Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

STRATEGIJA STRATEGIJ

/13/...dobra prijateljica, mi je poslala nekaj razmišljanj glede medijskega vpliva na državljane, saj se nam ob prebiranju posameznih trditev, odpira popolnoma novi svet. Tak svet smo doslej poznali samo še v znanstveni fantastiki ali pa Orvellovi stvaritvi 1984 o vsemogočnem Velikem bratu v stilu ¨Big Brother is watching you¨, nemškemu filmu Fahreinheit 451 o kultnemu zažiganju knjig ter Moorovemu Fahreinheit 9/11 o uvedbi patriotskega zakona in drugih manipulacijah. Opisana problematika je namreč lahko zelo uporabna, predvsem vladajoči vrhuški ali pa vsem tistim, ki bi radi z najnovejšimi dognanji v nevrološki znanosti, radi že vnaprej predvideli človekovo ravnanje ali pa še več, ustvariti možnosti, da bi na tak način prehiteli njegove skrite misli: Shocked

Strategije za manipulacijo prebivalstva s pomočjo množičnih medijev

1) PREUSMERJANJE POZORNOSTI
Pozornosti javnosti preusmerjaj od pomembnih problemov k nepomembnim s pomočjo poplave nepomembnih informacij. Javnost je treba ohranjati zaposleno, zaposleno, zaposleno, da ljudje ne bi razmišljali; da se ne bi zanimali za osnovna vedenja, razumevanje sveta.

2) USTVARJANJE PROBLEMA
Ta metoda se imenuje tudi "problem-odziv-rešitev". Ustvariti je treba problem, da bi se del javnosti nanj odzval. Na primer: sprožiti in predvajati nasilje z namenom, da bi javnost lažje sprejela omejitev svobode, ekonomsko krizo ali da bi se upravičilo rušenje socialne države.

3) POSTOPNOST SPREMEMB
Da bi javnost sprejela nek nesprejemljiv ukrep, ga je treba uveljavljati postopoma, po kapljicah, mesece in leta dolgo. Spremembe, ki bi lahko povzročile upor, če bi bile vpeljane v kratkem času, bodo sprejete s pomočjo politike majhnih korakov. Svet se tako sčasoma spremeni, ne da bi to zbujalo zavest o spremembi.

4) ODLAGANJE
Še en način za pripravljanje javnosti na nepriljubljene spremembe je, da se jih napove dolgo vnaprej. Ljudje naj ne začutijo takoj teže sprememb, naj se zgolj začnejo privajati na idejo o njih. Poleg tega pa skupni up v boljšo prihodnost olajša njihovo sprejemanje.

5) UPORABA OTROŠKEGA JEZIKA
Ko se odrasle naslavlja tako, kot da bi se govorilo z otroki, lahko dosežemo dva koristna učinka: občinstvo potlači svojo kritično zavest in sporočilo dobi večjo moč vpliva na ljudi. Ta sugestivni mehanizem v veliki meri uporablja tudi oglaševanje.

6) ZBUJANJE ČUSTEV
Zloraba čustev je klasična tehnika, ki pomaga pri sprožanju kratkega stika v razumni presoji. Kritično zavest nadomestijo čustveni impulzi (jeza, strah, itd.) Uporaba čustvenega registra omogoča dostop do nezavednega, kamor je potem mogoče vpeljevati ideje, želje, skrbi, bojazni ali prisile, ali pa vzpodbujati določena dejanja.

7) NEVEDNOST
Revnejšim slojem je treba preprečiti dostop do razumevanja mehanizmov za manipulacijo nad njihovo lastno privolitvijo. Kakovost izobraževanja nižjih družbenih slojev naj bo čim bolj povprečna in slaba, da prepad med znanjem nižjih in višjih slojev ostane nepremostljiv.

Cool

POVELIČEVANJE NEUMNOSTI
Javnost je treba spodbujati, naj čim bolj sprejema povprečnost. Ljudi je potrebno prepričati, da je modno biti neumen, vulgaren in neveden. Istočasno je treba zbujati odpor do kulture in znanosti.

9) USTVARJANJE OBČUTKA KRIVDE
Posameznika je treba prepričati, da je zgolj in samo on kriv za lastno nesrečo zaradi pomanjkljivega znanja, svojih omejenih sposobnosti ali lastnega nezadostnega truda. Posameznik se bo tako podcenjeval, sebe bo imel za krivega in se odrekel boju proti pravim vzrokom njegovega stanja, namesto da bi se uprl ekonomskemu sistemu.

10) ZLORABA ZNANJA
Hiter razvoj znanosti je v zadnjih 50ih letih ustvaril rastoč prepad med znanjem javnosti in tistim, ki ga posedujejo ter uporabljajo vladajoče elite. >>Sistem<< je po zaslugi biologije, nevrobiologije in praktične psihologije deležen naprednega znanja o človeku na fizični in psihični ravni.
http://www.youtube.com/watch?v=X8e3E1HmqLs
http://www.youtube.com/watch?v=hATC_2I1wZE
http://en.wikipedia.org/wiki/Fahrenheit_451_%281966_film%29
http://www.youtube.com/watch?v=M9n98SXNGl8
http://www.imdb.com/title/tt0361596/
http://www.youtube.com/watch?v=2Zf2nCiBJLo

zoran13

SAJ NI RES, PA JE!

Šefica investicijskega sklada vohunila za zaposlenimi

Ena izmed najbogatejših žensk v Evropi Grkinja Elena Ambrosiadou je najemala ljudi, da so se infiltrirali v zasebno življenje njenih sodelavcev

Šefico investicijskega sklada Ikos, ki upravlja z 2,1 milijarde evrov premoženja, tožijo nekdanji zaposleni zaradi vohunjenja in kršenja zasebnosti, piše Financial Times.

Grkinja Elena Ambrosiadou, ki po forbsovi lestvici sodi med najbogatejše Evropejke, se pred obtožbami brani že dve leti. Nekdanji zaposleni ji med drugim očitajo, da je najemala ljudi, ki so se infiltrirali v njihova zasebna življenja, v njihove družine. Eden izmed nekdanjih zaposlenih, Sam Gover, trdi, da je tem ljudem toliko zaupal, da jim je velikokrat v varstvo pustil svoje otroke.
http://mojevro.finance.si/312809/%A9efica-investicijskega-sklada-vohunila-za-zaposlenimi

zoran13

DEGRADACIJA & KRIMINALIZACIJA

Ljubljana, 25. 5. 2011
Vlada Republike Slovenije
Predsednik vlade, g. Borut Pahor
Gregorčičeva 20 – 25
1000 Ljubljana

Protest proti degradaciji in kriminalizaciji žensk v vladni kampanji za pokojninsko reformo!

Spoštovani predsednik vlade, g. Borut Pahor!

V desetletjih delovanja za človekove pravice žensk in proti nasilju nad ženskami smo se tako
v svetu kot pri nas naučili, da ustvarjanje in uporaba stereotipnih podob o ženskah v javnih
kampanjah in medijih pomembno spodbujata slabšalen in negativen odnos do žensk ter tako
ohranjata izjemno razširjeno nasilje nad ženskami. Prav tako smo se naučili, da omejevanje
človekovih pravic žensk, kamor spadajo tudi spolne in reproduktivne pravice žensk, ohranja
in reproducira nasilje nad ženskami. Takšno vedenje potrjujejo tudi vsi aktualni zavezujoči in
politični dokumenti Organizacije združenih narodov, Sveta Evrope in drugih.

Vladni spot v okviru kampanje za podporo pokojninski reformi gradi svoje sporočilo na
stereotipni predstavi o neinteligentni in pomanjkljivo oblečeni ženski. Ta temelji na
zakoreninjenih predsodkih o manjvrednosti žensk, kar je seksizem brez primere. Vladni letak
pa nas celo uči, da je temeljni problem manjše rodnosti v Sloveniji uporaba kontracepcijske
tabletke. V začetni verziji se je namreč besedilo letaka začelo z ugotovitvijo, da je
kontracepcijska tabletka povzročila upad rojstev, zato je pokojninska reforma nujna. Takšna
trditev pomeni neposreden napad na spolne in reproduktivne pravice žensk, celotno
odgovornost za stanje, ki je pripeljalo do potrebe po pokojninski reformi, prelaga na ženske in
spominja na čase, ko so ženske zaradi vedenja o kontracepciji ter boja za nadzor nad lastnim
telesom in življenjem preganjali in sežigali kot čarovnice. V času demokratične Slovenije je
izjava primerljiva edino še s strategijo za dvig rodnosti ministra Drobniča.

Zato opozarjamo, da so sporočila, ki jih vlada ponuja v okviru kampanje za pokojninsko
reformo, povsem nedopustna. Dosedanji propagandni materiali temeljijo na degradaciji in
ženske postavljajo v položaj dežurnih krivcev za slabo stanje države. Z vsakim propagandnim
materialom, ki ga vlada pošlje v javnost, je to sporočilo bolj očitno.

Država in vlada sta dolžni dajati zgled o tem, kako ščititi človekove pravice žensk, ne pa zlorabljati predsodkov o
ženskah v namene kampanje.
Kljub temu, da je vlada že spremenila vsebino letaka in umaknila sporno trditev o
kontracepciji, podpisnice zahtevamo njeno odgovornost in jasne odgovore na vprašanja o tem,
kdo je odobril takšno kampanjo, in kaj namerava premier storiti, da bo vzpostavil
nediskriminatorno okolje, v katerem bomo vsi lahko živeli spoštovanja vredno in dostojno
življenje.
Podpisnice in podpisnik pisma:
Dragana Alfirevic, Pija Bodlaj, Mojca Dobnikar, Srečo Dragoš, Katja Filipčič, Mojca Frelih,
Vera Grebenc, Maca Jogan, Duška Knežević Hočevar, Mirjam Kotar, Metka Kuhar, Roman
Kuhar, Ines Kvaternik, Milena Lebar, Vesna Leskošek, Metka Mencin Čeplak, Polona Mesec,
Elena Pečarič, Mateja Petan, Barbara Ragelj, Irena Rahne Otorepec, Tanja Rener, Jana
Rošker, Gabrijela Simetinger, Ana Marija Sobočan, Amra Šabić, Renata Šribar, Alenka Švab,
Irena Šumi, Mojca Urek, Andreja Vezovnik, Petra Videmšek, Natalija Vrečer, Darja Zaviršek,
Romana Zidar
Organizacije, ki so pristopile k podpisu:
Špela Veselič za SOS telefon, Mara Vujić, Barbara Hribar in Amela Meštrovac za Mesto
žensk, Klaudija Poropat za YHD, Sonja Lokar in Mija Javornik za Evropsko mrežo za enakost
spolov, Mirovni inštitut, Zavod Emma, Društvo Ženska svetovalnica, Društvo informacijski
center Legebitra, Slovensko seksološko društvo
http://image.24ur.com/media/document//60681395.pdf

SPORNI LETAK

http://image.24ur.com/media/document//60681398.pdf

NOVI LETAK

http://image.24ur.com/media/document//60681406.pdf

zoran13

NOVOLES in STEČAJ

Novoles bo šel v stečaj
Odlašanje stečaja finančno izčrpanega Novolesa bi bilo neodgovorno tako do upnikov kot tudi do lastnikov Novolesa in zaposlenih

Strateški partner, ki bi bil pripravljen Novoles dokapitalizirati in ga s tem rešiti, se je umaknil. Za straško podjetje, ki je od sredine marca v postopku prisilne poravnave, očitno ni drugega izhoda kot stečaj, brez dela naj bi ostalo okoli 500 ljudi.

Po stečaju Novolesa naj bi brez dela ostalo okoli 500 delavcev.

Konec marca je bila za sanacijo družbe Novoles ustanovljena dvočlanska uprava, ki jo sestavljata Sergej Murgelj in Robert Štumpf. Uvedla sta prisilno poravnavo v družbi ter vzpostavila dialog z upniki, dobavitelji in kupci ter tudi z zaposlenimi. Predsednik uprave Sergej Murgelj je takrat pojasnil, da družba v najkrajšem času potrebuje milijon evrov kapitala za normalno poslovanje, kratkoročno pa potem še dodatnih 800 tisočakov.

Uprava se je za potrebna sredstva pogajala s 17 bankami, večjimi lastniki in šestimi lizinškimi družbami, vendar so bili neuspešni. Prav tako so bili negativni odgovori vseh kandidatov, s katerimi so se v družbi skušali dogovoriti za dokapitalizacijo, na podlagi katere bi bili potencialni strateški partnerji pripravljeni vstopiti v lastniško strukturo Novolesa. Uprava je precej stavila na neimenovano avstrijsko podjetje, vendar se je strateški partner umaknil, saj se mu je zdela privlačnejša možnost od zdajšnje investicije nakup zdravega jedra iz stečajne mase.

"Vsi ukrepi so imeli kljub takojšnjemu ekonomskemu učinku le kratkoročen vpliv," je poskuse reševanja družbe pojasnil predsednik uprave. Ker je bila družba v preteklosti preveč ekonomsko obremenjena, je z leti postala tržno neizrazita in nekonkurenčna.

Kot je pojasnil Štumpf, bi bilo po umiku strateškega partnerja vsakršno odlašanje stečaja skrajno neodgovorno tako do upnikov kot tudi do lastnikov Novolesa in zaposlenih. "Novoles je tehnološko podhranjen in kadrovsko neprimeren, vlaganja v posodobitev pa so nemogoča zaradi pomanjkanja sredstev," je dodal Murgelj.

V okviru stečajnega postopka uprava napoveduje nadaljevanje sanacije zdravega dela Novolesove proizvodnje in ohranitev določenega števila delovnih mest.

Predsednik Novolesovega sindikata Mitja Bukovec je včeraj dejal, da je še težko napovedovati in da bo več znanega po današnji seji sindikata in sveta delavcev. Potrdil je stečaj Novolesa d. d., medtem ko bo za invalidsko podjetje Primara d. o. o. še treba pridobiti določena soglasja, do stečajnega postopka pa naj bi prišlo v najkrajšem možnem času.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042447855

zoran13

PIVOVARSKI ABSURDI

/13/...po grožnjah o povečanju njihovih prispevkov za obvezna zavarovanja, ki naj bi po novem znašala skoraj 200 €, so samostojnim podjetnikom s.p. z absurdnimi zahtevami, začele groziti tudi gospodarske družbe, ki mislijo, da bodo zdaj oni tisti, ki bodo reševali njihovo obupno finančno stanje, saj vsi še predobro vemo, kdo je glavni krivec za finančni polom nekoč cvetočih podjetij: Shocked

Laščani svojim trgovskim potnikom vsilili lizinške obroke za službena vozila

Trgovski potniki podjetij Skupine Pivovarna Laško - Pivovarne Union, Pivovarne Laško, Radenske in Fructala - so ogorčeni. Po novem bodo namreč morali prevzeti plačevanje lizinških obrokov za okoli 70 Volkswagnovih vozil caddy, ki jih je Skupina Pivovarna Laško kupila pri celjskem podjetju A2S. Poleg tega da potniki, ki pijače Laščanov razvažajo kot samostojni podjetniki, ne bodo več upravičeni do nadomestila za kilometrino, ki je predstavljala pomemben del prihodkov, bodo zaradi mesečnih lizinških obrokov njihovi prihodki močno okleščeni.

Trgovski potniki Skupine Pivovarna Laško so zaradi ravnanja svojega delodajalca ogorčeni. Medtem ko so še pred kratkim za razpečevanje pijač prejemali kilometrino, takšnega »luksuza« po novem ne bo več. Poleg tega, da bodo ostali brez plačila kilometrine, morajo odslej plačevati tudi lizinške obroke za Volkswagnova vozila caddy, ki jih je nabavila Skupina Pivovarna Laško.

V pismu, ki je bilo naslovljeno tako na upravo z Dušanom Zorkom na čelu kot na predsednika nadzornega sveta Vladimirja Malenkoviča, ogorčeni potniki poudarjajo, da so prejeli direktivo, na podlagi katere mesečni računi, ki jih izstavljajo, ne smejo biti višji od 2556 evrov. Po odštetju stroškov za lizing, telefon, internet, gorivo in davka bo potnikom po njihovih zatrjevanjih ostalo okoli 1600 evrov. Ko pa bodo plačali še prispevke za plačo, jim bo ostalo okoli tisoč evrov.

Poleg prenosa stroškov lizinga so trgovski potniki Skupine Pivovarna Laško razburjeni tudi zaradi izbora vozil. Čeprav bodo sami nosili stroške lizinga, pri čemer jim ni znano, ali bo po plačilu zadnjega obroka vozilo postalo njihova last ali ne, niso mogli vplivati na izbor vozila. Kot razlagajo, jim je bilo zagotovljeno, da bodo avtomobile lahko uporabljali kot družinska vozila, čeprav je glede na njihovo opremo po mnenju potnikov uporaba caddyjev v družinske namene omejena.

V Skupini Pivovarna Laško so prepričani, da je anonimno pismo sestavil nezadovoljen posameznik ali skupina. "Zmeraj ravnamo kot dober gospodar in se na tak način tudi odločamo, pa naj gre za avtomobile, nabavo steklenic, investicije ali kar koli drugega," Laščani utemeljujejo poslovno odločitev nakupa vozil. Po njihovih pojasnilih so pospeševalce prodaje opremili z novimi vozili zaradi urejene celostne podobe pospeševalcev kot predstavnikov družb v skupini. "Ob podpisu pogodbe so se vsi pospeševalci z nakupom vozil strinjali. Pogodba je namreč dvostranski pravni posel, ki izraža voljo podpisnic," razlagajo v Laškem.

Vladimir Malenkovič pravi, da so se z očitki potnikov seznanili na četrtkovi seji nadzornega sveta. "Kot nam je pojasnila uprava, so nekateri očitki iz pisma izkrivljeni. Nadzorniki pričakujemo, da se bo uprava do očitkov kakovostno opredelila in, če bo potrebno, v zvezi z nastali problemom izvedla določene popravke."

Sicer pa so podoben "udarec" trgovski potniki od svojega delodajalca prejeli pred približno petimi leti. Takrat so namreč dobili ultimat, da si morajo do konca leta 2006 urediti status samostojnega podjetnika ali pa bodo odpuščeni kot tehnološki presežek.

Laščani molčijo o podrobnostih nakupa 68 vozil caddy

Skupina Pivovarna Laško je 68 Volkswagnovih vozil caddy kupila pri pooblaščenem celjskem prodajalcu vozila AS2. Ker gre za razmeroma velik nakup, nas je zanimalo, ali so sploh zbrali več konkurenčnih ponudb različnih pooblaščenih proizvajalcev vozil, koliko so se ponudbe razlikovale, koliko je znašal celotni nakup in koliko količinskega popusta so prejeli od podjetja AS2. Toda na nobeno od zastavljenih vprašanj nismo prejeli odgovora.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042447848

zoran13

TT OKROGLICA d.d.

S tovarno na Kitajskem med največje na svetu

Tekstilna tovarna Okroglica, ki proizvaja in prodaja tehnični tekstil za avtomobilsko in kabelsko industrijo, širi svojo dejavnost na Kitajsko. V začetku maja so na Kitajskem z družbo Qingdao Development Zone podpisali sporazum o začetku gradnje novega proizvodnega objekta s površino 8000 kvadratnih metrov, vrednost naložbe, ki bo predvidoma končana do sredine prihodnjega leta, pa znaša 3,5 milijona evrov.

Projekt je del strategije nadaljnjega razvoja ponudbe za kabelsko industrijo in pomeni začetek proizvodnje netkanega tekstila za lastne potrebe. Z zagonom proizvodnje v novih prostorih poleg povečanja obsega prodaje načrtujejo bistveno povečanje dodane vrednosti ter utrditev tržnega položaja na globalnih trgih. Dolgoročno bodo na Kitajskem proizvedene produkte prodajali na vseh pomembnejših svetovnih trgih, od Evrope, Severne Amerike do Bližnjega vzhoda in Rusije. "Naš cilj je postati tretji največji proizvajalec izolacijskih trakov na svetu. Računamo na 16-odstotni tržni delež," pravijo v delniški družbi TT Okroglica.

Pred petimi leti so na Kitajskem ustanovili družbo Qingdao Sinositec Engineering Textile, ki se ukvarja s proizvodnjo vodoblokirajočih trakov in tehničnega tekstila za kabelsko industrijo. Po lanskoletni prodani količini se TT Okroglica uvršča med prvih pet proizvajalcev vodoblokirajočih trakov na svetu. Svoje izdelke izvaža v 48 držav sveta.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042448571

zoran13

SAJ NI RES, PA JE!

LEICA

Najdražji fotoaparat prodan za 1,3 milijonov evrov

Privatni azijski zbiratelj je svojo zbirko dopolnil z najdragocenejšim fotoaparatom na svetu

Najdražji fotoaparat znamke Leica je bil med vikendom prodan za neverjetnih 1,3 milijonov evrov. Prodali so ga po dvajsetih minutah brutalne dražbe, kjer so se ljudje borili za nakup tega starinskega fotoaparata, enega izmed 25 narejenih, iz leta 1923.

Fotoaparat je edini izmed Leica aparatov, ki ima vgravirano besedo »Nemčija.« Naprava pa je bila tudi prva, ki je prečkala veliki ocean in bila poslana v New York, z namenom pridobitve patenta. Zasebni azijski zbiratelj, ki je fotoaparat kupil, pa ga nikoli ne bo imel možnosti preizkusiti in skozenj spustiti film.
http://www.vecer.com/clanekzan2011053005650773

zoran13

DIVIDENDE

/13/...za male delničarje so najbolj veseli trenutek in izpolnjevanje pričakovanj o obljubljeni donosnosti ob vstopu v lastniško strukturo podjetja. Po trenutno veljavni davčni zakonodaji, se od prejetih dividend odbije 25% akontacije, tako, da jih ni potrebno več vpisovati v dohodnino, kot pred nekaj leti. Prav tako velja za dividende, ki so bile izplačane v tujini, saj je tako čas njihove prijave načemu Dursu, največ 3 mesece.
Zato, si tisti, ki je pripravljen del ustvarjenega dobička deliti tudi z ostalimi, ustvarja družbo z velikim potencialom. Torej, da ob dobrem poslovanju nagradi tudi male vlagatelje, ki so zaupali družbi in vanjo vložili del svojih prihrankov. Pri nas pa so v modi tudi družbe v katerih si dividendo razdeli edini še preostali lastnik, ki odloča praktično o vsem in je hkrati skupščina, uprava in nadzornik, kjer je ponavadi prepletenost in zlizanost funkcij največja. Prav v takih družbah, kaj hitro pride do tega, da se lahko ena družba, na račun druge izčrpava: Embarassed

Dnevnikovi lastniki spet do višjih dividend od predlaganih

Lastniki družbe Dnevnik so na včerajšnji skupščini z veliko, 99,89-odstotno večino potrdili nasprotni predlog največjega lastnika, družbe DZS Bojana Petana, in za izplačilo dividend namenili tridesetkrat več bilančnega dobička, kot je predlagala uprava družbe. Namesto predlaganih 17 centov na delnico, skupno nekaj več kot 56.000 evrov, bodo lastniki prejeli pet evrov bruto dividende na delnico, skupno 1,66 milijona evrov.

Že tretje leto zapored je DZS, ki ga vodi Bojan Petan (desno), predlagal izplačilo višjih dividend, kot je predlagala uprava na čelu z Brankom Pavlinom (levo). Skupaj so si lastniki v treh letih izplačali 4,98 milijona evrov dividend.

Podpredsednik izvršnega odbora aktiva Dnevnikovih novinarjev Primož Cirman je na skupščini lastnike opozoril, da je odločitev kljub njeni legitimnosti na dolgi rok za družbo škodljiva. Dnevnik bo ta sredstva v prihodnjih letih potreboval v novem razvojnem ciklu, v katerem bo moral najti način, kako nadoknaditi izpad prihodkov, ki nastaja zaradi padanja prodaje tiskane izdaje. Poudaril je, da Dnevniku zaradi tovrstnega financiranja lastnikov grozi izguba razvojnega momenta, kar je v burni situaciji na medijskem trgu že na srednji rok zanj lahko usodno.

Predsednik uprave Dnevnika Branko Pavlin je po izglasovanem sklepu o znatno višjem izplačilu dividend zatrdil, da ta razvoja Dnevnika ne bo ogrozil. "Lastniki so ocenili finančno stanje Dnevnika, se seznanili z razvojnimi zahtevami družbe do leta 2020 in ocenili, da je delitev dobička možna," je komentiral predlog največjega lastnika. Ta je sicer že tretje leto zapored z na skupščini podanim nasprotnim predlogom močno povišal predlagani znesek dividend. Lani je tega s predlaganih 56.000 evrov zvišal na 1,66 milijona, leto prej ga je povišal za 665.000, na 1,66 milijona evrov.

Minulo leto, ko je po Pavlinovih besedah Dnevnik občutil posledice recesije, je družba sicer končala z nekaj več kot milijonom evrov dobička pred obdavčitvijo. Tudi letošnje poslovanje je Pavlin ocenil kot ugodno, rezultat ob koncu leta pa naj bi bil na lanskoletni ravni. Pričakuje nadaljnje zaostrovanje na trgu, a kakovost, tako pravi Pavlin, ne bo trpela. Poudaril je še, da se morajo vsi zavedati zaostrenih razmer, ob tem pa lastnikom pojasnil, da se uprava trenutno z zaposlenimi dogovarja o novi kolektivni pogodbi. Poslovodstvo Dnevnikovih družb - Dnevnika (Branko Pavlin), Podjetja za informiranje (Dejan Fujs), Murskega vala (Dejan Fujs) in DZS Grafik (Marko Tomaževič) - si je lani razdelilo 332.922 evrov, nadzorniki omenjenih družb pa 119.035 evrov.

Lastniki s spremembo statuta družbe znova posegli v uredništvo

Potem ko so lastniki družbe Dnevnik na lanski skupščini s spremembo statuta družbe novinarjem Dnevnika odvzeli možnost soglasja pri imenovanju odgovornega urednika, so letos iz aktiva novinarjev izključili zunanje, honorarne sodelavce. Do zdaj je imel aktiv po statutu Dnevnika pravico, da medse sprejme tudi zunanje sodelavce. Ob tem so dodali, da če ni zaposlenih urednikov ali novinarjev, lahko opravlja funkcijo uredništva odgovorni urednik sam, kot to določa zakon o medijih. Tudi sicer se predlagatelj spremembe statuta, znova DZS, sklicuje na zakon o medijih, a ta pogoja rednega delovnega razmerja, ko govori o uredništvu, sploh ne omenja, tudi ko gre za urednike in novinarje ne. Predstavnik aktiva Dnevnikovih novinarjev Primož Cirman je predlogu nasprotoval, ker to močno posega v statut aktiva, po katerem so člani aktiva lahko redno zaposleni novinarji in novinarji, ki redno delajo za Dnevnik prek drugih oblik delovnega razmerja ali pogodb. Predlog sprememb statuta, ki je sicer vključeval še registracijo novih dejavnosti, so sprejeli z 92,95-odstotno večino.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042449462

zoran13

ANOMALIJA SISTEMA

Pokojninska družba Skupna v težavah: zbrana sredstva ne zadoščajo za pokojninske rente

Največja pokojninska družba Skupna se je znašla v težavah, saj se je ob letošnjih prvih izstopih iz drugega pokojninskega stebra dokončno izkazalo, da zbrana sredstva na osebnih računih zavarovancev ne bodo zadoščala za izplačila pokojninskih rent v zajamčeni višini.

Pokojninska družba Skupna naj bi bila le ena od družb, ki naj bi ji Agencija za zavarovalni nadzor leta gledala skozi prste. Čeprav je že več let jasno, da pokojninski načrt Skupne za določen del zavarovancev ne zagotavlja izplačila ustrezne višine rente, se je agencija pod vodstvom Mihaela Permana (desno) in njegovega namestnika Jerneja Merharja (levo) vključila v reševanje težave šele, ko se je letos zaostril spor med Skupno in Zavarovalnico Triglav, kdo mora kriti razliko. Čeprav je izvajalec pokojninskega načrta Skupna, se je agencija postavila na njeno stran, medtem ko vrsta pravnih strokovnjakov trdi, da je zagotavljanje ustreznih rent problem Skupne. (Foto: Luka Cjuha)

Da bo prišlo to tega, je bilo znano že vrsto let, saj je Zavarovalnica Triglav kot partnerica Skupne pri izplačevanju rent na to opozorila že leta 2004. Vendar uprava Skupne in zanimivo niti Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) kot nadzornica poslovanja pokojninskih družb nista ukrepali.

Problem je izbruhnil v začetku letošnjega leta, ko so prvi zavarovanci dobili pravico do dodatne pokojnine. Izkazalo se je namreč, da Skupna ni oblikovala dovolj rezervacij, ko so se spremenili standardi, na primer zaradi pričakovanega podaljšanja življenjske dobe. Problematične so zlasti pogodbe, sklenjene do oktobra 2002, ko so bili faktorji za doživljenjsko pokojninsko rento prenizki. Zaradi tega danes zbrana sredstva na osebnih računih posameznih zavarovancev ne zadoščajo za izplačilo v pokojninskem načrtu obljubljenih rent, glede na povprečno pričakovano trajanje izplačevanja pa rente po nekaterih ocenah celo za 40 odstotkov presegajo zbrana sredstva.

Nedorečena pogodba s Triglavom
Skupna je tveganje razlike med privarčevanimi sredstvi in obveznostjo po pokojninskem načrtu najprej želela preložiti na Zavarovalnico Triglav. Leta 2000 sta se namreč s pogodbo dogovorili, da bo Triglav opravljal izplačila dodatnih starostnih pokojnin tistim zavarovancem Skupne, ki se bodo namesto za enkratno izplačilo odločili za pokojninsko rento. In sicer naj bi se ob pridobitvi pravice do dodatne pokojninske rente osebni račun zavarovanca zaprl, sredstva računa, ki so namenjena za izplačilo rent, naj bi Skupna vplačala Zavarovalnici Triglav kot premijo, Triglav pa naj bi nato prevzel obveznost izplačila rente v višini, kot je določena s pokojninskim načrtom.

Toda v pogodbi ni bilo jasno določeno, kdo je dolžan nositi breme nepravilno določene pravice do višine pokojninske rente. Pogodba namreč ne vsebuje mehanizma prilagajanja pogodbenih določb spremembam zakonodaje, do katerih je prišlo v zadnjih letih. Čeprav se je tudi AZN pri interpretaciji pogodbenih obveznosti postavila na stran Skupne, Zavarovalnica Triglav ni želela pristati na to, da bi v prihodnosti pokrivala razliko v primeru, da bi se izkazalo, da zbrana sredstva na osebnih računih ne zadoščajo za pokritje pokojninskih rent. Po njihovem mnenju, ki mu je pritrdilo tudi več pravnih strokovnjakov, je namreč Skupna zavarovanja sklepala v svojem imenu in za svoj račun, zato mora sama nositi tveganja, ki izhajajo iz izvajanja prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Zato bi morala po mnenju Triglava rezervacije v skladu z zakonodajo oblikovati Skupna.

Skupna prevzela breme nase
Ker niso uspeli doseči dogovora, je, kot je potrdil tudi predsednik uprave Skupne Aljoša Uršič, pokojninska družba prevzela nase kritje razlike, ki je nastala zaradi spremenjenih pogojev, na katere "se je Zavarovalnica Triglav spomnila šele tik pred datumom izplačevanja rent". Čeprav na izrecno vprašanje niso odgovorili, je po naših informacijah Skupna zato tudi že oblikovala dodatne rezervacije za primer, da se bo izkazalo, da zbrana sredstva ne zadoščajo za izplačilo rent.

Ob tem se pojavlja zlasti vprašanje o učinkovitosti nadzora AZN, ki ni ukrepala, ko je sama bistveno spremenila pravila, ki določajo minimalne standarde za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij. Direktor AZN Mihael Perman odgovarja, da sprememba minimalnih standardov ne pomeni, da mora zavarovalnica ali pokojninska družba avtomatično spremeniti premijske cenike. Spremenjeni minimalni standardi ne vplivajo na že sklenjene obveznosti, temveč le na izračun obveznosti za pogodbe, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba sklene po datumu začetka veljavnosti novih minimalnih standardov, je dodal.

AZN ni pravočasno ukrepala
Toda ob tem je treba opozoriti, da bi morala ob spremembi standardov agencija brez dvoma preveriti, kako ima Skupna urejena jamstva za morebitne razlike, ki so nastale s spremembami standardov. Zato bi morala pravočasno zahtevati tudi pogodbo med Skupno in Triglavom, na podlagi katere bi šele lahko ocenila, kdo od njiju nosi tveganja, da so glede na vplačila rente previsoke. Da AZN tega ni storila, pa dokazuje tudi to, da od nikogar - torej niti od Skupne niti od Zavarovalnice Triglav - ni zahtevala oblikovanja dodatnih rezervacij že takrat, ko so se spreminjali standardi.

Tudi na Triglavu opozarjajo, da bi morala Skupna v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje dodatnega pokojninskega zavarovanja pridobiti soglasje regulatorja, če bi želela bremena oblikovanja rezervacij prenesti na nekoga tretjega. "Prav tako bi morala pridobiti soglasje ob vsakršni spremembi pokojninskega načrta oziroma ob uvedbi novega. Če je regulator menil, da ta obveznost dejansko obstoja, bi moral zahtevati tudi ustrezno oblikovanje rezervacij, najmanj za obdobje, ko pokojninski načrt ni sledil minimalnim standardom," so dodali.

Ker AZN ni pravočasno analizirala pogodbenega odnosa med Skupno in Triglavom, na podlagi česar bi ugotovila, da je pogodba nedorečena, je toliko bolj nerazumljivo, da njen direktor danes trdi, da je po mnenju agencije oblikovanje rezervacij obveznost Triglava, ki da mora zavarovancem izplačati pokojninske rente v višini, določeni v pokojninskem načrtu. Vendar Triglav ni podpisnik pokojninskega načrta, ampak je to zgolj Skupna, zato pokojninski načrt, na katerega se pri svojih stališčih sklicuje AZN, zanj ni zavezujoč. Zanj je zavezujoča zgolj pogodba s Skupno, ki pa je, kot se je izkazalo, pomanjkljiva. Zato se zdi, da poskuša danes AZN s svojimi stališči v prvi vrsti prikriti odgovornost za svoj neučinkovit nadzor.

Perman ne vidi težav za kapitalsko ustreznost Skupne
Ker Skupna že v začetku leta 2009 ni bila kapitalsko ustrezna, se zastavlja vprašanje, kako bo na njeno kapitalsko ustreznost vplivalo to, da je morala zagotoviti dodatna sredstva za vplačilo zadostne premije svojim zavarovancem. Mihael Perman je pojasnil, da so od Skupne zahtevali, da oceni znesek, ki bi ga morala zagotoviti v primeru, da Zavarovalnica Triglav ne bo prevzela tveganja zagotavljanja primernih doživljenjskih rent. "Ocenjeni znesek ne ogroža kapitalske ustreznosti Skupne," je pojasnil Perman, a ni dvoma, da bo to odvisno od števila zavarovancev, ki se bodo namesto za izplačilo premije odločili za starostno rento. Do konca marca se je od 3371 zavarovancev Skupne, ki so se odločili za prekinitev zavarovanja, za rento odločilo 19 zavarovancev.

Kdo so zavarovanci Skupne
Skupna ima več kot 75.000 zavarovancev in več kot 310 milijonov evrov sredstev v upravljanju. Njeni zavarovanci so med drugim zaposleni v NLB, Gorenjski banki, Iskri Avtoelektriki, Banki Celje, Iskratelu, Skupini Pivovarna Laško, Aerodromu Ljubljana, Premogovniku Velenje, Engrotušu, SCT, Uniorju, Slovenskih železnicah, Skupini Telekom Slovenije, Merkurju, Revozu, Kolektor Group...
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042450614

SISTEMSKA NAPAKA

Zaradi sistemske napake bi se lahko zamajale pokojninske družbe

Ker velik del svojega naložbenega portfelja vrednotijo po metodi držanja do dospetja, s katero dobesedno "zaklenejo" njegovo donosnost, se pokojninskim družbam, v katerih varčuje več kot 150.000 ljudi, lahko zgodi, da bi zaradi množičnih izstopov ustvarile visoke izgube in bi za nemotena izplačila potrebovale dodatni kapital.

Dopuščanje dvojnega sistema, v katerem lahko eni naložbe vrednotijo po odplačni vrednosti, drugi pa izključno tržno, je anomalija, ki jo moramo po besedah dr. Aleša Skoka Berka že enkrat odpraviti. »Lobistično spretni posamezniki s parcialnimi interesi si ob vsakem poskusu spremembe zakonodaje vzamejo čas za odpiranje vrat državnega zbora, ministrstev in poslanskih pisarn, da spremembo preprečijo in vzdržujejo škodljiv sistem še naprej,« je bil kritičen. Agencija za zavarovalni nadzor priznava, da zaradi različnega načina vrednotenja obstaja tveganje, vendar zakona, ki to dopušča, najverjetneje ne bodo spreminjali.

"Ker je kapitala pokojninskih družb glede na obseg premoženja, ki ga upravljajo, malo, niti ne potrebujemo krize. Dovolj je povečanje izhodiščnih obrestnih mer in pribitkov zaradi slabše bonitete, v kombinaciji z izstopi," se strinja dr. Aleš Skok Berk, docent z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

V primeru, da se uresničijo napovedi o množičnem begu iz drugega stebra, večjem od pričakovanj, bi se lahko zgodilo tudi, da bi morali ob unovčenju depozitov oziroma vsega drugega likvidnega premoženja predčasno poseči tudi po teh vrednostnih papirjih. Za zdaj v vseh pokojninskih družbah zagotavljajo, da so se na izstope pripravili in da imajo na voljo dovolj likvidnih sredstev.

AZN šele lani prvič preverila tveganje
Da v zvezi z načinom vrednotenja, ki je dopusten pokojninskim družbam in zavarovalnicam, obstaja določeno tveganje, so potrdili tudi na Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN). "Če jim ne bo treba prodati naložb, ki so vrednotene po metodi držanja do dospetja, se tveganje, skrito v vrednotenju naložb, ne bo uresničilo," so bili previdni. "Vrednotenje ne predstavlja večjega tveganja, če lahko zavarovalnice in pokojninske družbe z gotovostjo načrtujejo bodoče denarne tokove," so navedli.

Čeprav gre za sistemsko napako, storjeno pred leti, v AZN niso odgovorili, ali bodo zdaj od pokojninskih družb zahtevali prevrednotenje vseh naložb na tržno vrednost. Kot so navedli, jim drugačno vrednotenje dopušča zakon, natančneje mednarodni računovodski standardi. "AZN zato brez spremembe zakonskih določb ne more zahtevati drugačnega vrednotenja naložb," so bili kratki. Toda ne moremo spregledati, da je agencija pod vodstvom Mihaela Permana šele lani pri pokojninskih družbah in zavarovalnicah prvič preverila, koliko naložb vrednotijo po tej metodi in kolikšna je razlika med "knjigovodsko" in tržno vrednostjo teh naložb.

Pokojninske družbe po eni strani v prednosti...
Dopuščanje tovrstnega vrednotenja po Berkovih besedah verjetno temelji na predpostavki, da lahko pokojninske družbe in zavarovalnice obveznice držijo do dospetja, ki pa je, sploh po desetletnem obdobju, ko lahko posamezniki zahtevajo izplačilo privarčevanih sredstev, nerealna.

Opozarja tudi, da bodo vzajemni pokojninski skladi, ki morajo naložbe v celoti vrednotiti tržno (kar je edino smiselno), zaradi naraščajočih obrestnih mer kot tudi zaradi poslabšanja bonitete in večjih pribitkov državnih papirjev (in vseh ostalih) imeli upad vrednosti obvezniškega premoženja. Zaradi minimalne zajamčene donosnosti bodo tako pod velikim pritiskom oblikovanja rezervacij. "Tisti produkti, ki so pod okriljem zavarovalniškega nadzornika, bodo minimalne donosnosti dosegali, saj bodo lahko ljudem prikazovali (umetno) pozitivne donose brez prikazovanja izgub vrednosti premoženja. Seveda ne bodo tega dejstva pozabili uporabiti v trženjske namene," je poudaril Berk.

... po drugi pa bolj ogrožene
"Zavajanje z donosi je le ena anomalija sistema, ki ohranja upravičeno nezaupanje v sistem dodatnega pokojninskega varčevanja. Drugo, ki je hujša, predstavlja nevarnost za nenadno potrebo po dodatnem kapitalu. V primeru, da posameznik iz sklada izstopi, mora pokojninska družba oziroma zavarovalnica privarčevana sredstva izplačati v skladu s prikazanimi donosnostmi. Če je dejanska (tržna) vrednost privarčevanega premoženja nižja, razlika predstavlja takojšno potrebo po kapitalu," je povedal Berk.

Iznajdljivi posamezniki bodo imeli v tem sistemu priložnost, da povečajo donos svojega premoženja s prenosom sredstev v drug sklad. "Recimo, da ste vključeni v pokojninski načrt pri pokojninski družbi, katere premoženje bi moralo biti vrednoteno deset odstotkov nižje, kot je prikazano. V primeru, da sredstva prenesete v vzajemni pokojninski sklad, ki ima popolnoma identično premoženje vrednoteno tržno - s 100 enotami kupujete 90 enot - ste si vrednost premoženja povečali za 10 odstotkov. Kdo je na drugi strani? Preostali člani v pokojninskem načrtu in seveda lastniki pokojninske družbe. Ali je tak sistem v redu? Presodite sami," je zaključil Berk.

Vse tri pokojninske družbe so v lasti velikih slovenskih družb. Največji lastniki Skupne so Zavarovalnica Triglav, NLB in Gorenjska banka, Moje Naložbe pa Nova KBM, Zavarovalnica Maribor in Sava Re, medtem ko ima Pokojninska družba A razpršeno lastništvo, na vrhu so Petrol, ACH in Mercator.

Trenutno (še) ni bistvenih razlik med vrednotenji
Kot so povedali v Skupni, največji od pokojninskih družb, ki po tej metodi vrednoti malo manj kot 40 odstotkov naložb (312 milijonov evrov), bi prehod na tržno vrednotenje glede na stanje konec leta 2010 pomenil dvig donosa za dober odstotek. Tretjino manjši Pokojninski družbi A, ki na tak način vrednoti 41 odstotkov portfelja, bi donos ob prevrednotenju zrasel za 0,2 odstotne točke, pri Moji Naložbi (73 odstotkov portfelja) pa bi bila lanska donosnost nižja za okoli 0,2 odstotne točke. Prva osebna zavarovalnica, ki upravlja več kot 200 milijonov evrov premoženja, po metodi držanja do dospetja vrednoti 70 odstotkov portfelja. "V primeru tržnega vrednotenja bi bila vrednost za okoli odstotek slabša," so dejali.

Obrestne mere navzgor, donosi skladov pa v rdeče številke
"V preteklosti so upravljavci živeli v času vsesplošno padajočih obrestnih mer, prišlo je tudi do konvergence slovenskih obrestnih mer in obrestnih mer območja evra. V prihodnje se bodo postopoma višale izhodiščne obrestne mere (kakšno odstotno točko letos in še dodatno odstotno točko leta 2012). Poleg tega menim, da lahko pričakujemo rast kreditnih pribitkov za slovenske vrednostne papirje, saj se bo zaupanje vlagateljev v Slovenijo zniževalo," opozarja dr. Aleš Berk Skok, ki ni mogel mimo sredinega znižanja bonitete (Moody's) trem največjim slovenskim bankam. Prepričan je, da sledi tudi znižanje bonitete države. "Torej lahko pričakujemo približno dvoodstotno spremembo obrestnih mer tja do pomladi 2012. Zaradi obratnega odnosa med obrestnimi merami in cenami obveznic bo prišlo do znižanja vrednosti premoženj pokojninskih skladov, kar pomeni, da bodo imeli negativne donose. Če je povprečno dospetje obvezniškega dela premoženja pet let, bo na letni ravni donosnost tega premoženja -10-odstotna. Če predpostavljamo, da je tovrstnih papirjev v premoženju skladov 50 odstotkov, bo samo ta učinek prinesel negativno donosnost na ravni pet odstotkov," je utemeljil.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042451428

zoran13

GRADBENO PODJETJE PTUJ in STEČAJ

Začetek stečaja za Gradbeno podjetje Ptuj

Okrožno sodišče na Ptuju je danes začelo stečajni postopek za Gradbeno podjetje Ptuj

Za stečajnega upravitelja je imenovalo Grego Ermana. Upniki podjetja imajo do vključno 13. septembra čas, da prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice.

Predlog za začetek stečaja je podalo podjetje samo, ki je predlogu za začetek stečaja priložilo tudi odločbo o brezplačni pravni pomoči. Zato je sodišče iz sredstev proračuna sodišča poravnalo začetne stroške stečaja, je razvidno in sklepa o začetku postopka, ki ga je ptujsko sodišče objavilo na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve.

Večina nekdaj zaposlenih gradbenih delavcev v Gradbenem podjetju Ptuj se je pred časom prezaposlilo v mariborsko gradbeno podjetje MTB, ki pa je od 21. marca letos v stečaju, je pojasnil sekretar v ptujski območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Boris Frajnkovič.

Gradbeno podjetje Ptuj je bilo v lasti MTB in je po neuradnih podatkih zdaj zaposlovalo le še nekaj delavcev. Mariborsko podjetje MTB v večinski lasti podjetnika Blaža Mlinariča je marca ob stečaju zaposlovalo okoli 120 delavcev.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011061305654573

zoran13

GRČIJA II

/13/...v zadnjem obdobju delnice slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnice Sava konstantno padajo skorajda brez predaha, prav tako se povečuje tudi nezaupanje vlagateljev Skupne pokojninske družbe, ki naj bi težko izplačevala prihodnje obveznosti družbe, kot kaže pa bi se lahko pokazalo, da so bile dosedanje bilance ˝delno frizirane˝, saj gre za (pre)veliko izpostavljenost obstoječe naložbene politike, ki vključuje tudi ˝visoko rizične˝ Grške & Portugalske& Irske & Španske & Italijanske državne obveznice, ki lahko privedejo do znanega ˝domino efekta˝: Shocked

Na desetine milijonov grških obveznic tudi v slovenskih bankah, zavarovalnicah in pokojninskih družbah

Naše banke, zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe so lastnice več kot 100 milijonov evrov grških naložb, večinoma bančnih in državnih obveznic. Če se uresničijo grožnje in pride do reprogramiranja ter delnega odpisa dolgov Grčiji, visoke izgube ne bodo doletele zgolj države, ki je do vratu zadolženi državi do zdaj posodila 207 milijonov, ampak tudi nemalo velikih slovenskih finančnih ustanov.

Slovenska vlada je po besedah dr. Aleksandra Kešeljevića z napačno izbiro prioritet, "kot je pokojninska reforma, ki ima predvsem srednje- in dolgoročne posledice", reforme naredila za "usodne v smislu ustvarjanja politične nestabilnosti v državi ter obenem finančnim trgom povsem po nepotrebnem poslala negativen signal, ki lahko vpliva na višje stroške zadolževanja".

Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) iz konca marca letos, je imelo 11 zavarovalnic, dve pozavarovalnici in tri pokojninske družbe v Grčiji, Italiji in Španiji ter na Portugalskem in Irskem za skoraj četrt milijarde evrov naložb. Od tega na naložbe v državne vrednostne papirje ter naložbe z jamstvom naštetih držav odpade 122 milijonov evrov. Pri tem gre predvsem za naložbe zavarovalnic, na pozavarovalnice in pokojninske družbe pa odpade 8,4 milijona evrov in tri milijone evrov. Če prištejemo še izpostavljenost bančnega sektorja, pa se številka približa pol milijarde evrom. V AZN so razkrili tudi, koliko znaša knjigovodska vrednost grških naložb njenih "nadzorovancev", in sicer skoraj 59 milijonov evrov. Pri tem gre praktično v celoti za državne obveznice oziroma naložbe z grškim jamstvom. Tudi tu so "glavne" zavarovalnice, na pokojninske družbe pa odpade 4,1 milijona evrov.

Da imajo "nasedle" naložbe v tako imenovani periferiji, so potrdili v Zavarovalnici Triglav, Prvi osebni zavarovalnici in Adriaticu Slovenici. Od pokojninskih družb je naložbe v obveznicah Grčije, Irske, Portugalske in Španije "priznala" le Moja naložba, medtem ko so v Skupni to zanikali, iz Pokojninske družbe A pa nismo dobili odgovorov. Izpostavljenost do držav, ki se bojujejo z dolžniško krizo, bi bila lahko pri Moji naložbi zelo problematična. Te naložbe pri tej obsegajo 4,69 odstotka portfelja, za nameček pa jih vrednoti po metodi do dospetja. Kot smo že poročali, se lahko ob množičnih izstopih iz drugega stebra zgodi, da bi pokojninski skladi morali unovčiti tudi naložbe, katerih vrednost je "zaklenjena". V tem primeru bi ustvarili visoke izgube in bi za nemotena izplačila potrebovali dodatni kapital.

Če je minister za finance Franc Križanič lani jeseni pred nakazilom prve tranše posojila Grčiji zatrjeval, da bo pomoč z vidika slovenskih davkoplačevalcev donosna, in pojasnil, da bo šlo le za transakcijo iz depozitov v domačih bankah v posojilo z dosti ugodnejšo obrestno mero, pa so na finančnem ministrstvu včeraj poudarili, da za zagotovitev sredstev za Grčijo ni bil razvezan noben depozit. "Državni proračun plasira svoje likvidnostne presežke glede na likvidnostne ocene in v tej je vključeno tudi posojilo Grčiji," so povedali. Ocenjena implicitna obrestna mera zadolževanja državnega proračuna za leto 2011 je sicer 4,3 odstotka.

Naše zadolževanje bolj kot Grčija draži nesposobna vlada

"Glede stroškov zadolževanja velja, da smo mnogo bolj kot od razmer v Grčiji odvisni od nas samih, in sicer predvsem v smislu naše sposobnosti vodenja reformnih sprememb in odgovorne politike," je opozoril dr. Aleksandar Kešeljević z ljubljanske ekonomske fakultete. "S tega vidika smo precej bližje Grkom, kot pa z vidika stanja v javnih financah. Slabše bonitetne ocene in dvig obrestnih mer so v času krize doleteli mnoge države in finančne institucije, razlike med njimi pa se kažejo predvsem v (ne)sposobnosti njihovih ekip, da bi učinkovito odgovorili na sedanjo krizo," je utemeljil.

Da je povezava med pribitki slovenskih državnih obveznic in obveznic držav, ki so zašla v krizo, posredna, je prepričana tudi Banka Slovenije pod vodstvom Marka Kranjca. "Od izbruha negotovosti in težav, povezanih z Grčijo in nekaterimi drugimi evropskimi državami, je povezava med gibanjem pribitkov obveznic teh držav in obveznic Republike Slovenije nizka: medtem ko se je v zadnjem letu pribitek grške desetletne državne obveznice nad nemško povečal za okoli 400 bazičnih točk, se je pribitek slovenske desetletne državne obveznice gibal na ravni okoli 120 bazičnih točk in je bil stabilnejši od pribitkov ne le Grčije, Portugalske in Irske, temveč tudi Španije in Italije," so zatrdili v Banki Slovenije.

Obveznice "ogroženih držav" kupovali Triglav, Moja Naložba, Prva in AS
Po izpostavljenosti do držav, ki drsijo vse globlje v dolžniško krizo, smo povprašali večje slovenske zavarovalnice, pozavarovalnice in tudi pokojninske sklade. Medtem ko odgovora nismo dočakali le iz Pokojninske družbe A in Save Re, pa so v štirih družbah potrdili, da v njihovem portfelju najdemo tudi obveznice teh držav.

Zavarovalnica Triglav in Triglav Re imata določeno izpostavljenost do obveznic navedenih držav, vendar v relativno majhnem obsegu. To velja tudi za pokojninski sklad, s katerim upravlja zavarovalnica.

Moja Naložba ima v obveznicah Grčije, Irske, Portugalske in Španije skupno 4,69 odstotka vseh sredstev kritnega sklada oziroma 5,79 milijona evrov. Vrednoti jih po metodi dospetja.

Prva osebna zavarovalnica: Konec lanskega leta je izpostavljenost do omenjenih držav znašala med tremi in štirimi odstotki, vendar so jo do danes zmanjšali za več kot polovico. Naložbe so že slabili.

Adriatic Slovenica: Pokojninski sklad nima naložb v obveznice Grčije in Španije, jih pa imajo kritni skladi drugih zavarovanj, in sicer skupno 1,1 oziroma 0,78 milijona evrov. Družba obveznice vrednoti različno.

Ostale družbe, ki so razkrile podatke, nimajo naložb v omenjenih vrednostnih papirjih. To velja za Kapitalsko družbo, Zavarovalnico Maribor, Abanko, Generali in tudi Skupno. Izjema je Banka Koper, ki sicer v portfelju nima državnih obveznic Grčije, Španije, Portugalske ali Irske. Zato pa ima del portfelja naloženega v italijanske obveznice. "Ta del ni majhen, a vseeno predstavlja manj kot četrtino obvezniškega portfelja banke," so nam povedali v Banki Koper, ki je v lasti Italijanov.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042452296

GRČIJA & PORTUGALSKA & IRSKA & ŠPANIJA & ITALIJA

Banke z izjemo NLB brez grških obveznic

Medtem ko je Banka Slovenije že januarja 2009 bankam priporočila, kako naj merijo oziroma slabijo naložbe v pogojih finančne krize, pa je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) šele lani prvič povprašala svoje "nadzorovance", kako ogroženi so zaradi nalaganja sredstev v obveznice držav, ki tonejo v dolžniško krizo. Medtem ko je uradno pred mesecem, neuradno pa šele v tem tednu, sprožila nov krog preverjanj, pa se še vedno ni odločila, ali bo od njih, predvsem od pokojninskih družb, zahtevala, da naložbe v celoti vrednotijo po tržni vrednosti.

"Zanima nas, kolikšna je razlika med vrednostjo naložb, ki jih ti vrednotijo po metodi držanja do dospetja, in tržno vrednostjo," je pojasnil Perman.

"Tveganje spremljamo," zagotavlja direktor AZN Mihael Perman. "Zanima nas, kolikšna je razlika med vrednostjo naložb, ki jih ti vrednotijo po metodi držanja do dospetja, in tržno vrednostjo," je pojasnil. Kot je znano, se tveganje nanaša na pokojninske sklade, ki bi ob vse večjem pritisku izplačila sredstev oziroma množičnih izstopih (in prestopih) lahko bili prisiljeni poseči tudi po papirjih, ki jih držijo po nabavni vrednosti. Posledično bi lahko ustvarile visoke izgube in bi potrebovale dodatni kapital. Kot je za Dnevnik pred dnevi povedal dr. Aleš Skok Berk, docent z Ekonomske fakultete v Ljubljani, bi bilo dovolj že "povečanje izhodiščnih obrestnih mer in pribitkov zaradi slabše bonitete, v kombinaciji z izstopi". "Nevarnost obstaja. V primerjavi z lani pa se je nedvomno še povečala," je potrdil Perman.

Perman: Bankrot Grčije ne bi ogrozil zavarovalnic
"Deloma je kriv tudi zakon. Če pride do prehoda zavarovanca iz ene pokojninske družbe v drugo, se ne prenašajo tudi naložbe, ampak jih prva na trgu proda, druga pa kupi," je dodal. Vseeno pa regulatorja zavarovalniškega trga ne skrbi toliko bankrot Grčije, ki da ne bi ogrozil nobene slovenske zavarovalnice. Precej bolj Permana skrbi, če bi se "sesedla" sosednja, tudi do vratu zadolžena Italija. To bi namreč povzročilo "potres" po vsej Evropi.

Zaskrbljujoč pa je podatek, da so bile slovenske zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe konec marca letos lastnice četrt milijarde evrov naložb v državah, ki so v dolžniški krizi (Grčija, Portugalska, Irska, Španija in Italija). Pri tem na Grčijo odpade nekaj manj kot 59 milijonov evrov, predvsem pa gre za državne obveznice in naložbe z državnim jamstvom. Da imajo v portfelju naložbe "ogroženih" držav, so nam že v torek potrdili na Zavarovalnici Triglav ter v Prvi osebni zavarovalnici in Adriaticu Slovenici. Od pokojninskih družb so le v Moji naložbi potrdili, da držijo omenjene vrednostne papirje, v Pokojninski družvi A pa pojasnili, da imajo za 0,2 odstotka portfelja tovrstnih naložb, a pri drugem upravljalcu in pod garancijo. Da imajo naložbe v državah, ki so v dolžniški kriz, so nam včeraj potrdili še v Pozavarovalnici Sava. "Trenutni skupni delež teh naložb v portfelju pozavarovalnice znaša 1,1 odstotka. Izpostavljenost do grških državnih obveznic znaša 0,66 odstotka. Odstotek poplačila v primeru bankrota Grčije je težko napovedati - po trenutnih predvidevanjih bi se ta gibal med 50 in 60 odstotki," so pojasnili.

Na drugi strani je bil bančni sistem po podatkih Banke Slovenije iz aprila letos do Španije, Portugalske, Irske in Grčije izpostavljen "le" s 168,6 milijona evrov sredstev, pa čeprav banke predstavljajo več kot tri četrtine domačega finančnega sektorja. Zavarovalnice in pokojninske družbe, ki jih nadzira AZN in imajo še za polovico več teh naložb, pa predstavljajo le 11 odstotkov sektorja.

NLB edina lastnica grških obveznic?
Velja izpostaviti tudi, da so nam včeraj v vseh slovenskih bankah odgovorili, da nimajo (več) naložb v tako imenovani periferiji, z izjemo NLB, ki se ji v kratkem obeta nova dokapitalizacija. V NLB sicer poudarjajo, da naložbe v omenjenih državah "predstavljajo zanemarljiv delež v bilančni vsoti", zato morebitno reprogramiranje dolgov ne bi imelo materialnega učinka na izkaze poslovanja banke. Vseeno v poročilu NLB za 2010 piše, da so imeli decembra lani v "ogroženih" državah naloženih šest odstotkov portfelja, kar je več kot 150 milijonov evrov. Letos zapade približno 60 odstotkov teh naložb, lani pa niso bile oslabljene, je še navedeno.

Pšunder: Če prodaš enega, moraš prevrednotiti vse

"Mednarodni računovodski standardi izjemno strogo obravnavajo kategorijo vrednotenja do zapadlosti. Če samo en vrednostni papir prodaš iz likvidnostnih razlogov, potem je potrebno celotno skupino vrednostnih papirjev, knjiženih do zapadlosti, prerazvrstiti v skupino tržnih vrednostnih papirjev. V tem, praktično nemogočem primeru, bi družbe dejansko ustvarile učinke iz razlik v vrednotenju, na primer izgubo v višini približno enomesečnega donosa," je pojasnil član uprave Moje naložbe Igor Pšunder. Zatrdil je, da lahko v vsakem trenutku izplačajo vse, ki imajo pravico izstopiti, in dodal, da bodo imeli letos le za okoli polovico vplačanih premij izstopov. Najbolj obremenjeno zanje z izplačili bo leto 2012. "Takrat bi, če bi izstopili vsi, ki bodo imeli to pravico, morali prodati tudi za nekaj milijonov naložb, a bistveno manj, kot imamo na voljo tržno knjiženih vrednostnih papirjev," je dodal.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042452563

zoran13

SAJ NI RES, PA JE!

Diplomiral pri 99 letih

Pred zaključkom diplome, se je raje odločil za poklic drvarja

LEO PLASS

99-letni Leo Plass iz Redmonda v Oregonu je pred dnevi diplomiral na oregonski univerzi. Plass je davnega leta 1932 zapustil fakulteto tik pred koncem študija.

Plass je nameraval po opravljeni diplomi postati učitelj, a so bila trideseta leta prejšnjega stoletja obdobje velike finančne krize, učiteljska plača pa borna. Ta je namreč znašala borih 80 dolarjev na mesec, medtem ko je bila drvarska plača skoraj dvakrat višja in je znašala 150 dolarjev na mesec. Zato se je odločil, da bo fakulteto manj kot semester pred koncem zapustil in na povabilo prijatelja raje postal drvar.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011061605655467

zoran13

VIRTUALNA DRŽAVA

/13/...že nekajkrat so bili tukaj omenjeni tvorci znanstvene fantastike, saj smo tak svet smo doslej poznali samo še v znanstveni fantastiki ali pa Orvellovi stvaritvi 1984 o vsemogočnem Velikem bratu v stilu ¨Big Brother is watching you¨, nemškemu filmu Fahreinheit 451 o kultnemu zažiganju knjig ter Moorovemu Fahreinheit 9/11 o uvedbi patriotskega zakona in drugih manipulacijah. Opisana problematika je namreč lahko zelo uporabna, predvsem vladajoči vrhuški ali pa vsem tistim, ki bi radi kontrolirali obstoječe sisteme ponujenih navigacij na mobilnih telefonih , na katere je opozorila že Zveza potrošnikov Slovenije, da morajo imeti tudi osebno privolitev posameznika, zakar pa je potrebno biti posebej previden ob podpisu pogodbe z operaterjem. Ob tem bi bilo potrebno vedeti, da obstajajo možnosti se takšni podatki pridobivajo tudi brez vedenja posameznika in ki ji sedaj nekateri zakonski predlogi hočejo slediti, saj je v zapisanemu spornemu delu drugega ostavka 149.a člena ZKP dobesedno zapisano tudi to, da: Shocked

„omogoča pridobitev podatkov o celotnem komunikacijskem prometu (ne vsebina komunikacije) na določenem območju“.

Ali Slovenija postaja policijska država?

Ministrstvo za pravosodje predlaga spremembo zakona o kazenskem postopku, ki bo po bodo mnenju informacijske pooblaščenke omogočila neustaven nadzor mobilnih komunikacij.
Ali Slovenija postaja policijska država?

Čeprav je pravosodno ministrstvo v medresorskem usklajevanju zavrnilo še bolj radikalne predloge notranjega ministrstva, po katerih bi morali operaterji telekomunikacijskih omrežij na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika posredovati občutno več podatkov, kot jih predvideva sedanji predlog, je slednji za informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar še vedno sporen.

Omogočal naj bi namreč neustavni zajem večje količine tako imenovanih prometnih podatkov posameznikov, ki niso predmet kazenskega ali predkazenskega postopka. Ključni pomislek pooblaščenke se nanaša na formulacijo v predlogu, ki naj bi omogočala nadzor nad mobilnimi komunikacijami vseh posameznikov, ki se v določenem trenutku nahajajo ob določeni bazni postaji. Predvsem zaradi prvotnega predloga notranjega ministrstva se je Pirc Musarjeva celo spraševala, ali Slovenija postaja policijska država.

Na pravosodnem ministrstvu pa so bojazni informacijske pooblaščenke zavrnili kot neutemljene. Tako naj ne bi držalo, da bi predlog omogočil zbiranje podatkov o komuniciranju in lokaciji nedoločenega kroga uporabnikov elektronskih komunikacij, ampak naj bi se nanašal na konkretne možne osumljence kaznivih dejanj.

A dejstvo je, da gre za predlog, ki ga pravniki različno berejo, zato poglejmo, kakšne argumentacije sta za MnenjeMeter pripravila Nataša Pirc Musar in Andreja Lang s pravosodnega ministrstva.

NATAŠA PIRC MUSAR

Nataša Pirc Musar:
Kaj je kakšno ministrstvo mislilo, je pri tej zadevi popolnoma irelevantno. Pomembno je, kako lahko sporni člen pravniki beremo in ga v prihodnosti razlagamo. In če zakon ni jasen (lex certa), potem ni dober. Še posebno zakon, ki je že po definiciji takšen, da posega v človekove pravice, absolutno ne sme biti nejasen, niti malo ne. Lahko, da so nameni takšni, kot jih opisujeta pravosodno in notranje ministrstvo. Zapisanemu, da zakona ne smemo brati, kot ga berem jaz, lahko tudi verjamem. Lahko tudi povsem zaupam ministroma, da nimata namena omogočati zajemanja prometnih podatkov vseh posameznikov, ki se v določenem trenutku nahajajo na določenem mestu ob določeni bazni postaji. A kot informacijska pooblaščenka moram odreagirati na tisto, kar je vlada poslala v državni zbor. Če ministrstvi res tako mislita, kot pišeta, potem ne bo težav zakonske dikcije zapisati tako jasno, da bi vsakršen dvom o masovnem zajemanju podatkov odpadel. Obrazložitve spornega člena, kdorkoli jo je že napisal, ne morem brati drugače, kot je zapisana. Jasno namreč piše, da novi drugi odstavek 149.b člena „omogoča pridobitev podatkov o celotnem komunikacijskem prometu (ne vsebina komunikacije) na določenem območju“.

ANDREJA LANG

Andreja Lang:
Očitno gre za nesporazum med informacijskim pooblaščencem (IP) in ministrstvom za pravosodje. Na podlagi mnenja IP in ministrstva za visoko šolstvo smo namreč v medresorskem usklajevanju črtali del predloga člena, ki je omogočal zahtevanje podatkov o vseh udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa. Tak ukrep bi bil nesorazmeren glede na poseg v temeljne človekove pravice ter učinkovitost pregona kaznivih dejanj. Sedanji predlog, po katerem je dodana beseda "oprema", pomeni drugo vsebino in se nanaša na konkretizirane možne osumljence, ne pa na nedoločen krog uporabnikov elektronskih komunikacij. Če skupaj beremo veljavni prvi odstavek in predlog dopolnjenega drugega odstavka 149.b člena ZKP je namreč jasno, da mora policija že imeti podatke o določenem krogu osumljencev, da bo državni tožilec lahko preko sodišča pridobil podatek, ali so te osebe uporabljale določeno komunikacijsko sredstvo na določenem območju. V obrazložitvi predloga smo jasno navedli, da gre le za dopolnitev zaradi različnih tolmačenj v praksi, ne pa za širitev možnosti za pridobivanje prometnih podatkov.
http://www.siol.net/slovenija/rubrikon/mnenjemeter/2011/06/lubej_mnenjemeter_policijska_drzava.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 22 Jun 2011 18:31; skupaj popravljeno 1 krat

INTELEKTUALNA LASTNINA

Industrija želi uveljaviti popoln nadzor nad spletnimi aktivnostmi uporabnikov
Stavros Lambrinidis: Zasebnost v razpravi o zaščiti avtorskih pravic ni drobna opomba

Več kot dve leti so v popolni tajnosti potekali pogovori med evropsko komisijo, ZDA in devetimi drugimi državami o vzpostavitvi mednarodnega zakonskega okvira za zaščito intelektualne lastnine ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). Gre za dokument, ki ureja boj proti ponarejenim izdelkom, generična zdravila in kršenje avtorskih pravic na spletu. Ko je civilna družba že dodobra povzdignila svoj glas proti tajnemu dogovarjanju in so deli dogovora, tudi po spletni strani Wikileaks, začeli kapljati v javnost, je komisija lani razkrila osnutek sporazuma.

Stavros Lambrinidis: Niti za preprečevanje terorizma policija ne sme slediti vsem uporabnikom na spletu in vohuniti za njimi. Zasebna podjetja pa zahtevajo, da jim damo pooblastila, ki jih nima niti policija.

Ta je v javnosti požel precej nasprotovanja. Najbolj sporen del predloga je predstavljala možnost ukinitve dostopa do spleta za domnevne kršitelje avtorskih pravic. Sporazum se je namreč na več mestih implicitno ali eksplicitno nanašal na francoski zakon o zaščiti avtorskih pravic na spletu, tako imenovani zakon Hadopi, ki vsebuje pravilo treh udarcev (three strikes rule). To pravilo ponudniku spletnih storitev omogoča, da po dveh opozorilih v tretjem koraku domnevnemu kršitelju avtorskih pravic za nekaj mesecev ukine dostop do spleta.

Poleg tega, da so po mnenju francoske civilne iniciative La Quadrature du Net države obšle proces demokratičnega odločanja, iniciativa tudi opozarja, da pravilo omogoča uvedbo kazenskih sankcij, ne da bi bili domnevni kršitelji deležni sodnega procesa. Obenem je kršitelje avtorskih pravic mogoče loviti le s popolnim nadzorom vseh aktivnosti na spletu, kar pomeni, da bi ponudniki spletnih storitev neselektivno nadzorovali vse dejavnosti svojih uporabnikov na spletu. To pa pomeni poseg v osnovno človekovo pravico do zasebnosti.

"Zasebnost v razpravi o zaščiti avtorskih pravic ni drobna opomba," ob tem opozarja podpredsednik evropskega parlamenta Stavros Lambrinidis. Hkrati poudarja, da niti "za preprečevanje mednarodne in za našo družbo morda najbolj nevarne grožnje terorizma policija ne sme slediti vsem uporabnikom na spletu in vohuniti za njimi, ampak mora spoštovati določene postopke, imeti mora osumljence in sodne naloge za sledenje. Zasebna podjetja pa za zasebne interese, ki so sicer ekonomsko pomembni, vendar ne gre za življenja, zahtevajo, da jim damo pooblastila, ki jih nima niti policija v boju proti terorizmu. To enostavno ni razumno". Prav zato se je po Lambrinidisovih besedah evropski parlament v resoluciji o sporazumu ACTA zavzel za izključitev vseh dvoumnih določil, ki bi lahko omejila dostop uporabnikov do spleta zaradi domnevne kršitve intelektualnih pravic. Predvsem pa so se poslanci želeli izogniti tako imenovanemu pranju zakonodaje, kar pomeni, da bi ACTA predstavljala zadnja vrata za vpeljevanje nove zakonodaje o avtorskih pravicah v EU. "Namesto da bi vsako državo članico posebej prepričali o novem zakonu, bi lahko našli neko tretjo državo podpisnico sporazuma, tam dosegli sprejem novega zakona, nato pa bi se morale temu zakonu prilagoditi vse ostale podpisnice," pojasnjuje Lambrinidis. Po njegovih besedah je poslancem komisija zagotovila, da zadnji osnutek ACTA tega ne dovoljuje več. Ker pa gre za pravno zelo dvoumno in zapleteno besedilo, je Lambrinidis poudaril, da nas pred takšnim scenarijem varuje tudi zdaj vzpostavljeno krovno razumevanje, da v evropski zakonodaji ni mogoče uporabiti ničesar, kar bi presegalo obstoječa, eksplicitno zapisana določila evropskih predpisov.

Prav tako po njegovih besedah komisija zagotavlja, da EU na svojem ozemlju ni treba zaščititi zakona druge podpisnice pogodbe, ampak so njene obveznosti omejene na obstoječe evropske zakone. Trenutno sicer EU nima enotne zakonodaje na področju zaščite avtorskih pravic, je pa komisija predlog takšne direktive napovedala.

Vendar kljub Lambrinidisovim zagotovilom, da zadnja različica dogovora ACTA, ki jo je videl, ne vsebuje več spornih določil, ampak govori le o tem, da morajo podpisnice dogovora podpirati druga drugo pri uveljavljanju sprejetih nacionalnih zakonodaj, nedavno razkriti skrivni pogovori med lastniki intelektualnih pravic in ponudniki spletnih storitev, v katerih je sodelovala tudi komisija, dokazujejo, da industrija vztraja v spornih predlogih. Lambrinidis sicer ni vedel, ali so ti pogovori povezani s sporazumom ACTA, je pa dejal, da je komisija, potem ko sta s poslansko kolegico nanjo naslovila poslansko vprašanje o skrivnih pogovorih, pred dobrimi tremi meseci oznanila, da jih prekinja, saj so nekateri sodelujoči začeli izražati resne pomisleke o obliki in izidu pogajanj. Sporazum ACTA morata za njegovo uveljavitev sedaj potrditi evropski parlament in svet EU, ki ga sestavljajo pristojni nacionalni ministri. Evropski akademiki so obe telesi že januarja pozvali, naj tega ne storita, dokler ne bodo popolnoma razčiščene vse omenjene skrbi.

Strah tudi pred prepovedjo generičnih zdravil

V sporazum ACTA je vključeno tudi področje generičnih zdravil, civilno družbo pa je strah, da bi države zaradi zaščite intelektualne lastnine prepovedale od originalnih cenejša generična zdravila. Lambrinidis je zatrdil, da so se v parlamentu zavzeli za to, da dostop do poceni in dobrih generičnih zdravil ne bo onemogočen, ker si tako želijo velika farmacevtska podjetja. Komisija je poslancem zagotovila, da bodo njihove želje upoštevane.

Lambrinidis o intelektualni lastnini

Kaj torej narediti s pravicami iz intelektualne lastnine na spletu in njihovo zaščito?

Splet je dovolil široko distribucijo avtorskih del po vsem svetu in izjemno enostaven legalen dostop do njih. V preteklosti ne bi bilo mogoče kjerkoli na svetu kupiti slovensko skladbo in jo prek spleta naložiti na svoj računalnik. Ogromen uspeh spletne prodaje avtorskih del kaže, da nismo v neki veliki krizi, kjer bi podjetja propadala zaradi nelegalnega prenašanja avtorskih vsebin. Nemški inštitut Maxa Plancka je tudi ugotovil, da tisti, ki včasih s spleta na svoje računalnike nelegalno prenašajo avtorske vsebine, na spletu tudi kupijo več teh vsebin kot drugi in jih torej k sebi prenašajo legalno.

Torej avtorskih pravic ni treba posebej zaščititi?

Jaz, in mislim, da tudi večina v parlamentu, se zavzemam za zaščito avtorskih pravic, vendar pa ta zaščita ne more biti takšna, kot je bila v preteklosti. Misliti moramo na popolnoma novo okolje spleta in upoštevati izredno kulturno in ekonomsko korist, ki smo ju pridobili z večjo dostopnostjo avtorskih del. Razprava o omejitvah in kaznih sodi v 20. stoletje, ko smo se pogovarjali o knjigi. Danes pa takšen pristop na stotine milijonov spletnih uporabnikov potencialno obrača proti lastnikom intelektualnih pravic, česar si po mojem mnenju ne želi nihče.

Nekateri pravijo, da nadzor nad spletnimi potmi uporabnikov ne bi smel biti problem, če ti nimajo česa skrivati.

Menim, da želi vsakdo nekaj skriti, nekaj sicer popolnoma legalnega. Če nimate kaj skriti, potem mi povejte, kdo so bili vaši partnerji zadnjih 10 let, dajte mi številko vaše kreditne kartice, povejte mi za vse časopise, ki jih berete, da bom lahko razumel vaša politična prepričanja oziroma kaj si mislite o določeni stvari. To je stvar zasebnosti, ta pa je tista pravica, ki evropsko družbo loči od družb, ki so morda ekonomsko napredne, a nimajo naše vrste demokracije oziroma od družb, ki so varnostno napredne, vendar nimajo svoboščin, kot jih imamo mi.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042453305

zoran13

PROMOCIJA SONČNEGA ZAHODA d.o.o., & LHBC MARKETING d.o.o.,

Dobrodošli na straneh Promocije Sončnega Zahoda

Podjetje Promocija sončnega zahoda d.o.o. je bilo v Sloveniji registrirano leta 2009 in tako sedaj v Ljubljani vstopamo v drugo leto poslovanja. Poslujemo kot predstavniki nadstandardnih nastanitev po celem svetu, podrobneje pa tržimo destinacije, ki ponujajo krasna podnebja čez celo leto.

Naša predstavitvena politika temelji na osebnem kontaktu, zato nam je zmeraj pomembnejši individualni čas, ki ga ponudimo posameznikom, kot pa bolj običajne oblike oglaševanja kot so tiskana gradiva, televizija, radio, internet in podobno.

Stranke najraje povabimo na kratke, informativne in strokovne predstavitve z namenom, da jih spoznamo z drugačnimi načini načrtovanja potovanj. Naša etika poveljuje, da ni boljšega načina oglaševanja kot od ust do ust. Istočasno se izognemo dragim načinom reklamiranja in tako lahko investiramo direktno nazaj v naše stranke s krasno vrednostjo počitnic in pa z darili, ki jih dobijo za čas, ki so ga preživeli na promociji.

NAŠA VIZIJA

Naš način poslovanja je direkten.
* Osebno se predstavimo pred Slovensko publiko in se tako povežemo z ljudmi, ki bodo potovali z nami.
* Ponujamo enkratne standarde počitnikovanj z izredno dostopnimi cenami le-teh.
* Naš način skrbi za obstoječe stranke je edinstven in tako lahko vsak neizmerno uživa v nepozabnih počitnicah.

PROMOCIJA

* Spoštovani!
Odlična predstavitev. veliko izvedeli, upamo, da bo še kakšna tako kakovostna predstavitev. Hvala.

* Odlična in zanimiva predstavitev, nekaj novega, bilo je fajn.

* Spoštovani, čestitam vam za nazorno in korektno predstavitev vaših programov (g.Boris in g.Selvedin). Želiva vam še veliko uspeha in izbiro raznolikih destinacij.

* Na promociji sva bila z možem zelo zadovoljna s predstavitvijo in najino predstavnico, ki se je zelo potrudila in ponudila vse željene informacije.

* Prišla sva spontano, brez pričakovanj, zato je bilo presenečenje še obilo večje. Vsa pohvala predstavnici, ki je izredno izčrpno predstavila celotno destinacijo.

* Na promociji sva bila zelo zadovoljna s predstavitvijo in z predstavnico. Greva na dopust, ostalo pa vam poveva, ko prideva nazaj. Hvala.

* Predstavitev sanjskih počitnic je bila razumljiva, vendar se ne moremo odločitiza počitnice na vrat na nos, rabimo za premislek vsaj dva dni.

* Zelo prijetna in prisrčna predstava, prepričali bi naju kar takoj.

* Enkratna in zanimiva predstavitev. Kar tako naprej in obilo uspehov agenciji.

* Zanimiva in prijetna predstavitev. Nekaj novega. Hvala za prijaznost.

* Zanimivo, upam, da se bo ta način prijel tudi v Sloveniji.

* Super, zanimivo, dobra energična predstavitev!

* Super, predstavnik je bil zelo prijazen. Hvala za predstavitev.

* Predstavitev je bila super. Predstavnica je bila zelo prijazna, prav tako manager.

* Hvala za lepo popestritev popoldneva.

* Za promocijo ocena odlično, tudi za predstavnika. Hvala za vse.

* Predstavitev je potekala v sproščenem vzdušju in z vašimi predstavniki in njihovo pomočjo smo se brez pomislekov odločili za letovanje (in morda celo nakup) v vaših počitniških destinacijah. Hvala vsem in kmalu nasvidenje.
* V celoti so pisma objavljena na njihovih 14 straneh...
http://www.promocijasoncnegazahoda.si/

Počitniška prevara: Luksuzne počitnice na Tenerifih, ki izpuhtijo v zrak

Vse se začne s preprosto telefonsko anketo, ki jo izvaja podjetje LHBC. ''Vzame le nekaj minut, če pa ste na koncu izmed vse anketiranih izžrebani, vas lahko čaka lepa nagrada.'' Dan ali dva kasneje prejmete klic, ki vas obvesti, da ste srečni izbranec in da ste vabljeni na predstavitev, ki ji sledi še srečelov z lepimi nagradami.

Zdaj jezni oškodovanci so želeli na obljubljene počitnice na Malto in Tenerife. Kje so prevaranti iz LHBC marketinga, ki so jim jih ponujali in zanje že vzeli denar, ne ve nihče.

Velika večina si v tem trenutku reče ''zakaj pa ne'' in odide pogledat ''nov način promoviranja turizma''. Na predstavitvi, kjer ste postreženi s šampanjcem in čokolado, vam predstavijo luksuzne apartmaje na eksotičnih destinacijah kot sta Malta ali Tenerifi, nato pa vam ponudijo tedenske počitnice na tej destinaciji za ''pičlih'' nekaj sto evrov. Cene se gibljejo od 400 do 900 evrov, ne vključujejo pa ničesar drugega kot nastanitev v apartmaju ''s petimi zvezdicami''. Laikom, ki ne potujejo pogosto, se takšna cena zdi zmerna. Ko pa prištejemo vse ostale stroške in cene primerjamo z drugimi agencijami, ni več tako. Kje je zanka? Plačati je potrebno takoj. In ljudje plačajo, ''le zakaj bi zamudili tako enkratno ponudbo''. Dobijo ''pogodbo'' in veseli odidejo.

Problem nastane, ko uporabniki, ki tja odpotujejo, ugotovijo, da jih agencija želi s temi počitnicami zvabiti v tako imenovani ''time sharing'' – na kratko, gre za zakup apartmaja za deset let, cena več tisoč evrov. Ker je v ''klubu'' veliko ljudi, si vsako leto lahko izmenjujejo apartmaje na različnih lokacijah sveta. Ko ponudbo popotnik zavrne, pa je, sledeč navedbam nekaterih 'turistov', videti, kot da izpade iz njihovega kroga zaželenih.

Apartma se izkaže za povprečnega, cene v resortu, restavracijah in vseh okoliških nacionalnih in živalskih parkih pa visoke. Na koncu za popolnoma povprečen teden Tenerifov odšteje posameznik visoko vsoto. Če do tja sploh pride.

LHBC pa je po tem, ko so jih počasi začeli ''napadati' nezadovoljni kupci, ljudje, ki so izvedeli, da gre za ''prevaro'', in pa tudi uradni organi, pobral ''šila in kopita'' in preprosto izginil. Za njimi je ostalo mnogo ljudi, ki so plačali počitnice, ki jih verjetno nikoli ne bodo videli, in delavci, ki jih je podjetje ravno tako osmodilo, saj niso dobili plače.
Obvestilo za javnost Tržnega inšpektorata RS

S Tržnega inšpektorata sporočajo, da so ''po pozivu potrošnikom, da posredujejo kopije pogodb, sklenjenih bodisi z družbo Promocija sončnega zahoda d.o.o., bodisi z družbo LHBC marketing d.o.o., prejeli veliko število pogodb in vprašanj potrošnikov, kaj lahko v zvezi s temi pogodbami naredijo.'' Pravice potorošnikov so sledeče.

Vsi potrošniki, ki sklenejo pogodbo izven poslovnih prostorov družbe imajo v skladu z določili Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) pravico, da brez navedbe razlogov odstopijo od tako sklenjene pogodbe brez kakršnihkoli posledic zanje (za potrošnike). Potrošniki morajo svoj odstop od pogodbe pisno sporočiti družbi najkasneje v 14 dneh od sklenitve pogodbe, družba pa mora nato najkasneje v 30 dneh potrošnikom vrniti vsa prejeta plačila.Če ob podpisu pogodbe niste bili seznanjeni s pravico do odstopa od pogodbe, začne teči 14-dnevni rok za odstop od trenutka, ko vsa s to pravico seznanijo. Skrajni rok za odstop od pogodbe je v vsakem primeru (tudi takrat, ko družba potrošnika sploh ni seznanila s pravico do odstopa) 3 mesece od sklenitve pogodbe. Če ste pogodbo sklenili na sedežu družbe oziroma v njihovih poslovnih enotah ali pa ste zamudili skrajni rok za odstop od pogodbe, te pravice nimate več. .

Inšpektorat potrošnikom, ki še niso zamudili rokov za odstop in si želijo odstopiti svetujejo, da podjetje, s katerim o pogodbo sklenili, obvestijo čimprej. ''Svojo odločitev morajo družbi sporočiti pisno, predlagamo pa, da jo pošljejo vsaj s priporočeno pošto na naslov družbe (zaradi lažjega dokazovanja). V kolikor družba ne bo vrnila plačanega zneska najkasneje v 30 dneh od prejema potrošnikovega sporočila o odstopu od pogodbe, to predstavlja prekršek po ZVPot, zato naj nas potrošniki o tem obvestijo,'' še dodaja inšpektorat.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042454109
http://www.rtvslo.si/crna-kronika/pod-pretvezo-nagradne-igre-prodajajo-turisticne-aranzmaje/244716
http://tvslo.si/predvajaj/goljufiva-turisticna-agencija/ava2.88743580/
http://med.over.net/forum5/read.php?214,5893271
http://med.over.net/forum5/read.php?151,6564722
http://med.over.net/forum5/read.php?11,6564728
http://med.over.net/forum5/read.php?271,6676423

NAGRADNI BON

Zastonj počitnice, le če imate dovolj denarja
Splošni pogoji vam prepovedujejo sodelovanje v nagradni igri za razkošne počitnice, če ste na primer mlajši od 30 let, samski ali pod palcem nimate dovolj denarja.

Bralec, ki nam je posredoval nagradni bon za tedenske počitnice podjetja Promocija sončnega zahoda, se je ob pogledu na splošne pogoje nasmehnil, češ da so nekateri prav "nenavadni".

Splošne pogoje na darilnem bonu si lahko ogledate na tej povezavi.

Lastništvo dopustov
R.C.I. ponuja storitev "lastništvo dopustov". To pomeni, da stranka v enem od 3.800 letovišč kupi en teden apartmaja. Pod okriljem potovalnih klubov stranka prvo leto odide v izbrano letovišče, v naslednjih letih pa lahko v okviru zamenjave odide v katero od preostalih letovišč.

Na vprašanje, kolikšna je kupnina in koliko časa traja lastništvo, nam pri Promociji sončnega zahoda niso odgovorili, saj da "teh podatkov nimajo, niti jih ne smejo posredovati".

Promocija sončnega zahoda je vmesni člen pri posredovanju "lastništva dopustov" potovalnega kluba R.C.I. Slednje v okviru promocije za nagrado ponuja počitnice (na prezentaciji jih slovenskim strankam predstavi prav Promocija sončnega zahoda) v nadstandardnih letoviščih, kjer jih seznanijo s produktom "lastništva dopustov".

Če ste sveže zaljubljeni, odpadete
Eden izmed pogojev sodelovanja se glasi: "Ponudba je odprta za zakonce in pare, ki skupaj živijo vsaj tri leta in so stari od 30 do 60 let, redno potujejo v tujino in njihovi skupni mesečni prihodki znašajo vsaj 1000 evrov."

V Promociji sončnega zahoda odgovarjajo, da je "ponudba lastništva počitnic potovalnega kluba R.C.I. namenjena družinam, parom; poročenim ali izvenzakonskim partnerjem". Pravijo, da svojih strank ne preverjajo, če pa se izkaže, da so jih zavajali, jim resort ne more ponuditi možnosti "lastništva počitnic".

Zakaj pa jih zanima višina prihodkov? "Po približnem mesečnem dohodku povprašajo, ker gre v primeru zakupa lastništva počitnic za dolgoročno investicijo, za katero je potrebna finančna stabilnost družine. Gre za okvirno povpraševanje, tudi na tej postavki ne bodo ponudbe odrekli nekomu, ki se čuti finančno sposobnega," odgovarjajo na Promociji sončnega zahoda. Podobno je pri postavki rednega potovanja v tujino: "Seveda pa ponudbe ne bodo odrekli nekomu, ki bi potoval prvič. Če je dobitnik darilnega bona interesent, lahko rezervira termin za promocijske počitnice."

Predstavitvi se ne boste mogli izogniti
Iz splošnih pogojev darilnega bona izhaja, da je udeležba na predstavitvi ponudbe "lastništva dopustov", ki traja uro in pol, obvezna. Tudi če bi stranko bolj mikalo posedanje na plaži.

"To so promocijske počitnice in darilni boni imajo namen promoviranja resortov tako, da se razume rezervacija definitivnega termina (od-do) kot strinjanje in vedenje stranke po obveznosti prisostvovanja na promociji o lastništvu dopustov."
Na Promocijo sončnega zahoda so leteli očitki, da prodajajo turistična potovanja pod pretvezo nagradne igre. Tržna inšpekcija jih je že opozorila na spornost oglaševanja.

Vsa odgovornost na plečih letovišč
Že na darilnem bonu je navedeno, da Promocija sončnega zahoda ne prevzema nikakršnih odgovornosti za pritožbe zoper letovišče, prav tako ne odgovarjajo za nastanitvene zmožnosti. "Ker gre za darilne bone resortov, ki so se odločili promovirati sami sebe na tak način, nosijo odgovornost za kakršnakoli morebitna razhajanja od predhodno dogovorjenega resorti sami, tako da se potniki lahko v vsakem času počitnic obrnejo na odgovorne osebe v resortih. Glede na to, da gre za promoviranje resortov, je realizacija tega v njihovem interesu," so nam v podjetju odgovorili na vprašanje, kam se lahko njihove stranke obrnejo, če imajo kakršnekoli pripombe.
http://www.zurnal24.si/zastonj-pocitnice-le-ce-imate-dovolj-denarja-clanek-104545

zoran13

DAN DAVČNE SVOBODE

Davčni primež se znova stiska

Jutri bo Slovenija naredila dovolj, da napolni letošnjo davčno blagajno

V Sloveniji je jutri, poleg dneva državnosti, dan davčne svobode, to je dan, ko Slovenci naredimo dovolj, da izpolnimo davčne zahteve države.

Davčni jarem je letos bolj zategnjen kot lani, saj se bodo davki, prispevki in druge dajatve, ki se stekajo v javne blagajne, zvišali za okoli šest odstotkov, čisti nacionalni dohodek pa bo večji za manj kot dva odstotka. Ob tem je seveda treba opozoriti še na velik primanjkljaj, ki ga imamo v javnih financah in ga bomo z davki plačevali v naslednjih letih. Če k davčnemu bremenu prištejemo še prihodnje obveznosti, bi bil dan davčne svobode sredi julija.

Osebni jarem večji od splošnega
Vendar pa je dan davčne svobode za "povprečnega Janeza" le skromna uteha, saj bo svoje letošnje obveznosti do države izpolnil 20. julija.

Povprečna neto plača je aprila znašala 975,98 evra, kar delodajalcu prinaša strošek dela 1.705,29 evra. Ta povprečni Janez svojo plačo porabi za nakup izdelkov, ki so seveda obdavčeni. V povprečju tako z mesečno porabo v državno blagajno plača še 210 evrov davkov in trošarin. Povprečno davčno breme posameznega zaposlenega tako znaša kar 55 odstotkov njegovega dohodka.

Kako se izračunava davčna svoboda?
Pojem dan davčne svobode je leta 1948 uvedel ameriški poslovnež Dallas Hostetler, ki je hotel prikazati, kolikšen delež nacionalnega prihodka se porabi za stroške delovanja vladnih programov. Metodologijo je po svoji upokojitvi prepustil ameriški neprofitni organizaciji Tax Fundation . Dan davčne svobode se po tej metodologiji izračuna kot delež davkov, prispevkov, taks in drugih dajatev, ki jih država pobere v posameznem letu v neto nacionalnem dohodku države.

Zaradi različnih davčnih sistemov se metodologije v posameznih državah razlikujejo. Pogosto se uporablja tudi osebna davčna svoboda državljana s povprečno plačo. Ta kaže, koliko svojega stroška dela povprečni državljan nameni za plačevanje davkov in prispevkov.

V kateri državi bi zaradi davčnih vzrokov najraje živeli?
Andreja Cirman profesorica na ekonomski fakulteti v Ljubljani : »V deželi, za katero bi bila prepričana, da moj denar porablja za prave stvari in učinkovito.«

Andrej Šircelj predsednik odbora za finance pri strokovnem svetu SDS: »V državi, kjer bi bil dan davčne svobode na prvi spomladanski dan. Upam in želim si, da bo to kmalu Slovenija.«
http://www.finance.si/316389/Dav%E8ni-prime%BE-se-znova-stiska

NAJBOLJ OBDAVČENE DRŽAVE

Še vedno smo na častnem prvem mestu in so omenjeno primerjavo izdelali na Forbesu ter prikazuje koliko od plače nam ostane po obdavčitvah in v primeru, če letno zaslužimo 50.000 €, 100.000 € in 1.000.000 €. Pri nas se v nenasitni državi in njenih priseskih cedita še vedno samo med in mleko: Shocked

1.Slovenija - (86,903 €)
- 50,000 €: 27,627 €
- 100,000 €: 47,953 €
- 1,000,000 €: 398,503 €

2.Belgija - (92,048 €)
- 50,000 €: 31,442 €
- 100,000 €: 51,595 €
- 1,000,000 €: 415,672 €

3.Danska - (92,438 €)
- 50,000 €: 35,400 €
- 100,000 €: 55,362 €
- 1,000,000 €: 389,046 €

4.Švedska - (94,952 €)
- 50,000 €: 28,882 €
- 100,000 €: 50,952 €
- 1,000,000 €: 446,954 €

5.Finska - (99,462 €)
- 50,000 €: 31,603 €
- 100,000 €: 54,467 €
- 1,000,000 €: 460,082 €

6.Italija - (105,597 €)
- 50,000 €: 30,179 €
- 100,000 €: 55,245 €
- 1,000,000 €: 506,407 €

7.Nizozemska - (106,972 €)
- 50,000 €: 34,740 €
- 100,000 €: 58,972 €
- 1,000,000 €: 490,972 €

8.Izrael - (107,815 €)
- 50,000 €: 31,480 €
- 100,000 €: 56,815 €
- 1,000,000 €: 515,815 €

9.Norveška - (110,827 €)
- 50,000 €: 36,103 €
- 100,000 €: 62,176 €
- 1,000,000 €: 500,429 €

10.Avstralija - (111,537 €)
50,000 €: 34,287 €
100,000 €: 60,037 €
1,000,000 €: 523,537 €

http://www.forbes.com/2007/05/03/forbes-misery-index-oped-cx_ja_0503misery_slide_2.html?thisSpeed=25000

NAJMANJ OBDAVČENE DRŽAVE

1. Qatar (200,000 €)
- 50,000 €: 50,000 €
- 100,000 €: 100,000 €
- 1,000,000 €: 1,000,000 €

2. Združeni Arabski Emirati (190,000 €)
- 50,000 €: 47,500 €
- 100,000 €: 95,000 €
- 1,000,000 €: 950,000 €

3. Malta (187,656 €)
- 50,000 €: 47,500 €
- 100,000 €: 94,162 €
- 1,000,000 €: 935,610 €

4. Gruzija (176,000 €)
- 50,000 €: 44,000 €
- 100,000 €: 88,000 €
- 1,000,000 €: 880,000 €

5. Rusija (174,000 €)
- 50,000 €: 43,500 €
- 100,000 €: 87,000 €
- 1,000,000 €: 870,000 €

6. Ukrajina (173,786 €)
- 50,000 €: 43,286 €
- 100,000 €: 86,786 €
- 1,000,000 €: 869,786 €

7. Hong Kong (168,000 €)
- 50,000 €: 46,098 €
- 100,000 €: 86,098 €
- 1,000,000 €: 840,000 €

8. Singapur (164,973 €)
- 50,000 €: 41,978 €
- 100,000 €: 84,189 €
- 1,000,000 €: 796,978 €

9. Slovaška (161,731 €)
- 50,000 €: 40,231 €
- 100,000 €: 80,731 €
- 1,000,000 €: 809,731 €

10. Romunija(155,299 €)
- 50,000 €: 42,239 €
- 100,000 €: 77,599 €
- 1,000,000 €: 776,899 €
http://www.forbes.com/2007/05/03/forbes-misery-index-oped-cx_ja_0503happiness_slide_2.html?thisSpeed=25000
http://www.forbes.com/2007/05/03/forbes-misery-index-oped-cx_ja_0503misery.html

RECIKLAŽA

Ivan Simič
Ciper je kot član EU prijazna in do podjetnikov odprta država. S svojim odličnim podnebjem in lepimi plažami je idealen kraj za življenje po upokojitvi.

Če vam ni všeč, da polovico leta delate za državo, lahko tako kot davčni svetovalec Ivan Simič razmislite o selitvi na Ciper, ki dan davčne svobode praznuje sredi marca.
Vir: Finance št. 46, 8. marca 2011
http://www.finance.si/316399/Recikla%BEa-Ivan-Simi%E8

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli