Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pon Jan 04, 2010 5:33 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

828 m

/13/...najcenejši, najdražji, najdebelejši, najtanjši, najglasnejši, najtišji, najmočnejši, najšibkejši, najnižji, najvišji: Laughing

V Dubaju so zgradili najvišjo zgradbo na svetu Burj Dubai, v fotogaleriji pa si lahko ogledate še ostale najvišje stavbe na svetu. Večina se jih dandanes nahaja v Aziji.

2.Taipei - 509 m
3.Svetovni finančni center v Šanghaju - 492 m
4.Petronas Towers - 452 m
5.Willis Towers - 442 m
6.Jin Mao - 421 m
7.Mednarodni finančni center - 414 m
8.Citic Plaza - 391 m
9.Shun Hing - 384 m
10.Empire State Building - 381 m

Zasnova več kot 160-nadstropne zgradbe je snovalce postavljala pred povsem nove in izjemno zahtevne tehnične in logistične izzive. Ne le zaradi višine temveč tudi zaradi težav z vetrovi, ki jim je Dubaj izpostavljen in zaradi bližine tektonske prelomnice in s tem geoloških nevarnosti.

V času gradnje je v stolpnico dvakrat udarila strela, prizadel jo je tudi potres, soočali pa so se tudi z vsemi možnimi vrstami vetrov s hitrostjo do 50 kilometrov na uro, ki na vrhu nebotičnika dosežejo tudi do trikrat tolikšno hitrost, poroča britanski BBC.

Doslej so prodali 90 odstotkov prostora v zgradbi in ustvarili več kot 10-odstotni dobiček, čeprav so sprva pričakovali, da bodo zadovoljni že zgolj s povrnitvijo naložbe, vredno milijardo in pol dolarjev. Pri tem je seveda pomagalo dejstvo, da so bili prostori naprodaj že od leta 2004, večino pa so pokupili v prvih dveh dneh.

V stolpnici se nahaja 900 stanovanj, še 144 stanovanj, ki jih je opremil Giorgio Armani, 37 nadstropij pisarn in prvi Armanijev hotel na svetu, ki bo svoja vrata predvidoma odprl marca letos. Ponaša se še z restavracijo na 122 nadstropju, razgledno ploščadjo na 124 nadstropju, štirinadstropnim fitnes centrom ter 11 hektarjev velikim parkom.

Burj Dubai je z velikim naskokom najvišji nebotičnik na svetu, in je daleč za seboj pustil dosedanjo vodilno zgradbo Taipei 101, ki se nahaja v tajvanski prestolnici in v višino meri 508 metrov.

Vendar pa Burj Dubai ni le najvišja zgradba na svetu, temveč je postal tudi najvišja struktura na svetu in s tem prehitel KVLY-TV v Blanchardu v Severni Dakoti v ZDA in najvišja samostoječa struktura, kar je bil doslej stolp CN v Torontu v Kanadi.
http://24ur.com/novice/svet/foto-najvisje-zgradbe-na-svetu.html
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/foto-otvoritev-najvisje-zgradbe-na-svetu.html#video
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60391241&section_id=1&article_id=3201992
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Mar 17, 2010 10:43 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Jan 05, 2010 12:03 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

JULIUS FOND & JULIUS

/13/...naša komanditna dvojna delniška družba, kar je izjemno redka organiziranost gospodarske družbe, se bo pripojila: Embarassed

DVOJNA DELNIŠKA DRUŽBA

Komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov oziroma so vsi komplementarji take družbe, je dvojna družba.

Dvojna družba se v pravnem prometu pojavlja z dvojno firmo, in sicer s firmo komplementarja in s firmo k.d. (npr. Plaza, družba za upravljanje, d.o.o., Ljubljana, Mariborska 11 & Co. RIO, trgovina in gostinstvo, k.d. Ljubljana, Mariborska 11).

Prav tako mora biti na vseh poslovnih listinah poleg firme dvojne družbe označeno tudi ime in priimek članov poslovodstva komplementarja v dvojni družbi. Pri vodenju poslov dvojne družbe mora biti pri podpisovanju fizične osebe dodana tudi firma komplementarja.

Delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo in komanditna delniška družba se ne smejo preoblikovati v dvojno družbo.
Zakonodaja, ki ureja dvojno družbo:
152. člen in naslednji, Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter Spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1A, ZGD-1B).//
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200642&stevilka=1799
http://www.uradni-list.si/1/content?id=84758&part=&highlight=zgd-1a
http://www.uradni-list.si/1/content?id=87510&part=&highlight=zgd-1b

Julius Fond se bo pripojil k Zvonu Ena Holdingu

Ena izmed največjih nedržavnih lastnic Petrola - družba Julius Fond in Julius - se bo v naslednjih dneh pripojila k Zvonu Ena Holdingu. Ta bo tako prevzel tudi Juliusov 3,8-odstotni delež Petrola, vreden okoli 25 milijonov evrov.

Julius Fond pod vodstvom Lea Ivanjka je zašel v resne finančne težave, zaradi česar si ga bo Zvon Ena Holding zdaj pripojil in prevzel vse njegove obveznosti in premoženje, Ivanjko pa je bil pred dnevi že razrešen s položaja predsednika uprave. Odločitev o pripojitvi so v Zvonu Ena Holdingu, ki ga vodi Simon Zdolšek, sprejeli na skupščini Juliusa tik pred iztekom minulega leta.

Zaradi lažje pripojitve so Julius Fond in Julius preoblikovali iz dvojne družbe v normalno delniško družbo, izplačali nekatere male delničarje in ga preimenovali v Julius Ena, pojasnjuje Zdolšek. Hkrati so z mesta predsednika uprave razrešili tudi Lea Ivanjka, ki so ga v času vlade Janeza Janše v gospodarskih krogih povezovali s člani mariborske družine Petek.

Ker ima Julius manj premoženja kot obveznosti, se bo zaradi pripojitve poslabšal finančni položaj Zvona Ena Holdinga. Kot pojasnjuje Zdolšek, so imeli na izbiro, ali da Julius dokapitalizirajo s pretvorbo terjatev v kapital ali da ga pripojijo k Zvonu Ena Holdingu. "Ker je bil Zvon Ena Holding lastnik Juliusa in ker mu je sredstva za nakup delnic posodil prav Zvon, smo se odločili za pripojitev," pojasnjuje Zdolšek.

Julius ima po dostopnih podatkih okoli 40 milijonov evrov negativnega kapitala in 74 milijonov evrov finančnih obveznosti, od česar okoli 70 milijonov evrov odpade na posojila Zvona Ena Holdinga. "Pri bankah ima Julius le okoli dva milijona evrov posojil," še pravi Zdolšek.

Spomnimo, da je Julius (podobno kot Istrabenz) v finančne težave zašel zaradi predragega nakupa Petrolovih delnic. Te je namreč kupoval po ceni, ki je presegala 700 evrov za delnico, medtem ko je bila delnica Petrola včeraj vredna le še slabih 320 evrov.

Poleg deleža v Petrolu bo Zvon Ena Holding s pripojitvijo prevzel tudi Juliusov 7,85-odstotni delež Steklarne Rogaška, zagrebško družbo Adria Holding, nekatere manjše naložbe iz Bosne in Hercegovine in opcijsko pogodbo z Abanko Vipa za nakup njenega deleža v Slavonskem zaprtem investicijskem skladu.

Zaradi finančnih težav je moral namreč Julius že v začetku preteklega leta Abanki začasno prodati svoj 20-odstotni delež Slavonskega zaprtega investicijskega sklada. Skupno bo torej Zvon Ena Holding prevzel za okoli 40 milijonov evrov naložb. Ker obveznosti Juliusa do Zvona znašajo 70 milijonov evrov, se bo s pripojitvijo kapital Zvona Ena Holdinga znižal za okoli 30 milijonov evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042327450

SKDD

Iz Hrvaške Središnje Klirinško Depozitarnom Društvu je razvidno, da je Julius Fond še vedno voden kot prvi delničar Croatia zavarovanje d.d. kot lastnik 2.122 njihovih prednostnih delnic CROS-P-A, kkr je od skupno izdanih 8750 delnic, 24,25% deleža. Po trenutnih cenah delnic 6000 kun ( 821,91 €) na Zagrebško borzi je to 12.732.000 kun (1.744.109 €).

TOP 10

1.JULIUS FOND D.D. IN JULIUS K.D.D. - 2.122 delnic - 24,25% Osnovni račun
2.RAIFFEISENBANK AUSTRIA D.D.- 867 delnic - 9,91% -Skrb. račun
3.HYPO ALPE-ADRIA-BANK D.D./SZIF D.D.- 661delnic - 7,55%- Skrb. račun
4.HRVATSKA POŠTANSKA BANKA D.D.- 403 delnic -4,61% -Skrb. račun
5.BAHOVEC SREČKO - 343 delnic -3,92% Osnovni račun
6.HRENOVIĆ MILAN - 101 delnic -1,15% Osnovni račun
7.POPOVIĆ VLADO - 101 delnic -1,15% Osnovni račun
8.BERIŠIĆ ROBERT - 99 delnic - 1,13% Osnovni račun
9.KOTORAŠ MARINO - 84 delnic - 0,96% Osnovni račun
10.POLITEO TONI - 80 delnic - 0,91% Osnovni račun
Ukupno: 55,55%

PREVZEM VINAG

Leo Ivanjko izplačal Bogdana Pečuha in Ireno Draš ter prevzel mariborski Vinag

Leo Ivanjko je prevzel družbo Vinag, lastnico ene izmed največjih klasičnih vinskih kleti v srednji Evropi. V začetku tedna sta mu svoj lastniški delež prodala predsednik in članica uprave Vinaga Bogdan Pečuh in Irena Draš, ki sta pred tem obvladovala več kot polovico družbe.

Tako ima Ivanjko zdaj več kot 76 odstotkov Vinaga, slabih deset odstotkov delnic obvladuje luksemburška družba Lintra Holding, preostali delež pa je v lasti nekaj več kot 500 malih delničarjev.

Predsednik in članica uprave Vinaga Bogdan Pečuh in Irena Draš sta Leu Ivanjku prodala 51-odstotni delež Vinaga. Ker za Vinag velja prevzemna zakonodaja, bo moral Ivanjko v prihodnjih dneh objaviti tudi prevzemno namero. Vsem preostalim malim delničarjem bo moral za delnico ponuditi najmanj toliko, kot sta zanjo iztržila Pečuh in Draševa.

Vsi ključni akterji so bili včeraj za komentarje nedosegljivi, tako ni jasno niti, ali bo prišlo do menjave uprave. Pečuh in Draševa sta konec leta 2005 - potem ko je propadla prodaja Vinaga družbi Vina Koper - od Centra Naložb kupila večinski delež družbe, ki je imela tedaj še več kot 100 zaposlenih.

Po podatkih spletnega registra GVIN je imel Vinag v letu 2008 le še dva zaposlena, hčerinski družbi Vinag vinogradništvo in Vinag sadjarstvo pa skupno okoli 50. Mimogrede, obe hčerinski družbi sta bili z minimalnim kapitalom ustanovljeni le nekaj tednov po izstopu Centra Naložb iz lastništva Vinaga.

Največja vrednost Vinaga so številna zemljišča, ki jih je družba dobila leta 1990 ob združitvi Vinaga vinarstva, Agra Maribor, Vinaga, vinarstva in sadjarstva ter export-importa Maribor. Z omenjeno združitvijo je Vinag pridobil skoraj 300 hektarjev vinogradov, več kot 200 hektarjev sadovnjakov ter nekaj gospodarskih objektov.

Vinag svoja zemljišča vrednosti na le dobrih 300.000 evrov, nepremičnine na 2,75 milijona evrov, večletne nasade pa na dobrih 660.000 evrov. Omenimo, da naj bi bila stavba poleg Vinagove vinske kleti v središču Maribora v lasti Lea Ivanjka, prav v tej stavbi pa je Vinag nedavno uredil svojo novo točilnico.

Vinag je v letu 2008 ustvaril 4,9 milijona evrov celotnih prihodkov in 756.000 evrov čistega dobička, ob 9,5 milijona evrov sredstev pa je imel 6,3 milijona evrov kapitala. Finančne obveznosti so konec leta 2008 znašale vsega 387.000 evrov oziroma več kot desetkrat manj kot tedaj, ko sta večinska lastnika postala Pečuh in Draševa.

Naložbe Lea Ivanjka Poleg večinskega deleža Vinaga ima Leo Ivanjko v lasti tudi 50-odstotni delež holdinga LL Trust, prav tolikšen delež družbe Reno Obutev, nekatere manjše deleže družb iz Bosne in Hercegovine, skupaj z nekaterimi člani svoje družine pa ima v lasti tudi mariborski Zavarovalno-poslovni inštitut.

Z Zvonom Ena Holdingom imata vsak po polovični delež družbe Julius Fond, ki je do nedavna upravljala dvojno družbo Julius Fond in Julius. Slednja je zaradi predragega nakupa Petrolovih delnic zašla v resne finančne težave, zaradi česar se bo v kratkem pripojila k Zvonu Ena Holdingu.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042329462

IZIGRAVANJE

Leo Ivanjko prevzel Vinag, uradne prevzeme ponudbe pa ne bo objavil Leo Ivanjko, ki je pred več kot tednom dni - kot smo razkrili v Dnevniku - prevzel mariborsko družbo Vinag, ponudbe za prevzem ne bo objavil. Ivanjko namreč pravi, da je Vinag, ki ima v lasti eno od največjih klasičnih vinskih kleti v srednji Evropi, prevzel v skladu s prevzemno zakonodajo in da ni zavezan k objavi prevzemne ponudbe. Podrobnosti ni pojasnil, opozoriti pa velja, da ima Vinag več ko šest milijonov evrov kapitala in več kot 500 malih delničarjev.

To pomeni, da Vinag izpolnjuje oba pogoja, po katerih zanj velja prevzemna zakonodaja (več kot štiri milijone evrov kapitala ali 250 delničarjev). A je Ivanjko kljub temu našel luknjo v prevzemni zakonodaji, ki omogoča neobjavo prevzemne ponudbe in na katero že dlje časa ministrstvi za finance in gospodarstvo opozarja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Naši viri zatrjujejo, da je Ivanjko pol leta pred spremembo prevzemne zakonodaje iz leta 2007 s predsednikom in članico uprave Vinaga Bogdanom Pečuhom in Ireno Draš sklenil delničarski sporazum in opcijsko oziroma terminsko pogodbo za nakup njunega 52-odstotnega deleža Vinaga.

Ker je s tem presegel končni prevzemni prag (75 odstotkov), mu zdaj ni treba objaviti prevzemne ponudbe, čeprav o sklenitvi delničarskega sporazuma in opcijskih pogodb delničarji Vinaga nikoli niso bili javno obveščeni.

Poznavalci razmer opozarjajo, da omenjenih pogodb sploh ni treba notarsko overiti, kar omogoča, da bi bile te spisane šele naknadno. Ker si lahko prevzemnik prek terminskih pogodb zniža ceno, po kateri bo objavil prevzem ali pa se prevzemni ponudbi v celoti izogne, je ATVP že večkrat predlagala ureditev tega področja.

Tovrstno izogibanje prevzemni zakonodaji bi sicer lahko preprečila ministra Franc Križanič in Matej Lahovnik. Njuni ministrstvi namreč že vse od novembra lani preučujeta predloge ATVP za zakonsko ureditev terminskih poslov, a se o predlogih do zdaj še nista izjasnila.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042332258
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Feb 08, 2010 10:57 pm; skupaj popravljeno 7 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Jan 05, 2010 1:28 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OSEBNOST LETA 2009 DR.ERIK BRECELJ

/13/...že 11 zapored izbirajo osebnost leta, ki je najbolj zaznamovala leto in tako je izbira padla na pokončnega in nezlomljivega, a hkrati najbolj ljudskega med zdravniki, dr. ERIKa BRECELJa. Hkrati pa je najbolj zanimivo tudi to, da so bili po drugi strani v letošnjem letu prav zdravniki, največkrat omenjani v trenutno ˝najbolj problematično izpostavljenemu˝ poklicu na slovenskih tleh:

Delova osebnost 2009

Izbrali bodo bralci Časopis Delo bo tudi letos, enajstič zapored, podelil nagrado za Delovo osebnost leta.

Med nominiranci so: Tatjana in Matjaž Nekrep, Ivo Boscarol, Tatjana Fink, Robert Waltl, Goran Vojnović, Robert Koren, Tina Maze, dr. Erik Brecelj, Marinka Kurilić in prof. dr. Marko Mikuž.

Časopis Delo bo tudi letos, enajstič zapored, podelil nagrado za Delovo osebnost leta. Po tradiciji uredništvo Dela vsak konec leta izbere osebnost, o kateri presodi, da je s svojim delom in zlasti z osebnostnim zgledom najbolj zaznamovala preteklo leto. Nagrajenca bomo letos izbirali po enaki metodi kot lani, nagrada pa bo podeljena na prvi delovni dan v novem letu 2010. Izbor osebnosti leta po lanskem vzorcu pomeni, da je uredništvo Dela nominiralo deset ljudi, ki ustrezajo zgornjim merilom in so se v širokem naboru prebili med finaliste; od tod pa imajo besedo bralci, med katerimi bo Delo Stik, ki sicer za naš časopis redno opravlja javnomnenjske raziskave, izvedel anketo ter jo ustrezno ovrednotil. Tako bomo na koncu dobili ime osebnosti, ki bo dosegla najvišji rating med bralci. Lani so bralci za Delovo osebnost leta 2008 izbrali olimpijskega prvaka Primoža Kozmusa. Pred tem so našo nagrado dobili dr. Borut Geršak, leto prej smo imeli štiri nagrajence, in sicer Zofijo Mazej Kukovič, Borisa A. Novaka, Zorana Jankovića in Petro Majdič. V letih pred tem, ko je uredništvo samo izbiralo osebnosti (brez udeležbe bralcev), pa so ta laskavi naziv prejeli podjetnik Igor Akrapovič (za leto 2005), filozofa Gorazd Kocijančič (2004) in Tine Hribar (2003), pred njima današnji evropski komisar Janez Potočnik skupaj z mirovnico Marto Gregorčič, za leto 2001 pa Domen Černuta. V letih 2000 in 1999 smo podelili po dve nagradi, domačo in tujo, med prejemniki so bili najprej Tomo Križnar in Sulejman Musa Rahhal ter pozneje umetnik Marko Rupnik in makedonski predsednik Kiro Gligorov. Da bodo bralci laže ocenjevali naš izbor desetih nominiranih osebnosti, jih skupaj z zelo kratkimi utemeljitvami predstavljamo v nadaljevanju in tudi na naši spletni strani delo.si.

Tatjana in Matjaž Nekrep

Marca bo minilo dve leti, odkar sta Tatjana in Matjaž Nekrep izgubila 12-letnega sina Bora. Vse od takrat iščeta resnico in pravico in vztrajata v sizifovskem iskanju odgovorov na vprašanja, zakaj so se med hospitalizacijo njunega otroka v UKC Maribor dogajale številne nedopustne stvari, le zdravljenja ni bilo. Postopki, ki so na pobudo in zahtevo Nekrepovih in njihovega pravnega zastopnika pognali kolesje za to poklicanih organov zdravniške zbornice, so le še dodatno podkrepili védenje o preživeti regulativi, ki ureja pritožne poti, hkrati pa utrdili zavedanje o preslabi oziroma premalo celoviti skrbi za varnost, strokovnost in kakovost v našem zdravstvu. Postopki niso končani, trnovi poti, po kateri hodijo Nekrepovi, ni videti konca - njihova nedopovedljiva vztrajnost pa bo brez dvoma ostala zapisana v analih slovenske medicine. Spremembe, ki bodo v našem zdravstvu v skrbi za izboljševanje strokovnega dela brez dvoma nastale, bodo tudi po zaslugi Nekrepovih.

Ivo Boscarol

»Priložnosti se odpirajo čisto povsod. Denar leži na tleh, le pobrati ga je treba,« tudi v letu krize pravi Ivo Boscarol. To mu uspeva v njegovem podjetju Pipistrel, v katerem izdelujejo motorne zmaje, motorno-jadralna letala, motorna potovalna letala in jadralna letala s pomožnim bencinskim ali električnim motorjem. Letos jim je namreč uspela še večja prodaja, predvsem zaradi širitve na nove, za krizo manj občutljive trge, kot so arabske države, Južna Amerika in Daljni vzhod. Letos so tudi začeli razvijati novo štirisedežno letalo, za katero je Boscarol napovedal, da bo velika revolucija v letalstvu.

Tatjana Fink

Prva dama Trima Tatjana Fink se lahko pohvali s številnimi nagradami, ki jih je letos dobilo trebanjsko podjetje. Za modularni fasadni sistem Qbiss by trimo so prejeli nagrado za inovativnost na področju graditve objektov, ki jo je podelila Inženirska zbornica Slovenije. Trimo je pobral prvi dve nagradi na letošnjem Forumu inovacij, Planet GV jih je uvrstil v deseterico slovenskih podjetij, ki najbolje skrbijo za izobraževanje, prejeli so slovensko nagrado za družbeno odgovornost, letos pa so postavili tudi prvi modularni vrtec v Sloveniji. Ti dosežki pa so letos še toliko bolj vredni, saj je bilo gradbeništvo v krizi med najbolj prizadetimi panogami.

Robert Waltl

Robert Waltl, gledališki režiser in direktor zasebnega zavoda Mini teater Ljubljana, je prvo desetletko delovanja svojega zasebnega zavoda zmagovito končal z domišljeno prenovo in preureditvijo hiše na Križevniški 1 v sodobno komorno gledališče, galerijo, rezidenčni prostor za gostujoče umetnike in javni družabni prostor interesnega zbiranja ter za svoj ambiciozni projekt pridobil tudi denar iz tujine. S programsko ponudbo za otroke in odrasle je postal po kakovosti produkcij ter po številu predstav in obisku enakovreden programsko sorodnim javnim zavodom. Kljub vsesplošni komercializaciji ponudbe zlasti v zasebnem sektorju kulture vztraja pri pretežno umetniško ambicioznih projektih z izbranimi domačimi in tujimi umetniki.

Goran Vojnović

Sodeč po t. i. neodvisni lestvici najbolje prodajanih knjig leta, ki jo pripravlja GZS, so Čefurji raus, roman Gorana Vojnovića, obsedli Slovenijo. Knjiga, ki je izšla že lani in torej nosi letnico 2008, še dve leti po izidu bralcev ne pušča hladnih. Zavihtela se je na prvo mesto med najbolj prodajanimi knjigami za odrasle v lanskem letu. Vojnoviću tako uspe, v kar dolgo nihče ni verjel: da lahko tudi v Sloveniji nastane prodajna uspešnica. In to celo v fužinščini in s tematiko posedanja pred bloki, ki počasi drsi v prestopništvo. Goran Vojnović (l. 1980) je že s kratkimi filmi pokazal, da ga je treba jemati resno. Za knjižni prvenec je dobil malo Prešernovo nagrado, prepričal je tudi kresnikovo žirijo, da mu je podelila Delovo nagrado za najboljši roman leta.

Robert Koren

Senzacionalna uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na SP v Južno Afriko 2010 je najodmevnejši podvig slovenskega športa v letu 2009. Zdelo se je, da bo Katančeva pravljica s preloma tisočletij za podalpsko Palčico v absolutno najprestižnejši igri še dolgo ostala neponovljiva, toda po nizu sanjskih predstav v zadnjih kvalifikacijah se je slovensko moštvo spet znašlo v središču nogometnega sveta. Pod taktirko selektorja Matjaža Keka je spet blestel predvsem izjemno motiviran in uglašen kolektiv, njegovo prvo ime pa je bil vsekakor kapetan Robert Koren. To je potrdila tudi strokovna komisija svetovne nogometne zveze, ki ga je po nepozabni odločilni tekmi leta z Rusijo razglasila za igralca tekme.

Tina Maze

Redki so športniki, ki so se po nizu zmag in padcu na dno vrnili na zmagovalni oder. Zgodba Tine Maze v letu 2009 je zgodba o nepopustljivi Korošici, ki je verjela, da se lahko sama vrne v zmagovito smučino. Ni se vdala malodušju, napovedi nejevernih »strokovnjakov«, da nikoli več ne bo šamponka, pa so jo tako motivirale, da se je vrnila močnejša in smučarsko raznovrstnejša, kot je bila kdaj prej. Srebrno kolajno na SP v Val d'Iseru je osvojila potem, ko je kazalo, da je že povsem izgubljena. Iz psihično labilne športnice, ki je tavala med blestečimi zmagami in sivim povprečjem, se je v letu samostojnosti prelevila v stabilno tekmovalko svetovnega razreda, ki je na poti, da postane najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov.

Dr. Erik Brecelj

Priljubljeni zdravnik na onkološkem inštitutu, ki se je odločil, da bo ob svojem rednem delu razkrival tudi nepravilnosti v našem zdravstvu, predvsem v ustanovi, kjer deluje in ki se počasi seli v nove prostore, pri gradnji katerih je odkril številne pomanjkljivosti in nečednosti. Ko si je očitno tudi zaradi tega »prislužil« slabo oceno svojega dela, se je razvnel svojevrsten spopad z »aparatom«, v katerem ga je podprla množica njegovih pacientov, ki so s svojimi zahtevami prišli celo do ministra. O »najbolj izpostavljenem slovenskem kirurgu« zgovorno priča tudi petomajsko priznanje občine Ajdovščina, ki je svojega rojaka nagradila za »izkazano hrabrost in neomajnost v boju za izboljšanje razmer v slovenskem zdravstvu«.

Marinka Kurilić

Kurilićeva vodi t. i. civilno iniciativo Tržnice ne damo, eno prvih in zagotovo najaktivnejših civilnih iniciativ v Ljubljani, ki se je uprla politiki pozidave mestnega središča. »Prebivalci glavnega mesta nočemo biti obsojeni na le z avtomobili dostopna in odtujena nakupovalna središča, temveč hočemo avtohtone in sezonske pridelke kupovati v tem izrednem kulturnem ambientu neposredno od pridelovalcev v središču Ljubljane, želimo si čist zrak s čim manj izpušnimi plini in manj prometnega hrupa,« je eno od načel iniciative, ki ga zagovarjajo in pri njem vztrajajo. Ne zdi se jim tudi nemogoče, da bi Ljubljančani še desetletja gledali le zagrajen in razkopan Vodnikov trg - kot pri NUK II, Šumiju ali Emoniki. Retorično se še sprašujejo, ali bodo naši otroci še kdaj videli tržnico.

Prof. dr. Marko Mikuž

Marko Mikuž je profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, vodja odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani in Zoisov nagrajenec za vrhunske znanstvene dosežke v fiziki osnovnih delcev. Tudi po nedavnem ponovnem zagonu hadronskega trkalnika (LHC) v Ženevi je še naprej na čelu slovenskih znanstvenikov pri tem velikanskem projektu, v katerega je vključenih več kot 2000 fizikov iz 37 držav. Slovenski znanstveniki sodelujejo pri detektorju Atlas (pri njem je v celoti angažiranih 1600 znanstvenikov iz 150 institucij), ki naj bi poskušal odkriti Higgsov bozon, po napovedih kvantne mehanike še zadnji manjkajoči osnovni delec.
http://www.delo.si/clanek/94919

Ime leta Vala 202 je kirurg Erik Brecelj Val 202 je s sklepno prireditvijo sklenil celoletno akcijo Ime leta 2009. Po izboru poslušalcev Vala 202 in ostalih finalistov si je naziv prislužil kirurg Erik Brecelj.
http://www.delo.si/clanek/95370
http://www.delo.si/clanek/96125

OSEBNOST LETA 2009 DR.ERIK BRECELJ

/13/...že 11 zapored izbirajo osebnost leta, ki je najbolj zaznamovala leto in tako je izbira padla na pokončnega in nezlomljivega, a hkrati najbolj ljudskega med zdravniki, dr. ERIKa BRECELJa. Hkrati pa je najbolj zanimivo tudi to, da so bili po drugi strani v letošnjem letu prav zdravniki, največkrat omenjani v trenutno ˝najbolj problematično izpostavljenemu˝ poklicu na slovenskih tleh:

Delova osebnost 2009 Izbrali bodo bralci Časopis Delo bo tudi letos, enajstič zapored, podelil nagrado za Delovo osebnost leta. Med nominiranci so: Tatjana in Matjaž Nekrep, Ivo Boscarol, Tatjana Fink, Robert Waltl, Goran Vojnović, Robert Koren, Tina Maze, dr. Erik Brecelj, Marinka Kurilić in prof. dr. Marko Mikuž. Časopis Delo bo tudi letos, enajstič zapored, podelil nagrado za Delovo osebnost leta. Po tradiciji uredništvo Dela vsak konec leta izbere osebnost, o kateri presodi, da je s svojim delom in zlasti z osebnostnim zgledom najbolj zaznamovala preteklo leto. Nagrajenca bomo letos izbirali po enaki metodi kot lani, nagrada pa bo podeljena na prvi delovni dan v novem letu 2010. Izbor osebnosti leta po lanskem vzorcu pomeni, da je uredništvo Dela nominiralo deset ljudi, ki ustrezajo zgornjim merilom in so se v širokem naboru prebili med finaliste; od tod pa imajo besedo bralci, med katerimi bo Delo Stik, ki sicer za naš časopis redno opravlja javnomnenjske raziskave, izvedel anketo ter jo ustrezno ovrednotil. Tako bomo na koncu dobili ime osebnosti, ki bo dosegla najvišji rating med bralci. Lani so bralci za Delovo osebnost leta 2008 izbrali olimpijskega prvaka Primoža Kozmusa. Pred tem so našo nagrado dobili dr. Borut Geršak, leto prej smo imeli štiri nagrajence, in sicer Zofijo Mazej Kukovič, Borisa A. Novaka, Zorana Jankovića in Petro Majdič. V letih pred tem, ko je uredništvo samo izbiralo osebnosti (brez udeležbe bralcev), pa so ta laskavi naziv prejeli podjetnik Igor Akrapovič (za leto 2005), filozofa Gorazd Kocijančič (2004) in Tine Hribar (2003), pred njima današnji evropski komisar Janez Potočnik skupaj z mirovnico Marto Gregorčič, za leto 2001 pa Domen Černuta. V letih 2000 in 1999 smo podelili po dve nagradi, domačo in tujo, med prejemniki so bili najprej Tomo Križnar in Sulejman Musa Rahhal ter pozneje umetnik Marko Rupnik in makedonski predsednik Kiro Gligorov. Da bodo bralci laže ocenjevali naš izbor desetih nominiranih osebnosti, jih skupaj z zelo kratkimi utemeljitvami predstavljamo v nadaljevanju in tudi na naši spletni strani delo.si. Tatjana in Matjaž Nekrep Marca bo minilo dve leti, odkar sta Tatjana in Matjaž Nekrep izgubila 12-letnega sina Bora. Vse od takrat iščeta resnico in pravico in vztrajata v sizifovskem iskanju odgovorov na vprašanja, zakaj so se med hospitalizacijo njunega otroka v UKC Maribor dogajale številne nedopustne stvari, le zdravljenja ni bilo. Postopki, ki so na pobudo in zahtevo Nekrepovih in njihovega pravnega zastopnika pognali kolesje za to poklicanih organov zdravniške zbornice, so le še dodatno podkrepili védenje o preživeti regulativi, ki ureja pritožne poti, hkrati pa utrdili zavedanje o preslabi oziroma premalo celoviti skrbi za varnost, strokovnost in kakovost v našem zdravstvu. Postopki niso končani, trnovi poti, po kateri hodijo Nekrepovi, ni videti konca - njihova nedopovedljiva vztrajnost pa bo brez dvoma ostala zapisana v analih slovenske medicine. Spremembe, ki bodo v našem zdravstvu v skrbi za izboljševanje strokovnega dela brez dvoma nastale, bodo tudi po zaslugi Nekrepovih. Ivo Boscarol »Priložnosti se odpirajo čisto povsod. Denar leži na tleh, le pobrati ga je treba,« tudi v letu krize pravi Ivo Boscarol. To mu uspeva v njegovem podjetju Pipistrel, v katerem izdelujejo motorne zmaje, motorno-jadralna letala, motorna potovalna letala in jadralna letala s pomožnim bencinskim ali električnim motorjem. Letos jim je namreč uspela še večja prodaja, predvsem zaradi širitve na nove, za krizo manj občutljive trge, kot so arabske države, Južna Amerika in Daljni vzhod. Letos so tudi začeli razvijati novo štirisedežno letalo, za katero je Boscarol napovedal, da bo velika revolucija v letalstvu. Tatjana Fink Prva dama Trima Tatjana Fink se lahko pohvali s številnimi nagradami, ki jih je letos dobilo trebanjsko podjetje. Za modularni fasadni sistem Qbiss by trimo so prejeli nagrado za inovativnost na področju graditve objektov, ki jo je podelila Inženirska zbornica Slovenije. Trimo je pobral prvi dve nagradi na letošnjem Forumu inovacij, Planet GV jih je uvrstil v deseterico slovenskih podjetij, ki najbolje skrbijo za izobraževanje, prejeli so slovensko nagrado za družbeno odgovornost, letos pa so postavili tudi prvi modularni vrtec v Sloveniji. Ti dosežki pa so letos še toliko bolj vredni, saj je bilo gradbeništvo v krizi med najbolj prizadetimi panogami. Robert Waltl Robert Waltl, gledališki režiser in direktor zasebnega zavoda Mini teater Ljubljana, je prvo desetletko delovanja svojega zasebnega zavoda zmagovito končal z domišljeno prenovo in preureditvijo hiše na Križevniški 1 v sodobno komorno gledališče, galerijo, rezidenčni prostor za gostujoče umetnike in javni družabni prostor interesnega zbiranja ter za svoj ambiciozni projekt pridobil tudi denar iz tujine. S programsko ponudbo za otroke in odrasle je postal po kakovosti produkcij ter po številu predstav in obisku enakovreden programsko sorodnim javnim zavodom. Kljub vsesplošni komercializaciji ponudbe zlasti v zasebnem sektorju kulture vztraja pri pretežno umetniško ambicioznih projektih z izbranimi domačimi in tujimi umetniki. Goran Vojnović Sodeč po t. i. neodvisni lestvici najbolje prodajanih knjig leta, ki jo pripravlja GZS, so Čefurji raus, roman Gorana Vojnovića, obsedli Slovenijo. Knjiga, ki je izšla že lani in torej nosi letnico 2008, še dve leti po izidu bralcev ne pušča hladnih. Zavihtela se je na prvo mesto med najbolj prodajanimi knjigami za odrasle v lanskem letu. Vojnoviću tako uspe, v kar dolgo nihče ni verjel: da lahko tudi v Sloveniji nastane prodajna uspešnica. In to celo v fužinščini in s tematiko posedanja pred bloki, ki počasi drsi v prestopništvo. Goran Vojnović (l. 1980) je že s kratkimi filmi pokazal, da ga je treba jemati resno. Za knjižni prvenec je dobil malo Prešernovo nagrado, prepričal je tudi kresnikovo žirijo, da mu je podelila Delovo nagrado za najboljši roman leta. Robert Koren Senzacionalna uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na SP v Južno Afriko 2010 je najodmevnejši podvig slovenskega športa v letu 2009. Zdelo se je, da bo Katančeva pravljica s preloma tisočletij za podalpsko Palčico v absolutno najprestižnejši igri še dolgo ostala neponovljiva, toda po nizu sanjskih predstav v zadnjih kvalifikacijah se je slovensko moštvo spet znašlo v središču nogometnega sveta. Pod taktirko selektorja Matjaža Keka je spet blestel predvsem izjemno motiviran in uglašen kolektiv, njegovo prvo ime pa je bil vsekakor kapetan Robert Koren. To je potrdila tudi strokovna komisija svetovne nogometne zveze, ki ga je po nepozabni odločilni tekmi leta z Rusijo razglasila za igralca tekme. Tina Maze Redki so športniki, ki so se po nizu zmag in padcu na dno vrnili na zmagovalni oder. Zgodba Tine Maze v letu 2009 je zgodba o nepopustljivi Korošici, ki je verjela, da se lahko sama vrne v zmagovito smučino. Ni se vdala malodušju, napovedi nejevernih »strokovnjakov«, da nikoli več ne bo šamponka, pa so jo tako motivirale, da se je vrnila močnejša in smučarsko raznovrstnejša, kot je bila kdaj prej. Srebrno kolajno na SP v Val d'Iseru je osvojila potem, ko je kazalo, da je že povsem izgubljena. Iz psihično labilne športnice, ki je tavala med blestečimi zmagami in sivim povprečjem, se je v letu samostojnosti prelevila v stabilno tekmovalko svetovnega razreda, ki je na poti, da postane najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov. Dr. Erik Brecelj Priljubljeni zdravnik na onkološkem inštitutu, ki se je odločil, da bo ob svojem rednem delu razkrival tudi nepravilnosti v našem zdravstvu, predvsem v ustanovi, kjer deluje in ki se počasi seli v nove prostore, pri gradnji katerih je odkril številne pomanjkljivosti in nečednosti. Ko si je očitno tudi zaradi tega »prislužil« slabo oceno svojega dela, se je razvnel svojevrsten spopad z »aparatom«, v katerem ga je podprla množica njegovih pacientov, ki so s svojimi zahtevami prišli celo do ministra. O »najbolj izpostavljenem slovenskem kirurgu« zgovorno priča tudi petomajsko priznanje občine Ajdovščina, ki je svojega rojaka nagradila za »izkazano hrabrost in neomajnost v boju za izboljšanje razmer v slovenskem zdravstvu«. Marinka Kurilić Kurilićeva vodi t. i. civilno iniciativo Tržnice ne damo, eno prvih in zagotovo najaktivnejših civilnih iniciativ v Ljubljani, ki se je uprla politiki pozidave mestnega središča. »Prebivalci glavnega mesta nočemo biti obsojeni na le z avtomobili dostopna in odtujena nakupovalna središča, temveč hočemo avtohtone in sezonske pridelke kupovati v tem izrednem kulturnem ambientu neposredno od pridelovalcev v središču Ljubljane, želimo si čist zrak s čim manj izpušnimi plini in manj prometnega hrupa,« je eno od načel iniciative, ki ga zagovarjajo in pri njem vztrajajo. Ne zdi se jim tudi nemogoče, da bi Ljubljančani še desetletja gledali le zagrajen in razkopan Vodnikov trg - kot pri NUK II, Šumiju ali Emoniki. Retorično se še sprašujejo, ali bodo naši otroci še kdaj videli tržnico. Prof. dr. Marko Mikuž Marko Mikuž je profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, vodja odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani in Zoisov nagrajenec za vrhunske znanstvene dosežke v fiziki osnovnih delcev. Tudi po nedavnem ponovnem zagonu hadronskega trkalnika (LHC) v Ženevi je še naprej na čelu slovenskih znanstvenikov pri tem velikanskem projektu, v katerega je vključenih več kot 2000 fizikov iz 37 držav. Slovenski znanstveniki sodelujejo pri detektorju Atlas (pri njem je v celoti angažiranih 1600 znanstvenikov iz 150 institucij), ki naj bi poskušal odkriti Higgsov bozon, po napovedih kvantne mehanike še zadnji manjkajoči osnovni delec.
http://www.delo.si/clanek/94919

Ime leta Vala 202 je kirurg Erik Brecelj Val 202 je s sklepno prireditvijo sklenil celoletno akcijo Ime leta 2009. Po izboru poslušalcev Vala 202 in ostalih finalistov si je naziv prislužil kirurg Erik Brecelj.

http://www.delo.si/clanek/95370
»Nagrado bi morali prejeti Nekrepovi«
http://www.delo.si/clanek/96125
http://www.delo.si/clanek/96135

***** ISKRENE ČESTITKE *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Jan 13, 2010 9:32 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 29 Mar 2011 19:28; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sre Jan 06, 2010 12:07 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 54

KRAMARJEV ZAKON

/13/...po izplačilu astronomske nagrade 1.000.000 € prvemu bančniku NLB Marjanu Kramarju, se je začelo pospešeno urejati luknjasto zakonodajo in postavljenih normativov za izplačila ter predvsem njihovih obdavčitev:

Vse pripravljeno za 90-odstotno obdavčitev menedžerskih plač

Podjetja, ki so od države prejela poroštvo oziroma jamstvo ali kakršno koli sredstvo za blažitev posledic finančne krize morajo najkasneje do 1. februarja Davčni upravi RS (Durs) posredovati podatke o vseh prihodkih članov poslovodstva in članov nadzornega sveta. Največ pozornosti bo zagotovo pritegnila milijonska nagrada nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja, po katerem je zakon tudi dobil neuradno ime Kramarjev zakon.

Ti morajo nato najkasneje do 31. marca Durs predložiti napoved za odmero dodatnega davka po zakonu o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Po tem, ko je ministrstvo objavilo predlog pravilnika o dostavi podatkov za odmero dodatnega davka, je včeraj potekel še rok za pripombe na predlog pravilnika o obrazcu napovedi za odmero dodatnega davka.

Ker po neuradnih informacijah pripomb na ministrstvu niso prejeli, lahko pričakujemo, da bosta v prihodnjih dneh oba dokumenta že objavljena v uradnem listu. Podjetja, ki so prejela pomoč za premagovanje posledic krize, morajo posredovati podatke o plačah, nadomestilih plač in nagradah.

Pri slednji bo največ pozornosti zagotovo pritegnila milijonska nagrada nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja, po katerem je zakon tudi dobil neuradno ime Kramarjev zakon.

Zahtevani so sicer še podatki o dohodkih na podlagi udeležbe pri dobičku, bonitetah v obliki pravice do nakupa delnic in darila, vsi drugi dohodki za vodenje poslov ali nadzor ter sejnine. Kot so nam pojasnili na Dursu, bodo podatke o davčnih zavezancih za nov davek pridobili šele od poslovnih subjektov, zato za zdaj s številom davčnih zavezancev še ne razpolagajo.

Spomnimo, da je zakon uvedel dodatni 49-odstotni davek na vse plače, ki presegajo 12.500 evrov mesečno, pri nagradah je meja določena pri 25.000 evrov letno, pri odpravninah pri 75.000 evri. Zakon velja za vse prihodke, izplačane od 1. januarja lani do konca leta 2010 oziroma do konca davčnega leta, v katerem se iztečejo poroštva in ukrepi za blažitev posledic finančne in gospodarske krize.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042327878

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sre Jan 06, 2010 8:26 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

***** nadaljevanje s strani 12, 15, 18: *****

IZRINJANJE MALIH DELNIČARJEV V ADRIATICSLOVENICA d.d. IN KD ŽIVLJENJE d.d. ter OZADJA ZGODBE - 6.del:

REZULTATI

Ne več samo rast, temveč tudi rezultat!
Objavljeno v KAPITALU, številki 484 z dne 20.12.2009 GABRIJEL ŠKOF, predsednik uprave Adriatica Slovenice, d.d. Zavarovancem z dolgoročno negativnimi zavarovalnimi rezultati bomo z individualno oceno nevarnosti ponudili zavarovanje pod zahtevnejšimi pogoji.

Kapital: Nedavno ste objavili rezultate 9-mesečnega poslovanja, ki so celo boljši kot lani. Kje so poglavitni razlogi?
G. Škof: “K boljšemu poslovanju so prispevali dejavniki na več področjih. Na zavarovalnem delu je bolje, kot je bilo lani, in to zlasti zaradi novega zavarovanja za dom in družino na področju premoženjskih zavarovanj. Razlogi za boljše poslovanje so tudi v naložbenem delu, tudi tukaj smo namreč ustvarili več od načrtovanega. V omenjenem obdobju je bilo tudi manj neurij kot lani, vendar še vedno več, kot jih je bilo v preteklih letih. Na zavarovalnem delu je postal v zadnjem času trg pri nas zelo konkurenčen, saj smo se zavarovalnice usmerile v pridobivanje tržnih deležev, kar je povzročilo, da so zavarovalni rezultati slabši, kot bi smeli biti. Posledično smo v Adriatic Slovenici nekoliko spremenili strategijo za naprej. Tako ni več pomembna samo rast tržnega deleža, ampak zlasti rezultat. Zavarovancem z dolgoročno negativnimi zavarovalnimi rezultati bomo z individualno oceno nevarnosti ponudili zavarovanje pod zahtevnejšimi pogoji.”

* Kapital: Na eni strani beležite boljše rezultate, po drugi strani pa ste bili deležni finančne injekcije v višini 8 milijonov evrov.
G. Škof: “Res je. V začetku leta je lastnik izvedel dokapitalizacijo. Zaradi padca vrednosti vrednostnih papirjev smo bili prisiljeni slabiti naložbe, kar smo na zelo dosleden način izvajali na ravni celotne skupine. Slabitve pa so povzročile kapitalsko neustreznost. Več kapitala pomeni normalen nadaljnji razvoj, brez težav prevzemamo rizike in s tem zagotavljamo varnost zavarovancev. Kapitalska moč nam omogoča tudi nekatere aktivnosti, ki jih sicer ne bi mogli izpeljati.”

* Kapital: Vi poslujete dobro, sama skupina pa bi naj imela težave. Boste balans za slabšo finančno kondicijo skupine?
G. Škof: “Težko karkoli komentiram, dejstvo pa je, da, ko je bilo potrebno, je lastnik izvršil dokapitalizacijo, v preteklosti, ko so bili bistveno boljši časi, pa je dobil ustrezne dividende. Na poslovanje zavarovalnice ne vplivajo rezultati lastnika, poslujemo dobro, smo likvidni, kapitalsko ustrezni, normalno pa teče tudi razvoj, o čemer priča tudi plasma številnih novih zavarovanj.”

* Kapital: Vaš kolega Matjaž Rakovec iz Triglava pravi, da se s krizo lahko uspešno spopadejo, bolj jih skrbi narava. Kako komentirate to skrb? Vas je lani namreč najbolj prizadela finančna kriza, ki vam je prizadejala za 14 mio evrov izgube.
G. Škof: “Ta skrb je skupna vsem slovenskim zavarovalnicam, ker narava ne prizanaša nobenemu izmed nas. Za nas je značilno, da imamo, kljub temu, da imamo sedež v Kopru, za celotno področje Slovenije približno enako razpršenost, smo vseslovenska zavarovalnica. Kjerkoli se zgodijo neurja, smo prizadeti tudi mi. Podnebne spremembe so seveda problem za zavarovalništvo kot takšno. Poskušamo pa se jim zoperstaviti na način, da dajemo vedno močnejši poudarek na oceno tveganja. Nekatera področja so namreč bolj izpostavljena kakor druga.”

* Kapital: Bodo zato razlike v premijah za zavarovanje premoženja med posameznimi področji še večje?
G. Škof: “Že sedaj so bile večje, na primer, premije na bolj ali manj poplavno ali potresno ogroženih območjih. Seveda pa želimo sedaj pri teh ocenah biti še bolj dosledni, kakor smo bili. Kar se naših izkušenj tiče, je največ škod na stanovanjskih objektih in avtomobilih. Samo letos smo beležili 5000 škodnih primerov, ki izvirajo iz vremenskih ujm, kar je naneslo za približno 5,5 mio evrov škod. Pri tem ugotavljamo, da veliko prebivalcev nima ustrezno zavarovanih premoženjskih nevarnosti, bodisi imajo prenizke zavarovalne vsote bodisi imajo zavarovanja sklenjena zgolj za osnovne nevarnosti, nekateri pa žal zavarovanj sploh nimajo. Eden od vzrokov za takšno stanje je gotovo, da zavarovanci niso dovolj osveščeni. Pri tem največjo vlogo igra usposobljenost zavarovalnih zastopnikov in do neke mere ‘lahkomiselnost’ strank, ki so prezrle nasvete zastopnikov. V Sloveniji smo deležni še enega fenomena, in sicer, da smo Slovenci v Evropi znani po tem, da imamo izjemno močno zavarovano svojo avtomobilsko floto. Kar se ostalega premoženja tiče, pa se obnašamo zelo mačehovsko. Vremenske ujme v zadnjih letih pa so tako zavarovancem kakor nam zavarovalnicam dale jasen signal, da je potrebno ukrepati in stanje tudi spremeniti. Ljudje so tako danes že nekoliko bolj osveščeni in kljub gospodarski krizi sklepamo optimalnejša zavarovanja.”

* Kapital: Menite, da je razlog za podzavarovanje izključno nepoučenost zavarovancev ali je tudi del krivde na strani zavarovalnic, ki so premalo sugerirale k zavarovanjem, ki bi to preprečevala? Na nek način ste to zavestno dopuščali.
G. Škof: “Zavarovalnica ima interes, da zavaruje na polno vrednost, saj je v primeru škode vse skupaj veliko bolj jasno in zato kasneje ni problemov. Kakor hitro gre za podzavarovanje, imamo težave tako mi kakor tudi zavarovanec. Tako se ne strinjam, da zavarovalnice podzavarovanje dopuščamo hote. Je pa res, da velikokrat zavarovanec v fazi sklepanja zavarovanja presliši opozorila, da zavarovanje, ki ga pravkar sklepa, ne nudi optimalnega kritja. V praksi so se dogajali celo škodni primeri, ko so zavarovanci izpostavili problem, češ da mu zadeva ni bila primerno predstavljena. Ob tem smo pa imeli zavarovalne police, kjer je zastopnik pred stranko lastnoročno dopisal, da je bil zavarovanec izrecno opozorjen na podzavarovanje. Po toči zvoniti je žal prepozno.”

* Kapital: Kako komentirate kritika zavarovalniškega strokovnjaka dr. Šimeta Ivanjka, ki pravi, da so zavarovalni zastopniki slabo izobraženi, da imajo zgolj hiter tečaj zavarovalništva in da je tak zastopnik lahko pravzaprav vsak?
G. Škof: “S tem se ne strinjam. Minimalna izobrazbena zahteva je 5. stopnja. Res je sicer, da ni srednje šole v Sloveniji, ki bi imela tudi predmet z vsemi potrebnimi znanji za zavarovalnega zastopnika. Toda vsi zavarovalni zastopniki morajo pridobiti tudi zavarovalno licenco, kar poteka po verificiranem programu pri Slovenskem zavarovalnem združenju. Zavarovalnice same, kakor tudi združenje, skrbimo za nenehno izobraževanje zastopnikov tudi po pridobitvi licence, tako da je ta skrb povsem odveč. Menim, da je tovrstna regulacija v Sloveniji kar ustrezna.”

* Kapital: Kaj pa ponudba? Slovenske zavarovalnice kar nekako tekmujete, da ste neprimerljive, zlasti, ker se zavarovanci na trgu srečujemo s paketno ponudbo zavarovanj?
G. Škof: “Vsi smo na trgu in vsi se borimo kako strankam ponuditi čim več ob še sprejemljivi premiji, tako z vidika zavarovalne stroke, kakor tudi vidika zavarovanca. Ko oblikujemo paketne ponudbe, so te oblikovane zato, da se lahko oblikuje kritje po potrebah in meri zavarovanca. Vsaka zavarovalnica pa ima različne poglede in pristope. Nekateri bolj favorizirajo avtomobilska zavarovanja, drugi favoriziramo celovito zavarovanje, da ima zavarovanec Adriatic Slovenice poleg avtomobila še zdravstveno polico, zavarovano hišo ali stanovanje, življenjsko, pokojninsko zavarovanje, morda če ima še vodno plovilo in vikend. Stranki seveda pojasnimo, kakšne so prednosti takšnega zavarovanja, odločitev je pa njihova. Mi želimo biti zavarovalnica za vsa življenjska obdobja. Zato je takšna ponudba nujna.”

* Kapital: Velik potencial za zavarovalni trg predstavlja segment življenjskih zavarovanj, toda ta naj bi bil pogojen z obsegom socialne varnosti in zagotovljen s strani države.
G. Škof: “Kot sem že omenil, želimo zavarovancu ponuditi celovito zaščito, kar pomeni tudi ponudbo vrste osebnih zavarovanj. Zagotovo so tukaj daleč največji potenciali, saj je zaostanek Slovenije za razvitejšo Evropo največji ravno na tem področju. To se odraža tudi na velikih stopnjah rasti življenjskih zavarovanj v zadnjih letih. Letos smo sicer priča zaostanku, kateremu je botrovala ekonomska situacija, v kateri se nahaja ves svet. Zagotovo pa bosta rast in razvoj velika tudi v prihodnje. Slovenci pod vtisom nekdanje družbeno-politične ureditve nekako ne dojemamo potrebe, da sami poskrbimo zase, za svojo prihodnost, kljub temu, da nam država zelo močno signalizira, da bo potrebno ukrepati. Mi že ponujamo vrsto osebnih, tudi pokojninska zavarovanja, seveda pa ob tem vidimo tudi priložnost, zato pripravljamo določena zavarovanja, ki jih slovenski trg še ne pozna.”

* Kapital: Kriza je s seboj prinesla tudi zmanjšanje kupne moči. Kako močno ste zaznali to spremembo na trgu?
G. Škof: “Drži, ljudje so postali veliko bolj premišljeni. Marsikdo se danes kar poglobljeno pogovori z zavarovalnim zastopnikom, preden se odloči, kako bo zavarovanje sklenil ali obnovil. Več se analizira, za kakšne nevarnosti bo zavarovalno kritje.”

* Kapital: Med zavarovanci – pravnimi osebami naj bi tudi vi bili deležni problematike plačilne nediscipline.
G. Škof: “To je res. Plačilna disciplina na področju pravnih oseb se je bolj poslabšala kot na področju fizičnih. Toda ta problematika se ni stopnjevala do stopnje zaskrbljenosti. Tako da je problem še obvladljiv.”

* Kapital: Zaznavate morda več zavarovalniških goljufij?
G. Škof: “Vedno so prisotne, je pa res, da se njihova pogostost v krizi še poveča.”

* Kapital: Že dalj časa se zlasti zaradi škod iz naslova ujm ugiba o višanju premij, ki so se sicer že zgodila, toda to naj ne bi bilo vse.
G. Škof: “Najprej naj pojasnim, da premij zaradi izgube iz naložbenega dela ne povečujemo. Te kompenziramo na druge načine. Z naložbami na borzi smo letos za razliko od lanskega leta beležili prilive. Kar se pa tiče zavarovalnega dela, če, na primer, na en evro premije skupaj s škodami ustvarimo 1,1 evra stroška, potem je logično, da se ta matematika ne more iziti. Razmerje mora biti najmanj izenačeno. Zavarovalnice smo sedaj v položaju, ko smo na kratek rok na precej zavarovalnih področjih prešle v pozicijo pod raven sprejemljivosti, kar pomeni, da so premije prenizke. Avtomobilska zavarovanja so tipičen primer, zato smo letos podražili kasko zavarovanja. Če je potrebno, podražitve namreč tudi izvedemo. Trenutno je veliko govora o dvigu premij dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, vendar tega, ali bomo tudi mi dvignili premijo, ne morem potrditi. Trenutno naši izračuni še ne kažejo potrebe.”

* Kapital: Kaj pa pri premoženjskih zavarovanjih?
G. Škof: “V določenih delih smo v ravnovesju, v določenih pa ne.”

* Kapital: Kje je najprej pričakovati višanje premije?
G. Škof: “Škode presegajo premije na področju avtomobilskega kaska, pri čemer imajo velik vpliv vremenske ujme oziroma toče.”

* Kapital: Direktor SZZ Mirko Kaluža meni, da je na zavarovalniškem trgu pri nas konkurenca žal le cenovna.
G. Škof: “Delno drži. Dejansko si slovenske zavarovalnice cenovno izredno močno konkuriramo. Ne morem se pa strinjati, da pa si glede kvalitete ne. Ravno paketna ponudba, o kateri sva govorila, je posledica tega. Želimo pripraviti pakete, ki bodo še veliko bolj pisani na kožo potrebam posameznikov, ki bi se raje odločili za našo ponudbo, kot pa za ponudbo konkurence. V prihodnje tudi na področju prodajnih poti pričakujem razvoj.”

* Kapital: Kaj pa produkti? Za koliko menite, da tukaj zaostajamo za zahodno Evropo?
G. Škof: “Menim, da ne prav veliko. Lep dokaz za to je tržni delež zavarovalnic na slovenskem trgu, ki so v lasti tujega kapitala. Če primerjamo prisotnost teh zavarovalnic pri nas s tisto na vzhodnih trgih, je bistvena razlika, tam je njihov tržni delež veliko višji.”

* Kapital: Znotraj skupine, kamor spadate, deluje še ena zavarovalnica. Kakšno je vaše sodelovanje in dopolnjevanje?
G. Škof: “Zelo dobro se dopolnjujemo, oni so specializirani za življenjska zavarovanja, ki jih v ponudbi imamo sicer tudi mi, tako da stranka od zavarovalnega zastopnika lahko kupi življenjsko zavarovanje bodisi od Adriatic Slovenice bodisi od KD Življenje.”

* Kapital: Je zavarovalnic na slovenskem trgu morda preveč?
G. Škof: “Mislim, da ne. Slovenski zavarovalni trg je zelo zahteven, relativno tudi zelo razvit in novim zavarovalnicam je pri nas relativno težko.”

* Kapital: Glede na to, da ste eden vodilnih igralcev na trgu, razmišljate o kakšnih povezovanjih in združevanjih?
G. Škof: “V okviru Slovenije ne.”

* Kapital: Kaj pa v Srbiji, kjer ste tudi prisotni?
G. Škof: “V Srbiji smo začeli aktivno delati v zadnjem kvartalu lanskega leta. Naši načrti na tamkajšnjem trgu so zelo ambiciozni in za zdaj smo z rezultati zelo zadovoljni. Načrte za leto 2009 smo že presegli. Tudi naša pozicija v sredini lestvice med srbskimi zavarovalnicami v samo dobrem letu dni je lep uspeh. Tamkajšnji trg je popolnoma neprimerljiv slovenskemu, tam smo prisotni zlasti z avtomobilskimi zavarovanji. Želimo pa ponuditi tudi zdravstvena zavarovanja. Toda povezovanj ne načrtujemo, tudi začeli smo v Srbiji praktično iz nič.”

* Kapital: Kaj pa govorice, da bi naj bili naprodaj?
G. Škof: “To je pa zadeva, o kateri se je potrebno pogovarjati z našimi lastniki. Lahko pa povem, da, odkar sem na Adriatic Slovenici, je že bilo nekaj kontaktov. Tudi ni skrivnost, da smo se v preteklosti že poskušali povezati z eno od slovenskih zavarovalnic. Lastnik je tisti, ki pač išče priložnosti in do prave še očitno ni prišlo.”

* Kapital: Kakšni so vaši načrti v Adriatic Slovenici?
G. Škof: “AS bo še naprej kompozitna zavarovalnica, ki bo nudila najbolj široko možno ponudbo zavarovanj in storitev. Bistveno želimo izboljšati našo tehnologijo dela, da bomo najboljši, kot je možno, v izvedbenem delu do vseh naših strank.”
http://www.revijakapital.com/kapital/aktualno.php?idclanka=7165

ODPOVED KPAS

Uprava AdriaticSlovenice d.d., je v skladu z 2.členom Kolektivne pogodbe AdriaticaSlovenice (KPAS), odpovedala KPAS, sklenjeno med upravo družbe in sindikatom Adriativa Slovenice d.d. in veljavno od 01.04.2007 ter pojasnila razloge za takšno odločitev. Odpoved KPAS je uprava družbe 28.12.2009 najprej posredovala vodstvu sindikata AdriaticaSlovenice d.d. Ključni razlogi, ki so botrovali takšni odločitvi so: AdriaticSlovenica d.d. nima težav v poslovanju in bo celo presegla uastavljene bilančne cilje poslovanja za leto 2009, vendar je naš rezultat v zavarovalnem delu negativen, kar na daljši rok ni vzdržno. Zavarovalnica ves čas tudi izboljšuje svojo učinkovitost, ki pa je žal še vedno nižja od primerljivih konkurenčnih zavarovalnic, zato je uprava ocenila, da je nujno potrebno zagotoviti nov in dodaten zagon za motivacijo zaposlenih tudi skozi drugačen način nagrajevanja v prihodnji novi KPAS. Uprava želi z novo KPAS doseči predvsem dolgoročno usmeritev k pozitivnemu zavarovalnemu rezultatu, ki bo tudi posledica kakovostnih sprememb na področju stroškov dela in novega sistema nagrajevanja, takšnega, ki bo bolj vzpodbujal kvalitetnejše in učinkovitejše delo, kot to zagotavlja sedanji način nagrajevanja. Zakaj odpoved in ne predlog za spremembo KPAS: Uprava ovenjuje, da je zaradi aktualnih ekonomskih razmer potrebno skleniti novo Kolektivno pogodbo v čim krajšem času oziroma najkasneje v roku do poteka obstoječe pogodbe (najkasneje v roku 1 leta), kar je bilo mogoče doseči le z odpovedjo sedanje pogodbe. Odpoved KPAS obema partnerjema v KPAS s časovno omejitvijo veljavnosti obstoječe pogodbe narekuje, da kar v najkrajšem času skleneta nov dogovor. Zato smo v Upravi prepričani, da bomo na ta način hitreje prišli do sporazumnega dogovora in sklenitve nove Kolektivne pogodbe, ki bo v korist družbe in zaposlenih v naši zavarovalnici. Kaj odpoved pomeni za zaposlene: Kolektivna pogodba AS, ki je sedaj odpovedana, se bo uporabljala do sklenitve nove pogodbe oziroma še največ eno leto po prenehanju veljavnosti oz.odpovedi sedanje. Če do poteka enoletnega roka ne bi dogovorili nove Kolektivne pogodbe AS, bi morali po poteku tega obdobja preiti na kolektivno pogodbo za zavarovalništvo, vendar le v primeru, da do poteka KPAS uprava in sindikat družbe ne bi dogovorila nove kolektivne pogodbe. Za zaposlene v Adriaticu Slovenici to pomeni, da se do sprejetja nove Kolektivne pogodbe oziroma še največ 1 leto nič ne spremeni - ne njihove pogodbe o zaposlitvi, ne sistem nagrajevanja in ne katerekoli druga pravice, ki jim gredo po sedaj odpovedani KPAS. S spoštovanjem, Adriatic Slovenica d.d. Uprava
*** Na lestvici najbolje plačanih uprav v Sloveniji je uvrstitev
AdriaticS lovenice d.d. in KD Življenje d.d. ter KD Skladi d.d. med lestvico najboljših 200 naslednja:
51.KD Življenje (Matija Šenk) 600.226 €
53.Adriatic Slovenica (Gabrijel Škof) 588.000 €
107.KD Skladi (Peter Groznik) 352.878 €
www.dnevnik.si/novic...1042307553

PRODAJA ZAVAROVALNIC

KD Group Matjaža Gantarja znova aktivno v prodajo AS in tudi KD Življenje KD Group Matjaža Gantarja naj bi si znova prizadeval prodati koprsko zavarovalnico Adriatic Slovenica (AS), resneje na prodaj pa naj bi bila tokrat tudi zavarovalnica KD Življenje, smo izvedeli iz naših virov. Tega v družbi niso potrdili ali zanikali, so pa ponovili, da so načeloma naprodaj vse naložbe, seveda za pravo ceno. "Ob morebitnih prodajah ali nakupih prihaja do mnogih pogovorov, vendar pa ni nujno, da ti vodijo tudi v realizacijo," so pojasnili. Prav tako niso komentirali cenovnih razmerij med potencialnimi ponudbami oziroma povpraševanji. Adriatic Slovenica, ki jo vodi Gabrijel Škof, bo po predlanski izgubi, ki jo je pahnila celo v kapitalsko neustreznost, zaradi katere je moral KD Group zagotoviti tudi osem milijonov evrov svežega kapitala, bistveno presegla načrtovani dobiček. Zaradi racionalizacije poslovanja, dobrega upravljanja s sredstvi in ugodnih razmer na finančnih trgih naj bi zabeležila 4,5 milijona evrov dobička, medtem ko bodo prihodki nekoliko višji od predlanskih. Čeprav naj bi skupaj s premijo, zbrano na Slovaškem, obračunala za šest odstotkov oziroma slabe štiri milijone evrov manj kosmate premije, je čisti dobiček zavarovalnice KD Življenje nad načrtovanim in boljši od tistega iz leta 2008. V prvih desetih mesecih lani je namreč KD Življenje, katere predsednik uprave je Matija Šenk, znašal 1,2 milijona evrov, medtem ko je predlani zabeležila približno 4,7 milijona evrov konsolidirane čiste izgube. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042328299

PREPOVED AS ne sme prodajati življenjskih zavarovanj Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je 1. januarja letos Adriatic Slovenici (AS) začasno prepovedala sklepanja nekaterih življenjskih zavarovanj AZN je odločil, da z novim letom zavarovalnica Adriatic Slovenica , ki jo vodi Gabrijel Škof, ne sme prodajati glavnih življenjskih zavarovanj. Šef Adriatic Slovenice Gabrijel Škof začasno ne sme tržiti glavnih življenjskih zavarovanj, ker niso upoštevali vseh pravil o pripisu presežkov. Zapletlo se je, ker AS k zavarovanjem ni pravilno pripisoval presežkov. AZN je namreč ugotovil, da v AS ne upoštevajo vseh obveznosti v zvezi s pripisom presežkov življenjskih zavarovanj. Podrobnosti, kaj so počeli narobe in kaj to v resnici pomeni, nam do konca redakcije na AS niso pojasnili. Prav tako niso povedali, ali se na odločbo lahko pritožijo in ali se bodo. Eden izmed zavarovalniških strokovnjakov, ki ne želi biti imenovan, pravi, da odločitev AZN zgolj teoretično lahko pomeni, da AS ni pripisal obresti vsakemu zavarovancu v polici življenjskega zavarovanja glede na predhodno sklenjeni dogovor, kar mora sicer storiti vsaka zavarovalnica po pogodbi: "Stare police so imele vkalkulirane višje obrestne mere, kot jih na AS dejansko dosegajo zdaj. Zato morajo verjetno oblikovati potrebne rezervacije, morda bodo potrebovali celo vplačilo novega kapitala." Opozorimo, da gre za teoretično možnost, saj odgovore AS, pa tudi AZN, še čakamo. Ni nam uspelo priklicati niti predsednika uprave AS Gabrijela Škofa. Na AS sicer trdijo, da vse pogodbe v celoti izvršujejo. Katerih zavarovanj AS ne sme sklepati AS, ki je v lasti skupine KD Group , po odločbi zavarovalnega nadzornega organa ne sme sklepati novih zavarovanj iz zavarovalne vrste 19, so nam potrdili v zavarovalnici. Sem sodijo življenjska zavarovanja za primer smrti, mešano življenjsko zavarovanje, rentno zavarovanje, življenjsko zavarovanje z vračilom premij in zavarovanje za primer doživetja, kot piše na spletni strani AZN ( http://www.a-zn.si ). Prepoved trženja bo, kot pravijo na AS, veljala do sprejetja novega pravilnika o delitvi presežkov in predložitve novih splošnih pogojev nadzornemu organu. Na AS sicer priznavajo, da prej omenjenih življenjskih zavarovanj začasno ne smejo na novo sklepati, a hkrati poudarjajo, da dovoljenje za opravljanje poslov življenjskih zavarovanj AS ni bilo odvzeto in AS lahko še vedno opravlja preostale posle življenjskih zavarovanj. AS: Za zavarovance se nič ne spremeni "Za zdajšnje zavarovance se ne spremeni nič, njihove pogodbe so v celoti veljavne in se v celoti izvršujejo," zagotavljajo pri AS. Lani so s premijami pri tej kategoriji zavarovanj ustvarili nekaj manj kot tri odstotke skupne premije. Dodajajo, da prodaja prostovoljnih pokojninskih zavarovanj in naložbenih zavarovanj, ki jih AS trži v okviru skupine KD Group, ni omejena. Kot je znano, AS želi prenesti portfelj življenjskih zavarovanj na sestrsko zavarovalnico KD Življenje . Pojasnjujejo, da AZN do zdaj še ni izdal dovoljenja za prenos na to zavarovanje in da težnja po prenosu nima nikakršne povezave s tem ukrepom regulatorja zavarovalniškega trga. http://www.finance.si/268441/AS-ne-sme-prodajati-%BEivljenjskih-zavarovanj

MANIPULATIVNI DOBIČEK

AS zavarovancem premalo dobička Napaka.
Odkril jo je AZN, AS jo odpravlja. “Nepravilnosti pri življenjskih zavarovanjih bomo odpravili v najkrajšem možnem času in zavarovance o pripisu presežka obvestili,” pravijo v AS, ki jo vodi Gabrijel Škof. Zavarovanja. “Adriatic Slovenica (AS) bo izpolnila zahteve Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) in na novo oblikovala metodologijo pripisa dobička zavarovancem življenjskih zavarovanj,” so pojasnili v omenjeni zavarovalnici. Dokler nepravilnosti, ki jih je ugotovila AZN, ne bodo odpravljene, zavarovalnica ne sme sklepati določenih vrst življenjskih zavarovanj (za primer smrti, mešanih življenjskih zavarovanj), so o ukrepu AZN zoper AS poročale Finance. Pripis presežkov V zavarovalnici Adriatic Slovenica, ki jo vodi Gabrijel Škof, na vprašanje, do kdaj bodo očitane napake popravili, odgovarjajo, da v najkrajšem času in da so to že začeli. Ko bo regulator, to je AZN, ugotovil, da so ukrepi ustrezni, in izdal odločbo, da so nepravilnosti odpravljene, bodo zavarovancem pripisali dodatne presežke. Zagotavljajo še, da bo o tem vsak zavarovanec, ki ima pri njih sklenjeno življenjsko zavarovanje, pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, o ustreznem pripisu presežka tudi obveščen. Na AS pravijo še, da zaradi omenjene korekcije ne bo potrebna dokapitalizacija zavarovalnice. http://www.zurnal24.si/gospodarstvo/as-zavarovancem-premalo-dobicka-156154

DOKAPITALIZACIJA KDŽ

/13/...potem ko so male delničarje iztisnili na dan človekovih pravic 10.12.2007 na AdriaticSlovenici d.d. in 30.12.2007 še na KD Življenje d.d. je delnice vplačal še edini preostali in absolutni 100% delničar:

KD Group dokapitaliziral zavarovalnico KD Življenje Zavarovalnica KD Življenje je pred dnevi izvedla dokapitalizacijo v vrednosti 1,5 milijona evrov. "Dokapitalizacija družbe je bila načrtovana, in sicer za potrebe uvedbe novega informacijskega sistema v diviziji življenjskih zavarovanj in širitve na tuje trge," so pojasnili. Delnice je v celoti vpisal edini delničar, KD Group. Življenjska zavarovalnica, ki jo vodi Matija Šenk, naj ne bi imela težav s kapitalsko ustreznostjo. "Zahtevani minimalni kapital je v okviru zakonskih zahtev, razpoložljivi kapital je zadosten za predvidene projekte in nemoteno poslovanje družbe," so zagotovili v zavarovalnici. Bruto obračunana premija za leto 2008 naj bi po ocenah znašala okrog 70 milijonov evrov, kar pomeni približno 21-odstotno rast. Finančni rezultat pa bo po drugi strani slabši od načrtovanega. Za leto 2009 načrtujejo 19-odstotno rast kosmate obračunane premije in s 15-odstotnim tržnim deležem ohranitev drugega mesta na trgu življenjskih zavarovanj. "Aktivno bomo razvijali nove produkte, s poudarkom na zajamčenem donosu, po katerih je med našimi zavarovanci v tem času tudi največ povpraševanja in skrbeli za stroškovno učinkovitost poslovanja," so dodali. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042235414 Zavarovalnice iz sistema KD Group Sliši se, da Adriatic Slovenico morda kupuje francoska AXA Govoric za zdaj ne komentirajo – Agencija za zavarovalni nadzor zahteva, da zavarovalnica po predpisih pripiše dobiček svojim zavarovancem Kako daleč je prodaja Adriatic Slovenice (AS), ki jo njen lastnik KD Group že spet nekaj časa prodaja? Slišati je mogoče celo, da bi AS utegnila kupiti francoska velikanka AXA. Toda iz KD Group so odgovorili, da morebitnih poslovnih dogodkov, ki so v teku, ne komentirajo. Tudi glede zahtev AZN, po katerih morajo v »Kadejevi« Adriatic Slovenici zavarovancem nekaterih življenjskih zavarovanj pripisati dobiček, ker so to pač spregledali, niso konkretni. Glede morebitnih težav KD Življenja pa sploh ni ne duha ne sluha. Nasprotno: tržni delež naj bi v kriznem letu celo povečali. Tako na vprašanje, ali držijo informacije, da naj bi se za Adriatic Slovenico, ki jo prodaja KD Group, zanimala velika evropska zavarovalnica, francoska AXA in ali je prodaja Adriatic Slovenice in morebiti tudi KD Življenja v konkretnih in zaključnih fazah, odgovarjajo: »V zvezi z vprašanji o pomembnih poslovnih dogodkih obveščamo javnost v skladu s predpisi. Morebitnih poslovnih razgovorov v teku ne komentiramo, zato vam na to vprašanje ne moremo odgovoriti.« Kakršenkoli bo že razplet tokratnega prodajanja zavarovalnice Adriatic Slovenica, dejstvo je, da je AS naša druga največja zdravstvena zavarovalnica (dodatna zdravstvena zavarovanja). Če bo Adriatic Slovenica na koncu res pristala v rokah neke tuje zavarovalnice v celoti, torej tudi z zdravstvenim delom, bi tako v naš sistem dodatnega zdravstvenega zavarovanja prvič vstopila tuja zavarovalna hiša. Odgovor na vprašanje, kako bi se to dejstvo soočilo z zaščito javnega interesa dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, je za zdaj videti precej izmuzljiv. AS bo pripisala pripadajoči dobiček zavarovancem Ne glede na napovedane prodaje Kadejevih zavarovalnic, ki seveda niso prve, je v skupini KD družb tudi sicer živahno. Agencija za zavarovalni nadzor je namreč že pred časom zaustavila prodajo nekaterih njihovih življenjskih zavarovanj, saj je ugotovila, da zavarovancem ne pripisujejo dobička, kakor bi morali po predpisih. Da so, kratko rečeno, »šlampasti«. Na AZN so povedali, da od Adriatic Slovenice pričakujejo, da bo to kršitev v zakonskem roku odpravila. Po naših informacijah naj bi se ta izgubljeni, za zdaj še nepripisani, dobiček zavarovancev gibal v višini več kakor milijon evrov. Ob tem pa naj bi bilo seveda jasno, da lastniki (KD Group) nimajo težav, ko je treba sebi pripisati večdesetmilijonski dobiček, ki jim kot lastnikom pripada. Iz KD Group so nam posredovali pojasnilo glede tega nepripisanega dobička Adriatic Slovenice: »V svoji odločbi je AZN ugotovila, da nekateri zavarovanci niso prejeli ustrezne višine pripisa presežkov. Želeli bi poudariti, da je Adriatic Slovenica pripisovala presežke po policah življenjskega zavarovanja, vendar smo pri tem uporabili drugačno metodologijo, kot jo zahteva regulator. Zavarovalnica Adriatic Slovenica bo sledila zahtevam AZN in pripis presežka iz pozitivnega rezultata življenjskih zavarovanj uskladila z zahtevami agencije. V zavarovalnici intenzivno delamo na tem, da bo kršitev čimprej odpravljena. O višini zneskov ne moremo govoriti, saj zadeva še ni zaključena. Ko bo AZN z odločbo ugotovila, da je kršitev ustrezno odpravljena, bo zavarovalnica seznanila zavarovance o dodatnem pripisu presežkov.« Vrvenje v KD Življenje Preverili smo tudi informacije, po katerih bi lahko imela določene težave tudi druga Kadejeva zavarovalnica KD Življenje ali pa naj bi v njej vrvelo od raznih dogodkov. Doma ji menda upada prodaja, tudi zato, ker naj bi imela težave z enim od svojih pomembnih posrednikov, dodatno pa bi si lahko otežila življenje, ker je pri nekaterih življenjskih zavarovanjih prevzemala tudi jamstvo za glavnico. Na tujem, v Romuniji in Bolgariji, naj bi svoji hčerinski podjetji spremenila v svoji podružnici; tako bi nekaj kapitala lahko potegnila v matično podjetje, hkrati pa bi lahko nastale zaradi omenjenih problemov doma in na tujem potrebe po dokapitalizaciji KD Življenja. Iz KD Group so odgovorili: »V zvezi s spremembami pri družbah v tujini in morebitnimi dokapitalizacijami družbe KD Življenje odločitve sprejemamo v skladu s projekcijami poslovanja na posameznem trgu in jih izvajamo v skladu s predpisi v posamezni državi. Dokler se spremembe ne začnejo izvajati, jih ne moremo komentirati.« Na vprašanje ali je za KD Življenje res prenehala delati ena od pomembnih posredniških družb, po naših informacijah naj bi to bila KD Finančna točka, oziroma skupina, ki bi se iz nje osamosvojila, pa so odgovorili: »Družba KD Finančna točka je v 50-odstotni lasti družbe KD Življenje in predstavlja enega pomembnih prodajnih kanalov. Tudi z njeno pomočjo je zavarovalnica poslovno leto 2009 zaključila uspešno, saj je povečala tržni delež med življenjskimi zavarovalnicami v Sloveniji – s 13,7 odstotka v letu 2008 na dobrih 14,1 odstotka ob koncu leta 2009. Vsi prodajni kanali družbe KD Življenje delujejo uspešno.«
http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Delo

AXA Neuradno:

Axa se zanima za Adriatic Slovenico KD Group naj bi zopet prodajala Adriatic Slovenico; zanjo naj bi se zanimala francoska Axa Lastnik Adriatic Slovenica KD Group spet išče kupca zavarovalnice. Po poročanju Dela naj bi se zanjo zanimala ena največjih evropskih zavarovalnih družb francoska Axa . Šef KD Group Matjaž Gantar se sicer že dlje časa trudi znebiti Adriatic Slovenice. Tako jo je v preteklosti neuradno želel prodati slovenskima Savi Re [POSR 12,60 -1,56%] ter Triglavu [ZVTG 25,36 +0,12%], švicarski banki UBS , hrvaški Croatii Osiguranje , avstrijskima zavarovalnicama Grawe in Uniqa , nemškemu velikanu Allianzu , avstralski zavarovalnici QBE in ameriški AIG . Pri KD Group govoric za Delo niso komentirali. Adriatic Slovenica je druga največja zdravstvena zavarovalnica na slovenskem tržišču. AZN je AS prepovedala trženje življenskih zavarovanj Kot smo poročali pred tednom AS ne sme tržiti življenjskih zavarovanj zaradi neustrezne višine pripisa presežkov pri policah življenjskega zavarovanja. Takrat so nam povedali, da so presežke sicer pripisovali, vendar so pri tem uporabili drugačno metodologijo, kot jo zahteva agencija za zavarovalni nadzor (AZN). Pri AS pravijo, da bodo na novo oblikovali metodologijo pripisa presežkov in izvedli dodatne pripise presežkov zavarovancem. "Zaradi tega pa dokapitalizacija ne bo potrebna," trdijo.
http://www.finance.si/269514/Neuradno-Axa-se-zanima-za-Adriatic-Slovenico

SRNICA

Neokusen radijski oglas je zavarovalnica Adriatic Slovenica umaknila sama Ko ga polomiš, je najbolje biti skrajno pošten in napako priznati, je nasvet oglaševalcem Podrta srnica, o kateri se v radijskem oglasu Adriatic Slovenice pogovarjata dva moška, je včeraj razburila poslušalce programa Vala 202 . Adriatic Slovenica je oglas le po nekaj predvajanjih umaknila, kar je pravilno ravnanje. Začetek radijskega oglasa, v katerem se pogovarjata dva moška, gre nekako takole: "Veš, kaj se mi je zgodilo včeraj? Podrl sem pravo srnico." Pogovor o podrti srnici v radijskem oglasu Adriatic Slovenice se iz neokusnega namigovanja na spolnost prelevi v pogovor o dejansko povoženi srni in kasko zavarovanju. Oglas je AS umaknil. V nadaljevanju oglasa se izkaže, da ne gre za neokusno namigovanje na spolnost v slogu če si mačo, me zgrabi za krtačo, ampak za prometno nesrečo, v kateri je voznik povozil srno. Če ima ustrezno kasko zavarovanje, finančnih posledic nesreče ne bo občutil. Oglas je bil včeraj zjutraj predvajan le nekajkrat, saj ga je Adriatic Slovenica hitro umaknila. Zakaj so oglas umaknili? "Ker smo ocenili, da bi potreboval drugačne, bolj jasne poudarke dodatnega kritja za poškodbo avtomobila zaradi naleta oziroma trka v živali," pravijo v Adriatic Slovenici. Poslali smo jim več vprašanj, tudi o tem, kdo je oglas oblikoval, je ta del večje oglaševalske kampanje, koliko časa in kje vse so ga nameravali predvajati, ali so ga morda umaknili zaradi negativnih odzivov poslušalcev. Oglas je res na meji Kreativni direktor agencije Luna TBWA Janez Rakušček je po tem, ko smo mu na grobo predstavili vsebino radijskega oglasa Adriatic Slovenice, dejal, da je ta res na meji. "Tako kar zadeva dober okus kot primerjavo podiranja žensk s tem, da koga povoziš. Tak oglas resnično pusti slab priokus." Hkrati je spomnil na dve zlati pravili oglaševanja. "Prvo je, da moraš pritegniti pozornost, drugo pa, da pri tem ne smeš nikogar žaliti. Pri tem oglasu so se malo preveč osredotočili na prvo pravilo, na drugo pa pozabili," ugotavlja Rakušček. Napako se splača priznati In kaj storiti, ko se oglaševalcu takšna napaka enkrat pripeti? Se je pametno zaviti molk, ko dobijo vprašanja medijev, nas je še zanimalo. "Ne, nikoli. Ko ga polomiš, narediš napako, je najbolje biti skrajno pošten in napako priznati. To kažejo tudi primeri iz preteklosti. Molk ni produktiven, ker lahko spodbudi razne špekulacije. Bolj se splača po pravici povedati, kaj se je zgodilo, in kratkoročno škodo malo povečati, dolgoročno pa doseči boljši učinek," poudarja Rakušček. http://www.finance.si/269716/Neokusen-radijski-oglas-je-zavarovalnica-Adriatic-Slovenica-umaknila-sama

POKOJNINE

Adriatic Slovenica obljublja previsoke dodatne pokojnine Koprska zavarovalnica Adriatic Slovenica (AS) je zadnje tedne na očeh javnosti, saj ji je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) zaradi nepravilnega pripisovanja presežkov k zavarovanjem začasno prepovedala prodajo življenjskih zavarovanj. Medtem ko si v zavarovalnici prizadevajo, da bi kršitev čim hitreje odpravili, pa svojim (potencialnim) zavarovancem že dlje časa obljubljajo previsoke dodatne pokojnine, saj pri informativnih izračunih uporabljajo zastarele tablice umrljivosti in "pretirano" tehnično obrestno mero. Adriatic Slovenica, ki jo vodi Gabrijel Škof, svoje informativne izračune dodatnih pokojnin utemeljuje na zastarelih tablicah umrljivosti in previsoki tehnični obrestni meri. Sicer zagotavljajo, da pri izračunavanju rezervacij spoštujejo zakonodajo, a to bo vseeno preverila Agencija za zavarovalni nadzor. Čeprav te predpostavke niso regulirane, temveč zakonodaja predpisuje le minimalne standarde pri vrednotenju obveznosti (za izračune rezervacij), velja izpostaviti, da pravzaprav vsi njeni konkurenti pri informativnih izračunih vključujejo enake predpostavke kot pri izračunu rezervacij - nemške starostne tablice iz leta 1994 in tehnično obrestno mero 2,75 odstotka. V AS vam po drugi strani dodatno starostno pokojnino izračunajo na podlagi nemških tablic umrljivosti iz leta 1987 ter 3,25-odstotni tehnični obrestni meri. To jim, čeprav dosegajo najslabše donose (in ne pokrivajo niti zajamčenega donosa zadnjih petih let), omogoča, da so pri informativnih izračunih, ki jih uporabijo pri novačenju zavarovancev, v samem vrhu - od nje sta boljši le še Pokojninska družba A in Prva osebna zavarovalnica. "V AS za nove zavarovance pripravljamo nov cenik pokojninske rente," so pojasnili. V naši tretji največji zavarovalnici sicer zagotavljajo, da so rezervacije na novo sklenjenih pogodb v skladu z zakonodajo, torej da od marca 2005 uporabljajo tehnično obrestno mero, ki ni višja od 2,75 odstotka, ter upoštevajo verjetnost preživetja najmanj v višini, kot to določajo nemške rentne tablice smrtnosti iz leta 1994. To bo preverila tudi AZN, ki bo, "če bo odkrila neupoštevanje obstoječih predpisov, ukrepala v skladu s svojimi pooblastili".
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042334084

POGAJANJA

Sindikat in uprava Adriatica Slovenice začenjata pogajanja Sindikat delavcev Adriatica Slovenice (AS) in uprava, ki jo vodi Gabrijel Škof, bosta v začetku marca začela pogajanja o novi kolektivni pogodbi. Škof je namreč konec minulega leta odpovedal kolektivno pogodbo s sindikatom, v katerega je včlanjenih okoli 600 zaposlenih. "Zahteve sindikata so najmanj ohranitev vseh pravic zaposlenih, ki izhajajo iz trenutne kolektivne pogodbe," nam je povedal predsednik sindikata AS Andrej Primik. Po predvidevanjih Primika naj bi se pogajanja zaključila pred potekom prenehanja veljavnosti sedanje kolektivne pogodbe oziroma pred marcem prihodnje leto. Škof želi z novo kolektivno pogodbo med drugim spremeniti obstoječi način nagrajevanja.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042339117

ON - LINE AS:

Pri izpadu on-line sistema zavarovanci niso oškodovani
On-line sistem kartice zdravstvenega zavarovanja, ki je uveden v osmih od 10 območnih enot ZZZS, danes pol ure ni deloval. V Adriatic Slovenica ob tem zagotavljajo, imajo zavarovanci v vsakem primeru pokrite stroške Na on-line sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja je danes zaradi tehničnih težav prišlo do polurnega izpada sistema, so nam potrdili v Adriatic Slovenici (AS). Ob tem dodajajo, da zavarovanci niso nikakor oškodovani. Zavarovalnica namreč ne glede na kakršnekoli morebitne motnje pri delovanju sistema v času nedelovanja dostopa do sistema AS za vse svoje zavarovance zagotavlja vsem izvajalcem plačilo za opravljene zdravstvene storitve. Kot so nam še pojasnili v AS, v primeru, da gre za kaj večjega, vedno obvestijo svoje stranke, izvajalce zdravstvenih storitev in lekarne. Samopostrežni terminali večinoma povsod ukinjeni Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je namreč konec februarja izklopil samopostrežne terminale za potrjevanje kartic zdravstvenega zavarovanja v vseh območnih enotah, razen v Ljubljani in Mariboru. Tam bodo samopostrežne terminale ukinili aprila, julija pa bodo to storili še v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru.
http://mojevro.finance.si/272842/AS-Pri-izpadu-on-line-sistema-zavarovanci-niso-o%B9kodovani

MINIMALNA PLAČA

Zaradi dviga slovenske minimalne plače, bi bilo zelo zanimivo, če bi si ogledali nekaj primerov plač po do sedaj veljavnih kolektivnih pogodbah v slovenskem zavarovalništvu, posebej zato, ker jim gospodarji grozijo, da so še vedno previsoke, posebej ob spremembah kolektivnih pogodb tudi v bančnozavarovalniških skupinah ter napovedanemu še kar množičnemu mehkemu odpuščanju:
* Triglav d.d. - povprečna plača zaposlenih (brez zastopnikov) - 1.760,00 € - povprečna plača zavarovalnih zastopnikov - 2.513,00 € - povprečna plača vseh zaposlenih - 2.002,00 €
* Adritic Slovenica d.d. - povprečna plača zaposlenih (brez zastopnikov) - 1.562,00 € - povprečna plača zavarovalnih zastopnikov - 1.595,00 € - povprečna plača vseh zaposlenih - 1.572,00 €

BLOKADA AS

z blokado na računu pri NKBM AdriaticSlovenica je imela blokiran (nepomemben) račun pri NKBM V petek je imela AS blokiran račun pri banki NKBM. Ker so blokade na računih zavarovalnic redkost, smo AS smo prosili za pojasnilo. "Gre za (nepomemben) račun v postopku zapiranja in na današnji dan na omenjenem TRR ni nikakršnih obveznosti. Izpisani podatki (kot tudi piše v opozorilu na spletni strani BS) izražajo stanje samo na prejšnji delovni dan (to je bil praznični veliki petek, 2. aprila 2010), ko se plačilni promet bank v RS in EU ne izvaja. Zavarovalnica nima nikakršnih težav z likvidnostjo," so nam razložili na AS. Kot so še dodali, gre "le za račun ene od poslovnih enot, katere račun se zapira zato, ker se enote centralizirajo" Pozno popoldan je račun AS pri NKBM spet postal akitven. http://www.finance.si/276196/AS-z-blokado-na-ra%E8unu-pri-NKBM

DOBIČEK AS:

Osnovna zavarovalna dejavnost bo letos pozitivna Adriatic Slovenica (AS), ki jo vodi Gabrijel Škof je lani ustvarila 10,5 milijona evrov čistega dobička, v prvih štirih mesecih pa še 4,6 milijona evrov. Če so lani v osnovni zavarovalni dejavnosti poslovali z izgubo, pa si prizadevajo, da bo letos ravno nasprotno. Če so slovenske zavarovalnice, z njimi tudi Adriatic Slovenica, do zdaj v osnovni dejavnosti kot po pravilu ustvarjale izgubo, so v koprski zavarovalnici, ki jo vodi Gabrijel Škof, sklenili, da bo letos drugače. Vseeno naj to ne bi pomenilo vsesplošnih podražitev premij, temveč bodo imeli predvsem bolj selektiven pristop v dejavnostih, kot sta promet in gradbeništvo. Vseeno zaradi tega ne bodo vsesplošno zaostrili pogojev, ampak se bodo s tistimi najbolj kritičnimi strankami skušali dogovoriti. Bolj selektiven pristop imajo v panogah, kot sta promet in gradbeništvo. "Ta trenutek ni potrebe, da bi šli v neke podražitve. Lahko pa se v naslednjih mesecih vse bistveno spremeni. Prihajamo v poletno obdobje, ko nihče ne ve, kaj se bo dogajalo s premoženjskimi zavarovanji. Tudi na področju zdravstvenih zavarovanj ves čas spremljamo dogajanje. Na tem področju se razmere zaostrujejo, vendar ta trenutek ni nobene potrebe po dvigu premij. Lahko pa se pokaže v avgustu ali septembru," je povedal Škof. Dosežena zavarovalna premija v obdobju od januarja do aprila je bila sicer za slaba dva milijona evrov oziroma 2,2 odstotka višja, medtem ko je slovenski trg zrasel za slab odstotek. AS se je posledično še bolj utrdil na tretjem mestu, z 12,6 odstotka tržnega deleža. Letos so sicer na kasko zavarovanjih zrasli za osem odstotkov, pri zavarovanju požara za 15 odstotkov, pri stanovanjskem zavarovanju pa za 24 odstotkov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042367850

WIENERSTäDTISCHE

Bo Gantarju vendarle uspelo prodati AS?

Neuradno: KD Group čaka, ali bo Wienerstädtische dal ponudbo za nakup zavarovalnice KD Group Matjaža Gantarja spet prodaja zavarovalnico Adriatic Slovenico (AS), smo izvedeli. Tokrat menda čaka na ponudbo iz Avstrije. A naši viri dvomijo, da bi zavarovalnica Wienerstädtische za Gantarjeva pričakovanja za AS ponudila dovolj. Šef KD Group Matjaž Gantar menda čaka na ponudbo Avstrijcev za nakup Adriatic Slovenice, čeprav je rok - neuradno - že potekel. Spomnimo: Gantar je AS po neuradnih informacijah prodajal že poljskemu PZU in francoski Axa, pa tudi drugim. Zavarovalnico prodaja že leta. Zdaj je menda aktualen kupec zavarovalnica Wienerstädtische, ki je v AS že naredila skrbni pregled, smo izvedeli. Ponudbo za zavarovalnico na KD Group menda še čakajo, čeprav bi jo, pravijo viri, morali dobiti že minuli teden. Šef AS Gabrijel Škof o morebitnem skrbnem pregledu molči, morebitne prodaje AS tudi ne komentirajo na KD Group. O morebitnem nakupu AS smo vprašali tudi na Wienerstädtische. Naših informacij ne komentirajo. So Avstrijci le "firbčni"? Naši viri menijo, da je možno, da je Wienerstädtische domnevno opravil skrbni pregled samo zato, "da si malo ogleda konkurenco". Skratka, da sploh nima resnega namena za nakup AS. Če pa že - dodajajo -, so trenutno cene zavarovalnic precej nižje kot v preteklosti in verjetno Gantar s ponudbo ne bi bil zadovoljen. Spomnimo: Leta 2007 so se zavarovalnice prodajale po okoli 1,5-kratniku letne pobrane premije, zdaj se menda cene gibljejo pri 0,6-kratniku. Za letos v AS pričakujejo, da bodo pobrali 270 milijonov evrov premije, torej bi lahko znašala ponudba za nakup vse zavarovalnice okoli 160 milijonov evrov. Čakajoč na dobiček iz zavarovanj Letos bo AS posloval z deset milijoni evrov čistega dobička, dobiček pa bodo imeli tudi iz zavarovalne dejavnosti, je včeraj napovedal Gabrijel Škof.
Več o poslovanju in novostih lahko preberete v članki z naslovom href="http://www.finance.si/282689">AS tudi za letos napoveduje deset milijonov evrov dobička). Dodajmo še, da na AS še vedno ne smejo tržiti nekaterih življenjskih zavarovanj zaradi prepovedi agencije za zavarovalni nadzor s konca minulega leta (AS ne sme prodajati življenjskih zavarovanj).
http://www.finance.si/282728/Bo-Gantarju-vendarle-uspelo-prodati-AS

DOKAPITALIZACIJA

Na zadnji skupščini zavarovalnice AdriaticSlovenice d.d. ki je bila 28.06.2010 je bilo izglasovano izplačilo dividende edinemu lastniku KD Group d.d. v višini celotnega bilančnega dobička za leto 2009 in sicer v višini 5.505.325,19€. Poleg tega je bila izvedena dokapitalizacija v okviru višine že odobrenega kapitala 5.919.373,07€, tako, da se je osnovni kapital povečal iz sedanjih 35.838.758,14€ na 40.308.758,14€. Število izdanih kosovnih delnic se je povečalo iz sedanjih 8.588.400 za 1.078.380 na skupno 9.666.780 kosovnih delnic ob njihovi nominalni vrednosti 4,169€. Tako ima zavarovalnica AdriaticSlovenica d.d. izmed vseh slovenskih zavarovalnic tudi drugi najvišji osnovni kapital.

ALJOŠA TOMAŽ

Agenciji za zavarovalni nadzor grozi odškodninski zahtevek Aljoše Tomaža Vse kaže, da bo Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) v kratkem dobila odškodninski zahtevek Aljoše Tomaža. Potem ko je vrhovno sodišče pred dobrim mesecem razveljavilo odločbo, s katero je pred tremi leti zavrnilo Tomaževo zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v Zavarovalnici Adriatic Slovenica, bo nesojeni predsednik uprave očitno poskušal dokazati, da mu je bila s tem, ko ni mogel opravljati funkcije, povzročena moralna in materialna škoda. Aljoša Tomaž je bil za predsednika uprave zavarovalnice imenovan sredi leta 2006, nato ga je AZN na zaslišanje povabila šele po letu dni. Naj spomnimo, da je vrhovno sodišče agenciji naložilo, da mora o izdaji dovoljenja Aljoši Tomažu ponovno odločati. Na vprašanje, kdaj to lahko pričakujemo, nam je direktor AZN Mihael Perman včeraj odgovoril, da so od Tomaža že zahtevali dopolnitev vloge. Nadzorni svet je namreč pred tremi leti umaknil sklep o njegovem imenovanju na čelo zavarovalnice, zaradi česar je postala Tomaževa vloga nepopolna. To pomeni, da bi moral nadzorni svet agenciji ponovno posredovati sklep. Do tedaj agencija o zadevi po Permanovih besedah ne more ponovno odločati. Aljoša Tomaž je bil za predsednika uprave zavarovalnice imenovan sredi leta 2006, nato ga je AZN na zaslišanje povabila šele po letu dni. Po nekaj mesecih odločanja je, opirajoč se zlasti na nadzorne postopke Banke Slovenije, zavrnila zahtevo za izdajo dovoljenja. Takrat so se pojavljali ostri očitki na račun dela AZN in predsednika senata Jurija Goriška, zlasti da naj bi bila agencija v konkretnem primeru pristranska. AZN je svojo odločitev utemeljila na določbi zakona o zavarovalništvu, po kateri lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za člana uprave zavarovalnice, če na podlagi preteklih dejanj posameznika sodi, da kandidat ne bo zagotovil zakonitega poslovanja zavarovalnice. Tomažu so očitali zlasti, da še kot predsednik uprave Abanke Vipe ni zagotovil, da bi banka poslovala brez pomanjkljivosti, da je navajal neresnične podatke ob razčiščevanju domnevno spornega financiranja menedžerjev Zavarovalnice Triglav v času Nade Klemenčič in da je kot koordinator sodeloval pri združevanju Adriatica Slovenice in Vzajemne brez soglasja AZN. V tožbi je Tomaž vse očitke zavrnil, pritrdilo pa mu je tudi vrhovno sodišče, med drugim z utemeljitvijo, da je šlo za neprepričljive argumente AZN, ki niso dale zadostne podlage za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja. Z navajanjem nekaterih utemeljitev pa je šla AZN po mnenju vrhovnega sodišča celo preko meja zakonskih pooblastil. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042377824 http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042373914

POVEZANI

Mihael Perman bo preverjal posle med Adriaticom Slovenico in Skupino KD Group Vse več je indicev, da finančne težave Skupine KD Group, ki jo lastniško obvladujejo Matjaž Gantar, Sergej Racman, Tomaž Butina in Aleksander Sekavčnik, rešuje Adriatic Slovenica. V zadnjem času je z družbami iz skupine KD Group namreč sklenila več poslov, katerih finančni učinki so za zdaj še nejasni. Ključno vprašanje je, ali niso bili pri teh poslih oškodovani zavarovanci tretje največje slovenske zavarovalnice. To bo v prihodnjih tednih preverila Agencija za zavarovalni nadzor, nam je včeraj zagotovil direktor agencije Mihael Perman, ki smo ga vprašali, ali bi lahko bilo poslovanje med koprsko zavarovalnico in njenim edinim lastnikom zakonsko sporno. Tomaž Butina je pred kratkim prodal skoraj dva odstotka družbe KD. Toda deleža niso odkupili preostali večji lastniki, med katerimi je medijsko najbolj izpostavljen Matjaž Gantar (desno), ampak jo je odkupila kar odvisna družba KD Groupa Adriatic Slovenica. To je eden izmed več poslov med zavarovalnico in skupino KD, ki jih bo pod drobnogled vzel regulator zavarovalniškega trga. Iz Adriatica Slovenice odtekajo milijoni evrov Koliko milijonov evrov sredstev je morala Adriatic Slovenica v zadnjem letu dni preliti v KD Group, ni natančno znano, po neuradnih ocenah pa naj bi šlo za več kot deset milijonov evrov. Že konec julija smo razkrili, da je Adriatic Slovenica od Tomaža Butine in njegove družbe Avra kupila za okoli dva milijona evrov delnic KD (okoli 1,7 odstotka), vendar podrobnosti niso znane, saj so se posli odvijali na sivem trgu Butina za zdaj ostaja pomemben lastnik KD Groupa, vendar omenjeni posel nakazuje na njegov možni izstop iz lastništva. Razmerja med omenjenimi največjimi lastniki se, kot kaže, ne bodo porušila, saj bodo očitno Butino vsaj deloma izplačale kar hčerinske družbe KD Groupa. Že pred tem poslom je Adriatic Slovenica od KD Groupa odkupila za več milijonov evrov delnic Deželne banke Slovenije, investicijske družbe NFD 1 in KD ter prednostnih delnic KD Groupa. Prav tako je Adriatic Slovenica tudi ena izmed posojilodajalk KD Groupa. Lani je namreč družbam iz Skupine KD Group odobrila več milijonov evrov kratkoročnih posojil, ki so jih nato podaljšali. Konec decembra lani ji je KD Group tako dolgoval še 3,9 milijona evrov, družba KD 1,9 milijona evrov, KD Kvart pa še dodatnih 1,2 milijona evrov. Od zavarovalnice do KD Banke in nazaj Na začetku avgusta pa je Adriatic Slovenica (oziroma njeni kritni skladi) KD Banki prodala za slab milijon evrov obveznic KD Groupa, a jih je le dva dni kasneje ponovno kupila nazaj. Ali je prišlo do razlik v ceni in kolikšnih, ni mogoče preveriti, saj so se tudi ti posli odvili na sivem trgu. Ključno vprašanje je, ali je KD Banka ustvarila dobiček in je šlo torej v ozadju za njeno prikrito dokapitalizacijo na škodo Adriatica Slovenice. "S temi posli nisem seznanjen," nam je včeraj zatrdil predsednik uprave KD Banke Aljoša Tomaž , a obenem dodal, da "v KD Banki pri takih poslih izgube načeloma ne delajo". Po zavarovalniški zakonodaji posli med zavarovalnicami in njenimi lastniki sicer niso prepovedani, če zavarovalnice pri tem upoštevajo zakonsko določene omejitve o izpostavljenosti do posameznega izdajatelja vrednostnega papirja. Toda agencija za zavarovalni nadzor bi morala preveriti zlasti ustreznost vrednotenja finančnih naložb Adriatica Slovenice. Če bi se izkazalo, da je zavarovalnica omenjene vrednostne papirje kupovala po previsokih cenah, bi morala namreč zaradi zaščite zavarovancev sredstva v kritnih skladih ustrezno prevrednotiti in oblikovati tudi višje rezervacije.

KD Group: Poslujemo skladno s predpisi
Za komentar očitkov, da KD Group na škodo Adriatica Slovenice in njenih zavarovancev rešuje lastne finančne težave, smo se obrnili tudi na Draška Veselinoviča, glavnega izvršnega direktorja KD Groupa. V KD Groupu so zagotovili, da Adriatic Slovenica "posluje samostojno v okviru dogovorjenega poslovnega načrta in tudi v letu 2010 izpolnjuje zastavljene cilje, njeno poslovanje je varno in stabilno". "V Skupini KD Group načrtujemo in izvajamo svoje poslovanje tako, da vse družbe, še posebno pa tiste članice skupine, ki opravljajo finančne storitve, ves čas poslujejo v celoti v skladu s predpisi. To velja tudi za posle med povezanimi osebami, ki smo jih dolžni še posebej javno razkrivati. Vsi posli s povezanimi osebami so torej ustrezno razkriti, praviloma pa so namenjeni optimiranju poslovanja Skupine KD Group in posledično ustvarjanju vrednosti za delničarje," so še dodali. KD Group iz Adriatica Slovenice pobral celoten dobiček Čeprav je nadzorni svet Adriatica Slovenice predlagal, da celotni bilančni dobiček zavarovalnice letos ostane nerazporejen, je KD Group na zadnji skupščini odločil drugače. Adriatic Slovenica je morala tako celotni bilančni dobiček v višini 5,5 milijona evrov izplačati svojemu lastniku, torej KD Groupu. Še več; koprska zavarovalnica je morala dividende izplačati že takoj naslednji dan po skupščini, ki je bila 28. junija letos. Na omenjeni skupščini je prišlo tudi do sprememb v nadzornem svetu. Romana Androjno in Mojco Burkelca sta v nadzornem svetu zamenjala Peter Grašek in Sergej Racman.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042380098

REŠITELJ

Adriatic Slovenica ponovno rešila KD Group pred izgubo
KD Group, ki ga lastniško obvladujejo Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina, je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvaril tri milijone evrov čistega dobička, medtem ko so v enakem obdobju lani izkazovali za prav toliko izgube. KD Group je pred ponovno izgubo rešila predvsem zavarovalnica Adriatic Slovenica, ki je tik pred iztekom polletja podjetju KD Group nakazala za kar 5,5 milijona evrov dividend. Brez omenjenih dividend bi KD Group prvo polovico letošnjega leta ponovno posloval z izgubo, ki bi po neuradnih ocenah presegla dva milijona evrov. Spomnimo, da je Adriatic Slovenica že lani "popravljala" bilance podjetja KD Group, saj je od svoje lastnice po neznanih pogojih kupila za več milijonov evrov delnic Deželne banke Slovenije, investicijske družbe NFD 1 in KD ter prednostnih delnic podjetja KD Group. Poleg tega je Adriatic Slovenica tudi ena izmed večjih posojilodajalk podjetja KD Group. Koliko sredstev si je KD Group sposodil pri koprski zavarovalnici, sicer ni natančno znano, od vseh svojih odvisnih družb pa si je KD Group sposodil skoraj 22 milijonov evrov. Konec junija je imel KD Group za 167 milijonov evrov finančnih obveznosti, od česar bančna posojila predstavljajo 63 milijonov evrov, preostalo pa posojila odvisnih in pridruženih družb ter obveznosti iz naslova obveznic.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042384152VIG

/13/…tudi na tak način se pripravljajo na uvedbo evropske zavarovalniške direktive SOLVENTNOSTI II, ki naj bi bila sprejeta v začetku leta 2013:

VIG naj bi oddal zavezujočo ponudbo za ASPo neuradnih informacijah je KD Group od Vienna Insurance Group (VIG) dobil zavezujočo ponudbo za nakup Adriatic Slovenice. Zavarovalnica je na prodaj že nekaj let, intenzivno pa v zadnjem letu. Ovira dosedanjim poskusom prodaje so bila zlasti previsoka pričakovanja sedanjega lastnika o višini kupnine. Toda sedaj KD Group v prodajo vedno bolj silijo tudi napovedane spremembe zakonodaje, ki bodo zavarovalnici po eni strani zniževale prihodke (z morebitno ukinitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja), po drugi pa povečevale kapitalske zahteve (z novo evropsko zavarovalniško direktivo solventnost II). Glede na finančni položaj KD Group pa ni pričakovati, da bi lahko v prihodnosti zagotavljal kapitalsko ustreznost Adriatic Slovenice.
www.dnevnik.si/poslo...1042418238

RIZIČNE GRŠKE OBEZNICE

Na desetine milijonov grških obveznic tudi v slovenskih bankah, zavarovalnicah in pokojninskih družbah

Naše banke, zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe so lastnice več kot 100 milijonov evrov grških naložb, večinoma bančnih in državnih obveznic. Če se uresničijo grožnje in pride do reprogramiranja ter delnega odpisa dolgov Grčiji, visoke izgube ne bodo doletele zgolj države, ki je do vratu zadolženi državi do zdaj posodila 207 milijonov, ampak tudi nemalo velikih slovenskih finančnih ustanov.

Slovenska vlada je po besedah dr. Aleksandra Kešeljevića z napačno izbiro prioritet, "kot je pokojninska reforma, ki ima predvsem srednje- in dolgoročne posledice", reforme naredila za "usodne v smislu ustvarjanja politične nestabilnosti v državi ter obenem finančnim trgom povsem po nepotrebnem poslala negativen signal, ki lahko vpliva na višje stroške zadolževanja".

Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) iz konca marca letos, je imelo 11 zavarovalnic, dve pozavarovalnici in tri pokojninske družbe v Grčiji, Italiji in Španiji ter na Portugalskem in Irskem za skoraj četrt milijarde evrov naložb. Od tega na naložbe v državne vrednostne papirje ter naložbe z jamstvom naštetih držav odpade 122 milijonov evrov. Pri tem gre predvsem za naložbe zavarovalnic, na pozavarovalnice in pokojninske družbe pa odpade 8,4 milijona evrov in tri milijone evrov. Če prištejemo še izpostavljenost bančnega sektorja, pa se številka približa pol milijarde evrom. V AZN so razkrili tudi, koliko znaša knjigovodska vrednost grških naložb njenih "nadzorovancev", in sicer skoraj 59 milijonov evrov. Pri tem gre praktično v celoti za državne obveznice oziroma naložbe z grškim jamstvom. Tudi tu so "glavne" zavarovalnice, na pokojninske družbe pa odpade 4,1 milijona evrov.

Da imajo "nasedle" naložbe v tako imenovani periferiji, so potrdili v Zavarovalnici Triglav, Prvi osebni zavarovalnici in Adriaticu Slovenici. Od pokojninskih družb je naložbe v obveznicah Grčije, Irske, Portugalske in Španije "priznala" le Moja naložba, medtem ko so v Skupni to zanikali, iz Pokojninske družbe A pa nismo dobili odgovorov. Izpostavljenost do držav, ki se bojujejo z dolžniško krizo, bi bila lahko pri Moji naložbi zelo problematična. Te naložbe pri tej obsegajo 4,69 odstotka portfelja, za nameček pa jih vrednoti po metodi do dospetja. Kot smo že poročali, se lahko ob množičnih izstopih iz drugega stebra zgodi, da bi pokojninski skladi morali unovčiti tudi naložbe, katerih vrednost je "zaklenjena". V tem primeru bi ustvarili visoke izgube in bi za nemotena izplačila potrebovali dodatni kapital.

Če je minister za finance Franc Križanič lani jeseni pred nakazilom prve tranše posojila Grčiji zatrjeval, da bo pomoč z vidika slovenskih davkoplačevalcev donosna, in pojasnil, da bo šlo le za transakcijo iz depozitov v domačih bankah v posojilo z dosti ugodnejšo obrestno mero, pa so na finančnem ministrstvu včeraj poudarili, da za zagotovitev sredstev za Grčijo ni bil razvezan noben depozit. "Državni proračun plasira svoje likvidnostne presežke glede na likvidnostne ocene in v tej je vključeno tudi posojilo Grčiji," so povedali. Ocenjena implicitna obrestna mera zadolževanja državnega proračuna za leto 2011 je sicer 4,3 odstotka.

Naše zadolževanje bolj kot Grčija draži nesposobna vlada

"Glede stroškov zadolževanja velja, da smo mnogo bolj kot od razmer v Grčiji odvisni od nas samih, in sicer predvsem v smislu naše sposobnosti vodenja reformnih sprememb in odgovorne politike," je opozoril dr. Aleksandar Kešeljević z ljubljanske ekonomske fakultete. "S tega vidika smo precej bližje Grkom, kot pa z vidika stanja v javnih financah. Slabše bonitetne ocene in dvig obrestnih mer so v času krize doleteli mnoge države in finančne institucije, razlike med njimi pa se kažejo predvsem v (ne)sposobnosti njihovih ekip, da bi učinkovito odgovorili na sedanjo krizo," je utemeljil.

Da je povezava med pribitki slovenskih državnih obveznic in obveznic držav, ki so zašla v krizo, posredna, je prepričana tudi Banka Slovenije pod vodstvom Marka Kranjca. "Od izbruha negotovosti in težav, povezanih z Grčijo in nekaterimi drugimi evropskimi državami, je povezava med gibanjem pribitkov obveznic teh držav in obveznic Republike Slovenije nizka: medtem ko se je v zadnjem letu pribitek grške desetletne državne obveznice nad nemško povečal za okoli 400 bazičnih točk, se je pribitek slovenske desetletne državne obveznice gibal na ravni okoli 120 bazičnih točk in je bil stabilnejši od pribitkov ne le Grčije, Portugalske in Irske, temveč tudi Španije in Italije," so zatrdili v Banki Slovenije.

Obveznice "ogroženih držav" kupovali Triglav, Moja Naložba, Prva in AS

Po izpostavljenosti do držav, ki drsijo vse globlje v dolžniško krizo, smo povprašali večje slovenske zavarovalnice, pozavarovalnice in tudi pokojninske sklade. Medtem ko odgovora nismo dočakali le iz Pokojninske družbe A in Save Re, pa so v štirih družbah potrdili, da v njihovem portfelju najdemo tudi obveznice teh držav.

Zavarovalnica Triglav in Triglav Re imata določeno izpostavljenost do obveznic navedenih držav, vendar v relativno majhnem obsegu. To velja tudi za pokojninski sklad, s katerim upravlja zavarovalnica.

Moja Naložba ima v obveznicah Grčije, Irske, Portugalske in Španije skupno 4,69 odstotka vseh sredstev kritnega sklada oziroma 5,79 milijona evrov. Vrednoti jih po metodi dospetja.

Prva osebna zavarovalnica: Konec lanskega leta je izpostavljenost do omenjenih držav znašala med tremi in štirimi odstotki, vendar so jo do danes zmanjšali za več kot polovico. Naložbe so že slabili.

Adriatic Slovenica: Pokojninski sklad nima naložb v obveznice Grčije in Španije, jih pa imajo kritni skladi drugih zavarovanj, in sicer skupno 1,1 oziroma 0,78 milijona evrov. Družba obveznice vrednoti različno.

Ostale družbe, ki so razkrile podatke, nimajo naložb v omenjenih vrednostnih papirjih. To velja za Kapitalsko družbo, Zavarovalnico Maribor, Abanko, Generali in tudi Skupno. Izjema je Banka Koper, ki sicer v portfelju nima državnih obveznic Grčije, Španije, Portugalske ali Irske. Zato pa ima del portfelja naloženega v italijanske obveznice. "Ta del ni majhen, a vseeno predstavlja manj kot četrtino obvezniškega portfelja banke," so nam povedali v Banki Koper, ki je v lasti Italijanov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042452296

13.LET

Adriatic Slovenica po 13 letih od države iztožila 20 milijonov evrov

Država bo morala koprski zavarovalnici Adriatic Slovenica, ki je v lasti KD Group, do 15. januarja 2012 v treh obrokih plačati več kot 19,5 milijona evrov.

Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatica.

Odškodnina se nanaša na tožbo iz leta 1998, ki jo je (takrat še Adriatic), vložil proti Republiki Sloveniji zaradi prenizko odobrenega povišanja premij obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti osebnih vozil v letih med 1995 in 1998.

Okrožno sodišče v Ljubljani je sicer v omenjeni tožbi odločilo že v januarju 2008, vendar se je zadeva preselila na višje sodišče. To pa je marca letos izdalo sodbo, po kateri mora država iz naslova glavnice poravnati 8,6 milijona evrov ter dodatnih 10,9 milijona evrov obresti. Da bi se izognila izvršbi, je vlada včeraj soglašala k dogovoru o načinu izpolnitve obveznosti in za podpis pooblastila Darjo Radić, ministrico za gospodarstvo.

Prvo tretjina sredstev, ki zapade v plačilo naslednji mesec, bodo našli v okviru veljavnega načrta razvojnih programov. Sredstva za septembrsko tranšo naj bi zagotovili z rebalansom letošnjega državnega proračuna, zadnjih 6,5 milijona evrov pa ob pripravi predloga spremenjenega proračuna za 2012.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042452855

Zavarovalnica Adriatic Slovenica v polletju s 17,6 milijona evrov dobička

Zavarovalnica Adriatic Slovenica je v prvem polletju obračunala za 136,3 milijona evrov bruto zavarovalne premije, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju lani, in izplačala za 95,1 milijona evrov bruto škod. Čisti dobiček je znašal 17,6 milijona evrov, so danes sporočili iz zavarovalnice.

Zavarovalnica je po navedbah predsednika uprave Gabrijela Škofa v polletju dosegla zastavljene cilje in poslovala dobro. "V prvem trimesečju smo rasli hitreje od največjih konkurentov in presegli lanske prodajne rezultate. Prizadevamo si za zdravo rast, ohranitev tržnega deleža in dober izid poslovanja," je zapisal v sporočilu.

Zavarovalnica je pozitivno poslovala tako na naložbenem kot na zavarovalnem področju, izjema je bilo področje dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, kar je po navedbah družbe posledica hitre rasti stroškov zdravstvenih storitev.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042472218

***** nadaljevanje na strani 60 *****

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Čet Jan 07, 2010 10:12 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

HIT2

/13/...pri navedenih več milijonskih poslih posebej zaskrbljuje pomanjkanje nadzorniške in davčne funkcije, ki je v tem in podobnih primerih skorajda zatajila, medtem ko pri malih delničarjih, ki so bili iztisnjeni in to velja kot prodaja vrednostnih papirjev, kontrolirajo plačilo davka od dobička za praktično vsak cent: Confused

Policija predala tožilstvu prve kazenske ovadbe za afero HIT2

Dobro leto po Dnevnikovem razkritju, da je Kapitalska družba po previsokih cenah kupila prednostne delnice Hita (HIT2) in s tem oškodovala pokojninske zavarovance, so kriminalisti pred dnevi podali kazenske ovadbe zoper tri fizične in eno pravno osebo. Komu skoraj milijardno premoženje Kadovih pokojninskih skladov?

Na Kadovo upravljanje pokojninskih skladov so tik pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami padle sence dvoma.

Toda, kot se je izkazalo, pri nakupu prednostnih delnic Hita ni šlo zgolj za nesmotrno poslovanje, ampak tudi sum kaznivih dejanj. Kriminalisti so namreč po letu dni vložili kazenske ovadbe, preiskava pa še ni končana. Kriminalisti jih utemeljeno sumijo storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, ker preiskava še ni končana, pa na policiji več informacij ni mogoče dobiti.

Tako ni mogoče z gotovostjo trditi, kdo so ovadeni in ali sta med njimi tudi nekdanja uslužbenca Kapitalske družbe Uroš Svete in Gregor Razboršek, ki sta zaradi afere HIT2 dobila izredno odpoved delovnega razmerja. V začetku oktobra 2008 smo razkrili, da so v Kadu, ki ga je takrat vodil Uroš Rožič, začeli sumiti, da je pri upravljanju sredstev treh vzajemnih pokojninskih skladov prišlo do nepravilnosti.

Nekaj mesecev pred tem so namreč Kadovi upravljalci po neobičajno visoki ceni od majhnega zasebnega podjetja DSA kupili prednostne delnice Hita. Transakcije s temi delnicami so se sicer začele že leta 2006, ko je Maksima Invest prodala več kot 99.000 delnic HIT2 družbi NFD 1, domnevno po ceni 14 evrov za delnico.

NFD je delnice iz sklada NFD 1 konec leta 2007 prenesla na sebi naklonjene družbe, ki so delnice prodale po bistveno višji ceni, po neuradnih podatkih po okoli 23 evrov za delnico. Delnice je na koncu verige vmesnih transakcij odkupil Kad, prve delnice HIT2 že januarja 2007, zadnji paket pa septembra 2008, torej tik pred parlamentarnimi volitvami.

Za največji, zadnji paket delnic je Kad podjetju DSA odštel 33 evrov za delnico. Organizatorica prodaje je bila NLB, od katere je Kad dobil ponudbo za odkup delnic, vpletena pa naj bi bila tudi Zveza bank iz Celovca. Če predpostavimo, da jih je DSA kupil po 23 evrov za delnico, je njegov zaslužek pri prodaji znašal več kot 700.000 evrov, vendar do danes še ni jasno, komu so šle provizije od posla.

Kadovi notranji revizorji so domnevali, da so podjetja, od katerih je Kad dobival ponudbe, povezana, njihova ključna oseba pa je Tomaž Stopar. Pri tem se je pojavil sum, da se je združba med seboj povezanih oseb okoristila na račun Kadovih skladov.

Odločitev za izredno odpoved delovnega razmerja in takojšnjo prepoved dela direktorju oddelka za upravljanje premoženja Urošu Svetetu in njegovemu namestniku Gregorju Razboršku so v Kadu konec oktobra 2008 utemeljili tako: "Pri izvedbi nakupa so bili pomembno kršeni interni predpisi in postopki, podpis uprave za naročilo posla je bil pridobljen na nezakonit način, nakup prednostnih delnic Hita pa ni bil ekonomsko upravičen in utemeljen."

Naj spomnimo, da so prednostne delnice Hita netržni vrednostni papir, poleg tega, da gre za nelikviden vrednostni papir, s katerim je bilo trgovanje živahno le konec leta 2006. Takrat se je namreč špekuliralo o povezovanju med Hitom in Harrah's Entertainment in spremembi prednostnih delnic v navadne.

Sava Re zadeve ni predala policiji

Nekaj mesecev pred Kadom je prednostne delnice Hita kupila tudi pozavarovalnica Sava Re. Nadzorni svet Save Re je na svoji zadnji decembrski seji obravnaval končno poročilo pregleda nakupa delnic HIT2, ki ga je opravila revizijska družba KPMG. Revizija sicer ni potrdila kršenja zakonodaje ali namernega oškodovanja družbe, vendar naj bi se uprava po naših informacijah kljub temu s Tomažem Oplotnikom, direktorjem finančno-računovodskega sektorja, ki je bil podpisnik vseh ključnih dokumentov, povezanih z nakupom delnic HIT2, dogovarjala o prekinitvi delovnega razmerja.

Predstavnica Save Re za odnose z javnostjo Maja Krumberger zatrjuje, da se z Oplotnikom ne dogovarjajo o prekinitvi delovnega razmerja. Zadeve ne bodo predali policiji, saj, kot je pojasnila Krumbergerjeva, zunanja revizija ni potrdila obstoja razlogov za kazenski pregon katerega koli zaposlenega v Savi Re. Prav tako na podlagi revizije nobenemu od zaposlenih niso omejili pooblastil.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042327856

ZDRUŽBA

Združba znancev kovala dobičke na račun Save Re in Kapitalske družbe Razkrivamo nove podrobnosti afere s kupovanjem prednostnih delnic Hita (HIT2), ki kažejo, da je posle na Kapitalski družbi in pozavarovalnici Sava Re dogovarjala skupina ljudi, ki so zasebno ali prijateljevali ali so bili nekoč sodelavci na ministrstvu za finance.

Zunanja revizija nakupa delnic HIT2 ni pokazala znamenj kršitve zakonodaje ali namernega oškodovanja družbe, zato vodstvo Save Re z Zvonkom Ivanušičem (na fotografiji) na čelu ne bo posebej ukrepalo proti zaposlenim, niti zadeve predalo tožilstvu, kot je pred letom dni storila Kapitalska družba. Kljub temu naj bi se z direktorjem finančno-računovodskega sektorja Tomažem Oplotnikom poskušali dogovoriti o prekinitvi delovnega razmerja.

Ali in za koliko so se pri tem okoristili na račun pokojninskih zavarovancev Kada in Save Re, bo v prihodnje pokazala tožilsko-policijska preiskava. Policija je namreč, kot smo poročali že včeraj, ovadila tri fizične osebe in eno pravno, preiskavo pa nadaljuje.

Ključna oseba Gregor Razboršek

Na Kapitalski družbi so zgodbo s spornimi nakupi delnic HIT2 razčistili konec leta 2008, ko so zadevo predali tožilstvu in sta zaradi kršenja predpisov in ekonomsko neupravičenega nakupa delnic izredno odpoved delovnega razmerja dobila direktor oddelka za upravljanje premoženja Uroš Svete in njegov namestnik Gregor Razboršek. Zadnji je bil vpleten tudi v nakupe prednostnih delnic Hita na Savi Re.

Pozavarovalnica je prvih 45.600 delnic kupila 1. decembra 2006 po ceni 31,3 evra za delnico (skupno za 1,4 milijona evrov), drugi paket 24.600 delnic pa po isti ceni 5. aprila 2007 (skupno 770.000 evrov). Pri obeh transakcijah je kot posrednik sodeloval Gregor Razboršek, takrat zaposlen kot vodja oddelka upravljanja s sredstvi komitentov na Raiffeisen banki. V obeh primerih je ponudbo za nakup delnic poslal neposredno Tomažu Oplotniku, direktorju finančno-računovodskega sektorja na Savi Re. Revizorjem KPMG, ki so za Savo Re pregledovali nakup delnic HIT2, po naših informacijah ni uspelo odkriti, kdo je bil prodajalec prvega paketa delnic, saj to ni razvidno iz njim dostopnih dokumentov.

Po neuradnih podatkih pa naj bi bila prodajalca podjetji Termalis v solasti Razborškove žene in J. T. Inženiring, ki je bil posredno v lasti Andreja Stoparja. Ob tem poudarimo, da je lastnik podjetja DSA, ki je Kapitalski družbi septembra 2008 prodalo več kot 70.000 delnic HIT2 po ceni 33 evrov za delnico, Tomaž Stopar, vendar morebitne povezave med Andrejem in Tomažem Stoparjem niso znane.

Prodajalec iz davčne oaze

Pri drugem nakupu delnic se je izkazalo, da je Sava Re delnice kupila od podjetja Tayrona Neguanje iz davčne oaze Wyoming. Naš pregled javno dostopnih baz podatkov je pokazal, da je bil lastnik tega podjetja Aleš Grbič, ki je bil nekoč zaposlen na Raiffeisen banki, kjer je bil podrejen Razboršku, v vmesnem času v Abanki Vipa, nato pa na Probanki DZU. Razboršek in Grbič sta po ugotovitvah revizorjev v preteklosti poslovno sodelovala, in sicer je Grbiču Razboršek prek podjetja Sigismund LLC prodal lastniški delež v bosanskem PIF VIB fondu, katerega vrednost je aprila 2007 dosegla pol milijona evrov.

Kot zanimivost, Razborškovo podjetje Sigismund je imelo sedež na istem naslovu kot Grbičeva Tayrona Neguanje v Wyomingu, kjer se dohodnina in davek na dobiček ne obračunavata. Ob tem je treba omeniti, da so bili po dostopnih podatkih na ministrstvu za finance pred leti sočasno zaposleni Gregor Razboršek, Uroš Svete in Tomaž Oplotnik, za Tomaža Stoparja pa to ni jasno.

Pri preprodajanju delnic je prihajalo do velikih razlik v ceni, s čimer so bili med prodajalci ustvarjeni veliki dobički. Prvotni paketi delnic so se kupovali po ceni med 16 in 17 evri za delnico, Sava Re pa jih je odkupila po 31,3 evra za delnico.

Ob tem je treba opozoriti na informacije, da naj bi na primer Termalis od KD ID delnice HIT2 kupil le štiri dni, preden jih je prodal Savi Re. Zato so revizorji opozorili na možnost, da bi lahko Sava Re delnice odkupila neposredno od KD ID po bistveno nižji ceni, namesto da so se zaslužki zbirali za računih zasebnih podjetij.

Sklepamo lahko, da sta na koncu Sava Re in Kapitalska družba služila kot rešitelja nasedlih naložb špekulantov, ki so leta 2006 delnice HIT2 kupovali v pričakovanju, da se bodo ob združevanju Hita in Harrah's Entertainment pretvorile iz prednostnih v navadne delnice in s tem občutno pridobile vrednost.

Pomanjkljive analize

Za obe transakciji je značilno, da sta se odvili v kratkem času; za prvo so na Savi Re za odločitev potrebovali dva dneva, za drugo pa le štiri ure. Revizorji so ob tem dopustili možnost, da je naglica posledica tega, da na primer Termalis ni imel lastnih sredstev za nakup delnic, ampak si je kupnino zagotovil šele s prodajo delnic Savi Re. Toda, kot opozarja revizijsko mnenje, podrobnosti verižnih transakcij bi bilo mogoče ugotoviti le, če bi zadnje zaprosili Hit kot izdajatelja tega vrednostnega papirja.

Kaj so ključne ugotovitve zunanje revizije, ki jo je naročila Sava Re?

Kršitve zakonodaje niso odkrili, so pa bile kršitve v Savi Re pri podpisovanju dokumentov (nekateri dokumenti niso bili datirani ali niso imeli drugih ustreznih podatkov). Opozorili so, da so se posli sklepali brez temeljite analize ekonomske upravičenosti, da Sava Re ni opravila lastnega vrednotenja delnic, ampak se je zanašala na vrednotenje Raiffeisen banke, ki v tem primeru ni bila nevtralna. Potrdili so tudi, da obstajajo tesne povezave med prodajalci delnic in posredniki, medtem ko jim povezav z zaposlenimi na Savi Re ni uspelo dokazati.
http://www.finance.si/226173/Na-Kadu-sum-o%B9kodovanja-pokojninskih-zavarovancev
http://www.finance.si/227460/Sindikat-Kadu-ne-zaupa-ve%E8-upravljanja-s-pokojninskimi-skladi
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042328038
http://www.finance.si/231033/ATVP-%B9e-pregleduje-posel-NFD-1-s-HIT2
http://www.finance.si/268056/V-aferi-HIT2-narejen-prvi-korak-bosta-tudi-drugi-in-tretji

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 23 Dec 2011 00:53; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Čet Jan 07, 2010 11:56 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

GALILEO

/13/...kar nekako je mimo nas, skoraj neopaženo, odšla 18 letnica prvega vzajemnega sklada pri nas GALILEO, ki je nedvomno povezana z velikim uspehom, dolgo časa najbolj priljubljenega vzajemnega sklada. Po pričevanjih bi ga naj ustanovilo 18 fizičnih oseb z začetnim vložkom 200.000 enot premoženja, po takrat trenutni ceni 40 sit (0,1669 €). Na tako dolgi uspešni zgodovini so se učili, ne samo konkurenčni upravljalci temveč tudi veliko vlagateljev, ki so imeli glede na časovni termin, res tudi ves čas kvaliteten in transparenten servis storitev, za kar gre zahvala upravljalcu tako Kmečki družbi kot KD Investments in sedaj še KD Skladom: Laughing

18 LET & POLNOLETNOST

VEP 01.01.1992 - 0,17 €
12.10.2007 - 17,92 € - maksimalna vrednost enote premoženja 06.01.2009 - 9,02 € - trenutna vrednost enote premoženja

VLOŽEK 1992 - 100 €
2009 - več kot 1.600 €

SREDSTVA V UPRAVLJANJU
01.01.1992 - 0,02 mio€
29.10.2007 - 365,97 mio€ - maksimalno
09.03.2009 - 99,89 mio€ - v zadnjem času minimalno
06.01.2010 - 153,74 mio€

TRENUTNI DONOSI

Letošnji donos 2,44% 1 letni donos 22.59%
3 letni donos -33,26%
* Povprečna letna donosnost 16,7%
TRENUTNO ŠTEVILO ENOT V OBTOKU 17.038.903,1786
http://www.kd-skladi.si/index.php?su...6&tm=1&ty=2010

05.12.2010

/13/...v informativnem pismu vsem vlagateljem VS Galilea, podsklada KD Krovnega sklada, omenjajo, da ta podsklad doživlja eno največjih preobrazb v svoji 18 letni zgodovini. Ob tem, da je bilo razloženo, da je nova naložbena politika, že stopila v veljavo s 05.12.2010. poleg tega omenjajo ˝razširil krog vlaganja˝, ˝na svetovne kapitalske trge˝,˝najboljših idej iz vseh regij in trgov sveta˝...ker pa je v praksi zaradi čisto tehničnih omejitev v dnevu ali dveh dneh težko premakniti portfelje, velike sto in več milijonov, in ker takšni premiki s sabo prinesejo visoke transakcijske stroške, smo v novi naložbeni politiki opredelili uporabo orodij, ki ob nizkih stroških omogočajo ˝varovanje portfelja pred močnejšimi padci na delniških trgih (t.i.prodajne opcije)...

* Hipotetična vrednost premoženja nekega vlagatelja, ki je kupil ob ustanovitvi 500 enot premoženja:
01.01.1992 - 0,1669 € (40 sit) - (pred konverzijo 500 enot - takratnih 20.000 sit) - 85,45 €
05.01.1993 - 0,45 € - 225 €
04.01.1994 - 0,85 € - 425 €
03.01.1995 - 1,28 € - 640 €
03.01.1996 - 1,48 € - 740 €
03.01.1997 - 1,80 € - 900 €
05.01.1998 - 2,31 € - 1.155 €
04.01.1999 - 3,04 € - 1.520 €
03.01.2000 - 3,66 € - 1.830 €
03.01.2001 - 3,65 € - 1.825 €
03.01.2002 - 4,63 € - 2.315 €
03.01.2003 - 7,41 € - 3.705 €
05.01.2004 - 8,64 € - 4.320 €
03.01.2005 - 10,29 € - 5.145 €
03.01.2006 - 10,77 € - 5.385 €
03.01.2007 - 13,36 € - 6.680 €
12.10.2007 - 17,92 € - najvišja vrednost VEPa * 500 = 8.960 €
03.01.2008 - 17,08 € - 8.540 €
05.01.2009 - 7,29 € - 3.645 €
09.03.2009 - 5,84 € - najnižja vrednost VEPa ( enako kot 24.04.2002) * 500 = 2.920 €
04.01.2010 - 8,95 € - 4.475 €
14.12.2010 - 8,66 € * 500 = 4.330 €
20.01.2011 - 8,70 € * 500 = 4.350 €
28.07.2011 - 7,79 € * 500 = 3.895 €
11.08.2011 - 6,98 € * 500 = 3.490 €
01.09.2011 - 7,13 € * 500 = 3.565 €
03.10.2011 - 6,65 € * 500 = 3.325 €
03.11.2011 - 7,28 € * 500 = 3.640 €
02.12.2011 - 7,19 € * 500 = 3.595 €
NOVI PROSPEKT
www.kd-skladi.si/dat...122010.pdf

Donosnost:
Letos: -18,40%
1.letni donos: -19,34%
3.letni donos: +0,43%
5.letni donos: -46,55%
Od ustanovitve: +4.117,24%

Kaj je nastalo?
* Enkratni znesek 10.000 €:
1 leto nazaj: 8.066,00 €
3 leta nazaj: 10.043,00 €
5 let nazaj: 5.345,48 €
10 let nazaj: 15.107,30 €
NOVI PROSPEKT
http://www.kd-skladi.si/data/userupl...2005122010.pdf

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Pet Jan 08, 2010 2:17 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

100 LIR = 500.000 €

/13/...v italijanskem časopisu, ki izhaja v Genovi, je XIX.SECOLO je objavljeno, da je sedaj pokojna IDA GIOVANNA MANTELLI rojena 1881, daljnega leta 1907 na Banki Popolare v Sampierdarena, filiala v Bolzanetu, Genova, vezala 100 italijanskih lir z obrestno mero 3,5%. V letu 1984 ko je umrla je hranilno knjižico zapustila hčerki, ta pa je nanjo pozabila in umrla leta 2001. Idin vnuk ALDO MOROZZINI, ki jo je našel, je s sestro izračunal, da jima Banca dItalia, za babičin depozit dolguje nekaj malega več kot 500.000 €: Laughing

Podedovali knjižico iz leta 1907 100 lir je sedaj vredno 500.000 €

Gospodična Mantelli je vložila 100 lir v daljnem letu 1907 v Banco Popolare di Sampierdana, filiale di Bolzaneto

Po 103 letih je pravnuk našel varčevalno bančno knjižico in sedaj zahteva znesek, ki sedaj znaša z obrestmi vred čez 500.000 €

Tako so se dediči Ide Giovanne Mantelli sedaj odločili, da bodo poiskali pravno pomoč pri odvetnikih Anna Orecchioni in Giacinto Canzona, za to, da kar lepo vsoto denarja, dobijo od Banca dItalia, zaradi tega, ker je Banca Popolare di Sampierdarena omenjena samo še v knjigah.

In tukaj je sedaj zgodba.

1 maja 1907, ko še ni bilo praznika dela in so bie banke še odprte, je že omenjena IDA GIOVANNA MANTELLI, letnik 1881, tedaj na vrhuncu svoje lepote, deponirala znatno vsoto denarja (100 lir) na varčevalno knjižico št.0069 na Banco Popolare di Sampierdarena (Agenzia di Bolzaneto) z obrestmi (kar je bilo napisano na prvi strani knjižice) 3,50% neto (kar je povsem v redu glede na sedanje obrestne mere).

Medtem leta tečejo, med dvema svetovnima vojnama, Italija postane republika, razgibana in nepozabna šestdeseta ter sedemdeseta leta. Pri častljivi in dopolnjeni starosti 103 leta je 7.junija 1984 imenovala za naslednico vsega njenega premoženja, vnukinjo Umiltà Morazzini, rojeno 1927, stanujoče v Sieni.

Tako preteče približno 20 let in gospa Umiltà Morazzini umre 20.avgusta 2001 in je svoje premoženje zapustila svojima otrokoma ALDU in MARIA GRAZIA. Preteče še 9 let in v septembru 2009 ALDO najde v predalu pohištva v stari hiši, staro varčevalno knjižico iz leta 1907 z depozitom takratnih 100 lir.

Posvetoval se je s sestro MARIO GRAZIO in sta na hitro izračunala, da znaša sedanji revalorizirani znesek, skupaj z obrestmi več kot 500.000 €. Obrnila sta se na pravno pomoč, s pomočjo odvetnikov Anna Orecchioni in Giacinto Canzona, da bi tako z njihovo pomočjo, dosegli izplačilo velike vsote od Banca d’Italia, ki je sedaj garant za omenjeno banko. Novico sta zvečer tudi potrdila oba zainteresirana.
http://ilsecoloxix.ilsole24ore.com/p/italia/2010/01/05/AMZ3PTGD-ereditano_libretto_valgono.shtml?hl

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Jan 12, 2010 10:49 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

SLOVENKA LETA 2009

KATARINA KRESAL

/13/...že na strani 53 je omenjena prireditev za OSEBNOST LETA za Val 202 in Delo in sedaj že 22.prireditev za SLOVENKO LETA, ki so jo izbirali bralci revije JANA in sicer: Laughing

Kresalova izbrana za Slovenko leta Bralci in bralke revije Jana so za Slovenko leta 2009, ki so jo danes razglasili na 22. prireditvi v ljubljanski Drami, izbrali ministrico za notranje zadeve in predsednico LDS Katarino Kresal. Pred razglasitvijo sta 13 nominirank danes popoldne že sprejela predsednik državnega zbora Pavel Gantar in ljubljanski župan Zoran Janković.

Bralke in bralce revije Jana so Slovenko leta izbrali med ženskami, ki so jih v letu 2009 prepričale s srčnostjo, pogumom in odločnostjo. Kresalova je ob razglasitvi dejala, da si nikoli ne bi mislila, da je notranja ministrica lahko Slovenka leta. To, da so jo ljudje vzeli za svojo, ker se je lotila takšnih zadev, kot so izbrisani, je po njeno velika stvar ter dokazuje, da ljudje resnično cenijo temeljne vrednote, kot so človekove pravice in dostojanstvo.

Nominiranke za Slovenko leta 2009 so bile varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, direktorica tržiškega Peka Marta Gorjup Brejc, otroška kirurginja v celjski bolnišnici Marija Janež Bizjak, delavka Gorenja Veronika Juvan, direktorica Varstveno-delovnega centra Nova Gorica Tea Leban, vrhunska smučarka Tina Maze, direktorica Velike klinike za male živali Iris Selan, pesnica in avtorica za otroke Bina Štampe Žmavc, novinarka Karmen Švegl, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, glasbenica Elda Viler in predstojnica Katedre za ples ter nekdanja vrhunska plesalka Meta Zagorc.
http://www.vecer.com/clanekslo2010011205502948
http://www.jana.si/aktualno/ljudje/Slovenka-leta-je-Katarina-Kresal.
html http://www.njena.si/gallery.php?option=com_citslideshow&slideshowid=101&task=jpg&id=1

Sreča tistih, ki hočejo biti priljubljeni, je odvisna od drugih; sreča tistih, ki hočejo ugajati, niha glede na razpoloženje, ki je izven njihovega nadzora; toda sreča pametnega izvira iz njegovih svobodnih dejanj.
Marcus Aurelius

***** ISKRENE ČESTITKE *****

HITROST UBIJA

Posnetek vožnje s Kresalovo Posnetek vožnje z ministrico Kresalovo so pokazali na novinarski konferenci.
http://24ur.com/novice/slovenija/s-kresalovo-v-avtu-divjal-200-km-h.html

* "Ni mi prav in obžalujem, da moj varnostnik ni spoštoval predpisov. Vendar je nedostojno primerjati zgodbo o smrti otroka, ki me je prizadela, s prehitro vožnjo voznika, ki ni bil alkoholiziran, ki ni povzročil nesreče in ki je bil ne glede na to, da je moj varnostnik, ustrezno kaznovan."
Katarina Kresal na Twitterju

V nedeljo, 14. marca, ob 12.45 so policisti ustavili avtomobil Uprave za varovanje in zaščito, v katerem je bila notranja ministrica Katarina Kresal. Audi A8 je s hitrostjo okoli 160 kilometrov na uro divjal na primorski avtocesti proti Kopru na relaciji Senožeče–Fernetiči, ko sta ga opazila moža v modrem s provido. Promet je bil gost, poleg neprilagojene hitrosti voznik ni upošteval varnostne razdalje. Zasledovala sta ga devet minut in izmerila najvišjo hitrost 166 kilometrov na uro. V nekem trenutku je sistem zabeležil tudi hitrost 171, vendar naj ne bi šlo za veljavno meritev. Provida pa je, ko ga je prehitevala, vozila s hitrostjo 189 kilometrov na uro. Po zagotovilih vodje prometne policije Ivana Kapuna avtomobil med merjenjem nikoli ni vozil več kot 200 kilometrov na uro. Ustavili so ga na cesti proti Novi Gorici, kjer so ugotovili, da je policist varnostnik v službenem vozilu prevažal notranjo ministrico. Signalnih modrih luči ni imel vklopljenih. Oglobili so ga za 460 evrov in za šest kazenskih točk. Predsednik vlade Borut Pahor je za nacionalno televizijo dejal, da je o resnejših ukrepih zoper ministrico Kresalovo ne razmišlja. Dodaja pa: "To je bila napaka. Prižgati bi morali policijske luči." Na vprašanje, ali voznika morda čaka disciplinski postopek, so na policiji odgovorili, da zoper njega poleg kazni za prekršek ni predviden noben drug ukrep. Ministrica je sicer varovana oseba, ki jo varujejo policisti, vendar podatkov o načinu varovanja ne smejo razkrivati, saj so v skladu z Zakonom o tajnih podatkih označena s stopnjo zaupno. Pojasnili so, da bi lahko z razkritjem načina varovanja in števila varnostnikov ogrozili njeno varnost, četudi gre za pretekli dogodek. Zato tudi na vprašanje, kam je bila namenjena, niso odgovorili. ''Lahko pa povemo, da v konkretnem primeru poleg varnostnikov ni bilo drugih oseb,'' so dodali.

MNZ:

Ministrica obžaluje, ker voznik ni upošteval predpisov Ceste-1 Notranja ministrica Katarina Kresal se je znašla v podobni situaciji kot njen ministrski kolega Patrick Vlačič. Ironija je, ker sta se oba zavezala, da bosta izboljšala varnost na cestah. Posnetek vožnje s Kresalovo *

"Vse javne osebnosti se morajo zavedati, da so na očeh. Njihova ravnanja imajo večjo težo." Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojan Žlender Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da ministrica sama ne vozi avtomobila. ''Za njene prevoze in varnost skrbijo varnostniki Urada za varnost in zaščito pri Generalni policijski upravi. Tudi avtomobil je last policije.'' Dodali so, da ''ministrica obžaluje, ker njen voznik ni upošteval cestnoprometnih predpisov. Ob tem pa poudarja, da njeni varnostniki sicer svoje delo opravljajo profesionalno in korektno.'' Ujeli že dva 'borca' za varnost na cestah "Vozil je voznik. Ministrica ni mogla vplivati na njega. Ona ni slab zgled, slab zgled je voznik."

Ivan Kapun

Ironija je res precejšnja. Ministrica Kresalova je namreč v javnosti večkrat dejala, da si bo prizadevala za povečanje varnosti na slovenskih cestah. S prometnim ministrom Patrickom Vlačičem sta sprožila kampanjo proti krvavim cestam. A tudi njega so lani poleti ujeli, ko je njegov voznik v službenem vozilu na viaduktu Verd storil več prekrškov. Z modro lučjo je vozil po odstavnem pasu, da bi se ognil gneči. Zagovarjal se je, da uporaba modre luči ni bila njegova ideja. Odnesel jo je brez kazni, voznik in odgovorna oseba prevoznika pa sta plačala 4.000 evrov kazni. http://24ur.com/novice/slovenija/s-kresalovo-v-avtu-divjal-200-km-h.html
http://www.finance.si/275941/Je-voznik-Kresalove-dobil-premilo-kazen
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Apr 09, 2010 8:26 am; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sre Jan 13, 2010 12:32 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

SVOBODA 2009

/13/...o medijski svobodi in pritiskih že piše na strani 51, sedaj so te omejitvene določbe sprejeli tudi v državnem zboru, kar vzpodbuja različne pomisleke: Twisted Evil

Freedom House:
Slovenija še vedno svobodna država Ameriška nevladna organizacija Freedom House je objavila poročilo o stanju svobode v svetu za leto 2009. Ugotavlja, da je svoboda po svetu na splošno že četrto leto zapored nazadovala. Slovenija tako kot v poročilu za leto 2008 ostaja med 89 svobodnimi državami z najvišjo oceno.

Freedom House bo natančnejše poročilo s podatkih o posameznih državah objavila spomladi, vendar pa glede Slovenije ne bo večjih sprememb, saj ima tudi letos najvišjo oceno glede državljanskih svoboščin in političnih pravic.

Vse razvite države zahodne Evrope so sicer na vrhu, je pa bilo zaradi postopkov s priseljenci iz muslimanskih držav opaziti trend nazadovanja v Švici in na Malti. Ocene so "svobodna", "deloma svobodna" in nesvobodna" Freedom House poročilo pripravlja od leta 1972 in z njim skuša pokazati kako po svetu države spoštujejo politične in državljanske pravice svojih prebivalcev.

V letošnjem poročilu, ki obravnava položaj v letu 2009, je zajetih 194 držav in 14 odvisnih ozemelj. Države si v poročilu prislužijo oceno "svobodna", "deloma svobodna" in nesvobodna". Ugotovitve za leto 2009 so zaskrbljujoče Freedom House ugotavlja, da je bilo leto 2009 že četrto zapored, ko je prišlo do erozije svobode po svetu, kar je najdaljše neprekinjeno obdobje nazadovanja v zgodovini poročila. Bližnji vzhod ostaja najmanj svobodna regija na svetu, do najbolj očitnega padca svobode pa je prišlo v podsaharski Afriki.

Leto 2009 je po mnenju organizacije zaznamovalo tudi povečano preganjanje aktivistov in novinarjev v avtoritativnih državah, kot sta Kitajska in Rusija. Direktor raziskav pri Freedom House Arch Puddington je izjavil, da so ugotovitve za leto 2009 zaskrbljujoče. "Nazadovanje je globalno, prizadeva države z vojaško in gospodarsko močjo, ki so prej kazale možnost reform, spremlja pa ga večji pregon političnih disidentov in neodvisnih novinarjev. Najbolj avtoritarni režimi so postali še bolj represivni, bolj vplivni na mednarodnem odru in še bolj brezkompromisni," je sporočil Puddington.

Od nekdanjih jugoslovanskih republik ima Slovenija najvišje ocene Poročilo ugotavlja nazadovanje v skupaj 40 državah, predvsem Afrike, Latinske Amerike in nekdanje Sovjetske zveze. Avtoritativne države, kot so Iran, Rusija, Venezuela in Vietnam, pa so postale še bolj represivne kot v prejšnjih letih. Nazadovanje svobode je opazno tudi v državah, ki so pred tem kazale znamenja napredka. To so med drugim Jordanija, Kirgizija, Bahrein in Kenija. Sicer je letos v kategorijo svobodnih držav uvrščenih 89 držav, deloma svobodnih pa je 58. Med njimi je od letos tudi Kosovo, ki se je prebilo naprej iz kategorije nesvobodnih.

Od nekdanjih jugoslovanskih republik ima Slovenija najvišje ocene, vendar pa med njimi ni več nesvobodnih. Bosna in Hercegovina ter Makedonija sta skupaj s Kosovom med deloma svobodnimi, vse ostale države pa so svobodne, pri čemer se je letos mednje prebila tudi Črna Gora. 89 svobodnih držav sveta pomeni 46 odstotkov prebivalstva 89 svobodnih držav sveta pomeni 46 odstotkov prebivalstva v 194 državah in 14 ozemljih, ki jih zajema poročilo. Število deloma svobodnih držav je letos padlo za štiri na 58, kar pomeni 20 odstotkov prebivalstva, za pet pa je poraslo število nesvobodnih oziroma skupaj 47, kar zajema 24 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Levji delež slednje kategorije pade na Kitajsko. Poročilo po svetu šteje tudi države, kjer imajo demokracijo in volitve. Lani se je število volilnih demokracij zmanjšalo za tri in jih je bilo skupaj 116.

Izpadle so Honduras, Madagaskar in Mozambik, Maldivi pa so napredovali. Najnižje na lestvici svobode je sicer devet držav: Mjanmar, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Libija, Severna Koreja, Somalija, Sudan, Tibet, Turkmenija in Uzbekistan.
http://www.siol.net/svet/novice/2010/01/svoboda.aspx

PRESKOK

Bo država cenzurirala svetovni splet ter Internet za telebane

Argumenti, zapisani v komentarju, so smešni. Ali je internet tudi za telebane, se lahko avtor prepriča v nekaj sekundah, ko pogleda anonimne komentarje recimo o določeni politično izpostavljeni osebi. Vsak narod ima po Goetheju svoje idiote. Igralništvo je eden od virov financiranja države, tako kot je komentiranje eden od virov financiranja avtorja tega članka. Vendar pa vseeno ne morem pristati na tezo, da je komentiranje nedemokratično, zavira razvoj, če recimo komentator ne more pisati, da recimo nekdo laže, krade in zlorablja ne vem koga brez tehtnih argumentov ali sankcij. Medtem ko ima komentator za sabo odgovornega urednika, uporabniki spleta nimajo nikogar.

Iz naslova iger na srečo se financirajo tudi invalidske in humanitarne organizacije. Kaj pomeni za skupino, ki je v veliko primerih bolj ali manj odvisna od družbe, izpad nekaj sto tisoč evrov ali milijona evrov, avtor seveda ne ve.

Popolna svoboda neodgovornim je anarhija. Anarhija je destrukcija. In destrukcija uničuje tako gospodarstvo kot družbo. Zato je moj predlog še večja prisotnost organov, ki jih plačujemo za vzdrževanje reda in miru na spletu. Le-ta je odlično polje za goljufanje. Skrb zbujajoče je zgolj dejstvo, da je do ureditve razmer prišlo tako pozno. Licemerstvo vodilnih ljudi v svetovni politiki je bilo tudi omogočanje obstoja davčnih oaz. Kamor odteka dodana vrednost, ki bi jo morali dobiti tudi skozi socialne kompenzacije ljudje. Torej identičen problem kot spletne igralnice. http://www.dnevnik.si/debate/pisma_bralcev/1042332255

OBRAMBNI ŠČIT

Nov zakon o igrah na srečo ščiti mladoletne in povečuje učinkovitost nadzora DZ je s 47 glasovi za in 21 glasovi proti sprejel novelo zakona o igrah na srečo. Zakon naj bi med drugim uveljavil družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo, zaščitil mladoletne in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi igranja iger na srečo in povečal učinkovitost nadzora. Zakon naj bi nadzor izboljšal zlasti pri prirejanju iger na srečo brez koncesije. Hkrati ureja uvedbo novih igralnih naprav in prirejanje iger na srečo prek interneta. Pri igrah na srečo je prirejanje spletnih iger na srečo dovoljeno le imetnikom koncesije za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah, ne pa koncesionarjem, ki prirejajo igre na srečo v igralnem salonu. Novela naj bi tudi odpravila nepotrebne omejitve v poslovanju prirediteljev ter koncesionarjev. Tako med drugim odpravlja omejitev, da so lahko v lastništvu družb s koncesijo le osebe ali družbe z državljanstvom Slovenije ali druge države članice EU oziroma pravne osebe, ki imajo sedež v Sloveniji oz. v EU. Državni svet je tudi na ta zakon izglasoval veto, in sicer zaradi dela zakona, ki določa, da so prireditelji spletnih iger na srečo dosedanja prireditelja klasičnih iger na srečo Loterija Slovenije in Športna loterija ter igralnice, v njem pa ni določeno, za katere namene se bodo pridobila pridobljena koncesijska sredstva od teh spletnih iger na srečo. Internetne igre na srečo so v zakonu opredeljene kot klasične igre na srečo ali kot posebne igre, tako da se bo moralo zanje pridobiti koncesijo, koncesnina pa se bo razporedila enako kot pri drugih igrah na srečo. http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042333585

CENZURA

Internetne igre na srečo: Državni zbor je potrdil cenzuro svetovnega spleta Urad za igre na srečo bo lahko slovenskim internetnim ponudnikom odrejal, do katerih spletnih strani naj onemogočijo dostop Poslanci državnega zbora so ta teden znova odločali o predlaganih spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo.

Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo, ki sodi pod okrilje ministrstva za finance, so poslanci tako v roke položili nova pooblastila, po katerih lahko ta naloži internetnemu ponudniku v Sloveniji omejitev dostopa do tujih spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, prek katerih lahko državljani dostopajo do iger na srečo ali športnih stavnic. Po novem zakonu bo lahko urad za nadzor prirejanja iger na srečo odredil, na katerih tujih spletnih straneh bodo lahko uporabniki interneta v Sloveniji še igrali igre na srečo oziroma polagali stave.

Poslanci o potezi, s katero so nepremišljeno uvedli cenzuro interneta v Sloveniji, sploh niso temeljiteje razpravljali. Tako so odločili poslanci kljub temu, da so že pred nekaj tedni na direktoratu za informacijsko družbo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) opozorili, da je omejevanje svobode interneta neposredno povezano z omejevanjem svobode izražanja kot ustavno zajamčene pravice.

Vršilec dolžnosti direktorja direktorata za informacijsko družbo

Nikolaj Simič je pojasnil, da so mnenje izdelali "kot obvestilo javnosti in kot napotek inšpekcijskim službam, da v primeru ugotovljenih kršitev zakona o igrah na srečo upoštevajo tudi načelo sorazmernosti, vključno s potrebo po jasnosti in določnosti izrečenih ukrepov". Zaradi tega so predlagali, da bi bilo dostop do spletnih iger na srečo dejansko mogoče omejevati le pri tistih slovenskih ponudnikih dostopa do svetovnega spleta, ki so v pogodbenem odnosu s tujimi prireditelji iger na srečo, ne pa kar pri vseh po vrsti.

Strokovnjak za informacijsko zasebnost in urednik spletnega portala Pravokator Matej Kovačič z ljubljanske fakultete za družbene vede opozarja, da je vprašljiva predvsem smiselnost blokiranja spletnih strani, saj povprečni uporabniki blokade lahko tehnično zelo enostavno zaobidejo. "Gre za težke in izjemne ukrepe, ki bi po mojem mnenju smeli biti le v pristojnosti sodišč, ne pa vladnih uradov," je še ocenil Kovačič. Na ministrstvu za finance so že pred časom pojasnili, da je treba "nadzorovanje svetovnega spleta v Sloveniji uzakoniti, ker sta zakonodajalec in urad za nadzor prirejanja iger na srečo dolžna izvajati ukrepe, ki jih je mogoče in smotrno izvesti, čeprav se zavedata tehničnih težav pri preprečevanju nedovoljenega prirejanja iger na srečo po internetu".

Ob tem je vodja slovenskega odzivnega centra za omrežne incidente SI-CERT v Arnesu Gorazd Božič opozoril, da "ni bilo mogoče v politiki o tej temi zaslediti nobene širše razprave na to temo, kar je škoda". Božič upa, da bo v praksi obveljalo mnenje MVZT, "saj si bomo v nasprotnem primeru le zatiskali oči pred neučinkovitostjo internetnega filtriranja tujih spletnih mest". V imenu poslanske skupine Zares je Franco Juri med razpravo napovedal, da bo Zares zakon podprla le pod pogojem, da bo vlada čim prej spremenila sporne določbe, "saj bi ob njihovem nepravilnem tolmačenju lahko prišlo do zlorab pri razpolaganju s spletom," je še dejal Juri. Kot trdijo naši viri iz strokovne javnosti, naj bi vlada v kratkem to tudi dejansko storila.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042334048

PRAVOKATOR

http://hr-cjpc.si/pravokator/
http://matej.owca.info/predavanja/index.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Feb 03, 2010 9:14 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Čet Jan 14, 2010 10:37 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NAJUGLEDNEJŠI

Krka ponovno najuglednejši slovenski delodajalec

Krka je po ocenah slovenskih iskalcev zaposlitve najuglednejši slovenski delodajalec. Iskalci zaposlitve so v raziskavi, ki jo je lani jeseni izvedel zaposlitveni portal Mojedelo.com, za najuglednejšega delodajalca v Sloveniji izbrali družbo Krka. Najbolje so jo ocenili pri zaupanju nadrejenim in organizaciji, odnosih s sodelavci, možnostih napredovanja ter odgovornosti in pristojnosti.

Kot so danes sporočili s spletnega portala Mojedelo.com, je v raziskavi sodelovalo več kot 3000 iskalcev zaposlitve, ki so po različnih kriterijih ocenjevali ugled posameznih slovenskih podjetij. Sodelujoči so kot najpomembnejše izpostavili zaupanje nadrejenim in organizaciji, odnose s sodelavci, možnosti napredovanja, odgovornosti in pristojnosti.

Po drugi strani, ugotavljajo avtorji raziskave, je na pomenu izgubilo vse, kar je v povezavi z bonitetami in finančnimi aspekti delovnega mesta, npr. plača, dodatne ugodnosti in potovanja v tujino. V raziskavi, ki so jo prvič izvedli leta 2007, so za najuglednejšega delodajalca že drugič zapored izbrali Krko. "Krka tako dokazuje, da se gradnja blagovne znamke delodajalca in konstantna komunikacija s trgom delovne sile še kako izplača," pravijo na portalu.
http://www.vecer.com/clanekslo2010011405503617

PRIVLAČNI DELODAJALCI

* Akrapovič d.d.
* Brunata d.o.o.
* BSH Hišni aparati, d.o.o.
* CDE nove tehnologije d.o.o.
* CPK d.d.
* Danfoss Trata d.o.o.
* E.Leclerc, Rudnidis d.o.o.
* Gorenje d.d.
* Grawe zavarovalnica d.d.
* HELIOS Domžale, d.d.
* HIT PRELESS d.o.o.
* Inves d.o.o.
* Iskra, elektro in elektronska industrija, d. d.
* Istrabenz turizem d.d.
* Kraški Zidar d.d.
* Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto
* Lidl d.o.o. k.d.
* LMM Profesional d.o.o.
* Medis d.o.o.
* Mercator d.d.
* Moje delo d.o.o.
* NLB d.d.
* OBI d.o.o.
* OMV SLOVENIJA, trgovina z nafto in naftnimi derivati, d.o.o.
* Projekt d.d. Nova Gorica
* Ržišnik Perc skupina
* SAS Institute d.o.o.
* SGP Tehnik d.d.
* Sodexo d.o.o.
* SRC d.o.o.
* Studio Moderna d.o.o.
* Trimo d.d.
* Tuš Holding d.o.o.
* VIZIJA RAČUNOVODSTVO d.d.
* Vzajemna d.v.z.
http://www.mojedelo.com/
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Jan 19, 2010 10:20 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Pon Jan 18, 2010 8:35 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES, PA JE!

PRESTIŽ za 1.342.700 $

BREZČASNOST V ZNAMENJU DIAMANTOV

Diamanti so že od nekdaj veljali za prestiž, eleganco in neizmerno lepoto, po katerih so posegale predvsem ženske.

A 21. stoletje je v svetu mode pustilo kar nekaj nepozabnih prelomnic, ki so tudi nekoliko zapostavljenim moškim omogočile, da lahko uživajo v blišču luksuza in diamantov. To dokazuje tudi Blancpainova nova serija moških ur, imenovana Spécialités Tourbillon Diamants.

Nadvse prestižna ročna ura je okrašena z več kot 20 karatnimi diamanti in predstavlja pravo pašo za oči. O njeni posebnosti ne priča samo njen očarljiv videz, ampak tudi nadvse vrtoglava cena. Če postanete njen lastnik, ste zagotovo srečen izbranec z nič kaj plitkim žepom, saj boste zanjo odšteli kar 1.342.700 dolarjev.

A ob tem ne boste prejeli le brezčasne lepote, ampak tudi ročno izdelan luksuz s posebnim mehanizmom, ki med drugim vsebuje tudi nadvse dragocene dragulje. Še en dokaz več, da so prav Švicarji tisti, ki navdušujejo s prestižnimi urami, katerim se ne morejo upreti ne le ženske, ampak tudi moški.
http://www.revijakapital.com/kapital/zivljenjskislog.php?idclanka=7205

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 25 Jul 2011 22:15; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Jan 19, 2010 10:54 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

UNIOR & BORZA

/13/...po dolgem zatišju se je končno ojunačil Unior in prihaja na borzo: Laughing

Osnovni kapital: 19.516.057,42 €
Izdane delnice UKIG: 2.338.414
Nominalna cena delnice: 8,34 €

Lastništvo družbe na dan 31. 12. 2008
Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci - 17,25%
Kapitalska družba, d. d., Ljubljana - 31,51%
Slovenska odškodninska družba, d. d. - 13,13%
Slovenska razvojna družba, d. d., Ljubljana - 0,40%
KD ID d.d. Ljubljana - 3,90%
KD Kapital d.o.o. Ljubljana - 0,02%
DVS Triglav Steber I d.d. Ljubljana - 0,18%
Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana - 4,28%
Poslovni partnerji družbe - 26,87%
Ostali delničarji - 2,45%
Sklad lastnih delnic družbe - 0,0%
Skupaj 100,0%
http://www.unior.si/cgi-bin/cms.cgi?doc=10213&sid=qysm0TNEIyZV4EvW

SPREMEMBE LASTNIŠTVA

Dne, 23. 12. 2009 je družba UNIOR Kovaška industrija d. d. od Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Dunajska cesta 119, Ljubljana prejela obvestilo o izročitvi poslovnega deleža, in sicer 736.939 delnic UNIOR d.d. (oznaka delnic UKIG), kar predstavlja 31,51 % glasovalnih pravic družbe UNIOR d.d.. Po prenosu delnic Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. ni več lastnik nobene delnice družbe UNIOR d.d..

Prav tako je dne 23. 12. 2009 družba UNIOR Kovaška industrija d.d. od Slovenske odškodninske družbe, d.d, Mala ulica 5, Ljubljana, prejela obvestilo o izročitvi poslovnega deleža in sicer 307.084 delnic UNIOR d.d. (oznaka delnic UKIG), kar predstavlja 13,13% glasovalnih pravic družbe UNIOR d.d. Po prenosu delnic Slovenska odškodninska družba, d.d. ni več lastnik nobene delnice družbe UNIOR d.d..

Hkrati nas je 23. 12. 2009 PDP, Posebna družba za upravljanje, d.d., Dunajska cesta 119, Ljubljana obvestila, da je dne 18. 12. 2009 pridobila 1.053.418 delnic družbe UNIOR d.d. (oznaka delnic UKIG), kar predstavlja 45,05% delež glasovalnih pravic v družbe UNIOR d.d.. Delež je PDP, Posebna družba za upravljanje, d.d. pridobila kot stvarni vložek v dokapitalizaciji in sicer od Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. (736.939 delnic UKIG oz. 31,51% glasovalnih pravic), od Slovenske odškodninske družbe, d.d. (307.084 delnic UKIG oz. 13,13% glasovalnih pravic) in od DSU, družbe za svetovanje in upravljanje, d.o.o. (9.395 delnic oz. 0,4% glasovalnih pravic).
http://www.unior.si/cgi-bin/cms.cgi?doc=25961&sid=qysm0TNEIyZV4EvW

DOKAPITALIZACIJA 1

Rezultati prvega kroga dokapitalizacije Delniška družba Unior objavlja rezultate prodaje delnic v prvem krogu in sicer je bilo prodanih 285.311 delnic, kar predstavlja 57,06% celotne emisije. Preostale delnice v skupnem številu 214.689 delnic, ki niso bile vpisane in vplačane s strani obstoječih delničarjev v prvem krogu, se ponudijo v odkup v drugem krogu, ki bo trajal od 28.12.2009 do 11.1.2010. V drugem krogu lahko sodelujejo obstoječi delničarji, ki so delnice kupili v prvem krogu in sicer v sorazmerju s svojimi vplačili v prvem krogu.
http://www.unior.si/cgi-bin/cms.cgi?doc=25799&sid=qysm0TNEIyZV4EvW

DOKAPITALIZACIJA 2

V drugem krogu, ki se je iztekel 11. januarja letos, je bilo vpisanih in vplačanih 11.698 delnic izdajatelja, kar predstavlja 5,45-odstotni delež vseh delnic Uniorja, ki so bile predmet prodaje v drugem krogu.

DOKAPITALIZACIJA 3

Zreški Unior je objavil razpis za tretji krog dokapitalizacije Zreški Unior je v četrtek objavil razpis za vpis delnic, ki niso bile vpisane s strani obstoječih delničarjev v prvem in drugem krogu dokapitalizacije.

Družba je tako v tretjem krogu dokapitalizacije širši javnosti ponudila neprodane delnice v skupnem številu 202.991, je zapisano v omenjenem razpisu. V drugem krogu, ki se je iztekel 11. januarja letos, je bilo vpisanih in vplačanih 11.698 delnic izdajatelja, kar predstavlja 5,45-odstotni delež vseh delnic Uniorja, ki so bile predmet prodaje v drugem krogu.

Vsak vpisnik lahko v tretjem krogu vpiše takšno število delnic, kot jih je v trenutku njegovega vpisa še nevpisanih. V primeru, da bodo vse razpoložljive delnice za vpis v tretjem krogu vpisane pred zaključkom tretjega kroga oz. 1. februarja letos, se vpisovanje predčasno konča. Prodajna cena za delnico je 20 evrov, njihov vpis pa se je začel danes. Javna prodaja je uspešna, če je v rokih, ki so opredeljeni v prospektu in določeni v skladu z zakonodajo, vpisanih in vplačanih najmanj 40 odstotkov vseh delnic.

Unior kot izdajatelj delnic bo v treh delovnih dneh po izteku roka za sprejem javne ponudbe objavil informacijo o tem, ali je bil prag uspešnosti dosežen. Kot je znano, je Unior novembra lani objavil razpis za prvi krog dokapitalizacije, v okviru katerega so obstoječi delničarji družbe vpisali in vplačali 285.311 delnic izdajatelja, kar predstavlja 57,06 odstotka vseh delnic Uniorja.

Preostale Uniorjeve delnice v skupnem številu 214.689, ki niso bile vplačane v prvem krogu, so v drugem krogu ponudili obstoječim delničarjem, ki so sodelovali v prvem krogu. Število delnic, ki jih je lahko vpisal in vplačal posamezni vpisnik v drugem krogu, se je določilo glede na delež tega vpisnika v prvem krogu.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042330776

BORZA

Unior napoveduje prihod na borzo "Po končani dokapitalizaciji predvidevamo vstop na organizirani trg Ljubljanske borze, seveda pa morajo odločitev o tem dejanju sprejeti lastniki delnic na skupščini družbe," so nam sporočili iz Uniorja, ki ga vodi Gorazd Korošec. Čeprav uvrstitve na borzo še do nedavnega niso načrtovali, zdaj v Uniorju, ki ga vodi Gorazd Korošec, predvidevajo, da se bodo po končani dokapitalizaciji uvrstili na organizirani trg Ljubljanske borze.

"Uvrstitev na borzo seveda podpiramo, saj bi tako prišlo do večje transparentnosti poslovanja," nam je povedal izvršni direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP) Matej Golob Matzele in dodal, da bi se z uvrstitvijo na borzi razširil tudi krog potencialnih investitorjev. V prospektu, ki so ga v Uniorju pripravili za potrebe dokapitalizacije, uvrstitev na borzo sploh ni bila predvidena, čeprav imajo več kot 1200 malih delničarjev. Glavno besedo pri uvrstitvi na borzo bodo imeli PDP, Nova Ljubljanska banka in Zavarovalnica Triglav, ki imajo skupaj v lasti okoli 60-odstotni lastniški delež.

Včeraj pa se je začel še zadnji, tretji krog dokapitalizacije, pri kateri bodo lahko sodelovali tudi tisti vlagatelji, ki še niso lastniki Uniorja. Na prodaj je še za več kot štiri milijone evrov dokapitalizacijskih delnic, v prvih dveh krogih pa so jih prodali za šest milijonov evrov. Poleg Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, ki sta svoj delež pred kratkim prenesli na PDP, nam je sodelovanje pri dokapitalizaciji potrdil tudi Korošec. V Uniorju pojasnjujejo, da sta Korošec in član uprave Darko Hrastnik vplačala dokapitalizacijske delnice, podobno kot tudi predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042330903
http://www.unior.si/cgi-bin/cms.cgi?doc=10008

KONČNO BORZA

Unior prihodnji mesec na borzo

Trgovanje z delnicami Uniorja se bo na Ljubljanski borzi začelo 22. avgusta, so po včerajšnji skupščini sporočili iz družbe, ki jo vodi Gorazd Korošec. Prvotno je bilo sicer mišljeno, da se bo Unior na Ljubljansko borzo uvrstil že januarja letos, vendar so v družbi kotacijo prestavili za več kot pol leta.

Delničarji Uniorja, med katerimi je največja Posebna družba za podjetniško svetovanj (PDP), so sicer na včerajšnji skupščini odločili, da bo vsa bilančna izguba v višini 8,3 milijona evrov ostala nerazporejena, uprava in nadzorni svet pa sta dobila razrešnico za delo v letu 2010.

Matična družba Unior je lani ustvarila slabe tri milijone evrov čiste izgube, medtem ko so bili prihodki pri 125 milijonih evrov za 30 milijonov evrov nižji kot leta 2008, a hkrati desetino višji kot leta 2009. V prvem letošnjem polletju je Uniorju uspelo prihodke povečati še za 26 odstotkov, na 76 milijonov evrov, kar je bilo nekoliko nad načrti uprave.
http://dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042460516

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sre Jan 20, 2010 2:13 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

RAJ NA ZEMLJI

/13/...eden ciljev mnogih starostnikov je selitev v obljudene in bolj poceni kraje ter ob tem še kaj privarčevati: Laughing

Slovenija, raj za upokojence?!

Raziskovalci so Slovenijo uvrstili med 25 držav, kamor se vam zaradi razmerja med življenjskimi stroški in načinom življenja po upokojitvi najbolj splača preseliti. Slovenski upokojenci, ki se iz meseca v mesec prebijajo s 300 evri, se bodo ob tem samo prijeli za glavo.

A če je Slovenija raj za ameriške, nemške in francoske upokojence, se na srečo najdejo tudi države, kjer boste dobro živeli s tipično “slovensko” pokojnino.

*** Naj bo pokoj čas za sprostitev, ne pa boj za preživetje.

Zaradi neugodne demografske podobe bodo naslednje generacije s finančnega vidika lahko starost preživele le ob kombinaciji pokojnine in prihrankov, menijo strokovnjaki. Žal pa se tudi prihrankov pri večini – glede na slovenske plače – najbrž ne bo nabralo v izobilju. Velja pa tudi, da razmerje med porabljenim denarjem in tistim, kar zanj dobimo, ni povsod enako, kar velja izkoristiti. Z daljšanjem življenjske dobe in dvigom kakovosti življenja celo v pozni starosti je namreč prav čas upokojitve lahko priložnost za uresničitev dolgoletnih sanj, odkrivanje novih kultur, nov začetek ali pustolovščino življenja.

Če se vam bo uspelo privaditi na novo kulturo, znate jezik ali ste se ga pripravljeni naučiti in ne boste preveč pogrešali družine in prijateljev, si boste v marsikateri državi za denar, ki bi vam pri nas omogočal le životarjenje, privoščili stanovanje na plaži, poceni zdravstveno oskrbo ali nego, pomoč na domu, rekreacijo in bogato kulturno življenje.

300 € Slovenija:
300 evrov pokojnine in raj za upokojence?!

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so nazadnje ocenili, da samska oseba za preživetje mesečno potrebuje 560 evrov. Vsota je nedosegljiva za polovico slovenskih upokojencev, ki se morajo čez mesec prebiti s pol manjšim zneskom. Pa Slovenci nismo edini. Zaradi neugodnih demografskih kazalcev, ko je upokojencev vse več, vplačnikov v pokojninsko blagajno pa vse manj in se le-ta sesuva kot kakšna 'catch the cash piramida' in podaljševanju življenjske dobe, se vse več ljudi na svetu sprašuje, kako preživeti starost. Nov svetovni trend tako postaja selitev v tujino, predvsem v države v razvoju na področju Južne Amerike in Azije. Slednjo odlikujejo še posebej nizke cene sicer kakovostnih medicinskih storitev.

Primer: če se vas na Tajskem ali v Maleziji loti gripa, boste za celotno zdavljenje – vključno z zdravili – odšteli le borih 6 evrov. "Jesen življenja lahko užijete tudi na drugi strani planeta."

*** Strah mlajših generacij: bo po izčrpanju pokojninske blagajne to podoba naše starosti? Poleg tega nekatere izmed teh držav upokojence privabljajo načrtno. Ponujajo vam pomoč pri nakupu nepremičnin, iskanju dodatnega dela in nižje davke, gradijo pa celo naselja, prilagojena posebej upokojencem in debelini njihove denarnice. V teh predelih je dobro poskrbljeno za varnost in pravzaprav vse na dosegu roke.

Med rajskimi državami na 23. mestu tudi Slovenija
Kam? – to bo verjetno vprašanje, na katerega boste pred selitvijo v tujino najdlje iskali odgovor.

V pomoč vam je lahko lestvica upokojencem najprijaznejših držav, ki so jo raziskovalci sestavili na podlagi osmih ključnih podatkov. Pri lastnostih nepremičninskega trga so si višjo oceno prislužile države, kjer boste nepremičnino za nakup ali najem našli hitro in po denarnici prijazni ceni, višjo oceno so prinesli še nizki življenjski stroški, kulturna ponudba in možnost rekreacije, ugodne podnebne razmere, dostopnost telekomunikacij, prometne povezave, dostopnost in kvaliteta zdravstvene oskrbe ter splošna stabilnost v državi – tako finančna kot politična.

Slovenija si je svoje mesto na lestvici priborila predvsem z odlično oceno za stabilnost in klimo, višje uvrstitve na lestvici pa so nas stali visoki življenjski stroški. "Priporočljivo je, da izbrano državo pred selitvijo obiščete kot turist in tako vsaj delno spoznate način življenja. Strokovnjaki opozarjajo prdvsem na štiri področja, ki jih je pred selitvijo dobro natančno preučiti, da se pustolovščina ne bi spremenila v nočno moro in finančno polomijo."

Lestvica upokojencem najprijaznejših držav:
1. Ekvador
2. Mehika
3. Panama
4. Urugvaj
5. Italija
6. Francija
7. Brazilija
8. Argentina
9. Kostarika
10. Avstralija
Sledijo Malta, Španija, Belize, Čile, Nikaragva, Malezija, Grčija, Nova Zelandija, Tajska, Portugalska, Kolumbija, ZDA in Slovenija na 23. mestu. Za nami so še Honduras, Dominikanska republika, Irska, Hrvaška, Velika Britanija in Južna Afrika. palme Mestnega vrveža v bližini sicer ni, imate pa na voljo neokrnjeno naravo in nizke cene.

Na kaj morate biti pozorni pred selitvijo?

1. Davki – komu jih boste plačevali in kako se izogniti dvojni obdavčitvi.
2. Zdravstvene storitve in zdravstveno zavarovanje – brez urejenega zdravstvenega zavarovanja je lahko obisk zdravnika ali bolnišnice dobra popotnica za bankrot.
3. Stabilnost valute – če spada evro med najstabilnejše valute, pa kaj takšnega ni mogoče trditi za denarne enote držav v razvoju. Njihova vrednost je v primerjavi z evrom ali dolarjem precej spremenljiva.
4. Plačevanje računov – preverite, ali je pametno zapreti bančni račun v Sloveniji in odpreti novega pri lokalni banki v bližini vašega novega stalnega naslova, ali boste račune raje plačevali prek spleta.

Domača vrata pustite vsaj priprta! Kljub obljubam o pravljičnem življenju pod palmami pa mnogo ljudi ne zmore osvojiti novega načina življenja. Predvsem se težko sprijaznijo z novim kulturnim okoljem, lokalnimi navadami, s spremenjeno dnevno rutino, pomanjkanjem udobja, ki so ga vajeni doma, ali pa preveč pogrešajo svoje nekdanje okolje, prijatelje in znance. Še pred selitvijo zato stvari uredite tako, da se lahko še vedno vrnete.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenija-raj-za-upokojence.html http://cekin.si/clanek/davki/slovenija-300-pokojnine-pa-raj-za-upokojence.html

S.P.

Svetovalnica: S.P. ob (po) upokojitvi
Bralec z s.p. gre kmalu v pokoj, zanima ga, kako lahko dela naprej

Vprašanje: Ob rednem delovnem razmerju imam še s.p. V kratkem se bom upokojil, zanima me, ali ga lahko obdržim oz. kakšno obliko dejavnosti lahko izvajam. Na vprašanje, ki ste nam ga postavili, je deloma odgovorila Petra Šubic v članku z naslovom Kako lahko upokojenec legalno dela. Avtorica je v prispevku pojasnila, da upokojencem glede tega najbolje svetujejo na ministrstvu za delo in inšpektoratu za delo.

Med aktualnejšimi je ravno vprašanje, kaj lahko naredijo tisti upokojenci, ki še želijo delati, ne da bi se jim bilo treba odpovedati svoji pokojnini. V članku je pojasnjeno, da po pokojninski zakonodaji status zavarovanca praviloma ni združljiv s statusom upokojenca, razen v nekaterih zakonsko določenih primerih. To pomeni, da nekdo ne more biti hkrati upokojenec, prejemati pokojnino in biti še zaposlen ali imeti espe ali podjetje.

Izjeme upokojencu dovoljujejo delati

Med mogočimi izjemami, ki upokojencu dovoljujejo delati, prispevek omenja upokojitev ob višji starosti in pod pogojem, da ima podjetnik vsaj enega zaposlenega. Druga možnost je, da gre za osebo, ki je bila do upokojitve v delovnem razmerju za polni delovni čas in je hkrati imela espe. Pravica do pokojnine lahko miruje Kdor po upokojitvi znova sklene delovno razmerje oziroma začne opravljati dejavnost, za katero dobi plačo oziroma plačilo, se po zakonodaji šteje za osebo, sposobno za delo, pri kateri zavarovalni primer - starost - ni nastopil.

Za čas, ko je upokojenec vključen v obvezno zavarovanje, mu pravica do pokojnine miruje. V članku je sicer omenjeno tudi, kako stvari potekajo v primerih, da upokojenec dela po avtorski oziroma podjemni pogodbi (pogodba o delu). Preberite si tudi članek Upokojenec je lahko direktor ali lastnik s. p. pod dvema pogojema.
http://www.finance.si/269640/Svetovalnica-S.P.-ob-%28po%29-upokojitvi
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Jan 31, 2010 12:32 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 29 Mar 2011 20:41; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Pet Jan 22, 2010 11:00 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SLOVENEC LETA 2009

PETRA MAJDIČ

/13/...glede na požrtvovalnost, glede na vztrajnost, gleda na borbenost, glede na nepopustljivost, glede na prijaznost, glede na priljubljenost, glede na ljubeznjivost, glede na simpatičnost, je prvič v 21 letih tekmovanja, zmagala PETRA MAJDIČ: Laughing

Prvič v enaindvajsetletni zgodovini je prestol Slovenca leta zasedla Slovenka - Petra Majdič Nedeljski dnevnik je danes podelil naziv Slovenec leta 2009. Najbolj priljubljena osebnost minulega leta je Petra Majdič, ki je dobila največ povabil na kosilo. Priznanje Častni Slovenec leta 2009 so podelili Aniti Ogulin, sekretarki Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste. Priznanje za posebne dosežke je prejel paraplegik Franc Pintar – Ančo, ki je vrhunski strelec, ki je bil tudi svetovni prvak, v svoji zbirki pa ima že kar nekaj kolajn s paraolimpijskih iger.

Petra Majdič, športnica leta: Upajte si biti drugačni in ne priznavajte meja! Petra Majdič je osvojila laskavi naslov Slovenca leta 2009.

Od vsega začetka glasovanja se favoriti za pridobitev naziva Slovenec leta 2009 niso veliko spreminjali, končna lestvica najbolj priljubljenih Slovenk in Slovencev za minulo leto pa je:

1. Petra Majdič
2. Danilo Türk
3. Borut Pahor
4. Sašo Hribar
5. Miro Cerar
6. Pavle Juhant
7. Primož Kozmus
8. Matjaž Kek
9. Aleš Cesar
10. Ljubica Jelušič

Številni glasbeni gostje in praznovanje 2.500. številke Nedeljskega dnevnika Na koncertu, na katerem smo se spomnili tudi nedavne 2.500. številke Nedeljskega dnevnika, so nastopili številni priljubljeni glasbeniki. Z nami je bila Alenka Godec, ki je zvezda stalnica na slovenskem glasbenem svodu. Dvorano v Litiji so razgreli tudi Čuki s podalpsko uspešnico Greva gor v hribe in Helene Blagne, ki je ob ariji iz znamenite opere ob koncu zapela še z mladimi Avseniki. Skupaj s Heleno in kvintetom Saša Avsenika je zapel 50-članski pevski zbor Svoboda iz Šoštanja, ki ga vodi Anka Jazbec. Na koncertu sta nastopila tudi harmonikarska virtuoza Miha Debevec in Tomaž Rožanec. Stalnica koncertov ob izboru Slovenca leta je tudi trio Boutique Moped show v standardni postavi Simona H2O, Martin Žvelc in Tof, za dodaten odmerek smeha pa so poskrbeli Sašo Hribar, Vinko Šimek, Kondi Pižorn, Iča Putrih in drugi.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042332084
http://24ur.com/novice/slovenija/slovenec-leta-je-slovenka.html http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/petra-majdic-pometla-s-konkurenco.html

* PETRA MAJDIČ, Slovenka leta Nedeljskega: Naši politiki pač ne morejo sveta spraviti na kolena. Sama ga kakšen dan lahko.

***** ISKRENE ČESTITKE *****

/13/...ob takih bolečinah in trpljenju, za katero so krivi tudi organizatorji, da ob tem ne govorimo o številnih padcih ter poškodbah v smuku in sankanju ter drugih disciplinah, vse to skupaj sodi že v moderno gladiatorstvo ali vse za biznis ter prestiž. In v tej luči je še toliko bolj prišla do izraza, Petrina človečnost, da ne govorimo o vztrajnosti in nadčloveški borbenosti ter neskončni ljubezni, ki jo deli do svojega športa, kot tudi do vsakogar izmed nas. In prav njene besede, ki so bile izrečene na koncu tekme, so njena govorica vsem nam, da se ne smemo nikoli predati in moramo vztrajati do konca. Zato želim tebi in vsem tistim, ki ti pomagajo, da hitro premagaš vse poškodbe in se hitro vrneš na tekmovalne steze, k tistemu torej, kar ti v življenju pomeni največ:

BRONASTA Z DIAMANTI

Majdičeva za 24ur.com: Želja je bila večja od bolečine Bronasta olimpijka je sila doživeto preživljala dramatične trenutke na in ob progi, po vseh obveznostih pa je spregovorila tudi za 24ur.com. Petra Majdič je imela po končani tekmi številne obveznosti, tako je morala na obvezno tiskovno konferenco, morala je opraviti tudi dopinško kontrolo, nato pa je vtise strnila za 24ur.com. "Vsi, ki so spremljali to dramo v ozadju, se zavedajo vrednosti te medalje, ki je pravzaprav zlata z diamanti. Želja je bila večja od bolečine in tudi vsi trenerji, ki so tekmo spremljali ob progi so se po tekmi samo klanjali," je podoživela Majdičeva dramatične trenutke. O nesreči na ogrevanju pa je dejala: "To je bil res neverjeten padec, zlomila sem smuči in čudež je bil, da sem sploh lahko šla na štart. Res sem se težko pripravila na tekmo in nisem verjela v zgodbo o medalji, a čudeži se očitno dogajajo." Živčne trenutke so s slovensko šampionko v domovini podoživljali tudi njeni starši. "Moji starši so preživljali pravo kalvarijo. Jasno, da so bili po hudem padcu prepričani, da je tekma končana, a na koncu izjemno veseli mojega uspeha," je dodala Majdičeva. Kot zanimivost lahko dodamo, da ima Petra v Kanadi prav posebna navijača, njena brata. "Zaradi poostrene varnosti na olimpijskem prizorišču ju še nisem uspela videti, ampak se že veselim srečanja z njima." Bronasta olimpijka je sprintersko tekmo po hudem padcu odtekla s pomočjo protibolečinskih tablet, nadaljnje preiskave pa bodo pokazale resnost poškodbe. "V tem trenutku so bolečine velike in zelo težko se gibljem. Verjetno bo še huje, ko bodo tablete popustile. Nadaljni nastopi so zato po vsej verjetnosti že odpisani, saj si v tem trenutku ne predstavljam, da bi morala v takem stanju ponovno na start."
http://24ur.com/sport/zimski_sporti/foto-majdiceva-zelja-je-bila-vecja-od-bolecine.html

LEVJESRČNA

'Levjesrčna Majdičeva zasluži medaljo za hrabrost'

Junaški dosežek slovenske šampionke Petre Majdič odmeva tudi v tujih medijih. Vsi po vrsti ji pripenjajo medaljo za hrabrost in se strinjajo: zmagovalka je ostala v njeni senci. Petra Majdič na zmagovalnih stopničkah Majdičevi so morali pomagati na zmagovalne stopničke. (Foto: Reuters) "Dosegla sem le bronasto medaljo, a zame je zlata z diamanti!“ Te besede Petre Majdič danes povzemajo mediji z vsega sveta, ki junaškemu dosežku slovenske šampionke namenjajo veliko pozornost. "Levjesrčna Majdičeva si zasluži medaljo za hrabrost,“ so novico naslovili pri tiskovni agenciji Reuters. "Petra Majdič je na olimpijskem šprintu osvojila bron in zaslužila posebno medaljo za izjemno hrabrost. Skozi tri preizkušnje je premagovala bolečine, da bi se povzpela na zmagovalni oder,“ so zapisali v članku, v katerem so podrobno opisali agonijo, ki jo je Majdičeva doživljala po hudem padcu na ogrevanju. S herojskim dosežkom je zasenčila dobitnico zlate medalje, Norvežanko Marit Björgen, so še dodali. Ne le Björgenova, tudi zmagovalci v moški kategoriji, ki so se skupaj z ženskami predstavili na novinarski konferenci po tekmi, so ostali v senci slovenske športnice leta, pa piše komentator Wall Street Journala. "Novinarji so ignorirali dobitnike zlatih in srebrnih kolajn in vprašanja namenjali le Petri Majdič, ki je trzala od bolečin,“ je zapisal. Veliko prostora so izjemnemu dosežku namenili tudi pri Cristian Science Monitorju. Izpostavili so dejstvo, da so člani drugih reprezentanc ob progi v en glas spodbujali pogumno tekačico na smučeh. "Zgodovina bo zabeležila bronasto medaljo za Majdičevo, a za športnike in trenerje iz drugih držav, ki so pozabili na nacionalne razlike in jo spodbujali ter slavili njeno zmagoslavje, je več kot to,“ so zapisali. Dodali so izjavo Björgenove, da je Petrin bron pravzaprav zlato, in besede njenega trenerja Ivana Hudača: "To, kar se je zgodilo danes, je čudež!“ Majdičeva že tri leta ni šla na počitnice, da bi bila na olimpijskih igrah stoodstotno pripravljena. Njena ekipa jo je želela poslati v ambulanto, a se je uprla, saj se je zavedala, da je to njena zadnja olimpijada. Z vsakim krogom je bila močnejša, čeprav se je v cilju vsakič sproti zgrudila od bolečin. V finalu pa smo spet videli staro Petro Majdič, je v članku zapisal avtor, ki je kar nekaj pozornosti namenil tudi navdušenju v Sloveniji. Zaključil je z besedami Hudača: “Ta dosežek nam daje upanje. Pokazal nam je, česa je sposobna človeška volja.“ "To je Majdičeva: Padla in osvojila bron.“ Članek s takim naslovom so objavili pri Seattle Timesu, velikega dosežka pa niso spregledali niti pri Washington Postu. Da bi Majdičeva zaslužila medaljo za pogum, pa so prepričani pri italijanski La gazzetta dello sport, enemu redkih časnikov, kjer so s prstom pokazali tudi na organizatorje olimpijskih iger. "Velika organizacijska napaka je smučarko, ki bi se sicer borila za zlato, drago stala,“ so zapisali. Za slovensko junakinjo so olimpijske igre že končane, to sezono sploh ne bo več nastopala.
http://24ur.com/sport/zimski_sporti/levjesrcna-majdiceva-zasluzi-medaljo-za-hrabrost.html

FOTO: Bronasta Petra končala tekmovalno sezono!

Izvidi so pokazali, da je pri bronasti olimpijki Petri Majdič prišlo do pnevmotoraksa. Eno od štirih zlomljenih reber je namreč predrlo popljučnico in zrak je začel iz pljuč uhajati v prsno votlino. Junakinja iz slovenskega tabora je že končala nastope na olimpijskih igrah, najverjetneje pa je zanjo konec tudi tekaške sezone. Spomnimo, na ogrevanju pred včerajšnjim olimpijskim sprintom v ženskem teku je Petra Majdič na ovinku zdrsnila z ledene proge in pri padcu v 3-metrsko kotanjo staknila bolečo poškodbo. Po pregledu z ultrazvokom v ambulanti na prizorišču tekme je štab Petre Majdič slovenski olimpijki dovolil nastop, ki si ga je tako želela in ki ga je, kljub bolečinam, končala zmagovito – z osvojeno bronasto kolajno. Po opravljeni doping kontroli in novinarski konferenci se je Petra Majdič z uradnim prevozom organizacijskega komiteja zimskih olimpijskih iger vrnila v olimpijsko vas, natančneje na dodatne preglede na kliniko. Izvidi so pokazali, da je pri Petri prišlo do pnevmotoraksa. Eno od štirih zlomljenih reber je namreč predrlo popljučnico in zrak je začel iz pljuč uhajati v prsno votlino. Takoj po ceremoniji podelitve medalj se je 30-letna smučarska tekačica vrnila na kliniko v olimpijski vasi in nato v bolnišnico v Vancouver, kjer jo bodo obdržali na zdravljenju. O nadaljnem poteku zdravljenja in Petrinem počutju vas bomo sproti obveščali. Je pa jasno, da so za Petro Majdič olimpijske igre v Vancouvru končane. Ob velikem uspehu Petre Majdič prihajajo iz domovine številne čestitke. Čestital ji je tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki je med drugim zapisal: “Iz srca vam čestitam za vaše izjemno junaštvo, za srčno borbo in za izjemen uspeh na olimpijskih igrah. Kakšna neverjetna tekma. Vsa paleta čustev je bila zajeta v njej, od groze do izjemne sreče. Niti predstavljati si ne moremo, kakšen neustavljiv borben duh in vztrajnost sta potrebni, da človek zmore in uspe narediti to, kar je uspelo vam.” Sporočilo za javnost so posredovali tudi na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski so ponosni na srčnost ter pogum Petre Majdič. "Uspeha Petre Majdič v smučarskem teku na zimskih olimpijskih igrah v Kanadi se na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski zelo veselimo. Petra, ki je kot vrhunska športnica pripadnica Slovenske vojske, je s svojim pogumom in vztrajnostjo zgled vsem vojakom ter vojakinjam. Z izjemnim samopremagovanjem in odločnostjo se je prebila do bronaste kolajne. To je priznanje vseh priznanj za bojevnico, na katero smo vsi ponosni. Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner iskreno čestitata Petri Majdič za vrhunski dosežek ter borbenost."
http://24ur.com/sport/zimski_sporti/bronasta-petra-zaradi-stirih-zlomljenih-reber-koncala-oi.html

ZLATI RED ZA ZASLUGE

Predsednik nagradil izjemno junaštvo Majdičeve Predsednik republike Danilo Türk je Petro Majdič odlikoval z zlatim redom za zasluge, saj je Majdičeva med drugim pokazala izjemno junaštvo in srčno borbo. Tako je lahko vzor mlajšim generacijam. Video:Majdičevi zlati red za zasluge "To olimpijsko bronasto odličje je vredno več kot zlato," so ob novici, da je predsednik republike Danilo Türk podelil zlati red za zasluge Petri Majdič, zapisali v predsedniškem uradu. Majdičeva si je odlikovanje zaslužila za njen nastop na XXI. zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru in za izjemen športni dosežek. Kot pravijo v uradu, je Majdičeva izkazala izjemno junaštvo, srčno borbo in izjemen uspeh na olimpijskih igrah. "S tem je pokazala, kakšen neustavljiv borbeni duh in vztrajnost sta potrebna, da človek zmore in uspe narediti to, kar je uspelo njej," so sporočili iz predsedniškega urada. Dodali so, da je odličje izjemen dosežek in lepo zaokrožuje imenitne dosežke v izvrstni karieri Majdičeve. "Obdržati takšno kakovost in toliko let ostati v samem svetovnem vrhu je edinstven uspeh slovenskega športa. Le z resnim delom ter neustavljivo voljo je Petra Majdič vedno znova upravičevala zaupanje svojih trenerjev in s svojimi dosežki navdušila slovensko športno javnost, kar je v neizprosni svetovni konkurenci sodobnega športa vredno vsega občudovanja," menijo v uradu. Menijo pa tudi, da ima mlada generacija prav v Majdičevi vzor velike športne osebnosti. Vas zanima, za kakšno odlikovanje gre, kako visoko na lestvici slovenskih odlikovanj je in kdo vse ga je že prejel?
http://24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-odlikovanje-za-srcno-borbo-majdiceve.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 20, 2010 12:38 am; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sre Jan 27, 2010 9:51 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ISKRATEL & FINTEL & ZAPOSLENI

/13/...ena izmed oblik gospodarskih družb v Sloveniji je KOMANDITNA DRUŽBA K.D., ki sicer ni tako pogosta oblika organiziranja, a kot taka ima kar nekaj posebnosti, saj sedaj pozivajo tudi vse zaposlene male delničarje k sodelovanju pri lastninjenju ISKRATELa: Idea

Komanditna družba (k.d.)

Komanditna družba je družba dveh ali več oseb, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj en družbenik za obveznosti družbe ne odgovarja (komanditist). Družba se ustanovi z družbeno pogodbo. Za ustanovitev ni predpisan osnovni kapital. V firmi komanditne družbe mora biti jasno naznačeno, kdo je komplementar, imena komandistov pa je prepovedano vnašati. Kritje izgube in razdelitev dobička sta enaka kot v d. n. o. Posle družbe so dolžni voditi komplementarji.
Če jih vodi komanditist, potem enako odgovarja za obveznosti družbe kot komplementar. Družbo zastopa komplementar. Komandist je iz zastopanja izključen, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo. Komanditna družba preneha iz enakih razlogov kot d. n. o. Zakonodaja, ki ureja komanditno družbo: 135. člen in naslednji, Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter Spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1A, ZGD-1B).
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200642&stevilka=1799 http://www.uradni-list.si/1/content?id=84758&part=&highlight=zgd-1a http://www.uradni-list.si/1/content?id=87510&part=&highlight=zgd-1b

ISKRATEL

Iskratel vabi zaposlene k lastninjenju družbe Člani poslovodstva Iskratel organizirani v novi družbi z omejeno odgovornostjo Po lanskem izstopu nemškega Siemensa se kranjski družbi Iskratel obetajo nove spremembe. K vstopu v lastniško strukturo so povabljeni vsi zaposleni v skupini. Iskratel s tem stremi k povečanju mednarodne konkurenčnosti podjetja in trajnostnemu razvoju v skladu z zastavljenimi razvojnimi in prodajnimi strategijami. Kot so sporočili iz Iskratela, so v novo komanditno družbo FinTel, ki je v fazi ustanavljanja in ki bo pridobila manjšinski delež Iskratela, že povabili vse zaposlene v skupini.

Hkrati so se člani poslovodstva Iskratel organizirali v novi družbi z omejeno odgovornostjo FinTel. Ta z lastnim kapitalskim vložkom v višini do 25,1 odstotka celotnega komanditnega kapitala vstopa v komanditno družbo v vlogi komplementarja, ki vodi posle komanditne družbe. Proces kapitalizacije komanditne družbe FinTel bo trajal predvidoma do konca junija 2011, ko zapade opcija za nakup dela lastnega poslovnega deleža podjetja Iskratel, ki v njegovem osnovnem kapitalu predstavlja 17,5 odstotka. Siemens je imel v lasti 47,7 odstotka delnic Iskratela, prodal pa jih je junija lani.

Proces razhoda je trajal od jeseni 2006, ko je Siemens svojo dejavnost na področju telekomunikacijskih omrežij združil s sorodno dejavnostjo finske Nokie, s katero je ustanovil novo mešano podjetje Nokia Siemens Networks (NSN). S tem je izgubil potrebne atribute strateškega partnerja, saj se ni mogel in smel več ukvarjati z dejavnostjo, ki jo je prenesel na NSN. Z izstopom Siemensa so bili izpolnjeni predpogoji za sklenitev dogovora, da se iz lastniške strukture Iskratela postopno umakne tudi Gorenjska banka. Banka bo do 31. marca 2012 ohranjala svoj 25-odstotni delež Iskratela, zatem pa prodala in prenesla svoj delež na Iskratel pod že dogovorjenimi pogoji.

V Iskratelu ob tem dodajajo, da je vodstvo vseskozi podpiralo prizadevanja Gorenjske banke, da se lastniško strukturo Iskratela preobrazi na način, ki bi zadovoljil lastnike, obenem pa družbi omogočil potrebno poslovno preobrazbo in posledično sklepanje morebitnih novih mednarodnih strateških partnerstev in kapitalskih povezav na področju ITK rešitev. Iskratel je eden vodilnih razvijalcev prilagojenih in integriranih komunikacijskih rešitev za hitro rastoča konvergentna omrežja. Skupina Iskratel ima približno 1100 zaposlenih, od katerih jih 300 dela v odvisnih podjetjih v 20 državah po vsem svetu.
http://www.delo.si/clanek/97938

Menedžerji Iskratela k lastninjenju vabijo tudi preostale zaposlene

Ustanovitev družbe FinTel, v kateri so se organizirali štirje menedžerji Iskratela z Andrejem Polencem (na fotografiji) na čelu in o kateri smo pisali včeraj, je le prvi korak pri lastninjenju tega telekomunikacijskega podjetja, so včeraj pojasnili v Iskratelu. K vstopu v lastništvo nove komanditne družbe FinTel, ki bo odkupila manjšinski delež Iskratela, so bili namreč povabljeni vsi zaposleni v skupini.

Čas za odločitev imajo do sredine februarja.

Poslovodstvo Iskratela - poleg glavnega direktorja Polenca še Metod Zaplotnik, Mitja Jelnikar in Borut Jarc - oziroma njihova družba FinTel Holding, v katero so za zdaj vložili 200.000 evrov, bo namreč v lastništvu komanditne družbe udeleženo z do največ 25,1 odstotka celotnega komanditnega kapitala, opravljali pa bodo tudi vlogo komplementarja, ki bo vodil posle te komanditne družbe.

"Proces kapitalizacije komanditne družbe FinTel bo trajal predvidoma do konca junija 2011, ko zapade opcija za nakup dela lastnega poslovnega deleža podjetja Iskratel, ki v njegovem osnovnem kapitalu predstavlja 17,5 odstotka. V tem času naj bi družbeniki postopoma realizirali to opcijsko pogodbo," so včeraj pojasnili v Iskratelu.

Kot smo poročali, se je lastni poslovni delež avgusta lani povečal že na več kot 53 odstotkov, a je poslovodstvo Iskratela večkrat poudarilo, da so vseskozi podpirali preobrazbo lastniške strukture, ki bo omogočala sklepanje morebitnih novih mednarodnih strateških partnerstev in kapitalskih povezav, kar bi jim po izhodu iz krize omogočilo ponovno rast obsega poslovanja in primeren donos na vložena sredstva. V Iskratelu so nam še povedali, da so v minulem letu zabeležili le za okoli 70 milijonov evrov prodaje, kar pomeni samo 57 odstotkov načrtovane in več kot polovico manj v primerjavi s predlani.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042333468

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli