Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 25 Jun 2012 21:37; skupaj popravljeno 2 krat

NA MORJA ŠIROKI CESTI

/13/...knjiga potopisni spomini pomorščaka Cirila Derganca, radiotelegrafista, ki je prepotoval veliko širnih oceanov ter kontinentov z ladjami Rog, Gorica, Piran, Novo Mesto, Korotan, Ljutomer, Portorož, Planica, Ljubljana in Kranj od leta 1955 pa vse do 1992, ki je izšla leta 2004 pri založbi Kapital: Laughing

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a:
Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Mar 10, 2009 11:25 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

DOBIČKONOSNA SLIKA

/13/...za rekordnih 75% je Splošna plovba d.o.o., povečala dobiček v preteklem letu in tako dosegla najboljše rezultate obstoja:
Laughing

Splošna plovba lani dobiček povišala za 75 odstotkov
Prevoz Splošne plovbe se je v preteklem letu povečal za desetino Prihodnje leto se bo Splošna plovba okrepila z dvema novima ladjama, v razrez ali prodajo pa je letos dala tri ladje. Portoroška Splošna plovba je lansko poslovno leto, ki so ga zaznamovala rekordno velika nihanja voznin, sklenila z rekordnimi poslovnimi rezultati. Po nerevidiranih podatkih so portoroški ladjarji ustvarili 215,2 milijona evrov prihodkov, kar je za 42 odstotkov več kot v letu 2007, dobiček pa so povišali za 75 odstotkov na 61,3 milijona evrov. Pretovor se je povečal za več kot desetino Rekordne poslovne rezultate je skupina Splošna plovba lani ustvarila z 11,7 odstotka večjim količinskim prevozom tovora v primerjavi z letom prej. Lani je Splošna plovba, ki prevaža predvsem razsute tovore po vsem svetu, s 26 ladjami prepeljala za 5,7 milijona ton tovora, leto prej pa 5,1 milijona ton. Lanski dobiček je skupina Splošna plovba vložila v obnovo ladjevja kot lastna sredstva, je sporočil predsednik uprave portoroškega podjetja Egon Bandelj. Podjetje je v zadnjem mesecu dni dve svoji starejši ladji, 33 let staro ladjo z imenom Kranj in 28 let staro ladjo Kras, prodalo v razrez za staro železo, 25 let staro ladjo Planica pa prodala za nadaljnjo uporabo. Verjetno razrez čaka tudi 32 let staro ladjo Celje, saj se podjetju tudi vanjo ne splača več vlagati, že prihodnje leto pa bodo floto okrepili z dvema novima, že naročenima ladjama. Cena prevoza razsutega tovora močno niha Lansko poslovno leto Splošne plovbe so zaznamovala rekordno velika nihanja voznin. Baltic Dry Index (BDI), s katerim londonska pomorska borza spremlja dnevno gibanje ladijskih voznin in najemnin ladij za prevoze razsutih tovorov, je 1. januarja lani znašal 8891 indeksnih točk, nato je v 28 dneh padel na 5615 točk, se do 19. maja lani povzpel na rekordnih 11.793 točk in nato do 4. decembra padel na zgodovinsko najnižjo raven 663 točk. Od decembra se razmere na pomorskem trgu izboljšujejo, tako da danes BDI znaša 2225 indeksnih točk, ugotavlja Bandelj. Pomorsko tržišče je nemogoče napovedati, vendar glede na že sklenjene dolgoročne pogodbe o zaposlitvi ladij iz časa konjunkture in na trenutne tržne razmere ocenjujemo, da bo poslovanje skupine Splošna plovba v letu 2009 dobro, napoveduje Bandelj.
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Maj 18, 2009 5:52 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Objavljeno: 29 Jan 2011 23:44 Naslov sporočila: SVET PREMOŽENJA

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pon Mar 16, 2009 10:57 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

SKLADOVA SLIKA

/13/...že velikokrat je bilo govora o vlaganju sredstev v ladijske vzajemne sklade, ki so se končno pojavili tudi pri nas, z minimalnim vplačilom 15.000€ in omejenim številom vlagateljev in sicer: Laughing

Z današnjim dnem je tudi v Sloveniji možen vpis deleža v sklad Renditefonds 77
‘Sklad tankerjev za prevoz proizvodov V’.

KÖNIG & CIE

Prihaja prvi ladijski sklad Družba König & Cie iz Hamburga, ki je od ustanovitve v letu 1991 pa do danes izdala 76 skladov s skupnim investicijskim volumnom več kot 4 milijard evrov, je z današnjim dnem ponudila možnost vpisa deleža v Sklad tankerjev za prevoz proizvodov V tudi v Sloveniji. Vpis je možen v ljubljanski podružnici Zveze Bank, o možnosti vpisa, pa se dogovarjajo, tudi z drugimi slovenskimi finančnimi institucijami in svetovalci. Sklad Renditefonds 77 vključuje investicijo v dva sodobna tankerja z dvojnim trupom, velikosti handysize, za prevoz surove nafte, kemikalij in proizvodov. Minimalen znesek vplačila znaša 15.000 evrov in ga je potrebno, skupaj s 5 % vstopnimi stroški, poravnati takoj ob pozivu za vplačilo. Sklad Renditefonds 77 je zaprti sklad, pri čemer gre za obliko naložbe s točno določenim obsegom investicije. Ko je zaželeni obseg dosežen oz. zbran predvideni kapital, se sklad zapre. Število vlagateljev je torej omejeno in tudi ob ustreznem večjem povpraševanju ni mogoče izdati dodatnih deležev. Ladijski sklad je perspektivna naložbena možnost za vlagatelja, katere prednosti so, da ne kotirajo na borzi, investirajo v rastoči trg, vlagatelji v ladijske sklade pa so deležni ugodne davčne obravnave.
* varna naložba
* popolna preglednost poslovanja
* kratka vezava kapitala
* relativno visok donos na vplačana sredstva
* nizki davki
* likvidno
* visoka substančna vrednost
* letna izplačila sredstev
* slovenska družba skrbi za servis v roku trajanja naložbe
Informacije za vlagatelje: King Consulting d.o.o.,
tel.:031 783 163
E-mail: info@kongconsulting.si
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=6568 http://www.info-investmentvergleiche.de/informationen-schiffsfonds/uebersicht-schiffsfonds.html
http://www.schiffsfonds-portal.de/index.php/angebot=MS+Eaststar/id=191
http://www.raiffeisen-bank.at/eBusiness/rai_template1/0,7572,1015018521967-289249347739059246_1011317213547_1034383574773-275767075489719829-NA-1-NA,00.html http://www.harperpetersen.com/harpex/harpexRH.do?showData=true&period=1&&checkedIndexes=0&floatleft=0&floatright=0&exponleft=0&exponright=0&indicator=0#
http://www.fondsvermittlung24.de/geschlossene-fonds/typs/Schiffsbeteiligungen.html
http://www.zvezabank.com/_links/slo/aktualno.html

/13/...minimalni znesek v zaprti sklad 15.000 €, vstopni stroški so 5%, trajanje naložbe pa 17 let: Laughing

LADJA KOT NALOŽBA

Objavljeno v številki 469 z dne 24.05.2009 So naložbe v ladjarstvo smiselne in kaj ponujajo vlagatelju?

Zaprti sklad tudi pri nas. Pri zaprtih skladih gre za obliko naložbe s točno določenim obsegom kapitala. Pri nastanku sklada, se izda določeno število delnic, ki se razdelijo med vlagatelje glede na višino posameznega vložka. Ko je potrebni lastni kapital zbran, se sklad zapre, kar pomeni, da je število vlagateljev omejeno in tudi ob ustreznem večjem povpraševanju ni mogoče izdati dodatnih deležev. Vlagatelju je omogočena tudi predčasna prodaja pridobljenih deležev na sekundarnem trgu, kjer tečaj določata ponudba in povpraševanje. Poznamo več vrst zaprtih skladov, razlikujejo pa se glede na to ali vlagajo v delnice ali obveznice različnih subjektov, gospodarske panoge ali pa v različne dele sveta. Prvi zaprti sklad je slovenskim vlagateljem, marca letos ponudila družba König & Cie iz Hamburga. Podjetje ponuja širok naložbeni spekter, saj pokriva poslovna področja kot so plovba, nepremičnine, private equity, obnovljivi viri energije, sekundarni trg življenjskih zavarovanj in infrastruktura. V Sloveniji lahko vlagatelji investirajo v njihov ladijski sklad (sklad tankerjev za prevoz proizvodov V). Za tovrsten sklad so se odločili, ker so ladijski skladi tudi v Nemčiji in Avstriji najbolj priljubljeni in so zaradi posebno nizke obdavčitve, zanimivi za fizične in pravne osebe. Odzivi na trgu. Jože Gregorič, direktor podjetja KING Consulting d.o.o., ki je bilo v Sloveniji ustanovljeno, da bo pod nadzorom emisijske hiše skrbelo za obveščanje in servis vlagateljem, ter za pomoč prodaji deleža na sekundarnem trgu, nam je pojasnil, da je glede na razmere na trgih, odziv slovenskih vlagateljev na prvi ladijski sklad na slovenskem trgu zelo dober, ker se po njegovem mnenju tudi Slovenci vedno bolj zavedamo, da je kapital potrebno razpršiti. Gregorič razlaga, da zaprti skladi ne korelirajo z delnicami in obveznicami, kar pomeni, da borza ne vpliva na sklad in vlagatelj ni izpostavljen njeni psihologiji. Na vprašanje, če podjetje pričakuje na področju ponudbe zaprtih skladov v Sloveniji kakšno konkurenco, Gregorič odgovarja: »Računamo, da se bodo v naslednjih letih pojavili drugi ponudniki. V Nemčiji imajo skladi že dolgoletno tradicijo in Nemci v zaprte sklade vlagajo ca. 10 MRD evrov letno.« nadaljuje, da tudi v sosednji Avstriji še ni veliko ponudnikov zaprtih skladov, zato so Slovencem takšne vrste naložb relativno neznane in pomenijo “nov“ naložbeni razred. Naložba v ladje. O tem ali so naložbe v ladjarstvo smiselne in kakšne so prednosti in slabosti takšnih vlaganj, smo povprašali tudi z dr. Milojko Počuča iz Fakultete za pomorstvo in promet. Povedala nam je, da se pomorsko tovorno ladjarstvo, razvija skladno z razvojem svetovnega gospodarstva in pomorske trgovine in je trenutno v krizi. Voznine in najemnine ladij so na pragu rentabilnosti, cene novih in starih ladij so padle. V obdobju pred krizo so ladjarji imeli ogromne zaslužke in za zdaj še vedno lahko poslujejo, tudi z izgubo. Ko gre za odločanje o tem ali investirati v ladje, ali ne, dr. Počuča poudarja naslednje: Ladje imajo dolgo življenjsko dobo (20 let po računovodskih standardih), 27 let je pa povprečna življenjska doba ladje, ko jo dajo na rezališče. Vsaka ladja tokom svojega življenja, prestane najmanj 2 pomorski krizi in 2 obdobja konjunkture. Uspešnost naložbe v ladje je seveda odvisna tudi od tega, ali so se investitor in ladijski operator dobro odločali glede na izbiro pomorskega tržišča in uspešno komercialno eksploatirali ladjo. Ladje se najbolj pogosto kupujejo na kredit , in to na obdobje 7-8 let , po obrestni meri londonskega tržišča kapitala, s provizijami in stroški. Lastni delež kapitala je 20-30 % vrednosti ladje, ko gre za nove ladje. Za "second hand " ladje so posojila na krajše obdobje. Za investitorje je pomembno, da so voznine visoke, ko vračajo posojila. Pri ladjarjih, ki imajo veliko floto je problem likvidnosti manjši, glede na to, da imajo možnost boljšega finančnega mix-a. Po besedah dr. Milojke Počuča je trenutno veliko ladij na "mrtvem vezu", ki so zaradi krize izven eksploatacije. Iz teh nekaj podatkov se že da razumeti, da je pomorsko ladjarstvo "zanimivo in tvegano", lahko je zelo dobičkonosno in lahko vas "potopi". Investiranje v ladje v kateri koli obliki financiranja zahteva vrhunsko poznavanje vseh segmentov pomorskega tržišča, zahteva vrhunske finančne strokovnjake specializirane za vse oblike financiranja ladij in zavarovanja ladij, in na koncu tudi operativno in učinkovito pripravljeno pomorsko zakonodajo, ki omogoča fleksibilno ekonomsko eksploatacijo ladij. Dr. Počuča zaključuje, da imamo v Sloveniji nekaj strokovnjakov za dry bulk "handy size" pomorsko tržišče, in tržišče ro-ro prevozov. Strokovnjakov za ostale pomorske trge, kakor tudi strokovnjakov s področja finančnega in zavarovalniškega pomorskega sektorja pa po njenem mnenju v Sloveniji trenutno nimamo. Renditefonds 77. Sklad Renditefonds 77 (Sklad tankerjev za prevoz proizvodov V) vključuje naložbo v dva sodobna tankerja z dvojnim trupom, velikosti handysize za prevoz surove nafte, kemikalij in proizvodov. Oba tankerja lahko tovorita surovo nafto in najrazličnejše druge naftne proizvode ter sta vsestransko uporabna. Naložbeni cilj je, da se z ladjama MT »KING EMERALD« in MT »KING EDGAR« v svetovnem tankerskem pomorskem prometu dolgoročno doseže čim večji skupni presežek prihodkov nad odhodki začetnih let. Ladji sta že prevzeti v uporabo. Ladja MT »KING EMERALD« je bila izročena najemniku oktobra lani, od novembra, pa tudi MT „KING EDGAR“ pluje v službi najemnika. V podjetju König & Cie poudarjajo predvsem naslednje prednosti investicije:
* Varnost investicije zaradi kooperacije s partnerji mednarodnega slovesa (ladjedelnica, ladjar, najemnik)
* Skoraj neobdavčena izplačila v znesku okoli 207%, začenši s predvidenim odstotkom 7,5 na leto v letu 2008, s postopnim zviševanjem na 15,5% v letu 2024
* Zanesljiv koncept komercialnega zaposlovanja: zagotovljeni prihodki iz najema tankerja MT „KING EDGAR“, možnost povečanja prihodkov na osnovi zaposlitve tankerja MT "KING EMERALD" v okviru poola.
* Izkušen izdajatelj: s „Skladom tankerjev za prevoz proizvodov V“ izdaja König & Cie. doslej deveti sklad tankerske flote, ki z mešanico dajanja v najem in zaposlitve v okviru poola ponuja priložnosti za izjemen donos.
Nekaj dejstev o tankerjih v katera vlaga sklad Renditefonds 77:
* Predvidena najemnina za tanker: 23.000 USD/dan
* Skupna investicija sklada: 70.445.514 EUR
* Izdaja komanditnega kapitala v Sloveniji je omejena na 5.000.000 EUR
* Predvidena doba trajanja naložbe: 17 let
* Minimalno vplačilo: 15.000 EUR plus 5-odstotni vstopni stroški
* Predvideno izplačilo: 7,5 % na leto v letu 2008, s postopnim zviševanjem na 15,5% v letu 2024
http://www.revijakapital.com/kapital/osebnefinance.php?idclanka=6780
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Maj 25, 2009 9:34 pm; skupaj popravljeno 2 krat

KATERA LADJA JE PRAVA?

Objavljeno v številki 515 z dne 27.02.2011

Spet trenutek za ponovno investiranje v ladijske sklade?

Ampak prišel je preobrat! “Nihče v plovbni panogi ni pričakoval takšnega preobrata,” je za Manager Magazin povedal André Tonn. Tonn je poslovodja Skupine Oltmann, ki je od osemdesetih let prejšnjega stoletja ustanovila že več kot 200 tako imenovanih ladijskih skladov. Redkokdaj je svetovni ladijski transport tako močno upadel, kot v pretekli gospodarski krizi. In redkokdaj je sledil takšen povratek. Na primer, v prometu kontejnerskih ladij, najhitreje rastočem sektorju, se je leta 2009 prvič po več letih promet zmanjšal za 10 odstotkov. Na stotine kontejnerskih ladij je prenehalo s plovbo. Ampak potem je prišel preobrat! Ko si je gospodarstvo opomoglo, je spet začela rasti tudi svetovna trgovina. Pretovarjanje kontejnerjev v 65 najpomembnejših pristaniščih na svetu je, po podatkih nemškega Inštituta za pomorski promet in logistiko (ISL), samo v prvi polovici leta 2010 naraslo za 16 odstotkov. Ladij brez dela skorajda ni več. Tudi čarterske stopnje tovornih ladij, ki se jim v skladih ladijske plovbe namenja posebna pozornost, v večini segmentov očitno naraščajo.

Spet investiranje v ladijske sklade. Kljub temu se sedaj za vlagatelje postavljata dve vprašanji: ali je to čas za ponovno investiranje v ladijske sklade? In če je temu tako, kateri tip ladje ima najboljše možnosti? Odgovor je težko najti, čeprav bo svetovno gospodarstvo (in s tem tudi svetovna trgovina) po napovedih Mednarodnega denarnega sklada v prihodnjih letih naraščalo za približno 4 odstotke na leto, predvsem na račun držav v razvoju, kot sta Kitajska in Indija. Ali bodo ladijski trgi in čarterske stopnje naraščale na vseh področjih, je odvisno od več dejavnikov. Pomemben je, recimo, razvoj moči flote, ki gre z roko v roki s spremembo ponudbe tovornih kapacitet. Kajti, kaj nam koristi, na primer, 10-odstotno povečano povpraševanje po mestu za kontejnerje, če se flota sočasno poveča za 20 odstotkov?

Vlagatelji pa si o celotni stvari lahko tudi sami ustvarijo predstavo. Upoštevati je treba samo podatke, na podlagi katerih tudi strokovnjaki upravičujejo svoje ocene: tekoče napovedi glede rasti obsega transporta, na primer. Ali pa starostno strukturo flote, kot tudi vpise v knjigi naročil, ki pojasnjujejo, kakšno rast flote lahko pričakujemo v prihodnje. Nemški Manager Magazin daje pregled teh podatkov za glavne ladijske razrede.

Kontejnerske ladje: pomembna je velikost. Od vseh ladijskih razredov kontejnerski ladijski promet dolgoročno najhitreje narašča. Pred svetovno gospodarsko krizo se je pretovarjanje kontejnerjev letno povečevalo za 10 in več odstotkov. Leta 2008 se je rast upočasnila na 5 odstotkov, leta 2009 pa je prišlo do upada, in sicer -10 odstotkov.

Medtem gre spet navzgor: v preteklem letu je bilo opaziti izboljšanje – samo v prvi polovici leta 2010 je po navedbah ISL-ja pretovarjanje v 65 največjih pristaniščih na svetu naraslo za 16 odstotkov. Napovedi ISL-ja so prav tako optimistične: V letu 2012 lahko pričakujemo rast svetovnega pretovarjanja kontejnerjev za 12 odstotkov. Do leta 2020 bi naj nato šlo letno navzgor za 6,8 odstotka, in to po konservativnih ocenah, poudarja Burkhard Lemper iz ISL-ja.

Razširitev flote: naročenih 625 ladij. Na drugi strani pa imamo razširitev flote: v naslednjih treh letih bo po besedah ISL-ja v uporabo prišlo novih 625 ladij s prostorom za 3,8 milijona kontejnerjev (3,8 mio TEU). To predstavlja rast celotne svetovne flote kontejnerskih ladij za 4 odstotke na leto, kar v povezavi s pričakovanim povečanim povpraševanjem niti ne deluje tako dramatično. Odločilnega pomena, tako pravi Lemper, je velikost kontejnerskih ladij. Velike ladje namreč že zdaj imajo jasno premoč, ki jo bodo v prihodnje še povečale. Po podatkih ISL-ja bo od 625 naročenih ladij 115 ogromnih tovornih ladij s kapaciteto 12.000 TEU in več. Sektorju od 8.000 do 8.999 TEU je bilo odrejenih 75 ladij. Manj pa je bilo naročenih manjših kontejnerskih ladij, tudi v kategoriji do 4.000 TEU: tam zaradi pričakovanega razvoja pluje vedno večjih ladij, tudi starejše. Potencial, da gredo ladje v razrez, je tukaj torej večji. ISL zato pričakuje, da se bo v prihodnjih letih flota najmanjših kontejnerskih tovornih ladij zmanjšala. To je delno utemeljeno z dejstvom, da bodo te ladje v teku let na nekaterih rutah postopoma zamenjale večje ladje.

Po drugi strani pa je pri posebno velikih ladjah pričakovati problematičen razvoj, tako Lemper. Po podatkih ISL-ja se bo flota tovornih ladij z več kot 7.500 TEU do leta 2012 povečala vsaj za 27 odstotkov. Lemperjev sklep zato ne preseneča: dolgoročno večanje čarterskih stopenj za kontejnerske ladje je v prihodnjih pričakovati zgolj pri manjših ladjah.

Ladje za razsuti tovor – vse poti vodijo na Kitajsko. Obseg prometa pri ladjah za razsuti tovor, kjer se prevažajo na primer premog in rudnine, je do sedaj povprečno naraščal za 3,5 odstotka na leto. Celo v krizi je vrednost prometa le malenkostno zdrsnila v minus, ker je takrat Kitajska skrbela za poživitev trga. Tudi za nadaljnjo rast transportnih količin, ki jo ISL v prihodnjih letih ocenjuje na 6 odstotkov, so v prvi vrsti odgovorne surovinsko potratne države v razvoju. Nasproti temu pa stoji pošteno povečanje flote – trenutnim 8.400 ladjam za razsuti tovor se bo pridružilo 3000 novih. Povprečno se bo v prihodnjih treh letih svetovna flota letno povečevala za 10 odstotkov, tako ISL. Hitro povečanje transportnih kapacitet bo sicer delno izravnano z nezadostnimi zmogljivostmi pristanišč, kar bo privedlo do tega, da bodo ladje lahko služile denar tudi v čakalni fazi že pred dovozom v pristanišče. En problem pa še vseeno ostaja: Veliko novih ladij je tik pred izročitvijo. Samo letos bo kapaciteta flote narasla za 20 odstotkov, pravi ISL-jev strokovnjak Lemper in dodaja: “To ne more biti zdravo. Takšen porast flote bo imel velike posledice za čarterske stopnje.” Po Lemperjevih ocenah se bodo te že letos in prihodnje leto močno znižale.

Tankerji: dvojni trup. Svetovna flota tankerjev, kot transportni konkurenci plinovodu, osvaja tržne deleže – medtem ko je celotna količina transportirane nafte v preteklosti dolgoročno naraščala za 2 odstotka, je ta delež pri tankerjih znašal 3 odstotke.

Po veliki krizi, ki ni prizanesla tudi tankerski plovbi, se tudi tukaj obeta povečanje flote. V skladu z ISL je svetovno gledano naročenih novih 1.343 tankerjev. Do konca leta 2013 lahko tako računamo s porastom kapacitet za več kot 5 odstotkov na leto. Na prvi pogled to ni velik problem, pravi Lemper, kajti sočasno bo potrebna zamenjava starih ladij z novimi, ki razpolagajo z dvojnim trupom. Tako bo veliko tankerjev vzetih iz uporabe. Kritično pa se zdi kopičenje dobavnih rokov novih ladij. Kljub opuščanju stare flote tankerjev, bo flota samo letos narasla za 8 do 9 odstotkov. Lemper zato ocenjuje, da si čarterska cena za tankerje v tem letu zagotovo ne bo opomogla.
http://www.revijakapital.com/kapital/aktualno.php?idclanka=7849

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 17 Apr 2017 11:26; skupaj popravljeno 11 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Mar 24, 2009 11:44 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

TITOV GALEB

/13/...prava mojstrovina in ponos bivše države Jugoslavije, je bila bela razpoznavna lepotica TITOV GALEB, s katero so prepotovali nešteto naših predsedniških obiskov in prepeljali vsaj 89 državnikov iz vrha svetovne politike in sedaj čaka na že tretji poskus dražbe v ladjedelnici Viktor Lenac, ki bo 17.aprila 2009. Moj prijatelj je kar nekaj časa ponosno služil vojsko tudi na tej lepotici, sedaj pa že devet let sameva v omenjeni reški ladjedelnici. Mnogi tako pravijo, da tisti, ki se sramuje svoje zgodovine, si tudi prihodnosti ne zasluži. Ob dejstvu, da seveda znamo poskrbeti za razne mini podmornice, za ladjo s takšno zgodovino, pa ne, gotovo govori v prid gornji tezi, da si takega konca res ne zasluži in da bi vsak malo bolj podjeten, znal to obrniti sebi v prid. Zato se tudi še sedaj dobi razne spominke in predmete iz šolske ladje Galeb na hrvaški avkcijski spletni strani: Laughing

RAMB III - KIEBITZ - GALEB

Še ena ladja je zaplula / Un altra nave ha ripreso il mare (1948.)
Zahvaljujoč Ervinu Dobroviću in angažiranju Pere Lovrovića - Reška enciklopedija Fluminensija predstavlja film o reševanju ladje Kiebitz, splovljenem kot RAMB III, najbolj znanim kot Galeb, Titova "Ladja Miru".
https://www.youtube.com/watch?x-yt-ts=1422579428&v=KYiKXeJkjqg&x-yt-cl=85114404

http://www.aukcije.hr/item.php?id=543305:
http://www.aukcije.hr/item.php?id=309334
http://www.aukcije.hr/item.php?id=536422
http://www.jutarnji.hr/vijesti/clanak/art-2008,9,9,,132648.jl
http://www.jutarnji.hr/j2/panorama/clanak/art-2006,4,25,Galeb_Jak%C5%A1i%C4%87,23259.jl

Titovo ladjo Galeb bodo aprila že tretjič poskusili prodati na dražbi Nekdanji simbol jugoslovanske države, ladjo Galeb, bodo 17. aprila že tretjič poskusili prodati na dražbi, potem ko je lastnik, grški državljan John Paul Papanicolau dražbo že dvakrat preprečil. S prodajo želijo predvsem pokriti dolgove ladje, ki že deveto leto propada v reški ladjedelnici Viktor Lenac. Nekdanji simbol jugoslovanske države, ladjo Galeb, bodo 17. aprila že tretjič poskusili prodati na dražbi, potem ko je lastnik, grški državljan John Paul Papanicolau dražbo že dvakrat preprečil. Vrednost Galeba, ki ga je za svoja svetovna popotovanja pred pol stoletja pogosto uporabljal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, je ocenjena na 275.194 ameriških dolarjev, pišejo hrvaški mediji. Trgovsko sodišče na Reki je določilo tudi najnižjo sprejemljivo ceno na avkciji - 150.000 ameriških dolarjev, udeleženci pa bodo morali za prijavo plačati 27.519 dolarjev. Hrvaška uprava za varstvo kulturne dediščine je ugotovila, da je Galeb v zelo slabem stanju in nujno potrebuje prenovo. Glede na to, da je hrvaško ministrstvo Galeba razglasilo za hrvaško kulturno dobro, ima predkupno pravico mesto Reka, ki je tudi uradni skrbnik ladje, za njo Primorsko-goranska županija ter država Hrvaška. Reški župan Vojko Obersnel je dejal, da obstajata dva scenarija, ki naj bi določila usodo Titove ladje, ki je bila tudi šolska ladja jugoslovanske vojaške mornarice. Bodisi bodo ladjo prenovili v muzej in jo trajno zasidrali v reškem pristanišču ali pa bodo iskali partnerja za vlaganja v popolno prenovo in bi ladjo potem uporabljali tudi za turistična križarjenja. "Ladja je kulturno dobro in tako jo je treba tudi treba obravnavati. Potrebno se je znebiti ideoloških predsodkov, saj je bilo na ladji tudi približno 70 oseb iz vrha svetovne politike," je Obersnelovo izjavo povzel ponedeljkov Vjesnik. Za nujna popravila Galeba in servis je potrebnih več sto tisoč dolarjev Galeb je del flote liberijskega podjetja Placid Sea S.A. iz Monrovie, Papanicolau ga je pred leti kupil od črnogorskih oblasti, ki so ladjo zadržale po dokončnem razpadu zadnjega ostanka jugoslovanske skupnosti. Ladja je bila že takrat v slabem stanju, lastnik pa jo je pripeljal v reško ladjedelnico zaradi prenove julija 2000. Sicer pa je bil dolžan Viktorju Lencu že za prenovo njegove jahte Christina O, ki je bila v lasti Aristotela Onassisa, zato dela na Galebu nikoli niso stekla, je objavila Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani. Lastnik ni plačal niti centa ali kune Lencu za Galeba, dolgovi za privez in temeljno vzdrževanje pa so zrasli na približno milijon dolarjev, dodajajo hrvaški mediji. Je pa preprečil dve dražbi, najprej s pritožbo na trgovskem sodišču, potem pa s tožbo proti ministrstvu za kulturo. Napovedal je tudi novo tožbo proti državi, ker mu je odvzela premoženje, pišejo hrvaški mediji. Dodajajo, da obstaja interes za nakup Galeba, a je možnost, da bo Reka kupila ladjo, tudi že odprla predvolilne prepire o tem, ali je smiselno vložiti veliko denarja v ladjo, saj je za nujna popravila in servis potrebnih več sto tisoč dolarjev. Predvolilna kampanja za majske lokalne volitve na Hrvaškem se je namreč že začela. Kakor koli, razburljiva biografija Galeba še ni končana. Zgradili so ga nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja, v vojni so ga uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končal na dnu Jadrana. Leta 1948 so ga jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki. Danes so za njegovo usodo v reški ladjedelnici zaskrbljeni vsakič, ko zapiha močnejši veter.
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042254153

LE ŠE PET ŽIVIH

Od slavnih imen, ki jih je Josip Broz Tito v 27 letih gostil na Galebu, jih je živih še pet.Izmed natančno 89 državnikov (cesarjev, predsednikov, premierjev in diktatorjev) sta živa in v političnih sedlih le še večno zeleni libijski polkovnik Moamer Gadafi (na Galebu je bil večkrat in je vsakič hotel spati v kabini št.3) in kubanski samodržec Fidel Castro. Izmed najbolj znanih imen svetovnih filmskih zvezdnikov so med živimi še trije: nekdanji filmski divi Elisabeth Taylor in Sophia Loren ter ostareli zvezdnik Kirk Douglas. Egiptovskemu predsedniku Gamalu Abdulu Naserju je šla čast prvega Titovega državniškega gosta v tedaj (februarja 1953) razkošni galebovi notranjosti, kot drugega je Tito sredi marca 1953 gostil britanskega premierja Winstona Churchilla. Nekdanji jugoslovanski predsednik je na Galebu preživel 497 dni, v tem obdobju je jahta pustila za krmo 76.340 morskih milj in 32 držav. Tito je bil zadnjič na ladji 15,avgusta 1979, le dobro leto pred smrtjo v Ljubljani.

NEKAJ FOTOGRAFIJ

http://korpomorto.blogspot.com/2007/12/legendarni-galeb-brod-s-kojim-je-tito.html

NOVA AVKCIJA - 22.MAJ 2009

http://www.sarajevo-x.com/clanak/060412002
http://www.javno.com/foto.php?id=14&rbr=14125&idrf=591298 150.000 $ za REKO

/13/...za 150.000 $ je bil TITOV GALEB prodan mestu REKA, ki ga bo preuredila v spomenik, dolžine 116,7 metrov , visok 8,75 metrov, gaz 5,9 metrov , a nosilnost 1930 ton: Laughing

http://www.tportal.hr/vijesti/hrvatska/22303/Titov-Galeb-prodan-Rijeci-za-150-000-dolara.html
http://www.24sata.hr/index.php?cmd=show_clanak&tekst_id=118000&_no_browse=1
http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/titov-galeb-za-150-000-dolara-prodan-gradu-rijeci.html

KONČNO DOMA

Kot je bilo že omenjeno, je bilo iz Reškega mestnega proračuna izplačano 150.000 $ in je tako mesto tudi formalno postalo lastnik bivše Titove ladje GALEB, kateri že gotovo 10 let rjavi na vezu v ladjedelnici Viktor Lenac. Visoko sodišče je potrdilo odločitev trgovskega sodišča, kateri je na javni dražbi dosodil mestu REKI, kateri je bil hkrati tudi edini kupec. Po dražbi, je odvetnik Grka Johna Paula Papanicolaua, vložil tožbo na Visoko trgovsko sodišče, tako da je to drugostopenjsko telo v relativno kratkem času tudi pravnomočno odločilo in ni upoštevalo ugovore bivšega lastnika Galeba. S tem so kot so omenili na trgovskem sodišču izšrpali vse redne pravne poti, s katerimi je trajal ta večletni sodni postopek. Tako bo sedaj tudi razdeljena kupnina v višini 150.000 $, ki bo tako šlo reški agenciji Adriatica, dvem mornarjem in ladjedelnici VICTOR LENAC, kateremu je bivši lastnik na račun veza dolžan več kot milijon $, a vse do obravnave bo ta denar na posebnem računu. Tako se mora med drugim REKA vpisati v lastništvo ladje Galeb, a sama primopredaja ladje bo približno čez 10 dni. Načrt mesta REKE je urediti GALEB kot ladja MUZEJ. Bivša Titova ladje je pred 3 leti dobila status kulturnega dobra, a mesto REKA je razglašena kot skrbnik. Zaradi izredno slabega stanja v katerem je sedaj GALEB, je mesto REKA vložilo že 500.000 kun (70.000 €) za sanacijo podpalubja. Tako bo sedaj odšel na dok v ladjedelnici, kjer ga bodo še bolj natančno pregledali in ugotovili dejansko stanje trupa in pristopili k njegovemu popravilu http://www.glasistre.hr/hrvatska/vijest/127092
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=88795
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Okt 30, 2009 10:35 pm; skupaj popravljeno 6 krat

TRETJA STRAN HLADNE VOJNE

Poskus analize Titovega velikega vpliva na svetovno politiko
http://www.jutarnji.hr/denis-kuljis--nikad-ispricana-prica-o-titovim-turnejama-na-brodu-galeb/944348/

PODROČJE ZASTOJA

Vsakdo, ki v komunističnih državah ni hotel znoreti, je moral delovati kakor da je nor. Tako je v sedemdesetih letih govoril madžarski umetnik Attalai Gábor.
Ali je bilo res tako, ali je danes drugače, ali se moramo še naprej delati nori, da ne znorimo?
Morda pa bomo na to vprašanje lahko odgovorili, ko si bomo na Reki pogledali razstavo: ˝Področje zastoja˝, kjer bodo na ogledu dela tistih umetnikov, kateri so predstavljali odpor družbenemu sistemu v devetdesetih letih in to na mestu, ki je ob kolektivnih srečanjih močno nabito z čustvi. Na Titovem Galebu.
Nakateri od njih so bili zaradi svojega aktivizma po zaporih, druge je zasledovala tajna policija, odvzemali so jim dokumente, jim grozili, nekatere od umetnikov so streljali. Normalno, da se vse to, ni dogajalo za časa življenja Tita, niti v Jugoslaviji, umetnike so streljali v ZSSR.
Tito je bil vsekakor od ostalih vodij vzhodnih držav, mnogo bolj odprt za dogajanja v novi umetnosti.
Morda je edino njegov govor leta 1963, ki ga je imel proti abstraktni umetnosti, za kar so ga, kot so ugotovili kasneje, nagovorila Miroslav Krleža in Ljubo Babič in da se ne bo vmešaval v stvari, ki jih dobro ne razume.

http://www.jutarnji.hr/na-titovom--galebu---izlozba-zabranjivanih--zatocenih--strijeljanih---/948027/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/na-titovom--galebu---izlozba-zabranjivanih--zatocenih--strijeljanih---/948027/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/na-titovom--galebu---izlozba-zabranjivanih--zatocenih--strijeljanih---/948027/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/na-titovom--galebu---izlozba-zabranjivanih--zatocenih--strijeljanih---/948027/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/na-titovom--galebu---izlozba-zabranjivanih--zatocenih--strijeljanih---/948027/?secId=79&foto=5

TITOVE TURNEJE

http://www.jutarnji.hr/denis-kuljis--nikad-ispricana-prica-o-titovim-turnejama-na-brodu-galeb/944348/

PLAVAJOČA AVANTGARDA

Titova ladja Galeb bo za nekaj časa postala plavajoči muzej

Kustos Branko Franceschi z grafiko Borisa Bućana na Titovi ladji Galeb

Na ladji Galeb, 117 metrov dolgi razkošni jahti, je nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito sprejemal tuje diplomate, predsednike držav in vlad in z njo preplul veliko morij na svoji »poti miru«. Seveda so se na krovu znašle tudi kronane glave, denimo etiopski cesar Haile Selassie, pa svetovne filmske zvezde tedanjega časa. Leta 1979 je Tito zadnjič plul z Galebom, po njegovi smrti pa je ladja precej časa rjavela v Boki Kotorski. Rešili so jo Hrvati in ji namenili novo vlogo. Od 5. do 18. junija bo na njej razstava avantgardne umetnosti 20. stoletja.

Morda je to zadnja Galebova metamorfoza, kar zadeva namembnost. Ladja je bila zgrajena leta 1938 v ladjedelnici Ansaldo v Genovi, namenjena pa je bila prevozu sadja. Takrat se je imenovala RAMB III. V drugi svetovni vojni so Italijani z njo prevažali meso za svojo vojsko v Libijo. Leta 1941 jo je v Bengaziju zadel torpedo britanske vojske in močno poškodovana - brez sprednjega dela - je ritensko preplula 900 navtičnih milj do Sicilije. V tržaški ladjedelnici so jo leta 1943 popravili, prilastili pa so si jo Nemci, jo opremili z orožjem za protiletalsko obrambo in z njo vse do leta 1944 trosili mine po Kvarnerskem zalivu. V enem izmed angleških bombnih napadov na reško pristanišče so je zavezniki potopili. Leta 1947 je prišla v roke puljskim ladjedelničarjem, ti so jo obnovili in izročili Titovi mornarici za šolsko plovilo. Krstili so jo za Galeba.

Po Titovi smrti leta 1980 je Galeb doživel marsikaj. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja ga je kupil Grk John Paul Papanikolau in jo zaradi prenove leta 2000 pripeljal na Reko. Tu pa jo je čez devet let za 150.000 dolarjev (105.870 evrov) prodal mestni občini Reka. Hrvaško ministrstvo za kulturo je potem Galeba razglasilo za kulturno dediščino. Ladjo so obnovili v reški ladjedelnici Viktor Lenac, reška občina pa je za prenovo plačala 66.500 evrov. Toda prenovljeni Galeb ne bo le plavajoči muzej v reškem pristanišču, ampak bo mogoče nekaj mesecev na leto z njim križariti po morju.

Te dni se bo Galeb prvič predstavil kot razstavni prostor za avantgardno umetnost. Poleg hrvaškega zbiratelja umetnin Marinka Sudca sta organizatorja razstave zagrebški Inštitut za raziskavo avantgarde in mesto Reka, kustos pa je Branko Franceschi. Povedal nam je: »Predstavili bomo umetnost iz 20. stoletja, vse do osemdesetih let, za katero je značilno, da so se umetniki z njo postavljali po robu ali kritizirali družbenopolitično ureditev, potem so tu še dela, ki so sestavni del institucionalnega konteksta nastanka avantgardne umetnosti tistega časa in problematizirajo razmerja med različnimi umetniškimi izraznimi sredstvi. To je eksplozivna kombinacija.«

Na treh Galebovih palubah bo razstavni prostor dobilo 200 del šestdesetih umetnikov, vendar ne le iz nekdanje Jugoslavije, ampak tudi iz Madžarske in Italije. Celo Američan in Japonec bosta razstavljala. Največ je seveda Hrvatov. Franceschi pa še dodaja, da bodo razstavljena tudi nekatera dela slovenske avantgardistične skupine OHO, dela Tomaža Šalamuna in Marka Pogačnika. Razstavo bodo popestrili pogovori z umetniki, ki so bili v sporu ali pa so imeli težave z nekdanjo oblastjo. Pogačnik in Šalamun sta med njimi.
http://www.mladina.si/dnevnik/07-06-2011-plavajoca_avantgarda/

KONCESIJA

Titov Galeb bo na voljo za najem Mesto Reka bo septembra objavilo razpis za 30-letno koncesijo, katere vrednost je ocenjena na 10,3 milijona evrov.

Mesto Reka bo septembra objavilo razpis za 30-letno koncesijo za ladjo Galeb, s katero je nekdaj plul bivši jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Vrednost koncesije je ocenjena na 10,3 milijona evrov, piše Slovenska tiskovna agencija.

Reški župan je dejal, da bodo z izdajo koncesije za to zgodovinsko ladjo dobili nov gospodarski subjekt in muzej. Galeb ima 4500 kvadratnih metrov prostorov, koncesionarjem pa bo na voljo 3500 kvadratnih metrov, od katerih je 500 kvadratnih metrov predvidenih za muzej. Za muzej so predvideni prostori, v katerih je čas preživljal Tito med številnimi svetovnimi potovanji. Za zgodovino pomorstva je atraktivna tudi strojarna ladje, piše STA.

Tako bo koncesionar v komercialne namene, kot so namestitev, gostinstvo, kongresni turizem ali rekreacija, lahko izkoristil 3000 kvadratnih metrov. Galeb bodo verjetno zasidrali ob glavnem pomolu v reškem pristanišču, dodaja STA.

Ladjo so nekaj let pred drugo svetovno vojno (leta 1936) izdelali v Genovi, njena prvotna naloga pa je bilo prevažati sadje. Med vojno so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, nakar je leta 1944 po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki.

Po razpadu Jugoslavije so Galeba prepeljali v Črno goro. Prodali so ga grškemu državljanu Johnu Paulu Papanicolau, ki je nameraval ladjo prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilu in Galeb je obtičal v reškem pristanišču. Mesto ga je kupilo leta 2009.
http://www.delo.si/novice/svet/titov-galeb-bo-na-voljo-za-najem.html

2011

https://www.youtube.com/watch?v=jIG0gBEitHA

V NAJEM

Titov Galeb v najem

Reška mestna uprava je v sredo razpisala natečaj za 30-letno koncesijo za najem nekdanje Titove ladje Galeb, ki je sicer zaščiten kot kulturna dediščina Hrvaške, piše hrvaška tiskovna agencija Hina. Vrednost koncesije za 30 let je po navedbah mestne uprave ocenjena na 10,3 milijona evrov.

Glede na študijo o izvedljivosti podeljevanja koncesije bo moral koncesionar na Galebu zagotoviti muzejski prostor na površini 507,10 kvadratnih metrov, rekreacijski center, hostel in hotel, restavracijo, kongresni center in bar.

Vsa dela za ureditev ladje za gospodarsko uporabo mora urediti koncesionar na svoj račun, brez možnosti povračila vloženega denarja.

Projekt mora odobriti mesto Reka

Dela morajo potekati v skladu s pogoji in soglasjem restavratorskega oddelka v Rijeki, sam projekt pa mora sprva sploh odobriti mesto Reka.

Ladja bo privezana v reškem pristanišču, natečaj pa bo odprt do 24. marca 2015. Kriterij pri izboru bo najcenejša ponudba.

Ladja Galeb je glede na odločitev hrvaškega ministrstva za kulturo od 30. oktobra 2006 naprej del hrvaške kulturne dediščine in je od leta 2011 v skladu z zakonom o zaščiti kulturne dediščine tudi trajno zaščitena.
http://www.regionalobala.si/novica/titov-galeb-v-najem

PRENOVA TITOVEGA GALEBA

Nekdanjega Titovega Galeba bodo restavrirali z denarjem EU

Največje hrvaško pristanišče Reka, ki bo leta 2020 evropska prestolnica kulture, je dobilo 69.000.000 kun (9.300.000 €) iz skladov EU za obnovo Galeba, nekdanje ladje jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita ter zgodovinsko pomembnega industrijskega poslopja reške tovarne sladkorja, je potrdil reški župan Vojko Obersnel.

Evropska unija je odobrila 85 odstotkov denarja za prenovo Galeba ter zaščitene kulturne dediščine upravnega poslopja nekdanje tovarne sladkorja, medtem ko bo mesto prispevalo približno 1,6 milijona evrov. Gre za najdražji projekt financiranja kulturne infrastrukture, ki ga je doslej na Hrvaškem financirala EU.

Ko bodo ladjo odprli za obiskovalce, bo možen ogled rezidenčnega dela ladje, v katerem je Tito preživljal čas med številnimi svetovnimi potovanji. Na Galebu so med drugim sprožili pobudo za ustanovitev gibanja neuvrščenih, a ladje ne bomo uporabljali za poveličevanje katerih koli zgodovinskih oseb, je Obersnel minuli teden povedal novinarjem na krovu simbola nekdanje jugoslovanske države.

Ladjo so izdelali nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki. Po razpadu nekdanje Jugoslavije so ladjo prepeljali v Črno goro. Prodali so jo Grku Johnu Paulu Papanikolauju, ki je plovilo nameraval prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilu. Mesto jo je kupilo leta 2009, potem ko je propadala v reški ladjedelnici.

Več kot dve tretjini od 4500 kvadratnih metrov Galeba bodo namenili muzejskem pregledu njegove zgodovine in režimov, ki so se spreminjali na Reki. Druge prostore bodo uredili za gostinske storitve kot tudi za gledališke in filmske predstave, tribune in delavnice. Prenovljeni Galeb bo zasidran ob glavnem pomolu potniškega pristanišča.

Upravno poslopje nekdanje reške tovarne sladkorja, ki je bilo zgrajeno sredi 18. stoletja in velja za eno najlepših baročnih palač na vzhodni obali Jadrana, bodo uredili kot nov sedež mestnega muzeja. V bogati zgodovini je gostila tudi upravo nekdanje tobačne tovarne kot tudi tovarne motorjev Rikard Benčić. Izgradnja tovarne je označila začetek industrializacije Reke.

Na Reki pričakujejo, da bodo sredstva za obnovo ladje in tovarne prejeli do konca leta, ker ju je potrebno urediti do leta 2020, ko bo Reka evropska prestolnica kulture.
http://www.primorske.si/Novice/Svet/Nekdanjega-Titovega-Galeba-bodo-restavrirali-z-den

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:11; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sre Mar 25, 2009 2:17 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

ŽENSKA SLIKA

/13/...ob počastitvi že zgoraj omenjenega dneva slovenskega pomorstva 7.marca je bila tudi ob 8.marcu, mednarodnemu prazniku žena, v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu, prireditev na temo žensk in pomorstva in sicer s predstavitvijo življenja in dela, Urše Kralj, Milanke Lange, Save Kaluža, Savine Gorišek in Biserke Zabukovec: Laughing

Ogled celotnega besedila v prilogi Primorskih novic - ISTRA: http://www.myvirtualpaper.com/doc/istra/Istra-marec/2009032401/
Nekaj fotografij s Pogovora Ženske in pomorstvo - Le donne e la marineria:
http://www.pommuz-pi.si/frames/index_s.htm
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Maj 18, 2009 5:51 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sre Mar 25, 2009 2:41 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

SLOVENSKA SLIKA

/13/...v eni zgornjih rubrik je bilo zapisano tudi o davčni problematiki, ki je skupna tako hrvaškim pomorcem, kot tudi slovenskim pomorcem, za razreševanje problemov, ki so se kopičili dalj časa, pa se bodo morale vključiti vse kompetentne in za to odgovorne institucije, žal pa jih bo tako veliko ostalo tako brez dela, kot tudi brez plačila in zaslužene penzije: Shocked

IZIGRANI

Izigrani slovenski pomorščaki?
Glavni očitki pomorščakov: zavajajoč razpis, neplačani prispevki, fiktivno podjetje Slovenski pomorščaki bijejo boj. A ne z morjem, temveč z liberijskim delodajalcem, ki je v stoodstotni lasti slovenske Splošne plovbe. Ostali naj bi brez prispevkov, zaposleni pa naj bi bili v fiktivnem podjetju. Srečko Prijatelj o stiski pomorščakov Začelo se je z razpisom, objavljenim v slovenskem časniku: ''Skupina Splošna plovba takoj zaposli večje število domačih pomorščakov za delo na ladjah svojega podjetja v tujini Genshipping Corporation (GC).

'' Določena je neto plača in dodana obljuba, da ''dohodnino in prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dogovorjene s kolektivno pogodbo za pomorščaka, plača podjetje''. Pomorščak

*** Slovenski pomorščaki so zaposleni za čas, ko so ladje na morju, na primer za sedem mesecev. Tako plačo dobivajo zgolj sedem mesecev na leto.

*** "Glede prispevkov je tako narejeno, da se ne ve, kdo pije in kdo plača. / ... / Tukaj imajo na primer ljudje 6.000 evrov neto plače, naslednje leto, ko gredo v pokoj, pa bodo imeli 372 evrov pokojnine." Slovenski pomorščak Na razpis se je javil pomorščak, ki je podpisal sedemmesečno pogodbo o zaposlitvi z GC na podlagi kolektivne pogodbe GC za "mesečno plačo 1.254 evrov'', po kateri je "podjetje dolžno plačati pomorščakom s posebnimi pravicami, ki so slovenski državljani in imajo prebivališče na območju Republike Slovenije, časovno neprekinjeno, po najnižji prispevni osnovi, prispevke za socialno varnost in prispevke za prostovoljno polno zdravstveno zavarovanje''.

Kolektivno pogodbo sta podpisala tedanji predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije Petar Kaludjerovič in predsednik Odbora direktorjev GC Egon Bandelj, ki je hkrati tudi predsednik uprave Splošne plovbe. Pomorščak se je februarja letos vrnil v Slovenijo in na Davčni upravi zahteval podatke o prispevkih, saj se iz plačnih listov ni dobro znašel. Po prejetih podatkih zanj prispevki v obdobju od 17. julija 2008 do 2. februarja 2009 niso bili plačani. Ugotovil je celo, da je registriran kot samoplačnik. Julija lani je delodajalca pooblastil za ureditev prijave ter plačevanje prispevkov za socialno varnost na podlagi osnove – 60 odstotkov povprečne bruto plače. Nato so iz GC Zavodu za zdravstveno zavarovanje poslali potrdilo, da je pomorščak pri njih zaposlen za nedoločen čas.
Potrdilo je podpisal kadrovski direktor GC Peter Ivanež, ki je hkrati tudi kadrovski direktor Splošne plovbe. S tem potrdilom naj bi pomorščaka prijavili kot samoplačnika, česar naj ta sploh ne bi vedel. Zato je zahteval odjavo, ''upoštevajoč dejstvo, da sem šele na vaši enoti izvedel, da sem samoplačnik'', vendar so mu odgovorili, da je za odjavo potrebno ''pisno potrdilo tujega delodajalca o datumu prenehanja delovnega razmerja''.
Splošna plovba: Prispevki so bili plačani! Splošna plovba Portoroška Splošna plovba je poslovno leto 2008 sklenila z rekordnimi poslovnimi rezultati. Ustvarili naj bi 215,2 milijona evrov prihodkov.

*** "Že na samem začetku ugotavljamo, da ste najverjetneje zavedeni z lažnimi trditvami. Menimo, da ne more obstajati verodostojno dokazilo Dursa, da prispevki za omenjenega gospoda niso bili plačani, ker so bili plačani. / … / Zato vas prosimo, da nam pošljete omenjeni dokaz, da bomo preverili na Dursu, ali je morda pri njih prišlo do napake. Če boste po tej preveritvi želeli še druga pojasnila, vam bomo na razpolago za vse odgovore." Egon Bandelj Na Splošni plovbi medtem zagotavljajo, da so bili prispevki plačani. ''Podjetje Genshipping Corporation posluje in zaposluje pomorščake zakonito in v skladu s kolektivnimi pogodbami. Poslovanje so že večkrat preverjali pristojni organi in inšpekcijske službe, ki niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Skupina Splošna plovba je sestavljena iz več podjetij, med katerimi sta tudi Splošna plovba s sedežem v Portorožu in njeno hčerinsko podjetje Genshipping Corporation, Monrovija, Liberija, ki je registrirano in ima sedež v tujini,'' je pojasnil predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj. V Splošni plovbi ni zaposlen noben pomorščak, ''ker nima ladij''. Vsi so zaposleni pri GC, ''po mednarodnih uzancah ter v skladu s kolektivnimi pogodbami za pomorščake na ladjah ter za poveljnike in upravitelje na ladjah. Pomorščakom s posebnimi pravicami podjetje v skladu s kolektivnima pogodbama v njihovem imenu in za njihov račun plačuje v obliki bonitete tudi prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter prispevek za primer brezposelnosti, in sicer po osnovah, dogovorjenih v kolektivnih pogodbah, ter prispevke za prostovoljno polno zdravstveno zavarovanje. Prispevki so bili plačani, in sicer do 31. decembra lani izpostavi Ljubljana Moste, od 1. januarja pa Ljubljana Mesto". Bandelj je dodatna pojasnila pogojeval s tem, da mu pošljemo Dursov izpisek o neplačilu prispevkov. Vztrajali smo, da bi moral kot delodajalec imeti vse podatke, in ostali brez odgovorov na preostala vprašanja glede zavajajočih razpisov za delovna mesta, nejasnih določb o pogodbi o zaposlitvi, koristi, ki jih ima Splošna plovba zaradi zaposlovanja preko podjetja v Liberiji … Tudi kontaktnih oseb in telefonskih številk podjetja v Liberiji nismo dobili. Prijatelj: Fiktivno podjetje v Liberiji Splošna plovba je bila včasih v večinski lasti države, nato pa so jo prodali nemškemu poslovnežu Petru Döhlu. Na domnevne nepravilnosti ob prodaji – državni delež naj bi namreč prodali pod ceno – opozarja tudi poslanec SNS Srečko Prijatelj. Moti ga, ker ''ima to podjetje prijavljeno tudi fiktivno podjetje GC v Liberiji, ki je ustanovljeno samo zaradi tega, da Splošna plovba ne plačuje davkov v Sloveniji. In tu imate usodo naših pomorščakov, ki so danes na Zavodu, niti pravice do nadomestila nimajo, pa tudi prispevki za njihovo dobo niso plačani, ker jih je Splošna plovba zaposlila v GC, ki je fiktivno podjetje v Liberiji,'' je povedal na seji državnega zbora 4. marca 2009. V Liberiji naj tako ne bi bilo sedeža, temveč le poštni predal. Na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) ni podjetja Genshipping Corporation. Na težave pri iskanju podjetja smo naleteli tudi med iskanjem na spletu, saj GC sploh nima svoje spletne strani. Podjetje GC je registrirano v Liberiji, očitno zaradi davčnih ugodnosti, saj je Liberija znana kot ''davčna oaza'', odločitve pa naj bi sprejemali direktorji Splošne plovbe v Sloveniji. Pod pogodbe se podpisujejo isti ljudje, le da zraven pritisnejo žig liberijskega podjetja. Da so pomorščaki, zaposleni v Liberiji, dvakrat cenejša delovna sila, pa je priznal celo predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj. Več o davčnih oazah ... http://cekin.si/clanek/davki/davcne-oaze-le-se-privid.html

*** Slovenski pomorščak je socialno ogrožen.

''Jaz dobivam plačilno listo, vendar se na moj tekoči račun nič ne usede,'' trdi pomorščak. Prodajo in poslovanje Splošne plovbe so pod drobnogled vzeli tudi v protikorupcijski komisiji. Prva prijava govori o domnevnih nepravilnostih pri prodaji Splošne plovbe. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja so jo odstopili Generalni policijski postaji, obvestili so Računsko sodišče, postopek pa teče tudi v komisiji. Druga prijava, ki se nanaša na domnevne kršitve mednarodnih konvencij s področja delovnega prava, je še v delu, prijavitelj je zadevo sam prijavil na policiji. Tretjo in četrto prijavo so zaradi suma kršitve sindikalnih pravic in zaradi domnevnega poslovanja preko fiktivnega podjetja v Liberiji. Obe prijavi sta še v obravnavi. Katero pravo velja za slovenske pomorščake? Plačilo prispevkov lahko preverite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Dursu. Če ugotovite, da niso bili plačani, se obrnite na Inšpektorat za delo ali Davčno službo. Pomorščaki so delovnopravno slabo zaščiteni, saj težko uveljavljajo pravice iz delovnega razmerja do delodajalca v Liberiji. Delovno sodišče v Kopru je sicer ugotovilo, da tudi za te pomorščake velja slovenska zakonodaja, ''saj ima GC dejanski sedež v Sloveniji''. Drugače je ugotovil koprski inšpektor za delo, ki meni, ''da ni mogoče uporabiti zakona o delovnih razmerjih, ker je bil delavec, ki dela ni opravljal na območju Slovenije, zaposlen pri tujem delodajalcu''.
http://24ur.com/novice/slovenija/ne-objavi-pomorscaki.html

POVEZANE DRUŽBE GENSHIPPING CORPORATION, Monrovia, Liberia Splošna plovba je v letu 1981 v Liberiji ustanovila delniško družbo Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia in je njena sto odstotna lastnica. Firma: Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia Registrski sedež družbe: 80 Broad Street, Monrovia, Liberia IMO matična številka: 1517561 Dejavnost: Družba je registrirana za vse oblike pomorskih prevozov, za nakupe in prodaje ladij in druge dejavnosti povezane z lastništvom in izkoriščanjem ladij. Ladje, ki jih ima v lastništvu ali najemu, zaposluje na tramperskem tržišču ali jih daje v najem Splošni plovbi.
http://www.gpl-sg.com/

DAVČNE OAZE

Poleg matičnega podjetja Splošna plovba d.o.o., Portorož - Slovenija so v skupino Splošna plovba vključene sledeče družbe :
* Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia
* Genshipping Pacific Line Pte Ltd, Singapore
* Lucija Shipping Company Limited, Marshall Islands
* MV Glen Mooar Shipping Limited, Isle of Man
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=povezanedruzbe

/13/...kot je bilo že zapisano zgoraj, se agonija prizadetih pomorcev nadaljuje: Shocked

Pomorščaki z neplačanimi pokojninskimi prispevki Zgodba koprskega pomorca, ki mu Splošna plovba ni plačevala prispevkov za pokojnino, ni osamljena. Oglasila se je namreč še vrsta razočaranih pomorščakov s podobnimi izkušnjami. http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60347510&section_id=1&article_id=3185428 /13/...že zapisana agonija (ne)ratifikacije EVROPSKE KONVENCIJE se seveda nadaljuje, žalostno pa je, da vedno najbolj na udaru tisti, ki so delali na barki in pošteno zaslužili svoj kruh ali pa sedaj za svojo penzijo, sedaj pa se dejansko odgovorni za to, izogibajo vsakršne odgovornosti:

MORNARJI NA SUHEM

Država, ki bi morala že leta 2006 ratificirati Evropsko konvencijo, ki bi status pomorščakov uredila in jim zagotovila dostojno varstvo, pa spi. Oziroma je, po besedah predstavnika ministrstva, prezaposlena, da bi v treh letih in pol dala prevesti in prebrala 1000 strani. In tako so naši pomorščaki v nezavidljivem položaju, še posebej, če zbolijo ali se poškodujejo. In ko mornarji ostanejo brez dela, delijo usodo mnogih Slovencev - čaka jih boj za preživetje. Svojo zgodbo sta nam zaupala še dva. http://www.rtvslo.si/tednik/

ALDO KREJAČIČ

Bodo mornarji ostali na suhem? Po letih dela v Splošni plovbi bo na suhem očitno ostala večina mornarjev. Uprava jim namreč vse od leta 1992 ni plačevala prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60361874&section_id=1&article_id=3188964 http://24ur.com/novice/slovenija/bodo-mornarji-ostali-na-suhem.html

DRUGO MNENJE

/13/...končno se je oglasil tudi komentator drevo7, dober poznavalec omenjene problematike, ki jo je po vsej verjetnosti, tudi sam občuti(l) na svoji koži, še bolj pa bode v oči dejastvo, da so tudi odgovorni v državnih organih vedeli, kaj se dogaja, pa niso ukrepali, da bi zaščitili zaposlene delavce, kateri imajo seveda največ problemov s trdo zasluženim odhodom v penzijo:

drevo7:

* Gospod Krejačič ex direktor Splošne plovbe ni javnosti povedal RESNICO, povedal je le njegovo RESNICO, ki NI RESNICA. Po pravici moral povedati kaj je s skrivnostno privatno družbo v tujini, kjer naj bi bili (ubogi) pomorščaki fiktivno zaposleni in kaj je resnica o plačanih in neplačanih socialnih prispevkih za slovenske pomorščake.

* Res je, da je ravnanje Splošne plovbe je NEZAKONITO, saj ni za pomorščake obračunavala davke in prispevke v skladu z ustreznimi predpisi, ki so urejali obveznosti delodajalca pri izplačilu plač (dejansko je prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po letu 1981 plačevala od najnižje zavarovalne osnove in ne od plače, ki jo je pomorščaku izplačevala, zaradi česar te plače niso upoštevane pri upokojitvi).

* Res je, da je leta 1972 vodstvo Splošne plovbe ustanovila fantomsko navidezno privatno podjetje v tujini »Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia«, da bi lahko kupovala neobdavčene ladje – Genshipping ni registriran, nima zakonitih zastopnikov, nima poslovnih prostorov, nima zaposlenih itd.

* Res je, da je leta 1981 vodstvo Splošne plovbe kupila prvo ladjo »ROG« preko fiktivne družbe, zaposlila je pomorščake in jim obljubila nespremenjen status (delovno razmerje pri Splošni plovbi), kot so ga imeli pred tem nakupom. Torej delavci na ladjah Splošne plovbe in fiktivnega podjetja v tujini so popolnoma izenačeni (prizna se jim tudi benifikacija v kasnejšem obdobju).

* Res je, da je leta 1992 v času osamosvajanja Slovenije so bile vse ladje Splošne plovbe preregistrirane pod tujo zastavo in prenesene na fiktivno podjetje Splošne plovbe v tujini zaradi nevarnosti zasega ladij s strani JLA. Splošna plovba se je obvezala na posebnem sestanku v Ljubljani, v tč. 4 zapisnika z dne 21.6.1991, da bo v primernem času ponovno vpisala svoje ladje v vpisnik ladij v Kopru. Te obveze še do danes, po 19 letih, ni izpolnila, čeprav je z mednarodnim priznanjem slovenske države, že leta 1992 prenehal glavni razlog (morebitnega posega JLA), ki jih je navajala Splošna plovba in je že zdavnaj nastopil čas za prepis ladij v domači vpisnik. * Res je, da so bili vsi pomorščaki prisiljeni se zaposliti na slovenskih ladjah s tujo zastavo na podlagi fiktivnih pogodb o zaposlitvi sklenjenih po slovenskem pravu z Genshipping- fiktivni delodajalec (ta družba sploh formalno ne obstaja oz. ni pridobila pravne osebnosti). Dejstvo, da družba Genshipping ni vpisana v sodni register ne v Liberiji in ne v Republiki Sloveniji, da pa gre dejansko za družbo, ki posluje v Republiki Sloveniji in ima v Republiki Sloveniji tudi svoj sedež (zaradi sedeža uprave in izvajanja ostalih poslov za družbo Genshipping). Z navidezno osebo tudi nikoli pomorščaki niso sklenili pogodbe o zaposlitvi po pravu Liberije, države domnevnega sedeža (delo se je opravljalo na slovenskih preregistriranih ladjah različnih tujih pripadnosti, v tujini, delovne pogodbe niso bile nikoli sklenjena po pravu države, katere pripadnost so imele ladje).

* Res je, da je vodstvo Splošne plovbe pomorščakom nakazovala NETO PLAČE, na plačilnih listih pa ni prikazovala BRUTO PLAČE (davke ter prispevke). Pomorščakom ni bilo znano, da je Splošna plovba plačevala veliko nižje zneske zavarovalnine, kot bi jih dejansko morala. Nihče ni bil obveščen da je SAMOPLAČNIK, in da je DELAVEC V TUJINI . Tudi vse prijave in odjave so bile v domeni Splošne plovbe in pomorščaki niso ničesar vedeli, saj niso bili nikoli obveščeni. * Res je, da v zvezi s statusom in izračunom pokojninske osnove za pomorščake, zaposlene pri podjetju Genshipping, je dne 6.2.1997 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podalo mnenje, da delavci, pri preregistraciji ladij zaradi zamenjave stalne pripadnosti v času osamosvajanja RS, ki se je izvedlo na zahtevo Ministrstva za promet in zveze, zadržijo enak status, kot so ga imeli pred prenosom lastništva na ladjah in da bo podjetje še naprej obračunavalo in plačevalo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanja za slovenske pomorščake, vkrcane na ladjah s tujo zastavo.

* Res je, da Genshipping ni bil nikoli legitimiran, nikoli ni predložil dokaze - izpisek iz registra podjetij države, kjer naj bi bil ustanovljen, podatke o sedežu, organih, pooblaščencih in računih, ter uradne poizvedbe o izplačevalcih prispevkov za slovenske pomorščake, kot tudi povezanosti med Genshipping in Splošno plovbo. Sodišča teh predlaganih dokazov niso nikoli izvedla, zato je nepopolno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Pri fiktivnem Genshippingu (ali je sploh tuja pravna oseba) niti ni razvidno, kje v ... bi naj imela svoj sedež, niti za kako obliko družbe gre in ali ima kakšno premoženje, kdo jo vodi - tudi vsa korespondenca se vrši preko Splošne plovbe (vodenje dvojne administracije na sedežu v Portorožu).
* Upoštevaje navedeno tako ni mogoče slediti stališču gospoda Krejačiča in Bandlja, da bi si morali pomorščaki sami urediti pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti.
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Nov 03, 2009 10:48 pm; skupaj popravljeno 9 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 18 Apr 2011 18:58; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Mar 27, 2009 10:10 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

SINDIKALNA SLIKA

/13/...ob zadnjem zapisu o nezavidljivem položaju slovenskih pomorcev, bi bili vsaj njihovi sindikati lahko malo bolj aktivni, saj se tam hrani zapise še iz leta 2000, ni pa (še) sledu o zadnji problematiki zaposlenih pomorcev na Splošni plovbi d.o.o. in njenih povezanih podjetjih: Embarassed

SINDIKAT POMORCEV SLOVENIJE O SINDIKATU

Sindikat pomorščakov Slovenije, skrajšano SPS, je reprezentativen slovenski pomorski sindikat. Deluje neodvisno od političnih strank in ne glede na politično, nacionalno ali versko pripadnost posameznih članov. SPS je pravna oseba in samostojen nosilec pravic in obveznosti, opredeljenih v statutu, programu dela in drugih aktih. SPS v uresničevanju interesov in zahtev članov v skladu z mednarodnimi konvencijami deluje svobodno. Interesno se povezuje z drugimi sindikati doma, v evropskem in svetovnem prostoru. V slovenskem prostoru smo od leta 2007 povezani z Konfederacijo Sindikatov KS 90, v mednarodnem pa smo od same ustanovitve leta 1990 povezani z ITF in ETF. Leta 1990 se je zaradi nove družbene politične situacije pojavila potreba po novem sindikatu pomorščakov ki bi nasledil dotedanjega. Za prvega predsednika je bil izvoljen Vladimir Zevnik, ki je v naslednjih letih postavil temelje na katerih Sindikat stoji še danes.Predsedniki SPS od ustanovitve dalje:
* Vladimir Zevnik (1990 -1996)
* Branko Krznarič (1996-1999)
* Karl Filipčič (1999-2006)
* Petar Kaludjerovič (2006-2008)
* Andrej Utenkar (2008-)
Vsa ta leta se je sindikat boril za pravice vseh pomorščakov, slovenskih in tujih in to bo naše glavno vodilo tudi v prihodnje. Trenutno sindikat šteje 500 članov različnih narodnosti: slovenskih, hrvaških, črnogorskih, ruskih, ukrajinskih, filipinskih, indijskih, indonezijskih itd.
http://www.sps-ks90.si/index.php?module=CMpro&func=viewpage&pageid=7

NAŠE POSLANSTVO

Sindikat pomorščakov Slovenije se zavzema za zaščito pravic, uveljavljanje interesov, osveščanje in borbo za boljši položaj pomorščakov v družbi. SPS zagovarja demokracijo in svobodo in se odločno zoperstavlja vsaki diskriminaciji glede na barvo kože, vero, spol in politično prepričanje.

*** Ignoranti quem portum petat nullus suus ventus est. ***
Če ne veš kam ploveš, ti noben veter ne pomaga...
Seneka

http://www.sps-ks90.si/index.php?module=CMpro&func=viewpage&pageid=9

IZ KOLEKTIVNE POGODBE

Poveljnik in upravitelj nimata točno določenega delovnega časa. Njun redni delovni čas traja 42 ur na teden od ponedeljka do sobote po 7 ur dnevno. Razen v primerih določenih z zakonom, splošno in to kolektivno pogodbo, je ladjar dolžan zahtevati in obravnavati mnenje Združenja pred sprejemom vsake odločitve o individualnih pravicah in obveznostih posameznega poveljnika oz. upravitelja, pri kateri pritožba ne zadrži izvršitve ter v primerih iz drugega odstavka 11. člena in prvega odstavka 34. člena osnovne pogodbe, razen odločitve o osebnem dohodku delavca. Zahteva se naslovi na predsednika Združenja ali od njega pooblaščeno osebo.

A K T I V N O S T I

Združenje poveljnikov in upraviteljev v pomorskem prometu republike Slovenije omogoča svojim članom aktivno sodelovanje pri vseh, za člane najpomembnejših odločitvah v zvezi s poklicnimi in socilanimi vprašanji. Posebna skrb je namenjena zagotavljanju pravne pomoči, solidarnostne pomoči in posredovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve v primeru brezposelnosti člana.

KOLEKTIVNA POGODBA

Združenje poveljnikov in upraviteljev v pomorskem prometu ima svojo Kolektivno pogodbo v kateri so dogovorjena pravila, ki se izvajajo na osnovi delovno-pravnega statusa pomorščaka, ki je poveljnik ali upravitelj na ladji.

NEKAJ DOLOČIL KOLEKTIVNE POGODBE:

Ladjar ima pravico, da odpove zaposlitev pred iztekom v individualni pogodbi določene dobe v naslednjih primerih:
* a. ob izgubi ladje
* b. če je ladja nezaposlena najmanj za čas enega meseca
* c. zaradi disciplinskega prekrška poveljnika oz. upravitelja, ko dobi ladjar zakonito pravico do odpustitve poveljnika oz. upravitelja pod pogojem, da mu je pred odpustitvijo dal pismeno odločbo, v kateri je točno navedel, zakaj ga odpušča (v primeru, da gornja odpoved ni dana kot je navedeno, poveljniku oz. upravitelju ne bo prenehala zaposlitev pred potekom pogodbene dobe in bo imel pravico do odškodnine za neiztečeni pogodbeni čas zaposlitve)
* d. če je neopravičeno odsoten z dela tri delovne dni zapored
* e. če odkloni začasno razporeditev v drugo podjetje na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica
* f. če je v tujini samovoljno zapusti ladjo z namenom, da ostane v tujini in se na ladjo ne vrne do njenega odhoda iz luke oziroma pristanišča
* g. če se iz opravičenih razlogov ni mogel pravočasno vrniti na ladjo do njenega odhoda, se šteje, da je samovoljno zapustil ladjo, če se v treh dneh od dneva, ko je ovira prenehala, ne prijavi diplomatskemu predstavništvu, luškim oblastem, agentu oz. podjetju, če je to mogoče, z dnem, ko bi se moral vrniti z ladjo
* h. če neopravičeno odkloni opravljanje nadur
* i. če ne upošteva Pravil o varstvu pri delu oziroma jih krši

ZDRUŽENJE POVELJNIKOV IN UPRAVITELJEV

Združenje poveljnikov in upraviteljev v pomorskem prometu Republike Slovenije je samostojna poklicna organizacija, ki uveljavlja in varuje poklicne, ekonomske, socialne, kulturne in ostale interese svojih članov v skladu s statutom in programom, upoštevaje mednarodne Konvencije in načela sodobne pravne države. Navzven se povezujemo v mednarodni sindikat transportnih delavcev ITF (International Transport Worker's Federation), v Sloveniji pa v Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije. http://www.vir.si/sindikati/zpu/index.html
http://www.itfglobal.org/language-selector.cfm

ZAPIS IZ LETA 2000

Letni zbor Zdruzenja je bil 22.12.2000 v prostorih Splosne Plovbe. Za predsednika ZPU v obdobju 2001-2002 je bil soglasno izvoljen Giorgio Ribaric. Obravnavana je bila problematika White List. Trenutno Slovenija ni uvrscena na "White List", kar pomeni, da bo otezeno dokazovanje veljavnosti slovenskih pooblastil na ladjah pod razlicnimi zastavami. Seznanjeni smo bili s poslovanjem podjetja v letu 2000. Potrjena je bila clanarina ZPU v isti visini, kot je bila do sedaj. V letu 2000 sta v ZPU pristopila dva nova clana. Dolocene so bile smernice delovanja ZPU za leto 2001 na podrocju Slovenije, kot tudi na podrocju Evropske skupnosti. Predsednik ZPU Kap. Giorgio Ribaric
http://www.vir.si/sindikati/zpu/tekst/novice.html

IZKLJUČITEV SPS

Sindikat pomorcev ostaja brez zaščite mednarodne organizacije Mednarodna organizacija delavcev v transportu (ITF) je na avgustovskem kongresu v Mehiki izključila Sindikat pomorščakov Slovenije (SPS) iz članstva, je v sporočilu za javnost zapisal nekdanji predsednik SPS Karl Filipčič. Skoraj po štirih letih prizadevanj, da bi Sindikat pomorščakov Slovenije dobil zakonito, demokratično izvoljeno vodstvo, ki naj bi delovalo samostojno v prid pomorščakom, in ne pod vplivom predstavnikov kapitala Splošne plovbe, je ITF odločil, da sindikat (SPS) izključi iz svojih vrst, še pravi Filipčič. Kot je javnosti že znano, je član sindikata, ki je bil začasno zaposlen na delovnem mestu v kadrovski službi Splošne plovbe, v dogovoru s predsednikom uprave Splošne plovbe Portorož (SPP) Egonom Bandljem, dne 13. decembra 2006, organiziral t.i. izredno konferenco z namenom, da bi odstavili predsednika sindikata Karla Filipčiča, ki je pred tem javno opozarjal na sporno in škodljivo lastninjenje Splošne plovbe, na izmikanje podjetja, da plačuje Socialno pokojninske prispevke pomorščakom ter na oškodovanje pomorščakov delničarjev v Pomorski družbi d.d. pooblaščenki, solastnici Splošne plovbe, ki je nastala iz razloga premalo izplačanih plač. Kljub večkratnim pozivom ITF-a in pozivom Karla Filipčiča, da bi se izvedle zakonite volitve ob prisotnosti zunanjih opazovalcev ITF, je takratno samooklicano vodstvo SPS zavračalo vse pobude in predloge. Po besedah Filipčiča, so skrbno skrivali pred člani sindikata resnico o tem, da jih ITF ne priznava in da ne smejo sklepati kolektivne pogodbe s podjetjem o delavskih pravicah v imenu ITF-a. Prav tako so skrivali sodbe sodišča o njihovem nezakonitem početju. Nezakonito ravnanje nekaj članov SPS pa je izdatno podpirala uprava Splošne plovbe. Pravno pa jih vodi odvetnik Gregor Velkaverh, ki hkrati zastopa nemškega ladjarja Johana Doehle in Splošno plovbo. Za predsednika SPS se še danes predstavlja Andrej Utenkar, ki je sodeloval pri nezakonitih postopkih rušenja vodstva SPS in pomembno pripomogel k degradiranju sindikalne organizacije, tako, da je le-ta izgubila mednarodne pravice varstva pomorščakov, pojasnjuje nekdanji predsednik SPS Filipčič. Po njegovih besedah je to zelo močan udarec po delavskih pravicah, saj SPS nima več pravice sklepati kolektivne pogodbe o delavskih pravicah, kar pa vsekakor gre v prid rušiteljem oz. pohlepu nekaterih lastnikov SP, ki so izkoristili mačehovski odnos države do pomorstva in slovenskih pomorščakov.
http://www.primorska.info/novice/9848/sindikat_pomorcev_ostaja_brez_zascite_mednarodne_organizacije

SINDIKAT SPS

Nacionalni sindikat pomorcev je tista organizacija, ki se lahko pogaja z ladjarjem in podpisuje pogodbe v imenu ITF, ta pa nato te pogodbe potrjuje. Trenutno sindikat SPS šteje okoli 500 članov.
http://www.sps-ks90.si
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Avg 26, 2010 7:10 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:12; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Maj 08, 2009 8:46 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

POMORSKE POTI

/13/...v novi prilogi ISTRA so na strani 9 opisane redne pomorske poti med Koprom, Izolo in Piranom, Istro ter Trstom ter delovanje samostojne Pomorske vlade, ki je bila ustanovljena že leta 1850 ter predstavitev dveh knjig˝Z barko v Trst, Nadje Terčon ter Il porto di Isola, Ferruccia Delisea˝: Laughing

PRISTANIŠČA

so kraji s posebnim vzdušjem. Nudijo varna zavetja ladjam, tu se križajo poti popotnikov, začne in konča vsakodnevno delo ribičev, natovarja se tovore iz daljnih krajev in predvsem se tam srečujejo ljudje ter njihove življenjske zgodbe. Na naši obali so v Kopru, Izoli in Piranu gradili notranja pristanišča, mandrače, ki imajo tusi z arhitekturnega vidika danes še poseben čar. Čeprav to niso bila velika pristanišča, so se preko njih skozi stoletja spletale številne kulturne, gospodarske in politične vezi, zato je njihova pomorska in širša vloga deležna precejšnjega zanimanja.
http://www.myvirtualpaper.com/doc/istra/istra-april09/2009050401/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:12; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Maj 09, 2009 9:15 am
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

MUZEJSKA SLIKA

/13/...poleg starega pomorskega muzeja Sergeja Mašere, si lahko v Piranu ogledate tudi tri leta star Muzej podvodnih dejavnosti, ki še obogati že tako bogato pomorsko tradicijo, ki je tesno povezana s svetovno zgodovino potapljaštva in celo podmorništvom:
Laughing

POMORSKI MUZEJ SERGEJA MAŠERE

Prve pomorske zbirke v Piranu so bile postavljene v Mestnem muzeju, ustanovljenem leta 1954, ki je bil leta 1967 preimenovan v Pomorski muzej "Sergej Mašera". Sedež ima v mogočni klasicistični palači Gabrielli ob pristanišču na Cankarjevem nabrežju 3. Takoj po ustanovitvi so v njem začeli preučevati zgodovino slovenskega pomorstva in pomorsko preteklost obalnega območja. Muzej zbira, preučuje in predstavlja pomorsko preteklost obalnega področja in gospodarske panoge, ki so vezane na morje. V njem si lahko ogledate arheološko zbirko o pomorskih poteh in trgovini od prazgodovine do srednjega veka in zbirko naselbinskih ostankov s kopnega in iz morja. Etnološka solinarska zbirka prikazuje postopek pridobivanja soli s pomočjo starih fotografij, maket, orodja in predmetov iz vsakdanjega življenja solinarjev. Etnološko ribiško zbirko bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski ribolov ter prikazi različnih načinov predelave rib. V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovin-ski zbirki pomorstva od srednjega veka do konca druge svetovne vojne so razstavljeni slavni Gruberjevi ladijski modeli, številni ladijski modeli različnih tipov ladij od galej do velikih jadrnic, instrumenti z ladij, mornarske uniforme, likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo. Pomorski muzej ima tri stalne zbirke zunaj svojega sedeža, in sicer: v vili sv. Marka v Portorožu, v Tonini hiši v Sv. Petru in v Sečoveljskih solinah.

IZVESTJA

Kot so povedali predstavniki Izvestij, ki bodo po napovedih zudi v bodoče prinašala strokovne prispevke kustosov tega muzeja in drugih poznavalcev morja o njihovem preučevanju pomorske dediščine, je ideja za tako poblikacijo muzeja stara že več deset let. Je posledica spoznanja, da mora o zanimivih in bogatih raziskavah ter delu tamkajšnjih muzejskih delavcev ostati tudi čim več zapisanega. Prva Izvestja, ki jih je uredil IGOR PRESL, objavljajo šest obsežnejših razprav NADJE TERČON, FLAVIA BONINA, BOGDANE MARINAC, IGORJA PRESLA in MAGDE REJA, v drugem pa zapise in poročila, ki jih je prispevali več avtorjev. Ta del je zapisan v manj znanstveni formi, a ni zato nič manj zanimiv. Vse prispevke spremlja bogato ilustrativno gradivo. Istra št.2 - 24.februarja 2010 - stran 2
http://www.primorske.si/pn/htdocs/RI/publish/index.html http://www2.arnes.si/~kppomm/frames/index_s.htm
Pomorski muzej "Sergej Mašera" Cankarjevo nabrežje 3 SI-6330 Piran T: +386 (0) 5 671 00 40 F: +386 (0) 5 671 00 50
E: muzej@pommuz-pi.si
Poletni urnik
Zimski urnik
Od torka do nedelje 9.00 – 12.00 in 18.00 - 21.00
Od torka do nedelje 9.00 – 12.00 in 15.00 - 18.00
http://www.pommuz-pi.si/
http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/PomorskiMuzejPiran/PomorskiMuzej/uvod.htm
http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/PomorskiMuzejPiran/PomorskiMuzej/PomorskiMuzej_Virtualno.html
1. Ladijski modeli patra Gabrijela Gruberja
2. Votivne podobe pomorcev
3. Zbirka ladijskih polen

1.Ladijski modeli patra Gabrijela Gruberja
Gabrijel Gruber je bil rojen leta 1740 na Dunaju. Študiral je v Gradcu, leta 1755 pa stopil med jezuite. Bil je strokovnjak za hidrotehniko in arhitekturo, poznal pa je tudi osnove pomorstva in pomorske zgodovine. Leta 1769 se je zaposlil na Mehanični šoli v Ljubljani, kjer je poučeval matematiko, mehaniko, hidravliko in inženirske vede. Poleg ladjedelništva so na šoli spoznavali tudi delovanje pristaniških naprav in objektov. Gruber je v bližini šole želel zgraditi ladjedelnico, kar pa je predstavljalo prevelik strošek. Kaiser Karl VI Avstrijska bojna ladja "Kaiser Karl VI.", delavnica G. Gruberja, 2. pol. 18. stol. Za pedagoško delo na šoli je bilo treba nekatera učila izdelati. Tako so nastali tudi ladijski modeli, ki so predstavljeni v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" Piran. Modele naj bi v letih 1774-1783 izdelal Spirito Vigo s sodelavci. Do predstavitve v piranskem Pomorskem muzeju so bili modeli shranjeni v depojih Narodnega muzeja v Ljubljani, ki je še danes njihov lastnik. Nekaj modelov iz Gruberjeve delavnice je bilo razstavljenih tudi v Pulju, a so ob umiku italijanske vojske leta 1943 izginili (ne)znano kam. korveta Model korvete, delavnica G. Gruberja, 2. pol. 18. stol. Linijsko ladjo "Kaiser Karl VI." s 106 topovi so ob pomoči mojstrov iz Antwerpna po načrtih nizozemskih in belgijskih ladij gradili na Reki v letih 1717-1719. Model je nastal po prvotnih načrtih verjetno v merilu 1 : 20. V Pomorskem muzeju so od Gruberjevih modelov na ogled še beneška vojna galeja, tovorna lagunska galeja, korveta, šambek in ogrodje ladje med gradnjo.
2.Votivne podobe pomorcev
V primerjavi s prvotnim številom je na slovenski obali ohranjenih zelo malo votivnih podob pomorcev oziroma mornarskih ex votov, saj so votivne podobe s pomorskimi motivi nekdaj polnile številne cerkve v obmorskih krajih. Te cerkvice se bodisi niso ohranile, saj to niso bile večje župne cerkve, pač pa manjše, osamljene cerkvice, vidne daleč z odprtega morja, ali pa so bile samostanske in celo pokopališke cerkvice, v katerih se žal vsa premična dediščina ni ohranila. Votivne podobe, na ogled v Pomorskem muzeju. Mornarji in ribiči, vajeni nadčloveških naporov in drznih pomorskih potovanj, so se pred odhodom na morje v njih zaobljubljali in se svojim zaščitnikom predvsem sv. Mariji, sv. Nikolaju, sv. Blažu idr. priporočali, ob srečni vrnitvi v svoj domači kraj pa jim v zahvalo darovali podobo. Največja zbirka mornarskih ex votov je ohranjena v zakristiji župnijske in romarske cerkve Marijinega prikazanja v Strunjanu, nekaj izvirnikov iz te cerkve pa hrani tudi Pomorski muzej "Sergej Mašera" v Piranu, kjer so razstavljene tudi kopije strunjanskih mornarskih votivnih podob. Mornarske zaobljubljene podobe iz Strunjana so slikane po splošno uveljavljenem obrazcu, ki se pod vplivom italijanske umetnosti razlikuje od vzorca v drugih slovenskih pokrajinah predvsem po večji dramatičnosti in dinamičnosti, pogojenih z vsebino uprizorjenega dogodka na morju. Preprosta slikarska dela največkrat neznanih, vendar spretnih in domišljije polnih podobarjev, so polna ljudske ekspresivnosti ter doživetosti in z bogato sporočilnostjo spremljajočih legend nudijo pri proučevanju pomorske preteklosti ob dokaj skromnih pisnih virih izredno dragocen vir informacij. Iz votivnih podob pomorcev spoznavamo tipe ladij (od ribiških čolnov, pri katerih so vidne tako regionalne kot krajevne posebnosti, do številnih tipov tovornih ladij na jadra in vesla, do parnih ladij, ki so jih poganjala ladijska kolesa ali ladijski vijak), raznoliko in spreminjajočo se ladijsko opremo (različne tipe in vezave jader ...). Iz legend razberemo imena ladij, spoznavamo vrste nezgod (brodolome, gusarske napade, razne spopade in bitke), kraje nezgod in njihovo številnost, smer trgovskih poti in potovanj itd. Le redko so votivne podobe kvalitetna likovna dela slikarjev, ki so poleg slikanja votivnih podob slikali tudi druge žanre. Tak slikar je bil Vasilij Basi Ivankovi}, ki je bil tudi kapitan dolge plovbe in se je, združujoč oba poklica, izkazal kot izvrsten ladijski portretist ter izjemno dober slikar življenja na morju. Sicer pa zaobljubljene podobe uvrščamo v zvrst ljudske oziroma naivne umetnosti, saj so večinoma nastale v podobarskih delavnicah ali pa so jih naslikali izraziti slikarji samouki. (Duška ŽITKO: Ex voto. Votivne podobe pomorcev. Koper, 1992)
3.Zbirka ladijskih polen
Med dragocene pomorske starine poleg mnogih predmetov, instrumentov in umetnin z odsluženih ladij sodijo tudi ladijske polene. Polene (iz francoske besede LA POULAINE, ki pomeni ladijski kljun) so lesene skulpture, ki so nekdaj krasile premce oz. ladijske kljune vseh tipov lesenih ladij od preprostih ribiških čolnov do tovornih, bojnih ter piratskih ladij. Pojav okraševanja ladijskih kljunov z raznimi figurami je prisoten skozi tisočletna obdobja razvoja ladij in se je predvsem v severnoevropskih deželah ter Franciji in Angliji ohranil do danes, čeprav je izgubil prvotni mistični oz. religiozni pomen velikokrat povezan tudi s praznoverjem in tradicijo ter ohranil predvsem estetsko funkcijo. Ideja o izganjanju zlih duhov iz morja s krašenjem ladijskih kljunov s simboli in figurami je prisotna v vseh kulturah od vzhoda do zahoda od najstarejših časov pomorstva dalje. Razvila se je v cele nize upodobitev, v katerih se izraža bogastvo idej, prepletenih z religioznostjo, praznoverjem in tradicijo. Poleg okraševanja krme z raznimi bogatimi rezbarijami oz. reliefi je prav okraševanje premcev oz. ladijskih kljunov z raznimi figurami znano skozi vsa obdobja razvoja ladij. Do nekakšega novoveškega razcveta krašenja ladijskih kljunov je prišlo v 19. stoletju, v t.i. zlati dobi jadrnic, pred pojavom parnih in železnih ladij. Tedaj so imele ladijske polene poseben pomen. Izdelovali so jih vešči rezbarji in velikokrat so bile tudi pozlačene ali pobarvane. V vseh pomorskih muzejih ter zasebnih zbirkah po svetu je ohranjenih največ polen prav iz tega obdobja. Njihova kvaliteta je različna in niha od dobrih rokodelskih oz. obrtnih izdelkov in čudovitih primerkov ljudske umetnosti do pravih umetniških del z dovršeno umetniško formo in visoko umetniško vrednostjo. Na večjih in prestižnejših ladjah so polene upodabljale lastnike ladij ali kapitane pa like iz bogate pomorske mitologije ter ženske figure kot personifikacije raznih zgodovinskih dogodkov, naravnih pojavov ipd. Pogosto so simbolizirale oz. ilustrirale ime ladje ali pa imele obliko grba, orožja in kakega drugega predmeta, ki se je nanašal na namembnost ladje, njeno ime ali njenega lastnika. Znano je, da je posadka skrbno varovala svojo poleno in jo celo ob slabem vremenu zaščitila, saj bi poškodovana skulptura prinesla nesrečo vsej posadki. Tudi če bi ladijsko poleno zažgali oziroma jo uporabili za kurjavo, bi to prineslo veliko nesrečo. Na južnem Primorskem je ohranjenih le sedem polen, ki pričajo o veliki umetniški tradiciji in bogatem rokodelskem znanju. Šest od teh sedmih polen je na ogled v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Meduza Morda najbogatejša v muzejski zbirki je polena v obliki popolnoma pozlačenega ženskega poprsja (90 x 60 x 45 cm). Podobnih doprsnih upodobitev je bilo predvsem v 19. stoletju zelo veliko. Herma, ki je krasila koprsko jadrnico "Corriere d'Egitto", je bila last kapitana Nazaria Zetta in je datirana v začetek 19. stoletja. Ženska z dolgimi, do ramen segajočimi lasmi, grozo izražajočim pogledom in okoli vratu pod grlom zavozlanima kačama je mitološki lik Meduze, ogrnjene v mehko padajočo tuniko, ki pokriva mogočno žensko oprsje. Močna ekpresivnost polene je rezultat izraza obraza in svetleče pozlate. Morski konj Polena največjih dimenzij (110 x 146 x 58 cm), razstavljena v Pomorskem muzeju v Piranu, predstavlja morskega konja. Tudi ta zamolklo zeleno-rjavo obarvana skulptura je v 19. stoletju krasila ladijski kljun večje koprske jadrnice. Muzeju v Kopru, kjer je bila do leta 1956, jo je podaril gospod Antonio Fonda-Savio iz Trsta. Mitološko bitje, ki ima glavo in grivo podobno konjski, zadnji del trupa pa kot morski konjiček, ni osamljen primer motiva polene. Več podobnih primerov se nahaja v pomorskih muzejih po Evropi. Runo Pomorski muzej v Piranu hrani tudi zanimivo ladijsko poleno v obliki skodrane glave (52 x 35 x 35 cm). Skulptura lepo izrezljanih lasnih kodrov je verjetno krasila trabakolo, saj se enaka polena, ki naj bi bila nekoč na ladijskem kljunu stare beneške trabakole, nahaja v pomorskem muzeju v Benetkah. Piranska polena je žal precej poškodovana, saj so jo, potem ko je odslužila, uporabljali kot tnalo za sekanje drv. Morska pošast Poleg teh treh so razstavljene še manjša polena v obliki morske pošasti, ženska figura (morda sv. Marija zaščitnica mornarjev) in Nereida. (Duška ŽITKO: Ladijske polene v koprskem in piranskem muzeju. Annales ; Št. 6. Koper, 1995.)

ULIČNI MUZEJ V IZOLI

Dobro ohranjeno in živahno staro mestno jedro je ena od prednosti Izole v ambientalnem in historičnem smislu ter v smislu turistične ponudbe. Živahnost mesta ni odvisna samo od prebivalcev, temveč tudi od dejavnosti, ki se v njem odvijajo in vanj pritegnejo tok ljudi. V starem mestu je zato potrebno ustvariti nove dejavnosti, obstoječe pa podpreti. Namen projekta je dopolniti turistično ponudbo kraja in povečati pretok ljudi v trgovskih ulicah, jih privabiti kot muzejske obiskovalce ali kupce ali pa oboje ter skozi dokumente in vedute, slike, fotografije in predmete predstaviti zgodovino Izole in njene povezave z najbližjo okolico. V trgovskih ulicah nastaja po fazah Ulični muzej. Stalna Zbirka ladijskega modelarstva je postavljena v Ulici Alme Vivode. K projektu so pristopili zainteresirani trgovci, gostinci in obrtniki, ki so bili pripravljeni v svojih lokalih razstaviti fotografsko gradivo in muzejske predmete ali lastne starine. Izhodišče Uličnega muzeja je bilo, da mora s svojo vsebino obogatiti dejavnost lokalov, hkrati pa predstaviti kulturno dediščino Izole. Izbrane so bile vsebine, pomembne za Izolo, Istro in trenutno dejavnost posameznega lokala. Muzeološka prezentacija se zaradi usklajevanja številnih interesov razlikuje od klasičnih muzejskih zasnov in postavitev in prinaša nekaj novega tako za snovalce kot za uporabnike. * V prvi fazi je v projekt vključenih 15 trgovskih, gostinskih in obrtnih lokalov v Ljubljanski, Koprski in Ribiški ulici, ulici Ob vratih ter na Trgu republike in Velikem trgu. * V drugi fazi razvoja muzeja bodo prvotne vsebine nadgrajene z vključevanjem same ulice v muzeološko dogajanje in poskusom oživljanja posameznih pomorskih znanj in veščin. Projekt je odprt za trajnostni razvoj in je zasnovan v čezmejnem okviru. Vanj so vključene tudi italijanske institucije, ki se prav tako ukvarjajo z revitalizacijo mestnih jeder oziroma skrbijo za ohranjanje, predstavljanje in popularizacijo skupne kulturne in zgodovinske dediščine s področja Ogleja. Pridite še! Projekt so financirali: Evropska unija, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Izola.

POVEZAVE NA SORODNE IN ZANIMIVE STRANI

Muzeji in galerije http://icom.museum/
http://www.icmmonline.org/pages/home.htm
http://www2.arnes.si/~ljprirodm6/index.html
http://www.nmm.ac.uk/
http://www.anmm.gov.au/site/page.cfm Zgodovina pomorstva, podvodna arheologija
http://nautarch.tamu.edu/ http://www.assonet.org/ http://www.maritimehistory.org/ http://www.nauticalarchaeologysociety.org/index.php
http://www.rex-mk.si/ Piran, Istra, Slovenija
http://www.randburg.com/si/piran.html http://www.burger.si/ http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/PomorskiMuzejPiran/PomorskiMuzej/uvod.htm Slovenske marine
http://www.marinap.si/si/
http://www.marina-koper.si/
http://www.marinaizola.com/ Varia
http://www.salt.org.il/main.htm
http://www.alas.gr/ november 2004

MUZEJ PODVODNIH DEJAVNOSTI PIRAN

Morje povezuje Slovensko potapljanje in svetovna zgodovina potapljanja, Avstro-ogrska monarhija, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Italija, SFRJ in Republika Slovenija. Il mare unisce Attivita subacquee slovene e storia mondiale delle immersioni, in particolar modo durante la Monarchia austro-ungarica, il Regno di Jugoslavia, il Regno d’Italia, la Repubblica Socialista Federativa di Jugoslavia e la Repubblica di Slovenia. Sea Connects People History of underwater activities with special emphasis on the Austro – Hungarian Monarchy, the Kindom of Yugoslavia, the Kindom of Italy, the Socialist Federative Republic of Yugoslavia and modern Slovenia. Slovensko potapljanje in svetovna zgodovina potapljanja, Avstro - ogrska monarhija, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Italija, SFRJ in Republika Slovenija. Človek je že od nekdaj želel vedeti, kaj je pod vodo. To je bil skrivnosten, neznan svet, poln pošasti, globokih brezen in potopljenih zakladov. V Muzeju podvodnih dejavnosti v Piranu si boste lahko ogledali prikaze potapljanja od njegovih začetkov pa do danes. Seznanili se boste s potapljanjem v skafandrih, o potapljaških nesrečah, s športnim potapljanjem, potapljanjem v vojnih mornaricah, reševanjem iz potopljenih podmornic, delovanjem podmornic, podvodnimi fotografijami itd. Razstavljeni so: starodavna potapljaška oprema, ročne tlačilke, skafandri in športna potapljaška oprema, ki so jo uporabljali naši predniki, dedje in očetje. Videli boste diverzantsko potapljaško opremo, podvodno orožje, modele podmornic, uniforme podmorničarjev ter osebne predmete posameznikov, ki predstavljajo našo bogato zgodovino podvodnih dejavnosti. Predmeti, fotografije in ostalo gradivo vam bodo pričarali življenje starih potapljačev in podmorničarjev ter njihov skrivnostni podvodni svet, ki jih je obdajal pri nevarnem in težaškem delu, pri raziskovanju podvodnih globin ali zabavi. V muzeju so posebej predstavljeni potapljači, ki so živeli in delali na slovenski istrski obali. Posebej zanimiva pa je zgodba o starih slovenskih potapljačih, ki so živeli na slovenski etnični obali na Tržaškem od izliva reke Soče pa do Trsta. Ogled muzeja je priporočljiv predvsem za šolajočo se mladino, študente in ljubitelje pomorske zgodovine.
Župančičeva 24 6330 Piran Slovenia
Telefon: +386 (0)41 685 379, (0)41 963 136 info@muzejpodvodnihdejavnosti.si
Odprto: - od 1.06. do 30.9.: od 10:30 do 20:00, vsak dan
- od 1.10. do 31.5.: od 11:00 do 18:00, petek, sobota, nedelja in praznik - skupine: od 9:00 do 21:00, vsak dan - po predhodni najavi! http://www.muzejpodvodnihdejavnosti.si/
http://www.destinacije.com/slika_nav.asp?lang=slo&pg=1&folder=Slike-Slovenija-MuzejiiGalerije&cp=21&s=Next
http://www.obala.com/SSM_RAZNO/pot.muzej_2.html http://www.obala.com/SSM_RAZNO/pot.muzej_3.html http://www.obala.com/SSM_RAZNO/pot.muzej_4.html http://www.obala.com/SSM_RAZNO/pot.muzej_5.html http://www.obala.com/SSM_RAZNO/pot.muzej_6.html http://www.obala.com/SSM_RAZNO/pot.muzej_7.html

PRVE POD VODO - 1938:

http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=118&Itemid=9

NAUTIEK 2009

Priznanje zanesenjakom The Historial Diving Society iz Londona, ki združuje 20 nacionalnih organizacij z vsega sveta, katerih delo je povezano z raziskovanjem in predstavljanjem zgodovine podvodnih dejavnosti, je letošnje priznanje za največje zasluge na tem področju podelilo Muzeju podvodnih dejavnosti Piran. ˝Nautiek 2009 je prestižno prehodno priznanje, ki so ga do zdaj prejeli muzeji iz Velike Britanije, Francije, ZDA, Švedske, Danske in Poljske˝, je povedal Žarko Sajić, direktor muzeja, ki je bil ustanovljen avgusta 2oo6 in je edini specializirani muzej za podvodne dejavnosti na vzhodni strani Jadrana. Do danes so našteli že skoraj 30.000 njegovih obiskovalcev.

*** Muzej podvodnih dejavnosti je prejel mednarodno priznanje

Postal je muzej leta V Muzeju podvodnih dejavnosti Piran so pred kratkim prejeli mednarodno priznanje Nautiek, ki ga podeljuje združenje The Historical Diving Society iz Londona. Gre za prehodno nagrado, zato se bo ta piranski muzej 365 dni kitil z nazivom najboljšega tovrstnega muzeja leta v svetovnem merilu. Komisija je med vsemi kandidati, ki so se potegovali za prestižni naslov, ocenila, da si tokratno priznanje prisluži prav piranski muzej, za katerega so v obrazložitvi zapisali, da je vidno prispeval k poznavanju zgodovine potapljanja in podvodnih dejavnosti. “Še posebej smo ponosni, da so nas izbrali v konkurenci držav, ki imajo mnogo bogatejšo tradicijo podvodnih dejavnosti kot Slovenija,” je zadovoljen mag. Žarko Sajič, gonilna sila muzeja, ki je med drugim član prej omenjenega londonskega združenja. Slovesna podelitev priznanja bo konec oktobra v Veliki Britaniji, kjer bodo prejeli letno prehodno priznanje z vgraviranimi nazivi vseh do zdaj nagrajenih muzejev in poseben krožnik, ki ga prejmejo v trajno last. V Muzeju podvodnih dejavnosti v Piranu lahko obiskovalci vstopijo v skrivnost podvodnega sveta in si ogledajo bogato zbirko potapljaških starin. Rdečo nit razstavljenih eksponatov predstavljajo tehnični pripomočki za podvodne dejavnosti. Človeška podvodna zgodovina se je po nekaterih virih začela pisati že v 17. stoletju, ko so iznašli prve podvodne zvonove. Prvi potapljaški podvigi pa segajo v čas okoli leta 1875, ko so na dunajskem razstavišču širši javnosti prvič predstavili prototip potapljaškega skafandra. Kljub hitro razvijajoči se tehniki je teža takratne potapljaške oprema s svinčeno okovanimi čevlji in bakreno naglavno kupolo neredko presegla sto kilogramov. Muzejska zbirka obiskovalce seznanja z zgodovino potapljanja v skafandrih, s potapljaškimi nesrečami, športnim potapljanjem, potapljanjem v vojnih mornaricah, z reševanjem iz potopljenih podmornic, delovanjem podmornic in zanimivimi podvodnimi fotografijami. Med drugim so razstavljeni starodavna potapljaška oprema, ročne tlačilke, podvodno orožje, skafandri, modeli podmornic in uniforme podmorničarjev. Muzej podvodnih dejavnosti Piran je ustanovil Zavod za ohranjanje pomorske dediščine Portorož z denarjem projekta Phare CBC Slovenija - Italija. Odprli so ga pred tremi leti in do danes je v svojih prostorih gostil skoraj 30.000 obiskovalcev. Je edini specializirani muzej za podvodne dejavnosti na vzhodni strani Jadrana. http://www.primorske.si/pn/article_wide.aspx?pDesc=34682,%201,%2042

ČLANI HISTORICAL DIVING SICIETY:

http://www.thehds.com/about/worldwide.html
http://www.thehds.com/
http://www.thehds.com/publications/hdt.html
http://www.thehds.com/publications/surface.html
http://www.thehds.com/publications/bell.html
http://www.thehds.com/publications/saturate.html
http://www.thehds.com/publications/thompson.html http://www.thehds.com/publications/medals.html
http://www.thehds.com/publications/hassbib.html
http://www.thehds.com/equipment/gallery01/photos01.html

SLIKE:

http://www.thehds.com/images/aquar1.jpg
http://www.thehds.com/images/brig9601.jpg
http://www.thehds.com/images/brig9602.jpg
http://www.thehds.com/images/chat9601.jpg
http://www.thehds.com/images/chat9602.jpg
http://www.thehds.com/images/chat9603.jpg
http://www.thehds.com/images/nec9601.jpg
http://www.thehds.com/images/nec9602.jpg
http://www.thehds.com/images/nec9603.jpg
http://www.thehds.com/images/pres9801.jpg
http://www.thehds.com/images/pres9802.jpg
http://www.thehds.com/images/pres9803.jpg
http://www.thehds.com/images/pres9804.jpg
http://www.thehds.com/images/pres9805.jpg
http://www.thehds.com/images/pres9806.jpg
http://www.thehds.com/images/pres9807.jpg
http://www.thehds.com/images/pres9808.jpg
http://www.thehds.com/images/ston9501.jpg
http://www.thehds.com/images/ston9502.jpg
http://www.thehds.com/images/ston9503.jpg
1910
http://www.thehds.com/divers/index.html
1943
http://www.thehds.com/equipment/gallery02/jim03.jpg
1946
http://www.thehds.com/equipment/gallery02/jim02.jpg
1948
http://www.thehds.com/equipment/gallery02/jim01.jpg http://www.thehds.com/equipment/gallery02/jim04.jpg http://www.thehds.com/equipment/gallery02/jim05.jpg

LONDONSKI AKVARIJ

http://www.thehds.com/equipment/gallery02/jim06.jpg http://www.thehds.com/equipment/gallery02/jim07.jpg http://www.thehds.com/equipment/gallery02/jim08.jpg http://www.thehds.com/equipment/gallery02/jim09.jpg

VLADO KLOBUČARIČ & ŽARKO SAJIĆ
http://www.thehds.com/stolen/ref05.htm

MONOGRAFIJE

http://www.thehds.com/publications/monographs.html

KORISTNI NASLOVI:

* Cave Diving Group www.cavedivinggroup.org.uk
* Diving Heritage www.divingheritage.com
* French National Sea Experience Centre - Boulogne sur Mer www.nausicaa.fr
* HDS Corporate Members Members
* HDS Worldwide and Affiliated Members Members
* International Diving Schools Association www.idsaworldwide.org
* Rebreathers Worldwide www.therebreathersite.nl
* Royal Navy Submarine Museum - Gosport www.rnsubmus.co.uk
* Russian Diving www.russiandiving.co.uk
* Stoney Cove www.stoneycove.com
* The Nautical Archive www.nauticalarchive.com
* The National Diving Centre www.ndac.co.uk
* Diving Machines www.divingmachines.com
* Duikmuseum Lemmer www.duikmuseum.nl
* The National Diving Centre www.ndac.co.uk
*The Florida Keys History of Diving Museum www.divingmuseum.org
* Shipwreck Centre and Maritime Museum www.iowight.com/shipwrecks * Diving - From the past into the future www.secret-bottletop.com/diving/index.html
* UKDivers Community www.ukdivers.com
* North Sea Divers - A Requiem www.jim.limbrick.btinternet.co.uk
* Finstrokes Rebreather and SCUBA diving finstrokes.com
* Offshore Marine Services www.iga.uk.com/offshore
* British Sub Aqua Club www.bsac.com
* London Diving Chamber londondivingchamber.co.uk
* Minewarfare & Clearance Diving Officers' Association www.mcdoa.org.uk
* Dive In Books www.diveinbooks.co.uk
* Lambourne Environmental Diving Service www.lambournediving.comNazadnje urejal/a zoran13 Ned Feb 28, 2010 10:29 pm; skupaj popravljeno 7 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:13; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guruPridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Maj 09, 2009 9:41 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

GALEBOVA SLIKA

/13/...je edina še preživela jadrnica te vrste na celotnem Jadranu: Laughing

Jadrnica GALEB Zmaga na regati starodobnikov v Trstu 17. oktobra 2004

Obnova jadrnice Galeb septembra 2006 ! V letih 1934-38 sta koreografa in baletna plesalca svetovnega slovesa Pia in Pino Mlakar vodila züriški balet, dopuste pa preživljala tudi na slikovitih dalmatinskih obalah in otokih. Leta 1936 sta v počastitev rojstva hčere Veronike pri trogirski ladjedelniški zadrugi naročila športno jadrnico, sicer kuter, ki ga ladjedelci poznajo pod oznako M6, jadralci pa kot "one-design". Z "Galebom", ki je edina preživela jadrnica te vrste na Jadranskem morju, sodelovala pa je na prenekateri regati, je družina Mlakar več kot petdeset poletij križarila po Jadranskem morju. Ob ugodnem vetru je ta preko desetmetrski simbol elegance in ideal takratnih regatnih jadralcev rezal valove tudi z dvanajstimi vozli. Po zapiskih vodje trogirske ladjedelniške zadruge Anteja Katalinića so bila rebra, kobilica, premna in krmna grodnica izdelane iz hrastovine, zunanja oplata iz lesa slovenskih borov, krov pa iz macesnovega lesa. Za notranjo opremo so uporabili dragocenejši tikov les. Oplata je bila na rebra pritrjena z bakrenimi zakovicami, za druge dele pa so bile primernejše tiste iz pocinkanega jekla. Čeprav izvrstnih plovnih lastnosti pa je jadrnica bila prenizka za štiričlansko družino. Leta 1958 je mojster Bonifačič iz Žurkovega pri Reki jadrnico obnovil in zvišal za dobrih 10 centimetrov. Jahta je bila v lasti in uporabi zakoncev Mlakar do maja 1994, ko sta jo podarila Pomorskemu muzeju "Sergej Mašera" Piran, ki z lastnimi sredstvi, ob pomoči tudi tujih sponzorjev, obnavlja to materialno pričo pomorske preteklosti in slovenske kulturne zgodovine.

Sponzorji obnove Galeba:
* MARAND
* SEAWAY TIM
* MARINA V IZOLI
* MINISTRSTVO ZA KULTURO
* OBČINA PIRAN
* DEBITEL

Na poti v Piran Obnova Galeba leta 1995 "Galeb" med vleko v Piran in med popravljanjem v marini v Izoli poleti 1995. Jeseni leta 1995 je bila prva faza obnove končana. Ponovna splavitev "Galeba" je bila napovedana za konec oktobra tega leta v marini v Izoli. Izolska marina je ves čas obnove gostila muzejsko jadrnico, osebje marine pa je aktivno pomagalo pri delih. 27. oktobra je bil "Galeb", ob prisotnosti Mlakarjevih, tedanjega ministra za kulturo g. Pelhana in drugih gostov, ponovno splavljen. Pia in Pino Mlakar Splavitev Pia in Pino Mlakar na splavitvi delno obnovljenega "Galeba" v marini v Izoli oktobra 1995. Jadrnica je bila zaenkrat sicer še vedno brez jambora, kar je precej krnilo njen ugled hitre jadralke. Kmalu po splavitvi so v muzeju začeli iskati morebitnega izdelovalca novega jambora, ki pa bi moral biti natančna kopija starega. Delo je bilo nazadnje zaupano majhni ladjedelnici na Reki na Hrvaškem. Na naslednji večji dogodek pri obnovi je bilo treba čakati do leta 1998, ko so se delavci muzeja ponovno temeljiteje lotili "Galeba". Odpravili so nekatere pomanjkljivosti iz let 1994 in 1995, namestili pa so tudi jambor in jadrnica je dobila svojo pravo podobo. Stara jadra so dobro prestala preizkus in iz izolske marine, ki jo je gostila vse do takrat, je do matičnega pristana v Piranu, kljub slabemu vetru, prijadrala. Da gre z "Galebom" resno računati, se je izkazalo tudi na defileju starih bark, ki je potekal v okviru sejma Internautica '99. Leta 2004 pa so bila nameščena nova, dakronska jadra.
http://www.pommuz-pi.si/frames/index_s.htm
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Maj 18, 2009 5:56 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Jul 2013 13:26; skupaj popravljeno 8 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Maj 15, 2009 5:46 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

PIRATSKA SLIKA

/13/... marsikomu se ob njihovi omembi naježijo vse dlake, saj vedo, da so sposobni prav vsega: Embarassed

Pirati na luksuzni jahti

Deset oboroženih piratov je ob somalski obali napadlo luksuzno jahto in 30 članov posadke vzelo za talce. Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je povedal, da je Francija stopila v kontakt z ugrabitelji jahte ter da bodo storili vse, da zavarujejo svoje državljane. Jahta Ponant Jahta Ponant. Na krovu je mogoče videti pirate. Skupina piratov je v petek napadla jahto Ponant, pravi plavajoči hotel s petimi zvezdicami, in 30 članov posadke vzela za talce. Potnikov ni bilo. Večina ugrabljenih je Francozov, zato je francoska vojska že pripravljena na reševanje. Vendar pa za zdaj le sledijo jahti, saj ne želijo ogroziti življenj ljudi na krovu. Ugrabitve so v Somaliji pogoste, z žrtvami pa v pričakovanju visokih odkupnin ravnajo dobro. Tako naj bi bilo tudi tokrat. Jahta Ponant Jahta za seboj vleče dva motorna čolna. Jahta je plula s Sejšelov proti Sredozemlju, ko so jo pirati napadli in jo preusmerili proti Somaliji. Francoska vojska je objavila videoposnetek jahte, še bolj zgovorne pa so tokrat fotografije. Na njih je mogoče videti pirate, ki stojijo na krovu. Plovilo za seboj vleče dva manjša čolna, domnevno tista, s katerih so izvedli napad.
http://24ur.com/novice/crna-kronika/foto-in-video-pirati-na-luksuzni-jahti.html

KORZIKA

Na Korziki udarili pirati Štirje oboroženi moški so ob obali Korzike zasedli 55-metrsko jahto z 19 potniki. Iz sefa so odnesli 140 tisoč evrov. Korzika Pred obalo Korzike so štirje pirati napadli jahto in z nje odnesli 140 tisoč evrov. Iz Francije poročajo o napadu piratov. Štirje oboroženi moški so namreč na obali Korzike zasedli 55-metrsko jahto in izpraznili sef na njej. Do nje so pripluli v noči na ponedeljek, ko je bila zasidrana blizu mesta Porto Vecchio na jugu Korzike, in jo zasedli. Za ta podvig so morali pred pobegom onesposobiti deset članov posadke in devet potnikov. Iz sefa razkošnega plovila naj bi odnesli okoli 140.000 evrov.
http://24ur.com/novice/crna-kronika/na-korziki-udarili-pirati.html

ŠTIRI LADJE

Med zajetimi tudi dva hrvaška mornarja Pirati ob somalijski obali so v dveh dneh zajeli kar štiri ladje. Med zajetimi ladjami naj bi bil tudi panamski tanker, na katerem naj bi bila dva hrvaška državljana. Pirati so v 48 urah zajeli štiri ladje. Zadnja zajeta ladja je nemška tovorna ladja. Nekaj ur pred tem so pirati zajeli tovorno ladjo, ki je plula pod iransko zastavo, ter japonski tanker. Na panamski ladji naj bi bili poleg dveh hrvaških državljanov še ruski in japonski mornarji. Uradnih podatkov o zajetih sicer še ni, hrvaško zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da naj bi bila med ugrabljenimi tudi dva Hrvata. Skupno število članov posadke na vseh štirih ujetih ladjah je 96. Obalna straža je nemočna v boju zoper pirate, ki so letos še okrepili svoje dejavnosti. Zloglasni somalijski pirati običajno zahtevajo odkupnino v višini 10.000 dolarjev na ladjo, v posameznih primerih pa tudi več. Samo v letošnjem letu naj bi ob obali Somalije ugrabili že najmanj 30 ladij. Piratstvo je zelo dobičkonosen posel Ob obalah Somalije je obalna straža neučinkovita. Nekateri napadi in ugrabitve posadk so se končale tudi s smrtnimi žrtvami, mnoge mednarodne organizacije pa opozarjajo, da gre za resen problem, ki ogroža pomorski promet. Novodobni pirati pa niso grožnja le pomorcem, temveč ogrožajo tudi revne afriške države. Te namreč zaradi napadov ne dobijo prepotrebne humanitarne pomoči. http://24ur.com/novice/svet/med-zajetimi-tudi-dva-hrvaska-mornarja.html

GRŠKI TANKER

Pirati ugrabili tanker Oboroženi pirati so v Adenskem zalivu v bližini Somalije ugrabili grški tanker z 20-člansko posadko. Tanker Oboroženi pirati so v petek popoldne v Adenskem zalivu v bližini Somalije ugrabili grški tanker z 20-člansko posadko, so danes sporočili z malezijskega Mednarodnega urada za pomorstvo (IMB). Tanker je plul iz jugovzhodne Azije, namenjen pa je bil proti Sueškemu prekopu. Vodja IMB Noel Choong je pojasnil, da so pirati grški tanker zasedli v petek ob 15.30 po srednjeevropskem času. Tanker, ki je sicer plul pod panamsko zastavo, naj bi pirati sprva napadli s čolnov. To je letos že 69. tovrstni napad v somalijskih vodah, pirati pa svoj plen največkrat usmerijo proti vzhodni obali Somalije oziroma globlje v Adenski zaliv, proti severni obali te afriške države. 11 ugrabljenih ladij skupaj z več kot 200 člani posadke pirati še vedno zadržujejo in zanje zahtevajo odkupnino.
http://24ur.com/novice/svet/pirati-ugrabili-tanker.html

83 LADIJ

Pirati zanikajo znižanje odkupnine Pirati, ki so zajeli ladjo Sirius Star s količino nafte v vrednosti 100 milijonov nafte, zanikajo, da so znižali odkupnino. Za tanker in posadko 15 milijonov Somalijski pirati, ki zadržujejo ladjo Sirius Star, naj bi znižali odkupnino in zahtevali 'samo' še okoli 15 milijonov dolarjev, so pisali savdski mediji. Vendar pa je vodja piratov Mohamed Said sporočil, da se to ni zgodilo. Odkupnina naj bi bila tako še vedno 25 milijonov ameriških zelencev. Tanker je sicer prevažal za več kot 100 milijonov dolarjev nafte, na krovu pa je bilo 25 članov posadke iz Velike Britanije, Savdske Arabije, s Hrvaške in Filipinov. Tanker Ugrabljena ladja Sirius Star Somalijski islamistični borci so pred nekaj dnevi pozvali pirate, naj osvobodijo ladjo ali pa se bodo soočili z oboroženo akcijo. Islamistični voditelji v Somaliji so že pred tem sporočili, da je piratstvo v islamu eno najhujših kaznivih dejanj. Obsodili so tudi porast piratstva v somalijskih vodah. Adow: Izsledili bomo vsako ladjo Predstavnik islamističnega združenja Islamic Courts Union (ICU) Abdirahim Isse Adow, čigar možje se nahajajo na področju Harardhereja, kjer je bila ugrabljena ladja, je poudaril, da so pirati zahtevo po višini odkupnine znižali, odkupnina naj bi znašala 15 milijonov dolarjev. Adow je še dejal, da se bodo njegovi možje spopadli s pirati in osvobobdili ladjo Sirius Star, ker je to "muslimanska ladja". Predstavniki somalijske vlade naj bi bili prav tako na udaru s strani piratov, ki naj bi zahtevali več milijonov dolarjev za odkupnine, poročajo analitiki in diplomati. Vlada je te informacije zanikala. "Smo proti piratom. Izsledili in osvobodili bomo vsako ladjo, kjer koli po svetu že pluje. Ladja se je pomaknila več kot 100 kilometrov globlje na odprto morje in nam je pobegnila," je še poudaril Adow. Grožnje Irana Iranska vlada je danes sporočila, da bodo uporabili proti piratom tudi silo, če bo to potrebno. Pirati so prejšnji teden blizu obale Jemna ugrabili iransko ladjo. Predstavnik danske vlade pa je prav tako dejal, da bodo zaradi nevarnosti piratskih napadov preusmerili preko 50 ladij iz Sueškega prekopa. Ladje bodo plule preko Rta dobrega upanja. O podobnih ukrepih razmišljajo tudi druge pomorske družbe. "Vsi smo morali ostati na mostu, vseh 22 članov posadke. Tam smo spali. Bilo je zelo strogo. Za vse smo morali dobiti njihovo dovoljenje," je dejal Fernandes, ki so ga pirati zajeli. Neimenovani predstavnik Sueškega kanala pa je danes prav tako izrazil skrb, da bi zaradi piratskih napadov lahko utrpeli velike finančne izgube, saj se bodo ladje odločale za potovanje po drugih morskih poteh. Za mednarodno blokado Pomorske organizacije pa so danes Združene države pozvale, naj uvedejo mednarodno pomorsko blokado ob somalijski obali. Na konferenci v malezijskem Kuala Lumpurju so se zavzeli tudi za uvedbo jasnih pravil, po katerih bi lahko tuje vojne mornarice prestrezale in preganjale morske razbojnike, ki nekaznovano delujejo na območju Adenskega zaliva. "Morda bi morali ZN usklajevati pomorsko akcijo ob obalah Somalije. Lahko bi uvedli blokado ob somalijski obali," je dejal Peter Swift iz Mednarodnega združenja neodvisnih lastnikov tankerjev (Intertanko). Opozoril je na resne posledice na svetovno trgovino, če se napadi ne bodo ustavili. 90 odstotkov svetovne trgovine namreč poteka po morju. Za akcijo proti piratom tudi arabske države Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je pozval arabske države k vzpostavitvi skupne pomorske enote, ki se bo borila proti somalijskim piratom. "Ta enota bi lahko sodelovala z drugimi silami v regiji za zaščito varnosti," je dejal. Arabska liga bi z vzpostavitvijo lastne enote pomagala ameriškim patruljam in ladjam zveze Nato, ki že nadzirajo vse bolj nevarne vode pred obalo Somalije, je pojasnil Musa. Po njegovih besedah že obstajajo dogovori o vojaškem sodelovanju med arabskimi državami, na podlagi katerih bi lahko novoustanovljena pomorska enota delovala. Nad ladje z raketami Tanker Vojaško spremstvo turške ladje Posadka japonske ladje, ki so jo somalijski pirati izpustili 15. novembra po plačilu odkupnine v višini 2,5 milijona dolarjev, pa je medtem danes razkrila podrobnosti o dogodku. Po njihovih navedbah so pirati oboroženi odvisniki od drog, njihov edini cilj pa je denar. 20-letni indijski mornar Naveed Burombka je novinarski konferenci v Bombaju dejal, da so pirati najprej streljali na ladjo z raketometom, a so jo za deset do 15 metrov zgrešili. "Nato so se povzpeli na ladjo. Nato so streljali z nje. Nihče ni vedel, kaj se dogaja. Imeli so avtomatsko orožje, raketomete in elektrošoke," je povedal. Njegov 25-letni sodelavec Allister Fernandes pa je dejal, da so jih pirati, ki se niso trudili skriti svoje identitete, ves čas nadzorovali. "Vsi smo morali ostati na mostu, vseh 22 članov posadke. Tam smo spali. Bilo je zelo strogo. Za vse smo morali dobiti njihovo dovoljenje," je dejal. Burombka je še povedal, da je bil eden od piratov zadolžen za pogajanja, o napredku pa je ves čas obveščal kapitana. Gusarji naj bi bili ves čas v stiku tudi z drugimi skupinami piratov v bližini. "Če bi se uprl, bi te ustrelili. To so narkomani. Njihov edini cilj je denar," je dejal. Napadenih najmanj 83 ladij Število uspešnih piratskih napadov na območju naj bi se po navedbah ameriške mornarice zaradi okrepljenih vojaških in civilnih ukrepov s 53 odstotkov v avgustu v oktobru zmanjšal na 31 odstotkov. Napad na ladjo Sirius Star pa kaže, da so se somalijski pirati prilagodili spremenjenim razmeram in pripravljajo vedno bolj nasilne napade. Po podatkih Mednarodnega pomorskega urada je bilo od januarja ob obalah Somalije napadenih najmanj 83 ladij, med katerimi so jih pirati 33 ugrabili. 12 ladij in več kot 200 članov posadke je še vedno v rokah piratov. Pirati so dobro organizirani na območju severovzhodne konice Somalije med Adenskim zalivom in Indijskim oceanom. Na tej glavni pomorski poti v Sueški prekop, prek katere naj bi potekalo okoli 30 odstotkov svetovnega tranzita nafte, na hitrih čolnih in do zob oboroženi prežijo na svoje žrtve. Zajete ladje včasih zadržujejo tudi po več tednov, izpustijo pa jih po plačilu visoke odkupnine.
http://24ur.com/novice/svet/15-milijonov-za-zivljenja-mornarjev.html

HRVAŠKI MORNARJI

Francozi pred pirati rešili hrvaške mornarje Mornarji hrvaškega tankerja so za las ušli napadu 19 somalijskih piratov v Adenskem zalivu. Rešila jih je francoska vojna ladja. Somalijski pirati tudi v novem letu ne počivajo. Tako je v nedeljo skupina 19 Somalijcev v Adenskem zalivu v Rdečem morju skušala napasti hrvaški tanker Donat in panamsko tovorno ladjo Vulturnus, a jim je to preprečila francoska vojna ladja. Somalijski pirati Pirate je zajela francoska mornarica, ki jih bo predala somalijskim oblastem. Kot so sporočili iz urada francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, je francoska mornarica z 'odločno akcijo' preprečila dva nova napada piratov. Ujetje somalijskih piratov je potrdilo tudi francosko zunanje ministrstvo. "Ujeli so 19 somalijskih piratov, ki so skušali napasti dve ladji. Pirati so imeli pri sebi orožje, strelivo in drugo opremo. Zdaj jih bodo predali somalijskim oblastem," so povedali v Sarkozyjevem uradu in hkrati čestitali svojim možem, ki so preprečili napad. Med zajetimi stvarmi so avtomatske puške, dve raketi in več kot 1000 litrov goriva. Predsednik uprave družbe lastnice hrvaškega tankerja je povedal, da so imeli njihovi mornarji bližnje srečanje s pirati, a se je vse srečno končalo. "Do tankerja so pripluli trije manjši čolni, za katere so hrvaški mornarji sprva mislili, da so ribiški. Nekaj časa so pluli ob tankerju, nato pa odšli. Nihče ni napadel," je povedal predsednik uprave. Kot je še dejal, bodo s tankerjem na vezi, dokler ne izpluje iz tega nevarnega območja, prav tako pa povedal, da njihovi mornarji niso videli nobene vojaške ladje. Hrvaški tanker pluje preko Rdečega morja proti Kitajski, na krovu pa je 26 članov posadke. Čeprav ne plujejo prvič po nevarnih somalijskih vodah, pa do zdaj še niso imeli srečanja s pirati.
http://24ur.com/novice/svet/francozi-pred-pirati-resili-hrvaske-mornarje.html

RICHARD PHILLIPS

Trije pirati mrtvi, kapitan na varnem Kapitana Richarda Phillipsa, ki so ga pirati v Adenskem zalivu več dni zadrževali v reševalnem čolnu, so rešili. Ugrabljeni kapitan Osvobojeni kapitan Pirati so znani po svoji prijaznosti. Talcem naj bi večkrat ponudili pečeno kozje meso, navadno pa so jim posodili tudi telefone, da so se lahko javili svojim bližnjim. Kolikor je znano, niso nikoli nobenega od talcev ubili. Potem ko so ga pirati več dni zadrževali na reševalnem čolnu, so kapitana ugrabljene tovorne ladje Richarda Phillipsa osvobodili, je sporočila ameriška mornarica. Pri tem naj bi tri pirate, ki so ga ugrabili, ubili, enega pa priprli. Akcijo naj bi izpeljali medtem, ko se je eden od piratov pogajal na bližnji ameriški ladji. Phillips naj bi skočil iz čolna, kar so izkoristile ameriške vojaške sile. V navzkrižnem ognju so tako umrli vsi trije pirati, ki so bili takrat v čolnu. Ladjo, ki je plula pod ameriško zastavo, so sicer ugrabili v sredo, vendar pa je posadka pirate v kratkem obvladala. Enega so zajeli, preostale štiri pa vrgli v vodo. Vendar pa je moral z njimi tudi Phillips. Njegovi sorodniki sicer trdijo, da je šel z njimi prostovoljno v zameno za to, da bi svoji posadki zagotovil varnost. Od srede so tako pluli v reševalnem čolnu. Za njegovo življenje naj bi pirati zahtevali dva milijona dolarjev, poleg tega pa tudi prost prehod domov. Pirati Richards naj bi bil zdrav in na varnem, še poročajo tuji mediji.
http://24ur.com/novice/svet/trije-pirati-mrtvi-kapitan-na-varnem.html

BOGDAN GLAVINA

Pirati tudi nad slovenske pomorščake Ob zgodbi junaka Richarda Philipsa, ki je svoje življenje izročil somalijskim piratom, da bi zavaroval posadko, se soočenja s pirati sredi Indonezije spominja slovenski pomorščak Bogdan Glavina.
http://24ur.com/novice/svet/pirati-tudi-nad-slovenske-pomorscake.html

MV IRENE EM

Pirati spet napadli
Čeprav so v zadnjih dneh somalijski pirati izgubili pet pajdašev, pa jim to ni odvzelo poguma. Ponoči so namreč ugrabili grško tovorno ladjo in zajeli 22 članov posadke. Pirati - ozadje Pirati Somalijski pirati so – kljub temu da sta ameriška in francoska mornarica v minulih dneh v dveh operacijah reševanja talcev ubili kar pet piratov – znova napadli ob obali Afriškega roga. Še pred zoro so zajeli tovorno ladjo MV Irene EM, kar je jasen znak, da s svojim početjem kljub vsemu ne bodo prenehali. Kot je povedal Natov poročnik Alexandre Fernandes, je portugalska vojaška ladja NRP Corte-Real prejela klic v stiski, ki ga je poslala tovorna ladja, ki je plula preko Adenskega zaliva. ''Med alarmom in napadom so bile le tri minute,'' je povedal in dodal, da je zelo nenavadno, da so pirati napadli ponoči. Kanadske vojaške ladje so na kraj poslale helikopter, ki bo poskušal raziskati, kaj se je pravzaprav zgodilo. ''Vpleteni so talci, zato bomo spremljali situacijo,'' je povedal Fernandes. Po poročanju tujih tiskovnih agencij, naj bi pirati ugrabili 35 tisočtonski tanker, ki je v grški lasti in pluje pod zastavo državice Sveti Vincent in Grenadine, na njem pa je bilo 22 filipinskih članov posadke, ki naj bi bili za zdaj nepoškodovani. Somalijski pirati so v zadnjih 24 urah ugrabili že drugo tovorno ladjo. Po podatkih Natovih uradnikov na portugalski vojni ladji, naj bi šlo za 5000-tonsko tovorno ladjo MV Sea Horse, ki je plula pod zastavo države Togo. Pred tem so pirati v ponedeljek po poročanju AP, ki se sklicuje na navedbe egiptovskega zunanjega ministrstva, prav tako v Adenskem zalivu ugrabili dve egiptovski ribiški ladji. Na njih naj bi bilo od 18 do 24 egiptovskih članov posadke. Pirati so v zadnjih tednih znova okrepili svoje napade, potem ko so bili pred tem zaradi slabega vremena manj dejavni. MV Irene EM je tako že deveta ladja, ki so jo od začetka aprila zajeli pirati.
http://24ur.com/novice/svet/pirati-spet-napadli-2.html

CORTE REAL

Pirati ugrabili ladjo s sojo Somalijski porati so po neuspešni ugrabitvi ladje, ki so jo preprečile portugalske sile, v bližini Sejšelov ugrabili novo ladjo, ki je prevažala okoli 35 ton soje. Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj Pirate le na kratko pridržali Somalijski pirati so drugo trgovsko ladjo danes napadli le nekaj ur po tem, ko jim je portugalska vojaška ladja preprečila napad na norveško ladjo v Adenskem zalivu. Poleg tega so ugrabili še grško ladjo s 24 člani posadke. Morske razbojnike so Portugalci za krajši čas priprli in jim zasegli tudi vse orožje. Somalijski pirati Portugalska fregata Corte Real je bila na patrulji v Adenskem zalivu, ko je opazila pirate, ki so skušali priti na ladjo. Ko je proti trgovski ladji poletel portugalski helikopter, so morski razbojniki pobegnili na manjšem čolnu. Portugalske sile, ki delujejo v okviru operacije zveze Nato, so jih ujele in jim odvzele štiri kalašnikovke, granate in eksploziv, po zaslišanju pa so jih v dogovoru s somalijskimi oblastmi izpustile. Po navedbah Mednarodnega pomorskega urada so pirati lani v Adenskem zalivu napadli več kot 130 trgovskih ladij, letos pa se je število napadov še povečalo. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo tako desetkrat več napadov kot v enakem obdobju lani. http://24ur.com/novice/svet/tokrat-piratom-ni-uspelo.html

ATALANTA

/13/...še vedno nam manjkajo pomorske izkušnje, a navkljub željam in potrebu še vedno ni obalne straže: Embarassed

Slovenija potrebuje pomorske izkušnje Slovenija je včeraj v Bruslju na zasedanju obrambnih ministrov EU v razpravi o operaciji Atalanta za boj proti somalijskim piratom kot pomorska država izpostavila občutek odgovornosti za varnost na svetovnih morjih. Pri tem je ministrica za obrambo Ljubica Jelušič napovedala "resnejši razmislek o tem, da se tudi pripadniki slovenske vojske, zlasti pomorske komponente, vključijo v operacijo". Slovenija namreč doslej še ni - "razen na papirju" - sodelovala v pomorski operaciji, v tem primeru pa razmišlja o napotitvi do treh častnikov, je izpostavila Jelušičeva in dodala, da gredo načrti Slovenije najprej v smeri vključitve pomorskih častnikov v poveljstvo v Džibutiju, pozneje pa se bo videlo, ali obstajajo tudi kakšne druge možnosti za sodelovanje v omenjeni operaciji. Začetek sodelovanja naj bi stekel julija, upa ministrica, ki je prepričana, da Slovenija izkušnje iz pomorskih operacij nujno potrebuje, če hoče "vsaj sanjati o tem, da bomo imeli nekakšne obrise pomorskih sil". Bodisi kot sestavni del slovenske vojske bodisi kot sestavni del neke morebitne bodoče obalne straže, je dodala. Večina članic EU si sicer želi, da bi Unija operacijo Atalanta nadaljevala tudi po izteku decembra letos, Združeni narodi pa bi se morali aktivneje vključiti v razmišljanje o vzpostavitvi sodišča za pirate, ki se jih aretira na primer na odprtem morju.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042267593 http://24ur.com/novice/slovenija/slovenija-nad-morske-pirate.html

/13/...tokrat so Postojno rešili Indijci: Embarassed

Pirati napadli slovensko ladjo
Somalijski pirati so v Adenskem zalivu napadli slovensko ladjo. Napad je bil neuspešen, saj je posredovala indijska vojaška ladja, ki je spremljala konvoj, v katerem je bila ladja Postojna. Somalijski pirati so danes v Adenskem zalivu napadli slovensko ladjo, poroča Radio Slovenija. Gre za ladjo Postojna splošne plovbe, ki so jo pirati davi skušali zavzeti s tremi hitrimi čolni. Napad je bil neuspešen, saj je posredovala indijska vojaška ladja, ki je spremljala konvoj, v katerem je bila ladja Postojna. Po poročanju radia je indijska ladja izstrelila več opozorilnih strelov. V napadu ni bil nihče ranjen, pirati pa so poskus ugrabitve Postojne opustili in zbežali.
http://24ur.com/novice/slovenija/pirati-napadli-slovensko-ladjo.html

NAVFOR

/13/... v pomorski operaciji EU bomo sodelovali tudi mi: Embarassed

Boj s pirati:

Slovenija bo v pomorski vojaški operaciji sodelovala s svojimi vojaki Vlada je na današnji seji sprejela odločitev, da bo Slovenija v pomorski operacije EU v Somaliji EU NAVFOR Atalanta sodelovala z do tremi pripadniki Slovenske vojske (SV). Pirati so v zadnjem mesecu ugrabili kar nekaj ladij ob afriški obali. Savdski supertanker, na katerem je za kar 100 milijonov dolarjev nafte, je le eden od ulovov.

LIBERTY SUN

http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042282205
Enega pripadnika SV naj bi do začetka septembra napotili v operativno poveljstvo operacije v Džibutiju, v drugi polovici leta pa naj bi Slovenija še dva pripadnika SV poslala v poveljstvo sil na poveljniški ladji ali v druge poveljniške strukture operacije. Kot so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, se Slovenija kot pomorska država tako pridružuje prizadevanjem EU za zaščito pomorskih poti in plovil, ki v okviru svetovnega programa za hrano dovažajo humanitarno pomoč razseljenim osebam v Somaliji. Hkrati s sodelovanjem v operaciji EU NAVFOR Atalanta Slovenija prevzema del odgovornosti za varnost pomorskih poti in posredno zagotavlja zaščito slovenskih državljanov in lastnine, saj na mednarodnih tovornih ladjah služijo tudi slovenski mornarji, prav tako pa čez območje plujejo ladje slovenskih pomorskih prevoznikov. Poleg tega sodelovanje Slovenije v pomorski vojaški operaciji EU predstavlja dobro priložnost za pridobivanje dragocenih izkušenj in možnost za usposabljanje pripadnikov Slovenske vojske. Vlada sprejela Kodeks vojaške etike Slovenske vojske Vlada je na današnji seji sprejela Kodeks vojaške etike Slovenske vojske, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom). Prvi del kodeksa obsega temeljna etična vodila in načela, ki veljajo v Slovenski vojski, drugi del pa z njimi povezana načela opravljanja vojaške službe, ki jih določa zakon o službi v Slovenski vojski.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042282205

/13/...ukrepajo tudi Hrvati, saj so v akcijo ATALANTA poslali prvega pripadnika Hrvatske ratne mornarice (HRM), poročnika korvete Grgu Keru: Embarassed

http://www.pomorac.net/portal_vijesti/Svijet/3174-Prvi-hrvatski-vojnik-zatiti-brodova-pirata.html/

2008

V letu 2008 je bilo 329 piratskih napadov v katerih je bilo 6 mrtvih in ujetih 774 pomorcev ter odvzeto 47 ladij: Embarassed

http://www.pomorac.net/portal_vijesti/Hrvatska/3175-Vlada-osnovala-Stoer-koordinaciju-aktivnosti-sluajevima-ugroze-hrvatskih-brodara-hrvatskih-pomoraca-meunarodnoj-plovidbi.html

BUCCANEERA

/13/...včeraj osvobojena barka last Micoperi Marine Contractors in posadko, 10 Italijanov, pet Romunov in en Hrvatki, ki so jih zajeli od 11.aprila 2009: Embarassed

http://www.nacional.hr/clanak/64445/somalski-gusari-oslobodili-pomorce-s-buccaneera-medu-kojima-je-i-jedan-hrvat
http://www.google.com/imgres?imgurl=http://tobyspeople.com/anthropik/wp-content/uploads/hpyle-buccaneer.jpg&imgrefurl=http://tobyspeople.com/anthropik/2007/05/a-pirates-life-for-me-ii-opening-the-map/&h=600&w=389&sz=57&tbnid=o4KN-DZx1FHNWM:&tbnh=135&tbnw=88&prev=/images%3Fq%3Dbuccaneer&hl=sl&usg=__rUAzPyzuQP1D5e07BFncBm5ZHSw=&ei=bSWASrfAN82wtgfKr-DkAQ&sa=X&oi=image_result&resnum=14&ct=image http://www.advance.hr/clanak/posada-buccaneera-optuzena-za-ilegalne-radnje/
http://www.maritime-connector.com/NewsDetails/3855/lang/Croatian/Pirati-dali-ultimatum-za-otkupninu-Buccaneera-ili-ce-napraviti--ruzne-stvari.wshtml
http://www.pomorac.net/portal_vijesti/Svijet/3090-estoricu-pomoraca-pirati-odveli-Buccaneera.html

ARTIC SEA

/13/... skrivnostno izginula tovorna ladja se je zopet pojavila: Embarassed

Ladja dvakrat tarča napada? Tovorno ladjo Arctic Sea, za katero se je konec julija v Rokavskem prelivu izgubila vsaka sled, so opazili v bližini Zelenortskega otočja. So na njej pirati? O tem, da naj bi ladjo Arctic Sea opazili v bližini Zelenortskega otočja, sta danes poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass in nemški časnik Financial Times Deutschland. Itar-Tass se je skliceval na vire pri zvezi Nato, nemški časnik pa na "dva neodvisna vira", ki ju ni želel imenovati. Pozneje je tudi vir pri obalni straži Zelenortskega otočja, ki je želel ostati neimenovan, dejal, da so ladjo opazili okoli 740 kilometrov stran od enega izmed otokov. To po njegovih besedah pomeni, da je ladja že zunaj teritorialnih voda njegove države. Ne samo običajen piratski napad Zadnji stik z rusko posadko na tovorni ladji Arctic Sea, ki je prevažala 6700 kubičnih metrov lesa in naj bi bila namenjena v Alžirijo, je vzpostavila britanska obalna straža v Doverski ožini 28. julija. Obalna straža takrat ni zaznala nič sumljivega, šele pozneje pa je prišlo na dan, da naj bi se pet dni pred tem, ko je bila ladja še v švedskih vodah, nanjo vkrcali zamaskirani moški, morda pirati. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Martin Selmayr je sicer dejal, da je bila ladja najverjetneje dvakrat tarča napada – prvič ob švedski, drugič ob portugalski obali –, da pa na podlagi podatkov, ki so jim na voljo, ti napadi niso imeli nič skupnega z običajnimi piratskimi napadi ali oboroženimi ropi na morju. Ladjo trenutno iščejo ruske vojaške ladje. S pomorskega sedeža Nata v Veliki Britaniji so sporočili, da razmere nadzorujejo, v iskanje pa niso neposredno vključeni. http://24ur.com/novice/svet/ladja-dvakrat-tarca-napada.html

/13/...vloge so se zamenjale, sedaj so pirati ujetniki pomorcev: Embarassed

Mornarji zajeli pirate
Posadka dveh egiptovskih ribiških ladij zmagoslavno pluje proti domu. Po štirih mesecih ujetništva so premagali pirate. Zdaj so vloge zamenjane. "Obe ladji sta odpluli po spopadu z mojimi prijatelji. Vzeli smo čoln in rešili človeka, ki je bil ranjen in so ga vrgli čez krov," je za agencijo Reuters po telefonu povedal Farah, domnevni sodelavec piratov. Izdal je še, da so bili napadeni neizkušeni in da so šele pred kratkim na ladjah zamenjali skupino, ki ju je napadla. 34 egiptovskih ribičev zmagoslavno pluje proti domu. Po štirih mesecih ujetništva so spet svobodni, njihovi nekdanji ječarji pa so postali njihovi ujetniki. Premagali so namreč pirate, ki so aprila zajeli njihovi ladji, dva so ubili, osem pa so jih zaklenili v neko kajuto in odpluli proti Jemnu. Od tam bi se lahko z letalom vrnili domov, a so ponudbo vlade zavrnili, saj želijo pokazati svoj pogum in ponos, je povedal lastnik ene od ladij. Piratom naj bi sodili v Egiptu. Po besedah jemenskega poslovneža, ki je ladji najel, so ribiči na obeh ladjah skrbno sestavili načrt in sočasno napadli oborožene pirate. Tvegano početje se je končalo uspešno tudi zato, ker so jim nekateri izmed piratov priskočili na pomoč. Omenjeni poslovnež se je s pirati zadnji mesec pogajal o odkupnini za zajete ribiče in ladji. Njegova zadnja ponudba je bila 200 tisoč dolarjev, medtem ko so pirati zahtevali milijon in pol. Novico o tem, da so ribiči sami premagali pirate in da zdaj plujejo proti domu, je po poročanju agencije Associated Press potrdil namestnik egiptovskega zunanjega ministra, odgovoren za konzularne odnose, Ahmad Rizk. Sicer pa so nekateri tudi poročali, da naj bi jih pirati izpustili po posredovanju egiptovske in jemenske vlade. http://24ur.com/novice/svet/mornarji-zajeli-pirate.html NAJDENA http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60324841&section_id=1&article_id=3179191

MARAN CENTAURUS

Somalijski pirati ugrabili grški super tanker Somalijski pirati so v nedeljo kakih 1300 kilometrov stran od somalijske obale ugrabili grški super tanker, napolnjen z nafto, ki je bil na poti iz Savdske Arabije v ZDA. Kot so sporočile pomorske sile EU, ki se na tem območju borijo proti somalijskim piratom, naj bi bilo na tankerju 28 članov posadke. Tiskovni predstavnik evropskih pomorskih sil za boj proti piratom, poveljnik John Harbour, je ob tem pojasnil, da je žrtev piratov tokrat postal grški 300.000-tonski super tanker Maran Centaurus z 28 člani posadke, napolnjen s črnim zlatom. Druge podrobnosti o ugrabitvi za zdaj po poročanju ameriške tiskovne agencije AP niso znane. Število piratskih napadov na ladje ob vzhodni afriški obali se je v zadnjem času močno povečalo, razlog pa je predvsem dobičkonosnost tovrstnih "poslov". Strokovnjaki ob tem ocenjujejo, da bi ugrabitev, kakršna je bila nedeljska, piratom lahko prinesla večdesetmilijonske zaslužke, poleg tega pa predstavlja veliko okoljsko in varnostno grožnjo za celotno regijo.
http://www.vecer.com/claneksve2009113005490445

REKORDNA ODKUPNINA

Pirati za grški tanker dobili rekordno odkupnino Potem ko so dobili med 5,5 in sedmimi milijoni dolarjev odkupnine, so tanker izpustili Somalijski pirati so dan potem, ko so dobili izplačano eno največjih odkupnin, izpustili grški naftni tanker, piše BBC. Odkupnina je znašala med 5,5 milijona dolarjev (3,8 milijona evrov) in sedmimi milijoni dolarjev (4,9 milijona evrov). Pirati so supertanker Maran Centaurus skupaj z 28 člani posadke zajeli 29. novembra, in sicer blizu Sejšelov. Na tankerju je bilo okoli dva milijona sodov nafte. http://www.finance.si/268999/Pirati-za-gr%B9ki-tanker-dobili-rekordno-odkupnino
http://www.vecer.com/claneksve2010011805504455

ARIELLA

Slovenska ladja v rokah piratov Somalijski pirati so v Adenskem zalivu zajeli ladjo Splošne plovbe, a so jih že nekaj ur pozneje pregnale mednarodne vojaške enote. Na krovu je 24 članov posadke, med njimi pa ni Slovencev. Ladja Ariella Na ladji Ariella, ki pluje iz Črnega morja v Indonezijo, je 24 članov posadke. Med njimi ni Slovencev. Tovorna ladja Ariella je v Adenskem zalivu padla v roke piratov. Ugrabili so jo ob sedmih zjutraj, Splošno plovbo pa je o tem obvestil Mednarodni pomorski urad, je sporočil predsednik uprave družbe Egon Bandelj. Dodal je, da so poskušali z ladjo vzpostaviti stik, a neuspešno. "Gibanje ladje smo lahko spremljali po satelitski komunikaciji. Ladja je še vedno plula v prvotno zastavljeni smeri in z nespremenjeno hitrostjo. Ves čas smo bili v stiku z mednarodnimi oblastmi, ki spremljajo dogajanja in so povezana z mednarodnimi vojaškimi enotami v Adenskem zalivu," je razložil. Ugrabitev slovenske ladje v Adenskem zalivu Ladjo so ugrabili v Adenskem zalivu. Pirati pa so ladjo zadrževali le nekaj ur. Ob 12.30 so namreč v Izoli že prejeli obvestilo, da so mednarodne vojaške enote Ariello osvobodile in tudi zajele ugrabitelje. Pri tem ni bil poškodovan nihče od članov posadke. Ladja je bila na poti iz Črnega morja v Indonezijo, prevaža pa 30.000 ton jeklenih polproizvodov. Iz našega zunanjega ministrstva so nam sporočili, da o primeru niso bili formalno obveščeni in ne razpolagajo z natančnejšimi informacijami o dogodku. "Po naših podatkih doslej ni bilo primera zajetja slovenskega plovila v Adenskem zalivu,“ so še sporočili iz MZZ. Ladja Ariella Fotografija je nastala v Sydneyju, tokrat pa je Ariella plula iz Črnega morja v Indonezijo.
http://24ur.com/novice/slovenija/slovenska-ladja-v-rokah-piratov.html

HANNIBAL II

/13/...na poti iz Malezije do Sueza 860 nautičnih milj vzhodno od Rta Horna so zajeli Panamski kemijski tanker z nosilnostjo 24,105 ton z rastlinskim oljem in z 31 člansko posadko, katero sestavlja: 23 Tunizijcev, 4 Filipincev, 1 Hrvat, 1 Gruzijec, 1 Rus in 1 Maročan: Embarassed

http://www.24sata.hr/crna-kronika-news/gusari-su-zatrazili-otkupninu-za-brod-na-kojem-je-hrvat-47-198159
http://www.maritime-database.com/company.php?cid=230065 http://convenientflags.blogspot.com/2010/11/hannibal-ii-gmt-chemtanker-hijacked-860.html
http://allafrica.com/stories/201011120126.html http://www.marinelink.com/news/hannibal-pirated-somali336176.aspx

TANKER NEW WORK STAR

http://www.pomorac.net/portal_vijesti/hrvatska/4929-Ministarstvo-mora-izvijestilo-pomorci-napadnutog-broda-sigurni.html

TANKER SAVINA CAYLYN

Pirati ugrabili italijanski tanker

Pirati so se vzhodno od jemenskega otoka Socotra vkrcali na italijanski tanker in ga zajeli. Med ladijsko posadko je 17 indijskih državljanov in pet italijanskih.

Na italijanski tanker naj bi se vkrcalo pet oboroženih piratov.

Italijanska mornarica je potrdila, da so pirati okoli 800 kilometrov od indijske obale ter okoli 1.300 kilometrov od Somalije prevzeli nadzor nad italijanskim tankerjem Savina Caylyn. Predstavnik vojske je dodal, da noben od članov posadke pri tem ni bil ranjen. Nemudoma so na območje poslali italijansko fregato, a bo zaradi velike oddaljenosti potrebovala še nekaj dni, preden bo dosegla območje ugrabitve ladje.

Predstavniki mornarice Evropske unije pa so povedali, da se je napad zgodil vzhodno od jemenskega otoka Socotra, izvedlo pa naj bi ga pet piratov, ki so ladjo dohiteli s svojim čolnom. Tanker naj bi ves čas do vkrcanja obstreljevali, zato mu posebni manevri niso pomagali. Tanker je napolnjen s surovo nafto plul iz Sudana v Malezijo.

Po informacijah evropskih sil naj bi tanker zdaj plul proti somalijski obali. Njegova kapaciteta je 700.000 159-litrskih sodčkov nafte. Tako bi vrednost tovora znašala slabih 50 milijonov evrov.

Somalski pirati so v zadnjih letih z ugrabitvami ladij v bližini Afriškega roga zaslužili že več milijonov dolarjev. Somalija je namreč že od leta 1991 brez opravilno sposobne vlade, kar piratom daje še več možnosti za njihovo delo.
http://24ur.com/novice/svet/pirati-zasegli-italijanski-tanker.html
http://www.marinetraffic.com/ais/shipdetails.aspx?mmsi=247231600
http://www.odin.tc/eng/articles/1144-Italian-aframax-Savina-Caylyn-highjacked-in-Arabian-sea.asp
http://news.yahoo.com/s/afp/20110208/wl_afp/yemenpiracyshippingitalyindia

MOKOŠICA

Gvinejski pirati so oboroženi z orožjem in mačetami okradli ladjo Mokošica ladjarja Atlantska plovidba, pri čemer ni bil nihče ranjen.
Oborožena skupina piratov je zgodaj zjutraj oropala ladjo Mokošiča, 12 navtičnih milj od luke Conakry v Gvineji, je obvestilo Hrvaško ˝Ministrstvo mora, prometa in infrastrukture˝ in je po ropu zapustila ladjo. Državni tajnik za morje kap. Mario Babić, ki kordinira delo v primerih, ko grozijo hrvaškim ladjam in pomorcem v mednarodni plovbi, je sklical sestanek skupine, kjer bodo razpravljali o tem primeru.

Kot je v obvestilu za javnost izpostavlja predsednik Uprave Atlantske plovidbe, kapetan Pero Kulaš, ni šlo za tipični piratski napad, ki ima za cilj krajo ladje, temveč za tatove, ki so bili zainteresirani samo za krajo denarja in vrednejše opreme.

Ob tem je potrebno povedati, da niti poveljnik, niti člani posadke niso poškodovani. Prav tako tudi varnost ladje ni bila niti v enem trenutku, postavljena pod vprašaj, zakar je pomagalo zbrano obnašanje poveljnikov ter vseh članov posadke.
http://www.24sata.hr/news/gvinejski-pirati-opljackali-brod-mokosica-nitko-nije-ozlijeen-231976
http://www.glasistre.hr/svijet/vijest/341453

SAVINA CAYLYN II

Izpustili tanker Savina Caylyn

Med člani posadke, ki so jo somalijski pirati ugrabili februarja letos, tudi Tržačan Eugenio Bon.

Že šest mesecev v rokah somalijskih piratov
Eugenio Bon in Francesco Azzarà svobodna takoj!Tanker Savina Caylyn, ki so ga somalijski pirati ugrabili februarja letos, ni več v rokah ugrabiteljev. Člani posadke, med katerimi je tudi tridesetletni tržaški oficir Eugenio Bon, bodo lahko praznovali božič v objemu svojih najdražjih. Po skoraj enajstih napetih mesecih so jih po poročanju medija Somalia Report osvobodili tako, da so danes plačali 11,5 milijona dolarjev odkupnine (prvi obrok naj bi zgodaj zjutraj prispel na krov tankerja s helikopterjem). Pirati so tanker neapeljske ladjarske družbe D’Amato naskočili 8. februarja v bližini jemenskega otoka Sokotra, posadko pa so sestavljali indijski in italijanski državljani.
http://www.primorski.it/stories/trst/194669_izpustili_tanker_savina_caylyn/

OBOROŽENI VARNOSTNIKI

Nemci bodo legalizirali oborožene varnostnike na ladjah

Da bi svoje ladje zaščitili pred pirati ob obalah Somalije, bodo v Nemčiji sprejeli zakonodajo, ki bo to področje pravno uredila
Zasebna podjetja, ki z orožjem varujejo ladje pred somalijskimi pirati, že dolgo veljajo za pravno sivo območje v Nemčiji, poroča Spiegel. Najem oboroženih zasebnih varnostnikov pa ni niti jasno dovoljeno niti izrecno prepovedano. Vendar pa po poročanju Spiegla trenutno v Nemčiji pripravljajo osnutek zakonodaje, ki bi uzakonil postopek izdajanja certifikatov varnostnim podjetjem, da bi lahko oborožene stražile tovorne ladje.

Uporabljali bodo lahko le polavtomatsko orožje
Certificiranje bi opravljal Zvezni urad za gospodarstvo in nadzor izvoza, ki je podrejen ministrstvu za ekonomijo, s podporo zvezne policije. Po navedbah nemških Združenjem ladjarjev (VDR), ki podpira načrte, pa varnostniki ne bodo smeli uporabljati mitraljezev. Uporabljali bodo lahko le orožje, za katere je mogoče v Nemčiji dobiti licenco za orožje, to pa so polavtomatske pištole in puške.

Kar 50 odstokov vseh napadov se zgodi ob Afriškem rogu
Obala ob Somaliji je ena od najbolj pomembnih mednarodnih pomorskih poti skozi regijo, velja pa tudi za eno najbolj nevarnih morij na svetu. Od 439 prijavljenih napadov na Mednarodni pomorski urad (IMB) v letu 2011, se je 237 napadov zgodilo ob Somaliji. Spomnimo, da je Evropska unija konec marca letos za dve leti razširila mandat misije, ki se z vojaškimi silami bori proti somalijskim piratom in prižgala zeleno luč za napade na njihova oporišča na kopnem. Ob obalah Afriškega roga je trenutno nameščenih deset vojaških ladij, ki patruljirajo pred napadi morskih razbojnikov. A to pogosto za zaščito ladij ni dovolj. Edina zares učinkovita rešitev je, da imajo ladje na krovu varnostne sile, ki odbijajo napade s strelnim orožjem. Do zdaj namreč še nobena ladja z oboroženimi varnostnimi silami na krovu ni bila ugrabljena.

Spiegel še poroča, da cena za najem štirih ali petih oboroženih varnostnikov za ladjarje znaša med 7.600 in 15.200 evrov na dan. Največkrat ladje varnostne sile potrebujejo od tri do sedem dni, odvisno od poti.
http://logistika.finance.si/350324/Nemci-bodo-legalizirali-oboro%C5%BEene-varnostnike-na-ladjah

OFFSHORE MARINE SECURITY

Bi varovali ladje pred pirati? Na Hrvaškem imate možnost zaposlitve

Britansko podjetje Offshore Marine Security, ki ponuja storitve oboroženih varnostnikov na trgovskih ladjah, je začelo iskati delavce tudi na Hrvaškem. Prednost imajo osebe z vojaškimi ali policijskimi izkušnjami, ker podjetje ponuja storitve varovanja ladij pred napadi gusarjev, ki so vse pogostejši v svetovnih morjih.

Ne iščemo nobenih specialcev niti rambov, temveč običajne ljudi, ki bodo opravljali delo varnostnika na ladjah, je za Slobodno Dalmacijo povedal predstavnik britanskega podjetja v Splitu Igor Duh.

"Iščemo osebe, ki imajo vojaške izkušnje, ki so vajene uporabe orožja, se pravi hrvaške veterane in policiste," je dejal Duh. Eden pomembnejših pogojev za službo je znanje angleškega jezika.

Pojasnil je, da imajo s splitskim podjetjem za urjenje pomorcev tečaje za temeljno varnost na ladjah, kar je uvod v pridobitev poklica častnika za varnost oziroma operaterja pomorske varnosti. Poudaril je, da je interes na Hrvaškem velik.

Storitve, ki jih ponujajo, so namenjene hrvaškim ladijskim prevoznikom, ki plujejo v nevarnih območjih, kot so Adenski zaliv, Rdeče morje, Arabsko morje kot tudi deli Indijskega oceana ter morje ob zahodni Afriki, posebej pri Nigeriji, torej povsod, kjer napadajo pirati, je še dejal Duh za splitski časnik.

Dodal je, da vse več svetovnih ladijskih družb išče storitve pomorskih varnostnikov.

Offhore Marine Security so prvo in zaenkrat edino podjetje, ki ima dovoljenje hrvaškega ministrstva za morje, promet in infrastrukturo za oboroženo spremstvo ladij pod hrvaško zastavo. Podjetje so ustanovili bivši pripadniki britanskih kraljevskih marincev, Duh pa je hrvaški veteran in svetovalec Nata v BiH, še navaja splitski časnik.

Pristojno hrvaško ministrstvo je pred kratkim objavilo, da je približno 200 hrvaških pomorcev že bilo tarča gusarjev, vsak dan pa se kakšnih 60 hrvaških ladij nahaja v bližini območij, kjer je možno pričakovati napade.

Duh je razkril, da je bil tudi sam varnostnik na ladji, ki so je pred dvema letoma napadli somalijski gusarji.

Po njegovih besedah praviloma na vsako ladjo pošljejo po štiri varnostnike, ki so oboroženi s polavtomatskimi puškami in pištolami. Imajo tudi drugo vojaško opremo, kot so čelade in neprebojni jopiči. O zaslužkih ni želel govoriti.

Je pa hrvaška televizija RTL objavila, da varnostniki lahko zaslužijo med 100 in 400 dolarjev za dan službe. Povprečno opravljanje nalog varnostnika v eni izmeni pa traja najmanj 12 dni.
http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/bi-varovali-ladje-pred-pirati-na-hrvaskem-imate-moznost-zaposlitve

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:15; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pon Maj 18, 2009 6:02 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

DELOVNA SLIKA

/13/...križarjenje je velikokrat cilj tudi za tiste, ki bi si radi izboljšali svoj proračun: Laughing

Plavajoče delo

Marsikoga sanje so vsaj nekaj mesecev delati na križarki, daleč stran od doma. Za nekatere je to priložnost za zaslužek, za druge beg od težav.

Freedom of the seas, največja ladja na svetu.

Eno izmed podjetij, ki se ukvarjajo z novačenjem kandidatov za delo na križarkah, v svojem vabilu piše takole: "Nove sodelavce iščemo, ker se družba neprestalno širi in pridobiva nove ladje ter hotele." Nadalje na straneh agencije pišejo, da na tisoče ljudi sanja o tem, da bi križarili po svetovnih oceanih, a le peščica od njih dejansko stopi na krov luksuzne križarke, še manj pa je takšnih, ki jim za to tudi plačajo. Da je turizem najhitreje se razvijujoča svetovna industrija, še posebej križarjenje. Da so moderne ladje vir zabave in užitka, uspeha ter priložnosti. Res je, na krovu križark najdete bazene, savne, fitnes centre, kinodvorane, kazinoje, diskoteke, tudi golf igrišča, za vse to in za dobro gosta, s katerim ravnajo kot s kraljem, pa je treba dobro in povsod poskrbeti. Priložnosti za zaslužek je veliko, od bolj običajnih del, kot so natakar, kuhar, sobarica, animator, trgovec, frizer, do manj običajnih, kot so cvetličarji, vedeževalke, duhovniki ali celo plačan spremljevalec ali spremljevalka (escorting). Plače naj bi bile podobne tistim na kopnem, napitnine so višje, a ladjarji poudarjajo, da sta namestitev in hrana v celoti njihov strošek, kar pomeni, da naj bi delavcem konec meseca ostalo več. Delo na ladji je največkrat usmerjeno v to, da gostje zapravijo čim več. Da je stimulacija zaposlenih višja, se plače merijo v odstotkih zaslužka oddelka na katerem delate. Če ste fotograf, je vaša plača odvisna od števila prodanih fotografij. Prodajate jih seveda vi. Preden se odločite za delo na ladji, tudi preverite valuto v kateri izplačujejo plače. Največkrat so to dolarji, ki pa so v zadnjih letih precej svoje vrednosti izgubili, tako da tudi plače na ladjah niso več tako mikavne. Ladjarji so vedno zelo prijazni in uslužni ter vam plačajo tudi pot do pristanišča v katerem se vkrcate na ladjo, toda bodite pazljivi: Vse kar so v vas vložili, bodo hoteli nazaj. Vzeli si bodo že pri vaši prvi plači. Od izkušenega mornarja smo izvedeli tudi, da je vedno dobro vedeti na katero ladjo greste, njene destinacije in koliko ljudi sprejme, kajti od tega je odvisen vaš zaslužek. Če boste na starejši ladji, ki je namenjena križarjenju "revnejših" slojev prebivalstva, bo tudi vaš zaslužek zagotovo nižji. Seveda je treba goste na plavajočih hotelih zabavati in zanje primerno poskrbeti; gost, ki za vse to udobje in skrb primerno plača, pa je seveda kralj od trenutka, ko stopi na krov ladje, pa do tiste sekunde, ko jo, primerno zadovoljen (naglasite po želji), tudi zapusti. ladja queen mary 2 Luksuzna zabava. A le za tiste, ki jo plačajo. Razumljivo je, da bodo od vas pričakovali dolge ure trdega dela, nekateri, ki so tak način dela preizkusili, pa pravijo, da je podobno delu stevardese na letalu, ki vidi veliko letališč, a ne sveta. Resnici na ljubo, dejstvo ostaja: tam ste zaradi dela in ne zaradi zabave, zabavajo se tisti, ki so za to plačali. Preverimo, koga sploh potrebujejo na ladji. Slovenska podružnica ene izmed agencij trenutno išče frizerje, maserje, kozmetičarke, učitelje fitnessa in aerobike, oblikovalce umetnih nohtov, receptorje, prodajalce, akupunkturiste, animatorje, natakarje ter sobarice. Od kandidatov pričakujejo, da so prilagodljivi ter pripravljeni delati v mednarodnem okolju. Razen tega so pogoji tudi ustrezna izobrazba (priznajo tudi tečaj), starost med 19 in 50 let ter dobro pogovorno znanje angleškega jezika, vsekakor pa je prednost, če obvladate še kakšen svetovni jezik. Podjetje po njihovih besedah obljublja izobraževanje, potovanje, spoznavanje novih krajev ter ljudi, zanimiv zaslužek, hrana, bivanje, zavarovanje ter možnost napredovanja. Če se v vas skriva nekaj avanturista in ste pripravljeni tudi nekoliko tvegati, obenem pa imate trdo kožo, velja razmisliti tudi o tem. http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/plavajoce-delo.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Ned Maj 24, 2009 11:21 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

ODPRTE KARTE

Intervju:

Voznine so od decembrskih nižin že dobro poskočile
Voznine v ladjarstvu nihajo tudi do 400 odstotkov. Zaradi dobrih razmer na trgu je lani dobiček Splošne plovbe zrasel za 75 odstotkov. Tudi za letos napovedujejo dobro, čeprav ne ravno rekordno leto. Egon Bandelj je predsednik uprave Splošne plovbe , ki je lani dosegla najboljše rezultate med logističnimi podjetji, ki smo jih primerjali v aprilski izdaji Logistike. Podatki, ki so nam jih poslali iz Splošne plovbe, niso bili avtorizirani njihov dobiček je bil v resnici skoraj dvakrat večji, kar 61,7 milijona evrov, in to pri 213,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. "Naš cilj ni le širitev, ampak predvsem pomlajevanje flote. Le s sodobno floto smo lahko konkurenčni," tako pravi Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe. O letošnjem poslovanju in prihodnosti družbe smo govorili s predsednikom uprave, ki je zaposlen v Splošni plovbi že 30 let. Je kapitan dolge plovbe in je najprej deset let delal na ladji kot pomorščak, vendar se je na vabilo iz uprave podjetja preselil na kopno. Zdaj je na kopnem že 20 let, predsednik uprave pa je od leta 2002. Kako vam je uspelo doseči tako velik dobiček, čeprav se je položaj na trgu ladijskih prevozov v zadnjem četrtletju lani močno poslabšal? V zadnjem četrtletju so voznine res močno upadle, vendar smo imeli precej ladij vezanih na srednje- in dolgoročne pogodbe, zato nas znižanje voznin ni tako močno prizadelo. Leto 2008 je bilo rekordno in se zagotovo ne bo hitro ponovilo. Rezultati so bili dobri predvsem zaradi ladijskega trga. Ko povpraševanje po prevozih preseže ponudbo, voznine močno zrastejo, ko pa se povpraševanje zmanjša, močno upadejo. V ladjarstvu so nihanja tudi po 400 odstotkov in več. Rast ladijskih prevozov v zadnjih treh, štirih letih so povzročila predvsem hitro rastoča gospodarstva Indije in Kitajske. Splošna plovba je specializirana za prevoz razsutega tovora, ta dejavnost je drugačna od kontejnerskega prevoza ali prevoza naftnih derivatov. Kitajska je izrazito povečala uvoz železove rude, prevozi železove rude pa pomenijo največji delež v prevozih razsutega tovora. Indeks Baltic Dry, ki se oblikuje na londonski borzi, ponazarja gibanje povprečnih cen voznin, od leta 2003 do zdaj pa so nihanja voznin zelo velika. Sredi minulega leta je vrednost indeksa dosegala 11 tisoč točk, konec leta 2008 pa se je znižala na tisoč točk. V tem indeksu so zajete voznine za ladje cape size, handy max in panamax mi imamo v svoji floti predvsem srednje velike ladje handy max, handy size in super handy max. Gre za ladje od 30 do 52 tisoč ton in tu gibanja voznin niso bila tako izrazita. Kakšne so zdaj razmere za vaše ladje? Od januarja do zdaj so se voznine spet dvignile. Sredi prejšnjega leta so bile rekordne tudi 50 tisoč dolarjev na dan za ladjo, nato pa so novembra upadle na pet tisoč dolarjev ali še manj na dan za ladjo. Zdaj je povprečje za ladjo super handy max 15 tisoč, za handy size pa 10 tisoč dolarjev. Večina naših ladij pluje po vseh morjih sveta to pomeni, da tovor prevažajo tam, kjer dosežemo najboljši rezultat. Del naše dejavnosti so linijski prevozi za generalni tovor med Indijo in daljnovzhodnimi pristanišči Korejo, Japonsko, Kitajsko. Iz Indije na Kitajsko vozimo predvsem granitne bloke, nazaj pa projektni in generalni tovor. Lani ste prepeljali 11 odstotkov tovora več, dobička pa je bilo kar 75 odstotkov več. Kako ste to dosegli? Količine prepeljanega tovora ne pomenijo vsega v naši dejavnosti. Ko je na trgu konjunktura, je mogoče za enako količino prepeljanega tovora dobiti tudi desetkrat višje plačilo kot v slabih razmerah. Voznine so se znižale za desetkrat. Ali ste skladno s tem znižali stroške? Vedno smo bili racionalni pri stroških. Tudi obdobje konjunkture nas ni premamilo, da bi začeli negospodarno zapravljati, zato nam ni bilo treba uvajati posebnih varčevalnih ukrepov. Pritiskamo pa na dobavitelje, da bi znižali cene. Cene maziv so se močno zvišale, ko je zrasla cena nafte zdaj je cena nafte upadla, cene maziv pa se ne bodo znižale, če ne bomo pritiskali na dobavitelje. Kako se bodo gibale cene voznin v prihodnje? Ali je dno že mimo? Težko je napovedati. Očitno je, da na voznine razsutega tovora zdaj dobro vplivajo spodbujevalni ukrepi kitajske vlade. Kitajska namreč spet uvaža veliko železove rude in premoga. Težko pa je predvideti, koliko časa bo to trajalo. "Vedno smo bili racionalni pri stroških. Tudi obdobje konjunkture nas ni premamilo, da bi začeli negospodarno zapravljati, zato nam ni bilo treba uvajati posebnih varčevalnih ukrepov," tako pravi Egon Bandelj. Ali tovor za ladje iščete iz Portoroža? Da, vse delamo od tod prek specializiranih borznoposredniških hiš. Vnaprej vemo, kdaj bo kakšna naša ladja v kakšnem pristanišču spraznjena, in za takrat iščemo tovor zanjo. V zadnjih nekaj mesecih smo prodali štiri stare ladje, ki jim je konjunktura podaljšala življenje že pred dvema, tremi leti bi morale v razrez za staro železo, vendar je bilo pri visokih vozninah smiselno vanje vložiti nekoliko več in jim podaljšati dobo uporabnosti. Pri sedanjih vozninah smo ocenili, da bi bili stroški popravil previsoki, zato smo tri ladje dali v razrez, eno pa prodali kupcu, ki je bil pripravljen dati zanjo malo več kot za staro železo. Vse te štiri ladje bi morale iti letos v ladjedelnico zaradi obsežnih popravil za obnovitev petletnih ladijskih spričeval. Ali ni tudi cena starega železa razmeroma nizka? Ni še tako nizka, kot bi pričakovali med 250 in 300 dolarji za tono, ladje pa so težke od sedem do deset tisoč ton. Zdaj imamo v floti 22 ladij, dve novi sta naročeni in bosta zgrajeni v prvi polovici prihodnjega leta. To bosta ladji super handy max, namenjeni prevozu razsutega tovora, vsaka ima 57 tisoč ton nosilnosti. Nekateri ladjarji, ki so naročili ladje v času konjunkture, zdaj naročila preklicujejo. Vi tega ne boste naredili? Ti ladji smo naročili v začetku leta 2007, ko cene novih ladij še niso bile na najvišji ravni, financiranje imamo zagotovljeno in zato ne razmišljamo o preklicu naročila. To niti ne bi bilo tako preprosto. Mogoče bi se bilo dogovoriti, da bi namesto ladij za razsuti tovor zgradili dve drugačni ladji. Vendar, če se bo kriza poglobila, bi bilo tudi to tvegano. Kje vam gradijo ladje? Na Kitajskem. Tam so nekoliko ugodnejše cene kot na Japonskem in v Južni Koreji, tudi roki za gradnjo so krajši. Južna Koreja je sicer še vedno ladjedelniška velesila. Cena ene nove ladje je približno 36 milijonov dolarjev. Lani ste kupili dve rabljeni ladji za 73 milijonov evrov od vašega lastnika, ladjarja Petra Doehleja. Ali je običajno, da lastnik sam sebi prodaja ladje? Ladje smo kupili od družbe, ki je posredno nekaj več kot polovična lastnica Splošne plovbe. To ne pomeni, da smo sami sebi prodajali ladje. Poslujemo kot dve povsem ločeni skupini. Nemški ladjar bi lahko ladji prodal komurkoli, mi pa bi podobni ladji tudi lahko kupili kjerkoli. Pomembno je, da smo jih kupili po tržnih cenah. Peter Doehle oziroma njegova družba Doehle ICL je od države kupila nekaj več kot 29 odstotkov podjetja, obvladuje pa tudi Pomorsko družbo , ki je 21-odstotna lastnica Splošne plovbe. Posredno je torej več kot 50-odstotna lastnica. Gre za dve ločeni podjetji, ki med sabo poslujeta povsem po tržnih načelih. V tem ni nič slabega. Ladji, ki smo ju kupili, smo dobro poznali, v skupnem lastništvu imamo tudi sestrsko ladjo, ki jo bomo kmalu v celoti odkupili. Če poznaš ladjo, je odločitev toliko lažja. Peter Doehle je za 29-odstotni delež državi plačal 55,5 milijona evrov, z bančno garancijo pa se je zavezal, da bi za enako ceno in šestodstotne letne obresti kupil še 25-odstotni delež države, če bi se ta za to odločila do leta 2012. Od države je prevzel tudi poroštvo za eno izmed posojil, ki ga ima naša družba pri Banki Koper. S prodajo teh dveh ladij je vaš lastnik že dobil kupnino nazaj, hkrati pa ima v lasti dobro polovico podjetja z 22 ladjami. Kot sem že rekel, bi ti dve ladji lahko prodal tudi komu drugemu. Ali bi tudi v tem primeru dobil povrnjeno kupnino? Seveda bi jo. Toliko se je v letu dni povišala vrednost ladij. Vnaprej pa tega nihče ni mogel vedeti. Kje so bili svetovni strokovnjaki, ki bi v prvi polovici leta 2008 napovedali svetovno katastrofo, ki se je zgodila ob koncu prejšnjega leta? Splošna plovba je od enega izmed svojih lastnikov po tržnih cenah odkupila ladji, ki ju je dobro poznala. Vendar je kljub temu zanj bil ta posel odličen. Zdaj, ko je pomorski trg zelo padel, posel ni več tako dober. Ali prek lastnika dobite tudi nove posle? Posle pridobivamo tudi prek borznoposredniške hiše, povezane z njim. Z njim sodelujemo že 30 let. Splošna plovba je pridobila stabilnega lastnika, ki se spozna na ladjarstvo. Se Peter Doehle pogosto oglasi v Portorožu? V Slovenijo prihaja nekajkrat na leto. Sicer spremlja naše bilance, tako kot naši drugi lastniki, vendar za zdaj ne sedi niti v nadzornem svetu. Kaj je prinesel podjetju? Najpomembneje je, da ni ničesar odnesel. Ko se je prijavil na vladni razpis, je obljubil, da vsaj pet let ne bo črpal dobička iz podjetja. Drugi tuji lastniki iz slovenskih podjetij večinoma črpajo dobiček, naš lastnik pa želi, da se podjetje razvija. Vstop velikega nemškega ladjarja je bila za Splošno plovbo zagotovo boljša rešitev, kot če bi se podjetja polastili domači tajkunčki, ki želijo brez denarja priti do lastnine. Svoje deleže v lastništvu Splošne plovbe so že zastavili pri tujih bankah. Posojila za nakup bi seveda vračali z izčrpavanjem Splošne plovbe. Koliko vaših ladij pluje pod liberijsko zastavo? Sedem. Preostale so pod zastavami Antigve in Barbude, Saint Vincenta in Grenadina, Malte, Singapurja in Maršalovih otokov. Kaj bi se moralo spremeniti, da bi jih registrirali v Sloveniji? Morali bi spremeniti delovno zakonodajo, ki bi omogočala zaposlovanje pomorščakov po konkurenčnih pogojih, tako kot to počnemo zdaj in kot to počne ves svet. Spremeniti bi morali še nekaj drugih stvari v pomorskem zakoniku, vendar niso tako pomembne. Ali bi lahko na ladji pod slovensko zastavo zaposlovali tujce? To bi bilo nujno, vendar po pogojih, kot jih zaposlujejo preostali ladjarji, ki nam konkurirajo na trgu. Slovenskih pomorščakov ni dovolj. Ali si pomorščaki zdaj sami plačujejo zavarovanja? Pomorščaki si morajo sami plačevati zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Podjetje pa slovenskim pomorščakom plačuje dohodnino in določen znesek za socialno in pokojninsko zavarovanje v njihovem imenu in za njihov račun , takšen je dogovor s Sindikatom pomorščakov Slovenije. Tuje pomorščake najemamo od tujih delodajalcev in tujih agencij. Ali sploh so zdravstveno zavarovani v Sloveniji? Da, plačujemo jim tudi zavarovanja, kot zahteva mednarodni sindikat pomorščakov. Koliko so plačani slovenski pomorščaki? Slovenski pomorščaki so dobro plačani. Poveljnik ladje s slovenskim državljanstvom dobi 8.750 dolarjev na mesec. Plačamo mu še približno 1.500 dolarjev dohodnine in okoli 855 dolarjev pokojninskega zavarovanja ter zavarovanje za brezposelnost. Če seštejemo še zdravstvene storitve v tujini, zavarovanje za ITF, posebna oblačila je strošek za podjetje 12.400 dolarjev na mesec. Filipinski poveljnik ladje dobi pri nas 5.848 dolarjev, z vsemi preostalimi stroški pa podjetje stane sedem tisoč dolarjev razlika je torej precejšnja. Vendar smo se zavestno odločili, da bomo slovenske pomorščake bolje nagrajevali, da v Sloveniji ohranimo zanimanje za poklic pomorščaka. Smo tudi najintenzivnejši štipenditor v Sloveniji. Vsako leto podeljujemo približno 50 štipendij na srednji pomorski šoli ter na fakulteti za pomorstvo in promet. Zaposlimo prav vsakega, ki konča ti dve šoli če le želi pluti na ladji. Ali naši pomorščaki še hodijo na tuje ladje? Koliko jih je? Pri tujih ladjarjih pluje kar nekaj slovenskih pomorščakov, težko bi ocenil, koliko. Vsekakor pa v krizi številni spet potrkajo na naša vrata. Kateri ladjarji najbolje plačujejo? Težko rečem. Le redki na ladjah, ki prevažajo razsuti tovor, plačajo več, kot so plačani slovenski pomorščaki na naših ladjah. Pomorščaki pa včasih spregledajo, da jim Splošna plovba poleg neto plače plačuje še dohodnino in prispevke. Na supermodernih tankerjih ali na ladjah, ki prevažajo pline, so plače višje. Vendar je tam zelo težko dobiti delo. Imate kaj žensk na ladjah? Vkrcani sta dve ali tri. To je še vedno izrazito moški poklic. Pred leti je ena izmed naših zaposlenih prva in edina v Sloveniji prišla do naziva poveljnice ladje, vendar je zatem odnehala in zdaj dela na kopnem. Kapitan mora imeti končano fakulteto za pomorstvo in promet ter izpit za kapitana dolge plovbe in določeno prakso. Kakšne so plače mornarjev in drugih? Mornarji, ki so najmanj kvalificirani delavci na ladjah imajo osnovnošolsko izobrazbo , prejmejo 1.550 dolarjev neto, plačano dohodnino in 830 dolarjev socialnih prispevkov. Domač mornar podjetje stane približno 3.600 dolarjev na mesec. Če takega mornarja najamemo na Filipinih, nas stane 1.278 dolarjev neto, v celoti pa 2.100 dolarjev na mesec. So te primerljive s plačami po svetu? Da, usklajene so z zahtevami mednarodnega sindikata transportnih delavcev ITF manj pravzaprav ni mogoče plačevati in večina ladjarjev plačuje približno toliko. Vendar vi ste imeli tožbe zaposlenih zaradi premalo izplačanih prispevkov. Ali so katere med njimi že rešene? En pomorščak se s podjetjem toži že deset let, vendar je podjetje do zdaj vse sodne spore dobilo, saj spoštujemo dogovore, sklenjene s kolektivno pogodbo. Kaj bo letos? Ocenjujemo, da bomo kljub krizi poslovali dobro. Rezultati ne bodo rekordni, vendar bodo še vedno zelo dobri. Če se bo kriza poglobila, pa bomo enake usode kot vsa pomorska podjetja na svetu. Ali načrtujete kakšne prelomne strateške poteze? Naš cilj ni le širitev, ampak predvsem pomlajevanje flote. Le s sodobno floto smo lahko konkurenčni. V zadnjih sedmih letih smo ladje predvsem kupovali, konjunktura pa je starim ladjam omogočila nekoliko daljše življenje. Ostali bomo pri približno enakem številu ladij, vendar bodo te večje in sodobnejše. Kaj pa načrti vašega lastnika? Bo kupil preostanek Splošne plovbe? Država ima s pogodbo zagotovljeno možnost, da se lahko do leta 2012 kadarkoli odloči za prodajo in naš večinski lastnik mora delež odkupiti. Država lahko delež proda tudi z javnim razpisom ali na dražbi, če presodi, da bi tako iztržila večjo kupnino. Če država proda 25-odstotni kontrolni delež, ki ji omogoča, da ostane Splošna plovba v Sloveniji, bi za vedno izgubila ladjarja. Kdo je Egon Bandelj Egon Bandelj (52 let) je bil deset let pomorščak, na ladjah Splošne plovbe je plul povsod po svetu. Je kapitan dolge plovbe, vendar se je na vabilo uprave preselil na kopno, ko je bil prvi oficir. Zdaj je na kopnem že 20 let. Preden je postal predsednik uprave Splošne plovbe, je bil tehnični direktor. Mandat je začel leta 2002 in v tem času se je prihodek povečal s približno 60 milijonov evrov na 213 milijonov, hitro pa je naraščal tudi dobiček. O Splošni plovbi Splošna plovba je bila ustanovljena leta 1954 z eno ladjo, zdaj jih ima skupaj 22 z nosilnostjo 870.563 ton. Predlanskim je del lastništva od državnih skladov kupil nemški ladjar Peter Doe-hle, ki ima zdaj posredno nekoliko več kot 50 odstotkov družbe. Leta 1981 je Splošna plovba v Liberiji ustanovila delniško družbo Genshipping Corporation , ki je v njeni stoodstotni lasti. Tam imajo registriranih sedem ladij, ki so v lasti ali najemu te družbe, nato pa jih dajejo v najem Splošni plovbi ali pa jih zaposlujejo v svobodni (tramperski) plovbi. Liberijska družba je ustanovila tudi ladjarsko družbo v Singapurju, ki opravlja linijske prevoze med Indijo, Bangladešem in daljnovzhodnimi pristanišči. Prek liberijske družbe so ustanovili še družbi na Maršalovih otokih in na otoku Man, gre večinoma za območja z nizkimi davki, ki Splošni plovbi omogočajo davčno optimizacijo.
http://www.finance.si/247820/Intervju_Voznine_so_od_decembrskih_ni%BEin_%BEe_dobro_posko%E8ile

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:15; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sob Maj 30, 2009 9:58 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

STARI MAČEK

/13/...ob iskanju najstarejše lesenjače na našem morju smo prišli do častljive starosti 103 leta: Laughing

Lesenjača Stari maček, ki je bila zgrajena leta 1906 v Betini na otoku Murter, ima privez v Piranskem pristanišču. V Dalmaciji so jo desetletja uporabljali za ribolov, nabiranje spužev, prevoz oljčnega olja in kamna, z njo so celo vozili ovce na pašo po Kornatih. Danes je veselje Janezu Šabcu iz Lucije, ki jo je pred 27 leti rešil propada in restavriral.
˝Ko sem leta 1982 v nekem portiču na Murtru zagledal odpisanega Starega mačka, sem si, čeprav je v propadajočem stanju, pozabljen, napol na suhem ležal na boku, rekel: ta barka bo moja,˝ se rad spominja njunega prvega stečanja. S piranskim mojstrom Ivanom Krpetičem sta jo za silo usposobila in odplula do Bernardina, kjer so jo skupaj z zanesenjaki iz Društva ljubiteljev starih bark Piran strokovno s srcem obnavljali.
˝ Veliko smo naredili na novo in minilo je leto, da smo šli z ženo in hčerko na pot,˝ se spominja prve daljše plovbe. Letos namerava z njo zapluti ob italijanski obali, sicer pa je spoštljivi Stari maček redni udeleženec številnih prireditev, srečanj in regat ljubiteljev starih bark.

*** Barka je dolga 9 metrov, široka 3,3 metra, ima 12 metrov visok jambor, poganja pa jo 40 let star motor Perkins s 50 kilovati, ki je bil nekoč vgrajen v traktor.
www.zurnal.si

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:16; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sob Jun 06, 2009 12:16 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

POMORSKA ŠOLA & POMORSKI IN TEHNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER

/13/...tista ustanova, ki že od leta 1947 pri nas skrbi za bodoče pomorce, ki plovijo po vseh svetovnih morjih in jih imajo za ene najboljših morjeplovcev v svetu. Zato je velikanska škoda, da omenjeni šoli ne posvečamo dovolj pozornosti in prav tako, tudi ne sredstev, za uresničitev vseh njihovih zamisli. Kako dolgo se samo vleče zamisel o njihovih lastnih uniformah, ki se kljub velikemu trudu, kar noče in noče udejaniti. Da ob tem ne omenjamo njihovih lastnih jadrnic ali drugih plovil, ki bi lahko služile tudi širši družbeni skupnosti, niti ne omenjamo. Jasno pa je tudi, da je sedanja problematika pomorcev, tako na zaposlitvenem in statusnem področju, kot tudi na davčnem področju precejšnja: Idea

JUBILEJ

1947-1997 - 50 let srednje pomorske šole in izobraževanja pomorščakov v slovenskem jeziku, prva šola, ki je začetnik krsta prvošolcev: novosti in teksti iz pomorskih radiokomunikacij, tedenski vpisi pomorskih www povezav, meteorologija, astronomija, srečanja evropskih pomorskih šol, Srednja pomorska šola in Fakulteta za pomorstvo na tekmovanjih v veslanju s šolskimi skuterji.
http://portal.pomorska-sola.si/default.aspx
http://portal.pomorska-sola.si/Slike/Forms/AllItems.aspx?RootFolder=%2fSlike%2fSola%20Portoro%C5%BE&View={7C0622F7-8E45-464B-A7F2-ED277B708E83} http://portal.pomorska-sola.si/Regata%20olskih%20jadrnic%202007/Forms/AllItems.aspx?RootFolder=%2fRegata%20olskih%20jadrnic%202007%2fRegata%20%C5%A1olskih%20jadrnic%20Mediteran%202007&View={08C5EAE8-68D7-4D08-B54E-F647BC48AEEC}

POMORSKI KRST

http://portal.pomorska-sola.si/Slike/Forms/AllItems.aspx?RootFolder=%2fSlike%2fPomorskiKrst07&View={7C0622F7-8E45-464B-A7F2-ED277B708E83}

AKVARIJ PIRAN

http://portal.pomorska-sola.si/Slike/Forms/AllItems.aspx?RootFolder=%2fSlike%2fAkvarij%20Piran&View={7C0622F7-8E45-464B-A7F2-ED277B708E83}

POLETNI POMORSKI KAMPUS 2009
http://portal.pomorska-sola.si/Lists/Objave/Attachments/69/VABILO%20NA%20KAMPUS.pdf

EURNAUT

Organizacija, ki organizira mednarodna srečanja in izmenjave mladih pomorcev širom Evrope od starosti od 1 do 99 let, ki se jo tradicionalno udeležujejo tudi dijaki Pomorske šole iz Portoroža. http://europe.seascout.org/newsletters/Euronaut/Issue_24.pdf http://europe.seascout.org/newsletters/index.html
http://www.zkk.nl/home/zeekadet/welkom_aan_boord
http://www.zkk.nl/home/alkmaar
http://www.zkk.nl/home/amsterdam
http://www.zkk.nl/home/arnhem
http://www.zkk.nl/home/delfzijl
http://www.zkk.nl/home/den_haag
http://www.zkk.nl/home/den_helder
http://www.zkk.nl/home/gouda praznujejo 60 let
http://www.zkk.nl/home/harlingen
http://www.zkk.nl/home/heerhugowaard
http://www.zkk.nl/home/hellevoetsluis
http://www.zkk.nl/home/lemmer
http://www.zkk.nl/home/maassluis
http://www.zkk.nl/home/moerdijk
http://www.zkk.nl/home/rotterdam praznujejo 50 let
http://www.zkk.nl/home/schiedam
http://www.zkk.nl/home/vlaardingen
http://www.zkk.nl/home/vlissingen
http://www.zkk.nl/home/waalwijk
http://www.zkk.nl/home/ijmuiden
http://www.zkk.nl/home/kaart
http://www.zkk.nl/home/vereniging/landelijk_zeekadetkorps http://www.zkk.nl/home/vereniging/plaatselijke_zeekadetkorpsen http://www.zkk.nl/home/vereniging/60_jaar_zeekadetten http://www.zkk.nl/home/internationaal/isca_is_zeekadetten_wereldwijd_ http://www.zkk.nl/home/internationaal/bezoek_uit_het_buitenland http://www.zkk.nl/home/internationaal/reizen_naar_het_buitenland

JADRNICE

http://portal.pomorska-sola.si/Slike/Forms/AllItems.aspx?RootFolder=%2fSlike%2fjadrnice&View={7C0622F7-8E45-464B-A7F2-ED277B708E83}

ŠOLSKA JADRNICA

Bo šolska jadrnica nadomestila vojaško ladjo? Postavili temeljni kamen za prenovo piranskega akvarija, apartmajev in trga Šolski minister je v Piranu povedal, da je slovenska vojska pripravljena odstopiti od projekta nakupa vojaške ladje in da bi skupaj z ministrstvom za šolstvo in morda še s katerim zasebnikom kupili večjo šolsko jadrnico. »Slovenska vojska je zainteresirana, da bi skupaj z ministrstvom za šolstvo in morda še katerim zasebnikom kupili večjo šolsko jadrnico in tako uresničili projekt, ki smo si ga na našem ministrstvu zadali že lani,« je včeraj v Piranu povedal šolski minister Milan Zver. Skupaj z Igorjem Šoltesom (predsednikom računskega sodišča), Stanetom Valantom iz NFD in piranskim županom Tomažem Gantarjem so postavili temeljni kamen za prenovo piranskega akvarija, turističnih apartmajev in trga. Projekt je vreden čez tri milijone evrov. »Obrambni minister Karl Erjavec je izjavil, da odstopajo od projekta nakupa vojaške ladje, zato je toliko več možnosti za skupni nakup šolske jadrnice, ki bi jo poleg pomorskih šol uporabljala tudi Slovenska vojska. Zaradi mene je lahko ta jadrnica tudi v lasti zasebnika, pomembno je, da služi šolstvu in vojski, tako smo načrtovali. Kupimo jo lahko tako, da združimo javni in zasebni kapital, pozneje lahko postane zasebna ali javna last. Nakup bi bilo bolje izpeljati po volitvah, za priprave pa lahko poskrbimo že prej,« je dejal Milan Zver in dodal da bi bil to lahko pozitiven primer zasebno-javnega partnerstva, prav tako kot je primer obnove stavbe Akvarija Piran in centra vodnih športov. Prenova akvarija se je že začela, včeraj so ta dogodek zgolj slovesno počastili z razbitjem steklenice penine. »Ta projekt ne bo samo v prid Piranu in tukajšnjemu turizmu, kot je povedal župan Gantar, ampak tudi dobrodošel za vse slovenske šolarje, dijake in študente. Akvarij bo kamenček v mozaiku nenehnih dokazovanj, da smo Slovenci pomorski narod in da je Slovenija pomorska država,« je dejal Zver. http://www.delo.si/clanek/60216

SIDRO

Simbol pomorstva. Največje sidro. Čeprav kratek čas, je bilo to največje pri nas razstavljeno sidro. Sidra od 40 do 50 tonskih ladij Splošne plovbe so običajno težka od 8 ton do 9 ton, včeraj umaknjeno 20 tonsko sidro pa je prišlo iz Trsta in je pripadalo potniški ladji. Bil je prekršek. Srednja pomorska šola Portorož je v začetku leta za dobavo in dostavo ogromnega 20 tonskega ladijskega sidra plačalo več kot 13 tisoč €. Razstavili so ga po ustnem dogovoru z predstavniki piranske občine (neuradno kar z županom Tomažem Gantarjem) ob sprehajalni poti pri skladiščih soli v Portorožu in z njim simbolično oporarjali tudi na bližino pomorske šole. Ustni dogovor ni bil dovolj. A očitno ustni dogovor o posavitvi sidra ni bil dovolj; občinska uprava je namreč ugotovila prekršek pri rabi javnih površin - s postavitvijo megalomanskega sidra je šola posegla v javno dobro. Ravnatelj šole Marjan Tončič je bil pred zoprno dejstvo postavljen konec maja, nadomestne razstavne lokacije mu ni uspelo zagotoviti in včeraj je s pomočjo posebnega dvigala, potapljača in čolna sidro odložil kar v morje. Na kraju kjer je stalo sidro, pa bo postavljen kiosk. Potop dovolila uprava za pomorstvo. V bližini naše šole smo si vedno želeli takšnega sidra in ko se je lani nenadoma pokazala priložnost, da ga lahko končno dobimo, smo ga z ustvimi soglasji razstavili v bližini naše šole. Dokler se za njegovo postavitev ne najde primerna lokacija, smo mu našli začasen prostor v morju, za to smo pridobili tudi dovoljenje uprave za pomorstvo,˝ je včeraj povedal ravnatelj šole. www.zurnal.si Sidro pristalo v morju Sidro, ki je pol leta krasilo sprehajalno pot med Bernardinom in Portorožem, je dal lastnik vreči v morje, ker so mu inšpektorji naročili, da ga mora odstraniti. <embed src="
http://24ur.com/bin/player/embed.php/60297960" type="application/x-shockwave-flash" width="420" height="376" allowfullscreen="true" allowscriptaccess="always"></embed>
http://24ur.com/novice/slovenija/sidro-pristalo-v-morju.html

SLOVENIJA

Slovenija spet v vodi Skoraj 12-metrsko šolsko ladjo Slovenija, ki je stara skoraj 30 let in je bila zaradi dotrajanosti dobro leto in pol na kopnem, so pred dnevi vrnili v morje. Slovenijo uporabljajo predvsem za učenje manevriranja in osnov optičnega določanja položaja. Še o sidru Sponzorjev ni. Prejšnji teden smo pisali o tem, da je moral Tončić s platoja v bližini šole zaradi zahtev občine umakniti 20-tonsko sidro. Občina je še marca napovedovala, da bo namesto sidra tam znova kiosk. Zdaj pa pravijo, da bodo tja predvidoma namestili skulpturo s Forma vive ter da razmišljajo o ureditvi prostora, ki bo prijazen sprehajalcem. Tončić, ki mu ni uspelo pridobiti pričakovanih 13.200 evrov za plačilo in dostavo velikanskega sidra (ne od občine ne od sponzorjev), pa pravi, da bo v skrajnem primeru sidro vzel nazaj kar dobavitelj – ribogojnica Fonda – in ga uporabil za privez na morskem dnu. Pomorski in tehniški izobraževalni center Portorož, kot se že kako leto imenuje nekdanja Srednja pomorska šola Portorož, in fakulteta za pomorstvo in promet uporabljata pri usposabljanju prihodnjih pomorščakov kar nekaj plovil. Poleg znamenitih kuterjev, s katerima ob nemalo znojenja in žuljev pridobivajo veslaško znanje ter prirejajo celo mednarodno veslaško regato, in nekaj manjših plastičnih ter gumijastih plovil imajo tudi skoraj 12-metrsko šolsko ladjo Slovenija. Stara je skoraj 30 let in je bila zaradi dotrajanosti dobro leto in pol na kopnem. Kmalu iz učilnic na morje Obnovljeno plovilo so pred dnevi vrnili v morje, pri čemer je ravnatelj Marijan Tončić z nemalo ponosa povedal, da so jo učitelji obeh šol obnavljali sami. Delo so opravljali poleg pouka in pogosto tudi popoldne. Oba stara motorja s po 130 konjskimi močmi so zamenjali z novima, močnejšima, znamke Iveco 370, nova je električna napeljava, luči … Zdaj, ko je plovilo v vodi, bodo namestili še velik kompas s korektorjem in preostalo navigacijsko opremo ter postorili vse drugo, da bodo lahko dijaki in študenti pridobivali pomorske veščine ter se čim prej preselili iz učilnic na morje.
http://www.zurnal24.si/Slovenija-spet-v-vodi/novice/slovenija/primorska/114797

MINISTRSTVO ZA PROMET
http://www.mzp.gov.si/

DIREKTORAT ZA PROMET
http://www.mzp.gov.si/si/delovna_podrocja/pomorstvo_in_plovba_po_celinskih_vodah/

UPRAVA ZA POMORSTVO
http://www.up.gov.si/

MEDNARODNA POMORSKA ORGANIZACIJA
http://www.imo.org/

MEDNARODNA POMORSKA ZBORNICA
http://www.marisec.org/

VOZLI
http://www.animatedknots.com/

*** Navigare necesse est, vivere non est necesse. (Pluti je nujno, živeti pa ne.)

NESREČE NA MORJU

http://www.pomorska-sola.si/pomorstvo/Rok%20Sorta%20nesree%20na%20morju/Forms/AllItems.aspx
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Jun 16, 2009 10:05 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sob Jun 06, 2009 2:06 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

POMORŠČAKOV KRUH

/13/...simbolni naslov nove knjige, ki jo je poleg Cirila Derganca: Na morja široki cesti, napisal še drugi pomorski radijski častnik VINKO GRGIČ:

Predaj se vetrom - naj gre, kamor hoče!
Naj srce se navriska in izjoče!
Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran...
Oton Župančič, Moto

*** Navigare necesse est, vivere non est necesse. (Pluti je nujno, živeti pa ne.)
Vinko (Vincenc Matija)

Grgič se je rodil 31.oktobra 1944 na Jesenicah, otroštvo pa preživel na mariborskem obrobju. V času šolanja na tehniški srednji šoli je bil kajakaš in radioamater. Privlačnost voda in melodije Morsejevih znakov so ga privedle na telekomunikacijski oddelek Višje pomorske šole na Reki. Na ladjah Splošne plovbe je po letu asistentskega staža plul še štiri leta kot radijski častnik. Želja po urejeni mladi družini ga je nato zadržala na kopnem in skoraj dvajset let je delal v informatiki v različnih ustanovah in podjetjih domačega Maribora. Osamosvojitvene gospodarske težave in osebne napačne odločitve so ga v začetku 90-tih pahnile do brezposelnosti. Izhod iz težav je bila vrnitev na morje. Velika ladja in oceani so mu povrnili samozavest, zrelejša leta pa odprla drugačen pogled na pomorsko življenje. Odločitev v stiski ga je nenadejano nagradila s sedmimi pestrimi leti, najprej na domači ladji, nato na ladjah tujega ladjarja, za konec pa še pod jadri legendarne štirijambornice. V tem obdobju je začel zapisovati vtise in dogodke, ki jih prvič objavlja v knjižni obliki. Vinko Grgič je bil pomorščak skupaj dvanajst let in jih je na ladjah dejansko preživel devet. Plul je na petnajstih ladjah pod petimi zastavami, v posadkah, katerih člani so pripadali več kakor dvajsetim narodom. V drugo ladij ni zapustil prostovoljno, napredek tehnike je ukinil poklic pomorskega radijskega častnika. Ko se je po več kot štirih mesecih življenja pod visokimi jambori z vrečo na ramah še zadnjič napotil proti pristaniškemu izhodu, je vedel, da se bo le stežka kdaj sprijaznil, da ne bo več plul. Danes je Vinko Grgič upokojen. Prosti čas preživlja ob pisanju, občasnem prevajanju strokovnega gradiva in obdelovanju zaplate zemlje okoli lesenjače na hribčku nad Jarenino. Avtor iskrivo pripoveduje o življenju pomorščakov, ki si sredi nepredvidljive narave služijo kruh s sedmimi skorjami. Ljudi, ki živijo nekakšno razredčeno življenje pretrganih vezi, ujeti na majhnem prostoru, s katerega ni umika. Ljudi, ki po napornem dnevu ne morejo preprosto zaloputniti vrat za delovnim mestom in oditi domov. Tako življenje je še v družbi rojakov zahteva trdnost in prilagodljivost. Kaj šele v sedaj tako običajnih, narodnostno mešanih posadkah, z ljudmi različne mentalitete, ki govorijo tuj jezik in kuhajo hrano tujega okusa. Vendar je tako življenje tudi polno posebnih doživetij, zanimivih srečanj, pristnih odnosov, solidarnosti in poklicnega ponosa.

Celjska Mohorjeva družba
Izdano v 700 izvodih
CENA 24,50 € http://www.mohorjeva.org/knjiga.php?id_knjiga=413

PRILOGA ISTRA: str.14

http://hosting.richpaper.com/FullServiceHtml/MestnaInfoTocka/PrimorskeNovice/Istra/
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Avg 13, 2009 11:37 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli