Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 11 Feb 2014 21:16; skupaj popravljeno 2 krat

ALARMANTNO PADANJE ZAVAROVALNIH PREMIJ

Vse kaže, da bodo domače zavarovalnice letos doživele najslabše leto po začetku krize, vsaj kar zadeva premije. Kritično je dogajanje pri avtomobilskih zavarovanjih, kjer premije padajo, škode pa rasejo.

Z nekajletnim zamikom bo gospodarska kriza udarila tudi po domačih zavarovalnicah. Če so se lahko v zadnjih letih zanašale na relativno stabilno pritekanje premij, jih bodo zaradi propadov številnih tovarn po Sloveniji, vedno manj novih registracij avtomobilov in rastoče revščine, v kateri ljudem zmanjka denarja za zavarovanje, očitno že v letošnjem letu zbrali najmanj po letu 2007.

Najnovejši podatki Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) razkrivajo, da so Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor (ZM), Vzajemna, Adriatic Slovenica (AS) in druge članice v avgustu obračunale skoraj osem odstotkov manj bruto zavarovalnih premij kot v enakem obdobju lani. Gre za enega najslabših mesecev doslej, ki verjetno napoveduje tudi dogajanje do konca letošnjega leta. V prvih osmih mesecih je bil padec premij »le« 2,1-odstoten, vendar smo že poročali, da so dopolnilna zdravstvena zavarovanja edino, kar drži trg pokonci. Če lani poleti ne bi prišlo do več kot desetodstotne podražitve premij, kar je popravilo rezultate letošnjih prvih šestih mesecev, bi se domači zavarovalniški trg letos spopadal že s kar petodstotnim padcem premij.

Z rastjo premij v prvem polletju se lahko tako ob obeh zdravstvenih zavarovalnicah (Vzajemna in Triglav Zdravstvena) pohvalijo le Zavarovalnica Tilia, ki obvladuje štiri odstotke trga, NLB Vita, ki presenetljivo raste na upadajočem trgu življenjskih zavarovanj, in Wiener Städtische ter podružnici Allianz in Ergo, ki imata vsaka okoli četrt odstotka tržnega deleža. Zavarovalnica Triglav, ki je z 31,7-odstotnim tržnim deležem daleč največja na trgu, je medtem doživela kar osemodstotno znižanje premij na slovenskem trgu. Konkurentki ZM in AS, ki sta še lani povečali obseg premij, sta v prvih šestih mesecih obe zbrali manj premij.

Zavarovalnice so tako kot v prvem četrtletju tudi v nadaljevanju leta doživele izredno visok izpad avtomobilskih zavarovanj, tako na področju obveznega (AO) kot kaska. V prvi polovici leta so jih obračunale slabo desetino oziroma več kot 20 milijonov evrov manj. Ker so se na drugi strani povečale škode za okoli sedem milijonov evrov, je občutno slabši njihov škodni rezultat na področju avtomobilskih zavarovanj. Podobne »škarje« med premijami in škodami so zavarovalnice zabeležile pri zavarovanju požara in elementarnih nesreč ter pri splošnem zavarovanju odgovornosti. Opozorimo, da so zavarovalnice v avgustu, ko je docela izpuhtel učinek podražitve dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, na področju premoženjskih zavarovanj zbrale za kar okoli pet odstotkov manj premij kot v lanskem avgustu.

Dosti bolj kritično je dogajanje na področju življenjskih zavarovanj, ki že tradicionalno potiskajo navzdol slovenski trg. V obdobju od januarja do avgusta so okoli šest odstotkov pod lanskoletnimi, zgolj v avgustu pa je indeks znašal negativnih 15 odstotkov. Podatki SZZ razkrivajo še, da gre levji delež pripisati znižanju premij naložbenih življenjskih zavarovanj in dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pozavarovanje: premije navzdol, odškodnine nevarno navzgor

Vedno več razlogov za skrb imata tudi Sava Re in Triglav Re, pri katerih si domače in tuje zavarovalnice pozavarujejo predvsem velike škodne primere. V prvem polletju letos sta pozavarovalnici zbrali skoraj desetino manj premij glede na enako obdobje lani. Če sta imeli na področju premij kar 15-milijonski izpad, so se jima na drugi strani odškodnine povečale za več kot osem milijonov evrov. Daleč najslabše se jima godi na področju pozavarovanja požara in elementarnih nesreč, kjer imata letos že slabih 15 milijonov evrov slabši končni rezultat.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/alarmantno-padanje-zavarovalnih-premij

TRANSPARENTNOST ZAVAROVALNIC

Zavarovalnica / Rast premije v % Q2 2013/ Q2 2012/

1. Zavarovalnica Triglav d.d. - 342.798.956 € -8,01%
2. Zavarovalnica Maribor d.d. - 147.293.487 % -3,90%
3. Vzajemna d.v.z. - 143.543.371 +9,75%
4. AdriaticSlovenica d.d. - 134.762.296 € - 0,31%
5. Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d. - 51.475.667 € +20,06%
6. Tilia d.d. - 50.255.868 € +4,55%
7. Modra Zavarovalnica d.d. - 46.739.379 € -2,22%
8. Generali d.d. - 45.682.341 € -3,58%
9. KD Življenje - 22.812.027 € - -13,80%
10. Merkur zavarovalnica d.d. - 22.779.299 -3,43%
11. NLB Vita d.d. - 20.552.914 € +5,21%
12. Grawe d.d. - 16.329.268 € -3,50%
13. Wiener Städtische (podružnica) - 13.005.353 € +11,73%
14. SID - PKZ - 9.613.615 € -4,35%
15. ERGO (podružnica) - 4.453.760 € +144,58%
16. ERGO Življenjska - 3.740.677 € +412,04%
17. Allianz d.d. (podružnica) - 3.460.387 € +11,26%
18. SOP - 1.277.212 € -8,95%
19.ARAG SE (podružnica) - 880.360 € +3,49%

POZAVAROVALNICI

1. Pozavarovalnica Sava d.d. - 87.091.099 € -8,09%
2. Triglav RE d.d. - 60.948.225 € -11,34%

TRŽNI DELEŽI

1. Zavarovalnica Triglav d.d. - 31,70%
2. Zavarovalnica Maribor d.d. - 13,62%
3. Vzajemna d.v.z. - 13,27%
4. AdriaticSlovenica d.d. - 12,46%
5. Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d. - 6,76%
6. Tilia d.d. - 4,65%
7. Modra Zavarovalnica d.d. - 4,32%
8. Generali d.d. - 4,22%
9. KD Življenje - 2,11%
10. Merkur zavarovalnica d.d. - 2,11%
11. NLB Vita d.d. - 1,90%
12. Grawe d.d. - 1,51%
13. Wiener Städtische (podružnica) - 1,20%
14. SID - PKZ - 0,89%
15. ERGO (podružnica) - 0,41%
16. ERGO Življenjska - 0,35%
17. Allianz d.d. (podružnica) - 0,32%
18. SOP - 0,12%
19. ARAG SE (podružnica) - 0,08%

POZAVAROVALNICI

1. Pozavarovalnica Sava d.d. - 58,83%
2. Triglav RE d.d. - 41,17%

BOBU BOB
Dr. Šime Ivanjko, profesor gospodarskega prava: "Zavarovalnice v krizi dobro poslujejo, ker strah zaradi negotovosti povečuje potrebo po zavarovanju."
Ponedeljek, 30. december 2013
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=31&id=2013123005988524

ALARMANTNO PADANJE ZAVAROVALNIH PREMIJ - II-del:

Zavarovalnice lani ob 100 milijonov evrov premij

Zavarovalnice so lani tudi uradno zbrale najmanj premij po predkriznem letu 2007. Rezultat je bil za 70 milijonov evrov slabši kot leta 2012. Če ne upoštevamo podražitev zdravstvenih zavarovanj, so bile kar sto milijonov evrov pod predlansko ravnijo.

Zavarovalnica Maribor (ZM) je v prvih devetih mesecih lani zabeležila kar 4,5-odstotni upad premij.
Domače zavarovalnice so se tudi uradno vrnile v obdobje pred izbruhom finančne krize, a ne v pozitivnem, temveč negativnem smislu. Lani so zbrale manj kot dve milijardi evrov premij, kar se je zgodilo prvič v zadnjih šestih letih.

Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenica, Zavarovalnica Maribor, Vzajemna in druge članice stanovskega zavarovalnega združenja (SZZ) so v lanskem letu po prvih ocenah obračunale za okoli 1,964 milijarde evrov bruto zavarovalnih premij. To je kar 3,55 odstotka oziroma več kot 70 milijonov evrov manj kot v leta 2012.

Premoženjska zavarovanja, s katerimi poberejo okoli 1,4 milijarde evrov premij, so bila približno dva odstotka pod ravnijo leta 2012, življenjska zavarovanja, ki v blagajne zavarovalnic še vedno prinesejo več kot pol milijarde evrov, pa so bila kar 7,5 odstotka nižje od predlanskega leta. Za vse prej kot spodbuden rezultat je kriv izredno visok padec premij na področju avtomobilskih in nezgodnih zavarovanj, pa tudi občutno nižja vplačila v drugi pokojninski steber.

Premije avtomobilskih zavarovanj, pri katerih divja največja konkurenca, so bile za več kot sedem odstotkov pod tistimi iz leta 2012, kar na letni ravni pomeni izpad kar 40 milijonov evrov na okoli pol milijarde evrov vrednem trgu. Vse manj registracij avtomobilov se je pokazalo tudi na trgu, saj so slovenske zavarovalnice na področju obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO) izgubile še več, dobrih osem odstotkov vseh premij. Kriza se očitno odraža tudi pri nezgodnih zavarovanjih. V prvih devetih mesecih lani so premije padle za več kot pet odstotkov, kar predstavlja letni izpad več kot pet milijonov evrov.

Pri drugih pomembnejših zavarovalnih vrstah ni nič bolje. Tudi zaradi propada številnih podjetij in varčevanja gospodarstva so zavarovalnice na področju zavarovanja požara in elementarnih nesreč do konca septembra lani zbrale za nekaj več kot 90 milijonov evrov premij, kar je na ravni leta 2012. Toda hkrati so zaradi več naravnih nesreč obračunale za kar 30 odstotkov več odškodnin, kar jim je na koncu prineslo devet milijonov evrov slabši rezultat. Podobno je bilo na področju splošnega zavarovanja odgovornosti. Resda so bile premije nekoliko višje, za okoli 1,4 odstotka, vendar so zavarovalnice na drugi strani obračunale za sedem odstotkov več odškodnin.

Edina svetla točka so tako zdravstvena zavarovanja, ki so že dalj časa edino, kar drži domači trg pokonci. Že leta 2012 so bile premije za slabo desetino višje kot leto prej, v lanskem letu pa so tovrstna zavarovanja doživela novo, več kot 8-odstotno rast. Vendarle rast ni posledica večje vključenosti v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ampak visoke podražitve, do katere je prišlo poleti 2012. Zdravstvene zavarovalnice so tako v obdobju od januarja do septembra lani obračunale za skoraj 30 milijonov evrov več premij. Ob tem se je še enkrat več potrdilo, da so bile podražitve prekomerne, saj so bile odškodnine v enakem obdobju višje za »le« 17 milijonov evrov. Vzajemna in Triglav zdravstvena sta bili v lanskem letu tudi eni redkih, ki se jima je povečal obseg obračunanih premij.

Z rastjo se lahko v prvih devetih mesecih lani pohvalijo le še Zavarovalnica Tilia, ki obvladuje 4,5 odstotka trga, NLB Vita, ki na padajočem trgu življenjskih zavarovanj strmo raste, Wiener Städtische, podružnici Allianz in Ergo ter tudi Ergo Življenjska in Arag SE. Zavarovalnica Triglav, ki je z 31,2-odstotnim tržnim deležem še naprej največja na trgu, je medtem doživela sedemodstotni upad premij. Konkurentki Zavarovalnica Maribor in Adriatic Slovenica, ki ste v letu 2012 rasli, pa sta v prvih devetih mesecih zbrali 4,5 oziroma 1,6 odstotka manj premij. Omenimo še Generali, specializiran za trženje avtomobilskih zavarovanj, ki je izgubil okoli štiri odstotke oziroma tri milijone evrov premij.

Poglavje zase so življenjska zavarovanja, ki tradicionalno potiskajo trg navzdol. Po podatkih SZZ so v lanskem letu končala na eni najnižjih ravni v zadnjih letih. Toda natančnejši pregled pokaže, da lahko upad skorajda izključno pripišemo izjemnemu padcu premij v pokojninskih skladih. Na področju klasičnih življenjskih zavarovanj so namreč zavarovalnice zbrale celo nekaj odstotkov več premij. V prvih devetih mesecih lani so medtem izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja pobrali kar 23 odstotkov oziroma 20 milijonov evrov manj premij.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/zavarovalnice-lani-ob-100-milijonov-evrov-premij

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Jan 2020 22:02; skupaj popravljeno 28 krat

TESLA MOTORS - TSLA

Elon Musk lastnik podjetja Tesla motors je na najbolj krut način spoznal, kako lahko en dogodek spremeni prihodnost podjetja. Zaradi posnetka objavljenega na spletu je izgubil kar 1.500.000.000 $.

Konec prejšnjega redna je na po spletu zaokrožil posnetek, ki prikazuje goreč avto. Vidno je da gre za prvi električni super avtomobil Tesla S. Iz posnetka sicer ni razvidno zakaj se je avto vnel, a zgolj podoba gorečega vozila je bila dovolj, da so delnice podjetja Tesla zdrsnile iz vrednosti 193 dolarjev za delnico na 168 dolarjev za delnico, zaradi česar se je vrednost celotnega podjetja v zgolj enem dnevu znižala za kar 1,5 milijarde dolarjev (1,1 milijarde evrov).

V policijskem poročilu so zapisali, da je do nesreče pršlo, ko je v avto, ki se je po vozišču premikal z veliko hitrostjo trčil neznan kovinski predmet. Le t anaj bi prebil zaščito na spodnjem delu vozila in močno poškodoval baterijo, ki se je posledičnmo vnela. Vranostni sistem je o napaki voznika pravočasno obvestil, zato je ta lahko varno zapustil vozilo.
Gasilci so imeli pri kašenju nemalo težav, saj se je požar po gašenju z vodo še bolj razširil, zato so morali uporabiti posebne kemikalije.

Po objavi posnetka in hudem padcu delnic je podjetje Tesla izdalo sporočilo za javnost, ki je malce pomirilo investitorje in podjetje je hitro povrnilo del izgubljenega denarja. Vrednost delnic se trenutno giblje okoli 180 dolarjev (132 evrov) za delnico.

http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/zaradi-ene-prometne-nesrece-ob-1-5-milijarde.html

Trenutna cena delnice TSLA:
07.10.2013 - 183,44 $
08.10.2013 - 173,96 $
01.11.2013 - 162,58 $
08.11.2013 - 132,30 $
20.11.2015 - 121,38 $
05.12.2013 - 140,78 $
15.01.2014 - 166,60 $
22.01.2014 - 177,42 $
31.01.2014 - 181,58 $
26.02.2014 - 263,96 $
28.02.2014 - 244,96 $
04.03.2014 - 250,70 $
06.06.2014 - 208,29 $
20.10.2014 - 230,59 $
20.07.2015 - 282,26 $ - maksimalna vrednost delnice
05.08.2015 - 270,24 $
05.02.2016 - 162,74 $
10.02.2016 - 143,67 $
15.03.2016 - 215,15 $
06.04.2016 - 265,42 $
22.04.2016 - 253,91 $
08.06.2016 - 235,32 $
24.06.2016 - 192,98 $
19.07.2016 - 225,13 $
29.07.2016 - 234,60 $
29.08.2016 - 215,02 $
09.09.2016 - 194,32 $
03.10.2016 - 213,45 $
25.11.2016 - 196,68 $
10.04.2016 - 254,32 $
19.06.2016 - 192,98 $
24.07.2016 - 234,60 $
27.11.2016 - 181,36 $
01.01.2017 - 228,86 $
12.02.2017 - 272,00 $
05.03.2017 - 243,50 $
02.04.2017 - 302,26 $
07.05.2017 - 324,48 $
18.06.2017 - 382,96 $
02.07.2017 - 312,85 $
11.09.2017 - 343,56 $
18.02.2018 - 351,84 $
05.04.2018 - 305,90 $
03.06.2019 - 178,97 $
10.01.2020 - 501,52 $
http://www.plus500.si/Instruments/TSLA
http://www.financnitrgi.com/wp-content/uploads/tsla2.png
http://www.financnitrgi.com/trgovanje/tesla-kdaj-bo-baloncek-pocil

$17

Delnice so se prvič pojavile na trgu junija 2010 s ceno 17 dolarjev, do 23. februarja 2018 pa je cena dosegla 352,05 dolarja, kar je 1,970-odstotno povečanje. Če bi v letu 2010 vložili 10 tisoč dolarjev v delnice Tesle, bi danes imeli več kot 200 tisoč dolarjev.
https://siol.net/posel-danes/novice/ce-bi-v-letu-2010-investirali-v-teslo-poglejte-koliko-bi-imeli-danes-464108

1.078 km

Svetovni rekord dosega električnega vozila: Italijani s teslo vozili 1.078 kilometrov

Italijani so postavili svetovni rekord v prevoženi razdalji z enim polnjenjem električnega avtomobila. S teslo S so v 29 urah brez polnjenja prevozili 1.078 kilometrov in porabili energijo, ki je primerljiva z osmimi litri bencina. Nekdanji svetovni rekorder Andrej Pečjak: "Čestitke, a vozijo naj z realno hitrostjo."

Brez polnjenja so vozili 29 ur in dosegli povprečno hitrost 40 kilometrov na uro

Rekord so s teslo model S 100D dosegli člani italijanskega kluba lastnikov vozil znamke Tesla. Rekordno razdaljo so prevozili na podeželskih cestah v okolici Salerna na jugu Italije. Uporabili so povsem serijski avtomobil, ki je imel nameščene gume z nizkim kotalnim uporom. Razdaljo dobrih tisoč kilometrov so prevozili v 29 urah, po koncu vožnje pa zabeležili skupno povprečno hitrost 40 kilometrov na uro. Vožnji je sledil tudi pooblaščeni italijanski notar, ki je bedel nad zapečateno odprtino za polnjenje baterije.

Dosežek mogoč tudi zaradi visokega energijskega izkupička elektromotorja

Za prevoženih 1.078 kilometrov je italijanska tesla potrebovala 98,4 kilovatnih ur električne energije, kar je primerljivo s porabo osmih litrov bencina v klasičnem avtomobilu z motorjem z notranjim izgorevanjem.

»Tak dosežek smo dosegli tudi zaradi asistenčnega sistema polsamodejne vožnje, ki nam je pomagal avto držati enakomerno na sredini prometnega pasu. Prav tako pa dosežek ne bi bil mogoč brez odličnega izkoristka eletktromotorja, ki izkoristi kar okrog 95 odstotkov vse električne energije. Najboljši izkoristki klasičnih vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem znašajo kvečjemu okrog 30 odstotkov,« je povedal Luca Del Bo, predsednik italijanskega kluba.

Prejšnji rekord so prav tako s teslami postavili v Belgiji, kjer so uspeli z enim polnjenjem prevoziti 901,2 kilometra.

Andrej Pečjak: Voziti bi morali tako hitro, da ne bi ovirali ostalih udeležencev prometa

"Za ta rekord jim vsekakor čestitam, sam pa se tovrstnih rekordov ne lotevam, ker jih vozijo s hitrostjo 32 kilometrov na uro. Tako so imeli pri doseganju enega od prejšnjih rekordov na Švedskem čez celo zadnjo steklo Tesle S napis 'pozor zelo počasno vozilo'," pravi Slovenec Andrej Pečjak, ki je z lastnimi predelanimi električnimi vozili iz inštituta Metron v prejšnjih letih že prišel do takrat rekordnih dosegov električnih vozil.

Ob zadnjem poizkusu je leta 2015 v Nemčiji uspel s predelano mazdo 5 prevoziti 824 kilometrov in imeti povprečno hitrost kar 72 kilometrov na uro.

"Meni se zdi, da je edina merodajna razdalja za domet električnega vozila tista, ki jo prevozimo s hitrostjo, ki ne ovira ostalih udeležencev v prometu, to je s tako hitrostjo, kot vozimo v realnih pogojih ob upoštevanju prometnih predpisov. Počasna vožnja ne pove dosti, na nek način je celo bolj antireklama, kot pa reklama za dotično električno vozilo," dodaja Pečjak.

Sam raje izpostavlja dosežek predelanega BMW serije 5, ki je zmogel v Nemčiji prevoziti 544 kilometrov s povprečno hitrostjo 112 kilometrov na uro.

Se bo sam še vrnil na ceste in poskušal postaviti nov mejnik pri doseganju največjih dosegov električnih vozil? Pečjak: »Nov projekt, ki bo omogočal take podvige na še višjem nivoju imamo v planu za prihodnje leto.«
http://siol.net/avtomoto/novice/svetovni-rekord-dosega-elektricnega-vozila-italijani-s-teslo-vozili-1-078-kilometrov-446505

zoran13

ZAHTEVAMO NAŠ RADIO

RADIO ŠTUDENT FM 89.3

PETICIJA

Podpisnikov: 10.091

za ohranitev, obstoj in razvoj neodvisnega Radia ŠtudentRadio Študent (RŠ) je nastal kot neposredni produkt študentskega gibanja iz leta 1968; ko so bile 9. maja 1969 iz Študentskega naselja v Rožni dolini odposlane prve tri pionirske ure programa, nihče ni mogel predpostaviti, da bo RŠ ob koncu 80. let igral eno glavnih medijskih vlog pri osamosvojitvi Slovenije. Danes, po 44 generacijah in nešteto posameznikih, ki so ga ustvarjali, z več kot 150 rednimi sodelavci, je Zavod RŠ najstarejša in največja študentska, skupnostna in neodvisna nekomercialna radijska postaja v Evropi ter edinstvena medijska, kulturna, izobraževalna in raziskovalna institucija v Sloveniji in širše.

A kljub pomenu in vlogi se za RŠ ni nikoli našla neka sistemska rešitev, ki bi omogočila njegov obstoj in razvoj brez nenehnega strahu, da bo postal talec ožjih interesov različnih ustanoviteljev ali drugih zunanjih dejavnikov, v zadnjem času pa predvsem strahu, da bo ostal brez osnovnih sredstev za normalno izvajanje tekočega programa in opravljanje družbenega poslanstva zadovoljevanja izobraževalnih, znanstvenih, umetniških, kulturnih ter drugih potreb študentske in širše javnosti.

Zaradi padca prihodkov s strani študentskega dela in posledičnega drastičnega znižanja osnovnih sredstev s strani aktualnega ustanovitelja RŠ Študentske organizacije Univerze v Ljubljani kot tudi zaradi prelaganja odgovornosti, ignorance ali neodzivnosti drugih pristojnih in zainteresiranih institucij je obstoj RŠ pod resnim vprašajem. Vprašanje obstoja RŠ pa ni le vprašanje preživetja nekega radia, ampak vprašanje ohranitve tako neodvisnih medijev in neodvisne kulture kot tudi zgodovinskih dosežkov neodvisnega in samoniklega študentskega organiziranja v njegovi najbolj pozitivni obliki. V končni fazi gre za civilizacijsko vprašanje: vprašanje ohranitve od kapitala in politike neodvisne kulture in družbe.

RŠ tudi v sedanjosti deluje proti času in tako deluje za čas, v prid prihajajočega časa; zato ostaja zvest duhu starega, vendar bolj kot kadarkoli prej aktualnega gesla iz revolucionarnega leta 1968, ki je povzročilo njegovo ustanovitev: »Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče!«

Z A H T E V A M O:

* od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU): delovanje v javnem interesu, prerazporejanje financ ter ustvarjanje kratkoročnih in dolgoročnih mehanizmov za nadaljnje nemoteno delovanje RŠ in drugih neprofitnih zavodov in dejavnosti, ki delujejo v študentskem in širšem družbenem interesu;

* od Univerze v Ljubljani (UL): dokončanje formalnega dela procesa vstopa UL v soustanoviteljstvo RŠ, glede česar so dosegli soglasje vsi partnerji in zainteresirani: Zavod RŠ, ŠOU in UL;

* od Mestne občine Ljubljana (MOL): ustvarjanje mehanizmov za sistemsko financiranje Zavoda RŠ kot edinega mestnega javnega radijskega servisa ter edinstvene kulturne in izobraževalne institucije na območju MOL, ki že 45. leto deluje v javnem interesu meščanov in prebivalcev Ljubljane;

* od Ministrstva za kulturo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: dolgoročne zakonske rešitve za stabilno in ustrezno financiranje radijske ter druge kulturne produkcije RŠ in izobraževalnih procesov ter praktičnih usposabljanj, ki permanentno potekajo na RŠ;

* od Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS: dodelitev frekvenc za razširitev slišnosti RŠ po celotnem ozemlju oziroma v vseh univerzitetnih središčih Republike Slovenije

ter P O Z I V A M O:
* medije, organizacije civilne družbe, organizirane skupine in posameznike, da po svojih močeh pripomorejo k ohranitvi, obstoju in razvoju Radia Študent.
http://radiostudent.si/peticija/

DONACIJE
http://radiostudent.si/donacija/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 01 Nov 2013 23:54; skupaj popravljeno 1 krat

REKORDER IMA NA BANKI 12.000.000 €

KRIZA
Vlog gospodinjstev v bankah manj, ljudi, ki so dobili več kot tisoč evrov obresti od depozitov, za petino več.

DRUŽINA OB POL DOHODKA

* Večina do 50 tisoč evrov. Meja za obdavčitev je pri približno 25 tisoč evrih depozita, večina teh, ki jih je Durs obdavčil, pa ima na banki manj kot 50 tisoč evrov. Več kot 50 tisoč evrov ima na banki 26.990 ljudi, več kot sto tisoč pa 9.304. Skoraj dva tisoč fizičnih oseb (1.979) ima na banki več kot 250 tisoč evrov, več kot pol milijona evrov pa 603, kar je sto več kot leto prej.

* Pet milijonov več davka. Precej se je povečal tudi odmerjeni davek. Za leto 2010 ga je bilo 17 milijonov, za leto 2011 milijon več, za lani pa je zaračunanega že za 23 milijonov evrov.

* Kdo mora prijaviti. Davčna uprava je letos izdala 62.094 odločb o odmeri davka od obresti na depozite. Dohodnino morajo prijaviti vsi, ki pri nas ali v bankah v drugih državah EU prejmejo več kot tisoč evrov obresti.

Čeprav so se lani vloge gospodinjstev v bankah zmanjšale za 80 milijonov evrov, je več kot tisoč evrov obresti na depozite prejelo 62.094 fizičnih oseb, kar je za četrtino več kot leto prej in kar 40 odstotkov več kot leta 2010.

2010 - 44.320 komitentov
2011 - 49.961 komitentov (+5.461 )
2012 - 62.094 komitentov (+12.133)

Kriza poglobila razlike
"Nad temi številkami nisem presenečen. Jemljem jih kot dokaz, da se s krizo socialne razlike v Sloveniji še povečujejo," meni Samo Lubej, finančni svetovalec iz Finančnega centra.

"Eden od razlogov je v višjih depozitnih obrestnih merah v Sloveniji, predvsem s strani posameznih bank, ki so nujno potrebovale vire financiranja. Skratka komitenti so lahko za isti znesek lani prejeli več obresti kot leta 2010. To potrjujejo tudi podatki o povprečni obrestni meri na vloge. Po podatkih Banke Slovenije je bila leta 2010 za od enega do dveh let 3,41 odstotka, lani pa 4,06 odstotka," pravi Sašo Stanovnik, glavni ekonomist skupine Alta. "Na drugi strani pa seveda vsaka kriza poglobi razlike med populacijo in tudi slovenska jo nedvomno je – nekateri so se s krizo lahko spopadli uspešneje in niso načeli prihrankov, drugi pa so te prihranke morali zmanjšati," dodaja.

Zadnji varen pristan

12 tisoč več kot leta 2010 je bilo lani ljudi, ki so od depozitov dobili več kot tisoč evrov obresti.
"Ljudi je strah, kaj bo z njihovim denarjem, in v bankah z državno garancijo nekateri vidijo eno od zadnjih varnih pribežališč," meni Lubej. V NLB pravijo, da so se depoziti gospodinjstev letos kljub dogajanju na Cipru in drugim negotovostim na kapitalskih trgih zmanjšali za vsega nekaj več kot dva odstotka.

"Tisti, ki imajo več naložbenega premoženja, še vedno selijo naložbe iz agresivnejših oblik, kot so delnice in nepremičnine, v konservativnejše, na primer obveznice in denar," opaža Lubej, ki zaradi padca vrednosti obveznic pričakuje selitev iz obveznic v denar, kar po njegovih besedah v končni fazi pomeni več depozitov. Sogovornik opozarja, da so depozitne obrestne mere v Sloveniji v zadnjem mesecu precej padle. Da bodo obrestne mere za depozite v Sloveniji v naslednjem letu še padale, pričakujejo tudi v NLB.

"Glede na podatke Agencije za trg vrednostnih papirjev tudi letos prihaja do neto odlivov iz skladov. To je logična posledica dejstev, da na eni strani ljudje v obveznicah še vedno ne vidijo alternative depozitom, na drugi strani pa so zaradi močnega borznega zloma v začetku krize do delniškega trga še vedno nezaupljivi. To je tudi logična posledica dejstva, da posamezniki med krizo, ki zdaj traja že nekaj let, porabljajo svoje rezerve," pa dogajanje komentira Stanovnik. Dodaja, da je bilo v zadnjem letu zaznati predvsem skepso do posameznih domačih bank, zato je prihajalo do seljenja depozitov iz bank v domači lasti v banke v tuji lasti, a to ni bilo drastično. Likvidacija Factor banke in Probanke pa po njegovi oceni "ni sprožila kakšnega bistvenega odziva ali zaskrbljenosti".

Rekorder ima 12 milijonov

Rekorder je lani prejel 480.845 evrov obresti na depozite, kar pomeni, da ima na bankah vezanih okrog 12 milijonov evrov (za ta in vse druge izračune smo predpostavili celoletno vezavo po štiriodstotni obrestni meri). Po plačilu skoraj 96 tisoč evrov davka mu je na mesec ostalo dobrih 32 tisoč evrov, kar je pet tisoč evrov več, kot je neto plače lani dobival Jože Colarič, najbolje plačani slovenski direktor. Lanski rekorder je sicer prejel še sto tisoč evrov več obresti.

"Upam, da bo denar kmalu prerazporedil. Vsekakor odsvetujem imeti na katerikoli banki ali hranilnici več kot sto tisoč evrov," podatek o rekorderju komentira Lubej. Ni sicer izključeno, da bi imel rekorder pri vsaki banki le znesek, za katerega jamči država. Dursu mora namreč fizična oseba prijaviti obresti, ki jih je prejela pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in Evropski uniji (EU).

Naslednji štirje na lestvici rekorderjev po prejetih obrestih so imeli pod enakimi predpostavkami od 6,5 do sedem milijonov evrov depozita, na mesec pa jim je po plačilu okrog 50 tisoč evrov davka ostalo od 17do 19 tisoč evrov.

Rekorderji po obrestih / Ocenjeni depozit v €/:

480.845 € - 12.000.000 €
282.810 € - 7.100.000 €
270.363 € - 6.800.000 €
265.801 € - 6.600.000 €
259.549 € - 6.500.000 €
209.144 € - 5.200.000 €
208.093 € - 5.200.000 €
200.303 € - 5.000.000 €
182.547 € - 4.600.000 €
176.454 € - 4.400.000 €
2.535.909 € - 63.400.000 €
Vir: Durs

http://www.zurnal24.si/rekorder-ima-...-clanek-208747

VIP SLOVENCI

Znani Slovenci, ki so nasedli v bančnih obveznicah

Prisilni odpis podrejenih in hibridnih obveznic slovenskih bank bi še največje izgube zadal številnim vidnim slovenskim gospodarstvenikom in menedžerjem, ki so zadnja leta vlagali v podrejene in hibridne obveznice NLB, Nove KBM in Abanke Vipa.

Odpis podrejenih in hibridnih obveznic slovenskih bank, ki ga še pred državno sanacijo bank zahteva Bruselj, bo visoke izgube zadal zlasti nekaterim vidnim slovenskim gospodarstvenikom, podjetnikom in menedžerjem. Na drugi strani so številne slovenske zavarovalnice, vzajemni skladi in pokojninske družbe te naložbe v zadnjih mesecih že v veliki meri odpisale. Spremembo zakona o bančništvu, ki bo tlakovala pot prisilnemu odpisu podrejenega dolga bank, so poslanci včeraj pričakovano potrdili. Društvo malih delničarjev Slovenije pa je že napovedalo ustavno presojo zakona.

Prisilni odpis podrejenega dolga bo Banka Slovenije lahko odredila pri bankah, ki bodo dobile državno pomoč oziroma same ne bodo mogle zbrati potrebnega kapitala. Predvidoma bo ta ukrep v prvi vrsti doletel vlagatelje, ki so v preteklih letih vlagali v hibridne in podrejene obveznice NLB, Nove KBM in Abanke Vipa. Po ocenah ministrstva za finance bo prispevek lastnikov podrejenega dolga pri sanaciji bank med 300 in 500 milijoni evrov, medtem ko imajo vse domače banke trenutno najetih za 342 milijonov evrov podrejenih posojil in izdanih za 465,4 milijona evrov visoko tveganih hibridnih obveznic in podrejenih obveznic. Hibridne obveznice običajno nimajo roka dospelosti in zaradi višjega tveganja prinašajo tudi višje obresti, z nakupom podrejenih obveznic pa so vlagatelji sprejeli le tveganje, da bodo v primeru stečaja poplačani za navadnimi upniki (deponenti).

Banka Slovenije nima podatka o lastnikih
Večji del oziroma skoraj 480 milijonov evrov znaša podrejen dolg največjih treh domačih bank, ki bodo slaba posojila prenesle na družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Kdo je lastnik večjega dela tega dolga, uradno ni mogoče ugotoviti, z izjemo podrejenih obveznic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. »Nimamo na voljo podatkov o lastniški strukturi kapitalskih instrumentov,« so nam povedali v Banki Slovenije. Za slabih 120 milijonov evrov hibridnih finančnih instrumentov Abanke, ki kotirajo na irski borzi, ter za 92 milijonov evrov hibridnih obveznic NLB in NKBM, ki so uvrščene na luksemburško borzo, podatka o lastništvu nimajo niti v omenjenih treh bankah. Iz javno dostopnih podatkov ni mogoče izvedeti niti, pri kom je NLB najela za 180 milijonov evrov podrejenih posojil.

Med lastniki poslovneži, odvetniki in menedžerji
Naša analiza podrejenih in hibridnih obveznic NLB in NKBM, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, razkriva, da so lastniki teh finančnih instrumentov poleg domačih zavarovalnic, pokojninskih družb, bank in državnih družb zlasti nekateri gospodarstveniki, finančniki, poslovneži, menedžerji in odvetniki. Za kar okoli 0,9 milijona evrov (po nominalni vrednosti) teh obveznic ima tako v lasti nekdanji predsednik uprave Banke Zasavje Zdenko Fritz, s tretjino nižjim zneskom pa mu sledi družba Vasin nekdanjega predsednika uprave NFD Holdinga Stanislava Valanta. Tako Fritz kot tudi Valant sta v zadnjem času te obveznice še dokupovala. Okoli 0,6 milijona evrov podrejenih obveznic NLB ima tudi nekdanji predsednik uprave Delamarisa Vojko Maver, za 100.000 evrov manj jih ima lastnik trebanjske družbe Avtotransport Kovačič Mirko Kovačič, za okoli 0,3 milijona evrov pa podjetnik Jernej Čarman in nekdanji član uprave Telekoma Slovenije Jožko Peterlin. Za med 200.000 in 250.000 evrov podrejenih obveznic imajo tudi nekdanji predsednik uprave Salonita Anhovo Jože Funda, odvetnik Andrej Pipuš, direktor družbe SGP Graditelj Janez Zorman, družba Forplan nekdanjega predsednika uprave propadlega Alposa Vladimirja Špraha in arhitekt Marko Studen. Med lastniki z več kot 100.000 evri podrejenih obveznic je mogoče najti tudi nekdanjega direktorja Agroservisa Silva Flisarja, nekdanjega predsednika nadzornega sveta Lesnine Inženiring Jožeta Papiča, nekdanjega nadzornika celjskega Etola Antona Glavana, nekdanjega člana uprave Krke Janeza Poljanca, med lastniki nekaj deset tisoč evrov obveznic pa še nekdanjo direktorico GVO Jožefo Guzej, člana uprave družbe KBM Infond Sama Stoniča in podjetnika Damjana Vebra.

Skrivalnice na Irskem in v Luksemburgu
Sodeč po dostopnih podatkih je znane Slovence mogoče najti tudi med lastniki podrejenih finančnih instrumentov NLB, NKBM in Abanke, ki kotirajo na tujih borzah. Med večjimi lastniki podrejenih obveznic Abanke so eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov Primož Kozmus pa tudi podjetnik Danilo Dujović, nesojeni lastnik Steklarne Rogaška Matej Krušnik, družba Nerthus Marjane Božič Kostanjšek, družba Savaprojekt in belokranjski poslovnež Dari Južna. Slednji naj bi bil prek Skupine Perspektiva celo eden največjih lastnikov podrejenih obveznic Abanke. Hkrati njegova podjetja z družbami v državni (so)lasti že vrsto let aktivno trgujejo tudi z bančnimi potrdili o vlogah (te prav tako sodijo v podrejen dolg). Med lastniki, ki so v preteklosti vlagali v hibridne obveznice NKBM in so se konec lanskega leta odločili za njihovo zamenjavo v navadne obveznice (z diskontom), so bili tudi Media Publikum Darka Marina Klariča, Epakta Judite Šega (soproge nekdanjega člana uprave Pivovarne Laško Roberta Šege), Zvone Jagodic (soustanovitelj Najdi.si), Dean Čendak (solastnik Alte Skupina) in nekdanji izvršni direktor Save Re Tomaž Oplotnik.

Številni naložbe že odpisali
Številni večji institucionalni lastniki so naložbe v podrejeni dolg slovenskih bank že v veliki meri oslabili, vzajemni skladi pa so jih že vseskozi vrednotili po njihovi tržni ceni. Kot pojasnjujejo v Modri zavarovalnici, naložbe v vse podrejene obveznice slovenskih bank predstavljajo le 0,4 odstotka njihovih sredstev, le desetino odstotka večji delež pa imajo v Kapitalski družbi. Naložbo v podrejene obveznice Factor banke in Probanke so že odpisali v Pokojninski družbi A in Savi Re, kjer pravijo, da »vse naložbe v podrejene obveznice vrednotijo po tržni borzni ceni«. Na drugi strani so nam v Skupni, Moji Naložbi in Adriaticu Slovenici povedali le, da večino teh obveznic vrednotijo po tržni vrednosti, v Zavarovalnici Triglav pa so že lani »izvedli obsežne slabitve finančnih sredstev«.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/znani-slovenci-ki-so-nasedliv-bancnih-obveznicah

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Nov 2013 13:28; skupaj popravljeno 2 krat

ASTRONOMSKIH 124,5%

PROTI PODRAŽITVI OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Interventni zakon v zdravstvu prinaša tudi višji prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje študentov, starejših od 26 let, s čimer niso zadovoljni v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Namesto tega pozivajo, naj se raje razveljavi obstoječa ureditev, po kateri morajo starejši od 26 let sami plačevati za zdravstveno zavarovanje.

* Osebe, ki si obvezno zavarovanje plačujejo same, bodo plačevale od 14,17€ na 22,72€, kar pomeni 124,5% višjo premijo kot do sedaj, oziroma 102,60€ več na leto;
www.primorske.si
http://www.siol.net/novice/zdravje/2013/10/interventni_zakon_potrjen.aspx

* Samostojni podjetniki s.p. od 115 € na 125 € oziroma 120 € več na leto;
* Popoldanski s.p. od sedanjih 4,55 € na 32,11 € mesečno oziroma 330,72 € več na leto;
* Avtorske pogodbe in druge pogodbe civilnega prava od 4,55 € do 6,36% od bruto dohodka;

zoran13

ELEKTRONSKI ČIP RAČUN

Omejeval bo prevare in goljufije

Pri avtomobilskem zavarovanju bo odzvonilo klasičnim računom, saj bo po novem nadomestila elektronska kartica z vgrajenim mikročipom.

Novost bi lahko prepoznavna in berljiva z sistemom autovelox in tutor in bo na tak način lahko prepoznati "zvite" zavarovalniške prevarante, ki tvorijo približno 3 milijone nezavarovanih vozil. Vgradnja oziroma začetek takšnega sistema je predviden čez približno dve leti, a pred oktobrom 2015.

Cilj takšnega poslovanja z elektronskim računom je preprečevati davčne utaje pri obveznih zavarovanjih avtomobila, vključno s ponarejanjem, saj se card ne da ponarediti, tako kot sedaj to delajo s tradicionalnim rumenim odrezkom, ki ga sedaj zagotovo zalepimo na prednje steklo.
Novi sistem bo telematično povezan z banko podatkov, ki se ustanovi pri generalni direkciji Motorizzazione in se bo podatke pridobivalo v realnem času, obenem pa se bo možno seznaniti z vsemi povzročenimi prekrški cestnega prometa. To bo posebej dobrodošel pripomoček za prometno policijo in mestno redarstvo, saj bo razvidno, da se bo dalo brati tudi z elektronskimi pripomočki, ki so postavljeni na vstopnih točkah v omejenih prometnih conah (ZTL) v mestu.

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 11 Sep 2017 14:29; skupaj popravljeno 12 krat

***** nadaljevanje s strani 10., 31., 48., 57. in 66. strani *****

OBLIKE VARČEVANJA IN PLEMENITENJA SREDSTEV - VI.del

KITARA JOHNA LENNONA

Lennonova kitara prodana za 318 tisoč evrov

Kitaro, na katero sta igrala Beatla John Lennon in George Harrison, je bila prodana na dražbi v New Yorku.

Kitara, ki so jo na dražbi prodali za 318 tisoč evrov
Kitaro Johna Lennona, ki jo je leta 1966 po naročilu izdelalo podjetje VOX, je za 408.000 dolarjev (318.000 evrov) kupil neimenovani kupec iz ZDA, poroča BBC.

Lennon je nanjo igral v videu za skladbo Hello, Goodbye iz leta 1967, George Harrison pa je na kitaro igral skladbo I Am The Walrus v filmu Magical Mystery Tour iz istega leta.

V dražbeni hiši Julien's Auctions so sicer pričakovali, da bodo za kitaro iztržili med 200.000 in 300.000 dolarji.

Lennon je instrument nato podaril Alexisu Mardasu za 25. rojstni dan. Magic Alex, ki se je konec 60. let družil z Beatli, je kitaro prodal leta 2004.
http://www.siol.net/scena/glasba/nov...soc_evrov.aspx
http://www.youtube.com/watch?v=5NanM...layer_embedded
http://www.youtube.com/watch?v=42luHhrsNhg

HARRY POTTER za 150.000 £

Zelo redka izdaja knjige Harryija Pottera " Harry Potter in kamen modrosti" s podpisano avtorico J.K.Rowling je dosegla rekordno ceno 150.000 £ na londonski dobrodelni avkciji, je objavila avkcijska hiša Sotheby's.

Knjigo je po zelo intenzivnem licitiranju, kupila neznana oseba preko telefona.

Naprodaj je bilo skupno 51 knjig prve izdaje s podpisi in komentarji avtorjev, prihodki pa so namenjeni dobrodelni organizaciji English PENm katera promovira svobodo izražanja. Skupno so na avkciji zbrali 430.000 £.

Obstaja samo 500 knjig prve izdaje " Harryja Potterja in kamen modrosti", saj so v celotni seriji med najredkejšimi knjigami.
http://www.business.hr/business-clas...ekordnu-cijenu
http://sl.wikipedia.org/wiki/Harry_Potter

GOLOB BOLT

Golob Bolt je najhitrejši in najdražji na svetu

Belgijski golob za dirke je bil na dražbi prodan kitajskemu managerju za rekordnih 310.000 €, je prenašal BBC.
http://www.business.hr/business-clas...lji-na-svijetu

LEICA za 528.000 €

Fotografski aparat nemške znamke Leica iz leta 1931, pozlačen in prevlečen s kožo reptila, je zamenjal lastnika za 528.000 €, čeravno je bil ocenjen na vsega 150.000 €, na dražbi katero je v soboto zvečer na Dunaju organizirala galerija Westlicht.

Ustanovitelj galerije Peter Coeln je rekel, da je ta zelo redki fotoaparat bil v lastništvu nemšega industrialca Karla Henkella, ki je proizvajal zudi znamko šampanjca. Njegov vnuk je prišel iz Avstralije, da bi sodeloval pri prodaji.
Na dražbi je bilo prodano v skupni vrednosti za 5.140.000 € foroapatarov.
http://www.business.hr/business-clas...a-528-000-eura

ZLATA MRZLICA II.

Zlata mrzlica v Kozarskoj Dubici

Na severu BiH je zapuščena vas Strigovo v Kozarskoj Dubici, ki je zadnje dni s strani radovednežev na veliko oblegana, saj so tam odkriti sledovi zlata v mestnem potoku, so v ponedeljek poročale "Nezavisne novine".

Meščani vasi Strigova, tik ob meji s Hrvaško so tam našli 7 kosov rudnine, ki je imela sledove zlata v skupni teži okoli 50 gramov. To že malo zamrlo podkozarsko vas je ponovno pretresla "zlata mrzlica", saj prihajajo ljude iz različnih smeri, podnevi in ponoči, slišijo se detektorji kovin in po potoku iščejo nova nahajališča, posebej ob nizkem vodostaju.

Tako kot so povedali za "Nezavisne novine", je imel vsak najden košček rudnine, na sebi približno 7 gramov zlata. Vse to je začelo, ko je prebivalec Branko Tadić v potoku kateri teče pri njegovi hiši, našel rudnino, ki se je neobičajno svetlikala in so z analizo potrdili, da ima v sebi tudi zlato.

Prav tako je povedal, da prebivalci in drugi intenzivno nadaljujejo z iskanjem. Po njegovih besedah je dva koščka dragocene rudnine našel njegov sorodnik Dragan Tadić in je omenil, da bo kupil rudarski detektor, ki bi mu olajšal iskanje zlata.
http://www.business.hr/business-clas...zarskoj-dubici
http://www.nezavisne.com/novosti/gra...zi-192904.html
http://www.youtube.com/watch?v=1d9TR...ayer_embedded#!

ŠOKANTNI PODATKI O TRGOVANJU FIZIČNEGA ZLATA

»Eric, leta 2008 smo zadeli ledeno goro in naša ladja se počasi potaplja. Njeno potapljanje pa še bolj upočasnjuje ves dodatno natiskan denar, ki ga spuščamo v sistem«, pravi Greyerz in nadaljuje z besedami: »Vsi stimulativni paketi nam na dolgi rok samo škodujejo. Ljudje so zaslepljeni, ker mislijo, da je vse v redu, vendar je ozadje popolnoma nestabilno in nam omogoča le počasno umiranje.«

Greyerz v članku izpostavlja vse visoko rizične države in med njimi so vsekakor ZDA in Japonska. Slednja se utaplja v tako visokih dolgovih in jih je po avtorjevih besedah nemogoče rešiti po neki normalni poti. Kar se tiče Evrope pa lahko naštejemo kar vse države, med prvimi mesti, ki izgubljajo tla pod nogami se vsekakor nahajajo Španija, Portugalska, Italija, Grčija, Francija, Velika Britanija, ki so že tako rečeno bankrotirane države.

»Glede na vse težave, ki se dogajajo po svetu pa me preseneča dodatno dejstvo in to je cena zlata. Manipulacija, ki se dogaja na tem trgu in ki je imela pred kratkim tudi vpliv na ceno plemenitih kovin je bila dodatna priložnost za 'cenejšo' zaščito premoženja. Dejstvo je, da so se vse prodaje dogajale na papirnem trgu medtem ko se na trgu fizičnega zlata in srebra dogajajo rekordni nakupi. Slednji so tako visoki, da jih lahko primerjamo z nakupi iz leta 2011, ko je bila cena najvišja, » dodaja Greyerz.
Egon von Greyerz
http://kingworldnews.com/kingworldne..._Shocking.html

NADZOR MANIPULATORJEV

Ko bodo manipulatorji izgubili nadzor, bosta zlato in srebro izbruhnila kot Eyjafjallajökull

“Svet se nahaja sredi balona centralnih bank. Srebro in zlato je nujno kopičiti v fizični obliki, saj je le vprašanje časa, da izbruhneta kot Eyjafjallajökull. Ne moremo nadzirati trga, lahko pa nadziramo svoja dejanja in se odzovemo primerno trgu. Papirni trg se je zahvaljujoč predvsem JP Morganu spremenil v cirkus, podprt s strani COMEX in LMA. Ostanite na strani fizičnega, saj vam bo le to prineslo realno vrednost. Kljub padcem cen se je potrebno zavedati, da se dogajajo rekordni nakupi v fizični obliki. Izognite se informacijam, ki pridejo s strani velikih medijskih hiš, saj so podkupljene in njihove informacije nimajo nikakršnega ekonomskega smisla”, pravi avtor članka.
Edge Trader Plus
http://silverdoctors.com/when-the-ma...afjallajokull/

PARMIGIANO REGGIANO

Italijanska banka ceni bolj parmezan kot pa zlato

Mogoče zveni čudno, a vendar banka "Credito Emiliano" parmezan tretira kot druge banke tretirajo zlato in to zaradi tega, ker je trezor s siri vreden okoli 200mio$.

A vendarle, je to italijanska stvarnost, ker je legendarni " Parmigiano Reggiano" tako dragocen, da nekatere banke lahko zadržijo sir, kot hipoteko za odplačilo dolgov in kreditov svojih komitentov.

Na prvi pogled je banka "Credito Emiliano", enaka drugim bankam, ki imajo poslovalnice širom Italije. Kar je dela različno z ostalimi, pa je, da v njenih sefih ne boste našli zlatih ploščic, dijamantov ali denarja. Namesto tega, pa boste v njenih trezorjih našli pazljivo zloženih deset tisočev kolutov parmezana.

Ta banka parmezan prevzema od lokalnih kmetov v zameno za odplačilo kreditov ali njegovo zmanjšanje za 3%. Uslužbenci banke srbijo tudi za staranje sira, kot tudi o pravilnih temperaturah in nivoju vlažnosti.

Z obzirom na to, da je Italija zapadla v najhujšo krizo po drugi svetovni vojni, je ta banka pomagala proizvajalcem parmezana, da njihova proizvodnja ne propade. Proizvajalci so srečni, saj celo 80% svojih dolgov odplačujejo s sirom in samo manjši del obreszi z denarjem, a vendarle banka ni v izgubi, saj lahko banka vedno lahko proda sir in zasluži denar.
http://www.business.hr/business-clas...zan-nego-zlato

ZLATO PLATINASTA HISTORY SUPREME & BAIA 100 SUPREME za 3,4mrd€

/13/...v poletnem času, uživanja v morju in na morju, se vam lahko teoretično pripeti, da vas prehiti najprestižnejša jahta, dolga 30,5m, anonimnega Malezijca za nepredstavljivih 3,4 mrd€ z vgrajeno tono zlata in platine ter vgrajeno posebno steno s kosi meteorita in kostjo najkrvoločnejšega dinozavra Tyrannosaurus Rex:
http://www.whatsonningbo.com/health525.html
http://www.superyachts.com/news/hist...yacht-1351.htm
http://www.slovenskenovice.si/novice...ilijarde-evrov
http://www.youtube.com/watch?v=DABuDjS8Y_c
http://www.ealuxe.com/most-expensive-yacht-ever-built/

HUBLOT MP-06 SENNA - 3.del:

Najbolj kompliciran med urami, ki so posvečene Ayrtonu Senna

Četrta stopnja velike in dolge zgodbe, ki veže firmo Hublot in družino Senna ter Viviane, sestro Ayrtona Senna, je bila predstavljena včeraj v Nyon v Švici, v manufakturi Hublot, najbolk komplicirana ura, ki je bila kdaj s strani firme Hublot posvečena v spomin trokratnega svetovnega prvaka v Formuli 1. Med prisotnimi je bil tudi Bruno Senna, sin Viviane in naslednik v družini, ki ga je sprejel Ricardo Guadalupe, CEO firme Hublot.
Po velikem svetovnem uspehu prve ure Bing Bang Senna, ki je bil predstavljen leta 2007, kasneje Big Bang Foudroyante Senna, predstavljen v Tokyu v letu 2009 in King Power Ayrton Senna, ki je bil predstavljen na veliki nagradi San Paolo 2010 ob njegovi petdesetletnici, je to že četrto dejanje, ob proslavitvi njegovih 41 zmag in osvojenih 3 svetovnih prvenstev Formule 1 s tremi modeli, ki bodo proizvedeni vsak v samo 41 primerkih.

Sprejet s strani Ricardo Guadalupe, si je Bruno Senna, prav tako avtomobilistični dirkač, ogledal njihove laboratorije in izdelavo prvih primerkov MP-06-Senna, ki je med vsemi urami najbolj kompliciran v počastitev izjemnega brazilskega pilota.

Bruno Senna je dejal: "Smo zelo ponosni da imamo ob sebi partnerja, kot je Hublot. Zelo smo počaščeni, da je bila kolekcija Senna izbrana, da predstavlja eno njihovih zadnjih pomembnih modelov ur, ki predstavljajo zmes designa in tehnologije. Čudovito je, na takšen način proslaviti zmage in svetovne naslove od Ayrtona prav s takšno serijo".
http://signoridegliorologi.tgcom24.i...-ayrton-senna/
http://signoridegliorologi.tgcom24.i...senna/?pid=992
http://signoridegliorologi.tgcom24.i...senna/?pid=994
http://signoridegliorologi.tgcom24.i...senna/?pid=996
http://signoridegliorologi.tgcom24.i...senna/?pid=998
http://signoridegliorologi.tgcom24.i...enna/?pid=1000

HUBLOT MP - 06 SENNA - 4.del:

Ricardo Guadalupe, CEO Hublot, je poudaril:" Je velika čast in privilegij sprejeti Bruno Senna v naši manufakturi v Švici. Je priviligiran, saj je videl čudovito delo v Braziliji s strani Viviane in celotne njegove družine Senna. Smo zelo počaščeni, da skupaj s prijatelji in partnerji, pomagamo in sodelujemo pri vzgoji milijonov otrok, ki si bodo na tak način ustvarili možnosti za boljšo prihodnost in lepše življenje".

Izdelani bodo 3 modeli, vsak v samo 41 oštevilčenih primerkih, z ekluzivno garancijo, ki še posebej označuje že dolgo tradicijo izdelovanja ur med firmo Hublot in družino Senna. Od prav vsake ure bo del zaslužka direktno odstopljen družini Senna za njene dejavnosti filantropije. Kot King Gold, Titan ali Titan črni PVD, bo MP-06 predstavljen z oblike tonneau. Kvadrant v steklu safirja, sapientemente traforato, strokovno perforirana in omogoča pogled v notranjost ure, ki je bila projektirana, razvita in izdelana v celoti s strani inženirjev in urarjev firme Hublot iz 155 sestavnih delov z 5 dnevno rezervo v delovanju. Logotip znamke Senna (rumen, zelen ali rdeč, odvisno od verzije), je postavljen v steklo safirja v kvadrantu ure 9. Ura je predstavljena v primernem ovoju, ki predstavlja čelado Ayrton Senna v letih 88, 89 in 91.
http://signoridegliorologi.tgcom24.i...-ayrton-senna/
http://signoridegliorologi.tgcom24.i...senna/?pid=992
http://signoridegliorologi.tgcom24.i...senna/?pid=994
http://signoridegliorologi.tgcom24.i...senna/?pid=996
http://signoridegliorologi.tgcom24.i...senna/?pid=998
http://signoridegliorologi.tgcom24.i...enna/?pid=1000

ZLATO - REALNI DENAR

»Vse do poznih šestdesetih letih se je vsakemu posamezniku zdelo povsem smiselno in normalno, da imajo vsaj nekakšne prihranke. S pravilnim varčevanjem in trenutno zmanjšano porabo bi si tako skozi pridobljene obresti zagotovili večjo porabo v prihodnosti. Podobno kot z investiranjem, le da pri slednjih ustvariš donose. Seveda pa je tukaj ključnega pomena razumevanje razlike med varčevanjem in vlaganjem, saj pri prvem kopičimo, pri drugem pa porabimo za namen, da bi imeli v prihodnje več. V preteklosti je imelo varčevanje pomen 'varna naložba' oz. je bilo 'brez tveganja'.« Pravi James Turk

V začetku sedemdesetih letih pa se je z ZDA sistem močno spremenil. Ameriški dolar je ukinil vezavo na zlato in ZDA so se odločile, da je njihov papir prav tako dober kot zlato. Zasluženi denar, ki smo ga leta in leta dajali na hranilne knjižice ali vezali, pa se je z večkratnikom posojal naprej. V vmesnem obdobju je dolar močno izgubil na kupni moči in kljub temu, da se nam zdi, da imamo na našem računu v nominalni vrednosti več kot smo imeli pred leti, dobimo danes za enak znesek veliko manj dobrin kot pred leti.
James Turk
http://www.marketoracle.co.uk/Article40873.html

NAPIHNJEN BALON OBVEZNIC

»Izvršni direktor za sektor finančne stabilnosti v Bank of England ni ravno človek, ki bi izbiral besede. Na zadnjem zasedanju parlamenta je izjavila, da smo namerno napihnili balon obveznic. Sedaj pa se člani parlamenta sprašujejo o smiselnosti njegove prisotnosti v centralni banki (ne zna lagati takrat ko je to potrebno).« pravi avtor članka.

Na zadnjem zasedanju je tako Andrew Haldane izjavil: »Bodimo realni. Namerno smo napihnili največji balon državnih obveznic v zgodovini. Vendar moramo biti pazljivi na napihovanje tega balona, saj nam lahko uide izpod nadzora.« Po mnenju Haldane se je v času reševanja krize država preveč vmešavala in sprejemala nepravilne rešitve, ki niso vključevale različnih mnenj in bolj odprte komunikacije, temveč so se odločitve sprejemale na podlagi omejenih informacij.
Namerno smo napihnili balon obveznic, Tyler Durden
http://www.zerohedge.com/news/2013-0...bubble-history

HOJA PO ZLATU

Ne boste verjeli, kaj Kitajci delajo z zlatom!

V kitajskem mestu Kunming očitno ne vedo kaj je kriza. V eni izmed trgovin obiskovalci in uslužbenci dobesedno hodijo po zlatu.

Kitajci se v zadnjih letih močno navdušujejo nad zlatom. So eni največjih kupcev te žlahtne kovine na mednarodnih trgih, kljub temu, da tudi rudniki na kitajskem niso ravno siromašni. Na daljnem vzhodu je zlato pač statusni simbol in v časih, ko se vzpenjajo kot gospodarska velesila je povpraševanje po njem vedno večje.

Zanimivo pa je, da ga trgovine uporabljajo tudi za to, da bi pritegnile bogate stranke. Tako nekatere prodajalne luksuznih dobrin tekmujejo v tem, kdo bo na ogled postavil večjo količino zlata. V kraju Kunming v provinci Yunnan so v eni izmed trgovin z nakitom, v tla vgradili kar 300 zlatih palic, vrednih kar 16 milijonov ameriških dolarjev, oziroma 12 milijonov evrov. Seveda so ob tem dodatno poskrbeli za varnost, za koliko se je po zaslugi razstavljenega bogastva povišala njihova prodaja, pa kitajski mediji ne poročajo.
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_dru...-z-zlatom.html

HIPERINFLACIJA - 5.del:

Svarila pred visoko stopnjo inflacije se zdijo nekaterim politikom in ekonomistom kot zbujanje panike. Toda Nemci so se v zadevi inflacija v preteklosti že opekli in se na tovrstna svarila odzivajo posebej občutljivo. Predvsem takrat, če so tovrstne grozljive prognoze ilustrirane s posebej drastičnimi primeri. Tako je jajce za zajtrk junija 1912 stalo sedem pfeningov. Enajst let pozneje je bilo treba zanj odšteti 320 milijard papirnatih mark.

JAJCA

junij 1912 - sedem pfeningov
junij 1923 - 320 milijard papirnatih mark
Thorsten Schulte; Rešite svoje premoženje, kupite srebro; Učila international in Elementum-Ag; str.52

ŠE MORJE SE UMAKNE PRED CUNAMIJEM

V letu 1965 do leta 1970 je bila po državnem dekretu v ZDA določena cena 1 unče zlata pri 35 $. V letu 1971 so potem sprostili cene tudi na področju zlata in je 30.decembra 1974 cena za 1 unčo dosegla 195,25 $, oziroma +475%.
V času od 30.decembra 1974 pa do 25.avgusta 1976 je cena za 1 unčo po 1 letu in 7 mesecih, strmoglavila na 103,50 $, oziroma za -47%.
Tako se je od 6.septembra 1976 pa do 21.januarja 1980 cena za 1 unčo povzpela na 850 $, oziroma povišala za +720%.
Podobnosti s sedanjim trenutkom naravnega cikla ne gre prezreti, saj je cena po rekordnih 1920,74 $ za unčo 06.09.2011 sedaj padla na 1221,62 $, oziroma za -37%.
http://www.deshgold.com/wp-content/u...-1974-1976.jpg
http://www.deshgold.com/wp-content/u...-1976-1980.jpg
http://www.deshgold.com/il-mare-si-r...dello-tsunami/

ZLATI HOLLYWOOD

Zbirka zelo redkih filmskih plakatov iz zlate dobe Hollywooda, je bila slučajno najdena na podstrešju zgradbe v Pennsylvaniji in na avkciji prodana za 503.000 $.

Prodaja plakate aje bila na avkciji Heritage Auctionsa v Teksasu.

Najvišjo ceno je dosegel plakat za film Dracula iz leta 1931, kateri je prodan za 143.000 $ anonimnemu kupcu izven ZDA.

Plakat za film Cimmaron, prvi vestern kateri je dobil oskarja za najboljši film, prav tako iz leta 1931 je bil prodan za 101.575 $.

Plakati so bili zalepljeni skupaj z lepolom za tapete in so bili kupljeni pretekle jeseni za 30.000 $. Da je govora o raritetah je bilo odkrito, šele ko so jih razdvojili z vodno paro.
http://www.business.hr/business-clas...ilijuna-dolara

ZLATI HOLLYWOOD

Zbirka zelo redkih filmskih plakatov iz zlate dobe Hollywooda, je bila slučajno najdena na podstrešju zgradbe v Pennsylvaniji in na avkciji prodana za 503.000 $.

Prodaja plakate aje bila na avkciji Heritage Auctionsa v Teksasu.

Najvišjo ceno je dosegel plakat za film Dracula iz leta 1931, kateri je prodan za 143.000 $ anonimnemu kupcu izven ZDA.

Plakat za film Cimmaron, prvi vestern kateri je dobil oskarja za najboljši film, prav tako iz leta 1931 je bil prodan za 101.575 $.

Plakati so bili zalepljeni skupaj z lepolom za tapete in so bili kupljeni pretekle jeseni za 30.000 $. Da je govora o raritetah je bilo odkrito, šele ko so jih razdvojili z vodno paro.
http://www.business.hr/business-clas...ilijuna-dolara

LASJE MICKA JAGGERJA

Neznani kupec je plačal za pramen las Micka Jaggerja 6.000 $, kar je dvakratna cena od sprva ponujene, je sporočila avkcijska hiša Bonhams.

Njegove lase je prodalo bivše Jeggerjevo dekle Chrissie Shrimpton, sestra znane britanske manekenke iz 60 let preteklega stoletja Jean Shrimpton, katera ga je spoznala še kot neznana študentka London School of Economics.

Pramen las je bil skupaj s kuverto na kateri je pisalo "Lasje Micka Jaggerja potem ko jih je opral in ostrigel Cris na Rose Hill Farm", prodan na dražbi, kjer se je zbiral denar za zakladništvo Changing Faces, katera sodeluje z ljudmi, ki imajo poškodbe obraza.

List papirja na kateremu je pevec David Bowie napisal besedilo pesmi "The Jean Genie" je bil prodan na dražbi za 18.750 £, kitara Jimmya Pagea iz Led Zeppelina za 26.250 £ na dražbi, na kateri so prodani mnogi predmeti znanih osebnosti iz sveta glasbe, filma in industrije zabave.
http://www.business.hr/business-clas...a-6-000-dolara

ZLATNIK POEZIJE

Zlatnik poezije Niku Grafenauerju

Prejel ga bo za pesniški opus in širši prispevek slovenski kulturi.

Zlatnik poezije bo letos prejel Niko Grafenauer, pesnik, prevajalec, urednik, esejist in kulturni ustvarjalec.

Prejel ga bo »za pesniški opus, za prispevek k iskanju semantične igrivosti knjižnega jezika in za njegov prispevek slovenski kulturi«.

Zlatnik poezije podeljuje Fit media iz Celja, ki je tudi pobudnik in organizator Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji.

Zlatnik se od leta 2005 podeljuje pesnikom za življenjsko delo, doslej so ga prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer in Svetlana Makarovič.

Letošnja podelitev tako Zlatnika kot Veronikine nagrade bo v torek, 27. avgusta 2013, na Starem gradu v Celju.
http://www.delo.si/kultura/knjizevni...fenauerju.html

ČRNO ZLATO & FANGO

Solinsko blato (fango): črno zlato za vaše zdravje

Fango je s slanico obogatena istrska ilovica črnikaste barve, ki je pastozna, naravno mehka in homogena.

Ilovica se v solinah navzame mineralov iz slanice v izredno visoki koncentraciji. V terapevtskem postopku izkoriščamo predvsem toplotni in kemični učinek blata.

Solinski fango uporabljamo za blatne obloge na obolelih mestih ali pa, pomešanega s slanico in z morsko vodo, za blatne kopeli (kopeli fango). V obeh primerih se fango uporablja samo enkrat, torej za eno nego.

Blatne obloge priporočamo predvsem pri degenerativnih spremembah gibalnega sistema (bolečinah v hrbtenici, križu, sklepih), pri mišičnih bolečinah, kroničnem revmatizmu, v zadnjem času pa fango vedno pogosteje uporabljamo tudi v kozmetične namene. Odlično namreč vpliva na kožo, ki postane mehkejša, napeta in zaradi blažilnega učinka tudi čistejša (izvrstno deluje proti aknam).

Fango je odlično sredstvo za piling. S toplotnim učinkom sodeluje pri presnovi organizma, pospešuje izločanje znoja in odpadnih snovi iz telesa ter tako spodbuja razstrupljanje telesa in topljenje celulita.
http://www.lifeclass.net/si/terme-we...ilni-dejavniki
http://www.thalasso-lepavida.si/talasoterapija/

ZLATA DIETA

"YOUR WEIGHT IN GOLD"

V Dubaju s tekmovanjem v hujšanju do zlata

Za vsak izgubljeni kilogram dubajske oblasti državljanom ponujajo en gram zlata

Izguba teže je v Dubaju vredna zlata. Tamkajšnji oblastniki bodo namreč vsakemu, ki mu bo v mesecu dni uspelo shujšati, za vsak izgubljen kilogram plačali en gram zlata, katerega trenutna vrednost je pri 31,25 €. Minimalna izguba teže, da bo "tekmovalec" upravičen do nagrade, sta dva kilograma. Po koncu akcije bodo nagrajeni prvi trije, ki bodo prejeli glede na rezultate zlate kovance v višini največ 20.000 €.

Združeni Arabski Emirati so 5 država na svetu po številu pretirano debelih in kaj je najboljši način za izgubo teže, kot sedaj promovirajo pri svojih državljanih, kot darilne zlate ploščice. To tekmovanje začenja ravno na Ramadan, ko je mesec posta in čiščenja in bo prav gotovo dvignilo raven razumevanja te problematike. Tekmovanje je rezervirano samo za državljane Emiratov, saj so na tak način izključili vse sezonske delavce, ki jih je tam zelo veliko.

V Dubaju so tudi zdravniki in zdravstveni centri, kjer bodo z največjo možno pomočjo pomagali vsem, ki se bodo tekmovanja udeležili, da se nebi se zatekli k ekstremnim metodam za zmanjšanje teže samo s ciljem zaslužka zlatnikov. Težko je namreč verjeti, da bi se na tekmovanje prijavili samo za to, da bi obogateli. " To je zelo dobrodošla akcija, ki me vzpodbuja za še več telesne vadbe", je povedal Yousif v časopisu The National. " Nisem zainteresiran samo za denar, če bom zmagal, bom zlatnike razdelil v dobrodelne namene",

S tem želijo v Dubaju opozoriti na potrebo po zdravem načinu življenja in se spopasti s problematiko prekomerne teže, ki je vse bolj prisotna v državi, je poročal AP.
http://hosted.ap.org/dynamic/stories...MPLATE=DEFAULT
http://www.tgcom24.mediaset.it/mondo...ere-peso.shtml
http://trendi.finance.si/8344097/V-D...anjem-do-zlata

ZLATA MEDUZA

Fotograf je okamnel od strahu

Ko je fotograf med potapljanjem opazil velike meduze, je najprej okamnel od strahu. Čeprav je lahko njihov ožig boleč in v primeru nekaterih vrst zdravju zelo nevaren, je po nekaj trenutkih začel vneto pritiskati na prožilec fotoaparata. Fotografije, ki so nastale, si oglejte v fotogaleriji.
Po prvotnem šoku in strahu je fotograf ujel posnetek prizora, ki je na prvi pogled videti, kot da gre za fotografijo vesoljskega bitja. Velika zlata meduza je namreč plavala pred njegovo glavo in videti je, kot da fotograf nosi nenavadno masko.

Čeprav ta vrsta meduz človeku ni nevarna in se marsikdo odloči za plavanje z njimi, je bil njegov prvi odziv strah in nato želja po umiku.

Če se ravno odpravljate na morje v bližino, ni treba, da vas skrbi, saj v vodah severnega Jadrana ni ožigalkarjev, ki bi bili smrtno nevarni. Njihovi ožigi pa so lahko silno neprijetni, boleči, pekoči in srbeči, zato se jim kljub možnosti za nastanek fantastične fotografije raje umaknite.
http://www.dominvrt.si/clanek/trend/...od-strahu.html

DIOKLICIANOV STOL

Dioklicianov stol v Splitu na Trgu Marka Marulića prodaja veteranska zadruga Seme-Panj-Umetnost-Življenje za 427.824,60 kun oziroma za 61.117,71 €.

http://www.jutarnji.hr/split--stolic...4-kune/959112/
http://www.jutarnji.hr/split--stolic...959112/?foto=2
http://www.jutarnji.hr/split--stolic...959112/?foto=3

ŠIBENSKI BAGATIN

V Šibeniku sta v "konobi Dalmatino", autor projekta Stanko Ferić in župan Šibenika Željko Burić, predstavila turistični suvenir, denar "ŠIBENSKI BAGATIN", ki ga bo od naslednjega tedna možno kupiti. Na denarju so se znašli znameniti Šibenčani, med njimi Dražen Petrovič, Faust Vrančić in drugi znameniti prebivalci mesta.
http://www.jutarnji.hr/www.jutarnji.hr/1116194
http://www.jutarnji.hr/www.jutarnji.hr/1116194?foto=2
http://www.jutarnji.hr/www.jutarnji.hr/1116194?foto=3
http://www.jutarnji.hr/www.jutarnji.hr/1116194?foto=4
http://www.jutarnji.hr/www.jutarnji.hr/1116194?foto=5
http://www.jutarnji.hr/www.jutarnji.hr/1116194?foto=6
http://www.jutarnji.hr/www.jutarnji.hr/1116194?foto=7
http://www.jutarnji.hr/www.jutarnji.hr/1116194?foto=8
http://www.jutarnji.hr/www.jutarnji.hr/1116194?foto=9
http://www.jutarnji.hr/www.jutarnji.hr/1116194?foto=10

STRADIVARI ZA 1.400.000 €

V Veliki britaniji so našli dragocenega Stradivarija

Violino, katere vrednost ocenjujejo na 1.400.000 €, je britanska policija našla po skorajda 3 letih iskanja in je bil ukraden v Londonu znani južnokorejski solistki Min-Jin Kym

Ko je jedla sendvič, so ji v decembra 2010 ukradli dragoceno violino in so preiskave policiste privedle vse do Bolgarije, sedaj pa so jo našli v Midlandsu, nedaleč od mesta kraje.

Dragoceni Stradivari ji je bil ukraden na londonski postaji Euston Station, ko je lastnica jedla sendvič v kiosku, saj je takrat šele ko je pojedla opazila tatvino, saj so ukradli tudi 2 loka v vrednosti 80.000€.

Britanski detektivi so takoj začeli s preiskavami, ki so se razžirile kot že povedano na vzhod Evrope. V mesecu marcu je bila takšna podobna violina najdena na Bolgarskem teritoriju, ma so preiskovalci ugotovili, da je samo ena dobra kopija.

Ukradena Stradivarijeva violina pa kot izgleda ni naredila mnogo poti, saj je bila najdena blizu mesta kraje in v dobrem stanju.

Ob najdbi je 34 letna južnokorejska glasbenica Min-Jin Kym izrazila veliko zadovoljstvo:" Ko so mi povedali za to čudovito novico, nisem mogla verjeti, saj sem s tem instrumentom igrala vse od adolescence in predstavlja del moje osebnosti".

Stradivarijeva violina je bila narejena v letu 1696, Kim pa je v času solistične kariere igrala tudi v znanem Philarmonia Orchestra.
http://www.tgcom24.mediaset.it/mondo...radivari.shtml

OSLIČIN SIR ZA 1.000 €

Na farmi oslov v naravnem rezervatu Zasavica pri Sremski Mitrovici se proizvaja najdražji oslov sir na svetu, saj za 1 kilogram sir dobijo 1.000 €.
Na omenjeni farmi je 130 oslov, njihov prvi sir je narejen pred 1 letom.

Manager farme Jovan Vukadinović je povedal, "da se 1 liter oslovega mleka prodaja za 40 € in ima zdravilne lastnosti, posebej za otroke, ki imajo respiratorne probleme. Zato, ker imamo veliko oslov, smo se odločili za proizvodnjo sira. Na dan nam lahko posamezni osel, da do 0,2l mleka in je tudi zaradi tega, cena sira zelo visoka".

V Zasavici se dela vse ročno, da bi lahko dobili 1 kg sira pa potrebujemo 25 l svežega mleka. Glede na število oslov na farmi je možno na leto proizvesti okoli 100 kg sira, je povedal eden tehnologov v proizvodnji Dušan Kekuš.
Sestava oslovega mleka je takšna, da je zelo podobna človekovemu mleku.
http://www.capital.ba/kilogram-magar...ra-1-000-evra/
http://www.lepotainmedicina.si/porta...n-zdravje-srca
http://www.slovenskenovice.si/lifest...z-mleka-oslice
http://www.siol.net/sportal/sportal_...kega_sira.aspx
http://drustvo-celiakija.si/forum/o_...ezen/page-all/
http://lifestyle.enaa.com/Moda-in-le...maci-mizi.html

ZLATA ZA 100 KG

Durs odkril Slovenca, ki je imel doma 100 kg naložbenega zlata

Ker ni znal pojasniti izvora premoženja, so mu naložili 1,6 milijona evrov dodatne davčne obveznosti.

Investicijsko povpraševanje po zlatu se je letos po svetu in v Sloveniji izrazito zmanjšalo, smo pred tedni ugotavljali v članku Slovenci obračajo hrbet zlatu, opažajo prodajalci . Pa vendar, Slovenec, pri kateremu je Davčna uprava RS odkrila 100 kilogramov naložbenega zlata, očitno trdno verjame, da je to dobra naložba.

Ker pa Dursu ni znal pojasniti, od kod mu denar za nakup zlata, mu je ta naložil dodatno davčno obveznost, je poročal Pop TV. V zadnjih petih letih je zaslužil 1,2 milijona evrov, na drugi strani pa imel za 5,8 milijona evrov odlivov. Poleg zlata, ki je trenutno vredno okrog tri in pol milijone evrov, je svojemu podjetju nakazal za 2,2 milijona evrov posojil, zase je porabil 100 tisoč evrov. Dacarji so mu zaračunali dodatnih 1,6 milijona evrov davka.

Durs bi izvor premoženja pregledoval za deset let nazaj
Pri tem na Dursu želijo doseči spremembe zakonodaje, ki bi omogočile zahteve za pojasnjevanje izvora premoženja za deset let nazaj. A davčni svetovalec Darko Končan je za 24 ur dejal, da zavezanec za tako oddaljeno obdobje težko pojasni izvor.

Investicijsko povpraševanje po zlatu se je letos po svetu izrazito zmanjšalo, slovenski vlagatelji pri tem niso nobena izjema.
http://www.finance.si/8345263/Durs-o...ata?src=zadnje

* trenutna cena zlata - 1g = 31,6664 €
* prodajna cena 1.000 g zlata - 32.195,23 €
* prodajna cena 100.000 g = 3.219.523 €
https://www.moro.si/moro-cenik/

ZLATE PENZIJE - 1.del:

Mauro Sentinelli brez dvoma prejema najvišjo penzijo, ki znaša 91.337,18 € na mesec. Na drugem mestu je še vedno neznan, med desetimi z najvišjimi penzijami, saj premeja 66.436,88 € na mesec.
Lestvica 10 najbogatejših je objavila poslanka Pdl Debora Bergamini, ki je razmnožila odgovor ministra Enrica Giovanninija med parlamentarno preiskavo. Bergaminijeva pravi, "da prav ti podatki potrjujejo, kako hitro je potrebno ukrepati, za t.i.ZLATE PENZIJE".

Kateri so Italijani, ki prejemajo najvišje penzije? Kot že rečeno je na 1 mestu, kot že povedano Mauro Sentinelli, bivši manager in inžinir elektronike v Telecomu, kateremu se je v zadnjih letih povišala penzija iz 90.246 € na mesec na 91.337, 18 € na mesec. Bruto, saj kasneje na prejete zneske vpliva še generalni davki in še tisti na najvišje prejemke.
Zato ker je ideja, da bi z obremenitvami teh Zlatih penzij, nedvomno povišali vsaj tiste, ki so najnižje, saj je bilo na tem področju že veliko dekretov in raznih zakonov, ki pa še vedno za veliko večino italijanov ostajajo misterij. Zato so bila v parlamentarni preiskavi omenjeni samo zneski in ne osebe, zato bi lahko pri nekaterih lahko obstajala, kakkšna pomota, za katero pa se vnaprej opravičujemo.

Na 3 mestu tako najdemo Maura Gambaro in Novare, 67 let, bivši generalni direktor Interbanca in nogometnega kluba Inter, tako prejema nekaj manj kot 52.000 € na mesec. Na 4 mestu najdemo Albero De Petris, ex Infostrada in ex Telecom, ki mesečno prejema 51.000 €, ta le malo vodi pred 5 in 65 letnim Germano Fanelli, managerjem specialistom elektronskih komponent, ki prejema malo pod 51.000 €. Od tukaj navzdol so imena manj verjatna za 6 Vito Gamberale, 69 let, ki prejema malo nad 45.000 € na mesec, pa 7 Alberto Giordano, ex Cassa di Roma in Federico Imbert, ex JP Morgan.

Na dnu lestvice se ugotavljajo novi obrazi, ki so nadomestili dosedanje, zelo težko, pa jih je z gotovostjo objaviti ( to bo narejeno v prihodnjih nadaljevanjih). Vse te ugotovitve so zelo aktualne. Prav ti podatki govorijo o pokojninskem sistemu, ki se mu na srečo oddaljujemo z vsemi sprejetimi reformami v Italiji. Ugotoviti pa je potrebno, da je zadeva zelo komplicirana, zlasti povezana z ustavnimi pravicami, zato, ker so bile dosedanje pravice zagotovljene po obstoječi zakonodaji. Vendar je potrebno to zaradi sedanje socialne politike in tudi obstoječe krize, popraviti in posodobiti.

KASTA

1. Mauro Sentinelli - € 3.259 na dan (€ 90.247 mesečno - € 1.173.205 letno),
2. Mauro Gambaro - € 1.847 na dan (€ 51.160,28 mesečno - € 665.084 letno),
3. Alberto De Petris - € 1.815 na dan (€ 50.224 mesečno - € 653.567 letno),
4. G. Fanelli - € 1.669 na dan,
5. V. Gamberale - € 1.595 na dan,

BABY PENZIJE:
1. R. Masera - 44 let - € 18.413 bruto mesečno,
2. P. D. Gallo - 45 let - € 18.000 bruto mesečno,
3. M. Sarcinelli - 48 let - € 15.000 bruto mesečno,
4. Alfonso Pecoraro Scanio - 49 let - € 8.836 bruto mesečno,
5. Vittorio Sgarbi - 54 let - € 8.455 bruto mesečno,
6. Antonio Di Pietro - 44 let - € 2.645 bruto mesečno,
7. M. Bossi - 39 anni - € 766 bruto mesečno,

POTEM ŠE:
€ 3.108 bruto na mesec:
* L.Boneschi - z enim samim dnevom dela je pridobil - € 3.108 € bruto mesečno,
* P.Craveri, A.Pezzana - z enim samim tednom dela,
* T.Negri - z dvema mesecema dela,
* P.Prodi - z trema mesecema dela,

VEČ PENZIJ NAENKRAT:
* R.Prodi - 3 penzije - blizu 14.000 € bruto mesečno,
* L.Violante - 2 penziji - blizu 16.500 bruto mesečno,
* P.Fiori - 2.penziji - blizu 26.500 bruto mesečno,

ENA PENZIJA IN ENA PLAČA_
* R.Brunetta - blizu € 23.000 bruto mesečno,
* G.Fioroni - blizu € 21.000 bruto mesečno,
* M.Draghi - blizu € 42.000 bruto mesečno,
http://it.answers.yahoo.com/question...1075216AAKcKlv
http://www.ilsole24ore.com/art/notiz...ELI&fromSearch
http://www.google.si/search?q=mauro+...w=1272&bih=843
http://www.telecomitalia.com/dam/tel...nelli_eng.html
http://www.sanguisughe.com/tag/pensione-doro/page/2/
http://www.nocensura.com/2012/08/la-...quella-di.html

W 196

Fangiova srebrna puščica W196 je bila prodana za 30 milijonov $

Edini Mercedes F1 W196 iz leta 1954 v zasebnih rokah, je dosegel rekordno ceno do 29,650.095 $ in s tem postal najdražji avtomobil vseh časov.

Na avkciji v Goodwoodu je postavljen novi svetovni rekord za najdražji avtomobil vseh časov v zasebnih rokah, dirkalni Mercedes W196 F1, ki je zamenjal lastnika za 29,650.095 $. S tem je prav gotovo podvojen dosedanji rekordni znesek, ki je bil plačan na avkcijah, za slavni Ferrari Testa Rossa iz 1957 leta, ki je bil znan tudi pod imenom The Devil zaradi karoserijske oznake 0666TR.

Zaradi česa je Mercedes W196 F.1 toliko vreden? Ima vse tisto, kar se ceni v svetu zbirateljev in še več - izjemno je redek, s kulturnim statusom, ki je doprinesel revolucionarne spremembe in tehnologije, vozili so ga eni od najboljznanih dirkačev v zgodovini in z njim zmagali na najpomembnejših dirkah v zgodovini.

Od skupno 10 kolikor jih danes še obstaja, to je edina povojna srebrna puščica, do katere Mercedesova tovarniška ekipa ni mogla. W 196 F.1 je bil prvi avtomobil z direktnim vbrizgavanjem goriva, vrhunske aerodinamike z šasijo, ki je tehtala samo 36 kg.
Vozil ga je največji voznik vseh časov v F.1, Juan Manuel Fangio, kateri je z njim zapečatil naslov prvaka F.1 in dosegel Mercedesov cilj, potolči konkurenco.

Povrnil je sijaj Mercedesovi zvezdi
Dosegel je 9 od 12 velikih nagrad na katerih je dirkal in tako postal eden od najuspešnejših dirkalnih avtomobilov vseh časov. S srebrnimi puščicami se je po 15 letih premora vrnil na dirkaške steze, upravičil slavo dolgoletnega zmagovalca in povrnil vero v narod posebej po rušilni in uničujoči vojni. To je bil hkrati povratek Juana Manuela Fangia, ki je prav s tem izlicitiranim Mercedesom W 196 s številko šasije 00006/54 dominiral Veliko nagrado Nemčije in Švice.
http://www.24sata.hr/auto/fangiova-s...-dolara-327666

HIPERINFLACIJA - 6.del:

Prvi znaki hiperinflacije že na vidiku, JS Kim

JS Kim: »Hiperinflacija je zelo blizu. V nadaljevanju članka bom razdelal kje tičijo njeni prvi znaki. Začelo pa naj bi se z zadnjim sestankom POTUS, kjer so se srečali Obama in njegovi največji podporniki, bančni lobiji. Že leta 2008, ko je Obama postal predsednik in napovedal ukrepe za reševanje krize, spisal članek da ne bo zaustavil krize do leta 2009. Čeprav se danes takšen naslov članka sliši absurden, saj krize še zdaleč ne bo konec, sem že takrat ugotovil, da bo Obama, kljub posvetom z raznimi ekonomisti dopuščal da se bančni sistem širi v svojem negativnem pomenu in ostaja brez nadzora. Ključni elementi krize se kopičijo že desetletja in niso novi. Kopičenje javnega in zasebnega dolga, ki moralno in intelektualno razkraja našo družbo hkrati pa dovoljuje vse večjo neenakost pri kopičenju denarja.«
http://www.infowars.com/first-signs-...-have-arrived/
http://www.zerohedge.com/contributed...avel-earth-sun

MODRI DIAMANT

Edini modri diamant te vrste na svetu, bo na avkciji ponujen za rekordnih 19.000.000 $

Okrogli modri diamant, ki ima 7,59 karatov, imenovan tudi PREMIER BLUE in tudi edini primerek te vrste, bo na avkciji v Hong Kongu, ki jo 7.oktobra organizira avkcijska hiša Sotheby, ponujen za rekordnih 19mio$.
http://www.jutarnji.hr/jedini-svoje-...olara/1122927/

* Med najdražjimi kamni, ki so bili prodani so diamanti. Te najvišje cene so običajno dosežene na dražbah. Vrsto let je bil tako najdražji rdeči diamant, ki so ga leta 1987 prodali za 912.832 $/karat.
Z maso 0,9 karata so tako dobili 867.580 $. Leta 2007 so prodali popolnoma čist moder diamant z maso 6,02 karata v Hong Kongu na Kitajskem za ceno 1,32mio$/karat, kar je skupno zneslo 7,98 mio$.

DIAMANT HOPE

Med modrimi diamanti se diamant HOPE ponaša z najbolj zanimivo preteklostjo, obenem je to največkrat ogledan kateri koli kamen na svetu.
Nekateri starejši znameniti diamanti: Veliki Mogul, Regent, Florentier, Zvezda Juga, Zeleni Dresden, Koh-i-nor, Hope.
Vir: Svet draguljev, Miha Jeršek, TZS - ŽIT, 2012;
http://tzs.si/revija-zit/revija-zit/...matska-priloga

42 LET

Smo v mesecu, ki se je po opazovanih gibanjih naravnih ciklov spremembe cen zlata za zadnjih 42 let, pokazal, kot mesec s povprečno donosnostjo 2,49%, kar bi pomenilo na letni ravni 29,91 %. in ga uvršča na 1.mesto.

Januar: 69,90%
* mesečno: 1,66%
* letno: 19,97%

Februar: 63,18%
* mesečno: 1,50%
* letno: 18,05%

Marec: (-18,70%)
* mesečno: (-0,45%)
* letno: (-5,34%)

April: 20,48%
* mesečno: 0,49%
* letno: 5,85%

Maj: 62,49%
* mesečno: 1,49%
* letno: 17,86%

Junij: 4,37%
* mesečno: 0,10%
* letno: 1,25%

Julij: 24,39%
* mesečno: 0,58%
* letno: 6,97%

Avgust: 23,71%
* mesečno: 0,56%
* letno: 6,77%

September: 102,18%
* mesečno: 2,49%
* letno: 29,91%

Oktober: 2,54%
* mesečno: 0,06%
* letno: 0,74%

November: 68,31%
* mesečno: 1,67%
* letno: 19,99%

December: 43,86%
* mesečno: 1,07%
* letno: 12,84%

Lestvica najdonosnejših mesecev:
1.September
2.November
3.Januar
4.Februar
5.Maj
6.December
7.Julij
8.Avgust
9.April
10.Junij
11.Oktober
12.Marec
http://www.deshgold.com/42-anni-di-d...rare-oro-oggi/

ZLATI MESEČEVI KOLAČKI

Kitajci si namreč na 15 dan 8 meseca po luninem koledarju, ko je luna najbolj okrogla, drug drugemu podarjajo kolače, okrogle kot polna luna, ki bi morali simbolizirati enotnost harmonične družine. Že več let imajo te slaščice perverzne nadeve, polne različnih zdravilnih sestavin, zato je cena škatle rasla do absurdnih vsot. Zdaj pa pa so se v trgovinah pojavili »kolači« iz pravega zlata. Škatla z dvema kolačema po 50 gramov stane 42.900 juanov (6.820 $).

Ljudje so takoj izračunali, da je cena zlata, oblikovanega v mesečeve kolače, 20 odstotkov višja od cene standardnih zlatih palic. Za Xinhuo je ta pojav »sumljiv«. Državljani pa so prepričani, da je namen kovinskih specialitet nedvomen. »Le kdo bi zlate kolače postavil na mizo? Vse to je samo zato, da se prikrije korupcija,« je komentiral udeleženec internetnega foruma.
http://www.delo.si/novice/svet/zlati...i-kolacki.html

Ob dnevu, ko se začne praznovanje jeseni, si lahko na jutranjih poročilih RAI ogledate posnetke zlatih in srebrnih kolačkov. To je na voljo od minutaže - 00:22:27 do - 00:23:42, pravijo pa, da v letošnjem obdobju pa niso prodali še nobenega.

19.250 juanov = 2.340,87 €

http://www.tg1.rai.it/dl/tg1/2010/ed...51833-tg1.html
http://www.tg1.rai.it/dl/tg1/2010/ar...tml?refresh_ce

LETEČE ZLATE PALICE

Z letala Air France ukradli zlate palice v vrednosti 1,6 milijona evrov

Letalska družba Air France je danes sporočila, da so z letala družbe, ki je bilo namenjeno iz Pariza v Zürich, izginile zlate palice v vrednosti 1,6 milijona evrov. Zlate palice, težke okrog 50 kilogramov, so prejšnji četrtek na letalo družbe shranili zaposleni ameriškega varnostnega podjetja Brink's.

"Upamo, da bo preiskava čim prej ugotovila potek dogodkov in našla odgovorne," je o kraji na pariškem letališču Charles-de-Gaulle dejal predstavnik Air France.

Za zdaj še ni znano, kako je do kraje prišlo, a po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na neimenovane vire na pariškem letališču, so tatovom "verjetno pomagali pomagači na letališču".

Tovrstne pošiljke zlata sicer izvajajo vsak dan in zaposleni družbe Brink's vedno ostanejo v bližini letala, dokler ne vzleti.
http://www.dnevnik.si/kronika/z-leta...milijona-evrov

ZLATI iPhone S5

Zlati iPhone lahko doseže ceno 10.000 $

Očitno Apple ni dovolj dobro ocenil povpraševanje, ki ga bo izzval novi "iPhone 5S" v zlati barvi in so zato cene v oglasih skočile do neba, saj je bil primerek prodan za kar 10.000 $.

Ni povsem jasno, čemu Apple ni proizvedel dovolj "iPhones 5S" v zlati barvi, saj jih večina trgovin po svetu še ni dobila. V matični trgovini Apple v San Franciscu, je bilo v ponudbi samo 20 smartelefonov v zlati barvi, ki so bili rezervirani vnaprej, zaradi pomanjkanja pa so se bodoči kupci obrnili na eBay. Na tej strani so telefoni po 4.600 $, pa vse do najvišje cene 10.000 €.

http://www.business.hr/b-it/zlatni-i...-10-000-dolara
http://www.business.hr/b-it/rekordna...-novog-iphonea
http://www.business.hr/kompanije-9/a...honea-u-3-dana
http://www.ebay.ie/sch/i.html?_odkw=...gold+&_sacat=0

ZLATI DEDKI IN BABICE

Davčna uprava zagotavlja, da zna poiskati tudi premoženje v zlatu
Se bo premoženje neznanega izvora pretopilo v zlato?

"Davčna uprava ima zakonske možnosti, da za zavezance pridobi tako podatke o prihrankih v bankah kot tudi podatke o nakupih zlata fizičnih oseb," pojasnjujejo na Dursu.

Zlati dedki in babice ter kilogram zlata vreden avtomobil
Prvi avtomobil znamke Ford je bil stoletje nazaj vreden toliko kot kilogram zlata. Tudi danes lahko solidnega forda dobite za enako količino zlata. To je privlačnost varčevanja v zlatu, v spodnjem videu pojasni Mojmir Poharc iz Zlatarne Celje. Ohranjanje vrednosti žlahtne kovine je vlagatelje privabilo tudi ob začetku krize leta 2008, ko so izgubili zaupanje v vrednostne papirje in preostale naložbe.

Poglejte še, zakaj povpraševanje po zlatu kljub padcu vrednosti v zadnjem letu še narašča, zakaj babice in dedki zaupajo v žlahtno kovino in kako hitro lahko zlato pretopite v denar.

Vlada je pretekli teden napovedala, da namerava s kar 70-odstotno stopnjo obdavčiti premoženje neznanega izvora. Je zato smiselno pričakovati, da bi ljudje svoje prihranke pretvorili v nakup zlata, ker bi bila sledljivost premoženja lahko manjša?

"Na postopke ugotavljanja razkoraka med osebno potrošnjo, vključno s premoženjem in napovedanimi dohodki določene fizične osebe, ne vpliva dejstvo, ali ima fizična oseba premoženje v obliki prihrankov ali v obliki zlata. V teh primerih gre le za prenos premoženja iz ene oblike v drugo," pravijo na Dursu.
http://www.siol.net/novice/gospodars.../09/zlato.aspx

BLIŠČ IN BEDA

ZAHRBTNO ŽIVO SREBRO

Živo srebro - zahrbten "sodelavec" ganskih rudarjev
V pripravi prva Pogodba o živem srebru

V Prestei, mestu v Gani, se nahaja več kot 150 majhnih rudnikov zlata, od katerih je odvisno preživetje domačinov. A hkrati so rudniki tudi zlo, saj na mesec vzamejo okoli deset življenj.

Mesto z okoli 35.000 prebivalci je stalno prekrito s smogom, kar je posledica uporabe smrtonosnega živega srebra, s katerim rudarji po vsej Gani prečiščujejo zlato. In prav živo srebro seje smrt po vsej državi, saj množice zbolevajo in umirajo zaradi te strupene kovine.

Migrene, bolečine, okvare jeter
Rudarji se zavedajo nevarnosti živega srebra - stekleničke z njim nosijo v žepu, kovino pa si zlijejo kar na roko -, a hkrati vedo, da brez živega srebra tudi zlata ni. Ta kovina namreč prašne delce zlata spoji v kepe, ki jih rudarji nato sežgejo, da odstranijo živo srebro, ostane pa le čisto zlato. Ob tem pa nastane tudi rdeč smog, ki je ves čas prisoten v mestu. Steklenice živega srebra rudarji povsem zakonito dobivajo iz Kitajske, za eno morajo odšteti okoli 20 dolarjev.

A uporaba živega srebra dan za dnem na zdravju ljudi pušča hude posledice. "V vseh nas je bolezen, od prahu in vseh snovi lahko umremo, živimo z bolečinami v jetrih, migrenami in zbadanjem v prsih," je v pogovoru za revijo The Economist dejal 27-letni rudar, ki na vročem subsaharskem soncu preživi od 12 do 14 ur dnevno. Koliko smrti povzroči živo srebro, ni uradno znano, a v Prestei naj bi zaradi posledic njegove uporabe umrlo deset rudarjev na mesec.

V zraku in vodi
Gana ima najvišje emisije živega srebra v Afriki, a uporaba te kovine postaja svetovni problem. V zadnjih letih se je predvsem v Aziji in Latinski Ameriki pojavilo na desettisoče majhnih rudnikov. Okoljski program Združenih narodov (UNEP) ocenjuje, da je na Zemlji vsako leto v zrak in vodo izpuščenih med 1.000 in 4.000 ton živega srebra.

Prav zato bo UNEP oktobra organiziral prvo globalno konferenco, na kateri želijo opozoriti na nevarnosti, ki jih prinaša živo srebro. Že januarja pa je 140 držav podpisalo in ratificiralo Pogodbo o živem srebru, s katero so se obvezali, da bodo onesnaževanje s to kovino spravili v mednarodne okvire.

A to je na papirju lažje uresničiti kot v praksi. V Gani je živo srebro lahko dostopno v uličnih trgovinah, poleg tega je njegova uporaba ukoreninjena v rudarsko tradicijo, zato mnogi dvomijo o uspešnosti takega dokumenta. Seveda obstajajo alternative - težka mehanizacija in cianid, a to so izredno dragi in zamudni postopki, zato si jih lahko privoščijo le velika podjetja.
http://www.rtvslo.si/svet/zivo-srebr...udarjev/319115
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/...36:FIN:SL:HTML
http://www.koloidnosrebro.net/kaj-je...-srebro/2.html
http://img-stari.ivz.si/284-275.pdf
http://www.avita.si/razstrupljanje/a...trupljamo-sami

7.KONGRES PLEMENITIH KOVIN IN SUROVIN

Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 19.oktober 2013
http://www.kongres-plemenitih-kovin-...si/prva-stran/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-....si/govorniki/

na prejšnjem kongresu Plemenitih kovin in surovin je bilo na posebnem panoju objavljeno, koliko znašajo rezerve državnih centralnih bank in žal, povsem na zadnjem mestu je bila Slovenija, kjer se je jasno videlo, da smo imeli 7,2 tone zlata ob vstopu v EU in da sedaj razpolagamo samo še z 3,2 tonami zlata, kar pomeni 270 zlatih palic. Po podatkih Statističnega urada trgovci in banke od leta 2005 do avgusta 2011 uvozili 6,064 ton zlata, kar hkrati pomeni, da imamo sami več zlata kot naša centralna banka...

REPORTAŽE
http://www.rts.si/video/3113
http://www.rts.si/video/3155/Nos_za_...27_oktober_211

HRAMBA DRŽAVNIH ZLATIH PALIC

Nekje v tujini hranimo za 124,5 milijona evrov zlata
Zlato je deponirano v tujini, kar omogoča trgovanje na tujih trgih in razpolaganje z njim tudi v izrednih razmerah.

Zlato - kupiti ali prodati?

Slovenija ima v svojih mednarodnih rezervah približno 3,2 tone zlata, njegova vrednost je bila konec lanskega leta 124,5 milijona evrov. Del izvira iz delitve premoženja nekdanje Narodne banke Jugoslavije. Zlato je deponirano v tujini, kar omogoča trgovanje na tujih trgih in razpolaganje z njim tudi v izrednih razmerah.

To je vse, kar nam je uspelo izvedeti od Banke Slovenije, ko smo vprašali o slovenskih zlatih rezervah. Pojasnili so le še, da je to monetarno zlato v obliki zlatih palic standardne oblike, tako imenovanih good delivery.

»Po tem standardu - določa ga LMBA, London Bullion Market Association - imajo palice težo od 350 do 430 unč, kar je od 10,9 do 13,4 kilograma, in minimalno 99,5-odstotno čistost, natančno pa so določene tudi višina, širina in dolžina, je povzela zahtevane lastnosti palice good delivery Irena Moro iz podjetja Moro & Kunst, kjer se ukvarjajo s prodajo fizičnega naložbenega zlata. To je naložbeno zlato, ki ga izdelujejo določene kovnice, prodaja pa se po borzni ceni. Poleg centralnih bank so kupci tudi druge kovnice, ki iz njih izdelujejo manjše naložbene palice in kovance, ki jih kupujejo vlagatelji.

Iz odgovorov Banke Slovenije nismo mogli izvedeti, v katerih trezorjih je shranjenih glede na prej omenjena merila verjetno približno 270 zlatih palic, ki skupaj zasedejo približno toliko prostora kot paleta za transport in so bile konec lanskega leta vredne 124,5 milijona evrov. Irena Moro je povedala, da je v zadnjem času švicarskim bankam prevzela primat za hranjenje zlatih rezerv številnih držav Bank of England, kjer ima svoj trezor tudi kraljeva družina, kje bi lahko bile slovenske palice, pa ni hotela ugibati.

Leta 2001 s podedovanih  7,5 tone zlata

Leta 2004, ko je začel veljati okvirni sporazum o nasledstvu nekdanjih republik SFRJ - Sloveniji je pripadlo 16 odstotkov vseh razpoložljivih finančnih sredstev - so se naslednice dogovorile, da bodo centralne banke naslednice bankama Credit Suisse in Banque de France, kjer je imela država za okoli 107 milijonov dolarjev monetarnega zlata, sporočile, kam naj se to locira. Še nekaj zlata je bilo po podatkih takrat tudi v ZDA in Veliki Britaniji.

Po podatkih Svetovnega zlatega sveta (World Gold Council, WGC) - pridobili smo časovno vrsto od leta 2000 - je imela Slovenija na prehodu v drugo tisočletje vsega deset kilogramov zlata. V drugi četrtini leta 2001 pa so se naše zlate zaloge zaradi že omenjenega sporazuma o delitvi povečale na 7560 kilogramov. Kot so izračunali v WGC, je bila skupna vrednost teh ploščic konec junija tistega leta 65,79 milijona dolarjev. Te dni je tolikšna količina naložbenega zlata na borzi vredna 304.842.000 evrov.

Do decembra 2005 se količina naših zlatih rezerv ni bistveno spreminjala, njihova vrednost pa je konec tretjega četrtletja dosegla že skoraj 115 milijonov dolarjev. Takrat je bilo prodanih 2,5 tone zlata, preostanek pa je bil vreden še 83,36 milijona dolarjev. Kot še navaja WGC, razlog za prodajo ni znan. V zadnji četrtini leta 2006 je bilo naših zlatih zalog spet za več kot sto milijonov dolarjev (102,7), ki bi bili danes vredni nekaj manj kot 20,359 milijona evrov, a smo že v naslednjem obdobju spet pristali pri 67,86 milijona dolarjev.

Ob vstopu v evrsko območje je bilo namreč januarja 1,9 tone zlata prenesene na Evropsko centralno banko (ECB) kot 15 odstotkov prispevka v skupne rezerve ECB.

Sloveniji je ostalo še približno 3,2 tone zlata, s katerimi po podatkih WGC trguje, vendar v manjših vrednostih - po volitvah se je sicer slišalo, da bi ga lahko prodali in s tem denarjem reševali gospodarstvo. Konec leta 2011 smo imeli tako 3,17 tone zlatih rezerv, njihova vrednost na zadnji dan leta pa je bila 156,16 milijona dolarjev ali, kot rečeno, 124,5 milijona evrov.

Po količini zlatih zalog se Slovenija s 3,2 tone uvršča na 81. mesto, predstavljajo pa nekaj manj kot petino državnih sredstev v mednarodnih rezervah (glede na februarske cene zlata), je v aprilskem poročilu objavil WGC. Največ zlatih rezerv imajo ZDA, kar 8134 ton ali 77 odstotkov njihovih rezerv, Nemčija na drugem mestu ima nekaj manj kot 3,4 tone pri podobnem deležu zlata v njihovih rezervah. Več kot tisoč ton ima šest držav, poleg omenjenih še Italija, Francija, Kitajska in Švica.

Najaktivnejše Kitajska, Turčija, Rusija in Indija

Glede na podatke WGC zahodne države ne prodajajo zlata, razen v skladu z določili washingtonskega sporazuma (Central Bank Gold Agreement) med ZDA in EU in še nekaterimi evropskimi državami.

Med kupci so najaktivnejše Kitajska, ki je v letih od 2000 do 2011 zaloge zlata povečala za 650 ton, Rusija jih je povečala za 460 ton (zdaj jih ima 883), Indija za 200 ton (558), Saudska Arabija za 180 ton (323), Mehika za sto (106), Turčija je samo v zadnji četrtini lanskega leta svoje zaloge povečala za 90 ton (195), Singapur je vseh 127 ton kupil leta 2005, ZDA v opazovanem obdobju ohranjajo nekaj več kot 8133 ton.
http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/nekje-v-tujini-hranimo-za-124-5-milijona-evrov-zlata.html

DRŽAVNA REZERVA ZLATA

konec 06.2001 - 7560 kg zlata

31.12.2005 - 70,43 mio€
31.12.2006 - 78,42 mio€
31.12.2007 - 58,24 mio€
31.12.2008 - 63,56 mio€
31.12.2009 - 78,3 mio€
31.12.2010 - 108,00 mio€
30.09.2011 - 123,50 mio€
30.10.2011 - 125,90 mio€
31.12.2011 - 124,5 mio€
31.12.2912 - 129,1 mio€
30.08.2013 - 107,8 mio€
30.09.2013 - 101,2 mio€
31.10.2013 - 99,3 mio€
* 102.014,083 unč zlata
http://www.bsi.si/iskalniki/pregled-...686&MapaId=293

SIDRO STABILNOSTI
Zakaj zlato spet postaja »sidro stabilnosti«
V skladu z dolgoročno naložbeno strategijo je Banka Slovenije v decembru 2005 prodala 80.360,888 unč zlata (približno 2,50 ton zlata). V istem obdobju so zlato prodajale tudi druge evropske centralne banke, npr. centralne banke Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Evropska centralna banka. /…/ Ob vstopu v Evrosistem je Banka Slovenije v skladu s Statutom Evropske centralne banke prenesla del svojih deviznih rezerv v rezerve Evropske centralne banke, od tega 15% v zlatu. Posledično so se zlate rezerve Banke Slovenije na ta račun zmanjšale za 59.555,000 unč zlata (približno 1,85 ton). Banka Slovenije ima trenutno 102.014,083 unč zlata (približno 3,17 ton), ki ga hrani v trezorju v tujini. Podobno kot pri ostalih centralnih bankah Evrosistema, se je pomen zlata za Banko Slovenije s prevzemom evra v preteklosti zmanjšal, vendar zlato še vedno ostaja sestavni del njene bilance.
http://www.razgledi.net/2011/07/19/z...ilnosti%C2%AB/

ZLATO IN CIANID

S strupom do romunskega zlata

Po protestih civilnih iniciativ je romunska vlada končno napovedala, da bodo v odmaknjeni karpatski vasi Rosia Montana prepovedali pridobivanje zlata s strupom.

V rudarskem mestu Rosia Montana so rudo izkopavali že pred dva tisoč leti. Evgen David, kmet iz odročne karpatske vasi Rosia Montana, je vesel: kot David proti Goljatu je s svojo odločnostjo premagal veliko korporacijo. Po šestnajstih letih prerekanj je romunska vlada pred kratkim končno odločila, da bodo ustavili sporni projekt pridobivanja srebra in zlata v Rosii Montani. Spor se je še zaostril, ko so objavili načrt za gradnjo bazena, polnega vode, zastrupljene s cianidom, ki ga uporabljajo pri postopkih pridelave čistega zlata iz rude. Predvidevali so, da bi s pomočjo cianida lahko izprali okoli 300 ton zlata in 1.600 ton srebra letno.

Rosia Montana je sicer rudarsko mesto z eno najdaljših tradicij izkopavanja rude na svetu, saj so tu izkopavali že pred 2.000 leti. Rudnik zlata je že dolgo v državni lasti, prinašal pa je velike izgube. Romunska vlada se je zato pred dobrim desetletjem odločila, da ga bo modernizirala, to nalogo pa je zaupala podjetju Rosia Montana Gold Corporation (RMGC). Leta 2002 so v vasi začeli kupovati zemljo, da bi zgradili nove obrate rudnika in predelave. Evgen David ni hotel prodati svoje hiše in je postal eden od vodij protesta, ki so ga organizirali takoj ob začetku projekta. Kljub objavi namere romunske vlade gospod David ostaja previden. "Za zdaj je to le politična izjava," je dejal za Deutsche Welle: "Verjel jim bom šele takrat, ko bodo sprejeli zakon, s katerim bodo v Romuniji prepovedali pridobivanje zlata s pomočjo cianida."

Največji protesti v Romuniji

Protesti civilnih iniciativ proti pridobivanju zlata s cianidom so bili eni največjih v zadnjih 25 letih. Po romunskih mestih je protestiralo več deset tisoč ljudi, podprla pa jih je večina državljanov Romunije, vključno z intelektualci in Pravoslavno cerkvijo. Vlada očitno ni želela nasprotovati tako velikemu delu javnosti, toda pred tem je sprejela sporni zakon, po katerem je monopol podržavljanja lastnine v Rosii Montani dodeljen izključno podjetju RMGC. Sicer je podržavljanje lastnine za velike projekte vedno in izključno naloga države, tako da je za številne pravnike zakon sporen. "Zakon je v več točkah protisloven," je opozoril odvetnik in politik madžarske manjšine Péter Eckstein-Kovács, nekdanji svetovalec predsednika države Traiana Basescuja, ki je leta 2011 odstopil prav zaradi predsednikove dejavnosti v "zlatem projektu".

Čeprav je romunska vlada objavila informacijo, da bodo nehali pridobivati zlato s pomočjo cianida, pa ne razmišljajo o tem, da bi v celoti opustili projekt pridobivanja zlata v Rosii Montani. Nasprotno: vlada je odobrila še nekaj podobnih projektov izkoriščanja naravnih bogastev s snovmi, ki so ekološko sporne.

Sporni ekološki projekti

Tako namerava kanadsko-romunsko podjetje Dave Gold v mestu Certeu v zahodnih Karpatih odpreti podoben obrat kot v Rosii Montani. Kot zanimivost – tudi RMGC je v 80-odstotni kanadski lasti. Prav v mestu Certeu se je leta 1971 zgodila ena največjih romunskih rudarskih nesreč, ko se je podrl jez akumulacijskega jezera rudnika in je blato pokopalo sto prebivalcev vasi. Vlada je odobrila tudi pridobivanje zemeljskega plina s pomočjo vbrizgavanja tekočin, t. i. freking, ki prav tako velja za ekološko sporno pridobivanje naravnih bogastev.

Še bolj sporno pa je, da so znova odobrili tudi pridobivanje zlata v mestu Baia Mare, kjer je bila leta 2000 ena največjih ekoloških nesreč v Evropi, ko se je čez jez rudnika v Tiso in Donavo prelilo skoraj 100 tisoč ton cianida in blata, polnega težkih kovin. Takrat so rudnik zaprli, zdaj pa pripravljalna dela za ponovno pridobivanje zlata opravlja kazahstansko podjetje Romaltin. Zlato želijo pridobiti iz več kot milijona ton odpadnega materiala, ki je ostal ob zaprtju rudnika.

Ko je mestni svet v kraju Baia Mare izglasoval, da se pri njih ne sme več pridobivati zlata s pomočjo cianida, jih je podjetje Romaltin tožilo. "Vlada se mora dokončno in nedvoumno izreči glede pridobivanja zlata s pomočjo cianida," je odločen okoljevarstvenik Gerd Tatar, ki živi le nekaj sto metrov od novih obratov za pridobivanje zlata: "Ne morejo prekiniti del v Rosii Montani, pri nas pa še naprej dovoliti pridobivanje zlata s cianidom."
http://www.siol.net/novice/svet/2013/10/s_strupom_do_romunskega_zlata.aspx

ZLATI BOŽIČNI DREVEŠČEK

Kljub temu, da je do božiča še več kot mesec dni, se komercialni del tega družinskega praznika začne reklamirati že od sredine novembra.
Japonska draguljarska družba TANAKA KIKINZOKU je izdelala 2,5 metra visoko in 43 kilogramov težko božično jelko, izdelano iz zlata, srebra, platine in raznih draguljev, z okraski junakov iz Disneyjevih risank ter stane 500.000.000 jenov oziroma 5.000.000 $.

Kljub temu, da je božični drevešček na prodaj do 25 decembra, so iz družbe omenili, da je izdelana pravzaprav ob jubileju 85 rojstnega dneva Miki Mouseja, ki je debitiral na TV ekranu 18.avgusta 1928 leta.
Za vse tiste, ki si ne morejo privoščiti tako velikega božičnega dravesca, je družba izdelala tudi takšne, ki merijo v višino samo 20 cm (zlato . srebrne jelke ( 400 gramov srebra in 127 gramov zlata) po ceni 16.000 $.
http://www.jutarnji.hr/japanci-napravili-bozicno-drvce-za-5-milijuna-dolara/1140544/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/japanci-napravili-bozicno-drvce-za-5-milijuna-dolara/1140544/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/japanci-napravili-bozicno-drvce-za-5-milijuna-dolara/1140544/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/japanci-napravili-bozicno-drvce-za-5-milijuna-dolara/1140544/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/japanci-napravili-bozicno-drvce-za-5-milijuna-dolara/1140544/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/japanci-napravili-bozicno-drvce-za-5-milijuna-dolara/1140544/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/japanci-napravili-bozicno-drvce-za-5-milijuna-dolara/1140544/?secId=79&foto=7

ZLATA "BORN TO RUN"

Originalni zapis teksta pesmi ameriškega pevca Brucea Springsteena "Born to Run" je bil v četrtek prodan na dražbi Sotheby's za 197.000 $, kar je dvakratni višji znesek, kot ga je pričakovala avkcijska hiša Sotheby's.

Neznani kupec je vplačal to vsoto, tudi zaradi tega, da bi uvidel, na kakšen način je sestavljena pesem, ki je že leta 1975 postala pravi hit. Sotheby's je zanjo pričakovala, da bo dosegla ceno od 70.000 $ do 100.000 $.

Springsteenov zapis je bil v preteklosti v kolekciji bivšega managerja Mikea Appela.

Večina stihov iz te grobe verzije iz leta 1974., napisana v njegovem rojstnem mestu Long Branchu v New Jerseyu ni končala v pesmi in ni objavljena ter snemana. Na robu zapisa obstajajo tudi besede "divji" in "angeli".

"Čeravno je bilo znano, da Springsteen prehaja skozi intenzivni proces ustvarjanja je zelo malo lastnoročnih beležk iz časov ustvarjanja pesmi "Born to Run", je objavil Sotheby's.

http://www.business.hr/business-clas...197-000-dolara
http://www.youtube.com/watch?v=IxuThNgl3YA

ZLATI FENDER STRATOCASTER 1964

Električna kitara Boba Dylana na kateri je igral na slavnem koncertu v Newportu 1965 leta, je bila v petek prodana v New Yorku za 965.000 $, kar je svetovni rekord za eno kitaro.

Kitaro Fender Stratocaster iz leta 1964, ki je imela še originalne strune, je avkcijska hiša Christie's ocenila med 300.000 $ in 500.000 $. Kupil jo je zasebno zbiratelj.

Ta kitara je imela legendarni status, je poudaril Tim Lecky, organizator dražbe.

Ta se namreč povezuje z Dylanovim prestopom iz folka na rock, ki se je dogodil ravno na folk festivalu na Newportu. Dylan je imel takrat 24 let in je nastopil s to električno kitaro, čeravno je običajno igral na akustični in ustno harmoniko. Tako je moral po samo 3 zapetih pesmi, zaradi glasnega žvižganja in negodovanja publike, zapustiti oder.

Na avkciji je prodano tudi 5 tekstov Dylanovih pesmi iz 1965 in 1966, kateri so bili ocenjeni med 3.000 $ in 30.000 $, saj je bil prodan samo 1 tekst za 20.000 $.
http://www.glasistre.hr/vijesti/moza...-gitaru-432602

ZLATI BITCOINOV NAKUP "TESLA S"

Prvi nakup električnega avtomobila z bitcoinom

S pomočjo virtualne valute bitcoin, ne samo, da lahko kupite sendviče in umetniška dela, temveč so vam na razpolago tudi dragi avtomobili, piše capital.ba.

Kupec iz Floride je ta teden z bitcoinom kupil električni avtomobil "Tesla S", kar je bilo prvič, da je nekdo sprejel to valuto, kot možnost plačila, je javila ameriška mreža CNN.

Kupec je poklical v prodajni salon, če bi lahko avtomobil kupil v valuti oziroma z bitcoinom.

Direktor prodajnega salona, Cedric Davy je rekel, da je že prek slišal za bitcoin, ampak, da ni bil seznanjen s to valuto in da se je mogel z njo detaljno spoznati z njo ter njeno pretvarjanje v $.

Za opravljene transakcije je kupec izkoristil bitcoinov plačilni servis BitPay.

V tem slučaju je bil čas na strani kupca, saj je, po samo nekaj dneh od nakupa avtomobila, tečaj virtualne valute ostro padel.
http://www.business.hr/business-clas...bila-bitcoinom
http://www.business.hr/business-clas...dniji-od-zlata

NAJDEBELEJŠA DENARNICA BITCOINOV

Čeravno je ttržišče bitcoinov še vedno zavito v tančico skrivnosti, je objavljeno, da jih ima največ te virtualne valute na enem mestu ameriški FBI, je prenašal b92.net.

Zahvaljujoč veliki raciji in zaprtju internetne strani Pot svile, ima FBI v svoji veliki "bitdenarnici" kar 144.000 bitcoinov, kar pomeni po trenutnih cenah okoli 100mio$.

Stran Wired tudi pravi, da ima FBI še eno manjšo virtualno denarnico z okoli 30.000 bitcoini, ki so vredni okoli 20mio$.

Predpostavlja se, da se FBI kljub vsemu ne more pohvaliti, da ima največ bitcoinov, saj verjamejo, da ima ustanovitelj bitcoinov, skrivnostni Satoshi Nakamoto, mnogo večje količine virtualnega denarja.

Čeravno je možno, da so njegovi bitcoini razporejeni na več stotin, lahko pa tudi tisoč virtualnih računov. Prav tako, tudi še ni potrjeno, da bi bil Satoshi Nakamoto ena oseba.

Tako sta najbolj znana "bitcoin moguli" brata Tyler in Cameron Winklevoss, ki trdita, da imata v lasti 1%

zoran13

POSLABŠANO ZDRAVJE ZAPOSLENIH V BANČNEM SEKTORJU

Zdravje zaposlenih v bančnem sektorju je poslabšano zaradi finančne krize v svetu, najprej taradi agresivnosti komitentov in strahu pred izgubo zaposlitve, kar je pokazala mednarodna raziskava, ki so jo objavili v sredo.

Strokovnjaki krovnega sindikata UNI Global s sedežem v Švici so potrdili, da se je več kot 80% zaposlenim v bančništvu in zavarovalništvu v 26 državah, poslabčalo zdravstveno stanje, kar je največji problem njihovega članstva v preteklem dvoletnem obdobju in da jih tako veliko dela pod vtisom "občutka straha"

Ta raziskava je zajela sindikate iz 16 zahodnoevropskih držav, štiri Azijske, tri iz Afrike in Latinske Amerike. Njihovi člani se pritožujejo, da je njihovo osebno življenje pod velikim pritiskom zaradi velike finančne krize v svetu.

Avtorica poročila Lynn Mckenzie pravi, da javnost kaže s prsti na bankirje in managerje bank kot glavne krivce za krizo v svetu, to pa se žal razširja tudi na nižje zaposlene po hierarhični lestvici, kot tudi na navadne zaposlene.

"Zaposleni bank se morajo, nekajkrat tudi vsakodnevno, srečevati z besnimi strankami, katerih življenja razpadajo in za to krivijo banke", pravi Mckenzie.

" V odgovoru na to, managerji v bankah povečujejo pritisk na zaposlene, da ustvarjajo nerealne poslovne rezultate. To lahko povzroči zdravstvene probleme".

McKenzie pravi, da javnost malo empatije proti bankam, saj je potrebno vedeti, da breme ne nosijo samo tisti na vrhu, temveč tudi ostali na vseh področjih dela v banki, kot tudi v vseh plačilnih razredih.

Zaposleni v bančništvu, se po raziskovanju, bojijo za izgubo zaposlitve, možnosti, da bodo zamenjani z mlajšim in cenejšim zaposlenim, da se njihovo delo prepusti zunanjim firmam (outsourcing), nerealnih poslovnih zahtev nadrejenih, manjših plač z povečanim obsegom dela.

V 26 državah, ki so bile uključene v raziskavo v preteklih dveh letih je v bančnem sektorju ukinjeno 193 tisoč delovnih mest.
http://www.business.hr/business-class/istrazivanje-pogorsano-zdravlje-zaposlenih-u-bankarskom-sektoru

NADZORNI ORGANI BREZ MOČI

Nadzorni organi brez moči, združenja razkrivajo vse večje nepravilnosti v bančnem sistemu, Silver Coin Investor

Vsak dan se srečujemo z novimi dejstvi, ki dokazujejo nove zarote. V preteklosti dokazane so seveda zgodbe z Enron podjetjem, Madoff, NSA z LIBOR-jem,… in tudi medijsko odmevno. Še vedno pa ostaja neznanka trenutna situacija, ki se jo tudi spretno prikriva, vsaj kar se tiče trga plemenitih kovin.

Nesporna pa so dejstva, da je Ted Butler (eden največjih 'razkrivalcev' manipulacij na trgu plemenitih kovin) večkrat dokazal 'nepravilna delovanja, ki se bodo morala končati slej ko prej. Združenje GATA, ki že leta nabira podatke o zatiranju cene zlata in tajnih intervencijah centralnih bank na tem trgu pa ima po Butlerjevem mnenju še toliko težjo nalogo.

Vse pa postane popolnoma jasno pri nemoči nadzornih organov, kot je CFTC, ki naj bi preprečili manipulacije na trgu. CFTC skupaj z DOJ in SEC imajo veliko manj denarja kot pa večje korporacije in banke pod vodstvom FED-a (ameriške centralne banke) in posledično tudi moči.
http://www.silver-coin-investor.com/Long-Gold-Short-Silver-And-Exponential-Demand.html

BANAMEX

Druga največja mehiška banka začasno zaprla vrata v ponedeljek, Silver Doctors

»V ponedeljek je svoja vrata začasno zaprla druga največja mehiška banka Banamex. Banka je v lastništvu Citi, kar me pravzaprav ni presenetilo«, pravi avtor članka.

Banka je svoje komitente pustila na hladnem in jim onemogočila dostop so svojih računov, dvigov na bankomatih itd. Banka se je sicer v sporočilu za javnost opravičila svojim komitentom in kot razlog za zaprtje navedla 'tehnične težave'.
http://www.silverdoctors.com/mexicos-second-largest-bank-banamex-citi-subsidary-taken-down-by-glitch/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Nov 2013 17:10; skupaj popravljeno 6 krat

KITAJSKI BRUTO UVOZ ZLATA IZ HONG KONGA 2012 vs 2013 (ton)

* Januar - 32,9 / 51,3
* Februar - 39,7 / 97,1
* Marec - 62,9 / 223,5
* April - 103,6 / 125,7
* Maj - 73,6 / 126,9
* Junij - 68 / 111,7
* Julij - 75,5 / 129,2
* Avgust - 53,5 - 131,4
* Januar - Avgust - 509,7 / 996,8
* September - 69,7 /
* Oktober - 47,5 /
* November - 90,8 /
* December - 114,4 /
http://www.zerohedge.com/sites/default/files/images/user5/imageroot/2013/10/China%202013%20vs%202012%20HK%20imports.jpg
http://www.zerohedge.com/news/2013-10-13/chart-day-china-imports-over-2000-tons-gold-last-two-years
http://www.zerohedge.com/sites/default/files/images/user5/imageroot/2013/10/China%20Gold%20Imports.jpg
http://www.zerohedge.com/sites/default/files/images/user5/imageroot/2013/10/China%20Net%20vs%20Gross%20Gold%20Imports%202013.jpg
http://katchum.blogspot.com/2013/10/china-gross-gold-imports-rise-in-august.html
http://seekingalpha.com/instablog/839735-katchum/2294252-china-gross-gold-imports-rise-in-august-2013
http://www.deshgold.com/wp-content/uploads/2013/10/Oro-TestaeSpalle-rialzista-2013.jpg

2009
http://www.chinadaily.com.cn/china/2009-04/24/content_7714124.htm

Fiat Currency vs 1 oz Silver 1-Jan-2000 30-Sep-2013 % Silver Gain

* Albanian Lek - 710.08 → 2,284.44 = 222%
* Algerian Dinar - 360.40 → 1,780.94 = 394%
* Australian Dollar - 8.24 → 23.40 = 184%
* Bahamian Dollar - 5.39 → 21.87 = 306%
* Bahraini Dinar - 1.95 → 8.25 = 323%
* Bangladeshi Taka - 272.63 → 1,701.90 = 524%
* Barbadian or Bajan Dollar - 10.67 → 43.73 = 310%
* Basotho Loti - 33.15 → 219.68 = 563%
* Belizean Dollar - 10.73 → 43.51 = 306%
* Bermudian Dollar - 5.08 → 21.87 = 331%
* Bolivian Boliviano - 31.91 → 151.08 = 373%
* Botswana Pula - 24.79 → 187.44 = 656%
* Brazilian Real - 10.03 → 48.62 = 385%
* British Pound - 3.34 → 13.51 = 305%
* Bruneian Dollar - 8.94 → 27.44 = 207%
* Burmese Kyat - 33.70 → 21,296.42 = 63100%
* Burundian Franc - 3,292.70 → 33,649.91 = 922%
* Canadian Dollar - 7.79 → 22.49 = 189%
* Cape Verdean Escudo - 566.51 → 1,754.82 = 210%

Fiat Currency vs 1 oz Silver 1-Jan-2000 30-Sep-2013 % Silver Gain

* Caymanian Dollar - 6.76 → 17.93 = 165%
* Central African CFA Franc BEAC - 3,506.46 → 10,595.17 = 202%
* CFP Franc - 631.55 → 1,927.47 = 205%
* Chilean Peso - 2,852.93 → 11,026.78 = 287%
* Chinese Yuan Renminbi - 44.63 → 133.84 = 200%
* Colombian Peso - 9,648.10 → 41,740.78 = 333%
* Comoran Franc - 2,603.59 → 7,946.38 = 205%
* Congolese Franc - 22.92 → 20,186.90 = 87961%
* Costa Rican Colon - 1,587.68 → 11,022.13 = 594%
* Croatian Kuna - 40.96 → 122.87 =200%
* Cuban Peso - 113.19 → 579.42 = 412%
* Czech Koruna - 192.94 → 414.81 = 115%
* Danish Krone - 39.79 → 120.48 = 203%
* Djiboutian Franc - 928.43 → 3,929.11 = 323%
* Dominican Peso - 85.27 → 925.96 = 986%
* Dutch Guilder - 9.00 → 39.14 = 335%
* East Caribbean Dollar - 14.45 → 59.04 = 309%
* Egyptian Pound - 18.34 → 150.80 = 722%
* Emirati Dirham - 19.79 → 80.31 = 306%
* Ethiopian Birr - 42.98 → 413.68 = 862%

Fiat Currency vs 1 oz Silver 1-Jan-2000 30-Sep-2013 % Silver Gain

* Euro - 5.36 16.15 = 201%
* Fijian Dollar - 10.78 → 40.64 = 277%
* Gambian Dalasi - 60.22 → 772.18 = 1182%
* Gibraltar Pound - 3.34 → 13.51 = 305%
* Guatemalan Quetzal - 40.86 → 173.51 = 325%
* Guinean Franc - 7,295.90 → 153,514.26 = 2004%
* Guyanese Dollar - 968.04 → 4,437.48 = 358%
* Haitian Gourde - 94.11 → 948.96 = 908%
* Honduran Lempira - 78.32 → 447.36 = 471%
* Hong Kong Dollar - 41.90 → 169.57 = 305%
* Hungarian Forint - 1,361.78 → 4,806.88 = 253%
* Icelandic Krona - 389.37 → 2,650.04 = 581%
* IMF Special Drawing Rights - 3.92 → 14.24 = 263%
* Indian Rupee - 234.14 → 1,369.88 = 485%
* Indonesian Rupiah - 37,999.50 → 249,381.68 = 556%
* Iranian Rial - 9,385.34 → 542,556.74 = 5681%
* Israeli Shekel - 22.37 → 77.08 = 245%
* Jamaican Dollar - 222.07 → 2,247.67 = 912%
* Japanese Yen - 550.53 → 2,149.17 = 290%
* Jordanian Dinar - 3.82 → 15.49 = 306%

Fiat Currency vs 1 oz Silver 1-Jan-2000 30-Sep-2013 % Silver Gain

* Kenyan Shilling - 391.31 → 1,882.58 = 381%
* Kuwaiti Dinar - 1.64 → 6.18 = 277%
* Lao or Laotian Kip - 46,084.50 → 171,759.91 = 273%
* Latvian Lat - 3.15 → 11.35 = 260%
* Lebanese Pound - 8,090.39 → 33,037.74 = 308%
* Liberian Dollar - 5.39 → 1,720.78 = 31825%
* Lithuanian Litas - 21.45 → 55.77 = 160%
* Macau Pataca - 42.92 → 174.66 = 307%
* Malawian Kwacha - 249.02 → 7,909.10 = 3076%
* Malaysian Ringgit - 20.48 → 71.11 = 247%
* Maldivian Rufiyaa - 58.43 → 335.85 = 475%
* Mauritanian Ouguiya - 1,171.35 → 6,220.58 = 431%
* Mauritian Rupee - 136.21 → 676.72 = 397%
* Mongolian Tughrik - 5,656.27 → 35,694.52 = 531%
* Moroccan Dirham - 54.21 → 181.14 = 234%
* Nepalese Rupee - 372.50 → 2,187.54 = 487%
* New Zealand Dollar - 10.32 → 26.27 = 155%
* Ni-Vanuatu Vatu - 688.30 → 2,080.40 = 202%
* Nicaraguan Cordoba - 65.33 → 546.30 = 736%
* Nigerian Naira - 535.77 → 3,532.29 = 559%

Fiat Currency vs 1 oz Silver 1-Jan-2000 30-Sep-2013 % Silver Gain

* Norwegian Krone - 43.16 → 131.42 = 204%
* Omani Rial - 2.07 → 8.42 = 306%
* Pakistani Rupee - 279.20 → 2,314.41 = 729%
* Panamanian Balboa - 5.39 → 21.87 = 306%
* Papua New Guinean Kina - 14.22 → 56.83 = 300%
* Paraguayan Guarani - 17,671.28 → 96,803.63 = 448%
* Peruvian Nuevo Sol - 18.90 → 60.85 = 222%
* Philippine Peso - 216.84 → 950.90 = 339%
* Qatari Riyal - 19.61 → 79.62 = 306%
* Rwandan Franc - 1,802.31 → 14,649.94 = 713%
* Saint Helenian Pound - 3.34 → 13.51 = 305%
* Salvadoran Colon - 46.89 → 191.32 = 308%
* Samoan Tala - 16.66 → 51.03 = 206%
* Sao Tomean Dobra - 12,434.95 → 396,033.99 = 3085%
* Saudi Arabian Riyal - 20.21 → 82.02 = 306%
* Seychellois Rupee - 28.92 → 263.33 * 811%
* Sierra Leonean Leone - 10,205.86 → 94,846.82 = 829%
* Singapore Dollar - 8.97 → 27.44 = 206%
* Solomon Islander Dollar - 26.82 → 161.96 = 504%
* Somali Shilling - 13,703.43 → 27,549.63 = 101%

Fiat Currency vs 1 oz Silver 1-Jan-2000 30-Sep-2013 % Silver Gain

* South African Rand - 33.15 → 219.68 = 563%
* South Korean Won - 6,103.10 → 23,516.95 = 285%
* Sri Lankan Rupee - 384.85 → 2,886.18 = 650%
* Swazi Lilangeni - 33.15 → 219.68 = 563%
* Swedish Krona - 45.75 → 140.11 = 206%
* Swiss Franc - 8.59 → 19.76 = 130%
* Syrian Pound - 230.61 → 2,469.65 = 971%
* Taiwan New Dollar - 169.18 → 646.41 = 282%
* Tanzanian Shilling - 4,268.88 → 35,059.79 = 721%
* Thai Baht - 202.13 → 683.36 = 238%
* Tongan Pa'anga - 8.39 → 39.42 = 370%
* Trinidadian Dollar - 33.29 → 140.37 = 322%
* Tunisian Dinar - 6.72 → 35.98 = 436%
* Ugandan Shilling - 7,990.94 → 56,039.77 = 601%
* Ukrainian Hryvna - 28.11 → 179.17 = 537%
* Uruguayan Peso - 62.31 → 474.47 = 661%
* US Dollar - 5.39 → 21.87 = 306%
* Vietnamese Dong - 75,147.38 → 465,213.54 = 519%
* Yemeni Rial - 855.34 → 4,697.81 = 449%
* Zimbabwean Dollar - 200.72 → 7,912.96 = 3842%
http://goldsilver.com/article/race-to-debase-2000-to-2013-q3-fiat-currencies-vs-silver-and-gold/

* V 21 stoletju so denarne valute povprečno izgubile 81,16% svojih vrednosti v primerjavi z ZLATOM!
* V 21 stoletju so denarne valute povprečno izgobile 78,16% svojih vrednosti v primerjavi s SREBROM!

»Valute vse bolj izgubljajo na svoji vrednosti in še bodo, vse hitreje.«
Mednarodni finančni analitik, Peter Schiff

Zaradi vse daljše finančne nestabilnosti smo primorani spremeniti strategijo varčevanja!

Peter Slapšak, Elementum 2013
Tako posebnih razmer v svetovnem gospodarstvu še nismo imeli nikoli. Tako dolgo politiko nizkih obrestnih mer, tako izrazito ekspanzivno monetarno politiko z denarjem brez kritja in neomejenega kupovanja državnih obveznic s strani glavnih centralnih bank na eni strani, ter visoki javni dolgovi, povečevanje davkov, visoka nezaposlenost, nižji socialni transferi, ter realno negativna gospodarska rast na drugi strani. Dobički bank so se v preteklosti privatizirali, izgube pa se danes prenašajo na davkoplačevalce, ki se jim na neupravičen način jemlje težko prigarane prihodke. Kakšna igra se odvija v ozadju? Kakšno varčevalno strategijo naj izbere posameznik, da zaščiti svoje premoženje pred vse verjetnejšim razvrednotenjem?

PRORAČUNSKI DEFICIT ZDA

Kenedy -1 %
Johnson -0,9 %
Nixon -1,6 %
Ford -3,5 %
Carter -2,4 %
Reagan -4,3 %
Bush -4,3 %
Clinton -0,1 %
Bush -3,2 %
Obama -8,3%

JAVNI DOLG

Japonska - 229 %
Grčija - 152 %
Italija - 133 %
Islandija - 103 %
ZDA - 100 %
Belgija - 97 %
Kanada - 84 %
Velika Britanija - 83 %
Brazilija - 65 %
Španija - 63 %
Kitajska - 17 %
Čile - 10 %
http://vimeo.com/77575733

PERU
Kljub temu, da proizvede 20% v letih 2009 in 2012 zlata med anketiranimi podjetji, je proizvodnja padla iz 68,6 ton na 53,7 tone, so se plačila zaposlenih povečala iz $165m na $499m.

ČILE

Plačila dobaviteljem in plače predstavljajo več kot 90% vseh odhodkov v državi v letih od 2009 do 2012.

BRAZILIJA

V letih 2009 do 2012 je to pomenilo več kot 85% vseh nastalih izdatkov v državi.

MALI

Vrednost pridobljenega zlata v letu 2012 je bilo enakovredno več kot 90% nacionalnega izvoza.

BURKINA FASO

Prodaja zlata iz anketiranih podjetij je v letu 2012 predstavljalo več kot 26% nacionalnega uvoza.

JUŽNA AFRIKA

Med letoma 2009 in 2012 je pomenilo več kot 95% vseh nastalih izdatkov v državi.

TANZANIJA

Plačila iz anketiranih podjetij so prispevala 6% k celotnim javnovinančnim prihodkom v letu 2012.

PAPUA NOVA GVINEJA

Prodaja zlata v letu 2012 je predstavljala 19% nacionalnega BDP.

http://www.gold.org/about_gold/sustainability/socio-economic/responsible_mining_value_distribution/

KITAJSKA

* predvidene izdaje v seriji 1.000.000 unčnih kovancev Kitajski panda kovnica China Gold Coin Incorporation, Kitajska; čistina Au 999; Ag 999; nom. CNY
1.000.000 x 1.028,09 € = 1.028.090.000 €

* predvidene izdaje v seriji 8.000.000 unčnih kovancev Kitajski panda kovnica China Gold Coin Incorporation, Kitajska; čistina Au 999; Ag 999; nom. CNY
8.000.000 x 34,04 € = 272.320.000 €
https://www.moro.si/milijonska-naklada-novih-kovancev-kitajski-panda-2014/

zoran13

JUTRANJKA in STEČAJ

Nekdanji direktor Jutranjke Rabič nepravnomočno obsojen na plačilo odškodnine

Potem ko je višje sodišče aprila razveljavilo zavrnitev tožbe zoper nekdanjega direktorja Jutranjke Miha Rabiča iz februarja lani, je novomeško okrožno sodišče te dni odločilo, da mora Rabič odškodnino plačati. Hkrati je oprostilo nadzornika Jutranjke Marjana Rabiča in Mirjano Šulek, sodba pa še ni pravnomočna.

Stečajni upravitelj sevniške Jutranjke Tomaž Kos je za STA povedal, da so sodbo prejeli v petek, sodišče pa je odločilo, da mora Rabič navedeni družbi plačati odškodnino v znesku 294.000 evrov in ne približno 780.000 evrov, kot je terjal sam.

Kako bo ravnal v zvezi z odločitvijo sodišča in ali se bo pritožil, Kos še razmišlja, hkrati pa bi rad postopek stečaja čim prej končal. Pritožiti se mora sicer do konca meseca, je še povedal danes.

Višje sodišče je sicer odškodninsko tožbo zoper nekdanjega direktorja sevniške Jutranjke po dobrem letu čakanja na njegovo presojo aprila letos vrnilo na prvo stopnjo. Narok na novomeškem okrožnem sodišču je bil najprej razpisan za maj in nato za september, do nove razsodbe pa stečajni postopek, ki poteka od leta 2005, miruje.

Višje sodišče je aprila razveljavilo prvostopenjsko odločitev novomeškega sodišča, ki je po šestih letih pravdanja lani zavrnilo tožbo, s katero je Kos v okviru stečajnega postopka Jutranjke od Rabiča in nadzornikov terjal nekaj manj kot 780.000 evrov. Ker so bili v okviru postopka po njegovem podani vsi razlogi za odškodnino, pa se je na razsodbo novomeškega sodišča pritožil marca lani.

Doslej s prodajo premoženja v Jutranjki poplačali več kot sto delavcev
Kos je zoper omenjeno trojico februarja 2006 vložil odškodninsko tožbo v imenu upnikov, s katero je skušal dokazati, da so sevniško tekstilno podjetje oškodovali za 2,65 milijona evrov. Po ugotovitvi, da s celotnim zneskom na sodišču ne bo uspel, je tožbeni znesek kasneje zmanjšal. Z ugoditvijo njegovi tožbi pa bi bila opravljena še zadnja ovira za zaključek leta 2005 uvedenega stečajnega postopka v Jutranjki, je dejal.

Odškodninska tožba zoper direktorja in omenjena člana nadzornega sveta je bila vložena zaradi njihovega ravnanja v postopku takratne prisilne poravnave, ko so na račune drugih podjetij v njihovi lasti nakazovali večje zneske denarja.

Leta 2006 vložena tožba se je nanašala na odškodnino v skupnem znesku dobrih 636,2 milijona takratnih tolarjev, po zadnji utesnitvi pa je ta zahtevek znašal omenjenih 776.000 evrov, je navedel Kos in dodal, da gre za oceno dejanske škode, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil direktor Rabič.

Potrdil je še, da so doslej s prodajo premoženja v Jutranjki z dobrimi 250.000 evri poplačali več kot sto delavcev in z zneskom dobrih 560.000 evrov ločitvene upnike. Dolg do navadnih upnikov - pri tem Kos dvomi, da ga bodo lahko poravnali - znaša 2,3 milijona evrov, na svoj denar pa še čakajo nekdanji delavci Jutranjke, ki od podjetja terjajo dober milijon evrov.
http://www.dnevnik.si/kronika/nekdanji-direktor-jutranjke-rabic-nepravnomocno-obsojen-na-placilo-odskodnine

zoran13

VIA iPad

VIDEO: Tablica namesto termostata

Predstavili aplikacijo, ki omogoča nadzor nad vsemi sistemi v stavbi s tabličnim računalnikom

Nastavitev temperature v stanovanju, ugašanje in prižiganje luči, upravljanje z žaluzijami, odpiranje vrat … Za ta opravila zadostuje že preprost premik na tabličnem računalniku. V Applovi spletni trgovini je od danes na voljo aplikacija Via, ki omogoča centralni nadzor za stavbe preko iPada.

Aplikacija je plod slovenskega znanja. Razvili so jo slovenski sodelavci podjetij Andivi in Menerga iz Maribora. "Via je preprosto prilagodljiva vsaki stavbi, hitra in preprosta za namestitev ter neodvisna od vgrajene strojne opreme," pravi razvojno-tehnični vodja aplikacije Zdenko Gačar. V sistem se lahko povežejo ogrevalni sistemi, osvetljava, bazenski sistemi in druge elektronske naprave. "Aplikacijo si lahko uporabnik brezplačno namesti na svoj iPad. V 48 urah inštalater poveže naprave s programom. Cena je zelo odvisna od priklopljenih naprav. Za povprečno hišo je cena namestitve okrog 1500 evrov," opisuje vodja projekta Tadej Muršič in dodal, da nam aplikacija omogoča celovit pregled nad energetsko porabo v stanovanju. "Sistem deluje na daljavo. Ogrevanje lahko vključimo, ko se približujemo domu. Racionalen uporabnik si bo s prihrankom pri električni energiji hitro povrnil investicijo," je še dejal.

"Naša ideja je bila, da naredimo čim bolj preprost nadzorni sistem. Ločili smo energetsko upravljanje od klasičnega informacijskega upravljanja stavbe," pravi Bojan Gavez iz podjetja Menerga. Aplikacija se lahko poveže s praktično vsako napravo, ne glede na proizvajalca.

Aplikacija za zdaj deluje na iPadih, preko Applovega vmesnika pa jo je mogoče namestiti tudi na druge naprave. Ekipa že načrtuje razvoj iste aplikacije za Android in druge mobilne operacijske sisteme.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013102405968958

zoran13

LORENZOVO OLJE

Umrl je izumitelj Lorenzovega olja

Umrl je Augusto Odone, človek, ki je zavrnil zdravniško mnenje in izumil olje, da bi rešil svojega sina Lorenza.

Bivši ekonomist je umrl v Italiji v 80. letu starosti. Augusto Odone se je sam izučil znanosti, da je lahko izumil zdravilo za svojega šestletnega sina, ki so mu postavili diagnozo nevrološke bolezni in mu dali le še dve leti življenja. Lorenzo je umrl v 30. letu starosti. Bitka za Lorenzovo življenje je bila leta 1992 upodobljena v filmu "Lorenzovo olje".

Lorenzu so diagnosticirali bolezen imenovano adrenolevkodistrofija ali ALD. Gre za nevrološko bolezen, ki uničuje možgane mladih fantov. Bolezen vodi k povečanju nevarnih "dolgoverižnih" maščobnih kislin in v roku enega leta so bolniki paralizirani, slepi in ne morejo govoriti. Zdravniki so tako napovedali, da bo Lorenzo že v otroštvu umrl. Ampak Augusto in njegova žena Michaela nista želela sprejeti sinove usode, zato sta vso svojo moč vložila v iskanje zdravila.

Augusto se je izučil medicine in biokemije ter naposled naredil mešanico kislin iz olivnega in repičnega olja. Zakonca sta nato pregovorila starejšega britanskega kemika, da je destiliral formulo, ki je kasneje postala znana kot Lorenzovo olje. Ko je Augusto dal olje Lorenzu, se je nivo njegovih dolgoverižnih maščobnih kislin začel nižati na normalno raven. Dokaz, da je olje delovalo, je to, da je Lorenzo doživel 30 let, kar je veliko več kot so predvidevali zdravniki. Znanstvene raziskave so pokazale, da ima olje največji učinek na otroke, ki imajo gen ALD ampak še niso razvili vseh simptomov.

Po smrti žene leta 2000 se je Augusto vrnil iz ZDA v rodno Italijo, ker je živel v bližini svojih otrok.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013102505969645

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Nov 2019 21:03; skupaj popravljeno 9 krat

***** nadaljevanja s strani 7 in 50 *****

DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - DZZ - III.

Danes 21.11.2008 so bila objavljena prva sporočila o povišanju zdravstvenih zavarovanj za 8,8% in sicer iz 22,63 € na 24,59 €.Nova premija bo tako od 01.01.2008, za tiste zavarovance, ki plačujejo premijo z odtegljajem od plače, pokojnine ali preko trajnika znašala z že upoštevanim 3% popustom 23,85 € (prej 21,95 €).Prihodnje povišanje utemeljujejo zaradi rasti stroškov zdravstvenih storitev ter plač v zdrastvenem sektorju...kaj o teh potezah pravi varuh konkurence in Agencija za zavarovalni nadzor bomo videli, kakšno politiko povišanja bosta zbrali ostala dva ponudnika Vzajemna d.v.z. in Zdravstvena zavarovalnica Triglav d.d.

OPROSTITEV PLAČILA
Prihaja pa še ena pomemna novost, saj s 01.01.2009 stopi v veljavo sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, tako socialno ogroženim ne bo potrebno več plačevati poremije.Takrat stopi v veljavo novela ZZVZZ-K (Ur.l.76/2008, 6.člen), po kateri bodo lahko socialno ogroženi zavarovanci z izdano odločbo o socialni pomoči oproščeni doplačila. Plačevanje doplačil bo s tem prevzela država preko Zavoda za zdravtveno zavarovanje.Za vse, ki so dopolnilno zavarovani, bo polica dopolnilnega zavarovanja za čas veljave odložbe o socialni pomoči mirovala, v tem obdobju pa jim ne bo potrebno plačevati premije.
http://www.siol.net/slovenija/zdravj...slovenija.aspx

/13/...kot izgleda po najnovejšem predlogu nove zdravstvene reforme, ki jo je predstavil minister za zdravstvo Dorjan Marušič, bodo vse potrebne zdravstvene pravice krite iz javne zdravstvene blagajne, torej ne bo več dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvajajo Vzajemna d.v.z, AdriaticSlovenice d.d. in Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d. Namesto teh bi zavarovalnice razvile dodatna zavarovanja za tiste storitve, ki jih v košarici pravic ne bo. Marušič predlaga, da bi iz košarice izločili nenujne reševalne prevoze, zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in zdravila iz vmesne liste. Ob tem bi se naj povišala tudi prispevna stopnja za delojemalce, pa tudi (pre)velik kos pogače domačim zavarovalnicam bi odrezali, tako, da bi po vsej verjetnosti nekatere morale zapreti vrata...

Vzajemna d.v.z.
Prihodki od premij oziroma prispevkov - 248,4 mio€
Odhodki za zdravstvene storitve - 215,9 mio€
Obratovalni stroški - 26,4 mio€
Delež obratovalnih stroškov - 10,5%

AdriaticSlovenica d.d.
Prihodki od premij oziroma prispevkov - 99,6 mio€
Odhodki za zdravstvene storitve - 79,6 mio€
Obratovalni stroški - 15,96 mio€
Delež obratovalnih stroškov - 16%

Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d.
Prihodki od premij oziroma prispevkov - 67,6 mio€
Odhodki za zdravstvene storitve - 50,3 mio€
Obratovalni stroški - 11,3 mio€
Delež obratovalnih stroškov - 16,8%

Zavod za Zdravstveno Zavarovanje Slovenije - ZZZS
Prihodki od premij oziroma prispevkov - 2263,00 mio€
Odhodki za zdravstvene storitve - 2238,6 mio€
Obratovalni stroški - 49,9 mio€
Delež obratovalnih stroškov - 2,1%
http://www.delo.si/clanek/129803
http://www.delo.si/clanek/114891
http://www.delo.si/clanek/115159
http://www.delo.si/clanek/129850

OPOMIN I

Slovenija  na evropsko sodišče?
Evropska komisija ni zadovoljna z našim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Če do 1. decembra ne izpeljemo ukrepov za odpravo kršitev - in vse kaže, da jih ne bomo - nas komisija lahko toži na evropskem sodišču. Kazen znaša do 30 milijonov evrov.
* Evropska komisija grozi s sankcijami.
* Slovenija je  pred vprašanjem,  ali bo liberalizirala dopolnilno zdravstveno zavarovanje  ali ga bo ukinila.
Evropska komisija ni zadovoljna s slovenskim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Ugotovila je, da naša država na tem področju v svojo zakonodajo ni v celoti prenesla dveh evropskih direktiv ter ni uporabljala pogodbe o delovanju Evropske unije. Slovenija bi morala do 1. decembra sprejeti ukrepe za odpravo teh kršitev, je zapisala evropska komisija v zadnjem opozorilu, ki ga je poslala naši državi 30. septembra. Če Slovenija tega ne izpelje – in kot vse kaže, ne bo –, lahko evropska komisija našo državo toži na evropskemu sodišču. Kazen sodišča je do 30 milijonov evrov. Slovenija je zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prejela prvi uradni opomin leta 2007. Evropski komisiji se zdi sporna ureditev, ki jo je državni zbor sprejel v okviru zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju poleti 2005 soglasno. Država je takrat razglasila dopolnilno zavarovanje za javni interes in uvedla na tej podlagi več regulatornih mehanizmov za zaščito tega dela zdravstvenega denarja pred preveliko izpostavitvijo na kapitalskem trgu.
Ker gre za zasebna sredstva, ki jih zbirajo državljani prostovoljno, evropska komisija meni, da državna regulacija zanje ne pride v poštev. Opozarja, da Slovenija krši predvsem direktivo o neživljenjskem zavarovanju. V uradnih opominih je navedla niz potrebnih sprememb.
Slovenija je tako pred vprašanjem, ali bo liberalizirala dopolnilna zdravstvena zavarovanja (umaknila državno regulacijo in omogočila lastnikom zavarovalnic povsem tržne odločitve tudi pri zdravstvenih zavarovanjih) ali bo, kot je poleti že napovedal minister Dorjan Marušič, dopolnilno zavarovanje ukinila.

Na ministrstvu za zdravje so nam povedali, da izhodišča za reformo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju še niso strokovno usklajena in da tudi smernic za spremembe še ni. Prav tako ni pripravljena še vsebina odgovora evropski komisiji. Kaj natančno moti evropsko komisijo in kakšne so možnosti za rešitev, obširno pišemo v današnji Soboti prilogi.
http://www.delo.si/clanek/129803
http://www.delo.si/clanek/114891
http://www.delo.si/clanek/115159
http://www.delo.si/clanek/129850

/13/...na zadnji oddaji Tarča je bilo precej govora in polemike o vseh (pre)visokih stroških, ki bremenijo zavarovance Vzajemne d.v.z., saj so še pred postavitvijo izredne uprave nadzorniki govorili, da jih ne bodo dopustili, pa so jih vseeno, obenem pa postaja jasno, da stoji argumentacija o dodatnem zdravstvenem zavarovanju, vedno bolj na trhlih nogah, saj se vsi ponudniki tudi bojijo prihoda evpopske konkurence in upada priborjenih tržnih deležev.../

TARČA
Potem ko so pred letom dni zavarovalnico Vzajemno pretresale afere domnevno nezakonitih poslov, polnjenja privatnih računov, sporov v upravi in nadzornem svetu, potem ko je Agencija za zavarovalni nadzor posegla vmes z izredno upravo, so stvari v javnosti potihnile. A umirile se niso ... Kaj pa stare pogodbe z množico posameznikov in institucij, ki so se »priklopili« na denar zavarovancev? Kaj pa napovedane tožbe? Odkritja so več kot zanimiva … Vsemu temu sledimo v prispevkih, v studiu jih bodo nadgradili gostje: predsednik uprave Vzajemne, Dušan Kidrič, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, Mateja Kožuh Novak in nekdanji minister za zdravje, dr. Dušan Keber.
http://tvslo.si/predvajaj/tarca/ava2...va2.89340198;;

11.10.2010

/13/...v zadnjih dneh je bilo s strani ponudnikov prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja Vzajemne d.v.z., AdriaticSlovenice d.d. ter Triglav zdravstvene zavarovalnice d.d., slišati zelo prefinjeno oblikovane zaključke v smislu ˝pokrivanja vse višjih stroškov oziroma obveznosti do zdravstvene blagajne˝, kar v preprostem jeziku pomeni, da je pred vrati podražitev. Seveda to med drugim pomeni, da je potrebno biti zelo previden, saj bi jih ob hkratni podražitvi lahko obtožili usklajenega delovanja, tako, da je potrebno pri prepričevanju javnosti, ubrati drugo pot, pot tarnanja. Glede na to, kar piše v gornjih postih, so tudi že obratovalni stroški ponekod že zelo visoki in posebej pomembno pa je tudi vprašanje, da so nekatere zavarovalnice odvisne, prav in samo, od dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Zato bo boj, tako za posodobitev te vrste zavarovanj, kot tudi za njih odpravo, v zavarovalniških lobijih še zelo krčevit in odmeven, saj so nam izkušnje iz preteklosti na tem področju, pokazale in dokazale, da so vrednote kapitala, žal nad vrednotami tako ljudi, kot tudi njihovega zdravja.../

/13/...ob odhodu pogumnega Janija Soršaka iz Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence, le to naj ne bi pomenilo hkratnega zmanjšanje pravic potrošnikov, a kaj ko hkrati prihaja tudi ukinitev Urada za varstvo potrošnikov in se sedaj po novem letu apetiti vseh, samo še povečujejo:
http://ec.europa.eu/competition/consumers/index_sl.html
http://www.uvp.gov.si/

DOLOČBE POVIŠANJA
1. Dopolnilno zavarovanje
62. člen
6. povišanje premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v času trajanja zavarovanja mora predhodno pisno potrditi imenovani pooblaščeni aktuar zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor lahko v primeru dvoma v podatke imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, ki opravi naloge imenovanega pooblaščenega aktuarja po tem zakonu;
http://www.uradni-list.si/1/objava.j...&stevilka=3075

13.01.2011
Dodatno zavarovanje bo dražje
Prostovoljne zdravstvene zavarovalnice – Adriatic Slovenica, Triglav in Vzajemna – bodo, kot kaže, svoje zavarovance udarile po žepu. Če ste torej zavarovani pri eni izmed njih, boste kmalu za zdravje plačevali približno osem odstotkov več, kar bo okvirno dva evra več.
http://24ur.com/novice/slovenija/dod...bo-drazje.html
http://www.zurnal24.si/slovenija/zdr...-198465/clanek

14.01.2011
Marca višja premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Premija zdravstvenega zavarovanja sledi rasti stroškov v zdravstvu
Adriatic Slovenica bo zaradi rasti stroškov zdravstvenih storitev in negativnega poslovanja iz dejavnosti dopolnilnih zavarovanj 1. marca povišala premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 1,85 evra mesečno. Osnovna mesečna premija dopolnilnega zavarovanja brez popusta bo poslej znašala 26,49 evra (do sedaj 24,59 evra). Premija s triodstotnim popustom za zavarovance, ki plačujejo premijo z odtegljajem od plače, pokojnine ali trajnika - teh je večina - bo znašala 25,70 evra (prej 23,85 evra).
http://www.adriatic-slovenica.si/new...Data&cid=20302
NOVO
* Težke bolezni in operacije
http://www.adriatic-slovenica.si/ins...ance&cid=20246

Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d.
* še nobenega novega uradnega obvestila!
http://www.zdravstvena.net/
Vzajemna d.v.z.
* še nobenega novega uradnega obvestila!
http://www.vzajemna.si/

/13/...ob odhodu pogumnega Janija Soršaka iz Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence, le to naj ne bi pomenilo hkratnega zmanjšanje pravic potrošnikov, a kaj ko hkrati prihaja tudi ukinitev Urada za varstvo potrošnikov in se sedaj po novem letu apetiti vseh, samo še povečujejo:
http://ec.europa.eu/competition/consumers/index_sl.html
http://www.uvp.gov.si/

Po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ je tako potrebno vsako nezavarovano leto doplačati na določeno osnovno ceno prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja še 3% od 01.01.2006, ko so se taka določila začela uporabljati. Tako znaša teoretično možno skupno povišanje osnovne premije za kar 80%, v letu 2011 smo tako že pri 15% doplačila!
http://www.uradni-list.si/1/objava.j...&stevilka=3075

DOPLAČILO ZA NEZAVAROVANOST:
1 leto - 3%
2 leto - 6%
3 leto - 9%
4 leto - 12%
5 leto - 15%
6 leto - 18%
7 leto - 21%
8 leto - 24%
9 leto - 27%
10 leto - 30%
11 leto - 33%
12 leto - 36%
13 leto - 39%
14 leto - 42%
15 leto - 45%
16 leto - 48%
17 leto - 51%
18 leto - 54%
19 leto - 57%
20 leto - 60%
21 leto - 63%
22 leto - 66%
23 leto - 69%
24 leto - 72%
25 leto - 75%
26 leto - 78%
27 leto in več - 80%
* V izračunu se upoštevajo vsi dnevi po 01.01.2006, ko je bil zavarovanec zavezanec za plačilo doplačil, a ni imel veljavnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri nobeni od zavarovalnic. V izračunu se ne upošteva obdobja pred potekom enega leta od dne, ko je zavarovanec postal zavezanec za plačilo doplačil in v tem obdobju ni imel veljavnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Število polnih nezavarovanih let je celi del količnika števila vseh nezavarovanih dni in števila 365,25.
Zavarovalnice izračunajo doplačilo na premijo na podlagi pisnih ali elektronskih dokazil o dobi kritja pri zavarovalnicah, v katerih je bil zavarovanec že zavarovan ter pismenega ali elektronskega dokazila ZZZS o skupni dobi, ko je bil zavarovanec zavezanec za plačilo doplačil.

* 13.01.2011
Dodatno zavarovanje bo dražje
Prostovoljne zdravstvene zavarovalnice - Adriatic Slovenica, Triglav in Vzajemna - bodo, kot kaže, svoje zavarovance udarile po žepu. Če ste torej zavarovani pri eni izmed njih, boste kmalu za zdravje plačevali približno osem odstotkov več, kar bo okvirno dva evra več.
24ur.com/novice/slov...razje.html
www.zurnal24.si/slov...465/clanek
* 14.01.2011
Marca višja premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Premija zdravstvenega zavarovanja sledi rasti stroškov v zdravstvu
Adriatic Slovenica bo zaradi rasti stroškov zdravstvenih storitev in negativnega poslovanja iz dejavnosti dopolnilnih zavarovanj 1. marca povišala premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 1,85 evra mesečno. Osnovna mesečna premija dopolnilnega zavarovanja brez popusta bo poslej znašala 26,49 evra (do sedaj 24,59 evra). Premija s triodstotnim popustom za zavarovance, ki plačujejo premijo z odtegljajem od plače, pokojnine ali trajnika - teh je večina - bo znašala 25,70 evra (prej 23,85 evra).
www.adriatic-sloveni...&cid=20302
NOVO
* Težke bolezni in operacije
www.adriatic-sloveni...&cid=20246
Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d.
* še nobenega novega uradnega obvestila!
www.zdravstvena.net
* 21.01.2011
Vzajemna d.v.z.
...ki bo od marca brez popusta znašala 24,62 evra (doslej 23,25 evra), s triodstotnim popustom pa 23,88 evra (doslej 22,55 evra).
http://www.vzajemna.si/novinarsko-sr...-k-planu-in-d/
www.vzajemna.si

NADZORNIKI IN DOLOČBE POVIŠANJA
1. Dopolnilno zavarovanje
62. člen
6. povišanje premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v času trajanja zavarovanja mora predhodno pisno potrditi imenovani pooblaščeni aktuar zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor lahko v primeru dvoma v podatke imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, ki opravi naloge imenovanega pooblaščenega aktuarja po tem zakonu;
www.uradni-list.si/1...vilka=3075

POTROŠNIŠKA NEMOČ

Tako so se tudi pri tretjemu ponudniku v naši državi, odločili povišati cene prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, seveda vsaka zavarovalnica je pohitela z obvestili v povsem različnih terminih, da jih ne bi mogli uvrstiti med krivce usklajenega delovanja.
Vsem je skupno tudi to, da višje cene začnejo veljati na isti datum, to je 01.03.2011 in sicer:

21.01.2011
Vzajemna d.v.z.
Mesečna premija: 24,62 €
Mesečna premija z 3% popustom: 23,88 €
http://www.vzajemna.si/novinarsko-sr...-k-planu-in-d/

04.02.2011
Triglav Zdravstvena zavarovalnica d.d.
Mesečna premija: 25,99 €
Mesečna premija z 3% popustom: 25,21 €
http://www.zdravstvena.net/novica_2011_03.asp

14.01.2011
AdriaticSlovenica d.d.
Mesečna premija: 26,49 €
Mesečna premija z 3% popustom: 25,70 €
http://www.adriatic-slovenica.si/new...Data&cid=20302

Že omenjeni dovoljeni maksimalni 3% popust se priznava vsem tistim, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje preko pokojnine - ZPIZa, osebnega dohodka ali trajnika.

NADZORNIKI IN DOLOČBE POVIŠANJA
1. Dopolnilno zavarovanje
62. člen
6. povišanje premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v času trajanja zavarovanja mora predhodno pisno potrditi imenovani pooblaščeni aktuar zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor lahko v primeru dvoma v podatke imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, ki opravi naloge imenovanega pooblaščenega aktuarja po tem zakonu;
www.uradni-list.si/1...vilka=3075

II. DEL

DOPLAČILO ZA NEZAVAROVANOST

Po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ je tako potrebno vsako nezavarovano leto doplačati na določeno osnovno ceno prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja še 3% od 01.01.2006, ko so se taka določila začela uporabljati. Tako znaša teoretično možno skupno povišanje osnovne premije za kar 80%, v letu 2011 smo tako že pri 15% doplačila!
www.uradni-list.si/1...vilka=3075

DOPLAČILO ZA NEZAVAROVANOST:
1 leto - 3%
2 leto - 6%
3 leto - 9%
4 leto - 12%
5 leto - 15%
6 leto - 18%
7 leto - 21%
8 leto - 24%
9 leto - 27%
10 leto - 30%
11 leto - 33%
12 leto - 36%
13 leto - 39%
14 leto - 42%
15 leto - 45%
16 leto - 48%
17 leto - 51%
18 leto - 54%
19 leto - 57%
20 leto - 60%
21 leto - 63%
22 leto - 66%
23 leto - 69%
24 leto - 72%
25 leto - 75%
26 leto - 78%
27 leto in več - 80%
* V izračunu se upoštevajo vsi dnevi po 01.01.2006, ko je bil zavarovanec zavezanec za plačilo doplačil, a ni imel veljavnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri nobeni od zavarovalnic. V izračunu se ne upošteva obdobja pred potekom enega leta od dne, ko je zavarovanec postal zavezanec za plačilo doplačil in v tem obdobju ni imel veljavnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Število polnih nezavarovanih let je celi del količnika števila vseh nezavarovanih dni in števila 365,25.
Zavarovalnice izračunajo doplačilo na premijo na podlagi pisnih ali elektronskih dokazil o dobi kritja pri zavarovalnicah, v katerih je bil zavarovanec že zavarovan ter pismenega ali elektronskega dokazila ZZZS o skupni dobi, ko je bil zavarovanec zavezanec za plačilo doplačil.

BLIŠČ IN BEDA

/13/...v teh dnevih velikih praznovanj, med drugim tudi tiste ob 7 letnici pridružitve EU, se kljub našim deklarativnim prizadevanjem oblikovanja socialne države, med drugim povečuje število tistih, ki ne po svoji krivdi živijo na robu, odrinjeni, zapuščeni ter zapostavljeni, toda ali so si to res zaslužili:

Vse več ogroženih

Zavarovanja.  Število ljudi z ogroženo zdrav-stveno varnostjo hitro narašča.

V Sloveniji je takih, ki bi morali za nenujno zdravljenje plačati, skoraj pet tisoč.

Število ljudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja se je glede na leto prej povečalo za kar tri tisoč. Lani je bilo tako v Sloveniji brez obveznega zdravstvenega zavarovanja daljše obdobje (eno leto) 4.860 ljudi.

Na ZZZS zaskrbljeni
Gre za skrb vzbujajoč pojav, pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
13 tisoč več kot predlani je ljudi, ki so brez plačila premije dopolnilno zdravstveno zavarovani.
“Lahko gre za ljudi, ki so odseljeni v tujino in tega podatka niso sporočili upravni enoti, lahko pa se tudi iz različnih osebnih razlogov ne odzovejo vabilu ZZZS, naj pridejo in si ustrezno uredijo obvezno zdravstveno zavarovanje,” pojasnjujejo na ZZZS.

Kdor je brez zdravstvenega zavarovanja, mora zdravstvene storitve, če ne gre za nujno zdravljenje, plačati. Če zdravstveno zavarovanje uredi naknadno, lahko na podlagi izstavljenega računa uveljavlja plačilo stroškov za nazaj.

Dopolnilno zavarovanje
Nekoliko manjše je število tistih, ki jim ni treba plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Marca letos je bilo v Sloveniji takšnih 65.955 ljudi, marca lani pa 66.317. Predlani je bilo takšnih 53.455 ljudi, sporočajo z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

“Do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev je upravičen tisti, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči (DSP),” pojasnjujejo na ministrstvu.

Če gre za prejemnika DSP, mu samodejno pripada pravica do kritja razlike, sicer pa mora na center za socialno delo oddati posebno vlogo.
http://www.zurnal24.si/slovenija/vse...-211164/clanek

BLIŠČ IN BEDA - 2.del

* Nove cene dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj bodo po vsej verjetnosti presegle cene najuspešnejših slovenskih IPOjev, ki so bile za NKBM d.d. pri 27€ in Pozavarovalnico Sava d.d. pri 28€., kar bi pomenilo po mnenju poznavalcev poslovanja zavarovalnic v višini 16% do 18% temeljne zavarovalne premije PZZ, po Gantarjevi napovedi pa ne več kot 10%, kar pomeni slabe 3 €, obenem pa je potrebno poudariti, da bodo lahko povišanja različna, tudi glede na obstoječe rezultate poslovanja slovenskih zavarovalnic:

Vzajemna d.v.z.
24,62 € na 27,08 € - 10% (2,46 €)
24,62 € na 27,32 € - 11% (2,70 €)
24,62 € na 27,57 € - 12% (2,95 €)
24,62 € na 27,82 € - 13% (3,20 €) * Gantarjeva napoved
24,62 € na 28,06 € - 14% (3,44 €)
24,62 € na 28,31 € - 15% (3,69 €)
24,62 € na 28,55 € - 16% (3,93 €) * Vzajemna d.v.z. od 01.07.2012 (+ 4,00 €) = 28,62 €
24,62 € na 28,80 € - 17% (4,18 €)
24,62 € na 29,05 € - 18% (4,43 €)

Triglav Zdravstvena zavarovalnica d.d.
25,99 € na 28,58 € - 10% (2,59 €)
25,99 € na 28,84 € - 11% (2,85 €)
25,99 € na 29,10 € - 12% (3,11 €) * Gantarjeva napoved
25,99 € na 29,36 € - 13% (3,37 €)
25,99 € na 29,62 € - 14% (3,63 €) * Triglav zdr. zavar. d.d. od 01.07.2012 (+3,43 €) = 29,42€
25,99 € na 29,99 € - 15% (3,89 €)
25,99 € na 30,14 € - 16% (4,15 €)
25,99 € na 30,40 € - 17% (4,41 €)
25,99 € na 30,66 € - 18% (4,67 €)

AdriaticSlovenica d.d.
26,49 € na 29,13 € - 10% (2,64 €)
26,49 € na 29,40 € - 11% (2,91 €)
26,49 € na 29,66 € - 12% (3,17 €) * Gantarjeva napoved
26,49 € na 29,93 € - 13% (3,44 €)
26,49 € na 30,19 € - 14% (3,70 €) * AdriaticSlovenica d.d. - Gracarjeva napoved (+3,80€) = 30,29 € ?
26,49 € na 30,46 € - 15% (3,97 €)
26,49 € na 30,72 € - 16% (4,23 €)
26,49 € na 30,99 € - 17% (4,50 €)
26,49 € na 31,25 € - 18% (4,76 €)

* izračuni temeljijo na zadnji veljavni temeljni ceni PZZ posameznih zavarovalnic, pri čemer ni obračunanih še pripadajočih 3% popustov, za plačilo bodisi letne premije ter plačila preko trajnika, osebnega dohodka ali pokojnine...

BLIŠČ IN BEDA - 3.del

ZA ZOBNO PROTEZO ZZZS 165 €, VZAJEMNA 1.492 €

Vzajemna je navedla nekaj konkretnih primerov doplačil po novem.

Zobozdravnik obnovi zavarovanki zobno protetiko v zgornji čeljusti s standardnim materialom, kar pomeni, da ji zamenja stare prevleke in izdela novo snemno protezo, kar jo bo stalo 1657 evrov. Obvezno zavarovanje bo krilo 165 evrov stroškov (10 odstotkov), iz žepa pa bi morala doplačati 1492 evra (90 odstotkov), če ne bo dopolnilno zavarovana. Če bi hotela boljši, nestandardni material, bi bilo doplačilo višje.

Za biološko zdravilo pri hudi bolezni, ki stane 2160 evrov in zadošča za mesec dni zdravljenja, bo obvezno zavarovanje plačalo 216 evrov (10 odstotkov), dopolnilno pa 1944 evrov (90 odstotkov). Če bolnik ne bo dopolnilno zavarovan, bo moral plačati iz žepa.

Pri menjavi kolka zaradi obrabe, ki stane 7815 evrov, bo obvezno zavarovanje plačalo 6252 evrov (80 odstotkov), dopolnilno pa 1563 evrov (20 odstotkov).

Pri zlomu stegnenice, na primer na smučanju, krije obvezno zavarovanje za zdravljenje v bolnišnici 3943 evrov (70 odstotkov), dopolnilno pa 1690 evrov (30 odstotkov).
www.delo.si/arhiv/is...=zdravstvo

DOPLAČILA V ZDRAVSTVU PO NOVEM

* Nosečnost, porod, zdravljenje otrok, malignih, živčno-mišičnih, duševnih, poklicnih bolezni, nujna medicinska pomoč,... - 100% OZ (0% krije DZZ dodatno zdravstveno zavarovanje)
* Presaditev organov, intenzivna terapija, radioterapija, dializa, drugi najzahtevnejši operativni posegi,... - 90% OZ + (10% krije DZZ)
* Druga zdravljenja v bolnišnicah, pri specialistih in v osnovnem zdravstvu,... - 80% OZ + (20% krije DZZ)
* Zdravljenje večine poškodb, zdravila s pozitivne liste,... - 70% OZ + (30% krije DZZ)
* Zdravila z vmesne liste, očala, zobna protetika,... - 10% OZ + (90% krije DZZ)
* Nenujni zdravstveni prevozi, nekatera okrevanja v zdraviliščih,... - 10% OZ + (90% krije DZZ)
www.delo.si/arhiv/is...=zdravstvo

BLIŠČ IN BEDA - 4.del:

POVIŠANJE na 8,5%

IZRAVNALNE SHEME

Ob tem se je potrebno posebej zavedati, da se že tako ali tako plačuje poseben davek 6,5%, ki se je po predlogu vlade zvišal na 8,5% na vseh obveznih avtomobilskih zavarovanjih, kjer na policah med drugim piše:
" V premiji je obračunana vnaprejšnja odškodnina po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-C) za ZZZS v višini 6,5% in sedaj po novem:
" Vnaprejšnja pavšalna odškodnina za stroške zdravljenja po 18.členu ZOZP v višini 8,5% se odvede ZSSS."

Tako, da vsi zavarovanci avtomobilskega zavarovanja plačujemo tudi ta poseben 8,5% davek od vseh polic za ZZZS, ne da bi nas kdo kaj vprašal, tako da bi lahko rekli, da se zadeva skriva pred samimi zavarovanci, saj je o teh posebnih dajatvah, seznanjem le malokdo?
Poleg tega, pa v tem primeru zavarovalnice nastopajo, kot posredniki oziroma inkasanti tega denarja,ki ga v bistvu plača zavarovanec, ki ga samo prenakažejo na ZZZS!

Izravnalne sheme pa delujejo tudi pri prostovoljnih dodatnih zdravstvenih zavarovanjih, tako da zavarovalnice, ki imajo v portfelju mlajše zavarovance, v tem primeru Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d. in AdriaticSlovenica d.d., plačujeta določen znesek zavarovalnici Vzajemna d.v.z., ki lahko znaša tudi več deset mio€...

PSI VODIČI

Minuli teden sem videl soseda, ki hodi po mestu z belo palico ter njegovim zvestim spremljevalcem, psom vodičem. Ob njuni vsakodnevni skupni hoji, sem se zamislil, da po novih spremembah zakonodaje, vse takšne osebe ne bodo imele več pravice, prodobiti psa vodiča. Ob tem je namreč zelo težko sprejeti dejstvo, da so morali, zaradi sprejetja Zakona o uravnoteženju javnih financ, na tak način najbolj kaznovati ravno tiste, ki so najbolj občutljivi in najbolj potrebujejo pomoč, tako sočloveka, kot psa vodiča. Neetično, nepotrebno, nekulturno, necivilizacijsko, neprimerno, nehumano,...

VAE SOLI!
Gorje tistemu, ki je sam!

BLIŠČ IN BEDA - 5.del:

ZaNas - I.

"Si želi vlada vedno več bolnih državljanov?"

Združenje ZaNas nasprotuje povišanju premij dopolnilnega zavarovanja
Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas nasprotuje povišanju premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ker za to ni upravičenih razlogov, so sporočili iz združenja.

V zvezi s tem so pozvali pristojne k spremembi zakonodaje, ki bo zagotovila pravično plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje.

"Treba je jasno doličiti košarico zdravstvenih pravic"

V Združenju ZaNas javno sprašujejo predsednika vlade Janeza Janšo in ministra za zdravje Tomaža Gantarja, "ali s svojimi odločitvami o prenosu dela plačila zdravstvenih storitev iz obveznega v dopolnilno zdravstveno zavarovanje krojijo zdravstveno politiko tako, da bo vedno več prebivalcev Slovenije, ki si zaradi svojega materialnega položaja ne bodo mogli plačevati premij in bo s tem ogroženo njihovo zdravje in življenje".

Kot so pojasnili v združenju, se zavzemajo, da pravice, ki so opredeljene v zakonu kot pravice iz obveznega zavarovanja, plača obvezno zavarovanje. Po njihovem mnenju pa je treba jasno določiti košarico pravic, ki so dejansko zdravstvene pravice.
http://www.siol.net/novice/zdravje/2...varovanja.aspx

VAE SOLI!
Gorje tistemu, ki je sam!

ZaNas - II.

"Zakaj nočete slišati pobud civilne družbe?"
Ob tem sprašujejo, zakaj vlada in minister za zdravje ob sodelovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nočejo slišati pobud civilne družbe in tudi nekaterih strokovnjakov, da je možno na prihodkovni strani pridobiti prepotrebna dodatna finančna sredstva za zdravstvo.

Po oceni združenja za povišanje premij ni upravičenih razlogov, vse dokler ZZZS ne poišče notranjih rezerv, pri farmacevtski industriji ne zniža cene zdravil in zavarovalnice svojih dobičkov ne povrnejo v zdravstveno dejavnost oziroma ne znižajo premij.

Ponovno predlagajo spremembo zakonodaje po nujnem postopku, ki bo zagotovila pravično in solidarno plačevanje prispevkov za zdravstvo od vseh prejemkov in od vseh zavezancev po enotni prispevni stopnji, dosledno uveljavljanje izterjave regresnih zahtevkov škod iz prometnih nesreč ter vzpostavitev doslednega nadzora nad plačili prispevkov in sankcioniranje kršiteljev.

Združenje pričakuje, da bodo preučili njihove predloge
Združenje od pristojnih pričakuje, da bodo proučili njihove predloge in na podlagi pooblastil nemudoma ukrepali. Prebivalkam in prebivalcem želijo namreč zagotoviti uveljavljanje pravic za varovanje njihovega zdravja in življenja ter s tem prispevati k ohranjanju socialne države.

Zvišanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ, ki del bremena z osnovnega prelaga na dopolnilno zavarovanje, sta z julijem napovedali Vzajemna in Triglav, zdravstvena zavarovalnica. Vzajemna bo premije zvišala za štiri evre, Triglav pa za 3,43 evra. Zavarovalnica Adriatic Slovenica se glede zvišanja premije še ni dokončno odločila.
http://www.siol.net/novice/zdravje/2...varovanja.aspx

BLIŠČ IN BEDA - 6.del:

KARTELNO DOGOVARJANJE

"Vse kaže na kartelno dogovarjanje"

Do prenašanja zdravljenja poškodb, transplantacij in drugih ključnih področij v dopolnilno zavarovanje je kritična predsednica Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas Nevenka Lekše. Prav tako se ne strinja s povišanjem premij, kot ga napovedujejo dopolnilne zavarovalnice. Po njeni oceni vse kaže na to, da gre za kartelno dogovarjanje med zavarovalnicami. Zavarovalnice so imele na račun prihrankov zaradi varčevanja v zdravstvu dobičke, ki pa jih zdaj ne upoštevajo, opaža Lekšetova, prav tako pa niso upoštevali novega znižanja cen zdravstvenih storitev za tri odstotke. Nasploh so zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje, državi ušle z vajeti, meni Lekšetova.

Rešitev še vedno vidi v vrnitvi pravic pod eno streho, torej na zavod za zdravstveno zavarovanje. "Socialna država nam polzi iz rok, tudi z vse večjim deležem doplačil v zdravstvu. Najlažje je vse prevaliti na breme ljudi. Prepričana sem tudi, da bo šel del povišanja premij v dobičke zavarovalnic. Ne glede na to pa vse ljudi pozivam, naj si plačajo dopolnilno zavarovanje. Le kaj se bo zgodilo z mladimi, ki si ne plačujejo dopolnilnega zavarovanja, če se bodo poškodovali in bodo potrebovali rehabilitacijo?" je dejala. V ZaNas so premierja Janeza Janšo in ministra za zdravje Tomaža Gantarja ta teden sicer javno opozorili, da si vedno več prebivalcev Slovenije zaradi svojega materialnega položaja ne bo moglo plačevati premij, s tem pa bo ogroženo tudi njihovo zdravje in življenje.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042536130

BLIŠČ IN BEDA - 7.del:

* Nove cene dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj bodo po vsej verjetnosti presegle cene najuspešnejših slovenskih IPOjev, ki so bile za NKBM d.d. pri 27€ in Pozavarovalnico Sava d.d. pri 28€., kar bi pomenilo po mnenju poznavalcev poslovanja zavarovalnic v višini 16% do 18% temeljne zavarovalne premije PZZ, po Gantarjevi napovedi pa ne več kot 10%, kar pomeni slabe 3 €, obenem pa je potrebno poudariti, da bodo lahko povišanja različna, tudi glede na obstoječe rezultate poslovanja slovenskih zavarovalnic vsekakor pa vse z veljavnostjo od 01.07.2012.

Vzajemna d.v.z.
24,62 € na 27,08 € - 10% (2,46 €)
24,62 € na 27,32 € - 11% (2,70 €)
24,62 € na 27,57 € - 12% (2,95 €)
24,62 € na 27,82 € - 13% (3,20 €) * Gantarjeva napoved
24,62 € na 28,06 € - 14% (3,44 €)
24,62 € na 28,31 € - 15% (3,69 €)
24,62 € na 28,55 € - 16% (3,93 €) * od 01.07.2012 (+4,00 €) = 28,62 €
24,62 € na 28,80 € - 17% (4,18 €)
24,62 € na 29,05 € - 18% (4,43 €)

Triglav Zdravstvena zavarovalnica d.d.
25,99 € na 28,58 € - 10% (2,59 €)
25,99 € na 28,84 € - 11% (2,85 €)
25,99 € na 29,10 € - 12% (3,11 €) * Gantarjeva napoved
25,99 € na 29,36 € - 13% (3,37 €)
25,99 € na 29,62 € - 14% (3,63 €) * od 01.07.2012 (+3,43 €) = 29,42 €
25,99 € na 29,99 € - 15% (3,89 €)
25,99 € na 30,14 € - 16% (4,15 €)
25,99 € na 30,40 € - 17% (4,41 €)
25,99 € na 30,66 € - 18% (4,67 €)

AdriaticSlovenica d.d.
26,49 € na 29,13 € - 10% (2,64 €)
26,49 € na 29,40 € - 11% (2,91 €) * od 01.07. 2012 (+2,89 €) = 29,38 €
26,49 € na 29,66 € - 12% (3,17 €) * Gantarjeva napoved
26,49 € na 29,93 € - 13% (3,44 €)
26,49 € na 30,19 € - 14% (3,70 €)
26,49 € na 30,46 € - 15% (3,97 €)
26,49 € na 30,72 € - 16% (4,23 €)
26,49 € na 30,99 € - 17% (4,50 €)
26,49 € na 31,25 € - 18% (4,76 €)

Vzajemna d.v.z. = 28,62 € - 3% popust = 27,76 €
AdriaticSlovenica d.d. = 29,38 € - 3% popust = 28,50 €
Triglav Zdravstvena zavarovalnica d.d. = 29,42 € - 3% popust = 28,54 €

* v izračunih so upoštevani maksimalni zakonsko določeni 3% popusti, ki se upoštevajo pri enkratnem plačilu letne premije ter obročnih mesečnih plačilih preko trajnika, osebnega dohodka ali ZPIZa. Ob tem je potrebno tudi opozoriti, da posamezne zavarovalnice v odvisnosti od števila sklenjenih zavarovanj, ponujajo posebne paketne popuste ter nezgodna zavarovanja, ki so že priključena dodatnemu zdravstvenemu zavarovanju.

BLIŠČ IN BEDA - 8.del:

POGOSTEJŠA DOPLAČILA POŠKODOVANCEV BREZ DZZ:

1. Prometna nesreča z najpogostejšo posledico, poškodbo vratu/hrbtenice

Doplačila poškodovanca, če nima DZZ:
* nujna medicinska pomoč, nujno zdravljenje je brez doplačila; pregled pri urgentnem zdravniku 100% krije OZZ
* napotitev k ortopedu, prvi pregled. Vrednost storitve 13,66 €, od tega 4,10 € doplačila
* rentgensko slikanje cele hrbtenice. Vrednost storitve 15,06 €, od tega 4,52 € doplačila
* magnetna resonanca hrbtenice s kontrastnim sredstvom. Vrednost storitve 283,78 €, od tega 85,13 € doplačila.
* zdravljanje v bolnišnici, nekirurška stanja hrbtenice, samo obvladovanje bolečine. Vrednost storitve 616,52 €, od tega 184,96 € doplačila.
* zdravljenje v bolnišnici, operativni posegi na hrbtu/vratu brez resnih spremljajiočih stanj. Vrednost storitve 2.756,22 €, od tega 826,87 € doplačila.
* zdravljenje v bolnišnici, operativni posegi na hrbtu/vratu z resnimi spremljajočimi stanji. Vrednost storitve 5.270,67 €, od tega 1.581,20 € doplačila.
http://ris.vecer.com/arhivi/clanek.a...=A&Tabela=2012

2. Za lažje razumevanje navajamo nekaj primerov. V primeru, da ne bi imeli sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bi vam za:

* operacijo zamenjave kolka v bolnišnici zaračunali doplačilo v višini 946,55 EUR, kar je 10 odstotkov polne cene operacije;
* ultrazvok srca in ožilja (ehokardiografija) v bolnišnici zaračunali doplačilo v višini 18,21 EUR (ali 20 odstotkov polne cene ultrazvoka);
* če bi potrebovali artroskopijo, bi morali iz lastnega žepa plačati 192,00 EUR ali 30 odstotkov do polne cene preiskave;
* dvotedensko terapijo v zdravilišču zaračunali doplačilo v višini 1.831,63 EUR (oziroma 90 odstotkov doplačila),
* očala s stanjšanimi stekli zaračunali doplačilo v višini 90 odstotkov, kar bi znašalo 178,38 EUR,
* fasetirano prevleko zoba pri zobozdravniku prav tako zaračunali doplačilo v višini 90 odstotkov, to je 121,33 EUR. Polna cena prevleke znaša 134,81 EUR.
http://www.adriatic-slovenica.si/za-...no-zavarovanje

BLIŠČ IN BEDA - 9.del:

BOBU BOB
Aleksander Doplihar, zdravnik: "Ironija invalidske komisije je kolizija interesov. Člani invalidske komisije ne morejo biti zaposleni v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre za "kadija te tuži, kadija te sudi"". Stran 4
Petek, 10. avgust 2012
http://web.vecer.com/portali/vecer/v...12081005814606

BLIŠČ in BEDA - 10.del:

Spoštovani g.
lepo je, dokler smo zdravi in lahko uživamo v življenju, se ukvarjamo s kakšnim hobijem ali športom, po napeti tekmi pa s kolegi posedimo na pijači.
Tokrat med nami manjka 29 letni Matej. Doma okreva po operaciji raka na modih. Po "moško" prenaša naporno zdravljenje. Zato pa punco Aljo toliko bolj skrbi, kako bosta preživela težko preizkušnjo in si ustvarila družino.
Pojavnost raka na modih v svetu narašča. Bolezen prizadane večinoma mlade moške med 25 in 35 letom, tudi znani kolasarski šampion Lance Armstrong ni bil izjema. Večina med njimi preživi, a bitka z boleznijo je lahko dolgotrajna in naporna ter pusti posledice.
Toda vi lahko že danes s sklenitvijo novega zavarovanja OnAS odgovorno poskrbite, da vas in vaših najbližjih posledice težke življenjske preizkušnje kot je rakj, vsaj finančno ne bodo preveč obremenile.
Na primer Matej je zavarovanje sklenil pri 26 letih. Za samo 7,35 € mesečne premije je izbral najvišja možna izplačila. S prekinitvami je zaradi bolezni v bolnišnici bival 30 dni. Zavarovalnica mu je v 14 dneh od prejema dkazila o postavljeni diagnozi in trajanju zdravljenja izplačala 50.600 €.
Kot samozaposleni si bio z izplačilom pokril stroške izpada dohodka. Za hitrejše okrevanje jemlje draga prehranska dopolnila. Odločil se je tudi za komplementarno zdravljenje. Če mu bo od zavarovalnine še kaj ostalo, bo poplačal kredit za stanovanje.
On AS omogoča denarno izplačilo do 50.000 € v primeru diagnoze moškega raka, denarno izplačilo za najbližje do 25.000 € v primeru smrti zaradi katerega koli raka (ne le naštetih "moških" rakov!) in 2o € dnevnega nadomestila. Višina izplačil je odvisna od izbrane premije. Na naslednji strani si oglejte Opcije, prilagojene vaši starosti. Zgoraj navedena premija velja za sklenitev pri 26 letih. Izbrani primer je naključen.

Iz AdriaticaSlovenice vam želimo zdravo prihodnost in vas lepo pozdravljamo,
Silvo Hajdinjak, direktor prodajnih poti

P.S.
In še nekaj za vas, če radi smučate ali hodite v hribe. Sodelujete lahko v nagradni igri za 7-dnevni najem apartmaja na Rogli in druge nagrade. Več o nagradni igri na www.adriatic-slovenica.si (Nagradne igre). Sklenitev zavarovanja ni pogoj za sodelovanje, pošljete lahko samo kupon za žrebanje, ki se nahaja na zadnji strani Ponudbe.

BLIŠČ IN BEDA - 11.del:

NEBOGLJENI OTROCI

Čeprav je bil zakon o zdravstvenem zavarovanju lani spremenjen prav zato, da bi rešili vprašanje otrok, ki zaradi neurejenega statusa staršev nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, v praksi težave še niso povsem odpravljene.

ZDRAVSTVENA STATISTIKA

Koliko je nezavarovanih, koliko neplačnikov
- Na zavodu za zdravstveno zavarovanje četrtletno spremljajo podatke o nezavarovanih osebah, in sicer prek primerjave števila državljanov s prebivališčem v RS in števila zavarovancev. Podatki sicer niso najbolj natančni, saj so vštete tudi osebe, ki so se odselile v tujino, pa niso odjavile stalnega prebivališča v Sloveniji. Konec septembra letos je bilo zdravstveno nezavarovanih v RS 19.045 oseb, kar je manj kot pred letom dni (26.172), v obdobju celega leta pa je bilo nezavarovanih 4.732 oseb (0,24 odstotka vseh).

- Za tiste, ki nimajo sredstev za preživljanje, zdravstveni prispevek plačujejo občine: konec septembra je bilo takih 45.294 in po njih je bilo zavarovanih še 12.729 družinskih članov (pred letom dni jih je bilo 40.522 s 13.011 družinskimi člani).

- Neplačniki prispevkov pa so sicer formalno zavarovani, vendar imajo zadržane pravice iz obveznega zavarovanja, dokler ne plačajo: število neplačnikov narašča od okoli 26 tisoč marca letos na 29.714 konec septembra. Tak, ki že leto dni nima plačanih prispevkov, pa je zdaj 8.301 (marca slabih sedem tisoč).
http://www.finance.si/8326715/Otroci...nja-%C5%A0e-so.

19.045
oseb konec septembra ni imelo obveznega zdravstvenega zavarovanja, kažejo podatki ZZZS.

29.714
oseb je bilo konec septembra takšnih zavarovancev, ki nimajo plačanih zdravstvenih prispevkov in imajo zadržane pravice iz zavarovanja, razen nujnih.

BLIŠČ in BEDA - 12.del:

Glede na že vse povedano, da so nas institucije v državi za katero smo se vsak po svojih najboljših močeh nekoč borili, na veliko razočarale in pustile na cedilu, potem seveda ostaja grenak priokus, da smo postali še trenutno veliki finančni plen tudi vsem zavarovalnicam.
Namreč veliko izmed nas si bo po 01.01.2013 moralo plačevati dodatno zdravstveno zavarovanje, ki ga je do sedaj plačevalo Ministrstvo za delo in družino ter socialne zadeve. To bo nekaterim še otežilo že tako težak socialni položaj, ki bo s tem samo še težji, saj gre za osiromašenje družinskega proračuna za najmanj od 333,12 € pa do 342,48 € na leto.
Poleg tega je tudi res, da vsi vojni veterani in še posebej žrtve vojnega nasilja, tudi ne bodo izgubili pravic, ki so jih imeli že dosedaj, zlasti ko prejemajo plačo, pokojnino ali prihodke nižje kot 497,15 €.
Na ulicah sem srečal veliko do skrajnosti razočaranih vojnih veteranov, od tistih, ki so povedali, da smo leta 1991 očitno držali puške v napačno smer, pa vse do tistih, ki se hočejo statusu vojnih veteranov povsem odreči.
Vsem, pa je skupno nekaj, da se počutijo nepotrebne, zavržene, razočarane, predvsem pa ogorčene, da jim organizacija, kot je ZVVS ni pomagala dovolj in ne želijo imeti več nič z njo.

Glede na to, da so na domove množično začela krožiti pisma iz vseh treh zavarovalnic, ki ponujajo dodatna zdravstvena zavarovanja in sicer: Vzajemna d.v.z., AdriaticSlovenica d.d. in Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d., posebej ugodno in samo za vojne veterane, potem je potrebno biti res previden. Res je tudi, da ima vsak, ki je bil dosedaj zavarovan pri bilokateri zavarovalnici in hoče to zavarovanje tam prekiniti, saj mora po zakonu, obstoječa zavarovalnica to prekinitev tudi omogočiti, na tak način, da v roku 3 mesecev sklene zavarovanje pri drugi izbrani zavarovalnici.
https://esklepanje.si/dopolnilno-zavarovanje
http://www.vzajemna.si/
http://www.adriatic-slovenica.si/za-...vojni-veterani
http://www.zdravstvena.net/

BLIŠČ in BEDA - 12.del:

Glede na aktualno situacijo v slovenskem zavarovalništvu in glede na to, da bo s 22.decembrom 2012 stopila v veljavo odločitev Evropskega sodišča o izenačenju zavarovalnih premij med moškimi in ženskami, potem bi veljalo počakati na vsaj te datume, da vse objavijo nove oziroma spremenjene cene dodatnih zdravstvenih zavarovanj.
Po temu datumu bi se namreč cene teh zavarovanj utegnile spremeniti in tako postati še bolj transparentne, kar bi utegnilo premije za moške znižati, če se bodo zavarovalnice držale in uveljavile nove tablice smrtnosti za moške in seveda tudi za ženske, kar bi lahko pomenilo tudi zvišanje premij. Vse to pa je seveda odvisno od odločitve ali prilagoditvenih cen, poslovnih politik posamezne zavarovalnice in seveda sprejetih državnih podzakonskih aktov.

TRENUTNE CENE:

Trenutne cene dodatnih zdravstvenih zavarovanj so naslednje:
Vzajemna d.v.z. = 28,62 € - 3% popusta = 27,76 €
Adriatic Slovenica d.d. = 29,38 € - 3% popusta = 28,50 €
Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d. = 29,42 € - 3% popusta = 28,54 €

Zakonsko dovoljeno znižanje je za vse največ 3% in sicer za plačilo preko direktne bremenitve na banki preko trajnika, za plačilo preko osebnega dohodka ali pokojnine ali pa za plačilo celoletne zavarovalne premije vnaprej.
https://esklepanje.si/dopolnilno-zavarovanje
http://www.vzajemna.si/
Posebna ponudba in UGODNOSTI za vojne veterane:
1. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje z maksimalnim 3 % popustom
2. BREZPLAČNO NEZGODNO zavarovanje
3. ZDRAVSTVENA ASISTENCA AS - pomoč in brezplačno svetovanje
4. Atraktiven 2-dnevni oddih na morju ali v termah
5. PRIHRANKI in PAKETNI POPUSTI ob sklenitvi drugih zavarovanj AS
6. Koriščenje počitniških kapacitet Adriatica Slovenice
7. Nagradno ŽREBANJE za 100 nagrad
http://www.adriatic-slovenica.si/za-...vojni-veterani
http://www.zdravstvena.net/

Zaradi vsega nevedenega je potrebno vsekakor počakati, vsaj do objave novih cen dodatnega zdravstvenega zavarovanja in paziti pri vseh zavarovalnicah tudi zaradi dodatnih ugodnosti, dodatnih bonov in ugodnosti za sklenitev drugih zavarovanj, paketnih popustov ter se šele na podlagi tega odločati za spremembo aktualne zavarovalnice, saj bi s tem utegnili prihraniti kar nekaj denarja.

BLIŠČ in BEDA - 13.del:

Zdravstveno zavarovanje za težke bolezni in operacije:

Kaj krije zavarovanje?
Zavarovanje zagotavlja denarno izplačilo v primeru:
* postavitve diagnoze za eno od težkih oblik bolezni, npr. rak, srčni infarkt, možganska kap, ...
* operacij v splošni anesteziji z nočitvijo v bolnišnici, npr. odstranitev medvretenčne ploščice, odstranitev maternice z jajčniki, odstranitev žolčnika, popolna proteza velikega sklepa, ...
* smrti.

Kdo lahko sklene zavarovanje?
Zavarujejo se lahko osebe od 14. do 64. leta. Zavarovanje je namenjeno delavcem v podjetjih, članom različnih združenj in drugih interesnih skupin ter njihovim ožjim družinskim članom.
Zavarovanje sklene delodajalec oziroma predstavnik interesne skupine za svoje delavce/člane. Premijo plačuje delodajalec iz svojih sredstev ali jo delavci/člani plačujejo sami.
Zavarovalno obdobje običajno do preklica.

Težke bolezni: 10.000 €
Operacije: 5.000 €
Posmrtnina: 3.000 €
Mesečna premija: 9,44 € (vključen DPZP)
Mesečna premija od 01.05.2013: 14,70 € (vključen DPZP)

Težke bolezni: 6.000 €
Operacije: 3.000 €
Posmrtnina: 1.800 €
Mesečna premija: 5,64 € (vključen DPZP)
Mesečna premija od 01.05.2013: 8,79 € (vključen DPZP)

Težke bolezni: 3.000 €
Operacije: 1.500 €
Posmrtnina: 1.000 €
Mesečna premija: 2,88 € (vključen DPZP)
Mesečna premija od 01.05.2013: 4,47 € (vključen DPZP)

* cene so se povišale za 55,7%
http://www.adriatic-slovenica.si/za-...i-in-operacije

Posebnosti
* Paketno zavarovanje Težke bolezni in operacije vam skupaj z nezgodnim zavarovanjem AS omogoča celovito zdravstveno varnost, ki pokriva tako bolezenska kot nezgodna tveganja.
* Možno je izplačilo za več različnih težkih bolezni pod pogojem, da med enim in drugim izplačilom zavarovalnine pretečeta 2 leti.
* Možno je hkratno izplačilo zavarovalnine v primeru prve postavitve diagnoze za eno od težkih oblik bolezni in za morebitno operacijo zaradi te bolezni (kritji se ne izključujeta).
* Možno je izplačilo za več operacij na različnih organih.
* Ob sklenitvi zavarovanja Težke bolezni in operacije ni potrebno izpolniti vprašalnika o zdravstvenem stanju.

BLIŠČ in BEDA - 14.del:

iHELP

Jaz pomagam ali meni nekdo pomaga. Skupaj rešujemo življenja. Bodimo v srcu ASI!

Zato, da bi pomagali čim večjemu številu ljudi, skupaj reševali življenja in zmanjšali število žrtev srčnega zastoja ter drugih nenadnih nesreč, so mladi izumitelji razvili mobilno aplikacijo iHelp, s katero je mogoče enostavno poslati SOS sporočilo in tako s pomočjo posameznikov – laikov in izurjenih reševalcev nuditi kar se da hitro pomoč ponesrečencem. Projekt iHelp in delovanje aplikacije so predstavili na današnji novinarski konferenci, kjer so s predstavniki zavarovalnice Adriatic Slovenica podpisali tudi pogodbo o sodelovanju pri razvoju te edinstvene svetovne novosti v informacijski tehnologiji.

V Sloveniji se dnevno zgodi 5 do 6 nenadnih srčnih zastojev, ki se končajo usodno. Brez temeljnih postopkov oživljanja (TPO) že po 4 do 5 minutah pride v možganih poškodovanca do nepopravljivih okvar. Ekipa nujne medicinske pomoči lahko le redko pomoč nudi v manj kot 4 minutah od prejema klica na pomoč. Po 4 minutah pa pričnejo možganske celice odmirati, zato se verjetnost preživetja brez pomoči vsako minuto zmanjšuje za 10 odstotkov.

S pomočjo BREZPLAČNE mobilne aplikacije iHelp lahko z enim samim dotikom na mobilnem telefonu družinskemu članu, prijatelju, neznancu ali sebi rešite življenje. S pomočjo iHELP aplikacije pošljemo SOS obvestilo, tako aktiviramo varnostno mrežo, ki jo sestavljajo: nujni kontakti (družina, prijatelji), profesionalni reševalci in vsi iHELP uporabniki v neposredni bližini ponesrečenca. Preko mobilne aplikacije tako ponujamo varnost na dlani. S hitro in enostavno uporabo aktiviramo varnostno mrežo že v 20 sekundah in s tem za 6 do 10 krat skrajšamo čas reševanja in povečamo verjetnost preživetja! Vzporedno se oddajajo tudi informacije o trenutni lokaciji ponesrečenca, prav tako so z uporabo aplikacije dostopne informacije o najbližjih avtomatskih električnih defibrilatorjih (AED), bolnišnicah, zdravstvenih domovih in lekarnah. Z iHelp širimo varnost in rešujemo življenja. iHELP mobilna aplikacija poleg profila uporabnika in možnost enostavnega pošiljanja SOS sporočila nudi še navodila o izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in omogoča izobraževanje o prvi pomoči.
http://www.adriatic-slovenica.si/o-d...-projekt-ihelp

BLIŠČ IN BEDA - 15.del:

ZAVAJANJA

Iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so sporočili, da Vzajemna preko svojih zavarovalnih agentov po telefonu nagovarja starejše v starosti od 65 let do 77 let, ob tem pa opozarjajo, da so dobili poročila o tem, da agenti ponudbo predstavljajo tako, da mnogi poklicani ponujeno zavarovanje razumejo kot obvezo na račun zdravstvenega zavarovanja.

"Takšno nagovarjanje je za starejše ljudi zavajajoče, sploh ker pri tem omenjajo tudi bolnišnico, ki bi bila za posameznika nekajkrat dražja, če ne podpiše pogodbe. Vzajemna manipulira s potencialnimi zavarovanci, saj poklicane postavijo pod dejstvo, da je na podlagi telefonskega razgovora že sklenjeno zavarovalno razmerje. Naknadno pa Vzajemna pošilja v podpis pogodbe, češ da je razmerje že sklenjeno, in sicer na podlagi pristanka v telefonskem razgovoru z agentom," so še sporočili iz ZDUS.

Pri zvezi menijo, da je tovrstno ponujanje storitev "izkoriščanje in zavajanje neukih starejših ljudi", potencialnih zavarovancev ponujenega paketa Nezgodno zavarovanje starejši, saj agenti Vzajemne pri ponujanju paketa zlasti pozabijo povedati, kar piše v splošnih pogojih v ponudbi Vzajemne. Tam piše, da se "za nezgodo in posledice nezgode ne štejejo bolezni in posledice bolezni", zato bi bilo upravičenost do zavarovalnine sploh težko uveljaviti.

"Očitno so si natančno izračunali, da je možnost poškodb pri mlajših upokojencih vendarle nekoliko manjša kot pri mladih ljudeh in ravno tako manjša kot pri ljudeh nad 77. letom starosti, ko se s pojavom kroničnih bolezni, denimo osteoporoze, izrazito poveča možnost padcev, poškodb, zlomov kosti," so v sporočilu zapisali pri zvezi društev.

Pri tem pa poudarjajo, da ponudba za starejše sama po sebi ni sporna, a da je sporen na način pridobivanja zavarovancev pri nekaterih agentih. "Upokojencem svetujemo, da v primeru sprejema klica agenta oziroma prejema v podpis pogodbe za sklenitev zavarovanja temeljito premislijo, preden se za karkoli odločijo," so še svetovali pri ZDUS.

Pri Vzajemni so medtem že poudarili, da se pri trženju zavarovanj in v stikih s strankami trudijo, da jasno in transparentno predstavijo svojo ponudbo ter da načeloma računajo na to, da se starejši pred sklenitvijo nezgodnega zavarovanja z nekom posvetujejo.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v...13080505943263

BLIŠČ IN BEDA - 16.del:

AMERIKANIZACIJA ZDRAVSTVA

Alenka Forte: »Kakšna reforma, to je amerikanizacija zdravstva!«

Specialistka interne medicine, je leta 1999 po dvanajstih letih dela zapustila javni zdravstveni zavod in odšla med koncesionarje. Leta 2005 je v Trbovljah odprla medicinski center Heliks, dobila je koncesijo za specialistično ambulantno dejavnost iz internističnih strok. Zdaj ji, enako kot 1323 drugim slovenskim koncesionarjem, grozi, da jo bodo čez noč ukinili.

Trdim, da ne more biti reforme zdravstva brez reforme zdravstvenega zavarovanja oziroma zavarovalništva, prav tako ne brez sodelovanja stroke. Naš sistem zdravstvenega zavarovanja se ni spremenil že petnajst let. Dopolnilna zdravstvena zavarovanja so največja krivica, ki se je zgodila slovenskemu bolniku. Koliko je danes brezposelnih! Pa vendar morajo plačati za dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne glede na materialno stanje. Če bolnik nima sklenjenega tega zavarovanja, v približno 15 odstotkih krije strošek zdravljenja iz lastnega žepa. Ni težava, če ima angino in potrebuje ospen. Kaj pa, če se hudo poškoduje v prometni nesreči in se več tednov zdravi v bolnišnici? Bolnik in njegova družina v takem primeru bankrotirata.
To je le eden od trdih, nič olepšanih odgovorov Alenke Forte, specialistke interne medicine, ki brez dlake na jeziku govori o slovenskem zdravstvenem sistemu. In napoveduje vročo jesen.
http://www.delo.si/zgodbe/ozadja/ale...zdravstva.html

BOBU BOB
Aleksander Doplihar, zdravnik: "Ironija invalidske komisije je kolizija interesov. Člani invalidske komisije ne morejo biti zaposleni v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre za "kadija te tuži, kadija te sudi"". Stran 4
Petek, 10. avgust 2012
http://web.vecer.com/portali/vecer/v...12081005814606

BLIŠČ IN BEDA - 17.del:

POMOČ LJUDEM V STISKI - 1.del:

OMOGOČIMO JIM DOSTOJNO ŽIVLJENJE, KI SI GA KOT LJUDJE ZASLUŽIJO

Spoštovani!
V Ljubljani že 11 leto deluje Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, v kateri prostovoljci pomagajo ljuden v stiski. Še pred 3 leti so v svetovalnico za psihosocialno pomoč in v Ambulanto s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja prihajali predvsem brezdomci, tujci, izbrisani in prosilci za azil. Danes ni več tako. Ambulanto in svetovalnico obiskuje vse več ljudi, ki imajo urejeno stalno prebivališče in so nekdaj pripadali srednjemu razredu, a so v zadnjih letih obubožali.

Naraslo je predvsem število samostojnih podjetnikov in obrtnikov, ki so propadli, ker jim velika podjetja niso (redno) plačevala storitev. Znašli so se v začaranem krogu: obrti ne morejo odjaviti, dokler ne plačajo zaostalih prispevkov, denarja nimajo in tako ostanejo brez zavarovanja; kot taki se ne morejo prijaviti na Zavod za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve in tudi ne na center za socialno delo kot iskalci socialne pomoči.

Slovenska filantropija kot pobudnica in soustanoviteljica Svetovalnice in Ambulante skrbi za socialni program, ki se izvaja v okviru ambulante. Trenutno skrbimo za več kot 1000 ljudi. Večina jih potrebuje zdravstveno pomoč in pa predvsem nasvete in pomoč pri prodobivanu različnih dokumentov. V ambulanti namreč ne ponujamo le zdravstvene pomoči, ampak ljudem poskušamo pomagati tudi drugače.

Vsem pacientom se posvetita tudi socialna delavka in strokovna delavka, ki jim po potrebi nudita pomoč pri pridobivanju dokumentov za državljanstvo, dovoljenj za stalno prebivanje in osebnih dokumentov, s čimer jim pomagata, da se vrnejo v zdravtveni sistem, dobijo socialno podporo idr.

Ambulanta ima kopalnico, v kateri se pacienti umijejo, uredijo in preoblečejo v sveže obleke, da lahko dostojno nadaljujejo zdravstveni postopek. Za marsikoga je to edina možnost, sploh edina kopalnica, ki mu je dostopna.
http://www.ordinacija.net/members/ww...id=74&lang=slo

BLIŠČ IN BEDA - 17.del:

POMOČ LJUDEM V STISKI - 2.del:

Časi v katerih živimo, so najmanj naklonjeni prav socialno najšibkejšim. Ljudi, ki ostanejo brez zdravstvenega zavarovanja, je iz dneva v dan več. To so ljudje, katerih usoda se je zelo zapletla, a morda se lahko z vašo pomočjo zopet postavijo na noge.
Hvala za vaš prostovoljni prispevek, ki ga bomo strokovnjaki in prostovoljci namenili za pomoč ljudem v stiski.
Tereza Novak
Izvršna direktorica Slovenske Filantropije

Naslov: Mislejeva 3, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386 (0)1 437 20 10; +386 (0)1 437 91 82;
Faks: +386 (0)1 437 91 83
Internet: pro-bono.ordinacija.net

VAŠA POMOČ LAHKO NEKOMU SPREMENI ŽIVLJENJE NA BOLJE

* 14,40 € je znesek avtobusne vozovnice za 12 voženj z mestnim avtobusom za uporabnike ambulante;
* 18,77 € omogoča plačilo osebne izkaznice, ki jo brezdomcu pomaga priskrbeti socialna delavka;
* 32,00 € zadostuje za mesečno dopoldansko malico za dva otroka;
* 50,00 € delno omogoča nakup nekaterih zdravil in osnovnih zdravstvenih pripomočkov;
* 100,00 € ali več omogoča enkratno siocialno pomoč za lajšanje ali premagovanje hudih socialnih stisk.

Plačila prostoviljnih prispevkov na Poštni banki so oproščena provizije. Plačila, preko NLB Klika v seznamu humanitarnih akcij, kjer sta navedeni tudi Svetovalnica in Ambulanta Pro Bono, so oproščena provizije.

Pomoč ljudem v stiski
TRR: št. SI56 0201 4025 8581 012
Koda namena: CHAR
http://www.ordinacija.net/members/ww...id=74&lang=slo

V skladu z 59.členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in 66.členom Zakona o dohodnini predstavlja prostovoljni prispevek Slovenski filantropiji davčno olajšavo za davčne zavezance.

BLIŠČ in BEDA - 18.del:

DZZ = 70 KUN = 9,33 €

Na Hrvaškem bodo od 01.10. poenotili cene dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ge izvaja Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje (HZZO), ki bo znašalo 70 kun (9,33 €) na mesec za vse državljane, ne glede na njihovo premoženjsko stanje in dob zavarovanca je medijem sporočil Siniša Varga iz HZZO-ja.

Dodatno zdravstveno zavarovanje v celoti pokriva "participacijo" pri stroških zdravstvene zaščite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih mora zavarovanec sam doplačati, ko koristi primarno zdravstveno zaščito, bolniškega in ambulantnega zdravljenja, specialističnih pregledih, diagnostike in laboratorijskih uslug in drugo.

Dosedanje cene HZZOjevih polic dodatnega zdravstvenega zavarovanja so mesečno znašale od 50 kun (6,66 €) do 80 kun (10,66 €) za upokojence ter od 80 kun (10,66 €) do 130 kun (17,80 €) za zaposlene, odvisno od njihovih prihodkov.
http://www.business.hr/vijesti/dopun...jesecno-za-sve

BLIŠČ IN BEDA - 19.del:

Otroci brez obveznega zdravstvenega zavarovanja – novi izbrisani?

Otroci brez obveznega zdravstvenega zavarovanja predstavljajo sivo polje, s katerim se ne ukvarja nihče. V pristojnih ustanovah so zmotno prepričani, da imajo obvezno zavarovanje urejeno vsi otroci.

Da je po njegovi oceni v Sloveniji vsaj tisoč otrok brez obveznega zdravstvenega zavarovanja, je na novinarski konferenci povedal Aleksander Doplihar, vodja ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. Po njegovih besedah naj bi šlo predvsem za otroke Romov in brezdomcev ter za otroke, ki se po zakonu o združevanju družin pridružijo tistemu od staršev iz tujine, ki ima začasno prebivališče v Sloveniji.

Varuh: Pahorjeva vlada je naša priporočila le delno upoštevala

"Vladi in državnemu zboru smo že v poročilu za leto 2010 predlagali, naj otroke do 18. leta z zakonom uvrsti v samostojno kategorijo zavarovancev, ki jim bo zdravstveno varstvo zagotovljeno ne glede na plačilo prispevkov njihovih staršev ali skrbnikov za obvezno zdravstveno zavarovanje," je pojasnila Nataša Kuzmič, predstavnica za odnose z javnostmi pri varuhu človekovih pravic.

Kot je dodala, se je ministrstvo takrat z ugotovitvami varuha strinjalo in se v času Pahorjeve vlade zavezalo, da bo varuhov predlog vključilo v novi zakon, ki bo urejal obvezno zdravstveno zavarovanje. A novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki naj bi takrat razrešila vprašanje zdravstvenega varstva otrok neplačnikov, je predlog varuha upoštevala le delno.

"Varuh vztraja, da se položaj otrok uredi na način, da postanejo vsi otroci popolnoma samostojna kategorija zavarovancev in imajo urejeno plačevanje prispevkov neodvisno od statusa odraslih, ki zanje skrbijo," poudarjajo in pravijo, da bi lahko le tako rešili tudi primere otrok tujcev ali prosilcev za azil, "skratka vseh otrok, za katere moramo v Sloveniji skrbeti po Konvenciji o otrokovih pravicah, ne samo otrok samostojnih podjetnikov".

"Takratna Pahorjeva vlada in državni zbor pa predloga varuha nista upoštevala, kar smo v poročilu za leto 2011 ocenili negativno."
Varuh človekovih pravic
http://www.siol.net/novice/slovenija...varovanja.aspx

BLIŠČ IN BEDA - 19.del:

Ministrstvo za zdravje: Glede na zakonodajo bi morali biti zavarovani vsi otroci

"Problem pravic otrok do zdravstvenih storitev je bil urejen konec leta 2011, ko je bila sprejeta sprememba 78.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta določa, da ne glede na to, da starši (samostojni podjetniki, lastniki zasebnih podjetij, kmetje ipd.), po katerih so otroci zavarovani, nimajo plačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, imajo otroci vse pravice iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja," je pojasnila Urška Štorman z ministrstva za zdravje. Po zakonu se lahko zavarujejo tudi otroci, ki ne morejo biti zavarovani po svojih starših, ker ti zanje ne skrbijo ali pa ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje. Za te otroke zavarovanje plačuje občina.

"Glede na navedene zakonske podlage torej v Republiki Sloveniji ne bi smelo biti otrok, ki ne bi bili obvezno zdravstveno zavarovani in ki ne bi mogli koristiti zdravstvenih storitev," je pojasnila Urška Štorman.
Do omenjene spremembe zakona leta 2011 so bile otrokom, katerih starši so bili neplačniki, dokler niso poravnali vseh prispevkov, pravice zadržane.

ZZZS: Zavarovani so vsi, ki v Sloveniji živijo legalno
Da zakonodaja od konca leta 2011 zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje vseh otrok, zagotavljajo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "Edina izjema so ljudje oziroma otroci tistih ljudi, ki v Sloveniji bivajo ilegalno, in pa ljudje, ki si kljub pozivom obveznega zdravstvenega zavarovanja nočejo urediti. Med njimi so tudi nekateri brezdomci, ki pa si lahko, če to želijo, uredijo obvezno zdravstveno zavarovanje prek centra za socialno delo," je povedal Damjan Kos z ZZZS. Po njegovem mnenju so torej otroci, ki obiskujejo ambulanto za ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja ali ilegalno v Sloveniji ali pa si njihovi starši nočejo urediti obveznega zdravstvenega zavarovanja.
A glede na izjavo Aleksandra Dopliharja, da v ambulanti za ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja že dlje časa med drugim oskrbuje tudi 59 romskih otrok, je težko verjeti, da vsi ti otroci že nekaj let ilegalno živijo v Sloveniji. Če to drži oziroma če otroci niso zavarovani zato, ker si njihovi starši obveznega zavarovanja nočejo urediti, je to znak za alarm, ki bi moral zbuditi pristojne zaščitnike otrok.

BLIŠČ IN BEDA - 20.del:

/13/...o doplačilih, ki so sicer predpisana z zakonom, je bilo že obširno zapisano v prispevku na strani 2 in sicer dne 04.02.2011 ter 05.04.2011, saj kaj več kot non stop informirati ter osveščati javnost niti ne preostane.../

DZZ - Zamudniki bodo kazen plačevali vse življenje

Pribitek na premijo. "Ker tri leta nisem bil dodatno zavarovan, so me doživljenjsko kaznovali," pravi bralec.

Za vsako polno leto nezavarovanosti po 1. januarju 2006, se premija skladno z zakonodajo poviša za 3 odstotke.

"Ker tri leta nisem bil dodatno zavarovan, so mi do konca življenja naložili kazen. Za vsako leto neplačevanja so mi za tri odstotke zvišali premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da bom do konca svojega življenja plačeval devet odstotkov več na mesec kot moj prijatelj,“ pravi bralec, ki po končanem študiju ni sklenil dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki je prostovoljno.

Pribitek na premijo vse zavarovalnice zaračunavajo zaradi pozne vključitve zavarovanca v dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Za vsako polno leto nezavarovanosti po 1. januarju 2006, se premija skladno z zakonodajo poviša za 3 odstotke. To določa 62.b člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. "Za izračun števila polnih nezavarovanih let se upoštevajo vsi dnevi po 1. januarju 2006, ko je bila zavarovana oseba sicer zavezana plačevati razliko, a ni imela veljavnega dopolnilnega zavarovanja. Število polnih nezavarovanih let je celi del količnika, ki se izračuna tako, da se število dni iz prejšnjega stavka deli s številom 365,25,“ so razložili pri Vzajemni in dodali, da skupno povišanje premije lahko znaša največ 80 odstotkov.

Če se mladi ne zavarujejo, nimajo dovolj denarja
"Ta zavarovanja so pomembno dopolnilo k obveznemu zdravstvenemu zavarovanju in so opredeljena kot javni interes. Stroški za zdravstvene storitve se po posamezniku zelo razlikujejo, dejstvo pa je, da s starostjo zelo naraščajo. Dopolnilna zavarovanja so zato oblikovana po načelu medgeneracijske solidarnosti - vzajemnosti med mladimi in starimi (ni razlike v premiji glede na stroške za zdravstvene storitve, temveč je premija enaka ne glede na starost ali zdravstveno stanje). Če se mladi ne bi zavarovali, zavarovalnica ne bi imela dovolj sredstev, da krije stroške zdravstvenih storitev starejšim. Zato je država (zakonodajalec) z zakonom vnesel ta člen, ki na ta način omogoča enako dostopnost do zdravstvenih storitev in zdravil vsem generacijam,“ so na vprašanje, zakaj se zaračunava pribitek, odgovorili pri Vzajemni.

Zavarovalnice imajo še eno "varovalko"
Tisti, ki so si prepozno uredili dopolnilno zavarovanje (več kot en mesec po tem, ko so si na novo uredili obvezno zdravstveno zavarovanje), čaka še eno presenečenje – trimesečna čakalna doba. V tem obdobju zavarovanec nima kritja, čeprav plačuje premijo. Na Vzajemni pravijo, da gre za "varovalko". "Tudi trimesečno čakalno dobo določa 62b člen. Poenostavljeno povedano je to nekakšna varovalka, da ne bi prihajalo do zlorab, ko bi nekdo sklenil zavarovanje šele takrat, ko bi že potreboval zdravstvene storitve. Če pa oseba sklene zavarovanje v roku enega meseca, ko postane zavezanec za doplačila, čakalne dobe ni.“

Koliko bo na mesec moral odšteti naš bralec?

Zavarovalnice Osnovna premija (brez popustov)
Bralčeva premija
Triglav 29,42 € 32,06 €
Vzajemna 28,62 € 31,19 €
Adriatic Slovenica 29,38 € 32,02 €
http://www.zurnal24.si/zamudniki-bod...-clanek-208627
http://www.zurnal24.si/zamudniki-bod...-clanek

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 03 Mar 2015 22:27; skupaj popravljeno 3 krat

ŽIVLJENJSKA NALOŽBENA ZAVAROVANJA - I.

Glede na našo omejeno tradicijo in znanje v zavarovalništvu nasploh, sem imel zavarovalno polico v začetku razvoja tega produkta in sicer klasično življenjsko mešano zavarovalno polico Adriatic d.d.,sklenjeno z veljavnostjo od 01.03.1993 do 01.03.2005 ,za zavarovalno vsoto 5.040 DEM in tudi obvestila zavarovalnice o ˝Udeležbi v pozitivnem rezultatu˝ niso bila, tako kot bi pričakoval vsakoletna in sicer:
1.obvestilo - 8.8.1995 - od začetka zavarovanja smo zavarovalni vsoti pripisali 38 DEM
2.obvestilo - oktober 1998 - od začetka zavarovanja smo vaši osnovni zavarovalni vsoti pripisali 67,26 DEM
3.obvestilo - avgust 1999 - od začetka zavarovanja smo vaši osnovni zavarovalni vsoti pripisali 107,32 DEM
4.obvestilo - julij 2000 - od začetka trajanja zavarovanja smo vaši osnovni zavarovalni vsoti pripisali 145,86 DEM
5.obvestilo - november 2001 - od začetka trajanja zavarovanja smo vaši osnovni zavarovalni vsoti pripisali 192,28 DEM
6.obvestilo - oktober 2002 - od začetka trajanja smo vaši osnovni zavarovalni vsoti pripisali 124,79 EUR

Ob tem velja tudi pripomniti, da sem sklenil zavarovalno polico v letu 1990 na Triglavu d.d. in je kasneje ta polica brez naše odobritve ali hotenja, prešla v portfelj pravnemu nasledniku zavarovalnici Adriatic d.d., kjer se je zbirala do takrat plačana premija.
Polica je imela takrat tudi moderno in novo devizno klavzulo, ki je bila takrat super novost, kar smo ravno izšli iz velike Jugoslovanske inflacije.
V letu 1991 smo dobili obvestilo, da se bo v mesecu novembru 1991, mesečna premija povišala za kar 146 %, kar je bila posledica spremembe na področju denarne politike Republike Slovenije.Tako sem moral kasneje zaradi previsokih zavarovalnih vsot polico preurediti in seveda previsoko premijo zmanjšati, na zgornji nivo mesečne premije za 40 DEM (življenjski varčevalni del) + 20 DEM (nezgodni nevarčevalni del).

Kasnejši dogodki so nas poleg že enega prehoda iz zavarovalnice Triglav d.d., kar je bil precedenčni primer, ki se v Sloveniji lahko ponovi in se žal ponavlja pri pokojninskih portfeljih, za nas imeli tudi kasnejše posledice pri lastninjenju zavarovalnic z družbenim kapitalom, kjer je ostala samo zavarovalnica Triglav d.d.Tako, da kljub obljubam o upravičencih kot F.O. do delnic zavarovalnice Triglav, ki sedaj bolj ali manj uspešno kotira na borzi, smo bili kot zavarovanci vnovič opeharjeni.In to kljub danim obljubam in zagotovilom, da se bo pripravil posebni zakon, tako kot je bila dana možnost vsem upravičencem kot P.O.,do upravičenja pri razdelitvi delnic zavarovalnice Triglav d.d.Tako je bilo opeharjenih kar 750.000 upravičencev in se zato ni za čuditi, da je sedaj splošno vzdušje do največje in monopolne državne zavarovalnice takšno kot je.

V tistem obdobju je bilo tudi nekaj zelo odmevnih in naprednih člankov v reviji Kapital in so obravnavali tudi slabosti na področju življenjskih zavarovanj v Sloveniji, ki so si bila podobna kot jajce jajcu, saj je prišlo do zelo ostrih zahtev po skoraj cenzuri objavljenih članskov.Tako se je v tistem obdobju 1993, objavljalo samo ode radosti zavarovalnic in hvalisanje najmodernejših produktov v Sloveniji in vnaprej obsojalo vse tisto, kar je bilo kritično in dejansko problematično.

Ko se danes omenja WienerStädtische, se spomnem, da so ponujali tuja zavarovanja na bolj ali manj ponesrečen način in da so šli na naši največji zavarovalnici Triglav d.d. tako daleč, da so imeli posebne sestanke in seanse ter tam obravnavali, kako se in na kakšen način upreti produktom tujih zavarovalnic.

Na srečo se je naš trg kasneje liberaliziral, saj se je prvi moderen naložbeni produkt t.i fondpolica pojavila komaj pred sedmimi leti s strani takratne Slovenice d.d. oz.Slovenice Življenje d.d.in pod patronatom Kmečke družbe d.d. oz.KD Group d.d., kjer je še danes.Problematika teh zanimivih polic, za katere je potrebno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor, so bolj ali manj uspešno prekopirale ali nadgradile tudi druge zavarovalnice, banke ali borzne hiše, dejstvo pa je da so možnosti inovacij neomejene in prepuščene upravljalcu ali garantu.

V zadnjem obdobju so tudi zaradi davčnih ugodnosti močno porasle naložbene police z garancijo ali kvazi garancijo, ki so seveda ohranile dikcijo v pravilih, da zavarovanec in sklenitelj v celoti prevzema naložbeno tveganje, kar se je pokazalo tudi v prepotrebnih zahtevah po odgovornosti uprav (Triglav d.d.), zaradi padcev delnic investicijskih skladov in borznih indeksov na katerih temeljijo vrednosti premoženja.Dejstvo pa je, da je zelo odprto vprašanje, kako bo odreagiral posamični vlagatelj, ki navkljub obljubam o garancijah, ravno zaradi krize na svetovnih tržiščih, potrebuje vložena sredstva, bodisi pri enkratnem plačilu bodisi obročnem. Ko bo tako ugotovil, da je ob tem prisilnem dogodku kaznovan še z izstopno provizijo pa z 6,5% davka od zavarovalnih poslov in drugimi stroški, potem bo morda le opazil, da je bil s strani ponudnikov teh zavarovanj zaveden ali premalo poučen. Zato je morda čas, ko bi morali uvesti tudi metode ocenjevanja posameznih produktov, saj je na tržišču zelo velika gneča, ki je s tujimi ponudniki lahko samo še večja.../

/13/...Poglejmo malo o že zgoraj opisanih sestankih na zavarovalnici Triglav d.d. zaradi sklenjenih življenjskih zavarovanj na tuji zavarovalnici WienerStädtische,kar nam ponazarja takratna razmišljanja o politiki zavarovalništva ter obenem prepotrebni konkurenci, ki jo njeni avtorji in akterji tudi še danes ves čas zagovarjajo.Zato bi bilo tudi dobro pogledati v takratno revijo Kapital začenši s številko 33. izdano Avgusta 1992,pod naslovom:˝Kdo služi z življenjskimi zavarovanji˝ter kasnejših izdajah:˝Alternative življenjskemu zavarovanju˝,˝Življenjsko zavarovanje - slaba naložba˝,˝Življenjsko zavarovanje ali obveznice˝,˝Pasti življenjskih zavarovanj˝ ter kasnejši odgovor iz zavarovalnice Triglav:˝Pasti pri analizi življenjskih zavarovanj˝.Zato so, in ne samo v takratnem času hoteli obračunavati s samimi pisci bolj problematičnih člankov na tematiko življenjskih zavarovanj. To se je tudi kazalo skozi leta razvoja teh zavarovanj in tako sama zavarovalniška zaverovanost v samo svoj prav, ni sprejemala in tudi še sedaj ne sprejemajo nobene kritične misli o ponudbi njihovih produktov in to jemale kot nekaj samoumevnega in dobrega za osveščenost potrošnikov.Saj je namreč čas od prve ponudbe fond police v Sloveniji, ki sega v leto 2001, še vedno prekratek, da bi lahko danes sodili o njihovi kvaliteti naložbenih polic, saj ni minilo še niti eno desetletno obdobje (ne)obdavčenje od njihove prve sklenitve. V tem obdobju bi lahko tudi vpričo kriznih razmer, že enkrat objavili številke, ne samo rekordnih sklenjenih polic temveč tudi rekordnih padcev in tudi rekordnih izstopov iz njih...

Informacija o življenjskih zavarovanjih, ki jih je sklenila avstrijska zavarovalnica WienerStädtische:
I.
Avstrijska zavarovalnica WienerStädtische je v letu 1990 začela sklepati življenjska zavarovanja tako na področju Slovenije kot tudi na področju Jugoslavije. Iz informacij, ki smo jih imeli iz tistega časa in tudi iz poslovnih stikov, ki smo jih imeli z vodilnimi v WienerStädtische smo ugotovili posredno, da je sklenjenih zavarovanj približno 80.000 in sicer v Sloveniji 25.000.V skladu z takratno zvezno zakonodajo WienerStädtische ni imela pravne podlage za sklepanje teh zavarovanj. Zavarovanja so bila sklenjena preko posrednikov (brokerjev) in sicer brokerska firma je bila ustanovljena z nazivom WVP*.
* (Za to firmo so v Sloveniji delali agenti najrazličnejših profilov - od zdravnikov, inženirjev do študentov, policistov, carinikov in profesorjev.Provizije, ki so jo plačevali agentom je bila visoka in zanje stimulativna, izplačana v ATS in neobremenjena s prispevki in davki.)
Zavarovanci v glavnem fizične osebe, premožnejši občani, obrtniki, zdravniki, itn. so se odločali za taka zavarovanja predvsem zaradi dvoma, ki so ga v tem času imeli do domače valute. Ta zavarovanja so bila v ATS. Agenti so sklepali ta zavarovanja bodisi po domovih zavarovancev ali pa so na osnovi ponudbe zavarovanci sami odhajali v Avstrijo in na točno določenih mestih sklepali ta zavarovanja.
Ker je število teh zavarovanj iz meseca v mesec intenzivno naraščalo so se predstavniki WienerStädtische oglasili v Zavarovalnici Triglav in želeli vzpostaviti z nami poslovne kontakte. V prvih stikih pa tudi pozneje konkretnih in natančnejših informacij ne o številu zavarovanj ne o zavarovalnih vsotah, bili pa so zelo zainteresirani, da se prav Zavarovalnica Triglav na nek način vključi v sklepanje teh zavarovanj. Vedeli so namreč, da bi na tak način sklenjena zavarovanja legalizirali in zagotovili redno plačevanje premij. V tem času je bilo za njih še posebej zanimivo, ker so menili, da bi bil Triglav posrednik za sklepanje zavarovanja na celotnem območju takratne Jugoslavije. Glede na območje takratne Jugoslavije je bilo zelo veliko zavarovanj sklenjenih v Vojvodini in Dalmaciji. Domače zavarovalnice niso smele sklepati zavarovanj v tuji valuti ali z uporabo devizne klavzule. V tem času smo celo izdelali predlog nove ponudbe, ki je bila po vsebini celo ugodnejša od ponudbe WienerStädtische, bila pa je prilagojena naši zakonodaji.
Ocenjujemo, da je na območju Slovenije bilo sklenjenih približno okoli 24.000 do 25.000 teh zavarovanj, na območju cele Jugoslavije pa približno okoli 80.000. Povprečna letna premija enega zavarovanja je bila okoli 7.200 ATS. Zavarovalna doba je v povprečju 15 let. Zavarovalna vsota za smrt in doživetje za eno takšno zavarovanje je približno okoli 91.000 ATS.
Ocenjujemo, da je portfelj naraščal od leta 1990 dalje po 1000 zavarovanj na mesec. Plačilo premije je bilo praviloma letno. Inkaso na osnovi teh predpostavk znašal približno okoli 59.200.000 ATS. Na osnovi aktuarskega izračuna, ki sicer izhaja iz grobe ocene inkasa avstrijske zavarovalnice, bi bil obračun stroškov za alfa dodatek skupaj 8.753.200 ATS, gama stroški bi znašali 984.960 ATS, beta stroški pa 7.776.000 ATS. Ocena skupnih stroškov je tako 8.755.200 ATS, ocena tehnične premije pa je okoli 241.683.840 ATS, ob tem opozarjamo, da gre lahko ta odstopanja, saj podatke le ocenjujemo.
Pozneje WienerStädtische ni bila več zainteresirana za sodelovanje. To pa po naših ugotovitvah zato, ker prekrški niso bili sankcionirani in zato niso bili pripravljeni deliti portfelja.
Na osnovi informacij, s katerimi razpolagamo - to pa smo lahko ugotovili tudi v pogovoru na Češkoslovaškem ministrstvu za finance in zavarovalnicami na Češkoslovaškem - smo izvedeli, da je WienerStädtische po enakem postopku sklepala življenjska zavarovanja na Češkem in Slovaškem. Podobna situacija je bila tudi tam v prav istem času. Čehi so skušali situacijo razrešiti na tak način, da je Češko ministrstvo za finance in njihova vlada stopila v kontakt z Avstrijskim ministrstvom za finance in avtrijsko vlado in dosegla dogovor na osnovi katerega je Avstrijska zavarovalnica WienerStädtische vrnila na zahtevo zavarovancev neizkoriščeni del premije.Dogovor je bil uspešno sklenjen, ker je šlo za protipravno sklepanje teh zavarovanj.
Sklepanje zavarovanj v Sloveniji s strani WienerStädtische je bilo zelo odmevno v slovenski javnosti in medijih. Večkrat je bilo poudarjeno, da se zavarovanja sklepajo nezakonito in da agenti, ki ta zavarovanja sklepajo, zaslužijo velike provizije. To informacijo smo posredovali Ministrstvu za Finance.Iz nje je bilo razvidno, koliko je teh zavarovanj oz.tudi kakšna je naša ocena in kakšna je bila reakcija Češkoslovaške vlade glede teh zavarovanj. Pravega odziva s strani republiške vlade ni bilo.
V zadnjih kontaktih s predstavniki Banke Slovenije - tudi v pogovoru s predstavniki Republiškega ministrstva za finance smo to problematiko ponovno obrazložili. Poudarili smo, da bi bilo logično, da tudi Slovenija naredi enako potezo, kot jo je naredila Češkoslovaška.Glede na to, da so bila ta zavarovanja sklenjena protizakonito in pomenijo znaten odliv deviz iz Slovenije ter glede na znani primer iz Češkoslovaške mislimo, da bi bilo zelo primerno, če bi slovenska vlada stopila v kontakt z vlado Avstrije in na osnovi konkretnih ugotovitev prišla do točnih podatkov, katere bi bilo razvidno za kakšno število zavarovanj gre in kakšna je matematična rezerva teh življenjskih zavarovanj.
Naslednji ukrep bi lahko bil, da se vsem zavarovancem, ki so predčasno prenehali plačevati premijo za ta zavarovanja neizkoriščeni del premije vrne, ostalim zavarovancem, ki so pripravljeni še naprej ostati zavarovanci WienerStädtische pa ponudi rešitev, po kateri bi lahko še naprej plačevali premijo pri zavarovalnici Triglav pod enakimi pogoji kot dosedaj. Zavarovalnica Triglav bi v sporazumu z WienerStädtische tehnično premijo razdelila na dva enaka dela in zavarovancem ponudila nadaljevanje zavarovanj do konca zavarovalne dobe.*
*(Tak dogovor smo namreč dosegli vprvotnih pogovorih z WienerStädtische in je strokovno - tehnično projekt že pripravljen).
Prepričani smo, da brez jasnega in odločnega stališča slovenske vlade ne more priti do dokončne rešitve in razrešitve problema.Zavarovalnica Triglav namreč ni pristojna in ne more razrešiti tega problema, ker gre za vprašanja, ki so v pristojnosti državnih organov. Prav tako smo prepričani, da bi slovenska vlada bila upravičena do takega koraka, glede na to, da gre za sredstva državljanov Slovenije in nelegalno sklepanje zavarovanj s strani ene največjih avstrijskih zavarovalnic.Predstavniki zavarovalnice Triglav, ki neposredno delajo na teh zavarovanjih bi se lahko strokovno vključili v medsebojno pogajanje med vladama.
Končno pa bi le radi opozorili, da gre za grobo oceno tehnične premije 241.683.840 ATS, t.j.približno 1,5 milijard SLT, zato bi kazalo doseči ustrezen dogovor. Država Avstrija nam sedaj ponuja kredit naših zavarovancev in sicer kot svoj denar in po pogojih, ki jih oni diktirajo.

Zavarovalnica Triglav je svojo poslovno politiko usmerila v povečanje portfelja osebnih zavarovanj - t.j. življenjsko zavarovanje z nezgodnjim zavarovanjem, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in pd. Taka poslovna odločitev temelji na Ustavi Republike Slovenije, ki že v ustavnih načelih zagotavlja, da je Slovenije socialno pravna država, kar pomeni, da država spodbuja in ustvarja pogoje, da se državljani sami in prostovoljno zavarujejo za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in druge oblike zavarovanja, ki izboljšujejo socialni standard posameznika. S tem se zagotavlja boljšo socialno varnost občanov in skrb za socialno varnost ne sloni več le na državi, temveč tudi na posamezniku. Država lahko zagotavlja le minimalne obvezne oblike socialnega varstva, vse ostalo pa bi moral zagotavljati občan sam. Najpomembnejše funkcije osebnih zavarovanj je zato socialna funkcija, ki jo država zagotavlja predvsem z ustrezno zakonodajo, ki omogoča prostovoljne oblike zavarovanja. Druga pomembna funkcija, ki jo zasleduje osebno zavarovanje je varčevalna funkcija. V sistemu varčevanja so v preteklosti banke izgubile zaupanje varčevalcev in bi zato bila zelo velika škoda, če se omaje zaupanje v zavarovalnice. S tem omogočamo hitrejšo rast narodnega dohodka in pogoje za tržno gospodarjenje. Osebna zavarovanja so prav gotovo ena izmed bistvenih elementov za zmanjšanje inflacije. Gre za zagotavljanje dolgoročnih sredstev in njihovo usmerjanje v tiste naložbe, ki z narodnogospodarskega vidika dajejo največji donos. Le z oblikami prostovoljnega privatnega zavarovanja lahko sledimo tem ciljem, saj je že s psihološkega zornega kota vedno bolj sprejemljivo tisti, kar ni z zakonom predpisano kot obvezno. Država bi morala pri vseh osebnih zavarovanjih zagotavljati davčno olajšavo in na ta način stimulirati posameznike za ta zavarovanja.
V vseh državah Evrope ( zlasti v �*vici imajo davlčno politiko na tem področju zelo podrobno urejeno) so premije za osebna zavarovanja odbitna davčna postavka.Ne le, da premije niso obdavčene, nižje obdavčena kot drugi dohodki so tudi vsa izplačila (rente in pd.).
Edinstven je tudi primer naše davčne zakonodaje, po katerem se & % prometni davek plačuje od premije življenjskih zavarovanj - če vemo, da je del premije za doživetje v bistvu hranilna premija, ki je kot matematična rezerva z zakonom posebej zaščitena kot hranilne vloge, gre v bistvu za obdavčitev hranilnih vlog.
Poleg davčnih olajšav uživajo osebna zavarovanja tudi druge ugodnosti (na pr.nedotakljivost življenjske police tudi v primeru stečaja in pd.)
Vsi ti argumenti so zlasti pomembni v državaj z visoko inflacijo, saj so sestavni del instrumentarija za znižanje inflacije.
Zaradi narave življenjskih zavarovanj vsaka država zagotavlja, da ta zavarovanja sklepajo le domače zavarovalnice. Konkurenca ima v tej zavarovalni vrsti povsem drugačen pomen. Glede na to, da nimamo ustreznega državnega nadzora nad delom zavarovalnic, ta zavarovanja protizakonito sklepajo številne tuje zavarovalnice.
Prepričani smo, da bi strategija Slovenske vlade na področju zavarovanja izhajala iz narave zavarovalne dejavnosti in omogočala ekonomske in kadrovske krepitve domačih zavarovalnic.
Ko bo tuj kapital prišel le v eno Slovensko zavarovalnico, bo to nujno zahtevalo, da enako potezo naredijo tudi druge zavarovalnice. V zavarovalnih krogih je znan primer Madžarske, ki je razprodala domače zavarovalstvo, dobiček pri tem pa imajo samo tujci.

V Ljubljani,30.junija 1992
Zvarovalnica Triglav d.d.
Nada Klemenčič /gen.direktor/
Milan Tomaževič/namestnik gen.dir.)

/13/...da bi dobili vpogled po dobrih 16 letih razvoja produktov življenjskih zavarovanj, bi vam priporočal, da si preberete zadnjo 11.številko MOJIH FINANC - november 2008 z dokaj dobrim člankom:˝ PREVIDNO PRI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJIH˝, ki analizira tudi sam trg in pasti teh zavarovanj ter primerja produkte zavarovalnic:Triglav d.d.,NLB Vita d.d.,Zavarovalnica Tilia d.d.,Grenerali d.d.,Zavarovalnica Maribor,AdriaticSlovenica d.d,Grawe d.d.,WienerStädtische,Merkur zavarovalnice d.d.,KDŽivljenje d.d.Tako tudi primerja naložbeno življenjsko zavarovanje z mesečnimi vplačili 100 € z zavarovalno vsoto 20.000 € ter riziko življenjsko zavarovanje z zavarovalno vsoto 20.000 € ter varčevanje v vzajemnih skladih...
http://www.finance.si/moje_finance/?229648

/13/...v novi januarski številki MOJIH FINANC se nadaljuje že obravnavana novembrska tema o RIZIKO ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJIH, ki jih ponujajo zavarovalnice:Zavarovalnica Maribor;KD Življenje;AdriaticSlovenica;Generali;Grawe;Merkur zavarovalnica;Zavarovalnica Triglav in WienerStädtische za zavarovalne vsote 50.000 €, 75.000 € in 100.000 €.

Kje je riziko življenjsko zavarovanje najcenejše
Prečesali in primerjali smo ponudbo riziko življenjskih zavarovanj, za katera smo že v novembrskih Mojih financah ugotovili, da jih zavarovalnice zaradi drugih, zanje bolj donosnih zavarovanj ne obešajo ravno na veliki zvon

Zavarovalni agentje neradi tržijo riziko življenjska zavarovanja. Toda zanimivo. Marsikdo izmed njih je zavarovan prav s tem produktom. Gre namreč za sorazmerno ugodno življenjsko zavarovanje, s katerim je z nizkimi premijami mogoče doseči velike zavarovalne vsote v primeru smrti.

Da bo vaša morebitna izbira lažja, smo pod drobnogled vzeli ponudbo teh zavarovanj za različne zavarovalne vsote, starosti in glede spol v vseh zavarovalnicah pri nas. Razlike v premijah med zavarovalnicami so precejšnje, tudi sto odstotkov in več.

Če želimo družinskim članom, ki so odvisni od naših dohodkov brezskrbno prihodnost, finančni svetovalci priporočajo rizko življenjska zavarovanja. Visoko zavarovalno vsoto namreč dobite že za relativno nizke mesečne premije. Sicer pa je ta odvisna tudi od spola, starosti, zavarovalne dobe in nenazadnje tudi zavarovalnice.

Pri riziko življenjskem zavarovanju ne gre kot pri drugih življenjskih zavarovanjih za varčevanje, ampak samo za zavarovanje. V nasprotju z naložbenimi in klasičnimi življenjskimi zavarovanji tako pri riziko zavarovanju po koncu zavarovanja, ki je lahko različno dolgo, zavarovanec ne prejme ničesar. Po drugi strani pa je posebna značilnost teh zavarovanj, da je mogoče s sorazmerno nizko zavarovalno premijo dobiti precej veliko zavarovalno vsoto.

Zavarovanje za primer smrti je možno skleniti z enkratnim ali mesečnim plačevanjem premije, s konstantno ali padajočo zavarovalno vsoto, ki je recimo skladna z amortizacijskim načrtom odplačevanja najetega posojila. Poleg tega je k osnovnemu zavarovanju možno priključiti še dodatna nezgodna zavarovanja ali recimo zavarovanje za primer kritičnih bolezni in podobno. Zavarovanje se lahko pretrga kadarkoli in brez kakršnihkoli stroškov.

Velike razlike pri zavarovalnicah
Prebrskali smo torej ponudbo življenjskih zavarovanj za primer smrti ali tako imenovanih riziko življenjskih zavarovanj in poiskali najbolj ugodne premije za različno starost, zavarovalno vsoto in dobo ter glede na spol. Ker so razlike v premijah med zavarovalnicami precejšnje, se je pametno odpraviti na lov za najugodnejšo ponudbo. Ob tem pa ne smemo zanemariti vsebine zavarovalnih pogojev in kritja, ki jih zavarovalnice ponujajo.

Poglejmo konkretno. Za zavarovalno vsoto 50 tisoč evrov in zavarovalno dobo 20 let bi 35-letni moški najmanj plačal pri Wiener Städtische in Zavarovalnici Triglav , in sicer manj kot 20 evrov na mesec, medtem ko bi v Adriatic Slovenici plačal skoraj 37 evrov (glej tabelo). Ob izbiri najbolj ugodne ponudbe bi torej na letni ravni lahko privarčeval dobrih 200 evrov. Ta znesek mu omogoča, da skoraj podvoji zavarovalno vsoto, če se zavaruje pri najcenejših ponudnicah.

Razlog, da ponudba Zavarovalnice Triglav toliko odstopa, je udeležba zavarovalca v rezultatu življenjskih zavarovanj - gre za razliko med vplačanimi premijami in izplačanimi zavarovalnimi vsotami iz naslova rizko zavarovanj na ravni celotne zavarovalnice iz preteklega leta. V izhodišču je namreč določena najvišja oziroma osnovna premija. Če je rezultat višji od predvidenega, torej če plačane premije presežejo izplačane zneske za več kot načrtovano, se presežek obračuna kot popust, s čimer se znižuje premija.

Popust velja od sklenitve zavarovanja in je letos za vsa riziko zavarovanja 16,7 odstotka. Če je dogovorjena mesečna zavarovalna premija recimo 20 evrov, bo zavarovanec ob upoštevanju popusta plačeval 16,7 evra na mesec. Popust se obračuna vsako leto znova, vendar bistvenih odstopanj od zgoraj omenjenega popusta naj ne bi bilo. Podobno je tudi pri avstrijski Wiener Städtische.

Spol določa višino premije
Pomembne razlike v premijah so tudi glede na spol zavarovanca. Ne gre za diskriminacijo, ampak za statistiko, ki kaže, da ženske v povprečju živijo dlje kot moški. Deček, rojen v Sloveniji v letu 2005 ali 2006, lahko pričakuje, da bo dočakal skoraj 75, deklica pa 82 let, kažejo zadnji podatki statističnega urada.

Zavarovalnica torej očitno manj tvega, če sklene zavarovanje z žensko, kar se kaže tudi v bolj ugodnih premijah. Največje razlike v premijah med spoloma smo opazili pri Adriatic Slovenici. Ne glede na višino zavarovalne vsote je razlika v premiji med 25-letnim moškim in žensko kar 150-odstotna, krepko čez 100-odstotna pa je tudi pri drugih starostih.

Razlog tiči v uporabi različnih tablic smrtnosti, ki jih uporabljajo zavarovalnice, da določijo verjetnost smrti zavarovanca in na tej podlagi tudi višino premije glede na spol in starost zavarovanca. Čeprav se je v zadnjih 20 letih pričakovano trajanje življenja ob rojstvu pri nas podaljšalo za skoraj šest let za ženske in sedem let za moške, pa določene zavarovalnice vztrajajo pri uporabi zastarelih tablic smrtnosti.

Adriatic Slovenica recimo uporablja tablice iz leta 1992, ko so bile razlike med smrtnostjo za moške in ženske v relativnih številkah močneje izražene pri nižjih starostih, pravijo. "Tehnični napredek, spremembe v življenjskem slogu moških in žensk se izražajo tudi v tablicah smrtnosti. Če bi uporabljali novejše tablice, bi bile tudi razlike v premijah med spoloma manjše," pojasnjujejo. Najmanjšo razliko v premijah med spoloma imajo v Generaliju , Merkur zavarovalnici in zavarovalnici Grawe .

Starejši smo, več plačamo
Višina premije je močno odvisna tudi od starosti. S staranjem je verjetnost, da zbolimo za določeno boleznijo, večja, kar pomeni večje tveganje za zavarovalnico, zato so premije za starejše kljub krajšim zavarovalnim dobam višje kot pri mlajših. V letu 2007 so recimo moški od 36. do 45. leta največkrat umirali zaradi samomorov in različnih nezgod, bolezni jeter in srca, nad 45. letom pa še zaradi raka na prebavilih, dihalih ter možganske kapi.

Ženske od 36. do 45. leta so umirale zaradi raka na dojkah, dihalih ter spolnih organih, nad 45. letom pa še zaradi bolezni srca, možganske kapi, zvišanega krvnega tlaka, so nam sporočili z ljubljanskega inštituta za varovanje zdravja. Poglejmo še tabelo. Petintridesetletnik bo za zavarovalno vsoto 50 tisoč evrov in zavarovalno dobo 30 let na mesec plačeval v povprečju 27,32 evra premije, medtem ko bo deset let starejši moški kljub desetletju krajši zavarovalni dobi plačal skoraj 45 odstotkov več. Pri ženskah so te razlike nekoliko manjše.

Zdravniški pregled večinoma brezplačen
Zdravniški pregled zavarovanca pri sklenitvi riziko življenjskega zavarovanja je odvisen od višine zavarovalne vsote in od starosti zavarovanca. Za določitev zdravstvenega stanja obstajajo posebne tabele, ki kažejo, pri kateri starosti in višini zavarovalne vsote je treba obiskati zdravnika in katere preglede je treba opraviti.

Zavarovalnica Maribor recimo zahteva zdravniški pregled vsakega zavarovanca, ki sklene zavarovanje za zavarovalno vsoto nad 29 tisoč evri, Merkur zavarovalnica nad 36, Generali nad 60 tisoč evri, pri Adriatic Slovenici zdravniško potrdilo potrebujejo vsi, starejši od 51 let, ki se zavarujejo za zavarovalno vsoto za smrt nad 50 tisoč evri. Podobno pa je tudi pri preostalih zavarovalnicah. Pri KD Življenju za zavarovalne vsote nad 100 tisoč evri še dodatno zahtevajo testiranje za HIV. Večina zavarovalnic račun zdravniškega pregleda poravna sama.

Kdo naj se zavaruje
Življenjsko zavarovanje je smiselno skleniti le, če so drugi odvisni od vaših prihodkov; recimo starši, partnerji in podobno. Z vašo smrtjo bi se namreč zmanjšali skupni dohodki, s čimer bi lahko postalo življenje preostalih članov družine tudi finančno zelo težavno.

Riziko življenjska zavarovanja finančni svetovalci največkrat priporočajo tistim, ki imajo visoke kreditne obveznosti in želijo zavarovati družinske člane za poplačilo kreditnih obveznosti v primeru smrti zaradi bolezni, nezgode ali celo samomora. Petintridesetletni moški bi na primer za 75 tisoč evrov zavarovalne vsote za zavarovalno dobo 20 let na mesec plačeval v povprečju dobrih 40 evrov.

Če se vam zdi to preveč, pomislite, ali bi partner v primeru vaše smrti recimo zmogel odplačevati stanovanjsko posojilo ali pa bi bilo treba stanovanje prodati, z njim poplačati posojilo ter se odseliti drugam.

Mesečne premije za riziko življenjsko zavarovanje:
http://beta.finance-on.net/pics/cach...1232125201.gif
http://www.mojevro.si/237100

16.03.2009

Glede na takratno situacijo, predvsem pa na precej zaprt trg življenjskih zavarovanj, ki so si bila kot produkt zelo podobna, lahko bi rekli kot jajce jajcu, pa vendar je bilo precej problematično pisati o teh produktih, ki so bili s stališča zavarovalnic najboljši obstoječi in možni produkti. Žal so imeli in imajo, kar nekaj pomanjkljivosti, ki so se pokazale predvsem ob njihovih prekinitvah, saj je bilo za to potrebno mimo čeri neštetih klavzul in pogojevanj. Zato so se v 33.številki revije Kapital, avgusta 1992, lotili zelo odmevnih tem in nevarnih tem na tem področju pod naslovi:Kdo služi z življenjskimi zavarovanji, Alternative življenjskemu zavarovanju, Življenjsko zavarovanje - slaba naložba, Življenjsko zavarovanje ali obveznice, Pasti življenjskih zavarovanj, oderuški stroški prekinitve zavarovanj ter kasnejši odgovor s strani zavarovalnice Triglav, Pasti pri analizi življenjskih zavarovanj s katerim kasneje hočejo pomiriti javnost s šokantnimi ugotovitvami stroškov prekinitve življenjskih zavarovanj. V takratnem obdobju so se tudi vrstili razni pritiski na samo uredništvo revije Kapital, kako si upajo pisati o takratnih tabu temah in da bodo že videli...in prišli so časi razvoja produktov raznih naložbenih možnosti in popularnih fondpolic, ki jih je kot najbolj inovativne produkte šele leta 2001 v našo državo pripeljala in razvila takratna Slovenica d.d., a vendar so tako takrat, kot tudi sedaj, dileme ostajale in so v veliki meri povezane, kaj in kako ravnati z že sklenjenimi klasičnimi življenjskimi zavarovanji.V zadnji reviji je to tudi poskus najti odgovor na ta ista vprašanja v režiji iste revije Kapital, samo 17 let kasneje in ob tem je potrebno poudariti, da naložbene police nimajo še niti izpolnjenih 10 let in tako končanega vsaj enega neobdavčenega obdobja njihovega življenja. Zato bomo še morali počakati, na temeljito in natančno analizo vseh naložbenih produktov v Sloveniji, zlasti v luči sedanjega močno negativnega gibanja vrednostnih papirjev ali povezanih primerjalnih indeksov, ki jih sestavljajo, tako, da bomo sploh na nek način lahko primerjali, kaj nam je prineslo teh 17 let razvoja življenjskih zavarovanj.

Življenjska in naložbena zavarovanja: Ne nasedajte!
Objavljeno v številki 464 z dne 16.03.2009
Se je tudi vam že pripetilo, da bi vas zavarovalni zastopnik prepričeval v prekinitev klasičnega življenjskega zavarovanja z namenom sklenitve novega naložbenega zavarovanja Zakaj se to ne splača? KARMEN DRAGAŠ, Finančna hiša

V zadnjem času ugotavljamo, da se ljudje odločajo za prekinitve klasičnih življenjskih zavarovanj zgolj zaradi popačene informacije o visokem končnem znesku izplačila pri naložbeni polici. A žal so informativni izračuni narejeni na informativnih donosih, kar pa ne pomeni nikakršnega zagotovila. To se je izkazalo lansko leto, saj so skladi in naložbene police utrpele ekstremne padce vrednosti. Se je tudi vam že pripetilo, da bi vas zavarovalni zastopnik prepričeval v prekinitev klasičnega življenjskega zavarovanja z namenom sklenitve novega naložbenega zavarovanja, z argumenti, da v klasični življenjski zavarovalni polici ne zaslužite nič in da boste udeleženi pri naložbeni polici pri visokih donosih? Potem naj vas potolažimo, da vsekakor niste osamljen primer. Razlog, da se je v zadnjih letih na slovenskem zavarovalnem trgu prekinilo ogromno življenjskih polic, tiči predvsem v naivnosti in nevednosti posameznikov ter podjetnikov, katere premami predvsem pohlep po visokih donosih. A kaj, ko ti donosi niso zajamčeni. Marsikdo se sploh ne zaveda, kakšno tveganje sploh prevzema z naložbeno polico. Tveganje pa ne pomeni le, da ni nujno, da bodo donosi skladov nižji, ampak tveganje pomeni, da tvegamo s celotnim vplačanim zneskom. Daljše časovno obdobje lahko izgubljamo tudi del vplačanih premij, kakor se je izkazalo v lanskem letu na kapitalskem trgu, ko so bili donosi skladov negativni.

Klasično življenjsko (rentno) zavarovanje je zajamčena oblika varčevanja. Ko primerjamo klasično življenjsko (rentno) zavarovanje z naložbenim, je predvsem pomembno, da sklenitelj sklene klasično življenjsko zavarovanje z namenom, da si brez tveganja zagotovi privarčevana sredstva ob doživetju. S sklenitvijo takšnega zavarovanja je sklenitelju že vnaprej znana zajamčena zavarovalna vsota ob doživetju, katera se povečuje s pripisanim dobičkom. Hkrati pa se lahko posameznik zavaruje za primer smrti. V kolikor posameznik ne potrebuje zavarovanja za primer smrti, ima na zavarovalnem trgu možnost izbire klasičnega zajamčenega rentnega zavarovanja brez zavarovanja za primer smrti. Zajamčena vsota privarčevanih sredstev ob doživetju in zajamčena renta sta prav tako znani ob sklenitvi zavarovanja. Sklenitelj ne prevzema tveganja. Pri naložbeni polici pa vsota privarčevanih sredstev ob doživetju zavarovalne dobe ni vnaprej znana, saj bodoči donosi (izgube) niso znani. Ko se pričakuje izplačilo privarčevanih sredstev, ni zagotovila glede njihove višine, saj je sklenitelj vplačeval premije v izbrani sklad na naložbeni polici. Nihče vam ne more zagotoviti določenega donosa vaše naložbene police, zato posledično ne moremo govoriti o zajamčenem znesku izplačila ob doživetju. Pri klasičnih zavarovanjih se sklenitelju ni potrebno ukvarjati s prihodnjimi nestabilnimi donosi v skladih.

Da bomo prišli do pravega bistva, moramo spet omeniti že tolikokrat opisano premoženjsko piramido. Kako je zgrajena piramida? S pravimi trdnimi temelji. Kakor naša hiša. Se spomnite, kako ste gradili svojo hišo? Najprej ste pričeli s trdnimi in stabilnimi temelji, nadaljevali s stenami, na koncu ste se odločali o pravi izbiri strehe. Zimski vrt je prišel na vrsto veliko kasneje. Pa poglejmo našo finančno-premoženjsko piramido. Temelj zdravih financ so jamstva: premoženjsko zavarovanje našega premoženja, kreditno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, bančni depozit, denarni skladi. Nato sledijo naložbene police z varovalkami (zajamčeni najvišji donosi v tekočem letu itd.) in naložbene police ter investicijski skladi, najprej tisti z nižjo stopnjo tveganja, nato tisti z višjim in visokim tveganjem, delnice itd. Zdaj pa še primer zaposlenega posameznika, ki si je ustvaril dom za bivanje z financiranjem bodisi z kreditom ali lizingom. Sklenil je premoženjsko zavarovanje doma z namenom zavarovati premoženje. Sklenil je življenjsko zavarovanje z namenom zavarovati kreditne in druge še neizplačane obveznosti. Ob tem si je zagotovil še zajamčeno varčevanje za namen dodatne rente. Tako je poskrbel za stabilni temelj svoje premoženjske piramide. Nato pa se odloči po nekaj letih prekiniti življenjsko zavarovanje in sklene naložbeno življenjsko zavarovanje s tveganjem. Ob tem utrpi stroške prekinitve življenjskega zavarovanja in (velikokrat nevede) prevzame naložbeno tveganje. Velikokrat na naložbeni polici posamezniki ne izberejo dovolj visokega kritja za primer smrti, bodisi ker niso seznanjeni z dejstvi bodisi ker polica tega ne omogoča. In nestabilni temelji lahko porušijo vse, kar so si ustvarili v preteklosti. Sedaj pa poglejmo premoženjsko piramido tega posameznika. Preskočil je nekaj stopnic. Temelj ni več popoln. Tvega z osnovnim mesečnim zneskom, ki si ga lahko še finančno privošči za namen varčevanja.

Odsvetujemo prekinitev življenjskih zavarovanj. Če pogledamo situacijo pri odkupu klasičnega življenjskega zavarovanja, lahko opazimo, da nas to tudi precej stane, saj pomeni predčasen odkup tudi do 50 % manjše izplačilo privarčevanih sredstev. Finančniki odsvetujemo prekinitev življenjskih zavarovanj pred potekom zavarovalne dobe. Življenjska zavarovanja predstavljajo dolgoročno naložbo in zavarovanje, pri katerih se najvišji dobički ustvarjajo v zadnji tretjini sklenjenega zavarovanja, zato ga je nesmiselno prekinjati pred potekom zavarovalne dobe. Primer informativnega odkupa življenjskega zavarovanja:

moški, star 40 let, se odloči za zajamčeno življenjsko zavarovanje za dobo 20 let in mesečno premijo 40,00 EUR:
* Po treh letih vplača 1.440,00 EUR. Odkupna vrednost (dvig) znaša 656,00€ (izgubi več kot 50% vplačanih sredstev);
* Kapitalizirana vrednost (če se zavarovanje spremeni v premije prosto plačilo premije- mirovanje) znaša 916 EUR.
* Po dvajsetih letih bi sklenitelj zavarovanja dvignil sredstva s predvidenim dobičkom v višini 13.972 EUR (predvidena udeležba na dobičku 50 %).

Prekinitve klasičnih življenjskih zavarovanj z namenom sklepanja naložbenih polic odsvetujemo. S prekinitvijo izgubimo kar velik del privarčevanega denarja. Klasično življenjsko zavarovanje ne predstavlja tveganja glede donosnosti kakor naložbena polica. Odkupne vrednosti življenjskega zavarovanja so toliko nižje, kolikor prej se naredi odkup. Kasneje se izvede odkup, višje so odkupne vrednosti. Odkupna vrednost bi bila približno enaka vplačanim premijam na polovici zavarovalnega obdobja. V odkupu zavarovalnica obračuna stroške sklenitve, stroške zavarovanja in stroške predčasne prekinitve. Ti stroški so najvišji prav na začetku zavarovalnega obdobja. Ne smemo pa pozabiti še na davek zavarovalnih poslov. V razmislek še druga finančna rešitev: najprej zavarujte svoje kreditne obveznosti z rizičnim zavarovanjem - življenjskim zavarovanjem za smrt, sklenite zajamčeno rentno zavarovanje, da si zagotovite zajamčen vir vaše pokojnine, s presežki sredstev pa vlagajte direktno v investicijske sklade, ki so veliko cenejši kakor naložbena življenjska zavarovanja.
Kapitalov nasvet

Odločite se za klasično življenjsko zavarovanje kot temelj vašega zavarovanja, naložbene police pa naj bodo nadgradnja klasičnega zavarovanja kot naložba. Naložbene police so rešitev za tisti del sredstev, s katerim smo pripravljeni tvegati.
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=6581

06.04.2009

ZGODOVINA

Glede na takratno situacijo, predvsem pa na precej zaprt trg življenjskih zavarovanj, ki so si bila kot produkt zelo podobna, lahko bi rekli kot jajce jajcu, pa vendar je bilo precej problematično pisati o teh produktih, ki so bili s stališča zavarovalnic najboljši obstoječi in možni produkti. Žal so imeli in imajo, kar nekaj pomanjkljivosti, ki so se pokazale predvsem ob njihovih prekinitvah, saj je bilo za to potrebno mimo čeri neštetih klavzul in pogojevanj. Zato so se v 33.številki revije Kapital, avgusta 1992, lotili zelo odmevnih tem in nevarnih tem na tem področju pod naslovi:Kdo služi z življenjskimi zavarovanji, Alternative življenjskemu zavarovanju, Življenjsko zavarovanje - slaba naložba, Življenjsko zavarovanje ali obveznice, Pasti življenjskih zavarovanj, oderuški stroški prekinitve zavarovanj ter kasnejši odgovor s strani zavarovalnice Triglav, Pasti pri analizi življenjskih zavarovanj s katerim kasneje hočejo pomiriti javnost s šokantnimi ugotovitvami stroškov prekinitve življenjskih zavarovanj. V takratnem obdobju so se tudi vrstili razni pritiski na samo uredništvo revije Kapital, kako si upajo pisati o takratnih tabu temah in da bodo že videli...in prišli so časi razvoja produktov raznih naložbenih možnosti in popularnih fondpolic, ki jih je kot najbolj inovativne produkte šele leta 2001 v našo državo pripeljala in razvila takratna Slovenica d.d., a vendar so tako takrat, kot tudi sedaj, dileme ostajale in so v veliki meri povezane, kaj in kako ravnati z že sklenjenimi klasičnimi življenjskimi zavarovanji.V zadnji reviji je to tudi poskus najti odgovor na ta ista vprašanja v režiji iste revije Kapital, samo 17 let kasneje in ob tem je potrebno poudariti, da naložbene police nimajo še niti izpolnjenih 10 let in tako končanega vsaj enega neobdavčenega obdobja njihovega življenja. Zato bomo še morali počakati, na temeljito in natančno analizo vseh naložbenih produktov v Sloveniji, zlasti v luči sedanjega močno negativnega gibanja vrednostnih papirjev ali povezanih primerjalnih indeksov, ki jih sestavljajo, tako, da bomo sploh na nek način lahko primerjali, kaj nam je prineslo teh 17 let razvoja življenjskih zavarovanj.

PISMO SEDANJOSTI

Znanec mi je prinesel pokazati te dni prejeto: Obvestilo o vrednosti premoženja po polici življenjskega zavarovanja VITAFOND AZIJA GARANT
Spoštovani, v skladu s Splošnimi pogoji za življenjsko zavarovanje VITAFOND AZIJA GARANT PLUS, vam sporočamo stanje enot premoženja in vrednost premoženja po vaši polici z oznako NAL-POL-02 št......
Zajamčena zavarovalna vsota za primer smrti znaša 1.100 €
�*tevilo enot premoženja po vaši polici VITAFOND AZIJA GARANT znaša 958 enot
Vrednost premoženja na dan 31.12.2008 znaša 677,11 €
Za zajamčeno vrednost premoženja ob doživetju jamči Deutsche Bank AG, Taunuslange 12, 60262 Frankfurt am Main, Nemčija. V skladu z jamnstvom bo ne glede na trenutne finančne razmere na kapitalskih trgih vrednost vašega premoženja vsaj takšna, kolikor znaša čista premija oziroma 958,00 €
Prednosti vašega življenjskega zavarovanja VITAFOND AZIJA GARANT so:
* Zavarovalni del - s tem poskrbite, da ste vi in vaša družina v primeru nepričakovanih dogodkov preskrbljeni.
* Dolgoročnost - na dolgi rok se velika kratkoročna nihanja izravnajo. Daljša, kot je zavarovalna doba, večja je verjetnost, da dosežemo pozitivno rast vaše naložbe.
* Razpršenost sredstev - vaša sredstva so razpršena in niso odvisna le od posamezne delnice ali naložbe, kar poveča varnost vaših naložbenih sredstev.

Finančno krizo, ki se je v ZDA začela že oktobra leta 2007, smo leto kasneje občutili tudi v Sloveniji. Da bi razumeli, zakaj prihaja do takšnih gibanj kapitalskih trgov, moramo vedeti, da se gospodarstva gibljejo ciklično. Trenutnno smo v obdobju padanja kapitalskih trgov, kar vpliva tudi na vrednost življenjskega zavarovanja VitaFond Azija Garant. Padcem na kapitalskih trgih smo bili v preteklosti priča že večkrat, vedno pa so jim sledili vzponi in s tem dolgoročno pozitivno donosi, kar se pričakuje tudi po koncu trenutne krize na kapitalskih trgih. Ne glede na razmere ostaja vaša dogovorjena zavarovalna vsota za primer smrti nespremenjena, ob izteku zavarovanja pa Deutsche Bank AG jamči, da bo vrednost premoženja vaše police enaka čisti vplačani premiji.
Za vse dodatne informacije vas vabimo, da nas pokličete po telefonu na številki 05 6643235 in 05 6643260, vsak delovni dan med 9.in13.uro ali nam pišete na elektronski naslov info@adriatic-slovenica.si
S spoštovanjem,
Katarina Rihter, univ.dipl.ekon.izvršna direktorica za področje življenjskih zavarovanj

ZAVAJANJE SEDANJOSTI

Glede finančne stabilnosti naložbenih zavarovanj, niti ne kaže izgubljati besed, saj v Sloveniji še ni bilo objavljene primerjalne analize njihovih dosedanjih donosov. Iz posameznih informativnih izračunov, ki so bili dani ob sklenitvi samega zavarovanja, na začetku obdobja trženja teh zavarovanj, izhajajo pogostoma napačno predstavljene izračunane pričakovane dodosnosti, ki so bile tudi pogostoma dvomestne.
Tudi zaradi tega, ker naložbene police, še vedno niso izpolnile desetletje starosti samega produkta, kar je samo eden od pogojev, za priznavanje neobdavčenja morebitnega davka od dobička iz kapitala po sklenjenih policah.
Tako še vedno marsikomu ni jasno, da času trajanja zavarovanja zavarovalec prevzema naložbeno tveganje.
Moj drugi znanec je leta 01.junija 2007 sklenil naložbeno zavarovanje Azija Garant Plus - SloveniceŽivljenje in vložil 10.000€ v enkratnem znesku,za dobo 10 let in naj bi ob doživetju 01.junija 2017, dobil garantirano izplačano čisto neto premijo, kar mu tudi upravljalec garantira. Ob sklenitvi je bila vrednost enote premoženja 100 enot, v kolikor pogledamo današnje rezultate in vrednosti enot premoženja, ki znaša na dan 13.03.2009 - 73,520, bi ob takratni vložitvi enkratne premije 10.000€ danes razpolagali samo še z glavnico 7.352€. Kot že rečeno, nastopi problem v kolikor bi zavarovanec,zaradi nastale krizne situacije, hotel dvigniti sredstva iz omenjene zavarovalne police, potem je znesek seveda še dodatno obremenjen tako z visoko izstopno provizijo od 6% padajočo do 1%, kot seveda tudi z 6,5% davkom od prometa zavarovalniških poslov.

04.05.2009

Ob današnjem reklamnem letaku za nov bančnozavarovalniški produkt NLB Naložba Vita Multi, pri katerem zelo izstopa poudarek o sklenitvi priključenega dodatnega brezplačnega življenjskega in nezgodnega zavarovanja in vložitve svojih sredstev v sklad z NAJMANJ 20 % donosom in 100 % zaščito glavnice ob dospetju ter trajanjem le 8,5 let.
* enkratna vplačila so možna od 4. do 29. maja 2009
* najmanjša vrednost vplačila je 1.000 EUR, lahko pa vplačate tudi več …
* nudi dvojno varnost
Zagotovite si varnost vaših najbližjih v primeru nepredvidenih dogodkov in finančno varnost, ki jo nudi upravljavec sklada z osnovnim naložbenim ciljem - zaščito v sklad vloženih sredstev
na datum dospetja sklada.
* življenjsko in nezgodno zavarovanje brez plačila dodatne premije
* zaščita v sklad vloženih sredstev 100 % zaščito glavnice na datum dospetja zaprtega investicijskega sklada vam omogoča naložbena politika sklada.
* donos sklada je vezan na Indeks Dow Jones Euro Stoxx 50
* ob uspešnem poslovanju sklada lahko vaše premoženje postane občutno večje
* ob dospelosti upravljavec izplača višjega od donosov: 20 % donos ali vsoto
zaklenjenih obdobnih donosov.
* donos indeksa se zaklepa obdobno; padec je omejen na -3 %, rast pa na +8 %.
Zgornja meja se lahko v primeru zaklenjenega negativnega donosa v predhodnem
obdobju v naslednjem obdobju tudi poviša, vendar za največ 3 % (na skupno
največ 11%). V grafu je prikazan način izračuna obdobnih donosov. V prikazanem
hipotetičnem primeru bi donos ob dospetju znašal 41 %.
* trenutno izredno nizka vrednost indeksa ima velik potencial rasti
www.nlbvita.si
http://www.nlb.si/doc/nlbvitamultia4letak.pdf

* Posebej natančno bi bilo potrebno preučiti pogoje tega bančnozavarovalniškega produkta
* Tako je tudi potrebno vedeti, da bo za omenjeni produkt, glede na njegovo trajanje 8,5 let, potrebno plačati tudi 6,5% davka od prometa zavarovalnih poslov, saj ne traja potrebnih 10 let, kolikor pravi eden od pogojev po zakonu za (ne)obdavčenost. Ob tem, da so po veljavni zakonodaji, do sedaj tudi z dohodnino obdavčene vse obresti, ki znašajo več kot 1000€, kar bo potrebno še preučiti.
* Drugo vprašanje pa je ali gre pri oglaševanju omenjenega produkta za nominalno donosnost ali realno donosnost, kar je bistvenega pomena, vsaj ob sedanjih gibanjih inflacije, zelo pomembno in sicer:
% realne donosnosti = (%nominalne donosnosti - %inflacije)/(1 - %inflacije)
* Kakšna je likvidnost tega produkta in kako je s koriščenjem morebitnega predujma
* Koliko znašajo stroški za potencialnega vlagatelja

05.05.2009

/13/...že 16.03.2009 je bilo opozorjeno na brezglavo prekinjanje tako klasičnih življenjskih zavarovanj, kot tudi naložbenih zavarovanj, saj je ob tem potrebno upoštevati tudi stroge in omejitvene pogoje zavarovalnic, ki dovoljujejo prekinitve omenjenih zavarovanj. Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, koliko zavarovanj je bilo prekinjeno v tem obdobju in tudi koliko premoženja so zaradi tega izgubili zavarovanci. Prav tako, bi bilo zanimivo izvedeti, kaj so kot razlog za prekinitev navedli zavarovanci. Ob tem pa bi bilo potrebno tudi povedati, ali so vsi tržniki in analitiki na zavarovalnicah naredili vse potrebno za optimiziranje zavarovanj in ali so sklepali preveč zavarovanj s previsokimi premijami. In končno ali so ponudniki zavarovanj zaradi novih trendov prekinitev padli na izpitu./

http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=6581

1.) Manj naložbenih življenjskih zavarovanj
Finance 84/2009
Vročica naložbenih življenjskih zavarovanj je s sesutjem delniških trgov preteklost; kaj zdaj preostane nezadovoljnim zavarovancem? Pretrganje zavarovanja je najslabša možnost
Izguba zaupanja na borzi je precejšen vzrok tudi za to, da zavarovalniški posredniki sklepajo vse manj polic naložbenih življenjskih zavarovanj. Po razmahu naložbenih življenjskih zavarovanj v...
http://www.finance.si/245874/Manj_na...kih_zavarovanj

2.) Pretrganje odvisno od vrste zavarovanja
Finance 84/2009
Pri večini zavarovalnic je pretrganje naložbenega življenjskega zavarovanja odvisno od vrste zavarovanja
Nekatere zavarovalnice so pri pretrganjih ali odkupih naložbenih življenjskih zavarovanj precej zahtevne in imajo stroga merila, vendar se poskuša večina prilagoditi zahtevam zavarovancev. Pri...
http://www.finance.si/245873/Pretrga...te_zavarovanja

3.) Kriza streznila ljudi, da manj tvegajo
Finance 84/2009
Minula leta so vlagatelji naložbena življenjska zavarovanja sklepali velikokrat le zaradi ugodne davčne politike in rastočega delniškega trga, vendar pa je kriza prinesla streznitev
Ljudje se premalo zavedamo, da življenjsko zavarovanje ni le naložba, ki bo vedno rasla, temveč rabi predvsem za zaščito pred nepričakovanimi dogodki v življenju in hkrati za varčevanje. ...
http://www.finance.si/245872/Kriza_s...a_manj_tvegajo

25.06.2009

/13/...problematika odkupov življenjskih zavarovanj, padec zbranih zavarovalnih premij iz pretekle rasti +20% na sedanjih -1,5% ter politike nekaterih zavarovalnic na Hrvaškem tržišču, ki je pravo testno polje tudi za naše zavarovalnice, med njimi tudi Uniqa, ki je zaradi teh pritiskov odkupov , ki so se napram lanskemu letu povečali za 3 krat, je začela odobravati kredite svojim zavarovancem.
Ta padec premije življenjskih zavarovanj, toliko bolj zbuja presenečenje, ker so še pred nedavnim državljani v anketi, kar tretjinsko izkazali največje zaupanje med finančnimi proizvodi, ravno policam življenjskega zavarovanja, pred varčevanjem v banki, investicijski in pokojninski skladi ter vlaganjem v delnice, zelo težko pa je oceniti, kam in zakaj je ravno to zaupanje izginilo.
Glede na to, da je bila že lanskoletna kriza, ko je bila rast premije samo 3,2%, dober pokazatelj, da je bila zelo hitra predhodna rast teh zavarovanj, zgolj in samo posledica t.i.bankassurance zavarovanj, ki so jih banke pogojevale za pridobitev kreditov, ravno tako kot pri nas. In iz tega bi morali potegniti tudi kakšne nauke, med drugim tudi, da se je potrebno vrniti h klasičnim življenjskim zavarovanjem, ki resnično nudijo manjši donos a je ta dosti bolj varna naložba. Tako bi moralo biti leto 2009 in tudi leto 2010 prav v znamenju njihovega ponovnega povratka.
Ravno zaradi teh dogajanj naj bi hrvaški zavarovatelji vedno bolj razmišljaji, tako kot je to v razvitih državah, zaradi krizne situacije, o uvedbi novih proizvodov, kateri bi zavarovalcu ali zavarovancu, ki nenadoma potrebuje svoj denar, omogočili da jo lahko (pre)proda profesionalnim investitorjem. Taka praksa je v vseh državah EU. Tako zavarovanec oz.tisti, ki je upravičenec zavarovalne police, prenese te pravice ali jo proda tretji osebi, tudi že pred samim potekom police. Tako te police odkupujejo razni investicijski skladi, kar za njih predstavlja ne zavarovalni posel ampak posel vlaganja kapitala.
Tako je višina sredstev, ki jih dobi zavarovanec vsekakor višji, kot bi jih dobil v kolikor bi prekinil ali odkupil zavarovalno polico. Poleg tega denar dobi takoj, ko ga potrebuje. Zavarovalna polica je še vedno v veljavi, za zavarovatelja se tako nič ne spremeni, saj so to življenjske police, ki imajo status ˝second hand˝ oz.nakup rabljenih življenjskih zavarovalnih polic. Takih poslov na Hrvaškem še trenutno ni. Za njegovo uspešno delovanje pa je obstoj potencialnih investitorjev, ki imajo zaupanje v zavarovalnice in so odločni vložiti denar v dolgoročne police z 10 letno, 15 letno ali 30 letno polico življenjskega zavarovanja in čakati zaslužek vloženih sredstev ter pripisa dodatnih zavarovalnih vsot. Tako trgovanje s policami življenjskih zavarovanj prestavlja v kriznih razmerah eno najboljših rešitev za zavarovanca pa tudi za same zavarovalnice, kar povečuje vrednost polic, kot status vrednostnega papirja.
Z drugimi besedami tudi prehaja sposobnosti borznih vrednostnih papirjev, kar povečuje možnosti vlaganj vseh zainteresiranih investitorjev. Ravno to naj bi bil tudi eden načinov za ublažitev kriznih razmer. V nasprotnem primeru se prav lahko tudi pripeti, da se bo pri krat po vojni, dogodil realni padec premij življenjskih zavarovanj in da bo premija ostala na nivoju predlanske.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=78476

21.07.2009

/13/...glede na zgoraj opisane razmere na Hrvaškem, bi lahko v kriznih razmerah možnost vlaganja v zavarovalne police, kot obliko garantiranega vrednostnega papirja, postala tudi pri nas tržna niša, čemur pa se še na zavarovalnicah upirajo na vse načine. Ob tem je potrebno upoštevati tudi zelo neugodno davčno zakonodajo na tem področju, saj mora biti za (ne)obdavčenje po 10 letih trajanja zavarovalne police izpolnjenih več pogojev hkrati.

4.3. Obresti
70. člen
(obresti)

(1) Obresti po tem poglavju zakona so obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem in dohodek iz življenjskega zavarovanja.
(2) Kot obresti se po tem poglavju zakona obdavčuje vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije, če ni s tem zakonom drugače določeno. Kot obresti se obdavčujejo tudi diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje.

71. člen
(oprostitev)
Dohodnine se ne plačuje od:
3. dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe;
4. dohodka iz življenjskega zavarovanja, pri katerem:
– nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju,
– sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote ena in ista oseba, in
– ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja pred potekom roka iz prve alinee te točke;

75. člen
(davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja)
(1) Davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom.
(2) Vrednost vplačila iz prvega odstavka tega člena se v primeru obročnih vplačil določi kot seštevek vseh obročnih vplačil. V primeru, ko izplačilo iz prvega odstavka tega člena ni prejeto v enkratnem znesku, temveč obročno, se vplačilo oziroma seštevek vseh obročnih vplačil porazdeli enakomerno med obdobja izplačevanja obročnih izplačil. Če celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil v pogodbi o življenjskem zavarovanju ni določeno, se kot celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil upošteva razlika med zavezančevo starostjo v času, ko prvič prejme obročno izplačilo, in pričakovano življenjsko dobo zavezanca, ki se določi glede na podatek Statističnega urada Republike Slovenije o pričakovani življenjski dobi moškega ali ženske v Sloveniji.//
http://www.durs.gov.si/si/davki_pred...a_zavarovanja/

SEKUNDARNI TRG - I.

Bomo lahko prodajali zavarovanje kar na bolšjaku?
Ko se odločimo naložbeno ali življenjsko zavarovanje prekiniti in dvigniti denar, so ponujene vsote za odkup s strani zavarovalnic v prvih letih zavarovanja smešno nizke. Bi prodaja polic na prostem trgu to dejstvo spremenila?

*** Odkupne vrednosti so v začetnih letih zavarovanja zelo majhne.

V teh negotovih časih marsikdo išče denarne rezerve, ki bi mu olajšale prebiti vsakdanjo finančno stisko. Kar nekaj ljudi zagotovo pomisli na stornacijo ali prekinitev naložbenih ali življenjskih zavarovanj, saj zaradi finančne stiske ne morejo odplačevati premij ali pa nujno potrebujejo gotovino, ki jo tako črpajo iz vseh varčevalnih naložb. Po tehtnem razmisleku vsakdo hitro ugotovi, da odkup ni finančno smiselna poteza, saj so odkupne vrednosti zavarovalnic smešno nizke (še posebej v prvih letih trajanja zavarovanja) glede na pričakovane zneske, ki jih imetnik zavarovanja s svojimi premijami vplača. Za nameček pa je predvsem pri starejših policah iz prejšnjega desetletja odkup možen le pod določenim pogojem.

Prav zato se je v tujini razvil tako imenovani sekundarni trg z življenskimi policami, kjer je zakonodaja omogočila trgovanje z zavarovanji v obliki trga "rabljenih“ polic življenjskih zavarovanj. Velik razmah je tovrstno trgovanje doživelo v Veliki Britaniji in Nemčiji, kjer je odkup izpodrinila prav prodaja polic, saj so bili tako prodajalci kot tudi kupci polic v večini primerov na boljšem.

Poglejmo hipotetičen primer!

*** "Prodaja police je možna pod pogojem, če ostane zavarovana oseba ista."

Oseba A je pred sedmimi leti sklenila 20-letno polico klasičnega življenjskega zavarovanja z mesečnim vplačilom premije 100 evrov. Ta oseba je ugotovila, da nujno potrebuje gotovino in da premij ne more več vplačevati, zato se odloči za odkup. Glede na izračun pregleda izplačil življenskega zavarovanja za primer smrti in doživetja ene izmed slovenskih zavarovalnic bi oseba A v primeru odkupa prejela 6.050 evrov (v sedmih letih pa je vplačala 8.400 evrov). Če bi obstajal sekundaren trg polic, bi lahko to polico prodala osebi B za recimo 10 odstotkov višjo vrednost, kakor znaša odkupna vrednost, kar pomeni, da bi zavarovalno polico prodala za 6.700 evrov. Oseba A tako od osebe B prejme višji znesek, kot bi ga dobila od zavarovalnice, oseba B pa tako prevzame obveznosti in pravice iz naslova police. S kupljeno polico lahko oseba B razpolago tako, da lahko na zavarovalni pogodbi spremeni osebo, ki je upravičenec za primer smrti, ali osebo, ki je upravičenec za primer doživetja (oseba, ki ob izteku police prejme zavarovalnino). Če je kot upravičenec ob doživetju naveden kdo drug kot oseba B, je seveda treba upoštevati plačilo davka na dohodek iz življenjskega zavarovanja (če zavarovalec in upravičenec ni ista oseba, ob doživetju upravičenec plača dohodnino od razlike med izplačano zavarovalno vsoto in vplačano premijo v celotnem obdobju trajanja zavarovanja).

Z Zavarovalnice Maribor so nam sporočili, da sekundarni trg polic življenjskih zavarovanj v Sloveniji ni razvit, kot alternativo odkupu oziroma prekinitvi življenjskega zavarovanja pa zavarovancem ponujajo možnost, da prejmejo predujem v višini do 80 odstotkov vrednosti, ki jih imajo na računu zavarovanja.

Podobnega mnenja so tudi v družbi KD Življenje, saj tudi po njihovem mnenju tovrstna oblika trgovanja s policami življenjskega zavarovanja v Sloveniji ni ustaljena. S polico življenjskega zavarovanja sicer lahko imetnik pri nas prosto razpolaga, lahko jo zastavi ali pa tudi proda. Za prodajo police je potreben ustrezen pravni posel med prodajalcem in kupcem police, o katerem mora biti zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe obveščena.

Prodaja zavarovanj
Zavarovalnice še ne razmišljajo o uvedbi sekundarnega trga življenjskih polic.
Iz KD Življenja so tudi dodali, da se prodaja police načeloma lahko opravi z indosamentom ali cesijo pod pogojem, da ostane zavarovana oseba ista. Seveda je pri tem treba upoštevati vse druge določbe ustrezne zakonodaje. Seveda novi zavarovalec, ki je sklenitelj zavarovalne pogodbe s tovrstno spremembo, prevzema obveznost plačevanja zavarovalne premije, zavarovalec in novi upravičenec (oseba, v korist katere je sklenjeno zavarovanje) pa prevzemata vse morebitne davčne obveznosti, ki bi oziroma bodo nastopile kot posledica morebitnih izplačil iz zavarovalne pogodbe. Eden od razlogov, zakaj v Sloveniji trgovanje ni razširjeno, je tudi neugodna davčna zakonodaja. Trgovanje s policami je v zahodnih državah običajna praksa, ki je že zakonsko regulirana (na primer Viatical Settlement Acts v ZDA) predvsem zaradi zaščite zavarovalca. Pri nas takih zakonov za zdaj še ni. Prav tako pa tudi njihova družba ponuja možnost dviga dela sredstev kot predujem, kar lahko stranki pomaga v določenih kočljivih finančnih situacijah.

Pri NLB Vita pa opozarjajo na različnost definicij pojma sekundarni odkup življenjskih zavarovanj, saj pravni sistemi in posledično njihove rešitve niso enotni. V opisanih primerih gre po njihovem mnenju za prodajo police in menjavo zavarovalca ali upravičenca, ne pa tudi zavarovanca, saj bi to bila potem potrebna nova zavarovalna polica, zaradi česar bi morala zavarovalnica ponovno oceniti vse parametre rizika, predvsem pa starost in zdravstveno stanje novega zavarovanca.
http://cekin.si/clanek/zavarovanja/b...-bolsjaku.html

***** nadaljevanje na strani 72 *****

zoran13

***** nadaljevanje s strani 72 *****

ŽIVLJENJSKA NALOŽBENA ZAVAROVANJA - II.

SEKUNDARNI TRG

2.DEL:

* Ste vedeli, da je mogoče polico mešanega življenjskega zavarovanja tudi prodati, če nujno potrebujete denar?
Recimo, da imate običajno mešano življenjsko zavarovanje (učeno se mu pravi življenjsko zavarovanje za primer smrti in doživetja). In to zavarovanje želite prekiniti in dvigniti denar. Bodisi ne zmorete več plačevati premije, bodisi nujno potrebujete gotovino in ne morete dobiti posojila ali kaj tretjega.

Če je tako, ste v nezavidljivi situaciji. Prekinitev (ali stornacija) zavarovanja je za imetnika praviloma neugodna, saj je odkupna vrednost (znesek, ki ga bo dobil iz naslova prekinjene police) lahko obremenjena s stroški ali davki. Izkupiček je ponavadi nižji od tistega, ki ga imetnik police pričakuje upoštevajoč, kolikšno premijo je doslej že vplačal. Poleg tega mnoge zavarovalnice dovolijo odkup zavarovanja samo pod določenimi pogoji (brezposelnost, izselitev iz države, razveza), sicer pa ne. Pa še časovni dejavnik igra vlogo: v prvih letih po sklenitvi zavarovanja je odkupna vrednost police nizka ali nikakršna.

Namesto odkupa police njena prodaja
Imetniki polic (zavarovalci), ki se znajdejo v taki situaciji in potrebujejo denar, so zaradi tega motivirani za iskanje ugodnejše možnosti. Ta možnost je prodaja pravic in obveznosti iz zavarovalne pogodbe in je v marsikateri državi že precej razširjena. V Veliki Britaniji obstaja trgovanje z "rabljenimi" policami življenjskih zavarovanj že od 19. stoletja, dobro je uveljavljeno v Nemčiji, razvija se tudi v Avstriji.

Kako prodaja police poteka? Imamo dve stranki: prodajalca, ki ima polico, ki je ne želi plačevati do zapadlosti, pač pa želi denar takoj. Na drugi strani je kupec, ki je pripravljen to polico plačevati naprej, v zameno za pridobitev vseh pravic iz nje. Če se ostali elementi zavarovalne pogodbe (trajanje, premija, kritja ipd.) ne spremenijo, je taka sprememba za zavarovalnico možna. Kot je potrdila Mateja Keržič, članica uprave KD Življenje, bi v takem primeru spremembo zavarovalca pri KD Življenju opravili s pomočjo indosamenta. Vendar pa opozarja: »Po veljavnem Zakonu o dohodnini se dohodnine ne plačuje od dohodka iz življenjskega zavarovanja, če sta sklenitelj zavarovanja (zavarovalec) in upravičenec ob doživetju ena in ista oseba. Pri prenosu pravic zavarovalec ne ostane ista oseba, zato ta sprememba ni davčno ugodna, saj mora zavarovalec ob doživetju plačati dohodnino od razlike med izplačano zavarovalno vsoto in vplačano premijo v celotnem obdobju trajanja zavarovanja.«

Za spremembo zavarovalca je potrebno soglasje zavarovalnice. V zgoraj omenjenih državah je večina prodaj polic opravljena na ta način. Kadar pa soglasja zavarovalnice ni, se prenos izvede s odstopom terjatev. Potrebnih je še nekaj papirjev, s katerimi prodajalec kupca pooblasti, da bo zares lahko uveljavil vse pravice, ki jih kupuje, kajti zavarovalnici je treba v primeru smrti zavarovane osebe dostaviti uradne dokumente.

Prodajalec od kupca dobi višji znesek, kot bi ga dobil od zavarovalnice (po odbitju vseh stroškov in morebitnih davkov), kupec pa investira ta denar in prevzame obveznost plačevanja premij do konca, nakar lahko na zavarovalni pogodbi spremeni osebo, ki je upravičenec za primer smrti in osebo, ki je upravičenec za primer doživetja, ki potemtakem prejme zavarovalnino, ko mine zavarovalna doba, ali še prej, če že pred tem pride do smrti zavarovane osebe (oseba, katere življenje je zavarovano, ostane ista kot prej).

Kupec bo svojo naložbo vrednotil kot sedanjo vrednost bodočih koristi, ki jih ima s to polico. To so npr.: zavarovalnina ob smrti ali doživetju ter s tem povezani pretekli in bodoči pripisani dobički. Za zavarovalnico je ta transakcija nevtralna, zanjo se spremeni le to, kam bo nekoč nakazala denar.

Zakaj se prodajalcu to bolj izplača?
Za koliko je višji izkupiček prodajalca od tistega pri odkupu pri zavarovalnici? Po podatkih avstrijskega podjetja Zweitmarkt Lebensversicherungsvermittlung GmbH gre običajno za 5 do 15 odstotkov. Konkreten primer iz njihove prakse je naslednji:

Gospod Markus P. je pred osmimi leti sklenil desetletno polico klasičnega življenjskega zavarovanja in vplačal 14.000 evrov. Polica mu trenutno obljublja zavarovalno vsoto 22.571 evrov ob izteku zavarovanja čez dve leti. A gospod Markus nujno potrebuje denar danes. V primeru odkupa bi od zavarovalnice dobil 17.043 evrov, medtem ko bi pri prodaji na sekundarnem trgu dobil 18.750 evrov, ali 1.707 evrov več..

Sekundarni trg rabljenih polic
Da bi trg življenjskih polic dobro deloval, mora biti na eni strani dovolj prodajalcev (v Avstriji, na primer, se letno stornira preko 300.000 polic življenjskega zavarovanja). Na drugi so potrebni kupci, torej investitorji, ki imajo interes vstopiti v tovrstne pogodbe. Kot vmesni člen v verigi pa je potreben še »organizator«, torej posrednik, ki pripelje kupca k prodajalcu ali obratno. V tujini so to vlogo prevzeli kar zavarovalni posredniki, pri kateri je tako poleg »nove« možno kupiti tudi »rabljeno« polico ali pa obstoječo polico ponuditi v prodajo. Da bi stranke za to možnost sploh izvedele, so britanske zavarovalnice zakonsko obvezane, da svoje stranke v splošnih pogojih izrecno obvestijo, da je polico ŽZ načeloma možno tudi prodati na sekundarnem trgu.

Pri nas vsi ti pogoji še niso izpolnjeni, a zadeva je zakonsko in tehnično izvedljiva in se jo da izpeljati, če sami najdete kupca in se z njim ustrezno dogovorite. Načeloma bi kupec lahko prišel tudi iz druge članice EU, a pri majhnem trgu ni pričakovati, da bi se interes za organizacijo sekundarnega trga v Sloveniji pojavil izven Slovenije.

Zakaj pri nas še ne?
Zakaj se trg rabljenih polic pri nas še ni razvil? Mag. Tomo Mrdjen, direktor slovenske podružnice avstrijske zavarovalnice Wiener Staedtische, vidi vzroke v tem, da imamo možnost sklepati ŽZ pri katerih se vrednost police realno ohranja v daljšem časovnem obdobju šele cca. 19 let (valutna klavzula), prej te police niso imele stalne realne vrednosti čez daljše obdobje in da je zavarovalni trg doslej stalno napredoval - novi produkti so bili boljši od starih, ki zato niso bili tako zanimivi. Obenem dodaja: "Zavedanje ljudi, kakšna je vrednost polic ŽZ na dolgi rok še ni visoko - ljudje težko ocenijo, koliko so npr. vredne police, ki so sedaj stare npr. 10 let in je v njih »shranjeno« veliko dobičkov iz dobrih pred-kriznih časov. Predvsem pa velja, da so se doslej finančni posredniki fokusirali na pridobivanje novih strank za ŽZ. Z zasičenostjo trga pa bodo začeli iskati nove tržne niše in ena od njih bo zagotovo tudi organiziran trg »rabljenih« polic. Pri finančnih produktih se namreč izkaže, da šele dobro organiziran sektor finančnega posredništva omogoča razvoj trgovanja."

Za učinkovito trgovanje mora biti trg kolikor toliko pregleden, da se ve vsaj približno, s čim se trguje. Pri nas je težko primerjati npr. Triglavovo klasično polico iz leta 1993, z Merkurjevo iz leta 1998 ali Adriaticovo iz leta 2003. Splošni pogoji so se skozi čas kar precej spreminjali. Kupec (ali eventuelno organizator trga) bi moral zbrati veliko informacij, da bi lahko ocenil, katero polico se mu splača kupiti in po koliko, kajti zbranih potrebnih podatkov o pripisih dobičkov za različne vrste polic ni na voljo. Za posredovanje informacij o konkretni polici pa je seveda potrebno pisno soglasje zavarovalca.

Konkreten primer
Spodnja tabela prikazuje situacijo po letih, v primeru 20-letne police klasičnega ŽZ, sklenjene pri zavarovalnici Wiener Staedtische za 40-letnega moškega.

Skupna premija brez davka * Zajamčena odkupna vrednost** Zajamčena kapitalizirana vsota
1 leto. - 1.200,00 € * 0,00 € ** 0,00 €
2.leto - 2.400,00 € * 635,00 € ** 904,00 €
3.leto - 3.600,00 € * 1.677,00 € ** 2.341,00 €
4.leto - 4.800,00 € * 2.739,00 € ** 3.751,00 €
5.leto - 6.000,00 € * 3.823,00 € ** 5.136,00 €
6.leto - 7.200,00 € * 4.929,00 € ** 6.496,00 €
7.leto - 8.400,00 € * 6.058,00 € ** 7.831,00 €
8.leto - 9.600,00 € * 7,210,00 € ** 9.143,00 €
9.leto - 10.800,00 € * 8.386,00 € ** 10,431,00 €
10.leto - 12.000,00 € * 9.587,00 € ** 12.941,00 €
11.leto - 13.200,00 € * 10,814,00 € ** 12.941,00 €
12.leto - 14.400,00 € * 12.069,00 € ** 14.166,00 €
13.leto - 15.600,00 € * 13,354,00 € ** 15.372,00 €
14.leto - 16.800,00 € * 14.672,00 € ** 16,561,00 €
15.leto - 18.000,00 € * 16.025,00 € ** 17.735,00 €
16.leto - 19.200,00 € * 17,416,00 € ** 18.894,00 €
17.leto - 20.400,00 € * 18.847,00 € ** 20.041,00 €
18.leto - 21.600,00 € * 20.321,00 € ** 21.176,00 €
19.leto - 22.800,00 € * 21.843,00 € ** 22.300,00 €

ws-zz-tabela-1236611365.jpg

Več informacij

* www.withprofits.de
* www.zweitmarkt-leben.de
* www.cashlife.de
* seznam konkretnih kupcem ponujenih angleških življenjskih polic
http://www.novaportfolio.at/public/public.php?pid=ccck
Zavarovalniške police:
Clerical Medical, Co-operative Insurance, Friends Provident, General Accident (CGNU), Legal & General Assurance, Norwich Union, Pearl Assurance, Prudential, Royal London Group, Scottish Amicable Life, Acottish Widows Assurance, Standard Life, Wesleyan Assurance. Obstoječe garancije polic so različne in znašajo od 80,70% zavarovalnice Scottish Amicable Life do 113,13% zavarovalnice Friends Provident in različnimi izračuni donosnosti 5%, 7% in 9%.
Primeri polic:
Garancija 80,70%
http://www.novaportfolio.at/public/p...RC131&pid=ccck
Garancija 113,13%
http://www.novaportfolio.at/public/p...44890&pid=ccck
http://www.novaportfolio.at/public/p...85812&pid=ccck
http://www.novaportfolio.at/public/p...45059&pid=ccck
http://www.novaportfolio.at/public/p...50047&pid=ccck
http://www.financna-tocka.si/text.php?id=12231

15.09.2009

Glede na takratno situacijo, predvsem pa na precej zaprt trg življenjskih zavarovanj, ki so si bila kot produkt zelo podobna, lahko bi rekli kot jajce jajcu, pa vendar je bilo precej problematično pisati o teh produktih, ki so bili s stališča zavarovalnic najboljši obstoječi in možni produkti. Žal so imeli in imajo, kar nekaj pomanjkljivosti, ki so se pokazale predvsem ob njihovih prekinitvah, saj je bilo za to potrebno mimo čeri neštetih klavzul in pogojevanj. Zato so se v 33.številki revije Kapital, avgusta 1992, lotili zelo odmevnih tem in nevarnih tem na tem področju pod naslovi:Kdo služi z življenjskimi zavarovanji, Alternative življenjskemu zavarovanju, Življenjsko zavarovanje - slaba naložba, Življenjsko zavarovanje ali obveznice, Pasti življenjskih zavarovanj, oderuški stroški prekinitve zavarovanj ter kasnejši odgovor s strani zavarovalnice Triglav, Pasti pri analizi življenjskih zavarovanj s katerim kasneje hočejo pomiriti javnost s šokantnimi ugotovitvami stroškov prekinitve življenjskih zavarovanj. V takratnem obdobju so se tudi vrstili razni pritiski na samo uredništvo revije Kapital, kako si upajo pisati o takratnih tabu temah in da bodo že videli...in prišli so časi razvoja produktov raznih naložbenih možnosti in popularnih fondpolic, ki jih je kot najbolj inovativne produkte šele leta 2001 v našo državo pripeljala in razvila takratna Slovenica d.d., a vendar so tako takrat, kot tudi sedaj, dileme ostajale in so v veliki meri povezane, kaj in kako ravnati z že sklenjenimi klasičnimi življenjskimi zavarovanji.V zadnji reviji je to tudi poskus najti odgovor na ta ista vprašanja v režiji iste revije Kapital, samo 17 let kasneje in ob tem je potrebno poudariti, da naložbene police nimajo še niti izpolnjenih 10 let in tako končanega vsaj enega neobdavčenega obdobja njihovega življenja. Zato bomo še morali počakati, na temeljito in natančno analizo vseh naložbenih produktov v Sloveniji, zlasti v luči sedanjega močno negativnega gibanja vrednostnih papirjev ali povezanih primerjalnih indeksov, ki jih sestavljajo, tako, da bomo sploh na nek način lahko primerjali, kaj nam je prineslo teh 17 let razvoja življenjskih zavarovanj.//

Ni vse zlato, kar se sveti!
Objavljeno v številki 477 z dne 14.09.2009

Naložbeno življenjsko zavarovanje je drago, prekinitev še dražja ANA SREBOT

V Sloveniji še mladi. “Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega sklada, je zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev investicijskih skladov oziroma povezano s spremembo vrednosti enote premoženja kritnega sklada.” Tako naložbeno življenjsko zavarovanje opredeljuje Zakon o zavarovalništvu. Pri sklenitvi življenjskega zavarovanja se zavarovalnica obveže, da bo zavarovancu v primeru njegove smrti ali ob doživetju določenega datuma izplačala določeno vsoto ali rento. Naložbeno življenjsko zavarovanje predstavlja mešanico med življenjskim zavarovanjem in naložbami v vzajemne sklade in tako se del plačane premije porabi za stroške samega zavarovanja, z drugim delom pa zavarovalnica kupi točke določenega ali izbranega vzajemnega sklada. V tujini imajo naložbena življenjska zavarovanja že dolgoletno tradicijo, saj je že leta 1957 tovrstna zavarovanja na trgu ponudila britanska zavarovalnica London & Manchester. V Sloveniji so se tovrstne police uveljavile šele leta 2002, ko je prenehala veljati zakonska omejitev za sklade, ki so morali imeti najmanj 90 odstotkov v slovenskih papirjih.

Svetovalci ali prodajalci? Slovenski trg je zasičen s tako imenovanimi samozvanimi premoženjskimi svetovalci. Ko se zapletemo v pogovor s kakšnim izmed njih, nam lahko ponudi samo produkte enega samega podjetja ali pa daje prednost tistim, od katerih prodaje si obeta zaslužek. Seveda je najti tudi kakšnega, ki nam bo znal kvalitetno svetovati in nam bo lahko ponudil množico različnih naložbenih možnosti, od nepremičnin, žlahtnih kovin, delnic, vzajemnih skladov itd. glede na našo finančno situacijo in življenjske cilje, vendar bomo takšnega strokovnjaka morali sami dobro plačati. Ko je govora o naložbenem življenjskem zavarovanju, pred seboj že vidimo zagretega prodajalca, ki se nam predstavi kot premoženjski svetovalec in nam ponuja produkt, ki ga nujno potrebujemo, poleg tega pa nam bo čez nekaj let popolnoma spremenil življenje. Seveda je potrebno takšne obljube vzeti z rezervo, saj agenti, ki prodajajo naložbena zavarovanja, pogosto pretiravajo o donosnosti in številke, ki jih vidite v razpredelnicah, podprte z grafi in raznimi diagrami, so velikokrat prenapihnjene. Na seminarju, ki poskrbi za njihovo ‘osnovno šolanje’, se izučijo za odlične prodajalce določenega produkta in vseh odzivov na morebitna vprašanja ali pomisleke stranke. Prav tako se spretno izogibajo tudi vprašanjem o stroških, ki vas kot zavarovanca bremenijo, mnogokrat pa niti sami ne vedo, koliko vas bo določeno naložbeno zavarovanje dejansko stalo. Ko ste se torej odločili, da želite in potrebujete življenjsko zavarovanje, si vzemite čas, preglejte več različnih ponudb, zahtevajte, da vam pojasnijo, koliko vas bo zavarovanje stalo ter dobro premislite o tveganjih, ki so z sklenitvijo police povezana. Po vsakem razgovoru si vzemite čas za premislek in se odločite za vrsto zavarovanja glede na vaše zmožnosti, potrebe in cilje.

Dražje, kot se zdi. Glede na število vplačil pri naložbenem življenjskem zavarovanju ločimo tiste produkte, pri katerim premijo plačamo le enkrat in tiste, kjer premijo plačujemo mesečno oziroma periodično. Na vrednost premoženja na naložbeni polici vpliva več dejavnikov in eden izmed teh so gotovo stroški, ki bremenijo zavarovanca. Da bi dobili boljšo sliko, koliko dejansko stanejo tovrstni produkti, smo za primer vzeli žensko, staro okoli dvajset let, ki sklene naložbeno življenjsko zavarovanje za 25 let in vplačuje 50 € mesečno.
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=6970

Pri KD Življenje obračunavajo stroške pridobivanja zavarovanja ter vstopne stroške in stroške zavarovanja za primer smrti. Stroški pridobivanja zavarovanja se od vplačane premije v zgornjem primeru odštevajo prva tri leta od sklenitve zavarovanja in znašajo 4,5 odstotka od vsote dogovorjenih premij. V našem primeru bodo torej stroški sklepanja zavarovanja znašali 675 evrov. Vstopni stroški pri zavarovanju z obročnim plačilom premije znašajo 3 odstotke, pri zavarovanju z enkratnim plačilom premije so odvisni od višine enkratne premije in znašajo od 0,5 do 3 odstotkov. Torej v zgornjem primeru vstopni stroški znašajo 1,5 evra od vsakokratne plačane premije, kar skupaj pomeni 450 evrov v celotnem zavarovalnem obdobju. Vplačan znesek bremeni tudi premija za zavarovanje za primer smrti, ki znaša 3 odstotke od vsakokratno plačane premije, pri zavarovanju z enkratnim plačilom premije pa 1 odstotek. V našem primeru zopet dodatnih 450 evrov v 25 letih. Po odštetju zgoraj naštetih stroškov dobimo čisto premijo, katere višina je v prvih treh letih zaradi zgoraj pojasnjenih stroškov, ki se od vplačanega zneska odštejejo, minimalna. Čista premija se na določen dan v mesecu preračuna v enote premoženja izbranih investicijskih skladov. Vendar s tem še nismo končali s plačevanjem stroškov. Poleg vseh zgoraj navedenih zavarovalnica določene stroške obračunava z zmanjševanjem števila enot premoženja naložbenega računa police. Na začetku vsakega meseca se obračuna riziko premija za tekoči mesec, ki je odvisna od starosti zavarovanca, vrednosti premoženja na polici in zavarovalne vsote za primer smrti. V primeru, da vrednost premoženja preseže višino zavarovalne vsote za primer smrti, se riziko premija ne obračunava. Upravljavska provizija po polici se obračuna na zadnji dan v mesecu in znaša 0,0416 odstotka mesečno od vrednosti premoženja na polici. Za vodenje premoženja na naložbenem računu se mesečno zaračunavajo stroški v višini 1 evro.

Pri Merkur zavarovalnici se od vplačane premije odbijejo stroški sklepanja zavarovanja, inkaso stroški in stroški upravljanja. Preostanek premije se preračuna v enote premoženja skladov. Ti stroški znašajo 6,5 % od celotne predvidene vplačane premije za konkretno zavarovalno pogodbo, kar v zgornjem primeru pomeni 975 evrov, stroški upravljanja zavarovanja pa znašajo 40 evrov letno, kar v 25 letih nanese na 1000 evrov. Riziko premija za življenjsko zavarovanje znaša za celotno zavarovalno obdobje 1,08 evra (oziroma 0,0072 % celotne predvidene vplačane premije), pri upoštevanju predpostavke, da je zavarovalna vsota za primer smrti enaka 10 % celotne predvidene vplačane premije.

Ne zanemarimo tveganja. V tej fazi je prvi argument prodajalca naložbenega zavarovanja, da je naložba v sklade najvarnejša, saj je razpršena. Temu seveda ne gre oporekati, vendar je zaradi navedenega dejstva tudi donosnost manjša. Slovenski skladi so še razmeroma mladi, zato je pri njih težko govoriti o dolgoročnih donosih, če pa pogledamo v tuje sklade, ki imajo več kot 20-letno tradicijo, lahko povzamemo, da se povprečni letni donosi delniških skladov gibljejo nominalno nekje okoli 10 odstotkov, z upoštevanjem povprečne 3-odstotne letne inflacije pa je realni donos 7 odstotkov letno. Če sedaj pogledamo naše naložbeno življenjsko zavarovanje, pa zaradi vseh stroškov, ki bremenijo vplačano premijo ne moremo govoriti niti 7 odstotkih donosa na investirana sredstva. Poleg razpršenosti je eden izmed argumentov varnosti naložb v investicijske sklade metoda povprečnega stroška. S tem nam prodajalec dejansko pojasni, da je dobro, če skladi padajo. Za isti vloženi znesek takrat kupimo več enot premoženja oziroma točk sklada. Ko sklad zopet zraste, smo dejansko zaslužili več, kot pa če bi konstantno zmerno naraščal. Vendar pa se lahko pojavi problem, ko se čas, za katerega je bilo zavarovanje sklenjeno, izteče, na trgu pa je situacija takšna, kot jo spremljamo v zadnjem letu ...

Prekinitev ni poceni. Odkup zavarovanja se lahko izvede pod določenimi pogoji, ki se od vsake posamezne zavarovalnice oziroma agencije razlikujejo. Tukaj smo za lažjo predstavo zopet upoštevali zgornji vzorec varčevalke, ki preko police naložbenega življenjskega zavarovanja 25 let varčuje po 50 evrov mesečno ter povprečno 7-odstotno letno donosnost njenih sredstev. Zanimalo nas je, kaj se zgodi, če bi stranka želela prekiniti polico po 1, 5 in 10 letih. Če želite svojo polico pri KD Življenje prekiniti pred potekom treh let, lahko pozabite na vse vplačane premije, saj se pogodba razdre, premija pa se ne vrne. Prav tako tudi pri Merkur zavarovalnici nudijo odkup zavarovanja šele po preteklih treh letih od sklenitve zavarovanja. Pri zavarovalnici Wiener Städtische ne boste mogli odpovedati pogodbe pred pretekom enega leta, kasneje pa pod pogojem, da obstaja odkupna vrednost. Po petih letih trajanja zavarovanja je varčevalka vplačala 3000 evrov in sedaj želi pogodbo odpovedati. Pri Merkur zavarovalnici odkupna vrednost za njeno polico znaša 1.989,99 evrov, pri zavarovalnici Wiener Städtische pa 1.999,25 evrov. Če se za odkup odloči po desetih letih, ko je vložila skupno 6000 evrov, bo pri Merkur zavarovalnici dobila 5.907,99 evrov, pri Wiener Städtische pa 6.051,08 evrov. Če želi zavarovanec življenjsko zavarovanje odkupiti pred potekom 10 let od sklenitve zavarovanja, Zakon o dohodnini predpisuje še 20-odstotni davek na kapitalski dobiček, po preteku desetih let in v primeru, da sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do izplačila ob izteku zavarovanja ena in ista oseba, pa tega davka ni potrebno plačati. Prav tako pa pri zavarovanjih, ki so sklenjena za obdobje, daljše od 10 let, ni 6,5 odstotkov davka od prometa zavarovalnih poslov. Torej če na vsak način želite prekiniti svoje naložbeno življenjsko zavarovanje, to storite šele po preteku najmanj 10 let (seveda ob predpostavki 7-odstotnega povprečnega letnega donosa) ali pa v primeru, da denar nujno potrebujete, izkoristite možnost delnega predčasnega izplačila, ki ga ponujajo nekatere zavarovalnice.

Ali se sploh splača? Odvisno od vsakega posameznika in njegovega profila. Nekateri imajo raje zelo varno življenje, drugi pa uživajo v hoji na robu prepada. Tako je tudi pri vlagateljih. Naložbeno življenjsko zavarovanje spada med varnejše naložbe in pričakovati visoke donose pri takšnem produktu je iluzija, ste pa s sklenitvijo takšne police delno zaščitili finančno prihodnost svojih bližnjih v primeru, da se vam kaj pripeti in si do neke mere zagotovili del sredstev za jesen vašega življenja.
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=6970

15.11.2009

/13/...glede naložbenih zavarovanj, ki se jih pri nas sklepa šele od leta 2001 in tako nimajo še niti zaključenega prvega neobdavčenega desetletnega življenja. Kljub velikih prodajnim uspehom, ki so jih razni produkti z naložbenim tveganjem, doživljali na začetku, sedaj ni več, kajti takrat, si je komajda kdo predstavljal, da bi lahko borzni trg tako zanihal. Veliko zavarovancev je tako ob pogledu na trenutno vrednost premoženja na svojih policah, razočaranih in to kljub temu, da so sklenili toliko opevano zavarovanje z garancijo. Namreč imeli so v mislih tudi možnost, da bi predčasno svoj denar nujno potrebovali, potem bi bila zgodba za vse še bolj problematična, saj bi morali pred potekom 10 let zavarovanja, plačati še 6,5% davek zavarovalnih poslov, ki bi se tudi odbil od vrednosti premoženja. Da ob tem ne govorimo o zmanjšanju vrednosti premoženja, še za morebitni predčasni izstopni proviziji in izstopnih stroških, ki so od produkta do produkta različni. Ob tem pa je tudi res, da omenjeno izstopno provizijo, ki jo zavarovalnici zaračuna upravljavec investicijskega sklada in je lahko v drugem letu zavarovanja tudi 5% in se vsako naslednje leto zniža za 1%. Tako je bila npr.od prijateljevega vloženega enkratnega zneska 1.000 € v letu 2007, vrednost premoženja dne 01.11.2007 znašala rekordnih 1.149,60 €, dne 31.12.2008 le še 677,11 € in se je 05.11.2009 povzpela na sedanjih 718,78 € . Večina skleniteljev, je tudi prezrla stavek, katerega njegov pomen lahko spoznavamo v sedanjem trenutku, saj piše, da zavarovanec v času zavarovanja v celoti prevzema naložbeno tveganje in je zapisan, med ostalimi pogoji in posebnimi določili z malimi črkami. Tudi zaradi tega je veliko zavarovancev prekinilo police in njih bi bilo potrebno vprašati, kako so zadovoljni z danimi (pre)velikimi obljubami ob sklenitvi zavarovanja in le oni so najbolj verodostojni potrošniki, ki lahko sodijo o kvali(nti)teti obstoječih naložbenih produktov in o podatkih, ki jih še noče obelodaniti nobena zavarovalnica in so se začeli zavarovanci obračati k nekaterim konkurenčnejših bančnozavarovalniških produktih...//

11,3%

Skoraj polovica naložbenih zavarovanj slovenskih zavarovalnic pod gladino

Slovenski vlagatelji imajo v naložbenih zavarovanjih vloženih že skoraj 570 milijonov evrov premoženja, kar je četrtino več kot konec decembra lani in skoraj šest odstotkov več kot decembra 2007. Rast sredstev v naložbenih zavarovanjih pa je bolj kot posledica njihove "uspešnosti" posledica praktično nespremenjenih vplačil zavarovancev.

Samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta so namreč domače zavarovalnice s svojimi naložbenimi zavarovanji zbrale več kot 113 milijonov evrov premij, kar je le skoraj deset odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in približno toliko, kot je znašal letošnji prirast premoženja v naložbenih zavarovanjih.

Z visokimi prilivi v naložbena zavarovanja so tako zavarovalnice v celoti nadoknadile izpad zaradi padca vrednosti naložbenih zavarovanj oziroma zaradi padca vrednosti vzajemnih skladov, ki jih naložbena zavarovanja vključujejo. Po zadnjih podatkih Agencije za zavarovalni nadzor je namreč vrednost naložb v zavarovanjih z naložbenim tveganjem konec junija znašala 569,1 milijona evrov, kar je 110 milijonov evrov več kot na začetku leta oziroma 59 milijonov evrov več kot konec junija lani.

Nekoliko manj je lahko zadovoljnih nekaj 10.000 vlagateljev, ki varčujejo v naložbenih zavarovanjih. Podatki o donosih naložbenih zavarovanj v letošnjem letu razkrivajo, da so naložbena zavarovanja, ki se tržijo v Sloveniji (oziroma so se tržila v preteklosti), podpovprečno donosna, če jih primerjamo z letošnjimi donosi na svetovnih trgih kapitala. Povprečni letošnji donos izbranih naložbenih zavarovanj, ki smo jih zajeli v analizo, je znašal le 11,3 odstotka, kar je nekajkrat manj kot znaša letošnja rast tečajev na svetovnih borzah in skoraj trikrat manj, kot so letos v povprečju pridobili delniški vzajemni skladi, ki se tržijo v Sloveniji.

Izmed vseh naložbenih zavarovanj, za katere so nam v zavarovalnicah posredovali podatke, sta se letos še najbolje odrezali Fondpolica Dirigent in Fonpolica z dinamičnim naložbenim paketom KD Življenja. Sledi jima naložbeno zavarovanje Svetovne gazele s 120-odstotnim jamstvom, s katerim upravlja Zavarovalnica Triglav, ki pa je na drugi strani od uveljavitve doseglo najvišji padec. Iz tabele z donosi naložbenih zavarovanj je razvidno, da od dneva uveljavitve pozitivni donos izkazuje le več kot polovica, medtem ko je tretjina izmed njih izgubila več kot deset odstotkov. Poleg Svetovne gazele s 120-odstotnim jamstvom so nadpovprečne padce od uveljavitve doživele še EKO Naložbe Zavarovalnice Triglav in Fondpolica z uravnoteženim oziroma dinamičnim naložbenim paketom KD Življenja.

Primerjavo med posameznimi naložbenimi zavarovanji sicer onemogočajo jamstva glavnic, ki se med seboj opazneje razlikujejo. Nekatera naložbena zavarovanja namreč jamčijo le del glavnice, medtem ko druga jamčijo izplačilo 100 in več odstotkov glavnice. Nekatera zavarovanja jamčijo izplačilo rente, izplačilo najvišje dosežene vrednosti, imajo določeno fiksno obrestno mero... Primerjavo otežuje tudi to, da so nam, denimo v NLB Viti, posredovali podatke o donosu do 16. oktobra, v Wiener Stadtische pa podatke o donosu do konca septembra (na zavarovalnice smo naslovili prošnjo, naj nam posredujejo podatke o donosu do 15. oktobra letos). V zavarovalnicama Grawe in Generali nam na naša vprašanja v več kot dveh tednih niso odgovorili.

Naložbena zavarovanja so sicer eden izmed najdonosnejših produktov za zavarovalnice, saj te zavarovancem zaračunavajo nekajkrat višje stroške od tistih pri vzajemnih skladih. Podatek o upravnih stroških (gama stroški), stroških ob sklenitvi police (alfa stroški) in stroških vplačil (beta stroški) namreč lahko dosegajo tudi deset odstotkov, vendar pa natančni podatki niso znani, saj jih zavarovalnice ne razkrivajo.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042315327

01.03.2010

13/...kot že povedano glede naložbenih zavarovanj, ki se jih pri nas sklepa šele od leta 2001 in tako nimajo še niti zaključenega prvega neobdavčenega desetletnega življenja. Kljub velikih prodajnim uspehom, ki so jih razni produkti z naložbenim tveganjem, doživljali na začetku, sedaj ni več, kajti takrat, si je komajda kdo predstavljal, da bi lahko borzni trg tako zanihal. Veliko zavarovancev je tako ob pogledu na trenutno vrednost premoženja na svojih policah, razočaranih in to kljub temu, da so sklenili toliko opevano zavarovanje z garancijo. Namreč imeli so v mislih tudi možnost, da bi predčasno svoj denar nujno potrebovali, potem bi bila zgodba za vse še bolj problematična, saj bi morali pred potekom 10 let zavarovanja, plačati še 6,5% davek zavarovalnih poslov, ki bi se tudi odbil od vrednosti premoženja. Da ob tem ne govorimo o zmanjšanju vrednosti premoženja, še za morebitni predčasni izstopni proviziji in izstopnih stroških, ki so od produkta do produkta različni.
Večina skleniteljev, je tudi prezrla stavek, katerega njegov pomen lahko spoznavamo v sedanjem trenutku, saj piše, da zavarovanec v času zavarovanja v celoti prevzema naložbeno tveganje in je zapisan, med ostalimi pogoji in posebnimi določili z malimi črkami.
Zato je pohvalen zadnji poskus v Dnevniku, ko primerjajo ustvarjeno (ne)donosnost naložbenih zavarovanj...//
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042340408
http://www.dnevnik.si/uploads/articl...%20polanic.jpg

03.03.2010

/13/...čeravno naj bi bila zakonsko predpisana obveznost zavarovalnic, da bi v policah objavile vse stroške, ki bremenijo vlagatelja oziroma zavarovanca, le te še vedno ne objavljajo alfa, beta in gama stroškov, ki nastajajo ob sklenitvi police. Ravno zaradi te očitne netransparentnosti se kasneje pojavljajo še špekulacije o donosnosti, saj je pomembno tudi trenutek ocenjenega obdobja in seveda prikaza zainteresirani javnosti. No in ravno tukaj bi lahko po vzgledu nekaterih portalov v tujini, take podatke objavljali tudi sami Vzajemci, kar bi vsekakor bila konkurenčna prednost. Res pa je tudi, da bi lahko normativno uredili omenjeno zavarovalniško zakonodajo, ki tega sproti redno ne objavlja, saj bo drugo leto, šele 1 desetletje sklepanja prvih fond polic v Sloveniji. Zato bo prav zanimivo spremljati odzive zavarovancev, ki bodo ob pregledovanju vsakokratnih letnih obračunov in vrednosti njihovega premoženja, le opazili, da jih je nekdo ves čas zavajal in to počel brez vsakršne odgovornosti, saj v policah piše tudi, da zavarovanec v času trajanja police, prevzema naložbeno tveganje. Toda takrat bo že prepozno za vsakršno ukrepanje.../

08.04.2010

PISMO SEDANJOSTI II

/13/...03.04.2009 je bilo v tej isti rubriki objavljeno Obvestilo o vrednosti premoženja po naložbeni polici VITAFOND AZIJA GARANT, te dni pa je prišlo novo in s tem tudi nova razmišljanja o pogojih in kritjit ter zneskih vrednosti premoženja. Kot je bilo že rečeno naj bi bilo konec 10 letnega zavarovanja 01.06.2017 v katerega je bilo vplačano enkratni znesek 1000 € in da je riziko za izplačilo morebitne nezgode, za zavarovalnico samo 10%, bi se kazalo vprašati, kaj bo to pomenilo leta 2017:
Ob stopnji inflacije:
* 2% bo to leta 2017 to še samo 817,1 €
* 2,5% bo to leta 2017 samo še 776,3 €
* 3% bo to leta 2017 samo še 737,4 €
* 3,5% bo to leta 2017 samo še 700,3 €
* 4% bo to leta 2017 samo še 662,7 €
* 4,5% bo to leta 2017 samo še 631,0 €
* 5% bo leta 2017 samo še 598,7 €

Spoštovani!
Skladno z določili zavarovalne pogodbe vas obveščamo o stanju enot premoženja in vrednosti premoženja po vaši polici življenjskega zavarovanja NAL-POL-02.
Zajamčena zavarovalna vsota za primer smrti znaša 1.100€
�*tevilo enot premoženja po vaši polici znaša 958,00 enot.
Vrednost enote je na dan 31.12.2009 znašala 0,76 €.
Vrednost premoženja je na dan 31.12.2009 znašala 725,11 €
Za zajamčeno vrednost premoženja ob doživetju jamči Deutsche Bank AG, Taunusanlange 12,60262 Frankfurt am Main, Nemčija. Vrednost premoženja bo v skladu s tem jamstvom ne glede na finančne razmere na kapitalskih trgih ob izteku zavarovanja še vedno enaka vsaj 958,00 €.
V letu 2009 je zavarovalnica AdriaticSlovenica d.d. poslovala uspešno in še utrdila svoj položaj univerzalne zavarovalnice. Naše poslanstvo je zagotavljanje gospodarske varnosti zavarovancev ter skrb za večjo stabilnost in varnost tudi v zaostrenih razmerah. Vabimo vas, da spoznate širok izbor naših premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj. Zahvaljujemo se vam za zaupanje.
Za vse dodatne informacije o vašem življenjskem zavarovanju nas lahko pokličete na telefonski številki 05 3309 516 in 02 3208 128, vsak delovni dan med 9. in 13. uro.
Lepo vas pozdravljamo, Katarina Rihter, univ.dipl.ekon.
Izvršna direktorica za področje življenjskih zavarovanj

02.05.2010

/13/...glede na podatke iz pripetega članka bi lahko rekli, da je še vedno možnost rasti življenjskih zavarovanj v Slovenji , tako navadnih kot naložbenih. Zelo kmalu bo mimo tudi prvih 10 let od začetka sklepanja prvih naložbenih zavarovanj, tako, da bodo kmalu vidni rezultati, koliko premoženja je zavarovancem to prineslo ali pa odneslo. Ob izplačilu privarčevanega se bo videlo ali smo izbrali dobrega upravljalca, dober naložbeni produkt, dobre in (ne)donosne sklade, se dobro seznanili s pogoji in klavzulami in ali smo prezrli, da samo zavarovanec v času zavarovanja, prevzema naložbeno tveganje...//
1.Delež premije na prebivalca v Sloveniji in razvitih Evropskih državah ter državah Zahodnega Balkana:
* Slovenija - 315 €
* Evropa - 1.098 €
* Makedonija - 2 €
* Srbija - 10 €
* Hrvaška - 79 €
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=7379

06.05.2010

/13/...glede na to, da je ta vikend Formula 1 v Španiji, še zanimivost za vse navijače Fernanda Alonza, ki so mu sklenili življenjsko zavarovanje in mu posebej pri tem zavarovali oba palca za 10mio€. Pokrovitelj te akcije je njegov sponsor Banco di Santander. Med športniki ima primat na tem področju David Becham, kateremu so zavarovali telo za 150mio$.
http://www.gazzetta.it/Motori/Formul...04-2010/alonso...

18.05.2010

/13/...po treh mesecih poslovanja je nad pridelanimi rezultati poslovanja zavarovalnic, marsikdo onemel...//

Zbrane bruto premije TOP 6 zavarovalnic v prvih 3 mesecih:
* Zavarovalnica Triglav
Premoženjska - 159.928.324 € (-1,97%)
Življenjska - 52.245.617 € (-4,37%)
Skupaj - 212.173.941 € (-2,57%)

* Zavarovalnica Maribor
Premoženjska - 58.725.933 € (-6,57%)
Življenjska - 17.950.647 € +6,21%
Skupaj - 76.676.580 € (-3,86%)

* AdriaticSlovenica
Premoženjska - 63.722.506 € +4,07%
Življenjska - 3,463.771 € (-7,41%)
Skupaj - 67.186.277 € +3,41%

* Vzajemna d.v.z.
Premoženjska - 66.457.635 € (-1,03%)
Življenjska - /
Skupaj - 66.457.635 € (-1,03%)

* Tilia
Premoženjska - 19.340.556 € +1,77%
Življenjska - 2.611,761 € +1,90%
Skupaj - 21.952.317 € +1,78%

* Generali
Premoženjska - 16.332.045 € +22,08%
Življenjska - 4,573.548 € (-2,54%)
Skupaj - 20.905.593 € +15,69%

Zavarovalnice, članice Slovenskega zavarovalnega združenja, so v prvih treh mesecih leta 2010 z vsemi vrstami zavarovanj zbrale skupno 574.942.494 € bruto obračunane premije. To je za 1,7 odstotne točke več kot v istem obdobju leta 2009. Več pa v datoteki PREMIJA_3_2010.xls.
Vir:SZZ
http://www.zav-zdruzenje.si/
Pobirajo se tudi življenjska zavarovanja
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042360127

11.06.2010

/13/...po štirih mesecih poslovanja je nad pridelanimi rezultati zavarovalnic marsikdo še bolj onemel in nekatera mesta igralcev na lestvici so se zamenjala:

Zbrane bruto premije TOP 6 zavarovalnic v prvih 4 mesecih:
* Zavarovalnica Triglav
Premoženjska - 206.313.509 €
Življenjska - 70.426.395 €
Skupaj - 276.739.904 €

* Zavarovalnica Maribor
Premoženjska - 76.650.777 €
Življenjska - 23.578.875 €
Skupaj - 100.229.652 €

* AdriaticSlovenica
Premoženjska - 84.163.543 €
Življenjska - 4.584.244 €
Skupaj - 88.747.787 €

* Vzajemna d.v.z.
Premoženjska - 84.323.577 €
Življenjska - /
Skupaj - 84.323.577 €

* Generali
Premoženjska - 22.529.702 €
Življenjska - 6.077.227 €
Skupaj - 28.606.929

* Tilia
Premoženjska - 25.034.069 €
Življenjska - 3.480.897 €
Skupaj - 28.514.966 €

Zavarovalnice, članice Slovenskega zavarovalnega združenja, so v prvih štirih mesecih leta 2010 z vsemi vrstami zavarovanj zbrale skupno 753.750.227 € bruto obračunane premije. Več pa v datoteki PREMIJA_4_2010.xls
Vir:SZZ
http://www.zav-zdruzenje.si/

23.06.2010

/13/...glede na besedilo in sam postopek sprejema novele oz.predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, se bi naj z njegovim sprejemom, za vse zavarovance naložbenih polic, povečala tudi transparentnost vseh stroškov, ki jih bremenijo. Omenjene določbe naj bi veljale za vse naložbene produkte in vse zavarovance, ki jih bodo sklenili po sprejetju omenjene novele. Stroškovna problematika je bila že velikokrat tudi omenjena na predhodnih straneh te rubrike. Prav tako je za pričakovati, da se bo povečala primerljivost medsebojnih stroškov različnih naložbenih produktov z njihovimi ponudniki vred in bolj objektivizirani informativni izračuni ter prikaz tudi realne donosnosti, kar do sedaj ni bila praksa...//

18. člen
V prvem odstavku 83. člena se 7. točka spremeni tako, da se glasi:
»7. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana z vrednostjo enote premoženja investicijskih skladov, tudi o:
- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- višini in načinu obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja investicijskih skladov,
- znesku predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0 %, 4 %, in 8 % oziroma ali realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5 % in 4,5 %, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;«.
http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&vt=40&mandate=-1&unid=PZ|BBC03339E788B624C12577490026511B&showdoc =1

zoran13

ŠOLSKA ZAVAROVANJA - 1.del:

/13/...glede na veliko količino ponudb, ki so jih vse zavarovalnice ponujale vsem potencialnim zavarovancem, posebej pa predšolskim otrokom, dijakom in študentom, velja biti posebej previden pri spodnjih določbah, saj se otroke, ki še niso stari 14 let, ne bo dalo več zavarovati za rizik kritja izgube življenja zaradi nezgode in rizik kritja izgube življenja zaradi bolezni. Posebej velja preučiti ponujene možnosti in variante zavarovanja, saj se lahko poleg polic za samo eno leto, z enim samim podpisom, lahko sklenejo tudi večletne dolgoročne police, ki se končajo šele, ko otrok dopolni 18 let. Omenjene police imajo višje zavarovalne vsote in vseskozi konstantno letno premijo, ki se skozi leta, ne spreminja in je odvisna od izbrane kombinacije. Poleg tega se porajajo vprašanja, na kakšen način in kakšne možnosti se bodo sploh izoblikovale za zavarovanje otrok za omenjene rizike do izpolnjenega 14 leta starosti.../

30.06.2013

To je namreč datum, ko je nadzorni organ AZN - Agencija Za Zavarovalni Nadzor izdala odredbo, ki zavarovalnicam nalaga, da je po tem datumu izključena obveznost zavarovalnice v primeru smrti zavarovanca, mlajšega od 14 let.

Omenjena izključitev se nanaša na vsakršen razlog smrti in je uvedena skladno z odredbo AZN, ki nalaga, da morajo vse zavarovalnice v okviru nezgodnega zavarovanja s 30.06.2013 prenehati s ponujanjem rizika smrti za otroke mlajše od 14 let, kar po mnenju AZN dolgoletna in utečena praksa na področju nezgodnih zavarovanj ni v skladu z veljavno zakonodajo (971.člen OZ).

Zaradi odredbe AZN o izključitvi rizika smerti zavarovanca mlajšega od 14 let, so ponudbe glade na ciljne skupine drugače sestavljene in so sedaj dijaki vključeni v skupino k študentom. Na podlagi navedene odredbe ponudbe za predšolske otroke in učence ne vsebuje kritje izgube življenja zaradi nezgode in izguba življenja zaradi bolezni.
https://zakonodaja.com/zakon/oz/971-...a-primer-smrti

ŠOLSKA ZAVAROVANJA - 2.del:

OBLIGACIJSKI ZAKONIK (OZ-UPB1)

Zavarovanje mladoletnikov in oseb, ki jim je vzeta poslovna sposobnost, za primer smrti

971. člen

(1) Nično je zavarovanje tretje osebe, ki še ni stara štirinajst let, in osebe, ki ji je popolnoma vzeta poslovna sposobnost, za primer smrti, zato mora zavarovalnica vrniti zavarovalcu vse premije, prejete iz takšne pogodbe.
(2) Za veljavno zavarovanje tretje osebe, ki je že stara štirinajst let, za primer smrti je potrebno pisno soglasje njenega zakonitega zastopnika in pisno soglasje zavarovane osebe same.
Uradni list RS, št. 97/2007 z dne 24. 10. 2007: 971. člen OZ-UPB1

* omenjeni člen je v veljavi že od leta 24.07.2007, odredba AZN pa velja šele od 30.06.2013, kar bi tudi lahko pomenilo, da bi morale zavarovalnice, za vse tako sklenjene pogodbe v tem obdobju, vrniti vse vplačane premije ali del vplačanih premij za imenovane rizike.
https://zakonodaja.com/zakon/oz/971-...a-primer-smrti

BLIŠČ IN BEDA

ŠOLSKA ZAVAROVANJA - 3.del:

Glede na vse skupaj je sploh vprašljivo, kako sploh in če, bomo še naprej zavarovali svoje otroke starosti do 14 let, saj so po gornji odločbi AZN potemtakem tudi vprašljiva že sklenjena nezgodna zavarovanja v avtomobilih, nezgodna zavarovanja v javnih prevozih, zato bi bilo potrebno zadeve proučiti, kajti potemtakem, od 30.06.2013 ni več možno skleniti zavarovanja za rizik kritja izgube življenja zaradi nezgode in rizik izgube življenja zaradi bolezni. Posebej tudi zato, ker se je v strokovnih krogih in zainteresirani javnosti ustvarilo mnenje, da so nekateri starši takšna določila kršili, samo zato, da bi dobili odškodnino?

Zlasti zato, da ne bi prišlo do diskriminatornih odločb in neenakih možnosti ter obravnave drugorazrednosti državljanov in varstva otrokovih pravic starosti do 14 let ter posebej ob že nastalih primerih, ko po najnovejših gornjih določbah, starši ali drugi upravičenci, ob omenjenih škodnih dogodkih ne bodo več upravičeni do dosedaj pripadajočih odškodnin.

Ker pa je omenjeni 971.člen v veljavi že od 24.07.2007, odredba AZN pa velja šele od 30.06.2013, kar bi lahko pomenilo, da bi morale zavarovalnice, za vse, na tak način, sklenjene pogodbe v tem vmesnem času, retroaktivno vrniti vse vplačane premije ali samo del vplačanih premij, ki pokrivajo omenjene rizike. To tudi pomeni, da bi morali prizadeti starši vrniti prejete odškodnine zavarovalnicam, saj so po mnenju AZN, to kar naenkrat postale neupravičene odškodnine.

Celotna zgodba pa kaže tudi na to, da je vsekakor nadzor nad izvajanjem določb Obligacijskega zakonika pomanjkljiv, oziroma implementacije v zavarovalniške pravila in cenike, saj je za reševanje te problematike minilo 6 let.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli