Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Sep 2013 16:30; skupaj popravljeno 1 krat

W 196

Fangiova srebrna puščica W196 je bila prodana za 30 milijonov $

Edini Mercedes F1 W196 iz leta 1954 v zasebnih rokah, je dosegel rekordno ceno do 29,650.095 $ in s tem postal najdražji avtomobil vseh časov.

Na avkciji v Goodwoodu je postavljen novi svetovni rekord za najdražji avtomobil vseh časov v zasebnih rokah, dirkalni Mercedes W196 F1, ki je zamenjal lastnika za 29,650.095 $. S tem je prav gotovo podvojen dosedanji rekordni znesek, ki je bil plačan na avkcijah, za slavni Ferrari Testa Rossa iz 1957 leta, ki je bil znan tudi pod imenom The Devil zaradi karoserijske oznake 0666TR.

Zaradi česa je Mercedes W196 F.1 toliko vreden? Ima vse tisto, kar se ceni v svetu zbirateljev in še več - izjemno je redek, s kulturnim statusom, ki je doprinesel revolucionarne spremembe in tehnologije, vozili so ga eni od najboljznanih dirkačev v zgodovini in z njim zmagali na najpomembnejših dirkah v zgodovini.

Od skupno 10 kolikor jih danes še obstaja, to je edina povojna srebrna puščica, do katere Mercedesova tovarniška ekipa ni mogla. W 196 F.1 je bil prvi avtomobil z direktnim vbrizgavanjem goriva, vrhunske aerodinamike z šasijo, ki je tehtala samo 36 kg.
Vozil ga je največji voznik vseh časov v F.1, Juan Manuel Fangio, kateri je z njim zapečatil naslov prvaka F.1 in dosegel Mercedesov cilj, potolči konkurenco.

Povrnil je sijaj Mercedesovi zvezdi
Dosegel je 9 od 12 velikih nagrad na katerih je dirkal in tako postal eden od najuspešnejših dirkalnih avtomobilov vseh časov. S srebrnimi puščicami se je po 15 letih premora vrnil na dirkaške steze, upravičil slavo dolgoletnega zmagovalca in povrnil vero v narod posebej po rušilni in uničujoči vojni. To je bil hkrati povratek Juana Manuela Fangia, ki je prav s tem izlicitiranim Mercedesom W 196 s številko šasije 00006/54 dominiral Veliko nagrado Nemčije in Švice.
http://www.24sata.hr/auto/fangiova-s...-dolara-327666
http://www.business.hr/business-class/znatno-porasla-vrijednost-luksuznih-oldtimera

zoran13

LUXURIS

Razkrivamo skrivnost Luxurisovih 25-odstotnih donosov

Se medtem ko stranke Luxurisa uživajo v sladkem spancu ob misli na sanjske donosnosti, v dolgočasnih izpiskih stanja na njihovem računu skriva neprijetna resnica o grozečih izgubah? Prav te so pognale strah v kosti podjetniku, ki nam je zaupal dokumente v pregled. Bogdan Pušnik razlaga, analitiki se čudijo; kaj se skriva v ozadju zgodbe o Luxurisu?

Koliko Slovencev je pristopilo k temu produktu in s koliko denarja, v družbi ne razkrivajo, neuradno pa med finančnimi svetovalci krožijo govorice o 10 milijonih evrov.

Lani jeseni je podjetnik, ki žal ne želi biti javno omenjen (njegove podatke hranimo v uredništvu), vložil 30 tisoč evrov v produkt Luxuris Managed Account Program - LMAP, ki mu ga je ponudilo podjetje Luxuris Commodities Mauritius s sedežem v Ljubljani, katerega lastništvo vodi do Dubaja. Gre za naložbo v trgovanje s cenami valut, zlata in srebra. Zdaj se podjetnik sprašuje, koliko je sploh vredna njegova naložba, a ta odgovor ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled.

Pojdimo lepo po vrsti. Stranka k produktu LMAP pristopi tako, da odpre trgovalni račun prek LMAX Exchange, ponudnika trgovalnega sistema, ter hkrati pooblasti Luxuris, da bo z denarjem izvajal strategijo, za katero ocenjujejo, da lahko prinaša 25-odstotno čisto letno donosnost. Luxuris je eden izmed upravljavcev denarja (money manager, angl.), ki uporablja storitve LMAX, so nam potrdili v londonskem podjetju. Tako Luxuris kot LMAX ločeno obveščata stranko, kaj se dogaja z njegovo naložbo. Poglejmo najprej dnevni izpisek LMAX, ki nam ga je posredoval podjetnik.

70-odstotni minus ali 20-odstotni dobiček?

Iz dnevnega izpiska, ki je bil izdan 27. maja, je mogoče razbrati, kako je Luxuris trgoval z denarjem podjetnika in kakšno je stanje. Izpisek zahteva poznavanje finančnih terminov in ni najbolj prijazen do uporabnika. Recimo Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov in podpredsednik Združenja slovenskih finančnih strokovnjakov, je potreboval dobro uro, da ga je razrešil. Tako Abramovič kot več drugih finančnih analitikov, s katerimi smo navezali stik, so ugotovili enako: naložba podjetnika je na dan izpiska - 27. maja - vredna 9.200 evrov (equity, angl.), kar pomeni, da se je podjetnikov vložek do tega dne skrčil za 70 odstotkov.

Bogdan Pušnik, ki je od februarja letos direktor poslovnega razvoja pri Luxurisu, meni drugače od finančnikov: »Z vidika stranke je pomembnejša knjigovodska (balance, angl.) kot tržna vrednost sredstev (equity, angl.).« Na dan izpiska je vrednost sredstev podjetnika 35.633 evrov, kar je skoraj 20 odstotkov več od njegovega začetnega vložka. Mimogrede, Pušnik je bil le dan po pogovoru z nami o Luxurisu pridržan na policiji, vendar zaradi druge zadeve.

Finančnim poznavalcem se poraja vprašanje, kdo bo pokril negativno razliko med knjigovodsko in tržno vrednostjo sredstev.

Zavajanje?

Tudi podjetnik misli, da njegova naložba lepo raste, zlasti ko jo spremlja prek aplikacije na tabličnem računalniku ipad, ki ga je od Luxurisa dobil ob vplačilu. V družbi so nas večkrat opozorili, da to ni bilo darilo, ampak zgolj in samo pripomoček za spremljanje naložbe. A pozor! Prek te aplikacije lahko spremlja le knjigovodsko stanje sredstev, kjer so knjiženi le zaključeni posli, in ne tržne vrednosti odprtih naložb in s tem morebitne nerealizirane izgube ali dobiček, kar so potrdili tudi v Luxurisu. Dodajajo, da pa lahko vse postavke vidi na dnevnem poročilu, ki ga prejme po e-pošti od LMAX. »Zelo zavajajoče je tudi njihovo poročilo o uspešnosti poslovanja, saj donosnosti izračunavajo na zaprte pozicije, ki jih zapirajo le, ko ustvarijo dobiček, in ne na tržne vrednosti portfelja,« opozarja trgovalec na valutnih trgih, ki se ne želi izpostavljati.

Poročilo ni več javno objavljeno, a so nam ga v Luxurisu posredovali in ga objavljamo na naši spletni strani. V poročilu prikazujejo, da so vsak mesec od septembra lani do maja letos ustvarili pozitivno donosnost, razen februarja, kar je vodilo do 17-odstotne neto donosnosti od jeseni lani. »Stranke sploh ne vedo, da je njihov iztržljivi znesek lahko tudi za 70 odstotkov manjši od vložka. Pri Luxurisu so jih namreč naučili, da morajo gledati knjigovodsko vrednost sredstev (balance, angl.), ne pa tržne. Izpiskov LMAX, s katerih je to razvidno, pa sploh ne razumejo,« opozarja finančni strokovnjak, na katerega se je najprej sploh obrnil omenjeni podjetnik in še nekaj drugih Luxurisovih strank. Koliko Slovencev je pristopilo k temu produktu in s koliko denarja, v družbi ne razkrivajo. Neuradno med finančnimi svetovalci krožijo govorice o 10 milijonih evrov, česar v Luxurisu ne komentirajo.

»Pričakovani donos tovrstnih naložbenih strategij pred stroški je precej bližje minus 25 kot plus 25 odstotkov,« komentira Kruno Abramovič.

Ustno jamstvo, v pogodbi nejasnosti

Glavno razhajanje je pri vprašanju, koliko denarja bi podjetnik sploh prejel, če bi izstopil danes? »Dobil bi izplačano knjigovodsko vrednost sredstev (balance, angl.) na dan zahtevka, znižano za izstopne stroške (izstopil bi predčasno, ker je pogodbeni rok 15 mesecev, op. a.),« pravi Pušnik. Izstopni stroški za stranko so od najmanj šest do 20 odstotkov ob morebitnem predčasnem pretrganju. Za podjetnika, ki ima denar naložen devet mesecev, bi bili ti stroški 14 odstotkov od začetnega vložka, piše v pogodbi, ki jo je podpisal. Po Pušnikovi interpretaciji bi stroški pretrganja podjetnika stali 4.200 evrov in bi kljub izgubi tržne vrednosti (tržna vrednost je 9.200 evrov) odkorakal s skoraj 31 tisočaki in tako celo oplemenitil vložek.

Tej razlagi se čudijo naši sogovorniki, saj se poraja vprašanje, kdo bi pokril negativno razliko med knjigovodsko in tržno vrednostjo sredstev (Floating P/L, angl.). Gre za tako imenovane nerealizirane izgube, ki so v primeru podjetnika kar 26 tisoč evrov. Da so tu dejansko nejasnosti, kaže tudi izjava, ki so nam jo ob preverjanju trditev dodatno poslali iz Luxurisa: »Način izračunavanja in sama vrednost produkta ob izstopu vlagatelja v naši pogodbi izrecno nista opredeljena, ker ima stranka sredstva na svojem trgovalnem računu pri LMAX, ki vrednost vlagateljevih sredstev ob izstopu obračuna po svojih notranjih pravilih in pravilih zakonodaje Velike Britanije.« Ali to pomeni, da razliko, tudi če je znesek ob zapiranju računa manjši od zajamčene ravni, pokrije Luxuris? »To izgubo krije Luxuris. Naše jamstvo je, da izguba pri produktu ne bo nikoli presegla 30 odstotkov vplačila. Za to jamčimo in to piše tudi v pogodbi. Strankam torej zagotovimo najmanj 70 odstotkov vplačila,« nam večkrat potrdi Bogdan Pušnik. Mimogrede, tega v pogodbi nismo našli. Pa vendar, s čim lahko Luxuris to jamči? Pušnik odgovarja, da bi to jamstvo zagotovili z lastnimi sredstvi. Osnovni kapital Luxurisa po zadnji dokapitalizaciji je 292 tisoč evrov. »Njihovo jamstvo je tako rekoč ničvredno, saj ima Luxuris smešno nizek kapital za takšno navedbo. Če nekdo da jamstvo, je treba preveriti, koliko ima kapitala, kakšne so njegove trgovalne strategije. Ko smo mi tržili garantirani sklad, smo pridobili formalno garancijo KBC, poleg tega je treba poskrbeti, da so sredstva naložena tako, da do aktivacije garancije ne more priti,« pojasnjuje Abramovič. »To je zelo redek pojav. Luxuris v tem primeru nase prevzema ogromno tveganja. Kje je podlaga, da bo to pokril? Na koncu lahko rečejo, da denarja nimajo, in zaprejo,« pravi analitik, ki se ukvarja s trgovanjem na valutnem trgu.

25-odstotna donosnost z varnostno mrežo

Verjetno je podjetnika in druge stranke Luxurisa premamila 25-odstotna neto donosnost, ki jo oglašujejo. »Na leto bi morali narediti od 50- do 60-odstotno donosnost pred vsemi stroški in delitvijo dobička, kar je malo verjetno oziroma skoraj nemogoče. Ne poznam nikogar, ki bi mu uspelo stalno dosegati tako velike donosnosti. Teoretično se jih sicer da ustvariti, a ne konstantno. Valutni trg omogoča uporabo vzvoda, zaradi česar lahko narediš 30 ali 40 odstotkov v mesecu dni ob seveda izjemno velikem tveganju,« pojasnjuje analitik. »Pričakovani donos tovrstnih naložbenih strategij pred stroški, ker gre za igro z ničelno vsoto, je precej bližje minus 25 kot plus 25 odstotkov. Mislim, da je nemogoče dosegati 25-odstotno donosnost srednje- in dolgoročno,« komentira Kruno Abramovič. In kaj pravijo na Luxurisu? »V produktu še nismo toliko časa, da bi lahko rekli, da dosegamo 25-odstotno donosnost na leto. Tveganje napovedanega donosa kratkoročno je izjemno veliko. Dolgoročno pričakujemo takšen povprečen donos in ne vidimo razlogov, da ga ne bi ustvarili,« je suveren Pušnik.

Čudežna ali naivna strategija

Kdo so trgovalci, ki znajo dosegati 25 odstotkov na leto, in kakšna je njihova strategija? »Trgovalcev ne bomo omenjali. Prvič zato, ker potrebujejo mir, drugič, ker ne smejo preveč razkrivati svojih strategij,« pojasnjuje Pušnik. Marko Gorjanc, ustanovitelj in izvršni direktor mednarodne skupine Luxuris in slovenske podružnice, dodaja, da so vsi v Dubaju in da stranka vidi, kaj počnejo, prek dnevnih poročil. Kakšna je torej njihova strategija? »Trgovalne strategije so različne. Naši trgovalci so z denarjem vedno v zelo likvidnih produktih, kar pomeni, da lahko v vsakem trenutku odpremo ali zapremo pozicijo. Trgujemo z valutnimi pari evro in dolar, funt in dolar, z zlatom, srebrom,« pojasnjuje Pušnik.

In poglejmo, kaj kaže izpisek našega podjetnika. Tržna vrednost 62 odprtih pozicij je nižja kot ob vstopu v pozicijo. Nerealizirane izgube je zato 26 tisoč evrov, največ zaradi dveh transakcij; in sicer z razmerjem med funtom in dolarjem za kar 12.600 evrov. »Stranka na teh dveh pozicijah ne more utrpeti ne škode ne dobička, dokler ne sprejmemo odločitve, kako naprej. Zdaj čakamo na izrazito znamenje, da eno od pozicij odklenemo. V eni potezi lahko nerealizirano izgubo zmanjšamo za polovico. Druga polovica nerealizirane izgube je posledica pozicij predvsem na zlato in srebro,« pojasnjuje Pušnik.

Čeprav Pušnik govori o možnosti zmanjšanja izgube, se lahko zgodi tudi nasprotno. Večina preostale izgube se je nabrala pri stavah na rast plemenitih kovin. »Trenutno ne kaže, da bi šli tečaji zlata, srebra navzgor,« meni Nikola Maljkovič iz Tradeporta, ki deluje v okviru skupine Alta. Ta hip je za 31,1-gramsko unčo zlata treba odšteti 1.380 dolarjev, Maljkovič pa meni, da se bo do konca leta cena gibala okoli 1.250 dolarjev, do takrat ne izključuje nihajev vse do 1.100 dolarjev. Medtem pa imajo trgovalci Luxurisa odprte nakupne pozicije pri vrednosti od 1.550 do celo 1.770 dolarjev za unčo, in to še iz lanske jeseni. Kaj pa funt? Konec maja se je tečaj funta v dolarjih povzpel z 1,50 na 1,56 in lahko še raste proti 1,60, a Maljkovič v drugi polovici leta ne izključuje rasti dolarja, kar bo negativno vplivalo na raven drugih valut, vključno s funtom.

Kaj pravijo finančniki o trgovalni strategiji Luxurisa? Kot je z izpiska ugotovil Kruno Abramovič, je zelo nenavadno, da so vse odprte pozicije (nekatere odprte pred kratkim, nekatere pa že pol leta) »v minusu«, nobena pa ni »v plusu«, hkrati pa sta edini zaprti poziciji tistega dne bili realizirani s plusom. »Edini namen takšnega naivnega trgovanja je (skoraj) vse posle prikazati kot dobičkonosne. Vendar vemo, da je donos razlika med vrednostjo premoženja danes in včeraj, ne pa le vsota realiziranih dobičkov,« pravi. Tudi drugi analitiki se z njim strinjajo. »Preveč so agresivni. Večinoma zapirajo pozicije, ki izkažejo dobiček, zato se knjigovodska sredstva povečujejo, izgube pa puščajo nerealizirane. Čeprav imajo neke varnostne mehanizme, kot je tveganje na posamezno pozicijo z uporabo naročila za omejitev izgube (stop loss), se verjetno ne uporabljajo, glede na to, da so nekatere pozicije izgubile že 10, 15 odstotkov,« komentira analitik.

Jure Košir zelo zadovoljen

Čeprav podjetnik ni povsem prepričan o svoji naložbi, pa je zato Jure Košir. »Popolnoma sem zadovoljen z naložbo v Luxuris,« je hitel razlagati nekdanji smučar, celo tako, da je za Luxuris posnel oglasni spot. Denar je vložil konec minulega leta in je z dosedanjim gibanjem donosnosti zelo zadovoljen. »So v okviru njihovih napovedi,« dodaja. Košir še misli, da je ključ uspeha Luxurisa v sodelovanju z LMAX. »LMAX nam zagotavlja infrastrukturo, na kateri trgujemo. Gre v resnici za borzo oziroma organizatorja trga, ki se od drugih razlikuje po tem, da neposredno omogoča, da imajo naše stranke prek njih račun. Na Ljubljanski borzi ga ne morete imeti, ampak ga morate odpreti pri borznoposredniški družbi. Pri LMAX ni posrednikov,« pojasnjuje Pušnik. »Luxuris stavi na nepoznavanje LMAX, zato ga predstavljajo kot nekaj novega, a dejstvo je, da LMAX deluje enako kot katerakoli borznoposredniška hiša, ki ponuja instrumente vzvoda. Luxuris je navaden upravljavec,« je kritičen analitik.

Stroški, da te kap

Maja so sicer nehali tržiti produkt LMAP, v katerega je sredstva vložila večina vlagateljev, tudi omenjeni podjetnik, in na trg poslali nov produkt LMAP Win. »Razvili smo nov produkt, s katerim smo odgovorili na vsa najpomembnejša vprašanja, ki so se pojavljala v povezavi s starim produktom. Zdaj imamo nov, precej boljši produkt za stranke,« pojasnjuje Pušnik. Res so se zmanjšali vstopni zneski s 25 na 15 tisoč evrov, odpravila vezava na 15 mesecev, toda hkrati so ukinili garancijo na izgubo, dvignili vstopne stroške s 3,9 na 4,9 odstotka in pustili 0,5 odstotka na mesec za trgovalsko provizijo, kar je šest odstotkov na leto od povprečnega mesečnega stanja, torej knjigovodske vrednosti sredstev. Mesečno bi stranko (recimo podjetnika), katere stanje je 36 tisoč evrov, ta provizija stala 180 evrov. Ob predpostavki, da bi bilo povprečno stanje vse leto enako, bi to pomenilo 2.160 evrov. »Stranka redno plačuje provizije, ki niso nizke, čeprav se ji tržna vrednost portfelja dejansko ne povišuje, saj se provizija obračunava glede na knjigovodsko vrednost sredstev, ki ni realna. To je zelo zavajajoče,« opozarja analitik. Enako velja za delitev dobička.

Sploh kdo nadzira divje trgovce?

Nadzora nad takšnimi produkti pri nas žal ni. ATVP je jasno zapisal, da za produkt »spot forex«, ki ga ponuja Luxuris, ta ne potrebuje njihovega dovoljenja. »Vprašanje, ali trditev ATVP drži, saj Luxuris ponuja upravljanje trgovalnih računov. Očitno je v tem delu sivina,« opozarja analitik. »Ne upravljamo premoženja strank, ampak jim ponujamo naše trgovalne strategije,« sta večkrat opozorila sogovornika iz Luxurisa. Obravnavali jih niso niti na tržnem inšpektoratu.

Komentar Mojih financ: Pri bleščečih napovedih o super donosnostih se je vedno treba vprašati, kakšna bo pot do tega in koliko vas bo stala vožnja. Ocenjujemo, da je produkt Luxurisa zelo tvegan in drag, jamstvo, da stranki povrnejo 70 odstotkov vložka, ni jasno zapisano v pogodbi, boniteta pa je vprašljiva. Podjetje pouči stranke, da je zanje bolj pomembno spremljanje knjigovodskega stanja, in ne tržne vrednosti sredstev, strokovnjaki pa opozarjajo, da to ni prav. To je tako, kot bi delničarji, ki so kupili delnice NKBM po 27 evrov v prvi javni ponudbi in s katerimi se danes trguje okrog 60 centov, menili, da še niso utrpeli nobene izgube, ker jih še niso prodali. Luxuris tako prikazuje tudi podatke prek ipada, ki ga strankam dajo kot pripomoček za spremljanje naložb, in prek poročil o ustvarjeni donosnosti. A to se jim očitno ne zdi problematično, češ saj stranke dobivajo izpisek z vsemi podatki od LMAX. Žal je za razumevanje tega potrebnega več znanja, ki pa ga vlagatelji očitno nimajo. Svetujemo izjemno previdnost!

»Zgodba za ves svet«

Čeprav je Luxuris registriran od lanskega aprila in je lani ustvaril 232 tisoč evrov čistih prihodkov in 650 evrov čistega dobička, se že lahko pohvali, da je glavni pokrovitelj Košarkarskega kluba Celje, ki se po novem imenuje KK Luxuris Celje, sponzorira tenisača Grega Žemljo, bil je donator številnih dobrodelnih projektov... Od kod jim denar? »Od konca leta 2008 oziroma 2009 smo začeli Luxurisovo zgodbo v Dubaju. Tam je matična družba in od tam gradimo celotno zgodbo na svetovni ravni. Naš cilj ni, da smo lokalni igralec, želimo razširiti ponudbo na sosednje države. Vlagati moramo v prepoznavnost podjetja in tudi storitev. Koliko komu damo, so poslovne skrivnosti,« pojasnjuje Marko Gorjanc (na sliki levo), ustanovitelj in šef skupine Luxuris.
http://mojefinance.finance.si/8342489/Razkrivamo-skrivnost-Luxurisovih-25-odstotnih-donosov

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 06 Nov 2013 22:15; skupaj popravljeno 1 krat

HORDUR TORFASON

Človek, ki je spremenil Irsko – sporočilo za ZDA in Grčijo

Človek, ki je prisilil vlado Islandije, da odstopi in odstranil predstavnike Mednarodnega denarnega sklada iz domovine, Hordur Torfason, ki sedaj širi meta-moderno demokracijo po vsej Evropi. Ostali svet bi definitivno moral sprejeti enake ukrepe kot jih je Islandija, predvsem pri aretaciji bankirjev, ki so posamezno državo pripeljali v velike dolgove.

»Splošna javnost ni bila izobražena videti onkraj družbenih stereotipov in razumeti, da danes ljudje na najvišjih ravneh oblasti niso humani niti nimajo kakšnega interesa to postati. Nadzorujte svoj denar ali pa bo denar spremenil vaš odnos do njega. Vsakič, ko boste uporabili kredit za nakup si recite naslednji stavek 'Dolg je suženjstvo, sam sebe bom zasužnjil.', pravi Torfason.
http://www.collective-evolution.com/2013/08/17/the-man-who-changed-iceland-a-message-for-the-us-greece/

PRVI ISLANDSKI PROTESTNIK

V Slovenijo prihaja Hordur Torfason, eden najvidnejših evropskih aktivistov našega časa

Hordur Torfason, islandski umetnik in aktivist.

Ni dvoma, nastopil je čas, ko se moramo ljudstva Evrope in sveta odločno povezati v boju proti sebičnosti, korupciji in neenakopravnosti. V duhu teh sprememb v Slovenijo prihaja Hordur Torfason, prvi islandski protestnik in eden najvidnejših evropskih aktivistov našega časa, ki je veliko pripomogel k boju proti tistim, ki vsakodnevno kršijo zakone, deklaracije o človekovih pravicah in pravicah živali, ter zlorabljajo življenje, človeka in vsa bitja sveta. V nadaljevanju objavljamo tudi intervju s Torfasonom, ki ga je Mladinin novinar Klemen Košak naredil lani decembra

Pogovora s Hordurjem Torfasonom se boste lahko udeležili na tiskovni konferenci, ki jo organizatorji pripravljajo jutri, v četrtek 7. novembra ob 12h, v ljubljanski Hiši sanjajočih knjig, ob 17. uri istega dne pa bo Torfason nastopil tudi na Kongresnem trgu, kjer ga bodo spremljali ustvarjalci Protestivala. Naslednji dan, petek 8. novembra ob 20h, bo Torfason nastopil tudi v mariborskem Kinu Udarnik.

Hordur Torfason, islandski umetnik in aktivist: »Ko politikom poveš, da niso lastniki ljudstva, tega ne razumejo takoj«

Islandci oktobra 2008 niso vedeli, kaj se jim dogaja, slutili pa so katastrofo. K sreči je umetnik Hordur Torfason natančno vedel, kaj mora narediti. Izkušnje v boju proti neumnosti pridobiva že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je razkril svojo istospolno usmerjenost in so ga hoteli ubiti. Začel je koncertirati in se pogovarjati z ljudmi, danes pa ima Islandija premierko, ki je lezbijka. Zato je ob zori finančne krize stopil pred parlament in začel mimoidoče spraševati, kaj se dogaja in kaj naj naredijo glede tega. Po petih mesecih protestov so odgovorni za krizo odstopili, vmes pa je Hordur sonarodnjake naučil, kako politike prisiliš, da spoštujejo voljo ljudi. Islandskega upora ni ponovil še nihče.

Najprej najpomembnejše vprašanje. Poznate Björk?
Ja. Njeni starši so bili moji sošolci.

Vsi v Islandiji poznajo Björk?
Ja.

Ker vsi poznajo vse?
Bolj ali manj. No, ni čisto tako, ampak Björk pa res poznam.

Kako je država s 300 tisoč prebivalci, večinoma ribiči, postala simbol vsega, kar je narobe s finančnim sektorjem?
Zaradi desetletij neiskrenosti in goljufanja.

Če je na primer dogajanje pred krizo v ameriškem finančnem sektorju opisano kot neodgovorno hazardiranje, katero besedo bi uporabili za opis tega, kar se je dogajalo na Islandiji?
Isto. Nekako smo izgubili ravnotežje.

Vaše banke so znorele. Zaradi njih je islandski dolg leta 2009 znašal okoli 850 odstotkov BDP-ja, ameriški, ki velja za megalomanskega, je bil takrat okoli 350 odstotkov BDP-ja. Vaša država tega ni prenesla.
Še zdaj ne vem, ali bo lahko.

Preden ste se uprli, je želela država rešiti banke?
Veliko stvari se je dogajalo na političnem polju in nisem spremljal vseh podrobnosti. Za svoje poslanstvo sem si izbral, da ustvarim prostor, da bi strokovnjaki razložili ljudem, kaj se dogaja. To znam in temu sem moral posvetiti ves svoj čas.

Ampak razumeli ste dovolj, da ste vedeli, da je treba to, kar je želela vlada narediti, ustaviti?
V tej državi sem se rodil, v njej živim zelo dolgo in že pred tem sem leta in leta opozarjal, da izgubljamo nadzor. Vsi, ki smo to delali, smo doživljali kritiko. Delež, ki ga lahko prispevam kot umetnik, je, da opozarjam. Politikom ljudstvo zaupa, da opravljajo svoje delo. Očitno je bilo, da ga niso.

Po odzivu na krizo je Islandija edinstvena. Kdaj so se Islandci odločili, da stvari ne smejo potekati, kot je želela vlada?
Šestega oktobra 2008 ob štirih popoldne je premier Geir Haarde nastopil na nacionalni televiziji. Takrat smo vedeli, da se nekaj dogaja, nismo pa vedeli, kaj. Njegov govor je bil zelo resen in na koncu je uporabil besede, ki so zaslovele: »Bog blagoslovi Islandijo.« Marsikdo je bil zmeden. Razmišljal sem, katerega boga prosi, naj blagoslovi Islandijo. Ljudi sem spraševal, o čem je premier govoril. Vsi so rekli, da ne vedo, kaj se dogaja. To je bilo na ponedeljek. Takrat sem bil zelo zaposlen, ker sem za pisatelja, ki je pisal mojo biografijo, zbiral fotografije in podatke. Ampak v soboto, 11. oktobra, sem se odločil, šel pred parlament in mimoidoče spraševal dvoje, kaj se je zgodilo v naši državi in kaj lahko naredimo glede tega. Tam sem bil opoldne, ker je takrat v središču mesta veliko ljudi, tudi politiki so hodili mimo mene. Hotel sem odgovore, ker nam jih mediji niso dajali, politiki pa so govorili, da je vse v redu.

Kako so ljudje odgovorili na vaši vprašanji?
Nisem dobil jasnih odgovorov, ker so bili vsi zelo zmedeni. Spoznal sem veliko zelo zmedenih in prestrašenih ljudi. Potem sem na svojo spletno stran, ki jo spremlja nekaj tisoč ljudi, dal obvestilo, da bom tam tudi v nedeljo in v ponedeljek. Poklical sem nekaj prijateljev, a prišlo je več tujih novinarjev kot Islandcev. Toda zelo kmalu sem razumel, da je položaj izjemno resen. Najel sem avto in opremo za ozvočenje, prijatelje sem povabil, naj pridejo govorit. Poskušal sem ljudem razložiti položaj, zamislil sem si nekakšen forum. Moj prvotni namen je bil priti v stik z ljudmi, ki so znali z računalniki, internetom, da bi razširili sporočilo, da bo v soboto, 18. oktobra, ob treh popoldne ogromen shod na prostem. Prišlo je na tisoče ljudi, nekateri verjetno iz radovednosti, ampak večinoma prestrašeni in zmedeni. Ker se je bližala zima in je bilo mrzlo, je bil moj namen, da bi shod trajal 20 minut. Povedal sem ljudem, kaj si mislim, in rekel, naj se ne bojijo, naj se pogovarjajo med seboj, si izmenjajo informacije, poslušajo govorce in naj sami govorijo. Na koncu shoda, ki je trajal okoli 40 minut, sem vprašal, ali želijo, da ponovimo shod čez teden dni na istem kraju ob isti uri. Vsi so zakričali: »Da!« Tako se je začelo.

Podobne stvari ste že počeli, ampak ta je bila največja.
Tako se je izkazalo, čeprav na začetku ni bilo videti tako. Ko sem stal pred parlamentom skoraj sam, si nisem predstavljal, da bom tam vsako soboto v naslednjih petih mesecih v družbi več tisoč ljudi.

Ni naključje, da ste bili vi tisti, ki ste stopili v ospredje. Pred tem ste se na primer postavili za Paula Ramsesa, kenijskega prosilca za azil, ki so ga hoteli izgnati.
Ja, tistega poletja.

Ste tudi prvi odkrito istospolno usmerjeni moški v Islandiji.
Način dela, ki sem ga uporabil pred parlamentom, je zrasel iz moje izkušnje posameznika, ki se je v tej državi prvi izpostavil kot homoseksualec. Takrat sem bil zelo priljubljen, vsi so poznali moje pesmi, bil sem na televiziji, režiral sem filme in v njih igral, delal sem v gledališču. Tisti dan, ko sem se razkril kot homoseksualec, se je to končalo, kakor bi odrezal. Moral sem pobegniti iz države. Ampak pomembno je, da sem se vrnil in se boril proti neumnosti, proti izključevanju ljudi zato, ker so iskreni.

Islandija je veljala za zelo mačistično državo, kjer morajo biti moški »pravi moški«. Se je to spremenilo?
Popolnoma. Danes imamo enakopravnost v teoriji in praksi. Za podrobnosti se še borimo, vendar je popolnoma drugače.

Zdaj imate istospolno usmerjeno premierko.
Zdaj ljudje istospolne usmerjenosti večinoma ne skrivajo. Sam sem začel leta 1975 in od vsega začetka je bil moj namen, da bi v državi dobili organizacijo za pravice istospolno usmerjenih. To smo dosegli leta 1987. Toda najprej je bilo zame pomembno preživetje. Moral sem pobegniti v København, ker so me ljudje dejansko hoteli ubiti. Tam sem pomival posodo in drgnil tla, da sem dobil denar za polet v Islandijo. Potem sem začel s kitaro potovati po državi, imel sem koncerte, se pogovarjal z ljudmi, ker verjamem v duha takšnega delovanja. Ne maram kričati, da so vsi neumni ali podobno. Z ljudmi moraš biti razumen. Ker sem igralec in režiser, vem, da je k ljudem najbolje pristopiti z znanjem ali z vprašanji. Pisal sem pesmi, zgodbe, nikoli nisem pridigal, bil sem vljuden. Moj namen je bil dokazati, da imam darove. Da nisem neki … Ljudje imajo predstave, kakšni so homoseksualci, da to niso mladi, niso prijazni, niso lepo oblečeni, niso nadarjeni … Korak za korakom sem se naučil ravnati z ljudmi, nastopati. Ko imate množico ljudi, imate ljudi z njihovimi predsodki, njihovimi pogledi na življenje. Kar se tiče homoseksualcev, je šlo za nevednost, dojeti smo bili kot napadalci, ki ogrožamo prav vse. Podoba je bila zelo slaba. Na začetku ni na moje koncerte hodil nihče razen hišnikov. Odigral sem svoje pesmi, povedal svoje zgodbe, govoril s hišniki in šel naprej. Ko sem se čez leto vrnil, so bili tam hišnik in njegova družina in prijatelji. Začel sem razumeti, kako je mogoče z ljudmi delati korak za korakom. Vsakič znova sem slišal stavek: »Drugačen si, kot sem si mislil, zelo drugačen.« Razumel sem, da se tako pristopa k ljudem. Ljudje poslušajo. Najprej samo hišnik, nato pet ljudi, nato dvajset, nato trideset. Deset let pozneje so me ljudje klicali in vabili na koncerte. Leta 1991 sem se vrnil na Islandijo in poskusil živeti tu. Od takrat sem tu.

Pri protestih ob finančni krizi ste torej uporabili isti model?
Ja. Navezal sem stike z intelektualci, umetniki, ki bi lahko razložili razmere, prinesli sporočilo o njih. Moji govori so bili vedno kratki in poskušal sem zagotoviti enakopravnost, en govornik, ena govornica. Le dvema vrstama ljudi nisem dovolil govoriti, politikom in predstavnikom religij.

Zakaj?
Predstavniki religij imajo … proti njim sem se boril vse življenje. Spoštujem verska prepričanja ljudi, ampak prepričan sem, da bi morala ostati zasebna. Ne maram, da se religija širi kot resnica. Če se sklicuješ na Sveto pismo, in oni se, potem smo v težavah.

Kot ste rekli, premier je v tistem govoru omenjal boga.
Zato sem se vprašal, katerega boga. Ko gledam svet, vidim, da je poln bogov. To je razlog, zakaj ne dovolim … In verjemite, to ni iz nespoštovanja do vernih. Ampak prosim, ohranite to zase, najlepša hvala.

Torej, proteste ste organizirali vsako soboto pet mesecev?
S prvim večjim shodom sem ugotovil, da bo to trajalo nekaj časa. Ko sem takrat množico ljudi, bilo jih je na tisoče, vprašal, ali želijo še eno srečanje teden pozneje, so pritrdili. Ok, to bo trajalo kakšen mesec, sem si rekel, zato sem šel med ljudi in jih vprašal, kaj hočete, kaj hočemo. Korak za korakom, tudi s prebiranjem medijev in pogovori z ljudmi z vseh ravni družbe, številnimi poslanci, so se začele oblikovati zahteve. Slišal sem, kaj ljudje hočejo, in strinjal sem se z njimi. Da odstopi vlada, da odstopi odbor centralne banke in da odstopijo vodilni finančni nadzorniki. Te tri zahteve so se mi zdele ogromne. Vsi so rekli, da tega ni mogoče doseči, da nikoli ne bomo prepričali vlade, naj odstopi.

Kaj ste menili vi sami?
Rekel sem: »Ja, to se še nikoli ni zgodilo, ampak, ali je vseeno vredno poskusiti?« Dejstvo je bilo, da smo bili zelo nezadovoljni s položajem, in raslo je zavedanje, da je nekaj treba storiti. Na prav vsakem shodu sem predlagal te tri zahteve in vsakič znova so se ljudje strinjali. Na začetku vsakega shoda sem rekel tudi, da je to miren shod, da nikoli ne bomo uporabili nasilja. Smo inteligentni ljudje in imamo možnost, da izrazimo svoja prepričanja. Politiki delajo za nas, nismo njihovi sužnji. To so zahteve politikom. Ti pa so nas ignorirali ali zmerjali.

Kaj so vam govorili?
Da smo drhal in še marsikaj drugega. Mediji so v rokah bankirjev, bogatašev, političnih skupin in so slabo pisali o nas, tudi o meni. Čeprav me niso nikoli nič vprašali, so pisali, da sem idiot, nasilnež, neumnež. Ampak tega sem navajen in vem, da če se prerekaš o takih stvareh, vedno izgubiš. Ko sem začel proteste pred parlamentom, sem rekel ljudem, prosim, pomagajte mi, potrebujem pomoč pri izdelavi spletnih strani in še veliko drugih stvari. Dal sem jim številko svojega mobilnega telefona. Klicali so me in mi pomagali tudi na primer oblikovati skupino ljudi, imenoval sem jih vojska, ki je šla med množico, da je preprečevala nasilje … Moral sem biti zelo previden glede ljudi, s katerimi sem prišel v stik. Telefon mi je nenehno zvonil. Vsak je imel zamisli, vsi so hoteli pomagati. Zato sem poiskal zase zelo pomembnega človeka, ki je preveril vsakega. Hotel sem vedeti, kdo so ljudje, ki se obračajo name, od kod prihajajo, kaj hočejo, ali so to politiki v preobleki …

So bili tudi taki?
Name so se obračali ljudje z vseh ravni družbe, ki so hoteli vse mogoče stvari. Potreboval sem človeka, ki dobro pozna islandsko družbo in ki ima dobre zveze. Na začetku decembra 2008 sem ga izbral izmed sto in sto ljudi, ki so mi telefonirali. To je bil človek, ki je bil nekdanji urednik, zelo dobro izobražen, dobro povezan, poznal je številne politike, osebno, z univerze in tako naprej. Na voljo mi je bil noč in dan. Politikom, ki so nas ignorirali, je začel pisati pisma in jih prosil za sestanke. Zelo jasno jim je povedal, kaj delamo. Nato so se poleg shodov, na katerih je bilo več tisoč ljudi, začeli tudi sestanki s politiki. Vsak dan sem delal od trenutka, ko sem odprl oči. Sprva so bili ljudje neobveščeni, niso se pogovarjali med seboj, niso zahtevali pojasnil in so na nas gledali kot na idiote. Ampak čez čas je bilo naše sporočilo slišano. Na Islandiji se ni še nikoli zgodilo nič podobnega.

Kaj je pomenilo točko preloma? Zakaj so vam politiki ugodili?
Za tehniko, ki sem jo uporabil, je potreben čas. Podobno kot vam trgovci že od septembra skušajo zlesti pod kožo, da boste za božič kupili to in ono. To je proces. Decembra 2008 je bilo zaradi več razlogov na protestih vse manj ljudi. Najbolj zato, ker so mediji govorili, da je to, kar zahtevamo, neuresničljivo, da je noro. Tudi obrekovali so nas, da napadamo svoje ljubljene in spoštovane politike. Manj ljudi je bilo tudi zato, ker je prihajal božič. Objavil sem sporočilo, da spoštujem odločitev ljudi, da ne prihajajo, ampak jaz bom stal tam, tudi če bom sam. In ko se vrnete, bom tam.

In so se vrnili?
Da. To je bil znak, da sem resno mislil, ko sem rekel, da ne bom obupal. In je tudi način, da se ustvarja nekakšna napetost. Vlada in drugi politiki so nas ignorirali, niso nas poslušali. Na naše zahteve so odgovarjali z molkom, zato sem enkrat napravil tihi protest. To je razburilo marsikoga.

Marca 2009 so ugodili vašim zahtevam.
Med tihim protestom sem se zavedel zelo pomembnega dejstva. Poslopje islandskega parlamenta je res slabo zvočno izolirano. Ko si notri, izredno dobro slišiš, kaj se dogaja zunaj. Ko sem se tega zavedel, sem vedel, kako nadaljevati. Ljudi sem povabil na shod 21. januarja, ko se poslanci vrnejo z novoletnih počitnic, in jih spodbudil, naj pojejo, saj nas bodo slišali, čeprav so se pretvarjali, da nas ne. To je bilo torej v torek ob enih. Nisem bil prepričan, koliko ljudi bo prišlo, ker je bilo sredi delovnega dne. Prišli so tisoči. In tudi v sredo, četrtek, petek je bilo na tisoče ljudi od poldneva do polnoči. Zakurili so kresove, udarjali so po bobnih … Bilo je spektakularno, česa takega na Islandiji še nismo videli. Največji shod pa je bil v soboto, 26. januarja. V nedeljo zjutraj je eden od ministrov na radiu napovedal odstop. V ponedeljek je odstopila vlada. Potem je trajalo še kakšen mesec, da je odstopil še nekdanji premier David Oddsson, ki smo mu pravili »arhitekt krize«.

Takrat je bil guverner centralne banke?
Ja. Februarja je odstopil. Pravzaprav je bil izgnan s položaja. Zadnji protest je bil 7. marca. Med celotnim nizom protestov so nekateri ljudje želeli prevzeti mojo vlogo vodje protestov. Vsakič sem jim rekel, da si bom vsak teden vzel štiri ure, da postavimo ozvočenje, imamo shod in potem odidemo. Preostanek tedna je vaš, sem jim rekel. To jih ni zanimalo, hoteli so, da odidem in bi potem oni prevzeli organizacijo. Ko so bile vse tri zahteve izpolnjene, je bila moja naloga opravljena in sem rekel tistim ljudem, izvolite, lahko prevzamete. Pojasnil sem jim svoj način dela, dal sem jim vse podatke, vse koristne telefonske številke. Ampak bilo jih je veliko in so se začeli prepirati med seboj. Iz tega ni bilo nič. Protesti so se nadaljevali, ampak to so bili bolj spontani odzivi na to, kaj so politiki delali. Na primer protesti proti reševanju banke Icesave in podobno. Vendar takrat nisem bil več vpleten. Upal sem, da sem ljudi naučil, kako delovati.

Vaša zamisel je bila tudi udarjanje po loncih in ponvah.
Zamisel je pravzaprav prišla iz Argentine.

S to posodo je mogoče narediti precejšen hrup.
Ja, bila pa je tudi simbol naše hrane. Kot smo stvari videli konec leta 2008, je bila Islandija na poti v bankrot. Gledali smo v brezno globoke krize. Država je imela težave pri dobavljanju hrane, to smo občutili v trgovinah. Pravzaprav smo Islandci na protestih zahtevali preživetje, hrana pa je simbol tega.

Ste bili presenečeni nad tem, kako so se Islandci odzvali in da so zdržali do konca?
Ja in ne. Ko se take stvari zgodijo, je to zato, ker so organizirane. Ne zgodijo se same od sebe. Potrebne so izkušnje, znanje. Potem ko sem začel, se je začelo veliko protestov. Ljudje so se učili od mene. Znanec, gledališki režiser, je zahteval srečanja državljanov s politiki. Uspelo mu je, srečanja so bila zelo dobro izpeljana in vplivna. Potrebni so ljudje, ki vedo, kako voditi zadeve, organizirati.

Ko ste zahtevali odstop vlade, ste bili prepričani, da bo nova vlada spoštovala voljo ljudi?
Ne. Nikoli ne zaupajte politikom. Bistvo politikov je pogajanje. Namen protestov je bil, da se tem ljudem sporoči, da to, kako so se obnašali 20 let, ni sprejemljivo.

Po zamenjavi vlade ste imeli veliko referendumov. V tujini je bil največje pozornosti deležen tisti leta 2010 proti državnemu reševanju banke Icesave oziroma njenih angleških in nizozemskih varčevalcev. Kateri so še bili?
Ljudi sem poskušal naučiti … Prej sem se norčeval iz protestirajočih Islandcev. Ko so protestirali, so jezni pridrveli v središče mesta, tam ostali pol ure, odšli domov in v dveh, treh dneh je bilo vse pozabljeno. Sam sem se velik del življenja boril za pravice in vem, da je treba na težave opozarjati nepretrgoma. Ko politikom poveš, da niso lastniki ljudstva, tega ne razumejo takoj.

Začeli ste tudi spreminjati ustavo.
Ja, to je ena glavnih stvari, o katerih sem takrat govoril. Imamo ustavo iz leta 1944, ki je nadomestila tisto, ki smo jo dobili leta 1849 od danskega kralja. Ko smo jo sprejeli, nam je bilo obljubljeno, da se bodo takoj lotili priprave nove. Oktobra 2008 sem omenil, da bi jo morali spremeniti, vendar tega nisem predstavil kot zahtevo, ampak kot vprašanje, o katerem bi morali razpravljati. Če bi tudi to postavili kot zahtevo, bi morali protestirati več let.

Spremembe ustave ste se lotili na nenavaden način.
Način, na kakršnega naj se spremeni ustava, so zahtevali ljudje pozimi leta 2008 in 2009 in sedanja premierka je to sprejela. Leta 2009 je bil ogromen shod, imenovan narodni shod. Postavilo se je vprašanje, kaj hočemo. Izkristaliziralo se je več tem, glavna pa je bila želja po boljši družbi. Izmed 500 ljudi, ki so lahko bili kdorkoli, jih je bilo izvoljenih 25, da bi napisali novo ustavo. Imeli so štiri mesece časa. Do njih je lahko pristopil kdorkoli in se pogovoril z njimi. Če so potrebovali pomoč strokovnjakov, so bili ti vedno na voljo. Njihov predlog je dober. Željo po novi ustavi so ljudje izrazili tudi na referendumu. Zdaj je v parlamentu in premierka Johanna Sigurdardottir je rekla, da jo bomo imeli na naš državni praznik, 17. junija letos.

Po čem je drugačna od sedanje?
Zelo je drugačna in zelo dolgo bi trajalo, da bi vse naštel.

Ampak kaže željo po boljši družbi?
Ja. Vedno je vprašanje, ali bi lahko šli še dlje, ampak v glavnem se večina strinja z njo.

Islandija se ni izognila varčevalnim ukrepom. Toda v državi ni bilo varčevanja pri sociali, izobraževanju in zdravstvu?
Seveda je bilo.

Vaša primerka se je hvalila, da je Islandija, kar zadeva varčevanje, lahko zgled Grčiji.
No, bližamo se volitvam in to se čuti v izjavah politikov. Res je, da je bilo konec leta 2008 videti, da bo grozno. V trgovinah je bilo čutiti pomanjkanje blaga, nismo imeli denarja, bližali smo se razmeram, kakršne so bile v ZDA v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so ljudje stali v vrstah na ulici s skodelicami, da bi dobili juho. Če danes pogledate po naši družbi, bi težko videli kakšne znake krize. Seveda je na tisoče ljudi zelo zadolženih, ljudje so izgubili službe, številni so se izselili in raven javnih storitev se je znižala, še posebej v zdravstvu varčujejo povsod. Ampak gre nam veliko bolje, kot smo pričakovali.

Ljudje so varčevanje sprejeli?
Seveda nismo zadovoljni s tem. Ampak smo izjemno zadolženi. Cene hrane so se podvojile, davki so višji, plače so nižje. Kljub temu ni tako hudo.

Islandija je banke leta 2002 privatizirala, v krizi so številne propadle, zdaj pa je največja banka v lasti države. Za Slovenijo, kjer vlada želi privatizirati banke, je zanimivo, da je islandska premierka rekla, da boste dvotretjinski delež v Landsbankinn obdržali. Zakaj?
Naše izkušnje z bankami so grozne. Danes pravimo: »Če želiš oropati banko, jo kupi.« Naše banke so izpraznili. Državi so ukradli milijarde. Zaradi privatizacije smo skoraj bankrotirali.

Zakaj se ni nobena druga država na krizo odzvala enako kot Islandija?
Leta 2008 sem telefoniral znancem v drugih državah in jih spraševal: »Kako potekajo vaši protesti?« Vsi so se čudili, o čem govorim. Leta 2010 pa so me začeli klicati ljudje iz tujine in me spraševali, kaj sem delal leta 2008. Zdaj že dve leti potujem in razlagam svoje poglede na to, kako delovati v družbi, če ne deluješ iz okvira politične ali verske skupine, ampak kot svoboden človek. Vsakič, ko sem se izpostavil za kaj, mi je v celoti uspelo. To je zato, ker je moja stroga zapoved, da ljudem razlagam, da je sistem naš. Moramo delati skupaj s politiki, ne moremo jih linčati. In moramo se zavedati, da je potreben čas za spremembo družbe. To je ogromen sistem in ne moreš ga kar en dan ustaviti in naslednji dan zagnati drugačnega. Tudi zato, ker imamo drugačne poglede na stvari. Ko gledam stvari za nazaj, vidim, da so bile v zadnjih štirih letih storjene napake. To mi pove, da nikoli ne moreš biti zadovoljen. Ampak vsaj borimo se. Danes se veliko bolj zavedamo, kaj se dogaja z nami. Če si se pred letom 2008 želel pogovarjati o tem, kaj se dogaja v politiki in družbi, so ti ljudje rekli: »Nočem razmišljati o tem, meni gre dobro.« Po letu 2008 se vsi zanimajo za politiko. K temu je veliko pripomogel tudi Facebook. Mediji so še vedno v lasti političnih strank in bogatašev, zato pa na Facebooku poteka obsežna kritična razprava o pomembnih temah.

Kakšno je sporočilo z Islandije preostalemu svetu, drugim državam, ki so zaradi krize v težavah?
Ne morem govoriti v imenu celotnega naroda. Moje sporočilo je, ostanite budni in ukrepajte. Vpliv pogovarjanja je omejen. Morate se postaviti zase in pokazati politikom, kaj hočete. Morate zahtevati. Pojdite na ulico. Lahko začnete na domačem kavču, a enkrat morate vstati.
http://www.mladina.si/150307/prvi-islandski-protestnik/

zoran13

ZLORABA NOTRANJE INFORMACIJE

238. člen

(1) Kdor notranjo informacijo, ki bi lahko pomembno vplivala na ceno vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta, uvrščenega na organiziran trg v Republiki Sloveniji ali v vsaj eni državi članici Evropske unije ali za katero je bil vložen predlog za uvrstitev na tak trg, ne glede na to, ali se z njim trguje na tem trgu ali ne, pridobi v zvezi s svojim položajem pri izdajatelju vrednostnega papirja ali lastniškim deležem v kapitalu izdajatelja vrednostnega papirja, svojo zaposlitvijo ali pri opravljanju dejavnosti in jo izkoristi zase ali za koga drugega za posredno ali neposredno pridobitev ali odsvojitev tega vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta, se kaznuje z zaporom do treh let.

(2) Enako se kaznuje oseba, ki notranjo informacijo sporoči nepoklicani osebi ali na podlagi notranje informacije priporoči tretji osebi posredno ali neposredno pridobitev ali odsvojitev tega vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta.

(3) Enako kot v prvem odstavku se kaznuje oseba, ki nepooblaščeno pride do notranje informacije in jo izkoristi za posredno ali neposredno pridobitev ali odsvojitev tega vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta zase ali za koga drugega.

(4) Če je pri dejanjih iz prejšnjih odstavkov šlo za vrednostne papirje ali druge finančne instrumente velike vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.

BRUSELJ POTRDIL STROŽJE KAZNI

Bruselj potrdil strožje kazni za zlorabo notranjih informacij

Poslanci v Bruslju so danes potrdili strožjo zakonodajo, ki med drugim razširja delovanje na dodatne finančne instrumente

Evropski poslanci so danes potrdili nova strožja pravila za pregon zlorab na finančnem trgu ter trgovanja na podlagi notranjih informacij. Prenovljena zakonodaja razširja delovanje na dodatne finančne instrumente in prizorišča, poleg tega pa bodo pravila in spremljajoče kazni neposredno učinkovale v vseh 28 članicah Evropske unije (EU).

Besedilo, ki ga je sprejel Evropski parlament, bo zdaj romalo v pogajanja s Svetom, v okviru katerega odločajo članice unije. Začetek pogovorov je pričakovati prihodnji mesec.

Za kršitelje do petmilijonske kazni

Prenovljena zakonodaja vpeljuje strožje kazni za kršitelje. Podjetja, spoznana za kriva tržnih zlorab, bi lahko tako plačala kazen v višini 15 odstotkov letnega prometa, posamezniki pa do pet milijonov evrov. Poleg tega bi regulatorji za slednje lahko uvedli začasno ali celo dosmrtno kazen za opravljanje nekaterih poslov. Gre za minimum, ki ga lahko članice tudi nadgradijo.

Nova pravila tudi za surovinske trge

Razširja se tudi domet novih pravil, ki bodo na primer veljala tudi za surovinske trge in na surovinah temelječe izvedene finančne instrumente. Poleg tega bodo pokrivala tudi vse bolj pomembne elektronske trge.

V odzivu na lani razkrite manipulacije z referenčno obrestno mero libor bo manipuliranje s tovrstnimi obrestnimi merami prav tako postalo kaznivo dejanje po evropski zakonodaji. Kršitelji bodo tako lahko spoznani za krive tržnih zlorab in bodo morali za to tudi drago plačati.

Poenotenje sistema na celotnem območju EU

Namen nove zakonodaje je tudi poenotiti sistem na tem področju v celotni uniji, kjer so trenutna pravila različna. V veliki večini članic obstajajo kazni tako za tržne zlorabe kot za trgovanje na podlagi notranjih informacij, v nekaterih le za eno, v Bolgariji pa celo za nobeno.

Ker se je izkazalo, da so veljavni sistemi sankcioniranja v državah članicah premalo učinkoviti, saj posamezne države kazniva dejanja opredeljujejo zelo različno, kar daje priložnosti za izkoriščanje vrzeli, je tako po mnenju Evropske komisije kot zdaj Evropskega parlamenta za okrepitev zaupanja vlagateljev in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu potrebno ukrepanje EU.
http://www.finance.si/8346913/Bruselj-potrdil-stro%C5%BEje-kazni-za-zlorabo-notranjih-informacij

zoran13

LET 666 za HEL

Let 666 za HEL v petek 13.

Vprašanje za praznovernike, bi se vkrcali na let 666 za HEL v petek 13.?

HEL je tročrkna oznaka za letališče v Helsinkih, 666 pa je številka leta finskega nacionalnega avtoprevoznika Finnair iz Kopenhagena do finskega glavnega mesta danes, petek 13.

Finci kot izgleda nimajo problemov z praznoverjem, ker je ta let zaseden. Pilot letala Juha.Pekka Keidasto kateri bo danes pilotiral to letalo do Helsinkov, je povedal, da je: "Ta let predmet dobre zafrkancije med piloti".

Petek 13. se smatra za nesrečni datum v veliko državah, 666 pa ima slabe biblijske konotacije in povezavo z Antikristom, a hell v angleščini pomeni pekel.

Polet iz Kopenhagena je ob 13.20, predviden pristanek v Helsinkoh, pa je predviden za 14.55.
Tisti, ki želi si lahko sam polet odleda na internetni strani:
www.flightradar24.com.
http://www.business.hr/business-class/let-666-za-hel-na-petak-13

zoran13 · Objavljeno: 14 Sep 2013 14:12 Naslov sporočila: SVET PREMOŽENJA

10 SIGNALOV

Deset jasnih signalov, da svetovna elita izgublja nadzor

»Vseskozi poslušamo od ljudi, da kot posameznik ne moremo storiti nič in tudi ne moremo vplivati na politiko. Vsakič ko sem slišal kaj takega se nisem mogel strinjati, saj ravno naše početje podpira elito in jim daje vse večjo moč. Če bomo še naprej rajši živeli s prevezo na očeh, potem smo bitko predali še preden se je sploh začela. Ne samo, da smo predali, eliti smo dali še večjo moč. In kako to spremeniti? Samo z našo zavestjo, ki sloni na ozaveščenosti. Naši nameni in misli se morajo spremeniti. In čeprav večina ljudi to ne še vedno nima namena storiti, je kljub vsemu to edini način. Elito ne skrbi denar, energija ali njihova moč. Najbolj jih skrbi naše vse večje ozaveščanje,« pravi avtor članka in urednik strani Collective Evolution.

Med desetimi razlogi, ki odvzemajo moč eliti se nahaja tudi naš odziv na laži, ki jih širijo, naše predano sledenje medijem in besedam politikov.

http://www.collective-evolution.com/2013/09/08/10-signs-the-global-elite-are-losing-control/

zoran13 · Objavljeno: 14 Sep 2013 14:19 Naslov sporočila: SVET PREMOŽENJA

MARC FABER

Višja izobrazba in kako se zaščititi pred prihajajočim ekonomskim sesutjem

V naslednjem krajšem vidoposnetku se dr. Marc Faber (eden največjih svetovnih finančnih specialistov, ki smo ga tudi gostili 5 let zapovrstjo na našem dogodku Kongres plemenitih kovin in surovin) osredotoči na vse bolj izobražene ljudi, trenutno finančno svetovno situacijo in kako se pred nepredvidljivostmi zaščititi.

»V petdesetih letih se je v ZDA živelo zelo dobro. Ljudje so bili dobro plačani za vsa obrtniška dela, z zasluženim denarjem so si lahko privoščili vse. Sčasoma so mnoga dela postala vse manj spoštovana in tudi plačana. Kmalu smo začeli doživljati preobrat in 'posiljevanje' v vse višje izobraževanje , ki nam je danes prineslo cel kup akademsko izobraženih ljudi, vendar brez službe. Z vsem spoštovanjem, vendar jaz teh ljudi ne bi zaposlil. Ne govorim o vseh, vendar mene še danes zanima kaj lahko posameznik meni doprinese, kaj lahko doseže, kako mi lahko pomaga itd. in ne katero izobrazbo ima,« pravi Faber in nadaljuje: »Kar se pa tiče današnje finančne situacije pa je toliko slabše tistim, ki niso nikoli gledali širše temveč samo naučeno. Kaj bo že pet ali več let nihče ne ve, tudi jaz ne. Vem samo, da moram svoja sredstva čimbolj razpršiti v realnih vrednostih. Trenutna situacija ni najbolj naklonjena depozitom in valutam, zato razmišljam o drugačnih oblikah denarja.«

Nadaljuj na videoposnetek Marca Fabra »
http://marcfabersblog.blogspot.com/2013/09/higher-education-and-protecting.html
http://www.youtube.com/watch?v=F-hTffVyB9U#t=84

zoran13 · Objavljeno: 18 Sep 2013 14:04 Naslov sporočila: SVET PREMOŽENJA

ZLATI MESEČEVI KOLAČKI

Kitajci si namreč na 15 dan 8 meseca po luninem koledarju, ko je luna najbolj okrogla, drug drugemu podarjajo kolače, okrogle kot polna luna, ki bi morali simbolizirati enotnost harmonične družine. Že več let imajo te slaščice perverzne nadeve, polne različnih zdravilnih sestavin, zato je cena škatle rasla do absurdnih vsot. Zdaj pa pa so se v trgovinah pojavili »kolači« iz pravega zlata. Škatla z dvema kolačema po 50 gramov stane 42.900 juanov (6.820 $).

Ljudje so takoj izračunali, da je cena zlata, oblikovanega v mesečeve kolače, 20 odstotkov višja od cene standardnih zlatih palic. Za Xinhuo je ta pojav »sumljiv«. Državljani pa so prepričani, da je namen kovinskih specialitet nedvomen. »Le kdo bi zlate kolače postavil na mizo? Vse to je samo zato, da se prikrije korupcija,« je komentiral udeleženec internetnega foruma.
http://www.delo.si/novice/svet/zlati-mesecevi-kolacki.html

Ob dnevu, ko se začne praznovanje jeseni, si lahko na jutranjih poročilih RAI ogledate posnetke zlatih in srebrnih kolačkov. Ti so na voljo od - 00:22:27 do - 00:23:42, pravijo pa da v letošnjem obdobju pa niso prodali še nobenega.

19.250 juanov = 2.340,87 €

http://www.tg1.rai.it/dl/tg1/2010/edizioni/ContentSet-9b3ab64b-a1b3-4417-a042-62b844351833-tg1.html
http://www.tg1.rai.it/dl/tg1/2010/articoli/ContentItem-d5b5737c-2564-4184-99cc-36d4e682f543.html?refresh_ce

zoran13

EKONOMSKA SVOBODA

Slovenija na lestvici ekonomske svobode v družbi Haitija, Kolumbije in Tajske

Slovenija je na lestvici ekonomske svobode, ki jo objavlja društvo Svetilnik v sodelovanju z Mrežo ekonomske svobode, letos med 152. državami zasedla 97. mesto. To je pet mest slabše kot lani. Najbolje so se odrezali Hongkong, Singapur in Nova Zelandija, med državami EU pa Finska, Velika Britanija in Danska.

Največje omejitve ekonomske svobode v Sloveniji ostajajo preobsežen državni aparat, davčni primež, nefleksibilnost trga dela, prevelika regulativa, negativni odnos do tujih investicij in šibka pravna država, so danes sporočili iz nevladne organizacije Svetilnik.

Slovenija v držubi Tajske, Kolumbije, Haitija in Maroka
Slovenija si je prislužila oceno 6,59 in se uvrstila med države, kot so Tajska, Kolumbija, Haiti in Maroko, medtem ko so na repu lestvice Venezuela, Burma, Republika Kongo, Zimbabve in Čad. Država je od držav EU ocenjena najslabše; prehitela jo je Grčija, ki se je uvrstila na 85. mesto. Med državami nekdanje Jugoslavije je bila Slovenija boljša le od Srbije na 104. mestu.

Na vrh lestvice sta se za Hongkongom z oceno 8,97 od 10 možnih točk ter Singapurjem in Novo Zelandijo uvrstila Švica in Združeni arabski emirati. Med državami z območja nekdanje Jugoslavije so se najbolje na lestvici uvrstile Črna gora (49. mesto), Makedonija (71. mesto) in Hrvaška (75. mesto).

Slovenija se je v posameznih kategorijah odrezala različno
Slovenija se je v posameznih kategorijah odrezala različno. V kategoriji obseg (para)državnega aparata in z njim povezani davki je dosegla 124. mesto, v pravnem sistemu in lastninskih pravicah 51. mesto, v trdnosti valute 75. mesto, v mednarodni trgovini 60. mesto, v predpisih oz. regulativa pa 111. mesto.

"Gospodarska rast in blaginja sta za veliko večino Slovencem le še sanje, medtem ko se dnevno soočajo z bitko za preživetje," je ocenila predsednica Svetilnika Tanja Štumberger Porčnik in dodala: "Namesto da bi se se državna potrošnja krčila in zmanjševala obdavčitev dela, vlada razmišlja, kako uvesti nove ali povišati obstoječe davke."
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/slovenija-na-lestvici-ekonomske-svobode-v-druzbi-burme-konga-in-cada

zoran13

"VŠEČ MI JE"

Pazite, koga ali kaj všečkate na družbenih omrežjih!
Všečkanje na Facebooku po mnenju prizivnega sodišča pravica do svobode govora

Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) in Facebook sta v sojenju, ki je pritegnilo veliko medijske pozornosti, poudarila, da je všečkanje prav tako pravica do svobode govora, ki jo je treba zaščititi.

Uporaba gumba za "všeč mi je" na družbenem omrežju Facebook je, kot je odločilo zvezno prizivno sodišče v Virginiji v ZDA, del svobode govora. Odločitev o tem je bila sprejeta v primeru tožbe nekdanjega zaposlenega v pisarni zveznega šerifa, ki trdi, da je bil odpuščen, kjer je na Facebooku všečkal stran šefovega političnega nasprotnika. "Njegovo dejanje se opredeli kot govor," je prizivno sodišče zapisalo v mnenju, ki ga je posredovalo prvostopenjskemu sodišču, ki je že obravnavalo to zadevo.

"Vščekanje strani političnega kandidata v času predvolilne kampanje izraža uporabnikovo odobravanje in njegovo podporo kandidatu," je sodišče zapisalo v obrazložitvi mnenja. Na ta način je uporaba interneta po mnenju sodišča enaka svobodi govora. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) in Facebook sta v sojenju, ki je pritegnilo veliko medijske pozornosti, poudarila, da je všečkanje prav tako pravica do svobode govora, ki jo je treba zaščititi.
http://www.mladina.si/148474/pazite-koga-ali-kaj-vseckate-na-druzbenih-omrezjih/

IZJAVE ZNANIH
Družabna omrežja so možnost da pridete do velikega števila ljudi s pomočjo transparentnosti, poštenja in integriteta.
Bryan E. Boyd, publicist
www.poslovni.hr.

zoran13

NASA & ONESNAŽENOST

Nasin zemljevid onesnaženosti: Slovenci dihamo skoraj najbolj onesnažen zrak na svetu

Ameriška vesoljska agencija Nasa je objavila zemljevid sveta s podatki o onesnaženosti zraka. Med najbolj kritičnimi predeli na svetu so vzhod Kitajske, sever Indije, Indonezija ter Evropa. Sodeč po Nasinem zemljevidu se je tudi Slovenija uvrstila v skupino držav z najbolj onesnaženim zrakom na svetu.

Z modro je označen najbolj čist, s svetlo rjavo srednje onesnažen, s temno rjavo pa zelo onesnažen zrak. (Foto: Nasa)
http://eoimages.gsfc.nasa.gov/images/imagerecords/82000/82087/pollution_excess_deaths_lrg.png

V najbolj kritičnih predelih sveta (na zemljevidu so območja označena z rjavo barvo) zaradi visoke stopnje onesnaženosti zraka na leto na območju 1000 kvadratnih kilometrov umre okoli 1000 ljudi. V nasprotju s tem pa so na zemljevidu z modro barvo označena področja, kjer je zrak najmanj onesnažen.

Zemljevid je ustvaril ameriški znanstvenik Jason West, ki sicer poučuje na univerzi v Severni Karolini. Raziskovalci so za ustvarjanje zemljevida vzeli podatke o razliki v stopnji onesnaženosti med letoma 1850 in 2000.

http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=82087&eocn=home&eoci=iotd_title
http://eoimages.gsfc.nasa.gov/images/imagerecords/82000/82087/pollution_excess_deaths_lrg.png

zoran13 · Objavljeno: 24 Sep 2013 19:04 Naslov sporočila: SVET PREMOŽENJA

LETEČE ZLATE PALICE

Z letala Air France ukradli zlate palice v vrednosti 1,6 milijona evrov

Letalska družba Air France je danes sporočila, da so z letala družbe, ki je bilo namenjeno iz Pariza v Zürich, izginile zlate palice v vrednosti 1,6 milijona evrov. Zlate palice, težke okrog 50 kilogramov, so prejšnji četrtek na letalo družbe shranili zaposleni ameriškega varnostnega podjetja Brink's.

"Upamo, da bo preiskava čim prej ugotovila potek dogodkov in našla odgovorne," je o kraji na pariškem letališču Charles-de-Gaulle dejal predstavnik Air France.

Za zdaj še ni znano, kako je do kraje prišlo, a po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na neimenovane vire na pariškem letališču, so tatovom "verjetno pomagali pomagači na letališču".

Tovrstne pošiljke zlata sicer izvajajo vsak dan in zaposleni družbe Brink's vedno ostanejo v bližini letala, dokler ne vzleti.
http://www.dnevnik.si/kronika/z-letala-air-france-ukradli-zlate-palice-v-vrednosti-16-milijona-evrov

zoran13

EURO INFO PROJEKT in STEČAJ

Novih 152 gradbincev ostalo brez službe

Od včeraj v stečaju Euro Info Projekt

Družba Euro Info Projekt je v od včeraj v stečaju, je razvidno iz baze Ajpes. Družba je bila članica Euro skupine in je po zadnjih podatkih zaposlovala 152 delavcev. S poslovanjem je začela 2012 in zbrala 648 tisoč evrov prihodkov, kapital pa je imela negativen. Skupaj ima 182 tisoč evrov obveznosti, večinoma do delavcev.
http://www.finance.si/8348136/Novih-152-gradbincev-ostalo-brez-slu%C5%BEbe

zoran13

AVSTRO-OGRSKE VOJNE OBVEZNICE I. SVETOVNE VOJNE

Nova knjiga iz serije Slovenska numizmatika

Vljudno vabljeni na predstavitev nove knjige avtorja mag. Zmaga Jelinčiča Plemenitega mr. ph. z naslovom Avstro-ogrske vojne obveznice prve svetovne vojne / Ӧsterreichisch-ungarischen Kriegsanleihen des ersten Weltkrieges, ki bo v četrtek, 03. oktobra ob 11. uri v Narodnem muzeju Slovenije, Prešernova 20 v Ljubljani.

Med vabljenimi so tudi predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, Nj. eksc. dr. Clemens Koja, veleposlanik Republike Avstrije in Nj. eksc. dr. István Szent-Iványi, veleposlanik Republike Madžarske.

V novi knjigi iz serije Slovenska numizmatika je avtor posegel na področje, ki je malo raziskano in s strani numizmatike premalo poznano. Do zdaj se še nihče ni lotil te tematike načrtno in podrobno, sodi pa v okvir slovenske nacionalne zgodovine, saj smo kot avstrijski del skupne monarhije takrat kot slovenske dežele z lastno državnostjo sodelovali v prvi svetovni vojni. Knjiga je izdana na predvečer njene stote obletnice, ki jo bo naslednje leto obeležila celotna Evropa oziroma ves svet. Predvsem pa knjiga ne predstavlja le zgodovinskih dejstev, temveč nosi tudi pomembno sporočilo, ki je aktualno še danes.

Projekt je podprl Schoeller Münzhandel, eden največjih numizmatikov v Avstriji , in družba Moro & Kunst kot njihov glavni poslovni partner v Sloveniji.

»Do zdaj se še nihče ni lotil tematike načrtno in podrobno, sodi pa v okvir slovenske nacionalne zgodovine, saj smo kot avstrijski del skupne monarhije takrat kot slovenske dežele z lastno državnostjo sodelovali v prvi svetovni vojni,« je o knjigi povedal avtor.

Knjiga je izdana na predvečer stote obletnice prve svetovne morije, ki jo bo naslednje leto obeležila celotna Evropa oziroma ves svet. V tej moriji je bila ena od najhujših bojišč na Soči. Soška fronta je bila prizorišče največjih spopadov na gorskem območju v zgodovini človeštva in največji spopad na Slovenskem sploh, terjala pa je več kot milijon žrtev, tako mrtvih, kot ranjenih in pogrešanih. V prvi svetovni vojni so se borili praktično vsi narodi Evrope, pa tudi sveta, zatorej ne smemo pozabiti nobenih žrtev s te ali z one strani. Seveda brez zadostnih finančnih sredstev ta morija ne bi bila mogoča in Avstro-ogrska je kar 60 odstotkov vseh vojnih stroškov pokrila z vojnimi posojili, o katerih govori knjiga.

Zmago Jelinčič Plemeniti je še povedal, da se je pisanje knjige začelo z zbiranjem gradiva, katerega je bilo nekaj že v rodbinskih zbirkah, ostalo pa je zbiral na raznih koncih sveta in šele ko je bila zbirka do neke mere urejena, se je lotil pisanja. Zaradi drugih obveznosti in zahtevnega zbiranja podatkov pa je tudi pisanje samo trajalo več kot pet let. Zbiranje podatkov je bilo zahtevno in težavno predvsem zaradi velike časovne odmaknjenosti, poleg tega pa so bila marsikatera dejstva in podatki zamegljeni, zavrženi in pozabljeni.

V uvodniku knjige sta svoj pogled na tematiko knjige napisala avstrijski in madžarski veleposlanik, ki sta poudarila namen knjige, njen pomen in sporočilno vrednost. »Konec koncev že v uvodniku knjige pišem, da je bila izdana v poklon žrtvam ob stoti obletnici prve svetovne vojne leta 1914. Strokovni krogi so v določeni meri knjigo že videli in med njimi vlada navdušenje, saj gre po njihovih navedbah, za monumentalno delo, monografijo, ki ji nekateri pripisujejo celo rang doktorata. Sicer pa je knjiga šele dobro izšla, tako da več odzivov še pričakujem,« še dodaja Zmago Jelinčič Plemeniti.
https://www.moro.si/nova-knjiga-iz-serije-slovenska-numizmatika-avtor-zmago-jelincic-plemeniti/

Založba: Učila International, d.o.o.
Vezava: trda
Avtor: Zmago Jelinčič
Dimenzije: 22,5 x 30,5 cm
Leto izdaje: 2013
Prevajalec: Katja Lašič
Naklada: 300 izvodov
Število strani: 448
Šifra: 003274
EAN koda: 9789610019497
Cena: 79,90€
http://felix.si/monografije/9946-avstro-ogrske-vojne-obveznice-9789610019497.html

OPIS KNJIGE

»... Avtor, ki je to monografijo napisal kot zgodovinar, je obenem tudi ena od najmarkantnejših osebnosti slovenske politike in kot takšen dobro ve, da imajo lahko navidez preprosta tehnična vprašanja tudi pomembne politične razsežnosti ...«
Dr. István Szent-Iványi, veleposlanik Republike Madžarske v Ljubljani

»... Danes sta Slovenija in Avstrija sosednji državi in enakopravni partnerici v mirovnem projektu, imenovanem Evropska unija, čigar cilj je zlasti to, da naša celina nikdar več ne postane prizorišče vojaških spopadov. Pričujoči knjigi želim naklonjeno in zainteresirano bralstvo.«
Dr. Clemens Koja, veleposlanik Republike Avstrije v Ljubljani

zoran13

ALARMANTNO PADANJE ZAVAROVALNIH PREMIJ

Vse kaže, da bodo domače zavarovalnice letos doživele najslabše leto po začetku krize, vsaj kar zadeva premije. Kritično je dogajanje pri avtomobilskih zavarovanjih, kjer premije padajo, škode pa rasejo.

Z nekajletnim zamikom bo gospodarska kriza udarila tudi po domačih zavarovalnicah. Če so se lahko v zadnjih letih zanašale na relativno stabilno pritekanje premij, jih bodo zaradi propadov številnih tovarn po Sloveniji, vedno manj novih registracij avtomobilov in rastoče revščine, v kateri ljudem zmanjka denarja za zavarovanje, očitno že v letošnjem letu zbrali najmanj po letu 2007.

Najnovejši podatki Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) razkrivajo, da so Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor (ZM), Vzajemna, Adriatic Slovenica (AS) in druge članice v avgustu obračunale skoraj osem odstotkov manj bruto zavarovalnih premij kot v enakem obdobju lani. Gre za enega najslabših mesecev doslej, ki verjetno napoveduje tudi dogajanje do konca letošnjega leta. V prvih osmih mesecih je bil padec premij »le« 2,1-odstoten, vendar smo že poročali, da so dopolnilna zdravstvena zavarovanja edino, kar drži trg pokonci. Če lani poleti ne bi prišlo do več kot desetodstotne podražitve premij, kar je popravilo rezultate letošnjih prvih šestih mesecev, bi se domači zavarovalniški trg letos spopadal že s kar petodstotnim padcem premij.

Z rastjo premij v prvem polletju se lahko tako ob obeh zdravstvenih zavarovalnicah (Vzajemna in Triglav Zdravstvena) pohvalijo le Zavarovalnica Tilia, ki obvladuje štiri odstotke trga, NLB Vita, ki presenetljivo raste na upadajočem trgu življenjskih zavarovanj, in Wiener Städtische ter podružnici Allianz in Ergo, ki imata vsaka okoli četrt odstotka tržnega deleža. Zavarovalnica Triglav, ki je z 31,7-odstotnim tržnim deležem daleč največja na trgu, je medtem doživela kar osemodstotno znižanje premij na slovenskem trgu. Konkurentki ZM in AS, ki sta še lani povečali obseg premij, sta v prvih šestih mesecih obe zbrali manj premij.

Zavarovalnice so tako kot v prvem četrtletju tudi v nadaljevanju leta doživele izredno visok izpad avtomobilskih zavarovanj, tako na področju obveznega (AO) kot kaska. V prvi polovici leta so jih obračunale slabo desetino oziroma več kot 20 milijonov evrov manj. Ker so se na drugi strani povečale škode za okoli sedem milijonov evrov, je občutno slabši njihov škodni rezultat na področju avtomobilskih zavarovanj. Podobne »škarje« med premijami in škodami so zavarovalnice zabeležile pri zavarovanju požara in elementarnih nesreč ter pri splošnem zavarovanju odgovornosti. Opozorimo, da so zavarovalnice v avgustu, ko je docela izpuhtel učinek podražitve dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, na področju premoženjskih zavarovanj zbrale za kar okoli pet odstotkov manj premij kot v lanskem avgustu.

Dosti bolj kritično je dogajanje na področju življenjskih zavarovanj, ki že tradicionalno potiskajo navzdol slovenski trg. V obdobju od januarja do avgusta so okoli šest odstotkov pod lanskoletnimi, zgolj v avgustu pa je indeks znašal negativnih 15 odstotkov. Podatki SZZ razkrivajo še, da gre levji delež pripisati znižanju premij naložbenih življenjskih zavarovanj in dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pozavarovanje: premije navzdol, odškodnine nevarno navzgor
Vedno več razlogov za skrb imata tudi Sava Re in Triglav Re, pri katerih si domače in tuje zavarovalnice pozavarujejo predvsem velike škodne primere. V prvem polletju letos sta pozavarovalnici zbrali skoraj desetino manj premij glede na enako obdobje lani. Če sta imeli na področju premij kar 15-milijonski izpad, so se jima na drugi strani odškodnine povečale za več kot osem milijonov evrov. Daleč najslabše se jima godi na področju pozavarovanja požara in elementarnih nesreč, kjer imata letos že slabih 15 milijonov evrov slabši končni rezultat.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/alarmantno-padanje-zavarovalnih-premij

ZAŠČITITE SVOJE ŽIVLJENJE

Europ Assistance IT

V torek dopoldan je pozornost prebivalcev in obiskovalcev italijanskega mesta Milano pritegnila podmornica, ki se je dvignila iz tal v središču starega mestnega jedra. Kadilo se je, gasilci so gasili, reševalci reševali, mornarji pa so pred kamerami hiteli pojasnjevati, kako se je podmornica znašla sredi ulice.

Vznemirjenje mimoidočih se je poleglo, ko so izvedeli, da gre pri vsem skupaj za reklamo zavarovalniške družbe Europ Assistance IT, ki je uprizorila filmsko sceno, da bi promovirala kampanjo z naslovom "Zaščitite svoje življenje"
http://www.zurnal24.si/polno-dima-gasilcev-in-resevalcev-clanek-207715
http://www.youtube.com/watch?v=jEVMyzcObAw#t=56

zoran13

BLIŠČ IN BEDA

Živo srebro - zahrbten "sodelavec" ganskih rudarjev
V pripravi prva Pogodba o živem srebru

V Prestei, mestu v Gani, se nahaja več kot 150 majhnih rudnikov zlata, od katerih je odvisno preživetje domačinov. A hkrati so rudniki tudi zlo, saj na mesec vzamejo okoli deset življenj.

Mesto z okoli 35.000 prebivalci je stalno prekrito s smogom, kar je posledica uporabe smrtonosnega živega srebra, s katerim rudarji po vsej Gani prečiščujejo zlato. In prav živo srebro seje smrt po vsej državi, saj množice zbolevajo in umirajo zaradi te strupene kovine.

Migrene, bolečine, okvare jeter
Rudarji se zavedajo nevarnosti živega srebra - stekleničke z njim nosijo v žepu, kovino pa si zlijejo kar na roko -, a hkrati vedo, da brez živega srebra tudi zlata ni. Ta kovina namreč prašne delce zlata spoji v kepe, ki jih rudarji nato sežgejo, da odstranijo živo srebro, ostane pa le čisto zlato. Ob tem pa nastane tudi rdeč smog, ki je ves čas prisoten v mestu. Steklenice živega srebra rudarji povsem zakonito dobivajo iz Kitajske, za eno morajo odšteti okoli 20 dolarjev.

A uporaba živega srebra dan za dnem na zdravju ljudi pušča hude posledice. "V vseh nas je bolezen, od prahu in vseh snovi lahko umremo, živimo z bolečinami v jetrih, migrenami in zbadanjem v prsih," je v pogovoru za revijo The Economist dejal 27-letni rudar, ki na vročem subsaharskem soncu preživi od 12 do 14 ur dnevno. Koliko smrti povzroči živo srebro, ni uradno znano, a v Prestei naj bi zaradi posledic njegove uporabe umrlo deset rudarjev na mesec.

V zraku in vodi
Gana ima najvišje emisije živega srebra v Afriki, a uporaba te kovine postaja svetovni problem. V zadnjih letih se je predvsem v Aziji in Latinski Ameriki pojavilo na desettisoče majhnih rudnikov. Okoljski program Združenih narodov (UNEP) ocenjuje, da je na Zemlji vsako leto v zrak in vodo izpuščenih med 1.000 in 4.000 ton živega srebra.

Prav zato bo UNEP oktobra organiziral prvo globalno konferenco, na kateri želijo opozoriti na nevarnosti, ki jih prinaša živo srebro. Že januarja pa je 140 držav podpisalo in ratificiralo Pogodbo o živem srebru, s katero so se obvezali, da bodo onesnaževanje s to kovino spravili v mednarodne okvire.

A to je na papirju lažje uresničiti kot v praksi. V Gani je živo srebro lahko dostopno v uličnih trgovinah, poleg tega je njegova uporaba ukoreninjena v rudarsko tradicijo, zato mnogi dvomijo o uspešnosti takega dokumenta. Seveda obstajajo alternative - težka mehanizacija in cianid, a to so izredno dragi in zamudni postopki, zato si jih lahko privoščijo le velika podjetja.
http://www.rtvslo.si/svet/zivo-srebro-zahrbten-sodelavec-ganskih-rudarjev/319115
http://www.rtvslo.si/svet/zivo-srebr...udarjev/319115
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/...36:FIN:SL:HTML
http://www.koloidnosrebro.net/kaj-je...-srebro/2.html
http://img-stari.ivz.si/284-275.pdf
http://www.avita.si/razstrupljanje/a...trupljamo-sami

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli