Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

DANFOSS COMPRESSORS & SECOP

Država je v zadnjih šestih letih v Beli krajini pogorela na celi črti

Načrtovanje razvojne politike regije vsaj v zadnjih šestih letih popolnoma brez učinkov

Zadnje dogajanje v Beli krajini, kjer bo brez dela zaradi odločitve lastnikov Secopa, bolj znanega pod nekdanjim imenom Danfoss Compressors, o preselitvi proizvodnje ostalo 700 zaposlenih, razkriva žalostno resnico, da je država pri načrtovanju razvojne politike regije vsaj v zadnjih šestih letih zatajila na celi črti.

Načrtovanje razvojne politike regije vsaj v zadnjih šestih letih popolnoma brez učinkov.

Spomnimo, v podobno težkem položaju se je Bela krajina znašla poleti 2005. Takrat je zaradi stečajev črnomaljske Beti Konfekcije in Belsada ter odpuščanj v Danfossu na cesti domala čez noč ostalo 225 ljudi. Čeprav je sledil val gospodarske konjunkture, v kateri se je stopnja registrirane brezposelnosti v občini Črnomelj znižala za več kot tretjino (na osem odstotkov v juliju 2008), ta ni prinesla služb za večino odpuščenih v letu 2005. "Približno tretjina se je prezaposlila, kar precej v Novem mestu, drugi pa so se ali upokojili ali vključili v programe aktivne politike zaposlovanja (APZ). Velik del je še danes brezposelnih," je pojasnil pomočnik direktorja območne službe zavoda za zaposlovanje v Novem mestu Jože Giodani.

Belokranjsko gospodarstvo v 2009 z 10 milijoni evrov minusa

Kaj je torej država v šestih letih po zadnjih množičnih odpuščanjih storila za gospodarski razvoj Bele krajine? Sodeč po javno dostopnih podatkih bore malo. Med odmevnejšimi ukrepi vlade Janeza Janše lahko tako najdemo le vključitev tretje razvojne osi in gospodarskega središča v Novem mestu, ki naj bi pomagalo oživeti tudi belokranjsko regijo, v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih. Vlada Boruta Pahorja pa je poleg napovedanega zakona o skladnem in regionalnem razvoju potrebovala dve leti za pripravo programa o razvoju Pokolpja. Do leta 2016 naj bi v območje Bele krajine in Kočevskega vložila 290 milijonov evrov, od tega levji delež (254 milijonov evrov) v gradnjo prometne infrastrukture.

Realnost ponuja drugo, precej bolj neusmiljeno sliko. Kot je pojasnil Giodani, se odpuščeni delavci Secopa ne bodo mogli ne vključiti v javna dela ne samozaposliti. Denarja za oba programa namreč za letos ni več.

Vsi državni načrti so bili torej odločno premalo za regijo, katere strukturno zastarelo gospodarstvo je kriza ujela popolnoma nepripravljeno. Že leta 2009 so prihodki vseh gospodarskih družb v Beli krajini padli kar za četrtino v primerjavi z letom prej, seštevek njihovih poslovnih izidov pa gre za več kot deset milijonov evrov v minus. Še bolj simptomatičen je podatek, da je neto dodana vrednost na delavca v gospodarskih družbah Bele krajine leta 2009 znašala 22.400 evrov, kar je celo 3000 evrov manj od dodane vrednosti, ki jo je to leto ustvaril delavec Secopa.

Podjetij iz regije ni med prejemniki subvencij

"Na voljo so v glavnem nizko plačana delovna mesta. Mladina po končani izobrazbi ne dobi ustrezne zaposlitve in se ne vrača," so zapisali avtorji vladnega programa za Pokolpje. "Delodajalci za letos v naši enoti načrtujejo 1500 novih zaposlitev, kar zadošča za generacijski priliv, nikakor pa ne more zmanjšati stopnje brezposelnosti," opozarja Giodani. Občino Črnomelj je zgolj oplazil tudi domnevno najpomembnejši vladni protikrizni ukrep - med 950 podjetji, ki so prejela subvencije za skrajšan delovni čas, je namreč le eno iz omenjene občine (Sun Roller).

Obenem drži, da je težava tudi na drugi strani, torej v sami regiji. Med prejemniki državnih pomoči, ki jih deli Slovenski podjetniški sklad (SPS), praktično ni podjetij iz Bele krajine. Med 156 novimi slovenskimi podjetji, ki so si lani razdelila subvencije za zagon, tako ni nobenega iz omenjene regije. Ista zgodba je bil razpis v letu 2008. Tudi na zadnjem razpisu za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v Belo krajino od državnih 34,3 milijona evrov ni prišel niti evro. Na predhodna dva, ki ju je sklad razpisal v letih 2008 in 2009, pa se je prijavilo le sedem podjetij iz regije, ki so skupaj dobila za dober milijon evrov subvencij.

Podjetniške iniciative dovolj, ni pa kapitala

"Največja težava je, da gre za velike razpise, naša podjetja pa so manjša, družinska, zato se več prijavljajo na razpise za garancijske sheme in linije podjetniškega centra iz Novega mesta," je naše podatke komentiral Gregor Jevšček, področni svetovalec iz Razvojno-informacijskega centra Bela krajina. "Od države bi si želeli razpise, primernejše za manjša podjetja. Podjetniške iniciative je dovolj, a lastnega kapitala zanje ni, zato podjetjem ne pomaga tudi 15-odstotno ali še višje sofinanciranje," je dodal Jevšček.

Kljub temu je Bela krajina celo na 54 milijonov evrov "težkem" razpisu za turistično infrastrukturo leta 2007 sodelovala le z enim projektom, hotelom v Metliki, za katerega je podjetje GTM dobilo 314.000 evrov. "Podjetniška miselnost je bila v zadnjih letih precej apatična. Država ponuja razpise, zdaj je čas, da se zbudi tudi okolje," meni direktorica Razvojnega centra Novo mesto Mojca Špec Potočar. Toda ali lahko zgolj malo gospodarstvo brez večjih tujih investicij "posrka" odpuščene iz velikih industrijskih podjetij? Po dostopnih podatkih tako podjetja (gre za okrog 20 podjetij) v poslovni coni v Kanižarici, ki je nastala pred slabim desetletjem na območju nekdanjega rudnika, dajejo delo 220 zaposlenim, torej več kot trikrat manj od števila odpuščenih v Secopu.

"Najprej je treba videti strukturo brezposelnih. Z inkubatorjem v Novem mestu, ki smo ga odprli lani, imamo dobre izkušnje, zagon je čedalje večji," odgovarja Špec-Potočarjeva. Jevšček pa meni, da mala podjetja, ki so tehnološko intenzivna in zato ne zaposlujejo veliko ljudi, potrebujejo svoj čas za rast: "Ovir je veliko. Od tega, da mejni prehod v Vinici ni odprt za tovorna vozila do slabe komunalne opremljenosti in spletnih povezav."
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042436431

BREZ SLUŽBE

Socilna bomba Bele krajine: Brez strateškega partnerja bodo v Secopu ob delo še preostali delavci

Predstavniki nekaterih ministrstev in vladnih služb so se danes z upravo črnomaljskega Secopa ter predstavniki občin pogovarjali o možnosti ohranitve nekaterih delovnih mest in o pomoči pri iskanju strateškega partnerja. Brez tega bodo v Secopu ob delo še preostali delavci, je po pogovorih povedal generalni direktor Secopa Matjaž Strmec.

Secopova uprava je predstavnike vlade seznanila z dogajanjem v podjetju, ti pa so zagotovili, da je vlada pripravljena "proaktivno" sodelovati pri iskanju strateškega partnerja, ki je za prihodnost družbe edina prava pot, je povedal Strmec.

V Secopu si po njegovih besedah želijo ohraniti čim več delovnih mest, hkrati pa se zavedajo, da je njihov trenutni kapital znanje. Pri iskanju strateškega partnerja se bodo odprli za vse, ki so jim pripravljeni pomagati, lahko pa bi sodelovali tudi z avtomobilsko industrijo, je opozoril.

Glede okvirnega števila 700 odpuščenih delavcev, je povedal, da so do njega prišli kalkulativno in skozi strategijo lastnikov, v naslednjih tednih in mesecih pa bodo z vodstvom holdinga, ki to zahteva, število usklajevali in kot verjame, se bodo nekje na sredi srečali.

Če bodo zastavljeno strategijo izpeljali v celoti, se končno število ne bo bistveno razlikovalo, je nadaljeval in dodal, da bo uprava poskrbela, da bo proces odpuščanja potekal čim bolj prijazno in v skladu z zakonodajo.

Glede na to, da je trenutno v Secopu zaposleno 970 delavcev, naj bi po prvih izračunih delo ohranilo 330 do 350 zaposlenih, lastniki družbe pa se strinjajo, da bi moralo odpuščanje teči vzporedno z iskanjem strateškega partnerja in selitvijo montažnih linij na Slovaško, je pojasnil Strmec.

Vse, kar bo potem ostalo v Črnomlju, bo po njegovih navedbah od 300 do 350 delavcev, za katere iščejo strateškega partnerja, o tem, da ga ne bi dobili, pa sploh ne razmišljajo oz. zagotoviti morajo, da bo v črnomaljskem okolju ostalo več delovnih mest, kot samo teh 350.

Po načrtu naj bi do konca leta odpustili od 250 do 300 delavcev, preostali del pa v prihodnjem letu, kar je le del težav, ki se pojavljajo. Secop je namreč povezan tudi z dobavitelji, kot so med drugim sosednji Livar, črnomaljska srednja šola, več manjših zasebnikov in prevoznikov, je še povedal Strmec.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Viljem Pšeničny, ki je vodil današnji obisk v Črnomlju, pa je dejal, da Secop posluje brez izgube, njegov lastnik pa se je odločil, da bo izstopil iz sedanje dejavnosti in te posle prenesel drugam.

Z upravo Secopa so se pogovarjali, kako poiskati nova delovna mesta in nove partnerje, za kar je vodstvo podjetja tudi pooblaščeno. Dogovorili so se tudi, da bodo na ministrstvih in vladi poskušali usmeriti povpraševalce glede možnosti vlaganja v Slovenji na to lokacijo, je še povedal Pšeničny.

Po oceni črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič je bil današnji obisk korak naprej. Kar je zelo pozitivno, pa je to, da je vlada pripravljena sodelovati pri iskanju omenjenega strateškega partnerja, je podčrtala.

Kot je dejala metliška županja in poslanka SD Renata Brunskole, pa se v Beli krajini napoveduje velik socialni problem, zato je na današnji seji vlada Belo krajino opredelila za problemsko območje.

Vlada je danes namreč sprejela sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore območju Pokolpja, ki ga je določila za problemsko območje z visoko brezposelnostjo. Sprejela je program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepe razvojne podpore Pokolpju za obdobje od 2011 do 2016.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042436610

zoran13

SAJ NI RES, PA JE!

Prodaja, a ne bi smel

Vila Gina. Prodajajo jo za milijone. Inšpektorat vpisal plombo, ki morebitne kupce napotuje k previdnosti.

Na dve parceli vile Gina, ki je spomeniško zaščitena, je gradbeni inšpektor v zemljiški knjigi februarja vpisal plombo.

"Plomba inšpektorata pomeni prepoved prodaje, podrobnosti primera pa ne poznam," je pojasnil eden od gradbenih inšpektorjev, ki ne želi biti imenovan. Poklicali smo ga zaradi nepremičnine, ki se skupaj z bazenom prodaja sredi Portoroža. Gre za vilo Gina na 1.700 kvadratnih metrov velikem zemljišču, prodajalec pa oglašuje, da jo prodaja skupaj z bazenom. Lastnik jo ceni na 3,8 milijona evrov. Prvi ogledi kupcev iz tujine so že bili, konec meseca pa prihajajo še ruski interesenti.

Finančne mahinacije
Hipoteka. Na nepremičnino je vpisana tudi hipoteka Nove Kreditne banke Maribor, in sicer v višini 2,4 milijona evrov. Po našem izračunu bi za vrnitev posojila, če bi odplačeval tudi glavnico, lastnik moral zbrati več kot 90 tisoč evrov na mesec. Teh prihodkov po javno dostopnih podatkih d. o. o., ki je lastnica vile, nima. Obstaja tudi možnost, da za posojilo plačuje samo obresti; po ocenah poznavalcev bi obresti v tem primeru znašale po šest tisočakov na mesec.

Na dveh parcelah, ki spadata k objektu, je od februarja vpisana plomba koprske območne enote inšpektorata za okolje in prostor. Kaj je razlog zanjo, nam z inšpektorata do konca redakcije niso uradno pojasnili.

Po podatkih zemljiške knjige je lastnik nepremičnine Galerija Interier s Šubičeve ulice v Ljubljani; ta d. o. o. je imela po podatkih baze GVin v letu 2009 le dobrih 44 tisoč evrov prihodkov in nobenega zaposlenega.

Najprej ne prodaja
Sredstva tega "poštnega nabiralnika" niso bila omembe vredna do leta 2008, ko so poskočila na več kot 2,4 milijona evrov – po podatkih zemljiške knjige pa je prav tega leta omenjena d. o. o., ki naj bi se formalno ukvarjala s trgovino na debelo, kupila nepremičnino v Portorožu. S posojili Nove Kreditne banke Maribor jo je nato tudi temeljito obnovila.

Eden od formalnih zastopnikov in tudi direktor te d. o. o. je Borut Gaberšek, ki je 27 let delal v SCT, pristojen pa je bil za tujino.

Tole je zvonec sedeža ljubljanskega podjetja, ki je lastnik več milijonov evrov vredne nepremičnine v Portorožu; več od poštnega nabiralnika nismo našli.

Kot prodajalec se je z nekaterimi interesenti v Portorožu srečal tudi osebno, a ko smo ga poklicali na mobilni telefon, nas je zavrnil, češ da ne prodaja ničesar in sploh – zmotili smo ga med vožnjo. Poskusili smo spet čez nekaj časa. Medtem si je očitno premislil in se z nami le pogovarjal kot prodajalec nepremičnine. Z vprašanjem o plombi inšpekcije smo ga presenetili, češ da z njo sploh ni seznanjen. "Dopuščam pa možnost, da je bila plomba na dve parceli, ki spadata k vili, dana zato, ker za garažo in bazen, ki smo si ga omislili zraven, gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno," je sklenil Gaberšek.
http://www.zurnal24.si/primorska/prodaja-a-ne-bi-smel-209602/clanek

VILLA GINA

Nepremičnina tedna: Vila Gina v Portorožu

Na elitni lokaciji v bližini hotela Kempinski Palace je naprodaj nova, verjetno najlepša vila v Portorožu. Bivalna velikost je 296 kvadratnih metrov. Stoji na parceli, veliki 1.700 kvadratnih metrov. Na parceli je tudi zunanji bazen.

* Cena: 3,8 milijona EUR
* Zastopnik prodajalca: ABC nepremičnine ( www.abc.si )
http://www.finance.si/305556/Nepremi%E8nina-tedna-Vila-Gina-v-Portoro%BEu

Stanovanje za 41 milijonov

Če se boste še kdaj hvalili pred znanci v kako ugledni in imenitni soseski živite, se raje ugriznite v jezik. Razen če živite na Aveniji princese Grace v Monaku.
V ulici, imenovani po legendarni igralki Grace Kelly, živijo številni ruski milijarderji in naftni mogotci z bližnjega vzhoda, ki imajo za sosede monaške plemiče.
Cena "povprečnega" stanovanja s štirimi spalnicami na tej ulici znaša 41 milijonov dolarjev. Ponekod so stanovanja draga, v Monaku so najdražja.
www.vecer.com/7d

VILLA za 380€

/13/...glede, da najvišje cene nepremičnin dosegajo v nekaterih predelih Dubrovnika, bi lahko ta v Porotožu, končala na tak način kot v Avstriji ter Nemčiji,saj je to zanimiva in inovativna zamisel za prodajo takšne nepremičnine, saj se obenem kupuje prednostna avkcijska pravica do nakupa, in bi naneslo ob spodnjem načinu prodaje vseh 9.999 srečk po 380 € celih 3.799.620 €: Idea

Vila v Avstriji naprodaj preko loterije

Ker štiristo kvadratnih metrov velika vila na bregu jezera Wrthersee na jugu Avstrije ni šla v promet na klasičen način, se je lastnica odločila za prodajo preko spletne loterije. Srečka stane le 99 evrov, kar je vzbudilo zanimanje pri več tisoč ljudeh iz celega sveta. Naprodaj je 9999 srečk. Ko bodo prodane, se bo pričela loterija, je še napovedala lastnica hiše Traude Daniel, ki se ji tako obeta skoraj milijon evrov zaslužka. Prodaja srečk naj bi trajala do maja prihodnje leto. Če do takrat ne bodo prodali vseh srečk, bodo kupcem denar vrnili, je še napovedala lastnica.
www.vecer.com/clanek...1405388514

Za 99 evrov dobil vilo

Nemka je svojo vilo, katere v času recesije nikakor ni mogla prodati, ponudila kot loterijsko nagrado in mastno zaslužila. Tuji mediji poročajo o neizmerni iznajdljivosti nemške državljanke, ki je finančni krizi navkljub uspešno prodala razkošno vilo ter ob tem še dodatno zaslužila. Kar pol leta naj bi namreč Traude Daniel skušala prodati svojo razkošno vilo na jugu Avstrije.
Ker za hišo vredno 830 tisoč evrov nikakor ni našla kupca, se je odločila, da jo bo zastavila kot glavno loterijsko nagrado. Tisti, ki so želeli sodelovati v žrebanju za nesramno bogato nepremičnino so morali za loterijski listek odšteti 99 evrov in do konca decembra minulega leta je tako iznajdljiva lastnica prejela že za 990 tisoč evrov loterijskih vplačil. Pred kratkim je seveda priredila žrebanje in na plan izvlekla listek srečnega novega lastnika Avstrijca Walterja Eggerja.
Premetena Nemka je s svojo potezo navdušila mnoge, ki se že dolge mesece trudijo prodati nepremičnine visoke vrednosti. Med njimi je tudi nemški državljan Juergen Tatscher, ki namerava na loteriji prodati svoj luksuzni gorski bungalov.
http://24ur.com/novice/svet/za-99-evrov-dobil-vilo.html

zoran13

DIAGENOMI

S skromnostjo prepričevali investitorje in odpirali vrata

Klemen Španinger, Rok Košir in Alja Videtič Paska iz najboljšega novoustanovljenega podjetja DiaGenomi niti po naključju ne ustrezajo klišejski predstavi uspešnega menedžerja

V obdobju recesije, ki kar traja in traja, je pojem uspešen podjetnik zelo težko zaslediti. Vseeno pa se sem ter tja pojavijo svetle izjeme, ki vzbujajo občutek, da so bo gospodarska kriza nekoč vendarle končala. Tak primer je trojica poslovnežev, ki so združili moči, znanje in podjetniško žilico ter si na nacionalnem tekmovanju Start-up Slovenija prislužili priznanje za najboljše novoustanovljeno podjetje.

Devetindvajsetletni Klemen Španinger, osemindvajsetletni Rok Košir in tridesetletna Alja Videtič Paska niti po naključju ne ustrezajo klišejski predstavi uspešnega menedžerja. Še pred nekaj meseci so vsi trije odeti v bele medicinske halje na inštitutu za biokemijo ljubljanske univerze zrli v mikroskope in se ukvarjali z zadevami, ki podjetništvu skorajda ne bi mogle biti bolj diametralno nasprotne. Pa vendar je v vseh treh mladih naravoslovcih, magistru farmacije, diplomiranem biologu in diplomirani biokemičarki, vseskozi zorela tudi podjetniška plat, ki so jo uresničili konec lanskega leta in se odločili svoje bogato znanje in ideje tudi prodajati.

"DiaGenomi je edino podjetje v slovenskem prostoru, ki ponuja diagnostična testiranja za rak dojke in debelega črevesa, ki temeljijo na zapisu v DNK. Širok izbor različnih, inovativnih testiranj predstavlja korak bliže k osebnemu svetovanju tako na področju bolezni kot tudi preventive," je poslanstvo podjetja opisano na njihovi spletni strani. Klemen Španinger, direktor podjetja DiaGenomi, je že od malih nog vedel, kakšen poklic si bo izbral. Še kot osnovnošolec je sanjal o farmacevtski izobrazbi, čemur je botrovalo tudi dejstvo, da je bila že njegova mama zaposlena na fakulteti za farmacijo. Še rosno mlad se je spoprijateljil z epruvetami in podobnimi farmacevtskimi instrumenti, doma pa je imel poleg tega tudi mikroskop, ki ga je v svoji vedoželjnosti s pridom uporabljal. Svojo radovednost je tešil tako, da je kar samega sebe zbodel s šivanko, na stekleno ploščico nakapal kri in jo nato z zanimanjem preučeval pod okularjem. Tudi kasneje se ni ločil od svoje največje ljubezni, farmacije, in je kot mladi raziskovalec ostal na inštitutu za biokemijo, ki deluje pod okriljem ljubljanske medicinske fakultete. Raziskovalna pot ga je vodila tudi v Združene države Amerike, kjer se je izobraževal na sloviti harvardski univerzi, tamkajšnji mentor pa ga je vzpodbudil, da je začel razmišljati tudi o podjetništvu.

Zgodba njegovega partnerja in prijatelja Roka Koširja je nekoliko drugačna. Izhaja iz družine, ki ga je vzgajala v naravoslovnem duhu in najverjetneje je imel tudi zato že od malega rad biologijo. Vendar pa je v prvem letniku srednje šole trdno sklenil, da biologije nikoli v življenju ne bo študiral in se bo raje podal po materinih stopinjah, ki je bila pravnica. Že dve leti kasneje se je izkazalo, da je Košir pojedel veliko zarečenega kruha. Preprost preizkus, ki naj bi srednješolcem pomagal ugotoviti, kaj si želijo početi v življenju, je namreč pokazal, da mu družboslovje niti najmanj ne leži. Rezultat se je ustavil pri komajda enem odstotku, medtem ko mu je test nameril kar 96 odstotkov za področje naravoslovja. Takrat je ugotovil, da pravo ne bi bila najboljša izbira, in kot pravi danes, je bila to najboljša odločitev v njegovem življenju. Po uspešno opravljeni diplomi je imel tako kot večina njegovih kolegov z enako izobrazbo težave s pridobitvijo zaposlitve. Zato je sprejel mesto mladega raziskovalca, s prijateljem Klemenom Španingerjem pa sta sočasno začela uresničevati idejo, ki jima jo je narekovala podjetniška žilica.

Tretjo članico uspešnega trojčka, Aljo Videtič Pasko, je naravoslovje prav tako veselilo že od malega. Odločala se je med študijem medicine in biokemije, ker pa je slednja v obdobju njenega študija doživljala pravi razcvet, je bila izbira na koncu enostavna. Po študiju in zaključenem doktoratu je razmišljala, da bi se zaposlila v enem od dveh slovenskih generičnih gigantov, Leku ali Krki, potem pa je na inštitutu za biokemijo spoznala Španingerja in Koširja. V druženju s kolegoma je beseda dala besedo, Španinger ji je predstavil svojo idejo o ustanovitvi lastnega podjetja in ji ponudil sodelovanje, ki ga je z veseljem sprejela. Čeprav tudi Alja ni bila prav domača v podjetništvu in ekonomiji, pa je vezi med raziskovalno dejavnostjo in trženjem spoznala v Italiji, kjer je kot študentka delala v podjetju, ki je bilo povezano tako z raziskovalno dejavnostjo kot komercialo.

Trojica kljub svojim naravoslovnim koreninam razmišlja povsem na menedžerski način. Kot poudarjajo, se sami še nimajo za uspešne podjetnike, a hkrati menijo, da bi to lahko postali v prihodnjih letih. Španinger in Košir sta sicer v podjetniške vode zaplula že nekoliko prej, ko sta ustanovila podjetje, ki se ukvarja s športno opremo, in tako ugotovila, da se v njiju skriva tudi menedžerski duh. Gospodarske razmere in dejstvo, da so vsi trije visokokvalificiran kader, ki najtežje najde redno zaposlitev, so botrovali odločitvi, da bodo sami krojili svojo usodo. Pri tem jim je pomagala tudi sreča, saj so kljub težkim gospodarskim razmeram razmeroma hitro našli investitorja za svoj projekt, pravzaprav še preden je podjetje sploh nastalo. Španinger se je namreč odpravljal na farmacevtski kongres in iskal donatorje, saj denarja za mlade raziskovalce vselej primanjkuje. Neko podjetje se je odzvalo njegovi prošnji, direktor pa mu je pojasnil, da denarja sicer ne bo veliko, da pa bo na račun donacije lahko spil kakšno pivo ali pojedel večerjo. Španinger je bil tudi majhnega zneska vesel in se je direktorju za donacijo lepo zahvalil, tega pa je zanimalo, kdo je človek, ki je zadovoljen že s takšnim zneskom. Na prijateljski pogovor sta se odpravila skupaj s Koširjem in bolj ko ne po naključju direktorju razložila načrte za prihodnost. Projekt se je zdel vodilnim v podjetju zelo zanimiv, po ogledu poslovnega načrta pa so si z naravoslovno-menedžerskim triom segli v roke in sklenili posel. Na podoben način so pridobili še enega investitorja. Španinger se zaveda, da so imeli izjemno srečo, vendar pa dodaja, da obenem niso bili preveč požrešni in so bili pripravljeni sprejeti ponujeno ter se določenim stvarem tudi odpovedati. "Danes vidimo, da nam prav to odpira vrata, ki jih drugače niti od daleč ne bi videli," ugotavlja Španinger.

Vodstvo najboljšega novoustanovljenega podjetja se dobro zaveda, kaj odlikuje uspešnega podjetnika, čeprav poudarjajo, da se sami mednje še ne štejejo. "Ideja sama ni vredna nič, podjetje ni vredno nič, dokler ni prihodkov, človek pa ni vreden nič, dokler česa ne naredi. Lahko imaš najboljšo idejo, pa ni vredna niti bureka, če je nisi sposoben speljati na tržišču. Šteje le, če znaš preko dobrega poslovnega modela stvari tudi prodati," je prepričan direktor najboljšega novoustanovljenega podjetja, ki sebe in sodelavca vidi kot nekakšen vezni člen med akademsko sfero oziroma raziskovanjem in trženjem. S svojimi produkti si želijo najprej prodreti na evropski trg, kar naj bi jim uspelo tudi zaradi dobre usklajenosti. "Našli smo se trije pravi - ob strokovni podkovanosti Alja še lepo izgleda, Rok je glav'ca, jaz pa sem zgovoren," nekoliko v šali uspešno formulo pojasnjuje Španinger.
http://www.dnevnik.si/objektiv/ljudje_z_ozadjem/1042440337
http://diagenomi.eu/

START:UP SLOVENIJA 2011

Direktor in soustanovitelj podjetja Klemen Španinger je iz rok ministrice za gospodarstvo Darje Radić prejel kristalni kipec, ki simbolizira Slovenski start-up leta 2011. Obenem so mu predali ček v vrednosti 10.000 evrov in vabilo na usposabljanje v vrednosti 5000 evrov.

Omenjeno podjetje je prejelo tudi priznanje za najbolje spisan poslovni načrt, ki sta ga letos prejeli dve podjetji. DiaGenomi si ga deli s podjetjem Intelius iz Maribora. "Poslovna načrta podjetij Intelius in Diagenomi sta jasna, objektivna, razumljiva, pregledna in oblikovno dovršena izdelka," je odločitev komentiral predsednik komisije Miroslav Rebernik.

Podjetje DiaGenomi je bilo ustanovljeno lani in je redni član Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja. Nudi genetske analize raka dojke in debelega črevesja, ki omogočajo učinkovitejše, hitrejše in posamezniku prilagojeno zdravljenje, ter genetske analize kardiovaskularnega sistema, ki posamezniku pokažejo smernice za bolj zdrav življenjski slog.

Podjetje Intelius je redni član mariborskega univerzitetnega podjetniškega inkubatorja Tovarna podjemov. Razvija spletno rešitev Flowr, ki jo nekateri svetovni mediji primerjajo s "Facebookom za podjetja". Flowr v zasebnem in varnem spletnem omrežju gradi skupen prostor znanja in informacij posameznega podjetja. V devetih mesecih od objave na spletu so uspeli pridobiti več kot 5000 podjetij, univerz in drugih institucij večinoma iz Evrope in ZDA.

Zmagovalca letošnjega tekmovanja, ki je četrto zapovrstjo, je izbrala 20-članska strokovna komisija, ki jo sestavljajo podjetniki, investitorji, predstavniki podpornega okolja in profesorji.
http://gazela.dnevnik.si/sl/Novice/2357/Podjetje+DiaGenomi+slovenski+start-up+leta+2011

zoran13

***** nadaljevanje s strani 48 *****

27.april 1941

DAN UPORA

Smrt fašizmu!

Šestdeset žensk je stalo na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani in v različne smeri popevalo melodije, ki so zvenele znano. Ogrevale so se za vajo, na kateri so se učile zapeti Pesem upora, ki jo je napisala njihova članica Ksenija Jus, uglasbil pa Drago Ivanuša. Pevski zbor Kombinat se je pod strogim vodstvom Mateje Mavri pripravljal na nastop v Cankarjevem domu na državni proslavi sedemdesete obletnice ustanovitve OF.

Na odru so bili piškoti in tortice, ker je ena od članic praznovala rojstni dan. Okrog se je podilo nekaj otrok. Med El pueblo unido jamas sera vencido, Brechtovo Das Einheitsfrontlied in Jutri gremo v napad se je zaslišalo nekaj verzov Bella ciao.

Poglej fotogalerijo V nekaterih prostorih je Tito ostal junak.
http://www.dnevnik.si/objektiv/reportaza/1042440353

Od kje Bandiera rossa v Atenah?

Maksimiljano Ipavec, ki je ena od ustanoviteljic zbora, sem zbadljivo vprašal, če Bandiere rosse pa v Cankarjevem domu ne bodo pele. "Ne," je odgovorila. "Letos je nimamo na programu, drugače pa jo vedno pojemo. Jo imamo zelo rade."

Bandiera rossa je nastala leta 1908 kot pesem italijanskega delavskega gibanja in je doživela veliko različic. V Sloveniji je vedno imela posebno srečo.

"Slovenci se ob njej vsi vznemirijo, ker je prišla k nam v nekem posebnem trenutku," je rekla gospa Ipavec. "Pero Lovšin in Pankrti so jo oživili kot pesem upora, ki se ga spomnimo vsi, ki imamo več kot dvajset let. Bandiero rosso so Slovenci seveda peli že mnogo prej. Pankrti pa so ji nadeli moderen obraz. To je bilo res zanimivo. Pesem je bila hit alternativcev, ki je postal del pop kulture. Z očetom sva se doma v Orehku nekajkrat skregala, ko sem mu rekla, da so Bandiero rosso prinesli Pankrti. Razburjal se je, da kakšen punk, češ da so pesem v Orehku, odkar se ljudje spomnijo, peli za prvi maj."

Bella ciao sem v njeni najbolj glasni izvedbi slišal v Rižarni v Trstu, kjer jo je pel partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča.

"Questa mattina mi son svegliato," je odmevalo med zidovi nekdanjega koncentracijskega taborišča, kjer se vsakega aprila poklonijo ljudem, ki so tam bili ubiti in sežgani v krematoriju.

"O bella ciao, bella ciao, bella ciao, ciao, ciao," se je v prelepem sončnem jutru najlepša partizanska pesem vila pod sinjemodro tržaško nebo. Italijanska partizanska pesem ne more drugače, kot da je ljubezenska pesem o smrti. V pozoru so stali tržaški župan Dipiazza, župani slovenskih občin iz zaledja Trsta, častna četa italijanske vojske in veterani iz druge svetovne vojne s prapori IX. korpusa. Dvorišče je bilo polno, več kot polovica ljudi, ki so prišli, je bilo Slovencev. Ko je zbor zapel Na juriš, so se stresli zidovi zapora, ko so zapeli Bella ciao, pa je na vse legla spokojnost.

Ikonografijo je bilo težko razbrati. Slovenski partizanski prapori so se mešali z italijanskimi zastavami, med katerimi je bila tudi italijanska zastava z rdečo zvezdo, ki so jo po kapitulaciji Italije nosili pripadniki italijanske partizanske brigade Garibaldi. Trst je komplicirano mesto, v katerem slovenski pevski zbor poje pesmi v italijanščini.

Lani sem v Kopru na praznovanju rojstnega dneva istrskega pisatelja Milana Rakovca ponovno slišal Bella ciao v izvedbi Kombinata, ki vadi v poslopju nekdanje tovarne koles Rog v Ljubljani. Potem so kombinatke zapele še Bandiero rosso. Preden je Rakovac postal monumentalen pisatelj, je bil poročnik bojne ladje v jugoslovanski mornarici. Piše v hrvaščini, italijanščini, če je treba v slovenščini, najbolj pogosto pa v v literarnem jeziku, ki si ga je sam izmislil in mu pravi istranščina. Zdelo se je logično, da nekdanjemu poveljniku torpednega čolna ženske v rdečih majicah s srpom in kladivom na prsih pojejo "bandiera rossa la trionfera, evviva il socialismo e la liberta". Bilo je očarljivo, ampak nenavadno.

Čudaško pa je bilo lani stati na trgu Omonia v Atenah, kjer se je proti zgradbi parlamenta vila neskončna kolona rdečih zastav. S fotoreporterjem Tomažem Skaletom sva spremljala demonstracije, ki jih je Komunistična partija Grčije organizirala v protest proti socialnim reformam socialistične vlade. Izza vogala je izpred arheološkega muzeja prikorakala kolona, ki je prepevala Bandiero rosso z besedilom v grščini. Eno leto prej sva Bella ciao slišala v izvedbi turške rockovske skupine na trgu pod stadionom Bešiktaš v Istanbulu. Peli so jo na obletnico ustanovitve turške republike.

Pesmi upora so izginile iz javnih prostorov
Te pesmi so skupaj s Hej brigadami, Internacionalo in celo pesmarico besedil, ki so jih peli partizani, doživele skoraj mrk. Deset let jih ni bilo slišati nikjer. Zdaj jih ne poje več samo najbolj sloviti partizanski pevski zbor iz Trsta, ampak kombinatke iz njih delajo hite v najbolj presenetljivih okoljih.

Maksimiljana Ipavec je rekla, da je pevski zbor Kombinat s temi pesmimi leta 2008 vstopil v pusto in prazno puščavo. "Prišle smo na pogorišče. Spomin na te pesmi je še odmeval, vendar si jih ljudje skoraj niso upali več peti. Delavska pesem je bila za prvi maj odrinjena na Rožnik, kjer je praznik bolj šagra kot kaj drugega. Partizanske pesmi so prepevali na obeležitvah bitk. Izginile pa so iz javnih urbanih prostorov. Na kakšnem žuru si jih še slišal, ampak peli so prvo kitico, ker se nadaljevanja nihče več ni spomnil. Tudi me smo se morale besedila naučiti na novo."

Njena kolegica Petra Vidrih se je strinjala.

"V javnosti pa jih res nisi slišal več. Kar izginile so. Raje smo na kitarah preigravali hite kot pa pesmi, ki smo jih peli pri tabornikih."

Pripomnil sem, da so pač izginile. Nihče jih ni z zakonom izbrisal.

"Saj ne, da bi bile prepovedane," je rekla gospa Ipavec. "Držal se jih je pečat nezaželenosti."

Petra Vidrih je rekla, da je bilo bolj komplicirano.

"Ljudi je razdražilo, če so jih slišali, okrog njih pa je bilo skoraj občutje strahu."

Maksimiljana Ipavec je rekla, da so si pesmi nabrale ogromno avtocenzure. "To je bilo povezano z identifikacijo z režimom. Kulturni boj s tem, da ste vi njihovi, mi smo pa naši, je tako pregrel ozračje, da so bile pesmi takoj prepoznane kot režimske, slabe in komunistične. Bile so reducirane na nekaj kvadratnih kilometrov našega političnega prostora, pozabilo pa se je, da imajo za seboj zelo dolgo zgodbo."
Partizani

V Padričah pri Bazovici je Pia Cah, pevovodja partizanskega zbora Pinka Tomažiča, na te pripombe odmahnila z roko. Vprašal sem jo, ali ima na drugi strani meje slovenska partizanska pesem drugačne konotacije kot v Sloveniji.

"Mi smo partizanski pevski zbor iz Trsta," je rekla. "Ampak pojemo pesmi, ki segajo dlje od Bazovice in Križa in Sežane. Ne pojemo samo partizanskih pesmi. Pojemo antifašistične pesmi, antifašizem pa ni naš lokalni fenomen. Antifašistična pesem nikoli ni bila v krizi, ker fašizem nikoli ni bil v krizi. Pojemo revolucionarne pesmi iz Čila, iz Francije, Italije in vsega sveta. Na juriš v slovenščini in pesem francoskih partizanov je praktično ista pesem. Koncept je isti, vsi se borimo za svobodo."

Kraj, kjer smo govorili, je bil pomenljiv. Soba za vaje se je tresla, ko so peli Na juriš. Na tabli je bil napis Smrt fašizmu, svoboda narodu. Ob njem pa papirnat list z opozorilom "Tišina. Vaje. Ne kadite". Stavba je za velikimi železnimi vrati v Padričah pri Bazovici. Je del opuščenega kasarniškega kompleksa, v katerem so bili po drugi svetovni vojni nastanjeni ameriški in angleški vojaki. V petdesetih letih je bilo v istih zgradbah taborišče za izseljeno italijansko govoreče prebivalstvo Istre. Zbor je pred nekaj leti obnovil opuščeno zgradbo, potem ko je izgubil prostore za vaje v Bazovici, kjer je bil ustanovljen. Tam okrog se motajo težki spomini.

"Mi ne ohranjamo spomina," je na moje dileme odgovorila Elena Legiša, ki organizacijsko drži zbor skupaj. "Ohranjamo tradicijo in zgodovino. Za nas to niso pesmi preteklosti. Pri nas se spopad s fašizmom ni končal leta 1945. Borba za ohranitev pravic je tekla naprej in pri nas gre za to. Za pravice. To ni samo slovenski zbor. Skupaj pojemo Italijani in Slovenci. Povezuje nas antifašizem. Izkusili smo ga na svoji koži."

V sosednji sobi so prepevali, da so Primorci, katoliki in komunisti vsi partizani.

Sam sem imel težave s Titovo sliko na steni. Videl sem jo na stenah vojašnic jugoslovanske vojske na začetku devetdesetih let in ni pustila prijetnih občutkov. Prevečkrat sem se delal norca iz te ikonografije, da bi lahko politika v vojaški uniformi jemal resno. Vendar se v Padričah s Titom ne šalijo. Tukaj Tito ni samopašni politik iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ampak partizanski komandant, ki je osvobodil Trst. Da ga je izgubil, ne pripisujejo njemu.

Predsednik zbora Igor Pavletič opiše, kako je bilo, ko so peli na koncertu, ki ga je iz prve vrste poslušal Josip Broz.

"'Vi ne pjevate,' nam je rekel, ko smo peli Na juriš. 'Vi pucate.'"

Tito je nedotakljiva ikona. Na obeh straneh meje pesmi morda ne zvenijo vedno čisto enako. Ko je imel zbor na začetku aprila koncert na partizanski proslavi v Sajevčah pri Postojni, so se nekatere pesmi slišale, kot da prihajajo z nekega drugega planeta. Ob pesmi Na Kordunu se je bilo težko spomniti, o čem poje. Kordun je pokrajina na meji med Hrvaško in Bosno, ki se je vtisnila v spomin iz neke druge vojne, ki ni znana po velikem junaštvu.

Pavletič je moje dvome odpravil kot staroveške. Njegov zbor živi v sedanjosti in je dvojezična ustanova, kjer govorijo italijansko in slovensko, pojejo pa tudi v španščini, srbohrvaščini, makedonščini in francoščini.

"To je včasih motilo nekatere italijanske kroge," je rekel Pavletič. "Ampak motilo je tudi slovenske. Bili smo povsem iz konteksta. Nacionalisti so tako Italijani kot Slovenci. Zanje si lahko samo Italijan ali samo Slovenec. Mi smo po svoji tradiciji na levici. In to je šlo marsikateremu Slovencu v nos. Tukaj ni treba imeti iluzij. Fašisti so tudi med Slovenci. Je tako."
Z nami ne morete narediti nacionalističnega shoda

Leta 1990 se je zbor znašel v praznem prostoru.

"Ko se je Slovenija osamosvojila, v nekem trenutku nismo bili več aktualni," je rekla Elena Legiša. "Trajalo je nekaj let, da so nas ponovno povabili v osrednjo Slovenijo. Na Primorskem smo seveda bili vedno dobrodošli. Za to obstaja dober razlog. Mi ne pojemo narodno zavednih pesmi. Ko nas povabijo v Slovenijo, nas pogosto vprašajo, če pojemo narodno zavedne pesmi. Povemo jim, da ja. Vendar to niso pesmi, ki bi govorile, da so Slovenci nekaj več od drugih. Govorijo, da so bili Slovenci del evropskega antifašističnega gibanja. Mi pojemo antifašistične pesmi, pesmi o pravicah delavcev, pravicah žensk, smo za mir, sožitje in bratstvo. Z nami ne morete narediti nacionalističnega shoda. Po osamosvojitvi Slovenije so bile te vsebine za nekaj časa odrinjene. Počasi pa so se vrnile."

Leta 2011 je položaj drugačen. Pesmi so spet tu, tudi ko ni državnih priložnosti.

"Prejšnji teden smo bili v Murski Soboti skupaj s kombinatkami," je rekla Pia Cah. "Gledališče je bilo polno, bilo je ogromno mladih ljudi. Plačali so vstopnice, ker smo peli za delavke Mure. Na odru smo čutili, da iz publike veje silovito navdušenje. Saj je jasno. Ljudje čutijo, da verjamemo v to, kar pojemo. Ne pojemo zato, da se zvečer dobimo in potem praznujemo rojstni dan. Prenašamo ideal ljudi, ki so se borili v gozdovih, da smo mi lahko svobodni. Mi pa se za našo svobodo borimo še naprej."

Partizanski pevski zbor ohranja tradicijo antifašizma in socialne pesmi v okolju, kjer te besede nikoli niso izgubile aktualnosti. Pia Cah se je spomnila, da so še leta 2005, ob šestdeseti obletnici osvoboditve, v Trstu nastopali pod zaščito posebnih protiterorističnih enot policije.

"Fašisti so nam grozili, da bodo podstavili bombo," je pripovedovala, medtem ko je zbor pel Vstajenje Primorske, iz katere so naredili himno, ob kateri na vsakem koncertu vsi prisotni vstanejo s sedežev.

"Na koncertu je bilo več policije kot publike. Posebne enote Digos so prišle iz Padove. Bilo je zanimivo. Policisti so poslušali cel koncert in so imeli priložnost videti tudi tiste, ki so prišli protestirat. Na koncu pa so nam policisti čestitali zaradi naše drže, ki je bila ves čas spodobna. Nismo se pustili provocirati, čeprav je bilo na trenutke zelo grdo. Ampak če ne bi bilo policistov v oklepih, bi se mi na odru stepli s fašisti. Leta 2005, prosim. Za vas je bil fašizem preteklost, za mojo generacijo pa je bil sedanjost. Mi smo se v Trstu tepli s fašisti v sedemdesetih letih, kot da se ni nič zgodilo. Za nas fašizem ni bil nekaj iz zgodovinskih knjig."

Ena najmlajših članic zbora je Anja Perčič, ki je doma iz Ljubljane in se s fašisti še nikoli ni tepla. Rekla je, da je glasbenica, za petje v zboru pa se je odločila, ker ohranja kulturno dediščino, ki lahko zares živi samo v živi pesmi. "Zato sem se pridružila, ker je tako lepo ohranjati vrednote antifašizma pri življenju. Nekateri nazori so večni, vendar jih je treba gojiti. Zbor je enota in drži skupaj. V njem gredo te reči čez generacije. Vsaka vaja pa je doživetje, ker pojem s pevci, ki so petdeset ali šestdeset let starejši od mene. V glasbi se ujamemo, kot da med nami ni razlik."

Partizanki pevski zbor Pinka Tomažiča ohranja tradicijo, ki je na italijanski strani meje ostala bolj živa kot na slovenski. Kaj pa dela leta 2008 ustanovljeni zbor, ki ga sestavljajo skoraj same mlade ženske, ki se teh pesmi učijo na novo? Na prvi vaji jih je bilo enaindvajset, imele pa so samo štiri soprane, ker so vse kadile. Po treh letih jih je 65, na njihovih avdicijah pa je novih kandidatk več kot članic.
Solidarnost, sočutje, srčnost, pogum, tovarištvo

Za ustanovitev zbora je najbolj odgovorna Renata Varga iz Prekmurja, ki je na dekliščino po desetih letih povabila dekleta, s katerimi je preživela študentska leta.

"Gojila sem spomin na to, kako smo si v domu pomagale. Koliko je bilo tovarištva. V letih službe in resničnega življenja sem to začela pogrešati. Ko so punce prišle in mi zapele, se je nekaj premaknilo."

Petra Vidrih je rekla, da so se začele pogovarjati, kako živijo.

Preproste reči, o katerih se pogovarjajo ljudje, ki se dolgo niso videli. Kako živiš? Imaš redno službo? Kaj delaš? Imaš otroke? Toliko časa že delaš, pa te ne vzamejo v redno službo? Kako ti uspe?

"Ugotovile smo, da nobeni ni ravno dobro. V družbi, ki je nastala v Sloveniji, se nismo počutile uresničene. Ne kupimo individualizma, ne kupimo konkurenčnosti in ne kupimo tekmovalnosti. Okoli treh zjutraj smo sklenile, da ni res, da se ne da nič narediti. Kaj naj naredimo? Napravimo pevski zbor. Pele bomo pesmi, ki govorijo o naših vrednotah. Pesmi upora, ki so jih peli ljudje v različnih državah, različnih zgodovinskih okoliščinah, da so si dajali moč in pogum. S pesmimi ohranjamo stik z vrednotami, za katere mislimo, da so univerzalne. Pred desetimi leti si v Sloveniji o solidarnosti slišal samo za prvi maj v dolžnostnih govorih. Tovarištva ni nihče več omenjal. Zdaj se je položaj v družbi tako zaostril, da o tovarištvu govori tudi predsednik države. Pesem pa je sugestivna stvar."

Maksimiljana Ipavec je rekla, da so njihove pesmi z vsakim koncertom bolj aktualne.

"Ker se je v zadnjih treh letih socialni moment tako zelo radikaliziral, ne zvenimo več kot ženske, ki se jim je do konca zmešalo, in namesto da bi šle na pilates, delajo anahronistični pevski zbor. Ampak tukaj ni velike filozofije. Naše vrednote so preproste. Solidarnost, sočutje, srčnost, pogum, tovarištvo. To niso vrednote nobenega režima. Včasih nam rečejo, ah, dajte no, ve, idealistke. Ja. Idealistke. Idealizem ni bolezen. Ni patologija. Kaj bi človek brez idealov? Zame ni ideal biti pri sedemdesetih brez gub. S pesmijo dajemo druga drugi moč."

Kombinat je pevski zbor in solidarnostna mreža podpore. Veliko pevk je samskih mater. Otroške obleke gredo z enega otroka na drugega, izmenjujejo se izkušnje, varstvo ni velik problem.

Tina Vlaj iz Nove Gorice je povedala, da so ji bile vse pesmi nove. Spomnila se je melodij pesmi, ki jih je pela njena nona, besedil pa ne.

"Kombinatke sem videla ob otvoritvi spomenika ženskam pred Stolnico v Ljubljani in zanje slišala od nekaterih znank. Prežala sem, kdaj bo avdicija, da lahko pristopim. Te pesmi vidim kot pesmi upora in ne kot partizanske pesmi. Zdijo se mi pesmi mojega časa. Sem samska mama in se družim z množico samskih mam, ki smo tovarišice. Pomagamo ena drugi, ker drugače ne gre."

Maja Cipot poje pesmi, ker pripovedujejo zgodbe.

"Mnogih nisem poznala, zgodovinskega ozadja tudi ne. Ko pridemo na oder, Maksimiljana najprej pove ozadje, kje je nastala in kaj pomeni. S pesmijo smo za nekaj minut v tistem dogajanju. Pesmi nosijo zgodbe o ljudeh, ki so šli na ceste in peli, da so si dajali pogum in nekaj spremenili. Naše sporočilo je še kar jasno: Nehajmo jamrati in nekaj naredimo v skladu z vrednotami, v katere verjamemo. Potem se hitro pokaže, da je takih ljudi veliko."

Zbor je nastal tudi zaradi nelagodja ob modernem razvoju slovenske države. Maksimiljano Ipavec sem vprašal, kako se počuti med vajami za nastop na državni proslavi.

"Občutki so mešani," je odgovorila. "Razpete smo med dva ekstremna pola. Kot državljanke se težko identificiramo s takšno državo. Zaradi njenega odnosa do manjšin, do dela, zaradi vseh reform, ki so usmerjene naravnost v pleksus humanosti in čuta za sočloveka. Po drugi stani pa smo država vsi. Država ni parlament ali poslopje na Erjavčevi ulici v Ljubljani. Država smo njeni državljani. Gremo na sedemdeseto obletnico ustanovitve OF predat sporočilo upora, tako kot ga čutimo same. To je praznik, upor pa je vrednota. Povsod ti razlagajo, da smo Slovenci narod hlapcev in kolaborantov. Oprostite, smo tudi narod puntarjev in partizanov. To gre praznovati."

Rekla je, da jo bolj impresionira petje s srcem kot pa pravilna tehnična izpeljava pesmi.

"Nastop mora biti estetsko dovršen," je protestirala dirigentka Mateja Mavri, ki je disciplinirala šestdeset zelo različnih glasov.

Vesele praznike.
http://www.dnevnik.si/objektiv/reportaza/1042440353

zoran13

PLAYSTATION

/13/...zelo priljubljena konzolna igra PLAYSTATION I,II in posebej III, so zaradi slabega varovanja podatkov, postale tarča specializiranih računalniških strokovnjakov, ki so tam že zbrane osebne podatke, znali uporabiti proti tistim, ki so jih naivno vpisovali ob sami registraciji igric, kar nas spet opominja, da je z njimi potrebno ravnati zelo previdno: Twisted Evil

Hekerji ukradli podatke milijonov uporabnikov mreže Playstation

V Sonyjevo mrežo Playstation so vdrli hekerji in ukradli osebne podatke več milijonov uporabnikov, med drugim tudi njihova gesla, morda pa celo bančne podatke.
Hekerji ukradli podatke milijonov uporabnikov mreže Playstation

Kot je pojasnil Sonyjev tiskovni predstavnik Patrick Seybold, so hekerji napadli interaktivni portal, ki povezuje PlayStation 3 (PS3) z internetnimi igrami in filmi in pri tem ukradli osebne podatke uporabnikov, kot so njihovo ime, naslov, elektronski naslov, datum rojstva in geslo. V družbi se bojijo, da so med ukradenimi podatki tudi številke kreditnih kartic. Mreža Playstation ima v svetu okoli 75 milijonov uporabnikov.

Mrežo Playstation so izključili iz omrežja

Sony je zaradi napada hekerjev, ki so v sistem vdrli med 17. in 19. aprilom, 20. aprila izključil mrežo Playstation, ki njene konzole za igrice povezuje z internetom, pa tudi glasbeno storitev Qriocity, je še povedal Seybold. Ali so odkrili hekerje, ki so izvedli napad, ni povedal, je pa napovedal, da bodo nekatere od storitev znova na voljo v tednu dni.

So ukradli tudi bančne podatke?

V Sonyju se bojijo, da bi hekerji ukradene podatke lahko zlorabili. "Za zdaj nič ne kaže, da so bili ukradeni tudi bančni podatki, a te možnosti ne moremo izključiti," je poudarila družba v elektronskem sporočilu, ki so ga poslali kupcem spletnih iger in glasbe. Lahko bi šlo za eno večjih kraj podatkov v zgodovini.

Mreža Playstation je začela delovati leta 2006, uporabnikom pa omogoča igranje iger ter nakup iger, filmov in glasbe preko interneta.
http://www.siol.net/tehnologija/racunalnistvo/2011/04/hekerji_ukradli_podatke_milijonov_uporabnikov_mreze_playstation.aspx

zoran13

TRIGLAV NALOŽBE d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...za dne 23.05.2011 je sklicana skupščina družbe Triglav Naložbe d.d. TRSG, kjer bodo pod točko 3 dnevnega reda, obravnavali tudi izključitev 32.419 malih delničarjev ob plačilu primerne denarne odpravnine v znesku 1,58 € po delnici. Tako je Zavarovalnica Triglav d.d. ob 92,46% lastništvu izvedla to zahtevo povsem legitimno, vprašanje pa je, če bo izplačana poštena denarna odpravnina. Knjigovodska vrednost delnice 31.12.2007 je bila 2,41 €, 31.12.2008 pa 1,75 €. Tako se še 32.419 malih delničarjev pridružuje mnoštvu že iztisnjenih drugih malih delničarjev in ne gre se znebiti vtisa, da bo namesto njih, zaslužil nekdo drugi: Razz

DELNIŠKI SPORAZUM

Podpisani Dogovor z dne 28. 3. 2011 pomeni možnost prodaje delnic TRSG za podpisnike Delničarskega sporazuma po ceni 1,58 EUR za delnico, pri čemer Zavarovalnica Triglav krije vse stroške, povezane s prodajo delnic, vključno z odpiranjem trgovalnega računa pri izbrani banki oz. borzno-posredniški družbi. V primeru, da ima delničar delnice TRSG na trgovalnem računu pri drugi borzno-posredniški družbi oz. želi izpeljati prodajo preko druge borzno-posredniške družbe, pa se je Zavarovalnica Triglav zavezala (ob dokazilu, računu) pokriti stroške prodaje do največ 19,50 EUR. Dogovor velja do 30. 4. 2011.

http://seonet.ljse.si/Default.aspx?doc=SEARCH&doc_id=44503
http://www.finance.si/309295/Zavarovalnica-Triglav-bo-pla%E8ala-158-evra-za-delnico-Triglav-Nalo%BEb
http://www.finance.si/309757/Triglav-Nalo%BEbe-pred-37-milijonsko-injekcijo

zoran13

NABIRALNIKI

/13/...to niso navadni domači poštni nabiralniki, ampak po večini izhajajo iz davčnih oaz, kjer se zaradi davčnih ugodnosti, seli premoženje in kapital tistih, ki ga potem na tak način še dodatno plemenitijo in kupujejo podjetja po svetu, pa tudi v Sloveniji. Svojčas je bil eden najbolj popularnih nedvomno KOLONELov: Twisted Evil

Zamenjava poštnega nabiralnika ljudem spodnaša streho nad glavo

Londonski nabiralnik prodal posestvo v Šiški na otok Man; stanovalci pa se utegnejo pod nosom obrisati za nadomestna stanovanja

Še enkrat objavljamo enega od najbolj branih člankov tega tedna, ki smo jih objavili v časniku Finance.

Ta teden se mora izseliti še preostalih 14 družin iz ljubljanskega Korotanskega naselja, kjer naj bi po novem britanski poštni nabiralnik Marwood Tech gradil 630 stanovanj. Ker se je letos zamenjal lastnik zemljišča, se stanovalci bojijo, da bodo ostali brez zagotovljenih nadomestnih stanovanj.

Stanovalci barakarskega naselja med Litostrojem in Celovškimi dvori so te dni dobili dopis, da se morajo izseliti, čeprav jim Westbrook (razen dvema) še ni izplačal po 600 evrov odškodnine za kvadratni meter barak, so nam povedali stanovalci. Drugače bo sledila deložacija. Prav tako se še niso natančneje dogovorili za nakup stanovanj v novem naselju po znižani ceni 1.400 evrov za kvadratni meter, dodajajo. Takšno poravnavo so namreč stanovalci dosegli v mediaciji, v kateri je posredoval ljubljanski župan Zoran Janković pred dobrima dvema letoma.

Malo možnosti za prebivalce
Ker pa je medtem londonski Westbrook, ki je sklenil poravnavo, prodal zemljišče podjetju Gradnja nepremičnin , ki je v lasti podjetja z otoka Man Marwood Tech, se stanovalci bojijo, da bodo ostali na cesti oziroma da bo dogovor bremenil le Westbrook, ki bi lahko končal v stečaju. Dogovori iz sodne poravnave namreč niso vpisani v zemljiško knjigo, na podlagi česar eden izmed ljubljanskih odvetnikov ocenjuje, da Marwood Tech ne bo prevzel Westbrookovih obveznosti.

Barake v Korotanskem naselju v Ljubljani bodo v kratkem padle, izseljeni prebivalci pa bodo, kot kaže, ostali brez odškodnin in nadomestnih stanovanj, saj novega investitorja menda ne bremenijo dogovori starega.

"Gre za tipično obligacijsko razmerje in obveznosti mora poravnati tisti, ki je sklenil poravnavo, razen če sta drugače izrecno dogovorila v kupoprodajni pogodbi. Obveznosti bi prevzel novi lastnik, če bi prodali podjetje, ki je lastnik nepremičnin," je dodal. O tem smo se želeli pozanimati pri Marjani Volf, direktorici Gradenj nepremičnin. "Jaz se ne bom pogovarjala z novinarji," nam je odvrnila. Po neuradnih podatkih se s prodajo pravo lastništvo ni spremenilo, ampak je neznani lastnik britanskih nabiralnikov le prenesel zemljišče z ene na drugo svojo firmo in se tako izognil obveznostim iz poravnave.

Heglerjeva: Nobena stran se ne drži dogovorov
Po navedbah direktorice Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Ljubljana Jožke Hegler (ta je bila v ponedeljek imenovana za nov mandat) pa je novi lastnik zemljišč prevzel vse Westbrookove obveznosti in mora spoštovati dogovore. Heglerjeva, ki je sopodpisala sodno poravnavo in dogovor z Westbrookom, vidi več težav v dejstvu, da se niti Westbrook niti prebivalci naselja ne držijo sodne poravnave. Westbrook ni zagotovil začasnih bivališč, prebivalci pa niso umaknili tožb, je dejala.
http://www.finance.si/310696/Zamenjava-po%B9tnega-nabiralnika-ljudem-spodna%B9a-streho-nad-glavo

KOLONEL

http://www.finance.si/212869/Vesna-Rosenfeld-bo-pojasnila-Kolonelov-prevzem-Center-Nalo%BEb
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-je-lastnik-kolonela.html
http://www.reporter.si/index.php?option=com_content&task=view&id=48
http://www.siol.net/slovenija/crna_kronika/2010/11/padec_boska_srota_in_njegove_lastniske_hobotnice.aspx

zoran13

1.MAJ & PRAZNIK DELA

/13/...kot mednarodni praznik dela ga ponekod praznujejo že od leta 1886, pri nas kot državni praznik šele od leta 1948, zato se v živo spominjam obiskov pri slovenskih zamejcih npr.v Prebenegu, Mačkovljah, Nabrežini, Devinu, kjer v današnjem dnevu plapolajo rdeče proletarske zastave, domala iz vsakega okna, pri nas pa jih začuda primanjkuje, saj jih vidimo le še ob kakšnem sindikalnem slavnostnem odru: Laughing

Dušan Semolič: Krizo je povzročil pohlepen kapital, ne pa pokojnine in delavske plače

Na predvečer 1. maja so po vsej Sloveniji zagoreli kresovi. Tradicionalno kresovanje je na ljubljanskem Rožniku pripravila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), katere predsednik Dušan Semolič je zatrdil, da krize niso povzročile pokojnine in delavske plače, temveč pohlepen kapital. Zato "ne" pokojninski reformi, je pozval.

Nobena delavska pravica ni podarjena, prav za vsako se je treba boriti, slavnostni nagovor predsednika ZSSS povzema spletni portal MMC.

"Gospodje politiki zahtevajo, da zgarani ljudje delajo tri leta dlje, in mislijo, da bodo s tem rešili pokojninsko blagajno," je bil oster Semolič. Ti politiki se po njegovih besedah ne zavedajo, da je delavec, starejši od 60 let, za delodajalca čisti strošek, da večina ljudi take obremenitve ne bo zmogla ter tako večina sploh ne bo dobila polne pokojnine.

Semolič vidi rešitev na drugem koncu verige: delo naj dajo mladim, ki so izobraženi in dela željni, dobički pa naj ne gredo v roke špekulantov in na borzo, temveč naj se vlagajo v razvoj in nove tehnologije. Napovedal je, da bodo sindikati storili vse za neuspeh "te krivične reforme".

Ob tem se je vprašal, ali je res naša usoda večno krčenje pravic, ali je res nemogoče v 21. stoletju celo zahtevati več pravic in več pravne varnosti. "Politiki bi radi videli, da smo ubogljivi in se s tem sprijaznimo," je menil in državljane pozval, naj se borijo, naj se "povežejo za lepši jutrišnji dan".

Kresovi so v soboto zvečer kljub ponekod kislemu vremenu zagoreli tudi drugod po državi. Največjega so po poročanju Radia Slovenija prižgali v Rušah, kjer je zagorelo več kot 700 kubičnih metrov odpadnega lesa in vejevja.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042441568

Praznik dela
Gantar: kršenje pravic se mora končati

1. maj je letos v Sloveniji dočakalo slabih le 822 tisoč delovno aktivnih prebivalcev, kar je zaradi višje brezposelnosti in upokojevanja precej manj kot lani.

Semolič: za krizo kriv pohlepen kapital.

Gantar je dejal, da morajo ljudje, ki so spravili podjetja v stečaje ali prisilne poravnave, odgovarjati za svoja dejanja.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je na sinočnjem kresovanju na Rožniku v Ljubljani zatrdil, da krize niso povzročile pokojnine in delavske plače, temveč pohlepen kapital. Zato "ne" pokojninski reformi, je pozval.

"Gospodje politiki zahtevajo, da zgarani ljudje delajo tri leta dlje, in mislijo, da bodo s tem rešili pokojninsko blagajno," je bil oster Semolič. Ti politiki se po njegovih besedah ne zavedajo, da je delavec, starejši od 60 let, za delodajalca čisti strošek, da večina ljudi take obremenitve ne bo zmogla ter tako večina sploh ne bo dobila polne pokojnine.

Semolič vidi rešitev na drugem koncu verige: delo naj dajo mladim, ki so izobraženi in dela željni, dobički pa naj ne gredo v roke špekulantov in na borzo, temveč naj se vlagajo v razvoj in nove tehnologije. Napovedal je, da bodo sindikati storili vse za neuspeh "te krivične reforme".
kresovanje, kres, ro%C5%BEnik, 01_05_11

Semolič rešitev vidi v zaposlovanju mladih.

Brezposelnost 12,3-odstotna
Po podatkih statističnega urada je bila februarja brezposelnost 12,3-odstotna, na enega upokojenca pa v pokojninsko blagajno vplačuje le še 1,6 delovno aktivnega prebivalca.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je ob teh podatkih spomnil na brezposelnost med mladimi, vse več ljudi, ki morajo za preživetje prejemati socialno podporo in negotovost delavcev v različnih podjetjih.
V GALERIJI si poglejte fotografije kresovanj po Sloveniji. Največji kres so prižgali v Rušah, kjer se je zbralo dva tisoč ljudi.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je prepričan, da so z različnimi ukrepi zagotovili socialno varnost prebivalstva. Še enkrat je spomnil tudi na pomembnost pokojninske reforme.

Gantar: nekaj moramo storiti za prihodnost
Ob praznovanju praznika dela po celi Sloveniji potekajo številne prireditve.

Ljudje, ki so spravili podjetja v stečaje ali prisilne poravnave, morajo odgovarjati za svoja dejanja, še toliko bolj, če se dokaže, da so se pri tem sami okoriščali, je na slovesnosti ob prvomajskem srečanju pri spomeniku NOB na Javorovici nad Šentjernejem dejal predsednik DZ Pavel Gantar.

Po njegovih besedah ne moremo mimo dejstva, da so pridobljene delavske pravice v sedanjih kriznih časih tudi pri nas večkrat grobo kršene in pogostokrat priznane le na deklarativni ravni. Prav leta gospodarske krize so razkrila oblike izkoriščanja delavcev, za katere smo verjeli, da sodijo v preteklost, je dejal in poudaril, da se mora to končati.
kresovanje, kres, ro%C5%BEnik, 01_05_11

Kresovanje na ljubljanskem Rožniku.

Zato Gantar meni, da je gospodarska kriza državljane Slovenije postavila pred nove izzive ter pred vprašanje, kako naprej. Politični spori okoli skupne prihodnosti se zaostrujejo prav v času, ko se je Slovenija iz najhujšega po vsem sodeč že izvlekla in beleži zmerno gospodarsko rast. Zato moramo nekaj storiti za prihodnost, je dejal.

Ni namreč vlade na svetu, ki bi lahko danes mladim ponudila zaposlitveno varnost za vse življenje, je prepričan Gantar, saj se je "svet pač spremenil". Obregnil se je tudi ob aktualno politično dogajanje in pojasnil, da če kaj potrebujemo v današnji slovenski politiki, je to, "da postavimo skupne cilje pred kalkulacije posameznih političnih strank ali veljakov".

Spomin na zatrtje delavcev
Praznik dela je mednarodni praznik, praznuje pa ga večina držav sveta. Posvečen je spominu na dogodke v Chicagu leta 1886, imenovane Haymarketski izgred, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, vendar je policija demonstracije zatrla, umrlo je tudi več ljudi. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem uzakonili leta 1948, neuradno pa so ga praznovali že pred tem.
http://www.zurnal24.si/slovenija/ob-prvem-maju-zagoreli-kresovi-211246/clanek

KRESOVI

http://www.zurnal24.si/slovenija/vse-nared-za-kresove-211238/galerija
http://www.zurnal24.si/slovenija/v-rusah-najvecji-kres-v-drzavi-211206/clanek

MLAJI

http://www.primorski.it/stories/trst/186341_1._maj_z_mladimi/
http://www.primorski.it/stories/gorica/186328_mlaji_se_dvigajo_v_nebo/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Dec 2011 20:17; skupaj popravljeno 4 krat

REKORDNI DOBIČKI

Zavarovalne provizije posrednikom lani prinesle rekordne dobičke

Oteženi pogoji poslovanja, rekordna brezposelnost, skromna rast slovenskega zavarovalniškega trga in BDP ter ostri varčevalni ukrepi v številnih slovenskih družbah se očitno niso dotaknili poslovanja zavarovalnoposredniških družb, ki so se lani še bolj vpele med zavarovalnice in zavarovance. Prav v zadnjih dveh letih so tako številne zavarovalnoposredniške družbe dosegle strme rasti poslovanja in dobička, po naših izračunih pa so samo lani posredovale pri sklenitvi že več kot sto milijonov evrov zavarovalniških poslov.

V register Agencije za zavarovalni nadzor, ki jo vodi Mihael Perman, se je doslej vpisalo že 76 zavarovalno posredniških družb, od katerih jih je 19 lani ustvarilo že več kot 200.000 evrov prihodkov oziroma četrtino več kot leta 2008. Največjim 20 družbam iz panoge so lani zavarovalnice plačale nekaj več kot osem milijonov evrov provizij, po naših izračunih pa se je prek največjih posrednikov lani sklenilo za več kot 80 milijonov evrov zavarovalnih poslov. Od vsakih 100 evrov premij, ki so jih lani zbrale slovenske zavarovalnice, jih je namreč okoli štiri do pet evrov prišlo prav prek zavarovalno posredniških družb, trend rasti pa je pričakovati tudi v prihodnjih letih.

Največjih 20 zavarovalnoposredniških družb je imelo lani 8,2 milijona evrov prihodkov oziroma provizij, njihov skupni dobiček pa je presegel 2,2 milijona evrov. Od vsakih sto evrov prihodkov so tako analizirane družbe ustvarile 26 evrov čistega dobička, nobena med njimi pa leta ni končala z izgubo.

Provizije pod vse večjimi pritiski
Čeprav se z zavarovalnim posredništvom v Sloveniji ukvarja 76 podjetij, pa se je konkurenca med njimi začela zaostrovati šele v zadnjih dveh letih. Poznavalci razmer namreč v zadnjem obdobju opažajo večje spremembe, ki posrednike silijo k izboljšanju kakovosti njihovih storitev ter posledično pritiskov na njihove provizije. Zavarovalnoposredniške družbe sicer res plačujejo zavarovalnice, ki pa običajno te provizije prenesejo naprej na zavarovance.

Kakšne so provizije zavarovalnoposredniških družb, ni natančno znano, saj se razlikujejo od primera do primera oziroma od zavarovalnice do zavarovalnice. Običajno se gibljejo med 10 in 12 odstotki, pri čemer za avtomobilsko zavarovanje znašajo okoli 7 odstotkov, za premoženjska zavarovanja pa med 12 in 17 odstotki. Toda kot opozarjajo poznavalci razmer, lahko v nekaterih primerih provizije dosežejo tudi 20 odstotkov. Še najbolj agresivne so pri tem manjše zavarovalnice, ki posrednikom plačujejo nekoliko višje provizije, medtem ko se pri zavarovalnicah Triglav, Maribor, Adriatic Slovenica in Tilia po neuradnih informacijah gibljejo na spodnji meji razpona. V primerjavi z državami vzhodne in srednje Evrope so sicer provizije posredniških družb v Sloveniji za okoli polovico nižje, največje odstopanje pa je opaziti pri avtomobilskem zavarovanju. Kljub lanskoletnemu pritisku na višino provizij je dolgoročno pričakovati, da se bodo provizije zviševale. Tuje in male zavarovalnice namreč nimajo razvejane lastne prodajne mreže in tako večji del prodaje ustvarijo prav preko posredniških družb, saj lahko na ta način najhitreje dosežejo tržne deleže in potreben obseg poslov za dobičkonosno poslovanje.

Eksplozija na račun Slovenskih železnic
Med vsemi analiziranimi zavarovalnoposredniškimi družbami je lani največji preporod doživela družba Individa IBC Marka Čučka, sicer glasbenega kolega predsednika upravnega odbora KD Group Matjaža Gantarja. Kot smo razkrili v Dnevniku, je namreč Priori ABC lani nekdanji dolgoletni predsednici uprave Triglava Nadi Klemenčič oziroma njeni družbi Za & Svet "prevzel" posel s Slovenskimi železnicami (SŽ), ki je Individo IBC izstrelil med največje slovenske zavarovalnoposredniške družbe. Kako pomemben je bil za Čučka posel s SŽ, priča podatek, da so se prihodki Individe IBC samo lani zvišali za kar 13-krat, na 290.000 evrov, medtem ko so se prihodki nekdanjega posrednika SŽ, družbe Za & Svet, znižali za slabih 300.000 evrov. Izguba posla s SŽ je očitno vplivala tudi na dobiček družbe Za & Svet, ki se je znižal z več kot 200.000 evrov na le 35.000 evrov, medtem ko se je dobiček Individe IBC zvišal za kar dvajsetkrat.

Po rasti prihodkov so lani sicer izstopale še družbe Krik, ki je leta 2007 in v začetku leta 2008 dobila tudi več poslov z nekaterimi ministrstvi in podjetji iz javnega sektorja, Tutor Team, ki je specializiran za avtomobilska zavarovanja, Actuar team, Styria West, Za nasvet in družba Trtnik in Trtnik, ki med svojimi referencami navaja tudi Hit in Istrabenz Gorenje. Med večjimi zavarovalnoposredniškimi družbami se je na drugi strani z največjim upadom poslovanja poleg Za & Svet soočala še družba Z.P.I. & Z.P.H. pod vodstvom Lea Ivanjka, ki so ga v času vlade Janeza Janše v gospodarskih krogih povezovali s člani mariborske družine Petek.

Celotne dobičke poberejo "stroški storitev"
Posredovanje pri sklepanju zavarovanj je sodeč po lanskoletnih rezultatih analiziranih družb več kot dobičkonosno, saj so v povprečju največje družbe iz panoge za vsakih sto evrov prihodkov ustvarile okoli 27 evrov čistega dobička. Kot pojasnjuje direktor družbe BMA Partnerji Bojan Grabec, največji strošek za zavarovalnoposredniške družbe predstavljajo plače, medtem ko imajo ostali stroški veliko manjšo težo. Toda pri nekaterih posrednikih je opaziti, da se neprestano soočajo tudi z visokimi stroški storitev, ki se gibljejo sorazmerno s provizijami. Najbolj stroški storitev izstopajo pri največji zavarovalnoposredniški družbi, mariborskemu Prioriju Zavarovanju in Individi IBC, kjer so stroški storitev lani dosegli več kot 70 odstotkov prihodkov. Za primerjavo omenimo, da pri ostalih največjih posrednikih stroški storitev niso presegli 30 odstotkov, več kot 50-odstotni delež pa sta imela le še Sipos in Styria West. Kaj konkretno predstavljajo stroški storitev, iz bilanc ni mogoče razbrati, zaradi česar ni znano, kolikšen del predstavljajo plačane najemnine, odvetniške storitve ter stroški svetovanja.

Stranke največjega posrednika - Skupina Sava, NFD in Zvon Ena Holding

Največja zavarovalnoposredniška družba je že vrsto let mariborski Priori Zavarovanje, ki ga vodi Jasmin Osmanović, lastniki Priorija pa so prek družbe Job Sava, Cetis Graf (hčerinska družba Zvona Dva Holdinga), Terme Maribor (v večinski lasti NFD Holdinga) in Osmanović. Za katere družbe Priori posreduje pri sklepanju zavarovanj, ni znano, saj za razliko od večine največjih družb iz panoge Priori nima svoje spletne strani, Job pa na svoji strani nima navedenih referenc. Po naših informacijah pa zavarovanja preko Priorija urejajo vse družbe iz skupine NFD, večina družb, ki jih lastniško obvladuje Zvon Ena Holding, ter celotna Skupina Sava. Kot so nam pojasnili v Savi, zavarovanja sklepajo preko družbe Priori Zavarovanje, saj so posredno tudi lastniško povezani z družbo.

Posredniška ali zastopniška družba

Medtem ko zavarovalnozastopniške družbe zastopajo zavarovalnice in sklepajo zavarovanja za le eno zavarovalnico, zavarovalnoposredniške družbe običajno sodelujejo z več zavarovalnicami, delovati pa bi morale v interesu zavarovanca in ne zavarovalnice, kot je običajno pri zavarovalnozastopniških družbah. Obema vrstama družb je skupno, da ju plačujejo zavarovalnice, njihove provizije pa so v pretežni meri odvisne od višine neto premij. Veliko večino poslov domači posredniki sklenejo v Sloveniji, saj ima le pet zavarovalnoposredniških družb izmed več kot 70 tudi licenco za opravljanje poslov v kateri drugi državi (I.B.C., BMA Partnerji, Lab3, FT Pretium ter Advisio).
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042443092

Po železnicah Individa Marka Čučka še do posla z letališčem

Podjetju Individa IBC Marka Čučka je po sklenitvi posla zavarovalniškega posredništva s Slovenskimi železnicami, ki je bil sicer predmet kriminalistične preiskave, uspelo skleniti še posel z Aerodromom Ljubljana.

Na aerodromu so nam pojasnili, da so Individo izbrali na podlagi vsebine ponudbe, strokovnosti, izkušenj, referenc in stroškovnega vidika. Individa IBC, ki na leto ustvari nekaj manj kot 300.000 evrov prihodkov, je tako pometla tudi z mednarodno korporacijo Marsh, ki sodeluje z več kot 150 letališči po vsem svetu.

V Aerodromu Ljubljana so Individo IBC, ki bo sodelovala z družbo Advisio, sicer zavarovalnim posrednikom Družbe za avtoceste v RS in Slovenske odškodninske družbe, izbrali izmed treh ponudnikov, ki se so javili na zbiranje ponudb. V Aerodromu so nam pojasnili, da naloga Individe ni zagotoviti zavarovanje, temveč bo izbrani ponudnik le sodeloval pri »pripravi razpisne dokumentacije za izbor zavarovalnice«. Zagotovili so tudi, da ne bo Individa predstavljala nobenih dodatnih stroškov za letališko družbo. Provizijo bo, kot je to v navadi, verjetno plačala izbrana zavarovalnica. Spomnimo, ko je Individa iskala zavarovalnico za Slovenske železnice, so se po takratnih pojasnilih Čučka »o provizijah pogajali z vsemi zavarovalnicami, ki so pristopile k oddaji ponudbe za zavarovanje Slovenskih železnic«. Čeprav je trdil tudi, da so železnicam priskrbeli nižje stroške zavarovanj, tega podatki o zavarovalnih premijah za infrastrukturo železnic niso potrdili. Ravno nasprotno, zavarovalne premije so se zvišale za 600.000 evrov. Z zamenjavo zavarovalnega posrednika na železnicah pa naj bi se zvišale tudi provizije, in sicer s 150.000 na kar 400.000 evrov.

Aerodrom Ljubljana išče zavarovalnico za zavarovanje mednarodne letališke odgovornosti, ki naj bi jo imeli doslej zavarovano pri Zavarovalnici Triglav. Koliko je znašala letna premija zavarovanja, nam v Aerodromu niso želeli pojasniti, ker da podatka o premiji ne bodo razkrivali, prav tako to ni razvidno iz letnega poročila družbe. Iz tega sicer izhaja, da ima Aerodrom Ljubljana sklenjene pogodbe za požarno zavarovanje, zavarovanje računalnikov, projektantske odgovornosti, splošne odgovornosti, stekla, avtomobilske odgovornosti ter protivlomno zavarovanje za umetniška dela ter sprejem in prenos gotovine. »Zavarovanje mednarodne letališke odgovornosti sodi pod zavarovanje splošne odgovornosti,« pojasnjujejo v Aerodromu Ljubljana. Zdaj si želijo zavarovanje optimizirati, povečati želijo zavarovalno vsoto in s tem bolje obvladovati tveganja. »Uveljaviti želimo tudi mednarodne smernice delovanja sodobnih letališč,« pravijo v družbi in dodajajo, da ni nujno, da bodo zamenjali zavarovalnico.

Individa IBC je lani, ko je sklenila posel s Slovenskimi železnicami, več kot podeseterila svoje prihodke. Poleg tega naj bi lani Individa po pisanju časnika Finance dobila tudi posel v še enem državnem podjetju, to je v Luki Koper. Vsa tri podjetja – Slovenske železnice, Luka Koper in Aerodrom Ljubljana – so infrastrukturna podjetja v večinski lasti države, Čuček pa se je pred časom omenjal tudi v poslih s prav tako državno Adrio Airways, ko je to vodil še Tadej Tufek, kar pa so v Adrii zanikali.
Marku Čučku smo včeraj posredovali več vprašanj, povezanih s sodelovanjem družbe Individa s podjetji v državni lasti, vendar odgovorov še nismo prejeli.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042491899

BREZ ZAPOSLENIH

Individa IBC brez zaposlenih do posredniških poslov z državnimi podjetji

Družba za zavarovalno posredništvo Individa IBC Marka Čučka, ki je po poslu s Slovenskimi železnicami dobila še posel z Aerodromom Ljubljana, je po dostopnih podatkih brez zaposlenih in tako tudi brez lastnega posrednika z dovoljenjem Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Tako vse kaže, da je Čučkova Individa IBC namenjena le temu, da zadrži del provizije, saj bodo posel dejansko opravili drugi.

Posel Aerodroma Ljubljana z zavarovalno posredniško družbo Individa IBC Marka Čučka je bil vnaprej dogovorjen, zatrjujejo naši viri, medtem ko v Aerodromu vztrajajo, da je vse potekalo po pravilih. A v Aerodromu zagotavljajo tudi, da imajo sklenjeno zavarovanje mednarodne letališke odgovornosti, kar pa so naši zanesljivi viri iz zavarovalniških krogov zanikali.

V Aerodromu Ljubljana, kjer so sprva pojasnjevali, da so Individo IBC za posrednika pri zavarovanju mednarodne letališke odgovornosti izbrali tudi zaradi izkušenj, na dodatna podrobnejša pojasnjevanja niso bili pripravljeni.

Individa IBC brez zaposlenih in z visokimi stroški storitev
Individa IBC je minulo leto, ko je sklenila posel s Slovenskimi železnicami, več kot podeseterila prihodke, ki so tako znašali nekaj manj kot 290.000 evrov. Javno dostopni podatki pa kažejo, da podjetje lani stroškov dela ni imelo, medtem ko so za storitve namenili kar dve tretjini vseh svojih prihodkov, nekaj več kot 210.000 evrov. Navedeno pomeni, da Individa IBC, čeprav je brez lastnega zavarovalnega posrednika, dobiva posle v velikih infrastrukturnih podjetjih v večinski državni lasti, za izvedbo posla pa mora sama najeti zunanjo pomoč. Pri poslu s Slovenskimi železnicami je Čuček tako najel nekdanjega uslužbenca Zavarovalnice Triglav, pri poslu z Aerodromom Ljubljana pa bo sodeloval z družbo Advisio, o čemer smo poročali v četrtek. Družba Advisio, ki ima dva zaposlena, je dovoljenje AZN za opravljanje zavarovalnega posredništva prejela lani.

Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj bi Aerodrom Ljubljana sploh posloval z družbo Individa IBC, če bodo v vsakem primeru k poslu morali pritegniti Advisio. Čeprav so nam v Aerodromu Ljubljana sprva zatrjevali, da so izbrali "Individo IBC v sodelovanju z Advisio", za izbranega ponudnika pa vseskozi uporabljali ednino, so nam včeraj, ko smo jih spraševali po referencah in dovoljenjih Individe IBC, zatrdili, da bodo podpisali tripartitno pogodbo, torej z Individo IBC in družbo Advisio.

Aerodrom molči o razlogih za izbiro Individe IBC...
Aerodrom Ljubljana je posrednika za zavarovanje mednarodne odgovornosti iskal s povabilom in ne razpisom. Kako se je Individi IBC kljub zgoraj navedenim "pomanjkljivostim" uspelo uvrstiti na seznam vsega štirih povabljencev, v Aerodromu niso pripravljeni razkriti. O kriterijih za izbor povabljenih zavarovalnih posrednikov molčijo, medtem ko naši viri zatrjujejo, da je šlo za vnaprej dogovorjen posel.

"Vsebina ponudbe in strokovnost, izkušnje ter stroškovni vidik," so razlogi, ki so po pojasnilih Aerodroma vplivali na končno izbiro Individe IBC. Na vprašanje, ali so preverili, če je Individa kdaj v preteklosti že sklenila kakšno mednarodno zavarovalno polico, kasneje niso odgovorili. "Komisija za izbor je preverila, ali sta izbrani družbi ustrezno usposobljeni za opravljanje storitev," so, tokrat z uporabo dvojine, zatrdili v Aerodromu.

... prav tako o podeljenih pooblastilih posrednikom
Kot smo poročali v četrtek, Aerodrom od Individe IBC ne pričakuje, da jim bo ta zagotovila zavarovanje za mednarodno letališko odgovornost, pričakujejo le, da bo sodelovala pri pripravi razpisne dokumentacije za izbor zavarovalnice. A hkrati v družbi pojasnjujejo, da pogodba, ki jo bodo sklenili z izbranim posrednikom, za Aerodrom ne bo predstavljala nobenih stroškov. Iz tega gre sklepati, da si bo Individa IBC utrgala del premije od sklenitve zavarovalne police med Aerodromom in izbrano zavarovalnico. A podrobnosti tudi v tem primeru na letališču ne razkrivajo. Tako nam niso odgovorili ne na vprašanje, kakšna pooblastila bodo podelili Individi IBC, ne na vprašanje, ali bodo izbranemu posredniku omejili maksimalno višino provizije v primeru sklenitve zavarovalne police. "Pogodbo nameravamo skleniti, je še nismo," so bili kratki. A od pooblastila na pogodbi bo dejansko odvisno, katera od obeh družb bo lahko zahtevala provizijo za kasneje sklenjeno zavarovanje. Če pooblastila ne bosta prejeli obe družbi, obe ne bosta mogli zahtevati provizije, pri čemer pa ni jasno, na podlagi česa bi provizijo sploh lahko zahtevala družba Individa IBC, ki je očitno brez posrednika za sklepanje zavarovalno posredniških poslov.

Mark Čuček nam na več vprašanj, ki smo mu jih posredovali v sredo, do včeraj še ni odgovoril.

Je Aerodrom res brez zavarovanja mednarodne odgovornosti?
Aerodrom Ljubljana nima sklenjenega zavarovanja mednarodne letališke odgovornosti, so naši zanesljivi viri zanikali trditve Aerodroma Ljubljana. Ti so nam namreč že pred dnevi zatrdili, da imajo že sedaj sklenjeno zavarovanje mednarodne letališke odgovornosti, in sicer pri Zavarovalnici Triglav, češ da sodi to pod zavarovanje splošne odgovornosti. Potrdila omenjene zavarovalnice o obstoju zavarovanja nam v Aerodromu Ljubljana kljub večkratnemu pozivu in sklicevanju na interese javnosti niso predložili.

"Mednarodna letališka odgovornost zahteva zavarovalno vsoto za vsaj od 100 do 150 milijonov evrov, medtem ko znaša ta vsota v primeru zavarovanja splošne odgovornosti nekaj sto tisoč evrov," trdijo naši viri iz zavarovalniških krogov. Da bi lahko s takšno vsoto pokrili morebitne večje poškodbe letal, ki bi nastale pri izvajanju operacij Aerodroma Ljubljana, je res malo verjetno. Naj kot primer omenimo le, da ima Petrol, ki dostavlja na brniškem letališču letalom kerozin, omenjeno operacijo po neuradnih podatkih zavarovano za 300 milijonov evrov.
Čučkovi Individi IBC v Adrii Airways Boštjančič pred nosom zaprl vrata
Individa IBC je imela sklenjeno pogodbo z Adrio Airways, nam je potrdil prvi mož Adrie Klemen Boštjančič, ki je družbi Marka Čučka nekaj dni po prihodu na čelo letalskega prevoznika odvzel pooblastila. Individa IBC tako za Adrio nikoli ni opravila nobenih zavarovalnih poslov, niti družbi izstavila računa. Adria je pogodbo s Čučkom podpisala, ko je družbo vodil Tadej Tufek, je še pojasnil Boštjančič in dodal, da je Individa IBC do Adrie pristopila po pogovorih s Tufkom, ne da bi družba pred tem objavila kakšno javno povabilo ali iskala morebitne druge ponudnike. "Vse zavarovalne posle v Adrii opravljamo sami z zaposlenimi, ki so strokovno usposobljeni za vodenje teh poslov, zlasti na področju letalskega zavarovanja, ki je specifično in zahteva ogromno znanja," je še dejal Boštjančič. Spomnimo, da so v Adrii januarja lani tik pred Tufkovo zamenjavo sodelovanje z Individo zanikali.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042492810

NASPROTNA DEJSTVA

Po železnicah Individa Marka Čučka še do posla z letališčem, 2.

V spornem članku je bilo zapisano, da je bil posel glede zavarovalniškega posredništva med Individo IBC in Slovenskimi železnicami predmet kriminalistične preiskave. Individa IBC v povezavi z opravljanjem dejavnosti zavarovalniškega posredništva nikoli ni bila predmet predkazenskega niti kazenskega postopka. To brez izjeme velja tudi za njeno poslovno sodelovanje s Slovenskimi železnicami.

Prav v zvezi s slednjimi je avtorica članka zmotno navedla, da vodstvu Individe IBC v primeru Slovenskih železnic ni uspelo znižati stroškov zavarovanj, kajti zavarovalne premije naj bi se povišale, zvišala pa naj bi se tudi provizija. Dejstvo je, da posluje Individa IBC s Slovenskimi železnicami že dve leti in v tem času ji je uspelo iz naslova optimizacije zavarovalne sheme poleg bistvenega izboljšanja kvalitete zavarovanj ustvariti tudi preko 1.000.000,00 evrov prihranka. Podatki o zavarovalnih premijah pa so poslovna skrivnost in jih Individa IBC ne sme in ne želi razkriti. Individa IBC je v letu 2010 ustvarila 289.975,00 evrov prihodkov in že iz tega podatka je več kot razvidno, da ne drži podatek o višini provizije s Slovenskimi železnicami, ki ga navaja avtorica članka.

V nadaljevanju avtorica članka zmotno navaja, da je Individa IBC zaradi posla s Slovenskimi železnicami samo lani podeseterila svoje prihodke. Navedeno preprosto ne drži. Družba je imela zavidljivo rast od ustanovitve 2003 dalje, nato pa se je skupina Individa bolj usmerila na področje svetovanja fizičnim osebam. V letu 2008 pa je Individa IBC ponovno okrepila področje zavarovalnega posredovanja. Samo v letu 2009 je Individua IBC pridobila več kot deset novih strank, med katerimi so bile tudi Slovenske železnice. Zato tendenciozno pisanje, da so se prihodki podeseterili zgolj zaradi poslovnega sodelovanja s Slovenskimi železnicami, enostavno ne drži in je zavajajoče. Posel s slovenskimi železnicami je v letu 2010 predstavljal le 21 odstotkov prihodkov družbe, v letu 2011 pa bo ta delež še občutno manjši.
Mark Čuček
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042496885

zoran13

MODRA ZAVAROVALNICA

Del sindikatov proti delitvenemu načrtu Kadove zavarovalnice

Včeraj so člani odbora Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada (KVPS) podali soglasje k delitvenemu načrtu, na podlagi katerega se bo iz Kapitalske družbe (Kad) izčlenila "Modra zavarovalnica". Kot so pojasnili v Kadu, ki ga vodi Borut Jamnik, je bil s tem narejen eden od korakov k preoblikovanju družbe in ločitvi dveh njenih osnovnih dejavnosti - upravljanja premoženja za zagotavljanje dodatnih sredstev za ZPIZ in upravljanja pokojninskih skladov z namenom zagotavljanja dodatnih pokojnin.

Danes se bo delitveni načrt znašel tudi na seji odbora drugega Kadovega sklada, ki bi bil izčlenjen v novo zavarovalnico - pokojninskega sklada za javne uslužbence (ZVPSJU). Tam pa se pričakuje več zapletov. V nasprotju z odborom KVPS ga namreč polovično obvladujejo sindikati (šest od 12 članov). Kot nam je včeraj pojasnil Dušan Miščevič, vodja pogajalske skupine sindikatov javne uprave, sta dva njihova člana proti Kadovemu delitvenemu načrtu, saj se ne strinjajo o tem, da zavarovanci ne bi mogli preiti v drugo "bolj donosno" pokojninsko družbo.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042439464

BORUT JAMNIK I

Med šefi Modre zavarovalnice bi bil tudi Jamnik

Včeraj se je iztekel razpis za predsednika in člana Modre zavarovalnice. Nanj naj bi se prijavil tudi šef Kapitalske družbe Borut Jamnik

Na razpis za predsednika in člana Modre zavarovalnice, ki jo v skladu z zakonom o preoblikovanju ustanavlja Kapitalska družba (Kad), se je po neuradnih informacijah Dela prijavil tudi predsednik Kadove uprave Borut Jamnik (na sliki). Razpis se je iztekel včeraj. Koliko prijav je prispelo, na Kadu še niso hoteli razkriti, piše Delo.

Nadzorniki zavarovalnice bodo že v ponedeljek obravnavali prispele prijave, vendar o dokončnem izboru najverjetneje še ne bodo odločali, še piše časnik. Modra zavarovalnica, ki bo upravljala Kadove pokojninske sklade, je nastala z oddelitvijo od Kada.

Spomnimo še, da so nadzorniki Kada včeraj potrdili letno poročilo družbe za leto 2010, v katerem je Kad zabeležil 94,8 milijona evrov izgube .
http://www.finance.si/311372/Med-%B9efi-Modre-zavarovalnice-bi-bil-tudi-Jamnik
http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/v-ponedeljek-o-efih-modre-zavarovalnice-kadove-nove-druzbe.html

BORUT JAMNIK II

Jamnik na čelo Modre zavarovalnice

Za člana uprave so nadzorniki imenovali Matijo Debelaka

Dosedanji šef Kapitalske družbe (Kad) Borut Jamnik je bil danes izbran za predsednika uprave Modre Zavarovalnice , ki jo ustanavlja Kad. Za člana uprave so nadzorniki zavarovalnice imenovali Matijo Debelaka.

Oba sta bila imenovana z odložnim pogojem, saj bosta morala pridobiti še dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor .

Jamnik in Debelak sta bila na svoji funkciji imenovana za dobo pet let, mandat pa jima bo začne teči z dnem pridobitve dovoljenja AZN.

Kot smo pisali, se je za mesti predsednika in člana uprave potegovalo pet kandidatov, od tega dva za predsednika. Pisali smo tudi, da bo moral Jamnik, če bo imenovan za predsednika uprave, izstopiti iz nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav. Več v članku Dva kandidata za šefa Modre zavarovalnice.
http://www.finance.si/312513/Jamnik-na-%E8elo-Modre-zavarovalnice

zoran13

ZAKONITA NEZAKONITOST

Šrotovo retorično vprašanje ključ do največje uganke v zadevi Istrabenz-Laško

Po včerajšnjem zaslišanju pred preiskovalno sodnico smo analizirali izjave, ki sta jih Boško Šrot in Igor Bavčar oziroma njegov odvetnik Aleksander Čeferin namenila medijem.

Lastniški dokumenti razkrivajo, da Šrot obvladuje 1,69 odstotka Mercatorja

Boško Šrot je na zaslišanje k preiskovalni sodnici prišel ob 9. uri, Igor Bavčar pa skupaj z odvetnikom Aleksandrom Čeferinom dve uri in pol kasneje. Zaslišanja v zadevi naj bi sodnica opravila do konca tedna, nato bo sledila odločitev o morebitni uvedbi sodne preiskave. (Foto: Matej Povše)

Šrot: "Storil nisem nič nezakonitega. Menedžerski prevzemi niso kaznivo dejanje."

Po dostopnih podatkih skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala Šrotu pri lastninjenju Pivovarne Laško očita nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic oziroma zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Šrota niso začeli preiskovati zato, ker je skušal izpeljati menedžerski odkup kot tak (to je sicer več let vztrajno zanikal), ampak zaradi načina njegove izvedbe. Kriminalisti so namreč pod drobnogled vzeli financiranje lastninjenja Pivovarne Laško z denarjem od njenih hčerinskih družb. Te so ga nakazovale podjetjem, ki so bila povezana s Šrotom in njegovim Infondom Holdingom, dolgoletnim največjim delničarjem pivovarne.

Šrot: "Očitajo mi, da sem svojemu prijatelju Igorju Bavčarju s prodajo deleža v Istrabenzu podaril 25 milijonov evrov. Zakaj bi iz svojega premoženja komur koli kaj podarjal?"

Ta izjava je v vsaj dveh točkah zavajajoča. Prvič, po razpoložljivih podatkih so organi odkrivanja in pregona v zadnjem letu dni jasno rekonstruirali denarni tok pri poslih s 7,3-odstotnim deležem Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško septembra 2007 prek posebej za to ustanovljenega podjetja Plinfin za okrog 25 milijonov evrov prodala Sportini. Kot smo razkrili v Dnevniku, ga je od nje kupilo podjetje Microtrust (takrat je bilo v lasti Nastje Sušinskega, brata Bavčarjevega svetovalca za finance Kristjana Sušinskega), ki ga je v enem dnevu po skoraj dvakrat višji ceni preprodal mariborskemu Pominvestu. Šrot sicer nikoli ni odgovoril na vprašanje, zakaj je kot dokazano sposoben trgovec z delnicami z dobrimi zvezami nekomu tretjemu "prepustil" okrog 25,2 milijonov evrov.

In drugič, prav v Šrotovi trditvi o "nesmiselnosti podarjanja česar koli iz premoženja" se skriva največja uganka, povezana z zadevo Bavčar-Šrot: kaj natančno je slednji dobil v zameno? Spomnimo, Bavčar sam je priznal, da je prejel večino denarja iz 25,2-milijonskega "plusa", ki ga je ustvaril Microtrust. Dobil ga je, ker je svoja upravičenja do delnic Istrabenza, ki so bile pred začetkom verižnih poslov v lasti Pivovarne Laško, prodal Microtrustu, ta pa se mu je za to "oddolžil" z dobičkom od prodaje.

Odgovora na vprašanje, kako je Bavčar Šrota prepričal v posel, ki je očitno koristil le prvemu, za zdaj ni dala niti preiskava, po dostopnih informacijah pa ga v obtožnici ni iskalo niti tožilstvo. Je pa nekdanji prvi mož Istrabenza večkrat javno zanikal, da je bil posel povezan s skoraj hkratno prodajo delnic Mercatorja v lasti Istrabenza in Banke Koper Infondu Holdingu. Te je Šrotova družba kupila tik pod takratno borzno ceno, ki je v dneh pred transakcijo začela strmo padati, s čimer je bilo Bavčarju olajšano argumentiranje, da pri prodaji ni mogel iztržiti višjega zneska.

Čeferin: "Mojemu klientu se očita, da je na podlagi nekega posla dobil konkretna finančna sredstva, ki jih je položil na banko v Sloveniji, kar se je prvič v zgodovini Slovenije označilo kot pranje denarja. Tako ni več pranje denarja, če imaš denar v davčnih oazah, ampak če ga imaš v banki v Sloveniji".

Kot nam je "na načelni ravni" pojasnil izredni profesor za področje kriminalistike na fakulteti za varnostne vede Bojan Dobovšek, dejstvo, da se denar nahaja na računu v Sloveniji, "samo po sebi ne izključuje kaznivega dejanja pranja denarja". "To je lahko njegova končna postaja denarja, ki mora najprej priti v sistem," je dejal Dobovšek.

Po ugotovitvah preiskovalcev ima pri NLB deponiranih 2,4 milijona evrov, še dobrih 436.000 evrov pa ima na računu. Večino tega denarja je po dostopnih podatkih na banko nakazal neposredno po tem, ko ga je prejel iz naslova prej opisanih upravičenj. Za preiskavo je torej pomembno, kako je Bavčar porabil preostali del denarja. Večino od približno 18 milijonov evrov naj bi tako vložil v lastninjenje in dokapitalizacijo podjetja FB Investicije, prek katerega je lastniško obvladoval četrtino Istrabenza, ostalo pa v nakup delnic in nepremičnin. Kot so ugotovili kriminalisti, naj bi 670.000 evrov nakazal na račun nekdanjega nadzornika Istrabenza Bojana Korsike, kar je ta sicer zanikal, in direktorja FB Investicij Bojana Finka, nekaj denarja pa naj bi dvignil v obliki gotovine.

Mimogrede, Dobovšek nam je še pojasnil, da kaznivo dejanje pranja denarja ni nujno vezano na predhodno kaznivo dejanje, denimo zlorabo položaja, kar je bil eden od argumentov Bavčarjeve obrambe.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042443987

1,69%

Lastniški dokumenti razkrivajo, da Šrot obvladuje 1,69 odstotka Mercatorja

Nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot obvladuje 1,69 odstotka Mercatorja, naj bi bilo razvidno iz dokumenta o lastniški sestavi največjega slovenskega trgovca. S tem odstotkom se po dokumentu ujema odstotek delnic na fiduciarnem računu pri Unicredit, danes poroča časnik Finance.

Omenjeni dokument naj bi bil del gradiva za današnjo sejo nadzornega sveta Pivovarne Laško, na kateri bodo odločali o prodaji Mercatorja.

Uradni podatki petkove delniške knjige sicer pravijo, da je na skrbniškem računu pri Unicredit zdaj 1,5 odstotka Mercatorja. Se je pa v zadnjih mesecih oz. od januarja do aprila število delnic na računu precej dinamično spreminjalo, navajajo Finance.

Šrot o svojem domnevnem deležu v Mercatorju ni želel razpravljati. Dejal je le, da bi tudi sam rad videl dokument.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042440820

zoran13

PLAGIATORSTVO

Zaradi plagiatorstva odstopila podpredsednica Evropskega parlamenta

Dobra dva meseca po odstopu nemškega obrambnega ministra Karla-Theodorja zu Guttenberga je morala zaradi plagiatorstva odstopiti tudi članica predsedstva nemških liberalcev (FDP) in podpredsednica Evropskega parlamenta Silvane Koch-Mehrin. V Evropskem parlamentu naj bi jo na mestu vodje delegacije FDP nasledil grof Alexander Lambsdorff.

Političarka prepisala najmanj 20 strani? V Nemčiji nova plagiatorska afera

Dobra dva meseca po odstopu nemškega obrambnega ministra Karla-Theodorja zu Guttenberga je morala zaradi plagiatorstva odstopiti tudi članica predsedstva nemških liberalcev (FDP) in podpredsednica Evropskega parlamenta Silvane Koch-Mehrin.

Kot še poroča nemška tiskovna agencija dpa, je 40-letna Koch-Mehrinova v sredo zvečer pisno sporočila, da nepreklicno in nemudoma odstopa s položaja vodje delegacije FDP v Evropskem parlamentu in z mesta podpredsednice Evropskega parlamenta, obdržala pa naj bi svoj mandat v Evropskem parlamentu. Z odstopom je Koch-Mehrinova izgubila tudi položaj v predsedstvu FDP.

Očitkov o plagiatorstvu svojega doktorata Koch-Mehrinova ob odstopu in v preteklosti ni komentirala, je pa tokrat sporočila, da ne želi biti "tarča napadov", z odstopom pa naj bi po lastnim besedah tudi želela preprečiti, "da bo vsa njena družina obremenjena z javnimi razpravami".

Njena odločitev o odstopu je tudi povezana s kongresom stranke, ki se začne v petek, na njem pa bo stranka dobila novo vodstvo. "Upam, da bom s tem svoji stranki omogočila nov začetek z novim vodstvom," je še pojasnila.

Nemško državno tožilstvo v Heidelbergu je sredi aprila sprožilo preiskavo proti Koch-Mehrinovi, ker naj bi v svoji doktorski disertaciji prepisovala, pri tem pa ne navedla vira ter si tako tuja avtorska dela prisvojila kot svoja.

Po navedbah internetne platforme VroniPlag Wiki naj bi Koch-Mehrinova v svojem doktoratu z naslovom Zgodovinska monetarna unija med gospodarstvom in politiko prepisala najmanj 20 strani, ne da bi jih pravilno citirala. Preverjanje 227 strani dolge disertacije Koch-Mehrinove na univerzi še traja.

Pred dobrima dvema mesecema je v Nemčiji zaradi plagiatorstva doktorskega dela z mesta obrambnega ministra odstopil zu Guttenberg.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042444115

zoran13

FRUCTAL

/13/...ob minulem (ne)uspešnem certifikatnem lastinjenju je kot izgleda pred vrati (po)nov(n)o lastninjenje, ki ga bodo pod taktirko in s pomočjo države, zaupali delavcem, da bodo (po)novno postali solastniki. Kot, da se še dandanes nihče ni nič naučil iz zgodb prosulega lastninjenja, kjer so obubožane male delničarje iz (pre)veliko podjetjih na veliko iztiskali iz podjetij, ki so jih sami pomagali graditi. Rezultati pa so še danes porazni, velike izgube pa samo v žepih opeharjenih malih delničarjev : Razz

Pobuda Ajdovcev za odkup Fructala postaja državni pilotni projekt socialnega podjetništva

"Glede Fructala imamo upanje, danes zjutraj smo bili v Laškem," je bil ob včerajšnjem obisku ministrice za gospodarstvo Darje Radić v Ajdovščini zadovoljen župan Marjan Poljšak. Ajdovci so v Laško že poslali nezavezujočo ponudbo za odkup deleža Fructala, v kratkem bodo ustanovila konzorcij Fructal je naš, željo po odkupu 25-odstotnega deleža in ene delnice pa so povečali na 51-odstotni delež. Ministrica jim konkretne finančne pomoči včeraj ni zagotovila, zatrdila pa je, da bo država ob dejanski možnosti za odkup deleža našla ustrezne instrumente za spodbudo in pomoč, da pride do prvega takega odkupa v Sloveniji.

Ajdovski župan Marjan Poljšak: Z Laščani se razumno in pametno pogovarjamo. Oni podpirajo našo pobudo in so je veseli. Mislim, da smo resni kandidati in oni to vedo.

Radićeva je ajdovski primer izpostavila kot pilotni projekt, ki bi bil lahko vzor za prihodnost slovenskega gospodarstva in socialnega podjetništva. "Ideja je blizu modela delavskih kooperativ, ki se predvsem v Španiji in Italiji kaže kot uspešen primer reševanja razvoja in regij. Študije kažejo, da so podjetja, kjer tudi delavci soupravljajo lastništvo, veliko bolj družbeno odgovorna, bolj vzdržna in lažje prenašajo krize," je pojasnila. Posebej je poudarila treznost občine, ki od nje ne pričakuje neposredne pomoči in državne intervencije, ampak se zaveda načel tržne ekonomije, po katerih bo morala biti s svojo ponudbo konkurenčna ostalim kupcem. "Seveda bomo pogledali, ali bo država tudi finančno pomagala pri uresničevanju tega modela. Nekaj instrumentov že vidim, ki jih v zelo kratkem času lahko tudi implementiramo. Če pa želimo narediti preboj na tem področju in model bolj uveljaviti v Sloveniji, bo treba razviti še kakšen drug instrument. Imamo različne možnosti: da država delno vstopi v solastništvo, ena od možnosti pa je tudi pomoč delavcem, da se opogumijo in odločijo za solastništvo v podjetjih, kjer bodo zaposleni," je še povedala Radićeva.

"Računamo na posredno pomoč. Država lahko v finančni konstrukciji začasno prevzame en delež, ki ga bodo potem delavci odkupili prek dividend," pa pravi Poljšak. Tri banke so občini oziroma bodočemu konzorciju Fructal je naš za odkup 25-odstotnega deleža in ene delnice že ponudile ugodne dolgoročne kredite, sami pa so Laščanom dali možnost, da sami izberejo strateškega partnerja, ki jim najbolj ustreza. "Ponudili smo jim tudi možnost, da sami še vedno ostanejo v solastništvu," pravi županov svetovalec za gospodarstvo Peter Velikonja. Medtem so na občini prejeli tri ponudbe tujih strateških partnerjev, ki bi sodelovali pri odkupu Fructala. Slednji so z občino podpisali ključne zahteve, in sicer, da v Ajdovščini ostanejo delovna mesta in razvoj ter da bodo vpeti v socialno okolje in družbeno odgovorni. "Strateškega partnerja potrebujemo iz ekonomskih razlogov, saj je glavni problem Fructala povečanje prodaje. Izbrati moramo partnerja, ki nam bo odprl trg," o tem, kakšnega partnerja si želijo, pravi Velikonja in dodaja, da med tremi ponudbami takšnega imajo. Po neuradnih podatkih je zanimanje za odkup Fructala veliko, v Laškem naj bi bili nad številom prispelih ponudb pozitivno presenečeni.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042444587
http://www.finance.si/312037/Radi%E6eva-podpira-vstop-ajdovske-ob%E8ine-v-Fructal

zoran13

DAN DRUŽINE

Danes je mednarodni dan družin: Soočenje z družinsko revščino
Mednarodni dan družin, 15. maj, letos poteka pod geslom Soočenje z družinsko revščino. Tudi tokrat je v znamenju družinskega zakonika, sistema vrednot in morebitne krize družine, četudi ta na lestvici vrednot še vedno sega v sam vrh. Dan družin bo Slovenija tudi letos obeležila s tradicionalnim festivalom družin, ki bo v Termah Olimia.

Danes je dan družin.

Pričakovati je, da bo tudi letošnji dan družine zaznamovalo sprejemanje predloga družinskega zakonika, ki bo po okoli letu dni parlamentarne obravnave prihodnji teden na plenarni seji. Usoda zakonika pa je kljub t.i. kompromisni različici pred drugim branjem v državnem zboru nejasna.

Po kompromisnem predlogu istospolni par lahko sklene partnersko, ne pa zakonsko skupnost. Skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka drugega. Predlog je sicer pridobil glasove SD, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev, s tem pa je zakonik morebiti izgubil podporo LDS.

Obenem ga ne podpirajo niti opozicija niti civilne iniciative, ki opozarjajo na razvrednotenje materinstva in očetovstva.

Na pomembnost družine, njeno vlogo v družbi in izzive, ki jih prinaša, bodo v teh dneh spomnile številne vladne, nevladne organizacije in civilne iniciative. Ves teden med 15. in 22. majem bodo po Sloveniji potekala strokovna predavanja na različne družinske teme. Veliki zaključek, Festival družin bo 22. maja v Termah Olimia.

15. maj so za mednarodni dan družine razglasili Združeni narodi z namenom, da vsako leto spodbudi k razmisleku o položaju in vlogi družine.

Stranke opozarjajo na težave družin

Ob današnjem mednarodnem dnevu družin v SDS opozarjajo na vlogo in pomen družine v današnjem času in poudarjajo, da družba, ki ne skrbi celostno za svoje otroke, nima prihodnosti. V stranki SMS - Zeleni Evrope pa opozarjajo na položaj mnogih družin s predšolskimi otroki, ki ne dobijo mesta v vrtcih ali pa za varstvo plačujejo previsoke zneske.

Kot so zapisali v odboru za delo, družino in socialne zadeve pri strokovnem svetu SDS, osnovna vloga in pomen družine skozi zgodovino ostajata enaki. Vendarle pa se je v času, ki ga zaznamujejo velike in nagle spremembe, močno spremenila dinamika družinskega življenja. Večina družin se danes srečuje s pomanjkanjem časa, ki ga preživijo skupaj. Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je eden največjih izzivov sodobnih družin, so zapisali.

Družba namreč - tako kot družina - ki ne skrbi celostno za svoje otroke, nima prihodnosti, še menijo v SDS. V prihodnosti bo zato treba usmeriti še več naporov v odpravljanje stereotipov o delitvi dela ter lažjemu usklajevanju delovnih in družinskih obveznosti žensk in moških. To je pomembno zlasti, ker je Slovenija po deležu zaposlenih mater za polni delovni čas v vrhu držav EU, s čimer pa je posledično povezana tudi njihova obremenjenost.

Ob mednarodnem dnevu družine si v SDS predvsem želijo, da "postanejo naše družine oaze miru, ljubezni, medsebojnega spoštovanja, strpnosti in varno zavetje, kjer boste deležni toplih medsebojnih odnosov, iz katerih bodo prihajali srečni in nasmejani otroci".

V stranki mladih - Zeleni Evrope pa ob dnevu družin ponovno opozarjajo na nepravično obravnavo in neugoden položaj mnogih družin s predšolskimi otroki, ki ne dobijo mesta v vrtcih ali pa za njihovo varstvo plačujejo previsoke zneske.

Kot so sporočili iz stranke, vztrajajo pri brezplačnih vrtcih in zagotovljenem prostoru v vrtcih za vse otroke. Sistem izobraževanja in vzgoje je po njihovem mnenju še vedno krivičen do predšolskih otrok. Veliko otrok namreč ne hodi v vrtce, ker so stroški prevelika obremenitev družinskega proračuna.

V stranki so tudi zaskrbljeni zaradi napovedanih sprememb na področju sistema vzgoje in varstva. Predlagane rešitve so po njihovi oceni povsem nesprejemljive, saj bela knjiga predvideva plačilo vrtca za vse otroke, torej ukinja brezplačne vrtce za drugega in naslednje otroke.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042444726
http://24ur.com/novice/slovenija/druzina-se-vedno-na-vrhu-lestvice-vrednost.html

BOBU BOB
Aleš Antolinc, organizator Športne pomladi: "Čas, v katerem živimo, je poln stresnih situacij in naše zdravje je kot tempirana bomba. Recept za zdravje pa si pišemo sami."
Sobota, 14. maj 2011
www.vecer.si

zoran13

OBRESTI

/13/...začelo se je z Modrim varčevanjem na NLB, ko so približno 40.000 varčevalcem obljubljali obrestno mero, ki jo je kasneje banka spremenila oziroma znižala, zato so varčevalci zahtevali izpolnitev obljubljenega in zapisanega s strani banke: Laughing

MODRO VARČEVANJE

Modro varčevanje NLB - uspešno uveljavljanje pravic potrošnikov

ZPS je pomagala vsem varčevalcem Modrega varčevanja, opozarjamo pa, da bi moralo zaradi pomembnega vpliva na poslovanje vseh finančnih organizacij o vprašanju odgovornosti banke za trditve v "informacijski" brošuri presoditi Vrhovno sodišče RS.

Zveza potrošnikov Slovenije se že več kot tri leta ukvarja s problematiko Modrega varčevanja, produkta NLB, pri katerem je banka obljubljala vsakoletno rast obrestnih mer in visoke prihranke, obresti pa so se kljub v pogodbi zapisanemu vsakoletnemu zviševanju v resnici zniževale. ZPS je v tem obdobju igrala pomembno vlogo pri uveljavljanju pravic varčevalcev Modrega varčevanja:

* saj je zaradi naših aktivnosti NLB vsem svojim komitentom (po lastnih izjavah) ponudila izvensodno poravnavo,
* dosegli smo izboljšanje varstva potrošnikov - komitentov vseh slovenskih bank, saj smo na problem opozorili Banko Sloveniji, ki je sredi lanskega leta sprejela Priporočila o načinih obračuna obresti za posle s prebivalstvom z namenom doseganja večje preglednosti pri poslovanju bank (več v nadaljevanju),
* članom ZPS, ki so vložili tožbe, pa smo skozi celoten proces nudili strokovno pomoč in tistim, ki so se za tožbo odločili, financirali stroške zastopanja na sodišču. Prva sodba je nedavno postala pravnomočna, v njej pa je sodišče odločilo, da je banka z zniževanjem obrestne mere kršila pogodbo in je zato varčevalcu dolžna izplačati razliko. Prisodilo je tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila, in ne šele od vložitve tožbe.

Kot smo že poročali, sta bili lani na sodišču v Trbovljah in sodišču v Ljubljani sprejeti sodbi, v katerih sta sodišči odločili, da banka z zniževanjem obrestne mere kršila pogodbo. Ker pa sta sodišči šteli, da brošura, ki jo je dobil varčevalec v banki, ni ponudba, sta odločili, da se upošteva povišana obrestna mera le, če jo je banka sprejela s svojim sklepom. V primeru, kjer je banka obrestne mere samo zniževala, pa se mora uporabiti začetna oz. v pogodbi napisana obrestna mera za celotno obdobje varčevanja. Obe stranki sta se pritožili na Višje sodišče v Ljubljani, ki je v obeh zadevah pritožbo banke v celoti zavrnilo. Pritožbi enega varčevalca je pritožbeno sodišče ugodilo in delno razveljavilo sodbo nižjega sodišča, ker ni upoštevalo sklepa o povišanju obrestne mere. V drugi zadevi pa je višje sodišče v celoti potrdilo sodbo ljubljanskega sodišča, zato je ta sodba postala pravnomočna.

Čeprav je s pravnomočno sodbo v večinskem delu odločeno v korist varčevalca, saj banka ne sme zniževati obrestne mere v nasprotju s pogodbo, pa je po mnenju ZPS nepravilno odločeno o vprašanju, kakšno odgovornost nosi banka za gradiva, ki jih ponuja potencialnim varčevalcem pred sklenitvijo pogodbe. Zato je varčevalec po posvetovanju z ZPS predlagal Vrhovnemu državnemu tožilstvu, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri odloča Vrhovno sodišče.

ZAKAJ JE POTREBNA PRESOJA VRHOVNEGA SODIŠČA?
Sodba v sporu o Modrem varčevanju v vseh vprašanjih bo predstavljala zelo pomemben judikat na področju varstva pravic potrošnikov na finančnem področju, kjer se posameznik izredno redko odloči za sodni postopek zoper finančno institucijo. Zato je tudi odločitev o vprašanjih, kaj pomeni bančna brošura, kakšno odgovornost nosi banka (ali druga finančna organizacija) za trditve v svojem gradivu, kako se tolmačijo nejasna pogodbena določila in ali je banka dolžna obveščati potrošnika o vseh bistvenih spremembah, ki se tičejo njunega pogodbenega razmerja, bistvenega pomena. Zato je nujno, da odločitev okrožnega in višjega sodišča preveri še Vrhovno sodišče. Odločitev bo po našem prepričanju vplivala na ravnanje vseh slovenskih bank in tudi drugih finančnih organizacij v pogodbenih razmerjih s potrošniki in ne pomeni le ureditev enega pogodbenega razmerja.

ZPS je namreč poleg pogodb NLB o Modrem varčevanju pregledala tudi nekatere depozitne pogodbe drugih slovenskih bank in ugotovila, da so pogodbena določila napisana nejasno, da določila dovoljujejo bankam, da enostransko s svojimi sklepi spreminjajo pogodbeno obrestno mero ter da o spremembah obrestnih mer svojih komitentov ne obveščajo. Na probleme potrošnikov na področju bančnih storitev (pri kreditih in depozitih) je Zveza potrošnikov Slovenije opozorila tudi Banko Slovenije, ki je sredi leta 2008 sprejela Priporočila o načinih obračuna obresti za posle s prebivalstvom z namenom doseganja večje preglednosti pri poslovanju bank. Posebno poglavje je namenjeno priporočilom za depozitno poslovanje. Priporočila se bodo uporabljala od julija letos.

KAKO NAPREJ ? - Obvestilo za člane
Na skupnem sestanku 15. aprila 2009 so predstavniki NLB poudarili, da je banka zainteresirana čim prej izplačati tudi ostale tožnike po "kriterijih" pravnomočne sodbe. Zato bo banka predložila ustrezne izračune glavnic, izračun zamudnih obresti pa bo pripravila pred poplačilom. ZPS se je strinjala, da bo po prejemu izračunov s ponudbo banke seznanila vse svoje člane. Ker pa smo predlagali vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, bodo vsi člani hkrati s ponudbo banke seznanjeni tudi o možnostih nadaljevanja sodnih postopkov v posamičnih zadevah. Odločitev državnega tožilca, ali bo vložil predlagano zahtevo, pa bo znana najkasneje konec junija.
http://www.zps.si/osebne-finance/varcevanja/modro-varcevanje-nlb-uspesno-uveljavljanje-pravic-potrosnikov.html?Itemid=384

VRTOGLAVI DEPOZIT

Zmaga ZPS: Abanka mora dvema varčevalcema vrniti za premalo plačane obresti

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v imenu dveh svojih članov iztožila Abanko za premalo izplačane obresti. Abanka mora varčevalcema, ki sta sklenila dolgoročno varčevanje Vrtoglavi depozit, povrniti neizplačane obresti v znesku več kot 20.000 evrov, so sporočili iz ZPS, kjer pozivajo tudi druge varčevalce Abanke, naj jim posredujejo pogodbe.

Dva varčevalca Abanke sta leta 2000 sklenila pogodbo, v kateri je bilo zagotovljeno vsakoletno povečanje obrestnih mer, v priloženem letaku pa so bile obrestne mere natančno določene. Vpogled v dokumentacijo je pokazal, da banka ni sledila obljubljenim pogojem varčevanja, ampak je obrestno mero kmalu začela nižati. V zadnjem letu je bila dejanska obrestna mera varčevanja kar šestkrat nižja od obljubljene.

Varčevalca sta šele leta 2007 zaslutila, da nekaj ni v redu, saj ju banka med varčevanjem ni obveščala niti o stanju depozitov niti o znižanjih obrestne mere, pojasnjujejo v ZPS.

Ker Abanka ni bila pripravljena izpolniti zahteve ZPS o dodatnem izplačilu obresti, je zadeva prišla na sodišče. Potem ko sta prvostopenjski sodišči leta 2009 potrdili argumentom zveze, se je banka na odločbo pritožila. Višje sodišče je pritožbo banke zavrnilo in tako dokončno razsodilo v prid varčevalcema.

Sodba določa, da se nejasna pogodbena določila tolmačijo v prid potrošnika in v skladu z namenom, s katerim sta se stranki odločili za sklenitev pogodbe.

Po besedah predsednice ZPS Brede Kutin je sodišče podobno kot v primeru Modrega varčevanja pri NLB s svojo odločitvijo ponovno opozorilo finančne ponudnike, naj pripravljajo jasna pogodbena določila, da bo tudi potrošnik vedel, kaj se je v pogodbo dogovoril, torej kakšne so pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank.

"Če so pogodbena določila jasna in nedvoumna, potem ni mogoče kasneje razlagati vsebine pogodbe v korist banke, z jasnostjo pogodbe pa je tudi preprečeno izkoriščanje neenakopravnega položaja potrošnika. Zato te sodbe kot del sodne prakse tudi bistveno pripomorejo k izboljšanju položaja potrošnikov na področju finančnih storitev," je dejala Kutinova.

ZPS varčevalce, ki so pred letom 2004 pri Abanki sklenili dolgoročne varčevalne pogodbe, v katerih je zapisano, da se obrestna mera vsako leto poviša, poziva, naj se jim pridružijo in posredujejo dokumentacijo o varčevanju. Praksa bank pri sklepanju novih varčevalnih pogodb se je, kot navajajo v zvezi, namreč izboljšala, potem ko je Banka Slovenije leta 2004 banke opozorila, naj prenehajo s spornimi praksami in ko je leta 2008 izdala priporočila za obrestne posle.

V ZPS bodo varčevalne pogodbe preučili in v primeru kršitve pogodbe izračunali zneske, do katerih so varčevalci upravičeni. Zahtevke za dodatno izplačilo bodo posredovali Abanki.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042445194

zoran13

UNAICO

Razkrivamo: Skrivnosti Unaicovih bajnih zaslužkov

Približno 3.500 Slovencev in drugih udeležencev iz tujine je na marčevskem srečanju mednarodnega podjetja Unaico v ljubljanskem Tivoliju izrazilo blaženo navdušenje nad podjetjem in svojimi zaslužki z njim. "Gre za najboljšo poslovno priložnost našega časa," se tudi sami pohvalijo na svoji spletni strani.

Kos pogače si očitno želi tudi vse več Slovencev. Metod je recimo v letu in pol z vložkom dva tisoč evrov prek tega podjetja ustvaril bajnih 30 tisočakov. Toda mi smo Unaico vzeli pod drobnogled in odkrili še drugo plat medalje, o kateri marsikateri član Unaica ne želi preveč razmišljati. Kaj se torej skriva v ozadju bajnih zaslužkov?

"Nekdanji inženir - star je 30 let - iz Avstrije, ki ima pod sabo pet tisoč ljudi, je vložil osem tisoč evrov in v letu dni že zaslužil svoj prvi milijon."

Pred osmimi meseci sva kupila Unaicov prednostni bronasti paket za 500 evrov, zdaj imava na računu 20 tisoč evrov. V najini mreži je približno 450 ljudi," nam je na Unaicovi konvenciji v Ljubljani zaupal mlad par iz Bolgarije. Njun sponzor, 30-letni nekdanji inženir iz Avstrije, ki ima pod sabo pet tisoč ljudi, je vložil osem tisoč evrov in v letu dni že zaslužil svoj prvi milijon. Dobičke jim prinašajo tako imenovane opcije za prihodnje certifikate (OPC), ki jih dobijo z nakupom zlatih in bronastih prednostnih paketov.

Poleg tega člani Unaica služijo tudi z mreženjem. Kako? Zaslužki članov so odvisni od tega, koliko članov se nabere v njihovi celotni mreži in koliko ti zapravijo. "Gre za najboljšo poslovno priložnost našega časa," se Unaico pohvali na svoji spletni strani. Ob tem pa skopo pojasnijo, češ da ponujajo možnost zaslužka prek svojega družabnega omrežja SiteTalk, ki bo po njihovem prepričanju nekoč večji od Facebooka in Twitterja . Poleg omrežja ponujajo tudi različne izdelke in storitve pod blagovno znamko SiteTalk. "To je srce našega posla. To je naš edini posel," za Moje finance pojasni Frank Ricketts, podpredsednik družbe Unaico. Koliko Slovencev je ta hip že vključenih, podatkov nismo dobili, izvedeli pa smo, da so med bolj aktivnimi.

Komu mar SiteTalk

Toda zanimivo. Naši sogovorniki, člani Unaica, v nasprotju z Rickettsom, ne omenjajo veliko SiteTalka, ampak govorijo o opcijah za prihodnje certifikate oziroma OPC in z njimi tudi trgujejo. Seveda smo preverili, kaj bi to sploh lahko bilo, in ugotovili, da gre za unikatno pogruntavščino Unaica.

"Za OPC prvič slišim. Po vsej verjetnosti ga je iznašel nekdo, ki nima dobre poslovne ideje, je pa sposoben prepričati posameznika, ki sicer previdno ravna z denarjem in v trgovini kupuje cenejše izdelke, da brez premisleka vloži v nekaj, od česar najverjetneje ne bo imel nič, morda pa bo ostal tudi brez glavnice," razmišlja Tine Verbole iz Unicredit banke.

O poznavanju OPC smo vprašali tudi svetovno znanega borznega mačka Jima Rogersa, ki je za našo revijo zatrdil, da tega ne pozna. Poleg tega za Unaico ali SiteTalk sploh še ni slišal. Celo največji spletni brskalnik Google ne najde OPC.

Kaj torej sploh so ti skrivnostni OPC? OPC člani Unaica prejmejo kot nekakšno darilo po tem, ko z nakupovanjem izdelkov v okviru spletne trgovine SiteTalk in Unaico zberejo določeno število točk, ki jih Unaico imenuje Business Value (BV). Gre za nekakšno nevtralno enoto, ki je zamenljiva za resnično valuto - evro. Menjalni tečaj enega BV je en evro. In kako OPC vidi podpredsednik Unaica Ricketts? "OPC so brezplačni in ničvredni, nimajo nikakršnih pravic, ne do dobička, glasovanja, pomenijo zgolj priznanje za uspeh pri prodaji.

Z OPC nagradimo svoje prodajalce; člani na višjih ravneh, ki ustvarijo nadpovprečno število BV, pa celo dobijo Rolexovo uro, ček za 100 tisoč evrov, 300 tisoč evrov vredne vile na Tajskem," pojasni Ricketts in še posebej poudari, da OPC nikakor niso finančni instrument. To naj bi celo potrdilo 37 odvetnikov iz različnih držav, med njimi tudi ljubljanski odvetnik Goran Kanalec, pa tudi slovenska agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), večkrat poudari Ricketts.

Na ATVP so pred časom, potem ko so proučili dokumentacijo, ki jo je poslal Unaico, res umaknili svoje opozorilo pred naložbami v Unaico, z razlago, da nadzirajo zgolj družbe, ki opravljajo investicijske storitve in posle. Unaico torej tega po njihovem mnenju očitno ne počne.

Ničvredni, a mamljivi OPC

Kakorkoli, zanimivo je, da podpredsednik Unaica Ricketts večkrat poudari, da so OPC, ki jih podarjajo svojim članom, ničvredni, po drugi strani pa so njihovi člani prepričani povsem drugače. Ti jih namreč živahno kupujejo in prodajajo, in sicer na notranjem trgu, ki ga prav tako organizira kar Unaico sam, v okviru svoje spletne strani. "To počnejo člani med seboj, mi (menedžment, op. a.) pa jih nikoli nismo kupovali ali prodajali," pojasni Ricketts.

Član Unaica Metod se nam je pohvalil, da je decembra 2009 za nakup zlatega paketa zapravil dva tisoč evrov, s čimer je bil nagrajen z 20 tisoč OPC, katerih vrednost je zdaj že blizu 30 tisoč evrov. Kaj se dogaja z njegovimi OPC, spremlja vsak dan, vendar z njimi ne trguje. Je pa res, da denarja še ni poskušal dvigniti. Pa tudi če bi ga hotel, ga v celoti niti ne bi mogel, saj je 55 odstotkov vseh OPC še v hrambi.

"To pomeni, da z njimi zdaj še ne morem razpolagati. Vsake tri mesece pa se določen del teh OPC-jev sprosti, " pojasni. Ta hip bi lahko unovčil približno osem tisočakov, kar je glede na prvotni vložek 300-odstotna donosnost.

In kako sploh poteka trgovanje? Podarjenih OPC ni možno prodati v 60 dneh po prejemu, kupljenih prek trgovalne platforme pa po sedmih dneh. Za tisoč OPC moraš zbrati dva tisoč BV; za 125 OPC pa 500 BV. Uniaco je članom, ki se želijo čim prej dokopati do OPC, ponudil tudi bližnjico - prek www.unaico.com lahko kupijo tako imenovani prednostni zlati paket za dva tisoč evrov, ki prinese dva tisoč BV, ali bronastega za 500 evrov, ki prinese 500 BV.

Naši sogovorniki pravijo, da OPC zbirajo tako, da preprosto odpirajo nove račune z različnimi uporabniškimi imeni in kupujejo pakete z namenom, da pridobijo OPC. V povprečju potrebuješ približno tri pakete, da se greš lahko "posel", nam je povedal Tone, strastni privrženec Unaica, ki pa žal ne želi razkriti svojih dobičkov. Vsebina paketov se sicer vseskozi spreminja, vanje je vključenih tudi vse več produktov. Metod, ki je z nakupom zlatega paketa decembra 2009 dobil okrog 20 tisoč OPC, bi jih zdaj le tisoč. Kot zanimivost dodajmo, da se je cena enega OPC v zadnjem mesecu gibala od 0,10 do 0,12 centa, kar pomeni, da je vrednost tisoč OPC od 100 do 120 evrov.

Kako se določa cena

Menedžment sicer nerad govori o OPC. Ricketts pravi, da za dogajanje v povezavi z njimi ne prevzemajo nikakršne odgovornosti, kar je jasno zapisano v vseh dokumentih, še poudari. To je sicer kar težko razumeti. Svojim članom, kot že rečeno, namreč najprej OPC podarijo, potem jim ponudijo trgovalno platformo, kjer si to med seboj izmenjujejo, menedžment pa celo regulira ceno.

V zadnjem letu in pol so izvedli kar tri cepitve OPC - prvič, ko je cena dosegla 30 centov, ter drugič in tretjič, ko je cena dosegla 20 centov. V vseh primerih so ceno zrezali na 10 centov in tako ustvarili psihološki občutek nizke cene. Ko se bliža cepitev, pa je najbolj živahno na "borzi", pravi Tone. Metod, ki je decembra 2009 prejel okrog 20 tisoč OPC, jih ima zdaj zaradi cepitve krepko čez 260 tisoč. Zanimivo je, da je Unaico določil maksimalno število OPC, ki jih lahko član proda na dan - to je 2.500. Torej, da bi se Metod znebil vseh svojih OPC, bi jih moral prodajati 96 dni.

"Svetovno znani borzni guru Jim Rogers za Unaico in SiteTalk še nikoli slišal."

Koliko je vseh OPC na notranjem trgu, Ricketts ne ve, češ da to ni njegovo področje. Koliko cepitev še načrtuje? "Nič ni načrtovano vnaprej. Ne določamo dogajanja na trgu, to počnejo člani," pravi. Kdo pa potem določa ceno? "Ne reguliramo je v običajnem pomenu," pravi. Ne glede na Rickettsove navedbe pa je cena OPC očitno vendarle regulirana celo do te mere, da kupci natančno vedo, kdaj se bo dvignila. "Petek 23:59 se cena delnice (OPC, op. a.) dvigne na 0,12 EUR!!!

Tako da vsi, ki še nimate paketov z delnicami, pohitite z odločitvijo... " so recimo zapisali aprila 2010 v e-pismu, ki ga razpošilja skupina slovenskih članov Unaica, ki sicer ni uradna izjava Unaica. Dnevni promet z OPC se po naši oceni giblje med pol milijona evrov pa do 2,5 milijona evrov. S tem trg OPC brez težav konkurira dnevnemu prometu na ljubljanski borzi.

Kotacija na borzi?

Navdušenost nad OPC tiči v še eni napovedi menedžmenta - matično podjetje Unaico Holding Group iz davčne oaze Kajmanskih otokov nameravajo uvrstiti na borzo. "Na IPO (prva izdaja delnic, op. a.) se pripravljamo od julija 2010. Pri tem nam svetuje mednarodno podjetje. Iskreno menim, da priprave ne bodo končane do konca leta 2012 oziroma do začetka leta 2013. Vendar to še ne pomeni, da bomo podjetje uvrstili na borzo . Trg bo pokazal, kdaj in na katero borzo ga bomo uvrstili. Razmišljamo o kotaciji na eni izmed večjih borz, kot so londonska, frankfurtska, newyorška ali hongkonška," pojasnjuje Ricketts, ki je odgovoren za priprave na IPO. Več o tem, kdo jim svetuje, v okviru.

In kakšno povezavo ima IPO z OPC, oziroma kaj bi s kotacijo podjetja pridobili lastniki OPC? Bodo OPC mogoče zamenljivi za delnice, recimo eden za eno? "Ne. Ker želimo nagraditi ljudi, ki nam pomagajo graditi posel, je naš namen, da oblikujemo formulo, kjer bomo določen del OPC zamenjali za B-delnice (gre za delnice, ki so pogosto brez glasovalnih pravic ali pa so te manjše, op. a.), ki jih bomo šele izdali, če bomo sploh izvedli uvrstitev delnic na borzo. Tega nam namreč ni treba narediti, kar jasno piše v vseh dokumentih," že vnaprej seje dvome o resnosti kotacije Ricketts. Družba sicer redno hrani domišljijo članov s tem, da bo njihovo družabno omrežje SiteTalk večja zgodba od velikana Facebooka, katerega ocenjena tržna vrednost je zdaj okoli 65 milijard dolarjev.

"Čeprav Unaicovi člani z opcijami za prihodnje certifikate veselo trgujejo na njihovi spletni strani, podpredsednik Unaica Frank Ricketts pravi, da so ničvredni in le priznanje za uspeh pri prodaji."

Zasoljene cene trgovine SitaTalk

Čeprav podpredsednik Unaica trdi, da je SiteTalk srce posla Unaica, pa naših sogovornikov recimo nakupovanje prek spletne trgovine SiteTalk sploh ne zanima. Pojasnimo, zakaj. Vsi izdelki v trgovini imajo poleg cene navedene tudi BV. Če želi nekdo zbrati najmanj 500 BV, da bi dobil 125 OPC, bi moral sam ali njegovi člani v mreži zapraviti celo premoženje. Če bi recimo kupil uhane z 0,9-karatnim diamantom in 18-karatnim belim zlatom, za katere bi odštel 4.609 evrov, bi dobil 461 BV.

Te uhane bi sicer precej preplačal, saj naše poizvedovanje kaže, da jih v eni od spletnih trgovin ponujajo že za 1.390 evrov, v drugi pa za 1.510 evrov. Kupiti pa bi moral še recimo Samsungov televizor SyncMaster P2770HD, ki stane 410 evrov, za kar bi dobil 46 BV. Pri nas bi enako televizijo dobili že za 345 evrov. Opazili smo recimo tudi, da ponujajo pet e-knjig za tri do štiri evre, medtem ko jih na spletu dobite zastonj.

Razlog za nezanimanje za spletno trgovino SiteTalk je najbrž torej v tem, da so izdelki v tej trgovini v povprečju dražji kot drugje, kar priznavajo tudi naši sogovorniki. Ne samo da so cene zasoljene, tudi ponudba v trgovini SiteTalk je precej klavrna. Po oceni Rickettsa naj bi bilo v trgovini sicer več kot štiri tisoč izdelkov, od tega pa smo našteli 1.330 prstanov in uhanov, zelo skromna je ponudba elektronike, le dobrih 110 izdelkov.

Kaj pa izplačila

Vrnimo se nazaj k donosom. Vprašati se je treba, ali so donosi, ki jih omenjajo naši sogovorniki, tudi dejansko izplačani ali so le navidezni - pač številke na računalniških zaslonih. Pa tudi, kako se sploh izplačujejo?

"Denar brez težav dvigujem, moji starši dobijo še eno pokojnino zraven," nam je povedal Tone. Očitno pa se nekaj zatika. V zadnjem neuradnem e-pismu so namreč zapisali, da zaradi tehničnih težav pri obračunu točk in izplačilu denarja, ki mimogrede trajajo že nekaj časa, ni potrebno delati panike, pa čeprav se širijo govorice, da je Unaico v težavah.

Tone nam je še v dokaz pokazal Mastercardovo kartico z logotipom Towaha, s katero naj bi dvigoval denar. Zmotno je mnenje, da za izplačilo denarja s Towahovega računa potrebuješ predplačniško kartico mastercard, je pa res, da mora član, ki želi prejeti izplačila, odpreti račun na Towahu, ki pa ni banka, kakor zmotno mislijo člani Unaica. Towah ponuja svoje storitve spletnih plačil zgolj družbam in njihovim strankam, ki se ukvarjajo z "multi level" marketingom (MLM). Stanje na računu pri Towahu ni predmet državnih garancij depozitov, ki jih poznamo v večini držav. Na Unaicu trdijo, da je možno denar neposredno nakazati na račun pri izbrani banki.

Je pa ob tem, mimogrede, zanimiva tudi zgodba o soustanovitelju Towaha in izvršnemu direktorju Toru Andersu Petteroeu, ki je po navedbah norveških medijev eden od ustanoviteljev piramidne igre World Games, v kateri je denar izgubilo 200 tisoč Norvežanov.

Ustanovitelj že v zaporu

Toda tudi Unaico se ne more otresti nalepke, da gre v njihovem primeru za piramido oziroma denarno verigo, ko se provizije oziroma donosi članom izplačujejo z vplačili novih članov. Razlogov za to je več. Najpogosteje se v tujih medijih omenja vpletenost nekaterih vodilnih v različne sheme. Na spletu na primer najdemo, da sta bila Jarle Thorsen, idejni oče Unaica, in Rune Evensen, izvršni direktor, med vodilnimi številnih nedovoljenih denarnih verig.

Ali to drži? "Thorsten, Evensen in še 300 tisoč drugih Evropejcev je bilo v preteklosti vpletenih v različne marketinške sheme. Nikoli nista bila vpletena kot lastnika, menedžerja ali kaj podobnega v kateremkoli drugem marketinškem podjetju. Tako kot tisoči sta želela izkoristiti priložnost. Ljudje, zlasti norveški novinarji (novinarji norveškega časopisa Dagens Naeringsliv , ki so objavili članek z naslovom Norvežan za velikansko piramido, op. a.), ki niso preverili informacij in se niso niti potrudili govoriti z nami, so poskušali prikazati, kot da sta bila del družbe in da sta jo vodila, a to ne drži," pojasnjuje Ricketts. Vprašamo direktno: Ali je Unaico torej piramida?

"Zakaj ne vtipkate na splet Mercedes-Benz ali ugotovite, koliko idiotov trosi negativne govorice o Mercedesu. Da Unaico ni denarna veriga, je potrdilo 37 odvetniških pisarn; 99,9 odstotka ljudi, ki to govorijo, ne zna niti črkovati piramida niti ne vedo, kaj pravno velja za piramido. Verjetno tega ne veste niti vi. V nobenem pogledu Unaicov poslovni model ne more biti označen za piramido. Siti smo ljudi, ki blatijo naš ugled," odgovarja Ricketts. Tudi Tone, ki je mimogrede v zadnjih dveh letih izgubil denar v kar 25 naložbenih programih, kot sta bila recimo Finanzas Forex ali Mat Projekt, je prepričan, da Unaico ni piramida, češ da zato, ker vodilni javno nastopajo na konvencijah.

Toda Jarle Thorsen, ustanovitelj Unaica, očitno ni bil le "žrtev" denarnih verig, ampak je bil zaradi prevar oziroma utaje davkov in poneverbe tudi v zaporu, so za našo revijo povedali na norveški policiji. Ricketts je ob tem takoj poudaril, da ga pozna šele od leta 2009, in pojasnil, da sta bila Thorsen in njegov partner, ki sta bila menedžerja nekega mednarodnega transportnega podjetja, obsojena zaradi prirejanja izkazov - Thorsen na tri tedne, partner pa na 15 mesecev zaporne kazni. Norveška policija nam njegovih navedb ni potrdila.

Se pa Thorsen ne pojavlja samo kot ustanovitelj Unaica, ampak tudi panamskega podjetja Enigro, ki je ponujalo delnice in zaslužke na forexu in v hedge skladu, imenovanem i-investor klub, zoper katerega je danski finančni nadzornik Finanstilsynet izdal opozorilo. Celo več, Enigro je bil eden solastnikov britanskega podjetja Unaico in ustanovitelj SiteTalk Comununities. Do lanskega maja naj bi se Enigro in Unaico prestavljala kot partnerja. Toda Ricketts trdi, da so sodelovanje pretrgali že novembra 2009.

Ali je Thorsen še vedno lastnik Unaica, nam Ricketts ni ne potrdil ne zanikal. Imajo pa nekateri vodilni iz Enigra tudi vodilne vloge v Unaicu - recimo Dan Andersson, zadnji predsednik upravnega odbora Enigra, ima isto vlogo tudi v Unaicu. Sicer pa je imela marketinška platforma Enigra podobno zasnovo kot Unaico, vendar pa je prvi ponujal direktne naložbene produkte.

Prepovedi in grožnje so stalnica

Naši sogovorniki so bili precej previdni v pogovoru z nami, večkrat so opozorili, da ne smemo uporabiti njihovih imen. To so utemeljevali s politiko podjetja, ki lahko zaradi morebitnih napačnih interpretacij članov Unaica članstvo tudi ukine ali pa člane celo toži. Avgusta lani je bilo članom poslano obvestilo: "Internetne strani, objave in videii z vsebino SiteTalk in Unaico so za območje Slovenije prepovedani! Vsi, ki bodo to kršili, bodo ustrezno sankcionirani." Zakaj? "Vseskozi se trudimo počistiti z napačnimi interpretacijami našega poslovnega modela. Imamo softver, ki preiskuje splet, na teden zamrznemo do 60 računov članov po svetu, ki sami izdelujejo predstavitve, e-pisma z uporabo napačnih izrazov in brez privolitve Unaica," hiti pojasnjevati Ricketts. Člani morajo torej natančno upoštevati vsa pravila igre, ki naj bi bila jasno zapisana v pravilih in postopkih. Po drugi strani pa v njihovih dokumentih piše, da ima Unaico pravico, da "vsa določila in pogoje po lastni presoji kadarkoli spremeni, kakor tudi vse veljavne predpise". Previdno, torej!

Mamljenje vlagateljev

Unaico redno objavlja e-časopis, ki je praviloma zasnovan tako, da ne razkrije veliko informacij, več razkrivajo e-pisma, ki jih pripravlja skupina slovenskih članov Unaica, ki so očitno tudi zelo blizu menedžmentu. V e-pismih so informacije, kot so: kdaj se bo zgodila cepitev OPC, za koliko se bodo dvignile cene, koliko prometa je ustvarila družba, kje bodo odprli pisarne... V zadnjih mesecih pa so novice o OPC vse redkejše. Poglejmo nekaj primerov, kaj so pošiljali v e-pismih:

-"RAST DELNIC!!! Trenutna rast delnic od začetka tega leta obsega 300% ....Trenutno ostaja cena delnice nekje na 10 centov, zaradi oseb ki želijo hitro zrealizirati pridobljen dobiček. MOŽNA CENA DELNICE V ROKU ENEGA LETA JE TUDI 1 eurČŚ. Tako da obstaja veliko število leaderjev, kateri so to opazili ter držijo od 500.000 do 1.000.000 delnic v svoji lasti!!!!" (Independent newsletter Slovenia, 3.3.2010)

-"OCENJENA VREDNOST PODJETJA PO RAZISKAVI ANALITIKOV V TREH LETIH MED 1,4 in 4 MILIJARDAMI EUROV !!!!! Trenutna vrednost podjetja je okoli 60 milijonov eurov. Predstavljajte si kaj bo lahko to pomenilo za naše delnice in naš posel!!!" (Independent newsletter Slovenia, 6.4.2010)

-"TA KONEC TEDNA 10% DVIG DELNIC, v treh dneh - 10% !!!!"(Independent newsletter Slovenia, 30.03.2010)

-"..Slovenija je na častitljivem drugem mestu po številu novih vpisanih SiteTalk članov na dan. Prehitela nas je le Madžarska. Takoj za petami pa sta nam Kitajska in Nemčija, ki si delita tretje mesto. Sledijo še Romunija, Belgija, Švedska, Bangladeš, Avstrija in Nizozemska. Vsak dan se vpiše povprečno 1.600 novih ST članov." (Independent newsletter Slovenia, 28.9.2010)

Prikrojevanje resnice?

Veliko se govori o kotaciji delnic družbe Unaico Holding Group in pripravah na ta dogodek. Kdo jim pri tem svetuje, ni jasno. Frank Ricketts, ki je odgovoren za pripravo na IPO, pravi, da gre za eno izmed mednarodnih družb. Avgusta lani so recimo v e-pismu, ki ga redno pošiljajo svojim članom, slavnostno objavili, da je Unaico podpisal pogodbo z družbo Deloitte Touche Tomatsu International.

Podružnice Deloitta v Sloveniji, na Madžarskem, v osrednji Evropi in na Kitajskem so zanikale sodelovanje z njimi ter dodale, da Deloitte Touche Tomatsu International sploh ne obstaja. Zanimivo je, da so iz menedžmenta Unaica svojim članom oktobra nato sporočili, da za omenjeno družbo sploh še niso slišali in da je izvor imena neznanka.

Zapisali so še, da bodo vsakega, ki bo uporabljal/širil informacije z namenom, da diskreditira podjetje, suspendiran ter da bodo pravno ukrepali zoper vsakega, ki bo povzročal škodo njihovemu poslovnemu ugledu. E-časopis so odstranili s svoje spletne strani, mi pa ga ekskluzivno objavljamo.

Kako lahko Janez "zasluži"

Pripravili smo hipotetični izračun obljubljenih provizij Janeza in njegovih članov, ki bi se odločili za nakup Unaicovega zlatega prednostnega paketa v vrednosti dva tisoč evrov, s čimer bi hkrati dobili tudi opcije za prihodnje certifikate (OPC).

1. Izplacilo iz direktnega sponzoriranja:
Janez bo prejel 10 odstotkov provizije glede na doseženo število tock Business Value (BV) od izdelkov in storitev, ki jih bodo kupili njemu neposredno podrejeni člani v njegovi mreži. To pomeni: če Janez v svojo mrežo zvabi sedem ljudi in vsak od njih kupi zlati paket, bo od vsakega prejel 200 evrov oziroma 1.400 evrov provizije.

2. Izplačilo iz mrežnega sistema:
Ker Janez gradi mrežo, ki je sestavljena iz leve in desne polovice oziroma tako imenovane noge, bo svoje člane moral skrbno umestiti v svojo mrežo. Polovici bosta morala biti čim bolj enakomerno razvejeni, čeprav naj bi bilo to v praksi bolj redko. Vsak teden se seštejejo BV v tisti veji, ki ima manj clanov. To vejo imenujejo »šibka noga«. Torej, če ima Janez sedem članov in jih razdeli tako, da jih ima na levi strani štiri, na desni tri, se bodo sešteli BV desne strani (glej sliko). Ker je na desni strani zbral šest tisoč BV, bo prejel 10 odstotkov od tega oziroma 600 evrov provizije. Enak seštevek BV bo odvzet iz desne noge. Da zaslužki ne bi šli v nebo, so v Unaicu spretno omejili tedenske provizije - recimo zlati član lahko prejme največ 12.500, bronasti 2.500 in članski 500 evrov.

3.Izplačilo iz sistema ujemanja:
Ljudje, ki so v mreži podrejeni Janezu, gradijo svojo mrežo, od cesar ima koristi tudi Janez. Če najmanj dva Janezova člana pridobita vsak po enega novega člana, ki zapravita dva tisoč evrov, bo Janez prejel provizijo pet odstotkov oziroma še dodatnih 100 evrov. Če nova člana pridobita vsak po še enega, ki kupita zlat paket, bo Janez dobil še dodatnih pet odstotkov provizije. Janez bo tako zaslužil dodatnih 200 evrov, ne da bi mignil s prstom.

4.1BV program:
Da bi kos pogače dobili tudi tisti, ki ne zapravijo niti evra, jim je Kenny Nordlund, eden vodilnih v Unaicu, ponudil program 1BV. Janez bi se brezplačno registriral na SiteTalk in ga priporočal naprej ter za to dobil provizijo. Kako? Poskrbeti bi moral, da imajo vsi njegovi člani izpolnjen profil - ime, priimek, datum rojstva, hobiji ... ter da klepetajo vsaj dva- do trikrat na teden. Koliko bi lahko zaslužil? Na vsakega aktivnega člana, bi dobil pet odstotkov, če bi gradil svojo mrežo clanov pa 10 odstotkov na clana iz šibke noge. Primer: ce bi Janez povabil 10 članov, ki bi bili aktivni na SiteTalk-u, bi dobil 10 BV, kar bi naneslo 0,5 evrov na teden. Ce pa bi gradil mrežo, v kateri bi bilo 1.000 prijateljev, bi prejel 100 evrov provizije na teden oziroma 400 evrov na mesec, kaže izracun Unaica. Pri tem brezplacnem kosilu se skriva trik. Janez ne bo dobil denarja, ampak BV, ki jih bo lahko enkrat v prihodnosti zapravil za nakupe izdelkov in storitev v okviru SiteTalka. Če bi želel denar, bi moral prej doseči bronasti ali zlati status, torej zbrati 500 ali dva tisoč BV. Najlažje to naredi tako, da kupi prednostni paket, so nam pojasnili člani. Da si ljudje želijo brezplačnih kosil, kaže tudi število novih registracij, saj naj bi se število članov od konca marca do začetka maja povečalo za 5-krat, na 5 milijonov. S čim bo podjetje to pokrivalo, ni jasno, vendar najverjetneje iz plačil ljudi v mreži. Se pa že pojavljajo težave pri obračunu točk in izplačilu denarja, češ, da so tehnične težave povzročila hitra rast novih članov SiteTalka. Ob tem še dodajmo, da je za varnost osebnih podatkov na družabnem omrežju očitno slabo poskrbljeno, saj smo se dokopali do 12.500 osebnih podatkov clanov na spletni strani http://www.4shared.com/document/L49O95ly/Sitetalk_ public_profile_inform.htm . Na seznamu so tudi podatki 1.257 Slovencev.

Unaico in njegovi šefi

* Unaico Holding Group: matična družba na Kajmanskih otokih; lastnikov je več, a ni znano, kdo so.
* Hčerinske družbe: približno 20 po vsem svetu.
Prihodki v prvem letu delovanja (2010) (neuradno): 163 milijonov evrov.
Število članov (neuradno): 5 milijonov.
* Poslovni partner: do novembra 2009 je to panamsko podjetje Enigro; je soustanovitelj londonske družbe Unaico z 80 milijoni dolarjev in SiteTalk Communities z milijon funti; marketinška platforma Unaica ima podobno zasnovo kot Enigro, ki je sicer ponujal direktne naložbene produkte, kot so lastne delnice, vlaganje na forex in v hedge sklad i-investor klub, zoper katerega so danski finančni nadzorniki izdali opozorilo; Enigra ni več.
* Dan Andersson: bil je predsednik upravnega odbora Enigra, zdaj pa je Unaica.
* Frank Ricketts: podpredsednik Unaica, skrbi za pravne zadeve, odnose z javnostmi ter pripravo matičnega podjetja na kotacijo na borzo.
* Jarle Thorsen: soustanovitelj Enigra in Unaica; bil je v zaporu zaradi utaje davkov in prevare; povezujejo ga s številnimi denarnimi verigami.
* Rune Evensen: soustanovitelj in izvršni direktor Unaica; ni jasno kaj je počel pred Unaicom; povezujejo ga s številnimi denarnimi verigami; leta 2009 je vložil 30 milijonov dolarjev v londonsko družbo Unaico, ali je vplačal z denarjem ali s stvarnim vložkom, nismo izvedeli.

Hobotnica Unaico Holding Group

Matična družba celotne skupine je Unaico Holding Group, ki ima sedež v davčni oazi Kajmanski otoki ter obsega približno 20 hčerinskih podjetij, med katerimi je tudi družabno spletno omrežje SiteTalk, preostalo pa so produktna podjetja v povezavi s SiteTalkom recimo Mall, Travel, Gold, Care ... Kdo je lastnik družbe, nam Frank Ricketts ni razkril, povedal je le, da je več delničarjev. Ali so med njimi tudi izvršni direktor Rune Evensen ali ustanovitelj Jarle Thorsen, nam ni povedal.

Glede na uspeh Unaica bi bilo nenavadno, da bi družbi obrnila hrbet in izstopila iz lastništva. Ricketts večkrat omeni, da Thorsen nikoli ni imel nikakršne menedžerske vloge v podjetju. To je tudi logično, saj v številnih državah osebe, ki so bile pravnomočno obsojene za gospodarski kriminal, ne morejo biti šefi podjetij. Kaj pa je recimo počel Rune Evensen, preden je zasedel stol glavnega šefa?

Ricketts na to vprašanje nima jasnega odgovora, češ da sta se prvič srečala leta 2009 in da zanj pred tem sploh ni slišal. Postavi pa se vprašanje, od kod Evensnu 30 milijonov evrov ustanovnega kapitala, ki ga je vložil v londonsko družbo Unaico.

Ta je bila namreč registrirana leta 2009 s kar 200 milijoni dolarjev ustanovnega kapitala. Med soustanovitelji je bila tudi panamska družba Enigro z 80 milijoni dolarjev, s katero je Unaico pretrgal sodelovanje, in Ashford Castle Foundation z Britanskih Deviških otokov z 90 milijoni dolarjev. Ali so družbeniki kapital vplačali v denarju ali s stvarnim vložkom (kot je recimo patent, delež v drugih podjetjih ČŚ), Ricketts ni želel komentirati.
http://www.finance.si/moje_finance/?312355
http://www.finance.si/276229/Unaico---nateg-naivne%BEev-ali-prihodnja-zgodba-o-uspehu
http://sl-si.facebook.com/SloveniaFX
http://www.youtube.com/watch?v=vFTd3wYzEyo
http://www.unaico.com/
http://zasluzek.mojforum.si/zasluzek-about3261.html
http://www.had.si/blog/2011/03/26/unaico-sitetalk-seminar-v-hali-tivoli/
http://www.worldlawdirect.com/forum/internet-hyip-scams/40026-investor-warning-unaico-sitetalk-enigro.html

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli