Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Mar 2011 11:12; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Pet Mar 27, 2009 11:02 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

***** nadaljevanje z 11.strani *****

ISTRABENZ in MALI DELNIČARJI

/13/...ob današnjemu zasedanju nadzornega sveta na rob in bančnih modrecev:

Ponedeljek bo dan D za usodo Istrabenza in Igorja Bavčarja Usoda Istrabenza in njenega predsednika uprave Igorja Bavčarja bo znana v ponedeljek. Do takrat se bodo banke upnice Istrabenza odločile, ali bodo pristopile k podpisu sporazuma, s katerim bi se dogovorile za preoblikovanje obstoječih posojil v skupno sindicirano posojilo vseh bank upnic. Predsedniku uprave Istrabenza Igorju Bavčarju je nadzornike s Tomažem Toplakom na čelu včeraj uspelo prepričati, naj počakajo do ponedeljka. Takrat bo znano, ali se bo bankam tik pred zdajci uspelo dogovoriti za reševanje Istrabenza. Vendar je pogoj bank tudi zamenjava vodstva družbe. Mnenja o tem, koliko je možnosti, da bi banke, ki imajo različna zavarovanja in različne interese, v to v tako kratkem času privolile, so deljena. Če soglasja med njimi ne bo, bodo začele unovčevati svoja zavarovanja za posojila, kar bi Istrabenz takoj pripeljalo v insolvetnost, zaradi česar bi morala uprava sprožiti postopke po zakonu o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V primeru soglasja med bankami je mogoče pričakovati tudi zamenjavo Igorja Bavčarja, saj so banke jasno povedale, da je eden od pogojev za reševanje Istrabenza tudi zamenjava vodstva. Nadzorniki Istrabenza so na včerajšnjo sejo kljub nasprotovanju nekaterih nadzornikov uvrstili zahtevo Petrola kot največjega lastnika, naj razrešijo predsednika uprave. Toda sejo so, potem ko so nekaj ur govorili o poteku pogajanj z bankami in finančnem stanju Istrabenza, prekinili, tako da o njegovi razrešitvi sploh niso odločali. Med nadzorniki naj bi prevladalo mnenje, da bi bilo treba počakati do ponedeljka, ko bo znana odločitev bank. Igor Bavčar je minule dni večkrat javno izjavil, da je pripravljen odstopiti, če bo to pripomoglo k rešitvi Istrabenza. Trenutno razmerje sil v nadzornem svetu je pet proti štiri v korist Bavčarja, vendar je mogoče pričakovati nadaljnje stopnjevanje pritiska največjih lastnikov in bank k zamenjavi vodstva tudi z grožnjami po vložitvi odškodninskih tožb, če se Bavčar za odhod ne bi odločil prostovoljno. Poznavalci razmer opozarjajo, da bo odločilen glas Tomaža Toplaka, predsednika uprave Kapitalske družbe med vlado Janeza Janše. Ob tem naši viri ocenjujejo, da se Toplak iz neznanih razlogov Bavčarja boji in zato za zdaj ni mogoče pričakovati, da bo glasoval za njegovo razrešitev. Tomaž Toplak, ki je po odstopu Janka Kosmine prevzel vodenje nadzornega sveta Istrabenza, je po seji nadzornega sveta dejal, da so pri pogajanjih z bankami storili velik korak in da zato v ponedeljek pričakuje pozitiven izid za Istrabenz. Ob tem je upnice pozval, naj ne uporabljajo enostranskih potez. Nadzorniki bodo tudi o konsolidiranih rezultatih lanskega poslovanja Istrabenza razpravljali šele v ponedeljek, saj vrednotenje njegovih naložb, ki bo zaradi padca tržnih vrednosti bistveno vplivalo na poslovni rezultat, še ni končano. Poročali smo že, da je pobudo za reševanje Istrabenza mimo sodnih postopkov (torej prisilne poravnave ali stečaja) sredi tedna prevzela Nova Ljubljanska banka. Njen predpogoj za dogovor je, naj vse banke ostanejo upnice in izenačijo svoj status, čeprav imajo zdaj različna zavarovanja in različne pogoje danih posojil. Banke naj bi tako svoja posojila v nespremenjeni vrednosti spremenile v enotno, sindicirano posojilo z istimi pogoji za vse, kar bi preprečilo morebitne nadaljnje enostranske poteze bank. Oblikovanje sindikata bi bilo dobro zlasti za banke, ki imajo slabše zavarovana posojila. Poleg tega bi se banke morale strinjati z moratorijem na odplačevanje posojil do konca maja, v tem času bi pripravili sanacijski program za Istrabenz, ki bi predvidel nadzorovano prodajo njegovih naložb in postopno poplačilo posojil. Toda po najnovejših podatkih so minule dni že tri banke zahtevale unovčenje menic za posojila holdingu Istrabenz, in sicer SKB in Unicredit Bank, ki je s prekinitvijo pogodb z Istrabenzom o začasni prodaji delnic že rešila večino svojih posojil, od včeraj pa tudi Abanka Vipa. Mimogrede, predsednik nadzornega sveta Abanke Vipe je prav Tomaž Toplak. Toda ob tem smo izvedeli, da naj bi ravno včeraj Banka Slovenije banke upnice Istrabenza poklicala na pogovor in jih pozvala, naj ne uporabljajo enostranskih potez. V začetku tedna smo že poročali, da naši viri trdijo, kako so v centralni banki razočarani, saj naj se bankirji ne bi dovolj zavedali, da je od njihovega sedanjega vedenja odvisno, kako kakovostne bodo njihove terjatve v prihodnosti.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042255312

/13/...kolikšen delež in ali bodo sploh uspeli kaj pridobiti, da ob tem seveda ne govorimo o njihovih delnicah, ki jih ne bodo imeli več komu prodati ali ponuditi, bodo samo še ena potrditev več, kako je bilo 15.000 malih delničarjev znova zmanipuliranih:

Faze žalovanja - kje smo?
Pet faz žalovanja na primeru malih delničarjev Istrabenza Elisabeth Kübler-Ross je že leta 1969 v svoji knjigi "On Death and Dying" [+](O smrti in umiranju) opisala pet faz žalovanja s katerimi se soočamo ljudje v primeru izgube ljubljenih oseb, spoznanja smrtne bolezni ali tudi velike materialne izgube. Omenjene faze se pogosto omenjajo tudi ob padajočih borznih trendih, saj jih vlagatelji pogosto doživljamo na zelo podoben način. Sliko o vzdušju med malimi vlagatelji dobro odražajo razni spletni forumi. Poleg odziva malih vlagateljev pa smo imeli v zadnjem letu dober primer tudi med tako imenovanimi dobro poučenimi, tako v tiskanih medijih kot na televiziji, na primeru Istrabenza [ITBG NP]. Še en primer, ki se šele odvija, kaže pa vse več znakov petih faz žalovanja so cene nepremičnin v Sloveniji. Petim fazam žalovanja, ki jih navajam spodaj, so dodani opisi, ki se nanašajo na konkretne primere, ki smo jim bili priča glede na odzive uporabnikov in vlagateljev ter že omenjene odzive v medijih na primeru Istrabenza. Poleg njih še odzive nepremičninarjev v Sloveniji in nenazadnje ameriške komentatorje dogajanja na kapitalskih trgih s strani najbolj množičnih medijev.

*** ZANIKANJE (Denial) dejanskih razmer in stanja.
Posameznik zaradi pozicije in posledične subjektivnosti ne želi videti resnice Mali vlagatelji: Kljub izredni rasti naložb niso želeli ne slišati, ne videti komentarjev o možnih padcih. Vse, ki so želeli predstaviti še kakšen drugačen pogled so želeli očrniti in jim pripisovali zle namene samo zaradi tega, ker so se padci začeli in so bili po njihovem mnenju le odraz negativnega vzdušja, ki so ga širili nekateri. Istrabenz: Dolge mesece smo poslušali upravo, nadzornike in lastnike, da je vse v najlepšem redu, čeprav je veliko komentatorjev opozarjalo na nevzdržnost finančne konstrukcije okrog tega finančnega holdinga. Nepremičninarji: Dolge mesece so se upirali že misli, da bi lahko cene nepremičnin padle. Komentatorji svetovnih trgov: Nepremičninsko kriza so predstavljali kot neproblematično in omejeno le na ta sektor. Podobno so gledali na krčenje kreditne aktivnosti, ki naj bi bila le prehodna.

*** JEZA (Anger) in pozivi po reševalnih ukrepih zaradi napačnih odločitev.

Iskanje krivcev je sestavni del te faze.
Mali vlagatelji: Ob prvih padcih so iskali krivce med upravljavci, bankami ki so ponujale kredite in med politiki (vsak v nasprotni opciji od lastnega prepričanja). Nihče ni želel prevzeti del krivde nase in si priznati, da ni ukrepal, ko je imel možnost. Istrabenz: Uprava je iskala krivca povsod. Sprva so bili to mediji, ki naj bi z govoricami družbi škodili. Kasneje so bile med krivci banke, ki so posojale enormne vsote denarja. Kot da to ne bi bil dovolj sta se upravi Petrola [PETG 238,09 +1,31%] in Istrabenza medsebojno obtoževali za njune zavozle naložbe. Nekateri izmed lastnikov so omenjali skoraj kataklizmične scenarije v primeru nereševanja družbe in s tem njenih lastnikov. Za konec pa je bila tukaj še svetovna gospodarska kriza. Nepremičninarji: Vztrajno so v medijih iskali krivca za strm upad prodaje. Med drugim so nekateri omenjali psihološko onesnaževanje. Cene pa so medtem le začenjale padati. Komentatorji svetovnih trgov: S prvimi večjimi padci in odboji trgov, ki niso vodili višje se je jeza krepila.

*** POGAJANJA (Bargaining) in PROŠNJE

Mali vlagatelj: Taktizirali so glede lastnih nakupnih cen in ne upoštevali gibanje trga. Obljubljali so si, da bodo ob odboju izstopili iz posamičnih zgrešenih naložb, vendar odboji ne glede na velikost, nikoli niso bili zadostni. Istrabenz: Večni pogovori z bankami upnicami so se vedno znova ponavljali. Prave rešitve pa zaenkrat ni bilo, saj je, kot kaže, bilo bistvo ponujenih rešitev reševanje lastnikov. Tudi izjave predstavnika enega izmed lastnikov Istrabenza o tem, da bi 30 odstotni borzni odboj rešil vse težave, sodi v področje upanja. Nepremičninarji: Vse pogosteje pozivajo državo po nižjih davkih na nepremičnine, odkupih zgrajenih stanovanj in še čem. Komentatorji svetovnih trgov: Vsako nižanje obrestnih mer so pospremili z novim upanjem o koristnosti nizkih obrestnih mer za tečaje delnic. Ob državnih pomočeh pa so razglabljali o tem, kdo je upravičen do državne pomoči in kdo ne in kako vse bi to lahko pomagalo.

*** DEPRESIJA (Depression), frustracija in apatičnost

Mali vlagatelj:Izgubljajo upanje in vse vidijo le še črnogledo. Nihče ne želi več preverjati stanja na svojem računu, saj je to vsak dan nižje. Istrabenz: Predsednik uprave napoveduje odstop vkolikor bi to pomagalo. Prvi nadzornik poklapan komentira dogajanje zadnjih mesecev in njegovo (ne)vlogo pri tem. Komentatorji svetovnih trgov: Trgi so padali ne glede na novice. Ali so bile te pozitivne ali negativne to trgu ni pomagalo ampak ga je peljalo vedno nižje.

*** SPREJEM (Acceptance) stanja in SOOČENJE z realnostjo

Mali vlagatelj: Vidijo skoraj konec sveta pred vrati in zaradi skrbi, ki jih s tem v zvezi doživljajo vsakodnevno, prodajo vse. Tega dejansko še ni bilo videti. Istrabenz: Prvi nadzornik z odstopom doseže duhovno očiščenje. Komentatorji svetovnih trgov: Stopnja, ki je dejansko še nismo videli je kapitulacija. Tudi komentatorji zgubijo vsako upanje v delnice in njihovo okrevanje. Posamezne faze lahko trajajo različno dolgo časa in trajanje ene ne pove ničesar o trajanju druge. Pri isti zadevi je lahko več posameznikov v različnih fazah (očitno na primeru Istrabenza). Ključna faza pa je zadnja in sicer sprijaznjenje z nastalo situacijo. Zadnja stopnja je tista v kateri smo priča kapitulaciji trgov, ko vlagatelji opustijo vsakršno upanje in s tem se dokončno izpoje prodajni pritisk, ki s tem popusti in pot navzgor je ponovno odprta. Ali smo že doživeli dno pri posameznih trgih je težko reči. Nekateri kazalci bi morda temu pritrjevali, drugi spet ne. Kot vedno bo čas tisti, ki nam bo razkril to dilemo.
http://www.finance.si/242666/Faze_%BEalovanja_kje_smo
http://www.finance.si/242631/Bav%E8ar_do_15_maja_Istrabenz_v_prisilko
http://www.finance.si/242623
/Konec_Istrabenza_in_slovo_Igorja_Bav%E8arja
http://www.finance.si/242624/Istrabenzovo_premo%BEenje_za_zdaj_vredno_okoli_pol_milijarde_evrov
http://www.finance.si/242559/Lah_Krive_so_banke_ne_Bav%E8ar
http://www.finance.si/242727/Bav%E8ar_Odpovedujem_se_odpravnini

/13/...kakšne so in sploh če obstajajo perspektive Istrabenza:

Bavčar: Istrabenz sposoben živeti naprej kot prestrukturirana družba Istrabenz je pomemben slovenski holding, ki je danes vreden veliko več, kot mnogi mislijo, pravi prvi mož Istrabenza Igor Bavčar Predsednik uprave Istrabenza [ITBG NP] Igor Bavčar, ki je v ponedeljek odstopil s položaja, je prepričan, da je Istrabenz dober in pomemben slovenski holding, "ki je danes vreden veliko več, kot mnogi mislijo". Holdinška družba je po Bavčarjevih besedah sposobna tudi v novi fazi živeti naprej kot prestrukturirana in uspešna družba. Kot je Bavčar povedal danes na novinarski konferenci v Kopru, je Istrabenz tudi zdaj, ko je zaradi nesklenitve dogovora z bankami upnicami glede sanacije družbe treba ravnati sladno z zakonom o finančnem poslovanju in upnicam pripraviti načrt za njihovo poplačilo, sposoben uspešno poslovati. Bavčar si želi, da bi današnji dan pomenil nov začetek Uprava Istrabenza je, tako Bavčar, v zadnjih treh mesecih in pol, ko so potekala pogajanja z bankami upnicami o finančni konsolidaciji holdinške družbe, storila vse, da bi do dogovora prišlo. "Žal do tega ni prišlo in pred nami je pomembno, zahtevno obdobje, v katerem bo morala uprava predstaviti zahteven načrt finančnega prestrukturiranja," je poudaril. Bavčar je prepričan, da je premoženja in dejavnosti v družbi dovolj, da bo prišlo do soglasja med upnicami in družbe glede njenega nadaljnjega delovanja. "Pomembno je izpostaviti, da je v principu vsak poskus bank, da bi poenotile svoja stališča pri iskanju rešitve za finančno prestrukturiranja holdinga, dobrodošel in ga pozdravljam," je poudaril Bavčar, ki si želi, da bi današnji dan pomenil začetek iskanja novih rešitev, ki obstajajo. "Želel bi si, da bi se banke upnice o tem zedinile," je poudaril. Bavčar se je odpovedal odpravnini Kot je še povedal Bavčar, je s položaja predsednika uprave Istrabenza odstopil zato, da bi bil dogovor med bankami upnicami lažji. Bavčar se je ob odstopu odpovedal odpravnini, funkcijo prvega moža pa bo zaradi opravljanja tekočih poslov opravljal do 15. maja. Nadzorni svet je Bavčarju naložil, da v skladu z zakonskimi roki pripravi poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Bavčar je vodenje holdinške družbe Istrabenz prevzel 1. junija 2002, sedanji mandat bi mu potekel 1. junija 2013.
http://www.finance.si/242736/Bav%E8ar_Istrabenz_sposoben_%BEiveti_naprej_kot_prestrukturirana_dru%BEba
http://www.finance.si/242734/Istrabenz_lani_ustvaril_prek_petino_milijarde_izgube http://www.finance.si/242672
/Veselinovi%E8_Bav%E8ar_bi_moral_oditi_takoj
http://www.finance.si/242671/Maksima_Invest_globoko_v_rde%E8ih_%B9tevilkah

/13/...prihodnost predsednika uprave Igorja Bavčarja bo: http://www.finance.si/242628

Bavčar se vedno znajde in tudi tokrat se bo
Kakšna prihodnost čaka Igorja Bavčarja?
Kje ga vidite čez eno in kje čez tri leta? Galerija: Kakšna prihodnost čaka Igorja Bavčarja? Kje ga vidite čez eno in kje čez tri leta?
1.Peter Frankl, direktor in urednik Financ: »Če bo Bavčar odstopil, se bo za nekaj časa umaknil v ozadje. Upravljal bo premoženje, ki mu bo gotovo ostalo, tega bo kar nekaj, in ko se bo čez leta vse skupaj ohladilo, bo v takšni ali drugačni obliki priplaval na površje. Če pa Istrabenza ne bo zapustil zdaj, bo družbo gotovo sam zapustil čez nekaj časa.«
http://www.finance.si/galerije/1132/1/
2.Gregor Golobič, minister in prvak Zaresa: »Vprašanji, ki ju navajate, sta osebni. Verodostojen in korekten odgovor lahko da samo Igor Bavčar osebno.
http://www.finance.si/galerije/1132/2/
3.Marta Kos, trenerka menedžerjev: »Igor Bavčar je eden večjih borcev, in sicer v vseh pogledih. Zato bo zagotovo našel kaj, kjer bo uspešen. Večkrat je že pokazal, kaj zmore in zna, poleg tega je zelo karizmatičen. Verjamem, da se bo znašel.«
http://www.finance.si/galerije/1132/3/
4.Miha Kozinc, odvetnik: »Bavčar je do zdaj vedno dobro delal in se predvsem dobro znašel, zato me zanj ne skrbi. Po mojem bo uspešen ne glede na to, kaj bo počel čez leto, dve ali tri. Kje bo, pa težko napovem. Še zase ne vem, kakšna prihodnost me čaka, kaj šele za druge.«
http://www.finance.si/galerije/1132/4/
5.Mile Šetinc, lobist: »Bavčarja poznam že 30 let in včasih sva zelo tesno sodelovala. Zdaj pa ne več, zadnjih 10 let z njim skoraj nisem imel stikov. To, kar počne, mi ni čisto všeč, vseeno pa bi se vzdržal komentarja.«
http://www.finance.si/galerije/1132/5/
6.Franci Zavrl, lobist: »Igorja poznam kot borca. V težkih situacijah se dobro znajde in tudi tokrat se bo moral rešiti. Sicer pa bo po moji oceni ostal poslovnež, ne bo šel na primer v politiko, raje bo redefiniral svoj poslovni profil.«
http://www.finance.si/galerije/1132/6/ /Bav%E8ar_se_vedno_znajde_in_tudi_tokrat_se_bo

TOP 50
Stanje 30.04.2009
1.690.305 - Petrol d.d. Ljubljana
1.339.705 - Maksima Holding d.d.
724.637 - NFD Holding d.d.
291.787 - Maksima Invest d.d.
183.097 - Daimond d.d.
67.632 - Finetol d.d.
50.543 - Goldinar d.o.o. Koper
43.582 - Aktiva Naložbe d.d.
24.345 - Publikum Fin d.o.o.
21.359 - Publikum Trezor d.o.o.
12.392 - Condor Real d.o.o.
10.506 - Finum d.o.o.
10.000 - Kapitalska družba d.d. - PPS
8.803 - NFD delniški investicijski sklad
8.727 - Naraglav Andrej
7.302 - Kocjančič Milan
5.720 - Publikum d.d.
5.002 - Kocjančič Marjan
5.000 - Cedrik d.o.o.
4.792 - Bertok Guido
4.767 - Škrgat Slavko
4.558 - Jakljič Gabriella
4.274 - Černjač Martin
4.188 - NLB Skladi - slovenski delniški
4.007 - Usnje Plast d.o.o.
3.750 - Hypo Bank d.d.
3.485 - Klenar Franjo
3.000 - Eaton Vance Structured Emerging
2.833 - Naraglav Marija
2.721 - Debevec Jožef
2.586 - Nedoh Aljaž
2.450 - Zulbeari Naser
2.322 - Šter Iztok
2.250 - Zupanc Borut
2.243 - Brcar Jože
2.174 - Sever Roberto
2.129 - Tomšič Stanislav
2.036 - Škrlj Rafael
2.000 - Gerdevič Josip
1.967 - Komel Slavko
1.965 - Možina Marjan
1.916 - Unicredito Bank Azstria AG
1.886 - Gostinstvo Žalec d.o.o.
1.887 - GBD d.d.
1.795 - Sardoč Vladimir
1.606 - Pučko Danijel
1.547 - Glavan Marija
1.458 - Kastelic Radivoj Rudolf
1.456 - FI-cOM d.o.o.
1.445 - Korošec Ivan
http://www.finance.si/blog/3/274

/13/...odločitev NS je kot gordijski vozel, ki je sam tako zapleten, da se ga ne da več razvozlati:

Nove uprave Istrabenza še niso izbrali Dobrih pet ur so nadzorniki Istrabenza včeraj zasliševali sedem kandidatov, ki so se prijavili za novo upravo Istrabenza, na koncu pa niso izbrali nobenega. Predsednik nadzornega sveta Tomaž Toplak je pojasnil, da so si vzeli še nekaj dni časa za razmislek in da bodo novo upravo izbrali še pred 15. majem, ko dejansko stopi v veljavo odstopna izjava Igorja Bavčarja, ki pa so ga včeraj ponovno zaslišali kot potencialnega kandidata za predsednika uprave Istrabenza. Matjaž Čačovič obljublja popolnoma nov Istrabenz, svoj program pa označuje kot radikalen. "Bavčar se je predstavil tako kot vsi drugi," je dejal Toplak in dodal, da je sam svojo prijavo za predsednika uprave Istrabenza umaknil. "Opravil sem pogovore z nekaterimi lastniki družbe in ugotovil, da vztrajanje pri kandidaturi ne bi prineslo pravega razvoja dogodkov, zato nisem bil med zaslišanimi," je svoj umik od kandidature pojasnil Toplak, ki ni želel razkriti, kdo od lastnikov ga je prepričal, naj kandidaturo umakne. Poznavalci so včeraj ocenjevali, da se je s Toplakovim umikom Bavčarju zmanjšal maneverki prostor. Bavčar naj bi po nekaterih informacijah sicer umaknil kandidaturo za predsednika uprave in naj bi kandidiral le še za člana uprave. Da bosta izbrana za predsednika uprave Istrabenza, pa sta prepričana tako Marko Jazbec kot Matjaž Čačovič. "Če ni vse skupaj farsa, potem bomo videli," je dejal Čačovič, ki meni, da je odprodaja premoženja nujna, saj Istrabenz drugače ne more preživeti. "Istrabenz bi bil po mojem programu povsem drugače organiziran, funkcije bi bile povsem drugače razdeljene. Šlo bi za popolnoma nov Istrabenz," je dejal Čačovič in zatrdil, da se njegov program v celoti razlikuje od drugih in je morda zato tudi nekoliko preveč radikalen. Vendar bi le z njim po njegovem mnenju lahko rešili Istrabenz. Na vprašanje, zakaj se je prijavil na razpis, pa je odgovoril, da je v "skupini Istrabenza tudi moj otrok, za katerega nočem, da se mu zgodi, kar se je zgodilo Istrabenzu". Gre za Drogo, ki jo je Čačovič pred leti moral zapustiti, vendar je pojasnil, da zamer do Bavčarja zaradi tega nima. "Moja predstavitev je bila zelo kratka, ker nisem hotel ponavljati vseh svojih pogledov in načrtov, ki sem jih predstavil že drugega aprila. Še vedno verjamem v izvensodno poravnavo," je povedal Jazbec, ki ga na čelu Istrabenza želijo predvsem bankirji. O svojih protikandidatih ni želel govoriti, prav tako ni hotel komentiral tega, da se je Bavčar ponovno prijavil za predsednika uprave. Kot kaže, nadzorniki odločitve o novi upravi ne bodo prepustili novemu nadzornemu svetu, čeprav je tako predlagal Stane Valant iz NFD in sedanje nadzornike celo opozoril na odškodninsko odgovornost, če bodo sami imenovali novo upravo.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042265324

/13/...končno so izvolili Upravo, ki bo imela mandat 1 leto, razen (ne)predvidenih okoliščin z novo sestavo Nadzornega Sveta, ki nastopi mandat meseca junija, kateri bi utegnil še bolj že premešane štrene:

Istrabenz bo vodil Bogdan Topič, Igor Bavčar ostaja: Odločanje uprave bo konsenzualno Istrabenz bo od 16. maja dalje vodil Bogdan Topič, člana uprave pa bosta dosedanji prvi mož družbe Igor Bavčar in njegov svetovalec za kontroling Rudi Grbec. Tako je včeraj zvečer soglasno odločil nadzorni svet Istrabenza, ki ga vodi Tomaž Toplak. Komentar: Tatjana Tanackovič o koprski marini, ki je sprla Kosmino in Bavčarja Takole sta včeraj zvečer pred novinarje stopila novi predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič (desno), ki si ga na čelu družbe niso želeli ne največji lastnik Petrol ne banke upnice, in prvi nadzornik Tomaž Toplak. »Odločanje uprave bo konsenzualno, kar pomeni, da se morajo vsi trije člani strinjati z vsemi odločitvami. Tako smo zagotovili še dodatno transparentnost poslovanja,« je pojasnil Toplak. To posledično pomeni, da bo Bavčar še naprej pomembno vplival na odločitve Istrabenza. Če soglasja med upravo ne bi bilo, bodo to reševali na nadzornem svetu, je še pojasnil Toplak, ki pa nesoglasij med upravo ne pričakuje. Nova uprava je dobila mandat za leto dni, z možnostjo podaljšanja. Včerajšnja odločitev nadzornega sveta je v popolnem nasprotju z željo bank, da bi vodenje Istrabenza prevzel nekdanji član uprave Droge Matjaž Jazbec, in zahtevo dveh velikih lastnikov (Petrola in NFD), da bi nadzorniki odločanje o novi upravi prepustili naslednikom, ki bodo mandat nastopili v začetku junija. Daleč najkrajšo je v več kot mesec dni dolgem iskanju novih/starih imen na vrhu Istrabenza odnesel prav največji lastnik koprskega holdinga Petrol. Ta je namreč ostal brez »svojega« predstavnika v upravi, saj v njej ni več Tamare Jerman. Iz krogov blizu Petrola so že včeraj zvečer napovedovali, da bodo proti posameznim nadzornikom sprožili odškodninske tožbe, pri čemer pa je Toplak včeraj poudaril, da je bila odločitev nadzornega sveta Istrabenza, v katerem sedi tudi članica Petrolove uprave Alenka Vrhovnik Težak, za imenovanje uprave soglasna. Še dodatno zmedo v celotni zgodbi ustvarja dejstvo, da je Topič pred dobrim mesecem dni v upravo Istrabenza prišel na željo NFD, četrtinskega lastnika koprskega holdinga. Ali Topičevo imenovanje pomeni, da je prvi mož NFD Stane Valant z Bavčarjem morebiti sklenil nov dogovor o soupravljanju Istrabenza, nam pri Valantu včeraj zvečer ni uspelo preveriti. Čeprav so sogovorniki, ki v nov dogovor Bavčar-Valant ne verjamejo, to včeraj utemeljevali s podatkom, da naj bi član nadzornega sveta in dolgoletni Bavčarjev prijatelj Bojan Korsika še v ponedeljek vztrajal pri Topičevi razrešitvi, pa velja spomniti, da se je zadnjega sestanka z bankami upnicami pred dvema dnevoma poleg Bavčarja iz Istrabenzove uprave udeležil prav Topič. Če ima nova uprava Istrabenza res podporo Staneta Valanta, bo zelo verjetna »preživela« tudi menjavo nadzornega sveta, saj bodo imeli v njem po 1. juniju Bavčar, NFD in zaposleni skupaj šest od devetih predstavnikov. Bogdan Topič je včeraj poudaril, da imenovanje Bavčarja in Grbca za člana uprave »ni bila njegova izbira«. »To pa ne pomeni, da imam kaj proti tem kandidatom. Vsi smo profesionalci in moramo delati v korist družbe,« je dejal Topič, ki ga veseli, da je bila odločitev nadzornikov soglasna, saj je to po njegovem mnenju dobra popotnica za družbo in upravo. Da bi jih novi nadzorni svet, ki se bo formiral konec meseca, zamenjal, ne pričakuje. »Tega sicer ne morem komentirati, ker to načeloma lahko storijo. Vendar si družba po mojem mnenju ne more privoščiti, da bi se ponovno odpirala kadrovska vprašanja,« je še dejal Topič. Ob tem velja spomniti, da je Topič že v začetku aprila opozoril, da ima Istrabenz potencial za razvoj le ob strogo ločeni lastniški in upravljavski funkciji, novi član uprave Bavčar pa ima prek Maksime Holding v lasti več kot četrtino Istrabenza. Za katero področje bo kdo odgovoren v novi upravi, Topič še ne ve. Prednost obeh članov uprave pa vidi v tem, da dobro poznata družbo.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042266233

/13/...nadzorniki v novi sestavi:

Nadzornike Istrabenza bo vodil Bošković, o Bavčarju spet prihodnji teden Vajeti novega nadzornega sveta Istrabenza so od včeraj v rokah Nacionalne finančne družbe (NFD) in Petrola. Člani nadzornega sveta so na včerajšnji prvi seji za predsednika imenovali Zorana Boškovića, sicer člana uprave NFD Holdinga, za njegovo namestnico pa Tamaro Jerman (Petrol). Prvi mož NFD Stane Valant naj bi tokrat vztrajal pri razrešitvi Igorja Bavčarja iz uprave Istrabenza. Stolček naj bi mu spodnesel s pomočjo Zorana Boškovića (levo), ki predseduje novemu nadzornemu svetu koprskega holdinga. Poročali smo že, da imata oba velika lastnika Istrabenza v devetčlanskem nadzornem svetu pet predstavnikov - Petrol ob Jermanovi še Alenko Vrhovnik Težak in Janeza Grošlja, NFD pa poleg Boškovića še Francija Strajnarja. Čeprav je prvi mož NFD Stane Valant v sobotnem intervjuju za Delo poudaril, da "reševanje Istrabenza več kot očitno ni mogoče, dokler bo v upravi družbe Igor Bavčar", pa nadzorniki včeraj niso razpravljali o spremembah v upravi. Medtem ko je bilo včeraj sicer še moč slišati neuradne ocene, da je to rezultat dogovora med Bavčarjem in Valantom o skupnem upravljanju Istrabenza, ki ga uradno vodi Bogdan Topič (v Istrabenz ga je pripeljal prav Valant), pa je po neuradnih informacijah precej verjetnejša razlaga, da nadzorniki Bavčarja niso želeli razrešiti že na konstitutivni seji. O njegovi razrešitvi naj bi tako razpravljali na naslednji seji, ki bo predvidoma prihodnji teden. Bošković včeraj ni bil dosegljiv za pojasnila. Ob tem je treba spomniti, da delničarji Istrabenza upravi, ki jo je lani vodil Bavčar, na nedavni skupščini niso podelili razrešnice. Prav tako Bavčarjev odhod iz Istrabenzove uprave že več mesecev zahteva konzorcij bank upnic, ki naj bi do začetka naslednjega tedna pripravil predlog tako imenovane prostovoljne prisilne poravnave Istrabenza. Podoben predlog, ki predvideva postopno odprodajo Istrabenzovih portfeljskih naložb, je že pred časom pripravila Istrabenzova uprava. Nadzorniki so se včeraj seznanili tudi s poročilom o poslovanju krovnega holdinga Istrabenz v prvem trimesečju in z dokapitalizacijskim prospektom, ki bo objavljen jutri. Znano je, da je Istrabenz na ravni skupine med letošnjim januarjem in marcem ustvaril skoraj 36 milijonov evrov čiste izgube, višina lastnega kapitala pa se je znižala na vsega devet milijonov evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042272876

ODSTOP
Igor Bavčar zdaj bankam ponuja odstop
Potem ko se je Igor Bavčar skoraj vso pomlad upiral razrešitvi s položaja prvega moža Istrabenza in se nato po odstopu prijavil na razpis za člana uprave, kamor ga je nadzorni svet tudi imenoval, je včeraj poskrbel za (navidezni) preobrat. Resna poslovna odločitev ali komedija zmešnjav? Potem ko se je Igor Bavčar navkljub nasprotovanju bank upnic pustil ponovno imenovati v upravo Istrabenza, zdaj bankam v zameno za dogovor o prostovoljni poravnavi ponuja svoj odstop. Bavčar je namreč sporočil, da je pripravljen "prostovoljno odstopiti s položaja člana uprave Istrabenza v primeru, če bi se banke upnice dogovorile glede prostovoljne poravnave dolgov". Ta je po njegovem še vedno možna, saj naj bi bil insolventni Istrabenz, ki "je dobra družba s premoženjem", sposoben odplačati dolgove. "S tem ravnanjem ponovno dokazujem, da nisem in ne želim biti ovira za doseganje tega cilja," je Bavčar zapisal v dopisu, ki ga je poslal konzorciju bank upnic, večjim lastnikom in predsedniku nadzornega sveta Istrabenza Zoranu Boškoviću. Ker banke upnice tudi na včerajšnjem sestanku niso dosegle dogovora o načinu in izpeljavi prostovoljne poravnave Istrabenzovih obveznosti, pri čemer so kot enega od pogojev že pred časom postavile tudi Bavčarjev odhod iz uprave, je bilo včeraj v neuradnih krogih mogoče slišati, da se je Bavčar odločil ponuditi odstop, ker je vedel, da pogoj zanj, torej dogovor o prostovoljni poravnavi, ne bo izpolnjen. Kot je znano, je Bavčar odstop ponudil že pred skoraj tremi meseci, takrat s položaja predsednika uprave Istrabenza, ki ga je nadzorni svet sicer sprejel, a je hkrati Bavčarja na čelu družbe pustil do 12. maja, ko ga je po objavljenem javnem razpisu imenoval za člana uprave Istrabenza. Kljub temu je Bavčar včeraj ocenil, da "je ponovno dokazal, da ni in ne želi biti ovira za doseganje cilja, torej prostovoljne poravnave". "Naj poudarim, da sem ves čas svojih mandatov deloval v korist družbe in lastnikov, da so bili vsi krediti namenjeni rasti in razvoju Skupine Istrabenz in nikakor ne za menedžerski odkup. Moja prizadevanja v zadnjem času so bila namenjena prav ohranjanju Istrabenza, saj je očitno, da je v ozadju mnogih prizadevanj zgolj interes po razprodaji in hitrem zaslužku s prodajo uspešnih podjetij skupine, kar bi sicer moralo biti v nasprotju z interesi delničarjev, bank upnic in tudi države," je zapisal Bavčar. "Medtem ko politike vseh držav delujejo v korist ohranjanja sistemov, ki, kot Istrabenz, zagotavljajo delo skoraj 5000 zaposlenim, kaže, da slovenska politika asistira prav nasprotnim interesom," je še dodal Bavčar. Iz konzorcija bank upnic, ki ga vodi NLB, tudi po včerajšnjem sestanku niso poslali sporočila za javnost, pogovori pa naj bi se nadaljevali v naslednjih dneh. Že v ponedeljek pa se bo po naših informacijah sestal nadzorni svet Istrabenza, ki naj bi sprejel dokončno odločitev o nadaljnjih korakih sanacije družbe in razpravljal tudi o zamenjavah v upravi. Pri tem naj bi imeli nadzorniki največ težav pri iskanju uglednejših imen za nove člane uprave, saj je družba tik pred prisilno poravnavo, njen stečaj pa zahtevajo že tri banke upnice (Bawag, SKB, Volksbank).
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042275282

ZARES ODSTOP
Bavčar zdaj tudi dokončno iz Istrabenza, nadzorniki sprejeli njegov odstop Igor Bavčar ni več član uprave Istrabenza. Včeraj zvečer je namreč novi nadzorni svet Istrabenza, ki ga vodi Zoran Bošković, sprejel njegov odstop s položaja, na katerega ga je stari nadzorni svet (vodil ga je Tomaž Toplak) imenoval pred dobrim mesecem dni. Bavčar, ki je vajeti Istrabenza prevzel pred sedmimi leti, prek podjetja FB Investicije, ki obvladuje Maksimo Holding, še vedno ostaja lastnik dobre četrtine delnic Istrabenza. Bavčar se poslavlja. Bavčarjev odstop posledično dokazuje, da so banke upnice in lastnice precej bliže dogovoru o reševanju Istrabenza prek tako imenovane prostovoljne poravnave. Bavčar je namreč kot odložni pogoj odstopa, ki ga je napovedal že prejšnji teden, navajal prav dogovor med bankami upnicami. »Danes sem odstopil. Mislim, da se zadeve razvijajo v pravo smer,« je po včerajšnji novi maratonski seji nadzornega sveta novinarjem dejal Bavčar. Na vprašanje, ali v Istrabenzu morebiti ostaja kot svetovalec uprave, ki jo vodi Bogdan Topič, pa je odgovoril, da »je zgodbo v Istrabenzu zaključil«. »Pred mano je veliko drugih izzivov,« je dejal Bavčar in glede sage z njegovimi imenovanji in odstopi v zadnjih mesecih dodal: »Ves ta čas je šlo za Istrabenz in ne zame osebno.« Predstavniki devetnajstih bank upnic so se sicer včeraj na sestanku z največjimi lastniki Istrabenza načelno dogovorili o sanaciji plačilno nesposobnega koprskega holdinga. Po naših informacijah je bil na sestanku govor tudi o dokapitalizaciji Istrabenza, ki pa je v obsegu, kot so ga zahtevale banke, vse manj verjetna. Petrol bi namreč ob 50-milijonskem vplačilu novih delnic po prevzemni zakonodaji moral objaviti tudi novo ponudbo za prevzem Istrabenza, kar pomeni, da bi moral po ceni, ki bi bila enaka dokapitalizacijski, odkupiti delnice vseh lastnikov koprskega holdinga. Čeprav so naši viri včeraj omenjali tudi možnost, da bosta dva od treh velikih lastnikov Istrabenza (Petrol in NFD) pripravila predlog za povečanje kapitala v obsegu, ki ne bo zahteval objave prevzema, je za zdaj jasno le, da bo Petrol najkasneje do jutri pripravil uradno ponudbo za odkup Istrabenzovega 51-odstotnega deleža v družbi Instalacija. Po naših informacijah naj bi bil Petrolov predlog za odkup sprejemljiv tudi za banke upnice, saj bi pomenil dejanski začetek izvensodne sanacije. Banke naj bi se do prodaje Instalacije uradno opredelile, ko bodo od Petrola prejele predlog v pisni obliki. Še pred tem bo o njem moral odločati tudi nadzorni svet Petrola, ki ga vodi Tomaž Kuntarič. Istrabenz je sicer konec lanskega leta delež v Instalaciji, ki je imela lani ob 23 milijonih evrov kapitala 4,6 milijona evrov dobička, ovrednotil na 9,6 milijona evrov. Kot je znano, ima Petrol že v lasti 49 odstotkov družbe, ki razpolaga s skladiščem naftnim derivatov na Srminu pri Kopru. V vsakem primeru je žogica zdaj na strani bank upnic. Te se po neuradnih informacijah tudi včeraj niso dokončno dogovorile o izenačitvi statusa, saj v Unicreditu še vedno vztrajajo, da zavarovanj iz repo pogodb (delnic Petrola, Mercatorja in Save) ne bodo vrnile v Istrabenzovo »košarico«. Kot smo izvedeli, so banke upnice, s katerimi uprava Istrabenza ni sklenila repo pogodb, tudi včeraj vztrajale, da bi moral Unicredit presežek iz izkupička od prodaje delnic nameniti za poplačilo ostalih upnic. Banke imajo tako za dokončni dogovor o usodi prostovoljne poravnave po zakonu še manj kot teden dni časa. Menedžerski odkup večine Istrabenza Bavčarju ni uspel Dotedanji minister za evropske zadeve Igor Bavčar je na položaju predsednika uprave Istrabenza junija 2002 nasledil dolgoletnega direktorja Janka Kosmino. Bavčarjevo obdobje na čelu koprskega holdinga je poleg prodaje naftne dejavnosti avstrijskemu OMV, združevanja domače živilske industrije (Droga Kolinska) ter lastniških »izletov« v Mercator in Petrol najbolj zaznamovalo lastninjenje družbe. Končnega cilja, menedžerskega odkupa večine Istrabenza, nikoli
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042276432

PRISILNA PORAVNAVA

Istrabenzovi nadzorniki za prisilko Istrabenzovi nadzorniki so se danes med drugim seznanili tudi s predlogom prisilne poravnave, ki ga vlagajo na pristojno sodišče Nadzorniki Istrabenza so se na današnji redni seji seznanili z aktivnostmi uprave družbe v zvezi s potekom pogajanj z bankami upnicami in spremembami načrta finančnega prestrukturiranja. Seznanili pa so se tudi s predlogom prisilne poravnave, ki ga uprava družbe danes vlaga pri pristojnem sodišču. Uradni program prisilne poravnave bo morala predložiti tudi Maksima Holding [MAHR NP], prek katere Igor Bavčar (uradno) obvladuje četrtino koprskega holdinga. Več smo pisali v članku Koliko denarja in do kdaj si bo rešil Igor Bavčar iz ruševin Istrabenza? [+].
http://www.finance.si/251187/Nadzorniki_Istrabenza_za_prisilko
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Jun 29, 2009 9:08 pm; skupaj popravljeno 10 krat

zoran13

Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Pet Mar 27, 2009 11:02 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

* nadaljevanje z 11.strani *

ISTRABENZ in MALI DELNIČARJI

BOB DNEVA
V tej krizi se je pokazalo, da odgovornost za nastale razmere nosijo delavci, ki izgubljajo službe.Malo odgovornosti nosijo nosilci moči, ki sedijo v upravah.Redki so so znižali plačo.
Vesna Leskošek,sociologinja www.vecer.si

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Sob Mar 28, 2009 4:07 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 42

ZNAMKA SCHWARZER EINSER & 320.000 €

/13/...ob sejmu Collecta na Gospodarskem rastavišču v Ljubljani so tolikanj bolj popularne zgodbice o rekordnem zbirateljstvu:

Znamko na dražbi prodali za 320.000 evrov

V Wiesbadnu so sveženj 12 primerkov najstarejše nemške znamke na dražbi prodali za 320.000 evrov. Bavarska "črna enica" (Schwarzer Einser), znamka za 1 krajcar, iz leta 1849 je bila med nabolj dragocenimi izmed 345 posameznih in blokov znamk, ki so jih dražili v minulih petih dneh.
Blok znamk, med katerimi je imela ena tiskovno napako - stala je na glavi, so začeli dražiti po ceni 200.000 evrov Blok znamk, med katerimi je imela ena tiskovno napako - stala je na glavi, so začeli dražiti po ceni 200.000 evrov V Wiesbadnu so sveženj 12 primerkov najstarejše nemške znamke na dražbi prodali za 320.000 evrov.
Bavarska "črna enica" (Schwarzer Einser), znamka za 1 krajcar, iz leta 1849 je bila med nabolj dragocenimi izmed 345 posameznih in blokov znamk, ki so jih dražili v minulih petih dneh. Blok znamk, med katerimi je imela ena tiskovno napako - stala je na glavi, so začeli dražiti po ceni 200.000 evrov.
Znamke so nekdaj pripadale zbirki frankovskih industrialcev, Otta in Fritza Kirchnerja. Kupec ne želi biti imenovan. Je pa s svojo ponudbo hodil prav po robu možnega, je nakup komentiral srečni ponudnik iz Švice. V prosti enciklopediji na spletu je moč najti podatek, da so prvo nemško znamko izdali 1. novembra leta 1849 na Bavarskem.
Poimenovali so jo "črna enica", in sicer zaradi velike enice, znaka njene vrednosti, in črne barve znamke. Njena nominalna vrednost, en krajcar, je bila tedaj običajna poštnina za pismo v domačem prometu.
Znamko je oblikoval Johann Peter Haseney, natisnjena je bila na ročno izdelanem papirju in ni bila nazobčana. Znamka je bila del serije znamk različnih nominalnih vrednosti.
http://www.vecer.com/clanek2009032805420203
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Jul 21, 2009 1:17 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Ned Mar 29, 2009 4:22 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

STRES IN IZGORELOST

/13/...že na strani 30 je bilo govora o mobbingu v poklicih, tokrat pa bi lahko posvetili pozornost stresu, ki postaja vedno večji zdravstveni problem na delovnem mestu, ki je v času kriznih razmer lahko samo še bolj pereč: Twisted Evil

Stres in izgorelost postajata glavni poklicni bolezni

Stres in izgorevanje na delovnem mestu Podatki, zbrani v državah EU, kažejo, da postaja stres v delovnem okolju drugi najpomembnejši zdravstveni problem, ki lahko nastane kot posledica neustreznih ekoloških in tehnoloških razmer za delo, takoj za obolenji gibal. Kot pojasnjuje prim. prof. dr. Marjan Bilban, specialist medicine dela in športa, je kar devet odstotkov vprašanih delavcev EU poročalo o »šikaniranju«, štirje odstotki celo o psihičnem mučenju in izživljanju v službi. Čedalje več zaposlenih je preobremenjenih z delom, tudi zaradi odpuščanja, saj podjetje naloge delavcev, ki jih odpusti iz ekonomskih razlogov, preloži na preostale. Prvi dejavnik profesionalnega stresa je količina dela - vodilni delavci, denimo, preživljajo več časa na delovnem mestu kot zaposleni na nižjih ravneh, poleg tega si delo nosijo domov. Še zlasti so obremenjeni tisti, ki imajo dve službi, tudi ženske, ki opravljajo drugi, nič manj zahteven poklic v domačem gospodinjstvu, poudarja dr. Marjan Bilban, predstojnik Centra za medicino dela v Zavodu za varstvo pri delu, kjer opravljajo tudi sistematske in menedžerske preglede za zaposlene. Tam se z njimi med drugim pogovorijo o tem, kako premagovati stres. Razlog zanj lahko tiči, denimo, v slabi delitvi dela in neprimerni organizaciji delovnega časa, pa tudi v težavnosti dela. »Zahtevnost delovnih opravil povišuje raven holesterola in tveganje za ishemično bolezen srca. Prezahtevno delo lahko prav tako pripomore k višjemu krvnemu tlaku,« našteva Bilban.

STRES:

odgovornost, delo v izmenah, nevarnost
Zaposlitveni stres se lahko razvije zaradi nejasno opredeljenih delovnih zahtev, kar zmanjšuje zadovoljstvo z delom, samozaupanje in samospoštovanje, povečuje nezadovoljstvo z življenjem in občutek, da je vse zaman. Vse to lahko pripelje do depresije, nizke motivacije in celo povečanja krvnega tlaka. Stres je pogost pri zaposlenih, ki so na delovnem mestu odgovorni za druge ljudi, sodelujejo na veliko sestankih, hkrati pa morajo svoje delo dokončati do predvidenih rokov.
»Posebej izpostavljena so vodilna delovna mesta - menedžerji pogosto delajo dlje, sprejemajo številne obiske in veliko sestankujejo. Navadno tudi nadpovprečno kadijo in uživajo alkohol, kar ima za posledico pogostost koronarnih bolezni. Preobremenjenost in/ali zasičenost z delovnimi nalogami vpliva na krvni tlak in raven holesterola v krvi,« pojasnjuje zdravnik in dodaja:
»Nižji in srednji menedžerji kažejo celo več znakov čustvenega in fizičnega slabega počutja kot vodilni. Vir profesionalnega stresa je občutek, da morajo za vodilno delovno mesto žrtvovati del prostega časa in časa za družino. Ker se jim zdi, da ne morejo napredovati znotraj delovne organizacije, da je novih delovnih možnosti malo in da še pri obstoječih vlada velika tekmovalnost, so pogosto nezadovoljni.« Tudi delavci s ponavljajočim se delom so pogosto anksiozni in pod s stresom, kljub temu da morda ne izražajo nezadovoljstva nad delom, opaža zdravnik medicine dela. Delo v izmenah je med najpomembnejšimi dejavniki zaposlitvenega stresa, saj poruši nevrofiziološke ritme telesa, kar lahko privede do bolezni. Po drugi strani je stres neredko povezan s prenasičenostjo z delom, pri tekočem traku, denimo, in nekaterih delih s stroji. Ne nazadnje lahko na razvoj stresa vpliva nevarnost nekaterih poklicev, npr. vojaškega, policijskega, gasilskega. Občutek nevarnosti povzroči povišanje adrenalina, srčnega utripa in krvnega tlaka, kar lahko sčasoma privede do bolezni. »Stresorji okolja, kot so vročina, onesnaženost zraka, hrup, prah in podobno, so v nekaterih primerih in delovnih razmerah izrazito patogeni dejavniki in povzročajo mnoge, tudi hude bolezni,« poudarja Bilban. Na vprašanje, kako obvladovati stres, svetuje:
»Ne smemo dovoliti, da bi nas zaneslo bodisi v obup ali lagodnost. Znati moramo prisluhniti samemu sebi in najti svoj duševni mir. Neustrezno obvladovanje stresa namreč velikokrat prerašča v bolezen - od blage depresije in vse do hujših psihiatričnih obolenj, kaže se lahko z razjedami prebavil - želodca ali dvanajstnika. Vse to lahko ob sočasnem vplivu drugih dejavnikov tveganja, predvsem čezmernega pitja in kajenja, povzroči tudi rakava obolenja.«

*** Ne izgorite na delovnem mestu!
Prav tako je dokazano, pojasnjuje Bilban, da je stres na delovnem mestu eden najpomembnejših povzročiteljev izgorelosti, čedalje pogostejše bolezni sodobnega časa. »Ponavadi izgorelost zdravijo enako kot depresijo, raziskave pa so potrdile, da imata le četrtino skupnega. Izgorelost je enako pogosta pri moških in ženskah, v vseh starostih, pri vseh stopnjah izobrazbe in na vseh vrstah delovnih mest. Bolj je razširjena med 30. in 40. letom starosti, ogroženost pa narašča s stopnjo izobrazbe. Novejše raziskave kažejo, da so ogroženi prav vsi poklici, med najbolj izpostavljenimi pa so učitelji, sledijo menedžerji, trgovci, gostinci, delavci v osebnih in poslovnih storitvenih dejavnostih, samostojni podjetniki in medicinsko osebje.« Izgorelost je torej negativna reakcija na stres, po zbranih podatkih pa je mogoče sklepati, da so najbolj ogroženi prav ljudje, ki se ukvarjajo s pomočjo drugim.

»Sindrom izgorevanja je izčrpavanje na psihičnem, telesnem in čustvenem področju: ker se človek ne odzove na utrujenost s počitkom, čez leta telo samo poskrbi zanj, z zlomom. Takrat človek ni sposoben ne delati ne sprejemati odločitev in običajno po cele dneve prespi, z vrsto drugih hudih telesnih in psihičnih simptomov,« razlaga dr. Bilban. Od zagona do depresije »Izgorelost je opaziti pri posameznikih, ki so občutljivi, z veliko empatije, topli, angažirani v odnosih z ljudmi, k ljudem obrnjeni idealisti, ki pa so ob tem notranje negotovi, anksiozni, pretirano entuziastični in se hitro poistovetijo z drugimi,« opisuje zdravnik.
Strokovnjaki pojasnjujejo izgorelost kot sindrom telesne in duševne izčrpanosti, pri kateri se razvije negativna predstava o sebi, negativen odnos do dela, izguba občutka zaskrbljenosti in izostajanje čustev do strank. Pojavijo se lahko še težave v osebnem in družabnem življenju z vse pogostejšimi konflikti v partnerskih odnosih, v odnosih z lastnimi otroki, sorodniki, prijatelji, sosedi in znanci. Takšen človek nenadoma začne razmišljati o menjavi poklica ali prezgodnji upokojitvi, pojasnjuje. Nastanek sindroma se lahko začne z velikim delovnim zagonom in izrazito potrebo po potrjevanju, v povezavi z močnim naporom za doseganje ciljev. Ker temu ne sledi pričakovana nagrada, se začnejo dvomi o lastnih zmožnostih, negotovost pri delu, preutrujenost, nezadovoljstvo, kronična anksioznost, motnje koncentracije. Motiviranost za delo upada, pojavljajo se tudi telesne težave ter psihosomatske bolezni: glavoboli, dispneja - težko dihanje, motnje srčnega ritma, zvišan krvni tlak, motnje prebave, spanja, prehranjevanja. Zaradi zmanjšane odpornosti se poveča pojavnost malignih obolenj, kronična utrujenost privede do nezgod in poškodb. Ker takšen človek nima časa in energije za negovanje medosebnih odnosov, našteva zdravnik, narašča nestrpnost do ljudi, pojavijo se motnje v komunikaciji in socialna izoliranost, poglablja se občutek notranje praznine, kar poskuša nadomestiti z zlorabo alkohola, psihoaktivnih zdravil ... Na koncu pripelje izgorevanje do jasnih znakov depresivnosti in samomorilnih misli.

»V tretji stopnji izgorelosti se težavam pridružijo še infarkt, možganska kap ali hujši depresivni sindrom, ki zahtevajo tudi hospitalizacijo in večmesečno ali celo večletno zdravljenje.«
Da bi se izognili izgorelosti, svetuje dr. Bilban, je treba opredeliti svoje cilje, ki temeljijo na realnih osnovah, povečati pozornost lastnemu zdravju (prehranjevalnim in pivskim navadam ter zdravi telesni aktivnosti), si rezervirati čas za sprostitev in vsaj nekaj časa preživeti brez vnaprej določenih opravil, osvežiti stara prijateljstva in vzpostaviti nova, prenehati zadrževati svoje frustracije in jezo v sebi. In še:
»Analizirajte, kako preživite posamezen dan, in se naučite upravljati čas, naučite se reči NE, kadar vas pozivajo k opravilom, ki presegajo vašo razpoložljivo energijo in vaše zmožnosti, naučite se prelagati odgovornost tudi na druge, ker niste nenadomestljivi, poskušajte znova najti smisel za humor, ki ste ga verjetno izgubili. Poskušajte se vsaj včasih nasmejati okoliščinam, ostanite v stiku s samim seboj in svojimi vrednotami. Naučite se spoznati, kdaj ste presegli mejo izčrpanosti in kdaj so izčrpane vaše notranje zaloge energije."
http://www.delo.si/clanek/78302

STRES

Manjša količina stresa na marsikoga učinkuje spodbudno, do neke mere nam celo pomaga dati vse od sebe. Preveč stresa, še posebej dolgotrajnega, pa lahko povroči hude zdravstvene težave. Poslovnež v borbi s časom
*** Kadar se količina stresa močno zveča, je sposobnost spopadanja z nastalim položajem okrnjena.

KAJ GA POVZROČA?

Na kratko, vse. Čim več se nam v nekem obdobju, recimo v letu dni, zgodi in tem pomembnejši so dogodki, tem bolj verjetno je, da bomo doživeli telesni ali psihični odziv na stres. Dodatno bodo stres povečale telesne težave, pogojene s stresom, na primer prebavne motnje, zbadanje pri srcu ali sindrom razdražljivega črevesa.

TELESNI SIMPTOMI

Stresni odziv je povsem normalen odgovor na strah, ki telo pripravi na boj ali beg. Kadar se znajdemo v stresnih okoliščinah, naše telo odgovori s tvorbo hormonov, kot sta kortizol in adrenalin, ki vodita v spremembe srčne frekvence, krvnega pritiska, presnove in telesne aktivnosti, s čimer izboljšata splošno sposobnost telesa za boj ali beg.

BOLEZNI, POVEZANE S STRESOM

Dolgotrajen stres, ki povzroča krčenje mišičja v žilnih stenah, lahko privede do razvoja visokega krvnega tlaka. Če visok krvni tlak vztraja dlje časa, lahko povzroča poškodbe arterijskih sten in sčasoma pripelje do srčnega infarkta. S stresom so povezani tudi migrenski glavoboli, kožne bolezni, na primer ekcem (dermatitis) in srbečica (pruritus), ter prebavne težave, kot so sindrom razdražljivega črevesa, dispepsija (zgaga) in peptična razjeda želodca ali dvanajstnika. Stres lahko poslabša nekatere kronične bolezni, na primer artritis, astmo in sladkorno bolezen, študije pa kažejo tudi, da poveča dovzetnost za okužbe, predvsem viroze. Pri ženskah so stresno pogojene težave še motnje menstrualnega cikla, bolečine v mali medenici, težave v spolnosti, predmenstrualna napetost, pretirana rast dlak in motnje pri delovanju jajčnikov s posledično nezmožnostjo ovulacije. Stres modernega življenja ne bo izginil, zato je naše edino upanje, da ga začnemo drugače dojemati. Z drugimi besedami, naučiti se ga moramo obvladovati, ali pa, še bolje, izrabiti kot spodbudo. Če želimo živeti s stresom, moramo raziskati, kaj ga povzroča, in presoditi, ali se nanj ustrezno odzivamo.
»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.
http://vizita.si/clanek/leksikon/stres.html
http://vizita.si/clanek/alternativno/nad-stres-z-bio-feedbackom.html http://vizita.si/clanek/alergije/z-meditacijo-do-zdravja.html
http://vizita.si/clanek/dusevnost/avtogeni-trening.html

POKLICNA IZGORELOST

Poklicna izgorelost, bolezen sodobnega časa Poklicna izgorelost je vse bolj razširjen problem sodobnega časa. Psihologinja Andreja Pšeničny pravi, da gospodarska kriza predstavlja močno psihično obremenitev, povečuje strah, ki je sam po sebi notranja prisila, ki žene v deloholizem in izgorelost. Obenem pa ta strah pomeni tudi večjo prisilo, da ljudje zanikajo znake izgorevanja.

Andreja Pšeničny
Psihologinja Andreja Pšeničny je povedala, da je lanskoletna raziskava pokazala, da je bilo samo 42 odstotkov testiranih oseb brez znakov izgorelosti. Zanimiv je podatek, ki ga navaja psihologinja, da je bilo do konca leta 2008 od 1650 oseb, zajetih v raziskavi, samo 42 odstotkov oseb brez znakov izgorelosti, 30 odstotkov izčrpanih, 20 odstotkov preizčrpanih (skupaj 50 odstotkov tistih, ki izgorevajo), osem odstotkov pa jih je izgorelo. Pri tem gre poudariti, da psihologi ločujejo tiste, ki izgorevajo in izgorele. Tisti, ki izgorevajo, imajo sicer precej znakov (kronična izčrpanost, tesnobe, panični napadi, depresivni znaki, nihanje razpoloženja, težave s koncentracijo, znižan imunski sistem, kardiovaskularne težave …), a po večini delajo, medtem ko so izgoreli zaradi težkega stanja večinoma na dolgotrajni bolniški odsotnosti. Kaj so vzroki poklicne izgorelosti, je razložila psihologinja Andreja Pšeničny. Kaj so vzroki poklicne izgorelosti? Kadar starši sprejemajo svoje otroke in jim izkazujejo naklonjenost predvsem ali samo takrat, ko ti uspejo s svojo dejavnostjo ali dosežki zadovoljiti njihova pričakovanja, pravimo, da jih vzgajajo s pogojevano ljubeznijo. Pri teh otrocih se oblikuje labilna storilnostno pogojena samopodoba, cenijo se samo takrat, ko okolje prizna njihovo dejavnost ali dosežek kot ustrezen. poslovnež na telefonu

*** Poklicna izgorelost največkrat prizadane tiste, ki so bili pred izgorelostjo uspešni. Zato izgorevanje najpogosteje sprožijo dolgotrajne psihološke okoliščine (dela ali življenja), ki so za posameznika čustveno podobne okoliščinam iz otroštva, ko so se (neuspešno) trudili bodisi pridobiti brezpogojno ljubezen staršev bodisi so se (neuspešno) trudili zaščititi pred njihovimi pretiranimi in vdirajočimi zahtevami.
Tako kot v otroštvu poskušajo s pretiranim trudom ohraniti pozitivno sliko o sebi, torej vzdrževati pozitivno storilnostno samopodobo. Take okoliščine lahko soustvarijo tudi sami, s tem da ne zmorejo postavljati ustreznih meja. Tako se tisti, ki nosijo v sebi narcistične notranje prisile, začnejo pretirano truditi in izgorevati, če jim okoliščine ne omogočajo, da bi z normalnim angažiranjem zadostili svoji potrebi po priznanju, saj so že starši od njih pričakovali samo izjemne dosežke. Zato povečujejo in povečujejo angažiranje, da bi bili končno pohvaljeni. Globoko odvisna dinamika se sproži, kadar ima človek občutek, da ne dobiva ustreznih navodil in povratnih informacij, da bi lahko presodil, kako zadovoljiti pričakovanja okolice. Izhaja namreč iz družine, kjer so bila pričakovanja in zahteve staršev nekonsistentna, za enako dejanje so bili otroci lahko pohvaljeni ali grajani. Ker sami ne zmorejo presoditi, kdaj je dovolj, povečujejo angažiranje (tudi čustveno), da ne bi bili za-puščeni (odpuščeni). Tisti s shizoidno dinamiko se začnejo pretirano truditi, namesto da bi delegirali delo ali poiskali pomoč, saj so se v odnosu s starši naučili, da so jim bodisi odveč oziroma so starši določali, ali so njihove potrebe sploh sprejemljive. Ker ne zmorejo izstopiti iz psevdosamostojnosti, povečujejo angažiranje. Anankastično dinamiko pa sprožijo tekmovalne situacije, ko bi se oseba morala sama uveljaviti. Doma je bilo namreč zapovedana pridnost in ubogljivost, ne pa lastna pobuda in uveljavljanje lastnih potreb. Z nadkompenziranim angažiranjem lahko tekmuje tudi z nadrejenim, pri čemer se vidi kot nepogrešljiva desna roka, ki je nihče ne ceni dovolj. glavobol Poklicno izgorelost bi morali vzeti resno, saj lahko pripelje do različnih zdravstvenih težav. Kateri poklici so največji dejavnik tveganja? Najbolj ogrožene poklicne skupine so menedžerji, dijaki in študenti, strokovnjaki naravoslovnih in tehničnih poklicev, zdravniki in visoke medicinske sestre, poklici v storitvenih dejavnostih (trgovci, gostinci). Povprečno ogroženi poklici pa so družboslovni strokovnjaki in strokovnjaki v javni upravi, komercialisti in srednje tehnični poklici, učitelji in novinarji. Manj ogroženi so finančniki in pravniki, medicinski tehniki in srednje medicinske sestre, administrativni poklici. Enako kot povprečni zaposleni so izgoreli tudi nezaposleni. Nezaposlenost namreč predstavlja močno obremenitev. Ali sta spol in starost pomembni – kdo je večkrat žrtev poklicne izgorelosti?
*** Posledica poklicne izgorelosti je lahko tudi huda depresija.

DEPRESIJA

Izgorelost enako ogroža oba spola in ljudi vseh starosti, izjema so tisti nad 60 let, kjer je stopnja izgorelosti nižja. V povezavi z zaposlitvenim statusom pa se pokaže, da najvišjo stopnjo izgorelosti dosegajo ženske med 30 in 50 letom na menedžerskih mestih. Ženske najbrž bolj izgorevajo zaradi dvojnega bremena, ki si ga naložijo – da bi se počutile dobro, morajo biti odlične tako na delovnem kot na zasebnem področju.

KAKO SI POMAGATI ?

Najprej je treba razmejiti, ali so za našo izčrpanost odgovorne zunanje zahteve ali pa naša pretirana delavnost morda izhaja iz naših lastnih strahov, ki se kažejo skozi naše notranje prisile. Če so na delovnem mestu preobremenjeni vsi, potem so najbrž krive objektivne okoliščine (organizacija dela), torej se bodisi pogajamo za ustreznejše delovne pogoje ali pa poiščemo drugo delo. Če pa so preobremenjeni le nekateri ali morda predvsem mi, potem je vzrok najbrž v nas samih. Če so naše sposobnosti ter funkcionalna znanja in veščine zadovoljive za to delovno mesto, potem najbrž izčrpanost izhaja predvsem iz našega odzivanja in ravnanja. Zato bi bilo smiselno najprej pogledati, kako ravnajo tisti, ki niso preizčrpani in se poskušamo zgledovati po njih. Če tega ne zmoremo oziroma nam poskusi drugačnega ravnanja sprožajo tesnobo, strah, potem je treba poiskati pomoč psihoterapevta, saj sami najverjetneje v takem primeru ne bomo zmogli trajno spremeniti svojega ravnanja do te mere, da bi se naše počutje lahko spremenilo.
http://vizita.si/clanek/dusevnost/poklicna-izgorelost.html

/13/...vedno nova in nova dognanja dopolnjujejo naša videnja situacije in preventivno delovanje, ki je še vedno podcenjeno: Twisted Evil

Pet najpogostejših zmot o stresu

Predstavljamo najpogostejše zmote o stresu in kaj povzroča stres na delovnem mestu
1. Stres v službi je odvisen od zadovoljstva z delom
Stres v službi je odvisen od zadovoljstva z delom, ki ga opravljamo, okoljem, v katerem delamo, in z našim odnosom do sodelavcev. Povzroči lahko motnje pri ustvarjalnosti in učinkovitosti. Pomembno je, da se s stresom soočimo in se ga naučimo obvladovati, saj to pozitivno vpliva na našo uspešnost na delovnem mestu. V galeriji si oglejte najpogostejše zmote o stresu in pa kaj povzroča stres na delovnem mestu.
1. Stres je neizogiben.
NI RES.
Ljudje se na enako situacijo različno odzivamo: eden bo doživel visoko stopnjo stresa, medtem ko bo za drugega ista situacija malo ali sploh nič obremenjujoča. Iz človeka, ki je pogosto pod stresom, se lahko spremenite v človeka, ki stresne situacije uspešno premaguje. Ko boste spoznali, kaj je stres in kaj ga povzroča, ga boste lahko preprečili ali ga vsaj večinoma odpravili.
http://www.mojevro.si/galerije/1229/1/
2. Stres mine sam od sebe.
NI RES.
Če se s stresom ne soočimo, se v nas nalaga in lahko povzroči trajne negativne posledice za naše zdravje. V stresnih situacijah smo napeti, razdražljivi in se težko zberemo. Zaradi tega smo manj učinkoviti in ne dajemo od sebe vsega; to pa stres še dodatno povečuje. http://www.mojevro.si/galerije/1229/2/
3. S stresom se ne moremo spoprijeti sami.
NI RES.
Besedo stres uporabljamo za opis na stotine različnih situacij in pritiskov, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju (denimo težave v odnosih z ljudmi, z delom povezani pritiski, natrpani urniki, druge obveznosti) in v nas povzročajo občutek zaskrbljenosti, tesnobe, nemira in včasih celo jeze. Vprašati bi se morali, kaj lahko storite, da boste laže kos stresu, ter katere težave vas tarejo in kako jih lahko uspešno premagate, da boste v življenje znova vnesli mir in zadovoljstvo. http://www.mojevro.si/galerije/1229/3/
4. Naravna zdravila so »blažev žegen«.
NI RES.
V stresni situaciji, ko moramo normalno funkcionirati, si lahko učinkovito pomagamo z naravnimi zeliščnimi pripravki, ki vsebujejo baldrijan ali meliso. Dokazano je, da izvlečki teh rastlin blagodejno vplivajo na naše počutje, zato smo bolj sproščeni in pomirjeni.
http://www.mojevro.si/galerije/1229/4/
5. Stres nima nobenih posledic.
NI RES.
Preobilica stresa povzroča številne bolezni. Kadar smo v stresu, nas boli glava, slabo spimo, izgubimo motivacijo, pogosto smo depresivni, napeti, živčni in razdražljivi. Pri dolgotrajnem stresu se pogosto pojavijo glavobol in bolečine v vratu, nespečnost, težave z želodcem, prebavne težave, bolečine v križu, kronična utrujenost oziroma izgorelost, odpornost organizma se zmanjša. Stres prav tako spodbuja razvoj debelosti, zvišanje krvnega tlaka, razvoj bolezni srca, pojav kapi in drugih bolezni. http://www.mojevro.si/galerije/1229/5/
6.Kaj povzroča stres na delovnem mestu?
* Prevelike zahteve
* Nejasen opis delovnih nalog
* Velika odgovornost in malo pooblastil pri odločanju
* Pomanjkanje priložnosti, da bi pokazali vse svoje znanje
* Premajhna podpora sodelavcev
* Majhna svoboda odločanja
* Enolično, dolgočasno delo
* Hrup, slaba svetloba, premalo prostora in podobno http://www.mojevro.si/galerije/1229/6/
http://www.mojevro.si/246116/Pet_najpogostej%B9ih_zmot_o_stresu

Na razpolago je tudi nova e-knjiga:
http://www.5minutzasprostitev.com/brezplacna_e_knjiga/

/13/...število bolniških zaradi stresa se povečuje: Twisted Evil

Počutje pri delu je zelo pomembno za duševno zdravje V zadnjih letih je zaznati močan porast odsotnosti na delovnem mestu zaradi težav v duševnem zdravju, je na četrtkovi okrogli mizi z naslovom Duševno zdravje na delovnem mestu, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, povedala Tatjana Kofol Bric z Inštituta za varovanje zdravja. Delavci, za katere je na delovnem mestu dobro poskrbljeno, a se njihove zadolžitve povečujejo, se več pritožujejo, kot ljudje, ki se bojijo, da bodo službo izgubili.
Duševne bolezni predstavljajo približno sedem odstotkov vseh odsotnosti na delovnem mestu, pri čemer gre za dolgotrajne bolniške dopuste. V času gospodarske krize, ko podjetja veliko odpuščajo in se drugim zaposlenim naloži še več dela, je velika verjetnost, da bo odsotnosti z dela še več, je pojasnila Bricova. >Ko je veliko brezposelnih, je tudi bolniškega dopusta več, saj odpuščanje ljudi, ki so pogosteje odsotni na delovnem mestu, ne vpliva na skupno število dni bolniškega dopusta,< je še pojasnila Bricova in nadaljevala, da gre za večplasten problem, povezan tudi s socialnim sistemom.
Na Zavodu RS za zaposlovanje je pri vlogah za pridobitev statusa delovnega invalida najbolj pogost razlog duševna bolezen, je povedala svetovalka generalnega direktorja Lea Kovač in dodala, da za te ljudi izvajajo program rehabilitacije. V jeseni bodo za ljudi, ki svojega dela ne morejo opravljati v celoti, uvedli tudi zaposlovanje na področju socialne vključenosti, kjer ne gre za običajno zaposlitev, temveč za ohranjanje delovnih sposobnosti, je še dejala Kovačeva. Na vprašanje, ali recesija vpliva na počutje zaposlenih, je psihiater iz psihiatrične bolnice Begunje Jurij Bon odgovoril pritrdilno, saj se je obravnava ljudi z anksioznimi motnjami v njihovi ustanovi v prvi polovici leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 27 odstotkov, od tega je 46 odstotkov ljudi poiskalo pomoč zaradi stresa. >Čedalje več ljudi išče pomoč v uradni medicini, zato naše storitve prilagajamo. Zdaj namreč izvajamo več psihoterapije, v obravnavo vključujemo socialne delavce, ob vsakem individualnem primeru pa se med seboj tudi posvetujemo,< je še pojasnil Bon.
http://zaposlitev.dnevnik.si/aktualno/Default.aspx?n=2173

/13/...kako pomembno si je vzeti tudi čas zase, do potankosti ve tudi zdravstvena veja, saj število s stresom povezanih bolezni narašča: Twisted Evil

Stres – tihi ubijalec
Objavljeno v številki 471 z dne 21.06.2009 Neprijetne posledice stresa in kopice dela TINA NEMEC, MAG. TANJA ROTOVNIK
Zagnanost in nevarnosti.
Ljudje smo z delovnimi obveznostmi vse bolj preobremenjeni, želimo dosegati čim boljše rezultate, iz dneva v dan se pehamo za uspehom in pri tem pozabljamo nase. In po črnem scenariju ni daleč dan, ko se telo in um odzoveta na kronični stres. Nedvomno so med posledicami prekomernega dela in kroničnega stresa glavobol, delovna izčrpanost, povišan krvni tlak in holesterol. Prav tako stres v več letni trajajoči prekomerni dozi lahko med drugim pripelje do izgorelosti, depresije, paničnega napada, srčno-žilnih bolezni, celo do srčnega ali možganskega infarkta. Nevarnosti prežijo v kroničnem, negativnem stresu, to je tistem stresu, ki ga doživljamo vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo. Posledice stresa. Stres je povezan s številnimi boleznimi. Prevladujejo bolezni srca in ožilja. Prof. dr. Radovan Starc, specialist interne medicine in kardiologije s Kardiološke klinike Kliničnega centra Ljubljana: »Pretiran in ponavljajoč stres je povezan s številnimi boleznimi. Prevladujejo bolezni srca in ožilja. Stres je kot dejavnik tveganj povezan z razvojem ateroskleroze, hkrati je posredno povezan z mnogimi drugimi tradicionalnimi in novimi dejavniki tveganja, z zvišanim arterijskim tlakom, zadebeljeno srčno mišico, motnjami srčnega ritma, angino pektoris, srčnim infarktom, zastojnim srčnim popuščanjem, možgansko kapjo ali tudi z nenadno srčno smrtjo. Poleg bolezni srca in ožilja so s stresom povezane še nekatere druge bolezni, med njimi različne presnovne motnje (debelost, zvišane maščobe in sladkorna bolezen), psihološke spremembe, psihiatrične bolezni, bolezni prebavil, glavoboli, povečana poraba poživil in analgetikov«. Dragocen nasvet, vreden upoštevanja. Smrtnost v Sloveniji zaradi bolezni srca in ožilja je še vedno na žalost na prvem mestu. Prav zaradi tega dejstva je izjemnega pomena preventiva in izobrazba ljudi, opozarja kardiologinja prof. dr Marjeta Zorc. Kaj lahko stori poslovnež, da bo kos vsem preobremenitvam in se ne srečal z opisanimi zdravstvenimi težavami, se v teoriji sliši zelo preprosto. Dragoceni nasvet je: zdrava prehrana z veliko sveže zelenjave in sadja, vsaj eno uro na dan fizične aktivnosti, zadostna mera trdnega spanca in počitka, sprostitvene tehnike sproščanja, alkohol in kajenje pa lahko mirno črta iz vsakodnevnega urnika. Nevidna sovražnika. Stresnim situacijam in prekomernemu delu se rado pridružijo nezdrave navade, kot je kajenje, nepravilna prehrana, prekomerno pitje alkohola in telesna neaktivnost. Bilanca neštetega ni nič kaj rožnata. Telo odreagira z boleznijo. Kot pravi kardiologinja, prof. dr. Marjeta Zorc, dr.med, eden takih nevidnih sovražnikov je brez dvoma povišan krvni tlak ter zvišan nivo holesterola. Ta z leti povzroča patološke spremembe na ožilju telesa, ki predstavljajo aterosklerozo. Če smo še bolj črnogledi in ob opozorilnih znakih zamahnemo z roko, se lahko zdravstvene težave stopnjujejo do srčnega infarkta.
Stres in bolezni.
»Vpliv stresa na razvoj bolezni je odvisen tako od povzročiteljev stresne reakcije, uspešnosti soočenja in spopadanja s stresom vsakega posameznika, socialne in emocionalne opore, ter številnih drugih dejavnikov. Kakšna stresna reakcija se bo odvila v telesu, če se sploh bo, je torej odvisno od vsakega posameznika. Vsak posameznik se na povzročitelja stresa odzove drugače in vedno v luči osebnega videnja problema. Stresna reakcija je torej individualna in ne skupinska reakcija. Ločitev nekoga podre, mnogi se tudi veselijo. Izguba posla je za nekoga katastrofa, izgubljena vojna, za mnoge le izgubljena "igra", bitka, in spodbuda za nove poslovne izzive «, pravi prof. dr. Radovan Starc. Srce, ožilje, depresija. Po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije bodo leta 2020 najpogostejše bolezni na svetu bolezni srca in ožilja in na drugem mestu psihiatrične bolezni, predvsem velika depresija (potrtost). Ni razloga, da bi bil trend v Sloveniji drugačen. Razen tega sta obe najpogostejši bolezenski skupini med seboj povezani. Okoli 30 % bolnikov s srčnim infarktom razvije depresijo, medtem ko razvoj depresije med infarktom poslabša prognozo "infarktašev" za dvakrat. Velja tudi obratno. V nasprotju s splošnim prepričanjem, največ bolnikov z depresijo umre zaradi srčno-žilnih bolezni in ne zaradi samomora«, je povedal prof. dr. Radovan Starc, specialist interne medicine in kardiologije. Panika ali srčni napad. Pri napadu panike, kot tudi pri srčnem napadu je bolnik zelo vznemirjen, pojavi se občutek strahu, vrtoglavica, potenje. Poleg pekoče bolečine v prsnem košu, ki se širi v vrat in levo ramo, je bolečina lahko prisotna v hrbtu, ob hrbtenici, v zapestju leve roke, ali samo v vratu ali spodnji čeljusti. Zgodi pa se tudi, da bolnik nima teh bolečin, kar opazijo zdravniki predvsem pri sladkornih bolnikih. Kardiologinja prof.dr. Marjeta Zorc, dr.med, dodaja, da včasih bolečino, ki ni prisotna za prsno kostjo, bolnik ali celo lečeči zdravnik zanemari. Zato poudarja, da je vsaka prsna bolečina lahko nevarna in jo je potrebno jemati zelo resno. Izgorelost. Vrtoglavica, slabost, hitro bitje srca, stiskanje v prsih. Opisano lahko pripišemo paničnemu napadu. Psihologinja Andreja Pšeničny z Inštituta za razvoj človeških virov, pravi, da je panični napad izjemno neprijeten, a povsem nenevaren simptom, ki služi razbremenjevanju tesnobe (anksioznosti) in je lahko simptom panične ali katere druge motnje, kot je izgorelosti, anksioznosti, depresije. Ob paničnem napadu se oseba boji, da bo umrla, izgubila zdrav razum ali nadzor nad svojim vedenjem. Vendar panični napad je potrebno ločiti od panične motnje. Slednja se izraža kot pretirana zaskrbljenost (tesnoba), ki se lahko stopnjuje do paničnih napadov, ki se lahko ponavljajo. Če je tesnoba tako močna, da človeka ovira pri vsakodnevnih dejavnostih in je ne more kontrolirati, gre za bolezensko tesnobo, panično motnjo oziroma anksiozno motnjo. O paničnih napadih zaradi preobremenjenosti s stresom smo se pogovarjali z doc. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, dr. med., iz Psihiatrične klinike Ljubljana in iz Izobraževalno raziskovalnega inštituta Ozara Ljubljana: Je lahko panični napad posledica preobremenjenosti s stresom? Preobremenjenost s kroničnim stresom ali hud stres panične napade sprožijo. Stres smatramo kot dejavnik okolja, ki pri osebah, ki so nagnjene k razvoju paničnih napadov, le te sprožijo. Panični napad še ni panična motnja. Motnja se razvije takrat, kadar je napadov več, pri človeku pa se razvije strah pred novimi napadi. Kaj vse povzroča panične napade? Pri osebah s paničnimi napadi so ugotovili, da so bolj občutljive na koncentracijo CO 2 v zraku in na koncentracijo laktata v krvi. To pomeni, da so panični napadi pogostejši v zaprtih, slabo zračenih prostorih, na avtobusu in podobno ali pa po hujšem telesnem naporu, ko se v telesu poviša količina laktata. Te občutljivosti so biološka osnova za razvoj paničnih napadov. K temu je treba dodati še sprožilne dejavnike, to pa so stresi.
Kaj menijo znani slovenski managerji o stresu?
Aleksander Svetelšek, predsednik uprave družbe Engrotuš in generalni direktor Tuš Holding: »V vsakem trenutku se mora manager zavedati, da je vsaka še tako zapletena situacija rešljiva. Takšen pristop tudi pri meni zmanjša stres na minimum, razpoložljiva energija pa je na voljo za iskanje čim bolj optimalne rešitve. Motiviranost, zavzetost in kreativne ideje so bonus, ki ga lahko zaposleni podarijo podjetju ali pa ne. Ustvarjanje dobrih in vzpodbudnih pogojev dela je tako nikoli zaključena naloga. Osnova dobrega počutja je pozitivna delovna klima, v kateri so vodilo dobra volja, pozitivno razmišljanje in pripravljenost na konstruktiven pogovor. Nadgradnja pa različne ugodnosti, ki jih v Tušu pripravljamo posebej za zaposlene. Neformalna srečanja zaposlenih – team buildingi, pikniki in novoletna druženja so še ena od priložnosti za ustvarjanje dobre interne klime. Za izboljšanje notranje komunikacije pa skrbimo tudi z rednimi izobraževanji s tega področja za vodilne kadre ter uvajanjem različnih orodij za večanje pretoka informacij in idej. Verjamemo namreč, da ima možnost povedati svoje mnenje in biti slišan pomembno vlogo pri zmanjševanju stresa in večanju zadovoljstva zaposlenih.«
Bojan Dremelj, predsednik uprave družbe Telekom Slovenije:
» Moje orožje v boju proti stresu je enostavno, vendar zelo učinkovito. Nekajkrat na teden prava mera fizične aktivnosti, zdrav stik z naravo, pozitiven odnos do ljudi in miren spanec. V Telekomu Slovenije deluje odbor za šport in rekreacijo, ki vsem zaposlenim v našem podjetju nudi možnost ukvarjanja z najrazličnejšimi športi, od malega nogometa do odbojke, golfa in podobno. Aktivne so tudi različne športne sekcije, še posebej tekaška. Zaposleni imajo tudi možnost preventivnega zdravljenja, redno organiziramo sistematske preglede, prav tako pa se lahko odpravijo na oddih v počitniške kapacitete Telekoma Slovenije.
Danilo Tomšič, direktor Področja prodaja in marketing v družbi Mobitel: »Stres je kot naravna reakcija na spremembe v okolju del našega vsakdanjega življenja, res pa je, da je danes sprememb vedno več, tempo pa vedno hitrejši. Tako je stres pri managerjih nekaj povsem običajnega, zato se v stresnih situacijah dobro znajdem in nemoteno delujem ne glede na okoliščine. Pri tem je najpomembnejša psihofizična kondicija, ki jo pridobivam z zadovoljstvom na delovnem in zasebnem področju, s športno aktivnostjo ter z življenjskimi izkušnjami. Za lažje premagovanje stresa sicer uporabljam dva različna načina, ki ju prilagajam svojemu razpoloženju. Redno se ukvarjam s športom, predvsem tekom. To mi koristi ne le preventivno, temveč me v najbolj stresnih dnevih še posebej sprošča. Družba Mobitel pa ima organizirano tudi športno društvo, ki zaposlenim nudi številne športne aktivnosti, s katerimi jih spodbuja k zdravemu in aktivnemu načinu življenja. Za lažje soočanje s številnimi in različnimi zahtevami, ki jih narekuje današnji način življenja in dela, jim zagotavlja široko paleto zdravju prijazne rekreativne vadbe, kot so fitness, kolesarjenje, košarka, nogomet, odbojka, planinstvo, plavanje, itd. Tako da imam priložnosti za sproščanje ob športnih aktivnostih in dobri družbi več kot dovolj ter jih vsake toliko z veseljem tudi izkoristim. Še posebej pa me sprošča in izpolnjuje prosti čas, ki ga preživim s svojo družino, na primer ob sprehodu v naravi, ogledu filma ali pa v igri z otroki«. »Pri zdravljenju uporabljamo zdravila, tehnike sproščanja in psihoterapijo. Pomembno je, da posameznik dojame, da so napadi le zelo neprijetni, a popolnoma nenevarni. Pomembno je tudi, da se posameznik ne izogiba situacijam, kjer se boji morebitnega napada.« doc. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, dr. med., Psihiatrična klinika Ljubljana http://www.revijakapital.com/kapital/zivljenjskislog.php?idclanka=6869

PROMOCIJA ZDRAVJA PRI DELU

V kriznih časih, ko so v porastu duševne motenje delavcev, je treba še več vlagati v promocijo zdravja pri delu, saj je aktivna populacija tista, ki ustvarja bruto domači proizvod, je glavno sporočilo strokovnega posveta Zdravje delavcev v kriznih razmerah, s katerim so v četrtek na Dobrovem zaključili projekt Za zdravje in varnost pri delu 2009. "Ljudje se v kriznih časih in obdobju recesije bolj obremenjeni. Predvsem razmišljajo o vseh pritiskih, ki se dogajajo ob prestrukturiranju in spreminjanju podjetji ter odpuščanjih. To so stvari, ki človeka obremenjujejo, zato se marsikdo zateče po lažno utvaro v uporabo drog, ki vsaj začasno odplaknejo vse skrbi, a se te vrnejo v še hujši obliki," je opozorila Eva Stergar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Po besedah njene kolegice iz UKC Ljubljana Tanje Urdih Lazar je tudi v obdobju krize, ko je po razpoložljivih podatkih na udaru zlasti duševno zdravje delavcev, nujno vlaganje v zdravje. Naložba v zdravje ljudi se na dolgi rok obrestuje, saj prinaša koristi in ne stroškov, je povzela ugotovitve raziskav in dobrih praks. Opazen je tudi porast bolniških staležev zaradi duševnih in vedenjskih motenj pri delavcih. Glede na stanje v družbi in gospodarsko klimo se bo ta trend najverjetneje nadaljeval, so ugotavljali razpravljavci. "Najbolj nas skrbi porast v sami tekstilni industriji, kar se lahko povezuje z odpuščanji. Presenetljivo pa je, da v proizvodnjah s težkim fizičnim delom, tovrstna odsotnost ni tako velika težava," je poudarila Alenka Franko iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.
http://www.vecer.com/clanekslo2009120605492175
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60379111&section_id=1&article_id=3193271

BOBU BOB
Samo Fakin, direktor zdravstvene zavarovalnice: "V času krize moramo najprej poskrbeti za zdravje bolnikov, z raznimi izobraževanji in kongresi v tujini pa lahko počakamo tudi leto ali dve, pa zato slovenska medicina ne bo nič slabša."
Petek, 4. december 2009
www.vecer.si

BARVNA LESTVICA

Z barvami nad izgorelost Objavljeno v številki 493 z dne 25.04.2010 Izgorelost je stanje, ki ima vse karakteristike bolezni VESNA KRAVCAR, MARUŠA BERTONCELJ
Izgorelost je stanje, ki ima vse karakteristike bolezni. Prvič so jo začeli omenjati v 70. letih prejšnjega stoletja kot “menedžersko bolezen”. Simptome izgorelosti so namreč pretežno odkrivali pri moških na odgovornih položajih, a je do danes postalo že povsem jasno, da za njo lahko zbolimo vsi, ne glede na spol in položaj. Današnja družba od človeka ogromno pričakuje in zahteva na splošno. Dr. Viljem Ščuka, priznani slovenski zdravnik, psihoterapevt in strokovnjak na področju izgorelosti, opozarja, da je ključni dejavnik izgorelosti pravzaprav motnja v osebnostnem slogu, ki je posledica prilaganja na ustroj sodobne družbe. Na stres se odzivoma neustrezno, ker zaradi posledic načina življenja nismo več ustrezno ‘opremljeni’.
Izgorelost se kaže s simptomi, ki v marsičem spominjajo na depresijo in kronično utrujenost in se lahko stopnjujejo do razmeroma zapletenih oblik psihosomatskih bolezni ter celo do smrti. Zaradi “motnje v komunikaciji človeka s seboj in okoljem”, kot vzrok za izgorelost še drugače opredeli dr. Ščuka, na izzive okolja pretirano odgovarjamo s hormoni namesto z možgansko skorjo. Prevelika in dolgotrajna izpostavljenost hormonom, kot so adrenalin, nor-adrenalin, kortizol in testosteron – na kratek rok in v ekstremnih okoliščinah sicer učinkovitim vzpostavljavcem ravnovesja – namreč lahko v organizmu napravi zelo veliko škodo. Kjerkoli smo in karkoli počnemo ... vedno imamo okoli sebe barve. Na to, kako komuniciramo sami s sabo in z okoljem, pa vplivajo tudi dejavniki, ki jim na prvi pogled ne bi pripisali posebnega pomena. Eden takih so barve. A če pomislimo, kako se dejansko odzivamo nanje, se moramo strinjati, da imajo v sebi veliko moč: tople barve ob sončnem zahodu denimo vabijo v razmišljanje o življenju, ljubezni, lepoti, ki nas obkroža ... Modrina neba v jutru poletnega dneva nas dviga v višave in kliče po drznih izzivih ... Sveže pokošen travnik diši po pomladi, otroštvu, nočno nebo pa nas vabi v skrivnost, v raziskovanje obstoja ... Vsaka barva ima širok pomenski spekter, ki vpliva na različna življenjska področja. In tako kot vsaka barva, tudi človeški organizem stalno oddaja energijo.
Energetska polja barv se ob srečanju z energijo človeka lahko povsem prepletejo, če so le skladna. Ko bomo jezni stopili v sobo z rdečimi stenami, se bo zato naša jeza le še okrepila. In če bomo na pomemben sestanek odšli oblečeni v rdečo kombinacijo, bomo bolj borbeni in uspešnejši pri zagovarjanju svojih stališč.
Rdeča barva namreč spodbuja energijo. V modri sobi, osvetljeni z nežno svetlobo modre žarnice, bi se umirili že v nekaj trenutkih. Nihanje modre barve deluje pomirjujoče in blaži agresijo. Omeniti pa velja še, da barve vplivajo tudi, če jih ne vidimo. V modri spalnici bomo mirneje spali, ne glede na to, da med spanjem mižimo.
Vesna Kravcar je priznana slovenska bioenergetičarka, poznavalka starodavnih nordijskih pismenk – run, pesnica in ustvarjalk energetskih risb. “Pri uporabi barv za energijske slike je potrebno upoštevati tudi počutje ljudi v prostoru. Zato je smiselno vnašati predvsem tiste barve, ki spodbujajo ravnovesje in sproščenost.”
Barve: kaj pomenijo in kako lahko pomagajo.
Poglejmo, kakšen pomen ima posamezna barva in kako si s pomočjo barv lahko pomagamo ustvarjati okolje, v katerem se bomo bolje počutili in ustrezneje odzivali na stresorje.
* Rdeča: deluje kot psihofizični stimulans. Je barva vitalnosti in aktivnosti, spodbuja intelektualno dejavnost, pogum, odločnost, strast, nagone, drznost in druge lastnosti, ki predstavljajo veselje do življenja. Preveč rdeče barve lahko vpliva na čustveno občutljive ljudi in povzroči razdražljivost.
* Modra: omogoča dobro koncentracijo, izraža predanost idealom in odpira vrata navdihu. Z modro iščemo nekaj višjega, globljega. Je barva zrelosti, visokih vrednot, sposobnosti, natančnosti, harmonije, miru ...
* Rumena: ugodno deluje na živčni sistem, oči in intelekt, saj krepi koncentracijo in spomin. Je barva sreče, sonca, toplote, veselja, optimizma ... Pomaga pri osvobajanju od strahov. Simbolizira ustvarjalnost in modrost, zato je priljubljena barva umetnikov.
* Oranžna: je barva čustev, podzavesti, življenjske radosti in veselja. V prostoru deluje zelo ugodno na vse vitalne procese, krepi imunski sistem in izžareva prijetno toplino. V kombinaciji z zlatimi odtenki zažari v vsem svojem sijaju.
* Zelena: je barva narave in simbolizira harmonijo, življenje, pomlad, svežino ... Deluje pomirjujoče in premaguje nespečnost ter izčrpanost. Kot barva potrpežljivosti in sočutja je priljubljena pri mirnih, uravnoteženih in prijaznih ljudeh.
* Vijolična: predstavlja mistične moči, duhovnost, veličin, pomembnost, visoke ideale in je priljubljena barva nenavadnih ljudi, zadovoljnih s tem, kar so. Je tudi barva domišljije, ki v hipu pričara razkošno čarobno vzdušje. * Bela: vsebuje spekter vseh barv in deluje očiščujoče. Simbolizira jasnost, čistost, nov začetek, rojstvo, tudi božanskost, svetost, neomadeževanosti ... Všeč je osebam svobodnega duha, ki imajo izrazito željo po neomejenosti, svobodi. Preveč bele barve pa po drugi strani lahko kliče k umiku, izolaciji, nesprejemanju negativnih in neizraženih vidikov sebe.
* Črna: pri določenih ljudeh zbuja strah. Kot podlaga je lahko dober kontrast nečemu svetlemu, idealna je v kombinaciji z belo, zlato in srebrno. Pri starih Egipčanih je črna pomenila barvo ponovnega vstajenja, ponovnega rojstva.
* Zlata: je barva obilja in bogastva. Krepi imunski sistem in pomaga presegati vzorce o pomanjkanju, nevrednosti. Je ena izmed najbolj čaščenih in uporabljanih barv v vseh civilizacijah. Še posebej je primerna prav za poslovne in izobraževalne prostore.
* Srebrna: velja za barvo intuicije, ženskih energij, sprejemanja, miru in elegance. Spodbuja predvsem ženske, pri moških pa deluje kot ‘mehčalec’ ekspanzivne ognjene energije.
http://www.revijakapital.com/kapital/zivljenjskislog.php?idclanka=7388
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Apr 27, 2010 3:28 pm; skupaj popravljeno 9 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Ned Mar 29, 2009 5:09 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PLANET 47

/13/...ob zadnji veliki humanitarni prireditvi v koprski Bonifiki, kjer so se predstavili: Anika Horvat, Quartissimo, Rebeka Dremelj, Natalija Verboten, Alenka Gotar, Šukar, Oto Pestner, Čuki, Slavko Ivančič, Ne me jugat, Pepel in kri, NorinaRadovan, Legende, Marko Vozelj, Alya, Rudi Bučar, Eva Pirnat, Aynee, Emil Zonta, Kantadore, Mojca Malek z Gongi, družinski kvartet Šimbera, Šola plesa Balerima, plesna izba Maribor in ostali sodelujoči, ki so se odpovedali honorarjem, da bi na tak način prispevali za izgradnjo Prvega centra za otroke z Downovim sindromom Planet 47, ki je dobil ime po 47 kromosomu: Laughing

Zavod za napredne komunikacije
Koštabona 80 6274 Šmarje
Prijazen pozdrav, V imenu vseh otrok z downovim sindromom in njihovih družin, se vam najlepše zahvaljujeva za vašo podporo. Promaknili ste zidak ali tovornjak k nastajajočem prvem slovenskem centru za otroke z downovim sindromom, Planet 47.
Z vašo podporo, ki je nad vsemi pričakovanji meniva, da bo Planet 47 zaživel celo pred načrtovanim rokom 2012. V dogovoru s televizijo Slovenija vas bomo tudi obveščali, kako dela potekajo in kako Planet 47 raste. Obveščali vas bomo tudi o porabi sredstev, vsi dokumenti bodo ves čas odprti za javnost. Kakor je rekel Marko Vozelj:˝ To niso otroci z downovim sindromom, ampak s soncem v srcu,˝naj to sonce zasije za vse nas...
Hvala vam, Gaja in Alen Asta
TRR: SI56 0316 0100 0037 478 SKB
http://planet47.si/
http://www.planet47.si/plakatSLO.jpg

Od ideje do zasnove – opisna predstavitev projekta, potreb in problemov Kratek povzetek Planet 47 je raziskovalni in razvojni center za otroke in mladino z Downovim sindromom (DS) ter njihove družine. Ustanovljen je z namenom odkrivati redke razvojne možnosti oseb z Downovo boleznijo in jim tako omogočiti dostojno življenje. Družinam, ki imajo otroka z DS, pa daje priložnost spoznati svojega otroka onkraj bolezni, razbiti predsodke o DS in videti sindrom kot posebno kvaliteto, ne pa kot velik problem. Planet 47 nastaja v ekološkem zaselku pod Koštabono, v koprskem zaledju nad reko Dragonjo. Center bo lahko sprejel in gostil od 25 do 40 oseb (dodatna ležišča v skupnem prostoru), kar za slovenske potrebe popolnoma zadostuje. S pomočjo evropskih sredstev nameravamo obnoviti in zgraditi vso potrebno infrastrukturo, ki bo dala osebam z DS dostojen, odprt prostor za njihov razvoj. S Planetom 47 nameravamo dvigniti obravnavo oseb z DS na višjo raven, saj razvoj na tem področju v naši državi žal močno zaostaja.

Kaj sploh je Downov sindrom?
Downov sindrom je dedno pogojeno stanje, ki je posledica kromosomske nepravilnosti; 21. kromosomu je namreč dodan še eden (trisomija 21. kromosoma).
Bolezen je poimenovana po britanskem zdravniku Johnu Langdonu Downu, ki je leta 1866 ta sindrom prvi opisal. Sindrom ni popravljiv oziroma ozdravljiv. Osebam z DS pripisujejo manjšo ali srednjo stopnjo duševne nerazvitosti oziroma prizadetosti. Sindrom je sicer združljiv z življenjem, vendar s seboj lahko prinese več ali manj prirojeno prizadetih organov. Med težavami so najpogostejše srčne napake, ki prizadenejo eno tretjino vseh otrok z DS, vendar so danes večinoma operativno popravljive. Možne okvare se pojavijo tudi na črevesju, želodcu in sapniku, prizadet je lahko vid ali sluh, pogosto je slab tudi mišični tonus ... Današnja medicina zna večino teh nepravilnosti odpraviti ali izboljšati. Otroci z DS so bili še nedavno obsojeni na življenje v različnih zavodih ali pa so ostajali zaprti v krog domačih. Dandanes pa se osebe z DS doživlja drugače. Predvsem v razvitejših demokracijah, kot sta Nizozemska in Anglija, se otroci z DS šolajo v običajnih šolah, kjer so sprejeti med vrstnike in se bolj ali manj usposobijo za samostojno življenje. Še več, nekateri se poročijo, imajo otroke (napaka 21. kromosoma se ne deduje), opravljajo različne poklice in se uveljavijo v različnih karierah, predvsem na filmskem in gledališkem področju, saj so odlični igralci. Poznamo primere, ko sta človeka z DS v duetu napisala knjigo, nekaj jih uspešno študira na fakulteti, eden vodi jahalno šolo ... Vendar nenazadnje to sploh ni tako pomembno, saj je pri ljudeh z DS pomembno predvsem tisto, kar mi, 46-kromosomski ljudje (če se lahko tako izrazim), spoznavamo šele v sodobnem času: čustvena inteligenca. Osebe z DS imajo namreč veliko bolj razvito čustveno inteligenco kakor mi. Resda jim manjkajo nekatere zaznavne in govorne sposobnosti, toda čustvenega doživljanja imajo v izobilju. Poleg tega ne poznajo tekmovalnosti – ampak sočutje, pomoč in dobroto. Kaj niso to kvalitete, ki jih tako neznansko potrebujemo v našem času, ko svet požirata nasilna in brezčutna tekmovalnost in bitka za prestiž? Ljudem z DS sta pomembnejša nasmeh in pristen stisk. In tega se moramo naučiti od njih. Tole vam povem iz lastne izkušnje: otrok z DS je dal življenju smisel, prinesel je novo dimenzijo, ki smo jo pred njegovim rojstvom vse preveč zanemarjali. Čeprav smo ljudje, smo človečnost začeli spoznavati šele z njim. Njegove dimenzije čustvenega doživljanja so namreč tako globoke, da se jim vedno znova čudimo. Če mu skrbno prisluhnemo, vidimo, da razume veliko več, kot lahko pove, saj je govor tisto, kar mu povzroča največ težav, zato se sporazumeva v nekakšnem svojem jeziku znakov in glasov. Vsak trenutek z njim je zabaven in sproščujoč. Čeprav je s takšnim otrokom ogromno dela, se nekega dne vse povrne. Potrebe, ki so privedle do zasnove projekta Downov sindrom je torej po eni strani ovira in pomanjkljivost, vendar je po drugi strani tudi talent in prednost – in osredotočiti se moramo na slednje. S trenutkom, ko prekinemo tradicionalno gledanje na DS, se nam začnejo odpirati popolnoma nova obzorja. Otrok pred našimi očmi ni več oviran, ampak nenadoma postane nadarjen, bogato obdarjen z modrostjo in nekim drugačnim razumevanjem, ki ga moramo mi šele spoznati. Zanimivo je tudi, da ima vsak otrok z DS nek določen talent, značilen prav zanj, in če smo ga sposobni odkriti dovolj zgodaj, se lahko otrok v tej smeri intenzivno razvije. Sicer je to podobno, kakor pri običajnih otrocih, le da je pri »naših« precej bolj pomembno to, da začnemo posredovati že zgodaj, ker so otroci z DS učljivejši v zgodnjem otroštvu, kasneje pa vse manj, in je zato tako pomembno, da njihove talente odkrijemo čim prej. To pa je tudi eden od dveh glavnih ciljev, ki smo si ju zastavili pri otroškem in mladinskem središču Planet 47 – odkrivanje izjemnega talenta pri otroku z DS. To iskanje temelji na opazovanja otrokovih interesov pri spontani igri. Poseben talent iščemo tudi s prijemi sodobne psihologije, uporabljamo celo psihološko astrologijo za raziskavo karakterja. Ko naposled odkrijemo otrokov posebni talent, ga moramo na pravilen način usmeriti in otroka povezati s strokovnjaki, ki bodo z njim delali in ga razvijali. To pomeni, da je naša velika želja otroku najti ustrezno usmeritev in tudi ustreznega mentorja, delovno skupino, izobraževalno ustanovo in podobno. Cilji, ki jih imamo pred sabo, se morda slišijo velikanski, vendar ker je v Sloveniji zaradi majhne populacije tudi otrok z DS dokaj malo, se lahko posvetimo dobesedno vsakemu individualno. Osebna udeleženost je pripomogla k nastanku projekta: Ideja za projekt se je porodila, ker imava z ženo tudi sama otroka z Downovim sindromom in sva bila soočena z vso paleto problemov tega področja v Sloveniji. V Sloveniji več kot dvajset let uspešno deluje zveza Sožitje in sekcija za downov sindrom, ter pridružena društva z vrsto usposobljenih strokovnjakov, defektologov oziroma defektologinj. Vendar za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, ki premorejo celo več različnih nastanitvenih centrov za Downov sindrom, le tega v Sloveniji še nimamo. Planet 47, bo izpolnil ravno vrzel na področju zgodnjih odkrivanju talentov pri otrocih z downovim sindromom, ter sodelovanje s tujimi strokovnjaki. Saj se potovanj do centrov v tujini žal redko kdo lahko privošči – celo naši strokovnjaki s tega področja si težko priborijo obisk določenih simpozijev. Recimo, pred nedavnim je bil na Nizozemskem kongres za DS, vendar iz Slovenije nismo imeli nobenega predstavnika. Ta problematika pa nas je privedla do druge bistvene naloge Planeta 47, ki je povezovanje in organiziranje delavnic za družine z otrokom z DS, organiziranje strokovnih srečanj in simpozijev, pri čemur bomo privabili tuje strokovnjake k sodelovanju, jim pokrivali stroške bivanja in organizirali predavanja ali delavnice. Lokacija projekta Prostor je nadvse zanimiv in primeren za to dejavnost. Nahajamo se namreč v Šavrinski Istri pod Koštabono, v zaselku Hrvatini, ki je tudi edina ekološka vas v Sloveniji – odlikuje nas članstvo v GEN-u (Global Ecovillage Networku). Tu je pred leti nastal Zavod za napredne komunikacije, katerega ustanovitelja sva z ženo in ki se je pred tem ukvarjal z razvojem medosebne komunikacije, z izboljšanjem kakovosti medsebojnih odnosov, z napredkom v komunikaciji človeka z naravo, ki ga obdaja, ter z novodobnim odnosom do okolja, ki se pojavlja z vnosom sodobnih tehnologij v okolje. S projektom Planet 47 pa bo Zavod za napredne komunikacije dobil novo pomembno nalogo: dvigniti kakovost življenja oseb z DS ter jim omogočiti samostojno življenje in dostop do kariernih možnosti in priložnosti. Sedanjemu slovenskemu pristopu do omenjene problematike sva namreč odločena narediti konec in dvigniti obravnavo ljudi z DS vsaj na nizozemsko ali angleško raven! Pri projektu imava močno podporo Mestne občine Koper, Zavoda RS za šolstvo, Sekcije za Downov sindrom in posameznikov, družin z otrokom z DS. Naj se vrnem na naš zaselek. Ekološka vas je miniaturna naselbina na skoraj idiličnem prostoru med poljanami in griči nad reko Dragonjo. Poleg kamnitih hiš in nekaj starih dreves smo obkroženi z gozdovi in popolno tišino, ki omogoča senzibilno delo z drugačnimi otroki, ki globoko v sebi skrivajo izrazne možnosti, ki jih še nihče ni poskušal odpreti. Tu bo nastal kongresni center za otroke in mladino z Downovim sindromom ter njihove starše. Poleg bivalnih prostorov se bo razvila tudi učinkovita informacijska pisarna, katere namen bo združevanje in informiranje vseh zainteresiranih posameznikov, družin in strokovnjakov na področju Slovenije in širše. Na ta način se bo izoblikovalo močno zaledje uporabnikov, kar bo omogočalo kakovostno sledenje potreb in pravočasno reševanje problemov. Prostor mora biti v ponos in veselje downovčkov Cilj, ki sva si ga zastavila, ni zgolj postavitev strokovnega centra, temveč prvenstveno zagotovitev prostora, ki bo prežet s človeško toplino in domačim družinskim vzdušjem, saj je za osebe z DS prav družina najpomembnejša. Pa tudi stavba sama po sebi bo energijsko delovala popolnoma ekološko, kajti za ogrevanje prostorov in sanitarne vode bomo uporabljali sončno energijo in biomaso. Planet 47 bo zaradi tega poleg delovnih srečanj, programov, predavanj, strokovnih simpozijev in delavnic vseboval tudi turistični in rekreativni vidik. Osebe z DS bodo namreč z našim projektom dobile svoj prostor, da se bodo naposled lahko počutile zaželene, del odprte družbe. Na Planetu 47 bodo lahko downovčki našli svoje zatočišče in odgovore na vprašanja ter dobili smernice za svojo prihodnost. S projektom jim želimo pomagati najti njihovo pot in širši družbi pokazati, da so tudi oni ljudje, čeprav drugačni, pa vseeno sposobni in enakovredni – celo več, da jih odlikujejo sposobnosti čustvovanja, ki se jih lahko drugi od njih pravzaprav učimo. Planet 47 bo pravzaprav piedestal, ki bo njihovo energijo, ki izžareva čisto veselje do življenja, postavil na zasluženo mesto, ob bok boju za uspešnost in tekmovalnosti sodobne družbe.

TERMINSKI NAČRT

* Izdelava arhitekturne podlage projekta – že izdelana.
* Pridobivanje ustreznih soglasij – do sedaj so soglasja dogovorjena.
* Pridobivanje gradbenega dovoljenja.
* Julija 2009 bo projekt pripravljen za prijavo na pridobitev nepovratnih sredstev iz sklada za turistično infrastrukturo.
* Gradnja se bo predvidoma začela istega leta.
* V letu 2012 se bo projekt prijavil na sklad za raziskovalna sredstva – začne se programski del projekta. Do pridobitve evropskih sredstev je Zavod za napredne komunikacije odvisen zgolj od lastnega financiranja, zato so za kritje nakupov zemljišč, vseh režijskih, organizacijskih in ostalih stroškov, ki bodo nastali do prijave na razpis, neprecenljiva in tudi nujno potrebna sponzorska in donatorska sredstva, zato v imenu opisanega projekta vabiva vse, ki želite sodelovati pri reševanju navedene problematike.
http://www.planet47.si/OpisnaPredstavitevProjektaPlanet47.html

Elaborat Planeta 47, centra za otroke z Downovim sindromom
V Sloveniji še ni centra za otroke z Downovim sindromom. Čeprav imajo otroci z DS skupne značilnosti, se vseeno zelo razlikujejo, imajo poudarjeno individualnost in svoje posebne naklonjenosti in talente. Trenutno se v Sloveniji nihče ne ukvarja z njihovim zgodnjim odkrivanjem, zato imajo otroci z DS veliko manj razvojnih možnosti. Cilj Planeta 47 je torej raziskovanje posebnih naklonjenosti ali talentov pri otrocih z DS ter oblikovanje trajnostnega centra, s katerim se bodo lahko otroci in mladi z DS istovetili. Namen projekta pa je te posebne naklonjenosti ali talente odkriti čim bolj zgodaj, pomagati pri njihovem razvoju ter se povezovati z ustreznimi mentorji in strokovnjaki. Le na ta način se lahko otrok z DS, ki ima sicer omejene razvojne možnosti, dobro razvije na njemu najbližjem področju. Ker bo center stičišče strokovnjakov, strokovnih delavcev, oseb z DS ter njihovih prijateljev in sorodnikov, se bodo bistveno povečale tudi možnosti kariere ali zaposlitve. Končni cilj in glavni namen projekta je ravno to: najti možnosti za njihov čim boljši razvoj ter stremeti k čim večji neodvisnosti odraslih z DS. To je pa najpomembneje tako za ljudi z DS, ki danes zaradi napredka medicine dosegajo normalno starost, kakor tudi za družbo, saj postanejo osebe z DS aktivni soudeleženci v družbi.
Planet 47 je majhen korak za Slovenijo, a velik za otroke z Downovim sindromom.
Naziv faze uresničevanja/centra vrednost faze/ terminski plan:
Odkup zemljišč: 36.000 € - april 2009
Pridobitev gradbenega dovoljenja: 8.000 € - pred koncem 2009
Oddaja elaborata za prijavo na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev - julij 2009
Gradnja centra – skupni stroški: 720.000 € - do konca 2011
Začetek izvajanja programov: - 2012
Terminski plan 2009–2011
* Vrednost gradbene faze 720.000 €
* Vrednost programske faze 22.000 €
Programski del projekta se prične takoj po otvoritvi centra.
Pridobivanje sredstev iz naslova raziskovalne dejavnosti
Evropski proračun
Ostali viri 20.000 €/leto 2.000 €/leto
Skupaj 22.000 €/leto
Sredstva programskega dela projekta bodo namenjena organizaciji seminarjev in simpozijev ter sodelovanju tujih strokovnjakov, otroci z DS in njihove družine pa se bodo organiziranih seminarjev ali srečanj udeleževali brezplačno ali za minimalen prispevek. Simpoziji, namenjeni strokovnim delavcem, se bodo financirali iz drugih institucionalnih virov. Nosilec projekta je Zavod za napredne komunikacije Ustanovitelja zavoda, Alan Asta in Barbia Asta Gaia, starša otroka z DS in pobudnika Planeta 47, sta tudi odgovorni osebi projekta.
Zavod za napredne komunikacije je neprofitna družba zasebnega prava. Ustanovljen je bil leta 1999, od takrat ima eno zaposleno osebo in se preživlja z lastno dejavnostjo.
Zavod je dobro opremljen, tako tehnično kakor s človeškimi viri, in je sposoben izpeljati tako zahteven projekt, kot je Planet 47.
Matična številka Zavoda za napredne komunikacije (ZNK): 5859522 Davčna številka: 66170745
Pri izvedbi projekta sodelujejo:
Mestna občina Koper Zveza Sožitje, sekcija za Downov sindrom ZPMS – Zveza prijateljev mladine Slovenije
* Dodatna pojasnila Cenitev zemljišč je bila opravljena v lanskem letu, naročnik je bila mestna občina Koper. Cenitev vrednosti gradbenih del sta opravili dve neodvisni gradbeni podjetji.
* Priloge Arhitekturni načrt Fotografski material Groba finančna konstrukcija projekta Širši opis Planeta 47 http://www.planet47.si/ElaboratPlaneta47.htm

ISTRSKA HIŠA

V Slovenski Istri nastaja center za otroke z downovim sindromom
V zaledju Slovenske Istre raste nov center za otroke z downovim sindromom V objektu, ki ga v okviru projekta Planet 47 v Hrvatinih pri Koštaboni gradi Zavod za napredne komunikacije, bodo organizirali umetniške delavnice in seminarje. Izvajali bodo različne programe, ki bodo usmerjeni k predvsem k osamosvajanju otrok z downovim sindromom. "Zavzemamo se, da bi otrokom z downovim sindromom omogočili šolanje v običajnih osnovnih šolah, s spremljevalcem," pojasnjuje Barbia Gaia Asta, ki z možem Alanom vodi Zavod za napredne komunikacije. Zavod si prizadeva predvsem za boljše vključevanje otrok z downovim sindromom v družbo, Slovenija v tem pogledu po besedah Aste namreč za več kot 40 let zaostaja za evropskimi državami. Center v Hrvatinih bo otrokom z downovim sindromom ponudil posebne programe, ki bodo usmerjeni v odkrivanje njihovih talentov. "Verjamemo, da se da pri otrocih z downovim sindromom prepoznati talent in ga izostriti do te mere, da jim omogoči samostojno življenje," meni Barbia Gaia Asta, tudi sama mati otroka z downovim sindromom. Otroke z downovim sindromom po njenih besedah odlikuje senzibilnost, razvito sočutje oz. čustvena inteligenca, zaradi česar so zelo primerni za opravljanje določenih vrst poklicev. V zavodu si želijo tudi posebnih programov za mladostnike, ki bi jih radi izučili opravljanja določenih poklicev in jim tako omogočili zaposlitev. Po napovedih vodje zavoda bo objekt, gradnjo financirajo predvsem z donacijami, predvidoma dokončan leta 2012, že prihodnjo pomlad pa naj bi bila nared t.i. Istrska hiša, namenjena delavnicam in seminarjem. Začetna sredstva za gradnjo centra so zbrali s humanitarnim koncertom na koprski Bonifiki marca letos, del sredstev pa si obetajo od decembrske akcije razpošiljanja koledarjev v prilogah časnikov Dela in Slovenske novice. Nagradno žrebanje položnic, priloženih koledarjem, bodo organizirali 21. marca, na svetovni dan otrok z downovim sindromom, ko bodo za malčke organizirali tudi glasbeno delavnico. Državnih sredstev za gradnjo centra še niso prejeli, na razpisih ministrstva za delo, družino in socialne nameravajo zadeve pa kandidirati za evropska sredstva.
http://www.primorska.info/novice/6451/v_slovenski_istri_nastaja_center_za_otroke_z_downovim_sindromom

KONČNO ODPRT

V primorskem zaselku Hrbatini pod Koštabono so odprli specializiran center za downov sindrom Planet 47. Glavna namena sta odkrivanje zgodnjih talentov pri otrocih z downovim sindromom in odpravljanje predsodkov. S to boleznijo se se v Sloveniji rodi eden na 660 novorojenčkov Na celodnevnem odprtju se je zvrstilo okoli prtsto ljudi. V dopoldanskem otroškem programu so potekale delavnice, predstavljali pa so se tudi pevski zbor Sožitja, VDC Koper in sklada Silva. V dopoldanskem delu je največ pozornosti pritegnila predstavitev VDC Koper, popoldne pa so začinili Sonsi z Alenko Gotar, v čudežni svet sta nas popeljali Rebeka in Norina Radovan. Nastopila sta tudi tenorist Igor Radovan in plesalka Eva Pirnat , oba imata downov sindrom. Planet 47 je odprl svoja vrata V zaselku Hrbatini pod Koštabono so minuli petek, 28. maja odprli prvo hišo, ki je hkrati tudi osrednji objekt razvojno-raziskovalnega centra za otroke in mladino z Downovim sindromom Odprtja sta se udeležila tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič ter podžupan Mestne občine Koper Jani Bačič, ki sta bila nad projektom izjemno navdušena. Že ta mesec bodo na Planetu 47 izpeljali prvo delavnico, do konca septembra pa se bodo zvrstile še tri. Kot so zapisali na občini Koper, se je ideja za prvi tovrstni center v Sloveniji že pred leti porodila Gaii in Alanu Asti, ki sta z lanskim dobrodelnim koncertom, zbrala toliko sredstev, da sta izpeljala investicijo, ki vključuje nakup polovice hiše, vso infrastrukturo in arhitekturni projekt celotnega centra, nekaj pa sta se za to morala tudi zadolžiti. Kot je ob tem povedal Asta, bi jih vsekakor ceneje stalo rušenje stare istrske hiše in gradnja nove, a so se kljub temu odločili, da tega ne bodo storili in so hišo zgolj adaptirali, pri čemer so uporabili izključno naravne materiale. Za obnovo in ureditev treh dvorišč za delavnice na prostem so tako porabili skupno 168.000 evrov. Veliko pomoči so bili deležni tudi s strani Mestne občine Koper, ki jim je podelila stavbno pravico na občinskem zemljišču, aprila pa je dokončno uredila tudi cesta med Koštabono in zaselkom Hrbatini. Glavni namen centra je otroke podpirati pri njihovem razvoju in pomagati njihovim družinam, da otroke resnično spoznajo, jih začnejo gledati onkraj njihove genske posebnosti in se naučijo z njo živeti. Pomembna naloga centra pa je tudi preseganje predsodkov v zvezi z Downovim sindromom. »Planet 47 išče in uvaja redke možnosti za vključitev ljudi z DS v družbo. Tega se lotevamo z odkrivanjem in razvijanjem posebnih talentov pri teh otrocih. To pa ne bi bilo mogoče brez predanega sodelovanja njihovih družin, zato v centru posredujemo informacije ter organiziramo delavnice in seminarje, ki pomagajo bolje razumeti naravo DS in posebne potrebe, ki izhajajo iz njega.« Država pri investiciji ni neposredno sodelovala, a nekaj sprememb izhaja tudi iz tega naslova. Na pobudo staršev otrok z Downovim sindromom bodo namreč spremenili zakon o posebnih potrebah, prav tako pa naj bi Zavod za napredne komunikacije, ki je tudi nosilec projekta Planet 47, pridobil status zavoda v javnem interesu. Downov sindrom je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. Kromosom, upočasneni razvoj je tako posledica kromosomske nepravilnosti. Trisomijo 21, kot se mu še reče, so ugotovili leta 1959, prvi pa je bolezen opisal zdravnik John Langdon Down leta 1866, po njemu so bolezen tudi poimenovali. (planet47.si, wiki, foto: planet47.si)
http://primorska.info/novice/8795/planet_47_je_odprl_svoja_vrata http://slovensko-morje.net/?selected=yes&page=news&view_news=11740&tmp_language_id=2

PRVA DELAVNICA

http://planet47.si/PrvaDelavnica/page_01.htm
http://planet47.si/PrvaDelavnica/page_02.htm
http://planet47.si/PrvaDelavnica/page_03.htm
http://planet47.si/PrvaDelavnica/page_04.htm
http://planet47.si/PrvaDelavnica/page_05.htm
http://planet47.si/PrvaDelavnica/page_06.htm

PRVA HIŠA
http://planet47.si/galerija/prva_hisa/index.htm
NAŠI MALI SONČKI
http://planet47.si/video/NasiMaliSoncki.html
STOPIMO SKUPAJ
http://planet47.si/video/StopimoSkupaj.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Jun 01, 2010 10:23 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Sre Apr 01, 2009 2:23 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ELKROJ in STEČAJ

/13/...plaz stečajev se žal nadaljuje in se s tem še slabša položaj delavcem in nič krivim njihovih družinskih članom: Razz

Za Elkroj predlagan stečaj Elkroju so se za naslednjo sezono naročila zmanjšala za kar 65 odstotkov, zato so njegovi nadzorniki soglašali z uvedbo stečajnega postopka, je dejala direktorica podjetja Štefanija Glušič
Nadzorni svet nazarskega Elkroja je na ponedeljkovi seji obravnaval poslovanje družbe in pri tem ugotovil, da je zaradi zmanjšanja naročil za kar 65 odstotkov za naslednjo sezono nastala insolventnost podjetja. Zato so nadzorniki soglašali s predlogom uprave Elkroja, da se uvede stečajni postopek.
Direktorica Elkroja Štefanija Glušič je danes sporočila, da je nadzorni svet proučil vse možnosti insolventnih postopkov in ugotovil, da finančno prestrukturiranje podjetja, ki zaposluje 250 delavcev, ni možno. Prav tako so nadzorniki ugotovili, da finančno prestrukturiranje Elkroja z ukrepi prisilne poravnave ali likvidacije ni racionalno.
Izguba tržišča Kot je pojasnila Glušičeva, so bili zaradi izgube tržišča praktično čez noč prisiljeni ukrepati takoj, zato so poleg intenzivnih aktivnosti za iskanje dela, pričeli tudi s programom presežnih delavcev. Po tem programu je bilo presežnih 62 zaposlenih.
Ker pa so kupci zamujali z materialom tudi za tisti minimalni potrjeni del naročil, je bil Elkroj delno v februarja in marcu brez dela. Zaradi dinamike naročil in minimalnih prihodkov je uprava Elkroja ocenila, da finančna sredstva v naslednjih šestih mesecih ne bodo zadoščala za poplačilo vseh obveznosti.
NLB in Abanka pripravljena na pogovore samo v primeru dokapitalizacije Elkroja Elkroj je zato pozval Novo ljubljansko banko in Abanko [ABKN NP] k moratoriju dolgoročnih kreditov, večinskega lastnika podjetja družbo Rednak pa k dokapitalizaciji, kar bi omogočilo nadaljnje poslovanje podjetja.
Družba Rednak je sporočila, da dokapitalizacija z njihove strani ni možna glede na stanje in finančni položaj na trgu. Po mnenju vodstva družbe Rednak bi bila dokapitalizacija Elkroja brez pomena, ker je podjetje ostalo brez naročil. Iz Nove ljubljanske banke in Abanke pa so sporočili, da so pripravljeni na pogovore o moratoriju samo v primeru, če lastniki Elkroja pristopijo k njegovi dokapitalizaciji.
http://www.finance.si/242877/Za_Elkroj_predlagan_ste%E8aj

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Sre Apr 01, 2009 4:41 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

ROSENTHAL in STEČAJ

/13/...tudi porcelan se ne sveti več: Confused

Rosenthal v stečaju
Sodišče v nemškem Hofu je danes uvedlo stečajni postopek nad svetovno znanim proizvajalcem porcelana Rosenthal. Stečajni upravitelj bo poskušal najti strateškega investitorja, ki naj bi prevzel družbo.
Pripravljanje mize
Rosenthal je znan proizvajalec porcelana Rosenthal je nelikviden, odkar je bil v začetku januarja uveden stečaj nad njegovim večinskim lastnikom, britansko-irskim koncernom Waterford Wedgwood. Ukrepi, ki so jih v Rosenthalu uvedli, še preden je družba postala nelikvidna, niso zadoščali. Potem ko so zmanjšali število delovnih mest za približno 300, je stečajni upravitelj sredi marca napovedal, da bo aprila delo izgubilo dodatnih 300 od še preostalih 1200 zaposlenih v Rosenthalovih nemških tovarnah. Nekdaj 8100 delavcev v Rosenthalu
Rosenthal Rosenthalovi krožniki Podjetje s sedežem v Selbu je bilo ustanovljeno leta 1879. Svoje najboljše čase je doživelo v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je zaposlovalo 8100 delavcev. S padcem železne zavese leta 1989 pa se je začela pojavljati vse hujša konkurenca iz vzhodne Evrope, pa tudi Daljnega vzhoda. Prihodki so se zmanjšali.
Leta 1995 je Rosenthal prvič zabredel v rdeče številke, čez dve leti je sledil prevzem večinskega deleža družbe s strani irsko-britanskega koncerna Waterford Wedgwood.
Po terorističnih napadih septembra 2001 v ZDA se je obseg izvoza zmanjšal in Rosenthal je spet posloval z izgubo. V okviru programa prestrukturiranja so v letih 2007 in 2008 zmanjšali število zaposlenih na 1350.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/rosenthal-v-stecaju.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Čet Maj 07, 2009 9:19 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

HEDGE TRANSPARENTNOST

/13/...označuje med drugim tudi javno objavljanje nagrad managerjev in upravljalcev, ki bi morala biti povezana z dobičkonostnostjo podjetja, kar se pri nas močno pogreša: Idea

Bruselj za večji nadzor in pregled nad nagradami menedžerjev
Evropska komisija je včeraj sprejela obsežen finančni paket predlogov za izboljšanje razmer na finančnih trgih.
Predlog direktive o upravljalcih alternativnih investicijskih skladov tako zajema upravljalce hedge skladov in skladov zasebnega kapitala, ki so konec leta 2008 skupaj upravljali že okoli 2000 milijard evrov premoženja. Izvzeti so tisti, ki upravljajo z manj kot 100 milijonov evrov premoženja v hedge skladih oziroma 500 milijoni v skladih zasebnega kapitala, ki ne predstavljajo sistemskega tveganja. Kljub temu bo direktiva zajela približno 30 odstotkov menedžerjev hedge skladov, ki upravljajo z 90 odstotki kapitala iz območja EU.
Nova direktiva prinaša naslednje zahteve:
* podatke o vseh menedžerjih in o skladih, s katerimi upravljajo, bo treba priglasiti pristojnim oblastem;
* strog nadzor nad depozitarji premoženja in ocenjevalci; upravljalci bodo morali redno poročati regulatorjem;
* od vodilnih se bo zahteval visok standard glede upravljanja s tveganjem in likvidnostjo;
* vzpostavila se bodo varovala za pošteno obravnavo profesionalnih investitorjev.
Skladom iz tretjih držav bo dostop na trg EU omogočen po triletnem prehodnem obdobju.
Komisija je prejela tudi dve priporočili - o osebnih prejemkih v sektorju finančnih storitev in o ureditvi prejemkov direktorjev delniških družb. Izpostavila je pomen dobrega in učinkovitega obvladovanja tveganja, saj je bilo do zdaj po besedah komisarja za notranji trg Charlija McCreevyja v uporabi preveč "perverznih spodbud", ki so le spodbujale preveliko tveganje za kratkoročne dobičke.
Tako morajo biti nagrade povezane z dolgoročno dobičkonosnostjo celotnega podjetja, pri tem tudi na poslovne izide, vendar je treba zadnje prilagoditi tveganjem in upoštevati strošek kapitala.
Ni dobro, če večino prejemkov predstavljajo bonusi, ne pa fiksna plača, poudarjajo v Bruslju in dodajajo, da bi bilo treba pri direktorjih določiti mejo glede odpravnin.
V najslabših primerih bi bile te prepovedane, ne bi pa smele biti višje od vsote osnovnih plač v obdobju dveh let.
Delničarji bi tudi morali imeti večji pregled nad prejemki vodilnih, neizvršni direktorji pa ne bi smeli imeti pravice do delniških opcij, da bi se tako izognili konfliktu interesov.

Večja varnost za male vlagatelje
* Povečala naj bi se tudi varnost malih vlagateljev, in sicer z boljšo dostopnostjo do pomembnih informacij.
* Tisti, ki prodajajo različne naložbene produkte, bi morali vlagatelje pošteno obravnavati in se osredotočiti predvsem na njihove potrebe, produkti pa bi morali biti opremljeni z boljšimi informacijami, da bi jih investitorji razumeli.
Trg teh produktov je po oceni komisije vreden okoli 8000 milijard evrov.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042263282
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Maj 09, 2009 7:47 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Čet Maj 07, 2009 9:47 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

REGRES

/13/...načeloma pripada vsem zaposlenim, nekomu izplačajo več nekomu manj, kar je odvisno tudi od panoge zaposlitve oz. kolektivne pogodbe, vsi komaj čakamo izplačila, pa najsi je to v enkratnem znesku ali obročnih zneskih, da si malo popravimo že luknjast družinski proračun: Laughing

Pravica je enaka za vse, izplačila različna
Izplačilo do konca junija, izjemoma do novembra Zaposlenim v javnem sektorju pripada 672 evrov regresa pri izplačilu aprilskih plač.
Za zasebni sektor znaša regres najmanj 686 evrov, nižji je v podjetjih z izgubo, kjer znaša 589,19 evra.
Oglejte si tabelo!
Zaposlenim v javnem sektorju pripada 672 evrov regresa pri izplačilu aprilskih plač
* Zaposlenim v javnem sektorju pripada 672 evrov regresa pri izplačilu aprilskih plač
* Pred oklepaji so zneski regresa za družbe, ki ne poslujejo z izgubo, v oklepajih zneski letnega regresa v družbah, ki so poslovale z izgubo. Za družbe, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih dejavnosti, veljata zneska po kolektivni pogodbi za zase Regres je pravica za delavca in obveznost za delodajalca, poudarjata generalni sekretar združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole in pravna svetovalka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Toš Zajšek. Zaposlenim v javnem sektorju pripada letos 672 evrov regresa pri izplačilu aprilskih plač. Za zasebni sektor znaša regres za leto 2009 najmanj 686 evrov, nižji je v podjetjih z izgubo v preteklem poslovnem letu, kjer ne sme biti nižji od minimalne plače, ki zdaj znaša 589,19 evra. Navzgor regres ni omejen! Regres za zasebni sektor na splošni ravni ureja kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračil stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust, ki so jo na državni ravni sklenili predstavniki delodajalcev in sindikatov, in kolektivne pogodbe za dejavnosti. Pri vseh zneskih, povezanih z regresom, govorimo o kosmatih, bruto izplačilih.
Na zakonodajni ravni regres kot pravico zaposlenih opredeljuje 131. člen zakona o delovnih razmerjih, ki pravico do regresa povezuje s pravico do dopusta na splošno določa:
»Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.«
Po pojasnilih Jožeta Smoleta pravica do regresa letos ne bo okrnjena izrecno zaradi krajšega delavnika, ki ga podjetja uvajajo zaradi krize, krizne okoliščine pa gotovo vplivajo na višino izplačil.

Zakon o delovnih razmerjih določa tudi roke, do katerih je delodajalec dolžan izplačati letni regres: najpozneje do 1. julija, zaradi nelikvidnosti delodajalca je mogoče s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določiti tudi poznejši rok izplačila, a najpozneje do 1. novembra.
»Poznamo tudi primere, da so družbe regres izplačale po 1. novembru, pred koncem leta, a so se tako dogovorili s sindikati, ker je imelo podjetje velike težave.
Kjer uprava dobro sodeluje s sindikati, je takšen dogovor mogoč, ne more pa biti takšen zamik pri izplačilu regresa pravilo,« pravi generalni sekretar slovenskega delodajalskega združenja Jože Smole.
Ponekod je regres že v denarnici Podjetja iz zasebnega sektorja pri datumu za izplačilo regresa ne bodo tako »enotna« kakor javni sektor: ponekod so ga izplačali že marca ali aprila, drugje se pripravljajo na majsko izplačilo, v številnih družbah bodo o znesku izplačila odločali junija in ga junija tudi izplačali, marsikje bodo izplačilo opravili v več obrokih.
Kolektivna pogodba dejavnosti za banke in hranilnice predvideva regres na ravni 80 odstotkov povprečne trimesečne plače na zaposlenega: »V NLB je bil regres za letni dopust za leto 2009 izplačan konec marca.« Članica mednarodnega koncerna delniška družba Danfoss Trata je regres zaposlenim izplačala aprila, po kosmatih 900 evrov na zaposlenega.
Na Gorenjskem v Merkurju so letos 24. aprila izplačali po 665 evrov, kakor določa kolektivna pogodba za njihovo dejavnost, ali bo pozneje sledil še drugi obrok, bo odvisno od poslovnih rezultatov in okoliščin poslovanja. »Regres za sodelavce, zaposlene v novomeški Krki, tovarni zdravil v Sloveniji letos znaša 992 evrov bruto, izplačali smo ga 24. aprila,« sporočajo iz Novega mesta.
V domžalskem Helisou regresa še niso izplačali: »V slovenskih proizvodnih družbah Skupine Helios bomo izplačali regres konec maja, bo pa bo za deset odstotkov nižji glede na izplačilo v lanskem letu, ko je v bruto vrednost v slovenskih proizvodnih podjetjih Skupine Helios znašala 947 evrov na zaposlenega, v Colorju 768 evrov.«
Tudi v Novartisovi farmacevtski družbi Lek bodo regres izplačali konec maja. O zneskih ne govorijo, povedo le: »Lahko rečemo, da samo v Sloveniji med družbami z višjimi izplačili.«
V celjski delniški družbo Kovintrade napovedujejo izplačilo za junij: »Znesek bo usklajen s kolektivno pogodbo dejavnosti, tako da bo znašal bruto 665 evrov na delavca.
Uprava kranjske delniške družbe Sava še ni odločala o letošnjem regresu, bržkone bo primerljiv z lanskim, ki je znašal 928,33 evra: »Višine in datuma izplačila regresa za leto 2009 še nimamo določenega.«
V borznoposredniški družbi Ilirija nameravajo regres izplačati junija in sicer toliko, kot določa kolektivna pogodba dejavnosti.
Janez Pezdirc iz Papirnice Radeče pravi, da so o regresu lani odločali in ga izplačali junija, in tudi letos o tem izplačilu ne bodo odločali prej: »Vprašanja o regresu so za zdaj za nas tako čisto prezgodnja.«

Regres tudi po obrokih
Jože Smole pričakuje, da se bo letos za obročno plačilo odločilo več družb kakor lani: »Posebno v družbah z delovno intenzivno dejavnostjo imajo veliko težav z zagotavljanem likvidnosti. Hudo poslabšanje plačilne discipline lahko sploh v manjših podjetjih zelo oteži izplačilo regresa.« V združenju delodajalcev predvidevajo tudi, da bo letos več družb kakor lani poskušalo odmakniti regres na november, ker, kakor pravi sogovornik, pričakujejo, da bodo dotlej izboljšala poslovanje, »tako bodo tudi različne obveznosti potiskala proti koncu leta«.
Pri tem sogovornik poudarja, da skoraj tretjina kolektivnih pogodb dejavnosti za leto 2009 predpisuje izplačilo regresa v višini minimalne plače 589,19 evra, kar kaže na krizne okoliščine.
»Pogodba za kmetijstvo na primer že določa dve vrednosti regresa, za podjetja brez izgube 715 evrov in za podjetja z izgubo na ravni minimalne bruto plače 589,19 evra.
Nižje in višje izplačilo je predvideno tudi v kolektivni pogodbi za tekstil, nekovine, gradbeno dejavnost, cestni potniški promet, pošto, komunalo ter obrt in podjetništvo,« opozarja Jože Smole.
http://www.delo.si/assets/media/picture/20090507/sz5_regres.jpg
http://www.delo.si/clanek/80395

STEKLARSKA NOVA & 70 €:

http://24ur.com/novice/gospodarstvo/stavkali-bodo-najmanj-pet-dni.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Maj 19, 2009 1:37 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Pet Maj 08, 2009 8:08 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

TOP 10

/13/...statistika je po svoje zelo varljiva, a tudi kot takšna le nekaj označuje in tokrat so v izboru najboljši delodajalci med malimi in srednjimi podjetji iz Srednje in Vzhodne Evrope: Laughing

Najboljši delodajalci v srednji in vzhodni evropi 2007/2008
Kateri delodajalci med malimi in srednjimi podjetji imajo najbolj zadovoljne kadre
V podjetju Hewitt Associates so izbor naredili z anketiranjem zaposlenih (v tistih podjetjih, ki so želela sodelovati), ali so zadovoljni in zavzeti. Podjetje za uvrstitev na lestvico 600 najboljšega delodajalca v srednji in vzhodni Evropi je moralo imeti vsaj 60 odstotkov zavzete delovne sile in dober rezultat usklajenosti mnenj na treh ravneh, in sicer vodstvo, menedžerji in zaposleni ter usklajenost strategije razvoja kadrov. 60 odstotkov skupne ocene predstavlja odstotek zavzete delovne sile, 40 odstotkov pa omenjena uskaljenost.

1. MICROSOFT (Slovenija)
Država: Slovenija
Dejavnost: IT
http://www.finance.si/galerije/1232/10/

2. 3M (Češka)
Država: Češka
Dejavnost: raznovrstne tehnologije in rešitve
http://www.finance.si/galerije/1232/9/

3. TELERIK
Država: Bolgarija
Dejavnost: IT
http://www.finance.si/galerije/1232/8/

4. HOFMANN PERSONALLEASING
Država: Avstrija
Dejavnost: poslovno svetovanje
http://www.finance.si/galerije/1232/7/

5. CISCO SYSTEMS (Poljska)
Država: Poljska
Dejavnost: IT / telekomunikacije
http://www.finance.si/galerije/1232/6/

6. DEBRECEN HEAT SUPLLY CLOSE COMPANY (Madžarska)
Država: Madžarska
Dejavnost: energetika
http://www.finance.si/galerije/1232/5/

7. AMERICAN EXPRESS POLJSKA
Država: Poljska
Dejavnost: finance
http://www.finance.si/galerije/1232/4/

8. AGROFIRMA SUMY-NASINNYA (Ukrajina)
Država: Ukrajina
Dejavnost: kmetijstvo
http://www.finance.si/galerije/1232/3/

9. CISCO SYSTEMS (Češka)
Država: Češka
Dejavnost: IT / telekomunikacije
http://www.finance.si/galerije/1232/2/

10. MICROSOFT (Slovaška)
Država: Slovaška
Dejavnost: IT
http://www.finance.si/galerije/1232/1/

***** ISKRENE ČESTITKE *****

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Pet Maj 08, 2009 8:28 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

RDEČI KRIŽ

/13/...danes je mednarodni dan Rdečega Križa, zato bi lahko vsak od nas naredil kaj dobrega za sočloveka in s tem pomagal tistim, ki tega ne zmorejo sami, pa četudi je to dobra, topla in prijazna beseda: Laughing

Danes mednarodni dan Rdečega križa

Danes je mednarodni dan Rdečega križa, saj je na ta dan bil rojen ustanovitelj tega mednarodnega gibanja, Švicar Henry Dunant. Slednji je bil skupaj s Fredericom Passyjem tudi prvi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1901. Ta dan bo z raznimi prireditvami po Sloveniji obeležil tudi Rdeči križ Slovenije (RKS).
Rdeči križ je največja humanitarna organizacija na svetu, ki združuje 183 nacionalnih združenj, letno pa pomaga več kot 100 milijonom ljudi. Organizacija, ki ima sedež v Ženevi, deluje po sedmih temeljnih načelih. To so humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost.
Nastanek Rdečega križa izvira iz poučevanja laikov nudenja prve pomoči, ki je eno od temeljnih poslanstev RK. Junija 1859 je namreč v Solferinu v Severni Italiji po hudi bitki obležalo 40.000 hudo ranjenih ali umrlih vojakov. Povsem naključno se je v bližini bojišča znašel tudi Henry Dunant, poslovnež iz Ženeve, ki ni mogel verjeti, da je prizor pred njegovimi očmi resničen. Hudo ranjeni vojaki so ležali vsepovsod in trpeče čakali na smrt. To je bil zadosten razlog, da je dal pobudo za ustanovitev organizirane pomoči ranjencem, danes bi jo lahko poimenovali prva pomoč. Posledica Dunantovih prizadevanj je bil tudi podpis prve ženevske konvencije leta 1864, ki je zaščitila sanitetno osebje in vojaške kurate. http://www.vecer.com/clanek2009050805431131

AKCIJA LEPO JE DELITI

* V akcijo se je do 8. maja 2009 vključilo 21.280 darovalcev in prispevalo 492.281,00 €. S temi sredstvi lahko zagotovimo 32.818 dodatnih prehranskih paketov! Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo!
* V akcijo se je do 19. maja 2009 vključilo 21.690 darovalcev in prispevalo 517.265,00 €. S temi sredstvi lahko zagotovimo 34.484 dodatnih prehranskih paketov! Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo!
* V akcijo se je do 29. maja 2009 vključilo 21.918 darovalcev in prispevalo 522.502,00 €. S temi sredstvi lahko zagotovimo 34.833 dodatnih prehranskih paketov! Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo!
* V akcijo se je do 4. junija 2009 vključilo 22.031 darovalcev in prispevalo 524.898,00 €. S temi sredstvi lahko zagotovimo 34.993 dodatnih prehranskih paketov! Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo!
* V akcijo se je do 18. junija 2009 vključilo 22.204 darovalcev in prispevalo 533.219,00 €. S temi sredstvi lahko zagotovimo 35.547 dodatnih prehranskih paketov! Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo!
* V akcijo se je do 2. julija 2009 vključilo 22.323 darovalcev in prispevalo 537.922,00 €. S temi sredstvi lahko zagotovimo 35.861 dodatnih prehranskih paketov! Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo!
* V akcijo se je do 10. septembra 2009 vključilo 22.635 darovalcev in prispevalo 563.210,00 €. S temi sredstvi lahko zagotovimo 37.547 dodatnih prehranskih paketov!
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo! V Sloveniji znamo deliti z ljudmi, ki imajo manj. Med nami je kar 132.000 družin in posameznikov, ki potrebujejo našo pomoč. Zato želimo v okviru letošnje akcije, katere slogan je "Lepo je deliti", zbrati čim več sredstev za nakup dodatnih prehranskih paketov. Rdečemu križu Slovenije je v lanskem letu uspelo razdeliti kar 1.448 ton hrane in 33.934 prehranskih paketov družinam in posameznikom iz socialno šibkih sredin. V zaostrenih socialnih razmerah jih letos potrebujemo še več. Prepričani smo, da bomo skupaj z vami tudi tokrat uspešni. Vabimo vas, da podprete akcijo Rdečega križa Slovenije "Lepo je deliti" in namenite vašo solidarnost ljudem v stiski.
Že s prispevkom 15 EUR boste omogočili nakup enega prehranskega paketa! Svoj prispevek lahko nakažete:
* s plačilnim nalogom BN 02, ki ste ga prejeli po pošti,
* preko spletnega nakazila s plačilnim nalogom BN 02, na račun 03100 - 1111112208, sklic oziroma referenca 11 - 989916 (povezave do spletnih bank najdete spodaj),
* tako, da pošljete SMS z besedo SKUPAJ na 1919 ali
* pa vpišite svoje podatke v polja spodaj in poslali vam bomo plačilni nalog. Pošta Slovenije in banke ne bodo zaračunavale provizije.
Hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi boste delili.

ZIDAK DOBRE VOLJE

1999 je bila novost zabavno glasbena oddaja z neposrednim TV prenosom Zidak dobre volje in izvedba nove akcije Rt mladosti. Izdali smo novo zgoščenko in kaseto s slovenskimi glasbeniki Moč glasbe - moč humanosti. Nadaljevali smo z akcijo Nikoli sami in s prodajo božično-novoletnih voščilnic ter ponovno izvedli avkcijo umetniških slik. V oddaji Zidak dobre volje na RTV Slovenije so zbrali 7.993.000 tolarjev oziroma 33.354,19 €.

TEDEN RDEČEGA KRIŽA

Teden Rdečega križa Slovenije vsako leto poteka od 8. - 15. maja! Po vsej Sloveniji se bodo v tem tednu vrstile številne aktivnosti, predvsem: Prodaja doplačilnih znamk in vozovnic na vseh Poslovnih enotah Pošte Slovenija ter vseh železniških in avtobusnih postajah v Sloveniji, V 56 Območnih združenjih Rdečega križa pa:
- sprejemi mladih članov Rdečega križa,
- podeljevanja priznanj zaslužnim prostovoljcem,
- organiziranje srečanj starostnikov,
- humanitarne prireditve in razstave,
- dnevi odprtih vrat,
- postavitev stojnic z meritvami krvnega sladkorja, holesterola in tlaka, - prikazi dejavnosti idr..,
V letošnjem letu v Tednu RdečEga križa Slovenije obeležujemo tudi naslednje pomembne obletnice:
* 150. obletnica Bitke pri Solferinu - Rojstvu ideje o Rdečem križu,
* 90. obletnica ustanovitve Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca,
* 60. obletnica sprejema Ženevskih konvencij.
http://www.rks.si/

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE dr. Danilo Türk

V četrtek, 14.05.2009, je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk sprejel delegacijo Rdečega križa Slovenije, v kateri so bili predsednik RKS Franc Košir, generalni sekretar RKS Janez Pezelj in strokovni sodelavci RKS Mateja Lamovšek, Jožica Zajc in Boris Plavšič.
V uvodnem pozdravu je predsednik Republike poudaril pomen in vlogo Mednarodnega gibanja Rdečega križa, Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) ter dolgoletno tradicijo Rdečega križa Slovenije. Opozoril je na zaostrene razmere, v katerih si prizadeva, da bi v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami pomagal pri zagotavljanju nujno potrebne pomoči za družine in posameznike, ki so ostali brez zaposlitve. Rdečemu križu Slovenije se je za dosedanja prizadevanja zahvalil. Vso podporo je izrekel tako letošnji akciji Lepo je deliti, kakor tudi lanskoletni akciji Peljimo jih na morje ter gradnji novega hotela v MZL RKS Debeli rtič. Poudaril je tudi pomen Tedna Rdečega križa, ki pomembno prispeva k krepitvi vrednot kot so solidarnost in pomoč ljudem v stiski. V prijetnem pogovoru sta predsednik in generalni sekretar RKS predsedniku Republike zahvalila za vso pomoč in podporo ter ga seznanila z aktualnimi razmerami, ki vplivajo na izvajanje programov Rdečega križa Slovenije. Strokovni sodelavci RKS pa so predsednika Republike podrobneje seznanili z namensko porabo sredstev zbranih v Tednu RK in dosedaj izvedenih mednarodnih projektih. http://www.rks.si/

MODRA ZASTAVA

Modra zastava v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič
Na predlog Nacionalne komisije za Modro zastavo ter na osnovi odločitve mednarodne žirije za Modro zastavo je v letošnjem letu to pomembno mednarodno okoljsko priznanje prejelo osem slovenskih kandidatov, med njimi tudi Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič. Posebej velja omeniti, da je društvo DOVES od začetka izvajanja programa pa do danes podelilo 100 Modrih zastav in preko 30 individualnih Modrih zastav. Na kopališču Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega križa Slovenije Debeli rtič bo v letošnjem letu že četrtič zapored plapolala Modra zastava. Svečana podelitev Modrih zastav v okviru Okoljskega dne je potekala v soboto, 16. maja 2009, na sejmu Internautika v Marini Portorož.
V letošnjem letu sta bili svečano predani tudi dve jubilejni priznanji: Marini Portorož za 15. modro zastavo in Marini Izola za 10. modro zastavo. Kopališče MZL RKS Debeli rtič odpira svoja vrata v ponedeljek, 1. junija 2009. Vabimo vas v oazo miru, neokrnjene narave, čistega morja, zraka in sonca. Vabimo vas na najlepši del slovenske obale!
http://www.rks.si/

DAN KRVODAJALCEV

/13/...vsi krvodajalci in tisti, ki boste to šele postali, vabljeni na današnji odvzem ob svečanem dnevu:

Danes dan slovenskih krvodajalcev
V letošnjem letu mineva 64 let odkar so bile v Sloveniji konzervirane prve steklenice krvi. Ta prelomni dogodek je postal povod za vsakoletni dan slovenskih krvodajalcev. Od takrat pa vse do danes je že več kot štiri milijone krvodajalk in krvodajalcev darovalo več kot milijon in pol litrov krvi. Prva krvodajalska akcija pod pokroviteljstvom Rdečega križa Slovenije (RKS) je bila 9. marca 1953 v Zagorju, na pobudo občine Zagorje, Rdečega križa Zagorje in sindikatov.
Prve tovrstne krvodajalske akcije se je udeležilo devet rudarjev, v naslednjih dneh pa je kri darovalo preko 900 ljudi. Krvodajalstvo lahko označimo kot najbolj množično solidarnostno dejavnost v Sloveniji, saj 97.000 krvodajalcev letno sodeluje v več kot 1150 krvodajalskih akcijah. Uspehi pri organiziranju krvodajalskih akcij Slovenijo uvrščajo v sam evropski vrh. RKS in Zavod RS za transfuzijsko medicino s transfuzijskimi službami, s pomočjo tisoče krvodajalk in krvodajalcev na krvodajalskih akcijah zagotovijo vse potrebne količine krvi za potrebe slovenskega zdravstva, to pa je več kot 42.000 litrov krvi.
http://www.vecer.com/clanek2009060405438969

PELJIMO JIH NA MORJE

*** Z lankoletno akcijo nam je z vašo pomočjo uspelo na morje odpeljati skupno 847 otrok in 165 starejših iz socialno šibkih okolij. To je kar 20 avtobusov! Najlepša hvala za izkazano dobrosrčnost in zaupanje! Tudi letos lahko vsi skupaj otrokom in starejšim v socialni stiski ponudimo možnost okusiti brezskrbnost letovanja na morju. Dokažimo, da nam ni vseeno. Omogočimo otrokom in starejšim iz socialno šibkih okolij nepozabne morske počitnice v letoviščih Rdečega križa Debeli rtič in Punat na Krku.
Vnaprej hvala za vašo solidarnost in pomoč, v imenu vseh, ki jih bomo peljali na morje.
* V letošnji akciji "Peljimo jih na morje" smo s pomočjo 6.352 darovalcev do 22. 7. 2009 zbrali že 123.659,99. EU Najlepša hvala za izkazano dobrosrčnost in zaupanje!
* V letošnjo akcijo "Peljimo jih na morje", se je do 10.9.2009 vključilo 7.434 darovalcev in prispevalo 154.098,00 €. Najlepša hvala za izkazano dobrosrčnost in zaupanje.

HIMNA

Anika Horvat in Slavko Ivančič za akcijo Lepo je deliti
Petek, 3. julij 2009 V podporo vseslovenski humanitarni akciji Rdečega križa Slovenije za nakup prehranskih paketov "Lepo je deliti" je nastala tudi istoimenska skladba - himna "Lepo je deliti", ki s svojo sporočilnostjo spodbuja tudi vse oblike dobrodelnosti drugih organizacij ali posameznikov.
Avtorja Marino Legovič in Igor Pirkovič sta k sodelovanju povabila priznana primorska izvajalca Aniko Horvat in Slavka Ivančiča, ki sta se z veseljem odzvala. Upamo, da bo tako tudi glasba iz poslušalcev izvabila solidarnost in zavezanost za pomoč tistim, ki so se znašli v stiski.
http://www.rks.si/docs/Teden_Rdecega_kriza_Slovenije_/Lepo_je_deliti-Anika_in_Slavko.mp3
*** »Lepo je deliti« postala popevka tedna Radia Maribor Torek, 21. julij 2009 V podporo akciji Rdečega križa Slovenije Lepo je deliti je nastala pesem z istim imenom. Avtorja Marino Legovič in Igor Pirkovič sta k sodelovanju povabila priznana primorska izvajalca Aniko Horvat in Slavka Ivančiča. Upamo, da bo tako tudi glasba iz poslušalcev izvabila solidarnost in zavezanost za pomoč tistim, ki so se znašli v stiski. Popevka "Lepo je deliti", ki jo izvajata Slavko Ivančič in Anika Horvat, je na podlagi izbora poslušalcev postala popevka tedna na Radiu Maribor.
Popevko bomo slišali tudi na dobrodelnem koncertu Rdečega križa Slovenije "Zlati izbor slovenske popevke ", ki bo kot zaključek vseslovenskih akcij "Lepo je deliti" in "Peljimo jih na morje" potekal v soboto, 26.9.2009, v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

KUHINJA

Izolski Rdeči križ lani razdelil 18 ton hrane, želijo si javno kuhinjo
V izolskem območnem združenju Rdečega križa (RK) so lani razdelili prek 18 ton hrane Po humanitarne pakete hrane je prišlo okrog 1500 ljudi oziroma za četrtino več kakor pretekla leta. Nekdaj industrijska in delavska Izola je med tremi obalnimi občinami socialno najbolj ogrožena, opozarja predsednik območnega združenja RK Izola Vlado Ostrouška. Poleg hrane iz intervencijskih zalog so med socialno ogrožene občane na izolskem Rdečem križu razdelili še vladne pakete in živila, ki so jih zbrali iz lastnih sredstev ali z donacijami. Po paketih hrane povprašujejo predvsem brezposelni in ljudje brez denarnih prejemkov. Povpraševanje se je zlasti povečalo od septembra lani, ko so začeli po pomoč prihajati tisti brezposelni, ki niso več upravičeni do sredstev zavoda za zaposlovanje, še opažajo na RK Izola. S stisko se ne srečujejo le brezposelni, temveč tudi upokojenci, ki so nekdaj delali v velikih izolskih proizvodnih obratih Delamarisu, Mehanu, Drogi in Ladjedelnici, opozarja Ostrouška. "Pred 40 leti je bilo v Izoli zaposlenih 7.000 delavcev. Ti so zdaj upokojeni in večina jih živi s skromnimi pokojninami," pojasnjuje. Velika večina od 4.600 upokojencev, kolikor jih po besedah Ostrouške živi v Izoli, se preživlja z manj kot 420 evri na mesec. Vsem Izolanom, ki si dnevno težko privoščijo topel obrok, želijo v izolskem Rdečem križu priskočiti na pomoč z odprtjem javne kuhinje. Hrano, ki bi jo zbirali iz kuhinj v bližnjih hotelih, šolah, vrtcih ali iz doma upokojencev, bi v primernem prostoru enkrat dnevno razdeljevali pomoči potrebnim. "Zamisel je v glavah rešena, gre le za to, kako jo izpeljati v praksi," poudarja Ostrouška. Za uresničitev ideje potrebujejo podporo občine, ki bi poskrbela za logistiko oziroma za prevzem in transport hrane, pojasnjuje. Prostora, kjer bi hrano delili, je po njegovih navedbah dovolj. Kot še pravi, bi bil uspeh že, če bi za začetek dnevni topel obrok zagotovili do 30 ljudem. Z občinsko upravo se bodo predvidoma sestali po novem letu. Z občine Izola so sicer pojasnili, da so ideji načeloma naklonjeni in da jo bodo, kolikor bo v njihovih močeh, podprli.
http://www.primorska.info/novice/6545/izolski_rdeci_kriz_lani_razdelil_18_ton_hrane_zelijo_si_javno_kuhinjo

KARITAS

/13/...tudi pri učencih se poznajo krizne razmere, saj se je akcija za šolske potrebščine že začela, prav tako je že prišla vsakoletna nova položnica: Laughing

*** Anja obiskuje 2.razred. Pred dvema letoma je mama hudo zbolela za hudo boleznijo. Njihovo življenje se je zelo spremenilo. Vožnja v bolnišnico, na terapijo in hude preizkušnje. Vesela in razigrana mama je postala žalostna in zamišljena. V začetku lata je oče izgubil službo in duševni stiski se je pridružila še materialna. Kako bodo plačevali prevoze v bolnišnico, kako bodo Anji kupili vse, kar rabi za šolo, kako...? Pa še v glasbeno šolo hodi, rada igra flavto...Oče pravo, da se bo treba vsemu temu odpovedati, saj nimajo denarja niti za nakup zvezkov. Ko je Anja prišla na Karitas po hrano, so se iz male deklice vsula vprašanja. Ali bo dobila šolske potrebščine, večjo torbo, pa nove copate bi potrebovala, pa... Anja iz zgornje zgodbe bo potrebovala več kot 200€ za šolske potrebščine za septembrski korak v 3.razred.

POMAGAJMO OTROKOM V STISKI

Spoštovani!
Šolsko leto se končuje, vendar je veliko staršev z mislimi in skrbmi že v prihodnjem šolskem letu. Otroci so prinesli domov podrobne sezname in na njih je zapisano, kaj je potrebno kupiti do septembra. Zbiramo šolske potrebščine za 6500 otrok Na Karitas bomo ob vaši podpori med poletjem pomagali številnim družinam pri nakupu šolskih potrebščin. Stroški za nakup šolskih potrebščin so zelo veliko dodatno breme, ki ga mnogi ne zmorejo. Kljub določenim oblikam državne pomoči se morajo mnogi starši v ta namen zadolževati. Še posebej so pred veliko preizkušnjo velike družine, družine z enim staršem, ki so brezposelni ali v drugih hudih stiskah. Z vašo pomočjo za prihodnost otrok Otroci ne zbirajo staršev, kraja, časa in okoliščin svojega rojstva. Rodijo se in živijo v različnih okoliščinah, na katere nimajo vpliva. Vsi otroci pa želijo imeti enake možnosti, kot njihovi sovrstniki. Želijo pridobivati znanje in izkušnje, ki jim bodo v prihodnosti pomagale dostojno in ustvarjalno živeti. Vendar to ni mogoče brez osnovnih pripomočkov, kot so šolske potrebščine. Veseli smo, da lahko z vašo pomočjo pomagamo otrokom. Tudi latos vas prosimo za podporo. Vsak, še tako majhen dar je prispevek za lepšo prihodnost številnih otrok. Hvala! Škof dr.Marjan Turnšek predsednik Slovenske Karitas Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: 02140-0015556761, SKLIC: 3620, Namen: Otroci nas potrebujejo www.karitas.si

POKLONI ZVEZEK

Spoštovani ravnatelj in učitelji!
Na Slovenski Karitas vas vabimo k podpori in sodelovanju v akciji Pokloni zvezek. Želimo zbrati čim več zvezkov za socialno ogrožene otroke in z vašo pomočjo osnovnošolce spodbuditi k solidarnosti s sovrstniki. Otroke in njihove starše prosimo, da poklonijo nov, velik, črtan zvezek za osnovnošolce, ki tudi v Sloveniji potrebujejo pomoč. Želimo zbrati vsaj po tri zvezke za več kot 6500 otrok, ki jim Karitas vsako leto pomaga s šolskimi potrebščinami. Akcijo je mogoče izvesti v vseh triadah. Otroci lahko na zadnjo stran razglednice, ki jo bodo odnesli domov, zapišejo misel, pozdrav. za skritega prijatelja, ki bo zvezek prejel. Razglednico naj vložijo v darovani zvezek. Misli lahko tudi skupaj preberete pred celim razredom. Zbrane zvezke bodo šole lahko predale bližnji lokalni Karitas. Akcija zbiranja zvezkov bo potekala do konca šolskega leta. Na naši spletni strani na naslovu www.karitas.si/zvezek bomo objavljali število zvezkov zbranih po posameznih osnovnih šolah. Prav tako bomo objavljali najizvirnejše in zanimive misli otrok, ki nam jih boste lahko posredovali na našo elektronsko pošto. Zbrane zvezke lahko kadarkoli do meseca avgusta oddate na najbližji škofjski Karitas!
http://www.karitas.si/pomagajmo/index.php
http://www.karitas.si/pomagajmo/prostovoljstvo.php

RABLJEN MATERIAL IN UPORABNI PREDMETI

Če želite ljudem v stiski podariti uporaben predmet, pohištvo ali obleko, se po telefonu obrnite na najbljižjo škofijsko karitas. Na Karitas se obrača veliko ljudi, ki potrebujejo uporaben rabljen gospodinjski aparat, pohišvo,...
Na forumu
MATERIALNA POMOČ so tudi objavljene potrebe, ki so jih izrazili posamezniki. Karitas ne skladišči uporabnih predmetov, ampak samo posreduje podatke o ljudeh, ki so izrazili tovrstno potrebo. Prosimo Vas, da ne poklanjate naprav ali pohištva, ki so potrebni popravila, kajti prejemniki običajno nimajo sredstev za kakršnokoli popravilo.
RABLJENA OBLAČILA
Karitas zbira rabljena oblačila glede na potrebe (letni časi).
Prosimo Vas, da oblačila operete (čistilnica ni potrebna). Izberite samo tista oblačila, ki bi jih tudi sami še oblekli v javnosti, pa jih iz različnih razlogov ne morete. Enako velja za obutev. Oblačila lahko oddate na najbližjo župnijsko ali škofijsko karitas. Prosimo, da predhodno preverite, če taka oblačila potrebujejo. Za območje Ljubljane se lahko obrnete neposredno na Skladišče Škofijske karitas na Hudovernikovi 6, tel: 01/232-79-74. Hvala!
Center za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem.
Prostovoljstvo obsega spremljanje in druženje z zasvojenci in njihovimi svojci, motiviranje za spremembo njihovega dosedanjega načina življenja - za življenje brez droge, udeleževanje pri aktivnostih Celodnevnega pripravljalnega centra(delo s starši, izleti?), opravljanje dežurstev (SOS telefon?), sodelovanje pri preventivnih akcijah za mlade. Časovna opredelitev dela je približno 3-5 ur tedensko, oziroma glede na dogovor. Posebnih pogojev za vključitev v projekt ni, vendar pa morajo imeti prostovoljci razčiščen odnos do droge in sami ne smejo imeti težav zaradi uživanja ilegalnih ali legalnih drog. Kontakt: Helena Potocnik, vsak delovni dan med 12.in 16. uro, na tel.: 01 548 03 63, 051 339 725 Termin: 3-5 ur tedensko oziroma po dogovoru. Lokacija: Ljubljana, Litijska cesta 24

Letovanje
Letovanje otrok- BISEROV in družin v Portorožu
Otroci iz socialno ogroženih družin vsako leto letujejo z Karitas na morju. Potrebujemo animatorje, ki bi želeli svoj čas posvetiti tem otrokom in se skupaj z njimi družiti in jim pomagati, da se bodo počutili čimbolj sprejete. Z letovanje družin želimo socialno ogroženim družinam omogočiti, da preživijo prijeten teden na morju daleč od njihovih resnih težav. Naloga prostovoljcev je, da pomagajo pri izvedbi letovanja in da dve uri na dan animirajo otroke. Kontaktna oseba: Helena Zevnik, tel.:01/ 4320207 Termin: Julij in Avgust ter trije vikendi med letom. Lokacija: Portorož Popoldan na cesti V Domu Karitas na Cesti že četrto leto poteka program POPOLDAN NA CESTI.
Program je namenjen vsem otrokom, ki si želijo koristno porabiti svoj prosti čas in združiti šolsko delo s prijetnim druženjem z vrstniki, zlasti tistim, ki potrebujejo učno pomoč, poleg tega pa organiziramo tudi razne družabne igre, delavnice in izlete. Tako je program razdeljen na dva dela, v prvem delu potekajo športne in družabne igre ali ustvarjalne delavnice, v drugem delu pa učna pomoč, ko prostovoljec otroku pomaga pri učenju. V poletnem času pa organiziramo enotedenski tabor ali letovanje.
V preteklem šolskem letu smo s takim programom začeli tudi v Pivki z naslovom "POPOLDNE V PIVKO". Program se odvija v popoldanskem času. Zelo dobro sodelujemo z osnovnimi šolami v Dobravljah, Ajdovščini in Pivki ter s srednjimi šolami od koder prihajajo prostovoljci. Program koordinira Klementina Bajec , pod mentorstvom Bogdana Žorža. Kontaktna oseba: Klementina Bajec , tel.:05/ 364 79 64, klementina.bajec@gmail.com Termin: Med tednom popoldan, med počitnicami enotedenski tabori Lokacija: Dom Karitas, Cesta 98, 5270 Ajdovščina, Pivka

Programi za gluhe in naglušne
Programi vključujejo tabore in vikende za gluhe, naglušne in sličeče. Program taborov je predvsem vzgojni s poudarkom na vrednotah, spremljajo ga ustvarjalne delavnice, športne dejavnosti, skavtske igre, vključevanje udeležencev v dnevne aktivnosti ipd. Osnovni cilj vseh programov je druženje gluhih, naglušnih in sličečih med seboj, sprejemanje drugačnosti in prizadevanje za integracijo gluhih in naglušnih v okolje, saj so zaradi svoje prizadetosti v veliki meri prikrajšani za verbalno-socialno komunikacijo. Kontaktni osebi: pater Bogdan Knavs, tel 01/4392130 Termin: v poletnih mesecih (ponavadi julija)

Tabori za slepo in slabovidno mladino
Vsako leto se na različnih krajih odvijata dva tabora, zimski in poletni, ki sta namenjena tistim slepim in slabovidnim, ki nimajo drugih možnosti preživljanja počitnic. Program obeh taborov je zasnovan tako, da odgovarja na telesne, duševne, socialne in duhovne potrebe človeka in ga tako celostno nagovarja. Izvaja se na način, ki spodbuja aktivno sodelovanje udeležencev pri njegovi izvedbi, omogoča integracijo v okolje ter odkrivanje njihovih lastnih sposobnosti in zmožnosti. Izvrstna priložnost za osebno rast tako za slepe in slabovidne udeležence, ki se med seboj spodbujajo in se vsak po svojih močeh trudijo za večjo samostojnost, kot za njihove spremljevalce, ki na taborih dobijo konkretne odgovore na številna vprašanja o spremljanju slepih in slabovidnih ter o komuniciranju z njimi. Kontaktni osebi: Primož Ogrin, Boštjan Štefanič, tel 01/4392130 Termin: zimski tabor 2006 (17.2.-24.2.), poletni tabor 2006 (7.7.-14.7.) Tajništvo Slovenske karitas
Mladi prostovoljci pomagajo pri zlaganju plakatov in drugih materialov ob dobrodelnih akcijah, vnašanju podatke iz različnih anket, pomagajo pri oblikovanju spletnih strani in publikacij, sprejemajo telefonske klice, pomagajo pri izvedbi preventivnih akcijah in pri pripravi predstavitev na Študentski areni, Stični in drugih prireditvah. Kontaktna oseba: Peter Tomažič, tel.:01/ 300 59 61 Termin: Občasno in intenzivno zadnja dva tedna v novembru v času Tedna Karitas. Lokacija: Ljubljana

NEURJA

/13/...ob katastrofalnih posledicah na objektih, posevkih, avtomobilih, še niso bili opravljene cenitve, vseeno pa bodo segali stroški popravila in preprečevanja v desetine mio €:
Pomoč za prizade v neurjih
Četrtek, 18. junij 2009 Rdeči križ Slovenije prosi in poziva vse, ki želijo pomagati prizadetim ob nedavnih neurjih, ki so pustošila v nekaterih predelih Slovenije, da svoj prispevek nakažejo na: TRR 03100-1111122296, sklic 00-937013, s pripisom "Neurja 2009"
ISKRENA HVALA VSEM DAROVALCEM!
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Jan 04, 2010 5:38 pm; skupaj popravljeno 17 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Pet Maj 08, 2009 9:33 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

INFOND HOLDING d.d.

/13/...na današnji skupščini so bili mali delničarji, kot že tolikokrat doslej, izigrani in tako se samo ponavlja zgoba o dosegu 90% lastništva, da bi jih kasneje po milostni denarni odpravnini iztisnili iz družbe:

Mali delničarji negodovali
Delničarji Infond Holdinga so z veliko večino podprli sklep o dokapitalizaciji družbe. Nezadovoljni pa so z odločitvami, ki bodo s Šrotom povezanim družbam omogočile še močnejši položaj v družbi. Iz 24UR: Šrot še povečal delež Mali delničarji so izrazili negodovanje nad odločitvami, ki bodo s Šrotom povezanim družbam omogočile še močnejši položaj in po mnenju nekaterih medijev celo iztisnitev malih delničarjev in verjetno pripojitev k Pivovarni Laško. Kar osem jih je že napovedalo izpodbojne tožbe, trije med njimi celo zoper vse sklepe skupščine. Delničarji Infond Holdinga so na današnji skupščini, na kateri je bilo prisotnega 79 odstotkov kapitala, po pričakovanju podprli vse predloge, tudi tista o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe zaradi pokrivanja izgube in o hkratni dokapitalizaciji s stvarnimi vložki Centra Naložbe, s čimer bo največji delničar še okrepil lastniški delež v družbi. Kot je vodstvo družbe objavilo na spletnih straneh Infond Holdinga, so lastniki mariborske finančne družbe, med katerimi je z 71 odstotki daleč največji družba Center Naložbe, odločili, da osnovni kapital Infond Holdinga z nekaj več kot 84 milijonov evrov znižajo na okoli 54 milijonov evrov, z omenjeno razliko pa bodo pokrili izgubo. Družba namreč za kritje izgube glede na poslovno poročilo o preteklem letu nima na voljo niti kapitalskih rezerv niti prenesenega ali čistega dobička, saj je bil ta denar že porabljen za kritje večjega dela izgube, ki je lani znašala skoraj 82 milijonov evrov. Delničarji so nato z veliko večino podprli tudi sklep o dokapitalizaciji družbe s stvarnimi vložki za največ 64,995 milijona evrov na skoraj 120 milijonov evrov, za kar bo družba izdala 20.154.302 novih kosovnih delnic. Stvarne vložke bodo predstavljale terjatve Centra Naložb v prej omenjeni višini, ki so nastale na podlagi sklenjenih posojil Infond Holdingu. S tem bo Center Naložbe, ki je preko povezanih podjetij v lasti prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota, še dodatno okrepil svoj lastniški delež v Infond Holdingu, največjem lastniku Pivovarne Laško. Na skupščini so direktorju in nadzornemu svetu družbe podelili razrešnico za delo v preteklem letu. Mali delničarji so izrazili negodovanje nad odločitvami, ki bodo s Šrotom povezanim družbam omogočile še močnejši položaj in po mnenju nekaterih medijev celo iztisnitev malih delničarjev in verjetno pripojitev k Pivovarni Laško. Kar osem jih že napovedalo izpodbojne tožbe, trije med njimi celo zoper vse sklepe skupščine. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je izpodbojne tožbe napovedalo že dan pred skupščino, ki ji med drugim očita tudi to, da je bila sklicana na hitro z namenom, da se mali delničarji ne bi mogli organizirati. To po njihovem kaže na aroganco uprave in nadzornega sveta in na podcenjevanje delničarjev. Kot so zapisali, uprava in nadzorni svet Infonda v poslovanju nista sledila ciljem družbe, za katere je bila ta ustanovljena, pač pa cilju prevzema večinskega deleža družbe s strani Centra Naložb in družbenikov družbe Center Naložbe, da se za vsako ceno pridobi večina v družbah skupine Pivovarna Laško. V VZMD še dodajajo, da pokrivanje izgube z zmanjšanjem kapitala družbe ni odraz dobrega gospodarjenja, še posebej, ker do tega sploh ne bi prišlo, če ne bi družbe zlorabili za koristi Centra Naložbe in njenih lastnikov oziroma če ne bi bila družba vzvod za doseganje ciljev lastniškega obvladovanja Pivovarne Laško.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/mali-delnicarji-negodovali.html INFOND HOLDING - VZMD ostro na skupščini in učinkovito v Državnem zboru RS Burne skupščine Infond Holding, d.d., se je kot predstavnik VZMD v Mariboru udeležil pionir in starosta prizadevanj za pravice malih delničarjev g. Harald Karner, ki je po pooblastilu VZMD - kot je bilo že včeraj najavljeno - napovedal tudi izpodbojne tožbe. Sledi zgovorno poročilo in opažanja aktivne udeležbe g. Haralda Karnerja. Dodajamo pa tudi prispevek VZMD TV iz Državnega zbora (DZ), kjer je danes Odbor za gospodarstvo odločal o izjemno pomembnih določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C), pri čemer je Odbor DZ povzel in sprejel vse predloge, ki jih je podal VZMD v zvezi z ZGD-1C, vključno z dodatnim predlogom amandmaja, ki uvaja ničnost skupščin, sklicanih neupoštevaje zakonski rok, kakor v primeru današnje skupščine Infond Holdinga. Predsednik VZMD, ki je sočasno s sporno skupščino aktivno sodeloval na seji Odbora DZ, je takšen razplet ocenil kot prelomen uspeh ter rezultat intenzivnih pogovorov s predstavniki Vlade, DZ in Poslanskih skupin v DZ. -
08.05.2009 SPREJETI PREDLOGI VZMD NA ODBORU ZA GOSPODARSTVO: TV VZMD:
http://www.youtube.com/watch?v=CHHi8R6zdsI

Podpisani Harald Karner v vlogi zastopnika VZMD, ki se je po pooblastilu udeležil skupščine delničarjev družbe Infond Holding, d.d., podajam naslednje poročilo in opažanja: Skupščina je bila brez razloga sklicana v prekratkem času. Podane obrazložitve na skupščini nakazujejo na krizno situacijo v družbi. Naprimer: pogoj za podaljšanje bančnih posojil - kot da se to ni vedelo prej. Nikjer ni določen najzgodnješi termin za izdelavo revidiranega letnega poročila. Zakaj se ga ni pripravilo prej, če se zaradi bank tako mudi. Zaključiti je, da se je pač moralo najti opravičilo. Uprava družba je mnenja, da so uspešno poslovali in da je prevrednotenje vrednosti nekaterih naložb prišlo nepričakovano.
Ne priznava, da je izguba posledica prevelikega finančnega vzvoda, saj je razmerje kapitala proti dolgovom sedaj 1 proti 8. V taki situaciji celo majhen padec vrednosti posamenih naložb povzroči velik padec vrednosti neto aktive. Uprava družbe ne priznava vpliva prevzemnih aktivnosti na rezultat družbe. Dvakratni vzvod, dvonivojski, za pridobitev večine v Pivovarni Laško, d.d., je razlog za velike zadolžitve s fiksno obremenitvijo stroškov, ob istočasnem padcu prihodkov od naložb.
Tako smo mali delničarji zaman argumentirano dokazovali, da je bil pri poslovanju družbe cilj zadovoljiti večinskega lastnika, ne glede na posledice in oškodovanje malih delničarjev. Predlagam, da preučimo letno poročilo, priznam, da ga v celoti, zaradi časovne stiske, nisem prebral, posebej v točkah, ki bi se morale nanašati na vpliv odvisnih in obvladujočih družb na poslovanje te družbe.
Namesto razkritij s tega področja, je uprava razlagala, da ni razlogov, v dejanskem statusu, da bi se izdelalo konsolidirano poročilo. Kot da je družba neodvisna?! Od kod torej dolgovi do lastnika - vsi stvarni vložki, ki naj bi jih po 4. točki dnevnega reda vložil večinski lastnik v povečani kapital, naj bi prišli iz prevzema dolga do upnikov družbe s strani Centra Naložbe. Torej, preden vložimo izpodbojno tožbo, morajo strokovni sodelavci VZMD preučiti tudi ta dejstva. Zloraba vpliva večinskega lastnika je izpodbojno ravnanje. Mnenja sem, da lahko pridemo do odškodninskega zahtevka. Kljub mojim upravičenim vprašanjem ni bilo razkrito, s kom se je pogovarjalo o dokapitalizaciji in ni bilo pojasnjeno zakaj ti partnerji niso pripravljeni sodelovati v dokapitalizaciji. Na moj predlog, da bi bil Center Naložbe samo »underwriter«, je bil odgovor, da v take ponudbe ne verjamejo. Seveda, tudi jaz ne. Po formalnem prevzemu družbe lani, so ostali ali indiferentni delničarji ali pa delničarji iz drugih razlogov. Ve se - in uprava in nadzorni svet niti ne poskušata dokazati nasprotnega - da je cilj dokapitalizacije z izključitvijo prednostne pravice sedanjim delničarjem namenjen iztisnitvi preostalih delničarjev. Ob koncentraciji, skoraj 80 %, je seveda skoraj nemogoče priti do enakopravnejšega odnosa do sednjih večinskih lastnikov - razen v prisilni poravnavi, o čemer vsaj zaenkrat še ni govora. Sporno je vrednotenje aktive, predvsem deleža v Pivovarni Laško in njenih hčerinskih družbah. Nabavna cena (povprečna) za delnice Pivovarne Laško je nekaj čez 60 EUR in ob drugačnem vrednotenju - v primeru, da bi se dosledno držali principov vrednotenja - bi lahko govorili skoraj o insolventnosti. Mercator vrednotijo po drugih principih kot Pivovarno Laško. Večina nepovezanih delničarjev nas je napovedala izpodbojne tožbe pod točkami 2, 3 in 4. Nekaj pa tudi pod prvo točko.
Harald Karner, univ. dipl. ekon. V Celju, petek, 8. maj 2009 http://www.mali-delnicarji.si/?news=375&lang=slo
http://www.finance.si/246355/Zdol%B9ek_Skup%B9%E8ina_Infonda_ni_zakonita

Upor malih delničarjev Infonda:

Zoper skupščinske sklepe je včeraj izpodbojno tožbo napovedalo kar šest malih delničarjev Infond Holding, največji lastnik Pivovarne Laško in Mercatorja, je od včeraj še trdneje v rokah družbe Center Naložbe, ki jo prek podjetja Kolonel obvladuje prvi mož pivovarne Boško Šrot. Večinska lastnica Infonda je namreč na skupščini delničarjev podprla zmanjšanje in hkratno povečanje osnovnega kapitala na 119 milijonov evrov, po katerem bo obvladovala več kot 90 odstotkov delnic z glasovalno pravico, kar ji omogoča tudi iztisnitev preostalih 33.000 delničarjev. Direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar si je včeraj zaradi nezakonitega sklica skupščine in napovedane dokapitalizacije družbe, po kateri bodo mali delničarji padli pod prag iztisnitve, prislužil kar šest izpodbojnih tožb. Upravi Infond Holdinga, ki jo vodi Matjaž Rutar, lahko namero prepreči le sodišče – zoper skupščinske sklepe je namreč včeraj izpodbojno tožbo napovedalo kar šest malih delničarjev. Ti so včeraj upravo zasuli z očitki in vprašanji, pri čemer so najpomembnejša ostala brez (jasnih) odgovorov. Tako še vedno ni znano, ali gre pri terjatvah v skupni višini 65 milijonov evrov, s katerimi bo Center Naložbe dokapitaliziral Infond Holding, za "običajna" posojila ali za obveznosti, ki jih je Center Naložbe pred tem odkupil od Infonda. "V tem trenutku vam tega ne morem povedati," je delničarjem dejal Rutar in zagotovil, da "bo uprava pojasnila pripravila v petih dneh". Še pred tem je na vprašanje Roberta Žnidarja (GBD), zakaj je Center Naložbe Infondu marca letos raje odobril za skoraj 55 milijonov evrov posojil, namesto da bi v družbo neposredno vložil svež kapital, ki ga je očitno imel, Rutar odgovoril, da "je Center Naložbe le prevzel Infondov dolg in da pri tem poslu ni bilo denarnega toka". "Če bi Center Naložbe kapital vložil prej, kar mu omogoča tudi sklep januarske skupščine, bi bili mali delničarji v boljšem položaju," je opozoril Žnidar. Čeprav je Rutar delničarjem dejal, da se je sklep prejšnje skupščine nanašal le na denarne vložke, ga je še januarja utemeljil s pojasnilom, da "bo večje posojilodajalce iz nebančnega sektorja skušal prepričati o pretvorbi terjatev". Rutar je včeraj ponovno poudaril, da je k dokapitalizaciji s pretvorbo terjatev povabil tudi druge večje upnike, torej banke, čeprav so tako v NKBM in Probanki - neuradno pa tudi v NLB - njegove navedbe zanikali. "Če mi ne verjamete, lahko gremo tudi na sodišče. Ko smo se pogovarjali z bankami, so nam te jasno dejale, da jih pretvorba terjatev ne zanima. Ker se banke zanjo običajno odločajo šele, ko nimajo drugega izhoda, to dokazuje, da Infond Holdingu ne gre tako slabo," je pojasnil Rutar. Kot smo že poročali, bi NLB v primeru pretvorbe 130 milijonov evrov vrednega posojila, ki bo zapadlo v začetku junija, v kapital Infond Holdinga, postala večinska lastnica družbe. Rutar je včeraj zatrdil, da "bo storil vse, da se delničarjev iz Infond Holdinga ne bo iztiskalo," ti pa so mu očitali, da je povečanje kapitala le sredstvo za dokončno lastniško konsolidacijo družbe iz Šrotove lastniške verige. To po njihovem dokazuje tudi datum skupščine, ki je zasedala le teden po sklicu, kar je v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki predpisuje enomesečni rok. "Skupščina je bila tako hitro sklicana zato, ker ste želeli onemogočiti organiziranje malih delničarjev. Prav tistih, ki so vam nekoč z vlaganjem denarja pomagali pri povečevanju likvidnosti," je dejal predstavnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Harald Karner. Ko mu je Rutar odgovoril, da "so v naglico prisiljeni zaradi bližajočega se datuma zapadlosti kredita NLB, revizorsko mnenje o letnem poročilu pa so v Infondu prejeli šele konec aprila," ga je Karner opozoril, da "je izkoristil tudi prvomajske praznike in da so imeli delničarji na voljo za prijavo in pripravo le štiri delovne dni". Danilo Peteh (Gostinsko podjetje Žalec) pa je predsedujočega skupščini Stojana Zdolška, ki razprave na skupščini v dveh urah ni niti enkrat prekinil, neuspešno prepričeval, da je določba o rokih sklicev iz ZGD-1 povzeta tudi v statutu Infond Holdinga. Čeprav družba v sklicu skupščine k dokapitalizaciji ni povabila drugih delničarjev, jih je Rutar povabil k odkupu terjatev od družbe Center Naložbe. Njena direktorica Saša Fajs včeraj ni dajala izjav. Karner: Infond je bil zaradi lastnikov v dolgovih še pred krizo Zakaj Infond Holding v konsolidirano bilanco skupine ni vključil Pivovarne Laško, v kateri ima 54-odstotni delež? "Obravnavamo jo kot pridruženo podjetje, ker zaradi postopka Urada za varstvo konkurence (UVK) v njej nimamo glasovalnih pravic," je odgovoril predsednik uprave Infond Holdinga Matjaž Rutar. Dodal je, da je v igri za Mercator, sicer Infondovo dolgoročno naložbo, ki jo vrednoti po ceni 64 evrov za delnico, "za prste dveh rok kupcev," a "v tej državi obstajajo silnice, ki želijo prodajo preprečiti". "Tudi jaz vedno krivim policista, ko naredim prekršek. Izguba ni posledica finančne krize, ampak tega, da ste imeli že pred njo velikanski dolg, ki je nastal zaradi potreb vaših lastnikov. Uradno niste skupina, vedno pa ravnate tako, kot želi nekdo tretji," mu je odvrnil Harald Karner. Na vprašanje, ali je Infond na rob kapitalske neustreznosti pahnil tudi lanski 120 milijonov evrov vreden nakup 17 odstotkov Pivovarne Laško od Cestnega podjetja Maribor (CPM) in Fidine po prevzemni ceni 89 evrov za delnico, ki je bila torej precej višja od tržne, pa je Rutar odgovoril: "Res je, da smo prevzeli za 70 milijonov evrov obveznosti, a smo si s tem okrepili položaj pri bankah. Sklepam, da se te počutijo varneje, če imamo v lasti večinski delež pivovarne. Navsezadnje je avto s štirimi kolesi boljši kot z dvema." Uprave bodo delničarjem razkrivale prejemke Odbor državnega zbora za gospodarstvo bo na današnji seji obravnaval predlog novele zakona o gospodarskih družbah, s katero se v slovenski pravni red prenaša direktiva EU o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi. Vlada pa je vanjo vgradila še obveznost razkritja prejemkov članov uprav in nadzornikov. Po predlogu bo moralo vodstvo družbe na skupščini, na kateri bodo delničarji odločali o uporabi bilančnega dobička, predstaviti prejemke, ki so jih člani organov vodenja ali nadzora za opravljanje nalog v družbi prejeli v minulem poslovnem letu. Predlog določa tudi vsebino in način objave sklica skupščine, narekuje objavo sklica in drugih relevantnih podatkov za skupščino na spletnih straneh družbe ter omogoča možnost udeležbe na skupščini s pomočjo elektronskih sredstev ali glasovanja po pošti.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042265225

/13/...zahteve po reviziji za zadnjih 5 let so v veliko družbah postale povsem nekaj normalnega in samoumevnega:

Kad zahteva, da Šrotove kupčije z Infondom preveri posebni revizor Posojilo, ki ga je pri Skupini Pivovarna Laško najel Center Naložbe, Fructalov večmilijonski nakup delnic Infond Holdinga, nakup delnic Elektra Maribor, ki ga je izvedla Pivovarna Union, nakup delnic Thermane, za katere je Infond Holding od Pivovarne Laško, ki je v njegovi 55-odstotni lasti, prejel več milijonov evrov, opcijske pogodbe za 7,3-odstotni delež Istrabenza... Kapitalska družba zahteva, da posebni revizor preveri večje število poslov med Pivovarno Laško in družbami, prek katerih Boško Šrot obvladuje svoj poslovni imperij, medtem ko ta meni, da za posebno revizijo ni razlogov. Prav ti posli pa so, kot smo v zadnjih tednih razkrili v Dnevniku, olajšali oziroma omogočili konsolidacijo lastništva Pivovarne Laško. To so le nekateri odmevnejši posli, ki so "olajšali" lastniško konsolidacijo Pivovarne Laško in za katere Kapitalska družba (Kad) zahteva, da jih preveri posebni revizor. Kad, ki ga vodi Borut Jamnik, je namreč vložil zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine Pivovarne Laško, ki je napovedana za 29. maj, in imenovanje posebnega revizorja, ki bo preveril posamezne posle Pivovarne Laško v zadnjih petih letih. Kot smo v začetku tedna razkrili v Dnevniku, je Center Naložbe pri družbah iz Skupine Pivovarna Laško lani najel kar 30,8 milijona evrov visoko posojilo, hkrati pa je 61,7 milijona evrov posodil Infond Holdingu, ki se je zaradi prevzema Pivovarne Laško znašel v resnih finančnih težavah. Kolonel (večinski lastnik Centra Naložb) oziroma Atka Prima (lastnica Kolonela) je imela konec decembra lani pri Centru Naložbe najetih za 2,4 milijona evrov posojil. Revizijska družba KPMG naj bi med drugim preverila tudi transakcije s 13-odstotnim deležem Premogovnika Velenje. Konec leta 2006 je namreč Infond Holding omenjeni paket prodal NKBM, nato je delež romal k Radenski do Centra Naložb in naposled na Novo Ljubljansko banko. Razlike med cenami so do danes ostale nepojasnjene. Je pa znano, da je Fructal za nakup delnic Infond Holdinga namenil skoraj šest milijonov evrov in do danes ustvaril okoli dva milijona evrov izgube in da je Pivovarna Union za Infondov delež v Elektru Maribor namenila okoli 20 milijonov evrov, medtem ko je ta danes vreden le še od tri do pet milijonov evrov. Slabih sedem milijonov evrov se je s transakcijskega računa Pivovarne Laško na račun Infond Holdinga steklo za četrtinski delež Thermane, medtem ko je družba v letu 2007 poslovala z vsega pol milijona evrov čistega dobička. Šrot sicer meni, da "ni nobenih razlogov za imenovanje posebnega revizorja". Nakup delnic Thermane in posli z Istrabenzovimi delnicami so bili razkriti v letnem poročilu za leti 2007 in 2008, preostale zahteve pa se, tako Šrot, ne nanašajo na Pivovarno Laško. Če zahteva Kada na skupščini ne bo dobila zadostne podpore delničarjev, kar glede na odziv Pivovarne Laško niti ni pričakovati, bo Kad lahko revizijo zahteval prek sodišča. Pri tem lahko Kad računa tudi na podporo Electe, ki jo vodi Damijan Janković (sin Zorana Jankovića), Zavarovalnice Triglav, D.S.U. Na udaru tudi prejemki nadzornikov Kapitalska družba bo na skupščini Pivovarne Laško zahtevala, da se članom nadzornega sveta za minulo leto ne izplača nagrada, niti nadomestilo za delo v nadzornem svetu. Člani nadzornega sveta naj bi namreč dobili le 330 evrov sejnine, predsednik pa 429 evrov bruto. Boško Šrot na zahtevo Kada odgovarja, da nadzorniki dobijo le potne stroške za dejanski prihod na sejo, višino nagrad pa ureja statut Pivovarne Laško. Šestčlanski nadzorni svet Pivovarne Laško je sicer lani zaslužil 75.228 evrov bruto, leto pred tem pa dobrih 94.000 evrov, medtem ko je Šrot v letu 2008 zaslužil 229.900 evrov bruto. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042265277

/13/...zaradi določb Zakona o Prevzemih le obstaja varianta za uveljavitev odškodninskih zahtevkov malih delničarjev :

Mali delničarji Mercatorja lahko od Šrota izterjajo milijone evrov

Več kot 17.000 malih delničarjev Mercatorja lahko po zakonu o prevzemih Skupino Pivovarno Laško in Infond Holding toži za škodo, ki so jo utrpeli, ker so Laščani presegli prevzemni prag v Mercatorju brez objave ponudbe za prevzem. Predsednik uprave Pivovarne Laško in njen največji lastnik Boško Šrot je lahko zaskrbljen. Ob vseh postopkih, ki jih proti lastnikom Mercatorja vodita regulatorja trga, in nevarnosti, da državne banke ne bodo več podaljševale astronomskih posojil njegovim družbam, namreč Laščanom grozi tudi odškodninska odgovornost zaradi opustitve objave prevzema Mercatorja. Po novem zakonu o prevzemih je namreč ugotavljanje odškodninske odgovornosti za male delničarje bistveno ugodnejše, kot je bilo prej. Znesek odškodnine, če bi se za tožbo odločili vsi mali delničarji Mercatorja, bi lahko bil astronomski. Če upoštevamo, da je Infond Holding Banki Koper v začetku septembra 2007 (ko je postal skupaj z družbami iz Skupine Pivovarna Laško 48-odstotni lastnik Mercatorja) plačal 369,5 evra za delnico Mercatorja, včerajšnje trgovanje pa je delnica zaključila pri 165,8 evra, bi bil namreč lahko skupni znesek odškodnine kar okoli 400 milijonov evrov. To bi se zgodilo, če bi delničarjem na sodišču uspelo dokazati, da je njihova škoda razlika med najvišjo nakupno cene delnice, ki so jo plačali Laščani za delnico Mercatorja, in tržno vrednostjo delnice na dan vložitve odškodninske tožbe. Mali delničarji Aktive Invest orali ledino Od jeseni 2007 veljavni zakon o prevzemih namreč določa, da ima proti prevzemniku, ki je dosegel prevzemni prag (25 odstotkov) v ciljni družbi, vsak delničar odškodninski zahtevek za škodo, ki jo je utrpel, ker prevzemnik ni dal prevzemne ponudbe v skladu z zakonom ali je dal prevzemno ponudbo, ki je neuspešna. Odškodninska odgovornost se uveljavlja po splošnih načelih odškodninskega prava. Določilo o odškodninski odgovornosti so v novi zakon o prevzemih vključili po tistem, ko je malim delničarjem Tehnouniona na čelu z dr. Marjanom Svetličičem leta 2005 uspelo dokazati obstoj odškodninske odgovornosti prevzemnika, ker Aktiva Invest ni objavila ponudbe za prevzem po tistem, ko je njena predhodnica, Aktiva avant 1, pridobila več kot 40 odstotkov glasovalnih pravic brez objave ponudbe za prevzem Tehnouniona. "Dokazovanje odškodninske odgovornosti po novem zakonu je primerjalno bistveno lažje kot po starem zakonu, ker novi zakon vsebuje izrecno določbo o odškodninski odgovornosti za opustitev objave prevzemne ponudbe, medtem ko je bilo vprašanje, ali prevzemniki v tem primeru odškodninsko odgovarjajo po splošnih pravilih civilnega prava, eno od spornih in bistvenih vprašanj v primeru tožbe delničarjev Tehnouniona in je trajalo več let, da je bilo to vprašanje zanje ugodno rešeno. Ker novi zakon o tem vsebuje izrecno zakonsko določbo, bi morali delničarji, ki bi se odločili za uveljavljanje odškodninske odgovornosti po novem zakonu, za utemeljitev zahtevka dokazati (zgolj), da je bil prevzemni prag presežen," meni odvetnik Andrej Toš, pravni zastopnik malih delničarjev Tehnouniona. Kako se ugotavlja višina odškodnine Škoda se ugotavlja kot razlika med najvišjo ceno za delnico, ki jo je plačal prevzemnik v času pridobivanja delnic, s katerimi je presegel prevzemni prag, in vrednostjo delnice, ko je mali delničar izvedel za protipravni prevzem. Slednje, kot opozarja Toš, v sodni praksi še ni dokončno razjasnjeno, toda po njegovem mnenju bi bilo mogoče škodo obračunati tudi glede na vrednost delnice ob vložitvi tožbe (kar bi bilo za delničarje Mercatorja še ugodneje, ker je cena do danes drastično padla, op.p). "Čas, ko je mali delničar izvedel za protipravni prevzem, se v primeru, da prevzem ni bil objavljen, presoja po subjektivnih kriterijih za vsakega malega delničarja in je lahko enak dnevu vložitve tožbe," meni Toš in dodaja: "Ta razlika predstavlja škodo na eno delnico, dejanska škoda za posameznega delničarja pa je zmnožek te razlike in števila delnic, ki jih ima posamezni delničar. Poleg glavnice lahko delničar v pravdi terja tudi plačilo zakonitih zamudnih obresti." V komentarju zakona o prevzemih so njegovi avtorji, med katerimi je tudi zunanja svetovalka Pivovarne Laško dr. Nina Plavšak, zapisali, da so odraz morebitne nižje cene, ki ne vsebuje prevzemne premije, cene, ki se dosegajo na trgu: "Če posamezna oseba pridobi kontrolni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, se trg ponavadi odzove tako, da cene delnic padejo. Posledica tega je, da se vrednost delnic manjšinskih delničarjev zmanjša (zaradi znižanja tržnih cen)." Toš je opozoril še, da je pri odločanju za morebitne tovrstne zahtevke treba upoštevati splošne zastaralne roke, torej triletni subjektivni in petletni objektivni rok. ATVP in UVK že ugotovila kršitev Če se vrnemo na primer Mercatorja. Od jeseni 2005, ko je Pivovarna Laško od države kupila 13,7 odstotka Mercatorja, je skupaj z Infondom Holdingom vztrajno povečevala svoj delež. V začetku septembra je njun skupni delež znašal dobrih 36 odstotkov, takrat pa je Infond od Banke Koper odkupil še 12,5-odstotni delež, tako da še danes obvladujeta 48 odstotkov lastništva Mercatorja. Čeprav sta Laško in Infond trdila, da nista povezani osebi (uradno sta postala povezana šele marca 2008, ko je bil uspešno zaključen prevzem Pivovarne Laško) in jima torej prevzema ni treba objaviti, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Urad za varstvo konkurence trdita drugače. Po njunih ugotovitvah so namreč družbe iz Skupine Pivovarna Laško in Infond Holding že septembra 2007 (ko so bile na Infond iz Banke Koper preknjižene delnice Mercatorja) prekoračili prevzemni prag. Zaradi usklajenega delovanja brez objave prevzema je ATVP Laščanom tudi zamrznila glasovalne pravice na skupščinah Mercatorja. Laščani so se na odločbo septembra lani pritožili, vendar pritožba ni zadržala izvršitve odločbe agencije, ki od njih zahteva objavo ponudbe za prevzem ali zmanjšanje deleža pod 25 odstotkov. Zato se zdi, da bi bilo malim delničarjem Mercatorja še lažje dokazati škodo. Po mnenju Andreja Toša je sicer za nastop odškodninske odgovornosti ključen preboj prevzemnega praga brez objave prevzemne ponudbe in morebitno naknadno zmanjševanje števila delnic pod prevzemni prag na odškodninsko odgovornost za protipravni prevzem ne vpliva. V primeru Mercatorja to pomeni, da lahko mali delničarji odškodninsko odgovornost uveljavljajo tudi v primeru, da bi Laščani zmanjšali svoj delež v Mercatorju pod 25 odstotkov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042265816

/13/...mar bodo kljub izpodbojni tožbi in predlogu začasne odredbe uspeli povečati osnovni kapital, saj si tako vseh 33.000 malih delničarjev obeta sramotno iztisnitev iz družbe:

Verbič zaradi skupščine Infond Holdinga nad Šrota

VZMD Kristjana Verbiča poskuša s predlogom za izdajo začasne odredbe Bošku Šrotu preprečiti nadaljnjo izvedbo sklepa o povečanju osnovnega kapitala Infond Holdinga Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), ki ga vodi Kristjan Verbič, je v zvezi s skupščino družbe Infonda Holdinga [IFFR NP] na gospodarski oddelek mariborskega okrožnega sodišča vložilo izpodbojno tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe. S slednjo skuša VZMD preprečiti nadaljnjo izvedbo sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe Boška Šrota, so sporočili. Za predlog za izdajo začasne odredbe so se v VZMD odločili namesto predloga za prekinitev registracijskega postopka, saj je Sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru vpisal v rekordnem času 5 delovnih dni, čeprav so bile na skupščini napovedane številne izpodbojne tožbe, za katere velja rok 30 dni. 'V primeru zavrnitve bi lahko iz Infond Holdinga iztisnili 33 tisoč malih delničarjev' V primeru zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe bi Infond Holding lahko nadaljeval s postopkom dokapitalizacije, pri čemer bi največji delničar Center naložbe vpisal in vplačal nove delnice Infond Holdinga ter postal njegov več kot 90-odstotni lastnik, kar bi ustvarilo pogoje za iztisnitev preko 33 tisoč malih delničarjev, svojo odločitev pojasnjujejo v VZMD.
http://www.finance.si/247985/Verbi%E8_zaradi_skup%B9%E8ine_Infond_Holdinga_nad_%A9rota

Na Gospodarski oddelek Okrožnega sodišča v Mariboru je VZMD, v zvezi s skupščino družbe Infond Holding, d.d., z dne 8. 5. 2009, vložil izpodbojno tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe. Za predlog za izdajo začasne odredbe - s katero VZMD skuša preprečiti nadaljnjo izvedbo sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe - so se strokovni sodelavci in odvetnik VZMD odločili namesto predloga za prekinitev registracijskega postopka, saj je Sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru ponovno (kakor v primeru tožbe VZMD proti NKBM) vpisal v rekordnem času 5 delovnih dni, čeprav so bile na skupščini napovedane številne izpodbojne tožbe, za katere velja rok 30 dni. V primeru zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe bi Infond Holding lahko nadaljeval s postopkom dokapitalizacije, pri čemer bi največji delničar (Center naložbe, d.d.) vpisal in vplačal nove delnice Infond Holdinga ter postal njegov več kot 90 % lastnik, kar bi ustvarilo pogoje za iztisnitev preko 33.000 malih delničarjev. - 26.05.2009 INFOND – VZMD vložil tožbo in predlog za začasno odredbo Na zahtevo uprave tožene stranke (Infond Holding, d.d.) je bila za dne 8. 5. 2009 sklicana in izvedena skupščina tožene stranke. Na skupščini so bili sprejeti sklepi k 2. 3. in 4. točki dnevnega reda, glede katerih je tožeča stranka (VZMD) po pooblaščencu g. Haraldu Karnerju, skladno s prvim odstavkom 397. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), napovedala izpodbijanje. Sklepi skupščine, katerih izpodbijanje je napovedala tožeča stranka, so po prepričanju VZMD neveljavni. Skladno z določbo prvega odstavka 297. člena ZGD-1, je treba skupščino sklicati vsaj mesec dni pred zasedanjem skupščine. Gre za minimalno zakonsko zahtevo, obveznega sklicnega roka s statutom ni dopustno skrajšati. V konkretnem primeru je bila skupščina sklicana 30. aprila, zasedala pa je 8. maja 2009. Med sklicem in zasedanjem skupščine je tako preteklo vsega teden dni. Poleg tega je sklicni rok sovpadal s prvomajskimi prazniki, ker pomeni, da so imeli delničarji za prijavo in pripravo na skupščino zgolj štiri delovne dni. Zaradi (pre)kratkega sklicnega roka so bili delničarji bistveno omenjeni v izvrševanju pravic, ki jim pripadajo na podlagi izrecnih določb zakona. Predvsem jim je bilo onemogočeno kakršnokoli povezovanje in organiziranje pred zasedanjem, morebitno zbiranje pooblastil. Delničarji niso imeli na razpolago dovolj časa, da bi jim uspelo razširiti dnevni red (298/1. člen ZGD-1), da bi dali svoje predloge oziroma dosegli njihovo objavo in posredovanje preostalim delničarjem (300/1. člen ZGD-1) ali da bi kako drugače vplivali na vsebino odločanja na sami skupščini. Kot je razvidno iz notarskega zapisnika poteka skupščine, nekateri delničarji do zasedanja sploh niso uspeli proučiti letnega poročila. S tem je bila grobo kršena pravica delničarjev do sodelovanja pri upravljanju družbe, zaradi česar je tako sklicana skupščina nezakonita, na njej sprejeti sklepi pa so nični (3. in 4. alineja prvega odstavka 390. člena ZGD-1), podrejeno pa najmanj izpodbojni (2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). Da gre v zvezi z nezakonito kratkimi roki za sklic skupščine za načrtno politiko tožene stranke v smeri onemogočanja manjšinskih delničarjev in ne za nekakšne upravičene razloge, dokazuje primer predzadnje skupščine. Slednja je bila sklicana 30. 12. 2008, zasedala pa je 9. 1. 2009, sklicni rok pa je padel v obdobje novoletnih praznikov. Vse to kaže na podcenjujoč odnos uprave in nadzornega sveta tožene stranke do njenih delničarjev ter na serijo zlorab pravic, ki jih upravam v zvezi s sklicem skupščine nalaga veljavna zakonodaja. V zvezi s sklepom pod točko 4. dnevnega reda skupščine; »Redno povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki«, pa so podani tudi dodatni razlogi za njegovo neveljavnost. Z napadenim sklepom je bilo zgolj enemu od obstoječih delničarjev, omogočeno sodelovanje pri dokapitalizaciji tožene stranke (Center naložbe, d.d.). Ostalim delničarjem poslovodstvo družbe vpisa novih delnic sploh ni ponudilo. Na sami skupščini uprava tožene stranke ni dala nikakršnih pojasnil v tej zvezi. Čeprav bi morala uprava tožene stranke ob objavi emisijskega zneska novih delnic v primeru povečanja osnovnega kapitala, določiti tudi rok v katerem lahko vsi obstoječi delničarji uveljavijo svoje prednostne pravice (ki ne sme biti krajši od 14 dni), tega ni storila, kar pa glede na (nezakonito) kratek sklicni rok skupščine in jasen namen izločanja manjšinskih delničarjev iz družbe, niti ne preseneča (337/1. člen ZGD-1). Izključevanje prednostne pravice se v literaturi označuje za najmočnejši poseg v korporacijski položaj delničarja, saj proti njegovi volji spreminja proporcionalni lastniški interes. Ob tem je treba poudariti, da prednostna pravica ni bila izključena s samim sklepom o povečanju osnovnega kapitala, kot to omogoča zakon. Sklep o izključitvi prednostne pravice ni bil objavljen v skladu s prvim odstavkom 298. člena ZGD-1, še manj je uprava tožene stranke delničarjem na skupščini predložila pisno poročilo o utemeljenih razlogih za izključitev prednostne pravice (tretji in četrti odstavek 337. člena ZGD-1). Iz navedenega jasno izhaja, da je bil namen konkretne skupščine zgolj v tem, da se lastništvo tožene stranke še dodatno konsolidira v rokah največjega lastnika. Takšen cilj je lahko povsem legitimen in ni z njim načeloma nič narobe, dokler se za doseg le tega uporabljajo zakonite poti. V konkretnem primeru ni bilo tako. Vsem delničarjem razen enemu je bila nezakonito kršena prednostna pravica pri povečanju osnovnega kapitala tožene stranke. Nenazadnje je bila v zvezi z obravnavanim sklepom o dokapitalizaciji kršena tudi pravica delničarjev do obveščenosti. Čeprav so delničarji na skupščini zahtevali pojasnila v zvezi s terjatvami večinskega delničarja Center naložbe, d.d., do tožene stranke, uprava na skupščini pojasnil v tej zvezi ni ponudila. Glede na to, da so se oz. se bodo taiste terjatve na podlagi nezakonitega sklepa o povečanju osnovnega kapitala, konvertirale v lastniške deleže, sta najmanj njihova narava in izvor, za odločanje na delničarjev bistvenega pomena. Delničarji tako še danes ne vedo kako so terjatve, ki se jih namerava konvertirati nastale, kako, kdaj in zakaj prešle na večinskega delničarja družbe in kar je še pomembnejše, kakšni sploh so pogoji teh obveznosti (obrestna mera, zapadlost ipd.). Vse to so bistvene informacije pri odločanju o konverziji terjatev v kapital po pripadajočem znesku delnice, ki je nižji od nominalnega zneska po katerem so bile delnice (pred konverzijo v kosovne) izdane. Delničarji na sami skupščini kljub vprašanjem niso dobili nikakršnih informacij v zvezi z obveznostmi družbe do z njo povezane osebe (obvladujoče družbe). Gre za bistvene informacije pri odločanju o predlaganem sklepu, ki so bile delničarjem zamolčane. Iz medijev so delničarji izvedeli, da gre pri tem verjetno za prikrito pomoč hčerinskih družb za nakup posredno lastnih delnic, ki pa je po zakonu nično. Obstaja torej verjetnost, da se v kapital konvertirajo tudi terjatve ustvarjene na podlagi ničnega pravnega temelja, s čimer bo delničarjem nastala nepopravljiva škoda. Po izvedbi predlagane dokapitalizacije bodo namreč družbe iz kroga glavnega lastnika skupine g. Šrota, obvladovale že več kot 90 % tožene stranke, s čimer bodo izpolnjeni pogoji za iztisnitev manjšinskih delničarjev (384. člen ZGD-1). Po znanem receptu bo iztisnitvi sledil umik z borze in pripojitev družbe največjemu lastniku Center naložbe, d.d. Predsednik uprave tožene stranke g. Rutar, je na skupščini sicer izrazilo odklonilno stališče do morebitne iztisnitve, a pretekla praksa, ki vzbuja upravičen dvom v iskrenost besed g. Rutarja (glej naslednji odstavek), kaže, da takšnim deklaratornim izjavam ne gre zaupati. S svojo ignoranco manjšinskih delničarjev je torej uprava tožene stranke po kršitvi zakonske obveznosti objave sklepa o izključitvi prednostne pravice delničarjev, nadaljevala tudi na skupščini dne 8. 5. 2009. V očitnem nasprotju s pravico delničarjev do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1 uprava ni podala odgovorov na vprašanje ali je šlo v zvezi s konvertiranimi terjatvami za posojilne pogodbe ali kaj drugega. Obljube o naknadnem pisnem odgovoru, kršitve pravice do obveščenosti ne odpravlja. Zakon namreč upravo zavezuje k razkritju zahtevanih podatkov že na sami skupščini, saj delničarji na njej uresničujejo svojo pravico do sodelovanju pri upravljanju družbe, poznejše informacije pa so zato brez pomena. VZMD s predlagano začasno odredbo predlaga sodišču prepoved izvršitve skupščinskih sklepov, predvsem pa prepoved poslovodstvu tožene stranke, da omogoči vplačilo oziroma vpis novih delnic na podlagi ničnega sklepa o dokapitalizaciji ter nadzornemu svetu tožene stranke, da opravi vse potrebno za vpis z dokapitalizacijo povezanih sprememb statuta v sodni register. V primeru zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe, bo namreč tožena stranka nadaljevala s postopkom dokapitalizacije, največji delničar Center naložbe, d.d., bo tako vpisal in vplačal nove delnice tožene stranke ter postal več kot 90 % lastnik tožene stranke, s čimer pa bo uveljavitev nedenarne terjatve tožeče stranke onemogočena. Z zadržanjem postopka dokapitalizacije toženi stranki ne bo nastala nobena, kaj šele znatna škoda. Tudi sicer pa ne more biti govora o kakšni škodi, če se z odredbo začasno odloži izvršitev sklepov skupščine, ki niso nujne narave. Poleg tega tožena stranka z izdajo začasne odredbe, tudi če bi se ta kasneje izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožeči stranki. Po vpisu in vplačilu delnic grozi tožeči stranki namreč iztisnitev iz tožene stranke in to ob odpravnini, ki zagotovo ne bo ustrezala resnični vrednosti njenih delnic. Iz postopkov, ki se pred slovenskimi sodišči vodijo na podlagi 388. člena ZGD-1 pa lahko zaključimo, da so venomer dolgotrajni in da se do danes še noben od teh postopkov ni zaključil v korist iztisnjenim delničarjem. http://www.mali-delnicarji.si/?news=379&lang=slo

/13/...reprogramiranje dolga v višini 130.000.000 €, kot izgleda ne bo šlo skozi, saj na to, kot kaže vpliva preveč dejavnikov, na katere očitno nimajo vpliva:

ČRNI DAN za BOŠKA ŠROTA

Iz Infond Holdinga so sporočili, da jim NLB danes ni podaljšala kredita. Hkrati pa so prejeli tudi odločbo UVK, ki jim od včeraj prepoveduje razpolaganje z delnicami Mercatorja. Kot so sporočili iz Infond Holdinga prek katerega Boško Šrot obvladuje Pivovarno Laško, jim NLB danes ni podaljšala kredita. Hkrati je postopek preverjanja koncentracije zaključil tudi Urad za varstvo konkurence, ki ga vodi Jani Soršak Hkrati so v Infond Holdingu prejeli tudi obvestilo, da je na delnicah Mercatorja. Infond Holding: Hvala vsem, ki v igri sodelujete Direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar je ob tem zapisal, da "uprava družbe z zanimanjem opazuje uzurpacijo prava s strani državnih organov. Hkrati iskreno upa, da se posameznim državljanom in pravnim osebam ne bodo dogajale tako evidentne kršitve ustavnih pravic kot družbi. Hvala vsem, ki v igri sodelujete“. Danes se je iztekel rok za poplačilo posojila v višini 130 milijonov evrov, ki ga mora Infond Holding poplačati NLB. Če Infond Holdingu tega ne bo uspelo storiti, bo banka dolžnika pozvala in mu postavila rok za plačilo posojila. Če plačila ne bo, je pričakovati unovčitev zavarovanj. MERCATOR Kakšna usoda čaka najboljšega soseda? Gre za 12-odstotni delež Mercatorja in petinski delež Pivovarne Laško, s katerima je mariborska družba zavarovala posojilo. NLB je že aprila za 45 dni reprogramirala omenjeno posojilo Infond Holdingu, a je ta poteza povzročila široke polemike v politiki in širši javnosti. Možnosti, da bi Infond Holding, sicer največji lastnik Pivovarne Laško, lahko pridobil nove vire financiranja, je po mnenju poznavalcev malo, saj finančno zdravje skupine podjetij okoli Pivovarne Laško ni najbolj trdno. Infond Holding in Pivovarna Laško namreč še nista prodala 25-odstotnega deleža v Mercatorju. Postopek je zadnje tedne povezan s številnimi ugibanji o možnih razpletih. Za nakup 12,5 odstotka delnic največje slovenske trgovske družbe naj bi se zanimal Unicredito, ki naj bi tudi financiral nakup preostalega 12,5-odstotnega deleža hrvaški družbi Orbico, ki je v lasti Branka Rogliča, vendar so v Unicredit Banki Slovenija takšno poročanje v torek označili kot netočno in zavajajoče. V NLB so v torek poudarili, da ne morejo komentirati konkretnih poslov s strankami, ob tem pa navedli, da bodo ravnali v skladu z običajnimi praksami ter dolžnika pozvali in mu postavili rok za plačilo posojila; po dostopnih informacijah naj bi šlo za osemdnevni rok. Če Infond Holding ne bo poplačal posojila, bo NLB zasegla zastavljena deleža Mercatorja in Pivovarne Laško.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-infond-holding-ostal-brez-deleza-mercatorja-in-pivovarne-lasko.html

PISMO PODPORE ŠROTU
http://beta.finance-on.net/files/2009-06-03/srot.pdf

PREPOVED RAZPOLAGANJA
Varuh konkurence z novim postopkom proti Infond Holdingu Urad za varstvo konkurence je ustavil februarja lani uveden postopek presoje koncentracije Infond Holdinga, Istrabenza, Pivovarne Laško, Pivovarne Union, Radenske in Mercatorja in uvedel nov postopek presoje koncentracije proti Infond Holdingu. Urad za varstvo konkurence je ustavil februarja lani uveden postopek presoje koncentracije Infond Holdinga, Istrabenza, Pivovarne Laško, Pivovarne Union, Radenske in Mercatorja. Uvedel pa je nov postopek presoje koncentracije proti Infond Holdingu in sprejel odločbo o prepovedi razpolaganja s celotnim deležem Mercatorja, ki ga nadzoruje družba. Urad za varstvo konkurence ugotavlja, da ima Infond Holding prek družb, ki jih lastniško obvladuje (Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska), skupaj 1.820.141 delnic oz. 48,34 odstotka delnic Mercatorja. To je največji posamični delež v Mercatorju in bi lahko Infond Holdingu omogočal možnost izvajanja odločilnega vpliva nad Mercatorjem. Zaradi tega bi moral Infond Holding najpozneje v 30 dneh od pridobitve nadzora nad Mercatorjem koncentracijo priglasiti. Infond Holding je lastnik 24,99 odstotka Mercatorja, Pivovarna Laško ima v lasti 12,33 odstotka, Pivovarna Laško 8,43 odstotka, Radenska pa 2,57 odstotka Mercatorja. Varuh konkurence je obenem sprejel odločbo, s katero do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije družb Infond Holding in Mercator s pravili konkurence Infond Holdingu prepoveduje razpolaganje z delnicami Mercatorja. KDD je s tem prepovedal prenos delnic Mercatorja na tretje osebe po nalogu podjetij blizu skupine Pivovarne Laško. http://www.vecer.com/clanek2009060305438681 http://www.finance.si/248856/Bo_%A9rotov_Mercator_res_prodajal_Sor%B9ak

DINASTIJA ŠROT

Konec dinastije Šrot?
NLB ni podaljšala 142-milijonskega posojila Bošku Šrotu; Srečku poslovno ne gre najbolje; politik Bojan je izginil s scene 1. Stojan Zdolšek: Šrot mi ni vzel pooblastil Boško Šrot bo danes začel izgubljati prve deleže v Mercatorju [MELR 172,71 +1,00%] in Pivovarni Laško [PILR 39,13 +0,26%]. Njegova tajkunska pravljica se s tem razblinja. Bošku in bratu Srečku , katerega družbe dajejo pičel dobiček, pa je letos družba Kili že šla v stečaj. Kje je brat Bojan , celjski župan, ki je kot kafra izginil s političnega prizorišča? Je to konec vplivne celjske dinastije, ki je močno zaznamovala slovensko tranzicijo. Bošku Šrotu je večinsko državna NLB včeraj že sporočila, da mu 142 milijonov posojila, zavarovanega z 12,5 odstotka Mercatorja in 20 odstotki Laškega, ne bo podaljšala: "Ravnali bomo skladno s pogodbo in utečenimi postopki - dolžnika pozovemo in mu postavimo rok za plačilo posojila," so sporočili iz NLB. Dinastija Šrot je močno zaznamovala zadnjo fazo slovenske tranzicije. A račun se jim ni izšel: Srečkovi (levo) družbi imata minimalen dobiček, od tajkuna Boška (desno) NLB zahteva vrnitev 142 milijonov evrov, politik in župan Bojan pa se je odločil, da se v anonimnosti posveti družinskemu življenju. V osmih dneh se Šrot še lahko reši in posojilo poplača. Bankirji menijo, da so možnosti, da Šrot sam najde kupca, pičle. Sploh, ker je politika, ki se že drugič vmešava v posle z Mercatorjem, banki Unicredit dala jasno znamenje, naj se ne vpleta. Do včeraj, smo izvedeli, iz Unicredita ni šel še noben dokument o Mercatorju. Prav tako v registru delnic pri KDD do konca delovnega dne ni bilo sprememb v lastništvu Mercatorja ali Laškega - to pomeni, da Boško Šrot še ni prodal deležev. Vse bolj je tako verjetno, da bosta deleža Mercatorja in Laškega v nekaj dneh po zaplembi delnic (če ne bo resnejših pravnih zapletov, ki pa se, ker je Mercator za Šrota najpomembnejša naložba, pričakujejo) pristala v državni Posebni družbi za upravljanje (PDU) - ustanovitveni akt je že na registrskem sodišču. Največje vprašanje je, koliko časa bo PDU lastnik deležev. Zanimanje za nakup obstaja - od skladov zasebnega kapitala, ki so se za Mercator neuspešno potegovali že na lanskem Šrotovem razpisu, Dnevnik je včeraj poročal o zanimanju italijanskega trgovca Coop , a za ta scenarij poznavalci pravijo, da je manj verjeten. Prihodnji lastnik Mercatorja bo baje moral odkupiti tudi delež Laškega. Šrot do včeraj po naših informacijah ni poplačal niti pet milijonov evrov posojila, ki mu je prejšnji teden zapadlo pri drugi večinsko državni banki NKBM [KBMR 10,72 -0,56%]. Tudi to posojilo je bilo zavarovano z delnicami Laškega, a menda ne gre za večji delež. Vprašanje pa je še, kolikšen delež bo sploh ostal Šrotu - počasi se bodo namreč iztekala tudi druga posojila pri državnih bankah, ki jih je imel zavarovane z deleži. Boško in Srečko Šrot letos že v en stečaj V ponedeljek je bil objavljen javni razpis za najem nepremičnin in opreme v lasti Kili , proizvodnja keramike pa bo ustavljena konec meseca, izhaja iz javnega razpisa. Celjsko okrožno sodišče je namreč v začetku aprila začelo stečajni postopek družbe Kili Liboje, ki je v lasti Boška Šrota in njegovega starejšega brata Srečka, Jerneja Osoleta in pivovarju Šrotu naklonjenega Cestnega podjetja Maribor. Kili je imel prej že skoraj mesec dni blokiran račun pri NLB in deset dni pri Banki Celje . Prav tako je sodišče že dovolilo tudi začetek stečajnega postopka invalidske družbe Likea , ki je bila v stoodstotni lasti Kilija. Terjatve v skupni višini 280 tisoč evrov bo v postopku stečaja (z zahtevo za prednostno poplačilo) prijavila tudi država, Kiliju je država leta 2006 dala 258 tisoč evrov subvencije za ohranitev 168 delovnih mest in še 209 tisoč evrov posojila. Srečko Šrot z dobičkom za dobre počitnice Medijski družbi NT & RC (izdaja regijski časnik Novi Tednik , v lasti ima tudi radio Celje ), ki je v lasti Srečka Šrota, se prihodki iz prodaje zmanjšujejo že drugo leto zapored - lani so upadli za pet odstotkov, na 2,38 milijona evrov, čisti dobiček pa je lani glede na leto prej z devet tisoč evrov upadel na 3.658 evrov, je razvidno iz poslovne baze GVIN . Druga družba v lasti Srečka Šrota, Atka , ki se ukvarja s tržnimi komunikacijami, je lani ob 133 tisočakih sredstev po podatkih iz baze GVIN imela vsega 9.129 evrov prihodkov iz prodaje in 316 evrov čistega dobička. Kje je Bojan Šrot? Nekdanji prvak SLS in najmlajši brat iz dinastije, Bojan Šrot, je poniknil v anonimnost. Včeraj smo eselesovce spraševali, ali imajo še stike z njim in kaj počne. Odgovori so bili zelo podobni: Bojan je napovedal, da se umika iz stranke in da se bo posvetil svojim otrokom; očitno počne samo to. Bojan Šrot, včeraj se nam ni oglasil, ima sicer odvetniško pisarno v Celju, kjer tudi županuje. http://www.finance.si/248819/Konec_dinastije_%A9rot

DRUŽINSKA HIŠA

Bošku Šrotu lahko zasežejo tudi hišo
Že celo v predkazenskem postopku, torej ne le po morebitni obsodbi, lahko Bošku Šrotu zasežejo hišo in drugo premoženje, pravi odvetnik Boštjan Penko Boško Šrot bije boj na petih frontah, lahko pa mu zasežejo katerokoli premoženje, tudi hišo. Tako pravijo odvetnik, sicer nekdanji tožilec, Boštjan Penko in pri odvetniku Milanu Krstiću. Včeraj je po vsej Sloveniji potekala velika kriminalistična akcija, v kateri so policisti preiskovali solastnika skupine, ki je nastala okoli Pivovarne Laško [PILR 42,73 -0,35%] Boška Šrota, in njegove posle. Kriminalisti so obiskali podjetja iz skupine Laško, tudi Infond Holding [IFFR 2,69 -3,93%]. Neuradno pa naj bi jih zanimalo 20 milijonov evrov, ki naj bi od Uniona odšli h Kolonelu - podjetju v lasti Boška Šrota in njegove žene. Kdaj se lahko zaseže premoženje Obdolžencu lahko zasežejo osebno premoženje le, če je obdolžen kaznivega dejanja in pridobitve protipravne premoženjske koristi, denimo zlorabe položaja, nam je povedal Boštjan Penko. Da Šrotu lahko vzamejo hišo, pravijo tudi v Odvetniški pisarni Krstić (odvetnik Milan Krstić je branil tudi ljubljansko odvetnico Suzaano Gale Robežnik zaradi domnevnega podkupovanja). Pot, po kateri je Boško Šrot od Atke Prima prišel do večinskega lastništva v skupini Pivovarna Laško in tudi Dela oziroma Večera, ga lahko drago stane. Celo v predkazenskem postopku mu lahko začasno zasežejo tudi njegovo družinsko hišo v Laškem, pa čeprav bi bila ta uradno prenesena na ženo, otroke ali kogarkoli drugega. To je potrdil tudi odvetnik Boštjan Penko. "Če se postopki dosledno upoštevajo, so naši zakoni zelo učinkoviti," pravi Penko in opozarja na zakon o kazenskem postopku, predvsem na 502. in temu podrejene člene. Po tem lahko preiskovalni sodnik na predlog tožilstva že v kazenskem postopku odredi tako imenovano začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, če obstaja nevarnost, da bi to premoženje skril ali uporabljal za nadaljnja kriminalna dejanja. Pri ženi se ne da skriti Kaj pa, če obdolženec hišo prepiše na ženo, otroke ali koga drugega? "Nič hudega. V kazenskem postopku, če je seveda postopek pravilno speljan, se lahko do pravnomočne obsodbe zaseže vse, tako protipravno kot legalno pridobljeno premoženje. Sem sodi tudi preneseno premoženje," pravi Penko. Drugače bi sicer bilo, če bi hišo žena obdolženca imela, že preden bi vstopila v zakon ali če bi jo podedovala. Potem se tožilci nanjo ne bi smeli obesiti, razlaga Penko. Sodišče lahko na predlog državnega tožilca odredi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, po pravnomočni obsodbi pa tudi odvzem premoženjske koristi tistim, na katere je bila korist prenesena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. A le v primeru, če so ti vedeli ali bi bili mogli vedeti, da je bila korist pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi tega. Če gre za sorodnike, pa morajo ti sami dokazati sodišču, da so za premoženje plačali dejansko vrednost. Kaj so iskali kriminalisti? Po neuradnih informacijah so kriminalisti v 16 družbah iskali dokumente, ki bi dokazali, da so hčerinske družbe Laškega prek tujine financirale Šrotov prevzem pivovarske skupine. Po naših informacijah naj bi šlo za okoli 20 milijonov evrov. Podjetju Kolonel, ki je v lasti Boška Šrota in njegove soproge Anice Aužner Šrot, naj bi pred skoraj tremi leti pri nakupu dobre polovice delnic družbe Center Naložbe posredno pomagala tudi Radenska, je konec januarja poročal Dnevnik . Radenska naj bi denar razvpiti družbi nabiralniku Kolonelu nakazala prek luksemburške družbe Jobelux , pri čemer naj bi zadnja za zdaj neznani znesek kmalu za tem nakazala podjetju Cogito , ki ga zastopa Vesna Rosenfeld (ta je lani maja razlagala, da je tudi sama finančno pomagala Šrotu pri prevzemu (več v članku Rosenfeldova: Šrot ni vedel, čist je kot solza [+]); včeraj je nismo priklicali). Laščani so te transakcije zanikali, tudi včeraj so sporočili, da z družbami iz Luksemburga niso poslovali. Po neuradnih podatkih je kriminalistična akcija potekala tudi v Luksemburgu oziroma v več drugih evropskih državah, med njimi v Avstriji, Liechtensteinu in na Nizozemskem. Pozno zvečer so Laščani sporočili še, da kriminalistom v tujini ni bilo treba iskati nobenih dokumentov, saj jih ni bilo. V Istrabenzu včeraj mirno "Pri nas ni kriminalistov," so nam včeraj zatrdili v Istrabenzu [ITBG 7,12 -1,66%]. Ta se je namreč s Pivovarno Laško aprila znašel pod drobnogledom varuhov zakonitosti. Preiskovali naj bi transakcije s 7,3-odstotnim deležem Istrabenza, ki je od Laškega prek Plinfina (v lasti Laškega), Sportine Bahtiarja Bajrovića, Microtrusta Nastje Sušinskega (zdaj direktorja Bavčarjeve Maksime Holdinga [MAHR 0,40 +6,67%]) in Pomfina Ivana Vizjaka romal k Bavčarju. Transakcije prek tujine - pojavna oblika naše tajkunizacije Od Golobičevega Mobitela prek Ultre , Bavčarja in njegovih FB Investicij do Šrota, Zidarja in večine drugih slovenskih tajkunov gre domnevno takole: omenjeni v zgodnji fazi privatizacije za prevzeme niso meli ne denarja ne političnega (takrat je vladala LDS) dovoljenja, da kupijo družbe. So pa seveda imeli dovoljenje, da jih lastniško kontrolirajo, in "opcijo", da bodo družbe nekoč lahko kupili. Ker delnic niso mogli kupiti kar takoj, so na podjetja v tujini ali druga prijateljska podjetja in "poštne nabiranike" iz naložb prevzemnih tarč črpali denarni tok. Domnevamo lahko, da se je enako zgodilo z denarjem iz recimo bogatih "svetovalnih pogodb" in drugih precenjenih poslov (denimo drage gradnje avtocest). To so mirno gledali tudi prijateljski regulatorji trgov in agencij, na primer dolgoletni varuh konkurence Andrej Plahutnik, ki je tik pred slovesom s položaja brezpogojno požegnal, da Laško prevzame Union.

Navzkrižna povezovanja
Drugi veliki greh tajkunizacije so bila navzkrižna povezovanja - prijateljske družbe so (in v nekaterih družbah še vedno) hranile večje deleže družb za čas, ko bo posvečeni (menedžer) dokončno opravil prevze m. Po možnosti brez objave prevzemne ponudbe - recimo pri Istrabenzu je nismo nikoli dočakali. Kaj se bo zgodilo zdaj, ne ve živ bog. Že lani pozimi so kriminalisti navalili na gradbene tajkune, pa epiloga še ni. Nihče še ni bil kaznovan.
Vprašanje je tudi, ali imajo preiskave pri tajkunih sploh še kak zastraševalni učinek - resda ni prijetno, če ti policisti brskajo po predalih in te preiskava socialno stigmatizira - če se po njej nič ne zgodi. Kaznovanje Kdaj v zapor Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, 240. člen kazenskega zakonika
* Če je obsojenec pri vodenju ali nadzorstvu gospodarske dejavnosti, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabil svoj položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. Tako piše v kazenskem zakoniku. Če je ta isti povzročil veliko protipravno korist (ali škodo), mu grozi zaporna kazen od enega do osmih let. Velika premoženjska korist znaša 50 povprečnih neto plač ali več, torej od 46 tisoč evrov naprej. Preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, 230. člen kazenskega zakonika
* Kdor zase ali za koga drugega pridobi posojilo, investicijska sredstva, subvencijo ali kakšno drugo ugodnost za opravljanje gospodarske dejavnosti, čeprav ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let. To velja, če obsojenec tistemu, ki je pristojen za odobritev take ugodnosti, predloži neresnične ali nepopolne podatke, potrebne za pridobitev ugodnosti. Če je obsojenec posojilo ali ugodnost uporabil v druge namene, kot so bili dogovorjeni, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do leta dni. http://www.finance.si/250475/Bo%B9ku_%A9rotu_lahko_zase%BEejo_tudi_hi%B9o

8.LET

Šrotu grozi do osem let zapora
Za zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je zagrožena kazen do osmih let zapora Glede na veljavni (in stari) kazenski zakonik preiskovanim odgovornim osebam (med njimi je prvi mož Pivovarne Laško [PILR 42,73 -0,35%] Boško Šrot) grozi do osem let zapora. V primeru, da jim seveda krivdo dokažejo. Policija je namreč sporočila, da preiskujejo sume kaznivega dejanja zlorabe položaja in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti. Kot pravi drugi odstavek 240 člena kazenskega zakonika, je namreč za prvo kaznivo dejanje predvideva kazen od enega do osem let zapora. Za kaznivo dejanje preslepitve pri pridobivanju posojila pa je zagrožena denarna kazen ali zapor do treh let.
Omenjena člena objavljamo v celoti Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti 240. člen
(1) Kdor pri vodenju ali nadzorstvu gospodarske dejavnosti, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi svoj položaj ali dano zaupanje glede razpolaganja s tujim premoženjem, upravljanja podjetja ali vodenja gospodarske dejavnosti, prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če je bila z dejanjem iz prejšnjega odstavka pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska škoda in je storilec hotel sebi ali komu drugemu pridobiti tako premoženjsko korist ali drugemu povzročiti tako premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(3) Če je bilo dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno zato, da storilec sebi ali komu drugemu pridobi nepremoženjsko korist, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
Preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti 230. člen
(1) Kdor zase ali za koga drugega pridobi posojilo, investicijska sredstva, subvencijo ali kakšno drugo ugodnost za opravljanje gospodarske dejavnosti, čeprav ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, s tem da posojilodajalcu ali drugemu, ki je pristojen za odobritev take ugodnosti, predloži neresnične ali nepopolne podatke o premoženjskem stanju, bilancah, dobičku ali izgubi ali druge podatke, pomembne za odobritev posojila ali ugodnosti oziroma te podatke zamolči, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
(2) Če je bilo posojilo ali druga ugodnost iz prejšnjega odstavka uporabljena v druge namene, kot so bili dogovorjeni s posojilodajalcem ali tistim, ki je pristojen za odobritev take ugodnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
http://www.finance.si/250403/%A9rotu_grozi_do_osem_let_zapora

LUKSEMBURG

Začetek konca imperija Boška Šrota?
V primeru Pivovarne Laško naj bi imela policija 11 osumljencev, med njimi tudi Boška Šrota in njegovo ženo. Sumijo ju preslepitve pri pridobitvi posojil ter zlorabo položaja in pravic. Iz 24UR: Kriminalisti v Šrotovem imperiju Na poziv kriminalistov so vodstva družb izročila vso zahtevano poslovno dokumentacijo od 1. januarja leta 2006 dalje. Zbrano dokumentacijo bodo kriminalisti predložili Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi, ki se bo odločila o morebitnih nadaljnjih korakih. Kriminalisti so na območju Slovenije izvedli različna preiskovalna dejanja v okviru kriminalistične preiskave zaradi suma storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Preiskave so opravljali zaradi suma zlorabe položaja ali pravic in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, so sporočili z generalne policijske uprave. Danes so se osredotočili na preiskave na sedežih podjetij, medtem ko hišnih preiskav ni bilo. Najdlje naj bi ostali v Pivovarni Laško, kjer se je preiskava zaključila nekaj po 19. uri. Zagrožena kazen za očitano kaznivo dejanje je po slovenski zakonodaji osem let. Boško Šrot za zdaj izjav ne daje. "Današnje aktivnosti so rezultat obširne kriminalistične preiskave, ki se bo po preiskovalnih dejanjih nadaljevala s pregledom pridobljenih podatkov, poslovne dokumentacije in z drugimi kriminalističnimi ukrepi. Kriminalistično preiskavo vodi generalna policijska uprava, hišne preiskave se opravljajo pri 16 gospodarskih subjektih, pri tem sodeluje okoli 80 kriminalistov in policistov," so še pojasnili na generalni policijski upravi. Goršek: Informacije preverjamo tudi izven Slovenije Kot je danes novinarjem v Tacnu zatrdil direktor policije Janko Goršek, gre šele za začetek preiskave in je v tem trenutku težko napovedovati, kdaj bodo v zvezi s tem vložene ovadbe. "Čaka nas še kar nekaj dela," je poudaril. Vodstvo Pivovarne Laško pravi, da za zahtevano dokumentacijo kriminalistom ne bi bilo potrebno preverjati poslov v Luksemburgu, na Nizozemskem, Singapurju ali kjerkoli v tujini, saj teh poslov v skupini Pivovarna Laško ni bilo. Informacije v zvezi s preiskavo podjetij, povezanih s Pivovarno Laško, pa preverjajo tudi izven Slovenije. Preiskave izvajajo štiri policijske uprave po Sloveniji, policija pa v okviru postopka intenzivno sodeluje tudi z različnimi institucijami, je še pojasnil Goršek. Iz posebne skupine za pregon organiziranega kriminala na državnem tožilstvu, ki postopek vodi, pa so sporočili, da "v tej fazi postopka zadev ne komentiramo". Neuradno naj bi bilo 11 osumljencev, med njimi tudi Boško Šrot in njegova žena ter več odgovornih v preiskovanih podjetjih. ATVP je zoper Šrota podala ovadbo zaradi suma zlorabe notranje informacije Šrot naj bi si bil denar za prevzem zagotavljal tudi tako, da ga je domnevno črpal iz pivovarn, Radenske, morda celo Fructala. Neuradno pa naj bi za različne kredite dvakrat ali kdaj tudi trikrat zastavil iste delnice Mercatorja in Pivovarne Laško. Vse to so neuradne informacije iz virov blizu policije. Po navedbi nekaterih medijev naj bi bila preiskava zaradi prijave Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) maja lani in prijave Urada za varstvo konkurence (UVK). Na ATVP pravijo, da so maja 2008 res podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo zoper direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije, a z današnjimi aktivnostmi policije niso seznanjeni in jih zato ne morejo komentirati. Varuh konkurence pa naj bi Šrota, po poročanju STA, ovadil zaradi suma, da je v priglasitvenih listinah v postopku prevzema Laškega in še prej časopisnega podjetja Delo, ki je zdaj v 100-odstotni lasti laške pivovarne, posredoval lažne podatke o lastniški verigi. Pivovarna Laško: Poslujemo v skladu z zakonodajo Sicer pa so tudi v Pivovarni Laško potrdili, da so jih obiskali kriminalisti. "Družbe skupine Pivovarna Laško poslujejo v skladu z zakonodajo, zato so vodstva družb v celoti sodelovala s kriminalisti in jim omogočila dostop do vseh želenih informacij," navajajo v Laškem. Vodstvo skupine Pivovarna Laško drugih informacij ali komentarjev glede preiskave ne bo posredovalo, so še sporočili. Obisk kriminalistov pa so potrdili tudi v Infond Holdingu, kjer pravijo, da so opravili pogovor z upravo družbe ter pregledali dokumentacijo v zvezi s poslovanjem. Uprava družbe v celoti sodeluje s kriminalisti in jim je omogočila dostop do vseh želenih informacij, so še sporočili z Infond Holdinga. Zloraba pri lastninjenju Pivovarne laško? Po poročanju STA naj bi šlo za preiskavo zaradi domnevne zlorabe položaja pri lastninjenju Pivovarne Laško oziroma domnevnem prejemu sredstev za pivovarske transakcije, ki naj bi potekale prek Luksemburga.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/kriminalisti-obiskali-pivovarno-lasko.html LJSE IFFR- padec -19,7%
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042275695

Posojila Infondu Holdingu lahko spravijo na kolena družbe iz laškega imperija
Zaradi tveganj, ki jih prinašata medsebojna lastniška prepletenost in nejasna slika poslovanja podjetij iz laškega sistema, ne bi bilo presenetljivo, če Kapitalska družba do petka ne bo oddala nezavezujoče ponudbe za nakup 23 odstotkov Pivovarne Laško, ki jih prodaja NLB. Za zdaj ni sprejeta še niti odločitev, ali se bo Kapitalska družba potegovala za nakup desetine Mercatorja, vendar je to ponudbo mogoče pričakovati. Zaradi tega, ker Infond Holding, večinski lastnik Pivovarne Laško, drsi v insolventne postopke, so lahko vse bolj zaskrbljeni direktorji povezanih družb, ki so mu posojali na desetine milijonov evrov. Infond Holding je denar med drugim porabil za prevzem Pivovarne Laško, po katerem Boško Šrot obvladuje njen večinski delež. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Investitorji sicer ocenjujejo, da je Pivovarna Laško dobra naložba, vendar jih od oddaje ponudbe odvračajo zlasti nejasni poslovni odnosi med družbami iz skupine in podjetji, prek katerih Boško Šrot obvladuje več kot polovico lastništva Pivovarne Laško. Večinski lastnik Pivovarne Laško Infond Holding je v ponedeljek banke upnice že pozval k skupni prodaji deležev in delnic, s katerimi so zavarovana njegova astronomska posojila, saj je od izkupička prodaje odvisna morebitna insolvetnost družbe in poplačilo upnikov, ki svojih posojil nimajo primerno zavarovanih. Med takšnimi upniki s slabo zavarovanimi terjatvami so tudi družbe iz Skupine Pivovarna Laško, katerih poslovanje bi morebitni insolventni postopki Infond Holdinga zato močno prizadeli. Ob tem poudarimo, da je revizor družbe Deloitte v revizijskem mnenju k letnemu poročilu družbe Infond Holding že opozoril na negotovost zaradi visokih kratkoročnih posojil, zaradi katerih "obstaja dvom o sposobnosti gospodarske družbe nadaljevati kot delujoče podjetje".
***** nadaljevanje na strani 47 *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Dec 22, 2009 10:31 pm; skupaj popravljeno 16 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Sob Maj 09, 2009 10:14 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OECD in MI

/13/...priporočila so lahko različnih vrst, kolikor pa so ultimativna, potem je dvom v njihovo dobronamernost lahko tudi povsem upravičen:

Sindikati zgroženi nad predlogi OECD o znižanju minimalne plače OECD bo 1. julija predstavil poročilo, ki kritično ocenjuje dosedanje protikrizne ukrepe Angel Gurria, generalni sekretar Organizacije za evropsko sodelovanje in razvoj (OECD), bo 1. julija v Sloveniji predstavil za zdaj še tajno poročilo, ki kritično ocenjuje dosedanje protikrizne ukrepe ter med drugim predlaga podaljšanje delovne dobe in starostne meje za upokojitev, znižanje prispevkov delodajalcev za socialno varstvo ter znižanje minimalne plače. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so včeraj opozorili, da v predloge OECD ne bodo nikoli privolili, večine predlogov pa ne podpirajo niti delodajalci. Mnenje ekonomistov je različno; nekateri pravijo, da gre za neoliberalne neumnosti, drugi pa sodijo, da so predlogi povsem utemeljeni. Vlada predlogov še noče komentirati, ocenjuje pa, da minimalna plača ni previsoka. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se je včeraj ostro odzvala na za zdaj še zaupno poročilo Organizacije za evropsko sodelovanje in razvoj (OECD). Organizacija 30 najuspešnejših držav sveta v njem kritično ocenjuje protikrizne ukrepe slovenske vlade in med drugim predlaga podaljšanje delovne dobe in starostne meje za upokojitev, znižanje prispevkov delodajalcev za socialno varstvo in znižanje minimalne plače. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je opozoril, da sindikati v predloge OECD ne bodo nikoli privolili. "OECD se je pokazal kot nosilec vrednot, ki so pahnile svet v krizo. Njihova priporočila so škandalozna. Kako si upajo predlagati znižanje minimalne plače in pokojnin, predlagati uvedbo šolnin in podobne neumnosti! In za takšne študije Slovenija kot donator OECD plačuje milijon evrov na leto! Če je kdo potreben strukturnih sprememb, so to OECD, Svetovna banka in Mednarodni monetarni sklad," je ogorčen Semolič. Strokovna sodelavka pri ZSSS Andreja Poje je poudarila, da sedanja višina minimalne plače, ki spada v evropsko povprečje, nikakor ne ogroža ekonomske stabilnosti in nima negativnih vplivov na zaposlovanje; celo nasprotno, sedanja višina minimalne plače po njenem prepričanju ne odraža potreb delavcev in ne omogoča dostojnega življenja. Izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič pa je opozoril, da so prispevki delodajalcev za socialno varnost v Sloveniji med najnižjimi v Evropski uniji (EU). Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), je prepričan, da minimalne plače ne bi znižala nobena država. "Tudi v ZDS nismo nikoli razmišljali o znižanju, ampak o tem, kako jo zvišati, in sicer ob upoštevanju, da bi to gospodarstvo preneslo," je povedal Smole. V ZDS se zavzemajo za znižanje socialnih prispevkov, pri čemer Smole poudarja, da zaradi znižanja stroškov dela in ne na račun nižjih plač. Glede pokojnin pa v ZDS zagovarjajo mehkejšo različico. "Po našem mnenju je edina prava pot stimuliranje delodajalcev in zaposlenih z bonusi za poznejše upokojevanje. Reforma ne sme biti sredstvo prisile, ampak interesa," je pojasnil Smole. Jože Mencinger, nekdanji rektor ljubljanske univerze, svetuje vladi, naj poročila OECD ne upošteva. "To je neoliberalno ponavljanje stvari, ki nimajo nobenega smisla. Takšne organizacije hočejo učiti svet, same pa ravnajo povsem drugače," je povedal Mencinger. Čeprav po njegovi oceni dosedanji ukrepi vlade niso bili dovolj temeljiti, zlasti se mu ne zdi posrečen zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa, je Mencinger prepričan, da lahko najboljše ukrepe za naše gospodarstvo napišemo sami. Drugače meni Igor Masten iz ljubljanske ekonomske fakultete. "Probleme, ki smo jih zadnja leta zanemarjali, so se v sedanji krizi pokazala v najbolj šokantni obliki. Predlogi OECD so logični in morajo biti nemudoma izvedeni. S podaljšanjem delovne dobe bi prebrodili prvi udarec pokojninskih težav, z znižanjem socialnih prispevkov delodajalcev pa bi zmanjšali stroške našega ne prav visokotehnološko usmerjenega gospodarstva," je prepričan Masten. Minimalno plačo vidi kot parameter za določanje spodbud pri iskanju zaposlitve. "Čim višja je minimalna plača, manjše so spodbude za iskanje dela, še posebno če k temu dodamo predvideno podaljšanje časa za prejemanje nadomestil za brezposelnost. Od brezposelnih ne dobimo davkov, kar pomeni, da bodo ob manjši davčni bazi morali zvišati davčne stopnje. To pa je povsem drugače od cilja, po katerem bi ob široki davčni bazi davčne stopnje zniževali," opozarja Masten. Na ministrstvu za razvoj so nam povedali, da poročila OECD ne morejo komentirati, ker je še v fazi usklajevanja. Dodali so, da bo generalni sekretar OECD Angel Gurria 1. julija prišel v Slovenijo in predstavil poročilo. Na ministrstvu za delo pa so dejali, da se zavedajo potrebe po modernizaciji pokojninskega sistema, glede minimalne plače pa menijo, da njena sedanja višina ni previsoka. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je ob robu včerajšnjega zasedanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedala, da je pripombe in razmisleke OECD treba vzeti z rezervo. "Možnosti prihrankov so zagotovo povsod - kakšne, pa je stvar držav samih," je dejala ministrica.

Predlogi in pogledi OECD
* Podaljšanje pokojninske dobe, delovna doba pa naj bi se prilagajala podaljševanju pričakovane življenjske dobe;
* znižanje prispevkov delodajalcev za socialno varstvo;
* minimalna plača v Sloveniji je previsoka, previsoki so tudi stroški zaposlovanja in odpuščanja;
* ukrep subvencioniranega delovnega časa mora veljati najkrajši mogoči čas;
* izboljšanje učinkovitosti izobraževanja in skrajšanje časa študija. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042265231

KORPORATIVNO UPRAVLJANJE

Medtem ko OECD zaradi naukov gospodarske krize sama na novo gradi pravila upravljanja družb, strogo proučuje tudi prakso kandidatk za nove članice. Katere napake lahko najde pri nas? Države članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so se lotile ambicioznega načrta, kako odpraviti šibkosti v sistemu korporativnega upravljanja, ki so odločilno prispevale k nastanku finančne krize. Pomembno razpravo o tem so sprožili 18. marca v Parizu s posvetom predstavnikov vlad, gospodarstva, civilne družbe in strokovnjakov s področja korporativnega upravljanja. Živahna, na trenutke vroča razprava je prinesla nekaj pomembnih ugotovitev. Napake, ki jih je razgalila gospodarska kriza Sistem nagrajevanja managementa, ki je temeljil na ustvarjeni vrednosti za delničarje (na dvigovanju cen delnic), je bistveno prispeval k deformaciji sistema korporativnega upravljanja. Nujen je premik k nagrajevanju, ki bo temeljilo na ustvarjanju dolgoročne vrednosti in na odloženih plačilih, ki jih bo management prejel šele po nekaj letih, če se bo izkazalo, da so bili ustvarjeni rezultati trajne narave. Za večino držav članic je obstoječe nagrajevanje uprav in nadzornih svetov nesprejemljivo, tudi z vidika primerjave s plačami zaposlenih, zato je pričakovati zakonsko urejanje oziroma omejevanje nagrajevanja. Za večino držav članic je obstoječe nagrajevanje uprav in nadzornih svetov nesprejemljivo, tudi z vidika primerjave s plačami zaposlenih. Profesor Nassim Nicholas Taleb je razmere slikovito opisal takole: "Globalni finančni sistem potrebuje rehabilitacijo. Kot pri vsaki odvisnosti tudi tukaj zasvojenca ne moremo zdraviti tako, da mu povečujemo odmerek droge! Odpraviti je treba obče sprejeto razmišljanje, da so finančni trgi najvarnejše skladišče vrednosti naših prihrankov." Podržavljanja podjetij v imenu reševanja krize in na račun generacij davkoplačevalcev ne sme hkrati spremljati privatizacija dobičkov na drugi strani. Njegova razmišljanja vsak dan potrjujejo odzivi državljanov sveta in nobena vlada ne mogla mimo njihovih vse bolj glasnih zahtev. Slovenija na očeh opazovalcev OECD Ravno v času velikih izzivov v gospodarstvu, ko želi OECD vzpostaviti nova pravila upravljanja podjetij, sedi v čakalnici te organizacije nekaj novih držav, med njimi tudi Slovenija. OECD se je na proces širitve natančno pripravila, korporativno upravljanje pa je zanjo ena pomembnejših tem, ki jih opazuje pri kandidatkah. Poleg lastne ocene, ki jo pripravijo države kandidatke, se strokovnjaki OECD tudi sami zelo natančno lotijo analize stanja, pri čemer se posvetujejo s kar najširšim krogom sogovornikov, v proces pa praviloma vključijo tudi neodvisne strokovne ekipe. V državi kandidatki ocenjujejo razmere in primere. Tranzicijska zapuščina Slovenije na tem področju ni bleščeča, v pestri paleti težav, s katerimi se bodo srečevali predstavniki slovenske vlade, če bodo hoteli zadovoljiti kriterijem OECD, pa bi najbolj izpostavljene dele lahko razvrstili v tri skupine. Neučinkovita zaščita malih delničarjev Tako pravni okvir kot praksa zaščite manjšinskih delničarjev sta v Sloveniji neučinkovita. Lastniki velikih paketov delnic, vključno z državo in paradržavnimi institucijami na eni strani, so v odnosu do še vedno številnih malih delničarjev na drugi strani v povsem dominantnem položaju. Ker zakonska zaščita malih delničarjev temelji na skupnem, koordiniranem delovanju, je njena učinkovitost temu primerno nizka, njihov položaj pa odvisen od "dobre volje" večinskih lastnikov. K temu moramo dodati slabo prakso tranzicijskega obdobja, v kateri so aktivno zavzemanje za pravice manjšinskih delničarjev nekateri cinično označevali kot zavzemanje za "kapitalizacijo samoupravljanja". Netransparentni prevzemi podjetij Sposobnost regulatorjev trga in samega pravnega sistema, da ustrezno nadzirata prevzemne postopke, je v Sloveniji zelo vprašljiva. Številni prevzemi v preteklosti, v veliki večini so bile uporabljene vprašljive tehnike pridobivanja nadzora nad gospodarskimi družbami, zbujajo dvome o delovanju nadzornih ustanov. Tem "nezaceljenim ranam", ki zaradi povečanega zavedanja in medijske pozornosti prihajajo vse bolj na površje, olje na ogenj prilivajo katastrofalni poslovni rezultati nekaterih netransparentno prevzetih podjetij. Medijsko in politično najbolj razvpite teme v Sloveniji v zadnjem desetletju izvirajo skoraj brez izjeme iz nedoslednosti v korporativnem upravljanju. Upravljanje državnih podjetij Največji problem, s katerim se mora ob vključevanju v OECD soočiti Slovenija, pa je upravljanje državnih podjetij. Za vse vlade na svetu velja, da so težko kredibilne, če od gospodarstva zahtevajo, da upošteva visoke standarde upravljanja, same pa se pri upravljanju državnega premoženja ne držijo niti bistveno nižjih. V Sloveniji je vlada neposredno in posredno (prek Kada in Soda ) močno vpletena v upravljanje podjetij. Kljub številnim nadzornim mehanizmom je koordinacija na ravni vlade zelo slaba. Namesto da bi vzpostavila skupno podlago za vnaprejšnje določanje politik in postavljanje ciljev v podjetjih v državni lasti, se o potezah odloča od primera do primera in zato nekonsistentno v okviru posameznih ministrstev. To onemogoča tudi celovit pregled in poročanje o uspešnosti upravljanja celotnega državnega premoženja. Zaslediti je sicer nekaj premikov v smeri bolj transparentenega kadrovanja v organe upravljanja, postavljanje strateških ciljev pa je še vedno premalo pregledno. Nič tudi ne kaže, da bi utegnili kmalu dobiti letna poročila upravljanja državnih podjetij, ki bi ga vlada predložila parlamentu in državljanom. Proporcionalni politični sistem in stalna koalicijska usklajevanja otežujeta upravljanje, kar pa ne zmanjšuje odgovornosti vlade, še zlasti ne v teh gospodarskih razmerah. Pogosto se tudi neustrezno pojmuje "neodvisnost" članov nadzornih svetov, ki morajo biti neodvisni od uprave, pa tudi od lastnika. Prav zaostreni gospodarski pogoji ob dovolj izraženi politični volji lahko omogočijo pomembne spremembe v Sloveniji, ki jih bo OECD v procesu sprejemanja v članstvo brez dvoma natančno preučevala. Spremembe so za nas pomembne: medijsko in politično najbolj razvpite teme v zadnjem desetletju izvirajo skoraj brez izjeme iz nedoslednosti v korporativnem upravljanju. In če so se pomembni uredniki še pred nekaj leti, v času gospodarske rasti, spraševali in polemizirali o tem, ali obstaja razlika med delovanjem uprav v dobro lastnika oziroma v dobro gospodarske družbe, je danes ta dilema povsem odveč. Ekonomska realnost v Sloveniji jo je (na žalost) razjasnila sama. Določila zakona o gospodarskih družbah so povsem jasna uprave in nadzorni sveti so dolžni delovati v dobro družbe. Njihovo drugačno delovanje (na primer v dobro posameznega delničarja) je mogoče in potrebno sankcionirati. Z odškodninskimi tožbami. Te pa niso v domeni policije, niti tožilstva ali medijev, še manj politike. So v rokah oškodovancev. Oprostite, oškodovancev, ki se zavedajo svojega položaja in možnosti, ki jih imajo. Še to: tudi za naše razmere, čeprav iz drugačnih razlogov, velja neusmiljena trditev profesorja Taleba: "Ljudje, ki so z zavezanimi očmi vozili šolski avtobus in povzročili hudo prometno nesrečo, ne smejo v svoje roke nikoli več dobiti volana."
http://www.finance.si/249652/Korporativno_upravljanje_kaj_bo_od_nas_zahtevala_OECD
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Jun 11, 2009 11:54 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Sob Maj 09, 2009 8:04 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ADMIRAL

/13/... naj bi bil najbolj inovativni sistem za odkrivanje zavarovalniških goljufij in z njim družba OPTILAB tekmuje za NAJPODJETNIŠKO IDEJO 2009. Sam problem tako ostaja in se odgovornost za goljufije preverja samo na strani potencialnih zavarovancev, povsem drugo vprašanje pa je, kaj se zgodi, ko zavarovalnice z raznoraznimi pravilniki, samosvojimi pogoji in omejitvami pri izplačilih bodisi zdravstvenih, avtomobilskih in življenjskih ter nezgodnih zavarovanjih, izplačajo premalo ali prenizko določeno oceno invalidnosti, kot bi to morale za zaščito zavarovanca storiti. Ob tem se je za vprašati, kaj ali k čemu, bi se lahko zavarovanec zatekel, če bi se mu to pripetilo, saj očitno tudi sam ne bo vedel, kdaj in na kakšen način bo preiskovan in kot kakšen potencialni goljuf bo opredeljen.?/ Embarassed

ADMIRAL HEALTH & ADMIRAL MOTOR

Zavarovalnice brez goljufov Tretji finalist je ljubljanska družba Optilab z inteligentno rešitvijo Admiral, ki je namenjena odkrivanju zavarovalniških goljufij. Z AdmiralHealthom želijo izslediti goljufe pri zdravstvenem zavarovanju, z rešitvijo AdmiralMotor pa neupravičeno izplačevanje škod iz avtomobilskega zavarovanja. Testirajo ju v eni izmed domačih zavarovalnic, prihodnje leto pa ju bodo začeli prodajati tudi zavarovalnicam v tujini. http://www.finance-akademija.si/index.php?go=article&artid=244837
http://www.finance-akademija.si/?go=article&id=246205

Tekmovanje najpodjetniška ideja 2009

Deset finalistov:

1. Center za sodobne izzive, ki pospešuje e-zdravje, kot pravimo informatiki v zdravstvu
2. Advansys z razvojem, izdelavo in vzdrževanjem informacijskih sistemov za igralnice
3. Optilab, pametna rešitev za odkrivanje zavarovalniških goljufij Admiral 4. Energen s ponudbo prijaznih energetskih storitev, kot je kogeneracija oziroma enota za sočasno proizvodnjo elektrike in toplote
5. Filokolo, servis koles na domu
6. Fonda.si, družinsko podjetje z edino zasebno ribogojnico kakovostnih brancinov v Piranskem zalivu in spletno prodajo rib.
7. Intera z razvitima spletnima orodjema za upravljanje odnosov s kupci in projektno vodenje
8. Mojedarilo.com, portal z darili in idejami za darila za pozabljivce rojstnih dni in obletnic
9. Nebulus, razvoj, izdelava in montaža kadilnic
10. Red Orbit, prvo slovensko podjetje, specializirano za iskalno trženje

/13/...zaradi nameščanja nesreč, izigravanja zavarovalniških pravil, prirejanja zavarovalniške dokumentacije, je zato tudi pri nas vse bolj pomembna in cenjena zavarovalniška detektivska dejavnost: Embarassed

Mojstri prevar k nam šele prihajajo
Slovenija se po vrsti in količini zavarovalniških goljufij - strokovno jih imenujejo zlorabe - od svetovnega povprečja ne razlikuje dosti. Tuja kriminalna praksa se seli k nam.
Goljufanje zavarovalnic ima v tujini dolgo in bogato zgodovino, v takih podvigih sodelujejo celo pravniki, zdravniki in policisti. Pri nas si poskušajo nekateri polniti žepe z organiziranimi prometnimi in delovnimi nesrečami, ni pa malo tudi takih, za katere bi lahko dejali, da iz njih »priložnost dela tatu«. Čeprav po opažanjih zavarovalnic, prevar, kot jih poznajo v tujini, pri nas še ni, zadnja leta vedno pomembnejši del teh ustanov postajajo oddelki zavarovalniških detektivov.
Slovenija se po vrsti in količini zavarovalniških goljufij - strokovno jih imenujejo zlorabe - od svetovnega povprečja ne razlikuje dosti. Priložnostni izkoriščevalci so predvsem taki, ki trdijo, da se je nesreča zgodila tam, kjer so upravičeni do zavarovalnine, ali pa poskušajo dogodek napihniti. Ob toči na primer razbijejo streho, da bi jim zavarovalnica plačala novo. Druga plat goljufov so organizirani kriminalci. So izjemno komunikativni in drzni. V zlorabe zapletajo ljudi, ki so se na primer poškodovali in jim obljubijo lep dobiček, v nekaterih primerih celo plačajo zavarovanja za »prizadete«. Dostikrat izkoristijo manj izobražene, slabo plačane ali nezaposlene, včasih tudi družinske člane.

Eden od takšnih goljufov je imel samo na Zavarovalnici Maribor več kot 130 zahtevkov. Nesreče, ki jih organizirajo, imajo ponavadi dobro prepoznavne lastnosti. Vedno so to prometne nesreče in padci na krajih, kjer ni prič in kamer, poškodbe pa so minimalne.
Zaradi take »poškodbe« so udeleženci nekaj tednov na bolniški, kar na dan pomeni približno 20 ali 30 evrov - vse skupaj 600 evrov, a z zavarovalnimi policami pri več zavarovalnicah in več takimi »nesrečami« na leto lahko tak storilec zasluži tudi 70.000 evrov.

Tuja kriminalna praksa se seli k nam
V Sloveniji je manj nekaterih vrst goljufij, ki so v tujini že zelo uveljavljene. V goljufanje z zavarovanji poslovnega tveganja in zlorabe zdravstvenega zavarovanja v velikem obsegu so v tujini namreč vključeni tudi zdravniki, pravniki in policisti, zato so taki podvigi na zelo visoki ravni. Sčasoma pa se tega lahko nadejamo tudi pri nas, poudarjajo strokovnjaki. Se pa v Sloveniji že pojavlja goljufanje z ustanavljanjem »slamnatih« podjetij. Lastniki ustvarijo fiktiven promet, za direktorja postavijo po navadi kakšnega brezdomca ali narkomana.
S pomočjo takih podjetij se je goljufalo predvsem pri zavarovanjih vozil, ki so jim jih »ukradli«; ponavadi so bili to najdražji avtomobili.
V letih od 2003 do 2006 so take združbe delovale po vseh državah nekdanje Jugoslavije, vendar so natančne preiskave in tesno sodelovanje s tujimi policijami, take prevarante »izrinile« predvsem iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Nekatere obsodbe so dosegli izjemno hitro - v šestih mesecih, čeprav so kazni za taka dejanja praviloma mile - predvsem pogojni zapor. Popularno je tudi »kloniranje« avtomobilov. Na kriminalnem trgu kupijo dokumente ter vse potrebne podatke (serijske številke, kupoprodajne pogodbe) za določeno vozilo in ukradejo še dva ali tri avtomobile, ki ustrezajo podatkom v dokumentih, oziroma jih predelajo, da izgledajo enako. Takšna vozila nato kasko zavarujejo in te »klone« potem na zavarovalnicah prijavijo kot ukradene in zanje dobijo zavarovalnino, z dokumenti pa jih lahko brez težav prepeljejo v tujino in tam registrirajo. Dolgo časa je bila v tem pogledu privlačna Rusija.

Tudi naše zavarovalnice imajo detektive
V Zavarovalnici Maribor imajo lastne detektive, sodelujejo pa tudi s strokovnjaki z Balkana, Evrope in Združenih državah Amerike. Povezujejo se z birojem za preiskave zavarovalniških goljufij iz Iowe (Iowa Insurance Fraud Bureau), forenzičnim podjetjem IBS Group AG iz Švice, policijami Jugovzhodne Evrope, Interpolom, Europolom ter nizozemskimi strokovnjaki s tega področja.
Zavarovalniški detektiv presedi precej časa za računalnikom - preverja škodni register zavarovalnice, kako je bilo vozilo zavarovano, ukvarja se z zakonodajo in pravilniki. Izkušen detektiv lahko že na podlagi takih podatkov posumi, ali gre za zlorabo, zavarovalnice pa v ta namen uporabljajo tudi računalniške programe.
Približno od 30 do 40 odstotkov sumov se izkaže za pravilne, včasih pa je poskus goljufije tudi zelo očiten - na primer, ko sta v nesreči udeleženi vozili, hitrost je deset kilometrov na uro, po trčenju pa je v vsakem avtomobilu sedem razmeroma hudo poškodovanih.
Detektivi veliko sodelujejo z drugimi zavarovalnicami - ugotavljajo, ali je bilo za enako vozilo z enakimi poškodbami, zavarovalnina izplačana že pri drugih zavarovalnicah in podobno. Pri vsaki preiskavi je tudi več kot polovico terenskega dela, to pa pogosto pomeni tudi napetosti v delu s strankami.
http://www.delo.si/clanek/85163
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Jul 27, 2009 6:46 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Ned Maj 10, 2009 12:39 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI:

ROTHSCHILDI

/13/...so nasprotni pol prosulega Madoffa in njegove močno razširjene Ponzijeve sheme in zagovarjajo stabilne naložbe ter njihov poslovni ugled: Idea

Rothschildi niso nasedli Madoffu

Bankirska družina Rothschild je ena redkih, ki ni nasedla Madoffovi Ponzijevi shemi. Stabilnost ohranjajo s tradicijo konservativnega bančništva Potem, ko je Bernard Madoff 11. decembra z razpadom svoje Ponzijeve sheme vlagatelje oškodoval kar za 65 milijard dolarjev, največ pozornosti v bančnih krogih znova žanje bankirska dinastija Rothschild. Madoff je sprožil nezaupanje do bank, medtem ko Rothshildi s tradicijo konservativnega bančništva predstavljajo nastprotni finančni pol, so med drugim zapisali v Bloombergu. Baron Rothschild stavi na dolgoletni ugled Baron Benjamin Rothschild, ki vodi francosko vejo stare bankirske družine (ostali dve sta avstrijska in italijanska) pričakuje, da bo zaupanje v njih še raslo.
Njihova bančna skupina Banque Privee Edmond de Rothschild Group namreč stavi na stabilne naložbe in kot ena redkih bančnih inštitucij s sedežem v Ženevi ni nasedla na Madoffovo Ponzijevo shremo. "Pri njegovih naložbah je bilo preveč nejasnosti," je glede tega dejal Claude Messulam, ki že 15 let vodi omenjeno banko.
Banque Privee tako zahvaljujoč svoji stabilnosti v prvem četrtletju pridobila 1,7 milijarde švicarskih frankov novih sredstev.
“Madoff je postal filter za vsakogar, ki ocenjuje, ali banke delajo, kar bi morale. Rothschild pa je eden redkih, ki še uživa ugled," je v zvezi s tem dejal Leslie Gaines-Ross, strateški ocenjevalec zanesljivosti pri svetovalni družbi Weber Shandwick .
"Rotschild in Madoff predstavljata dva različna svetova," pa je povedal Cedric Tille, nekdanji ekonomist pri ameriški centralni banki.
V preteklosti nižji, a stabilni donosi Bloomberg opisuje tudi razlike med donosi Madoffovih in Rothschildovih naložbenih skladov.
Donosi Madoffovih skladov so v zadnjih petih letih znašali od 8,5 do 11,7 odstotka, medtem ko je imel Rothschildov sklad Pirifund Alpha Uncorrelated 5,9-odstotni donos.
"Rothschildov konservativni pristop predstavlja okno priložnosti v naslednjih 12 do 18 mesecih, preden se finančni trgi znova ne opomorejo," ocenjuje Teodoro Cocca, profesor za upravljanje s premoženjem na Univerzi Johannes Kepler v avstrijskem Linzu.

O družini Rothschild

Družina Rothschild je mednarodna bančna dinastija judovskega porekla, ki ima svoje finančne institucije razširjene po Evropi in v ZDA. Vzpon je doživela po zaslugi Mayerja Amschela Rothschilda (1744 - 1812), ki se je iz Frankfurtskega geta povzpel med najpomembnejše evropske bančnike na prelomu 18. in 19. stoletja.
Tradicijo so nadaljevali tudi njegovi sinovi, ki so prevzeli posle v Frankfurtu, Londonu, Parizu, Neaplju in na Dunaju. Rodbina je v 19. stoletju denar posojala več evropskih vlad, med drugim pa so sofinancirali tudi gradnjo Sueškega prekopa in izraelskega parlamenta v Jeruzalemu.
http://www.finance.si/246350/Rothschildi_niso_nasedli_Madoffu
http://www.lcf-rothschild.ch/en/geneve/index.asp
http://www.privatebanking.com/directory/europe-luxembourg-luxembourg-luxembourg/banks/banque-privee-edmond-de-rothschild-europe-sa
http://www.lcf-rothschild.com/en/groupe/groupe/presences.asp

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Pon Maj 11, 2009 11:42 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

DIVIDENDE

/13/...glede na njihovo delitev in seveda njihovo višino so lahko mali delničarji bolj ali manj zadovoljni, obenem pa jih lahko čaka tudi sodniška pot, da vseeno pridejo do njih, saj naj bi malim delničarjem za njihovo izplačilo pripadalo vsaj 4% osnovnega kapitala. Tako si lahko na strani 3 ogledate izplačila dividend in njihove višine: Laughing

Dividende se lahko terjajo prek sodišča

Iz sklicev skupščin in napovedi nekaterih delniških družb, kot so Luka Koper, Gorenje, Intereuropa, Helios in Cinkarna Celje, je razvidno, da v letošnjem letu lanskoletnega bilančnega dobička ne bodo namenile za izplačilo dividend svojim delničarjem. Ker je takšna odločitev – v primeru, da ni ekonomsko upravičena – v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), omenjena podjetja tvegajo, da bodo po skupščinah nekateri delničarji na zdaj predlagane skupščinske sklepe vlagali izpodbojne tožbe.
Nekatera največja slovenska podjetja v nasprotju s preteklimi leti v letošnjem letu med delničarje ne bodo razdelila dela lanskoletnega bilančnega dobička. Čeprav zakon v izjemnih primerih, ko je to ekonomsko upravičeno, takšno ravnanje dopušča, se postavlja vprašanje, ali določene družbe ne izkoriščajo finančne in gospodarske krize le kot izgovor za neizplačilo dividend. Predsedniki uprav družb, ki ne bodo izplačevale dividend: Franjo Bobinac, (Gorenje - na sliki), Zvezdan Markežič (Intereuropa), Robert Časar (Luka Koper).
* Po besedah docenta z mariborske pravne fakultete dr. Saše Preliča se mora po ZGD-1 že pri sprejemanju letnega poročila iz čistega dobička v prvi vrsti pokriti morebitna prenesena izguba, nato pa je treba v skladu z ZGD-1 oblikovati obvezne rezerve. Po drugi strani o delitvi bilančnega dobička odločajo na skupščini delničarji s sprejemanjem sklepa o uporabi bilančnega dobička. »Bilančni dobiček je kategorija, o kateri so upravičeni odločati izključno delničarji, ki lahko z njim počnejo kar želijo. Če na skupščini večina delničarjev tako odloči, se lahko tudi v celoti prenese v rezerve ali pa ostane nerazporejen.«
* V izogib temu, da bi večji delničarji izkoriščali svoj položaj na račun manjših delničarjev, zakon določa, da mora podjetje ob bilančnega dobička za dividende nameniti najmanj štiri odstotke osnovnega kapitala. »V primeru, da vsaj tolikšen del bilančnega dobička, ki zagotavlja delničarjem vsaj štiriodstotni donos, ni uporabljen za izplačilo dividende, se načeloma lahko tak sklep o uporabi bilančnega dobička izpodbija na sodišču,« pravi Prelič. Pri tem pa opozorimo, da mora biti neizplačilo dividend utemeljeno oziroma mora biti delničarjem pojasnjeno, da ga posamezna družba ne izplača, ker bi to na primer zaradi finančne krize ogrozilo poslovanje družbe.
* V Gorenju, ki ga vodi Franjo Bobinac in ki je imelo v lanskem letu 35 milijonov evrov bilančnega dobička, pravijo, da sta pri oblikovanju skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička uprava in nadzorni svet upoštevala dolgoročno razvojno politiko, ki izhaja iz strateškega načrta. Hkrati so upoštevali tudi sedanji položaj, ki se nanaša na globalno krizo in temu posledično znižanje naročil, prihodkov in v končni fazi dobička. Po pojasnilih Gorenja predlagana delitev bilančnega dobička v času globalne krize pomeni krepitev lastniškega kapitala in lastnih virov družbe.
* V Intereuropi, ki jo vodi Zvezdan Markežič, razlagajo, da so predlog uprave, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, nadzorniki glede na okoliščine, v katerih družba posluje, sprejeli s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Utemeljitev o tem bo podana v sklicu skupščine in na sami skupščini. Zakaj ne bodo namenili dela bilančnega dobička za dividende smo vprašali tudi v Luki Koper, Heliosu in Cinkarni Celje, vendar odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Delničarji bodo na sodišču težko uspeli Po besedah Saše Preliča bodo delničarji, http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042265773
Družba, izplačilo dividende €, doseženi donos %:
ŽITO - 3,80 € - 5,07%
TELEKOM SLOVENIJE - 6,00 € - 3,61%
MERCATOR - 4,50 € - 2,72%
DELO PRODAJA - 0,70 € - 2,59%
PETROL - 5,90 € - 2,45%
NKBM - 0,20 € - 1,93%
ABANKA - 1,01 € - 1,93%
KRKA - 1,05 € - 1,68%
AERODROM LJUBLJANA - 0,43 € - 1,34%
SAVA - 3,10 € - 1,28%
http://www.finance.si/246693?src=pj130509

/13/...letošnja bera bo za male delničarje, razen izjem, precej siromašna:

Stotisoče slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend

Najpomembnejše družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo letos v povprečju izplačale skoraj polovico nižje bruto dividende kot lani, izmed 20 analiziranih družb pa jih letos dividend ne bo izplačala skoraj polovica. Največji nominalni znesek bosta letos med svoje delničarje razdelila Telekom Slovenije in Krka pod vodstvom Bojana Dremlja in Jožeta Colariča (na sliki).
Telekom bo za izplačilo dividend letos namenil 39 milijonov evrov, Krka pa le 3,5 milijona evrov manj, medtem ko je razlika še leto pred tem znašala več kot 50 milijonov evrov v prid Telekoma Slovenije. Skupaj bodo analizirane borzne zvezde izplačale za vsega 131,5 milijona evrov bruto dividend oziroma 77,5 milijona evrov manj kot lani, posledično pa bo tudi država iz tega naslova pobrala za dobrih 15 milijonov evrov manj davkov. Zaradi manjših prihodkov od dividend je pričakovati tudi manjši priliv svežih sredstev na Ljubljansko borzo, kar bo vplivalo na nižjo likvidnost.

Letos bo tako več sto tisoč vlagateljev ostalo brez dividend, saj poleg holdinških družb, pri katerih je bilo izplačilo dividend tudi v minulih letih prej izjema kot pravilo, dividend ne bodo izplačale tudi nekatere družbe, ki so v zadnjih letih določen del dobička razdeljevale med svoje delničarje. Prvič po letu 1998 so brez dividend ostali delničarji Cinkarne Celje, po več kot desetih letih dividend ne bo izplačal Helios, prvič po letu 2000 dividend ne bodo dobili delničarji Gorenja, po sedmih letih dividend ne bo izplačala Pivovarna Laško, podobno pa naj bi večletno prakso letos prekinili tudi v Intereuropi, Luki Koper, Juteksu, Iskri Avtoelektriki...

Tudi več kot 113.000 delničarjev investicijskih družb NFD 1, KD, Krona Senior in Zvon Ena letos po vsej verjetnosti ne bo dobilo dividend, medtem ko so lani omenjene družbe svojim delničarjem izplačale rekordnih 105 milijonov evrov.
Bolje poučeni vlagatelji zaradi neizplačila dividend ne bodo razočarani, medtem ko pri manjših delničarjih, ki na dividende gledajo kot na neke vrste obresti, razočaranja ni mogoče izključiti, meni Simon Mastnak iz svetovalne družbe Masset Consulting, ki opozarja, da je treba gledati celotni kapitalski donos, se pravi poleg dividendnega donosa tudi rast cene delnice.
Po mnenju Mastnaka sicer ni nenavadno, da v trenutnih razmerah družbe dividend ne izplačajo, čeprav meni, da bi bilo za vlagatelje najbolje, če bi se družbe držale dividendne politike. Neizplačilo dividend oziroma večje odstopanje od dividendne politike si lahko vlagatelji razlagajo tudi tako, da se je družba znašla v težavah oziroma da denarni tok potrebuje za financiranje investicij, pojasnjujejo analitiki.
Vendar pa direktor družbe Arkas Uroš Marter opozarja, da večina najpomembnejših družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, v minulih letih izplačilo dividend ni financirala s prostim denarnim tokom, temveč s posojili, ki so vsako leto povečevala za več, kot je znašalo izplačilo dividend. Kljub povprečnemu, skoraj 50-odstotnemu znižanju bruto dividende za delnico bodo namreč analizirane družbe za izplačilo dividend v povprečju namenile slabih 30 odstotkov lanskega čistega dobička.
Petrol bo dividende izplačal kljub lanski 64-milijonski izgubi, Sava pa bo med delničarje razdelila več, kot je znašal njen lanski čisti dobiček matične družbe.
Nadpovprečni delež lanskega čistega dobička bodo letos med delničarje razdelile še uprave Žita, Salusa in Mercatorja, in sicer od 52 do 93 odstotkov.
Glede na včerajšnji enotni tečaj je povprečna dividendna donosnost delnic analiziranih družb znašala 1,7 odstotka, brez upoštevanja družb, ki dividend ne bodo izplačale, pa 2,8 odstotka.
Z najvišjim dividendnim donosom v višini 8,9 odstotka se ponaša delnica Salusa, ki ji z 4,6- oziroma 3,5-odstotnim dividendnim donosom sledita delnici Žita in Telekoma Slovenije.
"Družbe iz zrelih panog, kamor denimo sodita Telekom Slovenije in Petrol, bi morale zagotavljati vsaj okoli petodstotni dividendni donos, medtem ko družbe, kjer obseg posojil za več kot trikrat presega dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), dividend sploh ne bi smele izplačevati, temveč bi morale najprej zmanjšati zadolženost," ocenjuje Marter. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042270974

REKORDNI ACH

/13/...za prave lastnike, tudi prava dividenda: Laughing

Razkrivamo: Menedžerji ACH so si izplačali rekordnih 14 milijonov evrov dividend Menedžerji ACH si bodo letos izplačali rekordnih 14,3 milijona evrov dividend. Uprava in nadzorni svet ACH sta sprva predlagala, naj letos za izplačilo dividend namenijo 1,2 milijona evrov, vendar pa ta znesek očitno ne bi zadostil potreb družbe Protej, ki je v lasti 48 sedanjih in nekdanjih vodilnih menedžerjev v Skupini ACH. Uprava ACH je dan pred skupščino prejela nasprotni predlog Proteja, ki je zahteval izplačilo 11,6-krat višje dividende, kot je bilo prvotno predvideno. Ker Protej obvladuje lastništvo ACH (v lasti ima 89,1 odstotka vseh delnic in 95,7 odstotka vseh delnic z glasovalno pravico) in ker na skupščini ni bilo navzočega nobenega drugega delničarja, je predlog dobil zadostno podporo.

LASTNIŠKA STRUKTURA:

Herman Rigelnik - 15%
Vera Mihatovič - 10,4%
Sonja Gole - 9,5%
Janko Šemrov - 7,4%
Branko Šibakovski - 7,4%
Bojan Peljhan - 5,2%
Damijan Vuk - 4,1%
Marko Kržanowski - 3,1%
Drugi - 37,9%
Z bistveno višjim izplačilom dividend se je na skupščini strinjal tudi predsednik uprave ACH in največji posamični lastnik Proteja Herman Rigelnik. Na skupščini je dejal, da "uprava po opravljeni analizi soglaša z nasprotnim predlogom". In kako je upravi v enem samem dnevu uspelo narediti analizo, na podlagi katere so ugotovili, da izplačilo znatno višjih dividend ne bi predstavljalo težav za ACH?
"Uprava ima stalen pregled nad poslovanjem celotne družbe, saj poslovanje in poslovne rezultate spremlja in nadzoruje dnevno in tako dobro pozna premoženjsko in finančno moč družbe," nam je povedala svetovalka generalnega direktorja Vlasta Grjol in zatrdila, da je ACH ostalo dovolj bilančnega dobička za razvojne potrebe. Ker Protej po dostopnih podatkih nima druge naložbe kot deleža v ACH, bo po vsej verjetnosti prejete dividende uporabil predvsem za nadaljnjo krepitev svojega lastniškega vpliva in poplačilo dela svojega finančnega dolga.
Ta je po besedah direktorja Proteja Branka Šibakovskega konec decembra lani znašal 46 milijonov evrov oziroma 6,2 milijona evrov več kot konec leta 2007.

DIVIDENDE:
2004 - 0,50 €
2005 - 0,53 €
2006 - 1,17 €
2007 - 0,63 €
2008 - 0,70 €
2009 - 5,80 €
Na vprašanje, ali je izplačilo rekordnih dividend povezano z visokim finančnim bremenom Proteja, Šibakovski ni odgovoril neposredno. Povedal je le, da je Protej z nasprotnim predlogom "uravnal bilančni dobiček v svoji naložbi na normalno donosnost kapitala", in dodal, da Protej svoje obveznosti ob zapadlosti redno poravnava. A ob tem dodajmo, da je za "normalno donosnost kapitala" Proteju minula leta zadostovala tudi nekajkrat nižja dividenda. Dan po sprejemu delitve bilančnega dobička je Protej od italijanskega državljana Sergia Peloze odkupil njegov 1,5-odstotni delež, vreden okoli 2,7 milijona evrov, Probanka pa mu je vrnila šest milijonov evrov vreden paket delnic ACH (Protej ji je omenjeni paket delnic začasno prodal v začetku aprila letos).
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042296060
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Sep 03, 2009 6:03 pm; skupaj popravljeno 4 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli