Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Feb 17, 2009 10:08 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

STANFORD INTERNATIONAL BANK - 8.000.000.000$

/13/...ob že zapisanem podvigu na strani 36.dosedaj največjega finančnega prevaranta Madoffa se je istih trikov in igro z obljubljenimi donosi lotil v nekoliko blažji obliki tudi ALLEN STANFORD: Embarassed

Po Maddofu v ZDA nova afera z visokimi donosi

Ameriški ATVP je večinskega lastnika Stanford International Bank in tri sodelavce obdolžil za prevaro v višini osem milijard dolarjev Ameriška zvezna komisija za vrednostne papirje SEC je danes obdolžila večinskega lastnika Stanford International Bank , R. Allena Stanforda, in tri sodelavce za prevaro v višini osem milijard dolarjev.
Banka naj bi izdajala t.i. potrdila o depozitu, na katere je "brez podlage" obljubljala visoke, več kot desetodstotne donose. Stanford International Bank (SIB) je na ta način delovala že 15 let, prodaja certifikatov pa je potekala prek karibskega otoka Antigua, kjer ima banka svoj sedež. V SEC so ocenili, da je SIB "s svojo ponudbo zavajala stranke glede varnih donosov, saj so strankam obljubljali, doslej pa tudi zagotavljali, od 10,3- do 15,1-odstoten donos na vloženi kapital".
So se v SEC zbali razpada sistema? Zakaj so se v SEC za pregled odločili ravno zdaj, mediji ne poročajo, nekateri poznavalci pa ocenjujejo, da so se v komisiji zaradi padcev tečajev vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih zbali razpada tega sistema, kar bi pomenilo, da bi več kot 30 tisoč strank ostalo brez svojega denarja.

Ponovitev Madoffove zgodbe

S tem bi se lahko "v nekoliko blažji obliki" ponovila zgodba Bernarda Madoffa, ki ga je SEC obtožil prevare v višini 50 milijard dolarjev. Madoffova podjetja so prav tako zbirali sredstva komitentov in po načelu piramidne sheme obljubljala "neobičajno visoke donose". Madoffov propad prizadel več tisoč vlagateljev Propad Madoffovega finančnega imperija je prizadel na tisoče vlagateljev, ki jih je zavajal od 70-ih let minulega stoletja in oškodoval za skupaj 50 milijard dolarjev. Med temi so poleg ameriških podjetij, organizacij, pokojninskih skladov, bank, zavarovalnic, univerz in posameznikov tudi številne tuje - na primer španske, francoske in švicarske - banke ter zavarovalnice. Madoff je svojim vlagateljem zagotavljal od 10- do 12-odstotne "zajamčene donose" na vložena sredstva. Dosedanja preiskava je ugotovila, da je šlo za največjo piramidno shemo doslej v ZDA, kjer so se plačila starim vlagateljem poravnavala z vlogami novih.
http://www.finance.si/238283/Po_Maddofu_v_ZDA_nova_afera_z_visokimi_donosi
http://ftalphaville.ft.com/blog/2009/02/17/52587/have-you-seen-this-bank/
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042245504
http://v2.ftalphaville.ft.com/blog/2009/02/17/52574/bn-robert-stanford-accused-of-massive-fraud-by-sec/
http://ftalphaville.ft.com/blog/2009/02/17/52540/the-fractal-stanford/
http://ftalphaville.ft.com/blog/2009/02/17/52560/sir-allens-antigua-or-the-curious-case-of-stanford-international-bank/
http://ftalphaville.ft.com/blog/2009/02/17/52479/arise-sir-allenlest-we-assume-the-worst/
http://www.sec.gov/litigation/complaints/2009/comp20901.pdf?bcsi_scan_447638299E31E942=Dp61twMoOKBnAMQdCH19eAoAAACtCX0M&bcsi_scan_filename=comp20901.pdf
http://ftalphaville.ft.com/blog/2009/02/17/52577/stanford-scandal-in-pictures/
http://ftalphaville.ft.com/blog/2009/02/17/52585/the-standford-series-its-just-not-cricket/

FBI odkril izginulega finančnega prevaranta Stanforda
Ameriška zvezna policija je v četrtek našla Allena Stanforda, vpletenega v osem milijard dolarjev vredno finančno prevaro. Milijarder sicer še ni bil kazensko ovaden Agenti ameriške zvezne policije FBI so v četrtek blizu Fredericksburga v zvezni državi Virginija odkrili 58-letnega milijarderja Allena Stanforda, ki je osumljen velikih finančnih prevar. Stanford je izginil, ko je bila v torek proti njemu vložena civilna tožba. Tožbo je vložila komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC), ki si prizadeva oprati ime, potem ko je povsem zatajila v primeru Bernarda Madoffa, ki je s piramidno shemo povzročil za 50 milijard dolarjev izgub, večinoma premožnih vlagateljev. Stanford še ni kazensko ovaden Agenti FBI so Stanfordu le vročili sodne papirje SEC, za zdaj pa še ni kazensko ovaden, čeprav preiskavo o zadevi vodi tudi FBI. Poleg njega sta predmet preiskave tudi finančni direktor James Davis in investicijska direktorica Laura Pendergest Holt pri podjetju Stanford Financial Group . Vlagateljem obljubljal neverjetno visoke donose Stanford je vlagateljem, ki so prek njegovega finančnega podjetja Stanford Financial Group vlagali tako imenovana potrdila o depozitu (CD) v banko Stanford International s sedežem v karibski državi Antigua, obljubljal neverjetno visoke donose - celo do deset odstotkov, medtem ko se običajno donosi gibljejo med tremi in petimi odstotki. Osemmilijardna prevara Stanfordovo podjetje naj bi pobralo osem milijard dolarjev. Potrdila o depozitu ali CD so vrsta depozitne vloge pri banki, ki je dokumentirana s posebnim potrdilom in je lahko predmet trgovanja. Vlagatelj dobi za svoje vloge obresti. SEC je civilno tožbo vložila v torek, zvezni šerifi pa so že zaprli sedež podjetja v teksaškem Houstonu.
http://www.finance.si/238702/FBI_odkril_izginulega_finan%E8nega_prevaranta_Stanforda

/13/...šef financ James Davis noče sodelovati s preiskovalci: Embarassed

Soorganizator piramidne sheme se brani z molkom Šef financ v Stanford Financial Group, ki se sooča z obtožbami o organiziranju piramidne sheme, ki je domnevno pogoltnila 8 milijard dolarjev, zavrača sodelovanje s preiskovalci James Davis, ki je bil v Stanford Financial Group glavni finančnik, se sklicuje na peti amandma ameriške ustave, ki osumljencem dovoljuje, da na vprašanja preiskovalcev, z odgovorom na katera bi se lahko inkriminirali, ne odgovarjajo. Davis je namreč zavrnil predajo dokumentov, ki so jih preiskovalci od njega zahtevali v zvezi s preiskavo piramidne sheme, ki je izbruhnila pred nekaj tedni [+].

205. najbogatejši Američan obtožen vodenja piramidne sheme
Glavni obtoženec v trenutno drugi največji aferi s piramidno shemo v ZDA, je 205. najbogatejši Američan Allen Stanford. Njega in Davisa je ameriški regulator finančnega trga SEC obtožil vodenja piramidne sheme, ki naj bi naivne vlagatelje stala osem milijard ameriških dolarjev. http://www.finance.si/239600/Soorganizator_piramidne_sheme_se_brani_z_molkom
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Mar 02, 2009 7:54 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sre Feb 18, 2009 12:32 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

41.000.000 $ in STANOVANJE

/13/...ob vsesplošni nepremičninski krizi in ogromnemu upadu poslov je zanimiva primerjava aktualnih cen stanovanj: Twisted Evil

PRESTIŽ

Stanovanje za 41 milijonov

Če se boste še kdaj hvalili pred znanci v kako ugledni in imenitni soseski živite, se raje ugriznite v jezik. Razen če živite na Aveniji princese Grace v Monaku.
V ulici, imenovani po legendarni igralki Grace Kelly, živijo številni ruski milijarderji in naftni mogotci z bližnjega vzhoda, ki imajo za sosede monaške plemiče.
Cena "povprečnega" stanovanja s štirimi spalnicami na tej ulici znaša 41 milijonov dolarjev. Ponekod so stanovanja draga, v Monaku so najdražja.
http://www.vecer.com/7d/
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Maj 15, 2009 7:17 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sre Feb 18, 2009 12:39 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SANJE ZA 18.000 LJUDI

/13/...to je bil gotovo eden najuspešnejših oglasov vseh časov, saj je tudi okolje in plačilo, za sedanje čase, kar pravljično: Laughing

Za sanjsko službo se je prijavilo kar 18.000 ljudi

Za sanjsko službo na čudovitem avstralskem otoku se je prijavilo 18.000 ljudi iz 200 držav, ki si želijo z lenarjenjem na otoku prislužiti mastne denarce. Zadnji rok za prijavo na delovno mesto "skrbnika" otoka Hamilton na Velikem koralnem grebenu je sicer nedelja, konkurenca med kandidati pa je napeta.
Na turističnem uradu avstralske zvezne države Queensland, ki je organiziral razpis, so dejali, da so ljudje pripravljeni iti v neverjetne skrajnosti, da bi pritegnili pozornost. Z raznoraznimi idejami potencialni kandidati poskušajo poskrbeti za medijsko odmevnost svoje prijave, katerim so številni posvetili celo spletne strani.
Kandidati morajo sicer turističnemu uradu v Queenslandu poslati enominutni video posnetek, v katerem razložijo, zakaj so prav oni najbolj primerni za opravljanje službe. S kampanjo ponudbe "najboljše službe na svetu" želi Queensland tudi v obdobju težjih gospodarskih razmer zaščititi svojo donosno turistično industrijo.
Izbrani srečnež bo za šestmesečno delo skrbnika otoka Hamilton prejel plačo v višini 150.000 avstralskih dolarjev (76.500 evrov), plačan pa bo imel tudi letalski prevoz iz njegove domovine do otoka.
V zameno bo moral kar se da uživati - poležavati na soncu, plavati, se potapljati in jadrati - ter o vsem poročati v tedenskem blogu, opremljenem s fotografijami in videoposnetki.
http://www.vecer.com/clanek2009021705408213
http://www.mojevro.si/238217/Za_sanjsko_slu%BEbo_se_poteguje_tudi_Slovenec http://www.youtube.com/watch?v=Tqzp0eIamQ0
http://www.youtube.com/watch?v=1YPF4qNQkwE http://www.youtube.com/watch?v=tS6DAh31Rok
http://www.youtube.com/watch?v=Cnh6_JT6oC4
http://www.youtube.com/watch?v=o-W044Gevzo http://www.youtube.com/watch?v=_QbGLmnnf3g http://www.youtube.com/watch?v=TrAJ85TXizM
http://www.youtube.com/watch?v=DGYbRnDoa6I
http://www.youtube.com/watch?v=AD0EclPF8p0
http://www.youtube.com/watch?v=uWbTse7fvEc
http://www.youtube.com/watch?v=DHlTzX2iV34
http://www.youtube.com/watch?v=pFAa0wbrF4Q
http://www.youtube.com/watch?v=ToDJCzAidoA
http://www.youtube.com/watch?v=pvdMJhXK7JY
http://www.youtube.com/watch?v=6_qYSFR1PC4

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sre Feb 18, 2009 10:10 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

STEKLARSKA NOVA in STEČAJ

/13/...po odstopu vseh nadzornikov in neimenovanju novih so se pridružile še tudi težave zaradi insolventnosti, ko morajo pripraviti še načrt finančnega prestrukturiranja podjetja, ko je ogroženih kar 313 delovnih mest:

V Steklarski novi morebitni stečaj ogroža več kot 300 delovnih mest Predsednik sindikalne centrale KNSS Neodvisnost Drago Lombar je potrdil naše informacije, da Kapitalska družba (Kad) kot stoodstotna lastnica v podjetju Steklarska nova načrtuje uvedbo nadzorovanega stečajnega postopka.
Po njegovih besedah naj bi o tem odločala vlada še na današnji seji. "Uprava Kada nas je na sredinem sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki zaposlenih Steklarske nove, seznanila, da je položaj v družbi še bolj skrb zbujajoč, kot je še pred kratkim kazalo. Razlog za to je v tem, da so v Kadu ugotovili, da podatki o poslovanju v zadnjem času niso bili verodostojni.
Kako je Steklarska nova pravzaprav poslovala v zadnjem obdobju, bo znano kmalu oziroma ko bodo v Kadu podrobno preučili dejanske podatke," pravi Lombar. Dodaja, da bo Kad v kratkem imenoval tudi prokurista Steklarske nove, ki je po dostopnih podatkih leta 2007 zaposlovala 313 ljudi. Koliko zaposlenih bi lahko po stečaju še imelo službo v Steklarski novi, po Lombarjevih besedah še ni znano. Ob tem ne izključuje možnosti, da bi brez dela ostal celotni delovni kolektiv.
"Največji problem bo verjetno okoli sto delavcev iz Hrvaške, ki so dnevni migranti in bodo najhitreje izgubili službe. Večina jih ima od 20 do 30 let delovne dobe. Ker v Sloveniji plačujejo prispevke in ker Hrvaška ni članica EU, lahko ostanejo brez nadomestila za izgubo zaposlitve," pravi Lombar. Po njegovih besedah kriza Steklarski novi traja že šest let.
V drugi polovici lanskega leta je bilo zaradi precejšnjih finančnih težav s sklepom vlade lastništvo iz Steklarske nove preneseno s Šolskega centra Rogaška Slatina na Kad.
Razlog za to je bila načrtovana dokapitalizacija, česar pa nadzorniki Kada niso potrdili. Kot smo že poročali, so pred kratkim v Steklarski novi odstopili vsi člani nadzornega sveta, novi nadzorniki pa še niso bili imenovani.
Po neuradnih podatkih so v Kadu stremeli k zamenjavi direktorja Teobalda Pajnika, ki naj bi bil že daljši čas na bolniški.
Na skupščini, ki je bila 10. februarja, je uprava Kada sklenila, da mora vodstvo Steklarske nove zaradi kapitalske neustreznosti in prevelike zadolženosti v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pripraviti ustrezne ukrepe za finančno prestrukturiranje podjetja. 94-odstotkov dolžniškega kapitala
Po zadnjih dostopnih podatkih je v letu 2007 Steklarska nova v povprečju zaposlovala 313 delavcev. V obravnavanem obdobju so prihodki od prodaje znašali 7,88 milijona evrov, kar je za 20 odstotkov več kot leto pred tem. Medtem ko je izguba leta 2007 znašala 835.000 evrov, je Steklarska nova leta 2006 ustvarila 1,36 milijona evrov izgube. Konec leta 2007 je imela Steklarska nova približno 94 odstotkov dolžniškega kapitala. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042245847

/13/...delavcem so bili v teh dneh poplačani prispevki za socialno in zdravstveno zavarovanje, še vedno pa jim grozi že omenjeni stečaj:

Delavcem poplačali prispevke

Delavci Steklarske nove so le dobili poplačane prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje, v naslednjih dneh pa bo znano, ali bo podjetje, ki je bilo leta 2006 v prisilni poravnavi, šlo v stečaj.
Delavcem Steklarske nove so bili v teh dneh poplačani prispevki za socialno in zdravstveno zavarovanje, je danes povedal predsednik Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije KNSS Drago Lombar.
Ali bo podjetje, ki je bilo leta 2006 v prisilni poravnavi, doletel stečaj, bo po njegovem mnenju znano v naslednjih 14 dneh. Kot je pojasnil, so s Kapitalsko družbo (Kad), ki je lastnica Steklarne nove, že imeli dva sestanka, na katerih so poskušali najti ustrezne rešitve za to podjetje, ki zaposluje okrog 300 delavcev.
Ker bo Kad maja letos ustanovila posebno družbo za prestrukturiranje podjetij, Lombar ocenjuje, da se bo prav ta družba ukvarjala z nadaljnjo prihodnostjo Steklarske nove, katere direktor je zaradi bolezni odsoten že dlje časa.
Zaposleni v Steklarski novi se bojijo, da bodo največji upniki podjetja, kot so Elektro Celje, Davčna uprava RS in Geoplin, zaradi razmer v družbi zahtevali uvedbo stečaja. Ena izmed rešitev naj bi bila prezaposlitev delavcev iz Steklarske nove v Steklarno Rogaška, kjer bi prezaposleni delavci nadaljevali s šolanjem.
Steklarska nova je namreč edina steklarska šola v Evropi in na ta račun naj bi bilo možno pridobiti evropska sredstva. Tiskovna predstavnica Steklarne Rogaška Judita Vrečar je dejala, da steklarna trenutno ne zaposluje in da nimajo nobenih informacij o morebitni prezaposlitvi delavcev Steklarske nove. KNSS je sicer pred letom in pol ovadila prejšnjega direktorja in nadzorni svet Steklarske nove v imenu 178 delavcev, ki so člani omenjenega sindikata. V tožbi nekdanjemu direktorju očitajo kršitve temeljnih pravic delavcev ter pravic iz socialnega zavarovanja.

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Mar 2011 17:31; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Feb 20, 2009 9:31 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 39

REFERENDUM REFERENDUMOV

/13/...resda jih imamo veliko vrst, toda zelo malo jih je proti managerskemu pohlepu: Razz

Švicarski mali podjetnik Thomas Minder predlaga referendum proti pohlepu menedžerjev. “Podpisov ne zbiramo več na ulici, ker smo jih praktično že zbrali,” je povedal za Süddeutsche Zeitung. Na dan še zmeraj dobi več sto podpisov, pošiljajo mu jih bankirji, doktorji znanosti, gospodinje, uradniki, brezposelni, navadni delavci, je razložil za Spiegel.
Overjenih ima že 90 tisoč od potrebnih 100 tisoč podpisov. Manjkajoče namerava zbrati do maja. Govori o podpisih za razpis referenduma za spremembo ustave. Njegov projekt ne bo odmeval le v Švici, saj postajajo visoke nagrade in odpravnine menedžerjev tudi v sosednjih državah vse bolj problematične.
V Nemčiji so o tem razpravljali v parlamentu, po pretiranih plačah nagradah za mendžerje je brez zadržkov udrihala tudi kanclerka Angela Merkel. Prav proti pretiranim nagradam, “zlatim padalom”, kakor imenuje menedžerske odpravnine in dvomljivim “prevzemnim nadomestilom”, je svojo akcijo uperil Thomas Minder. http://www.sueddeutsche.de/wirtschaft/966/431717/text/
http://www.spiegel.de/wirtschaft/0,1518,530497,00.html

ETHOS

Ethos, švicarska fundacija za trajnostni razvoj, je objavila, da so se nagrade vodilnih menedžerjev v 20 največjih švicarskih podjetjih od leta 2005 do 2006 povečale za 17 odstotkov, zaposleni pa so lahko bili veseli, če so v istem času dobili za 2,5 odstotka višjo plačo. Thomas Minder zaradi tega predlaga, da bi delničarji na skupščini “vsako leto določili znesek za vse nagrade uprave in nadzornega sveta”.
Odpravnine, premije in vnaprejšnje nagrade pa bi morali prepovedati. Delničarji bi lahko glasovali tudi elektronsko, prek elektronskih sporočil po mobilnem telefonu ali prek svetovnega spleta, ne bi pa bilo dovoljeno glasovati na podlagi pooblastil. http://www.ethosfund.ch/e/ethos-foundation/default.asp http://www.ethosfund.ch/upload/publication/p190d_071119_EthosStudie_Vergtungen_der_Fhrungsinstanzen_der_grssten_in_der_Schweiz_kotierten_Unternehmen.pdf

THOMAS MINDER

Thomas Minder je lastnik več kot 100 let starega družinskega kozmetičnega podjetja Trybol, ki ima 20 zaposlenih. Že dalj časa ga jezi, da menedžerji kljub temu, da podjetja, ki jih vodijo, zabredejo v izgube, dobivajo milijonske odpravnine in nagrade. Sodu je zbil dno stečaj letalske družbe Swissair marca leta 2002.
Predsednik uprave Mario Conti je ob nastopu funkcije prejel 12,5 milijona evrov, ko je letalska družba kmalu zatem šla v stečaj, mu ni bilo treba vrniti niti evra, opozarja Minder. Zdaj Švicarje razburja banka UBS, čeprav je zaradi ameriške finančne krize že morala odpisati 16 milijard evrov slabih naložb in ni izključeno, da jih bo morala še več, so si vodilni za leto 2007 izplačali pet milijared evrov nagrad ali nič manj kot leto prej.
Predsednik uprave banke UBS Marcel Ospel si je po Minderjevih podatkih v treh letih podvojil plačo na 24 milijonov frankov, kar pomeni, da na uro zasluži 13 tisoč frankov. To je 580-krat več, kot znaša v Švici minimalna plača. “Takšne plače so kraja podjetju,” se jezi Thomas Minder. Pobudo za spremembe zakonodaje je objavil že 30. oktobra leta 2006. Takrat je povedal, da živi v 3-sobnem stanovanju, vozi se z avtom BMW M5, ki ima na števcu 310 tisoč kilometrov, mesečno plačo si izplača v višini 6000 frankov, “ker raje investira v podjetje”.
V odboru za zbiranje podpisov ima starše, življenjsko sopotnico in dva zaposlena v svojem podjetju, zato so mu najprej očitali, da je pravi namen pobude zgolj reklama za lastno podjetje. Akcijo je plačal iz lastnega žepa in prek svojega podjetja. Formularje je objavil v dnevnih časopisih. http://www.blick.ch/img/HBNF9Gio.pdf

ZLATA PADALA

Pobudnik je prepričan, da bodo Švicarji na referendumu gotovo glasovali za odpravo “zlatih padal”. Za svojo pobudo ima tudi politično podporo socialdemokatske stranke in zelenih, pa še treh manjših strank. Na regionalni ravni ima podporo več skupin. Thomas Minder je sicer volivec desničarske švicarske ljudske stranke, ki jo vodi Christoph Blocher. Minder trdi, da njegova pobuda niti slučajno ni akcija levice, zelenih, socialdemokratov in brezposelnih.
Čeprav je referendum šele napovedan, je Thomas Minder s svojo pobudo že dosegel prve premike. Novartis (matična družba ljubljanskega Leka) je recimo sporočil, da po letu 2009 predsednik uprave Daniel Vasella v svoji pogodbi ne bo več imel klavzule, da mu v primeru prevzema družbe pripada odpravnina oziroma “zlato padalo” v višini 90 milijonov evrov. Pobudniki referenduma so tudi že preverili, ali je njihov predlog uresničljiv.
Njegovo besedilo je preverilo več profesorjev kazenskega prava in strokovnjakov za državno pravo. Če bodo Švicarji predlog za spremembo ustave potrdili, bo veljal le za podjetja s sedežem v Švici, ne glede na to, na kateri borzi kotirajo njihove delnice.
http://razgledi.net/blog/2008/02/07/z-referendumom-proti-pohlepu-menedzerjev/

BOB DNEVA: Dr. Igor Kaučič, ustavni pravnik: "Bomo zdaj kar po vrsti prepovedovali referendume? Kje pa! Naša ureditev je zelo demokratična, naklonjena referendumu. Samo če bi povzročil protiustavne posledice, ni dopusten. To je najmanjši poseg v referendumsko demokracijo." Ponedeljek, 11. maj 2009 www.vecer.si

Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Maj 13, 2009 2:18 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Feb 20, 2009 10:01 pm Naslov sporočila:

MANAGERSKA ZAUPNOST

/13/... kot že objavljeno na strani 38 o slabih bankah je nujno treba v izognitev dodatnega oškodovanja davkoplačevalcev, slabe terjatve, vključno s tistimi za menedžerske odkupe podjetij, izločiti iz bank, pri tem se gre za vprašati ali bi pri nas uspel zgoraj omenjeni švicarski referendum: Embarassed

Državna pomoč tudi za menedžerje prevzemnike Vse kaže, da je vlada sprejela s figo v žepu omejitev, da banke, ki bodo prejele državna poroštva ali posojila za pridobivanje dodatne likvidnosti, sredstev ne bodo smele nameniti za refinanciranje ali odobravanje novih posojil za menedžerske odkupe podjetij.
Ministrstvo za finance kljub drugačnim zagotovilom ministra Franca Križaniča očitno le ne bo moglo "brskati" po posameznih posojilnih pogodbah, tudi tistih menedžerskih ne, kot so sprva napovedovali. Ministrstvo lahko v konkretne posojilne pogodbe med banko in komitentom, tudi če gre za preverjanje izpolnjevanja pogoja iz uredb o državnih poroštvih in posojilih, vpogleda le, če to omogoča "klavzula v pogodbi med ministrstvom in banko ter na drugi strani banko in komitentom.
Če te klavzule ni, ministrstvo za finance v posojilne pogodbe ne more vpogledovati", nam je pojasnil direktor Združenja bank Slovenije Dušan Hočevar. Banka mora v skladu z zakonom o bančništvu varovati kot zaupne vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na način, na katerega je pridobila te podatke, pojasnjuje Hočevar.
Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja le v nekaj izjemnih primerih. Če na primer stranka izrecno pisno privoli v to, da sporočijo posamezne zaupne podatke, če te podatke potrebuje Banka Slovenije oziroma drugi nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v sklopu svojih pristojnosti (na primer revizorji, ki revidirajo letno poročilo banke, vendar le za potrebe izdaje mnenja) ali če tako določa zakon (na primer za točno določene davčne namene). To pa pomeni, da ministrstvo ne more ugotavljati, ali banke, ki bodo prejele državno pomoč - na voljo jim je za kar 12 milijard evrov državnih poroštev in še več 100 milijonov evrov državnih posojil -, sredstva uporabljajo v skladu s pogoji obeh uredb. Zato so vse bolj na mestu opozorila nekaterih ekonomistov, da bi bilo nujno treba v izognitev dodatnega oškodovanja davkoplačevalce slabe terjatve, vključno s tistimi za menedžerske odkupe podjetij, izločiti iz bank. Ali bodo na ministrstvu za finance v pogodbo z bankami, ki bodo prejele državno pomoč, zapisali klavzulo, ki bi jim omogočila vpogled v posojilne pogodbe, na ministrstvu niso pojasnili. Prav tako ne, ali so se z bankami o tovrstnem preverjanju pogodb že uskladili. Dejali so le, da "na naša vprašanja v tem trenutku ne morejo konkretno odgovoriti, saj so zadeve v zvezi z poroštvi v postopku obravnave".
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042246120 http://www.finance.si/238584/Intervju_Nikoli_ne_verjemi_mened%BEerjem

/13/...dovolj je že podatek, da se je primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance poslabšal z 1,6 odstotka konec leta 2006 na kar 5,7 odstotka novembra 2008, kar bo imelo daljnosežne posledice, saj imajo levji delež pri tem ravno TAJKUNSKI KREDITI: Embarassed

Zakaj so "tajkunski krediti" problematični?

Vzrok vseh finančnih kriz je običajno ekscesno zadolževanje preko lastnih zmožnosti. To velja tudi v tej krizi tako za ZDA kot za druge razvite države. Za Slovenijo zgodba ni veliko drugačna. Po letu 2005, ko se je ob visoki gospodarski rasti povečala tudi likvidnost na mednarodnih finančnih trgih, so se mnoga podjetja in gospodinjstva začela ekscesno zadolževati. Večinoma pri domačih bankah, ki pa so najemale kredite v tujini. Od leta 2007 do 2008 se je skupni obseg kreditov povečal z 28,3 na 33,3 milijarde evrov, od tega se je gospodarstvo dodatno zadolžilo za 3, gospodinjstva pa za 1 milijardo evrov. Hkrati je prišlo do velikega povečanja uvoza tako za investicijske namene kot za porabo, zaradi česar se je primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance poslabšal z 1,6 odstotka konec leta 2006 na kar 5,7 odstotka novembra 2008, kar smo seveda plačevali z zadolževanjem v tujini. Slovenci smo dobesedno živeli na tuj račun. In vsi pogoji za sedanjo krizo so bili predprogramirani. Še huje, do sistemske bančne krize bi pri nas prišlo tudi brez krize v ZDA ali tudi brez ohladitve mednarodnega bančnega financiranja.

Ne verjamete?

Berite naprej. Finančne in gospodarske krize so si med seboj presenetljivo podobne. Ekonomista Kenneth Rogoff s Harvarda in Carmen Reinhart z univerze Maryland, ki sta v zadnjem letu objavila pet študij o različnih makroekonomskih vidikih finančnih kriz, sta dokumentirala, da je bilo tovrstnih resnih kriz v zadnjih osemsto letih nekaj sto. Mnoge države so zaradi kriz bankrotirale, ker niso več mogle odplačevati zunanjega ali domačega javnega dolga. Španija je denimo bankrotirala kar trinajstkrat po letu 1500, podobno pa tudi Francija, Italija ali Velika Britanija.
Med letoma 1800 in 1945 sta naštela 127, med letoma 1946 in 2006 pa kar 169 državnih bankrotov. V prvem obdobju je okrevanje držav v povprečju trajalo tri leta, v drugem pa kar šest let. Nič neobičajnega niso niti serijski bankroti, ko države bankrotirajo večkrat zaporedoma v obdobju nekaj let ali desetletij. Podobno sta ekonomista Barro in Ursua po letu 1870 za 35 izbranih držav dokumentirala 148 večjih gospodarskih kriz, ko se je BDP kumulativno zmanjšal za več kot 10 odstotkov. Cenovni baloni Bankroti držav so običajno povezani s sistemskimi bančnimi krizami, to je obdobji, ko se delež slabih kreditov močno poveča, večina bančnega sistema pa postane nesolventnega.
Po podatkih IMF smo v svetu samo po letu 1970 imeli 124 sistemskih bančnih kriz. Večina tovrstnih kriz je bilo sicer značilnih za nerazvite države, toda dober ducat jih je v tem času bilo tudi v razvitih državah. Kot ugotavljata Rogoff in Reinhartova, je za vse te finančne krize značilno, da so sledile velikim cenovnim balonom na kapitalskem in nepremičninskem trgu ter močnemu zadolževanju države, podjetij ali gospodinjstev. V nekaj zadnjih primerih sistemskih bančnih kriz v razvitih državah so se cene nepremičnin v obdobju šest let pred krizo do izbruha krize enormno povečale - denimo na Japonskem za 50 odstotkov, v ZDA za 80 odstotkov, na Švedskem za 90 odstotkov in v Veliki Britaniji za 110 odstotkov. Podobno so se napihnile tudi cene na kapitalskem trgu. Oboje pa je bilo poganjano z enormnim povečanjem zasebnega zadolževanja.
V ZDA se je dolg zasebnega sektorja (gospodinjstev, podjetij in finančnega sektorja) med letoma 2000 in 2006 povečal z 22 kar na 41 bilijonov dolarjev oziroma z 222 odstotkov BDP na 294 odstotkov BDP. Večino tega povečanja zadolženosti je povzročilo zadolževanje gospodinjstev in finančnega sektorja. ZDA so imele velik primanjkljaj v plačilni bilanci na ravni 5 do 6 odstotkov BDP, financirale pa so ga azijske države in izvoznice nafte, ki so svoje trgovinske presežke vlagale v ameriške vrednostne papirje. Identični razlogi za krizo in podobne posledice Bogata zgodovina finančnih in gospodarskih kriz v svetu kaže ob njihovi veliki, sistematični pogostnosti tako skorajda popolnoma identične razloge za krizo (povečano zadolževanje, ki se izrazi v balonih na kapitalskem in nepremičninskem trgu) kot tudi zelo podobne posledice kriz. Rogoff in Reinhartova dokumentirata, da so v zadnjih 50 letih finančne krize v povprečju - ob padcu cen nepremičnin za 35 odstotkov, cen delnic za 55 odstotkov in padcu BDP za 9 odstotkov povzročile povečanje javnega dolga za 86 odstotkov. Zakaj nas kljub tej sistematični pogostnosti finančnih kriz na vsakih pet do deset let vsaka kriza vedno znova preseneti?

Zakaj mislimo, da je tokratna kriza drugačna od prejšnjih?
Kot pravi ekonomist Nouriel Roubini, so vzroki podobni - ekscesno zadolževanje preko lastnih zmožnosti, toda konkretne pojavne oblike teh kriz so lahko različne. In Slovenija ni tukaj v osnovi nič drugačna od ZDA - imela je podobno velik primanjkljaj v plačilni bilanci in podobno veliko povečanje neracionalnega zadolževanja, ki so ga financirali tujci. Ob tem neizmernem zadolževanju sta se seveda začela polniti tako nepremičninski kot tudi kapitalski balon. V tem času je bilo zaradi poceni denarja izpeljanih in financiranih ogromno neracionalnih investicij, od drage gradnje avtocest do prevzemov podjetij in menedžerskih odkupov ter špekulativnih gradenj in nakupov nepremičnin. Mnogim podjetjem, ki so se odločala za prevzeme v tujini ali doma, se je finančna kalkulacija kljub napihnjenim cenam delnic zdela realistična.
Podobno fizičnim osebam, ki so se zadolževale za nakupe delnic ali vlaganja v investicijske sklade. In menedžerjem, ki so se zadolžili za prevzem podjetij z zastavo njihovih delnic. Ker so pač vsi špekulativno pričakovali nadaljnjo rast cen delnic in nepremičnin ter predpostavljali, da bo denar še naprej tako poceni in na voljo v neomejenih količinah.
V ZDA je prišlo do zloma v trenutku, ko so finančne institucije, ki so odobrile slabe hipotekarne kredite, začele zaračunavati polne anuitete ob hkratnem dvigu obrestnih mer FED. Od oktobra 2007 do maja 2008 se je stopnja neplačnikov med slabimi kreditojemalci povečala s 16 na 25 odstotkov, število izvršb pa se je v letih 2007 in 2008 povečalo za 80 odstotkov. Leta 2007 je prišlo zato seveda do padca nepremičnin za okoli 20 odstotkov, kar je spravilo v težave banke. Te kljub sekuritizaciji (izdaji hipotekarnih obveznic na osnovi danih kreditov) niso mogle pokriti izgub, saj je bila vrednost zaplenjenega premoženja nižja od vrednosti zapadlih kreditov. S sekuritizacijo so samo spravile v težave tudi vse preostale finančne institucije v ZDA in po svetu, ki so te obveznice in iz njih izvedene finančne derivate kupovale kot špekulativne naložbe. Ponzijeva shema se je sesula sama vase, ko je trg nehal verjeti, da bo vrednost nepremičnin še naprej rasla. Banke so začele odpisovati vrednost slabih terjatev, oblikovati rezervacije za kredite, ki se bodo šele pokazali kot slabi, in celoten finančni sistem je zajel kreditni krč. Ne glede na stotine milijard dolarjev finančnih injekcij in povečanje likvidnosti v sistemu.

Kako iz krize?
Podobno je bilo v Sloveniji.
Ponzijeva shema odobrenih bančnih kreditov za prevzeme podjetij, za menedžerske odkupe ter za nakupe vrednostnih papirjev s strani fizičnih oseb, zavarovanih samo z vrednostjo zastavljenih delnic, se je sesula v trenutku, ko je trg nehal verjeti, da bo vrednost delnic še naprej rasla. Ko so začeli padati tečaji delnic, se je sesulo kritje odobrenih kreditov in krediti, zavarovani z zastavo delnic, so postali slabi krediti.
Banke so začele oblikovati kapitalske rezervacije, depozite in finančne injekcije pa uporabljati le še za uravnavanje lastne kratkoročne likvidnosti. In razlog za ta kreditni krč ni pomanjkanje mednarodnih finančnih virov, kajti likvidnosti je na tujih trgih ogromno, za najem kreditov pa jamči država z garancijsko shemo, pač pa negotovost bank glede kvalitete odobrenih kreditov in bodoče sposobnosti vračanja.
Delež slabih kreditov v ZDA je v osnovi znašal le 3,2 odstotka vseh kreditov leta 2007. Pri nas pa samo delež rizičnih kreditov za menedžerske prevzeme (po oceni BS gre neposredno za 1,2 milijarde evrov) znaša 3,6 odstotka vseh kreditov v letu 2008. Toda naše banke so dodatno kontaminirane, saj imajo v svojih bilancah tudi kredite, odobrene za druge prevzeme podjetij, za nakupe vrednostnih papirjev in nepremičnin fizičnih oseb, ki oboji temeljijo na napihnjenih cenah delnic in nepremičnin. Oboje skupaj pa krepko presega delež slabih kreditov v ZDA.
Po zadnjih podatkih BS (Bilten BS, januar 2009) se v bančnem sistemu nadaljuje zastoj pri kreditiranju gospodarstva, saj je neto povečanje posojil nebančnemu sektorju v decembru 2008 znašalo vsega 28 milijonov evrov! Zaradi zmanjšanja izvoznih naročil tudi za 50 odstotkov in več ter zaradi velike pretekle zadolženosti podjetij se namreč njihova boniteta hitro poslabšuje, kar streznjenim bančnikom preprečuje, da bi jim še naprej posojali denar. Denar posojajo le še za refinanciranje slabih kreditov s takimi, kjer je zavarovanje nekoliko boljše kot prej (primer Merkurja), ali prvovrstnim strankam za tekoče poslovanje.
V primeru tako velike negotovosti glede kvalitete lastnega kreditnega portfelja bank, glede dinamike bodočega poslovanja podjetij v obdobju najhujše gospodarske recesije po letu 1933 ter negotovosti glede razvoja trga nepremičnin, odpuščanj v podjetjih in zmožnosti vračanja stanovanjskih kreditov zaposlenih ne more "prijeti" nobena finančna shema države. Banke kljub odobrenim finančnim injekcijam in poroštvom države nočejo in ne bodo hotele posojati denarja. Ker je to zanje preveč rizično.

Kako iz krize?
Tudi glede tega so nauki preteklih finančnih kriz zelo jasni. Države morajo zelo hitro odreagirati z reševanjem bančnega sektorja. Švedska iz let 1992-1993 je najboljši primer, Japonska v letih 1991-1998 pa najslabši primer v bližnji zgodovini. Švedska je po hitrem postopku dve največji banki podržavila, druge pa dokapitalizirala in sanirala slabe kreditne portfelje bank, Japonska pa je čakala šest let, preden je spoznala, da brez sanacije slabih bančnih portfeljev ne bo šlo.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042246295
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Feb 22, 2009 6:51 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Feb 20, 2009 10:58 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

AZN in POŠTENE BILANCE ZAVAROVALNIC

/13/...prikazati ali ne prikazati poštene bilance, saj vemo ,da je bilo v lanskoletnih katastrofalnih škodah izplačil zelo veliko in da so poleg tega borzni trgi vključno z vzajemnimi skladi zanihali tja do -60%, kar pomeni, da so hudo prizadeti tudi portfelji v zavarovalnicah. V kolikor bodo zato napovedani dobički, bo to samo še en naš čudež več:

Potuha zavarovalnicam?

Nevarnost za zavarovance? Kako realne bodo bilance zavarovalnic - bodo uprave prikazovale lepo sliko ali pošteno vrednost? Zavarovalnicam pri čiščenju bilanc zaradi finančne krize portfeljskih naložb ni treba oslabiti na tržno vrednost. Tako je določil zavarovalniški nadzornik agencija za zavarovalni nadzor (AZN), ki jo vodi Mihael Perman.
Odločitev je lahko nevarna.
"Ko me iz zavarovalnice vprašajo, kako naj vrednotijo naložbo v vzajemni sklad in ali jo je res treba po tržni ceni, vem, da nekaj ni v redu," so nam povedali v eni izmed revizorskih hiš.
Menda podobnih "kreativnih" idej vrednotenja naložb po zavarovalnicah kar mrgoli. V Financah se zaradi vseh nevarnosti, ki jih je prineslo tako imenovano kreativno računovodstvo - od Enrona do finančne krize -, zavzemamo, da v zaostrenih razmerah in omajanem zaupanju v finančne trge podjetja in finančne ustanove čim bolj počistijo svoje bilance ter med drugim vrednosti naložb čim bolj približajo pošteni vrednosti. To seveda letos pomeni velikanske oslabitve in s tem manjše dobičke ali celo velikanske izgube.
A le poštene bilance lahko pomembno pripomorejo k vrnitvi zaupanja v finančne trge. Zakaj je to enako ali pa še bolj pomembno pri zavarovalnicah?
Če zelo poenostavimo, zavarovalnice imajo rezervacije, ki so namenjene za prihodnja morebitna izplačila škod. Te rezervacije nalagajo v vrednostne papirje, gre torej za izrazito nestrateške, torej portfeljske naložbe. Ob padcu cen teh naložb se seveda pojavi vprašanje, ali te še zadostujejo za poplačilo prihodnjih škod.
Če ne, je treba zagotoviti dodatna sredstva. Še več, če so posamezne delnice nelikvidne, bi bilo treba knjigovodsko še dodatno znižati njihovo vrednost na ceno, po kateri jih je dejansko možno prodati.

Uprave zavarovalnic zlahka pridejo v konflikt interesov - ali skrbijo zase ali za svoje zavarovance?
Nobeni upravi namreč ni všeč, da na primer pridela večstomilijonsko izgubo. Ne nazadnje je od tega odvisna tudi njena nagrada. Zato se uprave večinoma zavzemajo, da naložbe oslabijo čim manj in prikažejo čim lepšo sliko. Z vidika varnosti pa je takšna odločitev lahko tvegana. Spet zelo poenostavljeno, da bi to preprečili, obstajajo standardi in navodila. Slovenski inštitut za revizijo je tako določil, da je treba pri portfeljskih naložbah upoštevati tržno vrednost in oslabiti vse tržne naložbe, ki so upadle bolj kot indeks SBI 20. Pri tržnih papirjih je treba upoštevati objavljeno vrednost na borzi - ne glede na to, da je trg nedelujoč. Banka Slovenije, torej bančni nadzornik, pa je izdala, kot tolmači sama, še bolj konservativno priporočilo bankam.
Od bank zahteva, da na tržno vrednost oslabijo vse finančne naložbe, katerih borzna cena je upadla za vsaj 40 odstotkov glede na njihovo prvotno nabavno vrednost.
AZN pa je zavarovalnicam sporočil:
"Priporočilo Slovenskega inštituta za revizijo se nanaša na slovenske računovodske standarde in za zavarovalnice ni zavezujoče. Priporočilo, ki ga je izdala Banka Slovenije, pa je namenjeno bankam in hranilnicam. Naložbe zavarovalnic predstavljajo večinoma dolgoročna finančna sredstva in jih te nameravajo dolgoročno držati, torej spremljajo dogajanje v zvezi z izdajateljem in niso zavezane naložb slabiti ob vsakem nihanju na trgu (ki glede na obseg trgovanja ni nujno kazalnik dejanske poštene vrednosti).
Ocenjujemo, da bo glede na število transakcij na ljubljanski borzi možno dokazovanje, da trg za marsikatero delnico ni aktiven. V razmerah, ko trg ne deluje, se ugotavljajo poštene vrednosti na podlagi tehnik vrednotenja, ki v osnovi temeljijo na internih ocenah vodstva podjetja o prihodnjih denarnih tokovih in primernih diskontnih stopnjah, ki so prilagojene oziroma vključujejo tveganja."
Agencija še oceni, "da je treba pomembnejše oslabitve opraviti za delnice, kupljene v času Čas borznega mehurčka' oziroma prenapihnjenih vrednosti na trgu, v letu 2007 ter začetku leta 2008, ko je bil predvsem slovenski trg preveč optimističen". To po mnenju ocenjevalcev in revizorjev, ki ne želijo biti imenovani, pomeni, da imajo zavarovalnice razmeroma proste roke.
Zakaj so se odločili za takšno navodilo in kaj so želeli z njim doseči, smo včeraj vprašali tudi AZN. Poleg tega smo jih vprašali tudi, ali zaradi takšnega navodila ni povečana nevarnost, da bodo uprave (in revizorji, uprave so namreč naročniki revizij) zaradi lastnega interesa v okviru možnosti prikazale lepšo sliko poslovanja, denimo dobiček namesto izgube.
Odgovorov nismo dobili, tudi ne odgovora, kaj to pomeni za varnost zavarovancev.
http://www.finance.si/238312/Potuha_zavarovalnicam_Nevarnost_za_zavarovance

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Ned Feb 22, 2009 11:41 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ERNST & YOUNG

/13/...kako danes lahko dostopajo do osebenih podatkov in vsebine pisem ob jasno začrtanih ustavnih določbah o tajnosti pisem, potem nas je lahko upravičeno strah tudi revizorjev in revizorskih hiš in sicer: Shocked

Ernst & Young v Slovenijalesu brez pooblastil pregledoval elektronsko pošto?
Revizijska hiša Ernst & Young je po naših informacijah v lanski izredni reviziji družbe Slovenijales domnevno nepooblaščeno pregledovala elektronsko pošto dolgoletnega generalnega direktorja Slovenijalesa Žige Jelenca.
Če trditve naših virov, da je revizorka Ernst & Young Janja Skamlič, ki je skupaj z Janezom Uraničem, direktorjem in partnerjem v tej revizijski hiši, podpisana v poročilu o izredni reviziji, držijo, so v Ernst & Young kršili zakon o varovanju osebnih podatkov, človekove pravice in ustavo, ki zagotavlja tajnost pisem.

Nezakonito zbrani dokazi?
Na podlagi izsledkov izredne revizije je takratni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uroš Ivanc, ki naj bi Ernst & Young tudi omogočil dostop do Jelenčeve elektronske pošte, proti Jelencu vložil kazensko ovadbo.
Če se bo izkazalo, da je Ernst & Young nepooblaščeno brskal po Jelenčevi pošti, so na tak način pridobljeni dokazi nezakoniti. To pa pomeni, da bi morebitna obtožnica proti Jelencu na sodišču v vsakem primeru padla. Domnevno sporno ravnanje so v revizijski hiši Ernst & Young storili po tem, ko je Jelenc minulo leto odstopil z mesta generalnega direktorja. Ker so nadzorniki Slovenijalesa sumili, da bi bil lahko vključen v odkup terjatev Jugobanke v stečaju do Slovenijalesa in da so se pri njegovem vodenju družbe dogajale tudi druge nepravilnosti, so v Slovenijalesu pri Ernst & Young naročili izredno revizijo.
Kot je znano, je Jugobankine terjatve v stečaju na javni dražbi srbske agencije za varovanje depozitov odkupilo podjetje Municipium-S, ki je v lasti podjetja Financial Angels s sedežem v davčni oazi Delaware. Medtem ko sta zaradi terjatve v Srbiji in ZDA odprti dve tožbi, je bila po nakupu terjatev proti Slovenijalesu v Sloveniji vložena še ena tožba v višini 45 milijonov evrov.
To je povzročilo, da je sodišče z začasno odredbo odredilo blokado 10 milijonov evrov na transakcijskem računu Slovenijalesa, na njegovih nepremičninah pa so bile vzpostavljene hipoteke v skupni vrednosti 36 milijonov evrov. Poleg tega, da naj bi Ernst & Young nepooblaščeno pregledoval Jelenčevo pošto, je nekaj elektronskih sporočil po naših informacijah vključil kar v poročilo o izredni reviziji.
Ta elektronska sporočila naj bi dokazovala, da je Jelenc z določenimi osebami v Srbiji komuniciral glede terjatev Jugobanke v stečaju. Za pogajanja o pogojih poravnave je imel Jelenc sicer pooblastilo nadzornega sveta, o čemer smo že poročali, pred sklenitvijo morebitne poravnave pa je moral o tem obvestiti nadzorni svet.
Iz neznanega razloga je nadzorni svet pred približno dvema letoma Jelencu, ki je brez sklepa nadzornega sveta lahko sklepal posle le do enega milijona evrov, preklical pooblastilo za poravnavo. Ernst & Young molči V Ernst & Young so na podlagi elektronske pošte ugotovili, da se je Jelenc zavzemal za to, da bi bila terjatev prodana na javni dražbi, kar se je kasneje tudi zgodilo.
Slovenijales namreč ni odgovoril na ponudbo srbske agencije za varovanje depozitov, da bi terjatve odkupil z velikim popustom. Kot so ugotovili revizorji, je bila ponudba za poravnavo zabeležena v knjigi pošte, v tajništvu takratnega generalnega direktorja Jelenca pa ni bila vknjižena. Na Ernst & Young smo naslovili vprašanja, ali lahko zanikajo, da so pregledovali Jelenčevo elektronsko pošto, in ali je njihova praksa, da pri izrednih revizijah brskajo po elektronski pošti zaposlenih, ter podobna, vendar odgovorov nismo prejeli.
Zakaj je omogočil Ernst & Young vpogled v Jelenčevo elektronsko pošto, smo želeli vprašati tudi Ivanca, vendar se tako na naše klice kot sporočilo SMS ni odzval.
Generalni direktor Slovenijalesa Mitja Pleterski, ki se je v Slovenijalesu zaposlil avgusta lani, pa je dejal, da se je sicer seznanil z izredno revizijo, vendar se ne more spomniti, ali vključuje Jelenčeva elektronska sporočila.

ODREDBA SODIŠČA

Za pregledovanje elektronske pošte je potrebna odredba sodišča Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki z obravnavanim primerom ni seznanjena, pravi, da revizijske hiše niso organ s preiskovalnimi pooblastili, zato bi načeloma morali v primeru pregledovanja elektronske pošte pridobiti dovoljenje sodišča.
"Vsak zaposleni ima pravico, da razmeji zasebno elektronsko pošto od službene. V primeru, da posameznik, na primer, v jezi zapusti podjetje in to ni bilo storjeno, ga je treba pozvati, da se računalnik, ki je lasti podjetja, prečisti oziroma da se izloči zasebna pošta. Če se na to povabilo ne odzove, se računalnik lahko očisti le na podlagi prisotnosti komisije," opozarja Pirc-Musarjeva. Dodaja, da se bo, če bi se ugotovilo, da so revizorji Ernst&Young...
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042246724 http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042250289
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Mar 08, 2009 11:13 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Feb 24, 2009 11:50 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ISKRA ISD in MALI DELNIČARJI

/13/...še ena družba, ki je iztisnila male delničarje, ki kot kaže v naših družbah nimajo kaj iskati, pa vendar so v nekaterih novih določbah za IFI, ki veljajo za vse javne družbe, pomembna določila za višji nivo varstva delničarjev in njihovega odnosa z družbo: Embarassed

Malim delničarjem Iskre ISD nizka odpravnina za delnico ISD

Na skupščini kranjske družbe Iskra industrija sestavnih delov (Iskra ISD), ki zaposluje več kot 400 delavcev, so delničarji sprejeli sklep o iztisnitvi malih delničarjev.
Podjetje Previs, ki obvladuje 90,97-odstotni lastniški delež Iskre ISD in je v lasti predsednika uprave Jureta Tepine, bo 71 malim delničarjem Iskre ISD za iztisnitev plačalo denarno nadomestilo v višini 25,27 evra za delnico.
To pomeni, da bo Previs za iztisnitev vseh malih delničarjev Iskre ISD, ki ima v lasti pet hčerinskih podjetij - Iskro OTC, Iskro ISD Strugarstvo, Iskro ISD Galvanika, Iskro ISD Plast in Iskro ISD Livarna - odštel 637.587 evrov. Tako kot pri številnih iztisnitvah se tudi pri Iskri ISD postavlja vprašanje o primerni odškodnini. Pri ceni 25,27 evra za delnico namreč Tepina podjetje vrednoti le na 7,06 milijona evrov.
To je manj, kot je imela družba konec leta 2007 konsolidiranega kapitala in kar približno trikrat manj, kot je leta 2007 ustvarila konsolidiranih prihodkov iz prodaje.
Iz delniške knjige je razvidno, da je bil Previs pred tremi meseci 70-odsotni lastnik Iskre ISD. V prvi polovici decembra je najprej kupil 15,29-odstotni lastniški delež Iskre ISD od družbe BPT, zatem pa je umaknil še 5,93 odstotka lastnih delnice.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042247298

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Feb 24, 2009 11:57 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SGP KOGRAD d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...v zadnjem času je opaziti, da kljub izključitvam mnoštva malih delničarjev, še vedno nimamo izdelanih cenitvenih norm za določitev primernih denarnih odpravnin, saj te dosegajo niti polovice knjigovodske cene delnice: Embarassed

Tomaž Ročnik z drobižem pospremil male delničarje SGP Kograd

Na današnji skupščini koroškega gradbenega podjetja SGP Kograd Igem je družba IGEM Tomaža Ročnika iztisnila vse male delničarje, ki so kot odpravnino prejeli 10,25 evra za delnico. Na današnji skupščini koroškega gradbenega podjetja SGP Kograd Igem je večinski lastnik podjetja, velenjska družba Igem, ki ima v lasti 94,18 odstotka koroškega podjetja, kot edini udeleženec skupščine sprejel sklep o prenosu preostalih 25.288 delnic na glavnega delničarja.
Za delnico večinski lastnik ponuja 10,35 evra. Iztisnitev malih delničarjev je bil edini predlagani sklep današnje skupščine podjetja SGP Kograd Igem, ki ga je velenjsko podjetje Igem prevzelo konec lanskega leta.

IGEM

Podjetje Igem, ki je v lasti Tomaža Ročnika, je pred objavo prevzemne ponudbe 17. oktobra lani imelo v lasti 44,19 odstotka koroškega podjetja, preostali delež pa je pridobilo v okviru prevzemne ponudbe, ko so se za prodajo odločili velenjski Vegrad, banki NLB in Probanka ter nekaj malih delničarjev. Mimogrede, predsednica uprave Probanke ROmana Pajenk je tudi Ročnikova sestra.
Preostali mali delničarji, ki bodo vključeni v postopek iztisnitve, bodo za delnico prejeli 10,35 evra, kolikor je bila tudi ponujena cena delnice v okviru lanske prevzemne ponudbe. Gre za preostalih 5,82 odstotka delnic koroškega podjetja, ki so v lasti 18 malih delničarjev, je povedal direktor Kograda Oto Brglez.
Za delnice, ki so predmet iztisnitve, bo glavni delničar plačal skupno 261.730,80 evra.
Glede na iztisnitveno ceno delnice je celotna skupina SGP Kograd Igem za Ročnika vredna le 4,5 milijona evrov, kar je primerljivo vrednosti naložbenega portfelja družbe.
Še več; skupina SGP Kograd Igem je samo leta 2007 ustvarila kar 5,96 milijona evrov čistega dobička in 39,8 milijona evrov čistih prihodkov, medtem ko je knjigovodska vrednost matične družbe za več kot 60 odstotkov višja od prevzemne cene.
Podjetje, ki danes zaposluje 300 ljudi, je v zadnjih nekaj mesecih število zaposlenih malenkost zmanjšalo, trenutno pa imajo dovolj dela. Kot je povedal Brglez, v glavnem nadaljujejo z že začetimi gradbenimi projekti. Med drugim gradijo Sparov trgovski center v Slovenj Gradcu, dva stanovanjska bloka na Ravnah na Koroškem in enega v Slovenj Gradcu, v Šentjurju pri Celju gradijo vrstne hiše, v Dravogradu in na Vrhniki pa poslovni objekt.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042247181

SGP Kograd Igem iztiska male delničarje

Večinski lastnik manjšinske delničarje prvega koroškega gradbinca iztiska po ceni, ki ne dosega niti pol knjigovodske vrednosti Prvi lastnik gradbene družbe Kograd Igem Tomaž Ročnik manjšinskim delničarjem ponuja 10,35 evra odpravnine. Knjigovodska vrednost družbe je okoli 28 evrov na delnico. Varuh malih delničarjev Kristjan Verbič pripomb malih delničarjev Kograda še nima, jih pa pričakuje. Tomaž Ročnik, eden izmed sto najbogatejših Slovencev in brat predsednice uprave Probanke Romane Pajenk, bo iz gradbene družbe SGP Kograd Igem iztisnil manjšinske delničarje. Na včerajšnji seji skupščine delničarjev je namreč njegova družba Igem, kot 94-odstotni lastnik največje koroške gradbene družbe, izglasovala, da bo preostalim delničarjem izplačala 10,35 evra odpravnine na delnico. Igem se ne bo ravno namučil SGP Kograd Igem je lani ustvaril okoli 50 milijonov evrov prihodkov, kar je za okoli 15 odstotkov več kot predlanskim, dobiček pa je upadel na slab milijon evrov s 5,96 milijona leta 2007, nam je včeraj povedal direktor Kograda Igema Oto Brglez. Po izračunu analitika Financ Karla Lipnika je glede na lanske poslovne rezultate in glede na kapital družbe knjigovodska vrednost delnic te družbe okoli 28 evrov, kar bi bila po njegovi oceni tudi poštena odpravnina za manjšinske delničarje.
Kristjan Verbič iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev nam je povedal, da se nanje ni obrnil še noben delničar družbe Kograd Igem. Verbič tudi dodaja, da pričakuje vprašanja malih delničarjev. Kograd Igem čaka težko leto Brglez je lani v drugi polovici leta že čutil prihajajočo gospodarsko-finančno krizo in je zato previdneje načrtoval letošnje rezultate. "Načrt je 43 milijonov evrov prihodkov in že zdaj nam je jasno, da je zelo optimističen in ga bo zelo težko doseči," pravi Brglez. Šef družbe, ki zaposluje okoli 300 ljudi, opaža, da se za vsak posel letos poteguje tudi do osemkrat več ponudnikov kot lani ob tem času. "Težko bo, dela je veliko manj, konkurenca za vsak posel pa precej večja. To se mora poznati na rezultatih," dodaja sogovornik.
http://www.finance.si/239054/SGP_Kograd_Igem_iztiska_male_delni%E8arje

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sre Feb 25, 2009 4:06 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ORION I & ORION II & ORION III &

/13/...že na strani 21 in 37 je bilo veliko zapisano tako o ORIONU in v nadaljevanju o PREKMURSKEM ORIONU, mar se bo tem pridružil še HRVAŠKI ORION, kjer je prizadetih približno 40.000 ljudi: Shocked

Hrvaški državljani so postali žrtve oderuških kreditov treh slovenskih goljufov
Na Hrvaškem je okoli 40.000 državljanov najelo oderuški kredit, za čimer naj bi stali Alek Gradišnik, ki se je preimenoval v Alex Lokley, Danijel Kociper (Daniel Cool Star) in Marko Romančič, katere naj bi slovenski organi pregona preiskovali zaradi oderuštva, goljufije in pranja denarja.
Omenjeni Slovenci imajo svoje urade razširjene v državah s slabo urejenimi pravosodnimi in davčnimi uradi. V Sloveniji so bili aktivni leta 2002, na Hrvaškem pa naj bi poslovali od leta 2004. Svojo dejavnost pa so razširili tudi v Srbiji in na Madžarskem.
Postopek najema posojila naj bi potekal tako, da mora stranka za posojilo najprej založiti čeke.
Če na uradu zaprosi za na primer 10.000 kun, dobi v podpis pogodbo, kjer je zavedeno, da dolguje dodatnih 7.000 kun. Pri podpisu pogodbe uradnica stranko natančno izpraša o številnih osebnih podatkih. Dodatnih 7000 kun na uradu, kjer je približno 70 odstotkov zaposlenih žensk, utemeljijo kot ceno za tveganje, ki ga sprejema posojilodajalec.
V primeru, da stranka s plačilom anuitete zamudi dva dni, je potrebno odplačati celotni znesek dolga in še dodatnih sto odstotkov na prvoten znesek posojila.
Na uradu pa naj bi o zamudi s plačilom obvestili tudi vse znance stranke. Če stranka ne more vrniti novega posojila ji odobrijo novo posojilo, ki pa je še bolj oderuško in krog se znova ponovi.
V primeru, da stranka želi večji znesek posojila, zahtevajo zavarovanje kredita z nepremičnino. Tako stranke zlahka ostanejo brez hiše oziroma stanovanja, ki so ga zastavili za pridobitev posojila.
Na uradu hišo namreč prodajo po tržni ceni in si tako večajo svoje bogastvo. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042247442 http://www.finance.si/239080/Slovenci_na_Hrva%B9kem_ponujajo_oderu%B9ka_posojila

/13/...zgoraj omenjeni so bili aktivni tudi v Sloveniji in vprašanje je, koliko takih spodaj omenjenih pogodb je bilo sklenjenih od leta 2002:

Celjski "študentje" zasegajo nepremičnine dolžnikov tudi v Sloveniji Poslovne aktivnosti nekdanjih vodilnih funkcionarjev Kluba študentov celjske regije (KŠCR), ki so v minulih sedmih letih ustanovili več deset posojilodajalskih podjetij v Sloveniji, na Hrvaškem in v ZDA, bo pod drobnogled vzel tudi hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK), smo v petek izvedeli iz neuradnih virov.
Tamkajšnji časnik Večernji list je že pred dnevi poročal, da naj bi Alek Gradišnik, Danijel Kociper in Marko Romanić z oderuškimi posojili ogoljufali ali na beraško palico spravili okoli 130 ljudi na Hrvaškem. Čeprav smo že pred letom in pol v Dnevniku razkrili, da so oblasti v ameriški zvezni državi Kalifornija enemu od podjetij v lasti Gradišnika in Kocipra odvzele licenco za opravljanje posojilodajalne dejavnosti, pa so Celjani, ki naj bi začetni kapital za svojo dejavnost pridobili s skrivnostnim izginotjem najmanj 250.000 evrov z računa študentskega kluba v letu 2002, še vedno poslovno aktivni tudi v Sloveniji.
To dokazuje zgodba, ki nam jo je v minulih dneh zaupal eden od upnikov, starejši gospod z območja Ljubljane.
Sogovornik je julija 2002 pri podjetju Goldena najel pet milijonov tolarjev posojila, s katerim je odplačal eno od prejšnjih posojil. Že nekaj mesecev pozneje je Goldena terjatev prodala Humanitarnemu društvu Wish & Have iz Celja, ki ga je takrat vodila Alja Švegl, Romanićeva partnerica. Čeprav je sogovornik glavnico posojila odplačal že avgusta 2003, torej leto dni pred dogovorjenim rokom, so le mesec dni prej njegovi sosedje v nabiralniku dobili dopis, s katerim jih je še eno slamnato podjetje, registrirano na nekdanjem naslovu študentskega kluba, obvestilo, da naj bi se dolžnik izmikal plačilu dolgov, za kakršne koli informacije o njem pa ponudilo tudi denarno nagrado. Kalvarija našega sogovornika se je s tem šele začela. Kociper in Romanić sta namreč zahtevala, naj plača še obresti v višini skoraj neverjetnih dvanajst milijonov nekdanjih tolarjev, ki naj bi jih nakazal novemu slamnatemu podjetju, Slončku, d.o.o.
Po domnevnih grožnjah s strani "študentov" in kasnejšem priporočilu odvetnika iz Ljubljane (tudi njegovo ime hranimo v uredništvu) je sogovornik, neuk v pravnih poslih in že krepko v osemdesetih letih, z omenjenim podjetjem sklenil pogodbo, ki naj bi bila namenjena poplačilu obresti, za kar je naš sogovornik zastavil tudi hišo. Iz dokumenta, ki smo ga dobili na vpogled, je razvidno, da so ga posojilodajalci in odvetnik krepko prinesli naokoli, saj ni podpisal posojilne, ampak prodajno pogodbo.
Sogovornik, ki je v minulih petih letih na račun podjetja Slonček že nakazal več kot 21.000 evrov, bo namreč hišo dobil nazaj, če bo v naslednjih desetih letih poplačal še 120.000 evrov.
Ob tem velja opozoriti, da v skladu z omenjeno pogodbo sogovornik z mesečnimi obroki po 356 evrov dejansko ne plačuje obresti, ampak najemnino za hišo, v kateri prebiva, in pravico do izkoristka lizinške opcije za poznejši odkup hiše.
Mimogrede, če bo s plačilom "najemnine" zamudil več kot osem dni, se bo ta avtomatično povišala na 833 evrov na mesec, kar je znesek, ki krepko presega pokojnino, ki jo prejema naš sogovornik.
Podjetje Slonček je nekaj mesecev pozneje hišo prodalo - tokrat družbi Eurocomp (tako kot mnoga podjetja Celjanov jo vodi javnosti neznani ameriški državljan), ki se ji je konec januarja v zemljiško knjigo dokončno uspelo vpisati kot lastnica nepremičnine.
Naš sogovornik, ki ga je posojilo v petih letih stalo že dve glavnici in hišo, je sklep neuspešno spodbijal na ljubljanskem okrajnem sodišču. Že pred časom smo v Dnevniku pisali tudi o zgodbi dolžnika, čigar stanovanje si je na podoben način želelo prilastiti eno od slamnatih podjetij v lasti Celjanov, pa čeprav je dolžnik terjatev vključno z obrestmi v celoti poplačal.

Tožilstvo vložilo prvi obtožnici

Na okrožnem državnem tožilstvu v Celju, ki ga vodi Ivan Žaberl, so nam potrdili, da so zaradi suma goljufije in oderuštva vložili obtožni predlog zoper nekdanjega finančnika propadlega Kluba študentov celjske regije (KŠCR) Aleka Gradišnika, ki v ZDA deluje pod imenom Alex Loxley, in nekdanjega predsednika kluba Danijela Kocipra, ki se že več let v uradnih dokumentih podpisuje kot Daniel Cool Star. Tožilstvo proti obema skupaj vodi osem preiskav, med drugim tudi zaradi ponarejanja listin in zlorabe položaja.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042248314
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Mar 04, 2009 5:20 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Feb 27, 2009 3:06 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI:

LABODove PLAČE

/13/...kako sta povezana likvidnost podjetja in plače, se vidi tudi v njihovem primeru, saj tudi že njihovo eventuelno izplačilo na TRR, še ne pomeni, da bo tam tudi ostalo: Razz

Delavci Laboda šokirani zaradi umika že nakazanih plač

V novomeški družbi Labod, ki je v večinski lasti podjetij Franca Gajška, so bili zaposleni včeraj šokirani. Na njihove transakcijske račune so zjutraj z nekajdnevno zamudo prispele plače, okoli poldneva pa so jim banke že nakazani denar nenadoma umaknile.
Labodovim delavcem, ki so v vmesnem času dvignili plače, je bilo sporočeno, da ga morajo vrniti.
"V petek, 13. februarja, nas je vodstvo Laboda v pisni obliki obvestilo, da v ponedeljek, 16. februarja, ne bo izplačalo plač in da jih bomo prejeli enkrat od 25. do 27. februarja.
Izvršna direktorica (Ana Založnik, op. p.) mi je v sredo zagotovila, da bodo plače izplačane v četrtek. Res je, da je banka zjutraj na račune delavcev nakazala denar za plače, ker pa Labod do 11.30 nakazanih sredstev ni pokril, je banka nakazilo potegnila nazaj. Nekateri posamezniki, ki so ta denar dvignili iz računov, so verjetno prekoračili dovoljeni limit," pojasnjuje predsednik Labodovega sindikata Gregor Tršar. Ko je Tršar izvedel za neprijeten dogodek, je takoj obiskal Založnikovo, ki mu je pojasnila, da je samo izvršna direktorica in da nima pooblastila za nakazila plač.
"Rok, do katerega so nam obljubili izplačilo januarskih plač, se izteče danes. Upravo sem seznanil, da bo sindikat, če plače ne bodo izplačane v dogovorjenem roku, sprožil določene ukrepe," pojasnjuje Tršar.
Kateri so ti ukrepi, včeraj še ni želel razkriti.
Gajšek je za Dnevnik povedal, da je glede zapletov pri izplačilu plač Labodovim delavcev nekaj slišal, podrobnosti pa ne, češ da so šolske počitnice.
"Delavci bodo najbrž prejeli plače prihodnji teden, še pred tem pa se moram v torek sestati s sindikatom," dodaja. Na vprašanje, kako komentira, da je bilo delavcem obljubljeno, da naj bi že včeraj prejeli plače, pa odgovarja: "Ne vem, kdo jim je to obljubil. Tisto, kar jaz obljubim, tudi izpolnim." Kot smo že poročali, je mesto glavne izvršne direktorice Laboda Ana Založnik prevzela z novim letom, pred tem je bila direktorica družbe Kroj Ljubljana, ki jo je Labod od Gajškove trgovske družbe Ve-To kupil sredi lanskega leta.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042247854 http://www.finance.si/239423/Labodovim_delavcem_so_z_ra%E8unov_umaknili_%BEe_nakazane_pla%E8e http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60259899&section_id=1&article_id=3159453

/13/...še vedno ni nič novega o zasluženih izplačanih, a tudi umaknjenih plačah:

V Labodu še vedno ne vedo, kdaj bodo plače
Okoli 190 delavcev v novomeškem Labodu še vedno ne ve, kaj bo z njihovimi minimalnimi januarskimi plačami, ki so jih v četrtek z nekajdnevno zamudo že prejeli na svoje račune, čez nekaj ur pa so banke zaradi nepokritih izplačil umaknile denar. Franc Gajšek, ki je prek svojih podjetij večinski lastnik Laboda, je prejšnji teden za Dnevnik povedal, da naj bi se vodstvo danes pogovarjalo o tem s predstavniki sindikata, vendar sindikalist Gregor Teršar do včeraj popoldne še ni imel nobenega povabila ali sporočila o današnjem morebitnem sestanku.
"Ne po telefonu ne po elektronski pošti ali kakorkoli drugače nisem dobil nobenega sporočila o tem, da naj bi bil danes sestanek z vodstvom. Pred natanko 14 dnevi sem sam predlagal sestanek, vendar nisem dobil nobenega odgovora. Prejšnji teden mi je izvršna direktorica Ana Založnik omenila le, da naj bi bil sestanek enkrat ta teden, od torka naprej," nam je včeraj povedal Teršar. Ali se danes res obeta sestanek in kdaj bodo delavci dobili plače, smo hoteli včeraj preveriti tudi pri Založnikovi, vendar smo izvedeli le, da je za izjave v Labodu pristojen Franc Gajšek, ki nam ga na telefon ni uspelo priklicati. Nekaj delavcev je prejšnji teden, ko so dobili nakazilo plač, denar že dvignilo, vendar so ga po opozorilih vrnili na račune, dodaja Teršar, ki se je včeraj in naj bi se tudi danes sestal in posvetoval s predstavniki sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije in vodstvom območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042248583

/13/...večinski lastnik Franc Gajšek, ki je 41. na lestvici najbogatejših Slovencev, zagostavlja, da bodo plače najkasneje do petka:

Franc Gajšek zagotavlja: Plače v Labodu do petka "Do 6. marca bodo izplačane januarske plače, do 13. marca pa bodo delavci dobili informacijo, ali nam bo uspelo zagotoviti denar za februarske plače do 18. marca ali pa bo zamik. Za plače v naslednjih mesecih mislim, da ne bo težav," je po včerajšnjem sestanku vodstva in sindikata v Labodu povedal Franc Gajšek, ki je prek svojih podjetij večinski lastnik novomeške tekstilne tovarne.
Franc Gajšek zagotavlja:
Plače v Labodu do petka
Po besedah Franca Gajška bo treba kadrovsko »skrčiti predvsem službe, ki so ostale predimenzionirane še iz časov, ko je v Labodu delalo 2000 ljudi«. Tako naj bi predvsem v režiji odpustili okoli 20 ljudi, medtem ko bi v proizvodnji šlo za »mehke« metode zmanjševanja števila zaposlenih. Ob njem stoji Labodov sindikalist Gregor Teršar.
Gajšek napoveduje, da bo okoli 200.000 evrov za januarske plače zagotovil "iz kakšnega drugega podjetja". Iz katerega, ni hotel razkriti."Trenutno smo zadovoljni. Upam, da bo lastnik držal obljubo. Do petka gremo na zaupanje.
Če plač ne bo, se bomo lotili potez, ki nam jih omogoča zakon, vendar o njih še ne bi konkretno govoril," je dejal Labodov sindikalist Gregor Teršar. Vzroka za četrtkov zaplet, ko so Labodovi delavci najprej dobili nakazane plače, čez nekaj ur pa so jih banke zaradi nepokritih plačil umaknile, sta po Gajškovih besedah težki likvidnostni položaj in finančna kriza. "Ker še nimamo lanskih bilanc, pri bankah ni mogoče dobiti novih sredstev. Po drugi strani imamo ogromno neprodane zaloge in določene odprte terjatve na jugu in vzhodu, ki jih bo treba izterjati.
Vprašanje pa je, kako bomo pri tem uspešni." Po Gajškovih besedah je v Labodovih skladiščih za okoli štiri milijone evrov neprodanih zalog. "Do zdaj so v Labodu premalo delali na tem, da bi izdelke prodali na tretje trge. Nekdo, ki hoče kupiti izdelek, ga kupi, ne glede na ceno. Cena torej ni glavni problem." Gajšek napoveduje kadrovsko in finančno prestrukturiranje družbe, ki bo zajelo tudi zmanjšanje 190-članskega kolektiva za približno 20 ljudi, predvsem v režiji, medtem ko naj bi število zaposlenih v proizvodnji zmanjševali z upokojitvami in drugimi, "mehkimi" metodami.
Labod je lani končal z 1,8 milijona evrov izgube, primanjkljaja iz tekočega poslovanja naj bi bilo 600.000 evrov. "Gre za čiščenje bilanc iz preteklosti pri vseh hčerinskih podjetjih, predvsem v Srbiji in na Hrvaškem. Vsekakor je cilj Laboda, da ostane. Ekonometrično bi bilo smiselno edino to, da bi šel Labod po letu 2007, ko smo kupili večinski delež, v stečaj in bi prodali nepremičnine. Tudi razmere so bile takšne, da bi lahko precej iztržili. Pa se nismo odločili za to. Nikoli mi ni žal za svoje odločitve." http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042249125

/13/...bliža se LIKVIDACIJA tega nekoč cvetočega podjetja:

Likvidacija novomeškega Laboda?
Delničarji novomeške tekstilne družbe Labod bodo na skupščini 20. aprila odločali o prenehanju delovanja družbe in o začetku redne likvidacije. Skladišča so polna neprodanih izdelkov, skupaj s tekočimi bančnimi dolgovi pa naj bi Labod dolgoval 3,6 milijona evrov. Delničarji novomeške tekstilne družbe Labod bodo na skupščini 20. aprila odločali o prenehanju delovanja družbe in o začetku redne likvidacije.
Od 190 zaposlenih jih bodo v skladu z zakonskimi predpisi okoli 60 odpustili, približno 120 pa po likvidaciji prezaposlili v hčerinski družbi, je danes pojasnil večinski lastnik Laboda Franc Gajšek. Kot je po današnji objavi sklica Labodove skupščine z napovedjo likvidacije in po sestanku z vsemi zaposlenimi na novinarski konferenci v Novem mestu povedal Gajšek, katerega podjetja so Labodov večinski lastnik, je do odločitve o napovedi likvidacije prišlo po tehtanju različnih rešitev.
Labodova lanska izguba naj bi znašala 600.000 evrov, skupaj z izgubo prejšnjih let pa ta znaša 1,8 milijona evrov. Skladišča so polna neprodanih izdelkov, skupaj s tekočimi bančnimi dolgovi pa naj bi Labod dolgoval 3,6 milijona evrov. Do navedenega stanja naj bi po Gajškovih besedah prišlo zaradi tehnokratskega in neprilagojenega vodenja podjetja, neustreznega komercialnega pristopa in 30-odstotnega zmanjšanega obsega poslovanja, ki glede na razmere na trgu in v družbi ne zagotavlja pozitivnih rezultatov.
Za izvedbo postopka likvidacije naj bi po njegovi oceni potrebovali približno 4,5 milijona evrov, Labodovega premoženja pa naj bi bilo dovolj tudi za izplačilo plač in odpravnin. Od 100 do 120 delavk in delavcev naj bi po zaključenem postopku likvidacije prezaposlili v Labodovi hčerinski družbi, Gajšek pa je kot možnost napovedal selitev Labodove proizvodnje v Krško ali Ljubljano.
Novomeški Labodov kompleks naj bi prodali, ohraniti pa nameravajo Labodovo novomeško trgovino. Nadaljnja proizvodnja, ohranitev Labodove blagovne znamke in trgovine so odvisne tudi od nadaljnjih bančnih posojil, vendar, kot je zagotovil, z njimi naj ne bi bilo težav, banke pa naj bi Labod pri likvidnostni sanaciji podprle. Labodova novomeška proizvodnja bo do konca meseca stala, od torka pa bo približno 60 delavk na rednem dopustu, v maju pa naj bi pričeli šivati jesensko-zimsko kolekcijo. Po zaključenem prestrukturiranju naj bi v Labodu, vsem ki bodo ostali, popravili izhodiščne plače, je še napovedal Gajšek.
Kot je povedal Labodov sindikalni predstavnik Gregor Teršar, napovedana likvidacija glede na napovedano reorganizacijo družbe, ki še vedno deluje, kot bi imela vsaj 1000 zaposlenih, ni presenečenje. Delavke in delavci pa po besedah Teršarja pričakujejo, da bo zaradi nižjih stroškov prišlo tudi do selitve ohranjenega dela proizvodnje. Glede odpuščanja je dejal, da sindikat pričakuje uporabo tako imenovanih mehkih prijemov in pri izplačilu odpravnin spoštovanje zakonsko določenih rokov.
http://www.vecer.com/clanek2009031605416437
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Mar 16, 2009 10:01 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Feb 27, 2009 3:17 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

POPEVKARSKA ODPRAVNINA

/13/...kantavtorke tudi v času festivala v Sanremu v Italiji niso več zaželene: Shocked

Odškodnina delavki iz Gane, ki so jo odpustili zaradi petja na delovnem mestu Neka 47-letna delavka iz Gane bo prejela odškodnino v višini šestih mesečnih plač potem, ko jo je njen italijanski delodajalec odpustil, ker je prepevala na delovnem mestu, je v četrtek sporočil predstavnik njenega sindikata.
Neka 47-letna delavka iz Gane bo prejela odškodnino v višini šestih mesečnih plač potem, ko jo je njen italijanski delodajalec odpustil, ker je prepevala na delovnem mestu, je v četrtek sporočil predstavnik njenega sindikata. Ganko je manjše podjetje za izdelavo kovinskih izdelkov, kjer je bila zaposlena 17 let, odpustilo novembra lani, ker si je prepevala, s čimer naj bi motila sodelavce, je pojasnil predstavnik sindikata kovinske industrije v okviru konfederacije CGIL v Bergamu na severu Italije Mirco Rota.
To je po njegovih besedah neumnost, saj jo je glede na naravo njenega dela - kovanje kovine - nemogoče slišati dlje kot na meter razdalje. To je bila, je poudaril Rota, pretveza, da jo je delodajalec odpustil v teh težkih gospodarskih časih.
Sindikatu je nato uspelo, da ji je zagotovil odškodnino oz. odpravnino šestih mesečnih plač, kar je v skladu z italijansko zakonodajo največ za podjetja, kjer je zaposlenih manj kot 15 ljudi. V podjetju, kjer je bila zaposlena delavka iz Gane, je bilo na plačilnem seznamu šest ljudi.
http://www.vecer.com/clanek2009022705411370

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Feb 28, 2009 7:10 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

STRAH v ADRIAMOBILu

/13/...že na strani 37 piše o vlogi svetov delavcev in o subvencijah, za katere izplačilo iščejo delodajalci vse možne poti in ob tem tudi stranpoti:

Iz strahu podpisovali pogodbe?

V Adrii Mobil so zaposlenim v podpis dali obrazec, s katerim družbo prosijo za 30-dnevni neplačan dopust. Sindikati menijo, da je to izigravanje zakonov.
Po mnenju izvršnega sekretarja za pravno področje in področje delovnih razmerij pri ZSSS Andreja Zorka je obrazec, v katerem delavci družbo prosijo za 30-dnevni neplačan dopust zakonsko sporen, saj v prošnjah ni naveden datum koriščenja dopusta. Gradnja Pediatrične klinike Delavci so te "prošnje" po mnenju sindikata SKEI podpisovali iz strahu pred izgubo zaposlitve.
Adria Mobil se zaradi podpisovanja bianco izjav delavcev o vlogah za izredno neplačan dopust in znižanja osnovnih plač za deset odstotkov pri SKEI nahaja na črni listi delodajalcev.
V Adrii Mobil so dejali, da so se za to odločili zaradi večjih razsežnosti in posledic krize ter napovedi strokovnjakov, da se lahko razmere poslabšajo tudi v prihodnjih mesecih. S tem naj bi si vnaprej zagotovili možnost prilagajanja tržnim razmeram tekom letošnjega leta.
"Zaposleni so tako podpisali sporazum o možnosti koriščenja 30-dnevne odsotnosti z dela brez nadomestila plače," so navedli in dodali, da je bila vsebina tega dogovora pred sprejemom dogovorjena z vsemi zaposlenimi v podjetju.
Ti so predlog – z izjemo 11 zaposlenih – tudi sprejeli in podpisali. V primeru dejanske izrabe predvidene možnosti zmanjšanja obsega dela bodo zaposlenim plačali vse prispevke in jim zagotovili vse pravice iz delovnega razmerja.
"Dogovor je bil torej sprejet s ciljem solidarnega delovanja v zelo zahtevnih gospodarskih pogojih ter v izogib sprejetju programa presežnih delavcev in posledičnemu odpuščanju, kar ostaja edini še neizkoriščen ukrep, ki ga omogoča zakonodaja," so poudarili. Izigravanje zakona? "Takšno ravnanje sindikata ne prispeva h konstruktivnemu socialnemu dialogu, kjer je za dosego konkretnih rezultatov potrebno hitro in učinkovito sodelovanje ter razumevanje med vsemi partnerji – sindikati, gospodarstvom in državo," so prepričani v družbi. Kot je pojasnil Zorko, so delavci podpisali bianco zadevo, na katero delodajalec lahko naknadno napiše datum koriščenja dopusta.
"To je dodaten dokaz, da je podjetje pritiskalo na delavce, da so to podpisali," je poudaril. Pojasnil je, da je institut neplačanega dopusta možen. Prošnja pomeni, da delavec sam podpiše in sam zaprosi delodajalca za neplačan dopust. Po navadi prihaja do teh prošenj takrat, kadar bi delavec dopust želel koristiti iz nekih osebnih razlogov. "Nikakor pa v tem primeru ne moremo govoriti, da so si delavci sami zaželeli, da bi imeli neplačan dopust," je dejal Zorko in dodal, da gre za pritisk delodajalca na delavce.
"V pogajanjih za uvedbo 36-urnega delovnika je bilo s sindikatom v podjetju že dogovorjeno, da se tega ukrepa ne bodo poslužili, pa je to potem vodstvo enostransko kljub temu storilo," je povedala predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) Lidija Jerkič. Delavci so te "prošnje" po njenem mnenju podpisovali iz strahu pred izgubo zaposlitve.
"Sindikat je proti temu pri vodstvu protestiral in zahteval, da vodstvo sprejme izjavo, da prošenj za neplačan dopust ne bo upoštevalo, pa tega vodstvo doslej ni storilo," je poudarila. "Menim, da je takšen način izigravanje zakonodaje, delavci pa bi bili na ta način prikrajšani za enomesečno plačo, poleg ene plače, ki so se ji že odpovedali ob uvedbi 36-urnega delovnika. Lahko razumemo, da je podjetje v krizi, vendar pa vse ne more iti na račun zaposlenih," je še poudarila Jerkičeva. http://24ur.com/novice/gospodarstvo/podpisovali-pogodbe-iz-strahu.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Ned Mar 01, 2009 6:39 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

ROYAL BANK OF SCOTLAND in POKOJNINA

/13/...ob rekordno ustvarjeni izgubi banke RBS 26,8 mlrd.€ pripada njenemu upokojenemu direktorju FREDu GOODWINu tudi rekordno odmerjena letna penzija 700.000 €, kar je še ena anomalija bančnega sistema več:

RBS z rekordno izgubo v britanski poslovni zgodovini

Royal Bank of Scotland (RBS) je v letu 2008 s 24,1 milijarde funtov (27 milijard evrov) ustvarila rekordno izgubo v britanski poslovni zgodovini. Ob vrtoglavi izgubi pa si je pokojnino v višini skoraj 700.000 funtov zagotovil nekdanji direktor RBS, 50-letni Fred Goodwin, poročajo tuje tiskovne agencije.
RBS, ki ima 282-letno tradicijo, bo po objavi 24 milijard funtov velike izgube po prenosu naložb na državno jamstveno shemo odgovarjala še za 19,5 milijarde funtov morebitnih izgub. Izvršni direktor RBS Stephen Hester pravi, da si "ne ustvarjajo iluzij glede obsežnosti izgube". V letu 2007 je RBS ustvarila 7,3 milijarde funtov dobička.
Prihodki RBS so se lani zmanjšali za 15 odstotkov na 25,87 milijarde funtov, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Poslovanje banke je lani močno načela kreditna kriza, glavnino izgube pa je RBS pridelala z nakupom nizozemske banke ABN Amro, za katero je tik pred izbruhom finančne krize odštela 49 milijard funtov.
Rekordna izguba RBS, ki je v 70-odstotni državni lasti, je po mnenju mnogih "zasluga" prav Goodwina, ki pa se kljub temu ni pripravljen odreči tolikšni pokojnini. Kot poudarja Goodwin, je vlada oziroma Paul Myners s finančnega ministrstva že pred meseci vedela, da si je s pogodbo zagotovil tolikšno pokojnino, zato morebiten vladni poseg vanjo naj ne bi bil upravičen, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Predstavniki vlade pa po drugi strani trdijo, da so šele pred enim tednom izvedeli, kakšno pokojnino naj bi Goodwinu odobril upravni odbor banke. Goodwina so pozvali, da se odpove znatnemu deležu pokojnine. Goodwin je s položaja prvega moža RBS odstopil oktobra lani, ko je vlada z 20 milijardami funtov vstopila v lastništvo banke in jo delno nacionalizirala. Goodwinowo pokojnino so takoj izpostavili predstavniki opozicijskih konservativcev, ki laburistični vladi Gordona Browna očitajo, da je zanjo vedela ves čas in si zdaj prizadeva, da bi se to pozabilo.
"Premier Gordon Brown in finančni minister Alistair Darling sta zadolžena, da bdita nad davkoplačevalskim denarjem. Morala bi zagovarjati interese Britancev in očitno sta pri svojem delu zaspala," pravijo konservativci. Potem ko je britanska vlada z 20 milijard funtov vrednim vložkom postala 70-odstotna lastnica RBS, pa napoveduje še dodatno dokapitalizacijo v višini 13 milijard funtov. V zameno bo dobila delnice RBS in tako še povečala svoje lastništvo. Po navedbah AFP bi lahko država lastniški delež v banki povečala do 95 odstotkov, kar je blizu popolni nacionalizaciji. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042248213
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/zgodovinska-izguba-direktorju-pa-zgodovinska-pokojnina.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Ned Mar 01, 2009 7:31 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KONZUM BONI

/13/...še ne tako dolgo nazaj, so izplačevali del plače ali tudi del nagrade in božičnice tudi v popularnih bonih, ki so bili vnovčljivi v samo določenih trgovinskih verigah in zgleda, da njihovi časi vračajo: Embarassed

Omenjene informacije so potrdili delavci Konzuma, njegov lastnik Ivica Todorić pa razmišlja o izplačilu dela plače z boni
Ta informacija že veliko časa kroži med zaposlenimi, kako bo Todorić začel izplačevati del plače tudi z boni je potrdila delavka največjega trgovinskega podjetja na Hrvaškem.
˝Obveščeni smo, da naj bi se del plače začel izplačevati v bonih, kolikšen je ta procent in kdaj se naj bi s tem izplačilom začelo s tem še nismo seznanjeni˝, je pojasnila delavka, ki je iz razumljivih razlogov želela ostati anonimna.
Predstavnica trgovskega sindikata na Hrvaškem Dragica Mišeljić je povedala, da je to informacijo slišala pred štirinajtimi dnevi in jo je takoj preverila.
˝Ni govora o kakršnikoli izplačilu plače v bonih, saj je bila delavcem Konzuma normalno izplačana plača, je rekla predstavnica sindikata. Komentar za takšno polovno potezo se je preverilo tudi pri splitskem podjetniku Željku Kerumu, lastniku trgovske verige, ki pravi, ˝da o tem še ni razmišljal, ampak dejstvo ostaja, da je za delavca nedvomno najslabša njegova odpoved˝, pravi pa tudi, da on v takšno situacijo dajanja odpovedi ne bo prišel.
˝Preučili bomo tisto kar delajo v Konzumu, pa bomo videli. Vse situacije bomo preučili in prišli tudi do rezultatov, najvažnejše pa je, da delavci ne ostanejo brez dela in prihodkov˝, je končal Kerum. http://business.hr/Default2.aspx?ref=toppr&ArticleID=be128248-b43a-431c-97eb-9d00dc917eca

/13/...tudi pri njih so uvideli čar kreditiranja in vezanih poslov, kar je bilo svojčas prisotno tudi pri nas:

METRO CASH & CARRY Trgovska veriga Metro Cash & Carry je v sodelovanju z Zagrebško banko tako brezobrestno kreditira pravne osebe od 2.000 € do 20.000 €.
Omenjene kredite tako lahko odplačajo čez tri mesece v celoti ali v mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev od datuma začetka koriščenja kredita, na katerega se ne plačuje obresti in stroškov kreditnega zahtevka, katerega namesto njih plačuje Metro.
Kolikor želijo kupci pridobiti omenjeni kredit z valutno klavzulo v €, morajo v prodajnih centrih Metro prevzeti predračun za blago, katerega bodo dostavili skupaj z zahtevo za kredit v Zagrebško banko, kjer ga bodo obdelali v štirih dneh.
Kupec, ki izpolnjuje pogoje za kreditno sposobnost na podlagi Sporazuma o kreditiranju, bodo tako sredstva izplačana na račun Metroja, zatem kupec lahko prevzame blago.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=68682

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli