Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Dec 2011 23:13; skupaj popravljeno 1 krat

SAJ NI RES, PA JE!

1.000.000 $

V piceriji pustil kovček z milijon dolarji

Avstralska policija intenzivno išče moškega, ki je v piceriji pustil kovček z milijon dolarji

Neznani moški je v neki avstralski piceriji prestrašen pustil kovček z okoli 750 tisoč evrov.

Policija v Avstraliji je na nogah, ljudje pa nejeverno zmajujejo z glavami: intenzivno se namreč išče lastnik kovčka, "polnega denarja", ki ga je skrivnostni neznanec danes zjutraj pustil v italijanski piceriji v Sydneyju.

Moški naj bi se prestrašil in odšel brez kovčka
Čeprav policija vsebino kovčka opisuje zgolj kot "znatno količino gotovine", pa je po poročanju televizije v njem kar milijon avstralskih dolarjev. Tako naj bi moški, star okoli 30 let, v kratkih hlačah in športni majici, danes prinesel kovček v picerijo Cafe Marco. Zdelo se je, da se je kar naenkrat prestrašil in odšel brez denarja.

V kovčku v bankovcih po 50 dolarjev naj bi bilo vsega skupaj milijon avstralskih dolarjev oziroma okoli 750 tisoč evrov.
http://www.finance.si/331095/V-piceriji-pustil-kov%C4%8Dek-z-milijon-dolarji

zoran13

GEA ROBOTICS

“Zame ni nič nemogoče”
Inovator. Na mednarodnem sejmu svetovnih inovacij Izolan David Kocjančič dobil zlato medaljo.

“Ko začnem razmišljati o produktu, inovaciji, ki bi bila tržno zanimiva, si vedno rečem, da ni nič nemogoče,” pravi 36-letni David Kocjančič, inženir iz Izole.

Med najboljšimi.
“Začelo se je, ko so mi premožni podjetniki iz Ljubljane naročili, naj jim uredim daljinsko upravljanje klimatizacije v počitniškem stanovanju v Piranu. Z rešitvijo so bili zadovoljni, zato so mi naročili, naj izdelek razvijem tudi za njihove poslovne prostore v Ljubljani. Potem so žal propadli, pa sem šel sam naprej. Tako sem razvil napravo, prek katere je z mobilnim telefonom mogoče upravljati vse tipe klimatskih naprav, ne da bi bilo treba za to najeti električarja, kupiti poseben modul ali posegati v same naprave,” pravi David Kocjančič, inženir, ki se je specializiral v Italiji.

Nagrajen z zlatom
Pred dnevi je za svojo novo inovacijo, ki jo je razvil s kolegom Alešem Boštjančičem, na zagrebškem mednarodnem sejmu, na katerem so predstavljali več sto inovacij z vsega sveta, dobil zlato medaljo. “Gre za edini sistem, ki deluje z vsemi aparati, oziroma za napravo za brezžično upravljanje vseh električnih hišnih aparatov, s katero je mogoče na daljavo upravljati tudi na primer žaluzije in centralno ogrevanje,” našteva.

Največ kupcev Italijanov
Nad inovacijo, ki jo v svojem domu lahko postavi vsak amater brez pomoči strokovnjakov za avtomatizacijo in robotizacijo, so bili na sejmu posebno navdušeni Francozi, Japonci in Američani, T-Hrvatski Telekom pa razmišlja, da bi ta tehnološki dosežek umestil v svojo ponudbo. “Sicer so moji največji kupci Italijani,” dodaja.

In novih idej ne manjka? “Res jih ne manjka, kar naprej razmišljam, kaj bi bilo treba izboljšati in bi bilo tudi tržno zanimivo,” se smeje. Zdaj razvija inovacijo na področju gostinstva, podrobnosti pa ostajajo skrivnost, saj naj bi jo predstavil pred poletno sezono. Preden je ustanovil podjetje Gea Robotics, je razvijal različne stroje in robote za priznana podjetja in ustanove.
http://www.zurnal24.si/zame-ni-nic-nemogoce-clanek-141698

***** ISKRENE ČESTITKE *****

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 03 Dec 2011 13:52; skupaj popravljeno 1 krat

SAJ NI RES, PA JE!

ČEK za 500.000.000 €

Polmilijardni posel "vlagateljev" v slovensko gospodarstvo navadna goljufija

Pred dvema tednoma so policisti v ljubljanskem hotelu Slon aretirali 69-letnega Francoza, po naših podatkih gre za Jeana Clauda Daniela Pedebosqa, ki je sredi oktobra v Gorenjski banki v Kranju želel unovčiti ček priznane britanske banke Barclays v višini petsto milijonov evrov, so potrdili tudi na Policijski upravi Kranj.

Goljufi so si za posel, prek katerega bi v slovensko gospodarstvo vložili pol milijarde evrov, v resnici pa zgolj »pokasirali« 20 milijonov evrov, izbrali Gorenjsko banko. Napaka. Sosednja stavba je sedež Policijske uprave Kranj, kjer primer zdaj preiskujejo.

Izkazalo se je, da je šlo za dolgo časa načrtovano prevaro, kakršna je po Evropi že kdaj uspela, v Sloveniji pa se jim je očitno zataknilo. Pri vsem tem je zanimivo še, da naj bi goljufi stik s predsednikom uprave Gorenjske banke Gorazdom Trčkom poiskali prek Bakhtyarja Aljafa, direktorja Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije v Ljubljani (IFIMES), in evroposlanca Jelka Kacina. Slednji je "vpletenost" potrdil, medtem ko je Aljaf po besedah njegovega sodelavca Zijada Bećirovića v Iraku in z omenjenim primerom nima ničesar.

Francoz prek Aljafa in Kacina do Trčka
Po naših neuradnih informacijah se je vse skupaj začelo že pred letom dni, ko je evroposlanec Jelko Kacin predsedniku uprave Gorenjske banke predstavil direktorja omenjenega mednarodnega inštituta Bakhtyrja Aljafa, ta pa naj bi Trčku povedal, da je ena izmed njegovih nalog tudi pridobivanje vlagateljev v slovensko gospodarstvo. Mimogrede, na spletnih straneh IFIMES ni niti besedice o tem, da bi bila tudi to naloga tega sicer priznanega inštituta. Aljaf naj bi Trčku predstavil tudi 69-letnega Francoza Jeana Clauda Daniela Pedebosqa. Letošnjega septembra se je zgodba nadaljevala, ko je Pedebosqo skupaj z Aljafom in še dvema osebama prišel na sestanek k Trčku. Eden od obeh se je predstavil kot desna roka pokojnega nekdanjega predsednika Francije Francoisa Mitterranda, drugi pa kot tesni sodelavec Silvia Berlusconija. Tega dne je Pedebosqo odprl tudi bančni račun. V začetku oktobra letos naj bi Aljaf obvestil Trčka, da se bo Pedebosqo v kratkem oglasil in prinesel denar. Sredi oktobra naj bi se nato v Gorenjski banki oglasili Pedebosqo, Aljaf in domnevna "desna roka Farncoisa Mitterranda".

20 milijonov za "desno roko Francoisa Mitterranda"
Pedebosqo je imel s seboj ček britanske banke Barclays za pol milijarde evrov ter nalog za prenos 20 milijonov evrov na to tretjo osebo, ki se je izdajala za Mitterrandovo desno roko. Bančna uslužbenka je omenjenim povedala, da bodo zadevo preverili in da bodo ostali v stiku. Na Gorenjski banki so izvor denarja preverili pri britanski banki, kjer pa so jim razložili, da čeka s tako veliko vsoto na to ime niso nikoli izdali. Gorenjska banka je o primeru obvestila kranjske kriminaliste, ki so zasegli ček, nalog za prenos denarja in izdali mednarodno tiralico za Pedebosqom. Na policiji so povedali, da je Pedebosqo star znanec francoske policije zaradi podobnih kaznivih dejanj na finančnem področju. Šlo naj bi torej za goljufijo, prek katere bi od banke, ki bi si obetala polmilijardni posel, dobili 20 milijonov evrov, če ne bi banka prej ugotovila, da gre za prevaro.

Ujeli so ga v Slonu
Kakor koli že, Pedebosqo se je 18. novembra vrnil v Slovenijo, da bi dokončno sklenil posel, v ljubljanskem hotelu Slon pa so ga prijeli policisti in že naslednji dan odpeljali k preiskovalni sodnici v Kranju, ki je zanj odredila pripor. Primer vodi državno okrožno tožilstvo iz Kranja. "Policisti Policijske uprave Kranj so 19. novembra k preiskovalni sodnici okrožnega sodišča v Kranju privedli državljana Francije zaradi kaznivega dejanja ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev. Zoper to osebo je državna tožilka predlagala odreditev pripora iz razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, preiskovalna sodnica je pripor odredila. Zagovornik je predlagal plačilo varščine, ki pa doslej ni bila plačana. Zoper osumljenca je bila 21. novembra vložena zahteva za opravo preiskave," je povedala vodja kranjskega tožilstva Irena Kuzma. Po naših podatkih je osumljenčev odvetnik predlagal sto tisoč evrov varščine, a se niti tožilstvo niti sodišče s tem ni strinjalo, kar so nam potrdili tudi na kranjskem okrožnem sodišču. Osumljenčev odvetnik Peter Žnidaršič iz odvetniške pisarne Čeferin je pojasnil le, da nima strankinega pooblastila za dajanje izjav in tako zadeve ne more komentirati.

Kacin: Gre za nenavadno zgodbo
Gorazd Trček za komentar ni dosegljiv, so pa z Gorenjske banke poslali naslednje sporočilo: "Pri svojem poslovanju se banke pogosto srečujemo tudi s poskusi unovčevanja nekritih, ukradenih ali ponarejenih čekov. Ker gre običajno za zelo visoke zneske in poznamo 'opozorilne' znake, smo ob visokih zneskih in neobičajnih instrumentih še posebej pozorni. Posameznih transakcij in dogodkov pa v banki ne komentiramo."

Naše informacije je potrdil tudi evropski poslanec Jelko Kacin, ki je pojasnil svojo "vlogo" v sumljivem poslu. "Res gre za nenavadno zgodbo, ki jo bodo morali razčistiti naši in tuji organi. Ti ljudje so se v Sloveniji motali že več kot leto dni. Poznam ljudi, ki so z njimi sodelovali, in povprašan sem bil, ali vem za kakšno banko, ki bi bila zainteresirana za sodelovanje pri vlaganju denarja v slovensko gospodarstvo. Ker je moja banka Gorenjska banka, sem Trčka o tem tudi povprašal, banka je bila zainteresirana in zadeva je bila zame končana," je za Dnevnik pojasnil Jelko Kacin, poslanec v evropskem parlamentu. Kot rečeno, pojasnila direktorja IFIMES Bakhtyarja Aljafa o njegovi vlogi v poslu in povezanosti z goljufi nismo dobili, je pa že takoj po tem, ko smo omenili, za kaj gre, njegov sodelavec Zijad Bećirović zatrdil, da gre za grobe insinuacije in da Aljaf s tem nima nič. In kako je lahko o tem prepričan? "Bom že vedel, saj sva kolega," je še dodal Bećirović.

Gorenjski policisti sodelujejo s francoskimi in angleškimi organi
Na Policijski upravi Kranj so nam potrdili, da so prijeli 69-letnega Francoza, ki je osumljen storitve kaznivega dejanja ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev. "14. oktobra smo bili pisno obveščeni, da je v eno izmed bank v Kranju prišel 69-letni Francoz in tam poskušal unovčiti ponarejen ček v vrednosti petsto milijonov evrov, ki naj bi ga izdala banka v Angliji, in obenem izvesti prenos sredstev v višini 20 milijonov evrov na drugo banko v Sloveniji. Takoj po prejemu pisnega obvestila so kriminalisti odšli v banko, kjer so začeli zbirati obvestila. Obenem so tudi zasegli dokumentacijo, ki je dokazovala poskus unovčitve spornega čeka," je pojasnil Leon Keder. Kriminalisti so tudi v sodelovanju z angleškimi in francoskimi varnostnimi organi ugotovili, da se je osumljenec konec septembra sestal s predsednikom omenjene banke v Kranju in pri tem odprl račun, prek katerega bi nato posloval v Sloveniji. Prav tako je policija potrdila, da je 11. oktobra osumljenec še enkrat prišel v banko v družbi še nekaterih oseb in predložil ček ter zahteval prenakazilo dvajsetih milijonov evrov ter da se je izkazalo, da angleška banka tega čeka ni izdala, na kar so izdali tiralico in ga 18. novembra prijeli.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042492313

zoran13 · Objavljeno: 02 Dec 2011 08:15 Naslov sporočila:

ANDROID

/13/...takšne svetove smo doslej poznali samo še v znanstveni fantastiki ali pa Orvellovi stvaritvi 1984 o vsemogočnem Velikem bratu v stilu ¨Big Brother is watching you¨, nemškemu filmu Fahreinheit 451 o kultnemu zažiganju knjig ter Moorovemu Fahreinheit 9/11 o uvedbi patriotskega zakona in drugih manipulacijah: Shocked

Ali sledijo tudi vam?

Na pametnih mobilnikih z operacijskim programom Andoid naj bi bil nameščen program, ki zbira podatke o tem, katere tipke je uporabnik pritisnil, pa tudi, kje se nahaja, in jih pošilja operaterjem.

Program naj bi bil nameščen tudi na blackberryjih.
V ZDA je v zadnjih dneh v javnost prišlo novo razkritje sledilnih programov na pametnih mobilnih telefonih, ki zbirajo podatke o dejavnosti imetnikov teh mobilnikov. Medtem ko se je podobno odkritje v prvi polovici letošnjega leta nanašalo na Applove mobilnike iphone, se tokrat predvsem na mobilnike z operacijskim sistemom Android.

Strokovnjak za pametne mobilnike Trevor Eckhart je namreč odkril program podjetja Carrier IQ, ki sledi dejavnosti uporabnikov pametnih mobilnikov z nameščenim operacijskim sistemom Android. Nameščen naj bi bil na mobilnikih proizvajalce Nokia, HTC, Samsung, pa tudi blackberryjih proizvajalca RIM in iphonih - skupno menda na okrog 130 milijonih mobilnih naprav.

Sledenje uporabnikom ali pomoč proizvajalcem?

Program naj bi bil nameščen na mobilnikih proizvajalce Nokia, HTC, Samsung, pa tudi blackberryjih proizvajalca RIM in iphonih - skupno menda na okrog 130 milijonih mobilnih naprav.

Omenjeni program naj bi po navedbah Eckharta beležil, katere tipke je pritisnil uporabnik med pisanjem kratkih tekstovnih sporočil ali brskanjem po spletu ter kje se nahaja, ter te podatke pošiljal operaterjem. V podjetju Carrier IQ, ki je program razvijo, to zanikajo in trdijo, da je njihov program le orodje za pomoč mobilnim operaterjem in proizvajalcem mobilnikov. Z njim, kot pravijo, odkrivajo vire težav pri uporabi pametnih mobilnikov, kot so denimo neželene prekinitve klica, nedostavljeno sporočilo SMS ali nepričakovano kratka življenjska doba baterije.

V ameriškem mobilnem operaterju Sprint pa so pred dnevi za tehnološki blog Cnet pojasnili, da s tem programom zbirajo podatke, ki jim pomagajo pri izboljševanju kakovosti omrežja in odpravljanju morebitnih težav. V samo vsebino komunikacij in datotek uporabnika pa da nimajo vpogleda.

Kršitev pravice do zasebnosti

Program naj bi bil na nekaterih mobilnikih bolj viden in naj bi se ga dalo razmeroma enostavno izključiti, na drugih pa za navadnega uporabnika dobro skrit ter tako zastavljen, da ga ni enostavno odstraniti oziroma izključiti, navajajo nekateri ameriški tehnološki blogi.

Uporabniki naj ob nakupu mobilnika o programu in možnosti sledenja ter o nadaljnji rabi podatkov ne bi bili obveščeni. Šlo naj bi torej za t.i. rootkit, program, ki omogoča prikrit dostop do določenega sistema ter tako krši uporabnikovo pravico do zasebnosti.
http://24ur.com/novice/it/ali-sledijo-tudi-vam.html

zoran13

zoran13

HSBC & NHFA

Zaradi ponujanja neprimernih finančnih produktov 12,22-milijardna globa

Britanski regulator finančnega trga Financial Services Autority (FSA) je ocenil, da je ena od podružnic največje evropske banke HSBC starejšim strankam svetovala nakup zanje neprimernih finančnih produktov. Skladno s tem je FSA britanskega bančnega velikana kaznoval z 10,5 milijarde funtov (12,22 milijarde evrov) globe.

FSA je HSBC zato kaznovala z 10,5 milijarde funtov (12,22 milijarde evrov) globe, ob tem pa je britanski bančni velikan pristal še na izplačilo kompenzacij oškodovanim strankam.

Kot je FSA zapisal v izjavi za javnost, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije, je podružnica NHFA starejšim strankam dajala "neprimerne investicijske nasvete". Nasveti oz. prodaja določenih finančnih produktov so bili po njihovih besedah neprimerni zato, ker so bili v več primerih povezani s strankami, katerih pričakovana življenjska doba je bila krajša od priporočenega petletnega investicijskega obdobja.

"NHFA je uživala zaupanje svojih ogroženih in starejših klientov. To zaupanje pa je s tem, ko jim je prodajala neprimerne proizvode, izneverila. Tovrsten način delovanja spodkopava zaupanje v sektor finančnih storitev," je zapisal finančni regulator. Predstavniki FSA so ob tem dodali, da je HSBC problem poznala in je sprejela ukrepe, s katerimi je želela stanje popraviti, da pa se zdaj škode za nekatere stranke ne da več popraviti.

FSA je HSBC zato kaznovala z 10,5 milijarde funtov (12,22 milijarde evrov) globe, ob tem pa je britanski bančni velikan pristal še na izplačilo kompenzacij oškodovanim strankam. Za to bo banka porabila 29,3 milijona funtov (34,11 milijona evrov).
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042493030

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 27 Dec 2011 17:01; skupaj popravljeno 1 krat

SILVA PUČKO

Bojte se 1. januarja: Poglejte, kaj bo naredila država, če imate preveliko stanovanje!

Ljutomerčanka Silva Pučko je za večino Slovencev opomin, da v tej državi ni nič zastonj.

In to že dolgo, le da je bila ena izmed prvih, v primeru katere se je država spomnila na za večino že zdavnaj pozabljen zakon iz leta 1976 o vračanju socialne pomoči. Če obnovimo zgodbo, leta 1997 sta tako Silva kot njen mož izgubila zaposlitev, zato sta nekaj let prejemala socialno pomoč. Ko je mož umrl, je na zapuščinski razpravi ugotovila, da je med dediči tudi država, ki hoče 12.626 evrov. Ker jih seveda ni imela, se je država odločila vzeti njivo.

NOVO: Ukinja se državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let. Družine bodo na ta račun lahko dobile višji otroški dodatek. Ukinja se državna pokojnina. Dosedanji prejemniki bodo lahko prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek.Dejstvo, da na vlogi za socialno pomoč ni bilo debelo natisnjenega opozorila, da je socialna pomoč le brezobrestni kredit, je tudi ni rešilo. Ali kot je takrat povedala varuhinja človekovih pravic, "nepoznavanje prava škoduje".

Silvin primer je še vedno na sodišču, obstaja namreč možnost, da se država svojemu deležu odpove. Silva pa je "vse reveže v državi" v izjavi za 7Dni pozvala, da preden zaprosijo za pomoč, temeljito razmislijo, da ne bodo kasneje jokali kot ona.

A če se je marsikdo medtem iz Silvine zgodbe že naučil, da bodo morali po njegovi smrti prejeto pomoč vrniti njegovi dediči, bo prvega januarja eksplodirala nova bomba – s polletno zamudo bo začela veljati spremenjena socialna zakonodaja.

Konec za goljufe ali še več revščine za revne?
Na ministrstvu za delo in socialne zadeve trdijo, da bodo z njo na prste stopili goljufom. Saj veste – sosedu, ki živi v vili, a je uradno brez prihodkov, pa mamica, ki zjutraj pripelje otroka v vrtec v BMW, zaradi "revščine" pa je oproščena plačila vrtca … Poudarjamo – tako pravi teorija spremembe!

Bo nova socialna zakonodaja povečala število revežev?
Prvega januarja se tako uvaja enotna vstopna točka. Centri za socialno delo bodo po novem na enem mestu odločali o trinajstih socialnih prejemkih v naslednjem zaporedju: otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, dodatna subvencija za malice za učence in dijake, subvencija kosila za učence, subvencija prevozov za dijake in študente, oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev, prispevek k plačilu družinskega pomočnika, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

O pomoči bodo odločali glede na celotno premoženje prosilca – vštete bodo tako nepremičnine kot premičnine – prihranki na transakcijskih računih, vrednostni papirji, hranilne vloge, avtomobili, plovila ...

Adijo, državna pokojnina, pozdravljena socialna podpora in vračanje državi!

Pomembna sprememba je, da bo država z novim letom ukinila državne pokojnine. Te trenutno prejema nekaj čez 15.000 upokojencev, starejših od 65 let, ki nikoli niso plačevali socialnih prispevkov. Te bo nadomestila nova oblika socialnih transferjev, zaprosili bodo lahko za socialno pomoč in varstveni dodatek, kar bo skupaj znašalo okoli 450 evrov na mesec in je sicer res precej več kot zdajšnjih 200 evrov, kolikor je znašala državna pokojnina.

A do tega ne bodo upravičeni vsi. Nova "državna pokojnina" se bo namreč po novem nanašala na premoženje celotnega gospodinjstva in ne bo več pravica posameznika. Od dobrih 15.000 prejemnikov državnih pokojnin jih bo ta status ohranilo okoli 1.000, kar pomeni, da bo večina ljudi ostala brez tega prejemka. Poleg tega ministrstvo ocenjuje, da bo petina upokojencev izgubila varstveni dodatek; na novo ga bodo pridobili kmečki upokojenci in obrtniki z nizkimi pokojninami.

Kot socialna pomoč bo od zdaj tudi varstveni dodatek po novem letu vračljiv prejemek. Na kratko, če ga boste želeli imeti tudi po 1. 1. 2012, ga bodo po vaši smrti vračali vaši otroci ali drugi dediči (brez obresti). Ob odobritvi bo država v zemljiški knjigi naredila zaznamek, da se temu slučajno ne bi poskusili izogniti.

Če pa naslednikov s tem ne želite obremenjevati in mislite, da lahko preživite tudi brez tega zneska, se lahko varstvenemu dodatku odpoveste, to storite tako, da svojo odločitev Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sporočite do konca tega leta.

V zameno za pomoč država hoče vašo hišo!
Adijo, državna štipendija za mlajše od 18. let, pozdravljen (višji) otroški dodatek!

NOVA VLOGA: Vloga je objavljena na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, dostopna pa bo tudi na straneh e-uprave in CDS-jev, lahko pa jo kupite tudi v knjigarnah. Vlogo lahko oddate od 1. 12. 2011 na pristojni center za socialno delo osebno, po pošti ali elektronsko.Ukinja se državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let. Družine bodo na ta račun lahko dobile višji otroški dodatek. Z mesecem, v katerem bodo ti mladoletni dijaki nato dopolnili 18 let, pa bodo ponovno upravičeni do državne štipendije.

Višina državne štipendije se bo po podatkih MDDSZ od 1. 1. 2012 zelo povišala. Znesek osnovne državne štipendije brez dodatkov se tako z dosedanjih 38,97 evra za dijaka oziroma 58,47 evra za študenta povišuje na zneske v razponu od 100 do 190 evrov osnovne državne štipendije brez dodatkov. Mogoče bo prejeti tudi dodatke:

- dodatek glede na vrsto in področje izobraževanja v višini 30,31 evra,
- dodatek za učni oziroma študijski uspeh v višini 20,56 evra oziroma 37,90 evra,
- dodatek za bivanje v višini 85,53 evra oziroma dodatek za prevoz v višini od 48,73 evra do 100,71 evra,
- dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50,89 evra.

Povišuje se cenzus za pridobitev državne štipendije:
- Vstopni cenzus za pridobitev državne štipendije je trenutno 462,36 evra na družinskega člana (do 65 % bruto minimalne plače v letu 2010).

- Vstopni cenzus za pridobitev državne štipendije bo od 1. 1. 2012 odmerjen glede na neto povprečno plačo v RS, kar bi po podatkih za avgust 2011 (988,45 evra) znašalo 523,87 evra na družinskega člana (53 % povprečne neto plače za avgust).

Otroški dodatek za dijake do 18. leta starosti se torej zvišuje. Vendar se bo pri odločanju o pravicah bolj kot do zdaj upoštevalo premoženje, zaradi česar bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do zdaj, nekateri bodo lahko katero od pravic tudi izgubili.

NOVO VLOGO DECEMBRA MORAJO ODDATI: - tisti, ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič, - želijo s 1. 1. 2012 uveljaviti znižano plačilo vrtca, - imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do 31. 12. 2011.Višina otroškega dodatka bo določena glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Pri enostarševskih družinah se bodo upoštevali dohodki družine, v kateri otrok živi, prištela pa se bo preživnina, ki jo plačuje drugi od staršev za otroka v višini izvršilnega naslova oziroma se bo odštela preživnina, ki jo je preživninski zavezanec plačal na podlagi izvršilnega naslova.

Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.
Vir: MDDSZ

Kaj pa imate tako veliko stanovanje?

Resnični učinki zakonodaje bodo najbrž vidni šele po tem, ko bo zaživela v praksi. Za zdaj najbolj razburja del, vezan na velikost nepremičnin.

Velikost nepremičnine namreč vpliva na pridobitev socialnih transferjev in njihovo višino. Če ste v stanovanju sami, država meni, da je primerna površina 60 kvadratnih metrov, za dvočlansko družino 90 kvadratnih metrov, tričlansko 110 kvadratnih metrov, štiričlansko 130 kvadratnih metrov in tako naprej. Če je vaše stanovanje za 30 kvadratnih metrov preveliko, bo računalnik izračunal tržno vrednost presežka, nato ga bo preračunal v fiktivni dohodek, izračunal, koliko obresti bi dobili, če bi ta denar naložili v banko, in vam na koncu ta znesek odračunal od socialne pomoči.

NOVO VLOGO LAHKO DECEMBRA ODDAJO: - tisti, ki bodo zaradi izgube državne štipendije za otroka do 18. leta starosti s 1. januarjem ostali brez štipendije in lahko zaradi tega pridobijo višji otroški dodatek, - želijo imeti pravice odmerjene že skladno z novim zakonom.Na centrih za socialno delo se držijo za glavo

Sive lase nova zakonodaja ne povzroča le prejemnikom, ampak tudi tistim, ki se bodo z zakoni birokratov morali spoprijeti v praksi, torej delavcem na centrih za socialno delo. Ne vedo, kaj in kako bo po prvem dnevu novega leta, pravijo. Večinoma bolj po tiho, saj si ne upajo javno izpostaviti, pričakujejo pa veliko dela in težkih situacij, ko bodo ljudje obupano prosili za pravice, ki jih ne bodo mogli več uveljavljati. Morda bo kdo tudi grozil, a tega, da se gnev uporabnikov njihovih storitev vedno zlije nanje, čeprav zakone "v Ljubljani predpisujejo tisti, ki nimajo pojma, kaj se dogaja po državi", kot slikovito pove ena od socialnih delavk, so že navajeni.

Iz izkušenj tudi pričakujejo, da se bo veliko prejemnikov varstvenega dodatka in drugih socialnih pomoči iz strahu, da bi morali njihovi otroci pomoč odplačevati, le-tej odpovedalo in bodo živeli v še večji bedi.

Sami sebe pa socialni delavci sprašujejo, kako se bodo v kratkem času sami naučili trinajstih pravic do denarnih prejemkov, subvencij in znižanih plačil, ki se bodo reševale z eno vlogo in eno odločbo? Pričakujejo pa tudi tehnične težave. Nova vloga obsega enajst strani vprašanj, iz dosedanjih izkušenj pa sklepajo, da je najbrž polovica prosilcev ne bo znala sama izpolniti. Torej bodo prepuščeni na milost in nemilost socialnih delavcev, ki si za ene vzamejo veliko časa, druge odslovijo po hitrem postopku.
http://cekin.si/clanek/tema_tedna/slovenci-trepetajo-pred-1-januarjem-raje-jem-travo-kot-zdaj-zaprosim-za-socialno-pomoc.html

SAJ NI RES, PA JE!

65 LET

* Če ne bi zase preventivno poskrbel s kakšnimi prihranki, bi bil poleti že mrtev. Ker k onim opicam, mafijskim barabam, ne bi šel po socialno podporo, saj bi mi še stanovanje zaplenili.
67-letnik, ki so ga izbrisali iz evidence brezposelnih

Nadomestila ne dajo
Pravice. Na ZRSZ so opozorili, da se starejši od 65 let sicer ne morejo prijaviti v evidenco brezposelnih, vendar pa to ne pomeni, da se pri njih ne bi mogli prijaviti kot iskalci zaposlitve. To pomeni, da do nadomestila za brezposelnost sicer ne bi bili upravičeni, so jim pa na voljo zavodove storitve posredovanja zaposlitev.
http://www.zurnal24.si/svetlik-in-tiste-njegove-afne-clanek-142683

RAZČLOVEČENI PO ZAKONU

Razumljivo je, da je bil naš 67-letni bralec, ko so mu pristojne institucije obrazložile, da ni več zmožen delati in je prestar celo za evidenco brezposelnih, besen. Razočaran. Celo razčlovečen, kot bi mu dobesedno z zakonom odvzeli opravilno sposobnost.

Marsikdo se namreč pri teh letih še ne počuti za v staro šaro. Toliko bolj pa najbrž boli, ker je še pred mesecem pridno delal ter državi plačeval davke in prispevke. In celo prispevke za brezposelnost! Kar ni pošteno! Država bi bila pravična, če delavcem po 65. letu od svoje plače ne bi bilo več treba plačevati prispevkov za zaposlovanje, saj na zavodu po izgubi službe tako ali tako ne morejo več koristiti nadomestila za brezposelnost. Pa žal ni tako. Državi je treba dati, kar je njenega.

Prihranek. In zakaj bi ljudje sploh koristili nadomestilo, če izpolnjujejo pogoje za upokojitev? Ker nadomestilo v prvih treh mesecih na zavodu nanese 80 odstotkov posameznikove osnovne plače, pokojnina pa naj bi po nekaterih podatkih pokojninskega zavoda borih 60 odstotkov posameznikove plače?

A ta izračun se po mojem mnenju niti državi ne izplača. Prvič, ker je nadomestilo po treh mesecih približno enako pokojnini. Drugič pa, ker je vrednost tega, da je človek tudi pri 67 letih pripravljen delati, neprecenljiva. Še posebno zato, ker vsi vemo, da je pokojninska reforma potrebna, slovenski delavci pa na delovnem mestu večinoma niso pripravljeni ostati dlje, kot je treba.
http://www.zurnal24.si/index.php?ctl=show_article&id=142684

4.000 VARSTVENIH DODATKOV MANJ

Poglabljanje revščine: Varstvenemu dodatku se je odreklo že 4000 ljudi

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je danes ponovno opozorila na negativne posledice nove socialne zakonodaje, ki stopi v veljavo januarja 2012. Na podlagi ankete so ugotovili veliko zaskrbljenost zaposlenih na centrih za socialno delo, saj pričakujejo zaplete pri reševanju vlog, povečan obseg pritožb in veliko nezadovoljstva uporabnikov.

Najbolj problematična se Zorku zdi nova ureditev varstvenega dodatka, "ki dejansko postaja kredit" in bo le še poglobil revščino v Sloveniji.

S 1. januarjem 2012 prične veljati nova socialna zakonodaja, med drugim zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Uvaja se nova enotna vstopna točka za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, kar predstavlja za centre za socialno delo po mnenju sindikatov velik zalogaj.

Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije je na začetku decembra v vse centre za socialno delo v Sloveniji poslal anonimni vprašalnik, s katerim je preveril možne učinke nove zakonodaje na zaposlene v teh centrih ter na uporabnike. Rezultati ankete, ki jo je izpolnila slaba polovica vprašanih, so zaskrbljujoči in jasno kažejo, da se nov sistem uveljavlja prehitro in ob neprimernem času, je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedala predsednica omenjenega sindikata Darinka Auguštiner.

Izpolnjene ankete kažejo na slabo seznanjenost zaposlenih z novim informacijskim sistemom za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, številne možne zaplete z izpolnjevanjem obsežnega novega obrazca, prekratko izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, kadrovsko podhranjenost, neenotna navodila ter posledično zmanjšanje kakovosti dela in povečano nezadovoljstvo uporabnikov. Auguštinerjeva je zato pozvala javnost k strpnemu odnosu do uslužbencev centrov za socialno delo.

Izgubljamo socialno državo
Na centrih za socialno delo poleg administrativnih težav pričakujejo tudi povečano število pritožb, predvsem na račun tega, ker bodo uporabniki po novi zakonodaji izgubili določene pravice. "Nova zakonodaja ni namenjena zaščiti najrevnejših ampak varčevanju z javnimi sredstvi. Izgubljamo socialno državo, saj pravice niso več socialne, ampak pomenijo le posojilo," je prepričana Auguštinerjeva.

Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je mnenja, da je novi obrazec preveč zapleten, roki za uveljavljanje posameznih pravic pa nejasni. Najbolj problematična se mu zdi nova ureditev varstvenega dodatka, "ki dejansko postaja kredit" in bo le še poglobil revščino v Sloveniji.

"Politika ne razume dejstva, da bodo Slovenci naredili vse, da svoje revščine ne bodo prenašali na svoje otroke," je opozoril Zorko in navedel, da se je pravici do varstvenega dodatka zaradi spornega določila o zastavi premoženja doslej odreklo že 4000 ljudi, kar je 8,5 odstotka vseh, ki so doslej prejemali ta dodatek.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042498332

zoran13

GLAS SVOBODE

/13/...ob dnevu, ki ga tudi v Sloveniji obeležujemo, kot dan človekovih pravic, so tudi v Stockholmu podelili Nobelove nagrade za mir, ki so ga prvič skupaj dobile tri ženske: Laughing

ELLEN JOHNSON SIRLEAF & LEYMAH GBOWEE & TAVAKUL KARMAN

Nobelova nagrajenka: Najdite svoj glas in naj se ga sliši, naj bo vaš glas -glas svobode.

V Oslu so danes podelili letošnje Nobelove nagrade za mir. Nagrado so prvič v zgodovini prejele tri ženske - predsednica Liberije Ellen Johnson Sirleaf, njena rojakinja, aktivna borka za mir Leymah Gbowee in aktivistka arabske pomladi Tavakul Karman iz Jemna.

"Najdite svoj glas! In naj se ga sliši! Naj bo vaš glas - glas svobode!" je Karmanova pozvala ženske po svetu.

"Zastopate eno od ključnih idejnih sil, ki vodijo prizadevanja za spremembe v današnjem svetu: na splošno borbo za človekove pravice in zlasti borbo žensk za enakopravnost in mir, je nagrajenke pred podelitvijo nagrade nagovoril predsednik norveškega odbora za Nobelove nagrade Thornbjörn Jagland. Nagrajenke so na drugi strani v zahvalnih govorih ocenile, da je nagrada prišla ob zelo primernem času, poročajo tuje tiskovne agencije.

Gboweejeva, 39-letna socialna delavka, ki je med liberijsko državljansko vojno v letih 1989-2003 pozivala ženske k uporu proti nasilju lokalnih vojaških poveljnikov, je pohvalila namero nagraditi prizadevanja žensk za mir in človekove pravice in poudarila, da igrajo ženske danes v številnih družbah vse aktivnejšo vlogo.

"Navadne matere ne prosijo več za mir, ampak ga zahtevajo, prav tako kot pravičnost, enakost in vključenost v procese političnega odločanja," je poudarila mati šestih otrok, ki ji je leta 2002 uspelo prepričati številne kristjanke in muslimanke v t.i. spolno stavko. "Uspelo nam je, ko ni nihče mislil, da nam bo, bile smo vest tistih, ki so vest izgubili," je poudarila.

Ženskam: Najdite svoj glas
Pogum številnih žensk, ki si ne glede na neznosne razmere, v katerih živijo, vseeno prizadevajo za mir, je v svojem zahvalnem govoru izpostavila tudi 73-letna Sirleafova, ki si je po liberijskih predsedniških volitvah novembra zagotovila drugi predsedniški mandat. "Najdite svoj glas! In naj se ga sliši! Naj bo vaš glas - glas svobode!" je pozvala ženske po svetu.

Primer ženske, ki je v borbi za mir uporabila svoj glas, je 32-letna Karmanova, jemenska novinarka, ki je aktivno sodelovala v protestih proti dolgoletnemu jemenskemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu, ki je 23. novembra po več mesecih protirežimskih protestov podpisal dogovor o odstopu z oblasti.

Karmanova, najmlajša oseba in prva Arabka, ki je dobila Nobelovo nagrado za mir, je ob prejetju nagrade poudarila, da "na obzorju vidi zametke novega sveta", obenem pa je izrazila razočaranje nad zahodnim odzivom na jemenske protirežimske proteste, ki po njenih besedah niso bili deležni tolikšne pozornosti in podpore kot dogajanje v drugih arabskih državah. Zahod je pozvala k podpori Jemnu, v katerem se demokracija šele rojeva, še poroča AFP.

Podelili tudi ostale nagrade
Na slovesnosti v Stockholmu pa so ob navzočnosti švedske kraljeve družine podelili ostale Nobelove nagrade. Za kemijo jo je prejel izraelski znanstvenik Daniel Šehtman. Za fiziko so jo prejeli Američana Saul Perlmutter in Adam Riess ter Avstralec Brian Schmidt.

Dobitniki nagrade za medicino so Američan Bruce Beutler, Jules Hoffmann iz Luksemburga ter pokojni Ralph Steinman iz Kanade za dosežke na področju imunologije. Nagrado za ekonomijo pa sta prejela Američana Thomas J. Sargent in Christopher A. Sims. Nobelovo nagrado za književnost je prejel švedski pesnik Tomas Tranströmer.

Nobelove nagrade v vrednosti 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov) podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042494463#komentarji

zoran13

DURBAN

PETICIJA

24 ur za rešitev našega planeta!

VODITELJEM BRAZILIJE, KITAJSKE IN EVROPE:

Kot zaskrbljeni državljani vas prosimo, da zaščitite Afriko in nevtralizirate Ameriko in vse ostale države, ki delajo vse, da bi propadlo zasedanje o klimi in na tak način uničili planet. Zato vas prosimo, da rešite in okrepite Kyotski protokol in s skupnim delom dosežete sklenitev bolj ambicioznega protokola do leta 2015. Naša klima je v nevarnosti in naša prihodnost je odvisna od odločitev, ki jih boste sprejeli zdaj.
http://www.avaaz.org/it/the_planet_is_dying/?fp

* 07.12.2011 peticijo podpisalo že 292.720 državljanov vsega sveta
* 11.12.2011 peticijo podpisalo že 783.827 državljanov vsega sveta
* 19.12.2011 peticijo podpisalo že 819.530 državljanov vsega sveta
* 29.12.2011 peticijo podpisalo že 826.534 državljanov vsega sveta
* 05.01.2012 peticijo podpisalo že 828.808 državljanov vsega sveta
* 20.01.2012 peticijo podpisalo že 839.211 državljanov vsega sveta
* 30.01.2012 peticijo podpisalo že 845.822 državljanov vsega sveta
* 06.02.2012 peticijo podpisalo že 851.414 državljanov vsega sveta
* 14.03.2012 peticijo podpisalo že 852.093 državljanov vsega sveta
* 23.04.2012 peticijo podpisalo že 852.191 državljanov vsega sveta
* 09.05.2012 peticijo podpisalo že 852.358 državljanov vsega sveta

Durban z dogovorom po ukazu, naj EU in Indija spor zgladita v 10 minutah

Udeleženci podnebne konference ZN v južnoafriškem Durbanu so danes zgodaj zjutraj uspelo doseči načelni dogovor o kompleksnem programu, ki bo začrtal novo smer boja proti segrevanju ozračja v naslednjih desetletjih, poroča tiskovna agencija AP. Pogovori o podrobnostih se bodo sicer še nadaljevali.

Delegati iz 194 držav so se pogajali skoraj 14 dni, namesto 12 kolikor jih je bilo sprva predvidenih za konferenco. Dogovorili so se, da se bodo začela pogajanja o novem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, ki se bodo končala do leta 2015. Sporazum naj bi se začel uresničevati leta 2020 in bo uvedel za vse države enak pravni režim glede uresničevanja zavez.

Pogajalci so se prav tako dogovorili o ustanovitvi teles, ki bodo zbirala in delila milijarde dolarjev na leto za pomoč nerazvitim državam za boj proti podnebnim spremembam. Med drugim so v sporazumu izrisali pravila za nadzor in potrjevanje zmanjševanja izpustov, za zaščito gozdov, prenos čistih tehnologij državam v razvoju in druga tehnična vprašanja.

Dogovor naj bi bil sprejet tudi glede podaljšanja veljavnosti zavez iz Kyotskega protokola o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ki je pravno zavezujoč le za razvite države in velja do konca leta 2012. EU naj bi pristala v to, da se začne drugo obdobje zavez, ki bo veljalo do konca leta 2017. Poleg sicer niso ZDA, pa tudi več ne Rusija, Kanada in Japonska.

Pogajanja so bila dolga in ostra, največji kamen spotike pa so bile pravno zavezujoče omejitve izpustov toplogrednih plinov. Na eni strani se je znašla večina sveta, na drugi pa Indija, Kitajska in ZDA. Indija in Kitajska sta zahtevali, da razvite države, ki so v preteklosti najbolj onesnaževale okolje, naredijo več, kot države v razvoju. ZDA so končni dogovor sprejele, vendar pa bodo zanesljivo težave v kongresu.

Pogajanja so se končala, ko je predsedujoča konferenci južnoafriška zunanja ministrica Maite Nkoana Mashabane (na sliki zgoraj) dala ultimat EU in Indiji, da v 10 minutah zgladita spor. Evropska komisarka za okolje Connie Hedegaard in indijska kolegica Jayanthi Natarajan sta potem potrebovali 50 minut, vendar pa sta se le dogovorili. MaGeneralni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je danes pozdravil dogovor, ki so ga dosegli na podnebni konferenci ZN v južnoafriškem Durbanu. Dogovor je ključen za spodbujanje večje aktivnosti in ambicioznosti pri odzivanju na izzive podnebnih sprememb, je dejal.

Ban pozdravlja dogovor konference v Durbanu
Kot so danes sporočili iz ZN, je Ban tudi pozdravil dogovor o oblikovanju drugega obdobja kjotskega protokola, saj bo povečal gotovost na trgu z emisijskimi kuponi in zagotovil dodatne spodbude za nove investicije v tehnologijo in infrastrukturo, potrebno za boj s podnebnimi spremembami.

Ban je zadovoljen tudi z odločitvijo držav, da bodo uveljavile dogovor z lanske konference v mehiškem Cancunu glede oblikovanja mehanizma za tehnologije, ki naj bi državam v razvoju olajšal dostop do čistejših tehnologij, in odbora za prilagajanja, ki naj bi koordiniral ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe na svetovni ravni.

Generalni sekretar ZN pozdravlja odločitev o zagonu posebnega zelenega sklada, o ustanovitvi katerega so se dogovarjali že leta 2009 v Koebenhavnu in ki naj bi državam v razvoju zagotavljal sredstva za pomoč v boju proti vplivom podnebja. Ban je med konferenco pozval razvite države, naj v sklad namenijo potrebna sredstva, da bo lahko začel delovati.

"Gledano v celoti ti dogovori predstavljajo pomemben napredek v našem delu proti podnebnim spremembam," je zapisal Ban in države pozval, naj te odločitve hitro uveljavijo in nadaljujejo "s skupnim delom v konstruktivnem ozračju, kot se je pokazal v Durbanu".shabanejeva je dejala, da dogovor ni popoln, vendar pa popolnost ne sme postati ovira dobremu.

Zadovoljni tudi Slovenci
Rezultat podnebne konference ZN v južnoafriškemu Durbanu, kjer so med drugim dosegli dogovor o drugem obdobju kjotskega protokola in o začetku pogajanj za pravno zavezujoč sporazum vseh držav, je dober, je ocenil Andrej Kranjc iz slovenske delegacije. Opozarja pa, da bo potrebnega še veliko dela.

"Mirno lahko rečem, da je rezultat zasedanja dober ali celo zelo dober, saj imamo drugo ciljno obdobje kjotskega protokola in sklep, ki naj privede do globalnega celovitega dogovora za vse države. Seveda pa bo v prihodnjih letih še veliko dela," je danes ob vrnitvi iz Durbana dejal Kranjc, ki pri službi vlade za podnebne spremembe vodi sektor za mednarodno sodelovanje.

Po njegovih besedah je na konferenci še v soboto zvečer izgledalo "precej kritično" in mnogi so napovedovali neuspeh. Med zaključnimi zasedanji delovnih skupin so se pojavljale hude kritike nekaterih držav v razvoju, predvsem Indije, da so besedila nesprejemljiva in da jih je treba spremeniti, med drugim glede pravne veljavnosti sporazuma. Po posvetovanju največjih igralcev so nato sprejeli kompromisno besedilo, je povedal Kranjc.

Minister za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posle, Roko Žarnić je ocenil, da je "končni izplen dolgih in zapletenih pogajanj utrdil mednarodni položaj EU in njeno kredibilnost pri razvijajočih se in otoških državah".

Zadnji dan konference, pred njenim podaljškom, so gostitelji pripravili osnutek dokumenta, neuradno imenovanega "Durban Accord", vendar ta ni doživel splošnega odobravanja predstavnikov udeleženk. "V tem dokumentu je prišla do izraza želja pritegniti ZDA k dogovoru. Vendar je zaradi tega poskusna obvezujoča formulacija sporazuma postala zelo šibka," je povedal Žarnić.
EU: Konferenca v Durbanu prinesla preboj
Dogovor na podnebni konferenci v Durbanu pomeni preboj v spopadu s podnebnimi spremembami, sta zadovoljstvo nad izidom danes v ločenih izjavah izrazila Evropska komisija in Evropski parlament. Udeleženke konference so sprejele načrt, ki ga je predlagala EU, o oblikovanju obvezujočega sporazuma za vse države do leta 2015.

Medtem ko so nekateri deležniki po konferenci v mehiškem Cancunu menili, da lahko Durban prinese le izpolnitev dogovorov iz Koebenhavna in Cancuna, je EU želela večje ambicije. In jih dobila, je v sporočilu zapisala evropska komisarka za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard.

Tudi Evropski parlament pozdravlja dogovor v Južnoafriški republiki. "Svet je dosegel velik preboj v boju proti podnebnim spremembam. EU gredo zasluge za pripravo načrta, po katerem bi se vse države odzvale skladno s svojo odgovornostjo," je v sporočilu zapisal vodja delegacije Evropskega parlamenta v Durbanu Jo Leinen.

Podnebne spremembe bodo najbolj prizadele najrevnejše države in zelo simbolično je, da je bil dogovor dosežen v Afriki, še pravi Leinen, ki je prepričan, da mora zeleni sklad, ko bo napolnjen s "trdnimi zavezami in inovativnimi viri, kot je davek na finančne transakcije", odigrati ključno vlogo.

Po Leinenovih besedah morajo EU in vse glavne države sedaj odigrati svojo vlogo. "Bolj kot kdajkoli je pomembno, da Evropa prevzame vodstvo na področju zelenih tehnologij in si prizadeva za nizkoogljično gospodarstvo," je dejal.

Namestnik vodje delegacije Evropskega parlamenta Karl-Heinz Florenz je dodal, da je podnebna diplomacija EU delovala. Svet se je spremenil in prav je, da se opredeli države v razvoju in razvite države glede na novo stvarnost, meni Florenz, ki pozdravlja, da je Kitajska pokazala, da želi prevzeti novo odgovornost in igrati novo vlogo v svetu.
Nevladne organizacije opozarjajo
Nevladne organizacije izid podnebne konference ZN v Durbanu ocenjujejo različno - nekatere menijo, da dogovor ne prinaša zagotovila o zavezujočem ukrepanju, nekatere pa, da je pomemben korak naprej. Enotne pa so v oceni, da je potrebno čimprejšnje ukrepanje za zmanjšanje emisij in omejitev segrevanja ozračja.

Organizacija Greenpeace meni, da "zaključek konference v Durbanu daje nedvoumen vtis, da so naše vlade v zadnjih dveh tednih raje poslušale ogljično intenzivne korporacije, kot pa da bi poslušale ljudi, ki želijo prekinitev naše odvisnosti od fosilnih goriv ter takojšnje ukrepanje proti podnebnim spremembam."

Kot so povedali v Greenpeaceu v Sloveniji, je grenka novica, da so nasprotniki, z ZDA na čelu, uspeli v besedilo vriniti klavzulo, ki bi z lahkoto preprečila, da bi bil prihodnji mednarodni podnebni sporazum pravno zavezujoč. "V tem trenutku ima globalni podnebni režim status prostovoljnega sporazuma, ki je odložen za celo desetletje. To nas lahko popelje preko dvostopinjskega praga segrevanja, za katerim nevarnost preraste v potencialno katastrofo," pravijo.

Organizacija Friends of the Earth Europe meni, da podnebna pogajanja tudi letos niso prinesla resničnega napredka v boju proti podnebnim spremembam. Razvite države so se po njihovem mnenju trudile razrahljati prejšnje dogovore in prenesti breme na revnejše države, kot sta Indija in Kitajska. Dogovor v Durbanu je le "iluzija ambicij" brez pravih ciljev in časovnih opredelitev, so sporočili iz organizacije.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa je ocenila, da je v Durbanu postalo jasno, da so politiki podnebne spremembe dokončno uvrstili med nerešene svetovne probleme, s katerimi bo treba živeti, kot sta terorizem ali revščina, za rešitev katerih ni politične volje. Meni, da Durban ne prinaša zmagovalcev, ampak same poražence, tako ZDA kot Kitajsko, tako bogate kot revne. "Poražena je znanost, poražen je tako opevan princip previdnosti. Čakanje na 2015 ali celo na 2020 je pač nedopustno in nevarno," je prepričana.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042494517

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 03 Sep 2013 11:16; skupaj popravljeno 5 krat

PRO BONO

ALEKSANDER DOPLIHAR dr.med.

˝ Čeprav je želja pomagati drugim stara, kolikor je staro človeštvo, je prostovoljstvo v teh kriznih časih izredno pomembno, saj izpolnjuje življenje in te dela bolj zadovoljnega! ˝

Prva nagrada na področju prostovoljstva Aleksandru Dopliharju
Maribor - Predsednik republike Danilo Türk je nocoj na kongresu prostovoljstva v Mariboru podelil državno nagrado in priznanja na področju prostovoljstva, ki se jih v Sloveniji podeljuje prvič.

Za dobitnika osrednje nagrade so izbrali zdravnika Aleksandra Dopliharja, vodjo ambulante Pro bono za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.

Novak: Letošnji nagrajenec je enakovreden vsem nagradam na kulturnem področju

Že 20 let upokojeni specialist medicine dela, prometa in športa Aleksander Doplihar skoraj vse od njene ustanovitve leta 2002 dela v splošni ambulanti Pro Bono v Ljubljani. V njej sprejemajo pomoči potrebne osebe brez zdravstvenega zavarovanja, kot so brezdomci, nekateri tujci in izbrisani, ki sicer nimajo dostopa do zdravstvenih storitev v javnih zdravstvenih ustanovah.

Odbor za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva ga je izbral za prejemnika državne nagrade s področja prostovoljstva, ki jo prinaša letos sprejeti Zakon o prostovoljstvu. Po besedah izvršne direktorice Slovenske filantropije Terezije Novak pomeni priznanje "velikosti ljudi prostovoljcev, ki leta in leta delajo več, kot morajo". "Letošnji nagrajenec je enakovreden vsem nagradam na kulturnem področju. Je res velik človek," je poudarila.

Predsednik Türk je prav tako podelil šest priznanj na področju prostovoljstva. Te so dobili Jadranka Glavač, Gorazd Bence, Jani Podrepšek, Zvonimir Korenčan, Čebelarska zveza Slovenije ter Medgeneracijsko društvo za samopomoč Drava.

Maribor prejel nagrado Mesto prostovoljcev

V okviru dvodnevnega kongresa prostovoljstva, ki ga gosti mariborska Dvorana Union, bo Mestna občina Maribor kot tretje slovensko mesto prejela naslov Mesta prostovoljcev, prav tako pa bodo udeleženci kongresa sprejeli t.i. Mariborski manifest prostovoljskih organizacij.
http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/12/prva_nagrada_na_podrocju_prostovoljstva_aleksandru_dopliharju.aspx

PROSTOVOLJSTVO

Prostovoljstvo je staro kot človeštvo
Aleksander Doplihar, vodja ljubljanske ambulante Pro bono, ki je letošnji dobitnik nagrade za prostovoljstvo

"Čeprav je želja pomagati drugim stara, kolikor je staro človeštvo, je prostovoljstvo v teh kriznih časih izredno pomembno, saj izpolnjuje življenje in te dela bolj zadovoljnega," je poudaril Aleksander Doplihar, vodja ljubljanske ambulante Pro bono, ki je letošnji dobitnik nagrade za prostovoljstvo.

Barbara Miklič Türk, soproga predsednika države, in Aleksander Doplihar, vodja ljubljanske ambulante Pro bono, na 8. slovenskem kongresu prostovoljstva v Mariboru

Ugledni zdravnik je nagrado prejel na 8. dvodnevnem kongresu prostovoljstva, ki se je včeraj sestal v Mariboru. Pokroviteljica kongresa Barbara Miklič Türk je na sklepnem dogodku letošnjega evropskega leta prostovoljstva razdelila še šest priznanj za prostovoljstvo, in sicer Jadranki Glavač, Gorazdu Bencetu, Čebelarski zvezi Slovenije, Medgeneracijskemu društvu za samopomoč Drava, Janiju Podrepšku in Zvonimirju Korenčanu.

Združeni narodi so leta 1985 razglasili 5. december za mednarodni dan prostovoljstva, da bi poudarili pomen solidarnosti za preživetje človeštva. Po raziskavi Slovenske filantropije, ki je zajela 3255 društev oziroma prostovoljskih organizacij, je bilo v letu 2008 v Sloveniji aktivnih več kot 183.000 prostovoljcev, ki so opravili skupaj nekaj manj kot 15 milijonov prostovoljskih ur.

Koliko prostovoljskih ur je opravil, Doplihar ne ve. Brezplačno ambulanto s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Pro bono, ki je namenjena vsem občanom Mestne občine Ljubljana brez urejenega zdravstvenega zavarovanja, namreč vodi že deveto leto. Čeprav je bila ta ambulanta leta 2002 ustanovljena v prepričanju, da bo zgolj kratkotrajen projekt, ker naj bi vsi državljani Slovenije kmalu pridobili osnovno zdravstveno varstvo. A se ta napoved ni udejanjila. Pravzaprav postaja takšna človekoljubna pomoč vse bolj nujna, saj je naval v ambulanto zaradi poglabljanja socialne krize iz leta v leto večji.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042493183

Delova osebnost leta: nominiranec Aleksander Doplihar
Mlade spodbuja k prostovoljstvu, saj bodo le tako prepoznali stiske drugih in jim pomagali.

Uredništvo Dela decembra tradicionalno (tokrat trinajstič) išče osebnosti, ki so najbolj zaznamovale iztekajoče leto. Ne gre le za najvplivnejše, najbolj izpostavljene posameznike, iščemo ljudi, ki so nam bili v navdih, ljudi, ki spreminjajo naša življenja in navdušujejo z osebnostnim zgledom. Iščemo tudi modrost in pogum. Med desetimi nominiranci po izbiri uredništva so: Marjan Batagelj, Ivo Boscarol, Aleksander Doplihar, Goran Klemenčič, Alen Kobilica, Anže Kopitar, Leon Meglič, Anka Lipušček Miklavčič, Zorko Simčič, Anže Slosar.
Po abecednem vrstnem redu bomo vsak dan predstavili vse nominirance, nato bomo z obsežno javnomnenjsko raziskavo izbrali Delovo osebnost leta.

Aleksander Doplihar, 81-letni zdravnik splošne prakse in specialist medicine dela, je prostovoljec že več kot 60 let. V Savskem naselju v Ljubljani devet let vodi ordinacijo Pro bono, brezplačno ambulanto s posvetovalnico za prebivalce brez zdravstvenega zavarovanja.

Ob evropskem letu prostovoljstva mu je med 12 prostovoljci državni svet podelil priznanje, pred dnevi pa je prejel državno nagrado za prostovoljstvo leta 2011. Zdravnik z dušo, ki ga denar ne zanima, poziva k spodbujanju prostovoljstva med mladimi, da bodo prepoznali stiske drugih in pomagali. Sam je prostovoljec že od šolskih dni.

Ko je bil star sedem let, je bil zaradi poškodbe kolena veliko v bolnišnici, in takrat se je odločil, da bo postal zdravnik. Kot prostovoljec je pomagal ustanavljati Društvo diabetikov Kamnik, kjer živi. Več let je vodil Klub zdravljenih alkoholikov v Kamniku in Domžalah in bil stalni vodja ekipe prve pomoči v Kamniku. Bolnike brez zdravstvenega zavarovanja je začel zdraviti že v Kamniku, ko so tja prišli vojni begunci iz Hrvaške in BiH. Med svojim dolgoletnim delom je videl veliko žalostnih zgodb, od životarjenja do obupa in samomorov.

Pacienti brez dokumentov

V ambulanto, skrito med bloki, na Mislejevi 3 v Ljubljani, prihajajo večinoma brezdomci, ilegalni pribežniki, izbrisani, prosilci za azil pa tudi Slovenci, ki živijo v Ljubljani in nimajo urejenih dokumentov. Aleksander Doplihar ugotavlja, da v Sloveniji ni institucije, ki bi vedela, koliko ljudi je iz različnih vzrokov ostalo brez zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Lani je bila več kot tretjina obiskovalcev obrtnikov, ki ne zmorejo plačevati različnih dajatev in ostanejo brez vseh pravic. Veliko jih prihaja tudi iz drugih slovenskih krajev, saj je podobna ambulanta samo še na Strossmayerjevi 10 v Mariboru pod okriljem Karitas. Pridejo po nasvet, ker bi se za zdravljenje kronične bolezni morali pripeljati večkrat.

Težave z napotnicami

Od ustanovitve do danes je po zdravstveno ali svetovalno pomoč prišlo 920 ljudi, med njimi 124 izbrisanih, še 300 pa je prehodnih pacientov, ki niso stalno prijavljeni. Lani se jih je 54 prijavilo na novo. V ambulanti so zaposlene medicinska sestra, socialna delavka in snažilka, sodeluje še 50 prostovoljcev, od tega 39 zdravnikov specialistov, medicinske sestre in študenti farmacije. Prihajajo ljudje brez zdravstvenega zavarovanja, večinoma ne brez razloga. Aleksander Doplihar se ves čas bojuje z ministrstvom za zdravje, ki se izogiba vključevanju teh ljudi v določila 7. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki opredeljuje nujno zdravstveno varstvo, in se izogiba plačilu svojih obveznosti. Pogosto mora napotiti pacienta z ustrezno napotnico k specialistom ali v bolnišnico, ministrstvo pa ta doplačila vse pogosteje odklanja.

Kljub težavam so samo lani v splošni ambulanti opravili 3560 pregledov, v specialističnih pa 1150. V posvetovalnico je prišlo 4040 obiskovalcev, 1450 ljudem so omogočili kopanje in osebno nego pred obiskom zdravnika. Skoraj vsi obiskovalci imajo psihične težave in travme zaradi izgub v preteklosti. Približno 800 ljudem so v devetih letih pomagali vrniti se v normalno življenje. Že to je velikanski dosežek. Zdravnik širokega srca ugotavlja, da ni znano, koliko ljudi v Sloveniji je iz različnih vzrokov ostalo brez zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Po nekaterih ocenah jih je 10.000, v uradu predsednika republike pa menijo, da jih je celo več.
http://www.delo.si/delovaosebnost/delova-osebnost-leta-nominiranec-aleksander-doplihar.html

PRO BONO

Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, Pro Bono

Brezplačna ambulanta in posvetovalnica je namenjena vsem občanom MOL , brez urejenega zdravstvenega zavarovanja - brezdomci, tujci brez urejenega statusa.

* IATROS d.o.o.
* ADRIA LAB d.o.o.
* ZAVOD RS ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO
* LEKARNE LJUBLJANA
* IVZ ODDELEK ZA MEDICINSKO MIKROBIOLOGIJO
* INŠTITUT ZA REHABILITACIJO LJUBLJANA
* DIAGNOSTIČNI CENTER MURGLE
* SILA
* KLJUČ
* MOM
* UNHCR
* CARITAS- MARIEN AMBULANZ, GRAZ
* Bolnišnica GOLNIK
* ZAVETIŠČE LJUBLJANA
http://www.ordinacija.net/members/www-pzs.php?mg_pzs_id=74&lang=slo

BOBU BOB
Aleksander Doplihar, zdravnik: "Ironija invalidske komisije je kolizija interesov. Člani invalidske komisije ne morejo biti zaposleni v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre za "kadija te tuži, kadija te sudi"". Stran 4
Petek, 10. avgust 2012
http://web.vecer.com/portali/vecer/v...12081005814606

V ambulanti Pro Bono prostovoljsko dela 39 zdravnikov specialistov, 4 medicinske sestre in več študentov farmacije, ki več kot 1000 ljudem nudijo brezplačno zdravstveno oskrbo. Lani so zdravniki opravili 1600 ur prostovoljskega dela. Večina obiskovalcev ambulante potrebuje zdravstveno pomoč, nekateri pa predvsem nasvete in pomoč, pri pridobivanju različnih dokumentov. V naši ambulanti s svetovalnico namreč ne ponujamo le zdravstvene pomoči, ampak jim poskušamo pomagati tudi drugače. Med drugim uporabnikom svetovalnice in ambulante nudimo pravno in socialno pomoč pri vključevanju v urejeno življenje.
Dr.Aleksander Doplihar že enajsto leto vodi ambulanto kor prostovoljec

OMOGOČIMO JIM DOSTOJNO ŽIVLJENJE, KI SI GA KOT LJUDJE ZASLUŽIJO

Spoštovani!

V Ljubljani že 11 leto deluje Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, v kateri prostovoljci pomagajo ljuden v stiski. Še pred 3 leti so v svetovalnico za psihosocialno pomoč in v Ambulanto s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja prihajali predvsem brezdomci, tujci, izbrisani in prosilci za azil. Danes ni več tako. Ambulanto in svetovalnico obiskuje vse več ljudi, ki imajo urejeno stalno prebivališče in so nekdaj pripadali srednjemu razredu, a so v zadnjih letih obubožali.

Naraslo je predvsem število samostojnih podjetnikov in obrtnikov, ki so propadli, ker jim velika podjetja niso (redno) plačevala storitev. Znašli so se v začaranem krogu: obrti ne morejo odjaviti, dokler ne plačajo zaostalih prispevkov, denarja nimajo in tako ostanejo brez zavarovanja; kot taki se ne morejo prijaviti na Zavod za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve in tudi ne na center za socialno delo kot iskalci socialne pomoči.

Slovenska filantropija kot pobudnica in soustanoviteljica Svetovalnice in Ambulante skrbi za socialni program, ki se izvaja v okviru ambulante. Trenutno skrbimo za več kot 1000 ljudi. Večina jih potrebuje zdravstveno pomoč in pa predvsem nasvete in pomoč pri prodobivanu različnih dokumentov. V ambulanti namreč ne ponujamo le zdravstvene pomoči, ampak ljudem poskušamo pomagati tudi drugače.

Vsem paciantom se posvetita tudi socialna delavka in strokovna delavka, ki jim po potrebi nudita pomoč pri pridobivanju dokumentov za državljanstvo, dovoljenj za stalno prebivanje in osebnih dokumentov, s čimer jim pomagata, da se vrnejo v zdravtveni sistem, dobijo socialno podporo idr. Ambulanta ima kopalnico, v kateri se pacienti umijejo, uredijo in preoblečejo v sveže obleke, da lahko dostojno nadaljujejo zdravstveni postopek. Za marsikoga je to edina možnost, sploh edina kopalnica, ki mu je dostopna.

Časi v katerih živimo, so najmanj naklonjeni prav socialno najšibkejšim. Ljudi, ki ostanejo brez zdravstvenega zavarovanja, je iz dneva v dan več. To so ljudje, katerih usoda se je zelo zapletla, a morda se lahko z vašo pomočjo zopet postavijo na noge.

Hvala za vaš prostovoljni prispevek, ki ga bomo strokovnjaki in prostovoljci namenili za pomoč ljudem v stiski.

Tereza Novak
Izvršna direktorica Slovenske Filantropije

VAŠA POMOČ LAHKO NEKOMU SPREMENI ŽIVLJENJE NA BOLJE

* 14,40 € je znesek avtobusne vozovnice za 12 voženj z mestnim avtobusom za uporabnike ambulante;
* 18,77 € omogoča plačilo osebne izkaznice, ki jo brezdomcu pomaga priskrbeti socialna delavka;
* 32,00 € zadostuje za mesečno dopoldansko malico za dva otroka;
* 50,00 € delno omogoča nakup nekaterih zdravil in osnovnih zdravstvenih pripomočkov;
* 100,00 € ali več omogoča enkratno siocialno pomoč za lajšanje ali premagovanje hudih socialnih stisk.

Plačila prostoviljnih prispevkov na Poštni banki so oproščena provizije. Plačila, preko NLB Klika v seznamu humanitarnih akcij, kjer sta navedeni tudi Svetovalnica in Ambulanta Pro Bono, so oproščena provizije.

Pomoč ljudem v stiski
TRR: št. SI56 0201 4025 8581 012
Koda namena: CHAR

V skladu z 59.členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in 66.členom Zakona o dohodnini predstavlja prostovoljni prispevek Slovenski filantropiji davčno olajšavo za davčne zavezance.

zoran13

JEAN PIERRE PAELINCK

Paelinck: Mali delničarji so v času krize utrpeli ogromne izgube

Mali delničarji so v času krize utrpeli ogromne izgube. Še posebej so bili oškodovani mali delničarji bank.

"Nekatere banke, ki so storile dramatične napake, so žal še naprej radodarne do vodilnih managerjev in se, kot kaže, niso ničesar naučile." Nekatere banke so še naprej radodarne do vodilnih managerjev in se iz napak niso ničesar naučile, medtem ko so vlagatelji postali previdnejši, je povedal predsednik Svetovne federacije investitorjev Jean-Pierre Paelinck.

Jean-Pierre Paelinck je leta 1976 z dizertacijo o bančni koncentraciji v Evropi doktoriral iz ekonomije na Univerzi v Gentu. V preteklosti je bil generalni sekretar Evropskega združenja delničarjev Euroshareholders, zdaj pa je predsednik in generalni sekretar Svetovne federacije investitorjev (WFIC). Obe organizaciji med seboj sodelujeta. Generalno skupščino organizacije Euroshareholders bo prihodnje leto v Sloveniji organiziralo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), predsednik VZMD Kristjan Verbič pa je bil oktobra izvoljen v izvršilni odbor organizacije Euroshareholders. Jean-Pierre Paelinck bo na prednovoletnem srečanju VZMD v ponedeljek v Ljubljani podelil nagradi delničarjem prijazna družba in smeli borzni koraki.

Nam lahko na kratko predstavite organizacijo Euroshareholders?

Euroshareholders je Evropsko združenje delničarjev. Ustanovljeno je bilo leta 1992, ko so v Bruslju odprli generalni sekretariat. Euroshareholders trenutno združuje 31 nacionalnih združenj delničarjev po vsej Evropi, skupaj pa to pomeni približno 2,6 milijona posameznih članov. Naloga organizacije je, da predstavlja interese posameznih delničarjev v EU. Glavni cilji organizacije Euroshareholders so: ščititi in predstavljati interese delničarjev in drugih vlagateljev na borzi, okrepiti pomen delničarjev, zagotoviti enakopravno obravnavo vseh delničarjev, pri primernih vprašanjih podpirati harmonizacijo na ravni EU, podpirati načela korporativnega upravljanja na evropski ravni ter promovirati finančno izobraževanje in znanstvene raziskave o kapitalskih trgih in pomenu delničarjev, na primer na področju regulative.

Kaj počne organizacija Euroshareholders, kako pomagate članom?

Da bi izpolnili te cilje, Euroshareholders redno pripravlja mnenja o vprašanjih, povezanih s položajem delničarjev, izvaja raziskave in pomaga nacionalnim združenjem, da na letnih skupščinah v različnih državah predstavljajo delničarje. Nedavno smo se ukvarjali s transparentnostjo in poštenimi praksami kapitalskih trgov, reformo finančnega nadzora na evropski ravni, delovanjem delničarjev v finančnih institucijah ... Organizacija Euroshareholders je aktivna tudi v boju proti trgovanju na podlagi notranjih informacij, zavajujočim informacijam in drugim oblikam finančnega kriminala. Veliko naših članov se s primerom obrne na nacionalna sodišča, čeprav večina držav članic EU ne pozna mehanizmov kolektivne odškodnine.

V koliko državah ste prisotni, neposredno ali posredno?

Trenutno združujemo 31 organizacij, od tega dve dejansko prihajata izven Evrope, vendar sta posredno povezani z Evropo - gre za Libanon in Kamerun (slednji prek našega francoskega člana).

Katere države, ki imajo svoja združenja v organizaciji Euroshareholders, imajo zakonodajo, ki najbolje ščiti posamezne delničarje, in katere države imajo najslabšo zakonodajo?

Kar veliko držav članic EU ima dober sistem zaščite vlagateljev. V nekaterih državah je uresničevanje bolj učinkovito. V Skandinaviji imajo že po tradiciji dobro zaščito, zahvaljujoč tradiciji in profesionalizmu pa lahko kot primer učinkovite zaščite vlagateljev omenimo tudi Veliko Britanijo. Primer precej dobre zaščite vlagateljev je tudi Nizozemska, kjer naše združenje zelo pozorno spremlja razvoj dogodkov in spodbuja dobre prakse. To je ključno, če želimo vlagateljem pustiti, da branijo svoje pravice.

Kaj je največji problem malih delničarjev v času krize?

Mali delničarji so utrpeli ogromne izgube, še posebej po letu 2008. Ko je kriza razkrila šibkost korporativnega upravljanja finančnih institucij, so bili še posebej oškodovani mali delničarji bank (npr. Lehman Brothers, Fortis, Royal Bank of Scotland itd.). Nekatere banke, ki so storile dramatične napake, so žal še naprej radodarne do vodilnih managerjev in se, kot kaže, niso ničesar naučile. Vlagatelji so se nekaj naučili in so postali bolj previdni. V splošnem lahko rečemo, da so bili delničarji zapeljani, slabo obveščeni, mislili so, da imajo delnice v banki, pa se je izkazalo, da so imeli delnice v holdinški družbi, ki je nenadoma prodala banko, delničarje pa pustila s prazno, ali, da ne bom pretiraval, skoraj prazno malho.

Je kriza vplivala na število prevzemov v minulih dveh letih?

V finančnem sektorju je bilo veliko prevzemov pogubnih za delničarje in institucije. Rečeno je bilo, da so navdih za nekatere prevzeme dobili izvršni direktorji, ki so želeli povečati svoj prestiž in honorarje. To bi lahko bilo res, saj so bile nekatere gigantske institucije v bistvu gigantske v svojih napakah. Zdi se, da se je število prevzemov v minulih dveh letih zaradi krize zmanjšalo.

"Eden od problemov, s kateri se boste morali Slovenci spopasti, je skupen več državam, to je, da nimate več neodvisne borze." Kako bi ocenili status malih delničarjev v Sloveniji?

Iskreno lahko rečemo, da je VZMD - čeprav ni največje med našimi člani - zagotovo eno najbolj učinkovitih združenj, kar se tiče predstavljanja na mednarodni ravni in učinkovitega predstavljanja slovenskih podjetij tujim vlagateljem, ter najbolj učinkovito pri uporabi omejenih sredstev, s katerimi pa doseže najvišjo raven predstavljanja na mednarodni ravni. Zagotovo je bilo to težko, a uspešno delo, ki koristi tako vlagateljem kot borznim družbam. Vse to si zasluži posebno pozornost in spoštovanje, ker je do tega prišlo z visokimi etičnimi standardi. Naj pojasnim. VZMD denarja in sredstev ni zaslužil z napadanjem podjetij, temveč s podporo slovenskemu gospodarstvu na konstruktiven način. To se ne zgodi vedno. Nekateri zaščitniki vlagateljev pridejo do dobička prek pravnih postopkov in poravnav, zaradi česar se jih borzne družbe ustrašijo, namesto da bi jih cenile. Tako kot v drugih državah ima mali delničar premalo vpliva, pogosto mu ne prisluhnejo. Če povzamem na kratko - malo je združenj, ki so storila toliko, da bi v državna podjetja privabila tuje vlagatelje. V tem kontekstu verjamem, da so bila prizadevanja, s katerimi bi privabili tudi poljske vlagatelje, dober poskus, z namenom razširiti spekter delničarjev. Tudi v tem kontekstu bi rad omenil dinamiko in profesionalizem Varšavske borze. So dobri partnerji. Poglejte mednarodna srečanja njihovih borznih družb, njihove nacionalne dogodke, prek katerih podpirajo njihovo gospodarstvo in podjetja, ki kotirajo v Varšavi. Po drugi strani tudi bolj verjamem v sodelovanje z manjšimi borzami kot v sodelovanje z gigantskmi organizacijami, ki so prevelike, da bi jih še lahko vodil globalno učinkovit management.

Kaj so njihove največje težave?

Eden od problemov, s kateri se boste morali Slovenci spopasti, je skupen več državam, to je, da nimate več neodvisne borze. Naslednji problem je neravnotežje med ogromnimi finančnimi sredstvi, ki jih imajo finančni posredniki, in skromnimi sredstvi, ki jih imajo združenja delničarjev. Zaradi tega bi lahko kdo pomislil, da imajo banke ter druge finančne in industrijske skupine več možnosti lobiranja. To ima lahko negativne učinke na pravila in predpise in celo na ravnanje nekaterih organov, vendar ne vem, kako to poteka v Sloveniji. To je splošno opažanje, ki velja za veliko držav in bi lahko veljalo tudi za Slovenijo.

Kaj bi po vašem mnenju še morali storiti, da bi izboljšali položaj posameznih delničarjev?

Kot to počne VZMD in bi morali tudi vlagatelji - z vztrajanjem pri transparentnosti, z bojem proti pohlepnim vodilnim managerjem, ki pobegnejo s prevelikimi nagradami. Ta teden sem izvedel, da imajo v Triodos Bank pravilo, v skladu s katerim ne bi smel biti nihče plačan več kot 10-krat bolje od najslabše plačanega zaposlenega. To mi je všeč. VZMD lahko spodbuja podjetja, da sledijo pravilom korporativnega upravljanja in učinkovitemu managementu, tako da nagradijo dobra podjetja, npr. z nagrado organizacije Euroshareholders. Bolj verjamemo v spodbujanje kot v kazni in primere na sodiščih.

V Sloveniji trenutno poteka razprava, ali bi morali državne deleže v podjetjih prodati. Se vam zdi, da bi bilo to dobro storiti v tem trenutku, ko so cene delnic na rekordno nizkih ravneh?

To je odvisno od tega, komu država proda svoje deleže v bankah. Če na primer prodate tuji bančni skupini, bi bilo bolje počakati na višje cene delnic. Če prodate delničarjem, ki želijo postati stabilni lastniki, je bolje imeti zadovoljne delničarje, ki ne bodo obžalovali svojega nakupa. To bi lahko bila priložnost za male vlagatelje, če so primerno obveščeni in osveščeni o finančnih tveganjih ter če so trgovanje na podlagi notranjih informacij in druge zlorabe na trgu identificirani in sankcionirani s strani nadzornih organov.

Odvisno je tudi od tega, kolikšen delež prodajaš. Če ima država večinski delež, lahko pride do skušnjave po nastavljanju političnih figur, namesto profesionalnih strokovnjakov z dobrimi izkušnjami na področju bančništva. V Belgiji smo videli, kako dramatično je bilo na vrhu državnih bank imeti politike, ki niso imeli kompetenc vodilnih managerjev, imeli so le njihovo plačo. Po drugi strani je dobro, če je država solastnik banke, to ti da zaupanje v banko, vendar smo bolj naklonjeni manjšinskemu deležu, ker se bojimo političnega vmešavanja.

"Delničarji imajo pravico, da prejmejo enako ceno kot drugi in da zavrnejo ali sprejmejo ponudbo. Ponavadi preveč vmešavanja brez vednosti delničarjev slednjim ne koristi, na koncu ne koristi niti gospodarstvu." Verjetno veste, da je največje podjetje, ki je v tem trenutku naprodaj v Sloveniji, trgovska družba Mercator. Večinski delež prodajajo banke, ki so posameznikom brez primernih poroštev včasih dajale več sto milijonov evrov vredna posojila. Bi vi kot bančnik prodajo "na vrat na nos" največjemu Mercatorjevemu tekmecu v regiji ocenili kot razumno? Kupec (Agrokor) na Hrvaškem upravlja tako s proizvodnjo kot prodajo hrane, zato bi prevzem v prihodnosti zagotovo škodil slovenskim kmetom in proizvajalcem hrane, ki so po drugi strani veliki dolžniki teh istih bank, ki zdaj prodajajo Mercator.

Veliko je odvisno od transparentnosti in enakopravne obravnave delničarjev. To je videti enostavno, vendar sem tudi v svoji lastni državi videl, kako so oblasti drugače obravnavale delničarje zelo šibke banke Dexia v primerjavi z banko Fortis, ki so jo prodali hitro, ne da bi pri tem prisluhnili organiziranim delničarjem.

Delničarji imajo pravico, da prejmejo enako ceno kot drugi in da zavrnejo ali sprejmejo ponudbo. Ponavadi preveč vmešavanja brez vednosti delničarjev slednjim ne koristi, na koncu ne koristi niti gospodarstvu. Morda včasih koristi nekaj srečnežem, ki so izpogajali dogovor, vendar ne vedno dolgoročno.

Kako bi situacijo rešili v Belgiji, kjer so domači šampioni zaščiteni?

K sreči smo vendarle dobili novo vlado. Pri Fortisu, ki zdaj pripada francoski bančni skupini BNP Paribas, smo storili hude napake. Viri mi pravijo, da odločevalci na strani vlade niso bili pripravljeni razumeti možnih rešitev. Nekatere od teh odločitev so sprejeli ljudje, ki niso imeli izkušenj s področja bančništva. Imeli smo proračun, ki so ga hvalili in je bil zaradi dobrega političnega piarja sprejet, a je bila to le kamuflaža in ne rešitev. Verjamem, da bo nova vlada v večji meri prisluhnila delničarjem in kompetentnim ekonomistom.

Mali delničarji in tržni regulatorji se za svoje pravice ali proti nepravilnostim podjetij (npr. kartelnim dogovorom) v Sloveniji pogosto borijo na sodišču. Pogosto so neuspešni, ker na sodiščih pogosto primanjkuje sodnikov, ki so kvalificirani za takšne primere, kar je naš varuh konkurence ugotovil že pred časom. Kakšne so razmere v drugih državah in kaj bi bila po vašem mnenju optimalna rešitev? Menite, da je rešitev v specializiranih sodiščih?

Ni lahko biti uspešen, če nimaš enakih sredstev kot tisti, na katere želiš vplivati. Najboljša rešitev je v tem, da uspeš svoje stališče izraziti tako, da ga pristojni organi slišijo. To lahko storiš tako, da v primerih, ki zahtevajo popravo napak, pokažeš, da imaš za to primerno znanje in informacije. Bolj verjamem v dialog kot sovražen odnos, vendar je za to potrebno, da ti organi pustijo, da z njimi o zadevah tudi razpravljaš.

Ste velik strokovnjak na področju evropskega bančništva; doktorsko dizertacijo ste napisali na temo bančne koncentracije v Evropi. Kaj menite o odnosu med belgijsko KBC in slovensko Novo Ljubljansko banko, saj lahko KBC v tem primeru obravnavamo kot malega delničarja?

KBC je svojo hčerinsko družbo v Luksemburgu prodal Katarcem. Oblasti so se s tem strinjale, obdobje toksičnih naložb je prizadelo veliko bank. Nekatere banke so investirale v strukturirane produkte, ker je zanje jamčila ameriška institucija, ki je potem bankrotirala.

KBC je kljub temu dobra banka. Je banka, ki prisluhne organiziranim delničarjem iz več vplivnih družin. Lahko bi bila dober partner, če obstajajo jasni dogovori, ki jih obe strani dobro razumeta, in če obstaja transparentnost. V takšnih okoliščinah so možni dogovori, ki so na dolgi rok koristni za vse vpletene strani.

V splošnem se bojim gigantizma. Velikost se mora skladati s cilji. V takšnih okoliščinah imate lahko učinkovite srednje velike banke z dobrim managementom. Videli smo preveč bank, ki so po združitvi ali prevzemu izgubile dušo. Nimajo več sebi lastnega stila. Management ni več zmogel učinkovito voditi banke. Ni bilo pravega zdravega managementa, na najvišji ravni ni bilo zanesljivih informacij, kaj posredniki počnejo drugod po svetu, ni bilo več fleksibilne strategije, strategijo je nadomestila želja po hitrem dobičku in povečala tveganje.
http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2011/12/predsednik_svetovne_federacije_investitorjev_mali_delnicarji_so_v_casu_krize_utrpeli_ogromne_izgube.aspx

zoran13

DAMIJAN ŽUGELJ

Žugelj porazil državo na ustavnem sodišču

Agencija za trg vrednostnih papirjev pod vodstvom Damjana Žuglja je na ustavnem sodišču dobila bitko proti državi glede interpretacije prevzemne zakonodaje.

Avtentična razlaga prevzemne zakonodaje, s katero je država sredi letošnjega leta onemogočila, da bi ji ATVP vzela glasovalne pravice v devetih velikih borznih podjetjih, namreč ni zgolj razlagala zakona o prevzemih, temveč je vanj posegla, kar je v nasprotju z ustavo. Tako so namreč odločili ustavni sodniki, ki so opozorili, da so poslanci z avtentično razlago spremenili prevzemni prag in način sankcioniranja kršitve zakona o prevzemih. Državi in državnim podjetjem tako znova grozi, da bodo zaradi nekaterih delniških poslov Luke Koper in Nove KBM iz let 2006 in 2007 ostali brez glasovalnih pravic v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Petrolu, Abanki Vipa, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.

Z zavrnitvijo avtentične razlage bo lahko namreč ATVP sedaj ponovno uvedla postopek proti državnim lastnikom, saj naj bi ti z nekaterimi borznimi transakcijami pred štirimi oziroma petimi leti presegli prevzemni prag v več podjetjih. Prevzemna zakonodaja povezanim osebam, ki so pred uveljavitvijo prevzemne zakonodaje presegale 25-odstotni prevzemni prag, sicer dovoljuje, da jim prevzema ni treba objaviti, a le dokler svojega lastništva ne povečajo. Ker sta Luka Koper in Nova KBM v zadnjih letih trgovali z nekaterimi delnicami, je ATVP številnim državnim družbam zato zamrznila glasovalne pravice in jim naložila, naj ali objavijo prevzemno ponudbo ali svoje lastništvo znižajo pod 25 odstotkov. Kasneje je morala ATVP postopke zaustaviti, saj je avtentična razlaga povezanim osebam omogočila, da jim prevzema ni bilo treba objaviti, če so najprej kupile delnice, nato pa svoje lastništvo znižale pod zatečeno stanje.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042496725

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 23 Dec 2011 01:07; skupaj popravljeno 1 krat

SAAB in STEČAJ

/13/...nekoč legendarni in zelo dobri ter varni avtomobili se sedaj poslavljajo, saj očitno med lastniki ni več soglasja za nadaljevanje proizvodnje, no, vsako toliko pa še vedno srečamo kakšnega Saaba: Twisted Evil

Saabu zahaja sonce vložen predlog za stečaj

Švedski proizvajalec avtomobilov Saab Automobile in njegova lastnica družba Swedish Automobile (Swan) se, kot kaže, predajata usodi. Številnim poizkusom iskanja investitorjev za rešilno dokapitalizacijo se je namreč vselej postavil po robu nekdanji lastnik, torej General Motors (GM). Brez nujne injekcije svežih sredstev upanja za Saab tako praktično ni več, kar dokazuje včerajšnja poteza izvršnega direktorja Swana Victorja Mullerja, ki je na sodišču v Vanersborgu vložil predlog za začetek stečajnega postopka. Kaj to pomeni za hčerinsko družbo in servise v Sloveniji, še ni znano. Na vprašanja, ki smo jih včeraj naslovili na slovensko zastopništva za Saab, namreč ni bilo odziva.

Ceste je švedskemu avtomobilskemu velikanu, ki zaposluje več kot 3600 ljudi, dokončno zmanjkalo konec minulega tedna, ko je GM še zadnjič uporabil veto in prižgal rdečo luč kitajskima investitorjema Pang Da in Zheijang Youngman Lotus Automobile, ki sta bila pripravljena prevzeti Saab za 100 milijonov evrov. Ameriški velikan iz Detroita je kot nekdanji lastnik Saaba ohranil možnost veta zaradi lastništva tehnoloških patentov švedske družbe, uporabil pa ga je predvsem zaradi strahu, da bi takšno znanje koristilo kitajskima investitorjema ter s tem škodilo položaju GM na njegovem glavnem trgu - na Kitajskem.

Medtem ko nekateri ameriški družbi očitajo skorajšnji propad Saaba, vidijo spet drugi glavnega krivca v gospodarski krizi. Januarja 2010, ko je nizozemski podjetnik Muller za 400 milijonov evrov (74 milijonov v denarju in 326 milijonov v prednostnih delnicah) prevzel Saab, so mu ravno težke razmere na finančnih trgih preprečile zbiranje potrebnih sredstev za prenovitev proizvodnih linij. Dodatne zaostritve so prišle v obliki pritiskov dobaviteljev, ki so marca letos zahtevali poplačilo dolgov, zaradi česar se je proizvodnja v največji tovarni Trollhattan zaustavila. Delavcem so bila ob tem sicer poravnana skoraj vsa plačila, a čakajo še novembrske plače.

Brez čudeža, torej brez novega vlagatelja, se tako zgodba nizozemske družbe Swan, ki se je junija preimenovala iz Spyker Cars, končuje. Načrti, po katerih naj bi Saab leta 2012 proizvedel 120.000 avtomobilov, pa so oddaljeni bolj kot kadar koli. Pri tem dodajmo, da je Saab, ki sicer slovi po izjemno lojalnih kupcih, v zadnjih dveh desetletjih ustvaril dobiček le enkrat. Družba, ki je proizvajala avtomobile od leta 1949, bo tako zelo verjetno razpuščena in prodana po delih.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042496631

Saab: Konec ene največjih avtomobilskih znamk v zgodovini

Če ne veste, kako se ob smrti Saaba počuti na milijone lastnikov enega od njegovih štirikolesnih otrok, potem vam bo to morda pomagal razumeti eden od mnogih tvitov, katerih število od razglasitve bankrota nekdanjega avtomobilskega velikana nezadržno raste ''Samo da veste, počutim se enako, kot bi se počutil oboževalec Appla, če bi Apple izginil.'' Za vas smo zbrali pomembne trenutke vedno čudaškega inovatorskega velikana Saaba.

Saab gre v stečaj

Zasnovan pri letalskem podjetju. Prvi Saab - Ursaab 92001, se je rodil leta 1949.
Leta 1921 so na Švedskem ustanovili letalsko podjetje Svenska Aero Ab. Glavni vlagatelji v podjetje so bila takrat nemška podjetja, saj zaradi podpisane Versajske pogodbe v domovini niso smeli proizvajati vojaške opreme.

Kar so začeli v letalstvu, so nadaljevali v avtomobilizmu
Da je bil Saab uspešno in inovativno letalsko podjetje, je jasno kot beli dan. Leta 1939 so, sicer z ameriško pomočjo, razvili prvi bombnik SAAB 17, sledila pa so mu tudi visokotehnološka letala kot sta bila Draken in Viggen.

Saab se je moral ob koncu vojne hitro odločiti, kam bo preusmeril svojo proizvodnjo. Kljub temu, da nihče od njihovih inženirjev ni vedel ničesar o avtomobilih, le dva pa sta ga znala voziti, so se na veselje mnogih odločili, da bodo izdelovali vozila. Zakaj na srečo? Ker se je Saab v letih, ki so prišla, izkazal za enega največjih inovatorjev v razvoju avtomobilov in avtomobilske varnosti.

Pri Saabu so se začeli kmalu zavedati, da delajo nadpovprečno trpežne, varne in zanesljive avtomobile . Česar niso imeli, je bil avtomobil, ki bi bil všečen množicam. Pri razvoju slednjega pa so imeli prednost - konkurenti, ki so stavili na moderno obliko, so morali svoje modele osveževati, Saabu pa tega zaradi trpežnosti ni bilo treba. Oblika je sledila uporabnosti in ne obratno.

Vse do leta 85 je Saab leto za letom, model za modelom, presenečal in mnogokrat navdušil javnost z inovacijami, tako na področjih tehnologije motorja, kot na področjih varnosti, slednji so zvesto sledili do konca. Leta 1990 je General Motors odkupil polovico Saaba, deset let kasneje še preostanek. Od tega prevzema naprej ta legendarna znamka ni nikoli več ustvarjala dobička. S ponedeljkom pa se je dokončno poslovila.

Kar se vam danes zdi vsakdanje, je verjetno Saabov izum
Pol leta po tem, ko so se vrgli v avtomobilizem, se je rodil prvi Saabov avtomobil, katerega oblika je bila zasnovana na osnovi letalskih kril in je že takrat lahko prevozil 280.000 kilometrov. 92001 - UrSaab, je bil prvi po marsičem, ne le prvi v Saabovi vrsti. Imel je samonosno karoserijo, izredne aerodinamične lastnosti, dvotaktni motor, ki je poganjal sprednja kolesa in neodvisno vzmetenje vseh koles (ne pozabite. da govorimo o letu 1947).

Prve serijske izvedbe Saaba, ki so se začele z letom 1949 sta bila 92 in starejši brat 93. Slednji je v luči neprestanih izboljšav imel tri cilindre, iz motorja pa, ki je imel le 840 kubičnih centimetrov prostornine, je rezgetalo 86 konj. Slednje je vodilo v kaj drugega, kot v reli, v katerem je Saab bil zelo uspešen, imeli so celo lasten oddelek v tovarni. Vsi, ki poznate zgodovino relija, veste kaj je Monster – imel je dva motorja, da dva, oba dvotaktna s po 750 ccm, več kot 100 konjskih moči in končno hitrostjo 198 kilometrov na uro. In to sploh ni bila njihova glavna dvotaktna senzacija – to je bila model 94 - Sonett I. Šasija iz lahke zlitine, karoserija iz umetne mase in končna hitrost 210 kilometrov na uro. Kasnejša različica karavana pa se je lahko ponašala z zadnjim krilcem (t.i. spojler) nad zadnjim steklom, ki je preprečevalo nabiranje prahu.

Kot zanimivost - vsi prvi serijski Saabi so bili zeleni, ker so letalski inženirji ugotovili, da ni dovolj dobra za kamuflažo, imeli pa so je na pretek.

Mnogo stvari, ki se vam danes v avtomobilski varnosti in tudi udobju zdijo popolnoma vsakdanje je Saab izumil, še preden je začel dobro konkurirati nemškim velikanom, Audiju, BMW-ju in Mercedesu. Model 96, ki je prišel v serijsko proizvodnjo leta 1963 že ima eno od inovacij, ki so jo takoj začeli posnemati tudi ostali. To je bil nov način zavornega sistema – Saab je uvedel dva, po diagonali ločena tokokroga.

Če se zdi nemogoče, je Saab to naredil
Ko smo prej omenjali avtomobil, ki bi bil všečen množicam, a vseeno po Saabovsko "čudaški" – tako se je rodil Gudmund, drugače znan kot Saab 99. Morda navzven ni bil ravno čuden, je bil pa zato toliko bolj nedojemljiv njegov motor. Tako so polovico V8 motorja nagnili za 45 stopinj in ga dodelali. To pa še ni vse- motor so nato še obrnili za 180 stopinj - sprednji del motorja z jermeni je bil zadaj, zadnji del pa spredaj, menjalnik so namestili pod motor, prenos med sklopko in menjalnikom pa je opravljal tris zobnikov. Tega, da je bil Gudmund nočna mora serviserjev, ni potrebno poudarjati. Vsi Saabovi motorji še danes odmične gredi gnane z verigo.

99 je imela še nekaj tipičnih posebnosti. Ukrivljeno prednje steklo z nizkim koeficientom upora, ključavnica za vžig se je skrila med sedežema, zadek avta je bil konkavne oblike, steklo pa je bil ravno – tako so dosegli maksimalno aerodinamiko, podvozje je bilo popolnoma plosko, konjiček je bil seveda preizkušen v vetrovniku. Na to dodajmo še ogrevan voznikov sedež, bočne ojačitve z jeklenimi profili v vratih, brisalci s sistemom za čiščenje žarometov, samopopravljivi odbijači in serijske halogenske žarnice ter povsem nadpovprečna varnost.

Leta 1975 so Saabovi inženirji novi 99 CombiCoupe, kateremu je bil edini tekmec znana Renaultova Katrca, že opremljal z elektronsko krmiljenim sistemom.

Saab 99T
Naslednja na seznamu inovacije je bil turbo motor – za serijsko uporabo. Scania je sicer idejo prisilnega polnjenja, »turbocharging« razvila že leta 1951 s prvim turbinskim motorjem za tovornjake, tudi Porsche s svojim 930 T in Mercedes z dizelskim 300TD sta poznala turbo motorje. Saab je poleg svojega 99T na vsak način hotel izdelati motor, ki bi bil zmogljiv, a obenem primeren za običajnega voznika. Razvili so novo turbino, natančneje loputo, ki odvaja dela izpuha mimo turbine in tako povzroči enakomerno naraščanje moči. Motor je pridobil 23 odstotkov več moči in kar 45 odstotkov več navora.

Da Saabova domišljija res n poznala meja, se je izkazalo pri oblikovanju novega avtomobila, ki bi nasledil nadvse uspešno 99-ico. Zakaj bi razvijali nekaj drugačnega, novega in dragega – predelajmo staro uspešnico. 99-ici so odrezali nos pri začetnih stebričkih in tako ostali zvesti sami sebi – z dolgim zadkom in kratkim nosom. Spredaj so nato dodali 21 centimetrov in tako dobili dovolj prostora za tudi za servo-volan, seveda pa podrli varnostne standarde. Skoraj – saj so naknadno dodali jeklen profil, tik pod armaturo. Hoteli so doseči, da pri čelnem trčenju vsa vrata ostala zaprta, a vseeno bi se morala na odpreti le s silo rok, brez dodatnih pripomočkov. Leta 1978!

Saab je štrene konkurenci ponovno mešal že leta 78, ko so predstavili naslednika Saaba 99. 900-tica je bil je prvi avto na svetu z vgrajenim elektrostatičnim filtrom kabinskega zraka. Ventilacijski sistem je bil krmiljen pnevmatsko, kontrole so bile rotacijske, zrak pa je pihal skozi nič manj kot 13 ločenih šob in s točno določeno hitrostjo. Volanski drog se je ob morebitnem udarcu voznika na obroč deformiral in tako preprečil resnejše poškodbe. Še celo ob predrtju sprednje gume pri 90 km/h je avto normalno držal svojo smer.

Leta 1980 je Saab predstavil eno svojih najbolj revolucionarnih novosti na področju turbinskih polnilnikov – APC sistem. Gre za elektronsko vezje, v uporabi še danes, ki 12-krat v sekundi preveri pogoje delovanja motorja in prilagaja maksimalni pritisk plinov iz kompresorja. Za laike – to pomeni, da je motor lahko deloval na goriva različnih oktanov brez tveganja.

Novejši modeli Saaba na preizkušnji
Nadalje so predstavili še nekaj novosti zunaj pokrova motorja. Vzvratno ogledalo s konkavnim steklom, ki izniči mrtvi kot in pa zavorne ploščice brez rakotvornega azbesta. Leta 1983 so predstavili prvi kabriolet na svetu s stekleno zadnjo šipo.

Leta 1986 je SAAB šokiral javnost, ko so njihove tri naključno izbrane 9000 Turbo podrle rekord v hitrosti in vzdržljivosti. 20 dni in noči brez postanka je bila povprečna hitrost nekaj čez 212 km/h. Vsak avto je prevozil 100.000 km brez večjih okvar pri omenjeni hitrosti! Rekorda v 20 letih še nikomur ni uspelo podreti.

Inovacij še ni bilo konec, leta 1985 so na primer, predstavili (in patentirali) prvi vžigalni sistem brez gibljivih delov, Direct Ignition.

Saab je bil med drugim prvi, ki je serijsko vpeljal varnostne pasove in tudi avtomatski izklop luči. Razvili so tudi nova varnostna naslonjala za glavo, ki ob trku zaščitijo vrat človeka.

Oglejte si ČASOVNICO SAABOVE INOVATIVNE ZGODOVINE.
Ne gre za obsesijo, za večno zvestobo gre
Občudovalci in privrženci Saaba so ljudje, ki se slikajo s svojimi svojimi nenavadnimi jeklenimi konjički ali pa kupijo dva ali tri modele le zato, da jih pač imajo. Zato ni čudno, da so sožalna in obtožujoča sporočilca sporočilca preplavila splet – sporočila, ki zelo jasno in nič kaj skrito valijo vso krivdo propada švedskega velikana na General Motors.

''Počivaj v miru, Saab. GM te je uspaval v komo, nato pa blokiral tiste, ki naj bi te obudili nazaj.'' je zapisal eden od tviterašev.

Na spletni strani, katere ime pove vse o ljudeh, ki vozijo Saaba – ''Življenje s Saabom'' (Life with Saab), so oboževalci celo postavili nagrobnik, katerega napis pove vse:

''Tu leži Saab Automobile AB: Smrtno ga je ranil GM, švedska vlada pa mu je odrekla prvo pomoč.''

Predanost Saaba svoji čudaškosti je vodila k poplavi čustev, ki smo ji priča od ponedeljka dalje, je žalovanje povzel Sasha Strauss, izvršni direktor oglaševalske agencije Innovation Protocol. Veliko ljudi se na svoje avtomobile naveže in Saab je pri svojih lastnikih sprožal občutke ponosa, je povedal in dodal: ''Resnično verjamem, da je to konec ene največjih avtomobilskih znamk v zgodovini.''

GM o svoji krivdi ni imel povedati drugega, kot očitnega dejtva, da ''ljudje pač izražajo svoje čustva in nedvomno imajo pravico, da to počnejo.''

Shawn Holwegner, eden od mnogih ljubiteljev Saaba, na Facebooku bolj znan pod imenom Saab Addictius je večino večera, ko je šel Saab h koncu svoje zgodovine, preživel buden in čakal, kaj bo. ''Saabi so pač eni od tistih vozil ki jih ali preprosto ljubiš, ali pa nikakor ne preneseš.''

Kakorkoli že, vsem, ki jim ''kos pločevine'' pomeni več, kot marsikaj drugega v življenju in ki se s ponosom po aveniji zapeljejo v svojem zglajenem starčku, je jasno, kako se lastniki Saaba počutijo.
http://dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042496770

zoran13

ETIČNA BANKA

/13/...v Trstu se je odprla nova poslovalnica ETIČNE BANKE, sicer že 16 na celotnem ozemlju Italije, med drugimi prednostmi, ki jih ponuja je tudi ta, da sami komitenti financirajo potrebe raznih socialnih projektov in da tako točno vedo, komu gre njihov denar, kar pri drugih bankah temu ni tako: Laughing

V Ulici Coroneo 31/2 v Trstu so odprli prvo podružnico etične banke v deželi Furlaniji-Julijski krajini.

Odprtje lično opremljene podružnice v Ul. Coroneo
Če vam ni vseeno, komu zaupate vaše prihranke oziroma predvsem, kam jih vaša banka investira, potem se lahko pridružite že res številnim članom etične banke, ki je v Ulici Coroneo 31/2 slovesno odprla svojo prvo filialo v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Prijetna slovesnost je bila predvsem priložnost za srečanje s strankami, člani in prijatelji ter za spoznanje novih upraviteljev - Enrica Trevisiola, ki je odgovoren za podružnico, in Stefanie Santi. Pa tudi za sprejem morebitnih novih strank, saj so res številni radovedno gledali v prostore banke in ugibali, za kaj sploh gre. Marsikdo namreč ne ve, kaj je etična banka in katere vrednote spodbuja, nova upravitelja pa sta pripravljena vsakomur predstaviti idejo o etičnem in odgovornem financiranju.
Etična banka je nastala pred dvanajstimi leti na pobudo nekaterih neprofitnih organizacij, ki so želele, da bi bila financa usmerjena v skupno dobro celotne skupnosti in prostora. Banka zato investira prihranke svojih strank samo v projekte s področja družbene in mednarodne kooperacije, naravovarstva, kulture in civilne družbe.
http://www.primorski.it/stories/trst/199038/
www.bancaetica.it
http://ilpiccolo.gelocal.it/cronaca/2011/11/15/news/banca-etica-in-via-coroneo-la-prima-filiale-in-citta-1.1674310

PODPORNI ČLANI:
* ACLI (Associazioni Cristiane Lavoratori Italiani)
www.acli.it
* AGESCI (Associazione e Guide e Scout Cattolici Italiani)
www.agesci.org
* ARCI (Associazioni Ricreative Culturali Italiane)
www.arci.it
* Associazione Botteghe del Commercio Equo Solidale
www.assobdm.it
* Associazione Italiana Agricoltura Biologica
www.aiab.it
* Consorzio Gino Mattarelli
www.cgm.coop
* Cooperativa Oltremare
www.coopoltremare.it
* Cooperazione Terzo Mondo (CTM-Altromercato)
www.altromercato.it
* Consorzio Etimos (ex Ctm-Mag)
www.etimos.it
* Emmaus Italia
www.emmaus.it
* Fiba - Cisl Brianza
www.fiba.it
* Gruppo Abele
www.gruppoabele.org
* Mag2 Finance Milano
www.mag2.it
* Mag Venezia
www.magvenezia.it
* Mani Tese
www.manitese.it
* Overseas
www.overseas-onlus.org
* Unione Italiana Sport per Tutti
www.uisp.it
* Unione Sindacale Territoriale Cisl Brianza
www.cislbrianza.it

Urnik:
dopoldne: od 8:45 do 13.15
popoldne: po dogovoru
tel: 0039 040 0647968

MUHAMMAD YUNUS & GRAMEEN BANK

Ustvariti banko za revne niso sanje. Muhammadu Yunusu je uspelo in to s precejšnjo hitrostjo.

Spremeniti svet. Pokončati izkoriščanje revne delovne sile. Popolnoma iztrebiti revščino. So to le naivne sanje?

Morda. Ampak Muhammadu Yunusu je z ustanovitvijo Grameen Bank uspelo te sanje vsaj približati realnosti. In to s precejšnjo hitrostjo. Ustanovil je institucijo z dušo, s pomenom, etiko in čustvi. In z njo je svet brez revščine veliko bližji. Dokazal je, da z majhnim, a odločnim in potrpežljivim korakom, lahko pride do revolucije in velikih sprememb.

Mizerno stanje je klicalo po spremembi
Vse se je začelo z osvobodilnim gibanjem Bangladeša. Ljudje so se morali soočiti z vojno, bedo, revšino, smrtjo... Po devetih mesecih se je leta 1971 Bangladeš osvobodil od Pakistana, in ob tem dogodku se je Muhammad Yunus vrnil iz Amerike, kjer je poučeval na eni izmed univerz. Vrnil se je, da bi pomagal obnoviti državo. Žal pa se situacija v Bangladešu z osamosvojitvijo ni izboljšala. Bilo je vedno slabše. Leta 1974 je bila situacija kritična. Takrat je Muhammad učil ekonomijo na bangladeški univerzi Chittagong. Ampak počutil se je vedno bolj obupno – učil je z vsem entuziazmom in ponosom mladega doktorja iz ZDA, z občutkom da zna vse, da pozna vse rešitve tega sveta. A ko je izstopil iz predavalnice, ga je pogled na žive okostnjake v hipu streznil. Ljudje, ki počasi umirajo in čakajo na smrt. »In ni hujše smrti«, pravi Muhammad, »kot smrt zaradi lakote«. Zdelo se mu je, da se s to krutostjo ne more soočiti. Vse znanje, ki ga je imel, v tistem trenutku ni imelo nobenega pomena več. Vsaj za resnično življenje vseh tistih umirajočih ljudi. Tako se je odločil, da bo zapustil akademsko življenje in poskušal spoznati, kako živijo ljudje iz vasi blizu univerze. Kako se spopadajo s smrtjo, ki se sprehaja po njihovih poteh. »Res ni ničesar kar lahko naredim zanje?« se je spraševal. Pogovarjal se je z ljudmi in iskal rešitev. Vsa njegova akademska aroganca je izginila, počutil se je nemočnega. Nič več se ni ukvarjal z globalnimi težavami, niti z nacionalnimi ne. Spoznal je, da so težave bližje, kot si je predstavljal. In svoje sposobnosti je hotel usmeriti ravno v te »majhne« težave, ki se jih je lahko dotaknil, povohal.

Ideja pride z izkustvom realnosti
V tem brskanju po resničnem življenju je spoznal eno izmed vaških žensk. Njena izkušnja ga je usmerila v smer, ki se je drži še danes. Izdelovala je stole iz bambusa. Cele dneve je garala in zaslužila le dva ameriška penija na dan. Muhammad ni mogel verjeti, da lahko nekdo izdeluje tako lepe stole in ustvarja tako minimalen dobiček. Ampak stvar mu je postala kmalu jasna. Ker ni imela denarja, da bi si sama kupovala bambus, si ga je morala sposojati od trgovca. To pa pomeni, da je lahko svoje izdelke prodajala izključno njemu in to po ceni, ki jo je določil on. Najhujše pri tem je, da bi za nakup bambusa potrebovala pičlih dvajset centov. »O moj bog, ljudje trpijo zaradi dvajsetih centov. Res ni ničesar, kar bi lahko kdo naredil?«, se je razočarano spraševal Muhammad. S pomočjo študentov je naredil seznam vseh ljudi vasi, ki bi potrebovali denar, da bi se lahko osvobodili izkoriščevalskega trgovca. Podobnih primerov je bilo 42. In ko je Muhammad videl koliko je skupna vsota denarja za vseh 42 vaščanov, je doživel največji šok svojega življenja. 27 dolarjev. Sram ga je bilo, da je del družbe, ki ne more zagotoviti teh 27 dolarjev za 42 sposobnih in delavnih ljudi. V istem trenutku vzame denar iz žepa in jih da študentom: »Vzemite in razdelite ga tem ljudem. Povejte jim, da ga bodo vrnili, ko bodo lahko.« Tako so lahko svoje izdelke prodajali tam, kjer so zanje največ dobili. Bili so navdušeni, saj se jim kaj podobnega še ni zgodilo. In to je Muhammada spodbudilo, da je nadaljeval s svojimi razmišljanji: »Kaj zdaj?« In pride na idejo banke, ki bi delovala v okviru univerze. Poln optimizma odide k menedžerju in mu predlaga, naj posodi denar za revne vaščane. Ta ga začudeno pogleda: »Kaj si nor? Kako bi posojal denar revnim? Saj niso kreditno sposobni!«

Muhammad ni hotel obupati. Hotel je le priložnost. Ampak pravila naj ne bi dovoljevala odobritve posojil kreditno nesposobnim. Menedžer mu je predlagal, naj gre raje k pomembnim bančnim uradnikom. Začela se je borba z bančnimi velikani. Vsi bankirji so bili istega mnenja – revni so kreditno nesposobni in takim se denarja ne posoja, saj ga ne bodo nikoli vrnili. Po nekaj dnevih pogajanj je Muhammad ponudil sebe kot poroka in podpisal vse, kar je bilo potrebno. Tako je dobil prvi denar, ki ga je razdelil potrebnim. To je bil začetek. Vsi bančni pomembneži so ga neprenehoma opozarjali, da denarja ne bo videl več nazaj. Ampak na njihovo presenečenje so vrnili vse, vse do zadnjega penija. Ves vesel se odpravi k menedžerju: »Plačali so, vse so vrnili. Poglejte! Vidite, sploh ni težav!« Menedžer pa vztrajno: »Norčujejo se iz vas. Ko bodo dobili več denarja, ga ne bodo več vrnili!« Tako je Muhammad dal še več denarja in tudi ta denar so mu v celoti vrnili. Ampak to ni zadostovalo: »Morda ti je to uspelo v eni vasi, v dveh pa nikakor ne bo delovalo.« In tudi v dveh vasicah je Muhammad dobil ves denar nazaj. Pomoč je nato razširil na najprej na pet in nato na deset vasi, na dvajset vasi, na petdeset vasi, na sto vasi. Bančniki niso popustili. Teoretično znanje jim je tako zaslepilo pogled, da so neizpodbitno verjeli, da je banka za revne absolutno nemogoča. In tako je Muhammad pri njih obupal: »Zakaj se jih sploh trudim prepričati? Jaz sem popolnoma prepričan – revni so kreditno sposobni!« In tako se je odločil, da bo ustanovil lastno banko brez njihove pomoči.

Ustanovitev Gameen Bank in njeni izredni uspehi
Nemudoma se odpravi na vlado s prošnjo za pridobitev dovoljenja. Celi dve leti je potreboval, da jih je prepričal. Nikakor niso mogli razumeti zakaj bi potrebovali banko za revne. Že tako naj bi imeli dovolj težav. »Mi ne potrebujemo vašega denarja, ampak le dovoljenje za ustanovitev«, je ponavljal Muhammad. In končno mu je le uspelo. 2. oktobra leta 1983 so postali samostojna in uradna banka. Od takrat naprej so se lahko širili tako, kot so sami želeli. In so se. Danes pomagajo blizu 60.000 vasem, imajo več kot 5,5 milijonov strank, od tega je več kot 96% žensk. Posodili so več kot pet bilijonov ameriških dolarjev denarja. Ogromno zaposlenih. Vse številke kažejo le na njihov absolutni uspeh. Uspeh nekoga, ki mu nihče ni verjel in zaupal, ki je začel s pičlimi 27 dolarji in 42 ljudmi. Uspelo mu je, ker je verjel vase in v svojo idejo, ker niti za trenutek ni obupal in potrpežljivo korakal do jasno zastavljenega cilja. Ker se je Grameen Bank vedno zavzemal za žensko populacijo in jih spodbujal k lastni iniciativi, so ženske kmalu začele verjeti, da si lahko sposodijo denar in ga uporabijo. S tem so začele verjeti, da so sposobne in ne le nadloga družini ter družbi nasploh. Prvič, da jim je kdo sploh zaupal denar. To jih je še bolj spodbudilo, da so sposojeni denar čimprej vrnile in to z lastnim denarjem. Vse to je posledično pomenilo veliko pozitivnih sprememb v družbi nasploh. Muhammadu Yunusu in Grameen Banki je uspelo porušiti marsikateri predsodek in dokazati, da revni so kreditno sposobni. Tako se postavi zelo legitimno vprašanje: »So banke vredne in sposobne za ljudi (so banke 'people-worthy')«?

Rezultati in vizija za naprej
Več kot tretjina vseh Gremeen sposojevalcev, je prestopila mejo revščine, seveda navzgor. In kaj hočejo vsi skeptiki več od tega, da si revni ljudje sposodijo denar, z njim ustvarjajo dobiček in izstopijo iz revščine? »Revščina ne obstaja zaradi revnih ljudi, ampak zaradi institucij, ki diskriminirajo revne«, ugotavlja Muhammad. Zato se Grameen Bank širi preko meja Bangladeša. Pokriva že veliko držav. Osnovno načelo Grameen Bank in sveta nasploh bi lahko bilo naslednje: čisto nobenega razloga ni, da bi toliko ljudi trpelo revščino in garalo za minimalen denar. Grameen bank hoče to spremeniti, ustaviti izkoriščanje bogatih in iztrebiti revščino. Muhammadova dolgoročna vizija in njegove največje sanje so, da bi morale naslednje generacije v muzeje spoznavati, kaj je revščina sploh bila. Na zemlji naj bi namreč popolnoma izginila. In treba je verjeti, da je to res mogoče.
http://www.e-neo.si/si/atraktivno/arhiv/grameen-bank/

Dobičkonosni ideali
Etično in družbeno odgovorno investiranje

Investiranje v ekologijo: Veternice v Avstriji
Nemara se bo tole slišalo hudo, ampak tako pač je: pri nas se šele učimo biti kapitalisti. Delodajalci se šele učijo biti pravični, a učinkoviti; potrošniki se šele učijo biti potratni, a zahtevni; novi bogataši se šele učijo uživati v denarju (razkazovanja so se naučili hitro); delničarji se šele učimo vlagati, plemenititi in prekladati vrednostne papirje. Glede na to še ne razmišljamo o "pravičnem", "etičnem" dobičku oziroma denarju, temveč nas pri vlaganju zanima predvsem velikost dobička. Enako podjetja. Težko si predstavljamo, da bi denimo pri nas obstajala banka, ki bi denar posojala le revnim, ki ne bi imeli nobenega premoženja za zavarovanje posojila. A Grameen Bank v Bangladešu je počela ravno to, sedaj pa je največja bangladeška banka. Prav tako je ni banke pri nas, ki bi v letnem poročilu zapisala, da je lani zavrnila za 4 milijone funtov poslov, ker niso bili v skladu z njenimi etičnimi merili. To je namreč letos naredila manchestrska Co-operative Bank. Natančneje, zavrnila je 143 poslov, med drugim je izgubila pol milijona funtov, ker je zavrnila posojilo mednarodni naftni družbi. Zavrnila je tudi podjetje, ki je izdelovalo dele, vgrajene v letala, uporabljena v iraški vojni, izdelovalca igrač, ki ima obrate v državah tretjega sveta, kjer so vprašljive delovne razmere, in ribogojnico, ki s svojo dejavnostjo ne vpliva spodbudno na lokalno okolje.

O čem natančno teče beseda? O etičnem investiranju. Ker se večina kritično mislečih zahodne civilizacije obrača k antiglobalizaciji, antipotrošništvu, pravičnosti sveta, je etično investiranje logična posledica teh usmeritev. Če ste torej posameznik, ki ga skrbijo varstvo okolja in drugi svetovni problemi, je skrajni čas, da naredite korak naprej od ločenega zbiranja odpadkov, ker ste zrel kandidat za etično investiranje. Kje v tujini, ker se pri nas ukvarjamo šele s prodajo certifikatskih delnic. Etično investiranje pomeni vlaganje denarja v podjetja ali sklade, ki se trudijo za pozitiven prispevek družbi in svetu, hkrati pa se izogibajo vlaganjem v podjetja, ki kakorkoli škodijo svetu in ljudem. Recimo, da je etično investiranje okoljsko in družbeno odgovorna ekonomija. Posamezniku investitorju ponuja vlaganje denarja v skladu z njegovo svetovnonazorsko opredelitvijo.

Besedna zveza etično investiranje se je pojavila sredi osemdesetih let in sprva so finančni strokovnjaki - v tistem času hladni japiji - trdili, da je to popolna norost. Čisto zares pa se je etično investiranje pojavilo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko se je metodistična cerkev v ZDA odločila, da bo vlagala samo v podjetja, ki se ne ukvarjajo s hazardom. Podobno so se odločili kvekerji, le da so izločili orožarsko industrijo. Veliko kasneje, v sedemdesetih letih, se je v času vietnamske vojne pojavil Pax Fund, sklad, katerega investitorji so prvi začeli spraševati podjetja, kako etično je njihovo poslovanje oziroma ali sodelujejo v vietnamski vojni. Podobno je bilo v Veliki Britaniji. V sedemdesetih letih je Charles Jacob, ekonom metodistične cerkve, hotel organizirati prvi britanski etični sklad, a je moral na dovoljenje vlade čakati kar šest let, da je končno lahko ustanovil Stewardship. Ta ima sedaj 50 skladov različnih usmeritev, vsi pa so družbeno odgovorni.

V Veliki Britaniji, kjer je etično investiranje najbolj razvito, so lani posamezniki v etična podjetja vložili približno milijardo funtov. Tako etično investiranje velja za najhitreje rastoč segment osebnega investiranja. Okoli 60 odstotkov anketiranih v Veliki Britaniji bi ob morebitni investiciji denar vložilo etično. V ZDA je približno 9 odstotkov borznih investicij etičnih. Največji nizozemski pokojninski sklad ABP je leta 2001 oznanil, da je 200 milijonov dolarjev investiral v družbeno odgovorna podjetja. Kar je včasih veljalo za utopične sanje idealistov, je očitno postalo stvarnost finančnega sveta.

Res pa je, da gre pri večini teh investicij za investicije v sklade - najpogosteje v sklade lokalnih skupnosti -, ki denar plemenitijo s kupovanjem delnic podjetij. Le stoodstotno "čisti" pri tem pazijo, da ne kupujejo delnic "umazanih" podjetij. To je pravzaprav zelo težko: večina velikih in zelo dobičkonosnih podjetij dobiček pridobi z izkoriščanjem planeta in ljudi. Pa naj bo to nafta ali otroci v Bangladešu. Če bi denimo rafinerija hotela poslovati ekološko, bi bili obratovalni stroški višji, posledica tega pa bi bile manj donosne delnice. Hkrati obstaja nevarnost, da bi se denimo za podjetje, ki je doslej veljalo za čisto, razkrilo, da počne kaj, kar je s stališča etičnega investiranja nezaslišano, in bi skladi, ki imajo njegove delnice, te začeli množično prodajati, to pa bi lahko povzročilo zlom trga. Zato skladi, ki investirajo etično, delujejo kot korektivni mehanizem: edino zagotovilo, da trg etičnega denarja deluje, je, če investitorji vplivajo na podjetja, naj ravnajo etično. Ravno ta povratni učinek skladi, ki so močni delničarji, pogosto izrabljajo za uravnavanje družbeno odgovorne ekonomije. Toda kako določiti, kaj je etično poslovanje?

Pozitivna in negativna lista
Posameznik težko določi, katero podjetje je čisto in katero ni. Zato večina etičnega investiranja poteka prek vzajemnih in pokojninskih skladov. Nekateri skladi v tujini se celo oglašujejo kot stoodstotno etični, saj ne investirajo v podjetja, ki se ukvarjajo z alkoholom, hazardom, orožjem, tobakom in podobnimi panogami. Spet drugi uberejo nasprotno pot in razglašajo, da vlagajo le v posle, ki podpirajo socialno angažiranost ali ekologijo. Tretja vrsta skladov pa svoje etično poslanstvo uresničuje z vzpostavljanjem dialoga s podjetji; namen dialoga je izboljšati poslovne strategije podjetij. Teh skladov je, resnici na ljubo, zelo malo. Najbolj zanimivo je, da se v Veliki Britaniji za etično investiranje poleg posameznikov najpogosteje odločajo lokalne skupnosti. Sedaj si pa predstavljajte, da bi Mesto Ljubljana sklenilo svoje investicije obračati v smer družbene odgovornosti. Ah, saj so jih - indonezijski premog je bil menda bolj ekološki, kajne?

ETHICAL INVESTMENT RESEARCH SERVICE EIRS

Osnovno merilo za določanje etičnega delovanja podjetij so pozitivni in negativni indeksi. Pozitivni indeks izboljšuje družbo, negativni ne. Ta merila vzpostavi vsak sklad posebej in jih seveda tudi oglašuje, saj pomenijo primerjalno prednost pred drugimi skladi. Britanski Stewardship na seznam pozitivnega indeksa uvršča recimo ohranjanje naravnih energijskih virov; spodbudno politiko zaposlovanja; nadzor nad onesnaževanjem okolja; zagotavljanje dolgoročnih ugodnosti za družbo; transparentnost dejavnosti podjetja; povezave z lokalno skupnostjo ... Na seznamu negativnega indeksa pa so tiste dejavnosti podjetij, ki škodujejo svetu. Recimo onesnaževanje okolja; neupravičeno izkoriščanje živali; izkoriščanje tretjega sveta; izdelava in prodaja orožja; uporaba jedrske energije; zavajajoče oglaševanje ... Pri vseh teh seznamih pa spet trčimo ob težave: kar je za nekoga etično sporno, je za drugega sprejemljivo. Da bi vse to vsaj približno organizirali, nad merili družbeno odgovornega investiranja bdi Ethical Investment Research Service (EIRS), neodvisna organizacija, ki preverja različna podjetja. Ena izmed značilnosti skladov, ki se odločajo za etično investiranje, je tudi, da so v njihovem portfelju večinoma srednje velika in mala podjetja, saj je velike korporacije težje nadzorovati. EIRS se zavzema, da bi sčasoma za podjetja uvedli posebno oznako družbeno odgovornega podjetja. Trenutno pa zagotavlja bazo podatkov o evropskih podjetjih in njihovih indeksih družbene odgovornosti. EIRS-ova lestvica negativnih meril je razdeljena v tri sklope: vpliv na živali (od uporabe živali za poskuse do intenzivne vzreje živali), vpliv na okolje (skupaj z gensko spremenjeno hrano, uporabo pesticidov in intenzivno gradnjo cest) ter vpliv na ljudi (spoštovanje človekovih pravic, odnos do tretjega sveta). Poleg tega je ta organizacija leta 2001 uvedla borzni indeks FTSE4Good; ta globalno označuje podjetja, ki poslujejo družbeno odgovorno. Ocenjujejo jih vsakega pol leta in tudi največjim se zgodi, da izpadejo s seznama. Lani so recimo zaradi neprimerne marketinške strategije pri oglaševanju humaniziranega mleka s seznama izbrisali Nestle.

Kakorkoli že, nemara se bo z možnostjo vlaganja denarja na svetovne trge tudi Slovencem ponudilo, da bodo svoj denar lahko vlagali v družbeno odgovorna podjetja in sklade.
http://www.mladina.si/96411/pr-eticno/?utm_source=tednik%2F200322%2Fclanek%2Fpr-eticno%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink

MIKROKREDITI IN DVOJNOST GOSPODARSKEGA PROSTORA

Mikrokrediti niso nov izum. Obstajajo odkar je človek pričel trgovati. V zadnjih letih je, v okviru razvojnih projektov od Azije, preko Afrike, do Južne Amerike, mikrokredit deležen posebne pozornosti.[1]
Natančnejšo definicijo mikrokredita so sprejeli na prvem svetovnem kongresu o mikrokreditih[2] februarja leta 1997, pomeni pa dajanje majhnih kreditov zelo revnim posameznikom s ciljem, da si zagotovijo samozaposlovanje in vzdržujejo sebe in svoje družine. Takšni mikrokredit ne presegajo 5000 US$.
Osnova definicije je majhnost kredita in socialni položaj kreditojemalca. Ravno to je pogosta tarča kritikov.
Bangladeški Nobelov nagrajenec Muhammad Yunus meni, da obstaja mnogo zmede v uporabi besede in predlaga ožjo opredelitev tipov mikrokredita, kajti ponavadi ne vemo »kdo o čem govori«.[3]
Yunus predlaga delitev mikrokreditov na:
a. Tradicionalni neformalni mikrokredit,
b. Mikrokredit tradicionalnih neformalnih organizacij,
c. Mikrokrediti konvencionalnih ali specializiranih bank,
d. Ruralni krediti preko specializiranih bank,
e. Zadružni mikrokrediti,
f. Potrošniški mikrokrediti,
g. Partnerstvo bank in nevladnih organizacij,
h. Granmeen vrsta mikrokredita,
i. Druge vrste mikrokreditov nevladnih organizacij,
j. Druge vrste mikrokreditov, razen nevladnih organizacij.
Yunus meni, da klasifikacija lahko pripomore k boljšemu odločanju ter predlaga, da se izraza»mikrokredit« in »mikrofinanciranje« več ne uporabljata brez ožje opredelitve.
Da so Yunusovi dvomi upravičeni, kaže tudi to, da pri nas uporaba besede ni redka, čeprav imamo pri tem drugačno predstavo. V Sloveniji se je izraz udomačil predvsem za tiste vrste kreditov, ki so namenjeni samozaposlovanju ali za kratkoročne kredite za financiranje nabave opreme, obratna sredstva ali zaposlitve, predvsem v sektorju malega gospodarstva.
Podjetniški sklad je v razpisu iz leta 2005 opredelil »mikrokredit do višine 6 milijonov tolarjev«.[4] Podobne definicije lahko zasledimo tudi v izrazoslovju Gospodarske zbornice Slovenije in drugih institucij in skladov.[5]
Tako kot v Sloveniji pojmujemo kredit, izraz v sebi ne vsebuje socialne komponente, ki je značilna za mednarodno definicijo. V Sloveniji imamo še nekatere druge vrste mikrokreditov, ki jih v svoji razdelitvi omenja Yunus, denimo tradicionalni neformalni mikrokrediti. Pri tem gre predvsem za tiste jemalce kredita, ki nimajo pogojev pridobiti kredit iz uradnih virov ali bančnih institucij, ali pa za posle, ki jih ni moč oznaniti, tudi zato, ker so pogosto nelegalni. Temu primerno se nato gibljejo vračilni pogoji in obrestne mere. Tudi v teh primerih obstajajo garancije, ponavadi v obliki hipoteke.
Pojmovanje mikrokredita se razlikuje od države do države. Razlikuje se tudi po tem kdo upravlja z mikrokrediti (nevladne ustanove, banke ali pooblaščene državne ustanove). Sinonim mikrokreditov pa je postala Yunusova banka,[6] ki ima svoj model mikrokreditov. Ima dva tisoč podružnic in deluje v 70.000 vaseh. 58% klientov s pomočjo kreditov živi po standardih Bangladeša nad mejo revščine. Posojila so v povprečju 200 US dolarjev. Ženske so posojilojemalci v 97 odstotkih. Vračilo dolga je 98%, kar je visok odstotek tudi za klasični kreditni sistem. Klasičnih bančnih garancij ni, garancija so predvsem kolektivna odgovornost, beseda in zaupanje. Granmeen tistih, ki posojila ne vrnejo, ne terja po sodni poti, toda ne morejo dobiti novega kredita.
Model Yunusovega mikrokredita je pokazal, da tudi ta vrsta socialnega vlaganja prinaša dobiček. Razširil se je tudi drugod po Aziji, manj v Afriki, najmanj pa v Latinski Ameriki. Nekaj primerov najdemo tudi v ZDA in Evropi.

Mikrokredit, sinonim za skrajno revščino

V deželah v razvoju se srečujemo z drugačnimi pogoji poslovanja in finančnega sistema, katerih smo vajeni v Evropi. Pojavlja se vprašanje kakšen je tam način proizvodnje, kakšen je potrošniški trg in prevladujoči tip potrošnika, tudi kakšen je finančni trg in kaj od njega pričakovati?
Milijoni, posebno v deželah v razvoju, živijo predvsem od sive ekonomije, ne plačujejo davkov in nimajo možnosti, da se dvignejo iz začaranega kroga revščine. Krediti pomikajo gospodarstvo, ogromno število zemljanov pa nima možnosti, da najame kredit in ostajajo prikovani na socialno dno. Njihova finančna moč je skorajda nična in tudi niso zanimivi za velik kapital in za banke.
V teh pogojih subeksistence se mikrokrediti uporabljajo predvsem za mini kmetijsko proizvodnjo, obrt in mini trgovino. Redkokdaj gre za manjšo industrijsko proizvodnjo. Tudi tukaj med državami obstajajo razlike. V Bangladešu je večina prebivalstva kmečkega, zemlja je razdeljena na majhne dele in tukaj je pomemben ruralni mikrokredit z vsemi značilnostmi, ki jih prinaša kmetijska proizvodnja. Bangladeška izkušnja je pokazala, da je z mikrokrediti moč odpirati nova delovna mesta in ponuditi najrevnejšim minimalno ekonomsko varnost.
V Argentini je zaradi koncentracije zemlje ruralnih mikrokreditov precej manj. Pogosto gre za nabavo solarnih panelov zaradi neobstoja električne napeljave. V Argentini ni razvitega formalnega trga mikrokreditov, deluje pa neformalni trg kapitala, ki briše razliko s formalnim trgom mikrokredita.[7] V Braziliji obstaja širša paleta mikrokreditov.
Za te države je značilna velika razslojenost prebivalstva in tudi močan nižji sloj s slabo kupno močjo. Bankarizacija je nizka in elektronski denar se uporablja redkeje kot v razvitih državah. Zato banke kažejo malo interesa za poslovanje s prebivalstvom, marže so visoke in pogosto jih mora omejevati država z administrativnimi posegi. Socialni programi so neobstoječi ali omejeni s političnimi interesi in ciklusi. To so države z mladim prebivalstvom, kjer se otroci že zgodaj vključujejo v aktivno delovno prebivalstvo. Vlada velika nezaposlenost, predvsem ženskega prebivalstva. Siva ekonomija sega pogosto do 50% bruto narodnega dohodka, podobno temu pa tudi utaja davkov.[8]
Plačilni promet pogosto poteka z gotovino. Proizvodna veriga, od nabave surovin, pa do maloprodaje, je prežeta s sivim kapitalom in proizvodi, ki se izogibajo formalnim finančnim tokovom in davčnim organom.[9] Manjše vsote po pravilu ne gredo skozi formalni plačilni sistem, pogosto tudi vsote nekaj deset tisoč dolarjev. To se nato nadgrajuje do te mere, da se v proces vključujejo tudi banke in operejo denar, denimo v davčnih paradižih na karibskih otokih. Občasno izbruhnejo škandali (Denimo primer Citibank in nekaterih manjših bank v Argentini), vendar pa vse to večjega vpliva na gibanje kapitala nima. To pojasnjuje tudi trdoživost sistema sivega trga kreditiranja, ki je organsko povezan s sistemom delovanja celotnega gospodarstva. V takih razmerah je težko tudi opredeliti vrste mikrokreditov.[10]
Precejšen delež blaga na trgu izvira iz kriminalnih dejanj ali nelegalnih tovarn in delavnic.[11] Pogosto to blago prodajajo na ulicah tisoči prodajalcev, ki do blaga pridejo s pomočjo mikrokreditov.
V takšnem makroekonomskem okolju je poskus spraviti tokove kapitala v okvir formalnega finančnega sistema napor, povezan z velikimi stroški in političnim tveganjem.
V 90. letih preteklega stoletja je pričela liberalizacija in pojavil se je moderni načini poslovanja, vezan na svetovni trg. Tradicionalni sistem pa ni izumrl. Pojavil se je gospodarski dualizem, v katerem oba sistema bivata v sožitju in se občasno prepletata, posebej kadar gre za področje delovne sile.
V državah, kjer so dobički nadpovprečni, prihaja kmalu do akumulacije le-teh, predvsem v izvoznem sektorju in bančnem sistemu, ne glede na politični sistem. Multiplikacijski učinek pa je slab. Kitajski mešani sistem ali argentinski kontroliran in delno avtarkični sistem v obdobju po krizi 2002, tudi ogromen brazilski notranji trg, ki se le počasi odpira, niso ovira. Tradicionalni gospodarski sistem živi vzporedno z novim in ponavadi se uspešno prilagodi, čeprav bi pričakovali, da bi pod pritiskom novih odnosov izumrl.
Ker visoki kapital investira predvsem v projekte, ki so povezani s svetovnim trgom, državi ostane, da se ukvarja s problemom uravnoteženega razvoja. Države v razvoju se zato dodatno zadolžujejo, pogosto pa ta kapital nima pravega učinka. V cilju omilitve velikih razlik, država povzroča nastanek nove »časovne bombe«. Pomoč mehanizmov kot Svetovna banka ali donacije, niso dovolj, da povzročijo večje spremembe v sistemu.
Poslovanje s prebivalstvom, posebej z revnimi, je prepuščeno domačim ustanovam, a to pogosto niso banke. V državah v razvoju do 90% prebivalstva nima dostopa do formalnih finančnih tokov. Rezultat je kaj kmalu viden, saj imajo sektorji, povezani z zunanjim trgom, tudi v kriznem obdobju lažji dostop do kapitala, zato se nadpovprečno hitro razvijajo, koncentrirajo se visoki dobički, in nenazadnje to pripelje do napetosti v gospodarstvu. Ponavadi se ciklus konča s krizami, predvsem ekonomskimi, a tudi političnimi, kot posledica kompromitiranja gospodarskega modela, čigar padcu sledi tudi padec političnih elit. Zanimivo pri tem pa je, da obnova pričenja ponovno pri podjetjih, ki jih je kriza najmanj prizadela, ker so bili povezani z zunanjim trgom. Toda marsikaj je medtem že spremenjeno.
Dogaja se celo, da je država konkurent lastnim državljanom v boju za kapital. Denimo v Argentini so tuje banke zanemarjale varčevanje prebivalstva in se usmerile v zelo donosne državne obveznice, na koncu pa je bankrotirala država in ne varčevalec, čigar varčevanje je nato država nacionalizirala. Govorimo o sokrivdi tujega kapitala v navezi z domačo gospodarsko politiko in nastanku nekonsistentega finančnega sistema, posledice pa ponavadi občuti realna ekonomija. Ker pa se vse to ponavlja v ciklusih, se oblikuje paralelni finančni sistem, ki deluje po principu omejenih finančnih instrumentov, predvsem pa gotovinsko. Odvisno od ciklusa kapital iz formalnega prehaja v neformalni finančni sistem in obratno. Kreditiranje v neformalnem sistemu tako nikdar ne zamre, kljub občasnemu zlomu formalnega finančnega sistema in suspenziji kreditiranja. Se pa prilagaja, tudi po velikosti kredita, ki je v kriznih obdobjih nižji.
S privabljanjem visokega kapitala z obljubami po visokih dobičkih in obrestnih merah, predvsem v izvozni sektor in lastno neproduktivno potrošnjo, država povzroča še večjo polarizacijo in jačanje tradicionalnega gospodarskega sistema, spodbuja naturalno menjavo, sivo emisijo denarja in obstoj sive ekonomije, prežete s kriminalom in korupcijo. Nižji sloji so prepuščeni samemu sebi, zatekajo se v samozaposlovanje in odvisnost od kapitala s sivega trga ali socialne programe, kamor spada tudi sistem mikrokreditov.
Danes je v svetu izven formalnih finančnih tokov 1,2 milijarde revnih, ki po podatkih Svetovne banke (WB) živijo z manj kot dolarjem na dan. V sistemu, kjer je siva ekonomija pomemben del narodnega dohodka in čigar jačanju na opisan način pripomore tudi makroekonomska politika, ne obstajajo učinkoviti inštrumenti za usmerjanje, kajšele nadzor sivega trga finančnih tokov. V močni sivi ekonomiji je močan tudi sivi trg kapitala. Naj bo še tako presenetljivo, neredko na tem trgu konča tudi del kapitala iz formalnih bančnih tokov.
Siva ekonomija ni rezervirana le za najrevnejše sloje, vendar pa so v deželah v razvoju neločljivo povezani siva ekonomija, sivi trg kapitala in revščina.
Napad na na sivo ekonomijo je pogosto napad na sivi trg kapitala in revščino. Zato je boj z revščino zelo težak. Če ni prave alternative, je rezultat lahko porazen. Denimo boj proti proizvodnji koke je imel v Boliviji porazne posledice, ker od tega živijo sto tisoči kmetovalcev, ki prave alternative nimajo. Ameriško-bolivijski model odstavljenega predsednika Sancheza de Lozade pa je predvideval zamenjavo kulture, nato pa je kmete prepustil trgu, ki mu niso vajeni.
Nekompletni ukrepi ne dajejo rezultata in sama zamenjava kulture v pogojih odprtega gospodarstva in brez široko razvejanega sistema (mikro)kreditiranja, v Južni Ameriki ne more uspeti.
Visoki kapital proizvaja za zunanji trg in le presežke plasira na domačem trgu (kar ima inflacijski učinek), »narodna« ekonomija pa deluje po principih neformalnih tokov blaga, kapitala, kreditov in plačilnega prometa. To so razlogi zakaj kritiki, posebej sindikati, pogosto govorijo o »prodaji« države tujcem.
Ne obstaja možnost, da se del tega trga formalizira, ostali del pa ne; tudi ne sistem kreditiranja. Je tudi absurdno to zahtevati in težko je najti, ne le inštrumente, pač pa tudi interes, da se sistem mikrokreditiranja poveže z interesi visokega kapitala, tujega ali domačega. Zato je težko govoriti o vključevanju mikrokreditiranja v sistem klasičnega bančnega sistema in zato so v svetu začetki formalnega mikrokreditnega sistema predvsem povezani z donatorstvom.
Pogosto politično-gospodarska oblast ne kaže teoretičnega ali praktičnega napora in tudi ne sposobnosti premostiti ekonomski dualizem. »Narodna« ekonomija je potrebna zaradi (sub)eksistence velikih množic prebivalstva, ki ostajajo predvsem (delovna) rezerva visokega kapitala in mednarodno povezane ekonomije.[12] Mikrokrediti so, predvsem nenamerno, del vzdrževanja takega sistema. So kot platnena krila, ki gredo na majhno letalo, medtem ko velikega reaktivnega letala ne morejo nositi.
Sloji prebivalstva, ki živijo v pogojih subeksistence, niso značilni le za dežele v razvoju, so tudi del razvite družbe. Vendar je v bogatih državah subeksistenca posledica ekonomskega modela, med drugim slabe absorpcijske moči znanja, in znak pomanjkljive politike. V deželah v razvoju je subeksistenca predvsem posledica preteklega razvoja, tudi nerazvoja.

Nobelova nagrada za neekonomsko obnašanje

Postavlja se resna dilema ali sistem mikrokreditov pomeni izbavljanje iz revščine, ali zagotavljanje njenega obstoja. Pred tridesetimi leti je banka Grameen kot prva pričela s sistemom mikrokreditiranja, da bi omogočila revnim dostop do formalnega kreditnega sistema, omogočila ekonomski napredek in rešitev pred močno izkoriščevalskim tradicionalnim kreditnim sistemom.[13]
Kljub dvomom, drži trditev, da so mikrokrediti v deželah v razvoju izziv konvencionalnemu bančništvu (skladi, banke), kajti kreditirajo kategorije, ki so po konvencionalnih kriterijih (tržna obrestna mera, zavarovanje, sposobnost vračanja…) neupravičene kredita.
Mohammad Yunus se na trditev, da revni niso kreditno sposobni, sprašuje, »morda banke niso vredne ljudi«? Te besede vsebujejo etično in socialno komponento. Na drugi strani pa je tukaj najti delni odgovor zakaj Yunus, namesto za mir, ni dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo.[14]
Revnim so pogosto zaprta vrata zaposlovanja in rasti. Otežen jim je pobeg od sive ekonomije in nelegalnosti. Ali sistem mikrokreditov prebija to oviro? Mnogi ekonomisti menijo, da ne. OZN in Svetovna banka so drugačnega mnenja in podpirajo programe mikro kreditiranja v številnih državah sveta.
Mikrokrediti naj bi bili začasen instrument za posojilojemalce, vendar ni znakov, da bi to bilo tako. Trajno življenja ne izboljšujejo. Niso vrata v visoko ekonomijo. Nekateri menijo, da ovirajo razvoj, ker so bolj politično-socialni instrument kot ekonomski. Zato so razširjeni predvsem v deželah v razvoju. Mikrokredit ponavadi ni pot navzgor, temveč horizontalni premik in ohranjanje subeksistence. Z drugimi besedami, težko bi mikrokredit označili kot podjetje, prej dejavnost za preživetje (Dichter).
Sistem mikrokreditov je razvejan tudi tam, kjer država ne izvršuje svoje socialne vloge. Zato mikrokrediti ne prispevajo trajno k boju proti revščini. To postavlja pod vprašaj trditev MWC, da so »mikrokrediti sredstvo proti revščini«, vsaj ne trajnega značaja.
Thomas Dichter pomanjkljivosti mikrokreditov vidi v naslednjem:
- Niso namenjeni kategoriji, ki ni »dovolj revna«;
- Ne prispevajo k ustvarjanju kritične mase, ki bi ustvarila pogoje za radikalno spremembo.
Meni, da je v sistemu več propagande kot uspeha, obstaja pa nevarnost, da se povzroči večja škoda kot korist. Kritizira mednarodne inštitucije kot OZN, USAID (kjer je deloval več let), češ da brez razloga dajejo velik pomen mikrokreditu kot instrumentu »močne in cvetoče lokalne ekonomije«, kar pa se ne dogaja. Nasprotno od tega revni potrebujejo dobro vlado, jasne zakone, manj korupcije in več razvoja, zaključuje Dichter.
Sprašuje se tudi, kakšna je razlika med neformalnim kreditnim sistemom in formalnim mikrokreditnim sistemom? Postavlja tudi vprašanje zakaj bi revni v deželah v razvoju bili obetajoči podjetniki, ki bodo pravilno uporabili kredit, medtem ko je v razvitem svetu kreditiranje predvsem usmerjeno v porabo in večina prebivalstva ne bo nikoli podjetniško usmerjena? Zakaj bi v nerazvitem svetu bilo drugače?
Paradoks mikrokredita je v tem, da najrevnejši ostajajo slabo produktivni. Najrevnejši najbolj potrebujejo kredit, toda lahko najmanj storijo z njim. Rezultat je, da uporabniki mikrokredita ponavadi opravljajo posle, ki bi jih tudi brez mikrokredita. Ne morejo doseči kritične mase, potrebne za radikalni premik v poslovni aktivnosti. Na makro ravni so zadeve še slabše. Namreč najrevnejši kopirajo, »vsi prodajajo isto stvar«, in več je kredita, bolj je trg nasičen.[15]
Osebe, ki imajo znanje in sredstva, lahko kredit bolje uporabijo, vendar mnogi med njimi nimajo dostopa do kredita, ker so »premalo revni«. Nekateri iščejo rešitev na neformalnem trgu kapitala, kjer pa so pogoji veliko težji.
Dichter rešitev vidi v tem, da mikrokrediterji postanejo banke.
Če poskušamo povzeti, kritiki vidijo negativne plati mikrokreditov v sledečem:
Potrebe revnih so: infrastruktura, voda, elektrika, šole, zdravstvena varnost, streha nad glavo, pravica, socialna varnost, konec korupcije.
Mikrokrediti ne dosegajo najbolj revne, temveč »bogate« revne, dosegajo tiste, ki jih v resnici ne potrebujejo.
Mikrokrediti vodijo še v večjo revščino, še v večje izkoriščanje otroškega dela, v cilju vračanja kreditov.
Mikrokrediti privatizirajo socialno sfero, tam kjer bi morala država bolje delati. Mikrokrediti ne gradijo cest, šol, zdravstvenih domov.
Dvom v sposobnost mikrokreditov kot inštrumenta ekonomskega razvoja. So le rešitev iz skrajne revščine.
Mikrokrediti ne prispevajo k premostitvi ekonomskega dualizma, torej delitve na tradicionalno in moderno izvozno povezano ekonomijo.
Čeprav bi po vsem tem bilo težko podeliti Nobelovo nagrado za ekonomijo s področja mikrokreditov, s stališča uporabnika, mikrokredit pomeni mnogo, nenazadnje že stalnost dela, ki je lahko izvor samospoštovanja in napredka. Mikrokrediti so koristen eksperiment, ker ni boljšega sistema v okviru današnjega prevladujočega sistema družbene proizvodnje, ki temelji na privatni lastnini, akumulaciji in monopolizaciji naravnega bogastva in nesorazmernem prisvajanju družbenega proizvoda.
Mikrokrediti pa nam dajejo tudi posebno lekcijo: lahko so dobičkonosni, čeprav je socialna komponenta na prvem mestu. Dolgoročno namreč ne moremo zagotoviti miru na našem planetu, če bomo podpirali teorije, ki na prvo mesto postavljajo dobiček, učinkovitost in produktivnost, v drugo vrsto pa potiskajo osebnostni razvoj. V sistemu mikrokreditov lahko najdemo model, s katerim bomo vsaj omejili monopoliziranje ali razgradnjo družbe, globoke socialne delitve ter uničevanje naravne dediščine.

Literatura:
- Dichter, T., Hype and Hope: The Worrisome State of the Microcredit Movement, Microcredit: All Dressed Up and No Place to Go, www.microfinancegateway.org/content/article/detail/31747
- Muhammad Yunus, What is Microcredit? January , 2007, www.grameen-info.org/bank/WhatisMicrocredit.htm
- Hari Srinivas, So, what is “microcredit”? www.gdrc.org/icm/what-is-ms.html
- Juan Freire, Las limitaciones y efectos perversos de los microcréditos, nomada.blogs.com/jfreire/2006/04/las_limitacione.html
- Nobelov nagrajenec Yunus bo vstopil v politiko, Delo 18.2. 2007
- Samo Kofol, Mikrokreditiranje revnega prebivalstva v državah v razvoju, Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani 2002.
--------------------------------------------------------------------------------
[1] Leto 2005 so OZN razglasile za leto mikrokredita. Od takrat je ideja mikrokreditiranja prežela mednarodne razvojne projekte za pomoč revnim. Ideja mikrokredita je sestavni del programa OZN v boju proti skrajni revščini. Nobelova nagrada za mir v letu 2006, za idejo mikrokreditiranja, je bila logična posledica. Že leta 1993 je med svoje razvojne inštrumente mikrokredite vključila Svetovna banka.
[2] Svetovno gibanje »Microcredit Summit Campaign« (MWC) združuje 140 držav sveta. Njegov cilj je do leta 2015 iz revščine potegniti 175 milijonov najrevnejših družin. www.microcreditsummit.org
[3] Muhammad Yunus, www.grameen-info.org/bank/WhatisMicrocredit.htm
[4] Ali 32.000 UD $, kar je primer neprimerne uporabe izraza mikrokredit.
[5] »Mikrokrediti je projekt, v okviru katerega se financirajo delodajalci in podjetniki-začetniki, z namenom samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest. Projekt se izvaja skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje, lokalnimi skupnostmi in nekaterimi poslovnimi bankami v skladu z letno objavljeni razpisi.« Razvojni center Novo Mesto, Garancijska shema za Dolenjsko. www.pc-nm.si/podjetnistvo.php?id=8
[6] Prva banka, ki se je pričela ukvarjati z mikroposojili že leta 1976, je bila banka Grameen v Bangladešu. Leta 2006 sta banka in lastnik banke Muhammad Yunus dobila Nobelovo nagrado za mir.

[7] Ena od zadrug, ki se je ukvarjala s posojanjem svojim članom, je bila tudi kreditna zadruga Sloga, slovenskih izseljencev v Argentini. Med krizo 2001 je propadla, a ne zaradi tega, ker člani ne bi bili sposobni vrniti mikrokreditov, pač pa predvsem zaradi velikih vsot in nesmotrnega poslovanja. V Argentini so priseljenska društva imela privarčevani denar za donacije v primeru ekonomske krize ali nesreče v družini, nekatera pa tudi kreditne zadruge, ki so podeljevale v začetku mikrokredite, ko pa je skupnost ojačala, pa so se v povezavi z bankami pričeli ukvarjati tudi z večjimi posli. To je zadrugo Sloga pripeljalo tudi do zloma. Izseljenska društva so v Argentini imela posebej razvito socialno funkcijo v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja.
[8] Največji dolžniki pa niso mikropodjetniki, temveč podjetja, od katerih bi večina davke lahko plačala. Ponovno se pokaže, da tisti, ki imajo kapital, lahko tudi iz nereda največ izvlečejo.
[9] Ukrepi le malo zaležejo, tudi spodbude za potrošnike, da zahtevajo račun, niso dovolj. Denimo v Argentini se spodbuja nakup preko kreditne kartice s popustom 5% na račun DDV-ja. Vendar ukrep mnogo ni zalegel, ker so trgovci odobrili 10% popust na gotovino, višji od odstotka, ki ga država vrača, to pa vkalkulirali v ceno.
[10] To je tudi ena od skritih pasti poslovanja tujih družb v Latinski Ameriki, ki so vajene na visoko racionalizacijo poslovanja, kontrolo tokov blaga in denarja, kar je vse elektronizirano. Težko je v ta sistem vklopiti plačilni sistem na roko ali izogibanje davkom. Slabšanje konkurenčnosti ali dobičkov pa nadoknadijo na drug način, denimo v oligopolih trgovskih verig s pritiskom na dobavljalce in skrajnim izkoriščanjem delovne sile, enkratnimi davčnimi olajšavami ipd.
[11] V Južni Ameriki pomemben delež avtomobilskih rezervnih delov izvira iz kraje, s katero se ukvarjajo tisoči nezaposlenih mladih fantov. V Argentini je kontrola trgovin z rezervnimi deli znižala krajo avtomobilov in s tem povezane umore za eno tretjino.
[12] Največkrat gre pri tem za sektorje strateških surovin, denimo v Latinski Ameriki za kmetijstvo, rudarstvo, težko, agrokemično in avtomobilsko industrijo in novejšem času elektronsko industrijo in telekomunikacije.
[13] Mikrokrediti v tem sistemu sicer po pravilu podjetjem niso namenjeni, čeprav v kriznih obdobjih zunaj trga kapitala ostajajo tudi številna podjetja. Dogaja se absurd, da ko je kapital najbolj potreben, ni dostopen. Če bi iskali en sam razlog, bi ga opisali z besedo – varnost. Še bolj pa se zaplete zaradi dejstva, da krize najbolj prizadenejo dežele v razvoju, saj takrat kapital beži in se zateka v varnejše finančne instrumente v razvitih državah.
[14] Nobelove nagrade za eksaktne znanosti, kamor nekateri poskušajo prišteti tudi ekonomijo, se ne podeljujejo za dosežke na socialnem področju.
[15] Denimo v Južni Ameriki oseba, ki izgubi službo, pogosto gre med taksiste ali pa nabavi torbo blaga ter prodaja po ulicah, vlakih, avtobusih in podzemeljski železnicah.
http://www.markosj.net/mikrokrediti.htm
http://www.nvo.si/skup/images/socialnobancnistvostudija.pdf

PO MERI ČLOVEKA

Muhammad Yunus: Banke naj bodo po meri človeka
Maribor - Ekonomist Muhammad Yunus, ki je s svojo banko Grameen in politiko mikrokreditov leta 2006 prejel Nobelovo nagrado za mir, meni, da je za izhod iz krize treba začeti razmišljati v obratni smeri.

Namesto da banke ljudem govorijo, da niso kreditno sposobni, bi morali ljudje bankam govoriti, da niso vredne človeka, meni ekonomist iz Bangladeša Muhammad Yunus.

V svojem delu in razmišljanju poudarjate pomen posameznika. Večkrat ste dejali, da je vsak človek pomemben in lahko vpliva na življenje drugih. Pa lahko spremeni družbo?

Družba je zbirka posameznikov. Če posamezniki to hočejo, mora družba to storiti. Stvari se začnejo s posameznikom, ne družbo. Družba ni enota, ki me usmerja. Jaz usmerjam in vse naše usmerjanje postane neka skupna pot, po kateri želimo iti. Osnova je torej na posamezniku.

A če želimo iti v isto smer, moramo enako misliti...

Človeška bitja bodo vedno razmišljala na različne načine. To je čar človeka. A obstaja neka splošna smer tega razmišljanja. Vsi si želimo boljšega sveta. Kaj pa je boljši svet? O podrobnostih lahko razpravljamo, vsi pa vemo, da boljši svet pomeni boljše življenje za vse. Nihče temu ne nasprotuje. Tudi če sem sam bogat, drugi pa revni, sam ne trpim, a še vedno ne rečem, da je to dobra družba. O večini stvari se torej strinjamo, razhajanja so na obrobju in ne v jedru problema, zato lahko pridemo do skupnih zaključkov. Vsi se recimo strinjamo o osnovnih načelih demokracije, razpravljamo pa o njenih oblikah, volitvah in podobno. Razhajanja nas vodijo do sprememb, reform, izboljšav.

V razpravi z ostalimi Nobelovimi nagrajenci za mir v Mariboru ste dejali, da ni razloga za brezposelnost in revščino v svetu, zato ju je možno odpraviti. Je torej možna prihodnost brez revščine, brez brezposelnosti, brez človeškega trpljenja?

Rekel sem, da lahko ustvarimo družbo oziroma svet, kjer ne bo brezposelnosti. Brezposelnost nima logične razlage.

Pa menite, da so ljudje to pripravljeni storiti? Recimo politiki?

Seveda, vsi, a ne vedo kako. Če bomo naše razmišljanje usmerili v ustvarjanje takšnega sveta, ga lahko ustvarimo. Smo ustvarjalni ljudje. A mi ne razmišljamo tako. Pravimo, da imamo 15-odstotno brezposelnost, ki jo bomo prihodnje leto zmanjšali za dva ali tri odstotke. Vedno govorimo, da se bomo prilagodili temu. A zakaj? Zakaj sploh imamo brezposelne? Zakaj je nekdo brezposeln? Je to krivda tega človeka? Če je človek len, slep, povsem nefunkcionalen, je to moč razumeti. Če gre za človeka, ki je sposoben in ustvarjalen, pa je vprašanje, kako ga je družba lahko zavrgla? Kakšna družba je to? Kakšna struktura je to? Zato pravim, da je kriva struktura. To strukturo je treba zavreči in ustvariti novo, ki bo vključevala vse in vsakemu omogočila, da prispeva svoj delež. Ker če ima človek delo, prispeva h kakovosti življenja ostalih in tako družba napreduje.

Zato pravim, da se dajmo najprej odločiti, da bomo ustvarili družbo, v kateri ne bo brezposelnih. Ko bomo to naredili - in verjamem, da to lahko naredimo - ne bo več revnih, saj revščino povzroči brezposelnost. Prav tako ne bo več socialne podpore, kar pomeni, da nikomur ne bo več treba biti odvisen od države. Le zakaj bi moral biti odvisen od nekoga? Je kaj narobe z mano? Ne, nič ni narobe z mano, jaz bi moral skrbeti za druge, pa tudi zase.

Skrbeti zase je le delček moje odgovornosti. Večji del moje odgovornosti je skrbeti za cel planet. Zato smo ljudje. Nismo živali, da bi dan in noč skrbeli le zase. Danes se zdi, da nismo boljši od živali, saj skrbimo le zase. Preveč smo sebični, ni pa nesebičnosti. Ta del naše nravi ostaja skrit. Poskušam narediti prostor za širitev nesebičnosti, ki jo imamo v sebi. Ko jo bomo razširili, bo vse mogoče rešiti.

Ta teorija stoji tudi za konceptom vaše banke Grameen ter politike mikrokreditov in socialnega podjetništva. V Evropi beseda "kredit" danes pomeni nekaj najhujšega, nekaj čemur se je treba izogniti. Menite, da bi vaš sistem lahko pomagal tudi Evropi v soočanju s trenutno finančno in socialno krizo?

Seveda. Finančne institucije in banke smo napačno zastavili, saj velikemu delu svetovnega prebivalstva odrekajo usluge. Povedali so mi, da ne moremo posojati denarja revnim, ker ti niso kreditno sposobni. In ko sem to vedno znova slišal, sem se vprašal, zakaj ne preoblikujemo tega vprašanja. Zakaj namesto, da banke rečejo, da ljudje niso kreditno sposobni, ljudje ne rečejo, da banke niso vredne človeka? Nenadoma se vse obrne. Moramo oblikovati institucijo, ki je vredna človeka, takšno, ki lahko posluje z mano. Takšna je banka Grameen. Oblikovali smo institucijo, ki ustreza ljudem. Banke pa hočejo, da ljudje ustrezajo njim, namesto da bi one ustrezale ljudem. Tu nekaj ne gre skupaj. In dokler tega ne rešimo, bomo imeli težave.

Je morda kakšen primer takšnega razmišljanja že opazen v Evropi?

V zgodovini Evrope je bilo veliko poskusov soočanja s tem problemom, še pred pojavom banke Grameen v Bangladešu. Na primer Raiffeisen Bank, Savings Bank, Banque Populaire, Credit Unions, a iz začetnega dobrega namena služenja ljudem so se postopoma razvile v konvencionalne banke. Te banke še vedno obstajajo, a ne v takšni obliki kot na začetku. Postopoma se oddaljijo od prvotnega namena, saj je služenje denarja tako zelo privlačno.

Bi lahko takšna usoda doletela tudi banko Grameen, glede na to da so vas izrinili z vodilnega položaja?

Možno je. Nič ni nemogoče. Pri Grameen so lastniki banke posojilojemalci, ki tudi sedijo v upravnem odboru. To je neke vrste zaščita, ki pa ni 100-odstotna.

V človeški naravi je, da je človek sebičen. Ali to kdaj pride na plan tudi takrat, ko so lastniki banke njeni posojilojemalci? Ali kakšnega od teh posojilojemalcev nikoli ne zanese na stranpot?

Vsa človeška bitja so hkrati sebična in nesebična. Ne dovolimo pa, da se ta nesebičnost razvije, saj smo razvili sistem, ki se osredotoča le na sebičnost. Poglejte poslovni svet. Vse se vrti okoli služenja denarja zase, okoli povečevanja profita. Več denarja, ko bom imel, bolj bom srečen, je glavna ideja. Snovalci tega ekonomskega sistema so pozabili, da obstaja še druga stran človeka, ki jo je prav tako treba izraziti v sistemu. Oni pa temu nasprotujejo in pravijo, da če hoče človek biti nesebičen, naj gre delat za dobrodelno organizacijo. To je narobe, saj sem prepričan, da je mogoče nesebičnost izražati tudi znotraj ekonomskega sistema.

Na tej podlagi razvijam načelo socialnega podjetništva. V socialnem podjetništvu se ne osrečujem tako, da služim denar, temveč se osrečujem s tem, da osrečujem druge. Ekonomisti pozabljajo, da je osrečevanje drugih tudi sreča. To je velika sreča, ki jo zamujamo. Če bi upoštevali človekovo sebičnost in nesebičnost, bi imeli v svetu boljše ravnovesje in manj problemov. Morda celo ne bi bilo nobenega problema.

Obstaja možnost, da banko Grameen pripeljete tudi v Slovenijo?

Banka lahko deluje povsod. Deluje v New Yorku, San Franciscu, Omahi, zato ni dvoma, da ne bi delovala tudi v Ljubljani ali Mariboru. Gre za vprašanje, ali ste pripravljeni na to, ali boste našli denar, da bi ga posojali revnejšim. Mi ne moremo pripeljati denarja iz Bangladeša, da bi ga posojali tukaj. Vi morate priskrbeti denar, mi lahko priskrbimo le sistem, da bo zadeva stekla. Sam bi z veseljem to storil.

Okoli 97 odstotkov posojil banke Grameen so prejele ženske. Zakaj takšen poudarek na ženskah?

Tega si nismo zastavili že na začetku, ampak se je izkazalo, da je tako boljše. Banke v Bangladešu posojajo denar le moškim, kar se mi ni zdelo prav, zato sem ob ustanavljanju svoje banke želel, da bi polovico posojil dali ženskam. Na začetku smo imeli težave, ker ženske tega niso hotele sprejeti in so same dejale, da naj denar raje nakažemo možu. Postopoma smo jih uspeli prepričati drugače, izkazalo pa se je tudi, da je denar, ki smo ga dali ženski, prinesel družini več koristi kot pa če smo enak znesek nakazali moškemu. Ta politika se je torej izkazala za uspešno, zato smo jo še okrepili. Največ napredka pri odpravljanju revščine je banka Grameen dosegla ravno zaradi te naše odločitve, da na osrednji položaj v družini postavimo žensko.

Dejavni ste bili tudi v politiki, a ste si kmalu premislili. Menite, da je pri spreminjanju sveta mogoče doseči večji preboj z gospodarstvom kot pa s politiko?

Človeško življenje je skupek medsebojno povezanih različnih področij, zato je do njega treba pristopati iz različnih smeri. Vsi moramo povedati, kakšen svet si želimo. Ne smemo vsega prepuščati vladi. Imamo kolektivno odgovornost, zato moramo delati skupaj. Tu lahko spet koristi socialno podjetništvo. Če imamo v državi brezposelnost, lahko ustanovim socialno podjetje, da zaposlim pet brezposelnih. Če nas to stori več, je vedno manj brezposelnih. Če to naredimo vsi, bodo imeli delo vsi brezposelni.

A naša ekonomska teorija nas ne uči tako. Naša ekonomska teorija nas uči, da čakamo na investitorja, nekoga, ki bo prišel sem s poslovnim interesom, da zasluži denar. In potem bo on, ki ima v mislih le zaslužek, zaposlil nekaj ljudi. Zakaj je treba čakati na to? To lahko storim sam, saj mi ni treba skrbeti za služenje denarja. Ni mi namreč pomemben zaslužek ampak osrečevanje drugih, v tem primeru tistih pet brezposelnih. Vse to je mogoče, če začnemo razmišljati v obratni smeri.

Zveni enostavno...
In res je enostavno. Prav zares.
http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/05/muhammad_yunus_banke_naj_bodo_po_meri_cloveka.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 24 Dec 2011 14:00; skupaj popravljeno 2 krat

ŠPORTNIKI LETA

Tina Maze in Peter Kauzer ter skakalci so športniki leta 2011

Alpska smučarka Tina Maze in kajakaš Peter Kauzer sta najboljša slovenska športnika leta 2011, med ekipami pa je najboljša slovenska reprezentanca v smučarskih skokih. Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) je najboljše razglasilo na današnji tradicionalni prireditvi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Tina Maze je še drugič zapored postala slovenska športnica leta. Pri moških je nagrado prejel kajakaš Peter Kauzer, med ekipami pa je bila najboljša skakalna reprezentanca. (Foto: Matej Povše / dokumentacija Dnevnika)

Z neposrednim prenosom je prireditev Športnik leta 2011 prenašala TV Slovenija. Uro in pol pred tem je Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, v Vili Podrožnik sprejel najboljše športnike.

Tina Maze, ki je bila najboljša je bila že leta 2005 in lani, je drugič zapored najboljša športnica Slovenije. Mazejeva je v tradicionalni anketi DŠNS dobila 368 točk, druga je bila zdaj že tekmovalno upokojena smučarska tekačica Petra Majdič (204), tretja pa judoistka Urška Žolnir (72).

Peter Kauzer je prejel 287 točk, drugi je bil Primož Kozmus (186), tretji pa Bojan Tokič (104). Reprezentanca v smučarskih skokih je dobila 48 glasov, glasovalo pa je skupaj 134 članov DŠNS. V Hram slavnih slovenskih športnikov, ki bo zaživel prihodnje leto, so uvrstili prva slovenska športnika, Leona Štuklja in Mira Cerarja, ki sta leta 2000 dobila največ glasov v glasovanju za športnika stoletja.

Miha Žibrat, ki je do leta 2010 desetletje uspešno vodil DŠNS, je dobil za svoje delo posebno zahvalo. Nagrade so podelili nekdanji vrhunski športniki, priznanja DŠNS za najboljše športnike pa je, tako kot vsa v več kot desetletju, izdelal priznani akademski slikar Janez Mišo Knez.

Športnik od otroštva do starosti je bila rdeča nit prireditve. Ta je bila zasnovana na scenografiji video zaslona, na katerem so se predvajale grafične animacije Andreja Intiharja z umetniškim imenom VJ Rasta. Vsa grafična animacija je bila tesno povezana z glasbeno opremo, ki jo pripravlja DJ JAMirko, oba pa sta na odru v živo med seboj mešala zvok in sliko.

Voditelj je bil Mito Trefalt, eden prvih športnih reporterjev TV Slovenija, dolgoletni voditelj in urednik številnih oddaj in voditelj javnih prireditev. Ob strani mu je stala atraktivna igralka Maja Martina Merljak, ki se je ukvarjala z bolj poljudnimi vsebinami in vprašanji o slovenskih športnikih. Eno točko so odplesali tudi plesalci plesne šole Bolero in koreografa Matevža Česna. S točko, ki so jo predstavili, so v svoji mladinski sestavi osvojili naslov svetovnih prvakov.

DŠNS je prireditev Športnik leta 2011 v samostojni Sloveniji pripravilo 21., skupaj pa že 44. DŠNS jo je tudi letos organiziral z Radiotelevizijo Slovenija in Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS). OKS, ki je skupaj s Fundacijo za financiranje športnih organizacij, ministrstvom za šolstvo in šport RS, Uniturjem, Športno loterijo Slovenije tudi denarno podprl prireditev, je ob tej priložnosti podelil tudi najvišja priznanja v olimpijskem letu.

ŠPORTNIK LETA 2011

* 1. mesto: Peter Kauzer
Osemindvajsetletni kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer je v letošnji sezoni povsem upravičil vzdevek raketa iz Hrastnika. V slalomu je postal svetovni prvak, zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala in osvojil naslov evropskega prvaka v moštvenih vožnjah. Na svetovnem prvenstvu v Bratislavi so mu kajakaški tekmeci nemočno gledali v hrbet, čeprav tokrat ni brezglavo divjal, ampak elegantno odplesal zmagoviti valček na Donavi. Na progi Čunovo, za katero pravi, da je njegova domača, saj na njej raje tekmuje kot v Tacnu, je osvojil drugi naslov svetovnega prvaka v karieri po leta 2009. Z zlato kolajno si je že zagotovil nastop na olimpijskih igrah v Londonu.

Prav olimpijsko odličje mu še edino manjka v njegovi bogati zbirki. Odločno napoveduje, da ga zanima le naslov olimpijskega prvaka. Na vseh velikih tekmah v karieri, olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, je enkrat že pogorel, kar po verjetnostnem računu pomeni, da je bonus spodrsljajev že izkoristil.

* 2. mesto: Primož Kozmus
Podvig, ki je po vrnitvi na atletske steze uspel olimpijskemu prvaku v metu kladiva Primožu Kozmusu, je redko viden v športnem svetu. Po lanskem preklicu športnega pokoja se je Brežičan na sceno vrnil postopoma, stopnjeval dolžine metov, se udeleževal mednarodnih tekem, na katerih je doživljal poraze. Kot je pri trofejnem slovenskem šampionu v navadi, je bil najboljši na največji tekmi - svetovnem prvenstvu v Daeguju. Na azijskih tleh, kjer je v preteklosti že bil svetovni podprvak (v Osaki 2007) in olimpijski prvak (v Pekingu 2008), se je znova pokazal v najlepši luči ter z nepričakovanim tretjim mestom zaokrožil bero kolajn s svetovnih prvenstev. Piko na i je postavil na septembrskem mitingu v Zagrebu, kjer je vrgel kladivo prek 80 m.

Kozmus si je v naslednjem letu postavil visok cilj - ubranitev naslova olimpijskega prvaka. Ničesar ne prepušča naključju, zato je dom za tri mesece in pol zamenjal s San Diegom. Na ameriškem zahodu izkorišča idealne razmere za vadbo. V miru, ki ga ta čas najbolj potrebuje, da bo čez dobra pol leta na olimpijskih igrah v Londonu pripravljen za daljše mete od državnega rekorda. Ta znaša 82,58 m.

* 3. mesto: Bojan Tokič
Bojan Tokič je po odru prireditve športnik leta v Cankarjevem domu že stopical. Ne zaradi športnih uspehov, ki jih sicer v njegovi karieri ni bilo malo, ampak zaradi svoje nesebičnosti. Leta 2003 je bil dobitnik nagrade "fair play", ki si jo je prislužil, potem ko je na turnirju v Južni Koreji v svojo škodo priznal napako sodnikov. Takrat je izrazil zadovoljstvo, da je lahko v družbi smetane slovenskega športa, hkrati pa priznal, da so kakšne prestižnejše nagrade zanj zgolj sanje.

A te sanje je po letih trdega dela tudi dosanjal. Z dvema bronastima kolajnama na evropskem prvenstvu v Gdansku, predvsem v posamični konkurenci, ki je v svetu športa precej bolj vredna, je postavil piko na i svoji uspešni karieri. Na severu Poljske so pod njegova kolena po vrsti padali asi tega športa. V polfinalu je nato naletel na stari celini že dolga leta praktično nepremagljivega Nemca Tima Bolla, ki mu že dalj časa greni življenje in proti kateremu je bil brez možnosti, a zaradi tega Novogoričan, rojen v Jajcu v BiH, ni bil slabe volje. Na svetovnem prvenstvu v Rotterdamu si je zagotovil tudi nastop na drugih zaporednih olimpijskih igrah.

ŠPORTNICA LETA 2011

* 1. mesto: Tina Maze
Če bi iskali osebo, ki se ne zadovolji ali ustavi že ob prvem uspehu, temveč stremi k napredku in pogleduje proti še višjim ciljem, bi jo nedvomno našli v letošnji športnici leta. Po sezoni novega smučarskega rojstva 2008/09 in nepozabnem olimpijskem letu 2010 je Tina Maze našla dovolj moči, znanja in motivacije za nadgradnjo. Po številnih težavah tik pred vrhuncem minule zime je v pravem trenutku v sebi znova prebudila zmagovalno miselnost in se na februarskem svetovnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchnu še enkrat z velikimi ter tokrat tudi zlatimi črkami zapisala v večno knjigo slovenskega alpskega smučanja. Slednje je s Tinino veleslalomsko poezijo, ki je mejila na popolnost, prvič po nepozabni Mateji Svet leta 1989 dobilo svetovno prvakinjo v športu, za katerega smo dolgo govorili, da je naš paradni ali kar nacionalni.

Za nameček je Črnjanka prvič na velikih tekmovanjih s pridom izkoristila tudi odlično tehnično podkovanost in občutek za hitrost ter se v superkombinaciji zavihtela na drugo mesto. V isti disciplini je slavila tudi eno od dveh zmag na tekmah svetovnega pokala, s katerima je bero svojih zmagoslavij dvignila na enajst, obenem pa si zagotovila tudi tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Ugnali sta jo le Nemka Maria Riesch in Američanka Lindsey Vonn. Z zgodovinskim bronom je kronala široko paleto smučarskega znanja in vsestranskost, ki je lastna največjim smučarskim šampionom in šampionkam. Med slednje vsekakor spada tudi Tina Maze, še drugič zapored slovenska športnica leta.

* 2. mesto: Petra Majdič
Letos se je 20. marca s svojo zadnjo uradno tekmo v Falunu s tekmovališč poslovila najboljša slovenska smučarska tekačica vseh časov Petra Majdič. Po hudi poškodbi na olimpijskih igrah v Vancouvru 2010 se je še vrnila med najboljše, nato pa letos pri 31 letih dokončno sklenila tekmovalno pot. Kot prva Slovenka je krojila vrh tega športa, v katerem prednjačijo skandinavske države in to kar celo desetletje. Majdičeva je na tekmi svetovnega pokala prvič nastopila davnega leta 1999, v letu ko je v klubu Jub Dol pričela sodelovati s prejšnjim trenerjem Robertom Slabanjo. Trdoživost, vztrajnost, pridnost, odnos do dela, sodelavcev, medijev ... so jo vsa ta leta izgrajevali in na koncu izgradili v šampionko svetovnega kova.

Tri zmage v skupnem seštevku sprinta, kar 24 zmag v svetovnem pokalu (vštevši tudi etapne), prve stopničke leta 2001, prva zmaga leta 2006, zadnja marca letos v Stockholmu, zmage na distanci, v sprintu, v klasiki in prosti tehniki, skupno 47 uvrstitev na zmagovalne stopničke ... Vsestranska šampionka, ki se je poslovila na vrhu. Že 17. februarja 2010 je na olimpijskih igrah v Vancouvru uresničila svoje velike sanje. S hudo poškodbo po padcu v nezavarovan jarek na ogrevanju sprinterske tekme je ob kričanju zaradi bolečin prišla do bronastega odličja in postala kraljica ljudskih src. Slovenka in športnica leta je tudi po končani športni poti ostala v svojem športu, najbolj je dejavna na Rogli, kjer bdi nad mladimi, nobena skrivnost pa ni, da se znajde tudi pri oblikovanju oblačil, saj si je večerne toalete ob podelitvah priznanj velikokrat oblikovala sama.

* 3. mesto: Urška Žolnir
Judoistka Urška Žolnir ima na letošnje leto še prav posebej lepe spomine. Na eno od njenih najuspešnejših sezon doslej jo bosta spominjali tudi bronasti odličji, ki si ju je priborila na evropskem prvenstvu v Istanbulu in svetovnem prvenstvu v Parizu. Ob tem se lahko pohvali še s svežnjem kolajn v svetovnem pokalu (zmago v Moskvi, drugim mestom v Bakuju in tretjim v Parizu), s katerim je le še utrdila svoj položaj med najboljšimi judoistkami na svetu v kategoriji do 63 kilogramov in si na stežaj odprla vrata, ki vodijo na olimpijske igre prihodnje leto v Londonu. Glede na to, da bron z največje športne prireditve že ima iz Aten leta 2004, ji verjetno ni treba posebej razlagati, kaj si želi od leta 2012.

EKIPA LETA

Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih

V soboto, 5. marca, je bila v meki nordijskega smučanja, na Holmemnkolnu, nad Oslom na sporedu ekipna tekma na veliki skakalnici. Peter Prevc, Jurij Tepeš, Jernej Damjan in Robert Kranjec niso sodili v krog favoritov za odličja. Slovenska četverica, pod taktirko trenerja Matjaža Zupana, pa je bila iz nastopa v nastop višje na razpredelnici. Izjemen skok Roberta Kranjca - v zadnji skupini - ki je meril kar 136 metrov pa je naše skakalce popeljal na neverjetno tretje mesto. Za drugimi Norvežani so zaostajali slabe 4 točke, pred četrtimi Nemci pa so imeli le 7 desetink točke prednosti. Obetala se je razburljiva finalna serija, ki pa jo je odpihnil veter in nepopisno veselje v slovenskem taboru se je začelo.

Prepletanje izkušenj in mladosti se je izkazalo za dobitno kombinacijo. Junak in najstarejši med četverico Robert Kranjec je, pred letošnjim uspehom, v svoji vitrini imel že olimpijsko bronasto kolajno z ekipne tekme. Tudi za drugega najstarejšega Jerneja Damjana je bila to druga ekipna medalja, prvo - prav tako bronasto je osvojil na prvenstvu v Oberstdorfu. Tista dva, ki predstavljata prihodnost slovenskih skokov pa sta prvič v karieri doživljala čar izjemnega uspeha.
http://moj.dnevnik.si/sport/drugi_sporti/1042497149

***** ISKRENE ČESTITKE VSEM *****

TINA MAZE

Najlepša Slovenka 2011 je Tina Maze

Najboljša slovenska alpska smučarka Tina Maze je po izboru obiskovalcev portala Planet Siol.net postala najlepša Slovenka 2011. Mazejeva je zmagala za dobrih trideset glasov in s tem ugnala drugouvrščeno Niko Kljun. Tretja je bila Lili Žagar, na četrto in peto mesto sta se uvrstili Maja Keuc in Katarina Čas.

Simpatične Črnjanke lepota nikoli ni ovirala; tako se je ob razglasitvi rezultatov za Planet Siol.net izrazila Mazejeva: "Menim, da je vedno plus pri tem, kar počnemo." Lepota ji predstavlja predvsem dodatno motivacijo. "Biti uspešen in lep je čudovita, a hkrati odgovorna kombinacija. Lepoto so mi podarili starši, osebnost se gradi vse življenje. Nisem oseba, ki bi se zadovoljila le z lepoto in neumnimi dejanji. Naučila sem se, da te le trdo delo pripelje do uspeha," je še povedala Mazejeva.

Glasovanje za najlepšo Slovenko 2011 je potekalo od 18. novembra do 15. decembra. Oddanih je bilo 18.913 glasov. Uredništvo portala Planet Siol.net je izbralo deseterico tistih, ki so v letu, ki se počasi izteka, najbolj navdušile. Tako s svojo lepoto, "seksapilom" in zapeljivostjo kot z uspehi, ki so jih žele vsaka na svojem področju. Obiskovalci omenjenega medija so svojo lepotico izbirali med Majo Keuc, Tino Maze, Niko Kljun, Katarino Čas, Špelo Grošelj, Lili Žagar, Severo Gjurin, Valerijo Kelavo, Kim Lekše in Laro Bohinc.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042496439

***** ISKRENE ČESTITKE *****

OLIMPIJSKI MUZEJ

V Črni na Koroškem snujejo olimpijski muzej

V Črni na Koroškem, kjer se ponašajo s kar sedmimi krajani, ki so kdajkoli sodelovali na olimpijskih igrah, prihodnje leto načrtujejo odprtje olimpijskega muzeja. Županja Črne Romana Lesjak načrtuje, da ga bodo v središču kraja ob že obstoječi etnološki zbirki odprli avgusta prihodnje leto v okviru tradicionalnega Turističnega tedna.

Črna na Koroškem velja za kraj, od koder izvira daleč naokoli največ olimpijcev na število prebivalcev, ki jih je v občini Črna skupno 3600. Iz Črne izvira sedem olimpijcev, po podatkih županje pa je Črni po tej primerjavi blizu le še ena vas v Švici.

Prva dva črnjanska olimpijca sta bila smučarska skakalca, brata Drago in Danilo Pudgar, ki sta se udeležila olimpijskih iger v Saporu na Japonskem leta 1972. V kasnejših letih so na olimpijskih igrah tekmovali še alpski smučarji Katjuša Pušnik, Mitja Kunc, Aleš Gorza in Tina Maze ter smučarska tekačica Nataša Lačen.

Prostor za načrtovani olimpijski muzej, ki ima trenutno še delovni naslov, je že na voljo v središču kraja ob etnološki zbirki, je STA povedala županja. Tako si bodo obiskovalci Črne na enem mestu lahko ogledali star način življenja v kraju in dosežke krajanov na področju športa.

Pogovori z olimpijci, ki bodo prispevali različne predmete, po besedah Lesjakove že potekajo, tekstovnega gradiva pa imata veliko zbranega Aleš Repanšek in Jože Plesec. Slednji je o Črni že napisal knjigo Vas olimpijcev. Nekoliko večja naložba za občino bo nakup avdio-vizualne opreme, saj želijo v muzeju predstaviti tudi posnetke športnih tekem in s tem povezanih dogodkov.

Županja Črne Romana Lesjak načrtuje, da bi muzej lahko odprli v času tradicionalne poletne prireditve, Turističnega tedna, ki ga vsako leto načrtujejo v avgustu.
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042497896

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 05 Jan 2012 22:11; skupaj popravljeno 1 krat

PRAZNIČNI ŠTRAJK

Praznična stavka v Elektru Primorska

Zaposleni v družbi Elektro Primorska bodo v torek začeli s tridnevno stavko. Razlog zanjo je napovedano neizplačilo nagrade zaposlenim ob koncu leta.

Med stavko zaposlenih v Elektro Primorska bodo odpravljali le morebitne okvare. Električnih mrkov zaradi stavke ne bo.

“Razlog za stavko je kršitev kolektivne pogodbe. Mi nimamo božičnice, ampak nagrado ob koncu leta, ki je opredeljena v kolektivni pogodbi, a je uprava ne namerava izplačati,” je povedal predsednik sindikata v družbi Elektro Primorska Valter Vodopivec. Pojasnil je še, da bodo v torek stavkali od 7.30 do 10.30, v sredo do 12.30, v četrtek pa do 15.30. V času stavke bodo stranke, ki bodo klicale po telefonu, vljudno prosili, naj pokličejo po stavki. V primeru okvar bodo seveda posredovali in odpravljali napake ter preprečili kakršnokoli nastajanje škode, elektrika pa bo tako ali tako “tekla” sama.

Včerajšnja dopoldanska in popoldanska pogajanja z vodstvom uprave niso obrodila sadov. Vodopivec je pojasnil, da sindikat upravo že ves čas opozarja, da bodo vztrajali pri priznanju pravice zaposlenih do nagrade ob koncu leta; o dinamiki izplačila in morebitnem obročnem izplačevanju, v kolikor so težave, pa so se pripravljeni odgovorno pogajati. Višina nagrade znaša 70 odstotkov povprečne plače; enoten znesek ob koncu leta izpričuje solidarnost med tistimi z višjimi in nižjimi dohodki, je še dodal Vodopivec.

Povprečna bruto plača zaposlenih v družbi, kjer dela 520 ljudi, znaša okrog 1400 evrov. Na vprašanje, ali se jim ne zdi v času, ko nekateri nimajo za kruh, pretirano stavkati zaradi neizplačane nagrade, je Vodopivec še enkrat ponovil, da gre dejansko za spor o kolektivni pogodbi in dodal, da ne vidi razloga, da bi se primerjali s slabo stoječimi podjetji, saj je še vedno dovolj takih, ki jim gre dobro.

“Med zaposlenimi se bo gotovo našel kakšen, ki se s stavko ne strinja, a število takih je zanemarljivo. Ljudje so našpičeni,” je še povedal. Kako bo po novoletnih praznikih, če do dogovora prihodnji teden ne pride, pa še ni želel napovedovati. Uprava družbe meni, da je napovedana stavka nepotrebna in nesmiselna, stavkovna zahteva pa povsem neutemeljena. “Sindikatu smo ponudili dogovor, ki je predvideval enkratno izplačilo vsem zaposlenim v družbi v višini 354,73 evra bruto na zaposlenega, a je bil dogovor s strani sindikata zavrnjen,” so pojasnili v Elektro Primorska
http://www.primorske.si/Primorska/Goriska/Praznicna-stavka-v-Elektru-Primorska.aspx

Stavkajoči upravi Elektra Primorske predlagali rešitev

Predstavniki uprave so predlog sprejeli in zagotovili, da ga bodo temeljito preučili in dali svoje pripombe

Na popoldanskih pogajanjih predstavnikov stavkovnega odbora in uprave družbe Elektro Primorska so sindikalisti nasprotni strani dali pisni predlog za rešitev problema. Če do dogovora in podpisa v petek ne bo prišlo, bodo prihodnji teden nadaljevali stavkovne aktivnosti.

Uprava bo predlog preučila
Po dopoldanski triurni stavki so se popoldan najprej sestali člani stavkovnega odbora ter uskladili nadaljevanje stavkovnih aktivnosti. Kasneje pa je stavkovni odbor povabila na pogajanja tudi uprava. Kot je povedal vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec, so pogajalski skupini uprave, v kateri ni bilo zastopnika družbe Darija Vrabca, predali pisni predlog za rešitev zapleta.

Predstavniki uprave so predlog sprejeli in zagotovili, da ga bodo temeljito preučili in dali svoje pripombe.

Jutri ponovno srečanje
Tiskovna predstavnica Elektra Primorske Tjaša Frelih pa je povedala, da je uprava za petek sklicala zbore delavcev v vseh štirih poslovnih enotah. Na njih bo uprava delavcem predstavila svoje poglede na stavko, ki je po treh dneh prejšnjega tedna in torku potekala danes že peti dan.
http://www.finance.si/335902/Stavkajo%C4%8Di-upravi-Elektra-Primorske-predlagali-re%C5%A1itev

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli