Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Mar 2013 19:14; skupaj popravljeno 1 krat

MAESTRO

Kavalir prihaja tudi v Piran

V ponedeljek začne tudi ob morju voziti okolju prijazno vozilo; prevoz bo brezplačen, tako kot v Ljubljani.
V Ljubljani so s takšnim vozilom lani prepeljali okoli 37 tisoč potnikov in prevozili 7.600 kilometrov.

V ponedeljka bo v Piranu začelo voziti okolju prijazno vozilo, ki so ga poimenovali Maestro. “To bo razveselilo predvsem starejše someščane pa tudi vse druge, ker bodo z njim poti in ogledi veliko lažji,” ocenjujejo na piranski občini.

Novost v javnem prometu bodo preizkušali do konca oktobra, od začetka aprila prihodnje leto pa naj bi bila predvidoma uvedena kot trajni ukrep. Maestro bo po piranskih ulicah vozil vsak dan od 9. do 18. ure, naročiti pa ga bo mogoče na telefonsko številko 031 288 574.

Dve do okolja prijazni vozili, znani pod imenom kavalir, vozita brezplačno tudi po središču prestolnice. Prvi je začel voziti leta 2008, od leta 2009 pa po Ljubljani vozita dva. “Ljudje so res zadovoljni, še nikoli nisem doživel nič negativnega, pa vozim od začetka. Starejše običajno zapeljemo od tržnice do avtobusnega postajališča pri pošti, turiste pa vozimo od garažne hiše po pešconi v centru, jim malo razkažemo mesto,” razlaga šofer Igor Kvrzič. Hkrati se lahko pelje do pet potnikov, vozi pa povsem po željah  potnikov.
http://www.zurnal24.si/kavalir-prihaja-tudi-v-piran-clanek-166649

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Mar 2013 19:14; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 29 Sep 2013 19:24; skupaj popravljeno 2 krat

TORNADO & VODNA TROMBA

Izolo prizadel tornado

Izolo je včeraj prizadel tornado. Barke je pometalo po tleh. Meteorolog: Hitrosti vetra pri takšnem pojavu lahko sežejo krepko čez 200 km/h.

Izolo je sinoči med osmo in pol deveto zvečer prizadela tromba oziroma tornado. Kot je povedal direktor Jahtnega centra Izola Stanislav Žbogar, kaj takega v dolgoletni jadralni karieri še ni doživel.

“ Verjetnost, da te zadane, je precej majhna, če pa te zadane, je 'hudič'.
Brane Gregorčič, Arso

” Barke je pometalo s suhih privezov v najbolj zavarovanem delu izolskega jahtnega centra. "Ker je to nekaj povsem neobičajnega, sem, ko so me obvestili varnostniki, včeraj zvečer šel najprej pogledat, kaj se je zgodilo bolj na odprtem, saj bi pričakoval, da je bil veter tam najmočnejši, a je tornado udaril povsem na drugem koncu," dodaja Žbogar.

Pred njim letelo vse v zrak
Tornado se je iz dveh vrtincev na morju pri mandraču po besedah prič združil v enega in šel skozi Izolo od izolskega mandrača, kjer je v bližnjem parku poškodoval nekaj dreves, čez mesto, kjer je med drugim odkril tudi streho cerkve na Manziolijevem trgu in naprej prek italijanske šole. Na travnik pred šolo je od nekod prinesel povsem poškodovan trampolin, ki so si ga danes ogledovali pri sanaciji škode na poslopju tudi izolski gasilci. "Nihče ne ve, od kod se je ta trampolin vzel oziroma od kod ga je prineslo," se je čudil eden od njih.

Silovite hitrosti v vrtincu
Vremenoslovec Branko Gregorčič z Arsa pravi, da uradnih podatkov o tornadu na agenciji sicer nimajo. Če pa je do njega resnično prišlo, ne bi bilo presenečenje, saj so bile včerajšnje nevihtne razmere, na katere so vremenoslovci opozarjali, za njegov nastanek ugodne. Tudi sicer so tornadi na severnem Jadranu razmeroma pogosti, le naše obale zaradi majhnosti praviloma ne prizadenejo. "Pojav nastane ob močnih nevihtah, ko prihaja do močnega dviganja zraka, v vertikalni smeri celo s hitrostmi 100 km/h. Ob tem, podobno kot v domačem lijaku pri odtekanju vode, prihaja do rotiranja zraka in nastanka trombe. Takrat lahko veter na obodu trombe pri bolj razvitih tornadih piha tudi s hitrostmi krepko čez 200 km/h in v zrak z veliko močjo srka vse, kar ni trdno povezano s tlemi, material pa nato odloži več sto metrov ali celo nekaj kilometrov stran." Je pa to pojav, ki deluje na razmeroma ozkem območju, širina pri dnu lijaka je od nekaj 10 do največ sto metrov. "Verjetnost, da te zadane, je tako precej majhna, če pa te, je 'hudič'."

Gregorčič je spomnil na tornado, ki je pred desetletjem pri Rovinju opustošil Crveni otok, najmočnejši vrtinec v severnem Jadranu pa je po doslej zabeleženih podatkih 11. septembra 1970 prizadel Benetke. Takrat je umrlo 37 ljudi.
http://www.zurnal24.si/izolo-prizadel-tornado-clanek-167701
http://www.primorske.si/Kronika/Neurje-je-v-Izoli-odkrivalo-strehe.aspx

VODNA TROMBA

FOTO in VIDEO: Na Obali vodna tromba, v Grand hotelu Bernardin se je na notranji bazen zrušilo steklo

Jesensko vreme je s seboj prineslo padavine in veter. Oboje je največ težav povzročalo na Obali, kjer je nastala vodna tromba, veter je razkril nekaj streh in odnašal predmete s teras lokalov. O težavah z vremenom poročajo tudi s Hrvaške.
Precej škode je neurje povzročilo v Grand hotelu Bernardin, kjer je bilo poškodovanih kar nekaj okenskih stekel, kot so nam povedali pa se je na notranji bazen zrušilo steklo, a je bil ta na srečo prazen.

Težave imajo tudi lokalni gostinci, ki jim je neurje razmetalo klopi, senčnike, stole in poškodovalo terase.

Na Smrekarjevi ulici v Izoli je zaradi močnega deževja in odkrite strehe, voda zamakala stanovanje. Posredovali so gasilci, ki so s ponjavami prekrili okoli 25 kvadratnih metrov strehe in tako preprečili nadaljnje zamakanje objekta, poroča Uprava RS za zaščito in reševanje.

V Luciji je zaradi močnega deževja material zasul bližnji hudournik. Posredovali so gasilci. V Piranu pa je sunek vetra delno poškodoval dimnik, ki ogroža mimoidoče, odlomljena veja pa sloni na stanovanjski hiši in elektrovodnikih. V Tolminu pa je voda zalila klet.

Največ padavin je sicer danes v zahodni in južni Sloveniji. Ponekod piha severovzhodnik, na Primorskem šibka do zmerna burja.

Hladno bo

Na Agenciji RS za okolje (Arso) pravijo, da bo dež jutri dopoldne na Primorskem postopno ponehal, še vedno pa bo pihala zmerna burja. Tudi drugod bodo padavine od zahoda slabele, ponekod bo pihal severovzhodni veter. Hladno bo, meja sneženja se bo spustila na okoli 1800 metrov nad morjem. Temperature bodo od 6 do 11, na Primorskem od 11 do 17 stopinj Celzija.

V torek bo na Primorskem precej jasno, burja bo slabela. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. V sredo bo precej jasno s hladnim in ponekod po nižinah meglenim jutrom.

Težave tudi pri sosedih

Dež povzroča težave tudi na Hrvaškem. "Rijeka se je spremenila v bazen," piše Dnevnik.hr. Zaradi obilnih padavin, v 24 urah naj bi padlo kar 77-odstotkov padavin, običajnih za september, je poplavilo več cest, kleti, lokalov ... Ljudem so na pomoč prihiteli gasilci, z obale Istre pa poročajo tudi o trombi.
http://www.24ur.com/jesensko-vreme-nam-ne-prizanasa.html
http://www.glasistre.hr/vijesti/hrvatska/pijavice-u-istri-potopljena-rijeka-424756

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Mar 2013 19:15; skupaj popravljeno 1 krat

VZOREC

Razkrili skrivnostno tvorbo na oceanskem dnu

V začetku letošnjega leta je fotograf in potapljač Yoji Ookata, ki že 50 let dokumentira morsko dno, posnel zanimivo tvorbo oziroma vzorec, ki je bil do danes nepojasnjen.

Na južni obali Japonske je namreč na globini približno 25 metrov odkril okrogel vzorec s premerom treh metrov in povsem pravilno obliko. Nemudoma zatem je poklica še snemalno ekipo, ki je zanimivost tudi dokumentirala in trajalo je več kot pol leta, da so znanstveniki ugotovili vzrok nastanka takšnega vzorca. “Krivec” je namreč majhna riba, ki živi v pesku in je dolga zgolj nekaj centimetrov. Ta riba dela noč in dan, da bi zaključila končno obliko, ki seveda ni lepotnega pomena, temveč ima dve nalogi: popolnost tvorbe namreč privlači samice, zato tam pustijo jajčeca. Pa ne kjer koli, temveč povsem v sredini kroga. Nekakšni nasipi nato jajčeca ščitijo, da jih ne bi odnesli oceanski tokovi. Več kot ima tvorba pregrad bolj privlači samice te posebne vrste ribe. To je zgolj še en majhen korak k spoznavanju morskih globin, ki ostajajo v 95 odstotkih neraziskane. Strokovnjaki iz vesoljske agencije NASA priznavajo, da je poznavanje površine Marsa veliko boljše kot tisto z globin oceanov.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012092105828806

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Mar 2013 19:16; skupaj popravljeno 1 krat

RIBA II

Izolani brez Ribe II

Nekdanja Droga II, zdaj Riba II, je včeraj takole odplula na kratko, a zadnjo plovbo

Še zadnjič se je odlepila od izolskega pomola in obkrožila Izolo z morske strani, a se tokrat ni ustavila pri Delamarisu in oddala polnih kašet sardel kot v najboljših časih, ampak je plula nekaj metrov naprej do ladjedelnice, kjer je za vedno ugasnila motorje. Ribo II bodo namreč razrezali, prav tako tudi njeno sestrsko ladjo Ribo I, lastnik pa bo za to zmanjšanje slovenske ribolovne flote dobil evropsko subvencijo. Za eno ladjo ima po podatkih agencije za kmetijske trge že odobrenih 580.000 evrov subvencije, ki pa bo obdavčena. Lastnik podjetja Riba in obeh ladij Loredano Glavič sicer včeraj ni bil nedosegljiv. Resda sta bili Riba I in Riba II stari že več kot 30 let, tako rjasti, da so ju pred časom prebarvali kar v rjavo, in se ju ni splačalo več obnavljati, a njuno uničenje pomeni več kot prepolovitev slovenskega ulova. V boljših časih, ko sta se še imenovali Droga I in Droga II (ter sta imeli družbo še dveh ladij, Delamaris I in Delamaris II), sta nalovili več 1500 ton rib na leto.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Izolani-brez-Ribe-II-ali-konec-nekega-obdobja.aspx
http://www.google.si/search?q=ladja+riba+2&hl=sl&prmd=imvns&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=fgpeUK-VO8fltQb8o4HoBQ&sqi=2&ved=0CCEQsAQ&biw=1237&bih=820

zoran13

BELI TARTUF - TUBER MAGNATUM PICO

I.kategorija - 29.930 kun (4.030,79 €)
II.kategorija - 21.900 kun (2.943,30 €)
III.kategorija - 13.870 kun (1.867,89 €)

Minuli vikend so v Livadah odprli že tradicionalne Dneve Žigante tartufov, ki bodo trajali vseh šest jesenskih vikendov. Na manifestaciji razstavlja trideset ponudnikov tartufov, istrskih vin in avtohtonih proizvodov ter veliko spremljevalnih dejavnosti. Sejem je odprl bivši hrvaški predsednik Stjepan Mesić, ki se je z Giancarlom Zigantejem odpravil na lov za tartufi v Valicah ob robu Motovunskega gozda in pri tem imel tudi srečno roko ter uspel najti 2 tartufa, od katerih je imel večji preko 200g.
Omenjeni Giancarlo Zigante je povedal, da sezona zaradi velike letošnje suše, kasni vsaj mesec dni, saj jih je še vedno malo, večje količine pa napovedujejo za oktober.
Kilogram belega tartufa I.kategorije so prodajali po 29.930 kun (4.030,79 €), II.kategorije po 21.900 kun (2.943,30 €) in III.kategorije po 13.870 kun (1.867,89 €).
Tudi župan občine Oprtalj Aleksander Krt je ob nadaljevanju tradicije izrazil zadovoljstvo ter poudaril veliko naravno bogatstvo kraja, ki ga ima malokdo v svetu, kar jih uvršča med svetovne uspešnice.
http://zigantetartufi.si/index.php?lang=sl
http://zigantetartufi.si/index.php?o...mid=10&lang=sl
http://zigantetartufi.si/index.php?o...mid=34&lang=sl
http://www.sajamtartufa.com/index.php/sl/
http://zigantetartufi.si/attachments...i2010-2011.pdf
http://www.youtube.com/watch?v=rqWw3...ayer_embedded#!
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=8
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=9
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=10
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=11
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=12
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=13
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=14
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=15
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=16
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=17
http://www.jutarnji.hr/stipe-mesic-na-danima-zigante-tartufa/1057040/?secId=79&foto=18

GUINNESSOV REKORD
02.novembra 1999 - 1.310 kg
http://www.sajamtartufa.com/index.ph...inessov-rekord
330.000 $ - 1.497 g
http://www.zurnal24.si/rekordni-izku...f-clanek-12813

TARTUFI ZA PROMOCIJO SLOVENIJE

Sredi julija je vlada sprejela uredbo, s katero je od poletja naprej dovoljeno nabiranje oz. lovljenje tartufov, kar je bilo do sedaj v Sloveniji ilegalno početje, za razliko od Hrvaške, kjer so razvili pravo tartufarsko industrijo. Tudi reklamiranje turistične ponudbe prek čudežnega gomolja je pri nas, za razliko od bratov Istranov preko meje, ki so tartufe posvojili kot hrvaško - istrski unikum, do lani, ko so zanesenjaki iz Gradina in Belvedurja organizirali prvi Festival belega tartufa, bolj kot ne spominjala na znanstveno fantastiko. Tudi zaradi prepovedi nabiranja seveda.

članekgalerijaLetos so se v Društvu tartufarjev slovenske Istre odločili, da bodo festival, povezan z najbolj cenjenim gomoljem na svetu, ponovili. Društvo so tartufosledniki in promotorji kulinarike, povezane z belo glivo, ustanovili že leta 2006, ravno zato, da bi prek te poslastice promovirali in turistično razvijali podeželje, ki je bolj kot ne odrezano od turističnega blišča, ki se dogaja ob morju. »Tartufi so lahko odličen kanal za promocijo celotne slovenske Istre, tudi podeželja, predvsem pa istrske gastronomije. Naše društvo je že lani pripravilo dve prireditvi, poleti festival črnega tartufa, jeseni pa festival belega. Obe prireditvi sta uspeli, zato smo se odločili, da nadaljujemo, poleg tartufov pa bomo promovirali tudi vino in oljke,« pravi Vinko Šavle, predsednik Društva tartufarjev slovenske Istre.

2. Festival belega tartufa
2. Festival belega tartufa, s katerim bodo kulinarične užitke, podkrepljene z naribanim belim tartufom na fuže, ombole, ribe in vmešanim v sladice, predstavili vsem tistim, ki radi razvajajo brbončice, se začne že v petek 21. oktobra ob 15. uri. in bo trajal vse do nedelje zvečer v Gradinu.

Poleg belih tartufov, ki so najbolj cenjen jesenski dar narave, bodo na festivalu prisotne tudi oljke ter seveda vino uležano v domačih krajih, obiskovalci pa bodo lahko tudi »v živo« spremljali, kako zgleda lovljenje tartufov. Lovski psi, ki so izurjeni za odkrivanje prestižnih gomoljev bodo skupaj s svojimi gospodarji demonstrirali, kako znajo »pošnjofati« in odkriti kakšen primerek, v tistem bolj zabavnem delu pa bo »Kako je dobro vidjeti te opet« in druge hite odžgolel še stari Novi Fosil Vladimir Kočiš-Zec, nastopili pa bodo še godbeniki Mužika Sveti Lazar Boršt in najpopularnejša klapa Kumpanji.

V Istri jih nalovijo do 200 kil
Prireditev bo ravno v času, ko je višek sezone lovljenja belih diamantov. V našem delu Istre jih tartufarji naberejo med 150 in 200 kil, večina pa konča daleč od rojstnega kraja. »Večina najbolj elitnih primerkov se proda v Italijo, manjši ostanejo pri nas,« pravi Šavle, ki je obenem prepričan, da je napočil čas, da se tudi ime slovenske Istre v povezavi z belim tartufom znajde na svetovnem seznamu najbolj cenjenih najdišč tega dišečega in okusnega gomolja.
http://www.obala.net/obala/tartufi-kot-promocija-slovenske-istre-55159/velika-galerija

3. FESTIVAL BELEGA TARTUFA

V Gradinu pri Kopru tretji festival belega tartufa
Vas Gradin v zaledju slovenske Istre bo do 21. oktobra zaživela v znamenju festivala belega tartufa. Festival, ki ga Društvo tartufarjev slovenske Istre v sodelovanju z občino Koper organizira tretjič zapored, bo postregel s paleto jedi na osnovi tartufov in istrsko tržnico. Ob večerih bo obiskovalce pričakal zabavni program z glasbo.

Vas Gradin v zaledju Slovenske Istre bo do 21. oktobra zaživela v znamenju festivala belega tartufa

Ljubitelji cenjenega gomolja lahko danes zvečer prisluhnejo kulinarični delavnici o tartufih in vinu, ki ji bo sledil jazz večer.

Na mizah v Gradinu se bodo ta in prihodnji konec tedna znašle domače, tradicionalne in domiselne jedi na osnovi tartufov, od domačih testenin oziroma fužev s tartufi do ombola s tartufi in najrazličnejših tartufovih sladic.

Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi prikaz iskanja tartufov s psi. Prihodnji teden se bo na kulinaričnem večeru predstavila gostilna Belvedur, prisluhniti pa bo mogoče še predavanju o gobah in tartufih. Prihodnjo soboto bo festival v Gradinu pospremila razstava koprskega gobarskega društva.

Tartuf je podzemni gomolj, ki je zelo cenjen v gastronomiji. Poznan je po vrtoglavih cenah, nekateri mu pripisujejo tudi lastnosti afrodiziaka. Tartufi - poznamo bele in črne - uspevajo predvsem v delih Francije, Italije ter v Istri.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/V-Gradinu-pri-Kopru-tretji-festival-belega-tartufa.aspx
http://www.rtvslo.si/tureavanture/novice/v-gradinu-tretji-festival-belega-tartufa/293433
http://trendi.finance.si/v_gradinu_pri_kopru_3_festival_belega_tartufa_1_589052
http://www.zakladi-istre.si/sl/prireditve/2-prireditve/121-festival-tartufov.html
http://www.facebook.com/events/279830368795452/

BUZET 2012

Dišave belega istrskega tartufa, podzemne afodiziaške gobe, se je danes širil po Buzetu, kjer se je začel dvodnevni praznik istrskih tartufov.
V velikem šotoru na parkirišču v Mašimovoj škuji, se zapira danes ob 19.uri.

Sezona tartufov še nikoli ni bila tako slaba kot je to leto, saj je šest podjetij, ki ima registracijo za promet s tartufi, komajda razstavilo mekaj kilogramov dragocene gobe, ki se je prodajala po zelo popopranih cenah.
Zato pa so obiskovalci lahko uživali v kulinaričnih specialitetah in domačih dobrotah, saj je petdeset malih podjetnikov ponudilo tipično istrske dobrote, ki jih pogosto ni najti v trgovinah. Bilo je tudi veliko promocije in degustacije medu, sira, pršuta, olivnega olja, vina in žganja.

Na razstavi in tekmovanju je sodelovalo tudi kakšnih 50 psov iz istrskega in reškega področja. Za najlepšega psa je proglašen istrski kratkodlaki gonič lastnika Davora Jurade in Juradi.
Športniki rekreativci, vključno s vrhunskimi, so poleg slovenskega reprezentanta v orijentacijskem teku Andraža Hribarja, uključili v "Lov na tartuf"- kombinacijo trekkinga in MTBa. V tekmovanju je sodelovalo 59 ekip in Hrvaške in Slovenije in tako obeležilo konec sezone pustolovskih dirk na Hrvaškem.

Danes bo na sporedu še prikaz iskanja tartufa s pomočjo posebno dresiranih psov in obenem uživati v kulinaričnih specialitetah. Obiskovalci se bodo preizkusili v delavnici za izdelavo domače testenine, fužev, njokov, lasanjota in si ogledati "Buzet na pjatu", predstavljanje domačih gostincev, cooking show, kjer bodo namesto športnih rekvizitov, namesto kuharjev nastopili športniki, prav tako pa v Mali šoli kuhanja, kjer bodo pripravljali jed s tartufi.
V program se je vključila tudi firma Natura tartufi s predstavitvijo svojih proizvodov in showrooma na lokaciji Srnegla. Prav njen tartuf, 432 g težak primerek vreden okoli 3.000 €, razglašen za NAJ-tartuf sejma. Za naljepši štant je bil izbran od firme Aura iz Buzeta.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/tartufi-privukli-gurmane-u-buzet-364654
http://www.naturatartufi.com/
http://www.naturatartufi.com/index.php
http://www.naturatartufi.com/proizvodib.hr.html
http://www.naturatartufi.com/proizvodi.hr.html
http://www.naturatartufi.com/proizvodic.hr.html

KATALOG
http://www.naturatartufi.com/images/katalog-natura-tartufi.jpg

274.200 €

Enajst belih tartufov prodali za 274.200 evrov

V Italiji so danes za vrtoglavo ceno 274.200 evrov prodali enajst belih tartufov. Dražba, na kateri so se za tartufe potegovali kupci, je imela sicer dobrodelno noto, saj bodo zbrana sredstva namenili fundaciji za raziskave raka iz italijanske regije Piemont, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tartufi so očitno močno pritegnili neimenovanega »slavnega kitajskega pisatelja«, ki se je zanje potegoval prek satelitske telefonske povezave iz Hongkonga. Na koncu je za par tartufov, težkih 950 gramov, plačal 90.000 evrov. Gre za trikratno vrednost enake količine zlata, izpostavljajo organizatorji dražbe.

Neki drugi neimenovani kupec je 305 gramov tartufov kupil kot darilo novemu newyorškemu županu Billu De Blasiu, ki ima v sebi nekaj italijanske krvi, še poroča AFP.
http://www.dnevnik.si/magazin/kulinarika/novice/enajst-belih-tartufov-prodali-za-274200-evrov

LIVADE 2016

Beli tartuf prodajajo po 18.000 kun oziroma 2.400 €
Črni tartuf prodajajo po 3.500 kun oziroma 466 €

V Livadah bo sejem trajal 9 tednov vse do 30 oktobra 2016.
http://www.glasistre.hr/multimedija/pula_istra/tartufi-se-poput-zlata-mjere-na-grame-533270

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Mar 2013 19:17; skupaj popravljeno 1 krat

ARA LIBERTAD

Dolžina: 103,75m
Hitrost: 11,8 vozlov
Posadka:
357 članov
24 oficirjev
187 mornarjev
150 kadetov
Višina jadra: 56,2 m
Tonaža: 3.765 ton

Hedge sklad Elliot Capital Management je v Gani zaplenil čudovito leseno trojambornico argentinske mornarice dolžine 103,75 m in z 357 mornarji na krovu, ker hočejo s tem poplačati argentinske obveznice, za katere izdajo naj bi jih Argentina prevarala.

Leta 1966 je dosegla novi svetovni čezoceanski rekord za ladje z jadri in prevozila 1.741,4 milje v 6 dneh in 4 urah. Plula je iz Cape Race v Kanadi na Dursey Island na Irskem.
Zmagala je tudi na prestižni Boston Teoport Race v letih 1966, 1976, 1981, 1987, 1992 ter 1998.
Ima tudi 4 Hotchkissove topove kalibra 47mm, ki jih uporabljajo zgolj za protokolarne namene.

http://ftalphaville.ft.com/blog/2012/10/04/1191141/some-hedge-fund-managers-walk-onto-an-argentinian-navy-ship/
http://www.businessinsider.com/argentinian-ship-seized-by-a-hedge-fund-2012-10
http://www.businessinsider.com/argentinian-ship-seized-by-a-hedge-fund-2012-10#built-in-the-1950s-the-ara-libertad-embarked-on-its-maiden-voyage-in-1963-1

zoran13

OLJKA za 65.000 €

Na avkciji v južni Franciji so včeraj prodali oljko, še iz dobe Rimskega cesarstva, ki je stara 2.000 let za rekordnih 65.000 €.
Blizu velikega vinograda v Bordeauxu je 12 od 26 ponujenih oljk prodano francoskim in tujim kupcem od 1.000 € vse do 65.000 €.
Oljka je podvrste Cordobil, tažka 16,5 tone in ima obseg debla 9,30 metra.
Zvezde prodaje sta bila dva Farga, zelo redki primerki, od katerih je samo eden dobil novega lastnika za 35.000 €, kar je polovica ocenjene vrednosti. Te vrste oljke so bile ponujeje s koreninami, so težke blizu 10 ton, visoke okoli 3 metre ter obsegom okoli 7 metrov s samo nekaj zelenimi vejami in jih zato imenujejo skulpture iz Rimskega kraljestva in ne drevesa.
V lanskem letu je bila oljka prodana za 64.000 €.
Te oljke so del zbirateljske kolekcije Španca, ki jih je uspel kupiti, še preden je Španija prepovedala njihovo prodajo, ker se smatrajo za del spomeniškega varstva.
http://www.business.hr/business-clas...ti-65-000-eura

O OLJKI

Oljka je gozdno drevo ukročeno in presajeno v primerno pripravljeno, pognojeno in s soncem obsijano zemljo, na skromnih in revnih Istrskih tleh. Oljčno olje so poznali že v preteklih zgodovinskih dobah, v takratni mitologiji in bogoslužnih obredih, njegovo visoko biološko in prehrambeno vrednost, pri mediteranski disti pa v novejših časih. Priporočljivo je v vseh življenjskih obdobjih človeka.
* Šavrinsko ekstra deviško oljčno olje Prinčič, Sv.Peter 18, Sečovlje

OLJČNI LISTI

Oljčni listi kot prehransko dopolnilo

Namizne oljke ter oljčno listje v kapsulah in ekstraktih postajajo vse bolj zanimivi tudi za gospodinjstva, temu pa se že prilagajajo nekateri slovenski oljkarji.

Obiranje oljk v slovenski Istri in na Goriškem je v polnem zamahu. Čeprav so oljke, njene plodove in tudi posušene liste že v egipčanskih, kasneje pa v grških in rimskih časih povezovali tako s prehrano, kozmetiko kot z zdravilstvom, se pri nas oljke večinoma še vedno uporabljajo le za proizvodnjo oljčnega olja. Toda kljub temu so namizne oljke in oljčno listje v kapsulah in ekstraktih vse bolj prisotni v marsikaterem slovenskem gospodinjstvu. Temu novemu trendu se že prilagajajo nekateri slovenski oljkarji.

V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah raslo okrog 400.000 oljk, večino plodov pa stisnejo v olje. Za zdaj obstajajo zdravstvene trditve, ki jih je potrdila evropska agencija za varno hrano, da obstaja povezava med oljčnim oljem in zdravilnimi sestavinami v njem – da uživanje oljčnega olja pomaga vzdrževati zdravje srčno-žilnega sistema, da prehrana na osnovi oljčnega olja pripomore k izboljšanju fizioloških funkcij srčno-žilnega sistema, da pripomore k zdravju srca in da zmanjša oksidativni stres. Kljub temu je poraba oljčnega olja v Sloveniji nizka in nas uvršča na dno uporabnikov v Evropi. Malo več kot liter ga porabimo na leto. Še Avstrijci ga porabijo več, da ne govorimo o Italijanih (11 litrov) ali Grkih (20 litrov). Tudi pridelanih namiznih oljk je malo. Okoli dve toni in pol jih (po neuradni oceni) slovenski oljkarji po opravljeni razgrenitvi in fermentaciji vložijo v kozarce. Strokovnjaki z Inštituta za oljkarstvo ocenjujejo, da se v ta namen predela manj kot en odstotek plodov na leto, čeprav jih v kozarčke polni praktično vsak pridelovalec oljk, postopki, s katerimi shranjujejo oljke, ki so sveže nabrane neužitne, pa so različni. Denimo razgrenitev v sladki in slani vodi, s pomočjo natrijevega hidroksida, pepela, železovega glukonata, mlečnokislinskih bakterij, oljke pa tudi pečejo in dimijo.

V Ljubljani se tržijo, v Istri ne zanimajo nikogar
Čeprav je na spletu vse več kliničnih raziskav, ki naj bi dokazovale, da uporaba oljčnih listov zaradi odličnih antioksidativnih lastnosti preprečuje prehlade, lajša simptome diabetesa, preprečuje in zdravi infekcije zgornjih dihalnih poti, pomaga pri zniževanju previsokega krvnega tlaka, in četudi so trgovine z zdravo prehrano ter s prehranskimi dopolnili dobro založene s kapsulami in ekstrakti oljčnih listov, je v Sloveniji proizvodnja kapsul in drugih pripravkov na podlagi oljčnih listov šele na začetku.

»Res je, da naj bi oljčni listi vsebovali veliko več antioksidantov kot olje, vendar je praksa nabiranja listov v Istri zanemarjena. Čeprav se je to prakticiralo že od starih Grkov naprej. Imam veliko strank, ki jim poleg olja prinašam tudi listje, ki ga imajo za kuhanje čaja. Predvsem tistim, ki imajo previsok krvni tlak in so v rizični skupini sladkornih bolnikov tipa 2. Ampak pomembno je, da se pove, da je čaj namenjen za blaženje simptomov. Je dodatek k prehrani, ni pa zdravilo, kot lahko beremo na spletu. Da popiješ deset kapljic in si takoj zdrav,« pravi Janko Bočaj, oljkar s kmetije Stara Kortina v Truškah. Sam listja ne uporablja, ker ima nizek krvni tlak, kot zanimivost pa pove, da se oljčni listi v Ljubljani že tržijo, medtem ko jih v Istri še nihče ne uporablja. Niti nikogar ne zanimajo pretirano. »Imam precej strank, ki me prosijo za listje in pravijo, da čaj dejansko deluje in jim pomaga lajšati simptome previsokega krvnega tlaka. Vendar sam tega ne oglašujem. Za takšne stvari se mora odločiti vsak sam,« je prepričan Bočaj.

Eden prvih, ki so se odzvali na vse večje povpraševanje po oljčnih listih, je Peter Pelicon iz oljarske družine Jenko iz Bertokov pri Kopru. Jenkovi, ki že vrsto let prejemajo najvišje nagrade na najprestižnejših ocenjevalnih tekmovanjih oljčnih olj, so tudi prvi, ki so letos poslali na trg dimljeno oljčno olje, spomladi pa nameravajo trgu ponuditi tudi čajne pripravke na osnovi oljčnih listov. Pelicon pravi, da v Istri capljajo za novimi trendi na področju večnamenske uporabnosti oljk. Oljke so bile namenjene le za olje, ki je bilo v Istri nadomestek za maščobo pri za kuhanju. »To je tradicija, ki je na neki način ostala zakoreninjena. Na kmetijah o zdravilnih učinkih prehrane niso razmišljali, kar je trend zadnja leta. Zdelo se jim je samoumevno, da jedo zdravo hrano. Ni pa bilo tendence, da bi v hrani iskali tudi zdravilne sestavine,« pravi Pelicon. Po njegovem vedo več o zdravilnih učinkovinah olja ljudje v notranjosti kot pa v Istri. »Čeprav ima vsak na dvorišču oljke. Ampak obstaja tradicija, da bo delal tako, kot je njegov praded. Četudi je njegov praded hodil bos,« o pregovorni zvestobi tradiciji Istranov ironično razmišlja Pelicon.
Pri čajih moraš biti pedanten

Milena Bučar - Miklavčič, ki je ena vodilnih strokovnjakov na področju oljkarstva na Inštitutu za oljkarstvo, vodja akreditiranega laboratorija za ugotavljanje kakovosti in potvorb oljčnega olja ter članica strokovne skupine za oljčno olje pri Evropski uniji v Bruslju, pravi, da tudi na njihovem inštitutu več raziskav posvečajo preučevanju oljčnih listov. Predvsem zaradi tega, ker so se na veliko začela uporabljati prehranska dopolnila na osnovi olevropeina. S prevretkom iz oljčnih listov so nekoč dejansko zdravili malarijo, pomagal naj bi tudi pri zniževanju previsokega krvnega tlaka. Oljčni listi poleg olevropeina vsebujejo tudi precej vitamina E ter sladkorja fruktozo in glukozo. A vseeno doda, da je dandanes treba – in to pri vseh različnih modernih pripravkih na osnovi kapsuliranih posušenih in zmletih oljčnih listov, ki naj bi bili novo čudežno zdravilo proti tisoč in eni tegobi – ohraniti nekaj zdrave distance. Vsi odnosi in kemijski procesi ter reakcija na presnovo ter naše telo namreč še niso povsem raziskan proces.

»V Sloveniji se kapsul olevropeina še ne uporablja toliko, po svetu pa je teh substanc ogromno. Tudi na osnovi oljčnih listov,« pravi Bučar-Miklavčičeva. V sodelovanju z biotehnično fakulteto so na inštitutu za oljkarstvo začeli izvajati projekt, v okviru katerega estrahirajo olevropein iz posušenih oljčnih listov in ga dodajajo svežim listom, da dobijo dvakratno koncentracijo. V zadnjih letih so z vrsto analiz tudi ugotovili, da je najbolje oljčno listje nabirati pozimi, ker takrat listi vsebujejo največ oleovropeina. »Da bi z gotovostjo trdili, da oljčni listi nižajo holesterol in krvni tlak, moramo imeti opravljene številne vrste raziskav. Gotovo pa v nobenem primeru uživanje čaja, kapsul ali ekstrakta ne deluje tako močno in hitro, da bi se pokazal takojšen učinek. Efekt uporabe čajev se pozna šele po nekajmesečnem uživanju, poleg tega različno vpliva na posamezno telesno sestavo in organizem. Pri čajih moraš biti pedanten. Člankov na to temo je veliko in tudi evropska Pharmacopoeia – inštitucija, ki bedi nad kvaliteto in standardi na področju farmacevtske industrije v Evropi – je olevropeinu priznala, da učinkuje. Osem odstotkov ga mora biti v listih. Ampak tukaj ne govorimo o zdravilu. Še vedno opravljajo številne raziskave,« pravi Bučar-Miklavčičeva.
https://www.dnevnik.si/1042788994/kulinarika/kulinaricne/oljcni-listi-kot-prehransko-dopolnilo

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Mar 2013 19:17; skupaj popravljeno 2 krat

CARINSKI STATUS

Carinski status plovila uredite pred vstopom Hrvaške v EU

Na Carinski upravi Republike Slovenije opozarjajo, da bodo morale osebe iz Evropske unije (EU), ki za svoja plovila nimajo urejenega carinskega statusa in imajo trenutno plovilo na Hrvaškem v postopku začasnega uvoza, status urediti najkasneje do julija 2013, ko bo Hrvaška vstopila v EU.

Državljan Slovenije namreč registriranega plovila, ki nima urejenega carinskega statusa v teritorialnih vodah EU, ne sme uporabljati. Z vložitvijo carinske deklaracije in sprostitvijo plovila v prost promet v EU ter plačilom dajatev lastnik pridobi za plovilo skupnostni status, kar pomeni, da ga lahko uporablja na celotnem območju EU.

Postopek
Plovilo mora lastnik po morju ali po cesti pripeljati v Slovenijo, ga predložiti carini in zanj vložiti carinsko deklaracijo. Če plovilo pripluje po morju, ga lastnik prijavi carinskemu organu v Kopru. Če lastnik pripelje plovilo po cesti, ga lahko uvozno ocarini na mejnem prehodu, ki je pristojen za carinjenje blaga.

Plovilo z urejenim carinskim statusom lahko slovenski lastnik vpiše v slovenski register plovil, vpis pa mu omogoči enostavnejšo uporabo plovila na Hrvaškem ali drugod v EU. Izogne se namreč vsakokratnemu preverjanju carinskih dokumentov in dokazovanju carinskega statusa.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042557458

Vpis plovil, ki se nahajajo na hrvaškem

Za plovila, ki se nahajajo na hrvaškem (oziroma v tujini), opravi pregled za ugotovitev sposobnosti čolna za plovbo pooblaščeni klasifikacijski zavod.

KLASIFIKACIJSKI ZAVODI

Skladno z Odločbo o imenovanju klasifikacijskih zavodov (Uradni list RS, št. 31/2005) se za ugotavljanje sposobnosti čolnov za plovbo imenuje naslednje klasifikacijske zavode:

* BUREAU VERITAS
17 bis, Place des Reflets
92077 Paris La Defense Cedex
France
telefon: +33 1 4291 5291
telefaks: +33 1 4291 5293
e-pošta: claude.maillot(at)bureauveritas.com

* BUREAU VERITAS CROATIA
Riva 16/V
51000 Rijeka
Croatia
telefon: +385 51 213 672
telefaks: +385 51 211 067
e-pošta: office.croatia(at)hr.bureauveritas.com

* BUREAU VERITAS, d. o. o
Vojkovo nabrežje 30a
6000 Koper
telefon: 05 61 16 300
telefaks: 05 63 95 105
gsm: 041 345 918
e-pošta: info(at)si.bureauveritas.com

* RINA, REGISTRO ITALIANO NAVALE, S.p.A.
Head Office
Via Corsica 12
16128 Genoa
telefon: +39 010 5385464
telefaks: +39 010 5351581
e-pošta: marine.division(at)rina.org

* RINA, REGISTRO ITALIANO NAVALE, S.p.A.Trieste Office
Viale Miramare 9
34135 Trieste
telefon: +39 040 4194911
telefaks: +39 040 4194922
e-naslov: trieste.office(at)rina.org

* RINA, S.p.A., c/o Deprom d.o.o.
Senčna ulica 19
6310 Izola
telefon: 05 6419 216
felefaks: 05 6417 691
e-pošta: simon(at)deprom.si

* GERMANISCHER LLOYD AG
Vorsetzen 35
20459 Hamburg
Germany
telefon: +49 40 361490
telefaks: +49 40 36149200
e-pošta: headoffice(at)gl-group.com
www.gl-group.com

* GERMANISCHER LLOYD SLOVENIJA d.o.o.
Station Office Koper
Liminjanska cesta 94a, 6320 Portorož
telefon: 05 677 35 05
telefon: 05 677 75 10
telefaks: 05 677 35 05
e-pošta: gl-koper(at)gl-group.com
www.gl-group.com

Za plovilo, ki je v lasti fizične osebe in se uporablja izključno za osebne namene, t.i. CE certifikata ni potrebno priložiti, saj se omenjene listine ne zahteva pri uvozu plovila. Za tako plovilo se s pregledom, ki ga opravi klasifikacijski zavod, ugotovi ustreznost konstrukcije in kvalitete izdelave čolna, plovbne lastnosti, stanje pogonskih in drugih naprav ter pregled opreme.
Pred vpisom plovila je potrebno urediti carinski statusa plovil.

Ureditev carinskega statusa registriranih plovil za šport in razvedrilo oseb iz EU (pravnih in fizičnih), ki imajo svoja plovila na HrvaškemZ vstopom Hrvaške v EU 1. julija 2013 bodo morali rezidenti iz EU (tudi slovenski državljani), ki za svoja plovila nimajo urejenega carinskega statusa in imajo trenutno plovilo na Hrvaškem v postopku začasnega uvoza, urediti carinski status.

Carinski status plovila lahko lastnik uredi z vložitvijo carinske deklaracije in sprostitvijo plovila v prost promet v EU. Rezident Slovenije oz. EU ne sme uporabljati registriranega plovila, ki nima urejenega carinskega statusa na carinskem območju Skupnosti (tj. v teritorialnih vodah EU).

Z vložitvijo carinske deklaracije in sprostitvijo plovila v prost promet ter plačilom dajatev (carina in/ali DDV) lastnik pridobi za plovilo skupnostni status, kar pomeni, da ga lahko uporablja na celotnem območju EU.

Priporočljivo je, da slovenski lastniki plovil zaradi praktičnih razlogov uredijo carinski status še pred datumom vstopa Hrvaške v EU (1. julij 2013).

Plovilo z urejenim carinskim statusom lahko lastnik vpiše v slovenski register plovil. Vpis v register omogoči lastniku glede carinskega nadzora enostavnejšo uporabo plovila na Hrvaškem ali drugod v EU. Tako plovilo ne bo zavezano vsakokratnemu preverjanju carinskih dokumentov in dokazovanju carinskega statusa, saj je slovenska registracija plovila zanesljiv pokazatelj, da ima plovilo urejen carinski status Skupnosti.
http://www.carina.gov.si/si/novosti/sektor_za_carinske_in_davcne_postopke/2012/ureditev_carinskega_statusa_registriranih_plovil_za_sport_in_razvedrilo_oseb_iz_eu_pravnih_in_fizicnih_ki_imajo_svoja_plovila_na_hrvaskem/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 02 Jun 2015 21:45; skupaj popravljeno 9 krat

ŽIŽOLA & ZIZYPHUS JUJUBA L. & ŽIŽOLA & ĆIĆINDULA & ČIČIMAK & CICINDRA & KITAJSKI DATELJ & ZIZIPHUS JUJUBA MILLER

/13/...rjavo rdeče žižole, sladkega kislega okusa, ki rastejo in dozorevajo ravno te dni, so nadvse čudovit sadež, saj jih je čudovito obirati, še posebej, ker so tako zdravilne. Pogostoma so večje kot je človekov noht na palcu, čudovitega okusa, ki se razživi, ko ugrizneš vanje. Njihovo zašiljeno koščico obdaja bogata in mesnata snov, ki je ko predremo rjavo rdeč olupek, močno zelene barve, podobne kot pri kiwiju. Pri obiranju je potrebno paziti na ostre trne, saj so po obiranju roke, pogostoma opraskane, kot bi šli z njimi skozi robidovje. Kot sadež imajo veliko zdravilnih učinkov, saj delujejo protivnetno, odvajalno in diuretično.
V letošnjem letu je žižole dodatno opustošila zelo mrzla zima in posebej velika suša, kar se pozna na veliko njenih plodovih. So pa v zadnjem času pridobile na velikosti in so zelo lepe rdeče rjave barve, saj se v soncu lesketajo, kot bi bile namazane s pasto za rjave čevlje, kar jim da poseben čar. Nedvomno nam pa signal, da so takšne ravno prav za obiranje. Sicer jih je veliko tudi na tleh, veliko je tudi že posušenih in uvelih, kar bo prišlo prav vsem tistim, ki jih bodo vložili ali pripravili žižulin, zelo okusno pijačo s sadnim žganjem.
Ta pijača namreč prekleto prav pride, ko imate kakšne bolečine v želodcu, saj še nisem srečal pijače, ki bi tako uspešno in v majhnih količinah ter tako učinkovito premagovala nadloge takšne vrste. V raznih gostilnah ponujajo kot aperitiv, poznavalcem celotne zbirke posameznih letnikov, ki se med seboj po okusu razlikujejo, vsem pa je skupna beseda, da je to najboljša "medičija". Ko jih nabiramo smo lahko veseli in presrečni, da nas je narava tudi letos tako bogato in izdatno obrodila, saj nam je pogostoma na dan dovolj ena sama žižula, da potešimo potrebo po C vitaminu. Zato moramo ob vsakem trenutku razmišljati ali res tudi mi naši naravi vračamo v enaki meri, kot ona nam...: Laughing

Sončne, razkošne in zdravilne žižole

Žižola je rastlina, ki deluje eksotično in ima hkrati zelo okusen plod, kateri nas nekoliko spominja na okus dateljnov. Poznana je tudi pod drugim imenom in sicer kitajski datelj. Ime kitajski datelj je dobila po tem, ker njen videz, okus in barva plodov spominjajo na vsem dobro poznane dateljne, pa čeprav si rastlini nista niti v sorodu. Žižola je drevo, datelj pa vrsta palme. To je izjemno zanimiva in odporna rastlina, primerna za vzgojo na prav vsakem dvorišču. Kar se tiče zahtevnosti, ni zahtevna za gojenje in odlično uspeva tudi v celinskem podnebju.

Že pred 4000 leti je prišla iz Sirije na Kitajsko in od tam naprej v Evropo kjer je zadnja leta postala izjemno priljubljena, na Japonskem in v Ameriki pa postavljajo kar celotne plantaže kitajskih dateljnov. V Sredozemlju lahko najdemo dve vrsti žižol, toda njuni plodovi so manjši kot so plodovi hibridnih vrst. Žižola je lepo, dekorativno drevo, ki zraste v višino tudi do pet metrov. Listi so manjši, svetleči, njihov videz je, kot bi jih premazali s voskom. V maju, ko se odene v majhne, rumene cvete je še posebej dopadljiva, njen vonj pa privabi vsakega obiskovalca vašega dvorišča. Nekatere vrste imajo velike bodice, spet druge bodic sploh nimajo. Zaradi bolj kvalitetnega opraševanja jo sadimo na sadilno razdaljo med 3 in 4 metre, priporoča pa se sajenje vsaj dveh različnih vrst. Žižola ima za svojo rast najraje sončna mesta, pozimi pa prenaša kar do – 25 stopinj mraza. Posebne prsti ne zahteva, čeprav ima raje apnenčasta, kakor kisla tla. Ker je zelo odporna na sušo, dodatno zalivanje rastline ni potrebno, kot vsako drugo drevo, pa ima tudi žižola rada toploto, zato je najbolj, da jo posadimo na južna mesta, po možnosti zaščitena pred mrzlim severnim vetrom. Ker je škodljivci ne napadajo, ne potrebuje posebne zaščite. Plodovi so zreli takrat, ko se kožica obarva rjavo in dosežejo velikost nekje od 3 centimetrov, pa do velikosti manjše slive, seveda je vse odvisno od sorte. Da bi dobili sladke in okusne plodove, je potrebna sušna in topla jesen. Če je jesen hladna in deževna, plodovi popokajo in se uničijo, še preden dozorijo. Pri nas tega sadja ne pozna vsakdo, tudi nekateri otroci ga niso še niti poskusili, kar je po svoje precej žalostno. Ta sadež vsebuje namreč kar 20 krat več vitamina C, kot katerikoli citrus. Ima vitamin B1, B2, B6 in minerale kot so magnezij, kalcij, kalij, fosfor, železo in aminokisline.

Žižola je plod, ki nas pomirja in poživlja, tako pa deluje tudi na naše notranje organe, predvsem na ledvica, respiratorni sistem, poživi nam črevesje in pomaga pri težavah s anemijo. Je odličen sadež, ki pomaga pri prehladih. Plodove lahko uživamo surove, jih posušimo ali jih pokuhamo v vodi in jim dodamo sladkor, kakor pri dateljnih.
http://www.kmetija.si/Novica/soncne-razkosne-in-zdravilne-zizole
http://mojezdravje.dnevnik.si/sl/Prehrana/Nasveti+na%C5%A1ih+babic/2261/En+plod+%C5%BEi%C5%BEole+na+dan+pokrije+potrebe+po+vitaminu+C+
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_vergan_ivanka.pdf
http://hr.wikipedia.org/wiki/%C5%BDi%C5%BEula
http://hr.wikipedia.org/wiki/Datoteka:Ziziphus_zizyphus_foliage.jpg
http://hr.wikipedia.org/wiki/Datoteka:Azufaifas_fcm.jpg
http://images.google.it/search?hl=sl&um=1&sa=1&q=Zizyphus+jujuba&aq=f&oq=&start=0&biw=1267&bih=820&sei=hUd8UKmdEMrAswbviIDADw&tbm=isch
http://images.google.it/search?hl=sl&source=hp&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi&q=Zizyphus%20vulgaris&biw=1267&bih=820&sei=JEd8UJuxFI2HswbSzIHICw&tbm=isch
http://podpalmo.si/Novice/vse/Zizole_proti_prehladu
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_vergan_ivanka.pdf
http://www.rast-bs.si/katalog/eksoticne-sadike/zizula/
http://www.moga.si/zizola
http://www.zadarskilist.hr/clanci/05102010/veliki-povratak-najsladeg-ploda-jeseni
http://www.vinogradarstvo.com/index.php?s=885
http://www.blog.hr/print/id/1629635464/11-smotra-istarskih-rakija-hum-2011.html

Cena 1 kg žižule:
Ob začetku pobiranja: do 12 €
Trenutna cena: 4 €; 6€; 8€;

KAKO ŽIŽULA POMAGA OLJKI

Kot sadnica je zelo interesantna za ekološko vzgojo, prav tako pa za vzgojo v konsociaciji z drugimi mediteranskimi vrstami poleg oljke.

Na njej domuje muha Carpomia incompleta ki podpira razvoj plenilske ose Psyttalia (Opius) concolor. Ta plenilska osa P.concolor je endoparazit in parazitira ličinke oljčne muhe (Bactrocera oleae).

Samica plenilske ose P.concolor leže jajčeca (eno ali več) v žrtev, ki pri tem ostane živa. Najpogosteje parazitira ličinke tretje stopnje, lahko pa napade ličinke druge stopnje, redkeja pa tudi ličinke prve stopnje.

Parazitirana ličinka oljčne muhe se razvija normalno. Ličinke osice P.concolor se razvijajo na račun ličink oljčne muhe. Ličinke se znotraj domačinove ličinke razvijajo, po opravljeni preobrazbi pa zapustijo.

Zaradi vsega navedenega je priporočljivo, da se zasadi tudi do 5% sadnic žižul, lahko posamično, kot tudi v vrstah.
http://maslina.slobodnadalmacija.hr/novosti/ID/8539/Zizula-se-ljubi-s-maslinom-evo-i-zasto

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Mar 2013 19:18; skupaj popravljeno 1 krat

MORSKI KONJIČKI

Kako se sporazumevajo morski konjički?

Obiskovalci dunajske Hiše morja (Haus des Meeres) lahko zahvaljujoč vrhunski tehnologiji odslej prisluhnejo oglašanju karibskih morskih konjičkov.

V Hiši morja že več let uspešno vzrejajo morske konjičke, raziskovalcem – pri projektu sta sodelovala tudi znanstvenica Tacyana Ribeiro z univerze Paraiba v Braziliji in Friedrich Ladich z Oddelka za vedenjsko biologijo na Univerzi na Dunaju – pa je s pomočjo vrhunske tehnologije uspelo posneti dva različna zvoka, ki ju te podvodne živali spuščajo med hranjenjem, dvorjenjem ali v trenutkih, ko se počutijo ogrožene.

Mrmranje in klikanje
Že prvo prisluškovanje morskim konjičkom je bilo za znanstvenike presenečenje, saj njihovi glasovi niso bili enozložni, kot so sprva pričakovali, ampak so lahko posneli dva različna glasova, ki spominjata na mrmranje in klikanje. Posnetke teh glasov lahko od zdaj obiskovalci poslušajo po zvočniku ob akvariju.

Michael Mitic ob zvočniku, kjer lahko prisluhnete "pogovoru" med morskimi konjički.

Enak zvok ob hranjenju in dvorjenju
Znanstveniki so ugotovili, da morski konjički zvok, ki spominja na klikanje, uporabljajo pri hranjenju in dvorjenju. Zvok nastane, ko se na zadnji strani glave dve kosti podrgneta druga ob drugo, kar se sliši kot tleskanje z jezikom. Glede na to, da so morski konjički zelo družabne živali, ki se dvakrat na dan med seboj pozdravljajo, bi lahko s tem zvokom preostalim sporočali, da so našli hrano. Zakaj enak zvok uporabljajo pri dvorjenju, ostaja uganka. Drugi zvok, ki spominja na mrmranje, pa te živali oddjajo, ko se počutijo ogrožene pred plenilcem ali roko raziskovalca.
http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2012/10/kako_se_sporazumevajo_morski_konjicki.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Mar 2013 19:18; skupaj popravljeno 1 krat

VENUS

Jahta Steva Jobsa prvič vidna javnosti

Na Nizozemskem je javnost prvič videla razkošno jahto, ki jo je naročil pokojni izvršni direktor Appla Steve Jobs. Njena značilnost je moderna oblika, ki je bila vedno značilna za Applove izdelke.

Jobsovo jahto čistih linij z imenom Venus je zasnoval oblikovalec Phillipe Starck. Plovilo, ki v dolžino meri od 70 do 80 metrov, so prvič predstavili Jobsovi družini, ki je graditeljem jahte podarila predvajalnik iPod Shuffle z imenom jahte na zadnji strani naprave.

Jahta je po poročanju spletne strani One More Thing opremljena s sedmimi računalniki iMac, pri čemer se ne ve, ali se uporabljajo zgolj kot zasloni ali pa so povezani s kritično programsko opremo, ki se uporablja za upravljanje jahte. Poleg fotografij o njej ni veliko več znanega.
http://www.siol.net/novice/tehnologija/racunalnistvo/2012/10/jahta_steva_jobsa_prvic_vidna_javnosti.aspx
http://www.youtube.com/watch?v=0mUp1PP98uU&feature=player_embedded#!

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Mar 2013 19:19; skupaj popravljeno 2 krat

MOVRAŠKA DOLINA

Movraška dolina

Movraška dolina, najlepši moj kraj,
v moji mladosti bla si pravi raj.
Po movraški dolini sprehajam se rad,
se budijo spomini, ko bil sem še mlad.
Še kot pastirček sem vodil krave Podbreg,
tam blo je veselje, tam bil je smeh.
So leta minila, spremenilo se je vse,
zdaj otrokom še pravim,
kar spominjam se še.
Najrajši kot ptica, brez napora in muk,
odletel bi visoko, na skalnati Kuk.
V tej lepi dolini je moj dragi movraž,
Sveti Oeter in Pavel, to praznik je naš-
Ko staro in mlado na plesišče hiti,
tam poje se, pleše, tu srečni smo vsi.
Ko sonce se skrije za Kikiriki,
še pesem ostaja, ko pojemo mi.
Ko sonce se skrije za Kikiriki,
še pesem se čuje, ko pojemo mi.
Sveti Peter ima ključe, in to rajske, se zna,
tu raj se odpira, kjer jaz sem doma.
Sveti Peter ima ključe, in to rajske, se zna.
tu raj se odpira v Movražu doma.

DOMAČE JEDI IN NAVADE
NAŠIH NON IN NONOTOV

KD Šavrini in anka Šavrinke Gračišče in gobarsko-mikološko društvo Slovenske Istre so leta 2007 izdali lično brošurico s starodavnimi recepti.

IGRA JE TEMELJ SVETA. GLEDALIŠČE PA NAJBOLJ VEREN IZRAZ NJEGOVE RESNICE. GLEDALIŠČE PREDSTAVLJA OGLEDALO ILUZIJI, KI SO RESNIČNOST IN NISO.

Ustanovni občni zbor smo izvedli v garaži Nade in Zdravka Babiča v Gračišču 6c, 16.12.1996.

»Šavrinke ponovno odhajajo na pot v značilnih dolgih, starih oblačilih, s plenjerji na glavi, z mehko zibajočo se hojo in tokrat jih spremljajo anka Šavrini; včasih vlečejo za sabo tudi mušo. Muša se togo kotali na kolescih. Skupina vseh teh je vprežena v Talijin voz. Njihov svet oživi na gledaliških deskah. Poznajo jih ne le v domači vasi, ampak tudi v širši in daljni okolici, v dvoranah kulturnih domov, v gledaliških hišah, na feštah, na televiziji, v slovenskem prostoru, pri zamejcih in v tujini.

Pred desetimi leti… natančneje… meseca decembra 1996 se je zbrala skupina vaščanov / od otrok do njihovih staršev in starih staršev, sosedov, sokrajanov iz širše okolice / in ustanovila kulturno društvo s pomembnim poslanstvom, da bodo odigrali vse štorije, ki so še žive v njihovem okolju. Človek brez zgodb je človek brez sanj, brez spomina in brez prihodnosti. Ničesar ne bodo posnemali, vse bodo znova ustvarili, kar je pravzaprav gledališče!

S prvo predstavo v gledališču v Kopru so pridobili naklonjenost publike. Osvojili so jih z zelo odprtim in predvsem iskrenim, nesprevedajočim igranjem in z domačim narečjem. Pa njihov smisel za humor!

Leta so kar stekla, njim pa ni pošla ustvarjalna moč. Zamisli so se kar kopičile, za njihovo uresničitev so iskali vedno sveže oblike. Ohranili so le okvir: glasbeno uverturo, uvodni ples in svojo himno, po čemer so postali kar prepoznavni. Njihovi muzikanti s harmonikarjem (frajtonarico), z igralcem na pero in ostalimi, ki vzamejo v roke, kar najdejo doma (žaga, lonec, grablje…) in že zazveni vesela viža!«

Tako nam je v knjigo zapisala Darinka Koce

Ponujamo vam programe, ki smo jih ustvarili in izvedli po letih ali le delčke teh programov.

1997. leto: Projekt Šavrini in anka Šavrinke nekoč:
1. Muzika in ples s plenjerji
2. Pozdrav in predstavitev skupine
3. Gračiška himna
4. Predstavitev kraja in okolice
5. Predstavitev ženskih oblačil
6. Prodaja jajc ali kasnejše poimenovanje Glihanje
7. Šavrinska polka
8. Šugo in štracade – prizor
9. Moja mati ćuha kafe
10. Ženitev v Istri – prizor, ki se konča s pesmijo
11. Poroka z zgodbo – krajši prizor
12. Konjade se kregajo – prizor
13. Po Movraškem, Gračiščem – pesem
14. Muša zvalila ali kasnejše poimenovanje Štriganje
15. Stara muša – pesem
16. V kantini – prizor, ki je doživel veliko preobrazb
17. Šavrinka zgudaj vstala – po pesmi Trzinka
18. Luk in čebula – prizor
19. Marija čokolona
V arhivu nam je ostal zelo natančen opis našega prvega nastopa v gledališču v Kopru. Odlična voditeljica tega večera je bila Nada Babič.

1998. leto: Projekt Splet domačih prigod:
1. Muzika in ples s plenjerji
2. Predstavitev oblek (dopolnitev iz prejšnjega leta)
3. Gračiška himna
4. Pr`koša – prizor
5. Čička Marička – pesem
6. Obrekovanje – prizor
7. Fantovska polka
8. Financa – prizor
9. Dejkle je po vodo šla – po domače
10. Prodaja v Trste – prizor
11. Svetlo sonce – pesem
12. Moja Istra – recitacija
13. Pr`zdravnika – prizor
14. Tran de Opčine in ples s plenjerji
Med prizore smo tako kot leto poprej nanizali pesmi, glasbo in pesem Mire Grdina Moja Istra.

1999. leto: Projekt Taku je b`lo ambot:
1. Šavrinska polka in ples s plenjerji – kar je postalo standardno
2. Pozdrav in predstavitev programa
3. Gračiška himna
4. Luplenje frmentona in pesmi Ten za Turškim gričem ter Bleda luna
5. Ura – prizor
6. Ko sem nedolžna bila - pesem
7. Moižerija – prizor
8. Po Miljah – pesem
9. Cigan in srečica – prizor
10. Lonček kupil – pesem
11. Vaški praznik – prizor
12. Pojdem na plesišče – glasba
13. Gaspud in žegen – prizor
14. Katero ćemo – glasba
15. Vaški praznik – prizor
16. Za bolezen – glasba
Muzika in ples s plenjerji. Stare pesmi smo zapisali s pomočjo že pokojnih Marije in Albine Franca in jih vnesli v program.

Leto 2000: Projekt S trbuhom za kruhom ali kasnejše poimenovanje V Karantan:
1. Mož je šel v Karantan – prizor
2. V Trst – prizor
3. Kontrabant ali kasnejše poimenovanje Financa
4. Mož se vrne – prizor
5. Košnja – prizor
6. Bebčeva bolezen – prizor
7. Mežnar in gaspud – prizor
8. Kmet in žegen – prizor
Skoraj vsak prizor smo pričeli z muziko in plesom, s pozdravnim govorom in predstavitvijo programa. Med prizori so bile nanizane pesmi in glasba.

Leta 2001 smo raziskovali navade okrog božiča in projekt poimenovali Od božiča do pusta.
Iz zbranega gradiva smo pripravili istoimenski program za nastop v Zagrebu.
Drugi projekt pa je nosil ime Prazniki in igre za prosti čas.

Leto 2002: Projekt Od božiča do pusta:
1. Ob božiču
2. Pustni čas
3. Južić se je teu obejsit
4. Ćuham postole
5. Pleši, pleši črni kos – za nas nova priredba
6. Z ritjo v jajca
V prvem delu prikazujemo življenje ljudi mesec dni pred božičem, različnost stanu in delitev na bogate in revne pri prehrani ob božiču. Potem prehajamo s prizori v lahkotnejše teme, ki jih povežemo z glasbo in pesmicami. Na koncu poskrbimo, da se gledalci sprostijo in se nasmejejo.

Leto 2003: Projekt Ob nenavadni poroki:
1. Igrajmo se s svinjo – igra
2. Pajon
3. Poroka
4. Na vasi
5. V Koper na delo
6. Na škrlce – igra
Izkoristili smo delčke raziskovanja o praznikih in igrah za prosti čas. Program povezuje napovedovalka. Zapolnili smo ga z novo pesmico Diren, diren dara.

Leto 2004 – Marjan Tomšič: Južić in Juca ,komedija
Komedija je splet ljudskih humornih pripovedi iz Slovenske Istre. To, kar je bistveno v tej komediji, je pričevanje o samoniklosti, samosvojosti in iznajdljivosti Istrijanov. Sami menimo, da smo s to igro dosegli vrhunec kariere našega društva.

Leto 2005 – Marjan Tomšič: Kontrabant.
To je projekt sedmih prizorov: Frmenton, Pumpa za škrofat, Oščubljena kokuš, Žvijorin – ura, Lačen peteh, Voda jn peteš, Klobuk.
Vse se je nekoč resnično dogajalo. A iznajdljivi Istrijani, Šavrinke in Šavrini ter včasih tudi prizanesljivi cariniki so znali vse rešiti tako, da je bilo vsem prav.

Leto 2006 – Prijatelja – igra Helene Sajko in Ivana Novaka z vmesnimi vložki iz domačih logov in prilagoditvami glede na čas in nastopajoče, pripoveduje o dogodkih iz življenja starejših, a ne prav starih ljudi, ki jih sploh ni. Ostanimo večno vsaj mladostni, če že ne mladi.

E-mail: KUD.Savrini@gmail.com
GSM: 041 394-526 (kont. oseba Marija Knez)
Tel: 05 6571137 (kont. oseba Marija Knez)

https://sites.google.com/site/kudsavrini/home
http://www.istrskepoti.si/jajcarice/29
http://www.istrskepoti.si/template/pdf/brosura_si_it.pdf
http://www.istrskepoti.si/projekt/63
http://www.istrskepoti.si/template/pdf/pn1_1.del_tematske_poti-povzetek.pdf
http://www.istrskepoti.si/template/pdf/pn1_2.del_tematske_poti-povzetek.pdf
http://www.istrskepoti.si/template/pdf/pn1_3.del_tematske_poti-povzetek.pdf
http://www.istrskepoti.si/template/pdf/pn2_1.del_vizualne_komunikacije-povzetek.pdf
http://www.istrskepoti.si/template/pdf/pn2_2.del_vizualne_komunikacije-povzetek.pdf
http://www.istrskepoti.si/template/pdf/pn3_1.del_ponudniki-povzetek.pdf
http://www.istrskepoti.si/template/pdf/pn3_2.del_ponudniki-povzetek.pdf

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 11 Nov 2013 23:31; skupaj popravljeno 3 krat

KAKI & DIOSPYROS, BOŽJI SADEŽ, RAJSKO JABOLKO,

12. PRAZNIK KAKIJEV V STRUNJANU

9.11.2012-11.11.2012

Turistično društvo Solinar Strunjan bo v sodelovanju z obmorskim centrom Term Krka Talaso Strunjan letos že 12. zapored gostitelj tradicionalne prireditve Praznik kakijev. Od petka, 9. novembra, do nedelje, 11. novembra, bo tako v Strunjanu vse dišalo po zdravilnem »božanskem sadežu«. Prireditev, ki na ta košček zelene slovenske obale vsako leto privabi več obiskovalcev, bo na velikem peščenem strunjanskem parkirišču spremljal bogat in razgiban kulturno-zabavni program. Dogajanje s kulinarično razstavo dobrot iz kakija, strokovnimi predavanji, tržnico, na kateri bo mogoče ta zdrav in okusen sadež tudi poskusiti in kupiti, bo dopolnjevala razstava literarnih in likovnih izdelkov, obiskovalci pa bodo lahko tudi prisostvovali blagoslovu oranžne letine, se sprehodili po Krajinskem parku Strunjan in bližnjem nasadu kakijev.

V Strunjanski dolini je približno 30 % vseh nasadov kakijev v Sloveniji. Blaga klima in dobra tla zagotavljajo dobre in kvalitetne pridelke. Samo to pa prav gotovo ni dovolj, ampak je potrebno proizvedeni pridelek tudi prodati. Pridelovalci kakija in strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe soskupaj prišli do zamisli o prazniku kakija in ga od takrat dalje uspešno organizirali vsako leto v začetku novembra. V teh letih se je Praznik kakijev povzpel v sam vrh prireditv na Primorskem. Sadež je postal zelo iskan, povečala se je tudi prodaja.

Paradižnik z okusom po medu
O njegovi koristnosti, okusnosti in zdravilnosti smo pisali že velikokrat, a nikoli dovolj. O kakiju se da namreč povedati toliko zanimivega, da je škoda izpustiti tudi najmanjšo priložnost, da se ga omeni.

Zlato jabolko, kot mu tudi pravijo, so iz Azije, iz Kitajske in Japonske, prinesli v Evropo okoli leta 1870, v slovenski primorski pas pa v prvih desetletjih prejšnjega stoletja. Danes krasi večino vrtov v slovenski Istri in Primorci si druge polovice jeseni brez kakija sploh ne znajo več predstavljati. V nasprotju od splošnega prepričanja pa ga lahko gojimo na prostem tudi v notranjosti Slovenije, saj začne spomladi brsteti precej pozno – šele sredi maja.

Prehransko in zdravilno vrednost kakija so cenili že od nekdaj – o tem priča tudi pomen njegovega botaničnega imena Diospyros, božji sadež. Odlikujejo ga namreč bogata vsebnost vitaminov in mineralov, visoka vsebnost prehranskih vlaknin in nizka vsebnost beljakovin in maščob. V primerjavi z jabolkom vsebuje 5-krat več vitamina C in kar 30-krat več vitamina A. Pomembna je tudi vsebnost pektinov in taninov, od mineralov pa kalija, kalcija, fosforja in železa.

Zdravilni učinki kakija so številni: pripomore k razstrupljanju in očiščevanju organizma, poživlja presnovo, znižuje holesterol, deluje proti utrujenosti in stresu ter krepi imunski sistem, koristen je za ledvice, jetra, oči, kožo, lase, dlesni in zobe ter kosti.

Strunjan – kraj, kjer ima kaki svoj praznik
V strunjanski dolini je skoraj tretjina vseh slovenskih nasadov kakija, da je prispevek obilen in kakovosten pa gre zasluga zlasti blagi klimi in rodovitnim tlom. Idejo za organizacijo praznika kakijev v Strunjanu sta že pred leti dobila predsednik Turističnega društva Solinar Franco Giassi in član tega društva Silvano Knez, oba pridelovalca kakijev, ker sta želela tudi širši javnosti predstaviti ta do takrat še dokaj neznan okusni sladki sadež in možnosti njegove uporabe v kulinariki. Prireditev, pri kateri poleg aktivnih članov Turističnega društva Solinar iz Strunjana sodelujeta še Kmetijska svetovalna služba iz Kopra in Talaso Strunjan, postaja vedno bolj odmevna – kraj kakija, kakor jeseni poimenujejo Strunjan, obišče tako vsako leto več obiskovalcev. Gianfranco Giassi meni, da je novembrski strunjanski praznik ena od najbolj obiskanih prazničnih prireditev, ki se uvršča na lestvico petih najboljših prireditev v Sloveniji.

PROGRAM:

Petek, 9. november 20112

•10.00–17.00: tržnica kakijev in ostalih strunjanskih dobrot, predstavitev solinarske družine iz Skupnosti Italijanov G. Tartini Piran
•14.00: slavnostna otvoritev: nastop skupine mandolinistov »Serenate« iz Skupnosti Italijanov G. Tartini Piran, pozdravni nagovori, blagoslov kakija
•15.30: predstavitev Krajinskega parka Strunjan s sprehodom do Križa (odhod izpred šotora)
•16.00: predavanje o predelavi in sušenju kakija (Kmetijska svetovalna služba Koper, sejna dvorana Talasa Strunjan)
•17.30: predstavitev velike monografije o Strunjanu »Popravi mojo hišo«, avtorica Rožana Špeh (sejna dvorana Talasa Strunjan)
•18.00: tekmovanje za največji strunjanski kaki
•19.00: Pop corn (vstop prost)
•20.00: tombola z bogatimi nagradami

Sobota, 10. november 2012

•10.00–17.00: tržnica kakijev in ostalih strunjanskih dobrot
•10.00: predavanje o predelavi in sušenju kakija (Kmetijska svetovalna služba Koper, sejna dvorana Talasa Strunjan)
•10.00–14.00: likovne delavnice Skupnosti Italijanov G. Tartini Piran
•11.00: predstavitev Krajinskega parka Strunjan s sprehodom do Križa (odhod izpred šotora)
•12.00–14.00: Pihalni orkester Krka
•14.30: predstavitev Krajinskega parka Strunjan s sprehodom do Križa (odhod izpred šotora)
•15.30: predavanje o predelavi in sušenju kakija (Kmetijska svetovalna služba Koper, sejna dvorana Talasa Strunjan)
•17.00: tekmovanje Mora cantada (v šotoru) predstavitev velike monografije o Strunjanu »Popravi mojo hišo«, avtorica Rožana Špeh (sejna dvorana Talasa Strunjan)

ZABAVNI PROGRAM (vstop prost)
•19.00: Pop corn
•21.00: klapa Se mi kanta, Vinko Coce s skupino in Pop corn

Nedelja, 11. november 2012

•9.00: sveta maša (potekala bo v šotoru)
•10.00: Blagoslov mladega vina
•10.00 – 17.00: tržnica kakijev in ostalih strunjanskih dobrot
•11.00: Kakijev pohod - cca 1 uro (nordijska hoja z Janezom Kolaričem, odhod izpred šotora)
•11.30: tekmovanje harmonikarjev
•14.00: podelitev nagrad udeležencem akcije Najlepše urejeni vrtovi Strunjana
•15.00 – 20.00: zabavna glasba (trio Vikend)

Razstava likovnih del na temo kakija v prireditvenem prostoru. Razstavljali bodo: Vrtec Morje Lucija, oddelek Strunjan, Vrtec La Coccinella Piran, oddelek Strunjan, Osnovna šola Lucija, podružnična šola Strunjan, Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, Varstveno-delovni center Koper.
Na ogled bo tudi razstava različnih vrst kakija (KGZS – Zavod GO, KSS Koper).
V turističnih centrih v Strunjanu pa bosta razstavljali likovna dela na temo kakija naslednji ustanovi: Vrtec Morje Lucija v Hotelu Laguna, Skupnost Italijanov G. Tartini Piran v Talasu Strunjan v Hotelu Svoboda.

Več informacij:
* Talaso Strunjan, Gregor Kocjančič
T: 031 679 479, E: gregor.kocjancic@terme-krka.si,
www.terme-krka.si
* Turistično društvo Solinar, Gianfranco Giassi
T: 031 648 493, E: kmetija.giassi@gmail.com,
www.td-solinarstrunjan.net
http://td-solinarstrunjan.net/sl/novice/praznik-kakijev-2011

Leseni zabojček kakijev - 7€
Suhi kakiji - 5 € (vrečka)
Refoškov liker - 7 €
Malancane v olivnem olju - male 5 € in velike 7 €

RIHARD KNEZ

ŽIVLJENJE

Stu let
Če očeš živet
te prve stu let,
samo vesel moraš zmerom bet.
Ti moraš primiti samo pravo stran,
in kar je krivo, moraš hitit na stran.
In moraš gledat samo naprej,
kar je bilo, pusti zdej.
In če veselje, ljubezen gojiš,
tudi dobro nazaj dobiš.
Lepo je biti mlad,
ma tudi star,
samo, če živeti znaš.
Obena stvar teška ni,
samo jo moraš znati primit ti.
Več vredi en dan veseli bit,
kot stu dni se tuči z glavo u zid.
In ta recept
vredi za sve ljudi,
kolko jih na svetu živi.
http://www.storitve-knez.si/domacija-strunjan-knez/

HRANILNE IN ZDRAVILNE LASTNOSTI KAKIJA

Hranilne in zdravilne lastnosti kakija
Kaki izvira in srednjega in vzhodnega dela Azije, še posebej priljubljen pa je na Japonskem, kjer velja za narodni simbol. Njegovo botanično ime Diospyrus kaki po naše pomeni božji sadež, ponekod pa mu zaradi okusne sladkosti pravijo tudi rajsko jabolko.

Divje sadje - polno vitaminov
Zdravilne lastnosti hruške
Kaki - sadež božanskega okusaV naših krajih so ga začeli gojiti šele pred približno sto leti. Najbolj razširjen je na Primorskem in Goriškem, vendar pa ga lahko brez strahu posadite tudi v drugod, saj ni pretirano občutljiv za nizke temperature.

Hranilna sestava
Odlikuje ga velika vsebnost enostavnih in hitro prebavljivih sladkorjev v obliki glukoze in fruktoze, ki jih je kar okoli 20 odstotkov, zato vas oskrbi s sončno energijo.

Vsebuje tudi vrsto pomembnih rudnin in elementov v sledovih, kot so kalij, magnezij, železo, baker, jod, krom, selen in fluor.

Redno uživanja kakijev je priporočljivo tudi zaradi vsebnosti antioksidanta betakarotena, ki slovi kot močan spodbujevalec imunskega sistema in vas varuje pred razvojem številnih bolezni. Že z dvema sadežema na dan zadovoljite dnevno potrebo po tej predstopnji vitamina A.

Med vitamini boste poleg provitamina A našli tudi kar nekaj vitamina C in nekatere od vitaminov B-kompleksa (B1, B2 in B6).

Zdravilne lastnosti
Zaradi velike vsebnosti betakarotena in drugih karotenoidnih antioksidantov spodbuja delovanje imunskega sistema.

Popolnoma zreli plodovi urejajo in pospešujejo prebavo in presnovo ter blažijo težave z zaprtjem in hemoroidi.

Kaki je zelo koristen za dobro delovanje ledvic in jeter, kuhani sadeži pa odlično pripomorejo k odpravljanju dolgotrajne driske.

Sok nezrelih kakijev pomaga tudi pri začetnih težavah s krčnimi žilami (z vato ga večkrat na dan nanesemo na obolela mesta in postopek ponavljamo nekaj dni). V ZDA ga uporabljajo tudi za zdravljenje visokega krvnega tlaka.

Trpek sok, ki ga iztisnemo iz nedozorelih plodov, pomaga odpraviti herpes in lajša težave pri parodontozi ter krvavitvah iz dlesni, če si z njim redno natiramo prizadeta mesta. Je pa tudi močan adstringens, zato preprečuje krvavitve iz manjših ranic, npr. po britju.

Priprava in uporaba
V ljudskem zdravilstvu uporabljajo posušene sadeže za zdravljenje bronhitisa in drugih težav z dihali, zmleti prah pa pomaga odpraviti kroničen suhi kašelj.

Zrele plodove s poškodovano kožo ali pa tiste, ki so se po dolgotrajnem skladiščenju v kleti zaradi dehidracije že začeli grbančiti, narežite na rezine in čim prej posušite. Vedite pa, da se kaki v primerjavi z drugim sadjem suši precej dlje (tri do štiri dni), vendar se zaradi božanskega okusa trud obrestuje.

Nekaj posebnega je gotovo kaki z vinom. Zrel sadež položite v skodelico in ga previdno narežite na osem režnjev, ki se morajo na sredini držati skupaj. Prelijte z aromatičnim belim vinom, kot je muškat, in potresite z žlico mletih mandljev.

Iz suhih rezin si lahko pripravite okusno in naravno sladico – kakijevo kremo. Čez noč jih namočite v vodi, zjutraj odlijte vodo oz. popijte približno polovico tekočine ter preostanku prilijte sok dveh limon. Premešajte s paličnim mešalnikom, dodajte dve banani in ponovno premešajte, da dobite gladko zmes. Ponudite v kozarcih, okrašenih z nekaj rezinami svežega sadja.

Izberite pravega
Nezreli plodovi so zelo trpki in na jeziku puščajo neprijeten občutek kosmatosti. Izjema je le novejša sorta kaki vanilja, ki jo zaradi sladkega, čvrstega in hrustljavega mesa lahko jemo podobno kot jabolka.

Najslajši sadeži so zelo mehki in imajo nekoliko potemnjeno in prosojno kožico. Lotite se jih čim prej, in to kar z žlico ali s prsti.

Pri nakupu večjih količin na zalogo izberite trde in zdrave plodove z enakomerno obarvano kožo brez poškodb in madežev, kar vam ob primernem skladiščenju zagotavlja večji nadzor nad zorenjem in dolg rok uporabe.

Shranite jih v hladni kleti in v njih boste lahko uživali tudi ob božiču ali še kasneje. V topel prostor jih vedno prinesite le toliko, kolikor jih nameravate pojesti v nekaj dneh, in počakajte, da popolnoma dozorijo.

Na sobni temperaturi dozorijo v petih do sedmih dneh, in sicer v treh do štirih dneh postanejo mehkejši, meso pa izgubi trpkost šele dva ali tri dni pozneje.
http://www.aktivni.si/prehrana/za-aktivne/hranilne-in-zdravilne-lastnosti-kakija/?utm_source=aktivni.si&utm_medium=referral&utm_campaign=relatedlevo

2013

Na prazniku kakija letos prvič tudi festival Okus po soli
Pri nas ni "ringelšpilov" in sladkornih pen, glavni je kaki

"Potrebovali bi še eno nadstropje, vendar v Strunjanu med praznikom kakija nikoli ne bo drugače, saj smo v zavarovanem krajinskem parku."

0OCENA: +2POŠLJIShare V Strunjanu pridelajo več kot sto ton kakija, na prazniku kakija pa ga prodajo od 20 do 30 odstotkov. Tako razmišlja Gianfranco Giassi, predsednik Turističnega društva Solinar iz Strunjana in "oče" prireditve ob prazniku kakija, ki so jo pretekli konec tedna v Strunjanu pripravili že trinajstič. "Ocenjujemo, da je praznik kakija v Strunjanu letos obiskalo deset tisoč ljudi, kar je na ravni zadnjih let. A kriza se pozna, saj je prodaje manj," še pove Giasssi.

Samo avtohtoni pridelki iz tukajšnjega okolja
Ljudje prihajajo na praznik kakija, sodeč po registrskih tablicah, iz vseh koncev Slovenije. Tolikšna količina ljudi na majhnem prizorišču festivala, na parkirišču, kjer je postavljen velik prireditveni prostor, pomeni precejšnjo obremenitev za okolje. In včasih gneča prinese tudi kaj negodovanja. Zlasti med vozniki, ko iščejo svoje parkirno mesto, da ne bi predaleč nosili platojev s kakiji. "Prepričan sem, da je praznik kakija tako priljubljen in ima tako številčen obisk zaradi tega, ker se držimo samo kakija in preostalih avtohtonih pridelkov iz tega okolja, soli, oljčnega olja, vina. Pri nas ni 'ringelšpilov' in sladkornih pen," poudarja Giancarlo Giassi.

Večino strunjanskega kakija prodajo doma
Giassi je s svojo istoimensko turistično kmetijo, kjer so kakiji zasajeni na treh hektarjih površin, eden izmed štirih večjih pridelovalcev kakija v Strunjanu, ki sodelujejo na tem dogodku in ga letno pridelajo čez 100 ton. "Praktično ves strunjanski kaki, tu smo štirje večji pridelovalci, pri čemer je med nami največji kmetija Knez, prodamo v Strunjanu. Na prazniku kakija ga prodamo od 20 do 30 odstotkov letne proizvodnje, preostalo pa doma na kmetijah, saj se ljudje tudi izogibajo neizbežne gneče na dogodku," še pojasnjuje Giassi.

Gianfranco Giassi je začetnik praznika kakija v Strunjanu, katerega namen je, da bi ljudje na območje pridelave prišli okušat in kupovat ta sladki sadež, ki izvira iz Kitajske. Letos nagajala muha, manj pa suša

Zaradi velikega zanimanja pri uporabnikih za strunjanski kaki, ki se prodaja pod zaščitno znamko, ki jo podeljuje javni zavod Krajinski park Strunjan (KPS), so se skupno odločili tudi za ekološko pridelavo, ki pa lahko prinese tudi kakšno nevšečnost. Letos so namreč imeli nekaj izpada zaradi muhe, ki napada kaki in je zaradi načina pridelave ne smejo uničevati s škropljenjem. Zato pa so se dobro pripravili na sušo, ki jim je predlani prav tako povzročila precej škode in so poleti dobro zalivali kakije, da so si v zgodnji jeseni ob primerni temperaturi in vlagi opomogli.

Okus po soli
Zvesti vsakoletni partner prireditve praznik kakija v Strunjanu je javni zavod Krajinski park Strunjan, kjer pripravljajo vodene oglede po krajinskem parku in strokovna predavanja o solinarstvu. »Letos pa smo s Krajinski parkom Sečoveljske soline (KPSS) pripravili tudi festival Okus po soli. Na njem so s kulinarično ponudbo sodelovali proizvajalci, ki izpostavljajo pomen piranske soli, pridelane na tradicionalen način, solinarski muzej, likovno društvo. Vsi tisti, ki imajo sol za osrednjo vrednoto in želijo na podlagi bogate tradicije iz soli narediti zgodbo,» pravi Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan.

Ker želijo poudariti pomen piranske sole, pridelane na tradicionalen način, so letos prvič, s pomočjo evropskih sredstev, pripravili tudi festival Okus po soli, pravi Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan. Dodaja, da je šlo za enkratno priložnost, saj so dogodek lahko financirali z evropskim projektom Saltworks, v okviru programa čezmejnega sodelovanja (Intereg) med Italijo in Slovenijo, v katerega sta poleg strunjanskih in sečoveljskih solin vključena še dva solinarska parka v Italiji, Cervia in Comacchio.

Kot pravi Starman, si v Krajinskem parku Strunjan želijo, da bi s takšno predstavitvijo nadaljevali tudi v prihodnje, za kar pa bo potrebno prijavljanje in pridobivanje sredstev iz novih evropskih projektov.

Ob koncu tedna bomo v reportaži podrobneje predstavili novosti in pridobitve v zavarovanem območju Krajinskega parka v Strunjanu, kjer so s pomočjo evropskih sredstev v zadnjem času občutno izboljšali infrastrukturo.
http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/11/kaki_praznik_strunjan.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 30 Jul 2015 19:04; skupaj popravljeno 11 krat

***** nadaljevanje s 6 strani *****

PLINSKI TERMINALI III

Danes popoldne je v zvezi z načrtovano gradnjo plinskega terminala družbe Gas Natural pri Žavljah napovedan protestni shod pred tržaško občino.

Nasprotniki terminala, med katerimi je več okoljevarstvenih združenj in političnih strank, se bodo zbrali ob 16.30 na tržaškem Velikem trgu pred županstvom, kjer bo potekala seja občinskega sveta. Na seji naj bi sodeloval tudi predsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo.

Tondo vprašanja glede terminala ne pusti na seji
Seja sicer ne bo posvečena vprašanju terminala, ampak vprašanju zaposlovanja na Tržaškem, sam Tondo, ki je v torek med drugim opozoril, da je postopek za gradnjo terminala začela prejšnja levosredinska deželna uprava Riccarda Illyja, pa je po poročanju Primorskega dnevnika sporočil, da ne bo dovolil, da bi vprašanja glede terminala uvrstili na sejo. Če se bo to zgodilo, bo sejo zapustil, je zagrozil.

Protesti se sicer po tistem, ko je italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj začelo postopek za razlastitev zemljišč na območju, kjer naj bi zgradili daljnovod med načrtovanim terminalom in električno centralo pri Padričah pri Trstu, ter po tistem, ko je pretekli četrtek deželna servisna konferenca izdala integrirano okoljsko pooblastilo ne oziraje se na negativno mnenje tržaške občine in pokrajine, vrstijo.

Vlada gre do konca za vsako ceno, ji očitajo
Deželna tajnica Demokratske stranke (DS) Debora Serracchiani je tako Tondu očitala, da si je pilatovsko umil roke, predstavnik stranke Svoboda, ekologija, levica Giulio Lauri, pa je zahteval odstop predsednika deželne vlade. Proti deželni upravi so se že izrekli številni predstavniki Severne lige (SL), Stranke komunistične prenove (SKP), Stranke italijanskih komunistov (SIK), Gibanja petih zvezd, gibanja Druga dežela in stranke Slovenska skupnost (SSk). Zelo ostro stališče je v zvezi z dogajanjem zavzel deželni poslanec SSk Igor Gabrovec, ki je potezo deželne uprave in ministrstva za gospodarski razvoj označil za državni udar. Za Gabrovca hiter razplet okoli načrta za plinski terminal "jasno priča o trdni nameri italijanske vlade, da gre pri stvari do konca in to za vsako ceno," piše v sporočilu za javnost.

Ključno vlogo mora odigrati Slovenija
Gabrovec je še opozoril, da so se proti načrtu jasno opredelile vse krajevne občinske uprave, pokrajina Trst ter občine na slovenski strani meje in sama Slovenija, italijanska vlada pa se je v tesnem zavezništvu z deželnim političnim vrhom "na vse to požvižgala". Od pristojne deželne direkcije je zahteval hiter in popoln dostop do zapisnika in vseh aktov servisne konference. Gabrovec je tudi mnenja, da bodo bitki kos le, če bo prišlo do združenega nastopa deželnih poslancev, civilne družbe in krajevnih uprav, ključno vlogo pa mora pri vsem tem odigrati tudi Slovenija, saj gre za projekt, ki bo svoj kvarni vpliv zrcalil na celotno Slovensko primorje, piše v sporočilu za javnost.

Razlastili lastnike za gradnjo daljnovoda
Negativno stališče sta zavzela tudi deželna poslanca Mavrične levice Igor Kocijančič in Stefano Pustetto, ki ugotavljata, da je ministrstvo za gospodarski razvoj začelo postopek za razlastitev zemljišč za gradnjo strukture, ki je vsaj tako sporna kot načrtovani plinski terminal.

Gre za električni daljnovod Redipulja - Trst, ki je očitno potreben ne samo v luči gradnje hitre železnice Ronke - Trst, ampak je tudi strateškega pomena za dovajanje električne energije za plinski terminal.

Primorski dnevnik pa v današnji izdaji opozarja, da je uvedba razlastitvenega postopka v nasprotju z 21. členom zaščitnega zakona iz leta 2001, kjer je govor o zaščiti družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov.

Omenjeni člen določa, da morajo na območju, kjer veljajo določila zaščitnega zakona, upravna ureditev, raba teritorija, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje tudi v primeru razlaščanj težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti, v pristojnih posvetovalnih organih pa mora biti zagotovljeno ustrezno predstavništvo slovenske manjšine. Pri tem se Primorski dnevnik sprašuje, ali bo ministrstvo za gospodarski razvoj upoštevalo ta člen ali bo treba iskati pravico na sodišču.
http://oe.finance.si/8327190/V-Trstu-protesti-proti-plinskemu-terminalu

Tržačani proti uplinjevalniku

Demonstranti glasno izžvižgali predsednika Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda, ki je bil na izredni seji mestnega občinskega sveta

Nocojšnji protest pred tržaškim županstvom
Danes v Trstu protest proti uplinjevalniku
Okoli 800 ljudi (organizatorji sicer pravijo, da jih je bilo tisoč) je nocoj kljub nalivu na osrednjem mestnem trgu v Trstu protestiralo proti načrtovani gradnji uplinjevalnika družbe Gas Natural pri Žavljah. Na zatožni klopi je bila Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki so ji demonstranti očitali, da je največji podpornik terminala. Protest je potekal vzporedno z izredno občinsko sejo, ki je bila posvečena gospodarski krizi na Tržaškem. Seje se je udeležil tudi predsednik Dežele Renzo Tondo, ki so ga demonstranti ob prihodu glasno izžvižgali. Protest je bil glasen, potekal pa je brez incidentov.
http://www.primorski.it/stories/trst/207423_traani_proti_uplinjevalniku/
http://www.primorski.it/stories/trst/207379_danes_v_trstu_protest_proti_uplinjevalniku/
http://www.primorski.it/stories/trst/207264_kaj_e_bi_uplinjevalnik_zgradili_v_furlaniji/

EVROPSKA LISTA PRIORITET

AAG s peticijo proti uvrstitvi žaveljskega uplinjevalnika na evropsko listo prioritet

Projektu plinskega terminala v Žavljah se je uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena in če bo projekt dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več, opozarjajo v okoljski nevladni organizaciji Alpe Adria Green (AAG). Da bi to preprečili, bodo zbirali podpise za peticijo proti potrditvi projekta.

Projekt plinskega terminala v Žavljah pri Trstu, ki mu nasprotujejo tako številne okoljske organizacije kot predstavniki lokalnih oblasti z obeh strani meje, je prejšnji italijanski okoljski minister Corrado Clini aprila za polletno obdobje sicer zamrznil.

Kot zdaj opozarjajo v AAG, pa se je terminalu uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena. Če bo predvidoma do začetka poletja projekt na listi tudi dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več. "Ne le to, projekt bo v tem primeru upravičen tudi do evropske finančne pomoči," so pred dnevi izpostavili v sporočilu za javnost.

Investitorju je po navedbah nevladnikov konec februarja ne glede na močno nasprotovanje slovenskih in italijanskih lokalnih oblasti ter nevladnih in drugih organizacij uspelo uvrstiti projekt na listo prioritet skupnega pomena, pri čemer pa so kriteriji presoje za uvrstitev na listo izključno energetsko-ekonomske narave.

Brez upoštevanja okoljskega vidika
"Predlagano listo projektov morajo sicer presoditi še tri evropske institucije - komisija, parlament in svet - vendar bodo tudi te lahko upoštevale le ekonomsko-energetski vidik, ne pa tudi okoljskega," ugotavljajo v AAG.

V organizaciji sicer opozarjajo na druge negativne vidike umestitve terminalov, in sicer so to okoljska in zdravstvena tveganja, vprašljiva pomembnost in ustreznost umestitve terminala za energetsko oskrbo območja, pomisleki o pomorskem prometu v Tržaškem zalivu, varnostna tveganja, neupoštevanje možnih vplivov na območja Nature 2000 v Sloveniji ter nenazadnje tudi sodni zahtevki, ki jih je Slovenija skupaj z nevladnimi organizacijami in predstavniki lokalnih oblasti vložila proti umestitvi terminalov.

V AAG zato pozivajo člane delovne skupine Povezave sever-jug za plin za centralno-vzhodno in jugo-vzhodno Evrope, naj zavrnejo umestitev predlaganega projekta na listo prioritet skupnega pomena, v ta namen pa so pripravili tudi peticijo proti potrditvi umestitve projekta na omenjeno listo.
http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/aag-s-peticijo-proti-uvrstitvi-zaveljskega-uplinjevalnika-na-evropsko-listo-prioritet

DOLINA GLINŠČICE

Glinščica pod drobnogledom Janeza Potočnika

Italijanski naravovarstveniki opozorili Evropsko unijo na posledice spornega lanskega čiščenja struge potoka v dolinski občini

Polemik o Glinščici ni videti konca
Svetovni sklad za naravo-WWF in Italijanska zveza za zaščito ptic-LIpu opozarjata Evropsko unijo na negativne posledice lanske sporne čistilne akcije v strugi Glinščice. Naravovarstveniki so Glinščico uvrstili na »črni seznam« rednega letnega poročila s prošnjo, naj zadevo vzame v roke Bruselj, kjer za okoljska vprašanja odgovarja evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik. Bruselj lahko zaradi Glinščice postavi na zatožno klop Italijo in proti njej sproži »kazenski« postopek. S ponesrečeno čistilno akcijo v Glinščici se bo ukvarjal tudi evropski parlament, 10. junija pa je na tržaškem kazenskem sodišču napovedan začetek procesa, na katerem sta glavna obtoženca danes že nekdanji deželni odbornik Luca Ciriani ter vodja civilne zaščite Furlanije-Julijske krajine Guglielmo Berlasso, poleg nekaterih funkcionarjev deželne in dolinske uprave. Iz sodne preiskave in procesa sta pred nekaj dnevi bila izločena dolinska županja Fulvia Premolin in njen namestnik Antonio Ghersinich.
http://www.primorski.it/stories/alpejadran/215030_glinica_pod_drobnogledom_janeza_potonika/

NEVARNOST IZ DIMNIKOV TERMOELEKTRARN

Emisije iz termoelektrarn, ki so tako drobne, da jih na poti v atmosfero, niti filtri ne morejo ustaviti, so vzrok za marsikatere bolezni, lahko pa povzročajo tudi genetske okvare, je sklep tretjega foruma o izgradnji TE Plomin 3, ki jo je u KUC-u Lamparna organiziralo združenje Labin Art Xpressa XXI.

Sodelovali so Paolo Tomatis, predsednik ekološkega združenja EARA iz Trsta in Vjeran Piršić, predsebnik združenja Eko Kvarner iz Reke, modaratorka pa je bila Tamara Nestorović.

Tomatis je izvedel predstavitev znanstveno potrjenih podatkov o škodljivosti industrijskega onesnaževanja na zdravje ljudi in okolice, katere je objavil Svet za energijo in okolje Ministrstva energetike ZDA.

Ocenjuje sem da je v svetovnem merilu 8% do 9% bolezni povezano z onesnaževanjem zraka, tla in vode ter posledični hrane. EU letno potroši okoli 179mrd$ za sanacijo škode, ki jo povzroči na zdravju ljudi in okolja.
Od vseh zastrupljevalcev, termoelektrarne na premog, so najbolj nevarni izvori, je povedal v razpravi.

Iz dimnika termoelektrarn na premog izhajajo delci, ki vsebujejo 67 elementov, v glavnem težkih kovin, od katerih 55 lahko izzovejo zdravstvene probleme, med katerimo je 24 vrst kancerogenih. Še posebej uničujoče je živo srebro, ki lahko dospeva v hrano in škodljivo vpliva na razvoj zarodka.

Problem je ker filtri termoelektrarne ne uspevajo zadržati najbolj drobnih delcev. Računa se, da so kritični delci velikosti 0,25 mikronov. Prav ti lahko prav iz zraka, priti v pljuča in krvotok ter se tukaj akumulirati ter izzvati mehanične okvare ter posledično bolezni, je pojasnil Piršić.

V znanstvenih krogih obstaja hipoteza da prav ti delci, brez obzira na njihov izvor, izzovejo tudi genske spremembe, kar vpliva tudi na potomstvo, kar temelji na opazovanju stopnje obolevanja od tumorjev v prvem letu življenja v nekaterih delih Evrope raste 1,1% letno.

Kje je meja še dovoljene meje izpustov oziroma delcev je nemogoče povedati, saj je to stvar družbene konvencije. V Italiji je ta postavljena na 30 mikronov, na Kitajskem pa 300 mikronov. Po raziskavah Piršića, v študiji o okoljskem vplivu Plomina 3 na zdravje ljudi ter onesnaževanjem okolja, so dani dobri parametri, veliko vprašanje pa je ali se jih bodo investitorji držali, še manj pa je jasno, kako bo sama javnost to kontrolirala. Edino prava poteza bi bilo postavljanje senzorjev na dimnik in izvajanje takoimenovane procedure "shut down", ko ima lokalna skupnost in župan, možnost, da ob prekoračitvi dovoljenih emisij, zaustavijo delovanje termoelektrarne.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/opasnost-vreba-iz-dimnjaka-termoelektrana-433770

EBRD

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je nedavno odločila o prekinitvi financiranja projektov temelječih na premogu, kar bi lahko rezultiralo v prekinitvi finančne podpore projektom izgradnje elektrarn, ki jih poganja to fosilno gorivo in promoviranju ulaganja v obnovljive vire energije.

To odločitev je pozdravila Svetovni sklad za naravo (WWF), rekoč, da gre za zgodovinski trenutek ker se je tudi EBRD pridružil vse bolj izraženi globalni iniciativi za opuščanje financiranja v premog "pri tem vzeti v obzir njegov uničujoč vpliv na zdravje in podnebje".

Odločitev EBRD pa ne vpliva na vladno odločitev in razvoju projekta Plomin 3, saj HEP tudi ni planiral financiranja ter kreditiranja preko te finančne institucije, poudarjajo iz Elektrogospodarstva.

Prav tako poudarjajo, da bodo investicijo v vrednosti 800mio€ realizirali z t.i.projektnim financiranjem: HEP in izbrani strateški partner bosta z enakima 50% deležema, ustanovila "projektno družbo", katera bo z prihodki od prodaje proizvedene električne energije vračati kredit, oziroma vloženi kapital vlagateljem.

HEP bo tako smo seznanjeni, v izboru partnerjev med ostalim upoštevati tudi kvaliteto ter pogoje financiranja za katere lahko jamčijo. Kreditno združenje, poudarjajo iz javne družbe, ne bo obremenjevalo bilanco podjetja in niti zahtevalo izdajanja državnega poroštva.

Tudi glede na takšna pojasnila, se je povsem legitimno vprašati, kaj pomeni novi "ne" ekološkemu gorivu tudi iz finančnega stališča, v zgodbi okoli strateškega državnega projekta Plomin C (500MW) na premog?

Močno "karbonjeru" HEP in Vlade (bivša in sedanja), kljub nasprotovanju ekonomske in ekološke stroke ter okoliških društev, odpovedovanju potencialnih partnerjev in neusklajenosti projektov z občinskimi prostorskimi načrti (na tem prostoru je predviden plin in manjša moč), vztrajajo s "postavitvijo" v zalivu na jugu Istre, kot zamenjavo za obstoječi in dotrajani Plomin 1 (125MW).
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/vlada-ne-odustaje-od-plomina-c-na-ugljen-434039

ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA

Iz železarne še uhaja rakotvoren prah

Škedenjska železarna tudi pod novim lastnikom ni zmanjšala onesnaževanja. Mikro in nanodelce, ki uhajajo iz dimnika, lahko veter raznaša zelo daleč naokrog.

“To, kar uhaja iz dimnika železarne, je prava norost.” Tako sta prepričana strokovnjaka za raziskave okoljskih onesnaževanj, ki sta v Trstu predstavila rezultate meritev iz škedenjske železarne; ta leži le streljaj do slovenske meje. Prašni delci iz železarne, ki jih raznaša naokoli, so rakotvorni in se v organizmu lahko kopičijo desetletja, poudarjata.

Najbolj škodljivi so najmanjši prašni delci, tisti s premerom, manjšim od 2,5 mikrona, ki jih lahko veter raznaša zelo daleč naokoli, poudarjata profesorica Antonietta Morena Gatti in Stefano Montanari iz inštituta Nanodiagnostics. V vzorcih, ki so jih pred mesecem dni jemali v železarni in njeni okolici, pa so tudi delci s premerom približno deset mikronov, ki vsebujejo silicij, aluminij, kalcij, železo in mangan v velikih koncentracijah.

“Da ti škodljivi delci prihajajo iz železarne, ni nobenega dvoma, saj so ti sestavljeni večinoma iz snovi, ki so značilne za produkcijski proces železarne. Ko jih vdihnemo ali požremo, se ti nastanijo v našem telesu, kjer se vežejo naprej na rdeča krvna telesca, nato pa se nakopičijo še v organih,” je po poročanju Primorskega dnevnika poudarila Antonietta Morena Gatti, ki je poleg škedenjske železarne že raziskovala povezave med železarno in boleznimi v italijanskem Tarantu, ker zdravje delavcev in okoliških prebivalcev dokazano uničuje železarna Ilva.

Prašni delci se kopičijo v celicah, povzročajo mutacije DNK, sterilnost, levkemijo in druga rakava obolenja.

Že precej dotrajana škedenjska železarna je zdaj v lasti družbe Arvedi, ki se je lani ob nakupu vodstvu tržaške občine zavezala, da bodo okoljski ukrepi njena prednostna naloga. Izsledkov najnovejše študije v železarni in v družbi Arvedi še niso komentirali.

Železarni je že pred časom poteklo okoljsko dovoljenje in so ji ga med postopkom pridobivanja novega začasno podaljšali za pol leta. Poslanca iz Gibanja pet zvezd Lorenzo Battista in Aris Prodani, ki sta naročila študijo, zdaj pozivata pristojne, naj železarni ne podelijo novega okoljskega dovoljenja.

Izsledki iz nove študije samo potrjujejo že desetletja stare ugotovitve. Tržaško tožilstvo je pred nekaj leti objavilo podatke, da je od 2142 delavcev, ki so delali v železarni med letoma 1974 in 1994, kar 300 dobilo diagnoze najresnejših pljučnih bolezni.
http://www.primorske.si/2015/07/29/Iz-zelezarne-se-uhaja-rakotvoren-prah

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Mar 2013 19:12; skupaj popravljeno 1 krat

TA VESELI DAN KULTURE

Pomorski muzej "Sergej Mašera" Vas vljudno vabi na odprtje Vitrine meseca in predstavitev spominske publikacije

MORNARIŠKI ODRED KOPER

v torek, 4.decembra 2012, ob 11.uri v Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran, Cankarjevo nabrežje 3.

O pomenu in vrednotenju Mornariškega odreda Koper in obujanju spomina nanj bodo spregovorili Jože Race, častni predsednik Skupnosti partizanskih pomorščakov Slovenije, Bojan Česnik, Predsednik Združenja borcev za vrednote NOV Občine Piran, Giorgio Ribarič, predsednik skupnosti partizanskih pomorščakov Slovenije in muzejska svetnica Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" Piran.
http://www.pommuz-pi.si/frames/index_s.htm

Urnik muzeja:
Vsak dan razen ponedeljka od 9h do 17h.
www.pommuz-pi.si
muzej@pommuz-pi.si

Pavel Vrhovnik

POMNI Z MORJEM TUDI KRI VALOVI

Ta pomnik postavljamo vam partizanom pomorščakom,
ki prelili ste kri za svobodo morja,
za pravico naroda,
za srečo otrok, za življenje nas,
v zahvalo in spomin nam preživelim,
današnjim in prihodnjim rodovom,
v zavest in opomin,
da z morjem tudi kri valovi.

Niste zaman izkrvaveli,
iz vaših ugaslih oči je nova zarja zažarela,
iz vaših belih kosti smo nove ladje zgradili;
vaša prelita kri v naših žilah,
v svobodnem morju iz vašega hrepenenja
v nas valovi.

Razpeli smo jadra v široka obzorja,
iz vaše ljubezni rojevamo srečne ljudi,
na svoji, stoletja teptani obali,
z vašo kleno pestjo osvobojeni,
zgradili smo nove pristane,
svetle tople domove.

Iz prsti svobodne domovine klije seme,
v viharni noči revolucije sejano
globoko v tla so mlada drevesa korenine pognala;
Cvetoča v radost in srečo mladosti odeta,
raste v prihodnost slovenska obala.

Prisegamo v imenu miru,
svobode, bratstva, pravice in dostojanstva,
da bomo branili in ohranili sadove vašega trpljenja in
žrtvovanja.
Iz naroda hlapcev rastemo v nov delavski rod
gospodarjev.

Pesnitev Pavla Vrhovnika, objavljena leta 1977 v publikaciji Pomni z morjem tudi kri valovi.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli