 |
MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Manipulacije z malimi delničarji, Splošna Plovba d.o.o.,Portorož, morske in obmorske znamenitosti, svet premoženja in svet potrošnikov, socialne in čustvene stiske ter vzpodbude
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
 Objavljeno: 04 Jun 2013 23:10 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
 |
|
SERŽETE & CELTIS AUSTRALIS
/13/...visoko in močno razvejano košato drevo, ki ima majhne plodove v velikosti graha in prijetnega sladkobnega okusa. Sprva so zeleni, ravno v času šole meseca septembra dozorijo in postanejo temno rjavi z mesnatim delom in veliko koščico. Po njih smo plezali ter si ob igri polnili žepe z njimi, da smo jih vse do šole jedli in se z njimi igrali vse mogoče. Prijetnega okusa ter arome, so marsikateremu dale tisti prepotrebno energijo, ki bi mu sicer primanjkovala. Ob tem vztrajnostnem plezanju, ko smo praktično raziskali in do potankosti poznali celoten drevored seržet, so se spletla velika prijateljstva, pa tudi velike ljubezni. V nas pa je še danes neustavljiva volja do prijetno sladkih seržet, ko komaj čakamo da dozorijo in se veselimo dodatnih vitaminov ob prijetnih spominih preživljanja prostega časa: 
FORŠI NISTE ZNALI...
... da so starogrški pisci opisajoč lepo in koristno drevo lotos, po vsej verjetnosti mislili na ladonjo (kostela ali košćela, kopriva, koprivić, Celtis australis. Grški zgodovinopisec Herodot (5.st.pr.n.št.), zdravnik in botanik Dioskorit (1.st) in filozof Teofrast (4.-3 st.pr.n.št) so opisali plod lotosa kot sladek, okusen in zdrav. Pravzaprav se bodo mnogi ob morju spominjali, ko so sadež ladonje, imenovali z čokolatinom, ravno zaradi sladkastega okusa.
V Homerjevem romanu "Odiseja" (verjetno iz 8.st.pr.n.št) se spominjajo jedci lotosa in lotosovo zlo moč na otoku Latofagu. Bilo kdo je poskusil plod, si je zaželel, da bi za vedno ostal na otoku, zaradt tega ke Odisej imel veliko problemov s svojo posadko.
Ladonja, drevo, katero zavzema pomembno mesto v istrski tradiciji, lahko doživi 1000 let, je rastlina mediterana, sega pa vse od Male Azije do Kavkaza.
http://www.glasistre.hr/vijesti/zanimljivosti/forsi-niste-znali--408707
http://www.youtube.com/watch?v=ChTwYkjaKwk |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
| Objavljeno: 08 Jun 2013 22:23 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
ENZO MAIORCA
Enzo Maiorca, svetovni rekorder v potapljanju na dah
V Rovinju so nedavno tega organizirali že 14.Apnea Academia, na kateri je bil posebni gost in predavatelj, še živeča legenda italijanskega in svetovnega potapljanja na dah Enzo Maiorca, še vedno lastnik 13 svetovnih rekordov v razredu No limit.
Rojen je v Italiji, na otoku Siracusa, je rekorde v tem ekstremnem športu osvajal v letih med 1960 ter 1974. Danes kot 82 letnik, kakor sam pripoveduje, morje opazuje samo še na horizontu, pa se njegova ljubezen do njega ne zmanjšuje.
O čarobnem podvodnem svetu, osebnih in neverjetnih podvigih in tudi o neverjetnih podvigih zelo rad pripoveduje. Nekatere veščine in tehnike potapljanja na dah, je prenesel tudi na mlade udeležence Apnee. Kot smo izvedeli, je že od malega zavezan obalam in morju in je to njegov svet.
Zelo zgodaj sem odkril lepote morja, saj sem prvi stik z njegovimi globinami napravil še kot deček v letu 1943, ko sem na otoku našel plinsko masko, katero so tam pustili ameriški vojaki. Dlje kot sem jo proučeval, mi je padlo na pamet, da bi jo lahko uporabil kot masko za potapljanje. Polepil sem se jo raznimi trakovi in lepilom ter se potopil. To je bil moj prvi potop, ko sem pod vodo zdržal polnih 10 sekund, takrat sem imel 20 let, pojasnjuje Maiorca.
Od tega potopa naprej je čudežni deček iz Siracuse postal začaran z morjem. Ta je bila vsako leto večja, saj ko še danes govori o tem, mu oči postanejo mehkejše, otročje in še bolj modre. Enostavno, on morje imenuje za njegovo veliko ljubezen.
Maiorca je prvi na svetu potopil na globino 50 metrov in kasneje na rekordni 101 meter. Fascinanten je podatek, da je Luc Besson, ki je bil očaran z njegovimi podvigi, v letu 1988 posnel enega najlepših filmov, ki so posvečeni morju in potapljanju: "Velika modrina."
http://www.glasistre.hr/vijesti/mozaik/enzo-maiorca-svjetski-rekorder-u-ronjenju-na-dah-409546
http://en.wikipedia.org/wiki/The_Big_Blue
http://www.enzomaiorca.it/home.html
REKORDI
1960 SETTEMBRE - ASSETTO VARIABILE - 45
1960 NOVEMBRE - ASSETTO VARIABILE - 49
1961 AGOSTO - ASSETTO COSTANTE - 50
1962 AGOSTO - ASSETTO VARIABILE - 51
1964 AGOSTO - ASSETTO VARIABILE - 53
1965 AGOSTO - ASSETTO VARIABILE - 54
1966 NOVEMBRE - ASSETTO VARIABILE - 62
1967 SETTEMBRE - ASSETTO VARIABILE - 64
1968 AGOSTO - ASSETTO VARIABILE - 69
1969 AGOSTO - ASSETTO VARIABILE - 72
1970 AGOSTO - ASSETTO VARIABILE - 74
1971 AGOSTO - ASSETTO VARIABILE - 77
1972 AGOSTO - ASSETTO COSTANTE - 57
1972 AGOSTO - ASSETTO VARIABILE - 78
1973 AGOSTO - ASSETTO VARIABILE - 80
1973 AGOSTO - ASSETTO COSTANTE - 58
1974 SETTEMBRE - ASSETTO VARIABILE - 87
1976 SETTEMBRE - ASSETTO COSTANTE - 60
NUOVO REGOLAMENTO PER ASSETTO COSTANTE
1978 - ASSETTO COSTANTE - 52
1979 - ASSETTO COSTANTE - 55
1986 - ASSETTO VARIABILE - 91
1987 - ASSETTO VARIABILE - 94
1988 - ASSETTO VARIABILE - 101
http://www.enzomaiorca.it/record.html
http://www.enzomaiorca.it/pubblicazioni.html
http://www.enzomaiorca.it/ambiente.html
http://www.youtube.com/watch?v=Su63GicRPJ4
http://www.youtube.com/watch?NR=1&v=h2X4Xcirqaw&feature=endscreen
http://www.youtube.com/watch?v=Bc49xueROLA
http://www.youtube.com/watch?v=El2HFjEXlgE |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
| Objavljeno: 11 Jun 2013 18:56 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
LAVANDA & LAVANDULA ANGUSTIFOLIA
Všečna čebelam, moljem pa ne
Sivka v Pivoli
Navadna sivka je edina vrsta, ki skoraj divja raste povsod, kjer zapiha nekaj sapic z Mediterana, dobro pa se drži celo v podpohorskem botaničnem vrtu v Pivoli. Navadna ali ozkolistna sivka (Lavandula angustifolia) je torej lahko lep in čebelice privabljajoč grmič, morda le polgrm, za vrtno rabo. Ob medovitosti ima še nekaj uporabnih lastnosti, a na prvem mestu je verjetno primernost za parfumerijsko industrijo, saj vsebuje prijetno dišeča eterična olja. Prav te vonjave pa odvračajo molje, kar nam včasih pride hudo prav. V vrtu naj bi sivka odganjala mravlje in uši, bojda celo miši. Čebelam, ki na sivkinih cvetovih nabirajo medičino, eterično olje ni zoprno. Zato velja, da je sivka pomembna za čebelarjenje. Bolj kot zaradi čebel gojijo sivko za kozmetično predelavo: na Hvaru, v francoski Provansi, ponekod v Angliji. Po sredozemskih deželah je to že kar sestavni del flore, saj imajo vse sivke rade sonce ter odlično prenašajo sušo in siceršnje skromne rastne pogoje. Zato je sivka v sušnih predelih pogosto primerno varovalo pred erozijo, v vrtu ali parku je z listjem in cvetjem okrasni grmič, včasih iz nje naredijo celo nizke živice. Predvsem mladi listi so celo dišavni dodatek k pečenim ribam, teletini, enolončnicam in omakam. Znanih je menda nekaj več kot 20 vrst sivke, a gojijo se le redke. Običajno se zadovoljimo s sortami navadne sivke, ki se med seboj razlikujejo po višini rasti in odpornosti zoper mraz. Seveda tudi po cvetju, ki je umirjeno in nevsiljivo v modrih in vijoličnih odtenkih, obstaja pa tudi belocvetna sorta.
Čopasta sivka (njeno celotno ime je Lavandula stoechas ssp. pedunculata) je s svojimi socvetji precej drugačna, bolj vpadljiva kot navadna ozkolistnica. Po svoji obliki postopno razvijajočih se jezičkov v cvetnih glavicah je takšna sivka bohotnejša kot drobni cvetovi drugih, mnogo bolj znanih vrst in sort. Izhodišče prvotne čopaste sivke, katero so žlahtnitelji obogatili z vzgojo socvetij v več barvnih odtenkih, so območja v Severni Afriki in najjužnejše evropske dežele. Sorte čopaste sivke so toplotno nekoliko zahtevnejše in njihovo prezimovanje na prostem je pri nas prav tvegano. Pogosteje jo gojimo kot lončnico ali posodovko, da jo laže prezimimo na varnem. V izpostavljenih legah je priporočljivo tudi navadno sivko zavarovati, še posebno, če se je nadejati brezsnežne zime. Vse vrste in sorte sivk poleti zanesljivo množimo z napol dozorelimi potaknjenci, saj iz semena pridelane sadike dajejo običajno neenotno potomstvo.
http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5923196
KEKSI, RIŽOTA in ČAJ
http://www.glasistre.hr/vijesti/mozaik/lavanda-u-rizotu-keksima-caju--415541
VONJ LAVANDE USTVARJA OBČUTEK ZAUPANJA
Ko boste s predpostavljenimi govorili o novi pogodbi za delo, ko se prvič sestajate z novimi poslovnimi partnerji ali ko boste hoteli pridobiti nekoga, da se strinja z vašimi argumenti, potem poskrbite, da bo v prostorih šopek lavande ali pa tudi sveča z vonjem te rastline.
Znanstveniki v Nizozemskem vseučilišču Leiden, so ugotovili, da se osebe, ki se znajdejo v prostoru, kjer se širi vonj lavande, bodo bolj verjele popolnemu tujcu, v nasprotju s prostorom, kjer se širi vonj metvice ali v prostoru v katerem ni nobenega vonja.
"Vonj lavande ima pomirjujoči učinek na ljudi", je povedala za Time Magazine kognitivna psihologinja in znanstvenica Lorenza Colzato. "Tej hipotezi v bran, gre tudi argument, da je iz anatomskega stališča, olfaktorni živec povezan z srednjim prefrontalnim kortksom, to je del možganov, ki "kontrolira" način po katerem verjamemo drugim".
Tudi predhodna raziskovanja so pokazala, da se naša nagnjenost, da bi nekomu verjeli, spreminja in da nanjo vplivajo različni faktorji, glede na takratno situacijo in okoliščine ter vseh ugodnih vonjav, ki povečujejo takšno prodruštveno obnašanje. Takrat bomo popolnoma neznani osebi pobrali s tal predmet, ki ji je izpadel ali pa popolnoma neznanim osebam v roke stisnili papirnat denar. Kognitivna kontrola vpliva na to, da naše odločitve, ki jih sprejemamo ali tudi celotno naše obnašanje, se bo bolj prilagodilo v določenih okoliščinah in v odvisnosti od trenutnega cilja.
V raziskavi, ki so jo izvajali norveški znanstveniki, je sodelovalo 90 prostovoljcev. Nahajali so se v treh različnih prostorih, v enem se je širil vonj lavande, v drugem je prevladoval okus mente in v tretjem, kjer ni bilo umetnih vonjev. Pokazalo se je, da se je medsebojno sodelovanje v največjem % uveljavilo v prostoru z vonjem lavande. Vdihovanje lavandinega vonja bo prodajalcu omogočalo, da bo zelo hitro in bolj uspešno dosegel občutek zaupanja, na primer pri prodaji avtomobilov.
Rezultat tega raziskovanja se lahko primerja z velikoštevilnimi življenjskimi situacijami pri katerih je zelo pomembno medsebojno zaupanje, na primer pri pogajanjih za ceno ali sodelovanja pri poslih, je končala Colzato.
http://www.glasistre.hr/vijesti/zanimljivosti/miris-lavande-stvara-osjecaj-povjerenja-490011
http://www.fsw.leidenuniv.nl/psychologie/organisatie/medewerkers/colzato.html
http://www.lorenza-colzato.eu/
http://www.frontiersin.org/psychology/cognition/missionstatement
http://leidenpsychologyblog.nl/
http://www.leidenpsychologyblog.nl/articles/pope-francis-do-i-have-your-attention
http://www.leidenpsychologyblog.nl/articles/berlusconi-and-the-art-of-persuasion-what-are-his-secrets
http://blog.coach.me/does-meditation-boost-your-creativity/
https://twitter.com/lorenzacolzato
Nazadnje urejal/a zoran13 04 Feb 2015 23:13; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
| Objavljeno: 14 Jun 2013 21:49 Naslov sporočila: SOCIALNE IN ČUSTVENE STISKE TER VZPODBUDE |
|
|
KAŽUN
Kažun - žarek upanja za brezdomce
V sprejemališču in zavetišču za brezdomne v Piranu trenutno stanuje enajst oseb, obdelujejo pa tudi vrt. Med njimi je kar nekaj takih, ki so na cesti pristali zato, ker so izgubili službo, in nimajo denarja za plačilo najemnine.
Stanovalci Kažuna so že posadili vrtnine na vrtu piranskih tabornikov, v kratkem bodo lahko poprijeli za delo tudi v vrtu, ki jim ga je namenila občina
Helena Race Giseli, ki stanuje v zavetišču za brezdomne v Piranu, je včeraj za kosilo pripravila krompirjevo juho Foto: Helena Race
Ingrid Ličen: “Z zavetiščem smo dobili nove možnosti za reševanje težav ljudi, ki so ostali brez doma. Razsežnosti tega problema so, žal, vse večje, saj se iz leta v leto povečuje število ljudi, ki potrebujejo pomoč.”
V zavetišču trenutno stanuje enajst uporabnikov, ki morajo spoštovati hišni red, ne piti alkohola in uporabljati drog, skrbeti pa morajo tudi za čistočo
“Število ljudi, ki potrebujejo pomoč, je iz leta v leto večje. Leta 2004 smo imeli v piranski občini približno deset brezdomnih oseb, zdaj jih je 50; za to številko so imena in priimki. Če ne bomo sistemsko ukrepali, jih bo še več,” pravi Ingrid Ličen, vodja programa celovite skrbi za brezdomne pri Centru za socialno delo Piran.
Brez doma kar 50 oseb
Veliko ljudi, ki so brez doma, biva kar v zasilnih barakah, prikolicah in celo v avtomobilih. Nekateri najdejo prenočišče pri prijateljih, šestnajstim pa so od januarja do danes pomagali z nastanitvijo v hiši sredi Pirana. Poimenovali so jo Kažun, v njej pa lahko naenkrat stanuje 14 ljudi.
“Trenutno v hiši biva enajst oseb, pet žensk in šest moških, starih od 22 do 64 let. Dva sta se odselila, ker sta našla najemniško stanovanje,” pojasnjuje Ingrid Ličen. “To so ljudje z različnimi težavami. Nekateri so več let živeli v prikolicah ali podnajemniških sobah, je pa tudi nekaj takih, ki so se jim v zadnjih mesecih zgodile hude stvari. Pred tem pa so živeli običajno življenje in so si lahko privoščili stanovanje, a so ostali brez službe in brez dohodka,” dodaja. V takšnih primerih piranski center za socialno delo nudi tudi psihosocialno podporo in pomaga na novo začrtati prihodnost.
Ker je ostala brez dela, se je na cesti znašla tudi Giseli, ki zdaj biva v Kažunu. “Januarja sem izgubila službo, nato sem spala na plaži. Dobim socialno podporo, a ni dovolj za plačilo stanovanja, zato sem s sinom in snaho, ki sta tudi brez službe, prišla sem. Dokler sem bila v službi, nisem ničesar iskala, zdaj pa nimam niti za položnice,” pravi. “Iščem službo, a kdo me bo vzel, ko imam 54 let in niti za mlade ni dela. Življenje je težko,” dodaja.
Vrt za brezdomne
Ker si začasno bivališče sredi Pirana deli še z desetimi stanovalci, je skupaj s socialnimi delavci postavila jasna pravila: “Nič alkohola in drog, po deseti uri mora biti mir. Imeli smo nekaj težav s pretepi, a to smo uredili. Ker nas je tu veliko, mora biti nek red.” Vsak mora počistiti za sabo, v skupni kuhinji pa si lahko skuhajo kosilo. “Na vrtu pa smo posadili paradižnike, paprike in melancane, da bomo imeli vsaj nekaj za jesti,” je dodala, ko je na štedilniku pripravljala krompirjevo juho.
Zemljišče za vrt je uporabnikom zavetišča za brezdomce ponudila občina. Gre za 360 kvadratnih metrov občinske zemlje, kjer je že bil vrt, a je zapuščen. Pokosili in uredili bi ga lahko že ta konec tedna, pri delu bodo uporabnikom Kažuna pomagali prostovoljci. “Ker smo sadike že nabavili in jih je bilo treba posaditi, so nam pomagali piranski taborniki in za vrt odstopili del zemljišča, ki ga uporabljajo na Arzah,” še pojasnjuje Ingrid Ličen.
Čeprav program pomoči brezdomnim osebam večinoma financira država, je veliko pripomogla tudi piranska občina. Poleg zemljišča za vrt je brezdomcem namenila tudi hišo, v kateri stanujejo, in jo uredila. Sofinacira pa tudi tople obroke, ki jih vsi, ki se znajdejo v stiski, dobijo pri piranskih gostincih.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Kazun---zarek-upanja-za-brezdomce.aspx
MISEL DNEVA
Januarja sem izgubila službo, nato sem spala na plaži. Iščem službo, a kdo me bo vzel, ko imam 54 let in niti za mlade ni dela. Življenje je težko.
GIZELI, stanovalka zavetišča Kažun
Primorske novice, 14.06.2013
www.primorske.si |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
| Objavljeno: 17 Jun 2013 14:36 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
COODO
Bivalne enote za globalni trg
Coodo, sodobno bivanje, d.o.o. (www.coodo.eu), je mlado podjetje iz Kranja, ki želi z inovativnim oblikovanjem, vrhunskimi materiali in sodobno tehnologijo izboljšati obstoječe standarde bivanja in sliko bivalnega okolja. Na nedavnem tednu oblikovanja Berlin Desingn Week so nemškemu trgu predstavili svoj vodni coodo - 13 metrov in 3,4 metrov široko plavajočo mobilno hišo, postavljeno na plavajoči ponton. Streha je pohodna in namenjena sončenju in sprejemu obiskovalcev ob lepih dnevih. Bivalna enota je opremljena z najsodobnejšimi pametnimi inšalacijami, kar omogoča nadzor in upravljanje celotnega objekta prek pametnega telefona ali tabličnega računalnika.
Doslej so razvili pet modelov mobilnih bivalnih enot s površino 24m2, 32m2, 42m2 in 55m2 ter že omenjeni vodni coodo.
Vsak zmed modelov se lahko kombinira z dodatnimi moduli v večjo bivalno enoto, s čimer podjetje posega tudi na trg gradnje stanovanjskih hiš, vendar po sistemu "povečaš (ali zmanjšaš) glede na potrebe posameznega življenjskega obdobja". V skupini njihovih izdelkov sta še modela Pergola in Pavilijon, ki modularno dopolnjujeta ponudbo in možnosti končnih rešitev za kupca.
ŽiT št.6, letnik LXIV, 16.06.2013
www.tzs.si
http://coodo.si/
www.coodo.eu
http://coodo.si/sl/DEMO-OBJEKTI
http://coodo.si/sl/moduli-caloop/proba/demo-objekti_2
http://coodo.si/sl/moduli-caloop/proba/demo-objekti_3
http://coodo.si/sl/moduli-caloop/proba/demo-objekti_4
http://coodo.si/sl/moduli-caloop/proba/demo-objekti_5
http://coodo.si/sl/moduli-caloop/proba/demo-objekti_6
http://coodo.si/sl/moduli-caloop/stanovanjski-objekt/my-home-tehnicne-specifikacije |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
| Objavljeno: 28 Jun 2013 22:47 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
MORSKI KONJIČKI & HIPPOCAMPUS
/13/...čudežni, skrivnostni, mistični, nežni, drobni, zanimivi, so morski konjički, katere lahko srečamo le na kakšnem potapljanju ali pa v morskem akvariju, kako se držijo za kakšno algo ali morsko travo. Redkokdaj ga lahko vidimov v naravnem okolju, lahko pa nehote zaide v mreže, posebej takrat ko jih vlečejo po dnu in lahko zajame vse živo.
Giblje se počasi, tako da se z majhnimi hrbtnimi plavutmi nežno potiska naprej, z repom pa se oprijema rastlin.
Druga posebnost morskega konjička je, da ima samček na spodnjem delu trupa žep, v katerega samica odlaga jajčeca, ki jih vali samček. Oplojena jajčeca do 200 iker, samček nosi v vreči na trebuhu.
V njej se iz iker po 6 tednih varno razvijejo staršem povsem podobni mladi morski konjički. Mladički se rojevajo največkrat po pet naenkrat. Veliki so 1 cm in se začnejo kmalu hraniti z drobnimi vodnimi bitji. Očeta rojevanje zelo utrudi, saj lahko traja kar dva dni. To je edini primer v živalskem svetu, kjer samček vali jajčeca oz. ikre.
Ima cevasto obliko ust, zato lahko hrano le vsesava. Posebej so zanimive njegove oči, saj je značilen tudi po tem, da ju lahko neodvisno in posebej premika in tako lahko z enim išče hrano z drugim pa hkrati stražari.
Večinoma se hranijo z ličinkami školjk, rakcev in manjših planktonskih živali:
MORSKI KONJIČKI
Kako se sporazumevajo morski konjički?
Obiskovalci dunajske Hiše morja (Haus des Meeres) lahko zahvaljujoč vrhunski tehnologiji odslej prisluhnejo oglašanju karibskih morskih konjičkov.
V Hiši morja že več let uspešno vzrejajo morske konjičke, raziskovalcem – pri projektu sta sodelovala tudi znanstvenica Tacyana Ribeiro z univerze Paraiba v Braziliji in Friedrich Ladich z Oddelka za vedenjsko biologijo na Univerzi na Dunaju – pa je s pomočjo vrhunske tehnologije uspelo posneti dva različna zvoka, ki ju te podvodne živali spuščajo med hranjenjem, dvorjenjem ali v trenutkih, ko se počutijo ogrožene.
Mrmranje in klikanje
Že prvo prisluškovanje morskim konjičkom je bilo za znanstvenike presenečenje, saj njihovi glasovi niso bili enozložni, kot so sprva pričakovali, ampak so lahko posneli dva različna glasova, ki spominjata na mrmranje in klikanje. Posnetke teh glasov lahko od zdaj obiskovalci poslušajo po zvočniku ob akvariju.
Michael Mitic ob zvočniku, kjer lahko prisluhnete "pogovoru" med morskimi konjički. Enak zvok ob hranjenju in dvorjenju
Znanstveniki so ugotovili, da morski konjički zvok, ki spominja na klikanje, uporabljajo pri hranjenju in dvorjenju. Zvok nastane, ko se na zadnji strani glave dve kosti podrgneta druga ob drugo, kar se sliši kot tleskanje z jezikom. Glede na to, da so morski konjički zelo družabne živali, ki se dvakrat na dan med seboj pozdravljajo, bi lahko s tem zvokom preostalim sporočali, da so našli hrano. Zakaj enak zvok uporabljajo pri dvorjenju, ostaja uganka. Drugi zvok, ki spominja na mrmranje, pa te živali oddjajo, ko se počutijo ogrožene pred plenilcem ali roko raziskovalca.
http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2012/10/kako_se_sporazumevajo_morski_konjicki.aspx
http://www.drm-drustvo.si/?q=node/3030
http://www.youtube.com/watch?v=MsHCqrrU-Gk&feature=player_embedded
http://www.jutarnji.hr/spektakularne-fotografije-podmorja/1112286/?secId=79&foto=9
TUNJIŠKI MORSKI KONJIČKI
http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/tunjiski-morski-konjicki-v-hramu-slavnih
KRIVOLOV
Na meji so ulovili ribiča, ki je v savudrijskem akvatoriju v mreže ulovil 36 morskih konjičkov in jih skušal pretihotapiti naprej.
http://www.glasistre.hr/vijesti/crna_kronika/izlovio-36-morskih-konjica-412719
Nazadnje urejal/a zoran13 04 Jul 2013 19:15; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
| Objavljeno: 04 Jul 2013 19:50 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
HIDROAVIONI
/13/...še nedolgo nazaj v dvajsetih letih preteklega stoletja je bila v Portorožu letalska baza za hidroavione in to na sedanjem ozemlju Bernardina, saj je iz tistih časov ohranjenih veliko pričavanj in slik, ki jih je uredil in zbral Srečko Gombač in Tomi Brezovac v knjigi: Hidroavioni s sidrom, v izdaji Tehniške založbe Slovenije. Že takrat smo se trudili za to, da bi povečali številu turistov predvsem v Portorožu, s sedanjim projektom Adria Seaplanes v EU, pa nas hočejo, vsaj tako izgleda, izriniti iz turističnih poti:
http://books.google.si/books/about/Letala_s_sidrom.html?id=_6GVGQAACAAJ&redir_esc=y
HIDROAVIONI V PORTOROŽU IN OKOLICI
Portoroška letalska družba in pilotska šola
Da bi obudili zanimanje gostov za obisk Portoroža in njegovih term, je znana tržaška ladjarska rodbina Cosulich[4] leta 1921 kupila odsluženo izvidniško vodno letalo proizvajalca FBA in ga namenila za panoramske vožnje svojih gostov. Zaradi velikega takratnega zanimanja za letenje in možnosti hitrega prevoza potnikov v različne kraje, so se temu letalu kmalu pridružila še druga, predvsem lastne proizvodnje CANT. Iz tega se je v Portorožu razvila podružnica tržaške družbe za letalske storitve S.I.S.A. (Società Italiana Servizi Aerei), katere hangarji in upravno poslopje so bili na obali v Portorožu, na Fizinah, med skladišči soli in Bernardinom.[5] Ta je kmalu uvedla čarterske linije hidroavionov med Portorožem, Reko, Opatijo, Pulo, Benetkami, Torinom in Ancono, si pridobila tudi koncesijo za celotno šolanje pilotov hidroavionov in obnavljanje znanja vojaških in civilnih pilotov, znotraj tržaške ladjedelnice pa ustanovila delavnice za proizvodnjo in vzdrževanje letal. Glavni portoroški pilot in inštruktor družbe je bil Ivan Vidmar (Gianni Widmer ali Johann Widmer) iz Trsta. Z družino je stanoval v hiši družine Predonzani, v kateri je danes center za gluhonemo mladino Portorož. V letih 1925 in 1926 so bile v hidroplanskem centru Portorož postavljene stavbe za tehnično upravo in prodajo vozovnic, trinadstropna stavba za pilote, kopensko osebje ter stanovanja za pilote, zgrajen je bil hangar za letala, mehanična delavnica za popravila letalskih motorjev, mizarska delavnica za popravila lesenih delov letal, navoz za spuščanje letal v morje ter privezi za čolne. Navedene dejavnosti so v Portorožu opravljali vse do konca leta 1943, ko je objekte prevzela nemška vojska. Iz nepojasnjenih razlogov naj bi Nemci veliki hangar sami razstrelili 7. septembra 1944. Zadnji zidani objekt hidroplanskega oporišča je bila mehanična delavnica ob vznožju današnjega študentskega doma Korotan, ki so jo podrli pred nekaj leti.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Portoro%C5%BE
V Sloveniji je dobrodošla vsaka publikacija o letalstvu in njegovi zgodovini v Sloveniji. Predstavljamo vam eno izmed njih, ki je izšla pod okriljem Tehniške založbe Slovenije.
Knjiga je plod večletnega raziskovanja o zanimivi, a malo znani letalski dejavnosti med obema vojnama v Portorožu. S to knjigo se je ponudila priložnost, da dovolj potrpežljive bralce podrobneje seznanimo tudi s temami, ki dopolnjujejo poznavanje »portoroškega« letalstva in posameznih pri nas manj obdelanih področij letalske zgodovine. To so nekateri vidiki začetkov letalstva, razvoj hidroletal, njihovo delovanje v našem in »bližnjih« prostorih ter poznavanje zgodovinskih in drugih okoliščin, ki so botrovale temu fenomenu.
Čolnasta vodna letala so bila na začetku precej podobna »kopenskim« letalom brez koles. Zanimiva razlika je bilo sidro na premcu hidroletal, s katerim so letalo, tako kot čoln, »privezali na morsko dno«. Odtod naslov knjige.
Avstroogrska Primorska, kamor je spadal tudi Portorož, je na področju zgodnjega letalstva prednjačila med bližnjimi regijami. Bilo je to po zaslugi zanesenjaštva bratov Rusjan in njihovih somišljenikov, množične prisotnosti letal zaradi bližine fronte v 1. svetovni vojni, kasneje pa zaradi poslovnega interesa takratnih kozmopolitskih tržaških gospodarskih krogov. To je pripeljalo do tega, da se je po prvi svetovni vojni v teh krajih začela letalska dejavnost z izrazito gospodarskim namenom. Od prevažanja hotelskih gostov z nekaj za vojaške potrebe zgrajenimi hidroletali na krajše panoramske polete pa vse do tovarne v Tržiču (Monfalconu), kjer je bilo izdelanih preko 1600 vodnih in kopenkih letal.
Po večdesetletnem izjemno zanimivem in bogatem razvoju so hidroletala neposredno pred 2. svetovno vojno začela vedno bolj izgubljati pomen v primerjavi s »kopenskimi«. Tako je potem, ko so izšolali stotine pilotov in opravili tisoče ur letenja, počasi zamrla tudi dejavnost hidroletališča v Portorožu. Zaradi 2. svetovne vojne in razvoja novih dejavnosti na lokaciji je počasi izginjala tudi vsa na letalsko bazo vezana infrastruktura. Danes razen nekaj jeklenih tirnic za prevoz letal z morja v hangarje v Portorožu ni videti več ničesar v zvezi s tem. Podobno se je dogajalo s hidroletali tudi drugod. V nam bližjem delu Evrope jih lahko zelo redko vidimo. Knjiga bo pripomogla, da spomin ostane.
Avtentično raziskavo vsebujejo predvsem tisti deli knjige, ki pojasnjujejo dogajanja, predvsem hidroplanska, na področju severnega Jadrana. Pri ostalih temah je bil namenoma poudarek dan na v Sloveniji manj znana dogajanja in ljudi. Knjiga je napisana enostavno, za povprečnega bralca, brez pretiranih poglabljanj v letalsko ali kakšno drugo teorijo. Pomembnejša uporabljena literatura je po večini tuja, pri nas relativno neznana.
Zahvale italijanskima kolegomoma letalskemu novinarju Carlu d'Agostinu in publicistu Mariu Tomarchiu, vsem domačim in tujim osebam in ustanovam, ki so mi prijazno odstopili gradivo ter domačim za potrpežljivost. Zahvaljujem se tudi letalskemu inženirju dr. Ivanu Smerduju iz Izole za koristne napotke. Še posebna zahvala pa gre soavtorju Tomiju Brezovcu, ki je s svojima poglavjema knjigo bistveno obogatil.
1.UVOD
2.Začetki Letalstva
3.Kaj so Vodna letala?
4.La belle epoque v Franciji
Delavnica bratov Voisin
Prvi pariški letalski salon
5.Začetki letalstva v ItalijI
Calderara
Letala prvič v vojni
6.Začetki letalstva v AvstroogrskI
7.Gradiva
Les
Blago v letalstvu
Vezane plošče
Lepila
Barve
Specifičnost gradnje vodnih letal
Kovine
8.Prva letala v naših krajih
Brata Rusjan
Letenje nad Koprom
Letalski miting v Žavljah
9.Prva svetovna vojna
10.Portorož in okolica (Tomi Brezovec)
11.Pilotska šola v Portorožu
Podjetni Cosulichi
Družba za letalske storitve SISA
Šolanje pilotov
Požar na letališču
Ekvadorski piloti
Letalska prireditev v Portorožu
Proti koncu
12.Portoroške potniške proge
Začetki letalskega prevoza potnikov
Italijanska družba za letalske storitve SISA
Letalo CANT 6
Letalo CANT 10
Proga številka ena
Plavajoči hangar
Proga Trst - Zadar
Junkers
Letalo CANT 22
Nesreče
Pionirski potniki
Dokončna rešitev hidroletalske baze v Trstu
Zaton
Balbizem
13.Proizvodnja vodnih letal v tržiški ladjedelnici
Letalo CANT 6
Letalo DGA.3
Letalo CANT 7
Letalo CANT 10
Letalo CANT 12
Letalo CANT 13
Letalo CANT 18
Letalo CANT 21
Letalo CANT 22
Letalo CANT 25
Letalo CANT 26
Letalo CANT 35
Letalo CANT 37
Letalo CANT Z 501
Letalo CANT Z 504
Letalo CANT Z 505
Letalo CANT Z 506C
Letalo CANT Z 506B
Letalo CANT Z 508
Letalo CANT Z 509
Letalo CANT Z 511
Letalo CANT Z 515
Letalo CANT Z 516
14.Zlata doba VODNIH LETAL
15.Pomorsko letalstvo Kraljevine Jugoslavije med obema vojnama
16.1.Hidroplanska šola Divulje
16.2.Letala pomorskega letalstva
16. Letališče Portorož na kopnem (Tomi Brezovec)
http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=636
http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/220421
http://slovensko-morje.net/zest_product-print.php?product_id=734
http://www.primorci.si/osebe/gomba%C4%8D-sre%C4%8Dko/914/
ADRIA SEAPLANES
V Puljski zaliv je včeraj popoldne pristalo hidroletalo s katerim se bo v sklopu EU projekta ADRIA SEAPLANES v bodoče povezati Italija, Hrvaška, Črna Gora, Albanija in Grčija.
Poskusni let hidroletala znamke Cessna C208 Caravan Amphibious, švedske kompanije Grafair, ki lahko prevaža 9 potnikov, ki so prileteli iz italijanske pokrajine Teramo oziroma mesta Giulianove.
http://www.giulianovanews.it/2010/12/adria-seaplanes-l%E2%80%99assessore-di-giacinto-si-dice-%E2%80%9Csconcertato%E2%80%9D-per-le-affermazioni-del-presidente-dell%E2%80%99ente-porto-di-giulianova/
PONTONI
Moderne pontone za ukrcavanje potnikov bodo uredili v Puli, Reki, Zadru, Dubrovniku, Cavtatu, Rovinju, Šibeniku, Omišu ter na otokih Mali Lošinj, Rab, Hvar, Korčula, Vela luka, Brioni, Cres, Krk, Ublik. Vis, Komiža, Polače-Pomena, Novalja, Supetar in bol.
http://slobodnadalmacija.hr/Biznis/tabid/69/articleType/ArticleView/articleId/171166/Default.aspx
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=1
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=2
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=3
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=4
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=5
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=6
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=7
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=8
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=9
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=10
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=11
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=12
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=13
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=14
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=15
http://www.jutarnji.hr/hidroavioni-ce-povezati-sve-jadranske-zemlje/1112131/?secId=79&foto=16
VENEZIA
http://www.tripadvisor.com/ShowUserReviews-g187870-d2204108-r117091369-Seawings_Venice-Venice_Veneto.html
http://www.seabee.info/seaplanes/seaplanes_europe.htm
http://www.seabee.info/seaplanes/seaplanes_norway.htm
DUBROVNIK & OTOKI
http://www.business.hr/dogadjaji/dubrovnik-planira-hidroavionsku-vezu-s-otocima
HVAR
Na Hvar odslej v vsakem vremenu
Iz Splita na Hvar in nazaj štirikrat na dan vozi tudi hidroavion. Vozil bo tudi takrat, ko niti trajekti ne bodo mogli izpluti.
Turisti in ostali potniki bodo odslej lahko iz Splita na Hvar prispeli v le dobre četrt ure, četudi bodo vremenske razmere slabe in pogoji za plovbo po morju neugodni.
Od sredine tega tedna namreč iz Splita na Hvar in nazaj štirikrat na dan vozi novi hidroavion podjetja, ki na tem področju skrbi za organizacijo turističnih prevozov, European Coastal Airlines (ECA), poroča 24 sata.
Do Hvaru v 15-ih minutah s 185 kilometrov na uro
Hidroavion, ki vozi s hitrostjo okoli 185 kilometrov na uro lahko sprejme 19 potnikov, prvih pet je moralo za vozovnico, ki sicer znaša 229 kun, odšteti 99 hrvaških kun.
"To je resnično velika pridobitev, zlasti za razvoj zračnega prometa na Hrvaškem. Po prvi liniji, zdaj, ko smo s hidroavionom kopno povezali s Hvarom, bomo čez dva tedna uvedli tudi lete s hidroavionom iz ACI marine Rab, kasneje pa tudi iz Pule.V dveh letih smo v ta projekt vložili preko 20 milijunov evrov. Naš pilot je izjemno dobro usposobljen, za seboj ima preko 15.000 ur letenja s hidroavioni," poudarja Jan Albers, direktor v podjetju ECA.
V prihodnje nameravajo z novimi linijami za lete hidroaviona povezati skupno 66 naseljenih otok vzdolž hrvaške obale. Letalo namreč lahko vzleti tudi ob zelo slabem vreme in tudi, ko trajekti ne morejo izpluti.
http://www.zurnal24.si/na-hvar-odslej-v-vsakem-vremenu-clanek-235120
Nazadnje urejal/a zoran13 28 Avg 2014 21:55; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
| Objavljeno: 23 Jul 2013 13:22 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
McKINEEY MOELER
Dolžina: 398 m
Širina: 58 m
Višina: 73 m
Največja nosilnost: 194.849 ton
Največja hitrost: 12,3 vozlov
Ugrez: 12,5 m
Maksimalno število kontejnerjev: 18.270
NAJVEČJA LADJA NA SVETU NA PRVI PLOVBI
Največja ladja na svetu je pripravljena za prvo plovbo. Družba Maersk za ladijski kontejnerski prevoz je dobila šele prvi od 20 ladij, vrste EEE, kar pomeni tudi manjšo porabo goriva in majhne emisije ogljikovega dioksida.
Nova ladja stane 185mio$, vseh 20 pa bo izdelala južnokorejska družba Daewoo. Je 5 krat večja od Jumbo Jeta in 8 krat težja od Eifflovega stolpa in se pripravlja na prvo vožnjo iz južnokorejske luke.
To je prav tako ladja vrste EEE, kar predstavlja ekonomsko lestvico za energijo, učinkovitost in ekologijo. Naročilo 20 ladij, ki bo družbi Daewoo doprineslo 4mrd, je zaželjena investicija v industriji, ki je spričo finančne krize, leta 2008 zdrsnila v veliko krizo.
Ladja ima kapaciteto okoli 18.000 kontejnerjev, kar pomeni, da lahko prevaža okoli 36.000 avtomobilov. Za razliko od drugih ladij, ki uporabljajo za pogon en propeler, ima ta velikanka dva. S povprečno hitrostjjo 35 km/h, ladja sedaj na prvi vožnji, pluje proti Evropi.
Jes Meinertz, kapitan Maerskove ladje, prav zaradi njegovih lastnosti, smatra da se dolgoročno izplača.Zmanjšali smo tudi naše cene in sem povsem prepričan, kar sem v tem poslu že 22 let, saj smo tudi prej imeli vzpone in padce. Prepričan sem, da bo še vse v redu, je ocenil Meinertz.
Do konca leta 2015 bo imela družba Maersk še 20 takšnih velikank v morju. Vse do takrat pa bo McKINEEY MOELLER nosil titulo največje ladje na svetu.
http://www.business.hr/business-class/najveci-brod-na-svijetu-na-prvoj-plovidbi
http://www.youtube.com/watch?v=gbUmOLCxH4U
http://gcaptain.com/worlds-largest-ship-photos-maersk-moller/
http://www.maerskpress.com/Latest%20News/first-triple-e-named-mrsk-mc-kinney-mller/s/f2b9b688-00f3-4ff6-86b0-5a834f48912a
http://vimeo.com/68399450
http://vimeo.com/69530584
http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1828379
http://en.wikipedia.org/wiki/M%C3%A6rsk_Mc-Kinney_M%C3%B8ller
http://www.marinetraffic.com/ais/datasheet.aspx?datasource=ITINERARIES&MMSI=219018271
http://www.joc.com/maritime-news/container-lines/maersk-line/18270-teu-maersk-mc-kinney-moller-sets-sail_20130607.html |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
| Objavljeno: 26 Jul 2013 18:18 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
RIBE V ŽIVO
Strokovnjaki morsko biološke postaje so v Piranu na punti, oziroma Rtu Madona, postavili podvodno kamero, ki vam v vsakem trenutku omogoči, da uživate v spremljanju pisanega podvodnega življenja in vseh njegovih lepot.
Ob leščurjih, ki so skorajda že izumrli, lahko opazite veliko raznovrstnih rib, različnih velikosti, ki z zanimivostjo opazujejo podvodno kamero in se ji ta trenutek tudi približajo, potem pa odhitijo svojo pot.
http://buoy.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=89 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
| Objavljeno: 30 Jul 2013 13:33 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
JOY ME
Velika investicija za poglobitev vhoda v Umaško luko, je bila težka 296.000 €, je končno prinesla rezultate in velik napredek za turizem, saj je tja priplula prva megajahta v njegovi zgodovini.
To je bila lepotica z imenom JOY-ME dolga 52 metrov, ki je že danes zapustilo Umag, je sporočil direktor ACI marine Borisa Gašperinija, ki je posebej poudaril, koliko je vse to pomembno razvoj mesta Umag, Luška uprava Umag - Novigrad in ACI marina, kar se je pokazalo za nujno in predvsem prepotrebno.
Dosedaj so lahko v luko prišli ladje do 40 metrov dolžine, a so že včeraj in danes prispele dve ladji z nekaj manj kot 50 metrov, kar razlaga Gašperini, da je Umag po končani investiciji, postal prepoznaven kot mesto, ki jih lahko sprejme.
Sam vhod je razširjen iz 3,5 metrov na 4,5 metrov, kar omogoča plovbo jahtam celo do 100 metrov dožine, jadrnicam z globljim gazom, večjim izletniškim ladjam ter hidrogliserje, kar to prineslo goste z malo globljim žepom.
Vse ta potrebna investicija je prinesla tudi izboljšano cirkulacijo vode, tako, da je sedaj morje tudi čistejše. Marina je pripravljena za nove sprejeme velikih plovil, saj se je že razširilo, da je prav Umag, prva hrvatska luka po meji, ki jih lahko sprejme tudi megajahte, ki se bodo prav rade tukaj zadrževale kar nekaj dni, pravi Gašperini.
Delo je trajalo 75 dni in izvajalci pa reška družba Sun Adria. Plačali so jih z 990 tisoči mesto Umag in ACI marina, vse ostale stroške (priprava, projekt, ocena vpliva na okolje in nadzor) pa nosilec investicije, Luška Uprava.
Izkopani material je deponiran navtično miljo izven luke, kjer je bilo izbrano ozko področje premera 20 metrov, katero je imelo ravno dno, ki je bilo prekrito s peskom in tukaj napravili umetni podvodni grebem. Tukaj se bodo od dveh ali treh letih, začeli procesi razraščanja, ki se bodo razširili po celotni površini in pospešeno naseljevanje večjih živalskih vrst.
Prav gotovo bo zanimivo tudi za profesionalne ribiče, športne ribiče in potapljače, prav ta umetni greben pa bo tudi velika ovira za kočarjenje.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/prva-megajahta-od-52-metra-u-umaskoj-luci-418018
http://www.charterworld.com/index.html?sub=yacht-charter&charter=motor-yacht-joyme-7250
http://www.philipzepteryachts.com/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
| Objavljeno: 11 Avg 2013 19:07 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
ISTRA
Slovenska ladja že tri tedne ujeta v Alžiriji, posadki zmanjkuje vode in hrane
Ladja Istra koprskega podjetja Euroshipping naj bi bila že skoraj tri tedne ujeta v alžirski luki Bedžaja. 11-članski posadki je gorivo že pošlo, zdaj pa jim zmanjkuje še zalog vode in hrane, poročajo mediji.
Ladja naj bi bila v Alžiriji ustavljena zaradi neplačanega računa za gorivo. Posadka, ki jo sestavljajo hrvaški, srbski, črnogorski in gruzijski mornarji, dovoljenja Alžirije za izkrcanje nima, slovenski lastnik Bogdan Glavina pa je dobesedno poniknil in ne odgovarja na klice, poroča spletni portal MMC.
Član posadke Petar Perović je za hrvaški Glas Istre povedal, da posadka že 18 dni je le testenine. Imeli naj bi le še kruh, vodo, paradižnik in nekaj konzerv, Glavina se jim ne oglaša na telefon, pomoč pa so iskali že pri "vseh mogočih institucijah". Po vrsti klicev na številko Glavine se je nekdo le oglasil, a je zatrdil, da ni Glavina, niti ni iz omenjenega podjetja, da pa je seznanjen s položajem v Alžiriji in da je poročanje medijev napačno, saj naj bi tovor že izkrcali, za ljudi pa da ne ve.
S posadko stik navezalo hrvaško veleposlaništvo v Alžiriji
Ker so v igri hrvaški mornarji, je stik s posadko po pisanju MMC navezalo hrvaško veleposlaništvo v Alžiriji. Kot poroča HRT, pa je s položajem seznanjen tudi hrvaški sindikat pomorščakov, a za zdaj niso prejeli uradne prošnje za pomoč pri vrnitvi v domovino. Glavni tajnik sindikata Predrag Brazzoduro je povedal, da tudi konkretnega odgovora od hrvaških članov posadke, kaj lahko storijo zanje, niso prejeli.
Brazzoduro meni, da bi jim morali najprej zagotoviti gorivo za plovbo do Kopra, a dvomi, da bi bilo to dovolj. Povedal je še, da ima hrvaški sindikat pomorščakov že dolgo težave s kapitanom ladje Bogdanom Glavino, ki da sklepa sumljive posle s posadko, jih ne plačuje pravočasno in podobno. Posadka Istre naj bi bila brez plač že od januarja.
Za nameček pa naj bi bila v težavah še druga ladja Euroshippinga, Padna. Kot so v objavi zapisali v hrvaškem sindikatu pomorščakov, naj bi Padna v ladjedelnici v Kraljevici že več mesecev čakala na obnovo zapadlih dokumentov. Posadka ladje naj bi zadnjo plačo prejela februarja, še piše MMC.
http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/slovenska-ladja-ze-tri-tedne-ujeta-v-alziriji-posadki-zmanjkuje-vode-in-hrane
Srg 2012/3645
matična številka 1956787000
Okrožno sodišče v Kopru je v registrski zadevi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije na predlog LUKA KOPER d.d. dne 10.02.2012
Začne se postopek izbrisa subjekta vpisa EUROSHIPPING, pomorski prevoz, agencija in poslovne storitve, d.o.o., matična številka 1956787000, iz sodnega registra brez likvidacije.
Pri subjektu vpisa je v sodni register kot poslovni naslov vpisan Koper, Vojkovo nabrežje 038 , 6000 Koper - Capodistria.
SKLEP
o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije
s k l e n i l o :
o b r a z l o ž i t e v:
Predlagatelj postopka je dokazal, da je lastnik objekta na navedenem poslovnem naslovu, in v predlogu navedel, da subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Zato je registrsko sodišče po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 427. člena ZFPPIPP po uradni dolžnosti začelo postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Pravni pouk:
Proti začetku postopka izbrisa je dovoljen ugovor v dveh mesecih od vročitve tega sklepa. Ugovor je treba vložiti pri tem sodišču.
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.
PADNA
Reško sodišče prepovedalo izplutje Padne do poravnave obveznosti
Trgovinsko sodišče na Reki je ladji Padna, ki je v lasti koprskega podjetja Euroshipping in je obtičala v ladjedelnici v Kraljevici pri Reki, danes prepovedalo izpluti, dokler lastnik 12 pomorščakom, ki so na ladji, ne bo poravnal dolgov, je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sporočil Sindikat pomorščakov Hrvaške (SPH).
V sindikatu so se zahvalili meščanom, ki so ta teden članom posadke, ki več mesecev niso dobili plač in so ostali brez hrane in vode, na ladjo nosili živila. Sindikat je organiziral pridobivanje potrebnih vizumov in druge dokumentacije, da bi lahko člani posadke iz Gruzije, Ukrajine in Romunije zapustili ladjo in se vrnili domov.
Po navedbah sindikata naj bi en romunski pomorščak odpotoval domov v torek z avtobusom iz Trsta, ostali pa naj bi v petek skupaj poleteli z letalom v Carigrad, nato pa vsak v svojo smer. Na ladji bodo še nekaj časa ostali dva pomorščaka iz Hrvaške in eden iz Slovenije, poroča Hina.
Ladja Padna naj bi v ladjedelnici v Kraljevici že več mesecev čakala na obnovo zapadlih dokumentov, posadka ladje pa naj bi zadnjo plačo prejela februarja.
Euroshipingu pa je obtičala tudi ladja Istra, ki je že četrti teden v alžirskem pristanišču Bedžaja, neuradno zaradi neplačil računov za gorivo.
Lastnik Euroshippinga Bogdan Glavina je v sredo dejal, da še vedno išče rešitev za obe ladji. Pri tem je opozoril, da se v času, ko ladje stojijo, zaradi izpada prihodka finančne težave poglabljajo. Potrdil je, da se bo po sklepu koprskega okrajnega sodišča zaradi dolga podjetja do Nove Ljubljanske banke in Porsche Leasinga septembra na dražbi prodajal poslovni prostor v lasti Euroshippinga po izklicni ceni 58.000 evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/resko-sodisce-prepovedalo-izplutje-padne-do-poravnave-obveznosti
Nazadnje urejal/a zoran13 12 Avg 2013 20:15; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2944
|
| Objavljeno: 25 Avg 2013 18:59 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI |
|
|
OCEAN SAPPHIRE DOUGLAS
Dolžina: 41 metrov
Višina: 8,40 metra
Potovalna hitrost: 17 vozlov
Motorji: 2x1044 Caterpill
Supermoderna jahta "Ocean Sapphire" je danes pristala v puljskem pristanišču. Futurističnnih oblik in ravnih linij ponuja svojim gostom izjemna doživetja.
Tretja iz serije, ki je bila zgrajema leta 2010, potem, ko sta njeni predhodnici "Ocean Emerald" in "Ocean Pearl" uspešno zapluli v letu 2009. Njeno vrednost ocenjujejo na 24mio$, dolžine 41 metrov in narejena iz aluminija v italijanski ladjedelnici luksuznih jaht Rodriquez Cantieri Navali Motor Yahts. Luksuzna oprema je zamišljena v firmi Norman Foster&Partners.
Uporablja se za čarterje iz francoskih ali italijanskih obal, za 12 gostov, ki so nameščeni v petih kabinah, čeravno lahko sprejme do 30 gostov. Na luksuzni jahti so prostori za fitness, kinodvorana, salon, prostor za igre ter prostorna jedilčnica. Tedenski najem znaša vrtoglavih 130.000€.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/luksuzna-jahta-ocean-sapphire-u-pulskoj-luci-421040
http://www.superyachts.com/yacht-charter/ocean-sapphire-1325/
http://www.charterworld.com/index.html?sub=yacht-charter&charter=motor-yachtocean-sapphire-5687
http://www.google.si/search?q=ocean+sapphire+yacht&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=7EcaUoWyF6iE4ATt_ICQAg&ved=0CCgQsAQ&biw=1262&bih=846
http://vimeo.com/24085866
http://www.youtube.com/watch?v=muSsU3j8u84 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
