Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Maj 19, 2009 11:09 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DOLŽNIKI

/13/...zakon o varovanju osebnih podatkov, zakonu o osebnem stečaju, prihaja tudi zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju: Twisted Evil

Po novem dostopnih več podatkov o dolžniku DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, s katero se širijo možnosti za pridobitev informacije o tem, da je nad nekom uveden stečaj.
Po novem bo o dolžniku dostopen tudi podatek o enotni matični številki občana (EMŠO) ter davčni številki.
Davčno številko uporabljajo predvsem banke in druge finančne ustanove za identifikacijo insolventnega dolžnika, z EMŠO pa se identificira dolžnik kot lastnik nepremičnin ali poslovnega deleža, je povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Šrkrlec.
Tako se stečajnim upnikom omogoči, da identificirajo takšno osebo, je dejal in pojasnil, da se s tem varujejo pravice upnikov in tudi morebitnih drugih oseb, ki bi stopile v promet z takšnim premoženjem. Predlog novele zakona poleg tega dodatno spodbuja poslovanje sodišč in udeležencev v insolventnih postopkih na informatiziran način.
Po predlogu zakona bo sodišče izdajalo sklepe in odredbe v elektronski obliki, podpisanimi z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Jožef Jerovšek (SDS) je predlagane spremembe označil zgolj za lepotne popravke zakona.
"Po našem mnenju bi morali stečajni upravitelji za svoje delovanje odgovarjati tudi z osebnim premoženjem, tako pa smo pogosto soočeni z zavlačevanjem stečajnega postopka in črpanjem stečajne masa ne račun upnikov," je dejal. Bogdan Čepič (SD) je ocenil, da se bo z noveliranjem zakona omogočilo hitrejšega reševanje postopkov insolventnosti.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042267954

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Maj 21, 2009 9:08 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 44

ACER in STAVKA

/13/...pritiski in kričanje vodilnih se povečuje malodane povsod: Embarassed

Delavci v furnirnici Acer začeli stavkati

Približno 120 delavcev šentjurske furnirnice Acer je zjutraj začelo stavkati. Stavko so napovedovali že decembra, ker niso dobili drugega dela lanskega regresa za letni dopust. Furnirnica Acer Nezadovoljni delavci so začeli s stavko.
Delavci niso zadovoljni tudi glede dejstva, da jim vodstvo podjetja, ki je v lasti dveh lastnikov, plače izplačuje v dveh delih in z zamudo. Stavkajoči delavci še opozarjajo na to, da jih uprava podjetja nenehno ponižuje, vodilni delavci celo vpijejo na zaposlene.
Sicer je slovenska vlada konec septembra lani furnirnici Acer, ki je bila ustanovljena leta 2004, odobrila kratkoročno posojilo v višini 650.000 evrov, ker se je podjetje soočalo s finančnimi težavami.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-v-furnirnici-acer-zaceli-s-stavko.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Maj 24, 2009 10:34 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZAVAROVALIŠKI IZZIVI

/13/...le kje so obljubljeni tujci: Razz

Strateški izzivi slovenskih zavarovalnic

Kaj so zamudile banke in česa ne zavarovalnice V prihodnjih dveh letih se domačim kapitalsko močnejšim zavarovalnicam ponuja priložnost za nakup oslabelih zavarovalnic in za povečanje tržnih deležev v regiji. V obdobju po letu 2002, po liberalizaciji trga finančnih storitev in še posebej po vstopu v EU, je bilo precej negotovosti glede uspešnosti slovenskih zavarovalnic v zaostreni mednarodni konkurenci.
Raziskava Franja Štiblarja iz EIPF iz leta 2003 je napovedala, da se bo delež tujcev v zavarovalništvu Slovenije s sedanjih pet odstotkov (leta 2000) povečeval proti tretjini ali celo polovici.
Danes je mogoče reči, da je bila ta napoved povsem zgrešena in da so se v nasprotju z bankami domače zavarovalnice izkazale precej bolje in jim je uspelo ne samo ohraniti svoje tržne deleže na lokalnem, slovenskem trgu, ampak se tudi razmeroma uspešno širiti na tujih trgih.
Rast Triglava kljub državni lasti Levji delež teh zaslug gre kljub državnemu lastništvu Zavarovalnici Triglav [ZVTG 18,68 +1,03%], ki je do leta 2008 glede na leto 2002 povečala svoj tržni delež (merjen z bruto zavarovalno premijo) z 42,7 na 43,1 odstotka.
Prek prevzemov in odpiranja lastnih podružnic je od leta 2004 povečala svojo navzočnost s treh na devet regionalnih trgov, pri čemer je svoj tržni delež na področju jugovzhodne Evrope povečala na 14 odstotkov. V obdobju od leta 2004 do 2008 je Triglav povečal bruto zavarovalne premije za dobrih 60 odstotkov. Za Triglav je po nastopu nove uprave na čelu z Andrejem Kocičem leta 2005 značilna korenita reorganizacija družbe s konsolidacijo poslovanja posameznih družb in centralizacijo vseh zalednih poslovnih funkcij. Glavni del reorganizacije družbe se je začel leta 2007 s centralizacijo odločanja in hkratno modernizacijo poslovnih procesov z namenom združitve v enovit sistem vodenja poslovnih procesov in informacijske podpore. Glavno vlogo pri centralizaciji vodenja, modernizaciji poslovnih procesov in pri širitvenih aktivnostih v tujini naj bi po mnenju poznavalcev trga odigral pomočnik predsednika uprave Mišo Dubljevič. Za rast poslovanja Triglava sta bili ključni posodobitev in širitev produktnega asortimana, tudi na področje zdravstvenih, hipotekarnih življenjskih in investicijskih zavarovanj, s čimer je Triglav zapolnil vse tržne niše in uspešno obranil svoj tržni delež.

Vzajemna ob tržni delež

Nekoč druga največja zavarovalnica Vzajemna, ki je specializirana za dopolnilna zdravstvena zavarovanja, je izgubila dve mesti in padla na četrto mesto po tržnem deležu. Kljub številnim poskusom spornih poslovnih potez in nelojalne konkurence v minulih letih je domača konkurenca nespecializiranih zavarovalnic z novimi zavarovalnimi produkti na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja učinkovito spodjedala njen tržni delež, ki se je od leta 2003 do 2007 zmanjšal z 19 na vsega 12 odstotkov. Kljub temu Vzajemna ostaja večinski ponudnik na tem trgu z okoli 900 tisoč zavarovanci, medtem ko jih ima Triglav okoli 190 tisoč.
Danes druga največja domača zavarovalnica Adriatic Slovenica (AS), ki je nastala leta 2005 z združitvijo četrte in pete največje domače zavarovalnice, je po letu 2004 nekoliko zmanjšala tržni delež.
Njun ločeni tržni delež je leta 2004 znašal 14 odstotkov (Adriatic devet odstotkov, Slovenica pet odstotkov), se nato do leta 2006 zmanjšal na 13 odstotkov ter se do leta 2008 spet povečal na 13,6 odstotka. AS je po letu 2007 izvedel obsežno konsolidacijo poslovanja obeh družb in centralizacijo poslovnih procesov, vse zavarovalne aktivnosti so centralno vodene iz Kopra. Tudi AS je leta 2008 začel širitev na trge jugovzhodne Evrope, pri čemer je odprl hčerinsko družbo v Beogradu, ki je začela poslovati septembra 2008.
Tretja največja zavarovalnica na našem trgu ostaja Zavarovalnica Maribor (ZM), ki ji je po letu 2004 uspelo celo povečati tržni delež z 12,1 na 12,4 odstotka v letu 2007.
Na petem mestu ostaja Kad s stabilnim tržnim deležem okoli 6,3 odstotka, seveda po zaslugi specializacije na področju dopolnilnih pokojninskih zavarovanj.
Na šestem mestu je Tilia, ki je svoj tržni delež od leta 2004 do 2008 popravila s treh odstotkov na 3,4 odstotka. Tuje zavarovalnice z majhnimi tržnimi deleži Preostale zavarovalnice, če odštejemo Kad pri pokojninskih zavarovanjih, so razmeroma majhne, z manj kot dvoodstotnim tržnim deležem.
Največji zavarovalnici v tujem lastništvu Generali in Grawe sta razmeroma nepomembni, vsaka z okoli dvoodstotnim tržnim deležem. Njuna tržna deleža se po letu 2004 nista povečala kljub močnemu kapitalskemu zaledju, kar kaže na vitalnost domačih zavarovalnic in njihovo sposobnost prilagajanja konkurenčnim pogojem. Je pa pomembna njuna vloga predvsem pri življenjskih zavarovanjih (Grawe štiri odstotke, Generali 2,6 odstotka v letu 2007), kjer pa jih domača specializirana konkurenta KD Življenje (9,4 odstotka) in NLB Vita (5,8 odstotka) vseeno precej prekašata.
Najpomembnejši za ohranitev tržnih deležev domačih zavarovalnic po letu 2002 so bili predvsem njihov fokus na posodobitev in razširitev asortimana zavarovalniških produktov na področje življenjskega in zdravstvenega zavarovanja ter notranja konsolidacija in reorganizacija poslovnih procesov.
K temu sta precej pripomogla strah pred že navzočo tujo konkurenco in strah pred možnim vstopom močnega tujega strateškega lastnika v Triglav. Potrebna širitev na tuje trge Seveda pa samo ohranitev tržnih deležev pred tujo konkurenco ne more biti glavni izziv naših zavarovalnic v prihodnje.
Pomembna bo predvsem ambicioznost glede širjenja na tuje trge. Pri tem jim lahko letos in prihodnje leto precej pomaga zdajšnja finančna kriza, ki je precej oslabila tudi tako velike evropske in globalne zavarovalnice, kot sta Allianz in AIG , predvsem pa manjše igralce v regiji.
V prihodnjih dveh letih se domačim kapitalsko močnejšim zavarovalnicam tako ponuja odlična priložnost za nakup oslabelih manjših zavarovalnic v regiji in za povečanje tržnih deležev na ključnih tujih trgih z večjo tržno aktivnostjo. Tisto, kar so zamudile domače banke pri širjenju na tuje trge, lahko učinkovito nadomestijo naše zavarovalnice.
Za zdaj sta to predvsem Triglav in delno AS.
Ključni pri tem pa bosta predvsem lastniška stabilnost in kontinuiteta v poslovni politiki Triglava kot zavarovalnice z največjim tovrstnim potencialom.
Državno vmešavanje v upravljanje Triglava prek predčasnih rokohitrskih zamenjav uprave bi lahko destabiliziralo njeno poslovanje in močno ogrozilo njen srednjeročni strateški potencial. Dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Vienna University of Economics and Business Administration in nekdanji minister za razvoj.
http://www.finance.si/247757/Strate%B9ki_izzivi_slovenskih_zavarovalnic

BILANCE

Slovenske zavarovalnice letos z več razlogi za boljšo voljo
Po preteklem izrazito slabem letu, ko so jih poleg konkurence prizadele posledice finančne krize in enormne škode zaradi naravnih nesreč, predsedniki uprav in direktorji slovenskih zavarovalnic dihajo precej lažje. Z redkimi izjemami bodo namreč družbe, ki jih vodijo, letošnje leto zaključile z dobičkom, ponekod celo višjim od tistega iz leta 2007. »Z vidika zavarovancev bo vsako leto boljše, saj bo pritisk konkurence že v relativno kratkem obdobju prinesel nižanje premij za manj tvegane zavarovance, ki mu bo po drugi strani sledil dvig premij za bolj tvegane zavarovance,« poudarja ekonomist Aleš Ahčan.
»V nekaj letih lahko pričakujemo še večji pritisk na stroškovno učinkovitost zavarovalnic, višanje premij pri kasku in deloma pri zavarovanju nepremičnin ter padec premij pri obveznem avtomobilskem zavarovanju in življenjskih zavarovanjih ob nadaljnji segmentaciji zavarovalnih produktov,« dodaja.
Za Zavarovalnico Triglav sicer napovedi o poslovanju, ker kotira na Ljubljanski borzi, ni mogoče dobiti, je bil pa čisti dobiček zavarovalnice, katere večina je v državni lasti, od januarja do septembra za 16 odstotkov višji v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.
V Zavarovalnici Maribor (ZM) napovedi za leto 2009 še niso razkrili, se pa je pred kratkim pojavila informacija, da bo letos poslovala z izgubo, a bistveno nižjo od tiste, ki so jo dosegali med letom. Tudi preostale večje zavarovalnice, med drugim tiste, ki se ukvarjajo z življenjskim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, naj bi leto zaključile pozitivno oziroma mnogo bolje kot lani.

Vse več škod je enako višje premije

Čeprav so leto, podobno kot lansko, zaznamovale višje škode - v prvem polletju je bilo na območju Slovenije več neurij s točo, ki so povzročile približno 28.000 škodnih dogodkov v ocenjeni višini 39,2 milijona evrov - pa njihova vse večja pogostost naj ne bi imela kaj dosti vpliva na finančni rezultat zavarovalnic, saj so te izjemne škode v pretežni meri krite s strani pozavarovalnic.
"Gledano srednjeročno pa pomenijo višje premije, saj tudi pozavarovalnice dvignejo premijo zavarovalnicam. Če slednje slabe rezultate pripisujejo izjemnim škodam, to preprosto pomeni, da imajo neustrezen pozavarovalni program in slabo upravljanje s tveganji," kritično opozarja docent z ljubljanske ekonomske fakultete Aleš Ahčan.

Največje dražile, manjše ne

Svoje premije so letos dražile vse največje zavarovalnice, Triglav je denimo podražil vrsto avtomobilskih kasko zavarovanj.
Enako so storili v koprskem Adriaticu Slovenici (AS), zavarovalnici Tilia, medtem ko je njegova hčerinska družba Triglav Zdravstvena tako kot njeni konkurenti dvignila premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
V AS so podražili še premije kmetijskih zavarovanj, v Tilii pa premije premoženjskega zavarovanja Moj Dom in požarnega zavarovanja. V zavarovalnicah Generali, Merkur in Grawe ter v NLB Viti in KD Življenje so po drugi strani zagotovili, da v letu 2009 niso dražili svojih produktov.
"Pri premoženjskih zavarovanjih je pričakovano, da večja pogostost poplav in toč vodi do višje premije.
Rakava rana slovenskih zavarovalnic pa ostaja premajhna segmentacija najbolj razširjenih vrst zavarovanj, na primer obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) in kaska, kjer dobri riziki subvencionirajo slabe rizike. Gospa srednjih let, v avtomobilu z veliko konjskih moči, ki na leto naredi nekaj tisoč kilometrov, plačuje znatno višjo premijo kot moški srednjih let, ki naredi nekaj 10.000 kilometrov po nevarnih lokalnih cestah v avtomobilu starejšega letnika z manj konjskimi močmi," pojasnjuje Ahčan.
Dodaja, da bi na konkurenčnem trgu lahko pričakovali znižanje premij AO. "Po drugi strani drži, da stroški pri kasku znatno rastejo, vendar je vprašanje, kakšen delež teh škod je posledica izrednih dogodkov, ki so kriti s strani pozavarovalnic, in kolikšen delež je predmet kritja zavarovalnic," še pravi Ahčan.
Trg nepopolno konkurenčen, a se obetajo boljši časi
"Žal se mi zdi, da naše zavarovalnice zamujajo priložnost aktivneje z novimi produkti stopiti ob bok tujim zavarovalnicam, vendar ne le na domačem trgu temveč tudi na tujih. Slovenski trg je glede na svojo velikost za večino evropskih zavarovalnic nezanimiv in te vstopajo prek podružnic ali z omejenimi kapitalskimi vložki.
Ni pa daleč dan, ko bo eden od velikanov resneje vstopil na trg in pometel s konkurenco," svari Ahčan. Dodaja, da je naš trg kratkoročno klasičen primer nepopolno konkurenčnega trga, kjer manjše zavarovalnice sledijo največjemu ponudniku in njegovi cenovni strategiji.
"Na srednji in dolgi rok je bolj konkurenčen, zlasti v segmentih, kjer so produkti standardizirani. Trg se bo v naslednjih petih letih spremenil bolj, kot se je v zadnjih 15 letih, za domače zavarovalnice na slabše, za zavarovance pa na boljše," je dodal.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042326647
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Dec 31, 2009 12:24 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2011 14:43; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Maj 24, 2009 10:47 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

IZRINJANJE MALIH DELNIČARJEV V ADRIATICSLOVENICA d.d. IN KD ŽIVLJENJE d.d. ter OZADJA ZGODBE - IV.del - nadaljevanje s strani 13, 16 in 18

IZGUBA

/13/...še dobro, da ni izguba še večja, saj se že po kuloarjih govori, da bo potrebna nova dokapitalizacije za 8.mio€, da se uravna kapitalska neustreznost tudi na dan 31.12.2008.Tako izguba znaša že več kot polovico osnovnega kapitala družbe, ki znaša 27.838.758,14 EUR:

Adriatic Slovenica z milijonsko izgubo

Koprska zavarovalnica, ki je v lasti KD Group in jo vodi Gabrijel Škof, je lansko leto zaključila z večmilijonsko izgubo. Zaradi splošnega znižanja borznih tečajev so izvedli trajno slabitev naložb, ki je znašala 18 milijonov evrov, na poslovanje Adriatica Slovenice pa so vplivale tudi katastrofalne škode zaradi naravnih nesreč, največje v tem desetletju. Izguba se je tako povzpela na skoraj 15 milijonov evrov. Izkaz poslovnega izida zavarovalnice razkriva, da je lani obračunala za slabih 257 milijonov evrov kosmatih premij, kar je le dva odstotka več kot leta 2007. Ob dobri šestodstotni rasti slovenskega zavarovalniškega trga je njen tržni položaj temu primerno padel na 13,64 odstotka, nevarno pa se ji na tretjem mestu približuje Zavarovalnica Maribor. Škode, ki jih je koprska zavarovalnica obračunala v tem obdobju, so porasle za 7,2 odstotka, na kar 184,8 milijona evrov. Ob tem poudarimo, da je delež škod v premijah porasel pri vseh zavarovalnih vrstah, čisti poslovni izid (resda polovico nižji) pa je uspelo Adriaticu Slovenici ustvariti le pri zdravstvenih zavarovanjih. Slabitev finančnih naložb je ob tem na poslabšanje poslovnega izida zavarovalnice vplivala v višini 14 milijonov evrov. "Navedene slabitve so bile izvedene v skladu s standardi in priporočili računovodske stroke, politika slabitev je bila ustrezna in ne pušča odprtih tveganj, ki bi se prenašala v prihodnja obdobja," so pojasnili. Kljub vsemu naj bi v celoti dosegli načrtovane premije. "Pozitivno je tudi, da družba uspešno obvladuje stroške in je lani v primerjavi s predhodnim letom znižala delež stroškov v premiji za dve odstotni točki. Zavarovalnica je kljub upadu vrednosti naložb ohranila in presegala zakonsko določeno naložbeno pokritost rezervacij z naložbami," so dodali. Prvo četrtletje pozitivno Kljub poslabšanju pogojev poslovanja je Adriatic Slovenica dosegla pozitiven zavarovalni in naložbeni izid v skupni bruto višini 3,3 milijona evrov. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je zavarovalnica zbrala 86,9 milijona evrov premije, glavnino, 81,9 milijona evrov na področju premoženjskih zavarovanj, skupaj z zdravstvenimi zavarovanji. Likvidirane škode so se glede na enako obdobje lani povišale za 15,1 odstotka.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042268332

/13/...kot že rečeno ob ustvarjeni lanskoletni izgubi 14,9mio€,obvezno sledi dokapitalizacija za 8mio€:

Adriatic Slovenica v dokapitalizacijo

Uprava koprske zavarovalnice Adriatic Slovenica (AS) je že februarja sklenila, da bo moral KD Group priskrbeti dodatna sredstva in izvesti dokapitalizacijo v vrednosti osem milijonov evrov. Že v četrtek smo namreč poročali, da so slabitve naložb v minulem letu zavarovalnico, ki jo vodi Gabrijel Škof, pahnile v večmilijonsko izgubo. »Dokapitalizacija je bila izvedena zaradi tega, ker se je kapital družbe zmanjšal zaradi dosledne slabitve naložb v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, z dokapitalizacijo je bila zagotovljena ustrezna kapitalska moč zavarovalnice za prihodnja obdobja, k njeni višini pa so prispevale tudi ocene nevarnosti opazno večje škodne pogostnosti, ki izvira iz podnebnih sprememb,« pojasnjujejo vzroke za povečanje osnovnega kapitala. Predlog za dokapitalizacijo družbe je uprava pripravila tudi na podlagi ocen potencialnega tveganja nadaljnjih padcev vrednosti vrednostnih papirjev, med drugim pa ima zavarovalnica zastavljenih tudi precej razvojnih načrtov, zaradi katerih je treba vnaprej zagotoviti kapitalska sredstva. Čeprav trenutno ne načrtujejo povišanja premij na nobenem področju, je bila korekcija zavarovalnih premij podobno kot pri drugih zavarovalnicah že izvedena. »Zaradi slabega škodnega rezultata na področju avtomobilskih zavarovanj kasko zaradi lanskoletnih neurij s točo smo decembra lani povišali premije teh zavarovanj za 4,9 odstotka. Januarja se je premija dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj povišala za 8,6 odstotka kot posledica naraščanja stroškov zdravstvenih storitev. Do povišanja je iz istega razloga prišlo pozneje pri obeh konkurenčnih zdravstvenih zavarovalnicah, sedanje škodno dogajanje na tem področju pa potrjuje upravičenost dviga premije,« so povedali v AS. Pravkar so zaradi slabih rezultatov na področju jahtnih zavarovanj povišali premijo tudi v tej zavarovalni vrsti, in sicer za 10 do 15 odstotkov.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042269127

IZJAVA O NALOŽBENI POLITIKI KOLEKTIVNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA, PO POKOJNINSKEM NACRTU PN-A01 (POKOJNINSKI TEMELJ)
Koper, februar 2009
3.1 NALOŽBENA TVEGANJA
Naložbena tveganja predstavljajo tveganja, ki vplivajo na pricakovano gibanje vrednosti kritnega sklada, oziroma na pricakovane donosnosti kot posledica sprememb vrednosti naložb.
* Tržno tveganje
Pri nalaganju sredstev kritnega sklada nastopa tržno tveganje, in sicer tveganje, da se ne izpolnijo pricakovanje glede gibanja vrednosti naložbe, oziroma se ne izpolnijo v celoti.
* Tveganje spremembe obrestne mere
Ob narašcanju obrestnih mer se tržna vrednost naložb s stalnimi donosi znižuje, po drugi strani pa lahko družba nova vplacila v sklad in reinvestirana sredstva nalaga v nove naložbe po višji obrestni meri. Ob zniževanju obrestnih mer družba nova vplacila v sklad in reinvestirana sredstva nalaga v nove naložbe po nižji obrestni meri, vendar se po drugi strani tržna vrednost naložb s fiksnimi donosi zviša.
* Valutno tveganje
Valutno tveganje je tveganje, da se bo razmerje med domaco valuto, v kateri se vrednotijo naložbe kritnega sklada, in valuto, v kateri je izražena vrednost posamezne naložbe, gibale v takšni smeri, da bo to negativno vplivalo na vrednost naložb.
* Kreditno tveganje
Kreditno tveganje predstavlja tveganje, da izdajatelj vrednostnega papirja ne bo mogel ali v celoti ali deloma ali pravocasno izpolniti obveznost na nacin, kot je bilo obljubljeno v trenutku izvršitve naložbe.
* Tveganje koncentracije naložb Tveganje koncentracije naložb predstavlja tveganje izpostavljenosti do majhnega števila razlicnih naložb, kar v primeru znatnega upada vrednosti posamezne naložbe pomeni tudi znaten upad skupne vrednosti naložb kritnega sklada..
3.2. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE
Predstavlja tveganje, da upravljavec kritnega sklada ne bo mogel poravnati svojih obveznosti ne, da bi moral za izpolnitev obveznosti odprodati naložb pod neugodnimi pogoji.
3.3. TVEGANJE NEIZPOLNITVE NASPROTNE STRANKE
Tveganje neizpolnitve nasprotne stranke pomeni, da lahko pride v pravnem oziroma poslovnem odnosu s stranko do razlik med dejanskimi in pogodbeno dolocenimi izpolnitvami obveznosti.
3.4. TVEGANJE PORAVNAVE
Tveganje poravnave je tveganje, da se prenos umetništva vrednostnih papirjev ali prenos denarnih sredstev ne izvrši v predvidenih oziroma dolocenih rokih.
3.5. OPERATIVNO TVEGANJE
Operativno tveganja se nanaša na tveganje izgube zaradi neprimernih ali nedelujocih notranjih procesov, ljudi in sistemov ali zaradi zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo delovanje.

TABELE:

Tabelarični prikaz sprememb vrednosti enote premoženja v odstotkih glede na zadnje obracunsko obdobje preteklega leta za obdobje 12 mesecev, 36 mesecev in 60 mesecev: glede na 31.12.2008:
* Spremba vrednosti enote premoženja v %: 60 mesecev - 12,99 % 36 mesecev - 3,84 % 12 mesecev - (-17,95 %)
* Gibanje-Sprememba vrednosti enote premoženja (za zajamceni donos) v%: 60 mesecev - 14,40 % 36 mesecev - 7,33 % 12 mesecev - 2,61 %
* Opozorilo: Zgodovinski podatki o donosnosti ne zagotavljajo donosov v prihodnosti!
* Pripisani donos na vplacane premije (zajamceni donos, povecan za pripisan dobicek, ki ga izvajalec pokojninskega nacrta ne more odvzeti) v odstotkih na zadnji dan posameznega cetrtletja v odstotkih za obdobje od oblikovanja kritnega sklada do 31.12.2008
* Prikaz pripisane donosnosti na vplacane premije v odstotkih glede na zadnje obracunsko obdobje preteklega leta za obdobje 12 mesecev, 36 mesecev in 60 mesecev ter opozorilo, da zgodovinski podatki o pripisani donosnosti ne zagotavljajo donosov v prihodnosti, ter hkratni prikaz gibanja vrednosti zajamcene donosnosti pokojninskega sklada. Donosnost na 31.12.2008:
* Ustvarjena donosnost: 60 mesecev - 12,99% 36 mesecev - 3,84% 12 mesecev - -(17,95%)
* Pripisana donosnost: 60 mesecev - 14,40% 36 mesecev - 7,33% 12 mesecev - 2,61%
http://www.adriatic-slovenica.si/bin?bin.svc=obj&bin.id=20846

UNIQA /13/...kot že tolikokrat doslej se zavarovalnica prodaja, morda bi lahko zadeva uspela le, če bi jo prodajali po delih:

Adriatic Slovenica tudi tokrat neuspešno naprodaj?

Družba KD Group po neuradnih informacijah spet prodaja zavarovalnico Adriatic Slovenica, a naj s prodajo ne bi kazalo najbolje KD Matjaža Gantarja po neuradnih informacijah spet prodaja zavarovalnico Adriatic Slovenica in menda ji po več letih prodajanja zaradi domnevno previsoke cene spet ne kaže dobro. Tokrat naj bi jo Gantar želel prodati avstrijski zavarovalnici Uniqa , pravijo naši viri. »V Skupini KD Group imamo več naložb, ki so ob primernih pogojih vedno naprodaj. Treba se je zavedati, da je prodaja tako velike družbe dolgotrajna,« komentirajo v KD. Adriatic Slovenica je sicer minulo leto sklenila s 14,9 milijona evrov izgube, ki je predvsem posledica trajne slabitve naložb v višini 18 milijonov evrov, pravijo v zavarovalnici. V prvem letošnjem trimesečju so njihovi rezultati pozitivni in znašajo 3,3 milijona evrov, pravijo. KD Group je sicer Adriatic Slovenico že dokapitaliziral z osmimi milijoni evrov.
http://www.finance.si/247900/Adriatic_Slovenica_tudi_tokrat_neuspe%B9no_naprodaj

REČENO

Omenjena izguba je večja kot polovico osnovnega kapitala, ki znaša 27.838.758,14€ , ker je sedaj KD Group d.d., po sramotni iztisnitvi malih delničarjev iz zavarovalnic 100% lastnik družbe, bo sedaj moral tudi sam dokapitalizirati zavarovalnico. Dokapitalizacija je bila potrebna tudi zaradi tega, ker morajo zaradi obstoječih mednarodnih računovodskih standardov v celoti obravnavati poslovanje kot Skupina KD d.d. Drugo vprašanje pa je, kako bodo omenjene zadeve vplivale na kadrovski segment, saj je v pripravi racionalizacija, čeprav še venomer zanikana in (ne)zaželjena, saj bodo morali ponovno oklestiti vse stroške. STORJENO 23.maja 2009 je bil v sodni register vpisan povišan osnovni kapital zavarovalnice AdriaticSlovenica d.d., ki zdaj znaša 35.838.758,14€. Kot že povedano je bila izvedena s strani edinega lastnika zavarovalnice KD Group d.d. v višini 8mio€ in sicer je bila izdaja 1.917.120 novih delnic ADZR , tako, da je sedaj osnovni kapital družbe razdeljen na 8.588.400 navadnih kosovnih delnic z nominalno vrednostjo 4,175€ . Z dokapitalizacijo je bila zagotovljena ustrezna kapitalska moč zavarovalnice za prihodnja obdobja, k njeni višini pa so prispevale tudi ocene nevarnosti opazno večje škodne pogostnosti, ki izvira iz podnebnih sprememb.Predlog za dokapitalizacijo družbe je uprava pripravila tudi na podlagi ocen potencialnega tveganja nadaljnih padcev vrednosti vrednostnih papirjev, med drugim pa za razvojne načrte, zaradi katerih je bilo potrebno vnaprej zagotoviti kapitalska sredstva.Ob tem je potrebno poudariti, da ima sedaj AdriaticSlovenica d.d. najvišji znesek osnovnega kapitala 35.838.758,14 € in tako prekaša vse zavarovalnice v Sloveniji. Izdaja delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki izdajatelja ADRIATIC SLOVENICA d.d. SI0021101801 ADZR ISIN: SI0021101801 Oznaka VP: ADZR Vrsta VP: Redne delnice Prva izdaja: 17.10.1996 Matična ali KID št. izdajatelja: 5063361 Izdajatelj: ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba d.d. Naslov: LJUBLJANSKA CESTA 003A, 6000 KOPER - CAPODISTRIA, SLOVENIA Ime VP: ADRIATIC SLOVENICA, REDNE Nominalni znesek: Ni nominalnega zneska - KOSOVNA DELNICA KOSOVNE DELNICE Število vseh izdanih VP: 8.588.400 Tip VP: Lastniški vrednostni papirji Imenski / Prinosniški: Imenski Tip glasovalne pravice: Glasovanje CFI koda: ESVUFR Zapadlost zadnje obv.: Št. imetnikov: 2 Delež tujih imetnikov: 0,00 %
Obvestilo št. 208/2009 Dne 17. 6. 2009 smo v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev izvršili vpis dodatne količine 1.917.120 kosovnih delnic izdajatelja ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba d.d., ki so v centralnem registru vpisane z oznako ADZR, ISIN koda SI0021101801, CFI koda ESVUFR. Po opravljenih vpisih v centralnem registru vodimo 8.588.400 kosovnih delnic z oznako ADZR. http://www.kdd.si/izdajatelji_in_clani/obvestila?snid=3033

ZGODOVINA

30.01.2009
Glede na to, da smo 30.01.2009 dobili od KD Group, Finančna družba d.d., Celovška cesta 206, Ljubljana, OBVESTILO O IZPLAČILU DENARNE ODPRAVNINE NA PODLAGI IZKLJUČITVE MANJŠINJSKIH DELNIČARJEV DRUŽBE ADRIATIC SLOVENICA d.d. in KD ŽIVLJENJE d.d. bi se kazalo vprašati ali bi lahko v višini bodočega prisilno povzročenega obdavčenja, tudi uveljavljali odškodninske zahtevke proti odgovornim in seveda tudi za vse ob tem nastale prisilno povzročene stroške tega dejanja. Da seveda pri tem ne govorimo o neki prikriti obliki kolektivnega mobbinga. Ob gornjem je potrebno poudariti, da smo morali mali delničarji proti svoji volji in hotenju, na tak način prisilno pristati na odtujitev delnic in to kljub temu, da tega zaradi aktualnih davčnih zakonov, ki urejajo to področje, tako, da smo danes proti svoji lastni volji prisiljeni v obvezno plačilo davka, ki ni nastal zaradi naše lastne želje po prodaji lastnih delnic. Ob tem je potrebno tudi poudariti, da smo spričo aktualnih stopenj obdavčitve - 20%, 15%, 10%, 5% in 0% ob seveda pripadajočem številu let imetništva vrednostnega papirja in sicer 5 let, 10 let, 15 let in 20 let - seveda za ustrezni bodoči znesek obdavčitve, tudi prikrajšani za morebitni dolgoročni ustvarjeni povprečni donos in ali možnih prihodnjih izplačil dividend. Zato bi bilo zelo zanimivo videti, ko bi vsi mali delničarji, ki so bili iztisnjeni iz lastniških struktur podjetij in za to dobil izplačano denarno odpravnino, za katero bodo seveda morali napovedati in plačati kapitalski dobiček, za isti znesek napovedali bodisi tožbo večinskemu lastniku, odgovorni delniški družbi in konec koncev državi ter za njo vsem odgovornim institucijam, ki so privedle v takšno stanje in ga še naprej tudi vzpodbujajo.

DAVČNA 28.05.2009

/13/...kot je bilo pričakovano smo mali delničarji AdriaticSlovenice d.d. in KD Življenje d.d. širom Slovenije danes dobili odločbo dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ki nam zapoveduje plačilo davka od dobička v roku 30 dni. Tako moramo nič hudega storeči mali delničarji, v času recesije in po ne svoji krivdi, ampak zaradi tuje požrešnosti plačati davek. Zato je vedno bolj prisotna opcija, ki jo opisujem zgoraj in je omenjena tudi na strani 43, to je vložitev tožbe proti odgovornim in večinskemu lastniku za povzročeno škodo v obliki plačila davka in vsem posledicam ponižujočega iztisnjenja na dan 10.12.2007, ki ga v Sloveniji obeležujemo, kot dan človekovih pravic.

UČINKOVITOST ali BLAMAŽA

Slovenski zavarovalničarji trikrat manj učinkoviti od evropskih Višina pobrane premije na zaposlenega zavarovalničarja je v Sloveniji dobrih 300 tisoč evrov, v EU pa okoli 1,1 milijona V Sloveniji je bilo po podatkih iz leta 2007 v celoti pobrano 1,9 milijarde evrov premij ali 312 tisoč na zaposlenega od skupno šest tisoč zaposlenih v zavarovalnicah. To je trikrat manj od evropskega povprečja, kjer so na zavarovalničarja predlanskim pobrali 1,1 milijona evrov. Šef KD Matjaž Gantar je prek svoje zavarovalnice Adriatic Slovenica med večjimi domačimi zavarovalnicami na zaposlenega prodal najmanj zavarovanj. Za največje zavarovalnice v Sloveniji smo dobili tudi podatke za lani. Ti kažejo, da je zaposlenih približno toliko kot predlanskim, učinkovitost oziroma višina pobrane premije pa se ni pomembneje izboljšala. Bruto pobrana premija na zaposlenega je lani v prvih treh zavarovalnicah (Triglav [ZVTG 18,73 +0,27%], Maribor in Adriatic Slovenica ) le za kakšnih 20 tisoč evrov presegla predlanskim pobrano premijo na zaposlenega, kar je manj kot deset odstotkov. Kje je vzrok Eden od razlogov za tako skromno pobrano premijo na zaposlenega je, kot pravijo naši viri, tudi ta, da v tujini več zavarovanj prodajo prek zunanjih zastopnikov. Takšnim agencijam sicer naše zavarovalnice plačajo tudi po deset odstotkov letne premije za prodana zavarovanja. Drugi vzrok je, da Slovenci plačamo manj za zavarovanja, kot je povprečje v EU. Tako povprečen Slovenec na leto zavarovalnici plača 938 evrov, povprečen Evropejec pa 2.204 evre. Gre za podatke iz leta 2007. Najslabše gre Adriatic Slovenici Najmanj premije na zaposlenega so lani in letos pobrali v Adriatic Slovenici (AS), ki je v lasti KD Group Matjaža Gantarja. Premija na zaposlenega namreč za lani znaša 249 tisoč evrov, kar je 30 tisoč evrov manj kot v Zavarovalnici Maribor in 52 tisoč evrov manj kot v Zavarovalnici Triglav. Naši viri pravijo, da ima AS približno tretjino oziroma 300 zaposlenih preveč. V zavarovalnici pravijo, da je številka desetkrat manjša. "AS zaradi posodabljanja poslovnih procesov in tehnologije do konca leta skupno načrtuje 63 manj zaposlenih v poslovnih procesih zunaj trženja in obenem 30 novih zaposlitev na področju trženja zavarovanj. Skupaj torej 33 manj," trdijo v zavarovalnici, kjer je trenutno 1.023 zaposlenih, predlanskim pa jih je bilo 1.090. To zavarovalnico Gantar že dlje časa neuspešno prodaja. "Očitno hoče zanjo preveč," pravijo naši viri. Kljub nizki pobrani premiji na zaposlenega v primerjavi z EU pa se število zaposlenih v zavarovalnicah - razen v AS - povečuje oziroma se občutneje ne spreminja. Pri Triglavu je že nekaj let približno 2.500 zaposlenih. V Zavarovalnici Maribor jih je za kakšen odstotek več kot lani, in sicer 909. Tudi zavarovalnice s tujimi lastniki pri nas večajo število zaposlenih: v Merkurju jih je trenutno 170, predlanskim jih je bilo 58, v Generaliju jih je 334, predlanskim jih je bilo 322.
Wiener Statditsche Slovenija - 474.222 €
Merkur zavarovalnica - 422.868 €
Zavarovalnica Triglav - 300.717 €
Zavarovalnica Maribor - 279.362 €
Adriatic Slovenica - 248.790 €
Generali Slovenija - 190.110 €
http://www.finance.si/248814/Slovenski_zavarovalni%E8arji_trikrat_manj_u%E8inkoviti_od_evropskih

/13/...poslali so mi prepis primera sodbe z dne 07.05.2009, v kateri tudi piše o narobe obračunanih stimulacijah in destimulacijah ter posledično že omenjeno o premalo izplačanih plačah na zavarovalnici:
REPUBLIKA SLOVENIJE DELOVNO SODIŠČE V MARIBORU
Maribor,Glavni trg 17 Pd 1110/2008
SODBA V IMENU LJUDSTVA
Delovno sodišče v Mariboru okrožnem sodniku svetniku Dr.Božidarju MERCU v individualnem delovnem sporu tožeče stranke Milana KRUŠIČA,SKORBA 53/A ptuj, ki jo zastopa odvetnik Matej PIRIH iz Maribora in odvetniška družba ČEFERIN iz Grosuplja, proti toženi stranki ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba d.d.,Ljubljanska c3/a, Koper zaradi plačila iz naslova destimulacija, po dne 7/5-2009 končani javni obravnavi, istega dne r a z s o d i l o :
1.Tožena stranka Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d.d., Ljubljanska c.3/a, Koper, je dolžna plačati tožniku Milanu Krušiču, Skorba 53/a, Ptuj, 1.847,03 EUR (prej 442.621,57 SIT) neto plače iz naslova premalo izplačane plače na račun destimulacij, ter mu za navedeni znesek obračunati pripadajoče davke in prispevke, ustrezni neto znesek pa izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od:
- 85,31 € (prej 20.443,34 sit) od 15/06-2005 dalje do plačila,
- 16,91 € (prej 4.052,44 sit) od 15/07-2005 dalje do plačila,
- 163,30 € (prej 39.134,39 sit) od 16/08-2005 dalje do plačila,
- 56,35 € (prej 13.503,62 sit) od 15/09-2005 dalje do plačila,
- 65,53 € (prej 15.703,37 sit) od 15/10-2005 dalje do plačila,
- 134,69 € (prej 32.277,78 sit) od 15/11-2005 dalje do plačila,
- 158,93 € (prej 38.085,30 sit) od 16/12-2005 dalje do plačila,
- 85,38 € (prej 20.461,40 sit) od 16/01-2006 dalje do plačila,
- 150,65 € (prej 36.102,29 sit) od 15/02-2006 dalje do plačila,
- 180,63 € (prej 43.285,43 sit) od 15/03-2006 dalje do plačila,
- 190,70 € (prej 45.700,50 sit) od 14.04-2006 dalje do plačila,
- 170,66 € (prej 40.898,33 sit) od 15/05-2006 dalje do plačila,
- 173,23 € (prej 41.512,68 sit) od 15/06-2006 dalje do plačila,
- 33,40€ (prej 8.003,09 sit) od 14/07-2006 dalje do plačila,
- 181,38 € (prej 43.466,61 sit) od 16/08-2006 dalje do plačila, vse v 8.dneh, da ne bo izvršbe.
2.Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki potrebne stroške celotnega postopka v skupnem znesku 1.828,33 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka po tej sodbi do plačila, vse v 8.dneh, da ne bo izvršbe.
Obrazložitev: Tožeča stranka je pri tukajšnjem sodišču vložila priti toženi stranki tožbo, v kateri je med drugim zahtevala tudi izplačilo prikrajšanja pri plačah iz naslova premalo izplačane plače na račun destimulacij v vtoževanem obdobju od maja 2005 do julija 2006. Tožeča stranka se je v svoji tožbi in svojih zatrjevanjih predvsem sklicevala na to, da ji tožena stranka ni v vtoževanem obdobju pravilno obračunavala plače ter da jo je neupravičeno in nezakonito odtegovala t.i. destimulacijo, ne da bi pred tem dejansko ugotovila razloge na strani tožnika v zvezi z navedbami, da ni dosegal v vtoževanem obdobju pričakovanih rezultatov dela. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo in zatrjevanja tožeče stranke navedla, da je pravilno ugotovila in obračunala destimulacijo v vtoževanem obdobju, saj tožnik naj ne bi dosegal s planom predvidenih rezultatov dela ter predlagala zavrnitev tožbenega zahtevka.
Sodišče je v dokazne namene prečitalo: pogodbo o zaposlitvi tožnika,kolektivno pogodbo tožeče stranke,Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, Pravilnik o nagrajevanju zavarovalnih zastopnikov, Spremembe in dopolnitve pravilnika o nagrajevanju, Pravilnik o sistemu stimulativnega nagrajevanja, Anekse h kolektivni pogodbi, plačilne liste tožnika, Pravilnik o določitvi kriterijev pričakovanih rezultatov dela, evidenčne liste tožnika, prečitalo pa je vse ostale listine in priloge v spisu, navedene v dokaznem sklopu senata.
V soglasju s strankami je sodišče prečitalo izpovedi tekom sodnega postopka že zaslišanih prič: Lili Molk, Nadjo Glavič Raškovič, Ivana Barberiča, Denisa Bubolo, Ljubo Miljuševič, dodatno pa je še zaslišalo pričo Denisa Bubolo in Ljubo Miljuševič.
Ker je sodišče ocenilo izvedene dokaze, vsakega zase in vse v medsebojni povezanosti ter uspeh celotnega postopka, je na podlagi svoje dokazne ocene in presoje odločilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu, ki je predmet tega postopka utemeljen.
Sodišče svojo odločitev argumentira z naslednjimi zaključki in ugotovitvami, ki predstavljajo razloge sodne odločbe:
1.Iz pogodbe o zaposlitvi (priloga A«) je razvidno, da vsebuje slednja v 3.odstavku 4.člena določbo, da v primeru, da delavec ne doseže osnovnega plana, se mu osnovna plača zniža za sorazmerni procent nedoseganja osnovnega plana po kritrijih iz Pravilnika o nagrajevanju zavarovalnih zastopnikov, vendar ne več kot 20%.
K pogodbi o zaposlitvi je priložen tudi mesečni plan aktivnosti in produkcije za zastopnika za sklepanje osebnih zavarovanj. Iz plana aktivnosti je razvidno, da so navedene aktivnosti, ki jih mora zastopnik opravljati dnevno, tedensko in mesečno.
Tako mora zastopnik dnevno opraviti vsaj 20 telefonskih klicev novim potencialnim zavarovancem, vsaj tri obiske na terenu, ustno sporočati o izvrševanju plana aktivnosti na rednih dnevnih sestankih organizatorjev prodaje poslovne enote, izpolnjevati pisna poročila o kontaktih na terenu v obliki, ki je domenjena z organizatorjema na poslovni enoti in centrali, sproti reševati morebitne nastale reklamacije ter tedensko in mesečno izpolnjevati pisna sporočila o številu opravljenih telefonskih klicev, poslanih pisem, dogovorov za predstavitev sklenjenih zavarovanj in o zavarovalni vsoti sklenjenih zavarovanj, tedensko pregledovati doseganje plana aktivnosti in produkcije skupaj z organizatorjem ter mesečno pregledovati neplačane premije pri zastopnikovih strankah – zavarovancih in pregledovati oz.opraviti revizijo obrazcev stroge evidence, ki jo izvrši organizator prodaje poslovne enote in skleniti vsaj štiri nova zavarovanja mesečno.
V drugem delu mesečnega plana aktivnosti in produkcije je plan produkcije, v katerem je zapisano, da mora v tekočem mesecu zastopnik ustvariti produkcijo zavarovalne vsote za doživetje pri mešanem življenjskem zavarovanju in predvidene vsote vplačanih premij pri renti, ki ob predvidenih provizijskih stopnjah in predvsem tečaju zagotavlja provizijo v višini 120.951,81 sit in skleniti vsaj štiri nova zavarovanja ter, da ta znesek in število novo sklenjenih zavarovanj predstavljata 100% plan produkcije.
Tožnik je povedal, da je v kritičnem obdobju veljala pogodba iz leta 2001, ki je bila po vsebini in po planu enaka pogodbi iz leta 2000, torej pravkar predstavljeni pogodbi (listovna št.282), tožena stranka pa temu ni oporekala. Kolektivna pogodba delavcev tožene stranke (priloga A3), ki je veljala v kritičnem času, je določala v 49.členu, da je dolžan zastopnik ua osnovno plačo dosegati pričakovanje delovne rezultate, to je izvršiti osnovni plan produkcije in dosledno izvajati planirane aktivnosti dela zastopnika.
V zadnjem odstavku navedenega člena pa je tudi zapisano, da v primeru, če zavarovalni zastopnik ne doseže mesečnega osnovnega plana produkcije, se mu osnovna plača zniža sorazmerno procentu nedoseženega osnovnega plana produkcije po kriterijih iz pravilnika o nagrajevanju zavarovalnih zastopnikov.
Pravilnik o določitvi kriterijev pričakovanih rezultatov dela in obračunu dela plače za delovno uspešnost zavarovalnega zastopnika za osebna zavarovanja (priloga B12,B13,B14 in B15), ki je veljal v kritičnem časovnem obdobju v 2.členu določa, da je zastopnik dolžan za osnovno plačo, ki je enaka znesku bruto plače 1.plačilnega razreda V.tarifnega razreda po Kolektivni pogodbi (KP) delavcev Adriatic Zavarovalne družbe d.d. Koper dosegati pričakovane rezultate dela.
V 2.odstavku je določeno, da so pričakovani rezultati dela hkratno doseganje mesečnih kriterijev kvalitete in pravočasnosti dela.
V 3.odstavku pa je zapisano, da v kolikor zastopnik ne dosega v naprej doseganih rezultatov dela, mu pripada osnovna plača, ki je lahko nižja od osnovne plače, vendar ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače ter, da se osnovna plača lahko zniža v sorazmerju z odstotkom nedoseganja pričakovanih rezultatov dela, in sicer v obsegu razlike med zneskom bruto plače 1.plačilnega razreda V.tarifnega razreda po KP, ki je v primeru upravičene odsotnosti zmanjšana za obračunana nadomestila in zneskom skupne mesečne vsote obračunanih provizij po določbah tega pravilnika.
Iz določb 4.člena navedenega pravilnika izhaja, da se pričakovane rezultate ugotavlja na podlagi doseganja kriterijev in pravočasnosti dela ter doseganja vseh predvidenih aktivnosti, določenih v mesečnem planu aktivnosti, Iz obračunskih listov (priloga B22) za tožnika je razvidno, kolikšna je bila v posameznem mesecu njegova realizacija produkcije in koliko je znašala negativna stimulacija ter koliko je mesečno sklenil ali ni sklenil zavarovanj.
V verodostojnost teh podatkov sodišče ni dvomilo, ker tožeča stranka tudi ni oporekala verodostojnost teh podatkov. 2.V vtoževanem obdobju je veljala KP za zavarovalstvo Slovenije (Ul.r.SR št.60/98,6/2005.
Navedena KP določa minimum pravic delavcev, delodajalci pa lahko te pravice s svojimi internimi akti širijo, ne morejo pa jih ožati.
Navedena Panožna KP v 43.členu, 1.odstavek, določa, da plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki za posebne obremenitve, dodatek za delovno dobo, del plače na podlagi doseganja delovne uspešnosti ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja.
4.odstavek nevedenega člena določa, da se za vnaprej določene 100% delovne rezultate štejejo delovni rezultati, merjeni po vnaprej določenih kriterijih, individualno ali skupinsko. Norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov je ustrezna, če jo dosega vsaj 90% delavcev, ki delajo po teh kriterijih.
3.odstavek navedenega člena pa določa, da je delavec upravičen do 100% osnovne plače, če ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca.
3.Iz izpovedi priče Mili Molk izhaja, da je tožena stranka v primeru, če zastopnik ni naredil svojih planskih obveznosti v obdobju enega meseca, obračunala destimulacijo.
Pojasnila je tudi podroben način obračuna destimulacije (listovna št.87 in 8 .
Iz izpovedi priče Ivana Barbariča izhaja, da je bil mesečni plan zavarovalnega zastopnika sklenitev štirih zavarovanj na mesec, da drugih obveznosti ni bilo ter da je bilo klicanje strank kot delovna obveznost le priporočilo, saj je imel vsak zastopnik svoj sistem dela (listovna št.118). Priča Nadja Glavič Raškovič je povedala, da je tožnikovo plačo sestavljala samo provizija ter da so se za izračun osnovne plače štele provizije, ki bi šle zavarovalnemu zastopniku glede na v predhodnem mesecu sklenjenim številom zavarovanj in ob upoštevanju zavarovalne vsote posameznega sklenjenega zavarovanja, vse pa po veljavnih pravilnikih (listovna. št169 in št.170).
Iz izpovedi priče Denisa Bubole, ki je povedal, da je v kritičnem – vtoževanem obdobju nadzoroval delo tožnika in njegove rezultate dela, saj je delal v tem času kot organizator trženja in je spremljal rezultate dela na nivoju štajerske regije izhaja, da sta bila pri obračunavanju destimulacije upoštevana dva kriterija, in sicer število sklenjenih zavarovanj in višina provizij sklenjenih zavarovanj, da pa se ni upoštevalo pri ocenjevanju izpolnjevanju plana za tožnika in njegovega dela, koliko je opravil telefonskih klicev z novimi potencialnimi zavarovanci, koliko pisnih poročil je naredil o kontaktih na terenu, koliko je sprotno reševal nastalih reklamacij in pregledal neplačanih premij pri strankah ipd.
Navedena priča je povedala, da je zavarovalni zastopnik, v kolikor je skupna provizija presegala njegove pričakovane rezultate dela za posamezni mesec, dobil pozitivno stimulacijo, v kolikor je skupna provizija ni dosegala njegovih pričakovanih rezultatov dela se je obračunala negativna stimulacija (listovna št.282 do št.284).
Navedena priča ni znala povedati, kolikšen ostotek zastopnikov na območju PE Maribor je dosegel planirano mesečno provizijo. Iz izpovedi priče Ljube Miljuševič, ki je pri toženi stranki obračunavala plače izhaja, da se je osnovna plača za tožnika izračunavala tako, da se je število osnovnih točk, ki je znašalo 183 pomnožilo z vrednostjo točke, ki je znašala 938,3546.
Iz tega izhaja, da je torej tožena stranka osnovno plačo izračunala tako, da je število točk tožnika, ki so mu šle, glede na njegovo razvrstitev v plačilni razred, pomnožila z vrednostjo točke, to pa se je potem delilo s fondom ur v konkretnem mesecu, vrednost točke pa se je določala po kolektivni pogodbi.
Povedala je tudi da se osnovna plača ni obračunavala v odvisnosti od tega, kakšno provizijo je zavarovalni agent dosegel v mesecu, na katerega se plača nanaše in to ni vplivalo na izračun osnovne plače. Nadalje je navedena priča povedala, da je negativno stimulacijo izračunaval organizator, ne pa oddelek za obračun plač ter da za posameznega zavarovalnega zastopnika oddelek za obračun plač prejema pozitivno ali negativno stimulacijo že izračunano in to potem samo prišteje ali odšteje k osnovni plači (listovna št.184 in št.185).
Glede na izpoved priče Ljube Miljuševič, k čigar izpovedi ni imela pripomb nobena od strank v sporu, sodišče šteje za dokazano, da je tožena stranka dejansko osnovno plačo za zavarovalnega zastopnika in tako tudi za tožnika izračunavala po obrazcu število osnovnih točk glede na razvrstitev v plačilni razred krat vrednot količnika, brez upoštevanja dosežene provizije in števila sklenjenih zavarovalnih pogodb za posamezni mesec.
Takšna je bila torej v resnici praksa izračuna osnovne plače pri toženi stranki, tudi v vtoževanem obdobju. Vse druge navedbe že citiranih prič. V zvezi z izračunom plače, so po oceni sodišča splošne in nerelevantne glede ugotovitvam kako je tožena stranka izračunavala osnovne plače. Po oceni sodišča je torej odločilna izpoved priče Ljube Miljuševič o načinu izračunavanja osnovne plače.
4.Iz obračunskih listov za tožnika (priloga B22) in tudi že navedenih izpovedi prič Lili Molk, Nadje Glavič Raškovič, Ivana Barberiča, Denisa Bubolo, torej izhaja, da je tožena stranka v vtoževanem obdobju tožniku obračunavala negativno stimulacijo od osnovne plače zgolj po kriterijih: število sklenjenih zavarovanj mesečno in višina doseženih provizij mesečno. Tak način ugotavljanja negativne stimulacije je po oceni sodišča nezakonit, saj tožena stranka dejansko pri ugotavljanju doseganja ali nedoseganja mesečnega plana rezultatov dela pri tožniku, ni upoštevala dejstev, zakaj tožnik mesečno ni dosegal pričakovanega obsega dela, ali zaradi dejavnikov na njegovi strani ali pa zaradi dejavnikov izven njegove osebne sfere, na katere ni imel vpliva. Tako tožena stranka v celoti ni upoštevala tega ali je tožnik izpolnjeval predvidene obveznosti v okviru plana aktivnosti del, po točkah, ki so navedene v tem planu, temveč je zanjo predstavljal odločilni kriterij le ugotovitev števila sklenjenih mesečnih zavarovanj in višina dosežene mesečne provizije. Tak način ugotavljanja tožnikove neuspešnosti v vtoževanem obdobju je po oceni sodišča pristranski, saj izključuje upoštevanje osebnega prizadevanja tožnika za izpolnjevanje njegovih planskih aktivnosti dela,da bi dosegel pričakovano število zavarovanj in pričakovano višino premije v posameznem mesecu.
Glede na naravo dela je namreč splošno znano dejstvo ter to ni potrebno še posebej dokazovati, da je število zavarovanj in višina dosežene provizije bistveno odvisna od tega, ali so državljani pripravljeni skleniti zavarovanja in tudi od tega kakšne so ekonomske razmere v družbi oz.na posameznem krajevnem območju med prebivalstvom.
Kriterija, ki ga je uporabila tožena stranka ne izkazujeta realno tožnikovega prizadevanja pri delu in tudi ne izkazujeta tega, da tožnik v vtoževanem obdobju ni dosegel vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki so na njegovi strani.
S tem pa je tožena stranka bistveno kršila določbo 3.odstavka 43.člena že citirane Panožne KP, prav tako pa tudi določbo 49.člena delavcev tožene stranke, ki določa, da je dolžan zastopnik za osnovno plačo poleg izvršitve osnovnega plana produkcije tudi dosledno izvajati planirane aktivnosti dela, izvajanje ter aktivnosti pa tožena stranka pri oceni tožnikovega dela sploh ni upoštevala.
5. Glede na vse navedeno v obrazložitvi te sodbe je sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe,
6. Odločba o stroških postopka temelji na določbi I.odstavka 154.člena ZPP, sodišče pa je priznane stroške odmerilo v skladu z določbami 155.člena ZPP- v zvezi s členom 19.ZDSS-1 ter veljavno Odvetniško tarifo. Pri tem je upoštevalo napotilo pritožbenega sodišča, da se pridrži odločitev o pritožbenih stroškov za končno odločbo.
Ker je glede na vse tožbene zahtevke, o katerih je bilo že odločeno s sodbo tukajšnjega sodišča opr.št.Pd 290/2004, v zvezi s sodbo in sklepom pritožbenega sodišča opr.Pdp 1158/2007 skoraj v celoti zmagala tožeča stranka, je sodišče odločilo, ga je tožeča stranka dolžna poravnati njene stroške postopka, in sicer: stroške takse za odgovor na tožbo v znesku 78.071,00 sit – sedaj 325,78€, stroške takse za lastno pritožbo tožene stranke v znesku 460,45 €, stroške takse za pritožbo tožnika v znesku 117,61 € , stroške za izvedenca medicinske stroke 670,59 € ter potrebne stroške nagrado za odvetnika za narok 9/2-2009 v znesku 209,10 € in kilometrina 34,80 €.
Stroškov za prihod na sodišče za zastopnika tožene stranke, ki ni odvetnik, pa sodišče posebej ni priznalo, saj ima tožena stranka v Mariboru svojo poslovno enoto.
Pravni pouk: Zoper to sodbo je dopustna pritožba, o kateri bo odločalo Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Morebitna pritožba se vloži pisno v dveh izvodih pri Delovnem sodišču v Mariboru v roku 15,dni od vročitve prepisa sodbe. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. Pritožba mora obsegati navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se sodba izpšodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če bo pritožba nepopolna ali nerazumljiva ali če odvetnik pritožbi ne bo predložil pooblastila, do sodišče pritožbo zavrglo.
Maribor, 7/5-2009 Predsednik senata okrožni sodnik svetnik Dr.Božidar MERC l.r.

/13/...tisto, kar je bilo opozorjeno zgoraj, se sedaj uresničuje, tudi dividende edinemu lastniku, kljub vsem zagotovilom, da temu ni tako, izčrpavajo družbo:

Izguba in izplačilo dividend pahnila Adriatic Slovenico celo v kapitalsko neustreznost Medtem ko je koprska zavarovalnica, ki jo vodi Gabrijel Škof, še lani izkazovala več kot 40 milijonov evrov bilančnega dobička, je ta zaradi izplačila dividend in precejšnje slabitve naložb povsem skopnel. Še več, posledično je bil Adriatic Slovenica celo kapitalsko neustrezen, zaradi česar je moral edini delničar KD Group zagotoviti osem milijonov evrov svežega kapitala. Adriatic Slovenica, ki ga vodi Gabrijel Škof, je bil decembra lani kapitalsko neustrezen. V zavarovalnici so namreč zaradi padcev borznih tečajev izvedli trajno slabitev naložb, ki je znašala 18 milijonov evrov, edinemu delničarju pa so izplačali tudi za 25 milijonov evrov dividend. Na kapitalsko ustreznost je vplivala tudi naložba v odvisno družbo AS neživotno osiguranje. Vseeno je to veliko manj od zneska, ki si ga je delničar iz zavarovalnice izplačal maja lani. Tedaj je dobil za 25 milijonov evrov dividend in nerazdeljenega pustil 15,8 milijona evrov dobička. Adriatic Slovenica je leta 2008 kljub bistveno drugačnim napovedim ustvaril kar skoraj petnajst milijonov evrov izgube, to pa je privedlo do bilančne izgube 721.000 evrov, s katero so se delničarji na skupščini že seznanili. Skupščina je upravi in nadzornemu svetu tudi dala razrešnico. Čeprav je prvi nadzornik Adriatica Slovenice Janez Bojc še maja lani, torej ob izplačilu dividend, dejal, da pričakujejo podobne rezultate kot leta 2007, ko so imeli skoraj osemodstotno rast kosmatih zavarovalnih premij in 26,9 milijona evrov čistega dobička, se njegove napovedi niso uresničile. Rast premij je bila zgolj 3,5-odstotna, čista izguba pa se je zaradi izvedene trajne slabitve naložb in katastrofalnih škod zaradi naravnih nesreč povzpela na omenjenih petnajst milijonov evrov. Velja tudi omeniti, da je Škof decembra lani javno poudaril, da "dobička ne bo", in medijem zagotovil, da Adriatic Slovenica "nima težav s kapitalsko ustreznostjo, saj jo celo presega". Iz letnega poročila pa je razvidno, da je bila zavarovalnica 31. decembra 2008 kapitalsko neustrezna, primanjkljaj 2,76 milijona evrov pa so morali zagotoviti z dokapitalizacijo, o čemer smo že poročali. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042290072

/13/...ob pogledu na lanskoletne katastrofalne rezultate, se je samo za vprašati, kaj je povzročilo tak negativni trend med letoma 2007 in 2008:

POSLOVNO POROČILO

Spoštovani zavarovanec, spoštovana zavarovanka!
Zahvaljujemo se vam za zaupanje, ki nam ga izkazujete kot zavarovanec prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po pokojninskem načrtu PN-A01 pri zavarovalni družbi AdriaticSlovenica d.d. Skladno z 298.b členom Zakona o pokojninskem zavarovanju je izvajalec pokojninskega načrta dolžan vsem zavarovancem izdati povzetek letnega poslovnega poročila preteklega leta. Zato vam v ta namen pošiljamo povzetek letnega poslovnega poročila zavarovalne družbe AdriaticSlovenica d.d. za leto 2008. Skladno z zakonom o zavarovalništvu smo ga dostavili tudi delodajalcu, pri katerem ste (bili) zaposleni v letu 2008 in je za vas (so)financiral kolektivni pokojninski načrt. Letno poročilo 2008 si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.adriatic-slovenica.si Za dodatne informacije v zvezi s prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem smo vam na voljo na zgoraj navedenih kontaktih. Z najboljšimi željami, Katerina Rihter, univ.dipl.ekon.Izvršna direktorica za področje življenjskih zavarovanj
Čisti prihodki od zavarovalnih premij:
239.440.856 € - 2007
248.237.718 € - 2008
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja:
+ 28.419.590 € - 2007
- 14.905.729 € - 2008
* PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA:
Čisti prihodki od zavarovalnih premij:
134.120.832 € - 2007
137.017.985 € - 2008
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja:
+ 20.165.849 € - 2007
- 12.487.573 € - 2008

* ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA:
Čisti prihodki od zavarovalnih premij:
16.782.845 € - 2007
16.125.933 € - 2008
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja:
+ 2.831.069 € - 2007
- 5.157.134 € - 2008

* ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA:
Čisti prihodki od zavarovalnih premij:
88.537.180 € - 2007
95.093.799 € - 2008
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja:
+ 5.422.672 € - 2007
+ 2.736.978 € - 2008
http://www.adriatic-slovenica.si/bin?bin.svc=obj&bin.id=20907

NOVA DOKAPITALIZACIJA

Pred Adriaticom Slovenico nova dokapitalizacija

Adriatic Slovenica (AS), ki ga vodi Gabrijel Škof, bo svoje poslovanje razširil na posredovanje vseh finančnih storitev skupine KD Group - bančne storitve, trgovanje z vrednostnimi papirji, skladi… To mu je z dopolnitvijo statuta omogočil edini lastnik, ki je na sredini skupščini sprejel tudi druge, za koprsko zavarovalnico pomembne spremembe. Po letošnji osem milijonov evrov težki dokapitalizaciji, ki je AS spravila iz kapitalske neustreznosti, je na vidiku novo povečanje osnovnega kapitala. Uprava ga bo lahko izvedla do decembra 2011 z denarnim vložkom do največ 5,92 milijona evrov. To je sicer še preostali dokapitalizacijski znesek, ki ga je skupščina odobrila leta 2006 in je znašal slabih 14 milijonov evrov. Tako kot do zdaj bo lahko uprava v soglasju z nadzornim svetom izključila prednostno pravico delničarjev do vpisa delnic, lahko pa se bo tudi odločila, da vpis novih delnic omogoči zaposlenim v zavarovalnici. KD Group je spremenil tudi določbo, po kateri pri delitvi bilančnega dobička AS ne bodo več udeleženi nadzorniki zavarovalnice, ampak le še člani uprave. Upravo poleg Škofa sestavljajo še Milena Georgievski, Marko Rems in Matej Cergolj. Vseeno velja poudariti, da je bilančni dobiček AS, čeprav ga je ta še lani izkazoval za več kot 40 milijonov evrov, zaradi izplačila dividend in precejšnje slabitve naložb povsem skopnel. Še več, za lansko leto je izkazoval tri četrt milijona evrov bilančne izgube.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042309013

/13/...na zadnji lestvici najbolje plačanih uprav v Sloveniji je uvrstitev AdriaticSlovenice d.d. in KDŽivljenje d.d. in KD.Skladi d.d. med 200 naslednja:
51.KD Življenje (Matija Šenk) 600.226 €
53.Adriatic Slovenica (Gabrijel Škof) 588.000 €
107.KD Skladi (Peter Groznik) 352.878 €
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042307553

POZITIVNO DEVETMESEČJE

Zavarovalnica Adriatic Slovenica v prvih devetih mesecih z višjimi prihodki Zavarovalnica Adriatic Slovenica je v prvih devetih mesecih letos zbrala za 194,8 milijona evrov kosmatih premij, čisti prihodki od zavarovalnih premij pa so bili s 190,4 milijona evri za 2,1 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Z rezultati so se danes seznanili tudi nadzorniki zavarovalnice in jih ocenili kot "bistveno boljše od lanskih". Kot so v Adriaticu Slovenici zapisali v sporočilu za javnost, so letos rast premije zabeležili predvsem na področju požarnih in stanovanjskih zavarovanj, skladno z razmerami na trgu in pričakovanji pa so zbrali manj premije predvsem na področju avtomobilskih in življenjskih zavarovanj. Zavarovanci so, kot poudarjajo, dobro sprejeli tudi novo zavarovanje za gospodinjstva na eni polici, imenovano Doma AS. Adriatic Slovenica je zavarovancem izplačala 141,4 milijonov evrov kosmatih škod, oziroma zabeležila 136,9 milijona evrov čistih odhodkov za škode, kar je 5,2 odstotkov več kot v enakem obdobjem lani. Stroški škod so se povečali predvsem na račun višjih stroškov zdravstvenih zavarovanj, bistveno manj pa je premoženjskih škod, potem ko so te lani povzročila obsežne naravne katastrofe. Nadzorni svet je letošnje poslovanje družbe Adriatic Slovenica ocenil kot uspešno, k ugodnim poslovnim rezultatom pa sta prispevala zlasti ugoden naložbeni izid in nižji stroški poslovanja. Nadzorniki so se na današnji seji med drugim seznanili tudi z razvojnimi cilji in poslovnim načrtom zavarovalnice za leto 2010. Zavarovalnica naj bi v prihodnjem letu razvila več novih zavarovanj in storitev na področju zavarovanj premoženja in osebnih, tudi pokojninskih zavarovanj. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042318109

DOBIČEK

/13/...med aktualnimi vprašanji, ki bodo vsaj še do skupščine, še nekaj časa neodgovorjena, je tudi bodoči ustvarjeni bilančni dobiček in morebitne dividende, ki jih bo tako, kot pred leti dobil edinole večinski 100% lastnik zavarovalnice KD Group d.d. Ob tem se seveda postavlja tudi vprašanje o udeležbi zaposlenih pri dobičku in seveda izplačilo 13. plače, kar je v Luki Koper te dni povzročilo beli štrajk:

Adriatic Slovenica pričakuje vsaj 4,5 milijona evrov dobička

V zavarovalnici Adriatic Slovenica napovedujejo, da bodo letos dosegli načrtovanih 4,5 milijona evrov dobička, morda pa bo celo višji. Predsednik uprave Gabrijel Škof je na današnjem letnem srečanju s predstavniki medijev v Kopru poudaril, da bo potrebno izboljšati zavarovalne rezultate. Gabrijel Škof, predsednik uprave AS Načrtovani poslovni rezultat bodo v Adriatic Slovenici ustvarili izključno iz naslova upravljanja premoženja. Prav zato bo po Škofovih besedah potrebno izboljšati zavarovalne rezultate. Trenutni zavarovalni rezultati so po njegovem tudi posledica prenizkih premij, prevelike škodne pogostosti ali preširokega nabora storitev. Škof pri tem poudarja, da se zavarovalne premije ne bodo nujno zvišale, pač pa se bo morda spremenil nabor storitev. Adriatic Slovenica je v prvih 11 mesecih zbrala 237 milijonov evrov bruto premije. Do konca leta naj bi se povečala na 260 milijonov evrov, kar je tri milijone evrov več kot lani, je pojasnil član uprave Marko Rems. Največji porast zbranih premij beležijo na področju zdravstvenih zavarovanj, nekaj manjši na področju drugih premoženjskih zavarovanjih, rahel upad pa pri življenjskih zavarovanjih. Bruto škode so v prvih 11 mesecih znašale 172 milijonov evrov in so se glede na enako obdobje lani povečale za šest odstotkov. Čistih škod naj bi se konca leta nabralo za 180 milijonov evrov, kar je pet milijonov evrov več kot lani. Višje škode beležijo predvsem na področju zdravstvenih zavarovanj, kar gre po Remsovih besedah pripisati višjim stroškom zdravstvenih storitev, in drugih premoženjskih zavarovanj (kasko zavarovanja). Neurij s točo je bilo po Remsovih besedah sicer manj kot lani, prizadeti pa so bili predvsem avtomobili, stavbe in kmetijski posevki. Zaradi naravnih nesreč so zavarovancem izplačali okrog 5,4 milijona evrov odškodnin v dobrih 5000 zavarovalnih primerih. Na slovenskem zavarovalnem trgu je Adriatic Slovenica, ki je v stoodstotni lasti KD Group, druga oziroma tretja najmočnejša zavarovalnica. Poslujejo na področju življenjskih, zdravstvenih, pokojninskih in premoženjskih zavarovanj. Adriatic Slovenica je imela letos na slovenskem zavarovalnem trgu na področju nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj 53-odstotni tržni delež, na področju zdravstvenih zavarovanj 23-odstotni, na področju premoženjskih zavarovanj pa 16-odstotni tržni delež. V primerjavi z lanskim letom beležijo nekoliko nižji tržni delež na področju premoženjskih in življenjskih zavarovanj, je pojasnil Škof. Med novostmi, ki so jih glede zavarovalnih polic v Adriatic Slovenici vpeljali letos, je zavarovanje nepremičnin in premičnin DomAs, izpopolnjeno zavarovanje samoplačniških storitev v specialističnih ambulantah in t.i. Moja prva zavarovalna polica, namenjena mladim voznikom. V prihodnjem letu načrtujejo razvoj novih premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj, med cilji družbe pa so poleg izboljšanja zavarovalnih rezultatov še ustrezna donosnost upravljanja sredstev in izboljšanje stroškovne učinkovitosti. Kot je ob tem pojasnil Škof, bodo nadaljevali z "mehkimi načini" zmanjševanja števila zaposlenih. Trenutno je v zavarovalnici dobrih 1000 zaposlenih, njihovo število v prihodnost pa bo po Škofovih besedah odvisno od števila prodanih zavarovanj, uvajanja novih tehnologij in pogostosti škodnih dogodkov. Povprečna bruto plača za zaposlene po kolektivni pogodbi znaša okrog 1500 evrov bruto. Po individualnih pogodbah je po Škofovih ocenah v Adriatic Slovenici zaposlenih okrog 40 oseb, pri čemer poudarja, da so "ena od zavarovalnic v tem velikostnem rangu z najmanj individualnimi pogodbami".
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042324061
*** nadaljevanje na strani 54 ***
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Jul 15, 2010 7:28 pm; skupaj popravljeno 30 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Maj 26, 2009 10:48 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

RAM CHARAN & 20.000 €

/13/...indijski svetovalec, pisec knjig in guru managementa, ki zasluži na dan 21,7 slovenskih povprečnih netto plač, zato samo upamo lahko, da ga bodo povabili tudi k nam: Razz

NORI SVETOVALEC

Ram Charan, guru managementa indijskega rodu, svetuje največjim družbam na svetu. Pri sedemdesetih letih je še vedno nenehno na poti, njegovo "stalno bivališče" so hotelske sobe, ne ustavi ga niti srčna operacija. Na dan računa 20.000 evrov Ram Charan je znan tudi po tem, da je fanatično predan delu.
Le 11 dni po srčni operaciji leta 1999 je bil že znova "v sedlu". Zakaj je tako priljubljen? "Spreminjanje visoko letečih idej v konkretne potrebe podjetja, to je moj trik," je nekoč zaupal poslovnemu partnerju.
Kaj lahko podjetniški svetovalec v dobrih časih svetuje managerjem? "Kar tako naprej," je verjetno eden od nasvetov.
"Uživajte sadove rasti!" Zdaj, ko se je pred nami odprlo brezno krize, pa morajo res pokazati, kaj znajo. Tako vsaj meni svetovalec, pisec knjig in guru managementa Ram Charan. "Zdaj lahko res kaj naredim. Gospodarski mir prejšnjih generacij je minil, zdaj smo v vojni za preživetje, mučijo nas strah, negotovost in dvom. Voditelji morajo biti pripravljeni izpeljati hitre strateške, strukturne, finančne in operativne spremembe, mnoge med njimi drastične, pri tem pa imajo na voljo informacije, ki so v najboljšem primeru nepopolne," je zapisal v svoji novi knjigi z naslovom Leadership in the Era of Economic Uncertainty: The New Rules for Getting the Right Things Done in Difficult Times (Vodenje v dobi gospodarske negotovosti: nova pravila, kako prav ukrepati v težkih časih), ki jo je predstavil februarja letos. Čez dve leti podjetja manjša, a močnejša Knjiga, ki je prišla ob pravem času, se po vseh mogočih in nemogočih teorijah managementa vrača k osnovam. "Če hočeš preživeti vihar, ki prihaja, moraš nujno imeti denar ali pa vsaj zanesljiv dostop do njega. Vsak dan moraš vedeti, koliko denarja ima tvoje podjetje. Projekte, ki so jih nekoč vrednotili po donosnosti naložbe, je treba zdaj presojati po tem, koliko denarja porabijo, koliko ga prinesejo in kako hitro. Opusti misel na povečevanje prodaje in tržnega deleža." Navaja primer direktorja, ki je zvišal cene svojih izdelkov in s tem povzročil, da se je obseg prodaje zmanjšal za osem odstotkov. A nove cene so se prijele in mu zagotovile varen denarni tok. Bralec pa se mora pripraviti še na en šok. Charan napoveduje, da bodo podjetja čez dve leti manjša, kakor so zdaj. Treba bo zmanjšati število zaposlenih in zmogljivosti. Preživetje bo odvisno od zniževanja stroškov ter zagotavljanja in povečevanja denarnega toka. Treba se bo usmeriti na osnovno dejavnost in opustiti vse drugo, na koncu pa bo izkupiček manj kupcev, manj zaposlenih, manj izdelkov, manj obratov, manj dobaviteljev - in močnejše podjetje. Čeprav bo treba odpuščati, je treba budno gledati okoli sebe in opaziti sposobne in nadarjene ljudi, ki jih skrbi njihova prihodnost ter prihodnost njihovega sedanjega delodajalca, in jih zaposliti. Vse svoje zaposlene pa sproti informirati o stanju v podjetju. To je najboljši način za boj proti depresivnemu poročanju tiska, televizije in blogov. Bodite realni, realizmu pa primešajte primeren odmerek optimizma, in potem ko bo vse minilo, ne obsedite na lovorikah. Naslednja kriza bo prav gotovo prišla, kajti vsaka akcija rodi reakcijo. Naslednja kriza bo morda inflacijska, saj drugače ne more biti pri vseh teh velikanskih količinah denarja, ki v potokih lijejo v svetovni finančni sistem.
Ram Charan je še kot šolar delal v družinski trgovini s čevlji v neki vasi blizu New Delhija. Vsak večer je tam prešteval rupijo za rupijo dnevnega izkupička in od tod verjetno njegovo vztrajanje pri pomenu denarnega toka, ki je po njegovem mnenju pomemben kot kri v žilah.

20.000 evrov na dan za nasvete
Čeprav se zdi, da je zdaj resnično napočil Charanov čas, saj kdaj pa so nasveti bolj potrebni kakor v krizi, je ta guru indijskega rodu uspeval tudi v časih cvetočih gospodarskih razmer. Pri svojih sedemdesetih letih ima za sabo življenje, sestavljeno iz nenehnih potovanj, brez zasebnega življenja in celo brez stalnega prebivališča. Svetoval je mnogim podjetjem, med njimi tudi tistim največjim s Forbesove lestvice, napisal pa je že tudi več kot deset knjig. Pred dvema letoma si je resda kupil prvo stanovanje v Texasu, v katerega pa se morda ne bo nikoli vselil. Kupil ga je samo zato, da je zavezal jezike ljudem, ki so ga spraševali, kdaj vendar se bo ustalil. A ne da bi si ga doslej ne mogel privoščiti, pri dnevnem honorarju 20.000 dolarjev bi lahko imel tudi letalo, a še avta nima in ga tudi ne bi znal voziti. Ves čas je na poti in njegov pravi dom so hotelske sobe, če ne gre drugače, mu zadostuje tudi nekaj spanja v letalu ali v letališki čakalnici. Odpotuje namreč kadar koli in kamor koli ga povabijo. Med božičnimi prazniki ga marsikateri poslovni partner povabi k sebi domov, ker se mu pač zasmili, saj bi drugače praznike preždel v hotelski sobi. A Charanu to ne bi bilo mar. Bi pač delal v hotelski sobi. Njegovo delo je njegovo življenje. Bolj ga privlači življenje kot knjige Charan je diplomiral na Harvardovi poslovni šoli , tam doktoriral in dobil položaj predavatelja. A nikoli se ni preveč odlikoval v akademskih raziskavah, čeprav je študij končal z najboljšimi ocenami. To ni zame, si je mislil in se lotil svetovanja. Bolj so ga zanimali neposredni vzroki in posledice kakor statistične korelacije. Njegovi cilji so bili praktični. Kako lahko rešim ta problem? Kako lahko pomagam temu človeku, temu podjetju? Njegova metoda je, da nima metode. Nekateri ga imajo celo za šarlatana. Zelo dobro zna razstaviti zapletene stvari na svoje sestavne dele, poslovne izzive na bistvene elemente, pogosto v povezavi z nauki, ki se jih je naučil, ko je še kot šolar delal v družinski trgovini s čevlji v neki vasi blizu New Delhija. Vsak večer je tam prešteval rupijo za rupijo dnevnega izkupička in od tod verjetno njegovo vztrajanje pri pomenu denarnega toka, ki je po njegovem mnenju pomemben kot kri v žilah. Najprej razišče izvor problema, nato poišče rešitev Eden od razlogov, da se ljudje vedno znova vračajo k njemu po nasvet, je njegova izjemna predanost delu, čeprav je na splošno res težko povedati, na kakšen način pomaga svojim strankam. Izogiba se abstrakcijam in ne pripada nobeni šoli teorije managementa. Spreminjanje visoko letečih idej v konkretne potrebe podjetja, to je moj trik, je nekoč zaupal poslovnemu partnerju. Drugi del skrivnosti njegovega dela pa je, da razišče, od kod problem izvira, nato pa poišče rešitev. To pa pomeni, da nima že vnaprej izdelanih rešitev. Nekoč ga je plinsko podjetje najelo, ker mu je zmanjkalo denarja za izplačilo dividend. Charan se zadeve ni lotil v pisarni, ampak je sredi noči obiskal obrat in ugotovil, da pušča plin. Naslednji dan je to povedal direktorju. Ko boš to popravil, plin ne bo več uhajal in boš lahko izplačal dividende. Charan torej povezuje finančno plat in neposredno poznavanje proizvodnih procesov. Včasih je dovolj, da le zastavi prava vprašanja. Ali naročnike nauči, katera vprašanja si morajo zastaviti. Srčna operacija? Ni panike. "Sem srečen človek," pravi Charan. "Smem delati tisto, kar rad delam." Seveda ne bo mogel večno nadaljevati v takem tempu. Že leta 1999 so mu zdravniki vstavili trojni obvod - po operaciji je počival samo 11 dni, nato se je vrnil na delo.
Večina njegovih strank sploh ni vedela, da je bil bolan.
Jack Welch, nekdanji direktor ameriškega koncerna General Electric , ki je imel enako operacijo, ga je zaskrbljeno vprašal: "Ram, kaj za vraga delaš tukaj?" Charan je samo zamahnil z roko. Do takrat je po operaciji že enkrat potoval v Evropo in nazaj. Seveda se zaveda, da bo nekoč moral svoj nori tempo upočasniti in takrat bo začel porabljati svoj denar. Pravi, da bo takrat tudi čas za človekoljubna dejanja. Doslej je pomagal samo svojim sorodnikom v Indiji. A denarja jim ni kar tako podarjal - plačeval jim je šolanje in nekaterim pomagal, da so odšli v tujino. Ko bo prišel čas, bo s svojim denarjem menda naredil v Indiji kaj res velikega. A ljudem bo pomagal tako, da si bodo potem znali pomagati sami. http://www.finance.si/247966/Nori_svetovalec

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Maj 26, 2009 11:13 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

HUAN DI ZHANG & HUI GAO

/13/...namesto 4900 $ jima je banka ˝po pomoti˝ nakazala 1000 krat večji depozit za kar 4.9 mio$, vprašanje pa je kako je bilo sploh možno takšno izplačilo: Shocked

Interpol išče po pomoti obogatela milijonarja

Huan Di Zhang in Hui Gao sta pobegnila iz Nove Zelandije po tem, ko jima je banka pomotoma izplačala 4.9 mio funtov.
Huan Di Zhangu in Hui Gao je osupljivo bogastvo praktično "padlo z neba" Huan Di Zhang in Hui Gao sta pobegnila iz Nove Zelandije po tem, ko jima je banka pomotoma izplačala 4.9 mio funtov.
Par si je želel izplačati 4.900 funtov in namesto tega prejel skoraj 5 mio funtov vreden depozit. Pobegla milijonarja sta imela v lasti bencinsko črpalko na severu Islandije, le ta pa je bila od potenciranega izplačila naprej zapuščena.
Pri Interpolu so že pljunili v roke in se podali na sled srečnima ubežnikoma, poslovodja banke Liz Brown pa je v medijih izrazila zgroženost nad postopanjem brezobzirnega para, ki si je prilastil denar, ki jima ne pripada.
Ob tem je povedala, da so v letih njene zaposlenosti v Westpac banki že imeli podobne primere, ki se jim bojda pravno reče "zmotno izplačilo", vendar v nobenem primeru ni šlo za tolikšno vsoto denarja.
http://www.vecer.com/clanek2009052605436236

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Maj 29, 2009 9:56 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SPEEDWAVE

/13/...v tujini žanjejo Elan(ovke) velike uspehe: Laughing

S slavnostno podelitvijo se je v Kolnu končal šesti Plus X Award, največje svetovno tekmovanje blagovnih znamk v kategoriji tehnoloških inovacij ter izdelkov za šport in življenjski slog.
Za nagrade v 11 kategorijah se je potegovalo več kot 1000 izdelkov, nagrajence pa je izbrala 144 članska strokovna žirija iz 32 držav. Med zmagovalce se je uvrstil tudi begunski Elan (smuči speedwave), ki je prejel nagrado za inovativnost v izjemno konkurenčni kategoriji športne opreme. Serijo smuči speedwave je oblikoval studio Gigodesign, ki je prejel naslov oblikovalca leta 2007.
http://www.kontrastblog.com/2007/10/26/oblikovalec-leta-2007-je-gigodesign/

Kako prepoznati trajnostno in etično v vizualnem?

Miha Klinar, Gigodesign
Na predavanju Mihe Klinarja smo v prvi vrsti odkrivali meje ustvarjanja nove vrednosti na račun opravljenih intelektualnih storitev kot tudi pomembnost oblikovanja strategije razvoja kreativnih industrij. Še posebej je bila izpostavljena pomembna vloga grafičnega/industrijskega oblikovanja pri večanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav kreativne industrije so po besedah Klinarja hitro rastoče in ustvarjajo visoko dodano vrednost, zato bi morala država spodbujati procesno obvladovanje tovrstnih področij kot tudi vlagati v raziskave in razvoj. Slovenija naj bi po njegovem mnenju ne bila konkurenčna drugim trgom zaradi nezadostnega vrednotenja intelektualne lastnine, prevelike usmerjenosti k večanju proizvodnih kapacitet, kjer je težko delati dodano vrednost, anonimnosti podjetij, brez temeljev za izgradnjo močnih blagovnih znamk ter pretekle usmerjenosti na manj zahtevne trge.
Vzrok temu vidi v nejasno začrtani gospodarski strategiji Slovenije in nezadovoljevanju specifičnih tržnih niš, ki predstavljajo velike poslovne priložnosti.
Brez vlaganja v kreativne industrije trajnostni razvoj Slovenije torej ni mogoč. Slovenska podjetja bi lahko z razvojem novih produktov in vlagajem v R&R konkurirala podjetjem celo na svetovnem nivoju.
http://www.sof.si/novice/novica?aid=150

***** ISKRENE ČESTITKE *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Jun 05, 2009 11:10 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Maj 29, 2009 10:43 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PREKLIC

/13/...skrajne metode za skrajne akcije in kakšna je legalnost zasedanja skupščine, saj mali delničarji preklica skupščine niso dobili:

Drama na stopnicah Kulturnega centra v Laškem Obeta se pravna vojna: ali je Boško Šrot včeraj pravilno preklical skupščino in ali so sprejeti sklepi zakoniti Potem ko Urad za varstvo konkurence Infond Holdingu in CPM, ki sta 57-odstotna lastnika Pivovarne Laško, pred včerajšnjo skupščino ni vrnil glasovalnih pravic, generalni direktor Pivovarne Laško Boško Šrot ni želel stvari prepustiti naključju. Da ga blok lastnikov na čelu z državo skupaj z malimi delničarji na skupščini ne bi preglasoval, se je Šrot odločil za skrajno potezo, ki smo jo v Dnevniku napovedali že včeraj – preklic skupščine. Ker je predsednik uprave Boško Šrot tik pred predvidenim začetkom včeraj preklical skupščino Pivovarne Laško, so mali delničarji na hitro sprejeli odločitev in skupščino izvedli kar na stopnicah Kulturnega centra Laško. Na fotografiji glavni akterji skupščine: Kristjan Verbič, Andrej Simonič, Miro Bregar in Damijan Janković Nekaj minut po poldnevu je varnostnik na zaklenjena vrata Kulturnega centra Laško, kjer bi se morala ob 13. uri začeti skupščina, najprej nalepil list papirja, da je skupščina Pivovarne Laško prestavljena. Okoli 12.30 je isti varnostnik snel prej prilepljeni list, namesto njega pa prilepil drug list, na katerem je z velikimi črkami pisalo, da je skupščina preklicana. Na kraj skupščine so počasi kapljali delničarji. Nekateri od njih, na primer predstavnik NFD, ki je 5,20-odstotni lastnik pivovarne, je presenečeno prebral obvestilo o preklicu in odšel (mimogrede, po trditvah naših virov naj bi bil ravno NFD odločilen za preklic skupščine, saj si Laščani niso mogli zagotoviti njegovih glasov). Drugi so ostali, verjetno tudi zato, ker so njihovo radovednost zbujali številne televizijske kamere in novinarji. Nekaj minut pred 13. uro je prispel Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki ni skrival ogorčenja: »Preklic skupščine pomeni še en dokaz podlega banditskega ravnanja!« Ko je že vse kazalo, da se bo množica razkropila, je tik pred predvidenim začetkom v Laško prispel Damijan Janković (sin Zorana Jankovića), ki vodi Electo (1,33-odstotni lastnik Pivovarne Laško), in poskrbel za nepričakovani preobrat. Po posvetovanju z odvetnikom Andrej Simoničem, ki se je skupščine udeležil kot zastopnik Kapitalske družbe (Kad), je Janković po telefonu poklical litijskega notarja Mira Bregarja. Bregar je v Laško pridrvel v dobre pol ure, v vmesnem času pa smo predstavniki medijev izvedeli, da skupščina bo, in to na stopnicah Kulturnega centra. Po prihodu Bregarja in kratkem posvetu z Verbičem, Jankovićem in Simoničem se je skupščina začela. Na skupščini je bilo prisotnih 16,37-odstotka kapitala. Med največjimi lastniki so bili Kad (7,20-odstotni lastnik), norveški sklad Skagen Kon-Tiki (5,67) in Zavarovalnica Triglav (1,2). Kljub ropotu, ki so ga povzročali mimo vozeči avtomobili, dejstvu, da je bilo treba pri vsaki točki dnevnega reda glasove seštevati ročno, da je predsedujoči odvetnik Simonič sedel kar na stopnicah, notar Bregar pa je skupščinske sklepe beležil kar z nalivnim peresom, je skupščina potekala gladko. »Cilj Kada, ki ščiti svoje interese, je bil dosežen, ko ni bi bilo izglasovano povečanje kapitala. To pomeni, da bo Kad v Pivovarni Laško ohranil obstoječi lastniški delež,« je dejala Tadeja Čelar, ki je na skupščini tudi zastopala interese Kada. Zadovoljstva ni skrival niti Verbič: »Skupščinske sklepe bo težko izpodbijati.« Po skupščini so številni udeleženci zavili v bližnjo krčmo na laško pivo. Kaj so izglasovali delničarji Delničarji Pivovarne Laško so med drugim sprejeli naslednje sklepe: – da se pokrije lanska bilančna izguba v višini 1,69 milijona evrov, – da se upravi in nadzornemu svetu ne podeli razrešnice, – da uprava ne bo imela pravice povečati osnovnega kapitala z možnostjo izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev, – da bo letošnje rezultate revidirala družba Deloitte Revizija, – da uprava ne sme dokupovati lastnih delnic družbe, – na predlog VZMD so v nadzorni svet imenovali Boštjana Marolta in Bojana Ludvika Šefa, – da KPMG opravi posebno revizijo nekaterih poslov pivovarne v zadnjih petih letih.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042270810

PRAVILA KONKURENCE

Dosedanje ugotovitve UVK: Laško kršilo pravila konkurence Šele več kot uro po napovedanem začetku skupščine Pivovarne Laško so na spletnih straneh pivovarne, še pol ure pozneje pa na straneh Ljubljanske borze objavili sporočilo za javnost, v katerem so pojasnili razloge za preklic skupščine. Urad za varstvo konkurence (UVK) je po oceni Pivovarne Laško Infond Holdingu neupravičeno odvzel glasovalne pravice. Zanimivo je, da odločitve UVK ni komentiral Infond kot lastnik pivovarne, ampak v imenu največjega delničarja kar pivovarna sama, s čimer je Boško Šrot znova dokazal, da sam obvladuje laški imperij. Direktor UVK Jani Soršak je poudaril, da Infond Holdingu niso odvzeli glasovalnih pravic, ampak so jim bile te odvzete po zakonu, dokler traja postopek presoje koncentracije. "Glasovalnih pravic mu nismo podelili zgolj kot izjemo. Infond Holding ni izkazal, da jih potrebuje za zaščito svoje naložbe v Pivovarni Laško. Da jim nismo dovolili glasovati, ni naša krivda, dokazno breme je na njihovi strani," je opozoril Soršak in dodal: "S tem, ko so skupščino preklicali, so pokazali, da so očitno imeli neke druge namene, ne tiste, ki so jih zatrjevali, ko so zahtevali glasovalne pravice. Urad odloča zgolj o zaščiti naložbe in vrednost naložbe Infond Holdinga se po današnjem dnevu ni spremenila." Laščani so v odzivu UVK očitali neenakopravno obravnavo, češ da je v podobnih primerih delničarjem dovolil glasovati z vsaj 25 odstotki glasov. Pri tem so navedli primer skupščine Term Čatež in dodali, da je "v primeru lanske skupščine Mercatorja celo sam direktor UVK Jani Soršak izjavil, da ne bo dovolil, da drugi manjši delničarji izkoristijo položaj v potencialno škodo družbe. Z današnjim neupravičenim odvzemom glasovalnih pravic bi lahko sledilo oškodovanje delničarjev Pivovarne Laško, zato je uprava družbe skupščino preklicala." Boško Šrot kot uprava torej skupščine ni preklical v interesu družbe, ki jo vodi, ali drugih 8200 delničarjev, ampak v interesu sebe kot največjega delničarja Pivovarne Laško. Toda Jani Soršak je poudaril, da primera skupščine Term Čatež in pozneje tudi Istrabenza nista identična s skupščino Pivovarne Laško. Pri prvih dveh urad z odobritvijo glasovalnih pravic ni dovolil, da bi manjšinski delničar zaradi zakonske blokade prevzel upravljanje družbe. Pri skupščini pivovarne pa na dnevnem redu ni bilo glasovanje o imenovanju celotnega nadzornega sveta, ampak zgolj dveh članov nadzornega sveta od šestih. Soršak je odločno zanikal trditev, zapisano v sporočilu za javnost Pivovarne Laško, da tudi po mnenju UVK koncentracija Infond Holdinga in Pivovarne Laško "ni sporna in je v skladu s pravili konkurence". "To je izrazito neresnična navedba. Naj vam povem, da smo izdali povzetek relevantnih dejstev, iz katerega izhaja potencialna neskladnost s pravili konkurence in je bila torej ugotovljena nedovoljena koncentracija," je poudaril Soršak.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042270719

RANLJIVOST

Šrotovo panično ravnanje kaže, da je ranljiv v Pivovarni Laško
Generalni direktor in posredno največji lastnik Pivovarne Laško Boško Šrot je še včeraj upal, da bo lahko izpeljal skupščino pivovarne. Le nekaj ur pred napovedanim začetkom skupščine je namreč direktorju Urada za varstvo konkurence Janiju Soršku ponujal dodatne zaveze pri morebitni prodaji četrtine Mercatorja v zameno za glasovalne pravice na skupščini in ugodno rešitev postopkov ugotavljanja nedovoljene koncentracije, vendar na ključno zahtevo urada - prodajo Mercatorja pod njegovim nadzorom - ni želel pristati. Generalni direktor in posredno največji lastnik Pivovarne Laško Boško Šrot je še včeraj upal, da bo lahko izpeljal skupščino pivovarne. Šrot preklical vse zaveze Po naših informacijah, ki jih Soršak ni želel komentirati, je Šrot v imenu Infond Holdinga ponujal zavezo, da bi Mercator prodal do konca septembra, da kupec ne bi bil povezan s Skupino Pivovarna Laško in da nobena od povezanih družb četrtine Mercatorja ne bi odkupila v prihodnjih petih letih, včeraj pa je uradu ponudil še, da bi ga tri dni pred prodajo o tem obvestil, kar bi dalo UVK možnost za ukrepanje. Toda UVK je vztrajal, da želi imeti v skladu z zakonodajo nadzor nad prodajo, torej da bi na primer lahko zahteval tudi zavezujočo prodajo prek dražbe. Šrot je na koncu želel izposlovati vsaj to, da bi Infondu urad dovolil glasovati s 24,9 odstotka delnic, pri tem pa naj bi se skliceval na pravno mnenje odvetnikov Stojana Zdolška in Pavle Pense ter pravne strokovnjakinje in avtorice pomembnega dela gospodarskopravne zakonodaje Nine Plavšak. Vendar zaman, zato so v Pivovarni Laško tik pred zdajci skupščino preklicali, uradu pa po naših informacijah popoldne sporočili, da preklicujejo vse zaveze, ki so mu jih že dali v zadnjih dneh. Njihova odločitev vzbuja vrsto vprašanj, saj imajo strategi Laščanov običajno pripravljenih več scenarijev in ne ukrepajo tako panično kot včeraj. Med drugim včerajšnje dogajanje nakazuje, da je Boško Šrot pravzaprav bolj ranljiv v lastništvu Pivovarne Laško kot v Mercatorju. Če Infondu v prihodnjih dneh ne bo uspelo poplačati bančnih posojil, bi mu namreč lahko samo državna NLB zasegla dobrih 20 odstotkov delnic Pivovarne Laško (ob 12 odstotkih delnic Mercatorja). Če bi mali delničarji nato zahtevali sklic skupščine, na kateri Infond ne bi imel glasovalnih pravic, pa bi lahko država odpoklicala nadzorni svet in imenovala novo upravo. Po naših informacijah Kapitalska družba že pripravlja zahtevo za sklic nove skupščine. Bo Unicredit prevzel tolikšno tveganje? Včerajšnje Šrotovo ravnanje nakazuje tudi to, da je bil izid skupščine povezan z dogovori z Unicredit banko za financiranje nakupa četrtine Mercatorja. Sklepali bi namreč lahko, da si Šrot ni želel dovoliti kakršnih koli presenečenj, ki bi pri potencialnem kupcu Mercatorja in njegovem financerju vzbujala dvome, ali Šrot popolnoma obvladuje lastništvo in nadzorni svet Pivovarne Laško. Že pred časom smo poročali, da so želeli nekateri zainteresirani kupci za četrtino Mercatorja pridobiti tudi četrtinski delež v Pivovarni Laško, s čimer bi preprečili, da jih Šrot v lastništvu Mercatorja, v katerem bi ohranil nekaj manj kot 25-odstotni delež, sčasoma ne bi izigral, tako kot na primer Istrabenz pred dvema letoma. Omenimo, da je bilo na dnevnem redu včerajšnje skupščine tudi glasovanje o odobrenem kapitalu, tako da bi uprava dobila pooblastilo za do 50-odstotno povečanje kapitala z možnostjo izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev. Sicer pa se v zadnjih dneh Laščani o financiranju nakupa 25 odstotkov Mercatorja ponovno intenzivno dogovarjajo z milansko Unicredit banko. Po eni od možnosti banka ne bi kreditirala hrvaškega Orbica, ampak bi lahko v lastništvo vstopil kar eden od Unicreditovih skladov. Vendar bo moral prodajalec pred prenosom delnic pridobiti soglasje UVK, ki bo preverjal morebitne dogovore, ki bi veljali tudi po izvedbi posla. Če UVK za soglasje ne bi zaprosili, je posel po zakonu ničen, vsem udeležencem pa grozi globa v višini do deset odstotkov letnega prometa. Po včerajšnjem fiasku s skupščino je glede na postopke, ki jih proti Laščanom vodijo državni organi, in dejstvo, da se predstavniki države kljub Šrotovim poskusom z njim ne želijo pogajati o rešitvi nastalega položaja, težko verjeti, da bi si Unicredit privoščil tolikšno tveganje in s Šrotom prihodnji teden, ko se Infondu izteče 130-milijonsko posojilo pri NLB, sklenil dogovor o vstopu v Mercator. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042270781

AVTOGOL

Si je Boško Šrot zabil avtogol?
Pri včerajšnjem preklicu skupščine Pivovarne Laško se postavlja vprašanje, ali je bila preklicana na pra vilen način in ali so torej njeni sklepi zakoniti. Docent z mariborske pravne fakultete dr. Saša Prelič sicer pravi, da lahko uprava, ki je sklicala skupščino, to prekliče, preden se je začela. »Nesporno je, kadar uprava skliče skupščino v okviru svoje zakonske pristojnosti za sklic, lahko skupščino tudi prekliče. Ker so delničarje o preklicu skupščine obvestili zgolj z nepodpisanim listom papirja na vratih Kulturnega doma v Laškem, bi lahko bili včerajšnji skupščinski sklepi veljavni. Način akta preklica skupščinskega za sedanja sicer ni zakonsko določen, bi pa moral biti tak, da delničarjem, ki so se vabilu odzvali, omogoči seznanitev z dejstvom preklica,« pojasnjuje Prelič. Po njegovih besedah pa uprava ni upravičena preklicati skupščine tedaj, ko so njen sklic od uprave zahtevali manjšinski delničarji, imetniki vsaj petih odstotkov delnic. Podobno pojasnjuje tudi Gorazd Podbevšek, direktor podjetja RMG, pravno svetovanje in korporativno upravljanje: »Če je uprava sklicala skupščino, jo lahko tudi prekliče. Mali delničarji bi morali zdaj na upravo takoj nasloviti zahtevo za sklic skupščine. Uprava bi morala skupščino sklicati najkasneje v roku dveh mesecev, njen preklic pa ne bi bil možen,« opozarja Podbevšek. Kljub temu pa obstaja možnost, da bo včerajšnja skupščina veljavna, saj je bil preklic skupščine izpeljan na vprašljiv način. Predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot namreč ni stopil pred delničarje in jim pojasnil, da je skupščina preklicana, ampak je zgolj varnostnik na vrata Kulturnega centra v Laškem prinesel nepodpisan list z napisom, da je skupščina preklicana. Ta list bi lahko na vrata teoretično prilepil kdor koli. »Na prvi pogled bi se dejansko lahko zdelo vprašljivo, ali lahko neko nepodpisano obvestilo štejemo za primeren način izjavljanja volje, da se skupščina prekliče. Vendar bi bilo na to, da se skupščina ne opravi oziroma da naj se prekliče, bržkone mogoče sklepati tudi še iz drugih pomembnih okoliščin, na primer tega, da uprave ob času, ko naj bi bilo zasedanje skupščine, sploh ni bilo na mestu zaseda nja,« pravi Prelič. Če bi se torej izkazalo, da je bila izjava volje podana ne neustrezen način, bi bila lahko včerajšnja skupščina na stopnicah veljavna. To pa bi lahko pomenilo, da si je Boško Šrot s preklicem skupščine zabil avtogol.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042270809 http://24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-srot-lahko-glasoval.html http://24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-srot-lahko-glasoval.html#video http://www.delo.si/clanek/81709 http://www.vecer.com/clanek2009052905437468

SREČANJE

Srečanje delničarjev še ni skupščina
Manjšinski delničarji Pivovarne Laško so kljub odpovedi skupščine zasedali na stopnišču pred kulturnim domom v Laškem. Pravniki dvomijo v legitimnost njihovih sklepov. Kristjan Verbič je kljub odpovedi skupščine Pivovarno Laško organiziral alternativno skupščino manjšinskih delničarjev. (Kad) svoje glasovalne pravice izvršuje kot dober gospodar in odgovoren delničar na sklicanih skupščinah družb, v katerih ima več kot petodstotni lastniški delež. Od gospodarskih družb pa se pričakuje, da bodo vsem delničarjem dale možnost neoviranega odločanja v vseh zadevah, ki so v njihovi pristojnosti. Kad Na stopnicah je bilo navzočih približno za 17 odstotkov kapitala Pivovarne Laško (Kad, norveški sklad Skagen Kon-tiki, Electa, mali delničarji). Na izpraznjeni mesti so imenovali dva nova člana nadzornega sveta, Boštjana Marovta in Bojana Ludvika Šefa. Prav tako so potrdili nasprotni predlog Kada za izvedbo izredne revizije družbe. ''Udeležba na skupščini je pač bila, kakršna je bila. Glasovalne pravice so bile tako ali tako odvzete 60 odstotkom kapitala, iz tega konteksta je bila udeležba zelo dobra, pomembna in zadostna za sprejete odločitve,'' je dejal predstavnik malih delničarjev Kristjan Verbič. Kad je za uradno skupščino predlagal imenovanje posebnega revizorja, ki bi preveril posle Pivovarne Laško z Zdraviliščem Laško, Infond Holdingom, Premogovnikom Velenje, Centrom Naložbe in Istrabenzom. Nazakonito oklicana skupščina V Pivovarni Laško poudarjajo, da je bila skupščina zakonito preklicana. Zapisali so, da je nekaj delničarjev svoje srečanje nezakonito označilo za skupščino. Izpostavljajo, da so se je udeležili tudi nekateri delničarji, ki se na skupščino sploh niso prijavili.
*** Dvomim, da bodo sklepi skupščine manjšinskih delničarjev veljavni. odvetnik Matjaž Ulčar

Pogoji preklica

Pravni strokovnjaki trdijo, da niti zakon o gospodarskih družbah niti statut, v tem primeru Pivovarne Laško, ne definira preklica skupščine. "Seveda pa uprava, ki je sklicala skupščino, to lahko tudi prekliče, kar se dogaja. Če se preklic zgodi, ni pogojev, da bi lahko skupščina veljavno odločala," meni odvetnik Matjaž Ulčar. Ulčar dvomi v veljavnost sklepov. "Lahko postaviljo predsedujočega skupščine, dobijo notarja in sprejmejo določene sklepe. Vendar dvomim, da bi ti sklepi lahko bili veljavni. Po mojem mnenju je pravilna pot zahteva manjšine za sklic skupščine," meni Ulčar. Preklic skupščine Uprava Pivovarne Laško je preklic utemeljila z zaščito pred morebitnim oškodovanjem pravic delničarjev, saj je šele danes dobila obvestilo urada za varstvo konkurence (UVK), da Infond Holding nima glasovalnih pravic. "Preklic je še eden v nizu banditskega ravnanja za obvladovanje družbe z vsemi možnimi triki, ki jih še dopušča zakonodaja, ali pa so na njenem robu in so posledica neaktivnega sodstva," je bil ogorčen Verbič. Po njegovih besedah bi danes prvič lahko prišlo do pravih sprememb v Pivovarni, saj naj bi Kad in norveški delniški sklad Skagen Kon-tiki (5,3-odstotni lastnik) prisluhnila argumentom za nasprotni predlog za imenovanje nadzornikov in uvedbo revizije. Prepoved glasovanja Šrotu Uprava Pivovarne je opozorila, da UVK že več kot eno leto odloča o koncentraciji Infond holdinga in Pivovarne Laško. Družba Atka-Prima, ki je v lasti prvega moža Laškega Boška Šrota, je namreč lastnica podjetja Kolonel, ta lastnik Centra Naložb, ta pa Infond Holdinga. Po mnenju pravnih strokovnjakov in tudi UVK ta koncentracija ni sporna in je v skladu s pravili konkurence, trdi uprava družbe. Ob tem poudarja, da je UVK v podobnih primerih (Terme Čatež) delničarjem dovolil glasovanje z vsaj 25 odstotki glasov. "V primeru lanske skupščine delničarjev Mercatorja je celo sam direktor UVK Jani Soršak izjavil, da ne bo dovolil, da drugi manjši delničarji izkoristijo položaj v potencialno škodo družbe," uprava Pivovarne utemeljuje razlog za preklic skupščine. Brez glasovalnih pravic je tudi Cestno podjetje Maribor. Skupaj z Infond Holdingom imata 57 odstotkov lastništva Pivovarne.
http://www.zurnal24.si/Bosko-Srot-brez-glasovalnih-pravic/novice/gospodarstvo/112707

VELJAVNA & NEVELJAVNA

Mali delničarji vztrajajo: Skupščina Pivovarne Laško na stopnicah je veljavna Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je od okrožnega sodišča v Celju zahtevalo, da jim predloži zahtevo uprave Pivovarne Laško za izločitev notarskega zapisnika majske skupščine. To so namreč mali delničarji izvedli kar na stopnicah Kulturnega centra v Laškem, saj je direktor Pivovarne Laško Boško Šrot tik pred zasedanjem skupščine to preklical kar z izobešenim listom na vratih. Šrot je namreč potem, ko so se mali delničarji odločili izpeljati skupščino kar na stopnicah Kulturnega centra v Laškem, zahtevala izločitev notarskega zapisnika skupščine, s čimer bi bila skupščina neveljavna. Delničarji Pivovarne Laško so sicer na skupščini, ki je potekala konec maja sprejeli sklep, da se upravi in nadzornemu svetu ne podeli razrešnice, Šrot ni dobil pooblastila za nakup lastnih delnic, kakor tudi ne pooblastila za dokapitalizacijo pri kateri bi lahko izključlil prednostno pravico obstoječih delničarjev. So pa mali delničarji podprli predlog Kapitalske družbe, da posebni revizor preveri posojila, ki jih je pri Skupini Pivovarna Laško najel Center Naložbe, Fructalov večmilijonski nakup delnic Infond Holdinga, nakup delnic Elektra Maribor, ki ga je izvedla Pivovarna Union, nakup delnic Thermane, za katere je Infond Holding od Pivovarne Laško, ki je v njegovi 55-odstotni lasti, prejel več milijonov evrov, opcijske pogodbe za 7,3-odstotni delež Istrabenza...
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042274469

/13/...morda pa je to začetek nove prakse do položaja in vloge malih delničarjev:

Nova nadzornika Pivovarne Laško v rokah sodišča
Združenje malih delničarjev je zaradi brezbrižnosti uprave Laškega samo zahtevalo vpis dveh novih članov nadzornega sveta v sodni register Danes mineva natanko mesec dni od zadnje skupščine Pivovarne Laško [PILR 38,74 +0,83%], ki so jo Kad , Zavarovalnica Triglav [ZVTG 19,43 -2,85%], Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in nekaj malih delničarjev izpeljali kar na stopnicah. Čeprav je notarski zapis dogajanja že nekaj časa v sodnem registru, spremenjena sestava nadzornega sveta (NS) v njem še vedno ni evidentirana. Takole je bila videti majska stopniščna skupščina Pivovarne Laško. Na njej so imenovali tudi dva nova nadzornika, ki pa še vedno nista vpisana v sodni register. Spomnimo, uprava Pivovarne Laško z Boškom Šrotom na čelu je za 29. maj sklicala letno skupščino, vendar jo je uro pred začetkom preklicala. Razlog - urad za varstvo konkurence (UVK) Infondu Holdingu [IFFR 1,95 +19,63%] in CPM kljub dolgotrajnim prizadevanjem ni dovolil glasovati. Ker pa se preostali zbrani lastniki s to potezo Šrota niso strinjali, so srečanje vseeno imeli in tam med drugim izbrali tudi dva nova nadzornika, Boštjana Marolta in Bojana Ludvika Šefa. VZMD v boj za Marolta in Šefa Čeprav sta Marolt in Šef mandat začela že 18. junija in je odvetnik Andrej Simonič, sicer tudi predsednik alternativne skupščine, pivovarje dvakrat prosil za vpis sprememb v register, se to ni zgodilo. Zato je sodišče v Celju k temu pozval kar sam, in sicer po pooblastilu VZMD ter s pomočjo Uroša Kosa. Ali mu bo uspelo in kako bodo na to potezo odgovorili Laščani, v petek še ni bilo znano, bo pa kmalu. Sploh, ker se danes izteče rok za vložitev tožbe za izpodbijanje sklepov skupščine, medtem ko je za dokazovanje ničnosti še dovolj časa. Odločitve glede zavez še ne bo Eno od vprašanj, ki se pojavlja že vse od konca maja, je tudi, kdaj bodo Laščani sklicali novo skupščino. Najverjetneje takrat, ko bodo končali pogajanja z UVK za sprejem zavez. Kot je znano, so varuhu konkurence Janiju Soršaku v zameno za končanje postopka pri prevzemu Pivovarne Laško in vrnitev glasovalnih pravic ponudili prodajo Mercatorja [MELR 160,79 -1,46%] pod njegovimi pogoji. "Šrot in Soršak sta bolj ali manj usklajena, vendar pa se je spet odprlo vprašanje, komu naj UVK sploh odobri sprejem zavez, samo Infondu Holdingu ali tudi CPM. Pivovarji so namreč še pred časom trdili, da CPM ni več v konzorciju prevzemnikov, zdaj pa se je nenadoma spet pojavil v združbi," navajajo naši viri. Ob tem dodajajo, da konca postopka ni pričakovati vsaj še kakšen teden, saj je Soršak prihodnje dni na dopustu. "Toliko Šrot še lahko mirno počaka, potem pa se mu bo začelo res muditi, glede na to, da se 10. julija izteče rok NLB za zbiranje ponudb za nakup Infondovih delnic Pivovarne Laško in Mercatorja," končujejo poznavalci. Konkurenca UVK iz rok dokončno spustil še Mercator UVK je v petek z odločbo sprejel zaveze Mercatorja v postopku domnevne zlorabe prevladujočega položaja na nabavnem trgu izdelkov vsakdanje rabe. »Zaveze se nanašajo na različne vidike urejanja odnosov z dobavitelji in poročanje uradu o teh zadevah, veljajo pa pet let,« so sporočili iz Mercatorja. S tem so vsi postopki družbe pred UVK končani. Že maja je bil namreč končan prvi postopek, v katerega sta bila poleg Mercatorja vključena še Spar in Tuš .
http://www.finance.si/251102/Nova_nadzornika_Pivovarne_La%B9ko_v_rokah_sodi%B9%E8a
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Jun 29, 2009 8:59 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Maj 29, 2009 10:49 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

W & G in STAVKA

/13/...od februarja do aprila jim niso izplačali plač, zato bo 54 delavcev vztrajalo vse do izpolnitve zahtev: Embarassed

Delavci mariborskega W&G zaradi neizplačanih plač začenjajo s stavko

Delavci mariborskega podjetja W&G, ki se ukvarja z izdelavo strojev in strojne opreme in je v večinski lasti Walterja Wolfa, so za danes napovedali začetek stavke. Razlog za stavko, s katero bo 54 zaposlenih vztrajalo do izpolnitve zahtev, je ta, da jim vodstvo ni izplačalo dela plač za februar in celotnih plač za marec in april. Delavci mariborskega podjetja W&G, ki se ukvarja z izdelavo strojev in strojne opreme in je v večinski lasti Walterja Wolfa, so za danes napovedali začetek stavke. Razlog za stavko, s katero bo 54 zaposlenih vztrajalo do izpolnitve zahtev, je ta, da jim vodstvo ni izplačalo dela plač za februar in celotnih plač za marec in april.
Kot je povedal sekretar Sindikata kovinarske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Branko Medik, delavci v podjetju neprestano dobivajo obljube, vodstvo pa je večino premoženja podjetja že razprodalo. V SKEI bodo članom sindikata v podjetju danes ponudili tudi manjšo finančno pomoč in jim tako pomagali prebroditi težke čase, zaradi katerih so po besedah Medika že resno ogorčeni.
Predsednik sindikata SKEI v podjetju Darko Kolmanič je medtem izjavil, da je večinski lastnik podjetja Walter Wolf, medtem ko ima manjši lastniški delež tudi podjetje Unuk Šped, ki se ukvarja predvsem s transportom in špedicijo. "Čakali smo tri mesece. Če danes vodstvo podjetja ne bo izplačalo plač, začenjamo s stavko. Ljudje so že tako obubožali, da to ne pelje več nikamor," je dejal Kolmanič.
Direktorica podjetja Marija Balič naj bi po besedah prvega moža sindikata v podjetju kot razlog za zaostanek pri plačah navajala dejstvo, da ima vodstvo blokiran bančni račun, sklicuje pa se tudi na gospodarsko krizo. Po navedbah Kolmaniča bi moralo vodstvo zaradi težav, v katerih se je tudi zaradi krize znašlo podjetje, razglasiti stečaj.
"Mi smo ji že velikokrat povedali, da naj razglasi stečaj, da delavci dobijo vsaj nekaj z zavoda za zaposlovanje," je zatrdil Kolmanič in pojasnil, da je v podjetju precej invalidov in zaposlenih, ki so tik pred odhodom v pokoj. V primeru, da bi bile danes izplačane plače, pa bo stavka preklicana, obenem še poudarjajo v podjetju.
http://www.vecer.com/clanek2009052705436676

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Maj 29, 2009 10:52 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KIK in STAVKA

/13/...še sedaj jim niso plačali prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje: oops: Embarassed

Delavci KIK Kamnik začenjajo s stavko

Delavci družbe KIK Kamnik bodo danes začeli štiridnevno stavko.
Delavci družbe KIK Kamnik bodo danes začeli štiridnevno stavko, ker vodstvo družbe še ni izpolnilo njihovih zahtev glede plačila neplačanih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter ni pojasnilo načrta sanacije.
V teh štirih dneh bodo stavkali v času proizvodnje, od 6. do 14. ure. Delavci so se za stavko odločili potem, ko vodstvo družbe ni izpolnilo vseh njihovih zahtev, ki so jih postavili pred opozorilno osemurno stavko 19. maja.
Med zahtevami so izplačilo aprilskih plač, plačilo neizplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (za zadnje tri mesece leta 2007, celotno lansko leto in prva dva meseca letošnjega leta) ter pojasnila glede programa sanacije družbe. Direktor Aleš Erbežnik je v ponedeljek zagotovil izplačilo aprilskih plač za proizvodne delavce.
http://www.vecer.com/clanek2009052705436618

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Maj 29, 2009 11:30 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE MALIH DELNIČARJEV

VARUH

/13/...kot že rečeno ob lanskoletnem in letošnjem poslabšanju podnebnih razmer in izpostavljenemu povečanemu tveganju za nastanek škode, pride še bolj do izraza kvaliteta zavarovalniške sklenjene police z vsemi njenimi obstoječimi omejitvami, ki lahko privedejo do tega, da se zavarovalnina ne izplača ali tudi ne izplača v višini povzročene škode. V spodnjem zapisu, ki opisuje možnosti in nasvete različnih zavarovalnic in njihovih ekspertov, žal ni tudi zapisano, kaj storiti in ukrepati če temu ni tako. Zato je tudi zelo pomembno, kar utegne biti odločujoče, da smo ob samem podpisu police spregledali že vnaprej napisani drobni tisk v katerem med drugim piše: Embarassed

˝Izjava zavarovalca:
S podpisom police zavarovanja potrjujem prejem pogojev in klavzul za sklenjeno zavarovanje˝, to tudi v primeru ko pogojev in klavzul ni bilo ali nam jih niso izročili. Pri reševanju spornih odškodninskih primerov, ki bi ali bi morali biti izplačani, pa nismo bili pozorni na same definicije zavarovalnih dogodkov, nam tako ostane zgolj pritožba na zavarovalnico, mediacijska obravnava pri slovenskem zavarovalnem združenju, zveza potrošnikov, sodišče in varuh zavarovalniških pravic pri slovenskem zavarovalnem združenju. Seveda hkrati vsi vehementno zagovarjajo sklenitev zavarovanja po novi vrednosti, a v isti sapi ne povedo, katero in kdaj objavljeno gradbeno ceno bodo upoštevali pri morebitni škodi in niti kje oz.kdaj jo je uradni organ potrdil. Da ob tem niti ne govorimo, da prihaja do medletnih sprememb cenikov, ko praktično zavarovalnice ne obveščajo svojih zavarovancev na predpisani in zakonit način, ampak spreminjajo cenike in celo zavarovalne pogoje ter same zavarovalne produkte, ki so lahko tudi precej dražji od tistih, ki smo jih imeli do sedaj. Pomeni tudi, da se zavestno kršijo določbe, ki so jih sami zapisali v svojih pogojih in tudi da je varstvo potrošnikov na tem področju zelo pomanjkljivo in praktično kršitev določb ne sankcionira. V takih primerih je samo pomembno, koliko škod je bilo izplačano v preteklem obdobju zaradi neugodnih škodnih dogodkov in koliko bomo morali vsi zavarovanci seči globlje v žep, da bomo poravnali ustvarjene izgube zavarovalnic. Dejstvo pa je tudi, da ob tem ko vsi najavljajo vse mogoče ugodnosti, naj bo tudi jasno povedano, kaj to končno pomeni za naš žep: Embarassed

KAKOVOST

Zavarovanje doma mora biti kakovostno

Posledice segrevanja ozračja se kažejo v ekstremnih vremenskih dogodkih: v celinskem delu Evrope se na primer povečujeta količina in intenzivnost padavin, v tropskih in subtropskih predelih je čedalje manj dežja, opozarjajo strokovnjaki. Podatki kažejo, da je ekstremnih dogodkov čedalje več: od leta 1950 do 1959 je bilo 50 velikih vremenskih katastrof, približno pol stoletja pozneje, od leta 1997 do 2006, pa 446.
V tem obdobju se je zavarovalna škoda z 1,5 milijarde dolarjev povečala na 178,3 milijarde. V sedemdesetih letih je bilo zaradi naravnih katastrof ogroženih 700 milijonov ljudi, v devetdesetih pa že več kot dve milijardi. Neurja z vetrom, poplave in spremljajoči pojavi, kot so na primer zemeljski plazovi, so sicer že od nekdaj značilni za Slovenijo in sosednje dežele, vendar jih je v zadnjih letih čedalje več, prav tako se je povečala njihova intenzivnost. Lani poleti sta samo zavarovalnici Triglav in Maribor zgolj za škode, nastale v treh največjih poletnih neurjih, skupaj izplačali za več kot 140 milijonov evrov odškodnin. Sicer je bila po nekaterih ocenah povprečna izplačana zavarovalnina pri vseh zavarovalnicah približno 1000 evrov, zneski pa so lahko dosegli tudi več deset tisoč evrov.

Zavarovalni agent ustrezno zavarovalno vsoto predlaga na podlagi velikosti objekta, ponavadi se upošteva tudi kakovost gradnje.˝Končno besedo o določitvi zavarovalne vsote pa ima stranka.Če vztraja pri nižjo, kot je vrednost nepremičnine, ob nastanku škodnega primera dobi izplačano škodo v razmerju med zavarovalno vsoto in gradbeno vrednostjo. Če želi objekt zavarovati za več, kot je njegova gradbena vrednost, pa se mora zavedati, da bo v primeru škode lahko prejela zavarovalnino največ v višini gradbene vrednosti uničene nepremičnine,˝so pojasnili v Tilii.

V zavarovalnicah ugotavljajo, da se ljudje čedalje bolj zavedajo pomembnosti premoženjskega zavarovanja, še posebno se je zanimanje za takšno zaščito nepremičnin, osebnih vozil in drugega premoženja povečalo po lanskih izkušnjah. Ocenjujejo pa, da je še vedno od 20 do 30 odstotkov nepremičnin nezavarovanih, delež za stanovanja naj bi bil še večji kot za individualne hiše. Glede na izjave zavarovalnic se delež nezavarovanih enot razlikuje tudi regijsko.

Vendar ni dovolj samo skleniti zavarovalno polico, zelo pomembna so zavarovalna vsota in kritja, ki jih vsebuje. »Najpogosteje se zgodi, da stranke ne sklenejo vseh kritij, ki bi bila za predmet zavarovanja potrebna, potem pa v primeru škode niso upravičeni do zavarovalnine. Nekatere nevarnosti so še vedno preslabo zavarovane,« so povedali v Adriaticu Slovenici. Gre predvsem za nevarnosti, kot so izliv vode, poplava in potres, navajajo v Zavarovalnici Triglav. »Pogosto se zgodi, da zavarovanci šele ob škodnem dogodku ugotovijo, da jim zavarovanje določenega rizika ne krije, čeprav so mislili, da jim ga. Takrat je žal prepozno. Priporočljivo je dobro preveriti zavarovalno zaščito,« opozarjajo v Zavarovalnici Maribor. Pri zavarovalnici Wiener Städtische menijo, da kar polovica sicer zavarovanih nepremičnin nima ustrezne police, saj zavarovanci obnavljajo pogodbo vsako leto pod enakimi pogoji: »V starih pogojih ni vključena t. i. indeksacija zavarovalnih vsot, poleg tega so pred leti prevladovali produkti, kjer je zavarovanec sam izbiral, proti katerim nevarnostim želi zavarovati nepremičninoin je bilo treba zavarovati vsako posebej, zaradi česar je bila pri večjem številu izbranih nevarnosti premija zelo visoka.«

Zavarovalnice strankam ponujajo možnost izbire med več paketnimi zavarovanji, ki ponavadi vsa vsebujejo vsa potrebna osnovna kritja za zavarovanje nepremičnine, poleg tega pa še dodatna kritja, ki upoštevajo različne dejavnike kot na primer zavarovančeve finančne zmožnosti, njegov slog življenja, starost nepremičninskega premoženja in druge okoliščine.

»Fizičnim osebam priporočamo zavarovanje proti osnovnim požarnim nevarnostim: požar, strela, eksplozija, vihar, toča, udarec zavarovančevega vozila, padec zračnega plovila ter manifestacija in demonstracija. Poleg tega je priporočljivo zajeti še izliv vode in potres. Seveda na izbiro kritij vpliva tudi lokacija nepremičnine. Ta narekuje predvsem dodatno zavarovanje za primer poplave in zemeljskega plazu. Od lokacije je odvisna premija za potres, vendar je celotna Slovenija potresno toliko ogrožena, da je zavarovanje tega tveganja priporočljivo na celotnem območju države,« menijo v Zavarovalnici Tilia.

Da je pri izboru nevarnosti, ki jih želimo zavarovati, zelo pomembna lokacija, se strinjajo tudi v Wiener Städtische: »Poplave ne zavarujemo v desetem nadstropju v stolpnici. Če pa živimo v kraju, ki je poplavno ogrožen, pa nujno potrebujemo kritje za poplavo. Enako velja za potresno zavarovanje, kjer je smiselno potres zavarovati na potresno bolj ogroženih področjih, kot so Ljubljana z okolico, Nova Gorica do Bovca, Idrija in Krško.«

Praksa je pokazala, da so ravno prenizke zavarovalne vsote pogosto težava, s katero se morajo spopasti oškodovanci – v primeru škodnega dogodka imajo večje stroške, kot je izplačilo zavarovalnine. »Kako zavarovati nepremičnino, je predvsem odločitev vsakega posameznika. Ključno vprašanje je, ali lahko zavarovanec sam nosi škodo, ki s škodnim dogodkom nastane. Nekateri dogodki so zelo pogosti in imajo manjše posledice, druge škode se zgodijo s srednjo frekvenco, na primer na vsakih pet let, in imajo obseg škode do nekaj tisoč evrov, imamo pa škodne dogodke, ki se zgodijo na vsakih deset ali več let, njihov obseg pa je lahko tudi več sto tisoč evrov. Menimo, da je pomembno zavarovanje za škode, ki je ne moremo sami prevzeti na svoja ramena. Če si lahko privoščimo večjo premijo, zavarujemo tudi škode, ki imajo večjo frekvenco in ne ogrožajo našega bivanja v nepremičnini.«

Pomembno je zavarovanje na novo vrednost objekta.

»Prednost tega je, da v primeru uničenja ali poškodbe zavarovalnica obračuna in izplača znesek, ki zadostuje za pokritje stroškov gradnje povsem novega objekta oziroma za obnovo dela nepremičnine z enakimi lastnostmi in enake kakovosti, kot je bil poškodovani stanovanjski objekt – seveda največ do višine zavarovalne vsote. S takšnim zavarovanjem v celoti ohranimo vrednost premoženja,« pojasnjujejo v Adriaticu Slovenici. »Najlažje je razliko med zavarovanjem na dejansko in novo vrednost razložiti na primeru: objekt, vreden 500.000 evrov, ki je star 20 let in je redno vzdrževan, ima v požaru uničeno ostrešje. Ponovna postavitev je ocenjena na 100.000 evrov. Če ima oškodovanec sklenjeno zavarovalno polico na novo vrednost in da se izvedejo dela na način in z materiali, ki so enaki kot pred nastankom škode, zavarovalnica izplača strošek ponovne izvedbe ostrešja v višini 100.000 evrov.

Če pa je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost, zavarovalnica od škode odšteje odpisano vrednost v skladu z amortizacijskimi stopnjami, in bi odštela amortizacijo v višini 30 odstotkov, kar pomeni, da bi bila priznana zavarovalnina 70.000 evrov. Razlika v premiji je vsega nekaj evrov,« dodajajo v Wiener Städtische. http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Delo+FT
CENE:
http://www.zurnal24.si/Kasko-zavarov...odarstvo/74859 http://www.vecer.com/clanek2008102505373689
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042216891

PODRAŽITVE

Dvakratne podražitve zavarovanj?
Ni neverjetno
Zavarovalnice trdijo, da so podražile zavarovanje za največ 10%, medtem ko so premije v Generaliju tudi dvakrat višje. ˝Za zavarovanje okoli 35 kvadratnih metrov velike nepremičnine na novo vrednost so mi letno premijo pri Generaliju lani zaračunali 22€, letos pa želijo 50€ letne premije,˝nam je izračune pokazal naš bralec Kako je mogoče, če pa v Generaliju trdijo, da so premije zvišali le za okoli 6°% in da je najnižja možna premija 15 € in ne 50 €?
V zavarovalnici tega niso mogli komentirati, saj želijo polico našega bralca, ki pa se ne želi izpostaviti. Naj dodamo, da se je bralcu sicer povečala zavarovalna vsota - z okoli 27.600 € na okoli 29.300 €. Paket je enak - gre za konfortno kritje. Polico iz leta 2008 in informativni izračun za letos smo dali preveriti še zavarovalniškemu agentu, ki ne želi biti imenovan.

KAKO JE DRUGJE

Za nekaj manj kot 52€ na leto bi lahko zavarovali 120m2 stanovanja z osebno in pravno asistenco pri zavarovalnici Maribor.
Vendar gre za enega osnovnih paketov, ki verjetno ponuja manj kot Generalijevo konfortno zavarovanje. Zavarovanje je odvisno od tega, v kakšnem stanju je stanovanje, ali je v hiši ali v bloku in kaj želite zavarovati. Za zavarovalno vsoto 96.000 € bi tako za osnovno zavarovanje pri zavarovalnici Merkur odšteli nekaj manj kot 59 € na leto. Glede na omenjena merila in nižjo zavarovalno vsoto lahko dobite zavarovanja tudi po nižji ceni.
Pri AdriaticSlovenici pravijo, da od 38€ na leto. Dodajajo, da še niso dražili, a bodo to storili letos. Za boljši paket, ki vključuje vse nevarnosti za vaše stanovanje, razen potresa in poplave, bi za takšno stanovanje pri Wiener Stadtische plačali dobrih 100 €. Če se želite obvarovati še pred vodo, bi plačali tudi do dvakrat več od osnovnega zavarovanja. Zavarovanje so že podražili v zavarovalnici Triglav, o tem, koliko bi pri njih odšteli za zavarovanje, pa ne govorijo.

OPREMA SE ZAVARUJE POSEBEJ

Opozorimo še, da zavarovanje nepremičnin pomeni zavarovanje zidov, tal in podobno.
Če želite zavarovati tudi pohištvo in drugo opremo, morate skleniti posebno stanovanjsko zavarovanje za premičnine. Za zavarovalno vsoto 27.500 € boste pri Merkurju plačali na leto 28,05 €. Če boste premičnine zavarovali za 50.000 €, pa vam bodo pri Wiener Stadtische računali 50 €. http://www.finance.si/242576

POGOJI:

1.Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi zavarovalca pisno ali na drug primeren način (v dnevnem časopisju, po radiu, televiziji,ipd) obvestiti vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.

2.Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.

3.Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.

REŠEVANJE SPOROV

V skladu s 333a. členom Zakona o zavarovalništvu objavljajo zavarovalnice shemo Pravilnika o reševanju pritožb strank. 226a. clen Za reševanje sporov med zavarovalnimi posredniki in potrošniki se smiselno uporablja dolocba 333.a clena tega zakona. Reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki 333a. clen
(1) Zavarovalnice morajo vzpostaviti shemo izvensodnega reševanja sporov med ponudniki zavarovalniških storitev in strankami (potrošniki). (2) Obliko in sestavo telesa, ki odloca v sporu, nacin ter postopek odlocanja predpiše zavarovalnica s svojim notranjim aktom ter ga javno objavi v dnevnem tisku oziroma strokovnem tisku, ki je namenjen potrošnikom.
(3) Zavarovalnica mora v zavarovalnih pogojih objaviti informacijo o shemi izvensodnega reševanja sporov.
(4) Zavarovalnice morajo vzpostaviti interni postopek za reševanje pritožb zavarovalcev.

PRIMER:
Pravilnik o delu mediacijskega centra in o postopku mediacij pri Slovenskem zavarovalnem združenju SEZNAM MEDIATORJEV MEDIACIJSKEGA CENTRA PRI SLOVENSKEM ZAVAROVALNEM ZDRUŽENJU MEDIATORJI/KE:
1. BARTENJEV MITJA
2. BERTONCELJ PETRA
3. DROL NOVAK ŽIVA
4. HOČEVAR FRANTAR BOJANA
5. KOCJAN BOŽA
6. KOMAR DAGMAR
7. KOMEL ZDENKA
8. KRANJČEVIČ MIRJANA
9. OZIMEK BOJANA
10. PAPEŽ DRAGICA
11. PODRZAVNIK DAMJAN
12. PUPPIS SONJA
13. RAZDRIH ANDREJ
14. STERLE MARJAN
http://www.zav-zdruzenje.si/docs/pravilnik.pdf

VARUH ZAVAROVALNIŠKIH PRAVIC
AKT O USTANOVITVI IN DELU VARUHA PRAVIC S PODROČJA ZAVAROVALNIŠTVA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen
Vsebina akta
S tem aktom se ureja ustanovitev, imenovanje, organizacija in način dela varuha pravic s področja zavarovalništva (v nadaljevanju: varuh) ter določa postopek z vlogami.

2.člen
Opredelitev izrazov
Za namene tega akta imata naslednja izraza izključno navedeni pomen:
* stranka je zavarovalec, potencialni zavarovanec oziroma drugi upravičenec iz zavarovalne pogodbe;
* zavarovalnica je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost zavarovanja oseb in premoženja.

II. USTANOVITEV VARUHA PRAVIC S PODROČJA ZAVAROVALNIŠTVA

3.člen
Ustanovitev varuha
Varuh se ustanovi v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja (v nadaljevanju: združenje) kot neodvisni in samostojni organ za reševanje sporov med strankami in zavarovalnicami. Tehnične in materialne pogoje za delovanje varuha zagotavlja združenje. Zavarovalnice in pozavarovalnice, članice združenja kot ustanoviteljice varuha s podpisom pristopne izjave sprejmejo akt o ustanovitvi in delu varuha in se zavežejo, da bodo redno plačevale prispevke za delo varuha.

4.člen
Financiranje varuha
Delovanje varuha se financira s prispevki zavarovalnic in pozavarovalnic, pri čemer je prispevek posamezne zavarovalnice sorazmeren njenemu deležu v skupni fakturirani zavarovalni premiji vseh vrst zavarovanj v preteklem letu. V letnem finančnem načrtu združenja se zagotovijo sredstva za delo varuha.. Po dveh letih delovanja varuha svet združenja oceni primernost izbranega načina financiranja varuha Glede financiranja delovanja varuha se za zavarovalnice in pozavarovalnice smiselno uporabljajo določbe statuta Slovenskega zavarovalnega združenja, g.i.z. in pogodbe o financiranju dejavnosti Slovenskega zavarovalnega združenja, g.i.z.

5.člen
Pogoji za imenovanje varuha
Varuh je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
* ima univerzitetno izobrazbo,
* ima široka teoretična, tehnična znanja in bogate izkušnje na področju civilnega in gospodarskega prava,
* obvlada najmanj en svetovni jezik, zaželeno angleški jezik,
* ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev,
* ni bila zaposlena v zavarovalnici zadnja tri leta pred nastopom mandata za varuha.

6.člen
Imenovanje varuha
Varuha po izvedenem javnem razpisu imenuje in razrešuje skupščina združenja za dobo petih let z možnostjo enega ponovnega imenovanja. Varuha se lahko predčasno razreši le v primeru, če očitno in grobo krši svoje obveznosti ali če to sam zahteva. Postopek za imenovanje novega varuha se mora začeti najpozneje šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega varuha. Za sklenitev pogodbe z varuhom je pooblaščen direktor združenja.

III. SVET VARUHA

7.člen
Imenovanje članov sveta varuha
Svet varuha ima tri člane, od katerih je en član predstavnik potrošnikov, drugi neodvisni strokovnjak s področja zavarovalništva, financ ali gospodarskega prava in tretji predstavnik zavarovalnic oziroma pozavarovalnic. Predstavnika potrošnikov imenuje in razrešuje urad za varstvo potrošnikov,neodvisnega strokovnjaka s področja zavarovalništva, financ ali gospodarskega prava imenuje agencija za zavarovalni nadzor in predstavnika zavarovalnic oziroma pozavarovalnic svet združenja. Član sveta varuha je imenovan za dobo petih let z možnostjo enega ponovnega imenovanja. Člana sveta varuha se lahko predčasno razreši le v primeru, če očitno in grobo krši svoje obveznosti ali če to sam zahteva.

8.člen
Naloge sveta varuha
Svet varuha spremlja delo varuha, potrjuje poročilo o delu varuha in lahko da skupščini združenja pobudo za razrešitev varuha. Svet varuha mora preučiti poročilo in na podlagi ugotovitev lahko poda kritike, mnenja ali pobude za morebitno ukrepanje. Člani sveta varuha se sestanejo najmanj enkrat letno za potrditev poročila o delu varuha. Člani sveta varuha so upravičeni do sejnine, ki velja za člane sveta združenja ter do povrnitve potnih stroškov in drugih stroškov v zvezi s svojim delom v svetu.

IV. POSTOPEK

9.člen
Vložitev pritožbe
Stranka lahko vloži pritožbo zoper odločitev zavarovalnice, ki jo je izdala v internem pritožnem postopku. Pritožba se praviloma vloži pisno in mora obsegati zahtevek in dejstva na katerih temelji ter dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Če stranka ni vložila razumljive in jasne pritožbe, ji služba varuha pomaga pritožbo ustrezno dopolniti. Za razjasnitev stanja se lahko zaprosi tudi zavarovalnico, zoper katero je vložena pritožba. Predhodno odločanje v internem pritožnem postopku zavarovalnice je procesna predpostavka za začetek postopka pri varuhu.

10.člen
Pristojnost za odločanje
Varuh odloča o sporih med strankami in zavarovalnicami, do katerih je prišlo zaradi nespoštovanja dobrih poslovnih običajev in temeljnih standardov zavarovalne stroke. Varuh ne obravnava sporov iz zavarovalnih razmerij, ki bi glede na svoj pravni značaj in vsebino sodili v pristojnost odločanja sodišča.

11.člen
Odgovor na pritožbo
Služba varuha pošlje pritožbo v odgovor zavarovalnici. Zavarovalnica mora na pritožbo pisno odgovoriti v roku 15 dni. Na utemeljeno zahtevo zavarovalnice se lahko navedeni rok podaljša za dodatnih 15 dni. O utemeljenosti podaljšanja roka odloča varuh. Odgovor zavarovalnice se posreduje stranki.

12.člen
Postopek obravnavanja
Varuh mora pritožbe obravnavati hitro in v vsaki fazi postopka raziskovati in ugotavljati dejstva in dokaze, pomembne za sprejem odločitve. Varuh lahko kadarkoli zahteva dodatno stališče ali dokumentacijo od stranke in zavarovalnice, če oceni, da je to potrebno zaradi razjasnitve dejanskega stanja. Če akt o ustanovitvi in delu varuha ne določa drugače, se za postopek odločanja pred varuhom smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku. Varuh praviloma ne izvaja dokazov na ustni obravnavi. Vendar lahko ustno obravnavo razpiše, če oceni, da je smiselna in nujna za njegovo odločanje.

13.člen
Odločanje varuha
Po končanem obravnavanju varuh o sporu med stranko in zavarovalnico odloči z odločitvijo (odločitev varuha), ki ima obrazložitev. Odločitev varuha je za zavarovalnico zavezujoča. Zavarovalnica mora o izvršitvi odločitve obvestiti varuha. Če zavarovalnica odločitve varuha ne izvrši, varuh predlaga uvedbo postopkov pred pristojnimi organi in institucijami. Zoper odločitev varuha ni pritožbe. Varuh lahko v teku postopka predlaga poravnavo med stranko in zavarovalnico. V primeru njene sklenitve, varuh ne izda odločitve.

14.člen
Stroški postopka
Postopek pri varuhu je za stranko brezplačen, razen stroškov zastopanja, ki jih krije stranka sama, če jo v postopku zastopa pooblaščenec.

V. DELO VARUHA IN SLUŽBE VARUHA

15.člen
Javnost, neodvisnost in samostojnost dela varuha.
Varuh je pri svojem delu neodvisen in samostojen. Varuh mora najkasneje do 30.marca pripraviti poročilo o delu v preteklem letu, ki ga potrdi svet varuha. Potrjeno poročilo predstavi skupščini združenja, praviloma na njenem rednem letnem zasedanju. Poročilo o delu varuha predvsem obsega: podatke o številu in vrsti odločitev,strokovno oceno o stanju in stopnji zaščite strank na področju zavarovalništva in strokovne predloge za njuno izboljšanje. Varuh o svojem delu, pristojnostih in ugotovitvah obvešča javnost. Varuh lahko zavarovalnicam posreduje svoje ugotovitve v obliki mnenja, priporočila in kritike in nanje so zavarovalnice dolžne odgovoriti. Varuh sodeluje s podobnimi ustanovami na področju zavarovalništva v drugih državah.

16.člen
Služba varuha
Direktor združenja je na podlagi predlogov varuha pooblaščen za organiziranje službe varuha.

17.člen
Varovanje zaupnih podatkov
Postopek pri varuhu je zaupen. Varuh in njegovi sodelavci v službi varuha ter člani sveta varuha morajo kot zaupne varovati podatke o strankah in zavarovalnicah v postopku pri varuhu in njihovih pravnih, dejanskih razmerjih oziroma vse podatke, do katerih javnost nima dostopa.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18.člen
Veljavnost akta
Akt je veljavno sprejet, ko sprejme in podpiše pristopno izjavo več kot polovica zavarovalnic oziroma pozavarovalnic, članic združenja. Z dnem sprejetja akt zavezuje vse zavarovalnice oziroma pozavarovalnice, članice združenja ter druge zavarovalnice, ki so s pristopno izjavo sprejele akt o ustanovitvi in delu varuha in se zavezale, da bodo redno plačevale prispevke za delo varuha. Spremembe in dopolnitve akta se sprejemajo na enak način.

19.člen
Objava
O uveljavitvi akta oziroma njegovih sprememb in dopolnitev varuh obvesti zavarovalnice oziroma pozavarovalnice in javnost.

NIZOZEMSKA
http://ec.europa.eu/civiljustice/adr/adr_net_sl.htm

REAKCIJA

Najnižja zavarovalna premija je lahko presneto velika napaka
Če je nekoč veljalo, da nekaj splošnega zavarovanja premoženja zadostuje, danes, ko se spremenjene klimatske razmere vse bolj kruto kažejo tudi v naših krajih, ni več tako Le trenutek je potreben, da toča, potres, vihar ali poplava uniči premoženje, ki smo ga ustvarjali desetletja. Če je nekoč veljalo, da nekaj splošnega zavarovanja premoženja zadostuje, danes, ko se spremenjene klimatske razmere vse bolj kruto kažejo tudi v naših krajih, ni več tako. Nevihte so vse pogostejše in čedalje hujše, temu primerno so tudi škode, ki jih povzročijo, čedalje večje. Zavarovanje nepremičnine naj zato ne bo opravilo, ki ga opravimo mimogrede. Najprimernejše zavarovanje je tako imenovano zavarovanje nove vrednosti, ko zavarovanec dobi povrnjeno vso škodo ne glede na starost hiše. Normalno (in modro) je, da želimo to, kar smo ustvarili, tudi zaščititi. V Sloveniji se z zavarovanjem premoženja ukvarja osem zavarovalnic, štiri domače (Adriatic Slovenica , Triglav [ZVTG 21,53 +2,43%], Tilia , Zavarovalnica Maribor ) in štiri tuje, Merkur , Grawe , Generali in Wiener Stadtische .
Komu zaupati?
Katera zavarovalnica je najboljša?
Katera ponuja največ za najmanjšo premijo?
Poskušali smo najti čim več odgovorov na vprašanja, ki se pojavijo vsakomur, ki se odloči zavarovati svoje premoženje. Agent 00? Obrniti se na agenta oziroma zastopnika posamezne zavarovalnice se nam je zdelo nekoliko pristransko, saj je gotovo, da bo ta zagovarjal predvsem ugodnosti svoje zavarovalnice. Zato smo poiskali enega od približno sto samostojnih zastopnikov v Sloveniji, ki se je v svoji ponudbi osredotočil predvsem na premoženjsko zavarovanje. Tak zastopnik se, kot smo slišali, predvsem bolj posveti analizi potreb (in zmožnosti) bodočega zavarovanca, na podlagi česar se nato odloči za izbiro njemu najprimernejše zavarovalnice. Halo, po čem je zavarovanje? Zavarovanje je individualno za vsakega zavarovanca posebej. Ne da se, kot to marsikdo želi, kar po telefonu preprosto odgovoriti na vprašanje: Koliko pa bi stalo zavarovanje za mojo hišo? Strokovnjak za zavarovanje si mora nepremičnino ogledati, ugotoviti njeno velikost, starost, iz kakšnih materialov je zgrajena, ter oceniti tveganja na območju, kjer objekt stoji. V naselju, kjer ni nobenega hriba, nima smisla zavarovati hišo zoper zemeljski ali snežni plaz, prav tako je proti poplavi nesmiselno zavarovati hišo na hribu, pojasnjuje Branko Čelik, lastnik zavarovalniške agencije Čelik iz Škofje Loke. Če smo o katastrofalnih poplavah včasih le brali novice iz daljne Indonezije, pa o tornadu, ki pustoši po ZDA, imamo vse te nevarnosti danes že pred domačimi vrati. Seznami območij, ki so bila doslej morda bolj ogrožena s točo ali poplavami, pravzaprav ne veljajo več. Po vremenskih ujmah, ki so pustošile po naši državi, se je v zadnjih dveh letih zanimanje za kakovostno zavarovanje povečalo za okoli 25 odstotkov, pripoveduje Branko Čelik. Prilagodljivost zavarovalnic Čelik poudarja, da so se zavarovalnice spremenjenim razmeram večinoma dobro prilagodile že v osnovnem ali tako imenovanem požarnem zavarovalnem paketu, ki zajema najpogostejša tveganja, kot so požar, direktni udar strele, eksplozija, toča, vihar, padec zračnega plovila, škoda na zgradbi, ki jo povzroči vozilo. Dodatna zavarovanja pa zajemajo posebnosti, ki lahko prizadenejo določeno vrsto zgradbe na določenem območju, kot denimo že omenjeni snežni (zemeljski) plaz ali pa večja možnost udara meteornih voda in drugo. Pri novejših stavbah je pomembno, da so dodatno zavarovane tudi za indirektni udar strele. V njih je namreč veliko občutljive sodobne elektronike, ki upravlja klimatske ali ogrevalne naprave, avtomatsko odpira vrata, tu pa so še alarmni sistemi in druge elektronske naprave. Zavarovalnice so se prilagodile tudi sodobnim gradbenim materialom. Tako imajo današnje stavbe več steklenih površin kot nekoč, zato je treba pomisliti tudi na možnost zavarovanja stekla. Premije premoženjskih zavarovalnic v Sloveniji so primerljive, a zastopniki nam tiho prišepnejo naslednji nasvet: Če želiš plačevati čim manjšo premijo, se obrni na domače zavarovalne hiše, če želiš čim širša pokritja, pa se raje obrni na tujo zavarovalnico. Ko udari strela Sogovornik svetuje, da ne poskušamo na vsak način prihraniti pri zavarovalni premiji oziroma zavarovati stavbo po načelu samo, da je nekaj zavarovano. Take podzavarovane aranžmaje odsvetuje, saj je to dobesedno metanje denarja stran. Če je objekt vreden recimo sto tisočakov, ga je nesmiselno zavarovati za škodo do deset tisočakov. Če vam potem poplava ali plaz odneseta hišo, boste zanjo dobili natanko deset tisočakov in niti centa več. Tak zavarovanec bo ob cenitvi škode in izplačilu zavarovalnine gotovo nejevoljen. Najprimernejše zavarovanje, ki se je s prihodom tujih zavarovalnic na naše območje uveljavilo v zadnjih letih, je tako imenovano zavarovanje nove vrednosti, ko zavarovanec dobi povrnjeno vso škodo ne glede na starost hiše. Zavarovanje nove ali gradbene vrednosti sicer ne velja za hiše, starejše od 50 ali 60 let, te lahko zavarujemo le na dejansko vrednost, kar pomeni, da je povrnjena celotna škoda, obračuna pa se amortizacija, je pojasnil direktor agencije Čelik. Omenjeno velja za vse vrste objektov, predvsem civilne oziroma objekte v lasti fizičnih oseb. Nekoliko drugače so obravnavani poslovni objekti, ki so deležni posebne pozornosti zastopnika, saj mora oceniti tveganje glede na dejavnost podjetja. Med najdražja zavarovanja sodijo denimo mizarske delavnice, saj je tveganj zaradi vnetljivih lakov, eksplozivnega prahu in gorljivega lesa zelo veliko. Pri najemnih poslovnih prostorih lastnik običajno zavaruje le objekt, notranje pohištvo in stroje pa mora najemnik (če želi) zavarovati posebej. Drage napake Kaj vsebuje drobni tisk zavarovalnih pogodb, smo še vprašali zavarovalnega strokovnjaka, in kakšne napake najpogosteje delajo zavarovanci pri sklenitvi pogodb. Na kaj je torej treba biti pozoren pri izbiri zavarovalnice? V drobnem tisku je treba biti pozoren na reakcijo zavarovalnice, če želimo odstopiti od pogodbe. Te se zaradi ugodnejših pogojev in popustov sklepajo za dolgoročnejša obdobja, običajno deset let. Če vmes dobimo boljšo ponudbo in želimo pogodbo pretrgati, zavarovalnica zahteva povračilo popustov, kar utegne biti kar znatna vsota. Vse zavarovalnice se sicer poskušajo čim bolj prilagoditi zavarovancu, a so nekatere pri izplačilu zavarovalnine ob škodnem primeru le nekoliko bolj birokratske. Treba se je tudi pozanimati, kakšna je širina pokritja pri posamezni zavarovalnici. Nekatere denimo brez težav pokrijejo novonastale prizidke, lope, nadstreške ali denimo nameščene sončne kolektorje in satelitske antene, pri drugih je treba vsako leto preverjati, ali stanje ustreza pogodbi. Nekatere denimo zavarujejo odgovornost lastnika proti tretji osebi (ki recimo zaradi poledice pade na območju zavarovančeve hiše ali ga ugrizne pes) do višine največ 20 tisoč evrov, druga zavarovalnica lahko pokrije višino odgovornosti za isto škodo z odškodnino v višini 200 tisoč evrov. Morda še najpogostejša napaka zavarovancev pa je, da začnejo popravljati škodo na delu objekta, ne da bi preverili, ali je ta zavarovan, in dali škodo oceniti.
http://www.finance.si/249943/Najni%BEja_zavarovalna_premija_je_lahko_presneto_velika_napaka
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Jun 14, 2009 11:39 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Jun 02, 2009 11:38 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OSEBNE FINANCE II

/13/...že na strani 28 so omenjena temeljna načela, kako in na kakšen način se je potrebno lotiti svojih osebnih in družinskih financ, saj je ta oblika finančnega opismenjevanja pri nas, kljub potrebam, še vedno v povojih:

Najdite finančne rezerve

Na spletni strani http://www.zps.si/kalkulator/ lahko v osmih korakih preverite, kam gre vaš denar in kje so skrite rezerve. Podatkov se v spletni aplikaciji ne da shraniti, saj bi v tem primeru morali zagotoviti varstvo osebnih podatkov.
To pa bi zadevo občutno podražilo, je prepričana Breda Kutin z ZPS. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je na spletni strani http://www.zps.si/kalkulator/ objavila aplikacijo, ki bo uporabnikom v pomoč pri pregledovanju in urejanju družinskih financ.

"S tem si posamezniki na preprost način izračunajo, kakšna je struktura porabe stroškov družinskega proračuna," pravi prva dama ZPS Breda Kutin.
Izračun je brezplačen in anonimen, da pa bi dobili vpogled v osebno stanje, je potrebnih osem korakov. Prihodki minus odhodki "Pri kalkulatorju namenoma nismo šli v detajle, ker bi bilo sicer preveč vnosov," pojasnjuje Kutinova.
Sicer pa razlaga, da se prvi korak začne z vnosom prihodkov (plača, pokojnina, dividende in tako dalje), v naslednjih pa se vnašajo stroški (najemnina za stanovanje, zavarovanja, ogrevanje, poraba vode, plina, elektrike, goriva, registracija vozila, hrana, obleka, krediti, dopust in drugo).
"Na koncu vidite, ali pod črto ostane še kaj rezerve ali ste v debelem minusu. Vidite pa tudi, v kateri postavki porabite preveč," pove Kutinova in dodaja, da se uporabniku na koncu izriše še graf, na katerem so vidne postavke.
"Prepričani smo, da bo kalkulator lahko pomagal posameznikom, da bodo malo bolje razmislili, kam gre denar in kje se da prihraniti," pravi Kutinova. Danes so na ZPS za drugo polovico leta napovedali še dva kalkulatorja eden naj bi primerjal bančne produkte, drugi pa stroške mobilne telefonije. Vse pa je pogojeno s tem, kako uspešni bodo pri razpisih, saj potrebujejo sredstva za razvoj. Kalkulator, ki preračunava porabo pri različnih mobilnih operaterjih, že obstaja na spletni strani Komuniciraj.eu, a je po mnenju Kutinove zelo zapleten in uporabniku neprijazen. http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=113238 ZPS Pozdravljeni v spletnem orodju Zveze potrošnikov Slovenije, ki vam bo v pomoč pri pregledovanju in urejanju družinskih financ.

Na prvi strani boste v to za uporabnika prijazno in varno orodje vnesli družinske prejemke, nato pa boste vpisovali izdatke, ki so razdeljeni na sedem skupin (stanovanje, prevoz, zavarovanja, prostičas, redni izdatki in davki).
Na vsaki strani bo vsaka omenjena skupina razdeljena na različno število podskupin, v katere boste najprej vpisali znesek odhodka, v drugem okenčku pa številko, s katero boste določili, kolikokrat se vam ta odhodek ponovi v enem letu (najnižja možna številka je 1). Napisano morda zveni komplicirano, vendar boste kmalu opazili, da je uporaba orodja zelo preprosta.

VSTOPI!
http://www.zps.si/kalkulator/app/

Zveza potrošnikov Slovenije je orodje za izračun družinskega proračuna pripravila v sklopu projekta “Precenimo cene!”, ki ga financira Ministrstvo za gospodarstvo.
http://www.zps.si/
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Jul 23, 2009 12:34 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sre Jun 03, 2009 2:02 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DAVID JENKS

/13/...velik poštenjak, ki je vrnil tisto, kar ni bilo njegovo: Laughing

V smeteh našel četrt milijona dolarjev

Moški v ameriški zvezni državi New York je na cesti, v vrečkah poleg smeti, našel četrt milijona ameriških dolarjev.
David Jenks ima svojo starinarnico in ko se je nekega večera odpravil na krajši premor, je ob cesti opazil več vreč smeti, kar ni bilo običajno. Ko je preveril, za kakšne smeti gre, ga je zmrazilo.
"Odpravil sem se do avta po svežo majico, ko sem opazil nenavaden kup smeti. Stopil sem bliže, da bi preveril, za kakšne smeti gre, potem pa sem ugotovil, da so v vrečah bankovci," je povedal.
Denar je verjetno padel iz vozila za prevoz gotovine Kako so vreče z denarjem pristale ob cesti v bližini njegove starinarnice, še ni znano, predvidevajo pa, da so padle iz posebnega vozila za prevoz gotovine.
"Še nikoli nisem videl toliko denarja.
Vesel sem najdbe, še bolj pa dejstva, da sem denar vrnil lastniku," je še dodal.
http://www.siol.net/Svet/Zanimivosti/2009/06/denar_v_smeteh.aspx

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Jun 04, 2009 12:56 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

BORZNE ZVEZDE

/13/...katastrofalno osnovno poslovanje, padec dobičkonosnosti, to pa lahko pomeni tudi, da smo krizo zelo zelo podcenjevali: Confused

Drastični četrtletni padci poslovanja slovenskih borznih zvezd

Skupni čisti dobiček 26 najpomembnejših borznih družb oziroma skupin je v prvem letošnjem četrtletju upadel za rekordnih 91 odstotkov na vsega 14,5 milijona evrov, kar deset analiziranih družb je poslovalo s čisto izgubo, le štirim pa je uspelo povečati tako prihodke kot čisti dobiček. Skupina Istrabenz, Gorenje in Petrol, ki so jih oziroma jih še vedno vodijo Igor Bavčar, Marko Kryžanowski in Franjo Bobinac, so med vsemi borznimi družbami v prvem četrtletju pridelale največjo čisto izgubo. Ta je znašala skupno kar 56 milijonov evrov.
Skupina Istrabenz je na 100 evrov prihodkov ustvarila kar 23 evrov čiste izgube, kar je največ med vsemi analiziranimi družbami, medtem ko je Skupina Petrol imela najvišjo izgubo iz poslovanja in bila edina analizirana družba, ki je celo poslovala z negativnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo.
Brez upoštevanja skupin Istrabenz, Gorenje in Petrol, ki so v prvem kvartalu poslovale s 56 milijoni evrov čiste izgube, so preostale analizirane družbe ustvarile 71 milijonov evrov čistega dobička, kar je še vedno 47 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Prav tako je bil za 37 odstotkov nižji tudi skupni dobiček iz poslovanja (EBIT), dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa je upadel za 19 odstotkov na 260 milijonov evrov. Samo Skupina Krka je denimo ustvarila višji čisti dobiček od vseh preostalih 15 analiziranih družb, ki so poslovale z dobičkom.
To le dokazuje, da v nasprotju z minulim letom razlog za slabše letošnje poslovanje niso le odpisi finančnih naložb, temveč tudi poslabšano poslovanje pri osnovni dejavnosti. Prav tako z dosedanjimi ukrepi (skrajšanje delovnega časa, znižanje plač, zmanjšanje zalog, terjatev in stroškov materiala in storitev) v večini primerov niso uspeli preprečiti padca dobičkonosnosti.
Pri pregledu poslovanja večine družb je poleg tega opaziti, da je bila večina ukrepov namenjena predvsem zmanjševanju stroškov, le manjši del pa spodbujanju prodaje in širitvi na nove trge. Ker so najpomembnejše slovenske borzne zvezde v minulih letih svojo rast financirale predvsem z dolžniškim kapitalom, se zdaj spopadajo s povečanimi stroški financiranja, vse večji delež (upadlih) dobičkov pa se steče na račune bank za plačilo obresti.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je imelo konec minulega leta samo največjih 40 borznih skupin najetih kar za 5,6 milijarde evrov posojil, 21 holdinških družb, ki kotirajo na borzi, pa še dodatnih 2,5 milijarde evrov. Od tega bodo morale naše borzne družbe letos bodisi reprogramirati bodisi odplačati okoli štiri milijarde evrov kratkoročnih posojil, kar bo vplivalo na manjše izdatke za investicije in prevzeme.
Že prvi letošnji kvartal je potrdil, da so praktično vse analizirane družbe zmanjšale izdatke za raziskave in razvoj ter naložbe, prav tako pa je zaznati tudi strm padec prevzemne aktivnosti.
Skupaj so analizirane družbe (brez upoštevanja obeh bank in zavarovalnic) v prvem četrtletju ustvarile 2,5 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 166,4 milijona evrov manj kot v enakem obdobju lani.
Le devetim analiziranim družbam je letos uspelo povečati obseg prodaje, najbolj Mlinotestu, Cetisu in Salusu. Na drugi strani so se čisti prihodki Skupine Helios, Iskre Avtoelektrike, Slovenijalesa in Intereurope znižali za več kot 20 odstotkov. Na vsakih 100 evrov čistih prihodkov so analizirane družbe v povprečju ustvarile le 35 centov čistega dobička, v enakem obdobju lani pa 2,1 evra.

ANALIZE PODJETIJ
Več kazalcev poslovanja družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega dnevnika pod ikono Analize podjetij.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/analize_podjetij http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042271896

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Jun 05, 2009 11:16 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJ

JAMSTVENA SHEMA

/13/...samo upamo lahko, da bo, državni načrt za financiranje osnovnih dejavnosti podjetij, novih investicij ter dokončanje starih, ki je težak 1,2mrd€, resnično zaživel tudi v praksi: Idea

Jamstvena shema končno čez vse ovire

Jamstvena shema, ki podjetjem prinaša 1,2 milijarde evrov državnih poroštev za financiranje osnovne dejavnosti oziroma novih in dokončanje začetih investicij ter obratnih sredstev, bo vendarle zaživela tudi v praksi. Državni svetniki so včeraj dokončno zavrnili predlog veta, s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučecem (SDS), v SDS pa so tudi sklenili, da groženj z referendumom na zakon ne bodo uresničili. Po približno štirih mesecih žolčnih razprav tako znotraj same koalicije kot med koalicijo in opozicijo na temo protitajkunskega boja naj bi jamstvena shema vendarle zaživela.

SID banka naj bi prvo avkcijo za poroštva, ki naj bi po pričakovanjih ministra za finance Franca Križaniča sprostila kreditni krč, objavila prihodnji teden. Novela zakona naj bi bila tako po pričakovanjih ministrstva za finance v Uradnem listu objavljena v petek, nato pa ovir za organizacijo prve dražbe jamstev menda ni več. SID banki na novo vladno uredbo po tem zakonu ni treba čakati. Vsem trem bonitetnim skupinam podjetij in zadrug je iz sheme na voljo po 400.000 evrov jamstev. Ta ne bodo brezplačna, saj bodo morale banke državi na leto plačevati od 0,4 odstotka provizije na glavnico do dveh odstotkov, odvisno od bonitete podjetja in ustreznosti zavarovanj.
Podjetja bodo na prva posojila iz jamstvene sheme morala še nekaj časa čakati, če gre sklepati po rokih za začetek črpanja posojil. Potem ko bo SID banka objavila povabilo k dražbi, imajo banke pet dni časa za oddajo ponudb, SID banka pa nato prav toliko za njihovo oceno in še dva dni za obveščanje bank o dodelitvi kvot. Po tem imajo bankirji 60 dni časa, da predložijo sezname posojil, ki jih bodo odobrili z državnimi poroštvi iz sheme.
Po petih dneh od potrditve seznama pa sledi podpis jamstvene pogodbe. Če bi torej SID banka prvo dražbo razpisala že prihodnji teden, bi podjetja po tem scenariju (še posebno, če bi si banke za posojilne sezname res vzele dva meseca časa) prva posojila po tej shemi lahko začela črpati šele čez dva meseca in pol, torej šele sredi septembra.
Ob tem ni nepomembna izjava Boruta Meha, predsednika Združenja delodajalcev Slovenije, na včerajšnji seji državnega sveta. "Kot gospodarstvenika me je resnično strah, če ta shema ne bo hitro zaživela. V gospodarstvu so razmere resnično skrb vzbujajoče. Glavni problem je še vedno likvidnost, ki bi jo ta shema popravila.
" Prva dražba mogoča prihodnji teden V SID banki naj bi z objavo prve dražbe čakali le še na zeleno luč finančnega ministrstva. Če bo novela res objavljena že v petkovem Uradnem listu, bi lahko SID banka prvi razpis objavila že v začetku prihodnjega tedna.
Ali sta banka in ministrstvo dosegla dogovor o višini sredstev prvega paketa poroštev in dogovor o tem, za katere vrste podjetij bodo ta namenjena, ni znano. Spomnimo pa, da lahko SID banka poslovnim bankam ponudi poroštva ali za podjetja vseh bonitetnih razredov hkrati, torej za podjetja od najboljšega bonitetnega razreda A do najslabšega razreda C, ali pa le za posojila podjetjem enega bonitetnega razreda. Čeprav je ta možnost izbire podeljena SID banki, mimo ministrstva za finance Franca Križaniča ne bo šlo nič, pravijo naši viri.

"Porodni krči" jamstvene sheme
* 18. februar - Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari predstavi jamstveno shemo, težko milijardo evrov, namenjeno le podjetjem z najboljšima bonitetnima ocenama A in B
* 19. marec - Vlada sprejme zakon o jamstveni shemi za podjetja, pri čemer je znesek povečala na 1,2 milijarde evrov. 200.000 evrov je namenila še podjetjem s slabšo boniteto C.
* 24. marec - Parlamentarni odbor za finance je zakon na predlog predsednika Antona Ropa (SD) spremenil, tako da je sredstva enakomerno porazdelil med vse tri bonitetne razrede.
* 27. marec - Državni zbor je potrdil zakon o jamstveni shemi.
* 2. april - Državni svet je dal veto na zakon, ker ni vključeval zadrug.
* 21. april - Poslanci so znova potrdili zakon o jamstveni shemi.
* 23. april - Vlada po zahtevi predsednika Zares Gregorja Golobiča, da je treba preprečiti reprograme posojil za menedžerske prevzeme podjetij, napove prepoved financiranja teh poslov vsem bankam, ki bodo sodelovale v shemi.
* 7. maj - Vlada sprejeme novelo zakona o jamstveni shemi, v katero vgradi prepoved financiranja menedžerskih odkupov podjetij, a hkrati vključi izjemo, ki ob soglasju nadzornikov banke dopušča reprograme spornih posojil.
* 14. maj - Parlamentarni odbor za finance na predlog SDS iz novele črta izjemo, ki omogoča reprograme posojil za menedžerske odkupe podjetij.
* 26. maj - Državni zbor sprejeme novelo zakona, na predlog koalicijskih strank pa vanj vnese določilo, ki bankam prepoveduje financiranje menedžerskih odkupov podjetij, če je posojilojemalec v postopkih pred ATVP ali UVK.
* 2. junij - Državni svet zavrne predlog veta na novelo zakona o jamstveni shemi, SDS pa ne uresniči grožnje z zahtevo po referendumu o noveli zakona. Novela zakona o jamstveni shemi tako lahko začne veljati. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042271649

REPROGRAMI POSOJIL

Zadolženi do grla bodo lažje zadihali

Vlada namerava razbremeniti prebivalstvo, ki se je zadolžilo v "drugih časih, zdaj pa so stroški kreditov takšni, da je ogrožen njihov dohodkovni položaj". Minister Gaspari napoveduje reprogam stanovanjskih in potrošniških posojil.

Mitja Gaspari
Po objavi podatkov statističnega urada, da je Slovenija tudi uradno zašla v recesijo, je minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari napovedal konkretne ukrepe tudi za državljane. Po njegovih besedah vlada predvideva shemo za reprogram stanovanjskih in potrošniških posojil prebivalstva, ki naj bi bila končana do obravnave drugega rebalansa državnega proračuna v DZ in bo omogočala razbremenitev stroškov odplačevanja kreditov prebivalstvu, ki se je "zadolžilo v drugih časih, zdaj pa so stroški kreditov takšni, da je ogrožen njihov dohodkovni položaj".
V to skupino naj bi spadali tudi podjetniki posamezniki, izvajala pa se bo podobno kot jamstvena shema za posojila podjetjem, preko SID banke. Tak ukrep je po navedbah ministra boljši od neposrednih subvencij posameznikom za povečanje potrošnje. Gaspari je sicer kot pomemben podatek izpostavil dejstvo, da okoli polovica 8,5-odstotnega padca slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju odpade na prilagoditev v gibanju zalog, kar pomeni, da krčenje gospodarske dejavnosti ni le posledica padca zmanjšanja končne potrošnje, investicij ter izvoza in uvoza. Strukturne spremembe so nujne Kot je poudaril Gaspari, pa je vlada odločna, da poleg že sprejetih in načrtovanih ukrepov, ki so bolj kratkoročne narave, do pozne jeseni pripravi osnovne strukturne prilagoditve.
Po Gasparijevih besedah so strukturne spremembe potrebne na področjih zdravstva, pokojninskega sistema in javnega sektorja. "Brez teh sprememb bo konkurenčnost Slovenije ob realnem padcu BDP in rasti plač, predvsem v javnem sektorju, padala.
Vprašanje je, koliko časa lahko zdrži slovensko gospodarstvo pritisk konkurenčnosti in zadrži določene trge, na katere izvaža," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Gaspari. Glavna pomanjkljivost ukrepov je bilo dolgotrajno sprejemanje jamstvene sheme Ob že sprejetih ukrepih je Gaspari kot osnovno pomanjkljivost v Sloveniji izpostavil dolgotrajno pripravo uporabe jamstvene sheme. Vlada jo je pripravila že februarja in jo marca poslala v DZ, kjer pa je bila potrjena šele pred nekaj dnevi. Vmes se je zakon o jamstveni shemi po Gasparijevih besedah spreminjal, saj je Slovenija šele po številnih pogovorih z Evropsko komisijo dobila soglasje za uvedbo jamstvene sheme.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/gaspari-strukturne-spremembe-do-jeseni.html '

S slovensko shemo kar precej težav'
Evropska komisija je odobrila slovensko jamstveno shemo, vredno 1,2 milijarde evrov. Pomoč je namenjena podjetjem v finančnih težavah. "Gre za začasno shemo pomoči Slovenije, namenjeno podjetjem v finančnih težavah zaradi posledic omejitve posojil v trenutnih razmerah gospodarske krize," so sporočili iz Bruslja. Evropska komisija je shemo odobrila v skladu s pravili o državnih pomočeh iz Pogodbe ES. "Državni organi lahko na podlagi sheme dodelijo pomoč v obliki subvencioniranih poroštev za naložbena posojila in posojila za obratni kapital, sklenjena do 31. decembra 2010," so pojasnili v komisiji. "Shema, ki je bila dopolnjena na podlagi posvetovanja z Evropsko komisijo, izpolnjuje pogoje začasnega okvira Evropske komisije za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi, saj je časovno omejena, spoštuje določene omejitve in velja samo za podjetja, ki so zašla v težave po 1. juliju 2008," so razložili. S slovensko jamstveno shemo je bilo kar precej težav, so povedali v Evropski komisiji. Ko so v Bruslju opozorili, da brez sprememb, ki bodo sprejeti slovenski zakon uskladile z začasnim okvirom, Evropska komisija pač ne bo mogla potrditi sheme, je Slovenija naknadno uvedla ustrezne popravke. "Če bi to storila prej, bi tudi Evropska komisija shemo lahko potrdila veliko prej," so povedali.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/s-slovensko-shemo-kar-precej-tezav.html

31.12.2010

/13/...naj bi bil skrajni datum, državnih garancij, ki bi naj veljala tudi za fizične osebe: Idea

FIZIČNE OSEBE

Država bo jamčila tudi za posojila fizičnih oseb

Vlada bo za ohranitev potrošnje tistih skupin prebivalstva, ki jih je kriza najbolj prizadela, jamčila za njihova posojila. V ta namen je včeraj sprejela predlog zakona o jamstveni shemi za fizične osebe, s katerim želi ljudem, kot pojasnjujejo na vladi, "odpreti vrata do bančnih posojil, ki so bila do zdaj zaprta".
Država bo najdlje do konca leta 2010 jamčila za posojila zaposlenim za določen čas, mladim družinam in tudi brezposelnim, ki so brez dela ostali po 1. oktobru lani zaradi krize. Minister za finance Franc Križanič predvideva, da bi lahko fizične osebe prva posojila s poroštvi države prejele že konec avgusta ali v začetku septembra. Čeprav namen posojil, za katera bo jamčila država, v zakonu ni določen, pa vlada stavi predvsem na spodbujanje trga nepremičnin.
"Pričakujemo, da bomo spodbudili trg nepremičnin in omogočili boljše stanovanjske pogoje za ljudi, ki imajo tu največji primanjkljaj," je po seji vlade povedal minister za finance. A ob gesti države, da "pomaga ljudem lažje prebresti krizo", se postavlja zlasti dilema, koliko pomaga vlada s tem tudi gradbincem vzdrževati visoke cene stanovanj, ki bi jih bili ti ob padcu povpraševanja prisiljeni znižati. Po neuradnih informacijah naj bi določila v tej smeri vsebovala tudi prvotna vsebina predloga zakona, a so jih pozneje črtali.
Natančnejše določbe je mogoče pričakovati v uredbi, ki bo sledila zakonu, ali bodo predvidene tudi varovalke, da ukrep na nepremičninskem trgu ne bo povzročil škodljivih posledic za kupce stanovanj, predvsem tiste, ki poroštev države ne bodo prejeli, ni znano. Zakon predvideva skupno 350 milijonov evrov posojilnega potenciala.
Večino, 300 milijonov evrov jamstev bo država po predlogu zakona namenila zaposlenim za določen čas, ki jim povprečna plača ne presega 1,5-kratnika povprečne plače v Sloveniji, in mladim družinam, pri katerih skupni letni dohodek ne sme preseči polovice letne povprečne plače na posameznega člana.
Za posojila od 5000 do največ 200.000 evrov, ki bodo morala biti zavarovana s hipoteko, njihova najdaljša ročnost pa bo znašala 20 let, bo država prevzela 50 odstotkov tveganja. Drugače bo pri poroštvih za posojila tistim, ki so po lanskem 1. oktobru ostali brez dela iz poslovnih razlogov zaradi stečaja ali prisilne poravnave delodajalca. Za posojila tem bo država jamčila 100-odstotno, zanje pa namenila 50 milijonov evrov dodatnega posojilnega potenciala. Znesek bo omejen na največ 2000 evrov za vsako polno leto, ki posojilojemalcu manjka do upokojitve, a ne več kot 10.000 evrov. "Dodatna jamstva niso potrebna, le prosilec bo podpisal potrdilo, da bo posojilo poravnal, ko se mu razmere izboljšajo," je pojasnil Križanič.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042282323
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Jul 09, 2009 10:57 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Jun 06, 2009 11:29 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

NEAL WANLESS

/13/... to je tisti kavboj iz Južne Dakote, ki je kupil srečko za igro POWERBALL v mestu WINNER in res zadel rekordnih 232,1mio$: Laughing

Obubožani kavboj postal milijonar

Mlademu kmetu iz Južne Dakote se je nasmehnila neverjetna sreča. V mestu Winner (Zmagovalec) je kupil srečko in res postal zmagovalec. Zadel je 232 milijonov dolarjev. Kavboj 23-letni milijonar bo še naprej gojil živino, le da na večjem ranču. Ko bo svoje vzela davkarija, bo Wanlessu ostalo 88,5 milijona dolarjev. V petek so izžrebali enega najvišjih dobitkov v zgodovini Združenih držav.

V igri Powerball je novega lastnika dobilo kar 232 milijonov dolarjev. Veselil se jih je 23-letni Neal Wanless, ki s starši živi na ranču v Južni Dakoti. Srečo mu je prineslo mesto s pomenljivim imenom Winner ali po slovensko zmagovalec, kjer je srečko kupil. "Rad bi se zahvalil bogu, da mi je dal priložnost in me blagoslovil s takšnim bogastvom. Ne bom ga zapravil," je dejal.
Kupil bo nov dom in večje posestvo, sicer pa svojega življenjskega sloga ne namerava spremeniti. Del denarja bo porabil tudi za to, da bo sokrajanom poplačal prijaznost.
Njegovi družini, ki se je znašla v hudi finančni stiski, so namreč vsi po vrsti priskočili na pomoč. Wanlessovim, ki se v sedmem najrevnejšem okraju v ZDA ukvarjajo z gojenjem govedi, konjev in ovac, so lani zasegli mobilni dom, več kot 3500 dolarjev dolgujejo tudi davkariji.
Finnačne težave pa so zdaj dokončno mimo.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/obubozani-kavboj-postal-milijonar.html

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli