Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

PLASTIČNA REKA PO

Vsak dan reka Po transportira 11 ton mikroplastoke v Jadransko morje

Vsako leto oseba proizvede probližno 640 kilogramov odpadkov, kar pomeni težo polarnega medveda. Reka Po enako količino odpadkov, odplakne v obliki mikroplastike v eni sami uri v Jadransko morje. To je podatek, ki izhaja iz raziskave "Un Po di plastica" ki jo je izvajal A.I.C.A. (Associazione internazionale per la comunicazione ambientale) in 'European Research Institute med akcijo "Keep Clean and Run", ekološki maratonom, ki ima sedem etap, kjer izvajajo meritve plastičnih delcev v najdaljši reki v Italiji.

Ta skupina ekološkega maratona poteka od maja meseca in jo vodi Roberto Cavallo vodja in ideolog akcije "Keep Clea and Run", so prehodili in pedalirali sedem dni po celotni dolžini opazovane reke Po, tam pobirali odvržene odpadke in na tak način omogočili detajlno analizo vod reke Po.

Glede na zbrani material se je pokazalo, da v enem letu reka Po prinese 11 ton mikroplastike v Jadransko morje. Majhni koščki plastike, ki merijo 5 mm, ki zastrupljajo enega najosnovnejšega vira vode v Italiji. Pravzaprav morajo ugotoviti, kakšne razsežnosti je ta problem, pravi Roberto Cavallo, da bi lahko sploh prišli do vzrokov le-tega. Kolikor se zdijo podatki alarmantni, pa bi lahko vsak naš majhen korak prispeval k izboljšanju in odpravljanju tega problema.

To je sploh prvič, da se pristopi k analiziranju odpadkov, ki jih s seboj prinaša reka Po. Tudi zaradi tega, ker se je do sedaj analiziralo mikroplastiko, ki so jo našli v morjih. Naše analize lahko prispevajo k prvim korakom, ki bodo dejansko elaborat dejavnosti, ki bi jih morali realizirati, da bi z veliko točnostjo ugotovili, dejansko stopnjo onesnaženosti vodnih poti, kot pravi Franco Borgogno, raziskovalec European Research Institute (Eri) in je prav gotovo prvi korak, ma še ne popolna analiza.
https://www.tgcom24.mediaset.it/green/ogni-giorno-il-fiume-po-trasporta-11-tonnellate-di-microplastiche-nell-adriatico_3226151-201902a.shtml

zoran13

PLAVAJOČA MLEKARNA

V Rotterdamu na Nizozemskem so odprli plavajočo mlekarno, s čimer so Peter in Minke van Wingerden iz Beladona, podjetja, ki je specializirano za arhitekturo na vodi, ter arhitekturni studio Goldsmith želeli pokazati, kako lahko ustvarimo za okolje manj škodljivo živilsko industrijo. Na plavajoči farmi je 32 krav, njihovo mleko pa bo naprodaj v Lidlovih trgovinah v Rotterdamu. Takšna farma je dobra rešitev za mesta, kjer primanjkuje površin za kmetovanje, poleg tega se zaradi globalnega segrevanja dviguje gladina morja. Krave na vodi hranijo s travo iz parkov, igrišč in golfišč, dajejo pa jim tudi ostanke hrane, kot so krompir in žita, medtem ko njihovo blato uporabljajo kot naravno gnojilo. Krave, ki se lahko sprehodijo s plavajoče platforme, pomolze robot, ko to želijo same, drugi robot očisti kravje blato, takoj ko se pojavi, mimoidoči pa si lahko ves proces ogledajo s kopnega, saj je mlekarna povsem transparentna.
https://www.dnevnik.si/kartica/1042895826

zoran13

OGNJENI ČRV & HERMODICE CARUNCULATA

Gre za plenilca, ki pa se pogosto hrani tudi z mrhovino. Najpogosteje se zadržuje na peščenem dnu, najdemo pa ga tudi med livadami morske trave, zlasti pozidonije (Posidonia oceanica) od plitvin do okoli 40 metrov globine.
Ščetine ognjenega črva lahko predrejo človeško kožo in vsebujejo nevrotoksin, ki povzroči močno draženje kože in pekoč občutek. Nekaj časa po dotiku se lahko pojavi tudi slabost in vrtoglavica.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Ognjeni_%C4%8Drv

JADRANSKO MORJE

V Jadranskem morju se množi ognjeni črv, nikar se ga ne dotikajte

Pisan morski črv, ki lahko zraste vse do 30 centimetrov dolžine, je v Jadranskem morju vse bolj pogost. Če ga opazite, se ga nikar ne dotikajte, sicer vas čaka zelo boleča izkušnja.

Pretekli konec tedna je kopalko v morju pri Rogoznici na hrvaški obali opekel tako imenovani ognjeni črv, vrsta morskega črva, ki je vse bolj prisotna v Jadranskem morju. Kot je poročal spletni portal morski.hr, je kopalki močno zatekla noga, kjer jo je črv opekel oziroma pičil, bolečine pa so bile tako močne, da je morala poiskati pomoč na urgenci.

Dr. Maja Krželj z oddelka za morske študije na univerzi v Splitu je za portal morski.hr povedala, da je ognjenih črvov ob vzhodni jadranski obali vse več, kar je po njenem mnenju posledica vse višjih temperatur morja. Če ga opazite, se ga nikar ne dotikajte, je opozorila.

"Bele čopke, ki jih imajo na telesu, sestavljajo tanke ščetine oziroma iglice, ki vsebujejo strup," je poudarila, ta strup pa povzroči močno draženje kože in pekoč občutek, mogoči sta tudi slabost in vrtoglavica.

Na prispevek na portalu morski.hr se je odzvalo več bralcev, ki so opozorili, da so ognjene črve to poletje opazili na več lokacijah na jadranski obali, med drugim na Korčuli, južni obali Brača ter pri plaži Saplunara na Mljetu.
https://siol.net/trendi/potovanja/v-jadranskem-morju-se-mnozi-ognjeni-crv-nikar-se-ga-ne-dotikajte-video-505559
https://morski.hr/2019/08/24/panika-u-rogoznici-zbog-opasnog-vatrenog-crva-nekoliko-kupaca-zavrsilo-na-hitnoj/
https://slobodnadalmacija.hr/dalmacija/sibenik/clanak/id/620001/kupacicu-u-plicaku-opekao-vatreni-crv-zbog-stravicnih-bolova-zavrsila-je-na-hitnoj-mjestani-u-panici-za-sve-krive-ribogojiliste-ali-vlasnik-tvrdi-ima-ih-po-cijelom-jadranu
https://www.slobodnadalmacija.hr/dalmacija/split/clanak/id/620100/jao-onome-tko-ga-dodirne-splitska-znanstvenica-upozorava-na-zloglasnog-vatrenog-crva-evo-kakoga-prepoznati-graani-javljaju-puna-ih-je-juzna-strana-braca
https://www.youtube.com/watch?v=6vpmZYYP8B0

zoran13

BORIS PAHOR

26.avgusta je praznoval 106 let

Velja za enega najpomembnejših živečih pisateljev v slovenskem jeziku in je tudi najbolj prevajani slovenski avtor. Njegova dela so prevedena v francoščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino, španščino, italijanščino, katalonščino, finščino in esperanto. Na prvem mestu med prevodi je Nekropola, roman o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof. Večkrat so ga omenjali kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost. Pahor je deklarirani antifašist in pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Je vztrajni zagovornik nacionalnosti kot primarne socialne identitete.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Boris_Pahor

BORIS PAHOR - NEKROPOLA

Zapornik iz nacističnega taborišča se po več desetletjih odpravi v spominski park, kjer opazuje turiste, obenem pa podoživlja leta smrti. To ni literatura ogorčenja, jeze in sovraštva do krvnikov, to so refleksije bivanja na robu človečnosti. V zadnjih letih so med slovenske bralce prišla dela Prima Levija in Imreta Kertesza, ki sta napisala vivisekcije vsakodnevnega bivanja in osmišljanja življenja v Auschwitzu ter po drugih taboriščih smrti.

Čeravno Pahor zapisuje sorodno pripoved, je njegov pristop bolj refleksiven. Ustavlja se ob vprašanju greha, ki se poraja celo v nečloveških razmerjih, ko se bolničar razveseli kosa kruha, ki ga zapustijo ti, ki so umrli, ne da bi pojedli svoj zadnji obrok. Ob očitkih, ki jih je bil deležen nekdo, ki si je poleti sredi množične tovarne smrti privoščil norost - sončenje za barakami! Ob fatalnem načinu, ko je sestradani kadilec zamenjal komis za ducat mahork; zarežal se je smrti v obraz, si privoščil to, kar je imel najrajši, in s tem mogoče dosegel veličino, medtem ko smo se zapisali pritlikavstvu vsi, ki nismo mogli odtrgati oči od sesušenega, razpokanega kruha.

Stari taboriščnik pa ne ostaja le pri trenutkih, tovarištvih, reističnem opisovanju prenašanja trupel, ampak premišljuje tudi o načinih, kako skušnja taborišč ostaja zunaj modernega spomina. Njegova pripoved je polemična, glede stereotipov o kacetu in še bolj glede na čaščenje partizanskih bitk in žrtev, medtem ko množično umiranje nemočnih ostaja še naprej odrinjen pojem.

Skratka, knjiga, ki pretrese in ki potegne bralca v razmišljanje, o katerem prej ni niti slutil, obenem pa prav prek refleksije podeli dostojanstvo celo razčlovečeni podobi zebrastega taboriščnika.
https://www.mladina.si/45174/boris-pahor-nekropola/
https://www.rtvslo.si/radiokoper/novice/pahorjevih-del-ni-med-obveznim-ctivom-v-zadnjem-letniku-srednjih-sol/498548

PETICIJA

Uvrstitev Borisa Pahorja in njegovega dela med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol

Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so David Bandelj, Nejc Rožman Ivančič in Primož Sturman pripravili spletno peticijo za uvrstitev tržaškega pisatelja in njegovega dela med obvezne avtorje četrtega letnika slovenskih gimnazij in srednjih šol. Kot so zapisali v besedilu, ki je na voljo na spletni strani www.peticija.online na tem linku, se ob njegovih visokih življenjskih jubilejih zadnja leta v Ljubljani vrstijo prireditve, ki se jih udeležujejo najvišji državni vrhovi (predsednik države, predsednik vlade, ministri ipd.). Direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije Renata Zamida je letos med drugim dejala, da »Boris Pahor marsikje v tujini velja za poosebljenje književne ustvarjalnosti v Sloveniji, pri nas pa za poosebljenje narodnega ponosa«. Zato je pobudnike peticije še posebno zmotilo dejstvo, da se Boris Pahor in njegova dela ne nahajajo med obveznim čtivom za četrti letnik slovenskih gimnazij in srednjih šol. »Verjamemo sicer, da mu učitelji in učiteljice slovenščine med maturitetnimi pripravami izkazujejo pozornost, ki si jo avtor zasluži. Z njegovo uvrstitvijo med obvezne avtorje pa bi ga slovenska javnost in družba še dodatno počastili in mu končno tudi formalno dodelili mesto, ki mu v slovenski književnosti pripada. Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije torej predlagamo, da se ob posodabljanju učnega načrta za slovenščino za četrti letnik gimnazij in srednjih šol (obstoječi je iz šolskega leta 2008/2009) Borisa Pahorja in odlomek iz kakega njegovega dela (Mesto v zalivu, Nekropola, Spopad s pomladjo, Zatemnitev, Grmada v pristanu itd.) uvrsti med obvezno čtivo,« še piše v peticiji.

* do sedaj zbrano 70 podpisov državljanov
* do 28.08.2019 zbranih že 118 podpisov državljanov
* do 29.08.2019 zbranih že 212 podpisov državljanov
* do 31.08.2019 zbranih že 340 podpisov državljanov
* do 02.09.2019 zbranih že 411 podpisov državljanov
* do 03.09.2019 zbranih že 448 podpisov državljanov
* do 06.09.2019 zbranih že 459 podpisov državljanov
* do 10.09.2019 zbranih že 494 podpisov državljanov
* do 14.09.2019 zbranih že 502 podpisov državljanov
https://www.peticija.online/uvrstitev_borisa_pahorja_in_njegovega_dela_med_obvezne_avtorje_etrtega_letnika_gimnazij_in_srednjih_ol?a=2

zoran13 · Objavljeno: 19 Sep 2019 08:19 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

ECHO VOYAGER - II.

ROBOTSKE PODMORNICE

Februarja je ameriška vojna mornarica podjetju Boening oddala za $43.000.000 vredno naročilo za izdelavo štirih velikih podvodnih plovil brez posadke Orca in podporne opreme.
Gre za izpolnjeno različico podmornic brez posadke Echo Voyager, ki jih izdeluje isto podjetje.
Nove podmornice naj ne bi potrebovale podpore drugih plovil, saj naj bi bile zaradi avtonomnega navigacijskega sistema, komunikacijske opreme in sistema tipal povsem neodvisne in bi pod vodo lahko ostale dolge mesece.
Pri izdelavi bo sodelovalo tudi podjetje Hutigton Ingalls Industries.
Podmornice bodo dolge 15,5 m, v njih bo 56m3 velik skladiščni prostor, opremljene pa morajo biti z avtomatskim navigacijskim sistemom in pogonskim modulom, ki bo zagotavljal okoli 12.000 km samostojne plovbe. Pogonski modul mora biti kombinacija dizelskega in električnega pogona. Vojska namerava te podmornice uporabljati za obrambo pred minami ter odkrivanje sovražnih plovil in drugih oblik ogrožanja.
https://www.youtube.com/watch?v=L9vPxC-qucw
ŽIT, letnik VXX, številka 9,
http://www.tzs.si/zivljenje-in-tehnika/revija
www.tzs.si

zoran13 · Objavljeno: 21 Sep 2019 19:12 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

LUCIANO KLEVA

Na današnji dan leta 1954 se je v Kopru rodil Luciano Kleva, živel pa je v Izoli. Že od malega je rad risal, v risanju je bil med najboljšimi na osnovni šoli in učitelji so ga spodbujali, naj bi se odločil za likovni študij. Po končani osnovni šoli se je vpisal na italijansko gimnazijo v Kopru, se nato prepisal na italijansko srednjo kovinarsko šolo v Izoli, smer strojno ključavničarstvo in jo uspešno dokončal. Nato se je odločil za študij slikarstva, fotografije in oblikovanja na prestižni umetnostni Akademiji Brera v Milanu. Med študijem je moral poprijeti za vsako delo, saj ga domači niso mogli finančno podpreti. Med drugim je delal tudi v tiskarni Stamperie Sciardelli, kjer so tiskali umetniške grafike. Takrat se je začelo njegovo sodelovanje s fotografom M. Rebuzzinijem iz agencije La Rouge, za katerega je fotografiral prizore iz vsakdanjega življenja v Milanu. V Italiji je odkril nove možnosti izražanja prek fotografije, glasbe, giba, hapeninga, kar je zaznamovalo njegovo nadaljnje življenje. Leta 1980 se je vrnil domov in se v naslednjih dvajsetih letih uveljavil kot slikar, umetniški fotograf in oblikovalec, publicist in glasbenik. Opustil je čisto slikarstvo in se odločil za poseben, njemu lasten spoj slikarstva in fotografije. Ustvaril je niz fotografskih ciklusov, ki so šli od začetne faze lepljenja in fotomontaže, prek sanjske fotografije do nadrealističnih del in končno portretov. Ta zbirka vsebuje tudi ciklus fotografij na temo Istre, ki ima tako umetniški kot tudi dokumentacijski pomen. Zbirko odlikuje črno – bela tehnika, fotografije pa evidentirajo čas in življenjske dogodke. Gre za umetniško interpretacijo in prikaz prebivalcev Istre in njihovega življenja. Poleg tega je grafično opremil tudi večje število knjig, ki jih je izdala založba Lipa. Imel je na desetine samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Prejel je številne nagrade, med njimi je bila leta 1998 tudi prestižna Kocjančičeva nagrada za dosežke v kulturi.
V skupini Istranova, ki jo je ustanovil, je s prijatelji oživljal in ohranjal istrsko ljudsko glasbo. Že v mladosti se je začel učiti igranja na kitaro, potem pa je hitro prešel na različne ljudske inštrumente. Bil je tudi član etno glasbene skupine Vruja, ki jo je leta 2001 ustanovil skupaj z Marinom Kranjacem. Igral pa je še v nekaterih drugih glasbenih zasedbah.
Emil Zonta, nekdanji urednik na radiu Koper, je o delu Istranove povedal: »To je bil prvi tovrstni projekt v osrednji Evropi. Prvi so na tak način odkrivali in spoznavali tradicijo, ki je temeljila na multikulturnosti, kar je bilo v tistih časih zelo pomembno in prepotrebno spoznanje za prihodnost tega prostora. Način podajanja glasbe je bil v tem delu Evrope nekaj novega in sprejemljivega za vse generacije. Njihov takratni dosežek je še danes zelo pomemben.”
V galeriji Loža in v palači Gravisi v Kopru je bila od 23. decembra 2004 do 27. februarja 2004 pregledna posthumna razstava njegovih fotografij. Organizatorji razstave so bili Italijanska Unija, Obalne galerije Piran in Skupnost Italijanov “Santorio Santorio” Koper, projekt pa je finančno podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Italije. Dvojezični katalog je avtorja predstavil z izborom reprodukcij, prijatelj Bruno Fonda je prispeval esej, strokovna besedila sta napisali Aurora Fonda in Nives Marvin, uvodnik pa Maurizio Tremul, predsednik Italijanske Unije.

Razstave (izbor)

- 20 LET GALERIJE INSULA, GALERIJA INSULA, IZOLA, SLOVENIJA, 10.07.2007 - 31.08.2007
- PODOBE ZALEDJA SLOVENSKIH OBALNIH MEST SKOZ OBJEKTIVE ..., PEČARIČEVA GALERIJA, PIRAN, SLOVENIJA, 17.03.2005 - 27.04.2005
- ZRAK-JEZERO-UMETNOST. CERKNICA 2002, GRAD SNEŽNIK, SNEŽNIK, SLOVENIJA, 02.08.2002 - 30.08.2002 * katalog
- MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA PIRAN 2002, MINORITSKA CERKEV/SAMOSTAN, PIRAN, SLOVENIJA, 06.06.2002 - 00.00.0000 * katalog
- ABITANTI 1999. MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA (3), KAVARNA LOGGIA, KOPER, SLOVENIJA, 28.05.1999 - 14.06.1999 * katalog
- 10 LET GALERIJE INSULA-LIKOVNA DEJAVNOST 1988-1998, GALERIJA INSULA, IZOLA, SLOVENIJA, 16.10.1998 - 05.11.1998 * katalog
- ABITANTI 1998. II.MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA, HOTELI MORJE, PORTOROŽ, SLOVENIJA, 01.06.1998 - 10.06.1998 * katalog
- ARTEOPEN.MILLENOVECENTO97, C.ESPOSITIVO MULTIMEDIALE, ŠTARANCAN/STARANZANO, ITALIJA, 1997 * katalog
- ABITANTI 1997. I. MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA, HOTELI MORJE, PORTOROŽ, SLOVENIJA, 07.06.1997 - 10.06.1997 * katalog
- DIREKTN'GA IZ MOJ'GA SERCA, KUD FRANCE PREŠEREN, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 18.03.1997 - 07.04.1997 * zloženka
- LADO JAKŠA IN LUCIANO KLEVA.SURREALISTA, GALERIJA B-51, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 15.01.1997 - 05.02.1997
- SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST 1996, KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL, SEŽANA, SLOVENIJA, 19.12.1996 - 12.01.1997 * katalog
- ARTE OPEN MILLENOVECENTO'96, C.ESPOSITIVO MULTIMEDIALE, ŠTARANCAN/STARANZANO, ITALIJA, 05.09.1996 - 15.09.1996 * katalog
- LADO JAKŠA IN LUCIANO KLEVA.SURREALISTA, KUD FRANCE PREŠEREN, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 30.07.1996 - 1996
- USTVARJALCI - PRIPADNIKI MADŽARSKE IN ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI, PROSTORI DRŽAVNEGA ZBORA RS, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 29.05.1996 - 1996
- LADO JAKŠA IN LUCIANO KLEVA.SURREALISTA, AVDITORIJ PORTOROŽ, PORTOROŽ, SLOVENIJA, 29.03.1996 - 20.04.1996
- OUT POST VENICE, BENETKE/VENEZIA, ITALIJA, 1995
- FOTOGRAFIJA LETA 1994, CANKARJEV DOM-PREDDVERJE, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 09.03.1995 - 19.03.1995
- SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST 1994, GALERIJA KC I.NAPOTNIK, VELENJE, SLOVENIJA, 06.01.1995 - 26.01.1995 * katalog
- SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST 1994, KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL, SEŽANA, SLOVENIJA, 02.12.1994 - 04.01.1995 * katalog
- MORJE V DELIH ISTRSKIH LIKOVNIKOV, GALERIJA MEDUZA II, PIRAN, SLOVENIJA, 06.08.1993 - 01.10.1993
- GIGANTI, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 18.05.1993
- UJETI MODO.RAZSTAVA MODNE FOTOGRAFIJE NA SLOVENSKEM, GALERIJA EQURNA, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 25.09.1992 - 15.10.1992 * katalog
- 17.FOTOFORUM, MUVESZETEK HAZA, PECS (PEČUH/PEČUJ), MADŽARSKA / HUNGARY, 08.

Literatura
Milan Gregorič: Ljudje mojega časa. Trst, Mladika 2005.
http://www.primorci.si/osebe/kleva-luciano/936/
https://www.primorske.si/2019/01/15/luciano-kleva-je-sivini-dodajal-barve

ISTRANOVA - 1980 - 1988

Skupina Istranova poizkuša po svoje približati tradicionalno istrsko glasbo današnjemu poslušalcu. Njen osnovni cilj ni statična reprodukcija ljudske pesmi kot izumrlega predmeta niti ekzotični folklorizem v begu pred stvarnostjo. Naj se etnomuzikologi ne zgražajo, če Istranova tradicinalnim istrskim inštrumentom kot so cindre, mišnice, frule, harmonika in violina, dodaja tudi akustična glasbila ljudskih glasbenih kultur, kot so tudi priložnostni inštrumenti (zvonci, pralna deska, lesene žlice, škrtalica,…). Ljudska glasba gotovo ne pristaja na toga glasbena pravila ali omejevanja. Tudi jezikovne razlike niso v istrski kulturi in življenju istrskega kmeta nikoli predstavljale ovir. To je eden izmed razlogov, da imamo adnes možnost srečanja s tako raznolikimi izrazi, značilnimi za vse to, kar pojem istrske glasbe zajema: preproste pesmi, tako nežne kot surove, melodnične, včasih vsakdanje, nekatere še danes družbenokritične in stvarne. Interpretirane pesmi Istranove izhajajo z glasbe istrobeneškega, šavrinskega ter istroromanskega izvora.

* Tre Balli
* Dajte dajte
* Fianona
* Manfrina
* Čičarska Polka
* Jero in campagna
https://www.muzikobala.com/istranova
https://www.youtube.com/watch?v=B-dWKzwOLuo
https://www.youtube.com/watch?v=fdfUkMywxBA
https://www.youtube.com/watch?v=qQC0o4XzPZg
https://www.youtube.com/watch?v=MJfxTpwMptI
https://www.youtube.com/watch?v=1EOR0tY19EU
https://www.youtube.com/watch?v=hi1T1IrD4fU
https://www.youtube.com/watch?v=0ViXx9DRBfo

zoran13 · Objavljeno: 22 Sep 2019 21:21 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

BOB DNEVA

"Jutranja vožnja s kolesom je tudi protistresna terapija, kot bi bil tisti čas, ko se peljem v službo, dopust. Ljudje pa vzamejo kolesa na dopust, ne vozijo pa se z njimi v službo."
Prof. Danijel Rebolj
Sobota, 21. september 2019
https://www.vecer.com/vecerplus/bob-dneva

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 02 Nov 2019 14:06; skupaj popravljeno 1 krat

KRIS

Zakaj zavarovalnica ne plača zdravljenja malega Krisa v ZDA

Te dni je Slovenija spet stopila skupaj. Družbena omrežja in medije je preplavila akcija, s katero želijo ljudje pomagati 19-mesečnemu Krisu iz Kopra, ki se je rodil z redko gensko boleznijo, imenovano spinalna mišična atrofija. Do zdaj je družina z donacijami zbrala že več kot pol milijona evrov. A zakaj mora družina zdravljenje plačati sama in ga ne krije zavarovalnica? To smo preverili pri pristojnih institucijah.

Na deset tisoč otrok se eden rodi z redko gensko boleznijo, imenovano spinalna mišična atrofija (s kratico SMA), pri kateri odmirajo mišice. Obstaja več oblik te dedne in vedno bolj napredujoče bolezni. Medtem ko se SMA tipa I pokaže pri otrocih do šestega meseca starosti, se SMA tipa II pojavi do 18. meseca starosti, SMA tipa III pa lahko tudi kasneje.

Bolezen se začne kazati tako, da otrok zaostaja v gibalnem razvoju. Najhujša oblika je tip I, pri katerem otrok ne more sedeti brez opore, pogosto potrebuje tudi pomoč pri dihanju in hranjenju. Otroci z boleznijo tipa II ne morejo stati ali hoditi brez opore, tisti s tipom III pa sicer lahko samostojno hodijo, a lahko kasneje v življenju to sposobnost izgubijo.

Kris diagnozo dobil pri devetih tednih

19-mesečni Kris Zudich iz Kopra je tako eden tistih, ki so mu pri starosti komaj devetih tednov postavili diagnozo spinalna mišična atrofija tipa I. Mama Ana Jerak, ki je trenutno s Krisom na rehabilitaciji v bolnišnici, pojasni, da je nato takoj, pri desetih tednih starosti, začel prejemati zdravilo spinraza, ki je močno upočasnilo napredovanje te sicer progresivne bolezni.

"Zdravilo prejme vsake štiri mesece in vsekakor mu pomaga, a napredovanja bolezni ne ustavi povsem. To bi naredil en sam odmerek zdravila iz ZDA, za katerega zdaj s pomočjo vseh dobrih ljudi, ki smo jim resnično iz srca in neizmerno hvaležni, zbiramo denarna sredstva," pove.

Pri nas za otroke in po novem tudi odrasle na voljo učinkovito zdravilo

Z zdravilom spinraza, ki ga omenja Krisova mamica Ana, so začeli pri nas lansko leto zdraviti najprej otroke, ki se spopadajo s spinalno mišično atrofijo, letos pa so zdravljenje razširili še na odrasle. "Zdravljenje enega pacienta na leto stane 400 tisoč evrov, zdravljenje približno 56 bolnikov, med katere torej od letos spadajo tako otroci kot tudi odrasli, pa deset milijonov evrov letno. Zdravljenje se krije iz javnih sredstev oziroma gre v breme javnih sredstev," pojasnjujejo v službi za odnose z javnostmi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Zdravilo spinraza je za zdaj na voljo samo v najbogatejših državah Evrope in ga še ne morejo zagotavljati vse evropske države, a Slovenija je od lanskega leta med tistimi, ki zdravilo svojim pacientom lahko ponudijo, krije pa ga zdravstvena zavarovalnica.

Zakaj država ne pomaga?

A zakaj tistega drugega, revolucionarnega zdravila, imenovanega Zolgensma, ki je za zdaj na voljo samo v ZDA, ne moremo dobiti v Evropo? Zakaj ne more država oziroma ZZZS narediti izjeme in nekako pomagati pri financiranju zdravljenja malega Krisa v ZDA? Omenjeno zdravilo bi moral namreč Kris prejeti do dopolnjenega drugega leta starosti, da bi mu zares lahko pomagalo, tako da se mu čas izteka. Takšna in podobna vprašanja so te dni preplavila družbena omrežja.

Stvari na žalost niso tako črno-bele, ko gre za uvajanje novih zdravil. "Na ministrstvu za zdravje razumemo stisko družine in da vsak želi za svojega otroka vse možnosti zdravljenja. Po naših podatkih zdravilo Zolgensma ni registrirano. Zaradi varovanja pacientov in zagotavljanja varnih, preverjeno kakovostnih in učinkovitih zdravil je namreč registracija zdravil v EU zelo strogo regulirana. Registracija se izvede pri Evropski agenciji za zdravila in na postopke registracije Slovenija nima vpliva," pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje RS.

Zdravilo iz ZDA, ki torej za zdaj ni na voljo še nikjer v Evropi, kajti gre za povsem novo zdravilo, mora najprej Evropska agencija za zdravila preveriti in tudi sama testirati. To je ustaljen protokol, saj je treba preveriti morebitne stranske učinke oziroma posledice novega medikamenta na zdravje ljudi. Pri vsakem novem zdravilu se mora omenjena agencija prepričati o varni uporabi in šele nato neko novo zdravilo registrira.

Ker torej zdravilo, ki ga za zdravljenje spinalne mišične atrofije ponujajo v ZDA, še ni dobilo "zelene luči" za uporabo v Evropi oziroma ga na Evropski agenciji za zdravila še niso preverili in registrirali, ga ZZZS ne more financirati.

"Na področju redkih bolezni je sicer pri nas za bolnike dobro poskrbljeno, vendar pa gre za področje, kjer se na trgu neprestano pojavljajo novi zelo dragi načini zdravljenja in zdravil, še dodajajo na ministrstvu za zdravje: "Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kljub visokim stroškom zdravljenja za zdaj še zmore zagotavljati financiranje najnovejših inovativnih zdravil in zdravljenj tudi za področje redkih bolezni. Seveda pa morajo biti pri registraciji in kasneje financiranju zdravil iz zdravstvene blagajne izpolnjeni določeni pravno-formalni pogoji," še dodajajo na ministrstvu.

Ker za zdaj zdravilo Zolgensma torej ni dostopno v Evropi in ker ga ZZZS ne more kriti, se je družina odločila, da na lastne stroške 19-mesečnega Krisa s pomočjo vseh vas in nas odpelje v Ameriko, kjer bo prejel ameriško zdravilo, ki stane več kot dva milijona evrov. "En sam odmerek bo povsem ustavil napredovanje bolezni, zato je to zdravilo naše največje upanje," še pove mama Ana.

POMOČ

Vsi, ki želite pomagati Krisu, lahko to še vedno naredite na naslednja načina:

* na TRR društva Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki, ki vodi akcijo za Krisa, lahko nakažete želeni znesek:
* TRR SI56 0510 0801 6627 635 (sklic: NRC ali 99, namen: ZA KRISA),
* pošljete SMS-sporočilo KRIS5 na 1919, s čimer darujete 5 €.
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-drzava-ne-placa-zdravljenja-malega-krisa-v-zda-508115
https://www.regionalobala.si/novica/pomagajmo-malemu-krisu-ce-bi-vsak-prispeval-en-evro-bi-malcku-iz-kopra-resili-zivljenje
https://www.primorske.si/primorska/istra/tudi-valentino-rossi-na-pomoc-malemu-krisu

PISMO

Gospod Predsednik Vlade Republike Slovenije Šarec!
Če še niste seznanjen z stanjem in diagnozo malega Krisa iz Kopra,vas vljudno vabim da si preberete v medijih in na druzbenih omrezjih,vse o tej zalostni usodi otrocicka. Obenem,pa je to neverjetno in obenem SRAMOTNO !!! Da se v drzavi zbirajo zamaski,star papir in plocevina ,za bilo kako vecjo placilo v zdravstvenem sistemu.Jaz osebno lahko doniram i to naredim brez razmisljanja za otroka takoj.Vendar so moje zmoznosti limitirane,nazalost tudi vecine Drzavljanov Republike Slovenije. Ko je otrok v zivljensko ogrozeni situaciji,ne glede na ceno mu je potrebno takoj poiskati optimalno varianto in takojsno resitev, ne glede na ceno in mesto zdravljenja! G,Šarec, Borut Pahor in ostali vladajoci gospodje, Ali se nebi odrekli blindiranim vozilom ? Vzeli kak kredit na racun Republike Slovenije,,TAKOJ !!??? Da Krisa z Falconom peljete nemudoma do prve šanse? Zakaj sem sploh napisal ali nebi? DVIGNITE SLUSALKE ,IMATE MOČ IN VPLIV! TUDI MOZNOST! IN DODAJTE TO NA RACUN 50,000.000.000.milijard zunanjega dolga.Danes ,ne jutri ker zdravje otroka ni luxsuz ! To je pravica!!! POKLICITE DRUZINO IN NAREDITE TO DANES!Pricakujem da pokažete atribute Jajca in malcka prepeljete cez Atlantik.Gospodje hvala vam ze v naprej,ker ne dvomim da bo ta novica izginila iz medijev jutri? Najkasneje pojutrisnjem?,zaradi vasega takojsnega ukrepanja. NE VSECKAJTE DELITE TO MNOZICNO ..hvala
https://www.regionalobala.si/novica/slovenija-je-za-krisa-vstala-na-noge-politiki-pa-poniknili-zdaj-je-pravi-trenutek-da-se-politicna-sm
https://www.regionalobala.si/novica/krisu-bo-pomagal-tudi-valentino-rossi-v-sloveniji-medtem-stevilne-avkcije-koprski-kosarkarji-bodo-te

BIA SEPARATIONS

Neverjetne zgodbe pa se še kar vrstijo. Ajdovsko podjetje BIA Separations, ki je med zaslužnimi, da je zdravilo, ki ga Kris potrebuje sploh na trgu – pomagalo je namreč izboljšati postopek čiščenja učinkovine zanj – je doniralo 50 tisoč evrov. 6-letne deklice iz Kočevja pa se je Kris tako dotaknil, da se je odpovedala podpisanemu dresu svojega nogometnega idola.
https://www.24ur.com/novice/slovenija/borba-malega-krisa-zakaj-zdravila-zanj-ne-placa-zavarovalnica.html

DRŽAVNI SKLAD ZA REDKE BOLEZNI

SKLAD VILJEM JULIJAN

Poziv državi iz Sklada Viljem Julijan, potem ko je krenila vseslovenska akcija zbiranja denarja za zdravilo malega Krisa. Zanj doslej zbrali že 1,7 milijona evrov od potrebnih 2,3 milijona

"Doslej je bilo zbranih 1,5 milijona evrov. Bližamo se cilju in upanju za sina. Ne moreva vam z besedami opisati sreče, ki jo čutiva zaradi podpore cele Slovenije," je v čustvenem govoru na današnji novinarski konferenci dejala Ana Jerak, mama še ne dveletnega Krisa, ki ima redko gensko bolezen, spinalno mišično atrofijo. Slovenija je za Krisa izvedela pred štirimi dnevi, ko sta se starša obrnila na javnost v želji, da bi zbrali skoraj 2,3 milijona evrov za zdravilo Zolgensma, ki naj bi ustavilo napredovanje bolezni in je za zdaj dostopno le v ZDA. Da bi imelo potreben učinek, bi ga Kris moral prejeti do drugega leta starosti, kar pomeni, da imajo na voljo le še štiri mesece časa. Ker ne morejo čakati, da ga bo odobrila Evropska agencija za zdravila, kjer je v postopku registracije od lanskega novembra, so se odločili zbrati denar za njegov nakup

Kako deluje zdravilo
Medtem ko je terapija pri zdravilu Spinraza, ki ga za zdravljenje spinalne mišične atrofije trenutno prejema Kris, dolgotrajnejša, se zolgensma daje enkratno, kot infuzija v veno. Nadomestilo naj bi manjkajoči ali okvarjeni gen, ki je nujen za tvorjenje beljakovin SMN. Te so bistvene za celice motoričnih nevronov, za delovanje mišic. Brez teh mišice slabijo, kar pripelje do življenjsko ogrožajočega stanja.

"Življenje najinega sina ni bilo zaman"

Kris trenutno prejema v Sloveniji dostopno zdravilo Spinraza, ki ga krije tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), za katero pa sta starša ugotovila, da nima več učinka, kot ga je imelo na začetku terapije, in da se sinu določene funkcije že poslabšujejo. Zato so šli v akcijo. V Skladu Viljem Julijan - ustanovila sta ga starša pred štirimi meseci umrlega Viljema Julijana, ki mu ni bilo pomoči, saj zdravilo za njegovo redko bolezen še ne obstaja - so se pridružili dobrodelni akciji. "V situacijah, kot je današnja, se zavedava, da življenje najinega sina ni bilo zaman, saj je dal besedo tistim, ki se ne morejo boriti zase. Viljem Julijan je postal glasnik otrok z redkimi boleznimi," je dejala mama pokojnega dečka Nina Bezenšek, oče Gregor pa je dodal, da zdravje in življenje nimata cene, zato bodo v skladu staršema malega Krisa stali ob strani tudi v nadaljevanju. Državo pa pozivajo, naj ustanovi sklad za posebne bolezni - bilo naj bi jih okoli osem tisoč -, iz katerega bi krili njihovo zdravljenje. Tako ne bi prihajalo do tovrstnih lukenj, kot se je zgodila v Krisovem primeru; ko zdravilo je, a ker v Evropi še ni registrirano, ga ne more dobiti na stroške zdravstvene zavarovalnice. "Verjamemo, da je mogoče sistem spremeniti, zato apeliramo na politiko, naj opravi svojo nalogo. Vse se da, če se hoče," je dejal Bezenšek.

Da bi Kris lahko prejel zdravilo tudi po drugi poti in ne z zbiranjem denarja z dobrodelno akcijo, pa je na omenjeni novinarski konferenci pojasnila Nada Irgolič, članica republiške komisije za medicinsko etiko in nekdanja direktorica agencije za zdravila. V Krisovem primeru, tako Irgoličeva, bi lahko njegov zdravnik na kliniki zaprosil sponzorja ali proizvajalca zdravila - v tem primeru Novartis -, da zdravilo podari. "To je v sedanjem primeru, ko se mudi, edina pot," je dejala Irgoličeva. Sicer pa se lahko tudi ministrstvo za zdravje dogovori z zdravstveno zavarovalnico, da bo stroške zdravila krila. Irgoličeva je še pojasnila, da komisija za etična vprašanja ob podaji mnenja, ali je zdravilo, ki je v Evropi že registrirano, a ga mora odobriti še slovenska agencija za zdravila, primerno, vselej tehta, ali je tveganje manjše od koristi za pacienta.
https://www.vecer.com/drzava-naj-ustanovi-sklad-za-redke-bolezni-10070889
https://www.vecer.com/pogled-kris-in-perverznost-politicne-realnosti-10070529
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-je-zdravilo-za-krisa-tako-drago-508210
https://www.regionalobala.si/novica/pri-nas-ocitno-ni-mozno-v-nemciji-pa-za-zdravilo-kakrsno-potrebuje-kris-placala-zdravstvena-blagajna
https://www.primorske.si/plus/sobota/se-stirje-meseci-upanja-za-krisa

POMOČ ŠE ZA DRUGE

Z viškom zbranega denarja bodo pomagali drugim otrokom

V društvu Palčica Pomagalčica so se danes ob zaključku akcije zbiranja sredstev za dečka Krisa zahvalili vsem majhnim in velikim donatorjem. Do zdaj so brez donatorskih in sponzorskih pogodb zbrali preko 3.719.000 €, z denarjem, ki bo ostal po Krisovi operaciji, pa bodo risali nove nasmehe na ustih otrok, potrebnih pomoči.

Palčica pomagalčica in dobrodelni škrati je majhno dobrodelno društvo, vsi njihovi člani pa so prostovoljci in za svojo dejavnosti ne prejemajo plačila. Preko različnih akcij želijo delovati dobrodelno, etično in tudi ekološko, v ospredju njihovega delovanja pa je predvsem pomoč otrokom iz različnih ranljivih skupin, je na današnji novinarski konferenci ob koncu akcije zbiranja sredstev za Krisa poudarila predsednica društva Larisa Štoka.

Že pred zadnjo akcijo za Krisa so denimo zbrali deset ton časopisnega papirja, s čimer so pripravili pakete počitniškega razvajanja za več deset otrok v stiski. Prav tako so uspeli povezati že okoli sto gostinskih lokalov in hotelov na slovenski obali ter več kot 30 javnih ustanov, prek katerih zbirajo zamaške. Z vzpostavitvijo tovrstne verige lahko v primeru, da bi starši potrebovali pomoč za svojega otroka, nemudoma pomagali, je navedla Štokova.

V akciji za Krisa so prejeli veliko majhnih, a "srčnih" nakazil, pa tudi velikih, zbiranje prek SMS sporočil pa so ustavili takoj, ko so dosegli potreben znesek. Kmalu pa je postalo jasno, da bodo potreben znesek za Krisovo zdravilo presegli. Tako so do zdaj zbrali nekaj več kot 3.719.000 €, v kar še niso vštete donatorske in sponzorske pogodbe, ki polnijo poštni nabiralnik.

"Zelo veseli smo, da bomo lahko dejansko s tem denarjem, ki je ostal, risali nove nasmehe," je dodala Štokova in napovedali, da bodo sproti in transparentno poročali tudi o vseh stroških Krisovega zdravljenja do popolne rehabilitacije.

Na novinarski konferenci sta bila prisotna tudi Krisova starša Ana Jerak in Matteo Zudich. Krisova Mama je v čustvenem nastopu spomnila, da je za njimi neverjetno obdobje, polno čustev in hvaležnosti. "Želja, da bi najinemu sinčku lahko omogočila polno in dostojno življenje, kakršnega si zasluži, nas je gnala tudi naprej, ko je bilo najtežje," je povedala. Kot je dodala, so zdaj bližje cilju, a bodo podporo Slovencev potrebovali še naprej.
https://siol.net/novice/slovenija/z-viskom-zbranega-denarja-bodo-pomagali-drugim-otrokom-508524

OBDAVČITVE

'Niti en evro, ki ga je prejel Kris, ni v nevarnosti, da bi bil obdavčen'

Slovenija je stopila skupaj in denar, potreben za Krisovo zdravilo, je bil zbran v sedmih dneh. V sklad dobrodelnega društva Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki se je nateklo 3.807.901 €. Nato pa je mnogim zastal dah, ko so se pojavila ugibanja, da bi država lahko obdavčila znesek, saj društvo, ki je denar zbiralo, nima statusa humanitarne organizacije.

Kot je poročal spletni portal Delo.si, bi lahko država obdavčila znesek, kajti društvo Palčica Pomagalčiča nima statusa humanitarne organizacije. To bi pomenilo, da bi državi od zbranih 3,7 milijona € pripadlo kar 1,9 milijona €. Kot piše Delo, mora 950.000 € akontacije obračunati društvo, preostanek davka v višini 940.000 € pa bi moral plačati zavezanec pri prijavi.

Več o tem smo želeli izvedeti pri društvu, kjer so nam pojasnili, da so stvari, o katerih pišejo mediji, že urejene. "Absolutno ni res, da naj bi mi plačevali davke za zbrani denar. Kot društvo si takšne situacije ne bi dovolili," nam je povedala Larisa Štoka, predsednica društva, ki je sicer potrdila, da društvo še nima statusa humanitarne organizacije. Za to bi namreč moralo že leto pred vložitvijo vloge opravljati humanitarno dejavnost, a to ni mogoče, saj je bilo v poslovni registervpisano šele 3. julija 2019.

Pa vendar so v društvu prepričani, da to takšnega zapleta vseeno ne bo prišlo. "Zaplet smo rešili. Na ta način bomo pokazali, da znamo v tej zgodbi društva tudi sodelovati in rešiti življenje otrok, ki potrebujejo pomoč," je povedala Štoka in dodala, da ne bi bilo prav, če bi bila družina in društvo obdavčena. "Niti en evro, niti en cent, ki ga je od darovalcev prejela družina, ni v nevarnosti, da bi bil obdavčen. Česa takšnega si društvo, ki skrbi za življenje otrok, nikoli ne bo dovolilo."
https://www.24ur.com/novice/slovenija/niti-en-evro-ki-ga-je-prejela-krisova-druzina-ni-v-nevarnosti-da-bi-bil-obdavcen.html
https://www.delo.si/novice/slovenija/kris-v-davcnem-primezu-231828.html

ZOLGENSMA

Težave z zdravilom Zolgensma, Novartis z zamudo obvestil oblasti

Znanstvenikom švicarskega farmacevtskega podjetja Novartis so se porodile skrbi glede varnosti njihove genske terapije z zdravilom Zolgensma, a so o teh skrbeh z zamudo obvestili ameriško upravo za hrano in zdravila. Zdaj so začasno zaustavili eno izmed študij, in sicer za otroke, ki so se jim simptomi pojavili med sedmim in osemnajstim mesecem starosti ter so stari do pet let.

Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je v sredo delno in začasno zaustavila gensko terapijo z zdravilom Zolgensma, ki stane 2,1 milijona dolarjev (okoli 1,9 milijona evrov) na bolnika. Zaustavili so zdravljenje za paciente, vključene v študijo STRONG. Novartis je FDA namreč – z zamudo – obvestil o raziskavi na primatih, ki je pri znanstvenikih sprožila zaskrbljenost glede mogočih poškodb ali izgube živcev.

FDA je tako začasno zaustavil zdravljenje z imenom STRONG (močan), ki vključuje bolnike, stare do pet let, ki prejmejo večjo dozo zdravila, in sicer z intratekalno aplikacijo, torej v hrbtenični kanal. V študijo so vključeni otroci, stari do pet let, pri katerih se simptomi pojavijo med sedmim in osemnajstim mesecem starosti. Znotraj študije so razdeljeni v dve skupini, na tiste mlajše in tiste starejše od dveh let ob aplikaciji zdravila. Ta študija je del načrta Novartisa, da svoja zdravila prilagodi tudi za starejše paciente, pri čemer tekmujejo z Biogenom. V okviru zdravljenja STRONG so zdravilo sicer dali že 32 pacientom.

Farmacevtsko podjetje Novartis, ki je že avgusta bilo tarča kritik, ker so regulatorje o obtožbah glede ločene manipulacije s podatki obvestili šele, ko so zdravilo Zolgensma že odobrili, je sporočilo, da so se raziskovalcem v njihovi enoti AveXis te skrbi pojavile že marca. AveXis bi morala te ugotovitve vključiti v letno poročilo za FDA, ki je bilo načrtovano za september, ampak se to nikoli ni zgodilo. "Na žalost se je zgodila napaka in te ugotovitve niso vključili v poročilo," so v izjavi za javnost sporočili v Novartisu. "Konec prejšnjega tedna smo obvestili preiskovalce in FDA, oni pa so nam sporočili, da bodo delno zaustavili terapijo z zdravilom." O tem so sprva poročali na spletni strani Fierce Pharma.

Spomnimo, Zolgensma je zdravilo, ki ga bo prejel mali Kris, za katerega smo v Sloveniji zbrali rekordno vsoto denarja, skoraj štiri milijone evrov. Ravno včeraj smo poročali, da se mali junak že prihodnji teden odpravlja na zdravljenje v ZDA, in sicer v bolnišnico UCLA v Los Angeles. Zdravilo so odobrili v ZDA za otroke, stare do dveh let, ki se borijo s smrtonosno spinalno mišično atrofijo. Odobritev zdravljenja v Evropi in na Japonskem je bila preložena na naslednje leto.
www.24ur.com/novice/svet/tezave-z-zdravilom-zolgensma-novartis-z-zamudo-obvestil-oblasti.html

zoran13

51. BARCOLANA

Več kot 300 dogodkov na 51.Barcolani

Posebno pozornost bodo posvetili okoljevarstvu

Barcolana tudi letos, že 51. leto zapored, kliče po druženju. Med 2. in 13. oktobrom se bo na morju in kopnem zvrstilo okoli 300 dogodkov, glavni dogodek - regata vseh regat - bo na sporedu v nedeljo, 13. oktobra, vse do takrat pa bo jadralski praznik potekal v znamenju kulturnih dogodkov in varstva okolja. Simbol letošnje okoljevarstvene Barcolane bo gigantna umetniška instalacija z imenom Alice, ki bo poosebljala sardon. Ta bo postavljena na Velikem trgu, kjer bodo letos prvič uredili tudi del Naselja Barcolana.

Podrobnosti in novosti letošnjega jadralskega praznika je predsednik kluba SVBG Mitja Gialuz predstavil na sedežu zavarovalnice Generali, ki je glavni pokrovitelj prireditve. V družbi Generalijevega predsednika Gabrieleja Galaterija di Genole je ponosno napovedal, bo bo gost Barcolane tudi letos znamenita šolska ladja Amerigo Vespucci, ki bo privezana pred Velikim trgom.

»Potem ko smo lani dosegli rekord, ki smo ga lovili, letos stavimo na kakovost in številne novosti. Uvajamo kulturno prireditev Barcolana un mare di racconti, ki bo potekala na Gradu sv. Justa, prvič se bo dogajalo na Velikem trgu, kjer so predvidene sodobne montažne hiške, v katerih bodo gostovali info točka, pokrovitelji in restavracija, pozornost bomo namenjali okoljskim temam, v fokus bomo postavili tudi plovila prihodnosti,« je vsebino spremljevalnih dogodkov povzel Gialuz.

51

Na prvi izvedbi leta 1969 je sodelovalo 51 jadrnic.

2.688

Rekordno število jadrnic 2.688 je sodelovalo v letu 2018.

SLOVENIJA

Slovenija je doslej vpisala pet samostojnih zmag; leta 1994 je Dušan Puh krmaril Fanatic. Med letoma 1995 in 1997 je zmagala Gaia Legend, zato je slovenska posadka z Mitjo Kosmino na čelu pokal prejela v trajno last, leta 2009 je bila prva Maxi Jena, ki jo je prav tako krmaril Kosmina.

SPIRIT OF PORTOPICCOLO

* Material: Karbonska vlakna
* Dolžina: 26,5 metrov
* Višina jambora: 45 metrov
* Jadra maksimalno: 780 m2
* Hitrost: preko 30 vozlov

F69

5.oktobra 2019 je F69 prva foil jadrnica na Barcolani s tremi člani posadke dosegla rekord v Tržaškem zalivu s hitrostjo 33,9 vozlov (62,78 km/h)!

ALICE

* Alice je v podobi sardona
* Sestavljena iz zbranih 10.000 plastičnih steklenic
* 15 prostovoljcev jo je sestavljalo 3 mesece
* Pri čiščenju je sodelovalo 200.000 državljanov

https://www.primorski.eu/trzaska/vec-kot-300-dogodkov-na-51-barcolani-LY346094
https://www.triesteprima.it/eventi/barcolana-barca-volante-69f.html
https://www.barcolana.it/Fun

SLOVENSKI DEL BARCOLANE

* Izidi regate Na Barcolano iz Slovenije:
1. Shining (Črna Gora, krmar Miloš Radonjić)
2. Adriatic Europa (Slovenija, Dušan Puh) + 2 minuti
3. Furiosa 2 (Hrvaška, Igor Čupič) + 7 minut
4. Piccolo Diavolo Rosso (Slovenija, Goran Brovč) + 28 minut
5. Taia 2 (Slovenija, Goran Djordjevič) + 29 minut
6. Dragonudo (Italija, Sebastjan Cettul) + 30 minut
7. Lepa (Slovenija, Miha Kavčič)
8. Kumatods Anthos (Italija, Zottelle Nicola)

https://www.regionalobala.si/novica/rezultati-slovenskega-dela-barcolane-zmagala-crnogorska-jadrnica-puhova-ekipa-zaostala-dve-minuti

WAY OF LIFE

* Dolžina: 23,99 metrov
* Širina: 5,05 metrov
* Osnovni izpodriv: 13.000 kg
* Ugrez: 4,5 metrov
* Material: karbonski kompoziti
* Jambor: karbonski (36 metrov)
* Glavno jadro: 176 m2
* Flok - trojka: 130 m2
* Genova - enka: 179 m2
* Drifter: 255 m2
* Top Genaker: 560 m2
* 7/8 Genaker: 400 m2
* VMG: 460 m2
* Nagibna kobilica: weldox (max. nagib 45 ̊)
* Motor: Volvo sail-drive (55KM)
* Inštrumenti: Silva
* Palubna oprema: Harken
* Vrvi: Gottifredi Maffioli
* Ograja: titan
* Arhitekt: Andrej Justin

Barcolana 50+1 ima po letu 2009 spet slovenskega zmagovalca, po točno desetih letih si je zmago priborila spet Maxi Jena, letos sicer kot Way of life. Jadranica slovenske ekipe Ewol, na čelu katere stoji Gašper Vinčec, je s pravilnimi izbirami v rahlem vetru ugnala celo floto že po startu in samostojno jadrala do konca.

Odločal je že odličen start, v katerem so sicer za nekaj časa k sebi priklicale objektive manjše jadrnice, nato pa so v ospredje stopile velikanke, ki so povečini startale v bližini svetilnika. Z lažjimi in manjšim jadrom je slovenska Way of life Gašperja Vinčeca (80 čevljev) prevzela velik naskok že na prvi stranici. Izbrala je tudi pravo smer in se prva približala prvi boji, nato pa zajadrala do druge boje, ki je bila po odločitvi regatnega odbora, tudi cilj. Do cilja je potrebovala nekaj manj kot dve uri. Na krovu je s slovensko ekipo jadral tudi najboljši kolesar na svetu Primož Roglič.

Slovenska jadrnica je na Barcolani zadnjič zmagala leta 2009, ko je Maxi Jeno vodil Mitja Kosmina, sicer pa smo slovensko zmago na Barcolani dočakali med letoma 1995 in 1997 z Gajo Legend.

Za sabo je na prvi stranici stalno stala 100-čeveljska Arca Fondi SGR Wild Thing Furia Benussija in Portopiccolo Tempus Fugit s krmarjem Mitjo Kosmino. Od protagonistov je največ težav na startu imela ženska posadka na jadrnici 80 Maxi Golfo di Trieste, ki pa sredi prve stranice vendarle ujela vodilne. Četverica v ospredju je bila le kaplja v morju belih jader, ki so se borili v ozadju proti rahlemu vetru.

Drugo mesto je pripadlo črnogorski jadrnici Shining Miloša Radonjića, ki je v soboto zmagal Go to Barcolana from Slovenia.

Vrstni red:

1. Way of Life (Gašper Vinčec)
2. Shining (Miloš Radonjić)
3. Adriatic Europa (Dušan Puh)

Druga je bila črnogorska jadrnica Shining s krmarjem Milošem Radonjićem, tretja Scorpio Iztoka Krumpaka iz JK Izola, četrta pa Adriatic Europa Dušana Puha.
https://www.primorske.si/sport/roglic-z-vincencem-na-way-of-life-morning-glory-os
https://www.primorski.eu/trzaska/na-barcolani-po-desetih-letih-spet-slovenska-zmaga-KB366185
https://www.delo.si/novice/svet/zacela-se-je-51-barcolana-237940.html
https://www.barcolana.it/code/19655/Barcolana-51
https://www.barcolana.it/ProxyVFS.axd/null/r19385/Download-the-Notice-of-Race-pdf?ext=.pdf&v=14803

zoran13 · Objavljeno: 29 Nov 2019 22:41 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SRČNI UTRIP SINJEGA KITA

Znanstveniki prvič izmerili srčni utrip sinjega kita

Izsledki raziskave so presenetljivi, saj je bil najnižji izmerjeni srčni utrip za dobrih 30 do 50 odstotkov nižji od pričakovanega.

Znanstvenikom je uspelo prvič izmeriti srčni utrip sinjega kita, največje živali na svetu. Raziskovalci Univerze Stanford so tako pripomogli k boljšemu poznavanju te samotarske živali, ki se redko zadržuje v jatah.

S pomočjo senzorjev srčnega utripa, ki so jih namestili na levo plavut največjega živečega sesalca, so ugotovili, da se srčni utrip pri spustu v globino zniža do dveh utripov na minuto. Ko kit v globini iz vode preceja hrano ter se začne dvigati proti gladini morja, se mu srčni utrip spet poviša.

Najvišji srčni utrip so izmerili prav na površju, ko sinji kit pride po zrak. Srčni utrip takrat lahko znaša med 25 do 37 utripov na minuto. Znanstveniki s stanfordske univerze so pojasnili, da bi z merjenjem srčnega utripa lahko pojasnili tudi razvoj sinjega kita ter s tem prišli do odgovorov, zakaj se žival ni razvila ter postala še večja. Sinji kit sicer lahko zraste do trideset metrov ter s 160 tonami potuje s hitrostjo od 10 do 12 vozlov.

Znanstvenikom je uspelo prvič izmeriti srčni utrip sinjega kita, največje živali na svetu. Raziskovalci Univerze Stanford so tako pripomogli k boljšemu poznavanju te samotarske živali, ki se redko zadržuje v jatah.

S pomočjo senzorjev srčnega utripa, ki so jih namestili na levo plavut največjega živečega sesalca, so ugotovili, da se srčni utrip pri spustu v globino zniža do dveh utripov na minuto. Ko kit v globini iz vode preceja hrano ter se začne dvigati proti gladini morja, se mu srčni utrip spet poviša.

Najvišji srčni utrip so izmerili prav na površju, ko sinji kit pride po zrak. Srčni utrip takrat lahko znaša med 25 do 37 utripov na minuto. Znanstveniki s stanfordske univerze so pojasnili, da bi z merjenjem srčnega utripa lahko pojasnili tudi razvoj sinjega kita ter s tem prišli do odgovorov, zakaj se žival ni razvila ter postala še večja. Sinji kit sicer lahko zraste do trideset metrov ter s 160 tonami potuje s hitrostjo od 10 do 12 vozlov.

»Razumevanje delovanja živali, ki funkcionirajo v ekstremih, lahko pripomore k razumevanju bioloških omejitev velikosti posameznih živalskih vrst,« je pojasnil soavtor raziskave Jeremy Goldboge ter dodal, da so živali, kot je sinji kit, tudi izjemno dovzetne za spremembe v okolju ter v zalogi hrane, ki jim je dostopna.

Izsledki raziskave so znanstvenike presenetili, saj je bil najnižji izmerjeni srčni utrip za dobrih 30 do 50 odstotkov nižji od pričakovanega.
https://www.delo.si/novice/znanoteh/znanstveniki-prvic-izmerili-srcni-utrip-sinjega-kita-255764.html

zoran13 · Objavljeno: 08 Dec 2019 22:23 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

DEOKSIGENACIJA OCEANOV

V oceanih vse manj kisika, ribe in ribištvo vse bolj ogroženi

Vse nižja raven kisika v morjih zaradi podnebnih sprememb postaja vse večja grožnja ribjim staležem, ribištvu in obalnim skupnostim, ki živijo od ribištva.

Te ugotovitve je v novem poročilu na konferenci ZN o podnebnih spremembah COP25 v Madridu predstavila Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN). Ugotovili so, da je po svetu okoli 700 morskih območij z nizkimi ravnmi kisika, kar je znatno več v primerjavi s 60. leti prejšnjega stoletja, ko jih je bilo vsega 45, piše v poročilu z naslovom Deoksigenacija oceana: težava vsakogar.

"Nenadzorovan eksperiment", ki ga človeštvo izvaja na oceanih

"To je morda zadnji klic nenadzorovanega eksperimenta, ki ga človeštvo izvaja na svetovnem oceanu, medtem ko se ogljični izpusti še naprej povečujejo," je dejal eden od urednikov poročila Dan Laffoley.

Glede na poročilo sta za padajočo vsebnost kisika v oceanih dva glavna vzroka, in sicer globalno segrevanje in onesnaženje s hranili iz kmetijstva.

Če se morska voda segreva, navadno vsebuje manj kisika,in onesnaženje voda s hranili iz ribogojnic ali gnojili iz kmetijstva, zlasti v obalnih regijah, vodi do povečane rasti alg, ki porabijo kisik. V vodah, v katerih ni dovolj kisika, bolje preživijo mikrobi, meduze in sipe kot ribe.

Baltsko in Črno morje sta največja zaprta morska ekosistema z nizko vsebnostjo kisika, še piše v poročilu. Medtem ko v Črnem morju za to delno obstajajo naravni razlogi, sta v Baltskem morju glavna vzroka uporaba gnojil in podnebne spremembe.
Tune in morski psi se bodo umikali v plitvejša morja in postali lažji plen

Izguba kisika že spreminja ravnotežje življenja v morju v škodo določenih vrst. Tuna in morski pes potrebujeta na primer veliko kisika zaradi svoje velikosti in energijskih potreb. Oba se bosta prisiljena umakniti v relativno bogate kisikove plasti v plitvejših vodah, zaradi česar bosta lažji plen, kar bo vodilo v čezmerni ribolov, še navaja poročilo.

Ocenjujejo tudi, da bodo oceani glede na zdajšnji trend do leta 2100 na svetovni ravni izgubili od tri do štiri odstotke svojega kisika. Večina izgube naj bi bila na zgornjih tisoč metrih, ki so najbogatejši del oceana za biotsko raznovrstnost.
https://siol.net/novice/svet/v-oceanih-vse-manj-kisika-ribe-in-ribistvo-vse-bolj-ogrozeni-513760

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 20 Dec 2019 10:12; skupaj popravljeno 1 krat

ROBOTSKI ČOLN

Podjetje BAE Syatems je na nedavni razstavi obrambne in varnostne tehnologije v Lonsadke (USV - Unmanned Surface Vessel), ki se lahko povsem vključi v bojne sisteme vojaških ladij angleške Kraljeve mornarice. Robotski napihljivi čoln Pacific 24 RIB (Rigid Inflantable Boat) se je povezal s sistemom za upravljanje bojevanja in tipali vrste 26 na fregati HMS Argyl, da bi prikazal, kako lahko takšno plovilo poveča bojno moč ladje.
Zamisel uporabe robitskih plovil za povečanje zmogljivosti mornariških enot nikakor ni nova, saj so naloge, kot na primer protipiratske operacije, nadzor meja, zbiranje obveščevalnih podakov in varovanje enot, pogosto dolgočasne, nevarne in drage. Če bodo katere izmed njih v prihodnje res opravljala robotska plovila, bodo mornarji lahko (po)skrbeli za pomembnejša opravila.
Povečala se bo bojna moč vojaških ladij, podobno kot se je to v 60.letih prejšnega stoletja zgodilo z uporabo helikopterjev.
Čoln P24 RIB je dolg 7,8 metrov, doseže največjo hitrost 70km/h in med patruljiranjem lahko pluje 45 ur. Britanski laboratorij za obrambno znanost in tehnologijo ter ameriško podjetje L3Harris sta ga opremila z robotskim sistemom za operacije brez posadke, visoki ločljivimi optičnimi in toplotnimi kamerami ter posebno akustično napravo LRAD (Long-Range Acoustic Device), ki opozorilne signale oddaja tudi z velike razdalje.
ŽiT, Letnik LXX, številka 12;
http://www.tzs.si/zivljenje-in-tehnika/zivljenje-in-tehnika-12-19
http://www.tzs.si/zivljenje-in-tehnika
www.tzs.si
https://www.youtube.com/watch?v=P3zdqBMYu7I

zoran13 · Objavljeno: 19 Dec 2019 22:06 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

JEDRSKA PODMORNICA - SNA SUFFREN

* Dolžina: 99,5 m
* Širina: 8,8 m
* Izpodriv: 4.765 t
* Globina potopa: 300 m
* Jedrski reaktor: K15 - 150 MW
* Hitrost pod vodo: 46 km/h
* Posadka: 70 mornarjev in nekaj specialcev
* Izstrelki Exocet SM39 Block 2
* Težka torpeda: F21 Artemis
* Mine: FG29
* Mornariške rakete: MDCN SCALP

Julija letos je Francija splovila podmornico SNA Suffren, prvo izmed šestih načrtovanih jedrskih podmornic razreda Barracuda. Dogodku so prisostvovali predsednik države Emmanuel Macron, predstavniki ladjedelnice in delavci ter množica povabljanih uglednih gostov.
Podmornice Barracuda naj bi nadomestila zdaj že zasterelo floto podmornic tipa Rubis, izdelanih v 80.letih prejšnjega stoletja, torej na vrhuncu hladne vojne.
Splovitev ni bila klasična, saj bi se pri njej podmornica lahko poškodovala. Z dvigali so jo zato prestavili v suhi dok, od koder jo bodo po obsežnem preizkušanju in zagonu reaktorja splovili proti koncu leta.
Nove podmornice bodo stale 9,9 milijarde €. Po zagotovilih predstavnikov francoske mornarice pomenijo vrhunec podmorniške tehnologije in bodo kot take učinkovito zadostile potrebam mornarice po novih zmogljivostih.
SNA Suffren je dolga 99,5 m in široka 8,8 m, njen izpodric pa je 4765 t, potopi pa se lahko več kot 300 m globoko. Jedrski reaktor K15 z močjo 150MW zagotavlja energijo hibridno parno-elekktričnemu pogonu.
Plovilo pod vodo doseže hitrost 46 km/h ter ima zaradi jedrskega pogona teoretično neomejeno dolžino in trajanje plovbe. V praksi je trajanje njenega zadrževanja pod vodo zaradi obnavljanja zalog hrane za posadko 70 mornarjev in nekaj specialcev omejeno na 70 dni. A to je še vseeno dvakrat dlje, kot lahko ostanejo pod vodo podmornice razreda Rubis.
Med oborožitvijo novih podmornic bodo iztrelki Exocet SM39 block 2, težka torpeda F21 artemis, mine FG29 in tudi mornariške rakete MDCN SCALP za obstreljevanje kopenskih ciljev. Pod vodo bodo lahko splavljale majhne podmornice s specialci, uporabljale bodo tudi brezpilotne letalnike.
ŽiT Letnik LXX, št.12, stran 7,
http://www.tzs.si/zivljenje-in-tehnika/zivljenje-in-tehnika-12-19
http://www.tzs.si/zivljenje-in-tehnika
www.tzs.si

zoran13 · Objavljeno: 14 Jan 2020 22:17 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

ŠKODLJIVE EMISIJE

/13/...danes je bila na RAI3 objavljena novica, da je prišlo do zaprtja Škedenjske železarne in pričevanje nekaterih okoljskih stanovalcev o škodljivosti le-te. Nekatere gospodinje so povedale, da svojega perila niso več mogle sušiti zunaj, ampak samo v notranjih prostorih. Pokazale so tudi sajaste okenske police in balkone.
Ob tem je potrebno povedati, da so škodljive emisije iz Škedenske železarne segale tudi do nas, na veliko so opozarjali na škodljive posledice za zdravje ljudi na tem območju, pa tudi na Miljskem in Hrvatinskem hribu. Razvoj nekaterih bolezni kot je naprimer bolezni ščitnice, namreč napeljuje k dejstvu, da na tem obmorskem območju, le-te sploh ne bi smele obstajati, še manj pa se pojavljati v tolikšnem številu! Še nihče se namreč zadovoljivo ni lotil tega problema, da bi dejansko tudi dokazal, kako vse to vpliva na razvoj nekaterih bolezni, pred katerim številom, si še vedno zatiskamo oči. Medicinska stroka molči, poslanci molčijo, strokovnjaki molčijo, okoljevarstveniki preveč molčijo in si ponovno zatiskajo oči: Embarassed

ONESNAŽEVANJA

Škedenjska železarna je glavna onesnaževalka na Tržaškem; izpusti so nad mejo dovoljenih, v njih so našli tudi kancerogene snovi. Mnogi so prepričani, da onesnaževanje železarne sega tudi na slovensko stran, a uradnih dokazov za to ni. Problem je tudi v tem, da pri nas kakovosti zraka na hribu tik ob slovensko-italijanski meji ne merijo več. Zadnje uradne meritve so stare več kot sedem let.

Agencija za okolje je najprej leta 2004 z mobilno postajo merila kakovost zraka v Hrvatinih, leta 2007 in 2008 pa še v Lovranu, prav z namenom preveriti vpliv emisij z območja Trsta na slovensko ozemlje. Hrvatinska postaja je bila 4,5 kilometra zračne linije od škedenjske železarne, Lovranska pa 3,5 kilometra. “Meritve so pokazale, da je koncentracija onesnaževal relativno nizka, da pa so na tem območju najvišje koncentracije ozona v Sloveniji,” so spomnili na okoljskem ministrstvu. Tudi sedanja stalna merilna postaja, postavljena v Kopru, zaznava povišano koncentracijo ozona, druge snovi, ki jih tam merijo, pa so pod mejnimi vrednostmi.

Železarna Škedenj je velik vir onesnaževanja, vendar ni edini na tem prostoru; v bližini so še cementarna, sežigalnica komunalnih odpadkov in veliko skladišče naftnih derivatov in gotovo tudi manjši viri, nenazadnje je tudi gost promet v tem delu Trsta vir dušikovih oksidov in ogljikovodikov, so našteli na našem ministrstvu. V zvezi z železarno Škedenj tako pri nas ne vodijo nobenega postopka, niti ni v proceduri čezmejni postopek. Tako je ministrica za okolje Irena Majcen na seji DZ odgovorila koprskemu poslancu Združene levice Mateju Tašnerju Vatovcu, ki je zaradi alarmantnih podatkov italijanske agencije za okolje vprašal, ali se Slovenija sploh ukvarja s tem problemom. Poslanec predlaga, da bi naša agencija za okolje naredila urgentni monitoring, glede na to, da so meritve tako stare. Franc Malečkar, koprski okoljevarstvenik, član mreže Alpe Adria Green, pa je glede omenjenih starih meritev, pred nedavnim spomnil: “Že res, da so bile meritve v Kolombanu v mejah normale. A Kolomban je podeželsko in prepihano območje, rezultati, denimo žveplovega dioksida, so bili podobni kot v Celju.”

Škedenjska železarna prekomerno onesnažuje, so pokazale tudi najnovejše meritve izpustov italijanske agencije za okolje. Novi lastnik železarne, družba Arvedi, ni uspel držati zaveze, ki jo je dal tržaški občini, da bo izpuste prašnih delcev (tako imenovanih delcev PM10) in drugega onesnaževanja zmanjšal pod dovoljene meje. Zato je tržaška občina pred nekaj dnevi odredila, naj železarna takoj zmanjša proizvodnjo litega železa oziroma delovanje koksarne na 34.000 ton koksa na mesec, enako kot je od železarne že aprila zahteval tudi vrh dežele Furlanije Julijske krajine.

Okoliški prebivalci so nad občino razočarani, ukrep ne bo zmanjšal onesnaževanja, so prepričani. S svojih balkonov in z dvorišč že leta vsak dan pometajo črn prah. Analize izpustov, ki jih je pripravil inštitut Nanodiagnostics, pa so pokazale, da delci iz izpustov železarne vsebujejo rakotvorne snovi v velikih koncentracijah. Študije kažejo tudi, da je na Tržaškem nadpovprečno veliko respiratornih in rakastih obolenj. Prebivalci Škednja zahtevajo študijo, ki bo raziskala povezavo železarne in obolevnost prebivalcev.

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2015/11/27/zelezarna-ne-onesnazuje-cez-mejo-ker-ni-meritev/
https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_7_colja_od.pdf

LE IENE

Škedenjsko železarno so pred letom dni obiskali novinarji priljubljene italijanske oddaje Le Iene. Tržaška lokalna oblast jim je obljubila, da bo naredila na področju železarne korak naprej. Lani so meritve pokazale 140-krat presežene mejne vrednosti prašnih delcev. Soseda jih je v dveh dneh nabrala skoraj poldrugi kilogram. Onesnaženje se iz Trsta širi na območje Kopra in Hrvatinov. Novinarji Le Iene so se vrnili v Trst.
01.03.2016
https://www.regionalobala.si/novica/skedenjska-zelezarna-v-dveh-dneh-25-kilograma-prasnih-delcev

FERRIERA

»To je vojna revnih,« pravi možakar, ki smo ga srečali med obiskom Škednja, nekdanje pretežno slovenske vasi, ki je zdaj predmestje Trsta. Kraj je znan predvsem po tem, da tu deluje železarna – Ferriera, zaradi katere se v zraku ves čas čuti rahlo sladkoben vonj. Industrijski obrat je pred 124 leti ustanovila Kranjska industrijska družba (Krainische Industrie Gesellschaft), ki je imela sedež v Ljubljani. V zadnjih desetletjih pa se okoli železarne bije boj med prebivalci, ki zahtevajo zaprtje, in delavci, ki imajo tu delovna mesta. »Na koncu bodo potegnili kratko eni ali drugi, gotovo ne gospodje politiki ali podjetniki,« pripomni.
https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/vojna-revnih-v-predmestju-trsta-227164.html

ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA

Škedenjsko železarno naj bi zaprli 1. februarja

Delavci škedenjske železarne so podprli sindikalni dogovor z lastnikom, skupino Arvedi. Na referendumu, ki je potekal minuli četrtek, petek in ponedeljek, je večina potrdila sindikalni predlog. Pritrdilno je glasovalo 277 delavcev, proti 192, dve glasovnici sta bili neveljavni in ena je bila

Dogovor, ki ga je 23. decembra na ministrstvu za gospodarski razvoj v Rimu predstavil Arvedi, predvideva prezaposlitev določenega števila delavcev v valjarno, medtem ko bodo plavž in koksarno zaprli s 1. februarjem letos, poroča Primorski dnevnik.
https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/skedenjsko-zelezarno-bodo-zaprli-1-februarja
https://www.regionalgoriska.si/novica/pogodbe-jim-ne-bodo-podaljsali-skedenjsko-zelezarno-ze-zapuscajo-delavci
http://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/skedenjska-zelezarna-bo-zaprla-plavz-in-koksarno-d

SINDIKALNI DOGOVOR

Dan po razglasitvi izidov referenduma, s katerim so se delavci železarne opredelili za sprejetje sindikalnega dogovora, sta se na srečanju z mediji »izkašljala« predstavnika sindikata Cgil, ki je nasprotoval sprejetju omenjenega dogovora. Pokrajinski sekretar Cgil Michele Piga in sekretar sindikata kovinarjev Fiom Marco Relli sta povedala, da spoštujeta izbiro delavcev, ostajata pa prepričana, da je sindikalni dogovor slab, saj ne zagotovlja sedanje zaposlitvene ravni.

Predstavnika sindikata Cgil sta prepričana, da je sporočilo za javnost, s katerim je lastništvo železarne v večernih urah po zadnji sindikalni skupščini pred začetkom glasovanja zelo rezko pojasnilo, da če delavci ne bodo sprejeli sindikalnega dogovora, ne bo programskega dogovora, brez tega pa se načrti o okrepitvi dejavnosti v valjarni ne bodo uresničili, v vsakem primeru pa bosta plavž in koksarna prenehala delovati 1. februarja 2020, močno vplivalo na izid glasovanja. »Gospodar je s svojimi grožnjami pogojeval svobodo odločanja delavcev, ob čemer je pomenljiv molk predstavnikov javnih institucij – prav tistih, ki so se najbolj ogrevali za zaprtje železarne,« je povedal Piga.
https://www.primorski.eu/trzaska/odziv-sindikata-cgil-na-izid-referenduma-v-zelezarni-ME431592
https://www.regionalobala.si/novica/zmaga-za-okoljevarstvenike-februarja-se-bo-zaprla-skedenjska-zelezarna-cistejsi-zrak-tudi-za-slovens

zoran13 · Objavljeno: 31 Jan 2020 21:51 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

LEDOLOMILEC LIDER

Taktično-tehnične karakteristike "Liderja"

* Dolžina: 209 metrov;
* Širina: 47,7 metra;
* Višina: 18,9 metra;
* Ugrez: 13 metrov;
* Masa: 70.600 ton;
* Moč: 120 MW;
* Hitrost: do 23 vozlov (do 23 milj na uro);
* Sposobnost razbijanja ledu: 4,3 metra;
* Posadka: 63 ljudi

Ta ladja bo lahko pozimi prebila večmetrsko debelino leda v Arktičnem oceanu in očistila pot trgovskim ladjam z vsega sveta.

Sredi januarja, na njegov zadnji dan na položaju premierja, je Dmitrij Medvedjev podpisal odlok o dodelitvi 127 milijard rubljev (dobrih 2 milijard dolarjev) za gradnjo najmočnejšega na svetu jedrskega ledolomilca nove generacije "Lider" s kapaciteto 120 MW.

Ladja bo zgrajena do leta 2027. Gradbeno pogodbo so sklenili z ladjedelnico Zvezda na ruskem Daljnem vzhodu.

Ta projekt bo postal najdražji v sodobni zgodovini Rusije, obenem pa eden najbolj ekonomsko učinkovitih ne le za državo, temveč tudi za njene partnerje.

Zakaj potrebujemo "Lider"

Glavna naloga, za katero bodo ustvarili Liderja, je zagotavljanje celoletnega prevoza blaga po Severni morski poti.

„Prevoz blaga iz Evrope v Azijo po Severni morski poti je dvakrat hitrejši kot prek Sueškega prekopa. Toda včasih se roki zavlečejo zaradi neprehodne debeline ledu na tem območju, da ne omenjam odsotnosti poti šest mesecev v zimskem času. "Lider" bo te težave odpravil, saj je že pri testnih preizkusih pokazal svojo sposobnost razbijanja ledu debeline 4,3 metra s hitrostjo 2-3 vozlov (2-3 milje na uro), " je za Russia Beyond povedal vir iz vojaško-industrijskega kompleksa.

Trenutno je prehod po Severni morski poti onemogočen šest do sedem mesecev na leto zaradi ledu, ki doseže debelino do dveh metrov. "Lider" bo lahko rešil to težavo in premagal led s hitrostjo 13 vozlov (13 milj na uro), za seboj pa bo pustil 50-metrsko "pot" za ladje, ki dobavljajo blago iz Evrope v Azijo in nazaj.

"Potencial plovila je velik. Zaradi njega se lahko tovorni promet Severne morske poti poveča do 70 milijonov ton na leto. To še posebej velja za izvoz naravnih bogastev v Azijo,« je dodal sogovornik za Russia Beyond.
Značilnosti ledolomilca "Lider"

To jedrsko plovilo ima neverjetno avtonomijo, ker ima zaloge jedrskega goriva za štiri do pet let. Edino, kar je treba obnavljati pri postankih v pristaniščih, so zaloge za ekipo med potjo. Pri tem pa naj bi shrambo napolnili enkrat na vsakih osem mesecev plovbe.
https://si.rbth.com/science/85963-ledolomilec-lider

zoran13 · Objavljeno: 09 Feb 2020 20:56 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

AQUA

Bill Gates kupil 112 metrsko jahto z 31 člansko posadko, ki jo bo poganjal vodik in bo splovljena leta 2024

Eko-trajnostna jahta v višini 600 milijonov evrov. Čeprav je Bill Gates na lestvici Forbes zdrsnil na tretje mesto med najbogatejšimi možmi na svetu, za to plovilo ni želel prihraniti nobenih stroškov. Namesto tega je bil zelo pozoren na okolje, temo, v kateri je bil vedno v ospredju ter na problem emisij, ki jih nekateri luksuzni morski velikani neizogibno proizvajajo.
To pa ne velja za futuristično jahto Aqua, ki jo poganja vodik in je bila predstavljena v Montecarlu, za plovbo bo nared leta 2024.

Številni bodo navdušeni nad razkošjem jedilnice, kabinami, bazenom, savno in telovadnico, zunanjim slapom in prostori za jogo. Štiri kabine za goste, dve VIP kabini in lastniški paviljon, ter nastanitev za 31 članov posadke in kapetana.

Toda revolucija tega čolna je v zaklepanju: dva 28-tonska vakumsko zatesnjena rezervoarja ohladijo na -253 ° in napolnijo s tekočim vodikom, ki lahko poganja luksuzno jahto, saj kot stranski produkt pri pogonu z vodikom nastaja voda.

Tako bo Aqua s svojimi 112 metri dolžine prva popolnoma trajnostna jahta, seveda za okolje, ne pa za žepe vsakogar, ki tako kot Bill Gates, še ni ustanovil računalniškega velikana.
https://www.tgcom24.mediaset.it/green/bill-gates-compra-lo-yacht-eco-friendly-da-112-metri-alimentato-a-idrogeno-costa-600-milioni_14597315-202002a.shtml

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli