Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

PORTOROŽ, TURISTIČNO MESTO ???

/13/...še nedolgo nazaj smo lahko v eni noči obiskali vse diskoteke v Portorožu in Piranu, pa lahko tudi tiste v Izoli in Kopru, v dandanašnjem pa so vse skoraj poniknile ali bile podrte za megalomanske projekte (primer legendarni Gianni in Kempinski). Poleg tega, pa je bila na vsaki terasi hotelov v Portorožu še živa muzika, da so ljudje uživali in se zabavali. Pa zakaj potem obstajajo turistična mesta, kolikor v njih ni zabave? In sedaj bi radi tudi to, utišali, zaznamovali, izgnali, skratka predrugačili, da bi seveda lahko mirno spali in se še bolj izolirali drug od drugega. Saj je navsezadnje to tudi trend, popolne samoizolacije, kar so povzročili družbene mreže raznoraznih medijev. In to je moderen trend našega razvoja in medsebojnega razumevanja dela in življenja. Hkrati pa bi naj bila to navidezna popolna svoboda, za katero sevedo stoji nenasitni in hlepeči kapital, ki ga upravljajo medijski mogotci, ki nam ponujajo popolno svobodo in demokracijo. Hkrati pa bi radi utišali še tisto malo zabave, ki nam je preostala v družbi, na obali, v turističnih destinacijah: Embarassed

JE TURIZEM V PORTOROŽU PREGLASEN?

To so do sedaj pokazali 'radarji' za hrup?

Občina Piran je to poletje prvič uvedla stalni nadzor nad hrupom z merilnimi postajami. S tem želijo imeti objektivne in javno dostopne podatke o vplivu turistične dejavnosti na kakovost bivanja občank in občanov. Meritve v Portorožu do danes niso pokazale preseganja mejnih vrednosti, so pojasnili za STA.

Krajani Portoroža so se namreč pritoževali nad preglasno glasbo iz različnih lokalov in ostalih turističnih točk po mestu. Piranska občina je v sodelovanju s podjetjem Alfa Proxima zato postavila tri merilne postaje, ki se nahajajo pri križišču Koprske ceste in ceste Obala, pri križišču Stare ceste in ceste Obala nasproti taksi postajališča ter na začetku Senčne poti.

"Gre za lokacije, ki se nahajajo pred stanovanjskimi objekti in zato odražajo realno obremenitev okolja s hrupom," so pojasnili v kabinetu župana.

"Zavedamo se, da je varstvo pred hrupom za naše občanke in občane pomembna tema, zato smo se odločili za sistematičen pristop, ki temelji na strokovnih merjenjih in transparentnem obveščanju javnosti," so navedli in dodali, da želijo na ta način doseči ravnotežje med razvojem turizma in kakovostjo življenja v Portorožu.

Podatki meritev, ki so jih začeli izvajati 16. julija, so javno objavljeni na tej povezavi.
https://iot.sensware.si/piran

Do danes po navedbah piranske občine, meritve niso pokazale preseganja mejnih vrednosti, določenih z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. "To pomeni, da raven hrupa, ki ga povzročajo gostinski lokali in ostale dejavnosti, za zdaj ostaja znotraj dovoljenih okvirov," so navedli.

MERITVE HRUPA - (ALFA PROXIMA):

23.07. - 15.08.2025
Hrup nočn:
* 27.07.2025 - 49,56 db(A) - max
Hrup dnevni:
* 02.08.2025 - 50,2 db(A) - max.
Hrup Ldvn:
02.08.2025 - 57,65 db(A) - max.

https://www.regionalobala.si/novica/je-turizem-v-portorozu-preglasen-to-so-do-sedaj-pokazali-radarji-za-hrup
https://iot.sensware.si/piran
https://iot.sensware.si/piran/location/2d65e8db-8704-4835-7701-08ddc38ee146

MEJNE VREDNOSTI HRUPA:

Zanimivo je, da so mejne vrednosti hrupa (decibelov db):
* Od 6. ure zjutraj do 18. ure – 58 db
* Od 18. ure do 22. ure - 53 db
* Ponoči – 48 db

* Kapljanje pipe - 20 db (1m)
* Tiktakanje ure - 30 db (1 m)
* Radio - 50 db
* Airbus A319 - 60 db (2000 m)
* Normalni pogovor - 60 db (1 m)
* Avto - 70 db (60 km/h - 25 m)
* Airbus A319 - 70 db - (1000 m)
* Airbus A319 - 80 db (500 m)
* Avtobus - 80 db (60 km/h - 25m)
* Vlak brzi - 80 db (250 km/h - 25m)
* Boeing 747-400 - 90 db (500 m)
* Kamion (7,5 m) - 90 db (75 km/h)
* Tovorni vlak - 90 db (100 km/h - 25 m)
* Pnevmatsko kladivo - 100 db (7 m )

zoran13

MODRI ZMAJ & GLAUCUS ATLANTICUS

Prepoved plavanja v Alicanteju

Španija: Alarm zaradi mehkužca "modrega zmaja": Nekatere najbolj priljubljene plaže zaprte

Majhen mehkužec je potencialno nevaren za ljudi, ker lahko shranjuje strup in pekoče snovi iz svojega plena (kot so meduze), ki se nato sprostijo ob stiku.

Španske oblasti so začasno prepovedale kopanje na plažah Guardamar del Segura v provinci Alicante ob Costa Blanci, potem ko so opazili dva primerka "modrega zmaja" (Glaucus atlanticus). Ta majhen, moder mehkužec plava na morski gladini z obrazom navzgor za boljšo kamuflažo. "Modri zmaj" je potencialno nevaren za ljudi, ker lahko shranjuje strup in pekoče snovi iz svojega plena (kot so meduze), ki se nato sprostijo ob stiku.

Kaj je "modri zmaj"? Glaucus atlanticus je vrsta pelagičnega mehkužca, dolgega 2-3 cm, kovinsko modre barve in opremljenega s krilatimi izrastki. Kot plenilec strupenih živali, kot je portugalski vojni ladjar, shranjuje nematociste za obrambo in lov, zaradi česar je njegov pik izjemno boleč. V prvem tednu avgusta je bilo zaradi opažanj portugalskih vojnih ladij na morju zaprtih več plaž v Franciji in Baskiji.
Kaj storiti v primeru pika? »Modri zmaj«, kot pove že njegovo znanstveno ime, je bitje, ki izvira iz Atlantskega oceana in je redko v Sredozemlju. Njegovi piki lahko povzročijo slabost, bruhanje, bolečine v koži in alergijske reakcije: tisti, ki jih piči, naj sperejo z morsko vodo in takoj poiščejo zdravniško pomoč. Le v najbolj skrajnih primerih lahko stik povzroči smrt. V vsakem primeru »modri zmaj« sprosti svoj strup le, ko se počuti ogroženega: zato se ga je nujno izogibati dotikanju.

Opaženje na morju V sredo, 20. avgusta, je župan Guardamar del Segura, José Luis Sáez, napovedal zaprtje plaž, kjer so našli oba primerka, prepovedal plavanje in pozval plavalce, naj prijavijo vsa opažanja. Lokalna policija je povečala budnost in za nadzor obale dodelila reševalce in občinske službe. V četrtek, 21. avgusta, so po opravljenih pregledih in odsotnosti nadaljnjih primerkov opozorilo znižali z rdečega na rumeno. Plavanje je zato ponovno dovoljeno, vendar z izjemno previdnostjo.
https://www.tgcom24.mediaset.it/mondo/spagna-allarme-drago-blu-chiuse-spiagge-alicante_102499130-202502k.shtml

zoran13

TRČENJE LADIJ ADMIRAL AKHIMOV & PJOTR VASOV

Katastrofa na Črnem morju:

Moskva je dva dni prikrivala, kaj se je zgodilo

Na današnji dan leta 1986 se je na Črnem morju zgodila ena najbolj smrtonosnih pomorskih nesreč v zgodovini. Potniška ladja Admiral Nakhimov je 31. avgusta 1986 v večernih urah v bližini pristaniškega mesta Novorusisk ob črnomorski obali današnje Rusije, takratne Sovjetske zveze, trčila s tovorno ladjo Pjotr Vasev. Admiral Nakhimov je potonil le sedem minut po trčenju, umrlo pa je kar 423 od 1.234 ljudi na krovu. Sovjetski mediji o dogodku niso poročali dva dni, preživelim brodolomcem pa so oblasti zabičale, da svojcem ne smejo povedati, kaj se jim je v resnici zgodilo.

Potniška ladja Admiral Nakhimov je sprva nosila ime SS Berlin, saj je bila od prvega stika z morsko gladino leta 1925 v uporabi v takratni nemški Weimarski republiki. Med drugo svetovno vojno je delovala kot bolnišnična ladja pod okriljem nemške mornarice.

Po koncu druge svetovne vojne je ladja, ki je bila od konca januarja 1945 po srečanju z več minami neuporabna, v sklopu reparacij pripadla Sovjetski zvezi, ki jo je popravila, preimenovala v Admiral Nakhimov in jo leta 1957 ponovno kot potniško ladjo v upravljanje dodelila Črnomorski ladijski družbi, ki je imela sedež v Mariupolu v današnji Ukrajini.

Usodni 31. avgust 1986
31. avgusta 1986 ob 22. uri je ladja Admiral Nakhimov iz sovjetskega, danes ruskega, črnomorskega pristaniščnega mesta Novorusisk odrinila na rutinsko plovbo proti Sočiju. Na krovu je bilo kar 1.234 ljudi – 888 potnikov in 346 članov posadke – kar je bilo precej več od običajnega števila, ki se je v povprečju gibalo okrog tisoč potnikov in članov posadke.

Po le nekaj minutah od izplutja iz pristanišča v Novorusisku je Vadim Markov, kapitan Admirala Nakhimova, opazil, da se naravnost proti njim premika Pjotr Vasov, sovjetska ladja za prevoz razsutega tovora, ki je prevažala žito iz Kanade.

Markov je po radijski zvezi poklical Viktorja Tkačenka, kapitana tovorne ladje Pjotr Vasov, ki mu je zagotovil, da bo storil vse potrebno, da ladji ne bosta trčili. Vasov je bil z odgovorom zadovoljen in situacije ni več podrobno spremljal, a Tkačenko ni storil ničesar, kar je obljubljal – svoje ladje ni upočasnil, prav tako ni spreminjal smeri. Dve minuti pred katastrofo sta oba kapitala poskusila preprečiti najhujše, a jima ni uspelo.

Ob 23.12 sta ladji silovito trčili. Premec plovila Pjotr Vasov se je zaril v trup potniške ladje in vanj izvrtal ogromno luknjo s površino kar 84 kvadratnih metrov, skozi katero je začela vdirati voda. Ladja Admiral Nakhimov se je takoj tudi dramatično nagnila, zaradi česar spust večine rešilnih čolnov ni bil mogoč.

Električna napeljava je v ključnih trenutkih odpovedala, zaradi česar se sistemi za preprečevanje vdora vode v kritične predele ladje niso aktivirali. Po kasnejših ugotovitvah preiskovalcev nesreče sicer ne bi bili bistveno učinkoviti.

Ladja Admiral Nakhimov je s krmo naprej potonila vsega sedem minut po trku s tovorno ladjo. Reševalna akcija je stekla v desetih minutah, na kraj nesreče je takoj prihitelo več kot 60 plovil in kar 20 helikopterjev. Iz vode jim je uspelo izvleči 836 ljudi. Nekateri so bili zaradi nafte, ki je iztekala iz potopljene ladje, tako spolzki, da se niso mogli oprijeti reševalcev.

Po kasnejših navedbah sovjetskih oblasti je v nesreči ladij Admiral Nakhimov in Pjotr Vasov umrlo 423 od 1.234 ljudi na krovu potniške ladje, večina žrtev je bila Ukrajincev.

Med umrlimi je bilo tudi več deset potnikov in članov posadke, ki jih je reševalcem sicer uspelo izvleči iz vode, a so med potopom ladje utrpeli prehude poškodbe in umrli več dni ali tednov pozneje (sovjetski mediji so sprva poročali o 398 smrtih). Med kasnejšim iskanjem trupel utopljencev sta umrla tudi dva potapljača.

"Sem živ in zdrav v Novorusisku"
Podobno kot ob nesreči v jedrski elektrarni Černobil, ki se je zgodila nekaj mesecev prej, so oblasti v Moskvi tudi v primeru nesreče na Črnem morju svetovni javnosti najprej prikrivale, kaj se je v resnici zgodilo.

Preživelim potnikom in članom posadke so ob rešitvi namreč zabičali, da nikomur ne smejo povedati, kaj se jim je zgodilo. Svojcem so lahko poslali le telegram z besedami: "Sem živ in zdrav v Novorusisku."

Sovjetski mediji so o nesreči prvič poročali šele pozno 2. septembra oziroma okrog 48 ur po nesreči. Zahodni mediji pa so o dogodku svoje bralce in gledalce obvestili šele tretji dan po tragediji.

Kapitana obeh ladij obsojena na 15 let zapora
Komisija, ki so jo sovjetske oblasti v Moskvi imenovale za preiskavo nesreče na Črnem morju, je ugotovila, da sta enako težo odgovornosti za dogodek nosila kapitana obeh ladij.

Vadim Markov, kapitan plovila Admiral Nakhimov, in Viktor Tkačenko, kapitan tovorne ladje Pjotr Vasov, sta bila leta 1987 obsojena vsak na 15-letno zaporno kazen. Iz zapora sta bila predčasno izpuščena leta 1992.
https://siol.net/novice/svet/katastrofa-na-crnem-morju-moskva-je-kar-48-ur-prikrivala-kaj-se-je-zgodilo-670928

zoran13 · Objavljeno: 08 Sep 2025 16:25 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

VESPA ORIENTALIS & VESPA MANDARINIA

ALARM V KOPRU: V starem delu mesta našli resno grožnjo!

Na območju Kopra so odkrili več gnezd tujerodnega orientalskega sršena (Vespa orientalis). Strokovnjaki opozarjajo, da gre za resno grožnjo, saj se ta vrsta zaradi podnebnih sprememb uspešno širi tudi v naše kraje.

Na območju Kopra in širše Primorske so letos prvič odkrili gnezda tujerodnega orientalskega sršena (Vespa orientalis). Do zdaj je veljalo, da mu naše podnebje ne ustreza, a mile zime so omogočile njegovo razširitev tudi v Slovenijo. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za resno grožnjo, ki bi lahko povzročila veliko škodo v čebelarstvu, kmetijstvu in drugih panogah.

Gost iz Grčije na Čebelarski zvezi Slovenije

Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) so v petek gostili dr. Papachristoforou Alexandrosa, profesorja z Univerze Thessaly in direktorja laboratorija za čebelarstvo. Več kot desetletje je deloval v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave v Franciji in velja za enega vodilnih strokovnjakov za tujerodne sršene – predvsem za azijskega (Vespa velutina) in orientalskega (Vespa orientalis), o katerem je pripravil tudi doktorsko disertacijo.

V zadnjih letih so na ČZS s pomočjo tujih predavateljev spoznali razsežnost škode, ki jo povzročajo tujerodne vrste. Azijski sršen povzroča ogromne izgube v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, v državah, kjer so izgubili nadzor, pa tudi v gospodarstvu in turizmu. V Španiji so zabeležili številne anafilaktične šoke in celo smrtne primere zaradi pikov.

Orientalski sršen – nova grožnja

Doslej so strokovnjaki kot glavno nevarnost izpostavljali azijskega sršena, dr. Papachristoforou pa opozarja, da je treba resno obravnavati tudi orientalskega sršena. Ta vrsta razvija gnezda podobne velikosti kot evropski sršen (Vespa crabro), a v enem letu lahko uspešno razvije več matic, kar pomeni več gnezd v prihodnjem letu. Pik orientalskega sršena je zelo boleč in velja za drugega najnevarnejšega po strupenosti, takoj za orjaškim sršenom (Vespa mandarinia).

V Kopru odkrili več gnezd orientalskega sršena

Dr. Papachristoforou je ob obisku preveril stanje na terenu v Kopru. V starem delu mesta je v kratkem času našel pet gnezd Vespa orientalis in več delavk, med katerimi so bile tudi mlade matice in en samec. Ocenjuje, da je samo v tem delu Kopra že od 25 do 30 aktivnih gnezd, koliko jih je na preostalem primorskem območju, pa je težko oceniti, a jih je po njegovem mnenju zagotovo veliko.

Poudaril je, da je širjenje te vrste pri nas šele na začetku, zato hujših posledic v kmetijstvu in drugih panogah še ne beležimo. Ko pa se bodo pokazale, bo za učinkovito ukrepanje že prepozno. ČZS bo zato izvedla dodatne preglede na terenu in o stanju obvestila pristojne organe. Več informacij bodo objavili v prihodnjih dneh.
https://www.regionalobala.si/novica/alarm-v-kopru-v-starem-delu-mesta-nasli-resno-groznjo-foto
https://www.regionalobala.si/novica/poziv-vsem-drzavljanom-predvsem-primorcem-ce-ga-opazite-to-nemudoma-prijavite-foto-

zoran13 · Objavljeno: 10 Sep 2025 21:20 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

KAMNITI STOLPIČI V STRUNJANU

V Strunjanu ogorčeni: početje obiskovalcev na plaži se jim zdi skrajno neprimerno

Morda se sliši kot nedolžna zabava, a domačini v Strunjanu svarijo: to početje obiskovalcev naravi jemlje dih.

Na divjih plažah Pirana in okolice se zadnja leta pojavlja vse več kamnitih stolpcev. Posamezniki jih zlagajo kot spomin na obisk ali za fotografijo, ki jo nato objavijo na družbenih omrežjih. Toda v skupnosti Strunjan opozarjajo, »da narava ni Instagram studio«.

Čeprav na prvi pogled neškodljivi, kamni niso okras. Imajo pomembno vlogo, poudarjajo, saj da ščitijo tla pred erozijo in nudijo zavetje drobnim organizmom. Ko jih ljudje premikajo, uničujejo mikroskopska življenjska okolja. S tem se spreminja značaj prostora, ki naj bi bil divji, tih in neokrnjen.

Posnemanje brez meje
Kamniti stolpiči spodbujajo množično posnemanje. Če je nekdo pred nami zložil tri kamne, jih bo naslednji deset. Rezultat? Obalni pasovi so polni človeških »podpisov«, namesto da bi ostali naravni.

»Če želimo dokaz, da smo bili tam, se vprašajmo – ali res hodimo v naravo zaradi nje same ali zgolj zaradi objave na družbenem omrežju?« sprašujejo v zapisu.

»Piran ni Himalaja«
Res je, da v Himalaji kamnite stolpe uporabljajo kot duhovne označbe poti ali molitvene simbole. To je del njihove kulturne in verske dediščine. A v slovenskem obalnem okolju takšna praksa nima zgodovinske podlage – gre za uvožen vzorec, ki naravi prej škoduje kot koristi, poudarjajo v skupnosti Strunjan.

Fotografije iz Seče, Fiese in celo Gozda - Martuljka kažejo, da je ta praksa čedalje bolj razširjena. A sporočilo skupnosti Strunjan je jasno: »Pustimo naravo takšno, kot je – divjo, tiho, neokrnjeno. Če že želimo nekaj ustvariti, naj bo to spoštovanje do prostora, ne stolpič iz kamnov.«
https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-strunjanu-ogorceni-pocetje-obiskovalcev-na-plazi-se-jim-zdi-skrajno-neprimerno/

zoran13 · Objavljeno: 11 Sep 2025 16:01 Naslov sporočila: SVET PREMOŽENJA

GAJETA FALKUŠA

V čast edinstvene pomorske dediščine najbolj oddaljenega naseljenega hrvaškega otoka Vis, Hrvaška narodna banka v sodelovanju s Hrvaško kovnico denarja izdaja novo numizmatično izdajo, posvečeno gajeti falkuši – legendarni ribiški ladji s tega otoka. Izdaja zlatih in srebrnih kovancev »Gajeta falkuša«, prva v seriji »Hrvaške ladje«, bo na voljo za prodajo od 9. septembra 2025.

Oblika kovanca, ki pripoveduje zgodbo o legendi o falkuši
Na sprednji strani kovanca, ki jo je oblikovala avtorica konceptualne zasnove Jelena Mavrić Varga, sta v ostrih linijah upodobljeni dve gajeti falkuši. Ta legendarna ladja, ki je bila stoletja srce Komiže, danes predstavlja eno zadnjih živih sledi mediteranske pomorske tradicije. Na hrbtni strani kovanca je pogled na Komižo, s tremi preostalimi falkušami, ki plujejo skozi spokojno modrino ter ohranjajo in prenašajo kulturo in tradicijo tega otoka na prihodnje generacije.

Zlatnik kot živi del identitete
Falkuša je nepogrešljiv del hrvaške pomorske dediščine. Njena zgodovina je neločljivo povezana s Komižo, ladja pa se je rodila iz potrebe komiških ribičev, ki so potrebovali hiter in okreten čoln za ribolov, pa tudi za izogibanje piratom in nevihtam. Falkuša je bila inovativna in prilagodljiva – lahko je spreminjala svoje obliko in se prilagajala različnim razmeram na morju. Nizke stranice so se uporabljale za ribolov, visoke stranice pa so omogočale večjo nosilnost in stabilnost pri jadranju.

Od zaborava do ponovne obnove
Falkuša je bila na rubu zaborava. Posljednja originalna gajeta falkuša, „Cicibela“, potonula je 1986. godine u velikom nevremenu, čineći to ozbiljan gubitak za Komižu i hrvatsku pomorsku baštinu. Međutim, nakon godina pomnih istraživanja, izgrađene su tri replike falkuše, koje i dalje plove Jadranom. Iako danas više nisu u funkciji za ribolov ipak su simbol Komiže i podsjetnik na snagu, domišljatost i upornost njezinih ljudi.

Začetek prodaje in razpoložljivost
Numizmatična izdaja »Gajeta falkuša« je na voljo za prodajo od 9. septembra 2025 prek uradne spletne trgovine hrvaške kovnice in pri pooblaščenih partnerjih.

Hrvaška narodna banka in hrvaška kovnica bosta v Komiži na otoku Visu predstavili novo izdajo »Gajete falkuša« v okviru dogodka »Rota Palagruzona« (od 12. do 14. septembra). Predstavitev bo spremljala prodaja, ki bo obiskovalcem v Komiži na voljo 12. in 13. septembra.

Zlati in srebrni numizmatični kovanci »Gajeta falkuša« niso le spomin na preteklost, temveč tudi simbol žive dediščine. Falkuša živi še danes ne le v spominih, temveč tudi kot pomemben del identitete Komiže in celotne hrvaške obale.

CENE:

* Zlatnik Gajeta Falkuša - 1 unča = 3.833,21 €
* Apoen: 100 €
* Kvaliteta otkova: polirana plošča
* Čistoča: Zlato 999,9/1000
* Masa: 31,103 g
* Premer: 32,00 mm
* Avtor: Jelena Mavrić Varga, mag.art.
* Skupna količina: 150

* Zlatnik Gajeta Falkuša - 1/4 unče = 989,25 €
* Apoen: 25 €
* Kvaliteta otkova: polirana plošča
* Stopnja čistoče: Zlato 999,9/1000
* Masa: 7,776 g
* Premer: 22,00 mm
* Autor Jelena Mavrić Varga, mag.art.
* Skupna količina: 250

* Srebrnik Gajeta Falkuša - 1 unča = 78,07 €
* Apoen: 4 €
* Kvaliteta otkova: polirana plošča
* Stopnja čistoče: Srebro 999,9/1000
* Masa: 31,103 g
* Premer: 38,61 mm
* Avtor: Jelena Mavrić Varga, mag.art.
* Skupna količina: 1.500

* Srebrnik Gajeta Falkuša - 2 unči = 175,67
* Apoen: 6 €
* Kvaliteta otkova: polirana plošča
* Stopnja čistoče: Srebro 999,9/1000
* Masa: 62,207 g
* Premer: 45,00 mm
* Avtor: Jelena Mavrić Varga, mag.art.
* Skupna količina: 500
https://www.jutarnji.hr/promo/novo-numizmaticko-izdanje-u-cast-legendarnom-brodu-iz-komize-15620455?utm_source=upscore_box
https://croatianmint.hr/prodajna-mjesta-i-prodajni-partneri/
https://croatianmint.hr/kategorija-proizvoda/novac/
https://croatianmint.hr/category/usluge/
https://croatianmint.hr/novosti/
https://croatianmint.hr/prodajna-mjesta-i-prodajni-partneri/
https://croatianmint.hr/veleprodaja/
https://croatianmint.hr/kontakt/

zoran13

IZOLA

Izolo razglasili za najbolj podcenjeno destinacijo v Evropi

"Mestece, kjer slovenska obala najbolj zablesti," so na priljubljenem popotniškem portalu opisali Izolo, po njihovem mnenju najbolje varovano turistično skrivnost.

Popotniški portal TimeOut je objavil članek o Izoli, ki so jo razglasili za najbolj podcenjeno destinacijo v Evropi. "To mestece je pogosto spregledano zaradi bolj znanih turističnih točk, kot sta Blejsko jezero in Ljubljana," so zapisali in dodali, da je po njihovem mnenju Izola kraj, "kje slovenska obala najbolj zablesti".

Izola je po njihovem mnenju idealna izbira za vse, ki si želijo tihega in umirjenega oddiha. "Tempo življenja je v tem čudovitem ribiškem kraju nedvomno počasnejši," so zapisali, "tam se boste sprostili in pozabili na stres vsakdanjika."

Naše obmorsko mesto so opisali kot "polno beneške elegance z ozkimi, zavitimi ulicami, ki skrivajo simpatične lokale, romantične restavracije in prizore vsakdanjega življenja, ki so z bolj znanih destinacij že izginili".

Ob Izoli, ki so jo postavili na prvo mesto najbolj podcenjenih evropskih destinacij, so izpostavili še mestece Machynlleth v Walesu in Tilburg na Danskem.
https://siol.net/trendi/potovanja/izolo-razglasili-za-najbolj-podcenjeno-destinacijo-v-evropi-674939

zoran13

PETJE SINJIH KITOV

Sinji kiti po vsem svetu vse redkeje pojejo

Znak, da so oceani v nevarnosti
Največji sesalci na Zemlji, sinji kiti, so znani po svojih globokih, otožnih pesmih, ki lahko pod vodno gladino potujejo na stotine kilometrov daleč. A v zadnjem času se dogaja nekaj zaskrbljujočega – njihovo petje, nekoč življenjskega pomena za sporazumevanje, iskanje partnerjev in hranjenje, v številnih delih sveta zamira.

Pesem, ki počasi zamira
Znanstveniki, ki preučujejo glasove sinjih kitov, opažajo močan upad njihovega petja. Raziskava1 ob obali Kalifornije, ki je potekala šest let in se začela leta 2015, je pokazala, da se je v letih z izjemno močnimi morskimi vročinskimi valovi petje sinjih kitov zmanjšalo za približno 40 odstotkov – istočasno, ko so se sesedle populacije njihove glavne hrane, krila in sardel.2

Tudi v vodah Nove Zelandije so raziskovalci med letoma 2016 in 2018 pri sinjih kitih opazili manj nizkofrekvenčnih »D-klicev« (povezanih s hranjenjem) in »ritmičnih napevov« (značilnih za parjenje) v obdobjih, ko so bili oceani toplejši. To kaže na upad hranjenja in razmnoževanja. Medtem so kiti grbavci v istih območjih še vedno peli – kar nakazuje, da so sinji kiti posebej občutljivi na spremembe v okolju.3

Zakaj izgubljajo svoj glas?
Glavni razlog za to tišino je pomanjkanje hrane, ki ga povzroča podnebna kriza, čeprav pomembno vlogo igra tudi hrupno onesnaženje morij. Morski vročinski valovi zmanjšajo mešanje hranil in uničijo jate krila – drobnih rakcev, od katerih so sinji kiti popolnoma odvisni. Ko hrane zmanjka, se kiti oglašajo manj, da bi prihranili energijo.

Kot je dejal morski biolog John Ryan:
To je, kot bi poskušal peti, medtem ko stradaš.

Ker je petje povezano tudi z razmnoževanjem, manj hrane pomeni tudi manj poskusov parjenja, kar sproža skrb za prihodnost te vrste.4

Tišina, ki opozarja
Tišina sinjih kitov je znak oceanov v stiski. Kot ena ključnih vrst v morski prehranjevalni verigi sinji kiti odsevajo zdravje oceanov. Če se bodo morski vročinski valovi ponavljali, bi to lahko trajno porušilo ravnovesje teh ekosistemov.

Svetovni sporazum za zaščito oceanov prinaša upanje
Več kot šestdeset držav je ratificiralo Svetovni sporazum za zaščito oceanov, kar pomeni, da bo uradno stopil v veljavo v začetku leta 2026 – to predstavlja pomembno zmago za zaščito in obnovo oceanov.

Prvič v zgodovini imajo vlade pravni okvir za vzpostavitev morskih zavarovanih območij na odprtem morju – ogromnih območij zunaj nacionalnih voda, kjer se lahko občutljivi ekosistemi obnovijo in uspevajo. Če bo sporazum v celoti izveden, bi lahko vzpostavil največje omrežje morskih rezervatov v zgodovini, ki bi zajelo več kot tretjino svetovnih oceanov.

Čeprav je to velik korak naprej, moramo vladam še naprej gledati pod prste, da bodo resnično zaščitile morsko biotsko raznovrstnost in ustavile nove grožnje, kot je globokomorsko rudarjenje, še preden se začne.

Ko največje živali na svetu utihnejo, bi morali mi poslušati še pozorneje.
Sinji kiti ne izgubljajo le svojega glasu – opozarjajo nas na stanje oceanov, od katerih smo vsi odvisni. Če želimo, da bi njihove pesmi še naprej odmevale skozi globine, zaščita morskih ekosistemov ni izbira, temveč nuja.

Bomo dopustili, da ocean utihne – ali bomo postali njegov glas? Greenpeace si prizadeva, da bi oceani znova zadihali – da bi se pesem sinjih kitov nekoč spet slišala po vsem svetu. Če verjameš, da si naš planet zasluži glas, podpri naše delo z donacijo in pomagaj zaščititi oceane.
https://www.greenpeace.org/slovenia/blog/78546/sinji-kiti-po-vsem-svetu-vse-redkeje-pojejo/?utm_campaign=88048827-Slovenia&utm_medium=email&_hsenc=p2ANqtz-9Cz6d1SLUOAMerJ_M4i9KtEO5PEKE_tZPD6P825KSUbfZ0dr1insOiUDNo9GN8NiyGqtOfIwgRzHrfmWmbI9QDyhuU4A&_hsmi=119479939&utm_content=119479939&utm_source=hs_email

zoran13

GRENLANDSKI KIT & BALAENA MYSTICETUS

Bo kit, ki živi več kot 200 let, naučil, kako upočasniti staranje?

Raziskovalci so odkrili, da je učinkovito in natančno popravljanje DNK osnova za dolgo življenjsko dobo tega sesalca, in razvijajo načrte za preizkus, ali je mogoče isti biološki mehanizem ponoviti pri ljudeh.

Z največjo življenjsko dobo več kot 200 let je grenlandski kit najdlje živeči od vseh sesalcev.
Toda kako ti osemdesettonski primerki preživijo tako dolgo, ni bilo nikoli povsem pojasnjeno. Kot poroča britanski časopis The Guardian, so znanstveniki zdaj našli namige za odgovor in razvijajo načrte za preizkus, ali je mogoče isto biološko sestavo ponoviti pri ljudeh. Če je tako, pravijo, bi to vzbudilo nova upanja za spodbujanje zdravega staranja in zaščito organov in tkiv med operacijami in presaditvami. "Želeli smo razumeti mehanizme, ki so podlaga za izjemno dolgo življenjsko dobo grenlandskega kita, najdlje živečega sesalca. Odkrili smo, da morda del tega mehanizma vključuje še posebej natančno in učinkovito popravljanje DNK," je dejala profesorica Vera Gorbunova, biologinja na Univerzi v Rochesterju v New Yorku.

Poškodbe in popravilo DNK
Vsi živi organizmi skozi vse življenje doživljajo poškodbe DNK. Celice poskušajo popraviti to škodo, vendar popravila niso vedno učinkovita. To sčasoma vodi do kopičenja mutacij, kar lahko poveča tveganje za raka in pospeši staranje, kar ogroža pravilno delovanje celic in tkiv. Profesorica Gorbunova in njeni kolegi so odkrili, da so grenlandski kiti še posebej spretni pri popravljanju oblike poškodbe DNK, pri kateri sta obe verigi dvojne vijačnice prekinjeni. Posledično so kiti pridobili manj mutacij. »Odkrivamo, da so te vrste popravil zelo pomembne za dolgo življenje,« je dejala.

Ključna vloga beljakovine
Raziskovalci so z vrsto poskusov na kitovih celicah dokazali, da popravilo DNK pospešuje beljakovina, imenovana CIRBP, ki se aktivira ob izpostavljenosti mrazu. Grenlandski kiti preživijo življenje v arktičnih vodah in proizvedejo 100-krat več CIRBP kot ljudje. »Ta strategija, ki ne odpravlja poškodovanih celic, ampak jih zvesto popravlja, bi lahko prispevala k izjemni dolgoživosti in nizki pojavnosti raka pri grenlandskih kitih,« so raziskovalci zapisali v reviji Nature.

Ekipa je nato raziskala, kaj se zgodi pri povečanju ravni CIRBP v človeških celicah. Povečanje količine beljakovine je podvojilo odstotek dvojnih prelomov DNK, ki so jih celice popravile. Nadaljnji poskusi na muhah so pokazali, da povečanje CIRBP podaljša njihovo življenjsko dobo in jih naredi bolj odporne na sevanje, ki povzroča mutacije. »Prvi sklep, ki ga lahko sklepamo, je, da je pri ljudeh prostor za izboljšave. Menili smo, da ne moremo izboljšati popravljanja DNK, ki je že optimalno, vendar kiti to počnejo bolje kot mi,« je dejala Gorbunova.

Še ni jasno, koliko popravljanje DNK prispeva k dolgoživosti grenlandskih kitov, vendar raziskovalci zdaj vzrejajo miši z izboljšanim CIRBP, da bi ugotovili, kako dolgo živijo. Upajo tudi, da bodo videli, ali imajo plavalci v hladni vodi ali tisti, ki se tuširajo s hladno vodo, višje ravni beljakovine in kako vztrajno bo morebitno povečanje. »Razumeti moramo, ali je kratka izpostavljenost mrazu zadostna, vendar ocenjujemo tudi farmakološke rešitve za dosego istega cilja. Vsi se ne želijo kopati s hladno vodo,« je dejala Gorbunova.

Profesor Gabriel Balmus, ki preučuje poškodbe in popravilo DNK na britanskem raziskovalnem inštitutu za demenco Univerze v Cambridgeu, je dejal: »Povečanje sposobnosti naših celic za popravilo DNK bi načeloma lahko upočasnilo proces staranja in z njim povezane bolezni, kar podpirajo dokazi drugih vrst, kjer je izboljšana sposobnost popravljanja povezana z daljšo življenjsko dobo. Vendar pa prenos tega na ljudi še zdaleč ne bo preprost, saj bo potrebno ravnovesje med odpornostjo in naravnimi omejitvami telesa pri obnavljanju.«
https://www.tgcom24.mediaset.it/salute/trucco-balena-groenlandia-aiuta-a-rallentare-invecchiamento_105300937-202502k.shtml
https://www.bodieko.si/nasli-kita-s-kosom-harpune-iz-19-stoletja

zoran13

GRENLANDSKI MORSKI PES & SOMNIOSUS MICROCEPHALUS

DNK najdlje živeče živali na svetu kartiran: živi do 400 let
To je grenlandski morski pes. Mednarodna ekipa raziskovalcev, vključno s Scuola Normale di Pisa, je razkrila skrivnost njegove izjemne dolgoživosti.

Zemljevid DNK grenlandskega morskega psa, najdlje živečega vretenčarja na svetu, je zdaj dokončan. Živi v severnem Atlantiku in Arktičnem oceanu ter ima rekordno pričakovano življenjsko dobo 400 let. Rezultat, objavljen na platformi biorXiv, je delo mednarodne raziskovalne skupine, ki jo koordinira Inštitut Fritz Lipmann za staranje v Jeni v Nemčiji, ki vključuje Scuola Normale di Pisa.

Zakaj je kartiranje DNK pomembno?
Kartiranje genoma je bistveno za pridobitev podrobnih informacij o mehanizmih, ki omogočajo organizmu preživetje, razvoj in razmnoževanje.
Značilnosti DNK morskega psa »Ogromna velikost genoma grenlandskega morskega psa je predvsem posledica prisotnosti ponavljajočih se in pogosto samoreplicirajočih se elementov,« ugotavlja Alessandro Cellerino, nevrobiolog na Nemškem inštitutu in Normalnem inštitutu. »Ti transpozabilni elementi, včasih imenovani skakalni geni ali sebični geni in pogosto obravnavani kot genomski paraziti, predstavljajo več kot 70 % genoma te živali. Visoka vsebnost ponovitev, nadaljuje raziskovalec, se pogosto šteje za škodljivo, ker lahko skakalni geni poškodujejo DNK in pokvarijo zaporedje genoma. V primeru grenlandskega morskega psa pa se to očitno ne dogaja,« dodaja Cellerino.

Zakaj je tako dolgoživ?
Znanstveniki zato sumijo, da je širitev transpozabilnih elementov morda celo prispevala k izjemni dolgoživosti živali, saj je veliko podvojenih genov vključenih v popravljanje poškodb DNK. »Izjemna ugotovitev primerjalnih genomskih študij je, da so dolgožive vrste sesalcev izjemno učinkovite pri popravljanju svoje DNK, rezultati naše študije pa kažejo, da so ti elementi pri svojem podvajanju 'ugrabili' gene za popravljanje DNK, ki so bili nato prav tako podvojeni,« zaključuje Cellerino.
https://www.tgcom24.mediaset.it/animali/mappa-dna-animale-longevo_87242472-202402k.shtml
https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2025.02.19.638963v1
https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2025.04.10.648203v1

zoran13 · Objavljeno: 03 Nov 2025 12:50 Naslov sporočila: SVET PODVODNIH SKRIVNOSTI

NEMŠKI DESANTNI ČOLN IZ LETA 1944

V potopljeni ladji v Braškem kanalu našla mitraljeze in čelade

Potapljača Damir Srzić in Bojan Runtić sta v Braškem kanalu našla skoraj popolnoma ohranjeno nemško ladjo, potopljeno leta 1944 v zavezniškem bombardiranju. Na tem območju je bilo potopljenih skupno pet nemških ladij.

Lokacijo sta raziskovala zaradi pripovedovanja starih ribičev. "Nismo vedeli, ali je to kamen ali ladja. Ko sem pristal na njej, je bila to čudovita izkušnja," je povedal Bojan Runtić.

"Vedelo se je, da je tam nekaj, ni pa se vedelo natančno, kaj. Zdaj vemo in zato smo to želeli deliti z javnostjo, da vidimo, kako je videti po 80 letih," je dodal Damir Srzić.

Znano je, da je bilo med zavezniškim bombardiranjem na tem območju potopljenih skupno pet nemških ladij. Približne lokacije obeh potopljenih ladij so znane, vendar je težko določiti natančno lokacijo, kot je poročal Index.

"V tretjem poskusu smo ladjo locirali v Braškem kanalu na globini od 30 do 60 metrov. Fizično smo to potrdili in po vojaških podatkih gre za ladjo, ki je bila poškodovana v zavezniškem bombardiranju, uničena med umikom Nemcev septembra 1944," je dejal Srzić.

Potapljače je najbolj navdušilo to, da je bila nemška ladja dolga približno 20 metrov in široka od 5 do 6 metrov, skoraj v celoti ohranjena. "Ima mitraljeze, zaboje, čelade, nemške rešilne jopiče, sidra, kompas, vse je na svojem mestu. Bila je čudovita izkušnja," je dejal Runtić.

"Ladja je impresivna, ker je v popolnem stanju. Na potopu smo bili trije, vidljivost je bila glede na globino zelo dobra. Videli smo lahko luknje v trupu, verjetno od zavezniških bomb, in veliko opreme je raztresena okoli nje. Posebno je bilo vzeti v roke nekaj, česar se nihče ni dotaknil osem desetletij," je rekel Srzić.

"Srečali smo se s trenutkom, ko se je zgodil napad. Spodaj je pribor, s katerim je nemški vojak verjetno ravnokar zajtrkoval ali kosil. Ko je jedel, ga je vrgel stran in je ostal tam spodaj," je še dejal Runtić.

Potapljači nameravajo nadaljevati iskanje preostalih potopljenih ladij.
https://www.24ur.com/novice/tujina/v-potopljeni-ladji-v-braskem-kanalu-nasli-mitraljeze-in-celade.html
https://svet24.si/novice/balkan/hrvaska-coln-druga-svetovna-vojna-1858601
https://www.morski.hr/potpuno-ocuvan-brod-potopljen-1944-godine-pronaden-u-brackom-kanalu-na-brodu-mitraljezi-kacige-i-osobni-predmeti-vojnika/

zoran13 · Objavljeno: 03 Nov 2025 21:14 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

LAHO

* Ladjedelnica: Nizozemska
* Začetek gradnje: 1903
* Splavitev: 1903
* Končana: 1903
* Tonaža: 179 BRT
* Dolžina: 37 m
* Širina: 6,12 m
* Ugrez: 2,60 m
* Pogon: 12 valjni dizelmotor MTU
* Moč: 282 kW
* Hitrost: 7 vozlov (13,0 km/h; 8,1 mph)
* Zmogljivost: 150 potnikov
* Posadka: 5
* Opombe: 2 reševalna čolna

Znamenita ladja LAHO, ki je preživela obe svetovni vojni kot vojaška ladja, nato pa so jo preuredili v plovilo za športni ribolov v Severnem morju in nazadnje v ladjo za prevoz potnikov za plovbo ob slovenski obali, bo odšla na uničenje, so na družbenem omrežju zapisali upravljavci ladje LAHO (ime ladje izvira iz besede LAst HOpe – Zadnje upanje).[/b][/i]

Ladja LAHO (LAst HOpe) je bila zgrajena leta 1903 in je svoj čas služila kot vojaška ladja in preživela obe svetovni vojni, nato pa je bila preurejena v plovilo za šporni ribolov v Severnem morju. Leta 1992 je znamenito plovilo v Slovenijo pripeljal Viko Kveder, ki je verjel v njegov potencial.

"Ladja, ki je povezovala ljudi, ustvarjala zgodbe in spomine, ki jih čas ne bo izbrisal"
Ladjo je Kveder skupaj z ekipo prenovil in preuredil v ladjo za prevoz potnikov. "Od takrat je LAHO služil kot prostor za druženja, izlete, iskanje delfinov, poroke, team buildinge ... LAHO je ladja, ki je povezovala ljudi, ustvarjala zgodbe in spomine, ki jih čas ne bo izbrisal," so na družbenem omrežju Facebook zapisali upravljavci ladje.

Stroški vzdrževanja so se zelo povečali
Dodali so, da so se stroški vzdrževanja v zadnjih letih zelo povečali. "K temu so pripomogli tudi pandemija covid-19, inflacija in nenehno dviganje davkov in prispevkov. Vedno smo želeli ponuditi najboljšo in cenovno dostopno izkušnjo, ampak na žalost je to postalo nemogoče," so še pojasnili.

Starejša od slavnega Titanika

Zapisali so, da so kljub želji, da bi ladja LAHO ostala v Sloveniji kot muzej, pri tem naleteli na gluha ušesa. "Lokalna skupnost za to ni imela posluha. Tako bo LAHO, edina slovenska potniška ladja, ki je starejša tudi od slavnega Titanika, simbol slovenske obale, slovenskega pomorskega turizma in del pomorske zgodovine odšel na uničenje. Hvala vsem, ki ste bili del njene zgodbe. Naj LAHO še naprej pluje – vsaj v spominih," so še zapisali upravljavci slavne ladjice v slovenskem morju.

Številni, ki so se z ladjo vsaj kdaj zapeljali ali pa so plovilo poznali le kot opazovalci z obale, so nad dejstvom, da gre znamenita ladja v uničenje, presenečeni in zaprepadeni. Mnogi so se ob novici spomnili na lepe trenutke, ki so jih na njej doživeli, spet drugi so izrazili upanje, da ladja vendarle ostane in pluje po slovenskem morju.
https://siol.net/novice/slovenija/znamenita-ladja-laho-gre-v-unicenje-676269
https://enter-point.com/listing/ladja-laho-slovenska-obala/
https://sl.wikipedia.org/wiki/Laho

LAHO - I.

Kdo je skrivnostni bogataš, ki si lahko privošči starodobno lepotico?
V javnosti se je pojavilo več imen možnih ladjarjev, tudi nekdanjega župana Borisa Popoviča, Gašparja Gašparja Mišiča in še koga.

Po 33 letih uspešne plovbe v slovenskem morju je lastnik potniške ladje Laho Viko Kveder objavil, da so konec oktobra prenehali poslovati z njo, ker so stroški njenega upravljanja višji od zaslužka in bi poslovali z izgubo. Laho je že zaradi svoje dolge zgodovine nekoliko posebna ladja, zato je lastnik ponudil, da jo podari tistemu, ki bi jo vzdrževal in uporabljal. Ko je že vse kazalo, da bo šla med staro železo, se je pojavilo še eno zadnje upanje zanjo. Viko Kveder nam je po preobratu olajšano povedal: »Verjetno smo dobili kupca. Dokončno bo jasno v petek.«

Viko Kveder ni želel povedati vseh podrobnosti, ker je rešitev za ladjo Laho potrjena šele z besedami. Počakati bo treba še na podpis pogodbe in papirje. »Interesentov je več, o enem vemo, da je mož beseda in da bi ladjo lahko prevzel v upravljanje. Še naprej bo prevažala potnike, jaz pa naj bi novemu lastniku pri poslu pomagal. Ne smem izdati imena. Je pa Slovenec in očitno dovolj ekonomsko trden, da lahko prevzame tveganja. Pomembno je, da ladja ne bo šla v razrez in da bo ostala v Sloveniji,« nam je včeraj povedal sedanji lastnik. V javnosti pa se je pojavilo več imen možnih ladjarjev.

Laho s sinje modrim in temno modrim trupom že 33 let bogati turistično ponudbo med Portorožem in Koprom. Z njo je vsaj nekaj uric plulo že na tisoče Slovencev in uživalo na morju. Še več je bilo tujcev. Potniška ladja je do pred kratkim največkrat peljala goste na ribiški piknik, na kratek izlet z zabavo, na njej so praznovali rojstne dneve, abrahame, obletnice, poroke, preprosta druženja, spoznavanje slovenske obale z morja, opazovanja delfinov, morda tudi na preprosta kopanja, vedno pa so bili gostje tudi dobro postreženi. Izlet s štiriurno plovbo, hrano in pijačo je vsakega gosta stal od 48 do 55 €.

Ladja je lahko sprejela od 25 do največ sto gostov. Poleg obvezne štiričlanske posadke so bili na njej tudi kuhar in dva natakarja. Za izletnike je običajno skrbelo sedem ljudi. »Največkrat so to bile skupine od 30 do 50 ljudi. Povpraševanje po izletih na morju je zelo veliko. Ob koncu tedna je težko dobiti prosto ladjo za tak ribiški piknik. Med tednom pa je zanimanja in dela premalo. Do pandemije covida smo še uspešno poslovali, potem pa je šlo vse navzdol, stroški so se zviševali, plače, davki in prispevki tudi, mi pa cen ne moremo dvigniti bolj, tako smo letos začeli poslovati z izgubo. Zato sem moral posel prekiniti,« nam je povedal Viko Kveder.

Zadnje upanje
Laho ni kar tako. Ime ji je dal prejšnji nemški lastnik in je sestavljeno iz dveh angleških besed: LAst HOpe (zadnje upanje). Zgradili so jo že leta 1903 na Nizozemskem in je torej starejša od Titanika. Do prve svetovne vojne je služila kot tovorna ladja, saj je prevažala tovor med Evropo in Kanado. Med prvo svetovno vojno jo je prevzela nemška vojska za prevoz morskih min in torpedov. Po prvi svetovni vojni so jo preuredili v potniško ladjo.

A med drugo svetovno vojno je spet polagala morske mine za nemško vojsko, tovorila torpeda in imela presneto srečo, da je niso potopili. Po vojni je ladjo kupil bogat nemški podjetnik, ribič, in z njo nadomestil svojo ribiško ladjo, ki jo je izgubil med vojno. Z Lahom je prevažal potnike na dnevni ribolov po Severnem morju vse do začetka 90. let, ko je skoraj 90 let staro oldtajmerko kupilo slovensko podjetje Adriatic Safari v lasti Vika Kvedra.

Skupaj s kapitanom dolge plovbe Milanom Kuzmičem in tremi nemškimi mornarji so ladjo iz nemškega pristanišča Büsum v 28 dneh pripeljali do Portoroža, Viko Kveder pa jo je preuredil v sodobno urejeno potniško ladjo. Na njej so uredili moderno kuhinjo, točilni pult, udoben jedilni salon, bar in pokrito palubo s klopmi na strehi jedilnega salona.

Laho je dolga 37 metrov, široka 6,12 metra, težka 250 ton, ima 12-valjni dizelski motor MTU z 282 kilovatov moči. Njena največja hitrost je 7 vozlov. Njeno domače pristanišče je Portorož, ob pomolu pri skladiščih soli, ki so ga zgradili zato, da so ob njem lahko občasno pristajale tovorne ladje s soljo.

Laho je edina, hkrati največja in najstarejša potniška (ali tovorna) ladja, ki še pluje pod slovensko zastavo. Vpisana je v slovenski ladijski vpisnik. Če bi jo namenili muzeju, bi v vpisniku ostalo samo še šest vlačilcev in tri delovne barže. Je tudi zadnja tovorna ali potniška slovenska ladja, zato vzbuja še toliko več pozornosti.

Ladja kot simbol odnosa do pomorstva
V javnosti, predvsem na družbenih omrežjih, je mogoče zaznati odziv mnogih, ki negodujejo, da je slovenska država tako zanemarila pomorstvo, v tem primeru ladjarstvo. Mnogi so prepričani, da bi staro potniško ladjo lahko kot nekakšno simbolno »zadnje upanje« obdržali, bodisi še naprej za turistične namene bodisi vsaj kot muzejski eksponat.

V. d. direktorja Pomorskega muzeja Piran Uroš Hribar je na pozive javnosti, da bi se morali muzeji ali država odzvati, dejal, da so bili v Pomorskem muzeju s ponudbo prevzema ladje Laho seznanjeni pred dobrim mesecem in da je en mesec časa veliko prekratek rok za kakršnokoli tehtno odločitev. Navedel je primer črnogorske podmornice, katere prevzem so urejali kar enajst let, preden je pristala v Muzeju vojaške zgodovine v Pivki.

»Gotovo obstajajo razlogi, da bi jo ohranili kot muzejsko tehnično dediščino. Malo je še takih ladij, katerih ladijska oplata je povezana z zakovicami in ni bila varjena. Po drugi strani pa je železna oplata zelo ranljiva zaradi galvanskega toka in je treba dobro skrbeti zanjo. Če bi jo hoteli pridobiti za muzejske namene, bi poleg njenega tehničnega stanja morali natanko izračunati, kakšni bi bili stroški vzdrževanja in predvsem kam bi jo lahko namestil. Seveda bi bilo precej ceneje skrbeti zanjo, če bi jo hranili nekje na kopnem. Še vedno pa bi bilo stroškov toliko, da sam Pomorski muzej ne more odločiti o takem projektu. Brez soglasja naših sofinancerjev (države in občine) si dodatnih stroškov nikakor ne moremo omisliti,« je dejal Uroš Hribar in dodal, da za odločitev potrebujejo dalj časa.
Na občini Piran je Vesna Pinter Stojnić, zadolžena za odnose z javnostjo, odgovorila, da se občinsko vodstvo zaveda simbolne vrednosti in pomena te tehnične dediščine. Vendar ni mogoče pričakovati, da bodo za usodo take ladje skrbeli sami občani, da pa bodo povezali različne deležnike, da bi proučili vse možnosti za ohranitev plovila.

200.000 €
Viko Kveder nam je povedal, da je samo za plače štirih nujno zaposlenih (kapitan, prvi častnik, strojnik in mornar) na leto porabljenih več kot 100.000 €, za tekoče vzdrževanje približno 60.000 € na leto, za privez, vodo, elektriko pa še 7.000 € ali 8.000 €. Če bi bila ladja na suhem, bi bili stroški precej nižji. Nekateri so predlagali, da bi jo namestili v Muzej vojaške zgodovine v Pivko, kjer sta že podmornica in policijski čoln P 111. Vendar sta omenjeni plovili precej lažji in bistveno krajši. Prevoz po kopnem bi bil zato velika ovira.

Če bodo takšno ladjo hoteli ohraniti v morju, morajo najti gospodarja, ki mu ne bi bilo težko dati približno 200.000 € na leto za njeno vzdrževanje in stroške. To bi si lahko privoščil samo bogataš, ki bi čutil posebno ljubezen do take ladje. Takih pa v Sloveniji ni veliko.

Posebnost ladje Laho je tudi ta, da v 33 letih njene plovbe po slovenskem morju ni imela nobene večje nesreče: »Nihče se na njej ni ranil ali si kaj slabega naredil. Z ladjo nismo nikamor trčili, ničesar poškodovali. Še največ, kar smo utrpeli, so bile potrgane vrvi v kakem silovitem neurju,« je povedal Viko Kveder.

Ladja je imela srečo tudi zato, ker je gospodar zanjo dobro skrbel. Ob vsakem večjem neurju so jo odvezali s pomola in odpluli na sredino zaliva, ves čas so bili v pripravljenosti reševanja in nobena lebičada, močan jugo niti tramontana niso spravili ladje v resnejše težave. Predvsem pa je preživela dve vojni aktivno vpletena v vojaška dejanja in imela presneto srečo, da je zavezniki že zdavnaj niso potopili. Že zato je nekaj posebnega.
https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/najstarejsa-slovenska-ladja-dobila-kupca

OD RAZREZA DO RENESANSE – ZA EN EVRO?

Kaj bo Popovič naredil z ladjo Laho?

Kot je danes poročal Radio Koper, je potniška ladja Laho, ki je bila še pred dnevi tik pred razrezom, nepričakovano doživela nov obrat. Namesto v ladjedelnico za odpad, je pristala v rokah nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča. Cena? Po besedah dosedanjega lastnika Vinka Kvedra — skoraj simbolična. "Tako nekako, kot smo obljubljali – praktično zastonj," je povedal.

Rešena izpod rezalnih škarij
Še pred dnevi je bil Kveder vidno razočaran – ladja, ki je dolga leta vozila potnike po slovenski obali, naj bi šla v razrez. "Hvala bogu, se je našel rešitelj," zdaj z olajšanjem pove. "Ladja ne bo šla v razrez, ampak bo ostala tukaj, v slovenskem morju. Od novega lastnika sem slišal same dobre besede."

Čeprav Popovič sam na klice novinarjev Radia Koper ni odgovoril, Kveder pravi, da pogodba že velja in da posel ni bil motiviran z dobičkom, temveč z željo, da ladja preživi: "Naš primarni cilj je bil dosežen – da Laho ostane tu in da ne konča pod škarjami."

Obnova na Lošinju, nato vrnitev v slovenske vode
Kot je razkril Kveder, ladja ni več v njihovi lasti. "Prodana je, pogodba že velja. Zdaj jo pripravljamo za odhod v dok na Malem Lošinju, kjer jo bodo pregledali in obnovili." Stroški vzdrževanja niso majhni — po njegovih besedah je za obnovo potrebno okoli 100.000 evrov, a dodaja, da je Laho tehnično plovna in ima vso potrebno dokumentacijo.

Novi lastnik molči, ladja pa dobiva novo življenje
Kveder ne želi izpostavljati imen, a med domačini ob pomolu v Portorožu se glasno govori, da je novi lastnik Boris Popovič. "Zdaj ali je to Popovič, ali kdo drug, meni je bistveno, da ladja ostane tukaj," pravi. Medtem, ko se na krovu že čisti paluba in bruši kovina, se zdi, da se Laho pripravlja na novo poglavje svoje zgodbe.
https://www.regionalobala.si/novica/od-razreza-do-renesanse-za-en-evro-kaj-bo-popovic-naredil-z-ladjo-laho

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli