 |
MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Manipulacije z malimi delničarji, Splošna Plovba d.o.o.,Portorož, morske in obmorske znamenitosti, svet premoženja in svet potrošnikov, socialne in čustvene stiske ter vzpodbude
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
 Objavljeno: 30 Jan 2011 11:50 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
 |
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sre Jun 17, 2009 9:14 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož
MARINA CITY
/13/...sam projekt sega še v leto 2002, saj naj bi z njim povečali sedanje kapacitete Marine Portorož, kar bi blagodejno vplivalo tudi na samo promocijo in prepoznavnost, pa tudi perspektivnejši položaj same marine in spremljevalnih dejavnosti, obenem pa tudi odpiranje prepotrebnih novih delovnih mest: 
Super in mega jahte kmalu v Portorožu?
V Marini Portorož načrtujejo razširitev marine za super in mega jahte ter izgradnjo celoletne kopališke riviere Marina City, s čimer bi v Portorož privabili najbogatejšo populacijo z visoko kupno močjo. A brez zapletov ne gre. Abramovičeva jahta-7 Razkošna jahta Pelorus ruskega mogotca Romana Abramoviča, ki jo je privezal v naši neposredni bližini - na pomolu v Trstu. "Smo le dve uri oddaljeni od destinacij, kamor se na sever Jadrana podajajo mega in super jahte. To se pravi Benetke–Brioni–Rovinj. In pripeljali jih bomo tudi sem," napoveduje Marjan Božnik, direktor Marine Portorož d.d. "Verjamemo, da slovenski navtični turizem še ni povsem izkoriščen kot del turistične industrije, zato želimo v akvatorij piranskega zaliva in slovenskega morja pripeljati mega in super jahte. To je del, ki še ni izkoriščen," poudarja Božnik. Trenutno so najdaljša plovila v Marini Portorož dolžin do 24 metrov, dolžine super in mega jaht pa se začnejo pri 25 metrih. Več o projektu novega akvatorija in Marina Cityja, o cenah privezov in čakalni dobi v Marini Portorož si lahko ogledate v videu.
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/super-in-mega-jahte-kmalu-v-portorozu.html
KID ROCK - JAHTA
Ali bomo tudi razkošne jahte slavnih zvezdnikov in njih same kmalu videvali v Portorožu?
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/super-in-mega-jahte-kmalu-v-portorozu.
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:16; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 12:00 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sre Jun 17, 2009 9:52 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož
HISTORIČNA VESLA
/13/...velikokrat naletimo na zgodovinsko plovilo, ki mu ne vemo ne imena, ne porekla, ne starosti in ne tistega, ki je vložil na tisoče ur lastnega in mukotrpnega dela pri njegovi obnovi. In ravno tem zanesenjakom so namenjene tudi te vrstice, saj je edinstvena priloga:
˝Z vetrom in vesli - Tradicionalna plovila naše obale˝, izšla kot priloga revije Življenje in Tehnika že leta 2005:
Z VETROM IN VESLI & SLOBODAN SIMIČ SIME
Avtor Slobodan Simič - Sime, raziskovalec, zbiralec in poznavalec tradicionalnih lesenih plovil severne Istre, je v njej podrobneje obdelal 15 najbolj značilnih tipov plovil, škvere na naši obali, gradnjo lesenih plovil in še marsikaj, kar je povezano z našo vse premalo znano in cenjeno pomorsko dediščino. Zanimivo besedilo dopolnjuje bogato slikovno gradivo (150 arhivskih črno-belih in barvnih fotografij, razglednic, skic ter računalniških risb), ki je v večini primerov tokrat objavljeno prvič. Vsebina
* Uvod
* Kratek sprehod skozi preteklost
* Življenje z »lesenjačami«
* Od kod oblike lesenih plovil (namen plovila, značilnosti obale, izročilo, izkušnje in znanje)
* Les je najpomembnejši
* Škveri na naši obali
* Gradnja lesenih plovil
* Razvrstitev najpogostejših lesenih tradicionalnih plovil
* Mala priobalna plovila: sandolin, batelina, batana, topo, pasara, guc, gajeta, bragoc, istrska bracera
* Večja obalna plovila: trabakula, pelig, loger
* Druga plovila: solinska plovila (maona, solinski batel), kajič
* Lesena plovila danes
* Literatura, spletni naslovi
* Mali slovarček pojmov
* Seznam načrtov za izdelavo modelov in maket plovil, objavljenih v reviji TIM v letih 1985-2005
Kratka predstavitev
Namen letošnje tematske priloge je, predstaviti in čim bolj celovito opisati enega od delov pomorske dediščine - tradicionalna plovila naše obale - s poudarkom na njihovih oblikah in tehničnih značilnostih. Pod pojmom »naša obala« je mišljen prostor današnje, politične slovenske obale, ne pa obale, kjer so npr. v času omenjenih plovil prebivali Slovenci, zaradi česar bi ravno tako lahko upravičeno nosila ime slovenska obala. V tem, dobrih 40 km dolgem pasu zasledimo v zadnjih dveh stoletjih vsaj 25 tipov plovil, ki jim lahko pripišemo tradicionalnost. Na tako veliko število sta vplivala geografski položaj in zgodovina. Tu sta se mešala lagunski slog gradnje, ki so ga obvladovali italijanski graditelji, in »globinski« slog hrvaških graditeljev, svoje pa so dodale še soline. Do 2. svetovne vojne so bili graditelji tradicionalnih lesenih bark na naši današnji obali predvsem Italijani, v 50. letih prejšnjega stoletja pa se je zaradi znanih zgodovinskih dejstev večina italijanskih graditeljev odselila iz tega prostora in skupaj z njimi je odšlo tudi znanje o gradnji tradicionalnih lesenih plovil. Takrat smo se pri konstruiranju in gradnji plovil naslonili na pomoč izkušenih graditeljev bark iz ladjedelnic na Reki in Cresu ter tudi iz Dalmacije in otokov. Besedilo dopolnjuje 150 črno-belih in barvnih fotografij ter razglednic, večinoma iz avtorjevega arhiva. Posebnost so računalniške 3-D risbe, ki podrobno prikazujejo nekatere že izginule oblike in ogrodja nekdanjih originalnih plovil. Verjamemo, da bo knjižica razveselila vse, ki jih zanima to področje, ter poleg njih tudi ladijske modelarje in maketarje, saj je tovrstna literatura pri nas hudo pičla. Tiste pa, ki so med počitniškimi sprehodi po slovenskih pristaniščih doslej občudovali le vitke motorne gliserje in bleščeče jahte, bo gotovo spodbudila, da bodo odslej v vedno redkejših »lesenjačah« videli tudi kaj več kot le umazane čolne s kupom ribiške navlake - za začetek morda iznajdljivost in spretnost njihovih graditeljev ter izurjenost njihovih uporabnikov. In še nečesa ne gre pozabiti: danes so tovarniško izdelana plovila predvsem znamenje prestiža, v preteklih stoletjih pa so doma ali v domačih škverih zgrajeni bateli, guci in druge barkače našim prednikom ob obali zagotavljali zaslužek oziroma pomenili največkrat edini vir preživetja.
Matej Pavlič, urednik revije Življenje in tehnika
CENA: 6,89 €
http://www.tzs.si/eknjigarna/product_info.php?cPath=24_108&products_id=443
Tudi v junijski reviji ŽIT pod naslovom Prenova zgodovinskih plovil, avtorja Slobodan Simič Sime je v smislu njihovega restavriranja zelo specifično in strokovno zahtevno delo. Zanj je potrebno znanje o tipih plovil iz preteklosti, lesu in drugih materialih za gradnjo plovil, tehničnih in konstrukcijskih značilnosti posameznega tipa plovil ter tehnologijah dela, pa tudi poznavanje metod raziskovanja in pridobivanja informacij o restavriranem plovilu ter še mnogo drugega.
http://www.tzs.si/zit/
ZGODOVINA NA VALOVIH & SLOBODAN SIMIČ SIME
Umirjen, rahlo deževen petkov popoldan je v piransko pristanišče pospremil zdaj majhno, zdaj gibčno, pa debeluškasto, nato barvito in vse mogoče pridevnike bi našli k plovilom, ki jih, ne glede na zunanjost, razpoloženje, barvo, državo itd., družita dve ključni značilnosti, ki jih ne premore niti ena sama plastika na svetu. Lesena so in vsa imajo bogato in barvito zgodovino.
Alba, Pussycat, Roberta III, Stari maček, Emma, Mitra … ena ob drugi, kot najboljše prijateljice, so se vezale ob dolg piranski pomol. Pomol, ki je pospremil na potovanja mnoge barke in premnoge usode. Del mesta, ki je videl najbolj ganljive prizore in kjer je bilo pretočenih največ solz. Od tu so odhajali, nekateri za vedno, drugi pa se po dolgem, dolgem času vračali. Del mesta, ki najbolj značilno zariše podobo Pirana. Pomol, pod katerim je velika odslužena lesena beneška galeja, ki so jo stoletja nazaj napolnili s kamni in potopili. Tako so se nekoč gradili nekateri pomoli obalnih mest. Pomol, ki je v zgodovini večnega Pirana nedvomno ena najpomembnejših arhitektur. In zato je prav, da se k takšni veličini vežejo njemu enakovredni. To pa seveda ne morejo biti motorni »zasmrajevalci« in neekološki plastični industrijski izdelki, temveč le prekrasna lesena zgodovinska plovila. Teh je seveda malo, ker je tudi pravih pomorcev in gospodov malo. 15. maja letos, v sklopu znamenite piranske regate zgodovinskih plovil, ki je posrečeno obogatena še s prisotnostjo šarmerjev na štirih kolesih, pa so se s krmo ena ob drugi vezala k pomolu, da smo se jih lahko dodobra naužili. Društvo ljubiteljev starih bark Piran je že dvaintridesetič uspešno organiziralo to odmevno mednarodno regato, na kateri so sodelovali prijatelji in izvrstni jadralci iz petih držav: Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije in Nemčije. Prijadrali so s svojimi ponosnimi jadrnicami, da bi ob dobri družbi v čudovitem vzdušju spletli nova poznanstva ali poglobili stara, da bi se dotaknili nenadkriljivega Pirana, mesta, ki nobenega ne pusti ravnodušnega, da bi poskusili odlično Giorgovo pašto, ki jo zna tako pripraviti samo on ali iz katerega koli drugega razloga. Mogoče je katera prišla tudi zaradi zmage na regati, toda, kdo bo to ugotovil. Že skoraj uro pred dvanajsto se je sedemindvajset od tridesetih prijavljenih lepotic v že svetovno znanem zalivu slovensko-hrvaškega prijateljstva, Piranskem zalivu, nastavljalo trumam obiskovalcem in premnogim fotografom.
Natančno ob 12. uri še zadnji pisk prodorne sirene in … nič. Zaradi bonace so se jadrnice komaj kaj premaknile s štartne črte. V vsej regati jim je le tu in tam uspelo doseči 2 do 3 vozle (zaradi morskega prostranstva in značilnosti plutja se za hitrost na morju že od nekdaj po skoraj vsem svetu uporablja enota vozel, zato je prav smešno, da jo neki celinski državni »šalabajzerji« in nepoznavalci želijo nadomestiti s popolnoma neprimerno »avtomobilsko« enoto za hitrost). Zaradi takšne nadvse varne hitrosti nekatere jadrnice niso v določenem času uspele končati regate. Ampak, brez skrbi, nasmehi na licih skiperjev so razkrivali, da jim prav ničesar ni zmanjkalo, niti manjkalo. Po končani regati so svoje prevzetne jadrnice vezali ponovno ob dolg piranski pomol in si šli ogledat to prekrasno mesto, njegove muzeje, restavracije … Večerno dogajanje s podelitvijo pokalov, priznanj in pohval se je ob čudovitem vzdušju v klubu Pirat pred Bernardinom, ki že petdeset let igra nenadomestljivo vlogo v razvijanju morskih športov, potegnilo dolgo v noč. Čudovita popestritev je bil tudi oktet Castrum iz Ajdovščine, ki je z mnogimi znanimi morskimi napevi podkrepil vzdušje sproščenega Sredozemlja, pa mladi harmonikar in mnogi drugi. Ni kaj, organizacijski odbor s predsednikom Milanom Ukmarjem na čelu ter Teo in Giorgiom se je tudi tokrat odlično izkazal. Vojko je, kakor vsako leto, s svojim Šparom (ime gliserja) mirno sledil željam tečnih fotografov in jih prekladal sem ter tja po regatnem polju, glavni krmar avtomobilske »flote« pa je že vsa leta neutrudni Roman Fikfak. Njim in mnogim drugim gre zahvala za še en praznik lepote in tradicije v Piranu. Regata je imela tri razrede: spirit, cat in open. V razredu spirit se je preizkusil naš svetovno znan vrhunski jadralec Dušan Puh in zmagal pred večkratnim olimpijskim zmagovalcem Hubertom Raudaschlom. V razredu cat je slavil Valter Gallana s svojo Pussycat, v razredu open pa Massimo Fonda s Ciaopaisom. Podeljenih pa je bilo tudi nekaj priznanj za posebne dosežke.
http://www.val-navtika.net/val-140/zgodovina/zgodovina_na_valovih/
BATANE ISTRE & SLOBODAN SIMIČ SIME
Batane Istre založba: SIJart avtor: Slobodan Simič Sime (ISBN: 97896190629295 )
Knjiga o batanah je nastala z namenom, da iztrga pozabi in minljivosti to zgodovinsko leseno plovilo, ki je na istrski obali stoletja pomenilo življenje in da jo vrne nazaj v istrske portiče. »Brez batane nisi mogel preživeti, zato so jo imeli skoraj vsi Istrani …« To majhno, preprosto leseno plovilo je nekoč krojilo utrip vsakdana. Bila je nepogrešljiva spremljevalka Istrana pri opravilih, ki so zanj, ob krpi zemlje nekje za hišo, pomenila preživetje. Ali veste, da so izdelovali v Istri vsaj deset različnih tipov batan in da se je prav vsaka razvila na samosvoj način in da je prav vsaka neprecenljiv dragulj ladjarske dediščine Istre? Zgodovinska dogajanja in splet sprememb so povzročili, da o batanah ni nihče razmišljal, dokler ni poniknilo skoraj vse znanje potrebno za gradnjo in vzdrževanje teh izjemno domišljenih in žilavih plovil. Danes se le še kakšna stotnija ali dve krčevito borijo za življenje. Kakšne so? Kako jih ohraniti? Kako narediti avtentično leseno istrsko batano? Odgovore na ta vprašanja boste našli v tej knjigi in pomenijo njeno rešitev. Upajmo upati, da ne bomo za vedno izgubili enega najpomembnejših simbolov Istre in njene identitete? Po desetih letih raziskovanja je naš vodilni strokovnjak na področju tradicionalnega istrskega ladjarstva zaključil delo, ki mu na področju batan v svetu ni para. Ne le, da je do podrobnosti raziskal in opisal vsak tip istrske batane, ter za vsakega tudi objavil natančen načrt izdelave, kar je edini tovrsten primer v svetu, temveč je tudi raziskal in opisal tradicionalne načine gradnje batan. In da bo mera polna, je opisal tudi vse potrebno, da lahko sami izdelamo svojo tradicionalno leseno istrsko batano. Istra je tako dobila neprecenljivo monografijo o batani - enem najpomembnejših gradnikov kulture in življenja istrske obale. Publikacija je torej pravi presedan, saj avtor z njo ne želi zgolj seznaniti bralce o neki dediščini, temveč želi z njo izginjajočo dediščino vrniti nazaj v življenje. Tovrstnih publikacij s takšnimi ambicijami je tudi v svetovnem merilu zelo malo. Knjiga sestoji iz naslednjih poglavij: - Pomen batan za celotno obalo Istre in njeno zaledje - Definicija batane in kriteriji za razlikovanje istrskih batan - Tipi batan na istrski obali - Tradicionalni načini izdelave batan - Kako danes izdelati tradicionalno batano - Vzdrževanje batane - Različni načini veslanja batan - Jadra batan - Zanimivosti Avtor Slobodan Simič Sime je ustvarjalec in raziskovalec, ki je že vrsto let uveljavljen na večih področjih. Je naš vodilni poznavalec tradicionalnih plovil severnega Jadrana in Istre. Spisek njegovih projektov in publikacij je dolg. Že leta tudi objavlja v navtičnih revijah in sodeluje s svojim znanjem o ladjarski dediščini tudi s tujimi raziskovalci. Slobodan Simič Sime je avtor preko ducata velikih monografij, vsaj desetih manjših publikacij in mnogih drobnih, a odmevnih brošur, člankov in drugega. Imel je tudi številna predavanja. Njegove reference so prepričljiva garancija za še eno izjemno delo najvišje kakovosti.
jezik: slovenski jezik
število strani: 195
vezava: broširano [ v košarico | več iz oddelka | vse knjige te založbe ] v kosarico redna cena: 57,00 € vaš prihranek: 5,70 € nakup na tej strani: 51,30 € (12.294 SIT)
http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=1333 http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/objave/768/detail.
html http://slovensko-morje.net/sm_staro/gasspar/50.htm http://slovensko-morje.net/index.php?page=product&product_id=785&category_id=8
http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_837.shtml
HISTORIČNA PLOVILA
Predstavitev publikacije
Restavriranje historičnih plovil avtorja Slobodana Simiča Simeta Slovenci imamo nadvse malo primerkov avtentične ladjarske dediščine – historičnih plovil. Torej tistega, kar najpomembneje prikazuje pomorsko kulturo naroda, ki ima morje. Za mnoge uničene primerke te dediščine smo, zaradi nezaščitniške zakonodaje, neznanja in površnosti, sami krivi. Sedaj smo dobili prvo in temeljno delo, ki jasno in strokovno razloži osnovne pojme sicer kompleksnega restavriranja historičnih plovil ter na ta način skuša zaščititi in revitalizirati tudi našo ladjarsko dediščino. Ali vsaj opozoriti vse, ki nameravajo obnavljati taka plovila, ki bi lahko bila predmet ladjarske dediščine. V četrtek, 28. januarja 2010, ob 18.00, prisrčno vabimo vas, vaše najbližje, prijatelje in sodelavce na predstavitev publikacije Restavriranje historičnih plovil avtorja Slobodana Simiča Simeta, ki bo v Piranu, v prostorih Inštituta za dediščino Sredozemlja, Bolniška 20 (ob Križnem hodniku). Predstavitev publikacije in razgovor z avtorjem bo vodil mag. Tadej Brate. Publikacije, ki strokovno, strukturirano, teoretično in praktično razlagajo kompleksno problematiko prenove, ohranjanja in restavriranja historičnih plovil, so tudi v svetovnem merilu izjemno redke. S to brošuro Slovenija vstopa v novo obdobje spoznanj o tej kompleksni tematiki, in z njo je končno postavljen temelj za kakovostno ohranjanje naše skromne ladjarske dediščine.
* Publikacijo sta podprla: SPLOŠNA PLOVBA Portorož, generalni sponzor in BANKA Koper
* La pubblicazione è stata sostenuta dalla SPLOŠNA PLOVBA di Portorose quale sponsor generale, e dalla BANKA Koper
La Slovenia dispone di un numero ridotto di esemplari autentici del patrimonio cantieristico e marinaro, ossia di imbarcazioni storiche, che rappresentano al meglio la cultura marinaresca di una popolazione affacciata sul mare. La colpa della distruzione di molti esemplari di questo patrimonio va ascritta sia per la carente tutela giuridica, sia per la poca conoscenza della materia, sia per la superficialità, proprio a noi stessi. Oggi vede finalmente la luce la prima opera fondamentale, che spiega chiaramente ed in maniera professionale i rudimenti dell'altrimenti complesso processo di restauro degli armi storici, e cerca in tal modo di tutelare e rivitalizzare anche la nostra tradizione cantieristica e marinara. O almeno di essere d'ausilio a tutti coloro che intendono restaurare imbarcazioni che potrebbero essere parte del nostro comune patrimonio storico. Siete cordialmente invitati giovedì, 28 gennaio 2010 alle 18.00, assieme ai vostri cari ed ai vostri collaboratori, alla presentazione della pubblicazione Il restauro delle imbarcazioni storiche, dell'autore Slobodan Simič Sime, che avrà luogo a Pirano, negli ambienti dell'Istituto per il patrimonio del Mediterraneo, Via dell'Ospedale 30 (accanto al Chiostro dei Francescani). La presentazione ed il dibattito con l'autore saranno a cura del mag. Tadej Brate. Le pubblicazioni che trattano in maniera professionale, strutturata, teorica e pratica della complessa problematica relativa al restauro, alla conservazione ed alla manutenzione delle imbarcazioni storiche sono rare anche a livello mondiale. Con la presente pubblicazione in Slovenia subentra una nuova consapevolezza in riguardo a questa tematica complessa, essendo questo volume la pietra miliare per conservare con qualità il nostro esiguo patrimonio cantieristico e marinaro.
http://www.slovensko-morje.net/?page=news&view_news=11206 http://www.primorska.info/novice/6868/restavriranje_historicnih_plovil_kot_temelj_pomorske_kulture_naroda
OHRANJANJE DEDIŠČINE
Tisti, ki cenijo navtično dediščino, so s knjigama RESTAVRIRANJE HISTORIČNIH PLOVIL pirančana Slobodana Simiča Šimeta in zbornikom IZVESTJA Pomorskega muzeja Piran, dobili nadvse zanimivo branje. V prvi avtor, ki orje ledino na področju tovrstne literature pri nas, na podlagi svojega raziskovanja in lastnih izkušenj predstavlja osnove restavriranja starih lesenjač ter si tako posredno prizadeva za zaščito naše naglo izginjajoče ladjarske dediščine, druga pa predstavlja izsledke raziskav o slovenskih podmorničarjih, potniški ladji Rex, ženskah in pomorstvu, predindustrijskih ladjedelcih, nekdanji tipologiji ladij in ladijskega tovora, zadnjih gusarjih na severu Afrike in še kaj. Simičeva knjiga bo prišla prav vsem, ki nameravajo obnavljati stara lesena plovila, pomemben pa je tudi njen prispevek k ozaveščanju širše družbe, saj je šasa za ohranjanje ladjarske dediščine vse manj. Po Simičevih ocenah imamo na naši obali le še 50 potencialnih plovil, ki bi lahko ob strokovnem restavratorskem pristopu postala historična plovila in s tem naša ladijska dediščina, ki naglo izginja. ˝ Če ne bomo ukrapali, zanamcem kmalu ne bomo mogli zapustiti nič od tistega, kar najpomembneje prikazuje pomorsko kulturo naroda, ki ima morje,˝ poudarja Simič.
IZVESTJA
Kot so povedali predstavniki Izvestij, ki bodo po napovedih zudi v bodoče prinašala strokovne prispevke kustosov tega muzeja in drugih poznavalcev morja o njihovem preučevanju pomorske dediščine, je ideja za tako poblikacijo muzeja stara že več deset let. Je posledica spoznanja, da mora o zanimivih in bogatih raziskavah ter delu tamkajšnjih muzejskih delavcev ostati tudi čim več zapisanega. Prva Izvestja, ki jih je uredil IGOR PRESL, objavljajo šest obsežnejših razprav NADJE TERČON, FLAVIA BONINA, BOGDANE MARINAC, IGORJA PRESLA in MAGDE REJA, v drugem pa zapise in poročila, ki jih je prispevali več avtorjev. Ta del je zapisan v manj znanstveni formi, a ni zato nič manj zanimiv. Vse prispevke spremlja bogato ilustrativno gradivo.
Istra št.2 - 24.februarja 2010 - stran 2
http://www.primorske.si/pn/htdocs/RI/publish/index.html
MEDITERANUM
Domoznanski četrtek: Mesto je zraslo na soli
Danes ob 18. uri bo zavod Mediteranum ponovno začel serijo Domoznanskih četrtkov v Piranu Zavod za ohranjanje mediteranske dediščine Mediteranum iz Pirana bo danes ponovno začel serijo Domoznanskih četrtkov, kjer se bodo v obliki okroglih miz, ob strokovnih izhodiščih in pogledih iz različnih zornih kotov medsebojno seznanili z mnogimi prepomembnimi in tudi neprijetnimi temami in tabuji iz piranskega okolja. Večeri se bodo vrstili vsak drugi četrtek v mesecu, ob 18. uri, na Inštitutu za dediščino Sredozemlja ZRS Univerze na Primorskem (Bolniška 20). Prvi večer bo tako danes, 14. oktobra ob 18.00, na temo Mesto je zraslo na soli - pomen solin včeraj, danes in jutri. Večer se bo začel s filmom Jadrana Sterleta Sol se dela pozimi. Gostje večera bodo Alojz Jurjec, direktor Sečoveljskih solin, Fabrizo Radovac, nekdanjih solinar, ter Jadran Sterle. Sodelovala bo solinarska družina La fameia dei salinai in zbiratelj iz Sečovelj Damir Gregorič, večer pa bo povezovala novinarka Lea Kalc Furlanič. Koledar Domoznanskih četrtkov v Piranu za sezono 2010/2011:
* 14. oktober 2010 Mesto je zraslo na soli - pomen solin včeraj, danes in jutri (prične se s filmomJadrana Sterleta Sol se dela pozimi)
* 11. november 2010 Kdo je pravi Pirančan, Izolan, Koprčan ... ?
* 09. december 2010 Daj dam s sakralno dediščino (prične se s predstavitvijo almanaha domoznanskih četrtkov prejšnje sezone)
* 13. januar 2011 Mediteranski vrednostni sistem in kultura
* 10. februar 2011 Kakšen naj bi bil idealen Piran?
* 10. marec 2011 Ali Pirančani še verujejo? (začne se s filmom o Procesiji v Piranu)
* 14. april 2011 Stranpoti piranskega turizma
* 12. maj 2011 Kako se upravljajo zgodovinska mesta - izkušnje in metode
http://www.primorska.info/novice/10525/domoznanski_cetrtek_mesto_je_zraslo_na_soli
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Okt 17, 2010 11:01 pm; skupaj popravljeno 4 krat
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:17; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 12:15 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sre Jun 24, 2009 8:53 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož
DAN OCEANOV
/13/...neprecenljivo bogatstvo prepredeno z mnogimi vrstami živih bitij nam je bilo podeljeno in dano v varstvo, zato je tudi naša odgovornost, da ga takšnega tudi prepustimo zanamcem:
MORSKA BIOLOŠKA POSTAJA ODPRLA VRATA
8.junij je DAN OCEANOV, ki človeštvo še posebej opozarja, da moramo pri vsakdanjem ravnanju, delu in odločitvah ukrepati tako, da izboljšamo ali vsaj ohranimo kakovost morij. Pod geslom ˝Naši oceani, naša odgovornost˝, so nas morski biologi na to opozorili na osrednji prireditvi, ki je ob prisotnosti žene predsednika Republike Slovenije ga.Barbare Miklič Turk potekala v prostorih Biološkega središča v Ljubljani, v Morski biološki postaji Piran, Nacionalni institut za biologijo, pa so odprli vrata javnosti in šolam. Morska biološka postaja Piran je bila ustanovljena leta 1969 in od 2005 deluje v novih prostorih na Fornačah. Ima sodobne laboratorije, potapljaško bazo, raziskovalno plovilo Sagita in oceanografsko bojo. V njej dela 35 strokovnjakov in je naša edina ustanova, ki se znanstveno ukvarja s 46 km naše obale ter okoli 600 kvadratnih kilometrov morja, katerega največja globina je tam okoli 30m. Močno so vpeti v vrsto mednarodnih raziskovalnih projektov, nas pa spomnijo nase tudi takrat, ko se pojavijo meduze, cvetenje morja, sluzenje morja...
Priloga Primorskih novic ISTRA št.6 - stran 3 SAGITA
http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=104
http://www.mbss.org/portal/images/stories/instrumenti/sagita-1_x.jpg http://www.mbss.org/portal/images/stories/instrumenti/sagita-2_x.jpg http://www.mbss.org/portal/images/stories/instrumenti/sagita-3_x.jpg http://www.mbss.org/Film/Sagita-med-voznjo.mpg
MORSKA BIOLOŠKA POSTAJA - ZGODOVINSKIH 30 LET
Preko trideset let raziskovanja morja v Sloveniji Pred več kot ridesetimi leti se je iz začetne vneme ljubiteljev morja in zanesenjaških potapljačev porodila želja po ustanovitvi zavoda, ki bi se ukvarjal z raziskavami morja. S tem zapisom želimo bralcem predstaviti edino slovensko raziskovalno ustanovo, ki raziskuje morje, spoznati prehojeno pot od začetnega zanesenjaštva do pomembnega poslanstva, ki ga ima danes Morska biološka postaja (v nadaljevanju MBP) v sredozemskem prostoru. Zgodovina raziskovanja življenja v Slovenskem morju Raziskave življenja v Jadranskem morju imajo zavidljivo štiristoletno tradicijo, čeprav je do sistematičnih raziskav na področju številnih naravoslovnih ved dejansko prišlo šele v 19. stoletju. Izredna pestrost vrst živih organizmov je tedaj privabljala znanstvenike - naravoslovce v raziskovalne centre v Rovinju, Trstu in Benetkah. Nekatera temeljna dela o planktonu, kot npr.
Eno izmed prvih plovil MBPSteuerjev "Planktonkunde" (1910) so nastala prav na tem območju. Čeprav je bil Trst še pred 100 leti prestolnica morske biologije, Tržaški zaliv pa dejansko pionirsko območje raziskav, zveni skoraj paradoksalno, da v Tržaškem zalivu še vedno ne poznamo prav dobro morskega življa, ki ga naseljuje. Podatkov o favni in flori je še vedno malo, tudi s strani prispevka italijanskih kolegov. V prvi polovici sedemdesetih let sta se prof. Štirn in prof. Matjašič s sodelavci lotila prve inventarizacije favne in flore severnega Jadrana. S pomočjo strokovnjakov - specialistov z vsega sveta jim je uspelo evidentirati veliko morskih organizmov iz mnogih skupin. Žal pa je projekt prekmalu zamrl in za veliko skupin še vedno ni podatkov. Tako je poznavanje favne in flore slovenskega morja še danes, na pragu 21. stoletja, skopo in pomanjkljivo. Morska biološka postaja je bila ustanovljena leta 1969 kot samostojna enota Inštituta za biologijo Univerze iz Ljubljane. Sedež prve postaje je bil v vili na Sončni poti 10 v Portorožu. Veliko zaslug za ustanovitev MBP imata prof. Franc Sušnik in že prej omenjeni prof. Jože Štirn. Ko je Inštitutu za biologijo uspelo pridobiti v uporabo prostore nekdanje tovarne mila Salvetti, je dr. Štirnu in sodelavcem uspelo zatem del teh prostorov preurediti v sodobno stavbo. Leta 1979 se je MBP dokončno preselila v to stavbo, neposredno ob morju in se za nekaj let preimenovala v Morski raziskovalni in izobraževalni center (MRIC), nato pa spet ohranila prvotno ime. Poleg favnističnih in florističnih posebnosti slovenskega morja so raziskovalci MBP spremljali tudi vire ekonomsko pomembnih ribjih vrst v severnem Jadranu (inčun, papalina in sardela). V začetku osemdesetih let so pozornost posvetili tudi okolju obeh strunjanskih lagun. Raziskovanje morja danes Morska biološka postaja je danes raziskovalna skupina v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo iz Ljubljane. Je edina slovenska znanstvena ustanova, ki se ukvarja z raziskovanjem morja in spremljanjem njegove kvalitete. Danes so raziskovalci MBP osredotočeni na raziskave s področij Trzaski zalivfizikalne, kemijske in biološke oceanografije. Raziskovalno skupino MBP že več kot deset let uspešno vodi biologinja prof.dr. Alenka Malej. Zaposlenih je 30 delavcev, od katerih je 16 raziskovalcev. Največ je biologov, kar deset, ostalo pa predstavljajo trije kemiki, eden fizik, informatik in geolog. Med temi sta tudi dva mlada raziskovalca. V grobem ločimo štiri raziskovalne enote, ki raziskujejo planktonsko in bentoško ekologijo, biogeokemične lastnosti recentnih sedimentov in gibanje morskih mas v Tržaškem zalivu. Spričo čedalje večjega onesnaževanja slovenskega obalnega morja je velik poudarek posvečen tudi temu problemu. V več, kot tridesetih letih delovanja MBP so raziskovalci izdali prek 100 znanstvenih prispevkov in tehničnih poročil za različne uporabnike predvsem s področja oceanografskih ved, morske ekologije in varstva narave. Preden spoznamo osnovne dejavnosti MBP, je morda prav, da se seznanimo tudi z morjem, ki ga raziskujejo strokovnjaki te ustanove. Tržaški zaliv se nahaja na skrajnem severnem delu Jadranskega morja in je podvržen nekoliko drugačnim razmeram kot drugi predeli Sredozemskega morja. Posebne hidrološke in ekološke razmere so posledica plitvosti, zaprtosti, vnosov sladkovodnih pritokov in seveda antropogenih vplivov. Značilna so visoka nihanja slanosti in temperature, veliki rečni vnosi in izrazito razslojen vodni stolpec v toplejšem delu leta. Plitvi Tržaški zaliv je izpostavljen številnim obremenitvam in motnjam, med katere sodijo predvsem pomanjkanje kisika (hipoksije in anoksije) in produkcija morskega snega ter intenzivno ribištvo in povečan pomorski promet. Vsem tem pojavom in vplivom človekove dejavnosti namenjajo raziskovalci MBP veliko pozornosti. Še posebej se posvečajo pojavu sluzastih agregatov. Čeprav segajo prvi zapisi o pojavu sluzastega morja daleč v leto 1729, je še danes veliko nejasnosti o tem, predvsem za turizem nevšečnem pojavu. Zato je veliko raziskovalnih prizadevanj usmerjenih v raziskave usode raztopljene organske snovi kot možnega vira za nastanek sluzastih skupkov. Prav tako pomembne so raziskave dinamike naknadne poselitve bentoških živali in alg na predelih, ki jih je prizadelo skoraj popolno pomanjkanje kisika (anoksija). V zadnjih dvajsetih letih je bilo zaradi pomanjkanja kisika v Tržaškem zalivu več primerov množičnega pomora bentoške favne. Še posebej hudo je bilo leta 1983, ko je bila prizadeta petina zaliva. Od drugih pojavov, ki jih na MBP redno spremljajo, je potrebno omeniti množično "cvetenje" fitoplanktona, pojavljanje strupenih vrst oklepnih bičkarjev, masovno pojavljanje nekaterih vrst zooplanktona (npr. meduze mesečinke Pelagia noctiluca, morski metuljčki Creseis acicula), opazovanje tujerodnih vrst in drugo. Še posebej pomembno je razumevanje procesov, ki potekajo v morju. V tem sklopu je potrebno omeniti uporabne (aplikativne) raziskave razlivanja odpadnih voda iz kanalizacijskega izpusta, vplive gojenja morskih organizmov na morski živelj pod gojišči ter preučevanje gibanja vodnih mas v Tržaškem zalivu. Izjemno pomembno je tudi redno spremljanje kvalitete morja (t.i. monitoring).Na MBP je bil leta 1995 ustanovljen Instrumentalni center Morska Biološka Postaja Piran, ki ga vodi dr. Branko Čermelj . Osnovni namen tega centra sta pretok znanja ter nudenje velike raziskovalne opreme uporabnikom. Eden izmed najpomebnejših srednjeročnih načrtov Instrumentalnega centra je postavitev Obalne oceanografske postaje OOP, pred Piransko Punto, je realiziran. Danes OOP nadgrajujemo in izboljšujemo spletno stran in dostopnost podatkov v spletu. Drugi po vrsti izmed prednostnih ciljev, je skrb za usposoblenost raziskovalnega plovila in za raziskovalno opremo na njem. MBP in varstvo narave Vse večji poudarek je v zadnjih letih na MBP posvečen naravovarstvenim projektom. Žal je, navzlic čedalje večjemu razumevanju naravovarstvene problematike s strani države, še vedno premalo sredstev usmerjenih v tovrstne raziskave. Spričo stopnjujočih se negativnih vplivov človeka, povezanih s povečanim pomorskim transportom in navtičnim turizmom, ter s kočarjenjem v tako ali tako občutljivem ekosistemu slovenskega morja, so zavarovana območja morda edini način, da ohranimo biotsko raznolikost slovenskega morja. Potapljač ob gojišču klapavic (pedočev)Danes imamo v slovenskem morju štiri zavarovane predele - naravne spomenike: Rt Madona pri Piranu, Debeli rtič in rastišče morske trave pozejdonke (Posidonia oceanica) pri Žusterni ter naravni rezervat Strunjan . Vsi štirje so slovenski prispevek k ohranjanju naravne dediščine Jadranskega morja, zato moramo varovanju teh naravnih spomenikov posvetiti vso potrebno pozornost. Eden uspešnih naravovarstvenih projektov, ki so ga izvedli na MBP, je bil projekt presaditve pozejdonke. Ta morska cvetnica raste danes v slovenskem morju (in sploh ob istrski obali) le pri Žusterni . To rastišče pri Kopru naj bi bilo ostanek nekoč obsežnih travnikov pozejdonke. Zaradi možnosti uničenja rastišča - zaradi morebitne graditve nove obalne ceste - so raziskovalci MBP presadili pozejdonko na novo rastišče pred Morsko biološko postajo. Vse presajen sadike so po obdobju mirovanja pognale nove liste. Kot smo navedli že v zgodovinskem pregledu, je poznavanje življenja v slovenskem morju še vedno zelo pomanjkljivo. Šele pred kratkim smo tako dobili razmeroma popoln pregled mehkužcev, živečih v slovenskem obalnem morju. Seznam obsega kar 393 vrst, kar je izjemno veliko za tako majhno morje. Iz leta v leto strokovnjaki poročajo o pojavljanju za to območje novih vrst in sčasoma se mozaiki novih odkritij vklapljajo v splošno spoznanje, da je navzlic svoji majhnosti slovensko morje zelo pestro po številu. Sredi leta 1998 se je pričel raziskovalni projekt Evidentiranje favne, flore in habitatnih tipov slovenskega morja pod okriljem Ministrstva za znanost in tehnologijo RS in s podporo Ministrstva za okolje in prostor RS. V osnovi gre za nadaljevanje projekta iz sedemdesetih let. Cilj raziskovalnega projekta je evidentiranje habitatnih tipov in pripadajoče flore in favne, ki bi bili osnova za ekološko in naravovarstveno ovrednotenje slovenskega morja, hkrati pa analizirati vplive nekaterih človekovih dejavnosti na biotsko raznovrstnost, kot so gojišča rib in školjk, pojavi pomanjkanja kisika ter ribolova. Izobraževanje in poljudno-znanstvene dejavnosti Že od vsega začetka MBP obiskujejo mnoge srednje šole in osnovne šole, skupine študentov in profesorjev naravoslovnih ved in razni gostje, ki se želijo seznaniti z njeno dejavnostjo. V ta namen gostom razkažejo delovne prostore in instrumentarij ter predstavijo dejavnost MBP. Ko se bliža konec šolskega leta, MBP redno obiščejo razne osnovne šole iz vse Slovenije, za katere organizirajo terenske ekskurzije in vzorčevanja s čolnom. Učenci in dijaki se lahko na mestu samem seznanijo z najpogostejši prebivalci morskega dna slovenskega morja, ki jih s posebno mrežo - dredžo - potegnejo na plan. O delu MBP so posneli tudi dokumentarno videokaseto, ki prikazuje dejavnosti raziskovalcev te postaje. Leta 1995 so raziskovalci MBP v sodelovanju z ekipo RTV Slovenije sooblikovali dokumentarni film "Ujeta modrina", ki gledalce seznanja s problemi našega morja. Poznavanje naravnih danosti slovenskega morja je pomembno tudi v izobraževalnem procesu. Izobraževalna dejavnost MBP je že od vsega začetka uspešno dopolnjevala znanstveno raziskovalno dejavnost. Zajema predvsem organizacijo strokovnih tečajev za študente biologije in drugih naravoslovnih ved iz obeh domačih univerz. Z življenjem v slovenskem morju seznanjajo tudi študente tujih univerz, za katere že od leta 1973 redno organizirajo strokovne tečaje iz biologije in ekologije morja. Zaključek Danes je MBP vključena v mrežo evropskih inštitutov za raziskovanje morja, je nosilka sodelovanja Slovenije v mednarodni oceanografski komisiji UNESCO in CIESM (Committee internationale pour l'exploration de la Mer Mediteranee) ter center za regionalni program Združenih narodov za Sredozemlje (UNEP - United nations environmental program, MEDPOL ). Dejavna je v mnogih združenjih in tesno sodeluje z drugimi sredozemskimi inštituti. Plod tovrstnega sodelovanja so številni skupni raziskovalni projekti (npr. slovensko-francosko sodelovanje, slovensko-angleško sodelovanje, slovensko-hrvaško sodelovanje). Leta 2000 je bilo kupljeno novo raziskovalno plovilo, leta 2006 pa je bila dokončno zgrajena tudi nova stavba Morske biološke postaje . Dopolnjeno izvirno besedilo: doc. dr. Lovrenc Lipej
http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=24&Itemid=34
Morska Biološka Postaja Piran enota Nacionalnega Inštituta za Biologijo Ljubljana:"Slovensko središče znanja o morju" Kontakti za informacije: Naslov: Nacionalni Inštitut za Biologijo, Morska biološka postaja Piran Fornače 41,6330 Piran,Slovenija Telefon:+386 (0)5 6712 900 Fax: +386 (0)5 6712 902 E-mail: Send E-mail
MORSKA BIOLOŠKA POSTAJA PIRAN
Morska biološka postaja Piran (MBP) je bila ustanovljena leta 1969 kot enota Nacionalnega inštituta za biologijo iz Ljubljane. Podobno kot njen predhodnik Zavod za raziskovanje morja, ki je deloval že nekaj let poprej, je MBP nastala zaradi naraščajočega zanimanja za morje, a tudi zaradi dejanskih potreb - predvsem skrbi za okolje.Sprva je bila postaja usmerjena v raziskovanje lokalne flore in favne, sčasoma pa je prerasla v večjo enoto, ki je prenesla težišče dela tudi na ekološke, polucijske in danes že pretežno interdisciplinarne raziskave morja. Morska biološka postaja danes deluje kot edina raziskovalna skupina v Sloveniji, ki se ukvarja z znanstvenim in strokovnim delom v celoti vezanim na morje. V povezavi z vrhunskimi tujimi centri predstavlja žarišče razvoja na tem področju. Skozi tri desetletja svojega razvoja je MBP prerasla ozek okvir terenske morske izpostave Nacionalnega inštituta za biologijo, se programsko, kadrovsko in materialno močno okrepila in danes, tesno vpeta v domači in mednarodni raziskovalni prostor, predstavlja pomemben vezni člen narodove naravoslovne biti z morjem. Geografska lega Morska biološka postaja Piran opravlja svojo dejavnost v matični zgradbi, ki leži ob severni obali Piranskega zaliva blizu znanega hotelskega kompleksa Bernardin. V njenem zaledju je turistično središče Portorož s številnimi hoteli, marino in letališčem ter starodavno mestece Piran. Infrastruktura Na MBP je redno zaposlenih 31 ljudi, od tega 16 raziskovalcev, 6 mladih raziskovalcev in 9 tehničnih in administrativnih sodelavcev. V raziskovalno delo se občasno vključujejo tudi študenti in specializanti do in podiplomske ter podoktorske stopnje različnih usmeritev. Infrastrukturo MBP predstavljajo:
* 2.500 m2 celotne uporabne površine. Raziskovalni laboratoriji (biološki, kemijski, mikrobiološki, itd.), skupna površina okoli 1.500 m2, s pripadajočimi delovnimi kabineti.
* Pretočni laboratorijski akvarij z morsko vodo. * Dormitorij za 25 oseb s čajno kuhinjo
* Kongresna dvorana za 95 oseb
* Učilnica za 40 oseb
* Biološka vajalnica
* Sejna soba za 25 oseb.
* Knjižnica z okoli 1500 specializiranih knjig in okoli 60 specializiranih revij.
* Potapljaška baza in delavnica
* Raziskovalno plovilo: 12 m dolžine, s suhim in mokrim laboratorijem in pripadajočo terensko opremo; 7 m delovni čoln.
http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1&Itemid=45
Delovna področja, raziskovalne in spremljajoče dejavnosti
V redne dejavnosti MBP sodijo temeljne in aplikativne raziskave, monitoring obalnega morja in pedagoško delo. Temeljne raziskave opravlja MBP s ciljem poglobiti znanje o dinamiki obalnih morskih ekosistemov. Te raziskave prispevajo k razumevanju splošnih zakonitosti ekoloških procesovin vplivov onesnaženja v morju, predstavljajo pa tudi osnovo za učinkovitejše varovanje kakovosti morja ter nakazujejo smernice za sonaravni razvoj Tržaškega zaliva in zaledja. * Aplikativne raziskave V več kot treh desetletjih svoje dejavnosti je MBP opravila nad 100 takih raziskav, zlasti znanstvenih in strokovnih ekspertiz za številne naročnike, predvsem s področja ekologije, varstva okolja, prostorskega planiranja, gradbenih posegov, marikulture itd.
* Stalno spremljanje kakovosti morja (monitoring), z namenom preučiti vplive človekove dejavnosti na ekološke razmere, ter zbiranjainformacij za potrebe prostorskega načrtovanja, turizma in naravovarstvenikov. V okvir teh dejavnosti sodijo mesečna spremljanja kakovosti obalnega morja, raziskave kakovosti morja in vplivov onesnaženja in izvajanje mednarodnih obveznosti Slovenije po Barcelonski konvenciji.
* Pedagoška dejavnost obsega predavanja in seminarje s tematiko spoznavanja naravnih značilnosti morja, njegove Zelvaekologije in varstva. Na MBP poteka izobraževanje tako za osnovnošolce in srednješolce, kot tudi za študente na dodiplomski in podiplomski stopnji, ter profesorje osnovnih in srednjih šol v Sloveniji in zamejstvu. že vrsto let prireja postaja tečaje o biologiji morja za slušatelje tujih univerz. Njeni raziskovalci so mentorji domačim in tujim diplomantom, magistrantom ter doktorantom. V okviru izobraževanja mladih raziskovalcev poteka doktorski študij na področju kemijske, fizikalne in biološke oceanografije ter morske geologije. Izobraževanju in predavanjem je namenjena učilnica, ki sprejme 40 oseb, kongresna dvorana s 95 sedeži in biološka vajalnica za potrebe praktičnega dela izobraževanj.
* Program svetovanja Sondase prav tako navezuje na dela aplikativne in pedagoške narave. Obsega svetovanja glede upravljanja z obalnim pasom in morjem za obalne občine in podjetja, svetovanja v izobraževalnih programih za profesorje in učitelje naravoslovnih predmetov na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji in za zamejske Slovence, sodelovanje pri tečajih morskih ved za tuje dijake in študente, sodelovanje pri projektih "Dnevi ustvarjalnih otrok" in "Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo".
* Instrumentalni center Morske biološke postaje Piran deluje od leta 1995, ko je bil pripravljen program dela in imenovani vodja in programski svet Instrumentalnega centra Morske biološke postaje Piran.
http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=15&Itemid=29
S E Z N A M A R T I K L O V:
TABLICE: Ribe slovenskega morja in nevretenčarji slovenskega morja Med ribami so dobro prikazane ustnače, glavači in ribja družina šparov. Med nevretenčarji pa so dobro fotografsko zajeti goli polži in drugi mehkužci, meduze, m. ježki, kačjerepi in znane ter manj poznane m. spužve. K dokumentarni vrednosti posnetkov je prispeval podvodni fotograf Tihomir Makovec katerega ...
CENA:3,33€ http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_wrapper&Itemid=32
TABLICE: Klobučnjaške meduze severnega Jadrana Klobučnjaške meduze so sezonsko številne v planktonu obalnih voda in jih uvrščamo med ožigalkarje. Skupaj s podobnimi organizmi, katerih telo nima trdnega ogrodja in vsebujejo zelo veliko vode jih združujemo tudi v nesistematsko skupino želatinoznega planktona. Med želatinoznim planktonom (meduze, cevkači, rebrače, plaščarji) so klobučnjaške meduze zaradi svoje ...
CENA: 3,33€
http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_wrapper&Itemid=32
TABLICE:
Vetrovi ob slovenski obali Tablice o vetrovih so nastale v okviru projekta, ki ga financirata IOC-UNESCO in IOI-OC Slovenija. Tematsko so razdeljene na dva sklopa, predstavljena vsak na svoji strani. Prednja stran je zasnovana precej splošno, prikazana je roža vetrov in kratki opisi lastnosti posameznih vetrov. Dodana je tudi tabela z opisno Beaufortovo lestvico jakosti vetra in pretvorbe ...
CENA:3,33€
http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_wrapper&Itemid=32
TABLICE:
Mapa in komplet tablic
Komplet vsebuje tablico ribe in nevretencarji slovenskega morja slovenskega morja, klobučnjaške meduze severnega Jadrana, ter vetrovi ob slovenski obali. Vse skupaj pa je vpeto v priročno plastično mapo Trenutno je mogoče komplet tablic skupaj z mapo naročiti samo v slovenskem jeziku, ker tablice ribe in nevretencarji slovenskega morja še nimamo v angleškem in italijanskem jeziku. ...
CENA: 8,34€
http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_wrapper&Itemid=32
KNJIGA:
Raziskovanje biodiverzitete v slovenskem morju V publikaciji "Raziskovanje biodiverzitete v slovenskem morju" so Lovrenc Lipej, Martina Orlando Bonaca in Tihomir Makovec predstavili razne vidike raziskovanja morske biodiverzitete v letih 1998-2004. Nekatere raziskave so bile opravljene kot naloge v okviru sodelovanja med Morsko biološko postajo ...
CENA: 12,51€
http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_wrapper&Itemid=32
RDEČA PLIMA
Pojav imenovan "rdeča plima" Vpisal: HisTer 19. 05. 2009
ImageV ponedeljek, 18. 5. 2009 (med 8. in 10. uro), smo raziskovalci NIB, Morske biološke postaje Piran vzorčevali morsko vodo in izvajali meritve na terenu v okviru raziskovalnega programa. Vzorčevali smo v neposredni bližini oceanografske boje Vida - pribl. 1,3 NM od piranskega rta v smeri proti Gradežu (podrobnejša lokacija ->>). Prozornost morske vode je bila razmeroma majhna - slaba (globina Secchi plošče 7 m), na površini in v zgornjih slojih je bilo veliko delcev, vidnih s prostim očesom, ki jih lahko označimo s pojomom morski sneg (kosmički dolžine nekaj mm do cm). Poleg tega smo opazili rožnato-oranžne površinske lise, ki so bile dolge do nekaj metrov, vanje pa se je ulovilo še veliko drugih delcev (odlomljene deli rjavih makroalg, odmrli primerki meduz uhatega klobučnjaka) in nesnage (npr. plastične vrečke, veje). Mikroskopski pregledi vzorcev vode v laboratoriju so potrdili našo domnevo, da so rožnate lise pravzaprav močno namnožene celice vrste Noctiluca scintillans – morska iskrnica (enocelični oklepni bičkar). Zaradi vsebujočih pigmentov se morska voda ob masovnem cvetenju morske iskrnice obarva roza-oranžno. Pojavu pravimo tudi rdeča plima. Cvetenje morske iskrnice, ki je za ta letni čas običajen pojav, lahko že vse od aprila dalje opazujemo v plitvem obrežnem pasu, mandračih in zaprtih zalivih, v zadnjih dneh pa tudi na odprtem morju. Ob odmiranju pa se na delce celic morske iskrnice »prilepijo« še drugi živi in neživi delci, ki lebdijo v vodi, to pa tvori skupke oz. morski sneg. Morda je k tej masovni namnožitvi prispevala tudi razmeroma visoka temperatura morja (22oC na površini). Več meteoroloških in oceanografskih podatkov je na spletni strani Oceanografske boje Vide Zapisala: dr. Patricija Mozetič
http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=141&Itemid=9
MEDUZA
Vpisal: HisTer 11. 05. 2009 ni Pripravila: prof. dr. Alenka Malej
Image
Skupina raziskovalcev Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo bo v okviru mednarodnega projekta “MEDUZA” v maju 2009 sodelovala pri terenskem delu v odprtih vodah Jadranskega morja (juznojadranska kotlina) in v slanih jezerih na otoku Mljet (fotografija). Glavna tema skupnih raziskav je želatinozni plankton, predvsem meduze. Te se v zadnjem času v mnogih morjih, vključno s Sredozemskim in Jadranskim morjem, pojavljajo v velikem številu. Mase meduz, rebrač in podobnih želatinoznih organizmov predstavljajo problem za različne ekonomsko pomembne dejavnosti (turizem, ribištvo, marikultura), poleg tega pa imajo velik vpliv na morski ekosistem. Pri terenskih raziskavah v južnem Jadranu skupno sodeluje 28 raziskovalcev iz Hrvaške, Slovenije, ZDA in Argentine. Sveučilište Dubrovnik - Institut za more i priobalje bo zagotovilo raziskovalno ladjo »Naše more« (na fotografiji), poleg njih iz Hrvaške sodelujejo tudi raziskovalci iz Splita (Institut za oceanografiju i ribarstvo). Raziskovalci iz ZDA delujejo na različnih institucijah: Providence College, Dauphin Island Sea Laboratory, University of South Alabama, Pasadena, Graduate Aeronautical Laboratories & Bioengineering, California Institute of Technology, raziskovalci iz Argentine prihajajo z ribiškega inštituta Instituto Nacional de Investigación y Desarrollo Pesquero, Mar del Plata, vsem pa je skupno, da se ukvarjamo z raziskavami želatinoznega planktona. Letošnje skupne terenske raziskave želatinoznega planktona v južnem Jadranu oz. na Mljetu potekajo že osmič, rezultati pa so bili objavljeni v več kakovostnih mednarodnih revijah. Naše letošnje delo se razlikuje po tem, da ga bomo začeli s tematsko konferenco, ki jo sofinancirata slovenska Javna agencija za raziskovalno dejavnost in hrvaško Ministarstvo znanosti, obrazovanja i športa. Na konferenci bomo ocenili dosedanje rezultate in pripravili smernice za nadaljnje delo. Hrvaški koordinator projekta je prof. dr. Adam Benović (UNIDU - Institut za more i priobalje), ameriški prof. dr. Jack Costello (Providence College, USA), slovenski pa prof. dr. Alenka Malej.
http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=140&Itemid=9
MLADI RAZISKOVALCI
Javni razpis za kandidate za mlade raziskovalce Vpisal: HisTer 07. 05. 2009 Razpisujemo možnost podiplomskega usposabljanja mladih raziskovalcev pri naslednjih mentorjih za navedena področja:
* prof. dr. Tamara Lah Turnšek – Farmacija
* prof. dr. Marina Dermastia – Biologija
* doc. dr. Kristina Gruden – Biotehnologija
* dr. Tatjana Simčič - Biologija
* doc. dr. Davorin Tome – Biologija
* doc. dr. Valentina Turk – Biologija
* dr. Meta Virant Doberlet – Biologija
* dr. Bojana Žegura – Varstvo okolja
* prof. dr. Jana Žel – Rastlinska produkcija in predelava
Pisne vloge sprejemamo do 17. junija 2009 na naslov:
Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, s pripisom »Za mladega raziskovalca«. V nadaljevanju (v formatu pdf) si oglejte podrobnejši opis in zahteve posameznih področij, naslove mentorjev oz. drugih kontaktnih oseb, razpisne pogoje, zahtevano vsebino in način oddaje vlog ter merila za oceno vlog.
Image Mladi raziskovalci 2009 - celotno besedilo -->> http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=139&Itemid=9
JADRANSKE BABICE
Knjiga "Jadranske babice" Natisni E-pošta Vpisal: HisTer 23. 03. 2009 ImageS finančno podporo Nacionalnega komiteja IOC (UNESCO) in Mednarodnega Inštituta za morje (International Ocean Institute), je pred nekaj meseci knjiga JADRANSKE BABICE katere avtorji so: dr. Lovrenc Lipej, dr. Martina Orlando Bonaca in Tihomir Makovec. V nadaljevanju posredujemo Predgovor in Uvod knjige.
PREDGOVOR
Človek si je že od antike, gotovo pa tudi prej, želel spoznati življenje pod vodo. Toda šele v zadnjih šestdesetih letih lahko govorimo o raziskovanju pod vodo, torej takrat, ko je Hassu, Cousteauju in drugim pionirjem s svojim delom uspelo priklicati pozornost širše javnosti. V tem obdobju so se tehnike potapljanja izjemno razvile in izpopolnile, bodisi v smislu avtonomnosti potapljača kot tudi njegove varnosti. Če npr. vzamemo v roke eno od prvih slovenskih knjig o potapljanju, "Sprehodi pod morjem ", od objave katere je mimogrede minilo ravno štirideset let, se lahko kaj hitro prepričamo, na kakšne načine so se tedaj potapljali. Image Naslovnica knjige Jadranse babice Danes je potapljanje z avtonomno potapljaško opremo med drugim (rekreacija, turizem, podvodna popravila, fotografija, vojaške operacije itd.) tudi uveljavljena metoda za izvedbo številnih raziskovalnih projektov, brez katere si marsikatere raziskave ne bi mogli niti zamisliti. Eno- ali dvourno spremljanje ali opazovanje omogoča potapljačem - raziskovalcem, da se v tem času posvetijo problemu, ki ga raziskujejo, obenem pa ga imajo tudi možnost dokumentirati. Na dan so prišla povsem nova spoznanja, novi podatki in s tem nove resnice. In ena od teh resnic je tudi vedenje o jadranskih babicah. Sicer lahko o babicah veliko zveš brez posebne potapljaške opreme, saj jih kar nekaj prebiva v povsem plitvi vodi. Vseeno pa so podvodne tehnike vzorčevanja privedle do marsikaterega novega spoznanja o njihovi biologiji in ekologiji. Paradoksalno zveni, da prihajajo na dan odkritja o razmnoževalnih in vedenjskih posebnostih ravno v zadnjih nekaj letih, ko pa vemo, da je že hrvaški naravoslovec Kolombatovič na koncu devetnajstega stoletja babice ali mačkulje, kot jim je on pravil, dobro poznal. In nekaj malega o tem smo prispevali tudi avtorji sami, zato je pričujoče delo poleg številne kopice podatkov iz številnih raziskav obogateno tudi z mozaikom naših lastnih raziskovalnih izkušenj.
UVOD
Ob besedi morska riba velika večina ljudi najprej pomisli na dobro in zdravo hrano. Na morje bolj vezani potapljači to besedo povežejo s trofejnimi ribami ali bližnjimi izkušnjami z morskimi psi. Le peščici ljudi pridejo na misel ribe, ki so sicer lepe in živopisanih barv, a ne preveč užitne in torej manj zanimive. Paradoks je tudi v tem, da je ekonomsko nezanimivih rib večina vseh v Jadranskem morju živečih vrst. Skratka, rečemo lahko, da je poznavanje ribjih vrst v veliki meri povezano z njihovim ekonomskim pomenom ali, če smo še bolj konkretni, z njihovim okusom. V množici tržno nezanimivih rib, so tudi mnoge ribje družine, ki so zelo pogoste v vseh okoljih. Ena takih družin so babice, ki so po številu vrst nasploh ena večjih ribjih družin na svetu. Navzlic veliki pogostnosti in prisotnosti v različnih življenjskih okoljih, o babicah presenetljivo malo vemo. Tudi če vprašamo izkušene ribiče in potapljače, bodo znali našteti kvečjemu nekaj vrst babic. Teh pa je v Jadranskem morju najmanj 15 vrst, z ožjimi sorodniki sprehajalčki in luskastimi babicami pa 19. Kot zanimivost naj še povemo, da so bile skoraj vse najdene na zelo majhnem območju naravnega spomenika Rt Madona pri Piranu. Image Rdeči sprehajalček (Tripterygion tripteronotus) Foto: T. Makovec O morskih ribah imamo v slovenski naravoslovni publicistiki presenetljivo malo število knjig. Lahko bi celo rekli, da imamo toliko knjig kot imamo morja. Veliko večino le-teh je napisal starosta slovenskih biologov prof. dr. Miroslav Zei (1914-2006), (Zei, 1951, 1956, 1983, 1988), sicer svetovno priznani ihtiolog. 0 babicah je na voljo zelo malo zapisov v slovenskem in tudi Jadranskem morju. Znan je le določevalni ključ (Marčeta, 1999), ki je bil objavljen v sklopu Ključa za določevanje vretenčarjev Slovenije (Kryštufek & Janžekovič, 1999). Zaradi tega smo se odločili, da naše vedenje o babicah, ki izhaja iz številnih raziskav morske biološke raznovrstnosti v slovenskem morju, izdamo skupaj z bogatim fotografskim gradivom v zaključeni celoti, torej monografski publikaciji. Osnova temu delu so številna potapljaška vzorčevanja, ki so bila opravljena v slovenskem delu Tržaškega zaliva in terenski ter laboratorijski poskusi o ekoloških posebnostih nekaterih vrst pravih babic. Do sedaj zbrane in objavljene znanstvene ugotovitve smo nadgradili z lastnimi rezultati o biologiji in ekologiji babic iz Jadranskega morja. Predmet te publikacije so babice v širšem smislu (Blennioidea), v katere vključujemo poleg pravih babic (Blenniidae) še vrste iz družin sprehajalčkov (Trypterigiidae) in luskastih babic (Clinidae). Podatki o knjigi: Lovrenc Lipej, Martina Orlando Bonaca & Tihomir Makovec JADRANSKE BABICE Oblikovanje in stavek: Tihomir Makovec Izdajatelj: Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Za izdajatelja: prof. dr. Alenka Malej, prof. dr. Tamara Lah Turnšek Recenzent: prof. dr. Franc Janžekovič Lektorica: Barbara Ozebek Tisk: Založba Schwarz Naklada: 450 izvodov Finančna podpora: Nacionalni komite IOC (UNESCO) in Mednarodni Inštitut za morje (International Ocean Institute) Naslovnica: Tihomir Makovec Fotografije in slikovno gradivo: Tihomir Makovec Piran, 2008 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 597.556.332.3(262.3) LIPEJ, Lovrenc Jadranske babice / Lovrenc Lipej, Martina Orlando Bonaca, Tihomir Makovec; [fotografije in slikovno gradivo Tihomir Makovec]. - Piran: Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja, 2008 ISBN 978-961-92543-0-1 1. Orlando-Bonaca, Martina 2. Makovec, Tihomir 242119936 Zadnja sprememba ( 23. 03. 2009 )
KIT GRBAVEC
Kit grbavec v slovenskem morju Vpisal: HisTer 19. 03. 2009 ImagePripravil: izred. prof. dr. Lovrenc Lipej Februarja 2009 je slovensko morje obiskal kit grbavec (Megaptera novaeangliae). Ta je sicer prebivalec prostranih oceanov, v Sredozemskem morju pa so ga doslej opazovali le v 14 primerih. Pojav kita grbavca v slovenskem morju je torej 15 podatek o tej vrsti v Sredozemskem morju in šele drugi za Jadransko morje. Prvič se je v Jadranu pojavil 4 avgusta 2002 komajda 150 m od obale blizu mesta Senigallia. Grbavec je bil prvič opažen 7. februarja v italijanskem delu Tržaškega zaliva, nato pa so ga 9. februarja opazili tudi v Koprskem zalivu. Na Valentinovo ga je izolski potapljač D. Komadina opazoval pod vodo med Izolo in Koprom ter ga opisal za kita grbavca. Naslednji teden so kita pogosto videvali v Piranskem zalivu. Člani Društva za preučevanje morskih sesalcev Morigenos in raziskovalci z Morske biološke Postaje Nib so pojavljanje grbavca redno spremljali ter fotografirali. Film je posnel in pripravil Borut Mavrič Potapljačem MBP je v raziskovalne namene uspelo tudi fotografirati kita grbavca pod vodo in ga posneti s podvodno videokamero. Poleg tega jim je uspelo pobrati vzorec kitovih iztrebkov. Kit grbavec je eden izmed srednje velikih vosatih kitov, ki zraste v dolžino do 16 m, tehta pa lahko tudi več kot 30 ton. Samice so nekoliko večje od samcev. Hitro ga spoznamo po velikih prsnih plavutih in nazobčani repni plavuti. Prsne plavuti lahko merijo do ene tretjine celotne dolžine telesa. Ime je dobil po grbi pred hrbtno plavutjo. Na glavi je veliko majhnih gumbastih izrastkov, na bradi pa značilna izraslina. Glava in tudi drugi deli telesa so poraščeni z raki vitičnjaki. Za grbavce je tudi značilno, da se selijo na zelo dolge razdalje. Le populacija iz Arabskega morja se ne seli. Severne populacije grbavcev iz Atlantika se selijo proti Zahodni Indiji, kjer se pozimi parijo oziroma kotijo mladiče. Poletje pa preživljajo daleč na severu, kjer se predvsem prehranjujejo. Severna atlantska populacija se prehranjuje tako s krillom kot tudi z manjšimi ribami kot so sardele, inčuni, sledi in druge jatne ribe. Kot mnoge druge vrste kitov se je tudi kit grbavec soočil s hudim zdesetkanjem njegovih populacij zaradi obsežnega kitolova. Danes naj bi na svetu živelo približno 80.000 grbavcev, od tega okoli 20.000 na severnem Pacifiku, 12.000 na severnem Atlantiku in približno 50.000 kitov na južni polobli. Več na temo o Kitu v Severnem Jadranskem morju v spodnjih PDF dokumentih:
http://www.mbss.org/dokumenti/861-1.pdf http://www.mbss.org/dokumenti/Genov_Kotnjek_Lipej_ECS_Humpback.pdf http://www.mbss.org/dokumenti/Genov_etal_2009_Megaptera_ECS.pdf
BALENOPTERA PHYSALUS FOTO
: Še en kit v Tržaškem zalivu V Tržaškem zalivu ponovno plava približno 12 metrov dolg kit. Tokrat gre za navadnega brazdastega kita. To je vrsta, ki smo jo zadnjič v Piranskem zalivu videli v začetku leta 2003. Tržaški zaliv je ponovni obiskal kit V Tržaškem zalivu ponovno plava približno 12 metrov dolg kit. Tokrat gre za navadnega brazdastega kita (Balenoptera physalus), to je vrsta, kakršno smo zadnjič v Piranskem zalivu videli v začetku leta 2003, ko je poginil v slovenskem morju in ga je naplavilo le kake pol milje pred Piranom, pravzaprav pred stavbo Morske biološke postaje na Fornačah. Njegove kosti hranijo v Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Tokratni primerek je živ in zdrav in so ga italijanski morski biologi in poznavalci opazovali ter fotografirali dalj časa, ko je dopoldan plaval pred tržaškim pristaniščem, popoldan je zaplaval proti Miljam, od tam pa se je po besedah italijanskih opazovalcev odpravil v smeri proti Debelemu rtiču, Koprskemu in morda spet tudi proti Piranskemu zalivu. Ta vrsta kitov pogosto plava v Sredozemlju, ocenjujejo, da naj bi jih bilo kar približno tisoč primerkov, v Jadranu velja za redko vrsto. Očitno pa je, da so kiti vse pogostejši obiskovalci severnega Jadrana in Tržaškega zaliva. http://www.delo.si/clanek/9195
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Nov 07, 2009 10:58 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:17; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 12:25 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sob Jun 27, 2009 9:32 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož
SEČOVELJSKE SOLINE
Apetiti kapitala premočni
Ali kandidatura Sečoveljskih solin za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine ni vsem pogodu? Andrej Sovinc ˝Dodatna prednost za Sečoveljske soline je tudi, da na Unescovem seznamu za zdaj ni nobenih evropskih solin,˝ pravi Andrej Sovinc. ˝Predlog, da bi krajinski park vpisali na Unescov seznam svetovne dediščine kot kulturno krajino ali pa kot mešano (naravno in kulturno) dediščino, smo na vlado poslali že leta 2005, a se do danes, kolikor mi je znano, ni zgodilo nič. Stvari ostajajo na ravni načelne podpore, dlje pa ne pridemo. Predloga oziroma tega, ali Sečoveljske soline izpolnjujejo Unescove pogoje, ni še nihče resno preučil,˝ o veliki priložnosti za Sečoveljske soline, ki pa lahko postane tudi izgubljena, razlaga Andrej Sovinc, vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline, kjer so ta teden odprli že peto razstavo Genius loci Lera 2008. Izjemne vrednote Ključni del nominacije je ugotovitev izjemnih univerzalnih vrednot. V primeru Sečoveljski solin gre za pridobivanje soli na podlagi petole, pridelovanje soli na tradicionalen način, edinstvene so tudi po tem, da so v hišicah sredi solin v preteklosti prebivali solinarji. Območje je že zavarovano na nacionalni ravni, je tudi del Nature 2000 in mokrišče mednarodnega pomena (Ramsarska konvencija). Lahko nas prehitijo sosedi ˝Zapleta se iz dveh vzrokov. Prvič se med sabo ne uspe dogovoriti stroki, varuhi kulturne dediščine so na eni in varuhi narave na drugi strani. Druga težava pa so apetiti kapitala, ki v solinah vidi (turistično) neizkoriščeno območje. Pojavljale so se razne ideje, kot je na primer preureditev solinarskih hiš v turistične objekte, kar bi za seboj potegnilo tudi gradnjo infrastrukture, to pa bi pomenilo uničenje solin,˝ pojasnjuje Iztok Geister, velik ljubitelj in raziskovalec solin, sicer znan književnik. Meni, da za ta projekt ni prave politične volje, o čemer se je prepričal tudi kot član strateškega sveta za kulturo v prejšnji vladi, ki je pobudo prejel. ˝Škoda, saj so soline resnično edinstvene. Lahko se zgodi, da nas bo kdo prehitel, recimo Italijani.˝ ˝Uvrstitev na seznam bi bila velika dodana vrednost za celotno turistično destinacijo. Imela bi številne pozitivne učinke, vodila bi v večjo prepoznavnost, odpiranje novih delovnih mest ...˝ pa je prepričan Alojz Jurjec, direktor družbe Soline, ki je upravljalec parka. Prednost mednarodnim Z vprašanji, kje se zatika, smo se obrnili tudi na ministrstvo za kulturo (MK) in na ministrstvo za okolje in prostor, a so nam odgovorili le s prvega. Pojasnili so, da mora biti vsaka enota dediščine, ki namerava kandidirati za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine, vpisana najprej na nacionalni in nato še na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine. Pri nas naj bi nacionalni poskusni seznam predvidoma vzpostavili jeseni. Na MK sicer pravijo, da posamičnim nominacijam v zadnjih letih izjemno težko uspe, saj Unesco spodbuja transnacionalne serijske nominacije. ˝V primeru solin bi bil ves Mediteran verjetno najmanjše možno območje.˝
http://www.zurnal24.si/secoveljske-soline-kandidatura-Unesco/novice/slovenija/primorska/117634
ZGODOVINA PROSTOR, KI GA JE USTVARILA REKA
Sediment v podlagi Sečoveljskih solin je večidel naplavila reka Dragonja. Svojo široko strugo si je vrezala vzdolž stika flišnih plasti Šavrinskega gričevja, ki obdaja soline na severu, in krednega apnenca Savudrijskega polotoka na jugu. V spodnjem delu se menjavajo plasti peščene gline in zaglinjenega proda, v vrhnjem delu pa rečne naplavine in morsko blato. Zaznavne so posamične spremembe v sedimentu (školjke in polži) ter temne usedline organskih snovi (listje, stebla, korenine), kar daje slutiti, da je bilo ustje Dragonje občasno za krajše obdobje zamočvirjeno. Fosilni ostanki morskega blata kažejo, da se je v Sečoveljski dragi večkrat menjavalo morsko okolje sedimentacije s polslanim. Z odlaganjem naplavin se je dvigovalo dno ob izlivu Dragonje in tako so nastale razmere za ureditev solnih polj.
* 804 Prvi zapis o Piranskih solinah Placito di Risano v zvezi z razpravo poslancev Karla Velikega v Rižani o Paških solinah. V Piranu je bilo v tistem času več manjših solin v lasti samostanov.
* 933 Vzhodnoprimorska mesta podpišejo dogovor o obvezni prodaji soli Beneški republiki. Le-ta je v boju za ekonomsko prevlado v Sredozemlju uničevala soline na zahodu, v Istri in na severu Jadrana pa je, da bi zadržala svoj vpliv, mestnim občinam postopoma omogočila celo delno neodvisnost v pridobivanju soli.
* 1358 Da bi povečali ekonomski učinek pridobivanja soli, v Piranu modernizirajo postopek po zgledu Paških solin. Le-te so dajale belo sol, pridelano na podlagi iz sadre, z mikrobiološkimi elementi, ki so sestavljali t. i. petolo.
* 1460 V novem valu rušenja solin po Sredozemlju, s katerim so Benečani spet hoteli okrepiti svojo moč, ostanejo Piranske soline nedotaknjene, zato postanejo največje in najbolj pomembne na severovzhodu Jadrana oz. v Beneški republiki. Z znatnimi mestnimi prihodki Pirančani izvedejo velika infrastrukturna dela v solinah. Konec 14. stoletja začnejo graditi bazene pravilnih oblik z zaporednim vrstnim redom izparilnih in kristalizacijskih površin. Sledi skoraj 300 let dolga zlata doba Piranskih solin, ki jo motijo le naravne nesreče in stihijska želja posameznikov po bogatenju.
* 1797 Beneška republika propade, istrske soline preidejo pod avstrijsko upravo.
* 1814 Avstrijska monarhija razglasi sol za državni monopol.
* 1903 Avstrijska vlada odkupi solinske fonde od malih lastnikov in začne inetnzivnejše gospodariti, da bi premagala konkurenco sicilijanskih solin. Vpelje uporabo beaumejevega aerometra in utrjuje obrambne nasipe. Na Leri več kristalizacijskih bazenov združi v enega večjega v središču solin, obkroženega z bazeni različnih stopenj izparevanja. Uvede pobiranje soli na 7 do 8 dni (kar je bilo pozneje spet opuščeno in znova uvedeno dnevno pobiranje soli) in odvoz soli s samokolnicami.
* 1918 Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije Piranske soline prevzame Italija. Znova jih rekonstruira, kar pozitivno vpliva na kakovost in količino pridelane soli.
* 1945 Čas Svobodnega tržaškega ozemlja in dobrih sezon z visokimi izkoristki solin.
* 1957 V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji Piranske soline dogradijo v smislu zadnje rekonstrukcije. Preusmerijo tudi reko Dragonjo - združijo jo s potokom sv. Odorika, da bi zaustavili njeno poplavljanje. Kljub obilici delovne sile in ugodnega vremena, ki bi omogočala ekonomski uspeh, saj rekordna letina obsega kar 40.000 ton soli, pa je širši interes usmerjen v rudnike soli
* 1960 Nastane idejni projekt rekonstrukcije Piranskih solin za industrijsko pridobivanje soli. Dovoljenje za izkoriščanje mineralnih surovin na Fontaniggah, Leri, Fazanu in v Strunjanu pridobi podjetje Piranske soline iz Portoroža. Leto dni kasneje pa še za trajno uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini na tem območju.
* 1967 Podjetje Piranske soline se združi z Drogo Portorož.
* 1968 Zaradi prevelikih proizvodnih in vzdrževalnih stroškov se trajno ukine pridobivanje soli v sektorjih Fontanigge in Fazan (v Luciji).
* 1976 Začetek desetletja, v katerem nastajajo študije, se dograjuje infrastruktura ter izvajajo ekonomski ukrepi za povečanje izkoristka solin, toda brez večjega uspeha.
* 1988 Ustanovljeno je podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o., hčerinsko podjetje Droge Portorož.
* 1990 Občinski odlok o razglasitvi krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline.
* 1992 Aktu o notifikaciji nasledstva Republike Slovenije glede konvencij, ki jih je ratificirala bivša država, so Sečoveljske soline vključene v seznam mokrišč mednarodnega pomena pod okriljem Ramsarske konvencije.
* 1993 Občinski izvršni svet v resoluciji o pomenu Krajinskega parka Sečoveljske soline izrazi interes, da Droga Portorož upravlja krajinski park in je nosilec proizvodnje soli na tem območju. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih pa v solinah opredeljuje tudi prostor za razvoj marikulture in zdraviliškega turizma. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih pa v solinah opredeljuje tudi prostor za razvoj marikulture in zdraviliškega turizma.
* 1999 Droga Portorož na podlagi zakona o ohranjanju narave izloči pridelavo soli v podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o.
* 2000 SOLINE Pridelava soli d. o. o. se prijavi na razpis za upravljalca Krajinskega parka Sečoveljske soline in postane njegov skrbnik.
* 2001 Vlada Republike Slovenije sprejme Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline z namenom, da zavaruje območje naravne vrednote in ohrani biotsko raznovrstnost tipičnega solinskega ekosistema.
* 2002 Podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o. postane last družbe Mobitel d.d..
* 2003 12. julija 2003 sta minister za okolje prostor in energijo g. Kopač in direktor podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o. g. Jurjec v Sečoveljskih solinah podpisala koncesijo za 20 - letno upravljanje s Krajinskim parkom Sečoveljske soline.
MUZEJ SOLINARSTVA
Muzej solinarstva se nahaja v opuščenem predelu Sečoveljskih solin na desnem bregu kanala Giassi. Zajema solinsko hišo z muzejsko zbirko ter solni fond s pripadajočim dovodnim kanalom za morsko vodo (Giassi). Solinska hiša obsega niz treh stavb: enonadstropno hišo, ki je služila za bivanje solinarjeve družine in za shranjevanje soli, nekdanje pritlično skladišče v katerem so shranjevali sol ter po starem vzorcu obnovljeno krušno peč, posebnost Sečoveljskih solin.
http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/PomorskiMuzejPiran/MuzejSolinarstva/uvod.htm
http://www.kpss.si/obmocje/235/o-2
VETRNICA
Stavbe je leta 1989 obnovil Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, ki je vodil tudi obnovo solnega fonda. Muzejsko zbirko nekdanjega solinarstva je zasnoval in postavil Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran. Dela na muzeju so bila končana spomladi leta 1991. Muzejska zbirka prikazuje delovno in bivalno okolje v solinski hiši ter pisni, slikovni in predmetni zgodovinski oris. Prikaz delovnega in bivalnega okolja poudarja tiste elemente materialne kulture, ki so bili v poletnih mesecih, torej v obdobju sezonskega dela v solinah, najpogosteje prisotni v začasnih domovih solinarjev. http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/PomorskiMuzejPiran/MuzejSolinarstva/MuzejSolinarstva_Virtualno.html
PRITLIČJE
V pritličju solinske hiše si lahko ogledamo oris razvoja solinarstva na severovzhodni obali Jadranskega morja. Poudarek je na Piranskih solinah, ki so odigrale nadvse pomembno vlogo v družbenem, gospodarskem in kulturnem življenju prebivalcev obalnih krajev. Med piranskimi solinami so prav gotovo prednjačile Sečoveljske, danes območje z izredno bogato naravno in kulturno dediščino. Slikovno, likovno in predmetno gradivo nas popelje v čas, "ko so stare soline še živele, ko so solinarji še obdelovali solna polja in je soline preveval občutek skladnosti ter popolnosti".
http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/PomorskiMuzejPiran/MuzejSolinarstva/MuzejSolinarstva_a2.html
http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/PomorskiMuzejPiran/MuzejSolinarstva/MuzejSolinarstva_a6.html
V pritličju je prikazano tudi skladišče za sol s pripadajočimi orodji; skladišče je ohranilo svojo prvotno namembnost v skladu z zahtevami vsebinske predstavitve: sol, pridelano na "muzejskem solnem polju", naj bi tu shranjevali zgolj simbolično.
http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/PomorskiMuzejPiran/MuzejSolinarstva/MuzejSolinarstva_a7.html
BIVALNI PROSTOR
Z pritličja nas vodi v nadstropje leseno stopnišče. V bivalnih prostorih, kuhinji in sobi, najdemo podobo značilnega vsakdanjega interierja solinske hiše. Predmeti izdelani iz lesa, gline in tekstila, nam kažejo, kakšna je bila notranja oprema, ki je bila v preteklosti pogosto prisotna v začasnih domovih solinarjev. Zaradi pomanjkanja originalnih kosov pohištva so manjkajoči nadomeščeni z na novo izdelanimi; tako je ustvarijeno sožitje med starimi in novimi muzejskimi predmeti. http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/PomorskiMuzejPiran/MuzejSolinarstva/MuzejSolinarstva_a5.html
V tem prostoru, ki je prav tako služil počitku, so prikazani izseki iz vsakdanjega življenja v solinah. Oskrbovanje z živili in s pitno vodo, peka kruha, priprava značilnih solinskih jedi itd., vse to je narekovalo dopolnitev z etnološkimi predmeti.
http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/PomorskiMuzejPiran/MuzejSolinarstva/MuzejSolinarstva_a3.html
http://www.kam.si/etno_kmetije/muzej_solinarstva_secoveljske_soline.
html
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200129&stevilka=1791 http://www.portoroz.si/default.asp?id=335 Informacije: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran Cankarjevo nabrežje 3 SI-6330 Piran T: +386 (0) 5 671 00 40 F: +386 (0) 5 671 00 50 E: muzej@pommuz-pi.si
POLETNI URNIK: Vsak dan razen ponedeljka (1. 6. – 31. 8.): 9.00 – 20.00 ZAPRTO: 1. 11. – 31. 3.
ZIMSKI URNIK: (1. 4. – 31. 5. in 1. 9. – 31. 10.): 9.00 – 18.00 ZAPRTO: 1. 11. – 31. 3.
MISEL DNEVA
Morja imamo malo, komaj toliko, da lahko pavčka namočiš v njem. Zato ne bi smelo biti tako zanemarjeno.
TONE PAVČEK, pesnik in ljubitelj solin http://www.primorske.si/pn/article_wide.aspx?pDesc=268,1,42
ZDRAVILIŠKO HOTELSKI KOMPLEKS
Ob Sečoveljskih solinah naj bi zrasel zdraviliško hotelski kompleks Na piranski občini te dni urejajo pripombe, podane med javno obravnavo prostorskega načrta, s katerim bi uredili 13 hektarov veliko območje nekdanjega rudnika premoga ob Sečoveljskih solinah. Načrti predvidevajo ureditev sladkovodnega mokrišča, novo vstopno točko za obiskovalce krajinskega parka in gradnjo zdraviliško hotelskega kompleksa. Načrti predvidevajo ureditev sladkovodnega mokrišča, novo vstopno točko za obiskovalce krajinskega parka in gradnjo zdraviliško hotelskega kompleksa. Območje se razteza med solinami in glavno cesto proti mejnemu prehodu Sečovlje, njegov severni del pa vključuje tudi sladkovodno mokrišče, ki je del krajinskega parka. "Sladkovodno mokrišče ostaja v naravnem stanju," je za STA poudaril vodja krajinskega parka Andrej Sovinc. Na dobrih šestih hektarih mokrišča bi za sprehajalce uredili poti in razgledne točke. Južni del območja nekdanjega rudnika v velikosti dobrega hektara bi namenili muzejskemu parku z vstopno točko za obiskovalce krajinskega parka. V starem rudniškem objektu bi uredili muzej z razgledno ploščadjo, ki bi obiskovalce seznanjal z zgodovino rudarstva in solin. V tem delu parka je načrtovan konferenčni in učni center, zaživeli naj bi tudi kavarna in restavracija. Na hektar veliki površini v osrednjem delu bi zgradili zdraviliško-hotelski kompleks s 100 hotelskimi sobami, kopališčem, centrom za talasoterapijo, morskim savna parkom, lepotnim centrom, telovadnicami in kletjo s servisnimi dejavnostmi in dvoetažno garažo. Skoraj pet hektarov bi namenili parkiriščem, ki bi se raztezala vzdolž glavne ceste proti mejnemu prehodu. Kolesarska steza Parencana bi deloma potekala ob naravnem rezervatu, deloma pa med parkirišči in glavno cesto. Pobudnik projektov je družba Mobitel, sicer lastnica večine zemljišč razen sladkovodnega mokrišča in kolesarske poti Parencane, ter lastnica družbe Soline, pridelava soli, ki upravlja z krajinskim parkom. S predlagano ureditvijo bi po besedah Sovinca infrastrukturo za obiskovanje parka nakopičili na njegovem obrobju in s tem v najmanjši možni meri obremenili njegovo osrčje. Novi objekti po njegovem ne bi ogrozili življenja v krajinskem parku, narejena je bila tudi presoja vplivov na okolje. Projektom so naklonjeni tudi v podjetju Soline, pridelava soli. "To bi bila velika pridobitev za Sečovlje in za krajinski park," meni direktor družbe Alojz Jurjec. Za razmišljanje, kdo in kdaj bi projekt realiziral, pa je po njegovih besedah še preuranjeno. Občinski svet bo odlok o podrobnem prostorskem načrtu prvič obravnaval v aprilu, drugič pa predvidoma junija, so za STA pojasnili v občini Piran. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042342945
MUZEJ SOLINARSTVA & VODIČI
Za goste ni vodnika
Solinarski muzej. Za nemške turiste ni priskrbel vodnika.
Nemške turiste bodo peljali le na Lero, v solinarski muzej pa ne.
Razočaranje. V podjetju Poropat, ki organizira izlete z ladjo Solinarko, so včeraj doživeli neljubo presenečenje. "Iz solinarskega muzeja so nam v zadnjem trenutku sporočili, da nemških gostov, ki jih bomo pripeljali na izlet v soboto, ne morejo sprejeti, saj zanje nimajo nemškega vodnika," nam je povedala Sonja Poropat.
Muzej so za nemško vodenje zaprosili že pred časom, gostje pa bi bili za to pripravljeni plačati. "V njihovem interesu bi moralo biti, da jim pripeljemo goste. Vsak zadovoljen gost namreč prek dobrega glasu pripelje nove goste," meni Poropatova. "Seveda bomo vskočili. To je vendar naše delo, da skrbimo za ogled in obisk parka," pa pravi Andrej Sovinc, vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline, kjer bodo pomagali rešiti zaplet.
http://www.zurnal24.si/primorska/za-goste-ni-vodnika-212629/clanek
NAVZKRIŽNI INTERESI
Spopad interesov med solinskim muzejem in upravljavci parka
Za prevlado v krajinskem parku se že desetletje resno prepirata Soline in Pomorski muzej Piran.
Revizija ni odkrila napak pri prenovi solinarskega muzeja
Revizorka Milena Gorjup, ki opravlja revizije v večjih slovenskih muzejskih zavodih, ni odkrila napake pri očitanem vodenju naložbe za prenovo solinske hišice v neposredni bližini solinarskega muzeja v Sečoveljskih solinah.
Revizijo je tokrat opravila po naročilu Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, saj so direktorici te ustanove Martini Gamboz očitali sporno poslovanje.
Revizorka je svoje ugotovitve danes predstavila članom sveta zavoda. Toda neprimerno bolj kot en sam sporen posel so problematične razmere v krajinskem parku, v katerem se za prevlado že desetletje resno prepirata Soline, d. o. o., in Pomorski muzej Piran.
Septembrska poplava je na območju solinarskega muzeja in dela solin Fontanigge napravila za približno 400.000 evrov škode, je dejala Martina Gamboz. Lani so od ministrstva za kulturo prejeli 114.000 evrov interventnih sredstev, s katerimi so vsaj deloma odpravili posledice lanske poplave.
»Prisiljeni smo varčevati in stiskati z denarjem. Lani smo za poslovanje porabili 754.000 evrov, od tega je ministrstvo za kulturo prispevalo 630.000 evrov, občina Piran 63.000, mi sami smo zaslužili 40.000 evrov. Za 11 plač je šlo od denarja ministrstva 383.000 evrov, imamo pa 14 zaposlenih,« je pojasnila Martina Gamboz.
Nekateri krajani Sečovelj so jo prijavili, ker je z gradbišča svoje družine v Sečovljah dala odkopati in prepeljati 192 kubičnih metrov zemlje, ki so jo oktobra lani pripeljali na območje solinarskega muzeja, da so utrdili eno od dostopnih poti.
Revizorka je ugotovila, da je muzej plačal samo vgrajevanje te podarjene zemlje, odkop in prevoz do solin je plačala družina Gamboz. »Podarjena zemlja ni v ničemer sporna za poslovanje muzeja. Cena za vgrajevanje zemlje je skladna z veljavnimi ceniki,« je dejala revizorka.
Spor med pomorskim muzejem in Solinami
Precej večji problem je spor med pomorskim muzejem, ki upravlja solinarski muzej v Fontaniggeah in Solinami, d. o. o., ki od leta 2002 upravljajo krajinski park in imajo koncesijo za gospodarjenje in upravljanje z vodami, nasipi in za pridelavo soli na celotnem območju krajinskega parka. Martina Gamboz trdi, da je za jesensko poplavo na območju solinarskega muzeja kriv upravljavec krajinskega parka.
Alojz Jurjec, direktor družbe Soline, d. o. o., pa to odločno zanika: »Poplava ni skoraj nič prizadela predela Lera, ki ga upravljamo. Je pa močno prizadela Fontanigge, predvsem zaradi katastrofalno slabega upravljanja tega območja. Nočemo prevzemati odgovornosti za območje, kjer nam ne dovolijo gospodariti z vodami in nasipi. Upravljavski načrt krajinskega parka bi moral biti sprejet že poleti 2008, vendar ga še niso prav zaradi nasprotovanja vodstva muzeja. Če se to ne bo zgodilo kmalu, bom odstopil s funkcije direktorja parka, saj ga tako ni mogoče primerno voditi,« je povedal Alojz Jurjec.
Revizija za pregled poslovanja še ni končana
Na ministrstvu za kulturo so odgovorili, da so predlagali, naj ustanovitelj (občina) naroči revizijo za pregled transparentnosti poslovanja, vendar občina ni hotela plačati revizije, zato jo je naročil muzej. Ministrstvo je zaprosilo še za dokumentacijo o porabi interventnih sredstev, poročilo o strokovnosti in nadzoru obnovitvenih del, o porabi denarja za podmornico in o poteku reševanja kadrovskih vprašanj.
Revizija po besedah ministrstva še ni končana, saj je dokumentacija zelo obsežna. Zavod za varstvo kulturne dediščine je že izjavil, da so bila vsa izvedena sanacijska obnovitvena dela na območju solinarskega muzeja skladna z varstvenimi režimi in konservatorskimi navodili ter zahtevano dokumentacijo.
»Menimo, da ni nesoglasij med ministrstvom za kulturo ter ministrstvom za okolje in prostor glede pristojnosti v parku. Po našem mnenju bo upravljavski načrt odpravil dolgoletne težave in bo učinkovito prispeval k ohranjanju naravnih vrednot in kulturne dediščine na tem območju,« so sporočili z ministsrtva za kulturo.
Zadnjega pol leta načrt upravljanja stoji
Na ministrstvu za okolje in prostor so odgovorili, da zadnjega pol leta načrt upravljanja stoji zaradi »nujnega paralelnega urejanja nepremičninskih evidenc in zemljišč ter objektov na solinah. Zdaj je načrt v zadnji fazi usklajevanja. Predvidevamo, da ga bomo v formalni postopek potrditve na vlado poslali konec maja.«
Martina Gamboz je še dejala: »Če bomo dopustili upravljanje vod in nasipov na območju solinarsekga muzeja Solinam, bo tega muzeja kmalu konec, saj so Soline zasebno podjetje, ki zasleduje predvsem zasebne interese, medtem ko je solinarski muzej v javnem interesu.«
Alojz Jurjec pa trdi, da načrt upravljanja stoji prav zaradi nenehnih pripomb in nagajanj, ki prihajajo iz Pomorskega muzeja Piran. »Nič nimamo proti muzeju: naj stroka skrbi zanj. Toda upravljanje voda, nasipov in soli je naša naloga.«
http://www.delo.si/novice/slovenija/spopad-interesov-med-solinskim-muzejem-in-upravljavci-parka.html
ODPUŠČANJA
Podjetje Soline utegne odpustiti več kot 20 delavcev
V podjetju Soline so na trnih: utegne se zgoditi, da bodo morali odpustili več kot 20 delavcev, na cedilu pustiti kup podizvajalcev, morda prodati bagre in opremo.
Usoda zaposlenih v podjetju Soline je v veliki meri odvisna od tega, koliko denarja bo država odrinila za sanacijski program.
Lahko se namreč zgodi, da bo evropska komisija ustavila projekt Life + Mansalt, s katerim bi iz EU dobili del denarja za obnovo infrastrukture v Strunjanskih in Sečoveljskih solinah. Iz Slovenije namreč še po devetih mesecih niso dobili pogodbe o sofinanciranju tega projekta.
Visoko plimovanje je decembra 2008 v Sečoveljskih solinah pustilo pravo opustošenje. Visoka plima je namreč dodobra poškodovala čelne nasipe, ki bi morali varovati soline. Vlada je po tej naravni nesreči sprejela sanacijski program za odpravo škode na območju Sečoveljskih in Strunjanskih solin. Zajema za 17 milijonov evrov del, ki naj bi jih končali do leta 2016. Sanacijo so zaupali podjetju Soline, koncesionarju, ki izvaja vodnogospodarsko službo na tem območju.
Med novimi projekti v okviru evropskega finančnega instrumenta za okolje Life+, ki jih bo sofinancirala EU, je tudi šest slovenskih. Skupaj so vredni so 4,3 milijona evrov, evropska komisija pa je zanje odobrila 2,1 milijona evrov evropskega denarja.
Pogodbe o sofinanciranju ni
Država je doslej Solinam za ta program namenila 1,6 milijona evrov, kar pomeni desetino celotnega zneska. V Solinah so državi priskočili na pomoč tako, da so pripravili projekt Mansalt v okviru evropskega programa Life+. Projekt je vreden sedem milijonov evrov, država oziroma okoljsko ministrstvo pa se je zavezalo, da bodo iz denarja, namenjenega sanacijskemu programu, zagotovili tri milijone evrov za sofinanciranje projekta. “A ministrstvo za okolje od oktobra lani do konca junija ni pripravilo pogodbo o sofinanciranju projekta Life + Mansalt, kar je pogoj za črpanje evropskega denarja,” pravi vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc, ki mu glavobole povzroča pismo revidentov Life. Ti so namreč Soline obvestili, da bo evropska komisija ustavila projekt Life + Mansalt zaradi neizpolnjevanja obveznosti.
Doslej so namesto predvidenih osem kilometrov obnovili le 600 metrov nasipa. A posledice morebitne ustavitve projekta imajo še druge razsežnosti: “Podjetje Soline bo v tem primeru prisiljeno odpustiti od 20 do 30 zaposlenih, ob delo in plačilo bodo številni podizvajalci. Ne vem, morda bomo morali vrniti evropski denar - gre za približno 1,3 milijona evrov. V tem primeru bi morali prodajati bagre in drugo opremo, ki smo jo morali kupiti za ta projekt,” pravi Sovinc.
Koliko denarja letos za sanacijo
Razplet zgodbe je v veliki meri odvisen od tega, koliko denarja bo država odrinila za sanacijski program. To pa je del razprave o predlogu rebalansa državnega proračuna. Zato nam z ministrstva niso mogli odgovoriti na vprašanje, koliko denarja je letos predvidenega za sanacijski program. Po prvotnih načrtih naj bi letos država odrinila dva milijona, neuradno je slišati, da bi znesek utegnil biti veliko nižji.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Podjetje-Soline-utegne-odpustiti-vec-kot-20-delavc.aspx
3.000 TON
Solinarji bodo pospravili vsaj 3000 ton soli
Za tono najboljše soli dobijo pogodbeni solinarji 36 evrov, za tono druge kvalitete pa 27 evrov (neto).
Največ soli so v zadnjih 40 letih pridelali leta 1993 (12.437 ton), ko so imeli še 59 solnih polj in toliko solinarjev. V zadnjem desetletju imajo pol manj solnih polj, zato so 3000 ton slanega pridelka presegli le leta 2003 (3600 ton) in 2007 (3030 ton). Končni uspeh letošnje sezone bo krojilo vreme v septembru.
Letošnja žetev soli bo po štirih sezonah spet prestopila za solinarje magično mejo 3000 ton. To lahko sklepamo po zadnjih podatkih, da so do zdaj poželi približno 2700 ton, da v teh lepih dneh poberejo do sto ton soli dnevno in da vremenska napoved obeta še vsaj teden dni lepega vremena.
Po lanski najslabši letini sploh (v zadnjih 50 letih) bodo tako spet nekoliko napolnili svoje dodobra izpraznjene zaloge. Iz prejšnjih let jim je ostalo le še 200 ton soli in 4 tone solnega cveta.
»Prav lanska katastrofalna sezona, ko so nagrabili vsega 50 ton soli, je dokaz, da imajo stari solinarji prav, ko pravijo, da morajo imeti zmeraj za vsaj dve sezoni soli v rezervi,« je spomnil Alojz Jurjec, direktor Soline Pridelava, d.o.o. Dario Sau, vodja solinarske proizvodnje, je povedal, da ob takem vremenu na dan pridelajo 80 do 100 ton soli, da so doslej poželi tudi 25 ton solnega cveta. To je sol, ki kristalizira v drugačnih kristalih (piramidaste oblike) na površini slanice in jo pobirajo na drugačen način. Zaradi boljšega okusa in lastnosti je njena cena vsaj desetkrat višja od običajne morske soli, pridobljene na tradicionalen način.
Količina pridelka je v veliki meri od vremena, a tudi od razporeditve deževnih dni in predvsem stopnje vlage v zraku. Minuli teden je prevladovala suha (»afriška«) vročina, ob kateri je bila stopnja izparenja visoka in solinarji so lahko hitreje grabili kupčke soli. Povprečno izurjeni solinarji bodo letos poželi vsaj 100 ton soli, zaslužek pa bo odvisen od kakovosti, torej od tega, kako dobro petolo (podlago na bazenih) so ustvarili in posledično čisto sol so nagrabili. Za tono najboljše soli dobijo pogodbeni solinarji 36 evrov, za tono druge kvalitete pa 27 evrov (neto).
Zapleta se pri vzdrževanju nasipov
Sicer pa v Solinah s pridelkom pokrijejo stroške solinarske dejavnosti. S turističnim obiskom pokrijejo stroške krajinskega parka. Ves čas pa se zapleta z denarjem za vzdrževanje nasipov. Lanska poplava in ujma iz decembra 2008 sta do te mere uničila nasipe, da je država obljubila Solinam d.o.o. do leta 2016 za 16 milijonov evrov pomoči. V letu 2011 naj bi prispevala dva milijona evrov za sanacijo nasipov in 2012 še 1,1 milijona. V Solinah, d.o.o., so lani že kupili strojno opremo, potreben gradbeni material, zaposlili dodatne delavce, julija letos pa so izvedeli, da naj bi država dala samo tretjino obljubljenih sredstev. Zdaj pa še te tretjine ni dala.
Delavci VGP Drava, ki opravljajo sanacijska dela na območju krajinskega parka Strunjan, so zaradi neizpolnitve državne obljube o plačilu enega milijona evrov enostavno zaključili dela na strunjanskih solinah in odšli. Sečoveljski solinarji popravljajo nasipe dalje. A dolgo jim to ne bo uspevalo, pa tudi delavce bodo morali odpustiti. Za zdaj so prejeli 1,37 milijona evrov od EU iz programa Life Plus. Toda vse kaže, da bodo morali celo ta denar vračati, če država ne bo prispevala enakega deleža sredstev. EU je namreč obljubila 3,5 milijona evrov za solinske projekte, ki pomagajo ohranjati ta krajinski park, če bo Slovenija izpolnjevala obljubljeni program sanacije.
Od lanske obljube in uradno sprejetih sklepov do danes država še ni prispevala pogodbe, niti uradne izjave (ki jo zahteva EU) ni uspela napisati. Takega obnašanja države solinarji niso pričakovali. Zato se sprašujejo, kaj bodo rekli predstavniki države jeseni (morda že prej), ko bodo prihrumele nevihte in visoke vode in bo škoda zaradi neopravljene sanacije nasipov še večja.
http://www.delo.si/novice/slovenija/solinarji-bodo-pospravili-vsaj-3000-ton-soli.html
EKO VOZILO
Foto: Do Sečoveljskih solin odslej tudi z eko vozilom
Krajinski park Sečoveljske soline spada med t. i. zavarovana območja narave in poleg ohranjanja narave skrbi tudi za dvigovanje okoljske zavesti.
Vodja krajinskega parka Andrej Sovinc pravi, da "v parkih posebno vlogo namenjamo odgovornemu odnosu ljudi do okolja, seveda z upanjem, da obiskovalci parkov te izkušnje prenesejo tudi v okolje, v katerem živijo in delajo". Ker je promet z motornimi vozili znotraj sečoveljskega krajinskega parka strogo omejen, so danes v Sečoveljskih solinah vzpostavili promet z električnim, okolju prijaznim vozilom. Gre za vozilo podobno tistim, ki se uporabljajo na golf igriščih, ki lahko sprejme do 7 obiskovalcev na enkrat. Za njegov nakup v vrednosti 14 tisoč evrov je nekaj več kot tretjino sredstev donirala zavarovalnica Adriatic Slovenija. Povratna vstopnica za prevoz od rampe do notranjosti solin, gre za približno kilometrsko razdaljo v eno smer, bo stala 1 evro. Sovinc je pojasnil, da bo prevoz za gibalno ovirano osebe, starejše in invalide brezplačen.
Letos se obeta dobra sezona
Direktor Sečoveljskih solin Klavdij Godnič je ob robu predstavitve vozila dejal, da letošnja sezona daje dobre obete. Do zdaj so poželi približno 1.000 ton soli, vendar je treba poudariti, da se v Sečovljah sol pobira ročno, na tradicionalni način, kot še malo kje v svetu. Skupno Sečoveljske soline upravljajo 30 solnih polj, za vsakega pa skrbi ena solinarska družina. "Zato se sol pobira razmeroma počasi, saj se cele družine več ne udeležujejo pobiranja kot so to počenjale nekoč,“ pravi Godnič, ki upa na dobro sezono.
Zaenkrat namreč kaže, da bi lahko letos dosegli količine lanskega rekordnega pobiranja soli v zadnjem desetletju, ki je bil 4.200 ton, vendar je vse odvisno od vremena. Solinarjem najbolj ustreza sončno in suho vreme. Bolj kot sama pridelava pa je po mnenju Godniča problematična prodaja tradicionalne sečoveljske soli, saj pri približno 2.000 jedilne soli, ki jo na leto pridelujejo, uspejo prodati le 500 ton te dragocene začimbe. "Če bi vsak Slovenec kupil kilogram tradicionalno pridelane sečoveljske soli, bi bila ta dejavnost gospodarsko rentabilna,“ je dejal Godnič in izrazil upanje, da bi širša javnost prepoznala kakovostno in pridelovalno edinstvenost sečoveljske soli, ki si jo v teh dnevih lahko tudi vsak ogleda. Lani si je Krajinski park Sečoveljske soline ogledalo približno 10 tisoč obiskovalcev, letošnji obeti so podobni.
http://www.dnevnik.si/novice/prosti_cas/1042542556
5.100 TON
Letos rekordna letina soli
Letošnja sezona pridelave soli je bila v Sečoveljskih solinah rekordna oz. najboljša v zadnjih desetih letih.
V tem času so pridelali povprečno 2100 ton soli letno, letos pa so pospravili preko 5000 ton soli, je za STA pojasnil direktor družbe Soline Klavdij Godnič. Poleg rekordne količine beležijo tudi izredno kakovost predvsem solnega cveta.
V Sečoveljskih solinah, kjer te dni zaključujejo s spravilom soli, so tako letos pridelali nadpovprečno veliko industrijske soli in solnega cveta, poleg tega pa tudi zadostne količine tradicionalne soli. Imajo pa tudi izredno kakovostno slanico, ki jo tržijo v liniji kozmetičnega programa Lepa Vida, je navedel Godnič.
Zgolj prodajna vrednost solnega cveta, ki ga imajo na zaloga za približno 60 ton, dosega okoli 900.000 evrov. Družba sicer po Godničevih besedah posluje pozitivno in bo tudi tekoče leto zaključila pozitivno.
Letošnja dobra letina bo vplivala tudi na raven zalog. "Vsak dober solinar ima zaloge običajno za dve leti in trenutno so naše zaloge dejansko skoraj za tri leta, tako da računamo, da nam bo letošnja dobra letina služila pri prodaji soli še naslednji dve leti v mejah, ki jih potrebujemo," je še dodal Godnič.
Osnovna dejavnost podjetja Soline je pridelava soli in drugih pridelkov s solin na področju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS). Njihova blagovna znamka Piranske soline označuje edinstveno območje neprecenljive vrednosti z vidika etnološke, arheološke, zgodovinske in krajinske dediščine. Bistvena področja svojega delovanja pokrivajo s trgovinskimi znamkami Solnce za produkte iz prehrambenega programa, Lepa Vida za linijo kozmetičnega programa ter program ekoturizma pod znamko KPSS, piše na spletni strani podjetja.
http://www.primorska.info/novice/19471/letos_rekordna_letina_soli
TRETJA HIŠICA
Muzej še v tretji hišici
V obnovljeni hišici v starem delu Sečoveljskih solin so včeraj odprli del zbirke muzeja solinarstva. Ta zdaj prikazuje zgodovino tega območja v treh hišicah, nameravajo pa obnoviti še eno.
Obnova solinarske hiške je zaradi domnevnih nepravilnosti dvignila precej prahu, nekdanja direktorica Pomorskega muzeja Martina Gamboz je bila celo ovadena
Obnovljena hišica in zbirka o zadnjih 50 letih solinarstva je del postopne obnove najbolj ogroženega in izpostavljenega dela solin (Fontaniggie), pravi Franco Juri, novi direktor Pomorskega muzeja Piran, pod katerega spada tudi muzej solinarstva. V nadstropju obnovljene hišice pa bo prostor za pedagoške dejavnosti in različne delavnice, je pojasnil kustos Flavio Bonin.
“Zdaj so obnovljene štiri hišice. Od tega so tri namenjene muzeju; ena je rekonstruirana solinarska hiška z vso opremo in orodjem, v drugi je predstavljena zgodovina dela s soljo, v tretji je predstavljen uvod v solinarstvo. Četrta hišica je skladišče. Razmišljamo že o obnovi naslednje hiške, v njej pa bi predstavili zgodovino širše trgovine, prevoza soli in podobno,” pojasnjuje Bonin.
Da si obiskovalci (približno 10.000 na leto) lahko ogledajo solinarski muzej, morajo kupiti vstopnico za Krajinski park Sečoveljske soline, ki odrasle stane pet evrov, mlade in upokojence tri evre, družine pa deset evrov. Za ta denar si lahko ogledajo celotne soline in muzej, a muzej od vstopnine ne dobi deleža. Namesto tega delavci krajinskega parka vzdržujejo poti in nasipe do hišic, država pa je Pomorskemu muzeju dajala po 20.000 evrov na leto. Glede na vsesplošno varčevanje je pričakovati, da bo ta znesek letos nižji.
Kljub temu pa nameravata park in muzej sodelovanje še okrepiti s praktičnim prikazovanjem pridelave soli. “Načrtujemo, da bomo že letos tu, v starem delu solin, pridelali 50 ton soli, v prihodnje pa želimo razviti blagovno znamko srednjeveške soli iz tega dela solin,” je pojasnil vodja krajinskega parka Andrej Sovinc.
Boljšo predstavitev solin in njihove zgodovine javnosti, šolam in turistom je omogočil denar, ki ga je Pomorski muzej dobil v okviru projekta Adristorical lands, kjer sodeluje s partnerji iz držav ob Jadranskem morju. Za 250.000 evrov so uredili zbirko v obnovljeni hišici, obnovili pa bodo tudi pritličje muzeja v Piranu (palača Gabrielli).
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Muzej-se-v-tretji-hisici.aspx
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:18; skupaj popravljeno 8 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 12:32 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sob Jun 27, 2009 10:17 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož
LESENJAČE & SPOMINI
TESAR
Pirančan DAVIDE FILIPAS je svoje življenje in poklic, do katerega ima tudi po upokojitvi prav strasten odnos, posvetil danes že izumrlemu, a stoletja nepogrešljivemu poklicu izdelovanja lesenih bark. Je eden predstavnikov starejše generacije mojstrov te nekoč tradicionalne obrti - ladijskega ˝karpentierja˝ (tesarja).
BOGATA ZBIRKA
Mojster Filipas že desetletja vztrajno zapisuje in skicira svoja spoznanja, piše spomine ter hrani načrte, ilustracije, fotografije, orodja, pripomočke in skratka vse, kar je povezano s to izginjajočo obrtjo. Tako je nastala neprecenljiva zbirka oziroma zapuščina, ki dokumentira zaton gradnje lesenih plovil. Kustos za tehnično dediščino Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran Uroš Hribar je to izkoristil za razstavo, ki bo na ogled vse poletje.
ŠE SO LJUBITELJI LESENJAČ
Glede starodavnega ladjedelstva obstaja zelo malo virov o načinih gradnje lesenjač, saj se je znanje ladijskih mojstrov, ki so se opirali na tradicijo in lastne izkušnje, prenašalo z očeta na sina, iz roda v rod, pri čamer je imel vsak svoje skrivnosti in prijeme. Mojster Filipas jih ne skriva. Prizadevno jih prenaša na mlajše, predvsem pa na lastnike starih lesenjač, ki jim nesebično svetuje in jih uči, kako naj z njimi ravnajo. Tako sodeluje tudi z zanesenjaki iz piranskega društva ljubiteljev starih bark in z društvom BRACERA, ki ob majhnem škveru pod Sečo ob Sečoveljskih solinah zadnji na slovenski obali organizirano gojijo in nadaljujejo stoletno tradicijo gradnje in restavriranja lesenih plovil. Spomini starega ladjedelca Tradicionalno ladjedelništvo je obrt in poklic, ki izginja. Davide Filipas je eden redkih še živečih ladijskih tesarjev na slovenski obali. Delal je tako v ladjedelnici na Cresu kot tudi v Piranu. V prostem času je gradil in popravljal manjše ladje in čolne. Razstava bo prikazovala bogato zbirko tradicionalnega delovnega orodja ladijskih tesarjev in izvirne skice starega mojstra.
http://slovensko-morje.net/zest_popup.php?image_id=7290
RICORDI DI UN GIOVANE CARPENTIERE di David Filipas
Quando ero piccolo dalla mia finestra vedevo arrivare i velieri che arrivavano al cantiere di Cherso per le riparazioni o per fare carena. Dopo pochi giorni li vedevo ripartire. Se i lavori non venivano eseguiti secondo i consigli del proto, spesso dovevano essere rifatti con maggior dispendio. Il padrone della barca desiderava che si controllassero tutte le viti di fondo, che allora non erano masciade. Per stringere assieme la carcassa dello scafo, che era tutto mollo, si dovevano fare delle legature con catene e tiranti, alzando di sotto con il crico, e poi cambiare le saibe. Solo allora si potevano ribattere le viti passanti, facendo loro la testa, perché altrimenti lo scafo rimaneva allentato. Nel 1955 ebbi l’occasione di trasferirmi a Pirano con un gruppo di carpentieri per lavorare nel cantiere. Un giorno il capo cantiere mi assegnò il lavoro di restauro sulla nave “Nanos”, che fu ben presto rimessa a nuovo. Il “San Giuseppe” invece non ebbe tale fortuna, e con i pezzi buoni si costruì una barca più piccola. A Pirano incontrai il capitano Cirillo, che era proprietario del “San Nicolò”, ma non poteva permettersi di affrontare spese ingenti per la sua manutenzione, cosicché non si fece nessun intervento. Durante la guerra il “San Nicolò” fu affondato ed ora giace nella baia di Cherso. Il Capitano aveva acquistato una nuova barca che si chiamava “Sezana”. Nonostante fosse in ferro, quando pioveva l’acqua gli gocciolava nella cuceta.
* Carena – È la parte immersa dello scafo, detta anche operu viva per essere a contatto con l’acqua.
* Proto – ciascuno dei costruttori navali che stava a capo d’una maestranza nell’arsenale.
* Masciade – maschiate, filettate
* Crico – binda, cricco
* Saibe – rondelle
* Cuceta – cuccetta, letto nell’imbarcazione
* Objavljeno v glasilu skupnosti Italijanov Piran - februar 2009: http://www.unione-italiana.org/itrillo/Trillo%2002-09.pdf
DRUŠTVO LJUBITELJEV STARIH BARK OLDTIMERJI:
Stare dame in osiveli kapitani Osiveli kapitani zvečine še bolj starih gospa z jadri so v piranski mandrač letos privezali doslej rekordnih 32 starodobnih jadrnic, med katerimi je bila s 107 leti najstarejša italijanska Roberta III., davnega leta 1899 izdelana v Pulju, z le 6 leti manj na krmi pa se je v mandraču in po Piranskem zalivu šopiril piranski Stari maček, ki mu do 101. rojstnega dneva manjka le še kak mesec. V floti oldtimeric je bil najhitrejši Piranski duh legendarnega avstrijskega jadralskega šampijona Huberta Raudaschla, zaprisež enega ljubitelja Pirana, ki je tekmovalno jadral na 10 olimpijskih igrah zapored!
SLIKOVITA REGATNA PARADA
flote starih jadrnic v Piranskem zalivu, na kopnem dopolnjena s srečanjem štirikolesnih oldtimerjev, je že leta nepogrešljiv pečat obsejemskega dogajanja portoroškega navtičnega salona. Med obsejemskimi predstavami portoroške Internautice gre vsako leto poseben pečat zdaj že res železno tradicionalnemu srečanju starodobnih jadrnic, ki jim (drugače skorajda ne bi smelo biti) poveljujejo tudi večinoma stari ali pa vsaj že pošteno osiveli kapitani s tudi ne več ravno rosno mladimi posadkami. Stare gospe z jadri in njihovi kapitani se v piranskem mandraču in v Piranskem zalivu srečujejo že desetletja. Prvič so uradno pripluli na kup in se v piranskem mandraču predstavili že leta 1974. Z leti - in kar piransko Društvo ljubiteljev starih bark tesno sodeluje z organizatorji Internautice - pa je tradicionalno majsko srečanje starodobnih bark z jadri preraslo v enega izmed najbolj slikovitih dogodkov v Piranskem zalivu. Da starim jadrnicam (v Piranu in Portorožu se ve, da ima med slovenskimi starimi gospemi največ patine na trupu Stari Maček kapitana Janeza Šabca, ki je letos zajadral že v 101. leto!) med vsakoletnim zborom ne bi bilo dolgčas, so jih pred kakim desetletjem “omožili” s karavano avtomobilskih veteranov, za katero poskrbi Portoroš ko društvo ljubiteljev starih avtomobilov, v katerem je alfa in omega vsega dogajanja Portorož an Roman Fikfak. Čeprav vsakoletna piransko-portoroška morska parada starih jadrnic, združena s kopenskim nastopom starodobnih štirikolesnikov, pluje, jadra, kašlja in ropoč e po bolj ali manj ustaljenem programu, se vsakič zgodi kaj novega. In prvič! Po zboru flote v piranskem mandraču, spoznavanju kapitanov in njihovih posadk (obnovitvi in osvežitvi stikov, bo bolj prav zapisano) sledi družaben večer na barkah in na glavnem piranskem pomolu, potem pridejo na vrsto grozeče napovedi, kdo bo koga naslednji dan premagal na smrtno resni regati, sobotno dopoldansko srečanje s karavano avtomobilskih starodobnikov ima za piranske in portoroške turiste poseben mik. Regata, na kateri potem ni milosti in se morski prijatelji pred in med njo gledajo kot smrtonosni sovraž niki, pa se zvečer prelije v mega “fešto” za ograjo portoroškega jadralnega kluba Pirat, kjer hitrejšim med počasnimi starimi damami z jadri delijo pokale in kjer si njihovi kapitani, vsi in od kraja že leta dobri prijatelji, obljubljajo maščevanje v naslednjem letu. Letos so v Piranu, Piranskem zalivu in Piratu padali rekordi. Na 33. srečanju se je zbralo doslej rekordnih 32 starih jadrnic pod italijanskimi, avstrijskimi, nemškimi, hrvaškimi (in jasno, da večina) slovenskimi zastavami. Da so lesene in težke starke hitreje in močneje brazdale Piranski zaliv, je poskrbel spodoben jugozahodnik (tudi do 15 vozlov je zmogel), v katerem je večina (no, skoraj večina) jadrala, kot se šika. Ker vsi niso mogli biti prvi, so se lahko poraž enci potem zvečer izkazali v Piratu. Ob velikanskem kotlu pašte-fižola, prave mojstrovine legendarnega Pirančana Giorgia Ruzziera, in ob roštilju, na katerem je Silvo Bajec obrnil tričetrt stota mesa!
Da se ne zamerimo zmagovalcem in odlikovancem; med starimi jadrnicami s trikotnimi jadri in dolgimi do 7 metrov je bila za tekmice neulovljiva Lahorka kapitana Erika Šimenca. Med več kot 7 metrov dolgimi starkami s trikotnimi jadri je vsem zasledovalkam krmo kazala Andrejka skipperja Vilija Knapa, v razred Cat se je v cilju najbolj smejalo Andražu Starčiču in posadki njegove Andrejke, v tekmovalni floti do 7 metrov dolgi jadrnic s klasičnimi jadri so nazdravljali Italijanu Pieru Rotterju, med več kot 7 metrov dolgimi starodobnicami s klasič nimi jadri pa je bil prišel v jadralska nebesa Italijan Enrico Terzi s svojo Roberto 3, s 107 leti tudi najstarejši v floti, ki je ugnala skoraj že 101 leto starega piranskega Starega mačka, ki je bil v tej konkurenci v cilju šele kot četrti. A si Stari mački kapitana Šabca (za dobro razpolož enje in hitrejše jadranje na palubi tega veterana skrbijo še brata Silvo in Marino Bajec, Evgen Cerkvenik, Toni Škrinjar, Vinko Oblak, Iztok Leban, Brane Šalamun in Tone Pajk) tega niso pretirano gnali k srcu, saj so se kot glavni organizatorji celotne zgodbe “naslišali” drugih pohval. Od gledalcev, gostov in vseh tekmecev! Tudi od krmarja Piranskega duha Avstrijca Huberta Raudaschla (gospod ima v vitrinah tudi srebrno jadralsko olimpijsko kolajno v dvosedu zvezda!), zaprisež enega ljubitelja Pirana in Piranskega zaliva, ki mu med športniki in jadralci na svetu ni para. Raudaschl, že dve desetletji napol Pirančan, je z jadranjem na 10 zaporednih olimpijskih igrah namreč športni rekorder vseh dosedanjih olimpijskih časov, uredništvu Navtike Kapital pa je za letos obljubil test lesenega prototipa svojega hitrega Piranskega duha, ki je v treh letih postal celo uspešna poslovna zgodba. Raudaschl, jadralec, navtični projektant in uspešen navtični poslovnež, je namreč doslej izdelal in po ceni 10.000 evrov za barko prodal že 18 Piranskih duhov, izdelanih iz stekloplastike.
http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka=1158 http://slovensko-morje.net/sm_staro/stare_barke.htm http://slovensko-morje.net/index.php?page=product&product_id=482&category_id=30 http://www.burger.si/DOGODKI/2009_PiranStarodobniki/seznam.html
2010
Z atraktivno piransko regato starih bark, ki je edinstvena pri nas, se je začelo že pred desetletji in od začetka jo brez prekinitve izpeljejo vsako leto. Na letošnjo, ki je bila 15,maja, je prišlo kakšnih 25 lesenjač, tudi nekaj iz Italije in Hrvaške, a so jo zaradi izjemno slabega vremena žal odpovedali. Kljub temu je dogodek na piranskem glavnem pomolu minil v prijetnem druženju ljubiteljev spoštljivo starih in z ljubeznijo vzdrževanih plovil. Društvo ljubiteljev starih bark Piran Predsednik društva Janez Šabec pravi, da so člani društva upravičeno ponosni na kakih 30 batan, bracer, gucijev, leutev, gajet, kaičev, kuterjev in drugih že skoraj pozabljenih bark, ki občasno s svojimi pisanimi jadri in šarmom preteklosti dajejo Piranu podobo starih dni. K življenju prizadevno obujejo in nato ohranjajo avtentične stare lesenjače ter tako v času poplave plastičnih plovil rešujejo pred propadom ta del naše navtične preteklosti in vse, kar je povezano z njim. Po nekaterih ocenah imamo na obali le še kakšnih 50 potencialnih plovil, ki bi lahko ob strokovnem restavratorskem pristopu postala historična plovila in s tem naša ladjarska dediščina. Ta naglo izginja in člani društva s svojim navdušenjem ter tudi nemalo lastnega denarja prizadevno delajo na tem, da bomo zanamcem lahko zapustili kaj, kar najpomembneje prikazuje pomorsko kulturo naroda, ki ima morje. Ob tem pa pogrešajo več podpore družbe.
Priloga ISTRA Stran 4
http://www.primorske.si/pn/htdocs/RI/index.html
Piranska regata starih bark in srečanje starih avtomobilov
V okviru Internautice, ki je zaprla svoja vrata včeraj, že vrsto let izpeljejo tudi atraktivno regato starih bark. Te se zberejo na glavnem piranskem pomolu, kjer jim dodatno zanimivo kuliso dajejo na ogled postavljeni v kromu se bleščeči starodobni avtomobil iz časov pred drugo svetovno vojno, ki jih negujejo portoroški ljubitelji starodobnikov. Nekaj večjih lesenjač od kakih 25, kolikor se jih je letos prijavilo na regato, se je privezalo ob piranski glavni pomol že v petek, tako da je bilo tam precej živahno. Tako je bilo tudi naslednje jutro, ko so se jim pridružila starodobna vozila. Obiskovalci Pirana in domačini so si z veseljem napasli oči, starejši pa so ob tem tudi obudili kak spomin. Žal je slabo vreme z močno burjo in dežjem organizatorje prisililo, da so regato odpovedali. Kljub temu je bilo razpoloženje na pomolu in na barkah ob prigrizkih ter pijači, pa čeprav je občasno potekalo pod dežniki, prijetno. Prikrajšani smo bili le za tisti čudovit pogled, ko pisana stara jadra napolnijo Piranski zaliv. Organiziranje piranske regate starih bark, ki je edinstvena pri nas, se je začelo že pred desetletji in od prve jo Društvo ljubiteljev starih bark Piran brez prekinitve izpelje vsako leto. Na začetku so jo organizirali kot samostojno prireditev vsakega 1. maja, od začetka portoroške Mednarodne razstavo navtike Internautica, pa jo izvedejo v njenem okviru, saj je tudi pokroviteljica prireditve. Na regato rade pridejo celo lesenjače s posadkami iz Italije in Hrvaške, s katerimi člani Društva ljubiteljev starih bark Piran že vrsto let prijateljujejo. Tudi letos jih je bilo precej in opaziti je bilo, da odpoved regate ni nobenega kaj veliko motila, saj so bili veseli snidenja. Žal je bilo lahko le tistim, ki so že zaradi vremenske napovedi svojo udeležbo odpovedali. Kot je povedal dolgoletni predsednik Društvu ljubiteljev starih bark Piran Janez Šabec, imajo v društvu kakih 60 članov in dobrih 30 barkač. Med njimi so batane, bracere, guciji, leuti, gajete, kaiči, kuterji in druge že skoraj pozabljene lesenjače, ki občasno s svojimi pisanimi jadri in šarmom preteklosti dajejo Piranu podobo starih dni. Člani društva so z vseh koncev Slovenije in veliki zanesenjaki ter zaljubljenci v vse, kar je povezano z morjem. Pri obnavljanju bark vse naredijo sami in si med seboj pomagajo, saj starih mojstrov za najrazličnejša restavratorska dela na lesenih plovilih praktično ni več. Ob tem Šabec ocenjuje, da je nekdanje navdušenje nad obnavljanjem starih bark nekoliko manjše in stagnira, saj gre za drag »hobi«, kjer brez lastnega dela ne gre. Ob vseh prizadevanjih za ohranjanje naše navtične dediščine pa pogrešajo tudi večjo podporo družbe. Priložnost za naslednjo regato starih bark bo kmalu v Rovinju, kjer vsako leto pripravijo podoben dogodek, sicer pa se redno udeležujejo tudi tržaške Barcolane in najrazličnejših domačih turistično obarvanih dogodkov. Da so dobra klapa, potrjujejo njihova domača srečanja, ki se vedno končajo s fešto, včasih tudi z brodetom ali sardelami. Takšno je bilo tudi njihovo družabno srečanje v Jadralnem klubu Pirat na Bernardinu, pa čeprav po odpovedani regati.
Vir: http://www.podpalmo.si/Novice/Zabava/Piranska_regata_starih_bark_in_srecanje_starih_avtomobilov#ixzz0pM4AGM9Y
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Maj 29, 2010 10:12 pm; skupaj popravljeno 2 krat
MUZEJ LESENJAČ
Priloga Primorskih novic - ISTRA str.4
http://www.primorske.si/pn/brezplacnika/ri/index.html#/4/zoomed
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:18; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 12:37 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Pon Jun 29, 2009 1:47 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož
MALTEŠKI SOKOL
/13/...moderni celoletni morski način življenja in prestiž nam ponuja tudi nove alternative, ki jih s pridom zaenkrat uporabljajo le najbogatejši, a za njihovo upravljanje kljub temu skrbijo le pomorščaki: 
Če vam kje na računu leži kakšnih 100 milijonov dolarjev in bi si radi privoščili malce razkošja, si lahko omislite zasebno jahto, kot si jo je zamislil mogotec Tom Perkins. 88 metrsko lepotico, ki so jo zgradili v italjanski ladjedelnici Perini Navi, je poimenoval Malteški sokol po istoimenskem filmu v katerem nastopata Humphrey Bogart in Mary Astor. Če pa 100 milijonov dolarjev ravno nimate, pa nič hudega. Dobrosrčni lastnik vam jo bo posodil za borih 700.000 zelencev na teden. To pa še ni vse. V ceno je menda všteta že hrana, gorivo in napitnina za posadko. Ja, tako je. Takšna lepotica pač potrebuje malce razvajanja in svojo 16-člansko posadko, ki zanjo skrbi. Za vaše dobročutje in preganjanje misli od denarnice bo skrbelo kar 5 strežajev, za razvajanje borbončic pa dva osebna kuharja. Če vas je pa jahta očarala, pa bo potrebno kar hitro zavrteti telefon, saj je menda že zasedena do 2009. Ampak kaj bom govoril. Jaz sem se že odločil. Ladja je definitivno da in že razmišljam kam se bom zapeljal http://www2.blog.siol.net/2007/10/07/malteski-sokol/ Jadrnica za 130 milijonov evrov v Jadranskem morju 'Malteški sokol', ena od najdražjih in najbolj zanimivih jadrnic na svetu, se je prejšnji teden zasidrala pred hrvaškim obmorskim mestom Dubrovnik. Jadrnica vredna 130 milijonov evrov Priljubljenost omenjene jadrnica najbolj odraža njena cena, vredna je namreč kar 130 milijonov evrov. Če se vam njena nakupna cena zdi visoka, kaj boste porekli šele na ceno enotedenskega najema, ki znaša kar 325 tisoč evrov. Če pa vas zanima le, kakšna je ta prestižna jadrnica, nikar ne bodite v skrbeh. Letos ste jo morda že zamudili, je pa 'Malteški sokol' sicer stalnica v hrvaških vodah, saj velikokrat obišče Brione, lani pa je celo sodelovala na brionski regati. Priložnosti za ogled bo tako še veliko.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/prestizna-jahta-v-jadranskem-morju.html
http://slobodnadalmacija.hr/Dubrovnik/tabid/75/articleType/ArticleView/articleId/59677/Default.aspx
http://www.ezadar.hr/clanak/malteski-sokol-najveca-superjahta-s-jedrima-na-svijetu
http://www.blog.hr/print/id/1622877648/malteski-sokol-pred-splitskom-lukom.html
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:18; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 12:40 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Tor Jun 30, 2009 11:09 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož
SPLITSKI PROTEST
/13/...tisto kar je bilo že zapisano o problematiki hrvaških pomorcev dne 17.februarja in 04.marca 2009, se bo očitno jutri uresničilo, saj je v Splitu napovedan velikanski protest: 
Mirni protest pomorcev bo v Splitu od 9 do 12 ure na Rivi, je sporočil Izvršni odbor združenja pomorcev Hrvaške. Pomorci se bodo zbrali, da bi na ta način izrazili nezadovoljstvo in nestrinjanje z odnosom vlade do njih in do celotne pomorske stroke. Seveda s posebnim poudarkom na novem Pomorskem zakoniku, ki je stopil v veljavo 01.decembra 2008 in njegovimi diskriminatornimi določbami, ki vplivajo na njihovo življenje in delo. Na protestu se pričakuje nekaj sto pomorcev s svojimi družinami v upanju na aktivni dialog z odgovornim ministrstvom in s konkretnimi rezultati pogajanj. Prav tako bodo protestirali zaradi uvedbe določb, da morajo biti na barki skupaj 183 dni, da bi bili tako oproščeni plačila davka na letni osnovi, za svoj denar, ki ga niso zaslužili na Hrvaškem. Poleg tega so pomorci uključeni v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, čeravno zdravstvenega zavarovanja niti ne morejo koristiti, saj so na barki. Tako protest organizira pred tremi meseci ustanovljeno Društvo pomorcev Hrvaške, katerega Izvršni odbor sestavlja predsednik Društva in prvi častnik stroja iz Šibenika Adrijan Šuša in podpredsednik Društva in prvi častnik palube iz Splita Marin Peruzović, ter člani Damir Franulović upravitelj stroja iz Splita, Bruno Pavić, prvi častnik stroja iz Splita in Hrvoje Blažinić, kapetan dolge plovbe iz Reke. Prav tako se Drušzvo Pomorcev zbira preko internetnega portala pomorac.net in je odraz njihovega boja zaradi neučinkovitosti, katero so izrazila tudi druga društva in sindikati, kateri so, kot pravijo v izvršnem odboru, da bi morali zastopati interese pomorcev, pa tega, ko bi bilo potrebno niso storili. http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=78958
http://www.pomorac.net/portal_udruga/3022-Prosvjed-Pomoraca.html http://www.maritime-connector.com/NewsDetails/3345/lang/Croatian/Portal-pomorac-net-prerastao-u-udrugu.wshtml
http://www.maritime-connector.com/NewsDetails/4105/lang/Croatian/Danas-Latinica---Kruh-sa-sedam-kora--Zivot-pomoraca.wshtml http://www.maritime-connector.com/NewsDetails/4118/lang/Croatian/Zivot-pomoraca---moderna-robija.wshtml
http://www.pomorac.net/portal_vijesti/3018-MVPEI-Oteti-pomorac-Hrvat-dobro.html
http://www.pomorac.net/portal_vijesti/3038-rukama-pirata-nalaze-264-oteta-pomorca-ukljuujui-petoricu-hrvata.html http://www.pomorac.net/portal_vijesti/Hrvatska/3140-Moje-pismo-ministru.html
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:19; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 12:43 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Čet Jul 23, 2009 11:35 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož
ZLATA LADJA
/13/...kako tudi zlato lahko nasede: 
Opazili razbitine 'zlate' ladje
Pet mesecev potem, ko je pred Argentino v nepojasnjenih okoliščinah nasedla z zlatom naložena ladja Polar Mist, so preiskovalci določili kraj njenih razbitin. Usoda zlata je nejasna.
*** Nasedla ladja Polar Mist. 17. januarja letos je v Magellanovi ožini pred obalo Argentine potonila ladja Polar Mist, ki je imal na krovu dragocen tovor: skupno devet ton zlata in srebra, kar je bilo tedaj vredno 11,8 milijona evrov.
*** V tem primeru je nekaj sumljivega.
John Wilson, predstavnik argentinske izpostave Lloyds, o izginuli ladji Pred kratkim je reševalna ladja, ki jo je najela britanska zavarovalnica Lloyds uspela določiti mesto njenih razbitin. Reševalna akcija se še ni pričela, saj jo onemogoča slabo vreme. Ali se v razbitinih skriva tudi plemeniti tovor, argentinski mediji ne poročajo. Lastnica dragocenega tovora je bila rudarska družba Cerro Vanguardia in ga je bila zavarovala pri omenjeni britanski zavarovalnici. Ladja je bila namenjena iz Argentine v Čile. Kako je sploh potonila Ladja Polar Mist je na prej omenjeni datum zaradi neurja in visokih valov pred obalo argentinske province Santa Cruz zašla v težave. Posadka ladje je oddala alarmni signal in enota argentinske pomorske policije je vseh njenih sedem članov uspela spraviti na varno. Posadka je ob odhocu z ladje motorje pustila prižgane, da ne bi nafta iztekla v morje. Ladjo je prevzel nek čilenski vlačilec. Toda na poti je ladja Polar Mist kratko malo potonila. Pojavljajo se govorice, da je bila nesreča krinka za rop zlata in srebra.
http://www.zurnal24.si/polar-mist-ladja-zlato/novice/crnakronika/116875
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:19; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 12:45 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sob Jul 25, 2009 9:43 am
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož
RIMSKE LADJE
/13/...častljiva starost odkritih petih starorimskih trgovskih ladij, segajo še v čas pred našim štetjem:
Našli pet potopljenih rimskih ladij Arheologi so s sonarji za preiskovanje morskega dna ob obali italijanskega otoka Ventotene našli ostanke petih potopljenih rimskih ladij, starejših več kot 2000 let. Ostanki trgovskih ladij, ki datirajo v obdobje od 5. do 1. stoletja p. n. št., ležijo na globini več kot 100 metrov. Po mnenju strokovnjakov gre za eno najgloblje ležečih arheoloških najdb v Sredozemlju v zadnjem času. Otok Ventotene je del arhipelaga v Tirenskem morju, ki leži na pol poti med Rimom in Neapljem in je pomorščakom že od nekdaj služil kot zavetje ob slabem vremenu. "Kaže, da so se ladje skušale umakniti, a neuspešno," je dejal vodja arheologov sklada Aurora Timmy Gambin in dodal: "Na razmeroma majhni porvšini je kar pet ladijskih razbitin, pravo pokopališče ladij." Rimska trgovska ladja Takšna naj bi bila videti tipična trgovska ladja v času starih Rimljanov. Na ladjah so prevažali vino iz Italije, začimbe iz Španije in severne Afrike ter kovinske palice iz Italije, ki so jih najverjetneje uporabljali za izdelavo orožja in drugih predmetov. Zaradi velike globine so potopljene ladje na dnu morja nedotaknjene ležale več sto let. Ob tem je Gambin opozoril, da sicer za arheološke ostanke v Sredozemlju v zadnjem času predstavlja nevarnost vedno boj priljubljeno potapljanje v globokih vodah. V antiki je bilo na otok Ventotene, tedaj imenovan Pandataria, pregnanih nekaj pomembnih rimskih osebnosti. Tako je denimo cesar Avgust na otok zaradi prešuštva pregnal svojo hčerko Julijo, ki je tam preživela pet let. V 20. stoletju je Mussolini na težko dostopnem otoku dal zgraditi ječo za politične zapornike.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/nasli-pet-potopljenih-rimskih-ladij.html
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:20; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 12:49 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Tor Jul 28, 2009 10:30 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož
FORCE BLUE
/13/...modra 63 m dolga morska lepotica je še kako povezana z Formulo 1, saj je njen lastnik sloviti FLAVIO BRIATORE, bivši vodja ekipe RENAULT F.1:
Briatore zasidran v Piranu Slovenijo je obiskal italijanski milijonar Flavio Briatore. Svojo razkošno jahto Force Blue je parkiral prav v Piranu.
*** Force Blue je največja jahta, kar jih je Piran kdaj gostil.
Vodja ekipe Renualt v formuli 1 in znani osvajalec mladih lepotic Flavio Briatore je s svojo posadko prispel v Piran. Njegova jahta je največja in najbolj razkošna od vseh, kar jih je piranska kapitanija kdaj gostila. Force Blue je 63 metrov dolga jahta, znamke Royal Denship. Na lestvici največjih jaht zaseda 78. mesto, Flavio pa je zanjo odštel več kot 68 milijonov funtov. 59-letni Flavio je tako izkoristil tritedenski premor med dirkama in svojo izbranko, 28-letnoElisabetto Gregoraci, s katero sta poročena od lanskega junija, pripeljal na slovensko obalo. Med tabloidnimi vrsticami je Flavio znan tudi kot oče male Leni, ki jo ima s Heidi Klum. Slovenska obala navdušuje zvezde Očitno slovenska obala privlači mnoge slavne in bogate. Ne dolgo nazaj je Portorož obiskala svetovno znana manekenka Bar Refaeli, večkrat pa k nam prihaja tudi Heather Mills. http://www.zurnal24.si/Briatore-zasidran-v-Piranu/magazin/vip/122464
ZASEG
Briatoreju zasegli dragoceno jahto Italijanska finančna policija je zasegla 17,5 milijona vredno jahto, ki jo ima v lasti Flavio Briatore, nekdanji šef Renaulta, ekipe formule 1.
Razlog – utaja davkov. Posebna veja italijanske vojske Guardia di Finanza, ki na prste stopi predvsem tistim, ki neradi plačujejo davke, je tokrat pod drobnogled vzela Flavia Briatoreja in mu zasegla 17,5 milijona evrov vredno 'Force Blue', ki jo je imel pretekli vikend zasidrano ob obali Genove. Oblastem je namreč prišlo na uho, da zagoreli Italijan oddaja svojo jahto, za tedenski najem pa računa 280.000 evrov. Vse lepo in prav, a Briatore ima svoje plavajoče kraljestvo prijavljeno na Kajmanskih otokih, zaradi česar mu doma oziroma nikjer v Evropski uniji ni treba plačevati davkov. Flavio Briatore in Elisabetta Gregoraci Flavio se je znašel pod udarom italijanske finančne policije. Ob zaplembi na jahti lastnika sicer ni bilo, sta pa bila na njej Briatorejeva žena, 28-letna Elisabetta Gregoraci in njun dvomesečni sin Falco. Italijanski mediji ob tem pišejo, da 60-letni Flavio na 'Force Blue' preživi večino leta. Če mu bodo dokazali utajo davkov, Briatoreju grozi kazen v višini štiri milijone evrov. Elisabetta naj bi bila zaradi dogodka tako pretresena, da je zaradi hudega šoka ostala brez mleka. Zakonca Briatore sta se spoznala pred štirimi leti na neki zabavi. Temnolasa lepotica je medijem zaupala, kako je ujela bogatega plejboja, ki je zavrnil celo Naomi Campbell. Preverite podrobnosti.
http://24ur.com/ekskluziv/tuja-scena/briatoreju-zasegli-dragoceno-jahto.html
http://www.auto.it/autosprint/formula_1/2010/05/21-5164/Sequestrato+il+panfilo+di+Briatore
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Maj 24, 2010 7:39 pm; skupaj popravljeno 2 krat
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:20; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 13:10 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Ned Avg 02, 2009 6:56 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož
POSTPANAMAX
/13/...to so nova moderna dvigala za povečanje kontejnerskega tovora v Luki Koper, največje nosilnosti posameznega dvigala je 75 ton, razdalje med njegovimi štirimi nogami so do 32 metrov, tovor pa lahko dvigne do 36 metrov visoko. Skupna teža dvigala je 920 ton:
V Luko Koper prispelo prvo dvigalo tipa postpanamax
V Luko Koper je v petek prispelo prvo od dveh novih dvigal tipa postpanamax za razkladanje in nakladanje največjih kontejnerskih ladij. Maček oziroma roka novega dvigala ima do 51 metrov razpona, koprsko pristanišče pa bo z novo pridobitvijo lahko sprejemalo tudi ladje z zmogljivostjo 13.000 zabojnikov. Dvigalo je izdelala irska tovarna kontejnerskih dvigal Dvigalo, ki so ga v koprsko luko pripeljali iz Trsta, so v petek privezali ob čelo prvega pomola, danes pa ga nameravajo zapeljati na tire luškega pomola. Izdelala ga je tovarna kontejnerskih dvigal Liebherr v Killraneyu na Irskem, sestavili pa v tržaški ladjedelnici. Največja nosilnost dvigala je 75 ton bo omogočala hitro pretovorjanje "Za Luko Koper je to pomembna in nujna pridobitev, saj pomeni piko na i podaljšanega prvega pomola," so zapisali v koprski Luki. Največja nosilnost dvigala je 75 ton, razdalje med njegovimi štirimi nogami so do 32 metrov, tovor pa lahko dvigne do 36 metrov visoko. Skupna teža dvigala je 920 ton. V Luki Koper poudarjajo, da bo novo dvigalo omogočalo kar se da hitro izvajanje pretovornih operacij, kar je ena od bistvenih zahtev ladjarjev. Tovor bo postpanamax dvigal s hitrostjo 56 metrov na minuto, maček dvigala pa se giblje s hitrostjo 180 metrov na minuto. Do jeseni v Luko še tri nova dvigala Prihodnji teden bo v koprsko pristanišče prispelo še eno takšno dvigalo, preostali dve pa bosta dokončani jeseni, predvidoma v oktobru. Cena dvigala je poslovna skrivnost.
http://www.siol.net/gospodarstvo/2009/08/v_luko_koper_prispelo_prvo_dvigalo_tipa_postpanamax.aspx
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:21; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 13:16 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Tor Avg 04, 2009 7:38 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož
GALEB & KORMORAN & BARBARA
/13/...da tudi pri nas ekologija nekaj velja, dokazujejo sedaj z nakupom novih zmogljivosti: 
Z Galebom v boj za čisto morje Služba za varovanje morja v Luki Koper je pridobila nov specialni čoln Galeb, ki bo pomagal ekološki floti Luke Koper pri čiščenju morja.
*** Služba za varovanje morja se lahko pohvali z novim specialnim čolnom Galeb.
Z Galebom v boj za čisto morje
Nov čoln, ki s 190 konjskimi silami razvije hitrost do deset vozlov, je skupaj s krili za čiščenje morske gladine dolg 14 metrov, sam trup pa je dolžine deset metrov in širine tri metre. Največji razpon kril je 8,5 metra – na tej širini lahko morje pometa in pobere z njega do šest kubičnih metrov plavajoče nesnage.
Tri plovila
Ekološka flota Luke Koper premore sedaj tri plovila.
Prvo ekološko plovilo Kormoran za sanacijo onesnaženj manjšega obsega je Služba za varovanje morja pridobila pred dvema letoma. V lanskem letu se mu je pridružila Barbara – 10 metrov dolg hitri patruljni delovni čoln, ki lahko razvije do 40 vozlov hitrosti.
Bolj onesnažuje reka Rižana
"Težimo k temu, da bi delovanje pristanišča čim manj moteče vplivalo na okolje. Dejstvo je, da smo v zadnjih letih storili kar nekaj korakov v smeri zmanjševanja prašenja, hrupa, porabe elektrike in vode. Zavedamo se, da to ni dovolj in bomo morali storiti še marsikaj," je ob predstavitvi novega plovila povedal Gregor Veselko, predsednik uprave Luke Koper.
Po razlitju pogonskega goriva v letu 2005 so v Luki Koper naredili raziskavo, s katero so želeli ugotoviti, koliko prispevajo k onesnaženju morja. "Rezultati raziskave so potrdili naše sume, da Luka Koper ne vpliva toliko na onesnaženje morja kot drugi dejavniki. Eden od teh je reka Rižana, ki ob izlivu v ta bazen prinaša številne negativne vplive," dodaja Veselko. Komunalne odplake Kot je povedal Jože Štirn, profesor oceanografije, morske ekologije in ribiške ekologije, ki je izvedel študijo vpliva delovanja Luke Koper na onesnaževanje, je glavni problem Luke Koper onesnaženje reke Rižane in s tem drugega bazena ter notranjega koprskega bazena. Prav tako naj bi bili prisotni zelo izdatni viri komunalnih odplak iz samega ankaranskega območja.
Kršitelje v večini dobijo
V celotnem lanskem letu je Služba za varovanje morja zabeležila 53 dogodkov, v 43 primerih pa je bila potrebna tudi intervencija za sanacijo stanja. V vseh teh primerih gre za manjša izlitja, povzročitelje onesnaženja v večini primerov uspejo izslediti in povračilo stroškov čiščenja krijejo povzročitelji sami. Za razne naplavine, ki jih prineseta reka Rižana, Badaševica ali kot v primeru glasbenega festivala Disconautica, ko je v morje prišlo večje število pločevink, pa stroške čiščenja pokrije Luka Koper sama.
http://www.zurnal24.si/Z-Galebom-v-boj-za-cisto-morje/novice/slovenija/primorska/122110
Okrepljena flota luških "eko plovil"
Ob predstavitvi novega čolna so predstavili študijo o vplivih pristaniške dejavnosti na kakovost morske vode v Koprskem zalivu
Odslej bo za čisto morje na območju Luke Koper skrbela nova pridobitev, specialni čoln „Galeb". Skupaj s krili za čiščenje morske gladine je dolg 14 metrov, sam trup je dolžine 10 metrov, v širino pa meri tri metre. Največji razpon kril je 8,5 metrov, na tej širini lahko „pometa" morje in pobere z njega do šest kubičnih metrov plavajoče nesnage. Z močjo 190 konjev lahko razvije hitrost do osem vozlov. Poleg „Galeba" sestavljata ekološko floto Luke Koper še „Kormoran", specialni čoln za sanacijo onesnaženj manjšega obsega, ki so ga v Službi za varovanje morja Luke Koper dobili v oktobru 2007, ter „Barbara", posebno opremljen hiter patruljni delovni čoln. V 43 primerih intervencij v lanskem letu le manjša izlitja Lani so v službi za varovanje morja zabeležili skupno 53 dogodkov, v 43 primerih je bila potrebna tudi intervencija za sanacijo stanja, sicer v vseh primerih je šlo le za manjša izlitja, ki ne predstavljajo resne nevarnosti za okolje, je na današnji novinarski konferenci povedal vodja službe, Jure Barovič. Z lani podeljeno koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniške dejavnosti je Luka sicer zadolžena za izvajanje vseh ukrepov za preprečevanje onesnaženja morja v širšem območju luškega akvatorija in za odpravljanje posledic, če do onesnaženja pride. Fekalije iz centralne čistilne naprave degradirajo morsko okolje na območju drugega luškega bazena Z varovanjem morja na območju Luke Koper je tesno povezan tudi zaslužni profesor oceanografije, morske ekologije in ribiške biologije, dr. Jože Štirn, ki je predstavil izsledke štiriletne študije o vplivih pristaniške dejavnosti na kakovost morske vode v Koprskem zalivu. Po besedah Štirna je možno povzeti dve skrajni stanji. Po eni strani so v prvem in tretjem bazenu morske združbe zelo ohranjene, in celo, tako Štirn, „ene lepših na Obali," po drugi strani pa je morsko in obrežno okolje na območju drugega luškega bazena degradirano, fekalno najbolj onesnaženo in sanitarno skrajno neprimerno za kakršnokoli rabo morja. Negativnim posledicam na celotnem območju drugega bazena po Štirnovih besedah ne botrjuje pristaniška dejavnost, temveč zunanji dejavniki: izliv slabo prečiščenih komunalnih odplak v Rižano in v zaliv, izliv fekalno in industrijsko obremenjene Badaševice, tu so tudi direktni izlivi fekalnih odplak na ankaranskem območju, ter posledice evtrofizacije oziroma zastrupljanja vode s plini kot amoniak ali vodikov sulfid v odprtih vodah celotnega Severnega Jadrana. Čoln „Galeb" in nekaj izjav iz predstavitvene novinarske konference si lahko ogledate v video prispevku.
http://www.primorska.info/novice/4574/okrepljena_flota_luskih_eko_plovil#
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042288490
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:21; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 13:24 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Avg 07, 2009 5:06 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož
OCULUS & INFINITAS
/13/...največjega sesalca so posnemali tudi konstruktorji najprestižnejših jaht:
Jahta Oculus je podobna kitu
Nova ameriška jahta Oculus je še najbolj podobna kitu, vredna pa je kar 95 milijonov dolarjev. Na plovilu lahko v vsem razkošju - tudi na razkošni terasi in v velikem bazenu - uživa dvanajst gostov.
OCULUS
Oculus je še najbolj podoben kitu. Čeprav je svetovna gospodarska kriza še vedno v razmahu, pa določeni pokazatelji kažejo, da se ta v Ameriki počasi umirja. Opogumilo se je tudi ameriško podjetje Schoper Yachts LLC, ki s svojimi novimi izdelki napoveduje, da prihajajo boljši časi. Zlobni jeziki pa že pravijo, da njihovi novi jahti tako in tako nista namenjeni "običajnim" ljudem, ki jih je kriza najbolj prizadela.
OCULUS
Razkošno urejeni prostori v notranjosti Oculusa. Američani iz Bostona so izdelali dve super razkošni jahti, namenjeni le najbolj premožnim. Na 76 metrov dolgem Oculusu, ki stane skoraj 100 milijonov dolarjev, lahko v luksuznih prostorih biva dvanajst gostov. Jahta ima čudovito teraso za sončenje in velik bazen, na zunaj pa še najbolj spominja na kita. Tudi druga jahta Infinitas, ki ima povsem futurističen videz, jemlje dih. Dolga je kar 91 metrov, njena notranjost pa je precej podobna Oculusovi. http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/jahta-oculus-je-podobna-kitu.html
INFINITAS
Podjetje Schopfer Yachts LLC je na trg poslalo nova modela jaht, ki pa ne bodo dostopne širši populaciji. Predstavili so namreč dva nova luskuzna modela z imenoma Oculus in Infinitas. Izgradnja 76 metrov dolge jahte Oculus stane približno 70 miljonov evrov, cena izgradnje Infintasa pa naj bi bila še višja. Sam izgled jahte Oculus je podoben ogromni ribi oziroma bolje rečeno kitu. Temu primerno je oblikovana tudi notranjost, saj so linije in pohištvo oblikovani v futuristično "organskem“ stilu. Jahta je primerna za bivanje 12 potnikov, kjer ima vsak svojo sobo, ogromen bazen, teraso in kopalnico. Drugi model jahte, ki bo dolga 91 metrov, bo podjetje Schopfer izdelovalo pod imenom Infinitas. Njen izgled bo podoben velikanski pentlji oziroma ležeči osmici, kar naj bi odražalo neskončnost. Infinitas ima vse luksuzne prostore kot Oculus, so ji pa dodali tudi pristajališče za helikopterje.
http://www.delo.si/clanek/86061
I - 150
Konstruktorji so v zaključni fazi uzdelave nove super futuristične jahte, ki bo dolga 45,7m in skupaj z OCULUSom in INFINITASom, predstavlja novi trend v izgradnji novega jahtnega trenda. http://www.schopferyachts.com/
http://www.baekdal.com/design/architecture/yacht-concept-design/ http://www.luxuo.com/yachting/schopfer-yachts-infinitas-superyacht.html http://www.tuvie.com/infinitas-yacht-design-was-inspired-by-the-symbol-of-infinity/
http://www.upscaleswagger.com/wp-content/uploads/2009/06/Infinitas-Yacht-by-Schopfer-01.jpg
http://www.tuvie.com/wp-content/uploads/infinitas-yacht1.jpg http://www.tuvie.com/wp-content/uploads/infinitas-yacht3.jpg http://www.instablogsimages.com/images/2009/06/12/infinitas-yacht_FF3JF_5965.jpg
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Dec 02, 2009 4:18 pm; skupaj popravljeno 1 krat
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:21; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 13:31 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Avg 09, 2009 12:41 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož
PROTEUS
/13/...v mitologiji je Protej Grški bog, ki je lahko spreminjal oblike:
Prav tako, pa je ime nove prekoceanske ladje, kjer se njena oblika lahko prilagaja valovom. V zalivu San Francisca je predstavljen, do sedaj tajni projekt novega prekooceanskega plovila imenovan Protej.
Njegov konstruktor in kapetan je UGO KANTI: ˝Končno smo pripravljeni za predstavitev.˝ Prav tako pravi, da je pred par leti prišel na idejo, da bi zgradil ladjo, ki bi se lahko prilagajal valovom. ˝Gibanje je popolnoma različno od drugih ladij. Je veliko hitrejši, ker je lažji, tako prosto poplesava po valovih. Ladja ima tako dva loka, ki se prilagajata nivoju valov. Glavni trup visi iz vode in je spojen z loki na kovinskih nogah z zglobi in vzmetmi, ki plovbo naredi zelo udobno.Prav tako se lahko pritrjena kapsula spreminja in zamenja, saj je lahko potniška ali pa tovorna. ˝Njegov trup ne prenaša rahlega pozibavanja, tako kot pri drugih plovilih, hiter pa je tako kot avtomobil.˝ Protej je zelo lahek in ima domet 8.000 kilometrov in nima niti krmila, saj se z njim upravlja s pomočjo kontrole motorjev v lokih. Njegov namen bi lahko bil tudi sodelovanje v raznih ameriških raziskavah in v pomorskih rezervatih.Ideja je patentirana, tako da bi lahko bil ponujen kupcem, za katerega se cena še ne ve. Prav gotovo, pa samo za tiste z globokimi žepi.
http://www.wam-v.com/
http://www.wam-v.com/characteristics.htm
http://www.wam-v.com/sponsorships.htm#cummins
http://www.wam-v.com/downloads/images/previews/DSC00434_1.jpg http://www.wam-v.com/downloads/images/previews/WAMV2.jpg
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:22; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 30 Jan 2011 16:52 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
RIBIŠTVO
/13/... v lanskem letu je pri lokalnem časopisu MANDRAČ izšel legendarni stari koledar, ki prikazuje našo nekoč cvetočo ribiško industrijo in vse delavke in delavce, ki so bili takrat v nasprotju z današnjim dnem še srečne in spoštovane osebnosti:
RIBIŠTVO I
Morje je s svojim naravnim bogastvom pritegnilo že prazgodovinskega človeka. Z območja severozahodne Istre za zdaj nimamo ohranjenih materialnih ostankov, ki bi pričali o morskem ribištvu v prazgodovini. Lahko pa domnevamo, da so se že prvi tukajšnji prebivalci ukvarjali s to panogo. Neolitski človek je ribe lovil verjetno z rokami, poznal pa je tudi že (glede na redke tovrstne arheološke drobne najdbe iz Evrope) trnek, harpuno in ost. Prvi trnki so bili izdelani iz ostrega kamna v obliki romba ali polmeseca, nato privezani na vrvco. Poznali pa so tudi kamnite zakrivljene trnke z zašiljeno konico. Kasneje so uporabljali tudi druge materiale za izdelavo trnkov, kot so: kremen, kost, roževina, les. V neolitiku je človek že uporabljal lanene mreže z lesenimi plovki in kamnitimi utežmi. Z deblaki se je odpravljal na ribolov daleč od obale. Z odkritjem kovin je začel človek uporabljati kovinske trnke, katerih oblika se do današnjih dni ni bistveno spremenila. Rimljani so načine ribolova prevzeli od Grkov. Uporabljali so mreže iz konopljenih, lanenih in brnistrnih vlaken. Poznali so že plutovinaste plovke ter keramične in svinčene uteži za mreže.
MORSKO RIBIŠTVO
Morsko ribištvo, kamor štejemo ribolov in ribjo predelovalno industrijo, ima na slovenski istrski obali dolgo tradicijo. Že od 10. stoletja so si ribolovno pravico delile komune in zemljiška gospostva. Piranska komuna je imela v posesti štiri ribje rezervate, ki jih je vsako leto dajala v zakup piranskim zasebnikom. Slednji so jih oddajali ribičem, od katerih so prejemali za plačilo del vrednosti ulova. Največji ribji rezervat se je razprostiral ob zunanjem robu Sečoveljskih solin in ob kraški obali do starega kamnoloma Kanegra. Drugi je potekal ob zunanjem nasipu solin Fazan, in sicer od rta Seča do rta Sv. Lovrenca v Portorožu. Tretji se je nahajal v Strunjanskem zalivu ob zunanjem nasipu solin in v majhnem zatoku v solinah, četrti je bil ob obali Pirana, od rta Pusterla na severu okoli Punte do Mogorona na jugu. Značilnost ribjih rezervatov je bil tudi lov na ciplje.
RIBIŠKE BARKE
bracera
pelig
bragoc
batana
V srednjem veku so ribiška plovila bile predvsem barke veslače. Te so bile odprte in so jih poganjali s tremi ali štirimi vesli, občasno pa z majhnimi jadri, katerim se je kasneje pridružilo krmilo. Med opremo so imele tudi sidro z vrvjo, pokrivalo iz platna in drugo. Imenovale so se bragoci, bateli, topi, batelini in sanduli. V 20. stoletju so z uporabo sodobnih pripomočkov (npr. sonarjev) in tehnik ribolova stari, preprosti načini ribolova tonili v pozabo, povsem pa se je spremenil tudi način življenja ribičev. MREŽE Prvotno so izdelovali mreže iz lanu in konoplje, ki ju je konec 19. stoletja zamenjal bombaž in v novejšem času umetna vlakna. Za izdelavo mreže sta bila poleg niti potrebna tudi svinec in plutovina. S prvim mrežo razpremo navzdol ali jo povlečemo na dno, s plutovinastimi plovki pa jo le rezpremo in pustimo viseti v določeni globini. Glede na načine in tehnike ribolova ločimo več tipov mrež:
* stajalke (enojne in trojne),
* potegavke,
* vlečnice,
* plavarice itd.
LOV NA CIPLJE
Lov na ciplje ima v Istri dolgo tradicijo. Prvi pisni vir o lovu v Piranskem zalivu sega v začetek 13. stoletja in je ohranjen v prepisu Piranskega statuta iz leta 1274. Sprva je bila lovna pravica v domeni plemstva in cerkve, kasneje ribiških zadrug in podjetij. Na zahodni istrski obali so bila poznana lovišča v zalivu Mirne, Limskem kanalu in Piranskem zalivu. Tu so se zbirali ciplji v jate pred glavnim pomolom v Portorožu, pred skladiščem soli Antenale pod Sečo in pred izlivom Dragonje ter pri “Porto Madoni” v solinah Fontanigge. Ciplje so lovili z do 1300 metrov dolgimi mrežami tratami. Vsako od njih sta razpenjali ladji, katerima so bili v pomoč čolni. Ribičem so priskočili na pomoč delavci iz solin, da so mrežo, polno cipljev, lahko potegnili na breg.
SLOVENSKI RIBIČI MED TRSTOM IN TIMAVO
Do 19. stoletja je bila narava obalnega pasa od Škednja do devinskega Štivana neokrnjena in zato primerna za ohranitev starodavnih tehnik in načinov ribolova. Ribarili so Prosečani, Kontovelci, Nabrežinci... Središče slovenskega morskega ribištva je bilo v Križu. Križani, najštevilnejši slovenski ribiči, so lovili tone (tune), mnogi od njih pa so tudi kmetovali. Po izgradnji pristana leta 1874 so opustili starodaven ribolov s tipičnimi plovili, čupami, in začeli z bragoci loviti tone in sardele. ČUPA - čoln deblak Čupe, iztesane iz hoje ali primorskega bora, so slovenski ribiči iz Sesljana, Križa, Kontovela, Grljana, Nabrežine in Barkovelj uporabljali kot samostojna ribiška plovila ali kot pomožna plovila pri lovu na tune. Čupe so bile dolge do 7 m, široke 0,7 m in visoke 0,6 m. Narejene so bile tako, da jih je bilo moč ročno potegniti na breg, za daljše časovno obdobje ali v primeru slabega vremena pa so jih s pomočjo vitla potegnili na višja zavarovana mesta. Zadnje čupe so iztesali konec 19. stoletja, v uporabi pa so bile še med 2. svetovno vojno.
RIBJA PREDELOVALNA INDUSTRIJA V SLOVENIJI
V 2. polovici 19. stoletja so začeli vzdolž jadranske obale odpirati niz tovarn za predelavo plave ribe. Prva je bila zgrajena leta 1867 v Devinu pri Trstu. Kasneje sta se ji v Izoli pridružili še tovarna francoske družbe Société Générale Française C.A. (1879) in tovarna Dunajčana Carla Warhaneka (1881). Leta 1890 je podobno tovarno v Kopru odprl Giovanni Depangher. Tovarne so močno vplivale na življenje domačinov. Med svetovnima vojnama so se večjim tovarnam Ampelea, Arrigoni in De Langlade pridružile še nekatere manjše. V ostri konkurenci za surovino je obema večjima tovarnama uspelo organizirati tudi lastno ribolovno floto. Proizvodi izolskih tovarn so zasloveli tudi po svetu, saj so jih izvažali v številne tuje države. Tovarne so delovale vse do kapitulacije Italije septembra 1943, pod nemško okupacijo pa so jih zaradi pomanjkanja surovin ustavili. Pravi razmah ribje predelovalne industrije v Slovenskem primorju pa se je začel po priključitvi cone B STO k Jugoslaviji. Surovino, predvsem plavo ribo, je ribja predelovalna industrija že od leta 1947, ko so bili v Jugoslavijo odpeljani vsi boljši čolni in ladje njenih flot, dobivala zlasti od zasebnih ribičev in dveh ribolovnih podjetij - izolske Ribe in piranskega Ribiča, nekaj pa tudi od ribiških zadrug. V ribjih tovarnah je bila zaposlena predvsem ženska delovna sila, na ribiških ladjah pa so delali predvsem moški.
KOMBINAT KONZERVNE INDUSTRIJE DELAMARIS IZOLA
1. januarja 1959 je bil v Izoli zaradi lažjega organiziranja proizvodnje in lažje prodaje izdelkov ustanovljen Kombinat konzervne industrije Delamaris (KKID), ki je deloval do leta 1973. V njem so se združili: izolski tovarni Iris in Argo, koprska tovarna Ikra in Izvozno-uvozno podjetje Delamaris. Tovarne so se poprej tudi preimenovale: Arrigoni v Argo, Ampelea v Iris, De Langlade v Ikro. Ob združitvi v KKID je bilo načrtovano, da bo obrat Iris predeloval ribe, Argo pa druge živilske proizvode. Po letu 1962 so zaradi pomanjkanja domačih rib za predelavo preusmerili proizvodnjo v predelavo sadja in zelenjave ter proizvodnjo jušnih koncentratov, predvsem pa mešanih ribjih konzerv. Leta 1959 so v Kopru ukinili obrat Ikre, v Piranu pa podjetje Ribič. Leta 1973 so se tovarne ribje predelovalne industrije v okviru KKID vključile z drugimi podobnimi slovenskimi podjetji v Združeno podjetje prehrambene industrije HP Ljubljana, v letih 1979-1989 pa so se združile v DO Droga Portorož. Leta 1992 je bilo ustanovljeno podjetje Holding Delamaris, v katero so bile vključene vse dejavnosti: ribištvo na morju, gojenje rib, predelovalna industrija in promet z ribo. Leta 1997 je bilo tudi v tej panogi končano lastninsko preoblikovanje in nastala so štiri nova podjetja: Delamaris, Delmar, Riba in Frigomar. Postopek "Uso Nantes" sodi med najstarejše načine izdelave sardin. Po tem postopku so ribe, ki so jim predhodno odstranili glave in drobovino ter jih namočili v nasičeno slanico, zložili na kovinske rešetke - gradele -, kjer so se odcedile in osušile. Na rešetkah so jih kuhali v pari ali vodi. Kuhane in ohlajene ribe so prirezali na primerno dolžino, zložili v pločevinke, zalili z oljem ali omako, zaprli in sterilizirali. Delovna enota Proizvodnja embalaže in litografije je ena od DE Delamarisa, katere proizvodnja služi kot polizdelek v nadaljnji proizvodnji živil v Delamarisu in Argu. Proizvodni program obsega izdelavo različnih vrst pločevinaste embalaže, ki se od surovine (pločevine) do izdelka (pločevinka) obdela v oddelku. Tu poteka tudi veniranje pločevine.
http://www2.arnes.si/~kppomm/frames/riba.htm
http://www2.arnes.si/~kppomm/slike/ribe_1.jpg
http://www2.arnes.si/~kppomm/slike/ribe_2.jpg
http://www2.arnes.si/~kppomm/slike/susenje.jpg
http://www2.arnes.si/~kppomm/slike/ampelea_1.jpg http://www2.arnes.si/~kppomm/slike/arrigoni.jpg
http://www2.arnes.si/~kppomm/slike/ampelea.jpg http://images.google.si/imgres?imgurl=
http://slovensko-morje.net/sm_staro/gospodarstvo/ribistvo/images/ribiTke_delamaris.jpg&imgrefurl=
DELMAR - DELAMARIS - VEGRAD - VEDELA NAPREMIČNINE - AMANITA
/13/...zgleda da bo še precej vroče na obali, saj je padla zahteva za Delamarisovo revizijo poslovanja za zadnjih pet let poslovanja: 
Za začetek marca je v izolskem Delamarisu sklicana izredna skupščina, saj manjšinski delničar Delmar zahteva imenovanje posebnega revizorja, ki bi pregledal poslovanje družbe v minulih petih letih. Kot izhaja iz sklica skupščine, podjetje Delmar predlaga, naj revizorka Danica Železnikar iz revizijske hiše Contura preveri vse posle Delamarisa z nekdanjim delničarjem, podjetjem Riba, ter njegovim direktorjem in nekdanjim predsednikom nadzornega sveta Delamarisa Loredanom Glavičem ter z direktorjem Delamarisa Vojkom Mavrom. Prav tako zahteva pregled poslovanja z lastnimi delnicami od prve pridobitve lastnih delnic naprej, pregled posojilnih pogodb v povezavi s pridobivanjem delnic družbe in poslovnih deležev povezane družbe Riba ter splošen pregled poslov v obdobju zadnjih petih let, ki so neobičajni in kažejo na sum izčrpavanja družbe, kot so visoki honorarji, prodaja pod tržno ceno in podobno. "Kot delničar, ki ima v podjetju še vedno 14 odstotkov lastništva, imamo pravico vedeti, kaj se je dogajalo. Če bi revizija pokazala kakšne nepravilnosti, bomo verjetno ukrepali. Drugače pa ne bi rad prehiteval dogodkov, saj moramo najprej ugotoviti, kako so posli potekali," je bil redkobeseden direktor Delmarja Vladimir Lukežič, ki verjame, da bo predlog po reviziji na izredni skupščini tudi izglasovan, čeprav ima večinski delež Delamarisa po novem velenjsko podjetje Vegrad. Glede dogajanja v Delamarisu so sicer vsi vpleteni že dlje časa zelo skrivnostni, tudi glede lanske prodaje večinskega deleža Vegradu. Tako še danes ni jasno, po kakšni ceni je Vegrad kupil Delamaris in na kakšen način, jasno je le, da je deleže med drugim odkupil od podjetja Riba, Loredana Glaviča in direktorja Vojka Mavra in si tako pridobil dobrih 72 odstotkov lastništva. V delniško knjigo se je namesto Vegrada vpisala Probanka, septembra lani pa je predsednica nadzornega sveta postala Hilda Tovšak, predsednica uprave Vegrada. Vegrad od konca minulega leta vodi pogajanja tudi za nakup Delmarjevega deleža v Delamarisu. "Pogajanja so se konec minulega leta res začela, vendar si nismo enotni predvsem glede cene," je še povedal Lukežič. Delamaris je bolj kot zaradi svoje obubožane proizvodnje zanimiv zaradi zemljišč, saj je tik ob morju, kjer tudi načrti izolske občine dolgoročno predvidevajo gradnjo elitnih hotelskih kompleksov. Predelavo rib pa bi selili nekam v zaledje. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//296946/
http://www.finance.si/203787/Tov%B9akovi_se_odpira_nova_fronta_v_Delamarisu
/13/...72% + željenih 14% deleža pomeni blizu 90% in odtod tudi pomirljivi toni,ki smo jih tudi mi poslušali, vse dotlej, dokler nas niso iztisnili iz družbe:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//297260/
/13/...na Hrvaškem so podelili priznanje PRVO HRVAŠKO KUNO za naj-managerjem in podjetnikom:
Zavod za poslovna raziskovanja iz Zagreba je nagrado Prvo hrvaško kuno, ki jo tradicionalno podeljuje najboljšim managerjem in podjetnikom, podelil Hildi Tovšak za vodenje Vegrada gradnje, so sporočili iz Vegrada. Tovšakova je nagrado prejela za uvrstitev družbe Vegrad gradnje med en odstotek najboljših, en odstotek najproduktivnejših ter posledično en odstotek največjih hrvaških podjetij. Tovšakova: Vegrad je eno najuspešnejših slovenskih gradbenih podjetij Prvo hrvaško kuno Zavod za poslovno preiskovanje z namenom promoviranja hrvaškega gospodarstva in posebnim poudarkom na pomenu človeškega kapitala za dobro prakso podeljuje že desetič. Nagrado zavoda, bronasti avtorski odlitek s 24-karatno pozlato, bo Hilda Tovšak prejela 27. februarja v Zagrebu. Ob novici je Tovšakova poudarila, da gredo zasluge za nagrado vsem zaposlenim v Vegradu in ne zgolj njej sami: »Vsekakor gre za priznanje, da je Vegrad s svojimi hčerinskimi družbami eno najuspešnejših slovenskih gradbenih podjetij in hkrati Vegrada gradnje eno najuspešnejših hrvaških podjetij. Vse to je lahko samo rezultat učinkovitega skupinskega dela dobro uigranega strokovnega tima.«.
http://www.finance.si/204983/Hrvati_nagradili_Tov%B9akovo
/13/...danes je podelitev tudi s slikovnim gradivom:
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=38400
/13/...preložili so skupščino za 30 dni:
Skupščino Delamarisa, na kateri naj bi delničarji na predlog Delmarja odločali o izredni reviziji, ki bi preverila posle Delamarisa v zadnjih petih letih, so delničarji včeraj soglasno preložili za 30 dni. Preložitev je na skupščini predlagal direktor Delmarja Vladimir Lukežič, ki ne skriva, da je predlog revizije tudi nekakšna oblika pritiska na Delamaris in Vegrad, ki je novi večinski lastnik Delamarisa. "Če v 30 dneh uredimo vse medsebojne spore in navzkrižna lastništva, pri reviziji ne bomo vztrajali," pojasnjuje Lukežič. Delmar ima v Delamarisu 14-odstotni delež, Delamaris v Delmarju pa 32-odstotni delež. Lukežič bi rad, da se deleži zamenjajo, na sodišču pa je tudi Delmarjeva tožba proti Delamarisu, ki naj bi bil škodljiv družbenik, ker se je pred časom začel ukvarjati z enako dejavnostjo kot Delmar, s trženjem sveže in zamrznjene ribe. "Tudi ta postopke smo na sodišču začasno ustavili, ker obstaja možnost, da se dogovorimo sami. Verjamem, da lahko vse stvari uredimo v prihodnjih 14 dneh. Pogovori z Vegradom že potekajo, čeprav je formalno novi lastnik Delamarisa Probanka," pravi Lukežič. Koliko je vreden Delmarjev delež v Delamarisu in koliko Delamarisov delež v Delmarju, Lukežič ni razkril, ker naj bi bilo to še stvar dogovora. Prav tako Lukežič zatrjuje, da kot manjšinski delničar ni seznanjen, za koliko denarja je Vegrad oziroma Probanka kupila 72-odstotni delež Delamarisa, ki so ga med drugim Vegradu prodali direktor Delmarisa Vojko Maver, podjetje Riba in njen direktor Loredano Glavič. Tudi ti posli bi bili zajeti v morebitni reviziji, za katero je Delmar predlagal tudi, naj revizorka preveri Delamarisove posle z Ribo in njenim direktorjem Glavičem, ki je bil predsednik nadzornega sveta Delamarisa, poslovanje z lastnimi delnicami, kreditne pogodbe v povezavi s pridobivanjem delnic družbe in poslovnih deležev povezane družbe Riba ter opravi splošen pregled poslov v obdobju zadnjih petih let, ki so neobičajni in kažejo na sum izčrpavanja Delamarisa.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//302848/
/13/...igrice in uganke se nadaljujejo:
Kranjska investicijska družba skriva podatke o Delamarisu Kranjska investicijska družba (KID) je slab mesec po tistem, ko je kupila podjetje za nepremičnine OTC Invest, svojemu prokuristu in hkrati petinskemu lastniku Urošu Anderliču omenjeno podjetje prodala. Ta je s tem postal tudi novi lastnik podjetja Delamaris, d.o.o. OTC Invest je namreč kupil Delamaris le šest dni po tistem, ko ga je prevzela družba KID. Uroš Anderlič, sin večinskega lastnika KID Jožeta Anderliča, se na naše klice ni odzival, niti ni želel odgovarjati na zastavljena vprašanja. Tako še vedno ni znano, s čim se bo odslej ukvarjalo podjetje Delamaris. Prav tako v več kot treh tednih nismo dobili pojasnila iz družbe KID, zakaj so se odločili za nakup Delamarisa ter kakšni so njihovi poslovni načrti s tem izolskim podjetjem. KID se namreč poglavitno ukvarja z nepremičninsko dejavnostjo, zaradi česar je nenavadno, da so se odločili za nakup podjetja, ki se ukvarja s predelavo rib. Delamaris je avgusta lani ustanovil podjetje Delamaris, d.o.o., da bi s tem ločili osnovno dejavnost - predelavo in konzerviranje rib - od Delamarisovih zemljišč. Nova lastnica Delamarisa, družba Vegrad, se je namreč za nakup odločila zgolj zaradi njegovih zemljišč tik ob morju, kjer je Vegrad nameraval zgraditi hotelski kompleks in stanovanja. Kot nam je zagotovil predsednik uprave Delamarisa, d.d., Matej Košič, ostajajo zemljišča v lasti Vegrada. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042234080
/13/...nova preimenovanja in manj zaposlenih:
Delamaris odslej Vedela nepremičnine Izolski Delamaris, ki ga je predlani prevzel velenjski Vegrad, se bo preimenoval. Na marčevski skupščini bo namreč večinski lastnik odločil o predlogu, da se ime družbe spremeni v Vedela nepremičnine. Za pojasnila o preimenovanju smo se obrnili na Vegrad, kjer pa nam sprva teden dni, "zaradi odsotnosti pristojnih oseb", niso odgovorili, nato pa so se odločili, da ne bodo dajali pojasnil. Izolski Delamaris, ki ga je predlani prevzel velenjski Vegrad, se bo preimenoval. Na marčevski skupščini bo namreč večinski lastnik odločil o predlogu, da se ime družbe spremeni v Vedela nepremičnine. Zakaj v Vegradu nočejo odgovarjati na novinarska vprašanja, ni jasno, ni pa izključeno, da se Vegrad zaradi krize, ki je močno prizadela gradbeništvo, umika iz tega projekta. Ob nakupu Delamarisa sicer niso skrivali, da so se za nakup odločili predvsem zaradi zemljišč tik ob morju, kjer so nameravali graditi hotelski kompleks in stanovanja. Tako je bilo preimenovanje in sprememba dejavnosti družbe zgolj vprašanje časa. Poleg tega so avgusta lani ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo Delamaris d.o.o., na katero so prenesli svojo osnovno dejavnost - predelavo in konzerviranje rib. Takrat nam je direktor Delamarisa Matej Kosič zatrdil, da so to naredili, da bi ločili dejavnost Delamarisa od njegovih zemljišč ter zagotovil, da ne razmišljajo o prodaji ribje dejavnosti. Toda kot smo že poročali, je Vegrad Delamaris d.o.o. pred meseci prodal ljubljanskemu podjetju OTC Invest, ki ga je le nekaj dni pred nakupom Delamarisa kupila Kranjska investicijska družba (KID) v lasti Jožeta Anderliča. V slednji so bili zelo skrivnostni glede svojih načrtov o Delamarisu d.o.o., bilo pa je dokaj nenavadno, da se je KID, ki se je ukvarjal večinoma samo z nepremičninskimi posli, odločil za nakup podjetja, ki se je ukvarjalo s predelavo rib. Slab mesec kasneje je KID prodal OTC Invest svojemu prokuristu in hkrati petinskemu lastniku Urošu Anderliču. Na skupščini Delamarisa bodo odločali o predlogu, da se bilančni dobiček, ki je konec leta 2007 znašal 213.690 evrov, v celoti prenese v naslednje poslovno leto. Kako je družba poslovala v lanskem letu, nam ni uspelo izvedeti, po podatkih iz registra GVin pa je v letu 2007 ustvarila 11,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 29 odstotkov manj kot v letu 2006. Po drugi strani je bil čisti dobiček na račun nižjih poslovnih odhodkov višji za 350.000 evrov in je znašal 400.200 evrov. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042250205
DELAMARIS & DELMAR & FRIGOMAR
Lastnik in član uprave Dodič zapustil Delmar V lastniški strukturi in upravi družbe Delmar je v tem mesecu prišlo do sprememb, saj je, kot nam je pojasnil predsednik uprave Vladimir Lukežič, družbo zapustil tretjinski lastnik Herman Dodič. Izolska družba je pridobila štiri nove družbenike, v upravi pa je Dodiča nasledila manj kot enoodstotna lastnica Slavica Sovdat. V lastništvo Delmarja, ki se ukvarja s trgovino s svežimi in zmrznjenimi ribami ter drugimi ribjimi izdelki, so tako vstopili Iztok Palčič, ki je pridobil šestodstotni delež, Stanka Turk (ravno tako šest odstotkov), Zoran Poles (slabih osem odstotkov) ter Vesna Gačnik Katonar (7,5 odstotka). Omenjeni so bili pred tem lastniki podjetja Frigomar, ki si ga je Delmar v začetku tega meseca pripojil. Največja lastnika ostajata Lukežič in član uprave Jožef Skočaj, oba s tretjinskim lastniškim deležem. Po pojasnilih Lukežiča so se za pripojitev omenjenega podjetja odločili, ker je bila to najboljša oblika povezovanja obeh družb. Frigomar, ki se je ukvarjal s predelavo in konzerviranjem rib, je imel 1,9 milijona sredstev, letna prodaja je znašala okoli 3,8 milijona evrov, čisti poslovni izid pa je ob koncu lanskega leta znašal negativnih 86.000 evrov. "Gospodarsko-finančna kriza je vplivala tudi na poslovanje Delmarja, in sicer so se nam znižala naročila, poleg tega so tudi finančni viri bolj skopi," pojasnjuje Lukežič. Potem ko so se jim čisti prihodki od prodaje lani znižali za štiri odstotke, na 9,9 milijona evrov, se je prodaja letos znižala še za pet odstotkov. "Svetovni trg nam ne ponuja ugodnosti v poslovanju, zahteve dobaviteljev so še bolj trdne, vendar nam kljub temu uspeva uresničevati svoje poslovne načrte," pojasnjuje in dodaja, da se je število zaposlenih s pripojitvijo Frigomarja zvišalo s 102 na 140 oseb. Omenimo še, da se je lani čisti dobiček družbe na račun prodaje deleža v Delamarisu več kot podvojil na slabih 467.000 evrov.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042307722
MAMLJIVI SOSEDI
Ribiči. Poklicno se z ribolovom ukvarja še 115 ljudi; od osamosvojitve, ko so na suho potegnili 3.600 ton rib, je do lani ulov padel na slabih 700 ton. Morje. “Naši ribiči so zaslužili po 600 evrov na mesec, dobesedno so imeli komaj še za kruh in mleko, zato smo se organizirali,” pove Guido Doz, vodja ribiške pisarne za Furlanijo - Julijsko krajino. Dvesto tržaških ribičev se je organiziralo za neposredno prodajo svojega ulova – na 12 stojnicah v regiji prodajo na dan okoli dva tisoč kilogramov rib, odprli so tudi svojo gostilno, kjer so cene ribjih jedi dostopne vsem, tudi tistims plitvejšim žepom. “Ker smo posegli na vrtičke ribarnic in gostilničarjev, so nas prijavili na vse mogoče naslove, celo na Evropsko komisijo, ampak zdaj je riba kupcem po naših cenah dostopnejša. Prej smo na primer za kilogram klapavic od grosistov dobili 45 centov, končni kupci pa so zanj plačali po tri evre; zdaj jih prodajamo sami, kilogram za 90 centov,” razlaga Doz. Pri nas tega ni “Neposredna prodaja ulova ribičev je pri nas urejena,” poudarja Snežana Levstik iz slovenske ribiške pisarne v Izoli. Lani spomladi je bila namreč sprejeta posebna uredba, ki je legalizirala vse načine prodaje rib. “To pomeni, da jih lahko prodajajo ribiči neposredno s svojih plovil, na tržnicah, v zasebnih ribarnicah in na borzi. Žal pa naši ribiči še niso tako organizirani, da bi potrošnikom po zgledu italijanskih kolegov sami ponujali pripravljene jedi,” dodaja Levstikova. Ulov slovenskih ribičev sicer običajno konča na krožnikih blizu morja. “Predvsem tudi zato, ker številnih vrst, ki jih potegnejo na suho, na celini sploh ne poznajo, zato bo predvidoma do konca leta stekla kampanja spoznavanja rib, ki živijo v našem morju,” še napovedujejo v ribiški pisarni v Izoli. Ribe na slovenskih mizah so po pojasnilih podjetja Marriba sicer večinoma italijanskega in hrvaškega porekla. Marriba je največji trgovec z morskimi sadeži pri nas, med drugim oskrbuje tudi trgovine Tuša in Spara. “Tisto, kar ulovijo naši ribiči, gre večinoma v Trst,” ocenjujeta sogovornici Sanela Buzečan in Irena B. Muženič iz izolske prodajalne Marriba. Tam na primer prodajajo kilogram klapavic po 1,99 evra; v ribarnici na koprski tržnici pa so tem školjkam prodajalci ceno navili na tri evre.
*** 6-7 kilogramov rib na leto v povprečju poje Slovenec.
“Grša kot je riba, boljša je; najboljše si lahko privoščijo predvsem tisti z debelejšo denarnico,” pravita Sanela Buzečan (desno) in Irena B. Muženič iz izolske prodajalne rib Marriba. Pomoč za umik. Za razliko od Italijanov, ki so med drugim na primer deležni tudi finančnega nadomestila za tako imenovani fermapesco (ustavitev ulova, da se morje obnovi), pa pri nas še nismo bili deležni nobene evropske finančne vzpodbude za umik iz ribiške dejavnosti. Prvi tovrstni razpis za razrez ribiških plovil pričakujemo šele poleti 2010.
www.zurnal24.si
MINE
/13/...velikokrat se v mreži ne znajdejo samo ribe:
Ribiči v mrežo "ujeli" mino iz druge svetovne vojne Slovenski ribiči so danes zjutraj v mrežo zajeli letalsko morsko mino iz druge svetovne vojne. Morska mina Slovenski ribiči so danes zjutraj 2,5 navtične milje severno od Izole med ribolovom s kočo v mrežo zajeli letalsko morsko mino iz druge svetovne vojne, težko okoli 700 kilogramov, so danes sporočili iz Centra za obveščanje RS. Pripadniki enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so mino s kraja najdbe prepeljali na začasno deponijo v Strunjanski zaliv.
http://www.vecer.com/clanekslo2009102705481339
SPOLNA DISKRIMINACIJA
“Napisan je tako, da nobeden od priobalnih ribičev ne more priti do sredstev,” je zaradi v začetku meseca predstavljenega javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev za mali priobalni ribolov slabe volje piranski ribič Dušan Kmetec. Gre za sredstva evropske in državne pomoči v višini 400 tisoč evrov. V razpisu ga tako kot druge male ribiče zlasti moti točkovalni sistem, po katerem mora kandidat zbrati najmanj 30 točk.
***O ribištvu odločajo ljudje, ki našega dela ne poznajo dovolj. Najbolj jih preseneča, da če je vlagatelj ženska, to prinese pet točk, če je moški, pa eno. “Ali nismo enakopravni? To je spolna diskriminacija, za povrh pa mislim, da je v naših vrstah le ena, morda dve ženski,” poudarja Kmetec. Prav tako so ribiči kritični do točk za oddane ladijske dnevnike oziroma dneve ribolova, za do 30 dnevnikov dobijo nič točk, od 30 do 60 tri točke, za naslednje do 150 pa pet. “Teh pet točk dobi ženska že za spol. V povprečju imamo na leto samo po kakih 60 dnevnikov, kar prinese le tri točke. Drugje v EU je dovolj, da ribič izpluje enkrat in ga imajo za dejavnega,” se huduje Kmetec.
*** Mali priobalni ribolov: Smo dežela malega priobalnega ribolova in več kot 80 odstotkov plovil spada v razred krajših od 12 metrov, ki ne uporabljajo vlečnega orodja.
*** Na Obali imamo še kakih 60 ribičev, ki se s tem preživljajo.
*** Sredstva z razpisa so namenjena izboljšanju varnostnih in delovnih pogojev na krovu, boljši kakovosti rib na poti do uporabnika in ohranjanju ribolovnih virov. Po večini lovijo sami “Takega točkovanja drugje v EU nimajo, pri nas pa so ga naredili, tako da nas vnaprej odrežejo od sredstev. Ne upoštevajo, da nas večina lovi samih, da nimamo zaposlenih in da so naša plovila majhna, saj so velika od pet do šest metrov,” se mu pridružuje kolega Zlatko Novogradec. Ribiči imajo pripombe tudi na točke, ki jih prinese število zaposlenih, saj največkrat lovijo sami, predvsem pa so nezadovoljni, ker jim nihče ne prisluhne. “Od nas na ministrstvu skoraj praviloma ne sprejemajo pripomb, raje naredijo nasprotno, kot predlagamo,” se pritožuje Novogradec. Presenečeni tudi v ribiški pisarni Prav tako je nad končnim objavljenim razpisom oziroma predvsem nad merili za dostop do sredstev presenečena Snežana Levstik, svetovalka KSS za ribištvo, iz izolske ribiške pisarne. Skupaj z ribiči so še avgusta podali pripombe in predloge na osnutek razpisa, ki pa takrat ni vseboval meril za dostop do sredstev. Na celotnem postopku izbora ukrepov in končne priprave razpisa so sicer skupaj z ribiči in ministrstvom za kmetijstvo tesno sodelovali od pomladi 2006. “Bojim se, da so merila izbrana neustrezno in da je zahtevani prag 30 točk previsok, da bi ga kateri od malih priobalnih ribičev mrežarjev presegel in pridobil sredstva,” dodaja Levtikova. “Za zdaj se pri meni v ribiški pisarni po pomoč pri pripravi vloge za razpis še ni oglasil noben ribič; pravijo, da že sami vidijo, da ne morejo zbrati več kot 30 točk.” http://www.zurnal24.si/primorska/spolna-diskriminacija-147289
AMANITA d.d.
Pivka d.d. je podpisala pogodbo o nakupu družbe Amanita d.d. ter s tem posledično tudi o nakupu družbe Delamaris d.o.o. Pivka perutninarstvo d.d., ki posluje v sklopu poslovne skupine Jata Emona, in lastnika družbe Amanita d.d., so 13. novembra 2009 podpisali pogodbo o nakupu 100 % deleža družbe Amanita d.d. Slednja je tudi lastnica družbe Delamaris d.o.o. S tem dejanjem bo Pivka v prihodnjih tednih, v kolikor bodo v celoti izpolnjeni pogoji pogodbe o nakupu, postala tudi 100 % lastnik družbe Delamaris. Na končno odločitev o lastništvu bo vplivalo še uradno mnenje Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence. Za nakup bo Pivka, ki namerava ohraniti in vlagati v nadaljnji razvoj proizvodne dejavnosti Delamarisa ter s tem ohraniti delovna mesta v tej družbi, odštela 4,511.823,56 evrov. Obe družbi si obetata dolgoročne strateške sinergijske učinke. Med drugim povečanje konkurenčne sposobnosti na slovenskem in tujih trgih. Pivka bo preko Delamarisa vstopila v nov segment prehranskih izdelkov, ki pomenijo dopolnitev že obstoječega programa izdelkov Pivke in možnost uresničevanja sinergij med družbama. Ključne sinergije vidijo v utrditvi in širitvi programa konzerv ter v stroškovni učinkovitosti. Ob podpisu pogodbe je Janez Rebec, predsednik uprave Pivke, poudaril: "Pivka z vstopom v Delamaris namerava doseči nekaj ključnih ciljev, ki bodo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj in uspešno poslovanje ter hkrati s tem tudi dolgoročni obstoj tako Pivke kot Delamarisa. Z vstopom v Delamaris si obetamo pridobitev rentabilnega proizvodnega programa z utrjenimi tržnimi deleži, medsebojni prenos znanja na področju konzervnega programa ter s tem tudi nadaljnji razvoj in posodobitev tehnoloških postopkov. Nenazadnje želimo doseči tudi znižanje splošnih stroškov na enoto proizvoda in doseganje boljših finančnih rezultatov ter povečanje obsega in kakovosti proizvodnje." Pivka perutninarstvo Vojko Maver, direktor Delamarisa, je dodal: "S skupnim nastopom na trgu, znanjem, razvoju ter stroškovno učinkovitostjo, ki izhaja iz medsebojne povezanosti družb, si bo svoj položaj na strateških trgih lahko dodatno utrdil tudi Delamaris. Pod okriljem Pivke ter s tem tudi poslovne skupine Jata Emona ima Delamaris bistveno večje možnosti za uspešno in učinkovito poslovanje na slovenskem in tujih trgih." Tako v Pivki kot poslovni skupini Jata Emona menijo, da bi neuresničitev tega projekta pomenila veliko izgubljeno poslovno priložnost. Seveda se je potrebno zavedati, da je projekt zahteven in bo, od vseh vpletenih strani, zahteval veliko časa in energije. Stojan Hergouth, direktor družbe Jata Emona d.o.o. ter direktor Skupine Jata Emona, v sklopu katere posluje tudi Pivka, meni: "Prepričani smo, da je v danem trenutku sprejeta odločitev za Pivko optimalna in jo v skupini Jata Emona podpiramo. Zavedamo se, da v prihodnjih dveh letih investicija v Delamaris prinaša veliko dela in skrbi, vendar verjamemo, da se bo trud in tveganje, ki ga Pivka v tem trenutku sprejema, poplačal. Blagovno znamko Delamaris bi lahko postavili ob bok uspešnim slovenskim blagovnim znamkam na področju prehrambenih izdelkov, ki so pojem uspešnosti na slovenskem trgu in trgih bivše Jugoslavije. Prepričani smo, da je potencial blagovne znamke in izdelkov Delamaris velik in da bomo to priložnost znali dobro unovčiti."
http://www.pivkap.si/novice/pivka-d-d-podpisala-pogodbo-o-nakupu-druzbe-delamaris-d-o-o
Ribiči zadovoljni s Pogačnikovim posluhom za reševanje njihovih težav Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik, ki se je v Izoli sestal s predstavniki morskih ribičev, je poudaril, da je treba zagotoviti smotrno porabo finančnih sredstev, ki jih programi EU namenjajo slovenskemu ribištvu. Ribiči so sicer izrazili zadovoljstvo nad posluhom ministrstva za reševanje njihovih težav. Slovenija je v okviru operativnega razvoja ribištva do leta 2013 pridobila 28 milijonov evrov finančnih sredstev, potrebno pa je zagotoviti njihovo smotrno porabo, je poudaril Pogačnik, ki se je z morskimi ribiči sestal drugič v tem letu. Dobrih osem milijonov evrov je pri tem namenjenih obnovi ribiških pristanišč, s katero bo poskrbljeno tudi za boljšo infrastrukturo in posebne prostore za ribiško dejavnost, je pojasnil Pogačnik. Tri četrtine sredstev je zagotovljenih iz evropskih skladov, 10 odstotkov bodo prispevale občine, 15 odstotkov pa država iz proračunskih sredstev. V okviru prvega javnega razpisa, ki je odprt od oktobra letos, je občinam za obnovo pristanišč na voljo 5,3 milijona evrov. "Na ministrstvu smo zaskrbljeni, ker zadeve počasi potekajo. V kolikor ne želimo izgubiti evropskih sredstev za prihodnje leto, moramo pričeti z izgradnjo pristanišč," je opozoril Pogačnik. Gradbeni načrti za Izolo in Piran naj bi bili sicer že dokončani. Minister se je v pogovoru z ribiči dotaknil tudi težav, s katerimi se soočajo pri prijavljanju na razpise za ukrepe finančne pomoči. Na predlog ribičev bodo znižali najnižji razpisani znesek za denarno pomoč s 4000 evrov na 2000 evrov, je obljubil Pogačnik. Sprememba, ki bo ribičem olajšala koriščenje finančnih sredstev, bo formalno predvidoma urejena do februarja prihodnjega leta. Na sestanku so po Pogačnikovih besedah spregovorili tudi o ugodnejših oblikah kreditiranja. Ribiči imajo namreč težave z iskanjem kreditov za deleže, ki jih morajo v okviru ukrepov finančne pomoči kriti sami. Predstavnik ribičev Zlatko Novogradec pa je opozoril predvsem na konkurenco posameznikov, ki se z ribištvom ukvarjajo občasno kot samostojni podjetniki, zakon pa jim dodeljuje enake pravice kot poklicnim ribičem. "Prišel je trenutek, da se tudi tu nekaj uredi, saj bo v nasprotnem primeru Slovenija izgubila poklicne ribiče," je dejal Novogradec. Pogačnik je ob tem poudaril, da na ministrstvu še v tem letu pripravljajo spremembe zakona o morskem ribištvu. "Stvari bomo poskušali urediti tako, da bodo imeli prednost tisti, ki se poklicno ukvarjajo z ribištvom na morju," je dejal. Ribiči so se obenem zavzeli tudi za nadaljevanje obratovanja ribiške pisarne, saj so z delovanjem pisarne zadovoljni, ribiče po njihovem povezuje in jim omogoča stik z ministrstvom. Na ministrstvu se po besedah Pogačnika zavedajo pomena ribiške pisarne, trenutno pa še iščejo ustrezno obliko financiranja.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042318091
POPOLDANCI
Motijo jih popoldanci Ribiči. Ministru predlagali, naj omeji dolžino mrež neprofesionalnih popoldanskih ribičev “Zakon omogoča samostojnim podjetnikom in drugim, da delajo v popoldanskem času v enaki meri in z enako dolgimi mrežami kot mi ribiči, ki nam je to edini poklic. Prišel je trenutek, da se to uredi, ker nas je preveč in bo Slovenija izgubila tiste res dejavne ribiče na morju,” je v imenu ribičev opozoril Zlatko Novogradec. Ribiči so se včeraj sestali z Milanom Pogačnikom, kmetijskim ministrom. Minister jim je dejal, da pripravljajo spremembe in dopolnitve zakona o morskem ribištvu, kjer bodo na podlagi predlogov poskušali dajati prioriteto tistim, ki se z ribištvom ukvarjajo profesionalno. Vendar profesionalnim ribičem glede omejitve dolžine mrež ne bo mogoče ustreči, saj bi bilo to v neskladju z ustavo in svobodno gospodarsko pobudo, kot je povedal minister. Znižali merila Ribiči in minister so se včeraj usklajevali tudi glede meril za javne razpise, saj, kot smo v Žurnalu24 že pisali, so bili precej kritični do zelo strogih meril in točkovalnih sistemov. Včeraj so povedali, da je ministrstvo že upoštevalo predloge glede znižanja spodnje meje točk posameznih vlog – s 30 na 15 točk. Najnižji znesek štiri tisoč evrov za naložbo, ki je upravičena do sofinanciranja, pa bo ministrstvo znižalo na dva tisoč evrov predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta. Oboji so se tudi strinjali, da mora ribiška pisarna v Izoli, ki ribičem precej pomaga z nasveti, še naprej ostati odprta. Lani je bilo v dejavnosti morskega gospodarskega ribolova udeleženih 115 ljudi. V ribiški floti je bilo 184 registriranih plovil, vendar jih je bila za to dejavnost uporabljena manj kot polovica.
http://www.zurnal24.si/primorska/motijo-jih-popoldanci-150596
PIVKA PERUTNINARSTVO
Delamaris v lasti Pivke Perutninarstva Z dokončnim poravnanjem kupnine je Pivka Perutninarstvo postala 100-odstotna lastnica izolskega Delamarisa. Vojka Mavra bo zato kmalu na položaju direktorja Delamarisa zamenjal predsednik uprave Pivke Janez Rebec. Pivka je lastnica Delamarisa postala z nakupom njegove dosedanje lastnice, družbe Amanita. K temu nakupu je pred dnevi dal pozitivno mnenje tudi Urad RS za varstvo konkurence, je na današnji novinarski konferenci v Pivki povedal Janez Rebec. Že takoj ob prevzemu so se soočili z velikim problemom lokacije. "V Izoli zagotovo ostajamo še leto dni, vendar so za prihodnje leta odprte še vse možnosti," je povedal Rebec. Pogoji, ki jim jih je postavila občina Izola za gradnjo novega objekta v tamkajšnji obrtni coni, namreč niso sprejemljivi, zato se lahko zgodi, da bodo Delamarisovo proizvodnjo preselili v Pivko. Najemna pogodba dovoljuje Delamarisu poslovanje na sedanji lokaciji le še do konca leta 2010. Na dokončno odločitev o selitvi bodo po Rebčevih besedah v veliki meri vplivali predvsem nadaljnji stroški in investicije, ki jih bo Pivka morala zagotoviti za ustrezno urejenost nove lokacije in izgradnjo novega proizvodnega obrata. Ne glede na možno selitev proizvodnje iz Izole v Pivko pa naj nihče izmed 118 zaposlenih ne bi izgubil zaposlitve. V prihodnjih letih naj bi se proizvodnja celo povečevala, zato bo potrebno razmišljati o novih zaposlitvah, je povedal Rebec, ki je v nadaljevanju izrazil upanje, da sedanjim delavcem Delamarisa pot do Pivke ne bi predstavljala prehude obremenitve. Že prihodnje leto naj bi Pivka Perutninarstvo, ki posluje v okviru skupine Jata Emona, v izgradnjo novih proizvodnih prostorov Delamarisa v Izoli ali Pivki namenila od 1,5 do treh milijonov evrov. Novosti bodo deležni tudi v matični družbi, saj bodo za dograditev logističnega sistema znotraj pakirnice mesa, nabavo naprednega sistema zamrzovanja in pakiranja, namenili okrog 1,1 milijona evrov. Obseg poslovanja pa naj bi bil bistveno višji od letošnjega, ko načrtujejo za 29 milijonov evrov prihodkov in okrog 500.000 evrov dobička.
http://www.delo.si/clanek/95127
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042324273
SELITEV
“Upal sem, da nam bo šla občina – s ciljem ohranitve delovnih mest v Izoli – bolj naproti,” pravi Janez Rebec. Mesnice bi kupili Prodaja uspešna. Pivka perutninarstvo je najemnik osmih Mipovih mesnic. “Prodaja je dobro stekla in se povečuje. S stečajnim upraviteljem se pogovarjamo tudi o možnosti odkupa oziroma vsaj podaljšanju najemne pogodbe, ki se izteče februarja,” pravi Rebec. V Pivki, ki zaposluje 310 ljudi, letos načrtujejo 29 milijonov evrov prihodkov in 500 tisoč evrov dobička. Prihodki Delamarisa bodo letos okoli 11 milijonov evrov, 300 tisoč evrov pa bo dobička. Janez Rebec, predsednik uprave Pivke perutninarstva, ki je s plačilom kupnine ta teden tudi formalno postala stoodstotna lastnica izolskega Delamarisa, je včeraj napovedal zelo verjetno selitev proizvodnje Delamarisa v Pivko. Najemna pogodba namreč Delamarisu omogoča, da na trenutni lokaciji proizvodnja poteka le še do konca leta 2010. Pogoji Občine Izola nesprejemljivi V Pivki se na ponovljeni razpis Občine Izola za podelitev stavbne pravice za zemljišča v izolski industrijski coni za 30 let, ki se izteče danes, niso prijavili. “Zidave na tako dragih zemljiščih si ne moremo privoščiti. To ne bi bilo racionalno. Poleg tega je doba 30 let prekratka. Upal sem, da nam bo šla občina – s ciljem ohranitve delovnih mest v Občini Izola – bolj naproti,” pravi Rebec. Na izolski občini odgovarjajo, da je ceno najema stavbne pravice določil sodni cenilec in da pod njo ne morejo iti. V razpisu je za najem stavbne pravice za kvadratni meter predvidena cena 186 evrov, medtem ko so zemljišča v tej coni prodajali le za deset evrov za kvadratni meter dražje. Nepremičninski poznavalci pa so nas opozorili, da se zemljišča po navadi oddaja ceneje – od 30 do 40 odstotkov prodajne cene. V Pivki perutninarstvu zato za proizvodnjo Delamarisa prihodnje leto načrtujejo gradnjo nove hale v Pivki, kjer imajo dovolj že primerno urejenega zemljišča, ki je v lasti družbe. 11 milijonov evrov dobička naj bi letos ustvaril Delamaris. V sindikatu zaskrbljeni Sindikat delavcev v Delamarisu, ki zaposluje 118 ljudi, je zaskrbljen. “Delavci prosimo župana Tomislava Klokočovnika in celotno občinsko oblast, naj se nekako dogovorijo, da proizvodnja ostane v Izoli,” pove Zihnija Seidinović. Na vprašanje, ali bi se bil pripravljen voziti na delo v Pivko, pa odgovarja: “Če ne bi imel druge možnosti za zaslužek, bi moral pristati tudi na to.” Večina zaposlenih v proizvodnji je priučena in več od osnovnošolske izobrazbe nima. Si pa Seidinović ne more predstavljati, da se bodo ljudje, ki so že v letih, povprečna starost zaposlenih je 50 let, vozili tako daleč: “Kaj bo z invalidi? Veliko je delavcev, ki delajo le po štiri ure na dan.” Rebec poudarja, da želijo zaposlene v čim večji meri ohraniti. Poskrbeli bodo tudi za organizacijo prevoza na delo. Odpuščanja niso predvidena. http://www.zurnal24.si/primorska/delamaris-zapusca-izolo-153373
MINUS TEDNA - Izola.
Pogoji, ki jih je postavila Občina Izola za gradnjo novega objekta v obrtni coni, niso sprejemljivi, zato se lahko zgodi, da bo novi lastnik Delamarisovo proizvodnjo preselil v Pivko. Sto osemnajst delavcev, v povprečju starih 50 let in nekvalificiranih, je zaskrbljenih. Na občini razlagajo, da je ceno za najem stavbne pravice v izolski industrijski coni določil sodni cenilec in da je ceneje kot za 186 €/m2 ne morejo oddati. ˝To so prazne marnje. Župan ima v rokah vse možnosti, da zagotovi ohranitev proizvodnje v kraju. Načinov je več: lahko zaprosi za državno pomoč, tudi prek Bruslja bi lahko dobil sredstva za ohranitev dejavnosti, ki je tradicionalno prisotna v kraju, toda občina lahko postane solastnik v manjšem deležu in prek žemljišč sofinancira selitev v industrijsko cono˝, poudarja Breda Pečan, Klokočovnikova predhodnica.
*** Tomaž Klokočovnik, izolski župan.
Delamarisovi delavci ga prosijo, naj vendarle zagotovi način, da se bo 130 letna tradicija predelave rib v kraju ohranila. Razen teg, da je povedal, kako je zainteresiran za ohranitev proizvodnje na Obali, ni storil še ničesar.
www.zurnal24.si
IZOLA Klokočovnik: Tovarna Delamaris naj ostane v Izoli Župan Tomislav Klokočovnik želi, da bi Delamaris z 130-letno tradicijo ostal pri Izolanih. Kot je že znano, je perutninarstvo Pivka postalo formalni lastnik izolskega Delamarisa, novi direktor Janez Rebec, sicer predsednik uprave Pivke, pa je že napovedal selitev ribje industrije iz Istre na Notranjsko. Delamarisu najemna pogodba za obstoječe prostore ob morju preneha veljati konec prihodnjega leta, zato mora novi lastnik kmalu sprejeti odločitev glede lokacije izvajanja proizvodnje. Občina Izola je že ponudila možnost za zemljišča v izolski industrijskih coni, vendar se Pivka na prvi razpis ni mogla odzvati, ker pogodba o nakupu Delamarisa še ni bila pravnomočna. Vendar se kljub ponovljenemu Javnemu razpisu za dodelitev stavbne pravice na območju OPPN CMI - jug - živilska industrija (ta se je zaključil včeraj) za prijavo ni odločila. Kot je pojasnil Rebec, je ponudba za 30 letno podelitev stavbnih pravic neugodna, saj si v Pivki želijo proizvodni obrat z bistveno daljšo življenjsko dobo. Tudi po pogovoru z izolskim županom Tomislavom Klokočovnikom so predstavniki ocenili, da najbolj realno možnost predstavlja le selitev Delamarisa v Pivko, kjer že razpolagajo s primerno urejenimi zemljišči. Ob že načrtovani 1,1 milijonov vredni investiciji za dograditev logističnega sistma znotraj pakirnice mesa ter nabavo naprednega sistem zamrzovanja in pakiranja, bi tako zrasel tudi nov proizvodni obrat za ribjo industrijo, v višini treh milijonov evrov. ''Župan je povedal, da podanih pogojev razpisa ne more spremeniti, zato bo odločitev takšna, da bo Delamarisu omogočala dolgoročno preživetje,'' je povedal Rebec in dodal, da pozidava na tako dragih zemljiščih ni racionalna. ''Upal sem, da bo občina bolj radodarna in nam bo šla, zaradi ohranitve delovnih mest, bolj naproti,'' je še nadaljeval in poudaril, da želijo ohraniti vseh 118 delavcev v ribji proizvodnji in obljubljajo, da bodo v primeru selitve poskrbeli za organizacijo prevoza zaposlenih na delo. Delamaris Pivka? Za to, da se Delamarisova ribja industrija, po 130-ih letih, ne bi poslovila od Izole, pa se zavzema župan Klokočovnik. Že občinski podrobni prostorski načrt je bil v tem letu sprejet z namenom, da bi se uredilo območje za živilsko industrijo. Po županovih besedah bi svoj prostor v industrijski coni dobila tudi Delamarisova tovarna, ki trenutno kazi podobo izolske obale. O ceni najema stavbne pravice pa župan odgovarja, da na občini pod ceno 200 evrov na kvadratni meter ne morejo pristati. ''To so sodne cenitve, ki jih jaz ne morem nižati,'' nam je razložil župan. Klokočovnik je tudi prepričan, da bodo zaradi selitve tovarne zagotovo izgubili določeno število kadrov, saj se vsi zaposleni ne bodo želeli voziti v Pivko. ''Slednja pa tudi ne bo mogla zaprositi za nepovratna evropska sredstva za ribištvo, ker tovarna ne bo več ob morju,'' je še opozoril župan, ki ponuja letno stavbno pravico v vrednosti 120.000 evrov, torej v višini istega zneska, ki ga sedaj namenijo za letni najem zemljišča ob morju. Na izolski občini so zato pripravljeni javni razpis še enkrat ponoviti, saj si želijo ohraniti delovna mesta. Župan pa istočasno vodstvo Pivke poziva k modri odločitvi - da tovarna Delamaris ostane v Izoli. Pivki dišijo tudi MIP-ove mesnice Pivka perutninarstvo je letos meseca maja odprla 12 poslovalnic na področju Severne Primorske. Danes je aktivnih še osem prodajaln, saj v Tolminu, Kromberku in Šempetru prodaja ni bila tako uspešna kot drugod. Predsednik uprave Janez Rebec je tudi potrdil, da se o možnostih odkupa ali pa vsaj o podaljšanju najemne pogodbe (ta se izteče meseca februarja) že pogovarjajo s stečajnim upraviteljem MIP-a. ''Smo tradicionalni, pri MIP-u prisotni že 30 let in želimo na tem tudi vztrajati,'' je napovedal Rebec.
http://www.primorska.info/novice/6373/klokocovnik_tovarna_delamaris_naj_ostane_v_izoli
PIVKA
Bo v Pivki smrdelo po ribah?
Ker občina in vodstvo ne najdeta skupne besede, se bo Delamarisova proizvodnja verjetno selila v Pivko. Tako naj bi se 118 delavcev vsak dan na delo vozilo 70 kilometrov v eno smer. Vodenje Delamarisa je prevzel predsednik uprave Pivke Perutninarstva Janez Rebec. Vodstvo Pivke, ki je od decembra Delamarisov 100-odstotni lastnik, se je sestalo z zaposlenimi v Delamarisu, katerega proizvodnja se bo do konca leta 2010 preselila s sedanje lokacije v Izoli. Kot najverjetnejša se po navedbah sindikata omenja Pivka. Se Delamarisova proizvodnja seli v 70 kilometrov oddaljeno Pivko? Pivka naj bi prihodnje leto v izgradnjo novih proizvodnih prostorov Delamarisa v Izoli ali Pivki namenila od 1,5 do treh milijonov evrov. Najemna pogodba z občino Izola Delamarisu dovoljuje poslovanje na sedanji lokaciji v Izoli le še do konca leta 2010. Po besedah predstavnika Obalne sindikalne organizacije OSO KS-90 Eura Broziča se je na sestanku izkazalo, da "podjetje oziroma lastniki niso našli dogovora z županom občine Izola Tomislavom Klokočovnikom". Vodstvo podjetja naj bi selitev dejavnosti napovedalo že v prihodnjih šestih mesecih. "Pozvali bomo obe strani, da stopita skupaj in najdeta tako rešitev, ki bo omogočala, da bo dejavnost ostala v Izoli," je pojasnil Brozič. Selitev proizvodnje v Pivko je za delavce nesprejemljiva, je opozoril. Poudaril je, da so med zaposlenimi tudi starejši in ženske z družinami. V sindikatu bodo po njegovih besedah "v okviru svojih pristojnosti" poskušali dokazovati, da je vsakodnevna vožnja v Pivko za 118 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v Delamarisu, predaleč in pomeni poseg v njihov prosti čas. Selitev proizvodnje v Pivko bi bila po njegovih besedah neracionalna tudi za delodajalca, za katerega bi pomenila dodaten strošek. V Pivki trdijo, da "morebitna selitev proizvodnje v Pivko v tem trenutku še ni povsem dokončna", ter da si "želijo in prizadevajo pridobiti dolgoročno lokacijo, ki bo Delamarisu omogočila tudi dolgoročno preživetje". Uprava obenem upa, "da bodo zaposleni v Delamarisu v primeru selitve svoje delo pripravljeni nadaljevati še naprej". Ne glede na možno selitev proizvodnje v Pivko naj po Rebčevih besedah nihče izmed 118 zaposlenih ne bi izgubil zaposlitve. Pivka je lastnica Delamarisa postala z nakupom njegove dosedanje lastnice, družbe Amanita. Predsednik uprave Pivke Janez Rebec je možnost selitve Delamarisove proizvodnje v Pivko napovedal že ob uradni razglasitvi prevzema lastništva nad Delamarisom 17. decembra. Z občine Izola odgovarjajo, da so s sprejetjem občinskega prostorskega načrta CMI jug – živilska industrija in objavo javnega razpisa za dodelitev stavbne pravice "ustvarili pogoje, da živilskopredelovalna industrija kot ena izmed temeljnih in reprezentativnih panog Izole dobi primerne pogoje za delovanje". Na razpisu za dodelitev stavbne pravice je bila stavbna pravica za površino 10.000 kvadratnih metrov in za dobo 30 let ocenjena na 1,86 milijona evrov. "Stališče Pivke se je sicer spreminjalo, občina je kot opcijo ponudila tudi obročno plačevanje, vendar na ponovljeni razpis niso oddali ponudbe." Dodajajo še, da se obdobje dodelitve stavbne pravice lahko podaljša. "Mnenje vodstva občine je, da je odločitev Pivke za selitev lahko slaba poteza." Pivka bi s selitvijo po njihovem mnenju izgubila sredstva, ki so na voljo z razpisom ministrstva za kmetijstvo, pa tudi strokovni kader. V Pivki so pogoje izolske občine pred kratkim sicer ocenili kot nesprejemljive.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-v-pivki-smrdelo-po-ribah.html
PIVKA I
Izolske ribe bodo selili na celino Izolski Delamaris očitno odhaja med propadle gospodarske konje. Potem ko je lastnica postala Perutnina Pivka, se podjetje seli na novo lokacijo. Zgodba naj bi bila na las podobna izselitvi izolske tovarne igrač Mehano na Kitajsko. http://24ur.com/novice/gospodarstvo/izolske-ribe-bodo-selili-na-celino.html 1 EURO Klokočovnik o Delamarisu: ''Občina ni dolžna znižati ponudbe na 1 evro'' ''Ne župan ne občinski svetnik ne predsednik kateri koli uprave ne more arbitrarno določiti cene zemljišča.'' ''Informacije vodstva Delamarisa in nekaterih izolskih politikov, da je občina dolžna podati ponudbo ali celo znižati ponudbo na 1 evro za stavbno pravico, so netočne in zavajajoče, navajajo pa celo k kaznivemu dejanju,'' je v današnjem sporočilu za javnost zapisal župan Občine Izola Tomislav Klokočovnik. Skladno veljavni zakonodaji je tako občina kot država dolžna izvesti cenitev nepremičnine oziroma zemljišča. ''Ne župan ne občinski svetnik ne predsednik kateri koli uprave ne more arbitrarno določiti cene ali kako drugače, tudi preko medijev in politike izvajati pritiska, naj se ponudba oblikuje na način, ustrezen določeni gospodarski družbi,'' piše župan. ''Zato je navajanje predsednika uprave Pivka oziroma Delamarisa v medijih nestrokovno zavajanje,'' je prepričan župan. Po njegovem mnenju so pravne podlage, obeh ponovljenih javnih razpisov za dodelitev stavbne pravice, podane dovolj jasno. Kot še pravi, je Občina Izola zaradi pomena, ki ga ima Delamaris v Izoli, dopustila še druge zakonske možnosti, vendar pa kljub temu zavrača prelaganje odgovornosti za odločitev o selitvi Delamarisa iz Izole na občino. ''Saj nenazadnje občina ni imela nobenega vpliva pri nakupu in pri poslovnih odločitvah ne prejšnjih ne sedanjih lastnikov,'' je še odločen izolski župan.
http://www.primorska.info/novice/6754/klokocovnik_o_delamarisu_obcina_ni_dolzna_znizati_ponudbe_na_1_evro
KITAJSKI SINDROM
Ulica ribjih konzerv v Pivki V Izoli se je zgodil kitajski sindrom. Kitajski sindrom v tem smislu, da se je vse obrnilo na glavo. Ni več Kitajska odvisna od Amerike, ampak obratno. In ni več Pivka odvisna od Izole, ampak obratno. V Izoli se je zgodil kitajski sindrom. Kitajski sindrom v tem smislu, da se je vse obrnilo na glavo. Ni več Kitajska odvisna od Amerike, ampak obratno. In ni več Pivka odvisna od Izole, ampak obratno. Vsaj kar zadeva ribje konzerve. Dejstvo, da se bo Delamaris, tovarna za predelavo rib, preselila v Pivko, z golega poslovnega vidika ni nič posebnega. Na svetu se podjetja vsako minuto selijo iz enega kraja v drugega in lovijo poslovne priložnosti. Če so v Pivki izračunali, da jim bo pridelava rib prinesla dobiček, hvala bogu - vsaj nekomu. V Izoli je predelava rib zadnja leta životarila in gnila. Očitno je bilo, da si je njeni lastniki ne želijo več. Naj gre Delamaris na Mars, če so tam kakšni Na'vijci, ki znajo s konzervami. Z izolskega zornega kota pa je vse skupaj nekoliko drugače. Izola je zrasla na ribiški in tudi na ribiškopredelovalni tradiciji. Pobrati Izoli ulico ribjih konzerv je približno tako, kot če bi v Pivko selili Sečoveljske soline, blejski otok ali ljubljanski grad. In če bodo ribje konzerve v Pivki biznis in bodo omogočile odprtje novih delovnih mest, zakaj se to v Izoli, kjer ribe same skačejo iz morja, ne bi moglo zgoditi? Kaj oziroma kdo ima zasluge za selitev Delamarisa iz Izole? Za spremembo krivec tokrat ni bil Igor Bavčar, ampak Vojko Maver, nekdanji dolgoletni Delamarisov direktor, njegov poznejši večinski lastnik in politični vplivnež v občini ter izolski občinski svetnik. Zadnji (s podporo županov vred) je namreč vsa leta podpiral selitev industrije z območja ladjedelnice in Delamarisa ter zemljišče namenil turističnim vsebinam. Leta 2007 so zato Delamarisovi lastniki štiri hektare veliko tovarniško zemljišče ob morju prodali Vegradu in zanj iztržili (po ocenah) več kot 20 milijonov evrov. Izolski župan Tomislav Klokočovnik je Delamarisu ponudil nadomestno zemljišče v industrijski coni. Ne zastonj, zahteval je 1,8 milijona evrov za stavbno pravico. Če bi jo dal brezplačno Delamarisu, bi jo moral brezplačno deliti tudi drugim. Toda Delamarisovi lastniki bi od kupnine za staro zemljišče zlahka odšteli zahtevano vsoto za desetkrat cenejše novo zemljišče, dodali bi še dva milijona in imeli sodobno tovarno v Izoli, v žepu pa še zmeraj vsaj 16 milijonov evrov čistega dobička. Toda lastniki in direktor Delamarisa niso bili ravno takšni, kakršne so pričakovali Izolani. Takšni, ki bi skrbeli za obstoj in razvoj družbe. Delamaris je bil zanje samo sredstvo priložnostnega zaslužka, ki jim ga je omogočil zakon o privatizaciji. Zemljišče so prodali gradbenemu podjetju, samo podjetje še za dodatnih 4,5 milijona evrov v Pivko. In zdaj naj bi se 118 delavcev (še lani jih je bilo 155) vsak dan vozilo v Pivko? Ne. Prej ali slej se bodo odpovedali vožnji in službi. Delamaris je žalostna izolska zgodba in povsem podobna izolskemu Mehanu. Ko je nekdanjo izolsko tovarno igrač prevzel zasebnik, je bilo v njej še 350 delavcev. Prevzel jo je za poldrugi milijon evrov, več hektarov stavbnih zemljišč pa je bilo tedaj ocenjenih na več kot deset milijonov evrov. Po nekaj letih životarjenja je šel Mehano v likvidacijo, delavci na cesto. Zakaj bi se kdo mučil z industrijo in zaposlenimi, če lahko iz fotelja mešetari z nepremičninami? Ekstraprofitarska obmorska zemljiška renta je postala kamen okoli vratu ne samo izolskega, ampak vsega obalnega gospodarstva. Tudi turističnega v Portorožu. In prav nikomur od državnih ali občinskih ekonomskih strategov se doslej ni zdelo vredno, da bi to katastrofo s kakršnimi koli instrumenti končali. http://www.delo.si/clanek/97640
ZATIKANJE
Se selitev pivškega Delamarisa zatika? Pivka ima za gradnjo Delamarisove tovarne na razpolago dovolj zemljišča. Vendar ne na pravem mestu. Družba perutninarstvo Pivka se je odločila, da do prihodnjega leta proizvodnjo Delamarisa preseli na Kal pri Pivki, kjer ima v lastništvu 12.500 kvadratnih metrov prostega zazidljivega zemljišča. Ob dosedanjem poslovnem in proizvodnem objektu naj bi tako na 4.000 kvadratnim metrih zrasla tudi tovarna za ribjo predelovalnico. Ker pa si Pivka želi, da bi zaradi prednosti pri organizaciji dela in logistike, nov Delamarisov obrat zgradila v nadaljevanju z obstoječo stavbo, se zgodba na tej točki malce zatika. Kot pojasnjujejo v Pivki, 300 kvadratnih metrov zemljišča ob stavbi ni v njihovi lasti, pač pa v lasti Agrarne skupnosti Kal. ''Za nas bi bilo ugodneje, če bi zemljišče, ki je v lasti Agrarne skupnosti Kal in, ki se zajeda v zemljišče Pivke d. d., zamenjali za zemljišče na drugem mestu, in sicer v okviru možne izravnave meje,'' razmišljajo v Pivki, kjer se s predstavnikom agrarne skupnosti Leonom Kontljem že dogovarjajo o sprejemljivi rešitvi za obe strani. Vendar po besedah vodstva Pivke nezaželjeni pripetljaj nikakor ne ogroža izgradnje proizvodnega obrata Delamarisa na Kalu. ''Lokacija na Kalu ima namreč poleg dejstva, da je že v naši lasti, da je dovolj velika tudi za izgradnjo novega obrata, še številne druge prednosti, ki jih ostale lokacije ne premorejo in, ki nam bodo omogočale uspešno dolgoročno poslovanje,'' pravijo Pivčani. Ravno na račun svojih zemljišč v Pivki si namreč obetajo dolgoročne prihranke zaradi skupnega logističnega sistema, čistilnih naprav, ogrevanja in prezračevanja, komunalna oprema zemljišča in podobno. ''Hkrati se zavedamo tudi prednosti, ki jih skupna lokacija prinaša na področju zagotavljanja prijetnega in ustvarjalnega delovnega okolja ter posledično s tem tudi večje zadovoljstvo ter skupno pripadnost vseh zaposlenih,'' so še prepričani. Po naših informacijah, pa naj bi tudi zaradi nastalih zapletov z zemljišči na Kalu, poslovno potezo potegnil Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja in družbi Pivka predlagal odkup stavbe sadjarske hladilnice v kilometer oddaljeni v Industrijski coni v Neverkah. V Pivki so prejem ponudbe potrdili, vendar ocenjujejo, da odkup omenjene stavbe za namen preureditve hladilnice v proizvodnji obrat Delamarisa ni primeren. Dodajajo pa, da bi bila lahko stara hladilnica primerna za skladiščenje, zato možnosti za odkup niso popolnoma izključili.
http://www.primorska.info/novice/7843/se_selitev_pivskega_delamarisa_zatika
867 TON
Ribiči lani iztovorili okoli 867 ton svežih ribjih proizvodov Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so slovenski ribiči v letu 2009 v slovenskih pristaniščih iztovorili okoli 867 ton svežih ribjih proizvodov V slovenskih pristaniščih je bila tako skupna masa iztovorjenih morskih živali v primerjavi z letom 2008 večja za 26 %. Tako iztovor svežih rib kot iztovor glavonožcev je bil v letu 2009 večji za kar slabo tretjino. Le iztovor svežih rakov, školjk in polžev je bil slabši kot leta 2008, in sicer za 24 %. Na državnem uradu za statistiko ocenjujejo, da je bila vrednost v letu 2009 iztovorjenih ribiških proizvodov okoli 1.686.000 EUR (za 21 % več kot v letu 2008). Čeprav so bili poslovni rezultati v letu 2009 precej boljši od tistih iz leta 2008, so bili še vedno nižji od tistih, ki so bili doseženi v letu 2007: iztovor je bil manjši za 5 %, ustvarjeni prihodek pa za 9 %, sporočajo z urada. http://www.primorska.info/novice/9087/ribici_lani_iztovorili_okoli_867_ton_svezih_ribjih_proizvodov
PRIHODNOST
Prihodnost ribištva z manjšo a učinkovito floto Prihodnost slovenskega ribištva je po mnenju ministra za kmetijstvo Dejana Židana v manjši, a učinkoviti ribiški floti z 80 do 120 plovili, večinoma za priobalni ribolov. Minister se je v spremstvu okoljskega ministra Roka Žarnića danes udeležil ulova rib v slovenskem morju, ogledal pa si je tudi prikaz ribolova z različnimi tehnikami. Židan je prepričan, da slovensko ribištvo ne bo izumrlo, na ministrstvu pa bodo naredili vse, da bo ribiška flota v prihodnosti učinkovita. EU ne da denarja za zamenjavo flote Ribiči so ministra opozorili, da bi denar Evropske unije potrebovali za zamenjavo flote in nabavo novih ladij; direktor Ribe Loredan Glavič je povedal, da so slovenske ribiške ladje povprečno stare od 35 do 40 let. A Glavič je povedal, da EU denarja za nakup plovil ne da: "EU teh sredstev ne dodeljuje, dodeljuje pa sredstva za razrez. To pa ni problem slovenskih ribičev." Iz leta v leto manj rib Ribiči bodo od denarja, ki ga je Slovenija dobila od EU, po mnenju Glaviča dobili zelo malo. Dodatna težava je tudi dejstvo, da je v morju iz leta v leto manj rib. Zakaj je tako, za zdaj ne vedno niti v strokovnih krogih, je še povedal Glavič. Učinkovita poraba denarja Židan meni, da je zelo pomembno, da 26 milijonov evrov, kolikor je Slovenija za ribištvo dobila od EU, uporabijo učinkovito: "Skupaj moramo poskrbeti, da v naslednji perspektivi od leta 2014 do leta 2020 vrnemo ukrepe, ki so slovenskim ribičem potrebni. To je celovita obnova flote." Pogajanja se bodo nadaljevala Možnosti za celovito obnovo flote Slovenija do zdaj ni imela, saj je v EU vstopila, ko ti ukrepi niso bili več na razpolago. Konkurenčne države pa so možnost celovite obnove po Židanovih besedah v celoti izkoristile. "O tej temi sem zelo resno govoril z evropsko komisarko za ribištvo. Razumela je, ker izhaja iz Grčije, kjer imajo podobne probleme. Dogovorila sva se, da pogajanja nadaljujeva na slovenskem morju maja prihodnje leto," je dejal Židan. Razpis bo objavljen zelo kmalu Razpis za razrez bo po navedbah Židana objavljen v najkrajšem času. Na ministrstvu obljubljajo, da ga bodo uskladili z željami prijaviteljev, saj si želijo, da bi denar kar najbolj učinkovito porabili. "Ukrepi slovenske ribiške politike ne morejo iti v to smer, da ostanemo brez ribiške flote, ampak da ostanemo z manjšo, a učinkovito floto," je še zatrdil Židan.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Prihodnost-ribistva-z-manjso-a-ucinkovito-floto.aspx
***** NADALJEVANJE NA STRANI 10 *****
Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:23; skupaj popravljeno 4 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
