Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

KONHILARIJ

Čarobni svet školjk

Piran je od danes bogatejši za konhilarij ali stalno razstavo hišic mehkužcev, ki ji je avtor Jan Simič nadel ime Čarobni svet školjk.
Avtor razstave Jan Simič pravi, da so školjke in polži ena starejših skupin živali na našem planetu, neverjetnih oblik in vzorcev

Na približno sedemdesetih kvadratnih metrih razstavnega prostora v prvem nadstropju stavbe na Tartinijevem trgu 15 so od danes na ogled primerki obsežnega področja konhiologije. Vede, torej, ki proučuje hišice polžev in školjk. Pa ne zgolj morske, ampak tudi jezerske, rečne in kopenske. Avtor razstave jePirančan Jan Simič, ki že od otroštva zbira in raziskuje ter katalogizira hišice polžev in školjk z vsega sveta.

“Pobuda za razstavo je nastala iz želje in prigovarjanja znancev, da vse primerke, ki jih imam v svojih zbirkah, tudi pokažem javnosti. Tako smo se v okviru zavoda Mediteranum odločili, da postavimo pregledno razstavo. Na njej je več kot 1000 primerkov lupin kopenskih in sladkovodnih polžev in školjk. Razstavljamo tudi fosile. In po razstavi organiziramo strokovno vodenje,” je nad projektom navdušen Jan Simič.

Kot pravi vodja zavoda Mediteranum in Janov oče Slobodan Simič Sime, se bo projektu pridružil piranski akvarij. To v praksi pomeni, da bosta razstavna prostora odprta po enakem urniku, obiskovalci pa bodo lahko kupili tudi enotno vstopnico.

Za obisk konhilarija bo treba odšteti pet evrov, o vsoti na enotni vstopnici pa se še dogovarjajo. Simič je zadovoljen, da je s piransko občino podpisal pismo o nameri za sofinanciranje konhilarija za prihodnje leto. Letos pa vse stroške projekta krije zavod Mediteranum. Razstava bo do konca septembra odprta med 10. in 22. uro, od oktobra dalje pa med 11. in 18. uro.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Carobni-svet-skoljk.aspx

zoran13

CARNIVAL BREEZE

Splavili velikanko, vredno 565 milijonov
V tržiški ladjedelnici Fincantieri

V tržiški ladjedelnici Fincantieri so v petek splavili potniško ladjo Breeze, ki se bo v floti družbe Carnival pridružila dvojčicama Dream in Magic, ravno tako zgrajenima v Tržiču. Pred splavitvijo je botra Monica Conte, sicer zaposlena v tržiški ladjedelnici, krstila ladjo s steklenico šampanjca, nato pa sta prisotne nagovorila direktor tržiškega obrata Carlo De Marco in Roberto Fazi iz družbe Carnival Corporation Ship Building. Oba sta se zahvalila delavcem in načrtovalcem za vloženi trud, pri čemer je De Marco poudaril, da je bila ladja dograjena v predvidenem časovnem terminu. Zaradi tega bodo zaposleni prejeli nagrado za produktivnost, ki so si jo nedvomno zaslužili, saj je tudi Breeze prava velikanka. Dolga je kar 306 metrov, široka je 37 metrov, njena tonaža presega 130.000 ton, skupno pa je vredna preko 565 milijonov evrov.
Novo ladjo bodo v prihodnjih mesecih opremili in dogradili, tako da naj bi se na prvo križarjenje odpravila spomladi prihodnjega leta. Na krovu ladje bo velikanka lahko sprejela 6.267 oseb, 1.845 kabin bo za potnike, 746 pa za člane posadke. Carnival Breeze bo namenjen predvsem družinam; zaradi tega so številne kabine večje in opremljene z dvema straniščema, tako da bodo v njih lahko udobno potoval družine s petimi in več člani. Za zabavo otrok in mladih bo poskrbljeno z bazenom s tobogani in z igralnicami, za starše pa bodo na voljo številni masažni bazeni in center za dobro počutje. Ladja bo razpolagala tudi z gledališčem oz. kinodvorano, ki bo opremljena z najnovejšo tehnologijo 5 D; poleg posnetkov in zvoka v njej obljubljajo enkratna doživetja z vonjavami in vodnim rošenjem.
Za prihodnja leta ima ladjedelnica Fincantieri naročila za tri nove ladje; dve bodo zgradili za družbo Carnival, eno pa za ladjarja P&O.
http://www.primorski.it/stories/gorica/191245_splavili_velikanko_vredno_565_milijonov/
http://www.carnival.com/cms/fun/ships/carnival_breeze/default.aspx?shipCode=BR

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 17 Nov 2011 23:15; skupaj popravljeno 3 krat

PROJECT UTOPIA

/13/...za vse sladokusce, ki so mislili in načrtovali, da bodo zgradili otok pred Izolo, ki naj bi bil nekaj posebnega, sedaj prihajajo časi novih plovil, ki bodo hkrati tudi nova obalna bivalna mesta in se bodo sidrala po njihovih željah in potrebah: Laughing

Čeravno izgleda kot v filmih o James Bondu, zadnje kar pluje v morju ni pogruntavščina zločinskega uma, temveč potencialna možnost človekovega življenja na morju. Oblikovalski studio Yacht Island Design v sodelovanju z BMT Nigel Geem je na letošnjem Monaco Yacht Showu predstavil svoje najnovejšo idejo - Project Utopia.
To je namreč ladja s premerom stotih metrov z 11 palubami, razglednim stolpom 360 stopinj, štirimi heliodromi, lastnim pristaniščem, nekoliko bazeni ter prostorom za potnike večjih ladij.

Cena tega projekta še ni formirana, prav tako tudi ne segment tržišča na katerega se namerava prebiti. Ladja je konstruirana okoli štirih platform od katerih imajo vse lastne pogonske propelerje, kateri bi držali Utopio stabilno tudi v najbolj razburkanem morju. V normalnih razmerah se lahko ladja premika z majhnimi hitrostmi. Razgled na 13 palubi se nahaja na višini kar 65 metrov, kar bo gostom omogočalo prečudoviti pogled.

Nekoliko nižje se nahajajo glevne palube s stanovanji in trgovine, bifeji ter rerstavracije, vse to pa je prekrito s kupolo, katera se lahko odmakne in tako odkrije veliki bazen. Tako Utopia ni objekt za vaša potovanja, marveč mesto v kateren boste živeli. To je otok za vse tiste, ki imajo vizijo takšnega mesta, pravijo oblikovalci.

V sredini Utopie se nahaja veliki stolp, kateri gre globoko v morje in predstavlja tudi sistem sidranja za druga plovila, v njemu se nahajajo jet-skii in majhni čolni za razne oglede bližnjih krajev. V notranjosti je planirano tudi gledališče, nočni klubi ter kazino.
http://www.jutarnji.hr/projekt-utopija--velicanstveni-grad-na-moru/976543/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/projekt-utopija--velicanstveni-grad-na-moru/976543/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/projekt-utopija--velicanstveni-grad-na-moru/976543/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/projekt-utopija--velicanstveni-grad-na-moru/976543/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/projekt-utopija--velicanstveni-grad-na-moru/976543/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/projekt-utopija--velicanstveni-grad-na-moru/976543/?secId=79&foto=6

PODROBNI NAČRT
http://www.jutarnji.hr/projekt-utopija--velicanstveni-grad-na-moru/976543/?secId=79&foto=7

TROPICAL ISLAND YACHT

http://freshome.com/2011/08/07/luxury-tropical-island-yacht-concept-a-private-paradise/
http://www.yachtislanddesign.com/concepts/
http://www.geekologie.com/2011/07/damn-rich-people-the-tropical-island-yac.php

DUBAI

Projekt umetnih otokov v obliki sveta nedaleč od obale Dubaja, se je zdela odlična ideja, preden so Združeni Arabski Emirati zašli v veliko gospodarsko krizo.
Sedaj so se investitorji znašli v polođaju, ko jim ta projekt dobesedno tone.
Medtem še vedno velja rek ˝ nikoli ne reci nikoli ˝, tako vsak trdi strokovnjak za
plavajoče otoke DUTCH DOCKLANDS, kateri smatra, da bi prav plavajoči otoki postali velika alternativa, za tiste, ki so kupili plavajoče otoke, ki sedaj tonejo.

Prav tako ni prvič, da se plavajoči otoki predlagajo za rešitev projekta SVET, v katerem je stotine malih otokov zloženih v vzorcu današnjih kontinentov. Ducklands pojasnjuje na kakšen način bo ob dogradnji tega projekta, plavajoči otoki imeti svoje kopno, ki ne bo moglo potoniti, kar bo zelo všeč vsem investitorjem in tako rešiti potopljene investicije.

Prav tako je Dutch Docklands tudi Maldivom priporočal, da tam izgradijo plavajoče golf terene.

http://www.jutarnji.hr/plutajuci-otoci-postaju-nova-hit-destinacija-za-bogate/987680/
http://www.jutarnji.hr/plutajuci-otoci-postaju-nova-hit-destinacija-za-bogate/987680/?foto=2
http://www.jutarnji.hr/plutajuci-otoci-postaju-nova-hit-destinacija-za-bogate/987680/?foto=3
http://www.jutarnji.hr/plutajuci-otoci-postaju-nova-hit-destinacija-za-bogate/987680/?foto=4
http://www.jutarnji.hr/plutajuci-otoci-postaju-nova-hit-destinacija-za-bogate/987680/?foto=5
http://www.jutarnji.hr/plutajuci-otoci-postaju-nova-hit-destinacija-za-bogate/987680/?foto=6
http://www.jutarnji.hr/plutajuci-otoci-postaju-nova-hit-destinacija-za-bogate/987680/?foto=7

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 04 Sep 2017 18:51; skupaj popravljeno 1 krat

PIJAVICA & ŠIJUNI & TROMBA MARINA & VODNA TROMBA

OTOK

Pijavica je majhen nenaseljen otoček v Jadranskem morju. Pripada Hrvaški. Leži v Drveničkom kanalu na sredi med otokoma Čiovo in Drvenik Veli. Površina otočka meri 0,011 km², dolžina obalnega pasu meri 0,61 km. Najvišja točka na otoku je visoka 8mnm.

TROMBA MARINA

http://www.jutarnji.hr/pijavica-kod-dubrovnika-rastjerala-pomorce/979378/?secId=79&foto=1
http://www.jutarnji.hr/pijavica-kod-dubrovnika-rastjerala-pomorce/979378/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/pijavica-kod-dubrovnika-rastjerala-pomorce/979378/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/pijavica-kod-dubrovnika-rastjerala-pomorce/979378/?secId=79&foto=4
http://www.youtube.com/watch?v=Ah0WqxQO2yg&feature=player_embedded
http://www.youtube.com/watch?v=FHib01py9MI&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=Ve7nTd3Iiik&NR=1
http://www.youtube.com/watch?v=2lc6Hwi5Ycc&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=nNxYJfn3I6A&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=jjR253nmrWE&feature=related
http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/pijavica-krenula-prema-dubrovniku-na-putu-joj-se-nasao-kruzer.html
http://jadran.gfz.hr/pijavice_objasnjenje.html
http://jadran.gfz.hr/pijavice.html

MALI LOŠINJ

https://www.youtube.com/watch?v=97qh9GvMOaw
http://www.telegraf.rs/vesti/jugosfera/2892782-sandro-je-danas-uspeo-da-ulovi-pet-pijavica-i-munje-cela-evropa-prica-o-njegovim-nestvarnim-fotografijama-sa-jadrana-foto

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 08 Jan 2012 21:49; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

OČADA & UŠATA & CRNOREP & ČEŠALJ & MRKULJA & UŠATKA & UŠETKA & UKULJATA

/13/...v zadnjem obdobju je kar nekaj ljudi potožilo, da so jih ribe pogrizle po telesu in predvsem po nogah. Običajno delujejo v velikih jatah in se morje na mestu, kjer se pojavijo, takoj vzvalovi ter razpeni. Tak pojav sem imel srečo opazovati tudi sam, na verjetno zadnjem letošnjem kopanju, priložnostno 5.oktobra v Umagu. Mojo pozornost je okoli 5 ure popoldan vzpodbudilo, nenadno glasno in moteče šumenje na morju, saj sem ob pogledu na zaliv, tam opazil veliko temno jato rib, ki se je zelo hitro premikala in ribe so s povsem kratkimi skoki opozarjale nase. Kot bi gledal kakšen znanstvenofantastični film, saj je bilo podobno, kot bi ribe lovile kakšne žuželke na morski površini. Prav tako hitro kot se je začelo, približno 100m od obale, se je tudi kakšnih 10m od obale tudi končalo. Vse skupaj je trajalo morda minuto ali kaj dlje, potem se je morje umirilo in kljub nadaljnjemu opazovanju, da bi morda še enkrat prišlo do česa podobnega, se to ni ponovilo...
http://www.glasistre.hr/istra/vijest/342971
http://www.glasistre.hr/istra/vijest/343037
http://www.morski-ribolov.net/forum/viewtopic.php?f=29&t=324

zoran13

REINA 1

LIFEBOAT - 30.januar 1790

Pripadniki Obalne straže so danes 3 NM južno od otoka Mljeta našli reševalni čoln - lifeboat iz turške ladje REINA 1, katera se je pred Albansko obalo preteklega četrtka udarila s trajektom pred albansko obalo. Obvestilo o reševalnem čolnu je dobila Nacionalna služba za taščito in reševanje na Reki. Zaukazano je tudi angažma letala Pilatus PC-9 in reševalnega plovila FAUST VRANČIĆ zaradi iskalne akcije ter postopkov reševanja. Letalo je poletelo okoli 11.30 ure iz letalske baze Zemunik in je po približno uri letenja tudi lociral reševalno plovilo ter obvestilo reševalni ladji Faust Vrančić, ki je bil takrat oddaljen nekaj milj, je sporočilo Ministrstvo za obrambo.
Po prihodu reševalne ladje je bilo ugotovljeno, da je liveboat prazen, tako, da so potapljači Vojne mornarice preučevali njegove poškodbe, saj bi ga radi odvlekli vse do ladjedelnice Gruž, kar je sedaj v teku.
V trčenju turške ladje ter albanskega trajekta so 3 mornarji preminuli, več pa je še vedno pogrešanih.
Trčenje je bilo tako silovito, da je ladja REINA 1, katera je plula pod Malteško zastavo in v lasti turškega podjetnika, takoj potonila. Ta je plula proti Baru, luki v Črni Gori, mestem ko je trajekt ANKARA plul na liniji Drač - Bari.

http://www.jutarnji.hr/obalna-straza-pronasla-lajbot-sa-turskog-broda--reina-1-/983428/?secId=79&foto=1
http://www.jutarnji.hr/obalna-straza-pronasla-lajbot-sa-turskog-broda--reina-1-/983428/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/obalna-straza-pronasla-lajbot-sa-turskog-broda--reina-1-/983428/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/obalna-straza-pronasla-lajbot-sa-turskog-broda--reina-1-/983428/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/obalna-straza-pronasla-lajbot-sa-turskog-broda--reina-1-/983428/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/obalna-straza-pronasla-lajbot-sa-turskog-broda--reina-1-/983428/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/obalna-straza-pronasla-lajbot-sa-turskog-broda--reina-1-/983428/?secId=79&foto=7

http://www.life-boat.org/
http://life-boat.sonicobjects.com/welcomeaboard.html
http://life-boat.sonicobjects.com/missionandvision.html
http://life-boat.sonicobjects.com/safetyafloat.html
http://life-boat.sonicobjects.com/processvisa.html
http://life-boat.sonicobjects.com/crew.html
http://randyongie.files.wordpress.com/2011/02/lifeboat-drill.jpg
http://www.wired.com/images/article/full/2008/01/lifeboat_500px.jpg
http://www.toyrific.co.uk/images/big%20life%20boat.JPG
http://www.martian.com/LifeBoat.html
http://commercial.apolloduck.com/listings.phtml?cid=48
http://www.44mlb.com/
http://www.titanic-titanic.com/lifeboats.shtml
http://gcaptain.com/maersk-alabama-lifeboat-faq?7817
http://www.canadianlifeboatinstitution.org/
http://en.wikipedia.org/wiki/Lifeboat_%28rescue%29
http://www.youtube.com/watch?v=2oM4Y3LVGyg
http://www.youtube.com/watch?v=9cApaiW4XgA&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=r0DGkBdGTmM&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=Wf_pRVdhLWU&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=eLIzp3WLpQE&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=GDwvy9PzAIc&feature=related
http://www.rnli.org.uk/who_we_are

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 06 Nov 2011 20:04; skupaj popravljeno 1 krat

TROOKA

Ribiči v Cordobi v Argentini so v bližini jedrske elektrarne ujeli mutirano ribo s tremi očmi, je objavil The Sun. Stanovalci že več časa trdijo, da se onesnaženje iz tovarne širi tudi na vodo in celoten okoliš a vendar jedrska elektrarna dela nemoteno naprej.
Ribarili smo in bili presenečeni, ko smo ulovili takšen nenavaden in redek primerek. Bila je noč in sprva nismo niti opazili, kasneje smo jo osvetlili z baterijo in videli to nenavadno 3 oko, je povedal Julien Zmutt, eden ribičev, ki so ujeli nenavadno ribo.
Da bi dokazali ali se je 3 oko razvilo zaradi radiacije, so jo poslali na nadaljnje preiskave.
http://www.24sata.hr/zanimljivosti/argentina-u-blizini-nuklearne-elektrane-uhvatili-ribu-s-tri-oka-240436
http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/news/3900970/3-eyed-fish-found-in-nuclear-lake.html

KIKLOP

Odkrili morskega psa kiklopa
V Mehiki so predstavili zarodek morskega psa, ki ima eno samo oko

Zarodek, ki v dolžino meri 22 centimetrov, ima eno oko zaradi redke genske okvare oči, ki je posledica deformiranih možganov.V Mehiki so predstavili zarodek morskega psa, ki ima eno samo oko. Brejo samico, ki se je zapletla v ribiško mrežo in poginila, je našel ribič, nato pa jo je razparal in v njej našel edinega znanega morskega psa kiklopa na svetu.

''To je kiklopski morski pes. Je edinstven, kajti ne obstajajo zabeležena poročila, znanstveni izsledki ali kaj podobnega o morskem psu s podobnimi značilnostmi,'' je o tem povedala morska strokovnjakinja Marcela Bejarano iz Interdisciplinarnega centra za morske znanosti, ki ima sedež v La Pazu.

Zarodek, ki v dolžino meri 22 centimetrov, ima eno oko zaradi redke genske okvare oči, ki je posledica deformiranih možganov. Strokovnjaki so zaključili, da je do tega prišlo zaradi onesnaževanja Cortezovega morja. Poleg tega je brez pigmenta in nima kostnega mozga.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011110605706028

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 08 Nov 2011 11:59; skupaj popravljeno 2 krat

NARAVNA ČUDESA

Ste že videli ta naravna čudesa?

Otoki so zaradi svoje odmaknjenosti in izločenosti za mnoge nenehni vir navdiha. V galeriji si oglejte fotografije otokov, ki navdihujejo s svojo izjemno obliko!

* Atol v obliki bumeranga je del otočja Spratly, ki se nahaja v Južnem Kitajskem morju.

* Menda naj bi otok Huvahendhoo Island, ki se nahaja v Maldivih, spomnjal na beneško karnevalsko masko.

* Za indonezijske otoke Lesser Sunda Islands pravijo, da se v njih skriva podoba lika iz stripa.

* Maldivski otok v obliki človeškega očesa.

* Hrvaški otok Galešnjak vabi k ljubezni.

* Tako imenovana floridska "pljuča".

* Otok Isabela je največji od Galapaških otokov. Podoba morskega konjička je več kot navdušujoča.

* Skupinica Manukan, Mamutik in Sulug sodijo v Malezijo in tvorijo simpatičen nasmešek.

* Otok Flores, Indonezija, je videti, kot bi prevzel podobo delfinov, ki plavajo okoli njega.

Medtem ko je otok za morjeplovce vsakokrat svetla točka na obzorju, priložnost, da stopijo na trdno zemljo in se okrepijo s svežimi zalogami, drugim predstavljajo prostor oddiha in možnost, da se umaknejo iz vsakdanjih utečenih opravil.

Kadar imamo priložnost na zemljo pogledati od daleč, iz zraka, nas ta nemalokrat preseneti in očara s povsem drugačnimi slikami, kot smo jih vajeni.

Zeleni otok, ki ga z morja ali s celine vidimo le kot košček zemlje, se nam pokaže v neverjetni podobi. Ste kdaj pomislili, da je lahko videti kot morski konjiček, delfin ali srce?
http://dominvrt.si/clanek/top_10/ste-ze-videli-ta-naravna-cudesa.html

zoran13 · Objavljeno: 06 Nov 2011 21:26 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

zoran13 · Objavljeno: 19 Nov 2011 17:56 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

ALFA DRAGON

Včeraj okoli 6 ure je bllizu prehoda Splitska vrata na otoku Braču, prišlo do nasedanja ladje Alfa Dragon, dolžine 80,6 metrov, ki pluje pod Panamsko zastavo, je bilo obvestilo, ki so ga izdali na Ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo.
Alfa Dragon je plula iz italijanske luke Porto Empedoci proti Splitu. Nasedla ladja je z desnim bokom nagnjena v desno za 4 stopinje. V času nesreče je bilo na ladji 14 članov posadke ter 3150 ton soli.
Vdora morske vode v ladijska skladišča ni bilo, lahko pa je vdrlo v ladijske dvojno dno, ob tem pa ni prišlo do onesnaženja morja, vendar pa bodo zaradi varnosti postavili zaščitne .
Danes ob 11 uri so prekrcali okoli 300 ton soli, da bi tako omogočili lažje reševanje ladje, ki ga je vršil ALKAID Splitskega Brodospasa, ki je bilo končano ob 15.15. Alfa Dragon bodo vlekli proti severnem pristanišču v Splitu, kjer jo bodo raztovorili in bo kasneje šla v ladjedelnico na popravilo.
http://www.slobodnadalmacija.hr/Crna-kronika/tabid/70/articleType/ArticleView/articleId/155652/Default.aspx
http://www.jutarnji.hr/brod-s-3150-tona-soli-nasukao-se-na-brac/988133/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/brod-s-3150-tona-soli-nasukao-se-na-brac/988133/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/brod-s-3150-tona-soli-nasukao-se-na-brac/988133/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/brod-s-3150-tona-soli-nasukao-se-na-brac/988133/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/brod-s-3150-tona-soli-nasukao-se-na-brac/988133/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/brod-s-3150-tona-soli-nasukao-se-na-brac/988133/?secId=79&foto=6

zoran13 · Objavljeno: 21 Nov 2011 18:19 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

SUPER ECO 2030

Japonski kontejnerski ladjar NYK je skupaj s podjetjema Elomatic in Garrobi design oblikoval ekološko napredno ladjo NYK Super Eco 2030, ki se po obliki trupa, postavitvi upravljalnega mostu in strojnice ter delitvi med podpalubjem in prostorom na palubi zelo razlikuje od vseh dosedanjih plovil te vrste.

Njena skupna nosilnost naj bi bila le 8000 TEU. Kontejnerska ladja bo potrebovala bistveno manjšo moč motorjev, saj bo izkoriščala naravne vire: z uporabo gorivnih celic, ki naj bi bile vgrajene v zabojnikih, bodo pridobili 50 MW moči, preostalo pa z energijo Sonca in vetra.

Sončne celice, nameščene nad zabojniki po vsej površini ladje, naj bi prispevale v povprečju 1,6 MW oz.največ 9 MW. Celotna povešina sončnih celic naj bi znašala kar 31.000 m2. Skupno 8 jader naj bi z izkoriščanjem vetra v povprečju pridobilo 20 MW moči. Jadra bodo prevlečena s posebnimi folijami, ki bodo izkoriščale tudi sončno svetlobo.

Dodatno moč bi lahko pridobivali z izkoriščanjem toplote, proizvedene s pogonom. Na zmanjšano potrebo po pogonski moči naj bi vplival poseben sistem brizganja majhnih zračnih mehurčkov pod trup ladje, ki bi zagotavljal manjše trenje ladje pri potovanju. Ladja bi tako dosegala celo do 70% manjše izpuste CO2 v primerjavi z obstoječimi ladjami podobne nosilnosti.

Ladja NYK Super ECO 2030 bo z dolžino 353 m in širino 54,5 m nekoliko večja od obstoješih ladij enake nosilnosti, kot je npr. MV NYK VEGA.
Njen za 1,5 m manjši ugrez bo pozitivno vplival na zmanjšanje trenja. Obe ladji bosta lahko dosegli največjo hitrost 25 vozlov. Najpomembnejša razlika je v potrebno pogonski moči, pri izkoriščanju obnovljivih virov in pri onesnaževanju okolja z izpusti CO2. Ladja Super ECO 2030 je zagotovo zelena ladja prihopdnosti.

MV NYK VEGA

Dolžina - 338 m
Širina - 45,8 m
Ugrez - 13
Potrebna moč pogona - dizelski pogon: 64 MW
Obnovljivi viri energije -
Izpusti CO2 - 195 g/ TEU na miljo

NYK SUPER ECO 2030

Dolžina - 353 m
Širina - 54,6 m
Ugrez - 11,5
Potrebna moč pogona - gorivne celice: 64 MW
Obnovljivi viri energije - Sonce: 1 - 2 MW, - Veter: 1 - 3 MV
Izpusti CO2 - 62 g/ TEU na miljo

www.nyk.com
http://www.youtube.com/watch?v=f7lpb-lvBE0
http://articles.maritimepropulsion.com/article/NYK-Super-Eco-Ship-203010970.aspx
http://www.marineinsight.com/news/green-shipping/how-the-super-eco-ship-2030-by-nyk-is-different-from-others-of-the-same-league/
www.alphaliner.com
www.maersk.com/Press/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 09 Dec 2011 20:30; skupaj popravljeno 1 krat

DNEVNIK ZADNJE PLOVBE

Konec zgodbe Jureta Šterka brez konca

Danes je izšel Dnevnik zadnje plovbe slovenskega jadralca Jureta Šterka, za katerim se je pred slabimi tremi leti na morju izgubila sled.

Nekaj izsekov iz knjige Jureta Šterka:
Prvi zapis Jureta Šterka:

* 1. januar 2008: Barka skače kot besna kobila (ob 1h zjutraj). Sem in tja je kratka plohica. Zjutraj še vedno skače in ni razpadla. Pomijem posodo.

* 20. februar 2008: Oh, kako sem sladko spal ... In sanjal lepe, seksi sanje ... Sanjal sem, da sem šel z lepo astronavtko v raketi na Mars in tam seksal ... Ha, ha, najprej bi jo rabil tu, na Lunatiku ...

* 2. april 2008: Berem nemščino v treh mesecih. Sem pri 1. lekciji ...

* 24. junij 2008: Ravno, ko imam sked z Marcellom, pokliče Marcella po telefonu Igor! Neverjetno ... Spet! To je parapsihološka zveza.

* 2. november 2008: To so najbolj kritični trenutki moje plovbe. Gledam ven, pa se privali val in - bumf! V glavo dobim 'vedro' morja ... Kot bi mi hotelo povedati: Odjebi ... Tu nimaš kaj iskati.

* 25. december 2008: Proti večeru sem bil ravno v kabini, ko sem zaslišal - pok! Pogledam ven in flok je v morju! Najprej sem pomislil, da se je strgal na pol, potem pa ... Oh, saj ni res ... Prednje pripone ni! Prekleto ... Konec sanj ...

»Kdo ve, kolikokrat sem v glavi že premislil akcijo. Upam le, da bo jambor zdržal.« S temi besedami in še nekaj podatki o razmerah na morju je Jure Šterk končal zapis v svojem dnevniku. Bilo je 2. januarja 2009, okoli enih zjutraj, nekje blizu Avstralije. Takšen je tudi konec Dnevnika zadnje plovbe, ki je izšel včeraj.

Jure Šterk, legendarni slovenski jadralec in morjeplovec, je imel tistega dne, ko je v dnevnik zapisal te besede, za sabo več kot 380 dni neprekinjene plovbe. V teh dnevih se je nabralo 25.000 milj in le kakšnih pet tisoč bi jih še moral premagati, da bi dosegel cilj: objadrati svet brez postanka.

Če bi mu to uspelo, bi postavil dva rekorda, je na včerajšnji predstavitvi očetovega poslednjega velikega dela povedal Igor Šterk, znani slovenski režiser. Postal bi prvi človek, ki bi sam neprekinjeno objadral svet s tako majhno jadrnico (plul je z Lunaticom, dolgim 9,27 metra), in s skoraj 73 leti tudi najstarejši človek s takim podvigom. Do svojega zadnjega samotarskega potovanja je že prejadral svet in osemkrat Atlantik, druge dogodivščine, med katerimi je možakar belih las in bele brade, kakor se ga lahko spomnimo z zadnjih fotografij, kljuboval vremenu, morju in drugim nevšečnostim, so še številnejše.

Toda kakih 90 dni, preden bi zmagoslavno zasidral Lunatica, se je Jure Šterk (bilo je okoli božiča 2008) s precej bolj potrtim glasom oglasil radioamaterjem, s katerimi je bil v stiku. Zlomila se je prednja prepona jambora... Marcell Marinšek, radioamater, ki je bil njegova glavna vez s svetom in družino, se spominja: »Zrušil se mu je svet... Bil je potrt.« Razmišljal je celo, da bi zaplul na kopno, a se je vendarle odločil nadaljevati. Zadnji pogovor Marcella Marinška z Juretom Šterkom je bil kratek. »Zaželela sva si srečno novo leto. Vprašal sem ga, kako je, in odvrnil je, da nekako gre. Bil je že bolj optimističen.«

A od takrat od njega ni bilo več glasu. Videli so le še njegovo jadrnico, kako sama tava po morju, prvič 26. januarja 2009 in nato še 28. aprila, ko je nanjo 1200 milj zahodno od Avstralije stopila posadka z raziskovalne ladje Roger Revelle. Z jadrnice, že izdatno obraščene z algami, so odnesli med drugim tudi Šterkov dnevnik iz leta 2008 in začetka 2009.

Zgodbo smo slišali in prebrali že večkrat, kako jo je do zadnjega dne doživljal Jure Šterk, pa bo odslej mogoče prebrati tudi v knjigi. Dnevnik zadnje plovbe, opremljen še s poročili ladij, ki sta našli Šterkovo jadrnico, in nekaj pojasnili za nepoznavalce jadranja, je izšel v dva tisoč izvodih in je od včeraj naprodaj na večjih Petrolovih servisih. »Poskušali smo ohraniti vse čim bolj tako, kot je bilo zapisano,« je dejal Igor Šterk. Z izdajo dnevnika v knjižni obliki je tudi pomagal očetu, da je izpolnil napoved v prejšnji knjigi, namreč da bo po naslednji dolgi plovbi svoje izkušnje in dogodivščine spet spravil med platnice: »Obljubim!« je takrat zapisal.

Knjiga je najboljši način, kako ohraniti lep spomin na očeta, je Igor Šterk včeraj zbiral besede in zavrnil možnost, da bi besede spremenil v film. In tako kot vsi drugi bralci tudi on ne ve, kakšen je v resnici konec zgodbe, lahko le ugiba. »Ko sem urejal knjigo, sem včasih kar pozabil, da ima zgodba žalosten konec. Njegovi opisi so slikoviti, polni humorja, veseliš se njegovih doživetij in kar težko čakaš, kaj se bo zgodilo...« Na koncu so le še nepopisane strani.

SIN

Izjavi Šterkovega sina, režiserja Igorja Šterka in radioamaterja Marcella Marinška:

Igor Šterk: »Vse informacije, ki jih imam o očetovi zadnji poti, so tudi v knjigi. Težko je dati dokončen odgovor, pozna ga le Indijski ocean. A vsak bralec bo naredil svoj zaključek, kaj se je lahko zgodilo. Seveda sem veliko razmišljal o tem. Morda je splezal na jambor, in če je padel s te višine, se je že pri pristanku v vodo lahko hudo poškodoval. Toda potem se vprašam, zakaj bi plezal na vrh jambora, če ni bilo jadra ... Druga sled bi lahko bila to, da niso našli rešilnega splava, vendar oče nikoli ne bi zapustil jadrnice.«

RADIOAMATER

Marcell Marinšek: »Jure je bil zelo zagnan, izredno motiviran, pri doseganju ciljev tudi zelo trmast. Takšnega človeka si je skoraj težko predstavljati drugje kot na morju. Verjel sem vanj, in če sem komu privoščil, da doseže svoj cilj, je bil to on. Šel je že čez najhujše, Cape Horn, ki se ga je najbolj bal. Po tem dosežku je bilo že težko verjeti, da
se lahko še kaj zgodi ...«
http://www.delo.si/druzba/panorama/konec-zgodbe-jureta-sterka-brez-konca.html

02.JANUAR 2009

Kdo ve, kolikokrat sem v glavi že premislil akcijo. Upam le, da bo jambor zdržal. S temi besedami je Jure Šterk 2. januarja 2009 končal zapis v svojem dnevniku.,

Jure Šterk je zadnji zapis v svojem dnevniku zapisal 2. januarja 2009, okoli enih zjutraj, nekje blizu Avstralije.

Legendarni slovenski jadralec in morjeplovec je imel tistega dne za sabo več kot 380 dni neprekinjene plovbe. V teh dnevih se je nabralo 25.000 milj in le kakšnih pet tisoč bi jih še moral premagati, da bi dosegel cilj: objadrati svet brez postanka.

Če bi mu to uspelo, bi postavil dva rekorda. Postal bi prvi človek, ki bi sam neprekinjeno objadral svet s tako majhno jadrnico (plul je z Lunaticom, dolgim 9,27 metra), in s skoraj 73 leti tudi najstarejši človek s takim podvigom.
http://www.delo.si/zgodbe/fotozgodbe/jure-sterk-na-poti-okoli-sveta.html

Barke se ne preklinja

Ko si več kot leto dni sam na barki in oceanu, ni veliko filozofije.

Prvega januarja bodo minila tri leta, odkar je Jure Šterk, najbolj znani slovenski jadralski popotnik, popisal zadnjo stran ladijskega dnevnika. Skrbno ga je vodil na poti okoli sveta, na kateri ni bilo niti enega postanka.

Kot vemo, je tedaj, do cilja na novozelandski Taurangi je imel še slabih pet tisoč milj, za Juretom izginila vsaka sled. Po več kot 24 tisoč na treh oceanih prejadranih miljah. Niti ena ni bila narejena na motor, Šterk ga je dal odstraniti, da je lahko na jadrnico z za njegov značaj primernim imenom Lunatic lahko vkrcal več živil.

Ko si več kot leto dni sam na barki in oceanu, ni veliko filozofije.

Jure Šterk pred molkom, ki se je izkazal za dokončnega, ni oddal nobenega klica na pomoč. Njegov Lunatic so na tistem koncu Indijskega oceana opazili še dvakrat, najprej je jadrnico duhov, pod gladino je bila močno obrasla z algami, jadra so razcefrana opletala v vetru, opazila švedska tovorna ladja Aida, vendar se ji zaradi viharnega morja ni mogla približati.

To je pozneje, 24. aprila, skoraj štiri mesece po Juretovem zadnjem vpisu v ladijski dnevnik, storila ameriška raziskovalna ladja Roger Revelle, njen prvi častnik Rob Widdrington je s še enim mornarjem stopil na Lunaticov krov, ugotovila sta, da na plovilu ni nikogar.

Kot določa pomorski protokol, sta s seboj vzela ladijski dnevnik in nekaj malenkosti. Vse je s pomočjo avstralskih oblasti in našega veleposlaništva v Canberri prišlo v roke Vojki in Igorju Šterku, Juretovi ženi in sinu.

Igor Šterk je očetu postavil oceanski nagrobnik v obliki ladijskega dnevnika, ki je izšel v knjigi Dnevnik zadnje plovbe. Prebral sem že veliko knjig ljudi, ki so z jadrnico obkrožili svet. Vsaka je posebna, pišeta jo mornarjev značaj, njegova osebnost, skupni imenovalec pa so ljubezen in sovraštvo do morja, up in obup, zmagoslavje in smrtni strah, lepote in grozote.

Morje je čas uživanja, a hkrati tudi čas boja za preživetje. Vsak krmar na poti po oceanih, še posebej tisti, ki jadrajo sami, je sam svoje sreče kovač. To je velik ego in neskončna majhnost. Jure Šterk je oboje občutil v skrajnih oblikah.

Ko si več kot leto dni sam na barki in oceanu, ni veliko filozofije, razen če je ta tudi ponižnost pred stvarstvom. Seveda je. Na nekaj metrih čolna, kopnine, ki ni kopnina, življenje ni žur.

Samota ubija, morje ubija, mraz in vročina tudi, iz viharja v vihar, iz bonace v bonaco. Morda se komu zdi banalno, ko Jure iz dneva v dan opisuje ene in iste stvari: vreme, manevre, nenehna popravila, s kom je imel (če) radijsko zvezo, vonj po ženski ali sanje o objemu, kopno, telovadba in reševanje sudokuja, njegovo poslušanje radijskih postaj pa je poslušanje življenja.

Kot je nekoč bilo in morda še bo. Predvsem pa Jure kuha, vedno natančno zvemo, s čim si je postregel, kako pregleduje konzerve, ki jih načenja rja, za hrano, ki mu je še posebej ljuba (neljube ni), uporablja pomanjševalnice. Na primer piškotek in kompotek, čeprav je zadnji v razkošni litrski, a rahlo načeti konzervi.

Od Jureta uživača, človeka, ki je med vojno za Slovenijo nameraval sesuti tank JLA, ki pa ni prišel mimo (Janez Janša ga je tolažil, da celo JLA ni več tista, kot je bila), pridemo do Jureta, ki mu je v mornarskem besednjaku »prekleto jebeni Indijski ocean« načel moči in voljo.

In tako naprej do zadnjega vpisa v dnevnik. Najbolj me je med branjem presunilo, ko sem se mu približeval, temu zadnjemu vpisu, v katerem so zadnje besede: »Upam le, da bo jambor zdržal.« Pošastno je na božični večer, Jure ga v dnevniku ni omenil, vedeti, da je samo še nekaj dni, ur, ko bo na novega leta prvi dan jambor zdržal, mornar Jure pa ne.

»Barka ni kriva, nje se ne preklinja, bog ne daj,« je nekoč rekel zdaj večni mornar Jure Šterk.
http://www.finance.si/333160/Barke-se-ne-preklinja

zoran13 · Objavljeno: 01 Dec 2011 00:06 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

MEGLA

/13/...poznamo jo več ali manj vsi, a se hkrati zavedamo tako njenih lepot kot tudi pasti, še posebej pa skrivnostnosti ter mistike, ki je še vedno prisotna. Drobna, fina, suha, mokra, gosta, redka, nenavadna, nenadna, za tiste na morju je še posebej nevarna, saj močno zmanjša vidljivost, ki pa je samo eden od pogojev za varno plovbo: Idea

NASVET KRMARJU:

Plovba v megli
V naslednjih nekaj člankih bomo obdelali plutje v posebnih, torej težjih in bolj nevarnih razmerah. Kot vemo, vreme ni vedno lepo in idealno, kot nam ga prikazujejo katalogi turističnih agencij in ponudnikov najema plovil.

MORJE JE MUHASTO in prav je, da se znamo v nekoliko bolj neugodnih razmerah prav odločiti in varno pripluti s svojim plovilom in posadko do končnega cilja. Tokratna tema je megla. V lepih poletnih mesecih je ta v Jadranskem morju resda nekoliko bolj redek pojav, nikakor pa ne zanemarljiv. Glede na to, da vedno več ljudi pluje tudi zgodaj spomladi, nekateri pa celo pozimi, je prav, da si ogledamo, kaj storiti, če nas ujame megla.

Nekaj splošnega o megli

Vemo, da megla pravzaprav ni nič drugega kot oblak, ki se nahaja na tleh ali na vodi. Sestavljena je iz drobnih kapljic vode, ki so tako goste, da zmanjšajo vidljivost, včasih le na nekaj metrov. Megla se pojavi takrat, ko je v zraku dovolj vlage, temperatura zraka pa pade pod temperaturo rosišča. Zaradi tega vlaga, ki je prisotna v zraku, prične kondenzirati, posledica tega pa je megla. Za nas morjeplovce morda ni nepomembno, da vsaj približno poznamo princip nastanka megle. Tako jo bomo lahko z nekaj izkušnjami tudi sami predvideli, kar nas bo morda kdaj odvrnilo od nepotrebnega izpostavljanja nevarnosti. Zato bomo najprej spoznali vrste megle. Te so v osnovi štiri. Prva in najbolj pogosta je radiacijska megla. Ta nastaja po kotlinah in jo vsi dobro poznamo predvsem po meglenih jutrih, ki nam občasno otežujejo vožnjo po cestah. Ta megla nastane v jasnih nočeh. Navadno je takrat nad širšim področjem tudi močan anticiklon. V teh nočeh se toplota zraka in tal izgubljata s sevanjem v vesolje. (To sevanje toplote ob slabšem vremenu preprečijo oblaki.) Ker ob lepem vremenu navadno ni vetra, ki bi pomešal hladne in tople zračne plasti, se pri tleh zrak čez noč ohladi pod temperaturo rosišča in nastane megla. Sonce čez dan ponovno ogreje zrak in megla izgine. Ta megla nam kot pomorcem ne predstavlja posebne nevarnosti, razen med vožnjo proti morju. Advekcijska megla se pojavi, kadar vlažen in topel zrak potuje preko hladnega področja in se s tem ohladi. Navadno na morju nastaja spomladi in zgodaj poleti, ko je morje še hladno. Topli zrak s kopnega pride nad hladno morje, kjer se ohladi pod temperaturo rosišča. Posledica je seveda megla. V Sredozemskem morju je znan tudi pojav, ko topel zrak z južnimi vetrovi potuje od toplega morja proti severu k vedno hladnejšemu morju. Tako se postopoma ohlaja in na bolj severnih širinah se pojavi megla. Ta tip megle zna biti zelo dolgotrajen in gost. Navadno mora priti do spremembe vremena, da megla izgine. Advekcijska megla je za pomorščake najbolj nevarna. Tretji primer je frontalna megla, ki nastaja na stiku tople in hladne vremenske fronte. Njena značilnost je, da zgleda bolj kot oblak in da se pojavlja v zelo tankem pasu stika obeh front. Hitro pride in tudi hitro se oddalji. Za splošno izobrazbo bom omenil še četrto vrsto megle, ki se imenuje arktični morski dim. Že samo ime nam pove, kje se pojavlja. Ker med nami ni mnogo bralcev, ki mislijo samostojno pluti po Arktičnem morju, bom opis tega pojava izpustil.

Kako se pripraviti na meglo

Ko zaznamo nevarnost za nastanek megle, takoj pričnemo s pripravami na plovbo v meglenih pogojih. Pričnemo s tem, da preverimo nameščenost radarskega odbojnika. Ta mora biti postavljen na čim višje mesto na plovilu. Na jadrnicah je najboljše mesto tik pod vrhom jambora. Če odbojnik ni nameščen, je sedaj pravi trenutek, da to storimo. Pripravimo rešilne jopiče za vso posadko. V primeru megle morajo vsi člani posadke nositi rešilne jopiče. Tudi tisti, ki se nahajajo pod palubo. V primeru trka in potopitve plovila namreč ne bo časa za iskanje in oblačenje rešilnih jopičev. Če imate s seboj pomožni čoln, le-tega spustite v vodo in ga privežite za krmo. Po možnosti z vozlom, ki omogoča hitro odvezovanje! Preverite rešilni splav, če ga imate. Na palubo prinesite rog za meglo oziroma zvonec, ki se uporablja v te namene. Prav tako pripravite bele in rdeče bakle ter rdeče signalne rakete. Bela bakla se uporablja za opozarjanje na možnost trka. Daje zelo močno belo svetlobo in osvetljuje okolico. Rdeča bakla se uporablja za označ evanje mesta nesreče, signalne rakete pa za iskanje pomoči. Ponoviti je potrebno znanje uporabe roga oziroma zvonca. Če jadramo, bomo z rogom oddajali dolg signal (4-6 sekund), ki mu sledita dva kratka (1 sekunda), vse skupaj v razmaku največ dveh minut. Plovila na motorni pogon bodo oddajala en dolg signal vsaki dve minuti. Na karto vrišemo trenutno pozicijo plovila, ki jo nato nenehno preverjamo in vrisujemo. Dandanes, ko imajo že praktično vsa plovila GPS sprejemnike, to niti ni tako težko.

Ko nas obkroži megla

Če ste poslušali nasvete iz prejšnjega poglavja, imate pozicijo plovila že vrisano na karti, drugač e to storite sedaj. S pomočjo GPS sprejemnika to ni tako težko. Slediti poziciji, v kolikor imamo na plovilu elektronske karte v povezavi z GPS sprejemnikom, ne bo težko, opisal pa bom postopek za tiste, ki teh naprav še nimajo. Trenutno pozicijo vrišemo na karto in potem sproti zarisujemo, kje se nahajamo. Kako, smo se učili pri navigaciji, zato tega ne bom ponavljal. Vsa posadka se obleče v rešilne jopiče. Krmar zmanjša hitrost plovila tako, da je plovilo čim počasnejše, obenem pa še vedno sposobno hitrega manevra. Oceniti moramo vidljivost! To storimo tako, da vržemo v vodo kos papirja ali kak podoben razgradljiv predmet (da ne onesnažujemo morja), ki bo ostal na vodi dovolj dolgo, da opravimo meritev. Preverimo hitrost plovila in nato izmerimo čas do trenutka, ko nam predmet izgine iz vidnega polja. Ker plujemo z znano hitrostjo, nam ni težko izračunati vidljivosti. Morda še bolj pomembno od dejanske vidljivosti v metrih, je čas, ki smo ga odčitali, saj nam le-ta pove tudi, koliko časa smo pri tej hitrosti oddaljeni od trka v trenutku, ko oviro zagledamo. Razen, če le-ta ne pluje proti nam. Takrat je čas precej krajši, odvisen pa je predvsem od pameti drugega kapitana. Sedaj lahko planiramo nadaljnje potovanje. To pomeni predvsem odmik od nevarnosti, kot so obala, otoki in goste prometne poti. Pri sledenju naše pozicije nam ob odsotnosti GPS sprejemnika lahko pomaga tudi globinomer. Da preprečimo nasedanje oziroma trk v obalo, lahko enostavno sledimo eni od izobat. Na karti si najprej ogledamo, kako poteka recimo 20- ali 30-metrska izobata, in če nam ustreza, ji sledimo. Pozor, obstaja tudi možnost, da kdo drug sledi isti izobati, zato previdno. Izbirajte nestandardne izobate. Kako se bomo rešili, v kolikor se obeta dolgotrajna megla, je ponovno stvar naše pozicije. Če smo blizu obale in zalivov, lahko s pametno plovbo in uporabo globinomera pridemo do plitke vode, kjer vržemo sidro in nato z ustreznimi signali na premcu plovila opozarjamo okolico na nas. Signali so podani v tabeli. V kolikor smo v prometni poti velikih ladij, bomo kar najhitreje poizkušali te vode zapustiti. Med plovbo seveda poslušamo in opazujemo okolico. Če zagledamo ladjo takoj začnemo manever izogibanja trčenju. Ne čakati na manever druge ladje, ne glede na to, kdo ima prednost. Če pluje ladja proti vam, je najbolje svoje plovilo obrniti z bokom vzporedno na premčni val prihajajoče ladje. Verjetnost, da bo ta odbil naše plovilo stran, je precejšnja. Če vidite, da je trk neizogiben, poizkusite obrniti plovilo vzporedno s prihajajočim plovilom. Tako se boste zelo verjetno le oplazili in ne boste utrpeli večjih poškodb.
http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka=738
http://www.revijakapital.com/slike/?/slike/navtika/30/priloge_1127934480_0.jpg

SIGNALI V MEGLI
http://www.revijakapital.com/slike/?/slike/navtika/30/priloge_1127934480_1.png

PRAVILA O IZOGIBANJU TRČENJ NA MORJU
http://www.nautica-jadranje.si/Izvlecek_vpr_odg..pdf

Megla v zalivu Supetarske Drage na otoku Rabu je kot plašč prekrila vse...
http://www.jutarnji.hr/brodovi-u-magli--pogledajte-prekrasne-fotografije-s-raba/990265/?secId=79&foto=1
http://www.jutarnji.hr/brodovi-u-magli--pogledajte-prekrasne-fotografije-s-raba/990265/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/brodovi-u-magli--pogledajte-prekrasne-fotografije-s-raba/990265/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/brodovi-u-magli--pogledajte-prekrasne-fotografije-s-raba/990265/?secId=79&foto=4

zoran13 · Objavljeno: 03 Dec 2011 14:13 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

zoran13 · Objavljeno: 08 Dec 2011 21:43 Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

PORTOROŽ

Krst v Nantongu - Portorož znova v floti Plovbe

Že tretjič v dobrem letu dni se je včeraj ob boku ladje Splošne plovbe razbila steklenica penine. Tokrat so v kitajskem Nantongu v ladjedelnici ob reki Jangce krstili in prevzeli novo ladjo Portorož. V zadnjih osmih letih pa so kupili kar 19 ladij, od tega štiri povsem nove, in tako temeljito obnovili floto, hkrati pa podvojili njeno tonažo.

Čezoceanka Portorož bo na svoji prvi službeni poti plula proti Indoneziji, kjer jo čaka tovor premoga

Grafiko Zvesta Appolonia, ki jo je botra Duška Žitko podarila Portorožu, je prevzel njen poveljnik Miroslav Koželj; ob njem je predsednik uprave Egon Bandelj, za njim sta še Darko Perc in Franc Novinko so v floto Splošne plovbe sprejeli tudi namestnik predsednika uprave Miroslav Grča, tehnični direktor Boris Vidmar, direktorica kontrolinga Ksenija Mahnič in inšpektor Darko Perc

Za ladjarja, ki svoje ladje že od začetka pred 58 leti domala dosledno poimenuje po slovenskih mestih, se skorajda ne spodobi, da v floti nima ene z imenom domačega kraja. Zadnjo čezoceanko z imenom Portorož je Splošna plovba prodala 22. avgusta, tako da je bilo ime za najnovejšo pridobitev na dlani. Včeraj, po natanko 99 dneh, je v floto spet priplula Portorož. In kot nalašč je Portorožanka tudi njena botra: Duška Žitko, svetovalka v Pomorskem muzeju in borka za ohranjanje kulturne dediščine.

Od ustanovitve podjetja pred 58 leti je to četrta ladja z imenom Portorož v floti, prvo so tako krstili leta 1968.

“Kot botra novo, bleščečo ladjo z največjim veseljem in ponosom imenujem Portorož. V imenu lastnika te z zaupanjem predajam dobrim morskim božanstvom, ki naj ti vselej stojijo ob strani,” je bila včeraj v svojem pozdravnem govoru v nantoški ladjedelnici Hantong slikovita Duška Žitko, ki v zadnjem obdobju ureja obsežno zbirko umetniških del portoroškega ladjarja. Potem je pogumno prijela v roke sekirico, po tradiciji kitajskih ladjedelnic presekala vrv, da je v bok ladje zagnala zavezano krstno steklenico šampanjca. Ladji je podarila grafiko Zvesta Appolonia, kapitanu Miroslavu Koželju pa knjigo o piranski kulturni dediščini. Koželj poveljuje 23 članom posadke, od tega je šest Slovencev. Nanjo sta se vkrcala tudi dva pripravnika-kadeta.

Splošna plovba je za Portorož odštela približno 26,5 milijona evrov; za 60 odstotkov cene so najeli posojilo pri nemški Deutsche Bank, ki ga bodo odplačevali deset let, za preostanek so uporabili lastni denar.

Čezoceanka se je rojevala skoraj leto dni. Kobilico so položili 16. decembra lani, prve dni septembra letos so jo splovili. Gre za 190 metrov dolgo in 32 metrov široko ladjo za prevoz razsutih tovorov. Njena nosilnost je 57.000 ton. Poganja jo motor Man B&W z močjo 9480 kilovatov, ki pri hitrosti 13,2 vozla porabi 35 ton goriva na dan. Plula bo pod malteško zastavo.

S Portorožem bo v floti Splošne plovbe 21 ladij skupne nosilnosti 921.000 ton, v povprečju starih 12 let. V osmih letih so kupili 19 ladij, prodali pa 12. “Naše ladjevje je zdaj mlajše, kot je svetovno povprečje za ladjarje, ki prevažajo razsute tovore. Pomlajevanje ladjevja je naš strateški cilj, tako da bomo to nadaljevali,” napoveduje predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj. Poleg svojih ladij ima skupina Splošna plovba zdaj v najemu še sedem ladij za prevoz generalnih tovorov med Indijo in daljnovzhodnimi pristanišči. “Še nikoli v zgodovini nismo upravljali s tako veliko floto,” ugotavlja Bandelj.
http://primorske.si/Primorska/Istra/Krst-v-Nantongu---Portoroz-znova-v-floti-Plovbe.aspx
http://www.delo.si/arhiv/iskalnik/?niz=M%2FS%20portoro%C5%BE
http://www.delo.si/novice/slovenija/portoroz-v-kitajskem-pristaniscu.html

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli