Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Jul 2012 19:38; skupaj popravljeno 22 krat

OKUPIRAJ WALL STREET

Protesti se z Wall Streeta selijo v Evropo: 15. oktobra naj bi se uprli tudi v Sloveniji
Množične aretacije v New Yorku: Policisti prijeli več kot 700 nasprotnikov Wall Streeta

Newyorška policija je izpustila večino od 700 protestnikov, ki so jih aretirali na protestih, ki jih je gibanje "Okupiraj Wall Street" organiziralo zoper korporativni pohlep na Wall Streetu, poroča BBC. Nekaj manj kot 20 jih še vedno zadržujejo, saj jih še niso uspeli identificirati.

Med protestom v organizaciji gibanja "Okupiraj New York" je policija v soboto aretirala več kot 700 udeležencev, med njimi tudi novinarko New York Timesa, danes pa so jih večino že izpustili. Večina protestnikov jih je odnesla s kaznijo zaradi nasilnega obnašanja, zaradi česar se bodo morali zglasiti na sodišču.

Gibanje "Okupiraj Wall Street", ki pred Wall Streetom kampira že dva tedna, pa je napovedala, da se protesti ne bodo končali, ravno nasprotno - demonstracije naj bi kmalu zajele tudi Evropo. Londonsko borzo bodo okupirali 15. oktobra, takrat pa naj bi se "kraji prihodnosti" uprli tudi v Sloveniji.
Policisti prijeli več kot 700 nasprotnikov Wall Streeta

Newyorška policija je v soboto aretirala več kot 700 udeležencev protestnega pohoda proti pohlepu Wall Streeta na Brooklynskem mostu, ker so hodili po cesti in za več ur zaprli promet. Šlo je za protest v organizaciji gibanja "Okupiraj Wall Street", ki že dva tedna vodi demonstracije po mestu New York.

Več kot 200 protestnikov že več dni tabori v parku Zuccotti nedaleč od Svetovnega trgovinskega centra. Spijo na tleh, zaviti v odeje in spalne vreče, postavili so si zasilno kuhinjo in tudi knjižnico. Gre večinoma za izobražene mlade brezposelne ljudi in študente. Občasno pa se organizirajo večji pohodi.

V petek se je okoli tisoč ljudi odpravilo proti sedežu newyorške policije na jugu Manhattna zaradi protesta proti policijskemu nasilju. Policija je pred tednom dni na silo razgnala demonstracije pri Union Squareu, pri čemer je eden od poveljnikov nekaj dekletom našprical solzivec v oči. Posnetki so hitro zaokrožili po internetu in gibanje je dobilo nov zagon.

Podpirajo jih tudi slavne osebnosti
Na pohodu proti policijski postaji, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikatov transportnih delavcev in učiteljev, ni bilo nasilja in tudi ne aretacij. Protestnike sedaj podpirajo tudi nekateri newyorški sindikati in slavne osebnosti, kot sta režiser Michael Moore in igralka Susan Sarandon. Do podobnih solidarnostnih protestov pa je prišlo že tudi v Bostonu, Los Angelesu, San Franciscu, Albuquerqueju ter Chicagu.

Ljudje protestirajo proti propadanju hipotek in zaplembam hiš s strani bank, visoki stopnji brezposelnosti, izpadom finančnikov na Wall Streetu, sedaj pa tudi proti policijskemu nasilju. Študente pritiskajo visoki zneski študijskih posojil, ki jih niti ne morejo začeti odplačevati, ker ni delovnih mest. Protesti so bili doslej povsem brez nasilja, razen policijskega.
Zasedli Brooklynski most

V soboto popoldne po krajevnem času se je več kot tisoč ljudi odpravilo proti Brooklynskemu mostu. Nekaj jih je šlo čez most po poti za pešce, drugi pa so šli kar na cesto in vztrajali tudi po pozivih policije, naj se umaknejo. Z brooklynske strani so se na most odpravile močne policijske enote, ki so začele z množičnimi aretacijami, protestnike pa so v zapore odvažali v avtobusih.

Protestniki so uspeli za štiri ure zapreti ves promet čez most in povzročiti prometni infarkt po vsem južnem Manhattnu. Po aretaciji jih je bila večina hitro izpuščena po izreku kazni zaradi prekrška, nekaj pa jih je ostalo za zapahi zaradi upiranja aretaciji. Protesti se bodo nadaljevali s podobnimi akcijami tudi v prihodnje.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042477019

Aretirali več sto pripadnikov gibanja Zasedimo Wall Street

BROOKLYNSKI MOST

Newyorška policija je včeraj na Brooklynskem mostu aretirala več kot 500 protestnikov.

Več kot 200 pripadnikov gibanja že več dni tabori v parku Zuccotti nedaleč od Svetovnega trgovinskega centra. Spijo na tleh, zaviti v odeje in spalne vreče, postavili so si zasilno kuhinjo in knjižnico. Gre večinoma za izobražene mlade brezposelne ljudi in študente. Protestnike podpirajo tudi nekateri newyorški sindikati in slavne osebnosti, kot sta režiser Michael Moore in igralka Susan Sarandon.

Pripadniki gibanja Zasedimo Wall Street protestirajo proti propadanju hipotek in zaplembam hiš s strani bank, visoki stopnji brezposelnosti, izpadom finančnikov na Wall Streetu in proti policijskemu nasilju. Do podobnih solidarnostnih protestov pa je prišlo že tudi v Bostonu, Los Angelesu, San Franciscu, Albuquerqueju ter Chicagu.

New York − Več tisoč pripadnikov gibanja Zasedimo Wall Street, ki v NewYorku že dva tedna pripravlja demonstracije proti pohlepu Wall Streeta, se je včeraj popoldne odpravilo proti Brooklynskemu mostu, piše Slovenska tiskovna agencija. Nekaj jih je šlo čez most po poti za pešce, drugi pa so šli kar na cesto in vztrajali tudi po pozivih policije, naj se umaknejo. Z brooklynske strani so se na most odpravile močne policijske enote, ki so začele z množičnimi aretacijami, protestnike pa so v zapore odvažali v avtobusih.

Protestniki so sicer uspeli za štiri ure zapreti ves promet čez most in povzročiti prometni infarkt po vsem južnem Manhattnu. Po aretaciji jih je bila večina hitro izpuščena po izreku kazni zaradi prekrška, nekaj pa jih je ostalo za zapahi zaradi upiranja aretaciji. Kot so napovedali, se bodo protesti s podobnimi akcijami nadaljevali tudi v prihodnje.

V petek proti policijskemu nasilju

Včerajšnji protestni shod še zdaleč ni bil prvi. V petek se je okoli tisoč protestnikov odpravilo proti sedežu newyorške policije na jugu Manhattna, kjer so protestirali proti policijskemu nasilju. Policija je pred tednom dni namreč na silo razgnala demonstrante pri Union Squareu, pri čemer je eden od policistov proti trem udeleženkam protesta uporabil solzivec. Posnetki njegovega dejanja so hitro zaokrožili po svetovnem spletu in gibanje je dobilo nov zagon, piše STA. Na pohodu proti policijski postaji, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikatov transportnih delavcev in učiteljev, sicer ni bilo ne nasilja in tudi ne aretacij.
http://www.delo.si/novice/svet/aretirali-vec-sto-pripadnikov-gibanja-zasedimo-wall-street.html

So newyorški policisti protestnike pred množičnimi aretacijami zvabili v past?

NYPD se sooča s svežimi obtožbami. Protestnike naj bi med poskusom zavzetja Brooklynskega mostu, ki je potekalo ta vikend, zvabili v past. Policisti so protestnikom namreč dovolili na cesto, ki je sicer rezervirana za vozila, nakar so jih obkolili in 700 aretirali.

Po zgoraj opisanem triku newyorških policistov in množičnih aretacijah so protestniki napovedali proteste proti brutalnosti policistov. Tiskovni predstavniki NYPD so informacije zanikali, pravijo, da so policisti dali nešteto opozoril, naj protestniki ostanejo na pločniku, opozorili pa naj bi jih tudi, da sledijo aretiracije, če stopijo na cesto.

Nekatere je močno razjezila tudi poteza New York Timesa. Na spletni strani časnika naj bi namreč iz novinarske zgodbe odstranili vrstico, ki je opisovala, da so pripadniki NYPD protestnike morda prelisičili glede dovoljenja za odhod na Brooklynski most.

V "kampu“ v parku Zuccoti je bilo moč opaziti tudi znane igralce, tudi Penna Badgleyja in Marka Ruffala (oba na spodnji fotografiji).

Newyorški protestniki so zadnje dni oblečeni v "korporativne zombije“. Z belo masko na obrazu, rdečimi črtali in "uživanjem" monopoli dolarjev navsezgodaj zjutraj pozdravljajo zaposlene na Wall Streetu, ko se ti odpravljajo na svoja delovna mesta.

Sicer so se protesti že razširili v Los Angeles, Boston, Chicago, Denver in Seattle. V Bostonu je 34 skupin – sindikatov in ostalih (tudi okoljevarstvenih) organizacij, marširalo za "gospodarstvo, ki bi delovalo za vse“. V Los Angelesu so protestirali pred mestno hišo, v Seattlu pa izražali podporo gibanju, ki ga po njihovem prepričanju sestavljajo ljudje veliko barv in spolov.

Zgodba o heroju Vincentu

Heroj Vincent ima sanje: videti titane Wall Streeta (namesto v njihovih udobnih pisarnah) v temačnih zapornih celicah. Kriminalno dejanje: tatvina. Kraja milijard davčkoplačevalskih dolarjev, poroča CNN. Če ste siti tega, da se bogati bogatijo, medtem ko srednji razred životari, ima Vincent predlog: to povejte na ulici.

Nezaposleni 21-letni Vincent je namreč postal neuradni tiskovni predstavnik gibanja Zavzetje Wall Streeta, ki je brez vodje, sestavljajo pa ga nad ekonomijo, stanjem vojne v Afganistanu, okolja, splošnim stanjem ZDA in sveta razočarani posamezniki, po večini starih od dvajset do trideset let.

"Tukaj smo zaradi različnih razlogov,“ je povedal Vincent, katerega oče je prav tako nezaposlen, pred kratkim pa so jima zaradi neplačevanja hipoteke vzeli dom. "Na koncu dneva se vse ustavi v eni točki, odgovornosti. Želimo odgovornost v povezavi med Wall Streetom in politiko,“ je povedal in dodal, da se nekaj mora spremeniti. "Tukaj smo, ker smo siti tega, kar se dogaja.“
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042477551

GEORGE SOROS

Protestnikom na Wall Streetu podporo izrazil milijarder George Soros

Vlagatelj, težek več milijard dolarjev, George Soros, je izrazil podporo protestnikom na Wall Streetu, ki svoje sporočilo počasi širijo po ZDA in svetu. Dejal je, da razume njihovo jezo, ker je bil denar davkoplačevalcev porabljen za reševanje bank, ki pa so zaradi tega ustvarile ogromne dobičke.

Soros je opozoril, da so številni manjši podjetniki v času krize z velikimi obrestmi zelo obogateli. Istočasno pa so države reševale banke in jim omogočile ogromne dobičke.

Soros je sicer eden izmed najbogatejši ljudi na svetu, svoje bogastvo pa je ustvaril s špekulacijami. Včeraj je poklonil 40 milijonov dolarjev za pomoč afriškim državam, poroča britanski BBC.

Po reviji Forbes se Soros uvršča med 10 najbogatejših Američanov, s svojim premoženjem v višini 22 milijard dolarjev pa je na 46. mestu lestvice najbogatejših Zemljanov.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042477512

15.10. ob 18.00

http://www.jutarnji.hr/prosvjed-protiv-kapitalizma-iz-sad-a-siri-se-i-na-hrvatsku--vlade-nas-lisavaju-naseg-prava--izadite-na-ulice-/978477

15. oktober: "Volitve niso rešitev"

15. oktober. Po spletu se množijo pozivi, naj ljudje ta dan zasedejo ulice zaradi politike zategovanja pasu. Slovenija. Mirni protesti po vzoru zasedb španskih trgov. V Ljubljani Kongresni trg.

Upor. "15. oktober je začetek. Zasedli bomo Kongresni trg, ki je last vseh nas, in odprli prostor javni razpravi," pravijo v skupini posameznikov, ki so se združili pod imenom Prisotnostšteje-15O-OccupyLjubljana. Zasedba bo potekala v sklopu globalnih protestov proti vladajočim elitam, h katerim pozivajo številna družbena gibanja v več kot 30 državah Afrike, Amerike, Azije in Evrope.

Pozivi se pojavljajo predvsem na spletnih omrežjih, za prihajajoči teden pa je po vsej Sloveniji napovedanih več mobilizacijskih javnih razprav. Prva bo nocoj v Kopru.

"Ne zategujte naših pasov"

Pobuda za globalne proteste 15. oktobra prihaja iz Španije, kjer so 15. maja začeli zasedati trge v več kot 58 mestih, pri čemer je sodelovalo okoli osem milijonov ljudi. "Španci so ugotovili, da le v eni državi ne morejo storiti ničesar. Vlade na enak način izvajajo politiko zategovanja pasov. Mladi, delavci, študenti, migranti imamo povsod enake probleme, zato je čas, da se skupaj tudi upremo," pravi aktivistka Danijela iz Socialnega centra Rog.

Protestniki iz skupine Prisotnostšteje so kritični do oblasti: "Delajo le za blagostanje peščice, ignorirajo potrebe in želje večine. Cena pohlepa je dosegla vrh ledene gore." Aktivistka iz Socialnega centra Rog nadaljuje: "Gre za to, da država dokapitalizira banke, ljudi pa medtem mečejo iz hiš, ker ne morejo odplačati kreditov."

"Volitve niso rešitev"

Kje se bodo zbrali?

• Koper. Prva skupščina bo danes v Kulturno izobraževalnem društvu Pina. Zahtevajo pravico do izobrazbe, zdravstva, mobilnosti, stanovanja in okolja za vse.

• Ljubljana. Prihodnji teden se bodo predvidoma v sredo zainteresirani zbrali na javni razpravi na fakulteti za družbene vede, kjer bodo predstavili španske in tunizijske proteste ter se pogovorili, kakšne zahteve bodo postavili 15. oktobra.

Aktivisti ne želijo, da bi njihov protest 15. oktobra v predvolilne namene izkoristile politične stranke in novonastala gibanja. "Pri nas ljudje še vedno verjamejo, da volitve lahko nekaj spremenijo. V Španiji in Veliki Britaniji je ljudem že dolgo jasno, da ni tako. Gre za to, da hočemo tudi mi imeti svoj glas, ki bo preglasil tiste, ki so izvoljeni v okviru predstavniške demokracije," pravijo v Socialnem centru Rog. Protestniki, ki bodo zasedli Kongresni trg, pravijo, da si poskušajo elite podrediti tiste stvari, ki jih kapital še ni zajel, kot sta šolstvo in zdravstvo. Zato koprski aktivisti pravijo, da se zavzemajo za "resnično demokracijo, ki je neposredna, decentralizirana in horizontalna".

"Nasilje tu nima prostora"

Takšno obliko demokracije želijo protestniki doseči s skupščinami. V praksi naj bi bil 15. oktober v Ljubljani torej videti kot velika javna razprava, v kateri bo lahko vsak povedal, kje vidi težave in kje rešitve obstoječega sistema. "Imeli ne bomo nobenega programa ali koncerta," pravijo v Prisotnost šteje.

Vsebina dogodka naj bi se sicer dorekla naslednji teden, a aktivisti želijo, da bi lahko dokončno agendo postavili ljudje, ki bodo 15. oktobra prišli na Kongresni trg. V Prisotnostšteje zagotavljajo, da bo shod miren, "saj je nenasilje znak moči". Aktivisti dodajajo, da ne bodo "le branili pridobitev socialne države, kot sta brezplačno šolstvo in zdravstvo. Želimo definirati nov paket socialnih pravic." Postavili naj bi tudi zahteve, kakršna je univerzalni temeljni dohodek za vse.
Protestniki ne smejo ostati sami

Žiga Vodovnik, politolog, FDV Žiga Vodovnik, politolog, FDV (Foto: FDV)
Kakšna je razlika med protestniki, ki se v Evropi pripravljajo na 15. oktober, in tistimi na Wall Streetu?

Gibanje v ZDA ima predzgodbo, ki je povezana z načinom reševanja ekonomske krize, zaradi katere je na cesti pristalo veliko ljudi. Z njimi so tudi tisti, ki so pozivali k izvolitvi Obame, a so sprevideli, da volitve ne prinašajo sprememb. Pri nas pa gre tudi za premišljevanje o evropskem projektu.

Kaj kritizirajo protestniki?

Gibanja problematizirajo Evropsko unijo, ki je le ekonomski projekt. Premišljujejo, kakšno demokracijo hočejo. Jasno je, da unija nima prihodnosti. To je pokazala pri nereševanju finančne in kosovske krize. Ti protesti so enkratna priložnost, da Evropo ne mislimo več kot projekt elit, ampak kot skupnost od spodaj navzgor. Gibanja nočejo, da en odstotek ljudi vlada 99 odstotkom marginaliziranih prebivalcev. A gredo še širše od redistribucije bogastva.

Bodo poskušale stranke izkoristiti 15. oktober?

Protestna gibanja ne smejo ostati sama, morajo se mrežiti. V ZDA dobro sodelujejo s sindikati. Obstaja pa velika nevarnost, da politične stranke te pobude diskreditirajo in izkoristijo za svoje namene.

Kakšno vlogo ima pri 15. oktobru Facebook?

Če hočemo premišljevati o drugačni demokraciji, potem tega ne moremo početi izolirano na socialnih omrežjih. Spremembe se dogajajo v skupnostih, kooperativah, alternativnih projektih. Facebook lahko koristi pri koordinaciji, a se pogosto sprevrže v orodje nadzora.
http://www.zurnal24.si/protesti-tudi-pri-nas-clanek-137071

PETICIJA I

EU: DRŽAVLJANI vs. BANKE

Kot zaskrbljeni državljani zaradi ekonomske krize in sprejetih varčevalnih ukrepov, vas prosimo, da ponovno napišete vaše predloge za reševanje Grčije. Oblikovan fond za reševanje držav se mora spremeniti zaradi tega, ker javni denar še vedno rešuje samo banke, katere so odgovorne za ekonomsko krizo. Vlade morajo reševati banke samo z krediti in investicijami. Zagovarjajte javni interes in našo prihodnost.
* Do sedaj je podpisalo peticijo 498.857 državljanov.
http://www.avaaz.org/it/eu_people_vs_banks/?vc

* do sedaj je podpisalo peticijo 498.857 državljanov
* do 16.07.2012 je podpisalo petivijo 502.387 državljanov

SVET VS.WALL STREET

* Do sedaj je podpisalo peticijo 808.996 državljanov.
http://www.avaaz.org/en/the_world_vs_wall_st/?slideshow

V NLB prebrali pritožbe zoper kapitalistično izkoriščanje

Pred za soboto napovedanimi svetovnimi protesti proti nasilju finančnega kapitalizma je bilo v Ljubljani zborovanje, ki ga organizirajo delavci, združeni v gibanje Nevidni delavci sveta (IWW).

Pred za soboto napovedanimi svetovnimi protesti proti nasilju finančnega kapitalizma je bilo v Ljubljani zborovanje, ki ga organizirajo delavci, združeni v gibanje Nevidni delavci sveta (IWW).

Zborovanje je potekalo na Trgu republike v Ljubljani, v soboto pa se bodo svetovnim protestom pridružili tudi protesti po večjih slovenskih mestih. Napovedali so jih že v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Proti "izkoriščevalskemu kapitalističnemu sistemu"
Približno 20 podpornikov Skupščine 15O se je pred sobotnimi protesti zbralo pred sedežem Nove Ljubljanske banke (NLB) na Trgu republike v Ljubljani, kjer so izrazili nasprotovanje "izkoriščevalskemu kapitalističnemu sistemu". Pritožbe so nato prebrali še v prostorih banke. Predstavniki skupščine, v okviru katere so se združili predstavniki gibanja Nevidni delavci sveta (IWW) ter drugi posamezniki, delavska in družbena gibanja, kolektivi in iniciative, so se pred sedežem NLB zbrali, da bi v banki prebrali svoje zahteve, a jim varnostniki tega sprva niso dovolili.

Na shodu je prišlo tudi do prerivanja in prepiranja
Zaradi tega se je nekaj udeležencev shoda prerivalo z varnostniki, ki so jim nato dovolili vstop v prostore banke. Udeleženci protesta se med prebiranjem zahtev tudi prepirali z varnostniki, ker niso dovolili snemanja s kamerami in fotografiranja.
Protesti niso prijavljeni, za varnost bo kljub temu poskrbljeno

Skupščina 15O je sicer za soboto ob 15. uri že napovedala proteste v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Na Policijski upravi Ljubljana so povedali, da za danes ali soboto ni prijavljenih protestov, bodo pa kljub temu naredili vse, da bodo zagotovili varnost ljudi in premoženja. Udeležbo na protestu so že napovedali predstavniki IWW, Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti, Socialnega centra Rog, gibanji Mi smo univerza ter Alternativa obstaja. Podporo protestu so izrazili tudi v Stranki mladih - zeleni Evrope in Sindikatu novinarjev Slovenije. Napovedani protesti bodo potekali v okviru globalnih protestov proti nasilju finančnega kapitalizma, ki so se začeli 17. septembra v ZDA, in sicer z neuspešnim poskusom "zasedbe" Wall Streeta. Protestniki so se nato preselili v park Zuccotti, pridružujejo se jim tudi sindikati in posamezni Američani, ki izražajo nezadovoljstvo nad sistemom, ki rešuje finančne korporacije, ki so povzročile krizo.

Kurnik: Finančne institucije so nas pripeljale na rob propada

Predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede Andrej Kurnik, ki se je udeležil shoda, je na Trgu republike opozoril, da so nas finančne institucije s svojo logiko razlaščanja skupnega bogastva pripeljale na rob propada. "Ta rob propada se že vidi kot generalizirana revščina," je poudaril.

Po njegovih besedah smo prišli do točke, "ko se lahko finančne institucije umaknejo in se spremeni paradigma ali pa bomo vsi postali del tretjega sveta." Dejal je, da na sedaj obstajata dve alternativi. Prva je, da se "dokapitalizira banke in finančne institucije ter da ljudje, ki niso povzročili krize plačajo zanjo." To po Kurnikovem mnenju pomeni, da bo velik del sveta postal "ubožnica." Druga in boljša možnost je po njegovih besedah, da se "dokapitalizirajo ljudje" in skupna blaginja.

"Zaustaviti moramo politiko zategovanja pasov"
Dejal je, da moramo zaustaviti politiko zategovanja pasov in povedati, da to ni edini izhod iz krize. "To, da ljudje umirajo pred vrati bolnišnic, ker jih zapirajo zaradi politike zategovanja pasov, ni rešitev," je še poudaril.

"Davkoplačevalci ne želijo dokapitalizirati bank"
Predstavnik IWW Irfan Beširević pa je dejal, da želijo s tokratnim shodom in sobotnim protestom predstavniki gibanj opozoriti, da davkoplačevalci ne želijo dokapitalizirati bank, ki so krive za sedanji kapitalistični sistem. "Če bomo slovensko javnost prepričali, da so banke in ostali tajkuni ter kapitalisti krivi za to, kar se v Sloveniji dogaja, bomo lahko spremenili stvari," je dejal. Protestniki si po njegovih besedah prizadevajo za blaginjo slovenskih državljanov, saj je vedno več revščine in brezdomcev. Dodal je, da velik del krivde za nastalo krizo nosijo tudi banke, ob tem pa omenil primer hipotekarnih kreditov, pri katerih državljanom obračunavajo previsoke obresti.

Predstavniki Skupščine 15O sicer želijo z sobotnim protestom prispevati k skupnemu gibanju. V izjavi izpostavljajo upor proti finančnemu kapitalizmu, ki razlašča skupno bogastvo in ga pretaka v žepe majhnega dela svetovnega prebivalstva

"V soboto bomo odločno zavrnili diktate bank, finančnih trgov ..."

"V soboto bomo odločno zavrnili diktate bank, finančnih trgov, nacionalnih in evropskih politikov ter evrokratov, ki zahtevajo, da plačamo krizo, ki je nismo povzročili. Uprli se bomo enoumju in dogmi, da je izhod iz krize dokapitalizacija bank in finančnih trgov na račun že tako ali tako oslabljene države blaginje," so zapisali v izjavi.
Dokapitalizirati je treba ljudi, ne bank

Za jutri popoldne Gibanje 15 oktober (15o) poziva na mednarodne demonstracije, ki bodo v Sloveniji potekale v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Newyorške oblasti preložile čiščenje parka Zuccotti
Predstavniki gibanja "Okupiraj Wall Street", ki že štiri tedne vztrajajo v newyorškem parku Zuccotti, so si lahko oddahnili, saj so mestne oblasti preložile napovedano čiščenje parka.
http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/v_nlb_prebrali_pritozbe_zoper_kapitalisticno_izkoriscanje.aspx
http://www.finance.si/327013/Protestniki-v-NLB-prebirali-svoje-%C5%BEivljenske-zgodbe

NE BOMO PLAČALI VAŠE KRIZE

Protestniki nadaljujejo z "okupacijo" prostora pred Ljubljansko borzo

Nekaj deset protestnikov še vedno vztraja pred Ljubljansko borzo. Odločili so se, da bo trg še naprej deloval kot skupen javni prostor, odprt za kritiko finančnega kapitalizma in grajenje gibanja 15o.

Nekaj deset protestnikov še vedno vztraja pred Ljubljansko borzo. Odločili so se, da bo trg še naprej deloval kot skupen javni prostor, odprt za kritiko finančnega kapitalizma in grajenje gibanja 15o.

Na dopoldanski skupščini so se protestniki, zbrani pod iniciativo 15o, tudi odločili, da bodo izvedli različne delavnice na teme, kot so revščina, prekernost, stanovanjska problematika, zadolženost, pravica do izobraževanja, zdravstva ipd., ki so v popoldanskem času že stekle.
Ljudi pozivajo, naj se oglasijo, prevzamejo iniciativo in povedo svoje mnenje

"Nismo blago v rokah bank in politikov" in "Ne bomo plačali vaše krize" sta le dva izmed mnogih transparentov, ki so jih postavili. Sicer pa poudarjajo, da je protest pred borzo le ena od manifestacij širšega in odprtega gibanja. Ljudi pozivajo, naj se oglasijo, prevzamejo iniciativo in povedo svoje mnenje, lahko pa se v razpravo vključijo tudi prek svetovnega spleta. Na dopoldanski skupščini je bilo uvodoma slišati tudi, da zgolj trenutno zbrani pred poslopjem borze ne predstavljajo celotnega gibanja, to ostaja odprto, heterogeno in vključuje različne skupine.

"Nekateri ljudje pridejo na novo, drugi pa gredo"
Skupina protestnikov se je pred poslopjem Ljubljanske borze utaborila že v soboto zvečer, potem ko je popoldne - tako kot v številnih drugih mestih po svetu - tudi na ljubljanskem Kongresnem trgu poteka protest proti pohlepu kapitalizma.

Pred borzo je del protestnikov zvečer postavil okoli 20 šotorov in tam tudi prenočil. V tem času začenjajo z novo skupščino, na kateri se bodo pogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Ena od udeleženk protesta je pojasnila, da je skupščina odprta za vse in da tudi število zbranih pred borzo ni vedno enako, saj nekateri ljudje pridejo na novo, drugi pa gredo. Pred Ljubljansko borzo je sicer trenutno okrog 60 protestnikov, zbranih pod iniciativo 15o.

Ljudje prinašajo oblačila, odeje, spalne vreče in hrano
Dobrodošla pa je tudi solidarnostna podpora, pravijo, bodisi osebna bodisi v obliki odej, šotorov, hrane, spalnih vreč, manjših denarnih prispevkov. Medtem na trg pred borzo ljudje že prinašajo oblačila, odeje, spalne vreče in hrano. Na trg prihajajo protestniki in drugi podporniki, ki izražajo solidarnost s tam prisotnimi, je za Žurnal24 povedal predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede Andrej Kurnik.

"Boj za"

Včerajšnji protesti so sicer potekali mirno, le na pročelju poslopja Ljubljanske borze so protestniki odtrgali črko R iz napisa "borza". To so nadomestili s črko J in iz napisa "borza" je nastal napis "boj za".
Zaradi neprijavljenega shoda postopek proti organizatorju

Na Policijski upravi (PU) Ljubljana so za Planet Siol.net povedali, da policija spremlja dogodek in izvaja vse naloge za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja ter preprečevanje prekrškov in kaznivih dejanj. "Sicer pa policija vodi postopek o prekršku zoper organizatorja zaradi neprijavljenega shoda. V okviru tega zbira obvestila potrebna za izvedbo postopka," so še dodali.

Protesti so potekali v Ljubljani, Mariboru in Kopru

Protesti proti nasilju finančnega kapitalizma, ki so se septembra začeli v New Yorku s poskusom okupacije Wall Streeta, so v soboto potekali v več kot 1300 mestih po svetu, tudi v večjih mestih po Sloveniji - Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Protest minil mirno; nekateri prenočili pred borzo
Na Kongresnem trgu v Ljubljani naj bi se po nekaterih podatkih zbralo več kot dva tisoč protestnikov. Protest je minil mirno, približno polovica protestnikov pa je ob 17. uri zapustila Kongresni trg in se odpravila pred Ljubljansko borzo. Skupina protestnikov je tam preživela tudi noč. Kot so povedali na ljubljanski policijski upravi, je noč minila mirno.

"Množična nezaupnica načinu upravljanja z našimi življenji"
Andrej Kurnik, ki je med protestom večkrat nagovoril zbrane, je v soboto protest označil kot množično nezaupnico načinom upravljanj z našimi življenji, skupnim bogastvom, ekonomijo, političnimi strankami in družbo.

V Sloveniji so potekali protesti proti "nasilju finančnega kapitalizma". V Ljubljani se je zbralo preko 2000 protestnikov, protesti pa so se odvijali tudi v Mariboru in Kopru.

Sobotni protesti proti privilegijem finančnega kapitalizma so bili najbolj dramatični v Rimu in New Yorku.
http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/skupina_protestnikov_vztraja_pred_ljubljansko_borzo.aspx

ČETRTA NOČ

Aktivisti so pred Ljubljansko borzo v hudem mrazu prebili že četrto noč. Pri deljenju letakov, na katerih so pojasnjevali, zakaj se upirajo finančnemu kapitalizmu, so jih poskušali na filozofski fakulteti zaustaviti tamkajšnji varnostniki. Med prerivanjem je eden izmed protestnikov padel po tleh.

Policisti ne bodo ukrepali
Po kratkem prerivanju so varnostniki popustili in protestniki so v miru razdelili letake. Policisti so jih pred vhodom popisali, vendar so jim kmalu zagotovili, da proti njim ne bodo ukrepali. Danes naj bi sicer pred borzo postavili vojaške šotore, že včeraj so postavili kemični WC.

Čez dan še vedno potekajo različne delavnice, koncerti, predavanja in skupščine, na katerih se zbira vse več ljudi. Podporniki jim še vedno prinašajo hrano, spalne vreče in odeje, sinoči je bila tam tudi javna veganska večerja.
http://www.zurnal24.si/prerivanje-z-varnostniki-clanek-138198

BOBU BOB
Irena Sirena, blogerka: "Delam že deset let in nimam niti dneva delovne dobe; zboleti ne smem, ker potem ni denarja; nisem brezposelna, a nimam službe. Nimam nobene možnosti najema kredita in tudi če bi ga imela, bi ga v 30 letih z obrestmi enkrat preplačala."
Torek, 18. oktober 2011
www.vecer.si

DEMOLITION GROUP

Protest glasnejši ob podpori skupine Demolition Group

Protestnikom, ki že 14 dni v znak nasprotovanja vladavini finančnih institucij šotorijo pred ljubljansko borzo, so se pridružili posavski rockerji Demolition Group in s koncertom podprli protest proti pohlepu in izkoriščevalskemu bogatenju kapitalističnih elit.
http://24ur.com/novice/slovenija/protest-glasnejsi-ob-podpori-skupine-demolition-group.html

SKB BANKA d.d.

Protestniki pred SKB uničevali finančnega parazita

"Manevrom finančne oblasti in njihovih političnih vazalov se lahko zoperstavimo samo tako, da razplamtimo socialni in razredni konflikt," so sporočali protestniki pred SKB

Protestniki, ki že tretji teden vztrajajo pred ljubljansko borzo so danes svoje nasprotovanje finančnemu kapitalizmu izkazali pred banko SKB . V akciji imenovani "izstradajmo parazita" so napovedali boj proti sistemu.

Zamaskirani v varnostna oblačila so pred vhodom v banko demonstrirali izčrpavanje ljudi s strani finančnega sistema in uničevanje parazita. Nagovor organizatorjev so pospremili z vzkliki "skupna blaginja" ,"denar za ljudi", "dokapitalizacija ljudi", "oblast ljudstvu" in "brezplačno šolstvo" .

Protesti so se končali mirno, protestniki pa so prizorišče zapustili po približno 20 minutah.

Upor z razrednim konfliktom

"Manevrom finančne oblasti in njihovih političnih vazalov se lahko zoperstavimo samo tako, da razplamtimo socialni in razredni konflikt," so organizatorji nagovarjali prisotne pred banko.

"To je edini način, da bo današnja globalna generacija zadihala in odvrgla okove korupcije finančnega kapitalizma."

Ali parazitske finance ali mi?

"Finančni parazit ne bo več imel miru. V preteklosti je delavsko gibanje skovalo čudovito orožje: tovarniško stavko proti industrijskemu kapitalizmu. Današnja generacija izumlja družbeno stavko proti finančnemu kapitalizmu," so sporočali.

"Kriza je počasno umiranje gostitelja. Številne zgodbe prekernih delavcev in delavk pred borzo so jasen dokaz, da finančni kapitalizem generira zgolj brezperspektivnost. Družbena erozija, s katero se spopadamo pred borzo z vzpostavljanjem novih oblik skupnega delovanja, kaže, da smo prišli do točke odločitve: ali parazitske finance ali mi, 99 odstotkov proizvajalcev družbenega bogastva."
http://www.finance.si/329196/%28FOTO%29-Protestniki-pred-SKB-uni%C4%8Devali-finan%C4%8Dnega-parazita
http://www.finance.si/galerije/3202/1/
http://www.finance.si/galerije/3202/2/
http://www.finance.si/galerije/3202/3/
http://www.finance.si/galerije/3202/4/
http://www.finance.si/galerije/3202/5/
http://www.finance.si/galerije/3202/6/
http://www.finance.si/galerije/3202/7/
http://www.finance.si/galerije/3202/8/
http://www.finance.si/galerije/3202/9/
http://www.finance.si/galerije/3202/10/
http://www.finance.si/galerije/3202/11/
http://www.finance.si/galerije/3202/12/
http://www.finance.si/galerije/3202/13/
http://www.finance.si/galerije/3202/14/
http://www.finance.si/galerije/3202/15/
http://www.finance.si/galerije/3202/16/
http://www.finance.si/galerije/3202/17/
http://www.finance.si/galerije/3202/18/
http://www.finance.si/galerije/3202/19/
http://www.finance.si/galerije/3202/20/
http://www.finance.si/galerije/3202/21/
http://www.finance.si/galerije/3202/22/
http://www.finance.si/galerije/3202/23/
http://www.finance.si/galerije/3202/24/

ALTERNATIVA 15o

Alternativa obstoječemu sistemu obstaja!

Da obstaja alternativa obstoječemu volilnemu sistemu, so tik pred razglasitvijo volilnih rezultatov opozarjali pripadniki gibanja 15o. Ta alternativa je participativna direktna demokracija in direktna akcija. To je model odločanja, ki vsakemu posamezniku daje moč odločanja, in edino tak model je resnično demokratičen, pravijo pripadniki 15o.

Skupščine, kjer se odloča s konsenzom, in delovanje prek delovnih skupin, kjer ima vsak posameznik pravico besede, so tista oblika demokracije, ki bi jo morali uvesti v vse organizacije in skupnosti, zatrjujejo. Vsak prenos odločanja na predstavnike, pa čeprav izvoljene, odpravlja demokracijo in uveljavlja hierarhične modele odločanja. "Zato izrekamo odločen ne predstavniški demokraciji. Ne potrebujemo novih obrazov, potrebujemo drugačne načine političnega organiziranja. Ne potrebujemo predstavnikov - predstavljamo same sebe," so pred Cankarjevim domom pozivali v 15o.

V gibanju sicer priznavajo, da so se mnogi kljub vsemu udeležili volitev, a se jim zdi absurdno, da so morali izbirati izmed vnaprej ponujenih možnosti. "Največji problem predstavniške demokracije je, da te prisili v to, da bojkotiraš volitve, ali da oddaš neveljavno glasovnico, ali pa da izbereš najmanjše zlo. Obstoječi strankarski sistem že vrsto let dokazuje lastno nefunkcionalnost in sistematično izključevanje interesov prebivalcev," pravi Asja Hrvatin iz gibanja 15o. "Ne verjamem, da je pravi način, da volimo vsake štiri leta, pa še takrat ne tega, kar bi resnično radi, temveč to, kar nam je vnaprej ponujeno. Programi namreč ne izhajajo neposredno iz naših potreb in želja. Nekdo nam obljubi, da bo nekaj naredil, potem pa ni nobene garancije, da bo to resnično naredil, poleg tega tudi ni možnosti, da bi politikom odvzeli mandat," je slabosti predstavniške demokracije naštevala Natalija Topolovšek.

V 15o že skoraj dva meseca dokazujejo, da je sitem direktne demokracije v praksi izvedljiv. "To smo prikazali na manjši skupini ljudi, ki se zbiramo pred Boj za. Osrednji argument naših nasprotnikov je, da na večji skupini to nikakor ne bi delovalo. Ampak Islandija nam je dokazala, da deluje tudi na širši skupnosti, oni so celo svojo ustavo sestavili na tak način, prav vsak državljan je sodeloval pri njeni vsebini," še pravi Natalija Topolovšek. Ne glede na volilni izid bodo nadaljevali z neposredno demokracijo.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042492893

BLOKADE BANK

Gibanje 15o pripravlja akcijo blokade bank

Predstavniki gibanja 15o se bodo v četrtek ob 14. uri zbrali pred ljubljansko borzo in začeli z akcijo simbolne blokade bank.

Z blokado želijo opozoriti, da so zaradi koncentracije moči ekonomskih subjektov slednji tisti, ki narekujejo javne politike, je pred skupščino gibanja povedal Andrej Kurnik iz Gibanja 15o.

Skupščino so pripravili pred četrtkovim obiskom delegacije t. i. trojke - Evropske centralne banke (ECB), Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada - v Sloveniji. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo obisk zarotniško srečanje predstavnikov institucij, ki v interesu bank vsiljujejo politike zategovanja pasov, nagrajujejo krivce za krizo in kaznujejo njene žrtve.

Treba je zavrniti podobo dolžnika, ki se vsiljuje posameznikom
Udeleženci skupščine so med drugim izpostavili, da je treba zavrniti podobo dolžnika, ki se vsiljuje posameznikom ter da se je treba upreti in zahtevati svoje pravice. "Koliko našega denarja je šlo za dokapitalizacije bank, ljudje pa stradajo," je povedal Irfan Beširević iz Gibanja 15o.

"Krizo prenašajo na pleča tistih, ki je niso povzročili"

Kot je povedal Kurnik je bila skupščina prva v nizu dogodkov, ki se bodo končali z veliko mobilizacijo med 12. in 15. majem ter z blokado ECB in sedežev bank v Frankfurtu med 17. in 19. majem. "Namen skupščine je, da začnemo prenašati konflikt tudi na evropsko raven. Želimo opozoriti, da evropska vlada trenutno izvaja politike, ki jih narekujejo finančni trgi in banke, ki so pravzaprav zakuhale krizo in to na plečih tistih, ki krize niso povzročili," je dejal.

Blokade bodo bolj ali manj komunikacijske
Četrtkove blokade bank bodo po Kurnikovih besedah bolj ali manj komunikacijske. Dodal je, da jih bodo blokirali z zmajem, ki simbolizira ECB v rokah ljudstev. "ECB je treba postaviti pod demokratičen nadzor, da bo začela delati za ljudi, ne pa za banke," je povedal.

16. marca sledi zbor pred hišo družine Vaskrsić
Gibanje 16. marca načrtuje tudi zbor pred hišo družine Vaskrsić v Litiji, ki ji je litijsko sodišče zaradi dolga v višini 124 evrov hišo prodalo na javni dražbi. Kurnik je na skupščini dejal še, da bodo sindikate pozvali h generalni stavki zaradi napovedanih odpuščanj ter da bo gibanje izvedlo blokado parlamenta, ko bodo poslanci sprejemali rebalans proračuna.
http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/03/gibanje_15o_pripravlja_akcijo_blokade_bank.aspx

BLOKADA PARLAMENTA

Gibanje 15o poziva k jutrišnji blokadi Državnega zbora

V sporočilu za javnost poudarili, da se z varčevalnimi predlogi vlade ne trinjajo, saj bomo po njihovih navedbah za krizo plačali tisti, ki je nismo povzročili. Dodajajo tudi, da so varčevalni ukrepi sredstvo razlaščanja revne večine in bogatenja bogate manjšine.

Zapisali so tudi, da so "Varčevalni ukrepi antisocialni:

- So uvod v privatizacijo javnih storitev, kot so šolstvo, zdravstvo, socialna varnost.
- Vodijo k temu, da bodo izobrazba, zdravje in socialna varnost postale tržne storitve, katerih kvaliteta bo odvisna od materialnega položaja posameznika.
- Z njimi skušajo iz družbe dokončno izriniti solidarnost in konsolidirati desetletja trajajočo privatizacijo in razlastitev množic.
- So drastičen napad na obstoječe pravice iz dela in socialne pravice ter onemogočajo definiranje novih socialnih pravic, ki jih zahteva prekerna generacija.
- Razgrajujejo družbo blaginje (welfare) in generalizirajo družbo dolga (debtfare). Zadolžujemo se, da bi prišli do stanovanj, da bi lahko sploh delali, da plačujemo račune in zadovoljujemo temeljne potrebe. Uvedba varčevalnih ukrepov pomeni, da se bomo zadolževali za plačilo šolnin, zdravstvenih storitev, socialne varnosti."

Po njihovem mnenju kriza ni nastala zaradi pretiranega trošenja, temveč zaradi prevelike revščine. "Plače zadnjih trideset let na svetovni ravni ne rastejo, raste le dolg. Kriza ni nastala zato, ker živimo onkraj svojih zmožnosti, ampak zaradi sistematičnega razlaščanja revnejših in koncentracije skupno proizvedenega bogastva v rokah peščice."
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042528454

BOBU BOB
Dr. Damjan Mandelc, sociolog kulture in filozof: "Vlada s predlaganimi ukrepi obrača hrbet predšolskim otrokom, mladim staršem, študentom. Politika, ki razume in pozna izhod iz krize, ki skuša zagnati razvoj, celo povečuje delež za izobraževanje in raziskovanje."
Petek, 4. maj 2012
www.vecer.si

BOBU BOB
Dr. Edvard Kovač, filozof, esejist in teolog: "Povsod po Evropi vlade plačujejo z volilnim porazom veliko finančno, gospodarsko in socialno krizo."
Torek, 8. maj 2012
web.vecer.com/portal...0805781178

PETICIJA II

BANKIRJE ZA REŠETKE

Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, vsem članicam

Kot zaskrbljeni državljani v času največjih škandalov, ki sedaj prevevajo banke in katere sedaj poslabšujejo naše ekonomske zakonitosti v življenju, vas prosimo, da reagirate vse do takrat, da bodo tudi bankirji poklicani na odgovornost in odgovarjali za svoja dejanja. To bo možno samo ob takšni močni zakonodaji, ki bi preprečevala zlorabo na tržišču, ki bo vključevala tudi kazensko odgovornost bankirjev, ki teptajo in ne upoštevajo naše zakonodaje.
http://www.avaaz.org/it/bankers_behind_bars_f/?bXwYsbb&v=15971

* do sedaj podpisalo že 545.921 državljanov

zoran13

SAJ NI RES, PA JE!

15.124.017 $

Zaradi napake prodajalca zadela na loteriji
Napaka osrečila bezposelno Kathy Scruggs

Prodajalec, ki je Američanki Kathy Scruggs prodal loterijsko srečko, je "kriv", da je le ta zadela 25 milijonov dolarjev na loteriji. 44-letnica, ki je brezposelna in je iskala službo, je 14. septembra vplačala loterijski listek z zmagovalnimi številkami. Scruggsova je želel le listek za igro Mega Millions, vendar ji je prodajalec po pomoti še natisnil iste številke na listek za igro Powerball, ki je srečnici prinesla milijonski dobitek.

Brezposelna zmagovalka je že dvignila dobitek (obdavčen je znašal 15.124.017 ameriških dolarjev) in si sedaj namerava z njim kupiti avto, potovati, ter pomagati svoji družini in ostalim.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011100605694247

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Sep 2017 11:07; skupaj popravljeno 158 krat

***** nadaljevanje z 10,31 in 48 strani *****

OBLIKE VARČEVANJA IN PLEMENITENJA SREDSTEV - IV.del

VSAKEMU EN ZLATNIK

Denimo, da te dni človeka popadejo domoljubna čustva in jih želi preliti v čisto zlato. Glede na to, da sta minili dve desetletji od tistih nepozabno vznesenih junijskih dni, se tovrstnega čustva ne gre sramovati. Kajti ne samo, da je zláto domoljubje te dni sprejemljivo, če ne celo hvalevredno, ampak je tudi v skladu z načrti in predvidevanji najbolj modrih od vseh mož: bankirjev.

Banka Slovenije je pred dnevi s fanfarami napovedala izdajo zlatnika, v katerega je vkovan spomin na dvajsetletnico osamosvojitve Slovenije. Ko slehernik stopi do bančnega okenca s ponižno željo, da si kupi ta košček plemenitosti, pa se hitro sooči z bolj nizkotnimi odtenki resničnosti. Uslužbenka mu namreč pove, da navaden državljan zlatnika ne more dobiti. Domov lahko odnese le spominski evrski kovanec. Zlatniki so do konca meseca rezervirani za tiste srečneže, ki so se vpisali na abonentno listo. Nanjo se seveda v skladu z demokratičnimi načeli lahko uvrsti kdorkoli. Ampak pozor: eno leto, preden želi kupiti svoj košček zlata. V Banki Slovenije to nenavadno prakso razlagajo s kaj čudnim pojasnilom: rezervacijo kot predpogoj za nakup spominskih zlatnikov so uvedli zato, ker so jim zlati kovanci v preteklosti ostajali v sefih.

Zgodba je seveda ob velikih razpotjih zmedenega 21. stoletja povsem obrobna. Ampak hkrati močno simbolična.

Kar je v tej svobodni, bogati, varni, lepi in prijazni državi najpogosteje narobe, je prav to, da zapleteni birokratski odgovori dušijo povsem preprosta življenjska vprašanja in načrte. In da pravila, kot da so vzniknila od nikoder, krepijo tisti čuden občutek prikrajšanosti. Slutnjo, da je lani in še leto prej obstajal nekakšen seznam. In da ti, če nisi bil dovolj blizu in dovolj prebrisan, da si se vpisal med abonente, niti bog ne more več pomagati. Ko greš domov, ti v glavi odzvanja občutek, da je vse razdeljeno, v žepu pa ti žvenketa lep, ampak čisto navaden kovanec.
http://www.primorske.si/Komentar/Vsakemu-en-zlatnik.aspx

SIMBOLI LUKSUZA

Kljub mogočnemu zavarovanju je uspelo kameri HTV posneti izbložbeni prostor zagrebškega Muzeja za umetnost in obrt, v kateremu se pripravlja razstava remek del v zlatarstvu.

Beseda teče o eni izmed najstarejših in najdražjih evropskih zasebnih kolekcij iz zbirje THYSSEN-BORNEMISZA, barona Heinricha Thyssen-Bornemisza, ki je sedaj v lasti Francesce von Habsburg.

Razširjena zbirka obsega 39 vrhunskih predmetov v večini nemškega zlatarstva iz obdobja od 15. do 18. stoletja. To je izjemna priložnost spoznati dela nürnberških i augsburških zlatarjev iz 16. in 17.stoletja - Hansa Pezolta, Melchiora Gelba, Veita I. Mohringera, Heinricha Strauba, Martina Rehleina in drugih.

V razstavo je uključen tudi primerek vrča s pokrovom iz kroga Wenzla
Jamnitzerja in obsega tudi vrhunski in reprezentativen izdelek toaletnega pribora iz leta okoli 1750, katera je hkrati razstava v razstavi, saj obsega kar 66 priborov za toaleto in zajtrk iz pozlačenega srebra, virtuoznih del
augsburških mojstrov izvedenih v rokokojevem stilu, kombiniranih z deli meissenskega porcelana.

V reprezentativnem katalogu zbirke objavljajo spremno besedo tudi Timoty Schroder (o sami zbirki Thyssen-Bornemisza) in Arijana Koprčina, vodja kovin MUO, katera je kustos razstave in Maria de Peverelli (v imenu zbirke Thyssen-Bornemisza).

Vrč pozlačenega srebra z likom bradatega moškega, dvojni bokali za ceremonialno uporabo, okrašena školjka nautilus iz zbirke ali pa riba izdelana iz gorskega kristala okoli leta 1600...,prihajajo v Zagreb pod visoko mero zavarovanja tudi taradi izjemne umetniške, kulturne in zgodovinske vrednosti predmetov.

Večina teh predmetov zlatarske obrti je bila shranjena v posebnih prostorih, saj po letu 1990 ti predmeti niso bili več razstavljeni, razen lansko leto v Gradcu. V Zagreb prihaja razširjena zbirka pod imenom SIMBOLI LUKSUZA in bodo predstavljeni občinstvu že od srede 12.oktobra 2011 pa vse do 5.februarja 2012.

VIDEO
http://www.hrt.hr/index.php?id=48&tx_ttnews[tt_news]=133112&tx_ttnews[backPid]=38&cHash=8c7a8c86a8
SLIKE
http://www.muo.hr/hr/aktualno/dogadjanja/simboli-luksuza,6.html
SPREMNA BESEDA
http://www.muo.hr/files/file/muo/pdf/thyssen-bornemisza-texst-arijana-koprcina.pdf

5.KONGRES PLEMENITIH KOVIN

14. in 15. oktober 2011
Gospodarsko razstavišče Ljubljana
od 09.00 do 18.00

OHRANITE SVOJE PREMOŽENJE

Pridobite si najnovejše informacije o trenutnem globalnem finančnem stanju na 5. kongresu plemenitih kovin in surovin, 14. in 15. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
V zadnjih letih smo se velikokrat vprašali kam vodi pot celotnega finančnega sistema, ki je že močno skrhan. Najprej zlom na borznih trgih leta 2008, nato propad mnogih bank in zlom nepremičninskega trga v ZDA. Današnje stanje ni nič boljše.
Reševalni ukrepi, ki jih izvajajo (centralne banke in druge finančne institucije) delujejo le na kratek rok, preti nam tudi vse višja inflacija. Valute vse bolj izgubljajo na vrednosti, nas pa vse bolj skrbi realna kupna moč.

Podjetje Elementum letos organizira že 5. slovenski kongres plemenitih kovin in surovin, kjer boste pridobili trenutne informacije o:
- globalni finančni situaciji,
- gospodarskem in finančnem stanju v Evropi ter Sloveniji,
- trenutnem stanju na trgu plemenitih kovin in surovin.

Na jubilejni obletnici bodo med drugimi predavali:
- Dr. Marc Faber, eden izmed najbolj priznanih mednarodnih finančnih analitikov
- Dirk Müller (Mr. Dax); najbolj znani nemški borzni posrednik
- Thorsten Schulte; specialist za naložbe v srebro
- Dr. Hans J. Bocker; v svojih predavanjih predvsem izpostavlja »kako se zaščititi pred manipulativnimi prijemi države in mediji« ter poskrbeti za čim bolj varno osebno finančno prihodnost
Okrogla miza: 14. oktobra ob 16:30
Naslov: Reševanje javnih dolgov in njihov vpliv na posameznika
Sodelovali bodo (seznam se lahko dopolni):
dr. Mojmir Mrak (specialist in redni profesor za področje mednarodnih financ)
dr. Igor Masten (profesor na ekonomski fakulteti, član nadzornega sveta NLB)
Thorsten Schulte (specialist za naložbe v srebro in bivši direktor bančne podružnice
Bojan Pravica (mednarodni premoženjski svetovalec)
Okroglo mizo bo povezoval: Srečko Pirtovšek
(glavni in odgovorni urednik revije Kapital)
http://www.kongres-plemenitih-kovin-...si/prva-stran/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-...or-o-kongresu/
http://www.kongres-plemenitih-kovin-...gla-miza-2011/
http://www.peterslapsakblog.blogspot.com/
http://srebrozlato.wordpress.com/
http://www.zlato-srebro.si/nakup-zlata/

/13/...na kongresu je bilo veliko koristnih, zanimivih ter poučnih predavanj, tako, da je vsak obiskovalec našel kakšen njemu primeren nasvet. V preddverju je bilo tudi veliko poučnih predstavitev ter obilo slikovnega materiala, kjer je bila zbrana tudi zgodovina in vloga plemenitih kovin ter prikaz rudnin redkih zemelj, zlata, srebra, platine, šampanjca, vina in ostalih priložnostnih daril...

»Človek ima za pametno ravnanje na voljo tri različne poti:
prvič z razmišljanjem - ta je najbolj žlahtna,
drugič s posnemanjem - definitivno najlažja,
tretjič na podlagi izkušenj - lahko je najbolj grenka.«
Konfucij

http://issuu.com/elementum/docs/5_kongres_plemenitih_kovin_in_surovin_priloga_2011/1
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8255
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8256
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8257
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8258
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8259
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8260
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8261
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8262
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8263
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8264
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8265
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8266
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8267
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8268
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8269
http://www.revijakapital.com/kapital...?idclanka=8271
http://www.delo.si/novice/napovednik...ogajalo_3.html
http://www.delo.si/gospodarstvo/pose...-vsak-dan.html
http://sl-si.facebook.com/pages/Kong...70987039611646
http://vzajemci.com/stran/kpk2011
http://www.youtube.com/watch?v=umjDKATcIDA
http://cekin.si/clanek/ohranite-svoje-premozenje.html
http://www.si21.com/avto/news.php?id=73091

REPORTAŽA
http://www.rts.si/video/3113

SAJ NI RES, PA JE!
/13/...na kongresu je bilo na posebnem panoju objavljeno, koliko znašajo rezerve državnih centralnih bank in žal, povsem na zadnjem mestu je bila Slovenija, kjer se je jasno videlo, da smo imeli 7,2 tone zlata ob vstopu v EU in da sedaj razpolagamo samo še z 3,2 tonami zlata, zato se tudi nam lahko zgodi referendum o zlatih rezervah, tako, kot v Švici...

REPORTAŽE
http://www.rts.si/video/3113
http://www.rts.si/video/3155/Nos_za_...27_oktober_211

DRŽAVNA REZERVA ZLATA

31.12.2005 - 70,43 mio€
31.12.2006 - 78,42 mio€
31.12.2007 - 58,24 mio€
31.12.2008 - 63,56 mio€
31.12.2009 - 78,30 mio€
31.12.2010 - 108,00 mio€
30.09.2011 - 123,50 mio€
30.10.2011 - 125,90 mio€
31.12.2011 - 124,50 mio€
31.07.2012 - 135,10 mio€
31.08.2012 - 133,80 mio€
31.12.2013 - 89,20 mio€
31.12.2014 - 101,10 mio€
31.12.2015 - 99,60 mio€
31.12.2016 - 112,40 mio€
31.07.2017 - 110,50 mio€
31.08.2017 - 113,40 mio€
* 102.014,083 unč zlata

http://www.bsi.si/iskalniki/pregled-financnih-podatkov-vsebina.asp?VsebinaId=686&MapaId=293

SIDRO STABILNOSTI
Zakaj zlato spet postaja »sidro stabilnosti«
V skladu z dolgoročno naložbeno strategijo je Banka Slovenije v decembru 2005 prodala 80.360,888 unč zlata (približno 2,50 ton zlata). V istem obdobju so zlato prodajale tudi druge evropske centralne banke, npr. centralne banke Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Evropska centralna banka. /…/ Ob vstopu v Evrosistem je Banka Slovenije v skladu s Statutom Evropske centralne banke prenesla del svojih deviznih rezerv v rezerve Evropske centralne banke, od tega 15% v zlatu. Posledično so se zlate rezerve Banke Slovenije na ta račun zmanjšale za 59.555,000 unč zlata (približno 1,85 ton). Banka Slovenije ima trenutno 102.014,083 unč zlata (približno 3,17 ton), ki ga hrani v trezorju v tujini. Podobno kot pri ostalih centralnih bankah Evrosistema, se je pomen zlata za Banko Slovenije s prevzemom evra v preteklosti zmanjšal, vendar zlato še vedno ostaja sestavni del njene bilance.
http://www.razgledi.net/2011/07/19/z...ilnosti%C2%AB/

REFERENDUM O ZLATU
Do 20.marca 2013 morajo zbrati v Švici 100.000 podpisov...
http://www.finance.si/324316/%C5%A0v...rendum-o-zlatu

WORLD OFFICIAL GOLD HOLDINGS

1. Združene države Amerike - 8.133,5 ton - 75,5% vseh rezerv
2. Nemčija - 3.401,0 ton - 72,6 %
3. IMF - 2.814,0 ton - *
4. Italija - 2.451,8 ton - 72,2 %
5. Francija - 2.435,4 ton - 71,0 %
6. Kitajska - 1.054,1 ton - 1,7 %
7. Švica - 1.040,1 ton - 14,3 %
8. Rusija - 851,5 ton - 8,6 %
9. Japonska - 765,2 ton - 3,3 %
10. Nizozemska - 612,5 ton - 61,0 %
11. Indija - 557,7 ton - 9,0 %
12. ECB - 502,1 ton - 35,0 %
13. Tajvan - 423,6 ton - 5,7 %
14. Portugalska - 382,5 ton - 88,9 %
15. Venezuela - 365,8 ton - 63,8 %
16. Saudova Arabija - 322,9 ton - 3,1 %
17. Velika Britanija - 310,3 ton - 17,0 %
18. Libanon - 286,8 ton - 32,1 %
19. Španija - 281,6 ton - 39,5 %
20. Avstrija - 280,0 ton - 56,9 %
21. Belgija - 227,5 ton - 40,0 %
22. Alžirija - 173,6 ton - 4,8 %
23. Thailand - 152,4 ton - 4,4 %
24. Libija - 143,8 ton - *
25. Filipini - 128,7 ton - 8,9 %
26. Singapur - 127,4 ton - 2,8 %
27. Švedska - 125,7 ton - 13,0 %
28. Južna Afrika - 125,0 ton - 13,1 %
29. BIS** - 119,0 ton - *
30. Turčija - 116,1 ton - 6,5 %
31. Grčija - 111,6 ton - 80,0 %
32. Mehika - 105,4 ton - 3,9 %
33. Romunija - 103,7 ton - 10,3 %
34. Poljska - 102,9 ton - 5,3 %
35. Avstralija - 79,9 ton - 9,5 %
36. Kuvajt - 79,0 ton - 13,8 %
37. Egipt - 75,6 ton - 14,8 %
38. Indonezija - 73,1 ton - 3,1 %
39. Kazahstan - 70,4 ton - 11,3 %
40. Danska - 66,5 ton - 3,7 %
41. Pakistan - 64,4 ton - 17,6 %
42. Argentina - 54,7 ton - 5,9 %
43. Bolivija - 49,3 ton - 21,8%
44. Finska - 49,1 ton - 23,8 %
45. Bolgarija - 39,9 ton - 11,8 %
46. Koreja - 39,4 ton - 0,7 %
47. Belorusija - **** - 38,5 ton - 41,4 %
48. WAEMU (zahodno afriška monetarna unija) - 36,5 ton - 12,2 %
49. Malezija - 36,4 ton - 1,4%
50. Peru - 34,7 ton - 3,8 %
51. Brazilija - 33,6 ton - 0,5 %
52. Slovaška - 31,8 ton - 66,5 %
53. Ukrajina - 27,9 ton - 4,2 %
54. Ekvador - 26,3 ton - 37,7 %
55. Sirija - 25,8 ton - 7,5 %
56. Maroko - 22,0 ton - 4,9 %
57. Nigerija - 21,4 ton - 3,0 %
58. Srbija - 13,9 ton - 4,9 %
59. Ciper - 13,9 ton - 55,9 %
60. Bangladeš - 13,5 ton - 7,2 %
61. Jordanija - 12,8 ton - 5,0 %
62. Češka - 12,5 ton - 1,6 %
63. Kambodža - 12,4 ton - 15,7 %
64. Katar - 12,4 ton - 3,5 %
65. Kolumbija - 9,3 ton - 1,5 %
66. Šrilanka - 8,1 ton - 5,0 %
67. Latvija - 7,7 ton - 4,9 %
68. Salvador - 7,3 ton - 14,1 %
69. Gvatemala - 6,9 ton - 5,7 %
70. Makedonija - 6,8 ton - 14,1 %
71. Tunizija - 6,7 ton - 4,2 %
72. Irska - 6,0 ton - 14,8 %
73. Irak - 5,9 ton - 0,6 %
74. Litva - 5,8 ton - 4,1 %
75. Tadžikistan - 4,7 ton - *
76. Bahrain - 4,7 ton - *
77. Mauricius - 3,9 ton - 6,5 %
78. Kanada - 3,4 ton - 0,3 %
79. Slovenija - 3,2 ton - 15,5 %
80. Aruba - 3,1 ton - 22,5 %
81. Madžarska - 3,1 ton - 0,3 %
82. Kirgizija - 2,6 ton - 7,3 %
83. Mozambik - 2,3 ton - 4,4 %
84. Mongolija - 2,3 ton - 4,6 %
85. Luksemburg - 2,2 ton - 10,5 %
86. Surinam - 2,1 ton - 12,4 %
87. Hong Kong - 2,1 ton - 0,0 %
88. Islandija - 2,0 ton - 1,3 %
89. Papua Nova Gvineja - 2,0 ton - 3,1 %
90. Trinidad in Tobago - 1,9 ton - 0,9 %
91. Albanija - 1,6 ton - 3,2 %
92. Jemen - 1,6 ton - 1,7 %
93. Honduras - 0,7 ton - 1,3 %
94. Paragvaj - 0,7 ton - 0,7 %
95. Dominikanska republika - 0,6 ton - 0,9 %
96. Malavi - 0,4 ton - 8,4 %
97. Mavretanija - 0,4 ton - 4,3 %
98. Urugvaj - 0,3 ton - 0,1 %
99. Estonija - 0,2 ton - 5,9 %
100. Čile - 0,2 ton - 0,0 %

http://www.gold.org/download/value/stats/statistics/archive/pdf/World_Official_Gold_Holdings_as_of_November2011_IFS.pdf

* Po podatkih statističnega urada RS so v Slovenijo trgovci in banke od leta 2005 do avgusta 2011 uvozili 6,064 ton zlata, kar znaša na vsakega državljana 2,052 grama, vrednosti 85, 39 evra.

JAMES TURK - eden predavateljev na 5.kongresu

"Realna cena za unčo zlata je 11.000 $," James Turk

James Turk, velik poznavalec trga naložbenega zlata in srebra v naslednjem članku navaja argumente za vse višje vrednosti zlata. Napoved, da bo zlato zagotovo doseglo 11.000 $/unčo (31,1035 g) se mu zdi vse bolj realna. Zlato je po njegovih besedah denar in ga nikakor ne moremo primerjati s finačnimi instrumenti ipd.
http://kingworldnews.com/kingworldnews/KWN_DailyWeb/Entries/2011/10/24_James_Turk_Report_-_Why_Gold_Will_Go_Above_$11,000.html

/13/...na kongresu je bilo veliko koristnih, zanimivih ter poučnih predavanj, tako, da je vsak obiskovalec našel kakšen njemu primeren nasvet. V preddverju je bilo tudi veliko poučnih predstavitev ter obilo slikovnega materiala, kjer je bila zbrana tudi zgodovina in vloga plemenitih kovin ter prikaz rudnin redkih zemelj, zlata, srebra, platine, šampanjca, vina in ostalih priložnostnih daril...

REPORTAŽA
http://www.rts.si/video/3113

ZLATO - 1 troj unča = 31.10347687 g
* 27.09.2010 - 1.299,85 $ - 1.300 $
* 01.12.2010 - 1.070,03 € / 1.391,00 $ - 1.400 $
* 21.04.2011 - 1.039,50 € / 1.501,98 $ - 1.500 $
* 18.07.2011 - 1.144,79 € / 1.607,20 $ - 1.600 $
* 08.08.2011 - 1.202,02 € / 1.714,05 $ - 1.700 $
* 11.08.2011 - 1.282,96 € / 1.814,12 $ - 1.800 $
* 22.08.2011 - 1.322,09 € / 1.900,60 $ - 1.900 $
06.09.2011 - 1.366,40 € / 1.920,74 $ - rekord $ rekordov
09.09.2011 - 1.369,04 € / 1.885,29 $ - rekord € rekordov
19.09.2011 - 1.302,71 € / 1.779,51 $
20.09.2011 - 1.312,82 € / 1.794,94 $
23.09.2011 - 1.261,24 € / 1.695,19 $
26.10.2011 - 1.248,04 € / 1.725,93 $
27.10.2011 - 1.230,53 € / 1.749,76 $
28.10.2011 - 1.235,60 € / 1.752,26 $
03.11.2011 - 1.284,08 € / 1.765,00 $
07.11.2011 - 1.305,03 € / 1.798,11 $
08.11.2011 - 1.307,49 € / 1.802,51 $
09.11.2011 - 1.321,96 € / 1.799,26 $
22.11.2011 - 1.253,11 € / 1.699,30 $
25.11.2011 - 1.268,94 € / 1.680,20 $
30.11.2011 - 1.301,48 € / 1.749,30 $ * 10.dan
01.12.2011 - 1.301,78 € / 1.753,65 $ * 09.dan
02.12.2011 - 1.307,31 € / 1.761,53 $ * 08.dan
05.12.2011 - 1.307,66 € / 1.754,39 $ * 07.dan
06.12.2011 - 1.288,60 € / 1.733,20 $ * 06.dan
07.12.2011 - 1.300,94 € / 1.741,56 $ * 05.dan
08.12.2011 - 1.283,55 € / 1.710,30 $ * 04.dan
09.12.2011 - 1.285,18 € / 1.723,80 $ * 03.dan
12.12.2011 - 1.259,27 € / 1.664,12 $ * 02.dan
13.12.2011 - 1.262,23 € / 1.665,64 $ * 01.dan
14.12.2011 - 1.223,64 € / 1.585,00 $ * 00.dan
15.12.2011 - 1.211,34 € / 1.575,38 $
16.12.2011 - 1.224,77 € / 1.598,46 $
19.12.2011 - 1.228,02 € / 1.600,29 $
20.12.2011 - 1.235,18 € / 1.616,34 $
21.12.2011 - 1.246,06 € / 1.641,53 $
22.12.2011 - 1.240,30 € / 1.617,76 $
23.12.2011 - 1.235,00 € / 1.613,59 $
29.12.2011 - 1.197,59 € / 1.549,68 $
30.12.2011 - 1.216,01 € / 1.580,75 $
05.01.2012 - 1.269,86 € / 1.624,86 $
06.01.2012 - 1.278,09 € / 1.629,80 $
10.01.2012 - 1.278,28 € / 1.634,21 $
11.01.2012 - 1.293,07 € / 1.646,90 $
12.01.2012 - 1.286,38 € / 1.650,05 $
13.01.2012 - 1.294,33 € / 1.650,05 $
16.01.2012 - 1.299,44 € / 1.646,86 $
17.01.2012 - 1.306,10 € / 1.667,15 $
19.01.2012 - 1.288,55 € / 1.666,61 $
23.01.2012 - 1.289,27 € / 1.678,40 $
26.01.2012 - 1.316,72 € / 1.727,36 $
27.01.2012 - 1.318,55 € / 1.739,68 $
30.01.2012 - 1.322,35 € / 1.739,47 $
31.01.2012 - 1.329,05 € / 1.739,56 $
01.02.2012 - 1.333,12 € / 1.750,65 $
03.02.2012 - 1.339,77 € / 1.762,85 $ ↑
06.02.2012 - 1.328,06 € / 1.739,68 $
08.02.2012 - 1.320,44 € / 1.751,48 $ ↑
10.02.2012 - 1.307,97 € / 1.738,68 $
13.02.2012 - 1.306,65 € / 1.724,86 $
15.02.2012 - 1.325,69 € / 1.736,87 $ ↑
16.02.2012 - 1.325,10 € / 1.729,28 $
17.02.2012 - 1.320,64 € / 1.735,28 $
20.02.2012 - 1.309,01 € / 1.725,90 $
21.02.2012 - 1.327,15 € / 1.757,34 $
28.02.2012 - 1.328,02 € / 1.787,00 $
29.02.2012 - 1.330,52 € / 1.790,56 $ ↑
05.03.2012 - 1.296,98 € / 1.716,76 $ ↓
06.03.2012 - 1.269,73 € / 1.665,17 $ ↓
07.03.2012 - 1.282,00 € / 1.698,30 $
08.03.2012 - 1.280,12 € / 1.698,10 $ ↓
09.03.2012 - 1.307,22 € / 1.714,32 $ ↑
12.03.2012 - 1.294,01 € / 1.701,53 $ ↓
13.03.2012 - 1.292,18 € / 1.687,98 $ ↓
14.03.2012 - 1.256,75 € / 1.635,91 $ ↓
15.03.2012 - 1.264,72 € / 1.659,10 $ ↑
16.03.2012 - 1.256,89 € / 1.655,50 $ ↓
19.03.2012 - 1.263,53 € / 1.668,70 $ ↑
20.03.2012 - 1.245,78 € / 1.646,70 $ ↓
21.03.2012 - 1.250,88 € / 1.651,11 $ ↓
22.03.2012 - 1.242,30 € / 1.642,30 $ ↓
23.03.2012 - 1.256,33 € / 1.666,22 $ ↓
26.03.2012 - 1.267,71 € / 1.692,60 $ ↓
27.03.2012 - 1.264,29 € / 1.686,40 $ ↓
28.03.2012 - 1.252,98 € / 1.657,90 $ ↓
29.03.2012 - 1.245,52 € / 1.664,86 $ ↓
30.03.2012 - 1.252,28 € / 1.670,38 $ ↑
02.04.2012 - 1.259,99 € / 1.679,30 $ ↑
03.04.2012 - 1.254,73 € / 1.673,20 $
04.04.2012 - 1.229,54 € / 1.612,30 $
05.04.2012 - 1.248,68 € / 1.631,40 $
16.04.2012 - 1.260,48 € / 1.652,33 $
17.04.2012 - 1.253,15 € / 1.646,37 $
09.05.2012 - 1.230,89 € / 1.594,64 $
15.05.2012 - 1.220,95 € / 1.557,75 $
16.05.2012 - 1.206,68 € / 1.536,20 $
25.05.2012 - 1.256,96 € / 1.573,85 $
29.05.2012 - 1.245,76 € / 1.555,20 $
31.05.2012 - 1.307,59 € / 1.562,60 $
01.06.2012 - 1.314,03 € / 1.629,50 $
23.07.2012 - 1.305,69 € / 1.580,37 $ ↑
25.07.2012 - 1.322,44 € / 1.609,23 $ ↑
03.08.2012 - 1.292,37 € / 1.601,05 $ ↓
24.08.2012 - 1.335,36 € / 1.672,70 $ ↑
31.08.2012 - 1.345,77 € / 1.692,84 $ ↑
03.09.2012 - 1.346,03 € / 1.695,30 $ ↑
04.09.2012 - 1.351,77 € / 1.698,10 $ ↑
05.09.2012 - 1.352,02 € / 1.695,68 $ ↑
06.09.2012 - 1.356,87 € / 1.712,34 $ ↑
07.09.2012 - 1.359,93 € / 1.741,76 $ ↑
10.09.2012 - 1.359,66 € / 1.739,90 $ ↓
12.09.2012 - 1.355,04 € / 1.745,55 $
13.09.2012 - 1.368,59 € / 1.777,56 $ ↑
14.09.2012 - 1.365,60 € / 1.771,34 $
17.09.2012 - 1.354.22 € / 1.776,35 $
19.09.2012 - 1.365,43 € / 1.779,50 $ ↑
20.09.2012 - 1.367,50 € / 1.772,18 $
21.09.2012 - 1.372,18 € / 1.787,55 $
25.09.2012 - 1.366,65 € / 1.767,47 $
26.09.2012 - 1.371,17 € / 1.775,03 $
27.09.2012 - 1.380,38 € / 1.780,38 $
28.09.2012 - 1.381,43 € / 1.782,70 $
01.10.2012 - 1.385,76 € / 1.791,63 $ * rekord € rekordov
02.10.2012 - 1.379,32 € / 1.784,26 $
03.10.2012 - 1.379,67 € / 1.780,33 $
04.10.2012 - 1.382,71 € / 1.790,87 $
05.10.2012 - 1.379,64 € / 1.795,88 $ * rekord $ rekordov

Donos zlata:
* 1 leto:
€ - 13,89 % (+)
$ - 9,30 % (+)

* 5 let:
€ - 164,25 % (+)
$ - 138,16 % (+)

SREBRO - 1 troj unča = 31.10347687 g
21.04.2011 - 31,52 € / 46,10 $ - rekord € in $ rekordov
25.04.2011 - 49,414 $ - rekord $ rekordov - 73,5% več kot 25.01.2011
22.08.2011 - 30,59 € / 44,00 $
14.09.2011 - 29,59 € / 40,70 $
19.09.2011 - 28,73 € / 39,32 $
20.09.2011 - 29,14 € / 39,82 $
23.09.2011 - 24,40 € / 32,86 $
26.10.2011 - 24,36 € / 33,93 $
27.10.2011 - 24,86 € / 35,34 $
28.10.2011 - 25,13 € / 35,62 $
03.11.2011 - 25,31 € / 34,85 $
07.11.2011 - 25,38 € / 34,94 $
08.11.2011 - 25,61 € / 35,31 $
09.11.2011 - 25,61 € / 35,23 $
22.11.2011 - 23,58 € / 31,98 $
25.11.2011 - 23,48 € / 31,08 $
30.11.2011 - 24,47 € / 32,91 $ * 10.dan
01.12.2011 - 24,69 € / 33,32 $ * 09.dan
02.12.2011 - 24,86 € / 33,62 $ * 08.dan
05.12.2011 - 24,59 € / 33,01 $ * 07.dan
06.12.2011 - 24,17 € / 32,37 $ * 06.dan
07.12.2011 - 24,51 € / 32,86 $ * 05.dan
08.12.2011 - 23,72 € / 31,62 $ * 04.dan
09.12.2011 - 23,96 € / 32,13 $ * 03.dan
12.12.2011 - 23,54 € / 31,11 $ * 02.dan
13.12.2011 - 23,76 € / 31,37 $ * 01.dan
14.12.2011 - 22,14 € / 28,68 $ * 00.dan
15.12.2011 - 22,49 € / 29,27 $
16.12.2011 - 22,76 € / 29,71 $
19.12.2011 - 22,38 € / 29,14 $
20.12.2011 - 22,56 € / 29,51 $
21.12.2011 - 22,90 € / 30,17 $
22.12.2011 - 22,64 € / 29,67 $
23.12.2011 - 22,53 € / 29,44 $
29.12.2011 - 21,48 € / 27,84 $
30.12.2011 - 21,88 € / 28,43 $
05.01.2012 - 23,00 € / 29,42 $
06.01.2012 - 23,08 € / 29,46 $
10.01.2012 - 23,45 € / 30,00 $
11.01.2012 - 23,65 € / 30,24 $
12.01.2012 - 23,50 € / 30,15 $
13.01.2012 - 23,61 € / 30,26 $
16.01.2012 - 23,69 € / 30,02 $
17.01.2012 - 23,92 € / 30,56 $
20.01.2012 - 24,87 € / 32,17 $
23.01.2012 - 24,90 € / 32,42 $
26.01.2012 - 25,68 € / 33,71 $
27.01.2012 - 25,78 € / 33,91 $
30.01.2012 - 25,73 € / 34,00 $
31.01.2012 - 25,43 € / 33,26 $
01.02.2012 - 25,83 € / 33,95 $
03.02.2012 - 26,14 € / 34,37 $
06.02.2012 - 25,78 € / 33.80 $
08.02.2012 - 25,96 € / 34,48 $
10.02.2012 - 25,61 € / 34,03 $
13.02.2012 - 25,55 € / 33,75 $
15.02.2012 - 25,90 € / 33,93 $
16.02.2012 - 25,64 € / 33,47 $
17.02.2012 - 25,61 € / 33,66 $
20.02.2012 - 25,26 € / 33,22 $
21.02.2012 - 25,94 € / 34,88 $
28.02.2012 - 27,57 € / 37,14 $
29.02.2012 - 27,73 € / 37,30 $ ↑
07.03.2012 - 25,45 € / 33,54 $ ↓
08.03.2012 - 25,47 € / 33,79 $ ↑
09.03.2012 - 26,18 € / 34,34 $ ↑
12.03.2012 - 25,58 € / 33,65 $ ↓
13.03.2012 - 25,48 € / 33,30 $ ↓
14.03.2012 - 24,48 € / 31,87 $ ↓
15.03.2012 - 24,94 € / 32,69 $ ↑
16.03.2012 - 24,73 € / 32,57 $ ↓
19.03.2012 - 24,94 € / 33,02 $ ↑
20.03.2012 - 24,08 € / 32,36 $ ↓
21.03.2012 - 24,39 € / 32,26 $ ↑
22.03.2012 - 24,32 € / 32,26 $ ↓
23.03.2012 - 23,80 € / 31,32 $ ↓
26.03.2012 - 24,66 € / 32,91 $ ↑
27.03.2012 - 24,51 € / 32,69 $ ↓
28.03.2012 - 23,92 € / 31,82 $ ↓
29.03.2012 - 24,16 € / 32,15 $ ↓
30.03.2012 - 23,41 € / 32,60 $ ↑
02.04.2012 - 24,78 € / 33,14 $ ↑
03.04.2012 - 24,89 € / 33,19 $
04.04.2012 - 23,63 € / 31,03 $
05.04.2012 - 24,31 € / 31,75 $
16.04.2012 - 24,01 € / 31,55 $
19.04.2012 - 24,13 € / 31,72 $
09.05.2012 - 22,63 € / 29,30 $
15.05.2012 - 21,97 € / 28,03 $
16.05.2012 - 21,37 € / 27,17 $ - minimalna vrednost leta 2012
25.05.2012 - 22,82 € / 28,56 $
29.05.2012 - 22,35 € / 27,90 $
31.05.2012 - 23,02 € / 27,74 $
01.06.2012 - 23,13 € / 28,68 $
23.07.2012 - 22,54 $ / 27,32 $ ↑
25.07.2012 - 22,64 € / 27,57 $ ↑
03.08.2012 - 22,38 € / 27,73 $ ↓
24.08.2012 - 24,61 € / 30,79 $ ↑
31.08.2012 - 25,25 € / 31,76 $ ↑
03.09.2012 - 25,62 € / 32,18 $ ↑
04.09.2012 - 25,76 € / 32,39 $ ↑
05.09.2012 - 25,74 € / 32,38 $ ↑
06.09.2012 - 26,12 € / 32,98 $ ↑
07.09.2012 - 26,37 € / 33,70 $ ↑
10.09.2012 - 26,27 € / 33,57 $ ↓
12.09.2012 - 26,42 € / 34,03 $
13.09.2012 - 26,89 € / 34,81 $ ↑
14.09.2012 - 26,80 € / 34,93 $
17.09.2012 - 26,56 € / 34,85 $
19.09.2012 - 26,75 € / 34,97 $ ↑
20.09.2012 - 26,80 € / 34,74 $
21.09.2012 - 27,03 € / 35,18 $
25.09.2012 - 26,49 € / 34,23 $
26.09.2012 - 26,60 € / 34,47 $
27.09.2012 - 26,93 € / 34,74 $
28.09.2012 - 26,95 € / 34,86 $
01.10.2012 - 27,41 € / 35,39 $
02.10.2012 - 27,05 € / 34,92 $
03.10.2012 - 26,97 € / 34,81 $
04.10.2012 - 27,05 € / 35,03 $
05.10.2012 - 26,95 € / 35,09 $

Donos srebra:
* 1 leto:
€ - 20,33% (+)
$ - 15,10 % (+)

* 5 let:
€ - 184,97 % (+)
$ - 150,74 % (+)

NAJVEČJI ZLATI AVSTRALSKI KENGURU - 1.000.000 $

Avstralci lahko plačujejo s kovancem za milijon dolarjev

V Avstraliji so izdelali zlat kovanec, težak eno tono, ki je vreden kar milijon avstralskih dolarjev. Ob tem je zanimivo, da je kovanec, katerega dejanska vrednost zaradi zlata znaša 53 milijonov dolarjev, legalno plačilno sredstvo.

Z njim je možno plačati povsem enako kot z običajnimi kovanci.
Kovanec, katerega vrednost v naši valuti znaša slabih 756.500 evrov, je razstavljen v poslovno-trgovskem kompleksu Burswood Entertainment Complex v Perthu, predstavili pa so ga ob vrhu Commonwealtha.
Kovanec, ki je zaradi zlata dejansko vreden kar 40,4 milijona evrov, je širok 80 centimetrov, debel pa je 12 centimetrov. Izdelali so ga v najstarejši še delujoči avstralski kovnici Perth Mint. ''Ves postopek je trajal 18 mesecev, največ dela pa je bilo zadnja dva ali tri mesece,'' je o tem povedal direktor trženja Ron Currie. ''Naši delavci so ročno izdelovali cel kos. Res je nekaj posebnega. Vloženega je bilo veliko dela.''
Navdih za dragoceni kovanec so našli pri kovancu za en dolar, na katerem je prav tako podoba kenguruja. Iz kovnice so sporočili, da bodo izdelali tudi manjše (in cenejše) zlate kovance, ki bodo namenjeni zbirateljem.
Za zbiralce bodo izdelali precej manjše in cenejše kovance.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/video-avstralci-lahko-placujejo-s-kovancem-za-milijon-dolarjev.html
http://www.youtube.com/watch?v=R1KoF8Ik24Y&feature=player_embedded
http://www.1tonnegoldcoin.com/

ZLATO BOŽIČNO DREVESCE

Draguljar Ginza Tanaka v Tokiju je odkril pravo remek delo, božično drevesce narejeno iz čistega zlata, ki je vredno 1,95mio$, piše AP. Drevesce je štiri mesece delalo 15 zlatarjev. Bor iz čistega zlata je visok 2,4 m in težak 12 kilogramov. Okrašen je z 50 orhidejami, od katere vsaka stane 1.500 $ in z 60 zlatimi srci. Samo zvezda na vrhu je vredna 65.000$. Zaradi nestabilnih borz, so bile najvišje cene zlata v mesecu avgustu, vendar to ni vplivalo na draguljarno, da se na tak svojstven način, ne bi predstavila kupcem.

http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce-od-zlata-vrijedno-2-milijuna-dolara/988975/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce-od-zlata-vrijedno-2-milijuna-dolara/988975/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce-od-zlata-vrijedno-2-milijuna-dolara/988975/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce-od-zlata-vrijedno-2-milijuna-dolara/988975/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce-od-zlata-vrijedno-2-milijuna-dolara/988975/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce-od-zlata-vrijedno-2-milijuna-dolara/988975/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce-od-zlata-vrijedno-2-milijuna-dolara/988975/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/bozicno-drvce-od-zlata-vrijedno-2-milijuna-dolara/988975/?secId=79&foto=8

WHITE SUN WODKA - 1.000.000 €

Najdražja steklenica vodke na svetu se blešči za neprebojnim steklom
Zlato, diamanti, kristali in še kaj

Nasmejana hostesa je v soboto predstavila dragoceno bleščečo lepotico, ki je le ena izmed 999 prestižnih steklenic, ki čakajo novega lastnika.

Neki trgovec z dragocenimi kovinami se je pri promociji svojega podjetja odločil za velikopotezni met in izdelal omejeno izdajo steklenic vodke, ki jemljejo dih. V Dresdnu so si obiskovalci včeraj eno izmed steklenic iz te kolekcije tako lahko ogledali v vitrini iz neprebojnega stekla, okrašena pa je s 24-karatnim zlatom, belim zlatom, rodijem, diamanti in kristali Swarovski.

Omejena izdaja 999 steklenic naj bi bila kmalu naprodaj prek interneta, podjetnik pa računa na kupce iz Evrope, ZDA in Azije, fotografijo prestižne steklenice pa so tiskovne agencije že zdaj poslale v svet.

In kako globoko bodo morali v žep seči tisti, ki si bodo tako steklenico želeli v svojem minibaru? Precej globoko, saj naj bi bila njena prodajna cena kar okrogel milijon evrov.
http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/najdrazja-steklenica-vodke-na-svetu-se-blesci-za-neprebojnim-steklom/272088
http://img.rtvslo.si/_up/upload/2011/12/04/64841005_vodka.jpg

SAJ NI RES, PA JE!

SATIS

Naredili so straniščno školjko z 72.000 kristali

Prestižno straniščno školjko, ki ni za prodajo, je naredilo japonsko podjetje Liksil in so jo predstavili na sejmu v Tokiu.
Razen na gornji deski, kjer se sedi je površina povsod drugod prekrita z dragocenimi diamanti Swarovski, tako, da njeno vrednost ocenjujejo na kar 130.000 $.
Kljub temu, da je nekaterim ta straniščna školjka še prepoceni in ocenjujejo, da ima še premalo diamantov Swarovski, so si za posebej njih zamislili poleg straniščne školjke zraven še kotliček. Za izdelavo te skupne variante so porabili kar 100.000 diamantov Swarovski.
Na Hrvaškem, kjer imajo nekateri najbogatejši sicer tudi ˝zlate˝ straniščne školjke, bi lahko kaj kmalu prišlo do zamenjave s temi diamantnimi.
http://www.letscrystalit.com/
http://www.youtube.com/watch?v=cGh-u...layer_embedded
http://www.24sata.hr/fun/napravili-s...ristala-245907

SREBRO, PLATINA, PALADIJ, NALOŽBA PRIHODNOSTI

/13/...izjamna priložnost kako za 1,5 € dobiti hkrati strokovno monografijo in obenem z možnostjo rešitve nagradne križanke, to nam odpira tudi žrebanje za 1 kg srebrne palice v tem trenutku vredne 817,74 €: Laughing

V soboto, 17. decembra vsem bralcem časopisa Delo podarjamo strokovno monografijo SREBRO, PLATINA, PALADIJ, NALOŽBA PRIHODNOSTI.
Objavljena bo tudi VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA, za rešitev katere izžrebani nagrajenec od družbe Moro prejme kilogramsko srebrno palico.
https://www.moro.si/wp-content/uploads/2011/12/publikaciji.jpg

Lanskoletno publikacijo ZLATO, NALOŽBA ŽIVLJENJA
lahko preberete na naši spletni strani.
https://www.moro.si/zlato/moro_brosura/

ROLLS ROYCE GHOST FENICE MILANO

Eleganca in cena je znana, a vedno se lahko gre še korak dlje. Prav to je naredila firma Fenice Milano, katera je legendarni Ghost obdala z 24 karatnim zlatom, med drugim masko, pokrov motorja, stranske pragove, ogledala ter okrasitev notranjosti, kar je ponosno imenovala ˝lepotica˝. Cena je zanj prava malenkost, samo 1 milijon funtov oziroma 1.191.200 €.
Vemo namreč, da bo ˝lepotica˝ marsikoga navdušila, ob tem pa mnogi dodajajo, da je samo bleščeče izrivljanje elegance originalnega modela

http://www.jutarnji.hr/fenice-milano...3977/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/fenice-milano...ecId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/fenice-milano...ecId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/fenice-milano...ecId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/fenice-milano...ecId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/fenice-milano...ecId=79&foto=6
http://www.extravaganzi.com/wp-conte...e-Milano-9.jpg
http://www.gotbroken.com/cars/rolls-royce
http://bestcartechnology.com/rolls-r...fenice-milano/
http://www.youtube.com/watch?v=1c5H6a2O17E
http://www.youtube.com/watch?v=LoQv6kD7G7k

650.000 €

Na sejmu numizmatike v Berlinu so prodali kovanec za 650 tisoč evrov

Pretekli konec tedna smo obiskali World Money Fair Berlin, enega največjih sejmov numizmatike, kjer se predstavljajo svetovne kovnice, nacionalne banke in večji ter manjši trgovci. Največ pozornosti je pritegnil Künker, ki je na avkciji prodal kovanec za kar 650 tisoč evrov. Gre za družinski rubel carja Nikolaja I. iz leta 1836, katerega izklicna cena je bila 150 tisoč evrov.

Car Nikolaj I. na kovance ni koval svojega portreta, ampak le inicialke N. in rimsko številko I. Edina izjema je družinski rubelj prodan na avkciji, ki je bil kovan med letoma 1835 in 1836. Kovanec ima maso 30,86 g , nominalo 10 zlot (1 ½ rublja).
https://www.moro.si/na-sejmu-numizma...0-tisoc-evrov/

10 TON

Našli ladjo z 10 tonami zlata na krovu

Ameriški lovci na zaklade so našli razbitine britanske ladje, ki so jo potopili med drugo svetovno vojno. Ta naj bi prevažala platino v vrednosti 3 milijarde ameriških dolarjev.
Raziskovalci podjetja Sub Sea Research s sedežem v Mainu so odkrili ladjo SS Port Nicholson na dnu oceana, približno 50 kilometrov od Provincetowna v Massachusettsu. In komu pripadajo milijoni na dnu oceana?

Britanska ladja je plula iz Halifaxa v Kanadi proti New Yorku, ko jo je leta 1942 zadel torpedo. V brodolomu so umrle 4 osebe, 87 pa se jih je uspelo rešiti. Dragoceni tovor so raziskovalci našli leta 2008, in sicer s pomočjo robota za raziskovanje morskega dna. Domneva se, da naj bi se v 30 zabojih v trupu nahajale palice platine. ''Obstaja tudi velika možnost, da je na dnu več kot 10 ton zlata in morda tudi več industrijskih diamantov,'' je dejal Greg Burks iz podjetja Sub Sea Research.
http://moskisvet.com/clanek/novice/n...-na-krovu.html
http://subsearesearch.com/

ZLATA KOCKA

Uganite, kako velika bi bila kocka iz vsega zlata na svetu?

Vprašanje si je zastavil Warren Buffett, najbolj cenjen vlagatelj na svetu. Ob tem, je tudi izračunal koliko je vredno vse zlato na svetu in kaj bi lahko z njim storili.

Warren Buffett je zagnan nasprotnik vlaganja v zlato. Hkrati je tudi znan nasprotnik vlaganja v obveznice in to zna povedati in na svoj način utemeljiti v številnih javnih nastopih. Vsem, ki tega še ne vedo je razložil, da bi vse zlato na svetu lahko spravili v kocko katere stranica bi merila 20,72 metra.Vrednost take kocke bi bila po trenutnih cenah 10 bilijonov dolarjev. Mi še dodajmo podatek, da na leto na celem svetu proizvedejo 1.555.210 kilogramov zlata, kar pa bi predstavljalo kocko, katere stranica bi znašala 4,3 metra.

A kot je omenil tretji najbogatejši človek na svetu:

►Taka kocka ne bo nikoli ničesar ustvarila

►Kocka vam ne bo plačala obresti ali dividend ter nima zaslužka

►Dodal pa je še, da jo lahko božate, a se zagotovo ne bo odzvala.

Med tem pa, če se vam po kakšnem žepu valja 10 bilijonov dolarjev, lahko za ta denar kupite vsa rodovitna zemljišča v Ameriki, 16 podjetij Exxon-Mobile (trenutno drugo največje podjetje na svetu po tržni kapitalizaciji), pa še vam ostane 1 bilijon.

V naslednjih stotih letih bi vam ta zemljišča in podjetja prinesla bilijone dividend, na koncu pa bi jih lahko prodali za veliko višjo vrednost kot ste jih kupili.

Med tem pa morate, tako Warren Buffett, pri zlatu vedno najti nekoga, ki vam bo pripravljen zanj plačati več, kot ste plačali sami.

Ah, če bi le bilo vse tako preprosto. Zanimivo pa je, da si je za primerjavo z zlatom izbral podjetje, ki prav tako izkorišča omejen naravni vir, le da bo nafte enkrat zmanjkalo, kocka zlata pa bo bolj ali manj ostala ista.
http://cekin.si/clanek/financni_trgi/uganite-kako-velika-bi-bila-kocka-iz-vsega-zlata-na-svetu.html

IZGUBLJENO ZLATO BOGATSTVO

Popravljali strop, našli izgubljeno zlato bogastvo!

Francoski vinogradnik se je odločil za prenovo svojih poslovnih prostorov. Med popravljanjem stropa pa se je na delavce usulo kar 500 zlatih kovancev, katerih vrednost je ocenjena na okoli 750.000 evrov.

500 kovancev naj bi bilo po prvih ocenah vrednih kar 750.000 evrov.
Stara stavba, v kateri je bil skrit zaklad, je v preteklosti pripadala vinogradniški družini, katere usoda pa ni znana. Najdeni kovanci so bili skovani med letoma 1851 in 1928, predvidevajo pa, da jih je lastnik skril pred drugo svetovno vojno.

Novi lastnik je za agencijo AFP povedal, da bo polovico zaklada zadržal zase, polovico pa bo razdelil med delavce, ki izvajajo prenovo in so zlato našli. Toda veseli najditelj bo moral, preden bo začel zapravljati najdeno bogastvo, še malce počakati, saj se bo za tako bogastvo zagotovo našel kakšen pozabljen dedič, ki bo zahteval bogastvo zase.

Če bi denar našel v Sloveniji, je po zakonu dolžan najdbo prijaviti na policijski postaji ter najdeni denar predati. Na policijski postaji bi mu izdali zapisnik o najdenih stvareh. V skladu z določili Stvarno pravnega zakonika bi lahko najdeni denar zadržal v hrambi, lahko pa bi ga v hrambo prevzela tudi policija. Če se v roku enega leta ne bi pojavil lastnik denarja oziroma se ne bi ugotovilo lastništvo denarja, bi ga lahko obdržal.
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_dru...-bogastvo.html

ARGYLE PINK JUBILEE

Eden najredkejših dijamantov na svetu, roza diamant, vreden več milijonov dolarjev, je bil izkopan v rudnikih RIO TINTO na področju zahodne Avstralije, kjer se izkoplje 90% vseh rozastih diamantov na svetu, poroča APF. Družba je objavila, da je 12,76 karatni roza diamant največji, ki jih je izkopala v 26 letih, vse od njenega obstoja. Samo za njegovo rezanje in poliranje diamanta, ki so ga poimenovali "Argyle Pink Jubilee". Ko bo proces obdelave zaključen, bo diamant ocenila posebna ekipa mednarodnih strokovnjakov, zatem bo razstavljen v izložbah širom sveta. Po pravilu, veliki roza diamanti postanejo del muzejskih zbirk ali se poklanjajo kraljevim družinam. V 244 letih obstoja je avkcijska hiša Christie's imela v javni prodajo samo 18 diamantov roza barve.
Najdražji diamant v zgodovini , ki je bil velikosti 24.78 karatov je prodan leta 2010 za rekordnih 46 mio.$, strokovnjaki ocenjujejo, da bi to najnovejše odkritje doseglo vsaj polovico te vrednosti.

http://www.jutarnji.hr/otkriven-kapi...8569/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/otkriven-kapi...ecId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/otkriven-kapi...ecId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/otkriven-kapi...ecId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/otkriven-kapi...ecId=79&foto=5

SAJ NI RES, PA JE!

Pa kdo bo to vozil ?

Vsake toliko časa, ko si proizvajalci avtomobilov ne morejo več izmisliti, kaj vse bi kupcu še ponudili oziroma zaračunali, na trg pošljejo kakšen zlat oziroma pozlačen avtomobil. So vam všeč?

TATA NANO
Tata nano je bila narejena kot najcenejši avtomobil na svetu, a ne primerek na zgornji sliki. Avtomobil je namreč okrašen kar z 80 kilogrami zlata, 15 kilogrami srebra in kupom draguljev. Samo zlato pa bi bilo po trenutnih cenah vredno 3.400.000 evrov.

ROLLS ROYCE PHANTOM
Konec lanskega leta si je poslovnež z Bližnjega vzhoda omislil rolls royce phantoma za nekaj manj kot osem milijonov evrov. Nekateri deli so narejeni iz 18-karatnega zlata, drugi pa tako ojačani, da lahko avtomobil prenese 570 strelov iz kalašnikova in udar dveh granat hkrati.

ROLLS ROYCE FENICE MILANO
http://www.jutarnji.hr/fenice-milano...3977/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/fenice-milano...ecId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/fenice-milano...ecId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/fenice-milano...ecId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/fenice-milano...ecId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/fenice-milano...ecId=79&foto=6
http://www.extravaganzi.com/wp-conte...e-Milano-9.jpg
http://www.gotbroken.com/cars/rolls-royce
http://bestcartechnology.com/rolls-r...fenice-milano/
http://www.youtube.com/watch?v=1c5H6a2O17E
http://www.youtube.com/watch?v=LoQv6kD7G7k

McLAREN SLR 999
McLaren SLR 999, rdeče zlate sanje, je olepšan s kar osmimi kilogrami zlata in 600 rubini. Vreden je skoraj štiri milijone evrov.

FERRARI 599 GTB FIORANO
Ferrari 599 GTB fiorano je bil izdelan za petičneža iz Dubaja. V zlato so ga oblekli pri tuning podjetju Hamman, njegova vrednost pa je ostala skrivnost.

ASTON MARTIN CYGNET
Aston Martin je prestižna avtomobilska znamka. In tudi ko naredijo majhen avtomobil, si ne smejo privoščiti, da ne bi bili nekaj posebnega. Malčka cygneta so tako oblekli v zlato.
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_dru...ona-evrov.html

COLLECTA 6.mednarodni sejem zbirateljstva - 23. do 25.03.2012

COLLECTA V ZNAMENJU TITANIKA

Letos mineva 100 let odkar se je v noči iz 14. na 15. april 1912 sredi Severnega Atlantika potopila angleška potniška ladja Titanik in ob trčenju z ledeno goro v globine potegnila več kot 1500 potnikov in članov posadke. Ladja je vsa leta po nesreči zbujala domišljijo, saj je šlo za povsem novo ladjo, v javnosti pa si je ob njeni splovitvi pridobila sloves, da je nepotopljiva.

Na Collectini tematski razstavi "Saj ni res, pa je!" so predstavljene originalne razglednice Titanika iz obdobja pred in takoj po njegovem potopu, znamke, pisemske ovojnice in časopisni članki, ki so poročali o Titaniku. Obiskovalci si bodo ogledali tudi različne kovance na temo Titanika, prava posebnost pa bo kovanec z delčkom premoga iz te potniške ladje.

Collecta obeležuje obletnico tudi s posebno razglednico z motivom Titanika, ki bo na voljo na recepciji sejma.
http://www.collecta.si/domov/
http://www.collecta.si/za-obiskovalc...tska-razstava/
http://www.collecta.si/za-obiskovalc...nja-in-drazbe/

DIVIDENDE V ZLATU IN SREBRU

"Vam bodo odslej denarne dividende izplačevali kar v zlatu?", Mamta Badkar

Ameriško podjetje Gold Bullion International je najavilo novo storitev, ki bo delničarjem javnih podjetij omogočala izplačilo dividend v plemenitih kovinah v fizični obliki. Storitev, ki jo uvaja omenjeno podjetje, izvira iz povečanega povpraševanja podjetij in malih investitorjev po nakupu plemenitih kovin v fizični obliki.
http://www.businessinsider.com/dividends-in-gold-2012-3
http://markets.financialcontent.com/...international_
http://www.goldresourcecorp.com/
http://www.goldresourcecorp.com/gold...-dividends.php

PRVI PRIMORSKI OLIMPIJEC NA ZLATNIKU

Junija bomo v denarnicah lahko imeli tri nove kovance, na katerih bo upodobljen Rudolf Cvetko, prvi slovenski in primorski športnik z olimpijsko medaljo. Cvetko bo tretji Primorec, ki bo dobil svoj zlatnik.
http://www.primorske.si/Zanimivosti/Prvi-primorski-olimpijec-na-zlatniku.aspx
[PDF]
www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=4427
http://www.numisforum.eu/viewtopic.php?f=102&t=13500#p175271
http://numizmatika.mojforum.si/numizmatika-post-247.html

ALI MISLITE, DA STE LASTNIK PRAVIH ZLATIH PALIC?

PREMISLITE ŠE ENKRAT!

Nedavno odkrite ponarejene zlate palice, so bile certificirane kot 99,98 % zlato in so njihovim lastnikom po celotnem svetu, povzročile veliko preglavic.

Ponarejevalci so jih izdelali iz volframa, katerega so po obdelavi prelili z zlatom in tako dobili nove ˝zlate˝ palice, s samo 2% zlata.

Klub temu, da se kontrolirajo z ultravijoličnimi redgenskimi žarki, se na takšnih zlatih palicah ne da odkriti, da so ponarejene.

Celotna zgodba bi izvrstno funkcionirala še danes, da niso ponarejevalci napačno stehtali eno zlato palico in zgrešili njen volumen za samo 2 grama.

Tudi, če so tokrat ponarejevalce našli, se morajo lastniki zlatih palic vseeno vprašati, koliko njihovih zlatih palic, je lahko na takšen način ponarejenih.

Strokovnjaki trdijo, da je najboljši način potapljanje zlatih palic v vodo. V takšnem primeru bi volframova palica iztisnila več vode kot zlata. Še boljša metoda pa je, kupiti mikro ohmmeter za 3.000 $ in na tak način, preverjati vsako zlato palico.
http://www.business.hr/vijesti/misli...ite-jos-jednom
http://www.scribd.com/doc/52636067/F...pija-str-66-68
http://www.emirates247.com/markets/g...08-15-1.279082
http://www.finance.si/forumi/?t=88474

UNICREDIT in SREBRO

Na Hrvaškem bo 17.04. 2012 I.prva konferenca o vlaganju v plemenite kovine in bo eden predavateljev tudi mednarodni premoženjski svetovalec Bojan Pravica, in že 09.05.2012 že II.konferenca o vlaganju v plemenite kovine v Zagrebu, Hotel Four Points by Sheraton Panorama.
http://www.poslovni.hr/vijesti/u-zla...je-201715.aspx
http://www.konferencijaozlatu.org/Default.aspx?sid=118539

ZLATO DREVO

http://www.trustablegold.com/the-gold-tree-infographic/
http://www.trustablegold.com/vaulted-gold-infographic/

˝Že od nekdaj so si vladarji pridrževali pravico, da so si poleg vidne desetine, ki jim je pripadala, vzeli še eno nevidno desetino s pomočjo razvrednotenja kovancev.˝
Ernst Wagemann

1 CENT

Redek kovanec, vreden več kot milijon evrov
Za 1,15 milijona dolarjev so prodali izjemno redek ameriški kovanec za en cent iz leta 1792

Na dražbi v Chicagu so ta teden prodali izjemno redek in s tem tudi dragocen ameriški kovanec za en cent, ki so ga skovali leta 1792. Ker gre za primerek, kakršnih naj bi do danes ostalo le štirinajst, je dosegel ceno 1,15 milijona ameriških dolarjev.

Poskusni kovanec s srebrnim jedrom in bakrenim obročem je bil eden prvih skovanih v ZDA, a ni bil nikoli dejansko v uporabi. Leta 1974 je bil kupljen za 105.000 ameriških dolarjev.

Na kovancu sta podoba Kipa svobode in napis "Liberty Parent of Society and Industry" (Svoboda mati družbe in gospodarstva).

Po navedbah strokovnjakov so nekaj takšnih kovancev izdelali kot poskus, da bi naredili tedanje kovance bolj praktične. Zakon iz leta 1792 je namreč predvidel kovance, ki so bili preveliki in pretežki za praktično uporabo. Kongres je kasneje zakon spremenil tako, da so peniji oziroma centi postali povsem bakreni. Takšne so začeli kovati leta 1793 in jih nato tudi dejansko dali v obtok.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v...12042105775998
http://coinauctionshelp.com/1792proposedcoinage_silvercentercent.html
http://www.paulfrasercollectibles.com/News/COINS-%26-BANKNOTES/Little-Princess-to-star-at-US-coin-auction/10489.page?catid=76

CHOPARD SONČNA OČALA

Zanje boste odšteli 310 tisoč evrov
Prestižna očala so izdelali v švicarskem podjetju Chopard. Narejena so iz 60 gramov 24 karatnega zlata in okrašena z 51 štiri karatnimi diamanti.

Cena za enkrat ostaja neznana, poznavalci jih ocenjujejo na slabih 310 tisoč evrov. Glede na to, da bodo na ogled in na prodaj v Dubaju, se bo verjetno hitro našel kupec, poroča portal Luxuryes.
http://trendi.finance.si/352691/Najdra%C5%BEja-son%C4%8Dna-o%C4%8Dala

http://luxuryes.com/2012/05/worlds-most-expensive-sunglasses-by-chopard/chopard-jewel-sunglasses-1/
http://luxuryes.com/2012/05/worlds-most-expensive-sunglasses-by-chopard/chopard-jewel-sunglasses-2/
http://luxuryes.com/2012/05/worlds-most-expensive-sunglasses-by-chopard/chopard-jewel-sunglasses-3/
http://luxuryes.com/2012/05/worlds-most-expensive-sunglasses-by-chopard/davide-traxler-chopard-italia/

KRALJIČIN DIAMANTNI JUBILEJ

Kraljičini zlatniki z diamanti za bogate zbiratelje

Za tiste z debelo denarnico. Kovanec, na kateri je upodobljena kraljica Elizabeta II. je na voljo za 156 tisoč evrov

V čast kraljičinega jubileja je podjetje East India Company izdelalo 60 kovancev - za vsako leto vladanja enega. Zlat kovanec, ki tehta kar kilogram, krasijo diamanti, ki so nanizani na tiari, ogrlici ter broški, poroča DailyMail.

Za izdelavo enega kovanca so mojstri porabili kar tisoč ur dela. Kot so povedali v podjetju, povpraševanje prihaja iz celega sveta, kovanci pa bodo na ogled v Monaku, Moskvi, Ženevi, Hong Kongu in Indiji. Za tiste z malo manj denarja pa so izdelali tudi 60 srebrnih kovancev, ki so na voljo za dobrih 31 tisoč evrov.
http://www.dailymail.co.uk/femail/ar...d-Jubilee.html
http://trendi.finance.si/354495/Kral...ate-zbiratelje
http://www.youtube.com/watch?v=4AqqDXb67uI
http://www.youtube.com/watch?v=n1Im1...eature=related
http://www.youtube.com/watch?v=M8m8d...eature=related

ZLAT LAMBORGHINI AVENTADOR LP700-4

VIDEO: Zlat lamborghini za milijon in pol

Ameriških dolarjev, seveda. Model aventador LP700-4 se ponaša z 12-cilindrskim motorjem, doseže hitrost 250 kilometrov na uro, njegov lastnik pa je direktor Lamborghinijeve podružnice v Miamiju.

Lastnik pozlačenega modela aventador LP700-4 je direktor Lamborghinijeve podružnice v Miamiju. Kombinacija lamborghinija in zlata tako postreže s prestižem muzejskih razsežnosti, prav gotovo pa se bodo ob pogledu nanj marsikomu pocedile sline. Če že ne zaradi zlata, avto je namreč prekrit z zlato oblogo, pa zagotovo zaradi dirkalnih lastnosti, ki jih ima avto, kakršen je lamborghini. V tem primeru gre za model aventador LP700-4.

"Ta avto združuje dva najdragocenejša izdelka, ki se danes ponujata na tržišču," je povedal Bret David iz podjetja Prestige Imports. Edinstveni primerek avtomobila aventador AU79 so predstavili že 16. junija, enega od njih pa so se odločili pozlatiti. Sicer ni čisto znano, koliko zlata so porabili, dejstvo pa je, da je nanašanje zlata trajalo 70 dni, cena prvotnega modela pa se je tako dvignila za 50 tisočakov. Kakšen je videti, si oglejte v videu in galeriji!
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/video-zlat-lamborghini-za-milijon-in-pol.html
http://www.youtube.com/watch?v=RlTDZ8Sfr9M&feature=player_embedded
http://www.youtube.com/watch?v=g3Je6-GK_28&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=HlOJaWqnO5o&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=pgUoT4rGI0s&feature=related

OLIMPIJSKI ZLATNIKI IN SREBRNIKI

Zlatniki poletnih olimpijskih iger – London 2012

V družbi Moro so naložbenikom ekskluzivno na voljo uradni zlatniki največjega športnega dogodka letos – poletnih olimpijskih iger v Londonu. Kraljeva kovnica The Royal Mint je tudi letos izdala le 4.000 setov , v katerih so po trije zlatniki na lepo izdelani podlagi umeščeni v elegantno leseno šatuljo. Nakup priporočamo tako naložbenikom kot tudi zbirateljem, saj je »kraljevi set zlatnikov« lahko res lepo in izbrano darilo.

Zlatniki so izdelani v polirni tehniki. Na sprednji strani kovancev so upodobljeni rimski bogovi, ki predstavljajo različne olimpijske športe. Največji kovanec v setu ima maso 34,05 g, manjša dva 8,513 g. Njihova čistina je 916,67/1000.

Zbirke zlatnikov se zgledujejo po motu olimpijskih iger Citius, Altius, Fortius kar po latinsko pomeni hitreje, višje, močneje. Prva zbirka imenovana Citius (Neptun, Diana, Merkur) je bila kovana leta 2010. Leto kasneje bila izdana zbirka Altius (Jupiter, Junona, Apolon). Letos pa je serijo zaključila zbirka Fortius (Mars, Vulkan, Minerva).

Gre za najbolj prestižne kovance, ki jih odlikuje vrhunska kakovost. Hkrati pa so to edini olimpijski kovanci z uradnimi olimpijskimi krogi.

Poletne olimpijske igre bodo od 27. julija do 12. avgusta. London pa bo prvo mesto, ki bo tretjič gostilo olimpijado.
https://www.moro.si/ekskluzivno-zlat...r-london-2012/

CITIUS
https://www.moro.si/enakup/61-velika...us-faster.html

ALTIUS
https://www.moro.si/enakup/61-velika...es-higher.html

FORTIUS
https://www.moro.si/enakup/61-velika...-stronger.html
http://www.royalmint.com/
http://www.royalmint.com/our-coins/events/london-2012
http://www.royalmint.com/our-coins/e...012/2012-coins
http://www.royalmint.com/our-coins/e...012/five-ounce
http://www.royalmint.com/our-coins/e...-2012-gold-50p
http://www.royalmint.com/our-coins/e...50p-collection
http://www.royalmint.com/our-coins/e...12-signed-50ps
http://www.royalmint.com/our-coins/e...ountdown-coins
http://www.royalmint.com/our-coins/e...ion-of-britain
http://www.royalmint.com/our-coins/e...12/gold-series
http://www.royalmint.com/our-coins/e...012-kilo-coins
http://www.royalmint.com/our-coins/e...ondon-2012-all
http://www.perthmint.com.au/
http://www.perthmint.com.au/catalogu...roof-coin.aspx
http://www.perthmint.com.au/catalogu...2012-coin.aspx
http://www.perthmint.com.au/catalogu...roof-coin.aspx
http://www.perthmint.com.au/catalogu...proof-set.aspx
http://www.perthmint.com.au/catalogu...2011-coin.aspx
http://www.perthmint.com.au/catalogu...tion-pack.aspx
http://www.perthmint.com.au/catalogu...ky-loonie.aspx
http://www.perthmint.com.au/catalogu...ollection.aspx

PARAOLIMPIJSKE IGRE LONDON 2012

https://www.moro.si/enakup/velika-britanija-grossbritannien-great-britain/587-oi-london-2012-paralympic-silver-piedfort-proof-.html
http://www.royalmint.com/shop/the_london_2012_paralympic_brilliant_uncirculated_5_pound_coin
http://www.perthmint.com.au/catalogue/the-official-paralympic-2012-uk-5pound-coin.aspx

ANDREW JACKSON

"Kako je Andrew Jackson uničil 'centralno banko' v ZDA"

»Gospodje! Tudi jaz sem bil bližnji opazovalec dejanjem, ki ste jih izvajali v banki. Prepričan sem, da ste z obveznicami bank manipulirali v škodo državi. Ko ste bili uspešni ste si izplačali ogromne nagrade, ko ste naredili škodo ste obesili stroške banki. Pravite mi, naj ne dvigujem depozitov iz bank, saj bom s tem uničil več tisoč družin. To je morda res, vendar je to vaš greh, gospodje. Če vam dovolim, da nadaljujete svojo igro boste s svojimi dejanji uničili več deset tisoč družin, in to bi bil moj greh. Vi ste največji sovražniki in tatovi! Odločil sem se, da vas izkoreninim. »
Govor je bil posnet na zasedanju bankirjev iz Philadelphie in predsednika Andrew Jackson leta 1928, Stan V. Henkels
http://jessescrossroadscafe.blogspot...cond-bank.html

ZLATO & SREBRO

"Vse več denarja v zlato in srebro," dr. Stephen Leeb

Dr. Stephen Leeb, makroekonomist, finančnik, predavatelj in avtor večih člankov, knjig (med njimi 'Prihajajoči zlom ekonomskega sistema' ) je za King World News povedal: »Ne obstaja načrt za gospodarsko rast in ravno v takšnem okolju se ljudje bojijo za svoje premoženje.« Direktor na Capital Leeb Management je še dodal:«To nas bo pripeljalo do poplave denarja, ki se bo stekal v zlato in srebro.«
Leeb ne more mimo vse večjega strahu ljudi, saj se je njihov življenjski standard drastično zmanjšal, vse od nastopa recesije. Mnogi se zato obračajo k ohranitvi vsaj tistega dela premoženja, ki jim je ostalo in ga spreminjajo v plemenite kovine, saj v papirnati denar ne verjamejo več. Tudi tisti, ki si ne morejo privoščiti, skušajo vsaj nekaj prihraniti v plemenitih kovinah.
Po besedah Leeb- a se v tem tednu sestanejo vrhovi ZDA in Evrope. Ne glede na njihove odločitve in višine stimulacijskih paketov ostaja dejstvo: »Stanje se bo izboljšalo le za kratek čas, na daljši rok pa bodo s tem povzročili inflacijo. Slednja pa bo šele pognala strah v kosti vsem!«
http://kingworldnews.com/kingworldne...e_Markets.html

Q2 2012
http://www.gold.org/investment/resea..._demand_trends

NOVI VZPON

"Trg zlata in srebra tik pred novim vzponom",

James Turk, mednarodno priznan analitik, je za King World News povedal: »Obe kovini, zlato in srebro, nista imeli drastičnih premikov v zadnjem obdobju, vendar nas dogodki lahko večkrat zavajajo. Počasi se pri zlatu cena odmika od 1.580 $, pri srebru pa od 27 $. Po mojem mnenju sta ti dve ceni zgodovina in jih ne bomo več videli!«
http://kingworldnews.com/kingworldne...ames_Turk.html

GEORGE SOROS

http://kingworldnews.com/kingworldnews/KWN_DailyWeb/Entries/2012/8/15_$12,000_Gold,_Paulson,_Soros_%26_A_Coming_Mania _In_The_Shares.html
http://www.business.hr/ulaganja/zlat...-u-tjedan-dana
http://www.business.hr/ulaganja/soro...ticije-u-zlato

EU KATASTROFA

"EU katastrofa. Ločitev je vedno težko sprejeti", John Mauldin

»Že nekaj časa trdim, da ima EU na razpolago le dve možnosti. Scenarij A je razpad EU, scenarij B je fiskalna unija, ki bolj ali manj dopušča 'nedotakljivost evra'. V zadnjih mesecih pa sem prišel do tretje možnosti, ki se mi sploh ne zdi tako nemogoča, vendar najbolj uničujoča. Vsaka izbira nosi za seboj unikatne, pogubne posledice, saj se bodo prebivalci po vsej verjetnosti na koncu soočili z recesijo, če ne celo z depresijo. To bo vplivalo na gospodarsko rast in ne samo za kratek čas, glede na sprejete odločitve pa se bomo znašli v enaki ali morda še hujši situaciji kot je bila pred leti kreditna kriza.«
Preberite več o treh možnih scenarijih reševanja EU »»
http://www.marketoracle.co.uk/Article36015.html

NOURIEL ROUBINI
http://www.finance.si/ali_se_je_se_m...du_eu_1_497688

TOM FITZPATRICK
ZLATO - 1.650 $, rast čez 1.790 $ do konca leta 2.300 $.
http://cekin.si/clanek/financni_trgi...resnicijo.html

5.000 $

"Rob McEwen, 'Zlato bi moralo biti v vašem portfelju, saj gre proti 5.000 $' ", Lawrence Williams

Rob McEwen iz McEwen Mining je na odprtju 'Denver Gold Forum' samozavestno napovedal, da gre zlato proti 5.000 $ na unčo. 'Zlato je denar, zapomnite si to', je bil uvodni stavek McEwen-a. Dodatno je nagovoril vse prisotne, da je skrajni čas, da si v svojem portfelju najdejo prostor tudi za to plemenito kovino, ki bo odigrala glavno vlogo ohranitve realne vrednosti njihovega premoženja v trenutnih časih.
http://www.mineweb.com/mineweb/view/mineweb/en/page66?oid=158424&sn=Detail

"Soros: Preživetje evra potrjeno, vseeno pa se lahko konča tragično", Joe Weisenthal

V četrtek je ECB, na čelu z Mariem Draghijem, izjavila, da bo kupovala 'neomejene' količine kratkoročnih obveznic držav z namenom zajezitve finančne krize v EU. George Soros, eden največjih mednarodnih analitikov, vidi takšno odločitev kot zelo 'tvegano'. Hkrati dodaja, da je pri evru že od samega začetka storjenih nešteto političnih napak.

Evro je po Soros- ovem mnenju 'nepopolna valuta' s svojo centralno banko, a brez zakladništva. Države članice naj se sploh ne bi zavedale v kaj se spuščajo in so prvič 'dojele' pojem prevelikega zadolževanja z grško krizo. Soros 'obsoja' politiko, ki sprejema reševalne ukrepe, zanje pa pravzaprav nima potrebnega znanja.
http://www.businessinsider.com/soros-on-what-happens-next-in-europe-after-september-6-game-changer-2012-9

FORT KNOX

"Fort Knox- razkrite skrivnosti največjega skladišča z zlatom na svetu",

Fort Knox, ki stoji na jugu Kentucky-a je bila zgrajena leta 1936 z namenom, da bi tam ameriška vlada skladiščila državno zlato. Skrivnostno stavbo, ki na prvi pogled izgleda kot običajna kvadratna stavba, varuje 10.000 vojakov in 300 tankov. V svoji hrambi naj bi imela vrednostno za 100 milijard $ zlata.
V dokumentarnem filmu, ki je dolg kar eno uro, spregovorijo mnogi, ki so delali v tej skrivnostni stavbi. Nekateri so seveda odklonili sodelovanje iz različnih razlogov. Nekje v 27-minuti posnetka se pojavijo tudi skeptiki, ki so mnenja, da prav veliko zlata ni več, saj je ameriška vlada velik del zalog v preteklosti zamenjala za ameriške dolarje.
http://www.youtube.com/watch?v=4ua1LdVFe9I
http://www.youtube.com/watch?v=pbxwTgxPzJk&feature=related

3.400 $

Zlato in srebro se bosta prebila do novih višav

Tom Fitzpatrick, glavni analitik iz Citigroup je za King World News spregovoril o zadnjih premikih na trgu plemenitih kovin. Za zlato tako napoveduje vrednost ene unče (31,1035g) pri 3.400 $, za srebro pa 100 $. Seveda je dodal, da se v vmesnem času lahko zgodijo tudi močnejše korekcije. Trenutne cene so po njegovem mnenju nove meje, ki jih bomo kmalu prestopili.

http://kingworldnews.com/kingworldnews/KWN_DailyWeb/Entries/2012/9/18_Gold_%26_Silver_Will_Smash_Through_All-Time_Highs.html

"Valute vse bolj izgubljajo na svoji vrednosti in še bodo, vse hitreje."
Peter Schiff, mednarodni finančni analitik

AMURSKOE

Izginila ladja s 700 tonami zlate rude
V morju na vzhodu Rusije je izginila ladja z devetčlansko posadko in več sto tonami zlate rude.
V Ohotskem morju, ki je del Tihega oceana, je po nedeljskem klicu na pomoč izginila ruska ladja, ki je plula iz kraja Neran na vzhodu Rusije proti otoku Feklistov. Ladja je prevažala devetčlansko posadko in 700 ton zlate rude, iz katere je moč pridobiti za okoli sto tisoč evrov zlata.
Ladjo je najelo rusko rudarsko podjetje Polymetal International. Vrednosti tovora niso želeli komentirati. Iz podjetja so sicer sporočili, da so v preteklosti njihova plovila že večkrat plula po isti poti, vendar se jim kaj takšnega še ni zgodilo. Amurskoe je bil narejen leta 1973.
http://www.finance.si/izginila_ladja..._rude_1_732960
http://liderpress.hr/biznis-i-politi...-tihom-oceanu/

TIHOTAPLJENJE

Tihotapljenje zlata v Iran

Istanbul - Kljub sankcijam proti Iranu v državo prinesejo dovolj zlata, da lahko iranski bančni sistem deluje.

Iran je zaradi sankcij odrezan od svetovnih bančnih tokov. Toda tihotapci so takoj odkrili nov vir zaslužka – tihotapljenje zlata iz Turčije v Dubaj in naprej v Iran. Na istanbulskem letališču Atatürk kurirji mesečno pretihotapijo skoraj za dve milijardi dolarjev zlata. Tako vsaj trdijo turške oblasti.

Pot je preprosta: v prtljagi zlato pretihotapijo v Dubaj, od tam pa z ladjami v Iran. Ta povezava je pravzaprav že historična, saj deluje že stoletja, le da se blago, ki ga tihotapijo, spreminja. Z lesenimi ladjami, imenovanimi dhows, so čez Hormuško ožino vedno tihotapili blago. V obe smeri.

Iran Turčiji prodaja nafto in plin. A ker iranskim institucijam zaradi sankcij ne morejo plačevati v dolarjih in evrih, jim plačujejo v turških lirah, ki pa so na globalnem trgu ničvredne. Zato se je začelo poslovanje z zlatom. Marca letos, ko so nastopile bančne sankcije, je Teharan pospešeno kupoval zlato. Samo julija je neposreden izvoz zlata iz Turčije v Iran dosegel 1,8 milijarde dolarjev. Že naslednji mesec pa so neposredne pošiljke zlata upadle. Začela se je pot prek Dubaja. Avgusta je Turčija izvozila za 2,3 milijarde dolarjev zlata, od tega sta bili skoraj dve milijardi poslani v Združene arabske emirate. Le mesec prej so tja izvozili le za sedem milijonov dolarjev zlata. Istočasno je upadel neposreden izvoz v Iran. Avgusta so v Iran izvozili le za 180 milijonov dolarjev zlata.

Ovinek zaradi medijske pozornosti

Poznavalci predvidevajo, da je razlog za ovinek na zlati poti predvsem želja Teherana, da se izogne medijskemu pisanju o zlati trgovini med Turčijo in Iranom. Tako gre zdaj zlato uradno v Dubaj. Dubajski trgovci z zlatom avgusta niso zaznali viška zlata na lokalnem trgu, zato predvidevajo, da je šlo vse zlato neposredno v Iran. Eden od razlogov za spremembo poti zlata je tudi, da se zaostrujejo uradni odnosi na razdalji Ankara ¬– Teheran, predvsem kar zadeva Sirijo. Tako si želijo iranske oblasti očitno zagotoviti dotok zlata tudi v primeru ohladitve diplomatskih odnosov.

S transportom zlata z ladjami Dubaj z ničemer ne krši trgovinske zapore, saj ta prepoveduje le ladijski prevoz jedrskih materialov, ne pa drugega blaga. Toda kljub temu dubajske oblasti ne želijo podati podatkov, koliko zlata je šlo v zadnjih mesecih iz Dubaja v Iran. Turške oblasti so te podatke objavile. Večina zlata potuje v Dubaj z letali. Prek večjega istanbulskega letališča so avgusta poslali za 1,45 milijarde dolarjev zlata, prek manjšega Sabiha Gokçen pa za 800 milijonov dolarjev.

Vsak potnik lahko potuje s 50 kilogrami zlata. Večina jih ima zlato pri sebi v ročni prtljagi, da jim ne bi ukradli dragocenega tovora. Nihče ne ve, koliko kurirjev dejansko deluje in koliko poti na mesec naredijo. Vse pa je legalno, saj zlato prijavijo in dobijo davčno številko. Ugotovili so, da je večina podjetij, ki prijavijo izvoz zlata, iz obalnega mesta Izmir. Toda večina podjetij se ne želi izpostavljati, saj bi s tem spet pridobili medijsko pozornost, ki si je ne želijo. Še manj pa si želijo, da bi se v njihovo poslovanje vm

zoran13

TOLAR

Dvajset let denarne osamosvojitve Slovenije

Slovenija je 8. oktobra 1991 stopila na pot denarne osamosvojitve, saj je uvedla lastno nacionalno valuto - tolar

Slovenija je 8. oktobra 1991 stopila na pot denarne osamosvojitve, saj je uvedla lastno nacionalno valuto - tolar. Stabilnost valute kot osrednje načelo vodenja denarne politike je močno prispevala k ugledu tolarja, ki se je 1. januarja 2007 umaknil evru. Slovenija ga je uvedla prva med deseterico držav, ki so leta 2004 postale članice EU.

Slovenska denarna osamosvojitev se je začela potem, ko je v skladu z brionskim sporazumom pretekel trimesečni moratorij na uveljavljanje osamosvojitvenih sklepov in je tedanja skupščina RS sprejela zakon o denarni enoti RS, s katerim je uvedla lastno valuto, ter zakon o uporabi denarne enote RS, ki je določal, da je tolar edino zakonito plačilno sredstvo v slovenski državi.

"Slovenski tolar se je rodil v zelo neugodnih okoliščinah," je dejal prvi guverner Banke Slovenije France Arhar. Poleg politične negotovosti je v nekdanji skupni jugoslovanski državi vladala visoka inflacija, veliko je bilo tudi nezaupanje med prebivalstvom, saj je bila dejanski hranilec vrednosti tuja valuta - nemška marka.

V Sloveniji so se do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali vrednostni boni, ki jih je izdala RS. Banka Slovenije je prve tolarske bankovce - za 100, 500 in 1000 tolarjev - dala v obtok 30. septembra 1992. Oblikovni avtor slovenskega denarja je bil Miljenko Licul s sodelavci, tiskali pa so jih v britanski družbi Thomas de la Rue. Centralna banka je vrednostne bone po izdaji lastnega denarja postopno izločala iz gotovinskega obtoka.

Prva leta samostojnosti so bila za slovensko gospodarstvo in finančni sektor zelo zahtevna. Kot opozarja Arhar, so pozornost centralne banke ob majhnem, odprtem slovenskem gospodarstvu z visokim deležem izvoza zahtevali tudi lastninjenje, denacionalizacija in sanacija bančnega sektorja.

Pot denarne samostojnosti je terjala tudi ureditev dolžniških razmerij nekdanje skupne države s tujimi upniki. Po triletnih pogajanjih z Londonskim klubom je bil leta 1995 dosežen dogovor, s čimer je Slovenija dobila možnost dostopa na tuje finančne trge, septembra 1995 pa je bila razglašena zunanja konvertibilnost tolarja. Prizadevanja pa so bila usmerjena v vključitev Slovenije v evropski monetarni sistem, katerega članica je postala 1. januarja 2007, vlogo nacionalne valute pa je prevzel evro.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011100805695154

zoran13

DEXIA

Dexia prva bančna žrtev "grške" krize

Dolžniška kriza je zahtevala prvo veliko žrtev med bankami. To je postala francosko-belgijska bančna skupina Dexia, katere belgijski del bo odkupila matična država, medtem ko bosta v obliki garancij na pomoč priskočili tudi Francija in Luksemburg.

Dexia se je znašla v težavah zaradi visoke izpostavljenosti do zadolženih držav, saj ji banke niso želele več posojati sredstev, brez katerih enostavno ni mogla nemoteno poslovati. Slabe tri mesece po tistem, ko je prestala stresne teste, je njena negotova prihodnost spodbudila vlade treh držav in uprave Dexie k iskanju rešitve. Ta je naposled prišla v obliki nacionalizacije, v kateri bo belgijska vlada za 100-odstotni delež belgijske enote banke odštela štiri milijarde evrov. Podobna usoda čaka tudi francoski del, ki naj bi ga nameravali prevzeti francoski finančni instituciji Caisse des Dépôts et Consignations in Banque Postale, medtem ko bo v nakupu luksemburškega dela, ob za zdaj neimenovanih kupcih, zagotovo sodelovala tudi tamkajšnja vlada. Belgija, Francija in Luksemburg bodo ob tem v naslednjih desetih letih Dexii zagotovile 90 milijard evrov kapitala. Za skoraj dve tretjini tega zneska, natančneje 60,5 odstotka, bo jamčila Belgija, medtem ko bodo garancije Francije in Luksemburga znašale 36,5 oziroma tri odstotke.

"Odobritev garancij za zagotovitev dodatnih sredstev in izvedbo treh prevzemnih operacij bo okrepila varnost depozitov, hkrati pa Dexii omogočila večjo likvidnost in več manevrskega prostora pri zniževanju izpostavljenosti slabim naložbam," je dejal francoski premier François Fillon. Nekoč največja svetovna posojilodajalka občinam ima v portfelju sicer množico tako imenovanih toksičnih naložb, zato bo druga faza pomoči terjala ustanovitev slabe banke.

Podržavljanje tako pomembne banke je jasno znamenje, da so pred evropskim bančnim sistemom zahtevni časi. Nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik Francije Nicolas Sarkozy sta se zato na nedeljskem srečanju v Berlinu zavzela za dokapitalizacijo bank, ki jih je dolžniška kriza najbolj prizadela. Skrb obeh voditeljev je usmerjena predvsem v nevarnost širjenja finančne okužbe, ki bi lahko presegla kreditni krč, začet leta 2008 s propadom investicijske banke Lehman Brothers. Evropske težave je prva tudi takrat napovedala Dexia, ki sta jo s 6,4 milijarde evrov rešili Francija in Belgija. Slednja bi lahko tokratno pomoč "plačala" še precej dražje, saj ji ob zaostrovanju razmer grozi padec bonitetne ocene.

Rusija rešiteljica zadolžene Evrope?

Vse kaže, da območje evra v težkih časih dobiva nove zaveznike. Ugibanja, da je pomoč hitro razvijajočih se gospodarstev skupine BRIK realna možnost, so namreč podprli kar v Kremlju, kjer se je na obisku mudila španska finančna ministrica Elena Salgado. "Čakamo, da Evropa oznani konkretno in jasno strategijo za izhod iz krize," je dejal Arkadij Dvorkovič, ekonomski svetovalec ruskega predsednika, in dodal, da so tako Rusija kot dežele BRIK pripravljene priskočiti na pomoč, če strategija to predvideva.

Rusija, ki je lastnica tretjih največjih rezerv zlata in deviz, bi pomenila pomembno zaveznico pri premagovanju krize, vendar njena pomoč še ni zagotovljena. "Rusija je samo teoretično pripravljena za nakup skupne evrske obveznice, vendar bi bilo prenagljeno trditi, da je čas zato že napočil," je pojasnil Dvorkovič.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042479260

ZAVAJAJOČE INFORMACIJE MALIM DELNIČARJEM

http://www.euroshareholders.eu/
http://www.euroshareholders.eu/upload/UserFiles/file/PR%20DEXIA%20EN%2007%2010%202011.pdf

zoran13

PAVEGEN SYSTEMS

Anglež predstavil revolucijo!

Energija je v vsem, kar počnemo in vsepovsod okoli nas. Zakaj je torej ne bi izkoriščali in z njo nadomestili vse bolj usihajočih in dragocenih energentov kot so nafta, premog ali jedrska energija?

S takšno zamislijo v glavi je Laurence Kemball-Cook, 25-letni diplomant inženirstva, razvijal in svetu predstavil PaveGen – tlakovce, ki kinetično energijo korakov, ki stopajo po njih, pretvarjajo v električno energijo.

Laurence s svojim izumom trenutno žanje pohvale in navdušenje na najrazličnejših sejmih, seminarjih in drugih dogodkih po svetu, najbolj zvesti preizkuševalci njegovega izuma pa so osnovnošolci iz angleškega Kenta.

Ti že osem mesecev navdušeno stopicajo po tlakovcih in s tem preizkušajo njihovo delovanje in vzdržljivost, preizkusili pa so jih že tudi na nekem glasbenem festivalu, kjer je preko 250.000 korakov zadostovalo za polnjenje kar 10.000 mobilnih telefonov.

A največji preizkus revolucionarne tlakovce in njihovega izumitelja šele čaka.

Prihodnje leto naj bi namreč nekaj takšnih tlakovcev v času olimpijskih iger postavili med londonski olimpijski stadion in pred kratkim odprt nakupovalni center Westfield Stratford. Kemball-Cook in njegovi sodelavci računajo na to, da bo elektrika, „pridelana“ pod koraki obiskovalcev, zadoščala za napajanje približno polovico zunanje osvetljave nakupovalnega centra.

Vsak korak sicer doprinese malo – energija enega koraka tako zadošča za približno 30 sekundno gorenje ene LED lučke -, a po besedah izumitelja bodo tlakovci izpolnjevali svoje poslanstvo, če bo po njih hodilo mnogo ljudi.

V prihodnje tako načrtujejo montažo na najbolj prehodna mesta – nakupovalne centre, hodnike letališč ter podhode in stopnišča podzemnih železnic.

Zamenjava običajnih tlakovcev s PaveGen tlakovci naj bi bila enostavna, saj je slednje mogoče po obliki in velikosti prilagajati, tako da se povsem ujemajo z obstoječim tlakom.

Ob stopanju na PaveGen tlakovec se ta za približno 5 mm ugrezne proti tlom, poleg tega pa nase opozori tudi tako, da v njem zasveti majcena LED lučka, ki hodečega opozori, da je prispeval k tvorjenju električne energije.

Lučka, ki sicer porabi samo okoli 5 odstotkov energije, pridelane s korakom, se morda zdi nesmiselna potrata, a Kemball-Cook pravi, da je prav ta neposredna povratna informacija zelo spodbudna, saj ljudem da vedeti, da po svoji moči prispevajo k „zeleni“ elektriki.

Mladi Kemball-Cook naj bi letos od poslovnih angelov dobil radodarne donacije za nadaljnji razvoj svojega izuma, zato je najbrž le še vprašanje časa, kdaj bomo njegove revolucionarne tlakovce lahko srečali tudi pri nas.
www.pavegen.com.
http://www.pavegen.com./energy-harvesting-systems.php
http://www.pavegen.com./energy-harvesting-applications.php
http://www.pavegen.com./green-energy-trials.php
http://www.pavegen.com./energy-from-footfall-videos.php
http://www.pavegen.com./news.php
http://dominvrt.si/clanek/rubrika/trend/anglez-predstavil-revolucijo.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 03 Nov 2012 23:00; skupaj popravljeno 3 krat

CIMOS & CIMOS TAM

PREMIER SUPPLIER AWARD

Cimos je prejel nagrado »Premier Supplier Award«

Industrijski proizvajalec Eaton Corporation je 29. marca v Clevelandu (ZDA), že šesto leto zapored podelil izbrani skupini globalnih dobaviteljev, prestižno nagrado »Premier Supplier Award«.

V družbi 35. nagrajencev je bil tudi Cimos, ki je od Eatona prejel priznanje v kategoriji »Direct Material supplier for the Vehicle Group«. Nagrado je na podelitvi prevzel izvršni direktor Dario Šik.

Cimos sodeluje z Eatonom od leta 2006. Danes je v serijski proizvodnji za omenjenega kupca 9 izdelkov, ki se vgrajujejo v vozila VW, Mercedes in Jaguar. Izdelke dobavljamo 1 x tedensko na evropsko lokacijo ter 1 x mesečno na dve ameriški lokaciji. Napovedi prodaje pri kupcu Eaton so iz leta v leto višje.

Podpredsednik nabavne verige Eatona, Craig Reed, je na podelitvi nagrad povedal: »S ponosom izkazujemo čast omenjenim dobaviteljem za njihove izjemne storitve in zavezanost k doseganju odličnosti. Nagrada »Premier Supplier Awards« je namenjena najboljšim Eatonovim dobaviteljem. Zahvaljujemo se in čestitamo vsakemu izmed vas ter upamo, da bomo lahko z vami sodelovali tudi v prihodnjem letu.«

Eaton Corporation je družba z raznovrstnim portfeljem, ki je v letu 2010 dosegla 13,7 milijarde USD prodaje. V letu 2011 praznuje svojo 100. obletnico obstoja. Je vodilna globalna tehnološka družba na področju: električnih komponent in sistemov za kakovostno distribucijo in nadzor energije; hidravličnih komponent, sistemov in storitev za industrijsko in mobilno opremo; letalskega in vesoljskega goriva, hidravličnih in pnevmatskih sistemov za komericalne in vojaške namene; pogonskih in krmilnih sistemov za tovornjake in avtomobile namenjene izboljšanju zmogljivosti, prihranku goriva in varnosti. Eaton zaposluje okoli 70.000 zaposlenih in prodaja izdelke kupcem, lociranim v več kot 150 državah.
Trženje, Cimos d. d.
Opomba:
Nagrajenci so razvrščeni v dve kategoriji dobaviteljev:
1. neposredni dobavitelji materialov dobavljajo izdelke, ki so neposredno uporabljeni za izdelavo končnih izdelkov (npr. jeklo, ležaji, tesnila, odlitki…),
2. posredni dobavitelji materialov in storitev dobavljajo izdelke in storitve namenjene podpori proizvodnje, vzdrževanja ali pisarniških storitev (npr. tekočine, storitve vzdrževanja, pisarniške storitve, potovalne storitve…).
Za več informacij o našem kupcu Eaton obiščite: www.eaton.com.
http://www.cimos.eu/index.php?page=news&item=131&id=618

VEČINSKI DELEŽ

Z razpisom do novih večinskih lastnikov Kapitalska družba (Kad) je v navezi z drugimi delničarji Cimosa včeraj objavila vabilo k dajanju nezavezujočih ponudb za nakup večinskega deleža v tej koprski družbi. Na ponudbe bodo v Kadu čakali do 14. maja. Lastniki, ki prodajajo delež, imajo v lasti 81,45 odstotka delnic družbe. V Kapitalski družbi (Kad) so že nekaj časa razmišljali o prodaji deleža v Cimosu, podobnega mnenja pa je očitno tudi večina drugih delničarjev. Kad je včeraj objavil vabilo k dajanju ponudb za nakup delnic družbe Cimos, vsebino razpisa pa so usklajevali z drugimi delničarji. Kupca iščejo za 81,45 odstotka delnic Cimosa. Zato bodo na razpisu verjetno sodelovali vsi delničarji, ki so imeli do konca lanskega leta podpisan delničarski sporazum. Poleg Kada, ki ima 22 odstotni delež (od tega ima 21,39-odstotka delnic knjiženih pri svojem Prvem pokojninskem skladu (PPS), Cimosove delnice prodaja tudi Družba za svetovanje in upravljanje (DSU), ki je v celoti v državni lasti; v Cimosu ima sedem odstotkov delnic. Prodaji se pridružuje tudi Banka Koper, ki ima 13,6 odstotka delnic. Njeno vodstvo je doslej vedno zatrjevalo, da kot manjšinski lastniki ne bodo solirali in da bodo ravnali tako kot večina s lastnikov, kar se je tudi zgodilo. Podobno je z Intereuropo, ki je lastnica poldrugega odstotka Cimosa: "Kot manjšinski delničar se bomo odzivali skladno z usmeritvami večinskih delničarjev družbe Cimos, s katerimi smo v kontaktu tudi glede morebitne prodaje," so pojasnili še pred objavo razpisa. Dan pred objavo razpisa s so bili precej skrivnostni v Kovinoplastiki Lož s 13-odstotnim deležem, saj je njen predsednik uprave Janez Poje odgovoril, da je to poslovna skrivnost. Na seznamu prodajalcev Kovinoplastike Lož ni. So pa med prodajalci našteti še Cimos, Triglav naložbe, Zavarovalnica Triglav, KD Kapital, Kinghouse Investements Limited, Poteza naložbe, Sava, Modra Linija holding, Merfin in Merkur. O tem, koliko bi utegnili iztržiti prodajalci Cimosa, nihče ne želi ugibati, nekateri poznavalci pa ocenjujejo, da zdaj ni ravno najbolj primeren čas za prodajo. Glavni razlog, da se je Kad zdaj sploh odločil za prodajo Cimosovih delnic, je v tem, ker mora po zakonu o Prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb do julija preoblikovati strukturo naložb. Ker se Cimosove delnice uvrščajo med netržne naložbe in predstavljajo preveliko izpostavljenost tveganju, jih bo moral PPS prodati. Po nekaterih informacijah bo Kad, če načrtovana prodaja delnic Cimosa zdaj ne bo uspela, preučil možnost, da bi jih od PPS sam odkupil.

CIMOSU SE JE POVEČALA PRODAJA

Koprski Cimos je v letošnjem prvem polletju ustvaril 207,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 15,1 odstotka več kot pred letom dni. Hkrati se je čisti dobiček ob polletju zmanjšal za 7,4 odstotka na 1,4 milijona evrov.

Cimos je povečal prodajo.
Cimos je dobavitelj za proizvajalce vozil avtomobilskih znamk, kot so BMW, Citroen, Peugeot, Renault, Volkswagen, General Motors, Audi, Toyota, Saab, Opel, Daimler in druge. Prodaja avtomobilskih komponent se je iz meseca v mesec počasi, a vztrajno povečevala in je v obdobju med letošnjim januarjem in junijem znašala 198,2 milijona evrov, je razvidno iz polletnega poročila, ki ga je Cimos danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Ob tem uprava navaja, da je proizvodnja vozil, ki je že lani kljub krizi in zmanjšanju povpraševanja po novih vozilih na evropskih tleh zrasla za skoraj deset odstotkov, ponovno v porastu. V prihodnjih letih pričakujejo nadaljevanje rasti proizvodnje vozil na globalni ravni v višini med štirimi in sedmimi odstotki.

Rast prodaje v celotni skupini Cimos je v letošnjem prvem polletju dosegla 14,4 odstotka, s tem pa so prihodki od prodaje skupine dosegli 232,1 milijona evrov. Čisti dobiček skupine se je ob polletju povečal za 32-krat na 4,1 milijona evrov.

Skupino Cimos poleg obvladujoče družbe Cimos s sedežem v Kopru sestavlja še 29 odvisnih družb v devetih državah s skupaj 7118 zaposlenimi.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Cimosu-se-je-povecala-prodaja.aspx

PRODAJNI POSTOPEK

Lastniki v prodajni postopek za Cimos

V prihodnjih tednih bo stekel prodajni postopek za koprski Cimos. Dokapitalizacijo Cimosa, ki jo zadnje mesece načrtuje uprava družbe, nameravajo namreč lastniki izkoristiti za izstop iz lastništva. Po naših informacijah so interes, da bi pristopili k prodajnemu postopku, izkazali lastniki, ki imajo okoli 80 odstotkov delnic, med njimi tudi tisti, ki so pri dosedanjih lastniških vprašanjih veljali za zaveznike uprave na čelu s Francem Krašovcem. Uprava se z ING, ki ga je najela za finančnega svetovalca za dokapitalizacijo, tako že dogovarja o aneksu k pogodbi, s katerim bo preveril interes za prevzem Cimosa.

Predsednika uprave Cimosa Franca Krašovca je potreba po povečanju kapitala prisilila, da je pristal na prodajni postopek za večinski delež Cimosa.

Vodstvo Cimosa je sprva načrtovalo zgolj dokapitalizacijo v višini med 60 in 100 milijoni evrov, s katero bi se podjetje kapitalsko okrepilo in razdolžilo. Ker se je zavedalo, da obstoječi delničarji niso pripravljeni zagotoviti svežih sredstev, je tako že pred časom najelo ING, da bi na trgu preveril interes vlagateljev za vstop v lastništvo Cimosa prek dokapitalizacije. Po neuradnih informacijah naj bi bilo s tem seznanjenih le nekaj delničarjev, omenja se Banko Koper, drugi pa so za pogodbo z ING izvedeli naknadno.

Čeprav je Krašovec junija napovedoval, da bodo delničarji že na avgustovski skupščini odločali o dokapitalizaciji, do katere naj bi prišlo med decembrom in marcem prihodnje leto, se to ni zgodilo. Zapletlo se je namreč pri lastnikih, ki so odločeni, da bodo z dokapitalizacijo soglašali zgolj pod pogojem, da ne obstanejo v lastniški strukturi. Pripravljeni so pristati tudi na prodajno opcijo, prek katere bi lahko od novega lastnika zahtevali, da v prihodnjih letih pod vnaprej znanimi pogoji odkupi njihove deleže.

Po trditvah naših virov vodstvo Cimosa še vedno ni navdušeno nad tem, da bi prišlo do večjih lastniških sprememb, zlasti ne do prodaje strateškemu lastniku. Želi si namreč ohraniti sedanjo razpršeno lastniško strukturo, toda finančna slika podjetja zahteva dokapitalizacijo, zato je moralo popustiti. Lastniki so minuli teden tako dobili v podpis namero za skupno prodajo podjetja, ki pa zanje še ne pomeni obveznosti sklenitve kakršnega koli dogovora, saj bodo prodajni sporazum podpisali naknadno. Prodajni postopek bo skupaj z ING še naprej vodila uprava.

Interesa med tujimi vlagatelji, tako strateškimi kot finančnimi investitorji, naj bi bilo za Cimos, ki dobavlja svoje izdelke največjim avtomobilskih proizvajalcem, precej. Pri tekočem poslovanju namreč podjetje beleži boljše rezultate od konkurence. Za vsakih sto evrov prihodkov od prodaje Skupina Cimos ustvari nekaj več kot 17 evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). EBITDA marža Skupine Cimos je tako pri 17,4 odstotka nekaj odstotkov višja kot v panogi. Skupina Cimos je lani ob 420 milijonov evrov prihodkov ustvarila 73 milijonov evrov EBITDA, vendar je čisti dobiček zaradi visoke amortizacije in stroškov za plačilo obresti znašal le dobre štiri milijone evrov.

Največje breme Skupine Cimos je visoka zadolženost, saj so imeli konec lanskega decembra 133 milijonov evrov kapitala in kar okoli 370 milijonov evrov bančnih posojil. Skupina Cimos je imela konec lanskega decembra za 440 milijonov evrov finančnih obveznosti oziroma skoraj natanko toliko kot leto prej, medtem ko so finančne obveznosti matične družbe Cimos znašale nekaj manj kot 260 milijonov evrov. Skupina Cimos sicer poleg matične družbe vključuje kar 29 družb v devetih državah.

Avgusta je Cimosu zapadlo tudi za 20 milijonov evrov obveznic, ki so jih delno refinancirali z izdajo novih obveznic v višini 7,1 milijona evrov z dospetjem avgusta 2014. Največji del obveznic je kupil Litostroj Power (hčerinska družba Cimosa), med večjimi kupci pa so bile še Adriatic Slovenica, Banka Celje in Nova Ljubljanska banka, medtem ko so bili med imetniki starih obveznic tudi Skupina NKBM, Zavarovalnica Triglav in Kapitalska družba.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042474624

LASTNIŠKA STRUKTURA

KAD D.S.U. - 28,3%
Banka Koper - 20,4%
Drugi - 19,4 %
Cimos - 13,3 %
Kovinoplastika Lož - 13,1 %
Triglav Naložbe - 5,5, %

852.259 €

Dobiček Cimosa bo šel za dividende

Delničarji Cimosa so na današnji skupščini podprli nasprotni predlog delničarja, da bilančni dobiček družbe za leto 2010 v višini 852.259 evrov namenijo izplačilu dividend. Skupščina, na kateri je bilo zastopanih 81 odstotkov kapitala, je upravi in nadzornemu svetu družbe za poslovno leto 2010 podelila razrešnico, so sporočili iz Cimosa.

Cimos bo 852.259 evrov namenil izplačilu dividend.

Delničarji so se danes seznanili tudi z letnim poročilom družbe, konsolidiranim letnim poročilom za poslovno leto 2010 ter z mnenjema revizorja in pisnim poročilom o preveritvi in potrditvi letnega poročila za leto 2010. Za revizijo računovodskih izkazov za poslovno leto 2011 so imenovali revizorsko družbo ABC.

Skupščino so tudi seznanili, da bodo na podlagi dosedanje realizacije in napovedi do konca leta prihodki v letu 2011 za 15 odstotkov višji kot v letu 2010, so še zapisali.
Čisti dobiček lani višji za petino

Koprski Cimos je sicer lani ustvaril 356,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 11,5 odstotka več kot leto prej. Od tega je delež čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih znašal 97 odstotkov. Čisti dobiček se je lani zvišal za 19,2 odstotka na 2,4 milijona evrov.

Cimosovi izdelki so vgrajeni v številne modele avtomobilov blagovnih znamk BMW, Mini, Citroen, Peugeot, Renault, Audi, Ford, Toyota, Volvo, Fiat, Opel, Volkswagen, Aston Martin, Daimler in Avtovaz. Prodaja avtomobilskih komponent se je v letu 2010 sicer povzpela na 343 milijonov evrov.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Dobicek-Cimosa-bo-sel-za-dividende.aspx

Cimos pri Novi Ljubljanski banki zastavil mariborski Cimos Tam

Koprski Cimos je pred kratkim zastavil 100-odstotni lastniški delež hčerinskega podjetja Cimos Tam, je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu. Ker pa je imelo Cimosovo hčerinsko podjetje Cimos Titan iz Kamnika v letošnjem letu že nekajkrat blokirane transakcijske račune, se zastavlja vprašanje, kako resne so finančne težave skupine Cimos.

Skupina Cimos, ki jo vodi Franc Krašovec, je konec junija bankam dolgovala skoraj 220 milijonov evrov. Da je NLB krovnemu podjetju Cimos pred kratkim reprogramirala kratkoročno posojilo, je moralo to zastaviti mariborsko družbo Cimos Tam.

Konec junija je imela skupina Cimos od celotne bilančne vsote v višini 426,7 milijona evrov 72,5 odstotka dolžniškega kapitala, kar je enako kot leto pred tem. Medtem ko se v preučevanem obdobju kratkoročne finančne obveznosti zmanjšale za tri milijone evrov, na 125 milijonov evrov, so dolgoročne finančne obveznosti narastle za osem milijonov evrov, na dobrih 93 milijonov evrov.

Na podlagi posojilne pogodbe v višini devet milijonov evrov, ki je bila sklenjena sredi avgusta (posojilo zapade v plačilo v prvi polovici novembra), je Cimos zastavil Cimos Tam kot zavarovanje posojila Novi Ljubljanski banki. Po besedah izvršnega direktorja za finance v Cimosu Vladimirja Bukviča Cimos od letošnjega januarja ni prejel nobenega svežega posojila. "Posojilo v višini devet milijonov evrov, ki ga omenjate, je bilo sestavljeno iz dveh kratkoročnih posojil, ki sta zdaj združeni v eno. Ker je banka želela imeti za posojilo ustrezno zavarovanje, je bila na sodišču vpisana zastavna pravica nad Cimosom Tam," razlaga Bukvič.

Po njegovih zagotovilih glede zavarovanja še ni bila sprejeta dokončna odločitev. "V pogodbi je namreč določeno, da mora Cimos zagotoviti ustrezno zavarovanje. Ali bo posojilo v končni fazi zavarovano z deležem v podjetju Cimos Tam ali s kakšno drugo nepremičnino, pa bomo še videli," pravi in dodaja, da se z NLB dogovarjajo, da bi del posojila vrnili, možno pa je tudi, da bi se kratkoročno posojilo spremenilo v dolgoročnega.

Sicer pa je gospodarska kriza prizadela tako celotno skupino Cimos kot tudi matično podjetje. V Cimosu pojasnjujejo, da so rezultati v prvem polletju letošnjega leta vsekakor posledica bistvenega padca naročil v avtomobilski industriji, ki se je začelo v drugi polovici lanskega leta. "Ker se kaže tendenca po ponovni vzpostavitvi določene rasti, pričakujemo, da bomo v letošnjem letu poslovali v okviru pričakovanj. Takšnih rasti, kot smo jih beležili v letih visoke konjukture, pa še nekaj časa ne bo več," dodajajo.

V prvem polletju letošnjega leta je skupina Cimos ustvarila 166,3 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, kar je približno 35 odstotkov manj, kot v enakem obdobju lanskega leta. Medtem ko je v prvih šestih mesecih lanskega leta skupina Cimos dosegla 1,94 milijona evrov dobička, je v prvem semestru letošnjega leta ustvarila 554.440 evrov izgube. V obravnavanem obdobju je Cimos dosegel 1,02 milijona evrov dobička, kar je 74 odstotkov manj kot v prvih šestih mesecih lanskega leta.

Blokade transakcijskih računov Cimosa Titan
Po besedah direktorja Cimosa Titan Ivana Batagelja družba deluje v gradbeni panogi, ki je v državah EU doživela izjemen padec. "Blokade transakcijskih računov so posledica zmanjšanja obsega in slabšega poslovanja, zamude plačil kupcev iz držav bivše Jugoslavije, Italije in drugod ter velikega dela kompenzacij domačih kupcev," pojasnjuje Batagelj.

Po njegovih besedah Cimos Titan izvaja plačilni promet preko Hypo Alpe-Adria Bank, poleg tega ima odprta transakcijska računa tudi pri NLB in SKB banki. "Posamezne obveznosti v plačilo dospejo tudi na podlagi naloga upnika. Če ti unovčujejo terjatev pri NLB in SKB in o tem nismo predhodno obveščeni, se dogaja, da stanje pri omenjenih bankah ne zadostuje za pokritje teh obveznosti. Ko to opazimo, prenesemo sredstva s transakcijskega računa v Hypo na NLB in SKB. Občasno se zgodi tudi, da NLB in SKB o tem obvestita le Hypo, zato to podaljša blokado za nekaj dni," pojasnjuje Batagelj.

V minulem letu je Cimos Titan ustvaril okoli deset milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je deset odstotkov manj kot v letu 2007. Izguba, ki jo Cimos ustvarja že nekaj let zapored, je lani znašala 1,55 milijona evrov oziroma 22 odstotkov manj kot v letu pred tem.

Sindikat: Poslovanje Cimosa je stabilno
Predsednik sindikata KNSS Cimos Koper Stanislav Gorjup pravi, da ima Cimos Titan, ki izdeluje ključavnice in cilindre, težave pri poslovanju že nekaj let. Po drugi strani Gorjup zagotavlja, da je poslovanje Cimosa stabilno: "Delo narašča, plače in vsi dodatki pa se redno plačujejo. Upam, da bo tako tudi v prihodnosti."
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042306048

SAM PROTI SEBI

Krašovec bi tožil samega sebe

Jezen na lastnike. Predsednik uprave Cimosa se z največjimi lastniki ne strinja o delitvi dobička.

˝ Tako kot v preteklosti Cimos ne želi komentirati aktivnosti, ki so povezane z razmerji med lastniki in družbo,˝ so nam odgovorili iz družbe, ko smo preverjali, ali so se res odločili tožiti svoje lastnike.

Spor med upravo Cimosa (največji je Modra zavarovalnica, ki je nastala s preoblikovanjem Kapitalske družbe KAD in ima v lasti 21,39%, z 20,44% deležem, pa ji sledi Banka Koper) je nastal po zadnji skupščini, na kateri so v nasprotju s predlogi uprave glasovali o razdelitvi lanskega dobička.

Kaj je želela uprava
Delitev. Uprava in nadzorni svet Cimosa sta predlagala, da se lanski dobiček v višini 852 tisoč € uporabi tako, da se odvede v druge rezerve iz dobička. Višina dividende pa naj bi znašala le 0,05% € na delnico. ˝ pri sprejemanju odločitev uprava izhaja iz pristojnosti in odgovornosti za vodenje poslov s skrbnostjo vestnega in dobrega gospodarstvenika,˝ poudarjajo v Cimosu.

Napovedal je tožbo
Na skupščini je Banka Koper breu predhodnega usklajevanja s Krašovcem predlagala, da se lanski bilančni dobiček v višini dobrih 852 tisoč € nameni za izplačilo dividend. Predlog je podprl tudi KAD.
˝ Z napovedjo tožbe nas je Cimos seznanil,˝ nam je povedala Vesna Razpotnik iz Kada.
˝ Ker drugače ne morejo izpodbijati sklepov skupščine o delitvi dobička, so se odločili poiskati edino pravno možnost - da uprava toži družbo, ki jo vodi,˝ je dodala Razpotnikova in napovedala, da bodo na sodišču poskušali doseči, da bodo stranka v postopku. Na Banki Koper so povedali, da s tožbo niso seznanjeni.

Ni ravno običajno
˝ V teh zaostrenih likvidnostnih razmerah je mogoče razumeti, da je tudi ta znesek za Cimos lahko zelo pomemben, ˝ je ob zaostritvi odnosov uprave Cimosa z lastniki družbe poudarila Razpotnikova. Največje breme je sicer visoka zadolženost; konec lanskega leta je imela skupina Cimos 130 mio€ kapitala in blizu 370 mio€ bančnih posojil.
www.zurnal24.si

Nezadovoljen z lastniki
Cimos. Vodstvo toži samo sebe, ker ne da dobička lastnikom.

Breme Cimosa, ki ga vodi Franc Krašovec, so dolgovi; konec leta 2010 je bil bankam dolžan 370 milijonov evrov.

Okrožno sodišče je upravo Cimosa pozvalo, naj odgovori na tožbo, ki jo je ta s Francem Krašovcem na čelu proti sami sebi vložila konec septembra. Ne strinja se namreč z odločitvijo lastnikov o delitvi 852 tisočakov lanskega dobička. Ker sklepa o delitvi ne more zrušiti drugače, se je vodstvo odločilo za ta pravni trik.

Zanimanje investitorjev
Do petka je sicer po neuradnih podatkih prispelo od pet do sedem nezavezujočih ponudb za dokapitalizacijo Cimosa v višini vsaj sto milijonov evrov. Novi lastnik bi dobil več kot 25-odstotni delež. Nadzorniki Cimosa naj bi te dni odločili, komu bodo dovolili skrbni  pregled družbe.
http://www.zurnal24.si/nezadovoljen-z-lastniki-clanek-141691

PREVZEM

Priprava terena za prevzem Cimosa
Delničarji koprskega Cimosa bodo na vnovični skupščini, ki bo konec prihodnjega meseca, odločali o povečanju osnovnega kapitala za do 50 odstotkov oziroma 34,7 milijona evrov v prihodnjih petih letih. Pri povečanju osnovnega kapitala lahko uprava izključi prednostno pravico obstoječih delničarjev, in sicer ob predhodnem soglasju nadzornega sveta.

Na nedavni skupščini so delničarji že soglašali, da se osnovni kapital Cimosa z izdajo prednostnih delnic lahko zviša za 20 milijonov evrov. Poleg prodaje hčerinskega podjetja Litostroj Power najmanj tolikšno dokapitalizacijo od Cimosovih lastnikov zahtevajo banke upnice. Ker Banka Koper, petinska lastnica družbe, pri dokapitalizaciji verjetno ne bo sodelovala, so v Cimosu primorani poiskati novega zasebnega vlagatelja. V nasprotnem primeru bi se dokapitalizacija pred evropsko komisijo lahko štela kot nedovoljena državna pomoč, saj so v njej pripravljena sodelovati le podjetja v posredni državni lasti: Modra zavarovalnica, DSU in Triglav Naložbe. Možnost zvišanja osnovnega kapitala za 50 odstotkov bo odprla pot morebitnemu novemu zasebnemu vlagatelju, da v koprski družbi pridobi tudi večinski lastniški delež
https://www.dnevnik.si/poslovni-dnevnik/poslovni/novice/priprava-terena-za-prevzem-cimosa

LITOSTROJ POWER

Franc Krašovec, šibki člen pri sanaciji Cimosa

Predsednik uprave Cimosa Franc Krašovec v zahtevnem sanacijskem procesu družbe ni ustrezno odigral svoje vloge. To je ena od ugotovitev torkovega sestanka, ki so se ga poleg uprave koprske družbe udeležili še predstavniki bank upnic, lastnikov in države. Čeprav bi moral po načrtu Cimos hčerinsko podjetje Litostroj Power prodati že septembra, se namreč v tem podjetju še vedno izvajajo skrbni pregledi.

Po neuradnih informacijah se je na sestanku Krašovec skliceval na finančnega svetovalca Ing, ki usmerja prodajni postopek. Toda Ing, ki je poljskemu skladu Innova Capital sprva omogočil ekskluzivno pravico pri skrbnem pregledu Litostroja Power, kar je bistveno podaljšalo prodajni postopek podjetja, je izbrala ravno Cimosova uprava.

Tudi 19 bank upnic, ki zahtevajo prodajo Litostroja Power in najmanj 20-milijonsko dokapitalizacijo, da bi Cimosu reprogramirala stomilijonska posojila, do zdaj ni podpisalo zavezujočega dogovora glede nove ročnosti posojil. Po drugi strani pa državni lastniki Cimosa – Modra zavarovalnica, DSU in Triglav Naložbe – pripravljajo sredstva za dokapitalizacijo družbe. Prvotno je bila pri dokapitalizaciji pripravljena sodelovati tudi Banka Koper. Ker je od namere odstopila, mora uprava Cimosa zdaj najti drugega vlagatelja, ki bi bil pripravljen sodelovati pri dokapitalizaciji. V nasprotnem primeru bi se lahko dokapitalizacija pred evropsko komisijo štela kot nedovoljena državna pomoč. Manjkajočo razliko do 20-milijonske dokapitalizacije, ki naj bi znašala približno osem milijonov evrov, je pripravljena prispevati država.
http://www.dnevnik.si/poslovni-dnevnik/poslovni/novice/franc-krasovec-sibki-clen-pri-sanaciji-cimosa

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Sep 2018 22:12; skupaj popravljeno 3 krat

/13/...dobra prijateljica mi je poslala zgodbico, ki v marsičem spominja na aktualno situacijo na finančnih trgih in na skorajšnji začetek predvolilnih obljub...

OSLOVSKI TRG

V mirno, tiho in zadovoljno vas je nekega dne prišel urejen, lepo oblečen tujec. Postavil se je na sredo vasi, in oznanil, da kupuje osle. Za vsakega osla je ponujal 100 EUR. Vaščani so sicer osle potrebovali, saj so z njihovo pomočjo obdelovali polja, pridelovali hrano in skromno, a dostojno živeli. Kljub temu se je nekaj ljudem zdela cena vabljiva, saj je bilo zanje 100 EUR veliko - in so prodali svoje osle. Naslednji dan se je tujec vrnil - in oznanil, da kupuje osle po 150 EUR. In spet se je našlo nekaj ljudi, ki se jim je zdela ta nova cena mamljiva, pa so prodali svoje osle. Naslednji dan je dobri tujec spet prišel, in ponujal za osla 200 EUR. Zgodba je se ponovila še naslednji dan, ko so za 250 EUR prodali svoje osle še zadnji domačini. Toda, čez nekaj dni se je dobri tujec spet pojavil - in za osla ponujal 500 EUR! Lahko si mislimo, kakšno razočaranje je bilo pri domačinih - a nihče več ni imel osla, ki bi ga prodal. A Zgodbe še ni konec! Naslednji dan se je pojavil v vasi nov tujec, ki je prodajal osle - po 400 EUR! Prebivalci so takoj spoznali možnost lepega zaslužka. Nakupili bi osle po 400 EUR in jih prodali po 500, ter zaslužili pri vsakem oslu po 100 EUR. Tega denarja pa nihče ni imel, zato so odhiteli v banko in zaprosili za kredit. Tako so spet imeli vsak svojega osla, ki je bil sedaj vreden do 5 krat več! Vendar kupcev za te dražje osle ni bilo od nikoder, in niso mogli odplačevati kreditov. Domačemu bankirju je grozil polom. Kmetom je zarubil osle - a je s tem dobil povrnjen le del kreditov, grozil mu je polom. Obrnil se je po pomoč na župana, saj je banka opravljala pomembne posle za občino, bankir pa je bil mestni svetnik. Župan mu je oz občinske blagajne posodil denar, vendar so dolgovi še kar rasli. Župan je zvišal davke, ki jih kmetje niso zmogli plačati... Ob izpraznjenem
proračunu se je župan obrnil na prijatelje v sosednjih občinah - in zgrožen ugotovil, da so vsi v enaki situaciji, da se je povsod zgodila ista zgodba! Vsi so začeli s sanacijskimi ukrepi: na vseh področjih so začeli varčevati, zmanjševati izdatke za šole, vrtce, pokojnine, zdravstvo... Ker to ni zadoščalo, je bilo nujno še povečevati davke... Vsi so hiteli obsojati to nemoralno zgodbo in prevarante, ki so medtem mirno uživali svoje trdo zaslužene počitnice...

So pa pokazali veliko razumevanje za krizo, in iz svoje razkošne vile na Bahamih sporočili županu, da bodo podprli njegovo predvolilno
kampanijo!

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Nov 2011 21:50; skupaj popravljeno 7 krat

FINANČNI MARATON

/13/...že meseca januarja je izšla številka Mojih Financ, ki je predstavila zaskrbljujoče razmere pri znanju iz osebnih financ, ki seveda vpliva tudi na zavedanje in pomembnost znanja in usposobljenosti vseh tistih, ki v tej finančni industriji sodeluje. In ne glede na to, da nekdo poseduje potrebne licence bodisi za zavarovalniško zastopništvo in posredništvo ter za trženje vzajemnih skladov ter delnice investicijskih skladov, še vedno ostaja dejstvo, da premoženjski svetovalci, še nimajo urejenih pravnostatusnih oblik delovanja. Ravno zaradi tega je bilo kar nekaj iniciativ, ki so v organiziranosti in moči finančne industrije, žalostno propadle, še vedno pa nimamo premoženjskega svetovalca, kot poklica navedenega v standardni klasifikaciji poklicev v Sloveniji. Tukaj gre tudi za bojazen pojave takoimenovanega neodvisnega premoženjskega svetovanja ali pač tisto, kar se skriva za tem imenom, ki bi strankam in komitentom, dejansko svetovali in stali ob strani pri izbiri tako bančnozavarovalniških, zavarovalniških in naložbenih odločitvah plemenitenja in ohranjanja njihovega premoženja. Pogostoma stojijo za napačnimi naložbenimi odločitvami tudi same finančne institucije, ki z zavajajočimi in neobjektivnimi informacijami o (ne)verjetnih in (pre)visokih donosih na tak način povzročijo izgube realnega premoženja svojih komitentov. Šele sedaj ob sprejetju prepotrebne dopolnitvene zavarovalniške zakonodaje, je mogoče spremljati tudi realno donosnost naložbenih produktov, ki so imeli do sedaj prevelikokrat vgrajeno varovalko v smislu: ˝da v trajanju zavarovanja zavarovanec v celoti prevzema naložbena tveganja˝. To je v obstoječih razmerah recesije in visokih padcev vrednosti enost premoženja vzajemnih skladov ter indeksov tudi hkratno izgubo vrednosti naložbenih polic in posledično veliko izgubo osebnega premoženja ter predvsem zaupanja komitentov. V okviru naložbenih življenjskih zavarovanj je zelo pomembno tudi, da se vsekakor zavedamo tudi stroškov in morebitnih davčnih učinkov. Med te stroške, ki so v večini primerov v informativnih izračunih skrite, so tudi takoimenovani izstopni stroški, ki se praviloma obračunavajo v % tako zbrane premije oziroma se odštejejo od vrednosti premoženja na naložbeni polici, ki pa ni nujno višja od vplačanih zneskov. Zlasti v sedanjem obdobju, ko so praviloma vzajemni skladi, ki sestavljajo naložbene police življenjskih zavarovanj še vedno globoko v minusih, tako po troletnem kot tudi po petletnem obdobju.
Predvsem je zelo dobro preučiti pravila Splošnih pogojev zavarovanj, kot tudi vse odkupne faktorje, saj so pri policah z enkratnim vplačilom te odkupne vrednosti izražene npr.95% oziroma 99% vrednosti premoženja, razen v zadnjih petih letih dolgoročnega trajanja zavarovanja znašajo že 100%.
Obenem pa so lahko pri enkratnih plačilih premije, kot že rečeno v % od vrednosti premoženja na naložbeni polici in sicer izstopna provizija v 1 letu 6%, v drugem letu 5%, v tretjem letu 4%, v četrtem letu 3%, v petem letu 2% in v šestem letu 1%. Prav tako moramo tudi na vse druge oblike stroškov, kot npr.stroškov za sklepanje zavarovanj 4,5% od vseh predvidenih plačanih premij ali npr.stroškov vodenja zavarovanja 6% od vplačanih premij. Obenem pa gre tukaj za računati za upravljalske stroške, ki tudi pomembno dolgoročno uplivajo na vrednost premoženja naložbenega zavarovanja.
Ob tem velja omeniti tudi davčni vidik omenjenih poslov, saj je tudi od tega odvisno za kakšen naložbeni produkt se bomo odločili ter kakšne posledice bo imela morebitna predčasna prekinitev naložbenih produktov, kar smo do sedaj popolnoma prezrli. Pa najsibodi od prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, za katerega so ravno v mesecu januarju sprejeli davčno novelo za plačilo akontacije ter obdavčitve, ki so tolikanj popularne pokojninske police spremenile v naložbe (ne)donosnosti in sramote. Že dejstvo, da je le redka pokojninska družba, banka in zavarovalnica, tudi zaradi tako postavljenih zakonskih osnov garantirane donosnosti, le redko dosegla vsaj doseženo donosnost, ki bi bila vsaj višja, kot je bila stopnja inflacije v tistem letu. Ne glede, da je to (p)ostala še edina naložba, za katero je možno še uveljavljati davčno olajšavo, je država, pri povprečno plačani premiji pokojninskega zavarovanja, sebe dodatno obdarila še z 1 unčo zlata...
Posebej pri davčnem vidiku imamo opraviti s sedaj bolj priviligiranimi oblikami naložbenih zavarovanj, ki so glede na trajanje vlaganja 10 in več let brez plačila davka od dobička ter na drugi strani celo industrijo vlaganja popularnih vzajemnih skladov, ki so pa še vedno obremenjeni z 20%, 15%, 10%, 5% in 0% šele po 20 letih vlaganja docela neobdavčeni. Ravno zaradi takšne davčne politike, ki je preferirala določene vrste naložb, se je celotna finančna industrija, takoj preusmerila od nekoč neobdavčenim vzajemnim skladom k naložbenim življenjskim zavarovanjem, a so bili za upravljalce vzajemnih skladov še vedno zanimivi, saj ponujajo njih vključitev v naložbene police.
Ob negotovosti na finančnih trgih se vedno bolj uveljavlja tudi vlaganje v fizično zlato, srebro ter druge plemenite kovine v zadnjem času pa tudi v elemente redkih zemelj. Tako je zlato (še) zaenkrat popolnoma oproščeno plačila davka od dobička iz kapitala, srebro pa obremenjeno z 20% plačilom davka na dodano vrednost, razen ene variante hrambe naložbenega srebra, platine v brezcarinskem najvarnejšem skladišču St.Gotthard v nevtralni Švici, kar pa ni obremenjeno z DDV.
Ob vsemu skupaj je potrebno priznati, da je šele letos nastopilo prvo leto (ne)obdavčenja naložbenih polic, saj so bile naložbene police takrat precej inovativen produkt z imenom Fondpolica, ki jo je v Sloveniji prva spravila na trg Slovenica Življenje d.d. oziroma sedaj KD Življenje d.d. Tako so naše izkušnje z dosego realne (ne)donosnosti še precej sveže, saj je minil komaj en cikel sklepanja polic na 10 let, ne smemo pozabiti, da so naložbene police sklenjene tudi za 20, 30, 40 let in tudi najbolj moderne, kjer zavarovanje poteče šele pri 65 letih.
Zato obstaja resna nevarnost zaradi borznega medveda in velikih padcev vzajemnih skladov ter indeksov, iz katerih so sestavljeni naložbeni produkti, da bo ogrožena realna donosnost ali pa da bo veliko naložbenih produktov imelo močno negativno donosnost. Vse to bo samo še povečalo nezadovoljstvo, zato se bodo komitenti odločali za vlaganje skupinskih tožb zaradi zavajajočih in previsokih obljub pričakovane donosnosti pokojninskih družb, bank in zavarovalnic, kar je nekaj povsem običajnega v tujini.
Nedvomno je krivda v tako nizkih ocenah finančne pismenosti tudi v naših šolskih sistemih, saj še vedno nimamo šole, ki bi izobraževala npr.zavarovalniške strokovnjake ali premoženjske svetovalce, ki bi znali potencialnim zavarovancem svetovati za njihove optimalne naložbene možnosti, jim stati ob strani tudi v najhujših trenutkih borznega medveda. Potrebno je reči, da so se temu najbolj približali na Gea College, kjer imajo posebna izobraževanja in šolo za premoženjske svetovalce, kar se nam bo zelo kmalu zelo obrestovalo. Posebej pa gre tudi zato, da naše vloženo premoženje tako ohranja in pridobiva na svoji vrednosti, kar je v sedanjem recesijskem trenutku ključnega pomena za vsakega vlagatelja.

2001

V letu 1999 so nam govorili, da se moramo pokojninsko zavarovati pri pokojninskih družbah, bankah in zavarovalnicah, kjer bomo lahko ugodno in donosno plemenitili denar za našo penzijo. To da so potem v te posle vključili sindikat, saj so morali dati soglasje, da to želi preko 50% njihovega članstva, da se priključujejo kolektivnemu pokojninskemu načrtu izbrane pokojninske družbe ali izbrane zavarovalnice. Poleg tega pa so morale družbe takrat zbrati vsaj 15000 zavarovancev, saj je bil to pogoj države za dodelitev vseh potrebnih dovoljenj in je bilo kar nekaj družb, ki niso presegle te številke in so kasneje prenašale celotne portfelje zavedenih zavarovancev v druge večje pokojninske družbe.
Glede na to, da je bila takrat določena tudi predpisana dovoljena naložbena politika in minimalna donosnost poslovanja družb, saj se je pokazalo, da kar veliko družb ni doseglo niti donosnosti, ki bi presegala vsaj letno stopnjo inflacije.

2011

Poleg tega, da so obljubljali največje davčne ugodnosti, se je pokazalo, da je v letu 2011 po 120 mesecih ali 10 letih varčevanja, nekdo močno držal fige v žepu, še hujše pa je, da jim je nekdo pri tem ves čas asistiral.

Res pa je tudi, da so takšno davčno novelo sprejeli v letošnjem letu meseca januarja, zato je bilo to vsekakor povezano s pokojninskimi družbami, bankami in zavarovalnicami, da bi čim manj zavarovancev zaradi diskriminatornih pogojev, zahtevalo enkratno izplačilo privarčevanih zneskov...

Poleg tega, da so bila sredstva na osebnih računih 10 let čas nelikvidna, moramo ob legitimnih morebitnih enkratnih izplačilih, plačati še astronomske davščine, ki v določenih primerih celo presežejo, plačilo davka od kapitalskih dobičkov od prodaje izvedenih finančnih instrumentov, ki znašajo pri prodaji v prvem letu 42%.

DAVČNI LABIRINT

Te davščine namreč znašajo:
Dvig sredstev v enkratnem znesku ter pred upokojitvijo pomeni izredno prenehanje zavarovanja.

Pregled stroškov, ki bremenijo enkraten dvig zbranih sredstev:

* 1 % izredni izstopni stroški
* 25 % akontacija dohodnine
* 16 % poračun dohodnine (predpostavljamo, da bo oseba v najvišjem dohodninskem razredu)
* Skupaj stroški in dohodnina: 42 %

Posebej pa ob takih informacijah vsi tisti, ki še niso stari vsaj 58 let ali niso že v penziji, še ne morejo dobiti pokojninske rente, tako, da gre samo za nek segment zavarovancev in neko neznano število zavarovancev, pa niti za te, ne morejo zagotoviti obljubljenih rent.

Tako so v tujini za podobno poslovanje finančnih družb, opredelili za t.i.ponzijevo shemo, kar najbolje ve za finančne malverzacije obsojeni Calisto Tanzi.

Poleg tega ne gre za pozabiti, da nosijo odgovornost tudi vse nadzorstvene institucije na čelu z AZN agencijo za zavarovalni nadzor, ki jo kljub očitanim napakam in pomanjkljivostmi, žal ob tem ni slišati ali pa premalo slišati...zato bi morali poiskati na Evropskem parketu vse potrošniške organizacije, ki bodo znale zaščititi svoje državljane...ali pa izvesti davčno državljansko neposlušnost...saj še dandanes ne vem, čemu si država prisvoji točno 1 unčo zlata, saj točno toliko znašajo obdavčitve enkratnega dviga po 10 letnem pokojninskega varčevanja...

DISKRIMINACIJA SPOLOV

Na nekaterih zavarovalnicah so še vedno v uporabi ženske in moške diskriminatorne tablice smrtnosti, ki so v uporabi še iz daljnega leta 1987 in tudi prej, kar bi naj končno uskladili z novimi zahtevami iz EU, zato ni odveč vprašanje, še koliko polic bo do takrat sklenjeno na tak način, z različno višino premij, za isto starost in različni spol...

Po zadnjem zapisu v Mojih Financah se tudi po sprejetih spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, se bi naj z njegovim sprejemom, za vse zavarovance naložbenih polic, povečala tudi transparentnost vseh stroškov, ki jih bremenijo, pa se kot izgleda to (še) ni zgodilo.
Omenjene določbe naj bi veljale za vse naložbene produkte in vse zavarovance, ki jih bodo sklenili po sprejetju omenjene novele. Prav tako je za pričakovati, da se bo povečala primerljivost medsebojnih stroškov različnih naložbenih produktov z njihovimi ponudniki vred in bolj objektiviziranimi informativni izračuni ter prikaz tudi realne donosnosti, kar do sedaj ni bila praksa...

Posebej ob tem preseneča, da zavarovalnice še vedno uporabljajo stare tablice smrtnosti, ki so iz osemdesetih let, niso pa upoštevale priporočila EU, da po novem uporabljajo tako za moške, kot za ženske, iste tablice smrtnosti, kar seveda vpliva tako na višino prejete vsote doživetja ob poteku življenjske police, na višino same mesečne ali letne premije, kot tudi na zavarovalniške rizike, ki jih zavarovalnice zaenkrat še vedno nočejo prevzemati, saj jim je še vedno na prvem mestu ustvarjanje dobička.

Poseben problem pa je, da lahko na prste ene roke preštejemo zavarovalnice, ki sklepajo življenjske police zgoraj omenjeni populaciji nad 65 let, kvečjemu do 75 let, saj so zadnji demografski podatki tudi za našo državo jasni in prikazujejo podaljšanje življenjske dobe, daleč v osemdeseta.

Izgleda namreč tako, kot da nihče noče denarja omenjene populacije, ker so preveč rizični, ob sedanji stopnji pehanja za prihodki in ustvarjanjem abnormnih dobiškov. Prav tako se lahko vprašamo, da ko bo sprejeta nova pokojninska reforma, ko bomo morali delati do 65 ali 67 leta, potem te populacije ob odhodu v penzijo, nihče več ne bo zavaroval, kar je nesprejemljivo, glede na njihov vpliv in moč, ki jo imajo v družbi...in tudi ob tej problematiki, se starajoči ljudje ne bodo dobro počutili, kot se že dosedaj niso...
mojefinance.finance....Eelici-tej

21.12.2012

Na zavarovalnicah nič več razlik med spoloma

Sodišče EU je danes presodilo, da morajo zavarovalnice v EU z 21. decembrom 2012 dokončno odpraviti vse razlike v višini zavarovalniških premij in rent, ki so posledica upoštevanja spola kot dejavnika izračuna.

V Slovenskem zavarovalniškem združenju so povedali, da se bodo odločitvi sodišča prilagodili in ustrezno spremenili svoje izračune.

Po novem ne bo smelo biti med zavarovanji moških in žensk nobenih razlik

Direktiva EU o uresničevanju načela enake obravnave moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev prepoveduje vso diskriminacijo po spolu na tem področju, državam članicam pa predpisuje, da najpozneje z 21. decembrom 2007 odpravijo tudi razlike v izračunanih premijah in rentah na področju zavarovalništva in drugih finančnih storitev. A pred leti je članicam EU omogočila, da se odločijo, ali bodo dovolile razlike pri premijah in rentah v primerih nezgodnega, življenjskega in zdravstvenega zavarovanja, ko je spol dejavnik tveganja na podlagi natančnih in ustreznih aktuarskih in statističnih podatkov.
Direktiva je predvidevala še, da bodo članice po petih letih, torej z 21. decembrom 2012, proučile utemeljenost svoje odločitve glede na najnovejše podatke.
Sodišče EU pa je presodilo, da je odprava diskriminacije med moškimi in ženskami eno od temeljnih načel EU, direktiva pa ne določa jasno, do kdaj lahko države članice dovoljujejo omenjene izjeme in bi jo bilo moč razumeti, da jih lahko dovoljujejo brez časovne omejitve.
Po oceni sodišča tako obstaja tveganje, da bo zakonodaja EU za nedoločen čas dovoljevala izjemo od načela nediskriminacije po spolu, zato je presodilo, da bi uporaba izjeme škodila uveljavljanju načela enake obravnave.
Članice morajo tako izjemo z 21. decembrom 2012 prenehati uveljavljati.
Sodišče EU je sicer o vprašanju odločalo na zahtevo belgijskega ustavnega sodišča, ki je sodišče v Luxembourgu zaprosilo za oceno veljavnosti omenjene izjeme.
Direktor Slovenskega zavarovalnega združenja Mirko Kaluža je za STA povedal, da je tudi v Sloveniji razlikovanje na podlagi spola obstajalo in da je združenje skupaj z evropskimi partnerji sodelovalo pri obrambi upravičenosti dosedanje prakse.
V odzivu na odločitev sodišča pa je dejal, da je bila bolj ali manj pričakovana in da se bodo v slovenskih zavarovalnicah prilagodili in spremenili svoje izračune.
www.primorske.si/Slo...oloma.aspx

ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE

V ZPS se kar pogosto srečujemo s pritožbami potrošnikov, ki so sklenili življenjsko zavarovanje, potem pa ugotovili, da ne ustreza njihovim dejanskim potrebam. Zavarovalna pogodba in splošni pogoji so zanje preveč zapleteni, pa tudi zaposleni v zavarovalnicah in zavarovalni zastopniki jim praviloma niso bili v posebno pomoč. Pripravili smo kratek vodnik po možnostih, ki jih imajo potrošniki, ki želijo prekiniti ali spremeniti zavarovanje.

Potrošniki ob sklenitvi zavarovanja, čeprav je že v veljavi nova zakonodaja, še vedno nimajo zagotovljenih zadostnih informacij, ki bi jim omogočala informirano odločitev o sklenitvi ustreznega zavarovanja. Na težave, ki jih opažamo na tem področju, smo pisno opozorili Agencijo za zavarovalni nadzor, ki je pristojna za nadzor nad zavarovalnicami.

Varstvo potrošnikov v primeru nezadovoljstva s sklenjeno pogodbo za življenjsko zavarovanje je nezadovoljivo. Čeprav je na voljo precej formalnih možnosti, lahko v praksi z zavarovalnico največkrat dosežemo le dogovor o spremembi zavarovanja v tisto z najnižjo možno premijo.

Splošni pogoji zavarovalnic so razumljivi le zavarovalnicam
V skladu z zakonodajo mora biti besedilo splošnih zavarovalnih pogojev in obvestil nedvoumno, pregledno razčlenjeno in razumljivo. Če ste se kdajkoli poglobili v pogodbo o sklenitvi zavarovanja, pa dobro veste, da so splošni in posebni pogoji vse prej kot to. Posebej zaskrbljujoče je, da splošni pogoji nekaterih zavarovalnic sploh ne opredeljujejo vseh možnosti, ki jih imamo na voljo za prekinitev ali spremembo zavarovanja.
http://www.zps.si/o-nas/revija-vip/n...tml?Itemid=363

MODROVANJE

Na zadnjih 18. zavarovalniških dnevih, ki so se končali na začetku junija v Portorožu, so padale zanimive izjave, ki ne odsevajo dejanskega stanja na področju varstva potrošnikov na področju zavarovalništva in sicer najvišji nadzornik med drugim izjavil:

" Mihael Perman je ob bok pripombam na temo varstva potrošnikov pojasnil, da se v zadnjih 15 letih ni nikoli zgodilo, da bi katerakoli zavarovalnica v Sloveniji ne izpolnila upravičenj zavarovancev iz zavarovalnih pogodb, da so slovenski zavarovanci kot potrošniki dobro zaščiteni, zavarovalnice v Sloveniji pa trdne in varne. Svojo trditev je podkrepil s podatkom, da so slovenske zavarovalnice največji institucionalni investitor v slovenskem gospodarstvu in da so tudi v času najhujše krize konec leta 2008 skupaj izgubile samo en odstotek sredstev, kar je izredno malo v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti in bistveno manj v primerjavi z bankami."

PRAKSA VARUHA

Stranki ne navajata podrobnosti v zvezi s sklepanjem zavarovanja. Pritožnik le trdi, da je bil zaveden. Varuh ne more obravnavati pritožbe v tem delu, ker se nanaša na ravnanje zavarovalnice ob sklepanju zavarovanja v letu 2008. Akt o ustanovitvi v 10. členu določa, da varuh ne obravnava pritožb, ki se nanašajo na dejstva, ravnanja ali opustitve, od katerih je do vložitve pritožbe poteklo več kot šest mesecev. Zato varuh o morebitnih tedanjih kršitvah dobrih poslovnih običajev ne more odločati. Vendar pa v zvezi s tem navaja svoje načelno stališče, in sicer, da ne zadostuje zgolj izročitev zavarovalnih pogojev, temveč da so zavarovalnice dolžne izrecno seznaniti stranke z bistvenimi značilnostmi zavarovanja, ki se sklepa. Pri življenjskih zavarovanjih so dolžne jasno razložiti razliko med varčevanjem in zavarovanjem in pojasniti posledice predčasne prekinitve zavarovanja. Gola izročitev zavarovalnih pogojev ne zadostuje zato, ker je malo katera stranka sposobna sama ugotoviti vse značilnosti zavarovanja in predvideti posledice predčasne prekinitve zavarovanja le na podlagi pregleda zavarovalnih pogojev. Razumljiv je občutek prevaranosti in oškodovanosti v primerih, kot je obravnavani. Zavarovalni kodeks nalaga zavarovalnicam, da mora poslovanje s strankami temeljiti na načelu zaupanja in načelu zaščite pravic in koristi stranke (2.2 člen kodeksa). Po drugi strani je korist za zavarovalnico od slabo sklenjenega zavarovanja varljiva. S spori, kakršen je obravnavani, zavarovalnica izgublja zaupanje in ugled. Do takih sporov pa pride, če stranka naknadno spozna, da je njena predstava o vsebini zavarovanja drugačna od stvarnosti. To se ne bi zgodilo, če bi stranka zavarovanje sklenila na podlagi popolne informacije. To varuh poudarja ob vsaki priložnosti, ker so pritožbe strank, ki se nanašajo na slabo informiranje ob sklepanjuzavarovanja, številne, in ker stranke to občutijo kot zavajanje in prevaro. V posamičnih primerih glede na potek časa in pomanjkanje dokazov morda ni mogoče ugotoviti dejanskega poteka dogodkov, toda številne pritožbe terjajo pozornost zavarovalnic in ukrepanje, da bi se v čim večji meri preprečili taki pojavi.
INFORMATOR - GLASILO SLOVENSKEGA ZAVAROVALNEGA ZDRUŽENJA Št. 173, 5. oktober 2011
www.zav-zdruzenje.si.../varuh.pdf

ETIČNO FINANČNO SVETOVANJE

Objavljeno v številki 492 z dne 11.04.2010

Kakšna je razlika med ‘prodajalcem produktov’ in svetovalcem? Matjaž Štamulak, samostojni premoženjski svetovalec, www.cresus.si ; premozenje@gmail.com

Previdnost ni odveč.

Ko je izbruhnila svetovna finančna kriza, je bilo veliko ugibanj o tem, da se prodaji finančnih produktov ne piše dobro. Zakaj? Predvsem zaradi dejstva, da je v tokratni krizi na tapeti medsebojno zaupanje, to pa je vsekakor osnova za sklepanje večjega dela poslov, še posebej tistega s področja financ, kjer je učinek zaupanja viden šele na daljši rok. V Sloveniji se je na področju prodaje finančnih produktov zgodil pravi preobrat, saj smo do krize, ki je prišla konec leta 2007, imeli večinoma rastoče tečaje na delniškem trgu in je večina prodajalcev pred sklenitvijo produktov kar nekako pozabila omeniti, kakšne stroške vsebuje naložba in predvsem, s kakšnimi riziki se lahko na dolgoročni poti varčevanja sreča vlagatelj, če vlaga svoj denar na borzo. Marsikdo se je v tej krizi znašel povsem sam, ker je prodajalec, ki mu je prodal različne finančne produkte, zaradi pomanjkanja znanja ali neprevzemanja odgovornosti ‘izginil’ s trga. In tako danes vlagatelji vedno bolj prepoznavajo razlike med ‘prodajalci produktov’ ter pravimi finančnimi svetovalci in se vedno bolj zavedajo, da je potrebno dobro razmisliti, komu zaupati svoj težko prislužen denar.

Prodajalec ali svetovalec?

Kot dolgoletni finančni svetovalec vem, da nikoli ni in nikoli ne bo obstajal univerzalni finančni produkt, ki bi bil hkrati dovolj varen, likviden in seveda še donosen ter bi bil primeren za ljudi vseh starosti in družbenih skupin. Vedno je namreč pred odločitvijo za finančne naložbe potreben posvet s licenciranim strokovnjakom, ki se pred stranko identificira z potrebnimi licencami za opravljanje tega posla v Sloveniji. Za posredovanje pri prodaji vzajemnih skladov (točk investicijskih kuponov) mora namreč imeti svetovalec opravljen preizkus strokovnih znanj pri Združenju družb za upravljanje (www.zdu-giz.si), licenco, ki mu dovoljuje, da posreduje pri prodaji skladov, pa mu podeli nadzorni organ za trg kapitala, Agencija za trg vrednostnih papirjev (www.a-tvp.si), kjer lahko tudi preverite, če ima vaš svetovalec licenco (podatki so javno dostopni). Če bi vam svetovalec želel predlagati kakršnokoli zavarovanje za vas ali za vaše premoženje, pa mora za opravljanje tega posla v Sloveniji imeti izdano licenco iz strani Agencije za zavarovalni nadzor (www.azn.si) in opravljen preizkus strokovnih znanj pri Zavarovalnem združenju (www.zav-zdruzenje.si), ki je podlaga za izdajo licence. Če vam svetovalec poskuša urediti tudi nakup/prodajo delnic in ostalih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, mora imeti opravljen izpit za borznega posrednika (po domače: izpit za brokerja) ali pa mora pogodbeno sodelovati s kakšno borznoposredniško družbo, ki to dovoljenje ima. Izpit za borznega posrednika se sicer opravi preko Združenja članov borze vrednostnih papirjev (www.zdruzenje.si), licenco za opravljanje poslov pa na podlagi tega izpita podeli Agencija za trg vrednostnih papirjev, član borze pa posrednika nato pooblasti za opravljanje poklica borznega trgovalca. V primeru nakupa/prodaje plemenitih kovin v Sloveniji za zdaj še ni potrebno imeti nobene licence, je pa vsekakor priporočljivo, da ima svetovalec, ki vam nakup kovin ureja, vsaj troje: pisno pooblastilo podjetja, ki se ukvarja s prodajo/nakupom plemenitih kovin, da ima podjetje, ki ga svetovalec zastopa, izdano Potrdilo o skladnosti izdelkov plemenitih kovin s predpisi, ki ga izda Urad Republike Slovenije za meroslovje, zelo zaželeno je, da plemenite kovine kupuje od kovnic, ki so uradno označene na londonski “good delivery ”listi (www.lbma.org.uk), saj so s tem skrbi o nelikvidnosti kovin in ustrezni čistini odveč.

Konflikt interesov. Niti zgoraj našteti nujni pogoji niso nobena garancija, da boste s tem dobili tudi dobrega svetovalca. Po pravilu nekdo, ki zastopa samo eno družbo (družbo za upravljanje, zavarovalnico, podjetje za prodajo plemenitih kovin), ni najbolj objektiven in večinoma samo prodaja tisto, kar mu je naročeno. V večini je tako priporočljivo, da ima svetovalec pogodbe z več različnimi, med seboj konkurenčnimi produktnimi partnerji. Seveda pa tudi to še zdaleč ni dovolj, da boste tako deležni tudi etičnega svetovanja v smislu, da vam bo finančni svetovalec svetoval tako, kot bi samemu sebi v podobni situaciji. Etične norme niso nikjer zapovedane in uzakonjene, so le del človekovega prepričanja in splošne dobre poslovne prakse. Ne glede na to, da je dokazano, da podjetja z etičnimi načeli na daljši rok vedno zaslužijo več kot pa tista podjetja, ki etike ne upoštevajo, prav pri prodaji finančnih produktov, kjer bi morala biti etika sestavni del svetovanja, prihaja do največjih prevar, goljufij in zamolčanosti realne višine stroškov. Zato je pri finančnem svetovanju vedno prisoten močan konflikt interesov, kjer se lahko svetovalec pristransko odloča za produkte, ki mu prinašajo večji zaslužek ali pa se vam, ker mu plačate le na uro svetovanja in ne odgovarja za svoje nasvete, enostavno ne posveti dovolj podrobno in do vas v bodoče nima nobenih obveznosti. Etika ni nikjer zapisana, a se jo da prepoznati, če uvidite, da svetovalec deluje v vašo korist in vašo dobrobit. To vsekakor pomeni, da vam nedvoumno razloži in pojasni vse pripadajoče rizike ter da vam pisno predstavi vse stroške, ki so povezani z naložbami. No, preden pa finančni svetovalec sploh predlaga različne finančne produkte, je po EU smernicah za finančno svetovanje dolžan pri stranki najprej opraviti temeljito analizo stanja, želja in ciljev, zmožnosti ter rizične naravnanosti posameznika. Šele nato, ko skupaj definirata prioritetne finančne cilje, lahko svetovalec preko različnih ponudnikov izbere ustrezne načine za varčevanje – seveda z upoštevanjem trenutnih tržnih razmer, vlagateljeve rizične naravnanosti in ustrezno stopnjo razpršenosti med različnimi finančnimi produkti.
Foto: www.theage.com.au

Nekateri premoženjski svetovalci svetujejo, da je najboljši nakup zlata tisti, ko se kupujejo le palice teže 1, 2 ali 5 gramov. Neetično pri tem je predvsem to, da se morebitnim interesentom ne razloži, da povsod cena zlata na gram upada, kar pomeni, da so lahko pri manjših palicah pribitki prodajalcev zlata tudi 50 ali več odstotkov, kar jasno pomeni, da je prodajalec zaslužil več, kot pa če bi vam ponujal palice z večjo težo, vi pa pri nakupni ceni izgubljate pomembne odstotke.

Opozorilo Zveza potrošnikov.

Zveza potrošnikov Slovenije preko svoje spletne strani www.zps.si prav tako opozarja, da naj bodo vlagatelji pri izbiri finančnih naložb previdni, saj so ljudje pred krizo večinoma brezglavo sklepali produkte, ki so povsem neprimerni za finančne cilje, ki bi jih vlagatelj želel doseči. Po mnenju Zveze potrošnikov je dobra finančna naložba varna, lahko si jo izplačate vsak dan, donos pa je vsako leto visok. A žal, kot vemo, takšne naložbe ne obstajajo. Če preveč stavite na varnost, se vam zmanjšuje donos. Kdor si želi visokega donosa, prevzema tveganje za izgubo vloženih sredstev. Kdor želi s sredstvi kadarkoli razpolagati. pa vnovič tvega, da bo sredstva morebiti potreboval v trenutku, ko bodo tečaji ali pa obresti neprimerne. Poleg donosa, varnosti in likvidnosti pa mora vlagatelj v današnjih razmerah upoštevati tudi preglednost produkta (od splošnih pogojev do stroškov, trajanja, fleksibilnosti produkta itn.) in predvsem to, kdo bo produkt servisiral in ga sproti prilagajal tako glede na tržne razmere kot tudi glede na vlagateljeve sprotne potrebe in življenjske spremembe.

‘Edina dobra’ naložba – zlato?

Pri posredovanju prodaje zlata v zadnjem času v Sloveniji opažamo izrazito neetično obnašanje, saj raznovrstni zastopniki ponujajo nepreverjeno zlato (nepreverjeno s strani Urada RS za meroslovje in Londonskega združenja za plemenite kovine) po izrazito višjih cenah, kot pri uradnih prodajalcih v Sloveniji. Poleg tega ponujajo zlato kot edino naložbo, ki bi jo moral posameznik v teh ‘hudih’ časih imeti, in svetujejo, da je najboljši nakup zlata tisti, ko se kupujejo le palice teže 1, 2 ali 5 gramov. Neetično pri tem je predvsem to, da se morebitnim interesentom ne razloži, da povsod cena zlata na gram upada, kar pomeni, da so lahko pri manjših palicah pribitki prodajalcev zlata tudi 50 ali več odstotkov, kar jasno pomeni, da je prodajalec zaslužil več, kot pa če bi vam ponujal palice z večjo težo, vi pa pri nakupni ceni izgubljate pomembne odstotke. Kako pomembna je ta razlika, je razvidno iz pripadajočega grafičnega prikaza. Poleg izredno visokih stroškov pri nakupu zlata me pri tej zgodbi zelo moti še ‘profesionalnost’ svetovalcev. Je mogoče svetovalec etičen, če vam je prodal vročo zgodbo z bajnimi zaslužki (z blatenjem vseh ostalih naložbenih priložnosti), se ni predstavil z vsemi ustreznimi licencami za opravljanje posla finančnega svetovalca in vas pred odločitvami za naložbe ni analiziral ter povprašal po vaših željah in ciljih? Jaz menim, da takšne tipe ljudi ne zanima vlagateljeva situacija in rešitev le-te, marveč zgolj hiter lastni zaslužek na podlagi nepoznavanja pravic vsakega posameznika.

Ne zaupajte vročim zgodbam.

Zveza potrošnikov Slovenije je ob letošnjem 15. marcu, svetovnem dnevu varstva potrošnikov, opozorila na finančno izključevanje, slabe tržne prakse in pasti trenutne finančne krize. Po mnenju ZPS se tudi v Sloveniji srečujemo s praviloma slabim in zavajajočim svetovanjem pri sklepanju finančnih pogodb in neprimerno dragemu zaračunavanju finančnih storitev. Zato je na vsakem izmed vas, da zares dobro premislite o tem, komu in kdaj zaupati svoj težko privarčevani denar. Pravi nasvet je včasih lahko vreden čistega zlata. Ker na dolgi rok še vedno največ prinese prav pravilna razpršitev med različne finančne naložbe, je moj nasvet jasen: izogibajte se ‘prodajalcev produktov’, ki vam želijo prodati produkte, s katerimi boste že jutri bogati in izogibajte se predvsem produktov z nadpovprečno visokimi stroški in podpovprečnimi rezultati

Količinska razlika pri nakupu zlata za 5000€
Grafa prikazujeta razliko v količini kupljenega zlata glede na to, katere palice si je vlagatelj izbral pri nakupu. V kolikor se je odločil in kupil zlato samo v gramskih palicah, bi za 5.000 EUR dobil 147 gramov zlata. V kolikor je vlagatelj investicijo izvedel po optimalnem nasvetu svetovalca in se je količinsko odločil za eno 100 gramsko palico, sedem 10 gramskih palic in 5 palic po en gram, pa je za istih 5.000 EUR dobil kar 175 gramov zlata, oziroma kar 23 % več te plemenite kovine. Op.p.: Graf je na podlagi cenika podjetja Elementum na dan 17. 3. 2010 sporočil direktor podjetja Peter Slapšak. V trenutku oblikovanja cenika je bila borzna cena za unčo (31,10 gramov zlata) 819,20 EUR, cene po ceniku za izračunane palice pa sledeče: 1-gramska palica – 35,02 EUR, 10-gramska palica – 291,53 EUR in 100-gramska palica – 2.754,31 EUR.
http://www.revijakapital.com/kapital/osebnefinance.php?idclanka=7350

NALOŽBENO SREBRO BREZ DDV
http://www.elementum-international.com/

Alarm! Finančna pismenost Slovencev: zd(2)

Znanje Slovencev o upravljanju denarja je, če se izrazimo po šolsko, za alarmantno oceno dve. To je pokazal test, ki smo ga pred kratkim naredili na Mojih financah v sodelovanju s tržnoraziskovalno hišo Ipsos. Finančni svetovalci vzroke za slabo finančno znanje vidijo predvsem v napačni vzgoji, pomanjkljivem šolskem sistemu in brezbrižnosti posameznikov. Toda zakaj se nihče ne zgane? No, na ministrstvu za šolstvo so prepričani, da se finančno že izobražujemo v okviru nekaterih predmetov, kot je gospodinjstvo. A očitno to ni dovolj! Treba bi bilo prevetriti celoten sistem in tudi zavedanje ljudi. Toda kako? Je za to sploh interes?
http://mojefinance.finance.si/300361/Alarm-Finan%C4%8Dna-pismenost-Slovencev-zd%282%29/?mfSt=1682
http://mojefinance.finance.si/302634/Odmev-Alarm-Finan%C4%8Dna-pismenost-Slovencev---zadostno-%282%29/?mfSt=1694

Finančna (ne)pismenost Slovencev!

Objavljeno v številki 533 z dne 06.11.2011

Smo Slovenci res finančni analfabeti? Številni podatki kažejo, da je res tako, kar pa sploh ni čudno, saj se tudi glede ‘normalne’ pismenosti ne moremo ravno pohvaliti.

Lanska raziskava podjetja Ipsos, ena redkih na to temo, je dvignila precej prahu, saj je bila končna ocena komaj zadostno. Tako kot vse raziskave pa je treba tudi to jemati z rezervo, saj je bil vzorec relativno majhen (f = 500), potekala pa je izključno preko spleta, kar pomeni, da bi bili rezultati terenske raziskave verjetno še slabši.

Glede na številne finančne afere v preteklosti in neizmerno naivnost ljudi, spomnimo se samo afer, kot so Satex, Forex, razne druge finančne piramide, ni treba biti finančni veleum, da lahko ugotovimo, da je finančna pismenost Slovencev na psu. Pa to še ni tako tragična ugotovitev, še bolj tragično je dejstvo, da na tem področju zelo malo naredimo. Otroci se v osnovni šoli učijo o dvajsetih možnih variantah razmnoževanja travniških rastlin, bore malo pa o varčevanju in nasploh o financah. Enako velja za srednje šole in tudi nekatere fakultete. Povprečen gimnazijec tako ve ‘vse’ o matematiki, fiziki, kemiji, skoraj nič pa o gospodarjenju z denarjem. Prvo srečanje z realnim finančnim svetom je tako pri odpiranju bančnih računov in takšnih ali drugačnih ponudbah takšnega ali drugačnega varčevanja, kjer pa ponudniki – razni zastopniki, seveda, zasledujejo predvsem svoj interes, to je provizijo ob prodaji določenega produkta.

Tudi v Evropski uniji se veliko ukvarjajo s projekti finančnega opismenjevanja, v ta namen imamo (tudi v slovenskem jeziku) posebno spletno stran o finančnih informacijah in izobraževanju.

Kaj pa Slovenija? Že pred dobrim letom je Ministrstvo za finance izdelalo posebno študijo na dvajsetih straneh o stanju in ukrepih za izboljšanje finančne pismenosti. Sodelovali so vrhunski finančni strokovnjaki pod vodstvom sedanje viceguvernerke Banke Slovenije Mejre Festič. Žal pa je tudi ta študija obtičala v predalu verjetno finančnega ministra.

V uredništvu revije Kapital se z idejami o izboljšanju finančne pismenosti ukvarjamo že dve leti. Poskušali smo se povezati z ljubljansko borzo, pa Agencijo za trg vrednostih papirjev, z Ministrstvom za finance ... Pa pravega odziva, razen podpore, da je zadevo potrebno nujno speljati, ni bilo. Na Ministrstvu za finance so nam v začetku leta razložili, da je ideja sicer odlična, da pa sami za to nimajo denarja, njihov cilj pa je, da v enem letu postavijo spletno stran s finančnimi nasveti. Z veseljem bi sicer podprli našo idejo o brezplačnih izobraževanjih, vendar pa pri tem ne sem sodelovati nihče iz finančne industrije, sami pa žal denarja za to nimajo. Tipična država, ko naredijo vse, da nič ne naredijo.

In tako smo se projekta lotili sami oziroma s partnerji, ki so pokazali razumevanje in predvsem pripravljenost, da tudi sami prispevajo k izboljšanju finančne pismenosti Slovencev.

In tako je nastal Kapitalov FINANČNI MARATON v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Rdeča nit prvih predavanj pa bo – Kako poskrbeti za varno prihodnost.

Svojo družbeno odgovornost do svojih strank in tudi seveda širše pa so tako dokazali tudi partnerji projekta: Zavarovalnica Grawe, Nova Ljubljanska banka, Triglav DZU, Elementum, Alta, Agencija Mori in Finančna hiša. Pa še kdo bi želel bit sodelovati, a prostora za več partnerjev žal ni, vsaj tokrat.

Prvi Kapitalov FINANČNI MARATON pa je šele začetek vseslovenskega finančnega izobraževanja. Revija Kapital želi biti pri tem predvsem povezovalec interesov tistih, ki se zavedajo, da je čas “neumnih in čim manj izobraženih strank” že zdavnaj minil in da bodo tudi stranke znale vse bolj ceniti tiste, ki jim ni edini interes le čim hitreje in čim lažje pobrati denar.

Morda pa se bodo ‘zbudili’ tudi tisti, ki za zdaj študije zavistno skrivajo v predalih in imajo očitno pomembnejše naloge, kot pa je finančno opismeniti Slovence. Še dobro, da ostali mislimo drugače!
http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=8317

FINANČNI MARATON – POSKRBITE ZA VARNO PRIHODNOST

REVIJA KAPITAL skupaj s partnerji organizira PRVI SLOVENSKI FINANČNI MARATON v treh slovenskih mestih. Gre za začetek vseslovenske akcije za izboljšanje finančne pismenosti Slovencev.

KOMU JE NAMENJEN: Vsem tistim, ki razmišljajo o svoji prihodnosti in tudi prihodnosti svojih otrok in iščejo varno in donosno naložbo za prihodnost. Na okrogli mizi dobo partnerji projekta na jasen, enostaven in konkreten način predstavili možnosti naložb za varno prihodnost.

PROGRAM DOGODKA:
17.15. – 17. 45 Na kaj vse moramo biti pozorni pri načrtovanju varne prihodnosti, kako pripraviti optimalen finančni načrt, koliko in na kakšen način moramo varčevati oz. poskrbeti za zavarovanje sebe in premoženja. Praktični primeri izračunov.

18.00 – 19.30. OKROGLA MIZA, na kateri bodo predstavniki partnerjev projekta predstavili svojo ponudbo za varno prihodnost in hkrati prikazali tudi konkretne primere izračunov – za kakšne zneske je potrebno varčevati, koliko se zavarovati, kakšne so pasti in prednosti posamezne ponudbe, kako je z davčnimi olajšavami.

NA OKROGLI MIZI SODELUJEJO PREDSTAVNIKI ALTE D.D., NLB D.D., GRAWE D.D., ELEMENTUMA D.O.O., TRIGLAVA SKLADI in AGENCIJE MORI. Okroglo mizo bo vodil urednik revije Kapital.

19. 30 – 20.00 Možnosti za individualna svetovanja in navezavo kontaktov.

TERMINI:
MARIBOR, TOREK, 15. 11. od 17.00 do 20.00 (dvorana hotela Piramida)

LJUBLJANA, SREDA, 16. 11. od 17.00 do 20.00 (dvorana Smelt)

KOPER, ČETRTEK, 17. 11. od 17.00 do 20.00 (dvorana Fakultete za management)

VSA PREDAVANJA SO BREZPLAČNA! OBVEZNA JE PRIJAVA!
Vsi udeleženci bodo prejeli tudi darila in promocijske materiale partnerjev projekta.

Zaradi omejene kapacitete dvoran, vas prosimo za čimprejšnjo prijavo. Prednost bodo imeli udeleženci, ki se bodo prijavili do ponedeljka, 14. novembra.
ORGANIZATOR: REVIJA KAPITAL
http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=8317

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 11 Dec 2011 22:21; skupaj popravljeno 15 krat

SPREAD

/13/...bolj podrobno sem začel spremljati gibanje t.i.SPREADa v sosednji ITALIJI, saj je bila razlika v donosnosti med dolgoročnimi Btp obveznicami in nemškimi Bund obveznicami, zgodovinskih in še nikoli videnih 575 indeksnih točk, oziroma je kasneje padel na 5,57%, saj znaša tako samo plačilo letnih obresti njihovega zadolževanja neverjetnih 8 mrd€. Prav tako pa so se obresti državnih obveznic začele pri nas nevarno dvigati proti psihološki meji 7%, mar bomo od sedaj naprej pisali PIIGSS... Shocked

OBRESTI SLOVENSKIH DRŽAVNIH OBVEZNIC

Obresti na leto za sposojenih 100€ / za 10 let

1.Italija - 7,1 €
2.Slovenija - 6,5 €
3.Španija - 5,7 €
4.Nemčija - 1,7 €

Italija, Slovenija, Španija, Belgija, Avstrija,...
http://tvslo.si/predvajaj/dnevnik/last.tv.dnevnik
http://www.rischiocalcolato.it/

6,996 %
http://www.finance.si/329963/Zahtevani-donosi-slovenskih-obveznic-prek-psiholo%C5%A1ke-meje

Financerji vidijo Slovenijo tako tvegano kot Italijo

Slovenske dolgoročne državne obveznice so včeraj prvič od prevzema evra in izbruha finančne krize leta 2008 presegle mejo donosnosti sedmih odstotkov, ki je doslej "padle" države Irsko, Grčijo in Portugalsko prisilila sprejeti finančno pomoč. Če se donosi obveznic do prihodnjega zadolževanja države na mednarodnih finančnih trgih ne bodo znižali, bo to predstavljajo precejšen pritisk na izdatke proračuna. Refinanciranja pa visoka obrestna mera po mnenju analitikov ne bo ogrozila zaradi za zdaj relativno nizkega javnega dolga.

Medtem ko minister za finance Franc Križanič pojasnjuje, da je država z viri dobro preskrbljena in večjih pretresov ne pričakuje vse do leta 2014, je bil minister za razvoj Mitja Gaspari manj optimističen, ko je poslance neuspešno prepričeval, naj o zakonu o interventnih ukrepih ter noveli zakona o javnih financah razpravljajo še pred volitvami.

Zgolj za obresti že 600 milijonov evrov
Vlada je ob sprejemu proračuna za leto 2012 načrtovala, da bodo obresti iz naslova financiranja dolga znašale slabih 600 milijonov evrov. To predstavlja 5,9 odstotka vseh odhodkov proračuna in skoraj 15 odstotkov več, kot bodo obresti državo stale letos. Za boljšo predstavo, kako zelo se je od začetka krize povečala obremenitev proračuna z obrestmi, naj navedemo podatek, da so stroški obresti še leta 2008 znašali slabih 330 milijonov evrov. Torej skoraj polovico manj. Država se je na mednarodnih finančnih trgih nazadnje zadolžila pri nekaj več kot petodstotni obrestni meri, včeraj pa so kupci slovenskega dolga za večino dolgoročnih obveznic zahtevali blizu ali pa več kot sedemodstotne donose.

Na ministrstvu za finance Franca Križaniča predvidevajo, da se bo moral proračun prihodnje leto zadolžiti za tri milijarde evrov. Če bi se bila Slovenija prisiljena zadolžiti po trenutni obrestni meri, bi ti stroški na letni ravni znašali 90 milijonov evrov ali 0,24 odstotka BDP, so včeraj pojasnili na ministrstvu. Država ima sicer na voljo še za 3,4 milijarde evrov depozitov, naloženih v bančnem sistemu, a glede na zaostrovanje pogojev za zadolževanja bank na medbančnih trgih je malo verjetno, da bi država denar dvignila iz bank. Spomnimo, da je vlada celo predvidevala spremembo zakona o javnih financah, ki bi državi znova dovolil zadolževanje za pomoč bančnemu sistemu.

Razlogi za skok pribitkov tudi domači
Da razlogi za skok pribitkov na slovenske obveznice nad nemškimi niso zgolj splošni, torej zaostritev dolžniške krize v evrskem območju in pomanjkanje interesa vlagateljev za nenemške obveznice, ampak tudi povsem slovensko specifični, pojasnjuje glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik. "Na primer, slovaški donos do dospetja ni tako zrasel. Tako lahko sklepamo, da je to tudi posledica bližine Italije in izvozne navezanosti nanjo, vse slabše konkurenčnosti gospodarstva, preteklih znižanj kreditnih ocen, počasnega oziroma podpovprečnega okrevanja gospodarstva in neizvajanja reform. Pri tem pa se trenutno tudi ve, da bi bila katera koli reforma lahko blokirana z instrumentom referenduma. To je zelo skrb zbujajoče in se seveda pozna na cenah obveznic," navaja Stanovnik.

Na ministrstvu za finance menijo, da so na povečanje zahtevane donosnosti vplivali tako kriza v Italiji kot padec pokojninske reforme in stanje v portfeljih slovenskih bank, ni pa trenutno dogajanje po njihovem mnenju povezano s prisotnostjo italijanskih bank v slovenskem bančnem sistemu. Tudi viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo meni, da je skok deloma posledica težav v Italiji, deloma pa je po njenem mnenju vzrok iskati tudi v nesposobnosti Slovenije, da izvede sistemske reforme. Da Slovenija ne sme čakati na oblikovanje nove vlade, ampak mora ukrepati takoj, je včeraj poslance skušal prepričati minister za razvoj Mitja Gaspari, a ti ne interventnega zakona ne zakona o javnih financah niso uvrstili na dnevni red decembrske izredne seje. Finančni trgi nas po njegovem mnenju ocenjujejo, kot da smo operativno nesposobni. Upanje, da se bodo slovenske oblasti in gospodarstvo v prihodnjih tednih in mesecih soočili z izzivi, tudi s strukturnimi reformami, je včeraj izrazila tudi evropska komisija in dodala, da so o tem prepričani in zato niso zaskrbljeni.

Sedemodstotna obrestna mera dolgoročno nevzdržna
Sedemodstotna obrestna mera je doslej z mednarodnih finančnih trgov že pregnala Irsko, Grčijo in Portugalsko. Sledila bi jim lahko Italija, ki je v teh dneh postala tarča strahu vlagateljev, da zaradi nestabilnih političnih razmer in neučinkovitih ukrepov zoper krizo ne bo sposobna redno poravnavati svojih obveznosti. Te presegajo 1900 milijard evrov in znašajo 120 odstotkov bruto domačega proizvoda. Slovenija je s tega vidika v precej boljšem položaju. Konsolidirani dolg države naj bi letos znašal dobrih 16 milijard evrov oziroma okoli 45 odstotkov BDP. A po napovedih evropske komisije se bo do leta 2013 zvišal že na slabih 55 odstotkov BDP. Skrb zbujajoče je, da državi po napovedih proračunskega primanjkljaja v prihodnjih treh letih ne bo uspelo bistveno znižati - vztrajal bo nad 5,5 odstotka BDP.

Stanovnik meni, da refinanciranje samo po sebi ni ogroženo, saj je državni dolg za zdaj relativno nizek, država pa ima še dosti premoženja. Kratkoročno težav tako ne pričakuje, skrbijo pa ga dolgoročna gibanja. "Vlagatelji v obveznice očitno ne vidijo rešitve, da bi se ti negativni trendi lahko spremenili. Zato je dolgoročna slika Slovenije bistveno slabša. Tako je problem bolj v tem, da bi se morali refinancirati dražje, kar bi dodatno odžrlo del proračuna. To zagotovo ni dobro. Tako visoka obrestna mera za financiranje pa tudi ni dolgoročno vzdržna glede na našo gospodarsko rast. Morala bo upasti," še opozarja Stanovnik in dodaja, da je skok donosov obveznic opozorilo Slovencem, da bo treba spremeniti odnos do reform.

Mrak:
Območje evra bo obstalo, a morda bo imelo manj članic
Območje evra bo obstalo, a ne nujno z enakim številom članic, kot ga ima danes, je na včerajšnjem dnevu bančnikov dejal profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak. Ta ne izključuje možnosti, da bi nesolventne članice izstopile, pri reševanju nelikvidnih držav pa bi lahko večjo vlogo odigrala ECB. To vidi Mrak tudi kot posojilodajalko v krizi, hkrati pa je po njegovem nujno potrebna še bistveno višja stopnja fiskalne centralizacije in bolj zavezujoča oblika fiskalne unije. Če tega ne bo, bo to odločitev za bolj ali manj nadzorovan razpad. Trgi so vse dosedanje napore območja evra za rešitev krize ocenili kot nezadostne, napačne, necelovite in prepočasne, posledično pa se je zmanjšalo zaupanje v sposobnost reševanja težav območja evra, je še pojasnil Mrak.
Dvig donosnosti bo vplival tudi na pokojninske sklade
Včerajšnji dvig zahtevane donosnosti državnih obveznic bo med drugim vplival tudi na vzajemne pokojninske sklade in sklade, ki se ne morejo "zavarovati" pred nihanjem vrednosti načeloma varnih državnih obveznic. Ti namreč svojim zavarovancem po zakonu zagotavljajo zajamčen donos, ki je vezan na slovenske državne obveznice in mora predstavljati najmanj 40 odstotkov njihovega donosa. A na drugi strani imajo te iste obveznice v svojih portfeljih, vrednotiti pa jih morajo po tržnih cenah in ne po metodi dospetja. To pomeni, da bo skok pribitkov slovenskih obveznic nad nemškimi negativno vplival na njihov portfelj, saj se tako povečuje razkorak med donosnostjo portfelja skladov in zahtevano donosnostjo za zavarovance. Med večjimi pokojninskimi skladi bo to prizadelo Modro zavarovalnico in sklada KVPS in ZVPSJU pa tudi Zavarovalnico Triglav. Ti imajo namreč v obveznicah več kot 50 odstotkov portfelja, katerega vrednost dosega skoraj milijardo evrov, po nekaterih ocenah pa polovico teh obveznic predstavljajo slovenske državne obveznice. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042487117

7,10%

Slovenske državne obveznice žrtev italijanske, pa tudi domače negotovosti

Cena slovenskega zadolževanja na kapitalskih trgih je dosegla rekordne vrednosti, odkar je Slovenija članica evroobmočja, potem ko so donosi 10-letnih državnih obveznic presegli mejo sedmih odstotkov.

Donosnost slovenskih obveznic presegla sedem odstotkov

Izpostavljene temeEVRSKA KRIZA

Slovenske državne obveznice dosegajo rekordne vrednosti, odkar se je država na sončni strani Alp pridružila evroobmočju.

Toda krivda ni povsem na strani Slovenije, je prepričan ekonomist pri francoski banki BNP Paribas Michal Dybula, saj je vsaj deloma Slovenija tudi žrtev razmer v sosednji Italiji, ki se nahaja v vrtincu dolžniške in politične krize.

Vrednost slovenskih 10-letnih obveznic pada že četrti dan, razlika v donosih med slovenskimi in podobnimi nemškimi obveznicami pa je dosegla prav tako rekordnih 511 bazičnih točk, potem ko je še teden dni nazaj razlika znašala le 396 točk. Vrednost zavarovanja kreditnega tveganja (CDS) z zapadlostjo petih let pa je v zadnjih treh mesecih zrasla za 78 odstotkov na 325 bazičnih točk, sodeč po podatkih analitske hiše Markit.

Grški (in italijanski scenarij) se še ne obeta
Po Dybulovem mnenju sicer na skokovito rast donosov poleg bližine Italije vpliva tudi močna prisotnost italijanskih bank v državi, seveda pa tudi negotove fiskalne razmere. "Toda težave so bistveno lažje za obvladovanje kot v Italiji ali nekaterih drugih perifernih državah, kot so Grčija, Portugalska ali Irska, saj je slovenska raven zadolženosti znatno nižja," še pojasnjuje Dybula.

Kljub temu pa mora Slovenija nujno znižati proračunske izdatke in izvesti nujno potrebne strukturne reforme, sicer ji grozi povečano tveganje nove recesije, pri čemer so posebej zaskrbljujoči podatki o močnem padcu zunanjega povpraševanja, investicij in gradbene dejavnosti.

"Slovenija ne rabi bailouta"
Evropska komisija je sicer včeraj Sloveniji za letos napovedala 1,1-odstotno gospodarsko rast, v letih 2012 in 2013 pa naj bi ta znašala en odstotek oziroma 1,5 odstotka. Povečala naj bi se tudi javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Kljub temu pa so pri komisiji danes izpostavili, da glede Slovenije niso zaskrbljeni, saj naj bi se bila država "sposobna spopasti z naraščajočimi stroški zadolževanja brez zaprositve za mednarodno finančno pomoč."

Od septembra dalje so sicer vse tri najpomembnejše bonitetne agencije Sloveniji znižale oceno, zlasti zaradi zaostrovanja razmer v bančnem sistemu in nezadostnih proračunskih reform. Standard&Poors in Fitch tako Sloveniji podeljujeta oceno AA-, Moody's pa oceno Aa3.

Pribitek na nemške obveznice za Slovenijo 5,30 odstotne točke
Donos 10-letne nemške obveznice je bil zgodaj popoldne pri 1,80 odstotka, donos slovenske 10-letne obveznice z zapadlostjo januarja 2021 pa 7,10 odstotka. Pribitek s tem znaša 5,30 odstotne točke, kažejo podatki, ki so jih posredovali z NLB, kjer pričakujejo, da bi se lahko današnji vrh gibal okoli 7,15 odstotka.

Gre za podatke s sekundarnega trga obveznic, omenjeni donos do dospetja pa lahko enačimo z zahtevano donosnostjo, ki bi jo vlagatelji zahtevali v primeru, da bi Slovenija v tem trenutku izdala novo 10-letno obveznico. "Vlagatelji vsak dan zahtevajo višjo obrestno mero, po kateri so pripravljeni posoditi Sloveniji denar, ker menijo, da je posoja vse bolj tvegana," pojasnjuje Jernej Kastelic iz NLB.

Tako je na primer 18. januarja 2011 Slovenija izdala obveznico z zapadlostjo 18. januarja 2021. Zahtevana donosnost investitorjev v tistem trenutku je znašala 4,43 odstotka in toliko obresti mora Slovenija plačati vsako leto imetnikom obveznic. Če bi danes izdajali 10-letno obveznico, pa bi zahtevana donosnost presegla sedem odstotkov, pojasnjuje Kastelic.

Potem ko je italijanski senat potrdil zakon o stabilnosti in ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti je donos do dospetja za italijanske obveznice padel pod mejo sedmih odstotkov in je nekoliko pod 6,7 odstotka. Donos do dospetja za slovenske obveznice že nekaj časa presega donos na španske obveznice, čeprav se je ta članica omenjala med ranljivimi državami območja evra.

Na finančnem ministrstvu zagotavljajo, da višja cena ne vpliva na servisiranje obstoječega dolga, saj je Slovenija razmeroma dobro preskrbljena glede virov, zato se do leta 2014 ne pričakuje "večjih stresov." To je v svojem nastopu na Dnevih bančnikov danes poudaril minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič, ki meni, da so ostale države bolj izpostavljene, saj morajo stalno prihajati na trg.

"Dvig obrestnih mer za 10-letno zadolževanje ne vpliva na servisiranje obstoječega dolga državnega proračuna," so v odzivu za STA poudarili tudi na ministrstvu za finance. Vpliva pa na novo zadolževanje.

"V letu 2012 predvidevamo, da bo proračun izkazal potrebo po tri milijarde evrov zadolževanja," so pojasnili. V kolikor bi se bila Slovenija prisiljena zadolžiti po trenutni obrestni meri, pa bi to pomenilo za okoli 90 milijonov evrov višje stroške v državnem proračunu.

Sicer na finančne ministrstvu ocenjujejo, da dražjemu zadolževanju poleg razlogov, ki so jih navedle bonitetne hiše ob znižanju bonitetne ocene (med temi so odsotnost ključnih reform in težave bančnega sistema) botruje tudi vpliv krize v Italiji. "Vendar pa menimo, da trenutno dogajanje ni povečano zaradi prisotnosti italijanskih bank na slovenskem bančnem sistemu," še pravijo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042486951

Anketa: Kupci obveznic nagradijo preglednost

Kakšne so posledice dviga zahtevane donosnosti za slovenske obveznice?
Vodilne slovenske bančnike, akademike in dobro obveščene smo vprašali, zakaj se je na finančnih trgih zgodil dvig zahtevane donosnosti za slovenske obveznice in kakšne bodo posledice tega.

Cvetka Selšek, predsednica upravnega odbora SKB
»Sodeč po razkritju vseh informacij, povezanih z grškimi obveznicami v lasti Societe Generale, in posledične rasti delnic matere SKB, lahko povem, da trg nagradi odkrito in pregledno informiranje. To je jasno sporočilo Sloveniji - paniki na finančnih trgih se lahko izognemo s pojasnitvijo in predstavitvijo načrtov za reševanje javnih financ.«

Stanislava Zadravec Caprirolo, viceguvernerka Banke Slovenije
»Dvig zahtevane donosnosti je deloma posledica okužbe zaradi težav Italije, deloma pa je vzrok iskati tudi v dozdajšnji sistemski nesposobnosti Slovenije, da izvede potrebne strukturne spremembe. Zdajšnje cene dolgoročno za stroške zadolževanja niso vzdržne.«

Dušan Drofenik, Davorin Leskovar, uprava Banke Celje
»Sodeč po makroekonomskem položaju Slovenije, je rast zahtevane donosnosti presenetljiva. Dvig je verjetno posledica psihološkega učinka na trgih. Za zmanjšanje bi seveda bila potrebna stabilna vlada, ki bi jasno napovedala ureditev javnih financ. Pričakujeva, da bo država ob rasti zahtevane donosnosti za dolgoročnejše obveznice raje izdajala kratkoročnejše obveznice, torej od dveh do treh let.«

Mojmir Mrak, ljubljanska ekonomska fakulteta
»Dvig zahtevane donosnosti prek italijanskih obveznic se zdi pretiran. To je posledica majhnosti države. Posledice so zagotovo negativne in to je vse prej kot dobro za vse segmente države.«

Franc Križanič, minister za finance
»Država je razmeroma dobro preskrbljena z viri, zato do leta 2014 ne pričakujem večjih stresov. Slovenija se je v krogu držav z občutno zvišano ceno zadolževanja znašla s padcem pokojninske reforme. Kljub dobrim gospodarskim in fiskalnim temeljem je namreč s tem postalo možno, da Slovenija dolgoročno ne obvladuje javnih financ.«
http://www.finance.si/330079/Anketa-Kupci-obveznic-nagradijo-preglednost

7,20%

Banka Slovenije poziva k ukrepanju za znižanje donosa na obveznice Minister za razvoj Mitja Gaspari je znova izpostavil, da Slovenija ne potrebuje mednarodne pomoči.

Kot so sporočili iz Banke Slovenije, svet spremlja dogajanja na mednarodnih finančnih trgih in naraščanje zahtevanih donosnosti za slovenske državne vrednostne papirje ter za vrednostne papirje nekaterih slovenskih bank. Porast zahtevane donosnosti pripisujejo več dejavnikom, predvsem so to zaostritve dolžniške krize v nekaterih državah območja z evrom, splošna negotovost v mednarodnem finančnem okolju ter dogodki in trendi v domačem gospodarskem in političnem okolju, še piše STA.

Domače makroekonomske in politične razmere so neugodne: uradne projekcije rasti slovenskega bruto domačega proizvoda se znižujejo, obstajajo večja makroekonomska neravnotežja, ki se kažejo predvsem v primarnem proračunskem primanjkljaju in naraščajoči negativni neto finančni poziciji s tujino, prisotna pa je tudi politična negotovost, ki odmika sprejem in implementacijo reform v prihodnost, opozarjajo člani sveta.

»Ti dejavniki so prispevali k znižanju bonitetne ocene države, kar kaže na potrebo kredibilnega oblikovanja in izvedbe dolgoročnih stabilizacijskih in strukturnih politik,« pravijo.

Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je dosedanja politika vodila »k visokemu zunanjemu zadolževanju države, bank in drugih gospodarskih subjektov, zaradi česar je potrebno dati večjo vlogo odgovornemu lastniškemu kapitalu, domačemu in tujemu«.

Na dogajanje v zvezi z zviševanjem donosa do dospelosti slovenske desetletne obveznice - ta je danes pri 7,20 odstotka - se je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani znova odzval tudi minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari.

»Slovenija nima nobene posebne potrebe, da bi prosila za pomoč,« je poudaril. Obrestne mere namreč ne rastejo zaradi dejavnikov makroekonomskega tveganja, pač pa gre za psihološki učinek. Slovenija je namreč majhno gospodarstvo, zaradi česar se vlagatelji osredotočajo na njeno navezavo na zunanje okolje, ki pa je zašlo v težave.

»Slovenija ne potrebuje finančnih sredstev, za katere bi morala iti na trg, vsaj ne v letu 2012,« je znova izpostavil Gaspari. Zapadlosti obveznic v letu 2012 so namreč manjše kot sredstva, s katerimi razpolaga država, banke pa imajo tudi nekaj krat več prostora v sredstvih, ki jih lahko pridobijo pri Evropski centralni banki (ECB) brez posebnih pogojev. Torej »ni posebnega razloga, da bi z iskanjem odziva trga testirali, ali je ta vrednost obrestne mere pravilna ali ne«.

Gaspari je ocenil še, da se bo situacija glede tega v prihodnje umirila. A bi se pod določenimi pogoji izračuni lahko precej spremenili. Na primer če bi Slovenija ustanovila slabo banko, saj bi država za to nujno potrebovala dodatna sredstva, je izpostavil.

Znova pa je minister, ki opravlja tekoče posle, poudaril tudi, da do neke mere vlagatelji Slovenijo vendarle ocenjujejo kot nesposobno pravočasno se odzvati na nekatere spremembe v zunanjem okolju. Spomnil je na nesprejetje pokojninske reforme, pa tudi na dogajanje okoli interventnega zakona.

Ocenjuje, da se bo nabor ukrepov pri fiskalni konsolidaciji ne glede na predlagatelja na koncu zožil na zelo podobne predloge. »Čas teče. Zakaj bi morali biti tu tekmovalni?« se je po poročanju STA še vprašal Gaspari.
http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/banka-slovenije-poziva-k-ukrepanju-za-znizanje-donosa-na-obveznice.html

SPREAD naših dolgoročnih državnih obveznic

6,50% - 11.11.2011
6,996%
7,10%
7,214% - 15.11.2011
7,08% - 16.11.2011
6,97% - 17.11.2011
7,24% - 19.11.2011
7,10% - 21.11.2011
7,01% - 22.11.2011
7,058 % - 23.11.2011
7,10% - 24.11.2011
6,99% - 25.11.2011
7,01% - 28.11.2011
7,06% - 29.11.2011
6,75% - 09.12.2011
* Quo vadis Slovenija!
* Ride, si sapis!
(Smej se, če si pameten)

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 06 Jan 2012 12:41; skupaj popravljeno 4 krat

SAJ NI RES, PA JE!

pred volitvami / po volitvah / ob imenovanju mandatarja/

FINANCE

Janez Janša - 6.694 / 6.836 / 6.933
Borut Pahor - 6.384 / 6.519 / 6.613
Andrej Bajuk - 2.921 / 2.925 /2.927
Igor Bavčar - 2.321 / 2.323 / 2.334
Janez Drnovšek - 2.091 / 2.097 / 2.104
Andrej Vizjak - 1.968 / 1.975 / 1.978
Boško Šrot - 1.815 / 1.824 / 1.834
Gregor Golobič - 1.671 / 1.715 / 1.728
Danilo Türk - 1.515 / 1.542 / 1.608
Katarina Kresal - 1.383 / 1.429 / 1.443
Matjaž Gantar - 1.177 / 1.181 / 1.184
Milan Kučan - 1.142 / 1.174 / 1.190
Bine Kordež - 1.110 / 1.130 / 1.137
Ivan Zidar - 1.068 / 1.081 / 1.096
Gregor Virant - 1.101 / 1.249 / 1.333
Janez Potočnik - 781 / 785 / 795
Lojze Peterle - 775 / 781 / 783
Draško Veselinovič - 749 / 751 / 754
Hilda Tovšak - 728 / 733 / 738
Patrick Vlačič - 721 / 737 / 753
Zdenko Pavček - 631 / 641 / 649
Boris Popovič - 614 / 631
Radovan Žerjav - 577 / 637 / 674
Mirko Tuš - 551 / 556 / 560
Jelko Kacin - 475 / 478 / 479
Dorjan Marušič - 450 / 456 / 469
Tito - 423 / 430 / 441
Andrej Lovšin - 439 / 443 / 443
Milan Zver - 375 / 384 / 386
Franc Kangler - 336 / 339 / 349
Robert Časar - 311 / 312 / 312
Joc Pečečnik - 305 /
Ivo Boskarol - 299 / 309 / 323
Zoran Jankovič - 266 / 275 / 279
Karel Erjavec - 234 / 235 / 237
Zoran Thaler - 221 / 223 / 225
Franco Juri - 215 / 218 / 220
Anton Anderlič - 189 / 190 / 192
Sandi Čaško - 165 / 181 / 196
Branko Grims - 157 / 164 / 164
France Bučar - 127 / 132 / 135
Janez Stanovnik - 101 / 102 / 109
Josip Broz Tito - 91 / 95 / 100
Alenka Jeraj - 83 / 93 / 93
Janez Zemljarič - 78 / 83 / 87
Vinko Gorenak - 51 / 57 / 57
Peter Bossman - 35 / 36 / 36
Zvone Černač - 16 / 16 / 16
www.finance.si/poisc...&x=11&y=12
* število zadetkov na spletnih straneh Financ

GOOGLE

Tito - 96.300.000 / 114.000.000 / 117.000.000
Franco Juri - 13.400.000 / 2.650.000 / 2.960.000
Zoran Thaler - 3.190.000 / 2.940.000 / 357.000
Janez Janša - 3.160.000 / 2.330.000 / 2.090.000
Peter Bossman - 2.610.000 / 5.020.000 / 1.080.000
Borut Pahor - 2.460.000 / 2.600.000 / 2.780.000
Andrej Lovšin - 1.370.000 / 2.650.000 / 2.930.000
Josip Broz Tito - 1.150.000 / 1.340.000 / 1.350.000
Boris Popovič - 1.150.000 / 1.560.000 / 1.180.000
Milan Zver - 1.040.000 / 405.000 / 359.000
Jelko Kacin - 876.000 / 999.000 / 1.810.000
Ivan Zidar - 831.000 / 342.000 / 335.000
Milan Kučan - 714.000 / 495.000 / 967.000
Katarina Kresal - 830.000 / 117.000 / 852.000
Janez Zemljarič - 671.000 / 111.000 / 19.700
Gregor Golobič - 660.000 / 396.000 / 385.000
Janez Potočnik - 556.000 / 338.000 / 345.000
Andrej Vizjak - 504.000 / 320.000 / 251.000
Franc Kangler - 497.000 / 526.000 / 278.000
Gregor Virant - 457.000 / 102.000 / 921.000
Janez Drnovšek - 393.000 / 1.150.000 / 347.000
Mirko Tuš - 391.000 / 110.000 / 89.500
Andrej Bajuk - 359.000 / 380.000 / 223.000
Patrick Vlačič - 344.000 / 445.000 / 242.000
Sandi Češko - 301.000 / 117.000 / 131.000
Igor Bavčar - 298.000 / 452.000 / 304.000
Radovan Žerjav - 291.000 / 1.050.000 / 510.000
Karel Erjavec - 289.000 / 428.000 / 125.000
Joc Pečečnik - 255.000 / 126.000 / 45.000
Matjaž Gantar - 241.000 / 209.000 / 153.000
France Bučar - 235.000 / 237.000 / 124.000
Vinko Gorenak - 233.000 / 115.000 / 67.500
Branko Grims - 231.000 / 296.000 / 191.000
Janez Stanovnik - 228.000 / 471.000 / 242.000
Lojze Peterle - 194.000 / 227.000 / 234.000
Zoran Jankovič - 190.000 / 821.000 / 723.000
Danilo Turk - 188.000 / 228.000 / 226.000
Boško Šrot - 184.000 / 227.000 / 230.000
Anton Anderlič - 149.000 / 305.000 / 87.600
Dorjan Marušič - 131.000 / 143.000 / 92.500
Alenka Jeraj - 124.000 / 147.000 / 178.000
Hilda Tovšak - 118.000 / 211.000 / 819.000
Jožef Školjč - 117.000 / 100.000 / 117.000
Zdenko Pavček - 105.000 / 139.000 / 469.000
Bine Kordež - 85.100 / 1.840.000 / 214.000
Ivo Boscarol - 62.200 / 1.340.000 / 261.000
Robert Časar - 30.600 / 31.400 / 44.500
* število zadetkov na spletnih straneh Google
pred volitvami / po volitvah

11.11.11. - 17.100.000
* število zadetkov na spletnih straneh Google

SAJ NI RES, PA JE!

Ponudba: poceni prodam 2500 glasov

Politične stranke so prejele dopis s ponudbo za nakup glasov, kar bi bilo kaznivo dejanje

"Odločil sem se, da svoji skupini ljudi povem, koga morajo glasovati na volitvah. Torej nad 2500 glasov za vas oziroma vašo stranko. Kaj prejmem v zameno? Relativno nizko plačilo po dogovoru." Ta dopis je te dni po elektronski pošti dobilo več strank, avtor v pismu celo navaja, da ga je poslal predsednikom vseh strank.

Podpisani J. D. stranke seznanja, da je eden najuspešnejših posameznikov, ki se v Sloveniji ukvarjajo z mrežnim marketingom in investicijami, ter da je z odličnim in posebnim svetovanjem širši množici "dosegel masiven krog ljudi, ki ves čas ponavljajo za mano in s pomočjo tega mastno služijo". Tako ima - kot piše - v Sloveniji okoli 2500 pravih sledilcev, ki mu zaupajo, in če je potrebno, tudi slepo sledijo. Dopis zaključuje z navedbami, da bo v primeru, če odgovora ne bo dobil, na koncu sam izbral kandidata oziroma stranko ter oddal ukaz za 2500 glasov. Ob tem povejmo, da je za vstop stranke v parlament, če se bo volitev tako kot pred tremi leti udeležil dober milijon volilcev, potrebnih nekaj več kot 40.000 glasov.

Iskanje po internetu pokaže, da oseba z na dopisu navedenim imenom in priimkom res obstaja, navedb o uspešnosti na področju mrežnega marketinga in o velikem krogu sledilcev pa informacije na spletu ne potrjujejo. Zato smo želeli preveriti, ali je J. D. res avtor dopisa, oziroma izvedeti kaj več o napovedanem prodajanju glasov. Edini kontakt, ki je naveden na dopisu J. D., je naslov njegove elektronske pošte, na katero smo mu pisali in ga prosili, naj nas pokliče. Vendar se nam ni oglasil ne po telefonu ne po elektronski pošti.

Ena od strank, ki je prejela omenjeni dopis, je stranka Zares (poleg nje so nam prejem pisma potrdili tudi v Jankovićevi Pozitivni Sloveniji in v SLS). Kot nam je dejal prvak Zares Gregor Golobič, kakšnih podobnih ponudb doslej še niso dobili. So se pa v stranki odločili, da bodo zadevo prijavili pristojnim organom.

Po kazenskem zakoniku gre za eno od kaznivih dejanj zoper volilno pravico in volitve, konkretno za kršitev proste odločitve volilcev, o kateri govori 151. člen kazenskega zakonika: Kdor koga s silo, resno grožnjo, podkupovanjem, preslepitvijo ali na drug nedovoljen način prisili ali nanj vpliva, da pri volitvah ali glasovanju glasuje ali ne glasuje ali da ne glasuje veljavno ali da glasuje za ali proti določenemu predlogu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Dana podkupnina pa se vzame.

Kot kaznivo dejanje je v 157. členu KZ opredeljeno tudi sprejemanje podkupnine pri volitvah: Kdor zato, da pri volitvah ali glasovanju ne glasuje ali da glasuje za določen predlog ali proti njemu ali da ne glasuje veljavno, zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo premoženjsko ali nepremoženjsko korist zase ali za koga drugega, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Sprejeta nagrada, darilo ali druga premoženjska korist se vzamejo.

Denarna kazen se izreka v dnevnih zneskih in lahko znaša najmanj trideset in največ tristo šestdeset dnevnih zneskov. Za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, pa je razpon dnevnih zneskov širši in lahko znaša največ tisoč petsto dnevnih zneskov. Višino denarne kazni določi sodišče glede na višino storilčevega dnevnega zaslužka in glede na njegove družinske obveznosti.

Protikorupcijska komisija že zasledila kupovanje glasov
Pred lokalnimi volitvami leta 2006 je komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je zunajparlamentarna politična stranka, katere kandidat se je v eni od manjših slovenskih občin potegoval za župana, za vsak glas za svojega kandidata volilnim upravičencem ponujala denarno nadomestilo. Komisija je z zadevo seznanila organe pregona, vodstvom vseh političnih strank, katerih kandidati so nastopali na lokalnih volitvah, pa predlagala, naj od vseh svojih odborov in članov zahtevajo, da se vzdržijo tovrstne prakse.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042488358

* 151. člen kazenskega zakonika:
Kdor koga s silo, resno grožnjo, podkupovanjem, preslepitvijo ali na drug nedovoljen način prisili ali nanj vpliva, da pri volitvah ali glasovanju glasuje ali ne glasuje ali da ne glasuje veljavno ali da glasuje za ali proti določenemu predlogu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Dana podkupnina pa se vzame.

PRODAJA GLASOV?

Ali bi prodali svoj glas na prihajajočih volitvah?

Volitve so pred vrati, na raznih mestih pa je znova moč opaziti oglase "Prodam svoj glas!" Za koliko bi ga vi prodali v teoriji - prodaje so namreč kaznive.

"Prodam glas na parlamentarnih volitvah najboljšemu ponudniku - politični stranki!"

Tudi takšne oglase je zadnje čase moč zaslediti na spletu, oglasi so sicer hitro umaknjeni. Pojavili so se tudi pred zadnjimi volitvami 2008. Preden nadaljujemo povejmo, da so tovrstne prodaje kaznive in storilca je potrebno ovaditi.

Kakšne oglase je bilo moč opaziti na zadnjih volitvah pred tremi leti?

"Prodam volilni glas katerikoli stranki! Na dan volitev priskrbim tudi videoposnetek, ki bo dokazoval, da sem se res odločil za Vašo stranko! Pohitite oddam lahko le EN GLAS, glas, ki lahko pomeni ogromno za VAS!"

Za koliko bi v teoriji prodali svoj glas na volitvah?
"Najugodnejšemu ponudniku prodam svoj glas. Kako bi to izgledalo: - tista stranka, ki bi ponudla največ za moj glas mi plača ta znesek ki mora bit višji od 100 EUR in podpišemo pogodbo! - na volitve grem z mobitelom in z njem slikam za koga sem volil - tako dokažem stranki ki me je plačala da sem se držal tega kaj piše v pogodbi"

Prodaje glasov so kaznive
Prodaje glasov so sicer kaznive in storilca je potrebno ovaditi, je pisal 24ur.com, podlago za to najdemo v Kazenskem zakoniku.

Prvi člen govori o kršitvi proste odločitve volivcev in določa, da "kdor koga (...) prisili ali nanj vpliva, da (...) glasuje za ali proti določenemu predlogu, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta." Če pa to stori uradna oseba pri opravljanju svoje dolžnosti, se ta kaznuje celo z zaporom do dveh let. Stranke in kandidati, ki bi kupčijo sprejeli, bi tvegali dveletno zaporno kazen.

Sankcije za ponudnike glasov
Tudi ponudniki glasov lahko računajo na sankcije. Eden izmed členom namreč pravi, da "kdor za to, da pri volitvah ali glasovanju (...) terja ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo (...) korist zase ali za koga drugega, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta". Sprejeta ali ponujena darila se odvzamejo v vsakem primeru.

V ZDA bi marsikateri študent prodal svoj glas
Na ameriški univerzi NYU so pred leti sicer naredili anketo, kjer sta dve tretjini študentov priznali, da bi svoj glas prodali za letno šolnino, polovica pa se je bila pripravljena brez težav kar za vedno posloviti od volilne pravice v zameno za milijon dolarjev. Petina vprašanih je bila veliko bolj skromna - svojemu glasu bi se odpovedali že za navaden iPod, je pisal 24ur.com. Takrat smo lahko še prebrali, da bi Slovence uvrstili v to zadnjo kategorijo, saj bi mnogi glas podarili ali prodali "za burek".
http://www.finance.si/330887

zoran13

SAJ NI RES, PA JE!

Pes jima je pojedel prihranke

Od prihrankov ostali le koščki 100 dolarskih bankovcev

Na Floridi si je nek hišni ljubljenček na žalost svojih lastnikov postregel z zelo dragim kosilom. Požrl je zvitek bankovcev vrednih 1.000 ameriških dolarjev. V obupu sta poskusila lastnika prisiliti požrešnega psička, da izbruha dragocen papir.

"Dogodek se mi zdi nadvse zabaven," je povedala lastnica psa, Christy Lawrenson. Sedaj se res smeji temu dogodku, a je bil njen odziv pred kakšnima dvema tednoma povsem drugačen. "Z možem varčujeva, da bova lahko dokončno odplačala kredit za avto. Tako vedno, ko zbereva 1.000 dolarjev, odhitiva na banko in položiva denar na bančni račun. A tokrat sem denar pustila spetega s sponko v kuverti na kuhinjskem pultu, se poslovila od najinega mešančka Tuityja in odšla v službo. Ko se je mož vrnil domov, je kuverta izginila, po tleh pa so ležali le ostanki 100 dolarskih bankovcev. Sponka, kuverta in večinski del bankovcev so pristali v Tuityjevem želodcu."

Psa sta s pomočjo hidrogen peroksida pripravila do bruhanja, izbezljala denar iz vsebine želodca in sestavila skupaj denar koliko je le bilo možno. Tako jima je uspelo sestaviti 900 dolarjev, zadnji bankovec pa je šel v pogubo. Izmaličene bankovce sta skupaj z obrazložilom poslala na ministrstvo za finance.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011111205709087

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 27 Nov 2011 20:43; skupaj popravljeno 1 krat

INTEREUROPA TRANSPORT

/13/...od nekoč mogočnega in ponosnega primorskega gospodarskega trojčka Istrabenz d.d., Intereuropa d.d. in Luka Koper d.d., ki je bil desetletja in leta temelj gospodarske dejavnosti, počasi, a zagotovo usiha, saj za njim ostajajo zgolj pogorišča človeških usod, predvsem vseh tistih, ki so ga s pridnimi rokami gradila in tudi dogradila. Hkrati pa je to, tudi velik opomin vseslovenske pri(h)vatizacije ter usodnega pohlepa potrošništva, ki je poteptal vse tiste vrline, na katerih se je izoblikovala naša družba in po katerih so nas cenili tudi po vsem svetu. Glede na znani latinski izrek * Prima persona incipit ab ego.(Prva oseba sem jaz), so se lotili managerskih prevzemov in dodatnega razvrednotenja ter obubožanja podjetij na nam lasten način, seveda ob hkratnih manipulacijah tako vseh tam zaposlenih kot tudi malih delničarjev, ki so (p)ostajali vedno bolj siromašni. Tako se danes izgube samo še povečujejo, vrste na Rdečem Križu in Karitasu pa so vedno daljše, tako, da so nekoč to regijo popolnoma spravili na kolena in tako obubožali, da imamo samo še srečo, da je blizu Italija, ki kjub veliki recesiji, še vedno lahko hrani na tisoče in tisoče pridnih delavskih rok, ki so bili in so, samo žrtve novodobnih lastniških ponesrečenih in usodnih eksperimentov...

Intereuropa ostaja brez lastnih vozil

Intereuropa bo že v kratkem zgolj posrednica prevozov, brez lastnih vozil. Hčerinska družba Intereuropa Transport gre namreč v prostovoljno likvidacijo.

Predsednik nadzornega sveta Intereurope Bruno Korelič je včeraj dejal, da se sanacijski program Intereurope Transport, ki ustvarja med 1,5 in dvema milijonoma evrov izgube na leto, že dlje ni izvrševal, zato ni več mogoče pričakovati, da bi danes nelikvidna družba v prihodnosti poslovala pozitivno. Voznikom, teh je približno 90 med skupno približno 130 zaposlenimi, bo ponujena tudi možnost, da postanejo samostojni podjetniki, Intereuropa pa naj bi jim zagotovila prednost pri izvajanju storitev zanjo. Med rešitvami, ki bodo ponujene voznikom, je po naših podatkih tudi prevzem tovornjaka v zameno za odpravnino, razliko v vrednosti pa naj bi vozniki sproti odplačevali Intereuropi, ki bi tak nakup v praksi financirala.

Predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan je zagotovil, da ima Intereuropa Transport zadostna sredstva za poplačilo vseh upnikov, razen matične družbe. Skupno ocenjene terjatve do Intereurope Transport, med katerimi je nekaj več kot dva milijona evrov posojil Intereurope, po neuradnih ocenah dosegajo približno pet milijonov evrov.

Mlinski kamen Intereurope ostaja zloglasni ruski terminal Čehov. Korelič je potrdil, da so nadzorniki družbe ponovno razpravljali o Čehovu, pri čemur bo potreben vnovičen dogovor z bankami glede reprogramiranja posojil, ki so vezana na terminal. Čehov še naprej ostaja praktično neuporaben za logistične potrebe, saj po besedah Koreliča še vedno nima carinskega dovoljenja "in ga verjetno tudi ne bo imel," sklepa prvi nadzornik Intereurope. Naj spomnimo, da je Logistični center Čehov Intereuropo stal približno 130 milijonov evrov od sprva načrtovanih 40. Nekdanjega predsednika uprave Intereurope Andreja Lovšina je zaradi projekta že doletela odškodninska tožba v višini skoraj 40 milijonov evrov, policija pa je zoper njega že pred časom vložila tudi kazensko ovadbo.

V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Skupina Intereuropa ustvarila 161,4 milijona evrov prihodkov od prodaje ali 16 odstotkov več glede na enako obdobje lani. V obravnavnem obdobju je Skupina Intereuropa dosegla 9,66 milijona evrov dobička iz poslovanja, medtem ko je čista izguba znašala 4,4 milijona evrov. Konec septembra so dolgoročne obveznosti znašale 200 milijonov evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042488942

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Apr 2012 21:06; skupaj popravljeno 1 krat

SAJ NI RES, PA JE!

KARL RABEDER

Nekdanji milijonar srečnejši brez denarja

49-letni Avstrijec je pred dvema letoma vso bogastvo daroval v dobrodelne namene, ker ga ni osrečevalo

Karl Rabeder, ki je pred dvema letoma ves denar daroval v dobrodelne namene, ker ga ni osrečeval, je končno našel osebno zadovoljstvo.

Nekdanji 49-letni milijonar in avstrijskega mesta Telfs je prodal svoje podjetje, razkošno hišo v Alpah, številne športne avtomobile in privatno letalo ter ves dobiček daroval dobrodelnim ustanovam, ki nudijo poroštvo za majhna posojila strankam v državah tretjega sveta, katerim banke sicer ne bi dajale denarja.

Sedaj živi z dobrimi 1000 evri na mesec, ki jih dobi kot honorar od pogovorov z gospodarstveniki o njegovem novem življenju v skromnem domu.

"Komaj zdaj sem srečen. Če si zapišete stvari, ki vas resnično osrečujejo in njihovo ceno, boste vedeli, o čem govorim," je dejal Rabeder in dodal, da njega veselijo ljubezen, sonce in sveži zrak, na katerem lahko sedaj končno uživa.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011111805712019

zoran13

CENZURA INTERNETA

ASSOCIATED PRESS & TWITTER

Na tiskovni agenciji AP ošteli novinarje zaradi objav na twitterju

Tiskovna agencija Associated Press (AP) je oštela nekaj svojih novinarjev, ki so novice, še preden so jih objavili na omrežju, objavili prek twitterja. Agencija je nekaterim novinarjem, ki so na twitterju objavili, da so novinarje AP aretirali na zborovanju Zasedimo Wall Street, izdala opozorilo.

Temu je sledila elektronska pošta vodilnih, v kateri so svoje zaposlene spomnili na stališče agencije AP glede objav na spletnih družbenih omrežjih. Incident je obudil razprave o tem, kako se tradicionalni mediji odzivajo na spletna družbena omrežja.

Stroga pravila objavljanja
Twitter je postal vodilno omrežje za objavo najnovejših, izrednih novic, za kar ga uporablja mnogo ljudi, je pa res, da mu manjka tradicionalni sloves točnosti – samo zato, ker nekdo objavi neko novico, to še vendarle ne pomeni, da je resnična. Ker je twitter postal nepogrešljivo orodje v večini redakcij po vsem svetu, pa so morale novinarske agencije, tudi AP, oblikovati stroga pravila.

"Če pridete do informacije, posnetka ali fotografije, ki je ekskluzivna, zanimiva in/ali nujna, da bi se lahko kvalificirala kot izredna novica, potem jo morate najprej objaviti na omrežju, preden sploh pomislite, da bi jo dali na spletno družbeno omrežje," je politika AP.

Večina "blebetanja" zgrešila bistvo
Po objavi novinarjev novice na twitterju je odgovorni urednik Lou Ferrara v spletnem sporočilu zaposlene opomnil, da je njihova prva dolžnost do agencije, ne pa Twitterja. Kathleen Carroll pa je v okrožnici zapisala, da je večina "blebetanja" zgrešila bistvo."Ko izgubimo stik z našim novinarjem, se najprej prepričamo, da je na varnem, ne glede na to, kje je. Če v času, ko nimamo vseh informacij, o tem govorimo, pa ga lahko celo ogrozimo,“ je dejala.

Dodala je, da bi lahko kakšna takšna izjava na spletnem družbenem omrežju povzročila, da bi njihovega novinarja oblasti morebiti zadržale celo dlje, kot je treba. Ravno zaradi takšnih razlogov ima agencija določena pravila, ko pride do uporabe spletnih družbenih omrežij.

Razvoj tiskovnih agencij ali pa njihovo izumrtje
Anthony de Rosa, urednik spletnih medijev pri Reutersu, meni, da bi morali takšno politiko popraviti. "Tiskovne agencije se morajo razviti, ali pa jim grozi izumrtje," je objavil na twitterju. Misel je nadalje razvil na blogu. "Da potisnemo glavo v pesek in se delamo, kot da Twitter ne postaja vedno bolj pomemben vir informacij za ljudi, je naravnost smešno," je zapisal.

Ena največjih težav za delodajalce je, da njihovi zaposleni, torej novinarji, twitter in facebook uporabljajo tako za zasebno kot profesionalno rabo. De Rosa meni, da lahko to deluje samo v pozitivnem smislu. "Del tega, da so novinarji prisotni na teh platformah, je, da imajo svobodo biti normalni ljudje, ne pa roboti, stroji za oglaševanje ali pa sužnji lastnih agencij," je dodal.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042488692

CENZURA INTERNETA

Prikrito uvajanje cenzure interneta?

Svetovni splet se je uprl poskusom cenzure, a obeta se nov zakon.

Nedavne revolucije v severni Afriki so bile prepletene z zmagovitimi podobami demokratičnih potencialov novih komunikacijskih tehnologij. Zahodni mediji so prikazovali mlade protestnike, kako so z mobilniki snemali dogajanje in filme objavljali na spletnih družabnih omrežjih. Komentatorji so se zgražali nad tiranskimi oblastniki, ki so blokirali internetne povezave, ugašali mobilna omrežja in z elektronskimi nadzornimi sistemi zasledovali oporečnike. Vendar so bila njihova prizadevanja jalova. Svetovni splet se je uprl poskusom cenzure. Informacije so prebile komunikacijske ovire in nedemokratične režime so odplavile internetne revolucije.

V medijski »internetizaciji« arabske pomladi se skriva nekaj pomembnih ideoloških sporočil. Internet je že po naravi svoboden in demokratičen medij, ki ga ni mogoče omejevati, nadzorovati ali ga okovati v cenzorske verige. Njegova moč je tako velika, da lahko strmoglavi še tako trdovratne vladarje. Internetna cenzura je navzoča samo v nedemokratičnih režimih, ki se bojijo za svoj obstanek, v demokracijah pa je svoboda interneta samoumevna in je nihče ne ogroža.

Dejanske razmere niso tako preproste. Kongresna razprava o novem ameriškem zakonu za preganjanje spletnega piratstva (Stop Online Privacy Act ali SOPA) je v sredo pokazala, da problematičnih ukrepov za omejevanje interneta ne sprejemajo samo osamljeni diktatorji v tretjem svetu in komunistična partija Kitajske, temveč je možnost večjega nadzora svetovnega spleta zelo vabljiva tudi za zahodne demokracije. Hkrati se gospodarske velesile že četrto leto v tajnosti pogajajo o vsebini sporazuma o preprečevanju ponaredkov ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement), ki predvideva zelo ostre ukrepe za pregon spletnega piratstva, kar nujno pomeni tudi več nadzora internetnega prometa.

Zagovorniki obeh sporazumov poudarjajo varstvo intelektualne lastnine in gospodarske interese. Kritiki opozarjajo na kratenje človekovih pravic in svarijo pred razmahom prikrite cenzure interneta. Če bosta sprejeta, njun vpliv ne bo omejen samo na prebivalce posameznih »nedemokratičnih« držav, temveč bosta prizadela veliko večino uporabnikov interneta po vsem svetu, ki pri odločitvah niso imeli možnosti sodelovati.

Amerika proti piratom

Zakon za preprečevanje spletnega piratstva je bil prvič predstavljen 26. oktobra letos. Predlagatelji so trdili, da spletno piratstvo povzroča ZDA veliko gospodarsko škodo, saj zavira nastanek delovnih mest v ustvarjalnih in kulturnih industrijah. Lastniki avtorskih pravic – zlasti glasbeni in filmski založniki – imajo zaradi piratov velike izgube, ustvarjalci pa za svoje delo ne prejmejo zasluženega plačila.

Zato bi morali pri učinkovitem preganjanju piratstva sodelovati vsi udeleženci internetnega ekosistema. Če bi lastniki avtorskih pravic ugotovili, da neka spletna stran – domača ali tuja – gosti piratizirane vsebine ali omogoča njihovo izmenjavo, bi lahko od ponudnika internetnih storitev zahtevali, naj uporabniku onemogoči dostop do spleta. Spletni iskalniki bi morali skriti povezave na sporne strani. Oglaševalcem in oglasnim agencijam bi prepovedali oglaševanje, kartična podjetja lastnikom strani ne bi smela nakazovati denarja, registrarji bi jim lahko celo odvzeli internetno domeno. Obtožena spletna stran bi tako izginila s svetovnega spleta – brez preiskave ali odločitve sodišča.

Čeprav so hoteli pobudniki sprejeti zakon po hitrem postopku in na dosedanje predstavitve niso vabili morebitnih nasprotnikov, so se kritični glasovi vse bolj krepili. Borcem za civilne svoboščine (EFF, društvu potrošnikov …) so se pridružila velika spletna podjetja (Google, Facebook, Zynga, Twitter, Yahoo, Ebay …) in kongresnikom poslala javno pismo ter jih posvarila pred »uničujočimi« gospodarskimi in družbenimi posledicami novega zakona (objavili so tudi oglase v večjih ameriških medijih), če bodo postali ponudniki spletnih storitev odgovorni za obnašanje uporabnikov in bi morali opravljati »policijsko vlogo«. Kritiki so trdili, da so zakon sestavili lobisti Hollywooda (ti so od Disneyja, Viacoma, Time Warnerja in drugih podjetij samo za SOPA prejeli več kot 200 milijonov dolarjev), in poudarili, da takšno preganjanje piratstva uvaja popoln nadzor internetnega prometa. Opozorili so tudi, da bi zakon zelo razširil ameriška pooblastila, saj bi zajel vse domene s končnicami .com, .net in .org – ne glede na to, kje prebivajo njihovi lastniki.

Sredina razprava je pokazala, da so zagovorniki zakona v kongresu trenutno močnejši – predvsem zaradi izjemno močnega lobiranja velikih založnikov in strašenja pred tujimi pirati, ki kradejo ameriško premoženje. Vendar se krepijo tudi kritiki, saj so se ameriškim civilnodružbenim skupinam pridružile tudi druge organizacije po vsem svetu, ki se ne strinjajo s predlaganimi ukrepi, gradnjo velikega ameriškega požarnega zidu po kitajskem zgledu in povečevanjem ameriških pooblastil pri upravljanju s svetovnim spletom. O SOPA mora zdaj odločati še nekaj kongresnih odborov, preden ga lahko podpiše predsednik Barack Obama ali nanj vloži veto, zato se lahko razmerje moči še spremeni.

Zapovedana skrivnostnost

Precej manj javne pozornosti je deležna ACTA – sporazum o preprečevanju ponarejanja zaščitenih izdelkov, ki so ga oktobra 2007 napovedale ZDA, EU, Švica in Japonska (pozneje so se pogajanjem pridružile še druge države: Avstralija, Kanada, Mehika, Singapur …). Udeleženke so sprva zagotavljale, da je ACTA namenjena preganjanju fizičnih ponaredkov (zdravil, oblačil …), a so razkriti osnutki tajnega besedila pokazali, da bodo njena pooblastila precej širša in bodo zajela tudi nematerialne izdelke.

Ameriška organizacija za zaščito elektronskih pravic EFF in evropski FFII (Foundation for a Free Information Infrastructure) sta analizirala neuradne različice dokumenta in ugotovila, da so predlagatelji v besedilo zapisali kar nekaj ukrepov, usmerjenih proti spletnemu piratstvu in izmenjevanju datotek. Med drugim so zagovarjali načelo treh udarcev, kakršno so pred dvema letoma sprejeli v Franciji – ukrep, ki operaterjem nalaga kaznovanje osumljenih uporabnikov brez sodnega naloga (najprej opozorilo, nato izklop) in uvaja obvezno filtriranje internetnega prometa. V ta ukrep pa ne bi bili zajeti samo ponudniki internetnih storitev, temveč celo knjižnice in izobraževalne ustanove, ki svojim članom in študentom ponujajo dostop do interneta.

Zaradi omenjenih posegov v internetne svoboščine je lani nasprotnike ACTA podprl tudi evropski parlament in izdal posebno deklaracijo WD 12. V dokumentu, ki ga je podpisalo 377 evropskih poslancev, so od pobudnikov zahtevali jasna zagotovila, da sporazum ne bo kršil pravice državljanov EU do zasebnosti, svobode izražanja in sodnega postopka. Prav tako so nasprotovali uvajanju treh udarcev in zahtevali večjo transparentnost pri sprejemanju sporazuma, ki bo posredno ali neposredno prizadelo uporabnike spleta po vsem svetu. Podobne zahteve so na pogajalce naslovili tudi nekateri ameriški kongresniki, ki jih je zanimalo, kako je mogoče tako pomemben sporazum sprejemati mimo kongresa.

Prvega oktobra letos je osem držav v Tokiu že podpisalo sporazum (ZDA, Kanada, Japonska, Maroko, Nova Zelandija, Singapur in Južna Koreja). Mehika, Švica in EU so se vzdržale in napisale skupno izjavo, da so pripravljene pristopiti k sporazumu, »ko bo to mogoče«. O ACTA bo evropski parlament predvidoma odločal decembra, poslanci pa se do glasovanja še niso opredelili, ker končno besedilo še ni znano.

Slovenija spet pasivna

Kakšno je slovensko stališče do sporazuma ACTA? Na ministrstvo za gospodarstvo smo v začetku tedna naslovili več vprašanj – ali poznajo besedilo, kako so potekala pogajanja, so bile izdelane kake analize gospodarskih, pravnih in drugih posledic, kdo je sodeloval v razpravi –, a do zaključka redakcije nismo prejeli odgovorov. Evropski poslanci so se na naša vprašanja večinoma odzvali (odgovorila nista samo Jelko Kacin in Lojze Peterle), vendar je bilo iz pogovorov razvidno, da s sporazumom niso najbolje seznanjeni, zato bodo najverjetneje glasovali podobno kot njihova poslanska skupina (izjema je Tanja Fajon, ki je tudi med podpisniki WD 12).

Ker Slovenija na področju varstva intelektualne lastnine, internetnih svoboščin in razvoja spletne ekonomije nima lastne strategije, v zakonodajo večinoma zapisuje določila, ki jih narekujejo evropski sporazumi in pritiski velikih spletnih igralcev. Junija letos je ministrstvo za pravosodje predstavilo predlog sprememb novega kazenskega zakonika, v katerem so predvideli odločnejše preganjanje spletnih piratov (kaznivo bi postalo tudi nekomercialno izmenjevanje datotek) in se spogledovali z mislijo, da bi za pregon po francoskem zgledu »pooblastili« ponudnike internetnih storitev. Za spremembe kazenskega zakonika so si prizadevali lastniki avtorskih pravic in Američani, kar je razkrila ena izmed diplomatskih depeš, ki jih je objavila spletna skupnost wikileaks. Vendar so se zaradi pritiskov javnosti na ministrstvu začasno odpovedali ostrejšim protipiratskim ukrepom.

Podobno bodo v slovensko zakonodajo pronicali tudi sklepi, ki jih v tajnosti sprejemajo pripravljavci sporazuma ACTA. Ker pa se anonimnim predlagalcem ni treba bati jeze volivcev, bo morebitne sporne protipiratske zakone bistveno teže preprečiti.
http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/prikrito-uvajanje-cenzure-interneta.html

PETICIJA

REŠIMO INTERNET

Vsem članom ameriškega kongresa:
Kot zaskrbljeni državljani, vas prosimo, da se uvrstite med zagovornike svobode svetovnega spleta in da glasujete proti dvem zakonom, ki sta predmet odločanja o internetu. Svetovni splet je instrument izmenjavanja idej in izgrajevanja skupnega dela pri konstuiranju sveta, kakšnega bi imeli radi vsi. Prosimo vas, da odločate odgovorno v okviru celotnega sveta in da naredite vse kar morate, za to, da obranite temelje demokracije.
http://www.avaaz.org/it/save_the_internet/?slideshow

* do sedaj je podpisalo peticijo 877.416 državljanov
* do 19.12.2011 je podpisalo peticijo 1.052.623 državljanov
* do 20.01.2012 je podpisalo peticijo 2.565.970 državljanov
* do 21.01.2012 je podpisalo peticijo 2.814.462 državljanov
* do 22.01.2012 je podpisalo peticijo 3.038.248 državljanov
* do 27.01.2012 je podpisalo peticijo 3.321.212 državljanov
* do 28.01.2012 je podpisalo peticijo 3.339.096 državljanov
* do 29.01.2012 je podpisalo peticijo 3.358.588 državljanov
* do 30.01.2012 je podpisalo peticijo 3.368.376 državljanov
* do 03.02.2012 je podpisalo peticijo 3.395.150 državljanov
* do 07.02.2012 je podpisalo peticijo 3.410.198 državljanov
* do 09.02.2012 je podpisalo peticijo 3.415.666 državljanov
* do 10.02.2012 je pospisalo peticijo 3.419.661 državljanov
* do 12.02.2012 je podpisalo peticijo 3.433.193 državljanov
* do 15.02.2012 je podpisalo peticijo 3.428.616 državljanov
* do 16.02.2012 je podpisalo peticijo 3.429.749 državljanov
* do 22.02.2012 je podpisalo peticijo 3.436.018 državljanov
* do 24.02.2012 je podpisalo peticijo 3.440.027 državljanov
* do 04.03.2012 je podpisalo peticijo 3.446.063 državljanov
* do 05.03.2012 je podpisalo peticijo 3.446.807 državljanov
* do 27.03.2012 je podpisalo peticijo 3.454.283 državljanov
* do 06.04.2012 je podpisalo peticijo 3.456.964 državljanov
* do 14.04.2012 je podpisalo peticijo 3.458.992 državljanov
* do 23.04.2012 je podpisalo peticijo 3.460.447 državljanov
* do 09.05.2012 je podpisalo peticijo 3.462.544 državljanov
* do 10.09.2012 je podpisalo peticijo 3.371.660 državljanov
* do 22.10.2013 je podpisalo peticijo 3.471.982 državljanov

Na osnovi takega sprejetega zakona, bi lahko prišlo do cenzuriranja interneta in bi se na t.i. črni listi lahko znašli tudi You Tube, WikiLeaks in celo skupine kot je Avaaz!

HOLLYWOOD

Bo Hollywood cenzor interneta?
Osnutek zakona omogoča zatemnitev spletne strani zaradi najmanjšega kršenja avtorske pravice

Bo Amerika postala dežela, v kateri bodo sodišča dobila pravico, da kadar koli, brez predhodnega opozorila ter zaradi še tako majhnega prekrška zatemnijo spletne strani, blokirajo internetne ponudnike ali celo amaterski video na youtubu? Pa ne zgolj sodniki. Ameriški kongres v teh dnevih razpravlja o predlogu zakona, ki naj bi tudi korporacijam dajal pravico, da storijo isto. Da torej zatemnijo, zablokirajo spletne strani, ki kršijo njihove pravice do intelektualne lastnine.

V ZDA si že dlje časa prizadevajo stopiti na prste spletnemu piratstvu, a osnutek zakona, ki je v kongresu, je spravil na noge kritike, ki trdijo, da se obeta cenzura in da bo razvoj svetovnega spleta zastal. (Foto: AP)

V dolgoletnem boju proti piratstvu in zaščiti intelektualne lastnine ter avtorskih pravic se ameriško zakonodajno telo približuje odločitvi, ki bo deželo, ki je zibelka demokracije, postavilo ob bok avtoritarnim režimom v Pjongjangu, Pekingu in Teheranu. Osnutek zakona, ki v ameriškem kongresu potuje pod dvema naslovoma (Protect IP Act v senatu ter Stop Online Piracy Act ali SOPA v predstavniškem domu), je v najvišje zakonodajno telo prispel s podporo vplivnih lobijev zabavne industrije. Zakon o cenzuri interneta, ki naj bi ščitil interese Hollywooda, namreč podpirajo Ameriška trgovinska zbornica, Združenje Motion Picture, Ameriško združenje glasbenikov, Združenje ameriških režiserjev, Združenje igralcev ter celo Sindikat mednarodnih prevoznikov.

Grozi paraliza spleta
Namen zakona seveda ni cenzura političnih, verskih in preostalih združenj, kot se, na primer, dogaja na Kitajskem. Njegov namen naj bi bila zaščita pred piratstvom. Toda, kot v zadnjih dneh opozarjajo mnogi kritiki, vsebina novega zakona - zaradi nepoznavanja materije med zakonodajalci - dejansko vzpostavlja cenzuro in grozi s paralizo interneta. SOPA namreč predvideva blokado vseh spletnih strani, kot so flickr, tumblr, youtube in tako naprej, kadar ti objavljajo vsebine uporabnikov, ki kršijo avtorske pravice. Vsakič, ko bo sodnik na podlagi zakona ocenil, da ta ali ona spletna stran, video, fotografija ali celo blogovski zapis krši pravila o intelektualni lastnini, lahko odredi njegovo zatemnitev. Ne glede na to, ali gre za glasbo, filme ali televizijske posnetke, lahko sodnik, dokler ne bo umaknjena prepovedana vsebina, odredi celo odklop internetnega ponudnika.

Spletni velikani opozarjajo
Kritiki opozarjajo, da bi bil takšen zakon v diametralnem nasprotju z odprtostjo, svobodno izmenjavo in neomejenim sodelovanjem, ki so temeljna načela interneta. Mnoge internetne korporacije, med katerimi so Google, Facebook in Twitter, dodajajo, da bi SOPA zavrl razvoj in inovativnost interneta. Predstavniki javnosti s prstom kažejo na skorumpiranost ameriške politike in trdijo, da kongres ščiti interese Hollywooda in zabavne industrije v upanju, da bosta prodala več filmov, glasbe in TV-oddaj. Čeprav se strinjajo, da je avtorske pravice treba zaščititi, opozarjajo, da je internetna industrija že zdavnaj presegla obseg hollywoodske. ACLU, sindikat za civilne svoboščine, je kongresu poslal protest z opozorilom, da bi aplikacija tovrstnega zakona lahko upravičila nadaljnjo cenzuro v državah, kjer ne obstaja svoboda govora.

Dokument navaja arabsko pomlad ter dejstvo, da avtoritarni režimi zlorabljajo nove tehnologije za blokiranje vsebin, ki jim niso po volji in jih ogrožajo. Ali z drugimi besedami, vse več nasprotnikov osnutka zakona skuša zakonodajalce prepričati, da lahko nepoznavalski sodnik internetu in družbi naredi podobno veliko škodo kot režimski cenzor v avtoritarnih državah.

Tisoče cenzorjev?
Nekateri kritiki osnutka novega zakona sarkastično pripominjajo, da bo, če bo zakon sprejet, socialne mreže, kot je twitter, prisilil, da zaposlijo tisoče cenzorjev. Ti bodo, podobno kot kitajska internetna policija, bdeli nad vsebinami brezštevilnih tvitov v upanju, da bodo hitreje kot sodniki ali pa katera koli hollywoodska korporacija pritisnili na gumb in zablokirali tvit, ki bi lahko v skladu z novim zakonom zatemnil celotno socialno mrežo.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042489157

PRIVOLILO

Protipiratska Slovenija
Z ministrstva so mi odgovorili, da Slovenija podpira podpis trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju ACTA.

Prejšnji teden se je v ameriškem kongresu zgodila razprava o novem zakonu za preganjanje spletnega piratstva (Stop Online Privacy Act ali SOPA). Gospodarske velesile se na tajnih pogovorih že četrto leto pogajajo o vsebini sporazuma o preprečevanju ponaredkov ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement).

Zagovorniki obeh dokumentov poudarjajo varstvo intelektualne lastnine in gospodarske interese. Kritiki opozarjajo na kratenje človekovih pravic in svarijo pred razmahom prikrite cenzure interneta.

V zadnjem prispevku za Sobotno prilogo sem na kratko predstavil glavne značilnosti zakona SOPA in sporazuma ACTA. Ker je med pogajalci tudi EU, me je zanimalo, kakšno stališče ima do ACTA slovenska država in kaj o njej menijo slovenski evroposlanci.

Do zaključka redakcije se je odzvala večina poslancev. Iz kabineta Lojzeta Peterleta so odgovorili z nekajdnevno zamudo, na vprašanja že drugič ni odgovarjal Jelko Kacin. Poslanci z besedilom in problematiko večinoma niso bili seznanjeni, zato se bodo do ACTA opredelili pred glasovanjem, verjetno pa bodo glasovali usklajeno s poslanskimi skupinami.

Od poslancev sem hotel izvedeti:

1. Je parlamentu (in parlamentarcem) že znano končno besedilo ACTA? Ste z njim seznanjeni vi osebno?
2. Kakšno je vaše stališče do sporazuma ACTA? Ga podpirate? Mu nasprotujete? Se do njega ne opredeljujete? Predlagate spremembe, da bi bil sprejemljivejši? Kakšno je stališče vaše poslanske skupine?
3. Ali ste vi ali vaša poslanska skupina sodelovali pri nastajanju deklaracije WD 12 o ACTA iz leta 2010 (v priponki)? Ste jo podprli? Ji nasprotovali? Se niste opredeljevali?
4. Kako boste glasovali, ko bo parlament znova odločal o sporazumu ACTA?

* Milan Zver je v telefonskem pogovoru povedal, da se z ACTA doslej ni ukvarjal in se bo pri glasovanju prilagodil strankarskim kolegom. Na vprašanje, kako bo glasovala stranka, pa je dejal, da so pri vprašanjih intelektualne lastnine načeloma zagovorniki strožjega preganjanja piratstva, ker povzroča gospodarsko škodo in uničuje delovna mesta.

* Mojca Kleva je zapisala, da je besedilo sporazuma ACTA trenutno še v rokah Evropske komisije, kjer čaka na odobritev s strani Sveta Evropske unije, preden bo lahko o sporazumu odločal v Evropski parlament. Prepričana je, da bo sporazum v prihodnjih mesecih postal ena izmed perečih tem v Evropskem parlamentu, saj je parlamentarce v preteklosti že zmotila netransparentnost, s katero se je pripravljala ACTA.

»Pomembno je, da zagotovimo, da sporazum ACTA ne bo vplival na varovanje pravice do zasebnosti, npr. pri pregledu osebnih stvari in prtljage potnikov na mejah, pri pregledu datotek na računalniku, ki so namenjene osebni uporabi, nenazadnje pri svobodi obveščanja in izražanja prek interneta. To je hkrati tudi stališče moje poslanske skupine.

Glede na to, da sem delo evropske poslanke začela opravljati šele maja 2011, pisne deklaracije o sporazumu ACTA nisem podpisala, sta pa bila dva izmed pobudnikov pisne deklaracije tudi predstavnika poslanske skupine socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.

Strinjam se z vsebino pisne deklaracije, saj menim, da je bilo potrebno opozoriti na pomanjkljivosti takratnega sporazuma. Pisna deklaracija se je zavzela za to, da ponudniki dostopa do interneta ne bi bili odgovorni za podatke, ki se pretakajo po njihovih omrežjih, opozorila je na na problem harmonizacije evropske zakonodaje o avtorskih pravicah ter na omejitve svobode izražanja.

Evropske poslanke in poslanci moramo sporazum najprej podrobno preučiti preden podamo kakršnokoli odločitev. Držali se bomo zastavljenih smernic in načel, pomembno pa je, da izvajanje sporazuma ACTA ne bo imelo učinka na temeljne pravice in varstvo podatkov ter na dosedanja prizadevanja Evropske unije za uskladitev ukrepov uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.«

* Tanja Fajon je povedala, da s končnim besedilom ni seznanjena. Do besedila se v tem trenutku ne more dokončno opredeliti, saj ji manjkajo nekatera ključna mnenja (prav tako poslanski skupini). Delno pa je svoje stališče pojasnila že s podpisom pisne izjave (5)WD 12 (pdf), s katero je 377 evropskih poslancev od pobudnikov zahtevali jasna zagotovila, da sporazum ne bo kršil pravice državljanov EU do zasebnosti, svobode izražanja in sodnega postopka.

»S&D poslanci horizontalne delovne skupine (odbori LIBE, JURI, IMCO) in zainteresirani poslanci so se na rednem mesečnem sestanku o intelektualnih pravicah (8. novembra letos) sicer dotaknili tudi ACTE in največjih zagat v zvezi s tem sporazumom, vendar pa bo ACTA glavna točka na dnevnem redu 6. decembra. Takrat bodo razpravljali o pravnem mnenju, ki ga bo o ACTI na prošnjo INTA izdelala pravna služba EP (pravni temelji za sprejetje sporazuma; skladnost z acquis ipd).

Kljub temu da, kot rečeno, pravna služba pripravlja mnenje, bo tudi LIBE kot odgovorni odbor za varovanje pravic državljanov, človekovih pravic in temeljnih pravic na ozemlju Unije na pobudo skupine Zelenih (pobuda je bila podana konec oktobra) pripravil svoje mnenje.

Mnenje pristojnega odbora, ali je ACTA sporazum, skladen z acquis in ali ščiti temeljne pravice, bo v razpravi o ACTI izjemno koristno in pomembno. Kot kompetenten odbor bo LIBE dodatno osvetlil razpravo in pomembno vplival na odločanje parlamenta.

O glasovanju se bom odločila glede na besedilo sporazuma ter izsledke odbora in politične skupine, upoštevajoč tudi opozorila in mnenja civilne družbe in organizacij.«

* Ivo Vajgl je pojasnil, da je v Evropskem parlamentu za sporazum ACTA pristojen odbor INTA ( za mednarodno trgovino). Besedilo sporazuma je po njemu dostopnih informacijah že v Evropskem parlamentu, interni postopki na pristojnem odboru že tečejo, vendar mora Svet EU podpis sporazuma formalno še odobriti, zato se bo dokončna potrditev v Evropskem parlamentu najverjetneje zgodila šele prihodnje leto.

»Politična skupina Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo - ALDE, katere član sem, je aktivno vključena v obravnavo tega vprašanja, sodelovala je tudi pri nastajanju omenjene deklaracije WD 12 in si prizadevala za transparentnost pogajanj o sporazumu ter od Evropske komisije zahtevala celovite ocene vseh posledic oz. vplivov sporazuma tudi z vidika človekovih pravic.

ALDE sicer sprejetje sporazuma v načelu podpira, prizadevamo si za zagotovitev potrebnih standardov proti ponarejanju v vseh sodelujočih državah. Sporazum bo pomemben za celo vrsto različnih področij, kjer prihaja do ponarejanja - področje ponarejenih zdravil, denimo, po razpoložljivih podatkih predstavlja skoraj 10 odstotkov svetovne trgovine - tovrstna ponarejena in posledično zdravju nevarna zdravila so navadno namenjena v najrevnejše države sveta. To je zgolj eden izmed vidikov problematičnosti ponarejanja.«

* Romana Jordan Cizelj je odgovorila, da dosje ACTA sodi na področje odbora za državljanjske pravice in svoboščine (LIBE), a sama ni članica tega odbora.

»Praktikantka iz moje pisarne se je podrobno pozanimala o ACTI in prišla do zaključka, da pristojni odbor še ne obravnava te teme. Poslanska skupina Evropskih ljudskih strank (ELS) se še ni opredelila glede mnenja o ACTI. Med avtorji pisne deklaracije z naslovom 'Pisna deklaracija o premajhni preglednosti postopka, povezanega s trgovinskim sporazumom proti ponarejanju (ACTA), in morebitni sporni vsebini' je tudi članica ELS, Zuzana Roithova.

Resolucija je bila popodpisanapisana s strani poslancev ELS. Sama sporazuma nisem podpisala, ker sem bila na bolniški. Z omenjeno vsebino se bom podrobno seznanila, ko bo tema prišla na dnevni red za obravnavo pred glavnim plenarnim zasedanjem.«

* Asistent Lojzeta Peterleta je odpisal, da je novo različico ACTA Evropska komisija že objavila, besedilo pa bo dokončno obdelano na odboru za mednarodno trgovino, pri katerem Peterle ne sodeluje.

»Poslanska skupina Evropske Ljudske Stranke (ELS) je podprla Acto in verjame da mednarodni sporazum proti ponarejanju blaga, je zaščitni ščit za evropsko industrijo. Tako je bilo tudi objavljeno v poročilu poslanke Gallo in v sporočilu za javnost Evropskega Parlamenta, takoj za tem ko je Evropski Parlament sprejel Acto v letu 2010. Lansko leto je gospod Peterle podprl deklaracijo WD 12. Za končno odločitev glede novega sporazume Acta, bo pa še počakal na debato nove v odborih.«

Prav tako so tiskano izdajo zamudili na gospodarskem ministrstvu, ki je pristojno za pogajanja in stališča, povezana z ACTA.

Na ministrstvo sem naslovil naslednja vprašanja:
1. Kakšno je Slovensko stališče do sporazuma ACTA - ga podpira, ima kake zadržke?
2. Kdaj boste seznanjeni s končnim besedilom?
3. Kako je nastajalo slovensko mnenje o sporazumu? Kdo vse je sodeloval, s katerimi ministrstvi in organizacijami je usklajeno?
4. Je bila izdelana kaka analiza posledic in koristi sporazuma na Slovenijo? Gospodarskih, pravnih, zakonodajnih?

V ponedeljek so mi odgovorili, da Slovenija podpira podpis omenjenega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju. To stališče je bilo potrjeno na seji Vlade RS in na Odboru za zadeve Evropske Unije Državnega zbora RS.

Povedali so tudi, da so bile države pogajalke ves čas seznanjene z aktualnim besedilom. Zatrdili so, da so slovenski predstavniki med pogajanji podpirali sklenitev sporazuma, »pri čemer so, tako kot vse druge članice EU, zagovarjali mnenje, da dogovorjene obveznosti ne smejo iti prek dosežene ravni EU acguisa.«

Zadnjemu vprašanju - o morebitnih analizah posledic in koristi sporazuma na Slovenijo - so se na ministrstvu izognili. Iz neuradnih pogovorov z nekaterimi poznavalci področja intelektualne lastnine pa je mogoče sklepati, da ni bila opravljena nikakršna analiza posledic ACTA. Prav tako med pogajanji niso obravnavali kritičnih argumentov, na katere opozarjajo nasprotniki sporazuma.
http://www.delo.si/tuditi/blog/protipiratska-slovenija.html

NO ACTA!

Sporazum ACTA je trenutno v fazi sprejemanja v večih državah članicah Evropske unije. V večini teh držav pa se pomen sporazuma zelo podcenjuje.
V času sprejemanja sporazuma v posameznih članicah unije in pred glavno ratifikacijo sporazuma na nivoju Evropske unije, avtorji te knjižice evropske poslance in ostale odločevalce pozivamo k resnemu premisleku o učinkih tega sporazuma. Ob pomanjkanju dodatnih zadovoljivih zagotovih in pojasnih s strani Evropske komisije in Evropskega sodišča pa od Evropskega parmenta zahtevamo, naj glasuje PROTI sprejemanju sporazuma ACTA.
Celotna izjava za javnost
http://www.e-demokracija.si/no-acta/sporocilo-za-javnost/

VPRAŠANJA

* Kakšno je Slovensko stališče do sporazuma ACTA - ga podpira, ima kake
zadržke?
* Kdaj boste seznanjeni s končnim besedilom?
* Kako je nastajalo slovensko mnenje o sporazumu? Kdo vse je sodeloval, s katerimi ministrstvi in organizacijami je usklajeno?
* Je bila izdelana kaka analiza posledic in koristi sporazuma na Slovenijo? Gospodarskih, pravnih, zakonodajnih?

ODGOVORI

Republika Slovenija podpira podpis trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju - ACTA.
To stališče je bilo potrjeno na seji Vlade RS in na Odboru za zadeve Evropske Unije Državnega zbora RS. Države, sodelujoče v pogajanjih, lahko podpišejo sporazum v času od 31. marca 2011 do 31.marca 2013. Po podpisu pa bo potrebno sporazum ratificirati v Državnem zboru (kot tudi v Evropskem parlamentu).EU in države članice sporazuma ACTA še niso podpisale.
Končno besedilo je javno dostopno od 21. aprila 2011 na spletnih staneh DG TRADE. Države, udeležene v pogajalskem procesu, pa so seveda ves čas bile seznanjene z aktualnim besedilom.
Smernice za pogajanja za sklenitev tega sporazuma so bile sprejete v času slovenskega predsedovanja EU aprila 2008. Pogajanja so se začela 3. junija 2008 s prvim pogajalskim krogom v Ženevi. Opravljenih je bilo 11 pogajalskih krogov, tako da je bil sporazum parafiran 25. novembra 2010. Skladno s pogajalskimi smernicami je pogajanja vodila Komisija EU (Generalni direktorat za trgovino), razen zadev iz pristojnosti držav članic, kjer se je pogajala trenutno predsedujoča država. Zadeve, o katerih se je pogajala predsedujoča država, so se nanašale na vrsto in višino kazenskih sankcij pri kršitvah pravic intelektualne lastnine, določbe kazenskega postopka in določb o sodelovanju organov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v primeru, ko pristojnosti niso predvidene v pravu EU. Pogajanja so se vodila s posvetovanjem v Odboru za trgovinsko politiko (prej Odbor 133) kot koordinativnem telesu in v ostalih delovnih telesih, kot so delovne skupine za intelektualno lastnino, carinska delovna skupina in skupina svetovalcev za pravosodje in notranje zadeve ter v formatu prijateljev predsedstva. Komisija je o poteku pogajanj pred in po pogajalskem krogu redno obveščala Odbor za trgovinsko politiko ter organizirala srečanja s predstavniki uporabnikov. Predstavniki držav članic so bili prisotni na pogajanjih. Aktualno predsedstvo EU pa je vodilo pogajanja v zvezi z uveljavljanjem kazenskih sankcij na podlagi stališč, ki jih je soglasno sprejel Svet na Odboru stalnih predstavnikov (COREPER). V pogajanja je bil vključen tudi Evropski parlament, kjer je komisar za trgovino Karel de Gucht poročal na treh plenarnih zasedanjih, kot tudi Odboru za mednarodno trgovino (INTA).
V pogajanja so bila glede na svoje pristojnosti vključena naslednja ministrstva: Ministrstvo gospodarstvo z Uradom RS za intelektualno lastnino, Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance. V delovnih skupinah Sveta kot tudi na pogajalskih krogih pa so sodelovali še predstavniki slovenskih misij in veleposlaništev (Bruselj, Ženeva, Washington in Tokio). V pogajanjih za sklenitev tega sporazuma so slovenski predstavniki vse skozi podpirali sklenitev sporazuma, pri čemer pa so, tako kot vse druge članice, zagovarjali mnenje, da dogovorjene obveznosti ne smejo iti prek dosežene ravni EU acguisa.
http://www.delo.si/assets/media/other/20111123//acta.pdf

BOBU BOB
Dr. Milica Antić Gaber, sociologinja: "Pravica do besede je posebej izpostavljena zato, da bi lahko tlačeni, ponižani, tisti z malo moči ali pa celo brez moči, dvignili glas in bili slišani. Ne pa za sejanje sovraštva."
Sobota, 17. december 2011
www.vecer.si

PROTI FACEBOOKU

Klikni »všeč mi je« za elektronsko zasebnost Dolgotrajno prizadevanje za zasebnostne, potrošniške in tudi državljanske pravice na internetu se šele začenja.

Uspelo nam je! Facebook v Evropi ne bo več smel zavajati uporabnikov in jim preprečevati dostopa do podatkov, je v sredo v elektronskem pismu zapisal dunajski študent prava Max Schrems, pobudnik kampanje Evropa proti Facebooku.

Skupinica študentov je slavila prvo zmago, saj je irski informacijski pooblaščenec dopoldne predstavil poročilo o inšpekciji, ki so jo oktobra opravili na sedežu irske podružnice Facebooka.

Namestnik pooblaščenca Gary Davis je povedal, da čaka neameriške uporabnike največjega elektronskega družabnega omrežja precej zasebnostnih sprememb.

Čeprav med pregledom uradno »niso ugotovili večjih zlorab« in je Facebook ves čas »konstruktivno sodeloval« s predstavniki pooblaščenca, so vseeno sklenili, da bi bilo mogoče pri varovanju zasebnosti »marsikaj izboljšati«.

Podobno diplomatski so bili pri Facebooku, kjer so poudarili, da so irski inšpektorji »načeloma pohvalili« njihovo poslovanje, in dodali, da bodo med »prostovoljnim« pripravljanjem novih zasebnostnih pravil upoštevali njihove »dobronamerne pripombe«.

Kakšne so bile te dobronamerne pripombe? Poročilo informacijskega pooblaščenca in »prostovoljne zaveze«, ki so jih predlagali predstavniki Facebooka, kažejo, da so inšpektorje najbolj zmotile nepregledne zasebnostne nastavitve, omejevanje dostopa do podatkov in neomejeno shranjevanje uporabniških profilov. Zato bodo morali upravitelji omrežja omogočiti uporabnikom popoln izbris podatkov (trenutno je mogoče osebni profil samo »deaktivirati«) in jih natančneje obveščati, katere podatke zbirajo in komu jih izročajo. Podatke o spletnih navadah, ki jih beleži gumb like, bodo morali anonimizirati po največ treh mesecih, klike na oglase pa izbrisati po dveh letih.

Še večje spremembe bo prinesla zahteva po načelu opt-in, kjer mora upravitelj seznaniti uporabnike s spremembami in jih uveljaviti samo pri tistih, ki se s spremembami strinjajo (samodejno prepoznavanje obrazov na fotografijah, dodajanje v skupine …).

Internetna podjetja so doslej večinoma uporabljala nasprotno načelo (opt-out), po katerem so spremembe uvajali brez soglasja uporabnikov in jim šele pozneje (morda) omogočili odjavo iz storitve. Načelo opt-out jim je omogočalo zelo hitro prilagajanje novim poslovnim modelom ali celo preračunljivo kratenje uporabniških pravic, saj so morali uporabniki sami ugotoviti morebitne kršitve in se nato pritožiti regulatorjem, ki večinoma niso bili učinkoviti.

Omenjena preračunljivost spletne industrije je že dolgo jezila informacijske pooblaščence in druge zagovornike elektronske zasebnosti. V začetku leta pa je zmotila tudi Maxa Schremsa, ki se je s predstavniki velikih internetnih podjetij srečal med študijskim obiskom ZDA.

Od študentske izmenjave  do kampanje

»Pomladni semester sem preživel na kalifornijski univerzi Santa Clara. Ker je bilo moje študijsko področje elektronska zasebnost, smo poslušali tudi nastope gostujočih predavateljev in predstavnikov velikih internetnih podjetij,« je povedal v novembrskem pogovoru za Sobotno prilogo. Od sogovornikov je izvedel, da imajo ameriški podjetniki na zakone precej drugačen pogled kot evropski. Najprej ocenijo, ali lahko uporabniki in regulatorji ugotovijo, kaj v resnici počnejo s podatki. Nato presodijo, ali se bodo ljudje začeli množično odjavljati z njihove storitve, in ocenijo, kakšne so možnosti tožbe. Če so tveganja zanemarljiva, bodo zakone pač prekršili, je pojasnil Schrems.

Ko je pripravljal gradivo za zaključno nalogo, je ugotovil, da je Facebook zaradi visokih davčnih olajšav ustanovil podružnico na Irskem in nanjo prenesel vse uporabnike, ki ne prebivajo v ZDA ali Kanadi. »To je bilo zame imenitno odkritje. Če je irska podružnica zavezana evropski zakonodaji, potem lahko prek nje kot evropski uporabnik uveljavljam evropske zasebnostne in potrošniške pravice. Med njimi je tudi pravica dostopa do podatkov, ki jih ima Facebook o meni,« je dejal mladi pravnik.

Ker mu upravitelji omrežja niso hoteli izročiti vseh podatkov, se je pritožil irskemu informacijskemu pooblaščencu. Po pritožbi je od Facebooka prejel računalniški cede, na katerem je bilo za 1222 strani podatkov: vse objave in sporočila, povabila na dogodke, zgodovina prijateljstev, vsi lajki in dregljaji ter skriti profili, ki jih Facebook izdeluje o uporabnikih (potrošniške navade, politično prepričanje, hobiji, spolna usmeritev …).

Nato je sprožil kampanjo Evropa proti Facebooku, v kateri je pozval vse uporabnike omrežja, naj zahtevajo svoje podatke in vidijo, kaj vse se skriva na drugi strani računalniškega zaslona.

Na pobudo se je odzvalo več kot 40.000 evropskih uporabnikov, vendar so le redki prejeli podatke. Na Facebooku so trdili, da jim tako popolnih uporabniških dosjejev niso dolžni izročiti, irski informacijski pooblaščenec pa ni mogel obravnavati vseh pritožb, zato je uporabnike pozival, naj počakajo na zaključek inšpekcije in dokončno odločbo.

Schremsove fotografije z velikim kupom natisnjenega papirja so hitro zaokrožile po svetovnem spletu ter vzbudile veliko pozornosti novinarjev in politikov. Njegovo kampanjo so povzeli skoraj vsi svetovni mediji, kar je še stopnjevalo pritisk na Facebook in irskega pooblaščenca.

Pri Facebooku so ocenili, da bi jim morebitno zaprtje irske podružnice pred bližajočim se vstopom na borzo povzročilo več škode kot pogajanja z irskim regulatorjem in »prostovoljne« zaveze, da bodo z uporabniškimi podatki ravnali odgovorneje. V zadregi so bili tudi pri pooblaščencu, saj se doslej niso preveč zagreto odzivali na podobne pritožbe, ker irska vlada ni hotela odgnati ameriških spletnih podjetij s preveč doslednim izvajanjem zakonov o varstvu zasebnosti in potrošniških pravic. Zelo podobne pritiske so doživljali tudi drugi evropski in ameriški regulatorji, ki niso hoteli preveč posegati v dobičkonosno in strateško pomembno informacijsko panogo.

Več spoštovanja zasebnosti?
Kaj pomeni prvi uspeh kampanje proti Facebooku? Schrems je po tiskovni konferenci irskega pooblaščenca povedal, da je stališče regulatorja sicer kompromisno, vendar takega učinka doslej v Evropi ni dosegla še nobena zasebnostna civilnodružbena pobuda. Znano ameriško internetno podjetje je prvič občutilo posledice evropskih zakonov, iz katerih so se njegovi predavatelji večinoma norčevali.

Facebook sicer ne bo spreminjal poslovnega modela ali postal zasebnosti prijazno podjetje, vendar jih tudi drugod po svetu čakajo podobne uporabniške pritožbe in informacijski pooblaščenci, ki utegnejo prav tako zahtevati preglednejše zasebnostne nastavitve, resnično brisanje osebnih elektronskih profilov in pridobivanje uporabniškega soglasja pred uvajanjem novih storitev (podobno stališče zagovarja tudi nedavna odločba ameriškega regulatorja FTC, ki je preiskoval Facebook zaradi namernega zavajanja uporabnikov in prikritega preprodajanja uporabniških podatkov).

Uspeh kampanje proti Facebooku ima tudi simbolen pomen. Schrems je med našim pogovorom večkrat poudaril, da ni sovražnik družabnih omrežij ali nasprotnik tehnološkega napredka, saj kot pravnik zelo dobro razume, kako težko je z zakoni urejati nove tehnologije in kako nemogoče je uporabnike braniti pred lastno nespametjo.

Zmotilo ga je prepričanje spletnih podjetnikov in vladnih pospeševalcev gospodarske rasti, da je zakone in njihova načela mogoče kršiti samo zato, ker poslovni modeli internetnih podjetij pač temeljijo na neomejenem pridobivanju, obdelovanju in preprodaji uporabniških podatkov. Onesnaževanja ni več mogoče zagovarjati z argumentom, da so okoljski standardi nepraktični, dragi in da znižujejo konkurenčnost onesnaževalcev, je bil odločen sogovornik. Zato ni nobenega dobrega razloga, zakaj ne bi smeli tudi od internetnih podjetij zahtevati, naj spoštujejo zakone, poslujejo transparentno in upoštevajo pravice uporabnikov, ki niso le surovina za njihove poslovne modele.

Schremsove zahteve se morda zdijo samoumevne, vendar niso. Njegova kampanja proti Facebooku je pokazala, da se dolgotrajno prizadevanje za zasebnostne, potrošniške in tudi državljanske pravice na današnjem internetu šele začenja.
http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/klikni-vsec-mi-je-za-elektronsko-zasebnost.html

KONEC INTERNETA

Je lahko interneta sploh kdaj konec?

Kontroverzna protipiratska predloga zakonov SOPA in PIPA nakazujeta na konec neskončne svobode na spletu. Vsekakor ne gre za zadnjo od tovrstnih vojn, internet bo preživel v takšni ali drugačni obliki, znanstveniki pa opozarjajo, da njegov obstoj ogroža nemalo statusov quo, ima pa tudi značilnosti, ki jih je možno uničiti ali za vedno izgubiti, poroča LiveScience.

Fizično uničenje
Internet kot tak je – vsaj znotraj meja neke države – neobčutljiv na uničenje s pomočjo bomb, požarov ali naravnih katastrof. Je bogato prepleten, ocenjuje David Clark, znanstvenik z univerze MIT, eden od "krivcev“ za začetek spleta v 70. letih. "Res bi se morali potruditi, če bi želeli najti točke in z njihovim uničenjem resno ogrozili povezovalnost,“ pojasnjuje.

Eden takšnih primerov se je zgodil 11. septembra ob terorističnih napadih na newyorška dvojčka. Uničenje velikega centra na južnem Manhattnu je povzročilo nekaj lokalnih motenj, a le za petnajst minut, ko so napake odpravili in promet preusmerjali okoli uničenega centra.

Po besedah Clarka je možno blokirati neko drugo državo pri dostopu do dela internetnega "oblaka“. To se lahko stori s poškodovanjem fizičnih kablov, prek katerih se pretakajo podatki med dvema državama. Pod morjem se nahaja omrežje z na tisočimi kilometri kablov; na površje pridejo le na nekaj lokacijah, medsebojno pa povezujejo na milijone računalnikov.

Če bi razstrelili enega od teh centrov, na primer tistega v Miamiju, skozi katerega gre 90 odstotkov internetnega prometa med Severno in Latinsko Ameriko, bi močno omejili dostop do spleta, popravilo pa bi vzelo tudi kar nekaj časa.

Obstoj vsebine
Motnja na mednarodnih povezavah pa ne bi resno ogrozila vsebine. Kopije večine podatkov so namreč shranjene na diskih, na njih pa se podatki ohranijo z električno energijo ali brez nje. Na primer, Google shranjuje tudi predoglede vseh stranki Wikipedie, kar se je kot uporabno izkazalo 18. januarja, ko so stran ugasnili.

Internet je odporen pred fizičnimi napadi, veliko resnejša grožnja za status quo je na primer vladna regulacija oziroma cenzura. V zgodnjih dneh egiptovske vstaje je režim Hosnija Mubaraka naročil "ugasnitev“ celotnega interneta, ponudnikom storitev so namreč naročili, naj prekinejo dostope vseh naročnikom. V preteklosti je do podobnega prihajalo tudi na nekaterih območjih po Kitajski. Egiptovski državljani so se znašli – do spleta so dostopali ali preko mobilnih omrežij, nekateri so vdirali v intranete podjetij.

Omejitve dostopa
Obstaja tudi druga možnost za preprečevanje množičnega dostopa do interneta – vlada bi ga lahko tako obdavčila, da bi bil nedostopen za večino državljanov neke države. Medtem ko nobena država interneta ne more kar ugasniti, lahko pa doseže izredno omejeno dostopnost, pojasnjuje William Lehr z univerze MIT.

Slaba regulacija v kateri koli državi ali na mednarodni ravni bi lahko bistveno okrnila vrednost interneta in njegovo sposobnost širjenja in rasti, pojasnjuje Lehr. Internet oziroma vsaj njegove različice ali izpeljanke bodo tu, dokler bo človeštvo, ogrožena je le odprtost spleta, pravi. Odprtost je dobrodošla tako z ekonomskega kot z družbenega vidika, je pa tudi vir nemalo problemov.

Nenehno namreč vodi v varnostne grožnje in grožnje zasebnosti, pojavlja se ogromno nezaželene elektronske pošte, nešteto virusov in podobnih neprijetnosti. Zato Lehr meni, da bi morali razviti nov varnostni model za varovanje zasebnosti in zagotavljanje varnosti, ki bi hkrati dovoljeval nemoteno funkcioniranje spleta.
http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042503777

ODLOG

Ameriški zakonski predlogi o spletnem piratstvu odloženi

Predlogi so naleteli na številne proteste, ker po mnenju nasprotnikov pomeni cenzuro

»Nadaljnji postopki sprejemanja zakonodaje proti spletnemu piratstvu in za zaščito intelektualne lastnine so v ameriškem senatu za zdaj odloženi,« je sporočil vodja senatnih demokratov Harry Reid. Zakonodaja je v pripravi v obeh domovih kongresa, vendar pa je naletela na številne proteste, ker po mnenju nasprotnikov pomeni cenzuro.

Senat bi moral v torek opraviti proceduralno glasovanje o svoji različici predloga zakona o intelektualni zaščiti, vendar pa je Reid sporočil, da potrebujejo več časa za razrešitev legitimnih vprašanj, ki jih imajo nasprotniki zakonodaje. Proti predlogu zakonodaje v sedanji obliki so se sinoči na televizijskem soočenju izrekli tudi vsi štirje preostali republikanski predsedniški kandidati.

Na zakonodajo z enodnevno »stavko« opozorila Wikipedia
V sredo je nekaj spletnih strani, med njimi priljubljena spletna enciklopedija Wikipedia, celo opozorilno stavkalo s zaprtjem dostopa do vsebin. Večina kongresnikov se sicer še vedno strinja, da je potrebno intelektualno lastnino Hollywooda, glasbenikov, umetnikov in drugih zaščititi pred krajami, vendar pa sedaj večina meni, da sta tako predlog zakona o preprečevanju spletnega piratstva kot zakonski predlog za zaščito intelektualne lastnine v obeh domovih potrebna korenitih sprememb.

Predlog zakonodaje med drugim prepoveduje spletnim oglaševalcem sodelovanje s kršitelji ter uvaja onemogočenje dostopa do spletnih strani za razširjanje piratskih vsebin, pri čemer pa bi se morala spletna podjetja samocenzurirati ali pa biti pripravljena na plačilo visokih odškodnin in na kazenski pregon.
http://www.finance.si/337684/Ameri%C5%A1ki-zakonski-predlogi-o-spletnem-piratstvu-odlo%C5%BEeni

TWITTER

Twitter odslej z možnostjo blokade tvitov na državni ravni

Številni uporabniki Twiterja pozivajo k mednarodnemu bojkotu

Spletno družabno omrežje Twitter lahko odslej blokira objave oz. tvite tudi le v posamezni državi, je danes objavila družba. Twitter je lahko doslej določeno vsebino umaknil le v celoti - da ni bila več dostopna nikjer po svetu.

Kot je družba zapisala na svojem blogu, bo z mednarodno rastjo vstopila v države, kjer različno pojmujejo obrise svobode izražanja.

Dodajajo, da so nekatere tovrstne razlike tolikšne, da v teh državah Twitter ne bo mogel obstajati, v nekaterih državah pa so pojmovanja svobode izražanja podobna, pa te države zaradi zgodovinskih ali kulturnih razlogov omejujejo nekatere vsebine, npr. Francija ali Nemčija, ki prepovedujeta pronacistično vsebino.

Če bodo objavo umaknili, bodo o tem uporabnika obvestili

Twiter je doslej na zahtevo določene vsebine blokiral le tako, da jih je v celoti umaknil s spleta. Odslej pa ima možnost umakniti objave le v določeni državi, drugod pa bi lahko ostale vidne.

Te možnosti zaenkrat še niso uporabili, če in ko pa bodo morali umakniti določeno objavo, bodo o tem skušali obvestiti uporabnika in bodo objavili tudi obvestilo o blokadi. V družbi pravijo, da bodo podrobnosti o vseh primerih objavljali na spletni strani Chillingeffects.org.

Novinarji brez meja zaskrbljeni nad svobodo izražanja

Odzvali so se že v organizaciji Novinarji brez meja, kjer so "zelo zaskrbljeni" zaradi odločitve Twitterja, saj da je to "slaba novica za svobodo izražanja na spletu". Menijo, da to ne pomeni le kulturnega prilagajanja, ampak da bo Twitter sodeloval s cenzorji in jim pomagal preprečevati objavo kritik vlad ali obsodb korupcije. Treba bo sicer počakati na to, kako bo Twitter izvajal to cenzuro, po poročanju AFP dodajajo v organizaciji.

Številni uporabniki Twiterja so pozvali k mednarodnemu bojkotu, in sicer predlagajo, da to nedeljo protestno ne bi objavili nobenega tvita.
http://www.finance.si/338535/Twitter-odslej-z-mo%C5%BEnostjo-blokade-tvitov-na-dr%C5%BEavni-ravni

SAJ NI RES, PA JE!

Problem spletnega filtriranja

Indijski organi pregona zahtevajo od Googla in Facebooka, da na spletu filtrirata vsako vsebino, ki je˝ obscena in žaljiva˝. Odvetnik Facebooka je na to odvrnil:˝ V Angliji obstaja kraj Penistone. Če bi blokirali vsako vsebino, ki bi vklučevala besedo penis, bi pomenilo, da nihče iz tega kraja ne bi mogel biti na spletu.˝
Če bi filter reagiral tudi na izgovorjavo, na spletu ne bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je najboljši slovenski biatlonec.
N.N.
www.dnevnik.si

ACTA

EVROPSKEMU PARLAMENTU

Vsem članom Evropskega parlamenta:
Kot zaskrbljeni državljani, vas prosimo, da se postavite na stran svobode interneta in ne ratificirate trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju - ACTA, ki bi ga lahko uničil za zmeraj. Internet je odločujoči instrument za izmenjavo idej in promocijo demokracije. Prosimo Vas, da se obnašate svetovljansko in da zavarujete naše pravice.

* do sedaj podpisalo peticijo 826.311 državljanov
* do 29.01.2012 je podpisalo peticijo 1.003.986 državljanov
* do 30.01.2012 je podpisalo peticijo 1.238.558 državljanov
* do 03.02.2012 je podpisalo peticijo 1.606.879 državljanov
* do 07.02.2012 je podpisalo peticijo 1.899.616 državljanov
* do 09.02.2012 je podpisalo peticijo 2.058.532 državljanov
* do 10.02.2012 je podpisalo peticijo 2.185.661 državljanov
* do 12.02.2012 je podpisalo peticijo 2.245.895 državljanov
* do 15.02.2012 je podpisalo peticijo 2.344.982 državljanov
* do 16.02.2012 je podpisalo peticijo 2.354.172 državljanov
* do 22.02.2012 je podpisalo peticijo 2.403.023 državljanov
* do 24.02.2012 je podpisalo peticijo 2.434.957 državljanov
* do 04.03.2012 je podpisalo peticijo 2.481.874 državljanov
* do 05.03.2012 je podpisalo peticijo 2.487.116 državljanov
* do 27.03.2012 je podpisalo peticijo 2.611.103 državljanov
* do 14.04.2012 je podpisalo peticijo 2.803.710 državljanov
* do 23.03.2012 je podpisalo peticijo 2.815.016 državljanov
* do 09.05.2012 je podpisalo peticijo 2.830.939 državljanov
* do 10.09.2012 je podpisalo peticijo 2.865.865 državljanov
* do 22.10.2013 je podpisalo peticijo 2.866.759 državljanov

http://www.avaaz.org/it/eu_save_the_internet/?cl=1536516407&v=12250

ANONYMOUS

Anonymous napovedal napad na slovensko vlado

Anonymus je zaradi tega, ker je slovenska vlada podpisala dogovor ACTA, napovedal napad na računalniške sisteme slovenske vlade.
Slovenija je namreč ena od podpisnic spornega sporazuma ACTA, ki pravi, da so ponudniki spletnih storitev odgovorni za dejanja svojih uporabnikov in so zato aktivni nadzorniki. Kritiki mu očitajo uvajanje cenzure, sporazum pa je bil večinoma sprejet precej mimo medijev. Francoski poročevalec za ACTO Kader Arif je med podpisovanjem iz protesta odstopil z mesta poročevalca in dejal, da je bil priča pritiskom lobijev, da bi sporazum čim prej podpisali, preden bi bila zadeva preveč javna.

Proti ACTI pa se seveda borijo tudi Anonymous, kolektiv hekerjev, ki se po lastnih besedah borijo za pravice "navadnih ljudi" in napadajo vse oblike gospodarskega in političnega kriminala
Sporočilo Anonymous Slovencem in slovenski vladi:

"Pozdravljeni, bratje in sestre iz Slovenije. Mi smo Anonymous. Smo necentralizirano, nenasilno odporniško gibanje, ki želi vzpostaviti zakone in se boriti proti organiziranemu kriminalu. Vemo, da se teroristi, ki sami sebe imenujejo vlade, še naprej trudijo za totalno prevlado nad internetom. Verjamejo, da sta nadzor in zasužnjevanje nad nami vsemi sprejemljiva. A kot lahko vidimo v ZDA, temu ni tako. (V ZDA so morali umakniti sporni predlog zakona SOPA.)

26. januarja so slovenski predstavniki, mimo medijev, skupaj z enaindvajsetimi predstavniki Evropske unije, podpisali kontroverzen mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA). S tem podpisom so postale namere Pravosodnega ministrstva in bivšega vodje oddelka Aleša Zalarja precej bolj očitne. (Gospoda Zalarja Anonymous obtožuje, da je ACTO uporabil za lastne komercialne potrebe.)
ACTA bo vsilila nove kriminalne sankcije in prisilila internetne dobavitelje, da bodo nadzorovali ter cenzurirali internetne komunikacije. Zaradi pravnih negotovosti internetnih podjetij bo ACTA postala velika grožnja svobodnemu izražanju na spletu in grožnja prostemu pretoku podatkov. S tajnim podpisom tega sporazuma je Slovenija pokazala, da verjame, da ne pričakuje nobenih posledic, a temu ni tako.

Spodbujamo vse, ki verjamejo v svobodo, da podprejo naše brate in sestre v Sloveniji in se pridružijo naši akciji. Širite novice in zavest o anti-ACTA gibanju. Glavna prioriteta akcije je ukrasti in širiti čim več tajnih vladnih podatkov, med drugim tudi e-maile in dokumente. V primeru, da se slovenski parlament ne bo odločil za odločen NE temu sporazumu, bomo napadli vladne spletne strani in v javnost spravili vse tajne podatke ter e-maile. Pokazali bomo slovenski vladi, da ne more cenzurirati svojih ljudi. In slovenski vladi: to je zadnja možnost, da zavrnete ACTO, ali pa se boste morali soočiti s posledicami. OPERACIJA ANTI-ACTA se je začela!

Vsem slovenskim bratom in sestram: pridružite se nam 4. februarja na Kongresnem trgu v Ljubljani in Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Pridite v čim večjem številu in pokažite slovenskim voditeljem, da se s sporazumom ne strinjate. Pokažimo, da ima tudi majhna država veliko srce, ki kliče po svobodi. Pokažimo jim skupaj: USTAVIMO ACTO.

Mi smo Anonymous
Mi smo Legija
Mi ne oproščamo
Mi ne pozabimo
Pričakujte nas."
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=ScMgZbGn5WY

HELENA DRNOVŠEK ZORKO

Veleposlanica v Tokiu se opravičuje: ACTO sem podpisala iz čiste malomarnosti

"Naj se kdo udeleži shoda tudi v mojem imenu"
Slovenska veleposlanica v Tokiu Helena Drnovšek Zorko je v četrtek podpisala mednarodni sporazum ACTA, ki je tako kot v drugih državah EU tudi v Sloveniji dvignil veliko prahu.

Po napovedih protestov in hekerskih napadov na strežnike slovenske vlade se je veleposlanica odločila za pojasnilo podpisa. Že na začetku opozori, da je sporazum podpisala, ker jo je za to zadolžila vlada in ker je to del njene službe.

Za daljšo obrazložitev pa se je odločila, ker "vsak dan po mailu in Facebooku dežujejo vprašanja v večji meri prijaznih in nekoliko zaprepaščenih ljudi, ki ne razumejo, kaj mi je bilo, da sem podpisala državi in državljanom škodljiv sporazum".

Državljanska malomarnost in počitek?
"Acto sem podpisala iz državljanske malomarnosti, zato, ker nisem bila dovolj pozorna," piše Drnovšek Zorkova. "Čisto enostavno nisem povezala sporazuma, za katerega podpis me je pooblastila vlada, s tistim sporazumom, ki po mojem državljanskem prepričanju omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok."

Veleposlanica nadaljuje, da si je privoščila obdobje državljanske brezskrbnosti: "Za nekaj časa sem se odklopila od medijskih poročanj iz Slovenije, vzela sem si odmor od Avaaza in inflacije njegovih peticij, čisto enostavno sem si privoščila počitek."

"Vse v stilu gesla, ki smo ga, najbrž ne le diplomati, deležni v zadnjih časih, manj za več. Manj denarja in manj ljudi za več dela. In potem spregledaš, kaj v resnici podpisuješ. In se naslednje jutro zbudiš s težo neskončne lahkosti nekega podpisa," piše Zorkova, ki se je najprej opravičila svojima otrokoma, nato prvim znancem in neznancem, ki so se čudili in bili zgroženi. "Ker jih je vedno več, jim odgovarjam javno. Želim se opravičiti, ker sem sicer opravila svojo službeno dolžnost, ne pa tudi svoje državljanske dolžnosti. Ne vem, koliko sem imela izbire, da ne bi podpisala, vendar bi lahko poskusila. Pa nisem. Nisem izkoristila priložnosti, da bi se borila za pravico do ugovora vesti nas birokratov."

"Demonizacija nekega kljukca"
Sicer Drnovšek Zorkova navaja še en razlog za svojo obrazložitev. "Gre za demonizacijo 'nekega kljukca', mene torej, ki je na svojo roko na skrivaj tam v daljnem Tokiu nekaj podpisal." Veleposlanica opozarja, da se je to slišalo v slovenskem parlamentu in medijih ter se širi po svetu. "Nevarno je predvsem zato, ker zakriva odgovornost tistih, ki so imeli moč odločanja in so se dejansko odločili, da bo Slovenija pristopila k Acti. O pristopu je odločala slovenska vlada in odbor za EU zadeve slovenskega parlamenta in pred tem je Slovenija kar nekaj časa sodelovala pri usklajevanju sporazuma. Vse to ne dovolj na očeh javnosti, sodeč po zgroženih odmevih, ki se pojavljajo po formalnem podpisu."

"Slovenski mediji takrat te odločitve niso demonizirali v isti meri in na isti način, kot zdaj demonizirajo moj podpis," piše Drnovšek Zorkova in opozarja, da se ji to zdi zelo nevarno za nadaljnji (ne)razvoj demokracije v Sloveniji. "Hkrati to pomeni," nadaljuje Zorkova, "da ni samo meni popustila pozornost, da smo kot državljani Slovenije skupinsko zanemarili svojo državljansko dolžnost. In da je kakšna bolj obskurnih strank v slovenskem političnem prostoru zamudila odlično priložnost za pridobivanje glasov v nedavnem predvolilnem boju."

"Naj bo moj primer v opozorilo, kako hitro delamo napake"
Drnovšek Zorkova tudi omenja protestni shod proti ratifikaciji ACTE in prosi, naj se kdo udeleži shoda tudi v njenem imenu. "Eden mojih zaskrbljenih dopisovalcev me je vprašal, kaj bi si o mojem podpisu mislil moj brat, pokojni dr. Janez Drnovšek. Boj za ohranitev državljanskih svoboščin je vsekakor v duhu njegove dediščine, še mnogo bolj kot odstranitev ali neodstranitev nekega kipa. Sobotni shod je le en delček tega boja, ki je vsakodneven in nima konca. Naj bo moj primer v opozorilo, kako hitro lahko delamo napake, če pri tem popustimo. In če drugega ne, potem zelo slabo spimo."
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042506292#komentarji

NLB d.d.

NLB tarča skupine Anonymous

"NLB je bila tarča napada v obliki povečanega števila istočasnih dostopov do spletnih storitev banke," pravijo v NLB in zanikajo, da bi prišlo do kraje podatkov

"NLB je bila danes dopoldne tarča napada v obliki izjemno povečanega števila istočasnih dostopov do spletnih storitev banke. Zato so bile zaradi preobremenjenosti nekaj časa (od cca 10. ure do cca 11. ure) nedostopne spletne strani banke, NLB Klik in NLB Proklik," sporočajo iz NLB. Med napadom ni prišlo do odtujitve kakršnihkoli občutljivih podatkov.

Pripadnik slovenskega dela gibanja Anonymous, ki je želel ostati neimenovan, pa je za STA potrdil, da za napadom stoji mednarodna hekerska skupina Anonymous.

Občasne težave pri dostopanju do storitev

Strani NLB Klik in Proklik so trenutno dostopne, vendar imajo lahko posamezni uporabniki različnih ponudnikov interneta občasno še vedno težave pri dostopanju, pravijo v banki.

Dogajanje na spletni strani še vedno spremljajo in bodo o njem še obveščali.

Kot smo pisali dopoldne, je Anonymous napade na spletne strani banke napovedal že včeraj. S tem so se pridružili protestom proti slovenskemu podpisu protipiratskega sporazuma Acta.

Spomnimo, v Anonymous so zaradi podpisa sporazuma Acta napovedali tudi napade na spletne strani vlade in državne uprave. Včeraj smo pisali še, da je hekerska skupina na spletni strani Youtube objavila posnetek telekonference med ameriškim FBI in britanskim Scotland Yardom.
http://www.finance.si/339380/NLB-tar%C4%8Da-skupine-Anonymous
http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/02/shod_proti_acti.aspx

CIA

Anonymous blokiral stran Cie

Spletna stran ameriške obveščevalne agencije nekaj časa ni bila dostopna

Spletna aktivistična oziroma hekerska skupina Anonymous je včeraj sporočila, da ji je uspelo zapreti spletno stran ameriške obveščevalne agencije CIA . Ta nato nekaj časa resnično ni bila dostopna, a so jo kmalu znova usposobili.

Na twitterju Anonymousa je pisalo "Cia Tango Down", kar je izraz, ki ga uporabljajo pripadniki ameriških posebnih enot, ko odstranijo neko tarčo.

Na muhi tudi ameriško pravosodno ministrstvo
Skupina Anonymous je pretekli teden napadla spletno stran ameriškega pravosodnega ministrstva ter objavila posnetke telefonske konference med zvezno policijo FBI ter britansko policijo, na kateri so govorili prav o skupini Anonymous.

Isti dan naj bi vdrli še na spletne strani policijskih agencij v Teksasu, Bostonu in Salt Lake Cityju. Prav tako naj bi pokradli spletno pošto z računov odvetnikov ameriškega marinca, ki je obtožen pokola v Iraku.

Delovne tudi druge hekerske skupine

Druga hekerska skupina Casi pa si je prav tako v petek lastila zasluge za začasno zaprtje spletne strani Združenih narodov, kar sicer ni tak uspeh, saj ima ta spletna stran dovolj težav že sama s seboj, tudi brez "pomoči" hekerjev.
http://www.finance.si/340049/Anonymous-blokiral-stran-Cie

DRŽAVNI URADNIKI

Slovenski Anonymousi razkrili seznam državnih uradnikov

Organizacija orje daje v boju za zamrznitev sporazuma Acta; blokirali so tudi dostop do spletne strani ribiškega katastra in del strani Sazasa, kjer so pustili pomenljivo sporočilo

Slovenska 'enota' spletnih borcev za svobodo interneta, skupine Anonymous, je storila korak naprej v boju za zamrznitev podpisa sporazuma Acta. Slednje so do zdaj storile Poljska, Češka, Slovaška, Nemčija in nekaj drugih držav.

Predstavnik skupine Anonymous nam je po e-pošti sporočil, da so na tej spletni povezavi objavili seznam državnih uradnikov, ki skrbijo za podeljevanje certifikata SI GOV-CA. Tega sicer podeljuje ministrstvo za javno upravo.

Kot pojasnjujejo bodo "naredili vse, da preprečijo popoln nadzor nad uporabniki spleta". Trdijo, da razpolagajo še z nekaterimi podatki, ki niso znani javnosti.

Poleg tega je pobudnik slovenskih protestov proti Acti Grega Plemenko na svojem profilu na socialnem omrežju Facebook objavil povezavo do spletne strani ribiškega katastra kmetijskega ministrstva, ki so jo hekerji sesuli. Trenutno ne deluje. Na enega od državnih spletnih strežnikov pa so naložili sporočilo: STOP ACTA. Poigrali so se s spletno stranjo SAZAS, na kateri so pustili pomenljivo sporočilo.
http://www.finance.si/340061/Slovenski-Anonymousi-razkrili-seznam-dr%C5%BEavnih-uradnikov

SI GOV-CA
http://pastebin.com/TwDA1Emp

SAZAS
http://www.sazas.org/Default.aspx?tabid=183&error=SAZAS%20PUŠI%20MI%20KURAC%20(by:%20Anonymous)&content=0

PETICIJA III

ACTA - sedaj moramo zmagati

Predsedniku Evropske komisije José-Manuel Barrosu:

Kot zaskrbljeni državljani nad vsebino in nad procesom postopka odobritve sporazuma ACTA, vas prosimo, da ustanovite Sodišče Evropskih skupnosti za celovit pristop vrednotenja in nevarnih posledic za naše pravice in svoboščine. Naše temeljne vrednote, ki so zajete v evropskih sporazumih, ne morejo biti ogrožene zaradi favoritizmov velikim nacionalkam.
http://www.avaaz.org/it/acta_time_to...919461&v=13023

* do sedaj je peticijo podpisalo 587.780 državljanov
* do 05.03.2012 je peticijo podpisalo 612.996 državljanov
* do 27.03.2012 je peticijo podpisalo 702.028 državljanov

SVETOVNA ZATEMNITEV

Bodo 31. marca ugasnili internet?

Hekerska skupina Anonymous je za 31. marec napovedala napad na strežnike...

Hekerska skupina Anonymous je za 31. marec napovedala napad na strežnike, ki podpirajo internetne sisteme po svetu. Napad so poimenovali Operacija svetovna zatemnitev. Pobudo za napad so hekerji predstavili na spletni strani Pastebin, usmerjena pa je proti "našim voditeljem in neodgovornim bančnikom, ki so svet pustili stradati, da lahko sami izpolnjujejo tipične potrebe tistih, ki uživajo v sadizmu". Onemogočili naj bi delovanja 13 strežnikov, ki upravljajo dode

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 03 Apr 2012 12:16; skupaj popravljeno 5 krat

RADEČE PAPIR in STEČAJ

/13/...ironija ze ustavitve je še večja, kolikor pomislimo, da ravno v tej tiskarni proizvajajo papir za naše bankovce in ostale vrednostne papirje: Embarassed

Papirnica Radeče v škripcih

Peter Tevž priznava, da je papirnica v težkem likvidnostnem položaju, vendar zanika, da bi bila pred stečajem

Lastnik in direktor Radeče Papir Peter Tevž je zanikal navedbe iz anonimnega pisma, ki je naslovljeno na več medijev. Podjetje ni pred stečajem pravi, priznava pa, da je likvidnostna situacija težka. "Ker banke od junija niso zavrnile posojila, niso pa niti rekle da ga nakazale, nismo mogli izplačati plač. Razumem delavce, da težko preživijo," pravi Tevž in dejal, da so v končni fazi za razmere odgovorni lastniki in vodstvo.

Tevž izrecno zagotavlja, da stroj za zaščitene papirje (bank note) dela s polno paro, medtem ko so drug stroj ustavili. Ob tem je poudaril tudi, da bi bilo marsikateremu konkurentu v interesu, da papirnica propade. Več naj bi bilo znanega popoldan.
http://www.finance.si/330702/Papirnica-Rade%C4%8De-v-%C5%A1kripcih

NOVA POSOJILA

Nova posojila niso rešitev za Radeče Papir

Družba Radeče Papir - v petek smo na spletu poročali, da je nelikvidna in ji grozi ustavitev proizvodnje - ima 54 milijonov evrov sredstev, med viri sredstev pa kratkoročni in dolgoročni dolgovi pomenijo kar 74 odstotkov. Dolg je eksplodiral lani, saj je naložbo v novi papirni stroj družba Petra Tevža financirala le z dolgovi. Finančnik, ki ne želi biti omenjen z imenom, pravi, da bi bila odobritev novih posojil prilivanje olja na ogenj, bolj smiselno bi bilo, da lastnik, najbrž v sodelovanju z bankami, najde vlagatelja, ki bi zagotovil lastniški kapital.
http://www.finance.si/330828/Nova-posojila-niso-re%C5%A1itev-za-Rade%C4%8De-Papir

BANKNOTNI PAPIR

V Papirnici Radeče ustavili še stroj za tisk banknotnega papirja

Od sinoči v Papirnici Radeče stoji tudi papirni stroj pet, na katerem edini v Sloveniji izdelujejo banknotni papir za bankovce in druge vrednostne listine, medtem ko papirni stroj štiri, na katerem tiskajo bel papir, stoji že od septembra. Zaposleni, vseh je 375, minuli petek niso prejeli plač za oktober, kdaj jih bodo, ta trenutek ne ve nihče.

Kot nam je povedal prokurist družbe Peter Tevž, gre le za začasno zaustavitev stroja pet. "Zaradi kritičnega pomanjkanja obratnih sredstev smo nekoliko premaknili čas vzdrževalnih del, ki bi jih v vsakem primeru morali opraviti. To pomeni, da bo stroj pet zaustavljen le dva do tri dni, že v četrtek naj bi bil pripravljen na ponovni zagon. Nujno moramo namreč opraviti posel in izdelati papir za indijsko državno tiskarno, kjer so zelo pohvalili kakovost našega banknotnega papirja. Gre za posel, od katerega si veliko obetamo, vsaka kasnejša nenačrtovana zaustavitev tega stroja pa bi za nas pomenila izjemno visoke penale zaradi zakasnitve z dobavo, unovčitev garancij ter uvrstitev na črno listo za nekaj let," je za Dnevnik pojasnil Tevž in hkrati zavrnil namige o nasedli investiciji. Kot smo poročali, so v stroj pet v Radečah investirali kar 20 milijonov evrov, investicija pa, vsaj za zdaj, še ni prinesla želenih učinkov. Pričakovali so namreč, da bodo na njem potrojili proizvodnjo papirja vrhunske kakovosti. "Stroj že dela veliko bolje kot na začetku, njegov izkoristek trenutno znaša med 73 in 75 odstotki," pojasnjuje Tevž. Kot je še pojasnil, gre za zelo kompleksno inštalacijo stroja, zato se na njem ves čas izpopolnjujejo posebne ekipe.

"Dejansko je vsak dan, ko proizvodnja stoji, izgubljen, žalostno pa je, da se bankirji sploh ne zavedajo situacije v gospodarstvu," je kritičen Stane Klanšek, sindikalist radeške papirnice. O situaciji, v kateri so se znašli papirničarji, so sinoči na izredni seji razpravljali tudi radeški svetniki. Zaposleni so namreč zaradi tega, ker plač še niso prejeli, žalostni in zaskrbljeni. Številni imajo zelo nizke dohodke in nobenih prihrankov, nemalo je tudi družin, v katerih sta v papirnici zaposlena oba zakonca. Dejansko je trenutno vse odvisno od tega, ali bo NKBM odobrila kredit ali ne. Tevž je, kar zadeva pogajanja z bankami, optimističen. A četudi se bo kreditni odbor NKBM, ki se bo sestal jutri, strinjal s posojilom, mora o tem odločati še državna banka SID, ki je odobrila 2,16 milijona evrov poroštva za posojilo. "To pomeni, da denarja za plače še najmanj 15 dni zagotovo ne bo na računu," se boji Klanšek. Da to drži, je potrdil tudi Tevž, ki pa je, kot je dejal, že podpisal naloge, da bodo plače danes prejeli vsaj v hčerinski družbi Muflon. Da imajo v podjetju trenutno dovolj dela, kakovostna naročila in zagotovljeno proizvodnjo vsaj do konca februarja prihodnje leto, pa je prepričan tudi radeški župan Matjaž Han, ki meni, da bi morebitni črni scenarij ne le za Radeče, temveč širšo okolico Posavja, pomenil socialno katastrofo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042489492

AGONIJA SE NADALJUJE

Stroji v papirnici Radeče stojijo

Kaj bo s podjetjem, če NKBM ne odobri posojila, je težko napovedati, pravijo v sindikatu

Kljub sredini napovedi lastnika tovarne Radeče papir Petra Tevža (na sliki), da bodo danes v podjetju znova pognali papirni stroj pet, se to ni zgodilo. Predsednik podjetniškega sindikata Stane Klanšek je povedal, da stroj še stoji, kaj pa se bo zgodilo s tovarno, ki je v hudih likvidnostnih težavah, če ji NKBM [KBMR 3,50 -0,28%]ne odobri posojila, pa je težko napovedati.

Izvršni direktor za področje poslovanja z gospodarskimi družbami v NKBM Slavko Jarc, je za STA v sredo sporočil, da poslovna odločitev banke glede družbe Radeče papir še ni bila sprejeta. Potrdil pa je, da se bo kreditni odbor banke na to temo srečal še ta teden.

Zaradi ustavitve proizvodnje petmilijonski izpad prihodkov
Na stroju pet, ki so ga pognali pred letom dni, so sicer od torka potekala nujna vzdrževalna dela, radeška papirnica pa je doslej zaradi ustavitve proizvodnje utrpela pet milijonov evrov izpada prihodkov. Od septembra stoji tudi papirni stroj štiri, na katerem proizvajajo beli papir, v tovarni pa v teh dneh opravljajo le dodelavne posle, kar pomeni, da pakirajo že proizveden papir.
http://www.finance.si/331410/Stroji-v-papirnici-Rade%C4%8De-stojijo

5.400.000 €

Odobreno posojilo za radeške papirničarje še ne pomeni konca težav

Stroj v Papirnici Radeče, na katerem izdelujejo banknotni papir za izdelavo bankovcev in drugih vrednostnih listin, naj bi znova zagnali v ponedeljek, in to kljub temu, da zaposleni do takrat na svoje račune zanesljivo še ne bodo prejeli oktobrskih plač. Te bi lahko bile v najboljšem primeru na računih konec prihodnjega tedna, v primeru zapleta pa šele prihodnji mesec.

Medtem ko so v hčerinski družbi Muflon plače za oktober prejeli, zaposleni v matični družbi Radeče Papir nanje še čakajo. (Foto: Mojca Marot)

"Novica, da je kreditni odbor NKBM Papirnici Radeče odobril 5,4 milijona evra posojila, je bilo olajšanje za vse. A je odločanje banke trajalo predolgo, saj je podjetje medtem utrpelo precejšnjo škodo. Izpad dohodka je skoraj tolikšen, kot znaša celotno posojilo," je bil na včerajšnji novinarski konferenci Sindikata Pergam kritičen Dušan Rebolj. Kot je poudaril, bi se lahko posledice izpada pokazale pri kasnejšem prestrukturiranju družbe, ki pa je nujno in ga od vodstva zahteva tudi banka. Obenem je NKBM od SID banke zahtevala poroštvo na dano posojilo, kar pomeni, da tega denarja na računu še lep čas ne bo. Vendar pa naj bi po naših neuradnih informacijah SID banka poroštvo že odobrila, kar lahko pomeni, da bo denar vendarle nakazan v nekaj dneh in ne šele v nekaj tednih.

"Zelo težko je umiriti ljudi, ko ti na računu 18. v mesecu nimajo plač, kot so vajeni. To se namreč doslej še nikoli ni zgodilo. A nas je novica, da je banka odobrila kredit, razveselila in naredili bomo vse za čimprejšnji zagon strojev," je poudaril sindikalist Papirnice Radeče Stane Klanšek. Družba ta čas zaposlenim za zapadle obveznosti dolguje okoli pol milijona evrov. V Sindikatu Pergam so od uprave tudi zahtevali, da jim ta omogoči pregled porabe pridobljenih sredstev. Kdaj bo denar na računu, včeraj ni vedel niti direktor družbe Janez Pelhan. "Scenarij delamo za vsak dan posebej. Naredili bomo vse, da bomo stroj pet znova zagnali v ponedeljek, saj v tem trenutku imamo trg, dobre ljudi, ki znajo delati, in tudi naročila, ki jih moramo realizirati. Če jih ne bomo, nam niti kredit, niti ljudje in niti nov, vrhunski stroj ne bodo prav nič pomagali," meni Pelhan. Medtem lastnik Peter Tevž že nekaj časa išče morebitnega strateškega partnerja in se dogovarja za dokapitalizacijo. Šele to bi namreč za 375 zaposlenih pomenilo, da si ti lahko oddahnejo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042490721

KREDITNI DOGOVOR

Banke dogovorjene o radeški papirnici, zdaj je na potezi vodstvo

Banke so včeraj končno dosegle dogovor glede nadaljnjega financiranja družbe Radeče papir, ob tem pa žogico podale upravi podjetja: "Za podjetje to pomeni, da bo moralo razmisliti o svojih nadaljnjih postopkih, povezanih s prisilno poravnavo." Tako je po včerajšnjem sestanku bank povedal izvršni direktor za področje poslovanja z gospodarskimi družbami pri NKBM Slavko Jarc in s tem očitno nakazal nestrinjanje bank upnic z odločitvijo vodstva radeške papirnice, da na sodišče vloži predlog za prisilno poravnavo.

Banke so včeraj le dosegle dogovor o 5,4 milijona evrov vrednem posojilu družbi Radeče papir, hkrati pa vodstvo družbe, ki je v lasti Petra Tevža, pozvale, naj razmisli o nadaljnjih postopkih prisilne poravnave.
Lastnik družbe Radeče papir Peter Tevž včeraj za naše klice ni bil dosegljiv, zato nam ni uspelo preveriti, ali bo vodstvo družbe, Janez Pelhan in Janez Pezdirc, umaknilo predlog za prisilno poravnavo. O tem sodišče do danes sicer sploh še ni odločalo, saj družba k predlogu prisilne poravnave ni predložila niti poročila o finančnem položaju podjetja niti načrta prestrukturiranja.

Očitno pa bo na račun podjetja zdaj le prispelo 5,4 milijona evrov vredno posojilo, pri katerem poleg NKBM sodelujeta še NLB in Abanka, SID banka pa je za posojilo priskrbela poroštvo. Spomnimo, zapletlo se je zaradi vrstnega reda bank pri vpisu hipoteke, saj sta NLB in Abanka pristali na drugem mestu, o čemer se nista strinjali. Po pojasnilih Jarca so se včeraj banke le dogovorile, da se "vse tri banke lahko vpišejo s hipoteko za zavarovanje kreditov na prvo mesto", kar pomeni, da bo strah za delo 375 zaposlenih za zdaj očitno lahko uplahnil.

Poleg dogovora bank pa so včeraj iz Radeč sporočili še eno vzpodbudno novico. Indonezijska centralna banka je družbo Radeče papir namreč povabila k sodelovanju na razpisu za izdelavo indonezijskega banknotnega papirja. Posel, ki je po pojasnilih vodstva družbe vreden več milijonov evrov, je po besedah predsednika podjetniškega sindikata Staneta Klanška s prejemom povabila dejansko že "dobljeni posel". Indonezija je poleg Indije namreč glavni kupec banknotnega papirja papirnice Radeče in, kot pojasnjuje Klanšek, "ugled podjetja je tak, da ko se prijavimo, posel tudi dobimo".
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042494421

PLAČ NI

V papirnici Radeče v ponedeljek ne bodo dobili plač

V radeški papirnici so v noči s četrtka na petek, potem ko so dokončali posel za indijske naročnike, znova zaustavili stroj pet, na katerem izdelujejo banknotni papir za bankovce in druge vrednostne papirje. Medtem so zaposleni znova zaskrbljeni. V ponedeljek ne bodo dobili novembrskih plač, saj jim banke še vedno niso nakazale 5,4 milijona evrov posojila, ki ga v Radečah težko čakajo že nekaj tednov.

Radeški svetniki so na seji v začetku tedna od lastnika tovarne Radeče Papir Petra Tevža zahtevali, naj jim omogoči vpogled v finančno stanje podjetja. Ta jim je odvrnil, da to sodi v čas, od katerega smo se poslovili že pred 20 leti. Hkrati je okaral medije, da jim je njihova pozornost bolj škodila kot koristila in zato novinarjem ne bo dajal nikakršnih podrobnejših pojasnil, teh pa ne bo mogoče dobiti niti od uprave.

"Žal je res, da denarja še vedno ni in zato tudi plač ne bomo mogli nakazati," je za Dnevnik potrdil lastnik Peter Tevž. Obenem je dejal, da je stanje zelo slabo in kaže še na slabše. Kaj to pomeni za zaposlene, nam ni znal pojasniti. Povsem brez informacij je včeraj ostal tudi predsednik sindikata Stane Klanšek. "Nič ne vemo, kako naprej in ali plače bodo ali ne. Skoraj zagotovo pa jih ne bo pred sredo prihodnji teden," je dejal Klanšek, razočaran, ker se včeraj ni mogel sestati s prisilnim upraviteljem Borutom Sokličem. V podjetju so ga namreč zaman čakali ves dan.

Kot je znano, je okrožno sodišče v Celju v torek začelo postopek prisilne poravnave nad podjetjem Radeče Papir. Zadnji rok za prijavo terjatev je 13. januar prihodnje leto, družba pa je predlagala nekaj več kot polovično poplačilo navadnih terjatev do konca leta 2015. Iz poročila je razvidno, da so imeli konec septembra za 43,5 milijona evrov obveznosti, od tega slabo polovico nezavarovanih terjatev upnikov. Prednostnih pa je bilo za dobrega pol milijona evrov.

Težak položaj podjetja so v začetku tedna že na drugi izredni seji obravnavali tudi radeški svetniki. Seje so se udeležili tudi predstavniki sindikata, predsednik sindikata Pergam Janez Posedi, direktor družbe Janez Pelhan in tudi Tevž, od katerega so prisotni želeli slišati odgovore o stanju in viziji podjetja. Vendarle so sejo vsi po vrsti zapuščali razočarani, saj je Tevž svetnikom in svetnicam ter tudi županu občine Radeče Matjažu Hanu očital, da so nekoliko za časom. Svetniki so namreč sprejeli sklep, da bi jim lastnik moral omogočiti vpogled v finančno situacijo podjetja, a jim je Tevž odgovoril, da to sodi v čas, od katerega smo se poslovili že pred 20 leti.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042496120

SOCIALNA BOMBA

Socialna bomba v Radečah

Tovarna Radeče Papir, ki je od ponedeljka v stečaju, je predstavljala velik delež vsega delovno aktivnega prebivalstva Radeč

Zaradi stečaja radeške papirnice , ki je zaposlovala okrog 250 delavcev, bo v občini Radeče stopnja brezposelnosti bistveno narasla. Direktorica območne službe za zaposlovanje Celje Karmen Leskošek je danes ocenila, da je tovarna, ki je od ponedeljka v stečaju, predstavljala velik delež vsega delovno aktivnega prebivalstva Radeč.

Kot je dejala, je v radeški občini nekaj več kot tisoč delovno aktivnih, zato se bo stečaj papirnice vsekakor odrazil tudi na stopnjo brezposelnosti celotne celjske regije, ki je že sedaj nadpovprečna. Leskoškova meni, da je osnovna težava radeške občine dejansko malo delovnih mest, kar pomeni, da prebivalci že zdaj iščejo zaposlitve oz. se zaposlujejo izven občine, predvsem na območju Laškega, Celja in Sevnice.

Delavci večinoma brez specifične izobrazbe
Leskoškova pričakuje, da bodo odpuščeni delavci radeške papirnice, ki so brez specifične izobrazbe, iskali delo predvsem v raznih proizvodnih dejavnostih, gradbeništvu, morda prevozništvu, upravljavci strojev pa bodo znanja lahko izkoristili na področju kovinarske dejavnosti.

"Morda se bo kdo odločil, da se posveti tudi kmetovanju ali pa morda razmislil o turistični ponudbi, saj sta v bližini Radeč dve zdravilišči in so na področju turizma zagotovo še priložnosti. Bodo pa aktivnosti zavoda potekale poleg pomoči pri iskanju nove zaposlitve tudi v smeri pridobivanja kvalifikacij oz. dodatnih znanj, s katerimi bi si delavci povečali možnosti za zaposlitev," je dejala Leskoškova.

V Radečah stopnja brezposelnosti 12,5-odstotna
Stopnja registrirane brezposelnosti v občini Radeče je po zadnjih podatkih za lanski december znašala 12,5 odstotka, medtem kot je bila decembra leta 2008 šestodstotna. Konec februarja letos je bilo v radeški občini 239 brezposelnih, med nezaposlenimi pa je trenutno 46 odstotkov žensk, 13 odstotkov iskalcev prve zaposlitve, 39 odstotkov brez izobrazbe, 24 odstotkov s poklicno izobrazbo, 25 odstotkov s srednjo in osem odstotkov z visoko stopnjo izobrazbe.

Eden izmed direktorjev tovarne Radeče Papir Janez Pezdirc je v ponedeljek povedal, da razmišljajo o ustanovitvi nove družbe, ki bi prevzela posle podjetja v stečaju. Koliko delavcev radeške papirnice pa bi v tem primeru zaposlili, še ni znano.

Za hčerinsko invalidsko podjetje Muflon , ki ima okrog 120 zaposlenih, stečaj ni bil predlagan, saj podjetje posluje pozitivno.
http://www.finance.si/348159/Socialna-bomba-v-Rade%C4%8Dah

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli