce Murske Sobote vabijo, da se jim pridružijo. Če še zadnji partner, na katerega v tem trenutku stavijo, zapusti Muro, bo res ostalo samo še pogorišče, poudarja direktor Soda Kuntarič.
Iz 24UR: Po Gorenju zavrelo v Muri FOTOGRAFIJE
* Protest Murinih delavcev-1
* Protest Murinih delavcev-2
* Protest Murinih delavcev-3
* Protest Murinih delavcev-4
* Protest Murinih delavcev-5
* Protest Murinih delavcev-6
* Protest Murinih delavcev-7
* Protest Murinih delavcev-8
* Protest Murinih delavcev
* Protest Murinih delavcev
* Protest Murinih delavcev

*** "Vodilni naj vse, kar so nakradli, vrnejo in naj se sami prijavijo." Murini delavci Murini delavci, ki so se že zjutraj zbrali pred tovarno in blokirali glavni vhod, bodo tudi jutri nadaljevali s protestom. Kot pravijo, od svojih zahtev ne odstopajo. Pozivajo pa tudi vse prebivalce Murske Sobote, da se jim pridružijo. Zjutraj se je večja skupina delavcev zbrala pred vratarjem, protestni shod pa je spodbudil upokojeni delavec Janez Cör, ki je v Muri delal 21 let, je za 24ur.com povedal glavni sindikalist Mure Drago Forjan. Protestu so se pridružili številni sodelavci, ki so že doma na čakanju ali na dopustih, tudi upokojenci Mure. Cör je delavce pozval, naj ne dovolijo, da gre Mura v stečaj, in naj protest nadaljujejo tudi v torek oziroma do odločitve za rešitev podjetja. Stavkali so predvsem Murini delavci, ki bi morali delati za Boss, pridružili pa so se jim tudi delavci Muralista. Danes bi morali delavci začeti delati ob 6.10, vendar so ostali pred vrati tovarne, vanjo pa niso spustili vodstvenih delavcev. Ob 9.30 je nekaj predstavnikov zaposlenih in sekretar pomurske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Jože Türkl odšlo v tovarno, kjer so sestavili stavkovne zahteve. Pred delavce je stopil tudi Murin prokurist Zdenko Podlesnik, ki se je vrnil s službene poti. Pri sestavi stavkovnih zahtev glavni sindikalist Drago Forjan in generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Anton Rozman nista sodelovala, ker so nekateri delavci zbirali podpise za nezaupnico njima. Kot je za 24ur.com povedal Forjan, ga najprej niso pustili v tovarno, nato pa so se dogovorili, da gre namesto njega sekretar Türkl. ''Jaz pa sem ostal z delavci za moralno podporo.'' Kaj zahtevajo delavci? Predstavniki Murinih delavcev zahtevajo, da takoj odstopita vodstvo in nadzorni svet podjetja, nezaupnico pa so izrekli tudi izvršilnemu organu sindikata v Muri ter predsednikoma sindikata tekstila in zveze svobodnih sindikatov. Dokler zahteve ne bodo izpolnjene, delavci ne nameravajo nadaljevati dela. Zaradi kriznega stanja predlagajo, naj do nadaljnjega prevzame upravljanje in vodenje pomurskega giganta minister, vlado pa prosijo za konkretne ukrepe na kadrovskem in nadzornem področju. Zahtevajo tudi konstituiranje novega nadzornega sveta in nove uprave. Predstavniki upornih delavcev še sporočajo, da so se uprli spontano zaradi nakopičenega obupa, plače, ki je manjša od minimalne. Zahtevajo tudi, da se znova vzpostavi soupravljanje pri delu. "Gre za to, da se omogoči dovolj dela, ki ga na trgu ne manjka, in opozarjamo, da zmoremo izpolnjevati najvišje kakovostne normative," še dodajajo ter zahtevajo človeka vredno dostojno plačilo. Družba Mura in partnerji naj bi z novo družbeno pogodbo – ta naj bi bila sklenjena v teh dneh – imela nov nadzorni svet in tri člane; dva člana bo zagotovil Sod, tretji pa bo predvidoma predstavnik Murinih delavcev. Delavcem je prekipelo Murinim delavcev je prekipelo zaradi izgube najmanj 2500 delovnih mest. Lastnikom in vladi očitajo, da so jih prevarali, saj so v minulih štirih mesecih iskanja rešitve za Muro obljubljali ohranitev vsaj 1700 mest. Predvsem pa so delavci prepričani, da lastniki in vlada niso imeli prave volje, da resnično pomagajo rešiti težave Mure, v kateri je zaposlenih skoraj 20 odstotkov vseh zaposlenih v pomurskem gospodarstvu. Veliko očitkov so naslovili predvsem na največjega lastnika družbe NFD Holding, predvsem na direktorja družbe Staneta Valanta. Delavci zahtevajo, da se NFD Holding odpove lastništvu v Muri in da njegove delnice prepusti tistim, ki so pripravljeni Muro rešiti. Delavci so veliko kritičnih pripomb naslovili tudi na vodenje podjetja v preteklosti. Upravam Mure so očitali nesposobnost, za katero so bile predobro plačane. Slišati je bilo tudi očitke, da so se posamezni vodilni delavci osebno okoriščali, delavci pa so morali delati v slabih delovnih pogojih in za sramotno nizko plačilo. Kuntarič: Ostalo bo pogorišče Direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič je po sestanku z delavci Mure te zaprosil, naj pomagajo pri ohranitvi proizvodnje v podjetju Mura in partnerji. Kot je delavcem poudaril Kuntarič, bo potem, če še zadnji partner, na katerega v tem trenutku stavijo, zapusti Muro, res ostalo samo še pogorišče. "Prizadevali si bomo še naprej, da se maksimalno zagotovijo vsi pogoji oz. se maksimalno poskrbi za vašo socialno varnost," je poudaril. Prvi korak za zagotovitev tega pa je po Kuntaričevih besedah maksimalna pospešitev postopkov insolventnosti, torej stečaj za večino družb iz skupine Mura. Le na tak način bodo delavci po njegovem mnenju maksimalno v kratkem času lahko deležni nadomestil preko zavoda za zaposlovanje. Protest je komentiral tudi premier Borut Pahor. http://24ur.com/novice/gospodarstvo/pahor-pripravljen-obiskati-muro.html http://24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-mure-blokirajo-vhod-v-tovarno.html

***** nadaljevanje na strani št.42 *****

Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Okt 02, 2009 9:38 am; skupaj popravljeno 15 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1102
Objavljeno: Pon Jun 29, 2009 10:26 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SKUPAJ.SI & SKUPAJ.EU

/13/...to je že TRETJE društvo malih delničarjev, ki se na začetku svojih težav, niso znali ne organizirati in tudi ne povezati, kar je s sedanjo organiziranostjo društev, ki za to skrbijo, na veliko višjem nivoju organiziranosti in seveda s tem tudi moči, ki jo med članstvom predstavljajo: Laughing

Uvodnik
Spoštovani! Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju: Društvo MDS) je nevladna organizacija, ki je nastala spontano, zaradi vse bolj očitne in izrazite potrebe po povezovanju, usklajenem delovanju ter aktivnejšem zastopanju malih delničarjev na skupščinah in pri delu gospodarskih družb. Ustanovitelji društva so:Rajko Stanković, predsednik; Miha Koprivšek; generalni sekretar Ljubiša Stanojević, izvršni direktor; Popolno pravno osebnost smo pridobili 30. aprila 2009, na predvečer 1. maja, ko smo poleg Odločbe upravnega organa, pridobili tudi potrdilo o dejavnosti iz AJPES-a, davčno številko pri DURS-u, ter odprli poslovni TRR pri DBS, d.d. Da lahko opravljamo svojo dejavnost, smo najeli tudi poslovne prostore na Dalmatinovi ulici 10 v Ljubljani, nasproti vhoda v Hotel CITY (nekdanji hotel Turist). V zadnjem času ste najbrž v vseh oblikah medijev opazili, da mali delničarji kot skupina postajajo vedno bolj opazen in upoštevanja vreden dejavnik v svetu poslovanja velikih podjetij. To samo po sebi niti ne preseneča, saj lastništvo malih delničarjev v okviru strukture večine velikih uspešnih slovenskih podjetij predstavlja relativno velik lastniški delež. Tako lahko imajo tudi relativno veliko glasovalno moč in neposreden vpliv na odločanje. Vendar morajo za resnično udejanjanje tega potenciala opraviti še en predhoden korak. Morajo se organizirati in poenotiti svoje interese oziroma stališča. Šele združeni in poenoteni lahko na skupščini določene delniške družbe nastopajo kot upoštevanja vreden sogovornik, z vplivno glasovalno močjo. Vse dokler nastopajo posamično, je vsak posamezen glas zanemarljivo nepomemben. Poenotenje stališč v osnovi ne predstavlja velike težave. Osnovni interes malih delničarjev je v glavnem preprost in enak – želijo imeti dobro naložen svoj denar. To pomeni, da si želijo stabilne rasti podjetja in, v povezavi s tem, visoko vrednost delnice, korektno letno izplačevanje dividend in transparentno, ter nadzorovano vodenje podjetij. Ne želijo si tveganih špekulacij, skritih interesov managementa ali kakršnihkoli potez, katerih cilji so: navidezno zmanjševanje vrednosti podjetij, različne oblike prevzemov, prisilne iztisnitve malih delničarjev iz kroga lastnikov, ter podobnih dejanj, ki so v preteklem obdobju večkrat zaznamovala dogajanje v slovenskem podjetniškem svetu. Organizacija in povezovanje na tisoče posameznih malih delničarjev, ki se med seboj ne poznajo, predstavlja logističen problem, s katerim se spopadamo v novoustanovljenem Društvu – Mali delničarji – Skupaj smo močnejši. In marsikdo se bo vprašal, zakaj smo ustanovili novo Društvo?
Odgovor je sila preprost in izvira iz imena: DRUŠTVO - MALI DELNIČARJI - SKUPAJ SMO MOČNEJŠI.
Poudarek dela novega zaščitnika interesov malih delničarjev je prav na množičnosti, vključevanju različnih interesov v delo društva, ter uspešnem zastopanju na posameznih skupščinah gospodarskih družb. Cilja takšnega delovanja sta: uspešno upravljanje naložbe, vključevanje v organe nadzora, opozarjanje na napake, ter promocija morebitnih uspehov organizacije in ne posameznika, z namenom osveščanja in izobraževanja malih delničarjev o njihovih pravicah in tudi dolžnostih. Borili se bomo tudi pri uveljavljanju evropske prakse zaščite malih delničarjev v slovensko zakonodajo in opozarjali na nepravilnosti, s katerimi se srečujemo pri svojem delu. Kako se Društvo financira? Društvo se trenutno financira iz lastnih vložkov ustanoviteljev, donacij in članarine. Kaj je Društvo do sedaj že naredilo ?
Po začetnih samostojnih nastopih z nekaj zbranimi pooblastili na letošnjih skupščinah družb ZAVAROVALNICA TRIGLAV, INFOND HOLDING, ABANKA VIPA, smo v relativno kratkem času svojega obstoja že uspeli doseči nekaj odmevnih rezultatov. Na skupščini družbe ISTRABENZ smo dali pobudo in tudi dosegli, da skupščina z visokim odstotkom glasov proti ni izglasovala razrešnice dosedanji upravi in nadzornemu svetu, ampak bodo predstavniki obeh organov poklicani na odgovornost. V družbi BTC, ki je prvi primer zlorabe instituta lastnih delnic, se borimo za upravljavske pravice in višjo ceno delnice in nasprotujemo tako netransparentnemu managerskemu prevzemu. O tem je pisal tudi ŽURNAL24. Na skupščini 17. 06. 2009 je predsednik uprave sprejel predloga Društva MDS, da se poišče možnost izvensodne poravnave spora, ki je v teku že od leta 2001 in določi več BPH, ki bodo imele stalno naročilo za odkup delnic BTC in AJDACOMA, saj le te ne kotirajo na borzi. V teku je tudi organizirano zbiranje pooblastil za skupščino v družbah TELEKOM SLOVENIJE, KRKA, v prihodnjih dneh pa tudi za skupščino družbe LUKA KOPER. Za skupščino druge največje banke NKBM, bomo izdelali le spletni obrazec, saj bo vsak delničar skladno z obvestilom s SEONET-a z dne 19. junija 2009, prejel pooblastilo po pošti in bi bilo nesmiselno tratiti omejene finančne vire za organizacijo nasprotnega zbiranja pooblastil. Vsekakor se bomo potrudili, da bo že na drugi skupščini na pooblastilu, kot možna izbira naveden tudi naš pooblaščenec. V kratkem pričakujemo tudi sestanek z odgovornimi v POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR, d.d.. Upamo, da bodo uvrstili naše pooblaščence kot možno izbiro na pooblastilo že pri tokratnem organiziranem zbiranju pooblastil za skupščino družbe, ki bo potekala dne 20. julija 2009, čeprav prvi kontakti z vodstvom tega ne obetajo. V okviru organizacije nameravamo ustanoviti Odbore malih delničarjev v vseh večjih podjetjih. Prav tako nameravamo poiskati kompetentne male delničarje podjetij, ki bodo poleg svojih interesov nesebično zastopali tudi interese drugih malih delničarjev na vseh prihodnjih skupščinah. Tako Društvo MDS, kot Odbori malih delničarjev, bodo vedno odprti za sodelovanje, ideje in predloge. Načrtujemo tudi redno izmenjavo informacij z upravljalci in večjimi lastniki v posameznih podjetjih. Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružite kot člani DRUŠTVA - MALI DELNIČARJI - SKUPAJ SMO MOČNEJŠI, ali kot člani Odbora malih delničarjev posameznih podjetij pri DRUŠTVU - MALI DELNIČARJI - SKUPAJ SMO MOČNEJŠI.
V ta namen izpolnite PRISTOPNO IZJAVO, ki pa ni pogoj za posvet z nami ali zastopanje na skupščini. Res pa je, da več kot nas bo, lažje bomo uveljavljali upravljalske pravice. Ker se zavedamo, da bo za marsikoga strošek članarine predstavljal problem (članarina za leto 2009 je 30,00 EUR), smo v ta namen opredelili redno oz. pridruženo članstvo, kar je razvidno tudi iz sprejetega STATUTA. Razlika med obema oblikama članstva je le v tem, da imajo samo redni člani, ki poleg podpisane pristopne izjave plačajo še letno članarino, pravico voliti in biti voljeni v organih društva, vse ostale pravice pa uživajo vsi člani, brez izjem. Za morebitna dodatna pojasnila nas lahko osebno kontaktirate vsak delovni dan med 09.00 in 15.00 uro preko telefona 01 43 34 000, ali GSM: 041 633 330, faksa 059 923 165, ali pa kadarkoli preko e-pošte: info@skupaj.si. 2009 Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana Društvo je vpisano v register društev pri UE Ljubljana. Matična: 4009908, Davčna: 94018154, TRR odprt pri DBS, d.d: SI56 1910 0001 0204 066 Tel: 01 433 4000, 01 433 5000, GSM: 041 633 330, Fax: 059 923 165, E-mail: info@skupaj.si. Prijava.
V izogib čakanju vas prosimo, da se za osebni obisk na sedežu Društva MDS predhodno najavite. Naj se vam na koncu opravičimo za pozen nastanek spletne strani, zaradi omejenih finančnih virov. V prihodnjih dneh se bo stran dopolnjevala in ponudila še več vsebin. S spoštovanjem, Rajko Stanković – predsednik Miha Koprivšek – generalni sekretar Ljubiša Stanojević – izvršni direktor
http://www.skupaj.si/
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jul 11, 2009 12:34 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1102
Objavljeno: Pon Jun 29, 2009 10:43 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

LADJEDELNICA in MALI DELNIČARJI

/13/...še ena iztisnitev malih delničarjev z izplačilom denarne odpravnine na delnico v višini 16,50€ in prenos delnic na večinskega lastnika GALEB GRUP d.o.o. in izdajo 289.117 kosovnih delnic z nominalno vrednostjo 4,17€: Embarassed

IZKLJUČITEV MALIH DELNIČARJEV:
5. Predlog za izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe.

Predlog sklepa:
a) Delnice manjšinskih delničarjev družbe Ladjedelnica Izola d.d. Cankarjev drevored 23, Izola se prenesejo na družbo Galeb grup d.o.o. Cankarjev drevored 23, Izola kot glavnega delničarja v skladu s 384. členomZGD-1.
b) Za delnice, ki bodo prenesene na glavnega delničarja, bo glavni delničar manjšinskim delničarjem plačal denarno odpravnino v znesku 16,50 EUR za vsako preneseno delnico v treh mesecih od dneva vpisa sklepa o prenosu delnic v sodni register.

Udeležba na skupščini in glasovanje
Gradivo za skupščino s predlogi sklepov je na vpogled vsem delničarjem v tajništvu družbe na sedežu družbe 30 dni pred zasedanjem skupščine, vse delovne dni med 10. in 12. uro.
Skupščine se lahko udeležijo lastniki delnic, njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki, če najkasneje tri dni pred zasedanjem skupščine pisno prijavijo družbi svojo udeležbo, kar je pogoj za njihovo udeležbo na skupščini.
Če skupščina ob uri sklica ne bo sklepčna, se ponovi istega dne ob 12. uri na isti lokaciji. Na ponovnem zasedanju bo skupščina odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala.
Glasovanje o vseh točkah dnevnega reda je javno.
Ladjedelnica Izola d.d. predsednik uprave,Tomaž Jeločnik
Stran 1415:
http://www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/r2009040.pdf http://www.mandrac.si/content/view/1643/10071/

SARHA

Ladjedelnica pri gradnji Sarhe oškodovana za 2,5 milijona evrov

Koprski kriminalisti so ugotovili, da je bila izolska Ladjedelnica med leti 2000 in 2003 oškodovana vsaj za 2,5 milijona evrov, zato so že konec avgusta na koprsko tožilstvo podali kazenske ovadbe zoper dva bivša predsednika uprave Ladjedelnice, enega menedžerja in zoper poslovneža iz Velike Britanije.
Izolska Ladjedelnica je spet tarča koprskih kriminalistov, medtem ko so njeni lastniki prepričani, da se nepravilnosti niso dogajale. Po naših podatkih gre za bivša predsednika uprave Romana Krejačiča in Dimitrija Živca, nekdanjega komercialnega direktorja v Ladjedelnici Marina Mohorčiča in poslovneža iz Velike Britanije Alexa Drinkwatersa.
Omenjeni so Ladjedelnico po ugotovitvah kriminalistov oškodovali v času, ko so v Ladjedelnici gradili Sarho - luksuzno jahto za šejka iz Združenih arabskih emiratov.
Kriminalisti so že leta 2007 zaradi zlorabe položaja, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in zatajitve finančnih obveznosti ovadili Dimitrija Živca in sedanjega predsednika uprave Ladjedelnice Tomaža Jeločnika, potem pa so preiskavo očitno še razširili in se lotili tudi večmilijonskega posla s Sarho. Ugotovili so, da so Krejačič, Živec in Mohorčič pri tem sklepali fiktivne posle z neobstoječo tujo družbo iz Španije, ki jo je zastopal Drinkwaters.
Ta je v imenu tujega naročnika opravljal funkcijo nadzornika, ob tem pa je Ladjedelnici izstavljal račune za fiktivne svetovalne in druge storitve. Plačila računov za fiktivne storitve neobstoječe družbe so odrejali Krejačič, Živec in Mohorčič, ki so tako po mnenju kriminalistov namenoma finančno izčrpavali družbo. "Navedeni so izrabili svoj položaj in niso opravili svojih predpisanih dolžnosti, prav tako pa niso ravnali kot vestni in pošteni gospodarstveniki," so prepričani koprski kriminalisti, ki so se med preiskavo povezali tudi s tujimi varnostnimi organi, ki so jim potrdili sum fiktivnosti storitev državljana Velike Britanije in podatke o fiktivnosti oz. neobstoju španske družbe.
"Vsi posli so bili povsem legalni, nobenih fiktivnih plačil ni bilo, " nam je včeraj dejal Mohorčič, vsakršno krivdo pa zavračata tudi Živec in Krejačič. Nad potekom dogodkov pa so presenečeni tudi večinski lastniki Ladjedelnice, ki se sprašujejo, v čigavem imenu policisti preganjajo vodilne v Ladjedelnici.
"Ladjedelnica je povsem zasebna družba in po našem mnenju za zdaj ni bila oškodovana, sicer bi storilce že sami preganjali. Če pa so policisti odkrili nekaj, česar mi ne vemo, naj nam to povedo, da bomo vedeli, koga preganjati za naš denar, " pravita Marijan Jovanović in Bogdan Orel.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042306769
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Okt 13, 2009 10:42 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1102
Objavljeno: Čet Jul 02, 2009 10:50 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

STEČAJNI UPRAVITELJI

/13/... so eden najbolj dobičkonosnih poklicev, še posebej v kriznih razmerah: Shocked

Ni strahu pred finančno krizo:
Nagrade stečajnim upraviteljem letijo v nebo

ABC TRGOVINA - Mojca Breznik - 75.199,22 €
ALUPAK - Dragica Razboršek - 52.094,88 €
CITRUS - Mojca Breznik - 156.769,45 €
ELAN - Andrej Marinc - 233.873,39 €
IUV - Nataša Gibičar Toš - 202.916,10 €
MERINKA - Alenka Gril - 60.280,32 €
OKNA NAGODE - Mojca Breznik - 55.793,28 €
OREHEK - Grega Erman - 64.175,35 €
VIDEM - Branko Ogorevc - 346.531,60 €

Stečajnim upraviteljem se tudi med gospodarsko krizo ni treba bati za prihodnost, je razbrati iz podatkov o nadomestilih, ki so jih ti prejeli po uveljavitvi novega zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta je odpravil zgornjo mejo nadomestil (87.500 evrov) in upraviteljem omogočil njihovo izplačevanje že med samim stečajnim postopkom. Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Aleš Zalar, je s popravki novega zakona stečajnim upraviteljem dokončno odprlo pot v izplačilo astronomskih nagrad. Zdaj na ministrstvu že napovedujejo njihovo omejitev. Največjo nagrado med stečajnimi upravitelji, skoraj 800.000 evrov, je okrožno sodišče v Krškem aprila letos odmerilo Branku Ogorevcu, ki vodi stečajni postopek papirnice Videm. Pri tem je treba opozoriti, da se je Ogorevc delu nagrade odrekel - tako je za delo v več kot 15 let trajajočem stečajnem postopku skupaj z valorizirano akontacijo po dostopnih podatkih prejel "le" okoli 560.000 evrov. Le dva meseca pozneje je sodišče v Kranju določilo, da stečajnemu upravitelju Elana Andreju Marincu za unovčenje in tretjo razdelitev stečajne mase skupaj z DDV pripada 234.000 evrov. Marinc, ki so ga za stečajnega upravitelja Elana imenovali maja 2005, je upnike stal skoraj 5000 evrov na mesec, pri čemer bo 90 odstotkov celotnega nadomestila prejel, še preden bo sodišču predložil končno poročilo o stečaju. Iz poslovnega registra Gvin je razvidno, da Marinc stečajnega postopka ne vodi le v Elanu, ampak še v petih podjetjih: Planiki, Air Sierri, Ekospektru, Interplastu in Alea Group. Že včeraj pa smo v Dnevniku razkrili, da bo stečajna upraviteljica Industrije usnja Vrhnika (IUV) Nataša Gibičar Toš, ki vodi stečaje še v treh drugih podjetjih, za dosedanje, šestmesečno vodenje stečaja usnjarne prejela 190.000 evrov nadomestila. Še dodatnih 28.000 evrov pa bo prejela po preizkusu terjatev vseh 817 upnikov. Ob tem je treba opozoriti, da so do izplačila višjih nagrad upravičeni tudi upravitelji stečajev, ki so se začeli še pred oktobrom lani, ko je začel veljati novi zakon. Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Aleš Zalar, so včeraj pojasnili, da jim je to dovolil zakon, ki so ga sprejeli v obdobju njegovega predhodnika Lovra Šturma. Kljub temu na ministrstvu priznavajo, da so z novelo zakona (ZFPPIPP), ki so jo spisali in sprejeli že med vlado Boruta Pahorja, omenjeni privilegij stečajnim upraviteljem dokončno "zabetonirali". Ob tem bode v oči dejstvo, da je sam zakonodajalec v prehodnih določbah najprej določil, da se glede nagrad uporabljajo nova pravila, nato pa, da ta ne veljajo za že začete postopke. Na ministrstvu so se nato odločili za prvo možnost. Poleg tega, da nagrade stečajnim upraviteljem po novem niso več omejene s najvišjim mogočim fiksnim zneskom, in sprotnega nagrajevanja, ki stečajnih upraviteljev zelo verjetno ne priganja k čim hitrejšemu koncu večletnih postopkov, je pri novi ureditvi nagrad opaziti še dve novosti, ki stečajnim upraviteljem omogočata izplačilo visokih zneskov. Prvič, osnova za izračun prvega nadomestila (za otvoritveno poročilo) je vrednost premoženja iz otvoritvene bilance, ki jo določi upravitelj (pri čemer za to največkrat najame plačane zunanje izvajalce). Stečajni upravitelj Istrabenza bi tako v primeru, če je premoženje koprskega holdinga res skoraj enako obveznostim do bank, že zgolj v sklopu prvega nadomestila lahko prejel več milijonov evrov nagrade. In drugič, sodiščem pri odmeri nagrad po novem ni treba več pridobiti niti mnenja upniških odborov. Ti so se imeli po stari stečajni zakonodaji možnost do nagrade vsaj opredeliti. Ministrstvo: Pri nagradah smo odpravljali nekonsistentnost "Res je, da je bilo v prehodnih določbah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nekonsistentno določeno, da se za nagrado uporablja izvedbeni podzakonski predpis, ki je bil izdan na podlagi prej veljavnega zakona. Zato smo z novelo nekonsistentnost uporabe starega podzakonskega predpisa ob že uveljavljenih novih zakonskih določbah za nagrado v vseh postopkih odpravili," na vprašanje, zakaj so omogočili izplačevanje (višjih) nagrad tudi upraviteljem stečajev, ki so se začeli pred veljavnostjo novega zakona, odgovarjajo na ministrstvu za pravosodje. "Tudi glede na podatke o odmerjenih nagradah v postopkih v zvezi z večjimi pravnimi osebami v zadnjem času, pa ocenjujemo, da je treba znova določiti tudi maksimalne zneske nagrad," dodajajo na ministrstvu. Avtorica novega zakona Nina Plavšak včeraj ni bila dosegljiva.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042280276

50.000 €

Zalar zaradi IUV omejil nagrade stečajnim upraviteljem do petdeset tisoč evrov
Vlada je ukrepala zaradi stečajne upraviteljice IUV, ki je pobrala 190.000 evrov nagrade Izjemno visoko, 190.000 evrov vredno izplačilo nadomestila stečajni upraviteljici Industrije usnja Vrhnika (IUV) Nataši Gibičar Toš je vlado spodbodlo k temu, da znova uvede omejitev plačil. Skupno izplačilo ne bo smelo presegati 50.000 evrov na stečaj - po prejšnjem zakonu 87.000 evrov - je včeraj napovedal minister za pravosodje Aleš Zalar. Pravilnik naj bi bil v uradnem listu objavljen prihodnji teden, je še dodal. Visokim nagradam stečajnih upraviteljev so šteti dnevi. Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Aleš Zalar, jih bo s spremembo pravilnika omejilo na največ 50.000 evrov. Kot smo razkrili včeraj, je bilo številnim stečajnim upraviteljem v letošnjem letu zaradi spremembe določanja višine plačil odobrenih za več sto tisoč evrov nadomestil, še preden so se stečajni postopki sploh končali.
Potem ko smo v Dnevniku pred dnevi razkrili, da je okrožno sodišče v Ljubljani stečajni upraviteljici Industrije usnja Vrhnika (IUV) Nataši Gibičar Toš za šestmesečno delo odmerilo 190.000 evrov nadomestila, je minister za pravosodje Aleš Zalar včeraj po seji vlade napovedal vnovično uvedbo zgornje meje nagrad za stečajne upravitelje. "Vsota vseh izplačanih nadomestil ne bo smela preseči 50.000 evrov in še to le v primerih, ko gre za veliko vrednost premoženja. Po naši oceni gre za primerno vsoto. Obenem bomo nagrade splošno znižali za 1,3 odstotka zaradi padca cen življenjskih stroškov in nato še za nadaljnje štiri odstotke zaradi predvidenega padca gospodarske rasti," je na novinarski konferenci pojasnil Zalar in zatrdil, da bo spremenjeni pravilnik o odmeri nagrade upraviteljem v postopkih zaradi insolventnosti že prihodnji teden objavljen v uradnem listu. Nova ureditev nagrajevanja, ki sicer ohranja izplačevanje nadomestil po fazah stečajnega postopka, bo za sodišča zavezujoča tudi pri odločanju o nadomestilih upraviteljem v stečajih še pred spremembo pravilnika. Ob tem je potrdil, da so se na ministrstvu za vnovično uvedbo zgornje omejitve nagrad, ki do oktobrske uveljavitve zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) niso smele preseči 87.000 evrov, odločili prav zaradi odmere nagrade v IUV.
"Z omejitvijo nagrad bomo pokušali doseči, da se zavaruje primeren obseg stečajne mase in da ne pride do nesorazmernih izplačil stečajnim upraviteljem, še posebno pri nadomestilih, ki se nanašajo na izdelavo otvoritvenega poročila v stečajnem postopku," je dejal Zalar. Na vprašanje Dnevnika, zakaj ministrstvo nagrad ni omejilo že v prvi, spomladanski novelaciji zakona, ki je določila, da nova ureditev nagrajevanja velja tudi za že prej začete stečaje, pa je Zalar odgovoril: "Pravilnik, ki dovoljuje tako visoke, neomejene nagrade upraviteljem, je izdal prejšnji minister (Lovro Šturm, op. p.), in to tik pred iztekom mandata. Glede na to, da je bila maja letos sprejeta novela insolvenčnega zakona, v sistemsko rešitev nismo želeli posegati brez podrobne analize učinkov zakona." Zakaj je torej ministrstvo za pravosodje tudi pri spomladanski novelaciji zakona ocenilo, da ta - skupaj z višjimi nagradami, ki se izplačujejo iz stečajne mase - ne bo imela posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva, čeprav je eden večjih upnikov v večini stečajev prav država?
"Finančne posledice se ocenjujejo neposredno za državni proračun. Nobeno sodišče, ki odloča o nagradah upraviteljev, niti upravitelji sami, pa ministrstva žal niso opozorili na nesorazmerno visoka izplačila. Na zadevo smo postali pozorni po tistem, ko je bila v sodnem registru (22. junija, op. p.) objavljena višina izplačila nadomestila v IUV, in smo že naslednji dan pripravili spremembe pravilnika," je odgovoril Zalar. Pri tem je izrazil "upanje, da bodo tisti, ki imajo v IUV pravni interes, vložili tožbo in tako ugotovili, ali je takšno izplačilo v skladu z obligacijskim zakonom".
"Vedeti je treba, da se vsa ta izplačila izvršujejo na podlagi podzakonskega akta, sodišča pa po naši ustavi niso vezana na podzakonske akte, ampak samo na zakon," je razložil minister za pravosodje. "Verjamem, da stečajni upravitelji odločitvi ne bodo ravno ploskali, ji bo pa verjetno javnost," je včeraj še dejal Aleš Zalar. Ministrstvo je še pred dvema mesecema podprlo Šturmove tarife "Če zadevo poenostavim - ne gre skupaj, da zakon v dveh členih hkrati pravi, da se uporabljajo nova pravila za odmero tarife (za nagrajevanje stečajnih upraviteljev, op. p.), vendar za odmero tarife veljajo stara pravila. Te anomalije zdaj ne bo več, ker predlagamo (...), da bodo veljala nova pravila z novo tarifo. Gre zgolj za uskladitev in pravzaprav logično rešitev sistema, ki ga je zakon izvorno uvedel takrat, ko je bil sprejet. (...) V bistvu predlagamo, da se uporablja tarifa, ki jo je sprejela prejšnja vlada," je državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec maja letos pojasnjeval na odboru državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ki je drugič obravnaval novelo sprememb in dopolnitev "stečajnega" zakona. To bi lahko dokazovalo, da bi lahko ministrstvo za pravosodje omejitev nagrad uvedlo že pred dvema mesecema, s čimer bi preprečilo odmero visokih nagrad v Elanu in IUV. Minister Aleš Zalar je včeraj pojasnil, da "v sistemsko rešitev niso želeli posegati brez podrobne analize učinkov zakona", čeprav je ministrstvo omejitev nagrade nato vpeljalo le nekaj dni po odmeri spornih nagrad. Sprememb stečajne zakonodaje še ni nujno konec "Iščemo tudi način, kako bi izločili zdrava jedra podjetij, še preden bi se začeli postopki prisilne poravnave," je včeraj še poudaril Aleš Zalar. Na vprašanje, ali namerava ministrstvo za pravosodje spremeniti tudi ostale določbe zdaj veljavnega "stečajnega" zakona, ki so v primerjavi s prejšnjim manj ugodne za upnike (ti se na primer po novem lahko srečujejo le na sedežih družb), pa je odgovoril, da "razmišljajo o spremembah zakona, ki bi še bolj jasno določili vlogo, pooblastila in odgovornost upraviteljev". Kot je dejal Zalar, želi vlada s zadnjo spremembo zakona olajšati dokazno breme upnika pri dokazovanju pogojev za začetek stečaja, zlasti delavcem oziroma Jamstvenega in preživninskega sklada RS, ki predlaga začetek stečajnega postopka. V noveli se tako določa neizpodbojna domneva trajnejše nelikvidnosti, če dolžnik za več kot tri mesece zamuja s plačilom minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov. Kot dodatni pogoj se za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka določa pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov. Stečajni upravitelji opozarjajo na zahtevnost in dolgotrajnost dela Predsednik društva stečajnih upraviteljev Tomaž Kos je v imenu članov dejal, da te, tako imenovane velike nagrade predstavljajo od enega do dva odstotka vseh insolventnih zadev. "Te nagrade so dejansko velike in bi po mnenju večine upraviteljev morale biti nižje oziroma bi bilo treba vsaj ugotoviti, ali so sorazmerne vloženemu delu. Če pa presojamo trajanje postopkov, ki so zahtevni in dolgi (tudi 10 let in več), za kar niso krivi vedno upravitelji, potem te nagrade niso več tako velike." Kot je pojasnil, so v društvu zdaj veljavni pravilnik podprli na predlog nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu Roberta Marolta, saj so imeli pred očmi večino upraviteljev, ki še zdaleč ne dosegajo takšnih nagrad. Omejitve 50.000 evrov včeraj Kos še ni mogel komentirati, saj še ni bil seznanjen s podrobnostmi. Je pa ocenil, da bi morala biti že prej veljavna omejitev (87.000 evrov) višja za zelo zahtevne postopke. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042280715

ŠTEFAN VEREN & 608.000 €

Sodnica stečajnemu upravitelju v dveh dneh odmerila za 608.000 evrov nagrad

Okrožno sodišče v Ljubljani je minuli teden v dveh delovnih dneh stečajnemu upravitelju Štefanu Verenu odmerilo več kot 608.000 evrov nadomestil. Minister za pravosodje Aleš Zalar je o visokih nagradah, ki so jih sodišča zadnje dni odmerila stečajnim upraviteljem, včeraj govoril s predsedniki vrhovnega sodišča in višjih sodišč. Pri tem jim je »predlagal, naj sprejmejo ustrezne ukrepe«. Kot je razvidno iz javnih dostopnih podatkov, Verenu, ki trenutno vodi stečaje sedmih družb, omenjeni znesek pripada zgolj za delo v dveh stečajnih postopkih: v Avtomontaži Bus in Pletenini. Sodišče mu je nadomestila odmerilo s tremi sklepi, vse pa je podpisala okrožna sodnica Jelka Rozman. Ta je pred dnevi odmerila skoraj 168.000 evrov nagrade tudi Branetu Goršetu, stečajnemu upravitelju propadle hranilno-kreditne službe Sicura, ki ima okoli 400 upnikov, večinoma varčevalcev. Od odmerjenih 608.000 evrov nadomestil bo sicer Veren dejansko prejel "le" okoli 450.000 evrov - 80.000 evrov je že prejel iz naslova akontacij, za del nadomestila pri vodenju stečaja Pletenine v višini 78.000 evrov pa v stečajni masi podjetja ni na voljo dovolj denarja. Pri tem je treba poudariti, da je Štefan Veren predloge za odmero nagrad na sodišče vložil kmalu po tem, ko je minister za pravosodje Aleš Zalar uradno napovedal vnovično omejitev nagrad stečajnim upraviteljem, in da odmerjene nagrade v vseh primerih presegajo najvišje dovoljene po novem pravilniku, ki velja od sobote. Prvo odmero nagrade, za vodenje stečaja Avtomontaže Bus, je tako Veren predlagal minuli ponedeljek, torej le dva delovna dneva po Zalarjevi napovedi. Čeprav je imelo sodišče po zakonu o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) za odločanje o zahtevi za odmero nagrade osem dni časa, je že naslednji dan, torej minuli torek, odločilo, da Verenu v sklopu nadomestil za izdelavo otvoritvenega poročila in preizkus terjatev pripada 148.200 evrov (z DDV). Ker je Veren že pred tem prejel skoraj 29.000 evrov akontacije, je tako za vodenje stečaja Avtomontaže Bus, ki je imela v otvoritveni bilanci stanja 22,2 milijona evrov premoženja, dobil še manj kot 120.000 evrov. Isti dan je okrožna sodnica Rozmanova ugodila še enemu predlogu, ki ga je Veren prav tako vložil dan prej. Sodišče mu je odmerilo še nagrado za vodenje stečaja Pletenine v skupni višini 205.500 evrov. Od tega zneska je sodišče odštelo več kot 50.000 evrov akontacije, ki jo je Veren že prejel. Čeprav mu je sodišče odmerilo nagrado, ki je enaka petim odstotkom vrednosti premoženja v otvoritveni bilanci stanja, bo Veren po dostopnih podatkih od preostanka nagrade prejel le 37.550 evrov. Toliko denarja je namreč v stečajni masi Pletenine na voljo za plačilo nagrade. Že dva dni pozneje, torej v četrtek, je sodišče odločalo o novem Verenovem predlogu - tokrat za izplačilo nadomestila za unovčenje stečajne mase Avtomontaže Bus. Upravitelju, ki je med zavarovane upnike razdelil 10,6 milijona evrov, je sprva odmerilo več kot 212.000 evrov nadomestila, nato pa ga je povečalo še za petino, na skupaj več kot 254.000 evrov, ker Veren naloge stečajnega upravitelja opravlja kot odvetnik. Vodenje stečajnega postopka Avtomontaže Bus, ki se je začel konec leta 1999, je tako upnike stalo več kot 3500 evrov na mesec, še dodatnih 500 evrov na mesec pa je Veren zaslužil kot stečajni upravitelj Pletenine, ki je vrata zaprla leta 1994. Na ministrstvu za pravosodje so nam včeraj dejali, da "sklepov, ki še niso pravnomočni, ne smejo komentirati". V odvetniški pisarni Veren pa so nam pojasnili, da je Štefan Veren na dopustu, zato naslednje dni ne bo dosegljiv. Ogorevc: Nagrada je plačilo za 16 let vodenja stečaja Vidma "V stečaju Vidma sem deset let delal brez plačila, pa to takrat nikogar ni motilo. V tem času sem dvakrat zahteval od sodišča, naj moje delo plača, ali pa me razreši. Aprila letos mi je sodišče za opravljene delitve posebne in splošne stečajne mase v letih 1996 in 2000 odmerilo 346.500 evrov bruto, pri čemer sem se v korist upnikov odrekel približno 200.000 evrov nadomestil. Vsa nadomestila mesečno tako v povprečju ne dosegajo 2400 evrov, od česar je treba odšteti še predpisane davke. Ves čas po stečaju je proizvodnja tekla, delavci so prejemali plačo, ločitveni upnii pa so bili v celoti poplačani," se je na naše včerajšnje poročanje o odmerjeni nagradi v stečaju Vidma odzval njegov upravitelj Branko Ogorevc. Iz sindikata Pergam so včeraj sporočili, da preučujejo pravne možnosti za izpodbijanje sklepa o odmeri nagrade in njeno vračilo, k ukrepanju pa so pozvali tudi vlado. Pri predsedniku sindikata Dušanu Rebolju nam včeraj ni uspelo preveriti, zakaj sindikat, ki je imel predstavnika tudi v upniškem odboru Vidma, pritožbe na sklep sodišča ni vložilo že v prvi polovici maja, ko je bilo to še mogoče. Zalar višjim sodiščem predlagal "sprejetje ustreznih ukrepov" Minister za pravosodje Aleš Zalar je včeraj predsednika vrhovnega sodišča in predsednike višjih sodišč na delovnem sestanku opozoril na sklepe sodišč, ki so v dneh pred začetkom veljavnosti novega pravilnika o nagradah stečajnih upraviteljem na veliko odmerjala visoke nagrade. "Predlagal jim je, naj v sklopu svojih pristojnosti sprejmejo ustrezne ukrepe," so še sporočili z ministrstva, pri čemer niso pojasnili, ali je med temi ukrepi morebiti tudi strokovni nadzor višjega sodišča nad delom sodišč. Na vprašanje, ali bi lahko ministrstvo izplačila visokih nagrad preprečilo že s takojšnjo izdajo novega pravilnika, pa je ministrstvo odgovorilo, da "hitreje ni moglo reagirati". "Izplačila lahko preprečijo upniki, če bodo vložili pritožbo, v sklopu katere bi uveljavljali dolžnost sodišč, da odklonijo uporabo podzakonskega akta, ker ta ni v skladu z ustavo RS ali zakoni, in bodo z njo uspeli," dodajajo na ministrstvu. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042283072

IZRABLJENI

Stečajni upravitelji: Izrabili bi nas še politiki

"Poleg tega, da nekateri za opravljeno delo sploh nismo plačani, bi nas radi izrabili še politiki," pravijo stečajni upravitelji Delo stečajnih upraviteljev se v zadnjem času skuša uporabiti celo za politično obračunavanje, so prepričani v društvu, ki upravitelje združuje. Tako se odzivajo na razpravo, ki se je v zadnjih dneh dotaknila njihovih (visokih) nagrad. "Nekateri sploh nismo plačani" Po mnenju društva se s številkami manipulira, upravitelje pa se skuša prikazati na najslabši možen način. Prav tako člani obsojajo neustrezno nagrajevanje, obenem pa opozarjajo, da v mnogih primerih zaradi pomanjkanja sredstev v stečajni masi sploh niso bili plačani. Zavzeli so se za ustanovitev zbornice upraviteljev ter »pošteno plačilo za opravljeno delo«. "Ministrstvo nas je spregledalo" Potožili so, da društvo k pripravi predpisov, ki ureja izplačevanje nagrad sploh ni bilo povabljeno, pripravilo pa ga je pravosodno ministrstvo samo. Hkrati jih moti uporaba termina "nagrada", saj gre po njihovem le za plačilo za opravljeno delo.
http://www.finance.si/253325/Ste%E8ajni_upravitelji_Izrabili_bi_nas_%B9e_politiki

BOBU BOB
Dr. Oto Luthar, zgodovinar:
"Zmeraj smo veliko slišali o velikih honorarjih stečajnih upraviteljev ali pa o napačnih odločitvah direktorjev, zelo malo pa smo slišali o tem, da v državi obstaja nekdo, ki to kontrolira."
Sobota, 25. julij 2009
www.vecer.si

NEUSTAVNOST NAGRAD

Država sodiščem: Visoke nagrade stečajnim upraviteljem neustavne

Državno pravobranilstvo je minuli teden na slovenska sodišča vložilo več pritožb zoper sklepe o odmeri nagrad stečajnim upraviteljem v postopkih, kjer je eden izmed upnikov država. V zgodbi o visokih nagradah stečajnim upraviteljem brez odgovora ostaja ključno vprašanje: zakaj nihče izmed sodnikov, ki so v zadnjih dveh mesecih odmerjali astronomske nagrade, ni odklonil uporabe domnevno neustavnega pravilnika, ki je te nagrade dovoljeval? Po dostopnih informacijah se je pravobranilstvo pri tem sklicevalo na ustavo. Sodišča so namreč pozvali, naj ugodijo pritožbam in upraviteljem odmerijo nagrade, ki bodo v skladu z omenjenim najvišjim splošnim pravnim aktom. Ob tem so na pravobranilstvu v pritožbe eksplicitno zapisali, da je pravilnik o odmeri nagrad upraviteljem, ki je odpravil njihovo zgornjo omejitev, "neustaven". Kot je znano, je omenjeni pravilnik 1. oktobra lani sprejel minister za pravosodje Lovro Šturm, za stečaje pred tem datumom pa je ostal veljaven tudi po spremembah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-A), ki jih je vpeljal njegov naslednik Aleš Zalar. "Sodnik je pri odločanju v zadevah iz sodne pristojnosti vezan na ustavo in zakon, pri čemer ima ustavno pooblastilo, da nezakonitega ali neustavnega predpisa pri odločanju ne uporabi oziroma ga izloči," so vložitev pritožb utemeljili na pravobranilstvu. Po njihovem bi morali sodniki, ki so pred ponovno omejitvijo nagrad (s pravilnikom, ki je začel veljati 11. julija) te stečajnim upraviteljem odmerjali tudi v več sto tisoč evrov visokih zneskih, Šturmov pravilnik uporabiti drugače ali ga celo odkloniti. "Nesorazmerne nagrade, predpisane s pravilnikom, so v nasprotju s 74. členom ustave, ki pravi, da se gospodarska dejavnost, torej tudi dejavnost upraviteljev, ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prav tako je po istem členu, ki določa, da je gospodarska pobuda svobodna, nedopusten tako intenziven poseg v sredstva gospodarske družbe v stečaje z oblastnim ravnanjem, v tem primeru določitvijo nagrade upravitelja," so navedli na državnem pravobranilstvu, ki ga vodi Lucijan Bembič. Pri tem so poudarili, da so visoke nagrade celo v nasprotju s samim stečajnim zakonom (ZFPPIPP), ki so ga sodniki navajali kot pravno podlago za odmero visokih zneskov. "Ta zakon določa, da je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov," ugotavljajo na pravobranilstvu. Povedano preprosteje: visoke nagrade, ki so jih odmerila slovenska sodišča, so po mnenju državnega pravobranilstva neustavne in nezakonite. Vse našteto odpira več novih vprašanj. Na državnem pravobranilstvu so tako pritožbo na sklepe sodišč, ki so po njihovem mnenju neustavni in nezakoniti, vložili šele po tem, ko jih je k temu javno pozval minister Zalar. Ker lahko upnik, v tem primeru država, pritožbo vloži v petnajstih dneh po tem, ko mu sodišče vroči sklep o nagradi, to posledično pomeni, da se pravobranilstvo ne more pritožiti na odmere nagrad v starejših postopkih. Odgovora na vprašanje, zakaj so s pritožbami čakali, nam na državnem pravobranilstvu v petek zaradi dopustov ni uspelo pridobiti. Prav tako ni jasno, zakaj je nekdanji minister za pravosodje Šturm spisal pravilnik, ki je neskladen z ustavo in stečajnim zakonom, ter zakaj ga njegov naslednik Zalar kot takega ni razveljavil že ob lanskem nastopu mandata. Ministrstvo za pravosodje je namreč pravilnik spremenilo šele v začetku julija, po tem, ko so sodišča stečajnim upraviteljem v IUV, Elanu, HKS Sicuri in drugih podjetjih že odmerila astronomske nagrade. Še najpomembnejše vprašanje v zgodbi je povezano prav s sodišči: težko je namreč razumeti, da domala nihče izmed sodnikov, ki je v zadnjih dveh mesecih odmerjal nagrade po novem pravilniku, uporabe tega ni bodisi odklonil bodisi ga uporabil drugače. To pravico sodnikom namreč tudi po mnenju ministrstva daje institut "exceptio illegalis", ki omogoča opustitev uporabe neustavnega ali nezakonitega podzakonskega akta pri odločanju v posamičnem primeru. Ministrstvo: Ocene ustavnosti ne moremo predlagati za predpise, ki jih sprejmemo sami Zakaj ministrstvo za pravosodje ni vložilo pobude za ustavno presojo ZFPPIPP in pravilnika o odmeri nagrad? "Ker ne moremo predlagati ocene ustavnosti za predpise, ki jih je predlagala vlada ali sprejel minister za pravosodje, čeprav je šlo za drugo sestave vlade oziroma drugo osebo na položaju ministra za pravosodje," pojasnjujejo na ministrstvu. Na vprašanje, ali je pravilnik o odmeri nagrad stečajnim upraviteljem, ki je odpravil njihovo zgornjo mejo, neustaven, pa so odgovorili, da "je za takšno oceno pristojno ustavno sodišče". Ob tem velja spomniti, da je minister Aleš Zalar še v začetku meseca na novinarski konferenci poudaril, da omenjeni pravilnik "ni v skladu z ustavo, ker ne upošteva drugega člena ustave o socialni državi, prav tako pa ni skladen z ustavnim načelom sorazmernosti". Na državnem pravobranilstvu so nam podatke o tem, koliko pritožb so vložili v zadnjih dneh in v katerih stečajnih postopkih, obljubili za danes.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042286497

/13/...visoka izplačila nagrad se nadaljuje, kar je še bolj ekscesno in omalovažujoče, za vse tiste, ki delajo ali so delali v teh podjetjih:

Brezigarjeva ne bo izpodbijala polmilijonske nagrade stečajniku Vidma Branku Ogorevcu

Vrhovno državno tožilstvo je zavrnilo pobudo državne DSU za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep okrožnega sodišča v Krškem o odmeri nagrade stečajnemu upravitelju Vidma Branku Ogorevcu. Ta bo tako po več kot šestnajst let trajajočem stečaju, ki se je uradno končal v petek, prejel za dobrih 512.000 evrov nadomestil. Poročali smo že, da je sodišče v Krškem konec aprila Ogorevcu za razdelitev splošne in posebne razdelitvene mase v stečaju Vidma odmerilo nadomestilo v višini 346.531 evrov. Pri tem se je sodišče sklicevalo na določbe zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ter na pripadajoč pravilnik, v katerem nagrade za upravitelje (še) niso bile omejene navzgor. Ker je bila stečajna masa Vidma v otvoritveni bilanci "težka" skoraj 46 milijonov evrov, bi lahko Ogorevc po tedaj veljavnem pravilniku v okviru vseh treh nadomestil (za izdelavo otvoritvenega poročila, preizkus terjatev in unovčenje stečajne mase) prejel skoraj 793.000 evrov. Ogorevc se je delu nagrade odrekel in predlagal za skoraj polovico nižje izplačilo, ki ga je sodišče nato tudi odmerilo. Čeprav je med pomembnejšimi upniki Vidma tudi država, se ta na sklep sodišča, ki je postal pravnomočen v začetku maja, ni pritožila. Ploščo je obrnila šele dobra dva meseca pozneje - po tistem, ko smo v Dnevniku razkrili astronomske odmere nagrad stečajnim upraviteljem v Industriji usnja Vrhnika (IUV), Elanu in HKS Sicuri, zaradi katerih je minister za pravosodje Aleš Zalar spremenil pravilnik o nagradah in upnike pozval k vlaganju pritožb zoper sklepe sodišč. V družbi DSU, upnici Vidma, so se tako v začetku avgusta odločiti uporabiti edino preostalo pravno sredstvo: vrhovnemu državnemu tožilstvu, ki ga vodi Barbara Brezigar, so predlagali vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep o nagradi. Na tožilstvu nam v petek ni uspelo izvedeti, zakaj omenjene zahteve niso vložili. Na to vprašanje so nam odgovorili, da "so se državni tožilci na civilno-upravnem oddelku tako odločili po strokovnem in zakonskem kriteriju ter v okviru svojih pristojnosti". Po neuradnih informacijah so v DSU v predlogu tožilstvu zapisali, da bi moralo sodišče pri določitvi nagrade v stečaju Vidma uporabiti odredbo iz leta 2002, saj da se je stečaj Vidma začel pred oktobrom 2008, ko je začela veljati nova stečajna zakonodaja, ki je odpravila zgornjo mejo nagrad. Prav zaradi tovrstne utemeljitve predloga naj bi ta tudi padel. Stečaj Vidma se je namreč začel že aprila 1993. Sodišče v Novem mestu ga je torej uvedlo na podlagi starega jugoslovanskega zakona iz leta 1989, ki je pravico do odločanja o višini stečajnih nagrad v celoti prenesel na stečajni senat. To pa naj bi po mnenju tožilstva pomenilo, da je ministrstvo za pravosodje prvič v določanje nagrad upraviteljem v "jugoslovanskih" stečajih poseglo šele z oktobrom 2008, ko je tudi odpravilo omejitve višine nadomestil. Povedano preprosteje, stečaj Vidma je pod neposredni vpliv odredb slovenskega ministrstva za pravosodje padel šele konec lanskega leta, pred tem pa so ga zaradi lukenj v zakonodaji tako rekoč še vedno urejali predpisi iz časov Jugoslavije. Upnike Vidma je tako Ogorevc v dobrih šestnajstih letih skupno stal dobrih 512.000 evrov oziroma okoli 2600 evrov na mesec. Poleg tega, da je med letoma 1993 in 2008 prejel za dobrih 48.000 evrov akontacije, mu je sodišče v Krškem maja letos za končno razdelitev stečajne mase odmerilo še dodatnih 118.000 evrov nadomestila. "Razumem, da lahko ti zneski bodejo v oči nekoga, ki težko živi iz dneva v dan. Poudarjam pa, da v zadnjih desetih letih nisem prejel nobene akontacije, tako in tako pa bom polovico nagrade vrnil državi," je dejal Branko Ogorevc. Ogorevc: Videm je "padel", ko so ga začeli upravljati upniki Upniki Vidma so v stečaju dobili povrnjenih okoli 37 odstotkov terjatev, ločitveni upniki pa so bili v celoti poplačani že pred trinajstimi leti, je razvidno iz končnega poročila o stečaju Vidma. Skoraj dve desetletji trajajoč stečaj je stal okoli 4,6 milijona evrov, pri čemer največji delež stroškov predstavljajo stroški investicijskega vzdrževanja, zavarovalne premije in stroški odvetnikov. Stečajni upravitelj Vidma Branko Ogorevc je namreč že jeseni 1993 vložil več tožb, s katerimi mu je uspelo razveljaviti ločitvene pravice nekaterih upnikov, med njimi tudi Sklada za razvoj. Med "subjektivnimi vzroki" za stečaj Vidma Ogorevc poleg neobvladovanja finančnih tokov, prodaje plačilno nesposobnim kupcem in delno zastarele tehnologije v poročilu navaja tudi "prenos upravljavskih upravičenj" na največje upnike na čelu z Ljubljansko banko, ki so z imenovanjem tujega poslovodstva leta 1992 po njegovem dokončno pokopali podjetje. Upniški odbor Vidma se pred letošnjim aprilom ni sestal kar enajst let. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042297481

RAZVELJAVITEV

"Padla" tudi nagrada v stečaju IUV: Nataša Gibičar Toš bo ostala brez 189.200 evrov nagrade Višje sodišče je razveljavilo sklep ljubljanskega okrožnega sodišča o odmeri 189.200 evrov nagrade stečajni upraviteljici Industrije usnja Vrhnika (IUV) Nataši Gibičar Toš.
Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo tudi 189.200 evrov nagrade, ki jo je okrožno sodišče določilo stečajni upraviteljici IUV Nataši Gibičar Toš. Čeprav je prav ta nagrada ministra za pravosodje Aleša Zalarja (na sliki) spodbudila v ponovno zgornjo omejitev nagrad, se državno pravobranilstvo nanjo ni pritožilo. To sta storila dva (nekdanja) zaposlena v nekdanji vrhniški usnjarni in dosegla razveljavitev sklepa o nagradi. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika) Pri tem se je sklicevalo na »zmotno uporabo materialnega prava«, s čimer je ugodilo pritožbama dveh upnikov, Štefana Piška, zastopnika zaposlenih v IUV, in Eve Slabe, ki je bila v nekdanji vrhniški usnjarni zaposlena 25 let, družba pa ji še vedno dolguje več kot 7600 evrov iz naslova plač in odpravnine. Obenem je odločitev višjega sodišča velik poraz za državno pravobranilstvo. To se namreč ni pritožilo na sklep o določitvi nagrade v IUV, čeprav je največji upnik nekdanje vrhniške usnjarne prav država oziroma njeni zavodi in podjetja. O višini nagrade bo znova odločalo okrožno sodišče, a tokrat po novem pravilniku, ki nagrade stečajnim upraviteljem omejuje na največ 80.000 evrov. Potem ko je ljubljansko višje sodišče pred dnevi razveljavilo sklep okrožnega sodišča o odmeri 167.700 evrov nagrade stečajnemu upravitelju Hranilnokreditne službe (HKS) Sicura Branetu Goršetu, je na istem sodišču "padla" še ena stečajna nagrada. Brez 189.200 evrov, ki bi jih morala prejeti v okviru nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, tako ostaja stečajna upraviteljica Industrija usnja Vrhnika (IUV) Nataša Gibičar Toš. Tako kot v primeru HKS Sicure, je višje sodišče tudi sklep o odmeri nagrade v IUV razveljavilo zaradi "zmotne uporabe materialnega prava", na katero se je v pritožbi skliceval upnik Štefan Pišek, sicer zastopnik zaposlenih v IUV. Zoper sklep okrožnega sodišča je pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka vložila tudi upnica Eva Slabe, nekdanja delavka IUV, ki je bila v družbi zaposlena kar 25 let, nekdanja usnjarna pa ji še vedno dolguje 7600 evrov iz naslova plač in odpravnine. Odločitev višjega sodišča je velik poraz za državno pravobranilstvo. To se namreč ni pritožilo na sklep o določitvi nagrade v IUV, ki ga je okrožni sodnik Gregor Collauti sprejel konec junija, čeprav je največji upnik nekdanje vrhniške usnjarne prav država oziroma njeni zavodi in podjetja. Ob tem velja spomniti, da je minister za pravosodje Aleš Zalar prav zaradi visoke nagrade v IUV, ki smo jo razkrili v Dnevniku, v začetku julija napovedal spremembo pravilnika, ki je višino nadomestil stečajnim upraviteljem ponovno omejil na 80.000 evrov. Državno pravobranilstvo bi tako pritožbo lahko vložilo še skoraj teden dni po tem, ko je upnike k temu pozval Zalar. Da je državno pravobranilstvo (ne)namerno izpustilo priložnost za pritožbo, je razvidno tudi iz sodbe višjega sodišča. To je namreč pritrdilo argumentu o vezanosti sodnikov na ustavo, na temelju katerega je pravobranilstvo "zgradilo" besedilo pritožbe, ki jo je nato serijsko vlagalo zoper sklepe o nagradah v ostalih stečajnih postopkih. "V primeru, če določila podzakonskega akta (torej pravilnika o odmeri nagrad, op. a.) niso v skladu z zakonskimi določili, sodišča takega podzakonskega akta niso dolžna uporabiti, ampak lahko sledijo načelu neupoštevanja podzakonskega predpisa, ker ta nima zakonske podlage," je zapisalo višje sodišče. Povedano preprosteje, če bi pravobranilstvo, ki ga vodi Lucijan Bembič, pritožbo vložilo, bi ji višje sodišče skoraj zagotovo ugodilo. Kot smo že poročali, je okrožno sodišče nagrado odmerilo na podlagi pravilnika, ki je veljal med lanskim oktobrom in julijem. Višje sodišče je sicer kot glavni argument za razveljavitev sklepa o nagradi navedlo, da se ta odmerja za opravljeno delo, česar "okrožno sodišče ni upoštevalo". "Določilo, da je lahko plačilo za delo neomejeno visoko, ne da bi se upoštevala dejanska vrednost opravljenega dela, nikakor ni v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)," je zapisalo sodišče. Opozorilo je, da višina nagrade, ki naj bi jo prejela Nataša Gibičar Toš, ni sorazmerna njenemu delu. "V primeru, ko višina nagrade ni omejena navzgor, je povsem jasno, da je stečajna masa (z izplačilom takšne nagrade, op. a.) zmanjšana v škodo upnikov, kar pripelje do neupoštevanja enega temeljnih načel stečajnega postopka - najvišjega poplačila upnikov v stečajnem postopku, saj se nagrada stečajnega upravitelja izplača iz stečajne mase kot strošek stečajnega postopka," je ocenilo sodišče. Ob tem je višje sodišče bolj ali manj odkrito okrcalo tudi Zalarja in njegovega predhodnika Lovra Šturma. Ugotovilo je, da sta bila ZFPPIPP in pripadajoč pravilnik v manj kot letu dni spremenjena že dvakrat. Kljub temu je sodišče pri presoji sorazmernosti višine nagrade upoštevalo vse tri pravilnike. "Najvišja nagrada po odredbi za delo upravitelja, ki je prenehala veljati oktobra 2008, je znašala manj kot 103.000 evrov. Nagrada, odmerjena po zadnji spremembi pravilnika, pa ne bi bila višja od 80.000 evrov. Odmerjeno nadomestilo (v IUV, op. a.) je tako za več kot sto odstotkov višje od najvišje nagrade po veljavnem pravilniku," je poudarilo sodišče. "Iz tega je razvidno, da odmerjeno nadomestilo ni skladno z vrednostjo opravljenega dela, saj ni logično, da bi bila vrednost enake vrste in količine dela v vmesnem obdobju veljavnosti spornega podzakonskega akta toliko večja, kot je bila med veljavnostjo pravilnikov pred oktobrom 2008 in po juliju 2009," je še zapisalo višje sodišče.
Sindikat IUV: Zdaj čakamo, da bodo poplačani delavci
V pisarni Nataše Gibičar Toš so nam včeraj dejali, da bo stečajna upraviteljica IUV za pojasnila na voljo danes.
"Vsak, ki dobro dela, mora biti dobro nagrajen. Nikakor pa se ne moremo strinjati z razdeljevanjem tako visokih nagrad že v tej fazi stečaja. Zdaj čakamo, da bomo po spremembah zakonodaje, ki so jih obljubili pristojni ministri, poplačani tudi delavci," pa nam je dejal vodja sindikata IUV Slavko Zalar.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042306413
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Okt 13, 2009 7:06 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1102
Objavljeno: Pet Jul 03, 2009 11:28 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ŽITO d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...zopet so mali delničarji potegnili ta kratko: Confused

V spopadu za nadzornike Žita zmagala država

Razplet včerajšnje skupščine Žita, ki se je je udeležilo 73,07 odstotka delničarjev, je zaznamoval spopad različnih lastniških blokov za dve mesti v nadzornem svetu. Krekova družba in dva bloka malih delničarjev, od katerih je enega zastopal Matej Počivavšek, drugega pa Iztok Žigon, so se pred skupščino s KD Holdingom dogovarjali, da bodo glasovali enotno. Če bi se dogovorili, bi z več kot 50 odstotki na skupščini prisotnih glasov preglasovali Kapitalsko družbo (Kad) in Slovensko odškodninsko družbo (Sod), ki sta imeli na skupščini 37,6 odstotka glasovalnih pravic. Toda tik pred skupščino je prišlo do preobrata, tako da je KD Holding potegnil z državo, čeprav za to ni iztržil nobenega nadzornika.

Janez Bojc iz KD Holdinga je bil ključen za včerajšnji razplet skupščine. Kljub ponudbam malih delničarjev in Krekove družbe se je odločil, da bo podprl predloge države, ki je tako v nadzornem svetu dobila dva predstavnika. Kad in Sod imata tako po novem od štirih predstavnikov kapitala v Žitovem nadzornem svetu tri člane, četrti član pa je Janez Bojc iz KD Holdinga.
Ker v teh dneh nadzornikoma Marku Krečiču in Adrijanu Rožiču poteče mandat, je uprava že v sklicu skupščine po uskladitvi med Kadom, Sodom in KD Holdingom predlagala, da se Rožič, ki je sicer zaposlen v Kadu, ponovno imenuje v nadzorni svet, Krečičevo mesto pa naj zasede Marko Notar. Kljub številnim nasprotnim predlogom je ta predlog na koncu dobil zadostno podporo.
Enega od nasprotnih predlogov je pripravil ravno Bogdan Pušnik, lastnik Medvešek Pušnika, ki je zastopal skupno 6,8 odstotka glasovalnih pravic. Poleg Rožiča je predlagal, da bi tudi sam postal član nadzornega sveta. Mali delničarji s Krekovo družbo na čelu pa so oblikovali več nasprotnih predlogov za člane nadzornega sveta.
Tako je Krekova družba v imenu Zvona Ena ID za nova nadzornika predlagala Uroša Goriška (predsednika uprave Krekove družbe za upravljanje investicijskih skladov) in Petra Graška (člana upravnega odbora KD Banke).
Podjetje Sortes Invest, ki je v lasti Mateja Počivavška, je predlagalo več parov nasprotnih predlogov, in sicer Iztoka Žigona in Rožiča, Žigona in Graška, Žigona in Goriška ter Žigona in Pušnika. Kot rečeno, pa o nobenem od teh predlogov niso glasovali, saj je predlog Kada in Soda dobil zadostno podporo.
Podjetje Sortes, ki je 0,26-odstotni lastnik Žita, je poleg tega predlagalo tudi višjo dividendo. In sicer, da bi se od bilančnega dobička v višini 24,075 milijona evrov za izplačilo dividend namenilo skoraj sto odstotkov več, kot je v sklicu skupščine predlagala uprava.
Na koncu so delničarji z minimalno večino izglasovali prvotni predlog, da se za dividende nameni 1,075 milijona evrov oziroma 3,05 evra bruto na delnico. Preostali bilančni dobiček v višini 23 milijonov evrov bo ostal nerazporejen. Ključna za sprejem tega sklepa je bila podpora državnih podjetij in Krekove družbe.
Po spremembah statuta bo lahko po novem nadzorni svet imenoval enočlansko upravo s šestletnim mandatom. V primeru imenovanja veččlanske uprave, ki ima sicer lahko največ štiri člane, se ohranja princip skupnega zastopanja vsaj dveh članov uprave. Uprava in nadzorni svet sta prejela razrešnico.
Edini, ki je glasoval proti razrešnici, je bil Bogdan Pušnik.
Na predlog Kada je bil sprejet tudi sklep o znižanju sejnine nadzornikom. Medtem ko bo po novem za predsednika nadzornega sveta sejnina namesto 858 evrov znašala 429 evrov, bodo člani nadzornega sveta prejeli 330 evrov za vsako sejo nadzornega sveta.

VZMD se ni mogel udeležiti skupščine
Skupščina Žita se je začela z zamudo, ker je bilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), katerega predsednik je Kristjan Verbič, po nakupu ene delnice Žita pred dnevi vpisano v centralni register KDD po 30. juniju. Takrat pa je že potekel zakoniti rok za prijavo na skupščino. Medtem ko je bil Verbič prepričan, da lahko prisostvuje na skupščini, se je kasneje izkazalo, da za to nima nobene osnove.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042280874

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1102
Objavljeno: Čet Jul 09, 2009 11:36 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZLORABE ZAUPANJA & PRETAKANJA ZAVAROVANCEV

***** nadaljevanje s 30.strani *****

/13/...nekatere dobro čuvane skrivnosti in tabu teme, posebej, kar se tiče varstva osebnih podatkov in poslovanja v zakritem zavarovalniškem svetu, prihajajo vedno bolj na dan. Spomin sega še v začetek 90 let, ko so se šele formirale nove hčerke velike in monopolistične zavarovalnice Triglav, ko smo sklenili in plačevali premijo življenjskih zavarovanj njim, ob ustanovitvi nove zavarovalnice Adriatic d.d., pa je portfelj življenjskih zavarovancev tako v celoti prešel na novo ustanovljeno zavarovalnico. Kakopak brez potrebnega posamičnega soglasja zavarovancev, saj se je zgodilo, da so bile nove police že prenešene, a se je zavarovalna premija še vedno zbirala na zavarovalnici Triglav d.d.

* Dopis z dne 20.9.1991
Spoštovani!
Obveščamo Vas, da smo pri kontroli vplačil opazili. da se v posameznih primerih premija življenjskega zavarovanja nakazuje tako na Zavarovalno družbo ADRIATIC kot na zavarovalnico Triglav PE Koper. Življenjsko zavarovanje, katerega ste sklenili z Zavarovalnico Triglav - Območno skupnost Koper do 31.12.1990 je prešlo v portfelj pravnemu nasledniku, to je Zavarovalni družbi Adriatic Koper, kjer je tudi zbrana do sedaj vplačana premija. Prosimo Vas, da ste pri vplačilih premij pozorni na zgoraj navedeno. V primeru, da se še niste uredili zamenjavo življenjske police, Vas prosimo, da nam le-to čimprej dostavite. Za razumevanje se Vam zahvaljujemo in vas pozdravljamo
Oddelek osebnih zavarovanj Valter Grbec Franc Trunk

* Drugi primer so zavarovanci pokojninskega zavarovanja

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Avg 12, 2009 4:47 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 48

DELIKATESA & MALI DELNIČARJI

/13/...tudi male delničarje Delikatese, je doletela iztisnitev iz družbe, ob plačilu denarne odpravnine v višini 51 € po delnici:

Iztisnitev malih delničarjev in razdelitev Delikatese na dve družbi

Več kot devetdesetodstotna lastnica Delikatese, družba Terme Čatež, se je na zadnji skupščini odločila za iztisnitev manjšinskih delničarjev. Ti bodo za delnico prejeli 51 evrov, po pojasnilih glavnega delničarja pa so se za to odločili, da bodo družbo obvladovali v celoti.
Na skupščini so Terme Čatež potrdile tudi predlog o razdelitvi Delikatese na dve družbi, in sicer na družbo Delikatesa, trgovina, proizvodnja in gostinstvo ter Del Naložbe, investiranje in upravljanje naložb. Kot pojasnjujejo v termah, je osnovni namen oddelitve ločitev naložbenih dejavnosti od osnovne dejavnosti družbe, tako da bodo na Del Naložbe prenesli finančne naložbe in nepremičnine.
"S tem se bodo razmejila tveganja, povezana s posameznimi dejavnostmi, samo na tiste dejavnosti, na katere se neposredno navezujejo. Oddelitev pa obenem lastniku omogoča večjo fleksibilnost pri reorganizaciji skupine," dodajajo v Termah Čatež.
Osnovni kapital Del Naložb bo znašal 658.406 evrov, v novo družbo pa se bodo prenesli nekatere nepremičnine Delikatese v Ljubljani v skupni vrednosti slabih 870.000 evrov, dolgoročno posojilo, dano podjetjem, v skupini v višini dobrih 722.000 evrov ter kratkoročna sredstva v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov.
Novo družbo bodo nadzirali Ada De Costa Petan, Renata Martinčič in Zvonko Krulc, vodil pa jo bo direktor Delikatese Dejan Bibič. Delikatesa je sicer lani ustvarila dobrih pet milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno toliko kot leta 2007, medtem ko se je čisti dobiček znižal za 87 odstotkov in je znašal le slabih 151.500 evrov. Nižji dobiček je bil predvsem posledica nižjih finančnih prihodkov.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042290454

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Avg 12, 2009 11:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KAPITALSKA NEUSTREZNOST - ZMVG

/13/...Zavarovalnica Maribor d.d., o kateri piše tudi na strani 10, je že druga velika zavarovalnica poleg AdriaticaSlovenice d.d., ki jo je doletela kapitalska neustreznost, ki sama po sebi opozarja, da so zadeve ušle nadzoru, predvsem glede visoke zneske izgube glede na osnovni kapital zavarovalnice:

Neurja v kapitalsko neustreznost pahnila tudi Zavarovalnico Maribor Zavarovalnica Maribor (ZM) pod vodstvom Draga Cotarja je ob polletju zaradi finančne krize in katastrofalnih škod ustvarila 20,2 milijona evrov izgube, kar je neposredno vplivalo tudi na njeno kapitalsko ustreznost. Tako so v zavarovalnici konec junija že izkazovali primanjkljaj razpoložljivega kapitala v znesku 6,7 milijona evrov, ki ga bodo morali podobno kot v Adriaticu Slovenici zagotoviti delničarji z dokapitalizacijo. Zavarovalnica Maribor, ki jo vodi Drago Cotar (na fotografiji), je ob polletju zaradi katastrofalnih vremenskih razmer, negativnih finančnih gibanj in zaradi uporabe konservativnejšega oblikovanja škodnih rezervacij izkazovala celo kapitalsko neustreznost. Primanjkljaj bodo morali zagotoviti lastniki z dokapitalizacijo. Končna vrednost povečanja osnovnega kapitala še ni znana, saj bo nadzorni svet o tem odločal predvidoma v začetku septembra. Je pa uprava delničarjem, med katerimi sta največja Nova KBM in Sava Re, že predlagala spremembo statuta, ki daje upravi zavarovalnice (s soglasjem nadzornega sveta) možnost povečanja osnovnega kapitala do 14,2 milijona evrov, kar so lastniki oziroma skupščina družbe včeraj potrdili. Da bi zagotavljali kapitalsko ustreznost zavarovalnice, so pustili nerazporejenega 5,2 milijona evrov bilančnega dobička. Čeprav je skupščina že potrdila predlog za dokapitalizacijo, pa se zastavlja vprašanje, kako bosta lastnika, ki imata skupaj skoraj 96 odstotkov delnic Zavarovalnice Maribor, priskrbela potrebna sredstva. Pozavarovalnica Sava je prvo letošnje četrtletje končala z minimalnim čistim dobičkom v znesku 232.000 evrov, medtem ko je Nova KBM v tem obdobju dobiček iz rednega poslovanja zmanjšala za več kot pol, na 11,6 milijona evrov. "Razlogov za izgubo je več; najpomembnejši pa je izjemno visok trend rasti škod zaradi težav z vremenom in sprememba metodologije oblikovanja škodnih rezervacij, zaradi česar je zavarovalnica v skupini premoženjskih zavarovanj izkazala izgubo, ki neposredno vpliva na kapitalsko neustreznost," so slabe polletne rezultate razložili v mariborski zavarovalnici. V prvem polletju so zavarovanci ZM zaradi neurij, toče, poplav... prijavili že več kot 15 milijonov evrov škod. Po neuradnih informacijah pa naj bi se izguba zaradi oblikovanja škodnih rezervacij še povečala, in sicer za vsaj deset milijonov evrov. "K višini primanjkljaja pomembno vpliva tudi veljavni sistem izračunavanja kapitalske ustreznosti, saj ne dovoljuje družbi, da bi v kapital vštevala polno vrednost izdanih podrejenih obveznic (dodatni kapital), s katerimi je želela na daljši rok zagotoviti kapitalsko ustreznost," so pojasnili v zavarovalnici. Ali bo izguba zavarovalnice do konca letošnjega leta še kaj zrasla, prvi mož zavarovalnice Cotar ni razkril, je pa dejal, da načrtujejo zbrati za 269 milijonov evrov premije, kar bi glede na lani pomenilo 6,6-odstotno rast. ZM je racionalizirala stroške in jih kljub povečanemu obsegu poslovanja zmanjšala za tri odstotke, kar pomeni za milijon evrov. Prav tako je včerajšnja skupščina sprejela sklep o dopolnitvi statuta družbe s poglavjem o odobrenem kapitalu, kar spada v sklop sanacijskih ukrepov družbe, ki sta jih sprejela uprava in nadzorni svet družbe za izboljšanje poslovnega izida zaradi intenzivnega škodnega dogajanja.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042290467

Osnovni kapital: 28.426.180,98 €
Izdanih kosovnih delnic: 6.812.050
Nominalna cena delnice: 4,1729 €
Delničarjev: 26
Nova KBM d.d. - 49,96%
Sava - RE d.d. - 45,79%
Probanka d.d. - 2,60%
Perutnina Ptuj d.d. - 0,80%
Ostale pravne osebe - 0,68%
Ostale fizične osebe - 0,17%

/13/...položaj se zapleta tudi zaradi potrebnih sredstev za dokapitalizacijo, saj je prisoten škodljivi elitizem po obvladovanju zavarovalnice Maribor:

Reševanje Zavarovalnice Maribor iz kapitalske neustreznosti

Zavarovalnica Maribor (ZM) potrebuje dokapitalizacijo, ki bi odpravila njeno kapitalsko neustreznost. Čeprav sta največja delničarja, NKBM in Pozavarovalnica Sava (Sava Re), na torkovi skupščini že podprla predlog vodstva po dokapitalizaciji, se bo, kot vse kaže, reševanje naše druge največje zavarovalnice močno zapletlo. Medtem ko Zavarovalnica Maribor nujno potrebuje skoraj petnajst milijonov evrov svežih sredstev, se utegne dokapitalizacija zaradi interesa obeh največjih delničarjev, NKBM in Save Re, po obvladovanju zavarovalnice zaplesti. Naši viri izpostavljajo predvsem interese obeh družb po dokončni prevladi v lastništvu zavarovalnice, vendar je med njima bistvena razlika; v Savi Re sredstva za sodelovanje pri dokapitalizaciji imajo, v NKBM pa se vplačilu novih delnic za zdaj upirajo. ZM, ki jo vodi Drago Cotar, je že v torek po skupščini sporočila, da zaradi visoke dvajsetmilijonske izgube v prvi polovici leta potrebuje 14,2 milijona evrov svežih sredstev. Dokončna številka bo znana po seji nadzornega sveta zavarovalnice v začetku septembra. Medtem je vodstvo mariborske zavarovalnice Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) pod vodstvom Mihaela Permana predložilo tudi načrt sanacije, ki pa ga regulator trga še ni potrdil. ZM mu je namreč predlagala, da bi večino potrebnega denarja oziroma devet milijonov evrov priskrbeli s prenosom presežka z življenjskih na premoženjska zavarovanja, a naši viri na AZN zagotavljajo, da agencija na to ne bo pristala in bo od lastnikov zahtevala vplačilo celotnega zneska dokapitalizacije. V primeru, da ta ne bi uspela, pa ZM grozita celo odvzem licence za opravljanje zavarovalnih poslov in imenovanje izredne uprave. Največja lastnica ZM je NKBM z 49,97 odstotka delnic, ki pa naj bi dejansko obvladovala več kot polovico lastništva, saj v njen blok prištevajo tudi 2,6-odstotni delež Probanke. Sava Re, ki jo vodi Zvonko Ivanušič, ima na drugi strani 45,79-odstotni delež zavarovalnice in naj bi preostalim lastnikom celo postavila ultimat: ali pride do večinskega deleža ali pa bo izstopila. Trenutno imata z NKBM vsaka po dva predstavnika v nadzornem svetu ZM (poleg Dušana Čeča Savo Re zastopa še Janez Komelj, NKBM zastopata Matjaž Kovačič in Manja Skernišak), preostala dva člana pa sta imenovana s strani zaposlenih. Čeprav so nam v NKBM, ki je v večinski državni lasti, včeraj zagotovili, da bodo sodelovali v dokapitalizaciji ZM, pa naši viri trdijo, da se je banka temu doslej upirala. Glede na negotove razmere zaradi finančno-gospodarske krize naj bi se namreč v NKBM bali, da bi vplačilo novih delnic ZM lahko vplivalo na kapitalsko ustreznost banke. Ker niti ZM niti AZN še nista dobili jasnega odgovora, ali bo ta sodelovala pri dokapitalizaciji, se namerava AZN povezati tudi z Banko Slovenije, da bi preverili, kako bi sodelovanje pri dokapitalizaciji ZM vplivalo na kapitalsko ustreznost banke. V NKBM so nam zagotovili, da ta "na kapitalsko ustreznost banke ne bo imela bistvenega vpliva". Če NKBM pri dokapitalizaciji ne bi sodelovala, bi večino sredstev priskrbela Sava Re, a bi morala, ker bi povečala svoj delež, objaviti prevzem. Po trditvah naših virov pa Sava Re sredstev za prevzem ZM, ki po nekaterih ocenah presegajo sto milijonov evrov, nima. Iz Save Re nismo dobili odgovorov. Vodstvo ZM novači tudi zaposlene Vodstvo Zavarovalnice Maribor se je odločilo, da zanimanje za dokapitalizacijo preveri tudi pri zaposlenih. Po pojasnilu iz zavarovalnice se je doslej na anketo, ki bo odprta do začetka septembra, odzvalo 30 odstotkov zaposlenih, "kar 87 odstotkov izmed sodelujočih pa bi se odločilo za nakup delnic".
"Največ sodelujočih bi bilo pripravljenih za delnico plačati 25 evrov, doslej bi zbrali 1,7 milijona evrov," so dejali.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042291151

*** Erste Group (12.8.2009) "Pred evropskimi zavarovalnicami so težki časi." Analitiki Erste Group so imeli očitno prav. Nekatere slovenske zavarovalnice že potrebujejo sveži denar.
http://www.finance.si/galerije/894/3/

/13/...scenarij odobrene dokapitalizacije naj bi šel skozi, vprašanje pa je kdo in koliko bo zbranih sredstev za to, kakor seveda, kdaj bo zato uspešna:

Nadzorniki Zavarovalnice Maribor jutri o dokapitalizaciji Nadzorniki Zavarovalnice Maribor bodo na jutrišnji seji razpravljali o načrtovani dokapitalizaciji zavarovalnice. V zavarovalnici pojasnjujejo, da od nadzornikov, ki jih vodi Matjaž Kovačič, pričakujejo soglasje k sklepu uprave o dokapitalizaciji v okviru odobrenega kapitala. Delničarji so na zadnjih skupščini odobrili dokapitalizacijo v višini do 14,2 milijarde evrov, a koliko bo dejansko znašala dokapitalizacija in koliko bo znašala emisijska vrednost dokapitalizacijske delnice v zavarovalnici, ne razkrivajo. Prav tako ni jasno, kako se bo dokapitalizacija razpletla, saj se obe največji lastnici zavarovalnice, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in Pozavarovalnica Sava, ki imata po 49,97 odstotka oziroma 45,79 odstotka delnic, borita za dokončno lastniško prevlado v njej. Iz NKBM je uradno mogoče izvedeti le, da bodo pri dokapitalizaciji sodelovali, v Pozavarovalnici Sava pa komentarjev sploh ne dajejo. Tako NKBM kot pozavarovalnica sta ob polletju zaradi več kot 20-milijonske izgube Zavarovalnice Maribor imeli slabše poslovne rezultate od načrtovanih. Pozavarovalnica je utrpela še izgube zaradi negativnega rezultata na pozavarovalnem portfelju Zavarovalnice Maribor. Skupina Sava Re je imela ob polletju 15,3 milijona evrov čiste izgube, k čemur je Zavarovalnica Maribor prispevala 9,2 milijona evrov. NKBM je bila iz tega naslova ob 10 milijonov evrov. Pozavarovalnica je ob polletju sicer zbrala 86,5 milijona evrov bruto premije, kar je 27,2 odstotka več kot leto pred tem. Skupina Sava Re pa okoli 141 milijonov evrov oziroma 20,5 odstotka več kot leto pred tem. Še hitreje so se tako na ravni družbe (46 milijonov evrov) kot skupine (69 milijonov evrov) povečevale bruto škode. Zaradi negativnih vplivov odhodkov iz naložb (vključno s povezanimi družbami), povečanja čistih odhodkov za škode (predvsem zaradi neurja s točo v letošnjem letu) je pozavarovalnica polletje končala s 6,5 milijona evrov izgube. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042295263

MESARSKO KLANJE

Za lastniški delež Zavarovalnice Maribor se bije oster boj Zavarovalnica Maribor, druga največja zavarovalnica v državi, ki jo vodi Drago Cotman, se je te dni znašla v središču konflikta med vladajočo politiko in vodstvom NKBM glede vzpostavitve tako imenovanega štajerskega finančno-zavarovalniškega stebra. Največji lastnici zavarovalnice, mariborska Nova KBM in ljubljanska pozavarovalnica Sava Re, poskušata zato druga drugo izriniti iz lastniške strukture ZM. Nadzorni svet NKBM pod vodstvom novega predsednika Danila Topleka na včerajšnji seji sicer ni obravnaval morebitne dokapitalizacije Zavarovalnice Maribor, v kateri ima banka 49,96-odstotni lastniški delež. Kot so sporočili iz NKBM, so nadzorniki včeraj obravnavali le tekoče poslovanje ter sprejeli rebalans letošnjega poslovnega načrta. Morebitno dokapitalizacijo naj bi uvrstili na dnevni red prihodnje seje, ki bo že 28. septembra, smo izvedeli neuradno, čeprav tudi to zaradi pritiska politike na upravo NKBM pod vodstvom Matjaža Kovačiča ni gotovo. Jutri seja NS Save Re Na drugi strani pa se jutri sestane nadzorni svet Save Re, ki ima v Zavarovalnici Maribor 45,79 odstotka delnic. Med drugim bodo menda odločali tudi o morebitni ponudbi za prevzem ZM. Ali neuradne informacije držijo, nam včeraj na sedežu Save Re, ki jo vodi Zvonko Ivanušič, ni uspelo izvedeti. V ozadju boja za prevlado v Zavarovalnici Maribor med mariborsko NKBM in ljubljansko Pozavarovalnico Sava je po naših informacijah politično oviranje vzpostavitve dolgo načrtovanega štajerskega finančno-zavarovalniškega stebra, ki ga je prejšnja vlada podprla. Zdaj vladajoča politika namreč ni naklonjena oblikovanju močnejše skupine okoli NKBM, zato prek Save Re preprečuje, da bi NKBM prevzela nadzor nad ZM. Pri tem naj bi imela pomembno vlogo formalno neodvisna Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) po vodstvom Mihaela Permana. NKBM brez dovoljenja agencije Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič menda tako že nekaj mesecev neuspešno čaka na dovoljenje AZN za povečanje lastniškega deleža v ZM nad polovico, s čimer bi dokončno presekali blokado med največjima lastnikoma. NKBM do polovičnega praga v ZM namreč manjka le manj kot desetina odstotka lastniškega deleža, ki bi ga lahko banka kupila od več malih lastnikov s skupaj slabimi petimi odstotki ZM. Največja lastnika za Savo Re in NKBM sta namreč Probanka z 2,6 odstotka in Perutnina Ptuj z 0,8 odstotka delnic ZM. Agencija se je tako odkrito postavila na stran politike, ki ni naklonjena krepitvi vpliva NKBM s tesnejšim povezovanjem s Poštno Banko in Zavarovalnico Maribor, smo izvedeli. Tudi na AZN nam včeraj naših informacij ni uspelo preveriti. Hkrati pa boj med NKBM in Savo Re poteka tudi prek dokapitalizacije ZM, ki jo je ta morala razpisati zaradi kapitalske neustreznosti ob 20,2 milijona evrov izgube v prvi polovici letošnjega leta. Zato je morala ZM razpisati dokapitalizacijo v višini 14,2 milijona evrov, sicer bi lahko proti zavarovalnici spet ukrepala AZN. Dokapitalizacijo hočejo v NKBM izkoristiti za povečanje svojega deleža v ZM, a jim to zaradi neizdaje soglasja preprečuje AZN. Sava Re namreč po neuradnih podatkih ta trenutek nima dovolj prostega kapitala ne za dokapitalizacijo ne za prevzem, zato prek politike in AZN preprečuje, da bi jo iz ZM izrinila NKBM.
http://www.delo.si/clanek/88648

VEČINSKA SAVA RE

NS Save Re za večinski delež v Zavarovalnici Maribor Nadzorniki Pozavarovalnice Sava od uprave želijo, da se z NKBM izpogaja za nakup večinskega deleža Zavarovalnice Maribor Nadzorni svet Pozavarovalnice Sava [POSR 15,40 +2,67%] se je na današnji seji zavzel, da Pozavarovalnica Sava ob razumnih pogojih postane večinska lastnica Zavarovalnice Maribor . Nadzorniki so upravi dali podporo pri nadaljevanju pogovorov z NKBM [KBMR 12,46 +0,40%] glede iskanja rešitve za povečanje deleža v mariborski zavarovalnici. Kot smo poročali, bo Pozavarovalnica Sava Zavarovalnico Maribor, ki nujno potrebuje svež denar, dokapitalizacijo izvedla le pod pogojem, da ji NKBM proda svoj delež. Delež NKBM je 49-odstoten, delež Save Re pa 45-odstoten. Nadzorniki so podprli tudi upravo pri nakupu še preostalih 49 odstotkov kosovske zavarovalnice Dukagjini Life . Sava Re zdaj popolnoma obvladuje kosovsko zavarovalnico.
http://www.finance.si/258579

NKBM

Nadzorniki NKBM potrdili udeležbo pri dokapitalizaciji Zavarovalnice Maribor Nadzorni svet NKBM je na današnji seji soglašal s predlogom uprave o dokapitalizaciji Zavarovalnice Maribor, s čimer bo banka izkoristila pravico do sodelovanja v prvem krogu dokapitalizacije, ki jo ima kot glavna lastnica. Nadzorniki so danes tudi uresničili že dalj časa načrtovano širitev uprave in za novega člana uprave potrdili Andreja Plosa. Člani nadzornega sveta so se strinjali s predlogom uprave o sodelovanju banke pri dokapitalizaciji Zavarovalnice Maribor. Kot so sporočili po seji, je ta po mnenju uprave ena ključnih članic finančne skupine NKBM, zato je zagotavljanje uspešnega nadaljnjega delovanja zavarovalnice temeljna odgovornost družbe. Nadzorniki so prepričani, da gre za strateško pomembno naložbo skupine NKBM in njen korak k uresničitvi začrtanih dolgoročnih ciljev. Sicer pa so nadzorniki v skladu z že sprejetim načrtom širjenja uprave Andreja Plosa imenovali za novega člana uprave. Imenovan je bil za obdobje petih let, mandat pa bo nastopil z dnem pridobitve dovoljenja Banke Slovenije. Kot član uprave bo Plos zadolžen za področje spremljanja komerciale in kontrole poslovanja NKBM. Nadzorni svet je obravnaval tudi tekoče poslovanje banke in se seznanil z rezultati poslovanja skupine ter banke v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Podrobne informacije in poročilo o poslovanju bodo javnosti znane v ponedeljek, ko bodo še pred začetkom delovanja Ljubljanske borze objavljene na njenem spletnem portalu.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042308897

DUEL

NKBM in Sava Re se še naprej dajeta za Zavarovalnico Maribor Nadzorniki Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) so včeraj soglašali z dokapitalizacijo Zavarovalnice Maribor, medtem ko bodo nadzorniki Pozavarovalnice Save o tem znova odločali prihodnji teden. Sava Re želi namreč pridobiti večinski delež v zavarovalnici, kar pa ji, če bo pri njeni dokapitalizaciji sodelovala tudi NKBM, ne bo uspelo. Mariborska banka ima že zdaj nekaj manj kot polovični lastniški delež v zavarovalnici, Sava Re pa slabih 46 odstotkov. Nadzorniki NKBM so včeraj potrdili sodelovanje banke pri dokapitalizaciji Zavarovalnice Maribor. Sava Re naj bi o tem odločala tik pred zdajci, saj še vedno računajo na dogovor s predsednikom uprave NKBM Matjažem Kovačičem (na sliki), da jim bo banka prepustila večinski delež v zavarovalnici. Razmere so še toliko bolj zapletene, ker predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič pri Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN), ki jo vodi Mihael Perman, še ni uspel pridobiti soglasja za povečanje deleža v zavarovalnici. "Senat o prošnji še ni odločal," je dejal Perman, ki po neuradnih informacijah tudi ni naklonjen temu, da bi NKBM prevzela Zavarovalnico Maribor. Sava Re prošnje za pridobitev kvalificiranega deleža na AZN še ni naslovila, česar pa, če se z NKBM ne uspe dogovoriti, verjetno tudi ne bo storila. A naj bi imela za prevzem zavarovalnice pri AZN precej več naklonjenosti kot NKBM. Zapleti okoli dokapitalizacije Zavarovalnice Maribor, ki je ob polletju zabeležila kar prek 20 milijonov evrov izgube, zaradi česar je dokapitalizacija tudi nujna, so po trditvah naših virov predvsem politične narave. In sicer temeljijo na že starih zgodbah okoli oblikovanja drugega finančnega stebra v Mariboru, na čelu katerega bi bila NKBM, zanj pa se je močno zavzemala lokalna politika. Spomnimo, da je prejšnja vlada oziroma takratni finančni minister Andrej Bajuk v nasprotju s tem podpiral ustanovitev zavarovalniškega holdinga (Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Maribor in zavarovalnica Tilia), čemur pa so v NKBM nasprotovali zaradi izgube Zavarovalnice Maribor. Ob tem se v ozadju odvija še kadrovska zgodba. Kovačiču se namreč konec maja prihodnje leto izteče mandat na čelu NKBM. Po neuradnih podatkih naj bi imel Kovačič, podobno kot člani uprave Nove Ljubljanske banke (NLB), v pogodbi določeno, da mu morajo nadzorniki v roku šestih mesecev pred iztekom mandata sporočiti, ali mu nameravajo mandat podaljšati ali ne. Predsednik nadzornikov NKBM Danilo Toplek je dejal, da je dokapitalizacija zavarovalnice del uresničevanja strateškega razvoja Skupine NKBM, katerega pomemben del je. Zato so jo včeraj potrdili. Za kakršna koli sporočila upravi pa je, pravi Toplek, še dovolj časa, saj jim ničesar ni potrebno sporočati šest mesecev v naprej. "Bodite prepričani, da bomo ves postopek speljali na način, kot si ga druga največja banka v državi in ljudje, ki naj bi jo vodili, zaslužijo," je še zatrdil Toplek. 14,2-milijonska dokapitalizacija Zavarovalnice Maribor je sicer predvidena v treh krogih. V prvem krogu, ki se z vplačilom izteče 30. oktobra, lahko sodelujejo obstoječi delničarji, v drugem krogu, ki se z vplačili izteče 6. novembra tisti, ki bodo sodelovali v prvem krogu, v tretjem (vpis traja do 13. novembra, vplačila pa do 16. novembra) pa naj bi k dokapitalizaciji povabili 60 obstoječih delničarjev. In če dokapitalizacija ne uspe? AZN lahko v skrajnem primeru zavarovalnici tudi odvzame licenco in jo zapre, kar pa je malo verjetno. Andrej Plos novi član uprave NKBM Nadzorni svet NKBM je včeraj za novega člana uprave družbe potrdil Andreja Plosa, doslej izvršnega direktorja za področje spremljave in kontrole poslovanja banke. Po novem bo poleg kontrole poslovanja banke skrbel še za komercialo. Petletni mandat mu bo začel teči, ko bo pridobil dovoljenje za opravljanje funkcije od Banke Slovenije. V upravi se bo pridružil predsedniku Matjažu Kovačiču in članici Manji Skernišak. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042309031 SAVA RE Sava Re kljub pomislekom v dokapitalizacijo ZM Nadzorni svet Pozavarovalnice Sava bo na ponedeljkovi seji odločal o sodelovanju pri dokapitalizaciji Zavarovalnice Maribor (ZM). Kljub pomislekom, ali se ne bi bilo bolje umakniti iz lastništva mariborske zavarovalnice, bodo nadzorniki po naših informacijah pristali na to, da Sava Re vplača nove delnice. Toda kot pogoj za sodelovanje pri 14,2-milijonski dokapitalizaciji želi Sava Re z NKBM kot največjo lastnico ZM doseči sporazum o soupravljanju in pogojih za izstop iz lastništva ZM. O tem sta se po trditvah naših virov predsednika uprav Save Re in NKBM Zvonko Ivanušič in Matjaž Kovačič v tem tednu načeloma že dogovorila, s "sporazumom" pa so se seznanili tudi nadzorniki NKBM. Kot je znano, si Sava Re že nekaj let prizadeva, da bi v ZM svoj 46-odstotni delež povečala nad 50 odstotkov, vendar se NKBM svojemu skoraj 50-odstotnemu deležu ne želi odpovedati, ob čemer velja omeniti, da skupaj z nekaj manjšinskimi lastniki obvladuje več kot polovični delež. Pozavarovalnico k dokončni rešitvi vprašanja lastništva mariborske zavarovalnice silijo tudi bonitetne agencije, saj ocenjujejo, da je prek kapitala in poslov preveč izpostavljena do nje, brez vpliva na njeno poslovanje. Ko se je zaradi visoke, 20-milijonske izgube ob polletju izkazalo, da ZM nujno potrebuje dokapitalizacijo, so v Savi Re računali, da bi se NKBM odrekla sodelovanju pri vpisu novih delnic in bi se delež pozavarovalnice tako povečal nad večinskega. Toda nadzorni svet NKBM je sredi tedna že soglašal z dokapitalizacijo ZM. Naši viri pravijo, da so v Savi Re ocenili, da morajo ob umiku iz lastništva doseči čim boljši izkupiček, zato bodo zaenkrat z vplačilom dokapitalizacijskih delnic ohranili svoj delež, z NKBM pa se bodo poskušali dogovoriti za osnovna načela prodaje te naložbe v prihodnosti. Prav tako naj bi v NKBM že pristali na večjo besedo Save Re pri upravljanju ZM, v kateri ima Sava Re zgolj dva predstavnika v šestčlanskem nadzornem svetu in je brez vpliva v upravi. Dokapitalizacija ZM je sicer predvidena v treh krogih; v prvem, ki se izteče 30. oktobra, lahko sodelujejo obstoječi delničarji, v drugem, ki se z izplačili izteče 6. novembra, tisti, ki bodo sodelovali v prvem krogu, v tretjem, pri katerem vpis traja do 13. novembra, pa bi k vplačilu novih delnic povabili 60 obstoječih delničarjev.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042309677

ZADNJI DAN

Zadnji dan za vpis novih delnic ZM

Danes je še zadnji dan, ko lahko lastniki Zavarovalnice Maribor izkažejo interes za sodelovanje pri 14,2 milijona evrov vredni dokapitalizaciji družbe. Rok za plačilo novih delnic se bo iztekel v petek opolnoči. Največja lastnika Zavarovalnice Maribor sta Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) z 49,96-odstotnim deležem in Pozavarovalnica Sava s 45,79 odstotka delnic. Obe sta že napovedali, da bosta pri dokapitalizaciji sodelovali, pri čemer so nadzorniki NKBM ocenili, da gre za strateško pomembno naložbo skupine. Sklep o dokapitalizaciji so lastniki mariborske zavarovalnice sprejeli na skupščini letos avgusta. Dopolnitev statuta s poglavjem o odobrenem kapitalu sodi v okvir sanacijskih ukrepov družbe, ki sta jih sprejela uprava in nadzorni svet za izboljšanje poslovnega izida zaradi intenzivnega škodnega dogajanja. Zavarovalnica Maribor je druga največja slovenska zavarovalnica z nekaj več kot 14-odstotnim tržnim deležem. V letošnjem prvem polletju je zbrala za 156,3 milijona evrov bruto premij, kar je 8,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ob tem je ustvarila nekaj manj kot 10 milijonov evrov izgube.
http://www.delo.si/clanek/91383

DVE V VRSTI

Uradno: Sava RE in NKBM bosta dokapitalizirali Zavarovalnico Maribor
Oba največa lastnika, torej Sava RE in NKBM bosta v svojem sorazmernem deležu sodelovali pri dokapitalizaciji Zavarovalnice Maribor Sava RE [POSR NP] bo tako ohranila svoj 47,79-, NKBM [KBMR 13,02 -0,31%] pa svoj okoli 49-odstotni delež v Zavarovalnici Maribor . Dokapitalizacija znaša 14,2 milijona evrov. To Zavarovalnica rabi tudi zaradi kapitalske neustreznosti. Spomnimo, da je polletje zaključila z 20 milijonsko izgubo. Rok za vpis novih delnic Zavarovalnice Maribor na temelju prednostnih upravičenj obstoječih delničarjev je 29. oktober 2009, rok za vplačilo pa 30. oktober 2009.
http://www.finance.si/261729/Uradno%3A-Sava-RE-in-NKBM-bosta-dokapitalizirali-Zavarovalnico-Maribor

ŠE VEČ

Kje bo Cotar napraskal dodatne milijone? Sava Re in NKBM ne vesta, ali bi sodelovali pri morebitni dodatni dokapitalizaciji Zavarovalnice Maribor; na zavarovalnici skrivnostni glede strategije Čeprav Zavarovalnica Maribor (ZM) po izvedeni dokapitalizaciji in izboljšanih rezultatih v zadnjih mesecih zdaj izkazuje presežek kapitala, agencija za zavarovalni nadzor (AZN) še ni zadovoljna. Dokapitalizacija bi morala biti menda večja. Šef Zavarovalnice Maribor Drago Cotar z zadnjo dokapitalizacijo še ni zadovoljil AZN. Kaj natančno zavarovalniški nadzorniki pod vodstvom Mihaela Permana zahtevajo od mariborčanov, ki jih vodi Drago Cotar, nam na AZN niso povedali. Menda pa 14 milijonov evrov dokapitalizacije, ki jo je ZM izvedel minuli teden, ni dovolj. AZN po informacijah Dnevnika menda zahteva dokapitalizacijo v višini 27 milijonov evrov, torej še dodatnih 13 milijonov evrov. Mariborčani molčijo o strategiji O morebitni dodatni dokapitalizaciji in o višini presežka kapitala smo vprašali tudi v ZM, kjer pravijo: "Žal bi vsako komentiranje kapitalske ustreznosti - in ustrezni moramo biti ves čas - prek medijev lahko vplivalo na postopek odločanja organa o odredbi." Torej molčijo, ker postopek na AZN še ni dokončen. Da postopek še poteka, so potrdili tudi na AZN. Dodajmo, da je imela zavarovalnica ob polletju več kot 20 milijonov evrov izgube. V devetih mesecih pa so imeli še 6,3 milijona evrov izgube, kar pomeni za 13,9 milijona evrov boljši rezultat od tistega iz prvega polletja letos. Kaj lahko stori zavarovalnica Če bo AZN vztrajal pri domnevni odredbi o višji dokapitalizaciji ZM, potem bo moral ZM vnovič sklicati skupščino, na kateri bodo lastniki odločali o dodatni dokapitalizaciji ali odobrenem kapitalu, smo izvedeli. Največja lastnica je NKBM [KBMR 12,94 0,00%], ki ima nekaj manj kot 50 odstotkov ZM, s slabimi 46 odstotki sledi Pozavarovalnica Sava Re. Omenjeni lastnici sta seznanjeni z možnostjo, da bi AZN lahko zahteval dodatno povečanje kapitala v Zavarovalnici Maribor. A nobena od lastnic ni konkretno odgovorila, ali bi tudi sodelovala pri dokapitalizaciji. Ali se namerava ZM na odredbo AZN tudi pritožiti oziroma ali se je že, nam v Mariboru niso povedali. Perman, AZN, pravi, da zavarovalnica zoper odredbo o odpravi kršitev lahko vloži ugovor, o katerem odloča senat AZN, ki z odločbo ugovor zavrže, zavrne ali spremeni odredbo. Zoper odločbo pa ni pritožbe. Zavarovalnica kvečjemu lahko začne postopek sodnega varstva, torej lahko vloži tožbo na vrhovno sodišče.
http://www.finance.si/262447/Kje-bo-Cotar-napraskal-dodatne-milijone

14.000.000€ + 13.000.000€ = 27.000.000 €

Perman od Zavarovalnice Maribor zahteva novo dokapitalizacijo Zavarovalnica Maribor (ZM) je v petek izvedla 14 milijonov evrov težko dokapitalizacijo in se ji je kljub razprtijam med delničarjema, NKBM in Savo Re, uspelo izvleči iz kapitalske neustreznosti. Toda zdaj se je znova zapletlo. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je namreč ZM prejšnji četrtek, torej le dan pred koncem dokapitalizacije, poslala odredbo, v kateri od zavarovalnice zahteva dokapitalizacijo v znesku kar 27 milijonov evrov. Zavarovalnica pod vodstvom Draga Cotarja bi tako v pol leta potrebovala še 13 milijonov evrov dodatnega kapitala. Na agenciji so potrdili, da so odredbo poslali, niso pa želeli potrditi višine zahtevane dokapitalizacije. Pojasnili so le, da so pri izračunu upoštevali kapitalsko ustreznost in oblikovano kritno premoženje. ZM ima za ugovor na voljo 14 dni časa. Po naših informacijah je AZN izračune pripravila na presečni datum 30. junija, kar pomeni, da je upoštevala takratno izgubo in takratni manko kritnega premoženja ter prihodnje trende. Glavni cilj zahtevane dokapitalizacije je doseči, da ZM dolgoročno zagotovi kapitalsko ustreznost, saj se zadnji zdaj dogaja, da je večkrat kapitalsko neustrezna. V ZM po naših informacijah že pripravljajo ugovor na odredbo, dokazati pa naj bi poskušali, da dodatna dokapitalizacija ni potrebna, saj podatki na dan 30. septembra kažejo, da imajo presežek kapitala. Ob tem je treba opozoriti, da je izpeljana dokapitalizacija, ki jo je sprejela ZM, tako kot sedanja odredba AZN temeljila na podatkih na dan 30. junija. AZN se do dokapitalizacije, ki jo je predlagala sama zavarovalnica, uradno ni opredeljevala. A neuradni viri v ZM vztrajajo, da so se na AZN s takšno dokapitalizacijo strinjali. Po morebitni pritožbi bodo na AZN spisali odločbo, ki jo mora sprejeti senat agencije, nanjo pa je možen le ugovor na vrhovno sodišče. Več kazalcev poslovanja in vrednotenja Nove KBM in Save Re in si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij. Do septembra le še 6,3 milijona evrov izgube Zavarovalnica Maribor (ZM) je do septembra zbrala 211,6 milijona evrov premije, izplačala pa 143,6 milijona evrov odškodnin. Na področju premoženjskih zavarovanj je izkazala za deset milijonov evrov izgube, na področju življenjskih pa 3,7 milijona evrov dobička. Prvih devet mesecev je torej ZM končala s 6,3 milijona evrov izgube, kar pomeni za 13,9 milijona evrov boljši rezultat od tistega iz prvega polletja letos.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042311877

PONOVNA DOKAPITALIZACIJA

Zavarovalnica Maribor bo morala izvesti novo dokapitalizacijo Čeprav je Zavarovalnica Maribor (ZM) pred vsega mesecem dni uspešno izvedla 14 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo in se izvlekla iz kapitalske neustreznosti, jo bodo morali lastniki, med katerima sta največja Nova KBM in Sava Re, vnovič dokapitalizirati. Čeprav je Zavarovalnica Maribor, ki jo vodi Drago Cotar, pred mesecem dni uspešno izvedla dokapitalizacijo in se izvlekla iz kapitalske neustreznosti, bodo morali lastniki vnovič zagotoviti sveža sredstva, in sicer do poletja prihodnje leto. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je namreč zavrnila ugovor ZM na odredbo, na podlagi katere bi se moral kapital zavarovalnice povečati za skupno 27 milijonov evrov, torej še za dodatnih 13 milijonov evrov. Agencija pod vodstvom Mihaela Permana je po trditvah naših virov ugodila le predlogu ZM, da se rok za povečanje kapitala podaljša za dva meseca, torej skupaj na osem mesecev. Odredba je bila poslana konec oktobra, tako da imajo v ZM čas do poletja prihodnje leto. Postopkov v zvezi z AZN, ki so v fazi odločanja, ne komentira nobena od vpletenih strani. Neuradni viri v mariborski zavarovalnici sicer trdijo, da so imeli že sami v načrtu dodatno povečanje kapitala zaradi povečevanja tržnega deleža in da jih je vznejevoljil le kratek šestmesečni rok za izvedbo. A vseeno se poraja vprašanje, ali bosta dodatno denarno injekcijo podprla oba največja delničarja, med katerima se je že ob nedavni dokapitalizaciji bil boj za prevlado v lastništvu te naše druge največje zavarovalnice. Na koncu so popustili v Savi Re in se zadovoljili s 45,8-odstotnim deležem. Poročali smo, da si je prizadevala priti do večinskega deleža, kar pa ji zaradi sodelovanja Nove KBM ni uspelo. Odločitev v zvezi z novo dokapitalizacijo je tako v rokah nadzornega sveta ZM, v katerem sedijo predstavniki obeh delničarjev. O njej bodo odločali na seji, ki je po naših informacijah sklicana za 22. december. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042317528

SRAMOTILNI STEBER
Razkrijte istospolne partnerje

IZJAVA
Razkritje podatkov o tretjih osebah je sporno, je prepričana Nataša Pirc Musar Vsi zaposleni v Zavarovalnici Maribor so morali podpisati izjavo o izogibanju konfliktu interesov. Zaposlenemu v zavarovalnici, ki nas je nanjo opozoril, se zdi izjava protizakonita. Podpiši ali pojdi Zaposleni so se morali zavezati, da bodo delodajalcu nemudoma razkriti vse okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na opravljanje njihovih službenih dolžnosti, med drugim vse družinske povezave, vključno s partnerji, tudi istospolnimi, in sorodniki do drugega kolena s katerimi posluje njihov delodajalec Zavarovalnica Maribor. Če ne bi podpisali, bi brez odpovednega roka izgubili službo. V konfliktu tudi čistilke? ˝ To, da je izjava namenjena vsem zaposlenim ne glede na njihova pooblastila, postavlja pod vprašaj načelo sorazmernosti. Vsi namreč ne opravljajo nalog, pri katerih bi lahko prišlo do konflikta interesov,˝ je prepričana informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. ˝ Da bi zaposleni lahko izpolnjeval tako zavezo, bi moral vedeti za vse poslovne povezave svojega delodajalca, ˝ dodaja.

*** Cenilec avtomobilskih škod bo težko nepristranski, če ima hkrati svojo avtomehanično delavnico, pravijo v Zavarovalnici Maribor, ki jo vodi Drago Cotar. Poleg tega podpisa ne smejo odkloniti, saj bi sicer ostali brez službe. S podpisom izjave pa dajejo soglasje še za razkrivanje podatke o tretjih osebah (denimo sorodnikih). Skladno z zakonodajo lahko vsak soglaša le z obdelavo lastnih podatkov, argumente proti izjavi niza informacijska pooblaščenka. Le za konkretne primere V Zavarovalnici Maribor odgovarjajo, da so morali zagotoviti, da zaposleni ne bodo pristranski. Pravijo, da od zaposlenih pričakujejo le, da v posameznem konkretenem primeru (sklenitvi pogodbe ali izplačilu škode in podobno) pisno razkrijejo svoje morebitne povezave s stranko. ˝ Vsekakor pa ne zahtevamo, da nam sporočajo kakršnekoli osebne podatke o sorodnikih,˝ zagotavljajo v Zavarovalnici Maribor.

Treba je popraviti zakon
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pravi, da razume legitimen interes podjetja, vendar pa zakonske podlage za dajanje podatke o tretjih osebah ni, temelj je lahko le osebna privolitev. ˝To bi moral urediti zakon o gospodarskih družbah ali zakon o zavarovalništvu. Dodaja, da mora v vsaki zbirki osebnih podatkov za vsak podatek, ki je v njej, obstajati osebna privolitev posameznika.
http://www.zurnal24.si/slovenija/razkrijte-istospolne-partnerje-157732
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Jan 26, 2010 9:41 pm; skupaj popravljeno 11 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Avg 15, 2009 9:29 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

0,01 €

/13/...že na strani 46 je opisano, kaj se lahko dobi za 1 cent, a ta iz Venecije je višek vsega udobja, ko v hotelu CROWNE PLAZA, za ta denar preživite dva dni: Laughing

Gromozanska napaka beneškega hotela

Hotel s štirimi zvezdicami blizu italijanskih Benetk je na spletni strani pomotoma objavil ponudbo, s katero je goste vabil, naj pri njih preživijo romantični konec tedna za zgolj en cent. V zgolj eni noči, ko je bila ponudba objavljena, so turisti rezervirali kar 1400 nočitev. Hotel jih bo zdaj moral gostiti vse do leta 2010.
V hotelu Crowne Plaza v mestu Quarto D'altino so sprva mislili, da je objavljena ponudba delo računalniških hekerjev, a so kmalu ugotovili, da je šlo za človeško napako. Zagrešili so jo v matični družbi hotelske verige Intercontinental Hotels Group v ameriški Atlanti.

Hotel Crowne Plaza

Hotel Crowne Plaza bo izgubil 90.000 evrov. Tam so namesto ponudbe, s katero je hotel ponujal dvodnevno bivanje po polovični ceni, objavili ponudbo, po kateri lahko gostje romantični konec tedna blizu Benetk preživijo zgolj za en cent. Prenočitev v hotelu Crowne Plaza sicer običajno stane od 90 do 150 evrov.
Napaka bo hotel drago stala, saj so, kot kaže, vse rezervacije 228 gostov, ki so rezervirali 1400 nočitev, veljavne in jih bodo morali upoštevati.
Hotel bo s tem izgubil najmanj 90.000 evrov.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/gromozanska-napaka-beneskega-hotela.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Avg 15, 2009 9:41 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PARMEZAN

/13/...pri najemanju kreditov v Italiji nam bo od sedaj pomagal sir Parmigiano Regiano: Laughing

V Italiji se lahko za kredit jamči s Parmezanom

To je po novem v srednji Italiji dovolj za pridobitev bančnega kredita. Ta običaj poteka vse od petdesetih let prejšnjega stoletja in so še vedno v veljavi pri štirih bankah v Emilii Romagni. Ena od teh bank Credito Emigliano ima v svoji lasti kar 400.000 kolutov Parmezana.
Tako je en kolut Parmezana, ki tehta 40 kilogramov in stane 300 €, za zorenje potrebuje kar dve leti.
V teh dveh letih pa mora posojilojemalec redno odplačevati kredit. V slučaju, da se to ne zgodi, pa mora banki svojo izgubo pokriti s prodajo sirov.
http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=03da1163-f7f8-4734-b2f4-ec54992f854e&open=four

VINO & PRŠUT

Italijani bodo lahko za posojilo jamčili z vinom in pršutom

Italijanske banke bi lahko kot jamstvo za posojila sprejemale vino in pršut. Idejo je že podprl italijanski kmetijski minister Luca Zaia, sedaj pa bo o tem razpravljal še s finančnim ministrom Trezorji italijanskih bank bi lahko bili kmalu polni dragih vin in pršuta.
Eden od članov upravnega odbora banke Banca Popolare di Vicenza Gianni Zonin je namreč predlagal, da bi banke od podjetnikov, ki jih je prizadela kriza, kot jamstvo za posojila sprejemala vredne izdelke, kot sta vino in pršut.
Italijanski kmetijski minister Luca Zaia je idejo že podprl, o tem pa se bo pogovoril še s finančnim ministrom, piše Večernji list.
»Začnemo lahko s sprejemanjem vina kot jamstva, želim pa, da bi združenje italijanskih bankirjev sprejelo širši načrt, ki vključuje večji spekter proizvodov.
To bi pomagalo proizvajalcem v času krize, prav tako pa tudi gospodarstvu,« pravi Zonin. V srednji Italiji pa je mogoče že več kot petdeset let za posojilo jamčiti tudi s parmezanom, še piše Večernji list.
http://www.finance.si/255458/Italijani_bodo_lahko_za_posojilo_jam%E8ili_z_vinom_in_pr%B9utom
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Avg 20, 2009 9:04 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Avg 17, 2009 9:48 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

INDE VRANSKO

/13/...tudi v invalidski delovni organizaciji, ki zaposluje 36 zaposlenih, je sindikat dovolj močen in sposoben: Laughing

Po pobegu direktorja vodi družbo sindikalist

V senci velikih težav večjih konfekcijskih podjetij ima 36 zaposlenih v podjetju Inde - proizvodnja usnja in usnjene konfekcije dovolj dela.

Pred mesecem dni je s čela podjetja odšel solastnik, na čelu družbe Inde Vransko je vse od takrat sekretar SKEI za celjsko območje Mirko Hirci. V senci velikih težav večjih konfekcijskih podjetij ima na Vranskem 36 zaposlenih v podjetju Inde - proizvodnja usnja in usnjene konfekcije dovolj dela.
Kljub temu, da je pred mesecem dni po desetih letih s čela podjetja odšel solastnik Dušan Koprivnik, vsaj začasno pa ga je po odločitvi nadzornega sveta zamenjal kar član nadzornega sveta, solastnik in sekretar Sindikata kovinske in elektropredelovalne industrije za celjsko območje Mirko Hirci.

Aktivist sindikata torej rešuje Inde in delovna mesta tudi tako, da vodi podjetje. Inde sicer kar 98 odstotkov izdelkov izvozi, usnjeno konfekcijo pa šivajo za tako ugledne blagovne znamke, kot so McCain, Bassoleder, Spyke, Akris, Escada, Giorgio Armani, Emporio Armani, Trusardi, Belfe, Guy Fulop itd. Prejšnji teden so se zaposleni vrnili z dvotedenskega kolektivna dopusta, že od marca, ko je Hirci s čela nadzornega sveta tako zahteval, pa prejemajo polne plače - dotlej so le 70-odstotne.

Zdaj, pravi Hirci, ugotavljajo, da je prejšnji direktor za seboj pustil vrsto nepravilnosti. Ugotavljajo tudi, da je Koprivnik s partnerji poskušal prevzeti Inde, če mu to ne bi uspelo, pa likvidirati podjetje. »To smo preprečili,« pravi Hirci, »za zdaj pa imamo dovolj naročil do konca novembra.« Že Koprivniku je naložila odpravo nepravilnosti delovna inšpekcija, zdaj pa se z zastarelimi delovnimi pogodbami, statutom in neažuriranostjo podatkov v sodnem registru ubada Hirci. Koprivnik, ki je v službo prihajal iz Podljubelja, je v začetku julija podal zgolj ustno odstopno izjavo in odšel na dopust, nadzorni svet pa mu je naročil, da mora ostati v službi, in teden dni pozneje je od Koprivnika le prejel pisni odstop.
Šele takrat je bilo jasno, da je Inde lani pridelal 75.000 evrov izgube, a to po Hircijevem mnenju ne bo usodno, saj podjetje ni pretirano zadolženo. »Koprivnik se je vrsto let predstavljal kot večinski lastnik družbe in šele lani oktobra smo na skupščini ugotovili, da ima v lasti samo 12 odstotkov delnic.
Zato je lahko skupščina decembra imenovala v tričlanski nadzorni svet predstavnika zaposlenih in mene kot sindikalnega funkcionarja. Koprivnik in njegovi partnerji imajo zdaj v lasti približno 40 odstotkov delnic, zaposleni in tisti, ki želimo delo nadaljevati, pa prav toliko.
Koprivnik, ki bi mu mandat potekel letos septembra, za letos ni pripravil niti poslovnega načrta, zato smo upravičeno posumili, da namerava podjetje prevzeti s prevaro zaposlenih ali pa ga likvidirati,« pravi Hirci.
Za zdaj torej kaže, da se v Inde Vransko ne bo ponovila zgodba o zapiranju tovarne in izgubi delovnih mest za delavke, ki so v podjetju večinoma že po 20 do 30 let.
http://www.delo.si/clanek/86445
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Avg 18, 2009 9:13 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli