Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:23; skupaj popravljeno 1 krat

Zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Avg 11, 2009 11:48 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

EOSEAS

/13/...nova ladja, jadrnica velikanka, ki si jo je zamislilo podjetje STX Europe, naj bi bila dolga 305m in široka 60m, kar sicer ne bi bilo nič posebnega, če nova ladja ne bi bila največja jadrnica, ki je bila kadar koli zgrajena in bo na prvem mestu zamenjala jadrnico CLUB MED 1, ki ima trenutno rekord s 187m: Laughing

Nova jadrnica se bo imenovala EOSEAS, imela bo 5 jamborov, ki bodo nosili poltrda jadra s skupno površino 12.440 m2. Ta bodo v šibkem vetru zagotavljala okoli 10% energije, potrebne za plovbo, pri močnem vetru pa bodo zadostovala za samostojno poganjanje ladje. Pod vodo bo deloval domiseln sistem črpalk, ki bodo trup obdale s zračno blazino, ki bo za 10% - 20% zmanjšala upor vode. Ladja bo opremljena s centralo na tekoči naravni plin (ki proizvaja manj izpustov CO2 in drugih onesnaževalcev zraka kot navadno pomorsko gorivo) in 7.000 m2 sončnih celic. Pentamaran bo tako porabil le okoli 50% goriva, ki ga potrebuje klasična ladja. Na njem bo prostora za okoli 3400 potnikov. Ladja pa bo stala okoli 30% več kot klasična potniška ladja. Preden bodo ladjedelnici predlagali njeno izdelavo, kar naj bi se zgodilo čez kakih 3 - 5 let, naj bi projekt še dodatno izpopolnili in izpilili.
http://www.stxeurope.com/?page=776

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:23; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Avg 12, 2009 5:05 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

MORSKI PAJEK

/13/...opremljen s podvodnimi krili se HYDROPTERE pripravlja na osvojitev magičnega rekorda 100km/h. S podobnim namenom so zgradili tudi orjaški trimaran BANQUE POPULAIRE V, s katerim želijo podirati rekorde na velikih oceanskih razdaljah: Laughing

Rekord, izražen v vozlih (1 vozel=1,852 km/h), je po pravilih Sveta za svetovni jadralski hitrostni rekord (angl.World Sailing Speed Record Council) priznan, če je bil izmerjen na najmanj 500m dolgi progi. Hitrostne konice, dosežene na krajših razdaljah, kot na primer 61 vozlov plovila HYDROPTERE, ne veljajo za rekordne.

HYDROPTERE
Dolžina: 18,28 m Š
irina: 24 m
Teža: 7,5 t
Višina jambora: 28 m
Glavno jadro: 195 m2
Sprednja jadra: Inter: 105 m2
Prečka: 65 m2

HYDROPTERE

Francoski kačji pastir Jadralski svet spremlja tri projektno-tehnološko revolucionarne projekte z jadri: avstralski Macquarie Innovation, angleški Sailrocket in francoski Hydroptere, ki bijejo ogorčeno in salamensko drago vojno za nov svetovni hitrostni jadralski rekord z izključno pomočjo vetra. Po zadnjih aprilskih dosežkih je preboju magične hitrostne meje 50 vozlov (92,99 km/h) najbližje tritrupni francoski Hydroptere, ki je na zadnjih treningih na trenutke letel z največ 47,2 vozla, razdalji 500 metrov in morsko miljo (1,852 km) pa prepeljal s povprečnima hitrostima 44,5 oziroma 41,5 vozla ter s tem postavil nova svetovna rekorda.

Moč vetra Kako hitro, s kolikšno največjo hitrostjo lahko človek s pomočjo narave (idealnega vetra) in lastne pameti (jadrnice, še bolje, futuristično zasnovanega in ultralahkega večtrupca) jadra oziroma drvi po vodni gladini? Odgovori na zastavljeno vprašanje seveda ne bodo nikoli dokončni, saj so vsi že postavljeni in na prvi pogled težko premagljivi hitrostni rekordi le mejniki, ki jih novi, še dražji in še hitrejši jadralski projekti z novimi ljudmi slej ko prej zradirajo in izboljšajo.
Za površno primerjavo in (slovensko) razumevanje: Veliki Viharnik, 19,20 metra dolga oceanska regatna jadrnica že zdavnaj preživele tehnološke generacije in dobesedno “oldtimerica”, je v osmih tekmovalnih sezonah, ki s posadko skiperja Dušana Puha pluje pod Mobitelovo zastavo, z ne ravno močnim vetrom v pol krmo, glisirala pred tremi leti med Splitskimi vrati in Visom z največ 24,5 vozla oziroma 45,56 km/h, kar je za 15 let staro oceansko gospo z jadri sicer spodobna hitrost, za nove in ultralahke 30 metrske supermaksije (recimo novozelandsko Alfa Romeo 2, lansko zmagovalko Barcelone ali pa novi oceanski Volvo 70) pravi mačji kašelj. Svetovni jadralski rekord Med lansko okoli zemeljsko Volvo Ocean race, med katero so padali vsemogoči jadralski rekordi (pred angleško obalo žal tudi ena jadralska glava!), je 21,5 metra dolga nizozemska ABN Amro 2 med norim jadranjem okoli Antarktike dobrih 10 sekund norela s hitrostjo 41,5 vozla, kar je za enotrupno plovilo z jadri že res strah vlivajoča naglica. Orjaški večtrupci, denimo francoska katamaran Orange 2 in trimaran Geronimo, oba dolga po 37 metrov, so seveda še hitrejši in med lovom na oceanske hitrostne rekorde in okoli sveta v krajših pasažah po morju divjali tudi s 45, celo 47 vozli. Trenutno je absolutni svetovni hitrostni jadralski rekord v posesti deskarja Finiana Maynarda, nekoč Francoza, zadnja leta pa angleškega državljana in prebivalca britanskega dela Deviških otokov. Maynard, v jadranju z desko trenutno tak as kot je bil Schumacher v formuli 1, je z jadrom na jamboru svojega surfa, velikim 10 kvadratnih metrov, v znano dobro razpihanem morskem kanalu v Saintes Marie na francoski sredozemski obali divjal s hitrostjo 48,70 vozlov (90,57 km/h) in ostal živ. Če bi med rekordno hitrim jadranjem slučajno padel, se mu ne bi dobro pisalo. Od njega bi ostalo bore malo, čeprav je po morski gladini norel blindiran in utesnjen v posebno zaščitno obleko. Avstralska bitka za rekord Lani aprila postavljeni Maynardov rekord je zadnje mesece v nevarnosti in tarča treh različnih in futuristično zasnovanih večtrupnih jadralskih projektov zadnje tehnološke generacije. Sprva je kazalo, da so Maynardovim 48,70 vozla, obenem pa tudi magični jadralski hitrostni meji 50 vozlov (92,99 km/h) najbližje Avstralci z njihovim projektom Mcquarie Innovation, ki je lani novembra (in preden se je med naskokom na rekord v razpihanem zalivu Sun Bay njegovo čvrsto karbonsko jadro, v resnici krilo, raztreščilo na drobne kose!) na trenutke “frčal” že tudi s hitrostjo 45,16 vozla. Po nezgodi, ki je izgledala strašno, a se je za dva moža v karbonskem krilu s tremi iztegnjenimi opornimi plovci srečno končala, so se Avstralci zresnili in se odločili, da ne bodo več prehitevali in tvegali za vsako ceno. In so začeli svoj hitri projekt dograjevati s preudarkom. Angleška raketa V podobnem položaju so tudi avtorji in sponzorji angleškega projekta Sailrocket (jadralska raketa), ki je doslej po morju zmogel največ 31 vozlov, a njegovi projektanti vedo, da bi bil v idealnem vetru (22 vozlov) in na gladki vodni površini lahko (teoretič no) sposoben hitrosti 55 vozlov. Angleži, znani, da so kdaj skušali tudi z glavo skozi zid, ne prehitevajo in svojo revolucionarno zasnovano jadralsko raketo (na prvi pogled zgleda, kot da gre za dve različni, a povezani plovili z daleč narazen dvignjenima večjim in manjšim jadrom) domišljajo postopoma in s potrebnim zadržkom. Projekt Hydroptere Od letošnjega januarja so deskarju Maynardu najbližje Francozi z 21 metra dolgim in 24,5 metra širokim trimaranom Hydroptere, ki še najbolj spominja na kačjega pastirja. Projekt je začel davnega leta 1976 teoretično legendarni in (žal) že pokojni francoski jadralski junak Eric Tabarly, ki je izginil v morju med regato okoli Velike Britanije. Zadnja, 5. izvedba francoskega Hydroptera s 5-člansko posadko težkega borih 6.500 kilogramov, nosi na 27 metrov visokem karbonskem jamboru 165 m2 veliko glavno jadro, 94 m2 velik flok in (ali) 184 m2 velik dženaker. Januarja je novi Hydroptere s posadko krmarja Alaina Thibaulta pred francoskim jadralskim centrom Trinite-sur-mer na trenutke že glisiral s hitrostjo 47,2 vozla (87,78 km/h), Francozi, jasno, pa noreli od zadovoljstva. Prve dni aprila je Hydroptere (od leta 1984, ko sta si udarila v roko pokojni Tabarly in Alain Thibault, je projekt snedel že najmanj 15 milijonov evrov) postavil prva svetovna hitrostna rekorda. Petsto metrov dolgo morsko “progo” je preglisiral s povprečno hitrostjo 44,5 vozla (82,76 km/h), z eno morsko miljo (1.852 metrov) pa opravil s povprečno hitrostjo 41,5 vozla oziroma s 77,18 km/h, s čimer so bili Thibault in njegovi morski kaskaderji za začetek povsem zadovoljni. Francoski Orange 2 Hydroptere, zasidran v marini Trinite-sur-mer, preži na še boljš e vetrovne razmere, kot jih je imel 25. januarja, ko je v 25 vozlih vetra v bok v borih 6 sekundah od hitrosti 33 vozlov pospešil na doslej zanj najhitrejš ih 47,2 vozla. Ko (in če) prebije magično znamko 50 vozlov že letos, bo Hydroptere do zime naskočil še rekord gigantskega 37-metrskega francoskega dvotrupca Orange 2 s posadko Bruna Peyrona, ki je med lanskim rekordno hitrim jadranjem iz New Yorka v Evropo (Orange 2 je bil čez Atlantik v 4 dneh in dobrih 8 urah!) 24 ur divjala s povprečno hitrostjo 59,17 km/h in v enem dnevu prejadrala 1.420 kilometrov “Velike luže”.
http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka=1156 http://www.youtube.com/watch?v=DgNtPETcta4&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=rRuLpZoTIoQ&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=kcCtJsNreiE&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=r4xGys7iL-4&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=wMM0_P5CtFQ&feature=related

BANQUE POPULARIE V

Dolžina: 40 m
Širina: 234 m
Teža: 24 t
Višina jambora: 47 m
Glavno jadro: 450 m2
Sprednja jadra: Genoker: 610 m2
Prečka: 270 m2

REKORD ZA JADRNICE:
46,8 vozla (86,8 km/h) - Alain Thebault, HYDROPTERE(Francija,2008)
REKORD ZA JADRALNE DESKE: 49,09 vozla (90,9 km/h) - Antoine Albeau (Francija,2008)
REKORD ZA KAJTE (DESKA + PADALO) 50,57 vozla (93,6 km/h) - Alexandre Coizergues (Francija,2008)

KAVITACIJA

Pri določeni hitrosti (okrog 50 vozlov za Hydroptere oz. nad 44 vozlov za Banque Populaire V) voda ob krilcih zaradi zmanjšanega tlaka zavre. Nastala vodna para poveča upor in zmanjša vzgon, zato plovilo ne more več pospeševati. Pojav imenovan kavitacija, marsikoga preseneti, saj je splošno znano, da voda vre pri 100 C. To drži le v nižini, kjer je zračni tlak približno 1 bar. Z znižanim tlakom se niža. ) Npr. na vrhu Mount Blanca voda vre že pri 84C. Pri velikih hitrostih tlak na izbočeni površini krilca zelo pade in voda zavre že pri 10 - 15 C, kar je značilna zimska temperatura vode v Sredozemlju. Pri Hydroopteru je ta pojav zelo nevaren, saj se zaradi izgube vzgona lahko nenadoma prevrne. ALINGHI Poškodbe trupa jadrnice se celijo same Med najbolj znane dosežke švicarske Politehnike iz Lozane (fr.Ecole Polytechnique Federale de Lausanne - EPFL) prav gotovo soada jadrnica ALINGHI, ki je kar dvakrat zmagala na prestižnem tekmovanju za pokal Amerike. Nemajhen delež zaslug za uspeh lahko pripišemo trupu in kompozita z ogljikovimi vlakni. Pogosto so ti kompoziti izdelani tako, da po trčenju sami odpravijo poškodbo. Pred nedavnim je malad raziskovalka Eva Kirby, ki na EFPL pripravlja doktorat, odkrila način, kako se da tako celjenje z električnim tokom še izboljšati. Kompoziti z ogljikovimi vlakni so zgrajeni iz mnogih peresno lahkih ogljikovih vlaken, prepojenih z epoksidno smolo, in po razmerju med trdnostjo in težo prekašajo večino konstrukcijskih materialov. Pogosto jih uporabljajo v dirkalnikih Formule 1, pa tudi več kot polovica delov potniškega letala Boening 787 je zgrajenih iz njih. Imajo eno slabost: pod velikimi obremenitvami nastajajo v njih razpoke, vzporedne s površino, takšno ras+zslojevanje (imenuje se delaminacija) pa povzroči, da se trdnost materiala zmanjša za cel velikostni razred. Tudi za to obstaja zdravilo. Kompoziti, ki se sami celijo, so prepojeni z množico enakomernih drobno razporejenih mehurškov, v katerih se nahaja tekoč monomer (približno 10 mehurčkov na 1 cm3) ter še drobnejših mehurčkov katalizatorja, ki sproži polimerizacijo im monomer utrdi. Ob močnem udarcu, ki povzroči delaminacijo, mehurčki v razpoki počijo, tekoča zmes monomera in katalizatorja izpolni nastalo praznino - in škoda je odpravljena. Problematična pri takem celjenju je količina zdravilnih dodatkov: če želimo doseči kar največjo trdnost, morata biti količina in velikost mehurčkov kar najmanjši, če pa je ta premajhna, sproščena masa ne bo v celoti zapolnila razpoke. Kirbyeva je našla pot iz zagate. V kompozit je vgradila žice, izdelane iz zlitine s spominom. Ko skozi žico, ki se je zaradi deformacije upognila, steče električni tok, se ta znova zravna in zmanjša razpoko, to pa je zdaj mogoče zapolniti z manjšo količino monomera. V prvih poskusih se je električno aktivirani material odlično izkazal, saj se je povprečna širina razpok s 120 nanomm zmanjšala na 17 nanom. V naslednjem koraku je bilo treba zasnovati sistem, ki bo sam prepoznal mesto poškodbe in poslal tokovni impulz le v izbrane žice. Kirbyeva je žicam v kompozitu dodala še optična vlakna, ki se ob udarcu raztegnejo ali skrčijo, z deformacijo pa se spremeni tudi intenziteta prepuščene svetlobe. S sledenjem intenzitete svetlobnih impulzov je bilo mogoče mesto poškodbe določiti na nekaj centimetrov natančno. Dosedanji poskusi so bili zelo obetavni, seveda pa jo čaka še veliko dela, saj je treba šele zgraditi logične elemente, ki bodo zaznavali poškodbe in brez človeškega nadzora oz. vpliva samodejno poskrbeli za njihovo ˝celjenje˝.
Po reviji IEEE Spectrum
www.hydroptere.com http://yachtpals.com/hydroptere-4037 www.voile.banquepopulaire.fr www.sailspeedrecords.com www.alinghi.com/en/ www.americascup.com/en/index.php

92,91 km/h

Tehnološko revolucionarno zasnovan francoski trimaran HYDROPTERE je izboljšal svetovna rekorda na 500m in morsko miljo. Po septembrski postavitvi rekorda na 500m, predivjal jo je s povprečno hitrostjo 51,36 vozla, je siper in krmar ALAIN THEBAULT s svojim morskim pajkom s povprečno hitrostjo 51,36 vozla (92,91km/h) preglisiral še morsko miljo dolgo progo in tritrupec je postal najhitrejše plovilo z jadri na svetu.
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Nov 17, 2009 10:07 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:24; skupaj popravljeno 4 krat

Zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Avg 18, 2009 11:02 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

CARETTA CARETTA

/13/...ohranitev te simpatične živali je ena prednostnih nalog tudi zaradi vedno bolj porušenega ekološkega ravnotežja: Laughing

Ohranimo želvo v slovenskem morju Morske želve, ki so se ujele v ribiško mrežo so danes vrnili tja, kamor sodijo. V okviru projekta Ohranimo želvo v slovenskem morju, ki ga ob finančni podpori družbe Petrol vodita Ministrstvo za okolje prostor in energijo ter območna enota Zavoda RS za varstvo narave v Piranu, so danes, izpred hotela Piran spustili v morje tri od štirih ulovljenih morskih želv Caretta caretta in nagradili ribiča, ki sta jih ulovila in prinesla v piranski Akvarij. Želve so se ujele v ribiško mrežo, iz katere sta ju rešila piranska ribiča Robert Vesenik in Karlo Bassaneze ter ju odnesla v piranski Akvarij. Pred izpustom so delavci Akvarija želvi zmerili, ugotovili njuno stanje in ju označili, kot to določaSredozemski akcijski načrt za varstvo morskih želv ( Action Plan for the Conservation of Mediterranean marine Turtles), ki so ga leta 1989 sprejele države podpisnice Barcelonske konvencije. Izpuščene želve so merile 43 x 38, 30 x 27 in 29 x 27 centimetrov. Načrt določa aktivnosti in ukrepe, ki naj bi pripomogli k uspešnejšemu varovanju želv, pa tudi aktivnosti, namenjene ozaveščanju različnih javnosti. Republika Slovenija preko piranske območne enote Zavoda RS za varstvo narave in piranskega Akvarija, Srednje pomorske šole Portorož deloma že uresničuje omenjeni akcijski načrt in sicer v delu, ki se nanaša na zbiranje podatkov o pojavljanju karete in označevanju ulovljenih in zatem izpuščenih primerkov. Morske želve so med najbolj ogroženimi morskimi organizmi v Sredozemlju. Vzroki za njihovo ogroženost so zelo različni in zato so različne in številne tudi aktivnosti, s katerimi lahko izboljšamo njihovo stanje. V slovensko morje redno zahaja želva Caretta caretta, ki ima največje gnezdišče na grškem otoku Zakinthos, v južnem Jadranu, gnezdi pa tudi na obalah Turčije in Cipra ter nekaterih drugih sredozemskih držav.Kareta je v Sloveniji zakonsko zaščitena z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst. Ob zakonskem varovanju je namreč prvi pogoj za ohranitev karete nedvomno dobro poznavanje njenih "življenjskih navad" in z njimi povezanih območij gnezdenja, razmnoževanja in prehranjevanja, poznavanje selitvenih poti in nenazadnje območij prezimovanja. Prav sodelovanje ribičev je pri tem ključnega pomena, saj so ravno oni tisti, ki se s kareto največkrat srečajo, ko se ujame v ribiške mreže. S pomočjo podatkov, ki jih posredujejo ribiči, bodo lahko natančneje opredelili status karete v slovenskem morju, pomen severnega Jadrana za njeno ohranitev ter nenazadnje omogočili, da jo bodo v slovenskem morju srečevali tudi naši otroci in vnuki. Podatki o ulovu so se doslej v pretežni meri nanašali na piranski del morja in ribičev. Da bi k sodelovanju pri obveščanju o ulovu pritegnili vse slovenske morske ribiče in tudi druge uporabnike morja, sta ministrstvo in piranski zavod zasnovala akcijo ohranjanja želve, ki je del partnerskega dogovora ministrstva in družbe Petrol pri ohranjanju in trajnostni rabi slovenskih voda. V zadnjih letih je bilo označenih in ponovno izpuščenih približno trideset želv. V letošnjem letu je bilo doslej ulovljenih že 15 primerkov, od katerih je bilo enajst najdenih mrtvih. Pet želv ki so bile v Akvariju, eno so zaradi njene velikosti ( njen oklep je bil dolg skoraj 70 centimetrov) takoj po označitvi spustili, tri pa so znova zaplavali v piranski zaliv danes, ena pa je ostala v Akvariju. Družba Petrol za sodelovanje v akciji vsakemu, ki prinese želvo, podari simbolično nagrado bon za 50 litrov goriva ter priložnostno majico. Danes sta bila nagrajena Robert Vesenik in Karlo Bassanez, ribiča doma iz Pirana.. Iz zgibanke Želva išče prijatelje - Ohranimo želvo v slovenskem morju Povprečno je velika 50 centimetrov, težka do 50 kilogramov, ima veličasten oklep in dobre namene. Morski želvi po latinsko rečemo Caretta in je nedvomno ena najbolj znanih, žal pa tudi ena najbolj ogroženih vrst Sredozemlja.

VŠEČ SO JI NAŠI GOSTJE

Želva nas obiskuje med aprilom in novembrom, v obdobju, ki je za njeno preživetje ključnega pomena. Plitvo slovensko morje je optimalno prehranjevalno območje za mlade karete. Te se namreč v prvem obdobju hranijo s prosto plavajočimi organizmi, zatem pa izključno z organizmi, ki se zadržujejo na morskem dnu. Z ohlajanjem severnega Jadrana se želve selijo južneje, del populacije pa verjetno celo zapusti Jadransko morje. Želva najpogosteje preseneti ribiče, zato jih vabimo, da sodelujejo pri projektu ohranjanja želve v slovenskem morju. Poleg njih pa vabimo tudi vas, da spoznate, kako nujno je, da se z našo morsko gostjo lepo ravna, in se seznanite s priporočenim ukrepanjem ob srečanju z njo.

VELIKI PRIJATELJI MALE ŽELVE

Družba Petrol se je vključila v partnerstvo za vodne vire. Države podpisnice Barcelonske konvencije so leta 1989 sprejele akcijski načrt za varovanje sredozemskih morskih želv, ki med drugim določa ukrepe in primerno ravnanje. Mednarodnim prizadevanjem se je Slovenija dejavno pridružila. S projektom Odkrivamo bisere slovenskega morja želita Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter družba Petrol prispevati k uspešnejšemu varovanju želv in povečati vedenje javnosti o pomenu te vrste za biotsko raznovrstnost. S podporo projektov je družba Petrol prevzela dejavno vlogo pri trajnostni rabi slovenskih voda in s tem še enkrat poudarila svojo zavezanost k družbeno odgovornemu poslovanju.

SREČANJE ŽLAHTNE VRSTE

Če vidite ali ulovite morsko želvo, bodite z njo prijazni, vaše sodelovanje pa bo nagrajeno. Zapišite si kraj srečanja, pripišite številko oznake (najdete jo na sprednjih ali zadnjih okončinah želve), opišite tudi stanje živali oziroma svoja dodatna opaženja. Želvo čimprej izpustite in podatke skupaj s svojim imenom in priimkom sporočite na enega od navedenih naslovov. Če želva nima nobene oznake, jo zavarujte s kakršno koli vlažno tkanino, takoj pokličite enega od naših sodelavcev in pomagali vam bomo, da boste ravnali najbolje. Valter Žiža, Akvarij Piran, Kidričevo nabrežje 4, 6330 Piran, tel. 041 975 386 ali 05 673 25 72 Tihomir Makovec, Nacionalni inštitut za biologijo - Morska biološka postaja, Fornače 41, 6330 Piran, tel. 040 835 234 ali 05 674 63 68 Več informacij: Robert Turk, ZRSVN, OE Piran: 05 671 09 01, e-pošta: robert.turk@zrsvn.si, Mateja Simčič, MOP, Služba za odnose z javnostmi, 01 478 73 45, e-pošta: mateja.simcic@gov.si , www.gov.si/mop/ . 2003 Ohranimo želvo v slovenskem morju Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOPE) in Petrol sta danes v Piranu v sklopu dogovora o sodelovanju pri ohranjanju dobrega stanja slovenskih voda ter pri projektih z naslovom Odkrivamo bisere slovenskega morja predstavila projekt Ohranimo želvo v slovenskem morju. Delno sta projekt doslej neformalno uresničevala piranska območna enota Zavoda RS za varstvo narave in piranski Akvarij z zbiranjem podatkov o eni najbolj znanih ogroženih živalskih vrst Sredozemlja ter označevanjem ulovljenih in nato izpuščenih želv. Namen projekta je predvsem ozaveščanje javnosti o pomenu te živalske vrste, o ustreznem ravnanju z želvami in zmanjšanju naključnega ulova v stoječe ribiške mreže. Morska želva z latinskim imenom carreta carreta se v slovenskih vodah pojavi predvsem med aprilom in novembrom, kar je ključnega pomena za njeno preživetje. Plitvo slovensko morje je primerno prehranjevalno območje za mlade karete. Te se v prvem življenjskem obdobju hranijo s prosto plavajočimi organizmi, zatem pa izključno z organizmi, ki se zadržujejo na morskem dnu. Z ohlajanjem morja se želve selijo južneje, del populacije pa najbrž zapusti Jadransko morje. Dosedanje izkušnje so pokazale, da želvo najpogosteje opazijo ribiči, ko se zaplete v ribiške mreže, a za prijavo dogodka niso motivirani, je povedal vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave Robert Turk. Od leta 1995, ko so v Piranu začeli z nerednim izvajanjem označevanja in evidentiranja želv v sklopu Sredozemskega akcijskega načrta za varstvo morskih želv, ki poteka pod okriljem Mednarodnega centra za zaščitena območja v Tunisu, so označili in evidentirali 60 želv. Dobljeni podatki pa niso relevantni za opis pogostnosti pojavljanja morske želve v slovenskih vodah. Prav tako pa ne omogočajo sledenja življenjskega ciklusa in selitvene poti želv. Projekt, ki ga bo izvajal piranski Zavod za varovanje narave, koordiniralo pa MOPE s finančno podporo Petrola, ki je za to namenil 2,2 milijona tolarjev, bo predvsem informiral in ozaveščal javnost o vlogi te ogrožene živalske vrste. Zato so pripravili informativno zgibanko, Petrol pa tudi nagrade za vse, ki bodo sporočili najdbo želve piranskemu Akvariju ali Morski biološki postaji. Tako bodo najditelji nagrajeni s priložnostnimi majicami, medtem ko bodo ribiči, ki bodo najdbo sporočili pristojnim, prejeli tudi darilni bon za 50 litrov dizelskega goriva.
http://slovensko-morje.net/zest_product-print.php?product_id=15
2005
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=3518
2007
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=7000
2009
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=10393

IZPUŠČENA

http://www.zrsvn.si/dokumenti/54/2/2008/sj_1ujeta_zelva_1259.pdf
http://morigenos.blogspot.com/

22.06.2011

V Piranskem aquariju so operirali zaščiteno želvo caretta caretta, ki jo je na Belih skalah v torej našel Marko Dodič. Hudo poškodovano in 22 kilogramov težko želvo so z vrtalnim strojem in posebno žico zašili, poškodovani in s prvo tako operacijo oskrbljeni del oklepa pa so zalili s posebno smolo za obnavljanje živalskih oklepov in kljunov.
Med dobri dve uri trajajočo operacijo, s sodelavci jo je opravil vodja azila za prosto živeče šivali na Muti dr.Zlatko Golob, je bila pacientka potrpežljiva in mirna. Želva, ki bi brez pomoči in operacije poginila, bo po zagotovilih dr.Goloba okrevala tri tedne, nato jo bodo vrnili v morje. Nesrečno caretto caretto je verjetno poškodovalo kakšno plovilo.

BARKOVLJE

Želva, ki sta jo športna ribiča po pomoti ulovila pred Barkovljami, tehta 30 kilogramov in ima polmetrski oklep. Trenutno je na opazovanju v miramarskem morskem parku, kjer zanjo skrbi osebje organizacije WWF, čez nekaj dni pa jo bodo spet izpustili. Glavata kareta je verjetno priplavala iz daljne Grčije. (WWF MIRAMAR)
http://www.primorski.it/publisher/Fotografija%20dneva/section/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:24; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Avg 18, 2009 11:15 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

AQUARIUM

/13/... v enega naših prvih morskih objektov smo hodili še kot osnovnošolci in srednješolci, tako se ta tradicija ohranila še vse do danes:

Akvarij ima svoje prostore ob notranjem mandraču piranskega pristanišča na Kidričevem nabrežju 4. Ustanovljen je bil leta 1964, ko je Društvo akvaristov Slovenske obale dobilo dovoljenje za prenovo prostorov stare zgradbe Pomorske in ribiške šole. S polno mero je začel delovati šele leta 1967, ko je prišel pod upravo Srednje pomorske šole Portorož. Ima več bazenov, ki so v glavnem osvetljeni z umetno svetlobo, ponekod pa skozi okna preseva tudi naravna. Bazeni so 300- in 100-litrski, osrednji stenski pa je 2000-litrski. V ustanovi je zaposlen izurjen potapljač, ki skrbi za brezhibno delovanje akvarijskega sistema. V bazenih si lahko ogledate okoli 200 gostov iz podmorskega sveta; med temi lahko spoznamo do 140 različnih vrst morskih organizmov. V akvariju lahko opazujemo navadno hobotnico, navadne špare, zobatce, pisane ustnače, glavače, menule, babice, brancine, pri nas zelo redko veliko kirnjo in še mnogo drugih morskih živali. Seveda si lahko ogledamo tudi alge - npr. sargaško algo, pozejdonko in cistoziro. V posebnem prostoru je velik talni bazen, v katerem plavajo morski psi trneži, ciplji, brancini, vrane idr. Med drugim si tu lahko ogledate tudi raroga, velikega morskega pajka, kačje repe, male morske ježke, različne vrste spužev...
Akvarij Portorož Kidričevo nabrežje 4 6330 Piran Telefon: 05 673 25 72, 05 674 72 41 Faks: 05 674 72 42 Skrbnik : Piran - Turistično združenje Portorož Telefon : 05 674 22 20 ticpo@portoroz.si; ticpi@portoroz.si Poletni urnik (16.6. - 01.09.) vsak dan 09.00 - 22.00 Zimski urnik (1.9. - 15.6.) vsak dan 10.00 - 12.00 in 14.00 - 19.00

OGLEDI GPS

Northing (N) : 45,5281 GPS Easting (E) : 13,5676
http://www.slovenia.info/si/ostale-znamenitosti/Akvarij-Portoro%C5%BE.htm?ostale_znamenitosti=5651&lng=1
http://www.exotic-animals.org/pajki/vsi_clanki/nujna_so_varna_pribezalisca_za_ogrozene_velikanke.htm http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/32251 http://www.zrs.upr.si/SL/Zaloznistvo/annales/Anali21/lipej1_sl.htm http://morigenos.blogspot.com/

PREPOTREBNA OBNOVA

Obnovitev akvarija v središču Pirana naj bi stala dober milijon evrov Piranski akvarij naj bi svojo novo podobo dočakal maja 2009. To naj bi zagotovili s pismom o nameri o obnovi piranskega akvarija, ki so ga ob nedavnem obisku vlade v slovenski Istri in na Krasu podpisali minister za šolstvo in šport Milan Zver, piranski župan Tomaž Gantar in direktorica Hotelov Piran Ana Žerjal. Po mnenju ravnatelja srednje pomorske šole Marijana Tončiča, ki ima akvarij v upravljanju, bi investicija v obnovo akvarija (pritličje in prvo nadstropje) znašala okoli milijon evrov, samo pritličje pa nekaj več od pol milijona evrov. Zaenkrat je za dejavnost akvarija sprejeta samo odločitev o obnovi pritličja. Kot pravi Tončič, namerava šolsko ministrstvo v celoti financirati prostore, ki jih ima v lasti, torej prostor, namenjen dejavnosti akvarija. Po njegovih besedah je zelo pomembno, da akvarij ostaja na isti lokaciji, tj. v središču mesta, saj s tem "življenje ostaja v Piranu", v nasprotnem primeru pa bi bilo mesto na izgubi in bi postalo "mrtvo". Trenutno je v akvariju okoli 200 gostov iz morskega sveta. Po njegovih besedah bo na ogled nekaj akvaristike, terarij in laboratorij, kjer se bodo otroci s to dejavnostjo lahko ukvarjali bolj poglobljeno. Trenutno je v akvariju okoli 200 gostov iz morskega sveta, med njimi okoli 140 različnih vrst morskih organizmov in 70 primerkov različnih rib. Akvarij bo vsebinsko ostal takšen kot je; gre namreč za prikaz življa v tržaškem zalivu. "Nesmiselno je otrokom predstavljati Rdeče morje ali Koralni greben v Avstraliji, ker z njimi nimamo nobene povezave," je dejal Tončič in dodal, da razmišljajo tudi o nabavi manjšega plovila, ki bi ga akvarist uporabljal za potapljanje. * Nesmiselno je otrokom predstavljati Rdeče morje ali Koralni greben v Avstraliji, ker z njimi nimamo nobene povezave," je dejal ravnatelj srednje pomorske šole Marijan Tončič. Površina celotnega objekta piranskega akvarija, ki je razdeljen v etažno lastnino, obsega 820 kvadratnih metrov, površina samega akvarija pa okoli 220 kvadratnih metrov. Lastnik posameznega dela je Akvarij Piran oziroma država, lastnik poslovno turističnih prostorov Hoteli Piran, posamezni prostori pa so skupni. Z nepremičnino v lasti države upravlja Srednja pomorska šola Portorož, z delom nepremičnine, ki je v lasti družbe Hoteli Piran pa le-ta sama. Občina Piran je lastnica in upraviteljica celotne javne cestne in komunalne infrastrukture na območju Občine Piran ter s tem tudi dela ob objektu Akvarija Piran. Tudi v prihodnje bodo v piranskem akvariju predvsemživali iz tržaškega zaliva. (Foto: STA) Po besedah direktorice Hotelov Piran Žerjalova je hiša v izjemno slabem in dotrajanem stanju, saj objekt nima vmesnih betonskih plošč, zato ga morajo vsi lastniki obnoviti istočasno. Kot je povedala, bodo Hoteli Piran investirali v poslovno turistično dejavnost, o predvidenih stroških pa zaenkrat ne more govoriti.
http://www.pozareport.si/?Id=zanimivosti&View=novica&novicaID=302

VILLA PIRANESI

Za nova doživetja morja Akvarij ob Piranskem Mandraču je s svojo bogatop vsebino znan in cenjen tudi med strokovnjaki po svetu. Na leto ga obišče okoli 30.000 obiskovalcev in verjetno ga ni Slovenca, ki še ni bil v njem. Za javnost so ga odprli pred 45 leti, a so ga lani zaradi nujno potrebne obnove zaprli, saj je deloval v že nemogočih pogojih. Če se ne bo kaj zapletlo, bo sprejel prve ribice v poznem poletju. Za tretjino bo večji, bazeni bodo najsodobnejši in precej prostornejši, imel bo zaprt sistem kroženja vode, ki jo bodo po potrebi segrevali, hladili, filtrirali, več bo prostora za preparirane ribe ter še kakšne druge eksponate, ki jih do sedaj enostavno niso imeli kam dati in na sploh bo med najsodobnejšimi na Jadranu, če ne celo v Evropi. V akvariju trenutno strokovnjaki firme Sirio Mare iz Rima vgrajujejo zapleteno najsodobnejšo akvaristično opremo in instalacije. Prenova akvarija se je nekoliko tavlekla, ker gre za tehnološko nadvse zahteven projekt, poleg tega pa so zastoji nastali zaradi odkritja temeljev bazilike v njem. Te so ohranili in bodo na ogled v tlaku arhitektonsko skrbno obnovljenega akvarija, v katerem so tudi sicer na mnogih mestih ohranili prvotno stanje spoštljivo starih kamnitih zidov in jih vklopšili v notranji ambient. Tudi Hoteli Bernardin so končali gradnjo apartmajev nad akvarijem in prvi gosti že dopustujejo v Vili Piranesi, kot so jo poimenovali.

BOGATEJŠI AKVARIJ

oskrbnik akvarija Valter Žiža:˝Intenzivno se pripravljamo na to, kako bomo čez kakšen mesec začeli polniti bazene oziroma zbirati novo zbirko, jo graditi iz nič. Pred obnovo smo namreč ribe podarili drugim akvarijem, nekaj smo jih izpustili v morje, nekaj pa jih čaka v gojišču rib v Piranskem zalivu, da jih pripeljemo nazaj. V akvariju bo našlo svoj dom več rib iz tržaškega zaliva kot sedaj.˝
priloga primorskih novic ISTRA - 26.08.2009 str.4

ODPRTJE

Pred letom in pol so zaradi prenove iz piranskega akvarija izpustili vse ribe, te dni pa je v njem spet živahno. Odprli ga bodo 12.okrobra, v nedeljo pa so začeli polniti bazene s špari, fratri, šargi, giricami, salpami, hobotnicami, morskimi psi, ražami,...˝ Poklicni in športni ribiči nam prizadevno prinašajo primerke, tako, da je petina bazenov že polna,˝ je vesel oskrbnik Valter Žiža.

DESTINACIJE

http://www.destinacije.com/slika_nav.asp?lang=slo&pg=1&folder=Slike-Slovenija&cp=10&s=Next

ŠANPJERO FOTO:

Ko ugorji obmolknejo V ponedeljek bodo slovenski ljubitelji morja po 45 letih dobili prenovljen, sodoben morski akvarij. Še en dosežek, ki bo šel v zgodovino dobrega na področju pomorstva. * Skat * Volnata rakovica s plaščarjem * Morski zvezdi in babica * Muškatna hobotnica * Fratri * Želva kareta * Škarpena Ko je sv. Petru iz Betsajde, ribiške vasi onstran Genezareškega jezera, zmanjkalo denarja, je po naročilu svojega učitelja potegnil iz vode ribo, jo prijel z dvema prstoma in iz nje stresel kovance. Na mestu, kjer jo je prijel, sta ostali dve črni lisi. Ker je sv. Peter tudi zaščitnik kovačev, je od iste ribe včasih poskusil dobiti kovance še kak kovač. In je s črnimi prsti tudi on pustil sledi na njej. Odtlej Slovenci rečemo ribi kovač, drugi pa riba sv. Petra (šanpjero, po domače), pripoveduje legenda o eni najbolj nenavadnih, najbolj vesoljskih rib v našem morju. Sv. Peter je bil med ribiči očitno čislan, zato tudi nadvse posebnemu polžu pravijo Petrovo uho, drugemu polžu rečejo oko svete Lucije, nadvse dobrim školjkam kape santam Jakobove pokrovače, mušolam, enako slastnim sadežem, pa Noetove barčice. In pri Noetu se vse začne. Morje je, skratka, sveto pismo in deset božjih zapovedi v enem. Kdor si želi potešiti dušo z vsaj enim ali drugim poglavjem iz te najdebelejše knjige na svetu, se poda v akvarij. Morje je božanstvo in akvarij njegova cerkev na kopnem, bi lahko dodali. V ponedeljek bodo slovenski ljubitelji morja po 45 letih dobili prenovljen, sodoben morski akvarij. Še en dosežek, ki bo šel v zgodovino dobrega na področju pomorstva. Dobrega na več načinov: Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča, je nedavno dejal, da je akvarij izstopajoč primer dobre prakse pri uresničevanju projektov javno-zasebnega partnerstva. Pravzaprav je nenavadno, da sta se po dolgem omahovanju za prenovo odločila predvsem ministrstvo za šolstvo (zasluge imata prejšnji minister Milan Zver, ki je odločno podprl začetek del, in zdajšnji minister Igor Lukšič, ki je projekt nadaljeval in ga dokončno uresničil) in občina Piran. Zaman smo pričakovali še vrsto drugih podpornikov – predvsem ni bilo pričakovanega prispevka turističnega gospodarstva, poudarja Šoltes. »Dobro je, da je akvarij ostal v mestu, v neposredni bližini ribičev,« poudarja Valter Žiža, akvarist, ki je uspešno nadomestil legendarnega piranskega potapljača Zvoneta Kralja. »Zdaj, ko smo morali v enem mesecu pripraviti zbirko, se je izkazalo, kako pomembna je pomoč ribičev. Vsak dan mi kateri prinese eno ali drugo zanimivo morsko bitje. Ravno včeraj so me klicali v Izolo in mi podarili še eno balestro, denimo. Menim, da mi pri oblikovanju in dopolnjevanju zbirke pomaga kakih 40 ljudi, predvsem poklicni ribiči, športni ribiči iz društva Oradela Piran ter Ribiškega in potapljaškega društva Piran, ribogojci. Včasih poskrbimo za menjave z drugimi akvaristi ... Zbirka v enem mesecu še zdaleč ne more biti popolna in je izpopolnjena približno dve tretjini ali tri četrtine. V kratkem času smo vendarle naredili čudeže. Dopolnjevali jo bomo približno eno leto,« pravi akvarist in potapljač.
http://www.delo.si/clanek/89847

NAJNOVEJŠE FOTOGRAFIJE

http://www.pomorska-sola.si/Slike/Forms/DispForm.aspx?ID=154&Source=http%3A%2F%2Fwww%2Epomorska%2Dsola%2Esi%2FSlike%2FForms%2FAllItems%2Easpx%3FRootFolder%3D%252fSlike%252fAkvarij%2520Piran%252fZacetek%255fGradnje%26View%3D%257b7C0622F7%252d8E45%252d464B%252dA7F2%252dED277B708E83%257d&RootFolder=%2FSlike%2FAkvarij%20Piran%2FZacetek%5FGradnje http://www.pomorska-sola.si/Slike/Forms/DispForm.aspx?ID=155&Source=http%3A%2F%2Fwww%2Epomorska%2Dsola%2Esi%2FSlike%2FForms%2FAllItems%2Easpx%3FRootFolder%3D%252fSlike%252fAkvarij%2520Piran%252fZacetek%255fGradnje%26View%3D%257b7C0622F7%252d8E45%252d464B%252dA7F2%252dED277B708E83%257d&RootFolder=%2FSlike%2FAkvarij%20Piran%2FZacetek%5FGradnje http://www.pomorska-sola.si/Slike/Forms/DispForm.aspx?ID=240&Source=http%3A%2F%2Fwww%2Epomorska%2Dsola%2Esi%2FSlike%2FForms%2FAllItems%2Easpx%3FRootFolder%3D%252fSlike%252fPrenovljen%2520Akvarij%2520v%2520Piranu%26View%3D%257b7C0622F7%252d8E45%252d464B%252dA7F2%252dED277B708E83%257d&RootFolder=%2FSlike%2FPrenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu http://www.pomorska-sola.si/Slike/Forms/DispForm.aspx?ID=250&Source=http%3A%2F%2Fwww%2Epomorska%2Dsola%2Esi%2FSlike%2FForms%2FAllItems%2Easpx%3FRootFolder%3D%252fSlike%252fPrenovljen%2520Akvarij%2520v%2520Piranu%26View%3D%257b7C0622F7%252d8E45%252d464B%252dA7F2%252dED277B708E83%257d&RootFolder=%2FSlike%2FPrenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4064.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4065.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4066.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4067.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4068.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4069.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4070.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4071.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4072.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4073.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4074.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4075.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4076.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4077.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4078.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4079.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4080.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4081.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4082.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4083.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4084.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4085.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4086.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4087.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4088.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4089.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4090.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4091.jpg http://www.pomorska-sola.si/Slike/Prenovljen%20Akvarij%20v%20Piranu/IMG_4092.jpg FOTO: Piran odprl podvodni svet Morska bitja so v Piranu dobila novo domovanje. Akvarij ima za tretjino večjo površino od starega, prostornina posameznih akvarijev pa je kar petkrat večja. V njih pa so le ribe iz slovenskega morja in Tržaškega zaliva. http://24ur.com/novice/slovenija/foto-piranu-odprl-podvodni-svet.html Pisan živelj v piranskem akvariju Pred kratkim je vrata odprl prenovljen piranski akvarij. Obiskovalci lahko odslej še bolj uživajo v pogledu na morske živali in rastlinje. Kot piše na spletni strani akvarija, lahko obiskovalci opazujejo navadno hobotnico, navadne špare, zobatce, pisane ustnače, glavače, menule, babice, brancine, pri nas zelo redko veliko kirnjo in še mnogo drugih morskih živali. V posebnem prostoru je velik talni bazen, v katerem plavajo morski psi trneži, ciplji, brancini, vrane idr. Med drugim si obiskovalci lahko ogledajo tudi raroga, velikega morskega pajka, kačje repe, male morske ježke, različne vrste spužev...
http://www.siol.net/Data/Fotogalerije/Slovenija/2009/11/akvarij.aspx

KIT GLAVAČ

V Akvarij Piran je po letu dni priplaval kit Mursko čudo, Miracolo di mare, Miraculum maris, bo nekaj mesecev bogatil akvarij in dokazoval globino Piranskega zaliva

Danes ob 19. uri bo v piranskem akvariju odprtje razstave fotografij novinarja Borisa Šuligoja Mursko čudo, Miracolo di mare, Miraculum maris. Gre za fotografije kita glavača, ki je zašel v naše morje in tukaj poginil. Slike bodo tako predstavljene skoraj natanko leto dni potem, ko se je grbavec veličastno z breachingi poslovil od Pirančanov. Fotografije so nastale 24. februarja 2009 med Piranom in Savudrijo. Posnete so bile s čolna Srednje pomorske šole oziroma Fakultete za pomorstvo Portorož. Boris Šuligoj se ob tej priložnosti zahvaljuje: Pomorskemu in tehniškemu šolskemu centru Portorož, Fakulteti za pomorstvo in promet Portorož, zaposlenim v akvariju Piran, Marijanu Richterju za tehnično pomoč, Ubaldu Trnkoczyju za fotoshop, Sandru Kravanji, dijaku Gregorju Bajcu, Klavdiji Šavle in Ricku Harschu za prevod, Žigi Faganelu za violino in vsem, ki imajo radi kite.
http://www.primorska.info/novice/8234/v__akvarij_piran_je_po_letu_dni_priplaval_kitNazadnje urejal/a zoran13 Sre Nov 10, 2010 9:58 pm; skupaj popravljeno 9 krat

NARAVNOVARSTVENI LABORATORIJ

Akvarij je pomemben naravovarstveni laboratorij

Piranski akvarij že drugo sezono vabi v povsem novi in posodobljeni podobi. Na obnovo je res moral čakati nekaj desetletij, vendar se je splačalo, pravi vodja akvarija Valter Žiža, ki ob tem ne pozabi omeniti naklonjenosti dveh šolskih ministrov, Milana Zvera in Igorja Lukšiča.

Valter Žiža je od malega zavezan morskemu svetu. Po rodu je iz Poreča, ljubezen do morja pa mu je vcepil že oče, ki je vse življenje delal kot ribič. Dokončno ga je v študij biologije usmeril profesor na piranski gimnaziji Claudio Battelli, tudi sam strasten akvarist. Po krajšem obdobju poučevanja je Žiža pred trinajstimi leti pristal v akvariju, ki se mu odtlej posveča z dušo in telesom. Obenem dejavno skrbi tudi za pretok vseh pomembnih informacij v zvezi z dogajanjem v morju med institucijam, ki so tako ali drugače povezane z morjem.

Ker pa slovenska zakonodaja ne dopušča, da bi v akvariju predstavljali tudi zaščitene morske organizme, je eno glavnih poslanstev akvarija, ozaveščanje javnosti, v Piranu okrnjeno. Žiža je zato prepričan, da bo treba zakon prej ali slej dopolniti.

V piranskem akvariju je 25 bazenov s skupaj približno 80 kubičnimi metri vode. Bazeni so osvetljeni z umetno svetlobo, v njih domuje približno 140 vrst nevretenčarjev in okoli 60 vrst rib. Največji, dvatisočlitrski bazen je rezerviran za morske pse trneže, ciplje, brancine, lice ...
V piranskem akvariju tako še nekaj časa ne bomo videli morskega konjička, denimo, ali nekaterih redkih vrst želv, pa čeprav bi si teh najbolj želeli. Zakon namreč prepoveduje, da bi v akvariju predstavljali zaščitene vrste morskih organizmov. Edina možnost, da se do nekaterih zaščitenih vrst vendarle dokopljejo, je nakup v trgovinah z ustreznimi dovoljenji za trgovanje z živimi živalmi.

V praksi to pomeni, da morajo ribiči vsako zaščiteno morsko žival, ki bi se slučajno ujela v njihove mreže, vrniti v morje ali pa jo na skrivaj skuhati in si jo postreči za nedeljsko kosilo. Akvarist je namreč v nobenem primeru ne sme sprejeti pod streho, kaj šele, da bi jo predstavil javnosti. Edina izjema je poškodovana ali bolna žival, ki pa jo lahko v akvariju zadržijo samo tako dolgo, da si opomore. Junija letos so tako v piranskem akvariju zadrževali želvo glavata kareta, ki jo je poškodoval ladijski vijak in je bila potrebna zdravstvene nege. Ko si je opomogla, pa so jo takoj vrnili v morje.

Vodja piranskega akvarija Valter Žiža je prepričan, da zaradi tako omejujoče zakonodaje akvarij izgublja pomemben del svojega poslanstva, ki je tudi v ozaveščanju javnosti o ogroženih morskih vrstah. “Ko smo gostili ranjeno želvo, bi lahko izkoristili vsak obisk v akvariju, da bi predstavili to vrsto, opozorili obiskovalce na njeno ogroženost in pojasnili ukrepe za njeno ohranitev,” pravi Žiža, ki je prepričan, da je tovrstno ozaveščanje javnosti bistveno učinkovitejše kot kakršnokoli predavanje ob papirnatih seznamih ogroženih morskih vrst. Dokler pa ne bo prišlo do zakonske spremembe na tem področju, bomo morskega konjička, denimo, v Piranu lahko gledali le na logotipu akvarija.

Najpomembnejša vloga akvarija je izobraževalna, vendar še zdaleč ne zgolj v smislu predstavljanja različnih živalskih vrst, opozarja dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje. Če bi slovenska zakonodaja dopuščala, bi se lahko obiskovalci v akvariju v živo seznanjali z razmerami, v katerih živijo nekatere ogrožene vrste, z vzroki za njihovo izumiranje in načini za njihovo zaščito. Ena od pomembnih vlog akvarija je namreč prav naravovarstvena. Ker je piranski akvarij poleg tega še rehabilitacijski center za ranjene želve karete, bi bilo lahko osveščanje javnosti o skrbi za okolje in ogrožene vrste toliko bolj učinkovito. Dr. Lipej zato obžaluje, da slovenska zakonodaja ne dopušča predstavljanja ogroženih vrst v akvariju. Prepričan je, da s tem zamujamo pomembno priložnost za širjenje odgovornega odnosa do narave. Ob tem opozarja, da je bilo moč še pred slabim desetletjem med turističnimi spominki v Portorožu najti cele škatle posušenih morskih konjičkov, ljudje pa so jih kupovali, ne da bi se zavedali, da s tem spodbujajo njihovo izumiranje. Podobno velja za leščurje, ki jih ponekod mnogi v nevednosti še kar pulija z morskega dna in z njimi krasijo svoje dnevne sobe. “V akvariju bi morali imeti prav ogrožene živalske vrste, da bi jih obiskovalci spoznali in za zavedli pomena njihove zaščite,” je prepričan dr. Lipej. Ko govorimo o zaščiti narave, imajo namreč akvariji podobno vlogo kot živalski vrtovi, rezervati, botanični vrtovi ali semenske banke.

Morje presenečenj
Piranski akvarij sodi med najmanjše v Evropi, čeprav je eden najstarejših. Nastal je leta 1964 v okviru Društva akvaristov Slovenske obale, nekaj let kasneje pa ga je v upravljanje prevzela Srednja pomorska šola v okviru svojega ribiškega programa. Vse do pred dvema letoma, ko je bil temeljito obnovljen in posodobljen, pa je bila njegova usoda večkrat na nitki; tudi zato, ker ni bilo povsem jasno, katera ustanova naj prevzame skrb zanj.

V določenem trenutku je obstajal celo načrt, da bi akvarij preselili iz Pirana, a se to na srečo ni zgodilo, pravi Žiža. “Za mesto Piran bi bila izselitev akvarija prava drama,” je prepričan. Lani je namreč akvarij obiskalo približno 60.000 obiskovalcev in podoben obisk pričakujejo tudi letos. In čeprav so v piranskem mestnem jedru prostorsko omejeni na sedanje dimenzije, si Pirana, pravi Žiža, brez akvarija skorajda ni več moč misliti.

Predvsem med domačimi obiskovalci se najdejo taki, ki so nekoliko razočarani nad majhnostjo akvarija, se posmeje Žiža, običajno pa so presenečeni, da živi v našem morju toliko živalskih vrst. “Pri nas je razširjeno prepričanje, da je slovensko morje pusto in revno z življenjem, kar pa sploh ni res,” pravi Žiža. Še bolj presenetljivo pa je za mnoge obiskovalce odkritje, da večina akvarijskih prebivalcev živi v manjših globinah, že okoli piranskega valobrana, kjer so jih za potrebe akvarija tudi ulovili.

Sicer pa so med obiskovalci najbolj radovedni Avstrijci in Nemci, ki se zanimajo tudi za akvarijsko tehnologijo in delavnice. “Očitno je akvaristika za razliko od našega okolja med njimi zelo razširjena,” še pravi Žiža.

Ribji meniji za vsak okus
Vstop v akvarij je kot prestop v drug svet, v drugačno dimenzijo. Spremlja ga radovednost, a tudi rahlo nelagodje, kot da bi vdirali v prostor, ki nam ne pripada, ker ga obvladujeta globoka tišina in sanjska modrina.

“Naše morje sicer ni posebno intenzivno modro, je bolj zelenkasto, vidljivost je slaba, kar pa pomeni, da je v njem veliko planktona, torej hrane za morske organizme,” naju Žiža s fotografom prebudi iz zasanjanosti in ponovno vrne v realni svet. Akvarij zanj že dolgo ni več skrivnosten, temveč vsakodnevna skrb in veselje. Na plankton pa je nanesla beseda, ko je razlagal prehranjevanje različnih vrst rib. S planktonom namreč hranijo korale, nabirajo pa ga kar v morju okoli piranskega valobrana. Žiža svojim oskrbovancem raje privošči svežega kot kak industrijski nadomestek; za nabiranje planktona pa je dovolj gosta mrežica, s katero ga posname z vodne površine.

Poleg planktona je med akvarijskimi meniji zanimiv frapé, iz klapavic denimo. Vsak jutro ga pripravi iz približno pol kilograma školjk in ga razprši po bazenih. Prav posebno obravnavo pa terjajo roparice, kakršna je na primer škarpina. Zanjo morajo hrano, običajno je to lovka hobotnice ali kalamara, natakniti na paličico in simulirati plen. Le če se hrana premika, bo škarpina šavsnila po njej, sicer se zanjo ne bo zmenila.

Šele po prenovi so postale delovne razmere v akvariju dovolj ugodne, da se zaposleni lahko posvečajo vsaki vrsti rib posebej, vključno z njihovimi prehranskimi posebnostmi. “V starem akvariju za to ni bilo časa in ne možnosti. Ribam smo vrgli v bazen vsak dan nekaj sardel in vsaka se je pač znašla, kot je vedela in znala. Danes je povsem drugače,” pravi, ko nam kaže polne zamrzovalnike hobotnic, rib in školjk, tokrat v funkciji ribje hrane.

Bližnja srečanja ribje vrste
Od vseh akvarijskih bazenov je verjetno najbolj privlačen velik odprt kamnit bazen, ki je predviden za bližnja srečanja ljudi z ribami. Dovolj je s prsti narahlo vzvaloviti površino, že se bo zbrala pisana ribja druščina. In če bo ura kosila, bo marsikatera ribica preverjala, ali vaš prst ni morda nova jed na njenem jedilniku. Seveda gre za manjše ribe, ki niso nevarne, je pa izkušnja posebej dobrodošla za učence in otroke. Včasih lahko celo pomaga, da se otresejo strahu in predsodkov, ki običajno izhajajo iz neznanja.

Po nekaterih ocenah je največji akvarij v Evropi v Genovi. Zgradili so ga leta 1992 v okviru praznovanj petstoletnice odkritja Amerike, zgrajen pa je v obliki ladje, pripravljene na izplutje. Na 10.000 kvadratnih metrih stoji 700 bazenov z raznolikimi podvodnimi in obvodnimi bitji, letno pa ga obišče več kot milijon obiskovalcev.

Najlepši pa naj bi bil akvarij v Lizboni. Zgradili so ga leta 1998 v okviru svetovne razstave Expo 98, razdeljen pa je na pet različnih geografskih območij, ki prikazujejo življenje v oceanih nasploh ter ločeno v Atlantiku, Pacifiku, Indijskem oceanu in na Antarktiki. V akvariju živi okoli 8000 živali.
“Ko predstavljamo podvodni svet učencem, se osredotočamo na posebnosti podvodnega sveta, ko pa so na obisku odrasli, skoraj ne gre mimo kulinarike,” se pošali Žiža ob mojem odkritem občudovanju dveh častitljivih primerkov brancina v največjem bazenu. Akvarijski brancini seveda nikoli ne končajo na krožnikih, temveč ... v morju. Akvaristika se namreč drži načela, da je treba akvarij naseliti s čim mlajšimi primerki podvodnih organizmov, saj ti laže prenesejo stres ob selitvi iz morja. Ko pa primerno zrastejo in dosežejo zrelost, jih vrnejo v morje. Zaradi bivanja v akvariju, kjer ni naravnih sovražnikov, hrana pa je redno zagotovljena, se nikakor ne zmanjšajo njihove preživetvene možnosti, je prepričan Žiža. Sicer pa le redka riba dočaka starost, še doda; prehrambena veriga v naravi tega preprosto ne dopušča. Piranski akvarij ima zaprt sistem vodne oskrbe, ki zagotavlja lažji nadzor higiene in redno menjavo vode. Dvakrat tedensko zamenjajo približno deset odstotkov vode v bazenih, kar pomeni, da se v dobrem mesecu zamenja praktično vsa voda. Žiža ob tem opozarja, da bi bila zamenjava vse vode v bazenih naenkrat za ribe izjemno stresna, zato je ta sistem optimalen.

Je pa treba v akvariju posvečati posebno pozornost higieni in zdravju morskih organizmov. “Posebno nevarna so bakterijska obolenja. Če jih ne opazimo pravočasno, lahko z bakterijami okužimo vse bazene,” pravi Žiža, ki vsak dan natančno pregleda prav vsakega prebivalca akvarija in pozorno spremlja njegovo vedenje in reakcije. “Morski organizmi so zelo občutljivi. Včasih je dovolj praska ali odrgnina, da zbolijo. Zato se vsakemu od njih posebej posvečamo,” še pojasni Žiža ob koncu obhoda po akvariju.

Zunaj nas pričaka sončen in topel jesenski dan, v katerega zaplavamo kot riba v vodi.
http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Akvarij-je-pomemben-naravovarstveni--laboratorij.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Sep 2021 21:44; skupaj popravljeno 19 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Avg 27, 2009 10:24 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

MORIGENOS

/13/...tisti vztrajneži, ki skrbijo za čuvanje in razvoj ekološkega ravnovesja in posebej pri tem skrbijo za delfine AMANITA, DAPHNE, DEINON, KAI, MONI, MORIGENOS, NEMO, GEORGIOS, ARMANI in druge: Laughing

DAN DELFINOV

V organizaciji družtva za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev je tako kot že nekaj let nazaj tudi letošnje poletje odmevneje opozorilo na delfine našega morja. 25.julija so na Tartinijevem trgu v Piranu pripravili 5.Dan delfinov, ki je potekal pod geslom ˝Moji, tvoji, naši delfini˝ Na celodnevni prireditvi so radovedni obiskovalci in še zlasti otroci lahko ob pestrem, igrivem in tudi zabavno izobraževalnem programu iz prve roke izvedeli vse o teh priljubljenih sesalcih v slovenskem morju in o delovanju Morigenosa. Program so popestrila nagradne igre, izleti z ladjico Solinarko, zabavni program s plesnimi skupinami in koncert Samo Budn & band ter skupine Billysi. Predvsem zasluga Morigenosa je, da ve slovenska javnost o simpatičnih delfinih v našem morju iz leta v leto več. Delfine sistematično proučujejo že od leta 2002 in so bili prvi, ki so dokumentirali redno prisotnost v glavnem iste populacije delfinov v slovenskem morju, kjer se prehranjujejo, igrajo, počivajo in kar je nadvse vzpodbudno, razmnožujejo ter vzgajajo mladiče. Morigenovci svoja spoznanja objavljajo tudi v znanstvenih publikacijah, kot je naprimer revija Annales, ki je lani predstavila strokovni članek o vsem, kar do sedaj vemo o naših delfinih. Delfine načrtno opazujemo še zlasti poleti, ko tudi za vse, ki jih želijo spoznati, jih opazovati v naravnem okolju in prispevati svoj delež pri njihovem raziskovanju, pripravljajo 10 dnevne tabore. Letos so izvedli že tri in eden bo še v septembru. Na njih raziskovalne ekipe zbirajo informacije, ki lahko pomagajo pri učinkoviti zaščiti in ohranitvi delfinov in njihovega okolja. Obenem udeležence taborov spodbujajo k odgovornemu odnosu do morskega okolja. Osrednji del taborov je terensko znanstvenoraziskovalno delo, katerega osnova je najprej iskanje delfinov. To poteka z obalne opazoralne točke in s plovilom, ki pluje ob obali in zudi na odprtem morju. Ko delfine najdejo, jih spremljajo in opazujejo. Pri tem beležijo podatke o njihovi poziciji, številu, premikih, prisotnosti mladičev, odnosih med njimi, vedenju...Delfine za potrebe identifikacije fotografirajo in vse podatke pozneje uredijo, obdelajo ter shranijo. Identificirajo jih s pomočjo naravnih znakov na hrbtnih plavutih. Te so lahko različnih oblik, na njih pa so različne in s tem individualne brazgotine zareze in praske, kar je neke vrste delfinov prvi odtis. Te poškodbe dobijo, ki se igrajo, tepejo ali srečujejo z drugmi morskimi živalmi. Ugotovitve Morigenssa so dokaj optimistilčne. Do sedaj so pri nas identifikaciral že dobrih 100 delfinov, od tega 50 takoh, ki jih videvajo večkrat. Ocenjujejo, da je njihova populacija dokaj stabilna in zatrjujejo, da bo naših prijetnih srečanj z njimi še precej, če bomo znali ohranjati morski ekosistem
http://www.morigenos.org/
http://www.morigenos.org/index.php?path=Morigenos_Kdo_smo
http://www.morigenos.org/index.php?path=Reference
http://www.morigenos.org/index.php?path=Ekipa_kdo_je_kdo
http://www.morigenos.org/index.php?path=Delfini_pri_nas
http://www.morigenos.org/index.php?path=Tursiops
http://www.morigenos.org/index.php?path=Neverjetni_delfini
http://www.morigenos.org/index.php?path=Dan_delfinov
http://www.morigenos.org/index.php?path=Foto_galerija
http://www.morigenos.org/index.php?path=Foto_delfini_slovenskega_morja
http://www.morigenos.org/index.php?path=Foto_kit_grbavec
http://www.morigenos.org/index.php?path=Foto_fieldwork
http://www.morigenos.org/index.php?path=Foto_other_species
http://www.morigenos.org/index.php?path=Opazanja
http://www.morigenos.org/index.php?path=Raziskovalni_tabori
http://www.morigenos.org/index.php?path=Publications
http://www.morigenos.org/index.php?path=Zanimive_zadeve
http://www.morigenos.org/index.php?path=Sponzorji
http://www.morigenos.org/index.php?path=Recommended
http://www.morigenos.org/index.php?path=Links
http://www.morigenos.org/index.php?path=email

24. 8. 2009

Opravljena raziskava: Delfini Slovenije niso isti kot tisti pri Lošinju Raziskovalci društva Morigenos ter inštituta Plavi svijet (Hrvaška) so izvedli raziskavo, ki je bila v obliki znanstvenega članka pred kratkim objavljena v strokovni reviji Varstvo narave. Naslov raziskave je oz. »Identifikacija populacijske strukture velike pliskavke (Tursiops truncatus) v severovzhodnem Jadranu: prvi rezultati«. Ker raziskave delfinov potekajo tako v okolici otoka Lošinja kot tudi v slovenskih vodah, so znanstveniki obeh organizacij skušali ugotoviti, ali se na obeh preučevanih območjih zadržujejo iste živali, ki potujejo sem ter tja. Da bi to ugotovili, so pregledali obe fotografski bazi in primerjali fotografije plavuti identificiranih delfinov. Na podlagi naravnih oznak (zareze, praske, brazgotine) na hrbtnih plavutih delfinov, ki jih redno fotografiramo, je posamezne osebke možno prepoznavati in ločiti med seboj. To metodo imenujemo foto-identifikacija. Prvi rezultati kažejo na to, da je mešanje med obema preučevanima populacijama delfinov majhno, saj niti en delfin ni bil opažen na obeh območjih. To je podatek, ki je nadvse pomemben za prihodnje varstvene strategije delfinov v tem delu Jadrana, saj to najverjetneje pomeni, da sta obe populaciji vsaj delno ločeni. Ker v omenjeni raziskavi niso zajeti podatki zadnjih treh let (ko se je število identificiranih delfinov v bazi društva Morigenos še dodatno povečalo), bodo raziskavo v kratkem ponovili in vključili tudi novejše podatke. Za ogled članka (izvleček tudi v slovenščini) kliknite na spodnjo povezavo. Vsakdo lahko postane podporni član društva Morigenos in tako prispeva k našemu trudu za ohranitev delfinov in njihovega okolja! Članstvo v društvu je prostovoljno in je odprto vsakomur. Kaj pomeni biti podporni član? Podporni člani so tisti ljudje, ki želijo biti del društva Morigenos in prispevati k našemu trudu, vendar ne morejo ali ne želijo aktivno sodelovati v dejavnostih društva (vsaj ne redno). Takšno članstvo predstavlja predvsem moralno, pa tudi denarno podporo društvu. Podporni člani razen letne članarine nimajo nobenih dolžnosti pri delovanju društva, niti zanj niso odgovorni. Kaj pa aktivni člani? Aktivni člani sodelujejo pri vseh aktivnostih društva, od najbolj prijetnih do najmanj prijetnih. To vključuje raziskovanje na terenu, analizo podatkov, organizacijo različnih projektov, izvedba dogodkov in predavanj, administrativne zadeve, ipd. Aktivni člani imajo v društvu določene dolžnosti oz. zadolžitve. V nekaterih zadevah sodelujejo vsi aktivni člani, za določene zadeve ali projekte pa so zadolženi določeni aktivni člani. Vsak podporni član lahko sčasoma postane tudi aktivni član. Kako postanem podporni član?
1.) Izberite paket članstva (spodaj).
2.) Sporočite nam, da želite postati podporni član in nam posredujte svoje podatke. To lahko storite preko telefona, navadne pošte ali (še najbolje) elektronske pošte. Potrebujemo naslednje podatke:
* ime in priimek
* naslov
* izbrani paket
* telefonska številka
* elektronska pošta (ni nujno)
3.) Na naš transakcijski račun vplačajte članarino. Številka računa je 02019-0090647577, odprt pa je pri Novi Ljubljanski banki. Sklic ni potreben, če pa ga ponekod zahtevajo (npr. pri plačevanju preko interneta), je lahko zgolj "00" ali trenutni datum (za 1.1.2008 je sklic torej "01012008"). Potrdil o vplačilu nam ni potrebno pošiljati, saj bomo prejeli obvestilo že od banke.
4.) Ko prejmemo obvestilo o vplačilu in vaše podatke, vam bomo članski paket poslali po pošti. Čeprav pošiljke večinoma oddajamo takoj, si pridržujemo pravico, da od prejetja potrdila o vplačilu do oddaje pošiljke mine vsaj en teden. Vljudno vas prosimo za razumevanje.

PAKETI VELIKA PLISKAVKA (za mlade do 14 let) Letna članarina: 10 € Paket vsebuje: - zloženko društva Morigenos - razglednico - nalepko - letni bilten MorigeNews ORKA (za dijake in študente) Letna članarina: 15 € Paket vsebuje: - zloženko društva Morigenos - razglednico - letni bilten MorigeNews - 5 % popusta pri udeležbi na naših raziskovalnih taborih

NAVADNI DELFIN (za odrasle) Letna članarina: 20 € Paket vsebuje: - zloženko društva Morigenos - razglednico - letni bilten MorigeNews - 5 % popusta pri udeležbi na naših raziskovalnih taborih

SINJI KIT (za upokojence) Letna članarina: 15 € Paket vsebuje: - zloženko društva Morigenos - razglednico - letni bilten MorigeNews - 5 % popusta pri udeležbi na naših raziskovalnih taborih (ne, ne mislimo, da ste prestari)

KIT GRBAVEC (za družine) Letna članarina: 50 € Paket vsebuje: - zloženko društva Morigenos - paket štirih razglednic - letni bilten MorigeNews - 5 % popusta pri udeležbi na naših raziskovalnih taborih Naši kontaktni podatki: Društvo Morigenos Jarška cesta 36/a SI-1000 Ljubljana tel.: 01 541 07 45, 031 77 10 77 e-pošta: št. računa: 02019-0090647577
HVALA ZA VAŠO POMOČ IN PODPORO!

POSVOJITEV DELFINA

Ste vedeli, da lahko posvojite delfina? Čisto zares! S posvojitvijo delfina lahko "iz prve roke" izveste marsikaj zanimivega o življenju delfinov pri nas, hkrati pa s tem pripomorete k zaščiti teh delfinov in njihovega okolja. Toda kaj vse to pomeni? Posvojitev delfina ne pomeni, da je delfin vaša last in da ga odvlečete domov v banjo ali da morate zanj skrbeti kot za domačega ljubljenčka. Posvojitev je le simbolična in pomeni, da na nek način preko nas spremljate življenje tega delfina, hkrati pa nam pomagate pri boju za obstanek teh delfinov, pa tudi drugih morskih bitij. Delfin, ki ga posvojite, je divja žival, ki prosto plava v morju. In zakaj smo se odločili za takšno akcijo? Predvsem želimo s tem ljudem približati življenje delfinov in pomembnost ohranitve morja. Ozaveščanje javnosti ima torej pri tem pomembno vlogo. Hkrati pa s tem zbiramo denarna sredstva za naše delovanje, ki je usmerjeno v raziskovanje in zaščito delfinov. Ves denar, ki ga na ta način zberemo, je torej namenjen temu. Posvojite lahko 7 različnih delfinov, ki se zadržujejo v slovenskem morju. Kaj prejmete kot posvojitelj delfina?
* Certifikat o posvojitvi, z vašim in delfinovim imenom;
* dokument s fotografijo izbranega delfina in njegovimi podatki;
* majico društva Morigenos;
* razglednico;
* letni bilten MorigeNews po pošti.
In koliko stane posvojitev delfina? Za kako dolgo? Posvojitev delfina stane 27 € in traja eno leto. Po želji lahko posvojitelj po tem znova posvoji istega ali drugega delfina. Amanita Amanito smo spoznali v poletju 2004. Je eden izmed najlažje prepoznavnih delfinov in stalni obiskovalec slovenskega morja. Daphne Daphne smo spoznali v letu 2004. V letu 2005 je skotila mladička in nam tako odkrila svoj spol. Deinon Deinon je eden izmed prvih delfinov, ki smo jih spoznali v slovenskem morju leta 2003. Njegova hrbtna plavut je bela in polna brazgotin. Njegovo ime pomeni "veličasten" oz. "mogočen". Kai Kai smo spoznali leta 2004. Kai se pogosto približa našemu plovilu, včasih pa se rad izkaže tudi s kakšnim lepim skokom. Moni Moni je samica, ki smo jo spoznali leta 2003. Morigenos Morigenos je najbolj slavni delfin slovenskega morja in tudi delfin, ki ga v slovenskem morju najpogosteje srečujemo. Spoznali smo ga leta 2003. Njegova posebna hrbtna plavut nam omogoča prepoznavanje tega delfina že na morju. Nemo Nemo je mlad delfin, verjetno nekoliko starejši mladič, ki postaja samostojen. Rad izvaja visoke skoke ali druge "vragolije". Spoznali smo ga leta 2005. Kakšen je postopek za posvojitev delfina?
1.) Izberite delfina, ki ga želite posvojiti. Če želite, lahko posvojitev nekomu tudi podarite kot darilo.
2.) Posredujte nam podatke posvojitelja. To lahko storite preko telefona, navadne pošte ali (še najbolje) elektronske pošte. Potrebujemo naslednje podatke:
* ime in priimek posvojitelja
* naslov posvojitelja
* telefonska številka
* elektronska pošta (ni nujno)
* velikost majice, ki jo želite (XXL, XL, L, M, S, otroška - za koliko let starega otroka)
* ime izbranega delfina
3.) Na naš transakcijski račun vplačajte 27 € (dodatnih prispevkov bomo veseli). Številka računa je 02019-0090647577, odprt pa je pri Novi Ljubljanski banki. Sklic ni potreben, če pa ga ponekod zahtevajo (npr. pri plačevanju preko interneta), je lahko zgolj "00" ali trenutni datum (za 1.1.2008 je sklic torej "01012008"). Potrdil o vplačilu nam ni potrebno pošiljati, saj bomo prejeli obvestilo že od banke.
4.) Ko prejmemo obvestilo o vplačilu in vaše podatke, vam bomo pripravili paket za posvojitev in vam ga poslali po pošti. Čeprav pošiljke večinoma oddajamo takoj, si pridržujemo pravico, da od prejetja potrdila o vplačilu do oddaje pošiljke mine vsaj en teden. Vljudno vas prosimo za razumevanje. Naši kontaktni podatki: Društvo Morigenos Jarška cesta 36/a SI-1000 Ljubljana tel.: 01 541 07 45, 031 77 10 77 e-pošta: št. računa: 02019-0090647577 HVALA ZA VAŠO POMOČ IN PODPORO! Fotografije © Morigenos
http://morigenos.blogspot.com/
http://www.facebook.com/pages/Morigenos/88659627099 http://www.zrs.upr.si/EN/Zaloznistvo/annales/revija_annali.html http://www.zrs-kp.si/SL/home.htm

UMETNINE

/13/...da so delfini ena najbolj simpatičnih in inovativnih sesalcev, nam dokazuje tudi ta posneti video v akvariju SEA WORLD v Orlandu: Laughing

Delfini se tam zabavajo na fascinanten način. Iz odprtine na glavi, skozi katero dihajo, pod vodo ustvarjajo kroge iz zraka, kateri so zelo podobni tistim, ki jih kdaj pa kdaj, ustvarjajo kadilci.
http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=d3daae23-1697-41e7-a73c-b6bed4081fdd&open=four
http://www.youtube.com/watch?v=wuVgXJ55G6Y&eurl=http%3A%2F%2Fbusiness.hr%2FDefault2.aspx%3FArticleID%3Dd3daae23-1697-41e7-a73c-b6bed4081fdd%26open%3Dfour&feature=player_embedded http://www.youtube.com/watch?v=5us-v4bntP8&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=TMCf7SNUb-Q&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=8bZ0Q3RG-YA&feature=related

SPANJE

Že doslej je bilo znano, da delfini spijo le z eno polovico možganov, ker tako lahko ostanejo pozorni na morebitne sovražnike. Ni pa se vedelo, da lahko zdržijo brez spanja tudi do pet dni. Ameriški in izraelski raziskovalci so preizkusili njihovo slušno in vidno budnost ter ugotovili, da so se delfini tudi po 12o urah odzivali na povsem pravilen način in niso kazali znakov pomanjkanja spanca.
ŽIT - št.10, Svet znanosti in tehnike http://www.tzs.si/zit/

POGIN FOTO:

V Italiji nasedlo devet kitov Pet kitov je poginilo po tem, ko jih je skupno devet nasedlo na obalo na jugu Italije. Strokovnjake je dogodek presenetil, saj je ta za sredozemske vode izjemno nenavaden. Okoljevarstveniki pravijo, da sta kite zmedla onesnaženost in hrup, ki sta otežila sporazumevanje in prišlo je do tragedije. Kiti so v dolžino merili okoli 10 metrov in tehtali po več ton, z italijanskega ministrstva za okolje pa so sporočili, da so jih našli v četrtek na obali Puglie. Na ministrstvu so še povedali, da so štiri kite našli že mrtve, ostali pa so bili v zelo slabem stanju. Eden je poginil po dveh dneh, preostala dva pa nameravajo usmrtiti, saj je le malo upanja, da bosta preživela. Le dvema se je uspelo prebiti nazaj v globlje vode. Predstavniki Greenpeacea se strinjajo, da je dogodek izjemno nenavaden, saj se kiti na tem območju in v tem letnem času navadno ne zadržujejo. Okoljevarstveniki pravijo, da so kite, ki naj bi se v tem času zadrževali precej bolj južno, zmedli onesnaženost in hrup, ki sta jim otežila sporazumevanje in prišlo je do tragedije. Več bo znanega po opravljeni obdukciji.
http://www.delo.si/clanek/94767

MORSKI TIGRI

Avstralski moški mirno sedel na mrtvem kitu sredi velike pojedine morskih tigrov Nekega Avstralca so fotografirali, ko je sedel na mrtvem kitu, ki so ga jedli morski tigri. S tem dejanjem je Leon Deschamps želel razbiti mit, da so morski tigri prav tako krvoločni kot njihovi bližnji sorodniki morski psi. Deschamps je po svojem podvigu povedal, da je želel pokazati, da morski tigri niso le krvoločni ubijalski stroji in da je pripravljen zastaviti tudi svoje življenje, da bi to dokazal. Okoljevarstvenik iz zahodne Avstralije pravi, da ljudje mislijo, da so vsi morski psi isti in da so morski tigri žrtve tega prepričanja. "Morskih tigrov se bojimo, ker jih ne razumemo,“ je dejal. "Mečemo jih v isti koš kot velike bele in navadne morske pse, le zato ker so ena vrsta morskih psov, toda njihove prehranjevalne in plenilske navade so popolnoma drugačne.“ Deschamps opozarja, da moramo biti bolj pazljivi, ko govorimo o morskih psih. "Ljudi želim osveščati o teh živalih, jih poučevati, tako da bodo vedeli, da morski tigri niso le krvoločni morilski stroji.“ "Morski tigri niso konstantno agresivni. Ljudje lahko to tudi vidijo, potem ko sem se vrgel v sredino njihovega kosila. Ko se hranijo, naj bi bili najbolj nevarni, vendar mislim da jim je bilo kar všeč, ko sem jih trepljal po nosovih,“ jih zagovarja okoljevarstvenik.
http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042322863

KITI UBIJALCI

Skupina kitov ubijalcev je ob avstralski obali napadla kakšnih sto delfinov Osupli avstralski deskarji so zgroženi povedali, kakao so lahko le nemo opazovali skupino kitov ubijalcev, ki so se spravili na večje število delfinov, jih metali v zrak in jih nato med skoki lovili. Jamie Kidney je dejal, da je s prijateljem Antonom deskal na južnem avstralskem polotoku Eyre, ko je naenkrat ocean izbruhnil z ogromnimi količinami bele vode, nakar se je zdelo, da "se bo pričel sodni dan. Bilo je kaotično, videla sva ogromne količine bele vode in delfine, ki so leteli po zraku. Kiti ubijalci pa so jih nato lovili in jih metali naokrog. Niso in niso odnehali, grabili so jih in vse skupaj je delovalo precej nerealno,“ je povedal eden od deskarjev. Dvojica predvideva, da je bilo napadenih kakšnih sto delfinov, kiti pa so se z njimi igrali preden so jih ubili in pojedli. Biologinja Cath Kemper je dejala, da je precej nenavadno videti kite, ki delfine napadajo tako blizu obale. "Najverjetneje so se najprej samo malo razgledovali, nato pa naleteli na delfine. Dobili smo že nekaj drugih poročil, da so ubijalci napadali druge kite, a še nikoli delfinov.“ Kitom ubijalcem pravijo tudi "volkovi morja“, so na vrhu prehranjevalne verige v morju in se prehranjujejo tako z lignji kot tudi z večjimi ribami in sesalci. http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042324004

POGIN II

Na Novi Zelandiji je nasedla skupina več kot 60 kitov; tretjina jih je poginila Na obali severnega otoka Nove Zelandije je nasedlo več kot 60 kitov, od katerih jih je 20 umrlo, ostale pa je reševalcem uspelo vrniti nazaj v vodo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Manjši kiti so nasedli na polotoku Coromandel na severnem otoku Nove Zelandije, oblasti pa domnevajo, da je eden izmed vodilnih kitov jate zbolel in popeljal jato v plitvino, kjer so nasedli. V reševanje se je nato takoj vključilo več prostovoljcev, ki so kitom pomagali počakati na plimo, da so se lahko vrnili v morje. Na obalah Nove Zelandije vsako poletje prihaja do podobnih primerov, večinoma med migracijami kitov iz voda Antarktike. Znanstvenikom pa še vedno ni uspelo povsem pojasniti, kaj požene cele jate kitov na obale, kjer nasedejo in nato pogosto tudi poginejo. http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042326000

SEA SHEPHERD

Po trčenju s kitolovko ladja aktivistov danes potonila Ladja je danes potonila, šest aktivistov, ki so bili v času trčenja na krovu, pa je že včeraj rešil čoln organizacije Sea Shepherd. Aktivisti organizacije Sea Shepherd, ki se borijo proti kitolovu okoli Antarktike, so napovedali, da bodo nadaljevali svoj boj, čeprav je njihova ladja po sredinem trčenju z japonsko kitolovko danes potonila. "Naš cilj je gospodarsko potopiti japonsko kitolovsko floto, to je, da bankrotira," je dejal vodja aktivistov Paul Watson. Povedal je tudi, da je japonska kitolovka v vodah v okolici Antarktike v sredo namerno trčila v njihovo ladjo, saj naj bi Japonci v njej videli resno grožnjo vsakoletni kitolovski ekspediciji, ki ima podporo vlade v Tokiu. Ladja je danes potonila, šest aktivistov, ki so bili v času trčenja na krovu, pa je že v sredo rešil čoln organizacije Sea Shepherd. Japonska je na drugi strani krivdo za trčenje pripisala aktivistom. Avstralska in novozelandska vlada sta sicer sporočili, da je Tokio pristal v sodelovanje pri preiskavi trčenja. Ladja aktivistov je bila sicer registrirana v Novi Zelandiji, do trčenja pa je prišlo v vodah, ki si jih lasti Avstralija. Japonska kitolovska flota namerava letos s šestimi ladjami skupaj ujeti okoli 980 primerkov ogroženih vrst kitov. Gre za kitolov v tako imenovanem znanstvenem raziskovalnem programu. http://www.vecer.com/claneksve2010010805501758

RANJEN DELFIN FOTO:

Ranjen delfin v slovenskih vodah V slovenskem morju so opazili delfina z veliko rano na hrbtu, ki je plaval zelo počasi in težko dihal. Predvidevajo, da je poškodba posledica trka s čolnom. V Sloveniji so delfini zaščitene živali. Včeraj so člane društva Morigenos ribiči in zaposleni v Akvariju Piran obvestili o ranjenem delfinu v slovenskem morju. Nemudoma so se odpravili na morje, kjer so ga opazili pred Mesečevim zalivom. Ugotovili so, da gre za veliko pliskavko z veliko rano na hrbtu. Izmučen delfin je plaval zelo počasi in večinoma na površini, kar ni običajno. Ker se je medtem razbesnela nevihta, so ga pustili kakšni dve navtični milji od Pirana. Plaval je proti Italiji, oni pa so šli na kopno. Od takrat ga niso več videli. Polona Kotnjek iz društva Morigenos predvideva, da rana ni nastala zaradi mreže, temveč ob trčenju s plovilom, najverjetneje s propelerjem. Poškodba je stara vsaj nekaj dni. Delfin je bil v slabem stanju, težko je plaval in dihal. Bil je shujšan, zato predvidevajo, da že dolgo ni jedel. ''S kolegi iz Univerze v Trstu in morskega rezervata Miramare se dogovarjamo o načinih morebitnega ukrepanja,'' je povedala. Medtem prosijo vse, ki plujejo po morju ali se sprehajajo po obali, naj jih ob videnju delfina obvestijo. Ne približujte se mu, saj je v stresu in šoku. Tudi hranite ga ne, ker so delfini divje živali, ki jedo živo hrano in mrtvega plena. Možno je, da je delfin prvič priplaval v slovenske vode, saj ga člani Morigenosa niso prepoznali. Pred tem so že opazili delfine z manjšimi ranami ali poškodbami, vendar tako velike še ne. Delfine spremljajo od leta 2002, doslej so jih našteli čez 100 različnih. Okoli 70 pliskavk redno videvajo v slovenskih vodah, s pomočjo Morigenosa jih lahko tudi posvojite. http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/foto-ranjen-delfin-v-slovenskih-vodah.html 'Take živali ne moremo uloviti in posaditi na čoln' Sledenje delfinu bi že tako izmučeni živali povzročilo več škode kot koristi. Fotografiranje in opazovanje je bil tako edini pravilni začetni ukrep, pojasnjujejo v društvu Morigenos. Ob novici o ranjenem delfinu, ki je bil v slovenskem morju opažen v sredo, so v društvu za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev Morigenos prejeli nepričakovane odzive s strani javnosti, zato so se odločili za dodatna pojasnila. Delfini so v Sloveniji zaščitene živali. "Delfina smo v času nevihte zapustili zato, ker sledenje v takšnih razmerah ni bilo možno. Tudi sicer sledenje fizično že tako ali tako izmučeni živali povzroča samo še več nepotrebnega stresa. Opazovanje in fotografiranje poškodovane živali je bil prvi in edini pravilni začetni ukrep, ki je bil mogoč,“ so zapisali. Brez predhodnega ogleda živali, natančne analize poškodbe in fizičnega stanja delfina namreč ne bi bilo mogoče postaviti pravilne diagnoze. S pomočjo slikovnega materiala se poškodba lahko natančno analizira, kar na terenu pogostokrat ni možno, saj se žival premika, rane pa ni možno natančno pregledati od blizu. S pomočjo fotografij se tudi lažje posvetujejo s tujimi strokovnjaki in se tako skupaj odločijo o nadaljnjem ukrepanju, pojasnjujejo. Ranjenega delfina od srede niso več videli. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kiti in delfini, vedo, da reševalne akcije niso enostavna stvar, saj zahtevajo veliko mero koordinacije in ustrezne opreme, še pišejo v društvu Morigenos. Pogosto so neuspešne in nikakor ne smejo biti prenagljene. Poskusi ujetja že tako ali tako izmučenih živali mnogokrat pomenijo več škode kot koristi, tovrstni poskusi pa lahko predstavljajo nevarnost tako za žival kot tudi ljudi. Živali po takšnih akcijah pogosto poginejo zaradi stresa ali poškodb, ne glede na ukrepanje. "Naš glavni interes je, da se živali nudi ustrezna pomoč, zato želimo, da so naši ukrepi ustrezno premišljeni. Poudariti je treba tudi to, da tovrstna srečanja niso običajna, zato k naši standardni opremi ne sodijo mreža za ujetje delfina, dodatno plovilo in zdravila, ki bi bila poškodovani živali lahko v pomoč.“ Delfini so dolgi do tri metre in tehtajo tudi več kot 250 kilogramov, zato je pri tovrstni akciji potrebno tudi dovolj veliko plovilo – tako velike živali ni mogoče kar uloviti in jo posaditi na majhen čoln. "Ne nazadnje pa, tudi če bi imeli ustrezna zdravila in opremo, jih brez ustrezne predhodne diagnoze bolezenskega stanja oziroma poškodbe živali ne bi dajali,“ so še pojasnili. Strokovnjaki predvidevajo, da rana na delfinovem hrbtu ni nastala zaradi mreže, temveč ob trčenju s plovilom, najverjetneje s propelerjem. Poškodba je stara vsaj nekaj dni. Delfin je bil shujšan, zato predvidevajo, da že dolgo ni jedel. 'Delamo vse, kar je v naši moči!' Z objavo novice o poškodovanem delfinu so javnost želeli ustrezno obvestiti in poskrbeti za to, da se ob morebitnih novih opažanjih lahko hitro ukrepa. Obvestili so tudi Pomorsko policijo, Upravo RS za pomorstvo in Službo varstva obalnega morja, pa tudi italijansko obalno stražo. "Presenečeni smo nad negativnim odzivom dela slovenske javnosti, saj delamo vse, kar je v naši moči in to prostovoljno. Če opazite omenjenega delfina, vas lepo prosimo, da nas takoj obvestite na telefonski številki 031/771 077 in 041/ 981 990,“ so zaključili. Spomnimo … Kot je znano, so ribiči in zaposleni v Akvariju Piran včeraj obvestili o ranjenem delfinu v slovenskem morju. Opazili so ga pred Mesečevim zalivom in ugotovili, da gre za veliko pliskavko z veliko rano na hrbtu. Izmučen delfin je plaval zelo počasi in večinoma na površini, kar ni običajno. Ker se je medtem razbesnela nevihta, so ga pustili kakšni dve navtični milji od Pirana. Plaval je proti Italiji, oni pa so šli na kopno. Od takrat ga niso več videli.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/take-zivali-ne-moremo-uloviti-in-posaditi-na-coln.html

DAN DELFINOV VI

Društvo Morigenos tudi letos vabi na celodnevno prireditev »Moji, tvoji, naši delfini«, ki bo potekala že 6. leto zapored. Sedaj že tradicionalni Dan delfinov bo potekal na Tartinijevem trgu v Piranu, v soboto, 31. 7. 2010. Ljubitelji morja in narave boste lahko izvedeli več o delfinih v slovenskem morju, o aktivnostih društva v zadnjem letu, si ogledali razstavo fotografij ter z Oskarjem nagrajeni dokumentarni film Skriti zaliv. Otroci se bodo lahko udeležili ustvarjalnih delavnic in poučnih iger ter tako spoznali več o življenju delfinov. Dogajanje bodo popestrili srečelov, izlet z ladjico, nastopi plesnih skupin ter večerni koncert glasbenih skupin. Vstopnine ni. http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=11940 http://www.facebook.com/note.php?note_id=386637511434 http://www.kinodvor.org/skriti-zaliv http://www.thecovemovie.com/ http://www.takepart.com/thecove http://www.savejapandolphins.org/

DAR

»Samo delfinu je narava poklonila dar, h kateremu stremijo največji filozofi: nesebično prijateljstvo. Ne potrebuje nobenega človeka, a je kljub temu najbolj darežljiv prijatelj vseh in je že mnogim pomagal.« Plutarh (46–120)

JADRANSKO MORJE

http://www.jutarnji.hr/dobri-dupin-pronaden-mrtav--pogoden-harpunom-u-leda/880343/
http://www.glasistre.hr/istra/vijest/251529
http://www.24sata.hr/news/okrutno-pogodio-dupina-u-pluca-i-pustio-ga-da-ugine/187829/
http://www.jutarnji.hr/istrazivaci--i-mi-smo-u-soku--more-je-puno-morskih-pasa--kitova--kornjaca-i-dupina/880218/ http://www.24sata.hr/news/bebu-dupina-pokusala-su-spasiti-i-djeca-ali-je-uginuo/185636/
http://www.24sata.hr/galerija/ruzicasti-amazonski-dupin-pomaze-djeci-invalidima/184386/

AKUSTIČNI MONITORING

Akustični monitoring delfinov v slovenskem morju

Društvo Morigenos je lani, v začetku leta 2010, začelo izvajati akustični monitoring delfinov v slovenskem morju. Prve podatke že imamo, čeprav smo šele v zgodnji fazi. Akustični monitoring pomeni, da živali spremljamo in preučujemo tako, da s posebno opremo oz. hidrofoni (podvodnimi mikrofoni) zaznavamo in beležimo njihovo naravno oglašanje, s tem pa lahko ugotavljamo marsikaj zanimivega in pomembnega. V sodelovanju z Morsko biološko postajo v Piranu in Chelonia Ltd iz Velike Britanije smo v slovenskem morju namestili napravo imenovano C-POD (na fotografiji), s katero lahko prisotnost delfinov zaznavamo tudi v slabem vremenu, ponoči in nasploh takrat, ko ne moremo biti na terenu. Na ta način dobivamo dodatni vpogled v njihove vzorce pojavljanja v našem morju, njihovo prehranjevanje in celo interakcije z ribištvom. Spomladi 2010 pa smo v času opazovanja delfinov s prenosnim hidrofonom posneli tudi prve zvoke delfinov v slovenskem morju. Prvo akustično vzorčenje smo sicer začeli izvajati že v letu 2005, vendar je bila zadeva zgolj v testni fazi, saj takrat to ni bila ena izmed raziskovalnih prioritet. Poleg obstoječih metod raziskovanja bomo tako dobili več informacij o delfinih v Sloveniji in upamo, da bodo tovrstni podatki pripomogli tudi k njihovemu varstvu.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12636
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Avg 24, 2010 5:23 pm; skupaj popravljeno 12 krat

MLADIČEK

Daphne ima novega mladička

Približno 2 milji severozahodno od Pirana smo opazili novo prebivalko slovenskega morja.

Pred nekaj dnevi smo se odpravili na teren. Končno spet primerno vreme za terensko delo. Po manj kot 10 minutah plovbe je daleč na obzorju nekaj skočilo iz vode in povzročilo pljusk. Čoln smo usmerili tja. Morda so le tune. Tudi to je lepo opažanje. Na tihem pa smo vendarle upali, da so delfini. Spet temna podoba na obzorju. Neverjetno je, kako ti ob napetem pričakovanju srce začne hitreje utripati, medtem ko naokoli vidiš le mirno vodo, po kateri drsi čoln.

V naslednjem trenutku ni bilo več nobenega dvoma: delfini! Postopoma smo upočasnili in se skupini počasi približali od strani. Deinon! Amanita! Sami stari znanci. Kmalu smo ugledali majceno bitje, ki je plavalo ob svoji mami. Definitivno novorojenček, morda le teden ali dva star. Sprva nismo uspeli videti, kdo je mama. Nato pa spoznanje: Daphne! Novi mladički so vedno dobra novica. Ker pa je nova mama Daphne, eden izmed najpogostejših delfinov pri nas, je novica še toliko boljša. Tu je tudi Emanuela, s svojim leto dni starim mladičkom, ki smo ga spoznali lani poleti, ko je bil še novorojenček. Dejstvo, da je preživel svoje prvo leto, je zelo vzpodbudno. Upamo, da bo isto dosegla tudi Daphne. Mnogi mladički prvega leta življenja namreč ne preživijo. Toda če je to uspelo njeni najboljši prijateljici, verjamemo, da bo isto uspelo tudi Daphne.
http://www.obala.net/obala/daphne-ima-novega-mladicka-52981/clanek

DAN DELFINOV II

Dan delfinov v Piranu
V našem morju se po oceni društva Morigenos redno zadržuje blizu 70 delfinov.
"Vse zmogljivosti smo zapolnili. Okoli sto ljudi smo popeljali z ladjo Solinarka, vsi so upali, da bomo na dveh vožnjah danes srečali kakšnega delfina, ampak danes niso razmere za to prav primerne, prometa na morju je res veliko,“ smeje razlaga Tina Centrih iz društva Morigenos, ki danes v Piranu ob svoji 10. obletnici organizira "dan delfinov". Na Tartinijevem trgu so odprli priložnostno razstavo o delfinih v slovenskem morju, s pomočjo katere je mogoče izvedeti, kako spijo delfini (med spanjem izklopijo eno polovico možganov, druga pa skrbi, da plavajo, dihajo ...), med drugim so organizirali tudi delavnice za otroke.
"Ves material je pošel, zanimanje otrok za izdelovanje podob delfinov in drugih moških prebivalcev je bilo veliko,“ še povedo predstavniki društva, ki popoldne organizira še priložnostno predavanje s fotografijami. "Na njih lahko vidite, da pridejo delfini zelo blizu obale, na nekaterih fotografijah s piranske punte se vidi, da plavajo celo s kopalci,“ dodaja predsednik društva Morigenos Tilen Genov.

Pri nas živi samo ena vrsta delfinov, ki se imenuje velika pliskavka; člani Morigenosa jih preučujejo in spremljajo že od leta 2002. V slovenskih, sosednjih italijanskih in hrvaških vodah so v tem času identificirali okoli sto delfinov, od tega se jih približno 70 redno zadržuje v našem morju, preostali pa ga obiščejo redkeje. Prav Morigenos je pred dnevni javnost obvestil, da so v naših vodah znova opazili kita – dva sta namreč zašla do Trsta, od tam pa v slovensko morje.
http://www.zurnal24.si/dan-delfinov-v-piranu-clanek-132870

NOVA VRSTA TURCIOPS AUSTRALIS

Avstralski znanstveniki so odkrili novo vrsto delfinov, katera do sedaj ni bila znana v živalskem svetu, so javile svetovne agencije. Kolonija 150 delfinov je v južnih morjih Melbournea in z njihovim preučevanjem se je pokazalo, da je to vrsta, ki jo do sedaj še nihče ni opisal.
http://www.jutarnji.hr/974294
http://www.jutarnji.hr/otkrivena-nova-vrsta-dupina/974295/?secId=79&foto=1
http://www.jutarnji.hr/otkrivena-nova-vrsta-dupina/974295/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/otkrivena-nova-vrsta-dupina/974295/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/otkrivena-nova-vrsta-dupina/974295/?secId=79&foto=4

REŠEVANJE 30 DELFINOV

Kako so 05.05.2012 ob 8 uri zjutraj v brazilskem kraju Arraial de Cabo lokalni prebivalci reševali 30 delfinov...
http://www.youtube.com/watch?v=ekmMD8oYtJ0&feature=player_embedded

1000 KILOMETROV DELPHINUS DELPHIS

Delfinka je preplavala 1000 kilometrov in postavila rekord
Raziskovalci društva Morigenos so v sodelovanju z italijanskimi kolegi dokumentirali doslej najdaljše potovanje navadnega delfina (Delphinus delphis). Gre za samico, ki je na svoji poti od Grčije do Tržaškega zaliva preplavala več kot 1000 kilometrov. Čeprav je znano, da so delfini zelo mobilne živali, je to doslej najdaljša dokumentirana pot pri tej vrsti, kjerkoli na svetu.

V raziskavi, ki je bila nedavno objavljena v mednarodni strokovni reviji Marine Biodiversity Records, so poleg znanstvenikov iz društva Morigenos sodelovali še italijanski raziskovalci inštituta Tethys, skupine Dolphin Biology & Conservation in rezervata Miramare.

Navadni delfin je vrsta, ki zadnjih 30 let v Jadranskem morju velja za izumrlo, čeprav je bila nekoč pogosta. Razlogi temu so predvsem načrtno pobijanje v prejšnjem stoletju ter ekosistemske spremembe, ki so posledica onesnaženja in prekomernega ribolova. Navadni delfin je danes redek tudi drugod v Sredozemlju, v večjem številu pa ga najdemo le še ob južni obali Španije. Nam najbližja populacija živi v Jonskem morju ob obalah Grčije.

Raziskovalci društva Morigenos, ki se sicer ukvarjajo predvsem s preučevanjem velike pliskavke (Tursiops truncatus), edine stalne vrste delfinov v severnem Jadranu, so v sodelovanju s kolegi iz rezervata Miramare v letu 2010 v Tržaškem zalivu zabeležili samico navadnega delfina z mladičem. Opažanje je bilo že samo po sebi nekaj posebnega, saj navadnih delfinov v Jadranu praktično ni več. Še večje presenečenje pa je raziskovalce doletelo ob spoznanju, da je bil prav ta delfin leta 2008 že opažen v grških vodah. Pri tem so si pomagali z metodo foto-identifikacije - posamezne delfine je med seboj mogoče ločiti po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih. Raziskovalci društva Morigenos so delfina fotografirali, fotografije pa poslali italijanskim kolegom inštituta Tethys, ki v Grčiji preučujejo prav to vrsto. Izkazalo se je, da tega delfina že poznajo.

Raziskovalci društva Morigenos in rezervata Miramare so delfinko opazovali in spremljali vse odtlej. Največ časa je preživljala v tržiškem pristanišču. Mladič je v začetku leta 2011 izginil, samico pa so nato v okolici Trsta videvali vse do septembra 2011, nato je tudi ona izginila.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Delfinka-je-preplavala-1000-kilometrov-in-postavil.aspx

ROJSTVO

VIDEO: V objektiv ujeli rojstvo delfinjega mladiča

Na Havajih so posneli, kako je 12-letna delfinka Keo rodila svojega prvega mladiča. Ponosna mamica je z mladičko kmalu po rojstvu priplavala do veterinarjev in jim pustila, da so jo pregledali.

V ponedeljek so v naravnem rezervatu v vasi Hilton Waikola na Havajih kamere ujele redko viden dogodek. Posneli so namreč, kako je 12-letna delfinka Keo skotila svojega prvega mladiča – hčerko, če se izrazimo v človeškem žargonu. V bližini sta plavali tudi mladičeva babica Pele in njegova teta Noelani.

Kot je navada pri delfinih, je mati mladiča takoj po rojstvu potisnila na površje, da zajame zrak, saj delfini nimajo nagonskega znanja. Sicer je za novorojenega delfina najbolj kritičnih prvih 30 dni po rojstvu. Dreserji bodo zato bdeli nad mamo delifnko in njenim naraščajem, šele potem pa bodo samičko, ki še nima imena, seznanili s preostalimi devetimi delfini, ki živijo v tem rezervatu.

"Zaupanje med Keo in ekipo dreserjev med porodom je bilo res fascinantno opazovati," je povedal veterinar Rae Stone, ki sklepa, da je mama delfinka zaupala ljudem. To kaže tudi to, da je novorojenko prostovoljno pripeljala do veterinarjev, ki so lahko preverili, v kakšnem stanju je. "Porod delfinke Kee prikazuje, kakšno trdno vez je mogoče ustvariti med ljudmi in delfini," je še povedal Stone.
http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/video-v-objektiv-ujeli-rojstvo-delfinjega-mladica.html

POKLICNI MORILCI

Ukrajinci trenirajo delfine za poklicne morilce

Treniranje delfinov v vojaške namene ni nič novega, a Ukrajinci vidijo v živalih še večji potencial in so naredili korak naprej pri vojaškem usposabljanju. Delfine in druge živali so začeli trenirati za različne vojaške namene, ki spominjajo precej na film Austin Powers. Delfine med drugim trenirajo za odkrivanje morskih min, sledilnih naprav, ter ubijanje sovražnikov s posebnimi strelnimi orožji in noži, ki jih pritrdijo vodnim sesalcem kar na glave. Naučili naj bi jih celo pritrditi eksplozivno telo na sovražno plovilo. Živali naj bi s takšnim načinom protinapada ubranile zasidrane ladje pred plavajočimi napadalci ali pred roparskimi napadi.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012101405838012

DELFINI in PIRAN

Pri Piranu so opazili skupino delfinov
Včeraj popoldne so člani društva Morigenos v bližini Pirana opazili skupino tridesetih delfinov. Mnoge so prepoznali, saj se delfini k Piranu redno vračajo, nekatere pa so videli prvič.

V skupini je bilo več mladičev, ki so bili še posebej razigrani, so zapisali, delfini pa so skakali okoli čolna. “Pri tem so se neprestano oglašali, njihove žvižge pa smo lahko slišali skozi dno čolna,” so dodali. Danes so naleteli na še eno skupino, v kateri je bilo osem odraslih delfinov. Ker so iskali plen in se hranili, za člane društva niso pokazali pretiranega zanimanja.
http://www.primorske.si/Zanimivosti/Pri-Piranu-so-opazili-skupino-delfinov.aspx

PROŠNJA ZA POMOČ

Med nočnim potapljanjem poleg obale Hawajev 11.januarja 2013 je bila skupina potapljačev močno začudena, ko se jim je približal delfin, ki ni mogel normalno plavati.

Šele ko je delfin vztrajno krožil okoli potapljača, je inštruktor Keller Laros
spoznal, da ne gre samo za njegovo radovednost ampak, da rabi njihovo pomoč. Ni mogel normalno plavati, ker se je zapletel v ribiško mrežo in kljuka se mu je namestila na prsno plavut.

Posebej je bilo opazno, da je delfin večkrat namestil svoje telo, da bi ga Keller Laros osvobodil in se tako prepustil "popolnemu tujcu".

Lastnica Martina S.Wing turistične agencije Ocean Wings Hawaii, katera je snemala delfinovo reševanje je povedala, "da je bila samo na pravem mestu ob pravem času!".
http://www.vecernji.hr/vijesti/video-pogledajte-kako-delfin-moli-ronioce-da-ga-spase-clanak-500816
http://www.treehugger.com/ocean-conservation/dolphin-tangled-fishing-line-approaches-divers-help-video.html
http://www.youtube.com/watch?v=CCXx2bNk6UA&feature=player_embedded

GEORGIOS in ARMANI

Delfinski par pred Devinom

V morskem pasu pred Devinom se že nekaj dni mudita delfina Georgios in Armani, ki ju opazujejo izvedenci miramarskega morskega rezervata in slovenskega društva Morigenos.

Delfina Georgios in Armani pred Devinom
V morskem pasu pred Devinom se že nekaj dni mudi delfinski par. Živalima, ki pripadata vrsti z znanstvenim imenom Tursiops truncatus, pozorno sledijo izvedenci tako miramarskega morskega rezervata WWF kot slovenskega društva Morigenos, ki že preko deset let preučuje delfine, ki priplavajo v vode severnega Jadrana (fotografski posnetek je naredil ravno Tilen Genov iz omenjenega združenja). Delfina, ki so ju zaradi elegance plavanja in skokov poimenovali Georgios in Armani, so prvič opazili v mesecu maju pred Piranom, zdaj pa se zadržujeta pred Devinom verjetno zaradi hrane, saj njuna prisotnost sovpada z obdobjem, ko se obali približajo sipe in lignji, da bi legli svoja jajčeca. Izvedenci opozarjajo, da se je v primeru odkritja delfinov treba s čolnom zadržati vsaj dvesto metrov proč od živali, katerih ne gre motiti (če ugasnemo motor čolna, toliko bolje). V slučaju, da opazimo delfina, je treba obvestiti osebje miramarskega morskega rezervata (telefon 040-224143, naslov elektronske pošte info@riservamarinamiramare.it, naslov spletne skupnosti http://www.facebook.com/AMP) ali luško kapetanijo (telefon 040-676611). Informacije o delfinih je mogoče najti tudi na spletni strani združenja Morigenos (www.morigenos.org).
http://www.primorski.it/stories/trst/215018_delfinski_par_pred_devinom/

IMENA

Delfini bi naj drug drugega klicali po imenih

Znanstveniki so odkrili dodatne dokaze o tem, da delfini drug drugega kličejo po "imenu." Kot poroča BBC, so raziskovalci odkrili, da morski sesalci za identifikacijo drug drugega uporabljajo identične zvoke. Ekipa iz Univerze Sv. Andreja na Škotskem je odkrila, da ko delfini slišijo svoj klic, nanj odgovorijo. Študija je objavljena TUKAJ. Znanstveniki so raziskovali na primeru skupine delfinov in posneli njihove unikatne žvižge drug drugemu. Nato so po vodnih zvočnikih predvajali te zvoke nazaj. Znanstveniki so odkrili, da se posamezniki odzivajo le na svoj klic. Proces poteka podobno kot pri ljudeh: ko delfina drug delfin pokliče po imenu, mu ta odgovori nazaj. Ta sposobnost se je pri delfinih najverjetneje razvila zato, da lahko v vodi lažje delujejo v skupini.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013072305939331

NEVERJETEN SPOMIN

Vedenjska raziskava potrdila: delfini imajo neverjeten spomin

Raziskovalci najdejo vedno nove dokaze o intelektualnih sposobnostih delfinov. Znano je, da te živali drug drugo nagovarjajo po imenu, nova študija pa je pokazala, da si delfini ta imena zapomnijo celo desetletja, poroča Spiegel.

Delfini se lahko še po dvajsetih letih spominjajo nekdanjih »prijateljev«, ki jih prepoznajo po njihovem individualnem žvižgu, kljub temu, da tega žvižga že nekaj let niso slišali. V tem pogledu njihov spomin dela enako dobro kot človeški, poroča ameriški raziskovalec Jason Bruck. Bruck je preučeval vsega skupaj 43 odraslih delfinov, ki živijo v različnih živalskih vrtovih in delfinarijih. Nekateri od njih so v preteklosti več mesecev ali celo let živeli skupaj, preden so jih premostili v različne nove domove. Bruck, ki sicer dela na univerzi v Chicagu, je tako delfinom predvajal znane in neznane delfinje »žvižge« in jih pri tem opazoval, kako se bodo nanje odzivali.

Delfini se med seboj kličejo po imenih
Značilni žvižgi so podobno kot pri ljudeh imena. Vsaka žival se v mladih letih nauči svojega značilnega žvižga, s katerim se predstavi drugim delfinom. Očitno pa te živali žvižge uporabljajo tudi zato, da drug drugega usmerjeno nagovarjajo. In kako je raziskovalec prepoznal, da je delfin določen predvajani zvok slišal že prej in ga prepoznal? Delfinom je najprej predvajal številne njim nepoznane žvižge, in to tako dolgo, dokler se niso delfini očitno začeli ob teh zvokih dolgočasiti in jih ignorirati. V tistem trenutku pa jim je predvajal zvok delfina, ki so ga poznali in s katerim so v preteklosti skupaj živeli. Več kot očitno je takoj spet pridobil njihovo pozornost in priplavali so do zvočnika, začeli okrog njega krožiti in izvajati svoj lasten žvižg, kot bi se z njim pogovarjali.

Dolžina obdobja, ki sta ga dva delfina preživela skupaj, spol in sorodstvena povezava na spomin oziroma prepoznavanje znanega žvižga ne vplivajo. Njihov spomin je v tem pogledu enako dober kot človeški in očitno boljši kot pri številnih drugih živalskih vrstah.
http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/vedenjska-raziskava-potrdila-delfini-imajo-neverjeten-spomin

FERSKI OTOKI

V tradicionalnem kitolovu na Ferskih otokih ubili več kot 1400 delfinov

Na Ferskih otokih so v času tradicionalnega lova na delfine ubili več kot 1400 teh veličastnih morskih sesalcev. Zaradi velikega pokola, enega največjih v zgodovini še zadnjega avtohtonega kitolova v Evropi, se je morje ob obali obarvalo rdeče. Dejanje je sprožilo ogorčenje aktivistov za pravice živali, ki pravijo, da je tradicija nepotrebna in kruta.

Med lovom so prebivalci Ferskih otokov, ki sodijo pod Dansko, z noži in harpunami ubili 1428 atlantskih belostranskih delfinov, ki živijo v zmernih vodah severnoatlantskega oceana. To je bil eden največjih zakolov teh morskih živali v zgodovini otokov. Zapisi o pobijanju delfinov segajo vse do leta 1584, poroča The Independent.

Fotografije na stotine poginulih definov z razparanimi trupi so zakrožile po spletu. Živali ležijo na obali, morje pa je zaradi velike količine krvi obarvano rdeče. Skupina The Sea Shepherd Campaign je ob deljenju fotografij izrazila zgroženost nad takšnim nehumanim dejanjem. "Kaj se mora zgoditi, da bodo domačini zahtevali ukinitev tovrstnih lovov?" so vprašali.

Lovi sicer segajo še dlje v zgodovino, celo v deveto stoletje, veljajo pa za avtohtoni kitolov – edini preostali primer v zahodni Evropi. Domačini se tradicionalno s čolni odpravijo na morje in obkrožijo skupino delfinov ali kitov ter jih odpeljejo v zaliv ali na dno fjorda, kjer jih nato ubijejo zaradi njihovega mesa.

Današnjo prakso sicer regulira vlada. Lovci morajo opraviti usposabljanje in se držati določenih certificiranih zalivov. Zakon izrecno narekuje, da lovci kitom in delfinom ne smejo povzročiti prekomernega trpljenja. Vendar pa aktivisti vztrajajo, da je dejanje nepotrebno in kruto, zato si prizadevajo, da bi kitolov popolnoma ukinili.

Moje sanje so, da imam hišo na plaži, čeprav le majhno ... da se zjutraj zbudim, popijem kavo, pogledam na delfine in samo diham...
Christina Applegate

Ljudje mislimo, da smo pametnejši od delfinov, ker gradimo hiše , vozimo avtomobile, se vojskujemo, itd.
Delfini pa plavajo v vodi, jedo ribe in se igrajo.
Delfini verjamejo, da so pametnejši iz popolnoma enakih razlogov.
Douglas Adams

Delfini so socialni sesalci, ki lahko uživajo svoje življenje. Oblikujejo tesne vezi z drugimi člani svoje skupine.
Peter Singer

»Samo delfinu je narava poklonila dar, h kateremu stremijo največji filozofi: nesebično prijateljstvo. Ne potrebuje nobenega človeka, a je kljub temu najbolj darežljiv prijatelj vseh in je že mnogim pomagal.«
Plutarh (46–120)
https://www.24ur.com/novice/tujina/v-tradicionalnem-kitolovu-na-ferskih-otokih-ubili-vec-kot-1400-delfinov.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:25; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Avg 31, 2009 1:58 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

MAVRIČNI BOJEVNIK

/13/...to je tista čudovita ladja, ki še poslednja skupaj z mavričnimi bojevniki brani zemljo pred prevelikim človeškim pohlepom in nas vse skupaj opozarja na čas "ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena poslednja reka in bo poginila še zadnja riba, pa bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti˝: Shocked

GRENLANDIJA

Lahko se prerekamo o detajlih, nikakor pa ne več o širši sliki Pred leti, ko so z Mavričnim bojevnikom, njihovo najbolj znano ladjo, križarili po svetovnih oceanih in z gumenjaki zavzemali naftne ploščadi ter povzročali sive lase kitolovcem, jih je malokdo jemal resno. Po mnenju večine so bili uporniki brez razloga, ki so iskali predvsem dobro zabavo. S kajaki znanstveniki za seboj po 25 kilometrov dolgi reki staljene vode vlečejo poseben radar, s katerim preučujejo ledenik. Reka teče po sredini ledeniškega jezika, ki »lebdi« v fjordu, in nato ponikne v 60 metrov globoko ledeniško luknjo ter se pod jezikom razlije v morje. Ladji so Greenpeaceovci nadeli ime Mavrični bojevnik po stari legendi severnoameriških Indijancev Cree, ki govori o času, ko bo Zemlja zaradi človeškega pohlepa zbolela. Takrat naj bi jo branilo posebno pleme mavričnih bojevnikov, pripoveduje legenda ameriških staroselcev, "ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena poslednja reka in bo poginila še zadnja riba, pa bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti," vihtijo danes po vsem svetu podnebni protestniki transparente s ponarodelim reklom in dodajajo svoj del v boju za prihodnost planeta. "S podnebnimi spremembami na Arktiki se ukvarjam od leta 1997. Dobro se spomnim takratne odprave na Aljasko, ko je bil naš edini cilj, da v medije spravimo v enem prispevku hkrati dve besedni zvezi: 'podnebne spremembe' in 'kurjenje fosilnih goriv'. Sami lahko vidite, kako daleč smo prišli v dvanajstih letih," pove vodja Greenpeaceove odprave na Arktiko Melanie Duchin. Navezovanje stikov z območjem nad arktičnim krogom je trajalo kar nekaj časa. "Pokličite nas čez nekaj ur, da se dogovorimo, kako nas boste dosegli. Znašli smo se sredi groznega vremena," je bilo večkrat slišati na drugi strani satelitskega telefona. Greenpeaceova druga ladja, ledolomilec Arctic Sunrise, namreč te dni križari do prihodnjih ciljev odprave med kosi ledu in visokimi valovi v vodah Grenlandije. Več kot 80 odstotkov dežele pokriva velikanska ledena plošča, ki je s svojo težo v notranjosti deželo stisnila v kotlino, ki danes leži 300 metrov pod morjem. V na videz nepomembnem delu sveta je zamrznjeno toliko vode, da bi se gladina vseh svetovnih oceanov, če bi se ves led stopil, dvignila za sedem metrov. Led se na Grenlandiji topi veliko hitreje, kot so napovedovali najbolj črni scenariji medvladnega odbora Združenih narodov za podnebne spremembe. Inuiti, staroselsko ljudstvo arktičnega kroga, že vrsto let opozarjajo, da se na vrhu sveta dogaja katastrofa. "Mi smo tukaj, da pomagamo slišati njihov glas," trdijo v Greenpeaceu. To počnejo na zanimiv način. Ledolomilec Arctic Sunrise namreč že od začetka julija s seboj prevaža skupino znanstvenikov z uveljavljenih inštitutov in univerz. "Dokler se ne vmešavajo v naše delo, ni nobenega problema. Že na začetku smo potegnili jasne ločnice. Greenpeace ima bolj aktivistično vlogo, mi pa smo tukaj zaradi znanosti. Nikakor in v nobenem primeru ne vplivajo na rezultate naših meritev in izjave, ki jih posredujemo medijem. To je velika logistična podpora za moje delo, saj znanstveniki odločamo, kam ladja gre in kaj bomo delali. Veste, poslati ledolomilec nad arktični krog ni poceni," pojasni znanstvenica Fiamma Straneo iz oceanografskega inštituta Woods Hole v Združenih državah Amerike, ki je največja zasebna in neprofitna ustanova te vrste na svetu. Lani je bila Stranova na vzhodni obali Grenlandije s šestmetrskim čolnom, ki se po njenih besedah z letošnjim plovilom ne more primerjati. Kopica znanstvenikov tako na ledolomilcu že skoraj dva meseca preučuje, kako hitro se sredi poletja tali led v primerjavi s prejšnjimi leti, kaj se dogaja z razpokami v ledenikih in kako tokovi v severnoatlantskem oceanu spreminjajo okolje. Odpravo bodo zaključili konec septembra. Ledeniška reka Prve namige, da je nekaj narobe, so zaznali že julija med plovbo ob zahodni obali Grenlandije, ko na poti proti skrajnemu severu niso naleteli na velike gmote ledu, ki bi morale lebdeti na morski gladini. Na 82. stopinji severno, do kamor ni priplula še nobena Greenpeaceova ladja, je bil njihov cilj Petermannov ledenik. Satelitski posnetki namreč že nekaj časa kažejo razpoko, od katere se bo kmalu odlomil kos ledu v velikosti Manhattna. "Znanstveniki na ladji so ocenili, da se bo z ledenika odlomila plošča, pravzaprav ledeni otok, v velikosti sto kvadratnih kilometrov. To se še ni zgodilo, lahko pa se pripeti kadar koli do septembra. Če se to zgodi, pomeni, da bo z ledenika v ocean naenkrat prišlo veliko ledu," pribije Duchinova in pojasni, da so na ledenik namestili daljinsko vodene kamere, satelitske sledilce ter ga na ladji vsak dan opazujejo. Zbrani podatki niso razveselili nikogar. Skoraj trideset kilometrov v notranjosti ledenika od morske obale so naleteli na velikansko reko s pretokom 50 kubičnih metrov na sekundo, s katero bi lahko napolnili olimpijski plavalni bazen v manj kot minuti. Ko se začne topiti led na obali, je bolj na udaru tudi led "na kopnem", ki lahko začne polzeti v morje. Nasina študija je nedavno pokazala, da na Arktiki tudi morski led postaja iz leta v leto tanjši in mlajši. Stari led se topi dlje in ga narava veliko težje nadomesti. Ob današnji hitrosti izginjanja stalnega ledu, za katero nihče ne zna oceniti, kako hitro se bo povečevala, poleti v Arktičnem morju že leta 2030 ne bo več ledu. Koebenhavn mora postreči z dogovorom "Sporočilo naše odprave je, da so na podnebnih pogajanjih decembra v Koebenhavnu potrebna takojšnja in odločna zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. To je to," je glede smotrov in smislov direktna Duchinova. Svetovni voditelji se bodo namreč pod okriljem Združenih narodov relativno nedaleč stran od dogajanja nad arktičnim krogom pogovarjali o tem, kako naj svet prepreči dvig globalne temperature za več kot dve stopinji Celzija do leta 2020 glede na predindustrijsko obdobje. Manj kot sto dni pred podnebnim vrhom, na katerem naj bi sklenili omenjeni svetovni podnebni dogovor, obeti ne kažejo dobro. Do zdaj se državam ni uspelo uskladiti o konkretnih ciljih, nad odsotnostjo prave politične volje na pogajanjih pa zmajujejo z glavo že uradni viri. Duchinova mirno zavrne moja ugibanja, ali politiki znanstvenikom morda ne verjamejo. "Znanstvenikom vedno naročajo, naj jim predstavijo najbolj črna predvidevanja in scenarije, pa jih niti ta ne prepričajo," pojasni in doda, da se posledice podnebnih sprememb na Arktiki odvijajo veliko hitreje, kot je kdor koli napovedoval v prejšnjih letih. "Želimo pritisniti na voditelje držav, da bodo v Koebenhavnu sprejeli zaveze, ki bodo upoštevale resničnost, v kateri živimo," v mrzlem vremenu na krovu Arctic Sunrisea odločno pribije Duchinova. "Če ne vpijem zdaj na ves glas o globalnem segrevanju, je to zato, ker posebnosti in obsega sprememb, ki smo jih zaznali na tej odpravi, še nekaj časa ne bo mogoče povezati z globalnim segrevanjem," na drugi strani ladje umiri razpravo hladnokrvna znanstvenica Fiamma Straneo. Znanstveniki so včasih naporni. Vse mora biti petkrat preverjeno in potrjeno, na ideje in pobude ne dajo veliko, strogo pa ločijo med pojavom in vzrokom. Nestrpno čakam, da lahko govorim z njo, ker vem, kaj počne. Pod morsko gladino zahodne obale Grenlandije spušča sonde, s katerimi meri temperaturo in slanost vode. Najbolj "vroči" odgovori na vprašanja o podnebnih spremembah v tem trenutku niso na površju, temveč globoko pod gladino. Topla arktična morja "Meritve opravljamo v grenlandskih fjordih. V nekaterih od njih, predvsem na severozahodu, se s celine spuščajo v morje ledeniki. Lahko si jih predstavljate kot majhne prstke, ki z ledenika, torej dlani, segajo v vodo," je slikovita Straneova. "Kar se tiče jugozahodnih grenlandskih fjordov, so to prve meritve, ki so bile opravljene v njih," pojasni in z mirnim glasom nadaljuje: "V globini od 150 do 900 metrov, kolikor so globoki nekateri fjordi, bi morala imeti voda temperaturo tik nad lediščem, a smo odkrili, da jo ima od 2 do 4 stopinje Celzija. To se morda večini ljudi ne zdi topla voda, a za Grenlandijo in ves ta led je to vroča voda. S tokovi prihaja iz subtropskega pasu in jo je visoko na sever zanesel severnoatlanski tok." Da voda iz južnejših morij kroži v severnem Atlantiku in se ohlaja ter vrača na jug, ni nič novega. Napel sem ušesa. "Nismo pričakovali, da si ta topla voda lahko utre pot do ledeniških polic in v notranjost ledenika v fjordu ter ohrani dovolj toplote, da povzroči pospešeno taljenje," secira naprej brez razburjenja znanstvenica svoje odkritje. "Lani smo denimo prišli približno 45 kilometrov od roba Helheimovega ledenika, letos pa smo lahko z ladjo prišli veliko bližje. V vodo sem lahko s helikopterja spustila več sond, saj je približno 20 kilometrov območja pred ledenikom nedostopnega z ladjo, prav tako tam ni mogoče pristati s helikopterjem. Ugotovili smo, da ima voda zelo blizu ledenika tri stopinje Celzija," doda Straneova. "Enake meritve nameravamo v prihodnjih dneh (pogovarjala sva se v četrtek, op. p.) opraviti v fjordu Kangerdlugssuaq, kjer je prav tako velik ledenik." Takoj opazim pike, ki kar same kličejo po tem, da jih znanstvenica poveže v sliko, in poskusim srečo. Medtem ko okoljevarstveniki ne dvomijo, da je dogajanje posledica globalnega segrevanja, je znanstvenica nekoliko bolj previdna, saj želi razlog za sicer očitne spremembe podnebja še preveriti. "Dejstvo je, da subtropski tokovi na severu ohranjajo več toplote kot prej. Kar se tiče podnebja, podnebnih sprememb in globalnega segrevanja, kot znanstvenica ne morem s prstom pokazati na incident v fjordu in ga pripisati globalnemu segrevanju. Lahko pa potrdimo, da se tropsko in subtropsko območje oceanov segrevata, in naši modeli kažejo, da bo v severnejša območja oceanov vstopilo več tople vode." V zadnjih desetih letih so njeni kolegi v bližini grenlandske ledene plošče opazili vsako leto večje količine tople vode. "Z drugimi besedami, topla voda je bila običajno daleč od obale, na kontinentalnih pobočjih, ki so nekaj tisoč metrov pod gladino. Zdaj je na robovih ledenikov. Utira si pot v ledeniške fjorde. Razumete?" Zloglasni atlantski preklopnik Gladina morij, pa ne samo v omenjenih fjordih, kot sicer s strogim glasom izreče hudomušno pripombo Straneova, se bo zaradi tega, ker bodo ledeniki izgubljali več mase kot v preteklosti, "dvignila hitreje in višje, kot so predvidevali znanstveniku v modelih medvladnega odbora Združenih narodov za podnebne spremembe". Poleg tega bo v severnem Atlantiku veliko več sveže vode, področje pa je izjemno pomembno, kar se tiče kroženja tokov. "Več sveže vode v severnem Atlantiku bo spremenilo kroženje vode, kar bo spremenilo podnebje. Globalni modeli nam že napovedujejo, kakšne bodo te spremembe," reče in utihne. Čakam, da bo nadaljevala in neprijetno resnico na križ pribila sama, a slutim, da ji je nerodno. "Vreme v severozahodni Evropi in vzhodnih Združenih državah se bo spremenilo..." načnem neprijetno temo, o kateri je bilo veliko povedanega že v Pentagonovem poročilu leta 2007, kjer so spremembe v kroženju morskih tokov v Severnem Atlantiku označili za grožnjo, ki je za Združene države po Pentagonovih ocenah hujša kot terorizem. "Tako je… čakamo na spremembe atlantskega preklopnika. V bistvu se dogaja dvojni vpliv, saj ocean s toplo vodo vpliva na ledeniške ploskve, ledeniki pa s svežo vodo vplivajo nazaj na ocean. To je sicer le del slike širših sprememb, ki se dogajajo v tem trenutku na Arktiki," odgovori, zavzdihne in doda: "Kjer koli v Arktiki v zadnjem času opravimo kakšno meritev, vidimo rezultate, ki jih prej tukaj nismo bili navajeni. Težko je sicer prepoznati natančne silnice za te spremembe, a če pogledate modele podnebja, so ti takšne spremembe na Arktiki napovedovali. Morda so se zmotili v detajlih, a sicer so bile napovedi konsistentne." Politična volja, ne tehnološke ovire Ledolomilec bo pot v prihodnjih tednih nadaljeval ob vzhodni obali Grenlandije proti severu, kjer bo led v Framovi ožini najtanjši v celem letu. Vodja odprave Melanie Duchin napove, da se ga bodo tam lotili znanstveniki z univerze Cambridge. Skušam izvedeti, kaj kot zaprisežena okoljska aktivistka meni o splošni populaciji. Misli, da ljudje sami, ne samo politiki, naredimo dovolj? Celo v Združenih državah Amerike, ko je bil predsednik osem let George W. Bush mlajši, je bilo mogoče po njenih besedah na lokalni in regionalni ravni opaziti napredek pri soočanju s podnebnimi spremembami. Gotovo je na tem področju opaziti pozitivne premike, vendar se morajo zadeve dogajati hitreje, zmanjšanje izpustov pa mora biti veliko večje. Svetovne politike namerava Greenpeace decembra v Koebenhavnu seznaniti z znanstvenimi ugotovitvami odprave. "Skušamo jim dopovedati, da ukvarjanje s podnebjem nikakor ni vprašanje tehnoloških ovir, temveč zgolj politične volje. Politiki morajo narediti tisto, k čemur jih pozivajo znanstveniki. To je njihova odgovornost, ki se ji v Koebenhavnu ne smejo izogniti. Voditelji držav morajo decembra sprejeti dogovor, ki bo upošteval znanstvene ugotovitve in s katerim se bomo izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb," pove in doda, da to pomeni 40-odstotno zmanjšanje izpustov za razvite in od 15- do 30- odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za države v razvoju. Če Fiamma Straneo zaradi znanstvene strogosti dogajanj v grenlandskih fjordih in globalnega segrevanja ne želi prelahkotno povezati, pri zadnjem vprašanju o tem, kaj povzroča globalno segrevanje ozračja, ne omahuje. "S tako imenovanimi podnebnimi skeptiki se nikakor ne strinjam. Jasno vemo, da se količina toplogrednih plinov v ozračju, med njimi predvsem ogljikovega dioksida, povečuje. Toplogredni plini povzročajo segrevanje ozračja. To ni več hipoteza, temveč je znanstveno dokazano z meritvami po vsem planetu. Modeli kažejo, da vedno večje količine toplogrednih plinov po industrijski revoluciji planet vedno bolj segrevajo." Kaj nas potem po njenem mnenju čaka? "Lahko se prerekamo o detajlih, kako se bo vse skupaj odvilo, o širši sliki pa že dolgo ne več," mirno odvrne in pojasni, da ima tesen urnik, ker mora opraviti nove raziskave. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042294683 http://www.greenpeace.org/slovenia/about http://www.youtube.com/watch?v=vKVRW5L50TA
http://slovensko-morje.net/sm_staro/ekologija/14.htm http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/mednarodne_organizacije.pdf
http://24ur.com/tv-vsebine/pop-tv/grenlandija-2007.html

AVTONOMIJA

Grenlandci računajo na nafto Grenlandija ima od danes v skladu z odločitvijo, ki so jo volivci potrdili na referendumu novembra lani, večjo avtonomijo. Ta Grenlandcem, ki so odslej priznani kot narod, med drugim podeljuje pravico do samoodločbe. Grenlandija Grenlandija ima od danes v skladu z odločitvijo, ki so jo volivci potrdili na referendumu novembra lani, večjo avtonomijo. Tamkajšnja vlada je s tem pridobila pristojnosti na nekaterih novih področjih, kot so upravljanje z bogatimi naravnimi viri, pravosodje in policija, v določeni meri pa tudi pri zunanji politiki. Dogodek na nacionalni praznik bodo na Grenlandiji zabeležili slovesno, in sicer v prisotnosti kraljice Margarete II. in predsednika danske vlade Larsa Loekkeja Rasmussena ter številnih drugih uglednih osebnosti iz Danske in tujine. Prebivalci so se na referendumu 26. novembra lani z veliko večino, 75,5 odstotka, izrekli za večjo avtonomijo. Ta Grenlandcem, ki so odslej priznani kot narod, med drugim podeljuje pravico do samoodločbe. Grenlandska vlada je poleg tega pridobila nove pristojnosti na področju pravosodja in policije, v določeni meri pa tudi pri zunanji politiki. Grenlandščina, inuitski jezik, pa je poslej uraden jezik. V skladu z dogovorom med danskim in grenlandskim parlamentom bo sicer Grenlandija še vnaprej obdržala dansko denarno pomoč v višini 3,2 milijarde kron (432 milijonov evrov), kar predstavlja okoli 30 odstotkov grenlandskega bruto domačega proizvoda. Bo pa dobila večji nadzor nad svojimi naravnimi viri, s čimer bi se lahko ta pomoč v prihodnje postopoma znižala. Grenlandci upajo, da jim bo uspelo na zahodni in južni obali najti bogata nahajališča nafte. 80 odstotkov otoka pokriva led Grenlandija je leta 1775 postala danska kolonija, kar je ostala vse do leta 1953. Takrat je Danska spremenila ustavo, otok pa je postal provinca. Leta 1979 je Grenlandija dobila omejeno avtonomijo, to je lastni parlament in vlado ter pravico do samoodločanja na področju zdravstva, šolstva in socialne oskrbe. Prebivalci otoka so na referendumu leta 1982 izglasovali izstop iz takratne Evropske skupnosti s 1. februarjem 1985, s čimer so želeli ohraniti predvsem svoje ribištvo. Na 2,1 milijona kvadratnih kilometrov velikem otoku – 80 odstotkov površine pokriva led – v ekstremnih podnebnih razmerah živi okoli 57.000 ljudi, od katerih jih je 50.000 Inuitov.
http://24ur.com/novice/svet/grenlandija-od-danes-z-vecjo-avtonomijo.html

BOBU BOB
Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja: "Ali v šolah povejo učencem, da za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda?"
Ponedeljek, 31. avgust 2009 www.vecer.si

BAN KI MOON & ARKTIKA

Ban Ki Moon si je na Arktiki na lastne oči ogledal podnebne spremembe Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je danes obiskal raziskovalno postajo na otočju Svalbard na Arktiki, kjer si je na lastne oči ogledal učinke podnebnih sprememb, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ban je območje obiskal manj kot 100 dni pred decembrsko podnebno konferenco v danskem Koebenhavnu, kjer bodo predstavniki okoli 200 držav poskušali doseči nov dogovor o omejitvah onesnaževanja s toplogrednimi plini. Ta bo nasledil Kjotski protokol, kateremu se leta 2012 izteče veljavnost. V luči priprav na konferenco bodo Združeni narodi 22. septembra v New Yorku organizirali visoko mednarodno srečanje, na katerem bo Ban predstavil predstavil opažanja današnjega obiska.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042295677

ARKTIKA

Arktika najbolj vroča v zadnjih 2000 letih Zaradi toplogrednih plinov se topita sneg in led, rezultat vpliva človeka na okolje pa je dvig gladine morja. Temperature na Arktiki v devetdesetih niso bile v zadnjih 2000 letih nikoli tako visoke. Najnovejše raziskave kažejo, da bi se Arktika morala trenutno ohlajati, če toplogredni plini ne bi vplivali na naravne procese. Darrell Kaufman, predavatelj na Univerzi Severne Arizone in vodilni raziskovalec je v študiji ugotovil, da se bi morala Arktična temperatura vsakih 1000 let v povprečju znižati za 0,2 stopinje Celzija. Tako so se temperature nazadnje spustile med tako imenovano "malo ledeno dobo", ki smo jo zabeležili med 16. in 19. stoletjem, in čeprav vzorec narekuje ohlajanje ozračja tudi danes, je vpliv človeka na okolje večji. Tako je bila leta 2000 temperatura na Arktiki približno 1,4 stopinje Celzija višja, kot pričakovano, zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da se kar 3-krat hitreje zvišuje, kot v preostalem delu Severne poloble. Do tega prihaja zaradi topljenja snega in ledu, ki sicer reflektirata sončne žarke, razkrita zemlja in oceani pa tako lažje absorbirajo toploto Sonca. Gifford Miller iz Univerze v Koloradu meni, da lahko zaradi nespremenjenih okoliščin sklepamo na dodatni porast temperature tudi v prihodnje, kar posledično pomeni dvig gladine oceanov zaradi zmanjšanja količine ledu na kopnem, to pa bi imelo globalne posledice. http://www.vecer.com/claneksve2009090505466224

OCEANI

Rekordno topli oceani Ameriška služba za oceane in atmosfero (NOAA) je julija 2009 izmerila rekordno visoko temperaturo v površinskem sloju oceanov. Letošnji julij je na prestolu zamenjal julij iz leta 1998. Povprečna temperatura oceanov, na globalni ravni, je tako julija znašala 17 °C, kar je več kot pol stopinje topleje od povprečja 20. stoletja. Na severni polobli je bila tako večina oceanov toplejša kot ponavadi. Po podatkih NOAA je temperatura Mediterana za 1,5 °C višja od običajne, enako pa velja tudi za Indijski in Atlantski ocean. V nekaterih predelih severnega Atlantika pa je temperatura nižja od povprečja. Znanstveniki krivdo za rekordne temperature pripisujejo pojavu El Ninja in človeškemu faktorju pri globalnem segrevanju. Na območju ekvatorja v Tihem oceanu, ki je tudi območje El Ninja, so bile izmerjene temperature več kot 0.5 °C nad povprečjem. Že junija so bile temperature zaradi pojava El Ninja visoke, če pa se bo trend segrevanja nadaljeval, lahko v prihodnje pričakujemo nove rekordne vrednosti, menijo znanstveniki. Otrok, kot pravijo El Ninju, bi naj obstal še vsaj do konca letošnjega leta. Vse več znanstvenikov tako išče povezavo med pojavom El Ninja in tudi La Ninje ter globalnim segrevanjem...
http://www.vecer.com/7d/

LEDENE GORE

Ledena gora potuje proti Avstraliji Ledena gora, ki je za primerjavo v dvakratni velikosti sydneyjskega pristanišča, počasi potuje proti Avstraliji, so povedali znanstveniki, sateliti pa so ogromno maso že dokumentirali. Ledene gore se lomijo zaradi globalnega segrevanja Ledena gora B17B Ledeno goro, ki v dolžino meri 20 kilometrov in v širino 8 kilometrov, so avstralski znanstveniki opazili pluti proti obali Avstralije. Goro, ki so jo prvič opazili že pred desetimi leti, so poimenovali B17B. Dr. Neal Young je povedal, da če bo gora s tokovi dosegla obalo Avstralije, bo povzročila tresljaj z močjo tri do štiri magnitude. Znanstveniki mirijo, da je majhna verjetnost za trk gore v obalo, saj bo ob vstopu v toplejše vode razpadla na več manjših delov. Young je še povedal, da gre za izredni pojav: "Takšnih ledenih gora in tako blizu, ni bilo videti že od 19. stoletja, ko so bile aktivne tovorne poti med Avstralijo in Veliko Britanijo. Videti takšno ledeno ploščo tako blizu obale je pojav, ki ga doživiš enkrat v življenju." B17B je že prepotovala okoli 1600 kilometrov, po petletnem mirovanju pa se je začela ponovno premikati. Poleg B17B pa so prejšnji mesec opazili ledeno goro, ki pluje proti Tasmaniji, in je velika za približno sedem nogometnih igrišč. Ledene gore so postale bolj pogoste zaradi globalnega segrevanja in s tem posledično segrevanja morskih tokov.
http://www.delo.si/clanek/94667

DVIGOVANJE GRENLANDIJE

Timothy Dixon in sodelavci z univerze v Miamiju opazujejo dvigovanje Grenlandije, ki ga povzroča taljenje ledu. Dixon pojasnjuje:˝ Grenlandija plava na zemeljskem plašču. Ko se led tali, postaja lažja in se dviga.˝ Te premike je z napravami GPS lažje meriti kot taljenje ledu. Meritve raziskovalcev so pokazale, da se od leta 2000 dvoganje Grenlandije pospešuje: ˝ Leta 2010 je hitrost dviganja dosegla 9mm/leto, kar pomeni, da se je v zadnjem desetletju Grenlandija dvignila za okoli 5 cm.˝ Na podlagi tega podatka ocenjujejo, da se vzdolž 1700 km dolge zahodne obale Grenlandije stali okoli 8Gt ledu na leto. Njihova metoda je tudi pokazala, da se led ne tali povsod enako hitro.
ŽIT - št.11
www.tzs.si

SEA SHEPHERD

/13/...zadnjič je bila na italijanski televiziji predstavljena najnovejša pridobitev organizacije Greenpeace oziroma Sea Shepherd, moderni hitri trimaran, ki so mu dali ime po francoski filmski divi Brigitte Bardot, veliki okoljevarstveni aktivistki. Poleg tega so prikazali notranjost ter življenje na trimaranu ter nevarnosti, ki prežijo, ko poskušajo ovirati japonskim kitolovkam, da ulovijo in predelujejo kite Idea

Klasa in tip: DNV YAHT R0
TIP: Trimaran
41 ton
Dolžina: 34,9 m
Širina: 14,1 m
Ugrez: 1,3 m
Motorji: 2 x 261 kW Cummins
Hitrost: 24 vozlov (44,4 km/h)
Potovalna hitrost: 22 vozlov (40,7 km/h)
Doseg: 3.500 NM ( 6.482 km)
Rezervoarji: 16.000 litrov
Posadka: od 12 do 16

MV BRIGITTE BARDOT & GOJIRA

http://en.wikipedia.org/wiki/MV_Brigitte_Bardot
http://ocean-adventurer.com/
http://www.seashepherd.org/images/stories/news/2010/news_101129_1_7_Sea_Shepherd_makes_history_Gojira_10_large.jpg
http://www.youtube.com/watch?v=pL_3NT2ODcs
http://www.youtube.com/watch?v=lBLfdJI8WEk&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=GVVMeGBV-4I
http://www.youtube.com/watch?NR=1&v=9eMDh2-1Kwg

STEVE IRVIN
http://www.youtube.com/watch?v=HfACiGvXkUc

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Avg 31, 2009 10:47 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

NOVI LADJI

Splošna plovba z novimi ladjami in posli po Aziji
Predvsem Kitajci močno povprašujejo po prevozu razsutega tovora, za kar je specializirana Splošna plovba, pravi njen šef Egon Bandelj Portoroški ladjar Splošna plovba ima v krizi srečo: od 22 ladij ima namreč 20 takšnih, ki prevažajo razsuti tovor, po katerem je več povpraševanja kot ponudbe, pravi Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe. Floti Splošne plovbe se bosta prihodnje leto pridružili še dve ladji, za vsako bodo odšteli 25 milijonov evrov, pravi šef ladjarjev Egon Bandelj. Prevozi razsutih tovorov so zdaj v nasprotju s prevozi zabojnikov najbolje plačani. Voznine za 52-tisočtonske ladje za prevoz razsutega tovora zdaj znašajo med 17 in 18 tisoč dolarji oziroma med 12 tisoč in 12.700 evri. Veliki posli na Kitajskem Kitajska letos po Bandljevih besedah uvaža "skoraj rekordne količine železove rude in premoga, verjetno za urbanizacijo Kitajske". Kitajsko gospodarstvo naj bi letos po napovedih Economist Intelligence Unita zraslo za osem odstotkov (lani je bila rast devetodstotna), pri čemer je bila rast v prvem polletju 7,1-odstotna (lani v prvem polletju 10,4-odstotna). Gospodarsko rast, ki je za svetovne razmere zelo velika, v državi krepita politika obrestnih mer ter državni sveženj stimulacijskih ukrepov, kar pa je pripomoglo k obsežnemu kreditiranju, spodbujanju porabe in naložbam. Bandelj pluje tudi za 50 tisočakov na dan Splošna plovba je že lani poleti, ko so bile voznine za 52-tisočtonske ladje nekajkrat višje, kot so zdaj, sklenila nekaj dolgoročnih poslov, tudi s Korejci in Tajvanci. Tako nekatere Bandljeve ladje, ki jih je dolgoročno zaposlil lani poleti, plujejo tudi za dnevne voznine v vrednosti 50 tisoč dolarjev (35 tisoč evrov). Prihajata novi ladji Splošna plovba je naročila tudi novi ladji. Prva, 57-tisočtonska, bo zgrajena predvidoma februarja, druga, prav tako 57-tisočtonska, pa junija prihodnje leto. Za prvo bodo kobilico na Kitajskem položili ta mesec. Cena takšne ladje je 35 milijonov dolarjev oziroma okoli 25 milijonov evrov. V prvem polletju je imela Splošna plovba 73,64 milijona evrov skupnih prihodkov in 13,5 milijona evrov čistega dobička. Poslovanje je na ravni iz let 2006 in 2007, pravi Bandelj in dodaja, da so rezultati res slabši kot lani, ko je bilo za ladjarje rekordno leto. http://www.finance.si/256414

TRENTA

Splošna plovba z novo tovorno ladjo Trenta
Portoroška Splošna plovba je v ponedeljek v ladjedelnici Hantong v kitajskem Nantongu prevzela v lastništvo novo tovorno ladjo Trenta Ta sicer največja ladja v floti Splošne plovbe, je namenjena prevozu razsutih tovorov. V sredo je izplula na svoje prvo komercialno potovanje na Filipine, je dejal direktor Splošne plovbe Egon Bandelj. Trenta, ki se ponaša z nosilnostjo 57.000 ton, bo na Filipinih naložila 55.400 ton nikljeve rude in jo odpeljala na Kitajsko, je pojasnil Bandelj. Ob prevzemu lastništva so Trento v ponedeljek tudi krstili. Njena botra je postala znanstvenica in dolgoletna direktorica morske biološke postaje v Piranu Alenka Malej. Trenta je Splošno plovbo stala 35,5 milijona ameriških dolarjev. Kdaj bo 190 metrov dolga in 32 metrov široka pridobitev zaplula v slovensko morje, je po besedah Bandlja težko napovedovati. Ladja bo namreč plula v prosti plovbi po vseh morjih sveta. V maju bo Splošna plovba prevzela v lastništvo še sestrsko ladjo ladje Trenta, poimenovano Tamar. Ladjo Tamar, ki je po dimenzijah in ceni enaka Trenti, so v ladjedelnici Hantong splovili v torek. Dokončali jo bodo predvidoma v drugi polovici maja letos, ko jo bodo krstili in prevzeli v lastništvo. Skupina Splošna plovba je v poslovnem letu 2009 ustvarila 142,7 milijonov evrov prihodkov in 23,7 milijonov evrov čistega dobička. Prihodki so v primerjavi z letom 2008 upadli za slabo tretjino, dobiček skupine pa za dobro polovico. Bandelj je rezultate poslovanja skupine v lanskem kriznem letu kljub vsemu ocenil kot dobre.
http://www.primorska.info/novice/7719/splosna_plovba_z_novo_tovorno_ladjo_trenta

TAMAR

Foto: Splošna plovba z novo ladjo Tamar
V četrtek je ladja že odplula je na Filipine, kjer bo naložila premog in ga prepeljal na Tajsko. V torek je Splošna plovba v kitajski ladjedelnici Hantong krstila in prevzela v lastništvo novo ladjo, ki so jo poimenovali Tamar. Ladja je namenjena prevozu razsutih tovorov, njena nosilnost pa je 56.663 ton. Ladja je dolga 190 in široka 32 metrov. Cena ladje je 35,5 milijonov ameriških dolarjev oziroma 28,6 milijonov evrov. Na ladji je 24 članov posadke. V četrtek je ladja že odplula je na Filipine, kjer bo naložila premog in ga prepeljal na Tajsko. Flota Splošne plovbe sedaj šteje 20 ladij s skupno nosilnostjo 820 tisoč ton in povprečno starostjo 13,5 let.
http://www.finance.si/galerije/2169/1/
http://www.finance.si/galerije/2169/2/
http://www.finance.si/galerije/2169/3/
http://www.finance.si/galerije/2169/4/
http://www.finance.si/galerije/2169/5/
http://www.finance.si/galerije/2169/6/
http://www.finance.si/galerije/2169/7/
http://www.finance.si/galerije/2169/8/
http://www.finance.si/galerije/2169/9/
http://www.finance.si/galerije/2169/10/
http://www.finance.si/galerije/2169/11/
http://www.finance.si/galerije/2169/12/
http://www.finance.si/galerije/2169/13/
http://www.finance.si/280914/Foto-Splo%B9na-plovba-z-novo-ladjo-Tamar
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Maj 30, 2010 8:26 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:26; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Sep 01, 2009 8:42 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

MEGAJAHTA ˝A˝

/13/...A kot prva črka Aleksandre Nikolič, žene ruskega milijarderja Andreja Melnichenka, dolžine 118m, teže 5900 ton, ki so jo gradili 5 let in naj ne bi v ničemer spominjala na navadno jahto, so letos opazili tudi na Brionih: Laughing

"A" je zgrajena v ladjedelnici "Blohm & Voss", oblikoval jo je Philippe Starck, ima 3 bazene, lastnikov apartma, 6 apartmajev za goste in prostora za skupno 42 članov posadke.
http://www.glasistre.hr/istra/vijest/98860
http://www.youtube.com/watch?v=8LRv1N9G_nM&eurl=http%3A%2F%2Fwww.glasistre.hr%2Fistra%2Fvijest%2F98860&feature=player_embedded
http://www.youtube.com/watch?v=0NUQmPevcv4&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=YATm-gCK5dQ&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=9dxqlcWgqek&feature=related

NAJLEPŠA

/13/...jahta PELORUS ruskega milijarderja Romana Abramoviča velja za najlepšo jahto na svetu: Laughing

http://www.youtube.com/watch?v=DybAch5GnnI&feature=related

ALAN SUBAN

Alan Suban Slovenec na jahti Romana Abramoviča
Na živce mu gre, da se mu vsi klanjajo in se ga bojijo "Z brniškega letališča sem poletel najprej proti Frankfurtu, zatem pa v Nico. Tam me je pričakalo osebje in me odpeljalo na luksuzno jahto, zasidrano pred francosko obalo. V tistem trenutku nisem vedel, čigavo je plovilo, domneval pa sem, da mora pripadati zelo bogatemu in pomembnemu človeku. Osebje mi je takoj po prihodu razkazalo jahto, ko pa sem se zvečer v svoji kabini usedel za računalnik, sem med brskanjem po svetovnem spletu izvedel, da gre za jahto Romana Abramoviča. To je bila dobesedno loterija," se svoje enkratne delovne izkušnje po zaslugi angleške agencije iz Southamptona spominja 28-letni Koprčan Alan Suban. Na živce mu gre, da se mu vsi klanjajo in se ga bojijo Pelorus (Kompas), ki v dolžino meri 115 metrov, je šestnajsta največja in ena najdražjih luksuznih jaht na svetu. Po nekaterih ocenah naj bi bila vredna okoli 220 milijonov evrov, Abramovič pa mora za posadko, vzdrževanje, gorivo in druge storitve letno odšteti 45 milijonov evrov. Leta 2003 je bila izdelana v nemškem Bremnu za nekega arabskega bogataša, ta pa jo je kmalu zatem prodal Abramoviču, po Forbesovi lestvici trenutno petdesetemu najbogatejšemu zemljanu. "Nekaj časa potrebuješ, da se sploh zaveš, da lahko obstajajo tako gromozanske razlike med ljudmi. Da ima lahko en človek vse to v svoji lasti. Pred to izkušnjo sem namreč delal na sedemindvajsetmetrski jahti pri enem najbogatejših Italijanov, pa tudi na gliser Flavia Briatoreja sem že stopil. Takrat sem pomislil, da sem videl že vse, kar premore človek, ampak šele pri Abramoviču lahko rečem, da ima res vse, kar si zaželi. Ta jahta je dobesedno hotel," razlaga Suban, ki je delo vzdrževalca na Pelorusu opravljal od lanskega avgusta do letošnjega februarja. Na jahti je prostora za okoli 45 članov posadke, ki prihajajo predvsem iz Anglije, Avstralije, Švedske, Južne Afrike in Nove Zelandije, plače pa se gibljejo od 1500 evrov do okoli 25.000 evrov na mesec, kolikor dobi kapitan jahte. Da so plače nadpovprečne v primerjavi z večino evropskih držav, dokazuje tudi podatek, da si je poljski par, ki dela na jahti že tri leta, v domovini zgradil spodobno hišo. V toplejših mesecih se jahta zadržuje predvsem v zahodnem Sredozemlju, pozimi pa odpluje čez Atlantik v Karibsko morje, kjer ima Abramovič na otokih Saint Martin in Saint Barts svoji vili. Čeprav jahte takšnih razsežnosti še niso priplule v slovensko morje, pa smo imeli Slovenci priložnost ošvrkniti Pelorusa maja lani, ko se je zasidral pred tržaško obalo. Takrat si je ruski tajkun, ki ima po podatkih Forbesa pod palcem 8,2 milijarde evrov, s svojo zaročenko in manekenko Darjo Žukovo ogledal finale lige prvakov v Rimu. Poleg tega, da se lahko Pelorus pohvali s pravim zabaviščnim parkom, ki obsega kinodvorano, diskoteko, najsodobnejšo opremo za ribolov in potapljaštvo, vodne skuterje, kajake, surfe in manjša plovila za prevoz osebja, živil ter opreme, si je Abramovič omislil tudi dva heliporta. Sprva je bil sicer predviden samo eden na premcu jahte, vendar je dal ruski tajkun zgraditi še enega v bližini svoje kabine. "Helikopter je Abramovičevo glavno prevozno sredstvo. Njegov ritem življenja je prehiter, da bi se prevažal z gliserji. Neprestano je na poti med Londonom, kjer se udeležuje tekem svojega Chelseaja, in Moskvo. Od šestih mesecev preživi približno štiri mesece na tej jahti," pravi Koprčan o ruskem tajkunu, ki za razliko od nekaterih svojih rojakov v tujini goji dobre odnose s Kremljem, še posebej s predsednikom vlade Vladimirjem Putinom. Kot je znano, ima Abramovič, ki je bil med letoma 2000 in 2008 guverner z nafto in zemeljskim plinom bogatega avtonomnega ruskega okrožja Čukotke, v lasti tudi boeinga 767. Čeprav je na jahti zaposlenih okoli 45 ljudi, pa je le redkim dano, da se spoznajo s 43-letnim Abramovičem. Kot pravi Suban, so mu varnostniki takoj po prihodu na jahto dali jasno vedeti, da z lastnikom ne sme govoriti niti ga ničesar spraševati, v njegovi bližini pa se lahko pojavijo samo stevardese in stevardi. Vzdrževalcem in mornarjem se tako le redkokdaj ponudi priložnost, da bi se srečali z ruskim tajkunom. "V njegovi bližini smo bili le ob prevozu gostov in prtljage z obale na jahto in nazaj. Prvič sem ga od bliže spoznal, ko je imel eden od njegov sinov rojstni dan (Abramovič je bil pred zvezo z Darjo Žukovo dvakrat poročen, ima pa šest otrok, op.p.). Ves dan smo prevažali goste na jahto, ko pa so prišli še najpomembnejši udeleženci slavja, se nam je tudi sam pridružil na gliserju. Zaželiš mu dober večer in pogovor se v tem trenutku konča. Čeprav je zelo preprost in vljuden, so nam mnogi svetovali, naj se mu raje ne približujemo preveč. Je zelo športen tip človeka. Ker sem izvedel, da zelo dobro igra namizni tenis, sem želel tudi sam zaigrati z njim, ampak nikoli ne veš, ali ti bo zavezal sidro okoli nog in te vrgel čez palubo sredi oceana ali pa te bo nagradil z milijonom evrov, če ga premagaš. Vselej je prisotna določena mera dvoma, kako se mu približati," opisuje slovenski mornar odnos strahospoštovanja do ruskega milijarderja. Svetovni mediji so namreč že večkrat pisali, da za Abramovičevo varnost skrbi "zasebna vojska", zaradi česar velja za enega najbolje varovanih poslovnežev na svetu. "Na jahti so prisotni predvsem varnostniki, ki jih zagotovi angleška agencija. Gre za nekdanje specialce, ki poleg varnosti skrbijo tudi za zdravstveno oskrbo osebja na jahti. Niso pa oboroženi, tako kot njegovi telesni stražarji na kopnem," dodaja slovenski mornar. Da Abramovič še kako skrbi za svojo varnost in z njo povezano zasebnost, dokazujejo tudi podatki, da se fotografije notranjosti Pelorusa še niso pojavile v javnosti. Posadka mora zato tudi podpisati pogodbo, s katero se zaveže, da ne bo fotografirala notranjosti jahte in posnetkov posredovala medijem. Ker pa morajo zaposleni na jahti zaradi varnostnih razlogov poznati celotno plovilo, je Koprčan med eno izmed vaj vstopil tudi v kabino ruskega oligarha. Kot nam je povedal, gre za luksuzne prostore, v katerih prevladujejo različni kipci, školjke, fosili, marmor, kože… Ker je Pelorus Abramovičevo zasebno plovilo, jahte ne trži z najemninami, kot je to značilno za podobna plovila po svetu. V tujih medijih je bilo tako mogoče prebrati le, da jo je za nekaj tednov kot nagrado za dobro igro "posodil" nogometašema svojega Chelseaja Franku Lampardu in Johnu Terryju. Slednjemu jo je odstopil tudi po poroki leta 2007, da si je lahko privoščil luksuzne medene tedne. Znane osebnosti, ki polnijo časopisne članke v vseh svetovnih tabloidih, so sicer redne stranke zabav, ki jih prireja ruski mogotec. V obdobju, ko je slovenski mornar delal na Pelorusu, se je še največ govorilo o zabavi, ki jo je Abramovič priredil v svoji vili na otoku Saint Martin. "Zabave so se med drugimi udeležili Gwen Stefani, ki je tudi nastopala na prireditvi, Andrej Ševčenko, Jon Bon Jovi ter mnogi politiki in poslovneži. Na jahti je na koncu prespala le nekdanja pevka skupine No Doubt z možem in otrokoma, saj se jim je Abramovič s tem na neki način oddolžil za njen novoletni nastop," se spominja Suban. Zanimivo, da je ruski tajkun kasneje pripravil zabavo tudi za svojo posadko, s čimer se ji je želel zahvaliti za dobro pripravljeno novoletno prireditev. "Abramovič je fanatičen ljubitelj nogometa, zato nisem hotel, da bi po zmagi naše reprezentance nad rusko izvedel, da ima med člani posadke Slovenca. Kljub vsemu pa sem na tej zabavi stopil do njega, se mu zahvalil za pogostitev in mu povedal, da prihajam iz Slovenije. Odvrnil mi je, da je bila to samo ena od tekem in da je to samo šport. Takrat nam je dal še posebej vedeti, naj bomo sproščeni, saj mu gre očitno že na živce, da se mu vsi klanjajo in se ga bojijo," se edinega pogovora z ruskim mogotcem spominja slovenski mornar. Kot kaže, pa Pelorus ne bo več dolgo v rokah ruskega oligarha. Abramovič se je že pred letom dni odločil, da želi s svojim novim plovilom zasenčiti vse druge lastnike zasebnih jaht. V ladjedelnici v nemškem Hamburgu so mu v popolni tajnosti zgradili novo jahto Eclipse, ki je s svojimi 165 metri dolžine postala največja in najdražja (okoli 300 milijonov evrov) na svetu. Da bo ta spet nekaj posebnega, dokazuje podmornica, s katero se bo lahko Abramovič skril v varne globine morja, ko mu bo pretila nevarnost.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042351265 http://www.dnevnik.si/video/5302

NAJHITREJŠA

http://www.youtube.com/watch?v=s20u6aos5Jo&feature=related

NOMINIRANKE ZA PRESTIŽ

1) od 24m do 40m: After you, Akissi, Allogante, Amhitrite, Beyond, Crn 128 Lady Belmor, Cyrus one, Darsea, Double Dawn, Eleonore, Far Far Away, Hh Eisa, Illusion IV, Kathleen Anne, King Baby Little Sarah, M/Y Sinda, Masteka 2, Ocean Drive One Hundred, Paolyre, Sea Fox, Seya, Sofia II, Sunseeker 30 metre yacht, Timmerman 33 Victoria M, To Kalon.

2) od 40m do 65 m: Arethusa, Bikini Queen 2, Casino Royale, Celestial hope, Crn 122 Romance, Crn 43 Hana, Crn 43 Rubeccan, Cyan, Destination Fox Harb r too, Elandess, Emelina, Hurricane Run, Ingot, Lady Nag Nag, Man of steel, Maria Pia, Ab 140 Mk II, My Anjilis, My Trust, Namaste, Natori, Nourah of Riyad, Oneiro, Pj 135-4, Primadona, Richmond Lady, Roma, Silver Cloud, Slipstream, Slojo, Vive la vie, Xanadu.

3) nad 65m : A
http://bnr.bucnet.net/rptscheduler/pdf_temp/pdf_sys_AD7BE724CE6230132258DE7E36CDE5DCYY1nYN_pub.pdf

* ANASTASIA

http://bnr.bucnet.net/rptscheduler/pdf_temp/pdf_sys_8F97B34A8034A61EDEE5694E53CB444CYY1nYN_pub.pdf

* DILBAR

/13/...tista 110 m super jahta, ki je v teh dneh zasidrana ob novi super dirkalni stezi Formule 1 v Qatarju:

http://www.superyachtphoto.com/superyachts/superyachts-100m/dilbar-110m-lurssen-yachts-2008-superyacht/ http://bnr.bucnet.net/rptscheduler/pdf_temp/pdf_sys_5AD8FB14AE58BD42225FBD3D0B9098EBYY1nYN_pub.pdf http://www.nautica.it/superyacht/517/oceanco/dilbar.jpg

* 440.000 €

http://www.google.si/imgres?imgurl=http://yachts.monacoeye.com/yachtsbyname/mediafiles/dilbar01.jpg&imgrefurl=http://yachts.monacoeye.com/yachtsbysize/pages/dilbar01.html&h=654&w=1000&sz=91&tbnid=MAAA7Q3VB287VM:&tbnh=97&tbnw=149&prev=/images%3Fq%3Ddilbar&hl=sl&usg=__kby7sk9uujd8VPyME-yXQ72ySjo=&ei=f2rtStmUCI2xlAec9r3_BA&sa=X&oi=image_result&resnum=4&ct=image&ved=0CBcQ9QEwAw http://powerandmotoryacht.zeroforum.com/zerofile/419/Dilbar-running-%28blue%29.jpg

* EMINENCE http://bnr.bucnet.net/rptscheduler/pdf_temp/pdf_sys_8A014461EF72F044E7748124FA41E233YY1nYN_pub.pdf

* MADSUMMER

http://bnr.bucnet.net/rptscheduler/pdf_temp/pdf_sys_C23408334C94CD238B0D132FB39F5100YY1nYN_pub.pdf

* SIREN

http://bnr.bucnet.net/rptscheduler/pdf_temp/pdf_sys_CA119DDAB16087579E94773822D69646YY1nYN_pub.pdf http://www.superyachtsociety.com/index.cfm?fuseaction=nominees.list www.superyachtsociety.com
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Apr 11, 2010 4:19 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:26; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Sep 10, 2009 8:10 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

CELEBRITY EQUINOX

/13/...kar 700mio$ je veljala najrazkošnejša ladja na svetovnih morjih, ki uvaja nove standarde v ladijski ekologiji, nosilnosti 122.000 ton,dolžine 315 metrov, 19 palubami, od katerih na gornji raste prava trava. Ima tudi 1426 kabin za kar 2850 potnikov: Laughing

NAJSODOBNEJŠA KRIŽARKA - CELEBRITY UVAJA NOVO LADIJSKO EKOLOGIJO

Veliki travnik sredi morja
Na prvi pogled je to morda res kot kakšen stanovanjski blok. V resnici pa najsodobnejša in najrazkošnejša ladja. Ladijska križarjenja so zadnja leta postala vse bolj priljubljena oblika preživljanja dopusta. Po svoje je to razumljivo, saj popotniki s svojo hotelsko sobo, ki se na ladji imenuje kabina, potujejo iz pristanišča v pristanišče. Vsak dan drugi kraji, ljudje in običaji so zagotovo veliko privlačnejša rešitev za dopust od lenarjenja na enem mestu. Običajnim ponudnikom turističnih storitev promet pada, ladijskim družbam, ki ponujajo križarjenja po svetovnih morjih, pa promet raste. Zato si je ameriška družba Celebrity tudi lahko privoščila 700 milijonov dolarjev težko naložbo v najsodobnejšo ladjo za turistična križarjenja. Nova ladja Celebrity Equinox ni samo najsodobnejša, ampak tudi najrazkošnejša in primerno današnjim časom tudi ekološka. Trava, kakršne ni nikjer drugje Ladja Equinox je presenetila vse, ne samo potnike, ampak tudi strokovnjake. Na floridski univerzi v Miamiju so nekaj let iskali recept za travo, ki bi rasla sredi morja. Gre seveda za več kot 2000 kvadratnih metrov veliko površino na najvišji, 15. palubi, kjer raste trava. Sredi morja so na ladji zaposleni vrtnarji s kosilnicami za travo in sredi morja bodo običajne igre, ki jih sicer igramo v mestnem parku ali na domačem travniku. Ekologi so navdušeni tudi zato, ker je na ladji vgrajenih več kot 200 sončnih panojev, ki dajejo energijo za več kot 7000 svetilk LED, ki so povsem nadomestile običajne svetilke. Svetijo seveda samo navzdol, da ni svetlobnega onesnaženja. Še manj je "onesnaženja" s sončno svetlobo, saj so v ladjedelnici Meyer Werft v nemškem Papenburgu vgradili najsodobnejša stekla, ki v notranjost ladje praktično ne prenašajo zunanje vročine. Še več, zadržijo tudi 99,9 odstotka žarkov UV. Površina ladje pod vodno gladino je premazana s posebnim nestrupenim silicijem, ki omogoča bolj neslišno vožnjo in zmanjšana je poraba goriva. Celebrity Equinox ima vgrajenih še veliko najsodobnejših ekoloških rešitev, ki na morsko gladino prinašajo nove standarde tovrstnega turizma. Razkošje za vsak dan 315 metrov dolga ladja z 19 palubami in 1426 kabinami za 2850 potnikov je seveda namenjena predvsem udobju in prestižu, kakršnega do zdaj na morju še ni bilo. Z dvema tako imenovanima penthouse suitama, vsaka s po 120 kv. metri površine in zraven še s 36 kv. metri veliko teraso, je izziv, ki je na mnogih križarjenjih razprodan skoraj vnaprej. Ob vsem drugem pa še deset vrhunskih prodajaln in devet restavracij, ki postavljajo na glavo prehrambne užitke. Ladijske družbe namenjajo kulinariki tako in tako največ pozornosti, jedilnike pa pripravljajo najboljši kuharji. Hrana na ladjah je posebno doživetje, še zlasti pa tisto, kar gre zraven. Vino in Celebrity Equinox je zagotovo največja potujoča vinska "klet". V ponudbi imajo neverjetnih 450 različnih vin in penin, pri katerih se cene začnejo pri 30 dolarjih in končajo pri stokrat višjem znesku. To so predvsem kakovostna ameriška vina iz slovite doline Napa v bližini San Francisca, kar je po svoje razumljivo. Na običajnem enotedenskem križarjenju popijejo gostje tudi več kot 3000 steklenic vina, toliko pa jih očitno lahko napolnijo le Američani. Razkošje pa niso samo usnje, najdražji les in marmor, ki so vgrajeni na slehernem koraku, ampak predvsem skrb za zdravje. Zdravilni, lepotilni in še kakšni programi so postali očitno veliko pomembnejši. Kemija je očitno pozabljena, kajti Američani se vračajo naravi. Zdravilne rastline in obrazna obloga iz 24-karatnega zlata je odkritje, ki bo prepričalo še tiste, ki v takšne in podobne programe pomlajevanja do zdaj niso verjeli. Še zlasti Američani dajo na te programe veliko, dokončno pa jih je prepričalo to, da denar ni najpomembnejši, ampak počutje. Celebrity Cruises, ki slavi letos svojo 20-letnico je na svoj Equinox ponosen in v prihodnjih treh letih bodo dobili še tri nove ladje. Ni čudno, da so bralci svetovno znane revije Conde Nast Traveler družbo Celebrity prepoznali kot najboljšo tovrstno družbo na svetu. In kar je najpomembnejše, med potniki teh ladij je vedno več Slovencev.
http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/skrinja_nedeljskega/1042288781 31.07.2009

Splavila je Celebrity Equinox Celebrity Equinox je najnovejša ladja iz flote Celebrity Cruises, že pred samo splavitvijo, ki se je zgodila v sredo, 29. julija, je vzbujala pozornost z novostmi in nenavadnimi pridobitvami. Njeno sestrsko ladjo Celebrity Solstice, ki je splavila v novembru leta 2008, so takrat poznavalci označili kot najbolj zanimivo ladjo, ki je vstopila na trg v tistem letu. Celebrity Equinox tako kot njeno sestrsko ladjo Celebrity Solstice, odlikuje kar nekaj posebnosti. Prva izmed teh so 15 odstotkov večje kabine. Druga pa je prava, rastoča trava, posajena okoli inovativnega podeželskega kluba znanega kot “The Lawn Club”. Slednji je tudi osrednji prostor odprtega krova, v okviru njega je trgovina, Sunset bar in steklarska delavnica. Potniki bodo lahko na travnatem dvorišču prebirali časopis, knjige ali le uživali ob kavi s prijatelji. Tisti bolj aktivni bodo uživali v pikniku na trati, balinanju, igrali kroket ali golf. V steklarskem studiu, bodo predstavili zgodovino in obrt pihanja stekla, od starodavnega porekla do današnje rabe. Trije strokovnjaki pihanja stekla bodo izobraževali in zabavali potnike s predstavami pihanja na steklo, s predavanji in delavnicami. “Želimo, da naši gosti izkusijo nepričakovano, na primer vznemirjenje ob udarcu pri golfu na sveže urejeni trati sredi oceana. Doživetja na in okrog trate ponazarjajo tisto, kar želimo doseči: prepoznati, slaviti in razvajati naše goste v stilu,” je povedal Dan Hanrahan, predsednik uprave Celebrity Cruises. Celebrity je pri tem projektu sodeloval z oblikovalsko družbo Wilson Butler Architects, ki so oblikovali celotno območje kluba. Najeli so tudi ekipo pokrajinskih arhitektov in strokovnjakov za namakanje ter specialiste in strokovnjake za trato in sol z Univerze na Floridi. Skupaj so vodili obsežno raziskavo in testirali več vrst trav, da so lažje določili, katera se najbolj zoperstavi vetru, soncu, senci in temperaturnim spremembam, ki bodo vplivale na travo v času plutja. Pozorni so bili tudi na to, kako trava “prenese” hojo, namakanje ter dnevno nego in vzdrževanje. Morali so upoštevati celo obtežitev trave in količino soli ter tudi vodo, ki jo vsrkava iz ozračja in od namakanja. Celebrity svoje potnike razvaja tudi z raznoraznimi predstavami. Tako je ena izmed zadnjih posebnosti gledališče, ki je sicer že stalnica na ladjah, vendar so se pri tem še posebej potrudili tako z notranjo opremo kot z repertoarjem. V gledališču, ki sprejme 1115 gostov, se bo odvijala vrsta izredno raznovrstnih predstav, vključno z novimi gledališkimi produkcijami ekskluzivnega partnerja Poet Theatricals. Moderne potniške križarke se bodo v Celebrity Cruises Evropski sezoni 2010 srečale s starodavno tradicijo Nasprotja se privlačijo, zato bo Celebrity Cruises v svojih itinerarjih združil staro in novo. Osupljiv design najnovejših križark se bo prihodnje leto srečal z zgodovinsko bogatimi mesti Starega sveta, ko bodo vse tri križarke novega Solstice razreda križarile po omenjeni regiji. Celebrity Solstice, ki sprejme 2,850 potnikov, je prvič zaplula novembra 2008, Celebrity Equinox bo prvič zaplula letos, Celebrity Eclipse pa leta 2010 in bo prva križarka tega ladjarja, ki bo imela svoje domače pristanišče v Angliji. Pridružila se jim bo še Celebrity Constellation, ki bo sprejela 2,039 potnikov. Celebrity Cruises bo v sezoni 2010 z raznolikimi itineraji po celi Evropi nudila pestro izbiro vsem križarskim navdušencem. S Celebrity Constellation se bodo potniki lahko odpravili na 12-dnevno križarjenje po Skandinaviji in Rusiji ali pa na 7—dnevno križarjenje po Sredozemlju. Celebrity Eclipse bo ponujala 11-dnevna ali daljša križarjenja po Sredozemlju, po Baltskem morju in na Kanarske otoke. Celebrity Equinox bo ponujala 12 - dnevno križarjenje po Sredozemlju. S Celebrity Solstice pa se bodo potniki lahko odpravili na 10 ali 11-dnevno križarjenje po Vzhodnem Sredozemlju ter 13- dnevno križarjenje po Sveti deželi.
http://www.cruise-ferry-center.com/default.asp?k=prikazi_novico&id=599
http://www.youtube.com/watch?v=uNILr6PT9dA

FOTOGRAFIJE

http://www.cruisecritic.com/slideshows/?ID=8
http://www.cruisecritic.com/reviews/reviewpop.cfm?image=celebrity-equinox-lawn-club.jpg&caption=The%20Lawn%20Club&ShipID=382&pic=1
http://www.cruisecritic.com/reviews/reviewpop.cfm?image=celebrity-equinox-library.jpg&caption=Library&ShipID=382&pic=2 http://www.cruisecritic.com/reviews/reviewpop.cfm?image=celebrity-equinox-spa.jpg&caption=Spa&ShipID=382&pic=3 http://www.cruisecritic.com/reviews/reviewpop.cfm?image=celebrity-equinox-blu.jpg&caption=Blu&ShipID=382&pic=4

CELEBRITY CENTURY

http://www.cruisecritic.com/reviews/review.cfm?ShipID=15

CELEBRITY CONSTELLATION

http://www.cruisecritic.com/reviews/review.cfm?ShipID=272

CELEBRITY ECLIPSE

http://www.cruisecritic.com/reviews/review.cfm?ShipID=413

CELEBRITY EQUINOX

http://www.cruisecritic.com/reviews/review.cfm?ShipID=382

CELEBRITY GALAXY

http://www.cruisecritic.com/reviews/review.cfm?ShipID=16

CELEBRITY INFINITY

http://www.cruisecritic.com/reviews/review.cfm?ShipID=196

CELEBRITY MERCURY

http://www.cruisecritic.com/reviews/review.cfm?ShipID=18

CELEBRITY MILLENNIUM

http://www.cruisecritic.com/reviews/review.cfm?ShipID=167

CELEBRITY SOLSTICE

http://www.cruisecritic.com/reviews/review.cfm?ShipID=381

CELEBRITY SUMMIT

http://www.cruisecritic.com/reviews/review.cfm?ShipID=251

CELEBRITY EPEDITION

http://www.cruisecritic.com/reviews/review.cfm?ShipID=340

NAJVEČJE

CARNIVAL FREEDOM
COSTA SERENA
EMERALD PRINCESS
QUEEN MARY 2
LIBERTY OF THE SEAS
GENESIS OF THE SEAS
PRINCESS KAGUYA 2
PRINCESS KAGUYA 日本語
http://www.youtube.com/watch?v=H3Z1pJZ9_Bo&feature=related
OASIS OF THE SEAS
360 m dolžina 65 m širina 220.000 ton 16 palub 5400 potnikov http://www.youtube.com/watch?v=XAXIorLZzDs
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Nov 10, 2010 10:00 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:26; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Sep 15, 2009 7:52 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

JADRA

/13/...ob tem najraje pomislimo na jadrnice, pa na surfe, zelo redko pa tudi na avtomobile, ki imajo pogon na jadra: Idea

GREENBIRD

konec marca je na izsušenem slanem jezeru Ivanpah v kaliforniji vozilo Greenbird s trdim jadrom doseglo hitrost 200 km/h.
Edino pogonsko sredstvo je bil veter, ki je pihal s hiotrostjo 50 km/h. Tako je za 16 km/h povečalo rekordno hitrost, ki jo je pred 10 leti dosegel Američan Bob Schumacher na vozilu Iron Duck enakega tipa. Anglež Richard Jenkins, ki je vozilo skonstruiral in upravljal, pojasnjuje: ˝ Greenbird je dvakrat ležje in precej bolj aerodinamično vozilo kot Iron Duck˝. Izdelano je iz ogljikovih vlaken in ne tehta več kot 600 kg. Tako kot se pri letalu zaradi razlike v tlaku mad in podk krilom razvije sila, ki letalu omogoča letenje, pri keilu Greenbirda, ki je nameščeno navpično, ta sila vozilo poganja naprej in mu omogoča šririkratno hitrost vetra. Konstruktor upa, da bo doseženi rekord to zimo na ledu v Montani še izboljšal.
http://www.greenbird.co.uk/
http://www.youtube.com/watch?v=iJLFQ-1nGz0
http://yachtpals.com/fastest-sailing-4123

IRON DUCK
http://www.nalsa.org/speed_record.htm#note

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:27; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Sep 22, 2009 7:43 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

GREENLINE 33 HYBRID

/13/... je 9,99 m dolgo Seawayevo ekološko plovilo, ki je na letošnji Internautiki dobilo zveneč naziv˝ Slovenski projekt leta˝ in danes tako tudi njegova Slovenska premiera: Laughing

IDEJE

Odločili smo se, da obiščemo oddelek za razvoj in inženiring na Bledu, deset minut vožnje od centralne lokacije podjetja na Zgoši. Lahko bi rekli, da je to nekakšen obisk nazaj v čas, saj so se na tej lokaciji v preteklosti kresale odločilne ideje za razvoj podjetja. Na preteklost kaže še en element – v nasprotju s centralno lokacijo boste tukaj sedli na udobne stare lesene stole. Vendar je to tudi vse, kar spominja na preteklost. Vse, kar boste slišali, je skok v prihodnost. Marko Paš, že nekaj let vodja oddelka, nam je predstavil projekt Green Line, s katerim Seaway postavlja nove mejnike na področju hibridov na vodi. Kaj je Green Line? Green Line je hibrid. Barko poganjata ločeno dizelski motor ali elektromotor, ki sta povezana med seboj. Elektomotor deluje dvosmerno, kot pogonski agregat in kot generator. Ko ga poganja dizelski motor, polni banko akumulatorjev. Poleg tega so na strehi sončne celice, ki prav tako polnijo akumulatorje. Iščemo optimalno možnost izkoristka naravne energije, in seveda zmanjšati emisije v okolje zaradi manjše porabe goriva in nadomeščanja dizelskega motorja z elektromotorjem. Kako poteka razvoj takega projekta? Pri nas se vse odvija zelo hitro! Od končne oblike trupa do prvega prototipa na morju, ki je zaplul 30. 10., so minili samo trije tedni... trdega dela. O tem pa seveda razmišljamo že nekaj časa. Kaj vse je bilo treba narediti, preden je prvi prototip zaplul v portoroškem zalivu? Naredili smo dva velika modela in ju testirali na inštitutu v Zagrebu. Na osnovi dobljenih rezultatov smo obliko trupa spet spremenili in naredili še tretji model. Ponovno smo izvedli teste v Zagrebu in šele na osnovi teh rezultatov je nastal nov, optimiziran model v velikosti 1:1, s katerim smo šli na morje. Na trupu vidimo skate. Imajo kakšen poseben pomen? Imajo. Mislim, da skati in njim podobne ribe najbolj plastično ponazarjajo način plovbe našega novega projekta. Elegantno, mehko in predvsem brez vidnega napora drsijo skozi vodo. To bi radi dosegli tudi mi. Kdaj bo Green Line na tržišču, že v naslednjem letu? Težko je reči, to je odvisno od različnih dejavnikov. Narediti moramo še vrsto izboljšav. Ampak, če se bo vse tako hitro odvijalo, kot se je do sedaj, morda pa res! str.16 http://www.seaway.si/pdf/MySeaWay01_SLO.pdf

Seawayev Greenline 33 hybrid
Naše najbolj tehnološko dovršeno navtično podjetje Seaway Group je na sejmu predstavilo svoj nov projekt varčnega in udobnega motornega plovila. Na uradni predstavitvi se je zbralo lepo število novinarjev, kjer smo spremljali zanimivo predstavitev Japca Jakopina. Gre za dobrih deset metrov dolg motorni čoln s posebej projektiranim super izpodrivnim dnom, katerega namen je minimalni upor v vodi in ekonomična plovba v sivem področju nad teoretično hitrostjo trupa in pod mejo glisiranja. S posebno zasnovo so uspeli izdelati trup, ki dejansko omogoča velike prihranke pri plovbi, vendar to še ni vse. Da bi čoln bil uporaben, mora imeti vso potrebno udobje in tudi cena mora biti primerna. Čoln bo imel ravno streho, ki je primerna za montažo sončnih celic, katere dajejo do 2 kilovata moči, pod katero se bo nahajal salon, kuhinja in navigacijski prostor s krmilom in vsemi komandami. V premcu bo lastniška kabina, vsi aparati, kot je hladilnik, mikrovalovna pečica, televizor in podobno bodo delovali na 220 voltov, s čimer se močno zniža cena te opreme, saj jo je možno kupiti v vsaki malo bolje založeni trgovini. Osnovna ideja čolna je, ko sem že omenil, majhna poraba in s tem povezana ekologija. V testiranem modelu so razvili hibridni pogonski sistem, ki ga sestavlja 75 kilovatni Volkswagenov SDI motor, elektromotor, ki je hkrati generator, inverter za 220 voltov, baterijski skop in sklopka, ki omogoča delovanje propelerja na dizel motor ali na elektromotor. S polnimi baterijami bo moč narediti približno 36 kilometrov (20 navtičnih milj). Sončne celice bodo nenehno dovajale električni tok v baterije in do porabnikov, s čimer bo potrošnja dizel goriva manjša. S pomočjo elektromotorja bomo lahko s tem čolnom pluli do hitrosti 6 vozlov, kar je idealno v marinah in manjših pristaniščih, saj na tak način ne onesnažujemo okolja ne z emisijami, ne s hrupom. Čoln še ni čisto dokončan, zato se že veselimo prvega kompletnega modela. http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka=1596&oznaci=green+line+hybrid+33

PREMIERA

Slovenska premiera plovila Greenline 33 Hybrid 21. september 2009 dr. Igor Jakomin, državni sekretar, Ministrstvo za promet Spoštovani gostje, gospe in gospodje, ljubitelji morja in navtike, Danes mi je v posebno čast spregovoriti nekaj besed ob priložnosti slovenske premiere plovila Greenline 33 Hybrid, ki ga je ustvarilo slovensko znanje. Slovenci smo med tistimi narodi, ki negujejo prav poseben odnos do morja. Tako po številu registriranih plovil na prebivalca in po številu izdelanih plovil na prebivalca smo v vrhu Evrope, kar gotovo priča, da smo narod pomorščakov. Morda je tudi to razlog, da je ravno v Sloveniji nastalo nekaj najinovativnejših podjetij na področju navtike, kar so gotovo v prvi vrsti pričujoči ustvarjalci tega izjemnega plovila. Pri danes predstavljenem plovilu nazorno vidimo, kako zelo dobro njegovi razvijalci razumejo, da odločitev za vstop v svet navtike že dolgo ni več le domena petičnih izbrancev, mornarjev in poklicnih jadralcev. Njihov izdelek povsem na novo definira standarde udobja – dobesedno prinaša udobnost domače dnevne sobe na morje. Znižuje finančni vstopni prag za užitke vrhunskega navtičnega turizma, hkrati pa brez lažne skromnosti pogumno in široko odpira vrata novim vrednotam: energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije. S tem pa redefinira tudi standarde užitka na ekološki način, ki se kažejo tako v sami domeni navtike kot v designu plovila. Nove vrednote, povezane z ekologijo in trajnostnim razvojem, nastajajo tako na strani uporabnika kot trga, njihova posebna značilnost pa je, da niso izbira, temveč nuja. Podnebne spremembe niso mit, temveč dejstvo. Danes že vemo, da bodo v globalni tekmi za učinkovitejšo izrabo energije v kombinaciji z uporabo obnovljivih virov energije, zmagale tiste države, ki bodo to znanje imele in ga bodo lahko ponudile svetu. Po raznih meritvah kluba najrazvitejših držav OECD, že dolgo vemo, da države, ki jim gre dobro, povečujejo kakovost življenja skozi tehnološki razvoj in inovacije, ki ustvarja trajna in visoko plačljiva delovna mesta. Novost prihajajočega časa pa je, da bodo vse s tem povezane rešitve morale biti povezane z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije. V času, ki prihaja, bodo omejitve glede porabe fosilnih goriv in potratne izrabe energije vedno večje, medtem ko bomo po drugi strani za energetsko učinkovitost nagrajeni. Če k temu dodamo še čas recesije, ki ravno tako glasno kliče po novem znanju in idejah, vidimo, kako in kam moramo naprej. Danes nam to pot povsem jasno in estetsko dovršeno kaže podjetje Seaway, skupaj s partnerskimi podjetji pri tem projektu, s premiero plovila Greenline 33 Hybrid. Naj povem, da se takšnih prizadevanj zavedamo tudi na strani oblikovanja politik, saj v teh težkih časih ohranjamo fokus in posebno pozornost namenjamo znanju, inovativnosti ter razvoju. Kriza je namreč priložnost, da se preko spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti izrazi v boljših proizvodih, ki prinašajo novo dodano vrednost. Iskreno tudi pozdravljamo premike na strani gospodarstva, ki kažejo pot v smeri naših prizadevanj, hkrati pa krepijo našo ekonomijo. Čestitke vsem, ki ste v tem projektu sodelovali, tako podjetjem kot vodstvu, ter vsakemu inženirju in oblikovalcu… skratka vsem, ki ste del mozaika tega znanja. Čestitke tudi za že prejete nagrade in verjamem, da jih bo v še več, saj sem prepričan sem, da je to, kar danes gledamo, trend prihodnosti. Novemu plovilu Greenlinu 33 Hybrid želim srečno v morju priložnosti in naj mu pri rezanju valov svetlo sije sonce. Hvala. http://www.mzp.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/771/6202/42a44539fa/

TEST

Tik pred zaključkom redakcije smo se odzvali povabilu na predstavitev in poskusno plovbo z dolgo pričakovanim hibridnim plovilom Greenline 33. Podrobnejšega testa z meritvami hitrosti žal še nismo mogli opraviti, saj mora ekipa Seawaya odpraviti še zadnje pomanjkljivosti, ki so ključne za pravilne meritve hitrosti, porabe energije in s tem avtonomije. A vseeno smo dobili občutek kako je, ko se od pomola odlepimo neslišno in brez izpuhov. Edini hrup pri manevriranju povzroča premčni potisnik, pri višjih hitrostih pa malce slišimo propeler, ko se vrti in krmni žuborenje krmnega vala, kot pri jadrnici. Oblikovno bi jo lahko opisali kot sodobno klasično obliko, saj jo zaznamujejo tako klasične kot tudi sodobne linije, med katere sodi skoraj navpičen premec, ki omogoča kar najdaljšo vodno črto. Ta nova geometrija, ki so jo poimenovali »Superdisplacment« omogoča doseganje tudi dvojen teoretične hitrosti trupa, kar je v primeru 10 metrskega trupa 15 vozlov. "Sedanji trenutek zahteva razmislek o vrednotah. Od ustaljenih je potrebno preiti na nove, ki temeljijo na odgovornosti do družbe, okolja in kulture. Naša vizija novih vrednot v navtiki je dostopna cena, dobro počutje in skrb do okolja. Na tem smo zasnovali Greenline in veselimo se pozitivnih odzivov," je povedal Japec Jakopin na predstavitvi v portoroški marini. Po delovnem poletju testiranj je sedaj v Seawayu stekla izdelava barke Greenline 33. Hkrati gradijo prodajno mrežo po Evropi, saj načrtujejo v letu 2010 prodati in izdelati več kot 200 bark. To pa še ni vse. V letu 2010 želijo razviti že novo, večjo hibridno sestro,Greenline 40.
http://www.val-navtika.net/val-143/motorna_plovila/greenline_33_hibrid/ http://www.val-navtika.net/image.php?dir=864&img=eaff83c9e16565d42c475992687935dc http://www.val-navtika.net/image.php?dir=864&img=510fbb6b63c073087973ab403e35ea69 http://www.val-navtika.net/image.php?dir=864&img=11a8634a685444634e09fd530d6df706 http://www.val-navtika.net/image.php?dir=864&img=4eba0a25e3971c080df9002243c4bfca http://www.val-navtika.net/image.php?dir=864&img=67bae474ae37a78a037d1b62c0395897 http://www.greenlinehybrid.com/ http://www.greenlinehybrid.com/?id_g=press http://www.seaway.si/articles/?m0=11 http://www.finance.si/manager/?245852 http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?id=0090121005398682&kaj=3

FOTOGRAFIJE KP 1222
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/foto-okolju-prijazen-coln.html

NAJBOLJ PRODAJANA

Tudi v navtiki nikoli ne bo več tako, kot je bilo "Sedanji trenutek zahteva razmislek o novih vrednotah tudi v navtiki. Na njih smo zasnovali greenline 33, ki temelji na dostopni ceni, dobrem počutju, zanesljivosti in skrbi do okolja," pravi Japec Jakopin, ustanovitelj Seawaya in dodaja: "Navtika bo po tej krizi doživela precejšnje spremembe, marsikaj bo drugače - trg in proizvodnja ter odnos kupcev. Na hitro zasluženega denarja ne bo več, barke bodo kupovali tisti, ki imajo res radi in znajo ceniti morje in plovbo. To velja za svet, pa tudi za Slovence." Kljub hudi krizi v navtiki, ki ji še ni videti konca, se najdejo kupci za »prava« plovila: Seawayeva hibridna greenline 33 je letos najbolje prodajana barka na svetu v svojem razredu. Recesijski udarec je bil v navtiki še posebno hud, ker se je ta panoga dolga leta navajala na nenehno poslovno vzpenjanje. Potem je prišel šok: v prvem delu leta 2008 je še nekako šlo, saj so dobavljali barke, naročene v še ugodnem letu 2007. Septembra 2008 pa se je prodaja ustavila, kot da bi odrezal, se spominjajo slovenski zastopniki tujih proizvajalcev jadrnic in motornih čolnov. Zgodilo se je to, kar so po Evropi začutili že nekaj mesecev prej. Tudi lansko leto (za navtično poslovanje se leto prelomi septembra) je bilo sila slabo. Če se je evropski navtični trg pred tem prepolovil, se je lani dodatno znižal za okrog 5 odstotkov. Še hujši padec je bil v Sloveniji. Pri nas sicer natančnih številk o prodaji oziroma registracijah ni, slika pa je močno zamegljena zaradi Hrvaške: precej plovil namreč Slovenci odpeljejo k sosedom, nekatere pa od tam vrnejo in jih statistika beleži kot nove. Nemalo slovenskih bark je, da se izognejo plačilu davka, tudi pod tujimi zastavami (zlasti ameriško). Po napovedih poznavalcev bo tudi v 2011 na slovenskem navtičnem trgu vladalo mrtvilo, najverjetneje enako po Evropi. Ob tem ne gre prezreti velikih zalog neprodanih in "zaplenjenih" bark, ki so na voljo zaradi nesposobnosti odplačevanja lizinga. Propadlo je tudi nič koliko znanih proizvajalcev plovil, saj so v zlatih časih, še posebej Italijani, megalomansko širili proizvodne zmogljivosti. Najhujša kriza je tako v sredozemskem bazenu, na nekoč močnih trgih, kot so Italija, Španija in Francija, uspešna pa je presenetljivo Turčija, dobro pa se držijo še Skandinavci. Tudi Elan prodira z novimi jadrnicami. Na zadnji Internautici so predstavili novinki elan 350 in impression 444. Še uspešnejši je Jakopinov Seaway, ki je časom krize in nujnih sprememb ponudil ustrezno plovilo (proglašena za evropsko barka leta): 10-metrski hibridni (ob dizelskem še elektromotor) greenline 33, ki ob ceni 120.000 evrov skrbi za tiho in ekološko plovbo, saj lahko prepluje Kornate samo z elektriko (doseg 20 milj) in brez strupenih izpuhov. Letos se je zanje odločilo že sto kupcev, do konca leta jih pričakujejo še 20, tako je najbolje prodajano plovilo v svojem razredu na svetu. Količinska prodaja za "hrvaški čarter" dosegla dno Barke, odpeljane na Hrvaško, spadajo pretežno v tako imenovani charter management, torej so namenjene izposojanju. Z izposojevalnino slovenski lastniki odplačujejo lizing za svoje jadrnice, saj so motorke za izposojanje precej redke. Poznavalci menijo, da je količinska prodaja za "hrvaški čarter" po daljšem obdobju strmega padanja letos dosegla dno. Zato se bo morala (saj so ta plovila precej stara in bo izposojevalno floto treba obnavljati) proti koncu leta ali v naslednjem nekoliko dvigniti. Hkrati pa ocenjujejo, da Slovenci za svojo uporabo ne bodo povečali nakupov jadrnic in motornih čolnov. Zamujanje plačil bo udarilo ob koncu leta Pred leti je bilo tako, da se je premožnejši kupec sprehodil po sejmu, v oko mu je padla lepa barka in jo je kupil. Zadnje čase in tudi v prihodnje pa bodo kupci bolj trezni, ne bodo odšteli denarja na hitro, brez posebnega premisleka. Tako pravi slovenski lastnik precej dragega plovila in uspešni podjetnik, ki je v gospodarski krizi do zdaj kar dobro zvozil. "Saj je pri nas vrsta zasebnikov, ki so si uspeli v recesiji najti dovolj naročil. A je težava s plačili - številni se sploh ne zavedajo, da jih bo zamujanje plačil ob koncu leta strahotno udarilo in nekatere celo http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042363359

VETRNE ELEKTRARNE

Seaway prodira na trg vetrnih elektrarn Japec Jakopin je na Dansko prodal prvo orodje za izdelavo kril za vetrno elektrarno. Posel je vreden milijon evrov, to pa bo največja tovrstna elektrarna na svetu "Po dveh letih dela nam je uspelo kupiti vstopnico na trg vetrnih elektrarn. Podpisali smo prvo pogodbo za izdelavo orodij iz kompozitnih materialov za izdelavo 62 metrov dolgega krila za vetrne...
http://www.finance.si/288901/Seaway-prodira-na-trg-vetrnih-elektrarn
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 08, 2010 11:04 pm; skupaj popravljeno 3 krat

GREENLINE OCEAN CLASS 70

Slovenska jahta na sončni pogon

Za dva milijona evrov in pol si lahko privoščite skoraj 22 metrov dolgo jahto Greenline Ocean Class 70, s katero je mogoče ocean prepluti le na sončni pogon. Razkošno plovilo izdeluje slovenski Seaway.
http://24ur.com/novice/slovenija/slovenska-jahta-na-soncni-pogon.html

200

V Zapužah naredili 200 Seawayevih hibridnih bark greenline 33

V podjetju Seaway so izdelali 200 hibridnih bark greenline 33, ki je tako najbolj prodajana barka te velikosti (deset metrov ali več) na svetu. V dveh letih so sicer prodali 220 takih bark v 28 državah na štirih celinah. Razvoj vodilne hibridne barke na svetu je stal sedem milijonov evrov, v Zapužah pa izdelujejo še dve njeni daljši sestri.

Greenline 33 "v trgovini" stane med 100.000 in 150.000 evri. Čeprav je bil v Zapužah včeraj dan za veselje, pa napovedi za navtično industrijo niso dobre. Tudi po besedah soustanovitelja in solastnika družbe Japca Jakopina (na fotografiji) bodo na trgu obstali le najboljši. V zadnjih štirih letih se je v svetovni navtiki prihodek zmanjšal za polovico, denarni tok pa zmanjšal za šestkrat. Le največjim desetim podjetjem prihodki rastejo. Za prve tri na tej lestvici načrte rišejo v Seawayu.

Lani je Seaway, ki zaposluje 250 ljudi, imel dobrih 34 milijonov evrov prometa in 4,3 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, letos bodo imeli 27 milijonov evrov prometa in komaj kaj dobička. Slabši rezultati so posledica prodaje njihove tovarne v italijanskem Tržiču, kjer zdaj v najetih prostorih delajo s pol manj delovne sile. V naslednjih letih naj bi se to spremenilo, saj bodo celotno proizvodnjo bark in jadrnic preselili v Puconce, kjer naj bi začeli delati konec prihodnjega leta, v štirih letih pa bo službo dobilo od 120 do 150 ljudi. Samo za ta projekt bodo dobili slabih 15 milijonov evrov evropskega denarja oziroma polovico vrednosti naložbe. "Naš razvoj stane veliko denarja, ki pa ga od bank ne moremo več dobiti. Celo več, večina zahteva, da poleg obresti čim prej plačamo tudi glavnico. Evropski denar smo dobili na razpisih, a se v njem ne valjamo," je zatrdil Japec Jakopin.

Z novim letom se bo Seaway razdelil na dve podjetji, in sicer podjetje za razvoj in načrtovanje Seaway Design s sedežem v Zapužah in podjetje za izdelavo plovil Seaway Yachts, katerega večina proizvodnje bo v novem obratu v Puconcih. Lastniška struktura ostaja po besedah Jakopina nespremenjena, polovični delež ima KD Group, polovico pa brata Jernej in Japec Jakopin. Taki bodo deleži tudi v novih dveh družbah.

Seaway se zadnja leta usmerja tudi v načrtovanje in proizvodnjo vetrne energije. Ta hip izdelujejo največjo krilo vetrne elektrarne na svetu, ki meri 85 metrov. Postajajo partner štirim največjim svetovnim podjetjem na tem področju.

Povezovanje z Elanom na področju izdelave jadrnic
"Elan je prvič doslej pokazal zanimanje za sodelovanje z nami," je glede povezovanja dveh sosednjih družb, ki je v zadnjih mesecih spet aktualno, povedal direktor Seawaya Jani Grašič. V zadnjih dveh mesecih tečejo pogovori o možnem sodelovanju na področju izdelovanja plovil. "Kako bomo sodelovali in na katerih področjih, ne smem povedati. Pogajanja so v zaključni fazi, do dogovora pa mora priti do konca leta," je še dejal Grašič. Veliko bo odvisno od tega, kako bo z načrtovano prodajo Elana. "Sam sicer ne verjamem, da bo v teh časih Elan kdo kupil," je sicer ocenil Japec Jakopin.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042488640

333

“Vsaka stvar ima svojo ceno, svoboda je pa nima”

Natanko 333 bark tipa greenline so doslej izdelali v podjetju Seaway bratov Jakopin. Letos naj bi končno zgradili novo proizvodno halo v Puconcih, za katero so dobili tudi evropska sredstva.

Plovilo Greenline je prava uspešnica, saj ga prodajajo v kar 35 držav po svetu. V Seawayu so zato nanj upravičeno ponosni.

Podjetje Seaway, ki sta ga sicer ustanovila brata Jernej in Japec Jakopin, je lani ustvarilo za 32 milijonov evrov prometa, letos naj bi po nekaj letih znova poslovali z dobičkom. Prodajni hit podjetja, ki so ga lani ločili na podjetje za proizvodnjo plovil Seaway Yachts in podjetje za načrtovanje bark Seaway Design, je hibridna barka greenline, ki je vodilno tovrstno plovilo v svetovnem merilu. Doslej so izdelali že 333 bark tega tipa.

S tem postaja Greenline globalna blagovna znamka, Seaway pa zbuja pozornost tudi med konkurenti. Na vprašanje, če bo katero od vodilnih svetovnih navtičnih podjetij lastniško prevzelo Seaway, pa Japec Jakopin odgovarja: »Ne bomo se prodali. Že res, da ima vsaka stvar svojo ceno, svoboda je pa nima. Jaz je ne prodam.« Celotna skupina Seaway sicer zaposluje 220 ljudi, poleti nameravajo končno odpreti proizvodno halo v Puconcih, za kar so dobili tudi evropska sredstva. Število zaposlenih se jim bo povečalo za 30 do 40, v Puconcih pa bo delalo okoli 120 ljudi. Kot je pojasnil novi direktor podjetja Seaway Yachts Fabrizio Korošec, bodo v Puconcih skrbeli za razvoj novih modelov tipa greenline ter za odmik Seawaya v avtomobilsko industrijo in izdelovanje kril za vetrne elektrarne. Tehnologija industrije kompozitnih materialov je namreč sila podobna kot pri izdelovanju bark.

Greenline že sedaj prodajajo v 35 držav po svetu, letos nameravajo prodreti na ameriški trg. Za zdaj izdelujejo tri modele barke greenline (33, 40 in 70), v prihodnje naj bi jih od šest do sedem, tudi take, ki bodo sposobne daljših, oceanskih voženj. Najmanjši, pa tudi daleč najbolj prodajani greenline 33 na trgu dosega ceno od 100 do 150 tisoč evrov. »Povprečna starost kupcev je 63 let. Torej gre za ljudi, ki so nekaj prihranili, ki želijo okolju prijazno barko in so že nekoliko preutrujeni za jadrnico,« je razkril vodja prodaje Rok Babarovič. Leta 2008 so bili prihodki iz naslova prodaje barke greenilne 2,8 milijona evrov, leta 2009 že 8,8, lani 16,7, letos nameravajo prodati za skoraj 20 milijonov teh bark. Prodaja plovil v svetu sicer pada, cene najdražjih so se spustile na polovico. »Greenline nima konkurence na trgu rabljenih plovil. Naredili smo nekaj, česar drugi niso, in zato lahko držimo ceno ter povečujemo prodajo,« pravi Japec Jakopin, ki sicer ne izpusti priložnosti, da ne bi poudaril tega, da bodo razmere za delo v Evropi v prihodnje le še hujše, sploh pa za Slovenijo, ki je na repu vseh držav glede na hitrost prilagajanja na krizo. »Izkoristiti moramo naše naravne danosti in nesporne talente ter se usmeriti v take dejavnosti, kjer bomo z višjo dodano vrednostjo delali zase in ne hlapčevsko za druge,« je prepričan Jakopin, ki poudarja previsok strošek slovenskega manualnega dela, tudi v primerjavi z ameriškim.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/vsaka-stvar-ima-svojo-ceno-svoboda-je-pa-nima

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:27; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Sep 23, 2009 8:11 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

CUTTY SARK

/13/... letos mineva že 140 let od splavitve legendarne jadrnice, ki spada v razred KLIPERJEV. (clipper, clip, speed - hitrost, hitro) so bile hitre tovorne večjamborne jadrnice 19.stoletja z značilnimi pravokotnimi jambori. Glede na svojo dolžino so bili sorazmerno ozki, primerni za dolge čezoceanske plovbe. Izdelovali so jih predvsem v Veliki Britaniji, ZDA, tudi v Franciji in na Nizozemskem, medtem ko v drugih pomorskih državah niso doživeli razcveta. Z njimi so tovorili predvsem čaj, vino, pivo, dišave, volno in drugo. Cutty Sark je spadala med tako imenovane kitajske kliperje, saj je bila narejena za tovorjenje čaja iz Šanghaja v London. Kliperji so bili in ostajajo najhitrejše jadrnice vseh časov, ob ugodnem vetru so na oceanih razvili hitrost do neverjetnih 16 vozlov (30km/h): Shocked

KATASTROFALNI POŽAR CUTTY SARK

Skoraj upepeljena
Na slavni in 138 let stari Cutty Sark, edinem preživelem hitrem lesenem clipperju iz časov angleškega trgovskega kraljevanja na svetovnih morjih, ki je - spremenjena v muzej - od leta 1957 na ogled v Greenwichu na jugovzhodnem koncu Londona, je med obnovitvenimi deli izbruhnil požar. Čeprav je skoraj 65 metrov dolga trijambornica zagorela kot bakla, jo je uspelo gasilcem rešiti in obvarovati pred žalostnim koncem. Cutty Sark so od lanskega novembra v suhem doku restavrirali, zdaj, po požaru, pa bo njena obnova stala najmanj še dodatnih 35 milijonov funtov!

LEGENDARNA ANGLEŠKA jadrnica Cutty Sark, zadnjih 50 let v Greenwichu v Londonu na ogled kot muzejska ladja in ena izmed najbolje obiskanih londonskih turistič nih atrakcij, sicer pa znana kot slovit in eden izmed najhitrejših angleških trgovskih clipperjev za prevoz čaja iz Indije in Kitajske na Otok, je v ponedeljek 21. maja, na suhem preživljala najhujše ure. Splovljena je bila 22. novembra leta 1869 kot ponos Glaswowa in celotnega britanskega kraljestva v škotski ladjedelnici Scott&Linton v Dumbartonu na rekli Clyde. V ognju, ki je bil na malone povsem razstavljeni jadrničini palubi, kot vse kaže, podtaknjen, oziroma delo pijanih nočnih vandalov, je bila lesena Cutty Sark res že nevarno blizu nepreklicnemu koncu. Za 16.150 takratnih funtov leta 1969 izdelana Cutty Sark (ker je gradnja slavne jadrnice spravila ladjedelnico Scott&Linton na boben, so jo morali dokončati v bližnji ladjedelnici Dennys), leta 1957 spremenjena v muzej in privezana v Greenwichu na jugovzhodnem koncu Londona. Ne njej je zagorelo nekaj minut pred 5. uro zjutraj. Če gasilska akcija ne bi bila bliskovito hitra in učinkovita (ekipa 40 gasilcev z najsodobnejš o opremo in 8 gasilskimi vozili je bila na prizorišču nepolnih 10 minut po opaženih ognjenih zubljih!), bi bila slavna Cutty Sark samo še zgodovina. Po informacijah iz Greenwicha in iz vodstva fundacije Cutty Sark Trust, ki skrbi za nekdanjo angleško trojamborno morsko muzejsko slavo z jadri, je škoda velikanska. Za obnovo jadrnice bo potrebnih najmanj dodatnih 35 milijonov funtov, saj je požar uničil večino od lanskega novembra na palubi in v notranjosti opravljenega dela, kar vse bo stroške popolne obnove ladje skoraj podvojilo. Obnova Cutty Sark bi morala biti končana s koncem poletja leta 2009, nekoč najhitrejši trgovski clipper za prevoz čaja iz Indije in Daljnega vzhoda pa bo potem ponovno na ogled. “Če na palubi Cutty Sark ne bi zagorelo, bi 64,8 metra dolgo, največ 11 metrov široko in 921 ton težko jadrnico restavrirali za 25 milijonov funtov (36,5 milijona evrov). Z denarjem, ki ga fundacija Cutty Sark Trust trenutno premore, pa ne bomo sposobni pokriti stroškov zaradi škode, ki jo je jadrničini palubi in oplatam naredil ogenj,” pravi prvi mož fundacije Richard Douglas. Vzrok požara še ni znan, a je po prvih izsledkih policijske preiskave najmanj sumljiv. “Danes je v Londonu očitno možno že prav vse, čeprav si težko predstavljam, da bi hotela kaka zmešana angleška glava uničiti clipper, ki je na svetovnih morjih spisal nekaj najbolj slavnih poglavji angleškega morjeplovstva in morske trgovine,” je dodal Douglas, ki je v imenu fundacije Cutty Sark Trust, Angleže in svet že javno pozval, da jim priskočijo na pomoč z donacijami. Skrbniki slavnega clipperja so se znašli v dodatnih težavah, ker jim zavarovalnica Royal&Sun Aliance, kot kaže, ne bo izplačala 13 milijonov funtov zavarovalnine, za kolikor je bila Cutty Sark zavarovana za škodo v primeru požara. Ker so trojambornico restavrirali, so z njene palube poleg vse opreme, krmarske kabine, krmilnega kolesa, vseh treh jamborov (najvišji, srednji je visok 46,3 metra) namreč sneli tudi vse signalne naprave za opozarjanje na ogenj in tudi sistem za samodejno gašenje plamenov. Zgodovina slavnega angleškega trgovskega clipperja, ki ni bil daleč od žalostnega konca v plamenih in pepelu, je dolga, zanimiva in polna dramatičnih dogodkov. Za njenega najbolj znanega kapitana velja Richard Woodget, za najbolj nesrečnega pa John Wallace, ki je med plovbo iz Anglije v Indijo leta 1880 naredil samomor. Na Cutty Sark so imeli v zgodovini celo en umor (mornarja Johna Francisa so na neki plovbi zaklali), kapitanu Wallaceu, ki si je potem obupan sodil sam, pa je večina posadke odpovedala poslušnost. Ko je hitra Cutty Sark v idealnih vetrovnih razmerah na treh jamborih razvila vsa razpoložljiva jadra (za 32.000 kvadratnih čevljev, kar je skupna površina 11 teniških igrišč, jih je lahko največ razpela!), je po morju lahko letela tudi s hitrostjo 45 kilometrov na uro. Cutty Sark je med svojimi plovbami iz Anglije v Indijo, Kitajsko, Avstralijo in nazaj postavljala in podiral številne jadralske rekorde. V enem dnevu je nekoč denimo prejadrala največ 360 morskih milj (666 km), kar je za jadrnice še vedno sila spodobna razdalja. Od leta 1895 do leta 1922 je Cutty Sark jadrala s portugalsko zastavo na jamboru, leta 1922 pa je ponos angleškega ladjedelstva in morjeplovstva odkupil kapitan Wilfred Dowman iz Southamptona in slavni clipper vrnil pod angleško Unio Jack. Šest let preden se je vrnila na Otok in pod angleško zastavo, je bila Cutty Sark med jadranjem mimo rta Dobrega upanja v divji nevihti ob srednji jambor in blizu brodoloma. S svojim najbolj slavnim kapitanom Woodgetom je Cutty Sark iz Avstralije (mimo zloglasnega rta Horn na dnu Južne Amerike) v Anglijo prijadrala v 72 dneh. Med njene najbolj znane maratonske in domala regatam podobne čezoceanske plovbe pa sodi veliki jadralski morski dvoboj iz leta 1872, ko se je Cutty Sark s precej večjo angleško tekmico Thermopylae (obe jadrnici sta bili zvrhano naloženi s čajem in svilo) pomerila na oceanski regati od Šangaja do Londona. Čeprav je bila Thermopylae na cilju 7 dni pred Cutty Sark (slednja je za jadranje do Londona potrebovala 122 dni), je bila za Angleže poraženka v bistvu zmagovalka. Cutty Sark je namreč dva tedna po startu v Šanghaju sredi azijske morske ožine Sundo ostala brez krmila in zaradi popravil tam obtičala 11 dni. Cutty Sark, od leta 1957 spremenjena v muzej, je bila pod razvitimi jadri zadnjič na oceanih leta 1938, nakar so jo zaradi napovedujoč e se druge svetovne vojne Angleži spravili na varno. Od leta 1957 do lanskega novembra, ko so jo začeli v celoti obnavljati, je Cutty Sark obiskalo več kot 15 milijonov turistov. http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka=1157

Cutty Sark v ognjenih zubljih 138 let stara ladja Cutty Sark, ki velja za pomembnejšo turistično znamenitost v Londonu, je bila v današnjem požaru poškodovana Ena najpomembnejših turističnih znamenitosti v Londonu, slavna ladja Cutty Sark iz 19. stoletja, s katero so vozili čaj iz Kitajske, je bila v današnjem požaru, ki je izbruhnil v ladijskem doku, hudo poškodovana. 138 let staro ladjo iz železa in lesa so v doku v Vzhodnem Londonu restavrirali, zato bo škoda manjša, saj so bili jambori in okoli polovica desk odstranjeni. Na prizorišče so takoj po izbruhu požara prišli gasilci, ki so ukrotili ognjene zublje. Predstavnik družbe Cutty Sark Joe Charowitz je izrazil olajšanje, da je požar izbruhnil ravno med restavratorskimi deli, saj so iz ladje zato umaknili številne zgodovinske predmete. "Spet bo stara ladja. Cutty Sark se je spopadala z naravo vse življenje," je še dodal Charowitz. Pretreseni Londončani Lokalno prebivalstvo je medtem izrazilo pretresenost ob pogledu na priljubljeno londonsko znamenitost, ki je bila zjutraj obdana z dimom. Pretresenost je izrazil tudi izvršni direktor ustanove Cutty Sark Richard Doughty, ki je poudaril, da z izgubo originala izgubiš tudi samo zgodovino. "Kar je posebnega na ladji, je les, železni okvirji, ki so pluli po Južnokitajskem morju. Misel na to, da je to kakorkoli ogroženo, je neverjetna," je še poudaril Doughty. Rekorderka 19. stoletja Cutty Sark je v 19. stoletju na poti proti Kitajski podrla vse hitrostne rekorde tistega časa in postala del britanske pomorske in trgovske zgodovine. Ladja, ki meri 85 metrov, njen najvišji jambor pa sega 46,3 metra nad palubo, je na prvo pot proti Šanghaju odplula 16. februarja 1870, do Kitajske pa je priplula le osemkrat, saj so jadrnice takrat nadomestili parniki. Ladjo so sicer uporabljali tudi kasneje. Med drugo svetovno vojno so na njej usposabljali britanske mornarje, leta 1951 so jo zasidrali v Londonu v okviru britanskega festivala, kmalu zatem pa jo je kupila družba Cutty Sark.
http://www.finance.si/182305
http://www.youtube.com/watch?v=t6brknVez14
http://www.youtube.com/watch?v=lLqXA0jXrhU

1869

http://www.cuttysark.org.uk/
http://www.cuttysark.org.uk/resources/14/imageGallery/f1E0A99A4-DBDA-5A7A-535170952B922B06.jpg
http://www.cuttysark.org.uk/resources/14/imageGallery/f1DF182AB-088E-3A06-40F85C91AF514F97.jpg
http://www.eigrace.com/popup_image.php/pID/282/imgID/0 http://www.cuttysark.org.uk/resources/14/imageGallery/f1DD4658B-C186-A0AD-4B86DD6620417D7A.jpg
http://www.cuttysark.org.uk/resources/14/imageGallery/f1DEB7A6B-03C8-8346-EC7A4EB2B3D649CE.jpg
http://www.cuttysark.org.uk/resources/14/imageGallery/f1DEC2997-E254-DFF8-EAE1842B744CAFE2.jpg
http://www.cuttysark.org.uk/resources/14/imageGallery/f1DEEE6C3-F25A-E951-803F8D5D681F7ED4.jpg
http://www.cuttysark.org.uk/resources/14/imageGallery/f1DEDC526-F0DE-71AC-481BA95684E87742.jpg
http://www.youtube.com/watch?v=GWVlQkwIPyc http://www.youtube.com/watch?v=uzLksyGLenQ
http://www.youtube.com/watch?v=5MbrlFhblqM
http://www.youtube.com/watch?v=xeZqbJ8z4Pg
http://www.youtube.com/watch?v=e2dSxJT_oiM
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 09, 2009 6:41 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:28; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Sep 26, 2009 10:10 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

SANTA EULALIA

/13/... 35m dolga in 91 let stara bela lesena trijambornica, ki je obenem plavajoči eksponat pomorskega muzeja v Barceloni, je bila še včeraj gostja Pomorskega muzeja iz Pirana: Laughing

Spoštovani!
Sporočamo, da bo Pomorski muzej Piran septembra gostil udeležence Letnega kongresa Združenja sredozemskih pomorskih muzejev – AMMM, ki bo potekal v Rovinju. Ob tej priliki bo v Piran na uradni obisk priplula velika trijambornica Pomorskega muzeja iz Barcelone Santa Eulalia, ki bo tu na ogled 23. in 24. septembra. Toplo vabljeni na obisk jadrnice od 23. od 14.00 – 19.00 in 24. od 9.00‐12.00 in od 15.00 – 19.00. Prireditev sofinancirata: Občina Piran in Ministrstvo za kulturo Sponzor prireditve: Miracolo di Mare - Bed & Breakfast
http://www2.arnes.si/~kppomm/slike/eulalia.pdf

FOTO:

Barcelonska Santa Eulalia obiskala Piran V Piran je priplula najpomembnejša ladja Pomorskega muzeja iz Barcelone - Santa Eulalia, ki je bila dva dneva na ogled javnosti. Enkrat letno se prelevi v barcelonsko in muzejsko ambasadorko in se poda v širni svet. V Piran je priplula najpomembnejša ladja Pomorskega muzeja iz Barcelone - Santa Eulalia
* V Piran je priplula najpomembnejša ladja Pomorskega muzeja iz Barcelone - Santa Eulalia
* Zgrajena je bila predvsem za tovorne namene
* Za vzdrževanje lesa pa uporabljajo naravne in preizkušene preparate Pomorski muzej iz Pirana je v sredo gostil udeležence letnega kongresa Združenja sredozemskih pomorskih muzejev, ki je sicer minule dni potekal v muzeju. Ob tej priložnosti je v Piran (že drugič, prvič je to bilo leta 2002, ko je Piran gostil svetovni kongres pomorskih muzealcev) priplula najpomembnejša ladja Pomorskega muzeja iz Barcelone - Santa Eulalia, ki je bila dva dneva na ogled javnosti. Trijambornicami je med redkimi tako ohranjenimi lesenimi jadrnicami, zgrajenimi za tovorne namene (sprva so z njo tovorili sol in agrume). Škuner so zgradili leta 1918 v španski ladjedelnici Torrevieja. Barcelonski pomorski muzej je leseno jadrnico kupil leta 1997 od potapljačev, ki so jo uporabljali za podvodna dela, in jo temeljito obnovil po strogih restavratorskih kriterijih. Šlo je za pravi restavratorski izziv in podvig pri reševanju pomorske kulturne dediščine. Pri tem so povsem na novo izdelali marsikateri kos lesenjače (jambore, jadrnike...) in njene opreme. Seveda so pri tem uporabili stare, tradicionalne materiale (številne vrvi so denimo iz konoplje in nikakor ne iz umetnih vlaken). Za vzdrževanje lesa pa uporabljajo naravne in preizkušene preparate. Lani se je v hudi nevihti prelomil 25 metrov visoki jambor iz borovega lesa. Morali so v krajinski park in poiskati več kot sto let star bor, visok vsaj 35 metrov, da so lahko iz njega izdelali nov jambor iz enega kosa debla. Na treh jamborih lahko razpnejo 13 jader. Škuner je skupaj s kostnikom (lesenim kljunom, ki podaljšuje ladjo) dolg 47 metrov, težak je kar 220 ton, vgrajen pa ima tudi majhen motor (s 400 konjskimi silami). Enkrat letno se Santa Eulalia prelevi v barcelonsko in muzejsko ambasadorko in se poda v širni svet, sicer pa služi tudi kot šolski laboratorij za vse, ki se želijo podrobneje spoznati s pomorsko zgodovino. Za vzdrževanje takšne ladje njen lastnik (barcelonski muzej) letno nameni do pol milijona evrov. Udeleženci sredozemskih pomorskih muzejev so od piranskega župana Tomaža Gantarja lahko zvedeli, da si občina prizadeva urediti nove prostore pomorskega muzeja tudi v portoroškem skladišču soli. Pa tudi, da je Slovenija edina sredozemska država, ki nima državnega pomorskega muzeja, pač pa občinskega.
http://www.delo.si/clanek/88909

Leseni muzej iz Barcelone priplul v Piran
V piranskem mandraču se je privezala lesena, 35 metrov dolga španska trijambornica Santa Eulalia, muzejski eksponat pomorskega muzeja v Barceloni Za dva dneva se je ob pomol piranskega mandrača privezala bela lesena trijambornica Pailebot Santa Eulalia. Gre za pravi plavajoči muzej, saj 91 let stara lesenjača spada med eksponate pomorskega muzeja v Barceloni. Na njenem krovu so se srečali predstavniki sredozemskih pomorskih muzejev, ki so se udeležili letnega kongresa v Rovinju, v Piran pa je priplula na povabilo tukajšnjega pomorskega muzeja. To je že drugi obisk trijamborice v Piranu. Prvič je priplula leta 2002. Santa Eulalia je bila zgrajena leta 1918. Deset let je plula le z jadri in je veljala za najhitrejšo jadrnico, ki je dvakrat prečkala Atlantik. Leta 1928 so ji dodali motor in tako je postala motorna jadrnica, ki je preplula vsa svetovna morja. Od leta 1928 do 1975 so jo večkrat preimenovali. Krstili so jo za Puerto de Palma, Cala San Vicenc in Sayremar Uno. Leta 1997 so jo predali pomorskemu muzeju v Barceloni, ki se je odločil za njeno temeljito prenovo, pri čemer so se držali strogih kriterijev in zadržali čim več p rvotne opreme, da bi tako zaščitili tradicijo španskega ladjedelništva in pomorstva. Prenova Sante Eulalie je bila prva temeljita prenova zgodovinskega plovila v Španiji. Po besedah Francisca Pachega, ki že štiri leta poveljuje trijambornici, je plovilo dolgo 35 metrov in 8,5 metra široko s 4,20 metra ugreza. Poganja jo motor volvo s 400 konji, dvanajst jader pa meri 535 kvadratnih metrov. Različnih vrvi na njej je za približno deset kilometrov. Pachego je še povedal, da posadko sestavljajo še pomočnik, strojnik, štirje mornarji in kuhar. Iz Barcelone so na pot krenili 10. septembra, po postankih v Rovinju, Piranu in Palermu se zatem znova vračajo v Barcelono, kjer bo trijambornica prezimila. Med aprilom in oktobrom bo znova plula, večinoma ob španski obali, vsako leto pa se na povabilo katere od sredozemskih držav odpravi na daljšo pot. Škoda je le, da so njeni postanki v sredozemskih pristaniščih kratki. V Piranu je bila privezana le dva dneva, tako da so imeli le redki srečneži možnost ogleda tega muzejskega plovila. http://www.slovensko-morje.net/?page=news&view_news=10599 http://www.youtube.com/watch?v=UfnKP5smyoc
http://www.youtube.com/watch?v=OxA79r2uzcE&feature=related
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Sep 26, 2009 5:46 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:28; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Sep 26, 2009 5:42 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

REX

/13/...mit in skrivnosti ladje REX , velikosti 268,20m, kar je več, kot veliko bolj znani TITANIC in so jo 05.septembra 1944 leta, potopili kakšnih 200 metrov proč od obale med Koprom in Izolo, še danes po toliko letih buri duhove, predvsem tisti, o še vedno skrivnostnem in privlačnem zakladu, ki naj bi še vedno čakal srečnega najditelja: Laughing

UVOD

Edina italijanska ladja, ki je v zgodovini osvojila modri trak je bila ladja Rex. Zgrajena je bila v Genovi. Krstila sta jo kralj Vittorio Emanuele III in kraljica Elena. Narejena je bila leta 1931. Tako velika potniška ladja ni do te nikoli plula pod italijansko zastavo. Ladja je bila del flote Navigazione Generale Italijana (NGI).

ROJSTVO REXA

Ladjo so gradili v ladjedelnici Ansaldo di Sestri Ponente, v Genovi. Gradnja je trajala leto dni. Graditi so jo začeli januarja 1930, splovili pa so jo avgusta 1931 leta. http://www.rex-mk.si/rex/index.html

DIMENZIJE REXA

Dolžina ladje je bila 268,20 metrov. Širina 29,58 metrov. Višina 40 metrov. Nosilnost 51.061 brt. Dva močna motorja s štirimi turbinani sta lahko razvila okoli 140.000 konjskih moči. 12 izpušnih cevi je bilo speljanih v dva dimnika, ki sta se vzpenjala 15m visoko nad zgornjo palubo. Na njih sta bili montirane dve zelo močni sireni. Dva jambora sta bila višine 45m. Ladja je Imela 24 rešilnih čolnov.
http://www.rex-mk.si/rex/index.html

PROSTORI IN OPREMA REXA
Ladja je imela 12 nadstropij in dvojno ojačano dno. Povezani so bili z dvigali in stopnicami. Lupina je bila razdeljena z 15 prekati, ki so bili med seboj povezani z vodotesnenimi vrati. Ta so se hidravljično, samodejno zapirala ob morebitnemu vdoru vode. Ladja je imela dva zunanja bazena in telovadnico, ki je bil obenem tudi največji prostor na ladji. Imela je prekrasno cerkev, moderno kino dvorano, gledališče, banko, knjižnico, fizioterapijo in fotografa. Na ladji so bile razne trgovine, brivnice in česalnice. Ladja je imela moderne kuhinje in velike restavracije. Imela je tudi svojo tiskarno s tremi tipografskimi stroji, kajti na ladji Rex so izdajali svoj časopis "Morske novice". Skratka, pravo mesto na vodi.
http://www.rex-mk.si/rex/index.html

POSADKA

Na ladji je bilo 870 članov posadke: - 59 častnikov, - 258 mornarjev, - 90 kuharjev, - 450 natakarjev, - 8 medicinskih oseb, - telefonisti in telegrafisti.
http://www.rex-mk.si/rex/index.html

ŠTEVILO POTNIKOV

Ladja je lahko sprejela 2032 potnikov: - 378 potnikov v prvem razredu, - 378 v posebnem razredu, - 866 v tretjem razredu, - 410 pa v turističnem razredu. Drugi razred naladji ni obstajal, ker nihče ni želel potovati v "drugem razredu".

RAZKOŠNI PRVI RAZRED

Najrazkošnejši je bil seveda prvi razred. Tu so bila prava stanovanja, sestavljena iz prostorne spalnice, kopalnice, dnevnega prostora in terase kot zasebnih prostorov.Med skupne prostore pa je sodila jedilnica, glavna soba, galerija, kinodvorana, gledališče, knjižnica, trgovine, bazeni, fizioterapija, telovadnica.

POSEBNI RAZRED

Posebni razred je sprejel 378 gostov. Poleg kabin z dvema ali štirimi posteljami in kopalnico so tu imeli tudi cerkev. V tem nadstropju so imeli dve dvigali, jedilnico, bazen ter verando za jutranjo in popoldansko kavo. 160 m2 je bilo namenjeno otrokom. V preddverju so bile pisarne in trgovine.

TRETJI RAZRED

Kabine tretjega razreda so sprejele skupno 866 gostov. Gosti tega razreda so lahko obiskovali kinopredstave, jedli so v jedilnici za posebne priložnosti, prebivali so v prostorih, ki so bili razdeljeni na kadilce in nekadilce, imeli so verando z barom in gospe so imele zase posebno sobo.

TURISTIČNI RAZRED

Turistični razred je sprejel 410 gostov. Posebnost tega razreda je bilo dvigalo in restavracija za slavnostne pojedine. Zelo prijetna in primerna za sprehode je bila veranda. Tako kot tretji razred je imel tudi turistični razred sobo, namenjeno samo gospem.

PRVA POT

27. septembra 1932 se je "Rex" s 1872 potniki odpravil na svojo prvo čezoceansko pot. Na tej prvi vožnji so imeli težave z motorji. V Gibraltarju je ladja zato stala tri dni, da bi motorje spravili v red. Nekateri potniki so z vlakom odpotovali na nemško transatlantsko ladjo Europa, ker so se bali potovati z Rexom. Vendar so bili lahko zelo presenečeni, ko so ob prihodu v New York zagledali Rex privezan ob pomolu. MODRI TRAK Leta 1933, 11. avgusta je začela ladja osvajati modri trak (Gibraltar - New York); razdaljo je preplula v 4 dneh, 13 urah, 50 minutah. Povprečna hitrost je bila 29 vozlov. Prejšna lastnica modrega traku je bila nemška ladja "Brener". Kasnejša pa francoska ladja "Normandie", s svojimi 80.000 brg. tonami, ki je leta 1935 na povratni vožnji iz New Yorka do Gibraltarja vozila z 30,35 vozli in je tako prevzela modri trak. Rexov modri trak je bila 29 metrov dolga zastava - za vsak vozel hitrosti ladje med potovanjem en meter. Modri trak je imel Rex 2 leti. II. SVETOVNA VOJNA Na zadnjo komercialno čezatlantsko pot je ladja Rex odšla spomladi 1940. Potem je odplula v Genovo, Benetke, Pulo in Trst. Med 2.svetovno vojno jo spremenijo v ladjo Rdečega križa in vozi vojake s severnoafriških bojišč v Italijo. Ladjo tudi maskirajo (potemnijo okna, prebarvajo jo s peščeno barvo), da bi jo lažje skrili pred Angleži in zavezniki. V Trst pride ladja že precej izropana. Do konca jo opustošijo leta 1944, ko je zasidrana v Trstu.

POSLEDNJA VOŽNJA

5. septembra 1944 so ladjo zaradi možnosti bombandiranja Trsta, pripeljali na slovensko obalo, da bi jo bolje skrili pred zavezniki. Zaradi svoje velikosti in plitvosti našega morja je ladja nasedla kakih 200 metrov od obale, nekje med Izolo in Koprom. 8. septembra ob 11 uri, 12 uri in 18 uri so jo napadla zavezniška letala. REX je štiri dni gorel. "PRI REXU" Delu obale med Izolo in Koprom rečemo "PRI REXU". Neketeri vedo, marsikdo pa ne, da je to ime ostalo po tukaj potopljeni ladji REX. Prej se je ta del obale imenoval "Giro carozze". http://www.rex-mk.si/rex/obala.html RUDNIK ŽELEZA Domačini so iz ladje pobrali vse, kar je bilo še kaj vrednega. Državne oblasti pa so se odločile, da ladjo razrežejo in železo pretopijo. Tako je bil REX takrat največji slovenski rudnik železa v petdesetih letih. Narezali in pretopili naj bi nad 11 000 ton železa, ki so ga po morju prepeljali v Pulo od tam pa z vlakom na Jesenice. To je trajalo kar polnih 5 let do leta 1958. Po pričevanju športnih potapljačev pa naj bi precej ostankov ladje še vedno ležalo na dnu morja. Ladja je bila zelo razkošno opremljena. Žal se ne ve, kje je končala večina te bogate opreme, saj so jo v Trst, še posebej pa v Koper, pripeljali docelo izropano. Iz morja je železo dvigoval legendarni 'Veli Jože'.

REXOV ZAKLAD

Zanimiva je izpoved hčerke nemškega majorja Wermacht Fritza Haiderja, ki je v času vojne deloval najprej v Veroni, kasneje pa v Trstu. Po vojni se je preselil v Belgijo, kjer je deloval kot konstruktor ladij. Leta 1950 se je poročil in rodila se mu je hčerka Ingrid. Petnajst let je živela v Kanadi in med obiskom v Evropi jo je spodbudilo pisanje takratnih časopisov o potopljeni ladji Rex. Zdelo se ji je, da ve več kot pišejo časopisi. Zato je kot zgodovinarka in sodelavka pri filmih začela z raziskavami o tej ladji. Če hočemo govoriti o zakladu, skritem v eni od kabin na REX-u, se moramo povrniti v čas, ko je Italija razpadla in so Trst in okolico okupirali nemci. Ob tem se moramo spomniti Rižarne, kjer so se dogajala velika hudodelstva. "Rižarno" - nekdanjo tovarno riža so nemci spremenili v krematorij, kjer so v enem samem letu pobili in zažgali med 3000 - 5000 ljudi, največ Židov, Slovencev, Italijanov in Hrvatov. V glavnem izobražencev in vplivnih ljudi. Tukaj so nemci selekcionirali ljudi. Nekatere so takoj umorili, druge pa so skupaj z naropanim bogastvom, večino židovskega porekla in seveda z dragocenostmi pobranimi iz REXA, (slike, kipe, tapiserije, pohištvo in drugo bogastvo...) z vlakom transportirali v Nemčijo. Zlato, drage kamne in druge dragocenosti, pa so visoki nemški oficirji skrili na ladji REX. Po vojni je mnogo potapljačev, domačih in tujih, ki so vedeli za dragocene zaboje, skrite v eni od kabin - iskalo izgubljeni zaklad. Nazadnje so tam raziskovali (neuradno kot turisti) avstrijski potapljači in kot vsi do sedaj, so bili tudi ti brez uspeha. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo je našel izgubljeni zaklad in kje je končal?

DOKUMENTARNI FILM O BOMBANDIRANJU "REXA"

Najbolj verodostojen prikaz o potopitvi Rexa prikazuje filmski insert, ki ga je posnel meni še neznani filmski snemalec iz angleške eksadrile: V 2. svet. vojni je bilo na tisoče ladij potopljenih. Med njimi mnogo trgovskih in potniških znanih linijskih lepotic. Žrtev vojaških napadov je bila tudi ena najlepših , najmodernejših in največjih ladij na svetu, italijanska nosilka modrega traku, prekooceanka "Rex". Dennis Andrews, navigator zavezniške 39. divizije: "Bili smo nameščeni pri kraju Termoli. Zgodaj zjutraj nam je bilo rečeno, da gremo potopit znamenito italijansko ladjo " Rex ", ki naj bi bila privezana v Tržaškem pristanišču. pričakovati je bilo, da jo bodo Nemci potopili pred vhodom vpristanišče in s tem preprečili zaveznikom vstop v luko, saj naj bi potopljena ladja zaprla vhod v njega. To pa je bilo tudi vse kar smo izvedeli o tej ladji. Ko smo vzleteli in končno zapustili kopno, se je kmalu pod nami prikazala zopet obala in Rex, naša tarča. 51.000 tonska velikanka je bila mnogo večja kot smo pričakovali in kot smo bili vajeni do sedaj. Ko smo se spustili nad njo , smo se postavili v bojne formacije, Mustangi so bili v prvi vrsti. na ladjo smo izstrelili 64 raket. Po napadu so se iz celotne površine krova začeli dvigovati velikanski oblaki dima. Ladja je bila zadeta. Čudoviti lepotec je bil za vedno izgubljen za svet..." Opomba: Filmski insert je po naključju prišel v roke mojemu sošolcu Stanetu Lahovcu, ki že mnogo let živi in dela v Avstraliji in je vedel, da se zanimam in zbiram vse, kar je povezano z ladjo Rex, zato mi je ta film tudi poslal, za kar se mu zahvaljujem.
Marjan Kralj
http://www.rex-mk.si/rex/index.html
PREREZ
http://www.rex-mk.si/rex/prerez.html
REXOV ODTIS NA PEŠČENEM MORSKEM DNU
http://www.rex-mk.si/rex/index.html Slike je prispeval avtor g. Žerjal Aleksander.
REXOVI OSTANKI NA DNU MORJA
http://www.rex-mk.si/rex/index.html Avtor podvodnih fotografij je g. Matjaž Mulec.

MODEL LADJE "REX" V MERILU 1:75

Izdelava makete »Rex - 4,00 m« bo atraktivnega in promocijskega pomena. Maketa bo plovna, radijsko vodena, izdelana z vsemi atraktivnimi in spremljevalnimi pripomočki: stojala, škver, sani, zasteklitev (zaščita), pokritje. Nameni projekta so: 1.Mesečne ali enkratne atraktivne splovitve - po dogovoru »show program« ob morju (mestna plaža, pomol, mandrač). - predstavitev Rexa in turistične ponudbe na multimedijskem panoju (dolgoročni plan) - svečana izplovitev (dim, sirene, zvočni in svetlobni efekti, rakete,...) - plovba ob obali 2.Selitvenega pomena - Sejmi - Razstave - Promocijskega značaja za mesto, Obalo, Slovenijo 3.Muzejski ali razstavni eksponat Njegovo stalno mesto bo galerija ali pa kakšno drugo frekventno mesto (Pretorska palača, muzej, gostinski lokal in podobno) 4.Reklamni eksponat - uporabili ga bomo tudi v razne reklamne namene 5.Filmski pripomoček – kulisa (film o Rexu je že v pripravi) Model v merilu 1:350 REX NA ZNAMKI Tudi filetalija ni pozabila ovekovečiti ladjo REX. Izdali so tri znamke na to temo, ki so redke in jih je težko dobiti. http://www.rex-mk.si/rex/index.html REX V UMETNOSTI Marjan Kralj: Ciklus "REX" (1996-99) "REX Galerija" (Olje, dim.: 200 x 100) http://www.rex-mk.si/rex/index.html REX V LITERATURI KAPITANOV KLJUČ Morje med Izolo in Koprom mirno valovi, iz dneva v dan, iz leta v leto, iz stoletja v stoletje. Drobni valovi se zaletavajo v obrežje, potem pa se brez premisleka spet vračajo v objem neskončnega prostranstva. Le kdo bi si tistega lenega junijskega dopoldneva mislil, da se bo zadeva nenadoma tako razburljivo zapletla! Bruno je sedel v recepciji hotela Marina in mirno razvrščal hotelske račune… ROMANZO DEL REX Ore 16, terzo attacco. Scesero sul relitto fumante sei aerie. Quattro della RAF e due sudamericani. ”M’ero portato una macchina fotografica”, raconto un navigatore,” e vidi la nave tra le fiamme. Ci aspettavamo una minima azione contraerea contro di noi. Eravamo preparati al peggio, pensavamo che quella nave fosse ben protetta… REX NA RAZGLEDNICAH Razglednica iz izbirke Stanka Ivančiča http://www.rex-mk.si/rex/razgled.html REX Marjan Kralj, Ul. Mihaele Škapin 6, Izola (SI-6310), Slovenija, Evropa, GSM 041731377 ali 386 05 648-568, E-mail. www.rex-mk.si Poziv na sodelovanje: Kdorkoli se zanima za ladjo "Rex" in ima morda kakršnekoli podatke ali slike o njem,ga vljudno naprošam, da me o tem obvesti. Se v naprej zahvaljujem! http://www.rex-mk.si/rex/index.html http://www.klub-plk-koper.si/dogodki/rex/rex.htm http://www.klub-plk-koper.si/dogodki/rex/rex3.htm http://www.klub-plk-koper.si/dogodki/rex/rex4.htm http://www.klub-plk-koper.si/dogodki/rex/rex5.htm http://www.klub-plk-koper.si/dogodki/rex/rex6.htm http://www.klub-plk-koper.si/dogodki/rex/rex7.htm http://www.klub-plk-koper.si/dogodki/rex/rex8.htm ODZIVI http://www.klub-plk-koper.si/projektrex.htm

POTOP MATJAŽA MULCA

15.03.2002 Ura; 11.30 Kraj; Rex (ob cesti Koper – Izola) Vreme; Delno jasno, rahel veter Temperatura zraka; 16° C Voda; Zgoraj valovita, bistra, spodaj tudi, vendar dobra vidljivost le od 5 – 7 m Temperatura vode; Morska Biološka postaja 9,7° C Moje levo koleno 7 – 8° C Rex Na začetku je vedno dilema ali zapisati kakšno misel po potopu ali ne!? Če se ne odločiš takoj, misel in občutki zbežijo, odtečejo kot voda in ostane prazna posoda. Prvič sem bil na Rexu dne 12.09.1988 (ha ha, še dobro da obstaja “ronilačka knjižica” – ta rdeča), nato drugič okrobra 2001 s člani Krote, ko sem ugotovil, da prvič sploh nisem bil na njem, temveč le 50 m od obale, kjer so tudi ostanki pokojnega Reksa. Ko so ga žagali, so pustili več manjših kosov na “poti” med njegovo zadnjo lokacijo in obalo. Potopljeni Rex oz. to kar je od njega ostalo, je ostanek največje ladje, ki je potopljena v slovenskem morju in ena največjih v Jadranu. Več o njem na spletni strani www.rex-mk.si ali pa povezava na naši strani. Kljub temu nekaj osnovnih podatkov. Večji ostanki - nosilec? Zgrajen je bil kot ponos italijanskega potniškega ladjevja v Genovi;
* splovitev 1.8.1931, (edina italijanska ladja, ki je l.'33, s takrat rekordno hitrostjo okoli 30 vozlov, osvojila “modri trak” za pot od Gibraltarja do New Yorka, čas 4 dni in pol)
* dolžina 268 m, širina 31 m, najvišji jambor 78,5 m,
* nosilnost 51.000 ton, moč motorja 144.000 KM, teža sidra 10 ton,
* sprejel je lahko okoli 2000 potnikov ter 900 članov osebja. Dne 5.9.1944 je šel na svojo zadnjo vožnjo. Iz Trsta so ga že izropanega z vlačilci prepeljali pred Koper oz. Žusterno, kjer je nasedel. Naslednji dan so ga ob plimi premaknili in zasidrali med Izolo in Koprom, pod današnjo Bolnico Izola, s premcem obrnjen proti Kopru. Dne 8.9.1944 ob 11. uri ter ponovno ob 18. uri so ga bombardirala zavezniška letala. Zvrnil se je na levi bok in gorel več dni. Med leti 1948 in 1958 se je odvijalo razkosanje Rexa, ki je bil takrat največji rudnik jekla v Jugoslaviji. Njegovi ostanki so polnili odpade železa še več let. Eden od nožev za ribiške mreže Na njegove ostanke sem se napotil iz obale, kjer je najbližji dostop v primeru ko nimaš amfibije ali pa čolna. Opremo dostavim z avtom, kar je dokaj nerodno (vzvratna vožnja po kolesarski stezi iz smeri Izole cca. 1 km). Avto nato odpelje spremljevalka in se vrne čez 1 h. Najprej plavam po površini mojih 150 m od obale (okoli 10 minut), nato se potopim in nič!!! Globina borih 11m, dno muljasto. Odločim se, da plavam naprej v smeri odprtega morja oz. Debelega rtiča do globine 15/16 m, kar traja okoli 8 minut. Nazadnje je bil Rex na tej globini, vendar tu ne duha ne sluha o njem. Kam sedaj? Levo ali desno? Odločim se, da zavijem v desno proti Kopru, kjer je tudi ovinek Reks in molim sv. angel varuh moj... Plavam vzporedno z obalo, na moji desni je sonce, ko naenkrat pred seboj zagledam prvo senco – iz mulja štrleči kos pločevine, visok 1,5 m, na njem pa ostanek ribiške mreže. Lepo je če se lahko zaneseš na prijatelja (sv. angel). Mogoče celo pomaga! Ampak on je bil resnično edini (poleg Aladina), na katerega sem lahko naslovil kakšno prošnjo na 16 m globine sredi muljaste puščave. Drogovi in verige Pričnem iskati druge dele – ostanke Rexa, zato zaplavam cikcak in pazim na vrvico od boje. Vidljivost je okoli 5 m, za večje sence tudi 8 m, globina med 15 in 16 m. Na levi strani nekoliko naprej najdem 4 “stebre”, spomin od zadnjega potopa s člani Krote. Nekoliko naprej najdem nek večji kos, cel tunel pločevine (cca. 10 m). Lahko je ostanek dela boka, ki je zvit, na eni strani pada v mulj, na drugi strani pa so vidni kosi cevi kot “rešetke”, ki so lahko ostanek kakšne ograje. V notranjosti vidim tudi edine večje ribe, tri pice. Iz mulja štrlijo nepovezani kosi železa visoki tudi 4 m, pravi noži za ribiške mreže. Na dnu iz mulja štrlijo ostanki cevi, kovinski nosilci, železne plošče, verige, vse to pa preraščajo vetrnice, školjke in drugi morski organizmi. Vse fotografiram in glej ga zlomka, 36 posnetkov je res dosti vendar pod vplivom adrenalina tudi hitro mine. Ko poslikam vse, se nekoliko dvignem na globino 13/14 m in z “višine” opazujem ostanke ladje v smeri premca. Po mojem mnenju sem že preko polovice ladje. Notranjost ostankov z dvema picoma, skrita pod stropom Notranjost ostankov z dvema picoma, skrita pod stropom Nenadoma zagledam naprej na levi, pod sabo, nekakšno meglico. Potopim se in ugotovim, da sem na robu nekakšne kotanje. Sredi ravnega mulja prava kotanja?! Abyss!? Spreleti me srh, strah! Ko se potopim v kotanjo začutim mraz! Meglica, ki sem jo videl je bila kotanja hladne vode, ki je bila zaradi spremenjene temperature hladnejše vode, nekoliko motna. Pogledam globinomer 19,2 m na začetku kotanje, ki počasi še malenkost pada. Zaradi mraza je ne pregledam cele. Plavam naprej ob desnem robu kotanje, njen konec na levi strani pa slabo vidim ali pa se mi samo dozdeva. Po nekaj metrih plavanja v mrzli kotanji se rob na moji desni strani, ob katerem sem ves čas plaval, prične dvigovati. Ugotovim, da plavam ob velikem kosu gladke, ovalno upognjene pločevine, ki je dolg več kot 10 m (vsaj toliko ga gleda iz mulja). Spomni me na “trup podmornice” ali cigare. Čez nekaj časa na vrhu te cigare vidim dva ali tri kovinske stebre. Dvignem se iz 19,2 na 11,2 m, kolikor je na vrhu stebričkov, ki segajo cca. 2 m nad trupom in okoliškim dnom. Višinska razlika 8 m. Ni ravno stena v Dalmaciji, je pa “globel” pred Koprom, sredi mulja!!! Ali je luknja ob zunanjem robu ostankov Reksa ali pa že v notranjosti ostankov dna oz. levega boka ladje, lahko le ugibam. Počasi se dvigam v neverjetno modro zelenem odtenku barve morske vode, ki ni tako pogosta za koprski zaliv. Iz globine 10 m lepo vidim bojo na gladini. Pred vrhom seveda častnih 3 minute na 3 metrih, kljub temu, da Aladin tega ne zahteva! Lepo je če se v modrem lahko “obesiš” na bojo. Ko izplavam sem točno nasproti ovinka Reks, v smeri Kopra vidim skoraj polovico bele kupole bazena v Žusterni. Za pot nazaj proti obali porabim še cca. 15 minut plavanja po gladini. Ostanki nekakšne posode Za mano je prijetno izrabljen in srečno zaključen prost dan. Seveda je odločitvi o potopu v hladno morje pripomogla informacija o dobri vidljivosti na tej lokaciji. Zaradi velikosti površine “pokopališča” in posameznih skupin ostankov pločevin v mulju pa kljub temu ni prišla tako do izraza. Tudi luknja mi ne da miru! Seveda se vidimo še kdaj! Kovinski tunel? Prvotna oblika ali pa sedanje stanje po večkratnih deformacijah
POGLEJ, SLIKAJ IN PUSTI ZA SEBOJ LE ZRAČNE MEHURČKE ! Matjaž Mulec PLK Koper
* Zadnja sprememba 13. 11. 08 *
*** Druge strani o Rexu:
Il Rex di Maurizio Eliseo:
http://www.modellinavali.com/rexeliseo.htm - REX, detentore del Nastro Azzurro:
http://www.modellinavali.com/rex.htm - Rex, kot seminar Internet šola: http://www.ips.it/scuola/concorso_99/rex - Fellinijev film Amarcord (1973):
http://www.celtoslavica.de/chiaroscuro/films/amarcord/amarcord.html
- Pietro Valente: Demolizione di Rex
http://www.istrianet.org/istria/people/memories/valente-demolizione.htm - Loscri: http://www.loscri.com/rex/rex.htm
- Rex, ship model: http://www.maritimereplicas.com/rex.htm
- Classic liners: http://ocean-liners.schuminweb.com/ships/rex.asp
- Great ships: http://www.greatships.net/rex.html
- Great ocean liners: http://www.greatoceanliners.net/rex.html
- BlueRibbon story: http://www.fostertravel.com/CRURIB.html - LostLiners:
http://www.lostliners.de/schiffe/q-t/rex/geschichte - USAF museum: http://www.wpafb.af.mil/museum/research/bombers/b2-14a.htm
- Potop Rexa - 272 Squadron Operations (recollections of E G Myring): http://homepage.ntlworld.com/pete.myring/beau/bios/egmyring-11.html

Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Nov 04, 2010 9:58 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:28; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Okt 01, 2009 11:20 am
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

JAVELIN - PUŠČICA

/13/...ob letošnjem, pravkar končanem BOAT SHOWU v Izoli, nam spomin še vedno seže k čudoviti lanskoletni KRALJICI sejma leta 2008, leseni dvojambornici dolžine 25,90m z imenom JAVELIN, ki letos praznuje častljivo starost 112 let:

Kraljica sejma.
Za kraljico sejma bo okronana lesena jadrnica tipa ketch z imenom Javelin. Javelin je bila leta 1897 zgrajena v ladjedelnici Summers & Payne v Southamptonu, pozneje bolj znana kot Camper & Nicholson. Do leta 1930 je Javelin zamenjala veliko lastnikov, do leta 1937 pa se je uvrstila tudi na več regatah. Od 1950 je bila Javelin v Sredozemlju, leta 2002 pa so jo iz Gibraltarja prepeljali v Španijo, jo tam pokrpali, da je lahko odplula do mesta Monfalcone, kjer so jo v ladjedelnici Alto Adriatico pod vodstvom inženirja Giovanettija in arhitekta Sciarellija povsem restavrirali in jo s pomočjo izvirnih načrtov obudili. Lani je ladjedelnica Alto Adriatico dobila priznanje za najbolje prenovljeno plovilo v letu 2007! Tehnični podatki:
dolžina: 22,74 m,
širina: 4,31 m,
izpodriv: 60.000 kg
http://www.val-navtika.net/val-132/novice/izola_boat_show_2008/ str. 63 in 64
http://public.edition-on.net/links/1296_izola_boat_show_magazine_09.asp
http://www.javelin1897.co.uk/english/
http://www.marine-world.com/classifieds/1242.html
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=8586

FILM

http://www.modro.tv/browser/

2.500.000 €

http://www.bollmanyachts.com/yachtCouncil/main.asp?-vessel_basic_info.asp-&vessels_id=82987&curr_id=7

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:43; skupaj popravljeno 14 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Okt 10, 2009 10:38 am
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

TITANIC & BALMORAL

/13/...potovanje na luksuzni ladji BALMORAL, ki ima 710 luksuznih kabin in sprejme 1350 gostov, ob 510 članih posadke, ki ob 218,18 m dolžine in 43,537 brt, še vedno pluje s hitrostjo 20 vozlov: Laughing

Križarjenje ob 100. obletnici tragedije Titanika Parnik je v ledeno goro trčil 14. aprila 1912 Ob 100. obletnici tragedije Titanika se bo mogoče podati na luksuzno križarjenje. Na pomorsko pot, na kateri je potonil Titanik, se bo aprila 2012 podala luksuzna ladja Balmoral. Ob 100. obletnici tragedije Titanika se bo mogoče podati na luksuzno križarjenje. Na pomorsko pot, na kateri je potonil Titanik, se bo aprila 2012 podala luksuzna ladja Balmoral, so sporočili organizatorji plovbe. Titanik, na krovu katerega je bilo 1500 ljudi, je leta 1912 med svojo prvo plovbo iz Southamptona proti New Yorku potonil po trčenju z ledeno goro. V ledeno goro je trčil 14. aprila nekaj pred polnočjo, tri ure kasneje pa je potonil... Ob obletnici katastrofe se bo po njegovi poti podala ladja Balmoral (ta pluje od okriljem družbe Fred Olsen Cruise Lines, naslednice podjetja Harland and Wolff, ki je izdelalo Titanik), na kraju nesreče pa bodo pripravili spominsko slovesnost. Spominska plovba z Balmoralom bo trajala 12 dni. Zanimivo je, da Balmoral pluje precej počasneje kot Titanik, čeprav je bila ladja zgrajena leta 1988, zato bodo Southampton zapustili prej kot ga je pred toliko leti Titanik, da bodo na kraj nesrečnega dogodka pripluli ob enakem času. Za 12-dnevno spominsko križarjenje bo treba odšteti najmanj 2,595 funtov, vendar organizatorji pričakujejo, da bo hitro razprodano. Če bi bili radi na Balmoralu aprila 2012, poglejte na spletno stran www.titanicmemorialcruise.co.uk, kjer si lahko križarjenje tudi že rezevirate (če seveda niste vraževerni in se bojite, da se bo ponovila usoda izpred 100 let).
http://www.youtube.com/watch?v=8wTlureUMP8&hl=sl http://www.titanicmemorialcruise.co.uk/
http://chandrakantha.com/articles/indian_music/filmi_sangeet/media/1985_ship6.jpg
http://psychsurvivor2.files.wordpress.com/2008/11/titanic-nautical-1024.jpg
http://friends.s5.net/tanja/linki/Titanic.htm
http://www.pomorska-sola.si/pomorstvo/nesree%20na%20morju%20plani/titanic.jpg
http://www.geonavtik.com/artikel.php?artikel=72 http://www.telegraph.co.uk/travel/cruises/cruise-news/5154038/Titanic-cruise-to-mark-anniversary-of-ships-fateful-voyage.html http://www.delo.si/clanek/79236
http://www.fredolsencruises.com/our-ships/balmoral http://www.youtube.com/watch?v=Oa_kVa5eOqU http://www.youtube.com/watch?v=EELE69sUArU&feature=fvw http://www.youtube.com/watch?v=BaRxBbb5HzA&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=kSgT25ngB4E&feature=related http://www.marinetraffic.com/ais/shipdetails.aspx?mmsi=308785000 http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2009/01/27/article-0-033293D8000005DC-911_634x369.jpg
http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2009/01/27/article-0-03329379000005DC-194_634x355.jpg 2009
http://www.fredolsencruises.com/dynamic/brochures/document/balmoral.pdf 2010
http://www.fredolsencruises.com/dynamic/brochures/document/balmoral_2010_11.pdf

96 LET

Nepotopljivi Titanic je na dnu že 96 let

V torek je minilo 96 let od najbolj razvpitega brodoloma in potem največkrat premlevanega (in tudi filmsko poustvarjenega) brodoloma v uradno 154 letni zgodovini velikih čezoceanskih potniških ladji. Parnik Titanic, slava in čast britanskih ladjedelcev in britanskega kraljevskega in morskega imperija, leta 1912 največja, najtežja, najbolj razkošno opremljena, nedokazano najhitrejša in dokazano ne nepotopljiva potniška ladja na svetu, ki je po dobrih dveh urah agonije po trčenju z ledeno goro (v resnici jo je pri skoraj polni hitrosti oplazil s sprednjim delom boka v dolžini 91 metrov, kar je bilo za 269,1 metra dolgi parnik usodno) med krstno plovbo potonil v atlantske globine 600 kilometrov južno od Nove Fundladije, je bil v resnici velikanska plavajoča mišnica. Titanic je bil smrtonosna past za ljudi že leto prej, 31. maja 1911, ko so v ladjedelnici Harland&Wolf v Belfastu na Irskem izdelali njegov trup, do 31. marca leta 1912 pa potem ladjo v celoti dokončali in opremili. Titanicov konec, plačan z ladjo in 1497 življenji, je bil skrajno banalen in se-če bi ključni člani posadke zadnje ure 14. aprila leta 1912 svoje delo opravljali v skladu s predpisi in pravili dela v dežurni ekipi na krovu-ne bi smel zgoditi. Če bi bila za tiste čase največja in najbolj varna potniška ladja na svetu (Titanic so lastniki, angleška družba White Star Line, dejansko reklamirali kot prvi nepotopljivi parnik na svetu!) projektirana, izdelana in opremljena v skladu s ponekod po svet u že tedaj zapovedanimi najstrožjimi predpisi o kakovosti uporabljenih materialov in opremi za reševanje), bi ladja oplazenje z ledeno goro na Severnem Atlantiku preživela in ostala na površju kljub ranam na boku in predhodnim napakam ključnih mož v 848-članski posadki, ki so Titanic s 1360 potniki na krovu ponoči vodili v ledeno mrzlo smrt. Titanicova smrt in morski pogreb sta bila ena sama zmešnjava napak. Storjenih že me gradnjo in opremljanjem. Takrat je bilo na novih potniških ladjah najpomembnejše razkošje njihove notranjosti, kabin, salonov in restavracij ter čimvečja hitrost, manj pa dobra in čvrsta gradnja, varnost in oprema za reševanje. Na Titanicu, 269,1 metra dolgem in največ 28,2 metra širokem parniku z 10,5 meta vzgreza, 46 328 brutoregistrskim i tonami in 52 310 tonami izpodriva, je bilo prostora za 3547 ljudi. Za precej več kot se jih je 10. aprila leta pred prvo plovbo čez Atlantik nanj vkrcalo v Southamptonu, Cherbourgu v Franciji in Queenstownu (današnjem Cohbu) na Irskem. Že dolgo se ve, da nesrečni Titanic leta 1912 v resnici sploh največja in najdaljša potniška ladja na svetu. Njegova sestrska ladja Olympic, splovljena leta 1910, je bila v resnici enako dolga in na zunaj do zadnje pike enaka, a na račun manj razkošne notranjosti in opreme za 1004 tone lažja, kar so Angleži svetu zamolčali. Na Titanicu (parnik je imel dvojno dno, a ne dvojnih oplat trupa, za katerih uvedbo je bil zaslužen prav njegov brodolom) je bilo 20 reševalnih čolnov (celo dva več kot so zapovedovali takratni britanski predpisi), v katerih je bilo prostora za največ 1178 ljudi. Ko se je 15. aprila 1912 ob 2 uri in 20 minut zjutraj na dva dela razpadli Titanic potopil, pa se je na njem, v ledenem morju (-2 stopinji je imelo) in v 18 v morje spuščenih reševalnih čolnih za življenje borilo 2208 ljudi, od katerih jih je preživelo le 706. Če bi Titanic s hitrostjo 20 vozlov treščil v premcem, bi verjetno ostal na površju, ker je udaril v led s prednjim delom boka (ko sta dežurni opazovalca na krovu Frederick Fleet in Reginald Lee zaradi ledene gore pred premcem zagnala alarm in je Titanicov prvi častnik Murdoch ukazal krmilo na desno in motorje z vso močjo vzvratno, je bil trčenje že neizbežno) in je voda takoj vdrla v pet med seboj ločenih varnostnih ladijskih prekatov, uradno nepotopljivemu parniku ni b ilo več pomoči. Titanic je udaril v led ob 23,40 uri zvečer. Uro pozneje so začeli spuščati v morje prve reševalne čolne (večino polpraznih), ob 2. uri min 20 minut zjutraj pa ladje ni bilo več na površju. Carpathia, ob prejetem klicu na pomoč je bila 58 morskih milj od kraja brodoloma, je prišla na prizorišče uro in 20 minut po Titanicovem izginotju, ameriška ladja Californian, ki je bila tisto noč in med Titanicovo agonijo le 20 milj oddaljena (zaradi ledenih gor in plošč se je v nočni brez lune in na mirnem morju zaustavila in čakala na jutro) svit), pa naj bi bila tista proslula videna ladja, ki bi lahko rešila mnoge, a je ne bilo ni bilo blizu. Da je šel Titanic na dno v dveh delih, o čemer so sicer nekateri preživeli brodolomci govorili, je postalo ur adno jasno šele leta 1985, ko so 3800 metrov globoko locirali njegova relikta; manjši del s premcem je šel na dno počasi, večji in jasno težji, pa je na dno trdo treščil in se globoko zaril. Kar so Titanove ostanke leta 1985 locirali na dnu pred Novo Fundlandjio, so z robotskimi podmornicami na površje spravili že skoraj 6000 delov pet dni po začetku prve plovbe potopljene angleške morske slave. Najtežji, šlo je za del jeklene oplate (preiskava je potem pokazala, da je bilo v jeklu 4 krat več fosforja in 2 krat več žvepla kot bi ga lahko bilo!), je bil težak kar 17 ton. Titanic je v resnici globoko potopljeni zaklad, saj je imelo le 324 potnikov v njegovem 1. razredu s sabo za 600 milijonov dolarjev premoženja. Zlata, platine in srebra, diamantov in drugih dragih kamnov in gotovine. Vrednost prtljage 285 potnikov v kabinah 2. razreda (Titanicov 2. razred je bil enak 1. razredu na vseh drugih takratnih parnikih) naj ne bi bila mnogo manjša. Najmlajša potnica je edina še živa Angležinja Elizabeth Gladsy Dean, bolj znana kot Millvina Dean, je bila na Titanicovi prvi in zadnji plovbi nesrečne ladje najmlajša na krovu. Družina Dean, oče Bertram Frank, mama Georgette Eve, 6-letni sin Baton Betram in komaj 9 tednov stara Elizabeth Gladsy so bili s Titanicom na poti v novo življenje v ZDA. Oče Betram Frank Dean je imel v Wichiti v Kansasu že najeto hiši in že napeljane posle s tobakom., a Titanicovega brodoloma ni preživel. Žena in sin in devet tednov prej, 12. februarja 1912 rojena hčerkica so bi li med 706 preživelimi srečneži in so se nekaj tednov po rešitvi iz hladne morske grobnice vrnili na Otok z angleško potniško ladjo z za tedanje čase neobičajnim imenom Adriatic. V času brodoloma le 9 tednov stara Millvina Dean je bila najmlajša na ladji in je danes, pred mesecema praznovala 96 let, edine še živeča med Titanicovimi brodolomci. Millvina Dean, ki je o preživeti tragediji pred Novo Fundlandijo še vedno rada govorila, je kljub visoki starosti še čila in upa, da ostane približno tako vsaj še štiri leta in da dočaka 100 rojstni dan in 100 obletnico Titanicovega brodoloma. Lillian Asplund je živela 99 let Med preživelimi brodolomci s Titanica je bila tudi 5-letna Švedinja Lillian Asplund, ki srečno preživeti tra gediji ni nikoli spregovorila niti besede, čeprav je imela za to 94 let časa. LillIan Aslund (umrla je novembra leta 2006 v ZDA, stara 99 let!) je bila na Titanicu z očetom Carlom, mamo Selmo in še štirimi brati; 13-letnim Filipom 9-letnim Clarenceom, 5-letnim bratom dvojčkom Carlom Edgarjem in 3-letnim Felixom. Od sedemčlanske družine Asplund iz Alseme na Švedskem, ki se je hotela začeti na novo v Worcestru v Massachussettsu, so na morju preživeli in Ameriko videli in tam ostali le trije; mama Selma in dvojčka Carl Edgar in Llillian. Trupelc preostalih treh bratcev niso nikoli našli, truplo 40-letnega Carla Asplunda, oblečeno v rešilni jopič, pa je morje vrnilo 12 dni po brodolomu. Pred dvema tednoma in 2 let po smrti 99-letne Američanke Lillian Asplund, k i se ni nikoli omožila in 94 let o Titanicu ni izgovorila niti besedice, so v med njeno zapuščino našli škatlo za čevlje z več stvarmi in dokumenti s Titanica. S Titanico skupinsko ladijsko karto za družinsko kabino v 3. razredu za vseh 7 Asplundov, poročna prstana Carla in Selme Asplund, očetovo žepno uro, ki je nehala teči ob 2 uri in 19 minut, nekaj mesecev po brodolomu napisano pismo, v katerem vdova Selma Asplund piše možu, da mora najprej poskrbeti za preživela dvojčka in da se potem, ko odrasteta, vidita v nebesih. Zapuščina Lillian Asplund gre te dni na dražbo, izkupiček (računajo, da ga bo za 200.000 evrov), pa bi šel trem njenih nečakom, otrokom pokojničinega brata dvojčka Carla Edgarja, ki je živel deset let manj kot sestra dvojčica Lillian.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=7803

ZADNJA

Prisiljena prodati spominke s Titanika Zadnja preživela s Titanika, 96-letna Milvina Dean, se je odločila na dražbi prodati spominke z usodnega križarjenja leta 1912, da bi lahko poravnala stroške bivanja v domu za ostarele. 96-letnica je s prodajo različnih predmetov iztržila okoli 40.000 evrov, kar je precej več, kot je pričakovala. Med osebnimi predmeti, ki so se znašli na dražbi, je bil sto let star kovček, poln oblačil, ki so jih po nesreči in prihodu v ZDA njeni družini podarili prebivalci New Yorka. Takrat dvomesečna Deanova je bila najmlajša preživela, ki so jo rešili s Titanika. Nesrečo sta preživela tudi njen bratec in mati, medtem ko je oče umrl. "Sedaj vse prodajam, ker moram plačati stroške doma za ostarele. Prodajam vse, za kar mislim, da bi mi lahko prineslo kaj denarja," je pred sobotno dražbo povedala Deanova, ki je v domu pristala pred dvema letoma, ko si je zlomila kolk. "Stroški so precej visoki. Več denarja, kot dobim od dražbe, tem bolje," je še povedala za časnik Southern Daily Echo. Najhujšo pomorsko nesrečo v zgodovini je preživelo 700 od okoli 1500 potnikov in osebja na ladji. Njihovo število se je skozi desetletja krčilo, tako da je na koncu, potem ko je lani umrla Britanka Barbara Joyce Dainton, ostala le še Deanova. Za predmete na sobotni dražbi se je potegovalo tudi Mednarodno združenje Titanika, ki je želelo predmete vrniti njihovi pravi lastnici, Deanovi, a se z visokimi ponudbami drugih kupcev ni moglo kosati.

MILLVINA DEAN

Umrla zadnja potnica s Titanika - Millvina Dean V domu za ostarele na jugu Anglije je v nedeljo umrla 97-letna Millvina Dean, zadnja potnica Titanika. Deanova je bila stara komaj dobra dva meseca, ko je Titanik 14. aprila 1912 na poti iz Velike Britanije v ZDA treščil v ledeno goro in v dobrih treh urah potonil. Millvina Dean je bila je med 706 potniki in člani posadke, ki so nesrečo preživeli. V brodolomu je umrlo 1517 ljudi. Družina Deanove je potovala v tretjem razredu Titanika, v ZDA pa so se želeli preseliti. Njen oče Bertram je tam nameraval odpreti trgovino s tobačnimi izdelki. Millvina, njena mati in brat so nesrečo preživeli, oče pa je umrl. Deanova je bila rojena 2. februarja 1912, večino življenja pa je preživela v angleškem Southamptonu, kjer je bil izdelan tudi Titanik. O katastrofi, ki je zaznamovala njeno življenje, ni veliko govorila. Pred tremi leti se je preselila v dom za ostarele in kmalu zatem začela prodajati predmete s Titanika in svoje spomine, da je lahko plačevala bivanje v domu. Lani je tako prodala kovček oblačil, ki jih je njena družina dobila v ZDA potem, ko so jih rešili z ladje, in zelo redke grafike Titanika s podpisi avtorjev. Naprodaj so bila tudi pisma o odškodnini za nesrečo, ki jih je njeni materi poslal odškodninski sklad. V začetku maja so starki na pomoč pri financiranju bivanja v domu za ostarele, za katerega je morala vsak mesec odšteti 3000 funtov (3439 evrov) priskočili glavna igralca in režiser z oskarjem nagrajene filmske uspešnice Titanik - Kate Winslet, Leonardo Di Caprio in James Cameron.

POMOČ

Kate in Leonardo na pomoč zadnji preživeli s Titanika Zvezdnika filma Titanik, Kate Winslet in Leonardo DiCaprio, sta darovala 30.000 funtov zadnji preživeli potnici s slovite ladje Titanik, ki s eje v starosti znašla v hudih finančnih težavah. V nesreči aprila leta 1912, ko je Titanik trčil v ledeno goro, je umrlo 1.517 ljudi, preživelo pa je 706 potnikov. Med preživelimi pa je bila tudi Millvina Dena, ki velja za edino še že živečo potnico Titanika. Millvina Dena se je znašla v hudih finančnih težavah, zato je irski fotograf Don Mullen osnoval sklad za podporo zadnji še živeči potnici s Titanika. Don je v časopisu pozval vse ljudi, naj pomagajo po svojih močeh, med drugim je k pomoči pozval tudi igralce filma Titanik. Glavna igralca filma, Kate Winslet in Leonardo DiCapro, ter James Cameron so se rade volje odzvali na prošnjo in 97-letnici podarili 30.000 britanskih funtov, s katerimi bo lahko plačala sobo v domu za upokojence. Millvini je namreč zaradi neplačevanja računov grozila izselitev. "Obstajajo ljudje, ki bi po mojem mnenju morali pomagati Millvini. Zapustiti zadnjo vez s Titanikom, bi bila velika napaka," je povedal Don, ki je dodal: "Stara ženska, ki skuša preživeti, se bori s finančnimi težavami. Ni prav, da jo od tam izselijo, saj ji lahko pomagajo ustvarjalci filma Titanik, ki so na račun zgodbe zaslužili veliko denarja."

URE

Deli Titanika v liniji ročnih ur Deli Titanika v liniji ročnih ur Železo in oglje iz slavne ladje Titanik so pretvorili v novo linijo luksuznih ročnih ur, za katero proizvajalec jamči, da odraža bistvo legendarne ladje, ki je potonila leta 1912. Ženevski proizvajalec ur Romain Jerome SA je na največjem sejmu ur in nakita Baselworld kolekcijo ur Titanic-DNA ocenil, kot eno najbolj ekskluzivnih. »Zelo je ekskluzivna in nedostopna«, je dejal glavni direktor podjetja Yvan Arpa in hkrati upa, da bo omejena serija ur privabila zbiratelje in ekstravagantne kupce superekskluzivnih predmetov. »Takšni kupci ponavadi kupijo neverjetno komplicirane ure, ne da bi razumeli njihovo delovanje, samo zato, da imajo o nečem govoriti. Mi sedaj, poleg ur, nudimo tudi zgodbo«, je še dejal. Podjetje je kupilo del 1.5 ton težak sel trupa, ki je bil iz Titanika izvlečen leta 1991 od neznanega prodajalca, ko še ni bilo strogega nadzor nad Titanikovo lupino. Avtentično Titanikovo kovino je potrdila ladjedelnica Harland in Wolff, v katerem so ladjo tudi zgradili. Za izdelavo ur, ki so bili v Baslu prvič na prodaj v razponu cen od 7800 $ do 173.100 $,(od 6.700 € do 112.000 €), so pri Romain Jerome uporabili zlitino dobljeno iz vzorca iz Titanika in železa, iz katerega je bila narejena replika Titanica (tega je zgradila ista ladjedelnica, kot original). Pri izdelavi številčnice so uporabili barvo, v katero so zmešali oglje, najdeno v Titaniku.
http://www.romainjerome.ch/
http://www.vecer.com/blog/bingo?id=18310

BOGATSTVO

V razbitinah Titanika našli bogastvo!
Odprli so razstavo odkritih in ohranjenih predmetov iz razvpitega parnika Titanica, ki so bili skoraj 100 let potopljeni na morskem dnu. Delo potapljačev je bilo temeljito in obsežno, kar dokazujejo tudi številni razstavljeni predmeti. David Haisman obuja spomine ob predmetih iz Titanika. Fascinantna čezoceanka Titanik buri duhove vse od leta 1912, ko se je zaletela v ledeno goro sredi Atlantika. Vrsto let so potapljači iskali ostanke ladje in predmete, ki so se tistega leta potopili skupaj z njo. Najdražja enosmerna vozovnica za Titanik je stala 875 funtov oziroma ob preračunu za leto 2010 kar 80 tisoč evrov. Ogromno predmetov so našli v razbitinah ladje, med drugim tudi ladjin zvon, ki je v zadnjih trenutkih obveščal potnike o nevarnosti. Iz mrzlega Atlantika so povlekli svilen klobuk, modro stekleno časo, razglednico parlamenta in še mnogo drugih zelo zanimivih reči. Vse najdene predmete pa so skrbno očistili in shranili v zbirko, ki bo od jutri dalje na razstavi v Londonu. Eden od potapljačev, upokojeni David Haisman (75) je bil del ekspedicije na morsko dno, poleg tega pa je njegova mama Edith Brown, ena od preživelih potnikov Titanika. 'Neverjetne občutke doživljam, ko gledam predmete, ki so bili priča eni največjih morskih katastrof v zgodovini' je nostalgično pojasnil Haisman. 'Mama je z bogatimi starši potovala na Titaniku in čas, ko so trčili v ledeno goro je večkrat podoživljala in nam podrobno opisovala kaj se je dogajalo. Velika sreča je, da je potop preživela in skupaj z babico sta se rešili, na žalost pa dedek ni imel takšne sreče. Zame so najdeni predmeti pravo bogastvo!' Svilen klobuk je bil skoraj obvezni pripomoček premožnih potnikov v času Titanika. Razglednica parlamenta je pripadala potniku Edgarju Samuelu Andrewu. Razstava več kot 300 predmetov najdenih v razbitinah Titanika bo na ogled v londonskem O2. V slani vodi so se predmeti ohranili predvsem zaradi raznih barvil in odpornih materialov. Neverjetno pa je, da so našli tudi razne papirje, razglednice in risbe. Tudi del ladijskega pohištva so prinesli v angleško prestolnico, celotna razstava pa priča o razsipnosti in razkošnosti, ki je bila del odprave čezoceanke Titanik. Zgodbe pa se širijo tudi o izgubljenem predmetu, ki naj bi bil del 'prtljage'. Govora je najdražjem diamantu na svetu oziroma diamantu upanja, za katerega legenda priča, da prinaša nesrečo. Legenda o modrem diamantu oziroma diamantu upanja prihaja iz Indije. Usnjeni čevlji so na morskem dnu preživeli toliko časa, zaradi močnih kemikalij v premazu za čevlje. Nalepka za prtljago.
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/v-razbitinah-titanika-nasli-bogastvo.html

NOVI TITANIC

Finski poslovnež bo na kopnem zgradil Titanic Finski poslovnež Toivo Sukari, ki slovi po drznih potezah, je sporočil, da namerava zgraditi popolno kopijo Titanika, ki bo - stala na kopnem. V notranjosti ladje bo odprl hotel in več razkošnih restavracij, da bi na sever Finske privabil nove turiste. ''Vsi v Evropi poznajo Titanik. Na območju Oulu nimamo zdaj nobene turistične znamenitosti. Prepričan sem, da bo Titanik, čeprav na kopnem, privlačna zanimivost, ki si jo bodo želeli ogledati številni gostje iz tujine,'' je samozavesten Toivo Sukari, ki je sicer lastnik verige trgovin s pohištvom Masku. Pred časom je dal na jugu Finske v bližini Tampere zgraditi veliko nakupovalno središče, ki so ga poimenovali Idealpark, zdaj pa namerava zgraditi še eno v vasici Kiiminki, ki leži približno 630 kilometrov severno od Helsinkov. Kopija ladje, ki je potonila aprila 1912, v brodolomu pa je nato umrlo okoli 1500 potnikov in članov posadke, bo dolga 269 metrov in široka 28 metrov, stala pa bo v neposredni bližini novega nakupovalnega središča. S svojimi restavracijami bo na voljo turistom in tudi utrujenim nakupovalcem. Ni še znano, kako visoka bo kopenska ladja, ve pa se, da je Titanik v višino meril kar 53 metrov. Sukai je poudaril, da se bodo potrudili, da bo kopenski Titanik čim bolj zvesta kopija prave ladje. Gradnja bo stala od 30 do 40 milijonov evrov.
http://slowwwenia.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=36091

100 LET

Titanik bi praznoval 100. rojstni dan

Legendarni parnik Titanik, ki je bil leta 1911 zgrajen kot največji potniški parnik na svetu, bi danes praznoval 100. rojstni dan. V Belfastu so se poklonili vsem 1.517 potnikom, ki so preminili v tragični nesreči aprila 1912.
Titanik
Legendarni parnik so izdelali 31. maja 1911.

Pred točno 100 leti, 31. maja 1911, je podjetje Harland & Wolff izdelalo Titanik, najbolj znan in tedaj največji potniški parnik na svetu, ki so ga prvič splavili ob 12.13 po lokalnem času. Titanik, ki je v dolžino meril dobrih 269 metrov, je 15 tisoč delavcev izdelovalo kar tri leta, da so ga postavili v vodo, pa je trajalo le 62 sekund. Belfast se je v zgodovino zapisal kot "rojstni kraj“ slavnega parnika.

14. aprila 1912 ob 23:45 po lokalnem, ladijskem času, je Titanik med plovbo od Southamptona proti New Yorku trčil ob ledeno goro, se prelomil na pol in potonil, s seboj pa je odnesel 1.517 življenj. Na Titaniku je bilo tedaj 2.223 ljudi, rešilnih čolnov pa le za 1.178 potnikov.
Titanik
V nesreči je umrlo več kot 1.500 potnikov.
Titanik

"100 let Titanika ni nihče prav pogosto omenjal. Imeli smo ga za sramoto, za skrivnost,“ je med spominsko mašo, ki se je začela točno ob uri, ko je Titanik prvič izplul, povedal duhovnik Chris Bennett. "Ampak danes smo tu zato, da odkrijemo svoj ponos. In s ponosom lahko rečemo – ko je Titanik izplul, je bilo z njim vse v redu.“

V Belfastu, kjer pričakujejo več tisoč turistov, so za gradnjo hotelov, trgovin, muzejev in drugih objektov na območju, ki so ga poimenovali Titanic Quarter (Titanikova četrt), porabili okoli 7 milijard funtov, še dodatnih 97 milijonov pa so namenili za gradnjo interaktivnega centra, katerega vrata bodo odprli prihodnje leto. Odprli so tudi muzej , v katerem so razstavili več kot 500 artefaktov – od petmetrskega načrta Titanika pa do 35 predmetov iz potopljenega parnika.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/titanik-bi-praznoval-100-rojstni-dan.html

COLLECTA V ZNAMENJU TITANIKA

Letos mineva 100 let odkar se je v noči iz 14. na 15. april 1912 sredi Severnega Atlantika potopila angleška potniška ladja Titanik in ob trčenju z ledeno goro v globine potegnila več kot 1500 potnikov in članov posadke. Ladja je vsa leta po nesreči zbujala domišljijo, saj je šlo za povsem novo ladjo, v javnosti pa si je ob njeni splovitvi pridobila sloves, da je nepotopljiva.

Na Collectini tematski razstavi "Saj ni res, pa je!" so predstavljene originalne razglednice Titanika iz obdobja pred in takoj po njegovem potopu, znamke, pisemske ovojnice in časopisni članki, ki so poročali o Titaniku. Obiskovalci si bodo ogledali tudi različne kovance na temo Titanika, prava posebnost pa bo kovanec z delčkom premoga iz te potniške ladje.

Collecta obeležuje obletnico tudi s posebno razglednico z motivom Titanika, ki bo na voljo na recepciji sejma.
http://www.collecta.si/domov/
http://www.collecta.si/za-obiskovalc...tska-razstava/
http://www.collecta.si/za-obiskovalc...nja-in-drazbe/

DRAŽBA

Ob 100. obletnici nesreče Titanica na dražbo predmeti z ladje

Na 100. obletnico potopitve Titanica so se v PRAuction pripravljali kar devet mesecev

Ameriška avkcijska hiša PRAuction bo v počastitev 100. obletnice nesreče ladje Titanic na dražbo postavila več kot 180 spominskih predmetov z nesrečne ladje, vključno s pismom enega od glasbenikov, ki se je odločil, da bo nadaljeval z igranjem, medtem ko se je ladja potapljala.

Glasbenik Wallace Hartley je pismo poslal svojim staršem v Angliji. Zapisal je, da je Titanic sijajna ladja, da so njegovi soigralci prijazni ter da naj bi se kmalu vrnil domov.

Pismo je bilo odposlano med enim od dveh postankov, preden je Titanic 15. aprila 1912 565 kilometrov južno od Nove Fundlandije zadel ob ledeno goro in potonil. V ladijski nesreči je umrlo 1517 ljudi.

Na obletnico so se pripravljali devet mesecev
Preživeli se spominjajo, da je orkester med potapljanjem ladje nadaljeval z igranjem, najprej v salonu prvega razreda, kasneje pa so se preselili na palubo, medtem ko so se potniki vkrcavali na rešilne čolne.

Podpredsednik avkcijske hiše Bobby Livingston je prepričan, da bo Hartleyjevo pismo glavna atrakcija dražbe, ki se bo začela 19. aprila, zaključila pa 26. aprila. Pričakujejo, da bo pismo doseglo ceno med 100.000 in 200.000 dolarjev.

Livingston je še povedal, da so se na 100. obletnico potopitve Titanica pripravljali kar devet mesecev. "Uspelo nam je zbrati neverjetno zbirko predmetov 30 različnih zbirateljev z vsega sveta. Predmeti s Titanica so zelo redki, njegova tragedija pa še vedno odmeva, zato je za dražbo veliko zanimanja," je dejal.
http://www.finance.si/346858/Ob-100.-obletnici-nesre%C4%8De-Titanica-na-dra%C5%BEbo-predmeti-z-ladje

ZADNJI JEDILNI LIST

Na dražbi predmetov s Titanika prodali tudi zadnji jedilni list

Predmete in spominke s slovitega Titanika so tik pred 100. obletnico brodoloma ladje prodali na dražbi v Londonu. Zanimanje za Titanik ostaja veliko, saj so med drugim prodali tudi zadnji jedilni list, in sicer za 91.000 evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Jedilni list enega najbolj slavnih luksuznih parnikov vsebuje meni kosila, ki so ga postregli dan pred brodolomom, 14. aprila 1912. V denarnico ga je spravila potnica prvega razreda Ruth Dodge, ki je preživela nesrečo, med jedmi pa so bila jajca z beluši in piščanec na marylandski način.

Kot je sporočila organizatorka dražbe, avkcijska hiša Henry Aldridge & Son, je britanski zasebni zbiralec za jedilni list plačal rekordno ceno.

Poleg številnih slik, fotografij in filmskih plakatov se je na dražbi znašlo tudi na roko napisano pismo prvega častnika ladje Henryja Wilda, ki so ga prodali za 29.000 evrov. Wilde je sicer znan kot eden od junakov tragedije, saj mu je v zadnji minuti uspelo odvezati in spraviti v vodo še zataknjen reševalni čoln. V pismu svoji družini je Wilde Titanik opisal kot čudovito ladjo.

V Belfastu na Severnem Irskem, kjer je bil Titanik tudi zgrajen, pa je dva tedna pred okroglo obletnico potopa svoja vrata odprl nov muzej o ladji. zanimanje zanj je očitno veliko, saj so že v predprodaji prodali 100.000 vstopnic.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012040105767676

6.666 €

http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=8
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=9
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=10
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=11
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=12
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=13
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=14
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=15
http://www.jutarnji.hr/kartu-platili-50-000-kuna-da--ozive--potonuli-titanic-/1020735/?secId=79&foto=16

3800 METROV

Že sto let 3800 metrov pod morjem

Z "nepotopljive" ladje sta se med redkimi rešila tudi pomeranec in pekinezer

Titanik je 14. aprila 1912 ob 23.40 uri trčil ob ledeno goro, ki je trupu zadala nekaj usodnih zarez, "nepotopljiva" ladja pa je z gladine severnega Atlantika izginila slabi dve uri in pol kasneje. Od 2201 potnika in člana posadke jih je preživelo samo 711. Teorij, zakaj se je največja ladja tistega časa znašla na dnu oceana, je ogromno – od tistih, ki prisegajo na človeško napako in neodzivnost ladje v bližini, do tistih, ki trdijo, da je bila kriva sama konstrukcija.

Točno sto let po potopu ladje še vedno ni povsem jasno, zakaj je do tragedije, ki bi jo bilo z drugačnimi postopki izdelave in dodatnimi rešilnimi čolni moč preprečiti, prišlo. Zadnja, takrat pri devetih tednih najmlajša potnica na krovu Millvina Dean je umrla pred tremi leti, stara 97 let, spomin na tiste, ki so umrli v mrzli noči na 15. april, pa ostaja živ tako skozi dokumentarne filme in hollywoodske uspešnice kot skozi spominke in turistične izlete, ki ponujajo ogled žalostnih razbitih. A tudi slednje bodo, s pomočjo posebne bakterije, poimenovane Halomonas titanicae, zelo kmalu izginile.

Pet teorij
Obstaja pet osrednjih teorij, zakaj se je potopila "nepotopljiva" ladja družbe White Star Line. Prva pravi, da je imel Titanik, ki leži na globini 3800 metrov, premajhno krmilo, zaradi česar je bilo težko manevrirati tako ogromno plovilo. Pri tem naj bi imel vlogo tudi motor, ki je omogočil le dvema propelerjema premik v vzvratno prestavo, zmanjšala pa naj bi se tudi moč krmila. Druga trdi, da je bilo v jeklu, ki je sestavljalo trup, preveč žvepla, ki pri nizkih temperaturah ni zagotavljajo deformacije, pač pa se je lomilo. A nasprotniki trdijo, da je kvaliteta jekla ustrezala standardom iz leta 1912. Tretja pravi, da je bilo na Titaniku premalo rešilnih čolnov, čeprav jih je bilo dovolj za izpolnitev takratnega minimuma (52 odstotkov potnikov). Prepričanje, da je ladja nepotopljiva, reši dilemo, zakaj je bilo tako malo rešilnih čolnov. Četrta se ozira na vijake, saj so bili močnejši le na sprednjem in zadnjem delu ladje. Skoraj sočasna izdelava Titanika in Olympica naj bi povzročila primanjkovanje kvalitetnega železa, zato naj bi nekateri vijaki vsebovali celo žlindro in nikakor niso uspeli zdržati hudega pritiska pri potapljanju. Proizvajalci so omenjeno teorijo zavrnili. Peta omenja človeško napako, saj naj kapitan Smith ne bi prilagodil hitrosti ladje opozorilom, da je v Atlantiku led. V opazovalnici pa niso imeli daljnogleda.

Dve kadi za 700 potnikov
Poleg izmišljene ljubezenske zgodbe Jacka in Rose, ki je v filmu 1997 prinesla poplave v kinodvorane po svetu, Titanik skriva še vrsto drugih zabavnih dejstev. Potniki v tretjem razredu so morali za vozovnice odšteti 7,15 funta, tisti v prvem pa tudi do 870 funtov. V najbolj luksuznih kabinah sta bili dve spalnici, dnevna soba, zasebna kopalnica, soba za strežnike in – takrat novi hit – balkon. Medtem ko v prvem razredu niso imeli težav z vzdrževanjem visoke higiene, so v tretjem razredu imeli samo dve kadi za več kot 700 potnikov. Titanik je v shrambi s seboj prenašal 34.019 kilogramov svežega mesa, 35 tisoč jajc, 40 ton krompirja, 453 kilogramov čaja in 15 tisoč steklenic svetlega in temnega piva.

Na dan, ko je Titanik trčil v ledeno goro, bi morala potekati vaja v primeru nevarnosti, a jo je kapitan Smith zaradi neznanega vzroka preklical. Nekateri so prepričani, da bi vaja pomagala rešiti številna življenja. Od trenutka, ko sta mornarja v opazovalnici opazila ledeno goro in to sporočila, je imel prvi častnik samo 37 sekund časa, da je spremenil smer in prestavil v vzvratno prestavo.

Pomeranec in pekinezer odnesla celi koži
Titanik je imel tudi svoj časopis, ki je izhajal vsak dan – čeprav zelo kratek čas. V Atlantic Dailyju so bile novice, oglasi, novice z borze, rezultati konjskih dirk, trači in dnevni meni. Na fotografijah ogromne ladje lahko vidite štiri ogromne dimnike, a v resnici so delovali samo trije. Zakaj četrti? Ker so bili lastniki prepričani, da je Titanik tako videti lepše. Titanik je bil tudi kraljeva pošta ladja, za pošiljke pa sta bila odgovorna dva poštna delavca. Na ladji je bilo kar 3423 vreč pošiljk, večinoma namenjenih v ZDA. Če bi pošto rešili iz ostankov na dnu oceana, bi jih ameriška pošta poskušala dostaviti na naslove.

Ko je 17. aprila 1912 New York dosegla novica o potopu Titanika, se je ladja Mackay-Bennett iz Nove Škotske s 40 pogrebniki, več tonami ledu in 100 krstami odpravila po trupla umrlih potnikov. V morju so našli 328 trupel, vendar jih je bilo 119 tako zelo poškodovanih, da so se od pokojnih poslovili kar na kraju potopa. Zanimivo pa je, da sta tragičen dogodek, pri katerem naj bi imeli prednost do reševalnih čolnov ženske in otroci, preživela tudi dva psa. Od devetih štirinožcev, kolikor jih je bilo na krovu, sta celo kožo odnesla samo pomeranec in pekinezer.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042523206

FRANC IN MANCA KARUN

Slovenec: "Zadnji moški, ki je prišel z ladje"
Sto let mineva od potopa takrat največje in najbolj razkošne potniške ladje na svetu Titanik. Na njem je bilo tudi pet Slovencev, Brodolom pa sta preživela le dva: Franc in Manca Karun. "Nisem videl, da bi se ladja razpolovila," je Franc takrat dejal medijem.

Brodolom Titanika sta preživela dva Slovenca.
"Potoval sem v tretjem razredu in spal v kabini v zadnjem delu ladje," je le nekaj dni po brodolomu Titanika v New Yorku dejal Markun. "Z mano je bila moja deklica in svak, Janez Markun, ki je hotel priti v ZDA na delo in ki je zapustil ženo in pet otrok v Sloveniji."

Zgodba legendarnega Titanika se je tragično končala v noči na 15. april 1912, potem ko je ladja, ki je veljala za praktično nepotopljivo, po trčenju v ledeno goro na poti iz Southamptona v New York izgubila boj z ledeno mrzlo vodo. Za vedno je pod morskimi valovi Atlantika izginilo 1514 ljudi, čeprav se podatki o tem še danes razlikujejo.
Nato pa je, kot piše spletna stran Encyclopedia Titanica, novinarjem narisal preprost načrt ladje in pokazal, v katerem delu je imel kabino. "Globoko sem že spal, ko je ladja trčila v ledeno goro," je nadaljeval.

Ujela sta zadnji čoln
"Torej, bili smo v sobi. Vstal sem in si oblekel suknjič in oblekel hčerko. Nadel sem ji rešilni jopič in nato še sebi. Ura je bila okoli enajst zvečer, ko nas je nekdo zbudil. Ko smo prišli na vrh ladje, sem videl, da se je sprednji del ladje že potapljal in da je bila ladje že precej nagnjena. Rešilni čoln je bil že spuščen in mislim, da je bil zadnji.

Vzeli so mojo deklico in jo z vrvjo spustili v čoln. Nato pa so še mene. Ne vem, zakaj so to naredili, mogoče zato, ker je bil zadnji čoln in ker je bilo še nekaj prostora. Ko sem prišel na čoln, sem ugotovil, da sem edini moški na njem. Na njem so bile ženske in otroci in mornar, ki je veslal. Mislim, da sem bil zadnji moški, ki sem prišel z ladje," je povedal.

To pričevanje se sicer nekoliko razlikuje od zgodbe Mance Karun, poročene Juvan, ki je umrla leta 1971. Leta 1967 pa jo je objavil Nedeljski dnevnik. Takrat naj bi mornar Francu iz rok odtrgal hčerko in odnesel v čoln. Karun si je nato pripel rešilni jopič in skočil v morje. Svaku je zakričal, da naj skoči še on, a mu je ta dejal, da ne upa.

Franc je nato odplaval za čolnom, v katerem je bila Manca. Na čoln mu je nato pomagal neki moški, sicer strežnik z ladje, ki mu je Karun večkrat dal napitnino.

Karun: Ladja se ni razpolovila
"Ladja je potopila okoli petnajst minut do ene ure zjutraj, ko smo bili s čolnom oddaljeni sto metrov. Njen sprednji del se je potopil in zadnji del se je dvignil navpično in potonil," se je takrat spominjal Karun in dodal, da je eksplodiral eden izmed dimnikov.
"Nisem videl, da bi se ladja razpolovila. Sledil je grozen prizor, ko so ljudje začeli padati v morje in kričati na pomoč. Tega nikoli ne bom pozabil."

V čolnu čakali še več kot štiri ure
Na ladji 5 Slovencev
Poleg Franca in Mance Karun, so bili takrat na ladji še Janez Markun iz Spodnje Bele pri Predvoru, Jakob Pašič iz Štrekljevca pri Semiču in Janko Vovk iz Jesenic. Kot rečeno, sta nesrečo preživela le Karunova.
Potem, ko se se uspeli rešiti iz potapljajoče se ladje, so v čolnu do prihoda ladje Carpathia čakali še štiri ure in pol. Kot je takrat povedal Franc, je bilo morje mirno in v njem se je vidlo več kosov ledu.
"Bilo je mrzlo kot za božič in od mraza smo se vsi tresli. Moja deklica je bila v istem čolnu in je bila zelo pogumna. Skušal sem ji pomagati, da jo ni zeblo," se je takrat spominjal.
Kaj se je zgodilo s svakom, ne ve. Nazadnje ga je videl, ko so skupaj prišli do rešilnih čolnov. "Potopil se je z ladjo," je dejal in dodal, da na čolnu ni umrl nihče.

Na Carpathio so prišli šele okoli pol šeste ure zjutraj. "Ko smo prišli na ladjo, so ljudje jokali in bili pretreseni od šoka. "Tudi jaz sem bil v šoku. Nikoli še nisem doživel takšne izkušnje," je dejal in dodal, da so najprej pregledali zdravniki.

Ko so prispeli v New York, je šel v bolnišnico in bil tam tri dni. "Sedaj sem počutim že bolje in podjetje mi je kupilo karto, tako da se lahko sedaj odpravil v Galesburg. Franc in Manca Karun sta namreč potovala v ameriško zvezno državo Illinois, kjer je Karun delal.
http://www.zurnal24.si/zadnji-moski-ki-je-prisel-ladje-clanek-153914

CLIVE PALMER & TITANIC II

Milijarder bi si zgradil svoj Titanik
Avstralski milijarder načrtuje izgradnjo Titanika II

Eden najbogatejših Avstralcev Clive Palmer je danes sporočil, da namerava zgraditi sodobno različico znamenite ladje Titanik. Gradnja Titanika II naj bi potekala na Kitajskem, njegova prva vožnja iz Anglije v New York pa je načrtovana za leto 2016.

Sodobni Titanik bo prav tako razkošen kot prvi, odlikovali pa ga bodo najsodobnejša tehnologija ter najnovejši navigacijski in varnostni sistemi, je za avstralski časnik Brisbane's Courier Mail povedal rudarski mogotec Palmer. Izdelava ladje naj bi potekala v kitajskem podjetju CSC Jinling Shipyard.

Palmer je novico o izgradnji Titanika II sporočil le nekaj tednov po 100. obletnici brodoloma znamenitega parnika, ki je na svoji prvi vožnji trčil v ledeno goro in 15. aprila 1912 potonil.

58-letni Palmer je pojasnil, da bo načrt Titanika II enak originalni različici. Imel bo 840 sob, dolg bo 270 metrov, visok 53 metrov, tehtal pa bo okoli 40.000 ton. Namesto premoga ga bo sicer poganjalo dizelsko gorivo. Povedal je še, da želi z novo različico počastiti spomin na 1514 potnikov in članov posadke, ki so umrli v nesreči Titanika.

Palmer, čigar premoženje je ocenjeno na okoli pet milijard avstralskih dolarjev, je med drugim znan po tem, da je svoji hčerki za 15. rojstni dan podaril milijon dolarjev vredno jahto, leta 2009 pa je svojim zaposlenim podaril dragocena božična darila, med katerimi je bilo 55 avtomobilov znamke Mercedes in 1500 počitnic na Fidžiju.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012043005778804

TITANIC II

Titanik bo znova zaplul

Nesrečna čezoceanka, ki jo je na krstni plovbi potopila ledena gora, bo po več kot sto letih znova zaplula. In to ne na filmskem platnu.

Titanik se bo na svojo drugo krstno plovbo podal leta 2016. Iz pristanišča Southampton v Veliki Britaniji se bo po poti svojega izvirnika podal do New Yorka. Ne gre za šalo, ampak za načrt ekscentričnega avstralskega milijarderja Cliva Palmerja. Svoje namene je razkril na mondeni predstavitvi, kjer je čez sto gostov uživalo ob jedeh, ki so jih stregli na potopljenem gigantu.

Izvirna ladja še naprej ostaja na dnu Atlantika, Palmer pa je naročil izdelavo njene replike v kitajski ladjedelnici Jinling, poimenoval pa jo bo Titanik II. Projekt je vreden 150 milijonov evrov in naj bi požel plaz odobravanja pri potencialnih potnikih. V sodelovanju z zgodovinarji so izdelali natančne načrte ladje, da bi bila čim bolj podobna izvirniku, kljub vsemu pa so dodali pridih sodobne tehnologije. Morskega orjaka bodo tako poganjali dizelski motorji, trup pa bodo zavarili, in ne zakovičili, kot so to počeli pred več kot stoletjem. Manjkali ne bo niti sodobni navigacijski in radarski sistemi, ki bodo preprečili, da bi Titanikovo sodobno reinkarnacijo doletela enaka usoda. Titanik II bo širši, trup bo bolj hidrodinamičen in stabilen, imel pa bo tudi eno palubo več kot izvirnik.

Legendarno križarko bo obudil od mrtvih avstralski milijarder Clive Palmer.

Titanik II bo dolg 269 metrov, širok 32 metrov, poganjali ga bodo štirje dizelski generatorji – dva dvanajstvaljna in dva osemvaljna, ki bodo skupno proizvedli 48.000 kW moči. Križarka bo imela devet palub, opremljena bo z 840 potniškimi kabinami, v katerih bodo gostili do 2.400 potnikov in 900 članov posadke. Rešilnih čolnov bo menda dovolj. Palmer naj bi od premožnih morebitnih potnikov že dobival milijonske ponudbe za krstno plovbo, vendar ga strokovna javnost vseeno jemlje z rezervo. Milijarder je poznan po svojih velikopoteznih ekscentričnih načrtih, ki jih nato le malokrat uresniči.
http://www.moskisvet.com/clanek/visoki_obrati/titanik-bo-ponovno-zaplul.html

SREBRNIK TITANIC 100 LET

http://www.silverland.si/46-titanik
http://www.collecta.si/data/upload/.foto_Titanic.large-469x277.jpg

VIOLINA S TITANICA

V Londonu našli violino s Titanika

Na podstrešju hiše v Londonu so našli violino, ki je igrala, ko se je potapljal Titanik, so sporočili iz britanske dražbene hiše. Po več letih preverjanj je nesporno gotovo, da gre za instrument, na katerega je vodja orkestra na ladji Wallace Hartley igral vse do nekaj trenutkov pred smrtjo v ledeni vodi.

Dolgo let je veljalo prepričanje, da je violina izginila globoko pod gladino Atlantika. Zdaj pa so v dražbeni hiši Aldridge prepričani, da temu ni tako.

Hartleyu je violino podarila njegova zaročenka Maria Robinson ob njuni zaroki leta 1910. Na violini se je nahajala srebrna spominska ploščica z napisom: "Za Walleca, ob najini zaroki. Od Marie."

Strokovnjaki so podrobno pregledali tako ploščico kot tudi siceršnjo škodo na violini in potrdili, da je instrument avtentičen.

Hartleyevo truplo so iz ledene vode potegnili deset dni po brodolomu ladje, ki naj bi bila nepotopljiva. Takrat je imel 34-letnik na sebi navezano usnjeno torbo, v kateri se je, čeprav to ni bilo zabeleženo, najverjetneje nahajala tudi violina. Našli so tudi telegram Robinsonove, ki se je kanadskim oblastem zahvalila za vračilo instrumenta.

Robinsonova se po smrti zaročenca ni nikoli poročila, po njeni smrti leta 1939 pa je njena sestra violino podarila lokalnemu ansamblu. Glasbilo je prevzela učiteljica, ki pa je zapisala, da nanj kljub bogati zgodovini praktično ni mogoče igrati.

Od nje je violina prešla v roke neimenovanega lastnika, ki jo je hranil zadnjih 75 let, nazadnje pa se je obrnil na avkcijsko hišo. Ta ocenjuje, da bo moral novi lastnik za instrument odšteti vsaj šestmestno vsoto.

Violine pa nikakor ne bodo nemudoma prodali. Prvič jo bo lahko javnost videla v Belfastu, kjer je bil Titanik zgrajen, konec tega meseca. Sicer pa se dražbena hiša o razstavi pogovarja s še več muzeji z vsega sveta.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013031505895582

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli