Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Objavljeno: 26 Jun 2012 20:31 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

OTOK ORSOS

Foto: Kaj boste z jahto, če si lahko kupite plavajoči otok

Avstrijsko podjetje je na tržišče poslalo novo „igračko“ za nesramno bogate ljudi - "plavajoči otok“. Cena? Prava malenkost …

Ker otok še ni narejen, imajo na spletni strani podjetja objavljene slike, kakršen naj bi bili na koncu bil.

"Otok Orsos" je velik 20 krat 37 metrov, nima nikakršnega motorja, lahko pa ga zasidrate kjerkoli na svetu,“ je za tiskovno agencijo AFP pojasnil lastnik podjetja Gabor Orsos. "Zanimanje zanj je veliko, klicali so nas že iz Avstralije, ZDA, Kitajske … prejeli smo tudi že prva naročila,“ se je pohvalil.

"Otok“ je sicer okolju prijazen in popolnoma samozadosten – vgrajene ima namreč solarne panele in generatorje, ki s pomočjo vetra proizvajajo električno energijo. Verjetno vas zanima, koliko takšen otok stane. 5,2 milijona evrov.

Zaenkrat je edina težava ta, da nobenega od otokov še niso zgradili, bodo pa na Slovaškem kmalu zagnali proizvodnjo. Orsos pričakuje, da bo prvi zgrajen v roku leta in pol, nato ga bodo po Donavi prepeljali do črnega morja, na koncu pa do lokacije, ki jo bo zahteval kupec.

Kako bo plavajoči otok videti, si lahko ogledate v galeriji fotografij.
http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042538321
http://orsosisland.com/
http://orsosisland.com/page/island-data/technical-data

zoran13 · Objavljeno: 29 Jun 2012 21:51 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

BARČICA

Plavali so z upanjem, da se bodo lahko tudi peljali
Najti način, kako opozoriti nase, je za društva in organizacije, ki skrbijo za osebe s težavami v duševnem razvoju, vedno težaven izziv. V terapevtskem centru Barčica so se ga danes lotili z velikimi zamahi in v družbi znanih premagali skoraj šest kilometrov valov od Izole do Kopra.

Sedmim uporabnikom Barčice, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Koper (CSD), so se pri plavanju pridružili še delovna ekipa in gosti - med njimi vrhunski plavalec Matjaž Markič, ultramaratonec v daljinskem plavanju Jože Tanko, pisatelj Vanja Pegan ...

“V veliko zadovoljstvo mi je bilo sodelovati v tej akciji, saj sem spoznal zares prijetne ljudi,” je bil navdušen Tanko. “Pomembno je podpirati dejavnisti centra, takšne zanimive, zdrave in vesele akcije pa so vedno dobrodošle,” je dodal Pegan.

Za plavalce je bila preizkušnja težka, a ne nemogoča. “Plavala sem ves čas od Izole do Kopra. Bilo je zelo naporno, a sem bila pripravljena, saj smo dolgo vadili,” je na cilju na koprskem Ukmarjevem trgu povedala ena od uporabnic centra Danila Kocjančič.

“Projekt Barčica je v svojem poslanstvu edinstven v Sloveniji. Smo primer dobre prakse, zato je prav, da nas okolje, v katerem delujemo, prepozna in naša znanja izkoristi za svoje težave,” je poudarila direktorica CSD Tjaša Rodman. Delovanje centra v veliki večini finančno podpira Mestna občina Koper, ki je za včerajšnjo prireditev primaknila dodatni znesek. V Barčici si že dlje časa prizadevajo zbrati denar za nakup kombija, ki ga nujno potrebujejo za svoje dejavnosti. Doslej so uspeli zbrati tretjino zneska. Plavali so tako tudi zato, da bi morebitne donatorje opozorili nase.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Plavali-so-z-upanjem-da-se-bodo-lahko-tudi-peljali.aspx

zoran13 · Objavljeno: 29 Jun 2012 21:58 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

5100 NASMEHOV

V desetih letih 5100 nasmehov

Mladinsko zdravilišče Debeli rtič te dni gosti prvo skupino 10. generacije otrok dobrodelnega projekta Skupine Tuš Pričarajmo nasmeh.

Ob včerajšnjem jubilejnem druženju je otroke obiskal piranski veslač Marin Medak

V sedmih dneh bodo ob pomoči Rdečega križa Slovenije in partnerjev tudi to poletje 500 otrokom iz socialno ogroženih družin pričarali teden nepozabnih doživetij s številnimi športnimi aktivnostmi, igrami, izleti in ustvarjalnimi delavnicami. Z letošnjim, že desetim letom izvedbe dobrodelnega projekta, se bo številka letujočih otrok povzpela že na 5100. Ob včerajšnjem jubilejnem druženju je otroke obiskal piranski veslač Marin Medak.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/V-desetih-letih-5100-nasmehov.aspx

zoran13 · Objavljeno: 30 Jun 2012 17:38 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

PASJA PLAŽA

V Izoli prva pasja plaža

Turistom, ki se na morje odpravljajo skupaj s svojimi štirinožnimi prijatelji, se tudi na Obali obetajo boljši časi

Turistom, ki se na morje odpravljajo skupaj s svojimi štirinožnimi prijatelji, se tudi na Obali obetajo boljši časi. V izolski občini bo namreč z julijem ob obalnem pasu pri nekdanjem Delamarisu zaživela pasja plaža oziroma točneje kopališče, kjer se bodo psi lahko prosto kopali in bo v prihodnjih dneh tudi ustrezno označeno s tablo.

Kot so pojasnili na izolski občini, pravzaprav ne gre za nov projekt, ampak za izvajanje določil občinskega odloka o nadzoru in obveznostih imetnikov živali pri vzdrževanju čistoče javnih površin, ki so ga svetniki sprejeli na svoji zadnji redni seji in bo stopil v veljavo v mesecu juliju.

Odlok med drugim določa, da bo občina Izola v roku dveh mesecev od njegove uveljavitve označila z ustreznimi oznakami vse javne površine, po katerih ni oziroma je dovoljeno voditi pse in ostale živali.

Območje omenjenega kopališča za zdaj sicer ne bo posebej urejeno v smislu, da bi imeli lastniki na razpolago posodice za vodo oziroma da bi bila živalim zagotovljena senca. Bo pa, kot napovedujejo na občini, to eden izmed naslednjih korakov ureditve območja v prihodnje.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012063005801557

zoran13 · Objavljeno: 08 Jul 2012 22:50 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

zoran13 · Objavljeno: 17 Jul 2012 20:46 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

MODRULJ & PRIONACE GLAUCA

Osnovne informacije:
Koleno:(chordata)
Razred: ribe (pisces)
Podrazred: (chondrichthyes)
Nadvrsta: (elasmobranchii)
Vrsta: (carcharhiniformes)
Družina: (carcharinidae)
Rod: plavetni psi (carcharias)
Znanstveno ime: Prionace glauca
Velikost: do 4,5 m
Hrana: ribe v jatah
Življenjska doba: okoli 20 let
Prebivališče: odprto morje

Morski pes modrulj je na hrbtu modre do modrosive barve z belim trebuhom. Prsne plavuti so srpaste oblike in zelo ozke, hrbtna plavut pa je dolga, gotovo trikotna.
V glavnem se zadržuje na odprtem morju, čeravno se lahko znajde tudi v bližini luk ter rečnega ustja. Aktiven je v glavnem ponoči, ko se hrani in lovi na površini.
Je neutruden in nevaren za ljudi. Lahko plava s hitrostjo do 90 km/h, največkrat pa s hitrostjo 35 km/h.
Mladiče koti od maja do junija, saj se jih izleže od 20 do 100 dolgih do 60 cm. Število mladičev je odvisno od velikosti matere.

MORSKI PES

Slovenska obala: Opazili morskega psa, vendar brez panike

Preživljate dopustniške trenutke na naši obali? Slovenski potapljači so namreč med Strunjanom in Izolo opazili štirimetrskega morskega psa, ki pa ne spada med nevarne vrste.

Poslušalec radia Capris je danes sporočil, da je med potapljanjem, približno 700 metrov od obale, opazil morskega psa. Velik naj bi bil približno štiri metre, potapljač pa domneva, da ne gre za nevarno vrsto, temveč za modrulja, ki je najpogostejša vrsta morskih psov v Jadranu. Mladi primerki se namreč radi zadržujejo v plitvem morju in plavajo za ladjami.

Kljub temu, da ne gre za nevarno vrsto, Morska biološka postaja kljub temu preventivno opozarja kopalce k malce večji previdnosti. Tako kot vsaka žival, lahko modrulj, če je razdražen, tudi ugrizne.
http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042542272

Če opazite delfina
V tukajšnjih vodah pa so zagotovo opazili navadnega delfina - vrsto, ki ji v Sredozemlju grozi izumrtje. Da bi lahko bolje spremljali delfine v Tržaškem zalivu, pozivajo vse, ki ste na morju, da morebitna opažanja delfinov čimprej sporočite društvu Morigenos na 031 77 10 77.
http://www.zurnal24.si/opazili-stirimetrskega-morskega-psa-clanek-162542
http://hr.wikipedia.org/wiki/Modrulj
http://www.delo.si/novice/slovenija/pri-strunjanu-opazili-morskega-psa.html
http://www.primorske.si/Kronika/Med-Izolo-in-Strunjanom-opazili-morskega-psa.aspx
http://www.jutarnji.hr/kod-prevlake-crnogorski-ribar-ulovio-modrulja-dugog-3-5-m/179904/
http://www.jutarnji.hr/mrtvo-osam-opasnih-modrulja/247190/
http://www.index.hr/vijesti/clanak/morski-pas-od-pet-metara-vidjen-kod-povlja-na-bracu/442207.aspxhttp://www.index.hr/images2/morskipas_modrulj121_wikimedia_540px.jpg
http://www.index.hr/images2/modrulj-wikimedia540.jpg
http://imageshack.us/photo/my-images/382/modrulj.jpg/

ZAŠČITENA VRSTA

http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/ribari-ulovili-modrulja-a-on-je-odnedavno-zasticena-vrsta.html
http://www.youtube.com/watch?v=XHiSJ-9DGag

zoran13 · Objavljeno: 19 Jul 2012 21:47 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

KITOVEC SESA

VIDEO: Kitovec, ki sesa ribe iz ribiške mreže

Posnetek, kjer veliki kitovec dobesedno sesa ribe iz ribiške mreže v Indoneziji ima na YouTubu že milijon ogledov

Posnetek, kjer veliki kitovec dobesedno sesa ribe iz ribiške mreže v Indoneziji ima na YouTubu že milijon ogledov. Poleg tega, da je video zanimiv za ogled, je ta navada kitovcev omogočila okoljevarstvenikom, da so jih lahko označili z nizkocenovno tehnologijo, ki jo navadno uporabijo na domačih živalih. Strokovnjaki so tako v juniju vstavili male radijske oddajnike pod kožo 30 kitovcem. Oddajniki bodo v pomoč strokovnjakom, ko bodo spremljali migracijske poti teh velikih živali, ki merijo v dolžino 13 metrov. Tovrstne oddajnike zdaj prvič uporabljajo na kitovcih. Kitovci, ki so največja riba na svetu so označeni kot »ranljivi« s strani Mednarodne zveze za ohranjanje narave.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012071805807766
http://www.youtube.com/watch?v=71FLO_6JJVo&feature=player_embedded

zoran13 · Objavljeno: 23 Jul 2012 14:31 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

SEASCAPE 12

Kanadsko podjetje BionX, specializirano za električna kolesa, je v dveh letih razvilo električno kolo na vodi SeaScape 12.

Opremljeno je z 250 W motorjem, ki ga napajata dve 12V bateriji, sno polnjenje pa zadostuje za 8 ue delovanja.
Motor omogoča hitrosti do 4,5 vozlov (8,3 km/h), kar je za polovico več kot 3 vozle, ki jih z vodnim kolesom lahko dosežete, če ga poganjate sami. Bistvo iznajdbe je v tipalu na pogonski gredi, ki zaznava moč, s katero pritiskamo na pedala.
Uporabnik lahko nastavi stopnjo pomoči, ki jo pričakuje od električnega motorja; ta se giblje od 35% do 350% njegove lastne moči.
Kolo je opremljeno s prikazovalnikom trenutne hitrosti, omogočen pa je tudi dvig vijaka za vožnjo v plitvi vodi.
Seascape je za zdaj naprodaj v Avstriji in še nekaterih evropskih državah, stane pa okoli 7.000 $ ( 5.791 €).
www.bionxseascape.com
http://www.bionxseascape.com/seascape12-en.html
http://www.youtube.com/watch?v=djKD5Lb7iJM&feature=related
ŽIT - št.07/08 2012
http://www.tzs.si/revija-zit/revija-zit
http://www.youtube.com/watch?v=jFCrNf4zaJw

zoran13 · Objavljeno: 24 Jul 2012 19:30 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

VODNE BOLHE & DAPHNIA SP.

Vodne bolhe so skoraj prozorni rakci, ki so le redko večji od 1 cm. S pravimi bolhami niso v sorodu. Naprej se gibljejo le v hrbtni smeri. Na prvi pogled so vodne bolhe precej preprosta bitjeca.
Ko pa so biologi sekvencirali njihov genom, so presenečeni ugotovili, da premore več genov kot človeški. Večina teh genov kodira njihove prefinjene oči.
ŽIT - št.07/08 2012
http://www.tzs.si/revija-zit/revija-zit
http://www.appslabs.com.au/images/Daphnia%20with%20young%201.jpg
http://iskraemeco-lab.si/files/vodna-bolha-Paul-Hebert_resizedlarge_.jpg
http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7886
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4e/Daphnia_pulex.png/220px-Daphnia_pulex.png

zoran13 · Objavljeno: 25 Jul 2012 13:58 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

GRENLANDIJA & LEDENIK PATERMANN

Z grenlandskega ledenika se je odlomila ledena gora v velikosti dveh Manhattnov

Od grenlandskega ledenika se je odlomil kos ledu v velikosti dveh Manhattnov. Ledena gora je velika 150 kvadratnih kilometrov in je druga največja, ki se je v zadnjih dveh letih odlomila z ledenika Petermann.

Raziskovalec Andreas Muenchow je povedal, da je še prezgodaj, da bi za dogodek krivili globalno segrevanje.

"Severnozahodna Grenlandija in severovzhodna Kanada se segrevata več kot petkrat hitreje od ostalega sveta," je Muenchow povedal v izjavi za javnost. "Toda opažena otoplitev ni dokaz, da je odlomljena ledena plošča povezana s tem, saj imajo temperature zraka na ta ledenik le majhen vpliv."

"Ledeni otok", ki ga je ledenik izgubil leta 2010, je bila še enkrat večja, poroča CNN.
http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042542404

GRENLANDIJA

Hitrost taljenja ledu na Grenlandiji bega znanstvenike

Nasini sateliti so na Grenlandiji zabeležili, da se je stalila ogromna plast ledu. Znanstveniki so že opozorili, da je to največje območje staljenega ledu odkar tega spremljajo Nasini sateliti, poroča BBC. Taljenje pa naj bi zaznali tudi na najbolj mrzlem in visokem območju Grenlandije.

Ogromna ledena plošča se je v štirih dneh od 8. julija s 40 odstotkov skrčila za 97 odstotkov. Čeprav se led na Grenlandiji v poletnih mesecih običajno stali, je hitrost taljenja v letošnjem letu presenetila znanstvenike, ki so dogodek označil za "neobičajen".

Z Nase so sporočili, da se je na Grenlandiji skrčila celotna ledena površina. "Ko taljenja v takšni meri ne zaznaš zelo dolgo časa, te dogodek zbega," je dejal znanstvenik, zaposlen na Nasi Waleed Abdalati. Ker naj bi se na Grenlandiji nekoč že zgodilo podobno, znanstveniki ugotavljajo ali je dogodek redek naraven pojav ali posledica segrevanja ozračja. Nekateri znanstveniki namreč trdijo, da se po obsežnem taljenju zdaj led ponovno debeli.

Na istem območju so do sedaj zaznali, da se je ledena plošča skrčila za 55 odstokov, nazadnje pa se je v celoti stopila leta 1889.

Nasa je pred dnevi poročala ledeni gori, v velikosti dveh Manhattnov, ki se je odlomila od ledenika Petermann. "Ledena gora in staljena plošča sta del bolj kompleksne zgodbe," je opozoril Abdalati.

Ko napade dvig gladine morji
Taljenje ledenikov in večnega snega prispeva tudi k dvigu gladine morji. Ta naj bi se v naslednjih 100 letih dvignila za okoli en meter, čeprav znanstveniki niso enotni in nekateri napovedujejo dvig za dva metra. Dvig gladine morji že ogroža nekatere otoške in obalne države.

Pri Infomation Is Beautiful so izdelali grafiko, kako naj bi bila Zemlja videti čez osemtisoč let. V desnem slike lahko vidite, kako bo videti površje Zemlje. Prizadeti bodo vsi kontinenti, Slovenije pa bo pod vse večjih Jadranskim morjem.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042543517

POPLAVLJENA MESTA

http://www.dnevnik.si/uploads/articles/images2012/raven_gladina.jpg

FOTO in VIDEO: Osupljive satelitske podobe zadnjih 40 let našega planeta

Landsat je najstarejši satelitski program za globalno preučevanje Zemlje. 23. julija je praznoval štirideseti rojstni dan, toliko časa že namreč zbira podatke in slikovno gradivo o spreminjanju našega planeta.

Po štiridesetih letih delovanja najstarejšega satelitskega programa za globalno preučevanje Zemlje Landsat se je nabralo veliko osupljivih podob. Od posledic podnebnih sprememb, zaradi katerih se talijo ledeniki, do okrevanja narave po hudih požarih, vidne pa so tudi posledice hitrega širjenja mest v državah v razvoju. Ob obletnici so pri Nasi pripravili zbirko najzanimivejših dogodkov in njihov razplet v štiri desetletja dolgem časovnem obdobju.

Vulkanski izbruh na gori Sveta Helena v ameriški zvezni državi Washington

Izbruh se je zgodil 18. maja 1980, Landsat pa je zadnjih 32 let spremljal okrevanje območja. Znanstveniki so Sveto Heleno sicer začeli opazovati marca 1980, ko se je vulkan znova aktiviral s potresom z magnitudo 4,2 in začel spuščati paro. Na dan katastrofe pa je območje stresel potres z magnitudo 5,2, nato pa je sledil divji vulkanski izbruh.

Zaradi eksplozije se je vrh gore znižal za 400 metrov, gmota pa se je nato skotalila v dolino. Umrlo je 57 ljudi, zaradi velike naravne, na širokem območju je bil namreč uničen celoten ekosistem, in gmotne škode pa ta izbruh velja za najbolj uničujočega v dokumentirani zgodovini ZDA.

Okrevanje narave desetletja po katastrofi.

Veliki vzpon kitajske prestolnice
Peking je eno najstarejših, zdaj pa tudi eno najgosteje poseljenih mest. Ko se je projekt Landsat leta 1972 začel, je mesto štelo 7,9 milijona ljudi. Gospodarski razcvet, potem ko je komunistična vlada v sedemdesetih presedlala na tržno ekonomijo, je povzročil, da se je do leta 2010 populacija povečala na več kot 12 milijonov.

Nenadzorovana sečnja deževnega gozda
Landsat že 40 let spremlja tudi krčenje gozdov ob Amazonki. V Rondoniji na zahodu Brazilije je v tem času sečnja ustvarila vzorec ribje kosti. Najprej so sekali zaradi cestnih povezav, kasneje so gozd skrčili, da bi postavili farme. Ker se te ceste zajedajo globoko v gozd, nato pa se v vsako smer širijo posestva, znanstveniki opozarjajo, da je škoda za ekosistem tako še večja, kot če bi gozd skrčili na enem mestu ob njegovem robu.

Med letoma 1980 in 1992 so na tem območju letno posekali več kot 3000 km2 gozda, pozneje se je intenzivna sečnja začela na območjih Mato Grosso in Para. Kljub veliki sečnji je Brazilija še vedno domovina več kot četrtine svetovnega tropskega gozda. Tukaj drevesa in druge rastline poskrbijo za ogljikov dioksid v atmosferi, imajo pa zaradi vse večje onesnaženosti čedalje težje delo, čeprav je proces ključen za stabilno klimo.
http://www.jutarnji.hr/kako-se-zemlja-mijenjala-u-zadnjih-40-godina-/1043285/?secId=79

ARALSKO JEZERO

Krčenje Aralskega jezera
V preteklosti je bilo to z 68.000 kvadratnimi kilometri površine eno od štirih največjih jezer na svetu, a se njegova površina stalno zmanjšuje že vse od leta 1960, predvsem zaradi preusmeritve obeh pritokov za namakanje. Voda tako sploh ne priteče več do jezera, če že, pa je pogosto zastrupljena s kemičnimi snovmi. Do leta 2007 se je jezero zmanjšalo na 10 odstotkov svoje prvotne velikosti in se razdelilo na tri dele.
http://www.jutarnji.hr/kako-se-zemlja-mijenjala-u-zadnjih-40-godina-/1043285/?secId=79&foto=2

Naftna katastrofa v Kuvajtu
Ko so se leta 1991 po izgubljeni vojni iraške sile umikale iz Iraka, so pri tem zažgale 650 naftnih vrelcev, zaradi česar je začela v Perzijski zaliv iztekati nafta. Gorelo je 10 mesecev, požare pa je gasilo nekaj manj kot 12.000 gasilcev iz 10 držav ob pomoči strokovnjakov iz 38 držav. Pri tem so uporabili tudi še netestirane tehnike gašenja, da bi vendarle obvladali požar. Posnetke projekta Landsat so takrat uporabljali za lociranje največjih gorišč. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v okolje stekla okoli milijarda in pol sodčkov nafte, med čiščenjem so odstranili okoli četrtino razlite nafte.

Taljenje ledenikov
Tudi taljenje ledenikov je trend, ki ga je Landsat spremljal vsa štiri desetletja. Med njimi je tudi ledenik Columbia na Aljaski. Posnetek kaže, da si je v času od leta 1986 do 2011 morska voda pot utrla na okoli 20 kilometrov območja, kjer je nekoč vladal led. Ledeniki sicer pokrivajo okoli 10 odstotkov Zemljine površine in zadržujejo okoli dva odstotka vse vode. Z njihovim taljenjem se dviga raven morja, kar ogroža tretjino sedemmilijardne svetovne populacije, ki živi ob obalah.

Yellowstone je prvi nacionalni park na svetu, ustanovili so ga leta 1892. V poletnih mesecih leta 1988 se je del lepega parka spremenil v puščavo. Strele in človeška neprevidnost so namreč zanetile več požarov, ki jim je pri širjenju pomagal tudi zaradi suše izsušen teren. Z ognjem se je borilo 25.000 gasilcev, stroški gašenja pa so znašali 120 milijonov dolarjev. Kljub temu je požar, ki je izbruhnil 14. julija, dokončno pogasil šele dež, ki je začel padati 11. septembra. Škoda je bila ogromna, posnetki pa kažejo, da si narava tudi po več kot dveh desetletjih še ni opomogla.
http://24ur.com/novice/svet/foto-in-video-osupljive-satelitske-podobe-zadnjih-40-let-nasega-planeta.html

PUŠČAVA V SAUDOVI ARABIJI

http://www.jutarnji.hr/kako-se-zemlja-mijenjala-u-zadnjih-40-godina-/1043285/?secId=79&foto=3

ŠIRJENJE SANTIAGA V ČILU

http://www.jutarnji.hr/kako-se-zemlja-mijenjala-u-zadnjih-40-godina-/1043285/?secId=79&foto=4

ŠIRJENJE DŽAKARTE NA OTOKU JAVA

http://www.jutarnji.hr/kako-se-zemlja-mijenjala-u-zadnjih-40-godina-/1043285/?secId=79&foto=5

UNIČEVANJE GOZDOV V BOLIVIJI

http://www.jutarnji.hr/kako-se-zemlja-mijenjala-u-zadnjih-40-godina-/1043285/?secId=79&foto=6

zoran13 · Objavljeno: 25 Jul 2012 14:04 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

NERETVA

WWF opozarja na usodo reke Neretve zaradi energetskih projektov Hrvaške in BiH

Okoljevarstvena organizacija Svetovni sklad za divjino (WWF) je v torek opozorila, da bo izgradnja načrtovanih hidroelektrarn v BiH in na Hrvaškem imela negativne vplive na porečje in ustje Neretve, ki predstavlja eno redkih močvirnatih evropskih območjih z značilno floro in favno. Ogroženo bo tudi kmetijstvo ob reki ter eksistenca prebivalcev.

WWF opozarja, da je projekt izgradnje treh hidroelektrarn na Neretvi in Trebišnjici, Dubrovnik 2 in Ombla na jugu Hrvaške ter Dabar-Gornji Horizonti na vzhodu BiH, potrebno obravnavati v kontekstu celotne regije.

Načrtovani projekti bi lahko drastično vplivali na hidrologijo in ekologije celotnega območja in imelo resne posledice za lokalno prebivalstvo, ki živi ob reki na Hrvaškem in v BiH je povedal koordinator WWF za BiH Zoran Mateljak.

"Po najnovejših načrtih, naj bi iz zliva Neretve preusmerili v porečje Trebišnjice velikansko količino vode, ki je večja, kot je celotni pretok Neretve v Mostarju", je pojasnil Mateljak.

Opozoril je, da bo preusmeritev vode pripeljala do predora slane morske vode na ustju Neretve in povzročilo uničenje kmetijske proizvodnje v tej regiji.

Območje ustja Neretve pogosto na Hrvaškem primerjajo s "hrvaško Kalifornijo" zaradi uspešne kmetijske proizvodnje, predvsem mandarin. Na tem območju se s kmetijstvom preživlja približno 20.000 ljudi.

WWF je še izpostavil, da bi izgradnja hidroelektrarn uničila naravni rezervat Hutovo blato na jugu BiH. Gre za enega izmed največjih postajališč ptic selivk na Balkanu. Izgradnja bo resno vplivala tudi na število rib v rekah.

Neretva je dolga 225 kilometrov. Izvira v BiH in se zliva v Jadransko morje na hrvaški obali, kjer je ustvarila 12.000 hektarjev bogatega močvirnatega tla, ki je dom številnim vrstam ptic in rib. Na Neretvi je možna tudi plovba od njenega ustja do 20 kilometrov oddaljenega Metkovića.

Mednarodna okoljevarstvena organizacija je povabila vladi BiH in Hrvaško naj ne začnejo z izvajanjem projektov preden ne bo končana skupna strateška študija dveh držav o morebitnem vpliv hidroelektrarn na okolje.

Napovedali so, da bodo o vsem obvestili tudi EU glede na to, da je načrtovano Hrvaško članstvo v Uniji od 1. julija 2013. Kot trdijo, Hrvaška krši vrsto mednarodnih konvencij za zaščito svetovnih naravnih vrednot.

Vladi Hrvaške in Republike Srbske sta se prejšnji teden v Banja Luki zmenili, da bodo prihodnje leto začeli skupno izgradnjo hidroelektrarne Dubrovnik 2, vodo pa naj bi zagotovili iz BiH.

Projekt je vreden 170 milijonov evrov, med drugim bodo morali prekopati 16 kilometrov dolg predor, da bi voda iz Trebišnjice prišla do hidroelektrarne. Pred tem pa naj bi del vode iz Neretve preusmerili v Trebišnjico.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042543513

KANADER ŠT.866

Protipožarno letalo Kanader je interveniralo zaradi požara trave in nizkega rastlinja poleg meseca Komin. Vodo za gašenje je jemal iz ozkega korita Neretve, kar je bilo za pilota zelo zahteven manever, a hkrati atraktiven za prebivalce ob reki.
http://www.jutarnji.hr/zahtjevan-manevar--kanader-uzimao-vodu-iz-neretve/1047100/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/zahtjevan-manevar--kanader-uzimao-vodu-iz-neretve/1047100/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/zahtjevan-manevar--kanader-uzimao-vodu-iz-neretve/1047100/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/zahtjevan-manevar--kanader-uzimao-vodu-iz-neretve/1047100/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/zahtjevan-manevar--kanader-uzimao-vodu-iz-neretve/1047100/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/zahtjevan-manevar--kanader-uzimao-vodu-iz-neretve/1047100/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/zahtjevan-manevar--kanader-uzimao-vodu-iz-neretve/1047100/?secId=79&foto=8
http://www.jutarnji.hr/zahtjevan-manevar--kanader-uzimao-vodu-iz-neretve/1047100/?secId=79&foto=9
http://www.jutarnji.hr/zahtjevan-manevar--kanader-uzimao-vodu-iz-neretve/1047100/?secId=79&foto=10
http://www.jutarnji.hr/zahtjevan-manevar--kanader-uzimao-vodu-iz-neretve/1047100/?secId=79&foto=11
http://www.jutarnji.hr/zahtjevan-manevar--kanader-uzimao-vodu-iz-neretve/1047100/?secId=79&foto=12

zoran13

MORSKI MESEC & MOLA MOLA

Nikoli ne veš kaj boš našel v neki stari mapi: dolgo pozabljeno, že porumenelo ljubezensko pismo ali pa redko fotografijo velike ribe v obliki kroga, ki je bila posneta dve leti prej.

Fotografija prikazuje ribo Mola mola ali t.i. morski mesec.
Podobo je zajel Daniel Botelho pri San Diegu in je postala takojšen hit na njegovi spletni strani na Facebooku. »Dobil sem 1000 všečkov v roku 36 ur,« pravi Botelho, ki je nagrajeni foto novinar, ki se je specializiral v podvodni fotografiji. Razložil je, da je na Mola molo naletel julija 2010, ko je bil na nalogi fotografirati sinje kite. Ampak redka podoba se je izgubila v mapi neuporabljenih fotografij, sam pa je nanjo popolnoma pozabil. Sliko je odkril pred kratkim, ko se je pripravljal na še eno nalogo fotografiranja sinjih kitov. Medtem, ko so morski meseci udomačeni in se zdijo ravnodušni, jih je težko fotografirati, ker so hitri in nimajo radi, da se jim potapljači preveč približajo. »Bilo jih je več kot pet na enem mestu, ampak ko sem šel v vodo, čeprav zelo mirno, so se hitro razbežale. Ampak ena riba se je ustavila, da bi preverila, kaj sem in samo bog ve, zakaj se je odločila, da mi bo sledila,« pravi Botelho. Morski mesec lahko meri 4 metre in je težak 2000 kilogramov.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012080205812162
http://oceansunfish.org/
http://24.media.tumblr.com/tumblr_m83cnekm3L1r48jzvo2_250.jpg

1926
http://2.bp.blogspot.com/_6JBW0Yf6tv4/SOo52Z5ICaI/AAAAAAAAHps/Xh34frSi4sM/s400/Mola-Mola.jpg
http://www.underwater-photos.com/mola01.jpg
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://25.media.tumblr.com/tumblr_m8349xqcX71r5u3kto1_1280.jpg&imgrefurl=http://blackjackinmypants.tumblr.com/post/28491747630/blamoscience-the-mola-mola-a-creature-known-as&h=410&w=600&sz=182&tbnid=hP86U7xHzLHPWM:&tbnh=90&tbnw=132&prev=/search%3Fq%3Dmola%2Bmola%26tbm%3Disch%26tbo%3Du&zoom=1&q=mola+mola&usg=__tf4oX-NKAfjReAc_2VbXAKvlPno=&docid=sWXJZD_y14-RfM&hl=sl&sa=X&ei=a6oaUMjMG8bj4QTjp4D4AQ&sqi=2&ved=0CFwQ9QEwBA&dur=266
http://earthwindow.com/mola.html
http://www.youtube.com/watch?v=SgS0mT2934k

zoran13

HERON

Slovenca na poti okrog sveta s pomočjo sončne energije

Jadrnica Heron že več kot eno leto s pomočjo sončne energije ter zakoncev Lili in Tomaž Pelko uspešno pluje po svetonih morjih

Iz Kopra se je junija lani svojim dogodivščinam naproti z jadrnico Heron podal zakonski par Pelko. Pri premagovanju razdalj jima tako namesto dizel motorja in vetra pomaga sončna elektrarna.

Z delovanjem elektrarne več kot zadovoljna
Po več kot enoletnem jadranju sta Lili in Tomaž Pelko z delovanjem sončne elektrarne zadovoljna. V tem času sta samo nekajkrat uporabljala dizelski motor za proizvodnjo elektrike, predvsem pri prečkanju Atlantika zaradi slabega vremena in zaradi večje posadke. Na Karibih proizvodnja elektrike z otočno sončno elektrarno zadostuje njunim potrebam. Tako lastnik z zadovoljstvom ugotavlja: »Dosegla sva že izhodno moč 500 vatov, 490 vatov dosegava praktično vsak sončen dan okrog poldneva. Dnevna proizvodnja električne energije je povprečno nekje med 1500 in 1800 vatnih ur. Z investicijo sva zelo zadovoljna, saj na letni ravni skoraj 100-odstotno pokriva vse najine potrebe.«

Dovolj energije za pridobivanje pitne vode
Polikristalna modula znamke BISOL z vršnima močema 245 vatov ob premišljeni uporabi zadostujeta za napajanje dveh hladilnikov, proizvodnjo sladke vode z razsoljevanjem morske, pogon avtopilota, radarja in ostalih navtičnih inštrumentov na jadrnici. S proizvedeno elektriko polnita računalnike, uporabljata luči, sesalec, kuhinjski mešalec in druge električne pripomočke. Odpornost sestavnih delov je za uspeh ključnega pomena, saj so obremenitve zaradi povečane vsebnosti soli, korozije, velikih hitrosti vetra in drugih nenadnih verjetnosti za napake velike.

Podjetje, ki jima je zagotovilo mini sončno elektrarno tako ni novinec na tem področji saj z njimi sodeluje tudi podjejte Seaway

Njihovo pot lahko spremljate tudi na blogu: http://heronsailing.blogspot.com/

zoran13

IGLICA & BELONE BELONE

Iglica je riba iz družine Belonidae. Na pogled je ta riba posebna, saj je njeno telo dolgo, ozko, z obliko igle, obe čeljusti sta zelo povečani in tvorita igličast kljun, prepoln majhnih zobcev. Hrbtna in trebušna plavut rasteta daleč proti repu, za trebuhom.
Ko se iglica pogleda od zgoraj je plave in plavkasto zelene barve, trebuh pa ima srebrnkast. Zraste do 93 cm dolžine in 1,3 kg teže. Živi na odprtem morju, na manjših globinah, najpogosteje do 20 metrov, čeravno zna biti tudi znatno globlje.
http://www.jutarnji.hr/zivotinjski-svijet-pred-objektivom-srdana-vrancica/1046381/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/zivotinjski-svijet-pred-objektivom-srdana-vrancica/1046381/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/zivotinjski-svijet-pred-objektivom-srdana-vrancica/1046381/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/zivotinjski-svijet-pred-objektivom-srdana-vrancica/1046381/?secId=79&foto=4

MORSKI PONIREK

Morski ponirek je ptica iz rodu ponirk, katerih je največ na Severnem Jadranu, na obalah Istre, Kvarnerskih otokov in Zadarskem arhipelagu.
Morski vranac je morska ptica, ki se hrani izključno z ribo, katero lovi pod vodo. Potop traja nekaj minut, pri čemer so zabeleženi tudi potopi do 60 metrov.
Na Hrvaškem je ta ptica strogo zaštitena ptica. Odrasli so črne barve, medtem ko so mladiči še svetlejše z belim trebuhom.
http://www.jutarnji.hr/zivotinjski-svijet-pred-objektivom-srdana-vrancica/1046381/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/zivotinjski-svijet-pred-objektivom-srdana-vrancica/1046381/?secId=79&foto=6

LEŠČUR & PINNA NOBILIS

Plemenita periska (leščur) živi na peščenih priobalnih področjih. S prednjim šilastim delom je zakopana v sediment, na globinah od 2 metrov pa vse do 30 metrov, s travnatim in peščenim dnom. Leščurji posebej starejši primerki so obrasli z algami, spužvami, cevkarji, ...
Leščur je Sredozemni endem in je razširjen na celotnem Jadranu. Ta školjka je največja tako v Sredozemskem kot tudi v Jadranskem morju in je zelo cenjen okras ter spominek. Zaradi prekomernega izlova so na mnogo področjih popolnoma uničene. Zaradi tega je leščur od 1994 leta zakonsko zaščiten in je zbiranje, izlov ter trgovina s to vrsto školjke strogo prepovedana.
Po pravilniku o višini povračila škode je zagrožena denarna kazen za ubijanje posamezne vrste Pinna nobilis v višini 500 kun (66,66 €).
http://www.jutarnji.hr/zivotinjski-svijet-pred-objektivom-srdana-vrancica/1046381/?secId=79&foto=7

zoran13

ČISTOST MORJA

Slovenija po čistosti morja takoj za Bahami

Po ameriški raziskavi si slovensko morje s francoskim po čistoči deli visoko 18. mesto, medtem ko so Hrvati šele na 64. mestu.

Ameriška neprofitna organizacija Conservation International je med 171 državami sveta naredila raziskavo o čistoči oziroma zdravju morja. Zmagovalec je nenaseljen otok Jarvis, od naseljenih območij pa imata najčistejše morje Nemčija in Sejšeli. Slovenija se je s 66 točkami skupaj s Francijo uvrstila na visoko 18. mesto, takoj za Bahami. Zanimivo je tudi, da so naši sosedje Hrvati z 58 točkami šele na 64.mestu.

Ocena na podlagi 10 kriterijev

Organizacija Conservation International je oceno podala na podlagi 10 kriterijev, in sicer: morske hrane, možnosti ribolova, naravnih proizvodov, zaščite obale, obalnega zelenja, kakovosti življenja in obalnega gospodarstva, turizma, mestnega utripa, čistoče vode in biodiverzitete. Ocenjevali so stanje morja od obale do meje ekonomske cone, kar lahko pomeni tudi 370 kilometrov od kopnega. Skupaj so v raziskavo zajeli 40 odstotkov vseh svetovnih morskih površin.
http://oe.finance.si/slovenija_po_cistosti_morja_takoj_za_bahami_1_497917

1 x86 Jarvis Island
2 r80 USA Pacific Uninhabited Territories
3 o77 Clipperton Island
4 k73 Seychelles
4 k73 Germany
6 j72 Estonia
6 j72 French Polynesia
8 i71 Antigua and Barbuda
9 h70 Netherlands
9 h70 Canada
11 g69 Suriname
11 g69 Denmark
11 g69 Japan
14 e67 Australian Tropical Territories
14 e67 Australia
14 e67 Russia
14 e67 Bahamas
18 d66 France
18 d66 Slovenia
20 c65 Finland
20 c65 Norway
22 b64 Belgium
22 b64 USA Pacific Inhabited Territories
22 b64 New Zealand
22 b64 Kiribati
26 a63 Oman
26 a63 United Arab Emirates
26 a63 Malta
26 a63 Israel
26 a63 British Caribbean Territories
26 a63 Saint Kitts and Nevis
26 a63 Trinidad and Tobago
26 a63 British Pacific Territories (Pitcairn)
26 a63 United States
35 `62 Ukraine
35 `62 Netherlands Caribbean Territories
35 `62 Brazil
38 _61 Australian Southern Ocean Territories
38 _61 New Caledonia
38 _61 British Indian Ocean Territory
38 _61 Mauritania
38 _61 Georgia
38 _61 Namibia
38 _61 USA Caribbean Territories
38 _61 Costa Rica
38 _61 French Guiana
38 _61 United Kingdom
38 _61 Bangladesh
38 _61 Egypt
38 _61 Sweden
51 ^60 Mauritius
51 ^60 Guatemala
51 ^60 Ecuador
51 ^60 Italy
51 ^60 Tanzania
51 ^60 Chile
57 ]59 Palau
57 ]59 Nauru
57 ]59 Marshall Islands
57 ]59 Tunisia
57 ]59 Portugal
57 ]59 Monaco
57 ]59 Jordan
64 \58 Thailand
64 \58 Cape Verde
64 \58 Dominican Republic
64 \58 Spain
64 \58 Croatia
69 [57 Taiwan
69 [57 Tuvalu
69 [57 Saudi Arabia
69 [57 Latvia
69 [57 Greece
69 [57 French Southern Ocean Territories
69 [57 Lithuania
76 Z56 Guyana
76 Z56 Ireland
76 Z56 Cameroon
79 Y55 Maldives
79 Y55 Mexico
79 Y55 Malaysia
82 X54 Solomon Islands
82 X54 Mozambique
82 X54 French Caribbean Territories
82 X54 Myanmar
82 X54 Indonesia
87 W53 Micronesia
87 W53 Fiji
87 W53 Gibraltar
87 W53 Cyprus
87 W53 Albania
87 W53 Barbados
87 W53 China
94 V52 French Indian Ocean Territories
94 V52 Kenya
94 V52 Djibouti
94 V52 Turkey
94 V52 Togo
94 V52 South Africa
94 V52 Cuba
94 V52 Colombia
94 V52 Iceland
94 V52 Argentina
94 V52 India
105 U51 Philippines
105 U51 Madagascar
105 U51 Eritrea
105 U51 Bahrain
105 U51 Western Sahara
105 U51 Gambia
105 U51 British Southern Ocean Territories
105 U51 Equatorial Guinea
105 U51 Belize
114 T50 Papua New Guinea
114 T50 South Korea
114 T50 Kuwait
114 T50 Romania
114 T50 Lebanon
114 T50 Sao Tome and Principe
114 T50 Saint Lucia
114 T50 Vietnam
122 S49 Vanuatu
122 S49 Morocco
122 S49 Benin
122 S49 Samoa
122 S49 Tonga
122 S49 Qatar
122 S49 Iraq
129 R48 North Korea
129 R48 Grenada
129 R48 Saint Vincent and the Grenadines
129 R48 Panama
129 R48 Jamaica
129 R48 Serbia and Montenegro
129 R48 Singapore
136 Q47 Comoros
136 Q47 Somalia
136 Q47 Bulgaria
136 Q47 Uruguay
136 Q47 Guinea
136 Q47 Gabon
142 P46 Cambodia
142 P46 Sri Lanka
142 P46 Libya
142 P46 Honduras
142 P46 Venezuela
147 O45 Sudan
147 O45 Pakistan
147 O45 Syria
147 O45 El Salvador
147 O45 Iran
152 N44 Haiti
152 N44 Peru
152 N44 Saint Pierre and Miquelon
152 N44 East Timor
152 N44 Bosnia and Herzegovina
157 M43 Yemen
157 M43 Dominica
157 M43 Nicaragua
160 L42 Poland
160 L42 Angola
162 K41 Algeria
162 K41 Nigeria
164 J40 Senegal
164 J40 Republic of the Congo
164 J40 Ghana
164 J40 Guinea-Bissau
168 H38 Ivory Coast
168 H38 Democratic Republic of the Congo
170 G37 Liberia
171 F36 Sierra Leone
http://www.oceanhealthindex.org/Countries/

zoran13

CAULERPA RACEMOSA

V morju hrvaške Istre znova našli nevarno tropsko algo

V morju pri svetilniku na rtu Marlera nedaleč od Medulina na jugu hrvaške Istre so potapljači našli tropsko algo Caulerpo racemoso, ki velja za izjemno nevarno za avtohtone morske organizme, danes poroča Glas Istre na svoji spletni strani. Spominja, da so nevarno algo v morju pri Istri prvič odkrili pred sedmimi leti pri Vrsarju.

Hrvaški biologi so našli novo kolonijo nevarne alge pri Medulinu, na morskem dnu v pesku na globini med več kot 17 in 23 metri, in sicer na štirih različnih mestih. Medtem ko so tri kolonije alg velikosti kvadratnega metra, se je ena razširila na približno 50 kvadratnih metrov, navaja puljski časnik.

Dodaja mnenje strokovnjakov, da je Caulerpa racemosa, ki se razširja z morskimi tokovi, nevarnejša za avtohtono floro in favno v istrskem morju kot njena tropska sorodnica Caulerpa taxifolia.

Racemoso je nemogoče uničiti, potem ko kolonija doseže velikost deset kvadratnih metrov, za razliko od taxifolije, ki so jo v hrvaškem morju uspeli uničiti ali vsaj omejiti njeno širjanje, je pred leti pojasnil vodja projekta za spremljanje, nadzor, širjenje in čiščenje tropskih alg zvrsti caulepa Ante Žuljević s splitskega inštituta za oceanografijo.

Prve racemose so namreč v hrvaškem Jadranu našli pri Peklenskih otokih leta 2000. Od takrat naj bi jo zabeležili v slabih 100 primerih na različnih koncih. Dodali so, da so jo čistili zgolj ob vhodu v veliko jezero na otoku Mljet, ki velja za največji koralni greben v Sredozemskem morju.

Ko se racemosa razširi, prekrije vse avtohtone nepremične živalske organizme in alge, ki so na morskem dnu. Zato se zvišuje poraba kisika, kar je usodno za večino organizmov in vodi k radikalnim spremembam biološke raznolikosti na morskem dnu, je še pojasnil Žuljević.

Kot je dodal, je racemosa bolj kot taxifolia odporna na nizke temperature in je zato lahko tudi v morju pri Vrsarju, kjer je morje čez zimo hladnejše.
http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042548884
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/caulerpa-racemosa-prijeti-jugu-istre-358516

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli