Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

DESPACITO

NI ČUDNO, ČE SKAČE IZ VSAKEGA ZVOČNIKA:
Despacito prvi z več kot tremi milijardami ogledov na Youtube

Potem ko je v petek postal največkrat gledani video v zgodovini spletne platforme Youtube, je hit Despacito Luisa Fonsija in Daddyja Yankeeja presegel še en mejnik: postal je prvi video na tem spletnem omrežju s tremi milijardami ogledov. Fonsi je ponosen predvsem na dejstvo, da rekorde podira hit v španščini.

Videospot lahkotnega poletnega hita Despacito portoriških glasbenikov, ki mu je svoj pečat kasneje dodal še kanadski pevec Justin Bieber, je bil na Youtubeu objavljen 12. januarja letos, poroča spletna stran Billboard.

"Kakšna čast ... največkrat gledan video v zgodovini in prvi video s tremi milijardami ogledov ... in to v španščini!" je prek spletnega družbenega omrežja Instagram sporočil Fonsi. Med drugim se je zahvalil vsem oboževalcem in Portoriku, ki je po njegovih besedah "najlepše ozadje na svetu". "Naj živi latino glasba!" je še zapisal.

Despacito, kar v prevodu pomeni počasi, je v dirki za mejnik treh milijard ogledov na koncu tekmoval z videospotom skladbe See you again izvajalcev Whiza Khalife in Charlieja Putha. Ta je julija s prvega mesta največkrat gledanih izrinil skladbo Gangnam Style korejskega raperja Psyja. Gangnam Style je bil sicer prvi video na Youtubeu z več kot milijardo ogledov - ta mejnik je dosegel decembra 2012.

Sicer pa Youtube ni edina platforma, na kateri Despacito postavlja rekorde. Skladba je bila namreč že sredi julija razglašena za največkrat pretočeno doslej. Po podatkih založnika Universal Music Latin Entertainment je pesem v izvirni in prirejeni različici dosegla 4,6 milijarde predvajanj.
http://www.regionalobala.si/novica/despacito-prvi-z-vec-kot-tremi-milijardami-ogledov-na-youtubeu

Luis Fonsi - Despacito ft. Daddy Yankee - Portoriko
https://www.youtube.com/watch?v=kJQP7kiw5Fk

DESPACITO Z NOVIM MEJNIKOM: Tako dolgo je obstala le ena skladba

Uspešnica Despacito Luisa Fonsija in Daddyja Yankeeja je dosegla nov mejnik. Kar 16 tednov namreč kraljuje na Billboardovi lestvici najboljših singlov Hot 100. Pred tem je na vrhu lestvice v letih 1995 in 1996 tako dolgo obstala zgolj skladba One Sweet Day v izvedbi Mariah Carey in Boyz II Men, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
http://www.regionalobala.si/novica/despacito-z-novim-mejnikom-tako-dolgo-je-obstala-le-ena-skladba-

Sit sem te nove politike,
vlade vse, ker ne vemo,
kdo je večji gnoj.
Naveličan sem, da nam kradete,
bratje, sestre, gremo v boj!
Ti se vrni, dragi Josip Tito,
Tito, Tito, Josip Tito,
odkar te tukaj ni,
vse je šlo v rito,
daj se vrni, stari dragi Josip Tito.
https://www.youtube.com/watch?v=K-f79nErj2o

Vauks
https://www.youtube.com/watch?v=K-f79nErj2o
https://www.facebook.com/vauks/videos/10211162446670466/

zoran13

BITCOIN & BLOCKCHAIN & Co.

***** nadaljevanje s strani 70 *****

ESTONSKA KRIPTOVALUTA

V Estoniji razmišljajo o lastni kriptovaluti

Estonija bi kmalu utegnila postati prva država na svetu z lastno kriptovaluto. Ta baltska država že ima razvit sistem za pridobivanje digitalnega državljanstva, kar ji daje prednost pri uvajanju kriptovalute.

Mnogim se najbrž zdi, da še komaj sledijo vsem kriptovalutam in dogajanju okoli njih. Toda virtualne valute doživljajo velik razmah in njihovo število se bo najverjetneje kmalu povečalo.

Estonija ni prva država, ki razmišlja o uvedbi lastne kriptovalute. Po poročanju portala Furtune kitajska centralna banka testira možnosti za razvoj lastne kriptovalute, o tem pa razmišljajo tudi v Rusiji. Prednost Estonije je v tem, da ima potrebno digitalno infrastrukturo v precejšnji meri že izdelano. Z uvedbo lastne kriptovalute želijo tujim investitorjem olajšati poslovanje.

Prva država, ki omogoča pridobitev digitalnega državljanstva
V zadnjih dveh letih Estonija tujcem že ponuja e-državljanstvo, ki omogoča odpiranje podjetij in dostop do bančnega poslovanje v tej baltski državi. S tem korakom so želeli privabiti predvsem tuje poslovneže. Postopek za pridobitev estonskega digitalnega estonskega državljanstva je zelo preprost. Na kateremkoli estonskem veleposlaništvu je možno vložiti prošnjo in oddati biometrične podatke. Digitalni državljan Estonije tako lahko postane človek, ki še nikoli ni bil v Estoniji in nima s to državo tudi sicer nobene povezave. Doslej je za e-državljanstvo zaprosilo 22.000 ljudi.

V torek je Kaspar Korjus, direktor programa za e-državljanstvo, na blogu zapisal, da jim je omenjeni projekt dal prednost pred drugimi državami, ki prav tako razmišljajo o uvedbi lastne kriptovalute.
https://www.dnevnik.si/1042782407/posel/novice/v-estoniji-razmisljajo-o-lastni-kriptovaluti
https://www.dnevnik.si/1042781695/posel/novice/kriptovalute-na-neustavljivem-pohodu-bitcoin-kljub-drzavljanski-vojni-podira-rekorde
https://www.dnevnik.si/1042779081/posel/gazela/viberate-se-s-svojim-kriptokovancem-vibe
https://www.dnevnik.si/1042779823/posel/gazela/kar-sta-andraz-in-bostjan-naredila-za-startup-okolje-je-precej-vecje-od-zemante
https://www.dnevnik.si/1042782054/magazin/znanost-in-tehnologija/ce-se-lahko-med-seboj-pogovarjajo-naprave-se-pogovoru-lahko-pridruzijo-tudi-ljudje
https://www.dnevnik.si/1042782249/posel/novice/kaj-nam-prinasa-krasni-novi-svet-podatkovnih-blokov
https://live.finance.si/38443/Bi-lahko-Estonija-izdala-svoje-kriptozetone

NEOSERV

Po novem lahko plačujete s kar 16 kriptovalutami!

Verjetno ste že opazili, da je v zadnjih časih objavljenih zelo veliko člankov na temo tako imenovanih kriptovalut. Tudi na Facebooku in drugih socialnih omrežjih so virtualne valute pogosta tematika pogovorov, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bomo njihovo uporabo podprli tudi pri NEOSERV.

Plačilo z virtualno valuto Bitcoin podpiramo že od leta 2014, danes pa je nastopil dan, ko lahko s ponosom naznanimo, da za plačevanje storitev lahko uporabite še 15 drugih popularnih kriptovalut.

Za domene, spletno gostovanje in SSL certifikate lahko plačujete z naslednjimi kriptovalutami:

* Bitcoin (BTC),
* Litecoin (LTC),
* Ripple (XRP),
* BlackCoin (BLK),
* Dash (DASH),
* Decred (DCR),
* Dogecoin (DOGE),
* Ethereum (ETH),
* Ethereum Classic (ETC),
* GameCredits (GAME),
* Namecoin (NMC),
* PotCoin (POT),
* Voxels (VOX),
* Vertcoin (VTC),
* Waves (WAVES),
* Monero (XMR).

Clinton, Birds, Snakeeyes, Teslacoin, Pizzacoin, Marijuanacoin, Hempcoin, Unrealcoin, Bumbacoin, Marscoin, Shatohimadness, Smileycoin, Titcoin.

Varno, hitro in enostavno!

Kjub temu, da gre v primeru kriptovalut za »odprto« tehnologijo, ki deluje na P2P principu, transakcije zagotavljajo izjemno visoko stopnjo varnosti, saj vsako transakcijo potrdi več drugih členov v P2P verigi.

Ker transakcija poteka brez posrednika, torej neposredno med pošiljateljem in prejemnikom, so stroški plačevanja zelo nizki. Velika prednost plačevanja s kriptovalutami je tudi v tem, da so transakcije opravljene instantno.

Bi radi naročili storitev in zanjo plačali s kriptovaluto? Vas skrbi, da boste s postopkom plačevanja imeli težave? Vse skrbi so odveč, saj vas bomo skozi povsem enostaven postopek nakupa vodili s podrobnimi navodili, zapisanimi v spletni košarici.

Na kratko bi postopek lahko strnili v nekaj korakov:
* V košarico dodajte storitve, ki jih želite kupiti.
* Nadaljujte do 4. koraka, kjer se obstoječi uporabniki vpišite s svojimi podatki, novi pa ustvarite nov uporabniški račun.
* Izberite plačilno metodo »Plačilo s kriptovaluto«.
* S seznama izberite kriptovaluto, s katero želite opraviti nakup.
* Prikazali se vam bodo podatki, na kateri naslov nakazati izbrano kriptovaluto.
* Opravite nakazilo in v nekaj trenutkih boste prejeli potrdilo o opravljeni transakciji.

V primeru kakršnekoli nejasnosti se lahko vedno obrnete na našo ekipo. Pišite nam na info@neoserv.si ali nas pokličite na 059 335 000.
http://www.bitcoinslo.com/bitcoin/neoservsi-poleg-bitcoinov-sprejema-tudi-druge-kriptovalute.html

VIBERATE

Nakupovanje kriptožetonov postaja pravi hit

Vse več podjetij sredstva zbira z izdajo kriptožetonov, ker jim to omogoča pospešeno rast. Izjema niso niti Slovenci, naslednji, ki gre v to, je Viberate.

V nasprotju z večino drugih ICO-projektov Viberate dejansko že ima delujoč produkt. Tudi njihova metrika je pripravljena na način, da lahko vsak spremlja, kako uspešni so. Verjamem, da bodo v nekaj letih spremenili glasbeni svet. Imajo energijo in strast do tega, kar delajo. Zelo boste ponosni na svojo investicijo.«

Tako je ljubljanski startup Viberate, ki razvija glasbeno platformo s podatki o glasbenikih, koncertnih in klubskih prizoriščih ter glasbenih dogodkih, opisal Dejan Roljić, ustanovitelj ABC pospeševalnika, ki je ekipi pomagal odpirata vrata do prvih investitorjev. Zdaj pa je ekipa pripravljena, da 5. septembra začne kampanjo množičnega financiranja v kriptovalutah, t.i. ICO.

Povezati želijo organizatorje z izvajalci
Ambiciozno podjetje, ki želi postati največja tržnica za glasbenike in organizatorje dogodkov na svetu, bo izdalo 200 milijonov lastnih žetonov, imenovanih Vibe, zbirali pa bodo do 12 milijonov dolarjev zagonskih sredstev. »Zaenkrat se kot vsak drug startup v začetni fazi financiramo z investicijami pospeševalnika in poslovnih angelov. Naša platforma zahteva precejšnje investicije v razvoj, preden jo lahko začnemo monetizirati. Bomo pa kmalu začeli pridobivati stranke in mislim, da tukaj ne bo pretežkega dela, saj je zanimanje izjemno,« je pojasnil Vasja Veber, ob znanem DJ Umeku eden od soustanoviteljev Viberata in njegov operativni vodja.

Dodal je, da je segment žive glasbe relativno slabo pokrit s tehnološkimi storitvami, tako da zaenkrat večje konkurence nimajo. »Next Big Sound je recimo podobna baza glasbenikov, ampak se ne nameravajo usmerjati v povezovanje glasbenikov z organizatorji dogodkov. Med tovrstnimi storitvami glasbenih tržnic je sicer nekaj startupov v ZDA, ampak smo v tej konkurenci mi daleč največji,! so samozavestni v ljubljanski ekipi, ki se je na kampanjo pripravila in jo tudi bo izvedla sama, čeprav so za tovrstne kampanje platformo cofound.it prav tako razvili Slovenci, ki bodo startupom nudili vso podporo pri izdaji žetonov v kriptovalutah. »Glede na to, da že celo kariero delujem v marketingu, smo se čutili sposobne kampanjo izpeljati sami in glede na odziv ciljnih skupin, nam je očitno uspelo,« meni Veber. Viberate se je namreč že pojavil na vseh večjih spletnih portalih, ki pokrivajo kriptovalute. Prav tako je veliko zanimanja na raznovrstnih spletnih forumih in drugih komunikacijskih kanalih.

V ekipi so zato izjemno hvaležni tudi za pomoč, ki jim jo ob Roljiću nudi še njihov največji in najaktivnejši angelski investitor Mark Pleško, sicer fizik in soustanovitelj podjetja Cosylab, kjer razvijajo krmilne sisteme za jedrske pospeševalnike. »Mark deli našo strast do tega, kar delamo. Kljub temu, da je sicer iz povsem druge panoge, nam pogosto pomaga s poslovnimi nasveti in s pametno zastavljenimi vprašanji, saj je poleg tega, da je vrhunski fizik tudi izjemen poslovnež,”# je o drugem ključnem mentorju za Viberate povedal Veber.

Platforma sicer deluje od lani oktobra, do danes pa se je nanjo registriralo že več kot 120 tisoč glasbenikov s celega sveta. Med njimi so tudi velika imena, na primer Robbie Williams in zasedba Linkin Park. Načrti ljubljanske ekipe pa so še veliko večji; vzpostaviti namreč želijo globalno platformo za povezovanje glasbenikov in organizatorjev dogodkov. Delovala bo v omrežju blockchain, zaradi česar bo po mnenju ustanoviteljev startupa bolj transparentna in dostopna tudi za mlade glasbenike, ki svoj prostor pod soncem še iščejo.

»Vsakemu glasbeniku želimo dati možnost, da se prek platforme promovira in dobi plačilo. Za organizatorje dogodkov na drugi strani pa je Viberate orodje, s katerim bodo našli svojo naslednjo veliko zvezdo,« pojasnjuje Matej Gregorčič, soustanovitelj in direktor podjetja.

Pestro bo tudi na platformi cofound.it
Kot so že napovedali v začetku meseca, bo september pester tudi na plattformi cofound.it, kjer se bodo v prihodnjih tednih odvile štiri kampanje množičnega financiranja, vse v kriptovaluti ethereum. Prva predprodaja žetonov se bo začela že jutri, in sicer bo žetone v kriptovaluti ethereum izdal Musiconomi, prav tako glasbeni projekt, ki pa ni konkurenca Viberatu, saj Musiconomi blockchain tehnologijo uporablja za pametne pogodbe za plačilo glasbenikom vsakič, ko je predvajana njihova skladba.

Enako kot Viberate bo 5. septembra kampanjo začel tudi Maecenas, ki demokratizira investiranje v umetniška dela, in sicer deluje tako, da galeristi ali zbiratelji umetniških del, vrednih najmanj en milijon dolarjev, v kriptovaluti prodajo deleže umetnin in s tem dobijo sredstva za širjenje svoje dragocene zbirke. Nato pa bosta 12. In 19. Septembra žetone izdala še X8 Currency, stabilna kriptovaluta, in DA Power Play, ki napoveduje novo ero trgovanja s kriptovalutami.

Padajo rekordi
Prve javne ponudbe kovancev sicer še vedno predstavljajo manjši del zbranih sredstev. Kljub temu pa je letošnji porast na tem področju izjemen. Za primerjavo, v drugi četrtini leta 2017 so zagonska podjetja v Združenih državah Amerike zbrala 21,8 milijard dolarjev, z množičnim financiranjem v kriptovalutah pa 11 milijard dolarjev, je podatke zbral portal VentureBeat.

Rekorderja Tezos in Bancor
Največ sredstev je s prodajo kritpo žetonov letos zbralo podjetje Tezos. Za financiranje razvoja nove tehnologije veriženja blokov, ki vključuje metode za samoupravljanje in inovativen pristop k pametnim pogodbam, so julija zbrali 232 milijona dolarjev. Le nekaj tednov prej pa je za razširjenje tehnologije, ki bo vsakomur omogočala oblikovanje lastne kriptovalute, 153 milijonov dolarjev zbralo podjetje Bancor, so še povzeli na VentureBeatu.
https://www.dnevnik.si/1042782791/posel/gazela/nakupovanje-kripto-zetonov-postaja-pravi-hit-

BITCOIN - BTC

* april 2010 - $0,003
* 19.07.2010 - $0,06
* 25.11.2013 - $979,45
* 28.08.2017 - $4.672,82
* 29.08.2017 - $4.634,99
* 04.09.2017 - $4.375.27
* 19.09.2017 - $3.996,64
* 22.09.2017 - $3.527,79
* 25.09.2017 - $3.933,79
* 12.10.2017 - $5.301,44
* 16.10.2017 - $5.703,02
* 20.10. 2017- $5.933,88
* 21.10.2017 - $6.180,56
* 27.10.2017 - $5.717,57
* 31.10.2017 - $6.236,23
* 01.11.2017 - $6,600,43
* 02.11.2017 - $7.351,46
* 03.11.2017 - $7.262,98
* 04.11.2017 - $7.196,22
* 05.11.2017 - $7.572,34
* 06.11.2017 - $7.421,31
* 08.11.2017 - $7.721,98
* 17.11.2017 - $7.979,79
* 21.11.2017 - $8.347,38
* 25.11.2017 - $8.724,04
* 28.11.2017 - $9.969,12
* 29.11.2017 - $11.363,99
* 07.12.2017 - $16.602,77
* 08.12.2017 - $17.147,45
* 12.12.2017 - $17.370,21
* 15.12.2017 - $17.870,43
* 16.12.2017 - $19.494,00
* 17.12.2017 - $19.703,46 - max.
* 18.12.2017 - $18.219,38
* 19.12.2017 - $17.061,42
* 20.12.2017 - $16.337,91
* 21.12.2017 - $15.271,70
* 22.12.2017 - $10.891,32
* 23.12.2017 - $15.569,47
* 24.12.2017 - $13.483,46
* 25.12.2017 - $12.882,20
* 26.12.2017 - $16.078,21
* 27.12.2017 - $14.719,76
* 28.12.2017 - $13.498,78
* 29.12.2017 - $14.951,26
* 30.12.2017 - $12.302,20
* 31.12.2017 - $14.086,43
* 01.01.2018 - $13.036,98
* 02.01.2018 - $14.743,38
* 03.01.2018 - $15.343,53
* 04.01.2018 - $14.398,57
* 05.01.2018 - $16.942,21
* 06.01.2018 - $17.116,32
* 07.01.2018 - $16.462,49
* 08.01.2018 - $13.979,40
* 09.01.2018 - $14.195,22
* 10.01.2018 - $14.859,30
* 11.01.2018 - $13.126,50
* 12.01.2018 - $12.941,35
* 13.01.2018 - $14.533,67
* 14.01.2018 - $13.056,89
* 15.01.2018 - $14.167,92
* 16.01.2018 - $10.064,68
* 17.01.2018 - $9.200,12
* 18.01.2018 - $11.729,22
* 19.01.2018 - $11.859,43
* 20.01.2018 - $12.965,54
* 21.01.2018 - $11.119,62
* 22.01.2018 - $11.746,58
* 23.01.2018 - $10.142,10
* 24.01.2018 - $11.456,36
* 26.01.2018 - $10.409,40
* 28.01.2018 - $11.926,41
* 31.01.2018 - $9.729,09
* 01.02.2018 - $8.568,93
* 02.02.2018 - $8.064,35
* 03.02.2018 - $9,450,29
* 04.02.2018 - $8.089,24
* 05.02.2018 - $6.587,47
* 06.02.2018 - $5.957,37
* 07.02.2018 - $8.410,84
* 08.02.2018 - $8.588,01
* 09.02.2018 - $7.847,66
* 10.02.2018 - $9.058,80
* 11.02.2018 - $7.848,40
* 12.02.2018 - $8.827,85
* 13.02.2018 - $8.450,37
* 14.02.2018 - $9.476,28
* 15.02.2018 - $10.109,76
* 16.02.2018 - $10.293,44
* 12.03.2018 - $9.834,23
* 13.02.2018 - $8.907,46
* 14.03.2018 - $8.019,42
* 15.03.2018 - $8.387,98
* 16.03.2018 - $7,966,74
* 19.03.2018 - $7.430,71
* 20.03.2018 - $8.587,67
* 21.03.2018 - $9.081,73
* 22.03.2018 - $8.552,44
* 23.03.2018 - $8.341,93
* 24.03.2018 - $8.962,67
* 27.03.2018 - $7.986,82
* 03.03.2018 - $6.455,49
* 23,03.2018 - $8.918,74
* 06.04.2018 - $6.620,41
* 14.04.2018 - $8.379,63
* 02.08.2019 - $10.857,57

* V aprilu 2010 je bila cena enega Bitcoin-a 0,003 $, medtem ko je danes cena Bitcoin-a več kot 3000 $. Če bi pred 7 leti investirali 100 $ v Bitcoin, bi danes imeli $83 milijonov.

http://www.bitcoinslo.com/bitcoin/vrednost-bitcoina-ze-nad-4000.html
https://www.coindesk.com/price/
http://siol.net/posel-danes/osebne-finance/trgovanje-s-kripto-valutami-na-voljo-v-sloveniji-446810
https://siol.net/digisvet/novice/neznano-kam-je-izginilo-gromozansko-bogastvo-454366
http://blog.yz0.me/bitcoin/?fb=liBTCa
https://coinmarketcap.com/

TOKEN

* 1 troy oz 999 fine cooper MJB monetary metals Bitcoin * digital * decentralized * peer to peer ADDS APPROVED MJB 2013
Teža: 29 g
Premer: 39 mm
Debelina: 3 mm
https://en.numista.com/catalogue/pieces86100.html
http://www.jezuss.nl/bi/bitcoin.htm#mjb

ETHEREUM ETH

Ethereum (ETH) je trenutno druga najbolj popularna in najvrednejša kripto valuta na svetu. Prav lahko se tudi zgodi, da bo postala prva kripto valuta, katere vrednost bo presegla vrednost BitCoina. Razvili so jo Švicarji leta 2014 in z njo že dosegajo več kot so kadarkoli pričakovali.

* 01.09.2016 - $1,35
* 26.01.2016 - $2,72
* 15.03.2016 - $12,92
* 14.06.2016 - $18,33
* 06.12.2016 - $6,22
* 07.03.2017 - $19,01
* 28.03.2017 - $49,76
* 02.05.2017 - $81,82
* 24.05.2017 - $217,46
* 18.06.2017 - $368,99
* 17.07.2017 - $176,46
* 30.08.2017 - $385,22
* 09.12.2017 - $489,06
* 16.12.2017 - $692,55
* 23.12.2017 - $745,48
* 13.01.2018 - $1.428,73
* 14.01.2018 - $1.330,09
* 17.01.2018 - $ 801,99
* 18.01.2018 - $1.173,41
* 19.01.2018 - $1.004,95
* 20.01.2018 - $1.161,57
* 21.01.2018 - $1.026,74
* 24.01.2018 - $1.043,69
* 26.01.2018 - $1.015,64
* 29.01.2018 - $1.252,32
* 01.02.2018 - $984,82
* 02.02.2018 - $825,30
* 03.02.2018 - $991,94
* 04.02.2018 - $820,91
* 05.02.2018 - $644,60
* 06.02.2018 - $574,42
* 07.02.2018 - $846,38
* 08.02.2018 - $836,49
* 09.02.2018 - $874,31
* 10.02.2018 - $913,35
* 11.02.2018 - $791,01
* 12.02.2018 - $873,32
* 13.02.2018 - $832,52
* 14.02.2018 - $925,83
* 15.02.2018 - $948,81
* 16.02.2018 - $936,97
* 12.03.2018 - $738,37
* 13.03.2018 - $709,27
* 14.03.2018 - $602,47
* 15.03.2018 - $581,30
* 16.03.2018 - $621,23
* 19.03.2018 - $460,75
* 20.03.2018 - $565,40
* 21.03.2018 - $581,76
* 22.03.2018 - $530,42
* 23.03.2018 - $521,00
* 24.03.2018 - $537,05
* 27.03.2018 - $456,19
* 02.08.2019 - $224,33

https://www.coindesk.com/ethereum-price/
http://www.forex-trgovanje.si/ethereum/
http://cryptoworld.si/o-ethereumu-eth/

RIPPLE XRP

* 04.08.2013 - $0,005882
* 30.10.2013 - $0,005854
* 06.07.2014 - $0,002897
* 30.01.2018 - $1,19
* 31.01.2018 - $1,12
* 01.02.2018 - $0,96
* 02.02.2018 - $0,67
* 03.02.2018 - $0,95
* 04.02.2018 - $0,81
* 05.02.2018 - $0,76
* 06.02.2018 - $0,59
* 07.02.2018 - $0,79
* 08.02.2018 - $0,76
* 09.02.2018 - $0,94
* 10.02.2018 - $1,30
* 11.02.2018 - $0,95
* 12.02.2018 - $1,09
* 13.02.2018 - $1,02
* 14.02.2018 - $1,16
* 15.02.2018 - $1,11
* 16.02.2018 - $1,13
* 12.03.2018 - $0,81
* 13.03.2018 - $0,78
* 14.03.2018 - $0,70
* 15.03.2018 - $0,65
* 16.03.2018 - $0,71
* 19.03.2018 - $0,67
* 20.03.2018 - $0,73
* 21.03.2018 - $0,68
* 22.03.2018 - $0,64
* 23.03.2018 - $0,63
* 24.03.2018 - $0,66
* 27.03.2018 - $0,57
* 02.08.2019 - $0,316771
https://www.coindesk.com/market-center/ripple/

KDAJ BO PRAVI ČAS?

Katere finančne institucije, banke in zavarovalnice v Sloveniji, sploh in če, sprejemajo bitcoin ter ostale kriptovalute za plačilo svojih storitev?

www.bitcoinslo.com/
www.bitcoinslo.com/forum/
www.moro.si/morobitcoin/
www.coinmap.org/welcome/

HRANILNICA LON

Hranilnica Lon je kot prva slovenska banka začela ponujati bitcoine na bankomatih

"Naredili smo pomemben preskok v razmišljanju," je nagovoril zbrane novinarje Jaka Vadnjal, prvi mož Hranilnice Lon, preden je prerezal belo pentljo, napeto čez bankomat. Na slednjem bo po novem mogoče kupiti tudi kripto valute bitcoin in ethereum oziroma bolje rečeno vaučerje z omenjenimi valutami, ki jih bo morala stranka unovčiti na spletu.

"Ne vemo, kaj se bo dogajalo čez deset let," je Vadnjal razkril del razloga za to, da so se kot druga najmanjša banka podali v svet kripto valut: "Nimamo mame, zato bomo morali sami poskrbeti zase." Kako velik del boja za "preživetje" in uspešno poslovanje bodo pomenile v prihodnosti kripto valute je sicer težko napovedati. Nekateri namreč že kličejo jezdece apokalipse, medtem ko drugi obljubljajo reke medu in mleka že za naslednjim vogalom.

Dejstvo je, da je Hranilnica Lon storila korak, ki ga druge banke ne bodo mogle prezreti. Svet kripto valut, čeprav v povojih, ima velik potencial in bo po besedah Vadnjala zagotovo pretresel marsikatero industrijo. Toda zaenkrat je še v poskusni fazi, ko so rešitve problemov pretežno same sebi namen, medtem ko je kupovanje bitnih kovancev v javnosti prepoznano predvsem kot nova oblika vlaganja. "Kot bankirji moramo biti konzervativni, zato opozarjamo vse, da so trgi kripto valut tvegani in podvrženi velikim padcem vrednosti," opozarja Vadnjal.

Kljub vsemu pa je prepričan, da morajo stranke dobiti možnost spoznavanje trga kripto valut. Na tej poti mu bosta pomagali predvsem podjetji Keas in BitIns, prek katerega bo mogoče unovčiti vaučerje Hranilnice Lon.
http://svetkapitala.delo.si/inovacije/bitcoin-na-koncu-prstov-3467
https://www.lon.si/
https://www.moro.si/morobitcoin/

PRVI NAKUP

Prvi nakup Bitcoin kupona na klasičnem bankomatu Hranilnice LON

* Provizija ob nakupu - 4%
https://www.youtube.com/watch?time_continue=9&v=6EL-RlQTGu8
https://coin.si/category/lon-bitcoin-bankomat/
https://www.lon.si/sl/prebivalstvo/poslovalnice-bankomati

PREPOVED PRODAJE NA BANKOMATIH

Hranilnica Lon ne sme več prodajati kriptožetonov

Hranilnica Lon na svojih bankomatih ne sme več prodajati kriptožetonov. Takojšnje prenehanje prodaje je pred časom odredila Banka Slovenije, s katero skuša Lon zdaj poiskati ustrezno rešitev za nadaljevanje prodaje, so za STA pojasnili v Lonu, ki je septembra lani predstavil prvi klasični bankomat, ki omogoča nakup kriptoženotov.

V kranjskem Lonu so 19. januarja prejeli odredbo Banke Slovenije o takojšnjem prenehanju prodaje kriptožetonov na svojih bankomatih, še isti dan pa so s prodajo tudi prenehali. Po dostopnih informacijah STA je razlog v zakonskih določilih, ki bankam dovoljujejo le prodajo finančnih produktov, kar bitcoin ni.

Prodali za več kot pol milijona žetonov
Od začetka prodaje, 25. septembra lani, so sicer prodali skoraj 3000 žetonov v skupni vrednosti 530.000 evrov.

V Hranilnici Lon, ki se bo z marcem preoblikovala v Lon banko, so se za prodajo kriptožetonov odločili, ker so želeli iti v korak s časom, kot je septembra ob nadgradnji bankomatov povedal predsednik uprave Jaka Vadnjal. Klasični bankomati, imajo jih 15, so bili namreč precej slabo izkoriščeni.
https://siol.net/digisvet/novice/hranilnica-lon-ne-sme-vec-prodajati-kriptozetonov-459591

BITNIK

https://locoins.io/sl/?gclid=EAIaIQobChMIkP-iwt6V1wIVF7cbCh2kOA2bEAMYASAAEgKecfD_BwE
https://www.bitins.net/#map-module

BITNIK BITCOIN AVTOMATI

* Novo mesto - Qlandia Novo Mesto - Otoška cesta 5 - 6.5%
* Ljubljana Šiška - Kino Šiška - Trg prekomorskih brigad 3 - 6,5%
* Ljubljana Center - Hostel Tresor - Čopova ulica 38 - 6.5%
* Maribor - Planet Tuš Maribor - Na Poljanah 18 - 6.5%
* Celje - Gizzmo.si - Ljubljanska cesta 8 - 6.5%
* Koper - Planet Tuš Koper - Ankaranska cesta 2 - 6,5%

* Provizija ob nakupu - 6,5%
* Limit transakcije - 1.000 €
info@bitnik.eu
https://bitnik.eu/lokacije-bitcoin-bankomatov/

BITCOIN BANKOMATI PO SVETU

https://coinatmradar.com/country/194/bitcoin-atm-slovenia/
https://coinatmradar.com/countries/

CRYPTO VALLEY

PRVI NA SVETU: To je mesto, ki je naklonjeno kriptovalutam

Švicarsko mesto Zug, kjer so maja lani kot prvi na svetu začeli sprejemati digitalno valuto bitcoin kot plačilno sredstvo v upravnih zadevah, zdaj vsem svojim prebivalcem ponuja digitalno identiteto na verigi podatkovnih blokov digitalne valute ethereum. Mesto je zaradi tudi siceršnje prijaznosti do kriptovalut že dobilo nadimek Kriptodolina.

V mestu Zug in njegovi bližnji okolici se po poročanju tujih medijev vse bolj kopičijo podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijo verig podatkovnih blokov, bolj znanih pod angleškim izrazom blockchain. Te so temelj za trgovanje z digitalnimi oziroma kriptovalutami, ki so v zadnjih mesecih zaradi visokih donosov požele ogromno zanimanja tudi med laičnimi vlagatelji.

Podjetja so namreč presodila, da je Švica zaradi davčnih ugodnosti za podjetja, stabilne in predvidljive zakonodaje, visoke stopnje varstva zasebnosti ter obsežnega zagonskega kapitala odlična lokacija za njihovo dejavnost. Tako v Zugu od začetka leta že obstaja tudi uradna zveza podjetij iz Kriptodoline.

Digitalna identiteta, ki jo oblasti v Zugu od septembra ponujajo prebivalcem kantona, bo temeljila na aplikaciji, ki s tehnologijo verig podatkovnih blokov zavaruje osebne podatke in jih poveže z digitalnim naslovom. Celoten sistem je skladno z osnovno idejo tehnologije podatkovnih blokov povsem decentraliziran, registracije novih uporabnikov prek aplikacije pa bo potrjeval sistem, razvit posebej za potrebe mesta Zug.

Avtorji sistema so Inštitut za finančne storitve Zug univerze v Luzernu, zugško podjetje ConsenSys in podjetje za digitalizacijo ti&m iz Züricha. Kot je dejal Mathias Bucher z inštituta, so digitalne identitete še vedno povezane z brskalniki, njihova storitev pa bo povsem neodvisna.

Kot navajajo mediji, kljub odprtosti za tovrstno podjetništvo oblasti nepridipravom ne gledajo skozi prste. Švicarska komisija za nadzor finančnih trgov je tako denimo že poenostavila predpise, ki veljajo na področju kriptovalut, in nadzor prilagodila novim razmeram.

Prvi mož podjetja ti&m Thomas Wüst je ob tem izpostavil visoke varnostne standarde, ki so bili v ospredju od samega začetka snovanja storitve. "Osebni podatki bodo popolnoma pod nadzorom posameznikov, hkrati pa bo storitev zagotavljala precej bolj pretočno rabo digitalnih storitev," je dejal.

Podobno rešitev je želela državljanom ponuditi že Švica kot država, a jim je po besedah zugškega župana Dolfija Müllerja zaradi zapletenosti postopkov spodletelo. Tako so se dela lotili sami, pri čemer pa se ne želijo omejiti le na nekatere storitve. O tem, za kaj vse bo digitalno valuto mogoče uporabljati, bodo na koncu sicer odločili prebivalci, med katerimi naj bi spomladi prihodnje leto izvedli spletni referendum.
http://www.regionalobala.si/novica/prvi-na-svetu-to-je-mesto-ki-je-naklonjeno-kriptovalutam-

ZGODOVINSKI PRIMER

Poznan je zgodovinski primer prvega uspešnega nakupa z bitcoini, ko je v maju 2010 računalniški programer iz Floride naročil dve veliki pizzi in za njiju ponudil plačilo 10.000 bitcoinov. Imel je srečo, da je bil dostavljavec pripravljen sprejeti plačilo v kriptovaluti kljub temu, da takrat še ni bila splošno poznana in uveljavljena. Takrat je bil en bitcoin vreden en cent, kar pomeni, da sta bili pizzi prodani za ekvivalent 100 $. Ni sicer jasno, kaj je potem dostavljavec naredi s pridobljenimi bitcoini, preprost izračun pa pokaže, da bi, če bi jih shranil do danes, imel v svoji kriptodenarnici nekaj več kot 36 milijonov $.
http://gea-college.si/kriptovalute-in-podjetnistvo/

DJ GRAMATIK

Slovenski DJ Gramatik z lastno kriptovaluto

Gramatik, slovenski DJ in producent elektronske glasbe, bo lansiral lastno kriptovaluto z imenom GRMTK. Valuta bo del promocije novega EP-ja z naslovom Re:Coil Part 1.

Popularna glasba in posel sta dandanes praktično nerazdružljiva pojma. Izvajalci za namene promocije svoje glasbe prodajajo najrazličnejše artikle. Od oblačil, kavnih kozarcev, pokrival in nalepk do gumbov ter posterjev z logotipom in imenom izvajalca. Denis Jašarević, znan pod umetniškim imenom Gramatik, pa je eden izmed prvih glasbenih izvajalcev, ki bo lansiral lastno kriptovaluto.

Njegova kriptovaluta bo izšla 9. novembra, skupaj z novim EP-jem Re:Coil Part 1, na katerem je šest skladb. Na katerih borzah bo možno trgovati z valuto, še ni znano. Kot je za glasbeni portal billboard.com povedal Jararević, bo (z uporabo tehnologije veriženja podatkovnih blokov, ang. blockchain, op. p.) direktno povezan s svojimi oboževalci, ki bodo z valuto lahko kupili njegovo glasbo. »Rad bi se znebil vse te birokracije, ki je povezana s predvajanjem glasbe na spletu. Živimo v svetu, ki mu vladajo banke in korporacije, blockchain tehnologija mi daje upanje za prihodnost,« je povedal.

Gramatik sledi trendu mednarodnih blagovnih znamk, ki so v kriptosvet lansirale že mnogo digitalnih nenavadnih kriptovalut. Ruski del verige s hitro hrano Burger King ima denimo lastno valuto z imenom WhopperCoin, Islandija je leta 2014 lansirala Auroracoin, lastno kriptovaluto pa ima celo globalno združenje zobozdravnikov s prikladnim imenom Dentacoin.
https://www.dnevnik.si/1042789682/posel/novice/slovenski-dj-gramatik-z-lastno-kriptovaluto

VOLK IZ WALL STREETA

Eden najslavnejših prevarantov vseh časov svari: Ne nasedite jim!

Jordan Belfort, kontroverzni nekdanji ameriški poslovnež, o čigar podvigih in življenju so leta 2013 posneli s petimi nominacijami za oskarja nagrajeni film Volk z Wall Streeta, uporabnike spleta in nadobudne vlagatelje opozarja, naj svojega denarja v upanju na velik zaslužek ne nalagajo v letos zelo priljubljene ICO-je. Kaj je to in zakaj Belfort svetuje previdnost?

ICO je kratica za Initial Coin Offering, v slovenščini bi temu rekli prva javna ponudba (digitalnih) kovancev. Gre za novodobni način množičnega financiranja, pri katerem podjetje ali posameznik sredstva za svoj projekt zbira z izdajanjem digitalne valute.

Morebitni vlagatelji lahko to valuto kot zagotovilo za kasnejši lastniški delež v podjetju oziroma prioritetni dostop do prvin projekta, ki ga razvija podjetje, kupijo za pravi denar. Pri tem mnogi upajo na uspeh podjetja ali projekta, saj bi kovanci v tem primeru dobili realno vrednost in bi jih bilo mogoče zamenjati (beri: prodati) za klasične valute oziroma druge dragocene digitalne valute (bitcoin, na primer).

Napihni in se znebi

"Večina organizatorjev ICO-jev ima dobre namene, a od pet do deset odstotkov je pokvarjenih in vlagatelje poskušajo prevarati z velikimi obljubami, da bi jim prodali čim več kovancev," je v nedavnem intervjuju za poslovni medij Financial Times dejal nekdanji ameriški borzni posrednik Jordan Belfort.

Belfort opozarja, da gre lahko pri javnih ponudbah kovancev za tako imenovane prevare pump and dump, pri katerem izdajatelj kovancev z lažnimi obljubami v očeh vlagateljev napihne njihovo vrednost in jih proda po visoki ceni, kasneje pa se izkaže, da naložba, v tem primeru kovanci, nima vrednosti in vlagatelji izgubijo svoj denar.

Če kdo, potem se na pump and dump seveda spozna prav Jordan Belfort, ki je v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja prek svoje borzne hiše Stratton Oakmont vlagatelje na ta način obral za več kot 200 milijonov ameriških dolarjev.

Zaradi poslovne goljufije je bil leta 1996 obsojen na štiriletno zaporno kazen, a je odslužil manj kot polovico. Leta 2007 je o svoji kontroverzni poslovni poti napisal knjigo Volk z Wolf Streeta, ki jo je Hollywood leta 2013 uporabil za temelj zelo uspešnega filma z istim naslovom, v katerem je nastopila tudi slovenska igralka Katarina Čas.

Podobno kot Belfort je delež prevar med prvimi javnimi ponudbami kovancev sicer ocenil tudi največji digitalnim valutam namenjeni spletni medij Coin Telegraph.

Jordan Belfort je trenutno stanje na področju ICO-jev še primerjal z zgodovinsko tulipansko krizo, ki se je na Nizozemskem pripetila v 17. stoletju in velja za prvi primer ekonomskega balona. Ker so prodajalci napihnili njihovo dejansko vrednost, so cene tulipanov poskočile v nebo, nato pa leta 1637 spektakularno strmoglavile in na Nizozemskem povzročile krajšo gospodarsko krizo.

Razen Kitajcev se še nihče ni odločil, če ICO dobi palec gor ali dol

Opozorilo za vse morebitne kupce digitalnih valut prek prvih javnih ponudb kovancev je konec avgusta letos izdala tudi ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo.

V ZDA in tudi v praktično vseh evropskih državah kratice ICO za zdaj sicer še ne regulira noben zakon, je pa zelo kontroverznega 4. septembra sprejela kitajska vlada (vir) in v izogib morebitnim prevaram za zdaj preprosto prepovedala tovrstno zbiranje denarja.
Eden največjih ICO-v se je zgodil v Sloveniji

Le en dan po kitajski vladni prepovedi prvih javnih ponudb digitalnih kovancev se je kar v Sloveniji sicer zgodil eden najuspešnejših ICO-v do zdaj.

Ljubljansko podjetje Viberate je prodalo za več kot 8 milijonov evrov kovancev, denar pa bodo porabili za razvoj spletne platforme za povezovanje glasbenikov in organizatorjev dogodkov.

Viberate smo prosili za odziv na izjave Jordana Belforta. Odgovore objavimo takoj, ko jih prejmemo.
https://siol.net/digisvet/novice/eden-najslavnejsih-prevarantov-vseh-casov-svari-ne-nasedite-jim-451968

KASPERSKY LAB

Uporabniki digitalnih valut postajajo vse pogostejša tarča spletnih kriminalcev

Raziskovalci družbe Kaspersky Lab so odkrili novo zlonamerno programsko opremo, ki krade kriptovalute iz denarnic uporabnikov, tako da v odložišču naprave zamenja prejemnikov naslov z napadalčevim. Opozarjajo, da uporabniki digitalnih valut postajajo vse pogostejša tarča spletnih kriminalcev.

Nepridipravi z novo programsko opremo ciljajo na priljubljene kriptovalute, kot so bitcoin, ethereum, zcash, dash, monero in druge. Največ uspeha so poželi z napadi na denarnice za valuto bitcoin, s katerimi naj bi skupno zaslužili skoraj 140.000 dolarjev, so prek agencije Pristop sporočili iz družbe Kaspersky Lab.
Zamenjava naslova prejemnikove denarnice

Ena najnovejših zlonamernih programskih oprem je trojanski konj z imenom Cryptoshuffler. Pri večini kriptovalut mora uporabnik za prenos kripto kovanca drugemu uporabniku poznati naslov njegove denarnice, ki je sestavljena iz unikatnega večmestnega zaporedja znakov. Ta trojanski konj pri svojem delovanju izkorišča sistem prav pri obravnavi teh znakov.

Po začetku delovanja trojanski konj začne nadzirati odložišče naprave, ki jo posamezniki uporabljajo med izvajanjem plačila. Plačevanje zajema kopiranje naslovov denarnic in njihovo lepljenje v vrstico za ciljni naslov v programski opremi, uporabljeni za izvedbo transakcije.

Trojanec zamenja naslov prejemnikove denarnice s tistim, ki je v lasti ustvarjalca zlonamerne programske opreme. Ko uporabnik prilepi naslov denarnice na ustrezno mesto, to ni prvotni naslov, na katerega je želel prenesti denar.
Uporabljajte varnostne rešitve

Posledično žrtev prenese svoj denar neposredno na račun kibernetskih kriminalcev, razen če je pozorna in opazi nenadno zamenjavo prejemnikovega naslova. To je sicer težko storiti, saj si je večmestne številke in naslove denarnic v verigi podatkovnih blokov zelo težko zapomniti.

Strokovnjaki so odkrili tudi novega trojanskega konja za rudarjenje kriptovalute monero, ki je zasnovan tako, da prenese in zažene datoteke z oddaljenega strežnika. Raziskava kaže na podobnost v delovanju s trojanskim konjem Nukebot, ki so ga odkrili v začetku leta. Kot pri nukebotu so se izvorne kode tudi pri tem novem virusu med hekerji širile na nelegalnih forumih.

V družbi Kaspersky Lab uporabnikom priporočajo, da uporabljajo varnostne rešitve, ki zagotavljajo namensko zaščito finančnih transakcij.

Vrednost bitcoina je ta teden poskočila prek 7000 dolarjev, s čimer je ta valuta letos pridobila več kot 620 odstotkov vrednosti.
https://www.dnevnik.si/1042790232/posel/novice/uporabniki-digitalnih-valut-postajajo-vse-pogostejsa-tarca-spletnih-kriminalcev

ICO

https://www.b2bx.pro/?utm_source=adwords&utm_medium=cpc&utm_campaign=b2bx_ico_remarketing_eng&utm_content=ico&utm_term=_{position_type}_{position}&matchtype=&creative=228368979754&keyword=&placement=www.zurnal24.si&adposition=none&gclid=CNnN25_DrNcCFUeMGQodeKIMAQ

www.coinmarketcap.com/all/vievs/all
www.bitcoin.org/sl
www.bitcoinmining.com
www.ethereum.org
www.satoshilabs.com
www.crytopay.me
www.bitwage.com

NICEHASH

Uporabniki NiceHasha zaradi povezav s hekerjem Škorjancem krivca iščejo tudi znotraj podjetja

V družbi NiceHash so potrdili, da je po "visoko profesionalnem hekerskem napadu" izgubljenih približno 4.700 bitcoinov. Dogodek preiskujejo tako oblasti kot podjetje. Uporabnikom sicer svetujejo, da zamenjajo svoja
gesla.
NiceHash uporabnikom ponuja orodja za rudarjenje alternativnih kriptovalut in najem računske moči. Plačila so nato prejemali v bitcoinih, ki so jih do izplačil v lastne denarnice deponirali pri NiceHashu. Od koder so zdaj izginili.

Potem ko so hekerji vdrli v sistem družbe NiceHash, so tam napad potrdili in sporočili, da je šlo za "visoko profesionalen napad". Vodja marketinga v podjetju Andrej P. Škraba je za Reuters dejal, da je izgubljenih približno 4.700 bitcoinov v vrednosti okoli 55 milijonov evrov.

Kot je še dejal, družba pri preiskavi sodeluje z oblastmi, več podrobnosti pa ni izdal.

NiceHash je medtem na svojem portalu objavil sporočilo, da za 24 ur ustavljajo vse operacije. "Žal se je zgodil varnostni incident, katerega naravo še preiskujemo," so zapisali.

Dodali so še, da so zaradi dogodka zaskrbljeni in da se bodo potrudili težavo odpraviti v prihodnjih dneh. Poleg preiskave uradnih oblasti preiskavo dogodka izvajajo tudi v podjetju. Uporabnikom so obljubili, da bodo poskrbeli za najvišjo varnost.

"Brez zvestih trgovalcev in rudarjev z vsega sveta ne bi obstajali. Verjamemo, da imate veliko vprašanj, vendar vas prosimo za potrpežljivost in razumevanje, medtem ko preiskujemo razloge in iščemo primerne rešitve," so še zapisali.

Uporabnikom sicer svetujejo, da zamenjajo svoja spletna gesla.

Prve govorice o tem, da se z NiceHashem dogaja nekaj nenavadnega, so se pojavile že v sredo, ko je bila stran občasno nedosegljiva zaradi vzdrževanja. Uporabniki so se pritoževali, da so med rudarjenjem izgubili povezavo, spet drugi pa, da se je stanje v njihovi denarnici premaknilo na nič.

NiceHash je sicer le zadnja v vrsti družb, ki se ukvarjajo s kriptovalutami, ki je bila v zadnjem času tarča hekerjev. Količina njihovih (poskusov) vdorov narašča skupaj z rastjo vrednosti kriptovalut. Prav tako se številni igralci v kriptovalutnem svetu ukvarjajo z "varnostnimi incidenti", ki se izkažejo kot pomanjkljivosti v varnosti.

Strokovnjak za kriptovalute Peter Trček meni, da bi se lahko podjetje NiceHash s hekerji, ki so jim ukradli bitcoine, pogajalo o njihovem odkupu.

S tem pa se je pravzaprav pokazala ranljivost tehnologije veriženja blokov, ki jo njeni zagovorniki sicer vidijo kot varnejšo alternativo klasičnim finančnim transakcijam. Kot piše Business Insider, je med vidnejšimi "varnostnimi izzivi" dogodek na Parity, digitalni denarnici, priljubljeni med start upi za zbiranje sredstev. Takrat je "uporabniku" uspelo izbrisati del kode za dostop do sredstev. Uporabnikom so se tako zamrznila sredstva, ki so sicer ostala na svojem mestu, a je bil dostop do njih onemogočen.

Temu je seveda sledila razprava, kako sredstva "odmrzniti". Nekateri so predlagali uporabo "hard fork" – nadgradnjo programske opreme, ki v omrežje uvaja novo pravilo. To bi omogočilo "vrnitev v preteklost" po digitalnem registru zapisov v čas, tik preden je bila koda izbrisana, in kreiranje sekundarne poti, v kateri dostop nikoli ni bil zamrznjen, in tako bi bila uporabnikom povrnjena sredstva.

Kot je za ETHNews razložil Martin Swende, šef varnosti pri Ethereum Foundationu, takšnega obvoda sploh ni težko ustvariti. Težava pa je, da bi šlo za kontroverzno potezo znotraj privržencev tehnologije veriženja blokov, kar bi lahko vodilo v zmanjšanje vrednosti kriptovalute.

Parity je takrat obljubil, da bo izboljšal varnost, da pa "ni časovnice, znotraj katere bi uporabnikom lahko zagotovili, da bodo znova imeli dostop do svoje denarnice".

Ugibanja na spletu
Ker so v podjetju z informacijami relativno skopi, uporabniki NiceHasha in drugi navdušenci nad kriptovalutami, že ustvarjajo lastne teorije, med drugim na Redditu, kjer se sprašujejo, ali morda krica ne gre iskati kar v podjetju samem. Takšna ugibanja temeljijo predvsem na tem, da so se takšni scenariji v svetu kriptovalut v preteklosti že odvijali, pa tudi zaradi lastnikov NiceHasha.

NiceHash je slovensko podjetje s sedežem v ljubljanskem tehnološkem parku. Njegova ustanovitelja sta podjetji H-Bit, ki je v lasti Martina Škorjanca in Bitorious, ki je v lasti Marka Kobala. Slednji je tudi aktualni direktor NiceHasha.

Spletni komentatorji so se zapičili v Škorjanca, ki je oče Matjaža Škorjanca, enega najbolj znanih slovenskih hekerjev. Slednji je bil aretiran leta 2010, očitali so mu, da je avtor virusa mariposa, ki je okužil več milijonov računalnikov. Uporabniki Reddita mu danes očitajo, da briše svoje spletne sledi - predvsem LinkedIn in Facebook profil.

Kaj o napadu pravi policija?
Na dogajanje se je na tiskovni konferenci odzval pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije mag. Boštjan Lindav. Povedal je, da je policija včeraj prejela prijavo vdora v informacijski sistem. Prijava se nanaša na gospodarsko družbo z območja Ljubljane. "Preiskava intenzivno poteka, zato o podrobnostih ne moremo govoriti, se pa s tem ukvarjajo usposobljeni strokovnjaki," je povedal in dejal, da gre za čezmejno preiskavo, s katerimi državami sodelujejo pa ni izdal, saj bi lahko prišlo do "uničenja dokazov". Kot je še dejal, bodo ukrepali proti vsem, za katere se bo izkazalo, da so zagrešili pregonjiva kazniva dejanja.

Bitcoin z novim rekordom
Medtem je bitcoin dosegel novo rekordno vrednost - 15.000 dolarjev. Ogromen skok za kriptovaluto, ki je leto začela z vrednostjo pod 1000 dolarjev. Vlagatelji valuti očitno še vedno zaupajo kljub varnostnim izzivom in očitkom, da se napihuje virtualen balon, ki bo prej ali slej počil.

Uporabniki so navdušeni predvsem nad idejo, da gre za decentralizirano valuto, ki ni podvržena klasičnim regulatorjem. Vseeno pa so se, prav v primeru vdora v NiceHace, oglasili lastniki bitcoinov, ki pa zdaj želijo, da se jim izgube v virtualnem svetu povrnejo v realnem svetu, odgovore on pomoč pa želijo prav od regulatorjev, ki se jim sicer želijo izogniti.

Pomembnejši "varnostni incidenti" v kriptosvetu

Junij 2011: Zbudil sem se in ničesar več ni bilo ...
Na začetku leta 2011 so bili bitcoini postranska zabava nekaj navdušencev. Tudi rudarjenje je bilo precej bolj preprosto. Z uporabo klasičnega PC so ljudje narudarili tudi več tisoč bitcoinov. In tako je eden od uporabnikov narudaril okoli 25.000 bitcoinov, ki so bili takrat vredni približno 20 dolarjev, torej skupaj okoli 500.000 dolarjev. Nato pa so se jih polastili hekerji. "Zbudil sem se in ničesar več ni bilo ..." je potarnal na spletu. Če bi jih zavaroval pred tatovi in bitcoine obdržal, bi imel vmes že okoli 250 milijonov dolarjev.

Avgust 2011: Ponudnik denarnic MyBitcoins izgine s spleta
Prve denarnice za bitcoine so imele precej varnostnih težav, nekatere ponudnike pa so pozneje označili kar za sleparje. Ko je MyBitcoins izginil s spleta, je družba trdila, da je kriv hekerski napad. Uporabniki so menili, da je v ozadju nekaj precej bolj sumljivega. A ker ni bilo pristojnih, ki bi preiskali očitke v virtualnem svetu, krivda ni bila dokazana nikomur.

Marec 2012: Hekerji "pospravili" skoraj 47.000 bitcoinov
In to tako, da so vdrli na strežnik Linode. Med drugim je brez 43.000 bitcoinov Bitcoinica, ki je pozneje doživela še en napad in na koncu propadla, lastniki pa so si prislužili še tožbo uporabnikov, ki so želeli, da se jim povrne okoli pol milijona dolarjev.

Avgust 2012: bitcoin Ponzijeva shema
Tendon Shavers je od naivnih ljudi izvabil okoli 700.000 bitcoinov. Oblasti so ga preganjale zaradi finančne prevare.

September 2012: 24.000 bitcoinov – za hekerje
Ti so se lotili družbe Bitfloor, strošek napada pa je bil okoli četrt milijona evrov, ki jih podjetje ni imelo. Zgodba se je končala z bankrotom in jeznimi uporabniki.

Februar 2014: Mt. Gox klone pod napadom
Borza kriptovalut je delovala od 2010 do 2014, ko je izginilo okoli 850.000 bitcoinov v vrednosti okoli 450 milijonov dolarjev. Danes bi se njihova vrednost gibala okoli 8,5 milijarde dolarjev. Tudi ta zgodba se je končala z bankrotom, japonski regulatorji pa željam uporabnikov po poplačilih niso ustregli.

Januar 2015: napad na Bitstamp
Izginilo je 19.000 bitcoinov, takrat v vrednosti okoli 5 milijonov dolarjev. Podjetje je napad ne le preživelo, ampak še okrepilo uspešno poslovanje.

Avgust 2016: težave za Bitfinex
Hekerji so ukradli za približno 77 milijonov dolarjev bitcoinov, podjetje pa ima velike težave s povrnitvijo ugleda.
http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nicehash-za-24-ur-ustavil-vse-operacije-napad-je-bil-skrajno-profesionalen-izgubljenih-je-4-700-bitcoinov.html
https://ikt.finance.si/8862918/Iz-slovenskega-kriptopodjetja-izginilo-za-60-milijonov-kriptovalut
https://www.vecer.com/potrjeno-slovenski-druzbi-hekerji-pobrali-za-56-milijonov-evrov-bitcoinov-6362254
https://siol.net/digisvet/novice/slovenc-56-milijonov-evrov-nicehash-bitcoin-455036
http://www.delo.si/novice/slovenija/v-kiberneticnem-napadu-pol-milijona-uporabnikom-spraznili-racune.html
https://www.dnevnik.si/1042793852/posel/novice/1042793852

NICEHASH RUDARJEM VRNIL DESETINO UKRADENIH SREDSTEV

Podjetje Nicehash je ponoči začelo vračati sredstva, ki so jih 6. decembra lani z uporabniških računov ukradli hekerji. Nicehash je rudarjem vrnil 10 odstotkov ukradenih sredstev, v prihodnjih mesecih naj bi sledila ostala obročna plačila. Uporabniki na družbenih omrežjih pa opozarjajo, da je bitcoin danes vreden pol manj kot v času napada.

Preiskava napada še poteka, pri tem pa avtorji slovenske družbe sodelujejo s preiskovalci in forenziki. Po napadu so okrepili tudi varnostne ukrepe.

Vrednost bitcoina se v teh dneh giblje pod 10.000 dolarji. Rekordne vrednosti je ta kriptovaluta sicer beležila decembra lani, ko se je gibala celo okoli 20.000 dolarjev.
https://live.finance.si/42072/Nicehash-rudarjem-vrnil-desetino-ukradenih-sredstev

ROVERETO - TRENTINO

V tem kraju na severu Italije njihove trgovine množično sprejemajo Bitcoin kot plačilno sredstvo, tudi samo za capuccino in so vsi zadovoljni, ker vse poteka hitro in brez stroškov...prav tako, domačini pa želijo, da jim plače nakazujejo v Bitcoinih!
https://www.visitrovereto.it/scopri/territorio/rovereto-citta-di-culture/
http://www.ildolomiti.it/societa/rovereto-nella-bitcoin-valley-dove-puoi-comprare-tutto-con-la-criptovaluta-e-dei-dipendenti

7500 BITCOINOV

Lovec na odvržen zaklad bitcoinov

Britanec James Howells je eden izmed pionirjev rudarjenja bitcoinov, ki je dal leta 2009 svoje računalnike na razpolago za razvoj tehnologije blockchain. V kratkem času si je pridelal okoli 7500 bitcoinov, ki pa takrat niso bili kaj dosti vredni.

Ker se je njegovo dekle pritoževalo nad rudarniškim hrupom računalnikov, se je Howells svojemu konjičku odpovedal. Računalnike je razstavil, dele prodal na ebayu, trdi disk z bitcoini pa za vsak primer spravil v predal, če bi mogoče kriptovaluta kdaj vendarle še postala kaj vredna. In dejansko je. Danes je njegovih 7500 bitcoinov vrednih okoli 95 milijonov dolarjev. A nesrečni Britanec iz Newporta trdega diska z bogastvom ne premore več. Nekaj let je pozabljen ždel v njegovi pisalni mizi. Ko sta se z dekletom selila v drugo stanovanje, pa je med staro šaro pomotoma pristal v smeteh in pozneje na lokalnem odlagališču odpadkov. Tam je zdaj pokopan nekje med 350.000 tonami smeti, ki se jim vsako leto pridruži še nadaljnjih 50.000 ton. Howells se zdaj poskuša podati na lov za izgubljenim zakladom. Od občine želi dobiti dovoljenje, da prekoplje deponijo in poišče trdi disk z bitconi. Vendar občinski veljaki nad njegovimi idejami niso navdušeni. Prekopavanje odlagališča bi namreč lahko v okolje sprostilo nevarne snovi in pline, hkrati pa bi takšna iskalna operacija stala več milijonov funtov. Povrhu tega še zdaleč ni rečeno, da bi trdi disk, četudi bi ga našli, po vseh teh letih sploh še deloval. Občinskih veljakov ni omehčala niti Howellsova ponudba, da bi bogastvo najdenega zaklada delil z občino, ki se sicer sooča s primanjkljajem v občinski proračunski blagajni. Kljub temu nesojeni milijonar noče vreči puške v koruzo. Bolj kot bo rasla vrednost bitcoinov, prej bodo občinske oblasti pripravljene ustreči njegovi prošnji, je prepričan.
https://www.dnevnik.si/1042794833/magazin/aktualno/lovec-na-odvrzen-zaklad-bitcoinov

20.000 BITCOINOV

KRALJEVSKO ŽIVLJENJE

Kraljevsko življenje moža, ki je tvegal in kupil bitcoine

Američan, ki se je pred sedmimi leti odločil narediti korak, za katerega danes marsikdo obžaluje, da ga ni - kupil je digitalno valuto bitcoin, ko je bila še praktično ničvredna -, zdaj živi kot kralj, saj se je cena bitcoina v vmesnem času povzpela do neba. Delal ni že štiri leta, praktično ves čas samo potuje, vrednost njegovega premoženja pa za zdaj samo še narašča.

Nekdanji ameriški programer se po poročanju poslovnega medija Forbes - ta je nanj po naključju naletel v Hongkongu - predstavlja z izmišljenim priimkom Smith, saj svoje identitete noče razkriti javno. Smith je za bitcoin izvedel julija 2010, ko je digitalna valuta doživela prvo občutnejšo rast cene - ta je z 0,008 ameriškega dolarja v petih dneh zrasla na 0,08 ameriškega dolarja.

Bitcoine je kupil po 111-tisočkrat nižji ceni od današnje
Desetkratna rast je Smitha pritegnila in bitcoin je začel podrobneje spremljati do oktobra 2010, ko se je vendarle odločil za nakup. V bitcoin je vložil 3.000 ameriških dolarjev - ob takratni ceni 0,15 ameriškega dolarja za en bitcoin jih je dobil 20.000.

Smith si je takšno naložbo takrat lahko privoščil, ker je že od leta 2008 opravljal solidno plačano delo za eno od velikih ameriških tehnoloških podjetij, družine pa ni imel. Kot je povedal za Forbes, najprej ni verjel, da bo svoj vložek v bitcoin bistveno povečal. A ker je cena bitcoina že takrat sicer počasi, a zanesljivo naraščala, se je odločil, da jih ne bo prodal takoj, temveč počakal.

Ko je prodal prve bitcoin, je takoj pustil službo
Ko je leta 2013 bitcoin začel strmo rasti, je Smith, ki je na svojo naložbo vmes že kar malo pozabil, prvič prodal nekaj svojih bitcoinov. Cena digitalne valute je bila takrat 350 dolarjev, kar 2.333-krat več, kot je pred tremi leti plačal za en bitcoin. Prodal jih je 2.000, le nekaj dni pozneje, ko se je cena bitcoina povzpela na takrat rekordnih 800 dolarjev, pa še 2.000.

Potem ko je v nekaj dneh s prodajo bitcoinov zaslužil 2,3 milijona ameriških dolarjev, je Smith pustil službo in si takoj privoščil potovanje okrog sveta. Imel je še 16 tisoč bitcoinov in zadnja leta jih je postopoma prodajal vsakič, ko je cena bitcoina dosegla nove rekordne vrednosti. Do zdaj jih je prodal že za okrog 25 milijonov dolarjev oziroma 21 milijonov evrov, je Smith zaupal poročevalcu medija Forbes.

Preostale bitcoine bo prodal le, če bo z njimi lahko zaslužil 150 milijonov dolarjev
Smith bo preostanek svojih 1.000 bitcoinov, ki so trenutno vredni okrog 14 milijonov evrov, prodal šele, ko cena enega bitcoina doseže 150 tisoč ameriških dolarjev oziroma se tej številki zelo približa. Če bi se to res zgodilo, bi s prodajo zaslužil 150 milijonov dolarjev oziroma 126 milijonov evrov.

Meni sicer, da takšna eksplozija cene ne bo mogoča, če se v zgodbo o bitcoinu in drugih kriptovalutah ne bodo vključile svetovne finančne institucije in uvedle določenih regulacij. To področje danes namreč še vedno precej spominja na Divji zahod, kjer vsak počne svojo stvar.
"Nikoli več mi ne bo treba skrbeti zaradi denarja"

Smith danes vsak dan počne stvari, ki so navadnim smrtnikom večinoma nedosegljive. Njegovo življenje najbolje opiše pridevnik luksuzno, saj ga danes večinoma sestavljajo potovanja z letalskimi sedeži v prvem razredu, bivanje v hotelih s petimi zvezdicami, obiskovanje različnih delov sveta in uživanje v restavracijah za petičneže.

Na vprašanje medija Forbes, ali obžaluje to, da je večino svojih bitcoinov že prodal, ko pa bodo kmalu morda vredni že desetkrat toliko, kot je v času prodaje dobil zanje, je Smith odgovoril, da ne. "Danes imam vse, o čemer sem sanjal. S svojim časom delam, kar želim, zaradi denarja pa mi ne bo treba več skrbeti do konca življenja. Kdo ve, kaj se bo zgodilo z bitcoinom, in mislim, da bi bil bedak, če ne bi večine svojih bitcoinov prodal takrat, ko sem jih."
https://siol.net/digisvet/novice/kraljevsko-zivljenje-moza-ki-je-tvegal-in-kupil-bitcoine-455495

KRIPTOVENEZUELA

Venezuela je objavila, da bo izdala svojo kriptovaluto (kripto Bolivar), ki bo imela kritje v rezervah zlata, diamantov in zalogah nafte. Enako namero je izkazala Rusija.

https://deshgold.com/venezuela-criptovaluta-riserva-petrolio?utm_source=Mainling-list&utm_medium=Email&utm_campaign=cripto-bolivar

Balon pri bitcoinu? Saj je vse balon, celotna ekonomija!

https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/balon-pri-bitcoinu-saj-je-vse-balon-celotna-ekonomija/440397

OBDAVČITEV

Ste zaslužili z virtualnimi valutami? Preberite, ali morate plačati davek.

Od dobička, ki ga posameznik doseže s prodajanjem virtualnih valut, se ne plača dohodnina, dohodek, ki ga posameznik dosega v obliki virtualne valute pri kreiranju oziroma rudarjenju, pa se obdavči, pojasnjuje finančna uprava.

Plačilo v virtualni valuti se obdavči
"Kakršen koli dohodek, ki je obdavčljiv po zakonu o dohodnini, na primer plačilo za opravljeno storitev svetovanja, a ga fizična oseba ne doseže v evrih, temveč v virtualni valuti, se obdavči kot dohodek, prejet v naravi. Višina dohodka v evrih se določi upoštevaje vrednost virtualne valute v evrih v času, ko je dohodek prejet," pojasnjujejo.

Od dobička iz kapitala se ne plača dohodnina
Kot so zapisali, se od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem virtualnih valut, ne plača dohodnina, dohodek, ki ga fizična oseba dosega v obliki virtualne valute pri kreiranju oziroma rudarjenju, pa se obdavči kot drugi dohodek po 105. členu zakona o dohodnini. Višina dohodka v evrih se določi upoštevaje vrednost virtualne valute v evrih v času, ko je dohodek prejet.

Če imate registrirano dejavnost, boste obdavčeni
Dobiček iz poslov trgovanja z virtualnimi valutami ali dohodek iz rudarjenja, ki ga fizična oseba dosega v okviru opravljanja dejavnosti, se obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti, provizija oziroma plačilo za storitev menjave običajne valute v virtualno valuto ali obratno pa je oproščena plačila DDV.

Za rudarjenje ni treba plačati DDV
Rudarjenje kriptovalut je transakcija, ki ni predmet DDV, pojasnjuje finančna uprava. Tudi potrjevanje transakcij, ki jih opravijo rudarji med rudarjenjem virtualnih za nagrado v obliki provizije, ni storitev, ki bi bila predmet DDV, če provizijo prostovoljno da oseba, ki opravi transakcijo s kriptovaluto, in gre z vidika rudarja za storitev potrjevanja kriptovalute, ki temu ne daje nikakršnih pravic do prejema plačila zanjo.

Če pa bi rudar vsakič, ko opravi potrjevanje transakcij, prejel ali nove kritpovalute ali obvezno provizijo, bi bila storitev opravljena za plačilo in kot takšna predmet DDV.

Storitve digitalnih denarnic oproščene plačila DDV
Storitve menjalnih platform, ki delujejo kot posredniki, so obdavčene z DDV, storitve digitalnih denarnic, opravljene za plačilo, pa so oproščene plačila DDV.
https://siol.net/posel-danes/novice/ste-zasluzili-z-virtualnimi-valutami-preberite-ali-morate-placati-davek-455821
http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Drugi_dohodki/Opis/Podrobnejsi_opis_2_izdaja_Davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualno_valuto_po_ZDoh-2_ZDDPO-2_in_ZDDV-1.pdf
https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odgovori
https://cointelegraph.com/news/rudarjenje-kriptovalut

ETHEREVOLUTION.EU

https://etherevolution.eu/
https://etherevolution.eu/cosa-e-ethereum/
https://etherevolution.eu/perche-investire-in-ethereum/
https://etherevolution.eu/comprare-ether-the-rock-trading/
https://etherevolution.eu/come-comprare-ether-con-kraken/
https://etherevolution.eu/come-comprare-ether-con-poloniex/
https://etherevolution.eu/ledger-nano-s-guida/
https://etherevolution.eu/come-conservare-ether-myetherwallet/
https://etherevolution.eu/inizia-a-investire/

CARDANO

Ethereum ni dovolj za odpravo vseh pomanjkljivosti Bitcoina. Tako razmišlja skupina neodvisnih IOHK (iohk.io)razvijalcev, ki so skupaj z uglednimi predstavniki nekaterih svetovnih univerz pripravili platformo Cardano (ADA). Ta naj bi izpolnila vsebinsko pestrost Ethereuma in obljube o plačilnem sredstvu Bitcoina.

Razvoja so se lotili na podlagi znanstvene filozofije in najprej stvari obrnili na glavo. Na podlagi dosedanjih izkušenj in funkcionalnosti tehnologije verige podatkovnih blokov (angl. Blockchain) so, pravzaprav iz »nule«, izgradili osnovni modul, ki mu pravijo Cardano. Cardano je platforma sestavljena iz več plasti.

Prva je poravnalna plast (angl. Cardano Settlement Layer), ki je neke vrste glavna knjiga, kjer se shranjujejo vsi podatki o vrednosti (angl. Ledger). Nadgrajujejo jo s kontrolno plastjo (angl. Control Layer )na kateri se izvajajo pametne pogodbe (angl. Smart Contracts), ki omogoča zapis kateregakoli posla na blockchain in v kasnejši fazi razvoj denarnice Deadalus, ki bo predstavljala splošno denarnico, v kateri boste hranili različne kriptovalute in jih po želji menjali v druge kripto in običajne (Fiat) valute.

Zakaj je Cardano poseben?
Pri potrjevanju transakcij na posameznih verigah podatkovnih blokov (npr. Bitcoinovi in drugih) med seboj konkurira več »računalnikov«. Glede na zmogljivost in obseg strojne opreme, posledično vloženo električno energijo, posamezni dosegajo vedno večji delež v skupnem številu transakcij. V primeru Bitcoina, kjer se je zelo povečalo število trasakcij, se je provizija za njihovo hitro potrjevanje zelo povečala, zaslužka od potrjevanja pa se veseli vedno manjše število potrjevalcev, ki pa predstavljajo večji delež moči na omrežju.

Ouroboros je protokol na katerem Cardano deluje in ponuja drugačno, do udeležencev v procesu potrjevanja, bolj pošteno rešitev . Temelji na osnovi »poštene kocke« ali »metanja kovanca«, pojmov poznanih predvsem v igralništvu oziroma v panogi verjetnostnega računa. Pomeni, da naj bo distribucija zadetkov poštena do vseh udeležencev. Ouroboros, ne glede na izkazano moč na omrežju, razporeja potrjevanje transakcij med vsemi udeleženci in s tem pospešuje hitrost, posledično pa omogoča dolgoročno nizko ceno transakcij.

Uporabnost
Kakor predvidevajo snovalci Cardana, naj bi bila to platforma preko katere bi lahko sprejemali plačila iz različnih denarnic in iz njih tudi opravljali plačila iz enega mesta. Naprimer, trgovec bi lahko sprejemal plačila v različne denarnice, ki bi jih spremljal skozi univerzalni vmesnik in bi s tem vmesnikom tudi opravljal plačila dobaviteljem, kar bi vsekakor predstavljalo velik časovni prihranek pri upravljanju z likvidnimi sredstvi.

Cardano lahko preko Smart Contractov ponudi vsebinsko pestrost Ethereuma in zmožnost plačilnega sredstva, kot je nekaj časa veljalo za Bitcoin. Morda je to kombinacija, ki pripelje do robustnega in varnega plačilnega sistema, v katerem se lahko izvaja zelo veliko poslovnih in neposlovnih dogodkov. Še posebej gre spremljati namero, da se bo znotraj Cardana lahko sprejemalo in pošiljajo različno število drugih kriptovalut.
http://kriptovalute.si/cardano-nekaj-novega/

OMEJITEV RUDARJENJA

Kitajska želi omejiti rudarjenje bitcoinov

Kitajske oblasti želijo omejiti rudarjenje bitcoinov, saj je v državi, kjer narudarijo več kot polovico te kriptovalote na svetu, za to porabijo ogromno energije. Kitajski finančni regulator je lokalne oblasti že pozval, naj pripravijo pravila za rudarjenje bitcoinov, s katerimi bi omejili ali pa celo preprečili to dejavnost.

Kitajske oblasti se po neuradnih informacijah Bloomberga in Reutersa pripravljajo tudi na omejevanje dobave električne energije "kriptorudarjem". Za rudarjenje kriptovalut so na Kitajskem namreč ustanovili cela podjetja, ki porabijo veliko elektrike. Lokalne oblasti naj bi sedaj po priporočilu finančnega regulatorja pripravile navodila za rudarjenje, v katerih bi reševali vprašanje davkov in varovanja okolja, s tem pa naj bi podjetja prepričali, da počasi opustijo to dejavnost. Prav tako morajo sporočili podatke o tem, koliko podjetij se pri njih ukvarja s takšnim rudarjenjem.
https://live.finance.si/41550/Kitajska-zeli-omejiti-rudarjenje-bitcoinov
https://siol.net/digisvet/novice/hitro-se-je-zacelo-bitcoin-na-prvi-veliki-letosnji-preizkusnji-457094

MT.GOT

Bitcoin: razkrili veliko prevaro, kako mu je zrasla cena

V znani ekonomski publikaciji Journal of Monetary Economics je bila objavljena znanstvena študija rasti bitcoina v zadnjem trimesečju leta 2013, ko je cena kriptovalute z okrog 150 v kratkem času poskočila prek tisoč dolarjev. Študija za to krivi fiktivno trgovanje na propadli borzi z bitcoini Mt. Gox - po mnenju raziskovalcev je ceno bitcoinu umetno dvignil en ali pa največ dva človeka.

Največja kraja v zgodovini kriptovalut

Mt. Gox je bila ob koncu leta 2013 največja borza z bitcoini na internetu, prek nje je bilo opravljenih med 70 in 80 odstotkov vseh transakcij te kriptovalute.

Februarja 2014 je borza Mt. Gox bankrotirala zaradi hekerskega napada, v katerem je bilo skupno ukradenih 850 tisoč bitcoinov, takrat skupaj vrednih več kot 470 milijonov dolarjev. Hekerski napad se je sicer zgodil že prej, Mt. Gox pa ga je nekaj časa uspešno prikrival.

Cena bitcoina si zaradi Mt. Goxa dolgo ni opomogla in nekaj let po hekerskem napadu vztrajala pod 500 dolarji, nato pa se je v začetku leta 2017 zaradi povečanega zanimanja za kriptovalute začela njegova astronomska rast do skoraj 20 tisoč dolarjev.

Ime Mt. Gox je medtem do danes marsikdo že pozabil. Propadlo borzo se več ali manj omenja le še v povezavi z bitcoini, ki so najverjetneje izgubljeni za vedno oziroma jih ni mogoče kupiti ali prodati, ker nihče ne ve, kdo je njihov lastnik.

A pred kratkim je na dan prišlo zanimivo razkritje o tem, kakšno vlogo je borza Mt. Gox igrala pri rasti cene bitcoina, ko je ta prvič presegel magično mejo tisoč ameriških dolarjev.
Trgovali so s praznim ničem, vlagatelji so ponoreli, cena je šla gor

Znanstvena študija z naslovom Manipulacija cen v bitcoinovem ekosistemu, ki je bila v začetku januarja letos objavljena v ekonomski publikaciji Journal of Monetary Economics, razkriva, da je bila rast cene bitcoina s 150 na več kot tisoč dolarjev ob koncu leta 2013 zaradi fiktivnega trgovanja z bitcoini najverjetneje dosežena umetno.

Avtorji študije so na podlagi številnih analiz trgovanja z bitcoini v omenjenem obdobju ugotovili, da je ceno bitcoina manipuliral en ali pa morda največ dva človeka. Na pomoč sta mu (ali jima) priskočila bota, računalniška programa z imenoma Markus in Willy, ki sta na borzi Mt. Gox opravljala na videz veljavne transakcije kriptovalute, čeprav v resnici bitcoinov sploh nista imela.

"Vrednost bitcoina v ameriških dolarjih je na dneve izvajanja fiktivnih transakcij v povprečju zrasla za štiri odstotke, ko pa sumljivega dogajanja na borzi Mt. Gox ni bilo, je cena bitcoina celo malce padla," je zapisano v študiji.

Posledica fiktivnega trgovanja z bitcoini je bila, da so drugi vlagatelji "povečan" obseg trgovanja na Mt. Goxu in tudi drugih borzah z bitcoini razumeli kot signal, naj bitcoin kupijo, preden bo še dražji. Veliko povpraševanje je ceno kriptovalute nato pognalo navzgor, pojasnjujejo avtorji študije.

Študija Manipulacija cen v bitcoinovem ekosistemu dopušča tudi resničnost teorije, ki se je po kolapsu borze Mt. Gox pojavila na spletnem forumu Reddit. Teorija pravi, da so hekerji Mt. Goxu ogromno bitcoinov ukradli junija 2011, borza pa je med drugim tudi bote, ki so opravljali fiktivne posle, vse do razglasitve bankrota februarja 2014 uporabila za prikrivanje velikanske izgube. V to naj bi bil glede na teorijo vpleten Mark Karpeles, direktor borze Mt. Gox. Karpeles, sicer Francoz, je trenutno ujet na Japonskem, kjer je imela borza Mt. Gox sedež. Japonske ne sme zapustiti, ker je še vpleten v sodni postopek zoper njega. Tudi v domovini ga čaka aretacija, saj ga sumijo poslovne goljufije.

***** nadaljevanje na strani 97 *****

zoran13

***** nadaljevanje s strani 5, 8, 11, 12 in 21 *****

PRAVICO IMATE IZVEDETI - V.del:

*****nadaljevanje s 86.strani *****

OŠKODOVANJA

/13/...pred več kot dvajsetimi leti smo množično sodelovali v "certifikatni privatizaciji" kot soustanovitelji in s tem solastniki družb PID ARKADA I., II. in III., saj je bila Arkada po ustanovitvenem kapitalu 158,4 mioSit, ena največjih družb v Sloveniji. Lastninske certifikate smo zaposleni zbirali in vpisovali s strani državljanov, ki jih drugam zaradi zakonskih omejitev niso mogli vložiti ali so bili tudi prepozni. Med njimi so bili tudi takšni, ki v svoje podjetje niso mogli vložiti saj so bili zaposleni v bolnišnicah, na javnih zavodih, bankah, zavarovalnicah ali pa so v DZU hoteli vložiti samo del lastninskega certifikata ali jim drugje niso sprejelo celotne preostale vsote. Šele kasneje se je pokazalo, da so imeli največ sreče ali pa možnosti, tisti, ki so imeli s strani svojih podjetij, možnost, da vložijo svoje certifikate in certfikate od svojih družinskih članov, saj so podjetja ponujala tudi do 50% popusta za nakup njihovih delnic. Cene delnic družb so bile 1.000 sit (4,17292 €), PID Arkada I, II, in III. , prodajna cena pa je bila 1.053,00 sit (4,39409 €), saj bi na tak način pokrili vse nastale poštne stroške ustanovitve PID (po zakonu do maksimalno 5%) in stroške zbiranja ter nadaljnje obdelave. Po Sloveniji je bilo veliko prav zato pooblaščenih družb in podjetnikov, ki so ustanovili družbo ali pa razširili svojo dejavnost še z zbiranjem in obdelavo certifikatov ali pa s pooblastili za zastopanje na skupščinah PID.

Certifikate smo dobili vsi državljani, rojeni do 5.12.1992 in sicer:
* do dopolnjenega 18.leta - 100.000 sit
* od 18.leta do 23.leta - 200.000 sit
* od 23.leta do 28.leta - 250.000 sit
* od 28.leta do 38.leta - 300.000 sit
* od 38.leta do 48.leta - 350.000 sit
* od dopolnjenega 48.leta - 400.000 sit

Na podlagi tega so bile narejene tabele investicijskih vsot z pripadajočim zneskom števila delnic in točnim zneskom, pri čemar je bilo možno z denarnim doplačilom, zneske zaokrožiti, tako, da smo dobili točno število pripadajočih delnic. Kot že povedano je bila možnost, da je nekdo vložil samo del certifikata, saj mu ga zaradi zakonskih omejitev, drugje niso sprejeli v celoti. Ker je bilo v vpisnici in nakaznici potrebno izračunati točno število kupljenih delnic, se število delnic izračuna tako, da se znesek vpisanega certifikata deli s prodajno ceno delnice.

KARIERNA LESTVICA

Kot že povedano so posameznim zaposlenim delavcem oz.sodelavcem pooblaščenca-zbiratelja pripadale naslednje provizije:

* do 10.mio SIT - 0,60% kar je 75 DEM na vsak 1 mio SIT certifikatov
* od 10. do 30. mio SIT - 0,64% kar je 80 DEM za vsak 1 mio SIT certifikatov
* od 30. do 60. mio SIT - 0,68% kar je 85 DEM za vsak 1 mio certifikatov
* nad 60. mio SIT - 0,72% kar je 90 DEM za vsak 1 mio certifikatov

Vse zgoraj navedene provizije za pooblaščenca-zbiratelja in njegove delavce oz.zunanje sodelavce so v bruto znesku z vključenim prometnim davkom.
Zgoraj navedeni zneski zbranih certifikatov so definirani kot vrednost zbranih ter s strani SDK potrjenih (razknjiženih) certifikatov, ki bodo vplačani na račun in za vpisane delnice bodoče pooblaščene investicijske družbe ali več navedenih družb, ki jih bo upravljala Arkada.
V dogovorjeni proviziji so zajeti vsi stroški organiziranja vpisovanja delnic in zbiranja certifikatov., vključno z morebitnimi stroški zbiranja pooblastil. Stroške nakaznic in vpisnic bremenijo Arkado. Shocked

OŠKODOVANJE FAKTOR BANKE

Factor banko oškodovali za 32.000.000 €

Nacionalni preiskovalni urad zaradi oškodovanja Factor banke kazensko ovadil pet oseb, med njimi nekdanje vodilne v banki, ki so dajali posojila brez ustreznih zavarovanj.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) naj bi bil kazensko ovadil nekdaj najbogatejšega Slovenca Darka Horvata, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika uprave Aktive, in še štiri osebe, ki naj bi bile oškodovale Factor banko za okoli 32 milijonov evrov. Poleg Horvata naj bi preiskovalci NPU ovadili še Andreja Ručigaja, nekdanjega izvršnega direktorja Aktive Naložb in Horvatovo desno roko - oba sta bila tudi v nadzornem svetu Factor banke - ter tri nekdanje vodilne v Factor banki: nekdanjega predsednika uprave Borisa Pesjaka, njegovega naslednika Cirila Dragonjo in nekdanjega člana uprave Dušana Valenčiča. Za Aktivo je danes ostalo pogorišče - opeharjeni mali delničarji, prazne stečajne mase in več kot sto milijonov evrov dolgov do bank.

Kazenske ovadbe posledica hišnih preiskav
V imenu policije, kjer smo vprašali o kazenski ovadbi zoper omenjene, o kateri je prvi poročal Pop TV, nam je Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije za področje kriminalitete, povedal, da so preiskovalci NPU junija letos na specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper pet oseb, ki jih sumijo storitve dveh nadaljevanih kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ovadbe so posledica marčevskih hišnih preiskav NPU. Drago Menegalija nam je sporočil, da so omenjeni osumljeni kaznivih dejanj, ker so pri opravljanju gospodarske dejavnosti, torej vodenju in nadzorstvu banke s sedežem v Ljubljani (neuradno gre torej za Factor banko), v letih 2007 do 2012 omogočili več posojil podjetjem oziroma družbam, ki so bile prezadolžene, ki niso izkazovale realnega denarnega toka za poplačilo kreditov, vsa poroštva oziroma zavarovanja posojil pa so bila neustrezna in niso dosegala ustreznega količnika za poplačila posojil. Za tiste, ki pa so bili ustrezno zavarovani, pa banka ni unovčila zavarovanj. Tako naj bi bili ovadeni po ugotovitvah preiskovalcev NPU pri vodenju in nadzoru banke delovali v nasprotju z zakonodajo in bančnimi predpisi.

Okoli 32 milijonov evrov posojila naj bi bile po neuradnih informacijah prejele štiri družbe znotraj Horvatovega poslovnega sistema Aktiva, ena ima sedež v Ljubljani, ena na Cipru, dve pa na Nizozemskem. Predstavniki gospodarskih družb, ki so najemale posojila v Factor banki, naj bi bili hkrati tudi v nadzornem svetu banke, kar pomeni, da so nadzirali banko, ki je financirala njihove družbe in zasebne interese.

Med oškodovanimi tudi Banka Celje
Po poročanju medijev naj bi bile družbe Darka Horvata, ki trenutno živi v Londonu in po nekaterih podatkih tujih medijev velja za enega od slovenskih bogatašev, s kar 200 milijoni evrov premoženja, oškodovale tudi Banko Celje. Pri njej naj bi bile dobile skoraj 20 milijonov evrov kreditov, ki pa jih nihče ni vrnil. Zato oškodovanje banke preiskujejo tudi celjski kriminalisti. Po neuradnih podatkih sta kaznivih dejanj osumljena Darko Horvat in Andrej Ručigaj, prav tako pa tudi štiri družbe, ki so dobile tri kredite, in sicer enkrat milijon evrov, nato 5,5 milijona in tretjič še 13 milijonov evrov. Banki denarja niso nikoli vrnili.
http://www.vecer.com/factor-banko-oskodovali-za-32-milijonov-evrov-6297316
https://www.dnevnik.si/305679/posel/novice/305679

KAM SO IZGINILI BANČNI MILIJONI PIDOVSKEGA TAJKUNA

Medtem ko kriminalisti preiskujejo nekdanje vodilne uslužbence Aktive, so upniki poslovnega sistema pidovskega tajkuna Darka Horvata dokončno ostali na suhem. Dokumenti iz Nizozemske razkrivajo, kam je poniknila velika večina posojil slovenskih bank.

Že spomladi 2013, ko je v družbo CG Invest, nekoč bolj znano pod imenom Aktiva Naložbe, prišel stečajni upravitelj Boštjan Pavec, je ugotovil, da je njegova stečajna masa bolj ali manj prazna. Zdaj je dokončno jasno, da so upniki nekdaj ključnega podjetja iz imperija pidovskega tajkuna Darka Horvata na čelu z bankami ostali praznih rok.

Končno poročilo o stečaju CG Investa, ki ga je upravitelj sodišču predložil v začetku meseca, razkriva vso globino finančnega izčrpavanja družbe.

Prodaja naložb in izterjava terjatev je v stečajno maso družbe CG Invest prinesla le nekaj več kot pol milijona evrov. Če odštejemo znesek, ki ga je upravitelj porabil za odvetnike, sodne takse in druge stroške, je upnikom ostalo le 300 tisoč evrov.

To je manj od tisočinke vsote, ki jim jo dolguje CG Invest.

Skupna vrednost terjatev, ki so jo upniki prijavili ob stečaju CG Investa, je presegla tristo milijonov evrov. S tem se je stečaj družbe, naslednice nekdanjega pooblaščene investicijske družbe (pid) Atena, uvrstil med največje stečajne postopke v zgodovini samostojne Slovenije. Samo NLB, Banka Celje, Nova KBM, SID banka, Abanka Vipa in druge slovenske banke so v stečajno maso CG Investa prijavile blizu sto milijonov evrov terjatev.

Kje so računalniški strežniki nekdanje Aktive?
Za prazno stečajno maso CG Investa se skriva zgodba o prenašanju premoženja, ki je na poti skozi več držav izginilo izpred oči bank. Izslediti jim ga ni uspelo niti s pomočjo forenzične revizije, saj je ta zajela le obdobje med letoma 2008 in 2013, ko je CG Invest na zahtevo bank končal v stečaju.

Horvatova ekipa je pogorišče Aktive čistila še v zadnjih dneh pred stečajem. Po nekaterih informacijah naj bi še pred stečajem iz prostorov podjetja izginilo več računalniških strežnikov. Še v začetku januarja 2013, manj kot mesec dni preden je državna SID banka na sodišče vložila zahtevo za stečaj CG Investa, je njegovo vodstvo na borzi prodalo še zadnje slovenske delnice "blue-chip". Zanje je iztržilo nekaj deset tisoč evrov.

CG Investu, ki je imel v svojih zlatih časih v lasti pomembne deleže v Factor Banki, nekdanjem Pinusu, Istrabenzu, Palomi in Cinkarni Celje, je tako ostala le peščica delnic NLB, Livarja in elektrodistribucijskih podjetij. Pavec se sploh ni odločil za njihovo cenitev, saj bi potrebni stroški presegali izkupiček od prodaje.

Milijoni na Nizozemsko …
Glavnino premoženja je Horvatu, ki je že nekaj let pred stečajem pretrgal vse uradne lastniške povezave z družbo, uspelo v tujino prenesti že pred dobrim desetletjem. Dokumenti, ki smo jih pridobili na Nizozemskem, razkrivajo, da je Horvatu za premoženjem uspelo izbrisati domala vse sledi.

Prva postaja na poti denarja iz Slovenije so bile nizozemske družbe iz poslovnega sistema Aktiva. Ključni od njih, družbi CG Venture (nekdanji Aktivi Holdings), so Horvat in njegovi sodelavci odobrili za 170 milijonov evrov posojil, ki jih ta nikoli ni poplačala. Danes je v stečaju. Razkrivajo, da je imela družba ob začetku stečaja na računu le dobrih 3.500 evrov. Samo NLB in Factor banki je tedaj skupaj dolgovala skoraj 35 milijonov evrov.

… od tam pa naprej po svetu
Iz CG Venture je šel denar naprej. Družba je namreč dobrih 100 milijonov evrov posodila nizozemski družbi Avant Holding, tolikšen znesek pa je med letoma 2006 in 2009 kot dividende prejelo še podjetje iz Luksemburga, ki je bilo takrat uradni lastnik CG Venture.

A Horvat je tudi na Nizozemskem ponovil vajo iz Slovenije. Avant Holding in CG Venture sta bili ob stečaju prazni lupini. Enako tudi SEI Holding, še tretja nizozemska družba iz Horvatove mreže. Njihovo edino premoženje so bili lastniški deleži več podjetij iz Gibraltarja in terjatve do družb, registriranih v ameriški davčni oazi Delaware. Večina teh je že končala v stečaju ali likvidaciji. Upniki so v stečaje Avant Holdinga, CG Venture in SEI Holdinga skupaj prijavili za več kot 330 milijonov evrov terjatev, pri čemer je velika večina nezavarovanih.

Kam so zdaj že nekdanje Horvatove nizozemske družbe nakazovale ta denar, je več let poskušal ugotoviti njihov stečajni upravitelj Jasper Berkenbosch. A tudi on je v stečajni masi našel bore malo naložb, iz katerih je mogoče pričakovati vsaj simbolično poplačilo.

Skrivnost 140-milijonske naložbe
Iz nizozemskih dokumentov je razvidno, da so Horvatove družbe na Nizozemskem največji del denarja iz Slovenije vložile v lastniške deleže rudnikov oziroma v nakup pravic za pridobivanje različnih rudnin.

Kar 140 milijonov evrov so v letih pred stečajem porabile za posle z delnicami podjetja Palensia Investments. Šlo naj bi za eno od največjih naložb nizozemskih družb nekdanje Aktive. Po naših podatkih gre za podjetje, registrirano na Britanskih Deviških otokih. Podatki o njegovih lastnikih niso javno dostopni.

Nekdanjega direktorja SEI Holdinga in Avant Holdinga Jordana Eržena, dolgoletnega Horvatovega tesnega sodelavca, nam za pojasnila ni uspelo priklicati.

Podjetje Palensia Investments je bilo sicer tesno povezano z izraelskimi poslovnimi krogi, s katerimi se je že v začetku stoletja prepletel Horvat (več o tem piše v okvirju). Pojavljalo se je namreč v več projektih izraelskega milijarderja Dana Gertlerja, lastnika skupine DGI, ki je obogatel s koncesijami za kopanje diamantov in bakra v rudnikih v Demokratični republiki (DR) Kongo. Podjetje, ki je bilo v solastništvu Horvatovih družb, je poslovno sodelovalo z Gertlerjevimi podjetji, ki so v osrednji Afriki izkoriščala zaloge bakra in kobalta.

Stečajnik iz Nizozemske stopil v stik z NLB
A lastniki Palensia Investmentsa in Gertler, ki so ga lani ameriške oblasti začele preiskovati zaradi suma podkupovanja predsednika DR Kongo Josepha Kabile, se očitno niso razšli v prijateljskih odnosih. Podjetje je namreč pozneje vložilo tožbo proti Gertlerju in nekaterim njegovim družbam, od katerih je skupaj terjalo 120 milijonov ameriških dolarjev. Po naših podatkih sta obe strani na sodišču v Londonu že leta 2012, torej še pred stečajem CG Investa in nizozemskih družb, sklenili poravnavo.

Kaj natančno je ostalo od naložbe v podjetje z Britanskih Deviških otokov, ne ve niti upravitelj Berkenbosch. "Z eno od bank – NLB – sem se posvetoval o mogočem sodelovanju pri preiskovanju te transakcije," je zapisal v zadnje poročilo, objavljeno januarja letos. Dodatnih pojasnil ni želel dajati.

Denar obtičal v nasedlih naložbah ...
Še 14 milijonov evrov so Horvatove družbe vložile v Bolivijo. S tem denarjem so kupile podjetje Pinecrest Consultancy, ki je imelo v tej državi, bogati s srebrom, zlatom in železom, pravico do raziskovanja zalog naravnih bogastev. Že leta 2012 je bila knjigovodska vrednost teh delnic enaka nič.

Eden od rudnikov diamantov v Republiki Južni Afriki, ki ga upravlja skupina De Beers. Eden od rudnikov diamantov v Republiki Južni Afriki, ki ga upravlja skupina De Beers. Foto: Reuters Vzorec z visokimi vlaganji v podjetje, ki se je izkazalo za ničvredno, se je ponovil pri ameriški naftni družbi Maverick Oil & Gas, registrirani za raziskovanje vrtin za črpanje nafte in plina. Družbe iz skupine Aktiva so vanjo vložile 18 milijonov dolarjev, leta 2013 pa je končala v stečaju.

Nekaj let pred tem se je Horvat resno zanimal tudi za vlaganja v črpališča nafte v iraškem Kurdistanu. Na sestanke je hodil z Muradom Megallijem, enim od izvršnih direktorjev mednarodne investicijske banke JP Morgan, ki je pozneje v Iraku umrl v letalski nesreči.

... in v rudnikih diamantov
Vlagal je tudi v rudnike v Republiki Južni Arfiki. Podjetje Aktiva Diversified, registrirano v Gibraltarju, je že vrsto let eden od pomembnih solastnikov britanskega podjetja DiamondCorp, ki upravlja rudnike diamantov v bližini Johannesburga. Delež Aktive se je v zadnjih letih zmanjševal, saj je podjetje ob povečevanju kapitala pridobivalo tudi nove delničarje.

Darko Horvat danes živi v Londonu. Informacije o tem, s katerimi posli se ukvarja, so skope. Tudi na donatorski večerji za britansko konservativno stranko, o kateri je pred leti poročal tamkajšnji časnik The Guardian, naj bi se Horvat predstavljal kot "vlagatelj". Njegovo ime pa je že pred leti izginilo iz britanskih poslovnih registrov.

S Horvatom ni mogoče priti v stik. Tako tudi ni jasno, ali je stik z njim že uspelo vzpostaviti slovenski policiji prek Interpola, saj proti njemu vodi najmanj dva predkazenska postopka.

Padec Horvatovega izraelskega botra
Darko Horvat je imel v obdobju svoje poslovne kariere tesne stike z izraelskimi poslovneži. Že leta 2001 je oblikoval konzorcij, ki se je potegoval za nakup Nove KBM. V njem je bil ob Aktivi in Factor Banki, kjer je imela Aktiva pomemben lastniški delež, še Ganden Group iz Izraela, ki jo je vodil tamkajšnji poslovnež Nochi Dankner.

Izraelski poslovnež Nochi Daenkner je bil leta 2016 obsojen na zaporno kazen zaradi domnevne tržne manipulacije. Izraelski poslovnež Nochi Daenkner je bil leta 2016 obsojen na zaporno kazen zaradi domnevne tržne manipulacije. Foto: Reuters Njune poslovne poti so se v poznejših letih še bolj prepletle. Horvat je Danknerju pomagal pri prevzemu tedaj največjega izraelskega holdinga IDB, ki je takrat upravljal okrog 12 milijard ameriških dolarjev premoženja. Svoj delež v holdingu je Horvat nekaj let pozneje prodal.

Z Danknerjem je še pred finančno krizo sodeloval tudi pri gradnji igralniškega kompleksa in hotela Plaza v Las Vegasu. Naložba se je kmalu izkazala za nasedlo, saj se je njena vrednost s prvotnih 250 milijonov evrov početverila, zato so nekatere izraelske banke zaustavile financiranje.

V Izraelu je zaradi tega izbruhnila velika afera. Leta 2008 je Horvat izstopil iz projekta, v katerem je sodeloval tudi z Jacobom Schimmelom, britanskim poslovnežem judovskih korenin, ki je pozneje postal uradni solastnik poslovnega sistema Aktiva.

Poti Horvata in Danknerja, še leta 2011 enajstega najbogatejšega Izraelca na lestvici revije Forbes, naj bi se v zadnjih letih razšle. Ko je bil Dankner konec leta 2016 na sodišču v Tel Avivu obsojen na dve leti zaporne kazni zaradi domnevne tržne manipulacije, mu je javno podporo izrazilo več vplivnih judovskih organizacij, med drugim tudi Svetovni judovski kongres.
http://siol.net/posel-danes/novice/dokumenti-razkrivajo-kam-so-izginili-bancni-milijoni-pidovskemu-tajkunu-440951

zoran13

PRAVICO IMATE IZVEDETI - VI.del:

*****nadaljevanje s 86.strani *****

PM&A BPD d.d. & Co.

/13/...še nedolgo nazaj, sicer že v novi državi in cvetočih pri(h)vatizacijskih časih, je Sergej Racman kot takratni direktor družbe PM&A BPD d.d., prepričeval vse podložnike, da bi zbirali in izpolnjevali pristopne izjave za vzajemne sklade Kmečke družbe in sicer Galileo, Rastko in Bond ter obenem vršili naročila za transakcije ter tudi prodajo, nakup delnic in izplačila za njihovo družbo. In res je podložnike uspel prepričati, da so vse to z velikim veseljem in pričakovanji, glede obljubljenega dodatnega zaslužka, to tudi počeli. Vse to so počeli tudi v pridruženih in odvisnih družbah ter za to tudi posebej novoustanovljenih družbah,ki so takrat tudi zbirale certifikate. Tako so bile določene tudi posebne karierne lestvice provizij, za opravljena zbiranja certifikatov ter ostalih poslov, ki so bile seveda odvisna od količin, ki se je povečevala, čim višje se je šlo po lestvici in seveda tudi posebne nagrade organizatorjem za največ opravljenega posla, itd. To je bil seveda hipotetični denar, še bolje rečeno certifikatni denar s katerim se je kupovalo delnice gospodarskih družb in podjetij ter se za njega dobilo realni denar v obliki izplačanih provizij in omenjenih posebnih nagrad. Posli so se povečevali, provizije so se stekale, pričakovanja pa so ugasnila, saj obljubljenih provizij, ni bilo od nikoder in tako je ostalo še vse do danes.
Pa bo nekdo rekel, da to niso bile dobro premišljene hipotetične SlovenskoPonzijeve piramidne igre in to z dovoljenjem države in njenih institucij, ki so takšne igrice dovoljevale ter jih podpirale: Embarassed

KARIERNA LESTVICA

Kot že povedano so posameznim dalavcem oz.sodelavcem pooblaščenca-zbiratelja pripadale naslednje provizije:

* do 10.mio SIT - 0,60% kar je 75 DEM na vsak 1 mio SIT certifikatov
* od 10. do 30. mio SIT - 0,64% kar je 80 DEM za vsak 1 mio SIT certifikatov
* od 30. do 60. mio SIT - 0,68% kar je 85 DEM za vsak 1 mio certifikatov
* nad 60. mio SIT - 0,72% kar je 90 DEM za vsak 1 mio certifikatov

PM&A BPD d.d.

Pri omenjeni družbi, katere Sergej Racman je bil direktor in odgovorna oseba borznoposredniške družbe, smo pridno zbirali certifikate za Kmečko družbo d.d., odpirali trgovalne račune za Vzajemne sklade VS Galileo, Rastko in Bond ter opravljali storitve prodaj točk pokojninskih bonov PMON ter za komitente opravljali Naročila za transakcijo vrednostnih papirjev...še dandanes čakamo na plačilo za takrat pošteno opravljeno delo!
Sedež družbe je bil na Celovški 206, 1000 lJUBLJANA
TELEFON: 01 5830600 FAX: 01 5183224
https://www.kdd.si/izdajatelji-in-ostali-clani/obvestila/obvestilo?snid=2337

VS GALILEO
Borznoposredniška družba PM&A BPD d. d. tako 1. januarja 1992 ustanovi Galileo, prvi slovenski vzajemni sklad.
https://www.vzajemci.com/novice/investicije/3857/kd-galileo-manj-slovenije-vec-hitro-rastocih-trgov
https://beta.finance.si/files/2005-01-12/kdbond-pr-up.pdf
http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/simic-nina.pdf

FDR KIBLA
10.00–11.00 PREDSEDNIK UPRAVE PM&A BPD, d. d., PROKURISTKOLOSEJ, d. o. o.
Sergej Racman, univ. dipl. fizik in univ. dipl. ekonomist
http://fdr.kibla.org/fdr2004/program.html

US

Potrjen dnevni red 4. seje US, ki je bila dne 22. 1. 2004
Številka: Su 2/04-7
Datum: 22. 1. 2004
14. Sergej Racman, Lukovica pri Brezovici, Predrag Stamenković, Ljubljana in PM&A BPD, d.d., Ljubljana - pobuda za oceno ustavnosti Zakona o trgu vrednsotnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99), s predlogom za začasno zadržanje
(U-I-249/03)
mag. JADRANKA SOVDAT, Generalna sekretarka
https://www.us-rs.si/aktualno/novice/potrjen-dnevni-red-4-seje-us-ki-je-bila-dne-22-1-2004/
https://siol.net/posel-danes/novice/sergej-racman-osumljen-manipulacije-z-delnicami-enega-od-nasih-najvecjih-holdingov-454458

SAJ NI RES, PA JE!

Dolguje milijone, a biva na 5760 m2 veliki posesti z vilo

Ste vedeli, da v Ljubljani obstajajo posestva, na katerih bi lahko živele kraljeve družine? A ne gre za kak protokolarni objekt države, pač pa za zasebno vilo Sergeja Racmana. Kar ne bi bilo sporno, če ne bil bil Racman, sicer lastnik Koloseja, dolžan milijonske zneske, preiskujejo pa ga tudi zaradi oškodovanja upnikov in pridobitve premoženja na nezakonit način. Racman naj bi na posestvu, ki sicer še ni povsem zgrajeno, tudi živel.
http://www.24ur.com/novice/slovenija/dolguje-milijone-a-biva-na-5760-kvadratnih-metrov-veliki-posesti-z-vilo.html?focus=1

ALEA IACTA

Kaj je Racman na Primorskem poskušal, kaj mu je uspelo in kje se je dokončno spotaknil

Če bi imel malo več sreče, bi bil Sergej Racman, poslovnež, ki je po Sloveniji in tujini spretno hodil po robu zakona in se nazadnje usodno spotaknil na Ajševici, danes lastnik igralnega salona na Vrtojbi, hotela in smučišča na Cerknem in lepega dela novogoriške Komunale. Za Racmana je bila severna Primorska poslovno očitno nadvse zanimiva.

Pozornost primorske javnosti je Sergej Racman prvič pritegnil leta 2011. Takrat je odjeknila novica, da namerava s svojo družbo Aleia Iacta zaprositi za koncesijo na območju MMP Vrtojba. V zrak je seveda takoj skočil novogoriški igralničar Hit. Takratni direktor Drago Podobnik je bil plat zvona, češ da konkurenca na zanimivem območju tik ob meji ogroža uspeh družbe in delovna mesta. Začela se je dolga polemika, v kateri je Racmanova družba nekajkrat zaprosila za koncesijo in vsakič pogorela. Vmes se je zgodba gibala med komedijo in kriminalko s podtikanji in prepričevanji, manipulacijami in pritiski, izjavami občinskih svetnikov, da se čutijo ogroženi, in celo lažno podkupnino na računu župana Milana Turka.

Poslovna priložnost ali kaj drugega?

Tako imenovana “Hitova linija”, ki je imela močno podporo še enega pomembnega igralca na tržišču, igralniško družbo Fortuna, je zdržala Racmanove napade in igralniška trdnjava Vrtojba je ostala neosvojena. Česar ni mogoče reči za srca nekaterih svetnikov. Racman je v svojih predstavitvah in nagovorih znal biti precej očarljiv. Ob prihodu na dvorišče dvorca Coronini v Šempetru je obljubljal ambiciozni projekt. Poleg igralnega salona, je napovedoval, naj bi zgradili še hotel, kinodvorane, bowling, kongresni center ... Ni čudno, da je Racman iz lokalnih politikov izvabil izjave, kot so: “Škoda se mi zdi zavreči priložnost za občino.” “Nov kapital pomeni veliko dobrega.” “Vsak projekt, ki prinaša nova delovna mesta, podpiram.” In tako naprej. Avtorjev izjav ne navajamo namenoma, iz korektnosti.

Ob obsežni obtožnici, na kateri je Racmanovo ime na prvem mestu, ugotovitev, da je bila severna Primorska zanj “poslovno zanimiva”, dobiva nekoliko zlovešč prizvok.

Tisto, kar so šempetrski svetniki imenovali “priložnost”, “kapital” in “projekt”, bi namreč kdo drugi imenoval “zloraba”, “pranje denarja” in “bordel”. Medtem ko so Racman in pomočniki z aktovko in kravato po občinskih dvoranah razlagali o svojem “nakupovalno zabaviščnem centru”, je zelo tiho na Ajševici v režiji njegovega poslovnega kroga nastajalo nekaj povsem drugega.

Od Marine do Marine 2

Že leta 2012 so se poslovneži okrog Racmana, ki so bili takrat že lastniki Paquita, začeli pogajati o najemu stavbe propadlega casinoja Jolly na Ajševici. Tudi tam se je sprva zdelo, da nameravajo urediti igralni salon. A se je kmalu izkazalo, da je njihova ponudba daleč od igralnih avtomatov. Marina Sauna Club, ki svoje resnične dejavnosti sicer zaradi zakonov ni smel odkrito oglaševati, a je tudi ni pretirano skrbno skrival, je odprl vrata leta 2014. In uspešno posloval vse do letošnje policijske racije.

Vrtojba pa Racmanovim vseeno ni dala miru. V letu 2017 so pridobili dodatna zemljišča na območju Vrtojbe in skušali tja preseliti koncesijo svojega igralnega salona Paquito. Ponovno z bleščečimi obljubami o tem, da bodo gradili “hotel s 60 sobami, poleg igralnice, restavracije in kozmetičnega ter frizerskega salona, pa tam vidijo še picerijo in špageterijo ter lepotne in spa programe, wellnes in kongresno dvorano.” Ponovno jim po številnih kolobocijah ni uspelo.

V preiskavi zadeve Marina se je, po neuradnih podatkih, izkazalo, da jim tudi nikoli ne bi. Vsaj ne s špageterijo. Racman in njegova poslovna partnerja ter zdaj soobtožena Jože Kojc in Dejan Šurbek naj bi v medosebni komunikaciji Paquitov načrt v Vrtojbi vedno imenovala zgolj in samo “Marina 2”.

Cerkljanski ovinek

Nikoli ni bilo povsem jasno, kaj bi Racman počel s hotelom v Cerknem. Lokacija se, vsaj na prvi pogled, za Marino 3 ne zdi ravno primerna. Je sicer idilična, a nekoliko odročna.

V zgodbo je Racman ravno z družbo Alea Iacta vstopil konec leta 2017, ko je bila bitka za prevlado nad cerkljanskim turizmom med Postojnsko jamo in Civilno iniciativo že v polnem zamahu. Racman je trdil, da ga bolj kot turizem zanima industrijski del lastniškega paketa, ki ga je obvladoval holding. Kljub temu, da se je na parkiriščni skupščini okronal za direktorja holdinga, je izgubil sodno bitko z Marjanom Batageljem in odšel s sklonjeno glavo.

Komunala ostaja v zraku

Še težje razumljivo kot njegov izlet v Cerkno je Racmanovo zanimanje za Komunalo Nova Gorica. Delež Salonita Anhovo v novogoriškem komunalnem podjetju je bil dolgo naprodaj. Uradni kupec je nazadnje postala družba R.P., povezana z Racmanovim dolgoletnim poslovnim partnerjem in posrednikom Davorinom Vidmarjem, ki je, mimogrede, lastniku Koloseja tudi odpiral občinska ter druga vrata na Primorskem.

Racmanovo ime se na dokumentih ni pojavilo, a svoje vloge v poslu ni zanikal. Pojavil se je tudi na skupščini Komunale. Kot so takrat povedali opravljivi jeziki, v limuzini z albanskimi registrskimi tablicami. Predstavnik lastnika Davorin Vidmar se je včeraj sicer odzval na klic PN, a je na vprašanje, kaj namerava v Komunali, na hitro odvrnil, da je v tujini in bo na razpolago za vprašanja šele septembra, po skupščini komunalne družbe, ki je napovedana 20. v mesecu.

Kaj natanko je Racman hotel doseči z nakupom poslovnega deleža v komunalnem podjetju, bo morda ostalo skrivnost še dolgo ali za vedno. Je pa res, da ob obsežni obtožnici, na kateri je Racmanovo ime na prvem mestu, ugotovitev, da je bila severna Primorska zanj “poslovno zanimiva”, dobiva nekoliko zlovešč prizvok.
https://www.primorske.si/primorska/goriska/kaj-je-racman-na-primorskem-poskusal-kaj-mu-je-usp

RDEČA TIRALICA

Interpol za Racmanom in šestimi drugimi Slovenci razpisal tiralico

Za nekdanjim lastnikom Koloseja Sergejem Racmanom je Interpol razpisal najvišjo, rdečo tiralico. Koprsko sodišče je za Racmana odredilo pripor že 10. julija, a ker naj bi se Racman skrival v Kanadi, so se ga sedaj lotili tudi z mednarodno tiralico. A na tem seznamu ni osamljen. Interpolova tiralica je namreč trenutno razpisana za sedmimi Slovenci in celo za eno Slovenko.
https://www.24ur.com/novice/svet/interpol-za-racmanom-in-sestimi-drugimi-slovenci-razpisal-tiralico.html
https://www.24ur.com/novice/slovenija/sergeja-racmana-isce-tudi-interpol.html

zoran13

NADZOR ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ

Nadzor elektronskih komunikacij zaposlenega je kršitev njegovih pravic do zasebnega življenja in korespondence, je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Gre za primer romunskega državljana Bogdana Mihaija Barbulescuja, ki je bil odpuščen, ker je uporabljal službeni internet v zasebne namene.

Barbulescu je bil od leta 2004 uslužbenec nekega zasebnega podjetja, kjer je za delo s strankami uporabljal internetni račun Yahoo messengerja. Podjetje pa ga je julija 2007 obvestilo, da so nadzorovali njegove pogovore prek messengerja, in ga obtožilo, da je uporabljal službeni internet tudi v zasebne namene. S tem pa da je kršil interna pravila podjetja.

Med drugim so mu kot dokaz predstavili 45 strani zapisov njegovih pogovorov z bratom in zaročenko, med katerimi je bilo tudi več intimnih sporočil. Manj kot mesec dni kasneje je bil odpuščen.

Po tem ko s pritožbo ni bil uspešen na nacionalnem sodišču, se je pritožil na ESČP. To je sicer januarja lani na prvi stopnji s šestimi glasovi proti enemu odločilo, da ni bilo kršitve 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in da je romunsko pravosodje določilo pravično ravnotežje med pravico pritožnika do zasebnega življenja in korespondence ter interesi delodajalca. Čeprav je bil storjen poseg v Barbulescujevo zasebno življenje in korespondenco, pa je bil delodajalčev nadzor njegovih komunikacij zaradi ugotavljanja disciplinske odgovornosti razumen.

Zatem pa je primer junija lani romal še pred veliki senat ESČP, kjer je o primeru razsodilo 17 sodnikov. Med njimi je bil tudi slovenski Marko Bošnjak.

Veliki senat pa je ugotovil, da je prišlo do kršitve 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in torej pravice do zasebnega življenja in korespondence. Nerazumno bi bilo od pritožnika zahtevati, da v službi povsem prekine stik s svojim zasebnim življenjem. Prav tako bi ga podjetje moralo o nadzoru njegovih komunikacij obvestiti vnaprej, ne pa, da je bil "obveščen" na način, da je bila ena od uslužbenk že odpuščena zaradi uporabe službenih sredstev v zasebne namene.

Vendarle pa sodišče na koncu pritožniku ni prisodilo kake posebne odškodnine. Že odločitev ESČP, da je prišlo do kršitve njegovih pravic, je zadostno zadoščenje za Barbulescuja, so odločili sodniki v Strasbourgu.
https://live.finance.si/38700/ESCP-Nadzor-elektronske-poste-zaposlenega-je-krsitev-njegovih-pravic

zoran13

KRIŠTOF ZEVNIK in ZZZS

Anketa o zmagi zavarovanca nad ZZZS: Krasno za paciente, ogrožena pa finančna stabilnost

Zavarovanec Krištof Zevnik je zmagal v tožbi proti ZZZS, ta pa mu bo moral po še nepravnomočni sodbi kot samoplačniku povrniti stroške zdravljenja pri zasebniku v Sloveniji. Zgodbo smo objavili včeraj, v celoti jo preberite tukaj.

Iz prelomne sodbe sicer izhaja, da so sodniki v ospredje postavili pravico zavarovanca do zdravljenja – in povračila stroškov – pri kateremkoli zdravstvenemu izvajalcu v Sloveniji, ne glede na njegovo statusno obliko, torej tudi pri čistih zasebnikih, ki nimajo pogodbe z ZZZS. Opozorili so na pravne praznine, neskladja z ustavo in diskriminacijo izvajalcev in zavarovancev v naših predpisih. ZZZS se je zoper sodbo že pritožil, na ministrstvu za zdravje je še ne komentirajo. Po mnenju Financ bi imela lahko sodba, če bo obveljala kot dokončna, zelo velik vpliv in bi lahko spremenila temeljna razmerja v slovenskem zdravstvu.

Kaj pa pravijo sogovorniki? Bo namesto politike reformo zdravstva spisalo sodišče? Kako to sodbo komentirajo in kakšne možne posledice vidijo za zdravstveni sistem, paciente, zdravnike, javno blagajno?

Samo Fakin, predsednik uprave Thermane Laško, nekdanji generalni direktor ZZZS:
»Če ta sodba obvelja, bi bilo to pozitivno za paciente, z vidika države pa seveda težava. Vsi, ki predolgo čakajo, bi šli k zasebnikom, nato pa zahtevali povračilo stroškov od ZZZS, to pa pomeni, da denarja v blagajni hitro zmanjka. Potem bi bilo treba dvigniti prispevno stopnjo za 10 do 15 odstotkov ali pa letno prerazporediti iz državnega proračuna v zdravstveno blagajno dodatnih 200 milijonov evrov. To je cena zdajšnjih čakalnih vrst. Uveljavitev te sodbe bi pomenila konec vsakega dogovarjanja in načrtovanja v zdravstvu ter konec zdajšnjega obvladovanja stroškov zdravstvenih storitev.«

Petra Došenović Bonča, ljubljanska ekonomska fakulteta:
»Tokratna sodba je zgolj še en simptom elementarne težave, ki jo imamo v Sloveniji – neusklajenosti med zbranimi viri financiranja in povpraševanjem v obliki košarice pravic ter ponudbe v javnem zdravstvu, ki jo odraža mreža izvajalcev. Na eni strani zavarovancem obljubljamo 'univerzalno' košarico storitev, na drugi strani pa preprosto zberemo premalo denarja za zagotovitev vseh obljubljenih storitev pri izvajalcih, s katerimi ima največji plačnik sklenjene pogodbe. Drugi simptomi te iste težave so tudi čakalne dobe, izgube izvajalcev ter pomanjkanje novih tehnologij in postopkov oziroma počasnejši napredek od konkurence.

Če bo sodba obveljala kot dokončna, ima lahko zelo zaskrbljujoče posledice za ZZZS in finančno stabilnost. Logično namreč je, da si poskušajo upravičenci zagotoviti storitve, ki so jim obljubljene, domači izvajalci pa imajo res močne argumente, ko opozarjajo na diskriminiranost glede na tuje izvajalce v sistemu čezmejnega zdravstvenega varstva. Ta sodba pa bi lahko poleg možnosti presojanja, do katerih storitev so zavarovanci upravičeni, odprla tudi zahteve po presoji ustreznosti standardov zagotovljenih storitev, dolžine dopustnih čakalnih dob in podobno.«

Janez Lavre, v. d. direktorja bolnišnice Slovenj Gradec:
»Sodbo težko komentiram, ker je nisem prebral. Menim sicer, da je za paciente taka odločitev sodišča samo dobra, za politiko pa vržena rokavica, naj se končno začne ukvarjati s tistim, čemur se je 20 let izogibala. Zdravstvo in zdravstveno zavarovanje potrebujeta več konkurence, ne pa denimo koncesij, ki so bolj ali manj le politično nagrajevanje določenih izvajalcev.«

Zdravniška zbornica Slovenije, vodi jo Zdenka Čebašek- Travnik:
Nadaljevanje pogajanj med Fidesom in vlado glede spremembe kolektivne pogodbe za zdravnike.

»Zdravniška zbornica Slovenije pozdravlja odločitev Delovnega in socialnega sodišče v Ljubljani, ki je ugodilo zahtevku zavarovane osebe za povračilo stroškov zdravljenja v samoplačniški ambulanti na območju Slovenije. Argumentacija sodišča je prepričljiva in skladna s stališči, ki jih že dlje časa zagovarjajo tudi zdravniške organizacije – diskriminacija zavarovanih oseb (posredno pa tudi zasebnih zdravnikov) na podlagi okoliščine, ali so samoplačniško zdravstveno storitev prejele v Sloveniji ali drugi evropski državi, je neskladna s slovensko ustavo. Poleg tega je veljavna ureditev tudi absurdna, saj tujim izvajalcem zagotavlja, da za slovenske zavarovance opravijo neomejeno število storitev v breme slovenske zdravstvene blagajne, domači zasebni izvajalci pa se omejujejo s koncesijami, ki se za povrh vsega podeljujejo le še v manjšem obsegu.

Kolikor bo Višje delovno in socialno sodišče sodbo potrdilo, za kar upamo, da se bo tudi zgodilo, bo Vlada RS morala v zakonodajni postopek vložiti prave reformne zakone. Na podlagi vzpostavljene sodne prakse bodo namreč zavarovanci upravičeni do povračila stroškov zdravstvenih storitev do določenega zneska, ne glede na to, ali so storitev prejeli v javnem zavodu, pri zasebniku s koncesijo ali zasebniku brez koncesije. S tem bo vzpostavljen nediskriminatoren sistem financiranja zdravstvenih storitev, ki ga sicer že zdaj pozna večina evropskih držav. Trenutni predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti in osnutek predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju gresta ravno v nasprotno smer – namesto da bi v središče urejanja postavljala dostopnost pacientov do visokokakovostnih zdravstvenih storitev, želi Vlada RS z njima prvenstveno doseči še dodatno zaščito poslovnih interesov javnih zdravstvenih zavodov. Zato z odobravanjem sprejemamo odločitev sodišča, ki bo lahko s to zgrešeno potjo slovenske zdravstvene politike po skoraj treh desetletjih zaključila.

Ne glede na hitrost zakonskih sprememb, se bo morala zdravstvena politika ustrezno odzvati že na dogajanje, ki bo sledilo objavi te informacije, saj je pričakovati, da bodo zavarovanci v naslednjih dneh na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije množično vlagati zahtevke za povračilo stroškov zdravljenja, ki so jih morali plačati iz lastnega žepa.«
https://www.finance.si/8860041/Anketa-o-zmagi-zavarovanca-nad-ZZZS-Krasno-za-paciente-ogrozena-pa-financna-stabilnost
https://www.finance.si/8860014/Prelomna-sodba-ZZZS-mora-zavarovancu-povrniti-stroske-tudi-za-samoplacnisko-puljenje-modrostnega-zoba-v-Sloveniji

zoran13

SLOVENCI DENAR ŠE VEDNO ZAUPAJO ZLASTI BANKAM IN ZAVAROVALNICAM

V bankah imamo Slovenci za več kot 17.000.000.000 € depozitov, za življenjska zavarovanja pa smo lani vplačali okoli 516.700.000 €. Kljub rekordno nizkim obrestnim meram in nižjim donosom življenjskih zavarovanj je varnost pri Slovencih očitno še vedno na prvem mestu.

Statistični podatki o lanskem poslovanju slovenskih zavarovalnic kažejo, da v skupnem deležu obračunanih premij največji, lar 26,5% delež, predstavlja življenjsko zavarovanje, zavarovalnice pa so fizičnim osebam za življenjsko zavarovanje obračunale za 516,7mio€ bruto premij. Lahko torej sklepamo, da Slovensci denar iz bančnih depozitov selimo v življenjska zavarovanja?

"To je težko reči, saj so tudi pričakovanja donosnosti pri klasičnih življenjskih zavarovanjih padla na odstotek, oziroma še nižje. In če danes pogledamo nove splošne pogoje za zavarovalne police, vidimo, da so odkupne vrednosti po desetih ali petnajstih letih praktično enake ali celo nižje, kot je seštevek plačanih premij. Obveznice, ki jih izbirajo zavarovalnice kot naložbo za klasična zavarovanja, so namreč padle in dosegle nizke donose," pravi Samo Lubej, neodvisni finančni strokovnjak s področja naložbenih financ in premoženjskega svetovanja. prav tako ga ne preseneča podatek, da so lani zavarovalnice pobračle za skoraj dve milijardi € premij oziroma 30 mio€ več kot leto prej.

"V vsaki državi, kjer je višji BDP, je tudi varnost višja vrednosta. Eno je, da si kupiš večji avto in narediš večje zaloge, drugo pa je, da več denarja namenjaš za zavarovanja," zatrjuje Lubej.

Medtem Banka Slovenije v zadnjem poročilu o poslovanju bank ugotavlja, da se rast vlog gospodinjstev od februarja upočasnjuje, kljub temu pa medletna rast znaša 5,5%. Depoziti gospodinjstev tako ohranjajo vodilno vlogo med viri financiranja bank, saj so junija predstavljali 45,7% celotne pasive bank," ugotavljajo analitiki centralne banke.

Kaj pa novi trendi varčevanja pri Slovencih? Samo Lubej pravi, da se "ljudje pri varčevanju še iščejo oziroma ne vedo, kam naj naložijo denar". pri te,m ne gre pozabiti, da je na trgu vse več ponudb alternativnih produktov, kot so denimo kriptovalute. Ob tem Lubej opozarja, da bo pri teh alternativnih oblikah varčevanja zanesljivo prišlo še do hude streznitve.

VEZAVA 10.000 €

Pri dveletni vezavi 10.000 € se prihranki med bankami še močno razlikujejo, saj potrošnik pri najmanj ugodni banki prihrani le za 2,03€ obresti, pri najugodnejši ponudbi pa že 223,06 € obresti. Nakatere banke ponujajo ugodnejše pogoje varčevanja svojim komitentom in tistim, ki depozite sklenejo po spletu.
Zveza Potrošnikov Slovenije

Na vprašanje, sli se torej ponovno krepi zaupanje Slovencev v življenjska zavarovanja, Samo Lubej, neodvisni finančni strokovnjak s področja naložbenih financ in premoženjskega svetovanja, odgovarja: "Pri življenjskih zavarovanjih gre za tako imenovana kombinirana naložbena življenjska zavarovanja. To pomeni, da je premija sestavljena iz zavarovalne premije in varčevalnega dela. To, kar je videti iz statističnih podatkov kot premija, je dejansko kombinacija zavarovanja in naložbe."

ZAUPANJE V ZAVAROVALNICE OD KRIZE NI UPLAHNILO

Kolišen delež pri življenjskih zavarovanjih predstavlja varčevanje in koliko denimo ostale zavarovalne premije, kot na primer premija za primer smrti in invalidnosti, nam Maja Kramberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) ni mogla pojasniti, saj tivrstne statistike nimajo. Na SZZ menijo, da zavarovanci izkazujejo zaupanje do slovenskega zavarovalnega trga, saj so, kot zatrjujejo, zavarovalnice tudi v času ekonomske krize poslovale uspešno in zagotavljale izplačila garantiranih donosov. "Spreminja pa se struktura porazdelitve premije življenjskih zavarovanj znotraj posameznih zavarovalnih vrst. V preteklosti so pretežni del premijskih prihodkov zavarovalnic predstavljale premije v zavarovalni vrsti življenjsko zavarovanje vezano na investicijske sklade, delež te zavarovalne vrste pa se počasi zmanjšuje v korist drugih, klasičnih življenjskih produktov," še pojasnjuje Krambergerjeva.

V BANKAH RASTEJO DEPOZITI GOSPODINJSTEV

Medtem ko Banka Slovenije v zadnjem poročilu o poslovanju bank ugotavlja, da se rast vlog gospodinjstev od zadnjega februarja sicer upočasnjuje, kljub temu pa medletna rast znaša 5,5%. Konec julija so imela gospodinjstva v bankah že za več kot 17mlrd€ depozitov, podjetja pa 5,7mlrd€ depozitov. Pri tem pa ni zanemarljivo, da znašajo obrestne mere za na novo odobrene vloge gospodinjstev do enega leta 0,1%, nad enim letom pa le 0,3%.

Pregled obrestnih mer, ki so ga pripravili na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZSP), je tako pokazal, da zaradi nekoliko nizkih obrestnim mer vezave v bankah za varčevalce pomenijo simbolišne zaslužke. "Za kratkoročne depozite do enega leta so obrestne mere okoli 0,1% na leto, najvišja obrestna mera za petletno vezavo pa je nekaj več kot odstotek. Tako bo posameznik z vezavo 1.500 € enega leta zaslužil med 0,15 € in 4,56 €, odvisno, katero banko bo izbral.
Pri dveletni vezavi 10.000 € se prihranki med bankami še močno razlikujejo, saj potrošnik pri najmanj ugodni banki prihrani le za 2,03€ obresti, pri najugodnejši ponudbi pa že 223,06 € obresti. Nakatere banke ponujajo ugodnejše pogoje varčevanja svojim komitentom in tistim, ki depozite sklenejo po spletu", ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

PREVIDNO Z NOVIMI TRENDI

O novih trendih varčevanja pri Slovencih pa Samo Lubej pravi, da kot finančn svetovalec prejema veliko vprašanj posameznikov o tem, kaj naj storijo po poteku varčevalnih pogodb pri bankah. "Ljudje se pri varčevanju še iščejo oziroma ne vedo, kam naj naložijo denar. Pri tem ne gre pozabiti, da je na trgu vse več ponudb alternativnih produktov, kot so denimo kriptovalute. Ljudem ponujajo podobno visoke donose, kot so jih imeli do zdaj v bančnih depozitih. Zanimanja za te alternativne oblike varčevanj je tako vse več," pravi Lubej. Pb tem pa opozarja, da bo pri teh alternativnih oblikah varčevanja prišlo do "hude streznitve". "Verjamem, da bo nekaj kriptovalut preživelo in se uveljavilo kot alternativni način plačevanja. Ampak to, kar se zdaj dogaja s špekuliranjem in "navijanjem" njihove vrednosti, je po mojem mnenju klasični primer "investicijskega stampeda," še pravi Lubej.
Vir:Slovenci denar še vedno zaupajo bankam in zavarovalnicam, Manja Pušnik, Dnevnik, Ponedeljek 04.09.2017
https://www.dnevnik.si/1042783491
https://www.dnevnik.si/tag/Maja%20Krumberger
https://www.facebook.com/Dnevnik.si/posts/10155058890141298

zoran13 · Objavljeno: 18 Sep 2017 17:34 Naslov sporočila: PRESEŽNIKI

ZLATI KOŠARKARJI

Dragić dobil telefonski klic tega predsednika

Telefonski klic je - kot je povedal - Dragiću veliko pomenil.

Kapetan slovenske košarkarske reprezentance Goran Dragić, ki je, kot je povedal sam, sinoči s svojo ekipo osvojil najpomembnejši naslov kariere, je popoldne dobil klic slovenskega predsednika Boruta Pahorja.

Slovenski predsednik je pred tem podpisal ukaz, da slovenski košarkarski reprezentanci podeli državno odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen športni dosežek, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču, krepitev nacionalnega ponosa ter navdih ljudem. Vročitev odlikovanja bo potekala v skladu z dogovorom s Košarkarsko zvezo Slovenije.
Več na: http://www.zurnal24.si/sport/dragic-dobil-telefonski-klic-tega-predsednika-297274 - www.zurnal24.si

Toliko denarja bodo dobili košarkarji

Slovenski košarki se obeta finančna injekcija.

Zlati slovenski košarkarji bodo za svoj dosežek na pravkar končanem evropskem prvenstvu v Istanbulu dobili tudi denarno nagrado ministrstva za šport. Kot so danes sporočili iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, so zvezi namenili 17.080 evrov nagrade, poleg tega pa še dodatnih 50.000 evrov na predlog ministrice Maje Makovec Brenčič.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali na MIZŠ, je denarna nagrada 17.080 evrov namenjena Košarkarski zvezi Slovenije v skladu s pravilnikom o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni. Na predlog ministrice pa bo Košarkarska zveza Slovenije prejela še 50.000 evrov za dosežek, ki je poskrbel za neverjetno promocijo Slovenije in jo z zlatimi črkami tudi vpisal v športno zgodovino, so dodatno nagrado pojasnili na ministrstvu.

Ministrica Makovec Brenčičeva je slovenski reprezentanci in vodstvu KZS danes v telefonskem pogovoru tudi čestitala za vrhunski športni dosežek in se jim zahvalila za izjemno borbenost, srčnost, pogum in tudi promocijo države, so še zapisali pri MIZŠ.
http://www.zurnal24.si/sport/eurobasket2017/toliko-denarja-bodo-dobili-kosarkarji-297280

GORAN DRAGIĆ

Iskrene čestitke našemu kapetanu košarkarske zlate ekipe, vsem igralcem, vsem trenerjem, vsem spremljevalcem, vsem sponsorjem in ostalim, ki so omogočili takšen nepojmljiv uspeh in vrhunec v kolektivnem športu ter izpolnitev sanj marsikateremu igralcu in gledalcu! Very Happy

Urna postavka: 1650 €

V naslednji sezoni lige NBA bo Goran Dragić zaslužil 17 milijonov dolarjev oziroma 14,3 milijona evrov. To je 1,2 milijona na mesec, 40.000 evrov na dan, 1650 evrov na uro. Skupno je samo v ligi NBA že zaslužil 50 milijonov, do leta 2020 jih bo po pogodbi 95. Zdaj je tako bogat, da za plemenitenje njegovih financ skrbijo drugi. Med drugim je z legendarnim košarkarjem Stevom Nashem lastnik verige fitnes centrov. Včasih je bilo precej drugače: "Ko sem kot mladinec odhajal iz Ilirije, je Olimpija zame ponujala 20 žog. Za 20.000 evrov sem tako pristal v Slovanu. Prvo plačo 300 evrov sem porabil v enem dnevu, preostale dni pa gledal v zrak."
https://www.vecer.com/ma-kaksni-milijoni-medalja-6310156?lnlarticle

PRIMORSKE NORICE

KAJ PA VLATKO ČANČAR?

Zlatih košarkarskih fantov so se ponosno spomnili po vsej državi, sprejeme so pripravili v Ljubljani, Novem mestu, Slovenski Bistrici, Postojni, Pivki ...

Koper pa - kot da ni v Sloveniji. Nihče se ni spomnil, da sta bila med zlatimi tudi košarkar Vlatko Čančar in zdravnik izbrane vrste Branko Cvetičanin. Seveda bi bilo vse drugače v primeru uspeha nogometnega četrtoligaša: Taverna bi gorela, nebo bi paral ognjemet ...
petek, 22. september 2017, 10:38
http://www.primorske.si/2017/09/22/Kaj-pa-Vlatko-Cancar

DRŽAVNA BLAMAŽA

Bronastim Špancem po 30.000 €, srebrnim Srbom po 20.000 €, zlatim Slovencem dobrih 4000 € na posameznika in visoka pokojnina - premalo, da bi se sprijaznili s tem.

Potem ko so španski košarkarji za bron na evropskem prvenstvu prejeli vsak 30.000 evrov, Srbi za srebro pa vsak 20.000 evrov, so evropski prvaki že na zadnjih dveh reprezentančnih zborih omenjali, da svoje nagrade še niso videli. A se zaradi tega očitno še nihče ni preveč vznemirjal, dokler prejšnji teden Goran Dragić v pogovoru s slovenskimi novinarji ni dejal: "To je žalostno. Vlada je obljubila Košarkarski zvezi Slovenije (KZS), zdaj pa vemo, kaj je z njo. Smo v temi, ne vemo, kaj bo. Upam pa, da se to vendarle nekako reši."

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je prepoznalo, da s to izjavo nekaj ni v redu. Nemudoma se je odzvalo: "Ministrstvo je KZS v skladu s pravilnikom o merilih za sofinanciranje letnega programa športa na državni ravni 12. oktobra lani izplačalo 17.080 evrov za zlato medaljo na evropskem prvenstvu. Obenem je na predlog ministrice Maje Makovec Brenčič KZS prejel še dodatnih 50.000 evrov." Skratka, 67.000 evrov je KZS že od oktobra imela na računu, a jih ni izplačala naprej. Zakaj?

"Težava je nastala z višino nagrade. Ves čas smo upali, da se bo ta nagrada zvišala na neko normalno številko. Tako, kot so dobili v Srbiji in Španiji. Mislim, da so si to igralci zaslužili," je dejal generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Rašo Nesterović.

Dodajmo, da se je celotni štab denarni nagradi odpovedal, kar pomeni, da bi se skupna nagrada 67.000 evrov bruto razdelila na dvanajst delov. Če od te vsote odštejemo še 25-odstotni davek, bi torej vsak košarkar prejel 4187 evrov. In ta številka je motila tudi košarkarje, ki so očitno vedeli, da KZS denar trenutno zadržuje. Prav KZS je v njihovem imenu in z zbranimi podpisi vseh košarkarjev namreč 11. marca na vlado poslala dopis, v katerem reprezentanti menijo, da si zaslužijo ustrezno denarno nagrado.

"Košarkarji in strokovni štab smo več kot tri mesece garali za ta izjemni uspeh, ki je sicer plod dolgoročnega dela v preteklih letih oziroma desetletjih. Igralci smo s tem, da smo ponosni branili barve naše države, skrajšali čas, namenjen regeneraciji in pripravi na novo klubsko sezono.
"Ne gre toliko za denar, bolj nas boli to, da se počutimo ignorirane"

Na kocko smo postavili nadaljevanje naših klubskih karier. V času priprav in evropskega prvenstva smo zaradi obveznosti do Slovenije izjemno malo časa preživeli z družino in prijatelji. Premor med klubskima sezonama je sicer edina priložnost, da si lahko vzamemo čas za svoje najbližje, kar nam je večini med sezono onemogočeno, saj nastopamo za tuje klube," so med drugim zapisali v pismu. V njem so omenili še svoje dosežke ter višino nagrad Špancem in Srbom: "Vsi člani slovenske košarkarske reprezentance, ki smo se septembra v Slovenijo vrnili z zlatimi medaljami okoli vratu, menimo, da si zaslužimo primerljivo nagrado kot naši tekmeci na evropskem prvenstvu, ne pa zgolj 67.000 evrov bruto za celotno ekipo."

"Ne gre toliko za denar, bolj nas boli to, da se počutimo ignorirane," je za 24ur dejal najstarejši član reprezentance Saša Zagorac: "Da nasloviš na predsednika vlade pismo in niti ne dobiš odgovora … To je žaljivo. Glede na to, da se je prišel z nami poveselit in slikat, smo pričakovali vsaj odgovor, pa tudi če bi bil ta negativen."
Cerar: Pokojnine namesto enkratnega zneska

In danes se je na pismo košarkarjev s svojim pismom odzval tudi premier Miro Cerar. Med drugim je zapisal, da je država obljubljeni znesek, to je 67.080 evrov, košarkarski zvezi nakazala že 12. oktobra lani. Hkrati je poudaril, da so košarkarji dobili tudi Bloudkovo priznanje za vrhunski športni dosežek. "To priznanje ni le velika čast, ampak tudi zagotovilo, da bo lahko vsak član moške košarkarske reprezentance, ko bo izpolnil pogoje za upokojitev, upravičen do izplačila pokojnine. Danes bi tako vsak dobil vsaj 1.500 evrov mesečne pokojnine," je zapisal premier v odstopu.

Dodaja, da so namesto enkratnega zneska, ki bi ga športniki prejeli v najbolj produktivnem obdobju svojega življenja, na ta način poskrbeli za dostojno starost za čas, ko se bodo iztekle klubske in sponzorske pogodbe. "Verjamem, da bo v jeseni življenja ta nagrada cenjena bolj kot sedaj," je pristavil.

Na koncu pa je zapisal, da je vodstvu košarkarske zveze 11. decembra jasno povedal, da dodatnih sredstev za nagrade ne more obljubiti. Predanost, požrtvovalnost in športni duh košarkarskih junakov Cerarja navdajajo z velikim ponosom. "Ste zgled mnogim Slovenkam in Slovencem. Najmočnejši smo takrat, ko stopimo skupaj. Takrat se lahko več kot enakovredno kosamo z največjimi in najmočnejšimi. Ne samo v športu," je zaključil.

Celotno pismo premierja v odstopu Mira Cerarja lahko preberete tu.
Zneski nižji, a nagrad več

Še pred volitvami za predsednika KZS, ki so bile 15. marca in na katerih je dobil drugi mandat, je Matej Erjavec trdil, da sta bila z Nesterovićem skupaj na obisku pri Cerarju, trojica pa da se je pogovarjala o skupni višini nagrade v znesku okrog 300.000 evrov. "Razumem, da je zdaj predvolilni čas in da ima vlada še mnogo drugih pomembnih stvari, toda do izteka njenega mandata se to mora rešiti. Če zdajšnja vlada tega ne bo storila, bomo na košarkarski zvezi zbrali nekaj sredstev, vendar zagotovo ne do številke, ki sem jo prej omenil. Računam na okoli 150.000 evrov za vse skupaj," je takrat še dejal Erjavec. A Cerar je prav na dan volitev za predsednika KZS odstopil s položaja predsednika vlade in od dogovora ni ostalo nič.

Polemično na twitterju
"A da tudi mi kot reprezentanca prispevamo za drugi tir?" je Klemen Prepelič dogajanje komentiral na twitterju. Uporabnikom, ki se z zahtevami košarkarjev niso strinjali, je odpisoval, naj se skrijejo v mišjo luknjo. Ko ga eden od uporabnikov, ki je trdil, da ima status invalida, spomnil na svoje nizke prejemke, pa je odvrnil: "Najdeš pa čas in denar za wifi, da trosiš po ljudeh, ki so ponesli Slovenijo v svet?" Ob tem je dodal, da pozna žensko z Downovim sindromom, ki dela po 8 ur v Starbucksovi kavarni v Parizu. Po ugotovitvah, da je dosegel, kar je, ker ni tiho, in da ljudje vidijo le slavo in denar, ne pa tudi težke poti do tega, je za Slovence sklenil: "Za vedno bomo ostali majhni." Kako je Prepelič komuniciral na Twitterju, si poglejte TUKAJ.

Očitno pa je zatajila tudi KZS, ki v pol leta ni zbrala dodatnih sponzorskih sredstev, da bi oplemenitila po Erjavčevem mnenju smešen vladni znesek 67.000 evrov. In kaj KZS ostane zdaj? "Košarkarji bodo dobili to, kar je dala država," je kratek Nesterović.

Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je reprezentanca za uspehe februarja prejela Bloudkovo nagrado, ki je na neki način tudi finančna nagrada. Kot dobitniki Bloudkove nagrade za vrhunski športni dosežek so namreč košarkarji upravičeni tudi do 85 odstotkov izplačila najvišje slovenske pokojnine, ko bodo izpolnjevali pogoje za upokojitev. Ob tem so posamezni košarkarji dobili tudi občinske nagrade. Denimo Klemen Prepelič v Slovenski Bistrici 3186 €.

Ministrstvo: Storili smo vse, je pa denarja premalo
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so včeraj sporočili, da so storili vse, kar je v njihovi pristojnosti. Da bi bila za dodatne nagrade potrebna "odločitev na ravni vlade, obenem pa tudi premislek o sistemski ureditvi tovrstnega nagrajevanja ne zgolj v športu, ampak tudi v znanosti, izobraževanju, kulturi ...". KZS je ob 67.000 evrih za zlato prejela dodatnih 7500 evrov ob Bloudkovi nagradi, igralci pa bodo upravičeni do 85 odstotkov najvišje pokojnine, kar je lani decembra znašalo 2200 evrov. Zvezi bodo letos v okviru letnega programa športa namenili petino več denarja, se pa zavedajo, da ga za šport v Sloveniji ni dovolj in da bo vložke še treba povečati. Ob tem so se zapisali, da je vlada v tem mandatu izplačila povečala za 75 odstotkov (skupaj z evropskimi sredstvi za leto 2018 to pomeni več kot 30 milijonov evrov.
https://www.vecer.com/za-cast-slavo-in-denar-6442616

CERARJEVO PISMO

Pismo predsednika vlade dr. Mira Cerarja članom slovenske moške košarkarske reprezentance

Spoštovani člani moške članske košarkarske reprezentance,

s tem pismom se obračam na vas v želji, da se razjasni nekaj netočnih trditev, ki v zadnjem času krožijo v nekaterih medijih.

Najprej vam še enkrat iskreno čestitam za naslov evropskega prvaka, ki ste ga dosegli v Carigradu. V izjemno čast mi je, da sem ta zgodovinski dosežek spremljal v živo in bil z vami. Trenutek, ko ste pisali eno najlepših slovenskih športnih zgodb. Sam nisem tega sicer nikdar izkusil, mi je pa oče večkrat pripovedoval, kakšna čast in ponos prevzameta športnika, ko se povzpne na najvišjo stopničko in zasliši himno svoje države. Ta izkušnja je dana le redkim.

V dneh in tednih po tem, ko se poleže evforija in ugasnejo luči, pa se vrnemo nazaj v ustaljen ritem, k vsakdanjim življenjsko pomembnim temam. Ena od teh je prav gotovo tudi ta, na katero ste me opozorili tako v pogovorih kot tudi s pismom. To je višina nagrade za dosežen športni uspeh.

Zavedam se, da so športni uspehi uspešen promotor države ter da je šport pomemben gradnik zdravja celotne družbe. S tem namenom imamo sprejeta pravila, ki za vse športe enakovredno določajo višino izplačila nagrade za dosežen športni uspeh. Po teh pravilih pripada nagrada za zlato medaljo na evropskem prvenstvu v košarki 17.080 evrov. Glede na izjemen uspeh je naša vlada s posebnim sklepom Košarkarski zvezi Slovenije namenila za nagrade še dodatnih 50.000 evrov. 12. oktobra 2017 so bila ta sredstva nakazana Košarkarski zvezi Slovenije. Glede na to, da je bila nagrada namenjena vam, verjamem, da ste jo že prejeli.

Odnos do vas je Slovenija pokazala tudi s podelitvijo Bloudkovih priznanj za vrhunski športni dosežek. To priznanje ni le velika čast, ampak tudi zagotovilo, da bo lahko vsak član moške košarkarske reprezentance, ko bo izpolnil pogoje za upokojitev, upravičen do izplačila pokojnine. Danes bi tako vsak dobil vsaj 1.500 evrov mesečne pokojnine. S tem smo kot družba pokazali, da cenimo vaš prispevek še dolgo po tem, ko zbledi lesk prejetih medalj. Namesto višjega enkratnega zneska, ki bi ga športniki prejeli v najbolj produktivnem obdobju svojega življenja, smo na ta način poskrbeli za dostojno starost za čas, ko se bodo iztekle klubske in sponzorske pogodbe. Verjamem, da bo v jeseni življenja ta nagrada cenjena bolj kot sedaj.

Celoten mandat moje vlade smo si prizadevali pomagati športnikom. Trenutno je v državni upravi zaposlenih 117 športnikov, posebej tistih, ki prav tako dosegajo vrhunske rezultate, a jim vrsta športa ne omogoča dostojnega plačila za njihovo športno udejstvovanje.

Prav tako sem ponosen, da nam je uspelo zvišati finančna sredstva, namenjena športu, do točke, ki nam jih še dopuščajo javne finance. Tako smo sredstva povečali za več kot 70 odstotkov. Sredstva, namenjena za slovenski šport, znašajo v tem letu, skupaj z evropskimi, več kot 30 milijonov evrov. Samo Košarkarska zveza Slovenije bo v letu 2018 tako s strani države prejela kar 20 odstotkov več sredstev kot lani.

11. decembra 2017 sem se srečal s predstavniki Košarkarske zveze Slovenije, ki so mi predstavili vaša pričakovanja glede dodatnega povečanja nagrad. Takrat sem povsem jasno povedal, da dodatnih sredstev za nagrade ne morem obljubiti, da pa lahko pri pristojnih ministrstvih preverim, če smo glede tega izkoristili vse pravne okvirje in finančne zmožnosti. Prav tako sem zagotovil, da bomo v prihodnjem mandatu naredili vse, da bo spremenjena zakonodaja, ki bo znala bolje nagraditi dosežke vseh vrhunskih športnih rezultatov, ne glede na vrsto športa. O vsem tem so bili torej predstavniki Košarkarske zveze Slovenije neposredno seznanjeni. Nato je marca sledilo vaše pismo, ki sem ga v tednu mojega odstopa nemudoma posredoval Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je bilo glede možnih rešitev nato v neposrednem stiku s Košarkarsko zvezo Slovenije.

Spoštovani člani košarkarske reprezentance,
vaši predanost, požrtvovalnost in športni duh me navdajajo z velikim ponosom. Ste zgled mnogim Slovenkam in Slovencem. Najmočnejši smo takrat, ko stopimo skupaj. Takrat se lahko več kot enakovredno kosamo z največjimi in najmočnejšimi. Ne samo v športu.
http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/pismo_predsednika_vlade_dr_mira_cerarja_clanom_slovenske_moske_kosarkarske_reprezentance_1305/

PRIHODNJA POKOJNINA 1.800 €

Nagrada, ki pride v starosti

Ali je 1800 € pokojnine, ki bo pripadla zlatim slovenskim košarkarjem ob enem izpolnjenem pogoju za upokojitev, res (pre)nizka nagrada za osvojeno lovoriko?

Potem ko so pred dnevi slovenski košarkarji pisali premieru v odhodu Miru Cerarju, da bi lahko dobili spodobnejšo denarno nagrado države kot samo 4000 evrov neto, kolikor naj bi dobil član slovenske košarkarske reprezentance, ki je na lanskem evropskem prvenstvu v košarki osvojila zlato, se je nekako kar spregledalo, da jih je država nagradila tudi s pokojnino. Čeprav je do njihove upokojitve še zelo daleč, pa vendarle. Brane Oblak, upokojenec, sicer pa najboljši slovenski nogometaš prejšnjega stoletja, nam pove, da je šele po sedmih letih dobil pokojnino, ki mu kot prejemniku Bloudkove nagrade kot najvišjega priznanja za uspešne športnike pripada. "Prej ni bilo pa nič," pravi. In se pošali: "Ne vem, morda so čakali, da umrem. (Smeh.) Če so mi že dali Bloudkovo nagrado, bi lahko isti dan štartali tudi s tem. Sam sicer nisem vedel, da sem upravičen do izredne pokojnine, pomagal mi je Tomo Levovnik (dolgoletni športni funkcionar, prejemnik Bloudkove nagrade; op. a.). Prej sem imel 350 evrov pokojnine, zdaj pa so mi dali nekaj zraven, kar je edino pošteno od države."
Vilfan rešil športne kolege z zakonom

Za to, da bodo tudi zlati slovenski košarkarji, evropski prvaki, tako kot Oblak in še nekateri vrhunski športniki, v jeseni življenja imeli najvišjo starostno pokojnino (ta je trenutno dobrih 1825 evrov), je poskrbel njihov kolega, nekdanji košarkar Peter Vilfan, zdaj poslanec Desusa, ki je lani predlagal parlamentu, naj sprejme zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (ZDPIDŠ). Ta dodatek oziroma razliko med pokojnino, ki si jo bodo prislužili, in 1800 evri jim bo primaknila država. "Politike sicer razumem, mi pa ni jasno, da se ob uspehih vsi tako radi kažejo ob športnikih," nekoliko benti Brane Oblak, "a skoraj vsi ob tem držijo figo v žepu. Da so se stvari premaknile, je moral Peter Vilfan iti v politiko, česar mu kot vrhunskemu športniku ne bi bilo treba. Nikomur ni lahko. Miroslav Cerar je zamenjal oba kolka, tudi Bojan Križaj, jaz imam težave s koleni … Vsak ima težave na stara leta. Prej so ti ploskali, potem pa te zapustijo. No, je pa nova ureditev poštena. Malo je pozna, a prav je, da je."

Po novem bodo do omenjenega dodatka upravičeni vsi prejemniki Bloudkove nagrade; lani so jo dobili tudi slovenski zlati košarkarji in prav tako bronasti rokometaši z lanskega evropskega prvenstva, smučarka Ilka Štuhec in kanuist Benjamin Savšek.
Prva je odločba ministrstva

Oblak pa očitno ni edini, ki ni vedel, kako do nagrade, ki mu pripada. Vsi upravičenci, ki jim po Vilfanovem zakonu pripada dodatek, tega namreč še ne prejemajo, saj ga po podatkih Zpiza dobiva le 15 nekdanjih športnikov. Pristojno ministrstvo je od decembra lani odločalo o 29 bivših športnikih, ki jim je priznalo pravico do dodatka. Vsi tisti, ki dodatka še ne dobivajo, morajo z odločbo stopiti do Zpiza. Trenutno najnižji izplačani znesek dodatka k pokojnini je po njihovih podatkih 677,76 evra, najvišji pa 1453,18 evra, za vse prejemnike pa bo treba ta mesec zagotoviti 16 tisoč evrov. Ta denar zagotavlja državni proračun. Višina dodatka k pokojnini je odvisna od višine pokojnine upravičenca in zneska starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih (trenutno je to 1825 evrov). "Dodatek k pokojnini za novih 29 upravičencev znaša od 13,62 do 1453,18 evra," pa so pojasnili na ministrstvu.

Zaradi dopinga tudi ob pokojnino
Do dodatka k pokojnini so upravičeni vrhunski športniki, če so državljani Slovenije, če niso bili kaznovani zaradi uporabe nedovoljenih snovi v športu s prepovedjo tekmovanj za dve leti ali več in če vlagatelj ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za naklep kaznivega dejanja, ki je daljša od šestih mesecev, pa mu obsodba še ni bila izbrisana.

Prenizka nagrada za košarkarje?
Morda se evropskim prvakom v košarki glede na trenutno dobre zaslužke zdi tudi ta nagrada preskromna, a pogledati je treba še drugo plat. "Nagrado v obliki najvišje pokojnine bodo košarkarji dojeli povsem drugače, ko se bodo upokojili. Zagotovo bo večina takrat hvaležna," pojasnjuje Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družbe A. Zaradi osebnih bankrotov mnogih vrhunskih športnikov v ZDA so številne profesionalne športne lige, na primer ameriška NBA ali NFL, že pred leti uvedle obvezne zasebne pokojninske načrte za svoje igralce, v katere morajo skupaj s klubi vplačevati prispevke med svojo aktivno kariero, kar jim na koncu kariere zagotavlja osnovne dohodke.

Slovenija ni izjema
Slovenija pri takšnem nagrajevanju športnikov ni izjema v Evropi, na kar je že pred leti opozarjal tudi nekdanji olimpijski prvak Primož Kozmus. Poljska svojim nosilcem olimpijskih odličij, ki so dopolnili 35 let in niso več aktivni, plačuje po 720 evrov mesečne rente. V Srbiji nosilci medalj po 35. letu starosti prejemajo rento v višini med 700 in 1200 evri. Pri nas pa se je treba za pridobitev pravice do dodatka upokojiti, kar pomeni, da morajo izpolniti pogoje za starostno pokojnino, moški torej po veljavni zakonodaji 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, tako kot velja za vse druge zaposlene v Sloveniji.
https://www.vecer.com/nagrada-ki-pride-v-starosti-6451811#

zoran13

MEDNARODNI DAN MIRU

Poslanica generalnega sekretarja UN:

»NIČ NA SVETU NE SME OGROZITI MIRU, NITI INTERESI KAKRŠNIH KOLI SKUPIN, NITI NACIONALNE AMBICIJE«, je v svoji poslanici poudaril generalni sekretar OZN ob MEDNARODNEM DNEVU MIRU.

Sporočilo generalnega sekretarja OZN Antonia GUTERRESA ob MEDNARODNEM DNEVU MIRU, 21. septembru, je naslednje:

Ob Mednarodnem dnevu miru razmišljajmo o kruti ceni vojne, o uničenih šolah, bombardiranih bolnišnicah, razbitih družinah, brezupu beguncev in deželah v krizi.
Organizacija združenih narodov se je rodila iz strahot druge svetovne vojne. Naše poslanstvo je, da delamo za mir vsak dan in vsepovsod.
Ne smemo dovoliti nobenemu skupinskemu interesu, nacionalnim ambicijam ali politični različnosti, da bi ogrozila mir.
Ob Dnevu miru pozivamo k prekinitvi ognja povsod po svetu. Nikoli, prav nikoli, ne smemo prenehati z dejanji, ki bodo preprečila oborožene spopade.
Mir je pravica in želja vseh ljudi, je temelj napredka in blagostanja: za srečo otrok, za razvoj skupnosti, za miroljubne in uspešne države.
Svečano si obljubimo, da bomo delali skupaj, danes in vsak dan, za mir po katerem vsi hrepenimo in si ga zaslužimo.
New York, 21. 9. 2017 Antonio GUTERRES
generalni sekretar OZN

SLOVENIJA IN PREPOVED JEDRSKEGA OROŽJA

Slovenija ne bo pristopila k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja ZN

Kdo je našim vodilnim predstavnikom, ki sedaj sodelujejo na Generalni skupščini OZN, dal pravico, da odločajo v imenu celotnega naroda in s takšnimi odločitvami še bolj vzpodbujajo oborožitveno tekmo, namesto načel miroljubne koeksistence?

Miroslav Gregorič: Slovenija je proti prepovedi jedrske bombe!

Slovenija je oktobra lani v Združenih narodih glasovala proti začetku pogajanj o konvenciji za prepoved jedrskega orožja. Pridružila se je tudi bojkotu Združenih držav in več kot tridesetim drugim državam, ki nasprotujejo pogajanjem o prepovedi jedrskega orožja. Ameriška veleposlanica v OZN Nikki Haley je na začetku junija organizirala demonstracije zavezniških veleposlanikov v ZN pred vrati generalne skupščine, kjer je konferenca začela delo.
https://www.dnevnik.si/1042777412/svet/miroslav-gregoric-slovenija-je-proti-prepovedi-jedrske-bombe
https://tatrenutek.si/slovenija/slovenija-bojkotirala-prepoved-jedrskega-orozja-ker-je-amerisko-jedrsko-orozje-nujno-za
https://www.dnevnik.si/1042783481/svet/pjongjang-se-nezadrzno-priblizuje-operativni-jedrski-oborozitvi
http://www.mladina.si/157138/grozljive-posledice-jedrskih-vojn/

HIROŠIMA

Nekateri so imeli požgane obrvi, z obraza in rok jim je visela koža. Drugi so zaradi bolečin iztegovali roke najprej, kot bi kaj nosili. Nekateri so med hojo bruhali. Veliko je bilo golih in razcapanih. Opekline so na posameznih slečenih telesih pustile vzorce – naramnic spodnjih majic, podvez in na koži nekaterih žensk (ker je bela barva odbijala toploto vročinskega vala, temna oblačila pa so jo absorbirala in prevajala na kožo) oblike rož z njihovih kimonov.«
Citat iz knjige: John Hersey, Hirošima,
https://www.dnevnik.si/1042785780/mnenja/kolumne/tanja-lesnicar-pucko-cerar-naj-se-opravici

122 članic ZN-a glasovalo za prepoved jedrskega orožja. Slovenije ni med njimi.
https://www.rtvslo.si/svet/122-clanic-zn-a-glasovalo-za-prepoved-jedrskega-orozja-slovenije-ni-med-njimi/427044
https://www.dnevnik.si/1042777412/svet/miroslav-gregoric-slovenija-je-proti-prepovedi-jedrske-bombe

OPERATIVNO JEDRSKO OROŽJE

Operativno jedrsko orožje ima osem držav: Rusija, ZDA, Francija, Velika Britanija, Kitajska, Izrael, Indija in Pakistan. Za Severno Korejo velja prepričanje, da jedrske bombe še nima. Na zgornji fotografiji ena od britanskih jedrskih podmornic, zasidrana v oporišču Faslane na Škotskem. Jedrska bomba oziroma konica izstreljena iz jedrskih podmornic lahko dosežejo katerokoli točko na zemeljski obli.
https://www.rtvslo.si/svet/jedrsko-orozje-postaja-vse-bolj-dovrseno/426663
http://www.delo.si/nedelo/atomska-bomba-je-spet-v-modi.html
http://siol.net/novice/svet/drzave-z-jedrskim-orozjem-146456
http://www.unaslovenia.org/ozn/skupscina2017
https://www.sta.si/2430359/slovenija-ne-bo-pristopila-k-pogodbi-o-prepovedi-jedrskega-orozja-zn
http://siol.net/novice/slovenija/kaj-pomeni-slovenski-ne-pogodbi-o-prepovedi-jedrskega-orozja-449603

NOBELOVA NAGRADA ZA MIR KAMPANJI ZA JEDRSKO RAZOROŽEVANJE

Nobelovo nagrado za mir letos prejme mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje Ican za "prizadevanja za osveščanje o katastrofalnih humanitarnih posledicah uporabe jedrskega orožja", je danes v Oslu sporočil Nobelov odbor.

Petčlanski norveški Nobelov odbor je v utemeljitvi odločitve navedel, da je Ican vodilni igralec civilne družbe v prizadevanjih za prepoved jedrskega orožja. Ustanovljen je bil leta 2007 v Melbournu, danes pa vključuje 468 organizacij iz stotih držav. Sedež Icona je v Ženevi.

Ican s sedežem v Ženevi sestavlja skupnost nevladnih organizacij iz okoli sto držav. V zadnjem desetletju opozarja na nevarnost jedrskega orožja in si prizadeva za njegovo globalno prepoved. Pomembno zmago je kampanja zabeležila julija, ko so Združeni narodi sprejeli nov sporazum o prepovedi jedrskega orožja.
https://siol.net/novice/svet/nobelova-nagrada-za-mir-kampanji-za-jedrsko-razorozevanje-video-450731
http://www.24ur.com/novice/svet/nobelova-nagrada-za-mir-letos-mednarodni-kampanji-za-jedrsko-razorozevanje-ican.html

PETICIJA

PRISTOP K POGODBI OZN O PREPOVEDI JEDRSKEGA OROŽJA

Jedrsko orožje predstavlja eno od glavnih groženj mednarodnemu miru, civilnemu prebivalstvu in človeštvu nasploh. Gre za najnevarnejšo vrsto orožja, daleč hujšo od ostalih za množično uničevanje, katerega uporaba vodi do katastrofalnih humanitarnih posledic. Grožnja jedrskega orožja ostaja realna, kot je razvidno iz besednega dvoboja med voditeljema Združenih držav in Severne Koreje, napetosti med Rusijo in Natom ter merjenjem moči med Indijo in Pakistanom.

7. julija letos je 122 držav članic OZN, sicer nobena izmed tistih, ki posedujejo jedrsko orožje, sprejelo Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja (PPJO). Gre za odločitev 4/5 svetovne skupnosti. Pogodba, ki temelji na humanitarnem pravu, daje nov zagon procesu odpravljanja jedrskega orožja, ki je na mednarodni ravni blokiran že skoraj 20 let. Kako pomembna je pogodba, je potrdila tudi podelitev Nobelove nagrade za mir organizaciji ICAN (International Campaign to Abolish Nuclear Weapons), ki si je deset let prizadevala za sprejem te pogodbe na ravni OZN.

Republika Slovenija PPJO ni podpisala in tega očitno ne namerava storiti. Izgovor, da je pogodba »nerealna in preveč radikalna«, kakor je nesodelovanje pri njenem sprejemu pojasnil Predsednik Vlade Miro Cerar, je nesprejemljiv. Argument, da bo Slovenija namesto tega raje nadaljevala uresničevanje Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons – NPT), pa je zavajajoč, saj NPT jedrskega orožja ne prepoveduje. Pristop k NPT in k PPJO se med seboj ne izključujeta, temveč bi se dopolnjevala. Slovenija je ratificirala vse ostale mednarodne pogodbe o prepovedi drugih tipov orožja (biološkega in kemičnega, pehotnih min in kasetnih bomb), ki prav tako povzročajo veliko tveganje za civilno prebivalstvo, zato ni nobenega razloga, da ne bi pristopila tudi k PPJO. Pristop k pogodbi bi pomenil pomemben simbolični korak odpravi jedrskega orožja, spodbudo drugim državam, da se pridružijo, s tem pa k razširjanju območja brez jedrskega orožja. Nepristop, nasprotno, pomeni spodbujanje situacije, v kateri jedrsko orožje poseduje vse več držav.

V preteklosti je Republika Slovenija kot mnoge druge napredne in ozaveščene države podpirala prizadevanja in zahteve po jedrski razorožitvi ter po odstranjevanju in uničenju tega orožja, a odkar je postala članica zveze Nato, tovrstnih pritiskov ne vrši več, z izgovorom, da je s članstvom v Natu tudi sama postala del t.i. Natovega »jedrskega dežnika«.

Z etičnega, moralnega, človekoljubnega, okoljevarstvenega in ne nazadnje varnostnega vidika taka drža ni sprejemljiva. Še manj je dopustna z vidika minulih prizadevanj za odpravo jedrskega orožja, katerih aktivni del je bila Slovenija.

Zato spodaj podpisane in podpisani POZIVAMO Vlado dr. Mira Cerarja k pristopu k Pogodbi OZN o prepovedi jedrskega orožja. Tak pristop lahko sproži podobne odzive tudi pri ostalih članicah Nata ter širše in privede do opustitve doktrine o nujnosti »jedrskega ščita« ter do pričetka procesa postopnega jedrskega razoroževanja.
Mirovni inštitut - Inštitut za sodobne družbene in politične študije

* 13.10.2017 - že 695 državljanov podpisnikov peticije
* 14.10.2017 - že 784 državljanov podpisnikov peticije
* 15.10.2017 - že 815 državljanov podpisnikov peticije
* 16.10.2017 - že 856 državljanov podpisnikov peticije
* 17.10.2017 - že 960 državljanov podpisnikov peticije
* 18.10.2017 - že 982 državljanov podpisnikov peticije
* 19.10.2017 - že 1.046 državljanov podpisnikov peticije
* 20.10.2017 - že 1.051 državljanov podpisnikov peticije
* 21.10.2017 - že 1.079 državljanov podpisnikov peticije
* 22.10.2017 - že 1.124 državljanov podpisnikov peticije
* 23.10.2017 - že 1.130 državljanov podpisnikov peticije
* 24.10.2017 - že 1.154 državljanov podpisnikov peticije
* 25.10.2017 - že 1.212 državljanov podpisnikov peticije
* 26.10.2017 - že 1.220 državljanov podpisnikov peticije
* 27.10.2017 - že 1.231 državljanov podpisnikov peticije
* 28.10.2017 - že 1.237 državljanov podpisnikov peticije
* 29.10.2017 - že 1.242 državljanov podpisnikov peticije
* 30.10.2017 - že 1.251 državljanov podpisnikov peticije
* 02.11.2017 - že 1.264 državljanov podpisnikov peticije
* 03.11.2017 - že 1.274 državljanov podpisnikov peticije
* 04.11.2017 - že 1.277 državljanov podpisnikov peticije
* 04.11.2017 - že 1.284 državljanov podpisnikov peticije
* 07.11.2017 - že 1.286 državljanov podpisnikov peticije
* 08.11.2017 - že 1.289 državljanov podpisnikov peticije
* 10.11.2017 - že 1.295 državljanov podpisnikov peticije
* 16.11.2017 - že 1.311 državljanov podpisnikov peticije
* 22.11.2017 - že 1.323 državljanov podpisnikov peticije
* 28.11.2017 - že 1.334 državljanov podpisnikov peticije
* 08.11.2017 - že 1.339 državljanov podpisnikov peticije
* 21.12.2017 - že 1.342 državljanov podpisnikov peticije
* 31.12.2017 - že 1.343 državljanov podpisnikov peticije
* 10.01.2018 - že 1.344 državljanov podpisnikov peticije
* 22.02.2018 - že 1.347 državljanov podpisnikov peticije
* 06.03.2018 - že 1.355 državljanov podpisnikov peticije
* 22.10.2018 - že 1.357 državljanov podpisnikov peticije
* 15.02.2019 - že 1.361 državljanov podpisnikov peticije
* 02.08.2019 - že 1.367 državljanov podpisnikov peticije

https://www.pravapeticija.com/pristop_k_pogodbi_ozn_o_prepovedi_jedrskega_oroja

ZAHVALA

Spoštovani podpisniki in podpisnice peticije za pristop Slovenije k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja!

Najlepše se vam zahvaljujemo za vaš podpis! Od 10. oktobra, ko je bila peticija objavljena, se vas je podpisalo že več kot 1000. Avtorji peticije o možnosti njenega podpisa še naprej obveščamo ljudi iz vse Slovenije. Naš namen je nadaljevati zbiranje podpisov vsaj toliko časa, da dosežemo število 5.000. Nato bomo peticijo predali Predsedniku Vlade Republike Slovenije in ga pozvali k pristopu k pogodbi. Naj sliši tudi naš glas!

Ker verjamemo, da tudi sami menite, da je peticija pomembna, vas vljudno naprošamo za sodelovanje pri njeni promociji. Kako lahko sodelujete?

1) Pošljite obvestilo o peticiji svojim kontaktom po elektronski pošti. Če vsak od nas pošlje poziv 20 naslovovnikom, od katerih se le 4 odločijo za podpis, bomo dosegli svoj cilj.
2) Ste morda član kakšnega društva? Obvestilo o podpisu lahko delite z ostalimi člani in članicami, jim sporočite, zakaj ste se sami odločili za ta podpis in jih pozovete, da se vam pridružijo.
3) Če imate Facebook ali kakšen drug spletni profil ali blog, lahko obvestilo o peticiji objavite na družbenih omrežjih.

Pri tem lahko uporabite naslednji vzorec besedila:
"Že veste za peticijo za pristop Slovenije k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja? Moj podpis že ima, ker se mi zdi pomembno, da se Slovenija pridruži skupini držav, ki si prizadevajo za svet brez jedrskega orožja. Vabim vas, da jo podpišete tudi vi! Peticija je dostopna tu: https://www.pravapeticija.com/pristop_k_pogodbi_ozn_o_prepovedi_jedrskega_oroja. Podpišete jo lahko tudi na način, da podpis ni viden javnosti. Hvala!"

Za sodelovanje se vam še enkrat zahvaljujemo. Skupaj bomo lažje prišli do cilja!
Lep pozdrav,
Dr. Neža Kogovšek Šalamon, Mirovni inštitut
Dr. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost

BOBU BOB

"Sploh ne razumem, zakaj moramo državljani opozarjati pristojne institucije, kaj morajo ukreniti, namesto da bi nam oni sami sporočali, da so uspešno ubranili naše interese. Saj zato pa jih imamo, kajne?"
Darinka Pavlič Kamien, podjetnica in komunikatorka
Torek, 5.9.2017, 0:07
https://www.vecer.com/bob-dneva?q=&page=4&time_range=2017&order_by=publishUp

zoran13

500 €

V nedeljo začne veljati zakon, ki prinaša 500 € minimalne pokojnine

V nedeljo, 1. oktobra začne veljati Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, so sporočili z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Bistvena novost novele je določba, po kateri bo ob izpolnjenih polnih upokojitvenih pogojih najnižja pokojnina znašala 500 evrov.

Upravičencem bo zagotovljena pokojnina v višini 500 evrov oziroma v sorazmernem delu tega zneska izplačana prvič konec meseca oktobra z rednim nakazilom pokojnin, so sporočili iz Zpiza.

Novelo pokojninskega zakona je državni zbor sprejel aprila. Takrat smo pisali, da težava predloga ni v samem določilu, ki je povsem socialno naravnano, ampak predvsem v tem, da država ni zagotovila ustreznih virov. Bolj jasno povedano, država je v obrazložitvi zapisala, da so »sredstva zagotovljena znotraj obstoječih finančnih načrtov zavoda, kar pomeni, da se zaradi novega ukrepa odhodki zavoda ne bodo povečali.« Več preberite v članku Cerarjevi delijo upokojencem denar, ki ga ni.
https://live.finance.si/39203/V-nedeljo-zacne-veljati-zakon-ki-prinasa-500-evrov-minimalne-pokojnine

Z A K O N
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2C)
1. člen
V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15) se prvi odstavek 36. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) Najnižja pokojninska osnova se določi od 1. januarja posameznega koledarskega leta v višini 76,5 % povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji ter povečane za odstotek, s katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega koledarskega leta. Višina najnižje pokojninske osnove se nato spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin v tekočem koledarskem letu.«.

2. člen
V 39. členu se za drugim odstavkom dodajo novi tretji, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»(3) Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo odmero starostne in invalidske pokojnine, je zavarovancu (moškemu in ženski), ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljena pokojnina v višini 500 eurov.
(4) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, je zagotovljen sorazmerni del zneska pokojnine iz prejšnjega odstavka.
(5) Pri ugotavljanju pokojninske dobe iz tretjega odstavka tega člena se dodana doba ne upošteva.
(6) Zneski pokojnin iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se spreminjajo v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin.
(7) Znesek pokojnine iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne upošteva pri določanju osnove za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine in pri odmeri nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
( Cool

Znesek pokojnine iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne zagotavlja zavarovancem iz prvega odstavka 401. člena tega zakona.«.

3. člen
V prvem odstavku 161. člena se v osemintrideseti alineji pika nadomesti s podpičjem in doda nova devetintrideseta alineja, ki se glasi:
»– del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove ali njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom pokojnine določene v tretjem oziroma četrtem odstavku 39. člena tega zakona.«.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
(1) Uživalcem, ki so uveljavili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po predhodno veljavnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in so dopolnili pogoj pokojninske dobe, kot je bil po takrat veljavnem predpisu predpisan za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ali brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan, je zagotovljena najnižja pokojnina iz tretjega odstavka 39. člena zakona, brez izdaje posamičnega akta.
(2) Zavarovancem, ki jim je bila starostna pokojnina zmanjšana na podlagi prvega odstavka 53. člena ZPIZ-1 in uživalcem, ki jim je bila pokojnina odmerjena za ožji obseg pravic, ni zagotovljen znesek pokojnine iz novega tretjega oziroma četrtega odstavka 39. člena zakona.

5. člen
Ta zakon začne veljati 1. oktobra 2017.
Št. 172-01/16-28/24
Ljubljana, dne 25. aprila 2017
EPA 1690-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-1209/zakon-o-spremembi-in-dopolnitvah-zakona-o-pokojninskem-in-invalidskem-zavarovanju-zpiz-2c

BOB DNEVA

"Delavci, ko gredo v pokoj, niso vse bolj zdravi in živi, ampak zlomljeni, poškodovani, tako fizično kot psihično."
Ana Jakopič sindikalistka
Četrtek, 05.oktober 2017
www.vecer.com/bob-dneva

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Nov 2019 00:27; skupaj popravljeno 76 krat

KATALONIJA & Vergüenza!*

/13/...učili so nas, da je odločanje z referendumom še tisto edino, kar nam ostane, da nedvoumno in jasno s svojim podpisom izrazimo svojo voljo, ki bi jo morali oblastniki upoštevati in spoštovati. Toda žal tudi v demokratičnih državah, kot je Španija, še posebej, ker je članica Evropske Unije, temu žal ni tako in se tudi tam razrašča nasilje nad državljani in volilci. Ti državljani so hoteli izraziti svojo voljo v kakšni državi hočejo živeti, mirno, dostojanstveno, častno, pa jim oblastniki niso pustili, kljub deklaracijam o človekovih pravicah in vrednotah, ki jih venomer vsi ponavljajo. Takšnih prizorov smo navajeni na vojnih teritorijih, ne pa v neki mirni in demokratični državi, ki se hvali tudi s spoštovanjem človekovih pravic. Pravica do samoodločbe in samostojnosti je univerzalna pravica in je podeljena vsem narodom, zato, so jo dolžni spoštovati vsi. Toda v tem primeru ne, pravo in policija ter oblast je nad ljudstvom, ki so svojo odločitev ZA potrdili s preko 90%, željo izraženo na referendumu: Shocked

PETICIJA V PODPORO KATALONSKEMU NARODU

Podpisnice in podpisniki smo pretreseni nad nasiljem, ki so ga španske oblasti izvajale nad Katalonkami in Katalonci na dan referenduma, ki ga je izglasoval demokratično izvoljeni katalonski (regionalni) parlament.

Nasilje španske policije je zahtevalo več kot 1000 (!) ranjenih in edini »zločin«, ki so ga ti ljudje storili, je bil, da so želeli svobodno izraziti svojo voljo in neposredno odločati na referendumu, ki je najvišja oblika neposredne demokracije. Vsakršno nasilje oblasti nad državljankami in državljani je zavržno in strahopetno.

Državljanke in državljani Republike Slovenije z ogorčenjem opazujemo lahkotnost, s katero španske oblasti zanikajo katalonskemu narodu pravico do samoodločbe kot jo opredeljuje Ustanovna listina Združenih narodov. Nobena ustava, ki jo sprejme politična večina v določenem družbeno-političnem trenutku in kontekstu, ne more poteptati te pravice narodov, da sami odločajo o svojem političnem položaju in oblikah socialnega, ekonomskega in kulturnega razvoja.

Občudujemo in podpiramo nenasilen odpor Katalonk in Kataloncev. S svojim izjemnim pogumom so pokazali, kako se je mogoče dostojanstveno postaviti po robu ustrahovanju državnega represivnega aparata. V tem boju niso sami! Slovenske državljanke in državljani nismo pozabili podpore katalonskega naroda, ko smo leta 1991 pričakovali mednarodno podporo ob osamosvajanju in vzpostavljanju naše lastne državnosti.

Kot evropske državljanke in državljani pozivamo predsednike Evropske sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, da nedvoumno obsodijo nasilje španskih oblasti nad Katalonkami in Katalonci ter ustrezno ukrepajo zoper špansko vlado, kot izhaja iz temeljnih pravnih aktov Evropske unije.

Evropske unije, ki gleda stran, ko določena politična elita tepta in zanika temeljne človekove pravice in državljanske pravice ter načela mednarodnega prava, ne podpiramo!

Institucije EU pozivamo, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da pride do dialoga med španskimi in katalonskimi oblastmi glede prihodnje politične ureditve Španije in Katalonije ter priznajo izid referenduma, na katerem se je 90% volivk in volivcev, ki so glasovali, odločilo za samostojnost.

Od predsednika Republike Slovenije, parlamenta in vlade zahtevamo obsodbo nasilja španskih oblasti in jasno podporo pravici do odločanja o samostojnosti Katalonk in Kataloncev.

Usoda Katalonk in Kataloncev je tudi naša usoda. Izražamo jim vso solidarnost in podporo.
Skupina podpisnic in podpisnikov:

Milan Kučan
dr. Dimitrij Rupel
dr. Spomenka Hribar
dr. Tine Hribar
dr. Peter Jambrek
akad. dr. Alenka Šelih
dr. Ivan Kristan
Bojan Brezigar
dr. Niko Toš
dr. Anton Bebler
Uroš Lajovic
dr. Ciril Ribičič
Ivo Vajgl
akad. dr. Jože Pirjevec
dr. Edvard Kovač
ddr. Rudi Rizman
akad. dr. Boštjan Žekš
dr. Pavel Gantar
Dušan Jovanović
dr. Maca Jogan
dr. Jože Vogrinc
Ana Stanič
akad. dr. Zdravko Mlinar
Vlado Kreslin
Franco Juri
Peter Toš
dr. Slavko Gaber
Grega Repovž
dr. Damjan Mandelc
Boštjan Gorenc Pižama
dr. Lucija Čok
Jožef Školč
Darja Lavtižar Bebler
Boris Cavazza
dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela
Viktorija Potočnik
Mag. Bojan Grobovšek
dr. Milica Antić Gaber
dr. Božidar Flajšman
Miha Lobnik
Danijela Voljč
Drago Mislej Mef
Klara Stanič
Aleš Gulič
Mile Šetinc
dr. Darko Štrajn
dr. Tomaž Wraber
dr. Drago Zajc
Aurelio Juri
Silvester Gaberšček
dr. Neda Pagon
dr. Anton Grizold
Peter Tomšič
Mag. Jelena Aleksić
Simon Dreven
https://www.pravapeticija.com/podpora_kataloniji
http://www.primorske.si/2017/10/02/Verguenza
https://www.vecer.com/katalonska-vlada-objavila-koncne-rezultate-nedeljskega-referenduma-6324046

* 03.10.2017 - že 902 državljanov podpisnikov peticije
* 04.10.2017 - že 2.157 državljanov podpisnikov peticije
* 05.10.2017 - že 2.963 državljanov podpisnikov peticije
* 06.10.2017 - že 3.143 državljanov pospisnikov peticije
* 07.10.2017 - že 3.201 državljanov podpisnikov peticije
* 08.10.2017 - že 3.271 državljanov podpisnikov peticije
* 09.10.2017 - že 3.320 državljanov podpisnikov peticije
* 10.10.2017 - že 3.348 državljanov podpisnikov peticije
* 11.10.2017 - že 3.379 državljanov podpisnikov peticije
* 12.10.2017 - že 3.408 državljanov podpisnikov peticije
* 13.10.2017 - že 3.421 državljanov podpisnikov peticije
* 14.10.2017 - že 3.428 državljanov podpisnikov peticije
* 15.10.2017 - že 3.432 državljanov podpisnikov peticije
* 16.10.2017 - že 3.437 državljanov podpisnikov peticije
* 17.10.2017 - že 3.443 državljanov podpisnikov peticije
* 18.10.2017 - že 3.447 državljanov podpisnikov peticije
* 19.10.2017 - že 3.456 državljanov podpisnikov peticije
* 20.10.2017 - že 3.459 državljanov podpisnikov peticije
* 22.10.2017 - že 3.466 državljanov podpisnikov peticije
* 23.10.2017 - že 3.466 državljanov podpisnikov peticije
* 24.10.2017 - že 3.468 državljanov podpisnikov peticije
* 25.10.2017 - že 3.471 državljanov podpisnikov peticije
* 26.10.2017 - že 3.471 državljanov podpisnikov peticije
* 27.10.2017 - že 3.473 državljanov podpisnikov peticije
* 28.10.2017 - že 3.483 državljanov podpisnikov peticije
* 29.10.2017 - že 3.488 državljanov podpisnikov peticije
* 30.10.2017 - že 3.493 državljanov podpisnikov peticije
* 02.11.2017 - že 3.497 državljanov podpisnikov peticije
* 03.11.2017 - že 3.499 državljanov podpisnikov peticije
* 06.11.2017 - že 3.502 državljanov podpisnikov peticije
* 07.11.2017 - že 3.504 državljanov podpisnikov peticije
* 08.11.2017 - že 3.504 državljanov podpisnikov peticije
* 10.11.2017 - že 3.506 državljanov podpisnikov peticije
* 15.11.2017 - že 3.511 državljanov podpisnikov peticije
* 22.11.2017 - že 3.512 državljanov podpisnikov peticije
* 28.11.2017 - že 3.513 državljanov podpisnikov peticije
* 08.12.2017 - že 3.519 državljanov podpisnikov peticije
* 21.12.2017 - že 3.520 državljanov podpisnikov peticije
* 31.12.2017 - že 3.521 državljanov podpisnikov peticije
* 19.02.2018 - že 3.524 državljanov podpisnikov peticije
* 06.03.2018 - že 3.525 državljanov podpisnikov peticije
* 14.11.2018 - že 3.550 državljanov podpisnikov peticije
https://www.pravapeticija.com/podpora_kataloniji

BOB DNEVA

V zavest si bo treba vtisniti, da nasilje ni rešitev. Nikoli in nad nikomer. Ne nad žrtvijo in ne pozneje nad njenim rabljem.
Elizabeta Planinšič, novinarka Večera
Ponedeljek, 02. oktober 2017
https://www.vecer.com/bob-dneva

Katalonski premier ni razglasil neodvisnosti, si bo pa za njo še naprej prizadeval

Malo po 19. uri je katalonski premier Carles Puigdemont z enourno zamoduo začel nagovarjati poslance katalonskega parlamenta. Beseda teče o referendumu, na katerem so 1. oktobra Katalonci odločno glasovali za neodvisnost.

Pozval je k umiritvi razmer v Kataloniji. "Nikoli ne bomo pozabili prizorov poškodb," je dejal o nasilju, ki je spremljalo glasovanje na referendumu. "Jasno je, da to zdaj ni več notranja zadeva. Katalonija je zdaj evropski primer," je dejal.

"Ne načrtujem nobenih groženj ali žalitev. Vsi smo odgovorni za to. Moramo umiriti situacijo in je ne še pogrevati. Glede te zadeve želim nagovoriti prav vse. Vsi mo del te skupnosti in v tej smeri moramo nadaljevati. Nikoli se ne bomo strinjali o vsem, smo pa že večkrat dokazali, da sta demokracija in mir edina možnost za napredovanje. To pa zahteva dialog," je povedal.

"Želim pojasniti, zakaj smo tu. Mislim, da si to moramo pojasniti. Že od smrti diktatorja Franca, je Katalonija ogromno prispevala k demokraciji v Španiji. Katalonija je verjela, da je španska ustava iz leta 1978 dobra podlaga za demokracijo in je zato pri tem sodelovala. Kasneje pa smo spoznali, da jo španske oblasti vidijo kot končni rezultat, za nas pa je bila le prehodna. Leta 2005 je 85 odstotkov tega parlamenta potrdilo novo ustavo za Katalonijo, kar je pri ljudeh, ki želijo za vsako ceno vladati in dominirati Španiji, sprožilo veliko protikatalonsko kampanjo," je povedal po približno 20 minutah govorjenja.

"Kar 18-krat smo prosili za referendum. Vse kar smo želeli, je bil referendum, kot je bil škotski, kjer sta obe strani lahko predstavili svoja stališča. Vsakič posebej smo bili zavrnjeni," je še povedal v katalonskem jeziku. Nato pa je začel govoriti v španščini: "Nismo nori, tudi uporniki nismo, smo samo normalni ljudje, ki želijo voliti. Nič nimamo proti Španiji, ravno nasprotno, želimo si le boljšega razumevanja".

"V tem zgodovinskem trenutku bom kot predednik Katalonije sledil glasovom volivcev, ki želijo, da Katalonija postane neodvisna država," je povedal in dobil aplavz iz poslanskih klopi. Prekinil ga je z besedami: "Želimo začasno odložiti razglasitev neodvisnosti, zato, da bomo lahko udejanili rezulatat referenduma. Danes je to odgovorna gesta v prid dialogu," je še dejal. Tako Puigdemont ni razglasil neposredne neodvisnosti, k čemur ga je pozivala tudi Evropa.

Sicer je kar 90 odstotkov udeležencev parlamenta izrazilo voljo za samostojnost te bogate španske pokrajine. Pri tem je treba poudariti, da je bila udeležba za tak referendum razmeroma nizka. Samo 43 odstotkov upravičencev je prišlo na volišča.

Puigdemont bi moral pred poslance stopiti že ob 18. uri, a so kasneje sporočili, da bo to storil z enourno zamudo. To naj bi storil zaradi možne mednarodne mediacije, ki pa jo je Španija že zavrnila.

Nizka udeležba je zagotovo tudi posledica odločitve španskih oblasti, ki so skušale referendum preprečiti. Poslale so policijo, ki je pri tem uporabila tudi silo. Skoraj 900 ljudi je bilo ranjenih, med njimi nekaj več kot 30 policistov. Katalonci so prepričani, da jim v demokratični družbi pripada pravica do samoodločbe, vendar pa v mednarodni skupnosti nimajo velike podpore.

Če bi Puigdemont razglasil neodvisnost, bi se lahko Madrid odzval s prav tako skrajnim ukrepom - razveljavitvijo avtonomije te pokrajine in vzpostavitvijo neposredne oblasti s strani Madrida. To lahko stori španski premier Mariano Rajoy, ki bi moral uporabiti do zdaj še nikoli uporabljeni 155. člen španske ustave.

Tusk poziva: Ne razglasite neodvisnosti

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes Puigdemonta pozval, naj ne razglasi neodvisnosti Katalonije. Hkrati je katalonskega voditelja prosil, naj spoštuje španski ustavni red ter ne sporoči odločitve, ki bi onemogočila dialog med katalonskimi in španskimi oblastmi.

"Vedno iščimo tisto, kar nas združuje. Združeni v raznolikosti," je, dejal Tusk in dodal, da v ta slogan EU močno verjame. Pri tem je pojasnil, da to govori tudi kot pripadnik manjšine, človek, ki ve, kako je biti tepen s policijsko gumijevko ter tudi kot nekdanji premier večje članice EU. "Na kratko, kot nekdo, ki razume in čuti argumente in čustva vseh strani".
https://www.vecer.com/v-pricakovanju-govora-katalonskega-premierja-bo-razglasil-neodvisnost-6325954
http://www.24ur.com/novice/svet/dan-d-kaj-bo-povedal-puigdemont.html
https://siol.net/novice/svet/bo-katalonija-danes-razglasila-neodvisnost-450960
http://www.delo.si/svet/evropa/puigdemont.html
https://www.dnevnik.si/1042787368/svet/katalonska-televizija-puigdemont-danes-najverjetneje-ne-bo-razglasil-neodvisnosti
https://www.youtube.com/watch?time_continue=18&v=AVqpJ7m-AaA
https://www.vecer.com/kaj-sledi-v-kataloniji-6326584
http://www.24ur.com/novice/svet/madrid-pricakuje-odgovor-katalonske-vlade-glede-neodvisnosti.html

REFERENDUM NEUSTAVEN

Špansko ustavno sodišče: katalonski zakon o referendumu neustaven

»Pravica do samoodločbe ne obstaja za nobenega od narodov Španije,« so odločili sodniki.

Špansko ustavno sodišče je danes presodilo, da je bil zakon o referendumu, ki ga je katalonski parlament sprejel za izvedbo spornega glasovanja o neodvisnosti Katalonije 1. oktobra, neustaven.

Ne priznavajo enostranske odločitve
»Pravica do samoodločbe ne obstaja za nobenega od narodov Španije,« so odločili sodniki in dodali, da španska ustava ne priznava pravice do spodbujanja in sprejemanja enostranske odločitve o odcepitvi. Sodišče je 7. septembra začasno ustavilo izvajanje zakona, ki ga je katalonski parlament sprejel dan prej, medtem ko so sodniki preučevali pritožbo, ki jo je proti zakonu vložila španska vlada.

Katalonske oblasti so kljub odločitvi ustavnega sodišča in opozorilom iz Madrida, da bo glasovanje nezakonito, izvedle referendum, na katerem je nato večina glasovala za neodvisnost Katalonije.

Španska sodišča od leta 2014 sistematično zavračajo odločitve katalonske vlade in tamkajšnjega parlamenta glede referenduma o neodvisnosti.

Puigdemont ima čas do četrtka
Vlada v Madridu je dala predsedniku katalonske vlade Carlesu Puigdemontu do četrtka čas, da pojasni, ali je minuli teden na zasedanju parlamenta razglasil neodvisnost Katalonije. Puigdemont v ponedeljek ni ponudil jasnega odgovora, ki ga je zahteval Madrid, in je namesto tega znova pozval k pogovorom s španskim premierjem Marianom Rajoyem.

Protesti po priporu voditeljev katalonskih civilnih združenj
Katalonci so zopet na ulicah. Špansko sodišče je namreč včeraj zvečer odredilo pripor za voditelja dveh pomembnih civilnih združenj, ki zagovarjata neodvisnost Katalonije - Jordija Cuixarta iz združenja Omnium Cultural in vodjo Katalonske narodne skupščine (ANC) Jordija Sancheza -, kar povzročilo nove proteste na ulicah Barcelone.

Jordi Cuixart napoveduje, da bo njegova organizacija sedaj delovala v podzemlju in miroljubno.
Pred poslopjem katalonske regionalne vlade se je zbralo več sto podpornikov katalonske samostojnosti, ob tem pa prepevali deželno himno in nosili napise Svobodo za politične zapornike. Prek družbenih omrežij so se kmalu tudi razširili pozivi k novim demonstracijam, ki naj bi jih danes pripravili po vsej Kataloniji in izven nje, med drugim tudi v Londonu.

Cuixart je še pred priporom posnel video poslanico, ki naj bi jo objavili samo v primeru njegovega zaprtja. "Če gledate ta posnetek, je to zato, kar se je država odločila, da mi zanika mojo svobodo," v poslanici nagovarja Cuixart in napoveduje, da bo njegova organizacija sedaj delovala v podzemlju in miroljubno.
http://www.delo.si/svet/evropa/spansko-ustavno-sodisce-katalonski-zakon-o-referendumu-neustaven.html

POSLOVI SE

Katalonija: Rajoy Puigdemontu: Poslovi se

Zvečer bodo v Barceloni solidarnostni protesti v podporo od ponedeljka priprtima aktivistoma za neodvisnost Jordiju Sanchezu in Jordiu Cuixartu.

Po izrednem zasedanju španske vlade je španski premier Mariano Rajoy povedal, da bo španska vlada predlagalu senatu, kjer imajo vladne koalicijske stranke večino, da potrdi razpustitev katalonske vlade. To bi pomenilo, da bo španska vlada avtonomni provinci vladala iz Madrida. Zaenkrat naj ne bi zahtevala razpustitve katalonskega parlamenta, a španska zakonodaja zahteva, da se izvedejo volitve v roku šestih mesecev. Madrid naj bi želel volitve izvesti že prej, verjetno v začetku prihodnjega leta. Španski premier je katalonskega predsednika vlade Carles Puigdemonta obtožil, da niso katalonski politični voditelji nikoli omogočili resničnega dialoga, ampak le poskušali izvesti odcepitveni projekt, ki krši špansko ustavo.

Katalonski voditelji pozivajo Madrid k dialogu že od leta 2010, ko je ustavno sodišče na zahtevo Rajoyeve Ljudske stranke razveljavilo večjo stopnjo avtonomije za Katalonijo. Madrid so še posebej pozivali k dialogu tako Katalonci kot mednarodni politični voditelji v zadnjih tednih po potrditvi neodvisnosti na referendumu prvega oktobra. Da bi omogočili dialog, so katalonski politični voditelji tudi zadržali učinkovanje deklaracije o neodvisnosti, ki so jo podpisali 10. oktobra. Španska vlada je pogovor vseskozi zavračala.

BBC poroča, da so nekatere katalonske politične stranke, ki podpirajo neodvisnost in so v vladni koaliciji, že zavrnile, da bi bile pripravljene sodelovati na volitvah, ki bi se jih izvedlo ob učinkovanju 155. člena španske ustave, ki omogoča izredne ukrepe in pod de facto vladavino iz Madrida, kar zagovorniki neodvisne Katalonije vidijo kot obliko okupacije.

Zvečer bodo v Barceloni solidarnostni protesti v podporo od ponedeljka priprtima aktivistoma za neodvisnost Jordiju Sanchezu in Jordiu Cuixartu. Tam naj bi spregovoril tudi katalonski premier Carles Puigdemont. V ponedeljek pozno dopoldan naj bi v Barceloni določili datum in dnevni red naslednjega zasedanja katalonskega parlamenta. Na mizi ostaja možnost, da bi katalonski parlamentarci učinkovanje 10. oktobra podpisane deklaracije o neodvisnsoti potrdili ali vezali na ravnanja Madrida. Zasedanje španskega senata, ki mora potrditi izredna pooblastila španski vladi pa nja bi se tudi zgodilo v prihodnjem tednu.
https://www.vecer.com/katalonija-rajoy-puigdemontu-poslovi-se-6333922
https://live.finance.si/39788/Po-referendumu-skoraj-1200-podjetij-preselilo-sedez-iz-Katalonije

REPRESIJA MADRIDA & DRŽAVLJANSKA NEPOKORŠČINA

"Katalonci se bodo uprli represiji Madrida, nasilje se lahko ponovi"

Veliko Kataloncev se bo na ukrepe španske vlade odzvalo z nepokorščino, nasilje, ki smo mu bili priča ob referendumu o neodvisnosti, pa bi se lahko ponovilo, negotove politične razmere v Kataloniji, ki je popoldne razglasila neodvisnost, komentira poznavalec španskih političnih razmer Luka Lisjak Gabrijelčič. Zgodovinar in prevajalec ob tem poudarja, da bo španska vlada z odvzemom avtonomije Kataloniji zaradi upora prebivalstva dosegla bolj malo ali skoraj nič.

Poznavalec političnih razmer v Španiji Luka Lisjak Gabrijelčič je v pogovoru za Siol.net poudaril, da se bodo prebivalci Katalonije v prihodnjih mesecih uprli napovedanim represivnim ukrepom španske vlade in tožilstva. "Zelo veliko ljudi v Kataloniji se bo represiji uprlo z državljansko nepokorščino," pričakuje Lisjak Gabrijelčič.

Večina, ki bi se zoperstavila Madridu, je širša od večine, ki zagovarja neodvisnost

Lisjak Gabrijelčič je prepričan, da je večina, ki se je pripravljena zoperstaviti potezam Madrida, v Kataloniji večja od večine, ki podpira neodvisnost. Lisjak Gabrijelčič je prepričan, da je večina, ki se je pripravljena zoperstaviti potezam Madrida, v Kataloniji večja od večine, ki podpira neodvisnost. Na vprašanje o tem, kako enotna je katalonska politika pri vprašanju neodvisnosti, odgovarja, da politične stranke v Katalonije niso tako razklane, kot v zadnjih dneh poročajo mediji.

"Krog ljudi in krog političnih sil, ki odvzemajo legitimnost 155. členu španske ustave in so že povedali, da se nameravajo temu upreti, je širši od kroga tistih, ki se eksplicitno zavzemajo za neodvisnost," poudarja zgodovinar in prevajalec.

To dokazuje tudi današnje dogajanje v katalonskem parlamentu. Medtem ko je del triopozicijske stranke s protestom zapustil parlament, je preostanek opozicije ostal v parlamentu.

"Večina poslancev Levice in Prodemosa je glasovala proti neodvisnosti, vendar pa so bili opozicijski poslanci v svojih govorih veliko bolj kritizirali špansko vlado in začasni odvzem avtonomije kot pa poslance večine," pojasnjuje Lisjak Gabrijelčič.

To po njegovih besedah kaže na to, da tri petine političnih sil v Kataloniji nasprotujejo potezam Madrida, četudi se vse ne zavzemajo za neodvisnost. "To razmerje sil se tudi odraža na ulicah. Krog ljudi v Kataloniji, ki so se danes odkrito pripravljeni zoperstaviti državi, je večinski, ta večina pa je širša od večine, ki je za neodvisnost," poudarja poznavalec španskih političnih razmer.
Prizori nasilja, ki smo jim bili priča ob referendumu, se lahko ponovijo

Lisjak Gabrijelčič je hkrati prepričan, da obstaja velika verjetnost, da bo katalonske ulice v bližnji prihodnosti zaznamovalo nasilje.

"Ne bi bil presenečen, če bi se nasilje ponovilo. Iz diskurza španskih oblasti in velike večine španskih medijev je razvidno, da so minimalizirali policijsko nasilje ob katalonskem referendumu, znamenja, ki so ob tem prihajala iz EU, pa intepretirali kot šum," meni zgodovinar in prevajalec.

Po njegovem prepričanju so sicer prizori nasilja, ki so zaznamovali katalonski referendum 1. oktobra, zgornja meja tega, kar lahko Evropa tolerira: "Mislim, da je bila EU zelo jasna, da se nasilje ne sme ponoviti in da to ni sprejemljivo. Mislim pa, da španska vlada tega ni tako razumela."

Krivdo za morebiten vnovičen izbruh nasilja pripisuje tudi španskim nacionalističnim silam, ki po njegovih besedah pritiskajo na vlado španskega premierja Mariana Rajoyja in so popolnoma prevzele diskurz.

Hkrati po njegovih besedah tudi posamezniki znotraj katalonskega proosamosvojitvenega tabora že dalj časa opozarjajo, da se Katalonija ne sme preveč zanašati na EU.

"EU bo poskusila utišati katalonske zahteve in jih potiskati pod preprogo, dokler bo cena tega utišanja nižja od katarega koli drugega ukrepa. Je pa tudi jasno, da se Katalonci ne nameravajo zelo poceni predati in da se bo ta cena zvišala," pojasnjuje Lisjak Gabrijelčič.

V primeru, da se bo nasilje spet stopnjevalo, pa bi se morali voditelji posameznih držav članic EU, ki lahko prek različnih vzvodov pritiskajo na Rajoyja in na Bruselj, odločiti, ali so pripravljeni sredi Evrope tolerirati kršitve človekovih pravic in nasilje.
Madrid bo z aktivacijo 155. člena ustave dosegel bolj malo

Poznavalec političnih razmer v Španiji še dodaja, da se bo politična kriza v državi v prihodnjih mesecih nadaljevala. Velik pesimizem po njegovih besedah vlada tudi v Madridu, kjer se sprašujejo, kaj bo španska vlada z odvzemom avtonomije Kataloniji sploh dosegla.

"Verjetno bo španska vlada dosegla zelo malo ali skoraj nič, saj je doslej v Kataloniji naletela na močan odpor. Hkrati se je ob referendumu pokazalo, kako šibko pravzaprav nadzira teritorij," opozarja Lisjak Gabrijelčič.

Dodaja, da Rajoyjevi vladi med referendumom kljub suspenzu državljanskih pravic, policijskim posegom brez nalogov in splošnim prisluškovanjem množici aktivistov ni uspelo najti vseh volilnih skrinjic.

"Katalonskim državljanom je bilo jasno, da so z referendumom presunili tudi Madrid. Zdaj so opogumljeni, zavedajo se, da imajo veliko moč, ki jo želijo uveljavljati. Vprašanje je, s katerimi sredstvi bo Madrid zatrl njihovo moč. Za zdaj ne kaže na nič dobrega," še poudarja zgodovinar in prevajalec.
https://siol.net/novice/svet/katalonci-se-bodo-uprli-represiji-madrida-nasilje-se-lahko-ponovi-452317

ŠPANIJA IZDALA NALOG ZA PRIJETJE PUIGDEMONTA

Špansko sodišče je izdalo nalog za prijetje odstavljenega katalonskega premierja Carlesa Puigdemonta, je v četrtek pozno zvečer za belgijske medije potrdil njegov odvetnik Paul Bekaert. Kot je dejal, se bo Puigdemont, ki se je po razglasitvi neodvisnosti Katalonije zatekel v Belgijo, boril proti morebitni izročitvi.

"Pravkar sem prejel novico od svojega klienta, da je bil nalog izdan proti predsedniku in štirim drugim ministrom, ki so v Belgiji," je dejal Bekaert za televizijo VRT. "To praktično pomeni, da bo špansko pravosodje zdaj poslalo zahtevo za izročitev zveznemu tožilstvu v Bruselj," je pojasnil. Na vprašanje, ali bo Puigdemont ostal v Belgiji, je odvetnik odgovoril: "Seveda. Obljubil je, da bo polno sodeloval s belgijskimi oblastmi." Bekaert je še napovedal, da se bo njegov klient pritožil na zahtevo za izročitev, če jo bo belgijsko sodišče odobrilo. Španska sodnica Carmen Lamela je pred tem za osem odstavljenih ministrov katalonske vlade, ki jim tožilstvo očita upor in nezakonito prisvajanje javnih sredstev, odredila preiskovalni pripor.
https://live.finance.si/40085/Spanija-izdala-nalog-za-prijetje-Puigdemonta

PRIMORSKE NORICE

KDO BO NASLEDNJI?

Nekaj mora biti v zraku. Pred dnevi se je odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont predal belgijskim oblastem, včeraj je vajo ponovil tudi nekdanji prvi mož Agrokorja in dolga leta najbogatejši Hrvat Ivica Todorić. Preden ga je dosegla roka pravice, se je sam predal policiji v Londonu.
Zdaj v zraku visi le še vprašanje - kdo bo naslednji?
sreda, 8. november 2017
http://www.primorske.si/2017/11/08/Kdo-bo-naslednji

ŠEST DNI V KATALONIJI

Brezigarjeva knjiga o Kataloniji

Pri ljubljanski založbi Modrijan je pravkar izšla knjiga Šest dni v Kataloniji našega novinarskega kolege Bojana Brezigarja, ki že dolgo sledi katalonskim dogajanjem. Knjiga je nekakšen dnevnik šestih dni, od 28. septembra do 3. oktobra letos, ko je Brezigar kot sodelavec dolgoletnega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla bil član mednarodne parlamentarne delegacije in opazovalec dogajanj ob referendumu za osamosvojitev Katalonije. Pripoved je prepletena s spomini na prejšnje obiske Katalonije, vse od prvega v letu 1971, ter s pogovori z nekaterimi ključnimi predstavniki katalonske civilne družbe. Predgovora h knjigi sta napisala katalonski zunanji minister Raül Romeva in prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, podobnosti med Slovenijo in Katalonijo pa je v intervjuju analiziral Dimitrij Rupel. Predstavitev knjige bo jutri ob 13. uri v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani; vodil jo bo novinar Ervin Hladnik Milharčič, ob avtorju pa bo o Kataloniji včeraj, danes in jutri spregovoril Milan Kučan.
http://www.primorski.it/stories/kultura/277571_brezigarjeva_knjiga_o_kataloniji/#.WhhapXlrzcs

ŽELJA PO NEODVISNOSTI

Puigdemont poziva Katalonce, naj na volitvah potrdijo željo po neodvisnosti

Odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont je danes iz Belgije pozval Katalonce, naj na bližnjih regionalnih volitvah potrdijo svojo željo po neodvisnosti Katalonije.

"Mi Katalonci smo svetu pokazali, da imamo sposobnost in željo postati neodvisna država. In 21. decembra moramo to potrditi," je dejal Puigdemont v Oostkampu v Belgiji, kamor se je zatekel po enostranski razglasitvi neodvisnosti Katalonije.

Španska vlada je po razglasitvi neodvisnosti v katalonskem parlamentu 27. oktobra odstavila Puigdemonta in njegovo vlado ter uvedla neposredno oblast v do tedaj polavtonomni pokrajini.

Madrid je prav tako razpustil katalonski parlament in sklical regionalne volitve, s čimer naj bi v pokrajini znova vzpostavili normalno stanje.

Puigdemont, ki čaka na odločitev belgijskih oblasti o morebitni izročitvi Španiji, kjer je obtožen upora in zlorabe javnih sredstev, bo na volitvah kandidiral na čelu volilne liste Junts per Catalunya (Vsi za Katalonijo), na kateri bodo kandidati njegovih konservativcev, stranke PDeCAT in predstavniki civilne družbe.
https://live.finance.si/40583/Puigdemont-poziva-Katalonce-naj-na-volitvah-potrdijo-zeljo-po-neodvisnosti

VOLITVE V KATALONIJI

V Kataloniji kaže na tesno zmago zagovornikov neodvisnosti

V Kataloniji so se zaprla volišča na volitvah regionalnega parlamenta, ki so minile v znamenju visoke volilne udeležbe. Vzporedne volitve kažejo, da so večino dobile stranke, naklonjene neodvisnosti te španske regije.
https://siol.net/aktualno/naslovna/v-kataloniji-kaze-na-tesno-zmago-zagovornikov-neodvisnosti-video-23106
http://www.delo.si/svet/evropa/cas-za-dialog-med-katalonijo-in-madridom.html

DEMOKRATIČNOST

Kučan: Španija ima sijajno priložnost, da dokaže svojo demokratičnost

Nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan je v pismu španskemu veleposlaniku v Sloveniji Španijo pozval k dialogu s Katalonijo in poudaril, da ima španska vlada pod vodstvom Mariana Rajoya v Kataloniji sijajno priložnost, da dokaže in potrdi svojo demokratičnost.

"Ne s policijskim nasiljem, ne s kriminaliziranjem političnih nasprotnikov, ne z zapori in ne s sodišči, temveč z dialogom. Z dialogom tudi o vprašanjih, zaradi katerih veliko Kataloncev v Španiji ne prepoznava države, ki je prijazna do njihove nacionalne identitete in prihodnosti," je v odgovoru na zapis španskega veleposlanika Joseja Luisa de la Pena še zapisal nekdanji slovenski predsednik, ki velja za enega največjih zagovornikov pravice Kataloncev do samoodločbe med slovenskimi politiki.

Ob tem je izrazil prepričanje, da "v Sloveniji ni človeka, ki se ne bi z veliko spoštljivostjo spominjal zglednega prehoda Španije iz obdobja Francove diktature v demokracijo", na katerega ga v pismu opozarja veleposlanik.

"Demokracija se vselej dokazuje v odnosu do tistega, ki misli drugače"
"Vendar moram ob tem povedati, da nihče, ne človek ne nobena država, nimata licence demokratičnosti, ki bi veljala enkrat za vselej. Tudi Slovenija ne. Demokratičnost je treba dokazovati in jo potrjevati vselej na novo, ob vsakem dogodku in v vsakokratnih novih okoliščinah, ki jih prinaša razvoj. O demokratičnosti tudi ne govorijo toliko statistični podatki, na katere me napotujete, ampak predvsem dejanja oblastnih organov. Naj vas spomnim, demokracija se vselej dokazuje v odnosu do tistega, ki misli drugače," je v zadnjem odgovoru veleposlaniku de la Penavu še zapisal Kučan.

Kučan je prvo pismo napisal že septembra
Španski veleposlanik je nedavno v pismu odgovoril na predhodno pismo Kučana, v katerem je nekdanji predsednik republike veleposlanika seznanil s povzetkom okrogle mize o razmerah v Kataloniji. To je sredi meseca pripravil Forum 21 - društvo, ki mu Kučan predseduje. Španski veleposlanik je v pismu kritiziral nekdanjega predsednika in mu očital, da s svojim odnosom do Katalonije ogroža dobre odnose med Slovenijo in Španijo.

https://siol.net/novice/novice/kucan-spanija-ima-sijajno-priloznost-da-dokaze-svojo-demokraticnost-456416

CHARLES PUIGDEMONT

Puigdemont referendum o neodvisnosti Katalonije označil za začetek nove dobe

Odstavljeni in v Nemčiji priprti katalonski predsednik Carles Puigdemont je natanko pol leta po referendumu o neodvisnosti Katalonije na družbenih omrežjih Twitter in Instagram poudaril, da je bil referendum oziroma "dan ljudskega dostojanstva in barbarstva policije" začetek nove dobe, "od katere ni vrnitve".

Puigdemont je med drugim v soboto napovedal, da se ne namerava umakniti iz politike: "Ne bom obupal, ne bom se vdal, ne bom se umaknil pred nezakonitim ravnanjem tistih, ki so izgubili na volitvah."

Puigdemonta, ki je od jeseni živel v prostovoljnem izgnanstvu v Belgiji, so na podlagi evropskega pripornega naloga pred tednom dni aretirali na avtocestnem postajališču v Nemčiji. Vse odtlej je v priporu v mestu Neumünster, kjer bo ostal vsaj do odločitve pravosodja v zvezni deželi Schleswig-Holstein glede morebitne izročitve.
https://live.finance.si/8931782/Puigdemont-referendum-o-neodvisnosti-Katalonije-oznacil-za-zacetek-nove-dobe

zoran13

PARTITOKRACIJA

Kot je že leta 2006 dejal dr. Janez Drnovšek: "Strankarska politika je v krizi marsikje, tudi v drugih državah, v zahodnih državah in partitokracija, kot pravimo se velikokrat ukvarja samo s sabo. In ljudje ob tem nimajo več dobrega občutka. Mislijo, da se pač politiki ukvarjajo sami s sabo, stranke se ukvarjajo same s sabo in s svojimi interesi, položaji in tako naprej."

POLITIK

»Tako daleč, do dna, smo pripeljali stvari, da je beseda politik postala psovka, ne pa izraz za nekoga, ki opravlja poslanstvo.«
Dr.Dušan Plut, politik in ekolog
Mladina 14, 4.4.2014
www.mladina.si/15542...dusan-plut
www.mladina.si/15520...barbarstvo

LIDERJI IN PARTITOKRACIJA

Naše politične stranke so z liderji koncipirane organizacije. Ti so nezmotljivi in njihovim odločitvam in stališčem se ne ugovarja. Osnovna logika takšnega delovanja je v tem, da tisti, ki je na vrhu pravi:"Sedaj sem jaz na vrhu in dokler sem jaz na vrhu, jaz odločam vse tisto kar je pomembno za stranko". Ugovorov ni, drugačno mišljenje je hereza, liderji imajo vedno prav. Oni imajo prav tudi takrat, ko odstopijo in tudi takrat, ko ne odstopijo in kaznujejo vse tiste, ki so se z odstopom strinjali. Liderji imajo prav, tudi ko ne odstopijo in ostalim pojasnijo, da je poraz zmaga, resnica laž in laži sploh ni. Liderji nikoli ne lažejo. Že po definiciji je jasno, da imajo prav takrat ko zmagajo. To je njihov poklic - zmagati. Liderji so plenilci in se bavojo s politiko. Ostali so infrastruktura. Infrastruktura deluje kapilarno.

Nesporno se liderji, ki imajo prav in brez izjeme, obkrožajo z ljudmi, ki jim ves čas govorijo, da so najlepši in najpametnejši. Takšne imajo za prijatelje, vse tiste, ki poskušajo misliti drugače, pa proglasijo za sovražnike, za frakcijo, ker pa frakcija ni dovoljena, se takšni odstranijo. O strategiji in taktiki liderji odločajo v skladu s svojim mišljenjem in nasveti okolice. Ker okolica misli, da je on/ona najlepši in najpametnejši, ostaja samo lastno mišljenje kot kriterij. Družinski prijatelji so del tega okolja in za njih se uporabljajo povsem drugi kriteriji. Oni so družinski prijatelji.

Zasluge za uspehe gre vedno pripisati liderju. To je izrek za odgovornost do stranke, ki jo takšen lider vodi. Odgovornost je zelo spodbudna, ker še naprej napihuje njegov ego in omogoča liderju, da je še bolj neprekosljiv, torej še boljši lider. Odgovornost za neuspeh ni nikoli liderjeva. Neuspeh je rezultat slabega dela na terenu (kapilarno delo infrastrukture), objektivnih okoliščin (ki se prikazujejo kot naravne nesreče in ne napačnih stališč liderja) in zlonamernosti, neizobraženosti in neumnosti velikega ljudstva.

Pri vsemu skupaj, pa ni pomembno, na kakšen način je lider prišel na položaj, da je postal to kar je. Zadnjih triindvajset let je to procedura bolj ali manj demokratičnega odločanja, saj je iz zgodovine znano, da se je na položaj prišlo z organizirano revolucijo (V.I.Lenin), institucionalnim klanjem (J.V.Stalin), vojaškim udarom (A.Hitler) ali vojno (J.B.Tito). Tehnologija funkcioniranja je vedno ista.

Kako ta sistem deluje? V prvi fazi sijajno. Vse cveti, vse napreduje, svetla bodočnost je pred nami in vsi so zadovoljni in srečni. V drugi fazi delujejo sile inercije. Še vedno je dobro, kapilarna struktura daje rezultate, privilegiji so razdeljeni in ni pesimizma. Ni niti pametnih rezultatov (resnični rezultati so katastrofalni, če jih nekdo analizira) ampak skupno stališče je, da je naš lider najboljši na svetu in nam edini dan.
V tretji fazi pride do rušenja sistema. Car je ves čas gol in sedaj se ti tudi vidi. Carja zamenjajo. Varianta je, da car umre, predno ga zamenjajo. V tem primeru, konec nastopi po njegovi smrti.

Kaj potem delajo naše organizacije? Najpogosteje izbirajo novega nespornega liderja in začnejo cirkus ponovno. Nihče ne vidi, da to ni krog, temveč spirala. Usmerjena navzdol. Vsak nesporni novi lider je na nižjem nivoju kot njegov predhodni. Pametjejše organizacije (glej Nemčijo po vojni) menjajo strukturo in odstopijo od liderskega načela vodenja. To nas v svetli bodočnosti tudi čaka. Problem je edino dočakati svetlo bodočnost.

Liderski način organizacije družbe (skozi politične stranke organizirane po liderskem načinu) stimulira vse tisto, proti čemur se družba (nominalno in deklarativno) bori - korupcijo, nepotizem, strankarsko izključenost, socialno neobčutljivost, laž in samoprevaro. Zato je potrebno pred izbiro novega liderja dobro razmisliti. To nikoli ni situacija ali/ali. Vedno je potrebno videti skozi meglo oportunizma, straha ali želje nekomu ugoditi ali odločiti se niti/niti. Namreč, državo smo ustanovili. Ali je bil potreben oče naroda, je danes nesmiselno razpravljati. Bilo je kakor je bilo. Vendar je povsem jasno, da za rojstvo družbe enakopravnih državljanov in poštenega odnosa proti njim, nesporni liderji niso potrebni. Oni so nevarnost in škoda.
Petek, 14.12.2007
http://pollitika.com/lideri-partitokracija

BOBU BOB

"Pri nas je politično komuniciranje na družbenih omrežjih večinoma zreducirano na ideološko komponento. A to je dovolj, da ustvarimo iskro na pravem mestu in zanetimo požar."
Miha Rejc, svetovalec za digitalno komuniciranje
nov.vecer.com

BOBU BOB

"Čeprav smo v krizi, naša naloga ni v tem, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, temveč da se v tej konfuziji naučimo plesati. Na trgu namreč ne zmagujejo tisti, ki so največji, temveč tisti, ki so najboljši."
Sandi Češko, direktor in lastnik Studia Moderna
Sreda, 16.april 2014
nov.vecer.com

MISEL DNEVA

Vse se vrti okoli dela. Če je delo in tudi plačilo zanj, se da preživeti. Ljudje s službo laže rešujejo svoje težave.
VLASTA NUSSDORFER
Varuhinja človekovih pravic
Torek, 20.maja 2014
/www.primorske.si/

BOB DNEVA

"To, da ljudje ne zaupajo politikom, za slovenske politike ni problem. Problem pa nastane takoj, ko se v njihovem vidnem polju pojavi kdo, ki ni v politiki, pa bi mu ljudje lahko zaupali."
Dragica Korade, novinarka Večera
Torek, 1.julij.2014
nov.vecer.com/bob.aspx?d=1

BOB DNEVA

"Bolj kot blagovne znamke, ki temeljijo na uresničljivih obljubah in dolgoročnosti, so politiki v času predvolilnih kampanj kot poštne znamke - malo slinjenja za enkratno uporabo."
Aljoša Bagola, agencija Pristop
Sreda, 2.julij 2014
nov.vecer.com/bob.aspx?d=1

BOB DNEVA

"Ko se v športu razideš, še vedno lahko ostaneš v stikih. V politiki to ne velja." V soboto 2-5
Peter Vilfan, košarkarska legenda in poslanec
Sobota, 23.avgust 2014
nov.vecer.com/bob.aspx?d=1

MISEL DNEVA

Če mi lahko naredite veselje, se, prosim, potrudite, da boste po svojih zmožnostih vsak zase in skupaj delovali in ravnali tako, da postanemo enotni.
Boris Pahor, pisatelj
Ponedeljek, 25.avgusta 2014
/www.primorske.si/Naslovnica

BOB DNEVA

"Leta 2008 je bilo v Sloveniji 339.000 oseb, ki tvegajo revščino oziroma socialno izključenost. Leta 2012 je število teh oseb naraslo na 392.000. Živijo od evra do evra. In nimajo moči groziti, da bodo šli iz Slovenije."
Goran Lukić, sindikalist
Torek, 26.avgusta 2014
nov.vecer.com/bob.aspx?d=1

BOB DNEVA

"Politična elita ne razume, kje mi živimo. Mi živimo na periferiji. Vse teče v center, denar, znanje, profit, nam pa ostajajo revščina, brezposelnost, slabi kadri. Danes pišejo o tem časopisi, pa nihče ne stori nič. Če bi danes začeli, bi začeli prepozno."
Vesna V. Godina, socialna antropologinja
Ponedeljek, 1.september 2014
nov.vecer.com/bob.aspx?d=1

SAJ NI RES, PA JE!

Imate enkratno priložnost, da se vam zgodovina nasmehne, lahko pa se tudi razjoče nad vami.
Stane Kavčič, Dnevnik in Spomini, 1988, str.625

PRIMORSKE NORICE

Še stranke ju ne marajo

Oba preostala kandidata, ki se drenjata za stolček predsednika Republike Slovenije, se niti strankam ne zdita dovolj dobra, da bi ju podprli. Kar pet od sedmih parlamentarnih strank se namreč pred drugim krogom ni izjasnilo, komu naj njihovi privrženci dajo glas. A če še sami ne podpirajo nikogar, kako lahko potem pričakujejo od volilcev, da bodo koga podprli in sploh prišli na volišča?
Ponedeljek, 6. november 2017
http://www.primorske.si/2017/11/06/Se-stranke-ju-ne-marajo

BOB DNEVA

"Ne čudi, da volivci vsaka štiri leta volijo sebi podobne, upognjene, pohlevne in do obisti preračunljive lovce na družbeno dobro, jim odpuščajo laži, prazne obljube ter ideološko navlako."
Esad Babačić, pesnik in pisatelj
Torek, 15.5.2018
https://www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"Intelektualna raven v politiki krepko pada, poslušam debate in rečem, ali je to mogoče. Nekoč so v politiki sodelovali izjemni ljudje, saj so bili tudi preprosti ljudje, kar je pravilno, ampak so imeli kaj povedati."
Franc Juričan, politolog
Četrtek, 17.5.2018
https://www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"In zato bi se politik novega kova pravzaprav moral vprašati ne le, kaj lahko naredi za zdravstvo, temveč in predvsem, kaj lahko naredi za bolnika."
Dr. Husam Franjo Naji, predstojnik kardiološkega oddelka UKC Maribor
Sobota, 19.5.2018
https://www.vecer.com/bob-dneva

1949 ODBORNIKI

TAKE ODBORNIKE HOČEMO

* ki vpoštevajo voljo ljudstva
* ki pomagajo kmetijskim zadrugam
* ki razvijajo krajevna podjetja
* ki jim je ljudska kritika v pomoč
* ki bodo sklicevali zbore volilcev in polagali čiste račune

TAKE ODBORNIKE NOČEMO

* ki zatirajo vsako kritiko
* ki vodijo politiko samo za svoj žep
* ki se zadirajo - ne pa prepričujejo
* ki špekulanta gladijo - delovnega človeka pa tepejo
* ki mislijo da se živo življenje da urejati s papirnatimi akti
https://servimg.com/view/19617836/824

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 03 Nov 2017 15:02; skupaj popravljeno 6 krat

PROJEKT ADAM

Kako bo nevroznanost reševala življenja

"Večina misli, da je demenca usoda – in to je to. Pa ni res!"

Morda se sliši srhljivo, morda je še preveč povezano z (neutemeljenimi) ugibanji, kako daleč lahko gre merjenje naših možganskih dejavnosti, toda nevroznanost ni neko futuristično orožje, temveč znanost, ki lahko pomaga pri pravočasnem odkrivanju znamenj nekaterih najbolj uničujočih bolezenskih stanj, kot je demenca.

Letošnje ugotovitve projekta Adam: polovica od 457 sodelujočih starostnikov je imela slabše izmerjene kognitivne sposobnosti, kot bi bilo normalno za njihovo starost, od tega jih je bilo 12 odstotkov mejnih, 38 odstotkov pa takšnih, pri katerih se pojavlja sum na težave, povezane z demenco.

V obdobju, ko panoga računalništva velik poudarek namenja obdelavi velikih količin podatkov (big data), je tudi nevroznanost dobila svoj nov, predvsem aplikativni zagon. Primer dobre prakse imamo tudi v Sloveniji.
Ko je preventivno odkrivanje zgodnjih znamenj demence hkrati poslovna priložnost
Manuel Kuran je pobudnik vseslovenskega projekta za zgodnje odkrivanje demence Adam. Analitski sociolog, magister znanosti za področje kognitivne psihologije in nekdanji asistent kognitivne psihologije na Univerzi na Primorskem je v aplikativnem vidiku nevroznanosti našel priložnost za združitev preventivne medicine in podjetništva, kar se je pokazalo prav v projektu Adam.

Strokovnjaki, ki želijo priti do dna biološkim osnovam razvoja Alzheimerjeve demence, so pogrešali predvsem večje standardizirane biometrične baze, ki bi bile povezane s klasičnimi testi kognitivnih sposobnosti. V enem letu priprave projektov, od tega so polovico časa iskali partnerje in sponzorje, so se prijavili tudi na nacionalne in evropske razpise, kar je bistveno skrajšalo čas do uresničitve.

Kaj ste z vidika znanosti želeli doseči s projektom Adam?
Mi razvijamo platformo za avtomatizirano snemanje in čiščenje signala EEG (elektroencefalogram). Ta platforma bi pospešila in razširila uporabo meritev EEG za aplikativno nevroznanost, kajti to je za zdaj ozko grlo.

Da bi lahko naredili naslednji korak pri razvoju, smo v razmeroma kratkem času, natančneje v nekaj mesecih, potrebovali velike količine zajetih podatkov. Samo tako smo lahko opazili in popisali napake ter pomanjkljivosti platforme.

Kaj je v tem projektu družbeno koristno, kje pa je hkrati vaša poslovna priložnost?
Ko smo vedeli, da potrebujemo te velike količine podatkov, smo začeli razmišljati o širšem projektu, ki ne bi bil samo razvojni, ampak bi imela od njega korist tudi širša skupina starostnikov v Sloveniji. Naša poslovna priložnost je predvsem v tako pridobljeni zbirki podatkov.

V projektu Adam so podatki anonimizirani, vendar bo tisti, ki se bo sistematično lotil nekakšne "EEG-banke" v povezavi z drugimi informacijami, imel veliko veliko konkurenčno prednost pred drugimi. Marsikoga zanimajo velike baze možganske aktivnosti, ki so dobro dokumentirane in shranjene. Iz njih se je mogoče marsikaj naučiti.

Katere podatke programa Adam ste že analizirali?
Analizirali smo zgolj rezultate Montrealskega testa kognitivnih sposobnosti. Podatkov EEG se še nismo dotaknili.

Pri kolikšnem deležu preizkušancev so odkrili zgodnja znamenja demence?
Polovica od 457 udeleženih je imela slabše izmerjene kognitivne sposobnosti, kot bi bilo normalno za njihovo starost, od tega jih je bilo 12 odstotkov mejnih, 38 odstotkov pa takšnih, pri katerih se pojavlja sum na težave, povezane z demenco.

Ali je to skladno s pričakovanji?
To je veliko več, kot smo pričakovali. To seveda ne pomeni, da imajo ali da bodo imeli vsi ti posamezniki demenco. Svetovali smo jim, da če ocenjujejo, da imajo takšne težave, to povedo svojemu osebnemu zdravniku.

Kaj pa ste pričakovali?
V tem vzorcu naj bi slabši rezultat doseglo okrog 20 odstotkov udeležencev, torej vsak peti, ki se je udeležil projekta Adam. V resnici je slabši rezultat dosegel vsak drugi.

Kaj tako odkritje pomeni za posameznika?
Meni se vedno vsiljuje podobnost s povišanim krvnim tlakom. Ta sam po sebi še ne pomeni dokončne diagnoze. Prvo je vprašanje, zakaj se je tlak povišal. Podobno je pri zaznanih znakih upada kognitivnih sposobnosti. Prvo vprašanje je, zakaj se je to zgodilo: dednost, življenjski slog, kombinacija obojega? Posameznik predvsem ve, da je nekaj narobe, in ne zavaja sebe in svojih svojcev, da je vse v redu. Ker ni.

Kako naj ravna ob takšnem odkritju?
Spet vidim podobnost s povišanim krvnim tlakom, ki je pokazatelj, da je treba narediti dodatne korake.

Katere so poglavitne prednosti elektroencefalogramske tehnologije v diagnostiki?
EEG je poceni, hiter in ima dobro časovno resolucijo, kar pomeni, da hitro zaznava spremembe možganske aktivnosti. Pomembno je tudi, da uporaba EEG ne zahteva dolgotrajnega izobraževanja medicinskega osebja. V resnici bi ga lahko uporabljala vsaka medicinska sestra, če bi bila programska oprema tako narejena, da bi že sama opravila nekatere korake.

Pri katerih preiskavah pride najbolj prav?
Zelo uporabna je pri motnjah spanja, tumorskih obolenjih in možganski kapi.

Kaj nam pravzaprav meritve EEG povedo?
Zelo poenostavljeno nam meritve EEG povedo razlike med možgansko aktivnostjo zdravih in obolelih posameznikov. Če so razlike očitne, lahko predvidimo, kaj se dogaja s kognitivnimi funkcijami nekoga: ali so v povprečju ali v upadu.

Kako iz teh meritev postavimo diagnozo in druge pomembne sklepe?
Iz EEG-podatkov lahko recimo predvidimo, da je nekdo zbran, ne da bi ga to vprašali ali ga opazovali. To vidimo zgolj iz EEG-podatkov. Pri kompleksnejših pojavih, kot je na primer spomin, je EEG zgolj podporna metoda raziskovanja, ki lahko dodatno osvetli težave s specifičnega zornega kota.

Kaj lahko odkrije preventivna diagnostika na področju demence?
Zdi se, da se težave na ravni možganov začnejo veliko prej, preden se pojavijo osebne težave s spominom. Tega sicer še ne vemo, ampak lahko raziskujemo, ali je to res.

Kako lahko ljudem izboljša življenje in jih pripravi na prihodnost?
Če bi bili sposobni odkriti elektrofiziološki biomarker, ki kaže na skriti potencial demence kakšno desetletje prej, bi se starejši lahko pripravili na čas, ki prihaja. To bo verjetno čas, ko bodo imeli večje težave v življenju.

Ukrepajo pa zagotovo lahko že prej …

Seveda, lahko spremenijo življenjski slog, si zagotovijo varčevanje, uredijo pravne zadeve, kot sta prepis ali zavarovanje premoženja, seznanijo svojce in okolico, prilagodijo bivalni prostor in podobno.

Ampak vse to bi lahko uredili tudi brez teh preventivnih kratkih testov …

Res je, vendar večina tega ne stori. Nekateri nočejo vedeti, ali so v rizični skupini za razvoj demence.

Se nočejo spoprijeti z bolečim dejstvom?
Predvsem na periferiji Slovenije smo zaznali takšen odziv. Večina misli, da ni mogoče ničesar narediti, da je demenca usoda – in to je to. Pa to ni res! Če ne drugega, se na prihodnost lahko pripravijo svojci in otroci, ki bodo za to osebo morali skrbeti leta ali celo desetletja.

Zakaj se ta preventivna diagnostika ne uporablja pogosteje? Zakaj se zatakne?
Ne vem, najbrž zato, ker preventivni in promocijski ukrepi pomenijo tudi več ozaveščenih posameznikov, ki v naslednjem koraku iščejo podporo v uradnih institucijah, pri osebnih zdravnikih in v ambulantah za kognitivne motnje. Infrastruktura, ki bi te storitve ponujala, pa je že zdaj preobremenjena.

Najbrž prav zaradi tega tudi marsikomu ustreza, da je demenca kot kompleksna bolezen v resnici poddiagnosticirana in da starejši ostajajo sami s svojimi osebnimi teorijami, kaj vse bi bilo lahko narobe. Ali pa prosijo svoje vnuke, da pogledajo na splet, kaj se dogaja z njimi.

Kakšni so potencialni prihranki, ki jih takšna zgodnja diagnostika lahko prinese zdravstveni blagajni?
Demenca je najdražja bolezen. Prvič zato, ker je človek, ki zboli za demenco, videti povsem normalno še leta ali desetletja, vendar čedalje bolj nesposoben. Drugič seveda zato, ker po ocenah za enega obolelega skrbijo kar trije svojci. Ti svojci v tem času ne morejo početi nič drugega, nekateri morajo končati svoje kariere in se preseliti k svojim staršem na dom.

Sistematične preventivne akcije bi tako razbremenile zdravstveni sistem. Je pa res, da bi v resnici obremenile socialni sistem, ki bi moral prevzeti del bremena.

Ali ste lahko natančnejši glede prihrankov?
Najbolj natančen podatek, ki je bil objavljen letos marca, je vezan na podaljšano obdobje bivanja v domačem okolju. Skupni posredni in neposredni stroški se znižajo za 7,6 odstotka, če oseba ostane tri mesece dlje v domačem okolju, 15 odstotkov, če ostane šest mesecev v domačem okolju. Če oseba podaljša svoje bivanje v domačem okolju za eno leto, so skupni stroški za tretjino manjši.

Govorite o aplikativni nevroznanosti. Kako bi najpreprosteje pojasnili, kaj je to aplikativna nevroznanost?
Najpreprosteje tako, da uporabljamo nevroznanstveno tehnologijo za raziskovanje zdravih posameznikov v njihovem vsakdanjem realnem kontekstu.

Kaj aplikativna nevroznanost opazuje in ugotavlja?
V nasprotju s kliničnimi raziskavami, kjer večino strokovnjakov zanima, kaj je narobe in kako to pozdraviti, nas zanima predvsem, kako povprečen zdrav odrasel posameznik doživlja sodobni svet: oglase, vožnjo avtomobila, hrano, digitalne vsebine, glasbo, tako nekako.

Ali poznamo še kakšne podobne primere, kjer nam aplikativna nevroznanost neposredno pomaga pri zagotavljanju višje kakovosti življenja?
Da. Zelo daleč je na primer elektrofiziološko spremljanje meditacije v realnem času. Podobno kot pametne športne ure tudi naprave EEG merijo spremembe zbranosti med meditacijo in tako pridobimo objektivni pregled učinkovitosti meditacije. S pomočjo digitalnih igric se vadi zbranost pri najstnikih, ki s pomočjo tehnologije EEG nadzorujejo računalniško igrico. Bolj ko so zbrani, bolj uspešni so v igrici, ta nadzor zbranosti pa se postopoma prenese v vsakdanje življenje.

Ali pa recimo EEG-naprava, ki opozori voznika na dolgih progah, da je objektivno zaspan in da potrebuje počitek. Žal subjektivno velikokrat presodimo, da smo sposobni voziti še nekaj minut ali kilometrov. To je ponavadi nekaj minut preveč.

Kaj se na tem področju obeta v bližnji prihodnosti?
Serijsko bosta verjetno hitro na voljo EEG-naprava in algoritem za premikanje invalidskega vozička naprej, nazaj, levo in desno. Na glavi je naprava, algoritem prepozna možgansko aktivnost, značilno za določeno misel, recimo "pelji počasi naprej", vmesnik pa bo mehansko upravljal voziček. To je še posebej uporabno za gibalno ovirane, ki ne morejo fizično upravljati ročke za premikanje.

Za kaj s področja aplikativne nevroznanost bi si želeli, da bi se v prihodnosti preventivno uveljavilo?
Mislim, da bi bil kratki test, ki bi temeljil na preverjenem EEG-snemanju, kot prvi korak pri odkrivanju zgodnjih znakov demence kar uporaben. Treba je razviti ustrezno napravo, avtomatični program, ki bi podatke analiziral v oblaku, ti podatki pa bi bili zelo hitro na voljo osebnim zdravnikom ali nevrologom, da bi se odločili za nadaljnjo obravnavo.

Trenutno primanjkuje nevrologov, predvsem v državah v razvoju. Kot rečeno bi takšno napravo po vzgledu merilnika krvnega tlaka lahko uporabljala tudi vsaka dodatno izobražena medicinska sestra. To bi bilo res uporabno.

Pri obdelavi podatkov o možganskih dejavnostih zaupamo algoritmom, ki v množici teh podatkov hitro prepoznajo vzorce. Ali obstaja trend (ali nevarnost), da bodo tudi drugod pri diagnostiki algoritmi nadomestili zdravnike? Kako zagotoviti učinkovito sožitje med zdravniki in računalniki?

Pri razvoju algoritmov večinoma sodelujejo zdravniki. Algoritmi samo delajo tisto, v čemer so boljši od človeka, prepoznavajo vzorce. Zdravniki se bodo dejansko lahko ukvarjali s tistim delom, v katerem so boljši: interpretacija teh vzorcev v skladu z zakladnico znanja, ki ga posedujejo, in kontekstualizacija interpretacije glede na posameznega pacienta.

Ali si želimo, da bi nam stalno spremljali možgansko dejavnost?
Ne vem, to mora presoditi vsak zase. Ali si želimo vedeti, da imamo povišan krvni tlak ali holesterol? Ali si želimo vedeti, da imamo pet kilogramov preveč, ali raje ne stopimo na tehtnico? Ali si želimo vedeti, da naša možganska aktivnost kaže, da imamo 40 odstotkov možnosti, da v prihodnjih petih letih doživimo možgansko kap? To je logično zaporedje.

Ali nam bodo naprave lahko brale misli?
Spremljanje možganske aktivnosti je nekaj bistveno drugega kot branje misli. Misel je izmuzljiva filozofska kategorija, misel ni zapisana v možganih. V možganih je mogoče izmeriti le nevrofiziološki korelat misli, to pa ni enako.

Ali ima vsaka misel svoj vzorec možganske aktivnosti? Po mojem mnenju ga nima, zato še dolgo ne bo mogoče branje misli. Bo pa zelo hitro mogoče občasno spremljanje možganske aktivnosti.

Kako je z zlorabami pri nevroznanstvenih podatkih v oblakih?
Vse, kar je v oblaku, se ob nezadostnem ali neustreznem varovanju načeloma lahko zlorabi, recimo fotografije zvezdnikov, shranjene v oblakih. Tudi če nekdo zlorabi EEG-podatke določene osebe, teh podatkov ne more zlorabiti tako, da bi vplival na možgane te osebe. Poleg tega je vedno treba oceniti razmerje med tveganjem in obetom boljšega življenja.

Ali znamo oceniti to razmerje?
Poglejmo izgorelost. Veliko štiridesetletnikov ne zmore ustrezno oceniti lastne ravni izgorelosti. Vedno si vsi rečejo "to še stisnem, potem bo bolj sproščeno", dokler jih dokončno ne izda telo in obležijo. Če ti spremljanje osebne biometrike lahko prepreči takšne kolapse, je to izboljšava življenja. A pred tem je treba raziskati, ali kaj takega, kot je elektrofiziološki profil izgorelosti, sploh obstaja.

Ali so že opravljene kakšne raziskave s tega področja?
Za zdaj je bilo narejenih le nekaj raziskav na premajhnih vzorcih.

Elon Musk razvija idejo o povezovanju možganov in računalnikov. V enem od intervjujev je omenil tudi možnost shranjevanja človeškega spomina v digitalni obliki. Kaj menite o tem?
Kot rečeno smo šele začeli razumeti delovanje možganov. Še težje je razumeti, kako možgani delujejo v socialnem in kulturnem okolju. Preden bomo lahko prenesli del našega spomina na druge nosilce, bomo morali popisati vse spomine in misli ter k temu pripojiti ustrezne biometrične podatke. Šele ko bo takšna baza podatkov vzpostavljena, bi se lahko poigravali s tem, kam to prenesti in shraniti.

In do takrat?
Do takrat pa bomo svoje spomine shranjevali na fotografijah, v videoarhivih in knjigah. V resnici podoben digitalni spomin že obstaja, to so za zdaj naša družbena omrežja. Je pa spodbudno, da se je Musk začel ukvarjati s tem. To samo pomeni, da je področje aplikativne nevroznanosti področje, ki ga čaka svetla prihodnost.
https://siol.net/digisvet/novice/vecina-misli-da-je-demenca-usoda-in-to-je-to-pa-ni-res-451006

* pregledali že 457 oseb
https://projektadam.si/
http://www.spomincica.si/2017/05/08/adam-zgodnje-odkrivanje-demence/
http://www.spomincica.si/podpora/spomincice/
https://projektadam.si/docs/prijavnica-adam.pdf
http://www.spomincica.si/ask2017/?gclid=EAIaIQobChMI3NfY99v11gIVCOAZCh3e3ABDEAAYASAAEgJsgfD_BwE
http://demenca.eu/
http://www.sinapsa.org/enevron/posta/2017-05-10/1517/Adam_-_vseslovenski_projekt_zgodnjega_odkrivanja_demence
http://www.viva.si/Novice/14646/Projekt-Adam-za-sistemati%C4%8Dno-odkrivanje-zgodnje-demence
http://www.zdus-zveza.si/predstavitev-adam-vseslovenski-projekt-zgodnjega-odkrivanja-demence
http://www.zdus-zveza.si/docs/ADAM/QA_ADAM.pdf
http://seniorji.info/Zazivela_je_spletna_stran_o_demenci_
http://seniorji.info/MOJE_ZDRAVJE_Demenca_mi_je_vzela_mamo

“MOŽGANI SE TRUDIJO POVEDATI ZGODBO S TISTIM, KAR ŠE IMAJO"

Ko so pred stotimi leti pri prvi bolnici odkrili demenco, nihče ni pričakoval, da bo zaradi daljšanja življenjske dobe ta bolezen do danes postala najpogostejša kronična bolezen možganov. Milost demence je, da človeka počasi potopi v svet pozabe in mu pri tem ne povzroča bolečin. A lažje kot postaja za bolnika, težje je za svojce, ki jih spremljanje bolnega starša ali zakonca zelo obremeni in psihično prizadene, opaža nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, eden vodilnih strokovnjakov za področje demence in Parkinsonove bolezni pri nas.
http://www.primorske.si/Plus/7--Val/Mozgani-se-trudijo-povedati-zgodbo-s-tistim-kar-se

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Nov 2017 14:14; skupaj popravljeno 7 krat

ČESTITKA MATJAŽA KRANJCA OB 25.OBLETNICI SLOVENSKE DRŽAVE

Predlagam, da se na naslednjih volitvah uvede novo polje s tekstom:
"Ne podpiram nobenega izmed zgoraj navedenih kandidatov na volilni
listi."
V kolikor bi 50% volilcev obkrožilo omenjeno polje, se volitve
ponovijo, noben izmed kandidatov na tej listi, pa ne bi smel kandidirati naslednja štiri leta...

Pozdravljeni,

preprosto sem moral te svoje misli pri svojih sedeminpetdesetih letih zliti na papir. Rad imam to deželo - Slovenijo, rad imam to domovino, pokrajino - Slovenijo, ne maram pa da države v njenem institucionalnem ali oblastnem smislu.
Tega me je sram, tega me je groza in strah. Sram me je!
Moj oče je bil znani slovenski pisatelj, ljubil je to deželo, ljubil je svoje ljudi, ljubil je to, da smo nekoč na svoji zemlji. Tudi jaz imam rad to deželo.
Kot novinar, terenski, sem imel možnost, da sem jo kot eden redkih
Slovencev spoznal po dolgem in počez.
In je res lepa, enkratna, neponovljiva. In vedno sem bil vesel in ponosen, da živim na tako lepi zemlji, v tako lepi deželi.
A za tak sistem se jaz nisem trudil, ne boril. Bil sem srečen, ko smo dobili svojo državo, ko smo prišli na svoje, kot se reče.
Jaz to lahko rečem, ker so bili moji stari starši tlačani na zemlji madžarske grofice. Ki sploh ni bila slaba.
Bil sem srečen, ko sem odraščal, od leta 1955 naprej, v neki državi, ki se ji je takrat reklo Jugoslavija, kjer je bilo na začetku težko, zelo težko.
Meni in mami je v podstrešnem stanovanju voda zmrznila v umivalniku.
A - vsak naslednji dan je bil težak, a vendarle boljši. Bil sem srečen, da sem lahko hodil v šolo, da sem lahko študiral, da sem lahko dobil službo, si ustvaril družino in v vsem tem užival.
Za boljši jutri.
Pa so bili boni za bencin, pa je bil sistem par - nepar za avtomobile, pa je bila inflacija.
Ampak, dragi moji, bila je tudi sociala, bili so počitniški domovi, bile so šole, bili so vrtci, bili so športni amaterski klubi, amaterska gledališča, bilo je življenje.
Bila so potovanja po svetu, bil je nakupovalni Trst, Celovec, Graz, pa še kaj. Vsak dan je bilo bolje.
A potem je prišla osamosvojitev, samostojnost, z novimi junaki - vsi iz istega gnezda!
In so nam prinesli nove resnice, novo državo.
In sem upal vanjo, ponosen sem bil, da jo imam. Kako ponosno sem tista leta v Franciji, Belgiji, Italiji, pa še kje drugje potrpežljivo razlagal, od kod prihajam, da sem iz Slovenije, da to ni več Jugoslavija. Bil je en sam ponos.
Potem pa minejo leta... Potem pride privatizacija, pride tranzicija, pridejo pidi in sodi, pride Koržetov sklad za državna podjetja.
In potem pridejo razni Bavčarji, Kordeži, Valanti, Duhovnikove, Volki, Šroti, da Hildice ne pozabim, in cela plejada z njimi zlizanih novih povzpetnikov.
In z njimi povezanih novih menedžerjev z mojim nekdanjim kolegom Samom Miličem Hribarjem na čelu.
Kdo bi jih vse našteval. Škoda časa in prostora. In potem nam ukradejo državo.
In naredijo dva sistema, enega za "elito" in enega za navadne ljudi, za sodobne sužnje. Mar je treba naštevati primere ... Mislim da ne. In potem jemljejo, kradejo.
In ko skorajda vse "privatizirajo", si za ubogega človečka izmislijo še
recesijo. Odpuščanja, cesta, brez plač, ki so jih ljudje zaslužili, brez zavarovanja, ki so ga že plačali. Brez upanja in brez prihodnosti.
In brez pravne države. Potem ga do konca oropajo.
Do tega, da ljudje ne morejo več živeti, da se po kleteh blokov vlačijo kot podgane, da si pozimi najdejo topel kotiček, da bi dočakali jutri.
Brez služb, brez prihodnosti. Kje so Litostroji, Mure, Tami, Labodi, Lisce, Mipi, Jutranjke, kje je SCT, kje je Vegrad, kje je Prevent itd............
In kje so ti ljudje.
In kje je denar, ki je bil tam. Kdo ga je vzel, kdo ga je privatiziral.
Kdo je pokradel NLB.
Za zasluge so direktorji dobivali nagrade, saj se še spomnite imen. Upam da.
Pa še ni dovolj. Potem se vsi ti "mojstri", ne bi rad uporabil hujšega
izraza, potem se lotijo še generacije upokojencev. Tistih, ki so jim s svojim delom dali sploh možnost, da so svoje riti prinesli do šol in fakultet, da so postali to, kar so.
No, prepričan sem, da tega njihovi starši tega niso želeli. In na to niso ponosni. Zdaj ropajo še njih. Sramota.
In kaj so dali mladim? Povejte mi, kaj in kakšna je vaša prihodnost. Če mi boste dali optimizem, bom srečen. Pa se bojim, da ne bo nikakršnega optimizma v vaših odgovorih, če bodo pošteni. Na žalost.
Mi bomo na stara leta delali do smrti, kje pa boste vi dobili službo, kako si boste ustvarjali boljši jutri, lepšo prihodnost. Kako boste v življenje spravili vaše otroke, ki so nekaj najlepšega, kar se vam lahko
zgodi. Povejte mi, kako!
O vsem tem tudi pišem, vsak teden, vsak dan o tem razmišljam. Pa ne pomaga.
Treba je nekaj narediti. To, kar je pred nami, verjemite, ni dobro.
Ne pelje nikamor. To je preprosto kraja v imenu - koga že?? – morda ljudstva.
Dajte no, to je svinjarija.
Pa še vedno bom zapisal: imam najlepšo domovino, najlepšo deželo, rad imam Slovenijo.
A čas je, da se nekateri, mnogi umaknejo. Dovolj je je bilo. Dajte nam, da zadihamo.
Matjaž Kranjec

PREDSEDNIŠKE VOLITVE

PRIMERJAVA VOLILNIH UDELEŽB v %

* Datum... /ob 11.uri/ob 16 uri/ob 19.uri
* 06.12.1992 - 33,00% - 69,80% - 85,84% ↑
* 23.11.1997 - 32,38% - 68,29% - 68,29% ↓
* 10.11.2002 - 25,29% - 57,05% - 72,07% ↑
* 21.10.2007 - 16,86% - 35,70% - 58,46% ↓
* 11.11.2012 - 14,39% - 35,32% - 48,41% ↓
* 22.10.2017 - 13,38% - 32,02% - 43,57% ↓
* 12.11.2017 - 12,31% - 30,45% - 41,73% ↓
https://www.volitve.gov.si/vp2017/#/udelezba
http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-predsednika-rs/volitve-predsednika-rs-leto-2017

PRIMORSKE NORICE

ŠE TRIJE TEDNI

Sedmerica bo že jutri padla bolj ali manj v pozabo, dvojico pa bomo še gledali. Kako bosta hodila naokrog, nas prepričevala, objemala in nagovarjala, drug drugega bosta previdno izzivala, nasprotniku bosta skušala podtakniti kakšno nečednost iz preteklosti, nam bo šlo vse skupaj počasi vse bolj na živce in tam nekje okrog 10. novembra si bomo mislili le še tisto staro: naj čimprej mine ta demokracija, da bomo spet živeli kot normalni ljudje ...
ponedeljek, 23. oktober 2017
http://www.primorske.si/2017/10/23/Se-trije-tedni

SLOVENIJA

Ameriški novinar je v New York Timesu o Sloveniji zapisal:

Obstaja država v Evropi pod Alpami, ki meji na Balkan in je omejena sama s seboj. Tam živijo najlepše ženske, vendar nataliteta upada. Tam nezaposleni največ delajo. Tam živijo ljudje na najbolj plodni zemlji, ki pa je neobdelana. Ker se obdelovanje plodne zemlje kmetom ne izplača. Tam večinoma prazni vlaki še vedno vozijo najpočasneje v Evropi, brez upoštevanja voznega reda, po avtocestah pa se vozijo noro hitro - s plačevanjem cestnine, ki je med najdražjimi v Evropi. V tej državi vsi igrajo košarko, smučarji dosegajo svetovne športne dosežke. Rekreacija jim je prioriteta, delo pa rekreacija. Vsi hitijo v službo, a vsi zamujajo. Osemurni delavnik traja deset ali več ur. In nihče se ne upira fevdalnemu izkoriščanju. Zdravstvo je tam brezplačno, zdravljenje pa morajo vsi plačevati. Tam so svobodni novinarji, ki svobodno pišejo in poročajo po ukazih svojih šefov, katerim objave narekujejo skorumpirani politiki in zakulisni veljaki, odvisno od njihovih potreb. Tam je svetovna kriza dobila državljanstvo. Tam so javna naročila skrivnost, državne skrivnosti pa javne. Tam še niso znani končni zmagovalci 2. svetovne vojne. Tam pišejo zgodovino nepismeni, najbogatejši so pa tisti, ki nikoli niso delali. Tam je Slovenija.

PRIMORSKE NORICE

Še stranke ju ne marajo

Oba preostala kandidata, ki se drenjata za stolček predsednika Republike Slovenije, se niti strankam ne zdita dovolj dobra, da bi ju podprli. Kar pet od sedmih parlamentarnih strank se namreč pred drugim krogom ni izjasnilo, komu naj njihovi privrženci dajo glas. A če še sami ne podpirajo nikogar, kako lahko potem pričakujejo od volilcev, da bodo koga podprli in sploh prišli na volišča?
Ponedeljek, 6. november 2017
http://www.primorske.si/2017/11/06/Se-stranke-ju-ne-marajo

PRIMORSKE NORICE

NE VESELITE SE PREZGODAJ

Če ste mislili, da ste s sinočnjim velikim finalom predsedniške bitke za nekaj časa opravili s političnim volilnim cirkusom, ste se veselili prezgodaj - čez nekaj mesecev se vam bodo začeli dobrikati kandidati za poslanske in vladne funkcije, kmalu za njimi pa vas bodo “napadli” še županski kandidati.

Zato velja nasvet: vdihnite in izkoristite “nepolitične” tedne in mesece, kajti miru bo kmalu konec.
ponedeljek, 13. november 2017, 10:06
http://www.primorske.si/2017/11/13/Ne-veselite-se-prezgodaj

zoran13

MOVEMBER

MESEC, KO SI MOŠKI PUSTIJO BRKE:

(Ne)dopustno dolge čakalne vrste

Tudi v letošnjem novembru bo potekala preventivna akcija z imenom Movember, ki je namenjena ozaveščanju o raku prostate. Po podatkih nacionalnega registra raka za obdobje 2010-2014 v povprečju za rakom prostate umre na leto 376 Slovencev, 1480 pa jih vsako leto na novo zboli. Ob koncu leta 2014 je imelo v državi rak prostate 11.133 moških.

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in tudi v Evropi. Po podatkih na spletnih straneh Onkološkega inštituta Ljubljana obolevnost za rakom prostate pri nas in v svetu raste. Nevarnostni dejavniki za nastanek bolezni so starost, rasa in dednost. Petina bolnikov ima družinsko obremenitev.

Medicinska stroka pojasnjuje, da rak prostate raste počasi. Od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine od devet do 17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih od pet do sedem let. Bolniki so pri začetni obliki raka navadno brez težav. Težave z uriniranjem so pri začetnih tumorjih praviloma posledica povečanja prostate.

Natančna anamneza o bolnikovih težavah in klinični pregled sta osnova diagnostike. Pri kliničnem pregledu ima poseben pomen digitorektalni pregled, ki je najpreprostejši in najcenejši diagnostični pregled za odkrivanje raka prostate. Zdravljenje bolnikov z lokalno omejenim rakom je lahko kirurško (prostatektomija), z obsevanjem, hormonsko ali s kombinacijo naštetih metod.

Zdravnik se lahko odloči tudi samo za spremljanje bolnika in ukrepanje ob spremembah. Le prostatektomija in obsevanje nudita možnost ozdravitve. Zdravljenje bolnikov z razširjeno obliko raka prostate pa je lahko hormonsko, s kemoterapijo ali bisfosfonati.

ako Društvo uroloških bolnikov Slovenije kot medicinska stroka tudi v povezavi z obolevnostjo za rakom prostate opozarjata na nedopustno dolge čakalne vrste v javnem zdravstvu, ki imajo lahko po besedah zdravnika Boruta Gubine katastrofalne posledice zlasti za rakave bolnike.

Skrajševanje čakalnih vrst je zato prvo na seznamu nalog, ki si jih je zadalo društvo. Predstojnik oddelka za urologijo ljubljanske kirurške klinike Tomaž Smrkolj je na nedavni novinarski konferenci izpostavil, da se čakalne vrste za bolnike z malignimi obolenji, kot je rak na prostati, vendarle skrajšujejo.

Predsednik nacionalnega združenja urologov Dejan Bratuš je tedaj pojasnil, da je v Sloveniji urologov še vedno "absolutno premalo", se pa stanje vendarle nekoliko izboljšuje. Ob tem je predsednik društva Franc Hočevar postregel s podatkom, da bi v državi rabili najmanj okoli 100 urologov, a jih je le nekaj več kot 50.

Gubina pa je ob najavi letošnjega Movembra še poudaril, da je diagnoza raka izrazita in odločilna prelomnica v življenju posameznika. Po njegovih besedah takšen bolnik potrebuje pozorne sogovornike, med katerimi je tudi zdravnik. Želja bolnika je, da ga skozi celotno zdravljenje obravnava vedno isti zdravnik.

Gibanje Movember je sicer mednarodno gibanje za ozaveščanje moških o zdravju in boleznih, ki prizadene predvsem moško populacijo, kot je denimo rak na prostati, je povedal Martin Šala iz slovenskega dela gibanja. Movember se je začel leta 2003 v Avstraliji in je hitro prerasel v svetovno gibanje, saj je v njem registriranih več kot pet milijonov ljudi.
http://www.regionalobala.si/novica/mesec-ko-si-moski-pustijo-brke-nedopustno-dolge-cakalne-vrste
http://www.24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/november-je-cas-za-movember-zaradi-raka-prostate-na-leto-umre-vec-kot-350-slovencev.html
https://www.vecer.com/movember-dzentelmenski-mesec-6341384

zoran13

RAJSKI DOKUMENTI

Dobrodošli med Rajskimi dokumenti

Dokumenti, ki so pricurljali v javnost, dajejo izjemen vpogled v temačni svet davčnih utaj. Nemška časopisna hiša Süddeutsche Zeitung je prejela 1,4 TB podatkov, ki jih je delila z ICIJ, pri preiskovanju pa je sodelovala tudi medijska hiša Delo. 13,4 milijona dokumentov obsega 19 davčnih jurisdikcij z vsega sveta in podatke o dveh podjetjih, ki omogočata poslovanje v davčnih oazah, Appleby in Asiaciti Trust.

Družba Appleby, ustanovljena leta 1897, je del že dobro znanega začaranega kroga davčnih oaz. Povezuje vodilne odvetniške družbe, ki poslujejo v davčnih oazah.

V nasprotju z družbo Mossack Fonseca - rdečo nitjo, ki je povezovala panamske dokumente - je Appleby podjetje, ki sodeluje predvsem s superbogatimi in največjimi multinacionalkami. Podjetje zlasti načrtuje in gradi kompleksne korporacijske mreže, da bi izkoristila vrzeli v mednarodnih zakonih in omogočila izogibanje plačevanju davkov.

Appleby najprej ustvari več slamnatih podjetij in jih registrira kot pravne subjekte, čeprav dejansko niso dejavni.
Potem pa globoko pod površjem ustanovi sklad in druge zapletene strukture, značilne za davčne oaze, da bi popolnoma nekaznovano skrili ali premaknili pravo premoženje in ustvarili dobiček.

Tako milijarderji in multinacionalke, zahvaljujoč zgolj pravnim luknjam in usmerjanju odvetnikov družbe Appleby, zmanjšujejo svoja davčna bremena.

Po tem vijugastem popotovanju v globinah mednarodnega davčnega sistema se naposled denar nedotaknjen vrne v žepe najpremožnejših.

Vsi izsledki raziskave so na voljo na tej povezavi.
https://teme.delo.si/tema/rajski-dokumenti

ZA CIPER KLIČI IVANA SIMIČA

Na sredozemskem otoku domuje tudi podjetje, namenjeno odpiranju družb, predvsem za slovenske stranke.

Stari oljčni gaji zrejo na morje, ki obliva otok dveh narodnosti – Ciper. Človek v takem okolju zlahka odloži breme vsakdanjika, za lajšanje davčnega bremena pa mora do glavnega mesta Nikozije. Tu domuje podjetje, namenjeno odpiranju družb, predvsem za slovenske stranke. Njihova povezava s Slovenijo je tudi Ivan Simič, nekdanji direktor davčne uprave.

Tudi nekdanji prvi dacar Slovenije in pozneje še Srbije, Ivan Simič, je zase poiskal rešitev na tem sredozemskem otoku. Naše preiskovanje nas je privedlo do ciprske družbe M.E. Nominees, ki se ukvarja z upravljanjem podjetij v tej skrivnostni jurisdikciji. Zelo je zanimiva, saj ima trenutno v primerjavi z drugimi v svoji dejavnosti razmeroma malo strank, večina pa jih je povezanih s Slovenijo. Ena od njih je Zlatan Kudić, katerega podjetje je pred leti davkariji dolgovalo 24 milijonov evrov, davčni dolžnik pa je še eno slovensko podjetje, povezano z M.E. Nominees.

Vsaj z dvema izmed strank ciprske družbe je (ne)posredno povezan Simič. Ta je za Delo povedal, da je M.E. Nominees v lasti njegovih kolegov, in prostodušno pojasnil, da tiste, ki potrebujejo podjetje na Cipru, pač usmeri k svojim kolegom. Na otoku sta doma še dve družbi, v katerih je lastnik tudi Simič in ki sta lastnici dveh slovenskih podjetij. Eno od teh, svojo davčnosvetovalno družbo, je Simič leta 2007, ko je vodil davčno upravo, prodal na Ciper. Toda kot kaže danes, jo je le »parkiral« pri »kolegu«, saj je po koncu mandata spet postal njen lastnik.

Vse podrobnosti Simičevega poslovanja v davčni oazi so se razkrile, ko smo začeli kopati po malteškem registru za podatki, ki smo jih pridobili v okviru svetovnega preiskovalnega novinarskega projekta Rajski dokumenti. Do podatkov je prišel nemški časnik Süddeutsche Zeitung, z nekaj manj kot štiristo novinarji po vsem svetu pa jih je delil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ).

Kako se je Simič »prodal« na Ciper …

Ivan Simič je bil devetkrat razglašen za najboljšega davčnega strokovnjaka v Sloveniji, leta 2013 je bil izbran tudi za najboljšega davčnega strokovnjaka srednje in jugovzhodne Evrope in za reformatorja leta v srbski državni upravi.

Šest let prej, preden je dobil zveneč naslov, torej pred desetletjem, je svojo družbo Ivan Simič, holding, d. o. o., ki je bila največja lastnica podjetja Simič & partnerji, prodal ciprski družbi Cayo Holdings.

O poslu s to družbo, ki je za Simičev 80-odstotni lastniški delež plačala 120 tisoč evrov, je leta 2007 poročala že Mladina. Iz službe Dursa za stike z javnostmi so takrat sporočili, da je generalni direktor »namero o prodaji deleža javno napovedal, dobil pa je eno samo ponudbo in jo tudi sprejel. Javno je tudi že oznanil, da bo prodal še preostali delež. Ponudbe za preostali delež še ni prejel«. Ob tem so poudarili, da njihov šef nima nikakršnega deleža v Cayo Holdings Limited.

… in kako je Cayo postal Simic

Lastnik Cayo Holdings je bilo v tem času formalno resda podjetje E.P. Nominees, ki pa se ukvarja z upravljanjem podjetij v imenu dejanskih lastnikov. Simič je v lastništvo ponovno vstopil leta 2008, kmalu za tem, ko je odstopil kot direktor Dursa. In lastnik je tudi danes.

Kako se je spreminjalo lastništvo? Aprila 2008 je Cayo Holdings od E.P. Nominees kupila družba Flomboyant Capital z Britanskih Deviških otokov. Simič pravi, da takrat ni bil lastnik tega podjetja, ampak je delež v Flomboyant Capitalu kupil 15. septembra 2008, torej dva meseca po tistem, ko je zapustil Durs. Po njegovih besedah je to tudi prijavil davčnemu organu. Flomboyant Capital se je pozneje preimenoval v Simic Capital. Ta je še vedno lastnik ciprskega podjetja, ki se je dvakrat preimenovalo: leta 2014 iz Cayo Holdings v Simic Sports, še leto kasneje pa v Simic Consult. To pa je lastnik slovenske družbe, ki se zdaj imenuje Simič Šport in se ukvarja z zastopanjem športnikov. Doslej ni sodelovalo še pri nobenem nogometnem prestopu. Naj spomnimo, Simič je bil v preteklosti prvi mož Nogometne zveze Slovenije.

Družba z Britanskih Deviških otokov je prav tako solastnica ciprskega podjetja STN Holdings, ki obvladuje slovensko družbo STN satelitske komunikacije. Gre za naložbo, je povedal Simič, ki je tudi nadzornik slovenskega podjetja. Uredništvu sicer Simičevo zanimanje za satelitske komunikacije ni znano.

Simič: Durs ena največjih napak v življenju

»Nikoli ne bi imel podjetja ne na Deviških otokih in ne na Cipru, če ne bi sprejel, da postanem direktor davčne uprave. Sredi leta 2007 so nekateri novinarji časopisa Dnevnik po izmišljeni zgodbi začeli s pritiski name, da ne morem biti lastnik podjetja za davčno svetovanje, če sem direktor davčne uprave,« je dejal Simič in dodal, da sta mu pred prevzemom funkcije protikorupcijska komisija in finančno ministrstvo odgovorila, da mu ni treba prodati deleža v davčnosvetovalnem podjetju.

Po njegovih besedah je imel pod medijskimi pritiski dve možnosti: da odstopi kot direktor davčne uprave ali da proda delež v svojem podjetju. S sodelavci na Dursu so se posvetovali in sklenili, da končajo projekt informativnega izračuna dohodnine, zato je ostal direktor.

»Sredi leta 2007 sem iskal kupca za delež svojega podjetja, in ker ga nisem našel v Sloveniji, sem ga prodal kolegu s Cipra oziroma podjetju Cayo Holdings. O tem sem v zadnjih desetih letih govoril in pisal že velikokrat. Kar se je dogajalo vsa ta leta in kar se dogaja zdaj, dokazuje, da je bila odločitev, da postanem direktor Dursa, ena mojih največjih napak v življenju, saj novinarji ne cenite tistega, kar se naredi, temveč iščete ali si izmislite nepravilnosti, ki jih ni,« je še odgovoril Simič.

Kdo je gospod M. E.?

Simičev ciprski sopotnik je Marios Eliades, skupaj z njim je direktor v Simic Consultu. Eliades je pravnik s 30-letnimi izkušnjami, ustanovitelj podjetja Eliades & Partners, ki svetuje na poslovnem in davčnem področju. Med drugim je bil minister za komunikacije in delo, vodil je upravo družbe Cyprus Petroleum Refinery, vodil je ciprsko javno televizijo Cyprus Broadcasting Corporation, ladijsko družbo, zasebno bolnišnico in še kaj.

Eliadesova družba je tudi podjetje M.E. Nominees, ki domuje na istem naslovu kot Simičevi družbi Simic Consult in STN Holdings. Na Cipru je doslej ustanovila 14 podjetij, od tega jih lahko najmanj devet povežemo s Slovenijo. Več hčera M.E. Nominees je namreč lastnic slovenskih podjetij, pa tudi nepremičnin.

Zlatan Kudić, ki je s 24 milijoni davčnega dolga zaslovel kot rekordni davčni dolžnik, je svoje podjetje Maxicom prenesel na ciprsko družbo Encilova Holding, ki jo je ustanovilo podjetje M.E. Nominees. Kudića je v davčnih postopkih zastopal prav Simič oziroma njegovo svetovalno podjetje.

Simič sodeluje s ciprskim podjetjem Rathngovia, kjer je direktor ciprski M.E. Nominees. Za Rathngovio je Simič pridobil matično številko, lastništvo družbe pa se izgubi v davčni oazi Delaware, o čemer je pred kratkim poročal portal Pod črto. Rathngovia je lastnica skoraj 7000 kvadratnih metrov zemljišč v Kranjski Gori, v bližini smučišča – na svoji spletni strani jih po 300 evrov za kvadratni meter prodaja Simič Šport.

Tretje podjetje je Barzio Holding, ki je od starega znanca davkarije Rada Snežiča kupilo družbo Meltal – Rado Snežič. Tu sta še družbi S. E. Mirabilis in JPPM Aurum, ki sta bili lastnici slovenskih družb za odkup zlata, Trgo zlato in Zlato za evre. Zadnja je bila izbrisana, prva pa je v stečaju na predlog finančne uprave. Po zadnjih podatkih finančne uprave je podjetje Trgo zlato uvrščeno na seznam davčnih dolžnikov, ki dolgujejo od milijona do deset milijonov evrov.

Slovence vabili na seminarju

Podjetje Eliades & Partners je leta 2011 skupaj z Davčnim izobraževalnim institutom organiziralo seminar v Sloveniji o investicijskih priložnostih na Cipru in poslovanju prek te države, so pojasnili za Delo. »Seminarja se je udeležilo majhno število poslovnežev in svetovalcev. Sodelujemo tudi s podjetjem Simič & partnerji pri nekaterih strankah, ki so v preteklosti uporabile Ciper kot poslovno središče. Imeli smo manjše število slovenskih strank, vendar se je njihovo število po gospodarski krizi zmanjšalo.« Pri tem niso hoteli izdati, koliko podjetij so ustanovili za Slovence in koliko za druge.

Ali je Simič svetoval slovenskim podjetjem, da se oglasijo pri M.E. Nominees? »Če k meni pride nekdo, ki želi ustanoviti podjetje v tujini, ne le na Cipru, temveč kjerkoli na svetu, ga pošljem k enemu od kolegov, ki so na seznamu svetovnega združenja svetovalnih podjetij, katerega člani smo. Podobno kot oni pošljejo svoje stranke k meni, če želijo ustanoviti podjetje v Sloveniji,« je odgovoril Simič. V Eliades & Partners so pojasnili, da se s Simičem poznajo več kot deset let prek konferenc, ki se jih udeležujejo vsako leto.

Pet jurjev za firmo na Cipru

Od podjetnika, ki se je odpravil na Ciper iskat davčne ugodnosti, smo neuradno izvedeli, da je Simič – čeprav je najboljši – zgolj ena od poti do tega sredozemskega otoka. Tam vam s pomočjo krajevnega odvetnika, ki se ukvarja z ustanavljanjem in zastopanjem družb, ustanovijo podjetje za pet tisoč evrov. Tri tisočake dobi odvetnik, dva pa slovenski posrednik. Uradni lastnik podjetja je ciprska družba, denimo M.E Nominees, zastopnik denimo Eliades, pravi lastnik pa se razkrije zgolj ob prodaji, ko prinese delnice na prinosnika, ki jih ima pravi lastnik lahko deponirane v sefu ali kjerkoli.

Vsako leto delovanja podjetja po ustanovitvi ciprski agent lastniku zaračuna tri tisoč evrov, tisočaka za stroške vodenja podjetja, tisočaka za prijavo naslova in tisočaka v zameno za svoje ime na položaju direktorja.

Snežič priporoča Simiča

Ciper ni davčna oaza že od 1. maja 2004, ko je postal član EU, je zatrdil Simič: »Dejstvo je, da če hočem izkoristiti nižje davčne stopnje v neki državi, potem moram tam tudi delati, saj moram ob morebitni davčni kontroli dokazati, da nisem delal v ali iz Slovenije. Če sem pa delal v Sloveniji, sem obdavčen v Sloveniji. Zato se je treba izseliti, če ne želiš biti kot fizična oseba slovenski davčni rezident. Če pa hočeš delati prek tujega podjetja, moraš delati tam, kjer je sedež tega podjetja. Zadeve so dokaj enostavne.«

Po njegovih besedah so se razmere na Cipru zelo spremenile; banke so stroge kot pri nas, podatki pa so zaradi evropskih direktiv pregledni.

Simič je poudaril, da že leta ni delal na Cipru, in predvideva, da že nekaj časa ni nihče iz Slovenije odprl podjetja v tej državi. Morda je bolj zanimiva Malta, kjer se lahko zadeve izvedejo brez plačila davka na dobiček podjetja. Tudi če ima podjetnik družbo na Britanskih Deviških otokih, ki so davčna oaza, ne more nikomur izdati računa, ki bi bil davčno sprejemljiv za slovensko finančno upravo.

»Zakaj se ljudje odločajo za Ciper, mi sicer nikoli ne bo jasno, saj je Bosna in Hercegovina bistveno bližje in davčno je ugodnejša,« pa pravi Rok Snežič, mariborski podjetnik, ki je doktoriral iz davčnih utaj, sicer nečak Rada Snežiča. »Toda najbrž jim članstvo Cipra v EU daje nekakšno varnost. Zagotovo pa je ključni razlog za izbiro Cipra dejstvo, da tam dobiček, ustvarjen zunaj države, ni obdavčen.« Na vprašanje, ali bi nam svetoval kaj v zvezi s Ciprom, je odvrnil, da nam on lahko svetuje glede BiH, »za Ciper kliči Ivana Simiča«.

»Če kdo reče, da se je za Ciper treba obrniti name, nima prav, saj za to ni potrebe. Podjetje na Cipru se lahko ustanovi tudi na podlagi informacij na spletu, kjer je veliko ponudnikov. Če pa kdo pride k meni, ga napotim h kolegom na Ciper in se oni dogovarjajo naprej,« nam je odgovoril Simič.
http://www.delo.si/ozadja/rajski-dokumenti-za-ciper-klici-ivana-simica.html
https://teme.delo.si/tema/rajski-dokumenti

* APPLEBY
* BEDELL
* CAREY OLSEN
* CONYERS DILL & PEARMAN
* HARNEYS
* MAPLES AND CALDER
* MOURANT OZANNES
* OGIER
* WALKER
https://www.youtube.com/watch?time_continue=1&v=6W-k14X-GGQ
https://www.youtube.com/watch?v=LVFe8bRiHJk

GURUJI DAVČNIH OAZ SVETUJEJO BOGATIM

Za 27 milijonov dolarjev vredno letalo morate plačati več milijonov davkov. Razen če poznate pravega finančnega strokovnjaka.

Lewis Hamilton, zvezdniški voznik v tekmovanju formule 1, je dobil novo razkošno reaktivno letalo, 27 milijonov dolarjev vreden bleščeče rdeč challenger 605 proizvajalca Bombardier z Armanijevimi zagrinjali. Dobil je tudi povračilo davka na dodano vrednost.

Pri tem so mu pomagali odvetniki iz Applebyja, elitne odvetniške družbe s sedežem na Bermudih.

Sodelovati so začeli z londonsko revizijsko hišo Ernst & Young in pripravili skrivni načrt, s katerim bi se izognili plačilu DDV, davka na potrošnjo, ki ga v Evropi zaračunajo za vse vrste izdelkov, od nogavic do avtomobilov. Izpolniti bi morali samo tale pogoj: med prvim poletom bi Hamilton moral pristati na Otoku Man, ki spada pod britansko krono v Irskem morju, znan pa je po tem, da zelo prizanesljivo obdavčuje največje bogataše na svetu.

»Letalo mora pristati za zelo kratek čas, navadno manj kakor dve uri,« so predstavniki Applebyja zapisali v sporočilu, v katerem so pojasnjevali strategijo za izogibanje plačilu davkov.

Štirikratni svetovni prvak v formuli 1 se je strinjal s predlogom. Skupaj s svojim dekletom, pop zvezdnico Nicole Scherzinger iz glasbene skupine Pussycat Dolls, je načrtoval pristanek na Otoku Man, ko sta se januarja 2013 prvič odpravila v Evropo v njegovem novem reaktivnem letalu, kakor sta sporočila družbi Appleby.

Ni bilo mogoče izvedeti, ali je Hamilton dejansko opravil takšno potovanje. Toda nazadnje je prejel vračilo DDV v znesku 5,2 milijona dolarjev, kakor je bilo mogoče ugotoviti na podlagi skrivnih dokumentov, ki so jih pregledali ICIJ (Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev), BBC, Guardian in več kakor 90 drugih medijskih partnerjev. Dokumente so pridobili iz notranjih datotek odvetniške družbe Appleby s sedežem v davčni oazi in iz dokumentov ponudnika storitev za podjetja Estera - dveh podjetij, ki sta delovali pod skupnim imenom Appleby, dokler se ni Estera leta 2016 osamosvojila. Datoteke je prvi pridobil nemški časopis Süddeutsche Zeitung.

Hamiltonovi odvetniki so za Guardian izjavili, da za voznika dirkalnih avtomobilov dela več strokovnjakov, ki upravljajo večino njegovih poslov v njegovem imenu, njihova dejanja pa niso bila nepoštena ali neprimerno prikrita.

Več tisoč milijard pod zaščito v davčnih oazah

Dogodek omogoča vpogled v delovanje malo znanega omrežja odvetnikov, bančnikov, računovodij, finančnih svetovalcev in drugih strokovnjakov, ki delujejo v davčnih oazah v sivem mednarodnem prostoru med območji pod nadzorom različnih davčnih oblasti. Takšen globalni sistem obstaja predvsem zato, da pomaga ščititi premoženje pred obdavčitvijo, upniki in tekmeci, ter je pomagal privabiti več tisoč milijard dolarjev v davčne oaze, drugi davkoplačevalci pa so bili prisiljeni poravnati razliko.

Dejavnost izogibanja davkom za zasebna reaktivna letala in megajahte v davčnih oazah cveti, čeprav se povečuje zaskrbljenost zaradi bogastva in privilegijev globalnega enega odstotka ljudi.

Posli z izogibanjem davkom za jahte in reaktivna letala v davčnih oazah niso povezani samo s skrivnimi davčnimi zatočišči in razumevajočimi odvetniškimi družbami. Z njimi se ukvarjajo tudi ameriški bančni velikani, kakršen je Wells Fargo, ugledne regionalne banke, kakršna je Bank of Utah, in ameriški odvetniški velikani, kakršen je Akin Gump Strauss Hauer & Feld. Banke pomagajo ustvarjati truste, zato lahko tujci, ki za to sicer ne izpolnjujejo pogojev, registrirajo reaktivna letala v ZDA, saj lahko tako povečajo njihovo vrednost ob ponovni prodaji. Akin Gump je pomagal arabski monarhiji, da je izpolnila pogoje za vračilo DDV za zasebna letala, ki jih je hotela spremeniti v vohunska letala. Ernst & Young je sodeloval z Applebyjem pri številnih zadevah, povezanih z obdavčitvijo.

Tiskovna predstavnica družbe Wells Fargo je povedala, da namerava banka nehati delovati kot skrbnica za tuje lastnike neposlovnih letal. »Wells Fargo redno ocenjuje svoje izdelke in storitve ter poskuša čim bolj ustreči svojim strankam, hkrati pa ohranja ustrezno raven tveganja,« je povedala.

Alex Cobham, izvršni direktor organizacije Tax Justice Network - britanske nepridobitne organizacije, ki se bojuje proti prikrivanju finančnih zadev -, je povedal, da je lastništvo razkošnih letal in ladij v davčnih oazah pravzaprav »simptom globalne neenakosti«. Takšne sheme omogočajo bogatim, da izkoriščajo pomanjkljivosti mednarodnega davčnega sistema s »prikritim lastništvom in krožnimi finančnimi shemami«, je še dodal.

Razkriti dokumenti družbe Appleby in drugi viri razkrivajo dolg seznam bogatih in superbogatih, ki uporabljajo strokovnjake za davčne oaze, ki zanje rešujejo davčne zadeve in druge izzive, povezane z lastništvom razkošnih letal in ladij. Med njimi so znane osebnosti, kakršni so Hamilton, prestolonaslednik Saudske Arabije in drugi pripadniki plemstva ter politiki ali osebnosti, povezane z njimi, denimo prijatelji Vladimirja Putina, kakršna sta milijarderska brata Arkadij in Boris Rotenberg. Celo ameriški predsednik Donald Trump je izkoristili ugodnosti davčnih oaz, da bi uredil lastništvo zasebnega letala.

Več razkritih dokumentov iz registra podjetij na Bermudih, nepovezanih z Applebyjem, razkriva, da je Trump lastnik bermudskega navideznega podjetja, to pa je bilo lastnik reaktivnega letala boeing 727, ki ga je Trump uporabljal, nato pa leta 2009 prodal. Trump je navedel podjetje D. J. Aerospace (Bermuda) Limited, ko je razkril svoje podatke pred volitvami. O tem, da je Trump lastnik reaktivnega letala v davčni oazi, so poročali že pred tem. Lastnik reaktivnega letala je zdaj malezijsko podjetje Weststar Aviation.

Decembra je Wall Street Journal poročal, da je še eno Trumpovo letalo - boeing 757-200, ki ga je uporabljal med svojo predsedniško kampanjo - v zapletenem programu lastništva in zakupa, pri katerem sodelujejo družbe z omejeno odgovornostjo, takšna shema pa je omogočila Trumpu, da se je izognil vnaprejšnjemu plačilu 3,1 milijona dolarjev vrednega newyorškega davka na potrošnjo in ga je namesto tega lahko več let plačeval na obroke. Trump in Rotenberg nista odgovorila na sporočila ICIJ in partnerjev, ki so ju prosili za komentar.

Otok izobilja

Skalnat in pogosto deževen Otok Man, sicer znan po brezrepih manskih mačkah, je že dolgo ključen udeleženec v industriji davčnih oaz, predvsem zaradi tesnega, toda ne popolnoma jasnega odnosa z Veliko Britanijo.

Je »partner« Velike Britanije, vendar samostojno upravlja svojo notranjo politiko, zato je postal privlačno središče v globalnem finančnem sistemu, saj ponuja nizke davčne stopnje in zadovoljivo tajnost poslovanja podjetij. Do leta 2007 ni imel niti registra letal, zdaj pa hrani največji register letal med davčnimi oazami na svetu, saj je tu registriranih približno tisoč zasebnih letal, od katerih vsako prispeva svoj delež finančni industriji, ki je največji delodajalec na Otoku Man.

Register letal se povečuje deloma tudi zaradi prizanesljive politike plačevanja DDV na Otoku Man in strpnosti do shem - denimo takšnih, kakršno je pomagala ustvariti družba Appleby -, ki izkoriščajo takšne razmere. Samo družba Appleby je pomagala ustanoviti podjetja, ki imajo v lasti vsaj 48 zasebnih reaktivnih letal, katerih povprečna cena znaša 33,9 milijona dolarjev, kakor sta BBC in ICIJ ugotovila po analizi notranjih dokumentov odvetniške družbe.

Otok Man ni edina davčna oaza, ki jo uporablja Appleby. Družba služi veliko denarja tudi z registriranjem jaht, in to predvsem na Kajmanskih otokih, kjer je registrirala podjetja s sedežem v tujini, ki imajo v lasti več deset jaht in ladij. Med njimi so ladje, ki so v lasti kraljevih družin Združenih arabskih emiratov in Saudske Arabije, ruskega milijarderja Andreja Gurjeva, ki je obogatel z umetnimi gnojili, in soustanovitelja Microsofta Paula Allena. Gurjev se ni odzval na prošnjo po komentarju. Allenov predstavnik ni bil pripravljen komentirati zadeve.
Družbi Appleby je uspelo privabiti pomembne stranke na Otok Man tako, da je ustvarila posebne sheme, značilne za davčne oaze, in z njimi poiskala luknje v zakonih Evropske unije, kakor so ugotovili mednarodni davčni strokovnjaki, s katerimi so se pogovarjali ICIJ ter njegova partnerja BBC in Guardian.

Otok Man, denimo, obravnava vsak posamezen primer posebej in lahko zagotovi vnaprej odobrene izjeme, pri katerih podjetjem ni treba javno razkrivati svojih podatkov. Države članice EU bi lahko ponudile podobne izjeme za superbogate, vendar zaradi političnih pritiskov tega niso storile.

Leta 2011 je Velika Britanija pod pritiskom Evropske unije zaostrila pravilo, ki je pred tem omogočalo lastnikom, da so se izognili plačilu DDV, če je njihovo letalo tehtalo več kakor 8000 kilogramov.

Družbe na Otoku Man, ki ima dostop do velikanskega trga EU zaradi svojega odnosa z Veliko Britanijo, so tako lahko privabile še več podjetij s sedežem v davčni oazi.

Zdi se, da nekatere zapletene sheme na Otoku Man ne izpolnjujejo meril, določenih v predpisih, ki urejajo izjeme pri plačilu DDV v državah EU, pravijo davčni strokovnjaki. Predpisi EU, denimo, zahtevajo, da družbe, ki so upravičene do izjem, dejansko poslujejo, ne pa, da so tako imenovana »slamnata« podjetja. »Vse skupaj je videti sumljivo,« je o ravnanju Otoka Man pri obravnavi tovrstnih davčnih shem povedala Maria Martinez, nekdanja mednarodna davčna strokovnjakinja, zdaj zaposlena pri nepridobitni organizaciji Oxfam America, ki se bojuje proti revščini.

Potem ko so partnerji ICIJ povprašali vlado Otoka Man o tovrstnih davčnih shemah, je glavni minister vlade Howard Quayle 23. oktobra sklical tiskovno konferenco in na njej izjavil: »Nismo našli nikakršnih dokazov o nepravilnostih, prav tako ni nikakršnih razlogov za to, da bi sumili, da so naši carinski organi ali davčna uprava omogočili kakršno koli neustrezno vračilo DDV.« Nato je dodal: »Otok Man ni kraj, kjer bi bil dobrodošel nekdo, ki si prizadeva utajiti davke ali se zlonamerno poskuša izogniti plačilu davkov.« Toda hkrati je Quayle povedal, da je povabil predstavnike britanskega finančnega ministrstva, naj ocenijo delovanje organov pri registraciji reaktivnih letal na Otoku Man.

Vlada je tudi odgovorila na vprašanja Guardiana in ICIJ ter razkrila, da skupni znesek vrnjenega DDV za 231 reaktivnih letal, registriranih na Otoku Man, znaša več kakor milijardo dolarjev. Brez ustreznih struktur na Otoku Man bi večina teh prihodkov pripadla državam članicam EU, kjer bi sicer registrirali letala.

Kako je poletel Hamiltonov posel z reaktivnim letalom

Izjema, ki jo je družba Appleby pomagala omogočiti za reaktivno letalo zmagovalca v formuli 1 Lewisa Hamiltona, denimo, kaže, kako široko Otok Man razlaga pravila EU glede letal.

Družba Appleby je Hamiltonu in njegovim predstavnikom najprej poslala ponudbo: »Zaradi sodelovanja z družbo Ernst & Young kot strokovnjakinjo za DDV in zaradi uporabe njihovega namenskega računa za odložilo plačila DDV ter zaradi ustreznega strukturiranja ne bo treba plačati DDV.«

Predstavniki družb Ernst & Young in Appleby ter drugi svetovalci so drug drugemu poslali številna elektronska pisma in organizirali konferenčne klice, da bi razjasnili, kako razumeti predpise EU, ki omogočajo vračilo DDV za zasebna letala, toda samo če jih za poslovne namene uporabljajo resnična podjetja, ki poslujejo v EU.

Družba Appleby je na Otoku Man ustanovila podjetje Stealth (IOM) Limited, da je na zakup kupila reaktivno letalo od Hamiltonove družbe Stealth Aviation Limited, holdinške družbe s sedežem na britanskih Deviških otokih, ter uvozila letalo na Otok Man in tako tudi v EU, saj ima otok poseben odnos z Veliko Britanijo. Navidezno podjetje ga je nato dalo v podzakup tretji strani - podjetju TAG Aviation Limited, operaterju reaktivnih letal v Angliji.
Toda predpisi EU zahtevajo, da je podjetje, ki uvozi letalo, resnično - in ne navidezno - podjetje, ki dejansko posluje v EU. Samo »stalne poslovne enote«, ki imajo »dovolj stalno in ustrezno strukturo človeških in tehnoloških virov, da lahko z njimi zagotavljajo storitve, ki jih ponujajo«, so upravičene do takšne ugodnosti, določajo predpisi EU.

Stealth (IOM) Limited nima zaposlenih. Če potrkate na vrata na naslovu Athol Street 33-37 v prestolnici Douglas, boste našli Applebyjevo pisarno, ki je hkrati tudi sedež več kakor 1100 podjetij in trustov. Stealth (IOM) Limited nima osebja in nobene svoje stavbe. Ima samo naslov, zapisan na »medeninasti tablici«, in samo enega direktorja, General Controllers Limited - še eno Applebyjevo navidezno podjetje, ki deluje kot nominalni direktor oziroma namestnik obvladujočih strank.

Družba uvoznica očitno obstaja samo na papirju, vendar so uradniki Otoka Man kljub temu vnaprej odobrili Hamiltonovo shemo. Po vsem tem je moral samo še pristati na Otoku Man, da je carinska uprava podpisala dokumente o reaktivnem letalu in odobrila vračilo DDV. Ne Hamiltonu ne letalu se ni bilo nikoli več treba vrniti na otok, čeprav je bila prav tu ustanovljena družba, ki je uvozila letalo.

Appleby je na začetku leta 2016 prodal svojo poslovno enoto, ki se je na Otoku Man ukvarjala z reaktivnimi letali, in preostali del svojih fiduciarnih poslov upraviteljem te enote; novo podjetje se je poimenovalo Estera.

Hamiltonovi odvetniki so izjavili, da Stealth (IOM) Limited ni navidezno podjetje, saj so ga ustanovili, da bi z njim omogočali zakup blaga ter dolgoročno najemali letalo po tržni ceni. Dodali so, da je podjetje razkrilo vse zahtevane podatke uradnikom na Otoku Man, ki so odobrili njihov pristop.

Odvetniki so povedali, da glavni razlog za posel niso bili nižji davki, toda tudi če bi bilo to res, je zakonito odločiti se za zakup namesto za nakup, če je tako DDV nižji. Dodali so, da ni res, da Hamilton sploh ni plačal DDV pri nobeni od teh shem.

Družba Ernst & Young je v ločeni izjavi sporočila, da so sheme komercialnega zakupa, kakršne je uporabil tudi Hamilton, popolnoma zakonite. Revizijska družba je povedala, da je družba uvoznica kot poslovni subjekt upravičena zahtevati vračilo DDV za svoje poslovno premoženje zaradi plačila DDV, ki ga je morala plačati ob uvozu letala v Evropsko unijo, če končni uporabnik uporablja letalo popolnoma ali večinoma za poslovne namene.

»Vsi naši nasveti glede načrtovanja in skladnosti z zakoni temeljijo na našem poznavanju davčne zakonodaje in na tem, da zagotavljamo preglednost, ki jo davčni organi lahko preverijo ...« so predstavniki družbe Ernst & Young zapisali v izjavi. »Naše storitve so skladne s pravilnikom o ravnanju, ki velja za vsa naša predstavništva po vsem svetu.« Nismo mogli izvedeti, ali je katero koli Hamiltonovo podjetje plačalo DDV med potovanji po EU.

Predpisi EU prepovedujejo vračila DDV pri nakupih in uvozih osebnih reaktivnih letal. Toda Hamilton je prejel vračilo, čeprav je nameraval letalo tretjino časa uporabljati za neposlovne namene, kakor piše v osnutku zakupne pogodbe, ki je bila del Applebyjevih dokumentov. Poleg tega objave na njegovih družbenih medijih in spletnih straneh pogosto kažejo, da je letalo uporabljal za zasebne namene. Neki videoposnetek, ki so ga prenesli na Hamiltonov račun na youtubu, prikazuje njega, njegovega psa z imenom »Coco« in njegove prijatelje v letalu, nato sledijo prizori, na katerih Hamilton poskakuje z motociklom na štirih kolesih v Koloradu ter pleše in pije na festivalu na Barbadosu leta 2015. Reaktivno letalo je uporabljal predvsem za poslovne namene, pravijo Hamiltonovi odvetniki ter dodajajo, da je v tistih redkih primerih, ko ga je uporabljal za zasebne namene, ustrezno plačal za najem.

V nepodpisani izjavi, ki so jo v imenu vlade Otoka Man poslali Guardianu, piše, da je vlada dolžna uveljavljati davčne predpise. »Resda je jasno, da nobena davčna oblast na svetu nikoli ne more zagotoviti, da se ne bodo pojavili posamezni primeri zlonamernega izogibanja plačilu davkov in nepravilnosti, vendar Otok Man odločno skrbi za to, da ga ne izkoriščajo tisti, ki poskušajo utajiti davke ali se zlonamerno izogniti plačilu davkom,« so zapisali v izjavi. Dodali so, da so oktobra 2016 začeli »preverjati, kako točni in resnični so podatki«, ki jih je približno 270 lastnikov letal navedlo med postopki, s katerimi so postali lastniki.

Tovrstne sheme različnih postopkov pravzaprav niso nič nenavadnega med zelo bogatimi.

Celo Združeni arabski emirati (ZAE) - ena najbogatejših držav na svetu - so se poskušali izogniti plačilu DDV in so zato za pomoč zaprosili Appleby. Leta 2012 je monarhija iz Perzijskega zaliva kupila dve Bombardierjevi letali global 6000 za 120 milijonov dolarjev in bila pripravljena plačati dodatnih 98 milijonov dolarjev, da bi jih spremenili v visokotehnološka vohunska letala.

ZAE je država, zato ni mogla registrirati letala na Otoku Man. Na pomoč sta ji priskočila družbi Appleby in Akin Gump s sedežem v Washingtonu. Appleby je ustanovila navidezno podjetje Advanced Integrated Systems (IOM) Limited, ki je lahko registriralo letalo v imenu avtoritarne monarhije.

Poleg tega je carinska služba na otoku zagotovila Applebyju, da letal ne bodo obdavčili. Akin Gump je pomagala Applebyju registrirati letalo, kakor piše v elektronskih pismih, ki so jih njeni odvetniki poslali Applebyju. Ne Akin Gump ne ZAE nista bila pripravljena komentirati zadeve.

Otok Man seveda ni sodeloval pri vseh manevrih in vsi manevri niso posebno zapleteni.

Ko je Mohamed bin Salman, sedanji prestolonaslednik Saudske Arabije, kupil megajahto Serene od ruskega milijarderja Jurija Šeflerja, ki je obogatel s prodajo vodke, za 456 milijonov dolarjev, je bila jahta zasidrana v pristanišču La Ciotat na jugu Francije. Na 2790 kvadratnih metrih bivalne površine so urejeni podvodna opazovalnica, plezalna stena, kinematograf in notranji bazen z morsko vodo, poleg tega je dovolj prostora za 52 članov posadke. Na jahti je tudi hangar za helikopter, vsaj pet čolnov, shranjenih na jahti, in podvodna garaža.
Svetovalci so predlagali, da bi 134-metrsko jahto odpeljali v mednarodne vode v zahodnem Sredozemlju in tam sklenili posel, kakor kažejo dokumenti, ki jih je ameriška odvetniška družba Baker McKenzie poslala Applebyju leta 2015.

Ni bilo mogoče izvedeti, ali so načrt uresničili ali ne. Prav tako ni jasno, ali so nazadnje plačali DDV ali ne. Tiskovna predstavnica saudskoarabske vlade ni bila pripravljena komentirati zadeve, prav tako tega niso bili pripravljeni storiti pri družbi Baker McKenzie.

Martinezova iz organizacije Oxfam je povedala, da je premikanje jaht pogosta strategija pri izogibanju davkom. »Če ste v mednarodnih vodah, nobena država ne more zahtevati plačila davkov,« je povedala. »Ta prihodek nima domače države.« Ni bilo mogoče izvedeti, ali so prodajo sklenili v mednarodnih vodah in ali je bila lokacija del strategije, s katero so se poskušali izogniti plačilu davkov.

Ameriški letalci

Donosen posel, s katerim so se poskušali izogniti težavam z lastništvom reaktivnih letal in jaht, je privabil tudi ameriške finančne ustanove. Družba Appleby je vsaj devetkrat sodelovala z družbama Wells Fargo in Bank of Utah ter z njima ustvarila strukture trusta, s katerimi je omogočila ljudem brez ameriškega državljanstva, da so registrirali reaktivna letala v ZDA.

Bank of Utah je delovala kot skrbnik pri poslu, pri katerem je sodeloval oligarh Leonid Mihelson, najbogatejši Rus, ki je obogatel z zemeljskim plinom, njegovo premoženje pa je predvidoma vredno 16 milijard dolarjev. Appleby je za Mihelsona ustvarila zapleteno shemo, pri kateri je na Otoku Man ustanovila podružnico njegovega panamskega podjetja Golden Star Aviation Limited, ki je vzelo v zakup letalo od podjetja s Kajmanskih otokov, da bi se izognilo plačilu DDV za 60 milijonov dolarjev vredno letalo G650 proizvajalca Gulfstream. (Podjetje Golden Star Aviation navaja, da je njegov predsednik James Ackroyd-Cooper, osebni trener iz Suffolka v Angliji.) Zaradi sheme je Mihelson prihranil 12 milijonov dolarjev, kakor razkrivajo uradni dokumenti Otoka Man, ki je odobril oprostitev 20-odstotnega davka. Bank of Utah je delovala kot skrbnik, zato je Mihelson imel dostop do ameriškega registra reaktivnih letal, to pa bi verjetno povečalo ceno letala ob morebitni prodaji.

»G. Mihelson vedno dosledno upošteva zakonske omejitve in deluje skladno z veljavno zakonodajo,« je povedal tiskovni predstavnik. »Meni, da ni dolžan komentirati dejavnosti, povezanih z njegovim osebnim premoženjem.«

Gabriel Zucman, docent ekonomije na Univerzi v Kaliforniji v Berkleyju in avtor knjige Skrito bogastvo narodov, je povedal, da potrebujemo ostrejše zahteve za medsebojno delitev informacij o industriji davčnih oaz, če bi radi preprečili bogatim, da bi selili svoje premoženje v davčne oaze. »To dokazuje, da sistem davčnih oaz koristi maloštevilni eliti, ki ga uporablja za izogibanje plačilu in včasih utaji več milijard dolarjev vrednih davkov,« je povedal. »Če nismo pripravljeni sprejeti vse večje neenakosti, moramo jasno povedati, da takšno stanje ni sprejemljivo.«

Potem ko je ameriška vlada odgovorila na rusko invazijo Krima leta 2014 tako, da je uvedla sankcije proti Mihelsonovemu podjetju Novatek, ki se ukvarja z zemeljskim plinom, ter proti drugim podjetjem in osebam, povezanim s Putinom, je družba Appleby nehala sodelovati z njim.

Predstavnik Applebyja je zapisal, da mora »žal« sporočiti Mihelsonovim predstavnikom, da se je odvetniška družba odločila, da bo nehala sodelovati z vsemi, ki so posredno ali neposredno povezani s podjetji ali osebami, omenjenimi na ameriškem seznamu gospodarskih sankcij. Appleby je pomagala prenesti Mihelsonove sheme na drugo družbo na otoku Man.

Bank of Utah je leta 2016 zaprosila za obnovitev registracije Mihelsonovega letala pri zvezni upravi za letalstvo (FAA), dve leti po uvedbi sankcij proti njegovemu podjetju, kažejo dokumenti FAA.

Joe Croasmun, uradnik za skrbniške storitve pri banki Bank of Utah, je med pogovorom z New York Timesom, partnerjem organizacije ICIJ, povedal, da je banka resno jemala svoje obveznosti glede tega, da mora poznati svoje stranke in da je pozorna na sumljive dejavnosti. Toda ko so ga povprašali o odnosu banke z Mihelsonom, je Croasmun vstal, da bi pogledal v dokumente banke. Ko se je vrnil, je povedal, da je bila banka res skrbnik podjetja Golden Star Aviation, vendar dokumenti niso omenjali ruskega poslovneža.

»Njegovega imena ni v dokumentih,« je povedal.

Pozneje je Croasmun povedal: »Svoje postopke za obvladovanje tveganja obravnavamo kot živo metodologijo, ki se nenehno spreminja, in sicer tako, da čim bolje opravljamo svoje delo in izpopolnjujemo ocenjevanje tveganja za posamezne države v svetu, ki se prav tako nenehno spreminja. Trenutno preverjamo vse države, ki smo jih označili za ʻzelo tveganeʼ - med drugim to velja za transakcije, povezane z Rusijo.«
http://www.delo.si/ozadja/rajski-dokumenti-guruji-davcnih-oaz-svetujejo-bogatim.html
https://www.youtube.com/watch?v=LVFe8bRiHJk

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli