Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Jul 2022 07:19; skupaj popravljeno 68 krat

"Narod brez plovbe, je ptica brez kril"
https://pomorskimuzej.si/uploads/files/Izvestja/izvestja-09.pdf

VSEBINA:

1.STRAN:
* Splošna Plovba d.o.o.,Portorož
* Izpodbojna tožba
* Vilijem Volk
* Kazenska ovadba zoper neznane storilce
* Brez Slovenske zastave
* Pomorska družba
* Nova Gorica in Novo Mesto
* Mercata & Unicredit

2.STRAN:
* Skupščina Pomorske družbe d.d.
* Zaprta dokapitalizacija
* Informacijska blokada
* Egon Bandelj
* Novo Mesto
* Nova Gorica
* Top 100
* Božičnica
* Krizne razmere I
* Postojna
* Krizne razmere II
* Pomorska družba
* Hrvaški pomorci
* Beneficirani staž
* Krivični davki
* Delniška slika
* Poslovna slika
* Novi ladji

3.STRAN:
* Praznične slike
* Na morja široki cesti
* Dobičkonosne slike
* Skladove slike
* Titov Galeb
* Ženska slika
* Slovenske slike
* Sindikalna slika
* Pomorske poti
* Pomorski muzej Sergej Mašera
* Muzej podvodnih dejavnosti Piran
* Galebova slika
* Piratska slika
* Delovna slika
* Odprte karte
* Stari Maček
* Pomorska šola & Pomorski in tehnični izobraževalni center
* Pomorščakov kruh

4.STRAN:
* Marina city
* Historična vesla
* Dan oceanov - Morska biološka postaja Piran
* Sečoveljske soline
* Lesenjače & spomini
* Malteški sokol
* Splitski protest
* Zlata ladja
* Rimske ladje
* Force Blue
* Postpanamax
* Galeb & Kormoran & Barbara
* Oculus & Infinitas
* Proteus
* E/S Orcelle

5.STRAN:
* Ribištvo
* Eoseas
* Morski pajek
* Caretta Caretta
* Aquarium
* Morigenos
* Mavrični bojevnik
* Novi ladji
* Megajahta ˝A˝
* Celebrity Equinox
* Greenbird
* Greenline 33 Hybrid
* Cutty Sark
* Santa Eulaila
* Rex
* Javelin - puščica

6.STRAN:
* Titanic & Balmoral
* Barcolana
* Kap Horn
* Nerreus
* Elan A 310
* Oceanus
* Sidra našega časa
* Marco Polo
* Oasis of the seas
* Pokal Jules Verne
* 13 plača & božičnice
* Top 10 nesreč
* Kriza kriz
* Plinski terminali I
* Pink Lady
* Dravka vila
* Plinski terminali II

7.STRAN:
* Alfa Romeo 1 & 2
* Vodna Formula 1
* Ciplji
* Strunjanske soline
* Mir 1& Mir 2
* Organizmi
* Otok Why
* Praznična slika II
* Guo Dian 6
* Louis Majesty
* Gospodarstvenik Primorske 2009
* Kempinski Palace
* Istrabenz Marina Koper in Stečaj
* Knock Nevis & Jahre Viking & Happy Giant & Seawise Giant
* Magnifica

8.STRAN:
* My Big Fish
* Biotska pestrost
* Sonce
* Karl Filipčič & Pomorska družba
* Azura
* Exlipse
* Lamborghini
* Powerboat Hybrid
* Deepwater Horizon
* Alpha Ventus
* Orca
* Internautica
* Nacionalni program razvoja pomorstva
* Mednarodni dan muzejev
* Loger
* Slo 1001

9.STRAN:
* Seascape 18
* Fakulteta za pomorstvo in promet
* Kapitan Bruno Volpi Lisjak
* Terme
* Extreme 40
* Brioni 44
* Norwegian Gem
* Dobičkonosna slika II & III
* Leščur
* Crabzilla
* Zeleni delfin & Edra & Dionea & Fiammetta
* Wider 42
* Amara Zee
* Parenzana
* Ledena Arktika
* Neverjetni pomor

10.STRAN:
* Projekt Aware
* Morske ploščadi
* Voyager of the Seas
* Turanor planet solar
* Komodor - Marco Sulčič Sulli
* Pripravniki
* Powerjet.cc
* Ribištvo II
* Najhitrejši zaliv
* Utopia
* Allure of the Seas
* Tvorci Slovenske pomorske identitete
* Maison Juglar & Veuve Clicquot
* Beluga
* L¨Isola dei pescatori & Izola ribičev¨
* Clelia

11.STRAN:
* Vardar 913
* Šanghaj
* Morsko gretje
* Smarteh
* Ugo Fonda
* Izvestja - Strenna
* Cumeyt Solakoglu
* Štrajk
* 176 km/h
* Oruda & Palacola
* Corpo morto
* Škodljive bleščice
* 468.200
* Piranski mandrač
* Kit glavač
* Costa Favolosa

12.STRAN:
* Klif
* Vasilij Žbogar
* Podvodni led žaromet
* Pingvini
* Ligenj & Kalamar
* Evropski dan pomorstva
* Privezi
* Meduze
* Srebrna batana
* Račja ladjica
* Nuklearka & Morje
* 50 letnica
* Istranka & Dalmat
* Medijske slike
* Vitar 23
* Dovoljeno onesnaževanje

13.STRAN:
* Prvi koraki v morju
* Murena
* Maersk & Triple E
* Jahtone
* History Supreme
* Marinos D
* Moon
* Morski pes & juha
* Kačjerepi & orphiuroidea
* Hanne Knutsen
* Alfa Gannet
* Barbat
* Ectasea & Silver & Wally Power & Babby Chacharies
* Rimske amfore
* Hvarski akvatorij
* Piana

14.STRAN:
* Tuna
* Konhilarij
* Carnival Breeze
* Projekt Utopia
* Pijavica & Šijuni & Tromba marina & Vodna tromba
* Rena
* Očada
* Reina 1
* Trooka
* Naravna čudesa
* Podvodni vulkan
* Alfa Dragon
* Super Eco 2030
* Dnevnik zadnje plovbe
* Megla
* Suša

15.STRAN:
* Portorož
* Varyag & Varjag
* Sparta
* Spirit
* Novi otoček
* Zimski picigin
* Topaz
* Costa Concordia
* Sredozemska medvedica
* Sharden
* Queen Mary 2
* Požig škvera
* Peticija za Koralno morje
* Marin Medak
* Gelso M.
* Preživel napad

16.STRAN:
* Marianski jarek
* Anori
* Quanboos Bin Said Al Said
* Peticija
* Baron Gautsch
* Und Adriyatic
* Kit
* Aida Aura
* Teorija zarote
* Kanela
* Golbal
* WFoil Albatross
* Olimpijske igre
* Mayan Queen IV
* Hemisphere
* Gornje Abe

17.STRAN:
* Hvala lepa, pomorščaki!
* Otok Orsos
* Barčica
* 5100 Nasmehov
* Pasja plaža
* Phoenix 2
* Modrulj & Prionace Gauca
* Kitovec sesa
* Seascape 12
* Vodne bolhe & Daphnia sp.
* Grenlandija & Ledenik Patermann
* Neretva
* Morski mesec & Mola Mola
* Iglice & Belone Belone
* Čistost morja

STRAN 18
* Caulerpa Racemosa
* Maestro
* Royal Clipper
* Tornado
* Vzorec
* Riba II
* Beli tartuf - Tuber magnatum pico
* Ara Libertad
* Oljka za 65.000 €
* Carinski startus
* ŽIŽOLA & ZIZYPHUS JUJUBA L. & ŽIŽOLA & ĆIĆINDULA & ČIČIMAK & CICINDRA & KITAJSKI DATELJ & ZIZIPHUS JUJUBA MILLER
* Morski konjički
* Venus
* Movraška dolina
* KAKI & DIOSPYROS, BOŽJI SADEŽ, RAJSKO JABOLKO,
* Plinski terminali - III

STRAN 19:
* Ta veseli dan kulture
* David in Goljat
* Božični drevešček
* Orjaški ligenj & Arhiteuthis - 8 m
* Orke in ledeni oklep
* Mutirani super losos
* Čebela & Apis mellifera carnica
* Šparge & Asparagus
* Gen nesmrtnosti
* Ogs Explora
* Taurus
* MSC Fantasia
* Celebrity Cruises
* Znamke Orada & Sparus Aureata
* Scandinavian Star & Massalia
* Rožmarin & Rosmarinus officinalis
* Erbe per ovi

STRAN 20:
* Eleganca za pomorščake
* Arctic Sunrise
* Oranžna vina
* Beledež & Blitva
* Ruba z moje njive
* Fritaja
* Ladjedelnica II
* Artičoke & Cynara Cardunculus
* Terme Lepa Vida
* Svetilnik Porer
* Sol & Solni cvet
* Sardoni & Acciughe & Alici
* Piranko
* Predori pod morjem za 146.000.000 €
* Royal Princess
* Grandeur of the Seas

STRAN 21:
* Seržete & Celtis Australis
* Vertigo
* Enzo Maiorca
* Lavanda & Lavandula Angustifoglia
* Kažun
* Coodo
* Morski konjiček & Hippocamus
* Podmorska pot
* Hidroavioni
* Morska krava & Morski zajec & Aplisia fasciata
* McKineey Moeler
* Šibenški bagatin
* Joy Me
* Istra & Padna
* Ocean Sapphire Douglas

STRAN 22:
* Batana
* RV Flip
* Psychrolutes Marcidus
* Queen Elizabeth
* Wind Surf
* Pršut
* 1.000.000 potnik
* Arrow 460 Granturismo
* Življenje je svoboda v stiku
* Cyro
* Ciklon Kleopatra
* Parniki Jadrana na razglednicah
* A/M
* Peticija za delfine
* Northern Explorer/Apollo Moon
* Čudeži narave

STRAN 23:
* 70 let in več
* Kongresna dvorana na morju
* Oleum Olivarum
* Morsko gretje
* Lastovo
* Narečno besedje Piranskega podeželja
* Svet Refoška
* Istra & Genshipping
* Toča
* Boj za Hotel Palace
* Sporočilo
* Najmočnejši bager
* Podmornica Calypso
* Apiterapija
* Ribon
* Davek na zrak

STRAN 24:
* Podvodni svet
* Novodobni sužnji
* Skrivnosti hobotnic
* Vlak na Parenzani
* Helen N
* Impression 354
* Zora & Zarja
* Reševanje Benetk & Venezie
* CMA CMG CENDERILLON - 334 metrov
* KINO OTOK
* Neeksplodirane morske mine
* 12.Praznik oljk, vina in rib
* Grayzone
* Gallerion
* Umetnost ladijskega modelarstva
* Ribon & Pagellus Erythrinus

STRAN 25:
* Pomorske poti
* Knjižnica med oljkami
* Mavrični bojevnik
* Rainbow Warrior III.
* Hitro sušeče se kopalke
* KultuROlka
* Albus
* Neptun
* Boškarin
* Shemara
* XXI.Tuberfest
* Costa Diadema
* Center za kulturo, šport in prireditve
* CIGANKA - plesno glasbena predstava
* MORNAR, PUSTOLOVEC, KITOLOVEC FRANC ŽELE
* XHIBITIONIST
* BIROKRATSKE NEBULOZE

26.STRAN:
* SUZANA MEZGEC
* MORSKI PES ORJAK - CETORHIUS MAXIMUS
* LOVOR - LAURUS NOBILIS
* NORMAN ATLANTIC
* HAVARIJE
* ADMIRALSKA LADJA VIS
* PANERAI MARE NOSTRUM
* ČASOVNA KAPSULA
* LA BELLE
* BRITANNIA
* KIT & MOBITEL
* ROJSTVO DEKLICE NA TRAJEKTU KORNATI
* RIBIČI PRIPOROČAJO
* "CHOCO & WINE FEST" - III.
* SAR KP - 10
* Monfort

STRAN 27
* Feniks bus
* Elma, nisi sama
* Muzej solinarstva
* Nežnosti
* Hidroletala
* S.O.S. za Jadran
* Referendum uspel
* Peticija
* Morska iskrnica & Noctiluca miliaris
* Oceanografska boja - Vida
* Vsak na svoji strani - Mercata: Splošna Plovba Portorož
* Double Century
* Peticija - Markovec brez Vinjete
* Etno batana
* Barža P-Max
* Novofunlandec Rigel

STRAN 28
* Flyboard
* Misel dneva
* Ribica - 985 KP
* Slovenska Istra
* Alge Ostreopsis
* BLAŽEN MED OLJKAMI - ANGELO HLAJ
* HOBOTNICA & OCTOPUS
* RIIBA
* NEPTUNOV KRST
* BAZILKIJADA
* PONIREK
* RIBJI GLOBINSKI REKORD - 8.143 m
* TISOČLETNA FRITADA
* SUPER JADRNICA "A"
* MORSKI MESEC - MOLA MOLA
* PRIZNANJE ZA RIBIŠKI MUZEJ

STRAN 29
* CARINTHIA VII
* BELI TARTUF ZA 15.083,35 €
* REKORDNI ZAJČJI PARKELJCI - 8,74 KG
* IZ - 1
* USIDRALI SMO SE NA MORJE
* ALBATROS WISDOM (Phoebastria immutabilis)
* MORSKI POLŽ (Bursatella leachii de Blainville)
* DNEVI LIGNJEV
* MORSKI PES ATLANTSKI SKUŠOLOVEC (LAMMA NASUS)
* ORJAŠKI LIGENJ
* REFUSCUS MUNDI
* GRAND HOTEL ADRIATIC
* SARA MAVRI in TJAŠA LIKAR
* IZJAVA O PODPORI SLOVENSKEMU TOVORNEMU PRISTANIŠČU KOPER
* VALENTINOVO
* ČLOVEŠKA RIBICA & MOČERIL & PROTEUS ANGUINUS

STRAN 30:
* PO NAPADU Z NOŽEM
* TITOV VIS
* 25 LET ZAVEZE K POMORSKI USMERITVI
* SAMMY
* DONDOLA
* MALA BARKA
* AMERIGO VESPUCCI - 85 LET
* SMELI NAČRTI SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
* WALLY ISLAND
* M - 46
* ČAU - CIAO
* ZNAMKA LADJE PIRAN
* 12. KINO OTOK
* SARDELE
* VELIKI STRELEC
* "LASA PUR DIR - PUSTI NAJ GOVORIJO"

31.STRAN:
* Bikerji
* Galeb
* Zlata skuša - laupuga
* Čuk & Sova (Bubo Bubo)
* Znamka Sardele
* Iglice & Belone Belone
* Vasilij Žbogar - Vasko
* Grenlanski morski pes - Somniosus Microcephalus
* Čista obala
* Pazibužo
* Znamka Delfinov
* Carnival Vista
* Drobtinica
* Alenka Artnik
* Mavrica
* Skvot Argo

32.STRAN
* Vikend festival tartufov
* Kim Lebar
* Antistresni center Dih
* Super Luna
* Tjaša Slama
* Pohlep obalnih poslovnežev
* Občinski statut 1360
* Istrske toplice
* Izginil večji kos ledu kot je Indija
* Belo zlato krilatega leva
* Tijat
* Zlata tuna
* Biska & Viscum Album
* Gustav Maersk
* 143 km/h
* Vlačilec Mercur

33.STRAN:
* (Ne)Prijazni bankomati
* Tankerji
* Majestic Princess
* Škampi Pink Floyd
* Argo
* Vaquita & Phocoena Pinus
* Yara Birkeland
* Varstvo osebnih podatkov
* Evropski dan pomorstva
* Fish Forward
* Dovolj plastike v oceanih
* Neptune Thelisis
* Oljke, vino in ribe - XV.
* 950 letnica
* Trajnostni park Istra
* Rumene plovke in koridorji

34.STRAN:
* Tomos
* Zamenjava na vrhu Splošne Plovbe d.o.o.
* Turistična ponudba
* Park Slikarja Borisa Benčiča
* Energy Observer
* Palinuro
* Požar
* Psi reševalci iz vode
* Banka Koper d.d. & Intesa SanPaolo Bank d.d.
* Dockwise Vanguard
* Ribiška fešta
* V imenu resnice
* Brazdasti kit & Balaenoptera Physalus
* Siničke
* Sluzaste rebrače & Mnemiopsis Leidyi
* APL California

35.STRAN:
* Sinot nature
* Jadransko morje
* Mednarodni dan hrane
* Pacifiški mrož
* Dan potem
* Beli morski volk & Carcharodon Carcharias
* SMS Wien
* MSC Seaside
* Gorelo je morje
* Sinji Galeb?
* Luka Koper d.d. - 60.let
* Pravico imate izvedeti: VI.del:
* Norwegian Breakaway
* Neyk
* Peticija & Arktični ocean
* Ulysses Yacht

36. STRAN:
* Isola & Otok
* Sneg
* Oceanografska boja Vida
* Sporočila v steklenici
* MSC Seaview
* Himna Slovenskih pomorščakov
* BioMa
* E-Ship 1
* Pomoč na morju
* Mladinski center Arrigoni
* Svetilnik ljubezni
* Plastika
* Pravico imate izvedeti - IX.del:
* Polži zaškrgarji slovenskega morja
* Morski val - 23,8 metrov
* Jasmin

37. STRAN:
* Energy Observer
* Pomorska uprava
* Hoteli Bernardin
* Cassiopeja
* Galešnjak - otok ljubezni
* Ribiška svetovalna pisarna
* Innarsuit
* Figa
* Šolska ladja Caroly
* Fiammetta M.
* Carpe Diem
* Orka - Tahlequah J35
* Azamara Quest
* Jernejev Kanal
* Pravico imete izvedeti - Pomorski Krst
* Dynamic GTT 110 Hybrid

38. STRAN:
* Istrski vlak
* Grozdje
* Zajbelj
* Ladijski trčenje
* 50.Barcolana
* Plastični odtis
* Dominique
* Guc
* Azzam
* Asfalt & Zidaki & Beton
* Tornado & Pijavica
* Izolana - Hiša Morja
* OPN
* Božični potop gasilcev
* Aerodrom Portorož
* Pomorski prostorski načrt

39. STRAN:
* Figov top
* Dolgovi preteklosti
* Ptice okoli nas
* Ekološko plovilo SI-20
* Leonis
* Zimsko plavanje
* Costa Venezia
* Morski pes v Savuriji
* Preselitev
* Zaščita morja
* Viking Sky
* Piloti Koper
* Pokukajmo pod morsko preprogo
* Istrski Topo

40.STRAN:
*

BOB DNEVA
"S skritimi oblikami suženjskega dela se vračamo v čas začetka razvoja medijev. Novinar, ki je ekonomsko odvisen in odvisen od kapitala, ne more kvalitetno opravljati novinarskega dela v javnem interesu."
Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja
nov.vecer.com

IZSEK
"Odgovornost novinarja do javnosti je nad katero koli drugo odgovornostjo, zlasti nad odgovornostjo do delodajalca ali oblasti."
www.dnevnik.si/debat...mne/213179

Splošna plovba d.o.o. Portorož – 1.stran

jozasportoroza
začetnik
Pridružen/-a: Sre Jun 2006 8:53
Prispevkov: 2
Objavljeno: Sre Jun 28, 2006 12:18 pm
Naslov sporočila: SPLOŠNA PLOVBA d.o.o., Portorož

SPLOŠNA PLOVBA d.o.o., Portorož

Sem lastnik čisto malega delčka Splošne plovbe iz Portoroža. Ker želim za ta delček iztržiti čim več, se obračam na dragi Internet za nasvet. Enako želim tudi vsem ostalim malim delničarjem naše nam vsem ljube Plovbe.
V zadnjem času neki bogatun po imenu Peter, ki je za povrhu vsega še tujec, steguje svoje kapitalistične roke po Splošni plovbi. Ker je seveda namazan z vsemi žavbami, se bojim, da bo nas male delničarje pojedel za malo malico, enega za drugim.
Še posebej, ker smo v teh delničarskih zadevah totalni bumbarji, to je že treba poudariti. Moj namen je kapitalistu potegniti iz prepolnega žepa čim več denarja. Zato prosim za nasvete in predloge.
Pridobljene informacije bom poizkušal razširiti med ostale male delničarje. In nenazadnje, s tem denarjem ne bo nobeden obogatel, malo pa se bomo le lahko poveselili.
Zgodovina Zaposleni na Splošni plovbi smo delnice pridobili (po razno raznih kolobocijah) na račun manj izplačanih plač v času sanacije firme. Ustanovljena je bila Pomorska družba d.d., katera je postala 16% lastnica Splošne plovbe, mi pa smo postali 100% lastniki Pomorske družbe, vsak je pridobil delnice v sorazmerju glede na neizplačane plače. To so nam priborili sindikati, mi smo podpisali papirje in to je bil tudi moj zadnji stik s Pomorsko družbo.
Kmalu po podpisu sem zvedel še samo, da je delnica vredno 0 SIT, kar pa me niti ni preveč presenetilo. Toda, stvari so se spremenile... Trenutno stanje - do podatkov sem prišel preko Interneta - Večinski lastnik Pomorske družbe je Istrainvest in preko nje Peter Doehle - Banka Koper je pred kratkim odprodala svoj lastniški delež v Splošni plovbi.
Po odprodaji bi naj bila lastniška struktura v Splošni plovbi sledeča:
SOD 48,45%,
KAD 6,25%,
Mercata 24,25% in
Pomorska družba 21,05%
- glede na kupnino, ki jo je za svoj delež dobila Banka Koper, je delnica Pomorske družbe vredna okoli 50.000 SIT - lanskoletni dobiček Pomorske družbe ji bil cca 2 mio sit - če bi se delila dividenda, bi bila smešno mala Trenutno stanje - govorice - Istrainvest odkupuje delnice Pomorske družbe po 20.000 SIT - Mercata odkupuje delnice Pomorske družbe po 25.000 SIT - govori se, da bi naj delnica v kratkem narasla na 100.000 SIT - bivši zaposleni so okoli 40% lastniki Pomorske družbe Torej, to je to. In zdaj iščem odgovor na vprašanje, kako doseči čim višjo vrednost delnice. Hkrati pa me tudi zanima, kako je Pomorska družba lahko vplačala kupnino Banki Koper.
Od kod denar, jaz nisem dal niti tolarja. Kako to, da je dobiček Splošne plovbe gromozanski v primerjavi z dobičkom Pomorske družbe?
Ali bi moral biti obveščen o skupščini delničarjev in poslovanju podjetja? Kaj pomeni 25%, 50% in 75% lastništvo d.d.-ja ali d.o.o.-ja
In tako dalje. Komentarji dobrodošli.
Hvala in lep pozdrav, Jože[/i]

zoran13

makaveli
Site Admin
Pridružen/-a: Tor Feb 2006 12:06
Prispevkov: 193
Objavljeno: Sre Jun 28, 2006 4:50 pm Naslov sporočila:

Bom vidu kaj lahko zbrskam
Nazaj na vrh

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 29 Jan 2011 21:16; skupaj popravljeno 1 krat

VZMD1
Site Admin
Pridružen/-a: Čet Sep 2006 10:01
Prispevkov: 19
Kraj: Salendrova 4, 1000 Ljubljana
Objavljeno: Tor Nov 21, 2006 7:32 am Naslov sporočila: Splošna plovba Portorož - Pomorska družba

Spoštovani gospod Jože, Edina možnost je, da se vsi mali delničarji povežete in skušate zaščititi svoje premoženje nasproti morebitnim prevzemnikom. S tem dosežete dvoje: 1. kot organizirani mali delničarji ste pomembni dejavnik odločanja (40 %), 2. v morebitni prevzemni ponudbi maksiomirate vrednost svojih delnic. Pri oragniziranju Vaše skupine Vam lahko pomagamo na VZMD. S spoštovanjem, Rajko Stanković sekretar Združenja

zoran13

jozasportoroza
začetnik
Pridružen/-a: Sre Jun 2006 8:53
Prispevkov: 2
Objavljeno: Sre Nov 22, 2006 8:12 am Naslov sporočila:

Spoštovani gospod sekretar! Govori se, da imamo mali delničarji danes manj kot 30 pct Pomorske družbe. Cena delnice je 20.000 SIT. Kaj storiti: - takoj prodati delnice - povezati se (zakaj?) No, pa da vidimo, kakšen bo odgovor. Lep pozdrav! Jože

zoran13

VZMD1
Site Admin
Pridružen/-a: Čet Sep 2006 10:01
Prispevkov: 19
Kraj: Salendrova 4, 1000 Ljubljana
Objavljeno: Pet Nov 24, 2006 7:56 pm Naslov sporočila:

Spoštovani gospod Jože, če hočete maksimirati ceno delnice se je nujno povezati, saj tako naredite paket delnic, ki je lahko tržno zanimiv, v kolikor se ne povežete bodo najbolj glasni verjetno odkupljeni po malo višji ceni, ostali pa bodo ostali tam kjer so, saj večinski lastnik ne bo imel interesa za odkup. V primeru, da imate res 30 % imate pravico skladno s svojim statutom (to predvidevam, ker ga ne poznam) do člana v NS in s tem lahko kontrolirate delo uprave. Delež 30 % pa morda koga na trgu zamika in to ne po ceni, ki je sedaj ampak po višji, le skupaj morate stopiti in jasno izraziti voljo: - a) zaščitite svoj kapital z članom NS, - b) odprodate deleže po maksimalni ceni v paketu in ne posamezno. To je na kratko to sem pa Vam na voljo na telefonu 01 251 14 20 vsak dan, da se pogovorimo. Lep pozdrav, Rajko Stanković sekretar Združenja

zoran13

makaveli
Site Admin
Pridružen/-a: Tor Feb 2006 12:06
Prispevkov: 193
Objavljeno: Sob Nov 25, 2006 1:40 pm Naslov sporočila:

jz bi sam še neki mal bl zlobnega dodal Zberte se skupi, naj eden izmed vas ali dva zbereta pooblastilo za zastopanje in glasovanje na skupščini, pa potem preprosto glasujte protiu vsem predlogom, in boste vidl da brez vs ne morejo sprejet niti enega samega predloga. seveda morate imeti 25% plus eno delnico v tem primeru ste močni, drgač ste po domač povedan nič

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 20 Jun 2023 18:59; skupaj popravljeno 1 krat

VZMD1
Site Admin
Pridružen/-a: Čet Sep 2006 10:01
Prispevkov: 19
Kraj: Salendrova 4, 1000 Ljubljana
Objavljeno: Sre Dec 13, 2006 11:41 am Naslov sporočila: Pomorske družbe d.d.

POMORSKA DRUŽBA d.d.

Predsednik sindikata pomorščakov Karl Filipčič se je v skladu s sklepom, sprejetim na letni konferenci sindikata pomorščakov Slovenije z dne 04.11.2006, sestal dne 11.12.2006 s predsednikom Vseslovenskega združenja malih delničarjev mag. Kristjanom Verbičem. Predstavil mu je problematiko malih delničarjev Pomorske družbe d.d., ki za svoje delnice ne morejo iztržiti poštene vrednosti. Pomorščaki, združeni v družbi pooblaščenki Pomorski družbi d.d. so delnice pridobili z zamenjavo za neizplačane plače iz časa, ko je bila Splošna plovba d.o.o. pred stečajem. Poleg tega so se delu neizplačanih plač tudi odrekli. Vendar Pomorska družba d.d. in njen direktor gospod Vladimir Zevnik kljub pričakovanjem delničarjev ni zagotovil tekočega obveščanja o izboljšanju poslovanja Splošne plovbe d.o.o. in s tem večanju vrednosti njihovih delnic. Potrebnih in zadostnih informacij delničarji-pomorščaki niso dobili niti od Splošne plovbe d.o.o. Nasprotno, domnevno povezani družbi Istrainvest d.o.o. je kot kaže Pomorska družba d.d. pomagala, da je od pomorščakov po ugodni ceni kupila več kot 50% delež družbe pooblaščenke brez predhodnega posveta delničarjev in na ta način omogočila družbi istarainvest d.o.o. prevladujoč položaj v družbi. Pomorščaki delničarji pomorske družbe so bili postavljeni v podrejen položaj in s tem najverjetneje oškodovani za nekaj sto milijonov sit. Pri tem se postavlja vprašanje, kdo je delnice lahko prodal in kako je družba Istrainvest d.o.o. prišla do podatkov o delničarjih družbe pooblaščenke, saj delniška knjiga pomorske družbe d.d. ni javna in ni niti dostopna večini malih delničarjev. Poleg tega mali delničarji, ki imajo še sedaj v družbi pooblaščenki manjšinski delež, pa za svoje delnice prav tako ne morejo pričakovati poštene ponudbe. Mag. Kristjan Verbič, predsednik VZMD je predlagal, da se v okviru Vseslovenskega združenja malih delničarjev ustanovi posebna sekcija, ki bo skrbela za zaščito malih delničarjev Pomorske družbe d.d. na podlagi njihovih izkazanih interesov. Tako bi imeli združeni delničarji večje možnosti, da v primeru prodaje svojih delnic zanje iztržijo pošteno ceno. Smiselno pa bi bilo preučiti tudi okoliščine v katerih so nekateri mali delničarji svoje delnice že odprodali ter možnosti za poplačilo morebitne razlike v kupnini. Ljubljana 12.12.2006
Mag. Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev
Karl Filipčič, predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 20 Jun 2023 19:00; skupaj popravljeno 3 krat

VZMD1
Site Admin
Pridružen/-a: Čet Sep 2006 10:01
Prispevkov: 19
Kraj: Salendrova 4, 1000 Ljubljana
Objavljeno: Ned Jul 01, 2007 3:46 pm Naslov sporočila: Izpodbojna tožba zoper dokapitalizacijo Pom.družbe 13.3.07

POMORSKA DRUŽBA d.d.

IZPODBOJNA TOŽBA

Ljubljana, 13. marec 2007 – Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je danes vložilo izpodbojno tožbo zoper vse sklepe, sprejete na skupščini Pomorske družbe, ki je bila 12. februarja. Kot poudarjajo pri VZMD, so glavni razlogi za nasprotovanje sklepom omenjene skupščine: neustreznost pooblastila vodje skupščine, nespoštovanje pravnih aktov, ki določajo način vodenja skupščine gospodarskih družb ter sporen način, s katerim je skupščina izglasovala podporo dokapitalizaciji družbe. S tem so bili po mnenju VZMD močno oškodovani zlasti mali delničarji Pomorske družbe (družbe pooblaščenke). Predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič je ob vložitvi izpodbojne tožbe zoper sklepe skupščine Pomorske družbe (formalno jo je vložil predstavnik Sekcije Pomorska družba pri VZMD) povedal, da je »ta odločitev združenja malih delničarjev logično nadaljevanje dogajanja na februarski skupščini, ki je bila pripravljena in vodena na sporen način. Posledično je skupščina s preglasovanjem malih delničarjev sprejela namero večinskega lastnika oz. nemškega ladjarja Doehleja, da dokapitalizira družbo z izključitvijo prednostne pravice malih delničarjev. Pri tem velja izpostaviti, da je bila Pomorska družba kot družba pooblaščenka ustanovljena z namenom reševanja terjatev delavcev do Splošne plovbe iz naslova premalo izplačanih plač. Tako so v tem primeru mali delničarji pomorščaki, ki so na ta način pomagali sanirati in ohraniti Splošno plovbo.« Po mnenju VZMD so sklepi, sprejeti na skupščini Pomorske družbe neveljavni, ker odvetnik Stojan Zdolšek, ki je odprl in vodil skupščino, za to ni imel ustreznega pooblastila. Pooblastilo je podpisal pomočnik direktorja družbe Boris Goljevšček, ne pa predsednik uprave družbe, kar je v nasprotju z določili Zakona o gospodarskih družbah in statutom družbe. Odvetnik Zdolšek tudi ni dopustil glasovanja o razširitvi dnevnega reda, kljub temu, da je bil predlog za razširitev poslan pravočasno. S tem sta bili kršeni tako osnovna pravica delničarja, kot tudi statut družbe, ki določa sklic skupščine, določitev dnevnega reda in obravnavanje predlogov oziroma nasprotnih predlogov delničarjev. Tudi sklep o dokapitalizaciji družbe s stvarnimi vložki je neveljaven, saj ni bil predlagan na predpisan način. Poročila o izključitvi prednostne pravice namreč ni predložila uprava družbe, temveč predsedujoči skupščine, odvetnik Stojan Zdolšek, ki je poročilo na sami seji narekoval pomočniku direktorja družbe Borisu Goljevščku. Poročilo tudi ni bilo vsebinsko obrazloženo oziroma ni bila utemeljena izključitev prednostne pravice. Zato so bili dosedanji delničarji družbe neupravičeno izključeni kot prednostni upravičenci do pridobitve novo izdanih delnic. Zaradi izvedbe dokapitalizacije družbe na predlagan način, pa se je vrednost delnic zmanjšala za 56,70 odstotkov, kar samo potrjuje, da so bile – kot menijo v VZMD, odločitve vodstva in večinskih lastnikov Pomorske družbe, neutemeljene in nepremišljene.
13.marec 2007

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 23 Dec 2014 12:55; skupaj popravljeno 2 krat

VZMD1
Site Admin
Pridružen/-a: Čet Sep 2006 10:01
Prispevkov: 19
Kraj: Salendrova 4, 1000 Ljubljana
Objavljeno: Ned Jul 01, 2007 3:52 pm
Naslov sporočila: DRUGA PLAT MEDALJE SPLOŠNE PLOVBE

Viljem VOUK Lucija,24. maja 2007 Podvozna cesta 5, Lucija 6320

Portorož SPLOŠNA PLOVBA - DRUGA PLAT MEDALJE
UVOD
V zadnjih nekaj mesecih je lastninjenje Splošne plovbe izzvalo v številnih tiskanih občilih odmevno in obsežno polemiko. Javnosti je bila predstavljena prava pahljača različnih stališč, mnenj in trditev. Nemalokrat, s strani uprave Splošne plovbe (kar je neobičajno, saj so naloge menedžmenta, po pravilu, neodvisne od lastništva) tudi očitnih zavajanj, ki jih moji nasledniki na čelu tega podjetja in za njimi nekateri drugi, papagajsko ponavljajo že kar nekaj desetletij. Kot nekdanji glavni direktor Splošne plovbe (od 1972 do 17.12.1978, sicer pa zaposlen v tem podjetju od 1956 do 4.2.1979), se, po skoraj 30 letih od mojega izsiljenega odhoda, javno oglašam, da bi zainteresirane (in pristojne) temeljiteje seznanil tudi z drugo platjo medalje. Obenem pa se končno javno izpostavljam tudi zaradi zaščite moralne neomadeževanosti (integritete) mojega dobrega imena in dobrega imena mojih tedanjih tesnih in vseh drugih iskrenih (so)delavcev, tako na upravi kot na ladjah in se jim hkrati opravičujem, da se že zdavnaj nisem vmešal v to neslano godljo. Uprava Splošne plovbe jo, še zlasti v zadnjih nekaj mesecih, preračunljivo vsiljuje javnosti in pristojnim organom, da bi izsilila lastninski razplet, ki bi bil zanjo ugoden. Vendar z intrigami in namernimi zavajanji se ne more uspešno voditi nobeno podjetje, Ladjarsko pa še posebej. Moji nasledniki pa so prav na tak način prevzeli vodstvo Splošne plovbe, jo tako vodili pretekla desetletja in jo hočejo tudi jutri, po lastninjenju.

1. KDO JE BIL NA ČELU SPLOŠNE PLOVBE PRED MOJIM PRIHODOM ?

Prvi glavni direktor Splošne plovbe je bil Boris Šnuderl (1954-1964). V njegovi dobi in deloma že pred tem (z ustanovitvijo Pomorske akademije (1947), katere eden od gojencev prve generacije sem bil tudi sam) so bili, z navdušenjem ter iskrenim prepričanjem, da bodo uresničene zamisli peščice prvih tvorcev, položeni trdni temelji za nadaljni razvoj slovenske trgovske mornarice. Nasledil ga je Ivan Majnik (1964-1968), nakar je bil za krajše obdobje, (za vršilca dolžnosti) imenovan Viktor Marovt. Za njim pa je prišel Gregor Tršar (1969-1972), proti kateremu je uveden postopek za predčasno razrešitev. Za tem postopkom pa je stal Komandos, ki je sprevidel, da je napočil čas za prevzem vodstva podjetja. Naj pojasnim, da pod besedo Komandos pojmujem skupino ljudi, ki ne more javno uveljaviti svojih interesov, dela podtalno in pod mizo, ne odgovarja nikomur in za ničesar ter ima v primerjavi s tistim, ki mora delati javno in na mizi ter odgovarjati za vse in vsem, veliko prednosti. Vodja Komandosa je bil g. Aldo Krejačič, njegova prva pomočnika pa Lucijan Stadina in Nikolaj Strah. S tem v zvezi sta zlasti zanimiva članka (Vine Bešterja) v časopisu Demokracija, z dne 11.9. in 18.9.1990.

2. KAJ SMO NAREDILI V OBDOBJU MOJEGA VODENJA SPLOŠNE PLOVBE ?

V mojem obdobju (od 1972 do 17.12.1978) smo povečali ladjevje za enajst prekooceank z nosilnostjo 244.421(DWT), od tega sedem novogradenj (141.905 DWT). Dve od teh, sta bili sicer naročeni, ko je podjetje vodil moj predhodnik. Preostale štiri prekooceanke (102.516 DWT) pa so bile mlajše rabljene ladje, ki so, že po pravilu ladjarskih investicij, takoj začele povečevati reprodukcijsko sposobnost podjetja. Tako obsežno povečanje ladjevja je bilo rekordno v vsem dotedanjem življenju podjetja. Nedvomno je tako hiter vzpon povzročal nekaj težav, vendar smo jih uspešno reševali in nobena ladja zaradi tega ni bila ustavljena, žiro račun ni bil blokiran, plače so bile primerne in redno izplačevane. Za nadaljni razvoj podjetja so bili, v pogledu ladjevja, storjeni krepki in dolgi koraki. Naslednji pomemben cilj pa je bil, da pride uprava pod eno streho. To je bila želja vseh mojih predhodnikov. V Piranu smo bili raztrešeni na številnih naslovih (najmanj desetih), potrebovali pa smo tudi več pisarniškega prostora za menedžment ter za novoodprta delovna mesta v novih tržnih nišah (za novo linijo MEDPAC, kontejnersko službo in Ferry servis). Po številnih lokacijskih preverjanjih, odobritvi pristojnih in javnem arhitekturnem natečaju, ki je bil najbrž prvi na tem območju, smo zgradili novo upravno stavbo, v katero se je uprava podjetja iz Pirana preselila v Portorož, spomladi 1979. Še pred tem pa smo zgradili skladišče v industrijski coni v Luciji. V tem obdobju smo zgradili tudi prvi in edini Plovbin počitniški dom. Postavili smo brunarico na Pokljuki, ki naj bi bila pomembna za pomorščake, tudi iz zdravstveno-klimatskih vidikov. Obsežno je bilo investiranje in kreditiranje stanovanjske izgradnje (na ožjem in širšem območju). Načrtno smo začeli urejati filmsko dokumentacijo za potrebe podjetja in javno predvajanje, ki je v javnosti ugodno odmevalo (scenarist in režiser Rudi Klarič, TVS). Pomembna zgodovina Splošne plovbe in širše je zabeležena na filmskih trakovih, ki so tudi v arhivih TVS. Konec leta1978 je bila Splošna plovba s 27 ladjami (436.723 DWT), vse pod domačo zastavo, soliden in uveljavljen ladjar v linijskem poslovanju in prosti plovbi. To je bil kolektiv s skoraj 1600 zaposlenimi, od tega s številnimi doma izšolanimi ladjarskimi in drugimi pomorskimi strokovnjaki ter z utečeno in računalniško že dokaj podprto administracijo; torej z dobro osnovo za nadaljni razvoj. V gradivu, ki je bilo napisano ob moji predaji dolžnosti glavnega direktorja (z dne 25.in 26.12.1978), sem dal številne konkretne in iskrene pisne napotke, kaj je treba glede bistvenih in/ali nujnih zadev, ob zatečenem stanju, narediti. In, če bi se jih moji nasledniki, vsaj okvirno (in vseh) držali, ne bi nikakor moglo priti do težav v katere so potem sami zašli.

3. ANONIMNO PISMO (9.4.1978)-PREDPRIPRAVA ZA PONOVNI NAPAD NA VODSTVO IN URESNIČITEV PREVRATA

Po rušenju mojega predhodnika (1972) je imel Komandos že pripravljen načrt za prevzem vodstva Splošne plovbe. Moja kandidatura za glavnega direktorja jih je nemalo presenetila, izvolitev pa jim je dobesedno prekrižala račune. Nekaj let po moji izvolitvi, nekako do sredine 1977 smo imeli v Splošni plovbi nekakšen prehoden mir in smo se lahko posvečali reševanju tekočih in razvojnih problemov. Izgledalo je, kakor da je Komandos poniknil in da ga ni več. V drugi polovici leta 1977, po vrnitvi g. A.Krejačiča iz Japonske, kjer je nadziral gradnjo japonskih ladij pa so se že začele uporabljati preverjene metode, ki so spominjale na one, pri rušenju prejšnjega glavnega direktorja. Komandos se je sestajal po gostilnah in drugje, pridobival somišljenike in tuhtal, kako se me bodo rešili. Aprila 1978 se pojavi anonimno pismo (9 strani) z izmišljenimi obtoževanji; mene kot glavnega direktorja, ter direktorja Komercialnega in Kadrovsko-organizacijskega sektorja. Krivijo nas vsevprek; celo za zadeve, ki smo jih uspeli rešiti v korist podjetja, očitajo nam nepravilni odnos do samoupravljanja, še zlasti mlačnost pri uveljavljanju t.i. tozdovske zakonodaje, zapiranje v ozke kroge pri odločanju o investicijah, pomanjkanje razvojnega koncepta itd.,itd. Malo čudno je bilo, da v anonimki napadajo vse počez, v investicijski skupini in drugih organih pa so z vsem soglašali. Anonimno pismo je bilo naciljano pred mojo reelekcijo (ne glede na to sem na pristojnem organu dobil veliko podporo in bil ponovno imenovan) in predlagano kandidaturo za podpredsednika Skupščine občine Piran. Še posebej pa se napad za prevrat okrepi po izkazani izgubi ob periodičnem obračunu za I.polletje leta 1978. In glede tega je resnica naslednja: Ko sem vodil Splošno plovbo sem vedno govoril v množini, kaj smo naredili..., sedaj pa moram povedati tudi nekaj, kar sem naredil sam. Potem, ko sem dosegel znižanje cene japonskih ladij in zatem tudi znižanje carine na prejšnjo stopnjo, sem se lotil problema stimulacij na izvoz ladjarskih storitev. Na sestanku pri takratnem zveznem sekretarju za finance sem se zavzel za izvajanje določil, ki so bila zapisana v ekonomski politiki zvezne države; da se morajo stimulacije za izvozne storitve izenačiti s stimulacijami za izvoz blaga višje stopnje obdelave. Odgovoril mi je : "Kako lahko pomagamo ladjarjem, če ste vedno pozitivni ?." Hote ali nehote mi je s takim odgovorom dal idejo, kaj bi bilo primerno ukreniti. Ko sem se vrnil v podjetje sem o tem seznanil sodelavce in jim rekel, da če hočemo dobiti dodatne stimulacije moramo v I.poll.(1978) prikazati določeno izgubo. Obvestil sem tudi ostale ladjarje. Jugolinija-Rijeka in Jadroslobodna-Split sta s tem soglašali in sta, za to obdobje, izgubo tudi izkazali. Seveda pri njiju ni bilo Komandosa in tudi nobenih tozadevnih problemov. Pri nas pa je Komandos samo čakal, kako se bom odločil. In takoj zatem, ko smo prikazali izgubo, je, po že predčasnem prevzemu ključnih funkcij v družbeno političnih organizacijah podjetja (in kmalu nato tudi v občinskem merilu) in samoupravnih organih uspel, da se imenuje posebna komisija za ugotavljanje vzrokov le-te. Izgube dejansko nismo imeli, ker smo jo lahko pokrili z amortizacijo, ki smo jo ustvarili v prejšnjih letih. Tudi v končni bilanci za leto 1978 jo moji nasledniki niso prikazali. Nekdo bo morda rekel, da smo takrat izsiljevali; jaz in prej omenjena ladjarja pa smo smatrali, da je bil to samo določen pritisk na zvezne organe, da uresničijo družbeno sprejete usmeritve. Če teh usmeritev ne bi bilo, v to ne bi nikakor mogli iti. Z veljavnostjo od 1.7.1978 so bile, zahvaljujoč prej povedanem, vsem ladjarjem davčne olajšave povečana še za 5 %.

4. NEKAJ JAVNIH VPRAŠANJ MOJIM NASLEDNIKOM

Za boljšo osvetlitev nekaterih njihovih bistvenih ravnanj, želim mojim naslednikom (L.Stadini, A.Krejačiču in delno E.Bandlju) postaviti nekaj vprašanj, v upanju, da bo javnost kmalu seznanjena z njihovimi odgovori. Vprašanja sem postavil na nekoliko širšo podlago, da bi vprašanim pomagal k bolj tehtnemu premisleku, zainteresirani javnosti in pristojnim pa za širši in globlji uvid (druga plat medalje), kar naj bi jim omogočilo boljšo seznanitev z zadevo.

Torej :
4.1. Zakaj ste se, po izsiljeni zamenjavi prejšnjega vodstva dodatno devizno zadolževali, ko pa ste imeli še odprt japonski dolg za ladje : VELENJE, KRANJ, MARIBOR, CELJE in KAMNIK ?

S takim ravnanjem ste ogrozili obstoj Splošne plovbe in tudi domače banke, ki je dala garancijo za japonske ladje in ni vpisala hipoteke, čeprav si je ob podpisu pogodbe pridržala pravico do vpisa prvorazredne hipoteke na te ladje. Do primopredaje poslov glavnega direktorja, zadnje dni leta 1978, so bile te ladje proste vseh hipotekarnih bremen. Z dodatnim deviznim zadolževanjem, po letu 1980, so tuje banke, ki so vam dajale posojila, kot hipotekarni upniki, takoj vpisale prvorazredno hipoteko na te ladje in s tem zavarovale svoje terjatve in zasedle jamstveno mesto domače banke. V primeru izrednih razmer, torej če bi se kaj zgodilo s Splošno plovbo, domača banka ne bi imela nobenega pokritja in ne bi mogla uveljaviti nobenih zahtevkov do teh ladij. Preudaren, poslovno previden gospodar bi vložil vse napore, da se najprej odplača preostali japonski dolg, še posebno, ker se je začelo obdobje revalvacije japonskega yena. Vi pa ste ravnali povsem nasprotno.

4.2. Zakaj ste zrušili prejšnje vodstvo, ki se je dokazalo s svojim delom in Splošno plovbo pripeljalo do ponovnega razcveta ?

Leta in leta, celo desetletja, ste mahali s karto petih japonskih ladij, novogradenj; da so predrage, da so zgrešene po tehnološki zasnovi, da so bile kupljene za yene in podobno. Ko pa smo to investicijo pripravljali in sklepali pogodbe za njih izgradnjo ste bili soglasni, da se v ta posel gre. Vi vsekakor dobro veste, da se je v času mojega mandata o vseh pomembnih investicijah vedno odločalo skupno in soglasno, z najširšim konsenzom. Predlogi za investicijske odločitve so se sprejemale v Investicijski skupini, ki so jo sestavljali: vsi direktorji sektorjev, vodji finančne službe za investicije in plansko analitskega oddelka, vsi šefi linij in proste plovbe, vsi tehnični in navtični inšpektorji ter oba inšpektorja novogradenj, eden od njiju je bil tudi g. Aldo Krejačič, ki je bil hkrati tajnik investicijske skupine, ki je bila neposredno zadolžena za celovito pripravo investicijskih predlogov. Niti on, niti kdorkoli od drugih strokovnjakov, ki so bili zadolženi za pripravo gradiva za končno odločanje na pristojnih organih in nato izvedbo njihovih sklepov, ni imel nobene pripombe ali izrazil kakršnekoli pomisleke v zvezi s to investicijo. Niti jaz kot predsednik investicijske skupine, niti g. A.Krejačič kot tajnik le-te, nisva bila jasnovidca, da bi predvidela revalvacijo yena, saj v nasprotnem primeru ne bi šli v to investicijo. Investicijski skupini je bilo dobro znano, da smo tedaj po vsem svetu in pod nujno, iskali primerne ponudbe za gradnjo nam ustreznih ladij. Potrebe za obnovo ladjevja smo imeli tako v prosti kot linijski plovbi. Ladjedelnice so bile zasedene z naročili. Ponudbe, ki so bile na voljo so bile več ali manj tipske (določene po izsledkih ladjedelniškega marketinga), kar, praviloma, izhaja iz narave ladjedelstva. Posel z angleško ladjedelnico Sunderland, za izgradnjo štirih ladij tipa Panamax za prosto plovbo, smo po komercijalni plati tudi ocenjevali za ustrezen. Na tržišču smo že iskali možnosti za njihovo zaposlitev, saj je bilo na investicijski skupini sprejeto stališče, da se že pred podpisom naročila o izgradnji, konkretno predvidi njihova zaposlitev ali, da se celo podpišejo tozadevne pogodbe, kar je za to dejavnost (prosto plovbo), vsaj za začetno obdobje, skoraj običajno. Vendar nam je ta investicijski posel, dobesedno pred nosom, speljala Jugooceanija-Kotor, zahvaljujoč njihovi banki, ki jih je pri priči podprla in izdala garancijo. Naša banka pa je bila za spoznanje prepozna. Iskali smo druge možnosti, da bi prišli do novih ladij. V Uradnem listu SFRJ št. 30 (13.6.1974) smo objavili razpis za gradnjo linijskih ladij v domačih ladjedelnicah. Odziva ni bilo. Timsko smo iskali naprej (Zahodna Nemčija, Holandija), proučevali številne tehnične in tehnološke podrobnosti, delali vse mogoče izračune reprodukcijske sposobnosti, jih primerjali in se končno soglasno odločili, najprej za štiri japonske ladje, tipa Mitsui Concord 18, nato pa še za peto. Naknadno smo za te ladje predvideli okrepljeno tovorno opremo, da bi lahko učinkovito opravljale tovorne manipulacije v pristaniščih, ki so bila tedaj pomanjkljivo opremljena. To možnost Splošna plovba, za zaposlitev teh ladij, še danes posebej reklamira ! Kar zadeva sklenitev pogodbe v yenih ali v drugi konvertibilni valuti je splošno uveljavljeno, da se kreditne pogodbe sklepajo v valuti države, kjer se ladje gradijo. Splošna plovba je v svoji pestri zgodovini gradila ladje v Italiji za lire, v Španiji za španske pesete, v Belgiji za belgijske franke in, če bi jih gradila v Veliki Britaniji, bi bile cene pač izražene v angleških funtih, v ZDA pa v USA $. Če bi bila valuta naše prejšnje zvezne države konvertibilna, bi tedaj tudi ladje za tuje naročnike gradili za domačo valuto. Tudi Tankerska plovidba-Zadar, ki je sočasno z nami pa tudi že prej (in še potem) gradila ladje na Japonskem ni imela zaradi pogodbe o gradnji ladij v yenih, nobenih večjih ali celo usodnih pretresov. Seveda, saj se ni posluževala modrosti vrhunskih finančnih domislic mojih naslednikov, ki so namesto preostale glavnice, celih 10.5 let odplačevali samo obresti, preostali dolg pa je ostal nedotaknjen (v dolarski protivrednosti pa je, zaradi revalvacije yena, nesorazmerno narasel). Zaradi enakega vzroka so sorazmerno naraščale tudi obresti. S takim radodarnim komitentom, ki ga ni najbrž nikdar prej niti potem imela, je morala biti japonska banka, ki je nadomestila (substituirala) preostanek dolga, izredno zadovoljna. Kaj ni zanimivo, da so te štiri preostale ladje, še danes, po več kot 30 letih še vedno v prometu in po vaših trditvah tudi dobičkonosne. Katera od vaših, pozneje novozgrajenih ladij bo toliko časa v prometu in bo še dajala zadovoljive poslovne rezultate ? Katerega normalnega človeka bi lahko prepričali, da ste odgovorno in preudarno ravnali, če niste v prvem desetletju po mojem odhodu odplačali niti 1 (enega) samega yena preostalega japonskega dolga. Ta preostali dolg je konec leta 1978, znašal le še okrog 10.300.000.000 yenov, kar je predstavljalo protivrednost okrog 38.000.000 USA $. To pomeni, da je ostalo neodplačanega le še okrog 45 % od začetne pogodbene vsote japonskega posla, ki je znašal 22.852.000.000 yenov. Torej je bilo 55 % že odplačanih oz. spravljenih pod streho. Od tega z dejanskim (od)plačilom (9.260.625.000 yenov) ter z naknadnim znižanjem pogodbene cene (3.291.375.000 yenov), ki sem jo kot glavni direktor Splošne plovbe, po dveh potovanjih na Japonsko in z utemeljitvijo nerazumnega povečanja carinskih dajatev za 140 % (od 9 na 21 oz 22 %), uspel doseči pri japonskem partnerju. Verjetno se zdaj končno le zavedate kakšno škodo ste napravili Splošni plovbi in Sloveniji !

4.2.1.Kaj ste mislili, da se bo preostali dolg odplačal sam ?

Ali pa ste že tedaj računali, da ga bo namesto vas odplačal nekdo drugi , kar se je potem tudi dejansko zgodilo ? Že ob moji izsiljeni zamenjavi sem bil prepričan in danes sem še bolj, da bi (v notranje normalnih razmerah, torej, če bi se zaposleni in pristojni organi podjetja ukvarjali s svojim delom, ne pa sami s seboj in pod vplivom intrig Komandosa), vodil Splošno plovbo uspešno in bi rešil(i) tudi problem preostanka japonskega dolga, kakor smo tudi vse težave, ki so se v tistem obdobju pojavljale, čeprav so nekatere izgledale nerešljive. Probleme, s katerimi se pač sooča katerokoli podjetje je treba (in smo jih) sproti reševati, ne pa se za njimi skrivati ali celo z njimi samo mahati (obrekovati). Kot vam je znano so bili tedaj (druga polovica leta 1978) že opravljeni začetni stiki za gradnjo treh ladij tipa NEPTUN v Vzhodni Nemčiji (Jugolinija-Rijeka je ugotovila, da ji te ladje tehnično povsem odgovarjajo in je svoj program uresničila. Eni ladji je dala celo ime SLOVENIJA, botra je bila Vida Tomšič), na kliring; za nujno potrebno obnovo ladjevja na naši Liniji za Zahodno Afriko. S to investicijo bi ustvarjali konvertibilni devizni priliv, se torej devizno razbremenjevali, hkrati pa pomagali slovenskemu gospodarstvu, ki je imelo obsežen izvoz na ta trg, a omejene možnosti za protidobave. Podpredsednik vzhodnonemške vlade Vogel nam je celo obljubil, da nam bodo dali še boljše pogoje, kot so jih dali Jugoliniji. Nedvomno bi Splošno plovbo solidno razvijali naprej in ne bi bila potrebna nobena intervenca države ali drugih samaritancev. Če bi bili moji nasledniki še bolj premeteni, bi pustili, da sam poberem preostale vroče kostanje iz žerjavice in bi šli v akcijo šele potem. Oni pa, ker so vedeli za mojo upornost in vztrajnost pri reševanju problemov, saj sem vsakega, ki sem se ga lotil tudi dejansko rešil, so razmišljali povsem drugače in sicer tako, da, če bi tudi preostale probleme zadovoljivo odpravil, bi se me dosti težje rešili.

4.3. Zakaj niste leta 1989/1990, torej po več kot desetih letih od mojega odhoda iz Splošne plovbe, odkupili preostalega japonskega dolga, katerega cena se je na sekundarnem trgu, po vaši lastni razlagi, znižala na 39.000.000 USA $ (ker so tedaj upniki svoje terjatve na sekundarnem tržišču dajali v prodajo tudi z 80 % diskontom je bil morda dolg še nižji ?) in se je tako nominalno vrnil na vsoto, približno USA $ 38.000.000, kot je približno znašal ob mojem odhodu, konec decembra 1978 ?

Po vaših trditvah sta Splošna plovba in Genshipping v letu 1989/90, na osnovi hipotekarnih kreditov na lastne ladje, najela pri tujih bankah dve posojili, v skupni vrednosti 39.000.0000 USA $, za odkup vseh reprogramiranih dolgov, po diskontirani vrednosti, katere je imela Splošna plovba pri Splošni banki Koper. Iz povedanega je razvidno, da je skupni dolg v višini 90.000.000 USA $, po diskontirani vrednosti prišel na 39.000.000 USA $, vi pa ste ga odkupili samo 1/3 ali okrog 13.000.000 USA $. Tako je ostalo še neodkupljenega dolga 26.000.000 USA $, čeprav ste vzeli namenski kredit za celotni odkup, nakar ste z odkupom prenehali in ta namenski denar porabili za vaše druge potrebe. Vse doslej povedano (v tej tč.) je vaša razlaga !

Podpisani pa si postavljam naslednje vprašanje:
4.3.1. Kateri preudaren gospodar bi izpustil tako, skoraj idealno priliko, ki se vam je nenadoma ponudila, zaradi začetka razpadanja bivše zvezne države ?

Taka prilika se pojavi sila redko, morda enkrat v 50 letih, saj države ne razpadajo vsak dan. Z dokončnim odplačilom bi se tudi znebili Odisejade, ki ste jo začeli po mojem odhodu, ker niste v več kot 10 (desetih) letih odplačali niti centa dolga in tako omogočili, da se je med tem, v yenih sicer enak dolg (10.300.000.000), v USA $ protivrednosti vrtoglavo povzpel (na okrog 90.000.000 USA $). S tem v zvezi bi bili možni še dve drugačni razlagi in sicer : a.) da ste morda preveč čakali, da bi se dolg na sekundarnem tržišču še bolj spustil, a se je zadeva potem obrnila na slabše, kar bi bilo sicer možno, a malo verjetno ?, b.) možna pa je tudi razlaga, ki bi bila, seveda, če bi bila resnična, prava grozljivka, vendar ne tudi nemogoča. In sicer, da je, kakšen samaritanec, za vaš račun in/ali namesto vas, na sekundarnem tržišču odkupil preostali dolg v višini 26.000.000 USA $ in ga potem prodal slovenski državi za 75.000.000 USA $. Zanimivo bi bilo vedeti, komu je država dejansko plačala ta znesek in kako je lahko prišlo do te razlike ?

4.4. Zakaj ste si na vso moč prizadevali in kmalu nato tudi ukinili FERRY SERVIS (pomorski prevoz, praviloma, naloženih tovornjakov s potniškimi kabinami za voznike teh vozil), ki ga je začelo prejšnje vodstvo ?

Ta je že začel dajati ugodnejše poslovne izide, ki bi se v kratkem bistveno izboljšali. Hkrati pa je znano, da se ta dejavnost, iz severnega Jadrana proti vzhodnemu Sredozemlju opravlja še danes, vendar je v rokah konkurence. Tedaj (1977/1978) je šlo za začetek uresničevanja sprejetih družbeno prometnih usmeritev, v smislu, takrat se je uporabljal izraz, integralnega transporta, s skupnim nastopanjem: ladjarjev, železnice, pristanišč, cestnih transporterjev, špediterjev in drugih, povezanih v transportni verigi. Torej za zametke transportno-logističnega sistema, ki danes ponovno vznikajo v takozvani vseevropski logistični sistem. Za Splošno plovbo je bil ta servis zagotovo zametek nove redne, sodobne in po vseh pričakovanjih uspešne linije. Še posebno zato, ker so se nam na tradicionalnih relacijah, zaradi tehnološkega napredka in uvajanja novih odnosov v pomorskem transportu (UNCTAD formula 40:40:20) začele majati nekatere dotedanje poslovne pozicije. Ladjarji smo bili, vsak dan bolj, prisiljeni iskati nove možnosti in večjo raznolikost v poslovanju. Iskati smo morali nove trge in nove tehnološke načine, z večjo udeležbo domačih in/ali tranzitnih tovorov. Zemljepisni položaj Slovenije nam to enostavno narekuje, nam daje prednost, ki jo je (bilo) treba izkoristiti. Če jo ne bomo sami, jo bodo drugi v našo nepreklicno škodo. Uvajanje dejavnosti FERRY SERVIS, ki bi prav kmalu prerasla v uspešno Ferry linijo, je bil korak v pravo smer in ob pravem času. Vi pa ste jo že v kali zatrli. In da bi bila ironija še večja, moram v zvezi s prejšnjim, povedati žalostno zgodbo, ki se je pripetila le nekaj let zatem. Sami ste (dne 9.2.1982), ko je bil glavni direktor L. Stadina, za dve leti najeli ferry ladjo, "EASY RIDER". Po petnajstih mesecih, potem, ko najbrž niste vedeli ali pa morda tudi znali, kaj početi z njo, ste jo predčasno (dne 9.5.1983) vrnili lastniku, grškemu ladjarju in mu v prazno, do izteka najemne pogodbe, plačevali najemnino še 266 koledarskih dni po 4.750 USA $ na dan, kar pomeni, da ste 1.263.500 USA $ takorekoč zmetali skozi okno. Ta ladja je bila precej časa na koprskem sidrišču in, ker je bodla v oči, verjetno tudi drugod. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšen je bil poslovni izid tega najema že do predčasne vrnitve ladje lastniku. Grški ladjar, kot dober in previden gospodar, je za jamstvo dolga, v gornjem znesku, zahteval 22 zadolžnic in prvo hipoteko na ladjo KRPAN. To je bil redek in morda celo izjemen primer slabega poslovanja v tedanji naši trgovski mornarici in bi bil lahko primeren za Guinnessova knjigo negativnih rekordov, če bi ta seveda že obstojala.

4.5. Zakaj ste odprodali (1986/87) in to celo na kredit ladje : KIDRIČ B., KRAIGHER B., KOPER in KRPAN ?

Te ladje so bile knjigovodsko sicer že odpisane, vendar pa za eksploatacijo še primerne in, če bi jih sami še zaposlovali, bi vam vsekakor prinašale nujno potrebna sredstva za reprodukcijo. Hrvaški ladjar, ki je te ladje ugodno in celo na kredit kupil od vas, jih je še nekaj let zaposloval in z njimi dosegal zadovoljive poslovne rezultate.

4.6. Zakaj ni Splošna plovba že zdavnaj vrnila ladij v slovenski vpisnik ladij ?

Splošna plovba je že 10.10.1990, preden so šle ladje pod tujo zastavo, obvestila pristojni organ, Republiški sekretariat za promet in zveze, da obstaja nevarnost, da bi JLA zaplenila ladje, ki so vile jugoslovansko zastavo in predlagala, da se ladje izbrišejo iz našega vpisnika ter prenesejo pod tujo zastavo. Pristojni organ je ugodil predlogu Splošne plovbe. Na posebnem sestanku, ki je bil v Ljubljani (21.6.1991), je bil o tem narejen zapisnik. Še preden je bil le-ta podpisan sta moja naslednika ponovno povdarjala nevarnost JLA. In da bi ta argument izgledal še bolj prepričljiv, se je vmešal tudi njihov odvetnik, ki je rekel, da on kot Srb ve, kaj bi bili sposobni narediti njegovi sonarodnjaki. V prej omenjenem zapisniku, v tč. 4., se je Splošna plovba obvezala, da bo v primernem času ponovno prevpisala svoje ladje v naš vpisnik ladij v Kopru. Te obveze še do danes, po 16 letih, ni izpolnila, čeprav je z mednarodnim priznanjem slovenske države, že leta 1992, prenehal glavni razlog (morebiten poseg JLA), ki ste ga navajali kot predlagatelji in je že zdavnaj nastopil čas za prevpis ladij v domači vpisnik. Na tem sestanku sem (kot predstojnik Luške kapetanije Koper) v dobri veri predlagal, da bi bilo dobro, da bi naša domača banka, ki je dala garancijo, a ni vpisala hipotek, le-to storila. Na ta moj predlog je g.L.Stadina odvrnil : "Če domača banka ne ve, kaj mora ali sme narediti, jo mi ne bomo učili." Hkrati sem seznanil vse prisotne, da bom banko vseeno tozadevno obvestil. Naslednji dan sem bil pri direktorju Banke Koper V.Čoku, ki se je najprej začudil, da je njegov prijatelj L.Stadina lahko kaj takega rekel in da bo poslal nekoga, da preveri, kakšno je stanje v našem vpisniku ladij. Šele tedaj se je končno ugotovilo, da so preostale japonske ladje pa tudi devet drugih, že zahipotekirane. Čez kakšen dan pa me je iz banke poklical D.Valentič in dejal, da ne bodo nič ukrepali. Saj tudi niso mogli, ker so bile ladje (japonske novogradnje) že zahipotekirane. Še vedno pa bi lahko domača banka zahtevala vpis prve hipoteke na vse preostale (5) hipotek proste ladje. S tem, da to ni storila, je že drugič opustila možnost, vsaj delnega zavarovanja svojih terjatev.

4.6.1.Zanimivo bi bilo vedeti s kakšnim argumentom so moji nasledniki prepričali domačo banko, da je tako ravnala ?

Če bi jaz, kot eden od podpisnikov prej omenjenega zapisnika tedaj (21.6.1991) vedel, da so japonske ladje že zahipotekirane, bi brez dvoma vztrajal, da naj do nadaljnega, vse ladje, ostanejo v našem vpisniku v Kopru. Postalo bi mi očitno, da ne gre za dejansko nevarnost morebitnega posega s strani JLA, kajti te ladje skoraj niso ali pa sploh niso več prihajale v domače luke ali pa bi jih bilo možno, v primeru dejanske grožnje, še pravočasno preusmeriti drugam. Da bi jih pa JLA lovila po svetu je bilo nerealno in praktično nemogoče. Dejansko je šlo za pritisk tujih hipotekarnih upnikov in mojih naslednikov, da se ladje izpišejo iz našega vpisnika in prenesejo v tuji. Kar zadeva hipotekarno pravo bivše zvezne države je treba povedati, da je bilo le-to dobro urejeno, saj drugače tuji hipotekarni upniki, če bi smatrali, da v naši zakonodaji to področje ni ustrezno urejeno, ne bi, že leta 1981, vpisali hipotek v naš vpisnik v Kopru. Glede na to, da je bila RSlovenija v rekordnem času mednarodno priznana, bi ladje prešle neposredno iz jugoslovanske pod slovensko zastavo in brez posredovanja tuje zastave. Tuji hipotekarni upniki pa tudi ne bi mogli temu oporekati, ker je bila RSlovenija, v pravnem oziru, tedaj še del kontinuitete prejšnje zvezne države. Iz tega je jasno razvidno, da so predlagatelji vse, ki smo bili na tem sestanku, premeteno prinesli okrog s formulacijo, da se bodo ladje v primernem času vrnile v naš vpisnik, ker so zelo dobro vedeli, da hipotekarni upniki, ko se ladje enkrat izpišejo iz našega vpisnika in prepišejo v drugi, ne bodo dovolili, da se ladje vrnejo v naš vpisnik, dokler ne bodo odplačani vsi dolgovi.

Ob tem se velja vprašati :
4.6.2. Kakšne druge posebne prednosti vidi Splošna plovba v tuji zastavi, razen teh: da država Slovenija, kot večinski lastnik nima, niti ni imela, še ko je bila Splošna plovba družbena lastnina, nobenega pravega vpogleda v delovanje Genshipping Corporation, Monrovia/Liberija in/ali pritiska na plače, zaposlovanje pomorščakov samo za določen čas in odpuščanje po mili volji vodstva ?

V kolikor pa so drugi, še bolj tehtni razlogi jih obelodanite, da bo javnost seznanjena z njimi. Upam, da se Splošna plovba ne sramuje, da bi slovenske ladje vile našo zastavo. Trditev E.Bandlja, da ni pomembna zastava temveč sedež podjetja ni sprejemljiva, kajti prav zastava določa po katerih zakonih se je treba ravnati. Katera država na svetu bi dovolila, da so njene ladje (bodisi v popolnem ali pretežnem lastništvu) pod tujo zastavo, saj bi se s tem diskreditirala, ker bi izgledalo, da se sramuje, da vijejo svojo nacionalno zastavo. Država bi morala dati tudi pogoj delnim kupcem Splošne plovbe, da morajo ladje viti slovensko zastavo. Najbrž ni treba posebej navajati, da se posledično pokažejo neštete prednosti; samo za primer, od razpoznavnosti države po svetovnih morjih in pristaniščih (potujoča in stalna ter brezplačna reklama za državo), do prednosti v kriznih razmerah (bodisi naravnih ali drugih), ki so se skozi zgodovino nemalokrat izkazale za izjemne in jih nikdar ne moremo povsem izključiti. Prepričan sem, če bi šli na referendum ali pa vsaj v širše zastavljeno anketo, kajti referendum bi bil predrag, da bi 99.99 % vprašanih domoljubnih državljanov Slovenije bilo za to, da ladje naše trgovske mornarice vijejo slovensko zastavo, saj to ni ponos samo države, temveč tudi vsakega posameznega državljana.

4.7. Zakaj niso (bile) delnice Splošne plovbe deponirane v ustrezni inštituciji Republike Slovenije ?

Namreč, v že prej omenjenem zapisniku (tudi v tč.4) se je Splošna plovba obvezala, da bo vse delnice, ki dokazujejo njeno 100 % lastništvo nad Genshipping Corporation Monrovia/Liberija, takoj deponirala v ustrezni inštituciji Republike Slovenije, kot jamstvo, da se bodo ladje v primernem času ponovno prevpisale v slovenski vpisnik ladij. To se doslej še ni zgodilo. Ali je morda g. Aldo Krejačič, ki javno trdi (PN št.80, od 6.4.2007, stran 1 , da je imel delnice skrite pod svojo posteljo, že takrat mislil, da je to ustrezna inštitucija RSlovenije ? V istem stavku tudi trdi, da so sedaj v bančnem sefu. Dvomim, da je to res pravo mesto zanje.

4.8. Kaj bi bilo potrebno narediti ?

Če bi bil jaz pristojni državni organ, ker pa nisem, je to le moja pobožna želja, bi takoj zahteval :
a) da Splošna plovba izpolni obvezo, ki jo je sprejela (21.6.1991) na takratnem pristojnem državnem organu (Republiški sekretariat za promet in zveze) ter položi delnice v zares ustrezno institucijo Republike Slovenije.
b) da Splošna plovba izpolni obvezo, ki jo je sprejela (21.6.1991) na takrat pristojnem državnem organu (Republiški sekretariat za promet in zveze), da se ladje končno prevpišejo nazaj v slovenski vpisnik ladij v Kopru. In to še pred lastninjenjem, ki je prav sedaj v teku; da se končno ugotovi dejansko stanje (naredi stvarna inventura).
c) da Splošna plovba končno vrne ladje pod domačo zastavo.
d) da država zadrži večinski delež v Splošni plovbi, saj ne gre samo za izvozno storitveno dejavnost, temveč tudi za strateški pomen in pomorsko usmeritev Slovenije. Če pa se že odloči za prodajo, naj ga vsekakor proda domačim interesentom. Ladje pod zastavami držav posebnih ugodnosti so seveda druga zgodba, predvsem v vseh ozirih špekulativna in za pomorščake kruta. Dobro, da jih skuša ščititi vsaj Mednarodni sindikat pomorščakov. Slovenija, s svojo ugodno transportno lego, razvitim pomorskim šolstvom, vso drugo prometno infrastrukturo, ki se želi (mora) povezovati v vseevropski logistični sistem, naj bi se zastavam ugodnosti, tudi zaradi verodostojnosti, izogibala. Namesto tega pa seveda uredila pogoje poslovanja nacionalnega ladjarja tako, kot kratkoročno in dolgoročno izhaja iz narave ladjarskega poslovanja in ne nazadnje, dostojanstva poklica pomorščaka.

5. ZAKLJUČEK
Splošno plovbo sem zapustil s čistjo vestjo. Še več, z občutkom, da smo v obdobju mojega vodenja res dosti naredili. To je bilo obdobje ponovnega razvojnega razcveta Splošne plovbe, ki od tedaj ni bilo preseženo. In to je več kot 50 letna stvarna zgodovina slovenskega ladjarja nedvomno potrdila pa čeprav moji nasledniki vztrajno trdijo povsem nasprotno ! Na opravljeno delo tedanjega vodstva podjetja in celotnega kolektiva, z nekaj izjemami, sem ponosen tudi danes. S polno odgovornostjo lahko trdim, da japonske ladje niso bile nikdar usodni problem Splošne plovbe. Res usodno pa je bilo, da se več kot 10 (deset) let sploh ni odplačevalo njihovega preostalega dolga in, da se je že takoj po letu 1980, začela Splošna plovba dodatno devizno zadolževati (za druge investicije), namesto, da bi dala absolutno prednost odplačilu starih dolgov. Usoden pa je bil tudi Komandos, kajti, če ga ne bi bilo, bi Splošna plovba ostala vseskozi eno od vidnejših ladjarskih podjetij na Jadranu, kakor sta bili in sta še danes n.pr. Tankerska plovidba -Zadar, ki je sočasno z nami gradila ladje na Japonskem in v yenih in Atlantska plovidba-Dubrovnik, ki je, naj mimogrede poudarim, že vrnila vse svoje ladje pod nacionalno zastavo. In ne bi bilo treba čakati 50 let na trenutno visoki vozarinski val na svetovnem pomorskem tržišču. Ves ta čas pa sem le gojil, res da šibka in morda naivna upanja, da se mi bo kdo od mojih naslednikov, končno enkrat le opravičil. Kakor se mi je, kmalu po mojem prihodu na GZS (Gospodarsko zbornico Slovenije), tedanji predsednik Andrej Verbič, ki je, ko so ga vprašali, zakaj so dopustili, da sem moral iti iz Splošne plovbe, javno priznal, da je bila to velika napaka in škoda za Splošno plovbo in Slovenijo. Rekel mi je tudi, da če reflektiram na kakšno tako mesto kot sem ga imel v Splošni plovbi, da so mi vrata v Sloveniji odprta. Zahvalil sem se in mu odgovoril, da bi v Splošni plovbi lahko še marsikaj naredil, da pa nisem univerzalec za vse in povsod. Osebno sem bil presenečen, ko je premogel toliko poguma in človeškega dostojanstva, da je to priznal, kajti ljudem na visokih položajih to ni ravno lastno. Glede mojih naslednikov pa sem ponovno ugotovil, da od njih ni mogoče pričakovati tako velikih dejanj. Osebno verjamem v moč prirodnih zakonov, ki dolgoročno, na tak ali drugačen način, izravnajo vse račune; tudi podle in umazane. In končno, upam, da bodo pristojni organi, še pred dokončanjem sedanjega postopka lastninjenja, ukrenili vse potrebno, da bodo slovenske ladje prišle v naš vpisnik ladij v Kopru in pod slovensko zastavo.

Viljem VOUK, nekdanji glavni direktor Splošne plovbe, (v obdobju 1972-1978), nekdanji svetovalec za ekonomske odnose s tujino pri Izvršilnem odboru GZS, (v obdobju 1979-1982), nekdanji predstojnik Luške kapitanije Koper, (v obdobju 1983 -1993

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 20 Jun 2023 18:57; skupaj popravljeno 2 krat

VZMD1
Site Admin
Pridružen/-a: Čet Sep 2006 10:01
Prispevkov: 19
Kraj: Salendrova 4, 1000 Ljubljana
Objavljeno: Tor Jul 03, 2007 3:56 am
Naslov sporočila: KAZENSKA OVADBA ZOPER NEZNANE STORILCE

POMORSKA DRUŽBA d.d.

Na podlagi sklepa Izvršilnega odbora, je VZMD 28.3.2007 vložilo kazensko ovadbo zoper neznane storilce zaradi oškodovanja malih delničarjev družbe pooblaščenke Pomorska družba, d.d., ter suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic in suma storitve kaznivega dejanja kaznivega dejanja hudodelskega združevanja. OBRAZLOŽITEV: 1. Ustanovitev družbe pooblaščenke Po informacijah malih delničarjev, združenih v VZMD, so Pomorsko družbo d.d., kot družbo pooblaščenko, v letu 1996 ustanovili in nato v letu 1998 s terjatvami dokapitalizirali: Splošna plovba, d.o.o., Sindikat pomorščakov Slovenije, Sindikat delavcev v pomorstvu Slovenije – kopno, Sindikat delavcev Splošne plovbe, Neodvisnost KNSS in Sindikat podjetja Splošna plovba, d.o.o. Družba je bila ustanovljena z namenom reševanja terjatev delavcev do Splošne plovbe, d.o.o., iz naslova premalo izplačanih plač. V postopku pretvorbe terjatev v lastniški delež je družba pooblaščenka pridobila 20% delež v družbi Splošna plovba, d.o.o. Po vstopu Republike Slovenije v sanacijo in nato njenem prevzemu dolgov Splošne plovbe, d.o.o. (sanacija z davkoplačevalskim denarjem), je lastniški delež Pomorske družbe, d.d., padel na 15,8%. Delnice Pomorske družbe, d.d., je prevzela Splošna plovba, d.o.o., in bi jih morala prenesti na delavce, kar pa vse do danes še vedno ni bilo v celoti izvedeno. 2. Ustanovitev družbe Istrainvest, d.d. Družba Istrainvest, d.o.o., je bila ustanovljena 14. 03. 2005. Edini ustanovitelj je družba Mediteranean investment, SA, iz Zuricha, ki so jo ustanovili in ima sedež na naslovu treh odvetnikov v Švici. 3. Oškodovanje malih delničarjev Pomorske družbe, d.d. Družba Istrainvest, d.o.o., je v letu 2005 začela z nakupi delnic Pomorske družbe, d.d., od malih delničarjev in do junija dosegla 25% delež, ob koncu leta 2005 pa je njen lastniški delež presegel 46%. Ob upoštevanju 10% deleža delnic v lasti Splošne plovbe, d.o.o., to pomeni, da sta upravi obeh družb skupaj že takrat obvladovali Pomorsko družbo, d.d. Mali delničarji Pomorske družbe, d.o.o., so svoje delnice združili v družbi pooblaščenki, ker je bila zanje to najboljša možnost. Njihovo premoženje naj bi upravljala in zanj skrbela uprava družbe, sami pa bi kasneje ob skupni odločitvi družbo pooblaščenko ali prodali ali pa kot zaposleni ostali lastniki Splošne plovbe, d.o.o. Vendar pa svojih delničarjev ni obveščala o pošteni vrednosti njihovih delnic. Potrebnih in zadostnih informacij delničarji - pomorščaki niso dobili niti od uprave Splošne plovbe, d.o.o. Nasprotno pa so nekateri v Pomorski družbi, d.d., vrednost družbe pooblaščenke nedvomno zelo dobro poznali. Nadzornemu svetu se povečanja vrednosti družbe pooblaščenke v svojem poročilu delničarjem, ki so ga sestavili k letnemu poročilu Pomorske družbe, d.d., za leto 2005, ni zdelo vredno niti z besedico omeniti, kljub temu da niso pozabili navesti, da je bila Pomorska družba, d.d., ustanovljena predvsem z namenom reševanja terjatev delavcev iz naslova premalo izplačanih plač, kar je bil njen osnovni namen. Ta isti nadzorni svet je v popolnem nasprotju z zgoraj povedanim dne 10. 7. 2006 za direktorja družbe (pooblaščenke!) Pomorske družbe, d.d., imenoval g. Doehle-ja, čeprav je ta povedal, da je njegov edini namen vstopa v Pomorsko družbo, d.d., začetek prevzema Splošne plovbe, d.o.o. Pri tem velja omeniti, da so bili vsi člani nadzornega sveta izvoljeni na skupščini Pomorske družbe, d.d., dne 20. 6. 2005, ko družba Istrainvest, d.o.o., v njej še ni imela večjega lastniškega deleža ter so jih izvolili mali delničarji in naj bi ščitili njihove interese. Ko so tako po mnogih letih negotovosti mali delničarji na različne načine izvedeli za možnost prodaje svojih delnic, so jih bili mnogi pripravljeni prodati, pri čemer pa z njihovo pošteno vrednostjo niso bili seznanjeni, niti niso bili obveščeni, da bo z morebitno prodajo kupec izigral status in vlogo družbe pooblaščenke. Direktorju družbe pooblaščenke se delničarje ni zdelo vredno obvestiti niti o tem, da je Istrainvest zainteresiran za pridobitev večinskega deleža, zaradi česar bi mali delničarji lahko poleg poštene cene iztržili še prevzemno premijo. Seveda pa je vrednost Pomorske družbe precej bolje poznal kupec – družba Istrainvest, d.o.o. Sporno je tudi to, kako je družba Istrainvest, d.o.o., prišla do podatkov o malih delničarjih, saj delniška knjiga Pomorske družbe, d.d., ni javna in niti ni dostopna večini malih delničarjev. Delničarji so prejeli obvestilo, da delnice lahko prodajo na sedežu družbe. Kdo je kupec in kakšna je cena, seveda ni bilo navedeno. S temi nakupi so bili mali delničarji oškodovani najmanj za 550 milijonov SIT, kolikor znaša razlika med najvišjo znano odkupno ceno in pošteno vrednostjo delnice. Poleg tega preostali mali delničarji, ki imajo sedaj v družbi pooblaščenki manjšinski delež, za svoje delnice prav tako ne morejo pričakovati poštene ponudbe, tako da bo znesek oškodovanja najverjetneje presegel milijardo SIT. Da tak scenarij najverjetneje drži, kaže tudi sklic zadnje skupščina Pomorske družbe, d.d., kjer se je odločalo o dokapitalizaciji družbe pooblaščenke in izključitvi prednostne pravice malim delničarjem. S to potezo nadzorni svet in uprava Pomorske družbe omogočila družbi Istrainvest, d.o.o., da bi na škodo malih delničarjev presegla 90% lastništva Pomorske družbe, d.d., in jih nato iz nje v celoti iztisnila ter s tem izničila namen združevanja malih delničarjev v družbi pooblaščenki.

zoran13

zoran 13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Jan 08, 2008 9:16 pm
Naslov sporočila: Rekordni dobiček v letu 2007

/13/...po opravljeni konsolidaciji lastništva vključno z znano iztisnitvijo malih delničarjev so se pokazali pravi rezultati družbe in dobiček družbe,ki je presegel 27mioEUR iz leta 2005:

BREZ SLOVENSKE ZASTAVE

Nobena od ladij Splošne plovbe ne vije slovenske zastave. Razlog za to je po Bandljevem mnenju neprimerna delovna zakonodaja in pomorski zakonik. »Doreči bi morali vsaj konkurenčno zaposlovanje domačih in tujih pomorščakov, urediti nekaj določil hipotekarnega prava, imeti možnost vpisa ladje v tuji lasti,« navaja Bandelj. Nekaj pripomb glede tega so dali tudi ob predstavitvi nacionalnega programa pomorstva, ki je še v sprejemanju. Kritike fakultete za pomorstvo, da Splošna plovba ne zaposluje njihovih študentov, Bandelj zavrača. »Takoj vkrcamo vsakega navtika in ladijskega strojnika, ki je končal šolanje na fakulteti za pomorstvo in si želi delati to, za kar se je izobrazil.« http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/290965/

/13/...kljub temu,da se sprejema nova zakonodaja do danes tudi še niso rešili problematike dohodnine, saj se ob tem tudi ne upošteva zakonodaje v EU, ki posebej opredeljuje delo in življenje vseh tistih, ki so v tujini več kot 6 mesecev na leto,obdavčeni pa so tako, kot če bi bili ves čas doma:

IZJEMA SO POMORCI
Polne dohodnine pa ni treba plačati nekaterim zaposlenim na ladjah. Tisti, ki so na ladjah dolge plovbe, ki plujejo na odprtem morju, vkrcani najmanj šest mesecev - to mora biti določeno po pogodbi -, dobijo posebno davčno olajšavo. V dohodnino se jim všteva le polovica dohodka. To velja tudi za tiste zaposlene na ladjah, ki so zaradi takšne službe iz Slovenije odsotni najmanj pol leta.
http://www.finance.si/203905/Kdo_pla%E8a_dohodnino_v_Sloveniji_in_kdo_ne

RESOLUCIJA

/13/...Resolucija o nacionalnem programu razvoja Pomorstva Republike Slovenije 2007 - 2013:
http://www.mzp.gov.si/fileadmin/mzp.gov.si/pageuploads/Razno/Microsoft_Word_-_vladno_gradivo_osnutek_zainteresirana_javnost.pdf

HRVAŠKI POMORSKI ZAKONIK

/13/...ob uvedbi novega Hrvaškega pomorskega zakonika, se tudi tam poskuša urediti njihov status,saj je bilo od približno 32.000 pomorcev,ki plovijo v mednarodnih vodah,samo nekaj več kot 1.000 imelo sklenjeno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.Tako njih večina nima nobenega socialnega zavarovanja,pa po končanem delu ali zaradi bolezni ter invalidnosti niti oni niti njihovi družinski člani nimajo nobenega socialnega zavarovanja.To se poskuša popraviti z novimi zakonskimi določbami,ki so stopile v veljavo z 01.01.2008.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=36743

IZTISNITEV

/13/...lani so ustvarili 35mioEUR čistega dobička,seveda po prisilnem odhodu malih delničarjev:

Splošna plovba je lani ustvarila 151 milijonov evrov skupnih prihodkov in rekordnih 35 milijonov evrov čistega dobička. Predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj dober rezultat pripisuje ugodnim razmeram na svetovnem pomorskem trgu, kjer so bile ladijske voznine v lanskem letu rekordno visoke. In čeprav so se ladijske voznine v začetku letošnjega leta zmanjšale za polovico, Bandelj verjame, da bo tudi prihajajoče leto za Splošno plovbo enako dobro. "Nobenega dvoma ni, da se bo količina prevoza razsutih tovorov povečevala. Obstaja sicer nevarnost, da se bodo zaradi vedno večjega števila novih ladij voznine ponovno zmanjšale. Vendar se teorija in praksa na pomorskih trgih večkrat bistveno razlikujeta," je dejal Bandelj in dodal, da so se ladijske voznine po enormnem padcu v začetku leta že začele ponovno dvigovati. Splošna plovba ima trenutno 22 ladij, dve novi ladji so že naročili in ju zaradi dolgih čakalnih dob pričakujejo leta 2010. Najbrž pa bodo v tem letu kupili še kakšno novo ladjo, morda tudi ladjo za njihovo linijsko dejavnost med Indijo in Kitajsko. Čeprav je Slovenija že sredi lanskega leta sprejela zakon o davku na tonažo, ki bi bil primerljiv z obdavčitvami ladjarjev v drugih evropskih državah, ta za naše ladjarje še ni začel veljati, ker čakajo še na potrditev iz Bruslja. Bandelj upa, da se bo to zgodilo čim prej.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//303374/Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Apr 11, 2010 10:19 am; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran 13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Feb 26, 2008 9:31 pm Naslov sporočila: SPLOŠNA PLOVBA d.o.o., Portorož

/13/...glede na Večerove aktualne članke o malih delničarjih,ki so bili objavljeni nedavno tega, je zopet prišlo do malo bolj odmevnega odmeva in sicer: Embarassed

Prejeli smo:
POMORSKA DRUŽBA, d.d., je (!) družba pooblaščenka V pojasnilo zavajanj pomočnika direktorja Splošne plovbe, d.d., Borisa Goljevščka, objavljenih kot Popravek članka "Izključevanje malih delničarjev je vse bolj modno", smo se dolžni odzvati, saj skušajo negirati točne navedbe Sekretarja VZMD Rajka Stankovića. Pomorska družba, d.d., je bila leta 1996 ustanovljena z namenom reševanja terjatev delavcev do Splošne plovbe, d.o.o., in Genshipping Corporation, Monrovia, iz naslova manj izplačanih plač. Za poslovanje je bil odgovoren takratni predsednik sindikata pomorščakov Vladimir Zevnik, ki je postal njen direktor, delavci pa so svoje terjatve zamenjali za delnice družbe pooblaščenke - Pomorske družbe, d.d., in tako postali 20% lastniki Splošne plovbe, d.o.o. V letu 2005 je Zevnik - v nasprotju s pričakovanji pomorščakov - omogočil družbi Istrainvest, d.o.o., da je poceni kupila večino Pomorske družbe, d.d., čeprav bi delničarji skupaj lahko dosegli precej višjo ceno. Pomorska družba, d.d., poleg tega, da je 21,05% lastnik Splošne plovbe, d.o.o., ne opravlja nobene druge dejavnosti. Direktor družbe, ki naj bi reševala terjatve (sedaj delnice) delavcev, je od poletja 2006 kar Jochen Doehle - tudi največji lastnik Istrainvesta, d.o.o., njegov pomočnik pa Boris Goljevšček. Poslovanje družbe je delničarjem nedostopno, direktor pa delniške knjige nikoli ni vpisal v KDD. Zaradi kršenja ZGD-1 so mali delničarji in Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) vložili več tožb, družba in direktor pa sta bila zaradi kršitev ZGD-1 v letu 2007 tudi denarno kaznovana. Popolnoma jasno je, da ključne akterje te zgodbe moti opozarjanje na neobičajno poslovanje družbe pooblaščenke, saj je bila ta ustanovljena v interesu pomorščakov, očitno pa jo sedaj nekateri zlorabljajo za doseganje osebnih ciljev. Po vsem tem si pomočnik direktorja Splošne plovbe, d.d., Boris Goljevšček v svojem popravku članka drzne najavljati sodni pregon vsakogar, ki bi navajal, da je Pomorska družba (ali da je kadarkoli bila) družba pooblaščenka. V VZMD se, poleg številnih sodnih postopkov, ki smo jih v zvezi s Pomorsko družbo in nezaslišanim ravnanjem njenih odgovornih že sprožili, veselimo postopka, s katerim tokrat grozi Boris Goljevšček. Sporočamo, da bomo v VZMD tudi v prihodnje - navkljub grožnjam - navajali dejstva, ki so očitno za nekatere pač neprijetna in boleča. VZMD - Vseslovensko združenje malih delničarjev, predsednik mag. Kristjan Verbič
http://www.vecer.si/clanek2008022605298411
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Apr 11, 2010 10:24 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Apr 11, 2008 7:53 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

/13/...prvič si lahko ogledate tudi posnetek PRVE TV ODDAJE skupaj z glasovnim sporočilom:
http://www.mali-delnicarji.si/?news=229&lang=slo

zoran13

zoran1 3
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Apr 15, 2008 9:19 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

/13/...dve novi barki NOVA GORICA in NOVO MESTO, na katerih pa ne bosta vihrali Slovenski zastavi, sta v planu, za katere bo Splošna plovba odštela več kot 127mio$, glede konkurenčnega zaposlovanja pomorščakov pa bo potrebno spremeniti delovno in davčno zakonodajo na tem področju ter določbe samega pomorskega zakonika: Embarassed

Po nekaj letih je v tržaško pristanišče ponovno priplula ladja Splošne plovbe - tokrat ladja Bohinj, ki je iz Brazilije pripeljala 32.000 ton koruze. Gre za ladji, ki bosta prevažali razsute tovore, z njima pa se bo nosilnost flote Splošne plovbe povečala na 875.000 ton. Ladjo je obiskal tudi predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj, ki je ob obisku napovedal nakup dveh novih ladij, ki ju bodo prevzeli še letos. Vendar niti novi ladji, ki so ju poimenovali Novo mesto in Nova gorica, ne bosta vili slovenske zastave. "Želimo si, da bi naše ladje čim prej vile slovensko zastavo. Vendar je pred tem treba urediti nekaj zadev na področju delovne zakonodaje, da bi tudi na ladjah s slovensko zastavo lahko konkurenčno zaposlovali pomorščake, treba pa je spremeniti tudi pomorski zakonik, ki za zdaj ne omogoča registracije tujih ladij," je pojasnil Bandelj. Za novi ladji bo Splošna plovba odštela nekaj več kot 127 milijonov ameriških dolarjev, leta 2010 pa bo dobila še dve novi ladji, ki so ju že naročili. Bandelj nestrpno čaka, kdaj bo v Sloveniji tudi v praksi začel veljati tudi davek na tonažo, ki ga je naša država sicer že sprejela, vendar zdaj čaka še na zeleno luč iz Bruslja. Splošna plovba je morala tako od lanskega rekordnega dobička državi odvesti kar 9 milijonov evrov, če bi veljal davek na tonažo, pa bi najbrž prihranili okoli 7 milijonov evrov, ki bi jih lahko vložili v razvoj. Davek na tonažo bo podjetje moralo plačati v vsakem primeru, tudi če bi poslovalo z izgubo, zdaj pa je obdavčen le dobiček
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//312436/

NOVA GORICA

/13/...danes je bila predstavljena javnosti na Kitajskem splavljena NOVA GORICA in sicer:
http://www.finance.si/214729/Splo%B9na_plovba_po_22_letih_z_novo_ladjo
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Jun 02, 2008 9:27 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Apr 29, 2008 6:41 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

REVIZIJA REVIZIJE

/13/...izredno revizijsko poročilo družbe KPMG je nared in objavljeno na spletnih straneh ljubljanjske borze: Embarassed

MERCATA

Nadzorni svet Mercate, ki je 24,25-odstotna lastnica Splošne plovbe, je upravi naložil, naj izdela načrt ukrepov za ohranitev vrednosti naložbe v Splošni plovbi, je bilo včeraj objavljeno na spletnih straneh ljubljanske borze. Marko Mencin, predsednik uprave Mercate, nam je pojasnil: "Revizijsko poročilo, ki je bilo po predlogu Soda vsebinsko močno okrnjeno, kljub temu potrjuje tesno prepletenost poslovanja med Splošno plovbo in kupcem deleža na lanskem razpisu. Razkriva tudi podrobnosti, ki potrjujejo, da je uprava Mercate ravnala odgovorno, ko je na dražbi sodelovala le do višine 50 milijonov evrov, čeprav je bil prodajani delež vreden več. Kot družbenik je Mercata zaskrbljena glede zdajšnjih nakupov ladij, saj Splošna plovba ni kupovala ladij, ko so bile polovico cenejše, kot jih kupuje zdaj, takrat pa so bile po mnenju uprave Splošne plovbe ladje predrage." Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe, je včeraj dejal, da revizijskega poročila ne more komentirati, ker nosi oznako poslovna skrivnost, družbenikom pa bo razkrito na skupščini, ki bo predvidoma konec junija. Na Sodu pa so nam dejali, da poročila ne morejo komentirati, ker ga še niso prejeli. Od Kada odgovora nismo prejeli. http://www.finance.si/210675

PREPIS

/13/...na KAD-u in SOD-u zahtevajo prepis izrednega revizijskega poročila,ki je označeno za poslovno skrivnost: Shocked

Na Kadu in Sodu so nam povedali, da bodo zahtevali izročitev prepisa izrednega revizijskega poročila, ki ga je družba KPMG naredila o poslovanju Splošne plovbe s svojim lastnikom nemško družbo Peter Döhle med leti 2002 in 2007. Ko bodo poročilo proučili, pa se bodo opredelili do morebitnih ukrepov. Vprašanja o revizijskem poročilu smo nanje naslovili, ker je pred kratkim nadzorni svet Mercate na osnovi tega poročila upravi naložil, da sprejme ukrepe za ohranitev vrednosti premoženja v Splošni plovbi. Poročilo je označeno kot poslovna skrivnost, družbeniki Splošne plovbe pa ga naj bi obravnavali na skupščini konec junija. V Mercati so nam povedali, da poročilo potrjuje tesno prepletenost poslovanja med Splošno plovbo in kupcem deleža na lanskem razpisu, to je družbo Peter Döhle. Razkriva tudi podrobnosti, ki potrjujejo, da je uprava Mercate ravnala odgovorno, ko je na dražbi sodelovala le do višine 50 milijonov evrov. http://www.finance.si/211590/Kad_in_Sod_bosta_zahtevala_revizijsko_poro%E8ilo_o_Splo%B9ni_plovbi

*** LETA 2007 NAJUSPEŠNEJŠA LOGISTIČNO TRANSPORTNA DRUŽBA

Splošna plovba se je po letu dni prepričljivo vrnila na vrh najbolj uspešnih logistično-transportnih družb, lanski zmagovalec Schenker je na petem mestu. Pošta Slovenije je že tretje leto največja, skupaj s Slovenskimi železnicami pa sta po velikosti razred zase. Po enoletnem premoru je Egon Bandelj Splošno plovbo spet pripeljal na vrh lestvice najbolj uspešnih logističnotransportnih podjetij. Portoroška Splošna plovba, ki je lani večinsko prešla v roke nemškega ladjarja Petra Döhleja, je lani poslovala odlično in tako potrdila govorice, da Nemci zanjo niso odšteli preveč. Lani je portoroški ladjar za 40,8 odstotka povečal prihodke od prodaje, na 149,7 milijona evrov, rast EBITDA pa je bila skoraj 80-odstotna. Čistega dobička je bilo za 35 milijona evrov, kar družbe ne uvršča le med najdonosnejša logističnotransportna podjetja, temveč kar med eno najdonosnejših slovenskih podjetij. Družba je med sedemnajsterico ustvarila tudi največjo dobičkonosnost kapitala in sredstev, dodana vrednost na zaposlenega pa se je povzpela na 346.600 evrov, kar je več kot osemkrat več od povprečja preostalih 16 podjetij. http://www.finance.si/211585

PRIHODNOST

/13/...in še načrti za prihodnost: Laughing

Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe, najbolj uspešne logistično-transportne družbe v letu 2007 Na svetovnem ladjarskem trgu, kjer vlada huda konkurenca, bomo svoj položaj ohranili le s sodobno floto. Tako pravi Egon Bandelj. Splošna plovba je bila po naših izračunih lani med logistično- transportnimi družbami najbolj uspešna. Predsednik uprave Egon Bandelj razloge vidi v zelo dobrih razmerah pri prevozih razsutih tovorov ter ustrezni poslovni usmerjenosti družbe. Splošna plovba je med logističnimi in transportnimi družbami z naše razpredelnice prepričljivo najbolj uspešna. Čemu pripisujete tako uspešno poslovanje v zadnjem letu? Podobno uspešno smo poslovali tudi leta 2005. Odlične rezultate poslovanja lahko pripišemo predvsem zelo dobrim razmeram na pomorskem trgu pri prevozih razsutih tovorov. Ladijske voznine so se v letu 2007 zviševale vse do začetka novembra, ko so dosegle zgodovinsko visoke vrednosti. V zadnjih štirih letih smo z nakupi devetih mlajših ladij izboljšali konkurenčnost in povečali nosilnost ladjevja s 437 tisoč na 769 tisoč ton. Vaša družba večino prihodkov ustvari s prevozi razsutih tovorov. Ali na teh trgih še vlada konjunktura (visoka rast) ali se že kažejo znamenja pešanja; kako bo v prihodnje? Največji del naše flote (dobrih 80 odstotkov tonaže) je zaposlen v prosti plovbi, kjer prevažamo predvsem razsute tovore (4,1 milijona ton v letu 2007). Ladje v prosti plovbi plujejo po vseh morjih sveta, vedno iščemo in izberemo najbolj donosno ponudbo. Med indijskimi in daljnovzhodnimi pristanišči Kitajske in Južne Koreje pa imamo vzpostavljeno redno linijo, kjer s petimi svojimi manjšimi ladjami ter še z nekaj najetimi prevažamo generalne tovore (1,1 milijona ton v letu 2007). Ladijske voznine za razsute tovore, ki so ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta precej upadle (za okoli 50 odstotkov), so se nato delno popravile. Voznine so zdaj stabilne in še vedno zelo visoke. Znamenj pešanja ni čutiti. Vendar nihče zagotovo ne ve, kaj bo jutri. Ponudba ladijskega prostora lahko preseže povpraševanje predvsem zaradi velikega števila novo- gradenj, ki prihajajo iz ladjedelnic, ob hkratnem zanemarljivem razrezu starih ladij, ki ladjarjem v zdajšnjih razmerah prinašajo velike zaslužke. Kako se to kaže v vašem poslovanju? Boste uspešno poslovanje lahko zadržali? Naše poslovanje je za zdaj še vedno zelo dobro. Junija in septembra bomo v 53.500 tonami nosilnosti. Ena bo stara dve leti in pol, druga bo povsem nova. Še dve novi ladji s po 57 tisoč tonami nosilnosti smo naročili na Kitajskem. Zgrajeni bosta v prvi polovici leta 2010. Zelo težko napovem, kakšne rezultate bo podjetje dosegalo v prihodnje. Razmere se lahko hitro spremenijo. Zaslužki v ladjarstvu nihajo tako močno kot v nobeni drugi panogi. Vendar je Splošna plovba zdaj pripravljena, da preživi tudi večji in daljši padec ladijskih voznin. Kako ste se profilirali na trgu ladijskih prevozov? Kje so vaše konkurenčne prednosti, konkurenčna moč? Podjetje je specializirano za prevoze razsutih tovorov (žita, rude, premog, cement, izdelki iz železa, hlodi ...) ter za prevoze generalnih tovorov, ki se ne prevažajo v kontejnerjih. Naša prednost in moč sta predvsem v specializirani floti, poznavanju trga ter znanju in izkušnjah zaposlenih. Kakšni so vaši razvojni načrti? Večina načrtov je povezanih s pomlajevanjem in obnavljanjem ladjevja, saj bo podjetje le s sodobno floto ohranilo svoj položaj na svetovnem ladjarskem trgu, kjer je huda konkurenca. Kje vidite razvojne priložnosti ladijskega prevozništva, in sicer tako v svetu kot v Sredozemlju? Kako bo lahko konkuriralo letalskim, cestnim in tudi železniškim prevozom? Ladijsko prevozništvo z vsemi glavnimi vrstami prevozov (razsuti tovori, nafta in plini ter kontejnerji) se bo zagotovo razvijalo tudi v prihodnje. Potrebe po teh prevozih vztrajno naraščajo. Obenem so to najcenejši, najvarnejši in do okolja najbolj prijazni prevozi. Nekaterih tovorov med posameznimi celinami preprosto ni možno prepeljati drugače kot po morju z ladjo. Obeta se rast pomorskih prevozov na krajših razdaljah, tudi v Sredozemlju, saj evropska komisija z različnimi oblikami pomoči spodbuja selitev prevozov tovorov s cest na morje, tam, kjer je to možno. Vendar se moramo zavedati, da bodo v ladjarstvu prej ali slej nastopile tudi krize, kakršnim smo bili v preteklosti že priča. Kdo je Egon Bandelj Rojen je bil 9. februarja 1957 v Postojni, otroštvo in mladost je preživel v Dornberku v Vipavski dolini. Po formalni izobrazbi je kapitan dolge plovbe, po šolanju je bil zaposlen pri Splošni plovbi, približno devet let kot častnik krova na ladjah, nato pa je opravljal različna dela v strokovnih službah na kopnem, bil je inšpektor ter tehnični direktor. Predsednik uprave Splošne plovbe je od 1. julija 2002. Je član odbora direktorjev združenja ladjarjev Evropske skupnosti in predsednik združenja ladjarjev Slovenije.
http://www.finance.si/211583

UNICREDIT

Unicredit prodaja Mercatin delež v Splošni plovbi

Za nakup 18,9987-odstotnega deleža v podjetju, ki ga vodi Egon Bandelj, banka želi 6,8 milijona evrov

Unicredit je danes objavila javni poziv za zbiranje ponudb za nakup 18,9987-odstotnega deleža v Splošni plovbi , ki jo vodi Egon Bandelj (na sliki). Za omenjeni delež pričakujejo 6,8 milijona evrov.

Gre za prodajo deleža, ki ga je imela pri banki zastavljenega finančna družba Mercata , ob koncu leta 2010 četrtinska lastnica portoroške družbe. Ta ima sedaj še 5,25-odstotni delež v lastništvu Splošne plovbe, katerega pa je letos maja po pisanju Dnevnika prav tako zastavila pri Gorenjski banki za najem posojila v višini 5,8 milijona evrov.

Delež se prodaja kot celota
Kriterij za vrednotenje ponudb je višina ponujene cene za delež. Če bo več ponudb po enaki ponujeni ceni, ima prednost ponudnik, ki je prvi predložil ponudbo, je razvidno iz poziva, ki ga je Unicredit banka Slovenije danes objavila v časopisu Delo.

Ponudba se mora nanašati na nakup celotnega deleža in mora biti zavezujoča in brezpogojna. Ponudba mora ponudnika zavezovati najkasneje do vključno konec leta, torej do 31. decembra 2011. Odpiranje ponudb sicer ne bo javno.
http://www.finance.si/330552/Unicredit-prodaja-Mercatin-dele%C5%BE-v-Splo%C5%A1ni-plovbi

ZASEG DELNIC

Mercata na kolenih, Unicredit ji je že zasegel delnice Splošne plovbe

Banka Unicredit prodaja 19-odstotni lastniški delež Splošne plovbe, ki ga je zaradi nerednega odplačevanja posojila zaplenila Mercati. Preostali delež delnic ima Mercata zastavljen pri Gorenjski banki.

Izklicna cena delnic, ki jih prodaja banka Unicredit, znaša 6,8 milijona evrov, zainteresirani ponudniki pa morajo ponudbe na banko nasloviti do 9. novembra. Na po njihovem mnenju prenizko izklicno ceno so se včeraj odzvali v društvu malih delničarjev MDS in Unicredit pozvali, "da nemudoma prekine netransparentni prodajni postopek in objavi ustrezen mednarodni poziv vsem morebitnim partnerjem v daljšem časovnem obdobju". Ker ima Mercata v bilancah delež Splošne plovbe ovrednoten na 38 milijonov evrov, so v MDS prepričani, da bi bilo 11.000 malih delničarjev Mercate lahko oškodovanih.

Iz zadnjega javno objavljenega poročila Mercate je razvidno, da je družba v resnih finančnih težavah. Mercata ima sicer še vedno likvidna sredstva za tekoče poslovanje, vendar ima, kot priznava, težave pri servisiranju posojil. Največje mesečne obveznosti predstavljajo plačila obresti. Zaradi slabe likvidnosti na trgu ima težave tudi pri načrtovanem dezinvestiranju. Banke, ki aktivno spremljajo poslovanje, pričakujejo realizacijo prodaj naložb, ki so razpršene v 13 vrednostnih papirjev, do konca letošnjega leta. Od začetka julija do 15. novembra je Mercata izkazovala 623.000 evrov izgube, pri čemer so finančni odhodki iz finančnih obveznosti znašali 555.000 evrov. Sredi novembra je bilančna vsota znašala 24,6 milijona evrov, od tega 50,4 odstotka v kapitalskih naložbah, 23,88 odstotka je odpadlo na dana posojila, 5,14 odstotka na poslovne terjatve in 0,52 na osnovna sredstva ter naložbe v nepremičnine. V vsej bilančni vsoti znaša delež kapitala 57,41 odstotka, obveznosti iz financiranja 38 odstotkov, preostalo pa predstavljajo poslovne obveznosti.

Sod načrtuje prodajo četrtine Splošne plovbe
Kupec 19-odstotnega paketa delnic Splošne plovbe bi lahko bil nemški ladjar D
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042488544

PRODAJA ŠE 25,05%

Država prodaja četrtino Splošne Plovbe
Sod in Kad sta objavila razpis za prodajo 25,05-odstotka Splošne Plovbe

Sod in Kad sta danes objavila javni razpis za prodajo 25,05 odstotnega deleža v ladjarju Splošna Plovba . Spomnimo, Janševa vlada je ladjarju Peter Döhle leta 2007 - malo pred vrhuncem konjunkture - prodala 29,65 odstotkov podjetja za 55 milijonov evrov. Nemci so skupaj s Pomorsko družbo obvladovali več kot polovico edinega slovenskega ladjarja. Država lahko do konca leta 2012 sicer lahko izkoristi prodajno opcijo, ponudbe pa zbirajo do 13. februarja. O možnosti prodaje smo pisali že pred časom, več na www.finance.si/330636 . Unicredit sicer prodaja 18,9-odstotka splošne plovbe, ki ga ima v lasti Mercata .
http://www.finance.si/335889/Dr%C5%BEava-prodaja-%C4%8Detrtino-Splo%C5%A1ne-Plovbe

Delničarji Splošne plovbe niso podprli revizije poslovanja
Na današnji skupščini delničarji Splošne plovbe Portorož niso izglasovali predloga Mercate za izvedbo posebne revizije. Slednja naj bi, po mnenju Mercate, ki je 24,25-odstotna lastnica Splošne plovbe, pojasnila vzroke za zmanjšanje tržne cene portoroške družbe.

PROTI REVIZIJI

Delničarji Splošne plovbe niso podprli revizije poslovanja

Mercata je na odločitev skupščine že napovedala izpodbojno tožbo, saj oporeka veljavnosti pooblastila, ki ga je imel pooblaščenec Pomorske družbe. Direktorju Pomorske družbe Jochenu Thomasu Döhleju je potekel mandat že 11. julija lani. Kot je po skupščini povedal direktor Splošne plovbe Egon Bandelj, bo nadzorni svet Pomorske družbe direktorju podaljšal mandat.

Brez veljavnega pooblastila
V Društvu malih delničarjev - Skupaj smo močnejši (MDS) opozarjajo, da je odvetnik Gregor Velkaverh, ki je na današnji skupščini glasoval v svojem in v imenu Pomorske družbe, predsednik nadzornega sveta Pomorske družbe, ki bi morala opraviti morebitno ponovno imenovanje Jochena Thomasa Döhleja za direktorja družbe.

Velkaverh je že na začetku skupščine priznal, da kot pooblaščenec Pomorske družbe nima veljavnega pooblastila za zastopanje. Zato bodo v MDS o tem dogodku obvestili odvetniško zbornico in od nje zahtevali, da se nemudoma opredeli do tega dejanja. Ali ima morda to dejanje tudi elemente kaznivega dejanja, pa bodo morali v prihodnjih dneh proučiti tudi drugi ustrezni organi.

Sklic skupščine zaradi nejasnih financ
Kot so v torek pojasnili v Mercati, se je zadolženost skupine Splošna plovba pod večinskim lastnikom Petrom Döhlejem s slabih 56 milijonov dolarjev povečala na več kot 225 milijonov dolarjev. Mercata je v tem času vseskozi opozarjala na zniževanje vrednosti skupine.

Ker je skupina Splošna plovba v obdobju 2007-2011 prikazala več kot 140 milijonov evrov dobička, od katerega je večinski lastnik za ostale družbenike namenil zanemarljiv delež, v Mercati menijo, da je praktično nemogoče, da je znižanje tržne cene podjetja le posledica tržnih razmer in obnove flote. Zato je Mercata tudi zahtevala sklic skupščine.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Delnicarji-Splosne-plovbe-niso-podprli-revizije-po.aspx

GREGOR VELKAVERH

Društvo MDS zahteva odgovor Odvetniške zbornice, glede ravnanj mag. Gregorja Velkaverha, na skupščini Splošne plovbe

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) sedaj tudi pisno zahtevalo odgovor Odvetniške zbornice Slovenije, glede ravnanj njenega podpredsednika (Odvetniške zbornice) odvetnika mag. Gregorja Velkaverha, na skupščini Splošne plovbe 26.01.2012

Društvo Mali delničarji Slovenije je pri Odvetniški zbornici Slovenije vložilo tudi pisno prijavo zoper odvetnika mag. Gregorja Velkaverha, Ferrarska 12, 6000 Koper, zaradi kršitev določil 12. in 49. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije ter kršitev več alinej 77. b člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije.

Za pisno vlogo smo se odločili zato, ker se na Medijsko objavo z javnim pozivom, z dne 26. januarja 2012, ki jim je bila posredovana tudi na objavljen e-poštni naslov iz Odvetniške zbornice Slovenije vse do danes niso odzvali ne javno in ne pisno.

Na januarski skupščini družbe Splošna plovba, d.o.o., Portorož, na kateri se je odvetnik mag. Velkaverh predstavil kot pooblaščenec večinskih družbenikov DÖHLE ICL BMBH, Hamburg, Nemčija, ter Pomorska družba d.d., s svojim ravnanjem preprečil izvedbo posebne revizije zaradi preveritve vodenja poslov Skupine Splošna plovba, pri katerih večinski lastnik tožene stranke g. Jochen Thomas Doehle istočasno nastopa v vlogi predsednika nadzornega sveta, v vlogi posrednika, ki komercialno zaposluje večino ladij Skupine Splošna plovba, v vlogi posrednika, preko katerega potekajo vsi nakupi in prodaje ladij ter lastnika, od katerega je Skupina Splošna plovba samo po prevzemu kupila kar 10 od 13 ladij.

Na skupščini je bil odvetnik mag. Velkaverh, na podlagi nasprotnega predloga družbenika DÖHLE ICL BMBH, po očitno vnaprej dogovorjenem scenariju ob podpori obeh paradržavnih skladov izvoljen za predsednika skupščine in se je takoj po izvolitvi odločil upoštevati veljavnost pooblastila za zastopanje družbenika Pomorske družbe, d.d., ter, posledično, tudi glasovati v imenu omenjenega družbenika o točkah dnevnega reda skupščine, kljub naslednjim dejstvom:

1.pooblastilo, ki mu ga je podelil družbenik Pomorska družba, d.d., je neveljavno, saj ga je podpisala oseba, ki ji je potekel mandat za zastopanje in vodenje Pomorske družbe, d.d.,

2.odvetnik mag. Velkaverh skupščini dne 26.01.2012 ni predložil nikakršnega dokumenta ali sklepa o ponovnem imenovanju Jochena Thomasa Döhleja za direktorja Pomorske družbe, d.d., po 10.07.2011, s katerim bi dokazal veljavnost izdanega pooblastila, kljub dejstvu, da le-ta še ni bil vpisan v ustrezne registre kot zakoniti zastopnik (kar je razvidno tudi iz strani 3 in 4 notarskega zapisa skupščine družbe Splošna plovba, d.o.o., Portorož, ki ga je pripravila notarka Mojca Tavčar Pasar iz Portoroža, pod številko Sv 67/12 z dne 27.01.2012),

3.da je Pomorsko družbo d.d. ob neveljavnem pooblastilu (pa tudi v primeru, če bi bilo to pooblastilo veljavno) kot pooblaščenec zastopal mag. Velkaverh kot predsednik nadzornega sveta družbe, kar je glede na drugo alinejo 1. odstavka 273. člena ZGD-1 izrecno prepovedano, prav tako pa se vodenje poslov skladno z določili 5. odstavka 281. člena ZGD-1 ne more prenesti na nadzorni svet, kar je ob neveljavnem pooblastilu storil mag. Velkaverh.

Z upoštevanjem glasov Pomorske družbe d.d. (ironično – tudi v imenu malih delničarjev), pa je mag. Velkaverh uspel preprečiti izglasovanje izvedbe posebne revizije.

Da bi bila izvedba posebne revizije v resnici nujna, potrjuje tudi poskus prodaje 25,05% deleža v lasti obeh paradržavnih skladov, ki kljub temu, da je Skupina Splošna plovba po prevzemu leta 2007 ustvarila več kot 140 mio € dobička, nista prejela nobene ponudbe niti po ceni, doseženi leta 2007. Več kot 270 malih delničarjev družbe pooblaščenke Pomorske družbe d.d., katere edino premoženje je 21,05% delež v Splošni plovbi, je lahko samo zaskrbljeno zaradi zmanjšanje vrednosti njihovih delnic, saj pri upravljanju družbe nimajo nobene besede. Nadzorni svet Pomorske družbe d.d., katerega predsednik je prav mag. Velkaverh, očitno skrbi izključno za interese večinskega lastnika – družbe DÖHLE ICL BMBH, ki kljub prevzemu družbe malim delničarjem nikoli ni omogočil prodaje njihovih delnic.

Pri navedeni kršitvi odvetnika mag. Velkaverha pa je potrebno upoštevati tudi njegova predhodna ravnanja pri prevzemanju Pomorske družbe d.d. in zasledovanju interesov družbe Doehle ICL. Odvetnik mag. Velkaverh je namreč kot pooblaščenec švicarske off shore družbe Mediteranian Investment dne 11.02.2005 ustanovil gospodarsko družbo Istrainvest d.o.o., katere edini namen je bil prevzem družbe pooblaščenke Pomorska družba d.d. Po pridobitvi kontrolnega deleža je mag. Velkaverh postal predsednik nadzornega sveta Pomorske družbe d.d. in sodeloval pri njenem dokončnem prevzemu, pri čemer mali delničarji niso dobili niti prevzemne premije, kaj šele dočakali ponudbe za prevzem. Ravnanje mag. Velkaverha pri prevzemanju Pomorske družbe d.d. in kasneje poskus dokapitalizacije v očitno škodo malih delničarjev, nedvoumno predstavlja komercialno udejstvovanje in združevanje odvetniške pisarne z neodvetniško dejavnostjo, kar je popolnoma nezdružljivo z odvetništvom in škodi ugledu odvetništva nasploh.

Ponovna »zgolj naključna napaka« na Okrožnem sodišču v Kopru in posledično v AJPESU?!

Že po vložitvi prijave je Okrožno sodišče v Kopru z dnem 30.01.2012 vpisalo imenovanje Jochen Thomas Doehleja za direktorja Pomorske družbe d.d. z novim petletnim mandatom. Ob tem pa je prišlo do »napake« pri vpisu poteka prejšnjega mandata in namesto dejanskega datuma poteka mandata dne 10.07.2011 vpisalo datum 30.01.2012, s čemer je »pokrilo« napako nadzornega sveta. Gre za popolno sprenevedanje tako nadzornega sveta kot tudi koprskega sodišča, ki bo najverjetneje odločalo o zakonitosti skupščinskih sklepov.

Ali bo zbornica sploh odločala o svojem podpredsedniku?

Menimo, da je odvetnik mag. Velkaverh z navedenimi dejanji, kljub dejstvu, da ni prava neuka oseba, saj ima opravljen pravosodni izpit, ravnal v nasprotju z določilom o nezdružljivosti iz 12. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije. Zato v Društvu malih delničarjev Slovenije upravičeno pričakujemo, da bo Odvetniška zbornica Slovenije zoper mag. Velkaverha ukrepala, ne glede na dejstvo, da je mag. Velkaverh njen podpredsednik.

Tudi današnje obvestilo za medije smo posredovali Odvetniški zbornici Slovenije na javno objavljen e-mail info@odv-zb.si z njihove spletne strani .
http://www.skupaj.eu/vsebina/drustvo-mds-zahteva-odgovor-odvetniske-zbornice-glede-ravnanj-mag-gregorja-velkaverha-na-sku

VNOVČITEV OPCIJE

Kad in Sod bosta Döhleju unovčila opcijo za Splošno plovbo

Slovenska odškodninska družba (Sod) in Kapitalska družba (Kad) bosta v nekaj dneh nemškega ladjarja Döhleja obvestila, da bosta unovčila prodajno opcijo za četrtinski lastniški delež Splošne plovbe, smo izvedeli neuradno. Ker morata Kad in Sod o unovčitvi opcije Döhleja obvestiti dva meseca prej, bi lahko 60 milijonov evrov prejela maja.

Ko je Döhle leta 2007 z nakupom skoraj 30-odstotnega lastniškega deleža Splošne plovbe od paradržavnih skladov v podjetju pridobil več kot 50-odstotni lastniški delež, se je v kupoprodajni pogodbi zavezal, da bo do konca letošnjega leta od Kada in Soda odkupil še četrtinski lastniški delež podjetja za 60 milijonov evrov. Spomnimo, v začetku letošnjega leta sta Kad in Sod na trgu preverila, ali bi za preostali družbeniški delež v podjetju lahko prejela več kot 60 milijonov evrov, vendar se na njuno povpraševanje ni javil nihče.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042513209

DA & NE

Država od lastništva v Splošni plovbi nima večjih ekonomskih koristi

Nasprotniki prodaje preostalega, četrtinskega državnega deleža v Splošni plovbi nemškemu ladjarskemu podjetju Peter Döhle izpostavljajo več razlogov, zakaj bi morala država v portoroškem podjetju obdržati kontrolni lastniški paket. Toda po drugi strani številni poznavalci razmer poudarjajo, da ne obstajajo nikakršni ekonomski razlogi, da bi država zadržala lastništvo v družbi. Sod in Kad sta nedavno Döhleja že obvestila, da bosta izkoristila prodajno opcijo, po kateri bosta od prodaje deleža v Splošni plovbi prejela 60 milijonov evrov.

Čeprav predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj ocenjuje, da bi morala država v podjetju ohraniti četrtinski lastniški delež, pa bi ga morala po številnih ocenah prodati. Poleg tega, da takšne cene, kot jo ima na voljo zdaj, najverjetneje ne bi mogla nikoli več doseči, ima država od Splošne plovbe bore malo koristi.

Med nasprotniki prodaje četrtinskega lastniškega deleža je tudi predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj. Nedavno je namreč dejal, da odločitev Soda in Kada o prodaji predstavlja politično odločitev odhajajoče garniture in da bi Döhle lahko preselil sedež podjetja iz Slovenije, s čimer bi posledice utrpela tudi pomorska fakulteta.

Višina plačanih davkov in dividend državi zanemarljiva
In kateri so razlogi, na podlagi katerih bi morala država izkoristiti prodajno opcijo? Splošna plovba v Sloveniji plačuje malo davka, odkar ima v njej glavno besedo Döhle, pa je državi izplačala le nekaj deset tisoč evrov dividend (minimalni zakonsko določen znesek). Višine vseh davkov, ki jih je v državno blagajno plačalo podjetje po posameznih letih, Bandelj ni želel razkriti. Iz konsolidiranega letnega poročila za leto 2010 pa je razvidno, da je Skupina Splošna plovba v letu 2010 plačala 114.000 evrov davka na dobiček. Ker je na začetku letu 2008 v Sloveniji stopil v veljavo novi davek na tonažo, ki predstavlja alternativo davku na dobiček, velik delež v bilanci podjetja razkritega davka na dobiček predstavlja pravzaprav davek na tonažo. Za predstavo, po zadnjih javno dostopnih podatkih je Splošna plovba v letu 2010 dosegla 152,5 milijona evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje in 35,5 milijona evrov čistega dobička (veliko večino dobička so ustvarila hčerinska podjetja, registrirana v davčnih oazah). Po drugi strani je matično podjetje leta 2010 doseglo 6,3 milijona evrov prihodkov od prodaje in 1,9 milijona evrov čistega dobička.

Iz letnega poročila je razvidno, da je Skupina Splošna plovba konec leta 2010 zaposlovala več kot 600 delavcev, pri čemer jih je krovno podjetje neposredno zaposlovalo okoli 70. Vrednost plačanih prispevkov iz naslova plač ni znana, medtem ko so celotni stroški dela (bruto in neto) znašali 3,64 milijona evrov. Od tega zneska so stroški plač znašali 2,89 milijona evrov. Po neuradnih informacijah naj bi več zaposlenih že izpolnjevalo pogoje za upokojitev. Natančnega števila Bandelj ni razkril.

Sod nujno potrebuje več deset milijonov evrov
Medtem ko predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj poudarja, da je odločitev o prodaji četrtinskega deleža Splošne plovbe politična odločitev odhajajoče garniture, ne gre spregledati, da mora Sod, ki bi kot skoraj 20-odstotni lastnik od 60 milijonov evrov prejel skoraj 48 milijonov evrov, junija denacionalizacijskim upravičencem izplačati približno 60 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah ima Sod ta sredstva že pripravljena. Toda pri tem ne gre spregledati, da mora Sod v letošnjem letu denacionalizacijskim upravičencem skupaj izplačati več kot 140 milijonov evrov, pri čemer mu v plačilo zapade 180 milijonov evrov posojil.

Opcijska cena je izjemno visoka
Med razlogi za prodajo pa prednjači razmeroma visoka opcijska cena. V letu 2007, ko je država prodala 29-odstotni delež Splošne plovbe (s tem nakupom je Döhle v podjetju pridobil več kot polovični delež), so bile vrednosti podjetij bistveno višje, kot so danes. Po takratni prodajni ceni je bila dogovorjena tudi opcijska oziroma izstopna vrednost za državo iz preostalega lastništva Splošne plovbe. Po neuradnih podatkih aktualna ocena kontrolnega državnega deleža Splošne plovbe, ki sta jo izvedla Kad in Sod, znaša bistveno manj od 60 milijonov evrov. Za primerjavo, celotna tržna vrednost Gorenja trenutno znaša le dobrih 70 milijonov evrov, sredi leta 2007, ko sta paradržavna sklada prodala 29 odstotkov delnic Döhle, pa je tržna kapitalizacija Gorenja znašala približno 600 milijonov evrov. Ko je banka Unicredit konec lanskega leta Mercati zaplenila 19-odstotni lastniški delež Splošne plovbe in ga na podlagi javnega razpisa prodajala za 5,8 milijona evrov, za to ceno po naših informacijah ni našla nobenega kupca.

Ker je Splošna plovba že prevzeta, v prihodnosti država verjetno nikoli več ne bi mogla iztržiti 60 milijonov evrov za svoj delež. Še zlasti ne v prihajajočih časih, ki za ladjarje niso spodbudni. Pred kratkim je namreč tudi direktor nemškega ladjarja Jochen Döhle za časnik Delo pojasnil, da so bili v zadnjih nekaj letih poslovni rezultati Splošne plovbe briljantni in da bodo v prihodnjih nekaj letih precej slabši, vendar bodo najverjetneje ostali na meji dobičkonosnosti.

Ladje Splošne plovbe v Slovenijo niso priplule že več let
Poleg tega, da ima Splošna plovba sedež podjetja v Portorožu in da zaposluje nekaj deset delavcev, je v podjetju komaj še kaj slovenskega. Tako kot večina drugih ladijskih podjetij tudi približno 20 ladij Splošne plovbe pluje pod tako imenovanimi zastavami ugodnosti. Ko smo na Upravo Republike Slovenije naslovili vprašanje, koliko od 20 ladij Splošne plovbe, ki so navedene v njihovem zadnjem letnem poročilu, je od leta 2008 priplulo v teritorialne vode slovenskega morja, nam je vodja oddelka za pristaniški promet Koper kapitan Jadran Petrinja odgovoril, da nobena.

Selitev sedeža pomorski fakulteti ne bi povzročil pretirane škode
Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je državno naložbo v Splošni plovbi lani opredelila kot strateško, vendar parlament odločitve agencije doslej ni obravnaval. Takšno odločitev je agencija utemeljila s tem, da je Splošna plovba tudi tesno vpeta v pomorski izobraževalni sistem. Predstojnik oddelka za pomorstvo pri fakulteti za pomorstvo dr. Jelenko Švetak je pojasnil, da po končanem študiju od 10 do 15 diplomantov, ki so sicer brez izkušenj težko zaposljivi v tujih ladjarskih podjetjih, dobi službe v Splošni plovbi. Podjetje tudi štipendira nekaj študentov, fakulteti pa donira nekaj deset tisoč evrov na leto. Toda kljub temu Švetak ocenjuje, da ne bi bila povzročena večja škoda in da obstoj fakultete še zdaleč ne bi bil ogrožen, če bi nemški ladjar Döhle sedež Splošne plovbe preselil iz Slovenije. Pri tem je opozoril, da bi se Slovenija lahko zgledovala po Malti in z ustrezno strategijo oblikovala privlačno okolje, ki bi spodbudila tuja ladijska podjetja, da bi njihove ladje plule pod slovensko zastavo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042519977

DRŽAVNE KORISTI

Kaj ima država od Splošne plovbe

Slovenija prejšnja leta ni veliko dobila od Splošne plovbe - predlanskim le 114 tisoč evrov obračunanega davka - in tako bi bilo tudi v prihodnje, pravijo na Sodu.
Če ne prodamo, dodajajo, bo nastala finančna škoda zaradi upada vrednosti deleža. Kapital se bo skladu neposredno zmanjšal za vsaj 44,6 milijona evrov, ki jih bodo lahko nadomestili zgolj z vzpostavitvijo neposredne terjatve do države, kar pomeni povečanje javnega dolga. Spomnimo, kot smo pisali včeraj, je ponudba nemškega ladjarja Petra Döhleja sanjska, z njo bi Kad in Sod iztržila 60 milijonov evrov. Gospodarski minister Radovan Žerjav pa je včeraj od skladov zahteval pojasnila, da bi sestavil poročilo o vplivu vlade na prodajo deleža. Priznal je, da nima informacij o prodaji deleža Splošne plovbe leta 2007 niti o zdajšnjem dogajanju.

Poslanci Pozitivne Slovenije (PS) vlado pozivajo, naj prepreči prodajo strateške naložbe države. »S prodajo bi ogrozili status Slovenije kot pomorske države,« pravi Gašpar Gašpar Mišič.
http://logistika.finance.si/350223/Kaj-ima-dr%C5%BEava-od-Splo%C5%A1ne-plovbe

SOD

Sod: Neprodaja Splošne plovbe bi povečala javni dolg

"Prodaja preostalega lastniškega deleža Soda v Splošni plovbi bi bil dober posel," pravijo v Slovenski odškodninski družbi, ki jo vodi Tomaž Kuntarič
V primeru, da Slovenska odškodninska družba (Sod), vodi jo Tomaž Kuntarič, ne bi prodala svojega deleža v Splošni plovbi , bi to pomenilo neposredno zmanjšanje kapitala Soda za najmanj 44,6 milijona evrov.

"To lahko nadomestimo zgolj z vzpostavitvijo neposredne terjatve do države, to pa posledično pomeni povečanje javnega dolga," so izpostavili v Sodu.

Sod kot posledico neprodaje deleža v Splošni plovbi navaja tudi finančno škodo zaradi padca vrednosti poslovnega deleža v obdobju po izteku opcijskega upravičenja, ki je ocenjena v višini 90 odstotkov od vrednosti prodajne opcije. Posledica bi bil tudi likvidnostni primanjkljaj Soda.

Unovčitev opcije nujna
"Glede na načrtovane finančne obveznosti Soda v letošnjem letu ter optimizacijo denarnih tokov kot tudi preprečitve škode je za Sod nujno, da to opcijo unovči," so v sporočilu za javnost izpostavili v Sodu.

Prepričani so, da je prodaja preostalega lastniškega deleža Soda v Splošni plovbi dober posel, ki bo glede na posebej sklenjeni dogovor s kupcem Döhle upoštevala tudi razvoj družbe, ohranitev števila zaposlenih, investicijska vlaganja v ladijsko floto, zagotovitev izobraževanja zaposlenih, štipendiranje pomorskih poklicev v Sloveniji in drugo.

Sod je leta 2007 z družbo Döhle sklenil pogodbo, kjer je določena pogodbena kazen v višini 10 odstotkov kupnine za poslovne deleže Splošne plovbe, ki bi jo plačala družba Döhle, če bi ravnala v nasprotju z dogovorom.
http://logistika.finance.si/350182/Sod-Neprodaja-Splo%C5%A1ne-plovbe-bi-pove%C4%8Dala-javni-dolg

EGON BANDELJ

Odgovor Egona Bandlja na pisanje Financ o Splošni plovbi

Dovolil si bom povedati nekaj drugačnih misli o Splošni plovbi, čeprav vi na Financah od vsega začetka zagovarjate stališče, ki je meni popolnoma nerazumljivo.

Janševa Vlada v prejšnjem mandatu je vzpostavila dolgoročni partnerski odnos med strateškim partnerjem (nemškim ladjarjem) in državo Slovenijo. S tem, ko je Nemcu prepustila večinsko lastništvo (51%), se je odrekla neposrednemu vmešavanju na dnevne odločitve družbe. To ne ustreza politikom iz nobene opcije, ker ob vsakokratni menjavi oblasti ne morejo zadovoljiti pričakovanja svojih najbolj gorečih militantov, ki terjajo mesta v nadzornih svetih in upravah podjetij vključno z bankami. Edino model zadržanja 25% plus ene delnice dolgoročno omogoča, da se politika ne more vmešavati v dnevno upravljanje družb.

Nemški ladjar razume, da je unovčitev 60 milijonske put opcije dejansko napoved prekinitvi partnerstva v družbi.

Za unovčitev put opcije imata paradržavna sklada čas do konca leta 2012. Do takrat Nemec plačuje 6% obresti. SOD in KAD se še vedno lahko zadolžita za polovične obresti od dogovorjenih v put pogodbi, če jima res manjkajo likvidna sredstva.

Kuntarič je meni osebno predlagal, naj Nemec vloži prošnjo za odložitev prodaje v prvi polovici letošnjega leta. Enako misel so Kuntaričevi podrejeni uradniki predlagali tudi Kraglju iz Banke Koper, da jo prenese meni in jaz nemškemu lastniku. Ko sem Nemca prepričal, da je preko slovenskega pooblaščenca na SOD vložil predlog, so ga na SODu odbili.

Nadzorni državni delež je danes na trgu manj vreden kot ga lahko vnovčijo z uveljavitvijo put opcije. Nemec ne more razumeti, zakaj paradržavna sklada ne moreta počakati do konca leta in zaslužiti še dva milijona evrov od obresti.

Leta 1995 so bile podobne dileme zakaj dajati denar v staro železo, ko bi bilo najbolje firmo potopiti in ustanoviti novo na zdravih temeljih. Denar, ki je bil takrat ves porabljen za sanacijo Banke Koper, niti dolar ni šel v Splošno plovbo, ker je bila pokrita samo negativna otvoritvena bilana (natačna obrazlaga rabi več časa, zato ob drugi priliki) in ki je preprečil razlastitev lastnikov Banke Koper (Luka, Istrabenz in Interevropa), je s poslovanjem Splošne plovbe do sedaj prinesel državi Sloveniji 7 krat več kot je bilo vloženo.

Egon Bandelj
Predsednik uprave
http://logistika.finance.si/350291/Odgovor-Egona-Bandlja-na-pisanje-Financ-o-Splo%C5%A1ni-plovbi

PRIMORSKO GOSPODARSTVO

Obalni zbor za republiko je prečesal primorsko gospodarstvo
Zbor za republiko je včeraj dobil podružnico v Istri in že pripravil prvo javno razpravo o nič kaj zavidljivi sliki obalnega gospodarstva, pomenu logistike in vpetosti v evropske prometne koridorje, pa tudi o siceršnjih razmerah v državi.

Zbor za republiko je dobil podružnico v Istri

Gospodarstvenik Vojko Čok pravi, da v pogovorih z obalnimi gospodarstveniki opaža padec samozavesti. A velika podjetja niso padla v težave zaradi krize, ampak zaradi ponesrečenih vlaganj v infrastrukturo in v finančne naložbe, meni. Več pričakuje tudi od države. “Ni tako sposobnih menedžerjev, da bi lahko financirali slabo upravljanje države, in ni tako sposobne države, da bi lahko z dobrim upravljanjem pokrivala napake menedžerjev. Oboje je povezano,” ugotavlja.

Dekanja fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy je poudarila pomen vpetosti Slovenje v evropske prometne tokove in gradnje drugega tira. A tega še ne bo tako kmalu, saj projekt kljub zagotovilom prejšnje vlade ni dovolj pripravljen, niti po finančni niti po logistični plati, je opozoril minister za infrastrukturo Zvone Černač: “Zagotovljenega je komaj šest odstotkov financiranja tega projekta. Če bi se ga lotili tako nepripravljeni, bi bil to nov TEŠ 6.” Zdaj stavi na novo evropsko finančno perspektivo.

Predsednik odbora za finance DZ Andrej Šircelj meni, da se država sicer mora umikati iz gospodarstva, strateške naložbe pa mora nadzorovati in v takih podjetjih mora ostati lastnica. “Ena od teh je tudi Splošna plovba,” je prepričan Šircelj. S pozivom k dialogu med socialnimi partnerji je razpravo končal predsednik konfederacije KS 90 Peter Majcen. Opozoril pa je, da med ljudmi ne bo razumevanja za ostre varčevalne ukrepe, dokler država ne bo stopila na prste tajkunom. Razpravo sta povezovala Dimitrij Rupel in Igor Colja iz obalne SDS.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Obalni-zbor-za-republiko-je-precesal-primorsko-gos.aspx

PLAČILO DESUS

Je Splošna plovba zakonito plačevala Desus?
Revizije kampanj: Ali so se na računskem sodišču zmotili, bo znano do konca tedna.

Mogoče je, da bo računsko sodišče popravilo ugotovitev o nezakonitem nakazilu iz Splošne plovbe Portorož v objavljenem revizijskem poročilu o poslovanju Desusa in pri revizijah še dveh strank, kjer pa poročila revizorjev še niso dokončna in objavljena.

Lansko volilno kampanjo Desusa sta sofinancirali občina Črnomelj in Splošna plovba, čeprav zakon to občinam in podjetjem, ki so v delni državni lasti, prepoveduje, smo prejšnji teden povzeli ugotovitev računskega sodišča.

Ugotovitvi revizorjev je s popravkom Delu ugovarjal predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj, ki trdi, da zakona niso kršili, ker niso bili neposredno v lasti države. Do konca tedna bo znano, ali bodo ugotovitve o tem nakazilu popravili, smo na računskem sodišču izvedeli neuradno.

Revizorji so nakazila tega podjetja opazili še pri dveh strankah. Podatki o donacijah, ki so predmet spora, javnosti niso dostopni in o njih stranke računskemu sodišču ne poročajo.

Revizorji so sami pregledali nakazila na posebne predvolilne račune. Desus je nanj prejel 11.270 evrov prispevkov, od tega 2000 iz Črnomlja, 2170 pa iz Splošne plovbe; 234.309 evrov so si nakazali z rednega računa, kjer podobnega nadzora ni.

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je v preteklosti večkrat opozoril, da je težko preverjati, ali podjetja v državni lasti kršijo prepoved financiranja strank, ker ni ažuriranih evidenc o posredni ali neposredni državni lastnini.
http://www.delo.si/novice/politika/je-splosna-plovba-zakonito-placevala-desus.html

PRISILNA PORAVNAVA

Zaradi Splošne plovbe Mercata v prisilno poravnavo

Holding Mercata bo zaradi insolventnosti prisiljen sprožiti prisilno poravnavo. Po zagotovilih Mercate so razlogi za insolventnost povezani z njihovim četrtinskim deležem Splošne plovbe. Predsednik Mercatine uprave Marko Mencin je pojasnil, da znašajo vse obveznosti družbe okoli 17 milijonov evrov.

Mercata, ki jo vodi Marko Mencin, prek sodišča zahteva, da bi na podlagi družbeniške pogodbe Splošne plovbe nemško podjetje Doehle od nje odkupilo četrtinski lastniški delež Splošne plovbe.

Od tega zneska 99 odstotkov obveznosti odpade na ločitvene upnike, ki imajo svoje obveznosti zavarovane. To pomeni, da bo prisilna poravnava učinkovala le na en odstotek Mercatinih obveznosti. "Prisilna poravnava bo odvisna od prodaje Splošne plovbe. Ker je bila naša zahteva, da iz družbe izstopimo, na junijski skupščini zavrnjena, smo že sprožili ustrezne sodne postopke," je dejal Mencin. Po njegovih pojasnilih omogoča Mercati izstop iz lastništva družbeniška pogodba. Ta določa, da lahko posamezni družbenik iz lastništva izstopi, če zaradi plačilne nesposobnosti ne more več izpolnjevati svojih obveznosti.

Po Mencinovih pojasnilih naj bi Splošna plovba pred dnevi od Unicredit banke odkupila terjatev do Mercate v višini približno sedem milijonov evrov, na podlagi katere je imela banka vknjiženo zastavno pravico na 19-odstotnem Mercatinem deležu Splošne plovbe. "Ker je Splošna plovba nedavno za sedem milijonov evrov prodala ladjo, za katero je pred leti nemškemu prevzemniku Doehleju odštela 54 milijonov dolarjev (43,2 milijona evrov), to nakazuje, da je z iztržkom od prodaje ladje financirala nakup Unicreditove terjatve do Mercate," je dejal Mencin. Predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj je zanikal, da bi prodali ladjo, kot tudi, da bi odkupili Unicreditovo terjatev do Mercate. "Vsa natolcevanja in laži Mercate v zvezi s Splošno plovbo zavračam. Mercata je na različnih sodiščih izgubila vse tožbe, ki jih je vložila v zvezi s Splošno plovbo. Namesto da njena uprava išče 'zunanje sovražnike' in krivi druge za svoje neuspešno vodenje družbe, naj se raje vpraša, zakaj je družbo prezadolžila z najemanjem tajkunskih posojil, ko se je spuščala v milijonske rizične posle brez lastnega denarja," je še dejal Bandelj.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042548144

IZGUBA

Splošna plovba letos v rdečih številkah
Egon Bandelj ne želi razkriti, koliko ladij prodaja Splošna plovba

Da je bila nedavna odločitev Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe o prodaji četrtinskega deleža Splošne plovbe za 47 milijonov evrov še kako pravilna, ne nazadnje kaže tudi podatek, da je portoroško podjetje v prvem polletju letošnjega leta poslovalo v rdečih številkah. Koliko je znašala izguba, predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj ni pojasnil, prav tako pa ni želel razkriti višine polletnih prihodkov.

V prvem polletju letošnjega leta je Splošna plovba pod taktirko predsednika uprave Egona Bandlja poslovala z izgubo.

Konsolidirani prihodki od prodaje Skupine Splošna plovba so se lani znižali za deset odstotkov, na 137,9 milijona evrov. Kljub padcu prodaje so se stroški blaga, materiala in storitev zvišali za 17 odstotkov, na dobrih 106.000 evrov, medtem ko so se stroški dela zvišali za dobrih 30 odstotkov, na skoraj 11 milijonov evrov. Kar za 85 odstotkov, na 5,15 milijona evrov, pa se je lani znižal konsolidirani čisti dobiček. Od vseh sredstev v višini 407,83 milijona evrov je imela Skupina Splošna plovba konec lanskega leta 44 odstotkov dolžniškega kapitala. Medtem ko so se dolgoročne obveznosti do bank zvišale za četrtino, na 142 milijonov evrov, so se kratkoročne finančne obveznosti zvišale za skoraj tretjino, na 26,6 milijona evrov. Zabilančne obveznosti pa so se v obravnavanem obdobju zvišale za 26,7 odstotka, na 168,8 milijona evrov.

Na zahtevo banke upnice je morala zaradi razmerja med stanjem posojila in trenutno tržno vrednostjo ladij Skupina Splošna plovba dodatno zavarovati posojilo za nakup ladij Postojna in Vipava. Tako je banka vknjižila še drugo hipoteko na ladji Nanos, je razvidno iz pred dnevi objavljenega letnega poročila. Za vsako od obeh ladij je Splošna plovba leta 2008 nemškemu lastniku Doehleju, ki je leto pred tem pridobil večinski delež v portoroškem podjetju, odštela okoli 35 milijonov evrov, neodplačani del posojila pa skupaj znaša 22,5 milijona evrov. Čeprav je bilo s posojilom financiranih le dobrih 50 odstotkov kupnine obeh ladij, je njuna vrednost nižja, kot znaša neodplačani del posojila, ki se servisira od leta 2009 dalje. Zakaj v bilancah niso prevrednotili vrednosti ladij, če je banka ocenila, da je njihova tržna cena bistveno nižja od knjigovodske vrednosti, Bandelj ni želel komentirati. Da je tržna cena ladij bistveno padla, pa ne nazadnje kaže podatek, da je Splošna plovba dokaj primerljivo ladjo Ljubljana prejšnji mesec prodala za 8,6 milijona dolarjev. Četudi je prodaja razvidna iz javno dostopnih podatkov, je Bandelj prodajo zanikal. Ker je iz spletne strani Doehleja razvidno, da je naprodaj še ena ladja Splošne plovbe, in sicer z imenom Koper, nas je zanimalo, koliko ladij prodaja Splošna plovba, vendar Bandelj tudi na to vprašanje ni odgovoril.

Še naprej pa se zaostrujejo odnosi med manjšinskim lastnikom Mercato in večinskim lastnikom Splošne plovbe. Kot smo že poročali, Mercata od Splošne plovbe s tožbo zahteva, da na podlagi družbeniške pogodbe odkupi njen skoraj četrtinski lastniški delež v podjetju. Po drugi strani pa naj bi Doehle nedavno od Unicredit banke odkupil terjatev do Mercate v višini sedmih milijonov evrov, pri čemer je imela banka posojilo zavarovano z zastavo na 19-odstotnem Mercatinem lastniškem deležu v Splošni plovbi . Iz sodnega registra je razvidno, da je po nakupu terjatve Doehle vknjižil zastavno pravico na lastniškem deležu podjetja Adria Cargo. Lastništvo zadnjega obvladuje ACK, ki je bil Mercati porok pri najemu posojila pri Unicredit banki. Na 19-odstotnem Mercatinem lastniškem deležu v Splošni plovbi pa je zastavno pravico pred dnevi zaradi izterjave skoraj milijon evrov vknjižila še družba DZS Naložbe.

Izguba Pomorske družbe se je podvojila
Dobro petino delnic Splošne plovbe obvladuje nemški ladjar Doehle prek Pomorske družbe. V zadnji ima namreč njegovo podjetje Istrainvest 60-odstotni lastniški delež. V minulem letu je imela Pomorska družba, ki se ukvarja z upravljanjem holdingov, dobrih 20.000 evrov prihodkov in dobrih 52.000 evrov izgube, kar je bilo skoraj dvakrat več kot leta 2010.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042553506

STEČAJ MERCATE ?

Nemški lastnik Splošne plovbe za stečaj Mercate

Nemški ladjar Döhle skuša preprečiti izstop Mercate iz lastništva Splošne plovbe, pravi šef zadnje Marko Mencin

Predsednik uprave Mercate Marko Mencin je potrdil, da nemško podjetje Döhle ICL , ki obvladuje tričetrtinski lastniški delež Splošne plovbe , zahteva, da se prisilna poravnava Mercate ustavi, namesto nje pa sproži stečaj, piše Dnevnik.

Po Mencinovi oceni je izključni cilj Döhleja, da prepreči izstop Mercate iz lastniške strukture Splošne plovbe. »To smo napovedali, še preden je Döhle odkupil terjatev Unicredit banke v višini sedmih milijonov evrov do Mercate,« je pojasnil.
http://www.finance.si/8328698/Nem%C5%A1ki-lastnik-Splo%C5%A1ne-plovbe-za-ste%C4%8Daj-Mercate

ADRIA COMMERCE

Po Mercati v prisilno poravnavo še njena lastnica

Adria Commerce v prisilni poravnavi Potem ko je oktobra lani v prisilni poravnavi končala družba Mercata, je insolvenčni postopek sprožila tudi družba Adria Commerce. Ta je prek svojega hčerinskega podjetja Adria Capital Koper posredno lastnica Mercate.

Celotni dolgovi Adrie Commerce, ki jo lastniško obvladuje družina Mahnič, znašajo skoraj 22 milijonov evrov. Od tega zneska družba ločitvenim upnikom dolguje dobrih 18 milijonov evrov, navadnim upnikom, na katere prisilna poravnava edino učinkuje, pa 3,5 milijona evrov. Ali bo prisilna poravnava uspela, pa je še veliko vprašanje. Pogoj za njeno uspešno izvedbo je namreč, da se v osnovni kapital družbe konvertira za najmanj 12 milijonov evrov terjatev. Načrt o finančnem prestrukturiranju družbe predvideva, da naj bi deset milijonov evrov v kapital spremenili ločitveni upniki. Med njimi so največji nemški lastnik Splošne plovbe Döhle ICL (7,05 milijona evrov terjatev), Gorenjska banka (6,1 milijona evrov terjatev) in Banka Koper (2,15 milijona evrov terjatev). Preostale terjatve naj bi v lastniški kapital spremenili navadni upniki, med katerimi sta največja Steklarstvo Spectrum, sicer 13,4-odstotni lastnik Adrie Commerce, in DSU. Navadnim upnikom Adria Commerce ponuja 50-odstotno poplačilo terjatev v roku štirih letih, kar preračunano na sedanjo vrednost predstavlja 42-odstotno poplačilo.

Za uspešno izvedbo prisilne poravnave pa je eden od ključnih pogojev tudi odprodaja delnic Adrie Capital Koper in posredno izid tožbe Mercate proti Splošni plovbi. Mercata namreč od Splošne plovbe prek sodišča zahteva, da odkupi njen četrtinski lastniški delež v Splošni plovbi. V družbeniški pogodbi ladjarskega podjetja je namreč določeno, da posamezni družbenik lahko zahteva izstop iz lastništva, če zaradi plačilne nesposobnosti ne more več izpolnjevati svojih obveznosti.

V zadnjih dveh letih so prihodki od prodaje Adrie Commerce strmo padali. Medtem ko je družba leta 2010 dosegla za dobrih pet milijonov evrov vseh prihodkov, so se ti predlani zmanjšali skoraj za polovico, v prvih devetih mesecih lanskega leta pa znašali le slabih 700.000 evrov. V prvih treh četrtletjih leta 2012 je Adria Commerce, predvsem zaradi popravkov vrednosti premoženja, pridelala za 16,4 milijona evrov čiste izgube, negativni kapital pa je znašal 10,6 milijona evrov. V minulem letu se je družba nehala ukvarjati s špedicijo ter logistiko in po novem posluje kot holding.
http://www.dnevnik.si/poslovni-dnevnik/poslovni/novice/po-mercati-v-prisilno-poravnavo-se-njena-lastnica

ODPUŠČANJA

V Splošni plovbi bodo odpuščali, posegov v floto ne bo

Predsednik uprave Egon Bandelj napoveduje mehka odpuščanja, vendar še ne zna povedati, koliko delavcev bo moralo iti, prav tako še ni znana časovnica odpuščanj

"Krčenje števila zaposlenih v teh časih ni nič posebnega," meni predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj.

V Splošni plovbi , ki je lani pridelala 12,4 milijona evrov izgube, bodo zaradi racionalizacije poslovanja prisiljeni v mehko odpuščanje zaposlenih, vendar število ni dokončno niti časovno točno določeno, je pojasnil predsednik uprave družbe Egon Bandelj. Ob tem pa ne razmišljajo o krčenju flote, ki šteje 14 lastnih in sedem najetih ladij.

Bandelj slabe rezultate pripisuje krizi v ladjarstvu
Portoroška družba, ki je še leta 2008 ob 217 milijonih evrov prihodkov beležila 62 milijonov evrov dobička, je v zadnjih letih postopno skrčila te številke in tako v lanskem letu zabeležila 130,7 milijona evrov prihodkov in, prvič v zadnjih letih, tudi izgubo, ki je znašala 12,4 milijona evrov.

V lanskem letu je sicer večina svetovnih ladjarjev slabo poslovala, navaja prvi mož Splošne plovbe. Tako so štirje največji in primerljivi hrvaški ladjarji v lanskem letu po njegovih podatkih ustvarili skupaj 97 milijonov evrov izgube.

Bandelj opozarja na širše razmere na svetovnem pomorskem trgu, kjer so bile ladijske voznine za razsute tovore leta 2012 najnižje v zadnjih 26 letih. Voznine so ostale na zelo nizki ravni tudi v prvi polovici letošnjega leta, navaja in dodaja: "V zadnjih mesecih se izboljšujejo, ali in kako dolgo se bo tak trend nadaljeval, je nemogoče napovedati."

Delo: Odšlo naj bi 20 delavcev v treh letih
V zadnjih dneh so mediji poročali, da bodo v Splošni plovbi zaradi racionalizacije prisiljeni v t.i. mehko odpuščanje zaposlenih. Bandelj je potrdil, da to drži, da pa to "v teh časih ni nič posebnega". Število odpuščenih pa po njegovih besedah ni dokončno niti časovno točno določeno.

Delo je sicer poročalo, da naj bi v treh letih zmanjšali število zaposlenih iz 57 na približno 35.

Posodabljajo floto
Skupina Splošna plovba trenutno upravlja s 14 lastnimi in sedmimi najetimi ladjami. Na ladjah in v strokovnih službah pa je trenutno 410 zaposlenih, je navedel Bandelj. Na vprašanje, ali so razmišljali o morebitnem krčenju flote, pa pojasnjuje, da odprodajajo starejše ter kupujejo mlajše in sodobnejše ladje: "Posodabljanje in pomlajevanje flote je nujno pri pomorskih prevozih."

Prav tako v portoroški družbi zaenkrat ne razmišljajo o prodaji deleža v časniku Primorske novice, je še navedel prvi mož Splošne plovbe.
http://www.finance.si/8350940/V-Splo%C5%A1ni-plovbi-bodo-odpu%C5%A1%C4%8Dali-posegov-v-floto-ne-bo?src=zadnje

STEČAJ MERCATE

Nemškemu ladjarju Döhleju uspelo potopiti Mahničevo družbo

Medtem ko je Mercata na zahtevo nemškega ladjarja Döhle ICL včeraj končala v stečaju, je Mercati zaradi privatizacije Splošne plovbe uspelo Döhleja pripeljati pred preiskovalno sodišče.

Družba Mercata je na zahtevo nemškega ladjarja Döhle ICL, tričetrtinskega lastnika Splošne plovbe, včeraj končala v stečaju, ki ga bo vodil Branko Đorđević. A Mercata mu ni ostala dolžna; poskrbela je, da je bil nemški ladjar Jochen Thomas Döhle pred dvema tednoma zaslišan pred preiskovalnim sodiščem ljubljanskega okrožnega sodišča. Ali bo sodišče na zahtevo specializiranega državnega tožilstva proti Döhleju uvedlo sodno preiskavo, včeraj še ni bilo znano.

Podlago, da je zahteval ustavitev Mercatinega postopka prisilne poravnave in začetek stečaja, je Döhle ICL dobil v prvi polovici lanskega leta, ko je odkupil približno sedem milijonov evrov vredno terjatev banke Unicredit do Mercate. Ta terjatev je bila zavarovana z 19-odstotnim lastniškim deležem v Splošni plovbi. Döhleju je novembra uspelo doseči ustavitev postopka prisilne poravnave in začetek stečaja družbe Adriacommerce (ACK). Prek njenega hčerinskega podjetja Adria Capital Koper je poslovnež Peter Mahnič obvladoval Mercato.

Za uspeh prisilne poravnave Mercate bi bil ključen dogovor z ločitvenimi upniki o reprogramiranju posojil. Od celotnih obveznosti Mercate v višini več kot 20 milijonov evrov namreč družba ločitvenim upnikom dolguje skoraj 19 milijonov evrov. Döhle na predlagani moratorij za plačilo 7,3 milijona evrov terjatev ni bil pripravljen pristati pod nobenimi pogoji. Zato je od Mercate zahteval, da mu obveznosti poravna takoj. Po mnenju sodne izvedenke finančne stroke Viktorije Vehovec Mercata brez dogovora z vsemi ločitvenimi upniki ni mogla postati kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna in potemtakem izpeljati prisilno poravnavo. Poleg tega je Döhleju sodišče uspelo prepričati, da Mercata načrtovanih prihodkov v načrtu o finančnem prestrukturiranju družbe (na primer za letošnje leto v višini 824.000 evrov) ni bila sposobna doseči.

V Mercati, ki jo je do stečaja vodil predsednik uprave Marko Mencin, so v postopku prisilne poravnave sodišču med drugim pojasnjevali, da si Döhle prizadeva za stečaj družbe, ker so prek sodišča zahtevali izstop iz lastniške strukture Splošne plovbe. Na tak način je Mercata zahtevala, da Döhle ICL odkupi njen 24,25-odstotni lastniški delež Splošne plovbe. Podlago za takšno možnost so videli v zakonu o gospodarskih družbah in v družbeni pogodbi Splošne plovbe. Ta med drugim določa, da družbenik lahko zahteva izstop iz lastniške strukture Splošne plovbe, če zaradi plačilne nesposobnosti ne more izpolnjevati svojih obveznosti.

Oster spor med Döhlejem in Mercato je povezan z lastninjenjem Splošne plovbe leta 2007. Z nakupom 30 odstotkov delnic od Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe je nemški ladjar takrat pridobil večinski paket delnic Splošne plovbe, lani pa je postal že 75-odstotni lastnik. V povezavi z lastninjenjem Splošne plovbe je Mercata vložila približno ducat ovadb, od katerih so bile skoraj vse zavržene.

A z eno od njih se trenutno vendarle ukvarja preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča. Gre za ovadbo proti družbi Döhle ICL in njenemu lastniku Jochenu Thomasu Döhleju zaradi naklepnega napeljevanja nekdanjega finančnega ministra, danes že pokojnega Andreja Bajuka, k zlorabi uradnega položaja. Po prepričanju Mercate naj bi Döhle večkrat nagovarjal Bajuka, naj mu omogoči postopen prevzem večinskega deleža Splošne plovbe, med drugim tako, da se Mercati prepreči, da bi presegla 25-odstotni oziroma kontrolni delež v Splošni plovbi. To se je nazadnje tudi zgodilo.

Specializirano državno tožilstvo je ljubljanskemu okrožnemu sodišču že novembra lani predlagalo, da naj sodni izvedenec preveri, kakšno premoženjsko korist je pridobilo podjetje Döhle ICL z napeljevanjem k zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic. Ta predlog je sodišče zavrnilo, sodnega izvedenca, ki je ugotovil, da naj bi Döhle v različnih transakcijah z lastniškimi deleži Splošne plovbe pridobil približno štiri milijone evrov premoženjske koristi, pa je kasneje angažirala Mercata. Zato je maja letos specializirano tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo.

To zahtevo je sodišče junija zavrnilo, po pritožbi specializiranega tožilstva pa je zunajobravnavni senat prvotno odločitev sodišča razveljavil. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so pojasnili, da so Döhleja in pooblaščenko zakonitega zastopnika obdolžene pravne osebe Döhle ICL zaslišali 10. decembra in da sodišče še ni sprejelo odločitve o preiskavi. Döhlejevega odvetnika Gregorja Velkaverha smo vprašali, kako komentira zahtevo za sodno preiskavo specializiranega državnega tožilstva, vendar odgovora nismo prejeli.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/nemskemu-ladjarju-dohleju-uspelo-potopiti-mahnicevo-druzbo

NEMŠKI LASTNIK SPLOŠNE PLOVBE V SODNI PREISKAVI

Zaradi lastninjenja Splošne plovbe se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začela sodna preiskava proti nemškemu ladjarju Jochenu Thomasu Döhleju.

Proti nemškemu ladjarju Jochenu Thomasu Döhleju je bila konec januarja uvedena sodna preiskava, so pojasnili na okrožnem sodišču v Ljubljani.

Specializirano državno tožilstvo je sodno preiskavo zahtevalo tudi proti podjetju Döhle ICL, ki je leta 2007 v družbi Splošna plovba pridobilo večinski lastniški delež, vendar je sodišče to zahtevo zavrglo. Nepravilnosti pri lastninjenju Splošne plovbe sta v preteklosti ugotovila tudi računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v času, ko jo je vodil še Drago Kos. Zaradi domnevno spornega lastninjenja Splošne plovbe je nedavno propadla Mercata v zadnjih nekaj letih vložila približno ducat kazenskih ovadb. Vse razen ene so organi pregona po izvedenih preiskovalnih dejanjih zavrgli. Na podlagi ene zadnjih ovadb, v kateri je Mercata družbi Döhle ICL in njenemu lastniku Jochenu Thomasu Döhleju zaradi naklepnega napeljevanja nekdanjega finančnega ministra, danes že pokojnega Andreja Bajuka, očitala zlorabo položaja, je bila uvedena sodna preiskava. Po prepričanju Mercate naj bi Döhle večkrat nagovarjal Bajuka, naj mu omogoči postopen prevzem večinskega deleža Splošne plovbe, med drugim tako, da se Mercati prepreči, da bi presegla 25-odstotni oziroma kontrolni delež v Splošni plovbi. To se je tudi zgodilo.

Več kot polovični lastniški delež v Splošni plovbi je Döhle ICL pridobil po tistem, ko je leta 2007 kupil 30 odstotkov delnic družbe. Toda iz magnetograma vladne seje je razvidno, da je bila prodaja skoraj 30-odstotnega deleža v Splošni plovbi na najvišjem političnem vrhu dogovorjena že slabo leto pred prodajo vnaprej izbranemu kupcu Döhleju. Spomnimo, prodajni postopek je potekal v več fazah. Najprej je država sredi leta 2006 svoj 43,2-odstotni delež v Splošni plovbi neodplačno prenesla na Sod, češ da potrebuje denar za poplačilo obveznosti do žrtev vojnega in povojnega nasilja. Po ugotovitvah računskega sodišča Sod takrat tega denarja sploh ni potreboval. To nakazuje, da je bil motiv za prenos deleža dejansko drugačne narave. V nasprotju z državo, ki v proračunu ni imela rezerviranih sredstev, je Sod lahko uveljavljal predkupno pravico za nakup 21-odstotnega lastniškega deleža od Banke Koper. S tem je Mercati dejansko onemogočil pridobitev kontrolnega deleža.

Ko je Döhle z nakupom 30-odstotnega lastniškega deleža pridobljeno lastništvo v Splošni plovbi zvišal na več kot polovico, se je z državo na podlagi opcijske pogodbe dogovoril, da mora pod enakimi pogoji v petih letih odkupiti še 25,05 odstotka delnic družbe od države. Čeprav mu to tudi zaradi padcev vrednosti podjetij po nastopu finančne krize ni bilo preveč pogodu, je moral nemški prevzemnik leta 2012 za nakup preostalega delež Splošne plovbe skupaj z obrestmi odšteti 60 milijonov evrov.

Döhlejev odvetnik Gregor Velkaverh je pojasnil, da uvedba preiskave še ni pravnomočna in da postopki preiskave niso javni, zato katere koli preiskave ne sme in ne more komentirati. Na okrožnem sodišču v Ljubljani so potrdili, da sklep o preiskavi še ni pravnomočen, da pritožbo rešuje senat, vendar preiskava kljub temu poteka. Pritožba namreč ne zadrži izvršitve sklepa.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/nemski-lastnik-splosne-plovbe-v-sodni-preiskavi

DRAŽBA ZA 24,25% SPLOŠNE PLOVBE

Za delež Splošne plovbe nihče ni vplačal varščine

Za danes predvidene dražbe 24,25-odstotnega deleža Splošne plovbe, ki je v lasti finančnega holdinga Mercata v stečaju, ne bo, saj nihče ni vplačal varščine. Pred odločitvijo o nadaljnjih postopkih oziroma načinu prodaje deleža bodo počakali na odločitev sodišča, je povedal stečajni upravitelj Mercate Branko Đorđević.

Stečajni upravitelj Mercate Branko Đorđević je opozoril, da je prodaja toliko težja, ker ne gre za kontrolni delež. Izklicna cena za 24,24-odstotni delež Splošne plovbe je znašala 33,89 milijona evrov, knjigovodska vrednost deleža je 51 milijonov evrov.

Mercata je bila v postopku prisilne poravnave od predlanskega novembra, nato je nemški ladjar Döhle, ki je njen največji upnik, predlagal stečaj. Sodišče je njegovi oceni, da ni zadostne verjetnosti za uspešno izvedbo načrta finančnega prestrukturiranja Mercate, pritrdilo.

Döhle, ki je tudi večinski lastnik Splošne plovbe, je trdil, da je Mercata z namenom, da bi prikazala boljše poplačilo v prisilni poravnavi, priredila podatke o vrednosti svoje glavne naložbe - deleža v Splošni plovbi.

O usodi Mercatinega deleža bo februarja odločalo koprsko sodišče, saj je Mercata pred stečajem sprožila sodni spor, v katerem zahteva, da Splošna plovba, njen večinski nemški lastnik Döhle ICL in Pomorska družba od njih odkupijo četrtinski delež za dobrih 50 milijonov evrov.

Nekdanji predsednik uprave Mercate Marko Mencin je pred današnjo neuspelo dražbo poudaril, da je njegova družba leta 2012 zahtevala izstop in pošteno izplačilo njenega deleža, pri čemer je knjigovodska vrednost tega leta 2011 po revidiranih bilancah Splošne plovbe presegala 55 milijonov evrov, glavnica vseh obveznosti, skupaj z vsemi poroštvi v skupini, pa je ob vsem premoženju Mercate znašala le 17 milijonov evrov.

“Skupina Döhle je na Mercatino legitimno zahtevo po izstopu z naklepom, da se izogne poštenemu plačilu in ugotavljanju njene lastne kazenske ter odškodninske odgovornosti za povzročeno škodo, odreagirala z goljufivo zahtevo za stečaj Mercate in njene krovne družbe,” je zapisal Mencin.

Dodal je, da je edina možna razlaga za objavo javne dražbe pod pogoji, za katero stečajni upravitelj že vnaprej ve, da ne bo uspešna, realizacija dogovora z odvetniki Skupine Döhle, da se z neuspešno dražbo čim bolj zniža cena, ki jo bo morala ob sodnem izstopu plačati Skupina Döhle.
http://www.primorske.si/2014/12/23/Za-delez-Splosne-plovbe-nihce-ni-vplacal-varscine

***** NADALJEVANJE NA STRANI 27 *****

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 20 Jun 2023 19:01; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Pon Maj 19, 2008 3:55 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

POMORSKA DRUŽBA d.d.

SKUPŠČINA

/13/...jutrišnja skupščinska seja bo zelo vroča: Embarassed

Skupščina Pomorske družbe – ponovno oviranje obveščanja delničarjev-pomorščakov Na jutrišnji skupščini Pomorske družbe VZMD ponovno organizirano.Oviranje obveščanja delničarjev,ki so pomorščaki na ladjah se nadaljuje.Predlagana je razveljavitev spornih sklepov prejšnje K delničarskemu sporazumu v okviru VZMD je pristopilo že 10,74 % lastnikov Pomorske družbe, ki jim ni vseeno za njihovo premoženje. V tokratnem organiziranem zbiranju pooblastil za jutrišnjo skupščino, ki bo 20. 5. 2008, ob 12.00 uri, v prostorih Splošne plovbe v Portorožu, do predpisanega roka zbralo 2986 glasov, kar predstavlja preko 5,42 % vsega kapitala, oziroma 58 pooblastil od 360-ih delničarjev. Pri tem je potrebno poudariti, da je uprava Splošne plovbe ponovno vztrajno blokirala elektronsko pošto in pozive pomorščakom-lastnikom Pomorske družbe, posredovane na ladje, da se udeležijo skupščine osebno ali preko pooblaščencev. Vzrok za takšno ravnanje je potrebno iskati v sledečih dejstvih. VZMD in Karl Filipčič sta vložila izpodbojne tožbe zaradi »zaprte« dokapitalizacije, s katero so načrtovali zmanjšanje lastniških deležev v Pomorski družbi in posledično razvrednotenje delnic, ter zaradi neimenovanja predstavnika malih delničarjev v organ nadzora in s tem onemogočanja ustreznega pregleda poslovanja. Postopki v obeh navedenih primerih še tečejo. Iz dnevnega reda skupščine Pomorske družbe je razvidno, da je večinski lastnik spoznal svojo zmoto glede dokapitalizacije in zdaj predlaga umik spornega sklepa (ki je še vedno predmet sodnega postopka). To potrjuje, da za zaprto dokapitalizacijo ni bilo nobenih utemeljenih razlogov, hkrati pa predstavlja velik uspeh za male delničarje , ki so uspeli ubraniti lastniška razmerja. VZMD je, spričo številnih spornih postopkov ter prepletenih povezav med posamezniki in družbami okoli Pomorske družbe, Splošne plovbe in Istrainvesta, vložil kazensko ovadbo zaradi morebitnega oškodovanja premoženja malih delničarjev, ki je še vedno v teku. Poleg tega je mali delničar Pomorske družbe na Evropskem sodišču vložil tožbo zaradi neizdanih delnic Pomorske družbe, d.d., s katerimi upravlja (manipulira!) kar uprava Splošne plovbe, d.d., ki glasuje proti interesom malih delničarjev, četudi gre prejkoslej za lastne delnice Pomorske družbe, brez glasovalne pravice. Predstavnik malih delničarjev Pomorske družbe Karl Filipčič je ob pomoči VZMD vložil tožbo za izdajo delnic v nematerializirani obliki (sedaj imajo namreč zgolj »potrdila«), kar bi moralo biti, skladno z zakonskimi določili, urejeno že davno. Na žalost pa Pomorska družba tega ni pripravljena storiti in v resnici vodi nekakšno tajno delniško knjigo, kar je lahko podlaga za netransparentno poslovanje ter razne manipulacije, ki so jim bili številni mali delničarji že priče. Večinski delničar sicer priznava, da je potrebno izdajo delnic ustrezno urediti, vendar pa naj tega ne bi storil »zaradi velikih stroškov«, kar je popolna neresnica. Več o dogajanju na jutrišnji skupščini pa v prihodnjih poročilih VZMD TV.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli