Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Mar 2011 14:18; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Ned Mar 28, 2010 7:34 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o., Portorož

BIOTSKA PESTROST

Širitve pristanišč v severnem Jadranu bi utegnile ogroziti biotsko pestrost

Če bodo pristanišča v severnem Jadranu uresničila zamisli o širitvi, bo po tem delu morja kmalu plulo bistveno več ladij, spremenila se bo tudi podoba priobalnega pasu. Vodja piranske izpostave zavoda za varstvo narave Robert Turk ob tem opozarja, da je potrebno načrtovane posege ustrezno presoditi in upoštevati, da je ta del Jadrana že obremenjen. Povečanje ladijskega prometa bi po njegovih besedah ogrozilo mir morskih prebivalcev. Na območjih, kjer je morje plitvejše, bi plovba vplivala na morsko dno. "Severni Jadran je pomemben z vidika ribjih fondov, tu so ogrožene živalske vrste, kot sta morska želva in delfin," našteva. Povečala bi se urbanizacija obale, tovorni promet na obalnih cestah in gradnja novih logističnih centrov, dodaja. Da se količina pretovora v Severnem Jadranu ne more povečevati v neskončnost, čeprav bi za to obstajale logistične možnosti, je prepričan tudi raziskovalec Franc Malečkar iz Zelene alternative. Opozarja, da je Jadransko morje plitvo in zaprto ter da bo škoda, ki jo bomo plačali z izgubo biotske pestrosti, večja od izgube zaradi manjše količine pretovora. Ob tem pa po navedbah poznavalcev severni Jadran že zdaj ni več takšen, kot je bil pred leti. Izginil je tjulenj, delfinov je bistveno manj, krčijo se območja podmorskih travnikov. Tržaški zaliv obremenjujejo pristanišča, marine, gosta poseljenost, industrija v predmestju Trsta in Benetk, svoje pa doda še reka Pad. Slovensko morje je po podatkih Agencije RS za okolje prekomerno onesnaženo s tributilkositrovimi spojinami. Omenjene spojine so se v preteklosti uporabljale v premazih za zaščito proti obraščanju ladij, zaradi velike toksičnosti že v majhnih koncentracijah pa je v Sloveniji njihova uporaba v te namene od leta 2006 prepovedana.
http://www.vecer.com/claneksve2010032805526252
http://www.klub-plk-koper.si/projekti/semep/semep.htm
http://www.mavrica.net/zavarovana-morska-obmocja_clanek_403.html
http://www.jutarnji.hr/pogledajte-zivot-koji-skrivaju-dubine-beskrajnog-plavetnila/892373/?foto=1

OGROŽANJE ČLOVEKA

Izginjanje vrst ogroža človeka

“Morja so osiromašena, nimamo več možnosti za povečevanje ulova. Lovimo v zadnjih horizontih morij, v priobalnem morju ni več vrst, ki bi bile komercialno zanimive, zato vedno bolj posegamo v globine. Zaradi tega so v deželah, kjer se preživljajo s priobalnim ribolovom, močno zaskrbljeni, tamkajšnje vasi propadajo,” je Darij Krajčič, direktor zavoda RS za varstvo narave (ZVN), orisal skrb vzbujajoče izginjanje več vrst morskega življa. Slovenija pri tem ni izjema. Robert Turk: “Slovenija je opredelila morje kot ekološko pomembno območje, istočasno pa z izjemo usmeritev, ki jih dajemo v zvezi s posegi v morje, dovoljenja zanje skoraj niso potrebna” Mladen Berginc: “Do danes smo imeli nekaj politik na evropski in globalni ravni, da bi do leta 2010 ustavili upadanje biodiverzitete.

Toda ugotavljamo, da nismo uspeli.” Vlado Malačič: “Zaščitena morska območja so močno povezana s preostalim morskim prostorom. Omejevati moramo razvoj tudi v nezaščitenih območjih, saj v nasprotnem uničimo zaščitena.” Darij Krajčič: “Znanstveni in naravovarstveni del populacije sta dokaj ozaveščena, zaskrbljenost in odločnost, da je treba pri ravnanju z morjem nekaj spremeniti, morata prodreti v politično sfero” O ohranjanju biotske raznovrstnosti v Jadranu so razpravljali udeleženci tretjega mednarodnega strokovnega srečanja, ki ga je priprvil ZVN.

Malomarni z morjem v Sloveniji

Posledica malomarnega ravnanja z morjem je izginjanje živalskih vrst, zmanjševanje biotske raznovrstnosti torej, ki ni tuja niti Sloveniji.
V našem prostoru jo, tako Robert Turk, vodja piranske enote ZVN, ogrožata stanovanjska in turistična gradnja oziroma spreminjanje ožjega obalnega pasu, zaradi česar v Piranskem zalivu do Savudrijskega polotoka ni enega metra naravne obale. Poleg tega se zaradi obilice materiala, najbrž izpustov, zmanjšuje količina svetlobe na morskem dnu.
Pozejdonko, denimo, je mogoče najti na 50 metrih globine, pri nas se morski travniki končajo na osmih metrih. Pomemben dejavnik je promet, tako blizu obale kot dlje od obrežja.
“V Tržaški zaliv prihajajo plovila z ugrezom 15 metrov, toliko je tudi tipična globina zaliva. Z ladijskim vijakom orjejo po dnu neprimerno bolj kot pridnene mreže, za njimi ne ostane nič!” opozarja Vlado Malačič, vodja Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. “Ko govorimo o povečanju pretovora v pristaniščih, je treba pogledati, kaj se dogaja na morskem dnu, ki ni v domeni Luke Koper, ampak države. Znati bi morali omejiti promet plovil z večjim ugrezom, zmanjšati njihovo hitrost plovbe,” predlaga.

Politike zaščita morja še ne zanima

Toda omejevanje - ne v Sloveniji, ne drugod - ne prinaša političnih točk, zato v vrhu držav ni politične volje za zaščito morja.Udeleženci srečanja želijo zato spodbuditi izvajanje programa za zavarovana območja, ki so ga sprejele podpisnice Barcelonske konvencije. Opredeliti nameravajo območja, ki bi sestavljala reprezentativno mrežo morskih zavarovanih območij v Jadranskem morju. “Prek njih želimo ohraniti vrste in življenjska okolja, da nam bo Jadran še naprej služil, kot nam je doslej,” pravi Turk. Svoja priporočila bodo poslali vladam držav ob Jadranskem morju, Evropski komisiji, komisiji za varstvo Jadranskega morja in drugim, ki se ukvarjajo z varovanjem morja. Slednje namreč ni vprašanje posameznih držav, prav tako ne zadeva le živalskih in rastlinskih vrst. “Z izgubo biodiverzitete na globalni ravni izgubljamo mesto za obstoj človeške vrste,” je opozoril Mladen Berginc z ministrstva za okolje in prostor. Omejevanje razvoja Malačič opozarja, da so zaščitena morska območja močno povezana s preostalim morskim prostorom. “Zato moramo omejevati razvoj tudi v nezaščitenih območjih, saj v nasprotnem uničimo zaščitena,” je prepričan. Upravitelji zaščitenih območjih bi morali po njegovem mnenju imeti odločujočo besedo pri vsakem novem posegu, kot so plinski terminali, naftne ploščadi, širitve pristanišč in ribiških dejavnosti, komunalni in rečni izpusti. Turk opozarja, da zaščitenih območij ne bo nikoli dovolj, da bi v njih ohranili biodiverziteto. “Zato je pomembno ustrezno gospodarjenje z morskim prostorom. Slovenija je opredelila morje kot ekološko pomembno območje, istočasno pa z izjemo usmeritev, ki jih dajemo v zvezi s posegi v morje, dovoljenja zanje skoraj niso potrebna. Primer je to, kar se dogaja v Kopru ob stari semedelski cesti, kjer je legalno, dovoljeno, da se v morje vnaša 50.000 kubičnih metrov rečnega proda,” je povedal Turk.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Izginjanje-vrst-ogroza-cloveka.aspx
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Okt 31, 2010 12:19 am; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Pet Apr 02, 2010 9:32 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.,Portorož

SONCE

/13/...že v tej rubriki na strani 5 je bilo predstavljeno plovilo bratov Jakopin - GREENLINE 33 HYBRID, ki ima na strehi vgrajene sončne celice, ki so nedvomo bile in so še vedno energija prihodnosti, kar nam dokazuje tudi ta novi katamaran: Laughing

KATAMARAN

Katamaran, ki ga poganja sonce
Zadnji dan v marcu so v Kielu, Nemčija, splovili največji katamaran s pogonom na sončne celice na svetu. Lastnik katamarana, podjetje PlanetSolar, želi s plovilom obpluti svet. Konstrukcijski podvig Francosko navtično podjetje PlanetSolar se od leta 2004 ukvarja z razvojem plovila, ki ga bo poganjala izključno sončna energija. Mednarodna ekipa strokovnjakov s področja fizike, gradnje plovil in ekološkega inženirstva se je združila z namenom izdelati večtrupno plovilo na sončni pogon, ki pridobiva energijo s kar 536 m2 solarnih celic. Ekipa bo poskušala dokazati, da lahko plovilo brez kakršnega koli pogona na trdo gorivo, torej brez emisij in brez jader, obkroži svet brez postanka. Razvoj solarnih plovil Prva solarna plovila so se pojavila že v v letu 1980, v naslednjih 10 letih pa je prišlo do pravega razvoja in uporabe manjših čolnov na sončne celice. Med drugim je Japoncu Kenichiju Horiu s podobnim plovilom uspelo delno prepluti razdaljo med Havaji in Japonsko, pozneje je podvig izboljšal z uspelim prečkanjem Tihega oceana. Do danes se je izkoristek sončnih celic močno izboljšal, na drugi strani pa se je znižala proizvodna cena, kar omogoča njihovo širšo komercialno uporabo. Katamaran, ki ga poganja sonce-3 Večtrupno plovilo na sončni pogon Katamaran je opremljen z najmodernejšimi tehnologijami morskih plovil in sončnih celic, ki so trenutno dostopne na trgu. V dolžino meri 31 metrov, v širino 15 metrov, visoka je 7,5 metrov. Od klasičnih plovil se močno razlikuje po revolucionarni hidro in aerodinamični zasnovi, ki naj bi omogočala izredno dober izkoristek pridobljene energije. Dosegal bo povprečno hitrost malo manj kot 8 vozlov (15 km/h), in največjo 15 vozlov (28 km/h), kar je malo v primerjavi s sorodniki na vetrni pogon, vendar velik dosežek za solarno plovilo. Za razliko od klasičnih zasnov plovil mora biti pri solarnem plovilu streha površinsko velika, saj je cilj pridobiti čim več sončne energije. K temu pripomore tudi večtrupna zasnova, ki omogoča večjo tlorisno projekcijsko površino. Posadka bo štela do štiri osebe, ki bodo ladjo upravljali s komandnega mostu, postavljenega na sredino strehe s solarnimi celicami. Katamaran, ki ga poganja sonce-4 PlanetSolar Kako kaže? Po splavitvi bodo katamaran testirali najprej v Baltskem morju, nato se bodo podali v Sredozemlje, kjer bo po morebitnih uspešnih testiranjih ekipa začela s pripravami na pot okoli sveta. Uspešnost projekta je odvisna od testov, ki simulirajo negostoljubno okolje na oceanih. Trud naj ne bi bil zaman, vsaj če sodimo po besedah vodje projekta Imma Ströherja, "da je vsak korak naprej pri projektu PlanetSolar korak naprej pri razvoju trajnostne izrabe obnovljivih virov energije."
http://moskisvet.com/clanek/rubrika/visoki_obrati/katamaran-ki-ga-poganja-sonce.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Jun 2011 23:04; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Ned Apr 11, 2010 10:35 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

KARL FILIPČIČ & POMORSKA DRUŽBA d.d.

/13/...dogodki s Pomorsko družbo d.d. - družbo pooblaščenko se vlečejo že vse od leta 2006, kar je tudi podrobno predstavljeno na strani 1, je končno doživela svoj sodni epilog: Embarassed

Majanje stolčkov v Splošni plovbi dobilo sodni epilog

Višje sodišče je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča o nezakonitosti sklica izredne konference Sindikata pomorščakov Slovenije in sklepa o razrešitvi predsednika sindikata Karla Filipčiča. Karl Filipčič, predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije (SPS) od 1999 do leta 2008, je včeraj prejel sodbo Višjega sodišča v Kopru, ki pritrjuje prvostopenjski razsodbi o nezakonitem delovanju nekaterih članov SPS. Sodišče je po njegovih besedah namreč ugotovilo, da je bil sklic izredne konference sindikata v letu 2006 nezakonit, posledično pa tudi vsi sprejeti sklepi, ki so se nanašali na razrešitev predsednika in izključitev Karla Filipčiča iz članstva SPS ter na imenovanje novega prvega človeka sindikata Petra Kaludjerovića. ''Gonja proti meni se je začela po tem, ko sem ugotovil grobe kršitve kolektivne pogodbe hčerinskega podjetja Splošne plovbe in zahteval takojšnje spoštovanje dogovorjenih pravic, med drugim plačevanje prispevkov za socialno in pokojninsko varnost pomorščakov, ki jih podjetje večini ni plačevalo,'' se spominja Filipčič, ki se je zavzemal tudi za pravice malih delničarjev (pomorščakov) v Pomorski družbi d. d., ustanovljeni zaradi premalo izplačanih plač. ''Pritisk proti meni se je stopnjeval v letu 2006 in doživel prvi vrhunec na redni letni konferenci, ko se je v delovanje proti meni vključil dolgoletni pravni zastopnik Splošne plovbe Gregor Velkaverh iz odvetniške pisarne Starman & Velkaverh, hkrati pooblaščenec nemškega ladjarja Johana Dohlleja in predsednik Nadzornega sveta Pomorske družbe,'' pojasnjuje Filipčič, saj verjame, da sta Velkaverh in kadrovski direktor Peter Ivanež želela onemogočiti delo konference. Le nekaj dni pozneje je uprava Splošne plovbe, v nasprotju s kolektivno pogodbo, sklicala izredno konferenco. Filipčiču in drugim članom so prisotnost na konferenci preprečili varnostniki, medtem pa so Bandelj, Ivanež in Velkaverh sprejeli sklepe o odstavitvi Filipčiča in imenovanju Petra Kaludjerovića za predsednika SPS. "O aktivni vlogi predsednika uprave SPP Egona Bandlja pri rušenju vodstva sindikata je bilo izpovedano tudi na sodišču. Predsednik uprave SPP Bandelj je osebno iskal razumevanje za rušenje predsednika sindikata pri mednarodni sindikalni organizaciji transportnih delavcev ITF v Londonu. Predstavniki ITF-a so Bandlju jasno povedali, da ne podpirajo nameravanega rušenja, in da se uprava podjetja ne sme mešati v delo in organiziranje sindikata," razlaga Filipčič. Kot utemeljuje Filipčič, novega vodstva niso mogli priznati, ker je bilo imenovano nezakonito. "Konference so se udeležili tudi predsednik uprave Egon Bandelj, kadrovski direktor Peter Ivanež in odvetnik Gregor Velkaverh. Na tej konferenci so v nekaj minutah brez razprave in utemeljitve sprejeli sklepe o odstavitvi in izključitvi iz članstva predsednika sindikata in imenovali Petra Kaludjerovića za predsednika SPS. Izvolili so revizijsko komisijo, ki je s pomočjo »strokovnjaka« delavca iz računovodskega servisa VIR d.o.o., ki je v mojem času opravljal storitve izdelala poročila o domnevnem oškodovanju. Solastnik VIR d.o.o je Vladimir Zevnik, ki je bil dolgoletni predsednik SPS in prvi direktor Pomorske družbe. Nato so izvedli konferenco in oblatili moje ime z lažnimi poročili o denarnem oškodovanju. Vdrli v sindikalno pisarno in odnesli sindikalno dokumentacijo v prostor Splošne plovbe Portorož", še razlaga Filipčič. ''Na to sem večkrat opozarjal odgovorne v podjetju, tudi Kaludjerovića,'' je povedal nekdanji predsednik sindikata in opozarja na kasnejšo preprečitev dokapitalizacije družbe pooblaščenke v korist družbe Doehle pri čemer so po njegovem prepričanju bili pomorščaki oškodovani za več kot 1,8 milijona evrov. "Kljub nespornim dokazom glede poskusa oškodovanja je bilo potrebno samostojno prevzeti kazenski pregon, saj koprsko tožilstvo pod vodstvom Slavka Ožbolta kazenskih ovadb (verjetno zaradi vplivanja nadrejenih) ni vložilo," še pojasnjuje Filipčič. V zaključku še navaja, da želi preko nadaljnjih postopkov doseči zakonito vodstvo sindikata, tudi zato, ker je Andrej Utenkar (danes predsednik SPS) sodeloval pri vseh nezakonitih postopkih rušenja vodstva Sindikata pomorščakov Slovenije.
http://www.primorska.info/novice/8112/majanje_stolckov_v_splosni_plovbi_dobilo_sodni_epilog

NETRANSPARENTNOST

Računsko sodišče: prodaja Splošne plovbe je bila netransparentna Računsko sodišče je v osnutku revizijskega poročila o prodaji 30-odstotnega lastniškega deleža Splošne plovbe ugotovilo, da si Slovenska odškodninska družba (Sod) in Kapitalska družba (Kad) pri prodaji nista prizadevali za cilj maksimiziranja vrednosti, smo izvedeli iz neuradnih virov. V osnutku revizijskega poročila je računsko sodišče ugotovilo, da tako Kad kot Sod približno tretjine lastniškega deleža Splošne plovbe nista prodala transparentno. Računsko sodišče hkrati ugotavlja, da se paradržavna sklada pri prodaji deleža Splošne plovbe sploh nista prizadevala za cilj maksimiziranja prodajne vrednosti. Na fotografiji nekdanji direktor Soda Marko Pogačnik, ki je prodal Splošno plovbo. To očitno pomeni, da bi paradržavna sklada od prodaje Splošne plovbe nemškemu podjetju Döhle lahko iztržila višjo kupnino, kot sta jo; namreč 55,5 milijona evrov. Od tega zneska je Sod prejel 53,6 milijona evrov, Kad, ki je prodajal približno enoodstotni družbeniški delež, pa 1,9 milijona evrov. Z osnutkom poročila se je vlada že seznanila. Po naših informacijah na računskem sodišču ocenjujejo, da Sod in Kad - čeprav je končna prodajna cena 30-odsotnega lastniškega deleža Splošne plovbe za okoli 50 odstotkov presegala prvotne ponudbe - nista ravnala smotrno in si nista zastavila cilja maksimiziranja prodajne vrednosti. Zadnja ocena vrednosti, s katero sta razpolagala Sod in Kad, se je nanašala na 31. december 2005, čeprav sta naložbo prodajala kar leto in pol kasneje. Hkrati računsko sodišče opozarja, da prodaja Splošne plovbe ni potekala pregledno, tako da bi bili vsi potencialni kupci v vseh fazah prodaje enakomerno obveščeni. To je onemogočilo večjo konkurenco med njimi. Pri tem je smiselno poudariti pomembno dejstvo, in sicer da potencialni kupci sploh niso smeli izvesti skrbnega pregleda družbe. Ko so Döhle, Luka Koper in Mercata oddali ponudbe, je sledil poziv za izboljšanje ponudb. Zatem pa sta se Sod in Kad odločila za javno dražbo. Toda na računskem sodišču opozarjajo, da sta prodajalca že vnaprej omejila cene, kar ni v skladu s cilji javne dražbe. Kad in Sod sta namreč od ponudnikov zahtevala bančne garancije v višini najvišjih kupnin, ki so jih nameravali ponuditi za nakup tretjine Splošne plovbe. Medtem ko je Döhle priskrbel bančno garancijo v višini 60 milijonov evrov, jo je Luka Koper kot drugi najboljši ponudnik zagotovila v višini 55 milijonov evrov, Mercata pa v višini 50 milijonov evrov. To pomeni, da je bil Döhle za nakup slovenskega ladjarskega podjetja pripravljen za slabih pet milijonov evrov seči globlje v žep, kot je na koncu odštel za Splošno plovbo. Toda tega mu zaradi omejitev pri licitiranju ni bilo treba narediti. Ko sta paradržavna sklada to ugotovila, bi lahko na podlagi zakona zavrnila vse ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Po ocenah poznavalcev razmer ni izključeno, da je Döhle pred javno dražbo po različnih kanalih izvedel, koliko znaša bančna garancija Luke Koper, in torej, koliko namerava največ ponuditi za Splošno plovbo. Zanimivo je tudi, da naj bi obstajal magnetogram, iz katerega je razvidno, da naj bi se vladni predstavniki že pred kupčijo dogovarjali s predstavniki Döhleja o prodaji Splošne plovbe. Sicer pa računsko sodišče Sodu in Kadu v osnutku revizijskega poročila tudi očita, da se z Döhlejem nista izpogajala o strategiji razvoja in vlaganjih v Splošno plovbo. Poleg tega ni bilo komisije, ki bi strokovno vodila prodajo Splošne plovbe, hkrati pa med Sodom in Kadom niti ni bil sklenjen sporazum o skupni prodaji. Marko Pogačnik, ki je bil v času prodaje direktor Soda, trenutno pa je predsednik odbora za gospodarstvo pri SDS, do končnega poročila ugotovitev računskega sodišča ne želi komentirati. Po lastniških spremembah Splošna plovba kupila dve ladji od Döhleja Marko Mencin, predsednik uprave družbe Mercata, ki je bila eden od treh favoritov za nakup Splošne plovbe, pravi, da je Splošna plovba dva tedna za tem, ko je Döhle v njej pridobil večinski delež, od svojega večinskega lastnika kupila dve ladji za 60 milijonov dolarjev (dobrih 44 milijonov evrov, op. p). "Ker velike ladje ni možno kupiti v dveh tednih, obstaja velika verjetnost, da je bil dogovor o nakupu ladij sklenjen že pred javno dražbo za prodajo delnic Splošne plovbe," ocenjuje Mencin. Pri tem ne izključuje možnosti, da je ravno s prodajo teh dveh ladij Döhle pridobil likvidnost za financiranje nakupa 30-odstotnega lastniškega deleža Splošne plovbe.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042358799

FRIZIRANJE

Izredna revizija Splošne plovbe kaže na friziranje bilanc Le dan po tem, ko sta Slovenska odškodninska družba (Sod) in Kapitalska družba (Kad) z nemškim ladjarskim podjetjem Döhle sklenila pogodbo o prodaji 30-odstotnega lastniškega deleža Splošne plovbe, sta paradržavna sklada na skupščini tega podjetja zahtevala izredno revizijo družbe. Poleg tega so izredni revizorji ugotovili, da je Splošna plovba s skupino Döhle, večinoma pred letom 2002, sklenila tako imenovane "bareboat charter" pogodbe (pomorska oblika pogodbe prodaje in odkupa nazaj). Po neuradnih podatkih je izredna revizija, ki jo je izvedla mednarodna revizijska hiša KPMG, v Splošni plovbi ugotovila številne nepravilnosti, pri čemer ni izključeno, da je vodstvo Splošne plovbe z Egonom Bandljem na čelu friziralo bilance. To posledično lahko pomeni, da je ocena vrednosti Splošne plovbe, ki je bila podlaga za prodajo 30-odstotnega deleža družbe, vprašljiva. Vrednost Splošne plovbe je na dan 31. december 2005 ocenilo podjetje P&S Svetovanje v lasti Deana Mikoliča. Kot smo izvedeli, je P&S ocenilo, da je 50-odstotni lastniški delež Splošne plovbe vreden od 68 do 95 milijonov evrov. Preračunano na srednjo vrednost tega intervala, bi bilo 30 odstotkov Splošne plovbe vrednih okoli 50 milijonov evrov, kar je sicer manj, kot sta za ta delež iztržila Sod in Kad. Če pa upoštevamo najvišjo ocenjeno vrednost, pa ta znaša dober milijon evrov več, za kolikor je bil prodan približno tretjinski delež. Kot se je izkazalo po prodaji, pa P&S Svetovanje pri ocenjevanju vrednosti Splošne plovbe ni razpolagalo z vsemi relevantnimi podatki. Po naših informacijah je izredna revizija ugotovila, da je Splošna plovba še pred prevzemom v velikem obsegu sodelovala s podjetjem Döhle. Pri tem različni posli niso bili evidentirani na ustrezen način, kar naj bi onemogočalo transparentnost poslovanja Splošne plovbe, hkrati pa naj bi pomembno vplivalo na bilance. Tako je Splošna plovba od leta 2003 do leta 2007 uporabljala tudi po 50-odstotne amortizacijske stopnje, kar je v nasprotju z zakonodajo. Na takšen način in ker družba ni določala preostale vrednosti ladij, ki bi morale znašati najmanj toliko, kolikor znaša cena starega železa, naj bi Splošna plovba umetno vplivala na poslovni izid. Poleg tega so izredni revizorji ugotovili, da je Splošna plovba s skupino Döhle, večinoma pred letom 2002, sklenila tako imenovane "bareboat charter" pogodbe (pomorska oblika pogodbe prodaje in odkupa nazaj). Ko so za ladjarje nastopili boljši časi, je Splošna plovba ladje ponovno odkupila. Medtem ko je Splošna plovba pogodbe "bareboat" v bilancah knjižila kot pogodbe o poslovnem lizingu, izredni revizorji opozarjajo, da je šlo pravzaprav za financiranje družbe. Poznavalec razmer, ki želi ostati neimenovan, opozarja, da so bile bilance posledično napačne. Pri poslovnem lizingu se namreč plačani obroki evidentirajo v stroških namesto v povečanju osnovnih sredstev. To očitno pomeni, da je bila vrednost osnovnih sredstev (ladij) Splošne plovbe ocenjena prenizko, hkrati pa je družba stalno izkazovala slabše poslovne rezultate. Z nepravilnim prikazovanjem stroškov lizinga je bila vsakršna cenitev Splošne plovbe na podlagi obstoječih bilanc napačna, še opozarja naš sogovornik. Predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj, ki je na tem mestu ostal tudi po lastniških spremembah v družbi, na naša številna vprašanja ni odgovoril.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042358757

PRODAJNI TEREN

Bajuk pripravil teren za prodajo Splošne plovbe Nemcem dolgo pred razpisom Ob razkrivanju ozadja privatizacije Splošne plovbe, ki se je končala sredi leta 2007, smo ugotovili, da so se priprave na prodajo na najvišji politični ravni v tajnosti začele že najmanj leto prej. Naši podatki namreč kažejo, da je bil posel približno osem mesecev pred objavo javnega razpisa dogovorjen na vladi. Nekdanji minister za finance Andrej Bajuk je na eni od junijskih sej vlade leta 2006 tudi takratnega predsednika vlade Janeza Janšo posebej seznanil z razlogi za brezplačni prenos deleža Republike Slovenije v Splošni plovbi na Sod. Za zdaj ni mogoče z gotovostjo trditi, kaj je bilo v ozadju te odločitve, ki vzbuja nove dvome o preglednosti postopka privatizacije Splošne plovbe in vprašanja, ali je bila odločitev o kupcu Splošne plovbe na najvišji politični ravni sprejeta že leto dni pred prodajo. Že takrat pa se je kot kupec na seji vlade omenjal nemški ladjar Peter Döhle, ki je leto kasneje prek svojega podjetja Döhle ICL postal večinski lastnik Splošne plovbe. Bajuk z zakamufliranim načrtom seznanil Janšo Sodeč po naših informacijah je imel pri prodaji državnega deleža Splošne plovbe eno od zelo pomembnih vlog nekdanji minister za finance Andrej Bajuk. Z očitno skrbno pripravljenim načrtom prodaje je Bajuk junija 2006, torej okoli osem mesecev pred objavo javnega razpisa, seznanil tako nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo kot nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka. Vlada je na seji junija 2006 namreč sprejela sklep o brezplačnem prenosu 43,2-odstotnega lastniškega deleža Splošne plovbe iz Republike Slovenije na Slovensko odškodninsko družbo (Sod). Odločitev so sicer utemeljili z zagotavljanjem sredstev za odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, za katere skrbi Sod. Toda kot kaže, je bila takšna utemeljitev zgolj pretveza. Dejansko so namreč iskali rešitev za usposobitev Soda za to, da bi od Banke Koper lahko odkupil njen 21-odstotni delež, s čimer bi preprečil nenadzorovano prodajo deleža Banke Koper v Splošni plovbi in posledično prodajo državnega deleža morebitnemu nezaželenemu kupcu. Če namreč na Sod ne bi prenesli državnega deleža, Sod ne bi mogel uveljavljati predkupne pravice na delež Banke Koper. Banka Koper ima na mizi nemško ponudbo Banka Koper je imela namreč takrat na mizi že ponudbo Döhleja, ki je bil pripravljen za njen delež odšteti 16 milijonov dolarjev. Ob tem velja opozoriti, da je Döhle prek Pomorske družbe v času oddaje ponudbe Banki Koper že obvladoval skoraj 16-odstotni lastniški delež Splošne plovbe. Podjetje Istrainvest, ki je bilo sredi leta 2006 sicer v lasti švicarskega podjetja Mediteranean Investment (v letu 2007 je Istrainvest prevzel Döhle ICL), je namreč 4. junija 2006 - torej le nekaj dni pred sprejetjem odločitve vlade o prenosu deleža Splošne plovbe na Sod - obvestil vodstvo Pomorske družbe, da je v tem podjetju pridobil večinski delež. Toda prodajo deleža Banke Koper nemškemu ladjarju, kar je bil prvi korak do privatizacije Splošne plovbe, bi lahko zapletlo uveljavljanje predkupne pravice, ki so jo po statutu imeli preostali delničarji - Republika Slovenija (43,2-odstotni delež), Mercata (19), Pomorska družba (15, in Kad (enoodstotni lastniški delež). Ker vpleteni ne želijo komentirati takratnih postopkov prodaje, lahko zgolj ugibamo, kakšni interesi so jih vodili pri prenosu deleža z države na paradržavni sklad. Možnosti je več. Najbolj verjetno se zdi, da so želeli preprečiti, da bi se Mercata z uveljavitvijo predkupne pravice dokopala do več kot 25-odstotnega deleža Splošne plovbe, če bi se predkupni pravici odpovedala Republika Slovenija, ki v proračunu za dokup deleža Splošne plovbe od Banke Koper ni imela zagotovljenih sredstev. Če bi namreč Mercata z uveljavitvijo predkupne pravice pridobila kontrolni delež Splošne plovbe, bi bila naložba za kupce manj zanimiva, saj bi lahko Mercata preprečevala statutarne spremembe in morebitno predčasno zamenjavo nadzornega sveta. V tem primeru bi se nemški ladjar najverjetneje odpovedal svoji nameri. Spregledati ne gre niti tega, da se je s prenosom deleža na Sod vlada izognili prodaji na podlagi strogih določil zakona o javnih financah, medtem ko sta imela Sod in Kad pri prodajah premoženja veliko bolj proste roke. Bajukovo priznanje Kot smo izvedeli, je Bajuk na seji vlade 8. junija 2006 vladne predstavnike z Janezom Janšo na čelu seznanil o tem, da ima Sod pripravljena sredstva za uveljavitev predkupne pravice. Po zatrjevanju naših virov je Andrej Vizjak na isti seji vlade vprašal Bajuka, ali je le pretveza, da se Splošna plovba brezplačno prenese na Sod s ciljem zagotavljanja likvidnosti, medtem ko naj bi bilo bistvo prenosa v tem, da bi Sod lahko uveljavljal predkupno pravico pri nakupu deleža, ki je bil v lasti Banke Koper. Bajuk je Vizjaku odgovoril pritrdilno in obenem udeležencem seje vlade pojasnil še druge okoliščine glede prenosa Splošne plovbe na Sod. Med drugim je, tako naši viri, omenil, da bi lahko Republika Slovenija Sodu preneseni delež v prihodnje vzela in da je Döhle pripravljen dokupovati lastniške deleže v Splošni plovbi. Po krajšem posvetu je bila sprejeta odločitev, da se lastniški delež Splošne plovbe v vsakem primeru prenese na Sod. Bajuk zdaj brez komentarja Na vprašanje, kako komentira naše informacije, da se je že pred prodajo Splošne plovbe pri predstavnikih vlade zavzemal, da bi v Splošni plovbi Döhle pridobil večinski lastniški delež, je Bajuk odgovoril, da je to novinarska raca. Ko smo mu omenili, da naj bi o tem pričal tudi magnetogram takratne seje vlade, pa je odgovoril: »Objavite ga, če ga imate,« in odložil telefon. Na vprašanja, med drugim, ali držijo naše informacije, da je bil uradni prenos Splošne plovbe iz Republike Slovenije na Sod zgolj pretveza, medtem ko so bili v ozadju drugi interesi, ki jih je podprl, nam Janez Janša od minulega petka ni odgovoril. V službi za odnose z javnostjo stranke SDS so nam namesto odgovorov posredovali sporočilo predsednika Odbora za gospodarstvo SDS in nekdanjega direktorja Soda Marka Pogačnika (v času prodaje Splošne plovbe je bil Pogačnik tako kot Bajuk član NSi), ki je objavljen tudi na spletnih straneh SDS. V tem sporočilu Pogačnik zavrača preliminarne ugotovitve Računskega sodišča o prodaji Splošne plovbe, ki smo jih pred dnevi razkrili v Dnevniku. Kot smo poročali, je namreč računsko sodišče v osnutku revizijskega poročila o privatizaciji Splošne plovbe ocenilo, da je bila ta netransparentna in da si Sod in Kad pri prodaji nista prizadevala za cilj maksimiziranje prodajne vrednosti. Vprašanja smo naslovili tudi na Andreja Vizjaka, ki nam prav tako ni odgovoril.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042360457

TRANSPARENTNA NETRANSPARENTNOST

Prikaz nasprotnih dejstev: "Prodaja Splošne plovbe je bila transparentna" Marko Mencin je v članku "Računsko sodišče: Prodaja Splošne plovbe je bila netransparentna", ki je bil objavljen v časopisu Dnevnik dne 12. maja 2010, izrekel vrsto neresnic. Ladja "Triglav" je bila kupljena in plačana 4. septembra 2007, ladja "Lipica" pa 8. oktobra 2007. Kupljeni sta bili torej več kot dva meseca za tem (in ne dva tedna, kot trdi Mencin), ko je družba Doehle ICL poravnala kupnino za 29,65-odstotni delež Splošne plovbe Sodu in Kadu. Že iz tega je jasno, da kupec Doehle ICL s prodajo teh dveh ladij ni mogel pridobiti likvidnih sredstev za nakup Splošne plovbe. Po isti, tržni ceni bi firma Doehle ICL lahko ladji prodala komurkoli drugemu. Ali bi si tudi v takem primeru zagotovila sredstva za nakup deleža Splošne plovbe? Cena za obe ladji skupaj ni bila 60 milijonov ameriških dolarjev, kot trdi Mencin, ampak 80 milijonov ameriških dolarjev. Mercata in njen predsednik uprave Marko Mencin sta bila o okoliščinah nakupa teh dveh ladij večkrat in dobro seznanjena, nazadnje dne 30. novembra 2009. Tega dne smo jim namreč omogočili vpogled v dokumentacijo družbe na podlagi 512. člena ZGD-1. Dokumente sta pregledala predstavnika Mercate na sedežu Splošne plovbe. Od lastnika, čeprav manjšinskega, ne bi pričakovali, da bo z neresničnimi in zavajajočimi izjavami v časopisu blatil ugled podjetja. Poročilo Računskega sodišča je še v fazi osnutka in ga bomo lahko komentirali šele, ko bo dokončno in dostopno javnosti. Lahko pa navedbe novinarja pojasnimo na podlagi splošno, tudi javno znanih dejstev. V ponudbi za nakup 29,65-odstotnega deleža v Splošni plovbi, je nemški ladjar ponudil deset milijonov evrov več kot ostala dva potencialna kupca; Luka Koper in Mercata. Na poziv za izboljšanje ponudb je Mercata ponudila 40 milijonov evrov, kar sta paradržavna sklada postavila kot izhodiščno ceno za javno dražbo. Zahtevane bančne garancije so bile jamstvo, da bo zmagovalec dražbe licitirano ceno tudi dejansko vplačal. Luke, Mercate in nemškega ladjarja nič ni omejevalo, da bi na dražbi predložili višjo bančno garancijo, kot so jo predložili. Vsak od dražiteljev bi se med licitiranjem lahko kadarkoli zaustavil. Nihče ni bil primoran dražiti do zgornje meje bančne garancije. V obratni smeri pa ni šlo. Luka Koper ni mogla ponuditi več kot 55 milijonov, Mercata pa ne več kot 50 milijonov. Toliko je bila njihova razpoložljiva finančna meja. Je pri tem mogoče pričakovati, da bi nemški ladjar potem, ko se je Luka Koper v postopku draženja zaustavila pri 55 milijonih evrov, ponudil 60 milijonov, če je lahko na licitaciji zmagal s 55,5 milijona evrov? Glede strategije razvoja in vlaganj v Splošno plovbo v naslednjih štirih letih, pa sta Sod in Kad pozitivno ocenila vse tri programe, čeprav bi morala Mercata posojila za nakup Splošne plovbe vračati s takimi finančnimi prijemi, ki bi to podjetje izčrpavali. Kam vodijo izčrpavanja lastnih podjetij, pa lahko v Sloveniji v zadnjem času vidimo tako rekoč vsak dan. Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe d.o.o., Portorož http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042361562

PETER MAHNIČ

Konec tedna se je nadaljevalo sojenje Petru Mahniču, ki ga zaradi obrekovanja toži Aldo Krejačič Predavanja o prodaji Plovbe Mahnič je sedanjega in bivšega predsednika uprave med drugim obtožil, da sta sklepala dogovore nad in pod mizo “Utemeljeno sem povedal, kar sem povedal in v to tudi upravičeno verjel,” je pred senatom dejal portoroški podjetnik Peter Mahnič, ki ga nekdanji direktor Splošne plovbe Aldo Krejačič toži zaradi obrekovanja. Oba vztrajata pri svojem in senatu po nekaj ur “predavata” o svojih pogledih na prodajo Plovbe. KOPER Portoroškega podjetnika Petra Mahniča, ki ga je revija Manager lani uvrstila na 16. mesto najbogatejših Slovencev, sta tožila sedanji pr http://www.primorske.si/pn/article_wide.aspx?pDesc=280,%201,%2042

SPRENEVEDANJA I

Podobno se »pravna(?!)« država Republika Slovenija spreneveda v primeru Splošne plovbe, d.o.o., in Pomorske družbe, d.d. Na današnji skupščini slednje bo VZMD podprl predlog o razrešitvi predsednika nadzornega sveta (odvetnika) Gregorja Velkaverha, ki zaradi - kot vse kaže - delovanja v korist večinskega lastnika, nemškega ladjarja Jochena Doehleja, ne zastopa ustreznih interesov družbe, kakor zahteva ZGD-1, zaradi česar ne uživa zaupanja malih delničarjev. Ob tem v VZMD izpostavljajo, da je bila zaradi poskusa oškodovanja malih delničarjev pri dokapitalizaciji družbe, zoper upravo in nadzorni svet Pomorske družbe, d.d., vložena kazenska ovadba, kar je še dodaten razlog za nezaupnico obema organoma upravljanja družbe. Ob vsem tem je odvetnik Gregor Velkaverh je kot pooblaščenec uprave zadolžen tudi za vpis delničarjev družbe v centralni register KDD, vendar tega še vedno ni v celoti izvršil. Pri tem se sklicuje na nepopolne podatke, kar je glede na dejstvo, da so delničarji Pomorske družbe znani že več kot 10 let, popolnoma neresno in dodatno utrjuje sume, da gre v ozadju lahko za prikrivanje kupovanja delnic. V VZMD opozarjajo na novo pomembno dejstvo, ki kaže na odnos organov Pomorske družbe, d.d., do malih delničarjev. Pomorska družba, katere edina dejavnost je upravljanje 21,05 % deleža v Splošni plovbi, d.o.o., je namreč pretekli teden na skupščini Splošne plovbe - poleg SOD-a(!) - edina podprla predlog družbe Doehle ICL, s čimer je bilo v nadzorni svet Splošne plovbe izvoljenih 6 predstavnikov družbe Doehle ICL in 2 predstavnika SOD-a. Na ta način pomorščaki, ki jim je država preko družbe pooblaščenke zagotovila 20 % delež Splošne plovbe, v nadzornem svetu Splošne plovbe nimajo več svojega predstavnika, saj Jochen Doehle, kot direktor Pomorske družbe, bržkone prioritetno ne zasleduje interesov pomorščakov. V VZMD ponovno izpostavljajo, da je Jochen Doehle, kot direktor v letu 2007, skupaj s predsednikom nadzornega sveta Gregorjem Velkaverhom predlagal in na skupščini tudi izglasoval dokapitalizacijo Pomorske družbe, s katero bi bili mali delničarji oškodovani za več kot 2,5 mio EUR. Po dolgotrajnih sodnih postopkih, ko se je dokazalo evidentno oškodovanje malih delničarjev, je bil sklep skupščine o takšni dokapitalizaciji razveljavljen. Presenetljivo in v nasprotju z zavezo Vlade RS o transparentnem imenovanju članov nadzornih svetov preko KAS-a, je pretekli teden SOD na skupščini Splošne plovbe predlagal imenovanje 8 članov nadzornega sveta Splošne plovbe, od katerih je bilo 5 predstavnikov družbe Doehle ICL. Glede na kasneje sprejet predlog družbe Doehle ICL, se je SOD o imenovanju članov nadzornega sveta Splošne plovbe brez vsakega javnega vabila neposredno in mimo KAS-a dogovarjal z družbo Doehle ICL in kasneje tudi podprl njen predlog. Družba Doehle ICL pa je na ta način tudi formalno prevzela popoln nadzor nad največjim (zaenkrat še) slovenskim ladjarjem, ki ga je ob asistenci SOD-a obvladovala že pred prodajo državnih deležev leta 2007.

SPRENEVEDANJA II

Oškodovanec, mali delničar Pomorske družbe, d.d., in predstavnik Sekcije te družbe pri VZMD (s 127 pristopniki), Karl Filipčič ter VZMD, kot ovaditelj, sta 16. 1. 2009 na Okrožno državno tožilstvo v Kopru, zaradi kaznivega dejanja suma zlorabe položaja ali pravic, vložila kazensko ovadbo zoper osumljene Miroslava Grčo, Gregorja Velkaverha, Jochena Thomaas Doehleja in Borisa Goljevščka. Ker do danes ne oškodovanec, ne ovaditelj nista dobila nobene povratne informacije, v kakšni fazi je ovadba, se je VZMD danes s prošnjo za seznanitev s trenutnim stanjem obrnil na vodjo Državnega tožilstva v Kopru Slavka Ožbolta, pristojno državno tožilko Barbaro Milič Rožman in na vodjo Gospodarskega oddelka Policijske uprave Koper Alenko Drolc. V preteklem tednu - še pred četrtkovo skupščino Pomorske družbe - pa je VZMD prejel sodbo Višjega sodišča v Kopru, s katero je to potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Kopru, da Pomorski družbi - navkljub izrecni zakonski obveznosti - ni potrebno izdati delnic v nematerializirani obliki, za nameček pa je malemu delničarju naložilo plačilo pravdnih stroškov. Pooblaščenec direktorja družbe Jochena T. Doehleja odvetnik Gregor Velkaverh je namreč šele po vložitvi tožbe vpisal nematerializirane delnice na račun malega delničarja, ki naj zato ne bi imel pravice zahtevati, da se delnice izdajo tudi ostalim delničarjem. Številna presunljiva dejstva iz te tragično-groteskne sage so nanizana in konkretizirana v nadaljevanju. Predstavnik Sekcije Pomorska družba pri VZMD in dolgoletni predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije (SPS) Karl Filipčič je preko odvetniške družbe 29. 2. 2008 na Okrožnem sodišču v Kopru vložil tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval izdajo delnic družbe v nematerializirani obliki, kar predvideva tudi 182. člen Zakona o gospodarskih družbah. Koprsko sodišče je - po večkratnih prestavitvah in očitni nezainteresiranosti za hitro odločitev - junija 2009 zavrnilo tožbeni zahtevek in malemu delničarju celo naložilo plačilo pravdnih stroškov. O pritožbi je šele v juniju 2010 odločalo Višje sodišče v Kopru in potrdilo odločitev Okrožnega sodišča. Nekaj dejstev, ki bolj sodijo v rubriko »Saj ni res pa je!«: Pomorsko družbo, d.d., v postopkih na koprskih sodiščih zastopa odvetnik Gregor Velkaverh iz Odvetniške pisarne Starman & Velkaverh. Poleg tega, da je njegova žena Jožica Velkaverh predsednica Višjega sodišča v Kopru, je odvetnik Pomorske družbe Gregor Velkaverh istočasno tudi predsednik nadzornega sveta družbe, pooblaščenec direktorja družbe (Jochena Thomasa Doehleja) in pooblaščenec večinskega lastnika družbe (Istrainvest, d.o.o., v 100 % družbe Doehle ICL Beteiligungsgesellschaft MbH., Hamburg), pri čemer skrbi tudi za (ne)izdajo delnic v nematerializirani obliki. Prav zloraba podatkov iz delniške knjige, ki je bila na razpolago organom družbe, ki so - kot vse kaže - tesno povezani z večinskim lastnikom, je lahko omogočila poceni prevzem družbe pooblaščenke (v Splošni Plovbi, d.o.o.), izogibanje prevzemni ponudbi ter posledično oškodovanje malih delničarjev. Zaradi tega je VZMD vložil prvo kazensko ovadbo, ki pa jo je Okrožno državno tožilstvo v Kopru, pod vodstvom Slavka Ožbolta, brez prave obrazložitve zavrglo. Tako je VZMD primoran namesto pristojnih državnih organov tako-rekoč samostojno prevzemati kazenski pregon. Več kot nenavadno je, da je o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede izdaje delnic odločila sodnica Darja Ožbolt - žena vodje tožilstva Slavka Ožbolta. Nepričakovana in zakonsko sporna odločitev, ki omogoča nadaljevanje netransparentnega trgovanje z delnicami družbe pooblaščenke, se opira na dejstvo, da je pooblaščenec direktorja družbe šele po vložitvi tožbe vpisal nematerializirane delnice na račun malega delničarja, ki naj zato ne bi imel pravice zahtevati, da se delnice izdajo tudi ostalim delničarjem, zato je mali delničar dolžan plačati vse pravdne stroške. Takšna praksa Odvetniške pisarne Starman & Velkaverh je znana že iz poizkusa dokapitalizacije Pomorske družbe, d.d., ko je odvetnik Gregor Starman kot predsednik nadzornega sveta družbe takoj po tem, ko sodišče pridobilo dovolj dokazov, ki so dokazovali oškodovanje malih delničarjev, sklical skupščino družbe in kot pooblaščenec večinskega delničarja izglasoval razveljavitev dokapitalizacije. Še bolj nenavadno v tej groteskno-tragični sagi pa je dejstvo, da je v senatu Višjega sodišča v Kopru, kot sodnica poročevalka, nastopila višja sodnica Majda Žužek, ki je družinsko povezana z odvetnikom Janezom Starmanom iz Odvetniške pisarne Starman & Velkaverh, zaradi česar izdana sodba sodelavcev VZMD pravzaprav niti ne preseneča. Sprašujemo se, kdo bo v Republiki Sloveniji, kot pravni državi, končno le zaščitil interese malih delničarjev in zagotovil spoštovanje zakonskih določil?! Če tega sami po pravni poti ne morejo storiti, v VZMD pričakujejo, da bodo pristojni predstavniki in upravljavci države prevzeli pobudo ter z vsemi pravnimi sredstvi zagotovili, da se eklatantno in sistematično izigravanje in kršenje pravic malih delničarjev naposled zaustavi.
http://www.youtube.com/watch?v=pJ5wqdPhCOg&feature=player_embedded
http://www.youtube.com/watch?v=xvzhME970do
http://www.youtube.com/watch?v=KgV-McYUeh4
http://www.youtube.com/watch?v=XUtdZF9eUSE
http://www.youtube.com/watch?v=lSBmR5yieQs

UČINKOVITA NEUČINKOVITOST

Računsko sodišče: Prenos in prodaja deleža v Splošni plovbi sta bila neučinkovita

Vlada, ministrstvo za finance, Slovenska odškodninska družba (Sod) in Kapitalska družba (Kad) v procesu niso ravnali učinkovito Računsko sodišče je v reviziji smotrnosti poslovanja pri neodplačnem prenosu, nakupu in prodaji kapitalske naložbe v portoroški Splošni plovbi med 1. januarjem 2005 in 31. decembrom 2008 ugotovilo, da vlada, ministrstvo za finance, Slovenska odškodninska družba (Sod) in Kapitalska družba (Kad) v tem procesu niso ravnali učinkovito. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil vrhovni državni revizor Samo Jereb, je računsko sodišče v obvezni reviziji ocenjevalo dva postopka. Pri prvem je šlo za prenos državnega deleža v Splošni plovbi na Sod, ki sta ga izvedla vlada in ministrstvo za finance, pri drugem pa za odkup deleža v Splošni plovbi od Banke Koper in kasnejšo prodajo deleža v Splošni plovbi, ki sta ju izvedla Sod in Kad. Država je 43,2-odstotni delež v Splošni plovbi na Sod neodplačno prenesla leta 2006, Kad in Sod pa sta nato od Banke Koper pridobila vsak še dodatnih 5,25 odstotka. Brez deleža Banke Koper v Splošni plovbi namreč ne bi imela večinskega deleža. V začetku leta 2007 sta se Sod in Kad odločila, da prodata 29,6-odstotni delež v Splošni plovbi, v družbi pa obdržita 25 odstotkov plus eno delnico. Delež sta prodala nemškemu ladjarju Döhleju, za kar sta iztržila 55,5 milijona evrov. Računsko sodišče je pri prenosu državnega deleža na Sod ugotovilo, "da vlada in ministrstvo za finance nista ravnala učinkovito", je povedal Jereb in pojasnil, da sta se o postopku prenosa deleža na Sod odločila dva dni pred iztekom roka, ko sta Kad in Sod še lahko uveljavljala predkupno pravico za odkup deleža, ki ga je imela v Splošni plovbi Banka Koper. S tem sta Sod postavila v časovno stisko pri odločanju, ali je delež od Banke Koper ustrezno kupiti ali ne. "Pri tem tudi nista upoštevala zakona o javnih financah oz. odločitve državnega zbora, da mora ministrstvo za finance to naložbo samo prodati in ne prenašati na Sod," je povedal Jereb. Vlada je prenos deleža na Sod utemeljevala tudi s tem, da želi za Sod zagotoviti sredstva za poplačilo obveznosti po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Računsko sodišče je presodilo, da je utemeljitev tega sklepa vprašljiva, saj Sod takrat ni potreboval dodatnih sredstev za poplačilo obveznosti. Poleg tega je Sod v Splošni plovbi ohranil 19,8-odstotni delež, s čimer ni zasledoval ciljev prenosa deleža za poplačilo omenjenih obveznosti. "Z vidika prodaje te naložbe na Sodu in Kadu pa smo postopek ravno tako ocenili kot neučinkovit, predvsem z vidika, ker Kad in Sod nista zagotovila, da bi v celoti spoznala predmet oz. to naložbo, ki sta jo kasneje prodajala," je povedal Jereb in dodal, da sta se Kad in Sod odločila prodati 29,6- in ne 54-odstotni delež v Splošni plovbi. S tem sta po oceni Jereba "pomembno omejila število ponudnikov, ki so bili pripravljeni ta delež kupiti", in sicer zgolj na dva obstoječa družbenika, ki bi prišla z nakupom 29,6-odstotnega deleža do večinskega deleža. "Prav tako k oddaji ponudbe nista vabila tujih ponudnikov, čeprav so nekaterih izražali interes za nakup tega deleža," je še dodal. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je ob tem dodal, da imata vlada in ministrstvo za finance 90 oz. 75 dni časa, da pripravita odzivno poročilo. Računsko sodišče je poročilo o reviziji posredovalo tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu, ki v tem primeru vodi postopek, je še povedal.
http://www.primorska.info/novice/9919/racunsko_sodisce_prenos_in_prodaja_deleza_v_splosni_plovbi_sta_bila_neucinkovita
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/racunsko-sodisce-prenos-in-prodaja-splosne-plovbe-je-bila-neucinkovita.html

08.06.2006

SPORNA PRODAJA

Sporna prodaja Splošne plovbe

Že več kot štiri leta nam država skriva magnetogram 77. redne seje nekdanje Janševe vlade, z 8. junija 2006, ko je padla odločitev o modelu privatizacije edinega slovenskega ladjarja, Splošne plovbe.
http://24ur.com/novice/slovenija/sporna-prodaja-splosne-plovbe.html

MAGNETOGRAM

Magnetogram seje razkriva resnico Magnetogram seje Janševe vlade razkriva, da je takratni finančni minister Bajuk osem mesecev pred prodajo Splošne plovbe jasno nakazal, komu bo prodan edini slovenski ladjar. Kandidat je bil samo eden, nemška korporacija. http://24ur.com/novice/slovenija/magnetograf-seje-razkriva-resnico.html

KOGA ŠČITIJO

Zakaj nova vlada ščiti staro? Čeprav so bivšega finančnega ministra Bajuka zaradi zlorabe položaja kazensko ovadili že aprila lani, pa se do danes ni zgodilo še nič. Policija še vedno vodi predkazenski postopek, tožilstvo pa ne ukrepa.
http://24ur.com/novice/slovenija/zakaj-nova-vlada-sciti-staro.html

SPRENEVEDANJA III

Bandelj: Pri prodaji Splošne plovbe ni bilo nikakršnega skritega naklepa Za prodajo Splošne plovbe je bil objavljen javni razpis, nemški ladjar Peter Döhle pa je v javni dražbi ponudil največ, pravi predsednik uprave družbe Egon Bandelj in zanika, da bi bila prodaja Splošne plovbe dogovorjena že leto pred prodajo Predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj je zavrnil navedbe Dnevnika, da je bila prodaja skoraj 30-odstotnega državnega deleža v tej družbi leta 2007 nemškemu ladjarju Petru Döhleju dogovorjena že slabo leto pred prodajo. Za prodajo je bil objavljen javni razpis, Döhle pa je v javni dražbi ponudil največ, je dejal. "Slovenska odškodninska družba (Sod) in Kapitalska družba sta pred prodajo objavila javni razpis, na katerega so se prijavili Luka Koper, Mercata in Peter Döhle. Izvedena je bila javna dražba, pri čemer je bila izhodiščna cena najvišja cena iz izboljšanih ponudb vseh treh družb. Dražbe so se udeležile vse tri družbe, P. Döhle pa je ponudila največ, to je 55,5 milijona evrov, in uspela z nakupom," je za STA povedal Bandelj. Prodaja Splošne plovbe dogovorjena že leto pred prodajo? Prodaja skoraj 30-odstotnega državnega deleža v družbi Splošna plovba leta 2007 nemškemu ladjarju Petru Döhleju je bila na najvišjem političnem vrhu dogovorjena že slabo leto pred prodajo, je danes poročal Dnevnik, ki se sklicuje na dokumente iz leta 2006. To naj bi med drugim dokazovala korespondenca med nekdanjim finančnim ministrom Andrejem Bajukom in Döhlejem, ki naj bi dokazovala, da je bil kupec vnaprej izbran in so teren zanj pripravili vsaj leto pred prevzemom lastništva. Začelo se je s prodajo deleža Banke Koper Tako naj bi ministrstvo za finance k pripravi na prodajni postopek spodbudila odločitev Banke Koper za prodajo njenega 21-odstotnega deleža Splošne plovbe. Banka Koper je ministrstvo za finance maja 2006 obvestila, da se za nakup njenega deleža zanima Döhle. Dokument iz junija 2006, pod katerim je podpisan takratni generalni direktor direktorata za javno premoženje Žiga Andoljšek, razkriva, da se je ministrstvo za finance navdušilo nad Döhlejevo ponudbo in zaprosilo Banko Koper, naj mu jo posreduje. "Ministrstvo za finance sprejema vašo pobudo za sodelovanje Banke Koper in Republike Slovenije pri prodaji deleža v Splošni plovbi," je razvidno iz dokumenta, ki ga je ministrstvo za finance naslovilo na Banko Koper, tri dni kasneje pa je Bajuk na seji vlade kolege že seznanil z interesom nemškega ladjarja. Preprečiti so želeli povečanja deleža Mercati Še več; iz Bajukovih pojasnil ministrom je razvidno, da je bil edini cilj prenosa premoženja na Sod onemogočanje družbi Mercata , da bi pridobila kontrolni delež v Splošni plovbi. Mercata, ki je danes obtičala v lastništvu s 24-odstotnim deležem, bi namreč nemškemu ladjarju in državi lahko prekrižala načrte, če bi dobila kontrolni, 25-odstotni delež. Nekdanji finančni minister za komentar ni bil dosegljiv. "Nikakršnega vnaprej znanega kupca ni bilo" Bandelj pa je danes povzel kronologijo prodaje in ob tem izpostavil, da "ni bilo nikakršnega skritega naklepa ali privilegiranega in v naprej znanega kupca". Po njegovem prepričanju je država za prodajo 29,6513 odstotka Splošne plovbe iztržila veliko več, kot bi iztržila, če bi svoj delež prodajala skupaj z Banko Koper . "Odločitev države je bila pravilna," je poudaril. "Ne morem pa trditi, da je bila tako učinkovita prva faza privatizacije Splošne plovbe, ki jo je država izvedla leta 2000, ko so bile tržne razmere v ladjarstvu neugodne," je nadaljeval. "Vrednost skupine Splošna plovba je bila nizka. Kljub temu je država v nepravem času in po nepotrebnem prodala 18,9987 odstotka pidom (Mercati) po ceni približno 306.000 evrov. Ob tem je pozabila, da je nekaj let pred tem za sanacijo Splošne plovbe porabila 75 milijonov dolarjev davkoplačevalskega denarja," je povzel in dodal, da je s to odločitvijo država v Splošni plovbi leta 2000 izgubila večinski delež.
http://www.finance.si/292644/Bandelj-Pri-prodaji-Splo%B9ne-plovbe-ni-bilo-nikakr%B9nega-skritega-naklepa

SPRENEVEDANJA IV

KRIMINALKA OKOLI SLOVENSKEGA LADJARJA SE NADALJUJE IN POSTAJA VSE BOLJ NEVARNA

Kam pluje Splošna plovba Splošna plovba se pohvali z dobički, kar pa zbuja dvom o smiselnosti njene prodaje - Poznavalci so pravočasno svarili proti prodaji, češ, prihajajo zlati časi za ladjarje, ne prodajmo na tuje zlatonosne kokoši, z njo bodo šli ven tudi dobički - Politični vrh je pred prodajo odločil, da mora našega ladjarja kupiti Nemec, zdaj so na delu policisti in tožilci Poskusa vloma v hišo, da bi našli dokumente o umazanih poslih vlade okoli prodaje Splošne plovbe. Poskus umora na avtocesti. Nekdaj prvi sindikalist Splošne plovbe opisuje, kako ga je zaradi vedenja o lastninjenju Splošne plovbe bel audi hotel zriniti s ceste. Le po sreči je ušel smrtonosni pasti. Pahorjeva vlada ta nevarni dokument skriva pred javnostjo, češ da bi razkritje "povzročilo motnje pri delovanje organa". Drago Kos govori o "razlogih za sum, da so bila pri poslovanju vlade storjena kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti". Igor Šoltes trdi, da je vlada po oceni računskega sodišča pri prodaji Splošne plovbe ravnala netransparentno in neučinkovito… Egon Bandelj meni, da želijo nekateri v medijih okrniti ugled Splošne plovbe. Prava kriminalka torej! Iz zapora nam piše Srečko Prijatelj, ker ga je šef Splošne plovbe Egon Bandelj tožil, pa tožbo umaknil le dan pred zaslišanjem, češ da je že tako v dovolj veliki stiski: "Bandelj je prek svojega odvetnika, ki je soprog predsednice Višjega sodišča v Kopru, to storil iz zelo preračunljivih vzrokov. Tako mu je bilo svetovano. Odvetnik je tudi pravni zastopnik Petra Doehleja, ki je novi lastnik Splošne plovbe... Na sojenju bi prebrali tajni zapisnik Janševe vlade, ki govori o spornih poslih in velikih goljufijah, ki so storjene v korist posameznikov in skrbijo mnoge politike v koaliciji in opoziciji. Policija, tožilstvo in tudi sodišče v Kopru so v tem primeru na strani kriminala in politike, ki ta kriminalna dejanja vodi neovirano tudi danes." Temu mnenju se pridružuje njegov strankarski šef Zmago Jelinčič in dodaja: "Noben medij ne poroča o Splošni plovbi, kar me napeljuje na misel, da imajo vsi mediji prepoved poročanja o Splošni plovbi." Ne bo držalo, Zmago! Nedeljski dnevnik je o tej čudni prodaji od leta 2007 objavil sedem člankov. http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/tema_tedna/1042396586

SPRENEVEDANJA V

FORMULA PRI PRODAJI SPLOŠNE PLOVBE JE BILA "XY NAPREJ, IN TO ČIM PREJ"

Bajuk je vsaj dvakrat kršil ustavo
Mislim, da je pametno, da smo tiho, je rekel takratni minister za finance - Državo so prikrajšali za najmanj 50 milijonov dolarjev - Tožilstvo razpolaga z dokumentacijo že od leta 2007, a se ne zgodi nič "Zadeva, o kateri sprašujete, je v predkazenskem postopku, zato vam več informacij ne moremo posredovati. S spoštovanjem, Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala." Odgovor smo dobili, ko smo vrtali z vprašanji o okoliščinah prodaje Splošne plovbe, edinega slovenskega ladjarja, v času vlade Janeza Janše. Kriminalistična policija je obravnavala že več sumov kaznivih dejanj, tožilcem je posredovala dve poročili. V predkazenskem postopku na podlagi letošnje prijave še vedno preverja sume kaznivih dejanj gospodarskega kriminala. Direktor Mercate Andrej Mencin nam je pokazal dokumentacijo, ki razkriva marsikaj zanimivega.Jaka Gasar Direktor Mercate Marko Mencin nas sprejme s kupom sedmih debelih knjig pred seboj. Vsaka je kazenska ovadba z obsežno dokumentacijo in dokazi. Pa se nasmeje: "Za koliko milijonov tožb bomo tokrat pridelali? Krivci so hudo živčni! Dvakrat so mi poskušali vlomiti v hišo. Na srečo jim ni uspelo. Nevarno je, ker poznam podrobnosti in razumem celotno ozadje prodaje, zato lahko povezujem na prvi pogled nepovezano vrsto dogodkov, ki šele skupaj kažejo celotno in resnično sliko." Kako ste prišli do magnetograma pogovora na vladi, ki naj bi bil za Andreja Bajuka in Janeza Janšo posebej obremenilen? "Na okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, ko smo nenapovedano izkoristili pravico, da pogledamo v tožilski spis glede ovadbe, ki jo je tožilstvo v zelo čudnih okoliščinah ovrglo. Pregon smo morali prevzeti sami kot oškodovanci. Nekatere druge pomembne listine, ki jih takrat nismo kopirali, so kasneje izginile iz tožilskega spisa. Zaradi tega smo tudi urgirali na višje državno tožilstvo, ki pa se seveda spreneveda. Ko smo že imeli magnetogram, smo ga zahtevali tudi od vlade in kasneje od nje še umik stopnje tajnosti. Vlada je obe moji zahtevi zavrnila, državno pravobranilstvo pa je sporočilo, da bo zoper mene zaradi izdaje poslovne skrivnosti vložilo kazensko ovadbo."
http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042398468

SPRENEVEDANJA VI

Prodaja Splošne plovbe ni razveljavljena

Družbi Mercata, ki je 24,25-odstotna lastnica Splošne plovbe, ni uspelo v dveh tožbah, s katerima je želela razveljaviti brezplačen prenos deleža države v družbi na Sod ter prodajo deleža Soda in Kada v Splošni plovbi nemškemu ladjarju Petru Döhleju Včeraj so iz Mercate sporočili, da je ljubljansko okrožno sodišče zavrglo tožbo z 22. maja lani, s katero je družba zahtevala, da se pogodba o brezplačnem prenosu 43,2-odstotnega deleža države v Splošni plovbi na Slovensko odškodninsko družbo (Sod) z 8. junija 2006 izreče za nično. Mercata je trdila, da bi ji ničnost prenosa omogočila povečanje njenega 24,25-odstotnega deleža v Splošni plovbi, ter da je bila sama kot družbenik zaradi nadaljnje prodaje deleža družbi Döhle ICL oškodovana. Sodišče je menilo, da ničnost pogodbe še ne bi pomenila, da bi Mercata lahko delež pridobila in tudi ne, da bi lahko od države zahtevala, da delež dejansko proda. Ničnost pogodbe po navedbah sodišča tudi ne bi vplivala na določbe družbene pogodbe Splošne plovbe, sprejete na skupščini februarja 2007, s katero so odpravili predkupno pravico družbenikov. Sodišče je sicer pritrdilo računskemu sodišču, da vlada pri prenosu ni ravnala v skladu z zakonom o javnih financah, ker tega premoženja ne bi smela odtujiti brezplačno, saj ga ni prenesla z namenom, da bi se zagotovila sredstva za odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja oz. da bi se reševal problem kapitalske ustreznosti Soda. Vendar po oceni sodišča "tožeča stranka nima položaja nadzornega organa zakonitosti ravnanja toženih strank", zato brez izkazanega pravnega interesa ne more posegati v veljavnost razmerij med državo in Sodom. Z drugo tožbo je Mercata zahtevala ničnost prodaje skupno 29,65-odstotnega deleža Splošne plovbe v lasti Soda in Kada družbi Döhle ICL ter ponovitev postopka javnega zbiranja ponudb za ta delež. Trdila je, da se v postopku zbiranja ponudb in kot udeleženec javne dražbe ni mogla seznaniti s pravo vrednostjo in poslovanjem Splošne plovbe. Trdila je tudi, da Kad in Sod pred prodajo nista opravila skrbnega pregleda, kar bi bili dolžni storiti po zakonu o javnih financah, ker je Sod posloval v imenu in za račun države. Sodišče je ugotovilo, da Mercata nima pravnega interesa, ker ji to ne bi omogočilo, da bi pridobila poslovni delež, saj ni imela predkupne pravice. Sodišču se je zdelo logično, da bi Döhle v primeru ničnosti želel delež ponovno kupiti. Sodišče je tudi ugotovilo, da bi Mercata lahko kupila delež, "če je to res bil njen namen", a možnosti ni izkoristila. Na dražbi 26. junija 2007 je vplačala varščino, a nato ponudbe ni oddala. Mercata je sicer, kot je za časnik povedal večinski lastnik Mercate Peter Mahnič, v tem primeru že sprožila kazenske tožbe proti finančnemu ministru v času prodaje Andreju Bajuku, takratnemu direktorju Soda Marku Pogačniku, takratnemu direktorju direktorata za javno premoženje na finančnem ministrstvu Žigi Andoljšku ter trem odgovornim iz Pomorske družbe, Jochenu Döhleju, Gregorju Velkavrhu in Vladimirju Zevniku.
http://www.primorska.info/novice/10802/prodaja_splosne_plovbe_ni_razveljavljena
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/mercata-izgubila-na-sodiscu.html
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042358799
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Nov 02, 2010 1:56 pm; skupaj popravljeno 16 krat

SPRENEVEDANJA VII

Zaradi Splošne plovbe Mercata toži Sod in Republiko Slovenijo

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je prejšnji teden začela prva obravnava v odškodninski tožbi družbe Mercata proti Slovenski odškodninski družbi (Sod) in Republiki Sloveniji.

Mercata, ki jo vodi Marko Mencin, je zaradi prenosa lastniškega deleža Splošne plovbe iz Republike Slovenije na Sod vložila nekajmilijonsko odškodninsko tožbo proti državi in Sodu.

"Odškodninsko tožbo smo vložili, ker je država leta 2007 prenesla lastniški delež Splošne plovbe na Sod. Na tak način je lahko Sod uveljavljal predkupno pravico, ko je lastniški delež Splošne plovbe prodajala Banka Koper. Če država ne bi prenesla deleža na Sod, bi predkupno pravico lahko uveljavljali trije lastniki Splošne plovbe. In v tem primeru bi Mercata v Splošni plovbi lahko pridobila več kot 25-odstotni delež," razlaga predsednik uprave Mercate Marko Mencin. Po njegovih besedah je bila tako Mercati povzročena škoda v višini 15 milijonov evrov. "Za oceno dejanske škode smo sodišču predlagali, da naj angažira sodnega izvedenca," pravi Mencin.

Spomnimo, da je računsko sodišče v minulem letu razsodilo, da je bil državni delež v Splošni plovbi v letu 2007 prodan netransparentno in da so bili pri tem kršeni zakoni. Eden od očitkov računskega sodišča je bil med drugim, da je vlada pri prenosu deleža na Sod kršila zakon o javnih financah, saj je bila v skladu s programom prodaje državnega premoženja predvidena prodaja in ne prenos deleža na Sod.

Okrožno sodišče v Ljubljani je v minulem letu zavrnilo dve tožbi, ki ju je glede prenosa lastniškega deleža Splošne plovbe iz Republike Slovenije na Sod in prodaje približno 30-odstotnega lastniškega Kada in Soda nemškemu ladjarju Döhle vložila Mercata. V tožbah je Mercata poskušala dokazati ničnost neodplačnega prenosa in razveljavitev nadaljnje prodaje Splošne plovbe. Sodišče je tožbi zavrnilo, ker je ugotovilo, da Mercata v obeh zadevah nima pravnega interesa. Na odločitev sodišča se je Mercata pritožila, vendar je višje sodišče že potrdilo eno od dveh odločitev prvostopenjskega sodišča.

Član uprave Soda Krešo Šavrič poudarja, da je sodišče v tožbi na ničnost pogodbe o prenosu lastniškega deleža iz Republike Slovenije na Sod, ki jo je Mercata vložila proti Sodu in Republiki Sloveniji, že pravnomočno odločilo, da pogodba ni bila nična. "Ker je na javni dražbi za prodajo lastniškega deleža Splošne plovbe lahko sodelovala tudi Mercata, bi težko govorili, da je bilo temu podjetju povzročeno kakšno protipravno dejanje," je odškodninsko tožbo komentiral Šavrič. Na ministrstvu za finance tožbe Mercate proti Republiki Sloveniji niso komentirali.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042432182

SPRENEVEDANJA VIII

Mercata opozarja na neukrepanje državnih organov v primeru Splošne plovbe

Več državnih institucij je v postopkih neodplačnega prenosa in prodaje deležev Splošne plovbe ugotovilo evidentne kršitve zakonodaje in sume storitev kaznivih dejanj, zaradi česar je nerazumljivo, da državni organi v tem primeru ne ukrepajo, navajajo v družbi Mercata.

"Namesto, da bi se postopki izpeljali transparentno, se državno pravobranilstvo trudi, da do vsebinske razprave očitanih nezakonitosti ne bi prišlo," je v izjavi za javnost zapisal predsednik uprave Mercate Marko Mencin.

"Namesto, da bi se postopki izpeljali transparentno, se državno pravobranilstvo trudi, da do vsebinske razprave očitanih nezakonitosti ne bi prišlo," je v izjavi za javnost zapisal predsednik uprave Mercate Marko Mencin in dodal, da Republiko Slovenijo v odprtih pravnih postopkih zastopa nekdanji sekretar na pravosodnem ministrstvu in sedaj državni pravobranilec Robert Marolt, ki je bil na ta položaj imenovan le tri dni pred iztekom mandata prejšnje vlade.

Pri tem Mercata od državnega pravobranilstva, ki razpolaga z vsemi potrebnimi dokazi, pričakuje in zahteva, da bo takoj sprožilo vse potrebne postopke za razveljavitev pogodb v postopku prodaje Splošne plovbe in ugotavljanje kazenske odgovornosti vseh vpletenih. "V nasprotnem primeru pa naj javnosti sporoči, kateri minister iz vlade mu je dal navodilo, da naj v primeru z vsemi potrebnimi dokazi podprtega uradno pregonljivega kaznivega dejanja ne ukrepa," pravijo.

Dodajajo še, da niti okrožno niti višje sodišče v Ljubljani nista zavrnili njihove zahteve glede ničnosti neodplačnega prenosa 43,20-odstotnega deleža Splošne plovbe iz Republike Slovenije na Slovensko odškodninsko družbo (Sod), in o tem sploh nista odločali, saj Mercati nista priznali pravnega interesa in sta tožbo zavrgli brez vsebinske obravnave.

"Pri tem je potrebno pojasniti, da je tudi višje sodišče prikrivalo okoliščine prenosa s sklicevanjem na navidezno dražbo, ki je potekala več kot leto dni po nezakonitem prenosu in nima s tožbenim zahtevkom prav nobene povezave," je še zapisal Mencin.

S tem so se odzvali na pisanje časnika Delo, ki ga je povzela tudi STA, češ da je višje sodišče v Ljubljani zavrnilo tožbo Mercate, ki je zahtevala razveljavitev pogodbe z 8. junija 2006, s katero je država 43,2-odstotni delež v portoroški Splošni plovbi neodplačno prenesla na Sod. Sodišče je tožbo Mercate, ki je 24,25-odstotna lastnica Splošne plovbe, zavrnilo pravnomočno, je pisalo Delo.

Država je 43,2-odstotni delež v Splošni plovbi leta 2006 neodplačno prenesla na Sod, Kapitalska družba (Kad) in Sod pa sta nato v Splošni plovbi od Banke Koper pridobila vsak še 5,25-odstotni delež. Brez deleža Banke Koper v Splošni plovbi namreč ne bi imela večinskega deleža.

V začetku leta 2007 sta se Sod in Kad odločila, da prodata 29,6-odstotni delež v Splošni plovbi, v družbi pa obdržita 25 odstotkov plus eno delnico. Delež sta prodala nemškemu ladjarju Döhleju, na javni dražbi pa je sodelovala tudi Mercata.

Sodišče je ugotovilo, da Mercata pri prodaji deleža nemškemu ladjarju ni bila v neenakopravnem položaju. "V postopku dražbe je imela vse možnosti enakopravnega konkuriranja. Omenjeni delež bi na dražbi lahko odkupila, če bi podala najvišjo ponudbo," je ocenilo sodišče.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042433776

DRŽAVNI SPONSOR

Predlog AUKN: Država naj ostane sponzor nemškemu lastniku Splošne plovbe

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je v strategiji upravljanja državnih naložb predvidela, da četrtinski delež države v Splošni plovbi ne bi bil naprodaj. Toda Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba imata kot skupaj 25,05-odstotni lastnici močno omejen vpliv na poslovanje te družbe. Če bo AUKN dosegla, da Kad in Sod deleža, katerega vrednost je ocenjena na več kot 50 milijonov evrov, ne bosta smela prodati, bo bolj kot interesom države uslugo naredila večinskemu lastniku Splošne plovbe - nemškemu ladjarju Döhleju. Zato je mogoče predvidevati, da je tudi v tem primeru AUKN, ki jo vodi Dagmar Komar, podlegla pritiskom lobistov, tokrat tistim, ki delajo za korist večinskega lastnika Splošne plovbe.

Sod in Kad za izpolnitev svojih zakonskih obveznosti nujno potrebujeta sredstva. Toda AUKN jima za zdaj ne bi dovolila izstopa iz lastništva edinega slovenskega ladjarja, čeprav takšne kupnine, kot jima jo omogoča opcijska pogodba, ne bosta nikoli več prejela.

Kad in Sod sta si leta 2007 ob prodaji prvega paketa delnic pri nemškem ladjarju Döhleju zagotovila možnost prodaje preostalega deleža po opcijski pogodbi, katere veljavnost se izteče konec prihodnjega leta. Prodajna opcija jima zagotavlja kupnino, za katero se po izteku pogodbe brez dvoma ne bosta mogla več izpogajati. Samo Sod naj bi namreč za svoj 19,8-odstotni delež v tem trenutku dobil okoli 45 milijonov evrov, kupnina za njegov delež pa se obrestuje po 6-odstotni obrestni meri, kolikor so obrestovane tudi obveznice Soda. Ob tem ne gre spregledati, da ima Sod do leta 2016 za 1,6 milijarde evrov zakonskih obveznosti, agencija pa za zdaj še ni našla dokončnega odgovora, kako jih bo poravnal glede na to, da so kot strateškega opredelili več kot 90 odstotkov njegovega portfelja.

Zanimivi so tudi presežniki, ki jih v strategiji glede večinskega lastnika Splošne plovbe navaja AUKN. Tako ga opisuje kot uspešno nemško ladjarsko družbo in strateškega partnerja, ki izjemno dobro pozna pomorsko branžo, saj predstavlja enega od večjih evropskih ladjarjev. Med razlogi, zakaj naj država ohrani manjšinski delež v že prevzeti družbi, pa navajajo, da bi bilo v primeru izstopa iz lastništva realno pričakovati, da bi sedež Splošne plovbe prenesli izven države, pomorska družba Döhle "bi namreč lahko učinkoviteje (brez bistveno višjih dodatnih stroškov) upravljala ladijsko floto Splošne plovbe iz matične družbe, kjer že ima ves potrebni strokovni kader, poslovne prostore in ostalo upravljalsko infrastrukturo."

Med argumenti za ohranitev lastništva države bi lahko pritrdili tistemu, da je Splošna plovba vključena v pomorski izobraževalni sistem in bi selitev sedeža ogrozila obstoj pomorske šole. Toda če bi sodili po ekonomskih kriterijih, bi ohranitev državnega lastništva težko upravičili. Dobiček na kapital (ROE) se je od leta 2007 s 44,2 do leta 2009 znižal na 14,18 odstotka, pri čemer družba, ki ima v Sloveniji 75 zaposlenih, od vstopa večinskega lastnika ne izplačuje dividend.

Čeprav na AUKN naših vprašanj niso komentirali, se je izkazalo, da predlog za uvrstitev Splošne plovbe med strateške naložbe države ni prišel s prometnega ministrstva. Na ministrstvu so nam namreč zatrdili, da se v okviru svojih sektorskih politik niso opredelili do Splošne plovbe, ker je tudi do zdaj niso korporativno upravljali. "Če se bo prometno ministrstvo v prihodnje opredelilo tudi konkretno do družbe Splošna plovba, pa minister pričakuje, da bodo ob tem okrepljene upravljalske pravice države kot lastnika," so poudarili.

Pričakovanja prometnega ministra Patrika Vlačiča so upravičena glede na to, na kakšne pogoje je država v času vlade Janeza Janše pristala ob prodaji 29,65-odstotnega deleža Döhleju, ki obvladuje 54-odstotkov Splošne plovbe. Kad in Sod imata tako pravico soodločati zgolj pri spremembah statuta oziroma družbene pogodbe in posledično spremembi dejavnosti družbe, sedeža in ostalih statutarnih sprememb, za katere je potrebna tričetrtinska večina, kar priznava tudi agencija v predlogu strategije. Na drugi strani si država ni izborila svojega predstavnika v upravi družbi, od 8 predstavnikov kapitala v nadzornem svetu pa Kadu in Sodu pripadata le dve mesti. Posledično se zastavlja vprašanje, kakšen je sploh lahko vpliv Kada in Soda na upravljanje in nadzor nad poslovanjem Splošne plovbe. Nemški ladjar kot večinski lastnik lahko brez dvoma del dobička iz podjetja preliva prek transfernih cen. Ob tem velja spomniti tudi, da je Splošna plovba le dva meseca po tistem, ko je Döhle ICL državi poravnaval kupnino v višini 55,5 milijona evrov, kupila od nemškega ladjarja dve ladji. Cena je znašala 80 milijonov ameriških dolarjev, po informacijah Splošne plovbe pa naj bi v kratkem kupili še dve ladji, katerih vrednost je ocenjena na 56,3 milijona evrov. Prav toliko, kolikor bi država, ki je v vse večji finančni stiski, lahko dobila za delež v družbi, na poslovanje katere skorajda nima vpliva.

AUKN brez komentarja
Na AUKN smo naslovili več vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, na čigavo pobudo so v osnutku strategije Splošno plovbo uvrstili med strateške naložbe države in na podlagi kakšnih kriterijev. Po kriterijih, ki so jih v preteklih dneh navajali na agenciji, bi namreč Splošno plovbo težko opredelili za strateško naložbo, sploh v primerjavi z nekaterimi drugimi naložbami, ki se jim namerava država odpovedati, kot je na primer Gorenje. Poleg tega nas je zanimala še njihova ocena tega, da bi glede na resne težave Kada in Soda pri zagotavljanju zakonskih obveznosti ohranila manjšinski delež Splošne plovbe. Toda tokrat od agencije konkretnih pojasnil nismo dobili, češ da bodo strategijo komentirali šele, ko jo bo potrdila vlada in jo posredovala v parlament.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042452626

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Mar 2011 20:49; skupaj popravljeno 4 krat

zoran 13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Ned Apr 11, 2010 11:24 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o., Portorož

AZURA

/13/... v ladjedelnici Fincantieri v Monfalconu je kar 4000 delavcev v rekordnih 6 mesecih zgradilo to najnovejšo 290 metrsko lepotico, ki smo jo lahko spremljali vsi, ki nas je pot zanesla v to bližnje mesto. Še posebej pa je v soju luči, zasijala ponoči, ko je bila resnično videti božansko: Laughing

Tako je AZURA že 27 potniška ladja te vrste, ki so jo zgradili v ladjedelnici Fincantieri v Monfalconu, je opremljena v iskanem italijanskem stilu in je tako poslala najlepša v floti družbe P&O CRUISES in ima 116.000 ton izpodriva, z 2180 kabinami, ki lahko sprejmejo 2180 potnikov in 1265 članov posadke z maksimalno 4383 potniki. Na njej je tudi veliko gledališče Playhouse, ki lahko sprejme 800 gledalcev, veliki bazeni, restavracije, pub, casino in veliko drugih športnih objektov. Madrina te ladje bo ob krstu v Southamptonu, najbolj priljubljena britanska plesalka DARCEY BUSSEL. Prva plovba AZURE bo tako križarjenje z začetkom že 12.04.2010 po Mediteranu.
http://www.pocruises.com/LandingPage/godmother/index.html
http://www.pocruises.com/en/SearchPage/CruiseSearchResults/?shipIds=7
http://www.pocruises.com/azura/_media/_img/azuraNights/playhouse_full.jpg
http://www.pocruises.com/azura/_media/_img/azuraNights/Atrium-nights_full.jpg
http://www.pocruises.com/azura/#/azuraNights/yourState/yourStatePage1
http://www.pocruises.com/azura/#/azuraDays/poolSide
http://www.pocruises.com/azura/#/azuraDays/pools
http://www.pocruises.com/azura/#/azuraDays/javaCoffee/javaCoffeePage1
http://www.pocruises.com/azura/#/azuraDays/oasisSpa/oasisSpaPage1
http://www.pocruises.com/azura/#/azuraDays/dayGym/dayGymPage1
http://www.pocruises.com/azura/#/azuraDays/gallery/galleryPage1
http://www.pocruises.com/azura/#/azuraDays/shopping
http://www.pocruises.com/azura/#/azuraDays/retreat/retreatPage1
http://www.pocruises.com/azura/#/families/chapterStory
http://www.pocruises.com/azura/#/families/reefClub
http://www.pocruises.com/azura/#/families/beachHut/beachHutPage1
http://www.pocruises.com/azura/#/families/terracePool/terracePoolPage1

SOUTHAMPTON

Azura zapustila Tržič in odšla v Southampton V Tržiški ladjedelnici Fincantieri so splavili že sedemindvajseto potniško ladjo, ki sodi med največjemi na svetu Azura je sedemindvajseta "bela ladja", kot v Tržiču imenujejo križarke velikanke lastne proizvodnje, ki je v sredo zapustila "rojstni kraj", ladjedelnico Fincantieri v italijanskem Tržiču. Od naslednje srede bo postala prva križarka družbe "P&O Cruises", saj je z 290 metri in 116 tisočimi tonami tonaže "največja med največnjimi". Tržiška ladjedelnica tako nadaljuje skoraj dvajsetletno uspešno tradicijo gradnje luksiznih križark, ki so med največjimi na svetu in odločilno podpirajo gospodarsko okolje ne le Tržiča, ampak celotne južne goriške pokrajine. V sredo bo križarka prispela v domačo luko, angleški Southampton, kjer jo bo pričakalo 1200 gostov, povabljeni na sprejemno prireditev. Azura bo plula tudi tudi po Jadranu, a za zdaj se ne bo dotaknila Kopra, bo pa pristala v Benetkah, Splitu, Korčuli in Dubrovniku.
http://www.primorska.info/novice/8145/azura_zapustila_trzic_in_odsla_v_southampton
http://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2010/04/07/GO_16_APRE.html
http://ilpiccolo.gelocal.it/multimedia/home/23876924?ref=search
http://ilpiccolo.gelocal.it/multimedia/home/23876924/1/2
http://ilpiccolo.gelocal.it/multimedia/home/23876924/1/3
http://ilpiccolo.gelocal.it/multimedia/home/23876924/1/4
http://ilpiccolo.gelocal.it/multimedia/home/23876924/1/5
http://ilpiccolo.gelocal.it/multimedia/home/23876924/1/6

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 05 Jan 2012 22:50; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Pon Apr 19, 2010 2:51 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.,Portorož

ECLIPSE

/13/...že na 5 strani je med mega jahtami omenjen PELORUS (Kompas) v lastništvu ruskega bilijonarja ROMANa ABRAMOVIČa, ki je sedaj privoščil najdražjo privatno jahto ECLIPSE , ki so jo gradili polna štiri leta: Laughing

NAJDRAŽJA

Splavili najdražjo privatno jahto sveta
Roman Abramovič je z milijoni ponovno pokazal mišice
Ruski bilijonar Roman Abramovič je ponovno pritegnil pozornost javnosti. Tokrat s splavitvijo največje in najbolj luksuzne privatne jahte na svetu. Iz pristanišča v Hamburgu se je na pot podala ladja "Eclipse", dolga 170 metrov in vredna okoli 400 milijonov evrov.
http://www.vecer.com/clanekzan2010041905533416 http://www.extravaganzi.com/world%E2%80%99s-largest-yacht-eclipse-land-in-roman-abramovichs-fleet/
http://media.shipspotting.com/uploads/thumbs/rw/985047_800/Ship+Photo+ECLIPSE.jpg

JIMMY

Roman Abramovič je v monaškem elitnem nočnem klubu Jimmy v Monako organiziral razkošno zabavo. Razlog? Nakup nove, luksuzne jahte Eclipse (morda je Romana navdušil tretji del znamenite vampirske sage Twilight). Ta zadnja “barkača” ruskega megabogataša je zagotovo v tem trenutku največje, najdražje in najbolj razkošno privatno plovilo na svetu. Abramovič je s tem nakupom po veličini in razkošju prehitel še enega zbiralca megajaht, dubajskega šejka Mohammed bin Rashid Al Maktouma. Na ladji sta med drugim luksuzom tudi dve helikopterski ploščadi, ogromen bazen, raketni radarski sistem in privatna podmornica. Eclipse v dolžino meri neverjetnih 169 metrov, stala pa naj bi med 300 in 700 milijoni dolarjev. Natančna cena zaenkrat še ni znana, kapitan Abramovič pa tudi molči kot grob. Na prvo vožnjo se bo s svojo novo vodno igračko lahko zapeljal šele v letu 2010, saj se morajo na ladji opraviti še kakšne drobne malenkosti, kot je denimo montaža zlatih pip. http://www.politikis.si/?p=1921
http://yachts.monacoeye.com/files/blohm_voss_eclipse.php http://www.engadget.com/2009/09/22/roman-abramovichs-eclipse-has-anti-photo-laser-shield/
http://www.splashvision.com/Video/24290_Launching-of-superyacht-Eclipse--%28Roman-Abramovich%29.html
http://www.boats.com/boat-content/2010/04/roman-abramovich-taking-delivery-of-eclipse/
http://www.boatdesign.net/gallery/showphoto.php/photo/17153 http://www.liveyachting.com/yacht-eclipse-to-norway-for-sea-trails-before-delivery-to-roman-abramovich-2

2012

Novo leto so dočakali zasidrani nedaleč od otoka Saint Barthélemy v Malih Antilih:

http://www.jutarnji.hr/roman-abramovic-novu-docekao-s-prijateljima-na-svojoj-megajahti-eclipse-/997135/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/roman-abramovic-novu-docekao-s-prijateljima-na-svojoj-megajahti-eclipse-/997135/?secId=79&foto=8
http://www.jutarnji.hr/roman-abramovic-novu-docekao-s-prijateljima-na-svojoj-megajahti-eclipse-/997135/?secId=79&foto=9

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Ned Apr 25, 2010 8:48 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

LAMBORGHINI

/13/...sedaj že legendarni tovarni sportnih avtomobilov iz Bologne, ki jih izdeluje že od leta 1964, se bodo pridružile še ekskluzivne in avanturistične barke, ki marsikomu že burijo domišljijo. Po traktorjih, klimatskih napravah in gorilnikih ter izdelavi motorjev za moštva Larrouse, Ligier, Lotus, Minardi in Modena iz sveta v Formuli 1, se tako selijo še v navtične vode, ki bodo tako polna presenečenj: Laughing

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Tor Apr 27, 2010 3:16 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

POWERBOAT HYBRID

/13/...tisti, ki se še spomni knjig ter filmov o potovanjih in dogodivščinah legendarne avanturistične podmornice NAUTILUS in Kapitanu Nemu iz knjig 20.000 milj pod morjem in Skrivnostni otok, pisatelja Julesa Verna, je vse to samo še sodobnejša različica: Laughing

Powerboat Hybrid, prvi hibrid med gliserjem in podmornico
Ste ljubitelji hitrih čolnov, pa si želite, da bi si z njim lahko ogledali tudi podvodni svet? Vaše sanje se sedaj lahko uresničijo. Powerboat Hybrid je nov produkt ameriškega podjetja Marion HSPD (Hyper-Submersible Powerboat Design). Devet metrski čoln-podmornica ima zaprto kabino, poganjata pa jo dva dizelska motorja, ki imata 440 konjskih moči. Najvišjo hitrost ima 40 vozlov, kar je približno 75 kilometrov na uro. Brez dodajanja goriva pa lahko naredi malo manj kot tisoč kilometrov. In najpomembnejši podatek, potopi se lahko do maksimalne globine 75 metrov, kar za komercialne podmornice ni slabo. Powerboat Hybrid je prvo tovrstno plovilo, ki ima dovolj moči, da lahko normalno deluje na odprtem morju brez pomoči velikih jaht, čeprav je namenjeno tudi kot spremljevalno plovilo. Pri potopu uporablja električno-hidravlični sistem, ki se sam polni, tako da je plovilo popolnoma avtonomno. Plovilo je opremljeno tudi z GPS sistemom, radarjem, autopilotom, VHF radiem in satelitskim telefonom. Naenkrat se bo lahko peljalo pet potnikov in pilot. In koliko bo stala? Za to lepotico bo potrebno odšteti 3,5 milijona dolarjev ali približno 2,6 milijona evrov.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/powerboat-hybrid-prvi-hibrid-med-gliserjem-in-podmornico.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sob Maj 01, 2010 5:46 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

DEEPWATER HORIZON

/13/...na strani 7 je že opisana nesreča iz leta 1998 na vrtalni ploščadi ALPHA, ki je bila do sedaj največja morska nesreča, a kot izgleda bo ta platforma DEEPWATER HORIZON iz letošnjega 20. aprila 2010 še večja, še bolj pogubna in še bolj tragična: Embarassed

TRANSOCEAN

V eksploziji na ameriški naftni ploščadi ranjenih sedem delavcev, enajst jih pogrešajo Na naftni ploščadi vzdolž obale ameriške zvezne države Louisiana v Mehiškem zalivu je v noči na sredo odjeknila eksplozija, ki ji je nato sledil še požar. Po zadnjih podatkih je bilo pri tem ranjenih sedem ljudi, nekateri med njimi huje, najmanj enajst delavcev pa še pogrešajo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Na naftni ploščadi vzdolž obale ameriške zvezne države Louisiana v Mehiškem zalivu je v noči na sredo odjeknila eksplozija, ki ji je nato sledil še požar. Na naftni ploščadi podjetja Transocean, ki se nahaja kakih 80 kilometrov od obale Louisiane, je v času eksplozije delalo 126 delavcev, izmed katerih pa se je večini sicer uspelo rešiti. Preiskava o vzroku eksplozije in požara še poteka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042354153
http://www.serpentproject.com/missions/gom/shared_images/gom_rigs_detail.jpg
http://acrigs.com/Nautilus-Dry-Tow.jpg
http://www.deepwater.com/_filelib/ImageGallery/fleet/Horizon.jpg http://www.youtube.com/watch?v=w3AvrlYfiJE
http://www.youtube.com/watch?v=sYGnjY9T1JA&feature=related
http://www.deepwaterhorizonresponse.com/go/site/2931/
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54301-8.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-2.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-3.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-4.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-5.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-6.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-7.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-8.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-9.html http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-10.html http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-11.html http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-12.html http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-13.html http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-14.html http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54410-15.html

VENICE

Strah pred ekološko katastrofo: Po eksploziji na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu pogrešajo 11 oseb Ameriška obalna straža je v sredo po „katastrofalni“ eksploziji na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu sprožila obsežno iskalno akcijo za preživelimi. Pogrešanih je najmanj enajst oseb, 17 jih je bilo ranjenih – trije izmed teh so v kritičnem stanju. Obalna straža in gasilski čolni se še vedno borijo s požarom. Do eksplozije na naftni ploščadi, ki je 83 kilometrov oddaljena od mesta Venice v zvezni državi Louisiani, je prišlo okoli 22. ure v torek, je sporočil šef obalne straže, Mike O'Berry. Pozno popolne v sredo je požar, ki je sledil eksploziji, poskušalo pogasiti najmanj šest gasilskih čolnov. Preiskava okoliščin nesreče že poteka, vendar trenutno ni nobenih znakov, ki bi kazali na teroristični napad, je še sporočila obalna straža. Delavce so z naftne ploščadi evakuirali s pomočjo helikopterjev, na kraj pa so poslali tudi nekaj čolnov, opremljenih z rezalniki pločevine. Pogrešane bodo s pomočjo infrardečih naprav iskali tudi ponoči. Na naftni ploščadi se je v času eksplozije nahajalo 126 ljudi. Eden izmed zaposlenih je dejal, da pred nesrečo niso opazili „nobenih težav na ploščadi“. Strah pred ekološko katastrofo pa je že ublažil David Rainey, ki je dejal: „Menimo, da kontaminacija ne bo tako obsežna, saj večino oljnih madežev in plin trenutno gorijo.“ http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042354343 Naftni madež v Mehiškem zalivu naj bi še danes dosegel obalo in je petkrat večji, kot so sprva predvidevali Oblasti v ameriški zvezni državi Louisiana so vlado v Washingtonu zaprosile za nujno pomoč zaradi vse hujših posledic, ki grozijo po eksploziji na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu, saj naj bi naftni madež že danes dosegel obalo. Kot je sicer opozorila obalna straža, naj bi na dan odteklo kar 5000 sodčkov nafte oziroma petkrat več od prvotnih ocen. Bojazni, da po eksploziji na naftni ploščadi pred obalo ameriške zvezne države Louisiana grozi okoljska katastrofa, ki je nato prejšnji teden potonila, pa je še podkrepila ugotovitev, da so strokovnjaki našli novo luknjo na ploščadi, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Strokovnjaki so že večkrat skušali zaustaviti odtekanje nafte, a brez uspeha. V Louisiani pa se bojijo, da bi utegnil naftni madež še danes doseči obalo te ameriške zvezne države, saj naj bi bil od obale oddaljen le še 32 kilometrov. Oblasti so zvezno vlado v Washingtonu tako že zaprosile za nujno pomoč. Guverner Bobby Jindal pa se je o tem pogovarjal z ameriško ministrico za domovinsko varnost Janet Napolitano, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na območju sicer že več dni poteka akcija, s katero skušajo preprečiti obsežno onesnaženje obale ne samo v Louisiani, temveč tudi v zveznih državah Alabama in Mississippi. Pripadniki obalne straže pa so v sredo med drugim začeli tudi nadzorovano sežiganje nafte. Eksplozija je na ploščadi odjeknila pred približno tednom dni, nato pa ji je sledil še požar. Pri tem je bilo ranjenih 17 ljudi, enajst delavcev pa še pogrešajo. Obalna straža je sporočila, da praktično ni več možnosti, da bi katerega od pogrešanih še našli živega. Na naftni ploščadi podjetja Transocean, kakih 80 kilometrov od obale Louisiane, je v času eksplozije delalo 126 delavcev, večini pa se je uspelo rešiti z goreče ploščadi. http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042355885

BP

Britanska družba BP prevzela polno odgovornost za razlitje nafte v Mehiškem zalivu Britanska energetska družba BP prevzema polno odgovornost za razlitje nafte v Mehiškem zalivu ter bo plačala stroške čiščenja in povrnila škodo, ki bo nastala zaradi nesreče, je danes sporočila tiskovna predstavnica BP Sheila William. BP "prevzema polno odgovornost za razlitje in mi ga bomo očistili in kjer bodo ljudje predstavili legitimne zahteve za škodo, jih bomo poplačali", je dejala Williamova. Lastnik potopljene naftne ploščadi je prevzel odgovornost dan za tem, ko je ameriški predsednik Barack Obama dejal, da je BP odgovoren za nesrečo, plačati pa bo moral tudi vse stroške. "Medtem ko je BP v celoti odgovoren za financiranje stroškov odziva in čiščenja, bo moja administracija uporabila vsa možna sredstva, ki so nam razpolago," je zagotovil. Bela hiša ne bo dovolila novih vrtin ob ameriški obali Bela Hiša je danes napovedala, da do nadaljnjega ne bo dovolila novega črpanja nafte ob ameriški obali, dokler preiskava ne bo pokazala, kaj je bil vzrok za eksplozijo na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu. Naftni madež, ki se je po nesreči začel širiti v zalivu, je danes dosegel ustje reke Mississippi, vendar nastala škoda za zdaj ni znana. Ameriški predsednik Barack Obama je sicer pred časom predlagal novo politiko glede črpanja nafte, na podlagi katere naj bi črno zlato črpali tudi ob obalah Virginie, Aljaske in Floride. Prav tokratna nesreča pa utegne prekrižati Obamove načrte, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot je za ameriško televizijsko mrežo ABC danes povedal eden izmed Obamovih svetovalcev David Axelrod, oblasti novih naftnih vrtin ob ameriški obali do nadaljnjega ne bodo odobrile. Dodal je, da je treba najprej ugotoviti vzroke za nesrečo na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu, ki je bila sicer v lasti britanskega energetskega velikana British Petroleum. V boj proti naftnemu madežu tudi vojska Ameriške oblasti so pripadnike vojske z ladjami in letali poslale na obalno območje v Mehiškem zalivu, ki ga je dosegel velikanski naftni madež. Vojska bo s posebnimi kemikalijami poskušala ublažiti okoljsko katastrofo, ki bi jo utegnila povzročiti razlita nafta, obenem pa tudi omejiti širjenje madeža, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je povedal ameriški obrambni minister Robert Gates, je vojska na območje poslala dve tovorni letali C-130 hercules, ki sta opremljeni s posebnimi kemikalijami za razgrajevanje nafte. Letalo lahko ob enem preletu kemikalijo razprši na območju okoli enega kvadratnega kilometra, vsako izmed letal pa lahko nad ogroženo območje poleti trikrat dnevno. Medtem je na pomoč priskočila tudi mornarica, ki je na območju okoli 5000 kvadratnih kilometrov velikega madeža namestila 18 kilometrov napihljivih vodnih pregrad, poleg tega so namestili tudi sedem sistemov za posnemanje nafte z morske gladine, obenem pa mornarica predvsem logistično pomaga pri preprečevanju ene največjih okoljskih katastrof v ameriški zgodovini. Naftni madež dosegel obalo Louisiane Ameriška obalna straža preiskuje prijave, da je nafta že dosegla obalo v Mehiškem zalivu. Po eksploziji prejšnji teden na naftni ploščadi naj bi se dnevno v morje izlilo okoli 800 tisoč litrov nafte. Ameriški predsednik Barack Obama je prosil, da se „reševanju pridružijo vse ekipe“. Na pomoč pa je priskočila tudi mornarica. Opazili so ga ob naravnem rezervatu South Pass blizu ustja reke Mississippi, zaradi česar narašča bojazen okoljevarstvenikov, da gre za začetek ene najhujših okoljskih katastrof. Obalna straža je sporočila, da so v Louisiano že poslali preiskovalce, ki bodo ocenili, ali je naftni madež že dosegel obalo. „Ukrepi, ki jih bomo morali sprejeti, če se bo nafta še naprej izlivala v morje, so šokantni,“ je dejal David Kennedy. V četrtek so oblasti predčasno odprle sezono lova na kozice, kar bo ribičem omogočilo, da svoj ulov na obalo pripeljejo pred ekološko katastrofo. Ameriška vlada je eksplozijo v Mehiškem zalivu označila za „dogodek nacionalnega pomena“ in razglasila stanje naravne katastrofe ter pozvala vse ekipe v državi, da priskočijo na pomoč. Guverner Louisiane, Bobby Jindal, je razglasil izredne razmere in zaprosil za sredstva, s katerimi bi lahko v morje poslali dodatnih 6000 članov nacionalne straže. Obala v Louisiani, ki je zaradi naftnega madeža najbolj ogrožena, je sicer bogata s kozicami in ostrižišči. Zapletli so se tudi načrti Bele hiše, saj utegne eksplozija na naftni ploščadi vplivati na načrte ameriškega predsednika Baracka Obame glede črpanja nafte ob obali. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs, naj bi šlo ob tem predvsem za območja, ki bi bila sprejemljiva za črpanje. Lahko pa bi se zgodilo, da bi Obama zdaj spremenil svoje stališče o tem vprašanju. Po eksploziji 20. aprila na naftni ploščadi je sledil še požar, ploščad pa je nato potonila. Pred tem je prišlo tudi do iztekanja nafte v morje. Izlitje je bistveno večje, kot so sprva predvidevali.
http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042356175

Zaradi naftnega madeža izredne razmere tudi v zveznih državah Alabama in Mississippi Oblasti v ameriških južnih zveznih državah Alabama in Mississippi so danes razglasile izredne razmere zaradi naftnega madeža, ki se približuje tudi njihovim obalnim območjem v Mehiškem zalivu. Naftni madež, nastal po eksploziji na naftni ploščadi, je v petek že dosegel obalo zvezne države Louisiana, kjer so na pomoč poklicali tudi nacionalno gardo. Naftni madež v Mehiškem zalivu naj bi še danes dosegel obalo in je petkrat večji, kot so sprva predvidevali V Louisiani so izredne razmere razglasili že v četrtek, v petek pa so enako potezo sprejele tudi oblasti v zvezni državi Florida, kjer so se za tak ukrep odločili ob poročilih, da se naftni madež floridski obali bliža dokaj hitro. Naftni madež se je po Mehiškem zalivu začel širiti po nesreči 20. aprila, ko je na ploščadi britanske naftne družbe BP najprej odjeknila eksplozija, sledil ji je požar, ploščad pa je nato potonila. Zaradi nesreče je nafta začela iztekati v morje, izlitje pa je precej večje, kot so sprva predvidevali. Dnevno naj bi se v morje izlilo okoli 800.000 litrov nafte. Po poročanju dnevnika The Mobile Press-Register naj bi na ploščadi medtem odkrili novi luknji, iz katerih se izteka nafta, kar pomeni, da bi se iztekanje nafte lahko še povečalo. Zaradi naftnega madeža ob ameriški obali Mehiškega zaliva grozijo velike gospodarske posledice in pravo okoljsko opustošenje. Oblasti sicer ne želijo ugibati o velikosti naftnega madeža, ki pa naj bi se raztezal na 5000 kvadratnih kilometrih površine, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prizadeto območje namerava obiskati tudi ameriški predsednik Barack Obama. Podrobnosti sicer še niso znane, vendar naj bi Obama območje obiskal v prihodnjih 48 urah, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Na britansko energetsko družbo BP, ki je sicer prevzela polno odgovornost za razlitje nafte v Mehiškem zalivu ter zagotavlja, da bo plačala stroške čiščenja in povrnila škodo, medtem leti vse več kritik, tudi s strani ministrice za domovinsko varnost Janet Napolitano. V imenu ribičev sta bili doslej zaradi nastale škode sicer že vloženi prvi tožbi, v prihodnje pa jih je pričakovati še več. Dokumenti, ki so medtem prišli na dan, pa med drugim razkrivajo, da britanska družba v analizi črpanja in morebitnih posledic za okolje leta 2009 verjetnosti tovrstne nesreče ni pripisovala velikega pomena.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042356263

IZREDNE RAZMERE

http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60450105&section_id=928&article_id=3277063
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60450700&section_id=1&article_id=3277871

Kako ustaviti iztekanje nafte? Naftni madež ogroža divje ptice, ribe, rake in ostrige Do katastrofalnega razlitja nafte v Mehiškem zalivu ne bi moglo priti ob slabšem času. Velikanski naftni madež namreč ne grozi zgolj obalam ameriških zveznih držav, ampak tudi gnezdečim pticam in drstečim ribam. Naftni madež v Mehiškem zalivu se še naprej širi proti obalam ameriških zveznih držav Teksas, Louisiana, Mississippi, Alabama in Florida. Ameriška obalna straža je sprva ocenjevala, da iz razpoke v morje vsak dan izteče približno 800.000 litrov nafte, včeraj pa je sporočila, da o tem ne morejo biti več prepričani. Satelitski posnetki, ki so jih analizirali na univerzi v Miamiju, so namreč pokazali, da se je madež zgolj v enem dnevu povečal za trikrat. Tako je sedaj velik že skoraj toliko kot Portoriko, ki meri nekaj več kot 9000 kvadratnih kilometrov. Reševalcem, ki si prizadevajo omejiti širjenje madeža, sicer delo otežujejo močni vetrovi in visoki valovi, ki nafto kljub pregradam potiskajo vse bližje obalam. Guverner zvezne države Louisiana Bobby Jindal je prebivalce zato že posvaril, naj se pripravijo na najhujše. Sicer pa so izredne razmere zaradi naftnega madeža poleg Louisiane razglasile tudi zvezne države Mississippi, Alabama in Florida. Tudi njim namreč grozi okoljska katastrofa, ki bi lahko po mnenju okoljevarstvenikov v nekaj dneh zasenčila najhujšo okoljsko nesrečo v ameriški zgodovini, in sicer razlitje nafte iz tankerja Exxon Valdez. Zaradi nesreče omenjenega tankerja je leta 1989 v morsko ožino Princ William na Aljaski izteklo skoraj 330.000 sodčkov nafte, kar je opustošilo približno 1300 kilometrov nekoč neokrnjenega obalnega pasu. Ogroženo območje v ameriški zvezni državi Louisiana bo danes sicer obiskal tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki se bo sestal z guvernerjem Jindalom, s katerim se bo pogovarjal o katastrofi, za katero je po njegovem mnenju odgovorno britansko podjetje BP, ki je tudi lastnik ploščadi. Medtem pa se še naprej vrstijo pritiski na omenjeno podjetje, ki se sicer trudi omiliti škodo. Tako je podjetje BP na območje poslalo že šest podmornic, ki poskušajo zapreti ventil, da bi tako zaustavile iztekanje nafte, kar pa jim zaenkrat še ni uspelo. Poleg tega v podjetju razmišljajo tudi o tem, da bi poleg razpoke, iz katere izteka nafta, napravili še eno odprtino, s čimer bi po njihovem mnenju zmanjšali pritisk in tako poskrbeli, da bi nafta iztekala počasneje. Naftni madež ogroža divje ptice, ribe, rake in ostrige Do katastrofalnega razlitja nafte v Mehiškem zalivu ne bi moglo priti ob slabšem času. Velikanski naftni madež namreč ne grozi zgolj obalam ameriških zveznih držav Teksas, Louisiana, Mississippi, Alabama in Florida, ampak tudi gnezdečim pticam in drstečim ribam. Skoraj vse ptice selivke z zahodne zemeljske poloble se namreč na svoji poti ustavijo v močvirjih, ki obkrožajo izliv reke Mississippi. Tako svoja jajca na obrežju največje ameriške reke sedaj varuje na tisoče rjavih pelikanov, ki so jih šele nedavno umaknili s seznama ogroženih živalskih vrst, čiger, galebov, čapelj, rac in vrabcev. Ptica, ki jo prekrije nafta, sicer umre v nekaj dneh ali pa celo urah. Poleg tega ptice ogrožajo tudi svojo potomce, saj lahko ob vračanju z »ribolova« strupeno in lepljivo nafto prenesejo tudi na njih. Kot pravi Jay Holcomb, direktor mednarodnega centra za raziskavo in reševanje ptic, bo čiščenje ptic in obale oteževal ravno čas, v katerem je prišlo do razlitja nafte, saj bi lahko reševalci v svojih prizadevanjih pomendrali veliko ptičjih jajc, s čimer bi povzročili več škode kot koristi. Prva ptica, ki so jo reševalci očistili po tokratnem razlitju, je bil sicer beli morski vran. Potem, ko so jo zajeli, so ptico najprej prisilno napojili in nahranili, da bi tako njen želodec zavarovali pred morebitno nafto, ki jo je zaužila. Ptico so nato pustili počivati preko noči, naslednji dan pa se je skupina štirih ljudi lotila čiščenja. Preden so našli primeren način so ptici nenamerno izpulili več peres, nato pa so jo z blagim milom čistili več kot pol ure, pri tem pa porabili več kot tisoč litrov vode. Ptico bi sicer lahko izpustili po predvidoma desetih dneh, ker pa se naftni madež še vedno širi, še ni znano, ali se bo to tudi zgodilo. Izliv reke Mississippi pa ne nudi zavetja zgolj gnezdečim pticam, ampak zagotavlja tudi idealno okolje za drsteče ribe, rake in ostrige. Naftni madež tako ogroža tudi njihov zarod, s tem pa tudi ameriško ribištvo, ki ravno v tem predelu Združenih držav Amerike vsakoletno ustvari 2,4 milijarde dolarjev. Že sama topografija, zaradi katere so močvirja, šotišča in barja ob izlivu Mississippija tako privlačna za divje živali, bo močno otežila napore reševalcev. Visoka plima in močni vetrovi lahko namreč nafto potisnejo visoko v mokrišča, ki so sicer dostopna zgolj s čolni, živalim pa nudijo veliko kotičkov za skrivanje.
http://www.delo.si/clanek/105204

NAŠ TURIZEM FOTO:

'Če se to zgodi pri nas, pozabimo na turizem' Okoljevarstveniki opozarjajo, da bo naftni madež v Mehiškem zalivu povzročil katastrofo. Vplival bo na ogrožene živalske vrste in tamkajšnji turizem. Če bi se to zgodilo pri nas, lahko pozabimo na Tržaški zaliv, meni strokovnjak. Naftni madež v Mehiškem zalivu se še naprej širi proti ameriškim obalam. Večina naftnega madeža se nahaja še vedno nekaj milj stran od obale Lousiane. Nafta ima že uničujoč vpliv na tamkajšnjo ribiško industrijo, okoljevarstveniki pa svarijo, da bo uničenje še večje, če madež doseže kopno. Oblasti so v nedeljo izdale prepoved ribarjenja v najbolj prizadetih obalnih vodah. Na tisoče ribičev se sedaj boji za svoj obstoj. Predstavnik Nacionalnega centra za oceanografijo v mestu Southampton Simon Coxall je poudaril, da to območje ni pomebno samo za ribiče, ampak je naravni rezervat za mnoge živali, potencialna škoda, ki jo lahko povzroči madež, pa je ogromna. Strokovnjaki poudarjajo, da bi se obalna mesta in Louisona morala osredotočiti predvsem na to, da naftni madež ne doseže obale. To območje je bogato z različnimi vrstami ptic. Po mnenju strokovnjakinje Melanie Driscoll čas ne bi mogel biti slabši, saj se ptice parijo in gradijo gnezda na območjih, kjer se bliža naftni madež. Poudarja še, da upajo na najboljše, vendar se pripravljajo na najhujhše, tudi na pravo katastrofo za ptice in druge živalske vrste na tem območju. Škoda za turizem Med ogroženimi vrstami so tudi aligatorji in pa tuna ter škampi, ki dajejo ribičem dodaten zaslužek, ogrožen pa je tudi turizem na tem območju. “Imam več kot 3 milijone dolarjev vredne ladje, ki so zasidrane. Kaj na storim z njimi?" je dejal kapitan ladje Louis Skrmetta. V kraju Gulfport poudarjajo, da so v zadnjih nekaj letih v pristanišče in v okolico vložili 30 milijonov dolarjev, v ostale stavbe pa pol milijarde dolarjev, ekološke katastrofa pa bi vse lahko uničila. To je ena izmed največjih ekoloških katastrof na tem območju, poudarja profesor na univerzi Richmond Joel Eisen. Spomnil je, da ne smemo pozabiti, da je pred petimi leti na tem delu ZDA pustošil orkan Katrina. To izlitje pa bi bilo eno izmed najhujših, celo večje od katastrofe leta 1989, ko je iz tankerja Exxon Valdez izteklo 270.000 sodčkov nafte. Evropa se boji takšnih katastrof Predstavnik Morske biološke postaje Piran Vlado Malačič je za 24ur.com komentiral preventivne ukrepe pri zajezitvi naftnega madeža. Poudaril je, da se Evropa boji tovrstnih ekoloških katastrof, ki smo jih že doživeli. Dejal je, da posebni radarski sistemi v okviru agencije SAR spremljajo po Evropi in svetu izlitja nafte, poleg tega pa spremljajo tudi gibanje naftnega madeža. Tržaški zaliv Naftni madež, ki na videz zgolj plava na površini morja, lahko sega tudi deset ali več metrov v globino, prenašajo ga pa tudi različni vetrovi Pri preprečevanju širjenja naftnega madeža je več metod, ena izmed njih je tudi uporaba kemičnih disperzivnih sredstev in pa postavitev baraž – plovcev iz blaga ali gume, ki so napolnjeni z zrakom ali stiroporom in naj bi preprečili širjenje madeža. Pri baraži je treba upoštevati, da lahko zaustavi le tanke madeže, ki niso globinski. Kemična disperzivna sredstva vsebujejo mikroorganizme, ki naj bi razgradili naftni madež. Malačič poudarja, da so poleg mikroorganizmov prisotne tudi različne kemične spojine, ki so strupene in se sproščajo v okolje. Vendar pa je po njegovem mnenju škoda, ki jo povzroči naftni madež, večja od kemičnih disperzivnih sredstev. Omenil je še, da če bi se v Tržaškem zalivu poškodoval samo en prekat v 100-tonskem tankerju, bi prišlo do prave okoljske katastrofe. “Če pride do take nesreče, lahko za deset let pozabimo na Tržaški zaliv. Turizem lahko odpišemo. Na to je treba biti pozoren," še dodaja. Opozarja, da je prevoz plina varnejši, noben tovrsten tanker pa še ni imel nesreče. Problem je, da se v Tržaškem zalivu povečuje pomorski promet. Naftni madež, ki na videz zgolj plava na površini morja, lahko sega tudi deset ali več metrov v globino, prenašajo ga pa tudi različni vetrovi. Pri nas je predvsem problematična burja, saj takrat največkrat pride do nesreč. Vsak dan izteče tisoče litrov nafte S ploščadi, ki je po eksploziji 22. aprila potonila, vsak dan izteče v morje neznana količina surove nafte; po nekaterih ocenah naj bi šlo za najmanj 800.000 litrov. Ker je bilo na območju tri dni zelo slabo vreme z neurji, posebne ladje za čiščenje naftnih madežev niso mogle izpluti iz pristanišč, da bi omejile širjenje madeža, ki se razteza na okoli 9000 kvadratnih kilometrih. Jugovzhodnik vse od ponedeljka odnaša madež proti turističnim obalam Floride. Predstavnik podjetja British Petroleum (BP) Tony Hayward je sporočil, da je podjetje absolutno odgovorno za čiščenje naftnega madeža. Prav tako se pripravljajo na najhujši možen scenarij, ko bi naftni madež morali zadrževati še dva ali tri mesece. Ameriški predsednik Barack Obama je v nedeljo obiskal Louisiano, da bi na lastne oči videl, kako poteka boj proti naftnemu madežu. Razlitje nafte je opisal kot "ogromno okoljsko katastrofo brez primere". Predsednik podjetja BP v ZDA Lamar McKay je dejal, da je katastrofo najverjetneje sprožil en sam gradbeni del na ploščadi. Pri tem je svojo družbo branil pred kritikami. Dejal je, da podjetje gradi posebno kupolo oziroma kontejner, ki naj bi zajezil širjenje naftnega madeža. Uporabili bi jo lahko šele čez šest ali osem dni. Kupolo naj bi poveznili na vrtino, iz katere izteka nafta. Delavci podjetja prav tako poskušajo očistiti območje, ki ga je že zajel madež. Ploščad BP je po požaru in eksploziji 22. aprila potonila. Štiri ameriške zvezne države so zaradi madeža razglasile izredne razmere. Katastrofa v Mehiškem zalivu pa seveda ni prva te vrste in zaenkrat (še) ne spada niti med deset najhujših v zgodovini. Preverite, katera razlitja nafte so bila doslej največja, kakšno škodo so povzročila in koliko stane čiščenje naftnega madeža.
http://24ur.com/novice/svet/foto-ce-se-zo-zgodi-tu-pozabimo-na-turizem.html

KUPOLA

BP zaprl prvo vrtino Podjetje BP, odgovorno za izliv nafte v morje v Mehiškem zalivu, je zaprlo prvo od treh naftnih vrtin, gibanje nafte, ki je ušla v morje, pa naj bi poskušali omejiti z ogromno 98-tonsko kupolo. Video:V Mehiškem zalivu bodo namestili kupolo za zajezitev iztekanja nafte Podjetju British Petroleum (BP), ki je lastnik naftne ploščadi v Mehiškem zalivu, zaradi katere je v morje ušlo že več milijonov litrov nafte, je uspelo zapreti prvo izmed treh vrtin, iz katerih uhaja nafta. To pa po poročanju predstavnika podjetja Curtisa Thomasa še ne pomeni, da bo v morje ušlo kaj manj nafte. Kot dodaja, naj bi dnevno v morje odteklo približno 5.000 159-litrskih sodčkov nafte (slabih 800.000 litrov). Bo pa to strokovnjakom olajšalo delo pri zaprtju ostalih dveh vrtin, je še dodal. Naftni madež Sicer pa bi lahko naftni madež kmalu dosegel obalo Floride. V podjetju BP, ki je zagotovilo, da bo plačalo vse stroške čiščenja, se pripravljajo na to, da bodo z 98-tonsko kupulo zaustavili širjenje madeža. Železno kupolo oziroma stožec naj bi spustili do globine 1.500 metrov in poveznili preko vrtine. V teoriji naj bi ta kupola zbrala in zadržala okoli 85 odstotkov nafte, ki se dviguje z morskega dna. Strokovnjaki opozarjajo, da pri tej akciji ne bo šlo brez težav, saj še nikoli niso uporabili železne strukture na takšni globini. Predstavnik podjetja BP Tony Hayward je dejal, da če bo postavitev kupole uspela, bi lahko v začetku naslednjega tedna zaustavili odtekanje nafte iz vrtine. Naftni madež Delnice podjetja British Petroleum so od 22. aprila, ko je prišlo do eksplozije na ploščadi, izgubile 15 odstotkov svoje vrednosti. Cena čiščenja naj bi po nekaterih ocenah znašala tudi do 10 milijard funtov. V BP trdijo, da je za nesrečo odgovorno pogodbeno podjetje Transocean, toda v skladu z ameriško zakonodajo mora stroške čiščenja poravnati upravljalec naftne ploščadi. Schwarzenegger ne podpira črpanja nafte Guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger je poudaril, da ne podpira več črpanja nafte na tem območju obale. Ko je videl televizijske posnetke naftnega madeža, je dejal: "Zakaj bi želeli biti izpostavljeni takšnemu tveganju?" Naftni madež Vremenske razmere so se po poročanju ameriških medijev izboljšale, okoli 3000 ljudi pa se je že priključilo akciji zajezitve naftnega madeža. Vetrovi potiskajo naftni madež proti obali Floride, ki pa naj je ne bi dosegel v naslednjih treh dneh. Uničujoč vpliv na okolje Nafta ima že uničujoč vpliv na tamkajšnjo ribiško industrijo, okoljevarstveniki pa svarijo, da bo uničenje še večje, če madež doseže kopno. Oblasti so v nedeljo izdale prepoved ribarjenja v najbolj prizadetih obalnih vodah. Ameriški predsednik Barack Obama je v nedeljo obiskal Louisiano, da bi na lastne oči videl, kako poteka boj proti naftnemu madežu. Razlitje nafte je opisal kot "ogromno okoljsko katastrofo brez primere". Naftni madež Gibanje naftnega madeža (National Oceanic and Atmosferic Administration). To je ena izmed največjih ekoloških katastrof na tem območju, poudarja profesor na univerzi Richmond Joel Eisen. Spomnil je, da ne smemo pozabiti, da je pred petimi leti na tem delu ZDA pustošil orkan Katrina. To izlitje pa bi bilo eno izmed najhujših, celo večje od katastrofe leta 1989, ko je iz tankerja Exxon Valdez izteklo 270.000 sodov nafte. Kot je znano, s ploščadi, ki je po eksploziji 22. aprila potonila, vsak dan izteče v morje ogromna količina nafte. Ker je bilo na območju tri dni zelo slabo vreme z neurji, posebne ladje za čiščenje naftnih madežev niso mogle izpluti iz pristanišč, da bi omejile širjenje madeža, ki se razteza na okoli 9000 kvadratnih kilometrih.
http://24ur.com/novice/svet/z-98-tonsko-kupolo-nad-naftni-madez.html http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60453813&section_id=1&article_id=3283505

OCEANI FOTO:

Oceani v vsej svoji veličini Ob iztekanju nafte v Mehiškem zalivu so se v ospredju spet znašli pozivi k ohranitvi svetovnih morij in oceanov, ki predstavljajo neizmerno zakladnico življenja in lepote. Oglejte si čudovite fotografije oceanov!
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/foto-oceani-v-vsej-svoji-velicini.html

ODGOVORNOST

V Mehiškem zalivu nafta še vedno odteka Vodilni treh vpletenih podjetij so se začeli medsebojno obtoževati glede odgovornosti za katastrofo Britanska naftna družba BP je v ponedeljek sporočila, da bodo luknjo na dnu Mehiškega zaliva, iz katere vsak dan v morje izteče 800.000 litrov nafte, poskušali zamašiti z novo, manjšo kupolo. Poskus zamašitve vrtine na 1500 metrih globine je v nedeljo propadel, ker so 100 ton težko kupolo na dnu morja zamašili ledeni kristali. Kupola je postala lažja od vode in se ni usedla na dno, poleg tega pa so kristali zadelali luknjo na vrhu kupole, skozi katero so nameravali potegniti cev do tankerja na površju, kamor so mislili zajemati okrog 85 odstotkov odtekajoče nafte. Doslej je od 20. aprila, ko je uhajajoči metan povzročil eksplozijo naftne ploščadi okrog 80 kilometrov od obale ameriške zvezne države Louisiane, v morje ušlo 15 milijonov litrov nafte. Podjetje BP je doslej za odpravljanje posledic naravne katastrofe porabilo 350 milijonov dolarjev, kar pa je le začetek, saj so stroški ocenjeni na več milijard dolarjev. Podpredsednik družbe Kent Wells je v Houstonu novinarjem povedal, da gre za največji odgovor na izliv nafte v zgodovini ZDA in v zgodovini svetovne naftne industrije. Mediji pa so v ponedeljek objavili tudi dele pripravljenih pričanj vodilnih v treh podjetjih, ki so vpletena v izliv nafte. Kot je bilo pričakovati, vodilni podjetij BP, Transocean in Halliburton odgovornost za nesrečo prelagajo drug na drugega.
http://www.vecer.com/claneksve2010051105539490

KATASTROFA

V Mehiškem zalivu še vedno skušajo preprečiti okoljsko katastrofo Z manjšo kupolo bodo skušali vsaj deloma ustaviti odtekanje nafte iz vrtine v morje Delavci naftne družbe BP so v torek zvečer na morsko dno Mehiškega zaliva spustili dve toni težko kupolo, s katero bodo skušali znova vsaj deloma ustaviti odtekanje nafte iz vrtine v morje. BP je sicer že pretekli teden skušal zamašiti luknjo, iz katere se je od 20. aprila, ko je razneslo naftno ploščad Deepwater Horizon, v morje izlilo okrog 800.000 litrov nafte. Ogromna 1000 ton težka železobetonska kupola, ki naj bi zajela 85 odstotkov iztekajoče nafte in jo usmerila na tanker na površju, se je nemudoma zamašila z ledenimi in blatnimi kristali, zato so jo zavrgli kot neuporabno. Odločili so se za nov poskus z manjšo kupolo, ki so jo v torek postavili poleg vrtine in ne nad njo. V naslednjih dneh bodo skušali luknjo pokriti. Kaj podobnega na globini 1500 metrov še ni nihče poskusil in nobenega zagotovila ni, da bo uspelo. Edina zanesljiva zadeva, ki lahko ustavi odtekanje nafte, naj bi bila dodatna vrtina v bližini, ki pa ne bo končana še dva meseca. V tragediji je umrlo 11 ljudi, skoraj celotno ameriško obalo Mehiškega zaliva pa ogrožajo naftni madeži.
http://www.vecer.com/claneksve2010051205540132

GREENPEACE

Protest aktivistov Greenpeacea na sedežu BP v Londonu
Aktivisti okoljevarstvene organizacije Greenpeace so danes splezali na sedež britanskega energetskega velikana BP in tam razobesili zastavo, s katero so opozorili na onesnaževanje okolja, za katero je po njihovem odgovorna družba. Greenpeace je sporočil, da so protest sprožili razlitje nafte v Mehiškem zalivu in sporni projekti v Kanadi. Zastava je parodija na zaščitni znak družbe, na katerem nafta kaplja iz zeleno-rumenega cveta, pod njim pa piše "britanski onesnaževalci". "Potrebna je dobršna mera predrznosti, da v poslu z umazano nafto za svoj logo uporabiš sončnico," je z balkona na sedežu BP sporočil Greenpeaceov aktivist Ben Stewart. Tiskovni predstavnik BP Robert Wine je akcijo okoljevarstvenikov označil za "zelo miren in uglajen protest" in dejal, da so vsi uslužbenci lahko prišli na delo. Londonska policija je sporočila, da so policisti spremljali protest, niso pa nikogar aretirali, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
http://eko.dnevnik.si/sl/Novice/162/Protest+aktivistov+Greenpeacea+na+sede%C5%BEu+BP+v+Londonu

ERIN BROCKOVICH

Erin Brockovich znova v akciji: Najslavnejša odvetnica na svetu se bori za pravico v Mehiškem zalivu Se še spomnite zgodbe o Erin Brockovich? Pred desetimi leti je mati samohranilka, nekdanja misica in odvetnica na kolena spravila veliko korporacijo iz Kalifornije, ki je ljudem zastrupljala vodo. Brockovichevo, simbol upora malega človeka, je na filmskih platnih upodobila Julia Roberts in osvojila oskarja za glavno žensko vlogo. Film je Erin Brokovich prek noči izstrelil med zvezde. Sedaj je najslavnejša odvetnica na svetu, potem ko je svoj glas dvignila proti British Petroleumu, naftni družbi odgovorni za iztekanje nafte iz vrtine v Mehiškem zalivu, znova v središču pozornosti. Erin je spregovorila zbranim ribičem in oškodovanim na Floridi ter jim obljubila pomoč v boju proti naftnemu gigantu. "Uprite se BP-ju, povejte jim, da ne želite trpeti zaradi njihovega "sranja“. Če boste le molčali, vas bodo pohodili,“ je Erin sporočila okrog 300 zbranim poslušalcem in dodala, da se tudi sama zaradi omenjene situacije prvič v življenju počuti poraženo: "Čeprav ponavadi govorim vzpodbudno, se tokrat počutim poraženo. Ta scenarij je grozen.“ Odvetnica je odpotovala v Mehiški zaliv z namenom pomagati v koordinaciji odvetnikov in žrtev katastrofe med katerimi so ribiči, hotelirji in navadni državljani, ki jim je naftni madež ogrozil življenje. Poleg nafte je oškodovanim veliko škodo povzročilo tudi več kot 650 ton toksičnega odpada, ki ga je BP odvrgel na smetišče pred katastrofo. Prav te smeti so prebivalcem okoliških priobalnih mest povzročile številne bolezni, med katerimi so astma in druge bolezni imunskega sistema, zdravstvene težave pa imajo tudi številni otroci. Po ocenah naj bi število tožb, ki so bile vložene proti BP-ju, lahko povzročile propad britanskega naftnega giganta. "Kljub temu pa moramo biti pripravljeni na krvavi boj,“ pravi Mike Papantoni, eden izmed angažiranih odvetnikov, BP se bo po njegovem mnenju boril na vso moč.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042361445
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60462716&section_id=1&article_id=3299855

Iztekanje nafte:

BP začel postopek kilometer in pol pod morsko površino Britansko podjetje BP je včeraj popoldne sprožilo nov zapleten postopek za ustavitev iztekanja nafte iz vrtine v Mehiškem zalivu, medtem ko se madež ob obali širi, na vlado v Washingtonu pa letijo vse hujši očitki o prepoznem odzivu na katastrofo. Zadnja poročila tudi kažejo, da je podjetje BP morda spregledalo več opozorilnih znamenj nekaj ur pred nesrečo na ploščadi 20. aprila, ki je vzela enajst življenj. Televizije so včeraj v živo prenašale dogajanje poldrugi kilometer pod površino okoli ogromne, pet nadstropij visoke naprave, ki bi v primeru nesreče morala ustaviti iztekanje nafte, pa ni delovala. Naprava stoji na morskem dnu in na vrhu vrtine, skoznjo pa nafta prek cevi odteka v morje. Po razlagah strokovnjakov skuša BP zdaj v to napravo prek cevi pod visokim tlakom načrpati gosto vrtalno blato. Tlak bi moral biti tako močan, da bi presegel tlak, pod katerim nafta bruha iz podzemnega polja. Če bo blato ustavilo iztekanje, naj bi v napravo in vrtino nato načrpali cement, ki bi se strdil in ustavil iztekanje. BP je možnost uspeha po stopka ocenil na približno sedemdeset odstotkov, glavno tveganje pa naj bi bilo, da naprava ne bi zdržala tlaka. V tem primeru bi se hitrost iztekanja nafte lahko še povečala. Pojavljajo se vzporednice s Katrino Na obalah Louisiane medtem opažajo posledice razlitja na morsko življenje, mokrišča in ptice. Glavnina madeža je sicer dosegla le manjši del obale, a so doslej že našli več kot tristo mrtvih ptic ter več deset mrtvih delfinov in morskih želv, pri čemer večina mrtvih živali verjetno plava v morju. Nafta je ponekod prešla varovalne klade in bi lahko ogrozila tudi sladkovodna mokrišča v notranjosti, še zlasti če bi prišla kakšna močnejša nevihta in jo ponesla globlje v notranjost. Posledice izlitja zdaj že močno čuti tudi vlada. Med Američani se krepi občutek, da se s katastrofo od začetka ni ukvarjala dovolj intenzivno. Tako med levimi kot desnimi političnimi analitiki naraščajo ocene, da odziv Bele hiše vsaj nekoliko spominja na zakasneli odziv Busheve vlade na orkan Katrina leta 2005, ki je za prejšnjo administracijo predstavljal javnomnenjsko katastrofo. Sedemdeset odstotkov Američanov v anketi televizije CBS ocenjuje, da je bil odziv na katastrofo neustrezen. Administracija je med poskusi, da novinarje in javnost prepriča, da dela vse, kar je mogoče, v tiskovno središče Bele hiše pripeljala admirala Thada Allena, ki je pri obalni straži odgovoren za ukrepe. Allen je povedal, da vlada preprosto nima zmogljivosti za ustavitev iztekanja nafte in se mora zanašati na sodelovanje z vse bolj osovraženim BP. Bela hiša je nekako pričakovano v javnost spravila tudi jezno izjavo predsednika Baracka Obame, naj že »zamašijo to prekleto luknjo«, nekateri politični analitiki pa ocenjujejo, da jeza ne bo dovolj in da je Obama storil napako, ker ni že od začetka imenoval osebe, odgovorne za usklajevanje ukrepov. Kritik na njegov račun je vse več, Obama pa bo jutri drugič po nesreči obiskal južno obalo. Je BP pred nesrečo spregledal alarme? Agencija AP je medtem poročala, da naj bi BP pred nesrečo na vrtini namesto blata za vrtanje uporabljal morsko vodo ali o temu vsaj razmišljal. Ker je voda lažja od blata, bi težje zdržala tlak nafte. O pritožbah, da BP ubira bližnjice, naj bi preiskovalcem povedal predstavnik podjetja Transocean, ki je imelo ploščad v lasti. BP naj bi spregledal tudi več opozorilnih znamenj pred nesrečo, med drugim nihanje tlaka. Pritožbe letijo tudi na kakovost opreme, njeno vzdrževanje in preverjanje. Med vrtanjem na dan nesreče naj bi prišlo do številnih težav, iz katerih bi lahko pred nesrečo sklepali, da gre nekaj po zlu, piše v dokumentu, ki so ga po dosedanjih izsledkih preiskave spisali v kongresu.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042362510

KATASTROFA KATASTROF

Nemočni pred največjo katastrofo v zgodovini Podjetje British Petroleum je pri zaustavitvi širjenja nafte v Mehiškem zalivu nemočno. Prejeli so že 51.000 zahtevkov za izplačilo odškodnin, stroški za podjetje pa se gibljejo okoli 1,6 milijarde dolarjev. Britansko podjetje British Petroelum (BP) je sporočilo, da jih je izlitje nafte v Mehiškem zalivu stalo že okoli 1, 6 milijarde dolarjev (okoli 1,3 milijarde evrov). Potrdili so še, da bodo pričeli z novimi metodami, ki naj bi preprečile odtekanje nafte v morje. Mehiški zaliv S sedeža podjetja v Londonu pa so sporočili, da so prejeli okoli 51.000 tisoč zahtevkov za izplačilo škode. Izplačali so že 26.500 zahtevkov v skupni višini 62 milijonov dolarjev. Za gradnjo zaščitnih ograj za preprečevanje širjenja naftnega madeža ob obali Lousiane, ki je tudi najbolj prizadeta, so od celotnega zneska 1,6 milijarde dolarjev namenili 60 milijonov dolarjev. BP je v nedeljo začel v globinah, kjer uhaja nafta, s podmornicami nameščati posebne senzorje, s pomočjo katerih naj bi ugotovili, koliko nafte dejansko izteče v morje. Namestitev senzorjev so zahtevali ameriški strokovnjaki. Še preden je podjetje BP pretekli teden na odprto naftno vrtino namestilo jekleno kupolo, je po najnovejših ocenah ameriških znanstvenikov v morje izteklo med tri in šest milijonov litrov nafte dnevno. Po namestitvi kupole družba ujame približno 2,5 milijona litrov nafte, preostala pa še vedno uhaja v morje. Po pisanju časnika Financial Times ocene škode, ki jo je povzročilo uhajanje nafte po aprilski eksploziji na ploščadi Deepwater Horizon, segajo od petih pa vse do 40 milijard dolarjev. Katastrofa v Mehiškem zalivu, ena največjih v zgodovini ZDA, je po mnenju mnogih zaradi počasnega in nezadostnega odziva zveznih oblasti občutno prizadela priljubljenost ameriškega predsednika Baracka Obame. Ker pred novembrskimi kongresnimi volitvami demokratom ne kaže ravno najbolje, se mora demokratska administracija sedaj izkazati s čim bolj jasno in odločno politiko. Obama bo spregovoril Američanom Obama bo danes odpotoval na svoj že četrti obisk Mehiškega zaliva, odkar je 20. aprila eksplodirala naftna ploščad družbe BP. Po vrnitvi bo imel v torek zvečer neposreden nagovor Američanom iz ovalne pisarne. Je pa v intervjuju za ameriško spletno stran Politico dejal, da bo ta katastrofa imela za ZDA podobne posledice kot teroristični napad 11. septembra. Po njegovo bo ta katastrofa korenito vplivala na ameriško razmišljanje o vplivu na okolje. Mehiški zaliv Obama je sicer skupaj z vso ameriško administracijo povsem nemočen glede zaustavitve uhajanja nafte v Mehiškem zalivu. Vsi ukrepi in napovedi so politične narave in z njimi skuša Bela hiša ustaviti padanje predsednikove priljubljenosti v anketah javnega mnenja. Podjetje BP je, kot kaže, edino, ki ima na voljo tehnologijo za spopadanje s katastrofo, zvezna vlada pa igra le vlogo opazovalca in navideznega šefa, ki je povsem odvisen od podrejenega. BP je sicer dobil nek rok do nedelje, da "pospeši prizadevanja za zaustavitev izlivanja nafte". Poveljnik obalne straže Thad Allen je ocenil, da je v morje izteklo okoli 250 milijonov litrov. BP naj bi trenutno iz vrtine ulovil po 2,4 milijona litrov nafte na dan, delajo pa na tem, da bi pokurili še 1,5 milijona dodatnih litrov na dan. BP naj odpre poseben račun Obama je doslej trikrat obiskal zvezno državo Louisiano, ki jo je naftni madež najbolj prizadel, danes in v torek pa bo obiskal Mississippi, Alabamo in Florido. Od podjetja BP je zahteval, naj odpre poseben račun za nakazilo denarja za plačilo stroškov odpravljanja posledic izlivanja nafte. Obama ni povedal, koliko denarja naj bo na računu, vendar pa je vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade v nedeljo dejal, da bo od BP pisno zahteval 20 milijard dolarjev. Obama bo imel po torkovem nagovoru v sredo srečanje z vodilnimi osebami podjetja BP. Generalni direktor BP Tony Hayward bo v četrtek zaslišan v kongresu.
http://24ur.com/novice/svet/nemocni-pred-najvecjo-katastrofo-v-zgodovini.html

ZARES KONEC

BP: Iztekanje nafte ustavili Iz britanske naftne družbe BP so sporočili, da so v zadnjih 24 urah opravili več različnih preizkusov, ki so pokazali, da nafta iz poškodovane vrtine v Mehiškem zalivu ne izteka več. Ekološka katastrofa v Mehiškem zalivu Iztekanje nafte je povzročilo pravo ekološko katastrofo. Družbi BP je v preteklih dneh po skoraj treh mesecih iztekanja črnega zlata v morje uspelo na poškodovano vrtino namestiti poseben pokrov in ustaviti iztekanje. * Do četrtka naj bi v morje izteklo do 696,5 milijona litrov nafte. "Nismo opazili nikakršnih znakov, ki bi kazali na to, da bi nafta na kakem mestu še vedno uhajala iz vrtine," je ob tem danes povedal eden vodilnih mož v BP Kent Wells. Inženirji BP bodo sicer še naprej pozorno spremljali, če nafta morda ne bo začela iztekati na katerem drugem delu zapletenega sistema nad vrtino ali blizu vrtine s samega dna. Francoska tiskovna agencija AFP ob tem poroča, da je neimenovani predstavnik ameriške administracije medtem že poudaril, da iz trenutnega stanja, 24 ur po namestitvi pokrova, še ni mogoče potegniti zaključka, da je bilo zadnje dejanje BP uspešno. Prav zato je od BP zahteval, da še naprej izvaja poostren nadzor morskega dna v okolici poškodovane vrtine. Inženirji BP so tako v okolici vrtine poleg kamer namestili tudi zvočne senzorje, ki bi lahko zaznali morebitno iztekanje nafte, dogajanje pa spremljajo tudi z več kamerami in merjenjem temperature znotraj vrtine. Za zdaj vse meritve in opazovanje kažejo na to, da jim je nafto po skoraj treh mesecih uhajanja vendarle uspelo ustaviti.
http://24ur.com/novice/svet/bp-iztekanje-nafte-ustavili.html

ZAMAŠITEV

BP naj bi po 106 dneh končno uspešno zamašil luknjo v Mehiškem zalivu Postopek, s katerim naj bi zamašili ponesrečeno naftno vrtino na dnu Mehiškega zaliva, je prinesel "želeni rezultat", je danes sporočila britanska družba BP. Določen uspeh je tako 106 dni po eksploziji na naftni ploščadi 20. aprila vendarle prišel, prav glede na ta uspeh pa bodo lahko dokončali tudi rešilno vrtino, na kateri delajo že tri mesece. Kot je v torek zagotovil ameriški krizni vodja, upokojeni admiral obalne straže Thad Allen, bodo dela na rešilni vrtini nadaljevali, tudi če bo poskus mašenja od zgoraj uspešen. Britanska naftna družba BP je pred skoraj tremi tedni luknjo na preprečevalniku izbruha na dnu morja uspešno pokrila s 65-tonskim pokrovom. Od eksplozije na naftni ploščadi Deepwater Horizon 20. aprila do tedaj pa je po ocenah ameriške administracije v morje izteklo okoli 651 milijonov litrov nafte. Kot so dolgo časa trdili strokovnjaki BP in vlade, lahko vrtino dokončno zamašijo le z rešilno vrtino, skozi katero bi v ponesrečeno nasuli najprej blato, potem pa jo zabetonirali. Pred dnevi so se odločili za poskus mašenja vrtine odzgoraj, ki so ga začeli v torek. Z ladij na površju naravnost v ponesrečeno vrtino zlivajo najprej blato, nato pa bodo na vrh vlili še beton. Glavna skrb pri mašenju vrtine odzgoraj je enaka kot takrat, ko so postavljali prej omenjeni pokrov. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi pritisk potisnil nafto na površje kje drugje, vendar zaenkrat vse poteka po načrtu. Glede na poročilo ameriške vlade naj bi sicer le še približno 26 odstotkov nafte, ki je iztekla iz ponesrečene vrtine, predstavljalo grožnjo obali in morju, piše ameriški časnik New York Times. Skoraj tri četrtine iztekle nafte je namreč že razpadlo in se usedlo na dno. Okoljevarstveniki sicer opozarjajo, da bi nafta, ki se je usedla na morsko dno, lahko povzročila prav tako veliko okoljsko katastrofo, kot če bi jo naplavilo na obalo.
http://eko.dnevnik.si/sl/Novice/460/BP+za%C4%8Del+operacijo+ma%C5%A1enja+vrtine+v+Mehi%C5%A1kem+zalivu+prva+poro%C4%8Dila+so+ugodna

DEEPWATER HORIZON II

Po eksploziji opazili sledi nafte v morju

Medtem ko posledic eksplozije naftne ploščadi Deepwater Horizon še vedno niso popolnoma odpravili, se je že zgodila nova nesreča. Obalna straža je sporočila, da so opazili sledi nafte v morju. V Mehiškem zalivu je eksplodirala naftna ploščad. Na njej je bilo trinajst delavcev, ki so zaradi sunka padli v vodo. Reševalci so rešili vseh trinajst, vsaj eden je poškodovan. Hujših posledic pa delavci ne čutijo, saj so nosili rešilne jopiče. Vsi bodo sicer prepeljani v bolnišnico. Na pomoč je odletelo sedem helikopterjev obalne straže, dve letali, proti mestu nesreče pa so se odpravile tudi štiri ladje. Ploščad je nameščena kakih 130 kilometrov južno od kraja Vermilion Bay vzdolž obale ameriške zvezne države Louisiana. Nameščena je v relativno plitvi vodi, le 105 metrov nad morskim dnom. Naftna ploščad je sicer v lasti družbe Mariner Energy, trenutno pa naj ne bi črpala nafte. To pomeni, da večjega onesnaženja ni pričakovati. Oblasti so sicer najprej sporočile, da piloti, ki so preleteli območje, zagotavljajo, da onesnaženja v morju ni videti, a je pozneje obalna straža te navedbe zanikala. Po zadnjih podatkih se sledovi nafte širijo do poldrugi kilometer od ploščadi. Vzrok nesreče zaenkrat še ni znan. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je sporočil, da se bo zvezna vlada odzvala, če bo prišlo do onesnaženja. Spomnimo, da se je aprila samo malce bolj vzhodno zgodila podobna nesreča, ko je eksplodirala ploščad Deepwater Horizon. V nesreči je umrlo enajst delavcev, ekološko katastrofo pa so razglasili za najhujšo v ameriški zgodovini. Posledic še vedno niso popolnoma odpravili.
http://24ur.com/novice/svet/v-mehiskem-zalivu-eksplodirala-naftna-ploscad.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Sep 02, 2010 9:44 pm; skupaj popravljeno 15 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sob Maj 01, 2010 8:32 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

ALPHA VENTUS

/13/...trendovske vetrne elektrarne se selijo tudi na morje, med drugim je to tudi v načrtu nam bližnjega hrvaškega nepremičninskega sklada QUAESTUS, ki ima v načrtu tudi sofinanciranje izgradnje vetrne elektrarne v Jadranskem morju: Laughing

Nemčija zagnala prvo vetrno elektrarno na morju Nemčija je v torek po večmesečni zamudi odprla prvo vetrno elektrarno na morju. Polje 12 vetrnic, imenovano projekt Alpha Ventus, je vredno 250 milijonov evrov. Elektrarna, ta je zdaj v testni fazi, naj bi s proizvedeno električno energijo zadostila potrebam okoli 50.000 gospodinjstev. Polje vetrnic je postavljeno 45 kilometrov severno od otoka Borkum v Severnem morju, kjer je morje globoko 30 metrov. Projekt je postavil konzorcij družbe EWE, EON in Vattenfall. Odprtje vetrne elektrarne je zamujalo več mesecev, k temu pa so botrovali slabo vreme in tehnični izzivi, povezani z oddaljenostjo od obale. Vetrne elektrarne na morju v ostalih delih Evrope so namreč postavljene precej bližje obali. Po ocenah strokovnjakov je projekt Alpha Ventus prišel precej pozno za državo, ki se ima za vodilno na področju zelene energije in je načrte za ta projekt naznanila skoraj pred desetletjem. Nemški okoljski minister Norbert Rōttgen je sicer elektrarno označil za pionirski projekt, ki bo na "široko odprl vrata dobi obnovljivih virov energije". Prav tako ta teden pa je ameriška vlada prižgala zeleno luč projektu prve ameriške vetrne elektrarne na morju, imenovanem Cape Wind. 130 vetrnic naj bi po načrtih stalo v bližini obale zvezne države Massachusetts, 22 kilometrov od otoka Nantucket in 14,5 kilometra od otoka Martha's Vineyard.
http://www.vecer.com/clanekslo2010050105536665
http://www.alpha-ventus.de/
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54301.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54301-2.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54301-3.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54301-4.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54301-5.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54301-6.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54301-7.html
http://www.spiegel.de/fotostrecke/fotostrecke-54301-8.html
http://www.youtube.com/watch?v=b0a8TDR4zQo&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=zWWUA0WBHWM&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=jVwn2ivxyxM&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=uV83mZ8h4-Q
http://www.youtube.com/watch?v=np3bb14B1fE&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=W2MsUeV-KFs&feature=related

QUAESTUS NEKRETNINE d.d. - QUINE-R-A

V spodnji predstavitveni brošuri so kot največji hrvaški nepremičninski sklad na straneh 35 in 36, kot potencialni projekt zapisali o sofinanciranju vetrne elektrarne na Jadranu v vrednosti 200mio€ v prvi fazi pa investicijo v višini 30mio€, s proizvodnjo vetrne elektrike nad 40 mio Kwh:
http://limun.hr/UserDocsImages/Brosura%20Quaestus%20Nekretnine.pdf
http://www.quaestus.hr/uploaded/file/Procisceni%20prospekt%20QN.pdf http://www.quaestus.hr/uploaded/file/Procisceni%20statut%20QN.pdf http://zse.hr/default.aspx?id=10006&dionica=QUNE-R-A

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Čet Maj 06, 2010 10:34 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

ORCA

/13/...proizvajalci luksuznih super jaht jaht, med temi je tudi BLOHM + VOSS, kar tekmujejo, kdo bo predstavil najdaljšo, najlepšo, najboljekološko, najdražjo: Laughing

Orca, nova jeklena lepotica pripravljena za plovbo

96-metrski 'kit ubijalec' je v Hamburgu prvič zaplaval v morje. Orca je namreč nova stvaritev uglednega nemškega proizvajalca luksuznih superjaht Blohm + Voss, ki bo gotovo pritegnila poglede ljubiteljev tovrstnih plovil. Orca mora sedaj opraviti še vse teste, nato pa jo bo prejel njen novi lastnik, ki je vsaj za enkrat še neznan, vsekakor pa bo moč jahto videti že v sezoni 2010. Michael Leach, je dobil nagrado za 67 metrsko Anno. Tako zunanjost kot notranjost je oblikoval britanski oblikovalec Michael Leach, ki je že dobil nagrado za 67 metrsko lepotico z imenom Anna. Tudi oblika Orce nekaj posebnega. Izdelal je futurističen in inovativen koncept tako notranjosti kot zunanjosti. Orca ima jekleno konstrukcijo in aluminijasto superstrukturo. Pohištvo je izdelalo podjetje Silverlining, vsak kos pa je ročno izdelan. Cougar Marine naj bi dodal še dva luksuzna pomožna čolna, shranjena na športni palubi. Poganjata jo dva MTU 595 TE 70l dizelska motorja, s katerima bo lahko dosegla maksimalno hitrost 19 vozlov, kar je približno 35 kilometrov na uro. S povprečno hitrostjo 14 vozlov bo lahko preplula impresivnih 6.000 navtičnih milj, kar je približno 11.000 kilometrov. Jahta ima šest kabin za goste, eno za lastnika in dodatno kabino, ki je posebej namenjena varuški. Skupaj bo torej na njej lahko šestnajst gostov in posadka. Kot kaže jo bodo, ko bo opravila vse teste, prepeljali v sredozemsko morje. Upamo, da jo bo možno videti tudi v Jadranskem morju. http://moskisvet.com/clanek/rubrika/stil/orca-nova-jeklena-lepotica-pripravljena-za-plovbo.html

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Maj 11, 2010 7:41 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

INTERNAUTICA

/13/...že 15. se odpira naš največji in najbolj množični navtični dogodek, ki vsako leto privabi veliko gostov, ki občudujejo navtične novosti, najnovejše tehnološke novosti in hibridna plovila, veliko spremljevalnih dogodkov in možnosti nakupov opreme in artiklov za osebno uporabo: Laughing

Internautica s podobnim številom razstavljavcev kot lani V portoroški marini je odprla vrata 15. razstava plovil in navtične opreme Internautica. Število razstavljavcev in plovil je po besedah izvršnega direktorja in kapetana Marine Portorož Marjana Matevljiča ostalo na ravni lanskega leta, ko jih je razstavljalo okrog 200. To po njegovem kaže na uspeh organizatorjev kljub gospodarski krizi. 15. Internautica je za Slovenijo pomembna, ker smo pomorska država, pa tudi zato, ker sejem ostaja kljub recesiji, je ob odprtju poudaril predsednik vlade in častni pokrovitelj sejma Borut Pahor. "Organizator je vztrajal lansko leto, ko je bilo najhujše, in tudi letos, ko se stvari še niso izboljšale," je poudaril. Sicer pa je Internautica po njegovem pomembna tudi, ker tako kot doslej nove dosežke v navtični industriji tudi tokrat predstavljajo slovenski proizvajalci plovil in navtične opreme. Na letošnji Internautici bo svoji novi plovili elan 350 in impression 444 premierno predstavil Elan. "Mislim, da smo na to lahko ponosni. Navtična industrija sodi v sam vrh zahtevne industrije. Biti morate vrhunski, če želite preživeti v tem tekmovalnem svetu," je dejal Pahor. Elanovi dosežki po njegovem kažejo na to, da znajo v družbi preživeti v najtežjih tekmah in tudi zmagati. Čim več obiskovalcev in dobrih poslov je razstavljavcem zaželel tudi predsednik uprave Elana Robert Ferko. "V tem času nam bodo zelo prav prišli," je še dejal. Goste je ob odprtju sejma nagovoril tudi piranski župan Tomaž Gantar. Internautica je po njegovem mnenju v petnajstih letih pridobila velik ugled, cenjena pa je tako po kakovosti kot po spremljajočih dogodkih. S pomočjo sejma se ime piranske občine širi ne le po Sloveniji, ampak tudi širše, je dejal. Do nedelje, ko bo Internautica zaprla svoja vrata, se bo zvrstila množica spremljevalnih dogodkov, med drugim regata Internautica in regata starodobnih plovil. Organizatorja prireditve, portoroška marina in studio 37, pričakujeta velik obisk. Ta bo po besedah Matevljiča sicer nekoliko odvisen tudi od vremena. Prvi dan razstave je v Portorožu zaznamovalo deževje.
http://www.delo.si/clanek/106065

MORIGENOS

Zavod za varstvo narave in društvo za zaščito morskih sesalcev Morigenos bosta med drugim opozarjala na škodljive posledice uživanja zaščitenih školjk morskih datljev. O varni plovbi z majhnimi plovili se bodo obiskovalci Internautice lahko podučili na navigacijskem simulatorju Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra Portorož in Fakultete za pomorstvo in promet.
http://www.primorska.info/novice/8508/v_portorozu_se_zacenja_15_internautica http://www.internautica.net/

PROGRAM

Torek, 11. maj 2010 / OTVORITVENI DAN OBRATOVALNI ČAS
11.00 - 19.00 13.00 / Press center hala C NOVINARSKA KONFERENCA IN OTVORITEV RAZSTAV V HALI C
13.30 - 19.00 / Razstavni prostor - hala C PREDSTAVITEV: Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra Portorož in Fakultete za pomorstvo in promet : »Virtualni most« - navigacijski simulator s pripravljenimi vajami za varno plovbo z majhnimi plovili.
15.00 / Osrednji prireditveni prostor - ploščad 4

URADNA OTVORITEV INTERNAUTICE 2010
15.30 / Ploščad 4 - Razstavni prostor Elan Marine PREMIERNA PREDSTAVITEV: jadrnic Elan 350 in Impression 444
17.00 / Restavracija Marina - KLUB PREDAVANJE: Društvo MORIGENOS / Delfini v slovenskem morju Sreda,
12. maj 2010 - Regata INTERNAUTICA CUP 2010 OBRATOVALNI ČAS 10.00 - 19.00 11.00 - 19.00 / Razstavni prostor - hala C PREDSTAVITEV: Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra Portorož in Fakultete za pomorstvo in promet : »Virtualni most« - navigacijski simulator s pripravljenimi vajami za varno plovbo z majhnimi plovili.
11.00 - Restavracija Marina - KLUB TISKOVNA KONCERENCA: Predstavitev podjetja BNC d.o.o., nosilca licence za Elan motorna plovila in novih modelov Elan Power.
12.00 / Osrednji prireditveni prostor - ploščad
4 Regata INTERNAUTICA CROCKS CUP 2010 - žreb plovil 12.00 / Regatno polje pred Marino Portorož Regata
INTERNAUTICA CROCKS CUP 2010 - start regate
Četrtek,13. maj 2010 OBRATOVALNI ČAS 10.00 - 19.00 10.00 / Restavracija Marina - KLUB
PANELNA RAZPRAVA: Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje o potrditvi prenovljenih izobraževalnih programov Plovni tehnik in Ladijski strojni tehnik.
11.00 - 19.00 / Razstavni prostor - hala C
PREDSTAVITEV: Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra Portorož in Fakultete za pomorstvo in promet : »Virtualni most« - navigacijski simulator s pripravljenimi vajami za varno plovbo z majhnimi plovili. 16.00 / Osrednji prireditveni prostor - ploščad 4
24-HOURS ADRIATIC CHALLENGE - start Petek, 14. maj 2010 /
DAN INTERNAUTICE 2010 OBRATOVALNI ČAS 10.00 - 18.00 11.00 - 18.00 / Razstavni prostor - hala C PREDSTAVITEV: Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra Portorož in Fakultete za pomorstvo in promet : »Virtualni most« - navigacijski simulator s pripravljenimi vajami za varno plovbo z majhnimi plovili.
11.00 / Restavracija Marina - KLUB POSVET O NAVTIČNEM TURIZMU: Marina Portorož - prednosti in priložnosti / Načrtovanje razvoja priveznih kapacitet in storitev za megajahte.
12.30 / Restavracija Marina - KLUB PODPIS SPORAZUMA: o sodelovanju med Marinami v Jadranu
14.00 / Restavracija Marina - KLUB PREDAVANJE: Društvo MORIGENOS / Delfini v slovenskem morju
16.00 / Restavracija Marina - KLUB PREDAVANJE: Varnost na morju - kaj moramo vedeti o rešilnih jopičih 18.00 / Piranska luka

OLDTIMER 2010 - prihod starih bark
20.30 / Restavracija Marina VEČER 15. INTERNAUTICE v sodelovanju z partnerji Internautice 2010 / podelitev jubilejnih priznanj / razglasitev nagrad Internautice 2010.
Sobota, 15. maj 2010 / DAN POSVEČEN EKOLOGIJI OBRATOVALNI ČAS 10.00 - 20.00 09.00 / Piranska luka SREČANJE OLDTIMER 2010 - prihod starodobnih plovil in vozil
11.00 - 19.00 / Razstavni prostor - hala C PREDSTAVITEV: Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra Portorož in Fakultete za pomorstvo in promet : »Virtualni most« - navigacijski simulator s pripravljenimi vajami za varno plovbo z majhnimi plovili.
10.00 / Restavracija Marina - KLUB TURISTIČNO-OKOLJSKI POSVET, soorganizator DOVES - FEE Slovenija
11.00 / Piran - Portorož OLDTIMER 2010 - izbor naj barke in avtomobila 12.00 / Osrednji prireditveni prostor - ploščad
4 PODELITEV MODRIH ZASTAV 2010
12.00 / Piran - Portorož OLDTIMER 2010 - start regate in predstavitvena vožnja starodobnih vozil
14:00 / Restavracija Marina - KLUB TURISTIČNO-OKOLJSKI POSVET, organizator DOVES - FEE Slovenija
18.00 / Piranska luka OLDTIMER 2010 - podelitev pokalov in priznanj Nedelja, 16. maj 2010 / ZAKLJUČNI DAN OBRATOVALNI ČAS 10.00 - 18.00 11.00 - 18.00 / Razstavni prostor - hala C PREDSTAVITEV: Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra Portorož in Fakultete za pomorstvo in promet : »Virtualni most« - navigacijski simulator s pripravljenimi vajami za varno plovbo z majhnimi plovili.
18.00 / Osrednji prireditveni prostor - ploščad
4 ZAKLJUČEK INTERNAUTICE 2010.
http://www.internautica.net/index.php/sl/razstava/program-prireditev http://www.internautica.net/index.php/sl/novice/391-internautica-katalog-2010

Dr. DANILO TüRK "

...povečana razširjenost in pomen navtike pa prinaša s seboj tudi nove odgovornosti. Dve sta še posebej pomembni: Skrb za naravno okolje in skrb za varnost pomorskega prometa. Živimo v času, ko postaja zavedanje o nevarnostih globalnega ogrevanja splošno. Vsi moramo prispevati k omejevanju posledic globalnega ogrevanja, ki bo še posebej prizadelo sredozemski prostor. Tudi na področju navtike moramo razmišljati o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in o zmanjšanju odvisnosti fosilnih goriv. Tehnološke rešitve, ki pomagajo dosegati ta dva cilja bodo dobrodošle. Tudi za varnost pomorskega prometa moramo nenehno skrbeti. Sredozemlje je znano po blagem podnebju, ekstremne vremenske razmere pa so - v primerjavi z mnogimi drugimi morji - redke. Vendar pa moramo s podnebnimi spremembami pričakovati nove izzive. Tudi povečevanje števila plovil na morju v času slabega vremena in splošna povečana gostota pomorskega prometa zahtevata stalno skrb za izboljšanje varnosti..." dr. Danilo Türk, Predsednik republikeSlovenije.

BORUT PAHOR

Mednarodna navtična razstava Internautica je najstarejša in največja tovrstna prireditev v Sloveniji. S svojo dolgoletno tradicijo je nedvomno prešla državne okvirje ter uživa velik ugled širom Evrope in zadnja leta tudi po svetu. Internautica tako ni le razstava sodobnih trendov in opreme v navtiki, ampak je predvsem dokaz slovenske odličnosti tako v pomenu poslovne prodornosti kot tudi turistične zanimivosti. Oboje pa pomembno vpliva na razvoj turizma in vsestransko krepi gospodarstvo v naši regiji. Domača obalna turistična ponudba je že zdaj na zelo visokem nivoju, takšna prireditev pa ji daje še večjo dodano vrednost, saj obiskovalcem nudi pogled v slovensko odličnost v navtični industriji. Zato se Internautica in slovenski turizem, že vrsto let odlično dopolnjujeta. Slovenska vlada pozorno spremlja, podpira vse aktivnosti in dogodke, ki ustvarjajo naš skupni napredek. Veseli nas dejstvo, da bo velik del letošnjega razstavnega programa posvečen promociji okolju prijaznega tehnološkega razvoja, kar je še posebej pomembno v naših prizadevanjih za trajnostni razvoj. V času finančne in gospodarske krize Vlada Republike Slovenije namenja posebno podporo in pozornost znanju, inovativnosti ter razvoju. Kriza je zato tudi priložnost, saj se lahko preko spodbujanja ustvarjalnosti in novega gospodarskega znanja ta izraža v dobrih in boljših proizvodih, ki prinašajo novo dodano vrednost. Internautica je to priložnost zagotovo že prepoznala. Ob tem si želim, da bi imeli še več tovrstnih prireditev, ki pomenijo korak naprej za slovensko gospodarstvo in podjetništvo ter spodbudo za nove ideje naših najboljših inovatorjev. Na koncu gre moja zahvala organizatorjem Internautice, vsem slovenskim proizvajalcem in izumiteljem ter nenazadnje vsem turističnim delavcem, ki tudi letos pripravljajo eno izmed najboljših navtičnih prireditev v Evropi. S svojim delom vsakič znova dokazujete, da je Slovenija kot pomorska država lahko zelo pomembno središče mednarodnih aktivnosti s področja navtike in pomorskega gospodarstva. Borut Pahor - Predsednik Vlade Republike Slovenije

Dr. TOMAŽ GANTAR

Kot župan občine, kjer se tradicionalno vsako leto maja, letos pa že 14. zapored, odvija Internautica, vrhunski jadranski navtični salon, želim prisrčno dobrodošlico organizatorjem, razstavljavcem in seveda obiskovalcem tako od doma kot tudi od drugod. Portorož nudi idealne pogoje za tako prireditev, saj ima dobro strokovno podkovane ljudi, srednjo šolo in univerzitetno izobraževanje pomorske smeri, marino s tehnološkimi in ekološkimi pogoji za dobro sodelovanje in nove gospodarske povezave. Morske poti, sodobne hotelske zmogljivosti in gostoljubni domačini so zagotovilo za dober potek salona. Internautica Portorožu v polni meri vrača z zanimivimi razstavljavci in vedno novimi obiskovalci, ki se po ogledu te atraktivne razstave plovil radi vračajo v naše kraje tudi kasneje kot turisti. Dober razstavni program plovil in pripadajoče opreme, oblačil, izdelkov, storitev, vezanih na pomorstvo, bodo letos gotovo zaznamovale posebne akcije in popusti, ugodne priložnosti in finančno privlačne ponudbe. Veliko bo tudi spremljevalnih prireditev, strokovnih posvetov, priložnosti za oddih in sprostitev. Vse to je odličen razlog, zakaj bo Internautica tudi v prihodnje dosegala več kot dobre rezultate in ostala edinstvena navtična prireditev v tem delu Evrope. Internautici želim varno plovbo in pristan z uspehom! Srečno! Tomaž Gantar, Župan Občine Piran

SHIPMAN INTERNAUTICA CUP

Internautica 2010 je sodelovala tudi pri organizaciji regate Shipman Cup, ki se je med 23. in 25. aprilom 2010 odvijala v slovenskem, kot tudi italijanskem morju. internautica-shipmancupTekmovalni program regate je bil razdeljen na dva dela s pričetkom v soboto, v Marini Portorož. Ta dan so tekmovalci odjadrali dve obalni regati, prva od Portoroža do marine San Rocco v italijanskih Miljah. Druga regata, ki je jadralce pripeljala nazaj v Portorož, pa se je imenovala Shipman Internautica Cup, jadralcem je bil za ta del regate podeljen prav poseben pokal, pripravljen v ta namen.
http://www.internautica.net/index.php/sl/novice/352-shipman-internautica-cup
http://www.internautica.net/index.php/sl/razstava/program-prireditev/77-video-internautica
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60455510&section_id=1&article_id=3286145

HIBRIDNI KONTEJNER

V Portorožu hibridni kontejner za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov Podjetje MGV iz Ljubljane je v sodelovanju s tujimi partnerji v portoroški marini predstavilo hibridni kontejner za proizvodnjo vetrne in solarne energije. Kontejner, ki proizvede do 50 kilovatnih ur električne energije, je opremljen z ionizacijskim čistilcem vode, napaja pa različne vrste porabnikov, so pojasnili v podjetju MGV. Kontejner s šestimi vetrnicami, fotovoltaičnimi moduli, akumulatorsko baterijo, dizelskim agregatom in ionizacijskim priključkom stane 38.000 evrov. Ker lahko iz zraka dnevno proizvede do 17 litrov vode, pitno vodo pa pridela tudi iz oporečne, je uporaben v primeru elementarnih nesreč, je v petek pojasnil vodja podjetja MGV Bojan Verč. Izdelek je po njegovem zanimiv za vse mobilne operaterje in sisteme medijev, ki so pogosto locirani izven mreže distribucije električne energije. Ker omogoča odjem električne energije iz obnovljivih virov in avtonomno preskrbo, je po njegovem primeren tudi za širšo uporabo. "Tu vidimo priložnost, nove ideje in nov razvoj, ki ga bomo ponudili Sloveniji," meni Verč. Proizvod je pozitivno ocenil tudi direktor direktorata za energijo Janez Kopač. Prihodnost prinaša v naš prostor po njegovem tisoče malih naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Energetsko avtonomnost stavb nam namreč nalaga evropska zakonodaja. "To pomeni, da bo vsaka nova stavba postala mini elektrarna. To bo v temelju spremenilo podobo naše pokrajine in dojemanje energetske rabe," je dejal. Kontejner je po besedah Verča plod sodelovanja s podjetjem Pure Wind Energy (PWE) iz Liechtensteina, ki se ukvarja s proizvodnjo naprav na trgu zelene energije. S prototipom polnilnega otoka za polnjenje električnih vozil in eko oddajanjem iz portoroške marine sta se projektu pridružila še Petrol in Tuš. Polnilne linije za električne avtomobile so po navedbah Gorazda Skubina iz Petrola sicer še v razvoju in niso predvidene za montažo. "Vendar resno razmišljamo, da bi v prihodnosti nekaj Petrolovih linij postavili na obstoječe servise," je dejal. V MGV si pri razvoju polnilnih otokov za električne avtomobile obetajo skupen razvoj s Petrolom. V Sloveniji pa bo po napovedih nizozemskih parterjev v projektu podjetja DonQi v prihodnosti stekla proizvodnja vetrnic za pridelavo vetrne energije, kakršne so nameščene na hibridnem kontejnerju. "Proizvajali bomo vetrnice za celo Evropo. Z izpostavo PWE Slovenija bomo sklenili pogodbo za nekdanjo Jugoslavijo, tam pa bomo ves sistem tudi tržili," napoveduje Verč.
http://www.primorska.info/novice/8486/v_portorozu_hibridni_kontejner_za_proizvodnjo_elektrike_iz_obnovljivih_virov

ELAN 310 & ELAN 350

http://24ur.com/novice/gospodarstvo/lepotice-ki-jemljejo-dih.html

DOMINATOR 780

http://cekin.si/clanek//za_dom_in_druzino/lepotica-ki-jemlje-dih.html

NAKUPI

Gospodarska kriza je spremenila nakupovalne navade kupcev motornih čolnov Gospodarska kriza je spremenila nakupovalne navade kupcev motornih čolnov, ugotavlja Matjaž Avšič, od aprila novi lastnik Elanove tovarne motornih čolnov na Hrvaškem. Na nove razmere se bodo odzvali s proizvodnjo, ozko usmerjeno v določen krog kupcev. Izdelali bodo manjši čoln do 10 metrov, vzhodnemu trgu pa ponudili čoln večjih dimenzij. Gospodarska kriza je spremenila nakupovalne navade kupcev motornih čolnov, ugotavlja Matjaž Avšič, od aprila novi lastnik Elanove tovarne motornih čolnov na Hrvaškem. Kriza je bolj kot proizvodnjo jadrnic prizadela proizvodnjo motornih čolnov, kjer se je prodaja praktično zastala, pojasnjuje Avšič. Največji upad je po njegovem zaznati v razredu srednje velikih motornih čolnov, k čemer botruje tudi dejstvo, da lastniki svojih plovil ne menjavajo tako pogosto kot doslej. Jadrnice so bolj povezane s športom in entuziazmom, motorne jahte pa predstavljajo za lastnike pogosto za del marketinga svojega podjetja, meni Avšič. Lastniki jaht na plovila pogosto vabijo poslovne partnerje in jim tako pokažejo svojo moč na trgu. V krizi pa se najbolj zmanjšajo investicije v marketingu. Varčnejši so postali predvsem potrošniki na zahodnih trgih, kot sta Nemčija in Italija, medtem ko so v državah Vzhodne Evrope s krizo manj obremenjeni, pojasnjuje Avšič. Predvsem državam, kot so Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska in Rusija, bo namenjen njihov novi model motornega čolna večjih dimenzij Elan Power E 52. "V Nemčiji človek z veliko denarja trenutno ne razmišlja o nakupu plovila. Vzhodna Evropa pa psihološko ni tako obremenjena s krizo. Tu vidimo priložnost," meni. Nasprotno pa jadrnice v državah Vzhodne Evropa po njegovem nimajo tako velikega potenciala kot motorni čolni. Tudi portoroško Internautico bi bilo po njegovem morda smiselno usmeriti v bolj luksuzna plovila nad 15 metrov, kar bi privabilo predvsem vzhodne kupce. Sami bodo motorne čolne večjih dimenzij tržili na sejmu v Cannesu, Genovi in Dusseldorfu, manjše čolne pa na sejmih, namenjenih manjšim plovilom.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042359787

ELAN 350

Elan v bitki za evropsko plovilo leta V ožji izbor se je uvrstila jadrnica Elan 350 Jadrnica Elan 350 je nominirana v razredu performance za prestižno nagrado Evropsko plovilo leta 2010, ki jo podeljujejo na navtičnem sejmu Boote. V istem razredu sta poleg Elana 350 nominirani še francoski First 30 in nemški Dehler 32, zmagovalec pa bo oznanjen januarja 2011, so sporočili iz begunjskega podjetja. Posebnost nove jadrnice Elan 350 je, da je prvo plovilo na svetu, ki meri 35 čevljev in ima dve krmili. Po besedah predsednika uprave skupine Elan Roberta Ferka pa je "Elan 350 rezultat novega koncepta naše najbolj prepoznavne blagovne znamke v svetu z zelo všečno in prepoznavno obliko". Nominirana jadrnica Elan 350, ki so jo prvič splovili maja in predstavili na letošnji Internautici, kjer je osvojila tretje mesto na izboru Naj plovila prireditve, ima do danes že 11 kupcev, za avgusta 2009 splovljeno predhodnico Elan 310 pa se je do julija 2010 odločilo več kot 50 kupcev. Izbor nominiranih plovil je sicer v rokah novinarjev iz svetovnih navtičnih revij, sama razglasitev zmagovalca pa bo konec januarja 2011 na sejmu Boote v Nemčiji. Elan je sicer že prejel prestižno nagrado za Evropsko plovilo leta in sicer leta 2007 za plovilo Elan 340 in leta 2006 za plovilo Impression 344.
http://www.finance.si/285042/Elan-v-bitki-za-evropsko-plovilo-leta
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jul 17, 2010 6:01 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Jan 2012 13:12; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Ned Maj 16, 2010 10:42 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

NACIONALNI PROGRAM RAZVOJA POMORSTVA

Dobrohotna kritika osnutka nacionalnega programa razvoja pomorstva
Oceane, morje in pomorstvo častimo ob številnih priložnostih, denimo 7. marca (slovenski dan pomorstva), 22. aprila (svetovni dan Zemlje), 20. maja (evropski dan pomorstva), 5. junija (svetovni dan okolja), 8. junija (svetovni dan oceanov) in zadnji teden v septembru, ko tradicionalno praznujemo svetovni dan pomorstva. Toda kot smo že večkrat opozorili v Društvu za pomorsko pravo Slovenije, so de iure praznovanja vse bolj de facto objokovanja, kajti naša modra dediščina postaja čedalje bolj oljnata, sintetična in vsestransko onesnažena greznica, ki jo za nameček temnijo in grenijo podnebne spremembe. Zatorej moramo moči združiti vsi, ki se tako ali drugače ukvarjamo z morjem in pomorstvom, od vlade in ministrstev ter drugih upravnih organov, slovenskega in evropskega parlamenta, državnega sveta, evropske komisije, sodišč in drugih pravosodnih organov, odvetnikov, notarjev, obalnih občin, izobraževalnih in raziskovalnih institucij ter mednarodnih organizacij pa vse do verskih skupnosti, civilnih pobud, društev in posameznikov. Naši oceani in morja so naša skupna odgovornost, kajti živimo na planetu Ocean, kjer imamo eno samo podnebje in le eno samcato prihodnost. Kdaj celostna pomorska politika Kar nekajkrat smo že predlagali, naj vlada v skladu s smernicami EU in holistično evropsko pomorsko politiko čim prej pripravi celostno slovensko pomorsko politiko, ki bo zajela vse pomorske dejavnosti in naše pomorstvo spet prijazno posadila na piedestal, ki smo ga od pradedov podedovali za pravnuke. Direktorat za pomorstvo je s precejšnjo zamudo izdelal osnutek resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Slovenije in pozval vse deležnike, da sporočijo morebitne pripombe. Odzvalo se je tudi naše društvo in že na začetku načelo dilemo, ali je sploh smiselno uzakoniti takšno resolucijo na podlagi 33. člena pomorskega zakonika (ki ga lahko državni zbor na predlog ministrstva za promet ustrezno prilagodi), ker bi bilo precej bolj evropsko, pravnosistemsko in učinkovito, če bi razvoj pomorstva vključili v širšo, celostno pomorsko politiko. Z drugimi besedami, primernejša bi bila resolucija o celostni pomorski politiki Republike Slovenije, ki bi temeljila zlasti na modri knjigi EU (2007), posebnih smernicah evropske komisije za pripravo nacionalnih pomorskih politik (2008), okvirni direktivi EU o morski strategiji (2008), strategiji pomorskega upravljanja v Sredozemlju iz leta 2009, sporočilu evropske komisije o mednarodni razsežnosti celostne pomorske politike (2009) in vseh pomembnih mednarodnih in regionalnih konvencijah. Seveda bi morala upoštevati tudi slovensko pravo, začenši z resolucijo o pomorski usmeritvi Slovenije iz leta 1991, pomorski zakonik, zakon o vodah, zakon o varstvu okolja, resolucijo o strategiji za Jadran. Pomanjkljivosti Osnutek nacionalnega programa kazijo tudi nekatere druge pomanjkljivosti, denimo občasno opiranje na netočne oziroma zastarele podatke, analiza SWOT pa je uporabljena le za določene projekte, kar ni dosledno. Pogrešamo konkretizacijo ideje o bolj liberalnem slovenskem ladijskem vpisniku, ki bi pritegnil zlasti ladje Splošne plovbe, pa tudi tuje, seveda ne na račun spoštovanja mednarodnih standardov. V okviru varnosti pomorskega prometa bi bilo treba vključiti nekaj argumentov zoper potencialne plinske terminale, ki so z vidika Slovenije povsem nesprejemljivi v severnem Jadranu; omeniti bi morali možnost ustanovitve Slovenske obalne straže, saj nekakšna "koordinacija" ne zadostuje; ločiti je treba varnost (safety) in varovanje (security), pri čemer zadnjemu ni posvečeno dovolj pozornosti; pri pomorskih publikacijah in vodnikih je naveden le naslov, brez obrazložitve. Pri reševanju na morju ni niti besedice o najtežjih podvigih (denimo reševanje čezoceank) in preprečevanju ekoloških katastrof. Omenjena je oprema, ki naj bi se nabavila za izvajanje reševanja, vendar je ta primerna kvečjemu za reševanje večjih čolnov. (Pre)malo o izobraževanju v osnutku zakona Še posebej je skrb zbujajoče in pomanjkljivo poglavje o izobraževanju v pomorskih dejavnostih, saj se avtorji očitno niso dovolj posvetovali s poglavitnim slovenskim akterjem na tem področju, Fakulteto za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, ki je omenjena le mimogrede. Ustvarja se zmoten vtis, da je ključnega pomena izobraževanje na področju "izdelave ladijskih komponent" in "izdelave jaht in plovil za šport in razvedrilo", namesto na področju pomorstva v najširšem pomenu besede, kakor tudi navtike, ladijskega strojništva, prometne tehnologije in logistike. V zvezi s "pomorskimi avtocestami" (kar je zelo grd izraz, ki ga je najbrž skoval cestni lobi) ni jasne izvedbene strategije in finančne konstrukcije. Namenjene naj bi bile razbremenjevanju cestnega omrežja in varovanju okolja, a na nekaterih odsekih slovenskega avtocestnega omrežja celo povečujejo število tovornjakov, predvsem na progi med Ljubljano in Koprom, zato so vse bolj aktualna razmišljanja o gradnji tretjega pasu. Po drugi strani je povsem logično, da je edino slovensko pristanišče, ki je lahko vključeno v projekt pomorskih avtocest, koprsko tovorno pristanišče, ki v resoluciji ni posebej obravnavano. Trenutni položaj mesta Koper in njegovega pristanišča ne omogoča sprejetja občutno večjega števila tovornjakov, ki bi prihajali po pomorskih avtocestah. Nujno je treba urediti nov vhod v koprsko pristanišče zunaj mesta in zgraditi osnovno cestno omrežje od luškega vhoda do njene notranjosti kakor tudi nove rampe "ro-ro". Potniški terminal v turistični ponudbi? V poglavju o potniškem prometu je predvidena nujna izgradnja prostorov za državne službe v okviru potniškega terminala. Povsem jasno je, da zdajšnja stavba uprave za pomorstvo ni več primerna, vendar to ni ključni element za zagon potniškega prometa oziroma potniškega terminala v koprskem pristanišču. V resoluciji bi moralo biti natančneje obdelano vključevanje potniškega terminala v turistično ponudbo Obale in širše regije, h kateri lahko veliko pripomore, zato bi morali k temu projektu pritegniti vse zainteresirane. Pri pomorskem prostorskem načrtovanju je treba upoštevati načrt, ki ga je pripravila evropska komisija. To je pomembno poglavje, saj si zaradi izjemne občutljivosti severnega Jadrana in še posebej majhnega slovenskega morskega akvatorija ne moremo privoščiti kakršnihkoli posegov. Resolucija daje poudarek predvsem koprskemu pristanišču, ki pa ne pomeni celovite slovenske obale. Cilj bi moralo biti vsestransko pomorsko prostorsko načrtovanje, ki bi med drugim izključevalo nekatere pretirano eksotične projekte, kot so umetni otoki ob izolski in koprski obali. Izhajati je treba predvsem iz ohranjanja avtohtonih biotopov ob vzdrževanju in trajnostnem razvoju starih gospodarskih dejavnosti. Vsekakor moramo obvarovati še nedotaknjene predele slovenske obale, med katere sodijo tudi klifi.
* Marko Pavliha je predsednik Društva za pomorsko pravo Slovenije.
http://www.finance.si/279650/Dobrohotna-kritika-osnutka-nacionalnega-programa-razvoja-pomorstva http://markopavliha.blog.siol.net/

BENEFICIRANI STAŽ

Ministrstvo za more, promet in infrastrulturo pripravlja spremembe Pomorskega Zakonika s katerimi se bo uvedel Beneficiran staž za vse Hrvatske pomorce in davčne olajšave za ladjarje po vzoru EU ter režiti vse težave v zvezi s socialno reformo za pomorce:

MARE NOSTRUM

To je najavil državni tajnik za morje Mario Babić na Skupščini Mare nostrum-Udruge hrvatskih poslodavaca-brodara v mednarodni plovbi, katera je izbrala novo vodstvo. Za novega predsednika skupščine je izbran Dragutin Pavletić, direktor Uljanik plovidbe iz Pule, a za namestnika Ante Maras, direktorja Jadranskog pomorskog servisa iz Reke. Na koncu dvoletnega mandata je bivši predsednik Skupščine Mare nostrum Stjepan Papić, predsednik uprave splitskega Jadroplova, povedal, da hrvaški ladjarji še vedno občutijo svetovno finančno krizo in da še vedno ni konkretnih znakov izboljšanja, kar tudi pomeni, da se bodo težave v tej panogi nadaljevale. Posebej je izrazil zadovoljstvo, da se hrvaška zastava, namesto na sivi listi, sedaj nahaja na beli listi Periškega memoranduma, kar je potrditev večje kvalitete in varnosti domačih ladij pod hrvaško zastavo. To je tudi rezultat dela akcijskega načrta za status hrvaške zastave, katerega so se vključili ladjarji, Ministrstvo in Hrvaški register ladij.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=105718

RAZVOJ POMORSTVA

Državni zbor je dobil v obravnavo predloga resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Slovenije, ter novele pomorskega zakonika, ki ju je na današnji seji določila vlada Vlada želi z sprejetim nacionalnim programom ohraniti in izboljšati varnost plovbe, kakovost življenja, varovanja okolja, pristaniško infrastrukturo, vpliv na gospodarstvo in turizem na občutljivem območju severnega Jadrana ter zagotoviti boljše možnosti za razvoj Slovenije v moderno pomorsko državo, so zapisali na ministrstvu za promet. Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva Slovenije je strateški dokument, ki zagotavlja pogoje za trajnostni in celostni razvoj pomorstva. Ustvariti želijo razmere za razvoj pomorstva ter uporabiti prednosti kot so izhod na Jadransko morje in sodobno tovorno in potniško pristanišče, so še zapisali na ministrstvu.

ERIKA III

Prav tako je vlada spremenila oziroma dopolnila Pomorski zakonik. Glavni razlog je bil prenos nekaterih aktov iz »tretjega pomorskega paketa - ERIKA III«, ki je bil v okviru EU sprejet leta 2009. Zahteva se uskladitev njegovih določb z novimi predpisi, določitev pravne podlage za prenos takih predpisov v slovenski pravni red in določitev sankcij za kršitve, so zapisali na ministrstvu za promet.
http://www.port2port.si/?CategoryID=157&ArticleID=1279

OBALNA STRAŽA

Koordinacija služb na morju Ideja o obalni straži kot enovitem organu v Sloveniji ni nova. Državne službe, ki delujejo na morju, pri nas delujejo kot koordinacija, ki o svojem delu poroča enkrat letno svojim ministrstvom in vladi. Koordinacija služb na morju v Sloveniji dobro deluje, kar se je pokazalo tudi v primeru letos nasedle kitajske ladje na Debelem rtiču, kjer je koordinacija uspešno izvedla akcijo odstranitve ladje brez posledic za okolje. Službe na morju so v državah različno organizirane, koordinacijo poznajo, denimo, tudi v Nemčiji, Belgiji ... Vsaka država pretehta in presodi, kakšna oblika organiziranosti je zanjo primerna. Dejansko je dala pečat obliki organiziranosti državnih služb na morju zgodovina posamezne države. Zato se te službe med seboj tudi razlikujejo in prav zato EMSA (Evropska agencija za pomorsko varnost) z namero o ustanovitvi skupne (Evropske) obalne straže ni uspela. Koordinacija služb na morju v Sloveniji deluje od leta 2000, vendar je v začetku delovala bolj ohlapno in sicer na podlagi medsebojnega dogovora, leta 2006 pa je vlada s sklepom ustanovila Koordinacijo služb na morju, njen cilj je bilo skupno reševanje z morjem povezane problematike z namenom učinkovitega in racionalnega izvajanja nalog. Rubriko pripravlja Uprava republike Slovenije za pomorstvo (www.up.gov.si, ursp.box@gov.si).

Koordinacijo služb na morju sestavljajo:
> Uprava RS za pomorstvo (ministrstvo za promet),
> Policijska uprava Koper (ministrstvo za notranje zadeve),
> Carinski urad Koper (ministrstvo za finance)
> Agencija RS za okolje (ministrstvo za okolje in prostor),
> Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano),
> SV Poveljstvo sil (ministrstvo za obrambo),
> Uprava RS za zaščito in reševanje (ministrstvo za obrambo),
> Direktorat za evropske zadeve in politično bilateralo (ministrstvo za zunanje zadeve).
Na operativni ravni deluje operativna pomorska koordinacija, ki jo sestavljajo vodje operativnih služb navedenih ministrstev. Njeni člani se sestajajo enkrat tedensko, v primeru problematike na morju (na primer ob onesnaženjih) pa večkrat, oziroma so permanentno aktivni do zaključka operacij na morju. Koordinacija služb na morju se s časom tudi krepi in nadgrajuje. Tu velja omeniti dogovor, sklenjen avgusta 2009 med ministrstvi za promet, obrambo in za okolje in prostor o skupni nabavi ustreznega večnamenskega ekološkega plovila ter o ustrezni organiziranosti službe varstva morja. V razvoju je skupen informacijski sistem EPIS (enoten pomorski informacijski sistem), ki ga bodo lahko uporabljali posamezni člani koordinacije pri izvajanju svojih nalog in z določenimi omejitvami tudi zunanji uporabniki. Pripomniti velja, da je EU do te ideje koordinacije prišla šele v minulem letu, saj želi najprej med seboj povezati informacijske sisteme državnih služb posamezne članice in nato le-te vključiti v vseevropski informacijski sistem.
http://www.primorske.si/Razno/Varno-na-morje/Koordinacija-sluzb-na-morju.aspx

SPREJETA

DZ podprl novelo pomorskega zakonika in resolucijo razvoja pomorstva DZ je včeraj podprl novelo pomorskega zakonika in resolucijo o nacionalnem programu razvoja pomorstva. Novelo je podprlo 67 poslank in poslancev, proti ni glasoval nihče, resolucijo pa je podprlo 48 poslank in poslancev, proti jih glasovalo 20 Z novelo pomorskega zakonika v slovenski pravni red prenaša nekatere akte iz lani sprejetega tretjega pomorskega paketa (Erika III), med drugim glede pregledovanja ladij, inšpekcijskega nadzora in spremljanja ladijskega prometa. Novela poleg tega odpira možnost za vpis slovenskih trgovskih ladij, ki so zdaj v tujih registrih, v slovenski ladijski register ter uvaja možnost, da upnik, v korist katerega je bila izdana začasna odredba z zaustavitvijo ladje, predlaga prodajo ladje že na podlagi začasne odredbe, čeprav nima izvršilnega naslova, kadar obstaja nevarnost, da zaradi majhne vrednosti ladje ob izvršbi ne bi bil poplačan. Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva med drugim predvideva spodbujanje izobraževanja v pomorstvu, izboljšanje varnosti, ustanovitev pomorskega grozda in razvoj koprskega pristanišča. Program med drugim poudarja pomen razvoja pomorskega gospodarstva za Slovenijo ob hkratnem varovanju morskega okolja. Opredeljuje razvoj koprskega pristanišča tako glede tovornega kot potniškega prometa in sprejem državnega prostorskega načrta za območje pristanišča. Program predlaga oblikovanje grozda slovenskih podjetij, ki delujejo na področju pomorstva. Zavzema se tudi za spodbujanje izobraževanja v pomorstvu in večje zaposlitvene možnosti ter ureditev plačevanja socialnih prispevkov in dohodnine za pomorščake. Za izboljšanje varnosti naj bi uprava za pomorstvo nadgradila sistem nadzora in dodatno usposobila kader, predviden je tudi nakup sodobnejših plovil za intervencije na morju. Pri izpitu za voditelja čolna je predvidena uvedba tudi praktičnega dela izpita na plovilu.
http://www.primorska.info/novice/10729/dz_podprl_novelo_pomorskega_zakonika_in_resolucijo_razvoja_pomorstva

Zlatan Čok o ukinjanju ministrstva za promet, nadaljnji prodaji Splođne plovbe ter igračkanju s pristaniščem in z Luko Koper

BOMO TOREJ PREKLICALI RESOLUCIJO O POMORSKI USMERITVI REPUBLIKE SLOVENIJE

V zadnjem času prebiramo članke in poslušamo poročila, ki nas napeljujejo do spoznanja, da naši državi pomorske dejavnosti niso zanimive oziroma še bolje niso potrebne.
Če je to tako, potem je res najbolje, da prekličemo Resulucijo o pomorski usmerjenosti Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 7.marca 1991 in zato na ta dan praznujemo dan pomorstva. Zakaj?
Odgovor dobimo iz sedanjega stanja nosilnih dejavnosti ladjarstva in pristanišča:
1. Če KAD in SOD prodajata svoj del lastništva Splošne Plovbe, ga bo po vsej verjetnosti kupil sedanji večinski lastnik Dohle ( z 51 odstotnim deležem). Če bo prišlo do prodaje, bo večinski lastnik lahko kadarkoli preselil sedež podjetja izven Slovenije. To bi posledično pomenilo, po besedah dekanje Fakultete za Pomorstvo in promet, prof.dr.Elen Twrdy, da bo fakulteta v slovenskem prostoru nepotrebna. Bistveno se bo zmanjšalo število štipendij za študente fakultete, sočasno pa se bo zmanjšalo tudi zanimanje slovenske mladine za poklic pomorščaka in s tem se bo razblinila stoletna tradicija slovenskega pomorstva in možnost služenja vsakdanjega kruha.
Najbrž ne moremo pričakovati, da se bodo naši potomci usposobili za poklic z omejenimi možnostmi zaposlitve v Sloveniji. Ravno tako bi bilo razsipno izšolati kader iz javnih sredstev za gospodarsko rast druge, morebiti najbogatejše države.
2. Večina liderjev koalicijskih strank bodoče vlade je že pred volitvami izjavilo, da bi v Luki Koper, podjetju, ki ima dolgoletno koncesijo v edinem slovenskem pristanišču, zadržali le 25% plus eno delnico.
Večinski lastnik bi najverjetneje postal tujec. Pa ne, da bi se bali tujega kapitala. Bojimo se splošno uveljavljenega dejstva, da tujec pobere dobiček in v okolju kjer deluje, socializira morebitne izgube, eksterne stroške in podobno.
Še bolj pa preseneča novica, da naj bi nova vlada predala Luko Koper v upravljanje Mestni občini Koper. Znano je namreč stališče MOK, da ne želi tretjega pomola, da je proti podaljšanju prvega in drugega pomola in da želi imeti prvi bazen pristanišča samo za turistično športne namene.
To bi pomenilo, da bi se promet v koprskem pristanišču moral celo zmanjšati za kar pomemben delež, da o nadaljnem razvoju niti ne govorimo. Poleg tega pa naj bi MOK želela, po izjavi župana, zemljišča, namenjena za nadaljni razvoj prodati, saj nujno potrebuje sredstva za pokritje nespametno najetih in preveliko kreditov. Tako naj bi odpadla tudi možnost razvoja pristanišča v zaledju.
S tema dvema potezama bi se pomorska dejavnost v Sloveniji zmanjšala do take mere, da nam res ni potrebna nikakršna Resolucija o pomorski usmerjenosti Republike Slobenije in nikakršen dan pomorstva.

Ne razumejo pomena Splošne Plovbe in Luke Koper

Že od osamosvojitve dalje se poraja vprašanje, ali naši politiki na vseh ravneh odločanja res ne razumejo, kako pomembni sta podjetji Splošna plovba in Luka Koper z dejavnostmi, ki ju povezujejo v koprski pristaniški sistem. Naj spomnemo samo ob dogodke ob razpadu Jugoslavije, ko je propadla večina največjih ladjarjev v ostalih republikah in se je le redkim uspelo obdržati, med njimi tudi Splošni Plovbi. Očitno to ni pomembno, tako kot ni pomembno, da je to podjetje izredno uspešno. Namesto, da bi politiki pripravili zakonodajo (saj je to njihovo delo, mae ne?), ki bi omogočala ladjam Splošne Plovbe, da vijejo Slovensko zastavo, bodo Splošno Plovbo za Slovenijo popolnoma izničili.
S koprskim pristaniščem in z Luko Koper se politiki preprosto igrajo, predvsem z organizacijo pristaniškega sistema in razvojnimi načrti ter luškimi kadri. Smisem, da ima eno podjetje koncesijo za vse dejavnosti v pristanišču, je preživel, dovoljuje pa poigravanje lobijev vseh vrst z njegovo usodo, kar dokazujejo dogodki vse od osamosvojitve dalje in kar je bilo predhodno že omenjeno.

Drugi tir in tretji pomol na stranskem tiru

Vse kaže, da v novi vladi ne bo ministrstva za promet, kar zopet dokazuje, da jim je malo mar za pričakovane najpomembnejše naložbe tako v drugi tir med Koprom in Divačo kakor tudi v tretji pomol koprskega pristanišča.
Le zakaj ni nikogar med politiki, ki bi se vsaj informativno seznanil, kako ( in zakaj tako) so organizirana izredno uspešna pristanišča v razvitem svetu?
Zakaj politiki ne upoštevajo nasvetov stroke in si ne prizadevajo za ustanovitev pristaniške oblasti?
Ali se res nihče izmed politikov ne zaveda, kakšnega pomena sta lastni ladjar in lastno pristanišče za narodno gospodarstvo?
Oba nudita gospodarskim dejavnostim dostavo surovin in plasiranje končnih izdelkov po širnem svetu, oba prispevata k realizaciji storitev za tujino, oba zaposlujeta kader in delovanje spremljajočih dejavnosti za zaposlene..., kar vse prinaša porast blaginje v domovini.
Bomo te možnosti prepustili tujcem in postali na lastni zemlji odvečni?
Če politika in tudi vsa slovenska javnost s tem soglaša, potem res takoj prekličemo Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije!

ZLATAN ČOK, ekonomist za pomorstvo

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 01 Feb 2011 19:48; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sre Maj 19, 2010 7:58 am
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

MEDNARODNI DAN MUZEJEV

/13/...ob Mednarodnem dnevu muzejev in prireditvah ob Evropskem dnevu pomorstva je v Piranu organiziranih več prireditev: Laughing

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran vabi na predstavitev nove lastne publikacije:

MED VALOVI IN OBLAKI

V četrtek, 20.maja 2010, bo ob 13. uri v dvorani Domenica Tintoretta v piranski občinski palači predstavitev nove knjige, ki jo je napisala muzejska svetovalka Bogdana Marinac in govori o spominih mornariškega častnika, hidroletalca in profesorja IVANA KONTEJA. O knjigi bodo spregovorile:
* direktorica Pomorskega muzeja Piran Martina Gamboz
* muzejska svetnica mag.Nadja Terčon
* avtorica knjige, muzejska svetovalka Bogdana Marinac
http://www2.arnes.si/~kppomm/frames/index_s.htm

/13/...ob toplem sprejemu osebja pomorskega muzeja Sergeja Mašere, besedah uvodničarke Nadje Terčon in avtorice knjige Bogdane Marinac, je potekalo razkrivanje edinstvene življenjske poti Ivana Konteja, ki je dočakal častljivih 98 let in prekrmaril vse poti od pomorske vojne akademije in šolanja, krute vojne, italijanskih koncentracijskih taborišč in jugoslovanskih zaporov. Ob navzočnosti hčerke Manje Pečenko ter drugih sorodnikov, je potekala moderna avdio vizuelna prestavitev bogatega slikovnega gradiva, ki je predstavljeno tudi v sami knjigi, ki jo je bilo mogoče dobiti na licu mesta. Bil je tudi jugoslovanski pogajalcec na Pariški mirovni konferenci leta 1946, pa tudi profesor germanistike in lektor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Obenem je bil tudi soavtor knjige Modern English Grammar, ki velja za eno temeljnih del slovenske anglistike. Svojo mladost je preživel v Jugoslovanski vojni mornarici, med hidroletalci, med vojno pa med letalci RAF (Royal Air Force) in NOV, kjer je postal podpolkovnik. Zlasti pretresljiva so leta, ki jih je preživel v zaporih na otoku Rabu - zloglasnem Golem otoku, Stari Gradiški, otoku Sv.Grgur in Ugljanu, Bileči, kar je bilo skupaj 6 let in tri mesece. V zaporih je tudi zbolel, kar se mu je poznalo skozi celotno življenje. Po prostosti se je zaposlil na ljubljanski univerzi, kjer so mu priznali visoko izobrazbo iz Pomorske vojne akademije ter delal kot bibliotekar na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Na delavski univerzi je imel tečaje angleškega in nemškega jezika, kjer je uvedel moderno avdiovizualno metodo za poučevanje tujih jezikov. Že omenjeno knjigo in slovnico Modern English Grammar uporabljajo kot učbenik in je bila do sedaj ponatisnjena že šestič. Obdobje na Filozofski fakulteti je sam označil, kot najlepši del njegovega življenja, saj je delal z velikim veseljem in vnemo, vestno, natančno z veliko zanesljivostjo, skromnostjo, a obenem vljudnostjo, ustrežljivostjo ter kolegialnostjo. Slovel je tudi kot pravi gentelman, kar je bilo v tistem času prava redkost in do ga zaradi tega še posebej cenili in vzljubili. Po upokojitvi so ga tudi sodno rehabilitirali. Tega obdobja nikoli ni mogel izbrisati iz spomina, saj ga je bolelo, da ga je obsodila oblast, za katero se je boril in da so ga izdali znanci in sodelavci, ki jim je zaupal. Kljub krivicam, ki so se mu je zgodile, pa je ostal zvest idejam NOB in idejam levo usmerjenih političnih opcij:˝Še danes sem socialist¨: Laughing

* Knjiga je bila izdana v nakladi 500 izvodov, na predstavitvi pa je Pomorski Muzej Sergej Mašera vsem sodelujočim poklonil 1 izvod ISBN 978-961-92789-0-1
Objavljeno je tudi slikovno gradivo s same predstavitve knjige:
http://www2.arnes.si/~kppomm/frames/index_s.htm

POLETNA MUZEJSKA NOČ NA OBALI

V sklopu prireditev Pomorski Muzej Sergej Mašera vabi v soboto 19. junija 2010:
* ob 20.00 uri na Tartinijev trg in glavni pomol (rdeči svetilnik) v Piranu, kjer bodo člani kluba mladih tehnikov Koper izvedli prikaz letenja daljinsko vodenih modelov (hidro) letal
* ob 21.uri v Pomorski muzej Sergej Mašera na odprtje razstave MED VALOVI IN OBLAKI, o hidroletalcij Jugoslovanske Kraljeve Mornarice PIRAN
11.00 Pomorski muzej – Museo del mare “Sergej Mašera” Piran – Pirano Javno vodstvo po stalnih razstavah
11.00 Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah Javno vodstvo po stalni razstavi
12.00 Tartinijeva spominska soba v Piranu Javno vodstvo po stalni razstavi
12.00 Pomorski muzej – Museo del mare “Sergej Mašera” Piran – Pirano Javno vodstvo po stalnih razstavah v italijanskem jeziku
12.00 Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah Javno vodstvo po stalni razstavi v italijanskem jeziku
13.00 Tartinijeva spominska soba v Piranu Javno vodstvo po stalni razstavi v italijanskem jeziku
20.00 Tartinijev trg in glavni pomol (rdeči svetilnik) v Piranu
Prikaz Letenje daljinsko vodenih modelov hidroletal bodo izvedli člani Kluba mladih tehnikov Koper od 20.00 Obalne galerije Piran – Mestna galerija Piran Ogled razstave Junoš Miklavc grafike in slike Slikar in grafik Junoš Miklavc je iz Mehike prinesel zemeljske prostore in svetlobo, ki je nismo še poznali. Preko zaobljenih, “stesanih”, rustikalnih bin otroških, hitrih, gestualnih likov, ki so vtroseni po celotni površini lista, so nanešene barvne lise zemlje in neba, in ognja, zraka.
20.30 Obalne galerije Piran – Galerija Herman Pečarič Odprtje razstave Pavle Ščurk slike Na lanskoletnem enodnevnem slikarskem maratonu, ki so ga Obalne galerije Piran priredile v okviru mednarodnega slikarskega Ex-tempora Piran 2009, je bil Pavle Ščurk nagrajen z osebno razstavo v piranski galeriji. Priložnost je izrabil za predstavitev svoje priljubljene motivike krajine, v kateri razbiramo avtorjevo dovzetnost za neposredno opazovanje narave in njeno doživeto likovno interpretacijo v formatu slike.
21.00 Pomorski muzej – Museo del mare “Sergej Mašera” Piran – Pirano Odprtje razstave Med valovi in oblaki O hidroletalcih jugoslovanske kraljeve mornarice Razstava bo obiskovalcem s pomočjo predmetov, fotografij in pripovedi posameznikov približala življenjske poti in način življenja pomorskih letalcev s slovenskega etničnega ozemlja, ki so služili v vojni mornarici Kraljevine Jugoslavije. Posebej bo izpostavljena zgodba mornariškega častnika, hidroletalca in profesorja Ivana Konteja. Prireditvi sledi zdravica v muzejskem parku, s katero bomo zaključili Poletno muzejsko noč

PORTOROŽ

od 20.00 Skladišče soli Monfort Ogled razstave Tone Lapajne: Zemlja v nebu slike Tone Lapajne se uvršča med priznane slovenske umetnike starejše generacije. Zadnja leta svojo intenzivnoslikarsko produkcijo pogosto predstavlja v sklopu umetniškega projekta likovne delavnice Genius Loci Lera, ki jo Obalne galerije Piran prirejajo vsako leto v Sečoveljskih solinah. Serijo slik velikega formata z naslovom Zemlja v nebu – nastala je že leta 2007 – je avtor prvič postavil na ogled v veličastnem ogrodju historične zgradbe nekdanjega skladišča soli Monfort.

IZOLA

19.30 Galerija Insula in ob 20.00 Palača Manzioli Odprtje skupinske razstave Most – Ponte – Puint Boris Benčič, Barbara Jurkovšek, Simon Kastelic, Rok Zelenko, Isabella Deganis, Renato Toso, Annamaria Fanzutto, Nevia Benes Razstavni projekt Most – Ponte – Puint predstavlja slikarska dela skupine osmih slovenskih in italijanskih (furlanskih) likovnih umetnikov, ki jih združuje figuralni izvedbeni način. Figuralna podoba, ki jo lahko opredeljujemo kot vračanje ali konstanto, je izrazni način, ki omogoča adekvatno slikarsko izpoved. Avtorje v projektu vabimo, da se predstavijo s podobami človeškega telesa.
21.30 Manziolijev trg Predstava CIRK Il Teatro del Circo Pantakin iz Benetk Gledališka predstava uveljavljene skupine Pantakin iz Benetk pripoveduje zgodbo o majhnem cirkusu, ki si je zelo želel navdušiti svojo publiko. Pod streho cirkuškega šotora se skriva čaroben in iskriv svet smešnih likov, ki nenehno presenečajo in vselej osupnejo. Vsakdanje življenje petih junakov se spremeni v cirkus. Ob vrvohodcih, žonglerjih, akrobatih in klovnih vam bo zagotovo zastal dih! Organizatorji: Samoupravna Skupnost Italijanske narodnosti Izola in Piran, Skupnost Italijanov “Santorio Santorio”Koper.

KOPER

18.00 Pokrajinski muzej Koper – Etnološka zbirka, Gramscijev trg Javno vodstvo po razstavi Stkana preteklost
18.00 Pokrajinski muzej Koper Javno vodstvo po zbirki novejše zgodovine
18.30 Pokrajinski muzej Koper Javno vodstvo po kulturnozgodovinski zbirki
19.00 Pokrajinski muzej Koper Priprava tradicionalnih istrskih jedi V okviru razstave Po sledeh Prve istrske deželne razstave nam bo istrsko kuhinjo predstavil njen ljubitelj in poznavalec Alberto Pucer.
19.00 Pokrajinski muzej Koper Projekcija dokumentarnega video filma Prazgodovinska kamnita orodja Projekcija 22-minutnega dokumentarnega videofilma, ki s pomočjo izsledkov eksperimentalne arheologije prikazuje način izdelave in uporabe prazgodovinskega kamnitega orodja in orožja, razstavljenega v stalni arheološki zbirki. Posebej so prikazani postopki oz. tehnike izdelave srednjepaleolitskega kamnitega strgala iz kamnoloma pri Črnem Kalu, mezolitskih mikrolitov iz Male Triglavce pri Divači, neolitske glajene kamnite sekire, kamnitih rezil za srp ter kamnite puščične osti iz Acijevega spodmola pri Petrinjah ter iz Podmola pri Kastelcu. od 19.00 Galerija Contra Razstava Gerhard Richter: Overpainted Photo poslikane fotografije
19.30 Pokrajinski muzej Koper Javno vodstvo po arheološki razstavi S fibulo v fabulo
20.00 Obalne galerije Piran – Galerija Meduza Koper Odprtje razstave Sandi Renko: Veličastna obsedenost programirana umetnost Sandi Renko, umetnik in oblikovalec, se je umetniško formiral na tržaškem Državnem inštitutu za umetnost Enrico in Roberto Nordio. Njegovo raziskovanje na področju likovnega ustvarjanja sta v sedemdesetih letih zaznamovali kinetična umetnost in op art. Prva osebna razstava v Kopru zajema novejšo produkcijo metalnih skulptur in slik na valoviti lepenki. Premišljena abstraktna geometrijska igra teh del na različnih podlagah kaže popolno uglašenost kompozicijske gradnje in dodelanost v pretanjenih tonskih prehodih. od 20.00 Obalne galerije Piran – Galerija Loža Koper Ogled razstave Junoš Miklavc grafike in slike Slikar in grafik Junoš Miklavc je iz Mehike prinesel zemeljske prostore in svetlobo, ki je nismo še poznali. Preko zaobljenih, “stesanih”, rustikalnih in otroških, hitrih, gestualnih likov, ki so vtroseni po elotni površini lista, so nanešene barvne lise zemlje in neba, in ognja, zraka.
20.00 Pokrajinski muzej Koper Prikaz in delavnica Ženska ročna dela na Prvi istrski deželni razstavi V okviru razstave Po sledeh Prve istrske deželne razstave bo potekal prikaz ženskih ročnih del, na katerem se bodo obiskovalci lahko preizkusili v vezenju, kvačkanju in šivanju.
20.00 Pokrajinski muzej Koper Javno vodstvo po umetnostnozgodovinski zbirki v italijanskemjeziku
21.00 Pokrajinski muzej Koper Odprtje razstave Po sledeh Prve istrske deželne razstave 100-letnico Prve istrske deželne razstave, ki je pomemben mejnik tudi za ustanovitev našega muzeja (takrat Museo civico di storia e d’arte), obeležujemo z doživljajsko razstavo, skozi katero bomo nakazali dogajanje na tej veličastni prireditvi. Razstava izpred 100 let je bila organizirana po vzoru svetovnih razstav in je predstavljala preplet kulturnega, zgodovinskega in gospodarskega razvoja celotne Istre od prazgodovine do 20. stoletja. V ambientalno oblikovani razstavi bomo predstavili predmete in gradivo, vezane na takratno razstavo, in nekaj zbirk, vsebinsko vezanih na pred 100 leti razstavljene zbirke – cerkveni in etnološki predmeti, ročna dela, obrtni izdelki, glasbila, gradivo in predmeti, vezani na turizem,pomorstvo in ribištvo.
22.00 Pokrajinski muzej Koper – lapidarij Koncert Mešani pevski zbor Obala Koper Zbor bo poleg sodobnega slovenskega in tujega programa predstavil nekaj novih priredb istrskih ljudskih pesmi.
http://www2.arnes.si/~kppomm/frames/index_s.htm
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Jun 25, 2010 12:45 pm; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Mar 2011 20:50; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Sob Maj 29, 2010 2:39 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

LOGER

/13/...že na strani 4 je veliko povedanega o MORSKI MAČKI in LESENJAČAH ter STARODOBNIKIH, vendar je to za edini pri nas delujoči ŠKVER, to je Sečoveljski, res pravi podvig. Ob temu ne gre pozabiti na društvo BRACERA, ki se zavzema za njegovo ohranitev: Laughing

SUTORMAN II

˝ Taka in tako skrbna obnovljena lesena barka ni bila pri nas splovljena že od leta 1962. Loger je bil narejen leta 1951 v Šibeniku, naš član Miran Trša iz Maribora pa ga je razpadajočega kupil in leta 1988 pripeljal sem iz Črne Gore, a ga je temeljito začel obnavljati šele leta 2000,˝ zadovoljen pripoveduje ugodbo nove slovenske lesenjače Boris Capuder, ki je duša in gonilna sila društva Bracera. ˝ Manjkata še jambora in uteži, motor je vgrajen, a bo treba še marsikaj postoriti˝, je 16 - metrske barke vesel tudi Trša. Barka, ki je dobiula ime po črnogorskem kraju Sutorman, ima štiri kabine z osmimi ležišči, kuhinjo, salon, krmarnico... Vanjo je vložil več kot 10000 ur dela, seveda precej smisla za ohranjanje avtentičnosti in denarja. ˝ Ni denarja, ki bi poplačal ves trud,˝ pravi in se že veseli prvega dopusta z njo. Društvo v edinem delujočem škveru pri nas deluje ob Sečoveljskih solinah nadaljuje stoletno tradicijo gradnje in restavriranja lesenih plovil. Trenutno obnavljajo kakih 12 večjih in manjših lesenjač. * Škver naj ostane. Boris Capuder Krajinski park. Vodja škvera Boris Capuder je tudi borec za ohranitev Šečoveljskega polotoka in škvera. ˝ Veljaki želijo pozidati ta kmetijska zemljišča, ob solinah naj bi zrasla luksuzna marina z 800 privezi - in s tem bi uničili vse,˝ se huduje in pristojne poziva, naj proti pozidavam ukrepajo.
http://www.zurnal24.si/primorska/drugic-rojeni-sutorman-172400/clanek

EDINI

Škver v Jernejevem kanalu - Edini v Evropi Škver je nedotakljiv Edini še delujoči severnojadranski škver ob izteku kanala sv. Jerneja v Seči so po dolgotrajnih prizadevanjih piranskega zanesenjaka in preučevalca istrske kulturne dediščine Slobodana Simiča - Simeta uvrstili na seznam državne tehnične dediščine, kar je prvi korak za razglasitev spomenika. “Pot do zaščite je bila res dolga. Gre za edinstveno kulturno dediščino, tudi zato si prizadevam storiti vse, da ladjedelnica ne bi utonila v pozabo,” je odločen Slobodan Simič - Sime. Pravi, da gre za zgodovinsko kontinuiteto, saj obstajajo dokumenti, iz katerih je razvidno, da so bili na tem območju urejeni pomoli s privezi že v 18. stoletju. Pa še zanimivost: pri gostilni Ribič je bilo nekoč pet skladišč soli, ki so jih zgradili Benečani. Obstaja torej novo upanje za manjšo obrtniško ladjedelnico za izdelavo in vzdrževanje manjših lesenih plovil iz leta 1957. Naš sogovornik ima velika pričakovanja. Spet bi gradili lesenjače Prepričan je, da bi lahko v škveru ponovno začeli graditi istrske lesene barke, kot so batane in batelini, in bi lahko postal galerija starih tradicionalnih plovil. “Z društvom Bracera skrbimo za ohranjanje posebnih mojstrskih obrtniških znanj. Vse deluje na ljubiteljski ravni in moram povedati, da nas obišče zelo veliko zanesenjakov, ki želijo osvojiti ta znanja,” je ponosen Simič. Svojevrstna istrska dediščina je navdušila tudi svetovalca za področje tehnične dediščine na Zavodu RS za varstvo kulturne dediščine Tadeja Brateta. “Tukaj so ohranjena mojstrska znanja in orodja za gradnjo tradicionalnih lesenih plovil. Res je prava redkost, da danes nekdo še pozna stare postopke in jih uporablja pri izdelavi in obnovi lesenih plovil,” Brate navaja razloge za ohranitev seškega škvera. Ne le, da je edini ohranjen v Istri in v severnem Jadranu, po njegovem mnenju je edinstven tudi v evropskem prostoru. “Takšna dediščina je vse bolj zanimiva in cenjena,” ugotavlja Brate. Nič brez zavoda Kakšen pa je pravzaprav postopek za razglasitev spomenika? Brate razlaga, da je najprej na potezi spomeniška služba, ki pripravi vse potrebne dokumente, nato pa mora posamezna občina poskrbeti za dokončno razglasitev. Naš sogovornik je do piranske oblasti precej kritičen: “Občina Piran je izjemno destruktivna. Raje kot neko dediščino ohranja, poskrbi za njeno uničenje. Že večkrat se je zgodilo, da niso upoštevali našega mnenja. Nazadnje pri odkritju in zaščiti cisterne v kompleksu nekdanje tovarne Salvetti.” Tudi Simič se boji, da je pohlep po tamkajšnjem prostoru strahovit. Med ljudmi se celo širijo govorice, da naj bi si v piranski občini prizadevali to dejavnost umakniti iz Jernejevega kanala, kar pa v mestni upravi v celoti zanikajo. Sicer pa je treba ob tem še poudariti, da je zaradi vpisa v register državne dediščine škver tako rekoč nedotakljiv, saj se na njegovem območju ne sme početi ničesar, kar ne požegna zavod za varstvo kulturne dediščine. Škver (it. squero) je manjša obrtna delavnica oziroma ladjedelnica, kjer izdelujejo izključno manjša lesena plovila (do 25 ali 26 metrov) na tradicionalen, ročni način.
http://www.primorske.si/pn/article_wide.aspx?pDesc=28870,%201,%2042

KRAJINSKI PARK

Sledi zgodba o kapitalu in politični moči. Pod njuno težo utegne pasti tudi kulturna krajina, ki smo jo Slovenci uspeli ohraniti kolikor toliko nedotaknjeno dolga stoletja. V krajinskem parku Sečoveljske soline že več stoletij deluje majhna ročna ladjedelnica. Divja pozidava, ki se z roba zažira že vse globlje v park bo, kot se bojijo nekateri, kmalu uničila tudi to kulturno zapuščino. Novi piranski župan je ohranitvi krajinskega parka sicer naklonjen, a v preteklosti je bilo narejene že toliko slabega, da bo plaz pozidav težko ustaviti. Nezazidljiva zemljišča so veljaki pokupili po nekaj evrov za kvadratni meter. Zdaj, ko tam zidajo, pa je cena metra poskočila tudi na 180 evrov. Ob tem pa si različno tolmačijo tudi, kje leži severna meja parka: na sečoveljski ali na lucijski strani hriba Seča. Naša ekipa se je zato zakopala v papirje in odpravila na teren, da bi ugotovila resnico. V Luciji je za avtokampom hrib Seča s kiparsko formo vivo. Na drugi strani hriba pa leži ob njegovem vznožju starodavna ročna ladjedelnica. Zanjo tudi številni domačini ne vedo. Ta delavnica tukaj obstaja, torej ta lokacija že stoletja. Iz stvari, ki smo jih pač tukaj našli, kar smo podedovali, lahko sklepamo, da je to res star objekt in to je bila tudi osnova, da nam je Ministrstvo za kulturo podelilo status tehnične dediščine in posebej status arheološke dediščine. To je društvo Bracera. Ukvarja se z obnovo in izdelavo lesenih bark, torej tradicionalnih. Člani, ki smo, pač drug drugemu pomagamo. Vsak ima svojo barko. Z leti smo se pač izučili. Jaz, ko sem prišel sem pred 22 leti, sem začel s pokojnim lastnikom te delavnice delati. Tu sem prva znanja dobil in potem jasno to se prenaša iz roda v rod, tako da danes smo pač sposobni izdelati barko v dolžini 16 metrov, teži 30- 40 ton, od A do Ž praktično, z vsem " suportom " in vsem, kar paše, da je plovilo sposobno za plovbo. Mala ladjedelnica statusa arheološke dediščine ni dobila kar tako. Potem se je pa izkazalo, da je pod tem blatom praktično čisto neokrnjen starorimski pomol. Samo na drugi strani hriba razkošne marine in najbolj svetovljanskega slovenskega obmorskega letovišča, se ob nekem čisto drugem svetu, skoraj po divjini, sprehajajo redke ptice. Točno tukaj, 100 metrov od nas, je recimo vališče polarne čigre. To je v Evropi ena od redkih sploh lokacij, kjer ta žival tukaj živi. Naselila se je iz severa. Na samih solinah je pa svojih 30, 40 vrst raznoraznih in vodnih živali in ptičev, ki so ogroženi in ki jim to pomeni en velik, torej zadnje zatočišče pred izumrtjem. Ladjedelnica in pisani živalski svet sta del krajinskega parka Sečoveljske soline. Boris je tudi član Društva za zaščito Seče in solin. Ta krajinski park je problematičen zaradi svoje lege in možnosti, ki jih novopečeni investitorji vidijo v teh površinah, ki bi jih jasno želeli zazidati, zabetonirati, skratka uničiti. Te črni oblaki se tukaj zbirajo, lahko rečem, že vsaj zadnjih 10 let. S kapitalom vemo, da je takole. Na tej strani, kjer so soline, je v planu investicija od približno 200 milijonov evrov, na drugi strani Seče, približno 170 milijonov evrov, sama Seča je pa kupljena od vplivnih ljudi, ki so bili v prejšnji politični nominklaturi visoko pozicionirani, ne bom zdaj o imenih. Tudi to obstaja, vse je razvidno iz zemljiške knjige in jasno, glede na to, da so te načrti vsi že izrisani, gre samo še za plan, kako celo to stvar realizirati in kako ta prostor ukrasti, torej to javno dobro ukrasti državi in državljanom Slovenije. Torej gre za proizvodnjo sistematičnega kaosa, selektivno se, kot bi rekel, kot miši, ko se na neko mrhovino spravijo in odgriznejo na vsaki strani nekaj. V roku 10 let pride 100 gradenj, pride v dejanski situaciji tako, kot imamo danes v kanalu Svetega Jerneja v zvezi s privezi in jasno ljudje se oglasijo in rečejo: To je pa zdaj treba urediti. Evidentno je vse izven zakona in ko je bil čas, da bi reagirali, niso. Letališče v Sečovljah oziroma letališče Portorož se je poskusilo polastiti ozemlja parka v dolžini enega kilometra. Kako je s tem, smo povprašali direktorja solin. Evropska unija je jasno in glasno rekla državi oziroma vsem tem, ki hočejo podaljšati, da je to nemogoče in imamo tudi pismo iz Bruslja, kjer jasno pravi, da v kolikor bodo kakršnekoli tendence podaljšanja, naj jih takoj obvestimo. Seveda je pa to zaščiteno tudi z Naturo 2000, se pravi celotno območje krajinskega parka. Ladjarnar je pokazal več prekrasnih črnih gradenj in besen je, ker so ga, ko se je pritožil, enostavno odrinili, češ da ni stranka v postopku. Če ne bi bil odvetnik, ne bi imel nobene možnosti, pravi. Na vseh nivojih lahko rečem, da je tukaj država v svoji izvršilni veji oblasti popolnoma odpovedala, se pravi od Ministrstva za okolje in prostor do, se pravi, sekretarja za okolje, konkretno gospoda Tavzesa, ki leta megli situacijo na tem področju, do inšpekcijskih služb, ki bi morale, torej intervenirati glede na nezakonite gradnje, ki se na tem hribu in v samih solinah so se skušale realizirati. Pa se vrnimo k mišim, ki park po malem glodajo iz vseh strani. Blizu steze za gokart in že na področju krajinskega parka, zidajo dom starejših občanov in to z veljavnim gradbenim dovoljenjem. Verjetno so računali, da bodo prav z domom moralno lažje prodrli v zeleno cono. Poleg načrtujejo tudi novo župnijsko središče. Republiško inšpekcijo smo povprašali, kako je mogoče, da je dom dobil gradbeno dovoljenje. Nastop pred kamero so zavrnili, češ da je njihova naloga preveriti le, če gradbeno dovoljenje imajo, ne pa, kako so ga dobili. To je zavajanje javnosti in zavajanje stroke, ki se ne spozna na stvar. Oni so dolžni postopati v skladu z zakonom o upravnem postopku in zakon v upravnem postopku je jasno deklarativen, v kolikor upravni organ oziroma inšpekcijski samo posumi, da bi utegnila biti prisotna kakšna nepravilnost oziroma nezakonitost, so dolžni po uradni dolžnosti, po uradni, ne samo na prijavo in v konkretnih zadevah, ki jih lahko naštejem, ki so dokumentirane, inšpekcija ni odreagirala. Konkretno govorim o gospodu Valiču, o gospe Poharjevi, ki so v okviru inšpektorata v zvezi z Ministrstvom za okolje in prostor. Gradbeno je izdala upravna enota na podlagi dovoljenja iz občine, torej smo se napotili tja. Zazidalni načrt, ki je bil sprejet in ki je omogočil izdajo gradbenega dovoljenja, je bil po veljavnem postopku in resnično z vsemi soglasji. Za zidavo v krajinskem parku bi potrebovali tudi državno, ne samo občinsko dovoljenje, a župan nas je presenetil, da se park začne šele na drugi strani hriba. Ja pa je krajinski park, po tistem uradnem listu. Meja krajinskega parka je rob ceste s kanalom, ostalo je pa kulturna krajina do preko hriba na tem delu. Odgovor je pričakovan in vedno enak. Trditev, da severna meja krajinskega parka poteka ob avtokampu Lucija, nam je dokumentiral z uradnim listom. Na občini pa za svojo trditev niso imeli dokaza. In ker smo pismeni, verjamemo njemu.
http://www.rtvslo.si/odprtikop/tednik/10-1-2008/
http://tvslo.si/predvajaj/tednik/ava2.10404308/00:34:18/0:0:0/

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Ned Maj 30, 2010 9:43 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

SLO 1001

/13/...legendarna ALFA ROMEO 2, zmagovalka 144 regat in 3 Barcolan, ki smo jo imeli priložnost že velikokrat spremljati po televiziji, redki, pa tudi v živo, je sedaj postala slovenska jadrnica in vpisana v slovenski register ter bo predstavljena evropski javnosti 10 junija 2010 v Cannesu: Laughing

ESIMIT EUROPA 2

Nekdanja Alfa Romeo 2 že v našem ladijskem registru
Novozelandski super maksi Alfa Romeo 2, lanski zmagovalec regate Sydney-Hobart, od splavitve leta 2005 pa zmagovalec 144 regat, med njimi 3 zaporednih Barcolan, je od ponedeljka uradno slovenska jadrnica in vpisan v slovenski ladijski register – Esimit Europa 2, kot bo 10. Junija zvečer v Cannesu predstavljena 100-čeveljska super jadrnica predstavljena evropski javnosti, bo jadrala z oznako SLO-1001 na glavnem jadru, v 26-članski posadki italijanskega skipperja Flavia Favinija pa bo poleg idejnega očeta in direktorja evropskega jadralskega projekta Esimit Europa Igorja Simiča od Slovencev verjetno le še 34-letni vasilij Žbogar, ki sicer nima nobenih izkušenj z velikimi jadrnicami –Orjaška Esimit Europa 2, za katere prestop pod slovensko zastavo je Simčič ogrel finančno vsemogoči ruski Gazprom, bo teden po predstavitvi v Cannesu v še bolj mondenem Sain Tropezu lovila drugo slovensko zmago na regati Giraglia, kjer je leta 1999 slavila koprska Gaia Legend s posadko krmarja Mitje Kosmine Od minulega ponedeljka je jasno, da bo po lanskem zmagoslavju 24,45 metra dolge slovenske regatne velikanke Maxi Jena s posadko skipperja in krmarja Mitje Kosmine na tržaški Barcolani (spomnimo, Maxi Jena je bila pred lansko zmagovito premiero v mogočni Barcolani regatni floti 7 krat zapored druge; leta 2002 za italijanskim maksijem Idea, leta 2003 in 2004 za 90-čeveljsko novozelandsko Alfa Romeo 1, leta 2005 za 30-metrskim avstralskim super maksije Skandia, v letih 2006, 2007 in 2008 pa za 30-metrsko novozelandsko super zmagovalko Alfa Romeo 2 s posadko Nevillea Crichtona), slovenska jadrnica zmagala tudi na letošnjem tržaškem jadralskem oktobrfestu! Ker bosta obe jadrnici favoritki jadrali pod slovensko zastavo in slovenskima oznakama na glavnem jadru, bo 10. oktobra Trst spet naš! No, le jadralsko in še to verjetno le delno in ne v dobesednem pomenu besede. O tem, da je novozelandska Alfa Romeo 2 krmarja in multimilijonarja Nevilla Crichtona po decembrski zmagi na avstralski klasiki Sydney-Hobart zamenjala lastnika in da je zadnja leta najbolj znana in od splavitve avgusta leta 2005 v Avstraliji po vsem svetu 144 krat zmagovita super jadrnica zamenjala lastnika in s pomočjo darežljivega ruskega sponzorja (gre za plinski mastodont Gazprom) pristala pod streho jadralskega projekta Esimit Europa slovenskega poslovneža Igorja Simčiča, smo pred mesecem že nekaj pisali. Danes vemo še nekaj več; s 30,48 metra najdaljša prav regatna jadrnica v Evropi in na svetu, je že nekaj dni in uradno tudi najdaljša slovenska jadrnica. Esimit Europa 2, kot bodo orjaški super regatnik 10. junija popoldne javnosti slovesno predstavili in krstili v mondenem Cennesu, dober teden pozneje pa bo 26-članska posadka italijanskega skipperja Flavia Favinija z verjetno le dvema Slovencema na palubi (direktorjem jadralskega projekta Esimit Europa Igorjem Simičem in slovenskim super šampionom v olimpijskem enosedu laser Vasilijem Žbogarjem, ki bo zraven bolj za ime kot kaj drugega, saj je na velikih jadrnicah in v mnogoštevilnih posadkah še brez izkušenj) lovila prvo absolutno zmago v realnem času na sloviti Giraglii, regati od St. Tropeza do Genove, kjer je slovenska jadrnica, koprska Gaia Legend, s posadko krmarskega para Mitja Kosmina-Ivan Štravs leta 1999 že zmagala in odrla največjo in najhitrejšo sredozemsko jadralsko konkurenco. Bivša Alfa Romeo 2 je, taka je uradna verzija , zdaj Esimitova, čeprav je verjetno vsakomur jasno, da je prišel denar za njen nakup od novozelandskega milijonarja Crichtona iz blagajne ruskega Gazproma. Ker se sliši, da bo po novem slovenska Esimit Europa v Cannesu (v četrtek opoldne je bilo na Esimitovemu cannskemu semaforju uradne predstavitve še 13 dni in 22 ur) predstavljena s kompletom novih jader, novimi karbonskimi priponami in v novih barvah, je projekt, najavljen kot najhitrejši evropski projekt z jadri, še za kak milijon evrov dražja zgodba kot je bil v trenutku, ko sta si slovenski poslovneže Igor Simčič (kdo ve, če ni bil zraven tudi prvi mož Gazproma Aleksej B. Miller) Novozelandec Neville Crichton v Sydneyu letos segla v roko in poslu nazdravila s Simičevo penino Medot. V potrdilo, da se v na slovesno predstavitev nove najdaljše slovenske jadrnice z evropskimi zvezdami na mehki ruski finančni posteljici na Azurni obali že resno pripravljajo, vam eskluzivno ponujamo fotografijo sredinega lišpanja 30,48 metra dolge Esimit Europa 2 v marini v Cannesu. Za oktobrsko Barcolano pa se vnaprej ve, da sta slovenski jadrnici zmaga ne bi smela uiti, vprašanje pa je, ali Kosminova Maxi jena drugič, ali Simičeva (Esimit-Gazpromova) Esimit Europa 2 prvič. No, četrtič, saj je trikrat zapored (v letih 1995,96 in 97 je to kot prvi uspelo slovenski Gaii Legend) pred Trstom zmagala že novozelanska Alfa Romeo 2. Sreda v Cannesu; dobrih 30 metrov dolga Esimit Europa 2 (nekdanja novozelandska Alfa Romeo 2) je že nekaj dni vpisana v slovenski ladijski register in bo lovila zmage pod slovensko zastavo.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=11724
http://www.morjeplovec.net/index.php?option=com_content&view=article&id=164:jadrnica-esimit-europa-simbol-zdruene-evrope&catid=34:novice&Itemid=53
http://www.dnevnik.si/sport/jadranje/1042359174

VASILIJ ŽBOGAR

"Izredno sem počaščen, da se je vabilu odzval tudi slovenski jadralski as Vasilij Žbogar. Prepričan sem, da bo s svojim znanjem in izkušnjami eden ključnih članov posadke in s tem eden izmed petindvajseterice, ki bodo ponesli idejo gibanja European Energy o dejanjih za boljše življenje v prihodnosti v vse evropske domove," je še dodal Simčič. "Biti del ekipe jadrnice Esimit Europa 2 je čast in obenem odgovornost, saj 30-metrska velikanka zahteva usklajeno delovanje prav vsakega člana posadke," je uvodoma vtise strnil Vasilij Žbogar in nadaljeval: "Pred mano je nova zgodba v moji karieri, ki združuje tehnologijo, moštveni duh in tekmovalnost s plemenitimi cilji celotnega projekta. Po 25 letih jadranja v različnih tekmovalnih razredih je tako čas za dodaten izziv, ki bo slovensko jadranje še enkrat več postavilo na jadralski zemljevid sveta."
http://www.sport-tv.si/novice/zbogar-na-krovu-esimit-europa-2/

PRVO MESTO

Jadrnica Esimit Europa simbol združene Evrope Jadrnica Esimit Europa 2 je osvojila prvo mesto v absolutni kategoriji na italijansko-francoski regati Giraglia v St. Tropezu, ko je 17. junija ob 11:05 veličastno prečkala ciljno črto v San Remu Lastnik Igor Simčič in njegova evropska posadka so na krovu tridesetmetrske jadrnice razreda Maxi 241 navtičnih milj (446,3 km) dolgo regato zaključili v le nekaj več kot 23 urah. Skupina 220 jadrnic je iz zaliva St. Tropez izplula v sredo ob 12. uri. Popoldne, ko je hitrost vetra iz osmih narasla na 20 vozlov, je Esimit Europa 2 naglo pospešila in prehitela ostale tekmece, Shockwave (Nova Zelandija), Container (Nemčija) in Alegre (Velika Britanija). Jadrnica, katere glavni sponzor je podjetje Gazprom, je v sredo prva obplula znameniti rt s svetilnikom in stolpom na skrajnem severu Korzike, po katerem je regata Giraglia znana. Za dosežek bo jadrnica prejela nagrado Beppe Croce, ki bo podeljena danes na podelitvi nagrad v San Remu. »Bilo je neverjetno. Posadka se je odlično odrezala, zlasti glede na to, da je bila to naša prva regata na odprtem morju. Zelo sem ponosen nanjo in na našega glavnega sponzorja, podjetje Gazprom, ki skupaj z nami verjame v ta čudoviti projekt. To je zmaga nas vseh, vseh evropskih državljanov,« je Simčič. »Danes se bo celotna ekipa sestala in predstavila svoje izkušnje, nato pa bomo proslavili zmago. Na tej regati smo se naučili veliko novega, zdaj pa se bomo osredotočili na naslednje tekmovanje,« je dodal. Skiper Flavio Favini je o prvi zmagi ekipe povedal naslednje: »Pogoji so bili za jadrnico Esimit Europa 2 zelo ugodni. Kmalu smo se oddaljili od ostalih tekmovalcev in proti vetru jadrali do točke La Fourmique. Nato smo do Giraglie pluli z vetrom. Ko smo objadrali rt, je veter ponehal in potrebovali smo skoraj 12 ur, da smo pripluli v San Remo. Ko ni vetra, vedno obstaja možnost, da te ostali dohitijo, vendar je Esimit Europa 2 tako hitra, da smo brez težav obdržali prednost. Vesel sem, da smo prvi prečkali ciljno črto in čestitam celotni posadki za njihovo predanost tako tekmovanju kot projektu. Jadrnica Esimit Europa 2 je svoj krst doživela 10. junija v Cannesu. Njen lastnik Simčič je obenem tudi idejni vodja in direktor projekta Esimit Europa, ki že od leta 1995 simbolično briše meje in združuje narode. Pod pokroviteljstvom Joseja Manuela Barrosa, predsednika Evropske komisije, in s podporo številnih drugih evropskih institucij bo 30-metrska velikanka s posadko, ki jo sestavljajo številni svetovni prvaki in olimpijci, na regatah simbolizirala združeno evropo in kot ambasadorka spletnega gibanja European Energy, ki združuje okoljsko ozaveščene posameznike, spodbujala k usmerjanju svoje energije v dejanja za boljše življenje v prihodnosti. Zgodba se je začela leta 1995, ko je Simčič s pomočjo in podporo županov slovenske Nove Gorice, kjer je živel in italijanske Gorice, kjer je delal, začel z mednarodnim projektom Esimit Gorizia & Nova Gorica. Prva jadrnica Esimit je že takrat simbolizirala obmejno prijateljstvo, na podlagi vrhunskih rezultatov ter s pomočjo številnih podpornikov samega projekta, pa se je ta močno razširil. Jadrnica je leta 2002 prejela pokroviteljstvo Evropskega parlamenta, od leta 2004 pa se je posadka, z 19-metrsko jadrnico, regat začela udeleževala pod zastavo Evropske unije.
http://www.primorska.info/novice/9032/jadrnica_esimit_europa_simbol_zdruzene_evrope
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jun 19, 2010 12:14 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Jun 01, 2010 11:19 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

SEASCAPE 18

Ideja za nastanek jadrnice Seascape18 se je medila kar nekaj let, preden je nastopil pravi čas za njeno realizacijo. Njeni prvi zametki segajo skoraj 5 let v preteklost, ko je pogovor nanesel na vprašanje, kakšna jadrnica bi bila najbolj prijetna za raziskovanje relativno zaščitenih jadranskih zalivov in obale. Že takrat je idejna rešitev namigovala na majhno jadrnico z dvižno kobilico, dobrimi plovnimi lastnostmi, preprosto uporabo in možnostjo prevoza ter splovitve s prikolico. V tej točki se je pogovor tudi ustavil, saj smo se lotili projekta s ciljem nastopa na regati Transat 650, ki je kmalu porabil vse naše vire, pa še kakšnega za povrhu. V naslednjih letih smo bili deležni trdih lekcij na najrazličnejših področjih, kar je pomenilo neprecenljivo priložnost spoznavanja novih zasnov, posameznikov in pridobivanja novih znanj. Med najbolj opaznimi navtičnimi trendi zadnjih let smo iz prve roke spremljali razvoj nove generacije jadrnic, ki se je počasi razširila skozi celotno območje velikosti, od 6,5-metrskih minitransat jadrnic, Class40 regatnikov, pa vse do formule ena oceanskega jadranja, jadrnic Open 60 in Volvo 70 in nazadnje tudi na 100-čeveljske maksije. Vsem omenjenim jadrnicam je skupno dejstvo, da uporabljajo širok in pazljivo zasnovan trup, ki s svojo oblikovno stabilnostjo in dvema krmiloma močno izboljša kontrolo nad jadrnico, pri močnejšem vetru pa omogoči doseganje prej težko predstavljivih hitrosti. Omenjeni trend je bil ob izkušnji jadranja na prototipih razreda minitransat tudi osnova za zasnovo jadrnice z delovnim imenom Ax18, ki je začela nastajati v povezavi med ekipo 4ocean in novomeškim podjetjem Adria Mobil. V toku trajanja projekta je Adria Mobil sprejela odločitev, da njena strateška usmeritev ne bo zajemala navtičnega programa, zato smo v ekipi 4ocean projekt dofinancirali in nadaljevali v lastni režiji. Navtično arhitekturo jadrnice smo zaupali francoskemu arhitektu Samuelu Manuardu, ki je zasnoval 5 generacij minitransat prototipov, med drugim tudi jadrnici minija Adria Mobil 509 in 510. Čeprav je jadrnica dovolj nezahtevna, da bo začetnik v šibkem in zmernem vetru že po enem dnevu lahko užival v jadranju, si upamo trditi, da je hkrati privlačna tudi za izkušenejše jadralce, ki bodo cenili njeno visoko razmerje med površino jader in težo. Pri majhnih kotih nagiba večino stabilnosti zagotavlja oblika trupa in teža posadke, šele pri večjih kotih pa stabilnost zagotavlja tudi balastna kobilica, ki tehta 125 kg. Kobilica je pritrjena na dveh tečajih ter se preprosto zavrti okoli osi in skrije v trup pod kokpitom. To je obalno jadranje izredno pomembno dejstvo, saj se ugrez zmanjša z 1,5 m na dobrih 20 cm. Industrijsko oblikovanje palube je opravil EP studio, ob koncu izdelave prvih treh prototipov pa se je dolgotrajno delo šele začelo. Jadrnica v sebi poizkuša združevati protislovne stvari, po eni strani poenostaviti sisteme in rešitve na eksistenčni minimum, hkrati pa zadržati visoko kakovost plovnih lastnosti, zato je razvojno ekipo čakalo dolgotrajno in argumentov polno piljenje robov ter sklepanje kompromisov. V ta namen smo v ekipi združili moči skupaj z arhitektom Samuelom Manuardom, priznanim odprtomorskim jadralcem, Francoisom Coutantom, nekdanjim projektnim vodjem 60-čeveljskih trimaranov Groupama in Sergio Tacchini, hrvaškim olimpijskim jadralcem in match racerjem Tomislavom Bašićem, ter trenerjem ekipe 4ocean Vidom Jerankom. Trije prototipi so v Sloveniji, na Hrvaškem in v Franciji prepluli skoraj celotno leto 2007 in 2008, preizkusili osnovne sisteme, jih zamenjali, preizkusili tudi izboljšane sisteme in odziv publike na jadrnico ter pripravili temelje za serijsko izdelavo, ki bo slonela na strogih monotipnih pravilih. V Jadranu in Srednji Evropi že dolgo manjka zabaven, poceni in nezahteven razred jadrnice, s katero bi lastniki poleg pravih one-design regat uživali tudi v dnevnem jadranju z družino ali prijatelji, najdrznejši pa bi se z njo lahko podali tudi na krajša križarjenja med otoki ali po jezerih. Razvoj znanja na področju navtičnega dizajna in materialov so danes omogočili nastanek nove generacije jadrnic, katere del je tudi Seascape18, ki omogočajo v eni jadrnici združiti zgoraj naštete cilje.
www.seascape18.com
http://www.val-navtika.net/val-132/jadrnice/seascape_18/
http://www.google.si/#q=seascape+18&hl=sl&prmd=v&source=univ&tbs=vid:1&tbo=u&ei=OoYFTOmXEoT58Aau9Iz8DQ&sa=X&oi=video_result_group&ct=title&resnum=4&ved=0CC4QqwQwAw&fp=245c94f476c14c93

NAJPODJETNIŠKA IDEJA

Najpodjetniška ideja leta je športno-rekreativna jadrnica seascape 18, ki jo je razvilo podjetje Issa. "Zmaga je priznanje našim naporom. Večina naših strank že ima kakšno jadrnico, in jo kupi kot nek dodatek," je v pogovoru po razglasitvi dejal Andraž Mihelin iz zmagovalnega podjetja. "To je jadrnica za uživače." Podjetje je letos že prodalo 75 jadrnic, do konca leta pa naj bi se število povzpelo na 100. Iščemo nove ideje, ker želimo spodbujati podjetnost "Pomembno je, da najdemo nekaj, kar bo našo družbo peljalo naprej. Vem, da nas bo peljal naprej nekdo, ki veliko dela, ki išče posel, ki skuša prodati svojo podjetnost. Hočeš nočeš bo ta družba postala podjetniška, sicer ne bomo mogli več ničesar ustvarjati. Podjetniški sektor postaja v Sloveniji vse bolj pomemben, kar se kaže tudi v deležu BDP-ja," je v nagovoru na začetku prireditve poudaril odgovorni urednik in direktor Časnika Finance Peter Frankl. "Vsi skupaj želimo spodbujati podjetnost in ustvarjalnost."
http://www.finance-akademija.si/281081/Najpodjetni%B9ka-ideja-je-jadrnica-seascape-18

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli